(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Kres: leposloven in znanstven list"

Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 



i •-..,.,,.;v.=. \ 






Leposloven in znanstven Kst. 



Sodelovanjem 

prof. dr.. Greg. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka 



uredoval 



dr. Jakob Sket, 

C. k. gjmn. prof. v Celovci. 



TJT. LetnOc, 



1883. 



V CELOVGI. 

Tiskala in založila tiskarna druibe sv. Mohorja. 



STANrORO UNIVCRBITV 
LIBRARICB 

ST/.c:.? 
MAR 1 1 1970 






KAZALO. 



Stran. 

Pesni. 

Ni modi. L. Pesjakava 12. 

Na planini. I. II. Funtek *2b. 

Moja pesen. — /-- 31. 

V 5irni prosti svet. Budavan ^vko, . 32. 
Rabeljsko jezero. L. Pe^akova. . . 73. 
Veselje in stnih. J. Cimpennan, . . 88. 

Tri lipe. — /— 88. 

Deseti brat. —I— 94. 

Hipi blaženstva. L. Pesjakova. . . .131. 
Sonetni venec. M- k, 132. 200. 236. 290. 

Aforizmi. L. Pesjakova 147. 

Marij na razvalinah kartivginskih. Tone. 151. 

Po zimi. I— IV. Funtek 180. 

Babica. L. Pesjakova 199. 

Hvaliti pesnika nikar! — I — . . . . 235. 

Tvoj sem. Slava! Tone 254. 

Pesni dekličje ljubezni. I-XXX. Fumtek. 255. 

291. 338. 393. 442. 41H). 543. 

Odpoved. /. Cimpervian 359. 

Konjiček moj. — /— 360. 

Ad Franciseum equitcm Miklosichium. 

J. Pajk 599. 

Tebi! I. II. J. Cimperman (500. 

Romani, povesti, noTcIe« 

Luteranci. A, Koder, 1. 65. 121. 169. 225. 

281. 329. 385. 4:i3. 481. 537. 

\ Milko Vogrin. Dr. Stojan. 12. 74. 133. 182. 

237. 292. 339. 395. 444. 492. 545. 

J. S. Turgenjeva poesije v prosi. Alcks. 

llttdovemik . . . 201. 

Povtstnik v sili. P. Pasova. . . . 585. 

PripoTedke in praTlJiee. 

Epiške indske pripovedke in pravljice. 
K. Glaser. 36. 94. 152. 256. 314. 360. 408. 

Voda in njene moči v domišljiji štajer- 
skih Slovencev. J. Majciger, 455. 502. 

558. 601. 

Poto-, narodo- in kn^episni sestavili. 

PoiH)tni spomini. Iqo Kaš. . 26. 89. 148. 
BcKsenske zauovetke. Perušek. 903. d&7. iU5. 
361. Hp. 458. 505. 562. 604. 
Črtice o Slovencih v Staj. Podravji. 

Dr. Pajek 365. 

Krstonoše. narodni praznik srbski. 

Bogovič. 561. 



stran. 

Podačni in znanstveni spisi. 

Ulrih Lichtenstein. J. Majciger. . . 33. 

Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu. Dr. 
J. Paiek 38. 

Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 
Fr. Wiestlialer. . 45. 97. 153. 207. 260. 

Razne malenkosti. Krek. 52. 107. 159. 265. 

Gašpar Rojko. Trstenjak 57. 

Slovenske besede v koroškej ncmSčini. 
Trstenjak 112. 

Jaruikova zapuSčina. Scheinigg. 211. 321. 
373. 419. 473. 530. 578. 625. 

Prešernova „ Zarjavela devičica**. Sket. 376. 

Slovenci in Hrvatje v borbi radi inve- 
stiture. Steklasa. . . . 414. 462. 508. 

Mravlje. Koprivnik. . 421. 469. 513. 565. 

J. L. Šmigoc. Dr. J. Pajek. . . . 425. 

Zali. (Jezikoslovna drobtinica). P. St. o. 428. 

Desch. Trstenjak 477. 

Stanko Vraz, pesnik in pisatelj sloven- 
ski. Fckon^a 518. 570. 611. 

Utemeljitev m cvet krakovske akade- 
mije. Glaser 525. 

Veprija vas. Archaiol. črtica. Trstenjak. 528. 

Slovimski ostanki v dolini Anniviers. 
TrstenjaJ: 576. 618, 

Prvo slovensko društvo in njej^a usta- 
novitelj J. N. Primie. P. pl. Radics, 606. 

t Ivan Macun. J, Majciger 621. 

Književne ocene in naznanila. 

Arithmetika za nižje gymuasije.JB(;r5^ner. 59. 
Jezitnik. XX. leto. ....... 60. 

Archiv fitr Heimatkundo 61. 

Hnudbuch fiir osterr. Univeusitats-Bi- 

bliotheken. . . .• . . 61. 

Paul Wiener, Mitreformator iu Krain. 62. 
Auguria et revorentiae amorisi^ue testi- • 

monia domino Joanni (ilavina . . 62. 
Denkschrift an Prof. Dr. Anton Fiister. 62. 
Mittheilungeu (les osterr. Alpeuvereines. 63. 
Poročilo o hrvatskej književnosti. . 115. 

Glasbena Matica ' . 117. 

Geometrija za nižje gymnasije. Borstncr, 117. 

Paedagogika XIII 118. 

Subjectloso Satze. — Trst in okolica. 166. 
Slovenska mati. — Drugo poročilo pod- 

l>ir. zaloge v (iradci. — HiTatska 

Vila 167. 

Slovinac. — Oecho-Sluven 168. 

Praktična Metodika 167. 2i8. 

Poročilo o srbskej književnosti. . . . 219. 



stran, 

:Naro(liia bibliotheka Krajčeva 221. 278. 384. 

»Jour-Fii** Marš. — Universalna biblio- 
theka. — Slavonieu vom X — XIII. 
Jahrh. — Narodne podrugačice. — 
Taras Bulba 222. 

Bibliothelia za povijestDalmat. — Reise- 
skizzen aiis Indien. — Durch Sibi- 
rien. — Slomšek v českej prestavi. 223. 

Fjsika za srednje šole. - Lurški maj- 
nik, — Werndlova puška 278. 

Skladbe Avg. Ar. Lebana. — Narodne 
basni. — Nov. — Tri črtice od 
Bret-Hartc-a. — Univers. bibl. — 
Bolgarska stenografija 279. 

Sagen und Marohen der Siidslaven. — 
Zgodovina j)oljske književnosti vnem- 
.^keni jeziku. — Serbische Frauen- 
lieder. — Skladbo Vilharja. . . . 

Književna zgodovina slov. Stajerja. 

Die Serben-Ansiedlungeu in Steiermark. 

Občna zgodovina I. — Šala i satira IV. 

Fjsika za nižje razrede srednjih šol. 
Borštner 

Maja. — Universalna bibl 

Spomenik o Seststoletnici. — Lovčevi 
zapiski. . . ^ 

Spisi Krištofa Šmida. — Dejanje Habs- 
buržanov v Kranjskej. — Pesni pri- 
godnice 431. 

Začudjeni svatovi. — Hrvacanke. — 
Sala i satira V. Russische Mar- 
chen. — Geschichte der polnischen 
Literatur 432. 

Habsburžani v deželi Ki-anjskej. Kos. 479. 

Zemljepis za II. in III. razred srednjih 
Sol. - Fjsika za nižje gymnasije II. 
del. ~ Vei-gl. Grammatik. IV. B. — 
Die Krjpta zu St. Florian. . . . 480. 

Slovenske pesni. — Miklošič in Hrvati. f)35. 

Vitez Miklošič. — Zgodovina Staj. Slo- 
vencev. Univers. bibl IV 536. 

Kniige družbe sv. Mohorja za 1883. . 583. 

Oalavisch-Croatische^Studien. I. — Slo- 
bodarke. — Božičnice. — Methode 
ftir die Bahnbestimmung der Plane- 
neten. — Skladbe Avg. Ar. Lebana. 584. 



280. 
327. 
328. 
328. 

382. 
384. 

430. 



Stran 

* 

Zgodovina sv. kat. crkve. l>r. Mlakar. 629 
Kratko poročilo o prvej lavant. dioo- 

eeznej sjnodi G30. 

Ueber Bana's Parvatiparinayanataka .031. 
Oblici staroslovjenskega jezika . . . ()31. 
Bič G:a. 

Drobnosti* 

(lasparotti in Rogerij. Malovrh. . . (J3. 

Towdrstvo pomocv za studowacyach 
Srbov.. . . \ i'A. 

Narodno izšteviljenje. Malovrh. . . . G4. 

Mačeha v češkem prevodu 118. 

Tri pesni Gregorčičeve v nemškem pre- 
vodu , 119. 

t Seb. Žepič. — f Jože Žuža. — C. kr. 
namestnija v Ljubljani. . . .119. 

Dr. Krek, častni član ^Triglava". — 
Indrov ali Indrin? — G. Rojko. . 120. 

t Josef Szujski 168. 

t Dr. Stefivn Kočevar. Davorin. . .214. 

t Župnik, Jožef Hašnik. Trstenjak. . 215. 

t Janez Šolar. — f Andrej Gollmayr. 221. 

Briccius Preprost. — Andrej Perlah. . 224. 

t Štefan Kocijančič. A. M. ... . 276. 

Mickiewicz v Nemcih. — Miklošičeva 
slavnost 280. 

Hašnikove pesni. — f J*"*^j Levičnik. 328. 

Gesla Habsburških cesarjev. Simonič. 380. 

Indijska filologija. — f Vik. Makušev. ;)84. 

Pismo Vrazovo dr. Chrobatu. . . . 427. 

Družba sv. Mohorja 432. 

Miklošič in njegovi učenci. . . . 480. 

t J S. Turgeniev 535. 582. 

Obilnjaki se sekajo 5:^6. 

Miklošičeva sedemdesetletnica. . . . »532. 

t Franjo Remec 632. 



Popravki. 
Listnica. . 



PopraTki in listnica. 

. . 168. 224. 280. 480. 536. 
. . 120. 168 224. 280. 6:52. 




Leposloven in znanstven list 



Zje^to III. v CeloTci, 1. Jannarja 1883. ^tejr. I 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Ani(m Koder. 

Prro poglavje. 

ReSetali so mod saboj 
Kmetje svoje vboStvo. 

I^erstik. 

bolnee je lezlo oiidi za loške hribe jesensko popoldne leta 1564. 
in rudilo le se najvišje vrhove svojega orjaškega opazovalca — Grintovca. 
V starodavnem mestu Kiunji so se sicer v tem času že zapirala težka 
mestna vrata; kajti s poletno vročino se je pritepla strašna kuga v nje- 
govo ozidje in imela tu svojo obilo smrtno žetev. Vendar danes so se 
odprla vrata nenavadno še po solnčnem zahodu. Mestni kaplan Jarnej 
Knafelj je namreč s svetim obhajilom iz glavne crkve po trgu prihitel 
in osornemu stražniku mestnih vrat naznanil, da mora, naj velja kar 
hoee. še nocoj v bližnjo vas Britof k umirajočemu prijatelju. 

Sti-ažnik se je sicer kremžil in zvijal, kakor da bi ga po črevih 
boillo. in omenjal o ostrej postavi mestnega sodca, ki veleva, da po zatonu in 
pred solnčnim vzhodom ne sme nihče niti v mesto niti iz mesta; a vi- 
delo se mu je, da si ne upa rabiti sile proti tedanjemu imenitnemu ter 
osobito pri višjej gosposki uplivnemu duhovniku. 

Med tem ko se prepira stražnik s kaplanom, pridruži se v naglici 
kopa mestjanov, ki se meni nič tebi nič v prepir vmeša in pravice du- 
hovnikove zagovarja. 

Poslednje odloči popolnoma kaplanovo zmago. Ko zaškriplje pot6m 
ključ v visokih vratih in se odrine zapah, dovoli stražnik le duhovnu in 
crkovniku na prosto, ostalim pa zabranjuje s povzdigneno sulico izhod. 

A v istem trenotku ga zgrabijo od zadaj krepke moške roke ter mu 
zatisnejo oči. ^ 

Ko je zopet oproščen pot^m in si mane skeleče oči. ni o mestjanih, 
ki so ga tako nepostavuo preslepili, ni duha ni sluha. 

1 



Kaplan Jarnej Knafelj je bil vesel, prepričavši »e po svojej sodbi, 
da ima toliko pogumnih prijateljev v mestu posebno noeoj , ko mora v 
noč v oddaljeno vas. V tesnici, poslednje ni bilo v tedanjih (^asih, v do) »i 
verske prekucije, brez posebne veljave. Saj se je (rulo vsak (ban o na- 
padih na katoliške duhovnike; ^e bolj pogosto pa, kako so vrgli tu in 
tam razsrjeni kmetje luteranskega duhovnika, ki se je utihotapil na priž- 
nico, raz lef*e in mu prerahljali hudiču zapisane kosti. 

Takove dogodbe je premišljal Jarnej Knafelj, ko je v globok rov, 
po kterem šumi deroča Kokra, korakal. Tik lesenega mostii, ki je vodil 
v tedanjem času prek Kokre , stala je lesena kovačniea in stoji še dan- 
danes, samo nekoliko višje. 

V tej kovaškej kolibi je sedelo isti večer na ognjišči nekaj mož in 
si med raznim pogovorom grelo rok6 na gorečem oglji. 

Poleg sajastega kovača, širokoplečega in visoko i*astenega Jurja 
Gogole, stal je suh, upognen možiček Florijan Leskovic iz Velesovega in 
pripovedoval v začetku tiho in skrivaje nekaj posebnega svojemu tovarišu. 
Ko je pa opazil, da prijatelj Juri pazno posluša in da mu je njegov govor 
povšeči, postajal je vedno glasnejši, zamahoval je z rokama žulavima in 
v kmetskem delu utrjenima po zraku, kakor da bi z bičem pokal ali pa 
hotel pokazati, kako bi se maščeval nad nekim, ko bi ga dobil v pest. 

Naposled je prišel (*el6 v takov ogenj, daje s kvedrastima črevljema 
po tleh zaeeptal ter oel oblak črnega dima vzdramil raz njih in proti ko- 
vaču zakričal : 

,,Hudiča! govori ti, ki tudi kaj veš, in ti eoprniee in že znaš kdo 
še pri belem dnevu očij ne maše in s kurjo slepoto ne preganjajo, kaj 
l)i storil ti Gogala, ko bi čul, kako se kuha in peče nekaj zoper tvojega 
prijatelja in najbolj umnega duhovnika na Gorenjskem ?" 

Kovač Gogala je pri sledujej l^esedi laš velikansko kladivo zavzdignol 
in udaril potoni z njim s sicer nenavadno močjo in strastjo po železnem 
obroči, ki ga je po nakovalu z levico vrtil , tako da je po ušesih zazve- 
nelo in kar sluh jemalo, ter pristavil : 

„Ko bi prišli meni isti malharji svojeglavni in trmasti, ki so se z 
lastnim umom sprli in tako daleč mislijo, kakor z roko sežejo, pod to-le 
kladivo, mehki bi postali kakor maslo v ponvi in ubogali bi, ko l)i iz 
njih tudi žreblje koval in z njimi tista široka peklenska vrata zamašil, o 
kterih vcmIuo duhovniki pripovedujejo in straši, kakor da bi bili mi 
vsi otroci in babe !" 

Zakrohotal se je njegov tovariš Florijan Leskovic pri teh besedah, 
da se je širokokrajno pokrivalo treslo nad malimi živimi očmi in da je 
na prag hitel, da bi si pndi kihanje zaradi smehii ustavil. 

Poslednji smeh in glasni pogovor je vzdramil zdajci še ostala dva 
moža na ognjišči, debeluhastega tkalca ali suknarja in kmeta iz Velesovega, 



Matevža Erašuo in mladega, dorastlemu študentu podobnega lutrovskega 
predikanta ali pridigarja Luko Avniča iz Kranja. 

Med tem ko poslednja dva poprašujeta kovaea, kaj sta imela z 
Leskovieem, skoči ta zopet mz praga v kovačnico in migne tovarišu, naj 
molčf, položi prst na usta in skrivnostno pravi: 

^Vse je res, kar sem vam že zabičeval toliko potov/* 

^Kaj je res, prijatelj Florijan," zarezi se zdaj kovač in jame zopet 
težko kladivo dvigati. 

Leskovic ne odgovori, le zopet dlani pred zijavimi usti razprostre, 
pot^m pa s kazalcem desne roke na prosto pokaže. Zdajci se spogledajo 
ostali tovariši ; mladi Luka Avnič lahno zbledi, raz ognjišča skoči in zapah 
malih stranskih durij odmakne. Med tem se skrivaje glava za glavo po 
strmej cesti ozira in zopet nazaj v kovačnico umakne. 

„Za vraga, kam hiti gospod Jarnej že v noč obhajat?" vpraša pot6m 
kovač Gogala tovariše. 

Te l)esede npogumijo zopet Avniča, da odslonjen zapah nazaj nad 
duri pomakne, k prijateljem pristopi ter pristavi: 

^Ali je res kaplan Jarnej? Opeharil je torej stražnika. Izvrsten 
mož, pravi mož je to ; takovih potrebujemo, vam pravim in naša stvar 
ni izgubljena." 

Med tem prizvoni sivolas crkovnik po klanci mimo kovcačnice. in ko 
se spušča kopica naših znancev na kolena in odkriva glave, postoji du- 
hovnik in jim podeli blagoslov, pri tem pa migne skrivaje mlademu Avniču 
in gori na strmino nad cesto pokaže. 

„Ali si ga umel, kar ti je hotel naznaniti ?" vpraša Leskovic, ko 
duhovnik odide, na strmino zrečega predikanta. 

,,Le tja gori poglej, in umel ga bodeš tudi ti!" odgovori mladi to- 
variš. In kakor bi trenol, ozre se pot6m osem bistrih in začudjenih očij 
na strmiuo, po kterej vodi steza ob Kokri proti mestnim pristavam na 
desnem bregu reke. 

„Za vraga, kam še hlača nocoj Sodar in Jahač in pa tista čmerika, 
grbasti Jelen", povzdigne zopet kovač črez nekoliko svoj glas in kaže 
s prstom na omenjene može, znane mestjane Kranjskega mesta. 

„To je kaj posebnega", ongavi in zatrjuje Krasna, „kako bi mogli 
sicer v t^m času iz mesta." 

^Vse je tako, kakor sem vam rekel in zabičeval prej," jezi se zopet 
Leskovic. 

^Mestni sodnik in njegovi biriči in škof in oni hlačarji na strmini, 
pa še. mnogo skrivnih postopačev in hinavcev , vsi delajo pod enim ro- 
kavom ; kajti prisegli so, da uničijo kaplana Jarneja Knaflja, in lepo da- 
rilo in odpustki od samega rimskega papeža so jim obljub^eni, če storč 
svojo dolžnost, t^ko sem slišal na tihem govoriti. 



Zaradi tega, le verjamite mi, podkupili so cp16 mestnega stražnika, 
da spušča na noč kaplana z obhajilom iz mesta. Nocoj so se utihotapili 
tudi oni za njim in — gorj6 mu gospodu Jameju, če jim pride domu 
gredi y pest. Pri Bogu je milost . v kokrinih valovih je ni . kedar ol»- 
jamejo oni kterega izmed nas." 

Prestrašeni se spogledajo nat6 možakarji in pritrjujejo molč^ to- 
varišu. „Prav imaš Leskovic, resnico si povedal," povzdigne zdajci Avnič 
glas. „0 tem mi je omenjal tudi že kaplan Janiej sam in me prosil, 
naj ga spremljam skrivaje, kedar ima v noči opravek zvunaj mesta. Za- 
radi tega sem vas povabil nocoj sfem možakarji; kajti vfm, da leži v 
Britofu Gašpar Rokavec." 

„Rokavec?" ponavljajo začudjeui tovariši in kovač Gogala vpraša 
radoveden : „Ali se je tudi njega prijela kuga ta, iz samega pekla k nam 
poslana, ki nam davi najboljše prijatelje?" 

„Kaj kuga, nje obvaruje požirek žganja na tešč želodec in naš pla- 
ninski zrak, ko bi ga mogli in smeli vsi uživati, a budalosti kmetske 
in zaslepljenosti te reši le zaspanost in bojazljivost v našej svetej stvari. 
Kokavec je pa pravi mož, trden kot skala in ueomahljiv kakor ondi nas 
Grintovec, zaradi tega je pa tudi staknol in čutil nehvaležnost svojih 
lastnih rojakov." 

„UbiIi so ga torej, ubili in mu pretipali kosti?" čuje se zopet več 
glasov na en pot. 

„ Odgovoril bi vam s tem, da bi dejal, vi ste lenuhi in mlačneži 
vsi. ki se ne brigate in ne veste, kako se počuti naša stvar, uiti dve uri 
v okrožji. Sam ti prijatelj Gogala si edini, ki postaviš v sili zanesljivega 
moža na pi*avo mesto." 

Ponosen je bil sajasti kovač te pohvale ognjenega predikanta, 
mrmrala pa sta ostala tovariša nevolje, meneč, naj se jima dokaže le ena 
sama mlačnost in protivnost občne koristi. Avnič se je veselil situvacije, 
v ktero je nalašč zapeljal svoje prijatelje, da bi dosegel toli lažje namen, 
kterega še v nocojšnja noči v mislih ima. 

„V obče sem zadovoljen z vašim trudom", pravi potžm. „A pov6m 
vam, naše zadeve niso najboljše. Kakor nevihta tresejo sovragi na 
stebrih naše svete stvari, hoteč jih podreti v prah. In takova stebm 
sta, dobro veste sami, Knafelj in Rokavec; ona uničena, podrto je po- 
slopje naših idej." 

,,Kdo bi uničil ona dva?" vpraša razjarjen kovač in dvigne težko 
kladivo, kakor da bi hotel reči: „To železo mu ubijem v črepinjo, ki bi 
si upal kaj enakega." 

^Kladivo potrebuješ še nocoj, prijatelj, če si pravi mož", pristnvi 
zopet predikant. 



^Povedati vam moram, ker ne veste, kakor sem se prepričal, da 
leži v Britofa Bokavec na smrt pobit. Cerkljanski župnik Oblžk ga je 
namreč zvabil (znano yam je, da je tudi on naš skriven prijatelj) v svojo 
faro. Ondi je pridigoval Rokavec zadnjo nedeljo o svetih zakramentih. 
Jokalo je ljudstvo gineno po njegovej lepej pridigi , in to priložnost je 
porabil duhovnik, da je jel podučevati o svetem obhajilu v dveh podobah. 
Nemirni so postajali poslušalci, groženje in klici so se culi: Luterš pri- 
digar, ubijte ga, primite ga ! Trenotek pozneje zgra)»ijo že kmetske pesti 
našega prijatelja in ga vržejo s prižnice na tla, da nezavesten obleži. 

Skrivni somišljeniki ga prenes6 v noči potem v Britof, in ondi umira, 
— če ni morda že izdihnol, predno mu prinese Knafelj zadnjo popotnico, 
svoje blage duše." 

Gineni so bili tovariši po tem žalostnem pripovedovanji, in Leskovic 
je jokal kakor dete in vprašal: ^Mojster naš in vodnik, kaj hočeš, da 
naj storimo? V smrt grem za te in za našo sveto stvar." 

„SUa še ni dobra zdaj, premalo nas je; a nekaj važnega se mora 
zgoditi še nocoj, če ne, smo izgubljeni", nadaljuje Avnič. „Videli ste 
Enaflja in znano vam je, koga je šel obhajat. Zapazili ste tudi Sodarja 
in Jahača in Jelena in njihove hlapce ob bregu. Povčm vam, našega 
Enaflja gred6 čakat, in kokrini valovi molčč, če sprejm6 tudi najbolj 
slavnega moža v svoje naročje, kakor bodo še nocoj Knaflja, i — če ne 
preprečimo mi peklenskega namena onih malharjev." 

Tihota nastane po teh besedah. Le v roke si sežejo možakarji, in 
molčš poišče vsak nekaj železnega orodja za boj in brambo pripravljenega. 

Ko zakrije pol ure pozneje temna nočKokrsko dolino, stopajo skri- 
vaje štiri podobe ob desnem bregu proti Britofu. 

Drngo poglavje. 

Čuj za nama strašna kletev, 
V kletvi štirje kmetje! 
Bes te lopi kak zbeživa, 
Kmetje pa za nama! 

Levstik. 

Vas Britof je bila pred tri sto leti, kar je lahko umljivo, še nmogo 
manjša, kot je dandanes. Pavel baron Kgg, posestnik Brdske grajščine 
v obližji imel je ondi nekaj svojih pristav in desetino pri ondotuih kmetih. 
K**r je bil povrh zaščitnik luteranstva v kranjskem okrožji in oseben pri- 
jatelj duhovnika Gašparja Itokavea, ' prinesli so poslednjega iz (Jerkelj Jia 
njegovo pristavo, da bi tam ozdravel. 

Že tretji dan je ležal ondi mlad, lep in izvrsten pridigar Jlokavee, 

•zajMi^tčen od vseh. Njegov prijatelj baron z Jirda odpotoval je l>aš o 

verskih zadevah na Nemško. Ker je čutil , da se je pobil hujše , kot je 



6 

mislil Y začetku, prosil je četrti dan nekega kmeta, naj mu pokliče 
kranjskega kaplana s svetim obhajilom. 

Prekrižal se je pri poslednjem imenu kmetic, kajti dobro je vedel, 
da je ves luterš od nog do glave ta kaplan; a vendar je tekel v mesto 
in govoril s kaplanom Knafljem. Domd gred6 se je pomudil pri mestjanu 
Jahači in naznanil temu svoj posel. 

Zaradi tega smo videli že uro pozneje omenjene mestjana v prepiru 
z mestnim stražnikom. A ta razpor je bil le fingiran. Sivolas čuvaj je 
dobro vedel, da mora videzno braniti svoje pravice; za silo pa ni nihče 
o<lgovoren. 

Ravno se je isti večer storila noč, ko dospe kaplan Knafelj v Britof 
in izgine za škripajočimi vrati lesene koče , v kterej je bil skrit njegov 
prijatelj Oaspar Rokavee. 

Molč6 poda poslednji desnico svojemu obiskovalcu, ko se sklone k 
njemu na postelj. 

„Mučenik si za našo sveto stvar, dragi Gašpar*^, povzame naposled 
prišlec besedo in sede poleg tovariša. 

„Rad trpim, saj me poznaš, ko bi moje trpljenje kaj koristilo", od- 
govori z otožnim glasom ranjenec, potžm pa položi kazalec na ustni v 
znamenje, da je nevarnost v obližji. Orez nekcfliko vpraša : 

„Ali je komu znano, da sem tukaj, in ali te je videl kdo na potu ?" 

„Ne ))0J se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. 
Sumljiv ni moj pot. OI6 mestni stražnik se ni mnogo branil durij od- 
preti po soinčnem zahodu, in naj))olj uplivni mestjanje: Jahač, Jelen in 
še nekaj drugih govorili so zd-me in mi pomagali." 

Še holj je zldedel bolnik pri teh besedah in pristavil potem: 

„Nikomur ni upati dandanes. Varuj se, ko se vračaš domii. Meni 
se dozdeva tako, kakor da bi nas čakala velika nesreča. In ravno zdaj 
je moral odpotovati )>aron Egg; ])rez njega, prijatelj, smo pač kaplja na 
veji, trst v nasprotnem viharji." 

Tako je tožil oslabljeni duhovnik in omahnol nat6 na slamo nazaj. 
Stoprav ko mu je zatrjeval prijatelj Knafelj, da si je izbral skrivno 
spremstvo, ki ga varuje in spremlja po nevarnih potih, in da je voditelj 
te garde orjaški in siloviti kovač Gogala in Leskovic, jako premeten 
človek, ktera sta ga že tudi noc6j z nekimi tovariši skrivaje sem spre- 
mila: zažarilo je Rokavcu oko in stisnol je pomirjen znancu desnico. 

„Z4-te se bojim prijatelj", pristavil je naposled Knafelj. „Ti iz- 
guldjen, uničena je naša stvar; ti si hrast, mi tvoje mladike, ti solnce, 
ki nam kaže pota v temoti, mi potniki v noči brez tebe." 

Med takim pogovorom pripravljal je Knafelj sveto obhajilo. Vzel je* 
iz burze zlat kelih in ga postavil na mizo, vlil je vina va-nj, položil na 



pateno belo hostijo in blagoslovil oboje ter molil z razprostrtimi rokami 
nad bolnikom. 

„Ali se kesaš svojih grehov in jih obžaluješ ?" vpraša pot^m bolnika. 

Ko ranjenec inolH prikima in se željno ozre po zadnjej popotnici 
svetega zakramenta, povzdigne mašnik kelih, blagoslovi z njim tovariša 
in pristavi: „ Veliko si ti*pel in trpiš za luč resnice svete vere, užij torej 
ta kelih svete krvi in kruh božjega telesa, ki te naj spremi v večno živ- 
ljenje — amen." 

Komaj pa ko je izgovoril te besede, s kterimi se je delilo tedaj 
luterancem obhajilo „sub utraque" ali v podobi kruha in vina. začuje se 
zvuuaj pod malim oknom strašna kletev, in kakor otročja glava težek 
kamen prileti v stanieo, ki zbije Knaflju obhajilni kelih iz rok in po- 
gasi svetilnieo poleg bolnika. Strašen nered nastane zdajci vsled tega 
v koči. 

„Izdana sva, prijatelj. Hiti, reši si življenje, jaz rad umrjem!*' 
vzklikne prestrašen bolnik, ko ga poskuša tovariš vzdignoti ter hoče od- 
peljati v varnejši kraj poslopja. 

Med tem je šum in krik zvunaj vedno večji postajal. „Luteranca! 
Ubijmp ju, obesimo ju!" čujejo se razburjeni glasovi. „Našo sveto vero 
nam pačijo in božjo kri pri obhajilu pij6", kriči s posebnim naglasom 
krepek moški glas. 

Neustrašljiv in neupogljiv je )>il kaplan Knafelj. Kakor da bi se 
ne bilo ničesar pripetilo, obhajal je potžm svojega tovariša in ga tolažil. 
In ko se je prepričal, da ga ne more s seboj odpeljati, blagoslovil gaje 
za slovo, poljubil in objel rek6č: „Zaradi svete naše stvari grem, sicer 
bi me le mogla smrt ločiti od tebe. Prijatelj, če postaneva mučenika 
za najino sveto vero, toliko lepše drevo spoznanja in razsvetljenja požene 
nad najinim grobom." 

S solznimi očmi zapusti pot^m svojega prijatelja in še enkrat se 
ozre nazaj pri vratih . v znamenje , kako težka mu je ločitev od njega. 

Prišedši k izhodu, zapazi, da so duri od zvunaj zaslonjene in da ga 
r-aka gotova smrt, če pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. 
Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si ondi slabi 
krov in skoči tri sežnje globoko dol na zemljo. 

Vendar tudi td ga opazi bistro oko našega znanca Jelena, ki je baš 
na tej strani stražil, da ne uteče luterski ptiček, ki se je ujel sam v 
nastavljeno kletko. 

Strašen ^krik povzdigne zaradi lega Jelen in kliče na vse pretege 
na pomoč. A predno pritečeta izza ogla tovariša Sodar in Jahač z dvema 
hlapcema, izginol je kaplan Knafelj v temini ob )»regu deroče Kokre. 

Nepopisljiva gonja se prične zdajci za ))ežečim duhovnikom. Med 
k'kom kolnejo in se prepirajo za sveto katoliško vero navdušeni mestjanje. 



8 

kdo je kriv, pa kdo , da je ubegnol ta luterš Enafelj, pa kako bi bili 
morali storiti in kako, da bi ga bili dobili v pest in spravili za vse ve(me 
čase tja v Kokrski tomun postrvini in rakom za večerjo. Cel6 oni bi 
ne bili več za jed pot^m, trdili so mo&akarji, kajti obležal bi jim bil 
črni Luter v želodci in jih ostnipil, kakor je našo sveto vero, da je vsi 
škofle in papeži baje ne morejo očistiti več. 

Sedaj prisop6 na obrežje kokrino in baš čujejo šum v valovih, kakor 
da bi bilo padlo človeško truplo v4-nje. Le še zamolkel krik se raz- 
lega v globini in kletev nekoliko višje ob lesenej brvi, ki vodi prek 
Kokrske globine. 

„Ali si utihotapil enega Juri in ga v Kokro pit poslal?"^ vpraša 
zdajci moški glas ob bregu tovariša, ki sem od brvi priteče. 

„Branil se je za hudiča ! Pa saj me poznaš, Leskovic, kdor pride 
v moje klešče, denem ga tudi na nakovalo pod kladivo. Tista griva 
Jahač je bil, čutil sem v rokah njegove proklete gosposke kosti. Niti ribe 
ne bodo zadovoljne z njim, in če še kdaj na suho zleze, kakor muren, če 
mu povodenj luknjo preplavi, zapomnil si bode. kaj se pravi naše du- 
hovnike uvohavati, kakor pirun izvoljene device." 

Tako je govoril naš znanec kovač ob Kokrskem mostu. Juri Gogala. 
ko je k ostalim tovarišem prihitel vesel, da je splačal sovražnega mest- 
jana, ki mu je bil že davjio trn v peti. 

Komaj je izustil govornik te besede, kar mu prileti težko okovana 
palicA v glavo, da omahne nezavesten na zemljo. 

„Tu imaš plačilo za tvojo lutersko laž", čujejo se besede potem: 
kajti Jahač sam je bil, ki je podrl s palico. orjaškega Gogalo* na zemljo. 

Ko vidijo tovariši, da je uničen njihov voditelj Gogala, uder6 jo vsi 
brez izjeme v tek, in tudi katoliški mestjanje, ki še le zdaj razumejo 
svojo čudno situvafjjo , prepričiijo se . da so Jarneja Knaflja vrgli nje- 
govi lastni prijatelji v tomun, men^č, da so ugrabili njegovega sovraž- 
nika. Isto noč je pil hladno Kokro še tudi debeluhast Matevž Krasna, 
ker uteči ni mogel, razjarjeni mestjanje pa milosti dajali niso. 

Ko se je jelo drugo jutro daniti, prinesla je deroča Kokm mrtvo 
truplo Krasne na jez pod mesto in pa širokokrajno pokrivalo, o kterem 
so sodili ribiči, da ni nikogar drugega kot mestnega kaplana Jarneja 
Knaflja. 

Tretje poglavje. 

Zavreli v jezi ga, moj Bog ne hoti, 
Ker v zmoti žali to, ne 'z hudobije! 

Prešeren. 

Predno nadaljujemo, opisati moramo nekoliko osodo katoliške crkve v 
šestnajstem stoletji, to je v začetku verskih prekucij na Slovenskem. 



Med duhovščino materne crkve vseh Slovencev v Ogleji vsililo se je 
v tedanjej dobi mnogo gnilega. Marsikteri zanikaren in neomikan du- 
hovnik se je vspel po protekciji plemenitašev ali lastne boljše krvi, ki je 
bila tedaj bolj v čislih kot dandanes, na visoko in najvišje duhovsko mesto 
in uplival bolj po svojej popačenosti in razkošji na svoje tovariše, kot z 
lastnostmi pravega duhovnika na neomikano ljudstvo. 

Prežal je dalje neprestano krvoločni Turek na južnih mejah, oviral 
mirno delo Slovencev in njih telesni blagor. Cel6 najvišji dostojanstveniki 
katoliške crkve morali so skrbeti več potov bolj za varnost dežele proti 
sovražniku, kot za njeno nrav in verski duh. Naš starina Valvasor trdi, 
da je bil tedanji ljubljanski škof Ravbar boljši general kot crkven knez 
in diplomat. 

Naravno je tedaj, da se je v takem socijalnem razmerji slovenskih 
dežel kakor črez noč ukoreninilo luteranstvo po nezadovoljnih in več potov 
od višjih po krivici zatiranih katoliških duhovnikih samih. Lutrove ideje 
so namreč delile duhovniku mnogo osebnih svobod in bičale brezozirno 
toliko razvad katoliških dostojanstvenikov, ki so razprostirale zlo voljo 
med ubogo nižjo duhovščino in nevednim ljudstvom samim. 

Take okoliščine so prisilile naposled cel6 jako tolerantnega ljub- 
ljanskega škofa Kavbarja, da je šel v letu 1525. na državni zbor v 
Augsburg in ondi povzdignol svoj prvi javni „veto'* zoper tako zvane 
skrivne in javne lutrovske predikante, ki zapeljujejo Slovence. 

Ravbarjev protest je uplival tako mogočno na Ferdinanda L, da je 
razglasil še isto leto in sicer v Budi svoj genei-alni mandat zoper Lu- 
terance v svojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče kazni : 

Kdor zasmehuje javno Boga in božje stvari, naj se obsodi na gro- 
mado. V ječo naj se vrže, kdor ne opravlja crkvene spovedi; zapre se 
ob kruhu in vodi, kdor se ne posti v zapovedanih postih ali kdor greši 
zoper ktero koli crkveno zapoved. Povrh se je v tem mandatu še za- 
gotavljalo plačilo denuncljantom verskih grešnikov. 

Ta zapoved se je poslala glavarju kranjske dežele Vidu Turnskemu 
v sto in šestdesetih iztisih, naj jo razglasi vsem Slovencem. Kako malo 
je ostrašla ta ostra zapoved navdušene luteranske duhovnike in njihove 
prijatelje, pričuje najbolje dokaz, da je šest let pozneje (1531) Primož 
Truber v Ijubljanskej škofijskej crkvi obilo zbranemu ljudstvu pridigoval 
proti coelibatu duhovščine in zagovarjal sveto obhajilo „sub utraque^ ali 
T podobi kruha in vina, a vendar ga niso niti sežgali na gromadi, niti 
uprli, niti ni bil suspendiran „ab officio et beneficio^ katoliškega du- 
hovnika. 

• Po takih okoliščinah je naravno, da se je razširila kriva vera kmalu 

po vsem Slovenskem in da nahajamo, kakor je zuano iz prejšnjih poglavij, 



10 

eelo v malem mestu Kranji in njegovej okolici že tri luteranske pri- 
digarje, ki so bili zapeljali že polovico priprostega ljudstva. 

Toliko večje je bilo tudi razburjenje med peščico katoliških mestjanov 
v Kranji, ker so se prepričali, da nimajo niti v crkvenej niti v posvetnej 
oblasti dovoljne zaslombe in pomoči proti luteranstvu po domačih du- 
hovnikih. Pomagali so si torej sami, in sicer s kijem in koščeno pestjo. 
Sodilo je samo ljudstvo in samo kaznovalo utihotapljene luterance. Marsi- 
kteri takov razšiijevalec je izdihnol dušo na crkvenem tlaku vržen raz 
prižnioe, ali v pesteh razsrjenih poslušalcev. 

Enaka osoda je doletela v cerkljanskej crkvi pri Kranji iz Kranj- 
sk(»ga mesta pregnanega pridigarja Gašparja Rokavca. Tudi mestni kaplan 
Jarnej Knafelj ni že dolgo časa zakrival svojega krivoverskega mišljenja, 
a razširjeval ga je do sedaj le bolj skrivno. 

Zatožili so ga l)ili zaradi tega že več potov katoliški mestjanje pri 
ljubljanskem škofu Urbanu Tekstor-ji, a vedno brez pravega uspeha. Po 
dolgem trudu so izprosili toliko, da je bil pregnan njegov tovariš Ko- 
kavec iz kranjske okolice, proti Knaflju pa javnih dokazov do sedaj 
še niso imeli. 

Zbrala se je torej skrivna družba katoliških mestjanov, ki naj opa- 
zuje Knaflja na vseh njegovih potih. 

In baš oni večer smo videli, kako so si glavne osebe te družbe, 
mestjanje Sodar, Jelen, Jahač in nekaj njihovih hlapcev, videzno priborili 
izhod pri čuvaji in spremljali skrivaje Knaflja na Britof. 

Prepričali so se pot^m ti možakarji oblegajoč hišo, kjer je obhajal 
svojega pobitega prijatelja kaplan Knafelj, kako zlorabi poslednji svete 
zakramente, in ga hoteli utopiti v kokrinih valovih. Knafelj jim je samim 
sicer ntekel, a bil po naključji kaznovan po svojem najboljšem zaščitniku, 
kovači Jurji Gogali. Vendar rešil se je iz mrzlih valov in že drugi dan. 
bila je nedelja, pridigoval je v glavnej crkvi Kranjskega mesta , in sicer 
prvič odločno proti sovražnim katoličanom, ki napadajo kakor volkovi 
duhovnika, ki si upa grajati pregrehe in naredbe zaslepljene crkve. 

Poslednja Knafljeva pridiga je bila kriva , da so se zbrali še isto 
popoldne pri Jelenu skrivaje katoliški mestjanje in poklicali za pričo tudi 
svojega odločnega prijatelja mestnega sodca. Sklenoli so ondi, da se mora 
učiniti nekaj proti luteranstvu in zdaj posebej proti kaplanu Knaflju : 
kajti dokazov imajo dovolj in veljavnih. 

Po dolgem l)esedovanji se je dogovorilo, da se pošlje deputacija k 
ljubljanskemu škofu, ki ga ima naprositi, naj se potrudi on sam v Kranj, 
da se prepriča o žalostnih verskih zadevah, in naj kaznuje ali odstrani 
Knaflja in njegove skrivnih pomagače. 

Huda kuga, ki je razsajala tedaj v Kranji in v okolici, bila je kriva, 
da je ljubljanski škof Urban še le prvo nedeljo meseca aprila v bodočem 



11 

letu (1555) izpolnil dano obljubo kranjskej deputac-iji in so pripeljal sani 
v Kraiy ter povabil mestnega kaplana Knaflja. predikanta Kokavca, ki je 
bil med tem zopet ozdravel, in Avnica na sodbo. Le prvi je ubogal tej 
zapovedi in se opravif^eval pred višjim dostojanstvenikom, poslednja dva 
sta pa poslala pismeno opravičevanje, a napolnjeno z luteranstvom ; kajti 
osebno si nista upala priti v strahu pred katoliškim mestjanstvom, ki 
jima je s kamnanjem žugalo. 

Isto nedeljo je pridigoval pot^m škof Url»an v glavnej crkvi jako 
lepo in ginljivo, o eemer celo Valvasor v svojej zgodovini omenja, proti 
vedno 1k)1j razšiijajocemu se luteranstvu po Slovenskem. Marsiktero omah- 
ljivo in mlačno srce se je vnelo pri tej priliki zopet za katoliško vero in 
obžalovalo s solzami svojo dosedanjo zaslepljenost. 

In ko je izvrstni govornik konec pridige omenjal glasovitih raz- 
širjevalcev lutei*anstva. pridigarjev Uokavca in njegovega pomočnika A vniča, 
ia naposled njemu samemu pri današnjej sodbi nasprotujočega kaplana 
Knaflja, nastane strašen vi:iš(; in nemir med poslušalci. In ko je potem 
javno raz prižnice omenjene duhovnike iz crkve izobr-il, cujejo se glasovi: 
„Iz mesta mora krivoverec Knafelj". 

Med tem se gnete nekaj mož iz crkve in hiti v župnijo, a ker je 
zaprta, ulomijo duri hotž6 maščevati se nad brezverskim duhovnikom. 
Poslednji je pač slutil, kaj ga pričakuje, in . utekel je v pravem času 
iz mesta. 

Ko ne najdejo razjarjeni možje kaplana Knaflja, uničijo v njegovem 
stanovanji vso opravo in dragocenosti ter je pomečejo skozi okna na ulice. 
Po končanej pridigi dvignejo zopet drugi škofa in ga nes6 na zlatem se- 
deži v procesiji po vsem mestu kričeč in poj6č: „Slava našemu škofu, 
smrt vsem luterancem in njihovim skrivačem l"^ 

Tako se je končala crkvena visitacija v Kranji. Katoličanje so bili 
veseli, kajti sodUi so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Go- 
renjskem ; luteranci pa so se prepričali, da si ipoiiijo iskati odslej varnih 
krajev in imenitnih zaščitnikov za svojo stvar, kajti oblasti so pokazale 
po dolgem času resno svojo nevoljo proti njim. 

Koliko so se goljufali ti in oni, prepričajo nas bodoča poglavja. 

(Dalje pride.) 



12 



Ni m d č i! 



JNe! ostaviti ni moči 
OČetnjave ini svetA, 
Naj ponuja tudi stvarstvo, 
Kar najlepšega ima. 

Naj »e Siri čudovito 
Zemeljski tam daljni krog, 
Dom moj majhni večje čudo 
Vendar le je božjih rok. 

Najsijajnemu tam krisu 
Najti meje ni oč^m. 
Domovina kakor zvezda 
Svetla je nad bleskom t^m. 

Ne! pogrešati ni moči 
Vas, premilili mi glasov. 
Ki ste srcu, kar Tipoml4di 
Dih mu prvih je cvetov. 

Kaj zvenečih vseh jezikov 
Zemskih mi ponosni zbor, 
Govorica domovine 
Za-me je soglasja vzor! 



Ne, ni moči! — tu povsodi 
Prostor me pozdravlja znan. 
Kitico spominov sladkih 
8i nabiram dan na dan. 

In med njimi najsvetejše, 
Ki solzami jih rosim, 
Kakor naleje nebeške 
Po grobovih jaz sadim. 

Z vsem, kar duhu je predrago 
Na domovje je oprt. 
Me odtrgati od njega. 
To bi meni bila smrt. 

Tukaj, kder življenje cvelo 
Neizrečno mi lepo, 
Kder mi slast in togo srce 
Uživalo j« gorko: 

Tukaj, tukaj, kder je tekla 
Zibel ljubih mi otrok. 
Tukaj žiti in umreti 
Velečastui daj mi Bog! 

Lujiza Petijakova. 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 

I. 

Najhujše na svčtu so bolečine. 

Ki človek molčč jih in v solzah premine. 

Mrzel veter je bril v začetku meseca majnika leta 1878. po du- 
najskih ulicah. Zima se je še poslavljala od zemeljskih prebivalcev in 
bfla v nočžh zadnji boj s preljubo, nežno pomlddjo. Dnevi so sicer že 
postajali precej topli , drevje je poganjalo , in tam pa tam so crešnje žt' 
stale v najlepšem cvetu, a lahkoživi Dunajčan se je moml le še v svojo 
zimsko suknjo pridno zavijati, ako ga je tiral spanec o polnoči ali še |r 
pozno proti jutru domu. Ostri sever je zjasnil noč pred dnevom sv. (ire- 
gorja. Zvezdice so mirno migljale na nebeškem oboku, spremljala jih je 
večna jim tovaršica. bleda mesečna krogla. Hrup in šum im» ulirali jr 
potihnol, polnoči je veličastno odbila ura na Štefanskem domu. IVivalo 



13 

je mlado in staro sanjaje o holjSem nadzemeljskem življenji, le tu pa tam 
se je poganjala hitrimi koraki kaka nočna prikazen v svoje domovje, za- 
vijajoča se v toplo obleko pred hudim vetrom, a ne men^r se za ))ledo 
luno, ki plava mirno med tisor in tisoc'^ zvezdami nad Dunajskim mestom 
ter razsvetljuje tihe ulice. 

Ura je bfla ravno dve. Nje glas je odmeval kakor med razvalinami 
starodavnih, zapuščenih gradov. Oh enem pa se čujejo krepki koraki, ki 
tolčejo po tlaku . kakor <la bi šlo za stavo. Jek se razlega po dolgej 
ulici, a kakor bi treuol, utihne. Pred hišo grofa Konarskega ustavi se 
rrna moška postava. Bil je dr. Milko Vogrin, domaiM učitelj pri grofu 
Konarskem; mož v tridesetem letu svoje starosti, visoke, lepe rastf, po 
svojem obnašanji in bradi bolj aristokratu podoben, nego sinu priprostih 
slovenskih starišev, ki si s podučevanjem kruh služi. Hlastno izvlekši 
desnico izza suknje , v ktero se je zavijal , pozvoni ter pričakuje težko 
vratarja, ki bi ga rešil no(>ne mrzle sape. In kakor se večkrat prigodi, 
da mora človek na to, kar najbolj želi, čakati in da mu med tem mi- 
nute in trenotki dolgi, nestrpljivi postajajo, tako se je godilo to noč tudi 
Milku Vogrinu. Zatorej še enkrat med kletvico ves nevoljen pozvoni, 
in slednjič prikolovrati vendar hišni čuvaj s svetilnico v roki ter ga reši 
— zvunanje nevihte. 

Milko Vogrin je prihajal domu z domače zabave pri velikem obrt- 
niku vitezu Karolu Skenovskem. Vitez Karol Skenovski je bil velik bo- 
gataš. Njegovo bogastvo je vzlasti naraščalo, odkar je bil začel avstrijsko 
armado s suknom za plašče oskrbljevati ; prej je bil priprost obrtnik na 
Oeskem. ^ Preselivši se na Dunaj spoznaval se je z višjimi krogi , postal 
vit«z železne krone tretjega reda za svoje obrtniške zasluge, a vsled tega 
občeval seveda bolj z aristokrati nego svojimi prejšnjimi znanci in pri- 
jatelji, ki so ostali prosti, če tudi pošteni plebejci. Z grofom Konarskim 
se je spoprijaznil , ko je ta bil generalni intendant v avstrgskej armadi, 
in osobito njemu se je imel zahvaljevati za premoženje, ktero mu je do- 
hajalo večjidel le po t^m, da je armado s suknom iz svojih treh tovaren 
zalagal. Vabil je torej grofa Konarskega in grofinjo Eonarsko na vse 
večerne zabave, ktere je prirejal, a ne toliko iz hvaležnosti, kakor pa da 
diči svoje društvo z grofovskim plemstvom. 

Obiteljske razmere Skenovskega bile so prav prijetne in srečne. 
Njegova žena Berta bila je priprosta gospš, ki ni mogla v prirojenej jej 
prostosti zatajevati svojega češkega pokolenja. kterega se pa tudi kot pa- 
metna žena ni sramovala. Moža je osrečila z dvema otrokoma, sinom 
Bihardom in hčerjo Olgioo. Bihard je bil že v tretjem letu svojih pra- 
vofliovnih stndij, Olgica pa nežna osemnajstletna gospica. izrejena pod 
varstvom svoje skrbne matere, ki je ljubila otroka, kakor ljubijo prave 
matere svoje otročiče. Otroka sta se izrejevala v strogo nemškem duhu. 



14 

('M jjiiui j<f iu<jj liilii uiati prsAVii O^iiiuJA iu <.*^^ Slovan po krrL a ialiUitr 
/I«' {/^^ <lu)ju : kajti Kk^^fiovt^ki ui MJ politik, ampak 1« obrtnik, ki glt^a 
hai/jo aa ilotii^^^i^k in ^^voj prid. a u«' na na^^n«*^t. 

S vitjih kroi^ih j«' vit^^ Kk^^novnki i>kal ie neui^k<f znance in ple- 
ujMijta^«". a za »^lovan)^k<f krogov«' pl^^fiii^k«' k^ j«' malo ali i'f*ki ni^ brigal. 
)»raiiiMyai »ftf )^voj<^ga ^'i^f^k^^ga iiiat^^rinega jezika in hp le poganjal za pra- 
H\i'.i* H<'ifi^kef(a obrtnika in naro^ia . ter preziral želje slovanskih svojih 
i^oliratov. Kkenov))kj. pn^j ^e na ^rn^kej zemlji omahljiv v svojih političnih 
nazorih, postal je. odkar \^ živ<*l na I>unaji, trd Nemee. privrženec nemškim 
židovhkim novinani, ker si je 04I njih najve«"' dobička pri^'akoval. 

Kakor se |»a obrtniki in visoka bogata gospoda sploh le malo poganjajo 
za odgojo svoje d<*r'e. tako je liilo tudi pri Skenovskih. Sin Rihard 
je hodil v seholtenfeldsko gVHinasijo v šolo. Ker je pa bil sam sebi 
\iM'\\\\\^('i*\\ in svoj gospod razven ^iolskih ur, godilo se mu je sprva slabo. 
{)('v njr^gov pn*pri^'avhii se, da sin po volji ne napreduje, poprosi rav- 
nutcljii na init'novain«*j gynuiasiji, svojega nekdanjega soueenea. naj pri- 
skrhi d<*ekii Kiliardu pridnega in zanesljivega učitelja. Osoda je hotela, 
dii je prišel Kihanla podur'evat Milko Vogrin, ki je bil tedaj filosof, 
uli prav za prav sliiAalelj iz niathematike in fvsike na dunajskem vse- 
n(''ilih«ri. Poduk Vogrinov je, imel velik uspeh. Kihard je pod njegovim 
vodstvom dohro na|)red(»val, in naposIcMl je se Vogrin zaftel mlado, deset- 
|i'hio Olgico podueevali. In (o vesi»Io ter prijetno službo je opravljal v 
zadovoljiii»st slariiSev, dokler ni si'l dokoncavši svoje učiteljske izpite za 
supplenta na cel(»vsko g^mnasijo. 

Z vi'liko hvaležnostjo in do))rim honomrjem odpustil je Skenovski 
uiMlelJa svojih (d rok, Milka Vogrina, ko je odhajal z Dunaja, ter mu ob- 
IJuhil svoj<» ponioc, ako kdaj take potrebuje. Tu res, prišel je cas, da je 
storil Skeui^vski svojo obljulm. Štiri leta pozneje pride Milko Vogrin 
na Uunaj na/aj, in tu dobi po posredovanji viteza Skenovskega služIjo 
donuieega učitelja pri grofu Konarskem. 

A med tem časom seje mnogokiij ispremenilo. Olgiea, mala, pridna 
učenka, postala jt» Olga, nežna gospica. lepa cvetliea v rožnem ženskem 
vrtu. Hihard je lul tn»tje leto pnivnik in že resen ter samostojen mož. 
Z veseljem so si«M»r sprejeli Skenovski Vogrina. svojega nekdanjega uči- 
telja, uli pri t»»m sprejemu je maigkalo one nedolžne, otroške priprostosti 
in otročjt^ udauosti, ki nam tako ljubo dene, ako jo vidimo med učenci 
in tgih učitelji. 

Haaviduo je, da je x gii^rom Konarskim zahajal tudi Vogrin na ve- 
černe zabave k viteau Skeuovskemu. Tudi ta večer je bil povabljen grof 
KouHiski s svojo sopn^go in z Milkom Vogrinom, ali s^el je kot grofov za- 
stopnik Milko s;im , ker je gMiigo hudo glavobolje nadlegovalo, a grof 



15 

sam ui brez grofinje zahajal na plesne zabave, kakoršna je imela biti v 
sredo večer pri Skenovskih. 

Z veliko radostjo se je odpravljal ta vei^er Vogrin na odhod. Do- 
nii§ljeval si je, kako se bode zabavljal, s kom plesal, kako izliorno vodil 
Mvorko in izumeval jako zamotane fignre na veselje svoje in drugih 
plesalek. Kdo izmed Vas, dragi bralec in bralka, se ni premišljeval, kako 
se hoee to ali ono noč , ktero je Musi Terpsichori posvetil, zabavljati ? 
Kako hoče biti vesel in poskočen ! Kdo izmed nas i^e ni pričakoval na 
plesišči najboljše zabave in nežnega veselja za ok6 in duh, a drugi dan 
je inoml z glavo majaje reči : Varal sem se ; vse je ničevo ; škoda za 
denar. noč. čas in zdravje ! Kteri moški cvet še ni čutil hude, s svojimi 
železnimi prsti v globino srca segajoče bolezni, ki jo slabi zemeljski si- 
novi uazivljemo ljubosumnost, ko je videl po dvoranah, cvetočih od ženske 
in moške lepote, kako si stiskavajo roke, kako si šepečejo na ušesa, kako 
sumničijo in ogovarjajo jeziki eden drugega, da bi iztrgali plesalki iz srca 
ndauost do svojega tekmeca in jej zasadili svojo Amorjevo puščico v kri 
in src^. Marsikdo je že to oličutil, in bolela ga je drugi dan in še 
dalje naprej glava in — srce. In tako je bilo tudi ubogemu Vogrinu. 
ko je hit^l ob dveh po noči domii ter hotel s hitrimi, močnimi koraki 
in kletvijo pred svojim domom dušek (hiti — notranjej svojej burji in 
nevihti . . . 

Stopivši v sobo, napi*avi si luč. V največjej naglici sleče si ro- 
kavici, a ne da bi jih mirno na mizo položil, vrže vse tja na stol in tla: 
rokavici, klolmk. plesne rede, beli ovratnik in frak. 

^Tukaj ležite, jaz vas ne oblečeni več.* Nočem več nositi obleke. 
v kterej toliko grenkobe in žalosti trpim. Zakaj sem šel tja in gledal. 
kako me vse prezira, ker sem le ubog domači učitelj, ker nisem . . . nič V 
Zakaj sem ostal tako dolgo med onimi, ki mislijo, da nimam kot ple- 
lieJH; pravice prihajati v višje plemenitaške kroge ? Da cel6 moj narod, 
moj jezik se mi je oponašal, in mi — Slovenci bi naj ne imeli sploh 
pravice in sposobnosti zahajati v take visoke, olikano družbe ? ! . . . Kaj 
mi je bilo storiti? To slišati, šel sem, poslovivši se pri onih, ki nežje 
čutijo, kakor trda, neotesana magvarska grča, nadporočnik Benda." 

Tako je govoril Vogrin v svojej sobi. sam, čisto sam. Komu bi 
naj tožil svoje gorje? Zapuščen se klati po svetu, nima stalne službe, 
živi o tnjem kruhu , pri tujej mizi , in to zakaj ? Kdo ve to vprašanje 
reSti ? 

„Mnogo mojih vrstnikov in součencev imd dobre, stalne službe. 
Mnogo mnogo mojih nasledovalcev živi o svojem stalnem kruhu, in jaz, 
kij pa jaz? Jaz služim hlapčevsko službo, ne koristim niti narodu svo- 
jema, niti domovini, niti državi. Moj poduk pada na nerodovitna tla. 
Vjgoka grofovska gospoda misli, da jej že zadostuje ime in kri plemenita, 



16 

a znanstTO in nauki so njej nepotrebni, in po teh nazorih odgojuje dan- 
danes tudi deco ter gleda zanicljivo na učitelje. Tako sem hlapec tujini 
ljudem !" 

To premišljevanje ga je užalilo. Prvokrat se je čutil po tem ve- 
zeni — samega, zapuščenega. Srce mu je hrepenelo v^n iz ozke sobice 
nehote tja v dvorano, iskalo je tam kraljico celega društva, nežno cvetico, 
ki je s svojo lepoto in svojim duhom očarovala Idi^joča se bitja. Vsi 
so kar strm^ zrli v to krasno rožico in se spogledovali šepetaje si na 
uh6. kakor sivi starčeki pri Heleninem prihodu na trojanskem obzidji : 
„Nikdo ne čudi se več Trojancem in smelim Ahajcem, 
Žensko za tako da se med sabo prepirajo kruto! 
Veneri s lična je vsa od temena krožno do pete." 

To krasno lepotico Olgo izbralo si je srce hrepeneče in jo privedlo 
k žalujočemu Vogrinu. 

„Kako lepo, kako krasno bi bilo sedeti z njo pri svojem domačem 
ognjišči, pomenkovati se o preteklih časih in nadepolnej bodočnosti ! Kako 
)»i jo ljubil, častil, negoval njo, ki je dika in kras — vsega ženstva! 
Pripovedoval bi jej. da sem domd na obalih Vrbskega jezera pri Oelovci. 
v bornej kmetskej hišici blizu tam, kamor misli zdaj v kratkem iti z 
materjo zdravit se. Slikal bi jej one čase . ko sem se šolal v Oelovci, 
kako sem se pot^m kot dijak v Ljubljani navduševal za narodno našo 
slovensko stvar, kako smo ljubili, častili in povzdigcfvali svojo domovino, 
kako gojili ljubezen do zapuščenega svojega naroda! Z njo bi se spo- 
minjal onih sladkih uric . ki sem jih preživel v njenej družbi kot nje 
učitelj, in tožil bi jej o mučnih časih v Celovci. kjer sem kot supplent . . . 
kaj sem storil . . . razodel svoje notranje mišljenje in ljubezen do svo- 
jega jezika in naroda. O vsem tem in mnogo drugem bi jej potožil, in 
njeno pomilovalno ok6 bi mi celilo hudo zaudane mi rane, ki še zdaj 
pečejo . . . tako hudo pečejo, da me delajo hlapca, ki ne more svojih 
sužnih verig raztrgati in si priboriti one zlate svobode, da bi rekel: To 
je moj dom, to je moja miza, moje ognjišče!!" 

Zadnje misli vzdramijo Vogrina iz lepih sanj, ali kaj pomaga, da 
je vse le pena, ki se razkadi, ako v njo popihneš. Zlate gradove si kuj 
na neb6, ali strašna realnost vrže te globoko v brezdno, iz kterega se le 
moreš sam s svojo močjo rešiti. 

Nežna cvetica Olga je prikovana, kakor začarana devica, z zlat i mi 
verigami na visok grad. In ti Milko Vogrin, ti si sicer doktor modro- 
slovja in tudi častnik reservni s sabljo in portepžjem. ali z vso svojo 
doktorsko učenostjo in hrabro sabljico si je ti ne pridobiš, niti na njo 
misliti ne smeš, dokler nimaš iste trdne podlage, ki jo imenujemo samo- 
stAlnost v družbi človeškej. Kakor Archimedu, tvojemu častilcu, manjka 
tudi te!)i stojala, s kterega bi poskušal vzdignoti zemljo iz njenih tečajev! 



17 

Tako filosofuje naš dr. Milko Vogrin. Uzrokov je imel pa tudi 
2sA6. Nocojšnji TeČer je bila proti njemu Olga nepričakovano pr\jazna ; go- 
forila je tako milo in ljubko z njim, da bi lahko po njenem obnašanji 
sklepal na čudno notranjo pretvorbo in udanost. Je-li pa vsib to r^s le 
posledica njenega nagnenja. in ne prirojena in prirejena prijaznost, ki se 
tolikokrati opazuje v mestnih salonih ter sI6pi svet in sebe ? Vsega tega 
si Vogrin ne more tolmačiti, in Olga mu je postala hipoma velika uganjka. 
Ali tako nedolžno bitje ne more vdrati! Srce mu pri tej misli radosti 
?zkipi. čuti se novorojenega, polen ljubezni, sreče, blaženosti. Iz miznice 
potegne svojega ljubega tovariša in spremljevalca na svojem potovanji 
po tej trnjevej dolini zemeljskej , svoj predragi dnevnik , ki že sodržuje 
mnogo zalih mislij in temnih spominov. A zdaj mu zasveti zvezda pre- 
lepe >>odočnosti, in v tej blaženej sreči hoče tudi njemu sporočiti, kar je 
čutil noc6j, ko je z njo govoril, in kar čuti zdaj zapuščen v osamelej 
sobicL 

Med tem ko izliva Milko Vogrin svoja čutila v per6 in si olajšuje 
pisanjem srce, spravlja se gospoda pri Skenovskih na odhod. Vsi se 
krožijo okoli gospodinje Berte in lepe nje hčerke Olge. Najprijaznejše in 
najtežje, zatorej pa tudi najbolj nazadnje, odpravlja se plemenita rodbina 
(^erska Benda. 

Gospod baron Arnold Benda, mož kakih šestdeset let, je velik po- 
sestnik in grajščak na Blatnem jezeru. Znane so bile nekdaj po vsem 
Ogerskem njegove vinske gorice, ali vsled denarne izgube leta 1873. se 
je njegovo imetje skrčilo, in komaj da še živi po zimi na Diinaji v lastnej. 
a sadolženej hiši, po letu pa na Blatnem jezeru pri svojih vinogradih. 
Amold Benda je bil srečen oče dvojih otrok. Sin Robert bU je mož nekaj 
6rez trideset let in nadporočnik pri 7. huzarskem polku. Hči Jeliea pa 
je ie bila omožena z baronom Paczonyjem, precej zadolženim ogerskim 
magnatom. 

Staro prijateljstvo je združevalo obitelji : Skenovski in Benda. Želja 
je bila, da postaneta Olga in Robert mož in žena. Skenovski je želel 
to s sFOJega stališča, ker bi bil rad svojo hčer oddal — baronu in povrh 
še bogatemu plemenitašu, kakor je sam mislil, in Benda je zopet z4-se 
pričakoval, da si po tej zvezi opomore svoje slabo gmotno stanje. Sin 
Robert bi imel hitro, ko bi po ženitvi doto svoje žene prejel, vojaškemu 
stanu 8lov6 dati in prevzeti zadolženo posestvo z grajščino vred na 
Blatnem jezeru. 

' Basnmljivo je torej, da je postajalo občevanje med obema obiteljima 
vedno otje, in da se je vedel Robert Benda proti Olgi ceI6 po domače. 
Na Tsako domačo veselico ste se obitelji vzajemno vabili, in tako je bilo 
tudi DOo6j. 



18 

Skenovski je iiamerjaTal svojo soprogo s hrrerjo vred poslati na Ko- 
roško v kopel „Pore?e" ob Vrbskem jezeru. Tam si je bil pred dvema 
letoma kupil malo ali prav vkusno v švicarskem slogu zidano villo, s 
sadnim vrtom in lepim parkom ozaljšano. Letos se je odlomil soprogo, 
ker je bolehala, takoj že meseca majnika s hčerjo Olgo tja poslati. Bihard 
bi se imel še le po dokončanem poletnem tet^aji. kakor druga let<a, tja 
podati, a sam si je navadno izbral drugo polovico meseca julija za svoj 
pot^-itek, tako da je s sinom skupaj villo na Vrbskem jezeru obiskaval 
in tam do konca avgusta preliil. mati z otrokoma pa je sploh do meseca 
oktcibra na deželi ostajala. 

Nocojšnja zabava je bila nekakov ^valete'* ali veselica za slov6. Po- 
val»ilo se je bilo mnogo odlične gospode, med njimi v prvej vrsti seveda 
))aron B^^nda s soprogo in sinom Kol^ertom. ki je slul v ogerskih salonih du- 
najskih za dobrega plesalca in dvorljivca; kajti vedel je vsako zimo priti 
na Dunaj v garnisono, ee ravno ni tu imel 7. huzarski polk svojega mesta. 
Povabljena je bila tudi, kakor nam je že znano, obitelj grofa Konarskega 
1, domačim učiteljem dr. Milkom Vogrinom. ali ta pot je moral zadnji 
siastopati svojega gospodarja in grofinjo. 

Kazalec na uri se je že četrt^krat sukal po polnoči okoli svojega 
sredotočja , in juterna zora je že zarila na vzhodu neb6 in vabila zemeljska 
bitja, naj hit^ pozdravljat blaženo solnce, ki vstaja novorojeno iz Oke- 
anovega valovja : ko je jemala zadnja gospoda od Skenovskih in Muse 
Euterpe slov6. 

Poslavljajoč se ogovori Robert Benda kraljico celega društva: „6o- 
spica Olga, žal mi je, da se moramo že raziti. Marsikaj hi Vam še imel 
razodeti, kajti poprej ko je bil še tukaj oni plebejec, Vogrin, ali kako se 
že.zove, nisem Vam mogel skoro ničesar povedati in važnega razkriti; 
vedno Vam je stal za petami ta nesramnež. in tudi Vi ste jnu bili tako 
prijazni, kakor da bi ))il človek naše vrste in ne neomikan prostdk." 

Pri teh tako ošabnih besedah zarudi Olga v lice, a da bi svojo za- 
drego zakrila, mahlja s pahljačem in odgovori mirno v tla gledajoča: 

„Z gosti mora biti vsak človek prijazen, gospod nadporočnik ; sicer 
jih ne vabi k sebi. ako bi se pot^m proti njim ošabno obnašal." 

„Ali taki ljudje, priprosti učitelji, se sploh ne val>ijo," pritegne 
Hol)ert srdito. 

,,To so storili moj oče, in ne jaz; in dr. Milko Vogrin je povrh 
dober naš znanec od davna že. Jaz sama sem ga nekdaj čislala kot 
svojega učitelja, a zdaj ga spoštujem in cenim kot človeka." Na- 
glašujoč besedo ^človeka** pogleda Olga na ravnost Robertu v oči in 
nadaljuje: „Njegovo obnašanje je po vsem fino in izborno. njegovo go- 
vorjenje premišljeno in duhovito, tako da se ga človek nikdar ne naveliča/* 



19 

^Ako je prazno in puhlo js^ovorjenje o vzgoji, o svobodi, o neslanem 
slovstvu iu kaj še vse takega, zares duhovito, po tem takem Vam seveda 
ujegova dniščina ne preseda." odvrne Holiert razjarjen, da si upa Olga. 
njegova )K)do(^a nevesta, zagovarjati Vogrina, ki mu kot Slovenec — njemu 
kot Magvaru že hode v oei; in povrh av še pa v Vogrinovih žilah ne 
pretaka ona hlažena plemenita kri, ki daje eloveku še le pravieo obeevati 
z gosjjodo,^ kterej se prištevate obitel^ji baron Benda in vitez Skenovski. 

llol>ert bi še bil mnogo gorkih gospiei Olgi povedal in nad Vo- 
grinoiii svoj žole izlil, a k sreei ga poklieejo stariši na odhod. 

Njegova inati.gospd Amalija Benda. približa se namree rek6e : 
.Zdaj je skrajni ras, da konc^^amo preveseli veeer. Olga in Robert. Vaše 
ilvorljivo obnašanje, gospiea Olga, in zar^»s gospodinjsko vedenje Vam 
dela mnogo ^sti, in vidi se, da bodete kaj izvrstna gospodarica. Vsi so 
bili kar zamakneni v Vašo prelepo prikazen, o Vašej vsestranskej skrbi. 
vzlaftti o Vašem prijaznem vedenji proti vsakemu brez izjeme". 

„Take hvale ne zaslužujem. Storila sem . kar stori vsaka domar-a 
h^i pri takej priložnosti,"* odvrne sramežljivo Olga, in po strani na Ro- 
berta gledajoč dostavi: „ Ali še to se mi šteje v greh!" 

Zadnje besede je k sreči gospa liaronovka preslišala, kajti nadalje- 
vala je : „Torej moja draga, ljuba Olgica, prelepo hvalo Vam še enkrat 
izrekam za ta večer! Okrepčajte se na deželi in ozdravite popolnoma 
svojo mater. Morda pridemo tudi mi v Poreče na Koroško Vas oldskavat. 
zakaj na Blatnem jezeru ne bodemo letos vsega poletja preživeli, osobito 
ako dobi Robert svoj zasluženi odpust na mesec dnij. Na svidenje!" in 
pri teh besedah poljubi Olgo dvakrat v li(*e. 

Robert se pot6m Olgi molč6 prikloni, ona pa odzdravl,ja mirno in 
pono.<:no stoječ, podi kar mehanično Robertu roko. da jo v slov6 in za- 
hvalo poljubi, in preziraj6č ga oklene se njegove niatere. ktero spremlja 
do vrat, kjer se še tudi od dnigih gostov poslovi. — 

Ko se je družba razšla, vrnejo se Skenovski počivat. Tudi Olga 
se ni dalje razgovarjala niti z materjo niti z očetom o uspehu nocojšnje ve- 
selice kakor druge krati, temveč ljubeznive se poslovivši od starišev, 
šla je v svojo spalnico k počitku. 

^Kaj le imš nocoj Olga, daje tako malobesedna." opomni oče Ske- 
novski proti svojej soprogi, spmvljajoč se počivat. 

^Trudna je od velikega govorjenja in umogega plesa , kajti ura je 
ie davno tri odbila, in tako nežno bitje potrebuje hitro počitka," zago- 
varja Olgo mati njena, dobro ved6č, da je bilo Olgino obnašanje proti 
Robertu ua zadnje malo izpremenjeno. 

^Tudi drugekrati je t-oliko plesala in bila vesela do zadnje minute, 
ali nocoj se mi vidi. da se š(» od Roberta prijazno poslovila ni. Tudi se 

2* 



20 

mi dozdeva, da je postala zadnjo uro, hitro ko se je bil gospod dr. Vogrin 
poslovil, bolj otožna in zamišljena.^ 

„To ni res, moj ljubi Arnold", odvrne hitro njegova soproga. „Jax 
sem jo opazovala celi ^ečer, in bila je nocoj sploh manj vesela, nego 
druge večere. Tožila mi je že zjutraj, da jo boli glava, in to l)Ode tudi 
uzrok, da ni ohranila nocoj do konca svojega navadnega veselja." 

Ker nista mogla roditelja po tako hrupnem večeru hitro zaspati, 
govorila sta o raznih stvareh. Predmet vsemu pa je bil, kakor je to 
navada po domačih veselicah, razgovor o razmerah posameznih gostov 
in o njihovem vedenji. Tudi o Vogrinu se je govorilo, vzlasti o nje- 
govem finem obnašanji in govorjenji. 

„Gospod dr. Vogrin je nocoj kaj izvrstno zastopal svojega gospoda 
grofa in grofinjo," nadaljuje razgovor gospd Berta po kratkem molčaijL 
^Razveseljeval je celo društvo, da ga je bilo veselje gledati^ in četvorko 
je vodil tako premišljeno, da so se mu vsi čudili. Z njim je Olga miMfO 
plesala in se dobro zabavljala. Tudi Bihard je bil vedno pri njem".-. 

„To mi ravno ni prav, da je Olga toliko z njim občevala; l^j|li 
baron Robert, ki se tako s svojim plemstvom ponaša, ne bode zadovo^Mt 
če se njegova bodoča . . . nevesta z drugimi, in to nižjimi bolj kakof l 
njim zabavlja."* 

„Tega ni Olga nikakor storila," odgovori mu žena odločno. ^Sioer 
se pa Robert Benda res prev(*č ponaša s svojim plemstvom in s svojim 
magjarsklm narodom. On meni namreč, da je le njegov narod največje 
veljave, in da so drugi le od božje in magyarske milosti odvisni. Nemec 
še malo velja pri njem. a veliko tudi ne: Slovana pa kar ne more in 
ga psuje pri vsakej priliki, če ravno v6. da sem jaz sama rojena Ce- 
hinja in da ljubim svoj češki kakor ves slovanski narod. Tudi gospoda 
Vogrina ne more ti*peti, ker je Slovenec in se poganja včasih za pra- 
vične zahteve svojega rodti". 

„Ti se preveč vznemirjaš zaradi tega, ljuba moja. Meni je vse 
eno, ali je kdo Nemec, Magyar ali Slovan. Pri obrtniji se na to ne 
gleda, temveč meni je tisti najljubši, ki promptno in najboljše plačuje 
in največ premore. Bi li jaz ne bil na to gledal in ne bi smatral imetka 
in denarja za najboljšo narodnost, ne imeli bi tega, kar imamo. 

Imetek moj pa se tudi pripoznava in visoko ceni. Baron Benda, 
ta precej premožni magyarski grajščak, želi, kakor ti znano, mojo OlgO 
za sneho, in meni samemu je tudi ljubo, ako postane moje dete ba- 
ronovka in bogata gi-ajščakinja, če tudi magyarska. To je zdaj ona misel, 
8 ktero se vsak dan bavim , in stvar bode v kratkem dognana. Robert 
Benda, nadporočnik, izstopi kot stotnik iz vojaške zveze , prevzame po- 
sestvo in grajščino na Blatnem jezeru, in moja Olga, dobivši lepo doto, 
bode srečna soproga z njim." 



21 

„Lepi so sicer tvoji načrti, ali jaz jih nisem kaj vesela,^ odgovori 
mimo gosp^, listajoča po knjigi, ktero je začela ravno citati. 

^Sev^da, vi ženske imate vedno nekaj ugovarjati. Zakaj bi ne bila 
mojega načrta vesela?" vpraša jo malo nevoljen Skenovski. 

„Zat6 ne, ker delaš račun brez gospodarja, in gledaš, da bi bil zet 
bogat in visokega plemstva, najrajši kakšen grof, ali na to pa ne po- 
misliš, kaj poreče k izbranemu ženinu dekle, ki naj z njim celo svoje 
življenje živi! Prva stvar je sreča in zadovoljnost zakonska, ne pa 
denar. " 

„Ti govoriš o sreči in zadovoljnosti zakonskej. a ne pomisliš in ne 
v^š, da je denar glavna podlaga zakonskej sreči ! Ali bi bila midva tako 
srečna in zadovoljna, ako bi pomanjkanja trpela?" pristavi zmagonosno 
gospod Skenovski. 

„Ali bi pa bil najin zakon tako srečen, in bi li bila midva tako 
zadovoljna, ko bi naju ne vezala prava ljubezen ?'' vpraša naglo Berta 
svojega moža in ga iskreno poljubi. „GIej , prva podlaga vsej sreči je 
ljubezen, ki vse vlada in osrečuje; ona je ista nevidna moč, ki nemz- 
nišljivo veže ženo in moža. Kjer prave ljubezni manjka, tam ni sreče 
in božjega blagoslova. 

Z malim sva začela. Bil si majhen obrtnik na Ceskem ; tam sem te 
jela spoznavati. Srčna ljubezen je naju v zakon zvezala, in ta zakon 
je srečen, in blagoslov božji je vladal nad njim. Imava dvoje otrok, in 
to pridna in ubogljiva otroka. Ti si veliko prigospodaril, postal si vitez, 
ker si obrtnijo toliko povzdignol, in naša hiša je spoštovana in čislana ..." 

„0d tega pa naj tudi otroci nekaj imajo," seže jej naglo soprog v 
besedo. „Sinu se ne bode treba tako ubijati, kakor meni. On konča 
svoje pravoslovne študije in prevzame pot6m vodstvo mojega gospodarstva 
pod mojim varstvom. Olga naj postane baronovka in grajščakinja ter 
srečna žena, saj jo gotovo veže ljubezen do Roberta in njega do iye. 
Jaz sem se o vsem tem dogovoril z očetom baronom Beudo, in tudi sin 
njegov Robert že v6 o tem in je prav vesel. Zatorej upam, da mi Olga 
in z njo ti ne bodete ugovarjali, kajti moja skrb za vso hišo in otroke 
ti je dovolj znana." 

„Ali si že z Olgo o tem govoril?" vpraša zdaj mati vsa v skrbeh. 

„Ne, ker se mi ni zdelo potrebno. Kar odločim jaz, to bode ubog- 
ljiva hčL, kakor je Olga, tudi rada storila. Sicer pa lahko ti o njenej 
nagnenosti pozv^š in jej ta moj načrt naznaniš. Volja moja naj bode 
njej in tebi povelje." 

„Se-li ima ta zveza z Robertom že tako hitro izvršiti?" 

„V8ej stvari nič ne nasprotuje, kakor sem se nocoj pogovarjajor se 
z gospodom Bendo prepričal, in naznanjam ti zdaj kot gotovo, kar som 
ti prej le mimogrede kot svojo domnevo omenjal. 



•>o 



Po |i't!i ko pridfino k Vama* v Poiwo. Iioile lahko zaroka, iiivje^n 
ko so vni(-iji(» z (l«'ž(*lc v iiirsto. se naj poroka vrt^i. Baron B^nda Mp 
luerjava iiaiunM' jinti v Pop^im* in rn»z pokfj*^ tam ostAti. Tudi Kobot 
si prosi oilpnsta za »»don nn's«M' ali tiva. in hoiV ta ras z nami preiitflL^ 

^Kako pa da mi nisi t<*^a pn>j naznanil", vpraša začnidjeno gttgk 
svojega soprop^a. oponasajora mn z glasom, da ni It^po jej kaj takigi 
zakrivati. 

^To ni liilo mogore. k<*r ši* tfga sam nisom prej vedel. N«q 
sva se so lo z baronom o t(*m na tanko zmenila in stvar do tja dogiidl, 
kakor si slišala. Haron je zaoel sam o tem govoriti, in zdi se mL dt 
mu moje prijateljstvo vedno Ijuhše postaja, in <la bi je jako rad s po- 
roko najine heerke in svojega Holierta utrdil. "* 

Soproga ni mo/.u po teli liesedah V(*r ugovarjala . ampak asaMa 
<lalje eitati. da Id si misli razgnala. Skenovskega pa je spanec posilil, in 
koneeno je trdo zaspal. 

Smrtna tišina nastane: le moeno <lihanj(* speeega sopmga draij^ 
j<> noeno tihoto. Mati je ugasnola lur. ker ni mogla dalje hmti. a tiM 
zaspati ni mogla, kajti njeno srce ni mirovalo, liazne misli so jejSi[f^'" 
tem pogov(»ru rojile po glavi. Mislila je na svoj(>ga Ijuln^ga otroka, ip- 
rega Id naj tako naglo izgubila, na svojo drago Olgo. ki je de iieiskuSon 
os(*mnajstletno dekletce, in bi naj prišlo temu. nikakor ne ue'2nemu ^ 
ronu v roke. ,.ln morda ga še n(> ljubi, saj mi ni nikdiir kaj takugia O 
njem govorila, da še jie omenja ga rada I** 

Tako premišljujoro vleee jo tja k svojemu otroku, lladovedua J^, 
ali /e Olga s]d ali ne. M(U'da jo še glava boli. ali pa bije uotrai^i MJ 
s svojim srcem, kajti gotovo jej jt» l\obert o vsem tem že govoril. Z^ttj 
pa je bila nazadnje tako jmbita. da celo žalostna? V 

Mati je ugonila misli in čute svoje hčerke. Olga t^e je doupollt 
v spalnico vrgla tja v naslonjač in zaetda ihteti. Bolele m jo y itj^ 
snlite besede Kobertcive in njegovo (d)našanje proti njej. Kobert- ui-ve^tti 
<la je žalil Olgo z vsako liudo besedo, ktero j<» le govoril o V^ogriJU. 
Zmerjal ga je. imenoval ga jniprostega ubožca in reveža, ki le toHni 
ima. kar mu dolnovoljno lju<lje podajejo. ki nima stalnega mei>ta in 'iga 
tudi ne bode doldl . zato hoC-e že on -- Kobert IbMida skrbeti. Vogrin 
ne zasluži službe cesarske, ker je v svojih pogovorih premalo doiuoroden, 
in se celo drzne svoj narod, ta ničvredni narodič slovenski, ali kako ga 
že imenujejo, ki <d>stoji iz samih poslovenjenih Ogrov. Nemeev in Itali- 
janov, zagovarjati ter druge naro(b» psovatil 

Tako nekako je poidjal Magvar l{td»ert Hen<la dr. Vogrina . milega 
mirnega, plemenitega rojloljuba, pred Olgo. Snmnieil ga je zmožuosti 
do Jiajnesramnejših »lel in mu oponašal njegov obskurni rod in rojsitvo. 



23 

Kobertove besede so delale nasprotni upliv in utis v Olginem srci. 
Robert je želel Vogrina pri Olgi oi^rniti, a on se jej je le še bolj omilil. 
Bobert je hotel zaprečiti njeno občenje z njim, a ona je še bila bolj pri- 
jazna proti Vogrinu. Eobjert je hotel , da Olga sovraži tega plebejca, a 
njej je tem 4)olj dopadalo Vogrinovo vedenje, govorjenje. Milkova osoda 
jej je bila znana, in ona je čutila z njim težkočo vsakdanjega življenja 
in hude udarce njegove nemile sreče. Od tega večera se je začela z4-nj 
bolj zanimati; še le zdaj je spoznala na tanko razloček med Robertovim 
in Vogrinovim značajem. Ljubila je kot desetletna deklica v Milku Vo- 
grinu svojega učitelja, a zdaj ga je spoštovala kot človeka. Spoznavala 
je njegove lepe lastnosti in si na tihem mislila, tak mož bi znal osre- 
čiti deklico, tak značaj je potreben, da cvete sreča v zakonu. Med tem 
ko so se jej lastnosti Robertove vedno temnejše in grše dozdevale, sve- 
tila se je krepost, značaj in človekoljubje , nežnost in rahločutnost Vo- 
grinova, ter jo zi-se navduševala. 

Kakor zatemni juterno soince s svojimi zlatimi žarki zvezdice na 
nebu in prežene ves mrak in temoto, tako je pregnalo Vogrinovo soince 
kreposti v nežnej deklici vso nagnenost do Roberta, in zatemnilo v njenej 
duSi vse misli o navideznolepih lastnostih Robertovih. Vogrin je bil 
Olgi soince, po kterem se je, kakor solnčnica v naravi, nadepolno ozirala 
m si ga želela nd-se potegnoti ter se vekomaj greti o njegovih blaženih 
larkih. 

Tako je Olga žaluje premišljevala. Misli na Roberta bile so polne 
srda in jeze, na Vogrina polne ljubezni in pomilovanja. Zidala si je ne- 
itkušena deklica zlate gradove v oblake, ^kovala si zvezde svoje prihod- 
nosti na nebč. Kaj bi vse storila za Milka, kako bi mu mogla pomagati, 
da bi postal samostojen, da bi dobil plačilo za svoj trud, za svoje študije, 
za blage nazore! Dala bi mu najboljšo službo, postavila bi ga za pro- 
fessorja v največjem mestu, najrajši seveda na Dunaji; želela bi, da bi 
afil takoj kot učena glava na vseučiliščnej stolici ter postal imovit, poznan, 
asluten mož! In kaj bi bilo potčm z njo? Ali bi je ne mogel osre- 
čiti Milko namesto osornega Roberta, ki jo je nocoj tako žalil ? 

Ta večer jej je bil Robert že naznanil, kako se on čuti srečnega 
poleg nje. Omenjal je, da bode prevzel posestvo in da se hoče v kratkem 
oieiiiti, želi si pa le tako blage ženice, kakor je Olga. Le take lastnosti 
in take razmere, kakor so njene, seveda le gled^ na doto, zamorejo ga 
osrečiti! Ima jej neko skrivnost razodeti, ki odloči ob^ma prihodnost, 
a zdaj še ni vse dognano, da bi se že mogel jasno in odkritosrčno z njo 
o tem pogovarjati. 

Iz vsega tega je Olga lahko sklepala, kaj jo pričakuje, da jo misli 
Robert snubiti, da bi naj postala grajščakinja tam na Ogerskem, tam na 
Blatnem jezeru. Ona bi naj bila žena možd, ki vse sovraži, kar ni višjega 



24 

ali Tsaj baronovega plemstva. Ali tak mož. pride jej nehote na misel, bi 
lahko enkrat tudi njo preziral in jej metal y oči, da nima plemenitih 
pradedov, da je oče le vitez po cesarskej milosti, sicer pa priprost saknir. 
Tega ne, tega nikdar! ^On ne ljubi mene, amp^k moj denar, mojo doto,^ 
vzdihne naposled; „mene bi radi le prodali, in oni me kupili, da jim 
rešim posestvo in obstanek, jih rešim denarstveuega propada!^ 

Uboga deklica je dolgo slonela tako premišljujoč. Truduost in a- 
spanost jo konečno posili, in ona lahno na nasloigači zaspi Sanjala pt 
je (?udne sanje : 

^Stala je na robu velikega jezera. Gledala je v temno, zeleno Vh 
dovje. Dna ni bilo videti. Valovje jo silno bučalo ob skalnati breg. Na 
enkrat pa zagleda med valovi neko stvar. Bilo je truplo. Valovje gajin 
gnalo proti skali, kjer je ona stala. Vse krvavo in pobita pljusknejo ga 
valovi ven na obrežje. A ono ni bilo mrtvo; gibalo je roke in noge. Hledigič 
se vzdigne. Prikazen se jej zdi znana. To je — to je — on, to je — 
Milko . . . Vogrin.^ 

Samega strahii se je Olga vzdramila ter vsa omamljena klicala: 
„To je — on, to je — Milko . . . Vogrin". 

Pri teh besedah vstaja, širi roke, hoče nekaj objeti, a zdaj ii^e- 
gleda — in pred seboj vidi stoječo — svojo mater. 

Mrkla luč je obsevala bledo, prestrašeno Olgino lice. Mati jo prime 
za roko in jo pritiska k sebi prašaj6č jo: „Kaj ti je, moje drago, ^vbo 
dete ? Vzdrami se Olga, jaz sem ! Ali še ne spiš ? Zakaj nisi v post^, 
in še zdaj oblečena!" 

Tako je stavila mati vsa prestrašena še mnogo vprašai\j svojej (Mgi 
in jo tolažila. 

„Dobro sem storila," mislila si je pot^m sama pri sebi, „da e^pi 
šla gledat, ali že dekle spi." Ko sta namreč gospod in gospi utihiHlia, 
in je bil soprog zaspal, ona pa ne spati mogla, premišljala je dolgo o oeMi 
svojega otroka, konečno pa vstala in šla gledat v Olgino spalnico, tšr 
čudi se, ko vidi luč goreti, Olgo pa še oblečeno ležati na nasloigilL 
Nekaj časa jo ogleduje, ali glej, na enkrat se vzdigne in hiti iyej v tti- 
ročje, klicajoča im^: „Milko . . . Vogrin!" 

V kratkem se je Olga zopet zavedela, mati jo je spravila v poste^, 
jo iskreno poljubila, ugasnola luč in se podala v svojo sobo, zadovo^na (b 
je spravila otroka k sladkemu počitku! — 

(Dalje pride.) 



25 



Ka planini. 



Č 



I. 



rez solnčno plau blesteč hiti 
Studenična vodica 
In mnoga tam lepo dehti 
In scvita se cvetica. 

Pa vendar ni studenec to 
Ki pred menoj vali se 
Pa vendar ni polje ravno 
Ki pred menoj žari se! 

Dekletce sem presrečno jaz — 
Kako bi }>ač ne bilo V 
Saj njega ljubim večno jaz 
In z nevtešljivo silo. 



Oj srčioe mlado, skrbno 
K av u i n a si prostorna 
Po tebi pa žari svetlo 
Ljubezen se uzorua ! 

Krasin je on, kot solnčni svit 
Ko v zori se prižiga 
In ljub in zvest in plemenit 
In mlada moč ki-asi ga. 

Brez njega — kaj iK)čela bi 
Kako bi li prestala? 
Oh! vekomaj trpela bi 
In vekomaj plakala! 



Zato zato pa ljubi moj 
Udan mi ti ostani 
In ti stvaritelj nad menoj 
Lepo mi ga ohrani ! . . . 



II. 



±0 daljnej planini razliva morje 
Mogočno se zore jutr&nje — 
Le bl^ti, le bl^ti mi ravno polje 
In vzbujaj vesele mi sanje! 

Mladenka na tebe upiram oko 
In r&dost blesti mi nebeška 
In tudi oh tudi to srce mlado 
Polno je jutrinjega bleska! 

In kakor da nisi planina mi ti 
y vesdtji se mdni dozdeva 
Jm Mmc da sdra jutri^ja to ni 
ffi iteljo pojl^JBO obseva! 



Na srčice moje razlila se je 
Prekrasna, blesteča svetldba 
Pred njo pa temina zgubila se je 
In tudi zbežila tesnoba. 

Na tebe ljubimec, na tebe spomin 
Budi se mi v srci plamtččem 
Ljubezen žari se iz nj^ga globin 
In dviga se v svitu blestečem. 

In krasno po bitji se celem žari 
In mlado veselje mi vstaja — 
Oj pač ga uikjeri krasnejšega ni 
In z vencem me jasnim obdaja. 



7j&t6 pa, zato pa le blesti lepo 
Planina pred m&noj ležeča, 
Saj srce si mdje, oh srce mlado 
In zdra ljub 4 v je goreča! 



- 6 - 



2H 



Popotni spomini. 

Spisal Igo Kus. 
I. 

V ErcegOTiiio. 

I)iIo j(» o kresu leta 1879. 

Kolehen sem se oh palici plazil do pošte, kjer so se popoldne m- 
vadiio zbirali mladi trzanje: kajti kavarne nismo imeli in — na pošti se 
je nahajalo dosta novin, ktere smo ali „bona** ali „mala fide" prebirali. — 

Ravno danes ni postni voz prišel ob easu — in težko smo ga pri- 
eakovali. sedeei v senci na kamenitej klopi pred hišo. 

„Zdaj pride I"* vzklikne veselo moj drug, ki se nežnega listka t 
daljnega Dunaja nadeja. 

„No. hvala Bogu! V tej vroeini se dalje eakati, naj se vragu ^abi, 
meni ne!"* de neki drug - in mali voz postoji pred nami. 

Zakloj» si» odpre: ena vrrea, dva predala, — drugega nič . . . 

Med rasom, ko poštar ureduje ter napisuje, kar je potreba, odveze 
in odpeeali nek<lo vreeo ter polaga pisma na mizo. 

„Za Tel>e nekaj. Igo!" - 

„Za mene? Tudo. da še kdo misli na-me** — in priuiem list. — 

Kaj je bilo v listu? lV>velje. naj se ^preeej" podam v Krcegovino: 
lam nekje blizu Jlostara naj se javim ! 

Doliro! Kolezen me je iiamah zapustila, morda se je zbala dolgega 
potovanja. Vržem i)alieo v kot in korakam čvrsto domu. — 

Poslovim se od zidenih gajev. t«'mnih šum. od žuborecih potokov, 
kojili trojica se zbira blizu domačega kraja, poslovim se od cvetočih se- 

nožetij. od marsikterc dišeče cvetice in dva <lni pozneje me odnese 

železnica proti belej Ljubljani črez Kras v Keko. — 

Noe, tiha poletna noc se jt' prostirala, ko S(»m prispel v Keko ter 
se hotel podati počivat. Ali ker sem l»il spehan in truden, ui mi dalo 
mini, moral sem iti k morju. Saj sem že dolgo hrepenel zopet dihati 
morsko sapo, gledati lesketanje i)enecih valov, slušati ve(5uo melodgo 
bobnecih morskih voda. 

Ko sem zadnjic bil v Kcki, domii se vračajoč iz južne Bosne, bila 
je zima, morje burno. Srditi valovi so se gonili, kakor čreda divjih koiy 
z belimi, vihrajočimi grivami, daleko, daleko, -- kjer se klanja oblačno 
neb6 nS-nje ter je objema s temnimi rokami ... In valovi ti so bučali, 
pena je kipela, južni veter 'y sviral na morske strune, na vrvi malih in 
velikih ladij, ki se veselo zibljo. sviral je svoje ljube melodije, kakor sivi 
pevec na harpo prešlih duij I . . 



27 

Bil sein onega dne prijadral iz Senja. Besneči vihar me je sprejel, 
ko sem na lahnem čolnu prispel do ladije, in oni južno-Yzhodni piš, mo- 
gočni gospodar jadranski, prijel je z nevidnimi rokami in gnal s seh6j 
mali hlapon z vso neizprosljivo silo. Kazljučeni valovi so se l^esno za- 
ganjali ob kamenito bregovje, da je prselo meglenemu dimu enako ter 
nussajalo ob ladijine stene, da so mi brizgale slane pene v obraz, sto- 
ječemu na površji ladijinem. In veselo sem stal tik krmila ter gledal veli- 
častno, krasno razburjeno morsko planoto . . . Skoro mi je bilo žal , ko 
smo dospeli v Keko, kjer sem moral zapustiti ladijo. ki si je otresovala 
razmočeno obleko. — Ali celo noč ko sem spaval v suhej sobi, čul sem 
hitečih valov gromeče udarce na obrežje! 

Takrat se je vrinolo v dno mojega srca hrepenenje po tvojej krasoti, 
po tvojih neznatnih valovih, neznatnih, temnih globinah, ti čarno morje ! 
Taki*at se je utrdilo v duhu mojem hrepenenje po velikanskem tvojem 
bučanji, ktero se, kakor pesen svetovne večnosti, mogočno v srci glasi, 
mogočno, nepozabljivo ! — 

Ali nocoj je morje pokojno, saj smo v topl(»m poletnem časn. Mirno 
leskeČ4»jo nebeške zvezdice v prostranem morskem polji — in spominjal 
.sem se nežnih belih cvetic, ktere sem bil zapustil po senožetih in sumah 
in — vrtih svoje domačije, spominjal se onih zvezdic, ktere so tako ve- 
selo sijale v moje src6! — Proč je, proč! — 

Tihotno diha pred menoj temno morje, in zvezde, kojih lučica igraje 
po njem brli, so tako daleč od njega, se dalje, kakor od mene domače 
cvetice, domače zvezdice! Miruj i ti, srce moje! Cras ingens iterabimus 
aeqnor! — 

Lep poletni dan je napočil , dan 27. rožnika. Na ladiji Staml)ul 
sem zapustil Keko. Kako veselo mi je bflo sr(*e. ko sem stal na ladi- 
jinem površji, in se je mesto na kopnem oddaljevalo od nas ! — Na pe- 
čevit^j steni se vije vsekana v kamenje ali pa podzidana pot navzgor, 
vidi se do vrhnje postaje, do Biča, kjer je bila pred nekoliko leti ^bora'* 
prekncuola celi vlak v grozni zijut: to je ona dolgočasna železnica od 
morja črez krševito gorovje do Ogulina in do Zagreba, ona železnica, 
ktera je toliko truda , toliko blaga , toliko denarja stala , samo da veže 
Budapešto z magyarsko hčerjo svojo — z Keko! 

Ali gledimo raje na morje. Vedno se v novej obliki pokazuje, 
vedno igraje z novimi bojami. Kameniti, sivorumeni otoki, vzdigujejo se 
iz sinjih vod4, krasno, nepopisljivo. Jate morskih golobov se podijo ne- 
voljne nad nami, nevoljne, ker jim mirna površina morska ne daje mnogo 
hrane. — 

Okrog ladije se zibljejo, poskakujejo, pljujejo — oni ljubljenci in 
ljubitelji starih pesnikov: deltini, zdaj ploskaje širokimi repninn plavu- 
tami, zdaj pot^pljaje se, da je veselje gledati je. : — 



28 

Kmalu 8mo sredi pota med Keko in Malinsko. — Posamezen morski 
golob poletuje melanholično nad ladijo. Čini mi se, da hoče zapustiti 
svoje ter so podati na tuje. Ali morebiti tli ta čut v mojem srci? In 
jaz mislim, da ga golob goji! Kdo ?6? — 

Morje, rumenosivi krševiti ostrovi in otoki z zelenimi vinogradi« 
i^ivimi oljkami, bele vasi in mesta, na desnivj včasi pogled na neomejeno 
morsko polje: tako so se vrstile slike, ktere sem gledal sedeč na vrvA, 
ki so krožene ležale blizu krmila. In kadkada sem se nagnol nad vodo 
ter gledal v tenmo brezdno čistih valov, na igro onih bisernih sapnih me- 
hurcev, ki so se izpod gonečih koles vrtali na morsko površje. Ali idaj 
se je nagnolo solnee blizu do vode, in kar se vidi morjd, vse leskeče 
žarečega ognja! Lahne, rožaste meglice tonejo za solneem — kakor 
mladostne nade za ubeglo srečo — in nasproti prisveti izza temnih, 
visokih gor^ Idedožolta luna. iu na nebu se prikažejo daleko, daleko male 
lučice, svetle zvezde : — tako svetijo človeku iz meglene daljine v trdem 
boji življenja — spomini prešlih časov ! 

Niti ena sapica ne drami morju pokojnega diha, nad vodami je mir, 
in sredi te nočne krasote, pljuje Stambul čvrsto naprej, in za njim se vi- 
dijo daleč razori bleščečih, penečih valov. 

Dolgo sem se še sprehajal po ladiji. pa krasota, kojo sem danes 
gledal, utrudila mi je ok6, in radosten se podam v ozko sobico in v Se 
ožjo posteljco. Lahno se ziblje ladija, žubore ploskajo valovi ob st^no . . . 
duh moj pa bega po zelenih tratah, tenmih šumah, za živahnim potokom 
— — dalje — dalje — trenotek še in sladko zaspim. — 

Mirno sem spaval v ozkej posteljci. Sanjal sem, da sem v zelenem, 
šumečem gaji ter da čujem od daleka milo godbo, ki mi ogreva srce in 
mu podaje presladki čut Idage zadovoljnosti . . . Glasovi nastajajo vedno 
glasneji in glasneji, iu zdaj — me strašno tuljenje in škripanje, ropot in 
copot izbudi iz sladkih sanj : Dani se in mornarji so začeli na dolgih 
vrvžh in verigah tovoriti blago iz globokega temnega osredja. Brzo za- 
pustim sobico, — Čareu pogled : Na jutru žolto nebo, pred mano temno 
kraljevo ozidje starega Zadi-a, na severu krasna, zelena ravnina in proti 
večeru modra voda tja do otx)ka , bliščečega v jutranjem svitu, ... na 
produ pa se napenja ona božja žival, ki celo svoje trpežno življenje križ, 
tovor in — dolga uha nosi, napenja se in kriči, kar ima sape : in to je 
mar bila ona godba, ki me je v sanjah tako milo objemala! — 

Zdaj vzhaja solnee, in jaz se odpravim v mesto, da si pregledam 
osrčje te veličastne morske hčere. Ko pridem na kopno, vabi me k 
vstopu otemnela ,,porta marina** z benečanskim oroslanom v grbu. Be- 
nečanske palače in hiše, ozke, temne ulice, veličastni trgi! Pri „petih 
virih" videl sem starorimski spomenik iu na južnej trdnjavi staroslovenski, 
v kamen vrisan glagolitiški napis, kterega žalibog nisem znal citati, a 



29 

»di ni bilo časa prepisati ga . . . kajti ko je ura sedem bfla, moral sem 
» vmoti na ladijo, koja odpljuje oh osmih proti Spljetu. — 

Zopet morske ožine med golimi ostrovi, na kterih se še zdaj vidijo 
cidovine nekdanje blagovitosti , male kapelice, postavljene od brodarjev 
f znamenje morske nesreče ali čudovite rešitve, zeleni vinogradi, gradjeni 
po pečinah, posamezno drevje, bele vasi — in ko priveslamo na visočino 
Dfltrova Mačirina, odpre se na desnej prosto, daljno morje ! . . . 

Ob treh popoldne smo prijadrali do Trogira, lepo mestice, postav- 
ljeno v morsko ožino, kjer le morejo manjše ladije prebroditi v zaliv „dei 
»ett^ castelli" in Solinski zatok (golfo di Salona). Od Trogira (Trati) do 
Spljeta se razprostira bogato obrežje, imenovano „sette castelli" „sedem 
sel**. Opljuvši otok Bua prispeli smo proti večeru v Spljet. — Tu za- 
pustim ^Stambul", kteri pljuje na ravnost do Dubrovnika, in ko poprašam, 
kdaj in kako mi je najlažje priti v Metkovio, pozvem, da pojde ,,za dva 
dana"^ mali parnik v Neretvo in do imenovanega mesta. Dva dni po- 
čitka tedaj v nekdanjej stolnici znanega rimskega vladarja Diocletijana ! — 

Ne bodem opisoval mesta, samo omeniti hočem, da sem kljubu 
vsej vročini ves čas pregledoval veličastno palačo onega samovladarja, 
palačo, v ktero obzidje je celo notranje mesto postavljeno. — Stolna crkev, 
škofija in dniga poslopja, posebno kar je morska stran, kažejo na grško- 
rimske umetnike ! Lepo je vse, lepo, da se skoro oko nagledati ne more. 
In k temu še veličastven spomin, ako pomisliš, da hodiš po istih tleh, 
koder je stopal mogočni vladar rimskega carstva ! 

Izmed teh krasnih starin gledajo nekako čudno novi domovi; oboki 
in stebri so ozidani, in namesto prostih shodov gledajo prosajičua okna 
iz zidovja na morje, kedar vzhaja solnce ali pa zahaja; kajti po dne po- 
meiikavajo pred solnčnim svitom. 

Ulice so ozke in dišč po ribjej masti, po luku in po olji, v kterem 
pek6 ribe, seveda vse na ulici. 

Prebil sem v Spljetu dan sv. Petra in Pavla, velik praznik v tem 
mestu. Kar tujca največ vznemirja, to je večno zvonjenje in streljanje. 
Skoro do polnoči ni bilo miru, zvonili so pri vseh crkvah, streljali na 
Tseh straneh. In kako zvonjenje ! To ni ona harmonična igra z zvonovi, 
kakoršna se čuje pri nas, nego vsak zvon bije v eno mer zi-se na eno 
plat in sicer jako brzo, da človeka res ušesa bol6 , ko čuje prvokrat to 
„mnziko!^ — O polnoči je hrup prestal morebiti za dve uri; ali ko se 
je začelo na vzhodu svitati, vzbudil se je strel in pok, a za tem zopet 
enomemi zvonov glas . . . 

Vstal sem, predno je začelo solnce vzhajati s „Titonovega ležišča" 
in gledal sem z okna tja v luko, kjer so brodarji priveslali z zelenjadjo, 
jagneti in drvi, koje so polagali na suho. Na velikem trgu pa. ravno 



30 

pod menoj, klali 80 koze in ja^neta. ki so s prerezanim o^rlom so tekala 
sem ter tja, dokler jim ni zmanjkalo sape in — krvi . . . 

Z vseh goni in sel prihruli so danes tropi po])Ožnih okolieanov. 
nekoji cv\6 s tnrskim ovitkom na glavi, v proslavo sv. apostolov . . . 

Kad hi hil sel ogledavat razvalin solinskih: ali zavoljo silne vroeine 
sem moral ostati med zidovjem — in večji del dneva sem prebil v ko- 
]»eli. Plaval sem daleč v morje, in cisti v«alčki so mi pripovedovali o 
nekdanjem življenji, o svitu in blesku rimskih časov, o tožnih letih borl>e 
in divjote, o sladkem miru, ki se je razprostiral crez spljetsko okolico . . . 

Akoravno sem v Spljetu ve<lno kaj novega našel, vedno kaj nezna- 
nega videl ter užil, bil sem vendar vesel, ko sem stal na površji ladijice, 
ki me ponese v Metkovic. Bilo je dne ;W). rožnika, ko smo opoldne 
odpljuli iz spljetske Inke tja proti Makarski. 

Na desnej strani se cnje še danes pok in zvonjenje — od sv. Petra 
na otoku Brazza (Siipetar), na levej se vidijo velikanske platane. ki sen- 
čijo na levem bregu Cetine-reke Omiš (Almissa), in proti večeru pri- 
lezerao v Makarsko, kjer zre veličastveno „Biokova planina^ z belo glavo 
„Sv. Jurja" črez ramena nižjih hribov morskega obrežja v krasni zaliv. 
— Ne daleč od Makarske se vije po pečinah v daljnih ^serpentinah"* 
cesta v Vergorac (Vrh gorž) in v Ercegovino proti Ljnbuškom! 

Ko se zopet dan zaznava, — prvi dan srpnja, — odpravi se nlali 
parobrod (vapor ga imenujejo ondašnji) iz luke. Solnee je ravno vzhajalo, 
in mi krenemo proti desnemu iztoku Neretve. Kamor pogledaš, ne vidi^ 
drugega nego trstje in ločje, cele goščave trstja in ločja. Reka skoro da 
ne teče; le polagoma se pomešuje z morsko vod6, da se slana voda 
(bi-ackvrasser) dostikrat še v Metkoviči čuti. Mirno je veslal parnik v 
reko in po reki, ki se vije v velikih vijugah med ločjem, vinogradi in nji- 
vami navzgor, in pustivši na desnej Trnovo in Opus krene mimo po- 
sameznega stolpa (imenovanega torre Norino) proti Metkoviču . . . 

Na desnej — t. j. na levem bregu Neretvinem — prostira se velik 
močvar, ki čaka, da se uredi enkrat tej reki odtok ; — mnogo je zemlje 
plodne in drage, ki bode lepe o])resti dajala za porabljeni denar! 

Metkovic, kjer sem več ladij in parobrodov ugledal kakor v Spljetu, 
stoji na levem obalu Neretve in na obrežji velikega ^močvara", a ni 
priljmlno mesto. Okoli crkve na skali so brez reda postavljene kamenite 
hiše, gole in dolgočasne. — Nisem imel dolgo časa ogledavati si praznil? 
ulic, ker je bil na večer tistega dne pripravljen poštni voz. ki nas po- 
pelje v Ercegovino. 

Onstran reke se vidi turška, t. j. nekdaj turška trdnjava (tabela, iu 
streljaj od Metkoviča smo na ercegovskih tleh. Pustivši na desnej selj 
Doljane in Dračevo, prelazi mo Krujm. prihajajočo iz ^Utava blata "* ter .se 
peljemo skozi Višič, in kedar pridemo preko Bregove, začenja sh viti pot 



3i 

navzgor mimo TadoTdi6a na planjavo, ki se imenuje Dubrava. 1)a^^ za- 
tegadelj ker jo je krila nekdaj hrastova ^uma , koje ostanki .^e zdaj ze- 
lenijo t^r oživljajo prostrano plan/ * - O polnoči dospenio v Donianovic. 
malo, uhorno selo; kakoršna so vsa. v tej okolici: sela, ki štejejo pičlo 
število razdrapanih kočur in kojib prebivalci nimajo toliko, kakor pri nas 
pošten berač, kteri le ob petkih od hiSe do hiše krnha prosi in o praz- 
nikih pri crkvah pobožne ^romarje" nadlegnje. V Dubravi sretnemo dve, 
tri hiše — Pašič-han — in ko rumeni zora vzhodno neb6 in ko se za- 
čenja pot navzdol nagibati, zapazim tam v dolini bele hišice, vinograde. 
njive in vrte: bunsko polje. Gesta, izvršena po naših kranjskih lovcih. 
kakor priča napis na kamenu tik ceste, vije se polagoma v dolino. Zdajci 
smo v dolu. Še tri do štiri sto korakov, in voz postane pred bunskim 
mostom. Tu je moj kraj, tn ostanem, in poštni voz podrdra mimo straže, 
ki stoji na mostu, prek reke proti Mostam, od kterega sveti „grška 
crkev^ in nekoliko džamij daJeč sem v dolino . . . 

(Dalje pride.) 



Moja pesen. 

Jl etrarko narodi slave (K^eta 
Sonetov sladkih, mojstra poesije, 
O Lavri krasnej, slavi domačije 
Ni pesfn bila nikdar lepši peta. 

Prešerna tudi našega poeta 
Častijo pesen milo: ,^una sije/' 
Mladini našej zd-nj le srce bij^.. 
Žene ga ljubijo, slave dekleta. 

Prešern ko bil bi jaz, Petnvrka slavni, 

Opeval vino bi v nebeškej odi 

In kupo polno v pivskej družbi javni. 

Postal bi pesnik slaven jaz povsodi, 
Predmet ('astil ])redrag bi saj in glavni. 
V elysiuni ki h' na zemlji vodi. 



/ - 



32 



V Širni prosti svšt! 

JLakor jelen čil in brzonog. 
Ki mu rojstni dom je prosti log 
Preko teftnih pašnika ograj 
Poleti ? svobodni širni g4j: — 
Zbežal jaz prirode prosti sin 
Izza tdmnih mestnih sem zidin. 
Kjer v puAčavi sivoprašnih knjig 
Vklenen v spone duhomomih brig 
Koprnel sem tužen mnogo let. 
Svoboden v brezmejni božji svet. - 
Blažen zlate je svobode čut ! 
Smelo duh prostiHi mi periit 
In nalik 8ok61u v beli dan 
Lahnokril jadHi črez hrib in plan. 
Kr^taje se prosto sem in tj4 
Križem neizmernega sveta . . . 
Glej! pred mano kakor cvetni vrt 
Zemlje Širni krog je razprostrt; 
Zlate luči životvomi svit 
Po vesoljnem stvarstvu je razlit 
In življenja pestrobdjni val 
Vrč iz čudoplodnih zemlje tal: 
Kakor mrdve^ brezštevilni roj — 
Bitij milijonoterih broj 
Zemlji po naročji mrgoli. 

V šumni njih vrvenja ples strmi 
Krdsnih slik prirodinih navzčt 
In svetlobe ž^jni moj poglM . . . 
Čuj! 8vet6vnega veselja sp^v 
Glisen v prsih vzbuja mi odmdv; 
Nadej sladkih me prošinja slast 
In navdušenja božanska strast 
Dviga pomlajeno mi sreč 

Nad odurno zemeljsko gorjč: 
Zdaj vznesen mi plava prosti duh 
Za posvetno bedo slep in gluh — 
Na perutih zornih domišljij 

V bujnoevetni raj srečnejših dnij. 



Eadovan Živko. 



33 



Ulrih vitez žlahtni Lichtenstein. 

Spisal J. Maiciger, 

in. 

iLoaj, na kterem je žena Slovenka UIrihu nasproti prijezdila , bil 
je z modro svilno odejo ogrnen prepreženo prek in prek z venci svetlih 
barv, kakoršnih nam poraja majeva sladka doba. V roki je sukala Slo- 
venka prekomerno dolgo kopje črez in črez z venci ozaljsano. 

Tudi kraljeva Venera je bila vzela v roko dolgo kopje, in na brzih 
konjih sta zdirjala tako silno, da so kosci zdrobljenih kopij na vse strani 
prčeli. Prodrlo je bilo kopje ščita, da so se znaki na rokah o1)eh bo- 
riteljev poznali. 

Tak je bil konec boritve med Ulrihom kot kraljico Venero in med 
Otonom Buhovskim kot ženo Slovenko. 

Še z drugimi vitezi se je boril na istem mestu in slavno jih pre- 
magavSi še tisti dan odpotoval v Muričje slapje (Murzuslage) , kjer je 
prenočeval -(12. maj.). 

Drugi dan se vzdigne črez Semernik (Semernic) proti Gloknici 
(Glokeniz), * kjer je našel vitezov namenjenih se z njim na kopje boriti, 
kterih enega je sunol raz ko^ja v zeleno tiuvo. 

Zanimivo opisuje, kako se je tukaj v Glokniškej okolici s svojo za- 
konsko ženo sošel. On pravi: „und reit mit freuden do ich vant die herzen- 
lichen k on en mtn". 

Po srčnem pozdravu je preživel dva dni v sreči in veselji s svojo 
zakonsko ženo. 

Ko je tretji dan napočil (14. maj.), podal se je zopet nazaj v Glok- 
nico k svojemu spremstvu, od koder se je napotil v Novo crkev (Niwen- 
kirchen), kjer so ga po prav lepem potovanji viteško sprejeli in se z 
njim na čast gosp6m borili. Med borilci bil je tudi Artolf iz Gradca (der 
bider])e Artolf was genant von Graetz ein ritter wol bekannt), ki je Ulriha 
.skozi ščit v prsi ranil, tako da se je bil glas raznesel, da je kraljica ne- 
varno ranjena. In ker mu je rana res začela nadlego delati, podal se je 
v .stanovanje in si dal tam rano od roke dobrega mojstra obvezati (die 
wunden min mir do verbant mit kunst eines guoten meisters hant). Že 
drugi dan je šel v crkev, kjer je bilo toliko ljudstva željnega videti Ulriha, 
da so poslednjič crkvena vrata udrli (ez wart um mich s5 groz gedranc 
daz si die Kirchthur drungen nider, dO ich gie uz der Kirche wider). 

* „huobam in villa, quae dicitur Glacniza", bere se že t starih listinah 
1. 1094. Torej popolnoma slovenska oblika. Po Trstenjaku poinenja kraj, kjer bistra 
Toda izvira ali se st^ka. — Oddelek I. in II. tega sestavka glej Kres II. 174. 327. 



34 

Ker ni bilo več vitezov, ki bi bili želeli tukaj se z njim boriti, 
podal se je vesel na pot do Novega mesta (Niwenstadt) priporočuj6č 
svojemu spremstvu pogum in spodobno obnašanje (ich sprach zuht ist 
bi freuden guot). 

Pred dohodom se je še boril z vitezi na Kerbahu, kteri potok se 
še dandanes tako imenuje in teče tik Novega mesta mimo nekdan- 
jega grada Friderika III. in Maksimilijana. Vitez Berthold mu je sunol 
čelado niz brade tako silno, da mu je ta začela krvaveti. Šest prstanov 
je tukaj razdelil med hrabre borilce. 

V mestu ravno ko je v kopeli sedel, prinese mu hlapec dragocene 
darove od ene njegovih častilek, ktere ime se mu pa ni naznanilo. Da- 
rovi so bili lepa preproga, ženska obleka, plašč, suknja, pas in zapenka, 
pot^m šapelj in prstan, v kterem se je lesketal drag rubin, rudeč kakor 
ženska sladka usta (des viugerls strin was ein rubin, rčt als ein vrawen 
suezer munt). 

Vse to mu je tuji hlapec ne zinovši besedice poleg kopeli razgmol 
in ga potžm s čvrstimi rožnimi listki tako potrosil, da se Ulrih v ko- 
peli iz rožnih listkov skoro videl ni. Pozneje mu dojde od gosp6 pismo, 
iz kterega pozve, da mu je vse to poslala ena njegovih častilek, ki se 
mu pa noče imenovati, ker bi se to z njeno žensko častjo ne strinjalo. 

Oudno je, da si je Ulrih dal to pismo brati, in da ga ni sam bral, 
dasii-avno ga je gonila radovednost, kdo ga je pisal in kaj. On pravi: 

„Ieh daht: „ich sol den brief wol mir hie heizen lesen, waz ob ir 
nam gesehriben dar au stat?" den brief ich mir dO lesen bat. der was 
gesehriben meisterlich." 

Iz t(^a in še iz več drugih mest bi se skoro dalo sklepati, da 
pesnik od toliko tisoč in tisoč versov še brati ni znal, kamo li pisati. 

Dnigi dan^ bilo je 10. majnika, odpotoval je bivši pri svetej maši, 
in sicer kakor izrecno pravi, na Avstrijsko (sus fuor ich gegen Oester- 
rich). Torej se je po Ulrihovem sporočilu Avstrijsko taki*at še le za Du- 
najskim Novim mestom začenjalo. Prišel je na potok B i s t n i k danda- 
našnji Biesting, ki teče skozi Moosbrunn in se pod Grammet Neusiedel 
v reko Fischo izteka. 

Kakor na meji koroške in štajerske dežele, ravno tako je bil tudi 
tukaj od zbranih avstrijskih vitezov lepo in prijateljsko pozdravljen in 
sprejet; „ Venera prežlahtna kraljica. Vas gospa je Bog sem poslal nam 
v veselje v to deželo. Vsi se veselimo Vašega prihoda. Vaša slava 
mora vedno višja biti. To ste si zaslužili. Vsi vrli ljudje so Vam iz 
srca dobri". („Venus vil edelin kunegln i. t. d.). Več ko trideset vi- 
tezov ga je tukaj častno pričakovalo, in dospel je še tisti dan v Dres- 
kirchen sedanji Traiskirchen blizu kopeliškega mesta Badeu. Prenočivši 
tukaj podal se je drugi dan 17. maja mimo Malanstorfa (danes Mdllers- 



35 

dorf) proti Dunaju. V Malanstorfu ga je doSel hlapec od že gori nam 
znane gospč poslan s prstanom, kterega je ona več nego deset let no- 
sila na belej svojej roki. Dala mu je tudi sporočiti, da mu je iz srca 
dobra brez vse zamere. Veselja ves razgret odslovi posla in se vrne k 
svojemu spremstvu. 

Drugi dan 17. maja je dospel na Dunaj. Njegov sprejem je bil 
s^ajen. Ulice in okna so bile polne krasno oblečenih gospl Videl je 
tukaj marsiktero prekrasno gospo, in pozdravljali so ga tako prijazno, da 
je bil takega sprejema iz srca vesel. On pravi: 

„Die vrawen w&ren wol gekleit Ze Wienen, do ich zuo in reit, die 
gazzen waren alle vol von vrawen, daz tet mir sd wol, das ich da von 
irart hdchgemuot : von den wart ich empfangen s5, daz ich sin wart von 
henen vrd". 

Ko je prišel v svoje stanovanje, vsedel se je k oknu in gledal skozi 
lino, * kako so se viteške trume na prostoru pod okni njemu in gospem 
na čast borili. On pravi: 

„In eine line saz da m!n Up ich was gekleidet als ein wip". 

Na prošnjo Dlrihovo so zdaj viteške trume „buhurt" ali l}oritev v 
tropih končale, in vsi so se podali na svojo stanovanje k nočnemu počitku, 
ker se je že tudi bil dan nagnol. 

Ko je drugi dan 18. maj pregnal noč, podal se je UIrih najprej v 
crkev k svetej maši in se Bogu priporočil, ker je po njegovem prepri- 
čanji ves človeški tnid brez blagoslova iz nebes prazen in brezuspešen. 
On pravi: 

„eine messe ich do veiiiam 
und empfalch mich gote als daz zani, 
wan ane in niemen erc mac 
hehalten oinen halben tac". 

Nato se je oborožil v viteško opravo in v sijajnem spremstvu se 
podal skozi ulice Dunajskega mesta na poprišče, kjer se je slavno borilo 
na čast gospčm. Trideset kopij je le samo Ulrih ob tej priliki stri. Ko 
seje na poprišče podal, trlo seje ljudstva vse okoli njega, okna so bila polna 
lepih gospd, med kterimi je marsiktero krasotico zagledal. On pravi: 

„Bi mir wa8 daz gedi-anc vil groz 
die lin da waren ninder bloz, 
si sazen alle yrawen vol: 
ir blic tet minem herzen wol. 
ich sach da Til mane schoene wip: 
des vait vil hochgemuot min lip. 
vrowen schowen vil sanfte tuot: 
ir griiezen gibt vil hohen muot". 



♦ lina^ staron. klina, hUnen — lenen, id.iv€tv sloneti, pomenja torej okno, na 

kt«ro se moremo naslanjati. 

3* 



36 

Ji 
Drugi dan 19. maja se je z Dunaja vzdignol in črez Donaio 

(Tuonowe) podal se v Niwenburg, to je današnji Korneuburg, kamor ga 

je nad sto vitezov spremljalo. Tu je bil slavni turnir, po kterem je 

Ulrih pet in trideset prstanov med viteze razdelil. Ondi je prenočil in se 

podal 20. maja, kteri dan je bil praznik vnebovzetja gospodovega, v Mi- 

stelbach. Tudi tukaj se je borilo gosp^m v čast. Stri je Ulrih deset 

kopij in ednajst prstanov med borilce razdelil. 

Drugo jutro 21. maja je odjezdil iz Mistelbacha in z njim marei- 
kteri vrli vitez. Podali so se v Velspere, kjer so bili prijateljsko spre- 
jeti od Kadolta gospoda Velsperškega. Pri boritvi je tukaj Ruoprehta s 
Pursteudorfa sunol raz konja, tako da je kri iz vratne rane curela in 
travo rudečila. 

Ostal je Ulrih še drugi dan 22. maja kot gost pri Kadoltu in se 
potžm črez Tijo podal ves vesel na Češko. On pravi : 

„Ueber die Thye zogt ich zehont 
mit freuden in der Beheirn lont, 
da stuont eiii ow(^ wtinneclich 
dar in reit ich vil muotes rich"' 

Na tej pristavi (owe) se je Ulrih zadnjikrat kot kraljica Venera 
boril na čast gospžm. Tukaj je l)ilo njegovega potovanja iz Benetek na 
Cesko kot kraljice Venere konec. Razdelil je med viteze 19 prstanov. 

Ker se je tu potovanje končalo, zapustil je na svet Begeuspnrskega 
tuomvogta svoje spremstvo in se podal še isti dan 22. maja, le od hlapca 
potov dobro veščega spremljan, nazaj na Dunaj. Regenspurski mu pravi: 

,,ir silit niht langer bi unz sin. 
sit iwer vart ist wol vollbraht. 
so vart reht als ir habt gedaht, 
lat iwer gesinde mit mir vam, 
daz will ieh iu vil wol bewani". 

Potovanje je torej trpelo od 25. aprila do 22. maja leta 1227. 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčuje K. Glaser. 

liipiško pesništvo indsko razdeljujemo v dva dela. namreč v Itih&sa 
in v Kavja. Izraz Itihasa nahajamo že v Brahmanih, * tedaj v onej 

* Indsko slovstvo se deli v vediško in sanskritsko ali klassično dobo. Ker so stari 
vedij^ki slavospevi nenizuniljivi [)ostali, morali so jih razlagati; v teh razlaganjih se 
razpravljajo obredne določbe in stare že ne več rabljive besede, pripovedujejo se stare 
povesti in razmotrivajo modix)slovna vprašanja. In ta razlaganja se imenujejo Brih- 
mana (\Veber, Indische Literaturgesch. p. 12). 



37 

obi, ko so Indi samo ? Penčabu stanovali, to je tedaj že v prvej ali 
ediškej dobi. Kazširjaje se po prostranem Hendustanu vojskovala so se 
azna plemena indska med seboj iz časti- in vladeželjnosti ; boriti pa so 
e morali tudi s prebivalci, na ktere so trčili. Ti boji se opisujejo v 
gromnem MahabMratu, ki obsega nad stotisoč šlokov; * rod za rodom 
? delal pri tem ogromnem umotvoru, tudi se je pozneje še mnogo pri- 
ejalo ; iz tega sledi , da nima Mah&bMrata enotne snovi. Take vrste 
lesni, kakor je ta epos, imenujejo se Itih^sa. 

Ko je pa bil Hendustan večinoma podvržen, in ko so arski narodi 
e na jug segali, bili so njihovi duhovniki, brahmani, državo in družino 
ebično v verige ukovali in duševnemu mzvitku neizpremenljivo stanovsko 
)ot nadelali, in tedaj so tudi posamezni pevci obilno gradivo samostalno 
•bdelovali; tako je Valmiki zložil epično pesen Kamajana obsegajoče 
^4000 šlokov, dočim se Mah^bh^rata pripisuje Vjasu, kar znači „zbiralca^. 
J marsičem bi smeli ta dva indska eposa primerjati Ilijadi in Od)sseji. 

Purlina * „star", „starovečen", pripovest iz starih časov je v prvotnej 
obliki neki obsegala 1) sarga - piTa stvaritev, 2) pratisarga - druga stva- 
itev, ponovljenje in uničenje sveta. 3) vanya * eod, genealogije bogov in 
unakov, 4) manvantara ^ vlade raznih Manu, 5) van^anučarita ^ rodovi 
itarih kraljev. 

Purana so nadaljevala Mah^bharata in Kamajana in so se pogubila; 
r tej obliki, kakor nam je v Bhagavatapurana ohranjena, pisala so se 
ako pozno, in v smislu poznejših verskih razkolnikov so se stare prav- 
jice po svoje pripovedovale. Pa tudi v tej obliki se je samo poprej 
omenjeni Bhžgavatapur^na ohranil (izdal Burnouf, Pariš 1840). Najbolje 
>e dad6 primerjati Purana delom prvih logografov grških. (Lassen, 
[ndisehe Alterth. I, 481). 

O obsegu teh epopej nam tukaj ni na tanko govoriti, nego podati 
liočem nekoliko pripovedek slovenskemu občinstvu, ki še do zdaj ni imelo 
priložnosti upoznavati se z njimi. Nadejam se, da bodo zanimale, ker so se 
rečinoma že v razne nove jezike preložile. 

I. 

Priporedka o ribi. 

Kralj Manu, * Vivasvantov ^ sin, mogočen vladar, prekosil je po 
svojej lepoti in pobožnosti očeta in vse pradedove. Stal je na enej nogi 

* Šloka je distihon ; vsak stih šteje 16 zlogov, izmed kterih se prvi štirje glede 
iolgosti in kratkosti ne drže nobenega pravila. 

' Manu pomeni „človek*S „ot^ človeštvu". 

* Vivasvant • „ognjevit", , jutranji", noni. pmp. jutranje zarje; oče dvojčekov 
Jama in Jame; tudi oče Manov. Indski božanstveni nazori nikakor niso točno omejeni; 
ndi tega tudi nahajamo več očetov človeka. Indija nikoli ni bila cent ralisovana država; 
tedaj razni nazori v raznih krajih. 



38 

v samotnem lesu proti jugu o1)rncn, zamišljen mnogo tisoč let. Zagleda ga 
riba in ga prosi pomoči, kajti to je pr^ od pamtiTeka zakon narave, da 
velike ribe žro male; oblju])i mu, da mu hoče biti vedno zvesta. 

Manu usliši milo prošnjo in dene ribico v majhno posodico ter jo 
pestuje kakor hčerko. Ribica raste in raste, da jej postane posodica pre- 
tesna; prosi tedaj Mana, naj jo v prostornejši kraj prenese. Dobro^jivi 
kralj preseli ribo v jezero. Dasi je bila voda tri milje dolga in eno mi^jo 
široka, a tudi tukaj ni rastoča riba več shajala in je prosila svojega po- 
krovitelja, naj jo prenese k morskej soprogi, k svetej Gangi. Pa tudi 
sveta Ganga stalno ne ugaja ribi, ki je želela v morje. 

Tudi to željo njej izpolni Manu. 

V zahvalo za to Ijubav pa reče riba kralju: „Vesoljni svet, vse, 
kar leze ino grede, potopila bo velika povodenj; v tej splošnej bedi ti 
hočem biti pomočnica. Izteši si barko z močnimi vrmi; preskrbi jo s 
potrebnim živežem in s semenom vsake vrste, pot6m pa gledi iz barke 
na me ; po velikem rogu me spoznaš ; zdaj pa zdravstvuj, mili dobrotnik, 
beseda dana vez velja". 

Lepo je slušal Manu ribin svfet in zvesto vse izvršil. IzteSe barito 
in rine v širno morje, kjer zagleda visok breg, ta breg pa je bil ribin 
rog. Tam priveze svojo ladijo in jadra v mirnem zavetji po neskončnem 
morji, morje samo se je čudilo in bučalo, da je bilo groza ; metalo j(^ silne 
valove proti sinjemu nebu. 

Več let je riba ladijo varno vodila, in konečno jo privedla do Hema- 
vanta (Him^aja) in ukazala .j)rivezati jo na vršiček in rekla smeh^aje: 
Jaz sem Brahma, nepresegljiv ; ljubeznivo obsegam in objemljem vsa 
bitja ; tudi vas sem rešil. Ti, Manu, stvari zdaj vse na novo ; pa — to 
si zapamtite, samo po pokori se di vse izvršiti. 

To izrekši izgine riba. Manu se je strogo ravnal po ribinih naročUik 

Končavši to pripovest pravi pesnik v Mah^bh^ratu, da bo tisti i| 
večno srečen, ki vse to dobro razume in ki je tako pobožen kakor IfMi^ 



Nekaj drobtinic o Stanku Vrazu. 

Priobčil dr. J. Pajek. 

V ^Zori"^ od leta 1877. na str. 317. omenja g. A. Fekonja, da je 
naš Dav. Trstenjak že v ^Novicah" 1. 1854. št. 23. obečal popolen živ- 
ljenjepis rajnega svojega prijatelja, Stanka Vraza; vsled tega se je v St. 
32. „Novic" oglasil dopisnik iz Prage, oznanjujoč, da tudi Vladislav Vežic, 
književnik in vreden prijatelj Vrazov, njegovo delovanje opisuje. V istem 






39 

)pisu iz Pi-age se poroča dalje, da bodo o poslednjej dobi Vrazovej od- 
ile yeč resnic „Crtice o Stanku Vrazu" in sicer, brže ko bo rao6. Nato 
i piše g. Fekonja na str. 318. „Do danes menda nijeden onih životo- 
SOT Vrazovih ni še zagledal belega dne; meni bar ni nijeden znan." 

Blizu tako se godi tudi literarnej zapuščini Vrazovej. Vraz ni 
rojih raznih spisov zbranih na svetlo dal. Kar je bilo natisnenega in v 
dopisih, t^ je po njegov ej smrti zbrala in izdala „ Matica ilirska" pod 
islovom „Dela Stanka Vraza" v štirih zvezkih; I. „Djulabije" 1. 1863., 
[. „Gla8i iz dubrave žirovinske", „Gusle in tambura", ^Razlike pesme" 

1864; III. „Izvorne pesme", „Kazlike pesme" 1. 1866; „Prevodi" 1. 
?68. Stroškom „Matice hrvatske" izšel je 1. 1877. V. del „Pjesme pa- 
irei, proza i pisma" z životopisom St. Vraza, pisanim od Fr. Petračiča. 
lej Zoro 1877. str. 269. Jako obilna je zapuščina Vrazova gledž iz- 
»Ikov slovenske literature. O tej stvari piše F. Kočevar iz Zagreba v 
Slov. Gospodarji" 1868: Začudil sem se nad obilnostjo in obsežnostjo 
razovih slovenskih spisov. Četirikrat sem nesel vsakokrat polen robec 
jegovih spisov v svoj stan, da jih vse pregledam in preberem ... V srce 
le je bolelo, da so vse te dragocenosti tako dolgo kakor zakopani talent 

prahu ležale." Zora 1876, str. 273. Hrvatska Matica podarila je vse 
} spise Slov. Matici leta 1868, in veleuč. g. prof. dr. Krek se je o tej 
kpuščini jako pohvalno izrazil in „Matici" svetoval : ^Slavni odbor naj 
dene jo prej ko prej dati kritično urediti in na društvene stroške iz- 
iti". Kakor poroča Letopis Matice 1871, str. 30, 31, je odbor res 
denol a) izdati Vrazovo zbirko, dopolnjeno z narodnim blagom, ktero je 
ibrala Matica, b) naj se to narodno blago uredi po dr. Krekovih na- 
glih in izda v več primernih zvezkih, c) uredovanje naj se izroči dr. Kreku 

željo, da za 1. 1873. pripravi za natis prvo knjižico. V Letopisu 
Matice" 1874 pa beremo : Odbor sklene, naj se piše prof. dr. Kreku, da 
me ^Matici" St. Vrazovo zapuščino in drugo narodno blago." V Leto- 
isu „Matice" 1880. 1. str. 352 pa čitanio: „G. prof. Hubad piše, da 

pripravljen, nabrano narodno blago pri Matici pregledati in za natis 
rediti. Odbor določi, da naj se za pregledovanje nabranega narodnega 
laga ustanovi poseben odsek, ki se naj z g< prof. Hubadom dogovori o 
urodnem blagu." Na str. 353: „Po predlogu gosp. prof. Marna se do- 
iči, da se bode g. Bož. Raič naprosil, da bi pregledal in uredil Vrazove 
»kopise, ki jih ima že Matica, ako bi se dati mogli na svitlo". 

Po tem takem Stanko Vraz do zdaj ni imel posebne sreče. Pre- 
*too pa želimo, naj bi se že vendar enkrat natisnola njegova slovenska 
terama zapuščina, znabiti skupaj s kolikor mogoče popolnim životopisom 
jegovim. V to svrho bi rad tudi jaz nekaj pripomagal in dopolnil. V 
Koledarčku slovenskem" za I. 1855., na svetlo danem od doktorja Jan. 
leiweisa, okrašenem s sliko in svojeročnim podpisom Vrazovim, podal je 



40 

g. Dav. Trstenjak nekaj črtic o Vrazu, in to je posnel g. A. Fekonja v 
Zori 1876, na str. 151 — 153. Na str. 151. beremo: „ V latinske šole je 
Vraz prišel v Maribor, in tam sem jaz se uajprvič z njim seznanil. Bil 
sem v 3. razredu začetnih šol, ko je bil Stanko v 6. gymn. šoli." To je 
bilo v šolskem letu 1829—1830. G. Trstenjak je vstopil v jeseni 1831. 
„Slavnoznani g. dr. Miklošič in prezgodaj umrli Jakob Košar sta bila mu 
součenca tukaj" str. 153. Res da! pa ne od začetka. Vraz je vstopil 
v gymn. 1. 1824., a uspeval je nepovoljno, najbrže zavoljo nemškega učnega 
jezika. Iz čudorednosti ima znak 1, iz marljivosti 2, iz verozakona 1, 
iz latinščine 3, iz mathem. 2, iz zemljepisja 1. Tovariš mu je bil po- 
zneji pisatelj prost dr. Lovro Vogrin; tudi v drugem tečaji je vse tako 
ostalo, samo iz zemljepisja je dobil 2. Na konci je opomnja: „Ist aus- 
getreten." V drugem tečaji je dobil novega tovariša pesnika Jožefa Haš- 
nika. V šolskem letu 1824 — 25. v I. tečaji ni Vraza med učenci gymn., 
pač pa v II. tečaji kot „Wiederholender" ; od zdaj naprej je bil tovariš 
Košarjev in se je dobro učil. V šolskem letu 1827 — 28. v 111. razredu, 
je prišel slavni Miklošič iz Varaždina. V 11. tečaji III. razreda je dobil 
ustanovo Martina Kavčiča, ki je znašala 100 gold. dunajske veljave. Ta 
Martin Kavčič je bil brat slovečega Kavčiča Andreja, doktorja bogoslovja 
in modroslovja, ki je postal I. 1807. kanonik graški in ki je bil tudi sam 
velik dobrotnik dijakov. Tudi Martin je bil duhovnik in je s svojimi 
denarnimi pripomočki dosegel, da se je v Kapeli, rojstnem kraji obeh 
bratov Kavčičev, župnija pričela. V 6. razredu (II. hum. d.) je začel 
Vraz pešati v naukih, in verjetno je, kar poroča Trstenjak str. 151 : „Že 
v gymnasiji so je izobraževal marljivo s prebiranjem lepoznanstvenih 
knjig", torej mu je za šolske predmete manje časa ostajalo. Na to kaže 
opomnja pri I. tečaji VI. razreda: „In iterato examine classem e doctrina 
religionis reparavit." Praefect je bil to leto Kerpan, hunianit. prof. pa 
slavni Ant. Suppantschitsch, kakor se je sam pisal ; učitelj verozakona mu 
je bil Herzog. 

Znano je, da je Zupančič Slomšeku vcepil ljubezen do slovenskega 
jezika in tudi do pesnikovanja. Zdi se mi torej močno, da je uplival 
Zupančič tudi na našega Stanka prav ugodno, gotovo bolje nego osorni 
Herzog, učitelj verozakona, o kterem še sedaj njegovi učenci pravijo : „Bali 
smo se ga, bali, pa radi ga nismo imeli." Naj mi bode dovoljeno tukaj 
podati sem spadajoče zlato })esedo Slomšekovo (Od g. Leudovšeka ^Zbrani 
spisi" IIL str. 361 do 363): „ Više latinske šole so mladenču drago jutro, 
v kojem se njegova prihodnost svitati začne ; blagor mu, ako modre 
učitelje in ravnatelje prave najde, kateri so mili očetje , ne robati stra- 
honetje dijakov, ki so hudi, pa dobri tudi, vse po modrosti o pravem 
času, ta.ko, da jih mladina spoštuje, ne pa da se jih le boji. Učitelj, ki 
svoje šolce po trinoško strahuje, je toči podoben, ki mlado setev pobge; 



41 

njegova setev dobrega sadd ne prirodi. Učitelj, ki svoje šolce mehkuži 
ter jim vse po volji pušča, je mlačnemu jugu podoben, ki drago cvetje 
posmodi, da žlahtnega sadja ne da. Njegovi učenci bodo rahli in puhli 
možje, za nobeno težavno službo sposobni. Učitelj, kateri vč svojo mla- 
dino iSL potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje 
in stanovitnost preskrbeti, tak učitelj je vreden sto centov zlata; ena 
njegovih besed dijaku več zda, kakor drugih cela pridiga. Takov dušni 
oča izbnja v svojih šolcih visoke misli in blage občute, kaže izvrstnim 
glavam polje slavnega dejanja; in če je žive vere mož in z lučjo svete 
vere učencem v prihodnost sveti, jih prav lahko z nekoliko besedami za 
časnost in večnost oskrbi; vse svoje žive dni ga bodo hvalili, kakor so 
rajni Čepe hvalili svojega učitelja Zupančiča Antona. Anton Zupančič, 
rojen Ljubljančan, bil je v začetku gimnazija v Celji učitelj zgodovine in 
rastlinoznanstva. L. 1815. je prevzel stolico poezije in retorike v peti in 
Sesti šoli, in se je 1. 1811). iz Celja v Maribor preselil (glej spis Ma- 
tjašičev v letopisu mariborskega gymnasija 1. 1858., stran 111. Pisatelj), 
poslednjič pa na Primorskem v Kopru svoj pokop našel. Bil je izvrsten, 
živahen pesnik, veliko njegovih nemških pcsnij še med nami živi. Skrbno 
je starinske spomine, rimske ostanke in slovenske zuamcnike nabiral, po- 
pisoval zgodovino domačih krajev, je iz svojih zakladov svojim posluša- 
teljem mnogotero jagodo lepoznanja povedal ter jo Ijubav domovine in 
slovenskega naroda budil. Bil je Zupančič za isto dobo iskreni Slovenec, 
ki je prvi dramil svoje učence, naj se lotijo maternega jezika, ki je za- 
puščen v prahu spal; on nam je dal prvi v peti in šesti šoli citati slo- 
venske Vodnikove in Jarnikove poezije, katerih učenec in prijatelj je bil. 
Sam vrli govornik, nas je vsaki teden po dve uii krasorečja vadil , nam 
spočetka sam kazal, kako se mora čisto izgovarjati, z glasom ustajati in 
padati, kako z rokami in s celim životom čedno ponašati se. Smo jeli 
sami poskušati, je vsakemu prav prijazno napake povedal, in popraviti 
nas je vadil, hvalil in naznanjal posebne talente, ki jih je eden ali drugi 
skazoval, ter mu je priporočal, pridno in skrbno izobraževati božje dare 
la blagor in slavo domovine. Akoravno lepoznanstva učitelj, ni zatajeval 
krščanstva, ni preveč povzdigoval poganstva, kakor je mnogih klasikarjev 
hudobna šega. Kazal nam je poganskih pisateljev lepoto, pa tudi ne- 
soaino goloto, primerjal je njim krščanskih svetih pisalcev nebeško vi- 
sokost, ter nas je vadil poleg Cicerona in Horacija tudi sv. Jeronima 
in Avguština, sv. Ciprijana in Tertulijana čislati. Ena beseda iz ust 
učitelja, ki je sicer posvetno suknjo nosil, pa od erkveuih rečij pohvalno 
govoril, nam je "več zdala, kakor cela nedeljska govorica duhovskega uči- 
telja. V takih letih omahljive mladosti je učitelju prav lahko — sveto vero 
podreti, pa tudi tako globoko v srce vsaditi, da je nobena še tolika ne- 
vihta ne omaji.^ 



42 

Jaz torej kar ue dvomim, da je Zupančič tudi na Vrazovo mehko 
dušo ugodno uplival, dasiravno je takrat Zupančič že pešal, a se ne 
spominjam, da bi Vraz sam te stvari kje omenjal. Kar pa zadene upliv 
Miklošičev, piše o njem prof. Fr. Markovič v „Vrazovih Izbranih Pjesmah** 
str. Vin. : „Na pravac Vrazovih književnih, poimence pjesničkih študija 
najviše je utjeeao njegov drug i najbližnji zemljak Franjo Miklošič Ra- 
domjerčanin, komu on to godine 1839. posvetom povjestice „Babji Klanjac**, 
slaveče rodni im kraj, zahvalno priznajo veleči : „Tvoju Ijubav skrb i brigu 
nikad neču zaboravit; ti pod moju ludu mladost upravi mi nogu bježnu 
i u jednu svrhu skupi žice moje plahe pameti; s tobom prolazih kruge 
vedre od Virgila i Omiera, od Bjrona i Alighiera do Sanedre, te odjed- 
rismo k Neve kraju, k Visli, Labi i Dunaju, blago kupec, mojMentore!" 

Drugi tečaj VI. razreda je za silo dovršil. 

Mariborski gymnasij je ohranil Vraz v blagem spominu. Tukajšnja 
gymnasijska knjižnica hrani L tečaj „Danice Ilirske" od 1. 1835. z lastno- 
ročnim napisom Gajevim : „Ilirskoj mladeži u latinskom učilišču Mar- 
borskom posvetjuje u znak ilirske sloge. Ijubavi i uzajemnosti ovu na- 
rodnu knjigu Dr. Ljudevit Gay, s. r., Narodnih ilirskih novinah i Danice 
ilirske učrednik." S pečatnim voskom je na knjigo prikeljeno pismo 
Vrazovo: Dem Herm Professor der slawischen Sprache zu Graz." V 
pismu omenja, kar je slovenščina važna ne samo za jezikoslovce, nego jo 
morajo po cesarskem ukazu tudi točno umeti prošniki za službe pri okrožnih 
uradih in namestniji v Gradci. Duhovnik in privatni uradnik pa itak 
brez slovenščine ne moreta izhajati. Naj bi se učenci na gimnazijih tem 
leže slovanščine temeljito naučili, je sklenilo več pisateljev gimn. knjiž- 
nicam svoje spise podajati. V ta namen je dobil on sam nekaj knjig 
od Gaja, Babukiča in Mojsesa. Tem priloži še sam knjižico rajnega 
Janeza Šamperla, ki je umrl v avgustu 1836 (21. avg. Pisat.). Imeno- 
vana knjižica bo za mariborski gimnazij tem zanimljiveja, ker se je rajnki 
Šamperl tam šolal . . . Knjige naj pošlje v Maribor Ilovetz in Untersteier 
am 12. 7ber 1837. Stan. Vraz, Privat."^ Na prvem listu imenovane 
Šamperlove knjige se nahajajo od Vraza zapisani trije sonetje, kterim 
še tu na prvem mestu prid^nemo četrtega, ki je tiskan na posebnem 
lepem listu. Glasijo se tak6-le: 

Visokovrednemi Gospodi 
Antoni Stranjšaki 

na den služenja nove nieše per Mali Nedeli. 

Phoebe, fave! novus ingreditur tua templa sacerdos. 

Tibullus. 



43 

„Naj Bog nad Njega stegno roke svoje; 
„Naj z večnim okom gleda Ga tak milo, 
„Eak gledal, gda Qa djal Slovenki v krilo 
„Veleč nji, naj Ga varje no Mu poje: 

„Strah božji Mu ne ljudski ravna m6je!" 
Tak za Te, ki si branil Slavo milo, * 
Oda njo norost al prevzetje je bilo, 
Sinovje molijo dežele troje. 

Al Ti, gda per oltari^boš spominal 

Njo, ki rodila v materski Te boli; 

No mater, ki Te jemlje dnes za sina, — 

Zmisli si tudi v službi ofra dvojega 
Na Njo, ki nas nadaja vse; no moli 
Naj Bog od Nje ne vrača sonca svojega. 

Dne 2. sept. 1838. 

Ta, na ličnem, zlato obrobljenem listku tiskan sonet mi je poslal 
1881. Stranjšak kratko pred smrtjo svojo. 

Sledeči trije sonetje so lastnoročno od pesnika zapisani na prvem 
I ^Navuka v peldah^ od Šamperla v onem izvodu, ki je lastnina ma- 
jskega gjmnasija. 

y,Gymnasialni bibliotheki Mariborski tote bukvice daruje po smerti 
oveni telja Predgovoritelj " . 



I. 

Tam oko moje velik vert zagleda — 
ograjeno za rože lepo polje; 
stražar perteče ključ dšt z hitre volje; 
jaz odprem; berž od groze som vsa bleda. 

Zakaj — ja mesta vidim polne reda, 
k potrebi vencov in stolic do volje, 
al ljudi ni, kar trebalo b' naj bolje: 
Oj čuda! kaj to? praša se beseda. 



• Gegen die Verhohnungen der Grazer deutscheu Thcologen; po ustmejiej iz^ 
^▼edi iJtranjšakovej — Pajek. 



44 



Na to zainaram list lep6 pisani — 
na listi pak postavljeno je bilo 
dežel — Silesko, Štajer, Gorotani. 

Ah^! od tiid še ne je daša zvesta 
peršla — se vpotim — Slavino na krilo, 
Vi davno že perpravljene jim mesta. 

n. 

Tam v onem kraji, kjer se pašči Drava 
Da sestro Muro berž in berž objame, 
tam vidiš v lepih dolih bele hrame, 
tam sina je spočela Ijubav prava. 

Za slabih let že misli bistra glava, 
kak materi poverne, kar ji vzame, 
ni mu blaga zvun proste pesmi same. 
al gane to, da k Bogu vpije Slava: 

„Ah oce! poi^li mi to dete v raje, 

naj Ijubav moja s solzami ga zmoc^J." — 

Bog milo sluša, kar hči prosi, daje. 

Berž anjgelca odpošle Ji po sina: 
Anjgel mu sklene roke sklene oči. 
Ter v krilo Ji p(4*nese Dragotina. 

III. 

Oh mili Bog! ni to nebeška slaja? 
to mater vidit kak oko ji Idiska 
kak sina na serdce s radostjo tiska, 
bi mislil da smert nevmerteljnem daja; 

Kak s nevmerteljnostjo si ga napaja, 
kak zdaj hladilo to zdaj tisto iska 
da v rane vleje ga, ki ta pot stliska 
od zible vdarjala mu jih do raja. 

Ni skoro maternem pestvanju konee; 
ko sk6pala ga s solzami zadosti, 
pusti ga z kril si vživat rajskih soneo. 



* 



♦ skliska = polzka — Pajek. 



45 

On pak gre sirom večne domovine; 

ko pride kjer je on vert prazen prosti. 

glej ! ime „Štajer" berž spred njim spremine. 

PiTi sonet je s slavnega češkega speva Slawy dcera preložen; 
drogi in tretji sta original. — G. Janez Dragotin Samperl, poslovenitelj 
tot« knjige, rojen 1. 1814 (preje je zapisal 1815, pa je prečrtal; istina 
je ta: modroslovec Janez Šamperl se je rodil 17. maja 1815 na Gomili, 
hiš. štev. 1 ; umrl je 21. avgnsta 183G ; tako župna matica — Pajek) 
8€ je učil latinskih šol v Maribori, spisal nekoliko lepih pesmic, ter sver- 
šivši modroznanstvo na Gradčkem vseučilišči, meseca sei-pna 1. 1836. 
vmrl na jetiki v hiši, kjer se je narodil 1814 na taj jemu neprijazen 
svet. Za njim plačejo jegova Mati ino jeni verni sini, — jegovi brati, — 

dobri Slovenci. J. Cerovčan s. r. 



Eako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. JViestkoiler. 

Omrt, strašna smrt ! kako neprijetno udarja že sama beseda sreč- 
nemu Zemljanu na uho! Kako ga še le stresata strah in groza, kedar 
pomisli, da bode moral na povelje te neizprosljive žene zapustiti vse bo- 
gastvo, vse veličastvo tega sveta! — A kako mil in prijeten je njen klic 
ubogemu siromaku, ki se je življenja večjo polovico v potu svojega obraza 
trudil! Ona „mu čela pot obriše", ona mu je „zadnja ljub'ca", ona ga 
reši „te doline solz". — „SQsses Leben ! sch5ne, freundliche Gewohnheit 
des Daseins und Wirkens ! von dir soli ich scheiden!" zdihuje z Goethe- 
jevim Egmontom junak, kterega kliče smrt osornim glasom iz hrupne 
njegove delavnosti v tiho večnost. — 

^Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: 
Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, 
Ki pelje nas iz bolečine mesta 
Tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi" — 

poje otožno nesrečni pesnik, željno pričakujoč rešilnega nje prihoda. In 
vendar je pri vseh Zemljanih njen posel eden iu isti: ločitev duše od 
telesa! Truplo izroči materi zemlji, iz koje je vzeto, ali pa gromadi, 
ki je izpremeni v prah in pepel. In dušo ? — S tem prevažnim vpra- 
šanjem bavili so se že skoro vseh narodov in vekov veleumi in modri- 
jani od perzijskega Zoroastra, iudskega Buddhe, kineškega Konfutseja in 
grškega Platona do nemškega Kanta, Schopenhauerja, Feuerbacha, Vogta 
in drugih, in reči se mora, da je bilo marsikako človeško življenje po- 



46 

svečeno odino le reševanju tega vprašanja. Prav ima torej Schopenhauer, 
če trdi : „Schwerlich sogar wiirde auch ohne den Tod philosophiert werdeiL** 
Naštevati in pojasnovati vsa mo<irovanja o smrti , ne more biti naloga 
temu spisu, za to mu je okvir preozek ; le to naj omenim, da se nahaja 
vera v brezsmrtnost človeške dude pri vseh narodih Tesoljnega sveta. 
Saj je vendar po Herderjevih besedah ta vera edino, kar loči t smrti 
človeka od živali. Ker tedaj duša ne pogine, temveč še živi, če jej tsfi 
odpade „ trupla peza^, zat6 izkazujejo in so izkazovali vsi narodi svojim 
mrtvecem več ali manj časti, češ da duša še ni pretrgala vseh veig, 
ki so jo nekdaj vezale s človeštvom, ampak da še gleda z onega sveta 
na počeujanje zaostalih. Zavoljo tega so dolžnosti, ktere nalaga Terstvo 
različnih narodov svojim vernikom napram mrtvim, tako stroge in svete. 
Njih izpolnovanje imenuje Homer: „yfQ€tg Oavmtvjv'^ ^ in „pia offioia", 
„iusta ferre^, „debita exsequi^ so Kimljauu v tem oziru običajni izrasL 
Vsem narodom so mrtvi vzvišena, nekako v sredi med božestvom in 
človeštvom stoječa bitja, in za največjo pregreho jim velja, nedostojno 
se jih dotikati z roko ali z zlobnim jezikom. To nam izpričujejo railični 
blagočastijivi reki, kakor latinski: „de mortuis nil nisi bene^, ^sit tibi 
teri-a leviš", „molliter cubent ossa", nemški: „Friede seiner Asche", slo- 
venski: „naj v miru počiva", „lahka mu hodi žemljica" in drugi. Povsodi 
skrbč zaostali najprej zat6, da shranijo tniplo rajnkega na dostojen način, 
ki se vselej ravna po verstvu dotičnega naroda. Prav primemo pravi v 
tem oziru Herder : ^So ist der allgemeiue Menschenglaube an die Fortdaaer 
unseres Daseins die Pjramide der Religion auf allen Grabem der V5lker". 

Gotovo je, da so hoteli takoj sprva narodi svoje r^nke onemu bo- \ 
žanstvu vrnoti, ktoro jim je bilo po njihovem mnenji vdihnolo življenje. 
Misleč, da biva ono Intje v glo])Očini zemeljskej, izročevali so je najprej 
zemlji ali pokopavali. Pozneje pa so iskali isto 1)itje v nebesih. Tedij 
so jih jeli sežigavati, češ, v gromadinem plamenu viuča se duša umrlega 
k svojemu nebeškemu izvoru. S časom se je tu pa tam oboje predstav- 
ljanje nekako zmešalo; tako na pr. so so po mnenji Germanov duSe 
padlih junakov k nebeškemu očetu vračale, oni pa, ki so bili aa kako 
boleznijo umrli, morali so v podzemelje. 

V sledečih vrsticah sem se namenil popisati zanimive pogrebne 
slovesnosti imenitnejših starih narodov, namreč: Indov, Perzijanov, 
Egipčanov. Grkov, Kimljanov, Nemcev in Slovanov. 

Oddaljene so dežele, oddaljeni so časi, v ktere se hočem sed^j s 
vami podati, častiti bralci, ako vas je volja. J. Verna junaki poti^ejo 
cel6 v mesec, sedeči v velikanskem iz še bolj velikanskega topa iastrel- 
jenem zastrelku (projektilu). Zakaj lii tedaj nam ne bilo mogoče, na 
krilih fantazije vzleteti v tuje, a vendar pozemske kraje ! Vzdignimo' se 
tedaj k vzletu in krenimo jo naprej v staro Indijo! 



Ker je pri Yseh narodih, kakor smo rekli, verstvo na pogrebne 
srečanosti uplivalo, ni se čnditi, da so bile one tudi pri Indih v pradobi 
drugačne, nego v poznejšem časn, ko sta se po cvetočej Indiji Sirila 
brahmanisem in buddhisem. Kakor podobe v zrcali, tako nam 
odsevajo prvotni indski običaji iz zbirke onih pesnij, ki se zove „Veda" 
(»i zakon) in je Indom pravo sveto pismo. Y pesnih, nanašajočih se na 
iivljeiue in smrt, združeno je na čuden način neko otožno hlepenje po 
bivanji na zemlji s popolno udanostjo v povrnitev k materi naravi. Na 
gromado položijo k umrlemu vdovo in lok njegov, vendar vzem6 oba 
lopet z ige, predno je jel plamen mrtvo truplo objemati. Nato se vrši 
smrtna daritev, med ktero tisti, ki jo opravlja, živeče opominja, naj se 
življenja veseli. Pot^m se razid6. Rodovinci in sploh žalujoči pa sedejo 
tudi drugi dan še okrog ognja, kjer ostanejo do pozne noči, popevajoč 
dejanja prednikov. Izpodbudivši družino, naj hodi po poti čistosti in 
poboiaosti, ako hoče dolgo in blaženo na zemlji živeti, izlije konečuo 
gospodar črez kamen žrtno tekočino, govoreč primerne besede. Ko so 
vstale najprej žene, ki še niso vdove, pozove reditelj cele svečanosti tudi 
može, naj vstanejo. Pepel sežganega trupla izroči se zemlji, duša pa 
ladobi aetherično telo, s kojim se vzdigne v nebo. Okleuena v oklep 
Agnijev (Agni = ogenj = bog ognja) nastopi duša pot k Jami, 
prvemn umrlemu človeku in ob enem smrtnemu bogu, in k Varuni 
(sn or^i^\s= nebo), zemlja pa sprejme človeški prah v svoje naročje 
kakor mati dete. Solnce, ki ves svet obhaja ter vsa nebeška pota pozna, 
in nočni pastir mesec, ki tako skrbno varuje svojo nebeško čredo, sprem- 
ljata dušo pri njenem vnebohodu. Pot čuvata štirioka psa, strašna hu- 
dobnim , prijazna pravičnim , koje popeljeta k Jami. Pri njem uživa 
doSiec večno nekaljeno radost. Stanovanje zveličanih je sredi neba, kraj 
počitka in veselja, polen svetlobe, temote in potokov, ob kterih v senci 
kodatih dreves z bogovi občujejo in pirujejo ter blagoslavljajo in blaž^ 
poboine na zemlji, ki stojč pod njihovim varstvom. Kaj pa hudobni? 
V ^Vedi" se tedanji Indi sploh ne pečajo radi z življenjem po smrti, 
tem manj s strašnim. Še le v nekoliko poznejšej dobi zavedlo se ga je 
ljudstvo tako, da si je v svojej domišljiji stvarilo za izveličane Indras-ovo 
nebo, polno veličastja in pozemske razkošnosti, za hudobne pa celo vrsto 
pekel, kterih naštevajo brez določnega reda 21. Peklenske muke so ko- 
likor toliko grehom primerne: kdor je na pr. kako štirinogato žival ali 
ptiča usmrtil, ta je obsojen v pekel vrelega olja ; kdor jo ubil svojega 
očeta ali kakega brahmana (duhovnika), temu je odločen bakreni pekel, 
čegar tla so razbeljena; pohotniki se vržejo v morje polno nesnage in 
blata, ktero jo redi ; nad roparje , struparje in druge enake hudodelnike 
pošlje Jama 720 psov z diamantnimi zobmi; kdor je po užitku svete 
tekočine, ki jo zovejo „soma", še kako drugo upijančljivo pijačo užil, 



48 

temn se lije raztopljeno železo t usta; takim, ki so bogovom SloveSke 
daritve dopriiiasali. razkosavajo njihove žrtve telo. Vrhu vsega tega se 
nahajajo se v peklih železnokljunski jastrebi in dnige roparske živali, ki 
obsojence trgajo ; gozdovi, v kterih rast6 drevesa z ostrimi meči ; pe- 
klenska reka z vrelo, slano vodo i. t. d. Iz pesnikov, modryanov ii 
žrtvovalnikov v „Vedi" opevane prado)>e razvil se je pozneje posebni 
svet^.eniški stan brahmanov in z njimi njihovo verstvo: brahmanisenif 
kterega glavne to^ke so blizn te le: „I)uh je le eden: Brahma; dnde 
niso samostalne in same zd-se , ampak le iskre njegovega ognja, 
žarki njegove luei: kar je, to je le v njem. Le vsled „maje". to je 
prevare, ueinjene po domišljiji, misli človek, da je zvunaj njega, kar 
je v njem, misli , da je podvržen nekemn vidnemn svetu, napolnjenemu 
z bolestjo in veseljem, a v istini živi neločen od Brahme, ki je eno 
bitje v vsem. — Kdor se tako le za del edinega božjega bitja izpozna 
in vsej samostalnosti odrede, zd-nj ni nikakoršnih navideznih rečij, z4-nj ni 
niti rojstva, niti smrti, on vidi povsodi in v vsem le eno edino bitje in 
žitje. Združen z njim oproščen je vsega pozemskega trpljenja, vseh te- 
lesnih vezij, dobro vedo^, da v obeh ni nie večnega in bistvenega, in za- 
maknen v edino pravo resnično bitje čuti le to v sebi in sme reči: „Jai 
sem Brahma". * 

Soroden brahmanismu je buddhisem, nastal najbrž v 6. veku 
pred Kristom. On je pi-av za prav le nekoliko popravljen brahmanisem, 
kojega v mai'sičeni i^e prestiža. Njegov glavni nauk je, da pelje Človeka 
le zatajevanje samega sebe na pot blaženosti. Olovek naj brzda svoje 
čute, naj se iznelu svoje individualnosti, naj zataji voljo, ki ga veže ni 
življenje, potem bo ubežal minljivosti in bo našel v večnem in neizpre- 
menljivem zaželeni počitek. Ta duševni smoter imenujejo „nirvana** 
in ga primerjajo ugasnenju svetilničnemu. ,,Ni ga bitja, ni je snovi, m 
ga sveta, tedaj tudi nikakoršne moči ne, ki bi bila vse to stvarila, 
tedaj ni nikakoršnega božanstva. Vse je bilo nič, je nič, bo nič, vse je 
prazno in edina resnica — „nebitje". Da pa meni človek videti pred 
seboj vedno se prominjajoči svet, je le gola domišljija, izvirajoča iz vere 
na njegovo (svetove) bitnost. Vse kar je (seveda le na videz), je pod- 
vrženo štirim velikim zlom: rojstvu, bolezni, starosti, smrti in vsem iz 
njih izvirajočim bolestim. Svet in žitje je le ena bolečina. Njo olajšati 
čuti človek v sebi neko hrepenenje, ktero mu rodi slo in strasti. In le 
če ume to hlepeiije popolnem zadušiti, reši se človek bolečin, ki se vedno 
ponavljajo. V ta namen potrel)no mu je (> popolnostij, ki so: Izpoznanje, 
nravnost, delavnost, dajanje miloščine, potrpežljivost, ljubezen do bližnjega. 

* Primeri : M. Carriere : ,.l>ie Kiinst im Zusammoiilmnge der Kult uren twicklung 
und di<* Idealp dor Menschlieit.'' 2. Aufl. LtMpzi^ 1871. 



49 

ajvei^je znanje združeno z najkrepostneji^im delovanjem rodi mu blaženost, 
i ni nič drugega nego „nirvana", to je popolno ugasnenje f*loveSke 
Rebnosti, povrnitev individualne nic^nosti v prvotno nii^nost." * 

Ako je tedaj Indoni vse žitje le nekako zakrito umiranje, vsa rast 
^ skrivno trohnenje, se je li čuditi, da se jih je lotila popolna odvažnost 
A da kar koprnijo po počitku, po smrti? Življenje jih ni moglo naudajati 
vesoljem, tem manj, ker so morali tudi v političnem oziru toliko sto- 
etij jerati pod težkim jarmom duhovskega in posvetnega trino^^tva. Tem 
igodnejsa prikazen jim je morala torej smrt biti ; saj jih je rešila ^živ- 
jenja ječe" t^r dovedla do toliko zaželenega mini in pokoja. S tega 
italiAča bi se dalo pričakovati, da so vsaj trenotke smrti in shranjevanja 
i^lpsnih ostankov slovesno olihajali. Nikakor ne! Z isto malomarnostjo. 
jtero kažejo nasproti življenju, spravljajo tudi svoje mrliče, dii z malo- 
marnostjo, ki bi se smela skoro surovost imenovati. Shranjevanje se 
nrsi na tri načine: mrtvece ali pokopljejo ali se žgejo ali pa v 
?odo vržejo. Tisti privrženci brahmanisma. ki nad vse čast^ boga 
Živo (= ognjemolci), pokopavajo svoje mrtve ali jih pa v reko (langes po- 
mečejo, da ])i z njimi svetega ognja ne oskrunili, drugi pa, kojim je 
Vi.^nu najvišji bog, sežigavajo trupla umrših. da ne bi vode jim svete z 
fijimi onesnažili. Buddhistom je sežigavanje trupel strogo prepovedano : 
»16 izročajo svoje rajne materi zemlji. 

Z možem, ki je bil brahman ali vsaj ksatrija (= vojak), d& se na 
B^romadi sežgati tudi vdova, ** in sicer, ker je pri Indih mnogožeustvo 
običajno, tista, ktero je rajnki najbolj ljubil. O tej šegi, ki se je do 
današnjega dne ohranila, poročajo nam stari grški pisatelji Strabon. 
Diodor. Plutarch, in latinski pisatelj Ciceron (Tusc. 5. 27. 28.) pravi : 
^Mnlieres in India cum est euiusvis earum vir mortuus, in certamen 
jadicinmque veniunt, quam plurimum ille dilexerit; plures enim singulis 
solent esse nuptae. Quae est victrix, ea laeta, prosequentibus suis, uua 
cum viro in rogum imponitur; illa victa maesta discedit." Že stara 
^Veda" omenja v spevu, ki se zove „Rigveda'', prostovoljno smrt, 
ktero 80 zveste vdove na gromadi svojih mož storile. Zakaj bi tudi ne? 
Saj ta smrt ni samoumor, temveč vdovi se postavi na mestu, kder se 
je sežgala, spomenik, in vsakdo, kdor jo na zadnjej poti spremlja, pridobi 
81 večjo zaslugo, kakor da bi ])il najslovesnejšo daritev ^a^vamedha" 



* Scherr, Geschichte der Religion I. 229. 

** Po uradnih izkazih »e je samo v KaUcuti in njonej okolici od 1815 do 1823 

Wa 3879 vdov takej smrti na gromadi žrtvovalo. Po tom l>i bil tudi verjoton račun, 

ki ga je nekdo napravil, dajo namrei^ v britskcj vzhodnej Indiji od 17r)6— 1829. 1. 70.000 

TdoT na ^romadah pomrlo. Britska vlada je nedaj ta običaj s .strogimi i)r(»pov('dnu 

odpravila. 

4 



50. 

(= konjsko daritev) opraTil. možu pii. s kterim se dd vdova seigatL 
odpusten je vsak greh. naj si je tudi kakega prijatelja ali morda cel6 
limhniana umoril. Tako stoji zapisano že v starih svetih pesnih i 
imenom ^Purana"*. 

Ako je kdo na tujem umrl, prenes6 kosti njegovega ondi seiganegt 
trupla v domovino. Tu razgrnejo na gromadi kožo ^rne koze , pomažejo 
kosti s surovim maslom ter jt* nd-nj položi^ Idizu v tistem redu, kakor 
so v eloveškem telesu razvrseene. Nato zakoljejo za smrtno daritev kravo, 
polože vsako njenih kostij na dotirno kost rloveško, zavijejo vse vkup v 
kozjo kožo, prižg6 gromado ter nagovarjajo truplo s sledečimi iz ^Rigvede" 

vzetimi stihi : 

..Vzemi od krav neizgorljivi oklop, 
O^riii s(.> z njihovo tolšr*o in mozgom, 
I)a t«* krog in krog sniod«»0 n** objamo 
Divji silnik: planiona voscli Agni!*' 

y,Neizgorljivi oklep" je kravji kostjak, ki se prida človeškemu, da 
nadomesti vsako posamezno kost. ki se je morda že izguhila. ali pa 
utegne v ognji popolnem zgoreti. 

Soroden temu ohieaju je drug, ki nas n^^koliko spominja grških in 
rimskih ktMiolatij , to je s v m 1» o 1 i e n o s e ž i g a n j e. Menee. da ima 
elovesko truplo :>«)<) elenov, natrgajo in zl»er6 300 malih odrastlekov dre- 
vesnih, z imenom palasa : te odrastleke ovijejo s predivom, pomažejo s klejem 
(popom), da se liolj trdno sprimejo, in je sežgo svmliolieno mesto rodo- 
vineev, ki so jim umrli na tujem, ne da Id hili njihova trupla dobili. 
-- A zapustimo zdaj Indijo in napotimo se v staro Perzijo! 

Tudi pri Perzijanih je shranjevanje mrtvih v ozkej zvezi z verskim 
mišljenjem o stanji elov(»kovem po smrti. Po grehu prvega (človeka, 
tako uei Zoroaster. poslal je Ahriman (zlobni princip) smrt ua svet. 
Doliri elovek . ki se je hrahro ves eas svojega življenja s hudobnostjo 
boril, ninni se je bati, kajti ona ga le reši trudapolnega bojevanja. Kakor j 
hitro elovek premine, pribite duhovi (daevas) ter se polastijo njegove , 
duše, ki dospe nekoliko dnij po smrti do velikega mosta dšinevada. \ 
razm(»jišea med tem in onim svetom. Tu izsleduje vsega eloveStva veliki i 
sodnik Ormuzd z Ha h ma novo pomoejo življenje prišlecev. Kdor je 
pravieno živel, sme brez strahu pričakovati vstajenja, kterega se imajo 
nadejati vsa bitja, a še le potem, ko bo svet 12000 let prebil. Tedaj 
še le se bode Ormuzdovo kraljestvo, kraljestvo svetlobe, po vsem stvarstvu 
razširilo in vladarstvo Ahrimanovo ugonobilo. Vstajalo pa bode človeštvo 
v tistem redu, v kterem je bilo v življenje poklicano. Vstal bo tedaj 
najprej juvotni človek Kaiomorts, nato prva človeška dvojica Me- 
sija in Mesija ne. potem različni človeški rodovi. Kedar bodo vstala 



5} 

Irupla s svojimi „feruerji" * združena, vrinila se bode vesoljna sodba, 
pri kterej bo najvišji sodnik S o si o s vsakemu svoje zasluženo J)la('ilo 
delil. — S tem poverjem se perzijansko shranjevanje mrtvih trupel po- 
polnoma strinja. Ker smatrajo za^^asno stanje C*loveške duše od smrti do 
vesoljne sodbe, h kterej se ima truplo iz rakve v novej veličastnosti 
Tidignoti, le za nekako nadaljevanje življenja na svetu, preskrbljujejo po- 
čivališča sploh, vzlasti pa kraljevo, z vsakojako zložnostjo in z vsemi za 
flovpško življenje potrelmimi rermi. Vrh tega je Peraijanu eno glavnih 
pravil r i s t o s t in sicer telesna ne manj kot dušna. Solnce in vsled 
tega tudi ogenj ^asti po božje; isto tako mu je zemlja sveta. Vsako 
mrtvo truplo postane po njegovem mnenji last zlol)nih duhov in oneCisti 
vse. kar pride z njim v dotiko. Zaradi tega se ne sme niti sežgati. niti 
neokvarjeno in neizpremenjeno pokopati, niti v vodo vre^i, ker bi vse te 
re^i oskrunilo. Kaj počn6 tedaj z njim? Prepuš^Jijo je v plen ptjr-em 
aH psom ali usihu ali izvetrenju. Že Herodot nam pripoveduje, da se 
pri Perzijanih ne sme nobeno truplo preje pokopati, predno se ga ni kak 
ptir ali pes dotaknol. Pot^m še le je prevlečejo z voskom in izrofe 
zemlji. V Pazargadah, stolnem mestu perzijanskih kraljev, je po 
poroc^ilu Arrijanovem še Aleksander Veliki videl Kyrovo truplo, polivajoče 
v odprtej zlatej rakvi na zlatonožnem odru, obdano orožjem in razlic^nim 
lepoti(^jem. In tako ravnajo sploh s svojimi mrtveei. Izpostavljajo je na 
visoko ležečih krajih ter je prepuščajo gori omenjenej osodi. Na tem 
kraji (dakhma) moli duhovnik tri dni za dušo umrlega; v tretjej noči 
gre duša črez most dšinevad in dospe potem ali v svetlo bivališče božje, 
ali pa pade v pekel. Pot, po kterej se je l)il mrlič nesel, očistijo zopet 
8 t«m, da vodijo po njej devetkrat sem in tja psa, ki jim velja za 
sveto žival. Pogled od živali oglojenih kostij mrličevih je Perzijanu 
tdaSilna podoba brezbolestnosti in miru po smrti. Čim preje so kosti 
oglojeue, tembolj mu je olajšano srce ; ako se jih pa živali dolgo ne hotč 
dotaknoti. smatra se miivec za brezbožnika, kterega uiti žival ne mara. 
Mrtveca takoj pokopati dozdeva se jim velika pregreha, ki se včasih cel6 
8 smrtjo kaznuje. Oglojeue kosti zagreb6 konečno „magi" (kozelniki), 
ki so ob enem svečeniki. — Iz bujne Azije potujmo na ravnost v se- 
femo Afriko! 

Ondi biva že od pradavnih časov eden najlmlj slovečih kulturnih 
oarodoT starega veka, Egipčani. (Dalje pride.) 



• Pomor ali fravasi jo Pei-zljanu to, kar Platonu y,«dfa", Rimljanu ,.go- 
lioc^ (duh); vsako drevo, vsak r*lovek. colo božanstva imajo svojo^ „fenierja^'. 



52 



Razne malenkosti. 

1. 

ijani :iom Dti toni mostu prpc^oj ob^iinin pisal o Polyfemii in Tslasti 
skušal natanr*nejše doloriti. koliko s]H>iniua se je o igein ohranilo iia 
slovanskih tl^*h. Videli smo. da takovega velikana ali takoTO velikanko 
^ie danes doluo poznajo Srhi in Kusi ter da so vrhu tega i drugod po 
slovanskem svetu v spominu ostala Itajevna hitja, ki so mu v kol^un. 
Zapazil je menda vsakdo na prvi hip, da je v tem slu(>aji tradiega jugo- 
vztoenega slovanstva živejša in bogatejša od zapadnega ali da tO(>nej5e 
povi^m. da se v zapadnem slovanstvu spomni na velikana, Polyfema ena- 
kega morda celo ni vee ohranil. To ne hi hilo kaj posebnega, kajti 
enakih sluC^ajev poznamo pn'f«»jšnje število, ali haš tii je stvar vendar 
nekoliko drugaena. 

Veseli me. da morem zdaj dotienim domaeim prieam dodati tndi 
^'esko. Ako je naravnur iz narodnih ust prišla v knjigo, nam jo je 
tembolj imeti v eisliii. ker nam more iu mora biti nov porok vzajemnosti 
narodne tradicije jugovzhodnega slovanstva z zapadnim. Natisnena je ta 
priea v knjigi ^.Narodni pohadkv od J. K. z Kadostova (v Praze 1883)^ 
na straneh 5H<) do r>4() in ima naslov O bfde t. j. o bedi ali nadlogi. 
Vsebina jej je v kratkih b»»sedah ta-le: 

Trijt* knežji sinovi od{M>tujejo z doma iskat nadloge. Pridejo do ve- 
likega lesa iu stopajo napn^j in naprej po njem. Dohiti jih tema in 
trel)a jim je pomisliti, kje bi prenočili. Dolgo gledajo ali nikjer ne mo- 
rejo najti mehkih postelj, na kterih so doma spavali. Poskušajo kako 
Id se spalo na golih tleh ali vselej zopet vstanejo, dokler ne ležejo pod 
votlo drevo na ni(»hki mah. Ali jedva zadremljejo. kar se začuje rjovenje 
divje zverjadi. Prestrašeni vstanejo in zlezejo na drevesa, kjer jim je 
bilo prebiti vso noč. Težko pričakujejo jutra in ko je pričakajo, vstanejo 
in blodijo potem ves dan po lesu lačni in utrujeni. Veseli so bili, da 
so mogli z divjim sadjem glad potolažiti. Zvečer so monili zopet na 
drevesa, na kterih so s(» le mogli težko držati, kajti spanec jih je pre- 
magoval. Drugi dan in tretji še niso mogli iz lesa in ko mu sledi^jitS 
vendar pridejo do konica, zadene je nova n(»sreča. V tem kraji namreč 
lovil je strašansk velikan zverino, ktero so mu ljudje zganjali, in zdaj 
se j(» bližal lesu prav na tem mestu, kjer so ])ili knežiči. Skrgejo se za 
velikim hrastom ali velikan opazivši jih zagrmi nad njimi: „Le v^u vi 
zemeljski črviči"*. Oni ubogajo, a hrust z veseljem jih opazujoč mlaskne 
z jezikom in pravi: ,.Kaj hočete tukaj V"* Oni odgovori, da hodgo po 
svetu, ker bi ra<li nadlogo upoznali. „No tii vam morem biti posebno 
na uslugo. -- le i>ojdite z mano.*' zavpije velikdn hrohotom, da se je 



63 

alec po lesu razlegalo. Silno prestrašeni stopajo za njim in pridejo do 
rav globoke pečine. Ker si ne upajo vi-njo, prime vsakega zap6red 
dvema prstoma in ga doli vrže ter naposled sam za njimi stopi. En^- 
iči zapazijo, da so v velikej pečini, kjer je bilo kakih sto skopcev ter 
broTE postelj in ognjišče. Zaukaže jim ogenj unetiti in ko je bilo to 
torjeno, se zadere: „Kteri je najstarejši izmed vas?" „„Jaz"'^ oglasi se 
Ajstarejši. ,,Tedaj ga vidva mlajša ubita," zaukaže velikan. Ker tega no- 
eta. zagrabi in zadavi sam najstarejšega, natakne ga na raženj ter na dveh 
assohah položi na ogenj. Ko je bil nekoliko pečen, sname ga in poj6 z naj- 
ečjc slastjo. Takisto stori tudi s srednjim. Pot6m se vrže na postelj, brzo 
aspf ter začne smrčati, da se pečina stresa. Med tem premišljuje mlajček, 
mko bi se dalo obni uiti. Dhod do pečine je bil tako visok, da bi ni- 
:akor ne mogel do njega, a drugega izhoda iz pečine ni bilo nobenega. 
Heda sem in tja ali ko se mu zdi vse zastonj, potegne meč in iztakne 
bru oči. Le-tš zarjove, skoči kvišku in zavpije razjarjen: „Le čakaj ti 
:ad, grdo ti bodem to poplačal." Nato hlastne z rokami po kn^žiči, da 
»i ga zagrabil, ali ti skoči med skopce in se vselej ogne, dasi mu je 
esto prav Idizu. „Tako bi se lahko ves dan igrala," pravi velikdn in začne 
kopee iz pečine metati. Kn^žič se prime nekega skopea in velikdn ga 
njim vrže na piano. „„ Vendar sem te prevaril,"" pravi mladeneč. 
Ker si tako premeten, ni nekaj za zpomin," pravi resno velik&n in mu 
tie dragocen prstan. Knčžič ga natakne ali ti hip zakričf velik&n: 
Prstan kje si?" n^Td sem"" odgovori prstan silnim glasom. VelikAn 
e spusti za kn^žičem, ki beži kolikor more; ali oni mu je bil že za 
»etami, kajti prstan neprestano kriči: „„Tukaj sem."" V tej zadregi 
oče mladeneč prstan sneti ali ker tega nikakor ne more, odgrizne prst 
d ga vrže s prstanom vred daleč od sebe. Ko ga po glasu velikšn 
lajde, pravi : „Glej ga gada, rajši si je prst odgriznol ! Pa tudi dobro ; 
odeš vsaj lahko domš materi pripovedoval, kaj je nadloga." 

Da imamo td inačico priče o velikanu Ijudojedu, ki se v staro- 
Tdkem sporočilu Polyfem zove, gotovo ni dvojiti. Sama na sebi ima 
osti enakega s pričami sorodnih ndrodov a zopet tudi nekaj posam- 
ostij, ktere so jej samej lastne. 

Uzrok potovanju postavim je isti kakor v ruskih pričah, kar je po- 
ebno izraženo v uvodu, kjer se pripoveduje, da so bratje zaradi tega šli 
ikat nadloge, ker so od Ijudij o njej pripovedovati culi in bi jo tedaj 
idi poznali. Dalje orjak samo enega brata n e poj6, kakor v vseh pričah 
mge vrste z isto vsebino. (Razredbo vseh teh prič po vsebini gl. v 
inskem Kresu na str. 168, 169). Mladeneč oslepi velikana z mečem, 
akor v dotičnem italijanskem poročilu (Kres II. 113. 114). Da ima 
fjak dve očesi, da ponudi nasprotniku p r s t a n , da bratje prenočujejo 
a drevesih, — vse to nahajamo, kakor nam je znano , prav tako po 



54 

drugih prii^ah. S pričami prv«* vrstt* pa strinja češko stgoli to, da nila- 
d(*noč ne uide v ovnovej ali skopeevej koži, ampak takisto« da se na ovna 
oziroma na skopca ohosi. To jej prvotno gotovo ni hilo lastno, kajti 
nahaja se v arjoevropskih ndrodih samo v Hom^rjevej pripovesti in je 
eel6 novogrskej Cnsto ni>znano. V t^esko tradicijo je priMo to prav tako 
po knjigi kakor v nekten» pripovesti slovanskega juga, kterih smo se 
tudi že spominaii (Kres II. 111). Akojefteski nabiralec tudi v važnejših 
episodah sam kaj prenarejal, je gotovo haiS ti črta njegov grih, 

Oeskemu i)ripovedovauju je med drugim to lastno, da mladeneč xato 
ne more do uhoda. ker je peeina tako globoka. . Dalje sili orjak mlajša 
brata, da starejšega sama ubijeta in isto tako, da najmlajši ugonobi sred- 
njega. Tudi je samo tej priči lastno, da more meč z enim mahom iztak- 
noti ob^ očesi — in še nekaj nialenkostij , kterih mi ni dalje naštevati. 

Ne trebalo l)i nam toliko besed, ako bi knjiga sama bolje ugajala 
znanstvenim potrebam. Nikoli ni povedano, kje je nabiralec kaj sli^ 
in od koga. Vrhu tega pa še založnik v uvodu to berilo češkemu ob- 
činstvu nekako čudno i>riporoča. Travi namreč, da je te priče spisal 
pisatelj, ki je k temu posebno sposoben. Ali spisati mu jih ni bilo, 
ampak samo zapisati in sieer čisto tako. kakor so je narekovala na- 
rodova usta in pniv nič drugače. Kdor proti temu glavnemu pravila 
gn»šf, narodno slovstvo kazi in je spravlja ol» V(»ljavo. Taki proizvodi so, 
kakor narodne pesni, jako kočljiva stvar. Kdor se jih loti z napačnim 
namenom, da jim pomore do večje dovrsiMiosti. ne doseže drugega nego 
da jih spravi ob priroj*Mio priprostost. milino in ob oni prvotni, vedno 
sveži pesniški duh, kteri vsaj večino teh narodnih proizvodov presinja iu 
ki prvi izgine, ako se jih taka roka dotakne. Da take po samovoljnih 
načelih prenarejent* iu tedaj pokažene priče vzlasti znanstvenim svrham 
nikakor ne ugajajo, lui ni treba posel>ej naglašati. Toliko v obče, ker 
se nam j»* l»ilo vsekako tega predmeta dotaknoti. 

S temi češkimi pričami pa ni tako in v predgovoru se v tem oziru 
več ol»eta nego bi se bilo smelo. Pozna se sicer nekterim na prvi mah. 
da je gotovo luirod nekoliko drugače pripoveduje ali na tem pa tudi ni 
dvojiti. da je glavna vsebina ostala nedotaknena in da se je zgoli v po- 
samnostih marsikaj prenarejalo in tii in tam celo dodajalo, kar sevMa 
tudi ni hvale vredno. Toda o vsem tem nam tli natančnejše ni govoriti 
in naj torej ta splošna opomnja za zdaj zadostuje. 



2. 

Najhujši zopernik sv. Methodiju postalo je bilo nemško višje du- 
hovenstvo osobito odkar gaje papež Hadrijan 11. (SiJT — S72)za pannonskega 
in moravskega nadškofa bil posvetil (1. S70. ali 871.) in je slovenska služba 



55 

tiožja hila z dovoljenjem papeževim vpeljaua po vsej metropoliji. Metho- 
dij€vej oblasti izročenej. Nevolja nemškega duhovenstva vzlasti pa nad- 
škofa solnograškega liila je vsled te spremembe v crkvenih zadevah 
pannoDskih velika, kajti solnograške oblasti v Pannoniji bilo je zdaj konec. 
Pooblaščenec solnograškega nadškofa, nadduhovnik Rihbald zapusti 1. 871. 
dolenjo Pannonijo ter se vrne v Solnograd, gotovo ne z ljubeznijo do de- 
žele in ljudstva v srci, ampak z nakano, da ondi Methodija zatoži in vse 
oaredbe očrni, ktere je vsiljenec proti dosedanjim crkvenim običajem v 
svojej metropoliji bil vpeljal. Besede njegove padejo na rodovitna tli in 
ie leto kesneje (872. po drugih ali manj veijetno 87H) je Solnograd kodi- 
ficiral svoje pravice na dolenjo Pannonijo v posebnej spomenici, ktera 
z mnogimi zgodovinskimi dogodki rezko dokazuje, da se zadnjih sedem- 
deset in pet let nihče ni utikal v pannonske crkvene zadeve ter da je 
nadškof solnograški s pomočjo in dovoljenjem nemških vladarjev imel 
sam in edini te okrajine v svojej crkvenej oblasti. Gl. moj sestarek 
„Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij"^ v Kresu L 346, 
347. — Spomenica ta ima naslov De conversione Bagoariorum et Caran- 
tanorum libellus in je vsled svojega čisto službenega značaja delo ne- 
imenovanega pisatelja (Anonymi Salisburgensis). Najtočnejše natisnena 
in v odstavke razdeljena je v MG. SS. XI. 1 — 17, oziroma 4—17. Na 
čelu jej je prvotni životopis (vita primigenia) sv. Ruperta, gorečega ozna- 
njevalea krščanske vere med Bajuvarci konci sedmega stoletja. ' Znan 
je bil po rokopisih XI. in XII. stoletja ali v c. kr. vseuč. knjižnici graškej 
nahaja se ta spomenik v rokopisu desetega stoletja (cod. membran, 
saec. X. foll. 238 in 4», nune sign. Nr. 71)0) na listih 110* do 113^ z 
naslovom .Gesta sancti Hrodberti confessoris*. Prio)>čil in tcMueljito ocenil 
ga je zadnjič F. M. Mayer v zborniku Archiv fur čsterreichische Ge- 
schichte LXIII. 595 — 608 (Wien 1882) in se imamo temu veščaku za- 
hvaliti, da se je tudi neka točka starejše naše crkvene zgodovine po- 
polnoma razjasnila. Kaj s temi besedami mislim , bode v naslednjih 
vrsticah drobnejše razloženo. 

Solnograška spomenica je bila tedaj spisana in bržčas papežu sa- 
memu izročena z namenom, da Solnograd z njo dokaže svoje staro pravo 



* Kakor utegne znano biti, natisnena jo spomenica v Kopitarjevem Glagolita 
Clozianns na str. LXX11. do LXXVJ; Ginzel Geschichte der Slavcnapostel Cyrill u. 
Method. Leitmeritz 1857, ima jo na str. 46—57 s Kopitai^jevimi opomnjami in Biljbasov 
jo je uvrstil v delu Kirill i Mofodij, S. Peterb. 186«, I. 111— 126 po razdelitvi Watten- 
barbovej v MG. SS. 1. cit. V vseh treh pa življenja sv. KupcrtA ni, ampak začenjajo 
TM «topram 8 tretjim odstavkom ali z besedami: Hactenus praonotatum est. qualiter 

Bagoarii facti sunt cbristiani Nune adiiciendum est, nadaljuje ponuMlo, qualiter 

Sclavi^ qui dicuntur Quarantani et. cjonfines eoruni, tide sanota instructi cbri- 
stiaiiique effecti sunt. Oddelek torej, ki govori o krščanstvu v Bajuvarcih. je izpuSčen. 



66 

na dolenjo Pannonijo. V prvotnej legendi o sv. Bupertu se pri- 
poveduje, da je hajuvarski vojvoda Theodo (vladal je okoli 680 — 722) po- 
prosil tega sv. moža. da raei priti oznanjevat Bajuvarceni kršC-ausko vero. 
Kupert pošlje poslancev na vojvodo in pride kmalu sam v Katisbono, 
kjer je hil prijazno sprejtM. On podu^uje vojvodo in ga spreobrne i 
mnogimi drugimi vred na krščansko vero. Nato mu vojvoda dovoli, da 
si sm^ s svojimi spremljevalci po lastnej želji izbrati ugodni kraj. da 
sme crkve zidati et cetera ad opus ecclesiastieum haliitacula perficere 
congrnentia. * Vsle<l tega dovoljenja odpelje se po Donavi in pride do 
dolenje Taniionije, seme življenja troseč. Potem se vrne v kraj' 
Laureacum (poznejši Lorch) po imenu in ozdravi oudi mnogo bolnikov 
z molitvijo. — Do zdaj veljavna vita primigenia pripoveduje poslednje 
stvari s t«^mi-le liesedami: Tunc supradictus vir Domini, aecepta licentia, 
per alvenm Danulni us({ue a d fines Pannoniae inferioris spar- 
gendo semina vitae. inivigiindo iter arripuit : sicque tandem r«»vertens 
a d La u reace nsem pervenit civitatem. multosque ibi infirnios 
variis langnorilnis oppressos orando per virtutem Domini sanavit. MG. 
SS. XI. pag. f). t Iraški rokopis pa poroča isto tak6-le : Tunc supradictus 
nir Domini, acccpta licentia. per alueum Danuldi nauigando iter arripuit 
sicque tandem perueniens a d Lauriacense m e iuitate m pre- 
dicando uerbum doctrine uite miiltosque infirmos uariis langnorilms 
oppressos orando per nirtutem Domini sanauit. Archiv LXIII. pag. 607. 
P(»slednje poročilo pravi, da je hil sv. Hupert sltMlnjii? prišel v Laureacum 
ali Lanriacnm t. j. da je )iil ta kraj najskrajnejši, kolikor jih je bil obiskal 
na tem svojem potovanji. O Pannoniji ttMlaj ali eel6 o dolenjej Pan- 
noniji ni niti sinlia. A kterega poročila se nam je ti\ oklenoti? Sta- 
rejšega in starejšt' je ne !♦' po pisavi ampak tudi po vsebini poročilo 
graškega rokopisa . kak«u' je po mojem mnenji F. M. Maver do dobia 
dokazal. Ali kdaj in čemu je prišel v oni životopis passus o dolei^ej 
Pannoniji? Hrezdvojno takrat, ko je bila spisana gori omenjana spo- 
menica t. j. I. S72. in je imel tii čisto samovoljni dodatek, ta .fraus 
pia* namen, da solnograškt* oziroma l»ajuvarske pravice na dolenjo Pan- 
nonijo temholj utrdi. 

Temu s(* Itodo samo oni ustavljali, ki imajo pisatelja životopisa in 
spomenice za isto oscIm). Ali ta nazor je popolnoma kriv ter velj& danes 
skoro v oliče nnu*nje. da je bil životojus v osmem stoletji napisan in da 
ga je i»isatelj sjiomenice samo v svoje poročilo bil uplel in kakor sdaj 

' l*oslc(Ii)j(' po ^riMškcin nikopisii latinski iiaviMlrnc besedo so važno, ker na- 
s|ti'uiiijij<> iianiMint- šr vnlii«! piiTrj r.i/sirjcnoiiii) iniiouju, daje bil ie xdi^ tudi Ako^i 
siMir/. iisr:iiio\lirn. Trlo lijst pMMiliii IV .1. Satafik je hil tli pnivo pot igreSil. Prim. 
Slii\.iiiskf Mam/.itnosti II.-' :U';s i\ I*|-izo l^«».Sl. 

l>a tukaj lirsiila livitas ne ]uuiii'UJH mesta v današnjem smisla j« inano. 



67 

no tti in tam tudi po svojem zasuknol. ^ V naglici je bil pa pri 
1 do8taTkn na nekaj važnega pozabil. Utaknol ga je bil na krivo 
4) t. j. tja kjer je o Bajuvarcih in ne kjer je o Slovenih govorica, kakor 
•o pravici smeli pričakovati in kjer bi bil tudi utis mogočnejši. Ta 
iTek nam jasno dokazuje . kako hudo jih je v Solnogradu peklo, da 
ila Pannonija zd-nje mahoma Izgubljena. Zagovarjali so z vsemi 
di in sredstvi svoje pravo in se pri tem toliko spozabili, da jim eel6 
.ča in skaza zgodovinskih einov niste bili preslabi, da le pridejo do 
lenega smotra. Kljubu temu pa nasledki z4-nje niso bili ugodni 
%t6 kesneje ono nečlove^^ko ravnanje s sv. Methodijem, ktero so nam 
jasno ali tudi tako grozno odkrila papeška pisanja, najdena in shran- 
V britanskem museji. Krek. 



Gaspar. Rojko. 

IN a vseh štajerskih gymnasijah uči se zgodovina štajerskega voj- 
ttva, in o tej prekrasnej deželi imamo več večjih in manjših zgodo- 
kih knjig, ktere popisujejo tudi kulturno in literarno njeno življenje. 
teri pisatelji niso pozabili najmanjšega nemškega moža imenovati, ki 
e trudil na kulturnem in literarnem polji, — a slovenskih mož 
?den ne omenja, cel6 našega slavnega Miklošiča ne. ki vendar zaradi 
ih znanstvenih izvrstnih spisov po vsej učenej Evropi slovi. Tudi slo- 
iski dijaki se učijo te zgodovine, a nobeden učitelj jim ne razlaga, 
so tudi iz njihovega naroda izhajali možje, ki so bili znanosti in umet- 
i na diko. Zat6 hočem kratko načrtati življenje in delovanje sloven- 
ja moža, kije kot dušni pastir, kot učenjak, kot pisatelj, 
ravnatelj izobraževalnega zavoda, kot javen učitelj in kot 
ok državni uradnik blagotvorno deloval. Dvoje dežel. Oeska in 
lerska ste rekli : on je ij a š ; — dasiravno ni bil Ceh, živel je vendar 
i ves za Češko. 

Gašpar Kojko se je porodil 1. januarja 1. 1742. v Metavi (v Črnkovej 
) fare sv. Petra pod Mari))orom. Početne šole je obiskaval v Mariboru, 



* Tudi ne veljd, kar je Biidinger (Oesterreichische Geschichte I. 69, op. 4.) 
i Rettbergu (Kirchengeschichte Deutschlauds 11. 201, 557) navel, ki je kakor zdaj 
ler (Mittheilungen d. Gesellschaft f. Salzb. Laiideskuiide XVIII. 43) dvojil, da bi 
daj sv. Rupert priSel do dolenje Pannonijc in da torej poročilu ni lahko verjeti. 
inger namreč pravi ondi, da Solnograd ni potreboval take sleparije (8alzbui*g be- 
te derartige Schwindeleien nicht). Ali jo je potreboval ali ne, toliko je gotovo, 
ie je bila zares zgodila in da je tedaj Rettberg o tej stvari nekako divinando 
8odiL 



58 

l)ozii«\jo j«' nadciljoval svoje štmliji* v (iradri. kjiT s<» je tudi izšolal in 
doktor liogoslovja postal. Vsi njegovi iiritclji so hili Jezuiti, razveii onih 
na Dnnaji. kamor se je hil po dovršenih tilosotieuih Atudijah podal, da 
sluša o naravnem in erkvenem pravu predavanja slavnih professorjov: 
Martini-a in Kieggora. Tanj je tutli poslušal priMlavanja: ^De gratia'' od 
imenitnega liogoslovea avguštinea P. (Virtiva. V deeembri 1. ITlMi. v 
mašnika posveeen. lol je poslan v paslirovanje duš in l»il sedem let 
kaplan v Selnici in Svieini. Leta 177;). je hil poklican v Gradec na 
učiteljsko stolieo. in izroeen mu je liil uk o logiki, metaphvsiki in ethiki. 
Leta 1774. je učil rrkveuo zgodovino, in leta 1777. so mu izročili ravna- 
teljstvo čroz te(lanji : „Stndiensi'miuar". v kterem je vodil 2<.W pitoincev 
iz plemenitih in prosti lirodliin. ki so se od prvega grammatikaluega raz- 
reda začenši v tem semenišči odgojevali in so skozi ves tečaj svojih ju- 
riiličnih in lM>goslovnih študij v njem stanovali. Ker je cesar Jožof II. 
l»il zapovedal. da ne more nolieden duhovnik Idti za dušnega pastirja po- 
s(avlj'Mi. ki ni liogoslovnih študij popolnoma dovršil. stanov.alo je v 
tem semenišči (udi 2i^ duhovnikov. "Za tako ravnateljstvo je bilo potreba 
mnogo previdnosti in znanosti, a naš Hojko je to težko službo izvrstno 
o])ravljal. 

Leta 17S2. ga je resar Jožef poslal na praško vseučilišče za pro- 
tessorja erkviMU' zgodovine. Iz vseh stanov so ga hodili poslušat. Tam je 
sjMsal svojo: Svnopsis historiae religinnis et ecclesiae christiauae 1785. 
Tčil je tndi nekaj časa ]»astirno. h^ta 17*.H». ga je vseučilišče imenovalo 
.^vojim jlekanom, in vlada leta 17*.M. rei)raesentautom in prisednikom „siu- 
dienconsessa" : eesar Letipold 11. ga je imenoval cesarskim svetovalcem in 
reterentom. in leta 17U:). cesar Franc jiravim guberuijahiim svetovalcem. 
Tukaj je Hojkn in»kazal svoj administrativni talent. V rogisti*aturi pra- 
škega gnliernija kaži'jo se štirj«' debeli Iblianti. vse kancelijsko delo bistro- 
umnega in iznrjiMiega državnega uradnika Kojka. Leta 11W. ga je slavna 
Tarolo - Ferdinandea izvolila svojim rektorjem. Pri svojem nastopu je go- 
voril tako izvrstno v latinskem jeziku, tla ga je višji vojvoda Karol. te- 
danji gouverneur in gen"ralni kai>ilan liohemskega kraljestva, očitno po- 
hvalil. 

Leta IS()7. je liil lu»jko iment)van kanonikom višjehradskega ka- 
piiida. cesarskim kommissarjem pri visokej praškej šoli. in leta 1811. iu- 
tuliranim jM-ošit»m kollegjjalne erkve vseh svetnikov v Pragi. Delal je ne- 
umorno do l.'ta Isl7. Sedemde>ei |et star je prosil za pokoj, in cesar 
Frane je v prošnjo d.ivolil s častnim o<lpisom. da je pravično: ^einem 
so ruhmvoil ergranieii Siaaisdi««ner, tler dnnh einen langen Zeitrauin der 
Kirrh«' nnd dem Siaaie die nuizlii-hslen l>ienste geleistet. bei. jeder Ge- 
legenh"it seine Uelehr>amk«*it. seinen Liter und seine Trene bewflhi't, nnd 
^tfi> nivht M•»s^ srjn«' Ptliehien erfullt. sondeni sich vielfach ansgezeichnet 



511 

kat. den Rest seines th&tigen Lebens in sorgcMifroier Kiihp geniessfii zii 
Iggsen''. — Tako se glasijo liesede cesarskega dekreta. Živel Se je i>oteni 
Štiri leta, umrl je 2(). aprila ob eiiej uri po polnoei v visokej starosti. 
Na našega Bojka se pač suejo obrnoti pesnikove besede: 

Qui<i mimeras annos, vixi uiaturior anuis: 
Acta senem faciuut, haec n ume ran da tihi. 

Obširno biografijo Kojkovo jo spisal Ignatz Riehanl Wilfling, njegov 
očenee, ko še je Rojko živel v ^čsterr. Annalen der Literatur u. Kunst, 
Oktober in November Heft. str. 171—181 in žlo— 2:J()^ (ako sem si 
prav notiral). Tam se tudi imenujejo vsi Kojkovi ueeni spisi in tudi ino- 
stnnski C^asopisi, ki 80 pohvalno omenjali njegovih knjig. 

Davorin Trslenjak. 



Drobnosti. 

Aritmetika za nižje i^lmnazije. Spisal dr. Fr. vitez Mo<-iiik. Po kstin- 
drajseteiu natisku poslovenil J. Celes t ina. Prvi d<*l. V Ljubljani. Tiskala in zalotila 
Ig. T. Kl^uniajrr k Fed. Bamberg 1882. Cena 110 gld. - Vavmm) j«', da je vis. na- 
u<^no minist^rstvo zaukazalo, da se ima na nižjih f^vninsisijah v Kr.inji in v Hudolfoveni, 
kakor tudi na slovenskih oddelkih ljubljansk<> gyiuna.sijo, od letošnjega šolskega leta 
uufenii, T prvem razrudu med drugimi predmeti tudi matheniatika v slov(*nsk»*m kot 
|HMlučneui jeziku razlagati. V to svrho je učiteljiščni professur gospod Celestina 
|iosIoTenil znano dobro Močnikuvo arithmetiko za prva dva razivda \h) iiajnov»'jšeni od 
vis. iiaii«?u. minist. potrjenem natisku. Ker veljaj«) Mornikove urne knjige sploh za 
methodi<3no urejene m najpripravnejse, tn'ba nam j»' le nekoliko o i>restavi omeniti. 

V«ak kdor knjigo le nekoliko prebira, bode se pn*prir-al, da je prestava v obče 
taku dobra, da si ni treba boljAe želeti, in kdor originala n(> pozna, ^e slutil ne bi 
meuda, da je to le prestava, ako ne naleti ravno na iiektere okornosti, ki nas tu in 
tam spominjajo uemAkr^ originala. Tehnični izrazi so jako ugodni in pravilni, včasih 
Ht rabi za isti pojem več izrazov, kar nam s<*veda kaže sjiretnost izniževanja v naSem 
jeziku, a tega ni ravno potreba, kajti tehnični izrazi se naj enostavno določijo. Stavki 
so precisDi, marsikteri celo bolj in Se kračji kakor v originalu. Jako dobro zadel pa jo 
prelagatelj, da je vsakemu slovenskemu tehničnemu izrazu nemSkega ali onega pridejal, 
ki se sploh v nemških ali drugih knjigah v obče rabijo, in da mu služijo večinoma 
tudi v tekstu večjidel občno znani izrazi, kakor na pr. „suniand. diferenca, faktor, 
kvocijent** itd. Tako se učenci navadijo teh občno znanih izrazov, in v viSjih razredih, 
v kterih Se ni zdaj pričakovati slovenskega podučnega jezika, jim vsaj terminologija 
ne bode tuja. To in natančna prestava nemških od vis. minist. že jjotrjenih šolskih 
knjig kakor je ta ^aritmetika**, bode nam gotovo za zdaj več ha.snilo, kakor pa da 
bi sami sestavljali in se hoteli s kako probleuiatično samostojno sestavo učnih knjig 
pona^ti. Za Šole je najprej treba, da se knjige uvedejo, in kedar ]>omo tej ]>otrebi 
zadostili, potem pridimo s samotvori na dani Dobrc^j prestavi dobre podučn«^ knjige 
ne bode se nikdar oviralo, nova knjiga si pa mora sedaj le Ae priboriti stalno mesto 
v Solskej literaturi. Zato je menda gosp. prelagatelj ^aritmetike" ne le v tekstu n<*go 
tudi naloge vse na tanko prelagal. Naj bo pa dovoljeno tukaj ojmziti, da hi s(> pri 
dragem natisku nektere naloge le izpremenile, bodi si, da se nektere izpustijo ali na- 



60 

nitasto teh dnige ?rinojo. ali pa se naj tttm pii tam tako pretvorijo, da bi bil« la naii 
r)koliA<:ine bolj pripravne . skratka ozirajo sh naj na naJlo domovino. V nalog« ne di 
marsikaj spraviti, kar je za na^e dežele, naAo domovino naj si ie bodi na historičneoi, 
geografskem, .statistii^nem ali kterem koli polji važno: tudi iz nalog se učenci mi» 
kterih dat zapomnijo ali jih vsaj ponavljajo. — Zvunanja oblika knjigi je celo pri- 
pravna« kakor uOnej knjigi ]iristoja. 'J'isk je jako Oist, skoro vseskozi pravilen in tudi 
v tem ozini originalu enak. VažnejM stavki, izreki, pravila itd. so z razprtimi, mvq 
važno reiT-i. o]iomlj(' itd. z majhnimi i-rkami tiskane. Pomot je jako malo, le nekten 
so ostale, nahajajo se pa take tudi ^e v originalu, ktere j«* pa g. pisatelj popravil, 
kakor na pr. na strani lb2. v 1. vi-sti ! DM.v. = 1000 DKrn. (ne pa = lOOnKm.V 
Na str. 2. mij si' ben' ^. ^. namesto g. ].: na str. 30. v b. vrsti od spodaj: „sa pn- 
vilno množitev^' nam«'sto: o ]»ravosti množitve (t^nako na str. 49.): na str. 35. r lOi 
vrsti od spodaj mora stati 217 namesti> 127 (kakor tudi v originalu); na str. 46. t 
\i^. vrsti od s])odaj namesto ,.pn»dukte" naj sf b»*re „kvoeijente'\ Na str. 143. v 18. 
vrsti od spodaj: it() nanipsto ^W». Str. 17^. v 10. vrsti med „na*' in „podlogo" naj bi 
sp postavilo ..horizontalno". Xa str. 187. v 7. vi-sti od spodaj: 24 namesto 2(X Na 
str. isn. v K. vrsti od sjnuhtj: 2 mimesto 8 garnecev (original ima 9 gamecev). Do- 
polnilo l)i se lahko pri ruskih merah in utežih: 1 sod ali boSika, a kruSka = 10 (!ark, 
K) piid = 1 hrkovrr itd., kakor tudi (hi imajo i na Ruskem zlati denar: imperijal » 
H"2i) gold. in rubljf iz }datint» a 4Wi g(dd. avstr. v»dj. v srebrn. — Ta knjiga se ie 
rabi v šolah.* rvcrj^Mii \ni smo. da bod(>ta tudi drugi kakor prvi del arithmetike in 
isto tako geometriji) za nižje gvmnasije, ktere prvi del kmalu izide, uadim učnim 
potrt*bam dobro služila! V. Boritner, 

Jezičnik. „XorU'e*' pn dr. .lan*:: Bkiweis. Spisal J. M aru. XX. Leto. 
V Ljubljani. Natisnil in založil IJudolf Milic. 1882. Str. 74 v vel. 8^ s sliko Blei- 
weisovo. — V tej knjigi njim ueeni gosji. pnd'. J. Marn temeljito opisnje delovanje 
dr. Hleiw<'isa, odkar je ustanovil ..Kmetijske in rokodelske Novice** leta 1843. 
(t. ))isatelj nam navaja iz vsakega b^nika Novieinega glavne odstavke, ktere je pilil 
dr. Bleiwois sam, in nam podaje veekrat doslovno besede, kako je rajnki navduteval 
sv(»j»' rojak*' ter širil narodno zavest uii'd prostim ljudstvom. Kdor hoče vedeti, koliko 
je storil umrli nas Bb*i\veis, naj bere to knjigo in eudil se bode, kako je neumorno in 
urust ranljivo delal vsestranski za prosveto naroda. Ni ga letnika, da rekel bi, ni je 
številke „Novic" od zai-ctka do njegove smrti, da bi ne bil dr. Bleiweis pisal v iye. A 
pod mnogovrstne svoje članke ni zapisaval imena. O tem pi.*e v Novicah 1855, str. 416 
sledere: ,,Kar se tire tega vprašanja (cegav i so brezimenini spisi v Novicah), je večidel 
vse to, kar nima nobenega podpisa ali sieiT kakega zaznamka, moje delo. Ker pa 
se vseh 13 let nisem hotel s tem ponašati, da kot vrednik Novic sem tudi iyih mg 
juidniSi pi.satelj. že velik«) let lu^ pod]»isujeni svojega imena nikjer." Zatorej smo 
g. pi.s;ttelju jako hvaležni, da nam je glavne njegove članke po naslovih nasDanil. 
Zraven XXXIX letnikov Novic nam je ]ia dr. Hleiweis še podal Štiriindvajset 
drugih večjih ali manjših slov. knjig, ktere se vse po vrsti, kakor so iiile, tukaj na- 
vajajo. Iz knjižice se <bfbro razvidi, kako je Bleiweis le po svojoj neumoraej delav- 
no s t i , žele/.ne j v z t r a j n o s t i iu neomablji vej z n a e a j n o s t i postal oČe iu vodja slo- 
venskemu narodu, a iz nje se pa tudi ueinio, da si moremo le z lastnostmi, ki so dičile 
Bleiveisa, priboriti boljšo Imdornost. Knjigo samo jia jiosvečuje g. pisatelj najvred- 
nejšemu izmed nas, g. ]irof. Franju vitezu Miklošieu k njegovej prihodqjej sedem- 
deset letnici. S. 

* V])eljava te knjige se je z vis. minist. ukazom dne 17. nov. 1882. ftt. 1901S 
za šole s slov. uOn. jezikom dovolila. Vred, 



61 

AreUr ftr Heimatkuiie, von Franz Schumi. Minolo je že leto dnij. kar je 
g. Fnnce Schumi bil naznanil učenemu svetu, da hoče izdajati zbornik za domo?ino- 
BHlistTO, T kterem se bodo objavljale listine tikajode se zgodovine <ležel, v kterih pre- 
bmjo SloTonci. Učeni svet je s prva imel malo upanja na to podjetje , in oni ki 
g: iidftTatelja osebno poznajo, niso stavljali dosti vere v njegovo zmožnost, kajti g. 
Sohuiii nima akademičnih fttudij, nego vse svoje starozgodovinskc znanosti si je nabral 
biteini pridom in lastnim ukom. Vendar mora vsak, ki je \o kolii^kaj izurjen v tej 
Kfniki zgodovinske znanosti, odkritosrčno reči: (i. izdavat«*lj zadostuje z dosedanjim 
ii t i iff ua jem svojega literarnega posla že ostrim zahtevam, in zaslužujf% da s(> njegovo 
p94j«tje vsestranski podpira. 

Ako bi imel kranjski deželni zbor v svojej sredini moževe resne znanosti, privolil 
bi za izdavanje 8<'humijevega arhiva vpč nego bornih 2<K) gold. Hazvpila se je g. 
Dimitza ^Geschichte Kraius^, a kako je medla in slabo nadeta, ako vse te listine pre- 
biramo, y kterih je nakupiči^no toliko zgodovinskega gradiva. 4i. izdajati^lja, kteri si 
frli tega mora vsakdanji knih svojim poštenim obrtnijskim poslom zasluževati, stane 
to dflo neizmerno dosti truda in denarjev. On je moral v zvezo stopiti % mnogimi 
arhivaij] in preiskovalci starin, prebirati mora mnogo zgodovinskih knjig, primerjati 
tekste listin starejJU" in novejše izdaje, vrh tega sam presojevati, so li dosedanje razlage 
Ustin temelite in resnične, — za zmagovanje takega dela bi bilo treba arehaiologiAkega 
drnitva, — a naA vrli rodoljub stvarja kakor pridna biiiS'li4'a, — in izobniženo slo- 
vensko občinstvo? — čujemo, da ga kruto slabo podpini. 

Ne dajmo, da bi g. izdajatelj bil primoran s svojim srerno poretim podjetjem 
nehati. Naj naši svetli škofje po posebnej okrožnici naložijo crkveniin predstojnikom, 
da se iz crkvene blagajnice sme naroči*vati na »Schumijev arhiv. 

Vsaj se terja od g. župnikov, da sestavljajo kronike svojih župnij — evo! v tem 
arhim bodo našli veliko virov, v tem arhivu lahko objavljajo znamenitosti svojih crkev. 
Nehajstvo in načujenstvo za znanstveno slovensko literaturo ste zakrivili, da je g. iz- 
dajatelj moral začenjati svoje lucubiiicije izdajati v ueniškem jeziku, rečem lucu- 
bracije, ker res dela pri sveči, pred dnevom, zakaj pri belem dnevu ga najdete pri 
svojem poštenem krušnem poslu. Vrlemu rodoljubu in vnetemu prijatelju zgodovine 
pa kličemo: Pogumno naprej! 

S Štajei-skega. Prijatelj zgodovine. 

Handbneh filr Ssterrelehlsehe UniTersitUts- and Studlen - Biblfotheken 
90wie ftir Volks-, Mittelschul- und Bezirks - Lehrerbibliotheken. Mit einer Sammlung 
von Gesetzen, a. h. Entschliessungen, Verordnungen, F>lii8sen, Acton und Actenausziigeii. 
Von Dr. Ferd. Orassauer, Custos an der k. k. Universitiits - Bibliothek in \Vien. 
Wi«i. C. Graeser 1883. 8*». Str. VI + .-JU. Cena 2 gld. 20 n. — O bihliothekarstvu 
T obče se je ie mnogo pisalo, ali v naAem Avstrijskem ni bilo dozdaj priročne knjige, 
ki bi točno kazala stanje in porabljivost naših javnih knjižnic. Pisatelj te knjige je 
še le zbral po registraturah teh zavodov, v ministerskem arhivu in po zak(mskih zbirkah 
skrita določila glede naših vseučiliSčnih in studijskih knjižnic, ki so ob enem javne 
deidftke onih kronovin, kjer se nahajajo. V več kot stoletncj dobi od njih ustanov- 
Ijoija nabralo se je obilo zakonskih določeb, ktero luihajamo \\\ oziroma njih važnosti 
popolnoma ali v izpisih v kronologičnem redu na 141. stnuieh ponatisncne, ter po njih 
in drugih virih začetek, razvoj in stanje 7 vseučilisčnih in 6 studijskih knjižnic — 
toliko jih namreč broji m^ državna polovica! — kratko in točno opisanih; dalje sta- 
tistične podatke gledč obilosti zbirk in njih porabe, kakor tudi razne systeme, po 
kterih so urejene. Bodočim knjižničarjem naznanja najpotrebnejše pomožne knjige 
t j. bibliografije, biografije in literarne zgodovine, in sicer T. občne, II. i-azdeljene po 
narodnostih (ima tudi slovanske!) in III. po un^nostih; le )u*i literarnih zgodovinah 



02 

ir. oddflok iHMUiIi po^rc^aiiio! Knjiga iiinin \o nplct^nefra popolnega naToda a biblio- 
thfkaiNko drlo z /.^l<*(li ali ionnulari. ampak podajo po hvalevrednej navadi pomoiiM 
litonitiiro i]:t ('■('lil in piilii^no v o))a7.kiili. Vsv^a avstrijskega bibliothekarstva pa luui 
tudi ta knjiga lU" podaji', ker \v našo državno ]Hdovioo opinuje in v njej samo c. L 
vsiMirilišrnc in stnitijskc knjižnico, m* ozinijor so na dvorsko, iiolvtehnii^ne, deželftke in 
drui^o. kojili nfktcro isto tako javnosti služijo, kakor prvo: vendar se mora pimtelji 
]irav dati. da jf svojo dolo oirpanit-il na onionjouo. ki so in ostanejo glavni zavodi po- 
saiMo/.niin kronovinani in u^lod vsi*nm na<omn knjižnii^arsfvii, ker tudi zakonska dolofih 
oldr-ajno lo to /avodo (d)S('^ajo. Pridobila bi knjiga gotovo, da bi pisatelj so n«^kp dnigv 
na ]ir. p<dvt(>hnirno knjižniio ])ribvatil, vondar ravno to niso upravo javno, druge pa 
nO si> pi-rsaniiKtaliii) in razliiMio razvijalo, da no bi njibovi) opisovanje, premda marsi- 
komu do1»ro (IonIo. knjige rn-z moro ])ovoralo in ]»odražilo. Potrebna so tudi navodili 
y.a šolski' in uritoljskc knjižnico, ktoro v naših časih ])OV8od ustanavljajo. Narodni 
uritidj kakor ]irotos<;or nahajata tu zn vsakojako knjižnioo veljavne zakone in vodila n 
njihovo urodovanji'. u<SMijak pa dohvila. kako in s kakimi ]>ogoji mu je iz o. k. javnih 
knjižnic (hddvati zažchMiiii ]iri|)omookov. Zato mislim, da siocr noniAki pisana knjiga 
marsikomu dobro dojdo in da je umestno, da jo slovonski list nemj^ine veS^iro ^ita- 
tcljrm pri]M>roca. Dr. F. Simonič. 

Pnnl ^Vlouer M it reformator in Krnin, (lobuudenor dos Evangeliums in Wien. 
crstcr cvaiiiTr-li^clior His»hof in Siobonbiirgon. Von Theodor Elze. I>. Ph. H. C. evan- 
gidiscliom l*farr«'r in Vcnodig. Wion & Leipzig, Jul. Klinkhardt 1882. 8". ft2 stranij. 
(INmalis iz .Tahrbuch <ior ^Josidlschaft fiir <ioschiohto dcs Protestantismus in Oester- 
n*icli 188!i). Zo}Mt (hmcsck za boljšo jioznavanjc našo ]irot.ostantovske dobe! 

Augnria et reverentiacuniorisqnc teHtlmoula quaedam illustrissimo ac reveren- 
dissimo doniiuM .loanni Ne p. <i lav i na nupor opiscopo Parentino-Polensi nune epis- 
(■op<» Tcrgcstino-Iustinojiolitano oxhibita dio VI. augusti MDCCCLXXXII quo cathcdram 
opisiopalem Tcrgcsti adscendit. Triosto. tip. Pisani (1882). 4**. (20) str. Izdate^ je 
A. L. Tcmpcsta. j»()dalo |ia je to eastitko tržaško duhovui^tvo svojemu novemu kneio- 
škofu, kteroga na toh listih v latinskem, nemškem, italijanskem, slovenskem (z dvemK 
pesiiiii-ama in <ivema sonetoma!), lirvatskem. grškem iu hobrojskem jeziku pozdravlja. 

Dcnkselirift aus .4nlass der Entkiillung dos cirab-Mbnumentes fUr ireil. 
Prof. I)r. Anton Fiister ge\v. Foldcajdan dor aoa^lomischon Legion im Jabre 1848 im 
Auftrage <les f)enkmal- ( -omito horausgogobon vtui Kduanl Leiscbing. Wien. Tjp. 
Waldheim (1^W•2). H", str. .-{H (s podobo grobnega spominka, P. starca in na priinid 
1. \HiH). Zanimivo je citati, kako njegovi častilci sami sebe slepijo s tem, da se je 
]ired lotom IHiS. na Kranjskem povsod tudi v družinskem življenji le nemUina go- 
vorila ter da se je bister možak v poznejših časih s hvaležnim sroem svoje ncmfte 
odgoje s]M)minial i>tr. 7.: .,nie doutsche Spnicho wurdo damals [F. je rojen 1806. L] 
in Kniin alh-rorti-n geptiegt. in Schnb' und Haus, und Filster gedenkt spat^r mit 
trendiirer l>ankl»arkeit »ler geiiosseni^n gut deutschon Krziobung**). Da spomii^al seje, 
kakor vidimo iz s]M'sa samega. >voje odgoje in materinega zanit^evanega jezika, taui v 
dainej Ami'riki. ko je li> s ])omocjo slovenščine mogel udti Poljake in Ruse an- 
gleš/-ine. ki niso ne besediec nemški razumeli. Tudi Francoze in Ilalgane je uČil tam 
v Novem .lorku an^^le^čine ter si lo s tem jezikovim znanjem knib služil. Lahko t^ 
je kclaj livaležnim srei-m spominjal slovenskega govoni svoje matere, ki mu je z igim 
t:ik«» n-koe prirojeni dar jczikoznanstva ]K)dala. (str. *2H.: „Ja selbst Kranzosen. Italiener, 
Ptdeii. Ivusmmi. \vel.hi> kein W<»rt deutsch spraclicn, knmrn in diese Abendschulou [za 
u«'!enje anglešriii." v Xovi'm .lorku v Ameriki | und Flister konnte liiebei seine viel- 
MMiigen Siu-aehkenntnisso besteiis verw<'rthen"). Tii zvemo, da je F. zapiintil svoj 
životopiv v rokopi^u, kojega je že L isli». s svojimi crkvonimi govori vred (tudi v ro- 



63 

kopisu) L. A. Frakl-u podaril: k temu j«> ne ostaTil rokopis z naslovom: ^Moinoireu. 
S8 Jahre in der Verbannun^. Lohr- und Wanderj:ihre voii I>r. Anr<m Fnsft»r, >few. Pro- 
frMor etc.** F., ki je v dijaAkpj d<»bi najrajši prepeval (kakor i>rii\»jo Novjoe 1. 184W. 

titr. liiB.) : 

«Hol<ler Mond. <lii ^ehst so stille 
In den Abendwolken liin; 
I)u hist riihi)?. iind irh tuhlM. 
I>iiss ii^li oh n e K u h e bin 
s prestavo: 

Mila luna ^ivs tihotno 
V ven»ra oblakih tje; 
Si pokojna, jez samotno 
rutini brez pokoja se." 

naJiel je mir na dunajskem lentralnem p(»kopali^Oi. (i robni s)H)minek. ki kaže F. pri- 
digijočef^ postavili so Slovencu — pn>tivniki slovenstva, eastih*! pokojnikovi, meseca 
julija t. 1. ter ga dunajskemu mestu v varstvo izročili. Jir. V. Sinumič. 

Ga6|>arotti In RogeriJ. Hilarij (iasparotti, hrvatsko-sKivenski pisatelj* je izdal 
Štiri knjige propovedij z naslovom: CZVKT SZVKTKH, ALJ SJVLKNJK Y ('HINI 
SZVKTCZEV . koteri Vu narsem Horvat czkt-m . iliti Szlov/^nfzkem ()rrzaj,ni z vckfsuni 
pobosnofztjum, v z- pnxlenvom poltujurzc. 1. l)(>l natisncn je ^vu ijnidczu ))ri odvotku 
Widman(tadianfzkomu vu lettu (Tofzponovom 1752. 2. I>el natnisnen jt> ravno tam 1. IT.of). 
Pajf. 923. Na zadnjej strani t** knjige <*il;i si'beb'žka: »Ov Mefzecz Ivansihak i -junij) 
Stampan je Vu Bechu pri Ivanu Tomafsu Tnvttn^ru z dopusclieiivem (lolzpodina Hroffa 
njih Ifvifsenofzti Ferencza od Schraltonhacli.- :j. Del natisncn je ^vu Hcchu pri 
Jo»efu Kurtzboku, leto IKii). Paf?. 987. 4. Del »vu Hechn pri Lcojjoldu Kalivoila, 
1. 1761. Pag. 977. — Sufafik «iesch. der sOdsl. Lit. H. iU\l) poroča o tem delu oisto 
krivo. Na naslovnem listu ]»ravi (iasparotti sam , <la je svoje ]»ropovedi posnel p(» 
drugih pisateljih. Eno propoved ^Szvetek izvissavanva sz. Krisa** (III. 784) jiosnel je 
iz slovenj&čine in sicer iz K(»gerijcve}ra ^Palmarija** II. ]>. VM. (tiskanega 1. 174^^), 
kjer se nahaja propoveii za .Na dan Szvete^a Krifba Povihlliajnja'*. (iasparotti je se- 
stavil STOJO propoved čisto po Kogeriji ter sprej«*! <'eb'» nekoliko hrvatskej slovenSeini 
neznanih besed. Kvo dokaz zato: 

Rog. 11. 31«. (iasp. HI. im. 

Ah fmili se O. Bogu! li pored- Ah da fze Hogu IzmilnjV vne- 

nini: kir iskrirham shentujete, is krilham dolztojni. ar z- Krifem shentujete. z- 

plentnjete, is krifham kolnete, is krifliam kriieni plentujete. z- krilcm kunete, z- 

tirfkdjete, i» krifham hudu voshite^ inu krilem trefkate. z- knTeni zlo vufchite; 

vezh tikika h* fhpotu S. Krisha govorite y vech takvo^a na r))ot izvetuga krifa 

inv delate. govorite, v d<'late. 

Besede, kakor ,,shentujete", ..ident ujete* so inačc hrvatskej slovenščini čisto 
aeinane besede. — Da li je Gas])arotti s«* ktero <lnigo propoved iz slovenščini' vzel. 
bilo mi ni dozdaj mo^i zasle<iiti. — .1/. Malovrh. 

U^eMi poročil« tvjih Mrokornjaskih listov o Slorenelh hi slorenskej do- 

■OTIbI« m ittheilungen des ftsterreicliischen Ali)en- Verei ne s red. v. 

* Safafik (Gesch. dor sUdsl. Lit. II. 284) pravi, da se je (;as]iarotti rodil 1. 1712. 
V Mrtej knjigi preloienej 1. 17<jO., a izdanej 1. 17G]. pa pravi (ias])arotti ..vu Iie]uglavi 
itaiosti inoje 46 o<l poroda divojačkoga'*. Torej se je rodil 1. 1714. — 



54 

«lnigih prii-ah. S pričami prvf vrst»* pa striuja češko zgoli to. da mla- 
doneč ne uide y oviiOTi-j ali >koptVTej koži. ampak takisto, da se na ovna 
oziroma na skopi-a ol»esi. To jej prvotno goioTO ni liilo lastno, kajti 
nahaja se v arjoevropskih iianHlih samo v Homerjevej pripovesti in je 
relo noTOgrJikfj čisto neznano. V češko tradicijo jt? prišlo to prav tako 
po knjigi kakor v nektrre pripovesti slovanskega juga. kterih smo se 
tudi že spominali (Kres II. IIIK Ako je češki nabiralec tudi v vainejših 
episoilah sam kaj preuai-ejal. je gotovo l»a^ ta črta njegov gri§h. 

Oeskeuiu pripovedovanju je meii drugim to lastno, da mladeneč lato 
ne mori* do uhi>t1a. ker je pečina tako globoka. . Dalje sili oijak mlajša 
brata, da starejšega sama ubijt^ta in isto tako. da najmlajši ugonobi sred- 
njega. Tudi je samo tej priči lastno, ila more meč z enim mahom istak-* 
noti oW ^vesi — in še nekaj nialenkostij . kterih mi ni dalje naštevati. 

Ne trelmlo bi nam toliko beseti. ako bj knjiga >ama bolje ugajala 
znanstvenim potrebam. Nikoli ni p^nedano. kjn je nabiralec kaj slišal 
in o«l k<^4. Vrhu tega pa še založnik v uvo«lu to lierilo češkemu ob- 
činstvu nekako čudno priporoča. IVavi namreč, da je te priče spisal 
pisatelj, kije k temu |M>sebno s|x^soben. Ali spisati mu jih ni bilo, 
amj^k .<amo zapisati in sicer čisto tako. kakor so je narekovala na- 
nnlova usta in prav nič drugiičt^ Kdor proti t*Mnn glavnemu pravilu 
greši, uaroiiuo slovstvo kazi in je spravlja ob vt*ljavo. Taki proizvodi so, 
kakor nanvlne ]kesni. jako kočljiva stvar. Kdor se jih loti z napačnim 
namenom, da jiu» {Hunore do večje dovršeno>ti. ne doseže drugega nego 
da jih spra\i ob prirojtMio priprostost. milino in ob oni prvotni, vedno 
sveži pesniški duh. kicri \saj večino teh narodnih proizvoilov prešiuja in 
ki prvi iigine. ako se jih taka ix^ka dotakne. Ua tak«* po samovoljnih 
načelih prenarejeue in tedaj poka/.ene priči* vzla>ti znanstvenim svrham 
nikakor ne ugajajo, mi ni uvIm jH^seboj uaglašati. Toliko v obče, ker 
se nam je ImIo vsekako teg-a prediueia dotaknoti. 

S temi češkimi pričami pa m tako iii \ pn-dgovoru se v tem ožim 
vtsr obota nego bi >e bilo >mclo. IViua se sicer nekterim ua prvi mah, 
d» je g\Uo\o narotl nekoliko drugače prijHneduje ali na tem pa tudi ni 
dvojiti, da je glavna \sebina o<tala nedotaknena in da se je zgoli v po- 
>aniuostih nuii>ikaj prenaveialo in tu in lam celo di>t1ajalo. kar seT^da 
tudi ni h\ale \ redno. Toda o \>cni tem iiani tu natančnejše ni gOToriti 
m naj torej ta Nplosua opontnja .a :^laj zadostuje. 






«> 



Najhujši iOpeimk >\ MtMho,hju po>;alo je bilo nemško višje du- 
ho^rr.>t\o osoluo o^lkiu ^a jc pajvi lla^injar. 11 ^nm >7i*^za pannonskega 
in moia\>kci:;i uadškola M posxoni 0. STO, ah >Tl. in je slovenska služba 



56 

ijožja l)ila z dovolji»njt»in papeževini vpeljana po vsej iiietropoliji, Metho- 
dij^vej oblasti izročenej. Nevolja nemškega duhovenstva vzlasti pa nad- 
škofa solnograSkega bila je vsled te spremembe v erkvenih zadevah 
pannoDskih velika, kajti solnograške oblasti v Pannoniji bilo je zdaj konec. 
Pooblaščenec solnograškega nadškofa, nadduhovnik Kihbald zapusti 1. 871. 
dolenjo Pannonijo ter se vrne v Solnograd, gotovo ne z ljubeznijo do de- 
žele in ljudstva v srci. ampak z nakano, da ondi Methodija zatoži in vse 
naredhe očrni, ktere je vsiljenec proti dosedanjim crkvenim običajem v 
svojej metropoliji bil vpeljal. Besede njegove padejo na rodovitna tla in 
ie leto kesneje (872, po drugih ali manj veijetno 873) je Solnograd kodi- 
ficiral svoje pravice na dolenjo Pannonijo v posebnej spomenici, ktera 
z mnogimi zgodovinskimi dogodki rezko dokazuje, da se zadnjih sedem- 
deset in pet let nihče ni utikal v pannonske crkvene zadeve ter da je 
nadškof solnograški s pomočjo in dovoljenjem nemških vladarjev imel 
sam in edini te okrajine v evojej crkvenej oblasti. Gl. moj sestavek 
^Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij" v Kresu I. 346, 
347. — Spomenica ta ima naslov De conversione Bagoariorum et Caran- 
tanornm libellus in je vsled svojega čisto službenega značaja delo ne- 
imenovanega pisatelja (Anonymi Salisburgensis). Najtočnejše natisnena 
in v odstavke razdeljena je v MG. SS. XI. 1 — 17, oziroma 4—17. Na 
čelu jej je prvotni životopis (vita primigenia) sv. Ruperta, gorečega ozna- 
njevalca krščanske vere med Bajuvarci konci sedmega stoletja. * Znan 
je bil po rokopisih XI. in XII. stoletja ali v c. kr. vseuč. knjižnici graškej 
nahaja se ta spomenik v rokopisu desetega stoletja (cod. membran, 
saec. X. foll. 238 in 4«, nune sign. Nr. 790) na listih 110* do 113^ z 
naslovom .Gesta sancti Hrodberti confessoris*. Priol)čil in temeljito ocenil 
ga je zadnjič F. M. Mayer v zborniku Archiv fur čsterreichische Ge- 
schiehte LXIII. 595—008 (Wien 1882) in se imamo temu veščaku za- 
hvaliti, da seje tudi neka točka starejše nase crkvene zgodovine po- 
polnoma razjasnila. Kaj s temi besedami mislim , bode v naslednjih 
vrsticah drobnejše razloženo. 

Solnogi*aška spomenica je bila tedaj spisana in bržčas papežu sa- 
memu izročena z namenom, da Solnograd z njo dokaže svoje staro pravo 



* Kakor utegne znano biti, natisnena je sponienioii v Kopitarjevem (llagolita 
Cloziauus na str. LXXII. do LXXVI; Ginzel Geschichte der Slavenapostel Cvrill u. 
Method, Leitmeritz 1867, ima jo na str. 46—57 s Kopitarjevimi opomnjami in Biljbasov 
jo je uTTStil v delu Kirill i Mefodij, S. Peterb. 1868, I. 111 — 126 i>o razdelitvi Wiitten- 
baehoTej ? MG. SS. 1. cit. V vseh treh pa življenja sv. Kupert« ni, ampak začenjajo 
vsi stoprani s tretjim odstavkom ali z besedami: Haotenus praenotatum est, qiialiter 

Bagoarii fecti sunt christiani Nune adiiciendum est. nadaljuje poročilo, qualiter 

Sclavi, qui dicuutur Quarantani et confines eorum, fide saneta instructi chri- 
it2a]iiqae effecti sunt. Oddelek torej, ki govori o krščanstvu v Bajuvarcih, je izpuSčen. 



66 

na dolenjo Pannonijo. V prvotnej legendi o sv. Bupertu se pri- 
poveduje, da je hajuvarski vojvoda Theodo (vladal je okoli 680 — 722) po- 
provsil tega sv. moža, da ra^i priti oznanjevat Bajuvarcem krščansko vero, 
Rupert pošlje poslancev na vojvodo in pride kmalu sam v Batisbono, 
kjer je bil pryazno sprejet. On podučuje vojvodo in ga spreobrne i 
mnogimi drugimi vred na krščansko vero. Nato mu vojvoda dovoli, da 
si sm^ s svojimi spremljevalci po lastnej želji izbrati ugodni kraj, da 
sm^ crkve zidati et cetera ad opus ecdesiasticum hal)itacula perficere 
congruentia. ' Vsied tega dovoljenja odpelje se po Donavi in pride do 
dolenje Pannouije, seme življenja troseč. Potem se vrne v kraj* 
Laureacum (poznejši Lorch) po imenu in ozdravi ondi mnogo lK)Inik0T 
z molitvijo. — Do zdaj veljavna vita primigenia pripoveduje poslednje 
stvari s t^mi-le Ijesedami : Tunc supradictus vir Domini, accepta licentia, 
per alveum Daniibii usque a d fines Pannoniae inferioris spar- 
gendo semina vitae. navigando iter arripuit: sicque tandem reverteus 
a d Laureacensem pervenit ci vi tate m, multosque ibi iufirmos 
variis languoribus oppressos orando per virtutem Domini sanavit. MG. 
SS. XI. pag. 5. Graški rokopis pa poroča isto tak6-le : Tunc supradietus 
uir Domini, accepta licentia. per alueum Danubii uauigando iter arripuit 
sicque t a n d e m p e r u e n i e n s a d L a u r i a c (» n s e m c i u i t a t e m pre- 
dicando uerbum doctriue uite multosque infirmos uariis languoribus 
oppressos orando per uirtutem Domini sanauit. Archiv LXin. pag. 607. 
Poslednje poročilo pravi, da je l>il sv. Kupert slednjič prišel v Laureacum 
ali Lauriacum t. j. da je bil t^ kraj najskrajnejši, kolikor jih je bU obiskal 
na tem svojem potovanji. O Pannoniji tedaj ali cel6 o dolenjej Pan- 
noniji ni niti sluha. A kterega poročila se nam je tu oklenoti? Sta- 
n»jšega in starejše je ne le po pisavi ampak tudi po vsebini poročilo 
graškega rokopisa, kakor je po mojem mnenji F. M. Majer do dobra 
dokazal. Ali kdaj in čemii je prišel v oni životopis passus o doleiyej 
Pannoniji y Brezdvojno takrat, ko je bila spisana gori omenjana spo- 
menica t. j. 1. 872. in je imel ti čisto samovoljni dodatek, ta .frans 
pia' nam^n, da solnogi*aške oziroma bajuvarske pravice na dolenjo Pan- 
nonijo tembolj utrdi. 

Temu se bodo samo oni ustavljali, ki imajo pisatelja životopisa in 
spomenice za isto osebo. Ali ti nazor je popolnoma kriv ter velj4 danes 
skoro v obče mnenje, da je bil životopis v osmem stoletji napisan in da 
ga je pisatelj spomenice samo v svoj«» poročilo bil uplel in kakor zdaj 



* Poslednje po graškoiii i-okopisu latinski navodonc besede so važne, ker 
sprotujejo nanivnoč Se ?e(hio ]»recej razširjenemu mnenju, da je bil že zdi^ tudi Školči 
sedež ustanovljen. Celo bistrr>umni P. J. Safafik je bil tii j)nivo pot sgreSil. Prim. 
Slovanske starožitnosti 11.^ 338 (v Praze 1863). 

'^ Da tukaj beseda civitas ne pomen ja mesta v današnjem smislu je mano. 



57 

Tidimo td in tam tudi po svojem zasukuol. ^ V naglici je bil pa pri 
onem dostavku na nekaj važnega pozabil. Utaknol ga je bil na krivo 
mesto t. j. tja kjer je o Bajuvarcih in ne kjer je o Slovenih govorica, kakor 
bi po pravici smeli pričakovati in kjer bi bil tudi utis mogočnejši. Ta 
dostavek nam jasno dokazuje . kako hudo jih je v Solnogradu peklo, da 
je bila Pannonija zd-nje mahoma izgubljena. Zagovarjali so z vsemi 
silami in sredstvi svoje pravo in se pri tem toliko spozabili, da jim celd 
svijača in skaza zgodovinskih činov niste bili preslabi, da le pridejo do 
zaželenega smotra. Kljubu temu pa nasledki za-nje niso bili ugodni 
in zat6 kesneje ono nečloveško ravnanje s sv. Methodijem. ktero so nam 
tako jasno ali tudi tako grozno odkrila papeška pisanja, najdt^ia in shran- 
jena v britanskem museji. Krek. 



Gašpar. Rojko. 

iN a vseh štajerskih gjmnasijah uči se zgodovina štajerskega voj- 
vodstva, in o tej prekrasnej deželi imamo več večjih in manjših zgodo- 
vinskih knjig, ktere popisujejo tudi kulturno in literarno njeno življenje. 
Nekteri pisatelji niso pozabili najmanjšega nemškega moža imenovati, ki 
se je trudil na kulturnem in literarnem polji , — a s 1 o v (mi s k i h mož 
nobeden ne omenja, cel6 našega slavnega Miklošiča ne, ki vendar zaradi 
svojih znanstvenih izvrstnih spisov po vsej učenej Kvropi slovi. Tudi s 1 o- 
venski dijaki se učijo te zgodovine, a nobeden učitelj jim ne razlaga, 
da so tudi iz njihovega naroda izhajali možje, ki so bili znanosti in umet- 
nosti na diko. Zat^ hočem kratko načrtati življenje in delovanje sloven- 
skega moža, ki je kot dušni pastir, kot učenjak, kot pisatelj, 
kot ravnatelj izobraževalnega zavoda, kot javen učitelj in kot 
visok državni uradnik blagotvorno deloval. Dvoje dežel, Ceska in 
Sti^erska ste rekli : on je ^ a š ; — dasiravuo ni bil Ceh, živel je vendar 
tadi ves za Češko. 

Gašpar Bojko se je porodil 1. januarja 1. 1742. v Metavi (v Crnkovej 
hiži) fare sv. Petra pod Mariborom. Poč(»tne šole je obiskaval v Mariboru, 



* Tudi ne veljd, kar je Bftdinger (Oesterreichische Gesehichtt* I. 69, op. 4.) 
proti Rettbei^ (Kirehengeschichte Deutschlaiids II. 201, 557) navel, ki je kakor zdaj 
Zfflner (MittheUungen d. GeseUschaft f. Salzb. Landeskunde XVIir. ^^) dvojil, da bi 
bil kdaj sv. Rapert prijel do dolenje Pannonije in da torej poročilu ni lahko verjeti. 
Bftdinger namreč pravi oudi^ da Solnognid ni potreboval take sleparije (Salzburg be- 
dmrft« denu*tige Schwindeleien nicht). Ali jo je potreboval ali ne, toliko je gotovo, 
da K« je bila zares zgodila in da je tedaj Rettberg o tej stvari nekako divinando 
^T sodil. 



58 

pozneje je nadaljeval svoje študije v Gradei. kjer se je tudi izšolal in 
doktor liogoslovja postal. Vsi njegovi ueitelji so l»ili Jezuiti, mzven onih 
na Dunaji. kamor se je 1^1 po dovršenih filosofii^nih študijah podal, da 
sluša o naravnem in erkvenem pravu predavanja slavnih professoijer: 
Martini-a in Rieggera. Tam je tudi poslušal prt^davanja: „De gratia^ od 
imenitnega Ijogoslovca avguštinea P. (-ortiva. V decembri 1. 17<56. v 
mašnika posvei-en, l»il je poslan v pastirovanje duš in liil sedem let 
kaplan v Selniei in »Švici ni. Leta 177;^ je bil poklican v Gradec na 
učiteljsko stolit*o. in izročen mu je bil uk o logiki, metaphvsiki in ethikL 
Leta 1774. je učil crkveno zgodovino, in leta 1777. so mu izrodili ravna- 
teljstvo črez ti^lanji : ^Stndienseminar*^. v kterem je vodil 200 pitoincev 
iz plemenitih in prosti hrodbin. ki so se od prvega gram mat ikalnega raz- 
reda začenši v tem semenišči odgojevali in so skozi ves tečaj svojih ju- 
ridičnih in bogoslovnih študij v njem stanovali. Ker je cesar Jožef IL 
bil zapovedal, da ne more nobeden duhovnik biti za dušnega pastirja po- 
stavljen, ki ni bogoslovnih študij popolnoma dovršil, stanovalo je v 
tem semenišči tndi 20 duhovnikov. "Za tako ravnateljstvo je bilo potrel)« 
mnogo previdnosti in znanosti, a naš Kojko je to težko služlio izvrstno 
opravljal. 

Li»ta 17H2. ga je cesar Jožef poslal na praško vseučilišče za pro- 
fessorja crkvene zgodovine. Iz vseh stanov so ga hodili poslušat. Tam je 
spisal svojo: Sviiujisis historiac religionis et ecclesiae christianae 1785. 
Tčil je tn<li nekaj časa i»aslirno, leta \1W. ga je vseučilišče imenovalo 
svojim dekanom, in vlada leta 171M. repraesentantom in prisednikom „stu- 
jliiMii-onsessa" : cesar Leopold II. ga je imenoval cesarskim svetovalcem itt 
referentom, in leta 11\K\. cesar Franc pravim gubernijalnim svetovalcem. 
Tukaj je Hojko pokazal svoj administrativni talent. V registraturi pra- 
škega gubernija kažejo se štirjt* debeli folianti. vse kancelijsko delo bistro- 
umnega in izurjenega državnega uradnika Kojka. Leta 1798. ga je slavna 
('arolo- Ferdinandea izvolila svojim rektorjem. l*n svojem nastopu je go- 
voril tako izvrstno v latinskem jeziku, da ga je višji vojvoda KaroL te- 
danji gouverneur in generalni kapitan Ijoliemskega kraljestva, očitno po- 
hvalil. 

Leta 1807. je bil Kojko imenovan kanonikom višjehradskega ka- 
pitola. cesarskim kommissarjem pri visokej praškej šoli, in leta 1811. in- j 
fuliranim proštom kollegijalne crkve vseh svetnikov v Pragi. Delal je ne- 
umorno do leta 1817. Sedemdeset let star je prosil za pokoj, in cesar 
Franc je v prošnjo dovolil s častnim odpisom, da je pravično: ^einem 
so ruhmvoll ergrauten Staatsdiener, der durch einen langen Zeitrauin der 
Kirche und dem Staate die nutzlichsten Dienste geleistet. bei jeder Ge- 
legenheit seine (lelehrsamkeit, seiiu^n Eifer und seine Treue bewfihrt, und 
stets nicht bloss seine Pflichten crfullt. sondern sich vieltach ausgezeichnet 



59 

hat, den Rest seines thatigen Lebens in sorgoiitVeier Kuhe geiiiessiMi zu 
lasden"^. — Tako se glasijo besede cesarskega dekreta. Živel se je potem 
fitiri leta, umrl je 20. aprila ol> enej uri po polnoei v visokej starosti. 
Sa našega Bojka se pač smejo obriioti pesnikove besede: 

Quid iiumeras annos, vixi iiiaturior airnis: 
Acta seneni faciuat, haeo numerandn tihi. 

Obširno biografijo Rojkovo je spisal Ignatz Richanl Wi]fliug, njegov 
ačeDec. ko še je Rojko živel v „5sterr. Annalen der Literatur n. Kunst, 
Oktober in November Heft. str. 171—181 in 215—230^ (ako sem si 
prav notiral). Tam se tudi imenujejo vsi Rojkovi ueeui spisi in tudi ino- 
stranski časopisi, ki so pohvalno omeTijali njegovih knjig. 

Davorin Trstenjak. 



Drobnosti. 

Aritmetika za nižje gimnazije. >>pisal dr. Fr. vitez MoOuik. Po šostin- 
d?ajseteui imtis)(u poslovenil J. Celestina. Prvi dol. V Ljubljani. Tiskala in založila 
I^. T. Kleinmajr k F(»d. Bamberg 1882. (.'ena 110 gld. — Znano je, <la je vis. na- 
učDo uiinist^rstvo zaiikazalo, da se ima na nižjih fcyninasijah v Kranji in v Hudolfoveni, 
IndEor tudi na slovenskih oddelkih ljubljanske gvnmasije, od letošnjega šolskega leta 
zafenii. t prvem nizrodu med drugimi jiredmeti tudi mathcmatika v slovenskem kot 
|iodu^nem jeziku razlagati. V to svrho je učiteljiščni professur g(»spod Celestina 
poslor<;nil zuano dobro Močuikovo arithnietiko za prva dva razreda po niijnovrjšeni od 
vis. naii('n. minist. potrjenem natisku. Ker veljajo Mornikove učne knjige sploh za 
uietbodično urejene m najpripravnejse, treba nam je le nekoliko o prestavi omeniti. 

Vsak kdor knjigo le nekoliko prebinv, bode se prepričal, da je prestava v oboe 
tako dobra, da s! ni treba boljše želeti, in kdor originala ne pozna, še slutil ne bi 
luenda. da je to le prestava, ako ne naleti ravno na nektere okornosti, ki nas tu in 
tam spominjajo nemškega originala. Tehnični izrazi so jiiko ugodni in p]*avilni, včasih 
8e nibi za isti iK>jem več izrazov, kar nam seveda kaže spretnost izniževanja v našem 
jeziku, a tega ni ravno potreba, kajti tehničin* iznizi se naj enostavno določijo. Stavki 
»o precisoi, roarsikteri celo bolj in Se kračji kakor v originalu. Jako dobro zadel pa je 
prelagatelj, da je vsakemu slovenskemu tehničnemu izrazu nemškega ali on4*ga pridejal, 
ki Ke sploh v nemških ali dnigih knjigah v obče rabijo, in da mu služijo večinoma 
tudi v tekstu večjidel občno znani izrazi, kakor na pr. „sumand, diferenca, faktor, 
kvocijent** itd. Tako se učenci navsulijo teh občno znanih izrazov, in v višjih razredih, 
v kterih Se ni zdaj pričakovati slovenskega podučnega jezika, jim vsaj terminologija 
ne bode tuja. To in natančna prestava nemških od vis. minist. že potrjenih šolskih 
knjig kakor je ta »aritmetika", bode nam gotovo za zdaj več hasnilo, kakor ])a da 
bi sami sestavljali in se hoteli s kako problematično samostojno sestavo učnih knjig 
ponašati. Za Šole je najprej treba, da se knjige uvedejo, in kedar bomo tej jiotrebi 
zadostili, potem pridimo s samotvori na dan! Dobrej prestavi dobn; podučne knjige 
uf bode se nikdar oviralo, nova knjiga si pa mora sedaj le še pnboriti stalno mesto 
T ftobtkej literaturi. Zato je menda gosp. prelagatelj ^aritmetike" ne le v tekstu nego 
tndi naloge vse na tanko prelagal. Naj bo pa dovoljeno tukaj o))a/iti, da hi se pri 
drugem uatisku nektere naloge le izpremenile, bodi si, da se nektere izjuistijo ali na- 



60 

mestu teh dni^e Trinfjo, uli pa »c naj tam pa tam tako pretvorijo, da bi bil« za mii 
okoli^^ine bolj pripnivne. skratka ozirajo se naj na našo domovino. V oalog« sedi 
marsikaj spraviti, kar jt* za na^e iležolf. na>^o domovino naj si ie bodi na historidno^ 
^eografskiiii, .stati:jti<^n(.'m uli ktorem koli polji važno: tudi iz nalog su učenci mam- 
kterih dat zapuniiiijo ali jih vsaj ponavljajo. — Zvunarga oblika knjigi je celo pihl 
pravna, kakor ucufj knjigi ])ristoja. Tisk je jako cist, skoro vseskozi pravilen iu tafi 
v tem ozini ori^nnalu enak. VažnejM stavki, izreki, pravila itd. so z razprtimi, muf 
va/.ne ret-i. o])omh(> itil. z majhnimi rrkanii tiskane. Pomot je jako malo^ le nekten 
so o.^tale. nahajajo sv pa tak<; tudi š(* v originalu, ktere je pa g. pisatelj popravil, 
kakor na pr. na strani 1&2. v 1. vrsti 1 G-^^v. = lOOl^nKiu. (»e pa =» lOOOKm.). 
Na str. 2. naj s»' bor«' >}. i), namesto §. 1.: na str. 30. v ^. vrsti od »{»odaj: „za pn- 
vilno množitvv" namesto: o pravosti množitve (enako na str. 49.): na str. 35. r Itt 
vrsti od spodaj mora stati :^17 namesto 1:27 (kakor tudi v originalu): ua str. 46. r 
IS. vrsti od s]»odaj namesto ..pi't»dukte" naj se bere ..kvorijente". Na str. 143. v 1& 
vrsti od spodaj: 50 namest<» «<». Str. 17S. v 10. vrsti nipd „na" in ..podlogo*' naj M 
'io postavilo ..horizontalno". Na str. 187. v 7. vrsti od s)»odaj: 24 namesto 2(X Ni 
str. Wl v S. vrsti od spndaj: 2 niimesto 8 jjiirnecev (original ima 9 garnecev). Do- 
polnilo hi se lahko ])ri ruskih merah in ut<*žih: 1 sod ali bo^ka, a kniSka = 10 čark, 
10 pnd = 1 hrkovec itd., kakor tudi da imajo i na Kuskeni zlati denar: imperijal ^ 
8-25 gold. in rublje iz jilatine a 4"8<> gobi. avstr. velj. v srebru. — Ta knjiga se ie 
rabi v šolah.* Tverjeni pa smo. da bodeta tudi drugi kakor prvi del aritbuietike in 
isto tako geometrija za nižje gvninasijc. ktere pni del kmalu izide, uaSim učnim 
potrebam (bibro služila! V. BvrUner. 

Jezičnik. „Xorire** jhi dr. Jamz Bteiircis. Spisal J. Mam. XX. LeI«. 
V Ljubljani. Natisnil in ziiložil I^ulolf Milie. 1882. Str. 74 v vel. 8«, s sUko Blei- 
\veist»vo. — V ti'j knjigi nam U(;«?ni gosp. prof. J. ^larn temeljito opisuje delovaige 
dr. IUeiwei.sa. odkar je ustanovil »Kmetijske in rokodelske Novice** leta 184iL 
(t. pisatelj nam navaja iz vsakega letnika Novieinega glavne odstavke, ktere je pinl 
dr. Hlei\veis sam. in nam podaje veekntt (b»slovuo besede, kako je rajnki navduSevil 
svoje rojak«.* ter širil narodno zavest med prostim ljudstvom. Kdor hoče vedeti, koliko 
je storil umrli naš IU<M'weis. naj bvre to knjigo in eudil se bo<le, kako je neumorno in 
neustrašljivo delal vsestranski za ]»rosveto naroda. Ni ga letnika, da rekel bi, ni je 
številke .,Novii'* od za<*etka do njegove smrti. <la bi ne bil dr. Bleiweis pisal v nje. A 
pod ninogovi*stne svoje članke ni zapisaval imena. O tem piAe v Novicah 1855, str. 416 
sledeče: „Kar se tire tirga vpra.šanja (c ega v i so brezimenini spisi v Novicah), je večidel 
vse to, kar nima nobenega pod]»isa ali sicer kakega zaznamka, moje delo. Ker pa 
se vseh Vi let nisem hotel s tem ponašati, da kot vrednik Novic sem tudi njih n^ 
pridnisi pisatelj, že veliko let ne jiodpisujein svojega imena nikjer.** Zatorej smo 
g. pi.satelju jako hvaležni, da nam je glavne njegove članke po naslovih nainaniL 
Zraven XXXJX letnikov Novi«- nam je j»a dr. l{leiweis še jvodal Štiriindvajset 
drugih večjih ali manjših slov. knjig, ktere se vse po vrsti , kakor so izSle, tukaj na- 
vajajo. Jz knjižiec se dobro nizvidi. kako je IUeiweis le \h) svojej neumornej delav- 
n«»sti, železnej vztrajnosti in neomahljivcj značaju osti postal oce in vodja slo- 
venskemu narodu, a iz nje se pa tudi učimo, da si moremo le z lastnostmi, ki so dičile 
l{leiweisa, ])riboriti boljšo bodočnost. Knjigo samo pa }»osvečuje g. pisatelj najvred- 
nej.^emu izmed nas. g. pn»t*. Kranju vitezu Miklo:«iču k njegovej prihodi^ej sedem- 
desetletnici. S, 

* Vpeljava te knjige se je z vis. minist. ukazom dne 17. nov. 1882. it. 1901S 
za šole s slov. učn. jezikom dovolila. l/red. 



61 

ArehlT fttr HelmatkiiBde, tod Franz Schumi. Minolo je že leto dnij, kar je 
ranee Schumi bil naznanil učenemu svetu, da hoče izdajati zbornik za domovino- 
istvo, Y kterem se bodo objavljale listine tikajoče se zgodovine dežel, v kterih pre- 
jo Slorenci. Učeni svet je s prva imel malo upanja na to podjetje, in oni ki 
idftTatelja osebno poznajo, niso stavljiili dosti vere v njegovo zmožnost, kajti g. 
imi nima akademičnih Atudij, nego vse svoje starozgodovinske znanosti si je nabral 
nim pridom in lastnim ukom. Vendar mora vsak. ki je le količkaj izurjen v tej 
ki zgodovinske znanosti, odkritosrčno reči: G. izdavatelj zadostuje z dosedanjim 
Itnranjem svojega litenvmega posla že ostrim zahtevam, in zaslužuj<s da se njegovo 
jetje vsestranski podpii*a. 

Ako bi imel kranjski deželni zbor v svojej sredini moževe resne znanosti, privolil 
Ea izdavanje Sohumijevega arhiva več nego bornih 2(K) gold. Kazvpila se je g. 
litza ^Gesohichte Krains**, a kako je medla in slabo nadeta, ako vse te listuie pre- 
mo, v kterih je nakupičeno toliko zgodovinskega gradiva, (i. izdajatelja, kteri si 
tega mora vsakdanji knih svojim poAtenim obi-tnijskim poslom zasluževati, stane 
ielo neizmerno dosti tnida in denarjev. On je moral v zvezo stopiti z mnogimi 
varji in preiskovalci starin, prebiniti mora mnogo zgodovinskih knjig, primerjati 
te listin stai-ejSe in novejAe iz<laje, vrh tega sam presojevati, so li dosedanje razlage 
D temelite in resničn<% — za zmagovanje takega dela bi bilo treba archaiologiAkega 
ttva, — a na.s vrh rodoljub stvarja kakor pridna bučeliiui, — in izobraženo slo- 
(ko občinstvo? — čujemo, da ga kruto slabo podpira. 

Xe dajmo, da bi g. izdajatelj bil primoran s svojim srečno početim podjetjem 
iti. Naj naši svetli škofje po posebnej okrožnici naložijo erkveniin predstojnikom, 
le iz crkvene blagajniee sme naročevati na Schumijev arhiv. 

Vsaj se terja od g. župnikov, da sestavljajo ki*onike svojih župnij — evo! v tem 
vu bodo našli veliko virov, v tem arhivu lahko objavljajo znamenitosti svojih orkev. 
ajstvo in načujenstvo za znanstveno slovensko literaturo ste zakrivili, da je g. iz- 
telj moral začenjati svoje lucubracije izdajati v nemškem jeziku, rečem lucu- 
oije, ker res dela pri sveči, pred dnevom, ziikaj pri belem dnevu ga najdete pri 
?m poštenem krušnem poslu. Vrlemu rodoljubu in vnetemu prijatelju zgodovine 
rličemo: Pogumno naprej! 

S Štajei-skega. Prijatelj zgodovine. 

Hsndbneh filr (Jsterrelchlsclie UniTersitUts- and Studlen-Bibllotheken 

;e fiir Volks-, Mittelschul- und Bezirks-Lehrerbibliotheken. Mit einer Sammlung 
Gesetzen, a. h. Entschliessungen, Veroi-dnungen, FJrlassen, Acten und Actenausziigen. 
Dr. Ferd. Grassauer, Custos an der k. k. Universitats - Bibliothek in Wien. 
D. C. Graeser 1883. 8^ Str VI + 814. Cena 2 gld. 20 n. — O bibliothekarstvu 
yče se je že mnogo pisalo, ali v našem Avstrijskem ni bilo dozdaj priročne knjige, 
)i točno kazala stanje in porabljivost naših javnih knjižnic. Pisatelj te knjige je 
) zbral po registraturah teh zavodov, v ministerskem arhivu in po zakonskih zbirkah 
ta določila glede naših vseučiliščnih in studijskih knjižnic, ki so ob enem javne 
'l»ke onih kronovin, kjer se nahajajo. V več kot stoletnej dobi od njih ustanov- 
iš nabralo se je obih) zakonskih določeb, ktere nahajamo tu oziroma njih važnosti 
>lnoma ali v izpisih v kronologičnem redu na 141. straneh ponatisnene, ter po njih 
Irugih virih začetek, razvoj in stanje 7 vseučiliščnih in 6 studijskih knjižnic — 
:o jih namreč broji naša državna polovica! — kratko in točno opisanih; dalje sta- 
čne podatke glede obilosti zbirk in njih porabe, kakor tudi razne sjsteme, po 
ih so urejene. Bodočim knjižničarjem naznanja najpotrebnejše pomožne knjige 
bibliografije, biografije in literanie zgodovine, in sicer I. občne, II. razdeljene po 
•dnostih (ima tudi slovanske!) in III. po učenostih: le pri literai*nih zgodovinah 



62 

ir. oddelok noRidi pogrp^aino! Knjiga nima le uplcfpnega popolnega navoda za biblio* 
fheknrsko dolo z zgledi ali fornnilari. ani|mk podaje po hvalevrednej navadi pomoiM 
litentturo na čelu in ])nli<^no v opazkah. Vsega avstrijskega bibliothekarstra pa mm 
fudi ta knjiga ne* podaje, ker le iia*o državno ])olovico opiHuje in v njej samo f. L 
vseuriliAcne in studijske knjižnice, ne ozirajoč se na dvorsko, politehnične, deiebske ii 
druge, kojih nektere isto tako javnosti služijo, kakor prve: vendar se mora pisate^i 
prav dati. da je svoje delo ograni(Ml na omenjene, ki so in ostanejo glavni zavodi po- 
sameznim kronovinam in ugled vsemu nagemu knjižničarstvu, ker tudi zakonska dolo^ih 
običajno le te zavode obsegajo. Pridobila bi knjiga gotovo, da bi pisatelj se neke dmgv 
na pr. polvtehiiične knjižnice prihvatil, vendar ravno te niso upravo javne, druge pi 
so se i)r(>sam(>stalno in različno razvijale, da ne bi njihovo opisovanje, premda marsi- 
komu dobro došlo. knjig4> črez mero povečalo in podražilo. Potrebna so tudi navodih 
/a šolske in učiteljske knjižni<*e, ktere v naSih časih povsod ustanavljajo. Narodiri 
učitelj kak(M- protessor nahajata tu za vsakojake knjižniee veljavne zakone in vodila tt 
njihovo uredovauje. učenjak pa določila, kako in s kakimi pogoji mu je iz c. k. javnih 
knjižnic dobivati zaželenih ])ripomočkov. Zato mislim, da sieer nemški pisana knjigt 
marsikomu dobro dojde in da je umestno, da jo slovenski list nem^ine veS^im čita- 
teljem priporoča. Dr. F, Simonič. 

Paul Wlencr MItrcformtitor in Kraln, Ciebundener des Kvangelinms in Wieii, 
erster evauijelischer Hisehof in Siebenbrtrgen. Von Theodor Elze. D. Ph. H. C. evitt- 
gelisehem Pfaner in Venedig. Wien k Leipzig, Jul. Klinkhardt 1882. 8". 52 stranq. 
(Pouatis iz Jahrbu<h der (Jes<*Usehaft fHr Oeschiehte des Protestantismus in Gester- 
reiih 1882). Zoi)et donesek za boljše poznavanje naše protestantovske dobe! 

Auguria et revereutlaenniorl8qae testfmoufa quaedam illustrissinio ao reverea- 
dissimo domino Joauni Ne p. (tla vi na nuper episeopo Parentino-Polensi nune epii- 
eoj>o 1V'rgi'stino-Iustinop<ditau(» exhibita die VI. augusti M1)CCCLXXXII quo cathednui 
episropalem TiTgesti adseendit. Trieste, tip. Pisani (1882). 4**. (20) str. Izdatelj je 
A. L. Temposta, podalo pa je to častitko tržaško duhovuištvo svojemu novemu kneio- 
škofu, kterega na teh listih v latinskem, nemškem, italijanskem, slovenskem (z dvema 
pesmirama in dvema sonetoma!), hrvatskem, grškem iu hebrejskem jeziku pozdravlja. 

Denksehrirt aus AnIasN der £nthUIIung des (Ji^ab-Monumentes ftir weil. 
Prot*. Dr. Anton Fiister gew. Feldoaplan der academisehen Logion im Jabre 1848 iin 
Auftnige des Denkmal - (-omite herausgegeben von Eduard Lcisching. Wien. Tjp. 
Waldheim (1882). 8**. str. <]8 (s podobo grobneg;v spominka, F. starca in na priinia 
I. 1848). Zanimivo je citati, kako njegovi častilci sami sebe slepijo s tem, da se je 
pred letom 1818. na Kranjskem povsod tudi v dnižinskem življenji le nemičina gth 
vorila ter da se jo bistir možak v poznejših časih s hvaležnim si-cem svoje nemte 
odgoje spominjal (str. 7.: »Die deutsehe Spniche wurde damals fF. je rojen 1808. i] 
in Ki*ain allerorteu gcpflegt, in Schule und Haus. und Fiister gedenkt spat-er mit 
frrudiger Dankbarkeit der genossem-n gut deutsch<»n Erziehung**). Da spominjal se je> 
kakor vidimo iz spisa samega, svoje odgoje iu materinega zaničevanega jezika, tam v 
daln«*j Ameriki, ko je le s pomočjo slovj-nščine mogel učiti Poyake in Ruse aft- 
gleščine. ki niso ne besedice nemški razumeli. Tudi Francoze in Italijane je udil tam 
v Novem .Torku angleščine ter si le s tem jezikovim znanjem kruh služil. Lahko se 
je kdaj hvaležnim sret-m spominjal slovenskega govom svoje matere, ki mu je z igim 
tako rekoč prirojeni dar jezikoznanstva podala, (str. 28. : „Ja selbst Fnvnzosen. ItalioneTi 
Polen, liussen. welehe kein Wort deutsch sprachen. kamen in diese Abendsohnleu [la 
učenje angleščine v Novem Jorku v Ameriki] und Fiister konnto hiebei seine viel- 
seitigen v^praehkenntnisse bpst«'ns verwei-then"). Tu zvemo, da je F. zapUKtii svoj 
životopis v rokoj»isu. kojega je ž«' 1. ISi**. s Kvojimi crkveuimi govori vred (tudi v ro- 



63 

i»u) L. A. Frakl-u podani: k temu je 5« ostavil rokopis z naslovom: ^Memoireu. 
fahre in der Verbanming. Lehr- und Wanderjahre von Dr. Anton Fiister, gew. Pro- 
or ete.** F., ki je v dijaAkej dobi najmjsi prepeval (kakor pričajo Noviee i. 1848. 

198.): 

„Holder Mond, du gehst so stille 

In den Abendwolken hin; 
Du bist ruhigf, und icb fiihle, 
Dass ich oh ne Ruhe bin 
s prestavo: 

Mila luna greš tihotno 
V vecVi-a oblakih tje; 
Si pokojna, jez samotno 
(^utim brez pokoja se," 

id je mir na dunajskem centralnem pokopališči. Grobni spominek, ki kaže F. pri- 
igo^ga, postavili so Slovenci — protivniki slovjpustva, častilci pokojnikovi, meseca 
Jja t. 1. ter ga dunajskemu mestu v varstvo izročili. JJr. F. tSimoiiid. 

Gasparottl iu RogerlJ. Hilarij (jJasparotti, hi-vatsko-slovenski pisatelj * je izdal 
ri knjigo propovedij z naslovom: CZVET SZVETEH, ALJ SJVLENJE Y CHINI 
VETCZEV, koteri Vu narsem Horvatrzkem. iliti Szlovenfzkem Orfzagu z vekfsum 
MHtnofztjum, y z- prodeftvom poftujnfze. 1. Del natisnen je „vu Gnulezu pri odvetku 
dmanftadianfzkomu vu lettu Gofzponovom 1752. 2. Del natnisnen je ravno tam 1. 175t). 
g. 923. Na zadnjej strani te knjige čila se beležka: „0v Mefzecz Ivanschak (»junij) 
impan je Vu Be<hu pri Ivanu Tomafsu Trattneru z dopuKchenjem Golzpodina (iroffa 
h IfvifHenofzti Ferencza od Schrattenbach.** 3. Del natisnen je „vu Bechu pri 
lefn Kurtzboku, leto 176(). Pag. 987. 4. Del „vu Bechu pri Leopoldu Kalivoda, 
1761. Pag. 977. — Šafafik (Gesch. der slidsl. Lit. II. 367) poroča o tem delu čisto 
TO. Na naslovnem listu pravi (tasparotti sam , da je svoje propovedi posnel po 
igih pisateljih. Eno propoved „8zvetek izvissavanya sz. Kri.sa" (III. 784) posnel je 
Blovenščine in sicer iz Rogerijevega ^Pabnar^a" II. p. VA)ii. (tiskanega 1. 1743.), 
r se nahiga pi*opoved za ^Na dan Szvetega Krifha Povihihajnja**. Gasparotti je se- 
vfl i^Tojo propoved čisto po Rogeriji ter sprejel celo nekoliko hrvatskej slovenščini 
inanih bc^ed. Evo dokaz zato: 

Rog. II. 310. Gasp. III. 7%. 

... Ah fmili se G. Bogu! li pored- Ah da fze Bogu fzmiluj? vne- 

i: kir is kri rham sheutdjete, is kri fham dofztojni, ar z- Krifem shentujete, z- 

ntajete, in krifliam kolnete, is krifham krifem plentujete. z- krifem kunete, z- 

ffa&jetp, 18 krilham hudu voshite, inu krifem trefkate, z- krifem zlo viifc^hite; 

Ji tekika h* rhi)otu S. Krisha govorite y vech takvoga na fpot fzvetoga krifa 

1 delate. govorite, y delate. 

Be8<^de, kakor ^shentujete" , ,.])lent ujete" so inače hrvatskej slovenščini čisto 

tiuuie besede. — Da 11 je Gas])arotti Se kt«'ro drugo ])ropoved iz slovent^čint^ vz(»l, 

i> mi ni dozdaj moči zasletliti. — M. Malovrh. 

Vkemm porodil« tvjih strokoTnJaAkih listov o SIoTeiieih hi sloveiiskej do- 

^■1« Mittheilungen des osterreichisrhen Alpen- Verni n e s re(l. v. 



* &fafik (Gesch. der stidsl. Lit. II. 284) pi-avi, da s«' j(» Gasparotti rodil 1. 1712. 
četrtej knjigi preloženej 1. 17G0., a izdanej 1. 1761. pa ]»ravi (iasparotti „vu Le])iglavi 
rosti moje 46 od poroda divojačkoga". Torej se je rodil 1. 1714. — 



64 

Edra. v. Mojsisovics & P. Grohmann. Wien 1863—64, 8», 2 knjigi (n. ♦). 
<S i)0(lobami.) — Knjiga L: M. V. Lipold: Die Sulzbacher u. Steiner Alpen aa 
d«r (ii-aiizp SteiiTinarks, Krains und Karnteiis, 8. 25/41. (z razgledom teh gor z Bo- 
kitovca!) — ('. Hol8iiiay: Eine BeKteiguiig des Triglav (leta 1861). 8. 43/70.- 
K. F. P<^tor.s: Kiii Blk-k »iif die Karavanken und die Uauptkette der Julischen Alpen. 
s. 22:|<>r). (S podobo Stol-ovegii goivvja). — Knjiga II.: J. Prettner: Die Villaclier 
Alpe (Dobi-ai^) in Karnthen. s. 245/f)2 (z bakrorezno podobo Dobrava iz Pliberga). -— 
(i. Sommaruga: Von Sulzbarh in don Sannthalor Alpen nach Vellaeh a. 416/18. — 
(i. S o m m aru ga: Aus dc*n Karavanken: L Von Windis<!h-Feistritz nach Jaiierbuiig 
in Krain. II. Von Kisenkappel nacb Waidiseh. s. 418,24. — A. Egger: Marku 
IVrnhar/ (drugaiV': P<'rnhar(?/), der Alpennialer. s. 424/29. (podaje le nekoliko črtico 
tiMU imenitnem koroškem slikarji, ki je množino najvii^jih planinskih vrhov po Slo- 
venskem izreono Koroškem in (iorenje-Kranjskem vemo naslikal; zato bi zaftluiiL da 
najde ta slikar po rodu Slovenecr med nami svojega životopisim, ker ga do zdaj uiti v 
Nemeib nima. Snovi za-nj ])odaje VVurzbaeh (Biograph. Leiikon), za njegova slednji 
leta pa bi trebalo ])o časnikih in ]»o Olovri ])ozvediti !). Dr, F. Simonič, 

Toviilrstvo poinocy za stadowaeyaeh Serbov. Namen tega druStva je, ne 
glede na vt»n>, podpirati mbule lužičke Srbe, kteri se izobražujejo za učiteljstvo, sve- 
i-fn.stvo. advokaturo in za medicino. Redni udje mogo postati samo lužički Srbi, ii- 
vanredni udj«* ]ja Slovani s])loh. Kedni udje plačujejo na leto po eno marko (60 nov.) 
ali pa enkrat /a vselej 1(K) mark. Slavni }M>ljski literat Kraszevski daroval je lani 
v ta blagi namen dve tisoč mark, Poljaki pa so v teku pretečenega leta nabrali v U 
namen več tisoč mark. Kedar je kaka lara ali učiteljska služba izpraznjena, tedig J0 
}K>delijo Nemcu, ako se ne oglasi sposoben Lužičan. Na ta način pa se med luiičkimi 
Srbi zmirom bolj nizSirjuje ponemčevanje ; sedaj so že ponemčeni celi okraji. — Sedei 
temu društvu je v Bautzen-u. — Naj bode to društvo imovitim Slovencem ntgtoplejle 
prij)oročeno v zgled in ]>odporo. AL H, • 

Narodno Izšteviljenje. Za narodne igre, kterih se je v Slovencih Se precej 
obranilo, /menil se v nas še nihče ni, akopn^m niso brez vi^dnosti. Pri nekterih igrali 
je trc})a. da se igralci drug za drugim vrsto in zategadel srečkajo igralci ali se pa 
izštevilijo. iVi številjeuji vstopijo se igralci v kolo, in eden začne brojeuje tak6-le: 
Vsakega igi-abra potipljc dotičnik na ]>rsi in izpregovori eden zlog spodaj navedene broj- 
nic(>. Kogar pri zadnjem brojničnem zlogu potiplje, ta izstopi iz kola, in titevi^e^ja 
se z nova začne ter tnija tako dolgo, da nikogar več v kolu ni. Brojniea, prej ome- 
jena slove tako: 

An, (loj. Tika, taka. 

Trta noj, Srba raka 

Si VI v ija, vaja 

Kompani ; Ven. 

Ta brojni(^a je italijanskega izv^u-si in sicer beneškega, kakor svedočijo oblike iD 
besede tu uporabljene. Prvotna oblika te brojnice bila je baje taka: 

Tu, doi. Ti che ti tocco 

Tre tni noi. Sopra la i-ocea 

Sia mia Va via. 

Compagnia 
Omenim naj le še. da glagol ^toccare" v benečanskem narečji znači: potipatL 
Kocca subst. f. = trebuh. AL Mdlorrh. 

♦ (n.j ]>omeni, da je s tem nehalo izhajati! 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni ui-ednik: Dr. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list. 



Leto III. v CeloTel, 1. februarja 1883. Šte^r. 2 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Ani<yi\ Koder. 

(Daljo.) 

Četrto poglavje. 

Oe vnamonio žensko le za svoj govor. 
Ogrejemo jo lahko tudi za svoje srce. 

V Brdskem gradu poleg Kranja bilo je v začetku naše povesti 
jako mirno življenje. Naznanili smo že, da je odpotoval ravno tedaj 
grajščak baron Pavel Brdski o verskih zadevah na Nemško, kjer se je 
mudil nekaj tednov. Gospodaril je med tem oskrbnik Piber in mlada 
baronessa, grajši^kova sestra Valerija, na tedaj imenitnem gradu. 

Baš isto nedeljo, ko je pridigoval škof Urban v Kranji, obiskala je 
baronico Valerijo njena prijateljica Lavra plemenita Koronini iz Strmola. 
Cula je že namreč toliko o Jarneji Knaflji, da jo je zanimalo zvedeti, 
kakd se Ijode opravičeval pred škofom. In ker jej je bilo znano, da je 
Knafelj prijatelj Brdskega grajščaka, pričakovala je najbolj zanesljivih 
novic pri svojej prijateljici. 

Mračilo se je isti večer, ko je bil v Kranji vriše, vzbujen po ško- 
fovej pridigi, največji in ko so jeli mestjanje prodirati v hiše, men^č do- 
biti v pest brezverca in zapeljivca Knaflja. 

In o tem času sta zvunaj mesta za Jahačevo pristavo dva jezdeca 
zajahala pripravljena konja in drvila v silnem diru proti Brdskemu gradu. 
PrišedSi do Kokrskega mostii, najdeta prehod zagrnjen. Kranjski mestjan, 
ki je ondi s povzdigneno sulico na straži stal, poznal je sicer stan^ga 
jeideca, Brdskegd, oskrbnika Pibra in ga molčč pozdravil , a zagraje ni 
kotel odpreti, trd6č, da ima ostro p6velje, nikogar pustiti črez most. 

Med tem izgovorom pa je skrivaje opazoval oskr1)nikovega tovariša, 
mladega bledoličnega jezdeca, ki je bil zavit črez ušesi v plašč ter se 
nekoliko skrival njegovim pogledom. 



66 

Že je hotel vzkliknoti, da je kakor lisica lisjaku ta jezdec Knafijn 
podoben, kterega lov^ noc6j kakor Tolka v gošči, ko zažvižga težek jermenast 
bič okoli njegovih uSes, da mu vzame vid in posluh. Ko se zopet zavi, 
čuje le še odmev konjskih kopit v daljavi. Zaradi tega hiti ua vso sapo 
v mesto naznai\jat, da je sam škrat odpeljal luteranea pred njegovimi 
očmi (^rez most, njemu pa tako naredil, da se ni ganoti mogel z mesti, 
kakor da bi bil okamenel. 

Veliko senzacijo je pouzročila ta dogodba v Kranji. Strah je pre- 
tresel katoličane, da si niso upali dalje Knaflja zasledovati. Luterauci 
pa so bili se })olj prepričani o svojej pravičuej in edino svetej ideji. 

Nenavadno nemirna bila je ista noč na Brdu. Oskrbnik Piber je 
postavil ob ozidji na vseh svetovnih straneh svoje hlapce na stražo ; kajti 
bal se j(», da udarijo v noči Kranjčanje na grad, saj ga je nedvomno izdal 
stražnik ob mostu. Potčm pa je hott»l tudi slovesno praznovati reSitef 
svojega prijatelja Knaflja. Povabil je zaradi tegiV nekaj skrivuih znancev 
iz Kranja, ki so poslednjemu pomagali k begu, med drugimi tudi kovača 
Jurja Gogalo in Florijana Leskoviea. 

Pozna noč je bila, ko so sedeli Knafljevi prijatelji v grajskej dvo- 
rani pri vinu ter glasno ugibali in se prepirali, kako naj sedaj ' razdirjajo 
in ščitijo luteranstvo. ko je izgubilo zadnjo pomoč v mestu; in kako se 
naj skrivajo pridigarji i>nHl preganjalci, dokler se zopot ne poleže oblasti) 
prvi vihar. 

Sklenolo se je, da morajo koneentrovati vse svoje moči na gradove 
in plemstvo, kajti ono edino ima moč in upliv med Slovenci. 

Oskrbnik Pii)er je naznanil naposled tudi Knaflju, da sedaige nje-' 
govo zavetje v mestnem obližji ni brez nevarnosti in da mu hoče pre- 
skrbeti toliko časa, dokler se. ne vrne grajsčak baron Pavel z Nemškega, 
bolj varno skrivališče. Prečita mu tudi povelje, ki se je dalo grajščaku 
zaradi njega, o kterem piše Dimitz: „Auch dem Freiherrn von Egg 
wurde befohlen, don im Sehlosse Egg wohnhaften Prediger Bartelme 
KnafFel aus dem Lande zu schatfen". ,,Jutre zjutraj." dejal je, „vrne se 
prijateljica naše baronice Valerije, Lavra Koronini v Strmol, in ti moraS 
z njo, naj velja kar hoče. Strmolski grad je mogočen, v zatišji stojM, 
za njim so obrasteni gozdje, in grajsčak Koronini je mož, ki se ne bavi 
z javnostjo. Kdor živi pod njegovo streho , skrit je , komur in kolikor 
časa mu je volja. Svojo duhovsko opravo pustiš tukaj, in ker je v Strmol 
le dve uri hodi, pokličemo te. kedar hočemo in kedar je priložnost, da 
te potrehujemo; potem pa zopet izgineš v svoj strmolski brlog." 

Vsi tovariši so prikimavali in kričali, da je izvrsten ta svet, in tudi 
^[nafelj sam ga je bil vesel. 

^Služba res ni častna, ktero bodeš opravljal na Strmolu," nadaljuje 
zopet oskrbnik. „ A za takov namen , prepričan sem , ne poznaš ti no- 



67 

le težave. Nedavno mi je namreč naročeval Strmolski grajščak, naj 
oskrbim zanesljivega kočijaša. In ti si kakor stvarjen za takov posel. 
ne postave si, govoriti uraeš, če hočeš, in tako imaš priložnost opa- 
ati in čuvati, kako se razvija nai^a ideja po gradeh. 

Le toliko pazi, da se ne izdaš grajščaku. On je zagrizen katoličan, 
ko tebi in našej stvari škoduje. Rajši skušaj, da se prikupiš grajskej 
TI Lavri ; plavooka rumenolaska je in edini otrok ter odmenjen v sa- 
stan. če se ne oglasi primeren ženin." 

Smejali so se možakarji tem l)esedam, in na srečo svojega tovariša 
aflja povzdigovali so vrče. 

Molčal je poslednji ; kajti posel grajščinskega čuvaja bil je malo za- 
jiy slovečemu pridigarju novih verskih idej, a videajjio je kazal za- 
oljno lice. 

Pozno je ])ilo isto noč, ko se poslovč tovariši, in še en pot pristavi 
jbnik : „Stori torej Knafelj , kar sem ti svetoval, žal ti ne bode ; Ti 
2[ala ga pa spremiš jež ter mi poroči potem , kaj govori ljudstvo o 
•rajšnjem najinem begu. 

Lepo je vzhajalo solnce izza Kamniških planin , ko je zdrdrala iz 
Iskega dvorišča črna kočija, ktero je vodil raz kozla črnolas mlad ko- 
lS. Nekako romantično je senčil njegovo intelligentno visoko čelo 
)kokrajnik, da so se grajski hlapci nevedoma spogledovali, kakor da 
bili hoteli reči: „Bes ga vzemi, od kod se pa ta vmešuje v naš posel". 

Tudi mladej grajščakinji Lavri Strmolskej bil je baje povšeči ko- 
L«, in več potov se je ozrla od strani na kozla, da bi opazovala lice 
črno nekako melanholično oko svojega voznika. 

Počasi se je vozila kočija, kajti tedanji neokretni, le na moč, pro- 
most, dolgotrajnost izdelani gosposki vozovi in pa slaba cesta zavirali 
elegantno vožnjo današnjega časa. 

Poslednje je bilo neizkušenemu kočijašu Knaflju jako po volji. Oasa 
imel dovolj za premislek, kako se na ozkem potu izognoti temu in 
•mu nasproti se pomikajočemu vozu, kako vladati konje na ovinkih in 
ih ter povrh še zabavati mlado gospico v kočiji sedečo. 

V srednjem veku in tudi še v času naše povesti imela je bogata 
;p<Mla po gradčh najete posebne ljudi, dvorske norce imenovane, ki so 
opremljali povsod in kratkočasili s svojim neutrudnim humorjem in 
ii»abljivimi burkami. 

Manjši grajščaki in manj premožni, kterim je bil poseben norec 
dr^gi jemali so najrajši v službo sluge in kočijaše z navedenimi last- 
itmi, in po oceni poslednjih odškodoval se je takov posel bolje kot po 
nosti in zvestobi. 

Malo je veljal torej kočijaš, ki je molčal sed^č na kozlu ; to je tudi 
>ro vedel naš Knafelj. Zaradi tega je jedva izpeljavši iz Brdskega dvo- 

6* 



68 

rii^ča zavrtil svoj ko?ija5ki život za devetdeset stopinj okoli svoje osi, 
zavil usta in obraz v smešno podobo, poklonil se globoko gospici in pri- 
stavil : ^Baronossa žlahtna, moji konji imajo spredaj tri sto griv in ene 
pol, bas zdaj som jih preštel. Tiste pol so izgubili včeraj, ker so luterl 
Knaflja iz Ki-anja nosili, ki se je s škofom Urbanom spri in je jezik a 
nekaj vatlov predolg imel." 

Smejala se je baronica Strmolska, da so se jej jamice delale na 
licih in da je dve vi-sti kakor biseri svetlih zob pokazala svojemu to- 
varišu na kozlu, in niti opazila ni, kako je porabil kočijaš to priložnost, 
da je pogledal globoko v njene plave oei, ki so jej iskrile pod rumenimi kodri 

„ Ali je res tako lep in mlad isti luteranec Kranjski?" vprada potčm 
baronica kočijaša ; kajti že prvi njegov dovtip , ce kdo temu verjame, 
vzbudil jej je sjmpathijo do njega. 

„Ali ga še niste videli?" odgovarja smej6 se voznik. „Takov je, 
pravim vam baronica žlahtna, da ga hodijo ljudje devet ur daleč gledat, 
cel6 iz Ljubljane priromajo v Kranj, posebno pa mlade žene in dekleta. 
Vsaka poslednjih pa ali verjame njegovim lepim l^esedam in postane lu- 
teranka ali pa zblazni, ker je deklicam prepovedano zaljubiti se v du- 
hovnika, ki se ženiti ne sme. Povem vam, tudi jaz sem ga šel posluSat 
v Kranj in stavim kar hočete, da bi me bil tudi preveril in zapeljal, ko 
bi bil ženska, in žal mi je bilo skoro, da sem mož, ubog grajski norec 
in kočijaš, ko bi bil lahko kaj drugega, kaj več, če bi ljudje čutili, da 
hodijo v temi, ko sije jasno solnce." 

Čudno so odmevale te besede govorjene v smehu in z nekako grenko 
ironijo v srci mlade gospice. 

Ved(^Ia ni, ali bi se jim smejiUa ali pomilovala svojega voznika, ki 
druži tako nerazumno norčijo z resnobo. 

Poslednjega se sicer ni upala, akoravno si ni mogla skrivati misli, 
da je to nekakov posei)en kočijaš, bolj nežen, prilju<len, omikan od drugih 
in — lep. mnogo prelep za takov posel. 

Tihota je bila pot^m na gosposkem vozu nekaj časa. 

„Smešen s(»m in smešim se sam, prekleta osoda!" dejal je Knafelj 
sam pri sebi. „Vendar nosimo zdaj , kar smo si naložili. Nevredno je 
moškega imena dejanje, ki se opušča sredi pota." 

Tn trenotek pozneje je pokazal, da je mož beseda nasproti svojim 
nazorom ; kajti zopet je zavrtil život na kozlu proti svojej gospici in šale 
je izl)ijal in dvotipe lovil. Tn čudno, kakor da bi se bila situvacija med 
grajsko hčerjo in njenim voznikom izpremenila iz norčije v prijateljstvo, 
tako je tekel odslej njun pogovor. Ce ne naravnost, a po umetno 
stavljenih vprašanjih je zvedela gospica. da je njen voznik dober Knafijev 
znanec in zveden v njegovih idejah , ki so se j(»j dozdevale jako bistro- 



69 

ne, ter da je bil stoprav nekaj dnij t službi na Brdu in da ga je po- 
lil Brdski oskrbnik za kočijama njenemu očetu. 

Veselila se je skrivaje poslednjega; kajti prijetno se je odlikoval 
n voznik od dosedanjih strmolskih starih kočijašev, povrh je jako 
gočasno domd, ker oče ne sprejema pogostih pohodov in je malo- 
(eden. 

Tako globoko se je zapletla neizkušena deklica v to bodočo izpre- 
tmbo na njenem domovanji, da je v svojej najivnosti odkrila cel6 svo- 
Ali vozniku, da hoče prositi očeta, da ga gotovo sprejme v službo in 
je odškoduje od dosedanjih kočijašev ; in kako bode prijetno, ko se 
dta pot4m z domačimi konji, ki so mnogo lepši od brdskih, in kako 
rada jaha svojega konja, ki ga je dobila od Kriškega grajščaka itd. 

Med takim pogovorom sta se vozila naša znanca proti Strmolu, in 
afelj je nedvomno pozabil za nekaj časa, kako se je izpremenila ne- 
Ino njegova osoda ; kajti vesel je bil, kakor nekdaj, ko še ni poznal 
ja v prsih, tedaj ko je še veroval vsemu, kar ga je njegova rajnka 
ti učila, in tedaj ko je prvič čutil blagodejno moč ljubljene ženske 
moškega srca. 

Peto poglavje. 

Ar je čudo, da je njega tud* zmoibilo žensko lice? 

Levstik. 

Sovraštvo katoliških Gorenjcev proti javnim in skrivnim luterancem 

>kraji Kranjskega mesta postajalo je večje in večje. Gonili so jih in 

ledovali kakor zajce te luterš ljudi, tako so jih namreč zvali, in gorjč 

je bilo, kdor je prišel v pest razgadjenemu kmetstvu in njegovim 

duhom. 

Jeza in razkačenost je segala tako daleč, da so hodili kmetje 
čer poslušat pod okna svojih sosedov, ali upletajo v svojo večerno mo- 
V tudi „Ceščeno Marijo" in ali izpuščajo, kedar poldne zvoni „Angeljsko 
eenje". Več potov se je primerilo pot6m, da je pogorela črez noč 
& skrivnega luteranca, in nihče ni zvedel, kdo mu je posadil rudečega 
elina na streho. Niti gasiti in ne pomagati niso sosedje hoteli tako- 
nu nesrečniku. 

„Verski fanatisem je najbolj silna in nepremagljiva moč na svetu, 
miruje le tedaj, kedar je zadušila vse svoje nasprotje ali pa se uničila 
oa v lastnej slepej strasti," pravi neki zgodovinar. 

Fanatisem v priprostem ljudstvu pa je erynija , ki za svoj namen 
či najlepše vezi prijateljstva in sorodstva ter živi le strasti in obljub- 
lemn plačilu, brez kterega, naj si bode duševen ali materijalen, ni 
atisma, pristavljamo mi temu izreku. 



70 

Knak je l)il položiij I udi v (Mn verske prekucije na Slovenskem. 
Izdajalroiii luteraiistva niso })ila oMjiiMjena samo duSevna plačila, temveč 
tudi denarna darila od svetovne gosposke. 

Ni euda torej, da so se skušali ne samo podkupljeuci, temvei* vzlasti 
glavarji in sodei posameznih mest in okrajev, kdo bode prekosil dnigega 
v gorečnosti proti krivoverstvu in preganjanji njegovih prijateljev. 

V tein oziru >e je odlikovalo tedaj posebno mesto Kamnik. Se IkJJ 
kakor v starodavnem Kranji razširilo seje bilo med kamniškimi mestjaui in 
okolieani luteranstvo, in nav<lušeni so bili za-nj najbolj imoviti posestniki 
in eelo v obilnem številu ženski spol. 

Zakrivil je m^kl to nevedoma naš znanec Knafelj, ki je kaplauovtl 
prvo b»to svojega pastirovaiija v Kamniku in se je bil priljubil zaradi pri- 
prostega vedenja in veselosti mestjanstvu in je morda sem ter tja v 
veselej družbi i premalo besede tehtal. 

Ker je ludi nekoliko prerad z ženstvom obeeval in so govorili hu- 
dobni jeziki, da je prevelik prijatelj lepe mlade mestjanke vdove Stobe, 
premestil ga je škof Trban v Kranj. 

Tu je pokazal Knafelj prvir javno in odloeno svoje luteranstvo v 
govorih in pridigah proti duhovskemu eoelihatu itd. 

(\» trdimo, daje bila ženska, lepa žena kriva njegovega renegatstva 
okrepeujemo le stari slovenski pn»govor. ki pravi : „Kar hudič? ne more 
storiti, baba izvrši**. 

Ves Kamnik je obžaloval, da mu je odstranjen tako ljubezniv md, ' 
najhujše pa je }»ilo to zadi'lo mlado vdovo Stobe. Verjeti nočemo, da je 
imela s Knafljem že tedaj ljubezensko znanje, a resnica je, da se je bila 
ona zaljubila va-nj z najveejim ognjeni svojega po ljubezni hrepeneč^ 
srea in <la je pretn»sovala pogosto in nataneno ideje nove vere in se 
vnela za-nje. (-v ne iz ]>reprieanja. vsaj iz sodlie, da ni nemogoča in brez- 
koristna njena svmpathija do Knatlja. ko bi se hotel tudi on ogreti za 
luteranstvo. 

To našo sodbo potrjuje najliolj resniea, da je mlada vdova Stobe ? 
enem letu po Knatljevem odstranjenji pridobila pol Kamnika in njegove 
okolice za nove vcMske ideje in da si je upala celo na javne trge skli- 
covati ljudske shodi', kjer je pridigovala v luteranskem smislu. 

V tem i>oslu jt> je podjiirala posebno njena prijateljica pekovska 
hči llarjt^a Šelehrin, jako i)ogumna mlada deklica, ker jej je postal 
njen lubček nezvest ter odšel v neki samostan, in pa jako uplivni mestni 
pisar Naglic. Kot poseluio navdnšmi mestjanje za novo vero znani so 
iz one dobe tudi še Simon Voglar, Matija (iorieek. Urban Kos in Juri Kriškar. 

Stoprav resno postopanje deželske in duhovske gosposke proti kri- 
vi>verstvu. ki se je pričelo l>aš s škofovo pridigo v Kranji, nareililo je pre- 
ct»jšnjo črto črez javno luteransko razširjevanje v kamniškej okolici. 



71 

Posebno mestni sodeč Gregor Kramar se je npiml z vso silo in 
odločnostjo proti luteranstvu in je strahoval, kolikor mu je pripuščala nje- 
gova ne baš majhna gosposka moč in obJast, razširjevalce brezverskih idej. 

Zaradi t^ga je naravno, da so morali skrbeti ondotni javni lutei-anci 
ne le za svojo osebno svobodo, temveč tudi kako bi se pospeševala verska 
zadeva skrivaje in uspešno. Izpreminjali so torej odslej svoja zbirališča, 
ogibali se mesta in njegove gosposke ter si izbrali za sedaj prostorno 
Bobrovo hišo v bližnjej vasi: Podgorje za svoje svetišče. 

Ondi so pridigovali, podučevali nove ude, opravljali svojo božjo službo, 
krstili luterske otroke in poročevali zakonske pare. Na pokopališči Pod- 
gorske crkve svetega Miklavža izbrali so si cel6 poseben prostor, kjer so 
pokopavali mrliče iz vse kamniške okolice. 

Poslednje je trajalo brez ovir najmanj deset let. Še le nadvojvoda 
Karol je prepovedal s postavo dne 28. novembra 1. 1564. te protestan- 
tovske konventikle v Podgorji, kakor jih imenuje zgodovinar. In zopet 
je bil kamniški mestni sodeč Kramar pooblaščen, da je z vso svojo sod- 
niško dostojnostjo nadzoroval omenjeno zapoved. 

Povrh so se razpisala tudi posebna darila za denuncijacijo in pre- 
ganjanje protestantov. Tri sto srebernjakov , v istej dobi gotovo lepo 
plačilo, bilo je obljubljenih vsakemu, ki pripelje ali ovadi oblasti živega 
hteranca; kdor ga pa skriva in podpira, izgubi vse svoje premoženje in 
povrh se mu odsodi še toliko in toliko palic na golo truplo in se izpostavi 
na Kamniškem trgu privezan na sramotni steber, kjer ga ima pravico 
psovati in zaničevati vsak gledalec , kolikor se mu poljubi. Lahko je 
razumljivo, da so imeli kamniški luteranci žalostno osodo in hud boj po 
tej ostrej naredbi. 

In baš v takovem položaji zved6 povrh novico o razbitji protestantstva 
v Kninji in da je izginol brez sledii ves njihov up in skrivna pomoč, 
kaplan Jamej Knafelj. Neki so trdili, da je bil ubit na svojem begu, 
dragi, da je utonol vržen v Kokro, tretji pa, kar jih je najhujše zadelo, 
da je cel6 preklical svoje prejšnje krive nauke in je prosil ljubljanskega . 
škofa javno odpuščenja. 

Prva nedelja v adventu je bila istega leta, ko so bili zl)i*aui v Pod- 
gorske] crkvi na vse zgodaj luteranci ter so pričakovali obljubljenega 
pridigarja Knaflja, o kterem so po mnogem tnidu zvedeli, da nekje na 
Gorenjskem skrit živi, da bi jim svetoval v njihovej zadregi in se povrli 
opravičil o svojej lastnej mlačnosti v poslednjem času. 

Mrmrali so že nevoljni možakarji v crkvi zaradi dolgega čakanja, 
ko se odpr6 durice na prižnici, in prikaže se mlad, visokorasten, gladkoličen 
duhovnik v črnem talarji. 

Zganejo se poslušalci pri njegovem pogledu , kakor da bi jim ne 
bilo povšeči pridigarjevo goreče ok6, visoko čelo in kostanjevi v dolgih 



72 

kitah po hrbtu se vsipajoči lasje. In še le ko pozdra?i duhovnik z ne- 
kako osornim, nevoljnira glasom svoje ovčice, jamejo se stikati glave po- 
slušalcev, ki si šepečejo in nekako preplašeno roke sklepajo : Ni ga Enafija, 
ona v6 dobro, zakaj ne, in nič nam ni prida pričakovati. 

Med tem povzdigne pridigar, mlada vdova iz Kamnika, Katarina 
Stobe svoj glas. 

Kakor da bi bila strela udarila med poslušalce, tako ostrm^ že pri 
prvih njenih besedah ; kajti nekaj posebnega je imela ta duhovita, ener- 
gična ženska v svojem vedenji, in nekakov nepopisljiv nimbus si je vedela 
pridobiti s svojo telesno lepoto in čudovito zgovornostjo. 

Lahko je torej umevno, da je znala mladega Knaflja zaplesti v 
svoje ljubeznive zanjke, ktere se nikjer in nikdar ne razplet6 rade, ako so 
ujele svoj plen. 

Pridigovala je lepa pridigarca v začetku svojega govora o nesreči 
in preganjanji novoverskih idej, proti kterim se je bila v poslednjem času 
uprla kratkovidna crkvena in deželska gosposka, in dokazovala ter izpod- 
bujevala je s prepričevalnimi besedami , da je to preganjanje svete stvari 
le začasno, da požari po končanem boji toliko lepše uma luč nad se- 
danjo temoto. 

Po takovih splošnih opombah razgrel se je vedno bolj in bolj njen 
glas, bičala je brezozirno mlačiiost lastnih prijateljev, ki se straši kakor 
otroci vsake sapice ali pa puščajo osebnim koristim ali strastim sluiM 
voje zastave ter izdajejo svoje brate. 

Med tem je postajalo občinstvo v erkvi vedno bolj nemirno; kajti 
razumelo je, kam merijo te puščice, iji že je imenovalo šepetaje sem ter 
tja ime: Knafelj renegat. 

Takovo situvacijo porabila je pridigarca Stobe na korist svojemu 
govoru, in zaklicala je strastno svojim poslušalcem : „Knafelj, prav imate, 
on je begun iz našega tabora. Zatajil je morda že našo stvar in pre- 
lomil svojo prisego. 

Dva poslanca sem ž(» poslala v njegovo skrivališče ter ga pozvala 
sem, kjer potrebujemo pogumnih delavnih mož; a vselej je na§el iz- . 
govor za svojo mlačnost. 

Zdaj je posoda moje in tudi vaše potrpežljivosti polna. Poživljam 
vas , da sklenemo danes na tt^m svetem m(*stu , da se pošlje deputacija 
dveh najbolj zanesljivih mož z zadnjim poveljem k njemu, naj se pride 
opravičevat zaradi svoje bojazljivosti; ali pa izgovorimo pred oltarjem 
skrivno sodbo nad njegovo glavo; kaj pomeni ona, razumete, skrbeti pa 
hočem jaz, da se izvrši brez zamude." 

Nepopisljivo navdušenje ter sovraštvo in strast vzbudila je pridigarca 
s svojim govorom. 



73 

Culi so se obili klici: „Stobe jo naš župnik in voditelj odslej". 
*fekteri možakarji so hiteli ceI6 na prižnico ter nesli na svojih rokah 
epo vdovo pred oltar, kjer so se nadaljevale molitve za uspeh nezmot- 
jive Lutrove vere. (Dalje pride.) 



Rabeljsko jezero. 



In na majhnem tam otoci 
Lepa smreka zeleni .... 

Tamkaj, tamkaj je prekrasno, 
Kedar tiho se m raci, 

Kedar solnce se vmeknilo 

Davno daleč za gore, 
In črez dol se vkrog razlega, 

Zfon večerni milo i6. 

In zvonjenje, čuj, odmeva 
Od votlin skalovja v zrak, 

Da zaziblje s^ soglasjem 
Stvarstvo v sen mirdn, sladak. 

Temen in temnejši vedno 
Svit smaragdni je valov, 

V gosto mračno noč zavije 
Vsa lepota se bregov. 

In povodnjih lilij vzhaja 
Iz globine zdaj srebro. 

Cvetje vsako Že poljubov 
Lune čaka preželjno. 

Hipno, hipno, čudo rajsko! 

Skaloviti velikdn, 
Ki preseza brate v krogi, 

Ki med njimi je izbran, 



Krono viteško nositi. 
Zobcev ktera ima pet. 

On, ki s plaščem jo ogrodnim 
Od vrhd do tal odet, 

Hipno, pravim, oj, pripravlja 
Prizor krasen, čudovit, 

Kajti z zlatimi potoci 
Preslavljen je dolomit! 

In svetloba, glej, prirašča 

V ognja plameneči žar. 
Ki počasi se spreminja 

V rožno boje sladki čar. 

Kudeči(;a tudi zgine 

Kakor žar poprej ognjen, 
A z vijolično je lučjo 

Smeli hrib še razsvetljen. 

In valovi trepetajo, 
In valovi zašume, 
Srečni, da podobi taki 

V zrcalo čisto služe. 

A od malega otoka. 

Tam kder smreka zeleni, 

(tledam goro in jezero 
S srcem svojim in z očmi. 



Blaga, vneta pod drevesom 
V pmh pokleknem jaz zemljo. 

Ter v molitev zatopljena 
Sklepam ginena roke. 



Lujtza Pesijakova. 



74 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 
(Dalje.) 

II. 

Srce plemenito — najlepSi zaklad 
Hrani in čuvaj, »i star ali mlad. 

Utis ve(^^erne zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu neizbris^ir. 
01oi»oko v srce so mu rezalo besede, ktere je slišal oni večer gospici 
Olgi na nh6 cepetati iz ust ogabnega nadporočuika, barona Koberta Bende. 
Nehote si jih je veekrat ponavljal, in srd nni je polnil dušo. Edina to- 
lažba nui je bila le to, da ne mislijo vsi ljudje tako in da je gospiea Olga 
v svojem obnašanji proti njemu kazala drugo mišljenje in plemenitejše 
nazore. 

Ko so se teden pozneje Konarski in dr. Vogrin zahvaljevali pri 
Skenovskih za zadnje povabilo, spoznal je Milko, da mu je ohranila Olga 
še isto prijaznost, ktero je kazala na plesnej zabavi. In tudi na pohodn, 
ko se je gospa Skenovska s svojo hčerjo poslavljala od Konarskih, ni 
mogel on v dekličinem obnašanji proti sf»bi opaziti, da bi se bil varal t 
svojem mnenji, — in to je mvno povzdigovalo in tolažilo Vogrina. 

Kakor se pa pri človeku sploh notranje dušno stanje zrcali ? nje- 
govej zvunanjosti ter vsaka še tako msvjhna srčna žalost upliva na Tse 
zvunanje gibanje in početje, tako l)i bil, dragi čitatelj, tudi ti kot dober 
opazovalec bral na Vogrinovem obrazu in v njegovih oč6h vso znotrapjo 
nevoljo. Milko Vogrin , sicer miren in zgovoren mož , kazal je zd^j T 
svojem kretanji in nenavadnej redkobesednosti notranjo nemirnost. In 
tudi sam je dobro čutil, da je izpremenjen, zatorej se je kolikor mogoie 
večjemu občevanju z grofom in grofinjo umikal. 

A brez dobrodejnega upliva pa vendar ni bila ona veselica pri 
Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega, kar 
je isti večer videl in slišal, premišljevati. „Vsakej stvari se pride od te 
ali one strani do jedra, in vsaka beseda hrani v sebi nekaj istine," trdil 
je sedaj Vogrin sam pri selu ter si mislil: „Prav ima baron Benda, 
ako trdi, da živini le od tujih Ijudij." Ali čudno s(» mu je zdelo, zakiy 
jo pravil o tem gospici Olgi, tako da je on lahko vse od strani slišal, a 
njemu samemu ni ničesa na ravnost v oči povedal! 

Tudi to si je Vogrin dobro tolmačil, tak6-le sklepaj6č : „Nadporočiiik 
Benda je v svojej bistroglednosti spoznal, da se je gospiea Olga več ko 
je bilo trelja z menoj, domačim učiteljem, zabavljala, in nad tem je hotel 
plemeniti Imron izreči svojo nevoljo in me pri Olgi osmešili in na uii$ 
postaviti." 



75 

Vse to večkrat dobro premislivsi uvidel je Vogrin, da mora od zdaj 
naprej vse žile napenjati, da si, naj veljA kar hoče, stalno mesto pribori. 
Skrajni čas je temu pa tudi že, kajti sedanji njegov učenec, mladi grof 
Hugon Konarski, imel je na jesen iti v vojaško akademijo. Vogrin se 
torej odloči tudi letos stalne professorske službe prositi . a povrh še 
osebno pri višjih šolskih uradih dotične prošnje podpirati. Šesto leto 
že prosi stalne službe pri ministerstvu, in vsako leto je ne le ene, ampak 
več, po pet do deset prošenj raznim šolskim svetom pošiljal. To ga je 
seveda veljalo mnogo denarja, a zat6 pa je vsakokrat mogel na prošnji 
brati odlok: „Prošeno mesto se je drugam oddalo**. Slednjič je izgubil 
že Tes pogum. Vse nadein upi so ga tem bolj zapuščali, čim bližje se 
je že mislil svojemu cilju. 

Ni se torej čuditi, da je hodil Vogrin pobitega in obupnega srca, 
osobito pa še, ker ni imel prijatelja, kteremu bi bil v svojo tolažbo raz- 
krival žalostno svoje stališče. Znanci njegovi slovenski in prijatelji, ki 
so se na Dunaji šolali, delovali so že skoro vsi in še delujejo v svojej 
domovini, kjer jih narod slovenski dobro pozna: drugi pa. ki so ostali v 
glavnem mestu, imeli so pa že svoje ognjišče in se zanimali bolj za 
obit^ij svojo nego za nesrečnega nekdanjega prijatelja. 

Dr. Milko Vogrin bi bil že davno službo dobil, ko bi ne bil tako 
ponosen bil in ueomahljivega značaja. On ni hotel moledovati in prositi 
pri vsakej uplivnej osebi, naj ga podpira in mu službe izprosi. Najmanj 
pa bi bil hotel za t6 žrtvovati svojo ljubezen do domovine in svojega 
naroda, kar se žalibože o takih prilikah pri nas Slovencih še dandanes 
čestokrat dogaja. Vogrin si je mislil: „Ne prokleta protekcija, ki se 
tako hudo šopiri, niti izdajalsko renegatstvo naj mi pripomagata do službe, 
temveč moje skušnje in sposobnosti." In tako je tudi storil, kar mu 
bodi na veke na čast in vsem v posnemovalcu, uzoren zgled ! 

Ne ved6č, zakaj se mu prošnje tako lakonično odbijajo, ohrabri se 
nekega dne po onej nam znanej vesf^lici ter gre h gospodu referentu 
srednjih šol popraševat o svojih zadevah. Ali Vogrin ostal je tudi po 
tem pohodu žalosten kakor prej, da še večjo nezadovoljnost si mogel na 
njem opazovati. Zategadcd ga neki dan grofinja Konarska, ko se je hotel 
hitro po obedu posloviti, nagovori: 

„Zakaj pa zopet tako naglo, gospod doktor? Ali me hočete samo 
pustiti, saj vidite, da ni grofa domd. Pomudite se še malo! Mladi grof 
Hugon se naj danes sam po obedu zaliavlja, a Vi imate še drugekrati 
dovolj časa madaljevati svoje Archimedske študije." 

Tako častnemu povabilu se naš dvorljivi Vogrin ni mogel, pa tudi 
ne smel ustavljati: zatorej dostavi v svojej skromnosti: ,,Jaz prav rad 
ostanem , a bojim se , da bi bil milostljivej gospe grotinji dolgočasen 
druinik." 



76 

„Te slabe lastnosti Vam ne sme nikdo pripisovati," odvrne s po- 
hvalnimi besedami grofinja , ^a opomniti moram vendar, da že opazujem 
več duij neko otožnost na Vasem oblii^ji. Že večkrat sem hotela vpra- 
šati, ali ste bolni ali kali , a nisem Vas nikjer drugje kakor pri obedu 
videla, vendar tii nisem takega vprašanja dostojnim smatrala. Zatorej 
mi danes odkrito brez ovinkov povejte, kaj Vas tako teži." 

Nenadejano je prišlo Vogrinu to vprašanje, in rudečica ga oblije. 
Grofinja pa je spoznala, da je zadela pravo struno in da se ni varala ? 
svojem opazovanji. Zaraditega še enkrat smejč se poudarja: ^Danes mi 
ne uidete. Vaše srce nekaj teži, in to mi morate razodeti!" 

Tako odločnih besed ni Vogrin pričakoval. Zboji se na tihenii, da 
bi bila grofinja njegovo srčno udanost do Olge že opazila. Zatorej se s 
prva izgovarja, da njegovo srce nobene težnje ne občuti , ali ko mu gro- 
finja na ravnost pov6, da opazuje na njem že od onega dne, ko je bU pri 
Skenovskih na plesnej zabavi, neko notranjo otožnost, ni mu moči dalje 
tajiti. Ali Milko si zdaj prav premišljeno iz neljube mu zadrege pomaga. 

„Ol)čudujem, milostljiva grofinja, kako dobro vse opazujete," od- 
govori nat6 laskavo Vogrin. „Pi*av imate, od onega dne sem r^s nekako 
otožen, in k temu imam tudi nuiogo razlogov. Kakor vidite, treba mi 
bode za drugo, in to stalno službo skrbeti. Mladi grof Hugon pride od 
doma proč v vojaško akademijo, in jaz sem pot^m tu pri Vas, milost- 
ljiva grofinja, nepotreben. Prosil sem torej pred nekimi dnevi, naj ni 
visoko ministerstvo izmed več razpisanih professorskih služeb eno podeli. 
Bil sem zaradi tega tudi pri gospodu referentu , ali kar sem od njega 
slišal, ne dela mi nobenega veselja , temveč naudaja mi dušo in srce a 
veliko bridkostjo," 

„Kako pa to," začudi se grofinja : „saj ste dober učitelj, kar vidim 
pri svojem sinu, in Vaša spričevala so tudi izvrstna , povrh ste doktor 
filosofije in še res(»rvni častnik, kar tudi človeku pri šolskej disciplini 
gotovo več koristi, nego škoduje." 

„To se meni samemu malo čudno zdi, da dobivajo mlajše in v 
marsičem slabše moči kakor jaz pfed menoj stalne službe, a bolj se pa 
še zavzemam nad tem , da mi je gospod referent odkritosrčno rekel , da 
bi bil jaz že lani služl)0 dobil , ko ))i se ne bilo o meni nekaj poročalo, 
kar me dela vladi — ,,n ezan eslji vega". Dalje mi gospod referent 
ni hotel tajnostij razkrivati ter me odslovil, obljubivši mi svojo pomoč. 
Šel bi bil tudi k Nj. ex(*ellenc.i, gospodu ministru za uk in bogočastje, 
ali ta odgovor mi je bil dovolj in tudi razumljiv. In to, milostljiva gro- 
finja, me dela otožnega." 

„Kada Vam verjamem, gospod doktor, da polni taka izjava člo- 
veku srce z otožnostjo. A to tudi ni kaj malega, saj vemo, da ne more 
Žlovek brez samostalnosti nič kaj vrednega početi. Kakor se ziblje la- 



77 

a na valovitem morji sem in tja ter se mora valovom izogibati, daje 

preplavijo, tako je tudi s človekom, ki ne jadra v samostalnem čolnu 
ek burnih valov sedanjega življenja. Vse želje in upi mu ostajajo ne- 
>olnjeni, in tudi srce ne najde zaželenega mini." 

„To občutim zdaj najbolj jaz, milostljiva grofinja," nadaljuje Vogrin. 
az gledam svoj čoln sredi valovitega morja, a ni mu pomoči od no- 
ne strani. Jaz bi klical kakor mornar, ki vidi ladijo potapljati se, in 
osil pomoči, a ne vidim rezilnega olirežja, kamor bi se naj razlegal 
oj glas. Zaupal sem preveč v vesla in vrvi svoje ladije, ali kaj po- 
aga, če pride vihdr? On mi odnese vesla in vrvi z ladijo vred, in 
3mar je brez moči!" 

^Nerazumljiva se mi dozdeva VaSa prilika," odgovori mu na zadnje 
sede grofinja. „Vesla in vrvi so Vaša spričevala, mornar ste Vi, kdo 

kaj pa je viMr?" 

„Kaj je vihdr, grofinja? Viharju na morji enaka se mi zdi po- 
tic na burja, ki neusmiljeno žene državni čoln — z nami, slabimi 
ornarji." 

y,Zdaj Vas razumem, kam merite s svojo priliko, in mrena mi pada 
očij. Poslušajte ! 

Ne davno je bilo, ko nas je Nj. excellenca, gospod minister za uk 

bogočastje obiskal. Med drugimi pogovori došli smo tudi na Vaše 
zmere in študije. Grof, moj soprog Vas je zel6 hvalil in poudarjal, 
tko pride, da je tako dobra moč brez službe državne. Gospod minister 

je umikal odgovoru, — hočem Vam odkrito govoriti," opazi pri teh 
'sedah grofinja, — „a naposled je izustil ono pomenljivo besedo: „Dobra 
oč ni vselej dobra, le dobra in zanesljiva je nam najboljša, in za 

moramo v prvej vrsti skrbeti". 

Meni so bile, kakor lahko umevno, te besede gospoda ministra ue- 
znmljive, ali grof, moj soprog, raztolmačil mi jih je pozneje rek6č, da 
im je službovanje za supplenta v Celovci močno škodovalo. Zatorej je 
i tudi poganjanje grofovo za Vas ostalo brez Isoristi in upliva, ali upanje 

vedno imam, da se Vam letos vendar prošnja usliši. To upanje naj 
%8 tolaži , in to vzamete tudi lahko seb6j na Koroško , v svojo toli 
ibljeno domovino, kamor se mislimo letos za nekaj časa podati, kakor 
ao že zadnjič pri Skenovskih govorili. Izbijte si torej tugovanje in vso 
»voljo o zmagovitem viharji in burji iz glave, saj ne pomaga človeku 
č, ali v svojej onemoglosti toži ali se pa veseli. Jaz gojim z Vami 
•selo upanje, da Vas v prijetnej družbi — in pri teh besedah pogleda 
imljivo in smej6 se Vogrina — iznenadi drago Vam poročilo, da je 
ijadral Vaš čoln v varno zavetje!" 

^Zahvaljujem se Vam. milostljiva grofinja, za te tolažilne besede. 
ovekn dž dobro pri srci, ako vidi, kakor zdaj jaz, da se tudi kdo drug 



78 

na svetu zd-nj zanima in (^uti z njim. Danes so mi bile Vaše besede 
potrebne. One so me povzdignole ter mi povrnole prejšnje lahko dušno 
stanj(». Jaz upam tedaj z Vami, milostljiva grofinja. da dosežem v kratkem 
svoj eilj. Tn to lepo nado nesem tudi seb6j v svoj domači kraj, kjer se 
hočem o njej greti in z njo tolažiti.'' 

„ Veseli me, gospod doktor, da Vas vidim bolj srčnega. Tako je 
prav. Pogum in srčnost pomaga več nego tož))a in obup. Zd^ pa sto- 
rite svoje pote in opravite, kar se imate s svojimi prošnjami dela, dft 
bode do 1. junija vse v redu. Takoj prve dni prihodnjega meseca od- 
rinemo v kopel na Koroško."^ 

„Ali se je niiposled vendar h' gospod zdravnik za koroško Belo pri 
Železnej Kapli odločil.'' vpraša zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo 
med več kopelmi ugibali, kam bi se naj grof Konarski zdravit šel. 

„l{avno priMl nekimi dnevi se je konečno l^»la na Koroškem odločila. 
Nasvetovala nam je to kopel najbolj Nj. exoellenca, vojaški minister, pri 
kterem je t^idi danes grof v gosteli. Njemu je ta kopel najbolj pomagala, 
in upam, da bode i mojemu soprogu. A tudi jaz Id si rada ogledala 
krasno koroško deželo, o kterej v(»ste Vi toliko lepega povedati, in ki Se 
sluje dandanes s Tirolsko vred kot avstrijska Sviea.*^ 

„Zares dežela naša je krasna, ozaljšana z lepimi jezeri, visokimi 
gorami, z mnogimi majhnimi, cvetočimi dolinieami. Čudili se bodete 
njenej naravinej lepoti." 

„ln tudi zabave in družbe nam ne bode manjkalo," nadaljuje gro- 
finja. „ Večkrat gremo lahko gospo Skenovsko in gospico Olgo v Poreče 
obiskavat, — in pri teh ])es(Mlah o))stoji kakor navlašč z glasom — in 
tam bode na jezeru mnogo veselja in radosti. Tja pride meseca julija 
tudi gospod vitez Skenovski z Vam že znanim baronom Bendo. Gospoda 
nadporočnika, sina baronovega, pa že najdemo tam , kakor mi je zadiyi6 
pravil. Dobil je na dva meseea dopust, in ta čas se misli najboljše v 
Porečah počinoti za velike vojaške vaje, ki se imajo vršiti v avgustu in 
septembru na Ogerskeni." 

Zadnja izjava gospe grotinje je kakor strela z jasnega neba sad4la 
Milka Vogrina. Težko se je premagoval in zakrival svojo srčno tesnobo. 
Obraz mu je postajal zdaj bled. kakor stena, zdaj rudeč, kakor da bi so 
ga bila vročica lotila. To premembo je seveda tudi grotinja zapazila, 
ali v svojej rahločutnosti ga ni hotela po uzroku prašati, saj si ga je 
znala že itak sama tolmačiti , temveč spoznavši Vogrinovo zadrego pri- 
stavi še konečno : 

„Tako sem Vam, gospod doktor, mnogokaj razkrila, kar Vas sna 
zanimati. Sieer se pa le ohrabrit**, uredite vse kar je treba, ne obupajte 
nad samim seb6j ! Z Bogom !'* 



79 

Pri zadnjih 1)esedah mu podd roko v znamenje svoje udanosti in 
pomiloTauja, a on jo poljubi spoštljivo ter se priklonivši poslovi. 

Mislili smo si že, da je grofinja potolažila Milka Vogrina in mu iz- 
gnala iz glave tužno premišljevanje o svojej osodi. Veselili smo se , da 
ga je tako sočutno pomilovala ter mu vlivala lek upa v otožno srce nje- 
govo. Ali žalibože, zadnje besede, ona izjava gospe grofinje , da že naj- 
demo tam — v Porečah — pri Skenovskih nadporoiniika Bendo. ta rek^ 
ta misel, to je bilo strup njegovej duši. Sprva se je obr<iz njegov še 
izpreminjal. postajal zdaj bled, zdaj rud^e, ali ko je dospel Vogrin, pre- 
hodivši dolgi mostovž, iz obednice v svojo osamelo sobico', vsedel se je 
tja k mizi pri oknu in gledal mirno, nepremično ven na vrt in na nebo. 
Ni več govoril sam seb6j in si tako lajšal srce, obraz se mu ni več iz- 
preminjal, bilje Ided, kakor da })i bila v tnlesu zastala kri. 

Tako je sedel Milko dolgo časa pozabivši na vse, kar ga obdaje, 
ne menčč se za svojo osodo in bodočnost. Duh njegov ni bival zdaj v 
truplu, temveč prost vse telesne težkoče in zemskih verig krožil in plaval 
je tam kakor oblačič na nebu pod prostim nebeškim obokom. Iskal jo 
po cvetočih livadah med dišečimi rožicami daleč tam — ob Vrbskem 
jezeru svojo družico. In našel jo je. Igrala je zdaj s cvetlicami, zdaj 
letala po vonjivem jezerskem obrežji, zdaj govorila z žuborečimi valčeki, 
zdaj ploskala z nežnimi ročicami po vodi in smejala se sama se])6j, 
ako jej je vodica nagajivo pljusknola v rudeč(» nedolžno ličice ! 

Kakor je menih v pravljici pozabil ob rajske ptice milem petji na 
svet in čas ter leta kot minute meril, tako je bilo duhu Vogrinovemu o 
teh prizorih. Gledal bi jih bil — na veke ! 

A nekdo potrka na sobina vrata, Vogrin se vzdrami, in duh njegov 
se pome v prejšnjo realuost. Pred Vogrinom stoji gojenec njegov, grof 
Hugon, ki mu z veselim glasom naznanja, da so konji za ježo že osedlani. 

Milko vstane z levo roko se podpiraj6č. z desnico pa si briše čelo, 
kakor da bi si hotel s tem izgnati vse misli in sanje iz svoje prepolne 
glave. Molč6 si vzame klobuk in palčico, mahne z njo po zraku, kakor 
da bi hotel reči: „Vse je zastonj, vse je proč!^ potžm pogladi ljubega 
ma konjička, skoči nd-nj ter zdirja v skoku tja pa prašnej cesti, neviden 
na^mn pogledu! 

Tam na Koroškem ol) Vrbskem jezeru pa je ravno o tem času 
uganjala gospica Olga svoje otročje igre. Zdaj je trgala rožice pomladnje, 
zdaj pljuskala z vodico na obrežji, zdaj se smejala sama seb6j, ko so jej 
nagajivi valčeki namočili obličje z vodo, ker se je z njimi neljubo šalila. 
To nedolžno njeno igranje kazalo je zar^s globok mir, ki je vladal v 
Olginem srci, med tem ko je dajal Vogrin notranji srd in svojo obupnost 
futiti — ubogemu konjičku. 



80 

A zakaj bi lu? lala Olga vesela ? saj je tudi na njo kakor na vsa- 
kega eloveka dohrodejno iiplivala lepa okolica njenega poletnega do- 
movanja. Z njo so j(» veselila tudi eela narava! Pomlad je bujno po- 
ganjala. Vsa priroda bila jo tako krasna, kakor da bi se bila navlaii 
zat6 olepšala, ker jo je prišla Olga s svojo materjo obiskavat. Tudi solnee 
se je radovalo nad Olgo in njeno materjo, kajti ni bilo dneva, da bi ne 
pozdravljalo Vrbskega jezera in njegove lepe nvmfe, gospice Olge. 

Villa, v kterej ste bivali Olga in mati, stala je tik jezera. Okoli 
hiše se je razprostiral krasen vrt . po ktermi so vodili lepo urejeni, i 
belimi kamenčki nasuti potje. Zraven vrta je bil majhen gozdič* . polen 
malega smreeja in druge pb^menite jalovine. Mnoga poeivaliSfa z lepo 
nan^zljanimi s(>deži in mizicami pa so vabila tu sprehajalo^i k hladnemu 
l>or-itku. 

Kazgled z villine altane pa je bil earol»en. Pred seboj gledaš rai- 
proslrano, kakor zrcalo čisto jczerno gladino z dvema otokoma. Na vzhodu 
te pozdravlja visoki Obir. na zatonu te gleda znameniti Dobrac^., na jugu 
pa stoj^ pred iM\] stare Karavanke, prek kterih hodi nevidni duh, ki 
združuje neločljivo brate kranjske s koroškimi Slovenci. Onkraj jezera 
pa še občuduješ staro z mahom obrasteno crkev: ^Marija na O toče", ter 
se veseliš nad Imjno naravo, ki tako krasno in blagodarno obdaje ta kini 
koroški. 

Ta kraj vzbuja vsakemu človeku , ki ga je le enkrat videl, neii- 
brisljiv spomin. Ako si. dragi čitatelj, kdaj v svojem življenji Vrbsko 
jezero obiskal, želel si ga zopet videti, in posla vljaj6č se od njegove slo- 
venske okolice, klical si vseb»j z menoj vred : „Na svidenje , ti kras in 
kinč b»pe zemlje slovenske!" 

Kakor na vsako človeško srce. uplivala je dobrodejno naravna le- 
pota Vrbskega jezt^a in njegove okolici* tudi na nedolžno deklico Olgo. 
Čutila se je tli novorojeno ter se prav po otročje veselila pomladuje prirode. 

Prve dneve je imela na svojem novem domovji mnogo opravka. 
Treba je bilo pozdraviti log in gaj. cvetice in rožice na gredicah, vslasti 
pa ono utico na vrtu, kjer je lani toliko prijetnih ur preživela. 

„Zdaj sem zopet tu. utica zeltMia ! Kolikokrat sem mislila ni-te, 
odkar sem te zapustila! Ali zdaj ostanem tukaj pri tebi; tu na starej 
klopiei bodem pletla. tu čitala. tu opazovala življenje na jezeru, tu gle- 
dala, kako poljublja solnee s svojimi žarečimi žarki vrhove velikanskih 
goi1l v slov6." 

Tako nekako je nedolžna deklica pozdravljala utico na vrtu. Odslej 
ni bilo dneva, da bi je ne obiskavala, če je bilo tudi treba materi 
v marsičem pomagati. Prvi teden je hitro pretekel. Najvažnejše stvari 
so se na vrtu in po sobah uredile. Za<lnji ted(»n nlese(»a majnika pa Se le 
je bil prav *za prav počitku in okrepčavanju odločen. 



81 

Oospd SkenoTska se je v kratkem boljše počutila ter postajala vedno 
krepkejša. Nehala je tudi toliko na dom misliti kakor prve dneve po 
svojem dohodu, ali tem bolj pa se je bavila z Olgo in večkrat k njej v 
ntico prisedala. Pripravljala se je že čestokrat, da bi z njo govorila o 
oadporočniku Robertu Bendi; a do zdaj če ni bila izpolnila, kar jej je 
soprc^ pri odhodu naročal. 

Mati je imela nalog govoriti s hčerjo o namerjavanej zvezi z ba- 
ronom Bobertom in pozvedeti o Olginej nagnenosti do njega. Vse to je 
pa bilo materi jako težko, ker je slutila, kako malo ljubezni do Boberta 
se nahaja v dekličinem srci. Dalje se jej je pa tudi zel6 kočljivo zdelo, 
8 tako mlado deklico pogovarjati se o najnežnejših srčnih čutih, a ne- 
varno in cel6 škodljivo bi pa bilo, tako mlademu srcu vsiljevati ljubezen 
do človeka , kterega , kakor se je videlo , visoko ne c^ni. Sad takega 
vsiljevanja bilo bi le hudo sovraštvo, a ne ljubezen, in naposled bi se še 
utegnola v Olginem srci izcimiti kal tajne ljubezni. Žensko srce po- 
trebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju , in 
ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce do drugega bitja, ik ljubezen je 
lek zoper ljubezen! 

Vse to je Olgina mati dobro uvidela. Zatorej ni o zadnjem po- 
nočnem prizoru v bčerinej spalnici druga omenila, kakor da se im& Olga 
le materinej skrbi zahvaliti, da ni spala celo noč v naslonjači, a o sanjah, 
o imenu , kterega je Olga v spanji klicala , o vsem tem ni modra mati 
govorila. Tudi tukaj v Porečah, kjer je bila sama z njo, odlagala je od 
dne do dne svoj namen in naročilo očetovo. A prišla je nagloma ura, 
ko je morala s hčerjo o vsem govoriti. 

Dne 28. majnika, bil je torek, dobi gospa Skenovska pismo od 
svojega moža. V njem je poročal, da dojde gospod nadporočnik Bobert 
Beuda že v začetku junija v Poreče. Stanoval bode v sosednej villi ter 
se lahko vsak dan z Olgo in njeno materjo shajal. Vse drugo pa pre- 
pušča njej in hčerki, samo poroča mu naj, kakov uspeh je imelo njeno 
pogovarjanje z Olgo o namerjavanej zaroki in zvezi z Bobertom. Mati se 
tedaj ohrabri in sklene, takoj prihodnji dan govoriti s hčerjo o znanej zadevi. 

Ta dan je bilo krasno vreme. Niti oblaček se ni prikazoval na vedrem 
nebu, in čist-a nebeška modrina je odsevala iz globočine Vrbskega jezera, 
ki je bilo gladko kakor zrcalo. Danes si videl v njem, kako se kamenite 
čerf koroških gord dotikajo nebeškega stropa, gledal si, kako se zrealigo 
v njemcvetdče livade, crkvice, bele hišice, ljudje in živali ob vodovnem 
obrežji. To je krasen pogled, to so prizori, ki se jih nikdar ne naveličaš, 
in dalje ko jih gledaš, tem bolj te očarujejo. 

Proti večeru tega krasnega dneva sedeli ste Olga in i\}ena mati v 
utlci ter zrli tja po jezernej gladini. Solnce je ravno v neb6 kipeči Obir 
ognjeno-rudeče zarilo ter se poslavljalo od planinskih sinov. 



82 

„Glej, mama, kako krasen je ta prizor," opozori Olga mater, ki je 
gledala proti solučuemii zahodu. ^Obir je kakor v ognji. Poglej ga, pa 
hitro, sicer se skrije solnce za gorami." 

Mati se obrne proti Obirju, občuduje planinsko žarenje, nekaj miont 
Se, in solnce zatone. 

„Zar6s, tako krasnega prizora še nisve tukaj videli," odgovori sdaj 
mati vsa zamaknena. 

„0 da, mama, dostikrat sve že gledali takih prizorov, ali vsak je 
tako lep in nov, da se nam poslednji najkrasnejsi dozdeva. Na Dunaji 
nimamo takih naravnih lepot kakor tujtaj, in meni se vidi, da ima gospod 
dr. Vogrin prav, ako trdi. da bi vsa ta krasota tam na Dunaji ne bila 
tako lepa. kakor je tukaj v njegovej domovini." 

„To je res," pritrdi mati, „ali vsak kraj ima svojo naravino lepoto, 
in vsak Ttlovek povzdiguje najbolj krasoto svoje domovine!" 

„Ali glej. mama, kako pa je to, da se meni izmed vseh krajev, 
ktero sem videla, ta kraj najbolj dopada , da on mi je ce.l6 milejiii nego 
moj rojstni kraj? Tukaj se čutim tako prosto, tako veselo, kakor me- 
tuljček, ki leta od cvetlice do cvetlice; tii se čutim prerojeno, povzdigneno 
nad zemskim življenjem!" 

„To je pripisovati naravi, ki nas obdaje, in sploh pomladi, ki upliva 
vzvišeno na nas," odgovori jej mati vsa začudjena nad Olginim govor- 
jenjem. 

„Kako pa to, mama?" nadaljuje zopet deklica. „Meni je pri srci, 
kakor da je tu najlepše in najbolj veselo na svetu. Tu bi bivala vse 
svoje žive dni, tu bi ostala na veke. Ali najsrečnejše, zdi se mi, živelo 
bi se tam le na onem bregu jezera, tam goro v onej majhnej hišici, od 
ktere se nama bela stena sem dol v utico blišči. Tam gore je ravno 
tako, kakor je opisal dr. Vogrin svoj idjilični dom." 

Pri teh besedah je deklica obmolknola, a mislila si je na tihem 
v svojem srci: „Tam bi bilo lepo z njim živeti, tam bi bila prava 
sreča domd!" 

Ko ni deklica več glasu povzdignola, ampak premišljevaje zrla nemo 
pred se, prime jo mati za roko ter pravi : 

„Noc6j se mi pa vidiš Olga malo izpremenjena ! Na tvojo domišljijo 
so ti naraviui prizori kaj močno uplivali! Kako da si tako zamišljena? 
Človek mora gledati življenje , kakor je, ne pa kakor si ga mi v srci 
slikamo. Dandanes je vse realno, in ona stara idjiličnost je čisto že s 
sveti izginola. Ker pa moramo tudi mi s svetom iti, ko on z nami 
ne gre, tedaj je pa tudi nam biti realnim. In tako ti bode menda raz- 
umljivo, zakaj že tvoj oče zdaj zato skrbi, da bode njegova hči, slalM) 
žensko bitje v sedanjem viharnem času, imela dobro zasloujbo in pomoč 
v svojem življenji." 



83 

Te besede so kakor strel vzdramile Olgiiio srce iz lepih sanj o 
srečnem, pravem zemskem življenji. Hipoma je stal v domišljiji pred 
njo nadporočnik Eobert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji 
eas na njem opazovala. Predočevala si je posestvo njegovo in grajščino 
tam na planem, pustem Ogerskem in čutila že popolnoma, kako bi bila 
ondi zapuščena in nesrečna. Ali te slike so dirjale nagloma mimo njene 
duše ter napravljale prostor lepšim podobam. Pred njo je stopil Milko 
v vsej svojej znotranjej in zvunanjej lepoti , čutila se je z njim neraz- 
loi31jivo združena tu na obalih Vrbskega jezera, kjer bi rada vedno prizore 
današnjim enake z njim občudpvala. 

V take slike utopljena ni seveda Olga materi odgovorila, zatorej 
nadaljuje sama: 

„Znano ti je menda , zakaj je slednji čas baron Robert tolikokrat 
k nam zahajal. Gotovo si že opazila, da se on zd-te jako poteguje, da 
ti je zeI6 prijazen, in da mu je naša hiša, tvoja druščina najljubša." 

Pri teh besedah še gleda hči vedno v tla, neizpregovorivši besedice. 
Treba je torej materi dalje govoriti: 

„Iz vsega početja Robertovega pa moramo sklepati, da ima on do 
nas, vzlasti pa do tebe veliko nagnenost. To udanost Robertovo pa je 
oče njegov na ravnost potrdil, rek6č, da si smati*a njegov sin za največjo 
srečo na svetu, imenovati nekdaj tebe — svojo ženo. Ako bi smel on 
upati v tx) blaženost, pravil je dalje baron njegov oče, ostavil bi vojaščino, 
prevzel grajščino in posestvo na Blatnem jezeru — in živel tam le tebi, 
le.tvojej sreči." 

Tu je mati govor pretrgala čakaje, kaj odgovori na to hčerka Olga. 
Ali čakanje je bilo zastonj, zatorej nadaljuje: 

„Tvoj oče in jaz sva bila te izjave vesela. Jaz sama sem se pre- 
pričala, da si želi baron Robert pridobiti tvojo roko. Oče se je pogajal 
z očetom Robertovim ter spoznal njegove razmere in je zadovoljen. Mislil 
je sam o tem s teboj govoriti, ali naposled je to nežno nalogo meni 
prepustil. Ravno včeraj mi je oče pisal, kakor v6š. V pismu me med 
drugim tudi vpraša, ali sem o tej zadevi že s teboj govorila. Dalje mi 
naznanja, da je sicer že vse v redu, kar se tiče Robertove zveze s teboj, 
le ti še moraš v njo privoliti ; a to bodeš, kakor poznava oče in jaz tvoje 
otročje srce in ubogljivost, rada storila." 

Oim dalje je mati tajnosti razkladala, tem hitrejše in močneje je 
bflo Olgi srce. Da bi pa zakrila svoj notranji boj, molčala je ter zrla 
mimo pred se. Delala se je, kakor da bi nič ne čutila in bi jej bilo 
?se to neznatno in malomarno. Ko tedaj mati nobenega odgovora ne 
dobf, nadaljuje zopet: 

^Tvoje privoljenje v to zvezo pa si bode, kakor mi oče piše, baron 
Bobert sam od tebe izprosil. On je že dobil na dva meseca dopust in 

G* 



84 

pride k nam v Poreče prve dni meseca junija. Do zaroke ostane tukaj, 
nat6 gre k velikim vojaškim vajam na Ogersko , in v jesen bomo lahko 
na Dunaji slovesno praznovali tvojo poroko." 

Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride po njeno pri- 
voljenje Robert sam, in to že v nekterih dneh. Srce se jej skrči, ko po- 
misli, da bode morala naravino lepoto Milkove domovine deliti s človekom, 
do kojega ne tli niti iskrica ljubezni v njenem srci. 

„Tako sem ti zdaj ljuba Olga vse povedala,*^ končuje naposled mati. 
^Prepričana sem, da si vesela, ko vidiš, kako skrbiva oče in jaz za te. 
Nadejam se, da odobruje tudi tvoje srce to najino namero , in da bodefi 
srečno živela z možem, ki ti ga je izbrala skrl) tvojih staris^ev. — Ali 
ni to vse tako, Olga? Kaj porečeš ti na to? Govori, moje dete!" 

„Kaj naj na vse to odgovorim, ljuba moja mati," izpregovori slednjih 
vendar le Olga z veliko malomarnostjo, a njen notranji nemir se je poznal 
na tresočem, plahem glasu, s kterim nadaljnje : 

„Tu je toliko stvarij . toliko odločilnih vprašanj, da ne v^m, na 
ktero bi naj najprej odgovorila. Glej. draga mati. ti si moje vse, ti si 
moje veselje in tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal , da bi jej potožila 
svoje gorj^ in lajšala z njo svoje notranje čute. obračam se do tebe, ti 
moja zlata mati. Hočem ti torej povedati vse. kar čuti moje srce, in 
te prositi s skleuenima rokama, ne zapusti me, n(» vrzi me od sebe svo- 
jega otroka!" 

In pri teh besedah objame z nežnima rokama svojo mater ic jo 
poljubi gorko v lice. Solze otročje in materine ljubezni pa vSO v tem 
trenotku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hči 
s solzami tolaži ul)ogo srce, gladi jej mati rumenolase kodre, ki so se jej 
bili na ramena vsipali, šepetaje : 

„Ute8i se, Olga, uteši se. Saj si moja, moja edina hči, moje vse. 
Govori, kar ti srce teži, hočem te kakor sestra poslušati in čutiti s teb6j." 

Vsled teh tolažilnih besed se deklica zopet zravnd Zjokala se je 
bila, in solze so jej srce olajšale. 

„Davno že opazujem," povzame zdaj Olga z bolj odločnim glasom. 
„da me želi baron Robert snubiti. To sem že sicer pred zadnjo zabavo 
sumila, ali ta večer mi je on toliko razkril, da sem se prepričala, da je 
bila moja slutnja resnična." 

Ko jej je pot^m Olga natanko povedala razgovor z Robertom, vpraša 
jo mati: 

^Kaj si mu pa ti rekla na to?" 

^ Jaz, jaz nisem na njegove besede nič odgovorila", odvrne mirno hči. 
„K sreči je bila prišla njegova mati k meni poslavljat se ter me rešila iz one 
neljube zadrege. A pozneje sem se pa vedno izogibala, da bi prišla z 
njim sama skupaj, in prav vesela sem bila, ko sve se od Dunaja poslovile 



85 

in došle s^m. Tukaj je namreč tako prijetuo; tii sem lahko sama s 
teboj, in nikdo me tiv ne nadleguje! Strašno me je torej v srce zbodlo, 
ko si mi naznanila, da pride Bobert že v nekterih dneh sžm in da si 
ho^e tu sam moje srce in nagnenost izprositi. Jaz se bojim tega Člo- 
veka, in srce mi strahii trepeče, ako sem z njim sama. Zategadel pa 
neha tudi moje mirno, idyllično življenje v tem hipu , ko pride on v 
najino družbo." 

Vsled teh besed Razloži mati svojej hčeri, da se vara, ako misli, 
da bode Robert vedno pri njiju. On se bode tudi z drugimi gosti, kterih 
je po letu mnogo v Porečah, zabavljal in le kdaj pa kdaj k njima za- 
hajal. Sicer pa ne bodete i one dolgo sam^. Začetkom junija jamejo 
gostje sem na Koroško dohajati, in vsak, kdor njunih znancev v ta okraj 
dojde , obišče gotovo tudi nju. I grof Konarski in grofinja bodeta nju 
obiskavala, in morda pride včasih z njima tudi dr. Vogrin, kterega je 
itak že povabila, naj ju obišče, ko pridejo Konarski v Belo pri Že- 
leznej Kapli. 

Ta izjava materina bila je sevžda veliko tolažilo Olginemu srcu, 
vzlasti pa besede, da pride s Konarskimi tudi Milko Vogrin, po kterem 
že njeno srce tak6 hrepeni. 

Ko je videla mati , da se je hči že pomirila, vpraša jo radovedna : 

„Zakaj se pa bojiš Eoberta ? Ali ti je kaj storil ? 

„Ne, storil mi ni ničesar. Ali kakor človek vsakokrat ne v6, zakaj 
goji proti temu veliko sympathijo, proti onemu pa antipathijo, tako je 
tudi z men6j. Mojega srca pač ne vleče nič do njega, temveč ono beži 
pred njim, a uzroka ne včm, zakaj." 

„Ali glej, Olga, taka prazna zopernost se človeku sprva le dozdevlje, 
a pozneje se rada izpremeni v veliko nagnenost in sočutje. Gotovo si že 
kaj takega pri sebi kakor pri drugih opazovala, in tako bode tudi s tvojim 
srcem, ko Eoberta bolj na tanko spoznaš." 

^Poznam ga že dovolj, dš, preveč, in zatorej ne čutim menda nag- 
neuosti do njega. Pri meni se je to, kar si prej omenila, ravno na- 
sprotno pokazalo. Sprva sem še imela nekaj sočutja do Eoberta in 
tudi mislila, da bode ono ali ostalo ali pa še večje vzrastlo, a temu je zdaj 
drugače. Več ko sem z njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se 
mi je odkrivala njegova neblaga notranjost ; v enakej meri pa je umirala 
v mojem srci vsa sympathija do njega, in zdaj ne tli niti iskrica nag- 
oenosti več v mojej duši, a čutim tudi, da je ne more nikdo oživiti." 

Ko je mati radovedna vsled zadnjih besed poprašala hčerko, odkorej 
že pojema njeno sočutje do Eoberta, pov6 jej ona, kako je Eobert oni 
večer proti njej ozmerjal Milka Vogrina, sumničil ga in grdil, da cel6 
Djo samo je ošteval, ker je z njim občevala. „Najbolj pa me je užalilo," 
nadaljuje odločno deklica, „in mi vse sočutje do njega vzelo, ko je le 



86 

naglasal p 1 o m (Ml i t o svoje, imo. a plo menit ega srca nikdar! 
In ravno plemenita duša in srce so isti življi . ki iz človeka delajo — 
človeka. Tukaj je nasprotje, ki loči mene od Koberta — zd. vselej. 
Roki najini bi se še morda prisilili zvezati se, ali najini srci — ostanete 
na veke nezdružljivi/ 

„Ti misliš torej očetu," vpraša nagloma mati vsa razdražena, „opo- 
rekati in Robertu na ravnost rok6 odreču?*^ 

„Tega ne, mati I Roke ne vem, ali jo odrečem, a srce pač. 
Tudi Robert želi le, kakor si ti. mama. sama rekla, moje roke, t. j. moje 
dote, a srca ne. Ali t6 je pač mislim za srečno zakonsko življenje prva 
potrel)a. ^ 

Po tej opombi, ki je tudi mater zadela, skušala je ona h6<*rki do- 
kazati, da prava ljubezen med zakoncema še le pozneje nastaja. Navajala 
je več primerov iz dejanskega življenja za svojo trditev, a te vse je Olga 
bistroumno zavrnola rek6č, da mi srečo človeško le po zvunanjem stanji 
in obnašanji Ijudij sodimo, a ne v^mo pa ne. ali čnti r^s njihovo srce 
to, kar kaže zvunanjost. „Sploh pa j(^ le izjema,"* trdi naposled deklica, 
„da bi se srci po lastnostih diametralno ločeni — družili kdaj v srečnem 
zakonskem življenji." 

Če je prav mati zdaj uvidela , da so nazori hčerini onim enaki, 
ktere je morala tolikorat in tudi zadnjič sama proti svojemu možu Jta- 
govarjati, opomnila je vendar, da še Olga kot mlada deklica življenja ne 
pozna, najmanj pa zakonskega, zatorej naj tako strogo ne sodi. 

„Res je sicer." odgovori zdaj v zadregi deklica, „da ne poznam za- 
konskega življenja, ali kakor povsod vlada tudi v njem pregovor: „Enako 
se enakemu druži". Jaz si pač mislim, da morejo le blage, lepe lastnosti, 
vzvišeni in idealni nazori človeka osrečevati, in da more človek le s takim 
človekom srečno živeti, ki hrani v sebi src^ plemenito. Imela sem pri- 
ložnost to tudi opazovati. Videla sem Roberta , videla sem pa tudi 
dr. Vogrina. Kakov razloček, mama! Kakor noč in dan, kakor solnce 
in mesec! Le lastnosti, kakor so Vogrinove, morejo človeka osrečiti, le 
s takim človekom bi se moje srce združilo, le z njim bi srečno živelo !" 

Te besed(* so materi vse razkrile. Hipoma si je znala tolmačiti, 
zakaj je klicala Olga onokrat v sanjah njegovo ime. Kar jej je bilo prej 
temna tajnost, postalo jej je zdaj jasno kot dan. „Zatorej se je na zadnje) 
zabavi radovala bolj z Vogrinom nego Rol)ertom", misli si dalje, in zdelo 
se jej je, da je imel oče prav, ko je trdil, da je postala Olga bolj otožna, 
pot^m ko je bil Vogrin odšel. 

Strašna sumnja se poloti zdaj materine duše. Strahu strepeče, ko 
pomisli, da l)i znalo Olgino srce čutiti ljubezen do Vogrina. Ona ga 
sicer sama spoštuje in čisla, ali misel, da bi mogla Olga, njena hči, 
odreči iz ljubezni do njega — Robertu, baronu, grajščaku, in nasprotovati 



- ^ 



očetu in njej, ta misel jej je nezapopadljiva. Dk ko bi bil Vogrin velik, 
mamenit mož, tedaj bi seveda s to mislijo še spoprijaznila se, ali zdaj 
ni Vogrin . . . nič, nič, in zna le postati nesreča — njenej hčerki za celo 
iiTljenje . . . 

Vsa prestrašena in razburjena popraša torej svojo hčer: „Ali pa 
IjnbiŠ, Olga, menda Vogrina? Bog ne zadani, da bi so bilo tvoje srce 
toliko spozabilo. Kaj bi rekli oče, kaj Robert, kaj bi rekli naši znanci 
in prijatelji na Dunaji, kaj plemenite rodbine, baroni in grofi, ki dohajajo 
v našo hišo? Olga, pomisli to! Ali ljubiš t6s Vogriife? Reci, da ne! 
GoTori, ali ljubiš ržs njega, ki ni nič in morda vedno tak ostane. Go- 
vori Olga!" 

Nedolžna deklica je začela ihteti, oklenola se je materinega vratd 
in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi tudi na večkratno vpra- 
šanje ne odgovori, prosi jo za Bogi in se jej roti, da mora reči, ali je 
res, kar sluti njeno srce. 

Konečno se vendar deklica ohrabri ter reče tiho in sramežljivo : 
„Da, mama, ne bodi mi huda, ne zavrzi me, jaz . . . ljubim . . . Vogrina. 
Moje srce hrepeni le po njegovem plemenitem srci. Njegove last- 
nosti, njegovi nazori, njegovi ideali so me tako očarali, da je moje srce 
vedno le pri njem. A ne huduj se mama! Daj mi to srečo še dalje 
uživati, saj sem že srečna dovolj, če le smem misliti n&-nj." 

„Ali si mu pa to svojo ljubezen že razkrila?" 

„Tega nisem in mu ne storim nikdar," odvrne hitro Olga. „Za 
mojo Ijabezen včm le jaz sama in zdaj tudi ti. A pri vseh bogovih te 
kleč6 na kolenih prosim, ne zataji me, ne povej očetu, ne reci nikomur, 
da ljubim . . . njega. Vse hočem storiti, kar želiš, vse izpolniti, kar ho- 
čejo oče in ti, le ne povej jim tega. Hočem dati roko Robertu , hočem 
iti dol na Ogersko, hočem biti tam nesrečna žena, le ne povej očetu in 
nikomur , da ljubim . . . Vogrina , da neha z njim , z njegovo ljubeznijo 
moja sreča! 

Glej, mama, vedno se mi zdi, da ne bodem dolgo srečna; zatorej 
mi pusti sedanjo srečo. Sanjalo se mi je, da so ga vrgli valovi pobitega 
na obrežje, in ko sem ga mislila prijeti , izginol mi je iz rok. In tako 
ml bode tudi izginola moja sreča, in nesrečna še bodem klicala po — 
Milku Vogrinu." 

Tako je končala uboga deklica. Obljubila je še enkrat vse storiti, 
kar se zahteva od nje. Ona hoče l)iti z Robertom prijazna, hoče mu 
obljubiti roko, naj tudi nje srce krvavi, hoče iti z njim k poroki, naj 
gleda tudi sreča jokaje za njo, vse hoče storiti , ako le mati o njenej 
ljubezni molči. 

Mati 8ev6da obljubi to rada Olgi in hoče na vse pozabiti, kar jej 
je ona razkrila. Vogrin jim ostane prijatelj kakor do sedaj , in ne bode 



88 



mu kazala, da preti on uničiti srečo v gostoljubnej mu hiši. Na zadnje 
pa še skuša hčerki dokazati, da je njena ljubezen do Vogrina nesmiselna 
in ničeva, in ko jej ubogljiva deklica navidezno pritrjuje, čuti se mati 
zopet potolaženo, in od tega večera je spajala hčer in mater nova, 
tajna vez. — (Dalje pride.) 



Veselje in strah. 



Vesel si puške in sabljice, 

Veselje so ti konjiček 
In lično izdelane grabljice, 

In štirikolesni voziček; 

In cvil-petelinec, in dimničar, 
Trobenta in boben pisan, 

Miklavž oblečen škofovski in star, 
In v knjižici svet narisan. 

Iskreno in Cesto molil si, 
In pred „hud6bcem" se tresel, 

A vsega, česar ti volil si, 
Miklavž je sveti prinesel. 



In za nameček je svetec dal 

Tn j4bolka tebi zlata. 
Ki navlašč zd-te jih je izbriU; 

Res, to so darila bogata. 

A tudi — vendar zelo se ne boj! — 
Poz&bil brezovke ni pletdne. 

Saj kedar uporen je Ijubček moj, 
Trebe, da trmica se prožene. 

Čuj, deček, takisto se godi, 
Povem ti, med odr&Sčenci n&mi: 

Kder koli vesdlje dar svoj deli 
Takoj nam je strah za petami! 

Jo8, C^mperman, 



Tri lipe. 



JNa gori tri lipe so stale, 
Oj lepo dišeče, ravne, 
Tako so zvečer šepetile: 
„Več tukaj ne bomo same." 

Mladenči trije so zapeli 
Oj tam pod zeleno goro: 
„Bodimo nocoj še veseli. 
Saj jutre ne bo več tako!" 



Napočilo jutro je tretje, 
Možje so prišli na goro 
Posekali lipe, — zavetje 
Gradili iz njih za vojsko. 

Zvečer pa na gori kopali 
Vojaki tam grobe so tri, 
Tovarše tri va-nje so djali, 
Ležali ki tam so bledi. 

— I 



89 



Popotni spomini. 

Spisal Igo Kaš. 

II. 

V EreegOTlnl. 

Iiuna reka, ktera uro hodi od todi pri Blagaji iz pečine privre, 
je čista ko steklo, hladna ko led tudi v največjej letnej vročini. Blizu 
iztoka v Neretvo, prihrujočo iz Mostara, stoji nekdanji „Konak", gradič 
bivšega ercegovskega paše. Tri poslopja, ograjena zidovjem ob reki, ne 
daleč od teh džamija s hišico — bila so sedež nekega bogatega bega, in 
v teh poslopjih, ktere je že bila turška vlada begu odvzela, bivali so 
zdaj avstrijski vojaki. 

Lepe. rodovitne oljke stoj6 okoli Konaka. Blizu njega ob reki je 
mlin, kterega veliko kolo je vzdigovalo vodo za kopel in za poraakanje 
vrtov. V tem mlinu živi zdaj neki star Turčin Hasan po imen.u, ki čuva 
mlin in kopel ter vari najbolje kavo v okolici . . . Oni paša je mnogo 
dobrega za okolico storil, oljke, vinograde posadil, še cel6 svilorejo je 
hot^l uvesti, in še zdaj najdeš murbinih rastlin na polji proti Otbini; 
žalibog Turčinom se je zdel ali presvobodoljuben ali premogočen ali — 
prebogat; nekega dne pride iz Nevesinje vojaštvo, izvabi pašo iz Konaka 
ter ga onstran mosta na prostem polji za celo glavo prikrajša . . . 

Okolica bunska (iztok Bune v Neretvo ima 24 metrov absolutne 
višine) vidi se meni najrodovitnejša. Vino, olje, smokve, sočne, sladke 
tikve, vsa zelenjad, kuruza, žito, proso, vse, vse dobro znaša. Reka Buna 
je polna najlepših postrvij. najtolščih jegulj. Polje, vinograde in še cel6 
pečevito bregovje, obrasteno dišečimi rastlinami, oživljajo cele jate jereliic, 
skalnih jarebov, zajcev, sploh divjačine ! — 

Na malem griči nad Buno. od Konaka proti vzhodu, med vinogradi, 
vrti, med zelenimi smokvami in oljkami stoj^ posamezni turški stanovi. 
Proti jugovzhodu ob potokih : Bunica in Bišina na prostem polji in po 
njivah so grobovi, z velikimi ploščami pokriti, kakoršni se tudi nahajajo 
v Bosni ob starem potu iz Goražde do Pračt* in po c(»lej Ercegovini. Tu 
je vsekan v kamen handžar, tii meč, druge plošče so prazne. Na nekem 
polji sem našel nadgrobni kamen, na kterem so vzvišeno (en haut relief) 
vdelane podobe dveh otrok in ene žene, napisa ni. — Čudno je, kako je 
bilo mogoče, tako velikanske kamene pripeljati na grobovje! Rekli so 
mi ondašnji prebivalci, da je to ,,cincarsko groblje!'^ — Iz davno pre- 
teklih časov so na vsak način, in ako smem po velikem nemškem meči 
goditi, lež^ morda tu omagani križarji. Znabiti je groblje še iz rimskih 
ČMOT, kajti tu mimo je vodila rimska cesta, kar se najbolje vidi ob 



90 

potoku, kjt>r je šla erez (zdaj porušeni) most preko Bunice ter se vila 
do Blagaja in na planoto Nevesiujsko. 

Proti severu od Bune-sela vidi se strešje „niostarskog grada", vzhodno 
od njega pa velikanska Veležplanina. še tedaj snegom pokrita. Ta sneg 
tovorijo v poletji v debelih vrečah do morja. 

Naši fantje Kranjtu so kaj radi pevali o „mostarskom gradu"; spo- 
minjam se neke p(\sni, ktera se je vsak veeer enla, a pomena nima dosti: 
„Gazdarica, gazdarica, kde si sinoč bila — 
Joj-ja, gazdarica, kde si sinoč bila? 
Bila sam ja, bila sam ja u mostarskom gradu, 
Joj-ja, bila sam ja u mostarskom gradu ." 

Dalje se pita in pov6, kaj je delala v Mostaru — bila je „kod 
mostarskog bega" — ali konec sem malokdaj (*\\\, ker se je je vsak pred 
koncem naveličal. 

Zrak bunske okolice je jako zdrav in čist, morda vsled tega, ker 
ima toliko tekočih vodd ! — Vročina je nepopisljiva (45^ R.). Opoldne 
je navadno nastal vroč vihar, in še le proti večeru se je sapa ulegla. 
Deževalo ni, in trava se je vsa posušila, potok Bišina je usahnol. Samo 
kjer so vodo napeljavah na njive in vrte, ondi je blago bogato rodilo! 
Vinogradom in smokvam sicer ni suša ugajala, ali tudi ne mnogo ško- 
dila; oljke pa so se prav čvrsto obnesle. — In vendar ni bilo mogoče 
v Buni kopati se ; kajti reka je tudi v tej vročini bila ledeno-hladna ! 

Ljudje v okolici so jako zadovoljni in miroljubni ter so nam pri- 
našali vsakojake stvari na prodaj. Najbolj me je veselilo, kedar so pri- 
hajali k našemu zdravniku ter mu za plačo dajali duhana, kur, piščet, 
jajc, smokev, rib, pečenke (te nismo jeli), tikev, buč, ali pa samo lepih 
obljub ! . . . 

Obleka njihova je iz nebarvane raševine in platnine. Žene se no- 
sijo (razven turških) kakor v Hrvatskej, samo da imajo ozke črez kolena 
segajoče — hlače! 

Sredi velikega srpnja sem se preselil v Blagaj, malo turško selo 
(uro hodi od Bune), ki pa ima vendar v edinej svojej ulici — bazar, 
kjer moški prebivalci celi dan sed6 ter „bazare". to je lenijo! 

Blizu Blagaja je, kakor sem že omenil, vir Bune reke! „Reke"? 
Seveda ,,reke", kajti Buna tudi v zibeli ni otrok, ampak v celej moči in 
jakosti pritaka iz pečine. M^ni se, da je iztok nevesinjskega polja. Ta 
ki*aj je znamenit. Strma, skoro previseča pečevita stena dviga se blizu 
do 200 metrov visoko kakor orjaški zid. In v tej strahovitej pečini je 
izdolbena velikanska otlina, iz koje vre čista in ledena — Buna. Nad 
virom poletava na tisoče divjih golobov in skalnih lastovic, ki gliezdijo v 
peč6h, in blaga sapa ti liladi poteče čelo. Pred otlino, kakor za stražo, 
— v resnici zavoljo hladnega zraka v poletji — pa stoj6 turške hiše, 



91 

pogorela mala ali krasno dovršena džamija in — mrtvašnica, v kterej 
ležita ostro čuvana na odni dva turška ^svetca*^' med šestimi deskami, 
dve „sveti trupli", kojih eno mnogo erez sedem čevljev meri. Mnogo 
starinskega orožja se vidi tu, handžarov, mečev in težkih bojnih kijev. 
Enega takega še z obema rokama vzdignoti nisem mogel! 

Hotel sem enkrat na čolnu pregledati prostorno otlino. Vsak, kte- 
rega sem čolna prosil, mi ga je obljubil „doneti", a vsekdar sem zastonj 
plazil okoli onih turških hiš; čolna ni bilo od nikoder, še cel6 poskrili 
so jih, kjer sem je bil popreje videl. In čuj ! Ko sem se čakanja in 
obetanja naveličal ter jim pretil, da bom dal po svojih vojakih privleči 
čoln, začeli so prositi, da ne : „Nemoj, brate ! Oni svetci bi tebe i ladju 
poTukli u duboko!" — 

Popustil sem tedaj misel, razgledati Bunino zibel in — lani sem 
zvedel, da so v njej imeli skrito množino orožja, ne za boj, nego samo, 
da je ohranijo, kajti Blagajci so bili vedno mirni in so tudi Avstrijance 
veselim srcem sprejeli ! . . . 

Nad visoko pečino pa stojž razvaline starega „Š6epanovega gradii", 
kojega je neki kralj Ščepan ali Stjepan, kralj ramski bil pozidal nad 
potjo, ki skozi gorsko ožino v Nevesinje vodi. 

Iz Blagaja sem se moral dne 20. avgusta seliti v Mostar, v grad 
mostarski. Onega dne sem sedel na konja ter resnih mislij jezdil ob 
robu poljan. Mostarsko polje, koje od Bune do Mostara in krog grada 
sega ter se od 24 do 72 metrov nad morje vzdiguje, obrobljeno je s 
strmo v planjavo hitečimi, nad 2(X) metrov visokimi stenami, kjer le 
vod6 , prideroče iz višin , pota izdolbejo. Zat6 so vse planjave, kakor 
omenjena Dubrava, Podveleška planina, Mostarsko blato — črez 260 
metrov nad morjem. Cela dolina Neretvina je storjena po tej reki in 
oje pritokih! 

V noči sem prispel v Mostar, kjer sem se na desnem bregu Neretve 
pri 00. Frančiškanih naselil. 

Mostar, ki neki blizu 16 tisoč prebivalcev brojf, stoji na obeh obalih 
Neretve, v ožini med Podveležem in Humom , tako podolgasto , da po- 
trebuješ od južnega vzhoda do severnega dobre pol ure hodi! Desni in 
levi breg veže sluteči „ mostarski most", edina „čuprija" preko Neretve 
od morja do Jablanice. V enem oboku se spenja na 28 metrov daleko, 
25 do 30 metrov visoko preko globoke reke. Na vsakem konci mosta 
stoji visok stolp za straže. Za turške vlade so ga na euej strani, kjer 
se voda vd-nj zaganja, podzidali, in letnica kaže (ako dobro pomnim, 
ker zapisnik sem izgubil) na drugo polovico sedemnajstega stoletja. 

Mesto ima mnogo džamij (ena izmed teh je bila gotovo popreje 
krnčanska crkev, kar se na štirioglatem stolpu pozna), eno grško in eno 
katoliško crkev, pri zadnjej samostan oo. Franjevcev. V glavnej in v 



92 

vei^jih drugih ulicah so „l)azari" — tu vse kupcuje! — Dobf se tudi 
zelenjad, sadje, kruh in pečena „pri'evina i janjetina". . . O evropskih, 
to je o avstrijskih kri-mah i. t. d. nočem govoriti. 

Konak mostarski, stoječ blizu grške crkve, je mala trdnjavica, na 
kojej je 6 topov, a v poslopji so uradnije. V nekem skednji sem našel 
orjaško orožje, (avstrijski) cesarski top z nemškim in turškim napisom. 
Nemški napis se tak6 glasi: 

Ich bin der han 
ein wackher man 
der krahen khan 
daz thiirn und mavren 
zu poden gahn. 

(Ich bin der Hahn ein wacker Mann der krahen kann, dass 
Thurni und Mauern zu Boden gahn). — Od kodi so Turki ta top pri- 
vlekli? — 

Na levem bregu Neretve, ravno pod mestom, izliva se Badobolje — 
potok. Ako za tem potokom proti zahodu potujemo, naletimo pol ure 
hodd od mesta na krasne vinske gorice, ki se razprostirajo na lahkih 
gričih med Radoboljem, Neretvo, Mikulico planino in Raško gor6! V ta 
kraj sem najrajši zahajal, ker me je največ domačije spominjal . . . 

Proti severu vodi cesta na levej ob Neretvi proti Konjiči do Sa- 
rajeva. Tu stoj6 one velikanske, snežne planine, kjer so se ustaSi naj- 
trdnejše upirali : Prenj-, Lipeta-, Glavatica-planina z nedohodnimi pečinami 
in strašanskimi brezdni. Tu imata medved in volk svoj brlog, tu roparita 
ris in divja mačka, tu živi divja koza i. t. d. Tu gnezdijo orli in tu je 
najugodnejše domovje za — roparje in razbojnike, kakor tudi za — ustaše. 

Na vzhodnej strani od Mostara pelje ozka („kozja") steza (suhi 
potok) na Podvelež, kjer so malo trdnjavico postavili. Živel sem v njej, 
ko so se cule iz Nevesinja razne čudne vesti. Planjava podveleška je 
gola, le tu in tam stoji kak zapuščen grmič, in velike črede ovic se pasč 
med ostrim pečevjem. Ali nekdaj so jo krile mogočne goščave, to se 
vidi na štorovji, koje ne more zavoljo letne vročine seguiti. Roka se mu 
posušila do zadnjih vnukov, ki je to bogato gorovje tako opustošil! Tam 
pod mogočnim Veležem pa, na Prenji, kamor ni mogla človeška noga 
dospeti, tam pa se vidijo tenmozeleni gozdje, in milo se stori srcu, ko 
obrneš od njih ok6 na pusto okolico. 

Iz Podveleža sem videl onstran Huma veliko vodno planoto, in po- 
srečilo se mi je pogledati blizu na ,,Mostarsko blato", ktero se na plan- 
javi pri Medjinah 241 metrov nad morjem na osem kilometrov dolžine 
in eden do poldrugega kilometra širine razprostira, vseskozi porasteno z 
ločjem in trstjem. Pod brdoni pa izteka iz pečin odtok jezera, potok 
Jasenica, ki redi in moči desno polovico mostarskega polja. 



93 

Pri iztoku Jaseniee med Njemačkim brdom (zakaj se brdo „Nje- 
macko" imenuje, nisem mogel zvedeti) in Humom lež^ najrodovitnejši 
vinogradi ; a ker je letos na njih stala voda do meseca rožnika, cvetele 
so trte po večini še le v srpnji; — ali je kaj dozorelo ali ne, mi ni 
znano. — 

Prebivalci mostarski so po večini mohamedanei in „grki", malo je 
katolikov, še manje („spanjolskih") zidov. 

Obleka jim je enaka. Opank je v mestu malo videti, zat6 nosijo 
„eipele". Široke hlače, ki se pri kolenih prilezejo na tel6 in ozko pri 
nogi končujejo, širokorokava košulja (srajca) in bojasti brezrokavnik, do- 
stikrat srebrom in zlatom okinčan. Mohamedanei nosijo navadno belo 
ali bojasto haljino. Žene imajo raznobarvne, jako široke, nad peto zvezane 
hlače, koSuIjo in brezrokavnik, na glavi pa fez ali črnogorsko čepico ali 
pa kinč z belim pajčolanom. 

Živ6 se prebivalci o poljskih pridelkih. Dosti se použije koruze, 
tikev vseh vrst (tudi onih, ki služijo za čutare), buč, zelja, malo krom- 
pirja — množino sadja in grozdja ! — 

Sploh pa je zemlja uboga, ker je po večini pečevita. Je-li mogoče, 
da se več pridela, da lažje redi svoje prebivalce? Jaz mislim da; a Er- 
cegovec pravi, da ne. Saj je že od deda svojega čul: „Ercegovina 
krševita", in otožno govori za njim, a ne pomisli, da se di mnogo bolj 
obdelovati , kakor do sedaj. Samo mostarsko polje omenjam : Koliko 
zemlje leži tu neporabljene! Le „beli oset" in „hudičev trn" raste po 
tej celini, kjer še ovce in koze ne najdejo paše, in vendar tik nje, kamor 
voda sega, zeleni vse in obilo rodi! Ako bi napeljavali vodo na vse 
kraje, kakor se vidi na nekterih krajih ob Eadobolji, Jasenici, pri Buni, 
lahko bi imeli najlepših njiv in vrtov ! Zat6 mora vlada skrbeti, osobito pa, 
da se posadi gozdovi, kjer je zdaj golovje. Tudi pri vinogradih dd se dosti 
poboljšati, in res škoda, da se tako malo za nje stori ; kajti ercegovsko 
vino, vzlasti iz Radobolje, je najboljše, kar sem ga okusil v Dalmaciji 
in Ercegovini, skoro kakor drago Bordeaux-sko vino ! Znabiti se poprime 
tega spljetsko društvo za vinorejo „societ4 enologica di Spalatro", če se 
morda ne boji prevelike, bas njej škodotvorne koukurrence ! 

Treba je, da se v Ercegovini mnogo, mnogo poboljša, da bode de- 
želi mogoče živiti svoje otroke. — 

(Konec pride.) 



94 



Deseti brat 



kidala stn si bi'nta dva 
'Jam hišo za goro. 
Oba šo samca in mlada, 
Oemu pa hiSa bo? 

„Ne bom prebival tu jaz vem," 
Deseti pravi bi*at, 
„Po svetu grem, domii ko smem. 
Pa bodes ti moj svfit." 

Starejši meni pa zidar: 
Podaj mi brat roko, 
Oo prej ne vrneš se. nikdar 
Ne zre te več oko. 



Deset po svetu bodeS let 
Tam hodil večno saiu, 
Jaz v vojsko grem na tuji svet, 
Oe vrnem se, ne znam/' 

Pogovor cula deklica 
Za plotom je sloneč, 
Zbledela tam je ljubica 
Desetnika — ihteč. 

Minolo let je že devet, 
Ne pride starši brat, 
Minolo jih je zdaj deset, 
Ne pride mlajši brat. 



Lo deva hodi zret čez plot. 
Kdaj vrata se odpro; — 
Samo nebeški ve gospod, 
Oj kdaj nevosta bo. 



/ — 



Epiške indske pripovedke in pravnice. 

Priobouje K. Glaser. 
11. 

Oaiiga pride z nebes na zemljo. "^ 

V Ajodji ' je vladal kralj Sagara ^ ne iniaj6č otrok. Njegova prva 
žena je l>ila Keyini, ^ druga pa Suniati, * Aristaneniova ^ hči, taka lepotica, 
da jej na vesoljnem svetu ni bilo para. 

S tema ženama se poda k l»regu Hemavantu * (Himalaja) ^ pokoro 
delat. Ko je že sto let kot menih tam živel, reee mu puščavnik Bhrgu: 
^Vladar, nmogohrojen bo tvoj zarod in te bo pred svetom oslavil. Ena 
ti porodi slavnega ustanovitelja novega zaroda, druga ti pa porodi deset 
tisoe sinov." 

Kraljevski heeri to zaslisavsi vprašate pol)OŽno pušeavnika: ^Ktera 
porodi enega, in ktera toliko množico? 



* liamajana I. 09—44. Xemški nof<»r Iiidiscbo Cjcdicrhto 11. ilo— ^75. 

* Ajodja » sedanji Oudo. - Saj^ara » morjo. ^ Kevuu ^ krasnolasa. * Sumati • 
blagom isle(?a. ^ Aristanomi - cegar i>latisra so n(*po>^kodovaua. ^ Ilomavant » zneien, 
mrzel. ' Himalaja « sodež snega, alaja • sedež. 



95 

Pobožni mož pa njima i& zarod na izbor: Ke9ini si izvoli enega 
sina, Sumati pa deset tisoč orjakov. 

Spodobno se poklonivj^i odide kralj z ženama. Orez leto porodi 
Ke9ini Asvaman6a-ta, Sumati pa, oj čudo, sad v obliki tikve. Ko jo raz- 
bijejo, stopi iz nje tisoč mladenčev. 

Ker so jih pestrne redile s sirovim maslom v bučah, rastli so krepko 
in bili si enaki po moči in po junaštvu. 

Asvamanča pa jih je dražil, v vodo metal in se veselil njih strahd ; 
tudi druge ljudi je nadlegoval in sovražil , da ga je oče v prognanstvo 
poslal ; Asvamančevega sina , An9umanta , ^ pa je ves narod ljubil in 
spoštoval. 

V tem času se odloči kralj bogovom darovati najimenitnejši dar, 
namreč konje ; pokliče mnogo duhovnikov zvedenih v božjih postavah, da 
bi mu pomagali. 

V deželi med v neb6 strlečim Himalajem in med Vindhja-gorovjem 
vršila se je daritev. Ko jo je An9umant opravil, izvije mu Indra konja. 
Duhovniki približavši se mu velč, naj skazitelja dani ugonobi in konja 
nazaj pripravi, češ, daritev ne hasni, ako se ni popolnoma redno vršila. 

Nato pokliče An9umant onih deset tisoč sinov Sumatinih in jim 
reče : „Idite po vsem svetu, iščite povsod roparja , kopljite v zemljo in 
iščite ga tam." 

Vsak je prevzel kos zemlje eno milo daleč ; kopali so, kakor da bi 
gromelo ; zemlja je stokala , kače in druge pošasti , s smrtjo se boržč, 
tulile so in sikale. Vso zemljo so prevrtali Sagaridovci. 

V tej nezgodi se podad6 bogovi k Brahmu, k praočetu, in hot6 iz- 
ročiti roparja, da je le konec klanja in moritve. 

Ta pa jim odgovori, da ima zemlja mogočnega pokrovitelja, namreč 
Vasudeva, * ki je gotovo videl nezgodo zemlje. 

Med tem pa kopljejo dalje in trčijo na Virurakša, ^ velikega oroslana 
na vshodnej strani, ki zemljo nosi ; če se le malo premakne, nastane potres. 
Pot^m se obrnejo na južno stran in najdejo tam oroslana Mahapadma ; * 
tega počastivši obrnejo se na zahodno stran, kjer je oroslan Saumanasa 
svet držal ; od tega so se podali na severno stran k Hemap^nduru ; povsod 
so dalje kopali. Tam pa najdejo Vasudeva in odvzetega konja. Ker ga 
odločno nazaj zahtevajo, izpremeni jih Vasudeva v svojej jezi v pepel. 

Ker se Sagaridovci dolgo ne vrnejo, pošlje njih oče v svet An- 
(umanta ; ta povprašuje oroslane, nositelje sveta, po sorodnikih in po konji. 
Vsi mu odgovori, da se mu izpolnijo vse želje. Srečno dojde pod zemljo 
tja, kjer so bili Sagaridovci v pepel izpremenjeni. Hot^č tukaj opraviti 



* An^umant ^ korenit, svetel. ^ Vasudeva ^ patronymi<'iim od vasudeva » Vasu 
kot bogove časteč. ' Virurakša - groznook. ^ Mahapadma < beli lotus. 



96 

običajno daritev za mrtve zre okoli, kje bi našel vode, in zapazi Gamda; ^ 
ta mu reče, da ne sme rabiti navadne ^vode, kajti njihov pogin je sveta 
na korist; Ganga, Hemavantova hči, naj pomoči ono pfpelišče; če more, 
naj privede tja Gango z ne})es. 

Veselo se podd Anfumant domii, kjer so že priprave delali za da- 
ritev; vse se je po redu izvršilo, samo tega ni mogel nihče svetovati, 
kako bi Gango z nebes na zemljo privedli. * 

Po Sagarovej smrti so Anv*umanta za kralja izvolili. Ta pa je pre- 
pustil vladarstvo svojemu sinu Dillpu in je šel na Himalaja in postil 
puščavnik : dvaintrideset tisoč let je tam samoval, pot^ra pa umrl in Sel 
v nebesa. Tudi Dilipa je mnogo premišljeval . kako bi spravil Gango i 
nebes na zemljo, pu ni mogel izumiti sredstva. 

Njemu se narodi sin Bhagiratha. * 

Po tridesettisočletnem vladanji umrje in se preseli v Indrova nebesa. 

Neimaj6č zaroda misli vedno na Gango; vladarstvo prepusti sve- j 
tovaleem in se pomeniši na (lokarni. Roke mol^č proti nebu, stoječ T 
zimskem času v vodi in brzdajoč pohotnost pokori se tisoč in tisoč let; 
tako omehča IJrahma, da se mu z vsemi bogovi približa in reče: 
„ Veselim se tvoje pokore, vladar, izprosi si milost.*' „0e si mi na- 
klonjen, Krahma.** odvrne kralj, „blagovoli zaukazati, da Gangina voda 
namoči pepel mojih prednikov in da ne umrjem brez zaroda." „Tvoja 
želja je plemenita, naj se izpolni; tukaj je Hemavantova najstarejša hči. 
Zemlja pa bi ne zmogla njenega pada: treba jej je (^ivove * milosti/ 
Po teh besedah se poda Brahma v trojna nel)esa. 

Orez leto dnij se prildiža kralju (,'iva, Umin mož, gospod vseh bitij. 
„Veselim se tebe," reče mu, „in ti hočem Ijubav svojo pokazati." 

Potem se poda na Hemavantov vrh in reče Gangi : „Padi z nebes". 

Ujezi se (langa. silno naraste in se spusti na sveto glavo (Jivovo, 
ker je hotela (,'iva pod zemljo }>ogreznoti. Bog pa spozna njeno zvijačo ; 
njegovi lasje, ki so bili enaki mogočnemu drevju, obustavijo Gango, 
da ne more na tla: tam obvisi, in ves njen trud je zastonj. To vidi 
Bhagiratha , ki j(» zoi>et prišel pokoro delat : na njegovo prošnjo napoti 
(,'iva Gango k jezeru Vindu : ^ od tod pa teče v sedmih strugah po 
zemlji : Hladini, Pavani in Nalini teko na vzhod, SitS, Sučakšus in Sindhu 
na zahod: sedma struga pa j<' sledila Bhagirathu. 

V Ganginih strugah je liilo vse polno rib in drugih povodnih žival^; 
vsi bogovi so se pripeljali na krasnih vozovih ali prijahali na oroslanih 
in konjih gledat Gange in se v njo kopat. Ves svet se je veselil, vsak 
grešnik, ki se je v njej kopal, očistil se je. 

* Garuda je nivthicon ptic, sovražnik kac in nosi ViSnu-ta. * BhagirathR • 
krasen voz iinajoč. ^ ^'iva - indski bog; Brahma. ViAnu in fiva je indska trojica« 
trimurti (murti « telo). * vindu * kaplja. 



97 

Bhagfratha se napoti do morja in skozi morje v podzemeljski svet ; 
tudi Ganga mu sledi in še zdaj tam oO.m-a vse pnuhHle v pepel izpre- 
menjene, iu glej — Sagaridi se izpremene v )»ogove in gredo v nebesa. 

Nat6 ogovori Brahma Bhagiratha: ^Keseni so prišli Sagaridovci v 
nebesa ; dokler bo na svetu morje, naj prebivajo kot bogovi v nebesih, 
in (ianga bodi tvoja prvorojena hčerica; ti pa daruj pradedom vodno 
daritev in izpolni svojo obljubo in bodi Idagoslovljen, jaz pa se vraeani 
v nebeške višave." 

Bhagiratha pa opravi po šegi daritev, vrne se v svoje kraljestvo in 
živel je spoštovan in ljubljen od svojega naroda mirno in sreeno še 
mnogo let. 



Kako SO stari narodi mrtve pokopavali. 

spisal Fr. Wie8thaler. 
(Dalje.) 

Kakor pri Perzijanih izvirajo tudi pri Egipčanih vse po- 
grebne svečanosti iz verskih nazorov. Po Herodotovem poročilu sta 
Os i ris in Is i s edini božanstvi, kteri Egip^anje vsesplošno (>aste. Po nji- 
hovem mythu sta ona ol) enem mož in žena, brat in sestra, prav za prav 
pa le poosebljene prirodne prikazni. Tsis je zemlja, vse oživljajoča mati, 
Osiris pa oplodivna. na zemljo delujoča moc solncna. Solnce je izvor in 
svmbol vsega žitja. Kakor so vsa bitja v prirodi vednemu izpreminjanju 
podvržena: zdaj se narodi, potem poginejo in iz njihovega pogina izcimi 
se lopet novo življenje, tak6 so si mislili Egipcanje tudi to božanstvo v 
neprestanem prehajanji od žitja do smrti in narobe*. Kres in šolnini 
zahod sta Egipčanom čas, v kterem se Osiris v podzemelje podaje, in 
kedar blagotvorna moč Nilova peša, dozdeva se jim, da je izginolo ono 
bitje, ki zemljo rodoviti. Solnce se pokaže vsako jutro, Nilov natok pa 
vsako poletje; isto tako pa jim vedno umirajoči })og ob enem tudi vedno 
živi in se vedno povrača. S tem nmenjem o prirodi pa se popolnem 
njema egipčansko verstvo o osodi človeškej po smrti. Kakor biva Osiris 
pol leta na površji in pol leta v globočini zemeljskej, iz ktere stopi potžm 
novorojen zopet na svet , tako je i človeku usojeno , prehoditi z bogom 
podzemelje, da se pot^m prerodi in z Osiridom vred zopet novo žitje za- 
čenja. V smrtnej deželi je Osiris vladar in sodnik mrtvih, ktere pravično 
po njihovih dejanjih v življenji sodi. Obdan od 42 sodnikov pretehtuje 
dejanja; v eno tehtnico devlje grehe, v drugo nojevo pero, sjmbol pra- 
vičnosti ; pri prvej stoji šakaloglavi A n u b i s , grobni čuvaj , lot drži 
kraguljeglavi Ho ros (vsevidno solnce), in božji zapisnikar ibisoglavi T ho t 



98 

zapisuje izid sodbe. Blagor onim, ktere je sodnik za pravične spoznal! 
Radostni se kopljejo v večnih vrelcih in trgajo sadje nebeških dreves. 
Veliki bog se pogovarja z njimi, svit njegovega solnca je obseva, v barki 
večne luči se vozijo in udeležujejo božjega potovanja. A gorj6 zlobnim, 
ktere je pravični sodnik ol)sodil! Njihov delež so vse grozovitosti, kar 
si jih more fantasija le domisliti. Oni ne vidijo Osiridove luči, ne sli- 
šijo glasu njegovega; brez glave tavajo okrog ali pa se obešeni za noge 
pražijo in pek6. — A taka mišljava je prežalostna in malo tolažilna za 
ubogega grešnika. Tedaj si jo je Egipčan še s temi dostavki popravil: 
Komur se prvič ni posrečilo ugoditi strogemu sodniku, temu se odloči 
nova doba življenja, da popravi, kar je v prvej zamudil. To pa se more 
zgoditi, če preide duša, ki je neumrljiva, akopram je tel6 strohnelo, v 
drugo, ravno rojeno tel6. Prehodivši trupla vseh vodnih, zračnih in 
zemskih l>itij preseli se zopet v telo novorojenega človeka in pride očK- 
čena drugič pred sodbo Imžjo. Tako potovanje izvrši se v 3000 letih. 

To vero v p redu še vanje (= preseljevanje duš) izumili so tedaj 
Egipčanje in od njih prešla je potem tudi k drugim narodom. Kraj, kjer 
bivajo duše umrlih, imenujejo Amenthes = jemalec in dajalec, ker 
sprejema duše, pa je zopet svetu vrača, ako niso očiščene. Stanovališča 
svoja zovejo le „0 s ta je", češ da se imajo le kratek čas v njih muditi, 
grobove mrtvih pa „večne hrame", ker imajo na vekov veke hraniti 
tel6 ; kajti od ohranjenja trupla zavisno je stanje duše onstran groba. 
Radi tega so egipčanske hiše tako priproste, grobovi pa tako veličastno 
in trdno zidani, da se jih je mnogo (vzlasti kraljevih) ohranilo do današ- 
njega dne, tedaj kakih 50(X) let. To so one pvramide, ktere so že stari 
med svetovne čudeže šteli. Pjramide niso nič drugega, nego umetno 
nasipani grol)ovi. lilizu mesta Kaira jih je, kakor rečeno, še dandanes 
mnogo. Največje tri so pvramide kraljev, koje Herodot imenuje Cheops, 
Chephren in Mykerinos, na napisih pa se ber6 imena ; K u f u , 
Chafra in Menkera. Kakor grobe skušali so p]gipčanje tudi mrtva 
trupla zoliu trohljivosti odtegnoti in ne brez uspeha; kajti kot mumije 
vzbujajo ona še dandanes pozornost učenih in občudovanje neučenih Ijudij. 

Mrtvaški običaji egipčanski so blizu ti le: 

Kakor hitro umre kak Egipčan, pospo si sorodniki in sorodnice glavo 
z zemljo, včasih si cel6 ves obraz z blatom ali ilovico namažejo, pusti 
mrtveca v hiši, tavajo jokaje z razgaljenimi prsimi in visoko podpasani 
po mestu, bičajo se, ne pijejo vina, jedo le navadne jedi, ne nosijo belih 
oblek in se ne kopljejo. Nat6 oddajo truplo, da se mazili. S tem poslom, 
ki prehaja od očeta na sina, bavi se posebna vrsta Ijudij. Kakor ima 
pri nas „entreprise de pompes funebres" (pogrebni ustav) več razredov, 
tako nahajamo tudi v Egiptu tri vrste maziljenja. Sorodnikom pokaže 
mazilec tri lesene uzorke, ki so natančne kopije prej umrlih znanih Ijudij, 



99 

tako da se lahko odločijo za oni mazilni razred, kteroga uzorek jim najbolj 
ugaja. Maziljenje po prvem razredu stane talent (kakih 1500 tolarjev = 
2150 gld.) in se tak6-le vrši: Truplo se položi na zemljo in najprej za- 
znami tako zvani pisar na enej trehušnej strani ob ledovji, kolika od- 
prtina se ima napraviti. Ko je rezalee z ostrim etiopskim kamenom 
toliko mesa prerezal, kolikor je postavno določeno, spusti se v beg, vsi 
pričujoči pa za njim, čeS pregreha telesne* oskrnmbe naj pride nad nje- 
govo glavo: kajti silno črt6 vsakega, ki poškoduje na kteri koli način 
kakega mrtveca. Nasproti pa imajo, mazilce zel6 v čislih; oni občujejo 
8 svečeniki in prost jim je vstop v vsako svetišče. — Ko so z nakriv- 
Ijenim železom možgane skozi nosnice potegnoli in na njihovo mesto 
kemične tvarine vlili, izpraznijo iz prerezanega jtreljuha drobje, splakngo 
je s foiniškim vinom ali palmovcem in na zadnji; še z zmetimi kadili, 
položi je v posebno posodo (vsaj pri imenitnejših ljudeh) in eden ma- 
zilcev položi svojo roko nd-nje ter moli k solncu obrnen v imenu mrtveca 
sledečo molitev: „0 solnce, naš gospod, in vsi l)Ogovi, ki podajete člo- 
ve.^tvn življenje, sprejmite me in dovolite mi stopiti \ bivališča večnih 
bogov! Kajti ves čas svojega l)ivanja na svetu častil sem pobožno bo- 
žanstva, kteni so me učili moji stariši častiti. Tudi nisem nikogar ubil, 
niti oropal, niti mu sploh kaj zalega storil; če sem se pa kaj v svojem 
življenji pregrešil s tem, da sem kaj prepovedanega jedel ali pil. storil 
nisem t^ga greha jaz, ampak to, kar je v tem zaboji (= posodi)." Z 
zadnjimi besedami m6ni govornik drobje. ktero se na to v reko vrže. 
Zdaj še le je truplo očiščeno. Trebušno votlino napolnijo s čisto, zmeto 
miro, kasijo in drugimi dišečimi tvarinami (izvzemši kadilo) in zašijejo 
odprtino. Pot6m osole truplo z natronom in je hranijo k večjemu 70 
dnij. Nat^ je oper6, s povoji povijejo in z gumijem prevlečejo ter tako 
sorodnikom izroči. 

Maziljenje po drugem razredu stane le 20 min (= 744 gld.) in 
se tak6-le vrši: Štakalico napolnijo s smolo iz cedre dobljeno ter z njo 
izdrskljajo od zadaj trebušno votlino, ne da bi jo prerezali ali na kak 
način izpi*aznili; ko je končnik že napolnjen, zamaše ga in zašijejo. 
Pot^m mazilijo truplo postavno določenih 70 dnij; zadnji dan izpusta iz 
končnika ono smolo, ktere učinek je tako izdaten, da se z njo tudi vsa 
trebušna vsebina s skrčenim drobjem vred izlije, natron pa sesuši meso, 
tak6 da je vsega človeka le kost in koža. V tej obliki sprejm6 sorod- 
niki svojega mrtveca. 

Po tretjem razredu mazilijo se le ubožni ljudje na ta način: Ma- 
lilci presiknejo z nekim mečilom trebušno votlino, mazilijo truplo pred- 
pisanih 70 dnij in je potem sorodnikom izroči. 

Soprog imenitnih mož in sploh Ijudij poselme lepote Egipčanje ne 
izročajo mazilcem takoj, ampak še le 3 — 4 dni po smrti, da l)i jih telesno 



100 

ne oskrunili/ kar se je bilo neki že zgodilo. — Kogar je kak krokodil 
smrtno ranil ali reka Nil odplavila, tega se ne sme nihče, niti sorodnik, 
niti prijatelj dotaknoti, ampak maziljenega slovesno pokopljejo — v svetih 
shrambah sami Nilovi svečeniki, ki veljajo za nadčloveška bitja. 

Ko je truplo maziljeiio , naznani družina umrlega sorodnikom, pri- 
jateljem in 40 mrtvaškim sodnikom dan pogreba s kratkimi besedami: 
„1. I. se hoče črez jezero peljati". Nat6 se zber6 sodniki onki-aj kakega 
jezera in se v polkrogu postavijo na navlašč za to pripmvljeni oder. Pri- 
vede se čoln, kterega so v ta namen posebni ljudje stesali; v čolnu sedi 
brodnik. Predno se truplo v čoln posadi, dovoljeno je po postavi vsakemu 
Egipčanu, oglasiti se s tožbo zoper mrtveca, ako je slabo živel. Ce more 
tožnik to dokazati, obsodijo sodniki mrtveoa, da ne postane deležen po- 
grebnih častij ; ako se pa izkaže, da je tožnik le obrekoval, zadene njega 
huda kazen. V zadnjem slučaji ali pa če se noben tožnik ne oglasi, 
odloži sorodniki takoj žalovalno obleko in govore mrtvemu hvalni govor, 
v kojem podajejo obširen njegov životopis, naštevajo vse dobre lastnosti 
njegove ter konečno bogovti prosijo, naj ga v družlio izveličanih sprejmi. 
K temu kliče zbrano ljudstvo „hussah" in blagruje mrtveca, češ da bo 
zdaj živel med srečnimi v podzemelji. Taki, ki imajo lastna pokopališča, 
položi truplo v zat6 narejene shrambe, kdor jih pa nima naredi si v 
svojej hiši novo sobo in postavi ob najtrdnejsej steni rakev po konci, 
tako da ima marsikak Egipčan to izvenredno srečo, videti in kot vi*stnike 
vedno pred očmi inn^ti svoje sorodnike, ki so davno pred njim živeli. 
Tako maziljeno truplo (mumija) ostane namreč dolgo časa neizpremenjeno, 
cel6 lasje na obrvih in trepalnicah ne izpadejo. V posebne hišne sobe 
postavljajo Egipčanje začasno tudi take, kojim so mrtvaški sodniki častni 
pogreb odrekli, pa tudi one, ki so jim za dolgove zastavljeni. Zadnje 
vrste mrtveci ostanejo ondi, dokler jih bogati potomci ne izrešijo in jim 
častnega pogreba ne preskrl^e. Trupla svojih rajnih za dolgove zastav- 
ljati je namreč Egipčanom dovoljeno, a največja sramota zadene tistega, 
ki jih ne odkupi, kajti njemu sam(»mu se ne dovoli po smrti časten 
pogreb. Ker ne more Egipčan brez pogrebnih slovesnostij onkraj groba 
najti blaženega pokoja, je umevno, da se je jako skrbno vsega ogibal, 
kar bi mu življenje oniJideževalo in ga ob častni pogreb spravilo^. Tako 
je bila tedaj gore omenjena mrtvaška sodba, ktere se je bal vsak Egipčan 
brez izjeme, tudi kralj, večje vrednosti in važnosti za razvoj egipčanskega 
značaja, kakor dandanes še tako stroge postave in kazni! 

Grki. Z Baedekerjem v roci potujejo dandanes potniki po raznih 
krajih evropskih. Za nas, častiti bralec, ki se Ijodemo zdaj po stiirej 
klassičnej Graeciji premikali, nima ta knjiga nob(»ne vrednosti. In 
vendar tudi mi ne moremo brez knjige shajati, ako hočemo ondotne 
mrtvaške običaje razumeti. Najimenitnejša knjiga v tem oziru pa so 



101 

prastare in vendar vedno mlade pesni H o m (M* o v e. One so pravo 
zrealo vsega grškega življenja, one so neusahljivi vir, iz kterega zajemajo 
vsi poznejs^i pesniki, ki so Homerove nazore o življenji in smrti le bolj 
na široko i*azpredli, očistili in k veejemu le v malovažnih toekah izpre- 
menili. Kar je bujna domišljija tega divotnega pesnika stvarila. prešlo 
je takoj v narod ter postalo narodna last. Izvor vsem mrtvaškim obredom 
poznejše dobe imamo tedaj iskati edino le v Homeru! 

Homeru sta smrt {ddvcaog) in spanje dvojčka. Naravno smrt na- 
kloni človeku os oda {inolQa, ^ioQog), posilno, nepričakovano pa Kere 
(A7^^); njih število je nebrojuo, nemogoče pa njim uiti. Za ki*atek čas jim 
more sicer človek ubežati, ako to ne nasprotuje volji neumrljivih bogov. 
Posilno smrt odločijo človeku Kere takoj pri rojstvu ; v tem oziru se tedaj 
nekako ujemajo s slovenskimi Rojenicami. V bitvah divjajo in razsajajo 
smrtonosne Kere v krvavih oblekah z Erido in Kvdoimom: zdaj se 
lotijo vojaka, kterega je smrtni udarec na tla pobil, zdaj zgrabijo še ne- 
ranjenega, zdaj vlečejo že mrtvega za noge po celem bojišči in se pulijo 
in trgajo za trupla, kakor navadni vojniki. Oe umrje mladeneč ali de- 
klica v cvetu svojega žitja nagle smrti, poslala sta jo jima ApoUon ali 
liOginja A r t e m i s , streljajoč s puščicami , ki nikdar svojega cilja ne 
izgreš^. Taka smrt ne boli. Tudi vse kužne bolezni so le nasledek 
ApoUonovih puščic. 

O smrti ima sicer naš pesnik vzvišene nazore in jo slavi, če jo je 
človek storil iz blagega namena : za domovino, ženo, otroke, prijatelje itd. 
Laertes in Penelopa na pr. prosita cel6 bogove smrti, izgubivši prvi 
ženo in sina, druga svojega moža, češ da nima življenje za nju nikakoršne 
vrednosti več. Priamos se brez strahu izpostavlja smrtnej nevarnosti, 
da dobi od Achilleja truplo ljubljenega sina svojega. A z druge strani 
je Homeru smrt vendar le veliko, dk največje zlo, kar nam pričajo vzlasti 
besede (Odys. XI. 489 in si.), ki jih govori Achillej v spodnjem svetu. 
Pravi namreč, da je rajši zgoraj najnižji hlapec, kakor spodaj vladar 
mrtvecem. Bivališče umrlih je podzemelje, Hadovo kraljestvo. Hades je 
neizprosljiv in nespravljiv ; človeštvo ga črti , ker kliče osorno in brez 
usmiljenja duše s sveta na svoj dom, od koder ni več vrnitve. Z od- 
vmenim obrazom se mu žrtvujejo črne ovce, in kdor ga kliče, bije z 
rokama ob zemljo. Homerovi pojmi o spodnjem svetu {"^iidog do^iog, 
dvffi^ \Aidao) so sicer prosti, a vendar nejasni in nedoločeni. On mu je 
temen kraj sedaj v notranjosti zemeljskej, sedaj v skrajnem zapadu onstran 
Okeana, kamor solnčni žarki nikdar ne prod(»r6. V njegovem preddvorji 
začenja se travnik Asfodelos, kjer bivajo sence umrlih junakov. Ta 
travnik se razprostira pod zemljo po vsem Hadu. Celo podzemelje obteka 
Acherou = reka bolečin, v ktero se izlivata Pvriphlegethon (ognjena) 
in Kokytos (= tuleča reka), Stjgin iztok. Stj x sama mu je zdaj stoječe 



102 

močvirje, zdaj reka ves Hades obtekajoea. Pri njenej vodi prisegajo ne- 
umrljivi bogovi. Tudi Hadovega pj^a omenja Homer, a ne daje mu ni- 
kakoršnega imena niti posla. T ar ta ros mu je ječa Titanov, ktere je 
tjekaj pahnol najvis^ji bog Zen, premagavši je po dolgem bojevanji za 
vladarstvo. V poznejšem času pomenja Tartaros spodnji svet sploh; a 
Homeru nista Tartaros in Hades eno in isto: Hades leži v globini ze- 
meljskej. Tartaros pa na skrajnih mejah zemlje in morja in sicer tako 
globoko pod površino zemeljsko, kakor visoko nebo nad njo stoji. Eljsion 
mu je lepa pokrajina tastran Oki-ana na zapadnej skrajini zemeljskej brez 
deža, snega in mraza; ondi živijo izveličani prosti vseh težav in bolečin. 
Tjekaj dospo Zenovi Ijuldjenci, kakor na pr. njegov zet Menelaos, ne da 
bi morali preje umn^ti. 

V Hadu sploh l)ivajo umrlih duše (»'T/m') ; one so sicer breztelesne, 
a ohmnile so si obrise prejšnjih svojih trupel. Manjkajo jim ^(fQiv€g^^ 
to je oživljajoča duševnost . sedež vsega čutjenja, mišljenja in hotenja. 
Kakor hitro (fqiveg pri smrti poginejo, zamorjeno j(» v človeku vse du- 
ševno žitje in le animalično ostane, kajti duša ne biva v ^^f^iveg^ in le 
duša sama more priti v Hades. Tedaj so duše le sence {ayjai, Mioha 
yxtfi(hT('n') brez mesa in kosti, brez vsake moči in človeškega glasti, 
cvrčeče kakor ptice, brez zavesti, ktera se jim le povrne, če pijejo kri 
Homer torej nesmrtnosti duše brez teb^sa ne pozna. Z ravno navedenimi 
nazori se seveda popolnem ne ujema to, kar nam pesnik v 11. spevu 
svoje Odjsseje pripoveduje, namreč, da žive spodaj ljudje v istih opravilih, 
kterim so bili v življenji privajeni, mišljava, kojo so najbrže še le po- 
znejše dobe rodile in jo v epopt^o vrinole. 

V obče je spodnji svet zemeljske užitovnosti navajenemu človeka 
ostuden, žalosten, obupen kraj. Tem hujše pa je ondi njegovo stanje, 
ako mu truplo ni bilo pokopano. Taka duša ne najde spodaj prej mirti, 
dokler jej ni storil kdo zadnje te Ijubavi. ki je ena prvih najsvetejših 
dolžnostij nasproti mrtvim. Cel6 padlemu sovražniku se navadno pokop 
ne zabrani. Po večjih l)itvah in ol> času kuge sklene se kratko pre- 
mirje: vsaka stranka zbere trupla padlih vojakov, umije je in jih vsako 
zd-se skupno na gromadi sežg(». (Od todi, da so v bitvah padle skupno 
sežigavali, da bi jih ne trebalo sovražniku prepuščati, izvim menda se- 
žigavanje mrtvih na (Trškem). Oe pa pade kak odličnejši junak . potčm 
so sevWa mrtvaški obredi tudi slovesnejši. Umito truplo se z dišečim 
oljem mazili, v platnene ovoje zavije in javno izpostavi ; na to se začne 
toževanje po nirtv(M*i, ki je ali naravni izraz bolesti ali pa le prazna 
ceremonija, vsekdar pa neobhodno potreben r>'/^QC(^ Oafovrcn''* ; konečno 
se truplo na gromadi sežge. 

Ginljiv je Homerov popis mrtvaških svečanostij pri padlem Patroklu, 
iskrenem prijatelji Achillejevem. Po noči se prikaže duša juuakova 



Achilleju ter ga prosi pogreba, da bi tem hitreje v Hades dospela. Za 
rana pripeljejo vojaki na Achillejevo povelje drv iz gozda in napravijo 
gromado. V lepih vrstah korakaj6e prines6 slovesno opravljeni Myr- 
midonei truplo ter je posipljejo z odstriženimi lasmi svojimi ; žaluj6č 
sledi Achillej, z roko podpiraj« glavo mrtvega prijatelja. Dospevši do 
gromade posveti i on svoje lase rajnkemu v žalovalnem govoru. Zdaj 
se zavije truplo v mast mnogih goved in ovac, ostalo meso z zaklanimi 
konji in psi vred pa diči gromado, okrog ktere stojš vrči polni olja in 
medu. Ko so padlemu junaku na čast šv 12 ujetih Trojancev usmrtili, 
zažg6 vse vkup, in boreas in cefir netita plamen. Velikanska žrtev 
mrtvaška gori celo noč in Achillej škropi ogenj z vinom iz zlatih vrčev, 
neprestano tarnaj6č. Sledeče jutro pogas6 žrjavico z vinom, kosti Pa- 
troklejeve pa skrbno zber6 in denejo s pepelom vred v pepelnjak, zavit v 
dragoceno tkanino, ter ga položi začasno v gomilo na pogorišči, da sprejme 
pozneje tudi še Achillejeve ostanke. Konečno se vršijo slovesne bojne igre. 

Podoben temu je Hektorjev pogreb. Usmrtivši tega hrabrega Tro- 
janca ni Achillej celo noč zatisnol očij. Drugo jutro vleče truplo nje- 
govo okrog gomile Patroklejeve in je pusti v prahu ležati ; le bog Apollon 
je varuje oskrumbe. A stari Priamos, Hektorjev oče, podd se vzpodbujan 
od božanstva v Achillejev šotor, oklene se njegovih kolen in ga milo 
prosi za truplo svojega sinii. Trdi mož se di slednjič omečiti in pre- 
pusti truplo očetu, vendar ne pozabi preje Patroklejeve duše odpuščenja 
prositi. Dospevši v Trojo zaukaže starec Priamos truplo svojega sinti 
slovesno za pogreb prirediti, potčm ko so je prebivalci plakaje in žaluje 
pozdravili. Devet dnij ostane truplo izpostavljeno; med tem se je na- 
pravila gromada. Ko je ogenj truplo pokončal, zber6 pepel v zlato po- 
sodo, ovijejo jo s škrlatnim suknom in položi v rakev, ktero krije pokrov 
iz t^ežkih kamenov ; nad njim se napravi gomila. Žalujoči Trojanci pa se 
zber6 pri slovesnej pojedini (= sedmini). Oe komu kak sorodnik ali 
prijatelj na tujem umrje in ni mogoče njegovih kostij dobiti, napravi se 
mu običajno v spomin časten grob, pozneje xevotci(fiov = prazni grob 
imenovan. 

Pesniki poznejše dobe so Homerovo predstavljanje človeškega stanja 
po smrti v mnogih točkah razširili. Tudi njim je vladar spodnjega sveta 
Hades, s priimkom Pluton ali pesniško Pluteus (od grške besede 
7¥)u)vTog = bogastvo), ker biva v zemeljskej globini, iz ktere prihaja 
človeku rastlinsko in rudninsko bogastvo. Upodabljali so ga s čemernim 
obrazom in gosto obrastenim čelom; v rokah drži ključ do spodnjega 
sveta, na strani mu stoji pes Kerberos, Ijuti vratar s tremi glavami, 
kačjim repom in kačjo (= iz kač obstoječo) grivo. Da mog6 to zver 
potolažiti, dajejo mrtvim strdenico na pot. Hadov sel je H er me s,, ki 
sprevaja duše v spodnji svet in se radi tega imenuje i^fvxo7to^i7i6g. 



104 

S površino zcnioljskp poljejo v Hados stmsna brez<lna, kakoršna so na pr. 
pri Tainaru. v Heriuioni. na Kolonn blizu Athen. pri Kuniah ? Italiji. 
Število peklenskih rek je pomnoženo; tako na pr. so omenja reka s 
imenom Lethe =^ reka pozabljivosti, ker pijejo duše iz nje pozahljeiije 
vseh posvetnih recij. Orez Stygino in Acheruzijsko jezero prevaža duže 
umazani starec (-haron. kterega sta rodila "Eqeliog in NvS, (Tema 
in Noe*). Ker se mu mora za njegovo delo mala prevoznina (»m-Aoi', 
6cn*(xy.i) plačevati, utakne se vsakemu mrtvecu obolos (= blizu 3 ^/^ kr.) 
v usta. 

Akoravno se pozneji^ih pesnikov nazori o onem svetu med seboj ne 
ujemajo popolnem, ce so tudi njihovi kakor Homerovi nedoločeni in nedo- 
sledni, nekaj skupnega imajo vendar vsi ti plodovi pesniške domišljije, in 
to je vera. da dobijo vsa človeška dejanja onstran groba svoje zasluženo 
plačilo. M i nos je sodnik mrtvim, na strani mu stoji brat njegov R h a- 
damanthvs z Aiakom in Triptolemom. P in dar imenuje Rha- 
damantha sodnika v elvsejskih poljanah; Platon trdi, da sodi Khada- 
manthjs Azijate. Aiakos Evropce. Minos pa da odločuje v dvomljivih 
slučajih. A kakor hitro so jeli mrtve po plačilu in kazni ločiti, morali 
so jim seveda tudi pos(»bna mesta odkazovati. In tako jim je postal 
Tartaros kraj mukepolnih kaznij, Klysion bivališče blaženih izveličanih; 
tiste pa, ki so na svetu srednjo pot med dobrim in hudobnim hodili, 
obsodili so, da morajo kot breztelesne sence bloditi po travniku, ki se 
zove Asfodelos. Pindaru je Elvsion blažena dežela na otoku izveličanih, 
kamor dospejo le tisti, ki so svoje življenje trikrat na zgornjem in spodnjem 
svetu čisto končali. 

V pose})nih slučajih more človek duše umrlih iz spodnjega sveta 
vzklicati, da mu razodenejo skrivnostne reči. To se izvrši s pomočjo 
mrtvaških proročišč (v€y.Qou(nT€7a , iln^o^unteia , \ln'xoirou7tua) ^ kterim 
začetek se dd že v Homeru zasledovati. Pri vhodu v podzemelje žrtvuje 
namreč Odjsseus (Odys. XI. v. 23 in si.), da bi priklical dušo vedeže- 
valca Teiresija, ki bi mu naj njegovo prihodnost razodela. Kri zaklanih 
živalij privabi cele tropc^ duš, ktere Odvsseus o<lganja. dokler ni Teiresias 
pil in nm želje izpolnil. Taka mrtvaška proročišča bila so pozneje na 
krajih, od koder se je moglo po splošnem mnenji v Hades dospeti, razven 
že gore omenjenih š(» pri Kichvru v Thesprotiji in pri Hemkleji ob Pontu 
v Bithjniji. Kljubu takim v obče priznanim proročiščem. ki so se 
večjidel na inkubacijo opirala, opravljali so ta posel vzlasti v Thessaliji 
tudi glumači na svojo roko, bahaj6č se, da znajo rotiti umrlih duše 
povsodi, ne samo na določenih mestih. 

Nevesele grške nazore o smrti sčistili so nekoliko mvstični nauki, 
ki so se razodevali vzlasti pri skrivnostnih svečanostih, male in velike 
eleusinije imenovanih. Ker se je moral vsak deležnik teh obredov 



s prisego zaveKati, da bode ves čas svojega življenja molčal o vsem, kar 
je lidel in slišal, ostalo nam je njihovo bistvo do današnjega dne več ali 
manj — ugaigka. Sčistili so verske te nazore nadalje tudi filosoii z raz- 
ličnimi svojimi modrovanji. A reči se sme, da so ostale njihove ideje 
le last posameznih oseb in da niso nikdar popolnem prešle v kri in meso 
helenskega naroda. Tudi pozneje, ne samo v Homerovej dobi. je ena 
prvih in najsvetejših dolžnostij do rajnih slovesen pogreb in skrb za do- 
stojen grob. Bolj krasno in ginljivo pač ni izpolnovanja to dolžnosti 
nihče opisal , nego največji tragik star(»ga veka : S o fo k 1 e j v svojej 
„A nt igo ni**. Kdor naleti na nepokopano truplo, vrže hitro vsaj pest 
zemlje nd-nje. Le hudodelnike, izdajalce in sovražniki; svoj*' domovine 
prepuščajo ropai-skim živalim v žir. Ni j<» bilo dolžnosti na Grškem, ki 
bi se bila tako vestno in strogo izvrševala, kakor ta. Že stara athenska 
postava na pr. je velela, da nimajo otroci do takih starišev, ki so je za- 
nemarjali ali k nečistovanju silili, nobenih drugih dolžnostij izpolnovati, 
izvzemši skrb za njihov pogreb. K i m o n se je dal cel6 v ječo vreči, 
le da se mu je dovolilo očeta v zaporu umršega častno pokopati. 

V A tik i so pogrebne slovesnosti blizu te-le: Umrlemu zatisnejo 
sorodniki oči in zapr6 usta ; sorodnice umijejo truplo, mazilijo je z lepo di- 
Sečim oljem, zavijejo v snažno platno, zaljšajo s trakovi, dičijo s cve- 
ticami , posebno s hubadom in je polož6 na oder (== xA/rrJ , čegar 
vsnoije mora biti proti vratom obrneno. Nat6 se prične mrtvaško to- 
ievanje, ktero oskrbljujejo navadno najete ženske ali moški. Sicer je že 
Solon skušal vse brezumno tuljenje in pretirano žalovanje s postavo za- 
braniti, a brez posebnega uspeha. Običajno ostane truplo le en dan po 
smrti izpostavljeno. Pot6m vzdignejo sorodniki, v poznejšem času tudi 
najeti ljudje truplo ter je nes6 z odrom vred pred solnčnim vzhodom iz 
hiše; zaslužne državljane nosijo mladi izbrani državljani. Za rakvijo 
stopa rodbina in sicer tudi ženske, le da smejo po Solonovem zakonu 
razven najbližjih sorodnic za pogrebom le ženske iti, ki štejejo nad 
<J0 let. ^Gfr^vfifdoi^ poj6 pesni žalostinke in je spremljajo s piščalimi. 
V Atiki 80 začetkoma trupla le sežigavali. a pozneje so je jeli tudi po- 
kopavati, kar je čim dalje bolj splošno postajalo. Za uliožne vsaj bilo 
je to veliko bolj pripravno, ker je dokaj manj stalo. Krsta (truga) je 
navadno narejena iz žgane ilovice, redkeje iz lesa : v njo polagajo lepotičja, 
posode za mazila, pa tudi jedi : nad rakvijo se napravi gomila, ktero ob- 
»ejejo z žitom, češ, truplo vračamo materi zemlji, zemlja pa se mora 
očistiti in še na dalje Zemljanom služiti. Krste družbinskih vdov po- 
kopavajo na enem prostoru, polagaj6č drugo zraven drugi*. Pri sežigavanji, 
ki je bilo pripravno posebno takrat, kedar se je ogromno šti^vilo trupel 
nakopičilo, držč se v obče šeg v Homeru popisanih ; v pepelnjak položi? 
k človeškim ostankom reči, ki so bile umrlejnu drage: vojakom orožjej 



106 

ženskim toilletne reči, otrokom igrače ; v mrtvaškej hiši napravi se sedmina, 
pri kterej se spoštljivo spominjajo umrlega, ne da bi kaj o njem lagali 
Ker smatrajo mrtveca za nečistega, postavi se v mrtvaškej hiši k vratom 
posoda z blagoslovljeno vodo , po ktero gred6 v drugo hišo ; s to vodo 
se poškropi vsak, ki gre iz hiše, in po pogrebu se vsi hišni prebivalci v 
kopeli očistijo ali pa se poslužijo neke „ modre" ženske, ktera opravlja 
očiščevanje po določenem obredu. Poslej se ne sme rabiti nobena po- 
soda več, ktere so se pri mrliči posluževali. Na otoku Delu, kjer sta 
se Apollon in Artemis rodila, ni se smel mrtvec niti pokopavati niti se- 
žigati. A ker se niso vselej strogo po tej prepovedi ravnali, trebalo je 
zemljo večkrat očistiti ter vse grobove zopet odpraviti. 

Z ravno opisanimi svečanostmi pa še niso končane vse časti, ki 
gred6 mrtvim {rd romiia^ id vofuZo^uva, rri dUcua), Posebne dni, najprej 
tretjega, pot6m devetega in slednjič tridesetega po smrti opravljajo se 
mrtvaške mokre daritve [xoai) ; daruje se neka zmes, obstoječa iz medd, 
vina, olja, mleka ali vode; žrtvujejo se pa tudi goveda in ovce. Se le 
po tridesetem dnevu odložijo z vsemi drugimi znamenji žalovanja tndi 
žalovalno obleko, ki je črna ali vsaj temna. Vendar ta šega ni povsod 
enaka. V Sparti na pr. darujejo Demetri in odloži žalovalno obleko 
12. dan po smrti. V Argih žrtvujejo 30. dan Hermu in končajo najbri 
s tem žalovanje. Na otoku z imenom Keos žalujejo matere po otrocih 
celo leto, možje pa ne nosijo nikakoršnih zvunanjih znamenj žalosti. V 
jonskem mestu G a mb rej i žalujejo po postavi ženske v t^mnobojnih, 
vendar ne umazanih oblačilih pet mesecev, možje pa v temnih ali belih 
štiri mesece. 

En del verske dolžnosti do mrtvih je tudi skrb za napravo grobov, 
ktere so stari Grki s takim veličastvom in lepotičjem krasili, da se je 
iz te navade posebna architektonična vrsta : grobna a r c h i t e k t o n i k a , 
razvila. Kljubu vsej krasoti pa smatrajo grobove vendar le za nečiste; 
radi tega se nahajajo grobovi večjidel (kakor na pr. v Athenah in Si- 
kijonu) daleč zvunaj mesta, in Grki se jih radi ogibljejo. Samo Spar- 
tanci imeli so svoje grobove — tako je zahtevala Lvkurgova postava — 
sredi mesta in sicer le iz tega namena, da bi .se mladina prirojene smrtne 
groze odvadila. Na rojstni in smrtni dan umrlih obišč(\jo Grki njihova 
počivališča ter se jih sploh tudi spominjajo ob posebnih njim posvečenih 
praznikih. Tak praznik ol)hajali so na pr. Athončanje 5. boedromija (ta 
mesec je obsegal drugo polovico našega septembra in prvo oktobra) 
ter so ga imenovali „ i'6/i6(T6/ a" ali „j'6xr(7<«". Groboskrumbo so šteli 
povsodi v velik greh. (Dalje pride.) 



107 



Razne malenkosti. 

3. 

Urez tujega besednega blaga ne prebije nob6n narod ali narodič 
in naj je prosveta njegova se tako prvotna ali pa prav nobena. Na tihem 
oceanu je mnogo čisto malih otokov in njihovi pičli prebivalci so še po- 
polnoma divji, nekteri celo Ijudojedi. a tuje liesede so vendar prodrle do 
njih, da.si je dohajalo inostranstvo z njimi le malokaj in malokdaj v do- 
tike. Prav tako je tudi drugod in ima na pr. samojedski rodič silpagurskih 
Karagasov. kterega je bilo leta 185H. le 172 dus, izmed 110 nam znanih 
samostalnikov nekoliko tujih, osobito ruskih. ^ Kakor zdaj tiiko tudi že 
T starih časih, in so razni arjoevropski narodi kolikor med sabo toliko 
med narodi semitskimi in hamitskimi jemali in dajali na p6sodo vzlasti 
kulturne besede. * Danes seveda je takega blaga neprimerno več po jezikih 
omikanih narodov, kajti mednarodno občevanje je lažje postalo in živejše 
od prejšnjega, znanstva in umetnosti bolj dovršene, trgovina splošnejša. 
obrt večja ter mnogovrstnejša. sploh pa vsi uveti in okoliši, pospešujoči 
takim besedam pot od naroda v narod, kolikor mogoče ugodni. Zat6 pa 
danes kar mrgolf po arjoevropskih jezikih tujih b(»sed in se nam ni ču- 
diti, da spisujejo debele slovnike, samo tako blago obsegajoče. ^ 

Jemlje se danes na p6sodo nekoliko drugače nego se 
je jemalo v prejšnjih časih. Dokler je odločeval narod sam, 
uhajale so tujke le redkokrat čisto neizpremenjene v jezik, ampak se je 
skušalo dati jim tako lice. da so na videz domače postale ali vsaj take, 
da so jezikovim zakonom ugajalo. Odkar pa odločuje knjiga, uhajajo 
navadno ti stvori v jezik tako . kakor so znani v jeziku , od koder so 
vzeti, — torej brez vsake glasovne ali ktere koli druge premene. Zato 
je prve mnogo težje tolmačiti in nekt(»rim vAO najtančnejše jezikoslovno 
razlaganje ne more do jedra. Posebno mesto med tujkami prve vrste 

* 01. A. Boltz J)a8 Fn»in(lwort in Sf*im*r kiilturhist(»rischon Kntstohung luid Bo- 
d^ntung. B<;rlin 1870, Btr. 5—7. 

* Prim. m. dr. Laz. (Jelj^f*!- Trsprunj; und Kntwi<.'kolitii^ di»r menschlicheii 
fcjprache und Vemunft, Stiiftgart 18(W, I. 275-299 in 445-409. Koliko so m. dr. 
Rimljani vzeli od Grkov, razvidno j»j iz spisa Indox (^ra<H;orvui vocabvlorvm in lingvam 
Utinam translatorvm 4vaestivnrvlvs avrtvs, sfHpsit A. Siuilfold, IK-rolini 1874, a še 
natančnejši* in temeljitejse iz dola I)ie griorhischen \VorttT ini Latoin von Dr. Fr. Oscar 
HVise, Leipzig 1882. Takih besed jo v latinščini ne na stotine aniimk na tisoče. 

* Nedavno čital sem v nekem knjigopisneni pon)^ilu, da ima ruščina okoli 
30 tisoč tujih besed, a lani prifila je knjiga na svetlo, ki ima e«?16 napis „85 tvsjač 
inostrannjch slov, voSedSich v russkij jazvk". To je sicer grozno ]>retirano, kajti med 
tuje uStete so tudi vse maloruske besede, a da odkrhneino tudi polovico in več, ostane 
jih vendar he ogromno število. 



108 

pa zavzemajo one, ki .so nastale vsled tako zvane narodne etjnio- 
logijo, ki je bila iM)vod niarsikterej priei ter mnogim bajeviiim na- 
zorom, in namen teh vrstic je zgoli na ene j takej besedi pokazati, kako 
se je v tem oziru s tnjj^eino ravnalo. 

Za rastlino ligusticnm levistieiim L. imamo mi lustek, Inštek, luštrk, 
luštrek, * velestin, * velestika. ^ V hrvatskem in srl)skem jezika je to 
velestika (StuUi), Ijnbaeac, IjubCtac, milobud, miloduh, trojevac, selen, * 
v maloruskem ljul)fstok , * v beloruskem Ijubista,* od koder je litv. 
lubysta f., lubystas m. in od tod lotv. lupstaga. lustaji, ' — v veliko- 
ruskem lJQbist6k, ® v sorbskem kefc (prim. ker = grm), khers, lubčik, • 
v eeskem libeeek, libeek, sti^^es. lubeček, slova.š. lubček ^® in v poljskem 
lubszczyk, lubczvca, lubszcza, lubczyk, lul)istek. ^^ Izmed romanskih jezikov 
ima ital. levistico, libistieo. fran. liveche ^* in rumun. leušten, kar je magy. 
16stv4n, lestydn, ki pozni vrhu tega ^e obliko levestikom, *^ kteraje vrlo 
blizu Belosteneevemu velestika. V grščini znana je beseda )jyvaTix6r, 
od koder je bržčas turški loghostyqon. ^* V srednjej in poznej latinščini 
nahajamo to besedo v raznih oblikah. Take so levisticum. libisticum, In- 
bisticum, lubristicum, ligusticum, leuistica, lubestica. lupiscita. lumbicista in 
več drugih. ^^ Prav tuko pestro je tudi v grmanščini : stgn. lubistechal, In- 
bistechil, lubestecil, lubistichel, lubestecoo ; srgn. lubsteeke, lupst«ehe, 
lubisteche, lubesteche, liibestecke, lusteche, Itlbstock, lustok; aglsas. lu- 
festice ; dolnem. levesticken , lubstock , lul»l»est5ckel , leverstock ; ngn. 



* Miklosich Die Freiiidworter iii den slavischni S|micheii, W-ien 1867, pg. 84b; 
Šulek, Jugosla venski imenik bilja, u Ziigrebu 1879, str, 209, 210. 

- HabdeliO Dictionar s. v. Morda je velestin tiskovna napaka za velestik. 
^ Bolost^^nec Gazophylacium I. 739, II. 557. 

* Šulek op. cit. pg. 529 in pri dotii^nih besedah; Vuk RjeČnik s. vv. 
® Zakrevskij Starosvetskij bandurista, Moskva 18(>0, str. v)88. 

* NosoviČ SlovarL bolorussk. nar., S. Peterb. 1870, str. 274. 

' Briickner Litu-slavisohe Studien, \Veiniar 1877, I. 104, 177. 
** Dalj Tolkovyj slovarb živ. vrlikorussk. jazvka s. v. 
^ Pfuhl Lužiski serbski slownik, w Budvšinje 18G6 s. v v. 
^" Jos. Jungnianu Slovnik česko-neni. s. vv. ; Kott, Cesko-ndiu. slovnik h. tt. ; 
Matzenauer Cizi slova ve slovanskjch feireeb, v Bvm 1870, str. 241. 
^* Linde Slownik jtjzjka polskiego, wyd. drujjrie s, v v. 
** Diez Etymol. W6rterbuch der roman. Sprachen*, Bonn 1878, pg. 192. 
" Cf. Miklosich op. cit. pg. 34^' ; A. de Cihac Uictionnaire d' etjmologic 
daco-romane elements slaves, magyai*s, turcs, grees-mod«»rne et albanais, Francfort 
s.M. 1879, pg. 512. 

" Weise misli (ct*. op. cit. i>g. 449), da je lat. ligustiriim moralo izcimiti se 

iz grSkega hyvOTiyjn\ ali ]k» piiivilib latinAčine je prav tako lahko nastala ta beseda 
na domatMh tleh. 

^^ Prim. Uiefeubach Glossarium latino-germanicum mediae et intimae aetatis, 
Fraucoforti ad M. 1857, pg. 327«^. 



109 

splošno IiebsWckeI in že v 15. stoletji daleč okrog razširjeno v oblikah 
liebstdck, liebstuckel, liebstockel, liebstčok(»l. * 

Da so te besede tuje uo6em posebno poudarjati, * ali zanimivo je, 
da so razni jeziki po besedah, že popačenih, stvarjali zopet 
besede istim načinom. Izmed latinskih l)espd namreč je samo 
ligastjcum razločna in tudi piTotna ter znamenuje ligursko rastlino ali 
rastlino iz Ligurije došlo, kakor so postavim Rimljani redke v zvali 
radii svria, ker so jo bili iz Sjrije dobili. Tako je tudi za našo ajdo 
(polygonum fagopjrrum L.) velrus. greča, grečka, grečicha, grečucha, gre- 
čina, mrus. hrečka, pol. gryka, greczyoha, gryczka, stprus. grikai, litv. 
grikai ali čes., pol. in mrus. tatarka, franc. sarrasin, ital. saraeeno in od 
tod rezijan. saražina ali saražena, — t. j. grško, tatarsko, sara- 
eensko žito. Isto tako je naša turščiea (zea mays L.) in nem. 
der turken toliko kakor turško žito (frumentum Turcorum). ^ Iz li- 
gustieum postalo je levisticum in za njim mnogokaj drugega latinskega, 
kar smo vsaj z večine že poprej bili našteli. Niti germanski niti ro- 
manski in slovanski izrazi ne kažejo na prvotni ligusticum , ampak na 
ktero koli nd-nj se oslanjajočo besedo ali pa cel6 na nobeno , ako niso 
neposrednje nastali iz latinščine no iz kterega drugega jezika. Ali bodi 
na posodo vzeta kjer koli, v vsakem slučaji je pri takem poslu želja 
jasna, naj dobf beseda kolikor mogoče domače lice. To 
pa je samo možno, ako se tujka tako preuravnd, da postane enaka ali 
vsaj Jako slična kakšnej domačej, s ktero se po glasu zgoli na videz po- 
sebno strinja. Po tem načinu zvonite ob6 sicer dosta enako in skladno, 
ali po jezikoslovnih načelih ju ne bode nikdo imel za sorodni. N dr o d na 
ali ljudska etymologija in znanstvena ste si torej na- 
vskriž. Tako se naslanja anglosaški 1 ufe s tiče gotovo na agsas. 1 ufu 
(= ljubezen) in stgn. lubistechal, srgn. lubestecke na stgn. 
luppi, srgn. luppe (krepkotvorni rastlinski sok), * a ipak ni dvojiti, da 
niso te besede teh jezikov istinita domača lastnina. Da vzlasti naš 
lu stek (iz * levstek, * levstik) ni druga nego levisticum ali levistico, je na 
prvi hip jasno, kakor tudi da luštek, luštrk, luštrek po glasovnej 
skupini št up morejo biti domači, kajti ta skupina je le tedaj naša, 
kedar je narav noč reflex staroslov. št, kar pa bas v teh besedah ni in 
bi tudi biti ne moglo. Vel es tik a dalje je per metathesin nastala iz 



» Diefenbaoh op. ct 1. cit.; O. Scbade Altd. W6rtorbuch, 2. A., HiiHe 1872—1882, 
pg. 573; J. u. W. Grimiii D. W5rterb. VI. 979. 

* Gl. m. dr. Miklosich op. et 1. cit.; Matzenauor ('izi slova, str. 241. 

* 8 poslMlnjim stavkom odstranil sem sam pomoto, ki so mi jo bila ne vem 
kako vrinola v mojo Kini. in d. si. L. na str. 53. 

* Prim. Fr. Kluge Etjmol. W6rtorbuoh d. doutsehen Spraebo, Stiuissburg 1882, 
pg. 205, 206. 



110 

* levestika (piini. inagv. lovostikom) iii se je morda mislilo blizu tako 
kakor v germaiiscini iia velij, da je vsaj prva polovica besede dobila do- 
mačinstvo, kakor v nokterih drugih slovauskih in ueslovanskih istega 
rojenja. — Gotovo po takcMU n a O i n u stvarjena je velika vet>iDa slo- 
vanskih liesed le-sem spadajor-ih , in je njih prvi del ali starostov. 
ljub'i> ali pa ljubiti, dor*im je drugi nekterim ostal tak, da se 
mu tujina se danes dol)ro pozni, nekterim pa je tudi tA del postal 
domae in torej vsa beseda nekako proizvod domaeih til. 

Poslednjih mi ni treba posebej vee navajati, a prve so mrus. in vms. 
Ijubistok in polj. lu bi s tek, ki vsakega nehote silijo do nekterih 
nemi^kih izrazov. kt(»rih smo s(» že poprej spominali. Vzlasti poljski 1 u b i s t e k 
je prav kakor srgn. lubisteehe in po poljsr-ini šla je beseda v ruščino, 
kakor so tudi knjiž(»vni proizvodi zapadne Evrope bas po 
tem potu dohajali v rusko književnost. V poljščini pak kakor 
v ruseini postala je prva polovica narodna, a druga ostala kjubu temu 
tuja, kar zopet v jezikih ni kaj posebno nenavadnega. Taki polovičarski 
stvori imenujejo se voees hjbridae in so sestavljeni tako, da so 
njih p o s a m n i deli vzeti iz različnih jezikov. V srbskej be- 
sedi prsluk (= prsnik) je prs- (prsi peetus) domačega -luk pa 
turškega proizvoda. Oeskega vanoe, vdnoce prvi del va- je tiy 
(prim. srgn. vihen nahten. zdaj weih-na(*htiMi), drugi domač, prav kakor 
staroslov. malbžena di'()QnyvHt, maritus et marita, eoniuges in * malt- 
žena uxor, koje j(» nastalo iz stgn. mahal, mal = eoneio, pactum (prim. 
stgn. gimahalo ženin, soprog, gimahala, gimala nevesta, soproga, zdaj 
gemahl) ter domaee besede žena. * Akoprem je ruski Ijubistok in poljski 
Inbistek po istem naeelu postal polu domač, vendar ostane vsa beseda v 
jezikoslovnem oziru tuja, ker seje iz pokvare stvarila zopet po- 
k v a r a. Prelila se je prav po istem na^-inu, kakor postavim naš rožmarin 
(rosmarinus officinalis L.), ktiMi je kot svmbol zveste ljubezni zaljubljenim 
najdražja cvetlica ne le v nas ampak daleč po svetu slovanskem. * Prav 
za prav zove se ta rastlina „rosa morska*^ = ros marinus, ker se 
neki od nekdaj, posebno obnese po južnih primorskih krajih, od koder 
smo jo dobili tudi mi. Ali kakor je iz rosmarinus Angležu postala 



* Miklosi<;h op. cit. pg, .%'», 02'>; idom Lexicoii palaeoslov. s. v. mall^ien*; 
{^eiu^^novic v Arehiv f. slav. Pliilolojjrie VI. 2(>— 30: 0. šeirl Z oboni jazjkozpjtu, f 
Pmze 1883, I. 330. 

^ Koj^ar zanima svinbolika rastlin, prouči Pr. Sobotke temeljito in z veliko 
ljubeznijo do vsoga slovanstva s]»isano knjigo ,.Kostlinstvo a jeho vyznain v narodnich 
pisnich, povost«M-h, biiji<'h, obradcrh a povt^rach slovansk^ch, v Prazo 1879". O roi- 
marinu (srb. ružnuirin. r. rožmarina, pol. rozmarvn, r. rožmarin . . .) govori knjiga na 
«tr. 219 — 220. Jugoslov. imena prini. v Sulckovej že navedenej knjigi na str. 549. 
Marsikaj slovanskega ima tudi Ang. de (iubernatisa delo ,,La mjthologie des plant«s 
ou les legendes du regne vegetal'*. Tome I. Pariš 1878. 



111 

rosemarj (t. j. rose iii Mary), tako tudi v na^em rožmarinu ni 
sluha o rosi, ali pač o roži, kakor da bi prvotne hesede prvi del bil 
rosa s^ roža in ne ros = rosa. Tedaj tudi tu zgoli ljudska besedo- 
tvoritev, da udobf beseda kolikor toliko doma?, obraz. Oudno je pa 
zopet to, da smatra n&rodna pesen sama rožmarin za tujo rastlino, 
kajti vžasi mu daje pridevek „nemSki". 

Saj se zo vseh pozna, 

Zelen puSlec ima — 

Z rožmarina nemškega 

Z nagelna erdočega. St. Vraz Nar. p^sni I. 181). 

Po vrtu je Spancirala, 

Pa rožice nabirala, 

De si bo pušeljo delala. 

Iz rožmarina nemškega 

In nagelj na rdečega. 

In nageljna rdečega. M. Valjavee Nar. prip. str. IV. 

Po takih prostondrodnih nazorih sklepati kaj o zgodovini besede 
zdi se mi prav nevarno in tudi z znanstvenega stališča je dva 
dopuščeno. V tem posebnem slučaji je pa sicer prav tako mogoče, 
da smo dobili besedo iz juga, kakor da nam jo je dal nemški sosed, — 
ali z drugimi besedami, naš rožmarin postal, je lahko tako iz 
rosmarinus oziroma ros marino kakor iz rosmarin. 

Kakor pri rožmarinu na rožo mislilo se je v l)esedah libecek, 
1 i b Č e k , 1 j u b i s t o k , 1 u b s z c z v k . . . na ljubiti,^) o čemer 
se moremo tudi prepričati po os talin a h narodnega 
slovstva. Na Ceskem devljejo matere hčerkam libecek do kopeli, da 
bi se odrastle lažje in stalnejše prikupile mož^m. Takisto delajo ruska 
in srbska dekleta, da postanejo krasnejša, in maloruska devica vpraša 
Ijubčeka svojega , ali se je v Ijubistoku kopal . da se jej je tako p r i- 
ljubil. Na Srbskem dajejo zar6čencema m i 1 o d u h a , da s e m i- 
lujeta t. j. ljubita.^ Vse to in še marsikaj drugega porodilo se 
je v narodu stoprav, ko je bil udahnol v besedo pojem ljubiti. 
Bastliue torej ni imenoval tako, ker jej je že spo- 
četka prisvajal čarov ne lastnosti in moči, ampak ko 
jej je bil im6 po svojem pre naredil, dal jej je po- 



* Navadna potočnica (mjosotis palustris L.), ki slove v velnišč. nezabudka = n. 
vergissmeinDicht ima v malornSčini spomina vredno ime: ljubi mene. 01. Zakrevskij 
op. cit. pg. 388. 

* Prim. Pr. Sobotka op. cit. pg. ^2. V Nemcih ima liebstockel isti 
poin«>n in enako važnost. Gl. A. Wuttke Der deutsohe Volksiibei-glaube der (Jc- 
genirart, 2. Aufl., Berlin 1869, na straneh 98, 342, 343. 



112 

lakoma tudi p r i m e r n o s y m b o 1 i k o. Da bi bilo ostalo rast- 
lini prvotno ini6 1 i g u r k a , javaljne bi bila postala (kakor tndi v Li- 
guriji ni bila) znamenja zveste ljubezni in kar se jej še sicer prisvaja. 
V tem oziru imamo dobro analogijo v ndrodnih pripo- 
vedkah, nizpravljcojocih postanek kakšnega mesta, selaali 
g r a d 11 , vzhisti po krajih, ki so bili nekdaj slovanski, aje 
zdaj zaseda n (mu š k o prebivalstvo. Ker so ljudstvu nem- 
škemu imena takih krajev nejasna, razlaga je po svojem, in zares 
postane iz slovanske besede nemška, d a s i z j e z i k o s 1 o v- 
n e g a s t a 1 i s e a n 1 m (mI n j i nn; p r a v u o 1) e n e s o r o d n o s t i. 
Da boljše osvetim kar mislim, stoj tukaj tak primer. Mnogo krajevnih 
im6n slovanskih je stvarjenih po brezi (staroslov. breza, betula). Nemci 
so prekrstili dotiena im«'na po krajih in rasih prav različno in med drugim 
tudi v F r e s a e h . F r i e s a e h , F r i e s a e k. Poslednja beseda zvoni 
popolnoma nemški in je bila povod narodinj ali Ijudskej etvmologiji. 
Pravljica namreč poroea, da j(^ bil nekdaj zlodej vs(» samopa.^ne plemiče 
polovil in utaknol v veliko v r c e o . s kt(M'o jo vesel freal proti pekla. 
V Friesaeku zadene se tako moeiio ob erkveni stolp, da se vre^a ne- 
koliko pretrga in četrtina plemieev popada na tla. Bili so jako veseli, 
da so ušli vragovim kremplj(»m in v zahvalo nadeli so kraju im6 Frie-sack 
= Frei-saek. ^ K a k o r j e t li iz p o d o nj a e e n e g a krajevnega 
imena nastala pravljica, prav tako d o b i 1 a j e tujega 
naziva rastlina v nas svojo s v m b o 1 i k o , k o s e j e j j e 
bilo toliko i z p r e m (Ml i 1 o ime, da se j c! glasilo slo- 
vanski. Krek. 



Slovenske besede v koroškej nemščini. 

spisal Davorin Trstenjalc. 

rn 

le l)escde s(»m nabral iz Lex(»rjeve knjige: „Kaernth. Idiotikon". 

Gotovo jih še med narodom več živi. Gospodje koroško-slovenski du- 
hovniki, kteri med Nemci pastirijo, nabrali bi jih lahko in v tem listo 
objavili, ker take zbirk<» niso samo važne za jeziko-, temveč tudi za 
zgodovinoslovea. Že rajni slavni Jarnik je takih besed nekoliko nabral, 
ali tudi ne popolnonni. Ta zbirčica utegne bivati komu v spodbudo. 
Slovenske besede v koroškej nemščini so te-b»: 

Hala n k a, Kollkegelbahn . v koreniki in obliki slov. valjanka, iz 
valjam, roUe, walze. 

» A. Kuhn Markischr Sageii uiid Marchen, Berlin 1843, pg. 153, 154. 



113 

Bar le 88, Specht, tudi po Tirolskem znana beseda, * barglez, brglez. 
ti 1 u p p ' u , heimliche Blicke thun, sUroslov. g 1 v p - a t i , malorus. h 1 y p- 

nut, circumspicere , holsteinsko glupen, anschielen, in sleško 

glupsch, tuckisch; ta beseda je iz sloYanš(>ine. 
Gos C h, Mistgosch, Karren, worin der Diinger auf die AnhOhen 

gefOhrt wird, slov. kos geflochtener Wagenkorb. 
Grah'1, Grahelizen, Rosswicke, slov. grahol, graholica isto. 
Graupe, etwas zusammenhockendes, slov. krop, gedrungen, geknimnit. 
Greta m. Wagen mit zwei Rftdern, slov. grote, sansk. ga rta, 

Karren. 
Grada, Stuek, Brocken, slov. gruda z enakim pomenom. 
Gruschger, Guschger, Eideelise. slov. k u s (* e r. 
Gandl. ein' Mensch, der viel, alier wenig Gediegenes spricht, slov. 

godem, godi a s slicnim pomenom, v besedi gandl je ohranjen še 

stari uosnik: gand. 
Gaug'lu, heftige Bewegung machen, slov. guglati, schaukeln. 
Gatschele, Schwein, slov. k o e e , kocka, na GoHškem in pri Slo- 
vencih na Venetskem : k o k e c , Ferkel , magvarski k o t s a , porca, 

iz slov. 
Grougge, Krummbein, slov. krak, krok. kruk, isto. 
Gratschen, crocire, slov. kračati, krokati, krokar, corvus. 
Happen, schnappen, slov. ha pati, isto. 
Katschen, sehlechte HOtte, slov. koča. 

K 5 r p e n , den Frčschen den Kopf abschneiden, rusk. k o r p n u t , scindere. 
Kruden, Erdscholle, slov. gruda. 

M a n k e n , nach Feuchtigkeit riechen, moknoti — moker — mo- 
krota. 
Manndln, zčgern, slov. mudim, cunetor. 
Megg'n, verwunden, slovaški magovat, srbski maz-nut, einen 

starken Hieb versetzen. 
M as« D, die Augen zudrucken, slov. mežati. 
Oule, dummer Mensch, slov. o le, slovaški o^e. ruski ol-uh z istim 

pomenom, pimeri še al-ša (auša) Niirrin. 
Pe i 1 , Holzpropf fur das Spundloch, slov. pila, p i 1 k a. 
Plutzen, pudendum muliebre. slov. pvca, pvčka, isto, češki pyj, 

niembnim virile. 
Puttele, Lockruf fur Huhner, rusk. in slov. puta, Henne. 
Pop p lat, mit Knospen versehen, slov. pop. popje, popike, 

Knospen. 
Putsch, Wassergefilss, slov. buča. 
Petschefn, gebratene Ruben, slov. peč et i na. 
Prentla, beim Liebchen naehtliche Besuche machen, ruski prentat, 

8 



114 

compriraere, p r j a t a t iz p r e n t a t , verheiralichen, Testecken, Preutl- 

hulte, Ort zum Verbergen. 
Rabisch, rabousch, rosch, Kerbholz, slov. rovas, dialekt. rouš. 
l^^ggl? ^"^^ Stange, welche noch mit eiiiem Theile der zngespitzten 

Aeste versehen ist, slov. raglica, rajca isto, litovsk. raginti, 

stacheln. 
Račk, das gruiie schleimichte Wasserinoos, po aphaeresi, ker koroško* 

slov. narečje gutturalce težko izgovarja, slov. krak. Glej Scheiniggov 

„ Obraz". Kres I. 
Sehalaz'n, sich mit jemandoii unterhalten. slov. šaliti, scherzen, 

spassen. 
Storre, Stock. slov. štor. 
T a p p 11 , Schlag, slov. t e p , t e p e m , sehlage. 
Tr5be, Knhfutter. das aligebruht mul mit KI e i en untermischt ist, 

slov. otrobe. 
T u m p e t , abg^stumpft, slov. t u m p a s t , t u m p a t , staroslov. 1 1^ p , 

obtusiis. • 
Tetschen, sehlagen. iz tolč, t le*. 
T s e h a p ' n . mit einer Buthe schlagen am Tage der unschuldigen Kinder. 

slov. š C- a p a t i , s a p a t i , š e a p , š c a p e c , Ladstoek. 
Tschoja, Schojen, Nusshaher, v štajerskej in tirolskej nemšč. znano, 

slov. šoja. 
T s C h u k , Uhu, slov. (* u k. 
Tscherfel, sehlehter Schuh, slov. črevelj. 
Tschreapp'n, Scherbe, slov. erep, erepinja. 
Tschutschele, vulva. slov. cuca. 
Tschuppl. IJuschel. srb. TMipa, Haarbiischel, tirolskonem. tschanp- 

inoas. die Haubenmeise, slov. cu pari ra; Janezih ima dialekt. 

^. a u p a r C a. 
Tschisrhken, tirol. tschitsehen, anfleuehten, slov. ?. učkati, 

na Blaževo se z blagoslovljenimi svečami cucka, sansk. 9UČ, 

lucere. Iz tega debla so slovenska imena: Cucek, Čučko. * 
Tschuggn, niederts chuggn, hocken, slov. r:u{*nut, kuc^.nut, 

čuknut, isto. 
Tschmoigge, halbgedruckte Birne. slov. cmokat, knetten. drucken, 

emok, Knčdl, der gedruekte. 
Tscliappln, unverstandlich reden, slov. čebljali. 
Tschouder, tsehOderle, zerzanstes, buschiehtes Haar; tschoudret, slov. 

koder, kodrast. Tudi srednjenemski k u d e r , stuppa, floccus. dialekt. 

kauder, švicarski: kuder fioccus lanae, kan der i g, stuppeus, 

dolenjenem. kudderich horridus de capillis. a gotovo šote besede 

iz slovanščine. ker jili skandinavščina in gothščina ne poznate, dočiin 



razSirja staroslov. deblo k^d svoje veje po vseh slovanskih jezicih; 

rnsk. kudžli*, polsk. k^dziel, gorenjeluž. kudzel, česk. kudel, 

srb. kudelja, cel6 lotiški kddelg, fasciculus stuppae, in ker 

nemški jezik glasnika A ne izpreminja v <;, jetschodrat, tschodrig 

gotovo iz korotanske slov. sprejeto. 
Ts C h op p en, verstoppeln. primeri: t^ep. 
Zenizen. Gnmdstflck nahe an einem Walde meist nioosichter Art, 

menda iz senca, v senčnatem kraji ležeče zemlji.^če. 
Zorklu, die Zapfchen der Eicheln, iz r*vorkelj, srb. čvor, Knotten, 

Knollen. 
Z w i 1 1 n , lant schreien, slov. c v i 1 i t i. 
Zur re , grosser Sack von grober Leinwand, slov. š ura (Janiik, Etjniolog. 

123) nisk. ščura, Sack. 
Zancheu, Bach der nur beini Kegen fliesst, slov. Suha. 
Wnsele, Wuschele, Laus in der Kindersprache, slov. vuš, uš. 



Poročilo o hrvatskej književnosti. 

Spisujo J. SUkUtsa. 

IV. 

1. Književno cviece Lavoslava Vukeliča. Pribrao Bude Budisav- 
1 je Ti C. Sn slikom, u vrlo elegantnom izdanju, tiskom „dioničke tiskare"; osmina, 
str. 313. Ciena za predbrojnike 1 for. Drugo izdanje. Lavoslav Vukelič ni mnogo 
pisal, ker je dosta mlad umrl, ali to, kar jo napisal, je zares cvetje. Njegov prijatelj, 
veliki inpan, izdal je po ujegovej smrti zbrane pesni in pripovesti, ki so se tuko 
hitro razprodale, da je knjiga doživela v kratkem drugo izdanje. Jezik je krasen in v 
vsakem oziru dovršen. 

2. Pedagogi j a. I. dio. Uzgojoslovje. Sastavio Stjepan Basariček, učitelj 
kr. preparandije u Zagrebu. Drugo, posve preradjono izdanje. Naklada brv. pedagogijsko- 
kjiievnog sbora. 1882. Osmina, str. 214. Tisak Albrechtov. Ciena 1 for. PaedagogiSko- 
književni zbor v Zagrebu izdal je že več paedagogičnih knjig, ter opozonijem ua-njc 
Diie slovenske paedagoge pri sestavljanji šolskib knjig za naša učiteljišča, ktera po- 
stanejo sčasoma slovenska. 

3. Slavonija od X. do XIII. stolječa. Razpi-avica, što ju je povodom 
ftpjsa »Die Entstehung Croatiens** od F. Pesty-a napisao V. Klaič. Zagreb. 1882. Ciena 
40 noT. Tisak dioničke tiskare. Tajnik pri magyarskej akademiji v Budim -Pesti, 
F. Pestj, je na početku 1. 1882. izdal brošuro „Dio Entstebung CrGatiens**, v kterej so 
trudi dokazati, da je bila današnja Hrvatska (posebno pa župauije zagrebška, varaž- 
dinska in križevska) že od X. veka del Ogersk»», da je v XIII. veku dobila ime Sla- 
vonija in Se le v 18. veku postala Hrvatska. Na to drzovito trditev odgovoril je 
V. Klaič T navedenej knjižici prav temeljito in ji^sno, da so bili v teh predelih Hrvatje 
gospodaiji od 7. veka do dandanes, a Magjari samo do Drave. Za historika so te 
razprave prav podučljive. 



116 

4. Društvo sv. Joronima v Zajsrrebii je za leto 1882. izdalo pet kujig in 
sicer: 1) Živo! svetaca i svetica božjih za injesec kolovoz od dr. Franje Ivekovicn. 
2) Vinogradarstvo i pivni<;ai-stvo za puk. Napisao Fnin Kuralt, taJDik gospodarskoga 
društva. 2) Vjekopis dra. Jurja Dobrile, biskupa trs&insko-koparskoga. Napisao Cvjetko 
Rubetič. Sa slikoui. Ciena ;)0 nov. Lej* životopis vrednega ^kofa, kterega življenje 
je opisano tudi v kolf^darji družbe sv. Mohorja. 4) Domača dvorba bolestnika. Napisao 
prof. dr. A. Lobmayer. Kot dodatek djeltu je napisi\l Cv. Rubetic: „Kako se je bo- 
lestuiku skrbiti za dušuV*' Ta knjiga j«* pisana za narod v pi-av domačem sloga ter 
bode za ljudstvo od velike koristi. Slavni odbor družbe sv. Mohorja bi slovenskemu na- 
rodu gotovo ugodil, ko bi mu slično delce i>odaril. 5) Danica, koledar i Ijetopis dmitvai 
svetojeronimskoga za g. 1888. Ta koledar se tiska v 22.000 iztisih, najboljM dokai, 
kako je med narodom razSiijen. DniStvo sv. Jeronimu v Zagrebu je osnovano na 
istih temeljih in v isto svrho, kakor iiaAe slovensko dniStvo sv. Mohorja, ter se je xa- 
čelo pi*av lej)o razvijati. Letni član plača 50 kr. : utemeljitelji pa se dele na tri rede 
in si<;er po svoti, ktera se ima vplačevati. Član prvega reda plača 15 for., drugega 
reda 10 for. a tretjega 5 for. ; prvi dobi po tri iztise vsake knjige, kolikor jih druitro 
izda, drugi po dva, tretji pa po en iztis. DruStvo Se ni tako v narodu razAirjeno, kakor 
naše slovensko, ali tudi to bode sčasoma, posebno ker se zato zavzimljejo javne oblasti, 
dočini se ])ri nas samo častita duhovščina največ trudi, da se dniStvo vzdrži in razSiija. 

5. Matica Hrvatska v Zagrebu je izdala za 1. 1881. v vsem sedem knjig, in 
sicer pet za svoje članove za navadni Oi for.) letni prinesek, dve pa je prevzela t svojo 
naklado ter jih daje svojim Članom za zmanjšano ceno. Knjige za člane so sledeče: 
1) Šulek. Lučba za svakoga. Sa slikami. Ta knjiga je zares lepa, pa tudi praktična, 
posebno za gospodinje. Vredno bi bilo, da tudi Matica Slovenska slično knjigo na 
svetlo spravi, kajti takih praktičnih knjig Slovenci kaj pogrešamo. 2) Duruy-Tomič. 
Poviest grčka. To je prva knjiga občne povesti, ktero je naumila Matica Hrvatska 
izdati. Nam se knjiga ne dopada, ker je prevod iz francoskega, pa vrh tega 5e jezik 
prav okoren. 3) Jurkovič. Sabrane pripoviesti. Svezak II. Jurkovičeve pripovesti se 
prav rade čitajo, ker se v njih nahaja mnogo nai*avnega humorja, a jezik pisateljev je 
klassičen. 4) Miler. Cvieta i Miljenko. Tragedija. To delo je nagradjeno. 5) Šenoa. 
Izabrane jijesme. S uvodom Fr. Markovič^i. Elegantno izdanje. — A v nakladi svojej 
pa je izdala „Matica": Prievodi grčkih i rimskih klasika. In sicer: Svezek 1. Homer. 
Odysseja. Preveo T. Maretič. Za članove ^.Matice** 1 for.: knjižarska cena 1*50 for. 
Svezek 2. Sallustij. Djehi. Preveo Ad. Veber. Za članove 40 nov., v knjižarl GO u. 

Za 1. 1882. bode izdala ^Matica Hrvatska** zopet mnogo lepih knjig, in sicer 
„Smičikhisovo poviest hrvatsko" 1. (b'l, potem od prirodoslovnih lejio illustrovane 
,,knjige izumov" od dr. M. Kišpatiča: na dalj(^ se obt^ča prof. dr. Blaža Lorkoviča: Raz- 
govori o narodn(*m gospodarstvu. V zabavn^j knjižnici pa misli izdati ^Matica" naj- 
boljša domača belletristična d«'Ia Janka Jurkoviča, Jos. Eug. Tomiča in Ferde Heciča, 
l»a morda tudi kak izvrsten pr<?vod iz slovanskih bellctrističnih del. Slovencem, ki ra- 
zumejo hrvatski, priporočamo, da pristopijo k „Mati<-i* kot članovi, kajti za i\ for. se 
ne dobi nikjer toliko krasnih knjig, kakor i>ri tem društvu. Prijaviti se more vsak 
pri svojem poverjeniku, kjer i>a tega ni. direktno pri bhvgajniku gosp. Ivanu Ko- 
st renčiču v Zagrebu. — Od grških khissikov bode ..Matica" izdala za 1. 1882. Ho- 
merovo Ilijado v prevodu od Tome Maretiča. 



117 



Drobnosti. 

Olasbena Matica. Glasbena Matica je ravnokar razposlala svojim udom skladbe 
. 1882. in podala slovenskemu občinstvu lepo vrsto glasbenih proizvodov. 

a) V tihem mraku. Fantazija za klavir zložil F. S. Vilhar. Op. JW. To je 
<5edna in nežna skladba. Vse je tako melodično in milo izvedeno, da odgovarja 

kompozicija popolnoma svojemu naslovu. Od igralca se sicer tu ne terja posebna 
ična spretnost, ali komad postane po tem nekaj težji, ker se mora strogo na razna 
oenja paziti, kako se naj igra; kajti inače se lahko izgubi utis, kt»'rega hoče skla- 
y pouzročiti po izpremembah, kakor slikar po meujajoč^g se senci in svetlobi. 

b) Mornar. Pesen za nizi glas zložil F. 8. V i Ih a r. Op. OH. Ta pesen je pač le za 
*ii in dobro izurjen bas. Razna čutila, ki se v besedah izražajo, moramo tudi v 
dbi nahajati, in to je g. Vilhar izvrstno pogodil. Treba j« le , da to pevec dobro 
ci in poslušalcem v srce utisne, ali za vse to potrebujemo močnega in dobn) olika- 
% glagii. Skladba, v c-molu recitativno začonSi, kakor da kaže noti-anjo nemirnost, 
ya v sledečem </M-durovem stavku, mehkejfte, rekel bi skoro otožno čutje, izraža v 
aru yečjo odločnost, ki Se v allegru c-mola nara.^a, a slednjič se vrača k mehkemu, 
lemu ^andante** {des-dnr). Na vsak način se mora ta kompozicija k najboljšim svoje 
e prištevati! Kot pogreSek smo le zapazili, da se je na str. 4. v 3. mahu pre- 
tilno znamenje ;? pred d v pevskem glasu izpustilo. 

c) „Glasbena Matica", kitica slovenskih narodnih pesnij podaj«* v X. zvezku 
kJBt večjidel narodnih napevov, ktere je za mešan in za moSki zbor sest^ivil, uredil 
larmonizoval Anton Foerster. — Harmonizacija odgovarja celo značaju teh pesnij. 
e pnprosta in naravna. Jako ljubko in dražljivo se poje pesmica : „Popotnik pridem 
goro". Ali pa bode prva pesen: „Ko dan se zaznava" v Šestih glasovih peta, kjer 
opran in tenor v oktavah spajata, poseben utis delala, o tem bi pač dvomili; zdi 
lam preoster. — Zvezek XI. sodržuje „Vojaci na poti", za luo^Vi zbor uglasbil 
on Xedvčd. To je samo.stojna skladba, ki zahteva močen zbor zavoljo svoje dol- 
', kakor tudi ker se mora odločno in krepko peti. Nektere posamnosti so prav lepe, 
Saših se čujejo glasovi, o kterih bi človek mislil, da jih je že kje drugje slišal. — 
vezku XII. nahajajo se »Štirje slovenski napevi", ktere jo ugla.sbil Anton Nedvčd. 

Štirje zbori .so prav mični, vendar se nam dozdevlje, kak(^r da bi se bil skladatelj 
p druge „zvezne" (štev. 1) v rf-duni in druge podoknice (štev. .-?) tudi v a-duru 
no spominjal, ali ta oddaljena sorodnost je le poznavalcu vidljiva. ~ slednjič še 
*niino ^Lavoriko". To je kitica slov. narodnih pesnij za vsak glas posebej, in jo 
amo vsakemu priporočati, komur je kaj do slovenskega petja. Lct(^s nahajamo v 

17 pesnij. 
Ii navedenega razvidijo i.aSi citat ^Iji, da deluje ^Glasbena Matica" lepo in uspešno. 
»kim delovanjem si bode gotovo še več i»rijateljev ])ridobiIa, in ona zaslužuje, da 
postane ud in podpornik ne le vsaka čitalnica ali pevsko društvo, temveč tudi po- 
lezniki. kterim je le mogoče udeleževati se lepega slovcn.skega i»etja. Za dva gold. 
fotovo v.sakemu dovolj ponuja! M. 

Geonetrlja za nižje gimnazije. Spisal dr. Vr. vitez Močnik. Po devet- 
»tem nati.sku poslovenil J. Celestina. Prvi del. V berilo vtisnenih je 126 slik. 
Jubljani. Natisnila in založila Ig. v. Kleinmavr & Fed. Haniberg. 188*J. — Knjiga, 
ima služiti že od početka prihodnjega šolskega tečaja kot učna knjiga v piTem 
masijskem razredu, zadostuje popolnoma na vse strani, in ni dvomiti, da jo bode 

učno knjigo tudi visoko ministerstvo potrdilo. Prestava nemške učne knjige je 
la, vse one prednosti, ktere smo že navedli pri prestavi „aritmetike** (glej Kres 1882. 
12.), nahajajo se tudi tu. V mai-sikterem oziru nam pa ugaja ,,geonietrija" še bolj, 



118 

kakor »aritmetika". (Josp. prelaj^atolj so ni pretesno naslanjal na nemAki original — 
in tako je jezik gla^lkfjši. stavki kničji. kakor tam pa tam v aritmetiki. Nektere 
pomanjkljivosti pa , ki se v orijjrinulu nahajajo, so se v prevodu odstranile. Tako se 
na pr. b«'n* ne le v Moenik<^vih neg«> tudi v nektfrih drugih uemAkih knjigah iird: 
,,das I)rei«'(k ist eine von (ln*i Uei-aden bcgiiinzte Figur*. Ako se pa že prej doloti. 
„da imenujemo vsako nuno ploskvo, kt^ro om»*jujejo črte, lik**, mora se tudi red: 
,.ravno ploskev, ktcro onujuj^jo tri daljire (t. j. nivne erte), zovemo trikotnik**. 
Tisto velja tudi o četvrrokotniku — mnogokotniku. 

V g. ;><). se ben* pravilno izvo<l : .,Vnanji kot trikotnikov je jednak vsoti obeh 
dveh notranjih njemu i\v priležnih kotov. Zakaj se potem v istem g. fte govori 
o ,,zvunajnfmu kotu nasprotnih znot rajnih kotilr, ni razvidno; ravno tako ne, lakig 
se ž«^ v g. 45. razlaga o ..nasprotnih kotih v trikotniku!** To bi se bilo lahko izpustilo. 

Tt-rminologija nam vsi»skozi jako ugaja , in za naše razmere je najpripravnejSe, 
da se v solskoj knjigi slov.'nsk«'mu izr.izu vsakokrat nemški ali sploh znani tenuinui 
dostavi: kajti učme«- moni vrdcti oba izniza skupaj, potem si jih lahko zapomni! Sem 
t<»r tja Se nahajamo za isti ]»oji'm razne izraze. bolj>^ft bi menda bilo, da bi se le enega 
izraza posluževali, tako da bi s«- ne reklo enkrat ..umanjciio**, drugokratpa „umaljeno" (?), 
,,nizstoja*' — „r5jstoj'* itd. 

rtis zvunanje oblike pa jo vsijskozi i»rij«'teu. Ti«k pravilen in čist. Tiskovnih 
pomot ni skoro najti, noktrrih malenkostij pa nam ni treba omenjati, kakor da mora 
na strani Hi), v vi*sti 14. od spodaj stati MZ namesto AZ. Slike so pravilne in prav 
lepo izdelan«*; črki i^ in X ste se odstranili, kakor so se tudi g == grundlinie, h = Mhe, 
f = fliieheninhalt, s črkami o r-. (»snovnica. v = vi>iina, p ~ ploščina zamenile. 

Omenili bi Se, da nam ne ugaja pisava: „dve daljici sta jed naki** ali .,d ve premi, 
kateri stojita" itd. Je-li treba, izogibati se pniviluih oblik ste, stojite za f. n. dual.? 
Vsled te pisave so se menda tudi ijomoto vrinole, kakor na pr. ona na str. 73. v A. 
vrsti od spodaj .,so — razdelnicr*. Z »aritmetiko" in »geometrijo" smo tedaj za to in 
prihodnje šolsko leto preskrbljeni, in častitamo gosp. prelagatelju k uspešnemu de- 
lovanju I V. BorHner, 

Paedai^ogiku XIII. V 8. ^tev. goriškega lista: „Folium Periodicum 
Arehidioe<-eseos (ioritiensis** od 1. \^'2. beremo na str. 238—244 pniv zanimivo m- 
pravo pod naslovom .Paedagogiea XI 11."* o krivih in prisiljenih uzorih naših pesnikov. 
Spis je obelodanil znani naš svKlelavee, dr. Mahnič, professor bogoslovja v Gorici, in 
mi ga vsem latinščine veščim čitateljem priporočamo. Ob enem pa pričakujemo, da 
bode g. i>isatelj sv<)je razprave nudaljeval. iS'. 

Mačeha. Novela gosju« 1'avline 1'ajkove v češkem prevodu. V 
Brnu na Moravskeni izhaja letos že ilrugo b-to vs;ik«'ga 1. in 15. dne v meseci „Zora, 
časopis zabavne-poučnv"*. List. kterega ureduje g. H. Popelka. je blizu tako uravnan | 
kakor naš list ter prinaša zraven ])odučnih člankov mnogo zanimivega berila. Letos je ! 
zač<.da 1. štev. ^Zorina" v prevodu donašjiti novelo gospe P. Pajkove, Mačeho, 
ktero smo bili mi v lanskem Kresu svojim čitateljem podali. Naši bratje Čehi se M 
bojijo, kakor Slovenci, prevajati duševnih proizvodov drugih slovanskih narodov in jih 
svojemu občinstvu jjodajati. dobro vedoč, ila se narodi tako najbolj med seboj spozna- 
vajo. Mimogrede omenimo, da se med v^^enii Slovani skoro najbolj t'-ehi za naše slovstvo 
brigajo in ga svojemu »»bčinstvu v prevodih podajejt). Tudi iz prevoda novele Mačehe 
daje se sklepati, da veii/j drugi Slovani duševne ]U"oizvode marsikterih naših pisateljev 
bolje ceniti nego Slovenci sami! Zora obsega vsakokrat .'J pob' v 4^ in velja na leto 
le i)'60 gld. Vsem češčine zmožnim čitateljem pri]K)ročamo najtopleje ta izborui češki 
leposlovuik ! S. 



119 

Tri pesBi S. Greirorifiča t Bemškem preTodu. V 3. in 4. 5. štev. nemškega 
pisa „SlaTische Rundschau'' obelodanil je v nemškem prevodu na.^ sodelavec 
Ka^, pod imenom I. E. Wienfried tri pesni 8. Gregorči(^a, in sicer ,,Iz- 
jeni cvet", ,^rce sirota'* in „V pepelnic^ni noči". Vzlasti zadnjo pesen je g. K as 
lepo prevel ter s tem pokazal, da ima, kakor slovenski jezik v ,,Popotnih spo- 
hr% tudi nemški v svojej oblasti. Pri tej priliki opomnimo, da nam podaje „Sla- 
le Rundschau", ki je zdaj z „Reformo" združena, marsikaj podiičljivejja. Tu be- 
> povest H. Sienkiewicza, pesni lužicko-srbskega pesnika Andreja Zejler-ja, 
liAko pripovedko „Zlatumbeg"; tu nahajamo obAirno kulturao zgodovinsko raz- 
o o poljskem ženstvu v XVI. XVII. stoletji, in vsak zvezek nas poduihije o slov- 
aem delovanji raznih slovanskih narodov. A ker tudi «,Reforma" slovanska načela 
)pa, priporočamo ta list svojim čitateljem. Velja na mesec 1 gld. na loto 12 gld. 
e zdaj naročujo: Dunaj, VIII. Wickenburggasse 19. S. 

t Hebastijan Žepič^ kr. professor velike gymnasije v Zagrebu, umrl je po 
kej bolezni 9. januarja t. L ob 9 uri zvečer. Žepič je rojen 18. jan. 1. 1829. v 
:du poleg Tržiča na Kranjskem. Šolal so je v Ljubljani in dovršivši 1. 1851. ma- 

z odliko študiral je klassično filologijo in slovenščino. Služil je za professorja 
rej T Varaždinu, potem v Zagrebu in le nekaj časa v Novem mestu, od koder je 
t prišel v Zagreb. Rajnki je bil jako marljiv iilolog. Izdelal je prvi med Slo- 
i L 1875. za naše slov. gymnasije „Lat i nsk o -slovenske vaje za I. gynm. 
ed", po Jul. Alb. Dunnebierji, in spisal ^Slovar k latinskim vajam za 1. in II. gymn. 
ed**; in sicer je prvi del latinsko-slovensko-nomški, drugi pa slovonsko-latinski. 
mi knjigami jo Žepič pripomogel, da se je mogla praktično rabiti ,Jjatinska 
vnica za slovensko mladež", ktero je spisal 1. 1874. naš zaslužni P. Ladislav 
)vat, gymn. prof. v Novem mestu. Za Hrvate ima Žepič razveu tega, da je bil 
i najboljših professorjev na Hrvatskem, kakor „Pozor" piše, še to zaslugo, da je 
tloval pri velikem akademijskem rečniku srbsko-hrvatskem in izdelal z dvema kolle- 
la skupaj „Veliki latinsko-hrvatski slovar". Pri vsem tem pa ni svoje slovenske 
lovine nikdar pozabil. Zahajal je večkrat v svoj rojstni kraj, obiskaval kras svoje 
mjske strani, Blejsko in Bohinjsko jezero, tor se vedno zanimal za procvet našega 
stva. Med mnogimi drugimi li.sti bil je vztrajen naročnik tudi našemu ter mai-sikaj 
oval za slovensko stvar, če mu je tudi bilo devet otrok rediti, izmed kterih je pri 
iej smrti sedem neoskrbljenih zapustil. S. Žepič zasluži, da ga stavimo marsikte- 
u Slovencu njegovega stanu v posiiemovalen zgled; kajti le potem, da .se ves 
teljski svet slovenski zanima za znanstveno delovanje in se ga udeležuje, 
le nagemu, vzlasti znanstvonemu slovstvu boljša bodočnost. Zatorej slava Žepičevemu 
ninu ! S. 

t Joie Žuža, vrl narodnjak in pivovar v Žab'i na Štajerskem, umrl je 10. jan. 
. Lahka mu žemljica! 

T LJubljani sedež c. kr. uamestnije za Primorje in Kranjsko« V starih 
h Habsburškega vladanja teh dežel bilo je Primorje vedno s Kranjsko \)od isto 
IVO zjedinjeno, ker je slednja dežela prirodna zaslomba primorskemu avstrijskemu 
u. V to kolo ni le spadal Trst ampak tudi Keka, tedaj obe največji pristanišči se- 
je Avstro- Ogrske. Še leta 1860. so pričakovali, da pride c. kr. namestnija za te de- 
zopet v Ljubljano! Zdaj, ko slovenske občine prosijo za nadsoduijo v Ljubljani, 
Itedilna komisija preiskuje, kje bi se dalo kaj skrčiti na blagor državnej blagajniei, 
retjič državi opasni živelj uspešno spodkopava brez svoje prirodne zaslombe preozki i>ri- 
"ski 8 vet, zdaj so vsak domoljub in zvesti Avstrijan prerad spominja stare upravne 
'M teh dežel. Zato utegne marsikoga danes zanimati uredba modre cesarice Ma- 
e Terezije, ki je leta 1747. zadujokrat z lastnoročnim podpisom ukazala, naj 



120 

bode Ljubljana Bedež o. kr. nainttstnije l«h dežel. To pismo je v roke dobil nad po- 
kojni J. Bleiweis vitez Ti*sti*niSki ter ga 18. julija 18(iO v Novicah (stran 231) objaTil. 
(iliisi se tako-b': .Jnstruction fur die nenaufgestolltc Reprasentation in Kraiu" 15. aprila 
1747. „Wir Maria Tbero.^^ia von (iottes iinaden i-omisebe Kaiserin etc. . . . ,JJadi 
webber Uns^ns iiber da.s Horaogtbum (?rain , die beude gefiirstete Grafschaften G5n 
und (Tiiidisea, wi«* aucb unsei Littorale Austriacuni die Stadte Triest, Fiume und unsen 
Zrin- und P^i-angcpanistibe Fisoal-Meergiiter ini Bucrarisrben Dominio neu resolrirte 
kSniglicbo Canieial-, ('oninirnial- und politisrbo Keprnsontation in der Stadt Laibadi, 
bei (b*ncn, drrselben zu brsorgen t)]>li4'g«*ndon, das (^amerale. Coiumerciale, Piiblieum, 
Politicuni A: Provinriab' betrcftVnden agrn<iis und <b;r Ibrc zu solebeii Zwock anfer- 
tniuten Artivitat, sjch zu vorhalten und zu bcnehnien babeu wird** — ,,Und zugleicli, 
nacbdcin wir iiber b»»sagtes Hcr/.ogthuni (.'min, <iorz, (Jradisca und das Littorale, 
Triest, Fiuuie un(i die HuJTariseben Meer-(iiitei\ eine eigene kouigliche Keprascntation 
von einom Piasido, Vice-Piiiside und fUnf Katbeii, dann zwei ScfTetiiren, anziistellen, 
dun-b dicselbe das ('anienib», Coninicnriale, Provinciale, Contribunalo und allo anden 

Publiira besorgen zu lassen Ibrc koniglirbe P ep lii sen tat ion aber den Siti io 

unserer laudesifiirstlirben Stadt Laibaeb anzuweisen allergniidigst befuuden** i. t. d. 

Dr. F. iSimonie. 

Društva ,,Triglavai^^ prvi častni član. Literarno - akademičuo društvo 
,/rriglav" v (Jradei izvolilo j«- v glavnem zboru dne liJ. januarja t. 1. znanienit<gt 
uč:^njaka in iskrenega rodoljuba gosp. prof. dr. (iregorja Kreka za prvega svo- 
jega častnega člana. Nas je ta ein društva ,. Triglava** jako razveselil. Vidi 
se, da voje v njem zdrav in eil dub, ki povzdiguje samega sebe in navdušuje dnigf; 
kajti tam kjer se rastijo možje znanstveno za svoj narod delujoči, ceni se tudi 
znanost sama! 

Indrov ali Indrhi? Na str. 47. v vrsti 10. od spodaj beri nam. ^Indras-OTO 

nebo**: ^Indrovo nebo ali I udri no (ludra) nebo**. Jaz mislim, naj bi se pridevniki 
sansk. mo.škib d«d)id na a (nom. sing. -as, na pr. durgji-s) izobraževali s končnico — or, od 
ženskib debel na — d (nom. sing, durga) s končnico — in. Sicer izgubimo razlog 
med nioškimi in ženskimi saniostavniki. Ako pijemo torej le: „Durgino tolo**, neverno, 
ali to ]iomeni telo daemona Durga (nom. Durgasj ali pa telo boginje Dui^ (nom. 
Durga), soproge (^'ivove. Zatorej pišemo z g. prof. K. (i laserjem vred v indskik 
pripovedkah: (,'ivova milost nam. (,'ivina milost, da že čitatelj takoj iz pridevnika 
.s])ozna, je-li to bog ali boginja. S. 

Gaspar Roj ko. V pojasnilo in ]M)pravek (Kres, 1883. str. 57) navedemo v 
sledečem, kaj pričajo krstno knjige pri sv. Petru blizu Maribora, in kaj nahajamo v 
Povodnovem poročilu. Krstna knjiga gv»vori: „T)ie "2. Januarii 1744. baptlzatus est 
Casparus, til. leg. hodie bora i>. ('asj)ari Koiko et Teresiae natae Skorgethin ex Metava 
levts. (levantes = botri, pis.) Miebaele I>rozg et Maria uxore ejus per me Georgio 
Jueat Coop. dist. s. Mai-tini"*. 

Povoden pa piše: „ Rovko starb ani 20. A}>ril 1811) mit 77 Jabren .seines Greisen- 
alters". Povoden poroča namreč o rojstvu Kojkovem napačno „geboren den 1. Janner 
1742". I)os«'g<d je torej 7;'), ne 77 let. l)r. J. p€ijek. 

Listnica uredništva. Vsem, ki so nam želeli uspešno „novo leto**, zahva^u- 
jemo se za iii vošilo, a ob »•m-m jih pnjsinio, naj naše glasilo v svojih krogih 
razširjajo. — 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list. 



Leto III. v CeloTcI, 1. marca 1883. Štev. 3. 

Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anton Koder. 

(Dalje.) 

Šesto poglavje. 

Zdaj zagleda v ravnem polji 
Mlad'ga poba urno tecM, 
Beli list v roci nesti. 

Narodna. 

1 rya no^. je bila po tej dogodbi. Rude^a luna je vzhajala tam izza 
smrekovih gozdov Kolovskega gradii in po malem razsvetljevala pot, ki 
vodi ob strmini iz Kamnika proti Podgorju. 

In po tej stezi, ki je bila na pol s travo prerastena, ua pol s snegom 
sametena, korakal je suh, a žilav mož ter majhne postave, precej po me- 
sečnem vzhodu sžm od mesta in klel je , da mora bai^ noc6j to noč pi- 
hati iz Bistrice s^m prokleti mrzli Štajere, da se mu zanohtuje na 
rokah in ga ušesa skelč, kakor da bi jih bile ose opikale. 

Tako je stopal kake pol ure možir'ek in tiščal roki za pašni rob, 
kakor da bi ga vilo in ščipalo po trebuhu, ko zagleda v dalji majhno luč. 

„Sakra mi§! Bobek vendar drži besedo in trezno glavo izza peči. 
ter smrekove treščiee zažiga, da ga za grivt* kodraste uberem in mu 
dvignem premeteno butico kakor polha iz dupla in ga vprašam : ^Kaj te 
kurent moti, da v takovem mrazu starega poštenega Oorička iz listja 
dramiA in mu k sebi v to beznieo velevaš?" 

Te besede je. govoril sauKMnu sebi nas ponočni potnik, kamniški 
mestjan Matija Goriček , ko se j(» I^)bkovpmu ])osloi)ju v Podgorji pri- 
bliževal. 

Ko je dospel pod njegovo steno, nasloni se na skladnieo drv pod 
malim omreženim oknom in se ozre v izl)0 na pol razsvetljeno. Za- 
gledal je pot^m za velikim omizjem bledoličnega moža, ki je glavo v 
pes<ti po4lpiraj6č v neko zamazano knjigo zrl ter z ustnicami migal in je 



122 

nategoval, kakor mali učeni^ek, ki na ?sak način urno citati poskuša in 
posamezne erke narekuje. 

Nekaj easa je Goriček opazoval svojega znanca Bobka, za Lutrove 
prekueije na Slovenskem znamenitega podgorskega kmeta. A ko so mu 
jele zopet roke premirati, stisnol je pest, kolikor se je dalo v takovem 
mrazu, in je sunol z njo v zamazano steklo na oknu, da je zazvenelo. 

Takoj je zaprl nat6 Bobek knjigo, tresko na pol pogorelo privzdignol 
in oh enem svoj visoko rasteni život leno raztegnol, oddrsnol okno U^r 
polglasno v noe. izgovoril: 

„Gorieek, mislil sem že, da te ne bode. Ce si v resnici ti, po- 
kaži znamenje svoje in pot^m na gorko k meni stopi !" 

Nihče ni odgovoril zvunaj, le mo^ka roka se je prikazala na oknn, 
držeč med prsti crno))el trak, na kterem ste bili utisneni črki M. L 
Takovo znamenje so nosili namreč tedanji luteranci pod vrhovno obleko 
in z njim so se izpričevali in spoznavali pri posebnih priložnostih. 

Precej pot^m so se odslonila vezna vrata, in ko je stopil nas znanec 
v zaduhlo sobo za svojim tovarišem Bobkom, vprašal je poslednji: ^Ali 
si sam Goriček? Mislil sem, da prideta skupaj s Stobejko; čudno se 
mi dozdeva, da je se ni." 

„Meni nič mari. Še jazbec bi ne zapustil v takovem mrazu brloga, 
kot sem ga jaz, in bi v noči snega no opletal ; a prišel sem, da ne rečeš, 
da sem mevža in da bova lahko enkrat skupaj pobirala onkraj mano, ki 
l)ode z Lutrove mize padala." 

^Prijatelj, nobeden ne more s peto kruha jesti, če si ga ni z roku 
prislužil," odgovori smejž se Bobek in pristavi: „Ne drži se tako kislo 
kakor sedem lačnih let, povej rajši, <ali veš, kje je grad Strmol, Goriček!** 

„Vzame naj te kurent, kaj bi im vedel. Kaj misliš, da sem ozeln 
line in mraza pijan kakor medved o božiči," jezi se sosed ter meni nift 
tebi nič s hrbtom za omizje rine in s pestjo brado podpre. 

„Vedel sem, Goriček, da ti nisi jare gospode cvet, ki ne v6, kaj se 
pravi dandanes z biriči v caker hoditi ; zaradi tega sem te povabil noc6j 
shm na razgovor." 

„Tvoja glava tvoj svet ; samo izreči kmalu, kaj hočeš, če ne ti pet< 
na zapeček odnesem, da me tri sto griv ne premakne do jutra," odvrne 
tovariš in zre v svojega soseda, kakor da bi hotel reči : „Miši imajo svoje 
luknje in vrabci svoje podstrešje, mi pa se shajamo kakor garjavi v noči 
tu in ne vemo prav za prav čemu!" 

Dobro, da je treska z velikim otrinkom gorela in da ni videl Bobek, 
eden izmed glavnih stebrov ondotnega luteranstva, kislega obraza svojega 
tovariša, če ne, la morda ne bil pristavil potem : „Le dobro se ogrej 
prijatelj in v črevlje ovsene slame natlači : kajti še noc6j moraš v imenu 
naše stvari storiti dolg in težaven pot! 



123 

Naga voditeljica Katarina Stobe ima največje zaupanje do tebe, in 
le ti si izvoljen, da neseš zadnje imenitno poročilo v Strmol k Jarneju 
Kuaflju in sicer se noc6j; kajti kdo v^, ali smo jutro se vsi skupaj, saj 
nara je ta prokleti mestni sodeč Kramar za pntanii, kakor )»i mu gorelo 
za hrbtom. Bas včeraj je dal zapreti našega prijatelju J^imna Voglarja, 
ker se ni odkril ^red^ mimo crkve na Šutui." 

^Zakaj pa ravno jaz in ne ti hledost študirana? Ti kar v take 
bukve pogledaš, kot so te, in bereš, kako je Primuž Truber hudiča panal, 
da ran ni mogel do živega, ko je pred obilo zbranim ljudstvom o lepej 
Lutrovej Katrici govoril. Poslušalci moškega in ženskega spola so se 
jeli kar poljubovati in tri nedelje pot6m ni bilo duhovnikov dovolj, da bi 
bili vse pare poročili? Zaradi tega so se pa kar tako radi imeli za ene 
kvatre ali pa dvoje, kolikor časa se jim je zljubilo. Truber sam je storil 
tako, ko je svojo nekdai^o kuharico v Šentjerneji javno na sprehod vodil." 

„Šalo na stran, dragi Goriček, kaj veva midva, kaj vse v svetem 
pisum stoji, kt^ro hočeš ti razlagati, kakor da bi črešnje u}>iral. Jaz ti 
le pravim, da je tvoj čas drag. 

Jutre zjutraj ko vzhaja solnce, moraš biti že v Strmolu ; kajti tedaj 
se vozi Strmolski baron v Velesovski gozd na sprehod, in pri tej pri- 
ložnosti govoriš lahko z njegovim kočijašem Knafljem ter mu podaš 
pismo Katarine Stobejke. Med tem ko ti ol)čuješ z njim in ga vprašaš. 
kakoTO naznanilo ti naroča, odgovori ti on le z besedo „da" ali „ne". 
Ce se zgodi poslednje, ne vrnčaš se prej, dokler ti ne pošljemo še nekaj 
tukajšnjih znancev, kteri ti naznanijo daljno naše povelje." 

Pri teh besedah Bobkovih je Goriček svoj suhi obraz tako skremži) 
in široki nosnici tako i*aztegnol kakor psiček, če mu mesto pričakovane 
klobase glavico češnja pod nos pomoliš. Oez nekoliko pa je zarohnel in 
se začudil raen^č: „0 sveti pust, kako smo ljudje nespametni na svetu! 
Z glavo po njem hodimo, da nas črevlji ne ožulijo na nogah. Pot^m 
naj pa še kdo reče, da nebeške črešnje. ki po zimi in po letu ondi zorž, 
nekdaj zastonj zoidjemo? 

In Knafelj je zdaj Strmolskega grajščaka kočijaš, a jaz sem mislil, 
da se bode z našim Lutrom v zlatej kočiji po nebesih vozil in še nam 
^a gori pomagal, če nas Kamniški Kramar prej obesiti ne dd. Ce se 
pa nameri poslednje, pot^m še z našim plačilom ni nič ; saj more le tista 
duda v večni i"aj oditi, ktero pobožno iz prsij izdihnemo. Kako se bode 
pa moglo to zgoditi. Bo))ek, če nam rabelj z vrvico vrat zadrgne?" 

„Ti pikaš danes kakor škorpijon, če mu na rep stopiš, samega 
sebe, Goriček. In treba ti ni, saj še nisi sinoči zadnjič večerjal. Jutre 
zjutraj na tešče te pa te besede neslane tež6, kakor da bi se bil boba v 
stročji preobjedel," povzame zopet nekoliko nevoljen Bobek in zre dalje 



124 

v knjigo pred seb6j ter nadaljuje pot^m: „Tu notri stoji zapisano: Vsak 
naj vzame svoj križ na rame in ga naj nese za men6j; kajti blagor 
onim, ki so trudni in obloženi, njih je nebeško kraljestvo." 

^Zdaj si se pa sam ujel, Bobek, v past mišjo, ki si jo hotel meni 
nastaviti," odgovori urno tovariš. „Da nisem obložen s križem, ne morei 
tajiti prijatelj. Že petdeset let ga nosim za seb6j in nihče mi ga noče 
vzeti, samo sodee bi ga rad, da bi ga pot^m med zemljo in nebom vranam 
in krokarjem za večerjo obesil. A ne bode ga še zdaj. Ti pa hočeS, 
da bi ga takoj še v noči in zimi črez strm in grm v Strmolski grad na 
prodaj nesel, da mi tam še nekaj rudečih klobas za plačilo, ker za 
Knafljem stikam, n&-nj obesijo. 

Veš Bobek, naš voditelj, Katarina Stobe, nam je zadajo nedeljo 
pridigoval, da imajo lisice svoje luknje, vrabci svoja gnezda; jaz Lutrov 
apostel pa bi noc6j še tvojega zapečka ne imel, kamor bi na gorko položil 
svojo glavo?" 

Tako je govoril po svojej nravi siten in ves smešen Goriček, v resnici 
pa jako drzen in fanatičen Novoverec ; nat6 je pa resno pristavil : „Torej 
v Strmolu je Knafelj zdaj in za kočijaša služi?" 

„Rekel sem ti, ne bodi neverjeten Tomaž!" odvrne hitro Bobek. 

„Kdo ti je poročil to? Ali imaš novic iz Kranja?" 

„Mar si ti edini tujec v Galileji; mar ne veš, da je poslala Stobe že 
Voglarja tja, a da ni ta lena korenina nič opravila. Kdo v6, ali je go- 
voril z njim in mu razjasnil nžK obupni stan." 

„In kaj mu naj naznanim jaz, če je tako, in se stiska on zdaj kakor 
gos glavo med peruti, ko nas je pripravil tako daleč, da so nam vislice 
bolj gotove kakor naš vsakdanji kruh?** 

„S^m naj pride, skliče naj shod, posvetuje naj se z nami, in če ni 
drugače, preskrbi naj nam pripomočke, da se izselimo na Nemško; saj oa 
v6 za Truberja, in ta nam lahko pomaga." 

„Aha, to je tvoja misel in pa Katarine Stobejke, kterej se gotovo 
po Knaflji zdeha kakor lačnej zajklji po rudečej detelji. Veš, jaz imam 
pa še kravo matorogo donid in nekaj zelnika, pred jesenijo bi ne šel rad 
na Nemško, potem pa kedar hočeš." 

Tako sta se razgovarjala moža pol v jezi pol v šalah, daje moralo 
prihajati že proti jutni. 

In tedaj je potrkal nenadoma zopet nekdo na okno, in njegova po- 
doba je popolnoma zakrila malo šipo. 

Zopet je vprašal Bobek po imenovanej izkaznici, in prikazala se je 
bela nežna dlan skozi okno v sobo. 

„Stobe je," dejal je pot^m nekako skrivnostno gospodar in odpirat 
je tekel vezne duri. 



125 

Zasopljena in y temen plašč zavita stopila je velika ženska v sobo 
še med dorimi nekako boječe vprašala: „Ali si odposlal Gorička, 
bek?" 

„Nisem, a baš zdaj hoče oditi," odgovori gospodar in pokaže na 
aiiša, ki je v svetem strahu pred mogočno žensko jedva dihal. 

„Prav je, da še ni odšel,"* opomni ponosno Stohe , pot^m pa na 
p k peči sede. plašč razvije, da se jej lep, mraza nekoliko zarudel 
az pokaže, in nadaljuje: 

„Ravno noc6j je prihitel predikant Luka Avnič, znano ti mora biti 
jovo ime, iz Cerkelj k meni in mi naznanil ne vesele vesti.** 

pPač ni resnica, kar se je culo o Knaflji?** vpraša nekoliko pre- 
kšeu Bobek. 

„ Resnica, vse res, kakor je zapisano v svetem pismu: „„Udaril bom 
tiija in i-azkropile se bodo ovce."** Pri nas je toliko hujše, da od- 
ia pastir, a njegove ovce se branijo udarca.^ 

^Odpadnik, renegat torej v resnici ?"* zazijata in vprašata na en 
Bobek in Goriček. 

^Kazjasnjena še ni popolno t^ uganjka, a kmalu bode. Tudi 
enitnejši prijatelji naši v Kranji, kovač Gogala, Florijan Leskovic in 
ogi opazujejo Enaflja, ker mislijo, da jih je izdal, a do živega mu ne 
orejo prav. 

Zaradi tega sem hitela še nocoj sem in prav je. da še nisi odšel 
oriCek." reče zdajci še enkrat Stobejka poslednjemu. 

„Tudi ni jasno in gotovo, ali se vozi zdaj Strmolski grajščak na 
)rehod, ker je baj^ obolel, zatorej lahko počakaš, da se zdani. Potčm pa 
li k Cerkljanskemu župniku, v^š tudi on je naš, ali skriven prijatelj, 
i fflu to moje pismo izroči, ostalo pa skušaj Knallju po kako vej drugej 
?ebi oddati. Ondi ostaneš pot^m nekaj dnij, dokler ne dobiš drugega po- 
bija od mene." 

Prikimaval in obljuboval je Goriček vse to storiti, akoravno je prej 
Bobkom šale zbijal in vse naredbe smešil. Takovo avtoriteto je imela 
oosna ženska nad vsemi svojimi somišljeniki. 

NaposFed je še Stobe nekaj skrivnega Bobku na uho šepetala, potžm 
odšla, predno se je jelo daniti. A Goriček je raztegnol vesel svoje 
zle ude na zapeček in ondi toliko časa smrčal, da mu je solnce na 
mršeno glavo posvetilo. 



126 



Sedmo poglavje. 

Tedaj oblekel sem Se mlad 
Obleko žaluo to. 
Na grobe Tzoroir, sanj in nad 
Solze mi sdaj teko. 

ChregorHt. 

Med plemenitaši kranjske dežele bil je Korenini, grajSfak Strmolski, 
T verskej zadevi častna izjema. Odkar mu je umrla že v tretjem letu 
njegovega zakona žena, in posebno ko je padel njegov edini sin Ivan pod 
turškim meeem pri obleganji mesta Dunaja po Sulejmanu , kt^rega je 
poklical znani Zapolya na pomoč proti Ferdinandu, ostarel je kakor črei 
noč sicer krepki mož in bolehal na melankoliji. Ker je vedel povrh, da 
izmre po njem njegov rod, pečal se je bolj z \erskimi stvarmi nego i 
vite^^tvom in postal eden največjih zaščitnikov sosednega samostana Ye- 
lesovskega. 

Naravno je torej, da ni bilo v Strmolu istega veselega življenja, 
kakor po drugih gradčh iste dobe in ta dolg čas je uplival mnogo na 
edino grajsko hčer , plavolasko Lavro , in to tem bolj , ker ni deklica 
imela temperamenta svojega roditelja, temveč lula živa, vesela in ra- 
dovanja željna kljubu svojemu skoro samostanskemu življenju. Tudi ko 
je že v svojem desetem letu zvedela , da je namenjena za samostan, ni 
je oplazila poslednja ne ravno prijetna novica, kakor da bi si bila mislila : 
Uživajmo življenje, dokler nam je moč. 

To ni bilo resnemu grajščaku pose))no po volji. Zaradi tega mu 
tudi ni bilo ljubo prijateljstvo njegove hčere z nekoliko starejšo sestro 
Brdskega gmjsčaka, baronico Valerijo, ker je bil zadnji postal javni za- 
ščitnik luteranstva na Gorenjskem. 

Odsihdob tudi ni več obiskaviil svojega soseda, kar je čutila vzlasti 
Lavra in se zara<li tega toliko pogosteje vozila sama na Bi*do, kedar je 
bil reditelj z doma. 

Pri svojej prijateljici pa st» je nalezla iste ženske radovednosti^ ki 
je toliko večja, kolikor bolj se nioni zakrivati. 

Ondi jej je prišla tudi prva Truberjeva knjiga v slovenskem jesiku 
v roke. namreč isti katekizem o<l 1. \bJrA). z naslovom : „Anu kratku po- 
dučene skaterim vsaki človik nune vnebu priti**. 

Iz tt» knjige se je v nasi)rotji s svojo izgojo napija svobodomiselnega 
duha, ki ne ostane pri ženski brez posebnega upliva. Tako je postala 
Lavra že v svojej nežnej mladosti po uevedoma in naključji skrivna lu- 
teranka. Vzbudila se jej je želja, seznaniti se osebno z glasovitim 
Jarnejem Knatljem, o kterem je že od svoje prijateljice* cula toliko za- 
nimivega. 



127 

Baš iz tega uzroka peljala se je Lavra tudi tisto nedeljo, ko je ljub- 
ljanski škof Urban t Kranji pridigoval, na Brdo in se drugi dan , kakor 
je znano, s Enafljem samim domd vozila. 

In ta nepričakovana vožnja je uplivala veliko na razširjenje verskih 
idej iste dobe. 

Stoprav nekaj tednov je služil Knafelj za Strmolskega kocijaša in 
že je moral s strahom pripoznati samemu sebi, da ni bai^ neprijetna takova 
služba in tako skrivališče, in ko bi bilo mogoče, hotel bi biti vse svoje 
dni jetnik na Strmolu. 

Največji in najbolj popolni značaj sprejema svoje zapovedi od srca, 
a ne nasprotno, trdi neki filosof. 

Tudi Knafelj, svest si svojega novega poklica med svojim na- 
rodom, bojeval se je v začetku proti takim poveljem in z nevoljo zrl, 
kako izgublja najlepši čas v brezdelavnosti. 

In ko se je hotel s silo iztrgati iz svoje nenadne situvacije ter mislil 
in študiral vso noč, kako precej zboljšati kritične zadeve svojih so- 
mišljenikov, ki so ga že zap6red nadlegovali z vprašanji o tem in onem 
ter mu očitavali neodločnost, cel6 omahljivost, indeferentisem, prišla je 
zopet grajska hči in dejala: 

„Peljiva se v ta in oni kraj, jezdiva v sosedni grad, pojdiva na 
lov** itd. In kdo bi ne bil ubogal takej zapovedi lepe plavolaske? Na- 
ravno je bilo tedaj, da sta Knafelj in vesela grajska hči postala pri- 
jatelja, akoravno si nista zatrjevala nikdar svojih sympathij ; in naš znanec 
je čntil enkrat nenadoma, ko je poljubil svojej gospici roko, da se jej 
trese, pa opazil je tudi, da občuje ona med vsemi grajskimi služabniki 
samo z njim in pogostoma brez opravka in uzroka. 

Tako je bilo položeno in zasejano zrnje prve udanosti kakor črez 
noč in nevedč v neizkušeno srce mlade grajščakinje, ki še ni slutilo tedaj, 
kako lahko se dvigne iz iskrice sočutja gromada ljubezni in strasti enako 
mogočnemu hrastu iz prahii, kamor je padlo po vetru zaneseno zrnice. 

Neko popoldne sta bila Knafelj in grajska hči na lovu na ptiče s 
sokolom visoko gore v smrekovem gozdu. Precej srečna sta bila v 
svojem poslu; kajti marsikterega krilatega pevca prinesel jima je bi- 
strogledi roparski pomočnik izmed vejevja. Mračiti se je jelo med tem 
in hipoma ju je prehitela na višavi velika ploha. 

Prisiljena sta bila torej vedriti pod košatim hrastom. 

^Nesrečo imam. Baš zdaj mora deževati, ko monini storiti še dolgo 
pot noc6j," povzame zdajci Knafelj besedo, ogleduj6č nebo, ali ni upanja, 
da se zboljša vreme. 

„Kam morate iti tako nenadno?" vpraša gospica. 

„Važen posel imam v Kamniku. Že dva pota so mi pisali, naj 
pridem, in priti moram, a jaz sem odlagal vedno zaradi — " 



128 

„Oemu ste odlagali, povejte resnico Jarnej !"* 

„Ker je tako prijetno pri vas in sem se bal vašega očeta, ko bi 
zvedel, da hodim v nori iz gradu," odgovori tovariš in uprfe svoj pogled 
v gospico, da poslednja radovednosti in strahu v lice zarudf. 

^Saj ni pregreha hoditi v bližnje mesto, če imate važen opravek," 

„Pač ni, a ljudje mislijo, da je, in obsodili bi me, ko bi vedeli, 
kam hodim in zakaj." 

„Ce vam dovolijo oče, nič ne de. Povžm jim in oba se peljeva tja 
po dnevu, če hočete." odgovori nekako skrbno zopet gospica. 

„Prosim vas, tega ne smete ! Izgubljen bi bil jaz — in tudi nikdar 
več bi ne smel in ne mogel potem z vami govoriti. Poslednje bi mi 
bilo najhujše." 

Z naglasom in s tresočo besedo govoril je Knafelj zadnje besede 
in opazil je pot^.m v svoje veselje, da je zarudela tudi njegova tovaršica, 

„Mrzel veter brije, prehladili se bodete gospica," nadaljuje zopet 
Jarnej. 

„Ne zebe me, da bi le d(»ž prenehal," odgovori nekako v zadregi 
tovaršica in vendar mraza Irepeče. 

A ko jo zavije nat6 Knafelj v svoj plašč, ne brani se mu, samo 
boji se, da bi se zdaj sam prehladi). 

„Le prepričajte se, da mi je gorkul** odgovori tovariš in kakor za 
pričo ulovi roko svoje tovaršice in meni, da je njt»na v primeri z nje- 
govo mrzla, — prehladna. 

Zopet udari vročica v dekličino lice, in to je menda krivo, da po- 
zabi, kdo drži njeno tresočo desnico, da je to — ubogi grajski koč^ač. 

,,Zakaj sem moral priti na Strmol?"* pravi črez nekoliko zopet 
Knafelj. 

„Ali vam je torej žal?" 

„Žal, ker sem priklenen zdaj z jeklenimi okovi, ki me pogubi prej 
ali pozneje." 

„Saj ste svobodni, saj lahko — ". „Greste" je hotela morda mlada 
grajščakinja pristaviti, a ustrašila se je te strašne besede in dejala je 
rajši : 

„Kaplan Knafelj je kriv, da ste prišli k nam. Ko bi se ne bila 
tedaj jaz peljala na Brdo, poslal bi vas ne bil grajščak k nam, in jaz bi 
vas ne bila nikdar poznala." 

Slab in skriven vzdih se izvije pri teh besedah gospici iz prsy, a 
hoče ga zakriti s tem, da pristavi : 

„Ali poznate tudi vi Knalija? Bog zna, kje je zdaj in ali je res 
še tako mlad in lep, kakor pravijo ljudje. "* 

^Poslednjega ne vem, a znano mi je, da je najbolj nesrečen človek 
na svetu: kajti prijatelj sem njegov od mladih nog/ 






129 

^Yi ?" sačadi se gospica, kakor da bi se i*azYeselila ali pa nekoliko 
prestrašila tega poročila. 

„Ne bojte se me zaradi tega, gospica! Knafelj je posten človek in 
če je na kriTem potu, storila ga je le osoda krivoverca. kakor ga zove 
ljudstvo." 

„Ne, jaz imam rada Enaflja, tudi moja prijateljica baronica Brdska 
ljubi ga skrivaje, in njegova vera se mi ne dozdeva napačna. Ne \4m, 
čemu ga preganjajo kakor zapeljivca.^ 

V Ijubeznivej naivnosti govorila je gospica te beseden in opogumila 
Knaflja, da jo je vpi*ašal potčm : 

^Veste gospica, kje je ŠmarcaV" 

„Dobro ne v6m, a cula sem že to ime." 

„Vas je uro hodd od Kamnika na bregu Bistrict* in ondi je Knafelj 
domd. Ubogih kmetskih starišev sin je. Sam si je pridobil vednosti, 
ki so potrebne za njegov stan, in opravljal potem častno služ})0 mestnega 
kaplana v Kamniku in v Kranji, od koder ga je pregnala zaslepljenost 
ljudstva, ker se ni upogoval vsakej sapici in ker je imel srce, preveč 
čuteče srce v prsih. Njegovo gorje je , da je izgrešil svoj poklic. Be- 
raStvo ga je tiralo kakor mnogo njegovih rojakov v duhovšnico, za ktero 
ni bil rojen, in spoznal je, ko je bilo prepozno, da najde le v Lutrovih 
idejah tolažbo v svojej nesreči." 

Tako je govoril Jarnej in čutil je ter se prepričal, da se zanima 
njegova tovarSica za nesrečnega Knaflja in da jej ugajajo njegove ideje. 
Nadaljeval je zaradi tega: 

^Ali veste gospica, da si zdaj Knafelj pri belem dnevu ni varen 
življenja? On je bil že več potov v smrtnej nevarnosti; gosposka je 
razpisala darilo na njegovo ^avo, a on je komaj ubežal isto nedeljo iz 
Kranja in se potika zdaj po svetu, kakor izgubljeni sin, zapuščen od vsega 
sveta, Bog zna, kje!" 

To ni bil prejSnji grajski kočijaš, ki je govoril s tako odločnostjo o 
verskem renegatu; tako ume pripovedovati le človek, ki se ve ogreti za 
lastne ideje in jim daruje svojo srečo. 

Naravno je torej, da se je med tem pripovedovanjem ustrašila go- 
spica svojega tovariša, in potžm je nekako boječe stopala z njim v 
dolino, ko je ponehala ploha. 

Angeljevo češčenje je zazvonilo globoko doli v Cerkljanskej crkvi, 
ko dospeta naša znanca na razpotje za Štefansko goro. 

Ondi postoji gospica Lavra in moli na glas angeljevo češčenje. 
Zgane se njen spremljevalec pri tej molitvi, kakor da bi bil stopil na 
modrasa, pot^m pa odgovarja s tresočim glasom molitvi svoje tovaršice. 
kakor dete. ki je bilo od matere kaznovano zaradi nepobožnosti. 



130 

Ni še bila končana molitev, ko Knaflja ginenje premaga; dalje ne 
more zakrivati več svojih čutil, ki so se mu vzbudila v tem trenotku, v 
stran se obrne in solza za solzo mu jame kapljati po lici. 

„Ali vam ni povt^eči ta lepa molitev?" vprat^a gospica začudjena. 

„Lepa je res, kdor jo moli iz srca in prepričanja v njeno svetost,** 
pristavi Knafelj in nadaljuje pot^m: 

„Ne zamerite gospica, spomnil sem se v tem trenotku baš dragega 
prijatelja, ki je tiuli nekdaj s svojo ubogo materjo molil angeljevo ča- 
ščenje; in verujte mi, srečen je bil še tedaj, pa samo tedaj, pozneje 
nikdar več. Pokopali so mu mater kmalu pot6m, v tuje mesto ga je 
vrgla osoda in v boji za življenje, za kruh, za nekaj časti pozabil je 
pot^m ono lepo molitev, — in prodal z njo svoj mir! In veste, kdo je 
bil ta moj nesrečni prijatelj, gospica?" 

„Kako bi ga poznala, a smili se mi. Jaz bi mu odpustila ta pre- 
grešek iz sile in prijatelj bi bil moj, ker tudi dobro čutim, kaj se pravi 
zapuščenemu biti na svetu in v varstvu otožnega in preostrega reditelja." 

Opogumile so Knaflja te mile, iz srca izvirajoče besede, položil je 
svojo roko nekako proseč v desnico svoje tovaršice in dejal: 

^Baronica Lavra, dovolite, da vas imenujem prvič s tem lepim 
imenom ter vam naznanjam, da ta nesrečni Jarnej Knafelj sam , ki je 
iskal zavetja v gradu vaše prijateljice in spoznal ondi v svoje gorjž — 
Vas in si nakopal na glavo zaradi tega prokletstvo svojih somišljenikov 
in svoje izbujene vesti ..." 

Stresla se je deklica pri teh besedah, kakor da bi bila zvedela ne- 
nadoma enako svojo nesrečo, in kakor blisk se je zasvetilo v njenej glavi : 
— kaj, ko bi bil isti nesrečni človek — 

A predno se je zavedela prav za prav te tako skrivnostne misli, 
zdrsnolo je koleno njenega tovariša na zemljo, objele so jo strastno nje- 
gove roke okoli pasii — in solze je čutila na svojih rokah. 

Opisovati nočemo dalje tega nepričakovanega prizora, le toliko do- 
stavimo, da se je zabeležila na tem mestu čudna osoda Jarneja Knaflja 
in njegove skrivne prijateljice Lavre Strmolske. 

Ko sta hitela potoni v dolino, opazil je Knafelj, da jima nekdo od 
daleč sledi. 

Prišedši do grajskega ozidja, poslovi se od svoje spremljevalke in 
počaka svojega sledilca. A mrzel pot mu oblije čelo, ko se mu pri- 
bliža poslednji. Bil je naš znanec iz Podgorja Matija Goriček. 

„Kaj kolovratiš ti tod okoli v tem času?" ogovori ga Knafelj, da 
bi zakril svojo zadrego in strah pred svojim najbolj iskrenim somišljenikom, 
o kterem bi bil stavil, da gre z4-nj v smrt. 

„Kaj bi ne kolovratil jaz po teh strminah? Veste, jaz pravega lu- 
teranea dve uri daleč di.sim, ksUcor pes^ klobaso v štiridesetdnevnem postu. 



131 



Saj so pa tudi redki postali taki somišljeniki dandanes. Enako orehom 
Y jeseni cepajo na zemljo, kar je jela gospoda tresti njihove vršiče.^ 

Zbledel je Knafelj pri tej opazki ; kajti dobro je umel, kam merijo 
toTariSeve besede, in je pristavil : ^Kaj* je novega v Kamniku, Goriček ?" 

„Stobe vas pozdravlja in vam to pismo izroi^a. Že tri dni prežim 
\A okoli Strmela kakor mačka na miš. a bilo vas ni na pregled, in jaz 
nisem kriv, ako zveste novice, ki so popisane tu na papirji, že prepozno.^ 

Ogenj je ukresal potčm Knafelj, užgal kopico listja pod bukvo ob 
potn in pri njegovej svetlobi čital je pismo. 

Nekterekrati je izpremenil čitaj66 barvo na lici, kar je v svoje 
veselje opazil Goriček, nat6 pa je pristavil: 

„Hvala za poročilo ! Naznanite, da pridem, če bode mogoče, kmalu 
sam v Podgorje in tedaj uredim, kar je potrebnega i'' 

^To storite lahko še noc6j! Za gotovo vas še to noč pričakujeta 
pri Cerkljanskem župniku Gogala iz Kranja in Leskovic. Tudi Stobe 
pride menda tja in še več naših prijateljev ; kajti važne stvari se imajo 
razsojevati; od Truberja z Nemškega došle so novice!^ 

Zopet je zbledel Knafelj pri teh besedah, kajti prepričal se je, da 
so zasledili njegovi prijatelji skrivališče na Strmolu in da ga Čaka težko 
zagovarjanje in opravičevanje. 

y,Naznani Goriček, da pridem tudi jaz, a pred polnočjo mi ni mo- 
goče, t^r me za zdaj župniku priporoči!'^ 

In ko je hotel mož oditi, poklical ga je še Knafelj k sebi in mu 
dejal : ^Pa ne govori besede, s kom in kje si me videl noc6j ! Tega ni 
treba nikomnr znati. Jaz v^m, zakaj sem se izdal grajščakinji." 

(Dalje pride.) 



Hipi blaženstva. 



rlajsrečueja »em jaz po pesni, 
Kedar se rairno vzbudi, 

In srce žare^ jo vneto, 
Ali skrivnostno goji. 

Boga zahvaljujem vrinkaje, 
Da ml jo dal jo ljubo, 

Bedeča in v sanjah presvetlih 
Čuvam je vedno skrbno. 



A kedar iz srca mi sili 
Venkaj, le venkaj med svet, 

Takr4t, oj, že vene odpada 
Kddosti vzorne mi cvet. 

NajsreOnpja tudi je mati, 
Ko še otroku je vso, 

Ko njeno prezvesto naročje 
Mesto blaženstva mu je! 






132 



Sonetni venec. 



I. 



Xrde nam modri, slast da poesije 
Homeru bila družba je edina, 
Bera^ ko slep na ^ast ti, domovina, 
JunakoT pel je slavnih razprtije. 

Ob Pontu tam Ovid je elegije 
Ubiral slavne; petje je milina 
Tolažba mu in daljna oOevina, 
Spomin najdražji Kima lepotije. 

Homer jaz nisem in Ovid sloveči, 

Athene niso mi domovje milo 

In rojen nisem v zvezdi se leskeči. 

Vse kar imam je petje, ki glasilo 
Domovju bo se v sreči in nesreči, 
Edino je najlepše tolažilo. 



n. 



Edino je najlep&e tolažilo 

Nam misel sladka, da moči smo svoje, 

Domovje, na oltar podali tvoje, 

Da vreme bi se tebi razvedrilo; 

Ime Slovencev da bi se častilo, 
Spoznal bi svet, da rod naš svete boj« 
Za pi-avdo, čast bori, da pevec poje: 
Vsi bratov smo in sester vsi Število. 

Pogled mi tvoj, obličje tvoje jasno 
Dnij mračnih vseh je mojih tolažilo 
In pesni tej darilo je prekrasno. 

Za skromno to kedo sicer plačilo 
Ime bi vpletal v venec blagoglasno, 
Ko pesnikov na svetu bi ne bilo V 



III. 

Ko pesnikov na svetu bi ne bilo 
In angeljev v nebesih, kdo hozano 
Prepeval bi, ljubezen v srcih vžgano 
In lice tvoje bi slavil premilo? 

Ko solnce bi na nebu ne svetilo, 
Jezero zvezd hodilo pot neznano, 
Verjel kedo bi, upal neprestano, 
Da gori bode srce se spočilo? 

Uči nas vera, glave razsvetljene: 
Ljubezen je oprala hudobije 
Adama v raji in njegovo žene. 

Brez tebe tudi same elegije 

Bi peval jaz, brez nade saj nobene 

Lepoto pel kedo bi domačije? 



IV. 

Lepoto pel kedo bi domačije 
Pregnan kot jaz, ki sam živi v tujini, 
Zastonj pogled obrača po viSini, 
Kjer srce drago mu brez up« bge, 

Kjer cesta tam se bela v gore vije 
In hišica stoji tam na strmini. 
Kjer mati stara zre po dragem sini, 
In oče sivolas že v grobu gnije. 

Kdor Ftrujm prazni tii le polno mero, 
kdor rob je večni, v sponah roki vije, 
Kdor žulov da zii črni kruh stotero, 

Kdor hlapec tak nikjer se ne spočije, 
Kako bi v vzoi^e zidal prazno vero, 
In src^ kdo bi slikal harmonije? 

Jf-Jr. 



133 



Milko Vogrin. 

Novela. »Spisal dr. Stojan. 
(Dalje.) 

III. 

rlasledek Olginega razgovora z materjo bil je ta, da je h^i odslej 
^la ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je le 
ikaj mogla, pobegnola je skrivši iz materine bližine na vrt v svojo 
), ali si pa poiskala v zelenem gozdiči skrit prostor^^ek. Ti se je 
m razjokala, kakor malo dete, če vidi, da mu hoče kdo predrago 
^r odpeljati. Večkrat jo je našla mati na skrivnem jokajočo, in solze 
lerinih oč6h segale so jej globoko v srce. Bilo jej je neskončno težko 
ti, kako žaluje in trpi njen otrok. Nehotoma je tedaj Olgo večkrat 
troku igene žalosti popraševala, ali deklica se je vrgla, ne da bi besedice 
ogovorila, materi v naročje in se v njenih objemih izjokala. 

To dušno stanje ni dolgo prenehalo. Sicer je istina, da čas vse 
iYu ali ta izrek je presplošen. Mati se je varala, ko se je s prva 
lila 8 tem, da bode po nekih dneh Olga na vse pozabila in zopet 
ejšnjo veselost pridobila. A tu je bilo nasprotno. Olgino obličje 
elo je vedno bolj od dne do dne, njeni živci postajali so vsak dan 
občutljivi, in uboga deklica se je včasi tresla kakor šiba na vodi. 
i po noči ni bilo mini. Zdaj je celo noč prejokala, zdaj v sanjah 
►rila, zdaj blodila, da je mater, ki je z njo v istej sobi počivala, kar 
li in groza obhajala . . . Kaj je bilo materi storiti ? Ali bi naj 
la očetu in ga prosila, naj pride v Poreče? Ali bi mu naj razkrila 
o Olgino ljubezen in povedala, kakšne nasledke je imel nje pogovor 
^eijo ? 

Taka vprašanja so mučila mater, ko je čuvala po noč^h svojo hčer 
levala jej na vročo, gorečo glavo riirzle obveze. Slednjič je pa skle- 
. sama pri sebi, da hoče slušati hčerino nedolžno srce in stati mu 
itno na strani. Občutljiva materina nrav ni mogla več kazati iste 
mosti proti svojemu dragemu otroku, kakor smo jo oni večer pri njej 
lovali. Mati je zdaj pozabila, kar je zadnjič proti hčeri govorila, ter 
ttčela Olgo pomilovalno tohižiti. Nje tolažba pa je bil lek dekliči- 
na srcu! " 

Ko je Olga že četrto noč, ))iIo je v soboto, vsa obupana v svojej 
le\ji na skrivnem solze točila in kakor brezčutna 5?rla n^iiio pred se, 
lilo se je materi srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč 
krila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne A& od doma^ 
fla se ne bode zveza z Robertom tako hitro vršila, kakor seje bilo določilo, 



134 

^Nič se ni izgubljenega," tolaži jo zdaj mati. „Ako tvoja ljubezen 
do Vogrina enaka ostane in ti le z n j i m srečna biti želiš, tadi to Se 
lahko božja previdnost tako obrne, da vse po tvojej želji in vo^i izteče. 
Nikar še ne obupaj, saj poznaš resnico starega pregovora: Olovek obrača, 
Bog pa obrne. Oe dobi dr. Vogrin stalno, dobro službo, pot^m tudi jaz 
sama tej zvezi ne nasprotujem, ali zdaj te naj le tolaži prepričanje, da 
storim vse za te, kar je mogoče in kar tvoje sree poželf." 

Po teh besedah se je Olgi srce utolažilo. Začela je govoriti o Vo- 
grinn, o njegovem lepem značaji, plemenitem njegovem srci, in mati ]• 
je molčč poslušala. Vedela je, da si Olga, kakor vsak človek, go^^ 
vorjenjem le notranjo svojo žalost olajšuje. Med t^m pa je vedno mnle 
obveze hčerki na čelo pokladala, in hvala Bogu, vse skupaj je tako dobro . 
uplivalo na razdražene živce, da je hči to noč prvič zopet trdno spalt. 

Visoko je stalo v nedeljo jutro solnce na nebu, ko seje Olga vzbu- 
dila. Mati je že bila na vrtu sama použila zajutrek, ker ni hotela B 
sladkega spanja buditi svoje uboge hčerke. Kavno je vabilo v bliiiqf} 
erkvi „Marija na Otocč" k desetej maši . ko je prišla Olga k materi 
na vrt. 

„I)obro jutro, moja ljuba mati,*^ pozdravlja mater hči terjciskrem 
poljubi. „Danes si pač dolgo nd-me čakala! Zakaj me nisi bila vzbudila K 

^Videla sem te mirno spečo." odvrne mati, „kakor da bi čuviH 
angelji nad teb6j, in zdelo se mi je, da se čutiš srečno v svojih bi 
sanjah. Nisem te torej hotela buditi, ker v^m, da je človek srečen^ 
kedar spi. Njegov duh se tedaj ziblje po visokih uzomih višavah, oi 
kroži breztelesen v blaženih, rajskih krogih, a ko se truplo vzbudi, vrae 
se zopet v dejansko, težko življenje." 

„Glej mama, danes se čutim bolj krepko,'* odgovori Olga pogumnega 
glasu. „Spala sem, kakor še nikdar v svojem življenji, trdno in mino. 
Dobrodejni upliv nocojšnje noči razliva se po mojem telesu." 

In deklica je govorila resnico. Na njenem bledem , upadlem liri 
začela se je zopet rudečica prikazovati, in na njeno obličje vračala se js ^ 
prejšnja vabljiva lepota. Srčni nemir je jel zapuščati njeno srce, in pri- 
čakovati je bilo, da se jej v kratkem povrne prejšnje veselo duHUO staige. 
Ali one živahne veselosti in duševnega mini, ki smo ga pred nekinj 
dnevi še na njej občudovali, ni bilo videti zdaj na Olgi. Huda izkuSiga^ , 
da ne more človek na tem svetu vsega doseči, po čemer hrepeni, p»* \ 
pričanje, da se mora boriti za najblažje čute svojega lastnega srca : VM j 
to je neizkušenej deklici srce hudo potrlo in vzelo jej prejši^i dušni mir^ 

^Kaj bodeve danes, ko je nedelja, celi dan delali," vpraša po 
kratkem premolku mati. „ Danes in jutre sve še samč, ali v torek ia 
pridejo gostje k nam."* 



135 

Mati je navlaS^* zamolčala ime barona Boberta Bende, ki je imel 
že v dveh dneh v Poreče priti. Bala se je, <la bi z imenom, ki je bilo 
deklici tako zoperno, ne žalila mladega srca. 

y,VeS kaj mama,^ odgovori nagloma hči ; „pojdive tja na Otok v 
crkev! Imave še dovolj časa peljati se tja!^ 

Materi je bil ta predlog povšeči, in četrt ure pozneje vozila je že 
krepka, moška roka hčer in mater po bliščečej gladini Vrbskega jezera. 
Od vseh stranij so prihajali v čolnih tja na Otok okoličanje k desetej 
maši, in med njimi ste bili tudi naši znanki. Prijetno in harmonično 
pa se je razlegal glas zvonov, ki so vabili pobožne farane k službi božjej. 

Kakor pa človeško srce sploh v molitvi tolaž)>e in olajšanja išče ter 
T največjej sili k Bogu pošilja najsrčnejše prošnje in želje, tako je tudi 
Olgino srce vpletalo djines v erkvi novo prošnjo v svojo molitev. Bila je 
prošnja, naj Bog usliši njene srčne želje in jej podeli srečno prihodnost. 
Kakor pomladanska roža po pohlevnem deži zopet krepko na kvišku svojo 
glavico vzdigi^e. tako je zdaj deklica pomlajena stopala srčno iz erkve; 
povzdigoval jo je tolažilni čut, da je uslišana njena molitev. 

Celo nedeljo je prebila Olga v družbi svoje ljube matere. 

Različen je bil njun pogovor, a vsaka beseda iz dekličinih ust ka- 
sala je, kako srčno je udana hči svojej materi, in kako so jo 1)ile sinoči 
potolažile njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro 
vraiala. Ko ste govorili o prihodu barona Koberta, izmišljala si je Olga, 
kako bi se mogla njega izogibati. S prva je dejala, da hoče odslej tu 
Ijadi in okolico spoznavati ter obiskavati v bližnjih kopelih, kakor v Vrbi, 
v Beljaku, znance in prijatelje. Teh potov in pohodov se pa seveda ne 
sme baron Robert udeleževati, temveč ona gre s služkinjo sama ali pa 
s materjo. 

Mati jej sicer to misel odobruje, a vendar pristavlja, da se ne spo- 
dobi brez moškega spremstva hoditi kam dalje in obiskavati bližnje ko- 
peli. Zatorej ne bode drugega kazalo, kakor prijazno vesti se proti Ro- 
bertu in z njim gostoljubno ravnati. „Midve sve v tem oziru od njega 
odvisni/ končuje nap68led mati, ^dokler ne prideta oče in Rihard 
k nama.^ 

y,Ako pa moram tukaj vedno le z Robertom občevati,^ odgovori Olga 
BA te besede, ^potšm pa boljše, da bi ne bila nikdar s^m v to kopel 
prifila. Kaj hočem z njim početi? Saj v^š, da mi je Že njegova 80- 
seMina soperna, in strašno tesno mi je pri srci, kedar sem koli sama 
I njim/ 

Razumna mati je takoj spoznala, da je Olgina izjava resnična. 
Bala se je torej, da še hči slednjič oboH, ako jo sili v dniščino , ktere 
M mara. 

^Kaj pa hočem storiti, Olga?" vpraša nevoljno mati. 



136 

^Jaz včm lo pd(Mi pripomoček, in ta jo, da pride Kihard k nama. 
Ker se nisi. kakor si mi rekla, or^etu o najinem zadnjem pogovoru pisala, 
pi^i mu danes in ga prosi, naj mi pošlje brata Kiharda sem. Z njim 
bodem pot^m hodila, kamor bom hotela, in se tudi lahko Robertoia 
druščine izogil»ala." ' 

Mati je hcrerinim besedam pritrdila, a ne samo zaradi tega , da Im | 
imela Olga drušeino in tovariša na svojih izletih , temveč jasno jej ja 
bilo, da bi se ne spodobilo, ako bi ju povsod le baron Robert sprem^al 
in bil on edini moški v njunej družbi. Saj ne v^ zdaj, kaj še prihodnost,^ 
prinese, ako iskra Olgine lju))ezni do Vogrina ne ugasne! To bi deklid 
škodilo in vsej rodbini. Tudi Kobert bi menda postajal drznejSi s svo- 
jimi terjatvami ter bi se še bolj vsiljeval, ko bi zvedel, da ga Olga ne 
mara. Sam6 torej ne morete ostati, bil je njen konečni sklep, in i^e isto 
nedeljo je poslala oi^etu pismo s prošnjo, naj jima na vsak način Bi- 
harda v Poreee pošlje, sicer bi se momla ona sama vmoti z Olgo doml 
Natanko in obširno je oeetu dokazovala, da potrebujeta tukaj, ako dojde 
Robert, še drnge, in to doma^^e moške osebe, in najboljSe bi bilo, da 
pride Rihard k njima. 

,,Jaz upam, da nama oee Riharda že v nekterih dneh 8hm poi^e," 
pravi mati svojej heeri, ko ste nesli sprehajaje se pismo na poŠto. „Do 
njegovega prihoda pa bove že same prestale, ako naju tudi baron Robert 
pojutrešnjem obišiV. Ti pa bodi proti njemu prijazna in se ga navlaH 
ne ogiblji. Ako pride k nama ve^^krat v vas, tedaj pomisli, daje nai 
gost, a z gosti se moramo vselej vesti priljudno. ** 

I)(»kliea je sicer vse to materi obljubila, ali njene misli so bile 
zdaj pri bratu, ali bode brzo prišel, zdaj pri Milku Vogrinu, ali jih on: 
z grofom Konarskim v kratkem ne obišt^e. Pri vsem tem pa si je 
vedno le želela, da bi barona Roberta ne bilo, ter se bala igegovega 
prihoda. 

V torek dne 4. jnnija stopil je nadporočnik baron Benda prvič na 
slovenska tla v Poreeah. Videlo se mu je, da ni iz našega kraja. Ogerdki' 
typ si mu bral takoj z njegovega oblirja. Zavihane brke pod nosonif 
zagorelega li<*a, nekaj strastnih potez v obrazu, ernožareča zenica v očih: 
to vse je ovajalo njegov nemir in sanguini^^no nrav. V huzarskej uni£Mrilu; 
in z jezno šibico v roki skoei iz koup^ja ter hiti k izhodu. - 

Ponosnim jiogledom meri svet okoli sel)e ter gleda, ali ga kdo pri^ 
eakuje. Vsi olirazi so mu tuji. Tudi jezik, ki se govori, ni mu cepetal 
milo na uho, bil je nemški. ,,Ali slušaj,"^ misli si sam pri sebi, ^kakšen 
jezik je pa to V Ali ni magvarskiV*" Tn zdaj obstane ter vleče p^ 
sann^zne besede ini-se, a vendar ni mogel nieesa razumeti: ta jesik jei^ 
bil mili jezik slovenski, a ne magjarski!! • 






137 

ZmagonoRno je hodil potoni sem in tja pred kolodvorom , a njegov 
sluga Jand^ pa je znašal skiipaj razne zaboje. 7a' je žarel baron Benda 
nemiren postajati ter samega sebe popraši^vati, kaj to ])omeni. da ni 
Skenovskih po njega, ko vidi hipoma proti kolodvoru krenoti gosposko 
kopijo, v kterej je gosp^ Skenovska sedela. 

Takoj po prvem navadnem pozdravn vpraša baron HoIhmI, kak<» da 
ni tudi Olge na kolodvor. Oospi Skenovska sf» je bila na tako vprašanje 
le pripravila ter odgovori, da se Olga danes slabo poenti ter si ne 
■pa na prosto. Zatorej naj ne zameri, da ga ni prišla prieakovat. 

pŽe nekaj dnij sem." nadaljnje gosjKl. ^liobdm Olga in se nie kaj 
iifljenja v prostej naravi ne veseli.^ 

„Uzrok temu je pav," seže jej Robert naglo v besedo, ^da nima 
pravega razvedrenja. Jaz jo bodem že razvedril, da bo vesela. Ona 
nima družbe, in zatorej jej nekaj manjka; to pa dela eloveka slabega, 
in njemu se zdi^ da boleha." 

Oospž Skenovska in Robert se nista mogla zdaj dolgo razgovarjati. 
Hitro je obstala kočija tam , kjer je bilo za barona in njegovega slugo 
.<«tanovanje pripravljeno. Gospa ga Ae povabi, naj pride zvečer na eaj in 
na kratek pogovor, ter se poslovi. 

Boberta je bilo s prva hudo dirnolo, da ga ni prišla tudi Olga pri- 
čakovat, ali on se hitro potolaži. 

„Za dekle mi ni nie,** misli si zdaj sam pri sebi. gledaj6č se v 
zrcalu« ^Vesela je lahko, da dobi tako zalega moža in povrh ^e barona. 
Očetu njenemu že itak srn* kar radosti poskakuje, ako slif^^i. da bode 
igegora hči — moja žena . baronka. Zatorej še rajši večjo doto s 
hčerjo da. in meni sev(^da je ta najljubša. Potem bodem gospodaril na 
>«vojej grajščini. kakor se mi l)ode ljubilo; živel bodem po zimi na I)u- 
naji ali v Budapesti. ona pa lahko ostaja na grajščini pri mojej materi, 
saj se s tem že dovolj raduje , da je — baronka . žena magvarskega 
kavaliija! Ta čut pa, da bode živela po zimi sama brez mene dole na 
Ogerskem, goji morda že st^daj ter s(» pripravlja na samoto, kajti že tu 
biva rada sama in se eel6 mem* izogiblje.^ 

Tako je mislil baron Robert sam pri sebi, a na tihem se je vendar 

jesil, da se Olga z&-nj tako malo zaninui. Ali to se mu je z druge strani 

I lopet dopadalo! On je namreč vedel, da se iKMlol^/ne deklice s prva ze]6 

bojijo moškega spola. In ako se kdo než i <, go^iicipribližuje, kaže se, 

f kakor da bi se ga bala, a vendar ga zna na tihem ljubiti. Treba je torej 

j nekaj umetnosti v obnašanji proti takim deklicam. Človek mora biti 

dnen. Z drznostjo se pri ženskem spolu največ opravi, in to najbolj v 

Tojaškej suknji. Česa se je pa treba sramovati ali bati ? Deklicam se 

moAka drznost dandanes le dopada. 



138 

^Ogerske gospice so rekel bi vse na to stran jako lahke; tndi 
nemške, in med njimi Olga sama. nimajo menda tršega srca kakor moje 
rojakinje." skl(»pal je potem Robert. ^S prva je treba malo ponositi se 
s plemstvom svojim, pob&hati in zarožljati s svetlo sabljico: nat6 nek^ 
laskavih besed o njenej lepoti in o ženskej kreposti sploh ; potčm se go- 
vori o srci, udanosti, Iju))ezni, slednjič^ pride tajen poljub — in srdna m 
je gotova! Tako sem zmagal vsekdar in bodem tudi tli," vaklikue sdq j 
Bobert ves vesel in tleskne dlan ob dlan. „Meni se ne more iensko 
bitje protiviti, ako ga v srce zadenejo moje iskre oči. Tu v Poreteh 
bode veselje ! Danes se pošalim z Olgo, jutre grem zopet kam drugam. 
ali v mesto Celovec, kjer so neki lepe, žive gospice, ali v kako bliiiyo 
kopel. Povsod mi bode src na izbiro, in Olga naj pazi, če hoče, da se 
jej ne izneverim!" 

V takih pogovorih in mislih bil je l»aron Bobert vesel in zadovoljen, 
kajti nikdo mu ni tu ugovarjal, saj je l)il sam v sobi. A ko bi ga bila, 
ti ljuba bralka, videla, kako samosvestno je trdil on vse to, smejala bi 
se mu bila rek6č, da se zeI6 vara o ženskem spolu in da si zida gra- 
dove v oblake! 

Manj zadovoljnega seje pa kazal baron Bobeils svojim stanovalcem. 
Zdaj ste mu bili njegovi dve sobi premajhni, zdaj mu ni lega proti 
solčnemu vzhodu ugajala, češ da ga bodo juterni solnčni žarki nadlegovali, 
zdaj so mu bile služkinje v villi pregrde in preumazane, kakor da bi 
bile Magjarke najsnažnejše in najlepši* ženske na svetu; a znano je j 
vendar dovolj, da so slovenska dekleta v kopelih jako belo in praznično 
oblečena. l)k lahko bi bil rekel, kdor ga je videl, da je ta magjarski 
baron nestrpljiv kakor mnogo drugih! 

A tudi naniva mu ni ugajala. Jezil se je rek6č, da so mu gore 
previsoke, ker ne more prek njih videti; zdaj mu je manjkalo ravnin, 
kakor so one tam na Ogt»rskem : zdaj je zopet klel, da se bode jahanja 
cel6 odvadil, ker ni dobiti jeznih konj. a tndi pripravnega prostora za 
jahanje ni ; da še s krasnim jezerom ni bil zadovoljen, in ga je imenoval 
mlako, če tudi ono 3581 oralov površine obsega in je do 85"» globoko 
ter se cel6 do lt3(W" na široko razteguje. Z niči m ni bU ta ogerski 
patron zadovoljen, a prestopil je bil komaj prag svojega stanovaiga! 

Tn to svojo nezadovoljnost kazal je tudi pri Skenovskih. Ot^t^val 
je ljudi in jih zmerjal, kako so neotesani, ker se mu seveda niso tako 
priklanjali, kakor ogerski kmetje na njegovem zadolženem posestva ob 
Blatnem jezeru. Njiš slovenski kmet že ve dandanes prav dobro, koma 
se \m& odkrivati in komu ne, a to je liaš jezilo magyarskega plemenita^ 
(fovorila je zgoli ošabnost iz njega, a ta se kakor znano ne prikupi ni- 
komur, in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala. 



199 

Razgovor pri Skonovskih bil je torej prvi večer jako enoličen. 
iveč je govoril Robert sam in se pri tem dobro počutil, ker rau ni 
lo, tudi Olga ne, ugovarjal. A to se ni zgodilo iz ljubezni do njega, 
ker bi bila z njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, ktero 
cazala pri njegovem besedovanji. Ni S(» jej vredno zdelo, da bi se o 
ih ničevnostih in abotah pogovarjala z njim. Pri vsem tem pa se je 
el Robert proti Olgi in sploh v Skenovskej \\\^i , kakor da bi bil 
la^. Čutil se je vzvišenega nad obiteljo Skenovsko kot liaron in se 
tSal s svojo visokostjo ob vsakej priliki. Hotel je pokazati, da si 
rs Olga v čast, v veliko čast šteti, da pride v l)aronsko rodbino, in to 
raji^čino ogerskega magnata, kakor se je večkrat sam imenoval. 

Baron Benda ni nikakor slutil, da ga Olga ne mara, tako je bil v 
e zaslepljen. Domišljeval si je, da se njegovej dražesti, vojaSkej mo- 
)«ti, lepoti in plemskej visokosti ne more žensko srce ustavljati, in 
o je mislil tudi o Olgi, svojej l>odočej nevesti. Zatorej mu še na um 
prihajalo vprašati kdaj Olgo, ali ga ljubi, ali hoče biti njegova. Kaj 

To seje pri baronu Robertu vse samo ob sebi razumevalo. Saj pa 
i on prave ljubezni ni poznal niti vedel, da še more kdo drugače Iju- 

kakor on. Njemu je bila ljubezen kakor ogenj, ki se zažgž ob škopu 
ne. Zdaj nastane visok plamen, ognjeni slop, a hipoma ugasne vse, 
jvetlobe, ne gorkote, niti ognja, da bi se grel o njem. Di še večja 
lota ti nastane, in kmalu ne v^š več, kje se je bila slama zažgala. 

Tako je bilo Robertovo srce, iu on sam ni V(Hlel prav. kje, kdaj 
kolikokrat se mu je že bila vnela iskra ljubezni. Samo to bi ti 
znal povedati, da je že marsiktero vojsko bil z Amorjem in boginjo 
lero, a v takih bitkah je podlegel, kakor boja bog Mars na trojanskem 
5či pred silno močjo deviške Athene. Le obrunki so ostali ter kazali 
»yeiie srčne mu rane. Bil je torej zavarovan proti nežnim čutom, in 
or neranljiv vitez v pravljicah korakal je sigurno med ostrimi pušči- 
li vse očarajočega ženstval 

Prve dneve je zahajal Robert pogostoma k Skenovskim. Najljubše 
je seveda bilo, ako je naletel Olgo samo. Ali to se je k sreči ma- 
jaj zgodilo. Kedar je imela mati izven hiše nujnih opravkov, opazovala 
pametna deklica vse dohod«^ kakor vojak na straži, ali se nikdo ne 
iiliiuje. Je li pa zapazila, da prihaja Robert, zbežala je k materi in 
ala pri njej, dokler se ni on poslovil. Na vrt in v gozdič pa ni sicer 
ua hodila, kakor kedar je vedela, da ne bode nagloma Roberta k njej. 

Vsled tega se je bil Kol)ert hitro prepričal, da se ga deklica boji. 
to je le pripisoval nj(»nej mladosti in plahoti sploh, kajti vedel je, da 
mlade gospice možatega huzarskega častnika tak6 boj^ kakor piščeta 
okljunega jastreba! „Mora se me pač še privaditi." mislil si je sam 

10* 



140 

pri selii. „Ona pa«* ui navajena obrevati s lastniki in visokini plem- 
stvom. Sramuje se, a ta sramežljivost jej bode že v kratkem izgmola." 

Zat6 pa, tla se zadnji njegov izrek uresniči, znal je pa tudi Robert 
skrbeti. On ni popraseval o ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, 
o srenih ranah, o nagnenosti, o udanosti do nje, temveč on je udaril 
na enkrat s et^lo vojsko na svojega nasprotnika. 

Ko se je ])ila enkrat mati slučajno, še predno je Kihard z Dunaja 
došel. iz Kobert^ve in Olgine dnišeine za malo časa oddaljila, prijel je 
Kobf^rt deklico, kakor kragulj nedolžno pišče, z vso silo okoli pasii, pri- 
tisnol jo na srce ter jo šiloma krepko poljubil. A v tej bitki je bil 
premagan ! Vsa srdita in razkačena izvije se mu Olga s pomočjo svoje 
telesne sile iz njegovega objema ter zbeži jokaje in ozmerjaj6č ga k ma- 
teri v stransko sobo. 

Od tega trenotka ni mogla Olga Boberta nikakor ne trpeti in se ga 
je samega strahd še bolj umikala. Ni si mogla tolmačiti njegove velike 
predrznosti v tujej hiši ter si domišljala, da bi jej uteguol na tihem še 
enkrat kaj takega storiti ! To strastno Kobertovo početje bilo pa je v 
Olgi še. zadnji čut do njega zatrlo, in zdaj je zjičela tudi njena že prej 
prisiljena prijaznost pojemati. 

Eobert je slednjič vendar uvidel, da se je v svojej sodbi o ženskih 
varal in se povrh še hudo spekel v svojem drznem početji. A ob enem 
je pa tudi spoznal, da je Olga izjema, velika izjema v ženskem spoln, 
in da ne dd igrati s seboj kakor diiige, da sto drugih lahkoživih deklic. 
To odločno Olgino postopanje proti njemu, zaničevanje, preziranje njegove 
osebe in njegovega imena jelo pa je v Robcrtovej duši poganjati novo 
kal, in sicer kal spoštovanja do nje. Prepričal st* je , da hrani Olga v 
sebi srce polno čistosti in nedolžnosti, kakor malo deklic, ktere je on 
spoznaval in jih moral tudi nap6sled zaničevati. Vso vero je bil izgubil 
v ženstvo, smatral je ta spol cel6 ničevim in slabim, kot igračo moS- 
kemu svetu ! 

A vse to ni dandanes več čudo onemu, ki pozna svet po mestih 
in tudi v višjih plemenitih krogovih. Redke so izjeme, ki so še ohranile 
piTOtni kinč in kras ženskemu spolu, a tčm bolj se veselimo, ako vidimo. 
da je naša deklica zmagovito odbila napad silovitega sovražnika. Odslej 
naprej se j(» pa Robert Olgi le v največjc^j spoštljivosti približeval. Go- 
voril ni več v njenej družbi tako ponosito in zaničevalno o ženskem 
svetu, kakor je bila sicer njegova navada. Videlo se je, da se je pre- 
magoval, da bi ne žalil Olgine rahločutnosti. Zdaj bi bila mati lahko 
svojo hčer samo z Robertom pustila, in on In se ne bil drznol proti 
njenej volji h* za roko prijeti je. Tako se mu je dozdevala Olga 
vzvišena, in čutil je vedno bolj in bolj , da hrani njeno srce v sebi ono 
ženi^ko krepost, ki vlada in gospoduje nad moškim bitjem. Robert si je 



141 

jel zdaj T Olgi domišljati ženski uzor iu uehotč hrepeneti po njem. In 
iz spoštovanja nastala je y njegovej duši tiha ljubezen, hrepenenje po 
STOjem idealu! 

Tako 80 tekli dnovi, eden drugemu enak, dokler ni bilo Kiharda v 
Poreče. Kakor se pa čestokrat zgodi, da že ena sama oseba, na novo 
došla, druščino izpremenf ter jej ali cel6 novo življenje udahne ali jo pa 
moti , da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave , tako je bilo tudi 
X Rihardovim prihodom, kajti je ta donesel sestri novo življenje. Olga je 
našla v svojem bratu steber, na kterega se je naslanjala v sedanjej sa- 
moti Blizu tri tedne le pogrešala je sestra Riharda, ali ta ločitev bila 
je sestrino ljubezen tako povzdignola, da se je zdaj neločljivo oklenola 
svojega brata. 

Takoj prve ure mu je razkrila, kaj namerjavajo stariši z njo, in da 
jo hoče baron Robert snubiti, a ona ga ne ljubi. Nat6 mu povž, zakaj 
ga ne mara, in kako jej je Robert prisiljen. Nap6sled ga še prosi , naj 
jej bode on spremljevalec na sprehodih in večjih izletih, da se lažje Ro- 
berta izogiblje. 

Rihard je seveda svojej sestri obljubil, da jej vse, kar ga prosi, 
izpolni; kajti tudi njemu ni bil Robert povšeči, ker ga je kot mladega 
pravoslovca — on kot nadporočnik preveč preziral. Robert se ni namreč 
prej nikdar proti iRihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, 
rekli bi lahko da skoro nič občeval in govoril. A kakor nam znano, 
usfli 86 najprej v mlado moško srce antipathija do onega, kdor se proti 
igema ošabno obnaša in ga prezira. 

Tako je bilo tudi pri Rihardu, ki se je čutil vsled tega v svojem 
srei razgaljenega. Seveda ni Rihard o svojej razžaljenosti nikomur nič 
pravil, a ona je bila uzrok, zakaj se je proti očetu obotavljal iti v Po- 
reče, naglašaj6č, da ne more prej z Dunaja, dokler se koUegije ne kon- 
čajo. A vse to mu ni nič pomagalo, očetova beseda je bila ostro 
povelje. 

„Kaj mi bode samemu početi tu v Porečah," mislil si je, ko seje 
ilak le bližal Vrbskenm jezeru. „01ga bode vedno pri materi, in baron 
Roliert se gotovo ne gane od nje. Sam se bodeiu torej moral spre- 
bjati, kopati, veslati in dolgočasiti se ; saj včm, kako je bilo druga leta, 
ko nisem imel nobenih pravih tovarišev, a s starci in gostobesednimi 
numicami pa mi tudi ni, da bi z njimi celi dan modre razgovore raz- 
pmvljal in njih politične neslanosti poslušal. Življenje po kop<»lih pač ni 
za mladega človeka, kakor sem jaz; to pač ni nič za nie!*^ 

Tako je tožil Rihard že prve dni tudi svojej sestri , ko sta se po 
Uidnem gozdiči sama sprehajala. X naposled se vpraša Olgo cel6 po 
osroku, zakaj ga je oče prav za prav tako hitro sem poslal. 



142 

„Veš, moj dragi Rihard, to je nekaj posebnega," odgovori mu sestra 
premišljujoi^a. „Vsediva se tu sem na t6-le klopicK), od koder se raz- 
prostira tako lep razgled na Karavanke in po celem jezeru, in hočem ti 
vse razkriti, a lo pod tem pogojem, da o vsem molčiš." 

Brat se jej zaroti, da hoče kakor stena molčati, in podi jej roko , 
v znamenje, da ostane mož-beseda. Zdaj še le mu sestra na kratko ra«- 
loži, zakaj je mati pisala p6-nj. 

„Ne huduj se, moj ljubi Kihard," sklene slednjič pripovedovanje, 
„da si prav za prav zavoljo mene sem pri^^el. Mislila sem, da bodem s 
teboj, v tvojeg družbi lažje neljubo mi dni^čino Robertovo prenašala. Vse 
hočem, ljubi moj Kiharil, z4-te storiti in ti tvojo ljubezen stoterokrat 
povrnoti ! Kamor koli želiš, hodila bom s teboj in delala le tebi druščino, 
da ti ne bode nikdar dolg čas. Mati so se zdaj že hvala Bogii do dobra 
okrevali in ne potrebujejo več moje pomoči; zatorej me bodo tudi lahko 
pogrešali, ako napraviva večkrat kak daljši izlet v to lepo okolico." 

„Ne hudujem se več," odgovori jej mirno Rihard, „zdaj ko vim, 
da tebi s svojo navzočnostjo ustrezam. Ali prej sem bil pač zel6 ne- 
voljen, meu^č, da me ta ošabni baron zat6. da me je prej preziral, Se 
zdaj ob moj prijetni čas na Dunaji spravlja. Tvoji načrti o izletih v krasno 
okolico in tudi na visoke gore, kjer se čuti človek prostega kakor ptica 
pod milim nebom, so pač lepi, a izvedejo se težko! Jaz sam ne poznam 
namreč dobro okolice, jezika slovenskega pa, ki se tu med kmeti go- 
vori, pa cel6 ne i-azumevam, in tako bi bilo silno težko napravljati izlete. 
Povrh pa tudi ne moreva midva sama nikamor dalje od todi iti, kajti 
baron Rol)ert bi naju skušal ua vsak načiu spremljati, a to bi bilo meni 
kakor tebi še neljubšt*.** 

Vsi bratovi pomisleki bili so sestri razvidni, a takoj jej pride nekaj 
na misel, kar je itak že v srci nosila. 

,,Jaz Vi^ui za neko dobro pomoč, za dobrega tovariša." 

y.Za koga pa." vpraša jo naglonia Kihanl. 

Olga bi bila iz celega srca rada takoj ime svojemu bratu povčdala^ 
a tega si ni upala storiti. Hala so j(». da bi tako izdala svojo ljubezen, 
o kterej seveda brat Rihard niti sanjal ni. Obotavlja se torej svoj naSrt 
bratu razkriti, meneč, da je itak vse zastonj in da s«» vsemu velike tetkoče 
UHtavljajo. A ker le i)rat ne jenja sestre popraševati. kdo bi to bil, 
naznani mu Olga ime. sramežljivo imenujoča dr. Milka Vogrina. 

In pri teh besedah zarudi nedolžno dekletce tako same sramežlji- 
vosti v lice. <la l)i bil brat njeno tajno IjubeziMi do Vogrina lahko ugonil, 
ki» i»i ne bila njegovega pogleda na-se vabila ptica ton6všica umetno 
kro%uj6ča nad jezerno gladino. 

„I)a, res. dr. Vogrin bi nam bil najboljši tovariš," pritrdi Kihard 
vesel svojej sestri. „0n je tukaj nekje Idizu domž; on pozna vse kn^Of 



143 

e in doline, ter bi nama lahko bil vodja na vseh izletih. Saj mi je 
mnogo pravil o koroških visokih gorah, ktere je vse obiskal, in rekel mi 
tudi že, da bi bilo njegovo največje veselje, ko bi mi mogel enkrat 
?h gor kazati krasoto in kinč svoje domovine. Da. prav imaS, ljuba 
tra ; dr. Vogrin bi nama krajšal in slajšal čas ter delal veselo druščino 
la Vrbskem jezeru. Meni samenm je že težko, da nisem tako dolgo 
jim govoril. Sedaj nič ne v6m o ujem, ali je zdrav ali ne. Na zadnjej 
avi pri nas zdel se mi je jako otožen, kar ni sicer njegova navada. 
li T kavarni, kamor je navadno prej zahajal, nisem ga videl, odkar 
» imeli zadnjo veselico, in reči moram, da sem ga zel6 pogrešal.^ 

Olgi se je srce samega veselja smejalo, ko je Rihard tako ljubo o 
kn govoril. Najrajši bi bila bratu rokč okoli vratti ovila ter s tem po- 
sla, da se strinja z njegovimi besedami, kajti tudi ona ga že zel6 
jefia! Kakor steguje v mraku otr^k, ki še ne more govoriti, nežno 
ieo po svetlej zvezdi na nebu ter skuša zinoti, da bi svojo notranjo 
o po zvezdici izreklo, a jezik mu ostane nčm : tako je bilo Olgi pri 
i. Gledala je v svojej domišljiji Milka Vogrina, želčč objeti ga s svo- 
i rokami ter naznaniti bratu svoje notranje hrepenenje po njem, ali 
mežljivost jej je vezala jezik ter zakrivala Kihardu njene srčne želje. 
orej mu mimo, a vendar s stresočim glasom nehote seže v besedo: 

^Tndi jaz sama sem le nekaj besed z njim govorila, ko sve se 
ti in jaz od Eonarskih poslavljali. Tedaj mi je rekla grofinja, da od- 
fo vsi začetkom junija v Belo pri Železnej Kapli, in da nas okoli 16. 
a meseca obiščejo. Danes je pa že 18. junija, a mi še nimamo no- 
lega poročila, kdaj pridejo k nam, in ali so dospeli srečno na Koroško, 
bi se le ne bilo nič hudega pripetilo i'' 

In pri teh besedah je mislilo njeno nežno srce, vse prestrašeno, na 
pina, ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila vsak dan 
i sa blagor svojega Milka! 

Ko ni 0^ v svoje misli zamaknena dalje govorila, pristavi Rihard, 
je sicer njena misel izvrstna, le izvesti jo je težko. Potžm pa sta se 
t in sestra vneto poganjala, kako bi mogla Vogrina v svojo družbo 
iti: Bihard seveda zat6, da bi se kratkočasil in z njim kot koroškim 
ikom obiskaval bližnje trge in vasi, hodil na strme gore in v krasne 
ine, — Olga pa, da bi imela človeka v svojem obližji, po kterem 
no srce že tako goreče, a brezuspešno hrepeni. Pride li Milko v 
Q0 bližino, in spozna li ona, da goji do nje če ne enake, pa le slično 
[nenost, tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč, ktero potrebuje njeno 
B, da se zoperstavlja sladkim besedam Robertovim. To je bil močen 
fib, ki je silil Olgo, da poskuša zdaj vso svojo bistroumnost v tem, 
:6 bi pridobila Vogrina v svojo druščino, a seveda tako, da bi sama 
je nagnenosti do njega ne izdala! 



144 

Ko brat in sestra skupaj prenii^^ljujeta, kako bi mogla stojo misel 
izvesti, približa se jima na enkrat mati z baronom Robertom shm po 
gozdiči. Bilo je že pozno popoldne, kedar je navadno Bobert k Ske- 
novskim dohajal. Ker pa ni 1»ilo niti Kiharda niti Olge od nikoder, na- 
potita se mati in Kobert v gozdič iskat ju. Od daleč ju je že zapadlo 
bistro Olgino ok6 ! Pri tem vidu se pa dekliea kar sklone , tako jej je 
pogled na Roberta srce pretresel. 

„Za božjo voljo, Rihard, tiho bodiva.^ vzkliknola je deklica vn 
preplašena. Mislila si je namreč, da se je mogel njun pogovor že tako 
daleč slišati, in da sta Robert in mati menda že ugonUa, o čem se i 
bratom pogovarja. Kakor se nedolžni otrok, kedar kaj krivega misli ali 
storiti namerjava. pred materjo ustraši, če se mu nagloma prikaže, ter 
v svojej neizkušenosti mčui. da se mu notranje misli kar na lici ber6, 
tako se je zbala tudi Olga zapazivši mater in Roberta. Zatorej je na- 
gloma vstala, popravila si obleko ter še enkrat, a tiho rekla: 

^Molčiva zdaj, da naju ne slišita. Po noči pa premišfjajva vsak 
zd-se, kako bi se dala najina misel izvesti; jutre se hočeva dalje p<h 
svetovati. Zdaj pa pojdiva njima naproti, ali včš Rihard, pazi, — in pri 
teh besedah položi prst na usta, — da se ne zagovoriš!^ 

Deklici je lice žarelo, in srce jej je samega strahd močno pldo, 
ko se je z bratom roko v roki približevala materi in Robertu. 

Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Bo- 
bertom nadaljevala sta zadnji in gospd Skenovska svoj poprejšnji na- 
govor. Olga se je namreč še vedno čutila razžaljeno, in to tudi očitno 
kazala Robertu. Tudi zdaj se je bila hitro matere oklenola, in sicer 
tako, da sta bila Robert in mati na sredi med njo in Rihardom. 

„Vam se torej dozdeva, gospod l)aron, da je naš vrt prevardno ali 
preoekonomično urejen. "^ nadaljuje gosp^, in vsi štirje korakajo da\je, ra- 
dovedni, kaj bodo baronova glava na to odgovorila. 

„Di, to je neovrgljiva resnica. "^ odvrne odločno Robert. „Saj imate 
le domače in za vsakdanji živež potrebne i-astline po njem nasajene. Na 
vseh gredah ne najde človek tropičnega rastlinja, ki bi služilo ofijm in 
voi\javi. To kar je tu. dobi se v vsakem kmetskem hišnem vrtu aM 
zelinjaku.'* 

Te besede bile so priprostej gospe vendar le preveč, in po n|jih se 
je čutila prisiljeno, posvetiti malo nazorom baronovim, zatorej odgovori 
odločno : 

^Ravno t<» pa horcni pri hiši imeti, da nisem od drugih odvisna« 
Kaj mi pomaga evetnjak ali park, polen dišečih in vonjivih cvetlic, ako 
nima kuhariea zt*lenjadi vzeti z domačega vrtiiV Vi tam doli na Oger- 
skem dičite lahko hiše. grajščine iu ville s cvetnjaki in dragimi rožami 
v njih. a tii pri nas se mora varčno gospodariti, ako hoče človek kl^ 



145 

imeti in si sam pomagati. Tako so delali moji st^riši, tako delam i jaz, 
in bode menda delala tudi moja Olga.^ 

Hčerki je bilo kaj ljubo pri srci, da je mogla materi pomagati, 
ko je ta nasprotovala Robertu : zatorej pristavi malo uagajivo : 

^D& mama, tako bodem tudi jaz ravnala kakor ti. A retM pač 
moram, da bi svojemu možu, če hi mi kaj takega oponašal, pometala 
vse tropično cvetje in rastlinje iz cvetnjaka, in rajši bi tam karfiola, 
Spargla, salate in druge zelenjadi nasadila. Jaz ne v^m. zakaj bi po- 
stavim mi tukaj na deželi morali imeti poseben park ali cel6 evetnjak; 
saj je vsa narava tako lepa, da se njej gotovo najlepši umetni vrti 
ne dad6 primerjati!" 

„Gospica Olga, Vi bodete pot6m drugače govorili, ko vidite naše 
umetne vrte doli na Ogerskem,'* pristavi hitro Kobert obrnen proti Olgi. 
„2e naš vrt okoli grajščine je prav lep in tako vkusno nasajen, da se 
mu bodete čudili, ko stopite v^-nj." 

„Ne bode mi pač treba, gospod baron," odvrne brezozirno deklica, 
„ogledavat si iti Vaših parkov na Ogersko : kar se mene tiče, prepuščam 
Vam rada vse Vaše vrte, a Vi pustite meni mojega ! Ta je meni naj- 
iljnbši ter mi je tako k srcu prirastel, da ga ne menjam za Vašega 
najlepšega!" 

Dekličina odločnost in tako brezozirna izjava zdela se je Robertu 
malo čudna. Skušal jo je potolažiti, kajti uvidel je, da ni bilo pametno 
odkrivati tu svojih nasorov o oekonomiji; zatorej odgovori mirno: 

^Danes ste pa kaj huda, gospica Olga. Upam. da ni to Vaše pravo 
mneige in resno prepričanje. Vi se radi z men6j malo pošalite, kaj 
ne, gospica?" 

„Ni moja navada, gospod baron, da bi se s kom šalila, najmanj 

pa I Vami. Kar govorim, je moje sveto prepričanje. Ali vsak dan mi 

je bolj jasno, da so Vaši nazori v vsem in vsakem od mojih različni. 

Ce sera Se tudi mlada in neizkušena deklica, toliko pa vendar v^m in 

Mim. da bi se Vašim idejam ne mogla uklanjati." 

^Daues si pa kaj čudna in razburjena. Olga I" seže jej mati v be- 
sedo. ^Kakor navlasč hočeš vedno le nasprotovati ! Da ima baron Robert 
drage ideje kakor ti, je eel6 i-azumljivo : temu se tudi ne smeš čuditi. 
Ob je le skusil mnogo svetd. a živel pa več svojemu vojaškemu poklicu, 
kakor se pa pečal z gospodarstvom. Zaton^j ima pa tudi reio druge na- 
loreonjem, kakor pa mi. ki sr vtMino z njim Imvinio. — KtMlar začnete, 
gospod Imron." na4ialjuje pot^m proti Robertu . ..sami gospodariti na 
^Tojem posestvu, kakor ste namenjeni, spoznali bod«'te l»rzo. da imam 
jiiprav. in slušali tudi svojo ženo. ako hod** kaj o gospodarstvu ra- 
mmela.*' 



146 

Pri tej materinej opazki bila se je Olga kar pretresla. Čutila 
da meri mati na njo s temi besedami, in je kar obstala, kakor ot: 
če zagleda na potu golazen pred seb6j. Nastopila je za nekaj trenot 
tihota. Nobeden si ni upal izpregovoriti. Tudi baron Kobert, ki je i 
sicer vedno dovolj besed na jeziku, molčal je zdaj, a opazoval ves 
kako se izpreminja na Olginem lici barva za barvo. Videl pa je i 
da se je Olga pri slednjih materinih besedah stresla, kakor da bi 
na gada stopila. 

Čuden in nepopisljiv utis delalo je vso to na Roberta. Danei 
prvikrat spoznal, da nima rčs Olga nobenega sočutja do njega in da 
vsekdar in povsod nasprotuje. Sedaj mu je pa še izrecno odgovorila, 
mu prepušča — vse njegove vrte na Ogerskem. Žal mu je postaj 
da se ni brzdal v svojem govorjenji, da ni zatajeval svojih mislij iu 
zorov. Spoznal je, da je s svojim ošabnim in brezozirnim postopan; 
malo dosegel, temveč si še bolj odtujil mlado Olgino srce, ki mu je v 
dan tčm vrednejše in milejše postajalo. Zdaj se je začel stoprav I: 
da bi mu ris Olga v svojej odločnosti, kakor jo je danes kazala, ne 
rekla srca in roke, in da bi mu nič ne utegnolo pomagati plemenito 
in grajščina pri njegovem namenu. 

Takove misli so rojile po Bobertovej glavi. Močno je bil ta 
pričakovani prepir z Olgo in deloma tudi z materjo potrl njegovo srči 
in samosvest. Iznenadilo ga je bilo odločno nasprotovanje prej 1 
plahe deklice. 

Iz te splošne zadrege in tihote reši celo družbo posel, ki se je \ 
po vrtu približeval. Najprvi ga zapazi Bihard in vzklikne: 

,, Telegrafski posel gre!^ In pri teh besedah se ozrejo mah< 
vsi ter gledajo, od kod bi posel prihajal. Vsa družba se zel6 ost 
nepričakovanega posla, kakor se to tudi sicer v vsakdanjem fivljeDJi 
gaja. Gospi Skenovska in Bihard sta mislila, da se je kaj dom& oi 
pripetilo. Olgi je začelo srce še bolj nego prej bfti, menfič, da se 
kaka nezgoda o Vogrinu in Konai*skih poroča. Le Roberta ni gp 
poslov prihod, zakaj njegovo srce so v tem hipu dnige važnejše m 
strah in up, naudajale. 

V kratkem se je pa pokazalo, da so se bili vsi trije zbali zas 
brzojavnega posla. Bralo se je v braojavu. da pride Skenovske ju 
dne 19. junija, popoldne grof Kouarski z obiteljo vred obiskavat. T 
naznanila pa se je bila najbolj razveselila 01ga» Njeno srce, prej otc 
iu razsrjeno, postajalo je zopet veselo. Takoj je pogledala brata, 
mežikala mu z očmi, smehljaje se, ter s tem izrazila, da se njun ui 
menda le uresniči. Upala in nadejala se je. da dojde s Konarskiiu 
tovo tudi Milko Vogrin, po kterem že njeno srce t^ko željno hrep 
In te misli ni ona celi večer opustila. Vsled tega je l>ila tako zamišlj< 



147 

da ni zve^^er pri Čaji Cestokrat vedela, o (^em se govori. Mati sama je 

nekterekrati opazUa, zakaj je noc6j tako vsa v mislih in redkobesedna. 

Večkrat jo je tudi opomnila, naj se razgovorov udeležuje. Mislili so pač 

Tsi, da jej je razpor z Eobertom segel tako glolioko v srce, in zategadel 

se jej ne ljubi govoriti, ali varali so se vsi. kakor v6va midva, dragi Tfi- 

tatelj! Zatorej pa tudi niso mogle noc6j niti materine besede niti 

iiljudno Robertovo obnašanje ničesa pri njej opraviti. A ker je Olga 

ie vedno isto malomarnost in zamišljenost kazala, poslovil se je Robert 

frejf nego je bUa sicer njegova navada, in tudi domači so sli ta večer 

kmalu počivat. (Dalje pride.) 



Aforizmi. 

iLakor v svetišči uaj zbira 

Vselej 80 diih, 
Kedar zamakne se v pesen 

Um iu posluh. 

Kajti izhajal nebeški 

V srci je zor, 
Ko zaigral tam je milo 

Pesn^ izvor. 



Vedi, pravih pesnij slednja 
Več je nego biser vredna: 

Biser je nosilo 

Mrzlo dno morja. 

V gorcem srci bila 

Pesen je doma. 



Nigdar prazno hrepenenja 

Pesnikovo ni srce. 
Zdaj mu polje od veselja. 

Zdaj sežiniH j«' ^orje; 

In ko čujst«'v pritok vliva 

Crez bregove se z močjo, 
Svet takrat vesel pozdravlja 

Milih pesnij spet novo. 

Liijiza Pesjakom. 



148 



Popotni spomini 

Spisal Igo Kaš. 

III. 

Iz EreegOTine. 

llilo je dne 15. vsesvoščaka. Jesenski dež je bil namočil zemljo 
in povsodi klije trava, cvet6 pomladne cvetice. Gorovje ozeleni, in da 
zdevalo se mi je, da sem v pomladnjem kraji, še eel6 sadno drevje » 
je na vseh stran6h razcvitalo. Le Prenj in Glavatica sta čemerno gle^ 
dala k meni in kimala z belo, sneženo glavo. — Popoldne onega dne, fc 
je sijalo solnce tak milo na nas, jezdil sem kakor skoro vsak drugi dai 
za Badoboljem v vinogi*ade. Tam sem pri nekem katoliku postal, stopi 
raz konja ter se pred durimi okrepčal s čašico rudečega vina. In pri 
povedoval sem mu o našej deželi, o naših mestih, o naših vinogradih 
— ko se je pa solnce nagnolo za goro, napotil sem se domii, kjer 8( 
me že povsodi iskali ; kajti dobil sem nenadoma povelje, da moram img 
dan zapustiti Mostar ter oditi kot „kvartirovec" . . . Pograbim svoje re^i 
poslovim se od oo. Franjevcev, od grada, in ob sedmih drugega dn( 
pride voz, na kterem mi bo zapustiti ercegovska tla. 

Grozno je besnela bora, ki se je bila proti jutru vzbudila, in midi 
sem, da nas z vozom vred ponese v Neretvo. V Buni vzamem slov^ 
od lepega kraja, od malega vrta, v kojem sem kljubu mnogim težavan 
gojil cvetice, in ajdi! črez most proti Dubravi. Pred Paši6-hanom sen 
se ozrl ter zadnjokrat pregledal Buno, Blagaj, kjer mi prikima v slov 
Ščepanov grad, Mostar, nad kterim po Veleži snežne megle visž in - 
opoldne si počinem v Domanovi(5i. Celi dan sem se vozil do Metkovici 
saj je pot 46 kilometrov dolga. — 

S čilimi močmi sem sedel drugo jutro na voz. Pot me vodi n 
robu prostranega močvirja od Metkoviča proti Kleku . . . 

To je veselo življenje v močvirji med trstjem ! Divjih rac na tisoJ 
se je podilo, kakor oblači v pomladnej burji; jate divjih gosij so se go 
nile sem ter tja, kljunači, kožice, liske in druge povodne in močvim 
ptice so si živeža iskale, malo da niso prišle na cesto — vse je gomai 
nelo in mrgolelo, in meni, ki še nikoli nisem videl kaj takega, bflo j 
srce čutno. Ali saj ni bilo časa, da bi poniišljeval; vedno dalje me j 
nesel voz — v gorovje. Otavo, Medar, Bflivir. Oelotin. Obradovič, Mi 
slinje, Matic — to so borna sela. ki se o ribarstvu, lovu živ6 ali pa n 
močvirnih otocih njive obdelujejo, ktere jim vsako leto Neretva poplav: 

Zdaj se zavije pot v gore in opoldne sem ravno na vrhu pri stare 
meji avstrijsko-turskej. Tu stopim z voza ter se ogledam. Daleč, dale 



\4» 

se bele gkiTe Prei\ja. Zimja. GlaTatice in mogočnega Veleža, proti 
konec Dinarskih planin, Ljubui^ki. vidita se Gabela in Metkovič . . . 
1 nien6j se prostii*a daljno močvirje . . . Tam pri posameznem stolpu 
eretva, vidim vesele ladije na reki . . . Naprej, naprej črez krčevite 
in kmalu prispem v selo ^Rades". Tu — glej! Kaj se sveti 
dolu? — Morje, večno morje vzklikne mi sre6: 

„Thalatta, thalatta! 
Pozdravljeno mi, ti večno morje! 
Pozdravljeno deset tisočkrat 
Iz celega srca, 
Kot nekdaj pozdravila 
Hilj&da te grSkih src je, 
Nesrečnih, domov hrepeneči h, 
Slutečih, grških src je! — 
Valili se vali, 
Valili, bučali 

In solnce poslalo z višine 
Bliščeče je rožne žarke . . . 
Prestrašene morskih golobov jate 
Ubcžale so kričeče . . . 
Kop41i so konji, brenčali so Ščiti — 
V daljino Naglasi ko zmage se krik: 

Thalatta, thalatta!- Heine. 

kočim Z vozd ter se podam na. ravnost Črez pečevje v dol, med tem 
e voz polagoma po vitej cesti proti Neumu. To je oni kraj, kjer 
"at leta 1876. učinoli ustaM strašansko klanje med turškimi vo- 
i so ob luki stmžili vojno orožje in hrano, pripravljeno za vojsko, 
je borila v Ercegovini . . . Bilo jih je mnogo, veliko več kakor 

; ali vendar se niso mogli deročej sili uliraniti. In z bližnjega 
80 naši vojaci gledali mirno na ono neusmiljeno klanje ! — Naprej ! 
cratkem času dospem do onih novih poslopij, ki so nastala, odkar 
ke ladije v tej luki postajajo; ... a nisem našel pokoja, nego tekel 
i obrežje in tam sem sedel na pečino, ki visi nad morje. In 
1 sem z ljubečim glasom sinje valove, pozdravljal sem je, saj me 

v domačijo. 

loboko nad vas klanjam obraz s pečevitega obrežja, ki odseva od 
;obine ter posluša vaše ljube sanje. I jaz slušam. kaj vi šepečete, 
ho, tako sladko ! In zrem v vaše- srce, da vidim morji cvetočo 

Pa kedar se z ladije nagnem nad vas, in vaši poljubi na mojih 
umr6, in vaši pozdravi na moje uh6 donč, in pršč vaši žarki ob 

očesu: takrat vzkliknem veselega srca: Pozdravljeni mi, valovi 

vi vali nemirni, vi sinji, neizmerni! 

o noči sem sedel pri morji ter premišljeval prešlo življenje in 

) prihodnosti. 



150 

Drugi dan opoldne prijadra v liiko LloydoYa ladija in od daleč U 
vidim ime: Stambul! Ista ladija tedaj me ponese y domovino, ki me 
je nesla iz nje r«rez morski val, in po istem valovji pljnjem, ki me je v 
poletnem č*asn zibalo v sanjskih spominih, — samo letni dus se je izpr«- 
menil, samo jaz nisem isti. ki se je vozil o kresu v tujo zemljo! Ko 
me je poveljnik ladije pri mizi ugledal: (lospodine. evo Vam sretnog 
slučaja! ter mi srčno rok6 podal! 

Zopet smo prilegli v Makarski, v Omi»u, v ^t Petru na Braisi ii 
v Spljetu. A ker smo v Spljet pozno priSli in se zgodaj odpravili, nisem 
šel na kopno. Temno se je oziralo prostorno poslopje, kjer sem pred ne- 
koliko meseci v solnčnem blesku opazoval krasno starinsko zidovje; temno, 
kajti z Dinarskih planin so se valili gosti oblaki proti morju. Ob dveh 
popoldne drugega dne l>ili smo v l^ibeniku in v noči v Zadru. 

Šibenik je dobro zavarovano morsko mesto: po tesnej ožini, pred 
ktero leži kot čuvaj otok s trdnjavico sv. Miklavža, morajo ladije skrbno 
veslati, da pridejo v podolgasto luko, stvorjeno po veličastnej reki Krki, 
ki sega daleko med gorovje z mnogimi slapovi, ožinami in jezeri . . . 

Zadi*a sem samo toliko videl , kar ga je ob morji, ker se mi ni 
ljubilo v noči iti v mesto in sem raje ostal nad žuborečimi vodami. 

Ko sem se tretji dan na svojej vožnji vzbudil, dihala je lahka sa- 
pica od severovzhoda — in ko smo priveslali v prosto morje, vzdigne se 
Imra z mogočnim navalom. Ladija se začne zibati, in eden za drugim 
je izginol s povrj^ja v „temno kanK^rco"*. In še le popoldne — ter proti 
večeru ! Z vso silo se je zaganjal ledeni vihar v ladijo , valovje ' se je 
Ijuto vzdigovalo, in mislil sem, da nas pogoltne — za večerjo — moije. 
A vedno hujše j(» razsajala bora, vedno višje so speli valovi, vedno bo(i 
divje je plesala ladija. Na krmilu sta st^la dva moža in tik njiju sem 
sedel jaz, zavit v plašč, in zrl tja v grozno razljučeno morje! Niti ena 
barka se ni videla, kakor daleč so mi segali pogledi: vse so se poskrile 
v varnih lukah. Le Stani l)ul se ji» bojeval z viharjem in valovjem, pt 
skoro bi mu bilo izpodletelo: kajti krmilna veriga se je utrgala, in le 
pogumnim rokam drzovitih mornarjev posrečilo se je z nova zvezati jo. 
Kje .so bili drugi V Poskrilo se je vs<». samo tu in t^am, kedar je bora 
prenehala, čul sem iz spodnjega prostora čudne glasove. Umeval jih 
nisem dobro, a to vem, da prepevali niso. 

Še le v trdej noči so nas povodili v puljsko luko. (Postavljeni so 
namreč tako nazvani pilotje, kojih dolžnost je. da vsako ladijo brezškodno 
v luko privajajo). V Pulji smo našli celi trop ladij . ki so bile z Ija- 
tega morja pobegle v mirno zavetje. Mislim, da jim ni bilo treba to- 
liko pometati in zračiti, kakor na našem parobrodu. 

Naš poveljnik še ni miroval, on mora še nocoj dospeti pred Trst, 



151 



in ko se ob četrtej uri na jutro vzbudim, pride moj sluga ter javi, da 
smo T Trstu jn da je vse pripravljeno za odhod ! 

Zapustim StambuK tri dni pozneje Trst, in potčm me ponese že- 
leznica črez Kras do Ljubljane in ob Savi do Štirske. dalje do Dunaj- 
skega Novega mesta, in odtod na obali Novosiderskega jezera, v novo 
domačijo. In če sem se tu na malem čolnu vozil po vodi, — trstje je 
skrivnostno šumelo, zdaj in zdaj se je čul glas povodnih ptie : spominjal 
sem se onih dalnih krajev z visokimi gorami in bistrimi potoki in re- 
kami, mislil sem na veselo valovje sinjega morja in tožno je vzdihnolo 
src«: Thalatta, thalatta! — 



Mar\j na razvalinah kartaginskih. 



1 ti si pol sveta imelo y strahu 
Pred tabo trepetal celo je Rim?! 

A zdaj 2e tii ležiS razsuto y prahu 
I nad tabo se dviga smrad i dim! 



Ah mesto, mesto slavuo — ti si bilo — 
A več ne bodeS, dokler svet bo stal, 

Tz praha se nikdar ne boš vzdignilo. 
Nikdar ne zapustilo trdih tal! 



Da! — Tako vsa posvetna slava mine 
Od danes pa do jutri otemni, 

Kot hladen vir v puščavi v zemlje zgine 
Ter se v pekočem pesku razpuhti. 

Ah! kje pabiče krasne so, visoke, 

Kje njih bliščoba je i svit? 
Kje ljudstva — polne ceste so široke, 

Kje mesta vanih trden zid? 

Kun li odpljnli tvoji so brodovi 

Prepolni zlata i srebra, 
Ki burni so nosili jih valovi 

Tija v vse kraje Širnega sveta? 






Da! v svili prej si svetlej lesketalo 
Sta bager i demant krasila te; — 

A težko sužno breme bo tiščalo 
Potomce tvoje, kar jih jo ! 

I česar meč posekal ni jekleni 
1 česar ogenj Ijut ti ni požrl, 

To pokončal sovražnik razsrjeni, 
Mogočen zmagovalec je zatrl! 

(Joij«'^, gorje ti mesto! — ti si bilo — 
A več ne bodeš, dokler svet bo stal. 

Nikdar iz praha s«» ne boš vzdignilo. 
Nikdar ne zapustilo trdih tal! — 

Totie. 



160 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčuje A'. Glater. 

III. 

Sanda In Upasund«. 

(Mahabh. I. 7619.) 

xliranjaka»i je bil mogoren Asiira; * njegov naslednik Nikumbha 
pa je imel dva sina Sunda in Upasunda, ki sta se jako Ijulnla; tq>ela 
in veselila sta se sknpno. 

Odrastla skleneta, trojnega sveta * polotiti se ; napotita se ua gorovje 
Vindhija in živita kot puščavnika ; bogovi so ju skui^ali odvrnoti od po- 
božnega življenja, pa vse zahnian. 

(Indi si mislijo, da si more človek po velikej pobožnosti l>ogOTe 
podvreei in jih eel6 dobiti v oblast ; da jim to ne ugaja, je naravno). 

Približa se jima Brahma, ganen po njunej pobožnosti in jima obeta 
neumrjocnost, kar pa odločno odbijeta; na to jima Brahma obljnbt da se 
jima prošnja ali želja uresniči. 

Veselo se podasta domii, razveselita z lepimi slovesnostmi svoje 
znance, in odrineta potoni z mnogobrojno vojsko, kterej so duhovni bla- 
goslov na pot podelili. 

Vojska pustoši ves svet, eelo pod zemljo se podad6 kot levi in risi. 
Brez daritve, brez molitve, brez kralja in duhovna liila je zemlja ; ni bilo 
ni kmeta ne seljaka. 

Bogovi se napotijo k Brahniu proste rešitve. Ko sliši najvišji bog, 
kar poeenjata Sunda in Upasunda. poklire Vi^vakarmana * in mu reč«: 
Ustvari lepo deklico, da jej ne bo para na vesolnjem svetu, in okrasi jo 
z biseri; lepa naj bo kakor (,'r!. * da bo ori in pamet motila. 

Ko je Vi^vakarman tako devojko stvaril. pošljejo k Brahmu. ki kit- 
sotico tako nagovori: „ldi in vneti oliema bratoma ogenj ljubezni**. Ti- 
lottama, tako je bilo ime tej devici, obljubi to storiti : poprej pa Se gre 
okoli bogov, ki so vsi za njo gledali, (,'iva je dobil štiri obraze, kajti lice 
mu je ostalo tako, kakor je gledal za njo: imenuje se radi tega ča- 
turmukha fetverolicen. Tudi Indra je pazljivo pogledoval za njo in 
je dobil ime sahasracakšur tisočerook. 

Vse si podvrgši sta se Sunda in Upasunda veselila zmage v krogu 
lepih deklic, uživala slastna jedila, sprehajala se po bujnih vrtih, kjer m 
je razlegalo ubrano petje in slišala lepa godba. 



* Asura « živeč duh, bog. ^ trojni svet * nebo, zrak in zemlja, ali pa neM^ 
zemlja in pekel. ' Vi^vakarman -■ stvarnik vsega sveta, ime genija; pot^m • nmetnik. 
* yri « boginja lepote. 



153 

Tilottama, krasno oblečena 8preliajaj6č se po divnih livadah, približa 

CTetlicami y rokah. Oba se zavzameta in jej tečeta nasproti. Sunda 
rime za desno, Upasunda za levo roko in jej ponujata ljubezen. Lju- 
mua poprinieta za orožje in se ubijeta. 

Vrne se zopet mir in red na svet. 

V zahvalo za to delo odloči Brahma Tilottanii zračne pokrajine 
)movje, kjer se ona tako sveti, da jej ni moči pogledati v žarno liee. 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

spisal Fr. MViesthcder. 
(Dalje.) 

A poslovimo se zdaj od Grkov ter stopimo na pripravljeno ladijo, 
las ima prepeljati v divuo Italijo. Izkrcali se bodemo v rimskej 
Ostiji in jo od ondot na ravnost krenoli v središče celega polotoka, 
ekdaj častitljivo, sedaj za imperatorske dobe pa tako razvpito glavno 
ito, v cesarsko Komo ali R i m. Vse, kar se javlja drugod po italskem 
u tako rek6č le en miniature, kaže se nam tu v nepresežnej meri : 
izdana izprijenost in čudovita velikodušnost, neizmerna potratnost in 
opisljiva ubožnost, Idagodejna človekoljubnost in krvava osvetoželjnost. 
ro vedno se smehljajoče, nikdar oblačno obnebje razprostira se nad 
>dom, ki je v starem veku mimo Grkov najbolj slovel: nad narodom 
iskim. (trka je olidanla narava z bujno domišljijo, z rahlo čutečim, 
rse blago in lepo vnetim srcem, Kimca bolj z razumom in zdravo 
letjo. Zato so pognale vse idealne stroke človeškega znanja svoje ko- 
ke na grških tleh, praktičnih l)a so priklile iz rimske zemlje. Grki 
\A\\ na umetalnem in leposlovnem polji mojstri, kterim se še dan- 
es lirezpogojno uklanja ves svet , Kimljani gospodarji skoro celega, 
ij znanega zemljokroga. V vsem, kar stvarja „um in pamet zdrava", 
sauiostalni in nepresegljivi, a v tem, kar poraja človeška domišljija, 
• izvira iz človeškega srca, le otročji, hlapčevski posnemovalci tujega, 
rstvo stvarili so jim večjidel Grki, njihova mythična prazgodovina 
odila .se je v grškej glavi, v umetnijah orali so jim ledino s prva 
ruščanje, pozneje Grki; njihovi pesniki zlagajo latinske pesni v 
skem duhu, da — besede same in vezava stavkov, vse, vse je po- 
(tokrat grško. Originalnega pesnika, ki bi se smel ponašati z bujno 
tasijo. italska zemlja skoro ni ne enega rodila, če ne izvzamemo morda 

Ov idija. 

11 



154 

Po vsem t(»iu iii ruda. da so i njihovi nazori o življenji in smrti 
in vslod tega tudi pogrebni običaji grškim popolnem slični. Tudi Hini- 
Ijanom je shranjevanje mrtvih ^pium officium", sveto dolžnost; ako 
se ona zanemari, ne najde mrtvec na onem svetu nikjer mini, pa gi 
tudi živocim ne daje, dokler mu niso skazali tega, kar so mu dolini 
(iusta ferre, delata exsequi). Zat6 vrže Kimljan, ako naleti na nepoko- 
pano truplo, vsaj tri pesti zemlje nd-nje. Če se je pri pogrebnih obredih 
kje kaka napaka vrinola, oneeišcena je vsa rodovina umrlega in mora se 
oeistiti s spravnim darom, zaklavsi prasico (porea piaria). 

A čemu vam naštevati na dolgo in i^iroko mrtvaške običaje rimske, 
ktere si lahko sami z lastnimi očmi ogledate. Glejte, kako nam je sreča 
ugodna ! Dospeli smo namreč v mesto kakor uavlašč ob 4. uri dopol- 
danskej, ko se ravno vse občinstvo pripravlja na velikanski pogreb (funns, 
exsequiae). Umrl je eden najvišjih državnih dostojanstvenikov, lK)let 
stari konsul C. Manlins Val en s. T)a si je mesto velikansko in 
šteje })Iizu dva miljona Ijudij, je vendar skoro vse na nogah; temu se 
ni čuditi, kajti ta pogreb prireja država in v njenem imenu teka po 
celem Rimu težko sop^č glasnik ter vabi občinstvo k udeležitvi s !)«- 
sedami: „OIIus Quiris leto datus est. C. Manlio Valenti exsequias ire 
eni commodum est. iam t(»mpus est. Ollus ex aedibus exfertur". Tak 
slovesen, napovedan pogreb imenujejo IJimljani „funus publicura" 
ali „indict i v unr*. Rev<'že in otroke pogrebajo l)rez svečanosti zvečer 
ali po noči; ^ zat6 pa zovejo pogreb prvih „funus taeitum" ali 
„vulgare" ali „plebeiuni", pogreli drugih pa ,,funus aeerbum". 
— Vse se gnete proti gornjcg svetej cesti (summa via sacra), kjer 
stoji pred krasno palačo c v p res a , - žalno drevo, znamenje, da leži v hiSi 
mrlič, izpostavljen v sprejemnici (atriuiu). Tjekaj so celih sedem dnij 
vreli in še zdaj vro ljudje, poslavljat se od mrtvega. 

Pridružimo se jim tudi mi, kar sicer zavoljo silne gneče ljud|j in 
vozov ne bo tako lahko. A poskusimo svojo srečo! Po mnogih nezgodah, 
kterih nasledke čutimo ši* zdaj po vs(»m životu, dospeli smo vendar »e 
precej srečno v atrium. Tu leži mrtvo truplo na visokem odru v sre- 
bernej postelji (1 e c t u s f u n e b r i s), pokrite j s škrlatom in zlatopretkaninii 
preprogami, izpod kterih se komaj vidijo njene slonokostene, umetno ix- 
dolbljene nožice. Ves oder krasč lepo dišeče cvetice in spletenine iz listja, 
krog in krog pa stojijo sreberne kadilne ponvice, razširjajoče blagodejno 
vonjavo po celem atriji. Solzne oči v dragega mrliča upiraje čakajo 



* V })rcjSiijih časih so T^iiiiljaiii svojo imtv«' s]>loli 1(» zvorcr ab* po noči po- 
kopavab', kar se je moglo seveda lo j)ri svitu zubolj in sv«h' ^'oditi. Od todi navada« 
da se tudi pri pogrebih po dnevu svečave j)osluAUJ«'jo. ('aosar .fulijan jo prepovedal 
mrtve po (hu* »prevajati. 

" Včasih rabi v ta namen ludi hoja. 



155 

sorodniki iii prijatelji onega bridkega trenotka. ko nosilcJ mrliča vzdig- 
nejo. Vsi 80 se zbrali v žaluej opmvi: moški y ernih togah, ženske 
brez vsega lepoticja v belih oblekah. S silo odganjajo liktorji hujše in 
hujše k odru pritiskajočo množico. Kak kontrast med smrtnim spanjem 
mrli^evim in tem hrupnim življenjem ! 

Pa oglejmo si mrliča samega ! Teden je že pr(*tekel, kar so mu 
!^)rodniki zatisnoli oči in slednjikrat poljubili usta, kakor da bi bili ho- 
teli zadnjo njegovo sapo ujeti. Na glas tarnaje (conelamare) klicali 
so mrtvega s solznimi o(5mi po imenu in s toplo vodo omito truplo nje- 
govo izročili so potčm sužnjem (1 i 1) i t i n a r i i), podrejenim svečeniku smrtne 
boginje, kterej pravijo Venus Libitina. — Kakor pri nas pogrebni 
osla vi. oskrbi ta sve^fenik za določeno svoto denarja ves pogreb. Kedar 
kdo umrje, morajo mu ostali poslati mrtval^ki dar za ))Oginjo Libitino in 
ob enem naznaniti ime umrlega, da je zapiše v mrtvaški imenik. — 
Eden njegovih sužnjev, pollinctor (mazilnik) zvan. pomazilil je truplo 
z vonjivim oljem in dišečimi mazili, da prehitro ne seguije. Drugi pa 
so je oblekli v snažna oblačila, med kterimi se najbolj odlikuje ^toga 
praet ex ta", plašču podobna in s škrlatnim robom obšita obleka rimskih 
dostojanstvenikov. Nat6 so je z vsemi znamenji konsulske časti na 
mrtvaško postelj položili, tako da je obraz proti vratom obrneii. Glavo 
diči zlata korona, s kojo je pred mnogimi leti rimsko starešinstvo za- 
služnega somestjana svojega počastilo. Ravnokar vstopivši designator 
opominja v atriji zbrano občinstvo, naj se uvrsti, ker se bo jel takoj 
sprevod pomikati. Ta designator, eden izmed iibitinarji^v, ima skrbeti 
za red pri pogrel)u: pomagata mu le št» eden liktor ^ in eden accensus. ^ 
Dasi tujci, hočemo se vendar iz gol(» radovednosti udeležiti sijajnega po- 
greba, h kteremu je razven rimskih niestjanov itak privrelo še mnogo 
drugih Ijudij iz Idižnjih in daljnili krajev. Sprevodu na čelu koraka godba 
(sitieines). obstoječa iz piskalcev (tibi(•ine^) in trobcev (tu))i- 
«*ines), ki svinvjo pogrelinice. Vseh vkup je le des»'t : t«> število dn- 
ločuje že ena izmed starih na XII tal>lah načrtanih postav, (jodcem 
sMe .,prae ficae", najete ženske*, ki po mrtvem plakajo in mu v ne- 
ubranih glasovih slavo poj6. To petje imenuj(»jo ^nenia". V znamenje 
Mosti pulijo si lase z glaY(» ter bijejo po prsih, da je grdo videti ; vse le 
la — ljubi d«»nar. 

V odločnem nasprotji s to žalujočo žensko skupino je sledeča moška, 
ki 80 vede in pači, da se ljudstvo okrog stoječe komaj smeha vzdržuje. 



' „Liktorji** so shižiiiki viAjih uradnikov, ktero spiviuljajo na vsfOi potih, noser 
pN njimi butarico s sekirami (fas(M»s), znnni^nJH najvišjo ohlasfi. 

- ^Ac<*cnsi" so stro^li konsulu. ki j«^ bil hvo/. .,tas(('s'*; ••den a (n -on sns stopal 

J*" |»i"»*<l njim, h*ktorji pa za njim. Acronsi so tiuii pi-aotoi-JHni strank«* pred sodnijo 

{"»uvali in sodni* iiiv objavljali. 

11* 



156 

To 80 glumaci iii igralci (scurrao. mirni), predstavljajoči zanimive 
prizore iz življenja umrlega konsula. Eden izmed njih posnema in smeši 
različne njegove posebnosti. Mi se sicer izpodtikamo nad tem počen- 
janjem, ki ni vredno tako resne svečanoi^ti, a rimskemu ljudstvu godi ; sig 
mu tak ^fuiius publieum^ ni nič drugega nego ^^spectaculum", paša 
za radogledne oči. 

Kaj pa to? Dolga vrsta vozov, pred vsakim stopajo liktorji, nt 
vozeh samih pa stoj6 častitljivi možje v noši preteklih časov: sami aedili, 
quaestorji, cen so rji, konsuli, diktatorji, kar nam pričajo 
razven določenega števila liktorjev pred vozovi korakajočih tudi Se nji- 
hova službena „insignia". To so davno umrli udje Manlijeve rodovine, 
mrličevi dedje (maiores), ki so prišli od prvega do zadnjega vsi k 
pogrebu slavnega potomca svojega. Prav za prav so pa le najeti ljudje 
v oblekah rimskih dostojanstvenikov, imaj6č na obrazu voščene krinke, 
ki so na tanko posnete po lici osebe, ktero predstavljajo. Te krinke stoji 
sicer kot podobe umrlih prednikov (imagines) druga zraven druge T 
atriji, primerno postavljene na sohe, ki so med seboj s spletenino iz listja 
zvezane in v pose])nih prozornih omarah (armarium) shranjene; pod vsako 
stoji zapisano ime, stan in slavna dejanja dotičnikova. Za Ijudovlade 80 
te podobe pri pogrebih le v rokah nosili, a v cesarskej dobi se je rimski 
vkus dokaj izpremenil, in prejšnjo priprostost, ktero je postava tudi pri 
mrtvaških sprevodih odločno zahtevala, izpodrinola je potratna gizdavost. 
Brez vsake pomenibe sicer ta običaj ni: razumeti se dd, ako pomislimo, 
da niso bili Kiraljani plemenite krvi na slavno prednike svoje nič manj 
ponosni, kakor kak aristokrat 10. veka. In jim mar ne daje vsak pogreb 
najugodntvjše prilike, da kažejo vsemu svetu dolgo vrsto svojih dedov ter 
stn»žejo s tem svojemu napuhu ? 

Za vozovi neso se table, ki na drobno naštevajo vse dežele, vse 
vojske, vse bitke, v kojih se j(» bil rajni C. M. V^alens poslavil. Njim 
sledijo liktorji s povešeninii butaricanii in nekoliko sužnjev, kterim je 
gospodova oporoka podelila svobodo, kar sklepamo iz tega, da imajo glave 
s klobuki pokrite. Zdaj še k* se prikaže bledi obraz mrliča, ki leži ne- 
pokrit na prej omenj(»nej, z dragimi preprogami pogrnenej postelji. Skolke 
nes6 sami vitezi in senatorji rimski. To je izvenredna čast, koJ9 
izkazuje Rim le najizvrstnejšim mestjanom svojim ; kajti sicer opravljajo 
ta posel osvobojeni sužnji, v prejšnjih časih pa najbližji sorodniki. Re- 
veže nosijo „vespillones" (žulci) na bornih nosilnicah na mrtvišče. Razven 
sorodnikov in sorodnic, ktere svoje žalosti nič dostojnejše ne izražajo 
kakor praeficae, gred6 za mrličem prijatelji, državni dostojanstveniki in 
ostalo žalujoče občinstvo. Sprevod se pomika po svetej cesti proti glavnemu 
trgu Kimskemu (forum liomunuiu), kjer se ustavi. Pred govorniški oder 
(rostra) postavijo mrliča in vsi ,,d(»dje" stopijo s svojih vozov ter se 



157 

lejo na priprayljene, kunilske, slonokosteue stole, da poslušajo pogrebni 
)r (laudatio fiinebris), v kterem slavi vnuk življenje svojega deda. 

Ali si moremo kaj bolj veličastnega, bolj ginljivega misliti, kakor 
astitljivo družbo mož, ki so za danes zapustili svoja smrtna bivališča 
§e v polnem številu tukaj sešli, da poslušajo slavo svojega potomca iz 
ljubljenega vnuka njegovega! Kljubu velikej žalosti se v teh tre- 
ih vendar vsem živočim sorodnikom ponosno dvigajo prsi, oči se jim 
ijo navdušenosti, z obraza bere se jim trdna volja, umršega dejanski 
emati. Akoravno se ne di utajiti, da je v teh govorih tudi mnogo 
sničnega in pretiranega, ^ vendar ni moglo nič mlademu Kimljanu 
srca povzdigovati in ga k slavohlepnosti izpodbujati, kakor prizori 
rste. 

Po končanem govoru premice se zopet ves sprevod v prejšnjem 

naprej skozi Esquilinska vrata (porta Esquilina) proti rodbin- 
lu počivališču ob Labikanskej cesti (v i a Labicana). Eimska 
rišča se namreč nahajajo sploh le zvunaj mesta ob deželnih cestah, 
»r veli že ena izmed postav na XII tablah : „hominem mortuum in 

ne sepelito neve urito!" Manlijsko počivališče je velik, z zidovjem 
jen prostor, ki obsega razven krasnega vrta, sadovnjaka in nekaj 
ice * podzemsko rako (sepulcrum) z velikanskim, na stopnicah dvi- 
čim se grobnim spomenikom iz belega mramorja, vrh tega pa še po- 
n ograd za sežiganje trupel (ustrinum, ustrina), na dalje bišioo (appa- 
ium), v kterej se zbirajo žalujoči k sedminam, in hram (aedicula), 
jem biva osvobojenec, ki nadzoruje vse te naprave. Na prostoru, 
pga smo „ustrinum" imenovali, stoji že gromada (rogus) naprav- 
. v obliki žrtvenika in ozaljšana s cvetlicami in cypresnimi vejami, 
ijo položi truplo ter mu pridenejo vsakojake reči, ki so bile rajnemu 
e : oblačila , lepotičja , orodja itd. ; obdarijo je pa tudi prijatelji in 
bojenci z različnimi darili: preprogami, kadilom, dišečino in dr. Z 
[lenim obrazom prižg^ zdaj vnuk gromado, ki s truplom vred precej 

zgori, ker je krog nje in na njej nakopičenih mnogo gorljivih 



^ Ker so taki govori pisani prehajali od roda do roda, postali so nekako zgo- 
ski viri, ki so vslcd mnogih svojih lažij v rimskej povestnici dokaj zmešnjav na- 
li; to priznavata že stara rimska pisatelja Cicero in Livius. Prvi pravi: „ — his 
Honibus historia rerum nostrarum est facta mcndosior. Multa enim scripta sunt in 
nae facta non sunt, falsi triumphi, plures consiilatiis, genora ctiam falsa et ad 
lil transitioucs, quum homines humiliores in alieuum eiusdem nominis infunde- 
r geniis". (Brutus c. 10.). In zgodovinar Livius toži v VIII. knjige 40. poglavji 
le: .fVitiatam memoriam funebribus laudibus roor falsiscjuc imaginum titulis, dum 
iac ad se quaeque famam rerum gestarum honorumque fallenti mendacio trahunt. 
certe et ningulorum gesta f^t puhlica monumenta rerum confusa". 

'* Z dohodki tega zemljiška poravnavajo se stroški, ktere pouzroOuje ohranjevanje 
. in luitva.^ki prazniki. Kjer takega zemlji.^ča ni, ustanovi se v ta namen matica. 



158 

tvarin. Ko je vse pogorelo, pogasijo so tleči pepel z vinom. pogreWi 
pa kli("ejo uinrleinn .k slovesu zadnje liesede : „h a v e p i a a u i m a^, 
„vale caiulida aniina^, ^molliter ciibent ossa". „terra sit 
tibi levis^, ^ossa bene (ju iescan t"^ iii enakih več. Pot^m se 
vrnejo drugi v mesto, le najidižji sorodniki še ostanejo, da zber6, posuši 
in shranijo pepel v pept»lnjakn (urna), kar pogostokrat več dnij trajt. 
Pepelnjak postavijo v podzemskej raki v dolblino. kterih je več; in sicer 
večjih in manjših ; manjše so namenjene za pepelnjake, večje pa za krste 
ali sarkophage ^ (areae. eapuli). Rimljani namreč svoje mrliče tudi po- 
kopavajo, dasi redkeje. Sežigavanje imenujejo concrematio — coucremare, 
cremare. comburere, pokopavanje pa humatio — humare, terra eondere. 
„Sepelire'* znači jim oboje. Starejše je najbrž pokopavanje*, a ni dvojbe, 
da 80 Rimljani že zgodaj jeli svoje mrtve sežigavati, vzlasti o vojskah in 
kužnih boleznih. Za decemvirov bilo je oboje običajno, le da se je pred- 
nost dajala sežigavanju. Izmed znamenitih rimskih mož bili so sežgaui 
na pr. Antonius, Brutus. Julius C a osa r, Pompeius, Augu- 
stus. Tiberius, ('alignla. Nero. Pokopavanje ni bilo nikdar po- 
polnem odpravljeno. Ljudij od strele ubitih niso nikdar sežgali, češ, da 
se jih je že itak nebeški ogenj dotaknol. Zavoljo nt^dostatka kostnih 
solij so tudi otroke, ki še niso v drugič zob dobili, le pokopavali. D» 
se je pa v zadnjej dobi rimskega vladarstva navadno pokopavalo in le redko- 
kdaj sežigalo, pripisovati je uplivu krščanskemu. 

Rake se nahajajo pod zemljo in nad zemljo. Prve so rodovinske, 
t4) je namenjene vsem udom kake številne rodovine (geus), di celo ujenim 
osvobojencem, branjenoem (elieutes) in prijateljem. Oo so v takej raki 
mnoge vrste dolblin druga nad drugo, zove se columbarium. ker Je 
v istini slična golobnjaku. Kake nad zemljo so počivališča le ene osebe, 
k večjemu male družine (familia). One so manjše, kar se pa tiče no- j 
tranje oprave, so pa prvim popolnem enake. Tudi nad njimi vzdigujejo 
se grobni spomeniki različnih oblik. Oboje krasijo umetno izdelane sve- 
tilnice in lestenei. ki se o posebnih dnevih, vzlasti na smrtni dau priigi. 
Vrh tega hranijo v sel)i razn<» posode z dišečimi tvarinami, orodja, ki se 
pri žrtvovanji in sedminah potrebujejo, in da mrtvec nič ne pogreša, čemur 
se je bil v življenji iirivadil. eešee eelo niizt*. stole, vsakovrstna vina ia 
jedila, eaše. žlice, nože itd. ]N>kopanim prilože žalujoči tudi vse prej 
enienjene darove, ki sirrr jni sežiga vanji s trn}»loin vred zgore. Truplift 
posameznih cesarjev porivajo pod velikanskimi zgradbami, kterim pravijo 
,.m a u s «»1 C u nr'. lu^veži imajo skupna počivališča: eno največjih in naj- 
bolj znanih je Mizn Ksqnilinskili vrai. 

' lUi/u iii;il<>:i/.iiskr^M im-vta / iim-iinui A^,-o>i, nahajal se j»; kameli, i/. k(vn'>X^ 
so dflali krsie: ta kanuu jiml jr (o rii(lo\itt) la^tln»^t. (I;i je vsako v takoj krsti K'že«>e 
fniplo v 40 dneh ]io|>olnein jM»konOal. /ato s«) iim lekali; sareophajros . iiiesožerc«?^ 



1511 

Deveti dau po pogrebu obhajajo sorodniki za jnrtviiii praznik (no- 
Temdialia. feriae novemdiales) ; na grob nui položi žrte? in mrtvaško ko- 
silo (eoena feralis), sami pa se zber6 na pokopalisC^i v prej omenjenej 
hiši ali pa na domu k sedmini (silieernium), h kterej jo mnogo gostov 
povabljenih. Zel6 premožni dele ta dan med ljudstvo mes6 ali denar 
(visceratio) ter je včasih eel6 z igrami in gladijatorskimi borbami zabavajo. 

(Konec pride.) 



Razne malenkosti. 

4. 

Otari Slovani so mrtvece ali sežigali in njihov prah v vreih iz- 
ročali materi zemlji ali je pa nesežgane naravnoe pokopavali. Vrhu njih 
delali so nasipe, kterim so rekali mogila (staroslov. mogjla tumulus) 
ali kakor mi danes pravimo: gomila. Beseda je obeeslovanska in tudi 
ni dvojiti, da je že slovanskemu prajeziku bila lastna. Nekteri sodijo, 
da je tuja in mislijo na arabski man hal. ^ ali iz manhal postalo bi 
hilo staroslov. mj^gyla, poljski m^giJa, ruski mugila in ne mogjia, mogiia 
iu mogUa, kakor se nahaja v teh jezikih ter z malimi premembami v 
vseh drugih slovanskih. Beseda je marveč domača in jej je korenika 
slovau. mog crescere. arjoevrop. mag h, evrop. mag, h kterej spada 
tudi staroind. mahi. mahdt. mahdnt velik, lat. magnus, gr. !iiyag 
in mnogo drugega. * Slovanščina dala je besedo litvanščini (mogila), 
ramunščiui (mogili*, moviH) in albanščini (gamiilje). 

Po severnih in vzhodnih pokrajinah ruskih je vzlasti ob pobrežji 
rek dosta gomilnih nasipov ali velike ravnine (stepe) južnoruske so kar 
posejane s takimi spomeniki različne velikosti in obsežnosti in prav 
tako tudi jako različne starosti. Takemu nasipu pravijo danes na Kuskem 
kurg&n. kar je zgoli drugo ime za gomilo.^ Beseda kurgan je 



* ii\. Muchlirtski Zrodloslowuik wyrazow, ktoif pi*zeszly do naszej iiiowi z je- 
iykuw wschodni<-h, S. Peterb. 1868, pj^. 87. 

- Priiu. A. Firrk Vergloich. Wortcibiich <l. iiidof^crDi. Spracheii, I/^ 1*)8. IGih 
Mikl«>sirh Lesieoii palaeoslov. s. v. iiiogyla: ideiii Verjel, (inuumatik d. sluviscluMi 
'Spnivheii, um: II. 113: Kn*k Kinlpifuiijj: in dio *^sIav. Lit., pg. l.-n. 

' Nekterim starinarjom j*' inogvla isto kar žilveiiik. dorim jim j<' kiirgaii na- 
drobni nasip v ožjem pomonu. Prv(> besedo izvajajo iz mongolskega mulie » tenipliim, 
'^fiij;u iz uekega tatai^skcga podnarečja, ali (diojc krivo. Tudi stvarno niso dokazali 
praT nobene iHtinite nizlike meti kurganom in gomilo ter se nam tedaj ni sj)ušOati v 
l^Umie koli natanCuosti v tej zadevi. 



m I a j. ^ a od gomile in tuja. ^^e daues zagovarjajo sicer nekt^ri 
iiiiM'iU<', <lu jp kurgaii postalo iz krugdn, kar bi torej bilo staroslo?. 
'^knvgairi*, ali kdor poznd glasovne zakone slovanskih jezikov, pritrdil 
mi bod(^ ako pravim, da bi sicer moglo iz kurgan postati krugan, kakor 
iz srednjelat. earmula staroslov. kramola ali iz arca novoslov. raka, ni- 
kakor pa ne narobe. Pomisliti je dalje, da ta beseda ni nobenemu 
drugemu slovanskemu jeziku znana in da je tudi v ruščini 
mlada ter brž^*as stoprav iz knjige ušla v narodova usta. 
Kolikor je meni znano, nahaja se prvič v nekej listini iz leta 1159., ali 
ni se sklicavati nd-njo, ker je bila ta listina ponarejena. Tedaj bi jo 
prvi imel letopis novograjski (novgorodski) in to pri letu 1224. ali tadi 
tli ne stoji kurgan v svojem pravem pomenu, ampak za- 
znam njatokarru s. gorodiščeali našegradišče, starosloT. 
gradi ste. * S kratka, beseda ta se je tudi v knjigi prav tako pozno 
udomačila, kakor mogyla rano in stalno, ktero nahajamo v tako 
zvanem Nestorjevem letopisu že pri letu 945. in to natanko v pomena 
nasipa ali holma. * • 

Ako pa beseda kurgdn ni domača, od kod jo je neki ruščina 
v z e 1 a V Pravijo, da iz novoperzijskega g u r - c h a n e (natančnejše pai 
gor-ch^neh) * nadgrobje . nagrobni nasip , gomila. ' V tem jezika je 
zares g6r sepulcrum, gorabeh fornix in sepulcro exstructa, gdr- 
c h a n e h domus sepulcralis, crypta, catacomba, * in vzlasti zadnja be- 
seda spominja precej na ruski kurgdn, ali vendar bi se ne mogel odločiti 
za nazor, da je ruska beseda od tod vzeta na p6sodo. Slovanom bili so 
sicer v temnej starodavnosti na jugu nekteri eranski rodovi sose^j« 
in takrat je utegnolo kaj eranskega jezikovnega blaga 
udomačiti se v slova načini, ali kesneje bila se je ta vez popol- 
noma pretrgala in ne čudimo se, da so v toliko stoletjih prihajala le-sim 
in odhajala od tod vsakovrstna ljudstva in med njimi vzlasti turška. 

Zgodovina nam torej veleva, da pogledamo, ali ni 
gori omenjana l)eseda morda turškega proizvoda. Zares 
nahajamo v vzhodnjej turžčini : q u r straža , pas (eingulum), pallisada, 
(|urugh, ciuruq ograja, zid, ograjen kraj. qurghan, qurgan ta- 
borišče, gradii^če — in več drugega. ^ Turška plemena so od nekdaj 

' (il. Kotljarev.sk ij O pogrol). obvčajadi jazyroski«'h iSlavjan. Moskva 18(58, pjf. 22; 
Ihvviio.sti. Tnidv inoskovsk. arclicol. o])š(-»»stva. Moskva 1873, III. 270. 

'^ I p(>v«'le (OlLj^ai Ijiidpiiri.* svojiiirfc s'Lsuti iiiojjrylu veliku. Miklosich Chro- 
iii<a >'i»storis cap. 29, i>g. 32; rt", etiaiii ca}). 28. |»jr. 30. 

^ Muclilin.ski op. oit. pg. 72 m nekteri driij^i pred njim iu za njim. 

* .1. .A. Vullcrs Lexicun persico-lat.-etym(»I. I. U)43, 1044. 

'•' Trini. H. Vamberv FJtvrnol. Woilerhuoh d. tiirko-fatarischeu Spracheii, Leipzig 
1878, pg. 81, 82. 



161 

rada stavila taborišča na velike go mile in s o od t od dobila 
taborišča sama svojeinie. Zato ni dvojiti. da je ponienjal qurghan, 
qnrgan to, kar v nas gomila, predno se je bil zvrgel na pomen taborišča 
ali g^dišča. Oh enem si pa zdaj tudi lahko tolmačimo, zakaj na 
poprej navedenem mestu no vograjskega letopisa beseda 
knrgdn pome nj a gradišče in ne gomile, kakor bi pričakovali. 
Ako je pa dalje ruskej besedi iskati izvor v turščini, ali je možno po- 
Tedati, od kterega izmed turških narodov so jo Rusi dobili? Menim, 
da se da tudi to precej trdno določiti. 

V ruskej starej knjigi ne nahajamo tej besedi sledii pred letom 
1224. Ne bas tako dolgo pred tem utaborili so se bili po južnej Ru- 
siji tija do Dnepra Plavci (Polovbci), narod turške krvi. Samih sebe 
imenovali so Uze, imen. Uzi (v byzantinskih spisih Ovlol). kar je po- 
kvarjeno iz Ghuzi in to iz Oghuzi, Byzantineem pa so navadno K uma ni 
{KniicnfH), koje im6 se v njih prvič leta 1078. nahaja. Gotovo so bili 
prav blizu v rodu s Pečenegi, in nekteri slutijo cel6, da obž imeni zna- 
nienujet.e isti narod. ^ Že Anna Komnena omenja, da govori Pečenegi 
in Kumani isti jezik. * — Tudi Magjarom bil je Plaveč po ruskem zgledu 
Pal6cz. in prav tako imenujejo zapadni letopisei ta narod F al a w a, 
Valewe, Valwen. •"* — Na Ruse bili so Plavei prvič udarili 1061. 
leta in je premagali na 2. dan svečana meseca. * Letopisec poroča še na 
mnogih drugih mestih o njih, a nikjer nič dobrega. Bilo je to krviželjno 
ljudstvo in grabljivo, kar nam obilo drugih izvirnikov do dobra potrjuje. 
Brez vojskovanja in kradeža jim skoro ni bilo živeti, in koliko so pred 
njimi baš Rusi bOi preti*peli, ostalo nam je zapisano na marsikterej strani 
domaČih poročil in vrhu tega v velevažnem spomeniku, kteremu je naslov 
„Slovo o polku Igorevč". Radi ali neradi morali so Rusi s Plavci mnogo 
občevati ter se je pri tem poslu prijela ruskega jezika gotovo 
kakšna beseda njihovih nepridiprav sosedov. Ena takih 



* H. Vamberj Der Urspnmg rler Magycir(>n. Leipzig 1882, jig. 97 seqq. 

* Edit, Pariš. pg. 232. K. Zeiiss I)i« Deiitsehen und <lie Nachbarstamnie, 
Manchen 1837, pg. 744. 

* Gl. Zeuss op. cit. pg. 744. Zeiissu so tu ..Polovci*' i)rcbival(i dolin ali poljiiuci 
iu takisto zahteva tudi VamWry (op. eit. jig. 1021, Tes, da je etvinoii isti kakor v be- 
^\ Poljaci, ali kakor on piše: Polaci. Zmotila je ol^a bržčas polna niska oblika, 
'"ta napaka je v K. Fr. Neumanna knjigi ..Dir Volker des siidlichcn Kusslands", 
l^''>l«iig 1855, na str. 132. V pomenu sklada se p a č r u s k a b o s <j d a z n «» m š k o , 
* I? zopet ni ločiti od stgnem. valavabs, srgm^ni. valevabs • fiavicomatus. Prini. 
^'iuuli* Altdeutsches W6rterburb*, pg. 15*J. Plavii, Polovri, Kalawa, V^alwen 
^" 'oiluj plavolasi ali žoltolasi narod. Da bi se bilo mislilo na žulto barvo 
"jihovili konj, kakor uektcri trdijo, zdi se mi pniv malo resnici podobno. 

* Miklonich Chn»nica Nestoris cap. 5J), pg. 101. Na enem mestu (cap. 79, 
Hf 145, ad a. 1096) je letopisec sam imenuje Kumane. Kumani, r e k 'B š e P o 1 o v L c i. 



M2 

besed je tudi kiirgan. ki znamenuje v kumaiiskt m uarecji prav to, 
kar staroslov. mogyla ^ tumulus in kii r ono, kar v drugih vzhodnoturskih 
jezikih. * Ako je tedaj izpeljava moja dosta utrjena, obveljalo bode menda, 
daje beseda kurgan po Plavcih d o šla v ruski jezik. 

Povedali smo že, da je po Ku siji polno vsakovrstnih mogil. 
kterih so že do zdaj na tisoee prekopali in znanstveno pre- 
iskali. Stoprav ko bodo raziskavanja dovršena, zvedelo se bode morda, 
kterim narodom nam je posamne prisvajati, kajti danes snio o tem 
kljubu mnogemu trudu še preeej slabo poduceni. * Na malem prostoru 
nahajajo se taki nasipi tako razlieni po obliki in vsebini, da jih je vrio 
težavno razporediti po easih in narodih. Tukaj imposantna gomila skvth- 
skega vladarja z dragocenostmi vsake vrste in ne daleč od tod nasipi 
kakšnega ubornega pastirskega naroda brez vsakih kovinskih ostalin. — 
ali kterega, kdo ve? Osobito po dolenjih pridneprovih krajih in sploh 
po vsej jnžnej Kusiji kočevalo je dosta razlienojezienih narodov in narodičev, 
in vsakteri je bržeas ostavil tukaj svoje spomenike. Zato jih tudi nikjer 
ni toliko in tako različnih, kakor l»aš po teh poljanah. Učenjaki bi radi 
določili njih zgodovino ali tudi narod tolmači, po s v o j e m s e- 
v6da, kakovega takega spomenika postanek. V prejšnjem 
čislu videli smo, kako narod et v mol ogi suje, poglejmo zdaj, 
kako on hi st orisuje. 



* Cf. Comes (ieza Kuuu Co(lex cMimanicus bibl. ad teiuplum divi Marci Ve- 
nctiaruiii, Budaimstini 1880, pg. 222. 

'^ Menda i>ogodim komu, ako povem, da je literatura tega predmeta do 1870. 
leta našteta v Bestuževa-Rjumina knjigi .,Kuyskaja ist(»rija, J. S. P»*terburg 1872" M 
str. 157 do IfJO. Kesneje se jr nniogo o istem predmetu pisalo po mzuih znanstvenih 
čiisopisih in v posamuih razi»ravah. Dalje bavili so se vsi dosedanji arcbaeola^ki kon- 
gresi niski manj ali vec tudi s tem vi)ra§anjem ter tako zdatno pripomogli, da se je 
tudi tli svitati začelo. Prim. postavim delo ,,Trudy i)ervago archeologičeskago s'i>čzdA 
v Moskve 18(39, Mo>kva 1872" na mnogib mestib, ki so tudi navedena na str. U „uk»- 
zatelja predmetov" s. v. kurganv, izmed znanstvenih glasil zaslužuje prvo mesto 
zboiTiik „I)revnosti. Trudy moskovskago arrbeol. obVestva". kterega mi je znanih sedem 
zvezkov (Moskva IHOf)— 1878). Marsikaj nabaja se v periodičnem delu ,.Zbi6r wiadomošci 
do antropologii krajowej**. ktero na svetK> spravlja krakovska akademija znanostij. Od 
leta 1877. do lani iratisnenib bilo je ši-st zv»'zkov. — V posamnosti se ne spus«^am 
nobrne jili vendar bodi om^ujma Iv. Zabelina razprava ..Drevnjaja Skitlja v svoich mo- 
gilarb". ki je iialisuma v tega ]ti>at('lja <b'hi ..l^lorija i-usskoj žizni s drevnčjSich 
vremen, (\ 1. (Moskva 187iir* na str. (U-i cb> (;47. Pogl. še istega d«da e. II. na str. 
^83 do iVM. Spomina vnMJj-n jr ])rav tako kratki ali temeljiti sjiis A. H. Kirkora 
,,Hroby a mobyly i)fedbistori«ke v J^oNcc, na Litv«'« a IJusi**. ki je natisnm v knjigi: 
-Sbornik sb.vanskv. 1881. Kedaktor Kdv. .lelinek, v Pra/r 1881. na str. 1 do 28. Kar 
rfe nahaja v delu ..Materiali««!! zur Voi"ges<bi«'bte de^ Miuiscben ini os(li«-ben Kurojia 
von A. Kobn u. I)!-. <'. M««blis, Jona 1871», I. 2r»<*»— ;{7;V\ pn'V«Mb«no j« iz .^^lovau^ikih 
lazpi^av in ne povsod točno ali i»i'id«'jan«' i»od«die >«» bvale \ndin!. 



Kakih pet v^rst od Loc-mauske Kainjankts majhne iiialoruske vasi 
usk Dnepru, nahajajo še trije kiirgani: ^Bliznecv"^, * „Storoževoj" iu „Ha- 
lahanka^. O prvem se t6-le pripoveduje: 

Nekdaj živel je tukaj tatarski (*han Bek-Mechmed, kije imel mnogo 
žen in med njimi tudi Rusinjo, po imenu Marijo. Uplenili so jo bili 
Tatari za nekega tolovajskega napada. Marija bila je nenavadna krasotica 
in chan jo je ljubil nad vse druge žene svoje. Ženam se je to jako za- 
merilo in premišljale so, kako bi Marijo ugonobile. Dolgo tega niso 
mogle, kajti chan jo je skrbno č*uval in tudi ni verjel nobenemu obre- 
kovanju. Slednjič podkupi neka teh chanovih žen zdravnika, da spravi 
Marijo s sveta. Ko je nosila Marija pod srcem. za(^el je zdravnik f^e- 
petuti ehann na uho, da je ona v zvezi z nekim ruskim ubežnikom, kteri 
se je pomahomedanil in zdaj služi na chanskem dvoru. Chan ne ver- 
jame natolcovanju iu hoče zdmvnika kazniti ali le-td ga pregovori, da 
prepasti stvar božjej razsodl)i. „Ako porodi Marija le eno dete, bodi 
to znamenje, da sem bil lažnik." pravi zdravnik chanu. „in ti me kaznuj ; 
ako pa porodi dvojčka, govoril sem resnico in ti stori, kar hočei^." Chan 
nekoliko pomisli in pot^m privoli. Crez nekaj mesecev porodila je 
Marija dvojčka. Chan zaukaže Marijo na gromadi sežgati, dvojčka pa 
živa zakopati. To se je precej zgodilo in dvojčka so zakopali na t6m-le 
mestu. Kesneje pak se je zdi*avnikovo sleparstvo bilo odkrilo in za kazen 
mu chan zaukaže, da nosi do smrti na gomilo dvojčkov zemljo. Zdravnik 
nofiil je leto dnij zemljo in nasipal ta-le kurgdn, — kar se je zvedelo, 
da si vzdržuje moči z različnimi zdmvili. Ko mu je vzem6, ostrupi se 
in premine. Truplo njegovo pokopali so poleg kurgana. Na vsako ob- 
letnico njegove smrti gori bas o polnoči vrhu kurgana zdravnik na 
gromadi, Marija pa poleg gromade stoječ drži deteti svoji v naročji. * 

O drugem kurganu je ustno poročilo jako malobesedno. Pripo- 
veduje se o njem zgoli to, da je }»il Zaporožcem nekdaj stražišče in zato 
mu imž ^Storoževoj"^. Kako pa je nastal in zakaj, o tem narodna usta 
molče. ' 

T r e t j e m u pa zopet narod prisvaja posebno zgodovino, kakor prvemu. 
Za Ivana groznega ubil j(; bil in okradel razbojnik Halahan bogatega bo- 
jara in pot6m sem ubežal. Takrat so tukaj živeli Zaporožci. ki niso ni- 
koiimr prizanai^ali. To je razbojnik dobro vedel in ker se je bal, da ne 
lii Zaporožci storili z njim tako. kakor je bil storil on z bonratini bojjiroin. 
skopal je ukradeni denar in si postavil kočieo . v kterej je prel)ival. 

* IJus. hli/iiec j«' slov. dVojče^k ali bližnjak. srl>. blizanac, .srasli«*u. 
^ VVjsluik K?ropy 1881, IV. 400. Priin. tudi Malonisskija narodu vja pnMljinij;» 
i mzskazj, svod M. iJnvgomanova, Kiev 187(>, str. 227. 228. 

' Vrstnik Evrop}' 1881, IV. 101: l)nii,'nni;un»v op. cit. pp. ^Jt2H. 



ICA 

Vendar jo bil vodno t strahu, da ga ne bi ubili in denarjev naSli. Zato 
jame na obrežji zemljo kopati in jo nad zakopane denarje nasipavati. Delal 
je to tako dolgo, dokler ga ni nekega dn6 zasula zemlja, ki se je bih 
nad njim utrgala. * 

Vedno sveža prostonarodna domišljija je pae občudovanja vredna. 
Ona ne st varja samo d i v n e s y m b o 1 i k e raznovrstnim rastlinam 
ter prisvaja tolikim živalim čudovitih las tnostij, ampak oživi j» 
C e 1 6 mrtvilo gomil in pečin. Da, — t u d i p e č i n. 

Na Dnepru Idizu naselitve Jamburg stojite prav blizu obrežja draga 
proti drugej velikanski skali tako, da se ona na desnej strani reke bolj 
v breg upira. Narod pripoveduje o teh skalah t6-le: 

Davno, prav davno živela sta na svetu brata velikana. Odpravit* 
se nekdaj po belem svetu in prideta v ta kraj. Takega raja, pravita, ni 
nikjer več na svetu. Postavita si tu na bregu Dn^pra koči in začneta 
uživati življenje. Ni trajalo dolgo, da sta se sprla. Dveh medvedov f 
enem brlogu ni udomačiti. Ker so prepiri dohajali do krvi, skleneta 
mirno se ločiti. Toda nobeden se noče umaknoti drugemu in zato se 
takisto zmenita, naj oni tii ostane, koji bode z enega brega na drugi 
vrgel velikansko skalo. Kes vzame vsak ogromno skalo in jo vrže « 
svojega })rega. Prvi zavihti in zaluči mlajši ter pade njegova skala v 
vodo, ne daleč od brega. Nato vrže skalo starejši. Po zraku je za- 
žvižgalo, ko je njegova skala letela. Padla je na desnem bregu in ubila 
mlajšega brata. To se je starejšemu grozno užalilo ali kesaiye bilo je 
zastonj. Ostal je bil tii in se oženil. Imel je mnogo potomstva, ktero je 
osnovalo Zaporoško Sčč. Sinovje tega velikana l)ili so prvi prosti kozaki, 
naselivši se na otoku Chortiei. * 

Ti zgledi nam jasno kažejo , da ima prosti narod zares v 
marsičem svoje posebne zgodovinske nazore, izvirajoče ii 
žive domišljije ali obraznosti njegove. Ta ga dela sposobnega, da si po 



» Vostiiik Evroi>y 1881, IV. 401; Di-Agomimov on. cit. pg. 228, 229. V tej 
knjigi je §e mnogo pripovedok o gomilah: ves IX. oddelek govori skoro samo o njih. 
Priiii. str. 224— 2'JtO iu 424, 425. 

^ Vestnik Kvropv 1881, IV. 402: Dnigoiiianov oj). cit pg. 2:K), 231: I>va kamnja 
Imgritiri. Tu je pripovedka nekoliko drugače zasuknena. in »e mi do- 
zdeva, d a razlike od one sit u v a c i j i bolj«' u g a j a j o. Hogatirja (ne brtita) sta 
>e takisto p«)go(lila, <la oni oslan««. kdor skalo dalje \vh\ Najprej vrže levega brega 
bogatir skalo: ona pado v vodo. Za njim zad«*gn«' bogat ir z desnega brega svojo skalo, 
in ta obtiri na suheni bregu. „X«>, ker se je to tako odlorilo.- pr.ivi prvi, „pojdem 
od tod, ti i)a se naseli tukaj.** Taki* se je tudi zgodilo. Na levega brega skali pozua 
se še danes pniv razloeno. kjer jo jt» Inl bogatir zagrabil. 

Nekaj zdi se mi tii nekoliko Oudno. <Jba nabiralea narodnega blaga čuhi sta 
pripovest iz ust iste osebe, naniree Josipa Onieljenka, eden 1875., drugi uajkesneje 1881. 
leta, i]i vendar razlike med to in ono pripovestjo nikakor niso neznatne. 



165 

svojem tolmači prav tako velič^astuc nebesne prikazni kakor vse okoli 
sebe, kar koli vzbuja njegovo pozornost in zvedavost. Kakor je kos go- 
milam in skalam udahnoti zgodovinsko življenje, tako mu ni nič nenavad- 
nega nekterim kamnom prisvojiti nenavaden izvor in izvenredne moči. 
Taki so v prvej vrsti kamneni izdelki predzgodovinskih 
narodov, ktere smatra ljudstvo napačno za proizvode 
posebnih natornih dogodkov. Tega nazora drž6 se strastno ne 
le slovanski ampak skoro vsi narodi po Evropi in Aziji. Jasna poročila 
o tem nahajamo prav tako v staroindijskih hvmnah ter v pisateljih 
grških in rimskih, kakor v prostih pričah raznih današnjih narodov. 

Dovolj je, ako gred6č opozorim čitatelja na tako zvane gromne 
strele, koje se zovejo latinski cerauniae (Plinius Hist. uatur. 2. 
38; 37. 9, 51; prim. gr. x6Qavr6g in y.6Qavvtog:) ali baetuli (Plinius 
Hist. nat. 37. 135; oA gv, fiakvkot meteorni kamni) in nemški d on ne r- 
steiQe,donnerkeile,donner^xte,donnerhamnier. Mislilo 
se je, da padajo ti belem ni ti iz oblakov, kedar se bliska 
in grmi. Nikdar baje ne ostanejo na površji zemlje, ampak se zarijejo 
precej globoko vd-njo, a po sedmih letih zleze jih zopet nekaj na po- 
vršje. ' Ko je ljudstvo bilo poosebilo nebesne prikazni, postati je 
morala gromna strela attribut boga grom o v ni k a, torej v nas boga 
Peruna. ^ Zato je po staroindijskih Itajevnih nazorih vddžra gromna 
strela Indrova kakor po staroskandinavskih mjolnir Thorova. Sta- 
rejša slovanska poročila o tem kamnu so jako skromna in se nahajajo 
zgoli v ruskih spomenikih. Imenuje se tii grom'i»na, gronn>naja 
strela ali strelska. ^ V smislu staroindijske in staroskandinavske 
tradicije smeli bi pričakovati nekoliko ožje zveze z bogom Peruuom, ali 
dosl^ natisneni starejši spisi nimajo ničesa takega. Pač pa se nahaja v 
n<^kem nenatisnenem ^Travniku'*, česar bi radi. V tem spomeniku je 
gromna strela natanko opisana in je vrhu toga pristavljeno, kakove moči 
jej prisvajajo. A med drugim se tudi navaja, da pade ta kamen vsled 



* Za posaninosti mi tii iii, ali kogar zanimajo, pogledi m. dr.: Afanasjov Po('tii\ 
Tozzr^nija Slavjan na prirodu, I. 244 seqq. ; J. Griinm Deutsche Mvthologie, II.*^ 1171; 
Ifannhardt Germani»ohe Mythen, Berlin 18r>8, pg. 105 seq(i. ; E. B. Tylor Forschungen 
ttber die Ui-geschicbte der Menschheit u. die Entw. dor Civilisation, Leipzig 18G6, pg. 
285—291; idem Die Anfange der Cultur, Leipzig 1873, II. 2(54—267 et passim; Joly 
Der Mensch vor der Z«it der Metalle. Leipzig 1880, pg. 264— 26G; Graf A. S. Uvarov 
Arcb^logija Rossii; kameunjj period, Moskva 1881, 1. pg. 2 seqq. 

' O njem govori pisatelja teh vrsti«^ knjiga „Einleitung in die slav. Literaturg." 
na str. 101 in 102. 

' Mimo drugih spomenikov govori se o tem tudi v Domostroji. Gl. Domostroj 
po spisku imperat. obščestva istorii i drevnostej rossijskioh, Moskva 1881, cap. 8» pg 
22. Kakor v drugih starejših spisih omenjajo se i tii poleg gromnih strel tudi 
gromui topori ali gromne sekiro. 



grmoiijai z neba in ila mu Peruiij-kani eni. . t. j. Perunov kameu 
pravijo. ^ To je važno pororilo, kajti sklepati Mjinemo po njem. daje 
tudi v Rusih in gotovo v Slovanih sploh gromua strela 
zares l)ila nekdaj attriluit ]»oga groniovnika. Krek. 



Drobnosti. 

Siibjeetlose Siitze. Vou Franz Miklosiek. Zweite Auflag^ Wien 1883, t 
8**, 76 str. — Priznano je že davno« daj«; Miklošičeva skladnja slovanskih jezikor 
delo, kakoi-šnpga noben drug narod uv znioro. Najbližji mu je §e genijalneg^ Jak. 
(iriinma skladnja gornianskili jezikov ali cela ni in primerjalno stališč« v njej je mnogo 
ožje od Miklošičevega, kar je pa naiavno, kajti natisnena je bila že 18i)7. leta in takrat j 
bilo je primerjalno jozikoznanstvo š,» skoro v povojih. Najnovejši spis Mikla^ičev ob- { 
ravnava skladnje majhen ali jako važen oddelek in je drugi natis razprave „Die Verbft i 
impers(»nalia i m Slavisehen** iz leta 18G5. Kaj so novi natisi Miklošičevi, v6 TsakdOf ! 
ki se jo z njimi pobliže bavil in ])osebno kdor je proučil drugi natis njegovega pri- 
merjalnega glasovja :^lovanskih jfzikov. Tudi ta razprava dobila je tako lice, daje 
postala čisto novo Mo. V prv<*m oddidku navedeni so in na tanko presojeni nazori 
slovničarjev in modroznanct^v o tako zvanih brezosebnih glagolih, v drugem pa se nu- 
pi*avlja skladnja tega jjredmeta samegii do najmanjših posamnostij. V poštev vzeti »o 
ne le slovanski anipak sploh arjocvropski stari in novi jeziki in izmed nearjoeTropskih 
sem tfr tja vzlasti tudi magyai*ščina. — Hvale in j»riporočbe spisu nobene ni treba; 
dovolj j«», ako pravimo, da j«» Miklošičev, K. 

Trst in okolica. Zgodovinska slika spisal Matija Sila. Založilo opravništvo 
^Edinosti**. Tiskal Franc Huala v Ti-stu. 188'2. Velja iA) nov. — Tako se glasi nova 
IM stranij debela knjižica, v kteng nam j<' marlji\i pisatelj, ki je znan čitateljem 
„Kdinosti*' in .,Zg. ])anie(**' tudi pod imenom .,Skalovič*, popisal na kratko zemljo in 
zgodovin«) tr/ask<'ga mesta in okolice. Citali smo njegovo razpravo že lansko leto v 
podlistku .,K<lino»jti", vendar smo se jako razveNelili. ko smo culi, da se celi spis po- 
natisne Nc edcnkrat v i»osi'bn('j knjižici. Pri tej priložnosti izrekamo željo, da bi se 
vsi leposlovni ali j>a znanstveni sestavki, ktere prinašajo slovenski politični listi v svojih 
potllistkijj. priobčili potem še v ])osebnih knjižiitah. Na ta način rešil bi S(? marsiktcri 
sj)is ]iozabljivosti, ob enem pa j)omnožilo narodno slovstvo. Navedena knjižica, da- 
siravno ne debela, obsega vendar mnogo novega in važnega gnidiva, ktero bi človek 
zastonj iskal po tujih laških in nemških knjigah: osobito kar se tiče izpeljav krajevnih 
in osebnih innn. i>osrečilo se je g. pisatelju mnogokrat pravo stran zivdeti. Vendar pa 
moramo opomniti, da je v tem oziru včasih šel nekoliko predaleč in nektera neslovenska 
imena razlagal iz slovenščine, kakor na pr. Ško<'ijan ' ki*aj, kjer Reka v jamo n^koči* 
(str. 40). Ime bvzantinskega vojskovodje „Nai7.es** izpeljuje iz slovenske besede Na- 



* (»1. Zabčlin op. cit. I. 510, nll. kjer je iz rokopisa Zabčlinovega natisnen 
odlomek o Perunovem kamnu. Natisneno je sicer Perum,-kamenb in morda tudi tako 
stoji v rokopisu, a da je Peruni»-kameni, (t. j. Perunj in ne Perunj pravo, ni mi treba 
obširnejše razlagati. V Florinskega delu „Kusskie prostonarodnve travniki i It^č^bniki, 
Kaz;inj 1880** ne govori noben oddelek o t«'m kanniu. 



167 

vzim; (str. r>0). Ali piiKitelj ve, da je Niirzt»s se h potem t« ime dohil, ko je bil 
^l;upljeJlV Tudi se ue ujemam v izpeljavi besede ^Devin*" s pisateljem, kteri misli, 
la je devinski grad dobil svoje ime od dube ali dolbe, iie pa od besede „deva** (str. 38). 
Uzven Devina pri Trstu nahajajo se šo nekteri drugi kraji s tem imenom, kakor 
lekdanji .slovanski Devin ob Labi, kterega so Nemci izpremenili v Magdeburg. 
iVmska beseda Magdeburg nam tedaj pove, kako je treba razlagati slovanski Devin. 
Inako nam tolmači fuldski letopisec pomen Devina, glavnega gradii moravskega kneza, 
ajti v uajboljšej izdaji starih pisateljev, v Monumenta Germ. Script L, Annal. Fuld. 
. 864 čitamo: ^Doirina (ne pa Donina), id est puella . . ." Na strani 117. vrs. 2G. 
aj se popravi d;ui smrti Ludovika XVI., kteri je bil 21. januarja 1793 umorjen. Sploh 
mo pil z imenovanim delom g. Sile prav zadovoljni, in to tem bolj, ker pisatelj ni 
amo zajemal tvarino za svoj spis iz različnih knjig, kar prizadeva na deželi bivajočemu 
čenjaku dostikrat mnogo truda, temveč on pozna tudi tla, na kterih so se vršili v 
i^igi popis:\ni dogddki, in ve za dobre in slabe lastnosti in navade tamošnjega ljudstva. 
injiži^ni sama na sebi je primeren spominek petstoletnega združenja Trsta z Avstrijo! 

'Ur. F. Kos. 
Praktična ])[etodika za učitelje in učiteljske pripravnike. Sestavil in založil 
van Lapa j ne, ravnatelj mesčanskej soli v Krškem. Cena 80 kr. V Ljubljani. Na- 
isnil Rudolf Milic. 1882. Str. 142, 8*\ Prihodnjič prinesemo o knjigi daljSo oceno! 

81oTeD8ka mati. V Ljubljani. Str. 48 v vel. 8**. — To jako važno knjižico 
^ 9pisal znani celjski starina-narodujak dr. S t. Kočevar. Knjiga obsega v štirih od- 
elkih mnogo slovenskemu ženstvu na kmetih koristnega gradiva in zaslužuje, da se 
iri idhI prostim ljudstvom. Hrzojavi se nam ravno, da je ta vrli narodnjak celjski 
'^. »večana umrl. Lahka mu zemlja! 

Drniro poročilo o delovanji in stanji ,.podpir.ilne zaloge slovanskih vseučilišč- 
likov v firadci.'' Založil in izdal t. č. opniviini odbor. V <iradci, 188B. Tiskala tis- 
ama diužbe sv. Mohora v Oelovci. Str. 8 v 8". — Iz tega poročila povzamemo, da se 
» darovalo zalogi v zadnjem letu :ž80 gld. 75 kr., in sicer od posamnikov 130 gld. 75 kr. 
1 od dveh deželnih zborov, štirskega in ki-anjskega, 150 gld. Glavnica znaša sedaj 
500 gld. Odbor je rešil 7*J prošenj v 7 sejah in med 15 prosilcev razdelil je 2()G gld. 
I«"d prosilci je bilo 14 Slovencev in 1 Ceh, med njimi 10 pravnikov in 5 modro.slovcev. 
lako pičlo malo jia je v.^^ak prosilec podpore dobil, naj izračuni vsak za-sel Cas je, 
a opozorimo slovenske rodoljube na to podpiralno zalogo. Pri nas se pri vsakej pri- 
ki poudarja: ^Mladina je naš up in nad a", a pusti se blagočutno, da ona po 
lestih silo in nadlogo ti-jji ! Od naše mladeži na vseučiliščih se terja čil duh, pridnost. 
an>dna zavest, a ]iodpira se ona ne, temveč ]»ri nas s«« nabjr.j rajši »icnar za spomenike 
1 druge manj potrebne stvari, in tu leži ijotem denar nirt«*v, ne dnnašajoč nobene duševne 
oristi. Ponosni ne morejo biti Slovenei na to. <hi so vsi skupaj lansko leto I«; 130 gi<l. 
1 75 kr. darovali za uboge vseučiliščnikc* v <jradei! Podpirajte torej na^o ubožno 
ilactež, ona bode Vam in narodu na veke hvaležna. Denar se naj pošilja v (iradec 
It našemu zaslužnemu gosp. vseuč. prof. dr. Gr. Kreku, predsedniku omenjene za- 
)ge, ali pa gosp. tajniku Josipu Lendovšeku, učitelju na c. kr. I. gjmnasiji. 

HrTatska tIIu. Drugo leto. Ne moremo si kaj, da bi svojih čitateljev zopet 
f opozorili na ta lepi, illu.strovani časopis. „Hrvatska Vila** izhaja letos dvaknit na 
i#-se<^ v zvezkih pet pol obsegajočih. Vsak zvezek nam podaje šest slik in mnogo 
uDOTrstnega leposlovnega berila. Ker se pa ta li.st v svojih slikah tudi na nas Slo- 
encv ozira, tem bolj še zaslužuje naše obile podpore. Tako nam predočuje dnigi 
ftnek dr^ Miki: „Na Soči**. Tretji zvezek ima sliko Fi'anca Prešerna, ki se mora 
niv čista imenovati, in illustraeijo k njegovej pesni „Pod oknom*'. Kazven tega je še v 
eni zvezku ,,dr. Gjuro Daničič", Crkva u Djakovu*' in dve sliki ,,rjlskega s a- 



168 

mostiuiji na Hul^^arskeiu", ktcrega jo v „Krej*oveui** I. letniku popisal gosp. 
A. Bo z (»11 Se k. Ako se bodo list tudi v bodoče oziral na nas, prepričani smo, da se 
bo SloTcncom v knitkem priljubil. Dokler si ne st?arimo sami illustrovanega lista, 
naj nam gu „Hrva(ska Vila" nadomestuje, in zatorej jo vsem gorko priporočamo. 

SloTiuae. Loto VI. že izhaja v Dobrovniku list, ki je premalo znan med Slo- 
vonr-i. „Slovinac*' pride vsakega 1. 11. in 21. dne v meseci na dveh polah na svetlo 
in prinivS:i illustracijo. leposlovno in znanstveno borilo. Izmed slik omenimo, da je i 
,,Slovinac" lansko loto prinašal ,,galorijo glasovitih Dubrovčana", ktero letoi 
nadaljuje. Drugi letošnji broj podajo sliko dr. Ljudevita Gaja in njegov životopis, 
prvi pa prevod zanimivo razpravico: „Kratak načrt slovenske mitologije", 
ktero je spisal znani professor slovanskih jezikov v Parizu, L. Leger, v listu: „Revaf 
de r histoire des Koligions". Kdor nima fran<^osko ^Rovnje**, a se zanima za naSe 
bajeslovje, segel bode rad po tem prevodu. List jo tiskan v latinici in cirilici, in nje- 
gova glavna zadaoa jo posredovati med Srbi in Hrvati. Ta nji»gov vzvifteni smoter in 
dobri znanstveni članki zaslužujejo, da najde pri nas mnogo čitateljov. 

Die Čecho - Slaven. Uoborsichtliche Darstellung von Dr. Jaroslav Vlach. 
Volksliod und Tanz. Das Wiederautieben der bohmischen Sprache und Literatur. Die 
iiltoston Denkmale bohmischen Schriftthums und dor Streit flber deren Aechtheit. 
Drei Studion von Josoph Aleiander Frh. v. Holfert. Wien und Teschen. 
Verlag von Kari Pro<.haska. 188:3. Str. 450 v 8". Cena gld. 3-75. — To je osmi zveiek 
onega znamenitega dola: «Dio Volkor Oostorroich-Ungarns", ktero izdaje Procbaska. 
Omenjena knjiga se doli v dva dola. Prvi dol (str. 1 — l(JO) je spisal J. Vlacbin 
(>bs(»ga med di-ugimi crkvouo-zgodo vinsko dogodke ter sooijalui in državljanski razvitek 
češkega naroda. Drugi dol (str. lf>.J — iiA)) jo iz peresa Helfertovega. Ta nam v 
obsirnej razpravi predočuje na čolu omenjene tri študije, ktere vsakega Slovana jako 
zanimajo. Cela knjiga je kaj vestno pisana in bode vsem« vzlasti pa Nemcem kakor 
Slovencem, dobro služila, da se iz nje na tanko poduče o krepkem Češkem narodu. 

t Jožef SzuJskL Veja pada za vejo z drevesa slovanskega. Ne davno je Ža- 
loval ves jugoslovanski svet po velikem svojem Ju rji Daničiči, in dne 9. svečana 
položili so zopet Poljaki znamenitega učenjaka in pisatelja, Jožefa Szujskega, v 
hladni grob. Szujski jo bil ponos in dika svojemu narodu. Poljaki so izgubili v njem 
vztrajnega ])olitičnoga pisatelja, znanienitoga jjosnika, odličnega jezikoslovca in velikega 
zgodovinarja. 

Szujski je rojen 1. 18:)o. v Tarnovu v <Jali<iji. Dopolnivši gvmnasijo v Krakovu 
1. 18r4. študiral je zgodovino in niodroslovjo na Dunaji in v Krakovu. Tu je bil i)oz- 
noje docent ter imenovan 1. 18(iJ>. rodnim professorjem za poljsko zgodovino. Njegova ii 
pot knjig obstoječa poljska iiovostnica je znamenito zgodovinsko d«do. Pisal jo mnogo 
dram, povestij in Ivričnih pesnij. V političnih člankih je deloval za avstro-poljsko po- 
litiko. Hil je glavni tajnik krakovske akademije in vodja v njo zgodovinskem od- 
delku. L. 1881. jo postal zavidjo velikih znanstvenih zaslug ud avstrijske gosposke 
zbornice. Poljski listi vseli strank tožijo po izgubi svojega velikega pisatelja, in vsi 
so v tem enih mislij, da jo poljski narod izgubil v njem enega svojih najboljših in 
najblažjih sinov ! 

Popravek: Na str. 87. vrs. 18. od zdoloj bori: „ne izdaj me" nam. ne zataji me. 
Na str. m. vrs. 9. od zdoloj beri: ,.slov«'M'i'* nam. slutoči. 

Listnica opravnistva. A. L. O. v Ameriki: Prejeli smo 1» gld. 50 kr. Hvala, 
(i. S. v Ameriki: Od ,.Mira** prejeli H gld. 80 kr. Manjka 1 gld. 



Izdajo, založuje in tiska tiskarna dnižbo sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Škot. 



Ijeposloven in znanstven list. 



Leto III. V CeloTei, 1. aprila 1888. Štev^. 4. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anton Koder. 

(Dalje.) 

Osmo poglaTje. 

Kako, bogove na.še zasmehuje? 
Ne! Bes ga vzemi! Naj takoj umolkne! 

Tugomer. 

1 ovedali smo že, da je bil tudi Cerkljauski župnik Krištof Švab 

ijmed tistih duhovnikov na Kranjskem, ki so ))ili ))olj z dušo kot s te- 

lwom udani luteranstvu ; poslednje pa zaradi tega, k^r so se bali, živeči 

' M deleli, za svoje grešno truplo, ki je ))ilo v nevarnosti pred razjar- 

JHflimi kmeti. Podpirali in razširjevali so zaradi tega skrivaje krivoverske 

Klqft iu najemali sem ter tja luteranske pridigarje v svoje tare. 

[ Da je bil župnik Krištof Švab eden izmed veščih in spoštovanih 

' renegatskih duhovnikov, dokazuje najbolje to, da so ga izvolili luteranski 

deželni stanovi za censorja in korrektorja slovenskim spisom Primuža 

Tmberja. Ker je bila že tedaj Cerkljanska župnija precej* velika in v 

sredini med Kranjem in Kamnikom ležeča . je naravno , da je imel 

Krijitof Švab pogosto priložnost obet^vati in posredovati m^l lut(*ranei 

poslednjih mest. 

Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji, ko je izginol po- 
slednji iz Kranja, in ondi je zvedela Kamniška pridigariea, Katarina Stobe, 
o »vejem nezvestem ljubimci in poslala potem tja Oorička na prežo. 

Bas isti čas je prišlo važno pisanje od prognanega Truberja z Nem- 
škega 8 podukom, kako naj se po kmetih organizujejo luteranski odbori 
ID kako naj skrbč po razširjevanji omike za nove ideje. Da ))i se {K)- 
slednje s toliko večjim uspehom izvrševalo, spisal je Primuž Truber svoj 
alieeednik, ki ga imenuje: „Ane bukvice iz tih se ti mladi in preprosti 
Slovenci mogo lehku v kratkim času l»rati nančiti". Mnogo iztisov lega 

12 



170 

prvega abecednika t sIoTenskem jeziku poslal je tudi gorenjskim lute- 
rančem ter zagotavljal in obJjuboval že drugih slovenskih knjig. 

Zaradi poslednjih poročil, osobito pa zaradi mnogih govoric in sum- 
ničenj, da je prekli(*al Knafelj svoje novoverske ideje in opustil daljno 
delovanje, sklical je Cerkljanski župnik imenitnejše zastopnike luteranstva 
na Gorenjskem k zboru v Cerkljah, Knaflja pa cel6 s pristavkom, da se 
ondi opraviči ali pa dokaže, koliko je resnice o pritožbah zaradi njegove 
mlacnosti. 

Zbrali so st» torej isti večer v Cerkljah Gašpar Rokavec, Juri dih 
gala, Luka Avnir, Florijan Leskovic, Katarina Stobe, Matija Goriček in 
še nekaj manj važnih oseb. 

Mirno in resno je bilo ondi zborovanje v začetku in vrtilo se je le 
o bolj nava<lnih stvareh ; kajti pričakovali so Knaflja, ker je trdil Goriček, ^ 
da pride k zboru. Ker pa je hitela ura za uro in je minolo že pol uo^i, 
a o Kuaflji ni bilo ni duha ni sluha, vznemirjalo se je vedno bolj društvo. 
Edini Goriček, vedno vesel, z))adljiv in šaljiv, zabavljal je svojim tova- 
rišem in zbijal sem ter tja svoje surove dovtipe in šale. 

„Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako otožnemu kovaču 
Gogali, znanemu najboljšemu prijatelju Knafljevemu ; „lepo te je v smolo 
posadil tvoj dragi, na kterej sediš lahko tako dolgo in čakaš, dokler te 
biriči z men6j vred med nebo in zemljo ne povzdignejo; ti že veš, kaj 
se pravi to. Pot^m pa pride Knafelj kakor judovski stotnik na Golgati 
gledat, ali zletite res najini duši črni kakor tvoj meh raz vislic." 

Ko se smejejo ostali temu govoru, zmrači še Gogala bolj svoj obraz, 
a Goriček ga hoče utolažiti men^č: 

„Kdo ve, ali ni Knafelj že med nami. Morda ondi pri Stobejki 
sedi in ima mačje kosti in Kolomonov cvet v žepu. da ga nihče ne vidi; 
on pa vse v^ in čuje vse in potdm proda in izda vse Kramarju, istemu 
lišaju sodnijskemu po tri in trideset sre])ernikov enega. Bašte, dobro 
kupčijo lahko napravi, če hoče.** 

„Molči, smrt ti konjska, in Ijudij črez zobe ne vlači! Tudi ti še nisi 
nocoj zadnjič v skledo zajiMnal, da nam Grintovčev cvet pod noge mečeš, 
lakota, in hočeš, da bi s(» sprli in stepli vsi,^ zarezi se zdajci orjaški Go- 
gala in raztegne roki, kakor da bi si hotel rokava zavihati. 

Poslednje opazi (jloriček in tudi razume ; zaradi tega skuša nekaj 
svoje poprejšnje nagajivosti popraviti, rek6č: 

„Kdo pravi, da jaz ljudi obiram, kakor škof race in piščeta ob 
petkih in svetkih. Ce pa kakovenm lenemu in pozabljivemu piši^ancu 
eno ali dve peresi izpulim in vam z njim tukaj pišem in rišem, kako 
naš voz raz klanega v prepad drči . s tem le Lutra Martina hvalim in 
našo sveto stvar na boljši tir spravljam."* 



171 

Tako je modroTal Ooriček in ni hotel razumeti . zakaj ga njegov 
tovariš na desni s čevljem pod mizo v koleno drega in v stegno i^čiplje. 

^Leskovic," pravi nat6, ko ga ujezi to skrivno nadlegovanje, ^v^s, 
kje je Davovec, te vprašam jaz ! 

Tam gori, razumeš me, bil sem jaz noc6j. In ko sem v resji za 
smrekovim gozdom na trebuhu ležal, stisnole so so mi nehotoma oči in 
zaspanec me je premagal. In ko sem zadremal ondi, pritekel je ))el 
planinski zajec k meni in zašepetal mi na uho: y, Varuj se Gorieek! 
Xoc6j, ko bodeS pri Cerkljanskem župniku večerjal in iz vrča vino pil, 
izdajal bode nekdo tebe in tvoje učence. In ko vas bode prodal vse 
skupaj za slab kup mladoletne zaljubljene plavolaske, pridružil se vam 
bode in pil bode z vami iz enega vrča in jedel iz ene sklede. Ti ga 
^KMleš spoznal edini Goriček. Podaj mu, da ga vidijo vsi. požirek vina 
in reci mu: Prijatelj, tvoja ura se ni prišla!" 

Spogledali so se tovariši, ko je razkladal Goriček sal^č se svoje 
sanje in smejali so se, akoravno je bil nekako posiljen ta smeh. Katarina 
Stobe, ki je do sedaj ves čas molč^ v kotu slonela in opazovala poteze 
na svojih dlaneh, kakor da bi hotela prorokovati iz njih. dejala je resno : 
^Goriček, ti si noc6j nas vseh dobro voljo v najem vzel; a dokazal še 
nisi. da si zanesljiv poročevalec. Omenjena ura je prišla, a tvoje obljube 
se niso izpolnile." 

„Copernice naj me odnes6 v oblake in krokarji naj me okljujejo, 
če sem se toliko zlagal, kolikor imam za nohtom črnega, mati Stobe. 
Ce pa oni ne govorč resnice, ki o njej pridigujejo, in se maj6 kakor 
klepetec ob vetru na jablani, zakaj nd-me goreče oglje mečete ? Ko bi 
znal jaz gosje pero sukati, napisal bi pismo doli v Ljubljano deželnim 
stanovom, naj nam novih pomočnikov priskrbi, ker so se stari v Iju- 
Ijezni, a ne do Lutra, temveč do zapeljivosti ženstva. jeli topiti kakor 
led, ko potegne jug." 

S strupenim pogledom kaznovala je Katarina Stobe te besede in 
tudi Krištof Švab se je nekako bližje k svojej sosedi pomaknol, kakor da 
bi hotel pokazati, da ni sicer prijatelj coelibatu, pa da mu zaradi tega 
vendar nihče oporekati ne more bojazljivosti in lenobe v verskih stvareh. 
Meti tem pa, ko si je Goriček novih važnih argumentov za svoj zagovor 
nabiral, odpr6 se nenadoma duri, in Jarnej Knafelj stopi v sobo. Ako- 
ravno so zlirani tovariši pn»j obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel 
e vendar vse zapored njegov prihod tako močno, da so vstali kakor na 
jtovelje in ga pozdravili z globokimi pokloni. 

Lep je bil Knafelj, ko je stopil ponosno kakor plemenitaš med 
<voje tovariše. Resen, zamišljen, a miren liki vojskovodja in kakor da 
»i se ne bilo ničesar zgodilo od zadnjega z))ora v Kranji, razjasnjeval je 
Knafelj verske zadeve in govoril o hudih časih, kteri pret6 njim vsem 

12* 



172 

po crkvenej in svetnej gosposki. Opominjeval je pot6m k vztrajnosti in 
neomahljivosti, ki Todi h gotovej zmagi. 

Moli^ali so Tsi in strmeli, takoTO moc je imel Knafelj do svojih 
tovarišev. Nihc>e si ni upal vprašati svojega mojstra : Kje si bil, kje si 
hodil toliko easa, in mu veH: Opraviči se, zagovarjaj svojo lastno mlač- 
nost! Cel6 Goricek, ki je prej vedno jezik brusil in zbadal na desno in 
levo ter se široko ustil, otrpnol je zdajci kakor božji volek. če ga m 
dlan položiš, in najrajši bi jo bil popihal skozi zaprte duri v nočni zrak. 
Pekla in skelela ga je namreč vest , da ni bil mož-beseda. Prelomil je j 
Knaflju dano obljubo zaradi iste plavolaske, in poslednji ga je cel6 lahko 
čul, kako ga je on olural in smešil v družbi in svoj grenki žolč izliral 
na njegovo ime. 

Pozno je že bilo, ko je hotel Knafelj zapustiti zbor menžč. da mon 
še pred dnevom l)iti v gradu, a nenadoma vstane do sedaj molčeča Stobe 
ter mu zakliče: „Stoj!" S krepkim glasom pripoveduje pot6m zgodovino 
luteransk(» podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brei 
voditelja, in da mora ona, slaba ženska, opravljati službo in skrbeti sa 
vse. A prosila je že toliko potov nekoga, ki je bil ponosen nekdaj svoje 
pomoenice in prijateljici*, naj pride vsaj krstit v Podgorje otroke in po- 
ročat ženine in neveste, ali zastonj. „()n, ki naj bi bil zvezda, v ktero 
l)i se ozirali mi iijegovi prijatelji, postal je malik svojega lastnega srcA, 
ki pelje nas vse v pogubo." 

Strmeli in pogledovali so se zbrani tovariši pri teh besedah pogumne 
ženske. I)ol)ro so vedeli, kam letijo te strupene puščice. Knafelj pa je 
zbledel, a rekel črez nekoliko mirno : 

„Jaz urnem, zakaj ste me vabili sem noc6j in da pričakujete opra- 
vičevanja 0(1 mene, ker sem molčal nekaj tednov. Jezili se][bodete in 
me preklinjali, če vam rečem, da ste se motili in goljufali v svojih na- 
zorih. Čemu z glavo v zid prodirati in v zanjke mušice loviti? Mirujmo, 
dokler se zbira oglje vse dežele proti nam, in zbirajmo na tihem vse 
svoje moči, da udarimo, ko se razpode sedanje megle, s toliko večjo od- 
ločnostjo zopet na dan. Poročil sem ta svoj sklep vrhovnemu mojstru v 
prognanstvo in ga prosil posebno, naj zapovč, da se ne vmešujejo javno 
v naš posel ljudje, ki niso poklicani zA-nj in ki le škodujejo našej stvari 
s svojo nepremišljenostjo. „Mulier taeeat in ecclesia," pravi že sveti 
Pavel, to naj velja tudi pri nas. 

Zaradi tega izrečem tu javno, da sklene nocojšnji zbor, da smejo 
le pravi duhovniki opravljati javno službo božjo. A kar se tiče raoje 
lastne osebe, protestujem odločno, da se postavlja ona pod kontrolo ne- 
omikanega postopača." 

Tiho je bilo nekaj trenotkov po teh ])ese^lah s posebnim naglasom 
govorjenih, da bi se bila cula miš, ko bi si upala iz svojega skrivališča 



173 

r Iut4'ran8ko soIk). Le Katarina Stohe je trepetala na vsem životu, in 
ajena roka je segla skrivaje na mizo, kjer je ležal oster, dolg nož. Po- 
lagoma ga je špraTila pod stojo obleko, in ko je stresla se nek(»krati 
»Toje črne lase in zadržeTala sapo, ki je silila kakor zaprta reka na dan, 
planola je nenadoma izza omizja s povzdignenim nožem — na Knaflja 
in strašen boj se je vnel. Ko je pa zapazil Goriček, kako maščuje nje- 
gova pogumna prijateljica svoje i-azžaljenje, ohral)ri se tudi on, priskoči 
la pomoč in kriči: 

^Čakaj ti pasjedlakec, jaz ti bom dal vetra, da ti bo po črevih 
)iskalo, in zaznamoval ti bom na čelo neomikanega postopača, ti griva 
adjnbljena !^ In v tem trenotku imela sta Stobe in Goriček Knaflja na 
leh in sta ga obdelavala z vso silo ne gled6. ali pada po nosu ali po 
lOku. Ubila bi ga bila v nepopisljivej jezi, ko bi ne bil priskočil orjaški 
}ogala in zgrabil suhega Gorička za hlačni rob in ga dvignol od tal 
lakor mlado mačko, da je molil vse štiri od sebe in brcal in suval na 
rse svetovne strani. Težje pa je ukrotil razjarjeno žensko. Zapletle so 
\e namreč njene roke v dolge črne Knafljeve kodre in jih niso hotele 
ipnstiti brez celih šopov med prsti za plačilo in maščevanje. Stoprav 
K) dolgem trudu oprostil je Gogala svojega prijatelja iz rok razžalj(»nih 
ovariSev ter mu pomagal na prosto. 

Tako se je izpremenil luteranski zbor v Cerkljah nenadno v žalosten 
)0j in prepir ter je imel važne nasledke za razširjevanje krivoverskih 
dej na Gorenjskem. Jasno je bilo namreč iz Knafljevega govora vsem, 
la se je on čudno izpremenil, in akoravno mu do sedaj ne morejo opo- 
lašati renegatstva, izgubil je vendar mnogo zanesljivosti. Sklenolo se je 
orej opazovati natanko vse njegovo delovanje, in zat6 so izvolili nje- 
govega prijatelja Rokavca. Nekteri so cel6 trdili, da bi bilo najboljše, 
iko bi se popolno Knaflja iznebili, in drugi so zopet obljubovali, da 
ločejo skrbeti, da se zgodi to skrivaje in brez vsega hrupa. 



Deveto poglavje. 

Čuden človek to, če me ne vanv razum. 
Izdati me hoče in zapustiti. 

Sofoklej, 

Bilo je nekaj dnij po tej dogodbi. Sodnik Kamniškega mesta Gregor 
[ramar bil je neko jutro jeznorit in slabe volje, da še nikdar ne tako. 
''so noč je namreč vodil on sam cesarsko patrolo po Podgorji in notri 
am v Tu!yicah je bil in zalezoval pridigarieo Stobejko ter jo skušal v 
•esti dobiti ; a hodil je zastonj in se potil. 

Baš danes je hotel pisati ljubljanskemu škofu Urbanu veselo no- 
ico, da je njegova pridiga v Kranji in pa ostrost posvetnih oblastnij 



174 

popolnoma iztreMla hitei*aii(!o in prepodila jih gori na Nemško, ko mu 
prileti na vse zgodaj neki kmetic^ oznanjat o velikem krivoverskem zboru 
v Cerkljah, pri kterem so bili tudi Knafelj in Stobe in Rokavec in kdo 
zna, koliko se drugih malharjev. Tej novici je še poročevalec skrivaje 
pristavil da je baje tudi Cerkljanski župnik Krištof Švab ves luters, ker 
so bas pri njeni zborovali luteranci in še tisto zanikerno Stobejko so po- 
vabili tja. 

Poslednje je udarilo kakor palica po glavi vestnega katoličana in 
najhujšega birokrata Kramarja, saj je gospod Švab njegov osebni prijatelj. 
Kaj hoče torej poročati v Ljubljano ? Kakor črez noč presekan in uničen 
je njegov lep črtež in pohvala, ktere je pričakoval od višjega škofa. Jeiil 
se je torej Kramar, suh, visokorasten uradnik, ter dirjal po sobi, pre- 
klinjaj6č vse krivoverce, in z obrito glavo je majal, da se mu je tresla 
siva lasulja na njej, kakor da bi veter po prosu pihal. Nap6sled poklice 
iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša : 

„Koliko ukazov sem naročil za lov na luterance?" 

„Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in ponižno pisar. 

„Koliko sem dal razpisati cesarskih daril za Knafljevo glavo in ko- 
liko za njegove tovariše?" 

„Za Knaflja štiri sto srebernjakov, za Rokavca in Avniča tri sto 
in petdeset, za Stobejko tudi toliko, za ostale po tri sto brez izjeme." 

„Vzemi pero in napiši dvajset ukazov in razpošlji jih v vse fare in 
vasi ter pristavi, da plačam jaz iz svojega žepa povrh še sto srebernjakov 
za živega ali mrtvega Knaflja in bas toliko za .isto copernico Stobejko!" 

Zgodilo se je tako, kakor j(» velel mestni sodnik. Še isto popoldne 
so hiteli biriči z novimi ukazi na vse kraje, in kmalu se je govorilo po 
vsem Kamniku in v okolici o teh lepih nagradah za krivoverske glave. 

Baš drugi dan se je vračal (loriček po stranskih potih črez Šent- 
jursko goro in Stranje iz Cerkelj v Kamnik. Oul je že med potem, da 
je zvedela gosposka o Cerkljanskem zboru in da nastavlja mreže njegovim 
obiskovalcem. Priklatil se je torej skrivaje proti noči v Stranje, in ker 
je skušal zvedeti, koliko je resnice o tej novici, pomaknol je svoje široko- 
krajno pokrivalo glo])oko na oči in je stopil v (loltesovo krčmo pit ku- 
pico žganja. 

K sreči je bila krčma prazna. Samo v zgornjem konci sobe imel 
je na klopi razstavljeno črevljarsko orodj(» majhen, suh črevljar, ki je 
staremu vozniku Goltesu kvedraste črevlje krpal. Prestrašil se je ne- 
koliko Goriček tega moža; kajti spoznal ga je. Bil je Juri Kriškar 
iz Grabna, hudoben in jezav mož, ki po hišah nove črevlje dela in stare 
krpa. a pri tem ljudi o]>ira. luteran(»e in katoličane vse povprek, kakor 
družba nanese, t^ko da nihče prav za prav ne ve, ktero vero ima on 
sam, ali vražjo ali nobene. Povrh se je še spomnil Goriček, da je 



Kriškaija eel6 nekaj grode? na dolgu, ker mu je že pred enim letom 
črevlje popravil in ga ved potov terjal, a ou je le odlagal in obljuboval. 

Verjetno je torej, da GoričkoTO stališče ni bilo prijetno. A vendar 
BI hotel kasati, da se boji suhega čroTljarČka; za mizo je sedel in glavo 
tako obračal, da je oljnata svetilniea le njegovo pokrivalo obsevala, 
lica pa ne. 

Kriškar, bistra, premetena glava, opazil je takoj, da se mu nekako 
pi?ec skriva ter mu niti pijače ne ponudi, kakor se spodobi pri krščan- 
skih ljudeh. Zaradi tega si misli: Oakaj me, kocina ti plesniva, po- 
gledati ti hočem v obraz, in ti sam mi ga postaviš pod nos, če le sam 
Kurent nisi. Zatorej zatoči črevljarček, ko šiva iu v})ada raztrgano kve- 
drino, nenadoma skrivaje šilo pod klop, kjer Goriček sedi in pravi: 
„Sosed pivski, nategni svojo roko iii skrivi za božji dar svoje hrbtišče in 
poberi mi šilo pod klopjo! Vidiš, ta kvedrina razcapana mi kar med ko- 
leni razpade, če jo zdaj, ko sem ravno zaplato ud-njo pribil, pasti 
pustim." 

Kaj je hotel Goriček Jiasproti takovej prošnji ? Da bi mu ne bilo 
potreba govoriti in se s svojim glasom tovarišu ovajati, upognol se je 
pod klop za šilom in sicer tako nesrečno, da je zadel z glavo ob mizo 
in mu je odpadlo pokrivalo, ter je ves svoj ol)raz tovarišu črevljarčku 
odkril. 

^0 ti konjski lišaj, o ti preljubi Goriček, kaj smo mi tu mi? Pa 
tako prevzetni in ošabni kakor vrabec v polnem prosu! Lejtes, lejtes, 
šenta ! Še pozdrava nimaš, ti šmarni romar, za svojega znanca smolca, 
ki ti je vendar že sem ter tja črevlje zakrpal, kedar sta ti palec in šan- 
tava peta na beli dan pogledovala.*" 

Tako je vzkliknol videzno nevoljen črcvljar ter svojega tovariša ol)- 
jedal in obiral, ko ga je spoznal, vid^č ga razoglavega pol)irati šilo. 

„Molči za petKriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim,^ šepne pot^m 
bled in prestrašen Goriček in s šilom vred tudi svojo polno kupico žganja 
tovarišu podd. 

„Ta pa ta, greje kakor peklenščekovo olje in grenek je kakor sama 
čmerika," odgovaija črevljarček, ko sprazni kupo in svoj suh in ščetinast 
obraz tako silovito kremži in razteguje, da je Gorička skoro strah. 

„To ti pov6m prijatelj," nadaljuje črevljar, „ko bi te proklete lu- 
terance, ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor zajci, pomočil 
v sod takovega žganja in še povrh nekaj šentjanževih rož in jerebik(» 
primešal, belila bi se jim koža. da bi lahko biče pletli iz nje in vse hu- 
diče eel6 iz pekla z njimi pregnali, kar bi bilo za nas grešne katoličane 
precejšnje vrednosti." 

Jezile so te nagajive besede Gorička, da je svoj jezik skrivaje grizel 
in pristavil pot^m : ,,Kriškar, rečem ti , drži jezik za zobmi : poznaš 



176 

me, jaz nisem hudoben r*lovek. Pil bodei^ kakor mavrica, ^^e ubog 
ako ne — " 

Razsrdil je poslednji stavek jeznoritega črevljarčka, posebno ker 
že dolgo časa Gorirka zaradi istega dolga na piki imel. Da bi se 
on Iml — tega ne. 

^.Robida ti oglojena luterska. kdo pravi, naj mol(^im. in pa tel 
Veš, e(» hoče Kriškar, še uoe.6j visiš kakor strašilo na zelniku ondi 
jablanovej krozulji: pa noee, in vesel bodi zaradi tega. Če te pa 
žganje peee in ti ga je žal, vrnem ti ga trikrat toliko, samo tiste doli 
groše mi plačaj, sraka ti lačna!" 

Te srdite l)esede vzem6 Goričku zadnji pogum , s kterim je ho 
oplašiti prej nagajivega tovariša. K črevljarčku se torej pomakne 
pravi proseče: 

„Ne jezi se kakor gad, saj ti nikdo na rep ne stopa. Rajši sv 
stnipene zobe nazaj potegni in ne izdajaj me, prijatelj ; saj se še o 
lahko kdaj v življenji iz ene sklede najeva. Nihče ne v6, kdo ga ni( 
še po hrbtu popraskati, ko mu lastna roka odreče." 

Goričkova pohlevnost je nekoliko utolažila jeznega črevljarja, a njeg 
prirojeni hudobni dovtip je stoprav vzbudila in mu dala dušek. 

„Po črevih nam bode piskalo zdaj nam vsem luterancem. kakor 
mehu." pravi zopet hudol)no Kriškar in vpraša kakor navlašč pot4i 
„Saj si slišal Goriček, kakove ukaze je sodnik Kramar v dežel poslal 

„Kaj bom slišal, nič slišal jaz. kaj meni mari luteranci ?" zagova 
se Goriček, hot^č zakriti svojo zadrego. 

,.Torej si tudi ti izmed istih, ki so v Cerkljah zborovali in n 
sklenoli Knaflja za luteranskega škofa izvoliti, mene pa naprositi, naj ] 
takove črevlje naredim, da bode v njih kakor Torklja gore preskakoi 
kedar mu bode Kramar s svojimi biriči za petami," norčuje so čr 
Ijarček. 

„Brez šale prijatelj, ti me poznaš po . obrazu kakor ježa po ščetin 
da sem pravi krščanski človek in da sovražim Knaflja kakor sedem : 
glavnih grehov. Govori torej, če v(»š kaj o Kramarji in o tistem zb( 
ali kali!" 

„Kaj si mar v duplu spal gori v Ornem grabnu kakor polh, da 
veš, kar ves okraj ve in o istih pet sto sreliernjakih govori, ktere 
Kramar na Knafljevo glavo razpisal ? Prokl(»to mastni bi bili ti noi 
če tudi Judeževi, nič ne d^. in prilegli bi se želodcu kakor lovskei 
psu klobasa, ko l)i vedel človek, kje tiči tista krivoverska korenina, 
toliko vina obeta." 

Z nekakim posebnim naglasom izgovoril je Kriškar te besede 
raztegoval je svoja zijava usta na smeh, kakor da bi ne verjel prav 
sodnikovej obljubi. Opazoval pa je svojega tovariša, kajti dobro je vec 



177 

da ee je le koma, znano je Gorieku Kiiafljovo skrivališC^e in pa Jiovira 
o Cerkljanskem zboini. 

6ori(^ek se je s prva skoro prestra^^il črevljarčkovega poročila in 
odgovoril je nekaj, kar ni bilo niti „l)ev" ni ^mev"*. pot^m pa dejal: 

j.Pet sto srebernjakov, pmvis Kriškar, obljubiije Kramar?^ 

^Ti si učeu kakor gospoda sama ; le v Kamnik pojdi in beri : na 

Tsi'h oglih je napisano s črnim na belem, da je tako. Povem ti, kakor 

bi se za ušesom popraskal, tako lahko zaslužiš toliko denarja, da ob belem 
dnevu tri leta brez dela na trebuhu ležiš, ee hočeš." 

„Ali bi ga ti izdal Kriškar. ko bi bil luteranec in Knafljev prijatelj ?^ 

^Zakaj pa ne? Ko bi le vedel zd-nj! Veš. v nebesih je za enega 
luterauea toliko plačila, kakor za devet in devetdeset takih navadnih 
grešnikov, kakor smo mL Veš, če je tudi obešen pot^m ali kar si bodi, 
8 toliko denarjem lahko nekaj dobrega zd-uj storiš, in še hvaležen ti bo 
potem onkraj, da si ga izdal in izveličal.'' 

Utihnol je uat6 Goriček in videlo se mu je na obrazu, da bojuje 
fcud notranji boj med dvomom in vero. ali bi zaupal tovarišu ali ne. 

„Ti si izkušnjavec Kriškar, da veš. Ujeti me hočc^š v mreže in 
me izdati, ko bi rekel jaz komu, da včm za Knaflja ali da se polakomnim 
tistih pet sto srebernjakov." 

„Kaj bodeš ti griva nezaupljiva? Kaj misliš, da bom sam sebe v 
nevarnost stavil in jezikoval. kar ni nič? Jaz le tako govorim, da bi 
i)ilo dobro za naju, ker sva reveža oba. ko bi mogla poleg drugega pla- 
čila še tudi nekaj grošov sev6da skrivaje zaslužiti.'^ 

Poslednje besede so Gorička popolno omamile. Verjel je zdaj vse 
in v ogenj bi bil šel za resnico črevljarčkovih besedij. 

„Kako dolgo še šivlješ nocoj?" vpraša potem Kriškarja. 

„Kolikor časa hočem. Jezi me ta beračija kvederska, da bi jo že 
lAaj v Bistrico zanesel in vse orodje z njo. Nič ni dandanes s šivanjem, 
ti povem Goriček. Bolje je beračiti ali pa krasti, ti pravim." 

„Pusti torej in z men6j hodi! Povedati ti imam marsikaj," pravi 
^iorieek in zadnjo kapljo žganja izpije. 

Kriškar se ne dd dva pota prositi. Jasno mu je bilo. da ve Go- 
rič*ek za Knaflja in da je pri volji izdati ga. Zaradi tega vr/c šivanje pod 
kiftp. uredi nekoliko svoje orožje, skrivajt* pa utakne svoj nož krivec, s 
^^t^riiu sicer podplate obrezuje in svinjske kože razdeluje . za srajco ter 

v * 

recc krčmarju Goltesu. ki bas v tem trenotku v so)»o stopi: 

„Slabo olje si prilil noc6j leščerbi. Grega. Ne vidim več prav ma- 
^*^' lukenj na kvedrini : zaradi tega pospremim nekoliko svojega prijatelja 
Mi Kamniku. 



178 

Mrmral j(» sic*(»r iia tihem kremar in klel, da niso dandano^i roko 
delci za drugo kot za pitje ; a ugovarjati si ni upal erevljarčku, akoraTD 
je dobro vedel, da je z lučjo lo svojo lenobo zagOTarjal. 

Deseto poglavje. 

že zgrabil jo je za bele roke. 
Pa vknk* jo tje do globoke vode. 

Stritar. 

Tema je bila kakor v rogu, ko stopita na^^a znanca Ooriček in 
Kriskar na plan in ubereta kolovozen pot proti Kamniku. Nekaj časi 
hodita molei, potem pa pravi Goricek: 

„Ve{5, prijatelj, da je vendar le grdo izdajati prijatelja, ki mi ni storil 
zalega nikdar. Meni se kar sr(*e krei, ko pomislim, da bi znali Knaflja 
v resnici obesiti, ko bi ga prodala midva Kramarju." 

„Kaj ))0š ongavil takisto, kar ni nic?" povzame zdajci lisičji Kritikar 
prepričavši se, da ima svojega tovariša v kleščah kakor zaplato pri ši- 
vanji in da ga bode stiskal in nategoval toliko časa. da bode mehak in 
voljen kakor hruška pečena. Zatorej reče: 

„Goriček, ti si katoličan, je-li ? K spovedi hodiš iu k obhajilu pc 
crkvenej postavi. Daj mi roko, da je res, kar mislim o tebi, stopra\ 
pot^m ti morem zaupati nekaj važnega!** 

Tresel se je Goricek in mrzel pot mu je lezel po hrbtu pri ten 
vprašanji, saj je vedel, kako je z njegovo vero, a izdati se ni upal hn 
(lol.memu Kriškarju . zaradi tega mu podil desni(M> v znamenje . da j< 
dol)er katoličan. 

„In veš, prijatelj, kaj veleva postava cesarska vsakemu pravoveren 
ki zve kaj o luterancih ? Naznaniti in ovaditi ga mora gosposki, ako ne 
je kaznovan sam z večletnim zaporom."* 

StVesla se je pri teh besedah Goričkova desnica v tovariševej, ka 
je dobro čutil poslednji ter nadaljeval potnim : 

,,(ioriček, jaz ti na nosu berem, da veš za KnaHjevo skrivališče ii 
dober katoličan si. kar tnliš sani : torej stori, kar je tvoja dolžnost, č 
ne. storim jaz. kar je moja.'* 

Te ]>(»s(Mle je izgovoril čn^vljarček s hudim glasom in še bolj se ga j 
ustrašil Goricek, kajti žal mu je bilo. da se j(» izdal tako daleč tovariši) 
da mu skoro več uiti ne more. Domislil se je tudi. da je neumnos 
pripovedovati zdaj Kriškarju o Knafljevem skrivališči: saj mu tu n 
prostem več škodovati ne more. povrh bi pa še moral deliti razpisano na 
grado z njim. ko bi ga skupno izdala. Lakomnost do novcev ga je zope 
upogumila, da je rekel precej osorno : „ Jaz nič n(» vem, Kriskar, tudi j 
grdo izdajati ljudi, ki nam niso storili zalega.^ 



179 

„Kaj?" zakrič'al je zdajci črevljarčok razjarjen. „Tri sto kopit, 
pa tvoja gaijeva glava bode mene za nos vodila sem v noči? Kaj 
misliš, da sem jaz oči izposodil tedaj, ko si s Stobejko k Bobku v Pod- 
gorje zahajal, ti ščetina luteranska, zdaj mi bodeš pa lagal in o poštenosti 
ia krivici poduke dajal?" 

Molčal je Goriček pri teh besedah, le same jeze je jezik grizel ; 
kajti prepričal se je, da ni z njim odkritosrčen črevljarček, da ga pelje 
morda sam h Kramarju in ga skupno s Knatljem izda. Trdno sklene 
torej Goriček iznebiti se ga noc6j na vsak način, naj velja kar hoče. 
Zdaj jame urneje stopati in trdi vedno razjarjenemu tovarišu, da se moti 
in krivo sodi. Na dolgo in široko mu tudi razjasnjuje, da je Knafelj 
skrit v Podgorji, pa da ga gresta še noc6j oba z biriči lovit itd. Kriškar 
i?ita glava pa je urno pretuhtal, da laže tovariš, in opazil je tudi, da 
stopa bližje ob Bistrici, kakor je potrebno. Vzbudila se mu je torej misel, 
da ga hoče Goriček pogubiti ; zaradi tega je hodil par stopinj za tovarišem 
in je stisnol črevljarski krivec, vzemši ga na tihem izpod srajce, v pest. 
Kmalu pot^m pusti Goriček svoje pokrivalo z glave pasti, da se zvali 
po bregu t Bistrico in zakliče: 

„Kriškar, pomagaj, lovi mi pokrivalo, ti si uren kot podlasica, jaz 
sem pa hodil že mnogo danes, težko se pripogujem !" 

Kriškar je stopil navlašč na breg in zrl za pokrivalom, a dobro je 
pazil na vsak gibljej tovarišev. 

In v resnici, ko zagleda Goriček svojega tovariša na levi ob vodi, 
avrtil se je proti njemu, kakor da bi ga bila osa piknola. zgrabil ga za 
ovratnik in zaklel: 

„Cakaj me, ti smrt oslovska, jaz ti pokažem, kaj se pravi mene v 
past hudičevo loviti." 

Izgovorivši skušal je z vso silo pahnoti tovariša v deročo Bistrico 
l»aš na mestu, kjer je delala globok tonuin ; a Kriškar, ki je sam prežal 
in pričakoval napada, vrgel se mu je hipoma pod noge in kakor da bi 
trenol, podrl ga je na tla, zlezel ifiu na tn»buh ter ga jel srdito s pestmi 
obdelavati. <ioriček je kričal na vse* pretege in se zvijal pod svojim to- 
varišem in ga prosil, naj ga pusti, saj bosta novce za Knaflja delila. 

y,Ti in tvoji lutrovski novci! Jaz jih zaslužim lahko sani brez tebe, 
^^ hočem, a jaz ne izdajem prijatelja kakor si ga mislil ti, ali tebe ]>i. 
1^0 bi bila tvoja griva groša vredna, pa ga ni. Zdaj vem. kakov zanesljiv 
tovariš si ti nam luterancem ; kajti vedi, tudi jaz sem Lutrov prijatelj 
^fl sem te le skušal, kakovo hudičevo dušo imaš." 

Tako je zmerjal in obdelaval Kriškar svojega tovariša. Nat6 pa 
pristavi : 

„Spomin moram vendar tudi imeti od takovega zvestega prijatelja, 
kot si ti pasjedlakec." 



180 



IzgovoriTši iK)t<*giie kriT«M- in odreže hipoma Gorir*ku dosiio uho. 
tajil se je zdajci Goriček kakor jež in sapo je n4-se vlekel: kajti 
to si je mislil, more me se rešiti iz rok grozovitega črevljarja. 

„Dovolj imaA/ dejal je v resnici potoni Kriškar, vstal je ra 
dežno nezavestnega tovariša in odhajaje z odrezanim ušesom pris 
^Zdaj pa le pojdi in izdaj prijatelja biricem ! Zaznamoval sem te 
da pozna ves svet Judeža Iškarijota." 

Danilo se je že in oudi za Bergantovim hribom je rudela jul 
zora, ko se vzdigne Goriček ob Bistriškem bregu in koln^č dalj« 
kolikor mu raztepeno in krvavo truplo dopuše«. Vedel ni s pocetki 
mu je storiti, ali naj Kuaflja izda Kramarju in z lepimi novci 1 
zapusti luteransko družbo, pri kterej ga bode brez dvoma ta g 
skriti Kriškar, o kterem ni mislil, da je res luteranec, očrnil, ali n 
ondi Kriškarja za odrezano uho in za dreganje s krivcem v rebra 

Prišedši potžm pred sodnikovo stanovanje na Malem gradu, pre 
86, kakor da bi bilo treščilo pred-enj : kajti na veznih durih zagleds 
bito svoje lastno uho. 

„Prehitel me je ta prokleti pasjedlakec in me brez dvombe i: 
pravi Goriček samenm sebi in zapusti unio , kolikor ga morejo 
nesti, grad in se izgubi v mestnih ulicah. 

(Dalje pride.) 



Po zimi. 



1. 



oredi leda^ sredi snega 
Mirna noč po planem lega 
In svetlobno in pokojno 
Vnema zvezd w mnogobnjjno. 

Glej! -- Po daljnej noOnej plani 
Snežni biseri so vžgani 
In krog sebe iskre jasne 
Me(*ej<) in žare krasne I 



Tam med njimi pa zaspala 
V sanjah je vodica mala — 
Oj le spavaj potok hladni 
Dokler pride čas pomladni! 

Radostno črez ravno polje 
Tekel boS vesele volje. 
In krog tebe v lepem sveti 
Vonjal bode cvet pri cveti! 



V srci pa bo težki) spala 
Radost moja in plakala 
Vekomaj bo duSa meni 

V raj )K)mladni. raj Zf»loni ! . 



181 



Koča borna z gdre gleda 
Gleda mirno t poznem času 
In nikjer ni čuti glasu! 

V njej pobožno dekle moli 
Moli iamo t svojem b61i 
Da strarltelj, Oče mili 
ČuTa jo in t^ši y sili! 



11. 



Da pred hudim jo obrani 
Da oč^ta jej ohrani 
Ki v zavetji borne koče 
Bolen bolen tožno joče! 

In on, moi se sivo glavo 
N4-njo zre in zre v višavo! 
Glej! Za sebe pač ne prosi 
Oh za njo solz^ le rosi! . . 



Bog neskdnčni, Oče mili 
Gledaj ju, tolaži v sili 
Saj ubogim si rešitelj 
In sirdtam pokrovitelj! . 



ITI. 



Sneg se v gozd je moj naselil 
Jo drevesa mu pobelil — 
Dolgo dolgo bodo sp&la 
In vzpomladnih sap čakala! 

Tam v oz&dji zr^m drevesce: 
Sem ter tja po nj^m peresne 
Pod odejo težko, belo 
Gleda še krog s^be velo! . . . 



Oj drevo ti, šibko mdlo 
Bodeš-li vzpomlddi vstalo 
Ko povsod lepo življenje 
Cvelo bo in z njim zelenje V 

Oj srce ti, bo-li zate 
Prišla doba zore zldte 
Ko gorje bo pokončano 
Pokončano, pokopano ? ! 



IV. 



Tiho tiho strehe bele 
Snežnice kri jo vesele 
2Skozi okno pa brez glasa 
Zre mladenka zlatolasa. 

In ko zunaj stnSgo vlada 
Zima huda, tukaj mlada 
Roža klije še mil^je 
In še lepše ko popreje. 



Glej! Kako oči so njene 
Mile in kako ognjene 
In kako je /.orno lice 
In kako lepe ročice! 

Zdaj pa dvigne lepo glavo 
In radostno zre v viš4vo: 
„0j le padaj suežec beli 
In povsodi se naseli! 



Jasno, kakor ti srce je 
A svetlo mi še nad te je 

V njem mlado življenje klije 

V njem krasna ljubezen sije!" . . 



— b - 



182 



Milko Vogrin. 

Novela. iSpisul dv. Stojan. 
(l>alje.) 

IV. 

Hedar človek kaj veselega prir*akiije, vrti se njegova misel nepre- 
stano okoli zaželenega predmeta, in ves drugi svet ga ne zanima. Kri- 
late misli nadvladujejo tedaj njegov duh, da ne more nicesa poMi; on 
je podvržen domišljiji. O takem prevladanji eloveske fantasije so pa tudi 
živci razdraženi, in telo ne more mirovati niti uživati blagodejnega spanja. 
Tako se je godilo i gospiei Olgi zadnjo noč. V svojej radosti, da bode 
jutre videla Milka, govorila z njim ter poskusila izvesti svoj in bratov 
naert, da pride Vogrin za nekaj č-asa v njuno družbo: v tej radosti ni 
mogla Olga spavati. Zjutraj zgodaj hitela je že na vrt ter pričakovala 
ondi brata. Večkrat si je ponavljala, kar si je bila izumila po noči, ko 
ni mogla najti počitka. 

Znano je, da se ženske v bistroumnosti, kedar hočejo svoj uamen 
v ljubezni doseči, daleko od moških odlikujejo.- One so tedaj podvzetne, 
pogumne, srčne in neustrasljive. Ne dad6 se ostrašiti niti ondi, kjer bi 
že bila moška glava davno obupala. To vsakdanjo prikazen potrjuje 
nam tudi Olg^. Dočim je bil Vogrin nad vsem obupal in se ni mislil 
dalje potegovati za svojo srečo, rastla je v Olgi srčnost in neustrašlJlTOst. 
Ljubezen jej je določevala vsa početja. Tudi si je bila sama izmislila, 
kako bi dol)ila Vogrina v svoje obližje, ne da bi to pozornost Tzbujalo. 
Takoj drugo jutro, ko j(^ prišel brat na vrt, naznani mu svoje mnenje, 
in Rihard je bil njene bistroumnosti jako vesel. 

„lzvrstno je to. kar si si izumila," pohvali jo Rihard. „Jaz bodem 
torej, kakor si rekla, danes tajno o tem z Vogrinom govoril, ko pride s 
Konarskimi k nam. Opomniti ga hočem med drugim, da je zdaj naj- 
lepša priložnost, da mene iii tebe s svojo domovino seznani, kar mi je 
bil nekdaj oldjubil. On l>o gotovo rad v to privolil, treba je le, da si 
izprosi pri grofu dopusta za kakih deset ali štirinajst dnij. Te prošnje 
pa mu grof Konarski gotovo ne odreče, saj jo že dve leti pri njem, a 
dopusta še ni niti eden dan imel. 

Jaz vem. da želi tudi Vogrin sam nekaj časa pri svojej materi 
bivati, ktere že celi dve leti videl ni, in oii jo neizrečeno ljubi, kakor 
sem se dostikrat že iz njegovih besed prepričal. Ker pa je , kakor mi 
je 011 večkrat trdil, njegov dom nekje blizu j(»zera ravno Porečam nasproti, 
bodemo se lahko vsak dan shajali in se na izletih, lovu, sprehajalisAh 
in na jezeru skupaj razveseljevali." 



183 

Tako sta se brat in sestra zjutraj dogOTorila, in Rihard je iiioral 
(i se enkrat obljubiti, da se danes z Vogrinom govori. 

S težkim srcem je potčm Olga popoldne pričakovala. Nikdar se 
^e ni jutro tako dolgo zdelo kakor ravno danes, ko bi jej moralo naj- 
ejse preminoti. Ali zakon nai^e narave je tak, da se nam dozdeva, 
or da bi ne mogli tega nikdar dočakati, česar prav željno pričakujemo, 
krat je bratu, a nehote tudi materi potožila, da je danes dolgočasno 
o. da menda dan spi, ker ure tako polagoma tek6. 

Iz takosnih opazek pa je bistroumna mati hitro ugonila, kaj te besede 
aeuijo. ^Olga pričakuje pač težko Vogrinovega prihoda, in zatorej jej 
taja dan predolg," mislila si je mati,* in to je bila tudi istina. Zaradi 
a se je pa začela bati, da bi res utegnol z grofom Konarskim tudi 
Vogrin priti in bi s svojo navzočnostjo slabo uplival na Olgino srce. 
ra tajne ljubezni bi se lahko pot^m v mogočen plamen razpalila! — 
torej je mati navlašč opomnila Olgo, naj se danes pametno in pre- 
iljeno vede proti dr. Vogrinu, kajti sicer bi se 1)aron Robert hudoval 
njima se utegnol veliko sitnostij delati. 

„Posebuo dobro pa pazi," pristavi se nap6sled mati, „da se ne bodeš 
)ti njemu samemu osorno vedla kakor včeraj, kar nas je bilo vse v 
ljubo situvacijo spravilo. To bi namreč malo ženske rahločutnosti in 
&mišljenosti kazalo, če bi hotele me vedno moškim ugovarjati!" 

Ne omenjali bi teh materinih naukov, ako bi ne vedeli, da se dan- 
nes mestne gospice čestokrat tako ne podučujejo. Od tod pa pride, 
je njihovo vedenje včasi tudi nevabljivo in nepremišljeno, ali to škoduje 
rMa največ ženskemu spolu samemu ; zakaj možje merijo stopnjo ženske 
•braienosti in nravnosti po njihovem obnašanji ! 

Nič manj skrbij kakor Olgi in nje materi pa je napravljal prihod 
carskih tudi baronu Robertu. Ta je bil tako rek6č do dobra prepričan, 
pride z njimi tudi dr. Vogrin. Ali ta človek mu je že od zadnje 
bave uestrpljiv in ga ue more videti, a sedaj ga še bolj črti, če tudi 
vž zakaj. Le to mu je jasno kot beli dan, da se ne bode mogel 
»eliti, ako pride to nizko človeče v njegovo družbo, iu povrh še k Ske- 
rskim ! 

^A kaj bi pa naj storil potem, ko bi se Olga proti njemu še tako 
bpznivo in priljudno vedla kakor zadnjič P" govoril je polglasno Robert 

I sel)OJ. počivaj6č po obedu na naslonjači. „To ni mogoče, da bi se 

II tako daleč spozabila ter mi kazala očevidno tudi vpričo tega ne- 
licanega tujca, kakor včeraj pred svojo materjo in bratom, da me ne 
►i. To ni mogoče. Ali ko bi me pa hotela s tem skušati in se šaliti 
lenoj, pa gorjž njej, a še bolj njemu! Pokazati jej hočem pot^m, kaj 
Aron Robert, kaj nadporočnik Denda. kaj magnat magvarski proti 
enskemu neomikaneu. Za to skodlo plebejsku ne bode gotovo uikdo 



iH4 

poprujit^vaK kam li, da bi ga kdo pogrešal, saj še sam ne y6, t kterem 
>(iH'zdu se je izvalil !" 

A U' besede niso )»iie zadnje, s kterimi je ozmerjal baron Bobert 
dr. Vogrina. Tako se je bil razburil. premišljuj6(f svoje razmerje do Olge, 
da je kar vstal in začel razjarjen, z opetnieami ob tla bij6d, hoditi po 
sobi gor in dol. Nap6sled pa je se jel samega sebe oštevati. Oponaiil 
si je , da je premehek, premalo odločen, da je preplašljiv, ker se daje 
tako neizkušenej deklici v kozji rog uganjati. Jezil se je, da se še splok 
briga za Olgo, da se poganja za njo, kakor še poprej nikdar ne za no- 
beno žensko bitje, a vendar ne more reči, da bi bil premalo ženskega 
sveta spoznaval ! 

Vsa ta nevolja bila je sicer opravičena, a pomagati si ni mogel. 
Pognalo je bilo spoštovanje do Olge toliko kal v njegovem srci, da se 
ni dalo več z lahka zadušiti. Sicer je že marsiktera puščica iz Amor- 
jevih rok zadela njegovo srce. a pouzročena rana se mu je zopet hitro 
zacelila ! Ali zdaj je bilo drugače. Ako se osnuje v človeku ljubezen 
na kakej podlagi, tedaj vztraja ona ti^m dalje, čim trši in trdnejši je nje 
t(»melj. Izcimi st* li kal ljubezni v našem srci iz spoštovanja, prijateljstva ali 
hvaležnosti, potem požene to seme tudi svoje korenine in deblo, in taka 
ljubezen se ne di hitro izruvati iz naše duše. 

Tudi v Robertovem srci je spoštovanje do Olge pognalo močne kali. 
rodilo se je v njem hrepenenje po spoštovanej osebi, ljubezen do zažele- 
nega )>itja ! Tem močnejša pii je prihajala v njem moč ljubezni, čim 
bolj se je vedla deklica proti njemu neprijazno in neodljudno. Vzlasti 
njeno včerajšnjo nasprotovanje 1>ilo ga je zel6 užalilo. To premisljigčč 
izprevidel je slednjič sam. da je. tudi on prenaglo in nepremišljeno ravnal. 
Sklenol je bil torej, da se hoče odslej naprej proti Olgi prav pohlevno 
obinišati, samo da si pridobi v kratkem , menda cel6 natihoma njeno 
srce in roko. 

„Ali kaj mi je početi," pride nui kratko pred grofovim dohodom 
na misel, ^ko bi prišel sedaj oni domači učitelj, ki mi je že bil na zadnjem 
pl«»su trn v peti. in bi Olga z njim zopet prijateljski kakor prej ob- 
čevala V Kaj naj potem storim V Se-li naj tudi še pohlevno vedem proti 
njej? Tega ne I Jaz ne hodem nikdar svoj«»ga plemenitega hrbta krivil 
pred žensko puhlo glavo in pred tujim vsiljencem. Današnji dan liode 
odločil moje vedenje in tudi o<lkril. kaj premore Ro)>ert Kenda.'* 

Kobert se je bil tako v svinje misli in togotovanje zaril, da je skoro 
pozabil, kako hitro teče čas. Hflo je že tri. ko pogleda na uro, in on 
bi že imel biti na kolodvoru. Odločilo se je bilo namreč, da gred6 vsi 
grofa Konarskega pričakovat. Ko pride torej Robert na kolodvor, čakali 
so že tam gospA Skenovska. Olga in Rihard. Le malo minut še, in Že- 
lezni voz pridrči. 



185 

I BadoTedno se ozirajo ysi, kakSni nori gostje pridejo danes v Poreče ; 

kajti vsak dan so že taki prihajali. In glej ! Tii se poganja debeluhast 
iido? z bledoličnima hčerkama proti izhodu, tam se spravlja anglei^ka 
obitelj z voza ter kupici svoje plašče, plaide in razne škatljice postrež- 
žekom na ramena; a zdaj še le, ko je prvi naval odšel, stopa po malem 
grof Konarski iz konpčja ter pomaga pot6m tudi svojej soprogi iz njega. 

Sprejem in prvi pozdravi bili so, kakor pri gospodi navada, pre- 
8rčni in ljubeznivi. Grof Konarski je takoj ponudil gospž Skenovskej 
STOJo desnico, grofinji pa Rihard. Šli so danes pej5 na dom, saj je bilo 
od kolodvora do Skenovskih le nekaj minut hodd. 

Vsem se je kazala na licih notranja veselost, in vsak je imel dru- 
gemu marsikaj novega povedati. Tudi Robert je postal hipoma vesel; v 
tej radosti pa je ponudil i on Olgi svojo roko, ved6e. da mu je javno 
ne more odreči. 

Mirno mu torej deklica roko poda ter stopa lahno na njegovej strani. 
A srce njeno ni bilo pri svojem spremljevalci, in ona se ni kakor ostala 
družba veselila. Kako pa tudi V Saj je pogledovala zastonj po koupeji, 
»li stopi iz njega Vogrin ; zastonj se je ozirala nazaj, odhajajor*a od ko- 
lodvora, ali ne pride Milko za njimi, zahman pa je tudi gledala po vlaku, 
ko je odhajal, ali jej ne migne Vogrin iz njega z roko v slov6 ! 

Jedva in jedva je mogla Olga sama sebe prepričati, da ni prii^el 
on, kterega je toliko pričakovala. Uvidela je . da je njen načrt zastonj, 
d» je ves njen up uničen ! Zakaj ga le ni ? Ali ga nič ne vleče do nje ? 
Ali se je iiogiblje ter noče navlašč pred njeno obličje? Kdo jej zna vse 
toniložiti?! 

Take misli so Olgi stiskavale dušo, ko je vsa žalostna in pobitega 
8rci stopala zraven svojega — bodočega ženina. A ta se je nasprotno 
ridafal, ker ni prišel on, kterega se je tako bal in ki ga do dna svojega 
8rct sovraži. Skušal je torej tudi svojo spremljevalko kratkočasiti, ali 
ktkor dmgekrati posrečilo se mu to tudi danes ni. Olga je bila osobito 
s^bj redkih besed in mu je le na najpotrebnejše stvari odgovarjala. 

V kratkem so dospeli gostje v villo. kjer sta si grof in grofinja 

!8e hitro ogledala. Nat6 gred6 vsi skupaj na vrt in v gozdič, od koder 

w občudovali krasno okolico in čarobno Vr))sko jezero. Osobito grofinja 

^ ni mogla krasnih prizorov nagledati, in konečno se je izrazila, da ima 

<lr. Vogrin vendar prav, če svojo domovino povzdiguje. Olga se je sevžda 

nttveselila takega priznanja, vzlasti ker je ono nasprotovalo Robertovim 

ttjorom. Zdaj bi bila tudi sama grofinjo rada vprašala, zakaj ni zraven 

prifcl dr. Vogrin, ali sramežljivost jej je to zabranjevala, in vpričo ba- 

f rona Roberta bi si itak tudi ne bila upala kaj takega storiti. Pričako- 

* ^la pa je vedno, da bodeta gi'of ali grofinja sama od sebe to razložila, 

* poslednjima se ni sevMa vredno zdelo o tem govoriti. Tudi ko je 

13 



186 

grofiuja pozneje omenila, da bi biio tu kaj prijetno iglraliSče za njenega 
Hugona, obžalovala je sicer Olga, zakaj ga ni grofinja seb6j privedla, 
ali ona jej nat6 le naznani, da se je bil Hugon včeraj prehladil in da 
ni mogel zaraditega z njo na pot. i 

Iz teh besed je bilo Olgi dovolj jasno, zakaj ni Vogrina. ^Ubogi'^ 
Milko je pač moral domi ostati pri svojem učenci," pomilovala ga j« " 
nap6sled v svojem srci in sama sebe le s tem tolažila, da misli menda 
on na njo; a vse druge načrte morala si je sedaj izbiti iz glave. 

Ko so si bili gostje vse posestvo gospoda Skenovskega ogledali ia 
se sprehodili po krasnih sprehajališčih, ki kinčajo kopel Poreče ob Vrbskem 
jezeru, šli so se kopat. Med tem pa je že tudi prihajal čas za kosik), 
ktero je imelo danes biti pri Skenovskih ob pol šestih popoldne. 

Gospi Skenovska je umela izvrstno počastiti svoje goste. Na altani, 
od koder so razprostira pogled po jezernej gladini in na visoke Karavanke, 
napravila je danes kosilo. Gostje bi naj občudovali prekrasni razgled ii 
njene ville in se ob enem tudi čudili nad domačimi pridelki, ktere jia 
hoče danes s svojega vrta postaviti na mizo. In r6s, gostje so bili vsi 
zamakneni ter niso mogli skrbne gospodinje in njene Olge prehvalitL 

Po obedu se je določilo, ker je že bilo blizu večera, naj se šetanjd 
za danes odloži. Saj še ostanejo gostje jutre dopoldne tukaj in si lahko 
drugi dan kopel bolj natanko ogledajo. Kakor pa navadno visoka g^ 
spoda rada med seb6j ^whist" igra, odločijo se tudi naši gostje za te 
zanimivo angleško igro. Grofinjin „aide" ali pomočnik bil je baroi^ 
Robert, h kteremu je prisedla gospica Olga, z grofom skup^ sta pi^ 
igrala gosp^ Skenovska in nje sin Bihard, ali prav za prav ta je materi 
le pomagal. 

S prva je bila igra jako mikavna. Igralci so se vrlo dobro ttbllT* 
Ijali, le Olga je ostala vedno malomarna. Čestokrat še cel6 zapasOa alj^ 
kako izborno je baron Bobert uganjal z grofinjo svoja nasprotnika. Chl^ 
dalje postajala pa je Olgi igra manj zanimiva, in prisiljeno sedeige jHlf 
Robertu bilo jej je tem bolj neprijetno. Zatorej je naposled vstill, 
pomudila se še malo na altani, pot^m po sobanah, a slednjič se napoti 
na vrt in od tod v gozdič na ono klopico, kjer se je včeraj z bratom 
tujno pomenkovala. 

Ta prostor jej je proti večeru najbolj ugajal. Z njega se je lepo 
videlo na jezero in na visoke gore, ki so se rudeče zarile o zahajajočem 
solnci. Hotela je biti nekaj trenotkov sama ter premišljevati o svojcj} 
žalostuej osodi. Dolgo časa že ni bila tako otožna, kakor danes. Vedao 
S6 jej je zdelo, da ona nekaj pogreša, da išče nekaj — njeno srce, njenih 
osamela duša ... 

A kaj je bilo to, ugoni naš blagovoljni čitatelj sam. Celo fo* 
poldne so se bavile njene misli le z Milkom Vogrinom. Kedar je bila 



187 

sama, ogai^ala je, zakaj ga ni k njim in ali misli on tako na njo, kakor 
ona na njega! 

Take minli gnale so jo tudi sedaj iz druščine tja ua samotno klo- 
pico. Med tem ko so drugi veselo igrali, ozirala se je ona tja gori proti 
htej belej hifiici, ki je zadnji večer tako lepo sem doli materi in njej od- 
sevala; gledala je po jezeru, kako se podi na njem eoln za eolnom, in 
tudi v njenem srci se zdaj hipoma rodi želja, da bi i ona sama sedla 
rada v eolnieek in se v njem peljala . . . kam ? . . . k Milku Vogrinu . . . ! 

Nepremično je sedela deklica v take blažene misli utopljena. Niti 
očesa niti roke ni gauola, zrla je kakor kamenita podoba pred se, niti 
mislila niti čutila ni več: nje duh je plaval kakor v sanjah tam nad 
jezerom za svojim hrepenenjem . . . kar se začujejo stopinje, krepki ko- 
raki, — Olga se samega strahu skloni , men^č, da je baron Robert , in 
)j čudo, pred njo se ves prestrašen ustavi — Milko Vogrin! Tudi 
ir. Vogrin se je bil kar sklonil , ko je nepričakovano zagledal ob potu 
pred seboj na klopici — gospico Olgo! 

^Dober večer, milostljiva gospica," pozdravi Olgo dr. Vogrin. ^Prosim 
lajpoDiinejše odpuščenja, da sem Vas tako prestrašil. To ni bila moja 
lakana! Pridem ravno od doma tukaj sem prek jezera. Ker mi je pa 
prodnik rekel, da je to obrežje, ta gozdič in vlila last gospoda Skenovskega, 
ikazal sem mu, naj pristavi čoln tu doli ob kraji gozdiča. Potčm sem 
le podal po najkračjem potu nagloma proti villi, kjer mislim gospoda 
jfTofa in gospo grofinjo najti ter pozdraviti Vašo milostljivo mater in nje 
milo hčerko Olgo! Zatorej še enkrat, ne zamerite mi mila gospica, da 
lem Vas td na samem tako prestrašil!" 

Dr. Vogrin je moral odpuščenja prositi; kajti zapazil je bil, da seje 
> njegovem prihodu gospica Olga kar samega strahu stresla in kakor 
iteaa obledela. Videlo se je, da je zel6 vznemirjena in. osupnena vsled 
nepričakovanega gosta. Težko in težko se je Olga premagovala, ko je 
videla pred seboj stoječega z dušo in telesom — Milka Vogrina. Same 
radosti ni mog]2L kar nič govoriti. Zatorej jej dr. Vogrin iz zadrege po- 
maga, vidčč, da je vsa osupnena, ter reče : 

y,Kako da ste sama gospica, ali ni grofa in grofinje tukaj? Kje 
80 pa mati? Ako bi bil vedel, da Vas tii samo najdem, ne bil bi se 
drznol todi iti in Vas v Vašem premišljevanji motiti." 

^To nič ne džne," odgovori zdaj Olga. „Jaz sem se le prestrašila, 
ker mi je cel6 nepričakovano, da bi kdaj kdo todi hodil, kajti gozdič je 
razvfen ob jezeru ves zagrajen. In še bolj me je strah obšel, ker ste hipoma, 
kakor da bi bili padli z neba, stali pred menoj, a pričakovala bi bila 
?8ft dnigo prej nego Vas." 

„Ali Vam ni gospod grof naznanil." vpraša hitro dr. Vogrin, „da 
pridem proti večeru v Poreče?" 

13* 



188 

„Jaz ničesa ne vžm, in nisem tudi nič slišala o tem gOToriti,** 
pristavi Olga. 

Te Olgiue besede so Vogrina hudo zadele. „Kako bi bilo to mo- 
goče," mislil si je sam pri sebi; „saj je grof rekel, da me izprosi ter 
naznani, da še le pridem proti večeru k Skeuovskim." 

Takoj mu šine huda misel v glavo, da je morda grof navlašč ts« 
to zamolčal, in da ni nikdo, nikdo po njem , ubogem domačem učitelp, 
popraševal niti ga pogrešal, dš. tudi Olga ne, njegova nekdanja Ijubeznin 
učenka ! Ta misel pa je slabo uplivala na njegovo dušo. Postal je tak<g 
otožen ter izgubil poprejšnjo veselost. Olga je vse to zapazila, ali temu 
tudi hitro uzrok ugonila, zatorej ga skuša potolažiti rek6č: 

„Jaz bi bila večkrat rada vprašala grofa ali grofinjo, zakaj niste 
tudi Vi z njima k nam prišli, ali s prva je bil vedno baron Robert 
zraven nas, a vpričo njega nisem hotela tega storiti. Pozneje pa, ko mi 
je grofinja rekla, da se je mladi grof Hugon prehladil in zategadel nfl 
prišel z njo, mislila sem si pa, da ste Vi pri njem domd ostali. Zdaj sem i 
pa že precej časa tu na vrtu in v gozdiči sama . dočim oni veselo oi 
altani „whist" igiajo. Med tem pa je že grof gotovo materi naznanil, 
da nas Vi še le proti večeru obijSčete. Pozdravljam Vas torej jaz prva kofc j 
gosta na našem posestvu : Dobro nam došli, gospod doktor !" in pri tek ^ 
besedah mu podž. nežno ročico v pozdrav, ktero Vogrtn spoštljivo poljubi 

Nočemo opisovati sreče dveh src, ki sta se sicer tajno, a tem bolj 
iskreno ljubila. Zakaj mi v6mo , da je malo izmed naših bralcev in 
bralk , kterih bi ne bila vsaj enkrat v njihovem življenji naadajala iskrt 
ljubezni in nje blaženost! In taka srca nam gotovo pritrd6, da je zdij 
tudi Olgo in Vogrina blažila enaka sreča, kakor nekdaj njih. Mi 1« 
opomnimo, da se je čutil Vogrin srečnega kakor še nikdar, ko je po dolgem 
času videl zopet* nedolžno obličje svojega uzora in smel mu poljubiti bete 
ročico! — In Olga? Kakor reši blagodejni dež rožico pogina, ko že usibl 
in vene pred žgor*imi soinčnimi žarki in morečo soparico, tako je oživfl 
Olgino dušo Milkov prihod, in njegova sapa in dih krepila sta njeno 
obupano srce ! 

V takej sreči pozabi človek na vse, kar ga obdaje; in blagor mu, 
kdor jo more dolgo uživati. V takih trenotkih ne greni človeškega srd 
zala misel niti skrb, v takih trenotkih že čutimo slast bodoče nadzemeljsk^ 
radosti ! Tudi Olga je pozabila druščine igrajoče tam na altani, pozabila 
na Roberta, pozabila, da bi jo utegnol kdo videti samo — z Vogrinom. 
Zatorej ga povabi, naj k njej na klopico prisede ter jej pov6, kako da 
pride zdaj sfem od doma in kaj je počel ves čas, odkar je bil na zadi\jej 
veselici pri njih. 

Temu povabilu se Milko Vogrin seveda ni upiral. On prisede takoj 
k Olgi in jej začne pripovedovati, kako se je izvrstno na zadnjej veselici 



J 89 

AbaTljal. Poudarjal je osobito, kolikokrat se je v svojih grenkih urah 
Rpominjal one ljubeznivosti, s ktero ga je kraljica celega društva, gospica 
Olga, odlikovala. Spomin na one ure bile so mu lek in tolažilo v nje- 
govem obupnem stanji. Nat6 jej naznani, da se poganja za državno 
stalno službo ; kajti mesto domaČega učitelja pri grofu Konarskem izgubi 
T jesen, ker pošlje grof svojega sina Hugona v vojaško akademijo. Bil je 
radi svoje prošnje pri ministerijalnem referentu za srednje šole, a uspeh 
iyegovega pohoda bil je slab: zatorej ne pričakuje nič veselega z4-se. 
Gmspii grofinja ga sicer tolaži in mu dela velike nade. ali on nima no- 
benega upanja več ter ne v6, na kaj bi se zanašal. Skusil je že mnogo, 
in vsako upanje, ktero je le gojil, splavalo mu je po vodi. Zatorej čuti 
tudi zdaj kakor slutnjo v svojej duši, da mu ministerstvo i zadnjo prošnjo 
kakor prejšnje odbije ! In kaj hoče potžm početi ? Bode li moral zopet 
po supplenturi beračiti in zatajevati v njej svoje najblažje čute, ljubezen 
do domovine in svojega naroda? Ali če mu še služlie za supplenta ne 
pnrošijo, češ da že dve leti javno ne službuje, kaj pa pot6m? Gre li 
naj zopet za domačega učitelja in si naj tako spridi vso svojo bodočnost 
in cele svoje študije, kakor se je to že marsikomu zgodilo? 

Tako nekako je tožil Vogrin iz dna svojega srca gospici Olgi. A 
ooa ga je omiluj6č poslušala ter čutila enako z njim njegovo žalostno 
stanje. Ko je pa Vogrin opazil, da najde njegova tožba v Olginem srci 
peglobok odmev, in da postaja ona vsled njegovih besed tudi sama 
otoina, ohrabri se ter reče: 

„Kaj bodem tožil in Vam tukaj, gospica, svoje razmere i-azkladal? 
M(^a ni lepo, ako svoje breme nemožato prenaša. Ne zamerite torej, 
da sem Vaše rahlo srce žalil s takimi tožbami. Vaš nežni čut je preslab, 
da bi mogel prenašati udarce nemile moje osode!"^ 

„B^s gospod doktor, nam ženskim bitjem ni dano, da bi prenašala 
nirno in možato kakor pravi moški značaji udarce svoje osode; temveč 
itSaienska srca iščejo tolažila in ga mnogokrat najdejo v tem, da raz- 
odefamo bitju , ktero z nami enako čuti , svojo nezgodo. In tako si 
lajšamo srce!" 

„Prav imate, gospica," odgovori Vogrin. „Ali to je splošni člo- 
Tetti nagib, ki ga čutijo moški kakor ženske. Tudi jaz sem si olajšal 
srce, vid6č, da čutite Vi z men6j, osobito pa ker sem spoznal, da so še 
ndiaja bitje, ki čuti\in obžaluje mojo osodo. A zat6 Vam izrekam, mi- 
•osUjiva gospica, svojo najprisrčnejšo zahvalo in največjo udanost!" 

Za te iskrene besede, ki so prihajale iz moškega, a čutečega srca, 
»hvali se mu Olga; kajti vedela je, da Vogrin ne govori puhlih, praznih 
'^ed, ampak da to tudi čuti, kar besede izražajo. 

^Zdaj Vam pa hočem razložiti, kako da nisem prišel z grofom 
shpaj k Vam, temveč da še le zdaj proti večeru prihajam," nadaljuje 



190 

nat6 Vogrin. „Jaz sem že dolgo želel obiskati enkrat svojo mater ia 
svoj rojstni kraj. Vidite, tam le gore, ona bela hišica, ki se sembj 
blišči, je moj rojstni dom. Hišica stoji na hribfieku, od koder je krasea 
razgled erez celo jezero in kopel Poreče. Vaša villa, vrt in t4-le gosfii 
se pa izmed vseh drugih najlepše vidijo !" 

Vsa zaeudjena se ozre zdaj Olga proti onej hišici in vzklikne: 
„Je-li res to Vaša hiša V Glejte, to je nekako čudno! Ves čas kar sem 
tukaj, opazovala sem ono poslopje, in vse se mi je jako dopadalo; di 
nekaj nezapopadljivega me je vleklo vedno tja, in nehot6 sem si mislila: 
Tam gore moi*a biti veselo, tam je sreča, ona idjinost domi, o kterej 
ste Vi meni tolikokrat govorili , ko sem še bila Vaša učenka. Večkrat 
sem si na tihem mislila : Takov je menda Vaš dom in kraj, kterega to- 
liko poveličujete!^ 

„Da gospica," pritrdi jej Vogrin ; „tii gore na obalih Vrbskega 
jezera tekla je moja zibelka, tu je bila moja mladostna sreča domš! 
Dve loti že nisem videl svojega doma niti svoje matere in sestre Rezike; 
kajti oče, brat in ena sestra počivajo mi že davno v hladuej zemljieL 
Tedaj še ko sem učiteljeval v Celovei na gymnasiji, hodil sem čestokrat, 
malo da ne vsako nedt»ljo domii mater in sestro obiskavat. Ali ko sem 
potčm zopet na Dunaj prišel, nisem mogel nikdar domu ; zatorej me 
je gnala zdaj otročja ljubezen k svojej materi. 

Ko se je bil namreč včeraj grof Konarski odločil, da Vas obiSče-, 
in Vam je bil svoj prihod brzojavil, prosil sem ga, naj mi dovoli, da- 
grem jaz sam že zjutraj doniii svojo mater obiskavat. Proti večeni p* 
sem mu obljubil v Poreče priti, in to naj on blagovoli naznaniti gosp6 
Skenovskej, Vašej milostljivej materi. Tudi mladi grof Hugon je bil 
namenjen z men6j, ali k nesreči se je bil včeraj prehladil in še danes 
v jutro je Uko hripal, da ni mogel na pot." 

„Ali ste šli skozi Poreče tu mimo nas domii," seže mu Olga ra- 
dovedna v besedo. 

,,Tega ne gospica. če ravno je todi pot dosti bližja nego ondi, kjer 
sem jaz danes hodil." In zdaj jej opisuje, kako je došel zjutraj iz Bele 
v „Sinčjo ves" in na kolodvor, pot^m pa v Celovec, kjer se je malo pri 
svojih prijateljih in nekdanjih šolskih tovariših pomudil in tudi nekaj 
malega za mater in sestro nakupil. Nat6 se je peljal na parobrodu 
do „Marije na Otoce" ter šel pot^m peš proti domu v Dole. 

„So bili pač mati in sestra Vašega prihoda veseli!" opazi naivno 
deklica vsa zamaknena v Vogrina, ki je bil jako živobojno opisal svoje 
današnje potovanje. 

„Veliko veselje sem napravil materi in sestri, da sem prišel domd. 
Vsaka mati želi sicer videti svojega otroka, ako ga jej osoda za dalje 
časa odtrga, ali take radosti, ki je naudajala mojo mater, ko me je za- 



gJedala, ne vidi Slovek dostikrat. Že od nekdaj je mati mene najbolj 
pobila. PrihraiyeTaIa je ssd-me vsak novec, ki ga je le dobila; odtr- 
giTala si je pri jedi in pijači, da je le imela meni kaj okroglega v roko 
stisDOti, ako sem prišel dijak še ob praznikih domii. In ko sem mali 
ftntek od nje slovo jemal, dala mi je vsakokrat darilo v lep papir zavito 
ter pristavljala briš6č si solze: „„Milko, le pridno se uči, izogiblji se 
slabe tovaršije in ne pozabi na Bogi!"" A tudi moje srce je bilo tedaj 
otoino. in debele solze so mi stale v očeh, kajti jemal sem slovo od pre- 
ljube, dobre matere!" 

Tukaj obstane Milko z besedo in se obrne v stran, da zakrije pred 
Olgo solzo, ki se mu je bila utrnola. Tako je ganol spomin na mla- 
dostna leta rahločuteče, blago srce Vogrinovo. Ali Olga je bila s svojim 
bistrim očesom takoj opazila, kako je ganeno njegovo plemenito srce, 
ter je molče občudovala njegovo ljubezen do svoje matere. 

„In zdaj me najbolj boli," nadaljuje Vogrin, „da ne moreni svojej 
materi povrnoti, kar je zd-me storila. Srce mi od žalosti krvavi, če po- 
mislim, da še tega dolgo ne bodem mogel storiti, ako se mi še zadnja 
prošnja za professuro odbije." 

„Čudim se," seže mu Olga v besedo, „da Vas je mati tako hitro 
od sebe pustila in ne obdržala domž.. Jaz bi ne mogla svojega otroka 
Te<f od sebe dati, ko bi ga ne bila tako dolgo videla." 

^Težko, prav težko me je mati že danes od doma pustila. Pro- 
sila me je, naj nekaj dnij pri njej ostanem, da se kaj zmeniva, ali to 
mi ni bilo mogoče storiti, ker sem bil grofu besedo dal, da pridem. A 
obljubiti sem jej pač moral, da jo v kratkem za dalje časa obiščem, kar 
hoiem tndi storiti. Čas mi je pa doma čudno hitro pretekel, in bojim 
se, da ne pridem dosorej k Vam, obkorej sem bil grofu priti obljubil." 

In zdaj pogleda Vogrin na žepno urico, a kako se prestraši! Bilo 
je le tričetrt na osem, a on je bil grofu rekel, da pride gotovo že ob 
sedmih. Ali sedaj se ni Vogrin ke^al kakor drugekrati, da ni, obljub- 
ljeni čas prestopivši, ostal mož-beseda. Zakaj te trenotke čutil se je 
sopet enkrat srečnega in bil sam seboj zadovoljen. Saj j(^ pa tudi po- 
vedal gospici Olgi, da un& i on mater, ki ga ljubi, a ob enem tudi 
spoinal, da bije v Olgi srce, ki čuti z4-nj in obžaluje njegovo osodo ! 

A tudi Olgi je potekel hitro čas. Kakor ptičje žgolenje doneli so 
jej Vogrinovi glasovi na uh6, in pozabila je, da čas mirno ne stoji, ko 
srečo uživamo. Ona kar strepeta, ko jej Vogrin naznani, obkorej je! 

Nagloma sta obadva vstala ter šla skozi vrt proti villi. Na vrtu je 
še deklica Vogrinu pokazovala razne nasade, cvetlice in tudi utico. Po- 
vedala mu je med drugim, da je zdaj i njen brat Rihard tukaj, in nap6sle(jl 
utrga lepo dišečo rožico ter mu jo podari — v spomin današnjega sestanka! 



192 

Med tom pa, ko je Olga na samotnej klopici v gozdiči sedela, kjer 
jo je pozneje našel Vogrin. igrala je ostala družba na altani svoj whist. 

S prva je imel baron ltobei*t veliko srečo v igri. ali z Olgo ga je 
tudi ona zapustila : kajti hitro ko je bila Olga odšla, začel je slabe karte 
dol)ivati. Grotinja se je zategadel večkrat pošalila, da mu je gospica 
Olga vso srečo odnesla. 

„Vi gospod baron morate pač res imeti veliko srečo v Ijubeini,. 
kajti v igri je nesreča Vaša tovaršica," rekla mu je večkrat grofinja. 

T(^ in druge nagajive opazke bile so pa ponosnega Magjara malo 
razjarile, in on je postajal redkobeseden. Slednjič so pa vsi uvideli, da 
ni baronu nekaj po volji in da radi tega cel6 malomarno igra. Zatorej 
so igranje ustavili ter se jeli med seb6j razgovarjati. 

„Kje pa je Olga?" vpraša na enkrat tiho gospš Skenovska sina 
Kiharda. 

„Jaz ne v6m prav, kje je." odgovori Rihard. „Gotovo bode v utici, 
kajti igranje jej mrzf." 

Ta sinova izjava je mater potolažila. Bala se je namreč, da bi jo 
Kobert po Olgi vprašal, a ona sama ne vedela kaj odločnega na to od- 
govoriti. A zopet jej pride na misel, da bi utegnola biti Olga pri jezeru 
in se tam sniti z dr. Vogrinom ; kajti grof Konarski jej je bil ris na- 
znanil, da pride Vogrin še le proti večeni, ali mati je bila to navlaSč 
svojej hčeri zamolčala. Zatorej pomigne zdaj Rihardu ter mu naroči, naj 
gre skrivši po Olgo in jej reče, da pride v druščino, ker so že nehali 
igrati. 

Ostali so pa sedaj gledali z altane na jezero ter občudovali krasoto 
njegovo in cele okolice. Gospd Skenovska bi bila morala zdaj gostom 
vse gore, holme in crkve opisavati, ali bila je v tej stroki slaba pozna- 
valka. Tudi })aron Robert ni vedel imen niti goram niti crkvam, le c 
Dobrači je bil nekaj zinol; zakaj on se ne briga za take ničeve stvari, 
kakor je sam trdil. Ker ni mogel torej grof Konarski nič gotovega oi 
svojih tovaršic in barona Roljerta zvedeti, reče na enkrat: 

,.Tti bi mi pa zopet znal le gospod dr. Vogrin vse pojasniti ! Kake 
da ga še ni! Zdaj je že tričetrt na osem. a obljubil pa mi je bil in 
ob sedmih priti. On je sicer vedno mož-beseda!" 

„Kmalu bode tu, kolikor jaz Vogrina poznam," pristavi grofinja 
„Njegova stara mati ga pač ni tako hitro od sebe pustila, kakor je oi 
hotel. Saj v^š. da ljubi vsaka mati svojega otroka in ga rada vidi 
Vogrin pa že tudi dolgo časa domd ni bil, in torej ni čudo, ako se danes 
dalje pomudi." 

S temi besedami se je grof zadovoljil, a baromi Robertu so začeb 
oči žareti. Tiho kakor tat po noči, ki se približuje hiši, da bi kaj ukradel 
vlekel je Robert vsako besedo, ki se je o Vogrinu glasila, na svoje ub6 



Zdaj si je raztolmačil vse. Vogrin je imel tedaj priti proti vec^eni 
-- ob sedmih, in Olga ga je šla pričakovat. Saj je pa tudi ona bila 
njega in dmščino okoli sedmih zapustila! 

Kakor ogenj na strehi bila je ta misel v njegovem srci. Srd in 
gnev polnila sta njegovo dušo. Pesti je stiskal, in le groza in strah bile 
so njegove misli. Kakor Othello nad Desdemono l>il bi rad ves liesen 
>kor*il nad Olgo in potisnol jej bodalo v dno srca. a njega samega bi 
imlel. da bi se raznesel kakor solnčni prah ! 

Take strašne misli so rojile v Kobertovej glavi. Kakor se je tresel 
Orest pred strašnimi p]rinyjami s kaejimi lasmi, tako je trepetala duša 
Roltertova pred podobo, ki jo je slikala njegova razburjena domišljija, 
pred prikaznijo, da objemlje zdaj Vogrin — njegovo nevesto ! 

Šel bi tja ter poiskal Olgo, ktero že dolgo pogn»ša. Prepričal i »i 
w rad, ali je r6s, kar si slika v svojej črnej duši , a k sreči ni mogel 
apnstiti druščine. Zdaj ga je uevedč zadržavala grofinja, zdaj gospd 
Skenovska in zdaj zopet grof Konarski. 

Tako se je boril Robert sam seb6j, ko prideta na altano Olga in 
Eiktrd — z dr. Vogrinom. Kihard je bil našel Olgo in Vogrina na vrtu. 
Z velikim veseljem je zadnjega pozdravil, a Olgi šepetnol na uho, da ga 
J€ poslala mati po njo. Odpravijo se tedaj hitro v villo in tam najdejo 

nt iltani ostalo druščino. 

J' 

Dr. Vogrin je elegantno in ponižno pozdravil celo družbo, gospžma 
roki poljubil ter prosil slednjič odpuščenja, da ni ostal mož-beseda. 

„Z največjo težkočo sem se od matere poslovil. Ni me hotela prej 
X doma pustiti , nego sem jej bil obljubil , da jo v kratkem zopet 
okiSfem." 

Tudi baronu Robertu se je bil Vogrin priklonil in ga častno po- 
rinvil, ali ta ni imel z4-nj niti prijazne besede niti poklona, temveč 
gledal ga je pisano, kakor zre gad svojega sovražnika, ki mu misli, držžč 
gi v precepu, stopiti na glavo. 

A tudi Olgo je Robert po konci pogledoval ter jo meril v svojej 
starti od nog do glave. Kdor pozna magyarsko živo nrav, kdor v^, da 
^ hranijo v sebi pravi potomci Arpadovih sinov orijentalski svoj strastni 
'ttnperament. ta lahko razumi, kako je vrelo v Robertovej krvi, ko je 
^ zraven njega in Olge v sredi druščine — dr. Vogrin in razkladal 
pofu in- grofinji imena orjaških gord, ki so v solnčnem žaru pozdravljale 
iNe na altani. 

„Tam na jugu je Obir, ki dva vrha v neb6 molf: Mali in Visoki 
Okir," jame Vogrin razlagati radovednej družbi. „Ta gora se rada ob- 
i^hije, kajti ona podaje očesu krasen razgled. Jaz sem bil gore, ko 
^ni v Celovci učiteljeval. Malo nižje pod vrhom je hišica za touriste, 
'D ondi se dobro prenoči, če je tudi gora 2147° visoka." 



194 

„Na to goro moramo iti, mama in Rihard," Tzklikne Teselo 01| 
„Ali morejo tudi dame na vrh priti, gospod doktor?" 

„Pa še kako lahko/ odgovori prepričalno nas Milko, dober poii 
valeč svoje lepe slovenske domovine. „Mnogo ženskih imen nemšl 
angleških, magyarskih, bral sem gore v zapisnej knjigi. Pri vsak 
imenu je pa še posebej pristavljeno, kako so bile dame s postrežbo 
komfortom zadovoljne." 

„Tudi me se moramo zapisati v to knjigo, gospd Skenovska," \ 
stavi naglo groiinja Konarska. misleč kakor dandanes mnogo dam, da 
to največji triumf in duševni užitek, ako se more človek na visokej g 
v zapisnej knjigi uv^čiti. „Vi. gospa Skenovska, pridete nas v Belo < 
iskavat, in pot^m gremo lahko vsi skupaj na goro, in gospod doktor b( 
naš voditelj." 

V^ogrin se seveda grofinji za to odlikovanje zahvali, a vedel je dol 
da })ode težko kaj kruha iz te moke. 

„Tu na zahodnej strani," nadaljuje Vogrin kaž6č na Dobrač, 
pa ona znamenita gora, ki se izmed vseh koroških gor najbolj obiski 
S te gore iii&te, moja gospoda, najlepši razgled: tam je tudi najv( 
koinfort, in dame s(» lahko pripeljejo, da (•el6 prijahajo na vrh, ki vem 
blizu 7000' visoko v neb6 nioH!" 

„To je baš ona gora, o kterej sem prej gospodi pripovedoval," s 
srdito baron Robert v besedo. „Moji rojaki in rojakinje jo dobro 
znajo ter jo radi obiskujejo, kedar so na Koroškem. Ta gora sporni 
namreč s svojim imenom še na nekdanjo moč magvarsko, ki je si 
dni tudi zemljo koroško obsegala. Veli se Dobraš." 

Zadnjo besedo j(^ baron Kobert z magvarskim naglasom iu ka! 
je aristokratom navada, prav zategneno izgovoril. A to še ni bilo do?« 
temveč on še dalje kvasi : 

„D6))raš pa je bil prej dosti višji. A pred nekimi stoletji se 
udri njegov vrh, ter gora tako nizka postala, kakor je danes." 

Vsi so se čudili učenosti magyarskej o zgodovini koiim|||Ii g€ 
Seveda verjeli so mu pa tudi, vzlasti dame, ker je bilo vse to pnit ' 
mantiško. Le Vogrin se je zavzel nad takim magyarskim chauvinismc 
ki slepi svet in sebe, ter je hipoma razkril nevednost baronovo. 

Najprej je opisal zgodovino Dobračevega razsipa vsled hfidega ] 
tresa v letu 1384. Nat6 pa je povedal gore pravo im6 ter pristavil: 

„Imž Dobrač pa je ta gora nosila prej, nego je stopila magyan 
noga na evropsj^a tla; zatorej je trdenje gospoda barona krivo. To i 
bode pa še tudi gora imela, ko ne bode več nas, naših otrok in vnuk 
če jo je zdaj tudi že puhla domišljavost Nemcev v Beljaku prekrstila 
Villacheijlilpe." 



- b 



Ker ni barou Kobert Tec ugovarjal, toinveč s« od jeze v ustnice 

grjiel, Tpraša grof Konarski: 

„Kako 86 pa imenuje td-le pogorje nam nasproti, dr. Vogrin?'^ 
„To 80 Karavanke," odgovori naglo nas Milko. y, Posamezne gore 

se pa nazivljejo na pr. Košuta, Zelenica, Stol, Golica. Huni.** 

Tako je razlagal Vogrin tujej gospodi imena in posebnosti posa- 
iDHznih gor. Našteval je še potoni druge znamenitosti, ki se nahajajo v 
komAkej deželi, in naposled je prestopil v duhu Karavanke, pravil o 
Blejskem in Bohinjskem jezeru . o Triglavu in njegovem Zlatorogu. o 
(ndnih planinskih jezerih, ter jim tako naslikal krasoto cele gorenjske 
strani. 

Vsi so kar zamakneni slusali njegove hescd<' in čudili se divnej 
knuioti teh majhnih, a bogatih deželic slovenskih. Med vsemi pa je 
hOa najbolj oc^arana Olga. Zrla je nepremično v Vogrina. ko je tako 
ljubko pripovedoval o svojej domovini. Tembolj pa so uplivale njegove 
'lesede na poslušalce, ker je on le o tistih krajih govoril. kt«*re je z last- 
nimi oenii videl. Bil je namreč vse te gore že sam obhodil, kterih divni 
nigled je poveličaval ! 

Med tem se je storil mrak. in noč je že jela nad zemljo razpro- 
stirati svoja temna krila. Na nebu pa so se prikazavale zvezdice ter 
odserale od mirne jezerne gladine. 

Gostje so zapustili altano in šli v jedilni salon, kjer se jim je s 
»jem postreglo. Sedeži so bili vsakemu posebej odmerjeni. Olga je 
wdela pri baronu Kobertu, a njej nasproti pri grofinji dr. Vogrin in Ki- 
lunl; h grofu pa je prisedla gospodinja sama. Mislila bi menda, draga 
^teljica, da je bila Olga nevoljna, ker je morala sedeti pri Robertu, a 
temu je drugače ; saj je bila Vogrinu nasproti ter mu mogla zreti v oči 
io obrai. 

Ta večer je vjBe najbolj dr. Vogrin razveseljeval. Tudi Rihard je 
včasih Se kaj dbvtipnega grofinji povedal, in grof sam se je zdaj pa 
«jd i Q||# in gospo Skenovsko malo pošalil. Le Kob(»rt je večjidel 
/iMiiaB,*^a tem ostrejše opazoval, kam meri vedno OJga z očmi. Postajalo 
*tt je torej pri mizi vedno tesneje, in rad bi se bil tedaj ali poslovil 
^ druščine ali pa inače svojej nevolji dušek dal. A ker ni mogel prvega 
storiti, da bi pozornosti ne vzbujal, iskal je, da se mu baš zadnje posreči. 

Govorica je nanesla ta večer tudi na politiko, kajti ravno o tem 
^u bilo je leto 1878. v političnem oziru jako vihamo ! Mnogo se je 
torej razpravljalo o berolinskem kongressu, ki se je ravno tedaj vršil. 
Govorilo se je sevMa veliko o novej dualističnej pogodbi z Ogri. A tii 
J^ nagladal Vogrin, da je večna sramot-a, da si damo mi takraj Litave 
Mika denarna bremena po Ogrih nalagati. 



r 



196 

Ta opomba Vogrinova pa je bila voda na RobertoT mlin. ZaTrad 
je s strašansko psovko našega rojaka in somišljenika ter začel poveličavati 
one rodoljube avstrijske, ki spoznavajo, kolike važnosti je Ogerska u 
Avstrijo: a siednjie se je še drznol psovati in grditi naše slovenske po- 
slance, da je bilo vec* ko gnus I 

Huda besedna vojska bi l)ila zdaj med Robertom in Vogrinom na- 
stala, ko lii ne bil grof Konarski, ki je ohranil v takih slučajih jako 
mirno kri. zadušil tega razvnetja. On je še bil edini, ki je imponiral T 
tej razdraženosti mladima politikoma. Dame seveda niso v takih slu- 
čajih same svoje, temveč se le na nazore svojih mož upirajo. Zatorq 
povzdigne grof v tem trenotku svoj glas. ko je začela razburjenost med 
Robertom in Vogrinom že neljuba postajati, ter prosi besede. Takoj po- 
tihne vse, in on jame govoriti: 

^Dovolite, gospoda moja, kratek intermezzo!** In zdaj začne rai- 
kladati razne principe, na kterih se snujejo vlade in ministerstva. Ott 
poudarja splošna načela, po kterih se morajo ministerstva ravnati, in 
slednjič preide na tedanjo Auerspergovo vlado ter jo nad vse poveličuje. 

„Jaz sem mnogo videl in še več skusil," nadaljuje zdaj samosvestno. 
^Bil sem pod i-aznimi vladami, ali reči moram, da je ni bilo boljše od 
sedanje l"^ 

„Tako govoriš vedno, bodi si ta ali ona stranka na krmilu. Tebi 
je vsaka vlada, ki vodi baš državni čoln, najljubša," seže mu hudomušno 
njegova soproga v besedo, ki je tudi hotela noc6j, po Robertu in Vogrinu 
navdušena, uganjati svojo politiko. 

„To nič ne d^ ; zd-me je pač ta vlada najboljša, in to je dovolj ! 
Ako bi ne bila, povedal bi jaz že svojim prijateljem, ki sedč nakrmila, 
odločno svoje mnenje." 

,,Zakaj se Vam pa dozdeva, gospod grof, sedanja vlad^ najboljša?" 
vpraša ga radovedno dr. Vogrin. 

„ Zatorej ker imam z njo enake nazore, kako se mora vladati v 
Avstriji. Avstro-ogerska država morala bi obstajati iz dveh narodov, t, j. 
Nemcev in Magvarov. V cislajtaniji naj vladajo Nemci, in nenllki jeift 
bodi edini v rabi, tam pri Vas pa, gospod baron, le Magjari in edino 
jezik magjarski." 

Pri teh l)esedah pa puhne iz čibuka gosti oblak dima in konečna 
še pristavi : ,,In tej krasnej misli vladinej drznejo se še cel6 nekteri po- 
slanci protiviti ! Ali bi ne bila to lepa država? Ali niste vsi mojega io 
vladinega mnenja?" 

Temu vprašanju nikdo ne odgovori, a ni ga tudi nikdo v tej družbi 
odobraval. Grofinji ni hotelo v glavo, zakaj bi delili Nemci državo in vlado 
z Magjari, ter omeni, da je po njenem mnenji ona država najlepša, v 



197 

herej le en narod ylada in se le eden jezik govori, kakor je to na 
Angleškem, Francoskem, Italijanskem, Ruskem iu na Nemškem. 

Ali tudi baronu Robertu ni bilo mnenje grofovo povšeči. Zakaj 
bi njegov magyarski narod, ki šteje same junake iu državnike, ne vladal 
tadi nad Nemci ? Zakaj bi na Dunaji ne sedeli še na drugih ministerskih 
stolih Magyari, kakor slavni Andrassv na svojem V Saj je on uzor držav- 
nika. In ko bi ne bil ta sam na Dunaji, kakšna bi že bila njihova 
magyarska država!? 

Taka ošabnost bila je našega Slovenca, dr. Vogriua, ki je bil kakor 
dandanes že vsak izmed nas tudi politik, skoro s stola vzdiguola. Ali do 
dobra prepričan, da je treba v takih razgovorih hladne krvf. obsedi mirno. 
priilakuj6č, kaj še pride noc6j vse na vrsto. 

A nikdo ne odgovori več. Gospd Skenovska se je namreč" bala 
sama protiviti se gospodu grofu, kajti red je hU na njej , da svoje 
mnenje izrazi; a Rihard se je pa malo menil, kakor znamo, za politiške 
pogovore. 

' Ker se torej nikdo več ne oglasi, vpraša grof dr. Vogrina. kaj on 
k njegovim nazorom poreče. Iu kaj mislite je storil naš Milko ? — 
Mi molčal, kakor so navadno delali za Lasser-Auerspergove in Stre- 
majerjeve vlade naši mladi, da cesto tudi starejši Slovenci, ako so prišli 
T dmstva, kjer so bili ali edini zastopniki svojega naroda ali pa le v 
nuffljšini? Je-li on tako zatajil svoj notranji čut in svoje sveto prepri- 
ftnje, kakor se še mea nami dandanes godi , ko čestokrat možje , ki se 
sicer z narodnostjo ponašajo, iz same kourtoisije v odličnih družbah svoje 
najore in svojo ljubezen do našega naroda zatajujejo? — Ne, tega ni 
storil Vogrin! On je bil mož ne le po imenu, temveč tudi po značaji. 
Cntil se je Slovenca v svojem srci, a ne nosil narodnosti samo na jeziku ! 
On je vedel, da im<5 ,,izdajica" nikjer ne pristoja. tudi v salonu med 
damami iu plemenitaši ne ! Zatorej je Vogrin mirno , a odločno svoje 
notranje mišljenje izrekel ter govoril navdušeno. tak6-le začenši: 

„Ako je zar6s Vaša želja, gospod grof, da Vam odkritosrčno pov^m, 
kako se mi dopadajo Vaša politiška načela, pač prosim, da mi visoka 
gospoda ne zameri, ako moj duh in srce druga mnenja in drugačne 
misli oživljajo." 

„Le govorite, gospod doktor," navdušuje ga gospd Skenovska, ki je 
i<* Mila, da jej bode iz srca govoril. 

Tako vzpodbujan govoril je Vogrin dolgo. Sama navdušenost za na- 
rodno našo stvar narekovala mu je besede. Dokazoval je pravico enako- 
pnivDosti vseh narodov v Avstriji, našteval nedoslednosti nasprotnikov 
Dtfih, navajal dokazov, kako pogubljiva je za nas Slovane — politika 
Andrassjjeva, politika magyarskega or . . . 



f 



198 

Tu mu je" pa presekal besedo barou Robert, krič4č, da to ni r^ 
naj niolei. to je veJeizdajstvo. to je — panslavisein ! A drugi so k srefi 
Roberta zavračali, rek6c, da vlada tu prostost govora! Zakaj take na?- 
dusenosti iu prepriealnih dokazov ni mogla iiasa gospoda dostikrat slišati, 
in radi so torej poslušali našega rojaka, vzlasti gosp4 Skeuovska in gro* 

■ 

iinja. In Olga — ona j(» samega strahu trepetala, vid6e. kako se iskryo 
zdaj Robertu oei od same razburjenosti in notranjega srda. 

Govor Vogrinov pa je bil tudi tako gladek in polen neovrgljivih 
dokazov, kakor govor našega poslanca grofa Hohenv^rarta, ki ga je govoril T 
državnem zboru dne 21). maja istega leta proti novej dualistienej avstro- 
ogerskej pogodbi. In i)esede Vogrinove majale so tako na stebrih vnanje 
Andrassyjeve politike, kakor javni govori dr. Vosnjaka in Hermaua, naSh 
narodnih zastopnikov, nekaj dnij prej v državnej zbornici! 

Vsi so se (nuMVi zgovornosti našega rojaka, najbolj pa ga je ob- 
čudovala Olga, ki mu je zrla, ko je govoril, neprestcino v oc^i. 

Končal pa je* Vogrin svoj govor, naglašuj6r*, da se že rušijo stebri 
tedanje vlade, da se že imenuje mož, ki bode ustanovil vlado, vsem na- 
rodom v Avstriji pravično. „In bas to mi je živ dokaz," nadaljuje potim, 
„da so sedanja načela o vladanji Avstrije kriva, in da bode kone^^^no pra- 
vica in resnica prodrla in zmagala. Le ravnopravnost in mir med na- 
rodi bode krepil moc avstrijske države ; a da to dosežemo, porok so nam 
besede Nj. Veličanstva: Naredite mir med mojimi narodi!" 

Tako je sklenol Vogrin. Vsi so ga hvalili, najbolj pa gospi Ske- 
uovska, kajti njej je zar6s iz srca govoril. Le baron Robert je Se zavračal 
njegove dokaze, zasmehoval pravico in enakopravnost, trd^č, da je le tam 
pravica, koder vlada — moč in meč ! A grof Konarski sam pa ni za- 
meril Vogrinu njegove odkritosrčnosti, temveč on je le pristavil, kakor 
je tudi še dandanes navada našim nasprotnikom : 

„Vi ste lepo govorili, gospod doktor, tudi mnogo dokazov ste na- 
vedli, ali — ali — prepričali me niste Vi kakor tudi Vaši poslanci ne!* 

Baronu Robertu pa seveda niso bile te ))esede po godu, temveč on 
je še dalje ugovarjal. Zmerjal je drznost Vogrinovo ter zavračal smešne 
zahteve malega slovenskega narodič^a, iz kterega je vzrastel naS Milko. 

K sreči pa niso njegove besede našle poslušalcev. Utis Vogrinovegt 
govora bil je premočen in zmagovit, ali ta svoj triumf je naš Slovenec 
drago plačal! On ni slutil, da imajo stene privatnih salonov ušesa in 
očf, kakor se to še zdaj v gostilnah in kavarnah na Slovenskem žaliliože 
nahaja , dik on niti sanjal ni , da se bode moral še za svoje besede 
pokoriti ! 

Njegov tekmec baron Robert gojil je namreč srd in nepopisljivo 
sovraštvo do Vogrina. in ko je došel kmalu pot^m domu, izlil je svoj 
žolč v pero. Pisal je takoj gospodu Skenovskemu o vsem, kar je opazoval 



I 



id9 



med Olgo in Vogrinom. Naznanil mu je, da ljubi njegova hci, hči bo- 
gatega Titeza Skenovskega, — reTuega domačega učitelja, priprostega 
plebejca! Tu in tu ga je sama pričakovala; njegovej hiši pa preti po 
Vogrinu Telika nesreča in strašna sramota. Opisal je tudi njegov po- 
litiSki govor, tu in tam Se marsikaj sam dodal ter tako očrnil blagega 
rodoljuba. Konec pisma pa je sodržaval nauk in nasvet, naj gre gospod 
Skenovski k ministru in k referentu. Tam naj vso objavi in naj na vsak 
Dičin skuša zaprečiti, da Vogrin državne službe ne dobi. Le tako se 
more Olgiua ljubezen do Vogrina zadušiti in njegovej hiši odvrnoti pre- 
teka sramota ! ! 

Še tisto noč je nesel Robert sam pismo na pošto ; kajti bal se je, 
ch bi prišlo sicer prepozno ter ne moglo več uničiti prihodnosti in sreče 
svojega nasprotnika. (Dalje pride.) 



Babica. 



fBDČka ima babic*a prerada, 
Z iresto ga ljubeznijo zaklada. 
Vedno ▼ mislih on pred njo stoji 
Kaj ga tudi videla fte ni! 

O kiko bi glasno zavriskala, 
Hnlo milemu Bogii dajala, 
Ko T naročje njeno bi ves^l 
VnvM, oj, pritekel, jo objel! 

Ločiti se z njim bi jej ne bilo 

Vdii, ko oko bi zrla milo, 
Ustir smeh in kodrice zlate, 
Cula glas besede mu sladke. 

Inmela v kratek 6as nemudno 
Btjko bi mu ali basen čutino, 
TopothiŠal Tnuček bi skrbno, 
Ti-njo se zamikal preljubo! 

Ko ki mlade ptičice zapele, 

Koie in njolice spet cvele. 
Tja T zeleno bi dobravo Ala 
Z muckom svojim srečna babica. 

In metaljev bi . smejoč lovila, 
Med poljubi rožic vkup nosila, 
določni čas bi njima bil cvetan 
V^ik pniinik od Bogd posUn. 



To bi žitje bilo rajsko — blago. 
Babici neizrečeno drago. 

Smrti se branilo bi srce. 

Kajti bila bi v nebesih že! 

Ko cvetlice v polji vse zaspale, 
In snežinke v vzduhu bi plesale, 
Nežnosti naklanjal bi razgret 
Vnuček niislij jej nedolžnih cvet. 

Nekega večera pa nosila 

Praznična oba bi oblačila, 

V hiši smrečij vonj dehtel krepak, 
Zvunaj čul se glas zvonov slad&k. 

„Božič zdaj drevesce ti napravlja, 
Z lučicami ga, z darmi poslavlja!'* 
Divno-srečno se smejo oči: 
„„Li v dvorani zašumelo ni?*"* 

Srčice glasneje mu utriplje 
In naproti svit se že usiplje, 

„„Zvonček poje! — oj, hitiva tja — 

(jlejte lučic, zlata babica!"** 

..Grem, že grem, moj'* a zakaj li sanje, 

Hrepenenje, želje te vsakdanje? 

K<le od juga mi je sever se! . . . 

Tii sem jaz in tam moj ljub«* je. 

Luji:n Pesjal'ova. 



aoo 



Sonetni venec. 



v. 

In srca kdo bi slikal harmonije, 
Mladosti kratke, ko nam doba zlata 
Nebes odpira tu visoka vrata, 
Pomlad za nas ko vsaka vence vije; 

In sredi te nam rajske lepotije 
Ljubezen dahne ko za sestro, brata, 
Boječe najdemo ko srcu svata, 
Ime device v čut ko vsak se zlije. 

Za njo nas steza vsaka^ misel vodi, 

V bridkosti nam je ujeu pogled hladilo. 

Opevamo jo zvesto v rajskoj odi. 

In meni se je tudi pripetilo. 

Za angeljem da takim noga hodi. 

Ki duh nam dvisfajo nad zemsko silo. 



VI. 

Ki duh nam dvigajo nad zemsko silo, 
So v dnevih naših za domovje deh, 
Ko družba se izgub^a vsa vesela, 
K zahodu solnce nam se je nagnUo, 

Odreka ko zaslug nam svet plačilo, 
Za nas jj^očitka nima zemlja cela. 
Mladosti cvetje vse je slana vzela, 
Jezer se tug nad nami je vselilo. 

Zaprimo okna in stanice vrata, 
Naj delo bode $la.st in tolažilo 
Za dom premili, m soseda, brata! 

Gorje nas ni, ne bode nas vklonilo, 
Podobe vse, da i)oka zora zlata, 
O vzorih svetlih nam hude čutilo. 



VIL 

O vzorih svetlih nam budt' čutilo 
Ženice naAe krasne in marljive; 
O blagor, komur Parce nevtrudljive 
Sezidajo ognjišče lastno, milo. 

Kaj samskih ur je on ne ve strašilo 
V naročji spremljevalke ljubeznive, 
Z obraza ona misli vse, čutljive 
Grenkosti bere, diše tolažilo. 

Jaz v tebi najti spremljevalko tako 
Sem mislil, kakor brat Ifigenije 
Orest je našel sestro ti enako. 

Živeti s tabo v raji domačije 
Deliti ^ tabo misel, željo vsako 
Dni pozne še, ko solnce zadnje sije. 



VIII. 

Dni pozne še, ko solnce zadnje sije, 
Navzdol hiti življenja prašna cesta, 
Spomin nas sladek vodi v ona mesta. 
Življenja boj kjer prve boje bije. 

Ušesu starca lepše melodije, 
Tolažbe ni, kot Če mladina zvesta 
In rod se drami, njemu trud nevesti 
Iz žulov trdih novo cvetje vije. 

Med trnjem in solzami so rodile 
Se pesni moje zadnje te in Žale, 
Ljubezni so brez upa se glasile. 

Tolažba vendar meni so ostale, 
Ime da vedno tvoje bi slavile, 
Ime so pevca meni Paree dale. 



201 



J. S. Turgeneva poesije v prosi.* 

Poslovenil A, Hudovemik. 

Marica. 

Ko sem žiyel še v Petrogradu — od tega je že mnogo let — in 
dar sem slučajno najel Toznika, začel sem vselej z njim pogovor. 

Posebno sem se rad razgovarjal z nočnimi vozniki, — z revnimi 
nnaj mesta stanujočimi kmeti, ki so prišli v prestolno mesto s sanmi, 
okro (nimeno) namazanimi in s slabim kljusetom , upaj6č , da bodo o 
m iiveli ter gospodi najemnino plačevali. 

Nekdaj najmem tudi takega voznika . . . Mladeneč dvajsetih let, 
lik, lepe postave, mlad, globokih očij in rudečih lic; plavenkasti lasje 
ieli so se mu izpod kape, ktero si je bil do obrvij potisnol. In kolikor 
liko segal je njegov kamelot črez njegova junaška pleča. 

Vse eno pa se je kazal voznikov brezbradni obraz žalosten in pobit. 

Razgovarjal sem se z njim. Tudi v njegovem glasu zapazim tugo. 

— Kaj je brate? poprašam ga jaz. — Zakaj nisi vesel? — Kako 
rji te muči? — 

Mladeneč mi precej ne odgovori. 

— Gorje je ! gospod ! gorje ! izpregovori slednjič. — Da in tako je, 
i ne more biti večje. Žena mi je umrla. 

— Si jo li ti ljubil ? . . . To ženo svojo ? 

Mladeneč se ni obrnol k meni; le glavo je nekoliko naklonil. 

— Ljubil! gospod. Osmi 'mesec je že prešel. . . a pozabiti ne 
^m. Gloda mi srce gloda. 

— In zakaj je morala umreti ? Mlada in zdrava? ... V enem dnevu 
«la jo je kolera. 

— Ali ti je bila dobra ? 

— Ah! gospod! — vzdihne težko mož. Tako dobro sva živela 
^p. Brez mene je končala. Ko jaz to zvem, bili so jo že pokopali — 
«pešim se takoj v vas domti. Pripeljem se, a bilo je že pol noči. 
ixl)0 grem, postanem na sredi in izpregovorim tako tiho: „Marica! o 
uica!" Le čvrček je še škripal. Tedaj pa zaplakam, vsedem se na 
)iiia tla — ter udarim z dlanjo po zemlji! — Nenasitljivo žrelo! iz- 
govorim . . . Pogoltnolo si njo . . . pogoltni še mene ! — Ah Marica ! 

* Stihotvorenija v prozje J. S. Turgeneva. „Poesije v prosi" je naslov najno- 

feurn delu T., ktero je priobčil Vjestnik Evropj v zadnjem zvezku 1. leta. Teh 

«nih poesij, ktere je spisal Turgenev v zadnjih petih letih, je vseh skupaj petdeset. 

sledečem podajemo štiri take poesije v slov. prevodu, da mzvidijo čitatelji značaj 

1^ dehi. 

14 



202 

Marica ! izpregovori zopet z zamolklim glasom. In ne spustiTši iz rok 
uzde. stisne si z rokavicama solzo iz očij, otrese jo, vrže jo v stran, po- 
migne z ramama — in ne izpregovori nobene besede več. 

Jaz stopim iz sanij ter mu dam pet altinij, ktere sem imel od ?e6 
(altinija = tri kopejke). On se mi globoko prikloni, prime z obema ro- 
kama za kapo — ter se počasi odpelje po snežnej odeji puste ulice, 
zalite s sivo meglo januarskega mraza. 

Aprila meseca 1878. 

P r o s j a k. 

Sprehajam se po ulici . . . prosjak ustavi me, slaboten starček. 

Vnetih solznih očij, osinelih ustnic, njegove cape so nečiste kakor 
njegove rane. O kako grdo je obglodala revščina to nesrečno bitje! 

On mi pomoli svojo rudeče-otečeno, umazano roko, on vzdihuje in 
stoka, ko me poprosi miloščine. 

Jaz iščem in iščem po vseh žepih ... Ni mošnje, ni ure, cel6 rute 
ne! . . . Jaz nisem ničesar seb6j vzel. 

Prosjak pa je že č^kal ... in roka iyegova, ktero je pomolil, — 
slabo se je tresla in padala skupaj. 

Ves zmešan in preplašen stisnem mu krepko to umazano, tresočo 
se roko ... 

„Ne zameri, brat, ničesar nimam pri sebi, brat !" 

Prosjak obrne na mene svoje vnete oči, njegove osinele ustnice se 
nasmehljajo — in on stiska moje, od mraza otrpnene prste. 

— Dobro je tako brat! — izpregovori on — tudi za to lepa hvala! 

— Tudi to, brate ! je miloščina ! — 

Jaz sem se pa v tem trenotku zavedel, da sem tudi dobil miloščine 
od svojega brata. 

Februarja meseca 1878. 

Bogatina. 

Kedar mi hvalijo bogatina Botschilda, kteri iz ogromnih svojih do- 
hodkov daruje cele tisočake za izgojo otrok, za lečenje bolnikov, za pre- 
skrbljevanje starih, hvalim ga tudi jaz in sem ginen. 

No kakor ga hvalim in sem ginen. spomniti se moram le neke 
uboge kmetske rodbine, ki je vzela siroto-nečakinjo v svojo siromašno hiSo. 

— Vzamemo li Katrico — rekla je žena, — poslednji naši grofi 
pošli bodo za njo — cel6 za sol ne bo, da solimo kruh . . . 

A mi ga jemo ... pa neosoljenega, odgovori jej mož, njen soprog. 
Kako daleč je Rotsohild od tega moža! 
Julija meseca 187H. 



soe 



ftostoTanje pri naJTlfiJem bitji. 

Nekdaj je sklenolo najvišje bitje, da napravi veliko gostovanje v 
rojih sinjih dvoranah. 

Vse čednosti bile so povabljene na to gostovanje. 

Čednosti same . . . moški niso bili povabljeni ... le samo dame. 

Zbralo se jih je prav veliko — majhnih in velikih. 

Majhne čednosti bile so bolj prijazne in ljubeznive kakor velike ; 
ie pa so se kazale zadovoljne — in dvorljivo so se zabavale med seboj, 
ikor se spodobi bližnjim sorodnikom in znancem. 

Najvišje bitje pa je zapazilo dvoje prekrasnih dam. kteri kakor se 
ridelo, niste bili ena drugej znani. 

Gospodar prime eno od teh dam za roko in jo pelje k drugej. 

„Dobrotljivost!" — pravi on in pokaže na prvo. 

„ Hvaležnost !" — pristavi on ter pokaže na drugo. 

Obe čednosti pa ste se neizrečeno začudili; kajti kar svet stoji — 
tega je že dolgo, — videli ste se prvič ! 

Decembra meseca 1878. 



C 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Rajko Perušek. 
XI. ^ 

loveško življenje je dramatična igra v treh dejanjih, kojih naj- 
iritejši prizori so porod, venčanje in smrt. Ta dramatična igra je ali 
Bela ali žalostna igra ali pa tudi tragikomoedija, in to zadnje v največ 
liajih. Mladost in večkrat tudi venčanje so vesela dejanja, starost 
ko i njen zadnji prizor po največ tragoedija. Dovoli, dragi čitatelj, da 
takov drama iz turškega življenja predočim. 

Vsako turško dete zagleda to solzno dolino brez kake tuje pripomoči, 
dki 80 slučaji, da se pokliče kaka baba, ktera sodeluje pri porodu in 
Blaga, da se spravi mlado Ture na svet. Sedaj vprašajo očeta, kako 
i bode ime detetu, in ta mu ii kako ai*absko ime, na pr. Abdul, 
«in, Omer, Šalih, Ibrihim, Mohdmed, Jusuf (Jožef), Alija (Elija) itd. 
Dska imena so na pr. Fata, Drviša, Umija, Sadika, Aiša itd. Prva 
^emonija, ktera ga uvede v dnižbo pravovernikov, je ta, da mu oče 
hidi kdo drug v eno uho pošepeta oni poziv k molitvi, ki se vsak 

' Glej Kres II. p. 255, 309, :{G6, 421, 470 slod. 

14* 



204 

dan z munar razlega. — Ako je novorojence moško, mora se pri muktarn 
ali poglavarji ene mahale (oddelka gradskega) naznaniti porod njegov, a 
dekleta se razveu bližnjih sorodnikov živa duša ne briga. — Pravi Turei 
obiteljskih imen nimajo, pac pa bosenski mohamedanci. Posebno stare 
plemenitaške obitelji so ohranile svoja pradedovska imena, na pr. So- 
koloviči, Kapetanovici, Čengi6i. — Pri drugih se pa prezime tudi menjaj 
tako na pr. zove se oče Fadil paša, a sin Mustafa Fadil paši6 t. j. Ha- 
stafa sin Fadil paše. — Mnoge stare obitelji so svoja imena poturčile; i 
tako na pr. Rajkovi^i v Dženetič (dženet znači raj). — Da se deca doini 
odgaja, to se razume, in jaz dvomim, da so . mohamedancem poznane 
dojilje. Po koranu ima se deca dve leti dojiti, ktera zapoved pa se ne 
izpolnjuje tako strogo. 

Včasih Turei tujo deco posinjujejo ali adoptirajo. To se zgodi po 
orientalnem načinu. Pomajka strpa dete (in le prav mala deca se po- 
sinjuje) v široke svoje hlače ter ga spusti na zemljo, kot da ga. je po- 
rodila. Tak posinek ima pot6m vsa prava kakor pravi sin. 

Da postane mladi Turčiu pravi mohamedanec, mora se sunetiti t j. 
obrezati, kar se ima zgoditi pred svedoki in pred imamom. V istem 
času se tudi dečaku, ki je do sedaj nosil dolge kodre, glava obrije in le 
vzadi kita (perčiu) pusti, zat6 da ga bode na sodni dan (kijamet) mogel 
angelj za grivo prijeti in v nebo nesti. 

Potčm se pošlje dečko v šolo, da se nauči nekaj citati in i^ 
koliko izrekov korana na izust. Kedar postane večji in močnejši, a^afi 
očetu pomagati na polji ali pa v prodajalnici, ali pa ako je imovi^ i 
očetom vred lenobo pase. 

I)ekleta se samo nekoliko koranovih izrekov nauč^, inače pa rastjo 
v strašnej nevednosti, ker jim je edini pot na česmo, k ekmedžiji (pekam) 
ali pa na čaršijo, a to poslednje vrlo redko, tako da s tujim svetom skoro 
nič v dotiko ne pridejo. V Sarajevu je dosti ženskih, ktere še niso nikdar 
iz predmestja in oddaljenih ulic v mesto prišle. 

Sedaj se približuje Ture drugemu aktu svojega življenja, venčai\)U. 
Sinu poišče nevesto ali mati, ali pa si jo poišče sam. O tem aSiklnka 
sem že pripovedoval. ^ Ako sta se mlada zaljubila ali dogovorila, poš^e 
mladeneč dva prijatelja ali dva sorodnika snubit. Ako mu stariši dekleta 
radovoljno ne dad6, otme ga mnogokrat tudi proti njenej volji šilom, in 
potšm se oče dekletin že omehča in privoli v zakon; kajti drugače bi 
bila hči omadeževana, in noben mladeneč bi je več ne vzel v zakon, ^ 
se je deklice tuja moška oseba dotaknola. 

Ženin (gjuvegija), bodoči tast in svedoki podajo se h kadiji (sodniku), 
in tamo se napiše ženitovanjsko pismo, baš kakor pri nas. S tem je 



» Glej Kres II. p. 424 si. 



205 

jiToa poroka potrjena, in ostale ceremonije so samo običaj. — Po tem, 
lekel bi, notarijatskem akta pelje ženin svedoke na zajutrek, ki se seTeda 
matno razliknje od naSega d^jedner k la fourchette. 

Potčm si pošiljata zaročenca darove, in osobito nevesta pošlje balo 
T hišo zaročenčeTO. Dote ne dobivajo neveste. Po smrti roditeljev dobž 
Je le njim po zakona pripadajoči del zapuščine. 

Konečno se priredi v ženinovej hiši gostba, in sicer posebno za 
moške in posebno za ženske. 

Kakih deset poznanih žen (endji-bule) pride po nevesto, iu to v noči 
od srede do četrtka, opere jo v kopeli, odeue z duvakom (t. j. tinim 
obmsom) ter jo pelje v hišo ženinovo. Dok se moški zabavljajo s pitjem 
in petjem, sed6 tudi žene v drngej sobi ter položi nevesto na minder in 
jej dlani in podplate s knom (knacolophonium) namažejo, ktera procedura 
ni menda najprijetnejša ; kajti neka gospa, ki je bila prisotna pri takej 
ceremoniji, rekla je, da se je dekle branilo in plakalo, ali ozbiljno, ali 
samo tako, kakor naše kmetske neveste plačejo, ne včm. Pot^m jo po- 
snjejo s sečerom (bonboni) i novcem , kar ima biti symbol , naj jima 
bode zakon sladek, srečen in plodovit. 

Sedaj je žena in gospodinja. Eakovo je od sedaj zanaprej njeno 
fivljenje, to sem že v prejšnjih odstavkih popisal. Ako ima Turčin več 
žen, ima vsaka za sebe svoje gospodinjstvo. Omeniti mi je še, da Tnrci 
8 svojimi ženami ljubeznivo in dobro ravnajo. Deklice se ženijo v sta- 
rosti od 13 — 16 let, mladenči, kedar jim je 16-20 let. 

Z ženitbo stopil je naš junak i naša junakinja v tretje dejanje svo- 
jega življenja. On se trudi in muči za vsakdanji kruh (ako je bogat, 
pa lenobo pase), postane resen in tako živi enolično do smrti. Žene go- 
spodinijo dom& in se trudijo razvedriti moža. One se žalibog skoro po- 
starajo. Kedar so preko 30 let stare, izgubile so navadno že vse dražesti. 
Kedar Turčin oboli, pokliče redkokrat zdravnika. „Kakor bog hoče," 
misli si. Imajo sicer nekaj vračev samoukov, ki kuhajo pijače iz raznih 
lelifič, napravljajo mazila, pa tudi kirurgične operacije izvajajo. K ženam 
nimajo itak lečniki pristopa. Žene so zamotane, in telesa jej lečnik ne 
&me potipati, cel6 žilo jej potipa le skozi tančico, in ako se gjaur do* 
takne njene roke, mahne z roko, kakor bi hotela odvreči nečistost, ktero 
]e dotika z nevernikom pouzročila. 

Kedar kdo umira, zber6 se sorodniki in prijatelji okoli njega in 
molijo, pa kadilo zažg6. Smrt se razglasi v mahali, v kterej je bolnik 
stanoval, in ljudje pridejo, da mu oči zatisnejo, ude raztegnejo, telo opc- 
ijo s toplo vodo, roke, noge in kolena s kafro namažejo, ušesa, nosnice 
in Tse ostale šup^ine pa z bombažem zamaši. Ta posel vršijo pri moških 
DioSki, pri ženskih ženske. Pot^m zavijejo truplo v platneno rjuho ter 
gi odnesd v džamijo. Tam molijo za dušo umrlega in cesto se beračem 



206 

darovi dol6. Najdalje v 24 urah po smrti nesejo mrtveca k pogrebu. 
Ako umre kdo po zatonu solnca, odnes6 ga v džamijo in ga že prihodqji 
dan pokopljejo. Pokopljejo ga pa zat6 tako brzo, ker stoji v korana: 1 
„Ako je pokojnik izvoljenik, nesite ga cim brže, kamor mu je priti ; ako 
je pako zavrženik, iznebite se ga kar preje mogoče". 

Mrtvec leži v odprtej trugi, ki ima na dnu po dve ali po tri pov- 
prečne tanke deske pričvršcene, ki služ6 namesto nosila. Pokrito je tniplt 
z mrtvaškim prtom, na vzglavji je pri moških turbau, pri ženah koprenli 
pri devojkah cvetje ; tako nes6 mrtveca brez glasbe in vsak mimogredofi 
pristopi ter izkaže s tem poslednjo čast, da vsaj za eden trenot^k tmgo 
na rame vzame in zopet drugemu od zadaj se pehajočih poda. 

Na mezaru (pokopališči) zakopljejo truplo v jamo 3 — 4 čevlje glih 
boko, tako da leži na desnej stmni proti Meki obrneno. Da ga sem^i 
ne tišči, postavijo preko njega nekoliko desek, kterih eden konec se opiit 
v dno, drugi pa na grobuej steni sloni. Potčm nasujejo zemlje in is koriM 
dotične stvari molijo. Najzadnji ostane imam, ki nekoliko korakov od 
groba mrtvemu zakliče: „Ia Ibrahime ibin meriem (Ti Ibrahime sia | 
Merie — ali pa ktero drugo ime, kakor je bilo pač ime mrtveca). 
Uskiril ahdelesi, karedžte AUeihi miniet dunjaluk (očituj svojo vero do 
Boga idoči z ovega sveta). Ako je pravi Turčin, koji je vedno po Ur 
konu živel, odgovori mu : „Šehadet la illahe la ila, Mohamed renul, allak^.. j 
t. j. Kazven Boga, ni Boga i Mohamed je njegov prorok. Edeu hodil ' 
mi je rekel, da se „redkokrat" kdo oglasi. — Morebiti se baš tisti o^ftlt^ J 
ki je bil le na videz mrtev, pa se je prebudil, ko ga je jelo pomaiykaq}d i 
zraka dušiti, kar se v hitnji, s ktero se mrtveci zakapajo, in pri pomaig« ^ 
kanji zdravniškega nadzora gotovo večkrat pripeti. 

Na grob postavijo pri vzglavji i pri nogah po eden nišan t. j. grobni 
kamen. — Oni pri vzglavji kaže, kaj je bil mrtvec v življenji. BasUino 
vrste turbana pokazujejo nam moške, fes neoženjene mlade momke, 
plosnati kameni pričajo, da počivajo pod njimi žene, a od zgoraj laviii 
postavljeni so devojkam v spomin. Na bašluku (t. j. nadglavnem kar* 
menu) je pisano, kdo leži tu, ali ker Turci slova plitko izrezujejo in na 
mehkem kamenu, niso ti spomeniki dolgoveki. Na visokih mestih 9tf 
postavljeni „turbe", nekakvi mausoleji. Skoro vsaka džamija ima knl 
sebe mezar, tako da je teh pokopališč povsodi polno, kamor se oa^ 
ker se ne sme nikdo pokopati več na mestu, kjer že kdo počivlje, kakor je 
tudi zabranjeno stopati na grobove. Oni so Turkom svetinje in cesto se 
vidi, kako se pobožni ustavljajo pred mezari, da bi opravili kratko molitOT, 
posebno kjer je kak znamenit „svetac" pokopan. Po uiolitvi si Tsekdar 
poglad6 brado v znak, da zahvaljujejo Boga, da znajo moliti. 

Vanjskih znakov žalovanja pa mohamedanci ne nosijo. 

(Dalje pride.) 



207 



Kako 80 stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. Wie8ihdler. 
(Dalje.) 

Ubrnimo se proti severju k onemu narodu, ki je bil od osbde po- 
klican, da izpodrine s svetovnega odra v mehkužnost in podlost pogrezneno 
rimljanstvo ter prevzame kulturno nalogo njegovo. To je narod ger- 
manski ali nemški. Seznanimo se najprej z njegovimi nazori o 
smrti in o posmrtnem življenji ! Germanu ni neb6 samo obok nad zemljo, 
ampak tudi kraljestvo in bivališče večnih bogov in od njih izveličanih 
lemljanoT. Bimska cesta in mavrica sta most, ki pelje iz doline solz v 
one blažene kraje. Vsak posamezni bog ima ondi svoje posebno stano- 
vuge: najbolj "znamenito in krasno je Odinovo; pravijo mu Walh5ll: 
tjekaj spremljajo Walkyrije duše junakov, ki so na bojišči slavno smrt 
storili. Navadna smrtna boginja je Halja ali Hel; sama sicer navadno 
ne mori Ijudij in jim tudi ne pošilja nikakoršnih smrtonosnih zlov, temveč 
sprejema le duše mrtvih v svojo hišo ter je čuva pazljivo. Samo ob 
kninih boleznih jaha na trinogatem konji okrog ter davi uboge ljudi. 
Smrt, ki je podložna Odinu in Halji, je človeku vedno za petami ; kedar 
jo pokličeš, takoj je pri tebi. Trdno zvezane mrtvo spremlja po dobro 
■glajenej cesti ter jim cel6 za dolgo pot črevlje maže. Večkrat zajezdi 
kiMoa in posadi nd-nj mrtveca zraven sebe. Kaže se pa tudi lakomno in 
polrešno sovražnico, ki človeka zalezuje in se z njim bori, dokler ga ne 
podere na tla. Kot vojskovodja zapoveduje velikej armadi, ki postaja 
£im dalje večja. A Germani jo poznajo tudi od veselejše strani in trdijo, 
da češče s svojimi družniki raja. Primerjajo jo s koscem, ki ljudi kakor 
bilke kosi (primeri slovenski rek: „Smrt ima koso, ne sekire"). Njeni 
priimki so: Ijuta, srdita, bridka, navadna, sveta. ^ 

Najstarejši način shranjevanja mrtvih trupel pri severnih Germanih 
je ta, da je polagajo na ladije ter prepuščajo valovitemu morju, ali pa 
napravijo na ladiji gromado, ktero z mrličem in ladijo vred na odprtem 
moiji 8ežg6. Z možem zgori navadno tudi žena in konj njegov. Tako 
nam mrtvaške obrede predzgodovinske dobe popisujejo starogermanske 
narodne epopeje. Ta šega je jako pomenljiva, kajti Germanu je nastal 
vesoljni svet iz dveh prvotnih elementov, ognja in vode. torej je prav 
primemo , da se vrne duša po smrti zopet tjekaj , od koder je svoje 
Htje prejela. 

Iz rimske dobe nam je ohranjena zanimiva vest o germanskih po- 
grebnih običajih v Tacitovej „Germaniji" (c. 27), ki se glasi tak6-le; 

* Primeri: Jak. Grimm Deutsche Mjthologie, p. 473. 



208 

„Funeruin nulla amliitio. Id solum obseiTant, ut corpora claroruin virorum 
certis lignis crementur. Struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant: 
sua cuique arma. guorundam igni et equas adilcitur. Sepulcntm caes- 
pes erigit: mounmentorum arduum et operosum honorem ut gravem 
defunctis asperuantur. Lamenta ac lacriinas cito, dolorem et tristitiam 
tarde ponunt. Feminis lugere houestuin est, viris meminisse." S tem 
se skoro popolnoma ujema, kar poročajo drugi pisatelji o tej zadevi. 

Gotje so svoje mrliče sežigavali. Prokopij pripoveduje, da so se 
dale pri gotskih Herulcih žene še v H. veku po Kristu na gromadah 
s svojimi moži sežigati. Svojim bogovom, pravi, doprinašajo tudi flo- 
veškc daritve. Starce in bolnike preje usmrtijo in pot^m sežg6. Kajti 
taki ljudje nimajo po njihovih postavah pravice živeti, temveč morajo 
svoje sorodnike prositi, da je kakor hitro mogoče s sveta spravijo. V ta 
namen napravijo sorodniki velikansko leseno gromado, položi na njo starca 
ali bolnika ter mu pošljejo Herulca, kimunivrodu. da ga zabode. j 
Sorodnika svojega umoriti smatrajo namreč za eno največjih pregreh. Ko t 
se najeti morilec po dovršenem opravilu vrne, prižg6 z zubljami gromado, 
zberejo, ko je plamen ugasnol, kosti ter je takoj zagreb6. Ce umije 
kak Herulec neposilne smrti, mora žena z njim na gromadi zgoreti ali 
se pa na moževem grobu obesiti, da dokaže svojo zvestobo in si ohrani 
dobro ime ; zakaj sicer jo zadene največja sramota in vsi sorodniki jo 
zaničujejo in črt6. 

Zanimivo je, kako so pokopali zapadni Gotje svojega kralja Al ari ah, 
ki je bil na potu v Afriko pri Cosenzi v spodnjej Italiji iznenada umiL 
Odvratili so reko Busento in zaukazali zajetnikom v njenej strugi grob 
napraviti. Tniplo kraljevo posadili so oboroženo na konja ter je tako 
v grob postavili, zasuli ga potžm in zopet vodo črez-enj napeljali, usmr- 
tivši vse kopače, da bi ne izdali ničesa. Mrliča oropati bila jim je pre- 
greha, ktero so s smrtjo na gromadi kaznovali, češ da se tak ropar ni 
pregrešil samo zoper truplo, ampak da mu je tudi del življenja ukradel; 
mislili so namreč, da biva duša umrlega še pri truplu. 

So li stari Švabi, Bavarci, Burgundi in Longobardi 
svoje mrtve sežigavali ali ne, tega nam ne pov6 nikakoršno zgodovinsko 
poroč-ilo. Ko so ti narodi postali bolj znani, bila je povsodi že krščanska 
šega pokopavanja razširjena. A po obilnih pepelnjakih, ki se v njihovih 
grobih mnogokrat zraven celih okostnic najdejo, di se sklepati, da je bilo 
pri njih i sežiga vanje običajno. Isto velja o Frankih. Opirajoč se na 
mnoga mesta salskega zakonika trdi Jak. Grimm, da so Franki, še predno 
so bili izpreobrneni, svoje mrtve pokopavali, pa tudi sežigali. Krščanstvo 
ni moglo poganskih šeg nikdar popolnem iztrebiti. V grobu frankovskega 
kralja Childericha našli so njegovo orožje, mnogo zlatega lepotičja, 
amuletov, denarja, orodja, pečatni prstan, eno podkev njegovega kopja 



in oa strani celo dioveško glavo, o kterej ugibljejo, da je njegovega maršala, 

h je prostovoljno s svojim kraljem umrl. Kaj pa sledi iz vsega tega ? 

Di je bila Frankom smrt le prehod k drugemu, enakemu življenju, kjer 

je moral človek vse pri sebi in okrog sebe imeti, kar mu je na zemlji 

rabilo. Grob jim je bil pot^ivališCe mrtvih: zat6 so ga imenovali „Chreo- 

bnrg** =« mrliški grad. Ker je pokopaner ^e naprej živel, ni se smel 

nih^e drug nad njim pokopati. Pri pogrebu so vselej straj^ansko tulili, 

M grobu pa jedli in pili. To gostijo mrtvaško ponavljali so vsako let^ 

22. februarja; ta dan prinašali so i mrtvim jedila na grob ter po maši 

prejemali sv. obhajilo. Kakor Franki pokopavali so tudi Burgundi svoje 

mrtve zavite v tančice in plašče. Poganski Turinžanje pa so svoje 

mrtve še v prvej polovici sedmega veka sežigavali. Iz starih junaških 

pesnij je razvidno, da so tudi »Saks o ne i, Danci. Skandinavri in 

Anglosaksonci trupla svojih mrtvecev na gromadi pokonča vali. 

Starogermanski grobovi so kegljasti ali kopičasti. iii ker so iste oblike 
tudi v njih ohranjeni pepelnjaki, sklepajo nekteri. da so morale tudi nji- 
hove hiSe biti okroglaste. V mnogih pepelnjakih nahaja se denar, kte- 
regia bo Germani kakor Riniei in Grki svojim mrtvecem kot prevoznino v 
grob polagalj. Kajti vsem arjoevropskim narodom lastna j(» vera , da 
mora umrli na potu v oni svet kako reko ali jezero prepluti in lirodnika 
plačati. Zat6 se je ohranil ta običaj pri nekterih nemških rodovih do 
današnjega dne. — 

Prekoračimo zdaj meje germanske in krenimo jo konečno k nji- 
hovim sosedom in našim prednikom, starim Slovanom. Kes redki in 
deloma tudi malo zanesljivi so iz starodavnosti ohranjeni kažipoti, ki nas 
imajo voditi. Malo zanesljivi pravim, ker jih niso postavili Slovani sami, 
ampak večjidel njihovi najbolj zagrizeni sovražniki ali saj tujci. A če 
todi molč4 slovanska usta, tem glasneje nam govori slovanski grobovi, 
kterih ni mogla uničiti „ časov sila^. 

Kakor vsi arjoevropski narodi uverjeni so tudi Slovani, da je duša 
človeška nesmrtna. Izveličanja v našem vzvišenem pomenu besede sicer 
ne poznajo; za svoja dobra dejanja ne pričakujejo od pravičnosti božje 
ničesa drugega, nego telesnih slastij. V obče je njihova vera v brez- 
smrtnost duše le malo tolažilna. Sicer si pa mislijo posamezni rodovi 
posmrtno življenje različno. Nekteri ugibljejo, da mora duša, zapustivši 
človeka v spanji, dolgo bloditi, in ker se vrne včasih na dom njegov, 
postavljajo jej ob posebnih časih jedi in pijače na okna. polagajo je cel6 
v grob, menčč, da iskra življenja v mrliči ne ugasne, predno ni truplo 
popolnoma strohnelo. Pri drugih rodovih nahajamo poverje, da leta duša 
po drevji sem ter tja, dokler truplo ni sežgano ali pokopano. Prav lepo 
izražajo to misel stihi kraljedvorskega rokopisa v pesni ^Cestmir in 
Vlaslav": 



210 

„Kry kipi iz silnega Vlaslava, 

Po zeleni travi v črno zemljo teie, 

Vjide duša z ust mu rijo?ečih, 

Izleti na drevje in po drevji 

Sem t«r tje, da mrtvega sožgejo." Levstik Rkp. kraljedvorskijStr.ŽS- 

Slični tem so granesi v pesni : „Zaboj, Slavoj, Lj ude k" istega 
rokopisa : 

„ Brate, oj tam sivi vrh! 

Tam bogovi zmago so darili nam. 



Du^ obilo tamkaj teka 

Po drevesih sem ter tje, 

Tiči se in zver boji jih plaha, 

Same sovo ne boje se. 

Mrtve pojmo v vrh pokopat!** ib. str. 36. 

^e le ve j(» truplo spodobno shranjeno, dospe duša v bivališče senc 
(navb, raj), ki je sredi svetlih oblakov in polno zelenih travnikov in gozdov. 
Ondi biva tudi solnčni bog in duše še nerojenih Ijudij, ondi cvete večna 
pomlad, ondi je hranjeno po zimi naravino življenje. Dnigi zopet inislqo, 
da je dom blaženih duš visoka steklena gora, ki vedno zeleni. V 
ve(^nej sreči in zadovoljnosti bivajo tamkaj duše v istih razmerah, kakor 
prej na zemlji: gospod je i tam gospod, rob pa tudi tam rob. Ta vera 
je storila, da se je dal slovanski vojak v bitvah raje usmrtiti uego ujeti. 

Ker je opazoval Slovan pri vseh prirodnih prikaznih, pa tudi pri 
člov(ištvu na zemlji dvojno stran: dobro in zlobno, morala se mu je že 
zgodaj misel vzbuditi, da je morda i na onem svetu nekaka razlika med 
dobrimi in hudobnimi. Saj se zlobnih Ijudij človeška družba že na zemJiji 
skrbno izogiblje, zakaj bi se tedaj smeli ondi s pravičnimi pajdašiti? Za 
nje moral je. biti poseben kraj, kjer so se jim vračala hudobna njihova 
dejanja. Pot do tega kraja najti pomagala mu je narava sama. Pogled 
na ravno še jasno, takoj pot^m pa z gromonosnimi oblaki prevlečeno 
nebo, na kterem so švigale ognjene strele, moral ga je spomniti muk in 
bolečin, ktere ondi bivajoče duše v takih trenotkih trp6 ; s prva je ta 
kraj nebeškega ognja imenoval p b k 1 1 (pekel), a pot6m, ko je jel človeška 
dejanja po njihovej nravstvenej vrednosti meriti, značila mu je ta beseda 
bivališče zavrženih duš in stavil je je v podzemelje. ^ Nav ali raj loči 
širna nebeška reka od človeških stanovanj ; kdor hoče tedaj tjekaj dospeti, 
mora to reko prepluti ali pa vsaj črez most iti ; ta most pa je po slo- 
vanskem in sploh arjoevropskem mnenji mavrica ali rimska cesta. * 

(Konec pride.) 

* Dr. Gregor Krek Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, p. 116 in b1. 
? Primeri s tem, kar smo o germanskem bivališči izveličanih povedali! 



%UX-^ >U'.....»U* 



211 



Jarnikova zapuščina. 

Priobčuje /. Scheinigg. 
L 

Urban Jarnik, ki si je priboril po raznih svojih knjigah častno 
le med slovenskimi in slovanskimi učenjaki, preživel jt» zadnja leta kot 
pnik v' Blatogradu, kjer je dne 11. junija 1. 1844. umrl. Ker je raz- 
[nol svojo delavnost skoro črez vse stroke slovenskega starinoslovja in 
ikoznaustva ter se seznanil z mnogimi učenjaki istega časa, kaže se 
jetno, da je zapustil precej rokopisnega materijala, in to tembolj, ako 
nislimo. da je bil Jarnik neumorno delaven mož. Po njegovej smrti 
nesla se je literarna zapuščina; nekaj je je prišlo v Celovec, kjer se 
ni v arhivu zgodovinskega društva koroškega, nekaj je ostalo v blato- 
dskem farovži, večji del pa se je pogubil in raztresel za vselej. Samo 
} pesen nam je otel A. Janežič, priobčivši „iz Jarnikove zapuščine" 
Slovenske Bčele" III. tečaji (1. 1852) na str. 249 in si. 31 kitic ob- 
ijoči ^Boj z d rak o na m", znano narodno pravljico o celovškem 
iji in povstanku mestnega grba celovškega, v kterem gledaš „lintborna". 
iTodnikovem spomeniku na str. 112 — 115 razpravlja Janežič življenje 
delovanje Jarnikovo in imenuje tudi obširnejše rokopise. V(»ndar 
»njene so samo listine, ki je hrani zgodovinsko društvo, in še te po- 
10 ; kajti Janežič ne navaja niti vseh važnejših rokopisov uiti njih 
bine. 

Lansko leto prišla je blatogradska zapuščina zopet na dan. Gospoda 
soškof. tajnik in kancelar L. E i n š p i e 1 e r in prof. V. Borštner 
skala sta 15. marca lanskega leta slučajno Blatograd. Z dovoljenjem 
lOŠDJega župnika preiskala sta farni arhiv in našla v nekem zavitku 
nikovih listin. Vzela sta je seboj in mi je blagovoljno prepustila, da 
pregledajo in one objavijo, ktere zaslužijo, da se zanimamo za nje. 
sem nekaj mesecev pozneje poprosil blatogradskega župnika, naj bi 
enkrat v arhivu Jarnikovih listin iskal, odgovoril mi je, da je. sicer 
jregel mojej želji, a našel ni ničesar več, kar bi bilo Jarnikovega blaga ; 
tkone, piše, preiskovali so že arhiv za njegovega prednika gled6 omen- 
le zapuščine in odnesli dotične listine; kajti dvomiti ni, da je pisatelj 
logo, mnogo slovstvene tvarine zapustil ! Meseca grudna pregledovala 
. tajnik zgodov. društva g, baron Hauser in urednik temu časopisu 
ištveni arhiv v Celovci ter naletela na Jamikove spise. V društvenih 
risnikih registrovana sta samo dva rokopisa, vsi ostali nimajo nobenega 
inamka. 

« 

Ker bodemo dne 11. majnika 1. 1884. šteli sto let, odkar se je po- 
li naš ^koroški Vodnik", zdelo nam se je umestno^ da si ogledamo na 



212 

drobno y sledečih posameznih črticah njega slovstveno zapuščino gled£ 
obsega in vsebine. Pokazalo nam se bode marsikaj zanimivega o slovstvenih 
razmerah, osvetlila se bode po njej natančno pisateljeva vsestranska de- 
lavnost, razvid eli bodemo, kako je znal Jarnik uplivati na duševno ob- 
zorje koroškegarazumništva t. j. duhovščine, naslednje nam pa bodo pisma 
vsaj deloma spričala, s kom je pisatelj občeval, in odkrila nekaj osebnih 
razmer. 

Začnimo pri rokopisih, ki so bili tiskani. 

1. Knjiga, ktera je pridobila Jarniku največjo slavo, je „Versuch 
eines Etvmologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich. 
Klagenfurt 1832. Gedruckt und verlegt von Ferd. Edl. von Kleinmajr." 
Cela knjiga hrani se v svojem prvem načrtu rokopisna. Predgovor, v 
kterem razlaga pisatelj, zakaj se je lotil slovarja, in kjer ob enem ocenja 
vrednost Pohlinovega rečnika, leži pri blatogradskih listinah, delo samo 
pa je shranjeno v zgodovinskem društvu; manuskript obsega dve vezani 
debeli folijo-kujigi in nosi td-le naslov : „Idioticou der Slowenischen Mund- 
art in Form eines Wurzelw5rterbuches". Zaznamovan je v zapisnika: 
„Nr. 51. XXVII. C. 31. Manuscript Nr. 265". Ako primerjaš ta rokopis 
s tiskanim Etymologikom, izprevidiš takoj, da še ni bil pripravljen xa 
tiskarno; v Etymologiku bereš mnogo izrazov, kterih v tem rokopisu 
zahman iščeš. Ta „Idiotik6n" je menda ono delo, o kterem[omenja Jarnik 
v predgovoru svojega „Etymologika" : ,,Schon beilaufig vor einem Jahr- 
zehend (t. j. okoli 1820) hat der Verfasser etwas diesem Werke ^hniiches 
bearbeitet. und durch von fern her gemachte Aufmunterung fortgesetst,** 
a pozneje je to delo opustil; kajti 1. 1830. „begann ich die Arbeit von 
Neuem, ohne von der Mheren Gebrauch zu machen, indem ich mir 
einen andern Plan entwarf." 

Ob konci I. zvezka seštel je pisatelj sam, da obsega Idiotikon na 
116 polah 20.000 besed; temu računu sledijo dodatki na 1 Vt strani; 
za njimi beremo črez 900 latinskih besed v abecednem redu, kterim j^ 
dodan tu pa tam slovenski izraz sličnega korena, na pr. : paseo * pasti; 
sus ^ svinja itd. Na notranjej strani zavitkovej stoj6 imena rib, ki je 
lovijo v Vrbskem jezeru in po Dravi. V drugega zvezka drugej polovici 
nahajamo 37 listov uemško-slovenskega slovarja od „antragen" do „be- 
fugen". Za temi je prazen list, kojemu sledi 5 listov napisanih z zbirko^ 
ki ima naslovno opazko „In Gutsmanns Sammlung der StammwOrter 
sind zu finden 700 fremde, 513 solche W5rter, deren Stammwurzeln 
ungewiss sind, Summa 1213." Tujke, kterih je seveda največ nemških, 
zaznamoval je z zvezdico *, izrazom dvomljivega korena pa je pristavljal 
opazko „?". 

Ta slovarček tujih in dvomljivih besed vzetih iz Gutsmannove zbirke" 
je toliko važen za koroško slovenščino, kolikor nam kaže, kako vestno in 



213 

natanko je presojeval Jamik slovaroiško blago svojih prednikov, predno 
ga je uporabljal v svoje namene. V zgled ho(5emo nekaj primerov po- 
dati. Tujke so mu : al)ot * Einfalt ; aldov - unblutiges Opfer ; britek * 
hitter; damjek - Gemse; fentam * pfSnde; grinta * Kratze; kaštigani ^ ka- 
steie ; marinj * Rede ; nor * Narr ; ozbic * Absatz ; pogača ; račun ^ Ursache ; 
Stimšm; žagrad; tabor; vomar ^ Kasten (Almer); črešnja itd. ; o sledečih 
pa ne v#, od kod bi je naj izpeljaval : arovca == Kuhhaar ; botam * rechne ; 
darda ^ Wurfspiess ; erz'n =» sftuerlicht ; ferk * Schraubc^ ; godlja ; haba « 
Flfigel ; janka ; kolter -^ Bettdecke ; lantina - Segelstange ; niohant -- Kleien- 
kise; neSterga * Sanfte; orjak ^ Kiese; praprat * Farrenkraut; rančoha ^ 
Halbstiefel; skedenj; žokam, žoknim ^ puffe, stosse; tehtam - trotz«» um 
was: vrage; utavec * Scherg; vučodarda * Bappier; iMležen - Draht: 
e^vmar -> Brautftthrer (zahl-mar?) itd. 

2. L. Gaja ^Ilirska Danica" prinesla je 1. 1837. v III. tečaja 
8. dtevOki in si. obziren „ Dopis iz Koruške od Bratomira Dolinskoga" 
pod naslovom „In necessariis unitas, in dubiis li])ertas, in omnihus ea- 
ritas". Preg^renje mislil, da je spisal te članke dr. J. Supan. ki 
je živel v Celovci v prognanstvu: ,,Der Verfasser des von Dir erwahiiten 
Briefes an H. Gay dGrfte nieht Jarnik sondern hčchst wahrscheinlich 
der nach Kftrnten relegirte Doktor und Professor Jacob Supan sein" — 
piše St. Vrazu (gl. Pisma Prešernova St. Vrazu, Letopis Matice Slov. 
1. I. 1877 na str. 159). A da se je vrli pesnik zmotil, priča nam ne 
samo ohranjeni rokopis, temveč tudi pismo Jarnikovo istemu St. Vrazn 
od 6. grudna 1836: „So habe ich z. B. eiuen bei 5 Bogen starken aus- 
gearbeiteten Aufsatz fBr H. L. v. Gay gehabt, betreiFend die Verl)esserung 
der im Illvrischen vorkommenden fehlerhaften Declinationen" in „Ver- 
melden Sie H. v. Gay alles erdenkliche Gute und dass ich gesounen bin, 
ihm selbst zu schreiben" (gl. Letop. M. Slov. z. 1. 1877 na str. 151). 
Hannskript, ki je nemško pisan, nahaja se deloma pri blatogradskej, de- 
loma pri celovškej zapuščini. V tem spisu razpravlja Jarnik vprašanje, 
kako bi se naj ilirska sloga uresničila najprvo v slovniškem oziru. Bistrega 
nma pretresuje pisatelj sklanjalne in spregalne oblike in kaže, ktere so 
provincijalismi in koliko je vzajemnega blaga; nap6sled terja, da prevza- 
mejo vsi Oirci kar je vkupnega, dialektične oblike pa morajo poginoti. 
Posebnega spomina vredna je ta razprava za Slovence, ker ona nam kaže, 
kako so razumeli ilirsko slogo Slovenci in kako si jo mislijo Hrvatje. 

3. Med blatogradskimi listinami sta še dva rokopisa, isto tako 
pisana v nemškem jeziku. Enega bereš v „Kolo"-vem I. letniku (1842) 
na straneh 41 — 57 in ki mu je napis : ,, Obraz slovenskoga narečja u 
Eoroškoj od U. J. z uvodom i opazkami od St. Vraza" ; nadalje pa pesen 
^Ljubica'', tiskana v St. Vrazovej zbirki narodnih pesnij ilirskih na str. 
188: v rokopisu jo je Jarnik preložil tudi na nemški jezik. Ako še 



2U 



omenimo nekaj basnij, ki je nahajamo t blatogradskej in celoTškej za- 
puščini, tiskanih v „Zber-i lepih ukov itd.", našteli smo čisto vse, kar 
so hrani rokopisne tvarine. ki je videla^ tiskarno. 



t Dr. Štefan Kočevar. 

(Narek.) 

iN i Tebe ver med živimi, preblagi prijatelj Krunoslave! 

Tako smo l)ili poslovenili krstno ime Tvoje, ko smo pred šest in 
štiridesetimi leti na razvalinah Ceha. Leha-Meha grada vpričo brata 
Ljudevita prisegli — mi tedanji edini „Iliri iz Štajera" — naimer 
Ti, brata Stanko, O rosi a v in jaz, do smrti neutrudljivo delati Mi 
dnšno prerojenje naroda jugoslovanskega. 

In res prel)lagi K r u n o s 1 a v e ! Ti si bil ^gaudium nostnim • et 
eorona nostra". 

Bil si velik kot človek, velik kot rodoljub! 

Skoro pol stoletja sem občeval s Teboj, a nisem opazil nikdar na 
Tebi nobene strasti, nobenega madeža. Fuisti anima candida. — 

Jočejo se na Tvojem grobu otroci Tvoji, kterim si bil dober oče, 
stokajo bolniki, kterim si polajšaval težave bolezni, žalujejo prijatelji, 
kterim si bil sladka uteha. 

Eder si se prikazal svojim prijaznim obličjem, razveselil si dništvo, 
kder si izpregovoril svojo modro besedo, prepričal si in utišil nasprotna 
mnenja. Blag si bil človek ! 

Ko si ves utrujen prišel domii pozno v noči iz dalnih obhodov svo- 
jega poklica, vzbudila Te je revna mamka, da jej ozdraviš bolnega otroka, 
vzbudil Te je ubogi rokodelec, da mu rešiš tovaršico življenja, — brez 
gondranja si vstal, in ko si prišel do postelje bolnikove, bilo mu je že . 
lažje: Tvoj ljubeznivi pogled, Tvoja tolažilna beseda ga je že okrepčala, 
in za svojo pomoč nisi mnogokrat druga dobil nego hvaležni : Bog plati! 
Tudi mene si pred dvajsetimi leti rešil smrtne bolezni, in tako imam za 
Bogom zahvaliti Tebi, ako še kaj koristim človečanstvu in ubogej domovini. 

Velik si bil kot človek, pa tudi velik kot rodoljub. Sreča na- 
roda slovenskega bila Ti je nad vse. Pol stoletja si ga dramil, budil, 
pomagal vzdržavati ga pri življenji. Daroval si mu svojo glavo in srce, 
daroval svoje premoženje , a nikdar se nisi potoževal. Dasiravno nisi 
pogostoma živel v najsijajnejših materijalnih razmerah, vendar si daroval 
in daroval, a ker dobrovoljnemu darovatelju vir blagoslova nikdar ne 
usahne, preredil si kljubii velikej požrtvovalnosti pošteno sebe in svoje. 



Od onih peterih n^^ega „BQttIibauda^ ostal sem jaz še edini na 
sreto. Preselfl se je y boljši svet najpreje hrat Stanko, za njim 
mojster naš Ljudevit, potčm brat Oroslav, a zdaj je nemila smrt 
pobrala tudi Tebe, preblagi mi Krunoslave! Ne hode dolgo, da 
tndi jaz pridem za VamL — 

Ti pa preblagi brate Krunoslave! blagoslavljaj svoj narod iz 
nebeških višin, stopi pred prestol Vsemogočnega in prosi ga. da stiti 
in brani narod slovenski t^r ohranjuje v njem složuost in edinost. 

Kako se je vsakokrat Tvoje oko solzilo, kedar je nastal med rodo- 
ljubi kak razpor! — 

Prosi, da bodo vsakega rodoljuba pri narodnem delu vodili risti in 
nesebični nagibi. Moraliif.ni so bili prvi stavitelji narodnega doma, zat6 
je boiji blagoslov spremljal njih trude, moraličen in nesebičen značaj si 
tudi bil Ti, zat6 je bilo delovanje Tvoje tako uspej^no. 

Hudo borbo borimo dandanašnji z nasprotniki svojimi, a dosti je 
oiiiah][jivcev. O Krunoslave blagi! Tvoj dnh stanoviti naj uaudaja. 
navdušuje in okrepčuje narodne borilce! ' Davorin. 



t Župnik Jožef Hašnik. 

(Nekrolog.) 

JNisem še bil dovršil vrstic v spomin preblagemu prijatelju in ve- 
likemu rodoljubu dr. Štefanu Kočevarju. ko mi telegrafski posel pri- 
nese novo žalostno naznanilo, da mi je G. susca umrl zopet blag prijatelj, 
nest sin naroda slovenskega, veseli pesnik „Dobrovoljk". Tudi on je še 
Ul eden izmed narodnih vojakov takozvane stare garde. Naredil se je 
8. sušca 1. 1811. v Tribunjah na desnem bregu Drave nad Vozenico. 
SUriši njegovi so preje stanovali v fari sv. Martina nad Slovenjim 
Giadcem na prijaznem holmci nad Podgorjem, kjer se še zdaj pravi pri 
Aioehu. To je rajnega pravo ime. V krstnih bnkvah sv. Martina 
»d Slovenjim Gradcem, kjer je bil Hašnikov cce rojen, stoji A s h n i h , 
T poročnih bukvah starotrške fare, kjer je rajnega župnika o^.e bil po- 
roten, pa je ime pisano Aschnach. Rodbin z imeni: Ažuih, Ažuah, 
Alneh, Ažnoh in Ažnuh je več v slovenjegraškej dolini, in ljudstvo sploh 
ta imena izgovarja: Ažnah, Ažneh itd., ne pa Ašnah, Ašneh. Tribunjski 
gluhi župnik je pa pisal z aspiracijo. kakor je pohorska ba))iea povedala, 

* Obširen žlvotopis dr. Štefana K o O e t a r j a obljubil je 6. j(. Davorin Trstenjak 
pozneje priobčiti, za kar mu bodemo vsi Slovenci jako hvaležni. ('red. 



216 

ter po nemškem načinu : H a s c h n i g. Bajni župnik mi je enkrat praiil, 
da je prišel, ko je bil kaplan pri sv. Martinu pri SIot. Gradci, njego? 
stric. k njemu in mu rekel: E gospod Jožef, kako pa se Vi za HaSnika 
pišete, ker pa sva oče in jaz A ž n e h a ! 

Oče Jakob Ažnih in mati Marjeta Breznik, rojena v starotrik^ 
fari, nista ravno bila bogata, oče si je s šivanjem zraven svojega malega 
posestva služil kruh, a ker je sedenje škodovalo njegovemu zdravju, začel je 
tržiti in teleta in drobnino kupovati za slovenjegraške mesarje. Ko je t 
Tribunjah tik crkve stari farovž na prodaj bil, kupil ga je Jakob Ainih 
in tam odprl trgovino z voli in strdjo. Skoro si je pomagal in še si 
zraven dve posestvi kupil. Neki mešetar iz Trsta ga je odri za 12 parov 
volov, in neki žid iz Zemuna leta 1809. za 100 centov strdi; vrh tega 
je še očeta nesreča na Dravi zadela, ker so se enkrat tri čajke na Slapeh 
blizu Tribunj s čreslom naložene l)ile razbile, in tako je premoženje s 
pridom pridobljeno splavalo po vodi. 

Na ime „Hasehnig" dobil je naš rajni ki^stni list in tako se je pisal 
sam in so ga pisali njegovi učitelji po šolah , dokler ni prišel v bogo- 
slovno semenišče, kjer se je domislil, da je Slovenec, in se začel pisati 
z ])ohoričico : H a s h n i k. 

Leta 1818. so ga oče v šolo dali, in sicer najpreje v Mahrenberg; 
razven kateheta Jožefa Poliča, kteri je katekizem v slovenskem jeziki 
učil, ni slišal naš Jožef nobene slovenske besede. Učitelj mu je bil neko? 
Josef Popek ^DeutschbOhm"^, kakor seje rad sam imenoval, a ni znal 
ne pray nemški, ne slovenski, ne „pemski". 

V jesen leta 1820. dajo ga oče v šolo v Šent-Martin nad Slovenjim 
Gradcem. Ondi je bil znani ponemčevalec Franc Tantscher, trd Nemec 
za učitelja, strog, oster paedagog. L. 1822. pošljejo ga oče v Maribor 
v tretji razred nemških šol, leta 1823. prišel je v prvo latinsko šolo pod 
znanim pedantom professorjem Cehom. Součenec mu je bil Stanko 
Vraz, stolni prost dr. Lovro Vogrin in generalni konsul Budolf 
baron Goedl-Lannoy. Peti in šesti razred je_ naš Jožef spravil 
pod strogim professorjem Biglerjem. Bazven očetove hiše ni nikdar nai 
vrli rodoljub slišal slovenske besede, njegov bistri duh se je torej prijel 
z vso strastjo nemščine; on je prebiral pridno nemške pesnike in poskuševal 
sam v tem jeziku zlagati pesni in pripovedke spisovati. 

V jesen leta 1829. prišel je HaSnik v Gradec na vseučilišče. Nje- 
govi professoiji so bili slavni Likavec iz filosofije, izvrstni zgodovinar 
Muchar iz filologije, pridni Arker iz mineralogije, strogi Knar iz mathe- 
matike , ljubeznivi Hessler iz fysike in prijazni Hasler iz zgodovine, sami 
vrli učitelji in učenjaki. 

Leta 1831. je bil naš pesnik sprejet v bogoslovno semenišče v 
Celovci. Tu se je spoznal z Valentinom Wiery-em, njegovim 



217 

sončeDcem, poznejšim slavnim škofom krškim. Kmalu sta duhovita 
•nihdeDf^n postala srčna prijatelja. Ustanovila sta skupaj v s(>nieuisri 
literarno društvo in poseben list, v kterega sta pisala, seveda v nemšk^^m 
jeziku, beUetristične članke. Takrat je bil špiritual v semonisei slavni 
A. Slomšek; ta je prebiral sestavke bogoslovcov in opazil, da so 
Wieryevi in Hašnikovi najizvrstnejši. On nagovarja torej Hasnika, naj 
se poskuša tudi v slovenskem jeziku: naš vrli rodoljub stori to, in skoro 
je premagal vse težave v jeziku. V zbirki Ahaceljnovih pesnij najd<'tr 
se (ako se ne motim) dve Hašnikovi pesni. Tudi J«' pisni hnniilijr. 
kakor drugi učenci. Te je Slomšek popravljal in i)od naslovom: ^Kvan- 
geljska hrana^ na svetlo dal. 

Dne 4. avguf^ta 1. 1835. je bil v mašnika posvcefii in j<' priinicirul 
<). septembra v Mahrenbergu. PiT(»ga oktobra l.^Hf) je st»l za ka]»lana 
na Ljubno, pozneje še je služil kot kaplan pri Sv. ilartinu nad Sl<»- 
venjim Gradcem, v Sevnici pri Savi, leta 1842. v Kogatci. kjer smi .<<• 
jaz prvokrat z njim seznanil, od ondot j(» prišel k sv. Jurjn pod Tabroni. 
leta 1849. k sv. Martinu na Pohorji. in od tod 2x. novembra istega 
leta za župnika v Trbovlje, kjer je župnike val do 20. novembra 18()8. 
Ko sem se jaz 1. oktobra 1. 1868. preselil iz sv. Jurja pod Rifnikom, 
kraj južne železnice, na sosedno poniklansko fiiro, postal je Hašnik moj 
naslednik, in tako sva si bila do 14. septembra 1. 1879. dobi*a soseda 
in zvesta prijatelja. 

Kot kaplan rogaški je večkrat kaj nemških sestavkov spisal pod 
imenom Tribunski v graška časnika: Der Aufmerksame in Styria; 
večjidel je popisoval narodne pravljice in narodne obieaje; v Trbovljah je 
iidal svoje pesni pod naslovom „I) ob rov olj k e^". pridno dopisaval v 
^Novice" in ^Zgodnjo Danico". 

Povsod pa je budil narod, razširjal knjige med ljudstvom, pri volitvah 
se poganjal za narodne volilce, podpiral narodna društva in živel v po- 
»ehnej prijateljskej zvezi z dr. Bleiweisom, Blažem Potoenikom in dr. Ko- 
^e?arjem. Potočnik in Kočevar bila sta homeopatha in tudi nas Hašnik, 
a to je Se prijat^^ljstvo tesneje sklepalo. 

Rajni župnik je bil velik prijatelj crkvene umetnosti : skrbel je za I<»- 
poto božjih hiš in povsod zaslužek dajal domačim slovenskim umetnikom. 
Te kratke vrstice naj ohranijo spomin skrbnega dušnega pastirja, vrlega 
rodoljuba in spretnega pesnika slovenskega ! 

Davorin Trstenjnk. 



15 



218 



Praktična metodika. 

Sestavil in založil J. Lapajne. ravnatelj mej^č. šole v Krškem, 

Znani marljiyi delavoc na slovenslcem Šolskem polji g. I. Lapajne podal je 
slov. učiteljf^ni uuvo knjigo, ki jim bode gotovo dobro doMa. Na 142 straneh nam 
pisatelj v domačem jeziku razpravlja, kako je po najboljših in obče priznanih me- 
todičnih načelih vse za ljudsko šolo predpisane predmete, razv^n Terozakona^ učit^ da 
jih bodo polagoma se razvijajoči duh otroSki lažje umel in si jih zapomnil. V obče se s 
g. pisateljem skoro povsem strinjamo, le tn in tam smo drugega mnenja. Tako nikako. 
ne moremo pritrditi, kar pravi na str. 13., da namreč ni vsako branje v berilu tAe, 
da bi se na njem otroci vadili tudi v čitanji. Mi bi rajSi rekli, neobhodno potrehne' 
je, da se otroci privadijo, vsako branje, bodi si kakeršno koli po obliki in vsebini, pra- 
vilno, zivstopno in izrazno citati. Celo neumljivo nam pa je, kako da je g. pisate^ 
sestavek o najimenitnejšem učnem predmetu, o učnem jeziku, slovenščini, tako skrčil 
Po uafiih mislih bi se moral ta sestavek najmanj v tri dele ločiti, in sicer v čitanje, 
slovnico in vaje v spisji, kteri bi se morali prav temeljito in vsestransko razpiHT^ati.' 
Izpregovorivši o raznih načinih čitanja, bil bi lahko dodal metodična pravila, p« 
kterih je učence od najnižje do najvišje stopnje neprestimo napeljavati, da se izurijo v. 
zastopnem, razločnem, izraznem in lepoglasnem čitanji. Slovnica spada radi svogie; 
abstraktnosti med težje predmete v Ijudskej šoli, zato bi bilo kazalo, da bi bil oblir-* 
neje razpravljal, kako jo je mogoče najuspešnejše učiti. Pa tudi s tem, kar nam o, 
slovničnem poduku na str. 19. pravi, nismo njegovih mislij. G. pisatelj trdi, da je 
otrokom še le potein povedati, kaj j« razširjen stavek, kedar že poznajo prilastek, d(K 
polnilo in prislov. Vsi ti pojmi pa delajo učencem mnogo težav« Vzlisti Jia niij^ ibj 
srednjej stopnji, zato mislimo, da je zadosti, ako vedo učenci razširjene stavket ustno 
in pismeno izdelavati, dasi še posameznih delov stavka ne poznaja taLo natančno. 
Zatorej se lahko takoj, ko učenci goli stavek poznajo, pove, da je vsak drugi stavek, 
imajoč po eno ali več pojasnil, razširjen ali podaljšan stavek. Tem potem je moino 
že v 2. šolskem lotu o razširjenem stavku govoriti. Sploh bi pa moral ves irtovniČni 
poduk tako urejen biti, da i)Ost;uie učencu zvest voditelj in trdna podpora v liMem, 
pravilnem in razločnem izraževanji njegovih mislij. bodi si v govoru, bodi si ▼ spisu. 
— Spisje je zrcalo vsake šole. po spisih se takoj spozna, kolika je vrednost dotične 
šole. Zato bi bil g. pisatelj dobro ukrenol, ako bi bil o tem tako imenitnem, pa tudi 
jako težavnem predmetu obširneje izpregovoril ter pokazal pot, po kterem je najla^ 
učence tako daleč dovesti, da vedo svoje misli hitro in pravilno tudi v spisu izraievati. 
Pa tudi v tem, kar g. pisatelj o spisji sploh govori, nismo povsem njegovih mislij, 
temveč terjamo mnogo več. Tako pravi na str. 19., da se naj še le v tretjem šolskem 
letu začenjajo proste naloge izdelavati ; mi bi rekli, prej ko slej naj se to zahteva, lug- 
kasneje v 2. šolskem letu. Učilnica, v kterej nimajo otroci v 2. šolskem letu spisnih 
zvezkov, gotovo ni najboljša. Trditvi, da se ne more od učencev več terjati nego 
„popisi" in ^pripovesti**, le toliko prigla.šamo, kolikor je mogoče tudi druge jako rai- 
lične spise pod tema pojmoma umevati. Mi namreč mislimo, učenci se naj poskusijo 
v različnih spisnih oblikah, in vemo tudi po skušnji, da se dajo najlepši uspehi doseči, 
ako se je mladina ves i'A\s šolskega obiskovanja v tem pridno vadila. Jako imenitno 
je, da zvedo učenci nekaj malega tudi o najimenitnejših zastopnikih slovenskega slovstva, 
zato bi se bilo ob konci sestavka vsaj lahko na to opozorilo. 

V sestavku o zemljepisji natisniMia je slika „Ljutomer" kot zgled. Ta sUka je 
sicer dobra, vendar se nam dozdeva, da je glede na svoj namen prenapolnjena s po- 



219 

drabnostmi. Gotovo ne bode nihč« tako pedantičen, da bi terjal od (»t rok , da ved6 
Telikost njiv, travnikov, vinogradov itd. v Atevilkah imenovati: tudi je «edaj nova mora 
že toliko prevladala^ da ee v knjigi skoro izključljlvo rabi. Jako imenitno jo {ki u«''cu(f 
ie pri doiuoviuoslovji opozaijati, kako mo<im»- upliva narava pusauK^znih krajev na vse 
človedko bitje. 

V zgodovinskem delu ae g. pisatelj iz]KHltika nad branjem ..Belizani** v II. Be- 
rilu, iVA da ni resnično. Mi pa mislimo, da malo de, je li branje istinit(» uli ne, go- 
tovo pa j«' kakor po tendenci tako po obliki eno najlepših in juko pri}iravni1i. <la /vedo 
po Djeui otroci ie na srednjej stopnji, kako jo Oisto in nesebično domoljubje! Karol 
Veliki je res imenitna zgodovinska oseba, pa naAim sloveuskim otrokom za(b><tujr. ako 
k nekoliko o igem zvedo; sicer pa lahko vsak. komur Berilo prrmalo puuuja. i/, svo- 
jega nekaj doda. Želeti bi pa bilo, da bi bil g. pisatelj tudi i/pre^nvorii o tolikanj 
imeuitiiib slikah iz domačega življenja, po kterih «Hliiiih je mogoee ureiK-eiu ]Mika/.ati, 
da člove&ke kreposti; kakor hrabrost, poštenje, človekoljubje, domoljubj»' itd. uiso >aino 
D^ T krogih, večini učencev nedosegljivih, temveč da se vse t«' lastnosti nahajajo 
tudi Y revnej hiši, a zategadel uiso nič manj vredne! Pri prir(HU>pi>u in prirodnslnvji 
podavajo se nam v občo veljavna načela; le v slikah bi bili nekoliko bolj i/bireiii. Po- 
hvale vreden je dodatek o človeškem telesu, a v metodiko pniv xa ]>niv n«* sjiada. V 
Mfttavku o računstvu bi se nam bilo lahko povedalo, kako izvrstno jo rariuijiuje s 
paličkami pri piTencih. Tudi mislimo, da mora že pri pi-veneih ustno in pisnuMio i-a- 
^nje^je segati iz roke v roko. Glede množilke ali poštevanke je ns [»otreba. da se 
nazorno učencem pojasni, nič manj potrebno je pa tudi, da si jo nudianieuo /a]Mininijo, 
kar sf zgodi, ako jo po starej navadi neprestano vsi vkup ponavljajo. l>a je i)i-i risauji 
tako malo uspehov zasledovati, kakor toži g. pisatelj, temu je morebiti tudi to nekaj 
krivo, ker si glede metodike in tudi glede gradiva niso vsi edini. Pri lepopisji bi se 
bilo lahko omenilo, kako napačno in dolgočasno je učenje po i)redpisih. kt(>re imajo 
učenci pred seboj ali pa na tabli, ter jih uro za uro mehanično prepi^>ujejo. Malokteri 
učenec ae tem potem svojstev lepopisja zaveda, temveč navadno po svoje črke pnvstvarja 
in prenareja. Lepopisni uk ns^ ne bode samo genetičen, temveč tudi nazoren iu iz- 
obraževalen; le-to pa je, ako se v vsakej lopopisnej uri delajo uzorni pivdpisi na taldo 
ter se v vseh svojih delih dovolj pojasnjujejo. Le tako se bodti učenci čistega, zaved- 
nega in lepega pisanja privadili 

Sicer pa radi pripozuavamo, da jo knjiga kljubu tem nralenkostim dobro rabljiva 
in jo tudi prav gorko vsem učiteljem, pa tudi drugim prijateljem šole priporočamo ; 
nadejamo se, da najde v njej vsak, ako ne vsega — in v kterej knjigi je vse V — vsaj 
neki^, kar mu bode ugajalo. F. P. 



Poročilo o srbskej književnosti. 

L 

Slovencu, znajocemu srbski in zanimajočemu se za srbnko literaturo, je jako 
teiko doinati za novejAe proizvode, in zategadel so ]iorooila o srbskej književnosti ko- 
likor toliko koristna. Začnimo z leposlovno literaturo. Velevažna knjiga je gotovo 
derteti zvezek zbirko: ,,Pevanija Zmaj Jovana Jo v a no v i ča*". V tem zvezku natisneni 
so .(ijuliči** in nektere druge pesni, ki se niso v jjn^jšnjih zvezkih uvrstib*. Zmaja 
hvaliti bilo bi bas tako smešno, kakor če začne kdo hvaliti našega Prešerna. Vsak. 

15* 



220 

kdor koli kaj Te o srbskej literaturi, poznš Jovauoviča, največjega pesnika srbskega. To 
jo zadnji zvezek iijojfovih „Pevanij** in velja (55 kr. 

Druga isto tako važna literarna prikazen je knjiga ^Pripovijcsti Stjepana Mi- 
trova Ljubifte", u Pančevu 1882. 8^ Str. 386. To je prvo popolno izdanje LjubiSimh 
(Ifniogorskih in hercegovskih povestij, ktere so biser novejše srbske leposlovne literature, 
a bile so pa do zdaj raztresene po raznih časopisih. V tej knjigi natisnene so razven 
popisa Boke kotorske še sledeče povesti: Kašnjom Macdomac, Skoči djevojka, Ščeptt 
mali, Prodaja patrijara Brkiča, Pop Androvič novi Obilic, Eragja i prekragja zvom. 
Prekleti Kam, Gorde ili kako Črnogorci ljube, Sud dobrih ljudi. — Vse onebe, ki T 
teh pripovedkah nastopajo, so uprav tvpične, a jezik Ljubišinovih pripovedij je tako 
krasen, kakor ga le v večno lepih srbskih narodnih pesnih nahajamo. Životopis in 
kai-akteristika Ljubišina razložena in opisana je v uvodu. Cena 1 gld. 20 kr. 

Kot tretjo važno literarno prikazen zabeležim naj izdanje vseh spisov Ojnn 
Jakšiča, znamenitega pisatelja in slikarja srbskega. Do sedaj izšle so tri knjige, ▼ 
prvih dveh priobčene so pesni — lirske i epske — a v tretjej pripovesti. Kedar iz- 
idejo vsi spisi Jakšičcvi, govorili bodemo o njih in o njem obširnejše, zdaj le n&-iy« 
opozonijemo slovensko občinstvo. 

Ime Milomda Sapčanina je dobro znano in on spada med najboljše živeče 
pisatelje srbske. V knjigarni A. Puriča v Belem Gradu izdal je n(»davno popolno zbirko 
svojih pesnij z naslovom: „Vihari i žubori". Cena 1 gld. 

Dmgutiu J. Ilijč izdal je svojo dramo v petih dejanjih „Kralj Vukašin*, Ta 
drama igrala se je že nu gledališči v Belem Gradu in sicer s krasnim uspehom, a 
.jMatica Si-pska" prisodila jej je 300 gld. nagrade. 

Uzorna kujigania „brače Jovauoviča u Pančevu" izdala je že nad 50 zvezke? 
svoje narodne biblioteke, a v zadnjih sešitkih čitamo tudi epsko pesen slavnega 
pesnika in vladike črnogorskega Petra. Petroviča Njeguša: „Slobodijada". 

Važna dela iz znanstvene literature so sledeča: „Srbi u Ugarskoj, njihova po- 
vesnica, povlastioe, orkvo i politično i dništveno stanje. U dve knjige. 8 francoskega 
od Emila Pika prevco i dopunio dr. Stevan Pavlov ič. (Tej knjigi prisodila je ,rltfa- 
tica 8ii)skH" 300 gld. nagrade.) Emil Piko jo med Fi-ancozi na vrlo dobrem glasu, a 
tudi srbske novine piSoče o tej knjigi izrazujejo se vseskozi jako pohvalno. Za zgo- 
dovino srbsko je posebne važnosti zbirka, ki jo je izdalo srbsko učeno društvo z na^ 
slovom : ,,Istorijski spomenici južnih Slovena i okolnih naroda, iz italijanskih arhiva i 
biblioteka ispisao Vičeutije Maku še v, redovni profesor u sveučilištu varšavskom", — 
Prvo knjigo te zbirke izdal jo učeni professor že 1. 1874. v Varšavi; v tej knjigi pri- 
občuje Makušev zgodovinske spomenike zbrane v Genovi, Mantovi, Milanu, Palerma 
in Turinu. 

Srbsko novine javljajo, da je izšla sledeča knjiga: Iz srpske istorije župangskog 
vremena kralj arhontije dukljanske (zeltske) Vladimir II. od god. 1101—1113. Napisao 
P. S. Srečk o v ič. Kake vrednosti je ta spis, ni poročevalcu mogoče reči, ker se mu 
do zdaj še ni posrečilo knjige v roke dobiti. 

Veliko iu za \se slovanske pravnike posebej jako važno delo izide skoro v 
Sremskih Karlovcih. Delo to je: Crkveno pravo pravoslavne (Tkve. Napisao dr. £mi- 
lijan pl. Kadir, protosingjel i 'profesor n Sr. Karlovcima. Knjiga bode obsegala nad 
40 tiskanih pol, a pisana je povsem objektivno. Želeli bi, da nam kteri izmed naših 
juristov najvažnejše točke iz tega dela v ^Pravniku'* priobči in razjasni. — Marsiktera 
stvar bila bi vredna, da se o njej ua tem mestu kaka besedica izpregovori; toda u 
danes naj bode dovolj. Nihi^e naj pa ne reče: tu se vse zgoli hvali. Kaj pa naj človek 
stori ne^ro hvali, ako že naprej ukrene samo o do)) rili knjigah poročati! ^4. K. 



221 



Drobnosti. 

t SoIskl Bftdzondk J«nez §olar. Dne 22. februarja v tVtrti^k nam je v 
Zadm nemila smrt pokosila delavnega in vztrajnega rodoljuba, y<olskega nadzornika 
Jan«*za Šolarja. Ta vrli moŽ se je rodil v Kropi dne 27. avg. 1. 1827. Latinske 
lole je obiskaral v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil L 1850. za 
m^Dika posvt^n. S prva je bil v Radoljici beneficiat in vzgojovatelj pri grofu Thurnu, 
nato jm domači odgojitelj pri tedanjem namestniku kranjske dežele, pri grofu Clio- 
riukem. L. 1852. je začel kot suppleut učiti na gymn. Ijubljanskej« pripravljajoč se 
ob enem za učiteljsko preskui^njo. Dovršivši prvo preskušnjo iz klassičnih jezikov za 
gjmn. priSel je 1. 1854. za pravega učitelja v Celje, in od tod 1. 1857. v Gorico, 
potdm ko je dopolnil skušnje za višjo gymn. Iz Gorice je bil premeščen v Ljubljano 
L 1867., ter je postal L 1871. pod Hobenwartovim ministerstvom c. kr. deželni šolski 
ludzomik za srednje Šole na Kranjskem. To službo je opravljal med svojimi rojaki, 
dokler ga niso poslali 1. 1879. v enakej službi v Zader v Dalmacijo, kjer zdaj tudi 
njegovo truplo v miru počivlje. 

Rajni ni bil samo razumen paedagog, temveč tudi mož, ki je deloval na znan- 
stvenem polji, osobito v slovenskem jezikoslovji. Že 1. 1858. je izdal v poročilu goriške 
gpnn.: ,Die Tempora und Modi im Sloveniscben mit Riicksicbt auf das 
Deutsche und dio classischen Sprachen**. V poročilu ljubljansko gvnin. od 1. 1868. 
beremo njegovo: „Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj 
rtorilo*. L. 1869. je spisal: „0 besednih pomenih" in deloval v tem času kakor 
tudi pozneje kot odbornik ,,Matioe slovenske". Kot nadzornik zložil je 1. 187;i. z ve- 
liko marljivostjo knjigo: ^Deutsch-Slovenisehes AVorterbueh" za pi-of. K. A. 
Midiere nemški berili za I. in II. razred srednjih Aol. 

Za šole na Kranjskem je rajnki mnogo in nmogo storil. On je uravnal prvi 
slovenske parallelke po ministerskih določbah in se ustavljal vztrajno, da se niso po- 
deljene koncessije pozneje popolnoma odvzele. Ali naposled so ga le protivni življi 
izpodrinoli iz njegove preljube domovine, in moml je v Zader k dalmatinskim bratom, 
kjer je pa tudi začel vpeljavati hrvatsko-srbski kot učni jezik v srednje šole namesto 
dosedanjega italijanskega. Sredi tega delovanja ga je pa zadela kruta smrt. Na nje- 
govem grobu ne žalujejo samo prijatelji šolstva in narodne prosvete na Slovenskem in 
Dalmatinskem, temveč ves jugoslovanski narod, ki ve ceniti in čislati vztrajne rodo- 
ljube! Blag mu spomin! 

t Andrej GolImayr* Provzvišeni in milostljivi goriški knezo-nadškof in me- 
tiupolit v ilirskem kraljestvu, prečastiti gospod Andrej Gollmavr, umrl je v soboto 
^ne 17. marca po kratkej bolezni v 85. letu svoje starosti. Kajni bil je dober pastir 
uToj^-j ^edi. Bog mu daj večni mir! 

Narodna biblioteka. 1. in 2. snopič. ^Kranjska Cbeliea''. Na svitlobo dal M. Ka- 

»t^^lic. Prve in druge bukvice. Za tisek priredil R. Peru še k. Novomesto 188.'^ 

*%isnil in založil J. Krajee. Str. 82 in 77 v Ki". Cona a 15 kr. — Po primeru 

'^ke in hrvatske ,,Narodne biblioteke** in nemške .,Universalbibliotheke** začel je 

Hjetni g. J. Krajec, tiskar in založnik v Novem mestu, izdajati slovensko „Narodno 

Mblioteko**. Prvi in drugi zvezek nam donašata ,,Knvnjske Cbeliee" 1. in 2. bukviee. 

Najprej pride vseh petero zvezkov ^Kr. Čbelire" na vi-sto. potem pa druga izvirna in 

prevedena dela, kakor tudi znameniti, že tiskani proizvodi, ki se pa v knjigotrštvu več 

fl^* nahajajo. Zvezki, po 5 — 6 ik>1 obširni, sledijo v ]irimeruih presledkih in vsak velja 

I** 15 kr. — To je na kratko nači-t važnemu ]>odjetju. ki ni le slovenskej iutelligenei, 

^••iiiVfH' vsemu čitajočemu sh>v. narodu namenjeno. Vsnk. ki mu je pri sn-i lepo in 



222 

koristno čitanje, naj seže po tej biblioteki : komur je pa do tega, da podpira naSe na- j 
i*oduo slovstvo, naj pa širi to podjetje v svojem ki*ogu, da prehitro ne zamre. Kajti \» 
slovenskej nilac^nosti na književnem polji imeli bi se zahvaliti, ako bi ao moralo ii- 
dajanje te cene biblioteke ustaviti. — Prvemu zvezku je preskrbe! g. K. Perušek 
jako primeren uvod, v kterem nam slika epohalno važnost „Kr. Čbelice*" v nata 
slovstvu. Nato sledi nekaj crtie o pesnikih, ki so pisali v ^Kr. Čb." Vseh je 12, med 
temi je devet duhovnikov, kar nam svedocH. da je ta stan že od nekdaj ua probi^f 
in procvetu nase lepe književnosti vztrajno in marljivo deloval. Med pesniki se pa tudi 
nahaja dr. Fr. Prešeren, ki je v Kr. Ch. nmogo svojih divnih proizvodov objavO; 
na pr. v 1. zv. Slovo od mladosti, Povodnji mož, Lenora; v 2. zv. štirje sonet^ 
Hčere svet. Nova jusarija. — Kraje eva biblioteka je torej velike podpore vredna. 
Slovenci sezite po nj«>j! 

„Joar-fLxe^^-Marš za glasovir, vglasbil in slavnemu llteranio - zabavnemi 
klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. — Tako se imenuje prav mikavna, na dor 
mače napeve spominjajoča skliulba. Ona je v jako priprostem slogu iložena, tako da jo 
vsak, tudi manj spreten igi-alee lahko igm. Ker je delo nadarjenega mladega skla- 
datelja založila ^Glasbena Matica**, priporoča se že ono tudi po tem si. občinstvu. Cen* 
je skladbi iO kr. s poštnino vn'd ter st» dobiva mzven jiri „CTlasbeni Matici^^ tudi pri 
J. (liontiniji v Tjubljani. 

UniTerzalna biblioteka. Svezak I. Pjesme u prozi J. S. Turgeujeva i 
ruskoga preveo E. Matic. Oiena 12 nve. Zagreb. Naklada „Hrvatiike kigiian* 
G. Grunhuta. 188;). Str. 79 v IG". — G. G rU nhu t, izdajatelj ^Hrvatske Vile* osaofiA 
je „Univerzalno biblioteko** po najnižjej ceni. Ona bode hrvatskim čitateljem donateb 
najveljavnejAe proizvode ruske, fraiu^oske, angleške in italijanske književnosti, a raivca 
tega tudi dobr^, netiskane plodove hrvatskih pisat.eljev. Tako nam podaje prvi iveidk 
„Pjesmi u prozi'* J. S. Turgeneva s kratkim predgovorom g. K. Matička. Vsak 
16. dan izide zvezek od 4— G pol in velja 12 nove. S tem opozorimo Slovence na to 
lepo podjetje! 

8iavouien vom X. bi8 zuni XIII. Jahrhundert. Nach dem Kroatischen dei 
Prof. Vjekoslav Klaič von Dr. Ivan v. Boj nič i (^ Agnun. I>ruck von Igo. 
Granitz & Comp. 1882. Str. 51 v 8**. — Ta knjižica je prevod one razprave, kten> je 
na.^ marljivi sodelavec g. prof. J. Steklasa v drugem snopiči tega lista etr. 115 H- 
tateljem naznanil. NemAki ta prevod prina.^ila je „Agmmer Zeitung*' v podlistkili. 
Mi odobrujemo to ]K)četje, kajti le na ta način se Nemci najprej seznanijo s hrvatsko 
zgodovino, kakor jo učijo domači zgodovinoslovci. 

Narodne satlridno-zanloiljive podragačiee. Skupio ih po Boki kotorskoj, 
Cmoj gori, Dalmiw3iji a najviše po Hercegovini Vuk vitez Vrčevič. VIIT. 148. Cena 
65 kr. To delo izdala je knjigarna Dragotina Pretner-a v Dubrovniku kot X. zvezek 
svoje ,,Narodne biblioteke''. Rajni Vuk Vrčevič poznal je vrlo dobro običaje jniuih Slo- 
vanov, sosebno pa Hercegovcev, ker je tam več let bival kot avstrijski konsal*. 

Taras Bulba. Povest od H. Gogola. Prevel H. Bončov. SrMee. IBSi. 
Str.113,8**. Od „Bulgarskega književnega d r u s t v a" v Sofiji doAla nam je povest 
znamenitega niskega pisatelju, H. Gogola, v bulgarskem prevodu. Prelagate](j H. 
Bončov podal nam je tudi krat^^k uvod z životojiisom ]»isateljevim na Ktr. 3 — 13. 
Veselo znumcuje y fo, da se začenjajo <ltda ruska tako pridno prevajati v dnige slo- 
vanske jezike. Tudi pri SU»vencih s«* hniui, kakor v«'mo, več prevedenih ruskih del T 
rokopisu, a obžalujeni<> le, da ne pridejo na svetlo. Zdi se nam, da se naše občinati^o 
za take pr<*vo<le pn'malo zanima, ali oni so velike važnosti za razvitek nai^ega .nacodr 
nega mišljenja in značaja I g. 



223 

BMIoteka u i^TlJest BalraatfliiBku upravljena od J. Gelčiča. Svezak 
J— XXII. — Vsak mesce prideta dva zvezka na 3—4 polah na svetlo. Cena je 
ii. 50 kr. za celo leto. Delo zalezuje tiskarnica Joža Flori v Dubrovniku. Na 
ili 8 polah nahajamo v italijanskem jeziku med drugimi: Colonio di Slavi di 
Imazia in Istria, di E. Nicolich. Giovanni Augusto Kaznačid. Cenno 
rDlogieo, in Se mnogo drugega zgodovinskega gnuliva. 

BelMakLuen ans Indien. Von Herm und Frau Wereschagin. I. Baudcheu: 
Himalaja. Hit Dlustrationen. Leipzig, Tauber. 1882. — Noni<*i se radi pobabajo 
m, da so oni pre najbolj zmožni po svojej gibčnosti posredovati med narodi in se 

ndomaciti v tujem iivlji. Pripoznati pa se moni. da so oni za raziskavanje 
italskih jezikov mnogo mnogo storili, da si niso po svojej zeuiljepisnej legi v prvej 

prisi^eni — pečati se s tamoSnjimi razmerami. Ustanovili sodru§tvo: Deutsche 
rgenlandische Gesellschaft, ki ima po vsem svetu 1028 udov, v Avstriji 
tanimsjočih se za znanstveno raziskavanje jutrovib jezikov. Oe ne v prvej vrsti iz 
•rijalnega, vsaj iz idealnega ozira je potrebno, da se Slovani, za iHdi najmnogo- 
aejM indo-evropski narod, začno zanimati za ^l^po indijsko d^žnlo'', kakor jo ime- 
jo na.^ narodne pesni. 

Vsemu omikanemu svetu je znano ime VereSčagin, odkar j« nedavno po svetovnih 
ih svoje genialne umotvore v slikariji razkazoval, /e zaraditega mora biti za- 
▼o sli^ti, kaj pripovedujeta VereSčagin in VereSeagimca o svojih potovanjih po 

silnih gorah. V tem slučaji se ne morcia i)okoriti zahtevam, ki so včasih stavijo, 
i slovenski leposloven list ne smel prinii.šiiti kake prestav««. Zaradi vsebine in ob- 
hočem slovenskemu občinstvu v enem prihodnjih listov ^Kresovih** podati drugo 
a^e prve knjige. Za danes samo to naznanilo! K. (Uoser. 

Dmreh Sibirflen. V lanskega „Ki-csovega** letnika 5. snopiči ^\\'. 278. onien- 
knjiga angleltkega duhovnika Henry La nsdella: „T)irough Si beri a** izšla 
nem.skem prevodu pod napisom: ,,Dnrch Sibirion. Von W. Miildemann. Bei 
^ostenoble. Jena, 1882*^ 

A» M. Slomšek t ^8keJ prestavi. Frantisek Klima, češki pisatelj in župnik 
nsui je £e več Slomsekovih del iz slovenščine v č<.'Nčino prestavil, (tlasijo se ]>a 
[kisi tako>le: 

1. Anton Slomšek-ovv Homilie na opi§toly i"oku cirkevniho. Ze slovinskeho na 
K česky preložil Fr. Klima. Tiskeni akciove nioravske knihtiskarny. V Brnč ..Skola 
skeho Srdce Panč** 1877—78. vel. 8" v .-J delih. 

2. Anton 81omsek-ovy Homilie na evandelia roku cirkevniho. Ze slovinskeho 
jMjk čcsky preložil Fr. Klima, ftinii* v Krasne. V Bm^. Tiskem Vilema Burkarta. 
dadem „Školj B. S. V:'. 1880. vel. 8^ (III) — 2«7 — (I) stran. 

3. K&zani na slavnosti HČkterych svatj?«h a svetic. Napsal j)i*ivodne Anton 
rtin Slom^k, bisknp Labutsk^. Ze slovinskeho na česky jazyk pfevedl Franti-^ek 
ma, faraf" v Krdsne. V Brnč. Tiskem a nakladoni knihtiskaniy benediktinske. 1882. 
. 8*. 50 strani j. 

in 4. Se njegov životopis: Antonin Martin Slomšek, kniž^biskup Lavantsky, pri- 
n/ apoitobke stolice, mč§t'an Rimsky. Jeho život a apostolska činnosf. Ze spisu 
insk^ho FrantiSka Košara pfeložil Fr. Klima, faraf v Krasne. V Bme. Tiskem a 
hdeni knihti8k4my benediktinski. 1882. v vel. 8*». U stranij. Dr. F. S. 

Brieeins Preprost. Štajerski Slovenci imajo mnogo imenitnih mož v starejSem 
lovejSem veku, kteri so se odlikovali ne samo v visokih svojih državnih in crkvenih 
bah, marveč tudi kot pisatelji v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. „Knji- 
la zgodovina fitajerskih Slovencev*", spisana po našem učenem rojaku g. prof. Ivanu 



224 

M a C u n u , ktero že težko pričakujemo, bode Slovence seznanila z marsikterim do zda 
^e neznanim slavnim rojakom. Jaz pa predstavim tukaj častitim čitateljem Kresoria 
zopet enega rojaka, kteri je bil po celem našem cesarstvu naglasu, in sicer Brikciji 
Preprostega. Pozabljivosti gaje rešil pisatelj L. Fiacber v svojej knjigi: Notitiai 
urbis Vienensis. Supl. III. pag. 31 seq. Po Fischerovem poročilu je Brikcij Pre 
prost bil rojen v celjskoj okolici; kdaj se je bil narodil, ni mogoče dognati, bržkom 
v drugej četvrti petnajstega stoletja. Bil je magister liberalium a rti um, docto 
theologiae in lector theologicus na collegiji sv. Miklavža v Bedi, trikrat (1480 
1491 in 1497) rector magnificus dunajskega vseučilišča (Conspect. Histor. unifen 
Vien. Catalog. Rectoruni acad. pag. 52 scq) in osemkrat dekan theologične fakultete 
v tej svojej službi je ustanovil nekoliko štipendij v takozvanej : Bursa agni, ki se j< 
z dvorno resolucijo dto. 15. sept. 1784 začela imenovati: „Bricciauisch-Ramingi8ch( 
Stiftung". Leta 1492. je postal Domcantor, ktero službo je opravljal skozi de?« 
let. Leta 1493. je imel na cesarja Maksimilijana L, ko je ta kot rimski kralj slovesu 
v mesto Dunaj stopil, slovesen nagovor, v kterem je med drugim kralja prosil, m^ 
stare privilegije vseuoiliščne potrdi. Bil je tudi učen pisatelj , in c. kr. dvorska bi 
bliotheka hrani njegov kommentar o Ciceronovej Rhetoriki. (Glej Micb. Denis 
die Merkwurdigkeiteu der k. k. Garellischen Bibliothek Wien 1786, str. 195. Umri j 
29. novembra 1505). I). Trsienjak. 

Andreja Perlaha (Andreas Perlachius, Stirus Wittscheinensis, iz Svičine n» 
Mariborom) sem že omenil. Ta slavni štajerski Slovenec je bil „doctor medicinae* 
leta 1539. rector magnificus dunajskega vseučilišča, in pozneje načelnik konsistoriji 
Ustanovil je za medicince poseben štipendij. Skozi 34 let je bil professor mathf 
mat um. Med njegovimi spisi so znani: 

1. Ephemerides pro anno Domini 1529 cum configurationibus et habitudimbo 
Planetanmi inter se et cum stellis fixis insignioribus. 

2. Idem pro anno 1531. 

3. Usus Almanach sen Kphenieriduni rx commentario Georgii Tanstet^r CoDi 
uiitii praeceptoris sui docerpti. 

4. Commentaria Epbemeridum ad usum studiosonim descripta. Viennae 1561 
Vrč o tem slavnem moži nahaja se v Denisovej knjigi: Buchdruckergesobicbt 

str. 172. 189. 238. 351. 355. 465. 471. 62<)., in v istega pisatelja knjigi: Merkwftrtlig 
keiten der k. k. Garellischen Bibliothek str. 269. 

V crkvi sv. Štefana na Dunaji pokopan dobil je od svojega prijatelja Filip 
Gundela sledeči grobni napis: 

I). O. M. Andreae Perlachio, Sfvro, summae eniditionis Mathematico et Medi« 
l>ietate, moribus et ingenio integerrimo hic sito, qui vixit annos 60. mens. 7. dies 2^ 
decessit 11. Junii anno Christi 1551. — 

Se drugega štajerskega Slovenca naj omenim, in sicer Mat ij e L u ban a. Kak( 
iz Ederovega Catalog. Rector. zvem, bil je „Mathias Lubanus** rodom Celjan - 
Ciliensis Stirus, in leta 1574. rector Universit. Vienensis nec non pri marin 
Phjsicae professor. Kdor kaj več o njem najde, naj priobči v našem časopis 

D. Trstenjak, 

Popravek: V 3. štev. na 132. str. beri v 3. vrsti dugega soneta: „Domovj^ i 
oltarje dali tvoje'' nam. „na oltar podali tvoj*''*. 

Listnica nrednlStva: F. K. <A>rnix. Prejeli oba spisa, a ne moremo porabiti. • 
G. pisatelje iti založniko prosimo, naj nam nemudoma svoja nova dela na ogled p 
šiljajo, da jih o pi-avem času v listu naznanimo. Tudi cena naj se knjigam dostav^ 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni nrednik: Dr. Jakob Sket. 



' 




Lieposloven in znanstven list 



Leto III. v CeloTfi, 1. miiJa 1883. Štev'. 5. 



Luteranci. 

HistorkVn roman. Spisal Ani(m Koder. 

(Daljo.) 

Ednajsto poglavje. 

Odhajaš že? Se dneva zora spi, 
To slavca le je v sei'! žvrgolenje, 
Škrjanea ziblje Se v razorji son. 

Romeo in Julija. 

Irikrat je vzhajal mesec potem, (Vtvrta not^ pa je bila olilariia. 
In v takovej no^i je čakal Knafelj grajsko hčer pod ko?»atim kostanjem 
oh grajskem ozidji na severiiej strani. Saj mu je obljubila, da Trnje, 
doklftf ne pospi vse po gradu, pa da je ni strah same iti skozi dvorii^ee 
na vrt pod visoko drev6. 

Knafelj je položil roki okoli njenega života, ko je pritekla po pesT^enej 
st«i, in dolgo jej je zrl moU6 v lepo plavo o.k6. Potem jo je vprašal : 
rLavra, ali me res ljubiš tako, kakor nevesta svojega ženina, ki mu sl(»di, 
w je treba, na konec sveta in deli z njim gorj6 in srečo?" 

Tiho je bilo zdaj nekaj (^asa, da se je fulo težko dihanje gnvjsk(» 
khre, ki je nagnola lice na Ijubčekove prsi in dejala bojei^e : „Zakaj go- 
Torifi tako, dragi moj V" 

„Zat^ ker t^ ljubim tako nepopisljivo, kakor solnce zemljo, ktere 
•^ nikdar nagledati ne more, ki jej pošilja Idedo luno, ko pada v morje, 
in dato zoro, ki naznanja prihod njegove ljubezni." 

„In zemlja je tudi hvaležna za tako milobo. Lepo cvete, zeleni 
in lori o solnčnih žarkih in umre ter zledeni, ko pojemlj(» luč njenega 
toTariSa," odgovori urno deklica. 

jjKaj si rekla? O reci še enkrat, draga moja: Zemlja zeleni v Iju- 
l^ni in umira brez nje! Kaj pa (Movek, povej Lavra, kaj je on brez 
Ifnhpzni?" povzame Knafelj in strastno poljubi svojo tovaršico. 



22r> 

^Ti si danes teko čudno razvuet, dragi moj; takov j5e nisi liil 
nikdar, kaj ti jo ?'* vprai^a nekako bojo?e Lavra potžm. 

„Nir mi ni, samo ])0jim se, kako l>ode žifelo moje srce, ko mu 
izgine za vselej Ine tvoje ljubezni; saj praviš, da zledeni cel6 zemlja ; 
hrez milodejn(» gorkote.^ . 

„Ti dvomiš o mojej Ijuliezni? Sramuj se take misli brez iizroka!" ; 

„Lavra moja, srce človeško je uganjka, ktere najvišji modrec raz* j 
vozlati ne more. Izja-eminja se kakor luna na nebu, ki sveti le nekaj ■ 
ur, ki vzhaja vsako nor pozneje in pozneje, a nap6sled izostiine." 

^Kaj sem ti storila, da trjiineiš s takimi mislimi noe6j moje srce, 
in vendar si obetal, da mi imaš poroeati važnih stvarij, kterih naj se ne 
strašim." 

^Pae zlata Lavra, eemu ti zakrivam oblak, ki se je privlekel nad 
najino Ijiiliezen, ki vsuje, prej ko se morda zaveva, ledeno točo, ki uniči ; 
zailnjo bilko npa o b'i)ej najinej bodočnosti; zakaj povem ti, dele moje. j 
prej nego solnce trikrat vzhaja, odpelj(» me pot za one daljne gore ondi "j 
za v nebo kipečim Triglavom.** s 

Stresla se je grajska hči po vsem životu pri teh besedah, in desnica, 
s ktero je gladila otožne^ tovariševo čelo, zdrsnola jej je ob životu, in de- 
klica vpraša: „Ti greš, zakaj greš. kam greš in brez mene, in za vselej?" 

Toliko stavljenih vprašanj v enem stavku , kdo bi jih odgovoril 
tako urno in z lahkim srcem? 

„Jaz odhajam, ker te Ijnbim, kakor še nisem in ne bodem nobenega 
človeka več na svetu, )>olj kakor samega sebe, kot domovino in bolj, sra- 
mujem se skoro t(^ besede, bolj kakor sveto stvar, kterej sem izročil STOJe 
nesrečno življenje. Lavra moja, jaz grem, ker ti yo§im srečo, ker ti ne 
želim takove osode, kakoršna je moja; kajti mene bodo, če me še niso, 
izdali prijatelji moji, ker sem jim mlačen, nedelaven tovariš. Kam grem? 
To vprašanje je lahko, a tt^žek odgovor. Tja, golobica moja, kjer ni po- 
treba človeku zataj(»vati svojega prepričanja, kjer vlada mir in brato- 
Ijubje, in kamer me vabi moj prijatelj Primuž Truber, kterega pre- 
klinjajo njegovi rojaki za njegovo Ijuiiezen." 

Tako je govoril Knafelj svojej tovaršici ter pristavil brigoč njene 
v curkih tekoče solzil po bledem lici: 

^Odpusti, draga moja, tem besedam! Ti, le ti bi mi bila lahko še 
rešilni angelj, ki bi me prii)eljal s pota moje pogube, kakor učž vasi dn- 
hovniki, v naročj(» crkvi, v kterej me je rajnka mati moja izredila. Zdaj 
j(^ prepozno. Prisegel in zaklel sem se tovarišem , da ostanem zvest 
svojim načelom. Povrh si zapomni, skrivna prijateljica moja, kdor iz- 
premeni svoje dejanje bn»z prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. 
In tako najbolj gnusno, vse veke od vseh narodov prokleto ime, bila bi 
moja smrt. Prosim te torej še enkrat, odpusti mi, nepozabljiv angelj 



227 

moj! Jaz ne morem tu zaradi tebe vec^ ostiiti, ti pa z inoiioj. s pro- 
klctiin Interancem, hežati ne sme.š, in ti ne velim, — ker te ljubim. "* 

Tiho je bilo po teh besedah pod grajskim kostanjem. A med tt»m 
se je grajska hCi izvila iz Knafljev(»ga objetja in dejala resno: 

„Pojdi dragi moj, (*e je tako, kakor praviš! Zaradi mene ni vnMlno 
prelaiuljati danih priseg. A nieen je izgovor, da odhajaš zaradi tega. 
ker me IjubiS! Povej mi za slovo, kje je zapisano v sv. pismn. da 
vpraša prava ljubezen po veri in stann. Knatelj, ti si V(*lik neenee svo- 
jega mojsti-a, a poslednjega stavka nisi razumel. Zaradi tega pojdi sam. 
kamer te je volja, kdo vpraša — ." 

Poslednjega stavka ni izgovorila grajska hei, le z obema rokama si 
je Ziikrila obraz ter omahnola na peseeno stezo. A Knafelj j«» j)lanol 
kvišku in dvignol v solzah utopljeno deklieo in klical : 

„Lavra, dete moje, sreea moja, ali greš ti v lesniei z menoj? Ali 
ti» ne plaši preganjanje, revšeina in trpljenje luteranskega duhovnika?^ 

Odgovarjala ni grajska hei takovim vprašanjem, le oei polne solz 
jfle so se ('Lstiti in svetliti. in težko dihanje se je pomirjevalo, in mrzle 
roke so dobivale prejšnjo toploto. 

y,Hvala ti nepopisljiva, Lavni moja, za tvojo preveliko ljubezen. 
ktere jaz ne zaslužim in ki je. vreden nisem,'* odvrne Knatelj |>otem in 
pritisne strastno Lavrino roko na svoje prsi in poljubi d(^kli(*o v vroee 
liei*, a nat6 pa re.?e: 

^Vredi torej svoje reei in bodi pripravljena! Tretjo nor le bodem 
eakal pod ravno tem kostanjem, ali varujva se m<'d tem. da se ne iz- 
dava; izgubljena sva lahko oba." 

Vzkliknola bi bila samega veselja mlada Lavra i>ri teh besedah, da 
lii bil jek po gorah odmeval ; saj jej j(» zrlo naproti lepo življenje na 
strani ljubljenega moža! Srečna dekliea ni poznala življenja niti njegove 
goljufije ne bridkosti. Bivanje na samotiH»m gradu poleg )»olehnega, 
rmerikavegsi oeeta bilo je njenemu zgodaj vzbujenemu srcu največje gorje. 

Potžm sta zaljubljenca v sladkem objetji pod kostanjem š(» dolgo 
sanjala o svojej bodoeej sreči na Nemškem. Kako si hočeta urediti pri- 
jetno življenje, pa kako se ljubiti in zvesta si ostati! In ko se pomiri 
viharnost v preljubem domovji, hočeta se vrnoti na Slovensko. Saj jima 
iKHle Oire odpustil, ko ju nihče več ločiti ne more, in z ljubeznijo mu 
hočeta pot^m stotero i)Ovračati s<»danjo žalost njegovo. lUideti je jelo 
nebo ondi za Viženskim vrhom, ko se ločita Lavm in Knafelj, zatrjujoča 
si Se en pot, da črez tri dolge <lni ni več za nju ločitve, tejuveč samo 
ljubezen, nič kot ljubezen! 



liv 



228 



Dranajsto poglaTje. 

,yGlaub' mir's'' — setzte hinzu der Freund, 
Und lachte und seufzto iind lacbte wteder. 

HeiiU. 

Na jiižnej strani Cerkelj ob cesti stoji dandanes velika zidana hiša 
y eno nadstropje, in ondi se toči vino, prava kislica in žganje in kakova 
mesena klobasa se tudi dobi za prigrizek. Na ravno tem mestu je stala 
za naSe povesti pol zidana, pol lesena koča, pricestna krčma. Nič ni 
ostalo, od nje v današnje čase kot hiSni priimek: „Pri Jajcu" in pa pra- 
vica točiti vino in žganje. 

V t(;j krčmi „Pri Jajcu" sedel je tretji večer po dogodbi v prejSnjera 
poglavji tuj človek in žganje je pil po malen), a precej pogostoma je 
pogledaval skozi malo okno na cesto, ki v Kamnik in Mengeš vodi. 
Mračiti se je že jelo med tem in iz zvonika je naznanjal zvon „Ave Ma- 
rijo". V tem trenotku je stopil v krčmo visokorasten, debehihast krčniar, 
snel je pokrivalo ter jel moliti na glas angeljsko čefičenje. Že prej je 
namreč skrivaje opazoval svojega gosta, a ta mu ni bil nič kaj povSeČi. 

„Kdo \^, ali ni ta griva i^četinasta povrh še hiter«, in mene zaprA 
nap6sled, ker mu kupo žganja prodajam," sodi pri tem opazovanji mol. 

Znano je namn»č, da je bilo z ostro kaznijo prepovedano občevati 
z lutoranci in .^e toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega je 
krčmar, zviU glava, že težko čakal priložnosti, da jame moliti na glas 
angeljsko češčenje, tako sklepaj6č : „Ce moli z mendj in mi odgovarja ta 
griva, kakor se spodobi, pot^m je poi^ten in pije naj, da pod mizo pade ; 
ako ne, skusiti moram, da ga spravim na cesto." 

In pivec ni odgovarjal krčmarjevej molitvi. Pokrivalo je globoko na 
oči potisnol, po mizi bobnal s prsti in v pijačo je zrl, kakor da bi se 
moglo kdo zna kaj videti v njej. 

Jezila je krčmarja ta luter^^ka svojeglavnost, da mu je kar po hrbta 
mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček , kterega bi 
si bil upal on sam kakor mačko črez streho zalučati, ko bi bilo potreba. 
Zaradi tega je prisedel za omizje h gostu rek6č: 

„Kam si namenjen prijatelj ? Noc6j bode temno kakor v rogu. Za 
ped daleč ne bodeS pred se videl , če skozi vas kolovratiš ; povrh je v 
zgornjem konci se zadnja povodenj most odnesla." 

Dobro je razunud pivec te besede ; kajti hudo je pogledal izpod 
čela svojega tovariša, pot^m kupo polno žganja izpil ter rekel: ^Piščeta 
se boj6 ti^nc; zaradi tega ob solučnem zahodu na gredf zletž in potak- 
nejo glave pod peruti, nam je pa noč Ijubf^a kot dan, ker lisjaki, ki nas 
ob solne i oblazujejo, tedaj vso moč in pogum izgubi!" 



229 

y astnioo se je grizel krSmar; kajti tudi on je opazil, kani merijo 
te nagajive besede, in jezno je pristavil : 

„Kaj pa. ko bi lisjaki po dnevu v brlogu apali in stoprav v noč na 
lor hodili, in naposled bi ujeli dihurja v past, da bi se zvijal kakor kača, 
čf» jej na rep stopiš ?" 

Ta pogovor, ki bi se bil nedvomno izpremoiiil v prepir, končal je 
r istem trenotku tujec, ki je v krčmo stopil in molčč k prejšnjemu pivcu 
prisede]. 

Kakor da bi se bil krčmar prestrašil suhega, širokoplečega in ru- 
dečelasega pridleca, ker je baš prej o lisjaku govoril, vstal je in odšel 
po pijače. 

„Kako si opravil, pokaži srebernjake!" rekel jo prvi pivec sos(jdu, 
ko sta bila sama, in pokazal je z desnico, kako se šteje denar. 

Haztegnol je tovariš v smeh svoja zijava usta, da se je nekaj uma- 
zanih sob pokazalo, in tiho rekel prst položivši na usta: „Molči Goriček, 
stene imajo ušesa, in še muham, ki nam med pogovorom na nos sodajo, 
ni vselej zaupati!^ 

Med tem pa je segel v žep svojih usnjatih hlač in položil pest 
svetlih srebernjakov na mizo, rek6č: 

„61ej jih kebre sreberne! Konmr takovi pod srajco lazijo, isti je 
pravi mož, in njega ni o svečnici ni o kresu več v roke ne zebe!** 

„In popraskajo ga povsod, naj ga v peto ali v grlo srbi," pristavi 
naš znanec Goriček in seže lakomno po denarji, kakor češ: „Daj, pusti, 
kaj nmed ti o denarji!" 

„Ne glej jih tako, kakor Eva jabelko spoznanja ! Veš, ti te ne za- 
peljejo, kakor so našo prvo mater; kajti ti so moji, a pošteno zasluženi/ 
odgovori smejč se tovariš Urban Kos, na pol postopač, na pol mešetar, 
ii Kamnika na Šutni domd in Goričkov stari prijatelj, ko svetle sre])er- 
DJake zopet v žep spravlja. 

„Dihur te vzemi, griva lisičja! Kako sva se zmenila o tej stvari? 
Kaii, štej, polovica je moja; obljubil si mi jo, če ne, zadavim te kakor 
polha," jezi se Goriček in se šiloma v tovarišev žep zaletuje in praska 
po njem kakor petelin, če v gnoji črva diši. 

„Ne bodi siten! Ti bi Se svojemu patronu, svetemu Matiju kaplje 
žganja ne ponudil, griva lakomna, ko bi k tebi prisedel , za en groš bi 
ga pa ^ s palico udaril," pristavi tovariš šaleč se in meni nič tel)i nič 
po kupi seže ter jo v enem dušku izprazni. 

„Smeh na stran in norčijo ! Povej, kako si opravil V** vpraša zopet 
Goriček in gole radovednosti z očmi namežikuje. 

„Ti si kakor smola in tisti naglavni greh, ki mu pravijo lakomnost. 
Čakaj in potrpi in ne bodi kakor ogenj! Veš, jaz sem bil pri Kramarji 
in sem mu naznanil kakor pri spovedi vse. kar si mi naročil. In kaj 



230 

jo ivkel pasjedlakor sivi? Jaz li no vorjamom vsega, pravi on: kdo zim, 
C-e iii.si sam luteri^, pravi, in nio le za nos vodi§. Ce je tako, kakor po- 
ročaš, pravi, prepričam so sam in pošljem biriče v Strmol. Pot<žm pa 
se oglasi, ko ga zvežete in priženete k meni, in izplačam ti, kar je ob- 
ljubljenega/ 

„Torej ti ni nie odštel na roko? Odkod imaš pa srebernjake?** 

„Tega ne reeem, da bi ne l)il dal nieesa. A z veliko silo sem nio 
izmolzel te beliče, a ne na raenn, le za moj trud mi jih je izplačal, da 
v<?s. in moji so kakor je ono žganje tvoj«», akoravno ga še plačal nisi iu 
ga baje tudi ne boš. ker nimaš drugega okroglega kakor grlo žejno ? 
svojem premoženji." 

Jezilo je to nepreveselo poročilo Oorička, da se je za ušesom praskal, 
vprašaj6č: „Toroj pridejo no(?6j? Noč je primerna, lune ni in grajščak je 
'/4 doma. Kakor navlašč je tako v čas za lov." 

„Meni nič mari. če jih tu<li ni. Kdo ve, ali ni že kdo ovohal naš 
sled, in dol»iš nap6sled li sam s polenom po buči. da se ti ubije kakor 
pisker. Znaš, jaz ga ne grem lovit, ti stori, kar hočeš!" 

,,Veš, ker si tako gostolieseden in učen kakor šembilske bukve, 
prdšal te bo(b*m nekaj, potem pa govori ti suša študimna! Povej, od 
kdaj so rudeči lasje na svetu !** 

„Odkar jih je Bog stvaril." edreže se modro Kos. 

„Poglej. da nič ne v(»šl" odgovori nagajivo Ooriček in pristavi: 
„0d t(»daj i^o, kar je IVter sv()j<'ga mojstra judovskej dekli iž strahu sa» 
tajil, in ko se j(» poleni na dvorišči pri ognji grel, jeli so hipoma kazati 
vsi črnolasi )>iriči na-nj. rek6č: Tudi ta ru<lečelasee je izmed njegovih 
prijateljev! In on se je ustrašil potem in se razjokal skrivajo, in kamer 
so padale njegove solze, zrastle so gobe, takozvani „urbančki", in is 
takih url^mnčkov rodil si se baje ti. stari grešni Urban, ker si izdal svo- 
jega gospoda za liste kclnc, zdaj ga pa tajiš in se umikaš!" 

Zijal je ml strmenja m<*šetar Urban Kos, ko mu je zastavil Goriček 
tako uganjko, in molčal je kakor stena. Iz takove zadrege ga je rešil 
krčniar, ki je veliko mero jnjače iKKstavil na mizo; kajti videl je skozi 
razpočeno steno, da ima prišli pivec (b»nar in da bode dal kaj zaslužka. 

Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet naša pivca. 
Kos je še en pot pripovedoval vso <logodbo pri sodniku Kramarji in tudi 
naznanil, 4la boilo pošteno izplačani obljubljeni srebernjaki, če se po- 
sreči napad. 

(ioriček j)a je vso to t4>vanševo odkritosrčnost pripisoval le svojej 
modrosti, kije Kosa tako v klešče spravila, da ga na noben način za 
„talijo" ogoljufati ne more. 

Ko še potem pivca razpravljata, kako l>i s(» najbolje porabili novci, 
da bi tudi kaj prida zalegli, trdi Kos zopet svojeglavno, da bi bilo naj- 



231 

bdje z njimi kupčijo z žganjem pričeti. Tedaj hi itlovek saj yedno naj- 
bolje zdravila y hiši imel. A ko nat6 OoriiM^k nasprotuje in meni, da 
bi se Že lahko ženil potčm in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je neena kakor 
nni Luter, k sebi vzel, eujejo se koraki zvunaj iu nekdo potrka na okno. 

j,So že tukaj birici!** vzklikne Kos, ko spozna Kraniarjevega sod- 
nijskega hlapca s helehardo pod oknom. 

Ta klic sede krčmarju tako glo]»oko v pett* . da kakor p(»s . ki je 
plMT ukradel, skrivaje za durimi izgine in v veži j)rižj?aiio t reško pohculi. 
Beseda Idric bila je namreč v istem easu najhujša za krvnikom. Kjer 
je ta v svojem poslu pi-estopil prag, ondi je šk> navadno za ghivo. Iz 
tvga uzroka je morda Itiriško ime se dandanes našemu kim^tu nekaj, kar 
koliie kakor samega škrata in kar bi najrajši stri in pohodil kakor gada 
na (u*sti. — saj bil je trt in hojen sam od veka do veka! 



Trinajsto poglavje. 

Pojdi z nioiioj! 
(.'ruoubroLljeiiiv noč s»? l>ližii. 

Ossiau. 

V Uogalovij kovačnici na Klanci v Kranji bilo je isto popoldne ži- 
Tahuo življenje. Že isto jutro na vse zgodaj je namree tja naš znanec 
Kamniški crevljar Juri Kriškar prit(»kel in je (iogalo. ki je v svojej ko- 
libi na ržeue m otepu smrčal, vzdramil ter dejal: „.Iuri, ce si ])rijatelj 
moj in mož-beseda, kakor si vedno bil, kar te poznam, sezi mi v roko 
ia obljubi, da me spremiš nocojšnji večer !"* 

„Ti kopito, ti šilo ti kamniško, kaj so ti jHnlgane snedh' vse mož- 
gaue in se mrčes notri ugnezdil, da me dramiš, ko bi bilo najlepše 
J^panje in najboljše," jezi se sajasti kovač nad črevljarčkom. potem na 
ittsprotno stran leže in pristavi: 

,,Pa baš zdaj te sova prinese, smolec. ko se mi je. sanjalo nekaj 
tjiko lepega, kakor da bi komu kdo vlekel humI skozi usta. in izraelsko 
mano! Ves, kaj se mi je sanjalo, Kriškar, ti ki umeš dreto vleči, kakor 
bi ua bas godel?" vpraša potem tovariša, ko se mu zapored \o(' ]M)tov 
ziudeha. 

„Kaj bom vedel, ko sem vso noč skozi gozde sem hodil, da im* dan 
^^ prehiti in ne izda," odgovori nevoljen črevljarček in sed«' na naki»valo. 
TiJec', da je danes Gogala zopet hudomušen in siten kakor kravji brmcelj. 
U najrajši tja seda, kamer se mu najmanj spodolu. 

^Hodil si tonj in črevljev si strgal od Kamnika d<» Kranja za pol- 
dragi groš. Veš, jaz sem bil pa bolj imeniten nocoj in še zdaj bi lo 
ioienitnost užival, ko bi me ne ))il ti po nejmtrebnem iz nelies na zemljo 
^el, kar ti vse žive djii ne odpustim. 



232 

Znaš, v ncl)U8ih sem bil, Uko kh lui je sanjalo, in ua stolci pc 
Boga oifeU sem sedel, ko je sodil pravoverce in luterance. Zapored 
stopali pred večnega sodnika najprej luterauci. Znano mi je zaradi t 
tudi, Kriškar, kdo je moj prijatelj, kdo ne, in koliko je upati najboljše 
prijatelju !" 

Vroče je prihajalo črevljarčku pri teh besedah; kajti verjel je 
kovačevim sanjam, povrh ga je pa te^la vest, da je tudi on sem ter 
kaj malega o Gogali rekel in ga vlekel črez zobe, zdaj pa on vse to 
in vidi. 

Oogala je dobro opazil to zadrego ; a delal se je neumnega in 
daljeval je: „Najprvo je bil poklican k Bogu Martin Luter in dobro 
se umela s stvarnikom v začetku. A ko je nanesla govorica na u 
Katrico, razjezil se je sodnik in je zakričal: Sram vas bodi, najv 
možje se zapeljujete po slabih ženskih kakor otroci po belem kruhu. 

Dolgo sta se prepirala potčm zai*adi ženskih, in če sem prav i 
umel, v tretja nebesa ni bil Luter sprejet, a v peklo tudi ne, ker < 
bi bil zopet v družbi zapeljive Katrice!*^ 

Kriškar si upa komaj dihati; tako resnične in verjetne so se 
dozdevale kovačeve sanje. Boji se, da bi bil sanjal tovariš tudi o nj 
da vidi pridigarico Stobejko nekoliko rajši kot druge ljudi ; ker pa bo 
brez dvoma izveličana, moral bi pa t(»daj sam v peklo, da bi je več 
mogel gledati. 

„Tn naš Knafelj je prišel potčm na vrsto," nadaljeval je kovač s 
sanje. „Veš, pa hudo sta ropotala s sodnikom božjim." 

„Tista punica grajska, Strmolska, me je zapeljala," izgovarja 
Knafelj in prosi milosti. 

„Da bi vas dihur pokadil !" jezi se stvarnik. „MoSki ste dauda 
kakor tisti kamniški črevljarček , Kriškar mu pravijo, ki se, akora 
precejšnji križ na hrbtišči nosi, na stara leta v kljukasto ])abnico zalj 
in iz hval(»žnosti zat6 pomaga njenemu prejšnjenm Ijubčeku k m 
ljubezni." 

Smejal st» je pri tem pripovedovanji šaljivi Oogala, Kriškar ps 
jeze obledel, ker je kovač v sanjah vs(» tako cul in videl, kakor je 
Pa ker se dandanes niti skrivaje misliti niti želeti ne more več, zs 
ga pa že obirajo, da hodi za Stobejko, a on je skušal sem ter tji 
vštric nje na cesti ali ulicah hoditi, drugega pa si upal ni ! 

^Ti lažeš Gogala in ljudi po nepotrebnem črez zobe vlečeš!" . 
se videzno zdajci črevljar in pristavi : „Xe mlati praznih sanj zdaj, i 
v roko, ali greš ali ne greš z men6j noc6j?" 

Gogala, ki je imel največjo zabavo s svojim draženjem, ni h( 
meni nič te])i nič opustiti šal, zaradi tega je vprašal: 



233 

i ^Kriškar, če ugoniš, kaj jaz zdaj mislim, pot^m grem s teb6j na 

Šmarno goro ali v peklo k Lutrovej Katriei, C*e ni drugače/ 

KriSkar, ki je poznal nagajivega in precej lenega toyari.ša, dejal je 
inio: „Ti ne misliš iti z men6j, akoravuo si mi že na pol v roko segel. 
A l)aš s svojim zadnjim vprašanjem si se ujel, da moraš iti, če imaš 
bj modke časti v sebi. Veš, če sem ugonil, da ne misliš iti, moraš z 
inen6j, akoravno nisi hotel iti, baš ker sem ugonil ; če pa nisem ugonil, 
da ne misliš iti, potčm si pa že sam mislil iti z men6j.^ 

Zijal je Gogala nad tovariševo modrostjo, ki ga je v resniei ujela v 
aigko. akoravno ni on mislil iti z njim. Zaradi tega je, sam premetena 
glava, prevrnol črevljarčkove besede in dejal: „Ti govoriš kakor Sto- 
bejka, ki cel6 svetega Pavla v malho spravi, mene pa ti ne boš in tudi 
s te1>6j ne grem, akoravno si uganjko razvozlal. 

Poslušaj ! Oe si ugonil. da ne grem s teb6j, ni mi treba iti, saj si 
aim agonil, da ne grem; če pa nisi ugonil. da ne grem. pa mi ni po- 
tn;lja iti, ker nisi razvozlal uganjke." 

Pri teh besedah je zopet Kriškar zijal in klel, da je zabredtji sam 

• T t&kov kozji rog, da ni priti tovarišu do živega. 

„Ker je bilo prvo tvoje ugibanje boso, Kriškar, povej mi še, ker si 

• črerijar, koliko časa potrebuješ, da mi zabiješ petnajst žreblj(?v v moj 
natrgani črevelj, če imaš le toliko priložnosti, da vsak dan tri zabiješ. 
do drugega dne pa jaz že zopet dva žreblja izgubim, ker v starej kve- 
drioi Sreblji ne ostajajo radi V" 

Kriškar študira in premišlja, da potrebuje za vsak žrebelj en dan, 
ker Gogala vedno po dva izgublja, in reče nap6sled : „To je pač otročja 
nganjka! Petnajst dnij bo treba, da so nakovani tvoji raztrgani črevlji, 
če železo tako slabo drže." 

Gogala pa se zasmeje na vse grlo, skoči z otepa in pravi : „Kriškar, 
ti ne veš nič, čeravno imaš imenitno znanje, niti črevljarije ne razumeš 
kopitarske svoje. Jaz kovač ti 1)om povedal, da potrebuješ samo trinajst 
iiujia petnajst žrebljev, akoravno le po eden vsak dan v črevlji ostane; 
^i v dvanajstih dneh jih je zabitih dvanajst, trinajsti dan zabiješ zopet 
tri, in to je skupaj petnajst, jeli ?" Koliko jih pa izgu1)im pot6m jaz, 
tfM nič mari !" 

Zopet se je čudil Kriškar kovačevej modrosti in spoznal je, da ne 
''Ode nič z ugibanjem. 

„V8e dobre reči so tri,*^ ogovori zopet kovač žalostnega tovariša, 
kw mu je izpodletelo vse ugibanje, in pravi : 

„Jaz poznam človeka, ki te spremi noc6j, kamer koli želiš, če ugoniš, 
kdo je.« 

^Ti si hudobett, kako bom ugonil, če ga še morda v življenji nikdar 
^^^Jel nisem,'' odreže se črevljarček. 



234 

„Poiuagani ti torej pri nganjki, vv ti poreiii. da isti (človek ni moj 
hrat, no moja sostra, a voiKiar mojih starišev otrok/ 

Zopet pivinišlja in stuilira crovljartrok in pravi slednjič: „To je ! 
poikrat nit', to še mogoiV ni, da ])i bil kdo tvojih starišev otrok, pa m i 
tvoj brat in ne tvoja sestra.** \ 

„Ti si modrijan, da l)i pet krav za en gros kupil," krohota se Go- ] 
gala, „da niti tega ne ves." in pristavi : j 

„Ce ni prijatelj moj brat in sestra, a vendar otrok nidjih starisev, j 
ve vsak, da sem to jaz sam, ti suša študirana!" 

Sramoval se je zdajci Kriškar pred svojim tovarišem, ker je sicer 
hotel biti ueen in moder in je kot erevljareek na šivanji vedno 2 uganj- j 
kami vasovalee zabaval. ] 

„Z ugibanjem si ne prislužiš, prijatelj, neslanega kropa, to že vidim. 
Povej torej, kje te erevelj žuli, morda imam takovo kopito, da ti obuvalo i 
zravna!" povzame erez nekoliko zopet Gogala, vid^e v kakovo zadrego je 
spravil svojega tovariša. 

In zaupljivo mu je nato poslednji razodel, kako se je sešel v Straifjah 
z (joričkom in kako živita odslej v sovraštvu, pa eul je, da ga je tožil 
že zaradi odn»zanega uš(»sa in povrh izdal za pet sto srebernjakov Knaflja. 

„Zaprt je zdaj na Strmolu nas prijatelj," pristavil je skrbno potoni 
crevljareek. „Brez dvoma ga obesijo danes ali jutre, in sramota bi bila 
za nas vse. ko In jrdli krokarji pod nel)om njegovo mes6. Zai*adi tega. 
Gogala, prosim te jaz in vsa naša obrina to prosi, pomagaj nam: le ti 
moreš rešiti nesrečnega Knaflja." 

Prestrašil se je tega poročila Gogala , da ga je hipoma vsa na- . 
gajivost minola; kajti neznano mu je bilo. da je v resnici gosposka 
Knaflju za pi^tami, akoravno je vedel od Cerkljanskega zbom sem, da sta 
si hudo navzkriž z Goričkom in Stobejko, in da sta ga poslednja dva že 
tedaj dobro lasala in praskala. 

„Kaj hočete od mene in kaj naj torej storim?" vpraša Gogala potem 
in hodi zamišljen po kovačnici sem t-er tja. 

„Nič, samo noc6j zvečer, prodno mesec izza Grintov<^a prileze, zgrabi 
svoje najtežje kladivo in orodje, s kterim se po sili odpirajo duri, in hodi 
z menoj. Med tem, ko mi stražimo in grad dobro obstopimo, ulomiš ti 
Knaflju duri in spustiš ptička na prosto. V(»š, to pomoč smo dolžni na- 
šemu prijatelju, če je tudi nekoliko zadnji čas omrznol in mu je res tista 
grajska pnnica možgane sesvedrala." 

„Proklote ženske!"^ dejal je jezen Gogala. „Samo Knaflja nam v 
miru pusliti*! Zakaj nam nnimito ravno toga in našo stvar uničujete? 
To ti povčm. Kriškar, ko bi jaz v grad do tisto plavolaske prišel, zmetel 
bi jej štreno na kodrastej glavi . da bi so vrabci lahko vi-njo lovili. 
Že tedaj sem dejal, ko se je on z Brda na Strmol skrivaje vozil z nja: 



235 

, lo Teijenii, ta dva nam ^e vsem tako zagodeta, da hoino po bi- 
s^oslih plesali, ko nam bodo hrbtišC'a strojili. In tako se jo res zgodilo ! 
\ kom si se govoril o tej zadevi, Kriskar?'* vpraša še enkrat Gogala. 
,Ne boj se! Dvajset mož ti priženem, ee hofreš, ko ved6, da si ti 
a nagemti podjetju. Zdaj tečem k Leskovieii in k Avniču v Ve- 
in ta dva poznata vso okolico. Vsi kmetje se dvignejo na tvoje 
5 iu vpepelijo grad in poder6, ee zved6, da je Knafelj zaprt v njem. 
e bi bilo, ako se zgodi to skrivJije. Zaradi tega še enkrat lepo 
i, prijatelj, ti lahko odpreš brez hrupa ječo, in za silo pokličem le 
mož, da te zvunaj stražimo proti nepričakovanej sili.^ 
.Hodi, pa drži jezik za zobmi! Oh ednajstih me čakajte pod gradom 
rej lipi! Skusiti hočem, kaj se di storiti." 

Co ni bil več šaljivi kovač , ki je govoril te besede , temveč rosni 
i Gogala, pred kterim se ju tn»sel vsak, kdor ga je videl v jezi. 
ITedel je ceniti te besede Kriškar; zaradi tega se tovarišu globoko 
li iu odide molčž po klanci proti strani, od ktere je bil pred eno 

itekel. - (Dalje pride. j 



Hvaliti pesnika nikar! 

Hvaliti pesnika nikar, 
Na svetu on je vboga stvar, 
Med bitji vsemi, vse zemlje 
Največje spremlja ga gorje. 

Slaviti pesnika nikar, 
V prekletstvo mu jo petja dar, 
Pomlad ko zlata se budi, 
On toži, da je dolgo ni ; 
Hiti ko žito zlato v klas. 
Ves toča vniči, poje, kras. 
Ko diha i-adostna jesen. 
Mu dan je kratek, premeglen: 
Premrzel mu jo zime led. 
Narobe ves, popačen svei ! 

Zavidati torej nikar 
Mi pevca tu za petja dar; 
S tq>ljenjem njega saj nebo 
Dovolj izkuša, prehudo. 
Tu tuje<; sam je in povsod, 
Nikjer domu, nikjer gos]K>d ; 
Za radost drugih on trpi. 
Za žalost lastno le živi. 

— / 



236 



Sonetni venec 



IX. 



JLiue 80 pevca meni Parce dale. 
Bogastvo je to moje, to je plača 
Kraljeva, prevelika za benK% 
Ime da peti suie device zale 

Te dueve meui kratke še ostale, 
Po sre^i tvoji uioja se obrača, 
Brez tebe seiu viharjev vseh igrača, 
Eriiiije ki so jih v svet poslale. 

Za kupe zlate vase, miljoiiarji. 
Za svilo vaSo, ve sveta kraljice. 
Za žezla vaša, silni vi vladarji. 

Ne menjam jaz; kar dale mi modrice, 
Ne vzamejo mi mrzli vsi viharji. 
Rojakov pojem čast ime device. 



X. 



Rojakov ]>ojem čast ime device, 
Lepoto domovine nepoznane, 
V temoti zapuščeno, zaničevane 
Oj veke vse od tujstva in krivice. 

Domovje moje, krasne ve gorice, 
In polje zlato krog in krog Ljub^aa^ 
Doline tam s sneiniki ve obdane, 
Triglav med njimi, kralj ti kranjske Švici: 

Kdo zemlje svoje, taki bi enake 
Ne ljubil, bi iz srca ne pognale 
Mu pesni glasne za svoje rojake? 

In usta naj bi moja tu molčale, 
Slaviti bi ne smel jaz zemlje take 
Jesenske dni vse sToje §e ostale? 



XI. 

Jesenske dni vse svoje §e ostale 
Želim domu, kjer bil sem uro mlade, 
Tam čakal bi, da zagrinjalo pade, 
Moči ko bodo slednje izbežale. 

Kjer pesni te se bodo moje brale. 
Počivale kosti bi tudi rade. 
Pokopal tam bi zadnje srca nade, 
Ljubezni kjer zastonj so si iskale. 

Tam gledal še enkrat bi sliko tvojo, 
V pladilo za storjene vse krivice 
Jaz pojem ti v sonetih pesen svojo. 

Kerub zato me pelje v pevcev vice, 
Zapiše tam pregreh mi kazen mojo, 
Zato me pikajo enkrat ženice. 



XII. 

Zato me pikajo enkrat ženice 
In kolnejo te pesni črnogledi 
Rojaki tam. „V pekla bo gorel sredi^, 
8vare predrage z njimi mi device. 

Če bilo tudi v tem bi kaj reiuice, 
Sovražnik nisem kritični besedi. 
Le tebi peval sem jih draga vedi. 
Brez strupa meni so sveta puščice. 

Medli ne dišejo te pesni vedno, 

Jaz dobro vem, in kje bi ga jemale? 

Kdor i)oje le, kar hvale tu je vredno, 

On drago plača srca ideale; 

Kdo vi)raša danes tu za petje vzgledn^i 

V |K)$meh že zdaj sonetov so ti hvale! 

Jlf-t. 



Milko Vogrin. 

Norela. Spisal dr. Stojnn. 
(Dalje.) 

V. 

jNaSi gostje in znanci v Porocah kazali so drugi dan po onem Ti- 
karoem ye(«ni vesele obraze. Vsak izmed njih lul je sam seb6j zado- 
nljen. Domiftljarali so si, da se niso zastonj potegovali za svoja po- 
litifoa nadela. Največ uspeha sta si prisvajala dr. Vogrin in baron 
Robert. Osobito prvi je imel mnogo uzrokov, da se veseli svojega nav- 
dušenega govora. Vet^krat je dejal sam pri sebi :. ^Knkrat sem si le 
mje srce izpraznil in povedal nat^im nasprotnikom, kaj mislimo mi SIo- 
Tenei. ktere oni tako neznosno prezirajo. Storil sem svojo dolžnost in 
vpam, da ni moj trud brez uspeha." 

In r^*8, gospd Skenovska je Vogrinu takoj drugi dan pred odhodom 
»kla, da jej je on sinoči iz srca govoril. Poudarjala je, kako je ple- 
mmito ravnal, da se je v gorečej navdušenosti potegoval za svoj slo- 
TfDski in tudi njen eeski narod. 

„Vi ste me liili s svojim govorom kar iznenadili," nadaljuje gos]Ki 
jroti Vogrinu. ^Nisem navajcMia slišati tako tehtnih političnih govorov, 
Kjnianj pa l)i ])ila Vam, mirnemu dr. Vogrinu, pripisovala tako nav- 
dnieiye za svoje rojake. Ako bi bili vsi Slovani tako rodoljubni in (m1- 
lo^oi, tako vneti iu zavzeti za narodnost svojo, kakor ste Vi, izpolnile )»i 
w ie bile besede, ktere ste izrekli sinoči. Hvala Vam za Vaše krepko 
postopaige !^ 

Teh besed ni gospi Skenovska prisiljeno govorila, temveč one so 
K iivirale iz dna njene duše. Kakor pa ženske sploh ljubezen do svoje 
I domovine dalje in globje ohranijo kakor moški, če so se enkrat narodne 
Ijnhari navzele, tako je čuvala tudi gospš Skenovska še zdaj do češkega 
in 9lovanskega naroda ono ljubezen v svojem srci, ktera st» jej je bila v 
ndadostnih letih ucčpila. 

Gospi Skenovska bila je tedaj lepa izjema, ki zaslužuje, da jo 

lM)8DPmajo naše žene po mestih in trgih. Pri nas se nahaja sto in sto 

; Priniprov, ko je žena velika nasprotnica svojemu možu v političnem živ- 

^ Ipnji in ga zavira v njegovem narodnem dt»lovanji. Slovenske gospiee 

*«gnhljajo rade ljubezen do svoje domovine, ke<lar se omožijo. Kot žene 

1^ asmehnjejo čestokrat z možem vred narodna prizadevanja. Tega ni 

^rila gosp& Skenovska, imela je pn*]dago in predobro srce za t6. Ko 

J^ njen mož. zapiistivši svojo češko domovino, pozabil na svoj narod in 

f^ lauemarjal, tlela je v njeg<ivej ženi še iskra d«>morodue ljubezni, in 



238 

ta ni nikdar ugasuoia. Kedar jo le mogla, zagovarjala je svoje rojake ii 
so poganjala zti-njo. Zatorej jej jo )>ilo kaj lahko pri srci, ko jej je" 
dr. Vogrin tako po volji govoril. Hvala njena bila je odkritosrčna it 
tem verje vnMlnosti za Vogrina. Od tega večera eiitila je ona neto 
post»hno nagnenje do našega rojaka. To soeutje pa je s tem izrazila, dl 
je povabila Milka, naj jo obisre, kedar dojde na dom k svojej materi 

Povabilo gospe Skenovski* in Kiliardova želja, naj ga v kratkem 
seznani Vogrin s svojo domovino, ni dajala nagemu znancu več miri.^ 
A on !>i ne bil tako hitro ustregid prošnji Rihardovej, — saj ni vedd, 
da želi to tudi gospiea Olga, — ako bi ga ne bila gospi sama povabili 
t(4' mu pokazala s ttMU. kako ga ceni in spoštuje zaradi njegovega narodnegt I 
mišljenja. 

Tudi Vogrina je vleklo nekaj nezapopadnega h gospž Skenovskej. 
A toinu so ni euditi. Zdaj jo še lo bil on spoznal, da navdušuje tudi 
njo ista Ijubozon do svojega roda kakor njega. In kar enako misli, čuti 
in trpi, to so tudi vabi mod soboj in ono so za drugo zanima. Ali tudi 
to enako mišljenje bi ga še ne !>ilo hitro zvabilo nazaj na Vrbsko jezero, 

ko !a no bila tajna goreoa ljubezen do Olge odločevala njegovega dejanja. 

» 

Vogrin so jo \{*s udal notranjim svojim občutkom. Kako pa tudi 
HO V Saj mu jo Olga kazala včeraj največje sočutje, pomilovala ga, to- 
lažila, navduševala, naj no obupa, naj se ohrabri ter misli, da se zd-q 
vso d(d»ro iztočo. Dala mu je 00I6 s svoj(»ga vrta cvetlico v spomin 
njunega sostanka in mu kazala isto, da še večjo prijaznost kakor na 
zadnjoj vos(Oici na Dunaji! Kaj naj vso to pomčni? 

,,Ali vidim prav?"* promišljujo sodeč v koupeji, ko drdra železni voi 
po oclovškoj dolini. ,,Ali mo no vara svet in blišč njegov? Ali sem r6f 
zagledal zvezdo svojo srečo na obnt^bji, ki se razprostira nad mojo do- 
movino? Jo-li res to ista zvezda, ktoro som gledal nekdaj dom& v mla- 
dostnih lotih, tako srečen in vosol v obližji svoje ljube matere? Tedaj flo 
mi n'kli, da ima vsak človek svojo zvezdico na nebu, in kdor imd večjo 
in svetlejšo, isti jo sročnojši. Hodil som torej vsak večer ua hLsui prag 
ali na obali Vrbskoga jozora gledat zvozd(> ; in med njimi, mislil sem si, 
bila jo moja najvočja. In zakaj tudi ne? Saj som bil takrat domd naj- 
sročuojši človek na svetu, monoč ob on«Mii , da je vse okoli meue tudi 
tako sročno kakor jaz! 

Ali to ni trajalo dolgo. Vzrastol sem in zapustil dom. Dali so me 
v šolo. In kaj jo pomonilo to? Ko> som zapustil dom, izgubil sem tudi 
svojo zvezdo, ktoro som hodil prej glodat vsak večer. In odtorej je uisem 
videl nikdar vtr, — a zdaj so mi zopet dozdovlje, kakor da bi jo bfl 
sinoči zagledal, in čutim, so sročiu»ga , ' kakor nekdaj v letih svoje mla^ 
dosti! In kdo ve, kako dolgo bom glodiil sedanje zvezde IdiŠč iu s^aj? 



Hodi viharji iii črni oblaki jui jo liodo zakrili: — moj roiii )»odi* plaval 
¥ tADii iiPsrK*no pot, dokler so ne razbijt* I" 

Pri teh besedah preleti Vo^rin v duhu lek svojega življenja. \'se 
(q>ljeuje in nezgode mu st(»pijo pred oef. in zdi se inn . da nui je liila 
Or^la malokdaj mila. Kot dijak moral se je že ubijati, sam si za žive/, 
in obstanek skrbeti, moral druge podneevati iu si tako po hišah kruh 
shiiiti na gvmnasiji kakor na vseueilisei. Koliko easa. koliko truda je 
pokopanega v teh urah, ko je on drugim svoj duh iu svojo moe prodajal ! 
[nziikaj? Zato da živi in si pribori boljšo bodoiMiost ! Srereii. kdor ui 
skusil tako grenkega kruha! Vse to pa je nas rojak dobro prestal: 
ohranil je jiri vsem tem svojo rilo mor in dobro, uepojiareuo srre. lOdiuo 
tolazjh) bile so mu vedno iM^srde: 

„Kes je sierr, da jaz iiodurMijem, ko drugi igrajo iu se Vi'sele : res 
jf. da se zaenem jaz se b« zil-se ueiti, ko že sladko spe juemožiiejši mnji 
tovariši: vse to je sirer res, ali enkrat lahko |Miu(»sno reeem : ^Vse 
kar imam, dosegel sem s svojimi lastnimi moemi. svojim trudom iu umom. 
Tji liodt* enkrat nioje jdaeilo iu moj pouos!" 

In gli»j, ni li imel Vogriu prav? Te misli st» ga vzdržavale v vseh 
nJH^fovih m^zgodah iu hudih easih. Oue so ga vodile iu mu dajale vcduo 
niftr. Izvršil je pri vsem tem svoje izpile. ]»oslal je reservui eastuik iu 
na \se z:idnje priboril si se doktorski klobuk. Muogo j«' doseg«d uaš 
Milko, iu to v slabih razmerah! Ali osoda nemila ga pa tudi ui hitro po> 
laMla. iu nam si* zdi. kakor da bi se ne mogla uesreea loriti od istega. 
ki je enkrat zapadel njenim udareem. Vngriu že /ilaj šesto leto stalue 
^loihe prosi, in si moni. veduo še kot donuiei učitelj služiti svoj kruh! 
Kdaj bode vsega tega koner? Ali IhmIc letos uamešeru iu tlosegel 
Sloj cilj? 

Take žiihistue misli so rojile ubogemu Vogriuu po glavi. Spomni 
«? onih easov. ko je še mlad dijak na gvmiuisiji deklamoval Pn'šeruove 
^ftc. Marsikaj mu tedaj ui bilo jasuo. a zdaj mu stopajo stihi ne- 
»r«''iipga pesnika nehote pred ori. Zamisli se globoko iu ]M>uavlja v duhu 
(H^sDiknve besede, ktere še le zilaj jusiv razumeva : 

,,0.«r«.»i'ii}i ihiif^ v:is (loinara. 

Kjer hiši iiioje^ii stoji očhU\\ 

1)h I>* uka y.4'jii iiJi* i/ tvuj'^a ^\(•t:l 

S|M'ljala IU* l»ilii. ^»»Ijtlvu kai-a. — 

No vi'<l»»l lii, kak<» s«' v stnip pivlmu'.! 

Vs«.», kar šn-«' si sl,nlkr«ra oljj-tal'* 

V teh besedah je izrazil pesnik svoje gorje, iu le za eloveka. ki 
•^ttti iii trjn kakor Vogrin, pisane so te vrstice! 

Iz takih iniKlij vzdrami \'ogriua grotiuja. Tuduo se jej je zdelo, da je 
Wrin na enkrat utihnol. S ]»rva ui l>ila tega zajiazila. kajli občudovala je 



240 

lepo celovško ravnino in okrožujoče jo gore. A ko se začne železn: 
bolj po enolirnih krajih pomikati, izpregovori: 

„ Zakaj tako tiho, gospod doktor? Gotovo premišljujete, kakov ufiin 
je uapray^ sinoči VaS navdušeni govor. Do dobi-a ste ugnali Magjra 
gospoda barona Bendo. Ako se ne motim, ugajali so Vaši naasori ti 
gospž Skeuovskej in gospici Olgi." 

„Taki govori, milostljiva grofinja," odvrne premišljeno Vogrin, j 
tajuj6č svoje pravo mnenje, ^ostanejo brez globjih učinkov, ako jim 
moremo javno do veljave pripomoči. Sicer pa dandanes najboljše d 
kazovanje nič ne zamore, ako ne pride ono iz ust veljavnih, na krmi 
sedečih mož. O tem sem dobro prepričan, in zatorej ne pripišite 
včerajšnjim besedam posebnega pomena." 

„Tu imate prav," pristavi grof. „Ako človek v ozkej družbi, 
krogu svojih znancev kakšno besedo zine in izreče svoje prepričaige, 
še nima nobene posebne veljave. Jaz se le čudim ))aronu Bendi, da 
je tako hudo razvnel in razsrdil. On je postajal cel6 mzžaljiv proti Va 
in Vašemu narodu." 

„V tem je pač pokazal svoje magyarsko pokoleuje in nrav," c 
govori mirno, a odločno dr. Vogrin. 

„Jako ošaben in nagle jeze se mi dozdeva baron Robert," začei 
zdaj grofinja. „Njegove navade, njegovo obnašanje in govoijenje bilo 
včeraj nekako čudno. Pri igri so ga že cel6 moje šaljive besede raigari 
tako da je bil potčm celi večer slabe volje. Iz vsega 1)i lahko sklepa 
da ne sodita skupaj Olga in Kobert. Ona je zd-uj prenežno, prenedoU 
bitje! Jaz se ne motim lahko v človeku, ako ga le enkrat vidim." 

Po teh besedah pa je začela grofinja opisovati značaj barona i 
berta. Ženske razvidijo in spoznajo notranjost človeško sicer prej kak 
mi moški, a čestokrat se tudi varajo ; kajti pri njih je večjidel prvo si 
čanje o<iločilno. Tudi gospd grofinja je bila dobra opazovalka Ijudg, 
vendar si je včerajšnje Robertovo vedenje krivo tolmačila. 

Z velikim zanimanjem je sledil seveda Vogrin besedam gospč g! 
finje. Vsako potezo Robertovega značaja si je zapomnil, in srcž ma 
samega veselja plalo, ko je grofinja dokazovala, da se ne moreta nik« 
v srečnem življenji družiti tako nasprotna človeka, kakor sta Olga 
Robert. 

Ali to Vogrinovo veselje bilo je kratko. Grofinja, ne vedčč, da 
Vogrin tajne ljubezni vnet do gospiee Olge, razkrila je nat6, ka^j nam^ 
java gospod vit«»z Sk(Miovski s svojo hčerjo. 

„Gospod Skenovski j«» odločil gospico Olgo v svojej neprevidno 
baronu Robertu," končuje potoni grofinja, „in ta zveza bi se imela neki 
v kratkem izvršiti!" 



241 

„Je-Ii to res?" Ypra^ naglomca grof svojo soprogo. „Dekle jo ('hIuo 
in bogato, iii vsak mora barona Roborta lo zavidiiii.'' 

y,Gospa SkenoTska mi je včoraj sama to skrivnost razodola," odgovori 
grofinja, ^in rekla mi je tudi, da je baron Robert zaradi tega V^i^rerah, 
da si pri Olgi osebno roke izprosi. Jaz sem potem Olgino in RoImmIovo 
vedi^nje opazovala, a zdi se mi, da ga Olga ne Ijulii.'' 

Ta izjava je delala v Vogrinu Tniden utis. Z grozo se je polnilo 
njegovo srce, pomislivsi, da že izgu}>i tako nagloma nzor svoj<»ga hre- 
penenja. Ali bi mu naj res zvezda njegove sreee, ki mn je sinoei na- 
depolno zasvetila, tako hitro za vselej izginola z njegovega obzorja?! 
,,To je nemogoee, sjij ona ne ljubi Roberta, da neinogoee: ona ga ne 
Ijahi, ne sme in ne more ljubiti!" A zopet mu l^ine nasprotna misel v 
glavo: ^Mogoee je vse! Prisilili jo bodo v to zvezo. "* In zakaj ne V On 
sam je tu brez moef, in ona — )>rez pomoei ! 

Svoje notranje l)0je pa je zakrival Vogrin ter navlase napeljal go- 
Torico na mater in svojo tužno osodo. Poudarjal je grotn in grotinji. 
kako ga žalosti, da ne more svojej materi na stara leta, kakor bi hotel, 
pomagati. Slednjič pa poprosi grofa dopnsta, da jo za vee dnij obišri«. 
„Rad Vam ustrežem z desetimi ali štirinajstimi dnevi," odvrne prijazno 
grof. Jaz sem z Vašim podueevanjem jako zadovoljili , in veseli \\\i\ 
ako Vam morem »kazati kakšno Ijubav. Tudi za Vašo službo, za ktero 
ste letos prosili, potegoval sem se osebno pri gospodu ministru in upam. 
da jo dobite. Ako prejmem med tem. ko ste Vi domd, kako poroeilo, 

nauanim Vam nemudoma Vašo " 

Grof še ni bil zadnje besede izgovoril, ko se vrata odpr6, in kon- 
duktenr naznani,, naj izstopijo. Tako je bil govora konee. Vogrin pa je 
fc le prav za prav zdaj zafiel premišljevati o negotovej svojej osodi. Vse 
*P»nje je stavil edino le na svojo prošnjo za služl)0 in v Olgino lju!)ezen. 
Na ta dva stebra zidal si je naš rojak svojo sreeo , a baron Robert mu 
! jih je izpodkopaval in podiral ! 

Baron Benda si je smatral za svojo prvo in najveejo nalogo, da 
uniži svojega tekmeca in politienega nasprotnika. Pisal je bil, kakor 
rtmo, gospodu vitezu Skenovskemn ter zaeel hud l)OJ proti Vogrinn. 
Prepričan je bil, da bode pismo njegovo vee ponnigalo, kakor pa ko bi 
»kujlal v PorefAh spraviti Vogrina iz Olgine dnižl)«'. Ako ne dobi Vogrin 
rtalne službe, uničen je ves njegov up, in zatrta je Olgina ljubezen. 
Zmaga Robertova je tedaj sijajna, kajti potem pride gotovo Olgina roka 
in srce zmagovalcu v last. 

S takimi mislimi bavil se je baron Ro])ert prve dni po Vogrinovem 
odhodu. To bombo hotel je vreei med Olgo in Vogrina ter tako za- 
^fPti na veke njuno tiajno vez. Od zadnjega veeera ni Robert ver tako 
Pogostoma zahajal k Skenovskim, kakor ]»oprej. Saj je vedel, da ne bije 

17 



242 

zd-nj Olgino srce, a tudi uvidol, da goji gospi Skenovska sama njemu na- 
sprotne nazore. Vsakokrat pa ko je prispel v Olgino obližje, krravelo mu je 
srce, spozna7aj6e. da je ono Mtje, po kterem zdaj sam neskončno hrepeni, 
udano njegovemu največjemu sovražniku ! Zatorej se je rajši izogibal 
Olgine druseine, željno pri<^akuj6c> trenotka, ko bode mogel slovesno in 
zmagonosno naznaniti, da je unir*ena Vogrinova bodočnost in da je ne- 
smiselna — Olgina ljubezen ! 

Olgi in Rihardu pa je bilo zopet jako ljubo , da se jima odtegnje 
l)aron Kobert. Vedno sta bila skupaj brat in sestra , ter delala načrte 
za bodoče dneve, ko pride Vogrin. Cestokrat sta se o njem pogovarjala, 
vzlasti pa o njegovem odloenem vedenji proti Kobertu. Osobito Olgi «e 
je hil Milko s tem se bolj prikupil, a tudi Rihard je l»il odslej zd-nj 
ves zavzet. 

^Ali ti je dr. Vogrin zar^s obljubil, da pride k svojej materi domi ^ 
in potem k nam v PoreeeV" vpraša v so1»oto jutro, tretji dan po odhodi 
Vogrinovem, Olga svojega brata. 

„I)i\, oldjubil mi je, da pride," odgovori Rihard, ^ali kteri dan, mi ' 
ni rekel. Sploh pa ni natanko doloeil, ali pridt^ v kratkem ali se le proti 
koncu tega mesečna. Iz njegovih b(»sed pa bi tudi lahko povzel, da še 
pride danes, a to ni gotovo." 

Takega neodločnega odgovora ni bila seveda Olga vesela. Zatorej 
je vsa nevoljna sama pri sebi tak6-le sklepala: ,,Ako me iniA Vogrin 
rad, pride gotovo danes, ako ne, ne liode ga tako hitro!" 

Bilo je ravno ist(»ga dne popoldne, ko so sedeli Olga, Bibard in mati 
na vrtu v utici. Solnct* je celi dan gorko pripekalo! Bila je o tem fasa 
najhujša poletna vročina. Bližal se je kres ali bil prav za prav že tu, 
kvjti prihodnji pondeljek smo že imeli 24. junija, t. j. dan sv. Janeza 
Krstni k a. Vsak je torej iskal pred pekočimi solnčnimi žarki hladne 
sence. Tudi Skenovski so se bili danes popoldne vsi skupaj zbrali v 
hladnej, zelenej utici. Mati je vezla, Olga pregledovala francoski list: 
„La mode universelle", Rihard pa je študiral koroški zemljevid, ugibajM, 
kam bi najprej napravil daljši izlet. 

„(ilej Olga, ta le pot bi Inl kaj pripraven!" izpregovori po dolgem 
molku Rihard, kažoč v zemljevidu na črto, ki je vodila iz Vrbe prdt 
gore v Rožno dolino. „Tu si ogledamo najpoprej kopel Vrbo na zahodnem 
konci iiaš(»ga jezera, potem gremo na vrh, od koder se vidi v liožno do- 
lino, in ])roti večeru že pridemo lahko zopet domii." 

^To j(» pametna l>eseda, Rihard." pristavi hitro Olga in prisede k 
bratu, odloživši svoj modni journjil. „To bi bilo vse kaj drugo, nego pa 
vedno donui sedeti in se nikamer ne ganoti ! Glej, mama, sfera le na 
zemljevid! Ali l)i to ne bil lep izlet: Od tod v Vrbo, pot^m na tš-le 
vrh in nato prek tega hriba v Rožek do Dmve . . ." pri teh besedah pa 



243 

kaie materi s STOJimi belimi prsteki na ona mesta, ktera jo imenovala. 
„Je-Ii da greš Ti z nama? Kaj ne, mama?" 

y,Zakaj pa ne, saj ni daleč! Ali, ali nekoga moramo se vendar le 
8eb6j imeti! Kaj misli^i, Rihard?" vpraša mati svojega sina. 
I „Koga naj vzamemo seb6j? M(jnda celo barona Kolierta?" odgovor 

nagloma Bihard ter pogleda po strani in skrivši svojo sestro. ^Ta itak 
nikanier dnigam ne gre kakor k verjemn v Celovec k svojim tovarišem. 
A ujega sploh ne potrebnjemo pri svojih izletih ! Nfkaj dnij sem in ako 
se ne motim, že odk<ar so nas Konarski obiskali in sta s«* bila on in 
dr. Vogrin malo o politiki sprla, obnaša se baron Robort cndno proti 
Baiu. Glavo svojo nosi še zdaj bolj po konci kakor ])rej, in mene skoro 
cel6 prezira. 

„Tndi jaz sama že opaznjem,'* odgovori nato mati, ^da seji* baron 
Bobert izpn*menil v svojem obnašanji. Tndi ne zahaja te dni več tako 
pogostoma k nam kakor sicer. Morda ga je žalilo, da sem Vogrinove 
nazore o politič*neni življenji v Avstriji odobravala." 

„Vogrin je govoril resnico," i)ritrdi zdaj Olga. „Njegov navdušeni 
govor je mene cel6 prepričal. Njegov narod se mi usmili. Jaz čislam 
in cenim Vogrina zaraditega, ker ga tako Ijnbi in «e zd-nj odločno in 
ognjevito poteguje. Le pomisli, kako nežno in fino je govoril Vogrin, a 
kako grdo in nesramno je napadal Robert njegov narod I 

^To je res," odvrne hitro Rihard. ,,0(1 tega časa tudi jaz Rob(>rta 
vef ne maram. Iz njega govori neznosen chauvinisem. Povzdiguje se, 
lakor da bi bil Bog ve kaj, a to še ni vs<\ ako je človek Magvar in 
in ogerski magnat. Tem ])olj mi je pa že od n(»kdaj dr. Vogrin dopadal, 
in rrfi moram, da mi je ljubši eden Vogrin, kakor deset takih baronov, 
kakov je Robert. Zatorej pa že tudi težko dneva in ure pričakujem, ko 
pride Vogrin na svoj dom in potem k nam v Poreče." 

„Kaj mi praviš Rihard?" vpraša mati, vsa iznenadjena po zadnjih 
hwedah. „To mi je cel6 novo. Kdaj pride Vogrin in odkod ? Jaz tega 
ne raiumem." 

y, Vidiš mama, to je tako," začenja zdaj sin materi razlagati. „l)r. Vogrin 
mi je rekel, ko je bil zadnjič pri nas, da hoč(» gospoda grota za nekaj 
^inij dopusta prositi. Nat6 sem ga jaz poprosil, naj me potem večkrat 
obi«ce ter me s svojo lepo domovino seznani. In baš zdaj sem gledal 
po zemljevidu, kteri izlet bi najprej napravila; zakaj jaz mislim, da že 
pride Vogrin v kratkem na svoj dom in potem hitro k nam v Poreče." 

Ouden 80 je dozdeval materi Rihardov načrt. Zavzela se je vsa nad 

to novostjo. Takoj jej je šinola neljuba slutnja v glavo , da ne bode to 

nifi dobrega, ako Se pride zdaj Vogrin v njihovo družbo. Kaj bode rekel 

Iatod Robert ? Ali bode on to mirno prenašal ? Kaj bode z Olgo, ako še 

je občuje z Vogrinom? Že zadnjič jo je Robert nekako hudo pogledoval. 

17* 



244 

ko je bila z Vogrinom skupaj z Trta priSa, a kaj bode Se le zdaj, če si 
je Vogrin kakor navlar^t', dopust izprosil, da z njo občuje ? On bode binl 
v Dolah na onem bregu jezera, Bobert pa tu. Vogrin bode po dneta 
na ta kraj jezera in še cel6 k nam zahajal, a kaj si bode mislil Bobeit 
pri tem?! Ali ne bode takoj spoznal, da Olga ljubi Vogrina, in rekel, 
da ga mi navlašč k sebi vabimo, zat6 da bi se njega samega odkrižali f 

Take nagle misli in hude slutnje rojile so zdaj skrbnej materi po 
glavi. A kaj si je hotela? Ali ga ni zadnjič tudi sama vabila, ni^ 
jo pride zopet enkrat obiskavat? Ali ga ni povzdigovala in hvalila, ker 
jej je zadnjit'' proti Robertovim napadom iz duše in srca govoril? D4, 
vse to je ona rčs storila! Ali ko je premišljala, kake nasledke bi 
utegnola imeti ta prijaznost, to enako mišljenje in odkrito prijateljstvo 
z Vogrinom, obžalovala je, da ni zakrivala svojih notranjih čutov proti 
njemu. Zakaj ga je vabila, zakaj se mu je kazala tako udana in prijazna? 

Mati je hotela svoje pomisleke ravnokar tudi Rihardu in Olgi na- 
znaniti. Sina je še mislila posebej posvariti, da je nepremišljeno ravnal, 
ker je vabil k sebi Vogrina : kar prileti služkinja in naznani, da je prišel, 
oni gospod, ki je bil zadnjič z grofom Konarskim tu. 

„ Vogrin je prišel, Rihard," vzklikne veselo Olga in vstane, kakor 
da bi ga hotela iti pozdravljat. Rudečiea oblije njeno lice, in srce jej jame 
močno bfti, kajti zdaj je uvidela, da jo Ijulu ; saj je prišel še danes, kakor 
si je sama mislila. Hitela bi mu naproti in ga objela, kakor objame 
žena svojega možd, ki pride iz daljnega, nevarnega potovanja, a sra- 
mežljivost devičja jo je ustavila, in povšeči jej je bilo, ko odvrne Rihard: 

^Ostanite tukaj, mama in Olga; jaz giem p6-nj in ga privedem 
sem v utieo, saj je tu prijetnejše sedeti nego v zaduhlej sobani." 

Rihard je kar skočil, in ko bi trenol, bil je pri Vogrinu. Samo 
veselje in notranja udanost gnala ga je k svojemu nekdanjemu učitelja. 
Zdaj se napotita obadva skozi vrt v utico, in bila sta prej tam, nego je 
končala mati svoj poduk, kako se naj vede Olga proti došlemu goatu. 

„Dober dan, milostljiva gospš. in mila gospica," pozdravi Vogrin 
naši znanki globoko priklonivši se ter gosp^ roko poljubi. ^Čudili se 
bodete, da sem že zopet tu pri Vas, milostljiva gospš, a danes me je 
privedel k Vam poseben namen. Kakor Vam je gotovo že gospod Rihard 
povedal, namenil sem se bil, da na več dnij svojo drago mater obiSčem. 
To sem pa kar storil, kajti gospod grof mi je dal takoj dopust Danes 
prodpoldnem bil sem že domii tim-le v Dolah. Ker ste mi pa, milost- 
ljiva gospd, dovolili, da Vas smem obiskati, storim to takoj prvi dan. 
Smatram si namreč za najprijetnc^jšo svojo dolžnost, da se zahvaUm la 
Vašo gostoljubnost in Vam izrečem svoje največje priznanje za Vaše na- 
rodno mišljenje. Oni trenotki mi ostanejo vedno v najlepšem spominu, 
ko ste mi Vi zadnjič sami prizuali, da sem Vam iz srca govoril in da 






245 

Yi enako z meii6j mislite in čntite. Ne bil bi mislil, da hrani kdo y 
PoreCah tako plemenite, praTične nazore, in da bije tudi tu, v tem blišči in 
Ueska, narodno srce za mojo ubogo domovino!^ 

Vesela je bila gospi SkenoTska teh besed, in Tse prejšnje slutnje 
ii bude misli so jo mahoma zapustile. Zopet je (čutila prejšnjo nagnenost 
d9 Vogrina. Badovala se je, ko se je mogla potem z njim pogovarjati 

• slovanskem narodnem življenji. Tudi Olga se je danes udeleževala 
ijanih pogovorov in dajala v vsem le Vogrinu prav, a seveda ne toliko iz 
fKpričanja, kakor pa zat6, ker ga je ljubila. 

Razpravljali so o mnogih stvarčh. Govorilo se je o izletih, o lovu, 

• ribarstvu na jezeru, o raznih podjetjih koroških rojakov, Nemcev iu 
Soveneev, največ pa o trgih in mestih, o gorah in dolinicah, ktere bi 
to poletje lahko obiskavali. Bihard je bil neizmerno vesel, vidčč, da se 
idaj neh& njegovo enolično in pusto življenje. 

„Pravega namena, zakaj sem prišel k Vam, milostljiva gosp^, pa 
še vendar nisem povedal," pristavi po daljšem razgovarjanji dr. Vogrin. 

„Kaj pa še imate lepega? Kakšen namen pa Vas je privedel k 
um?" vpraša radovedno gospica Olga. „Uotovo nam imate kaj novega, 
in to veselega o samem sebi poročati!" In tii gleda Olga nepremično 
Togrinu v očf, pričakujoča, da jej radostno odkrije, da je že dobil stalno 
sinibo, za ktero je prosil. 

A o tem ni bilo ne sluha ne duha, temveč Vogrin naznani ua- 
Tiočim, da jih je prišel vabit, naj gred6 jutre z njim gledat najlepših 
prizorov, ktere more tujec videti pri Slovencih. 

Vsi ga kar strmč pogledajo, prašujoči, kaj bi neki to bilo; in 
potim ga poslušajo vestno, ko jim je pravil sledeče : 

„Jutre v nedeljo, dne 23. junija, je predvečer sv. Janezu Krst- 
Dikn. Ta večer netijo naši Slovenci kres, to je oni sežigajo ognje po 
gonh in gričih, na hribih in holmih. Vsaka gora, vsako brdo imd ta 
Te6er svoj ogenj. Ni lepšega nego gledati, kako plapolajo iu se vzdigujejo 
ognjeni slopi proti nebu , ter opazovati šege in navade prostega naroda 
pri teh nočnih svečanostih." 

In nat6 jim jame Vogrin razlagati pravi pomen tega večera. On 
jim dokazuje, da govori iz teh običajev nad tisoče let stara preteklost 
uiega naroda. V sivej, poganskej starodavnosti častili so naši slovanski 
pntdedje solnčno božanstvo, in ta običaj ohranil se je do današ- 
nji^ dne. Saj Se dandanes ljudstvo govorf: „0 kresi se dan obesi", 
in to je prej in slej po več tisoč letih ponienjalo, da začne o tem času 
tolnčna moč pojemati. In v istini, kres se vrši tedaj, ko je solnce 
največjo moč razvilo ter došlo na vrhunec svoje gorkote in veličanstva ! 
Naravno je torej, da so naši pradedje solncu tedaj, ko se je Zemljanom 
v največjej krasoti in moči pokazovalo, doprinašali slovesnih žrtev. 



246 

„A ta običaj ne živi lo y Slovencih tu na Koroškem,^ nadaljnje 
Vogrin, „ temveč to šego nahajamo pri vseh Slovanih na jugu, severu in 
zapadn. Pri Vas, milostljiva gospd. imenujejo to svečanost „8obotka", 
in ona se cel6 z našim kresom ujema. Da pa visoka gospoda pravi slo- 
venski kres spoznava, vabim Vas, da greste jutre zvečer z men6j na 
6ni-le grič nad Dolami. Z njega se vidi celo Vrbsko jezero in vse zna- 
menitejše gore, na kterih bodo goreli veliki kresovi." 

„l)i, mama, to bode lepo, to bode krasno I** pristavi nagloma Olga. 
„Saj gremo vsi z gospodom doktorjem, ali ne? Glej, jaz še nisem nikdar 
videla takih kresov, o kterih pripoveduje gospod doktor!" 

Gospe Skenovskej so se jeli vzbujati lepi spomini iz njenih mladostnih 
let. Živo jej je stopilo pred očf, kako je ona, deklica še kakor zdaj Olga, 
hodila na Oeskem ta večer ua bližnji mestni liolm ter gledala, kako so 
netili kres njeni rojaki. A pravega pomena tenm sežiganju še ni vedela 
do danes. Vogrin ga jej j(» bil prvi razložil. Ona je vedno mislila, da 
spominjajo ti ognji le na one čase, ko je krvoločni Turek pustošil po 
naših krajih, domišljuj6ča si. da so ubogi kristj<ani le s takimi ognji na- 
znanjali od gore do gore prihod Ijutih nevernikov. 

Vzbudila s(» je torej zdaj tudi v nj(»j želja, da si pogleda ta stari 
slovanski običaj in se po toliko letih zopet osebno udeleži kresovega se- 
žiganja. 

„Naj bo, pa gremo glodat, kako netijo Slovenci kres, in gospod 
doktor bode naš vodja," odgovori mati na Olgino vprašanje. 

Pri teh bescHlah poskoči deklica same radosti in mater iskreno po- 
ljubi, rek6č. da jej je ona napravila s Unn veliko veselje. 

„A tudi mi sami bo<lemo velik kres zanetili in po svoje povzdigo* 
vali to lepo svečanost," dostavi Vogrin. „Da nas bode pa več skupaj, 
bi pa prosil milostljivo gosp6, da povabite tudi gospoda 1)arona Bendo. 
A jaz vzamem seb6j, ako mi visoka gospoda dovoli, gospoda dr. Sirnika, 
tukajšnjega Vaiu itak znanega zdravnika, ki je moj rojak in nekdanji 
šolski tovariš." 

„Slobodno Vam, gospod doktor, da povabite, kogar hočete," odvrne 
gospji. „Meni je cel6 ljubo, ako dojde tja tudi dr. Sirnik. Mi smo se 
z njim že do dobra seznanili ; on je kaj olikan mož. Tudi barona Ro- 
berta hočem povaliiti, naj z nami gre, ali o njem ne vžni, kaj stori 
?Jj(»mu ni mnogo do takih svečanostij, ktere priprosto ljudstvo napravlja. 
On je, kakor sodim, nasprotnik vsem tem narodnim običajem in ljudskim 
spominom!" 

,,Temu se ne smemo čuditi," pritrjuje dr. Vogrin, „ako pomislimo, 
da ni baron Benda iz ljudstva vzrastel iu nikdar ne med njim živel 
Sploh pa smatrajo magvarski plei|ieuitaši priprosto ljudstvo onim nizkim 
stvorom, ki naj le trpf in si v potu svojega obraza služi kruh. Ono jim 



247 

naj le hlapSuje brez Tsake omike, zat6 da ga lažjo zloraljijo v svoje 
namene !" 

8 tem je napeljal Vogrin govorico na drugo stran. Zacolo se jo 
mpravljati o socijalnem vprašanji, ki je danes skoro povsod na dnevnem 
redu. Vogrin ni bil demokrat v navadnem pomenu l)esede, ali on je 
Ijnbil priprosto ljudstvo, vzlasti pa svoje slovensko ; zakaj vedel je. da še 
ono hrani nepokvarjeno moč in čilost v sebi ! 

Ko je nat6 Vogrin razložil, kakšno je razmerje priprost(»ga ljudstva 
na Ogerskem, in dokazal, kako brezdno lo{*i ogersko magnate in grajšeake 
od prostega naroda, zasuče se govor na naše, osobito šolske nizmere. 
Gospi Skenovska se je ujemala z Vogrinovimi nazori, da j(» krivo in cel6 
neopravičeno, ako se ljudstvu po šolah in uradih vsiljuji* tuj jezik, kakor 
se to dandanes godi. Tudi ona je poznala svoj narod ter dejala veekrat, 
da je bilo v prejšnjih letih tudi na Češkem tako, ali vsakokrat j(» pri- 
stavila, da nastopijo i Slovencem boljši dnevi, v kar Bog pomozi!! 

Tudi Kihard in Olga sta se udeleževala teh pogovorov, a mt v na- 
sprotnem pogledu. Njuna mati jo namreč na mišljenje svojih otrok tako 
uplivala, da stu se fant in deklo vodno lo pot(;govala za njene nazon». 
A tudi dr. Vogrin jo deloval v istem pi*avicoljubnem in spravljiv(»m 
smislu na svoja učenca, ter jima bil kolikor mogočo utisnol v srct^ svojo, 
nawro o ljudstvu in o narodnostih. In glej, danes jo l)ilo Vogriiiu kaj 
lahko pri srci, vidžč, da se skladajo vsi, gospA Sk(»novska, Rilianl in Olga, 
i njegovimi idcgami. Ta edini slučaj ga je stot<'ro odškodoval za ves 
tnid, ki ga je imel s podučevanjem. V teh tronotkih jo. pozabil na svoja 
uboga dijaška leta na Dunaji ; povzdigovalo ga je pn^pričanjo , da j(» 
nkoreuiuil v dveh srcih blago sočutje do svojega roda! 

Kakor pa človek, razgovarjaj6č so s svojimi somišljeniki, no čuti, 
hko hitro ure in minute v večnost teko, tako jo bila tudi naša družba 
»pregledala, da je že bilo zatonolo solnco. 

„Zdaj smo pa zamudili planinsko žaronjo," vzklikne na enkrat Olga. 
1.A to nič ne d(5. To prikazen lahko večkrat vidimo, takih zanimivih 
pogovorov in vprašanj pa so človek lo rodkokrat udoložujo. Mnogo 
^^ nam, gospod doktor, o svojem narodu povedali ter nas v marsičem 
podučili. Če je pa povrh šo Vašo ljudstvo tako vztrajno in trdno kakor 
Vaše gore, tako nepopačeno in čisto kakor vodovje Vrbskoga j»'/.ora, 
potžm bode pa tudi svoj cilj in smoter doseglo. Prišlo bodt» do blago- 
stanja in omike ter delovalo z drugimi narodi vred na prospoh vi'soljni*ga 
floveštva. Tedaj ga pa bodo tudi vsi ljubili, kakor ljubijo zdaj njegovo 
krasne gorž!" 

Za te prelepe besede se Vogrin gospici Olgi pos(»boj zahvali ti^r 
vstane, da bi se poslovil. A gospa Skenovska ga ustavi, povabivši ga 
na čaj, s kterim se je nocoj v utici postreglo. 



248 

^Jutre zvečer o tem času pa pijemo čaj pri kresu tam le na onem 
holmu," pristavi Vogriii poslavljaj6č se pozno v noč od gostoljubne 
druščine. „ Visoko gospodo pričakujem jutre zvečer z mrakom vred. 
Dr. Sirnik Vas bode vzel v svoje varstvo ter preveslal na oni breg, kjer 
Vas hočem sam sprejeti." 

Tem besedam so vsi radostno pritrdUi, in Vogrin je odjadral ve- 
selo domii. 

Tema je krila zemljo, ko je Vogrin, pripenši svoj čoln na onem 
bregu jezera, korakal proti domu. Njegova rojstna hiša je stala kakih 
pet minut od Vrbskega jezera na majhnem griči. Vogrin stopa po malem 
navkreber, premišljuj6č, kako veselo je današnji popoldan preživel. Zdq 
postoji, da se malo oddahne, in zida si zlate gradove v oblake. Zd|J 
koraka zopet naprej in postoji vdrugič, bil je že blizu hiše: kar zasliSi 
na enkrat, da trka nekdo na okno! 

Po prstih stopa zdaj okoli ogla, in tu zagleda podobo, ki ob oknu 
slonf. Mirno posluša, opazujčč z bistrim očesom, kdo bi bil ; a bilo J€ 
pretemno, podobo no moro spoznati. Zdaj čuje tiho klicati : Kezika, 
Kezika ! ali odgovora ni. Vse je zopet mirno kakor v grobu. Nekaj tre- 
notkov še, in prikazen potrka zopet na okno, a v tem hipu priskoči 
Vogrin in zgrabi človeka. Ponočnjdk pa je bil mož, a to krepke postave. 
Obrnovši se poprime z obema rokama Vogrina in ga vrže od sebe na 
tla, a sam se izgubi brez glasu v nočnej temini! 

Na krik in klic Vogrinov priletite mati in sestra prestrašeni iz hiše 
z lučjo v roki in pomagate Vogrinu na noge. Hudo ga je bil vrgel pre- 
drzni postopač, a k sreči se mu ni bilo nič nevarnega zgodilo. Le udaril 
se je na desno stran, kamor je bil padel, tako da je komaj dihal ; padec 
ta je še dva dni dobro čutil, če tudi o tem ni pravil nikomur. 

Mati ni vedela, kdo bi bil prišel pozno v noč Reziko klicat; kajti 
iz vasi ni nobeden fant hodil k njej vasovat. A deklica je takoj pove- 
dala, da jo že več večerov nekdo nadleguje. Oe se ne moti, bil bi to 
neki vojak iz Poreč, ki tam stanuje, kamer nosi ona jajc in masla 

* 

na prodaj. 

„Jaz mislim, da je sluga nekemu častniku, ki je prišel prve dni 
toga meseca v kopel. Zdi se mi, da sta gospod in sluga z Ogerskega. 
Jaz nisem nobenemu nikdar lepih besed ponujala, a sluga me vselej nad- 
leguje, kedar koli v Poreče pridem." 

Tako se opravičuje Rezika briš6č si debele solze, ki so jej tekle po liei. 

„Zakaj pa nisi materi o tem nič(»sar povedala?" vpraša jo resno 
brat Milko. 

„Ni se mi zdelo vredno, da bi bila o tem pravila materi. Saj sem 
mu bila sitnežu prepovedala, naj no hodi trkat, ter si sploh mislila, 
da bode sam vse opustil, ako vidi, da z men6j nič ne opravi." 



249 

Nat6 je Vogrin sestro dobro podučil. Zapovodal jig jo pa tudi, da 
ne sme t PoreSah Teč v ono hišo hoditi, kjer stanujeta isti častnik in 
qegoy sloga. Sicer ostane pa tako odslej nekaj časa on sam donisi ter 
boče skrbeti, da bode po noči yse mirno okoli njegovega stanu. 

To se je rčs zgodilo, in od istega večera ni hodil nikdo več trkat 
nt dekličino okno. Ali vsaka, najbolj pa srčna izguba išče svoje maščevanje, 
io to je izkusil tudi MUko Vogrin ! 

Prihodnji dan v nedeljo bilo je vreme , kakoršnega si kmet kakor 
mestjan o kresovom želi. Vse je kazalo, da bode gorkemu dnevu sledil 
tih ia miren večer brez vetra in sape. In tako je tudi bilo. Solnee je 
popoldne jako hudo pripekalo, kakor da bi si hotelo naiK>šene groniade 
ie po dnevu samo ožgati. Tam pa tam se je sicor prikazal kak črn 
ohjaiič, a je zopet hitro izginol. Le proti večeru so se Karavanke s 
temnimi oblaki pokrile, in tudi Dobrač je dobil svoj klobuk. Kmetje so 
sklepali iz tega, da pride pozno po noči dež, a kresovi se bodo vendar 
še lahko mirno in ])rez vse skrbi sežigali. Zatori^j so se vršile v Dolah 
največje priprave, da zapalijo na ta večer ogromen kres. 

Ponosni so bili Doljani, da je vzrastel iz njihove srede tak gospod, 
kakorSen je bil dr. Vogrin. C(?la fara še ni izredila moža, s kteriin bi 
se bila tako ponašala, kakor z Vogrinom. A ta pa je l)il tudi za-nje 
pt&Ti moi! 

Vogrin ni nosil glavo po konci, ko je prihajal še dijak latinskih 
in visokih Sol v počitnicah domii. Z vsakim je rad govoril, za vsakega 
je imel lepo besedo, in njegova ponižnost je vsem vaščanom in sosedom 
ttko ugajala, da so ga vedno k sebi vabili, danes ta, jutre drugi. 

Večkrat so prišli tudi vsi veljavnejši kmetje cele ol)čine skupaj. 
Pri takih prilikah jim je razpravljal Vogrin lepo po domače, v lahko 
nmeTnem jeziku dnevne novosti ter jih podučeval o vsakdanjih potrebah. 
A ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem širil je on narodno zavest 
med svojimi vaščani. 

Ko je prišel Vogrin kot vseučiliščni dijak prvokrat v velikih po- 
čitnicah doiiiii, naročil si je več slovenskih časopisov. Te liste je najprej 
STojini vaščanom sam prebiral in razlagal, a potem jih razdelil med nje. 
V kratkem je toliko dosegel, da so si premožnejši kmetje sami takih 
liilov pribavili, in sicer se je eden na tega, drugi na onega naročil. Tudi 
faljige družbe sv. Mohorja delil je Vogrin med moške in ženske, vzlasti 
pa je dekletom z njimi ustrezal. In glejte, uspeh Vogrinov je bil velik : 
Njegova vas je zaslovela glede narodne zavesti in ljudske omike na slo- 
venskem Koroškem! 

Z malim trudom je Vogrin mnogo dosegel, veliko koristil. A zat6 
so pa tudi spoštovali in ljubili Doljani svojega študenta in gospoda! 



260 

To nagnenost so vaščaujo tudi danes Vogrinn v velikej meri ska- 
zovali. Ko je prišel Milko v soboto domii, obiskal je hitro vsakega so- 
seda. To je lahko v kratkem opravil, ker so Dole majhna vas. Kogar je 
le obiskal, vsak mu je po našej slovenskej navadi ponudil jedi in pijače* 
Povrh ga je še povabil, naj pride v nedeljo večer netit kres gor na grič, 
kjer se hočejo vsi, mladi in stari, moški in ženske, skupaj zbrati. 

Veliko veselje so imela dekleta, ko jim je bil Vogrin obljubil, da 
pride kres sežigat. Tem ve{^ja pa je še njih radost postajala , ko jim 
on v nedeljo popoldne naznani, da pridejo z njim tudi gostje iz Poreč, 
in sicer visoka gospoda z Dunaja, pri kterej je on nekdaj podučeval. 

„Tudi žlahtna gospoda bi rada videla naše navade in šege pri kresu; 
zatorej sem jih na današnji večer povaliil sem v Dole," pristavi nap6sled 
Vogrin, posvetuj6č se z vašcani o kresu. „Zdaj pa le glejte, dekleta ia 
fantje, da !)ode kres lepo gorel in visoko plapolal. Cela okolica naj vidi, 
da je kres v Dolah največji in najlepši, kar bode tudi vistini; zakaj pri 
nobenem ne bo zbrane tako lepe in visoke gospode, kakor pri našem!" 

Ognju enako hitela je ta novica od hiše do hiše, in vsi so je bili 
veseli. Zaraditega so pa tudi sila veliko drv nagromadili na griči ter 
obvili polena s smolo in slamo. Kakor se je visoko vzdigovala proti 
nebu gromada, ktero so pred Trojo zgradili Ahilej in njegovi Mjrrnii- 
donci, da se sežge na njej truplo Patroklejevo in darovane mu žrtve, taka 
jf^ bila tudi kresova gromada, ktero so nanosili Doljani na večer pred 
sv. Janezom Krstnikom. 

Ko je zašlo solnce in odzvonilo „ večno luč" v bližnjej crkvi : Ma- 
rija na Otoce, prihajali so vaščanje na holm h gromadi. Cela vas bila 
je že zbrana. Tudi Rezike, Vogrinove sestre, in njegove matere ni manj- 
kalo v druščini. Le Vogrina in nj(»govih gostov so š(» vsi pričakovali. 
Radovedno so se popraševale deklice, kakšna j(» ona gospi in gospica, o 
kterih je Milko pravil, da pridete h kresu. Ni trajalo dolgo, in gostje 
se približajo. Zdaj so videli fantje in dekleta, da so imeli oni prav, ki 
so trdili, da vabi Vogrin gotovo le lepo in bogato gospodo v vas! 

Po prvem pozdravu so se gostje takoj vsem vaščanom prikupili 
Gospd Skenovska in gospica Olga kakor tudi Rihard niso znali sicer slo- 
venski, ali naš sedanji zarod na Koroškem ol) nemškej meji, okoli Ce- 
lovca in ob Vrbskem jezeru, razume iu govori tudi nemški. Zatorej se 
je med gosti in vaščani vnela živahna govorica. Vzlasti se je prikupila 
gospa Skenovska, ker je tam pa tam v svoj govor češke besede in cžle 
stavke vpletala. Osobito veliko ste pa govorili ona in Olga z Vogrinovo 
materjo in njegovo sestro Reziko. Tudi zdravnik dr. Sirnik se je vaškim 
deklicam takoj priljubil, kajti bil je sin našega ljudstva ter vedel, kako 
se mora občevati s slovenskimi deklicami! 



2r>i 

Med tem pa ko so se vasčanje iu gospoda med solioj pogovarjali, 
Btleli so že okrog po holmih iu gorah goreti kresovi. Zdaj se j(^ vzdiguol 
Tsuli nad Porečami velik plamen, in njemu na desno in levo kazali so 
' se majhni ognji. Tam daleč na zahodu se je videla kakor zvezda go- 
reča pičiea; to je bil kres na visokem Dobraei. A kaj je pa to tam na 
Tihodn ? Kakor da bi se goreča mesečna krogla vzdigovala izza ftastega 
Obilja, takov blišč je odseval z njegovega vrha. A to ni bila polna luna, 
impak kres je plapolal ondi proti nebu, kažoč, da ni vrha, kamer bi ne 
nesel Slovenec svojega ognja ! 

„Zdaj moramo pa tudi mi, dekleta in fantje, kres zapaliti/ iz- 
pgovori Milko. „Kdo ga bode pa noc6j ožgalV Tedaj ko sem se bil 
ju mlad dečko doma, bila je med fanti in dekleti lepa navada, da je 
ujkrasnejSe in najljubeznivejše dekle iz vasi zanetilo kres. In ako se je 
dobro ožgalo in je začel plamen takoj visoko švigati, bilo je to znamenje, 
da se ona deklica prihodnjo zimo srečno omoži.'' 

„To je res, gospod Milko," klicale so zdaj d(»klice in tanlje. 

„Tudi jaz se še spominjam,*^ pristavi Vogrinova sestra , „da se jr* 
lepa Blaže va Jelica se tisto leto omožila, ko je bila na tem griči za- 
pdila kres. In zares takrat je kres gorel, kakor da bi bil človek hišo 
laigal. Takega ognja kakor tedaj nismo že dolgo videli!"* 

Vsi fantje in dekleta pritrjujejo tej opombi in začnejo se meil seboj 
posvetovati, kdo bi naj noc6j zanetil kres. A posvetovanja je bilo hitro 
konec. Zakaj le ^no dekle bilo je v celej druščini, ki je vse očarovalo 
s svojo lepoto iu ljubeznivostjo ! 

Iz posvetovalnega zbora stopi brhek mladeneč, sin Vogrinovega so- 
seda, naznanjajoč gospodi, da so vsi fantje in dekleta enega glasii in 
raislij: ^Ta čast pripade noc6j le milostljiv(»j gospiri Olgi!"* 

Gostje se kar začudijo, da je gospico Olgo doletela ta visoka čast. 
vilasti se je pa Vogrin veselil, da so se njegovi vaščanje s to volit vijo 
Uko dobro obnesli. A tudi Olgi samej je ugajala ta poslavit(^v. In zdaj ji^ 
ona z gorečo plamenico zanetila kn^s na štirih oglih, radovedno čakajoča, 
kako se bode kazalo prorokovalno znamenje ! 

Kakor bi trenol, bila je vsa gromada v ognji. Začelo je prasketali 
io pokati, plamen švigati in plapolati, kakor da bi sama smola in olje 
gorelo. Ogenj je instel višje in višje , žar se ji* vz<ligoval visoko proti 
nebn, in kakor rakete letele so kvišku iskre iz plamenečega morja. Okoli 
stoječi fantje pa so med tem vriskali, dekleta in drugi pa častitali go- 
spici Olgi ua dobrem znamenji ! 

Tako so častili nekdaj v poganskej starodavnosti Slovani svoje solnčno 
božanstvo ter molili žrtvujčč, da jim milše solnc(» jmsije. A tudi dan- 
danes se obrača marsikteri Slovenec, sežigaj6č svoj kres, v tihej molitvi 
do pravega Boga, da bi nam skoro boljše soluce kakor zdaj sijalo ! 



252 

Takega kresa še ni videlo Vrbsko jezero, kakoršnega so imeli noc^ 
Doljani. Daleč na strani stojč občudovali so gostje ta krasni ogenj. A 
tem bolj so se še zavzemali, ko jamejo fantje goreča kolesca kvišku me- 
tati ter kotaliti s hriba, med tem ko deklice plesaje narodne pesni poj6 ! 

Gospž Skenovska in Olga se niste mogli teh prizorov dovolj nft- 
gledati. Bili ste dr. Vogriuu prav hvaležni, da ju je k tej narodnej sre- 
čanosti povabil. Gotovo bi se i baron Robert ne bil kesal, ko bi bil k 
sežiganju došel, ali on si je rajši kresove prav sam iz Poreč ogledavtL 
Pri. tem pa je tudi on imel kres nad Dolami izmed vseh za najIepSega^ 
neved6č sev6da, da ga je zanetila Olga v Vogrinovem društvu. 

Ko je on tako v noči sam hodeval po sprehajališčilf, premišljujM 
svojo bodočnost, peklo ga je nekaj v srci. To je bila ona strašna bolezen, 
ktero imenujemo ljubosumnost. Zagrenilo mu je življenje, in v teh bo- 
lečinah in ljubosumnih ])orbah grozil se je nad Vogrinovo prisUjenostje, 
ki mu hoče izneveriti bodočo nevesto. Nehote in neved6č kaj dela, podi 
se na obrežje, stopi v čoln ter vesla v temi ven na široko jezero. 

Pri kresu v našej družbi pa je postajalo veselje tem živahnejše. 
Vogrin je bil ta večer oskrbel za fante in deklice nekaj pijače, gostom 
pa je njegova mati s čajem in skromno večerjo postregla. 

Med petjem in govorjenjem je bil čas hitro potekel. Tudi oge^j 
je začel pojemati, in okoli in okoli že ni bilo nikjer nobenega kresa več 
videti. Vse to je kazalo, da je že pozno, in r^s bilo je tričetrt na ednajsk 
In zdaj se vsa druž1)a tak6j na odhod pripravi. 

Polagoma so korakali naši gostje navzdol proti Vogrinovemu domu. 
S plamenicami so si morali svetiti, kajti temno je bilo kakor v rogu. 
Le zdaj pa zdaj je pot razsvetlil blisk, prihajajoč s^m od Karavanskega 
gorovja, kjer so se bili med tem nakupičili hudourni oblaki. Bliskanje je 
postajalo gostejše, močen veter potegne in — ugasne vse plameniee! 
Gospd Skenovska in Olga zakričite, kajti še hujša tema sledila je sTetlej 
luči, ter se oklenete svojih spremljevalcev, gospd dr. Sirnika, Olga pa 
— Milka Vogrina. 

Tako je korakal Vogrin z Olgo, svojo roko v njenej roki drž^č, in 
dvoje srečnih src se je spajalo v teh trenotkih. Olga je zdaj prvokrat 
čutila, kako je pritisnol Vogrin njeno roko na svoje ljubeče srce, ter 
spoznala, da jo ržs ljubi. A tudi Vogrin je videl, da mu Olga roke ne od- 
teguje ; in ko mu je rekla, da bi se ona nikjer in nikdar nočne teme ne 
bala, če le stopa na njegovej strani in pod njegovim varstvom, rodi se 
v Vogrinovej duši radostna misel, da čuti njeno srce gorečo ljubezen do 
njega. In v tej blaženosti sklene on, da se hoče boriti za svoje hre- 
penenje, da si hoče pridobiti deklico, za ktero gori njegovo srce, naj tudi 
bliska in grnif, treska in bučf, da se trese zemlja in gore majejo. T« 
je pozabil Vogrin na svoj stan, na svoje uboštvo, na svojo ničnost! Te 



253 

trenotke se je čutil mo?.iiega, nezmagljivega, a vendar se je pretresel, ko 
pri tej priči zabliska in sagrnif, da je vid in sluh jemalo ! 

Blisu je že bila nevihta, ko dospe drui^^ina do Vogrinove hit^e. Tu 
n lopet planienice ožg6 ter hitijo k jezeru , da Iti veslali domii. Ali 
l^jte, jezero je gnalo tako valovje, da se je vse penilo. Dr. Sirnik in 
Bihard poskusita sicer, ali bi bilo mogoče veslati prek razljučenega vo- 
dtffja, a njun čoln vržejo hitro valovi na obrežje, in malo da ga niso 
lunesli. Povrh pa še začne hudo liti, bliskalo je in treskalo, da je bilo 
groza. Družba se mora torej na vsak način vruoti nazaj na Vogrinov dom. 

Kakor pa ljubeče srce nobene težkoče in nezgodo ne pozna, ako 
ima le zaželeno bitje v svojej bližini , tako je bilo tudi z Olgo in Vo- 
grinoDi. Ne da bi bila tožila o nevihti in hudej plohi, veselila sta se 
Se le nad tem naklučjem ter si mislila, da pospešuje sama božja previdnost 
njuno ljubezen! Radostno in smej^ se korakata za ostalo dnisrino. 2i- 
uhni njun pogovor ovajal je voliko medsebojno nagnenost in kazal njuno 
srfno ljubezen. Milko skuša zdaj s svojo suknjo ogrnoti Olgo, da bi jo 
prehudemu dežu ul)ranil, ter jo stisnil bližje nž-se : kar hudo zabliska, 
in i«vetloba nekaj sekund trajajoča odkrije ljubečo dvojico — bistrim 
of^m liarona Koberta, ki je prežiil za grmovjem ob potu ! 

Robert je bil veslaj6č po jezeru sklenol. da hoče opazovati, kdaj in 
hko se vračAJo Skenovski z Vogrinovega doma. Nevihta ga je pa dohitela 
u sredi jezera. Valovi ga ženejo na nasprotno obrežje, in tu izstopi. 
Zdaj si poišče kraj, kjer so imeli Skenovski privezan svoj čoln. Tu pri- 
ftikuje na skrivnem njihovega prihoda. A ko se vrnejo nazaj, stopi ob 
potu za grmovje, da )»i slišal, kaj govorita Olga in Vogrin. Njune be- 
Hp pa so mu vse ovsidile. Olge še ni videl nikdar tako vesele in zgo- 
vorne kakor noc6j v Vogrinovej družbi. Tn ko mu je dolgotrajni blisk 
bkor navlašč odgrnol temno zagrinjalo raz ljubečo dvojice, tedaj je bila 
pa tudi polna kupa njegovega trpljenja ! Jedva se je premagoval, da ni 
»koffl kakor nizjarjen lev na svoj plen, zdrobil svojega sovražnika ter 
odtrgal njegovim krempljem nežno gololiico. Zbal se je seveda drugih 
mo^ikih spremljevalcev, dr. Sirnika in Iliharda, ki sta hodila pred njima 
I materjo. Zatorej se pa ziiroti pri vseh dobrih in zlih duhovih, da se 
lH)^e nad Vogrinom maščevati in ga pri prvig priložnosti kakor gada 
nniriti ! 

Cel6 premočena je prišla vsa dnišeina pod streho. Tu so dolgo 
^kali, da se izvedrf. a ))ilo je zastonj. Tudi baron Ro})ert, ki je za- 
sledoval lju])ečo dvojico do Vogrinovega hleva, moral je stopiti pod streho. 
Vlegel se je potčm tja v pojato na listje, kjer je počival, dokler ga ni 
^zdramilo petelinovo petje! 

Ura je že odlifla eno po polnoči, a dež ni prenehal. Družba se 
odloči, da prenoči na Vogrinovem domu. Milko je prepustil svojo sobo 



254 

gospč Skeuovskej in Olgi, njegova mati in sestra pa ste se iz STOje sob 
umaknoli liihardu, dr. Sirnlkn in Milku. V kratkenn je vsak na svojei 
mestu porival, a zvunaj je še vedno bliskalo in grmelo, da so klepetal 
šipe na oknih. 

Kakor pa elovek dostikmt ne more zaspati, kedar v nenavadni 
postelji leži ter v tujej hiši prenofMije, tako se je godilo noc6j tudi Olg 
A povrh jej še pa tudi niso dale spavaii srt*ne rane. Dolgo je preraii 
Ijala o svojej osodi, o Vogrinovej Ijuhezni, ter uganjala, kako bi se mo^ 
uresničiti njeno hrepenenje. Vse niisU in euti, ki so jo navdajali zadnji 
donid na Dunaji, prešinoli so njeno dušo tudi nocoj, in razburjeno. Iji 
bežni polno srce ni moglo mirovati. T)a si pa glavo in srce malo ohlad 
napravi si zopet luc, ko jt» že mati trdno spavala, in išfe po mizni« 
knjige, da bi si eitajoc^a misli pregnala. 

In glej, kmalu jej pride knjižica v roke. A kaj je to? Odpn 
pogleda, (^ita. Nezapopadno jej je vse. Kaj je to? — Bil je dnevnil 
v kterega je zapisaval Vogrin svoje eute, žalostne in vesele! 

Olga je dolgo brala, marsikaj večkrat eitala. Včasih se jej je sols 
utrnohi, ztlaj jej je zopet srce same radosti hitrejše bilo : Deklica je (i 
tala. kako nesrečen je Vogrin, odk<ar ljubi — svojo Olgo. Noc6j j< 
spoznala, da se ni varala o Vogrinovej ljubezni, in zdaj je tudi upala 
da se uresniči njeno hrepenenje. 

V teh blaženih mislih in upih pa je deklica zadremala, dnevnik Df 
prsih držeč, ter spavala sladko, dokler j(t niso vzbudili zlati solnčni žarki 

(Daljo pride.) 



Tvoj sem, Slava! 



Itar 80 m C rodili mati mila — Tvoj som, Slava! 
In dokler mo zemlja bo nosila — Tvoj som, Slava! 
Ako me zahtevaš v boj krvavi med vnvgove, 
Volja Tvoja bo se izj>olnila — Tvoj sem. Slava! 
Tebi rad darujem, kar imam in kar zamorem, 
Svoje vse moči in opravila — Tvoj sem, Slava! 
Zadnje v smrtnem boji strai^nem to besede 
Usta moja bodo j^ovorila: — Tvoj som. Slava! 
O (in mi uvhn bi željo srčno izpolnilo, 
I)a slovanska zemlja bi me krila — Tvoj sem, Slava! 

Tone. 



255 



Pšsni dekličje ljubšzni. 

1. Bog ml Tarnj Sar mladostni ! 

V sapnli f^orkih cvetko mile 



2. Zvečer. 



Nf^no »o iz tal priklile 

Id povsodi radost mlada 

Z mičiiiiu smehi)m v srcih vlada. 

Glasno jaz mladenka pojem : 
^rethi vlada v srci mojoin 
Bog mi čuvaj čut radostni 
Bog mi varuj žar mladostni!'' . . 

Oj le sevaj solnce nd-me 
Glej svetlobno iz neba me: 
Kakor luč nebeška tvoja 
Vedno bo ljubezen moja! 

Lepa bo in polna svila 
Oista bo in plemenita 
Vselej bo kot ti žarela 
Vs4»lej bo kot ti vesela! 

Glasno jaz in srčno pojem: 
.Radost vlada v srci mojem — 
Bog mi čuvaj čut radostni 
Bog mi vanij žar mladostni!** . . 



Torej zdaj za gon» ideS 
Solnce ti. da jutre prideš 
Zopet lepo, zopet zlato 
Ter žariš čez hrib in trato? 

Oj le pojdi spavat spdnje 
Oj le pojdi sanjat sanje — 
Kmalu kmalu zemljo Airno 
Noč ovila bode mirno. 

In z neba lepo vzbujene 
Zrle bodo zvezde mene 
Ko pokojna in vesela 
Tu pri okuu bom slonela. 

Solnce solnce, ti v višavi — 
Slika moje si Ijubavi 
A čejirav greš sanjat trudno 
Srce to pa bode budnt> ! 

V njem ljubezen lepa, mlada 
Brez nehanja čute vlada — - 
Oj le pojdi za gore mi 
Saj bedi mlado srce mi! . . . 



3. Rožic ». 

Roža moja, roža vela 

Oh zakaj si mi zvenela 

Saj pred kratkim kratkim Časom 

Bila si odeta s krasom? 

Tožna glcKlam liste tvoje — 
Za-nje joka srce moje! 
In porosenej solzami 
V prsih nekaj šepeta mi: 

nVanij varuj, mlada deva 
Z<*>mi svit, ki v srci seva 
Roža ta te<laj je cvela 
Ko Ijubav te je prevzela!** 

M Varuj se da z i*ožo mulo 
Sn-e ti ne bo jokalo 
Varuj, da ljubezen večno 
('vela bo in cvela sn*čno!" . . . 

K<r/a ti, tedaj raze vela 
Ko Ijubav me je prevzela: 
Ti si mrtva, a do groba 
Cvela meni bo zvestoba! . . . 



4. PeraJ pcraij ptica mlada! 

Milo glej! nebo se smeje 
Ptiček pa me gleda z veje 
In ko poje, nežno poje 
Pesen sega v srce moje. 

Bog le ve, o čem prepeva 
Bog le ve, konni žgolčva 
Oh saj plava vse v radosti 
Vse mzevita se v sladkosti! 

Pevaj pevaj jdica mlada 
Saj te vedno slušam nula 
Kadost bolj še v meni budi 
Saj si ti vesela tudi! 

Gledaj jitica, — pesni tvoje 
Jasne so kot pesni moje — 
Poješ-li ljubezen mlado 
Nje skrbi in strah in nado? 

O le j>oj jo, dar veselo 

Petj<* v srce bo zvenelo 

Saj te viihio slušam rada — 

Pevaj pevaj. pt jca mla<la ! . . . — h — 



256 



Epiške indske pripovedke in pravljice. 

Priobčuje K. Glaser. 

IV. 
ZTest« SiTltr!. 

V Madri je živel knez A^vapati, ^ ki je podpiral reveže, 
resnico gevoril in se zlobi ustavljal ; ljubil ga je narod. Ker pa i 
zaroda, žalostil se je zel6. Žrtvoval je mnogokrat Savitriji; om 
po molitvah stopi Savitr! iz ognja v ('loveškej podobi in mu zagot< 
dobi lepo h^erico. In glej ! stara njegova ženica Malavi porodi mu 
deklico, ktero imenujeta po boginji Savitr!. Ko doraste, se pa jo 
beden ženin ne oglasi; po dovoljenji očetovem podi se v samotn< 
in v kopališi^a ob Gangi (tirtha). * 

Med tem pa se njen oc^fe domd i-azgovarja s pobožnim Nai 
med pogovorom se pa vrne Savitr!. Nerada jo poprai^a, kara je 
Ona pa pripoveduje: ^Lepemu kralju Djumatsenu * v (^alvi vzeli so 
sosedje kraljestvo; ves žalosten napoti se z ženo in sinom Satjavan 
pužčavo; tega sem si za moža izbrala." ^ N^i-ada ugovarja tej ii 
dasi je Satjavan vrl možak, ima vendar to napako, da bode v em 
umrl. Ona se pa ne di ostrašiti in reče, da ne odjenja; tistemu 
zvesta, kterega si je izvolila. Njen oče se podi k Djumatsenu, in 
se vrSi po postavnih obredih. 

Skromna in ljubezniva ženica bila je Savitd svojemu možn 

Ko se je leto nagibalo h koncu, molila je goreče; tri dni i 
ne pila ne spala, da je cel6 onemogla. 

Tretji dan zvečer hoče Satjavan v les; ker se ne d& preg 
da In ne sel, spremlja ga ljubezniva ženica. Ko sta sadja nab 
drv nasekala, omedli Satjavan, ženica pa sede in položi njegovo ( 
svoje naročje. Zdaj se prikaže mož, rudeče oblečen, črnih in žol 
bodečih očij ; v rokah ima uro in zre v Satjavana. Proseče vpn 
vitri moža, kdo je in kaj hoče. ^Jaz sem Jama,** po druge Iji 
siljam svoje sluge; po t^akega poJitenjaka, kakor je tvoj mož, prič 
sam." To izrekši izvleče mu dušo, ki je l)ila tako velika kakor 
in odide na južno stnin. Neprenehoma je bila Savitr! Jamu sa 
Vse želje jej je hotel Jama izpolniti, samo ene ne, da bi jej vrnol 
Ker se je pa nikakor ne more iznebiti in ker hoče ona rajSi 



' gospod konjev. ' tirtha so kopališča ob Gangi, kjer se Ijiidjo v svetfj ' 
vodi kopljejo in odpuS<?anje grehov zadobo. ^ • ki ima bliščeče orožje. * • 
ljub. ^ Ce je deklica čakala tri leta zastonj ženina, sme si v ludih sama isk 
— svajamvara. • bog mrtvih. 



257 

kakor bres Ijabega Satjavana živeti, dd mu Jama diiso nazaj. Zdaj se 
sprebndi. Ker je pa slaboten, pustita sekiro in sadje v lesu in se po- 
dista domd, on oprt na stojo ženico. 

Djamatsena pa je dom& že težko pričakoval svoja ljuba otroka, 
brahmani so ga tolažili, da nista izgubljena. 

S&vitr! je povedala vse ; pa še ve^ ! njej na ljubo je Jama staremu 
oslepelemu in oropanemu Djnmatseuu dal vid, kraljestvo in sto sinov. 

Drugi dan so pridli podložniki in zahtevali, naj se vrne kralj zopet 
? kraljestvo. 

Kdor se veseli te pripovesti, temu se odvzamejo vse nadloge, di se 
mn pa vse. kar je popolno. 



Bosenske zanovetke. 

Spisal B^jko Perusek. 

XIL 

iiano v jutru vzdigne se mohamedanec, se opere i zajutrekuj(^ Tu 
ajntrek sevčda ni bela kava s kifleki, ampak {'vrsto si naloži z razlir^nimi 
jrfili svoj želodec, kajti po zajutreku do veC^erjo le redkokaj použije i zat6 
w mora zjntraj dobro okrepčati. Kdor svoje polje sam obdeluje, — i teh 
je Trio malo — gre na polje ter izkuSa istinitost božjih besed, da bode 
moral v potu svojega obraza zemljo obdelovati. Trgovec pa se napoti v 
držijo t. j. trg, na kojem so same lesene kolibe, ktere služ6 za pro- 
tltjalnice. Za temi deščarami je nekterekrati tudi zidana magaza. a ne 
<*na ne druga nima oken. Od spredaj se odpira tako, da se en del le- 
nega zaklopa vsdigne, drugi pa, ki se zove cepenak, spusti se na v tla 
nhite lesene noge. Namesto firme služi nekterim na papir napisano 
Jine pod steklom in v okvini. 

Ko trgovec odpre svoj du^^an, pospravi nekoliko svojo robo, s(»de z 

iiogima v nakriž, zapali lulo, srce kavo pa r*aka na musterije (kupce). 

Pri prodavanji mu je redkokdaj treba vstajati, pa tudi dosta ne l»aranta; 

•ko hoče kdo za to ceno, dobro, ako noče, naj odide. — Mnogokrat vsa 

^^ v dnčanu ni 100 grošev vredna. Šetal se je enki-at nekakov živuljast 

kristjan po čarSiji in smatral ducane in robo v njih. V enem du^tanu 

^ ridel drugega kot enega duhandžijo, ki je čakal na koga, ki bi mu 

prinesel tobaka, da ga razreze, ker to je bil njegov zanat. Začudi se 

kristjan, ker v dučanu nič robe ne vidi, pa vpraša: „A kaj ti aga pro- 

<laTaS**. Tarčin se je hotel našaliti, pa je dejal: „Oslovske glave, kaj 

le vidiš?" — Natč mu odgovori kristjan: „Olovek bi rekel, da tu ljudje 

18 



258 

radi kupujejo oslovske glave, ker jaz v tvojem da6ami ne vidim več od 
ene same!" — 

Manj miren život imajo rokodelci, na pr. opančarji, jermenarji, kot- 
larji, ključarji, krojači, sedlarji itd., in ti rokodelci imajo svoje delavnice 
skupaj v enej ali v vec^ ulicah čaršije. Vsi ti rokodelci sed6 delajo. V 
teku dneva ga obiskujejo prijatelji, činovniki, vojniki (kar jih je še ostalo); 
z njimi pije kavo in pošilja goste oblake dima v zrak, in marsikdaj se- 
dijo li obiskovalci po celo uro v du6anu, pa niso niti deset besed ix- 
pregovorili. Opoldne po klanjanji zaspi (to je 6ef) in dve uri pred 
soinčnim zahodom se zopet klanja, a ob 5. zvečer ali pa po zimi takoj izza 
solnčnega zahoda zapre svojo butiko, pa gre domii. Tako živi po zimi 
in po letu, samo da užge po žimi čumur (ogljen) na mangalu (nekakvej 
ponvi na trinogo), pred kterega postavi po konci dve leseni ploči, da ma 
veter ne odnese isker ali cel6 žrjavice po du6anu. 

Na ravnost jo tedaj reže domii v harem, kjer ga čaka nališpana 
žena z večerjo. Posedejo okoli sofre (mize) in na znak očetov počn6 
jesti. Po največ žene z deco posebe jed6, siromašni pa skupaj. 

Po večerji, ktera mu je glavni obed, podi se Turčin, ako je lepo 
vreme in še precej časa do soinčnega zahoda, na „teferič" t. j. on ponese 
seb6j čilim na senčnato mesto, najrajši pokraj kakega potoka, ter ga 
prostre i sede nd-nj, pa gleda do soinčnega zahoda krasoto narave, ali 
pa sedi na ^divanani" t. j. nekakvej verandi v prvem spratu poslopja. — 
Včasih popravlja kaj na vrtu, ker mohamedanci so veliki ljubitelji cvetlic. 

Po akšamu se vrne v hišo ter se dostikrat še pozno v noč zabava 
s svojo deco, ktero mohamedanci vrlo ljubijo. Za vsaktero svoje dete, 
osobito moško, gojž mohamedanci veliko ljubezen, tudi ako je deca od 
raznih žen. Kakor sem omenil, postopajo Turcj tudi z ženami prav prijazno, 
premda bi človek mislil, da so moževej strogosti na milost in nemilost 
predane, ker je njih oddeljenost od moškega sveta tako velika, da na 
cesti cel6 glasno govoriti ne smejo ter otrok, ki so zaostali, ne kličejo, 
ampak jim samo namigavajo, naj se žur^. 

Žene siromašnih Turkov obdelujejo tudi polje, gospodinijo ter so 
po največ tudi domačega obrta vešče, kakor svedočijo „pazarbule" t. j. 
zone, ktere na semnji prodajajo „čevrme" zlatom izvezene (robce) i pi- 
sant* čarape (nogavice). Brez dvoma imajo mnogo posla z deco, i tako 
jim preide dan. Žene imovitih Turkov pa po celi dan lenobo pasejo, 
krasč in lišpajo se z dragoccMiimi oldekami, s kterimi se pobahajo pred 
prijateljicami, ki jih ol>iskuj(yc. Posebno ob petkih, ki je turški pi-aanik, 
vidijo se bule v celih karavanah šetaj6če po stranskih ulicah iz hiše v 
hišo. V društvu se potoni razveseljujejo kakor znajo, in zdi se mi, da se 
ti shodi ne razlikujejo mnogo od sličnih shodov naših ljubiteljic kave. 
Tu brbljajo, o čemer bodi, i gotovo tudi svoje dnigarice za hrbtom obirajo 



259 

ter si razkladajo sroje skrivnosti. Ker smojo tiidi krščanske žene v nji- 
koTO dništTO, popradujejo in informirajo sb pri takih prUikah prav ra- 
dovedno o naših razmerah. Tudi prepevajo ter se igrajo kakor dec^a. 
Da douiarica s kavo postreže in da se po orijeutalneni obieaji tudi cigarete 
pnsč, to se razume. Ako je lepo vreme, vsedejo se na vrtu ali pa na 
kakem samotnem griči v senco ter se radujejo božjej naravi. 

Kakor sem že omenil, postopajo Turci prijazno s svojimi ženami. 
Cesto se tudi dogodi, da uplivajo one na moža, ali pa da mož postane ono, 
kar se nemški pravi: „pantoffelheld'*. — Priča se, da so hajduci srečali 
samotnega Turčina na potu, ko se je vračal domu. Hajduci ga obkole, 
da ga ubijejo in porobijo, a Turčin počne plakati kakor malo dete. 
Har^mbaša zapreti hajdukom, da ga ne ubijejo, ter radovedno vpraša 
Turčina, zakaj plače, ter mu žuga, da ga Ad ubiti, ako istine ue pove. 
Turtin še hujše zaplače in reče: „Ubijte me bratje, ala! (oproščena) vam 
l»odi moja smrt, ker je bolje umreti, kot živeti kraj p<asjake i lajave pro- 
klete moje žene." Hajduci navali ni-nj, da ga posečejo z noževi, ali 
haram))aša jim zabrani, govoreč: „ Pustimo ga. naj živi. saj je zla žena 
rloveka (možu) stokrat gorja od smrti !" 

Moški sestajajo se pod večer pri kakem prijatelji, ali pa v kavanah, 
kterih je povsodi dosta in ktere so jako primitivne, ter sprov(Hl6 večer v 
ipi in šali. Posebno priljubljena jim je dam-igra, ktero zovejo ,,tavla". 
Pri sviranji šarkije (velike tamburice) puše tumbedžiju (opium) in piju 
kaio, sladoled, večkrat pa se tudi rakije do dobra napijejo. 

Javnih predstav in iger v Bosni ni. Največ, ako se kdaj kak 
iPehlivau" t. j. akrobat najnižje vrste pritepe in po ulici svoje umetnosti 
prikuuje, na pr. da hodi v pisanej obleki na brgljab, a drug pred njim 
ska^ in v velikanski boben udarja. Večkrat i)okliče kak velikaž tako 
P«*Wi?ansko društvo pred svojo hišo, kjer potem za okenskimi n»s(»tkaiui 
<ni in njegova ženščad ol^čuduje umetnika. 

Kot veliki Iju1)itelji prirode in njene krasote pronašli so bistrim 
«koin vse one točke, ktere imajo krasen razgrni. Na takovih točkah so 
kavane in od desek zbite klopi pokrite s čilimi, kjer si gostje kavo pij^>či 
i» nargileh pušeči čas kratijo. Na trati blizu kavane napravljene so za 
»utulino „ljuljaške" (Schaukel) in „obrtaljke" (nekak primitiven „ringel- 
•''pi«*!'*), koje se vrt6 okoli vrtikalno v zemljo postavljenega kola ali pa 
"kuii horizontalno na dva kola polož<Miega droga. Priljuldjena igra moškej 
*M je bacai^e kamena. I)e])elo skalo mečejo ter se natecajo, kdo jo 
'Wj(* zažene. Druga igra je z orehi. Na kup orehov lučajo po eden 
^r«*b. in kolikor jih kdo s kupa zl)ije, toliko jih pobere. Deklet nisem 
^idel nikjer igrati se. 

1*0 jaciji, t. j. dve uri po solnčnem zahodu vidi se redko kak do- 
niačin na ulici. In vsak nosi seb6j fenjer, t. j. valjasto svetilnico iz pa- 

18* 



260 

piija z lesenim dnom, na kterem je prilepljena STeSa. Ako sreSamo 
pozneje y noči kakega Turčina s svojo ženo, vrača se gotovo od kakega 
„sijela" t. j. večerne zabave, ter molčž pred njo stopa. 

Po noči izvlekč iz dolapa, t. j. uekakve v zida izdolbene omare, 
žimnice, jastuke (blazine) i pokrivala, pa se po največ kar oblečeni spat 
vležejo. Po noči čuva dučane „pasvandžija", kteri vsak čas, vzlasti kedar 
se približuje kaka oseba, z debelim kijem ob tla udarja v znak, da Čuva. 
Po zimi si greje zmrznene ude na mangalu, po letu se pa zavleče včasik , 
pod kak diičan ter mirno spava ved6č, da iz teh lesenih barak uikdo 
kaj vrednega ukrasti ne more. (Dalje pride.) 



Kako so stari narodi mrtve pokopavali. 

Spisal Fr. JVtesihaler. 
(Konec.) 

A Oglejmo si zdaj tanje slovanske mrtvaške obrede! 

Zima je Slovanu podoba smrti. Zat6 so nosili na praznik pomla- 
danske boginje Vesne podobo zime okrog ter jo konečno vrgli v vodo, 
čes zdaj je pomlad premagala zimo, življenje pa smrt. Ta običaj se je 
ohranil pri vseh slovanskih rodovih do današnjega dne. Kresni dan bil 
je posvečen Ornobogu (Ornemu bogu), solnčnema boiestvn in 
vladarju spodnjega sveta; ker namreč s tem dnevom noči daljše po- 
stajajo, mislili so, da se začenja z njim njegovo vladanje. Malo pred 
zimo, na vernih duš dan, obhajali so praznik vseh mrtvih, kterim so na 
grobove jedila in luči postavljali. O božiči se je slovesno praznoval la- 
četek novega leta, čas, v kterem se začne daljšati dan. Po nekej lit- 
vanskej bajki sedi boginja Verpeja na nebu in prede človeštvu niti 
življenja. Vsaka nit ima svoj konec v zvezdi. Zvezde, ki stoj4 nizko 
na obnebji, pomeujajo mlade, visoko stoječe pa stare ljudi. Kedar uinrje 
kak človek, pretrga se nit in zvezda pade na tla — zvezda se je utmola. 
Ta niišljava, ki tudi nam Slovencem ni neznana, je sicer zel6 poetična 
in prikupljiva, a da je Slovana, kedar se je smrti spomnil, tudi groia 
»preletela, pričajo nam mnoga pošastna bitja, ki jih je preplašena nje* 
gova domišljija stvarila. Tako na pr. so častili severni In vzhodni 
rodovi kot smrtno boginjo grdo baburo Ježibabo ali Jagababo, 
kterej so nadeli ^e več priimkov, kakor: Morana,Marenna, Morena ^ 
M u r i e n d a , M a m u r i e n d a. Strahovita prikazen je tudi kužna d e^ 
vica, ki jo imenujejo: Powietrze ali Džuma (= kuga), Srbi, Slo- 
vaki in Slovenci pa Kuga. Na ramah slabotnega starca ali pa na dvo- 






261 



kolesnem tosu sedM in spremljana od raznih pošajstij divjd in mori po 
edej deieli, dokler noYO leto njene silovite moči ne uniči. Srbom so 
iMgi^je osode in smrti Vile, duše nevest, ki so pred svatbo umrle. One 
|JHbyo petje in ples in niso zlobne; le nad tem, ki je moti pri njihovih 
fkflih, mašfiujejo se krvavo ter mu iztrgajo roko, nogo, dš. Gel6 srce, ali 
ga pa tresejo tako dolgo, da spusti svojo dušo. Najhujše so na kresni 
L Teter. Narodne pesni nam je slikajo kot črnooke, prostolase device, v 
' Mgih belih oblekah, ki bivajo na gorah in v gozdih in so urne ko blisk. 
Kakor na perutih zibljejo se po zraku, od koder spuščajo smrtonosne 
paščice na zemljane ter je poši](jajo v podzemeljski svet. Da ljubljenim 
janakom tudi dan smrti naznanjajo, posnamemo lahko iz krasne narodne 
pesni: „Smrt kraljeviča Marka". Strašljiva bitja so nadalje ruskiLešie 
ili Lčsnjre, lesni ali gozdni duhovi, ktere v obče uazivajo gospodarje 
goidovja. Po telesu so kosmati, jednooki, kričijo s človeškim, ptičjim in 
iTerskim glasom, j>lakajo kakor mrlo dete, poj6, ploskajo z rokami ter 
apeljajejo ljudi s ceste v svoje brloge, kjer je s ščegoUnjem umor^. 
A najgrozovitejfia prikazen , kar jih je rodila slovanska fantazija, so brez 
dTojbe vukodlaki ali vampir i. Starejše srbske narodne pesni se 
mnogo z njimi bavijo in vera v nje se je še dandanes živa ohranila v 
Litvi, na Poljskem, Moravskem in v drugih deželah. Vukodlak 
je oamreč mrlič, ki v grobu dalje živi, po noči iz njega prihaja in ljudem, 
Ofiobito sorodnikom, dragi sok življenja pije, da samega se1)e hrani in ne 
strohni) kakor druga trupla. 

Saška kronika omenja lužiško-srbskega vladarja mrtvih, boga 
Fljnsa. ^Fljns'' (= kremen, kresalni kamen) je nemško ime za slo- 
vansko solnčno božestvo in ne znači po Trsteujakovem * mnenji nič dru- 
gega nego Čmoboga. Prilastovali so mu podobo ko s tuj a ka ali pa 
1 Biliega, bledoličnega moža; s tem so namreč hoteli izražati de- 
I loma misel na smrt, deloma na jesensko-zimsko soince, ktero si Slovani 
sploh kot slabega starca predočujejo. Da je pa solnčni bog ob enem 
smrtni, prihaja od todi, ker stopa i soince vsak večer v doljni svet. Tudi 
shndinavsko solnčno božestvo Odin kraljuje v podzemlji. Gorečo zublje 
T rokah držčč stoji Flyns ;ia kresalnem kameuu in ima na ramah leva, 
I ki pome^ja po saskej kroniki vskrsnenje (vstajenje), „ker s svojim rjo- 
venjem mrtve vzbuja", a lev je le sjmbol pekočega p o 1 e t n e g a solnca, 
besilnik pa hrani nevidno v sebi iskro in je tedaj pomenljiva podoba v 
^mrti otrpnenega življenja, ki se bode prej ali slej zopet vzbudilo. 

Poljakom bil je vladar duš Vi e Ion. Kedar so njemu žrtvovali, 
ittpravili so ob enem gostijo svojim mrtvim, položivši na štiri grobne 



' Glej DaT. Trsteigak ^Raziskavaiija na polji staroslovenske ■iythologije'' t 
1'etAjMsa Matice Slovenske za leto 1871. str. 172 in si. 



262 

ogle opražene, načehnone kolačke. Ta mrtvaški praznik obhajal se je 
najbrže spomladi. Isto božanstvo nahajamo pri Samogitih, samo da 
je žensko bitje; ime mu je Wielona ali Wielena. Starim Litvan- 
cem je boginja večnosti Wellona; na njen praznik gostijo mrtve ter 
jo prosijo, naj dovoli dušam, da se udeležb gostije. Kar je Ježibaba 
Slovanom sploh, to je Litvancem Wellona posebej, le da se je pri njih 
boginje prvotni pomen ))olj čist ohranil, nego pri drugih Slovanih, kterim 
je Ježibaba večkrat ravno to, kar Kuga. Razven Vielona poznajo Poljaki 
in Slezaki se drugega podzemeljskega vladarja, kteremu pravijo Nija 
ali Niam. ^ On čuva du§e po telesuej smrti ter je sprevaja v boljšo de- 
želo. V Gneznu imel je svoje svetišče; „zat6 pa je bilo Gnezno mesto 
duš in mrtvih, zat6 so Poljaci svoje kralje blizu Gnezna (v Poznanji) po- 
kopavali. Gnezno je namreč gnezdo, in mesto je dobilo svoje ime od 
tod, ker prihajajo duše na oni svet kot mlade ptice, ki so se luščine po- 
zemskega življenja iznebile. Ptica, duša in duh pa so v vseh poveljih 
pomenljive podobe. Kar je za Poljake Gnezno, to je za Slezake Nimč = 
Niamovo mesto." Po Trstenjakovem mnenji je tudi Niam le drugo ime 
za „Crnoboga". 

Svoje mrtve spravljajo stari Slovani na dva načina: ali truplo sežg6 
in v pepelnjaku zbrani pepel v zemljo položijo, ali pa je pokopljejo, ne 
da bije bili prej vpepelili. V obeh slučajih nasipljejo gomilo (mo- 
gilo) ali pa tudi ne. Gomile so grobni spomeniki, napravljeni junakom 
ali velmožem (lehom); trupla navadnih Ijudij pokopljejo sežgana ali ne- 
sežgana, deloma na skupnih mrtviščih, deloma pa na takih, ki so last- 
nina posameznih družin. Sežiganje je bilo v poganskej dobi najbrž bolj 
običajno, vsaj pri Poljakih, Čehih, polabskih Srbih in Kusih. 
O slovenskih naših prednikih trdi Trstenjak, * „da se v vsakej njihovih 
gomil nahajajo pridavki" in „da so proste ljudi sežigali ter na sožgalino 
nasipali gomilo; le v grobe vojvodov, knezov, županov in duhovnov po- 
lagali so dragocenosti." Poljski Rad i m ič i in drugi naseljenci na 
Ruskem so pepel in kosti sežganih svojih mrličev shranjevali v piskrih 
in pepelnjakih, ktere so na slope ob glavnih cestah postavljali. Vsi stari 
viri nam soglasno potrjujejo, da je tudi slovansko vdovo vezala dolžnost, 
v smrti se združiti s svojim možem. Najbolj obširna poročila so se nam 
ohranila o ruskih mrtvaških slovesnostih. Arabec Ibn Poszlan, ki 
je v letih 921. 922. po Kr. kot poslanec h „kralju Slovanov" (to je 
Bolgarov ob Volgi) potoval ter na tej poti marsikaj zanimivega videL 
nam je popisuje blizu tak6-le: 



* Kot božanstvo ženskega spola, pa istega pomena zove so pri Cehih Nia, pr 
Moravcih x>a Ninwa. 

^ Glej Da v. Trstenjak „Sloveuske gomile" v „Kresu" L 1881. str. 675. 



263 

„Uiurl je bil ravno eden njihovih glavarjev. Spu.stivdi ga v grob, 
niprostrli so Srez-i\j streho ter ga ondi hranili deset duij, v kterem i^asu 
60 nm obleko napravljali. Če umrje reven človek, »tešejo mu barčico 
ter ga preoej na i\jej sežg6. Eedar se pa preseli v večnost kak bo- 
gitad, raidel6 vse njegovo imetje v tri dele: tretjino dobi njegova dru- 
fina, za drugo tretjino nakupijo mu oblačil, za tretjo si pa priskrbi 
Tpijančljivih pijač, kterih se na dan slovesnega pogreba tako naužijejo, 
da pogine marsikteri izmed njih s čašo v roci. Takoj po smrti glavarjevej 
ipradaia je rodovina njegove dečke in deklice: „Edo izmed vas hoče z 
ijim umreti ?^ Kakor skoro vselej, oglasila se je tudi takrat deklica. 
Da bi se pozneje ne skesala in morda ušla, izročili so jo mladima va- 
mhinjama, ki ste jo morali spremljati, kamer se je koli podala. Kajti 
kakor hitro se kdo oglasi, da hoče prostovoljno umreti s svojim gospodom, 
ne more se več odtegnoti smrti, ko bi se tudi hotel. Med tem so pripravljali, 
kir je za sežiganje potrebno ; deklica pa je ves čas pila in veselo prepevala. 
Na dan, ko se je imel mrlič sežgati, napotil sem se k reki, kjer 
je stala njegova ladija. A že je bila na suho potegnena in na štiri le- 
sene ogelue klade položena, okrog njih pa so bile postavljene velike, člo- 
Teka slične podobe iz lesa. Zdaj so prinesli klop, dejali jo na ladijo 
ter pogrnoli s preSito, z vato podvlečeno odejo, z grško zlato tkanino in 
X blazinami iz iste tvarine. Nato je nastopila grda babnica satanskega 
obraia, kterej rekajo ^smrtni angelj^. Ona priskrbi mrliču obleko 
in ¥80 opravo, ona usmrti tudi deklico. — Prišedši h grobu odpravili so 
stieho ter izvlekli mrliča v mrtvaškem prtu , v kojem je bil umrl. Iz- 
premenil se ni nič, le da je bil vsled premraza, ki je v tej deželi domd, 
Tes čm. Z mrličem spravili so na dan vse, kar so mu bili pn^je v grob 
peloiili: vpijančljive pijače, sadje in lutnjo. Ko so ga pot<^m oblekli v 
spodnje in zgornje hlače, črevlje, kurtak, zlatotkan kaftan z zlatimi gumbi 
ter mu dali na glavo s sobolovino obšito kapo iz zlate tkanine, odnesli 
80 ga v šotor na ladiji, posadili na gore omenjeno odejo, podprli glavo 
1 blazinami in mu priložili sadja, vpijančljivih pijač, prežilike, kruha, 
mesa, čebulje, pa tudi njegovo orožje. Na ladijo vrgli so v dva dela 
nsklanega psa, meso dveh konj, ktera so prej tako dolgo gonili, da sta 
^ spotila, in pot^m so jih z meči razsekali, nadalje dva razmesarjena 
Yola in konečno še zaklanega petelina in kuro. 

Ves ta čas se je smrti posvečena deklica gori in doli izprehajala 
ter na zadnje stopUa v eden izmed šotorov, kojih je bilo več ob vodi po- 
^Mjenih. Njegov prebivalec se je z njo telesno združil ter jej rekel: 
Povej gospodu svojemu, da sem to le iz ljubezni do tebe storil. 

Ko se je približal petek popoldan, peljali so deklico k nekej stvari, 
^i je bila izstopnej naddurnej polici podobna. Stopivši možem na dlan 
gledala je na to polico in govorila besede, kojih nisem umel. Nat6 so 



264 

jo možje na tla spustili, ali kmalu jim je stopila zopet na dlan in 
ravno tako vedla, kakor prvič. To se je ponovilo še edenkrat. Vpra 
sem tolmača, kaj je golčala. „Prvič," odgovori mi, ^ rekla: Glej! 
vidim svojega očeta in svojo mater; drugič: Glej! zdaj vidim sed< 
vse svoje umrle sorodnike, in tretjič : Glej ! tam je moj gospod, on s 
v raji. Raj je tako lep, tako zelen. Pri njem so njegovi možje in de^ 
On me kliče. Peljite me vendar k njemu!" Podali so jej bili tudi ku 
kterej je glavo odrezala in proč zagnala; glavo samo pa so možje 
ladijo vrgli. Nat6 so tirali deklico k ladiji; ona pa je snela svoji i 
rokvici ter ji dala „smrtnemu angelju", snela je tudi nanožnici in 
podarila strež6čima deklicama, ki ste hčeri one grde babe. Zdaj so 
dvignoli na ladijo, a v šotor je še niso pustili. Prišli so možje s ši 
in palicami ter jej ponudili čašo, napolnjeno z vpijančljivo pijačo. Vzei 
jo zapela je in tekočino izpila. ^Tako se poslavlja s svojim," pošepc 
mi je tolmač. Dajo jej še drugo čašo ; tudi to vzame in zapoje do 
pesen. Kar jej zaukaže starka, naj se podviza, čašo izprazni in v šo 
podd. Vsa prepadena in vegava pomoli deklica le glavo med šotor 
ladijo ; pa ko bi trenol, zgrabi jo starka za glavo in porine v šotor, kan 
i sama stopi. Nat6 začn6 možje s palicami ob ščite biti, da bi se k 
in vik uboge žrtve ne slišal ter drugih deklic ne preplašil, ki bi se vs 
tega zbale, umreti kdaj s svojim gospodom. Ko je v šotor stopilo š 
mož in se zaporedoma z deklico spečalo, položili so jo gospodu na str 
Dva sta jo prijela za noge, dva za roke, starka pa jej je ovila okrog vr 
vrv ter njena konca izročila možema, da jo nategneta. Pot^m jej je žabo 
velik nož s širokim rezalom med rebra, moža pa sta jo davila, da 
dušo izdahnola. 

Zdaj je nag pristopil umrlega najbližji sorodnik, vzel in prižgal 
lence ter se podal za ladijo, držšč z eno roko gorčč les, drugo pa 
zadnjici, dokler se niso drva pod ladijo vnela. Pa tudi drugi so z 
gicami in na vrhu prižganimi poleni prišli in oboje na gromado pomet 
ktere se je ogenj hitro polastil. Ker je močen veter pihal ter mu plan 
netil, l)ilo jo, predno je ura pretekla, vse vpepeljeno : drva, ladija, mr 
deklica in kar je bilo še na ladiji nakopičenega. Nad sožgalino naši] 
so okroglo gomilo, postavili v sredino (holma) veliko drev6 ohalai 
(aliter: veliko brezovo drev6), napisavši ni-nje ime umrlega in i 
ruskega vladarja. Nat6 so odšli." 

To poročilo nam izpričuje, da so poganski Kusi svoje mrtve še 
tretjem načinu spravljali: Napravili so mrliču na ladiji ali barč: 
gromado ter ga z ladijo vred sežgali. Na ta običaj naleteli smo že 
Germanih; vendar se ne dd trditi, da so se ga Slovani od \\ 
naučili. Ker se nahaja i pri drugih sorodnih narodih, bil jo brez dvo 
sploh arjoevropski. 



265 

Po pogreba vršile so se mrtvemu iia čast večkrat bojue igre, ktere 
I so imenovali ^trizna*'. ^ Celo svečanost končala je velika pojedina 
(strava), pri kterej so popevali različne žalnice. Ta obred ohranil se 
je še pri večini slovenskih rodov do današnjega dne , le da se obhaja 
lečjidel sedmi dan po smrti (odtod slovenska beseda sedmina) in v 
biši mrličevej, ne kakor ^strava" na gomili ali blizu nje. 



Bazne malenkosti. 

o. 

Jjodi mi dovoljeno dostaviti nekoliko vrstic gosp. Fr. Hubada 
animivemu sestavku „Nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slo- 
nnske", natisneuemu v lanskem Kresu na str. 030. do 638. Ker je či- 
tet^ljem snov tega epičnega predmeta gotovo še dobro v spominu, ni je 
treba tu ponavljati in torej pričnimo kar z dostavki samimi. 

Tsa stvar suče se glavno o boji med očetom in sinom ali 
pa med bratoma in to obakrat vsaj z večine s tragičnim koncem 
dejanja. Navadnejša in tudi starejša je pač tradicije ona oblika, v 
kterej je ohranjen spomin o boji med očetom in sinom, kakor je to osobito 
Traskej med slovanskimi ali v starogrškej, staroperzijskej, irskej, fran- 
coikej in še drugod. 

Za srbsko navedena je v omenjenej razpravi pesen o Pre dragu 
inNenadu. * Nenad premaga in usmrti Predraga, a doznavši, daje 
mrtrec bil brat njegov, potegne izza pasii nož, zabode si ga v srce in 
pade mrtev poleg brata. 

Večkrat sem že govoril in pisal o u zaje m no s ti mnogih narodnih 
pripovednih snovij srbskih in bolgarskih ter ob enem poudarjal 
velike prednosti prvih mimo drugih. Isto nahajamo prav tako tukaj ali 
**knit z razločkom, da je tudi bolgarska povest epično še dokaj dovršena 
*«r dejanje jasno do najmanjših posamnostij. Nahaja se v P. B e z s o n o v a 
danes že sila redkej knjigi „Bolgarskija pesni iz sbornikov Venelina, Ka- 
tranova i drugich Bolgar**, Moskva 1855, na str. 153. do 158. ter ima 
Oiislov^Uadoj i Jankol^. Srbska in Imlgarska pesen ste si tako blizu po 
^^hini, kakor bi obč nastali bili iz istega izvirnika ali bi pa ena izci- 
^h se bila iz druge. 

* V »tarosloven^ini je „trizna" = certamen. O tej besedi kakor o pogrebnih 
običajih slovanskih bere se obširneje v znanej K reko vej knjigi ,,F]inleitung in die 
«Ia?. Liter." p. 116-132. 

* Vuk Stefanovič Kar. Srpske uar. pjesme, u Be<3u 1^5, U. 75—81. 



266 

Kakor po srbskej Predrag zapusti po bolgarskej povesti Jankol to- 
variše in ide prašat matere svoje, ali ni morda porodila še drugega sini 
od njega. Ona mu razodene, da je porodila tudi sina Badoja, a da s<> 
ga že pred tridesetimi in petimi leti bili uplenili Turki. Jankol se ma- 
homa odloči iti ga iskat, akoprem mu mati odsvetuje, češ, da je toliko 
let za njim žalovala in ga zdaj že prežalila. Jankol si utakne puščic za 
pas, obesi lok na ramo in odpotuje križem svetd. Hodi od iztoka do 
zapada in dosp6 do gore Dobrodže. Ljudje ga srečujejo in svarijo, naj 
tod ne hodi, kajti petnajst let je že, odkar se je tukaj pokazoval vojvoda 
Radoj, pred kterim niti človek ne uide niti ptica ne prefrčf. Ali on ne 
uboga, ampak krene dalje. Prišedši v gozd zavriska in zapoje. Ko ga 
vojvoda Radoj začuje, ogovori junake svoje rek6č: „Kakov nagajivec (ge- 
dija) je pač, ki td hodi in pesen poje? Na noge junaki in na pot, da 
mi nagajivca ulovite in mi ga živega pripeljete!" Junaki odidejo hottt 
Jankola uloviti, a on sname lok z ramena, razpaše pas s puščicami, 
začne streljati in postreli sedemdeset in pet junakov. Badcj 
ostane samodrug, potegne ostro sabljo in odseka junaka 
glavo, ktere jezik mu še naznani, daje umoril brata. To začuvSi 
zgrabi vlaški nož, pa si ga zabode v srce rek6č: „Ležf brdte 
Jinkole, da ležim". 

Inačico (varijanto) tej pesni nahajamo v bratov Miladinovcev 
zborniku „B^lgarski narodni pčsni" na str. 239. do 240. ali br. 152. 
Začetek je še bližji srbskej nego li v baš navedenej. Vsak izmed to- 
varišev Jankolovih napiva bratu svojemu, a on napiva konju si, ker brata 
nima, za kar se mu „družina podsmiva". Po materi zv6, da je imel 
brata Nikolo, ki je pred tridesetimi in tremi leti ubežal na Kabuhčisko 
planino, kjer vojvoduje. Mati mu resno odsvetuje, da bi šel iskat ga, 
ali on vendar zasede konja in prijaše na Rabuhčisko planino, kjer jame 
brata klicati na vse grlo. Ko ga Nikola začuje, veli svojim tovarišem, 
da ga primejo in pr^d-nj pripeljejo, kar se tudi zgodi. Pot(5ra se brata 
sprimeta in borita tri dni neprenehoma, ali nobeden ne more 
drugega premagati. Slednjič se spoznata, sprijaznita in domd 
odrineta. 

Konec je torej čisto drugačen od prejšnje pesni in se med drugim 
sklada z znano nemško pesnijo 15. stoletja, ^ z neko grško * in rusko, • 
razpravljajoče popolnoma isti predmet. — Le gred6č bodi omenjeno, da 
mi je takov konec znamenje poznejše tradicije in tako rek6č 



* Jak. u. Wilh. Grimoi Die beiden altesteu Gedichte aus dem achten Jabrh., 
Cassel 1812. 

^ M. Budiiiger Mittelgriechisches Volksepos, Leipzig 1866, pg. 26—30. 

■ Onežskija byliuj zapisannjja A. F. Giljferdingoin IStom 1^71 goda, Sankt- 
peterburg 1873 na str. 955 do 957. 



2G7 

proisrod nekakšne mehkotne romantike, ktcre v bolgarskih iu ruskih ter 
niasti Y srbskih pesnih sicer ne nahajamo. 

Zamolčali ne sm^m, da nam je sporočil tudi Saxo Uram ma- 
licaš poTest, ktero je primerjati srbskej in bol g ar s k ej in ktere 
fsebino je tedaj vredno nekoliko natančnejše poznati. 

Švedski glavdr Gunnar bil je velik sovražnik Normanov in zat6 
fbne prilično na Norveško, kjer grozovitno morf in požiga. Ko o tem 
ffi kralj normanski, sivolasi Regnald (Regnwald), skrije svojo hčer 
Droto (Drdtto) v pečino, navlašč za to pripravljeno. Odloči jej dostojno 
slaj^bništvo in jo preskrbi s potrebnim živežem. Da se ne bi po kakšnem 
rtic4 pečina poznala, zaukaže i\i nad njo uravnati. Pott^m se poda na 
vojsko, ali Normani bili so tepeni in on je bil ubit. G u n u a r zasleduje 
povsod kraljevo hčer, o kteny je čul, da je skrita v varuem zavetji. Pri- 
peti se, da začuje na istem kraji podzemeljsko mrmranje. Čiui 1)olj 
vleče na uh6, tem bolj se mu dozdeva, da čuj(» človeške glasove. Precej 
ankaže zemljo razkopati, in kmalu staknejo pečino in v njej kr«alj(^vo 
hm s službenicami, ktere vse posekajo, ker so se jim bile v bran po- 
stavile. Gunnar se polasti vseh dragocenostij , kterih je 1>ilo polno 
v pečini, Droto pa prisili, da mu postane hotnica. Sin njen H i Id iger 
(Hildiger) bil je v krviželjnosti kmalu očetov tekmec. Ni ga imel dru- 
g<^ veselja od ubijanja. Ker ga ni bilo ukrotiti, zapodi ga oče sam v 
pregnanstvo, kjer pa svojih groznih razvad ni prav nič opustil. — Med 
tem ivž Bor k ar, kako sramotno je ravnal Gunnar z Kegnaldovo hčerjo. 
Ubije ga in se oženi z Droto, ki ga je že zategadel rada vzela, ker je 
kttnoval morilca njenega očeta. Dobila sta sina Hal dana (Halfdana), 
kterega so imeli s početka za slaboumnega, ki se je pa kesneje od- 
likoval po mnogoterih sijajnih delih. 

Ko se je bila vnela vojna med švedskim kraljem Al vero m 
(Alfherom) in med Kusijo, hitel je Haldan takoj Kusom na po- 
raoC*, ki so ga vsi z največjo častjo sprejeli. Vojski se postavite druga 
proti drugej, in švedskega kralja vojnik Hildiger, Gunnarjev sin, pozove 
raskih junakov na dvoboj. Ker sluti, da mu bode Haldan nasprotnik, 
kterega je spoznal brata, noče se z njim bojevati, češ, da je že premagal 
^0 junakov, dočim se Haldan z ničim enakim ne more ponašati. Za- 
ukaže mu, da mu je pokoren in da stori zgoli to, kar je njegovim močem 
primemo. Tako je ukrenol za tega voljo, ker se je bal za življenje 
l>ratovo, nikakor pa ne, da bi bil dvojil na pogumu njegovem. Mesto 
Hildegerja pozove torej Haldan drugega junaka in ga premaga. Drugi 
i^n terja dva in ja usmrti ; tretji dan tri, četvrti dan štiri, peti dan pet. 
^se je bil pobil in ko jih osmi dan osem pozove na boj in vse cnoč 
premaga, stopi mu jih ednajst nasproti ali zastonj, kajti vseh ednajst je 
Aa hij) pomahal. Zdaj se mu tudi Hildiger ne sme iu ne more več 



268 

ustavljati. Ustopita se drug proti drugemu in se jameta boriti. 
Kmalu čuti Hildiger, da ga je Haldau smrtno ranil. Brso viia 
orožje na tlž, pade na kolena in razodene nasprotniku, da je ugonobil ] 
lastnega brata. ^ 

Tudi vsrbskem narodnem sloTstvu ohranil se je pa dalje spomin na j 
boj med očetom insinom, dasi dosta manj jasno nego li spomin na boj ^ 
med bratoma, o kterem smo baš gOTorili. Dotične pesni * vsebina je t4-le: \ 

Kibniški aga (aga od Ribnika) pošlje Juriju Senkoviču pisanje, ? ^ 
kojem ga zove na dvoboj (mejdan). To ga hudo prestraši, kajti po- : 
staral se je že bil jako in moči so ga zapuščale. 

Ne mogu se ni konja držati, 
Kamo r terat* po mejdanu s Turci. 

Ponudi se mu sin Ivo, da hoče zd-nj „na mejdan iziči", ali oče mt : 
odsvetuje, češ, da je stoprav šestnajst let star , a Turčin da je junak T * 
dvoboji, kteremu,ga ni v deželi enakega. Obleko ima strahovito: 

Risovina^ i samurovina, ^ 
A na konju sama medjedina, ° 
Bojno koplje^ Tukom pokrojeno; 
Samo češ se ruva^ poplaSiti, 
A kamo li kad podvikne" Turčin, 
A pocikne' konjič pod Turčinom, 
Od straa^*' češ pasti sa konjiča, 
I svoju češ izgubiti glaTu; 
Pa Sto č* tužan posle tebe baba?** 
Ko r če babu lebom doraniti?*' 
Ko r po smrti stara saraniti?" 



* Saionis Grammatici Historia Danica. Rec. P. £. Mftller & J. M. Velschoir, 
Havniae 1839, I. 350—359. Pisec zajemal je cesto snovi iz narodovih ust in da je prmf 
v tej povesti malo zgodovinskega jedra, slutilo je že več učenjakov ter se jim bod» 
javaljne kdo ustavljal, ki se je natančnejše bavil s takimi in enakimi poročili. Smrtn* 
ranjeni Hildiger se izpoveduje bratu v lepej vezanej besedi, ktero zopet nahajamo r 
islandskej narodnej pesni (cf. op. cit. III. 204—209), kar dokazuje dovolj, da se je Sai» 
Grammaticus oslanjal na narodno pripovedko. Povedati mi je, da Saxo Gramm. 
dogodke mnogo širje in vzlasti dramatičnejše pripoveduje, nego sem jih jaz navel; ii^ 
ostale so vse episode, ki niso z našim predmetom v najožjej zvezi in naj so še tiktim 
zanimive in poučne. - Per parentbesin naj tudi povem, da v istej VII. knjif^i 
(str. 330—333) Saio Grammat. jako mikavno pripoveduje, kako je snubil Ebbonov mWM 
Othar prekrasno Syritho, koja povest ima zopet svojo jasno analogijo v našej in boE- 
garskej tradiciji Prim. Janežičev Slov. glasnik X. 93 — 94; Rakovski Pokazalec itA-, 
Odesa 1859, str. 127—129; Drinov v: Periodičesko spisanie na bi^lgarskoto kniioviiO 
družestvo, knižka XI. i XII., Braila 1876, str. 153—157; Dozou Bi>lgarski narodni 
pčsni; chansons populaires bulgares inedites. Pariš 1875, str. 17 20. 

* Vuk Srpske nar.-pjesme, u Beču 1846, III. 390-403 ali br. 56. 

^ risja koža. * sobolja koža. ** medvedja koža. • kopje, sulica. ' ruvo m. rubo «* 
obleka. • zavpije. • zarzgeče. *" straha. " oče. *" m. dohraniti » preživeti. " m. «- 
hraniti • pokopati. 



269 

Ker se Iyo ne d& pregovoriti, obleče ga serec v svojo obleko, pri- 
fiie mu svojo sab^o, osedla mu svojega dimea (doru) in se poslovi z 
qim. pončivSi ga de, kako se mu je na boji vesti. 

A kad Ivan primio blagoslov, 
Ljubi babu u skot^ i u ruku, 
I u zem^u, gdi on^ čizmom^ staje, 
Stani mi^ku celiva u ruku: 
,,ProBtite mi, moji roditelji!'* 
Pa se Iva konja privatio, 
Pa na mejdan ode pevajuči, 
Rodite^i ostaSe plačiiči. 

Ko prijaha na polje Ribniško, ugleda beli šotor in pod šotorom ago, 
kterega precej pozove na dvoboj. Nastane huda borba, v kterej ustreli 
agi Iva konja med črne očf, da pade v zeleno travo, a ipak slednjič pre- 
Biga Ivo nasprotnika in ma odseka glavo. Pot^m obleče agi no ob- 
leko in bežf pred Turkoma, ki hitita za njim na čilih, skočuih konjih 
iB gi pripodita do gore. 

£to Turkom nevolje velike: 
Na ko^jma ga terati^ ne mogu, 
Dobre Turci konje odsodoSe, 
Pa sa jeln konje povezaše, 
Pak peSice terajn Ivana. 

Ito je modra glava. Ko ga Turka po gori zasledujeta, vrne se h 
konjema in ja odveze ter enega zajaše, drugega odpelje. Ko prijaše blizu 
domaT-ega dvora, ugleda ga ^stara mila majka^, ali ga ni spoznala, 
ker je nosil agino obleko in jahal tujega konja. Solze se 
jej alij6 po belem lici in brzo kliče po moži in tožujc, da je Ivo po- 
giad iu aga prišel jima dvore plenit in ja zarobit, da pod starost slu- 
fita Turku. Ko mož začuje te besede 

Proli suze niz junačko lice, 
Pak on (^ipi*^ na noge jiinačke, 
Pak pripasa ma<3a zelenega, 
Pak on bržo na čaire* trči/ 
Te uvati staru bedeviju," 
Nema kade da sedlom osedla,^ 
Ve^ se goloj na ramena bari. 

Na to skoči pred Iva, kterega ne more poznati, ker je promeuil 
Meko in konja ter ga tak6-le ogovori : 

„Stani kurvo, ago od Ribnika! 
Lasno'® ti je dete pogubiti, 

' rob, obiiv. • t. j. o^. " drevljem. * gnati, goniti. ^ skoči. • hlev. ' hiti. 
' inbiko kobilo. * ne utegne je osedlati. '" lahko. 



270 

Kome nema ni šesnaest leta; 
Al' od V ^0, te pogubi starca!" 

Zastonj Ivo ugovarja razsijenerau o^etn, da ni aga. Od žalosti ga 
oceniti ne posluša, ampak skoči ndd-nj, da bi mu odsekal 
glavo. Ko sin vidi, kakova nevarnost mu preti od lastnega očeta, zasuku« 
se in jame bežati. Oče se spusti na konji za njim in ga do- 
hiti. V tej zadregi seže v torbo po agino glavo in jo vrže pred svo- 
jega roditelja. Ko jo ti ugleda 

Baci mača u zelenil travii, ^ 

Pak on skoči s bedevije stare, 
Pod Ivanom konja privatio, 
Svoje čedo* na ruke privati, 
Pak Ivana i grli i ljubi. 

Zadnji oddelek te pesni se gotovo sm6 primerjati z onimi pri- 
povednimi snovmi drugih narodov, v kterih se opisuje bojevanje med 
očetom in sinom, dasi je nagib boja in nekoliko tudi boj sam na 
sebi drugačen. Glavno na vsej episodi kakor v marsikterej sorodnej je 
to, da oče sina ne spozni in torej nima nzroka odjenjati od boja. 
Po drugih inačicah prav tako mlajši ne verjame trditvi sta- 
rejšega, da mu je le- 1 4 oče in boj se tedaj tudi ne ustavi. Tudi 
se nektere od drugih po posebnosti razlikujejo, da se oče spoznavši 
sina vendar boja ne ogiblje, ker se bojf, da ga ne bi imeli za 
strahopetnega. Očetovska ljubezen umaknoti se mora junaškej časti. 

Med slovanskimi narodnimi poročili nagiblje na vse to §e naj- 
bolje rusko, kar se že more po onem posneti, kar je gosp. Hubad o tem 
priobčil.^ Sploh ga pa ni slovanskega naroda, ki bi se bil te snovi 
tako močno oklenol, kakor ruski, o čemer se vsakdo prepriča, kdor 
le površno pregleda velike zbornike niskih „b y 1 i n", ki jih imamo od R y 1>- 
nikova, Kirčevskega in Gilj ferdinga (Hilferdinga). Konec 
boja je po teh različnih epičnih pesnih z večine tragičen in Ilja 
Muromec vselej zmagalec, kajti smrt mu na boji ni namenjena, 
kakor pesen poje. A tudi na nasprotniku njegovem občuduje tra- 
dicija izredne telesne moči in neustrašljivi pogum. Saj je pa tudi sin 
prvaka med vsemi junaki in mu je prav tako mati bila junaške 
krvi. "^ Ali kdoje Inla in kakojej je bilo imč? 

O tem se je dosta ugibalo ali malo določilo. Da bi bila 
to žena velikana Svjatogora, kakor še danes nekteri mislijo, podobno 



* hodi. * di'to; prim. staroslov. č^do, nem. kind. 
3 Kres II. G3G 638. 

* Isto tako je v gi-^kem poročilu (prim. M. Biidinger op. et 1. cit.) in skoro 
povsod drugod. 



271 

je prav malo resnici. Pesni same o tem ali popolnoma molče ali pa 
Ted6 skopo malo povedati. O imenu te junakinje ni niti sluha, razven 
ib jo enkrat pesen imenuje Savi^no. * V drugej zove se Ofimja 
Oleksandrovna in hvali pred Vladimirom njen soprog Ilja Muromec 
qeno premetenost, češ, da je ukanila devet carjev in deset mogočnih 
ruskih junakov ter da utegne tudi Vladimira ukaniti. Vladimir se zaradi 
tega nad Iljo razjezi in ga vrže v ječo, iz ktere ga prav zvijačno reši 
Ofimja Oleksandrovna, za moškega preoblečena. ^ 

Da pesen govori oženi Ilje Muromca, dela jo sumljivo, kajti tra- 
dicija poznd ga dosledno samca. ^ A tudi vsa i& povest nima v 
nohenej drugej pesni nobene podpore. Ilja prišel je 
Biarveč po pomoti narodnegapevcavtopesen mesto junaka 
Stavra Godinoviča, o kterega soprogi se v mnogih pesnih prav 
isto pripoveduje, kar tukaj o Ilji Muromei. * — Tudi t d pesen nas 
torej nič ne pouči o materi Iljinega sinii. 

Ohranila pak se je druga pesen,* v kterej se dosta natančno 
^isuje, kar bi tu radi zvedeli. — Ilja zagleda blizu svojega šotora „po- 
Ijanico'', ^ ki se igra s palico, trideset pudov težko. Pošlje tovariša Alešo 
poprašat jo, kdo je in odkod. Aleša se burno nd-njo zakadi, ali ona ga 
TTfe 8 sedla in mu naroči, naj pride Ilja sam. Potžm pošlje Dobrjujo, 
1 tndi ta se vrne z istim naročilom. Zdaj vendar sani krene k njej, jo 
T l»oji premaga in jo hoče že umoriti, kar se sprijaznita in mirno 
odpravita k belemu šotoru. Tri dni sta skupaj živela in 
ni^Teselila. Na to se prijazno poslovita in ona odjaše k sin- 
jem o morju, kjer je porodila sinu ter ga nazvala Podsokolnika. ^ — 

* P^sni sobrannjja P. V. Kir§evskim, Moskva 18G0. I. 57. 

* Giljferding op. cit. pg. 113 - lir>. 
■ liO ena pesen govori napačno o ženi njogovoj. 01. Kir^ovskij op. rit. I. 51)— 58. 

* Pnm. Drevnija rossijskija stichotvorenija, .sobrannyja KirS<»jn Danilovyin ; izd. 
tartje, Moskva 1878, str. 85—93; Pžsni 8obrannyja P. N. Rybnikov>in, Moskva 18(31 - 
M67, I. 241—251; II. H3-12(); IV. 29-36; KiVtVvskij op. rit. IV. 59 -(W, Moskva 
I«te; Giljferding op. cit. G7-74; 125-128; G14 -(>18; 717-722; 7GG - 775; 851 - 

ffi6. ~ Dnigi oddelek teh pesnij se in. dr. dobro sklada z našo pesnijo ^0 Rožmanovej 

Len^ici-, ktero sem priobčil v Janežičevem Slov. glasniku za 1. 18r)9, iia str. 4 do 5. 

Keko drugo ]>onen)čil je Ana.st. Griin in jo natisnol v knjigi „Lieder aiis der Freinde. 

fferaiisg. von H. Harrjs, Ilannover 1857, str. 70—79." 

•'' PeHon nahaja se v delu: Materialj po etnografii russkago naselenija Arch- 
angeljskoj gubemii, sobnuinje P. S. Efiinenkoni. Castb 2. Narodnaja slovesnost b, Moskva 
J87H. Ker do knjige do zdaj nisem mogel, posnel som vsebino po poročilu rajnega 
Kolosova o njej v časo^iisu „Ru8skij filologič. vestnik, Vai*šava 1879, I. 129, 130." 

* Beseda se nahaja večkrat v narodnih pesnih in se razno piše : palenica, po- 
leoira. poljani('a. — Na ^paliti" ni misliti, ampak bržčas na „polje". 

^ Tako zove se lljin sin tudi v nekterih drugih pesnih, a drugod Sokidnik, 
tfoLolniček, Solovnikov, Nuehvalščik. 



272 

Od Tseh drugih do zdaj znanih tradicij se ruska v tem ra: 
lik nje, da stopi v nekterih pesnih na sinovo mesto hči, tudi p( 
Ijaniea nazvana. Dejanje ostane isto. ^ 

Samo ruskej tradiciji je deloma lastno, da siuumoi 
mater in pot^m hoč^e ugonobiti očeta po vsej sili, akoprem mu je znan 
da sta mu roditelja. ' Radovedni smo po uzroku takšne nenaravne bo 
nosti, pa pesen ga ali ne povč, ali pa navaja ničevost, da je mladkl 
žalilo nezakonsko njegovo rojstvo. 

6. 

Bazpor med bratoma je tudi v marsikterem drugem smisli 
rad motiv slovanskej in osobito jugoslovanskej narodnej epiki Ni m 
nakana o vsem takem na tem mestu količkaj obširnejše pisati ali ne 
koliko besed zdi se mi potrebnih, in upam, da tudi čitateljem ne bod 
odveč. Od prejšnjih razlikujejo se te pesni posebno v tem, da f 
nista brata zat6 nasprotnika, ker izmed nju eden slučajno drugega n 
poznd, ampak ker so mu lastni samopašni nameni. 

Brata Mitar in Bogdan Jakšiča delita si dedšino in se lepo pogodit 
o vsem, razven o konji vranci in o sokolu, ktera bi rada imela oU 
Mitar osediž vranca in vzame sokola ter odjaha na lov, naročivši šeni 
svojej Andjeliji, da mu med tem brata o s trn p i. To se jej užal 
ker svaka otrovati 

Od Boga je velika grijota, 
A od ljudi pokor i sramota. 

Ona vzame zlato ženitvansko č^šo (času molitvenu) svojo, napoli 

jo z rudečim vinom ter jo nese in ponudi svaku Bogdanu pros6č ga, d 

jej pokloni vranca in sokola, — kar on tudi precej stori. — Mitar lo'' 

ves dan po gori ali ne more ničesa uloviti. Proti večeru dospe do &< 

lenega jezera in ko ugleda v njem zlatokrilo utvo, spusti sokola ni-r^ 

Utva se mu ne dd ujeti, ampak mu še zlomi levo krilo. Mitar potegu 

sivega sokola iz jezera in ga vpraša, kako mu je brez krila. On mi 

odgovori : 

,,Meni jeste boz krila mojega 

Kao bratu jednom bez drugoga". 

Zdaj se Mitar spomni, da mu utegne žena ostrupiti brata in nik 
brzo skor*i na vranca iu ga naganja, da bi morda vendar dobU še brati 
živega. Na Oekmek-mostu pred Belim gradom zlomi si konj prednji nogi 



* Prini. m. dr.: Rjbnikov op. cit. I. 66—75; Giljferding op. cit pg. 461— 468 
'-' V zborniku P. 8. Efimenka br. 7. Russkij filol. vMnik I. 130. Zanimin 
tem oziru je pesen v zborniku Kir^evskega, t 1. zvezku na str. 52 do 56 natianena. 



273 

'o Mitar domti prileti, hlastno poprava Andjelijo. ali mu Tendar ui brata 
itrnpiia. Ona mu odgovori: „Nisem ti bmta ostrupila, marve(> sem te 
bratom pomirila".^ 

Posebnega spomina vredna je pesen, po kterej je prekrasna Vila 
;rok bratovskemu razporu. Ker je ta pesen po vsebini in obliki 
iko dovršena in jezik nje vsakemu razumniku našemu prav lahko ra- 
mljiv. stoj tukaj vsa doslovno. 

L jepu jpzdu jezdijahu dva JahSica mila brata, 

Dva mila brajcna. 
Oni jezdil jezdijahu ^oricome zelenome, 
I oni se mila brača medju sobom Zf^ovarahu, 

Dva mila brajena. 
Poi^e ovako Mitar JahAir Stjepauu bosjedovati: 
.,Evo ti smo mi dva brata, Stjopano, neožiMijoni, 

Jahfiicu brajono. 
Sroca ako nas nanese na koju ^izdavu divojku, 
Podj* se jodan tad od nas, mili brate, oženiti, 

JahSičii brajene*'. 
Tu im bjeAe prispjela miloj bra^M huda sreča, 
Jer ih bjehu zai^ule od planine b'jele vile, 

rianinkinje vile, 
I one se b'jele vilo medju sobom zgovorahu: 
,Je li ko j a medju nami u planini b'jela vilii, 

Planinkinje vile, 
Koja bi mi posvadila dva Jahftica mila brata, 
Jer <?emo je postaviti kraljicome nada sv'jema, 

Planinkinju vilu. 
Me<]ju njima nadje so u planini b^jela vila, 
I na^e im ovako dnigami besjedovati, 

Planinkinja vila: 
jjsk mi vi i\i posvaditi dva Jah.^i^v mila bnvta/' 
Pak se bjeSe Jah^i^ima u susretu urinila, 

Planinkinja vila, 
Ter im podjo dobni sre<*u Jahi^ičima nazivari: 
,,Dobra vami sre^ budi, dva Jah*it'a mila brata. 

Dva mila brajena!" 
„Dog daj tebi, divojko, i tebi mi dobra sre<!a!'- 
Kako bjeSe vitez Mitar tu divojku zagledao, 

Gizdavu divojku, 

» Vuk Srpske nar. pjesme II. 626-629; tudi II. 629-633; prim. še: Miklosich 
ti^e zur Kenntniss dcr slavischen Volkspoesie, I. Die Volksepik der Kroaten, Wien 
),pjf. 26, 27; Valt. Bogišic Narodne pjesme iz starijih, najviše primoi-skih zapisa, 
rrad 1878, I. 115, 116; V. Oolakov Bi>lg. naroden sbornik, Bolgrad 1872, I. 317, 
Miladinovei op. cit. pj?. 286—289; V. Kacanovskij Sbornik zapadno-bolj,'arski(h 
n (Sbornik otdčlenija nisskago jazjka i slovesnosti imperat. akademii nauk. 
XXX.), S. Peterburg 1882, str. 189-194 ali br. 92 in str. 114-196 ali br. 93. 

19 



4 



274 

Da Ijepotom ods^jevaSe iarkom suncu i mesjecu, 
Poče ti mi ovako dijevojci besjediti, 

JahSič Titez Mitar: 
,,Eto ti smo mi dva brata, djeTojko, neože njeni, . 

Jednoga od nas oberi, ' koga mi je tebi drago, /j 

Gizdava djevojko!" 
Tu mi bješe miloj brači prispijela buda sreča, 
Ona bješe obrala Stjepana mlada Jabšiča, 

Viteza junaka. 
Kako bjeSe vitez Mitar tako čudo ugledao, 
Sa pojasa povadi bandžara pozlačenoga, 

Jahšič junak Mitar, i 

Brata svoga udari u njegovo živo srce. 
Tuj ga bje^e črna zemlja i bez duSe dočekala, 

Jahšiča Stjepana. 
Kako vidje vitez Mitar, da j« brata pogubio, 
Poče ti mi vitez Mitar tuj djevojku proklinati, 

Oizdavu divojku: 
„Davori* mi, djevojko, bud' prokleta sreča tvoja! 
Da li bočei^ ti danas do dva brata pogubiti, 

Dva Jab§iča brata!" 
Pake sebe bančarom u srdačce udario. 
Tu je njega črna zemlja i bez duše dočekala, 

JabAiča junaka. 
Oba ti su mila brata cič^ divojke poginuli.^ 

Pesen mi je tembolj zanimiva, ker se v glavnih črtah po- 
polnoma sklada z neko epi s odo velikanskega in po pesnidkej kra- 
soti sploh visoko eislanega indijskega spomenika, Mahfibhlirata na- 
zvanega. V mislih imam povest o Sundi in Upasundi, ktere anoT 
je (^itateljem t(»ga lista že znana po prostem prevodn našega indologa, 
g. K. Glaserja. •'* 

Brahma zaukaže Vis^vakarmanu , da stvari krasno deklico, 
kakeršne svet ni i^e videl. Bogov vladar pošlje jo k bratomaSiindi 
in Upasundi, da s svojo dražestjo uneti v ob^h ogenj 
ljubezni in ju raz s vadi. Zapeljivo oblečena se jima bliža krt- 
sotica Tilottama, s cvetlicami v rokah. Ko jo ugledata, skočita kvišfai 
in jej hitita nasproti. Sunda jo prime za desnico, za levico Upasanda. 
Strastna ljubezen ju premaga in h krati pravita obd: „Mojt 
soproga, tvoja svakinja" ter „Tvoja ni, ampak moja." Vso ljubezen bra- 
tovsko pozabivši sežeta po orožji in se ubijeta. 

* izberi. * davori » oj! * zaradi; prim. staroslov. cčšta. 

^ Miklosicb op. cit. pg. 29, 30; Bogišič op. cit. pg. 113 — 116. Rokopis ima 
dosledno pisavo „Jahšiča^^, a da je „Jak^iča^' pravo, ni menda dvojiti. 

^ Kres III. 152, 153; prim. še: H. Jolowicz Poljglotte der orient. Poesie, 
Leipzig 1856, pg. 116—121. Tu je ponatisnen Boppov metrični prevod. Nedavno 
preminolega E. A. Kossoviča mski prevod nabaja se v Moskvičaninu za 1. 1844. 



275 



Tudi T naSej pesni odpošljejo Vile prav tako krasno tovaršico, 
(bbi brata posvadila. Ona se (navidezno seveda) odloči za enega, 
ali to obudf ljubosumnost drugega, ki mu noče drage volje pre- 
fflstiti lepotice. Dobi je nobeden ne, kajti ;,oba ti su mila brata 
tii divojke poginuli". — V zahvalo za njeno delo odloči Brahma 
Tflottami zračne pokrajine v domovje, v našej pesni pa obljubijo Vile 
tourSici, da jo postavijo nad vse Vile planinkinje kraljico, ako se bo- 
Ma zaradi nje brata sprla. Obojič torej prejme devica tudi 
hrilo za zdražbo, kteroje pouzročila med bratoma. ^ 

Večjih analogij med kakovo staroindijsko in slovansko epičuo pri- 
fOTestjo nisem dosle še nikjer zasledil. Vodno sem in bodem zagovarjal 
to rodnost narodne tradicije v arjoevropskih narodih, in evo zopet nov 
donesek za ti nazor. Da bi srbsko-hrvatska pesen iz starodavne 
Iidije bila prišla na obali Adrije , je prav tako malo verjetno, kakor da 
jo je zanesel med neuki narod kakov učenjak, dobivši jo v Mahabhilrati 
urnem. Poslednje ni možno, ker je dobrih sto let prej bila pesen že 
u pisana iz narodovih ust, nego li je indijski i& spomenik dosel 
TEiropo. Da bi jo pa bil slučajno kdo stoprav danes olgavil , ja- 
Ti^ne bi se jih ne našlo učenih mož, ki bi jej pristnost odrekali ali vsaj 
ij« snov proglašali za izposojeno. Tudi jaz učim. da ni vse domače, 
kar se nahaja v tradicgonalnem slovstvu slovanskem , ali nikoli se ne 
bodem vzpel do nekterih (in med njimi osobito slovanskih) učenjakov 
flUMDJa, da imamo le mrvico svojega, vse drugo pa daje 
taja poplav. V tem toliko važnem kolikor kočljivem vprašanji vodi 
OM opravičeno načelo, da je primernejše p o s a m n i m a r j o e v r o p s k i m 
aarodom prisvajati preveč nego li premalo duševne samostojnosti. 

Krek. 

' Vse dejanje suče se okoli bratov Jakšidev (? rokopisu napa<3iio Jahsičov), 
tli gotoTO ti imeni niste tti prvotni, kakor nam je lahko posneti po onih pesnih, ki 
|Wore o njunih ienah. Prim. osobito: Vuk Srpske nar. pjesme II. 633 — 1>37; 
■ebj tudi II. 592—633; BogiSič op. cit pg. 110—113; B. Petranovič Srpske narodne 
IJnDie iz Bosne i Hercegovine. Epske pj. starijeg vremena, u Biogradu 1867, 
*. 647-693. 



19^ 



276 



t Štefan Kocijančič. 



Dne 9. aprila nehalo je biti preblago srce. Res, človeku živečemu v teui m^ 
terijalnem veku, kjer vso služi in se uklanja zlatemu teletu ter hlepi po priznal^ 
in časti, pristudi se že skoro večkrat življenje, ko vidi, kako priprostost in 0»- 
sebičnost, kako pravo prijateljstvo in sploh vse plemenito hrepenenje po višjih uzorib 
od dne do dne bolj gine in se izgublja. Človek iSče v takih časih čistih značs^, 
mož, kakort^ni pravijo da so živeli v onej starej dobi, mož prave poštene korenine, o 
kterih bi se vzgledoval ter dobival pri njih soveta in pomoči. A taki možje, kako redki 
so dandanes, in žal, da vedno redkejši prihajajo. 

Eden takih redkih bil je rajnki Štefan Kocijančič, častni korar, vodja ceutnl- 
nemu semenišču goriškemu in profesor bogoslovja. N&-nj se dajo po vsej pravid 
uporabiti besede : vere Israelita, in quo dolus non est, besede, ki se dandanes ne umejo 
in še manj znajo ceniti, ki pa vendar izrekajo največjo hvalo. Sprehajajoč se proti večerd 
po lepej Gorici ali njenej bližnjej okolici srečal si lahko gospoda s palico v roki ; hodO 
je bolj meže kakor gledajoč, ves zamišljen, ne na desno ne na levo oziraje se; po- 
sebnega utiša ni mogla ta negibka in neukretna postava narediti na gledalc4i; temveč 
ravno nasprotno, rekel bi kar: To ti je uboga, nevedna stvar, ki zna jedva Šteti do 
pet! Tak se je kazal človeškim očem Kocijančič! V otročjej nedolžnosti in priprostosti 
ui ne sam sebe poznal, in ostal je nepoznan tudi vclikej množini in vsem onim, kteri 
niso imeli priložnosti z njim občevati. Ko si k njemu prišel in želel govoriti i 
njim, ni se ti ga bilo ti*eba bati; bal se je rekel bi bolj on sam kakor ti, ter je bil 
večkrat kakor sramežljivi otrok v zadregi, kaj bi rekel. Tedaj si je pa navadno opo* 
mogel s tem, da je ulovil iz pogovora kako besedo ali celo morda tvoje lastno imft 
Začel je besedi prvotno koreniko iskati. Pri tem so se človeku oči odpirale in izpre- 
videl si marsikako jezikoslovno skiivnost, ktei-a ni še moi^ia nikjer zapisana. In vendai 
je vse to razlivgal šiiljivo, tako da si se kar smejal in kratkočasil, vse pa s tako ču- 
dovito priprostostjo, da se nisi, dokler si bil pri njem in ga poslušal, nikdar mogel 
prepričati, da bi bil ta gospod učen. Prevelika ponižnost in skromnost zakrivala j< 
nekako zaklade njegovega duha, in še le kasneje, zapustivši ga, rekel si čud^ se: T( 
ti je učenjak! Res, vere Israelita. 

Postojmo tu iu i)oglejmo tega učenjaka. Da ne govorimo o njegovej spl<^ne, 
omiki, o njegovem poznanji bogoslovskih ved, omeniti nam je posebno jezikoslovje, i 
kterem se je tako odlikoval, da ga po vsej pmvici prištevamo največjim linguiston 
Uiiše dobe. Tu velja tudi o njem, kar je pel Prešei*en o Oopu : „Slednji je bil ti dom» 
jezik omikan, učen*'. Tudi njemu znani so bili malo da ne vsi jeziki sedanje Evrope 
slovenski, ruski, poljski, češki, lužički, hrvatsko-srbski, bolgarski. Poznal je jezil 
nemški, italijanski, francoski, angleški, španski. In to vse ne le površno, ampak bavi 
se jo celo s posameznimi narečji evropskih jezikov, kakor s portiigiškim, provensalskiu 
furlanskim, rumonskim in ladinskim. Toda to ni še zadosti, njegova posebna mo 
bila je v semitskih jezikih: hebrejsko, sii-sko in kaldejsko imel je i)opolnoma v oblast 
pred vsem pa arabsko, ktero je tako temeljito poznal, da je o vsakej besedi, o vsakei 
deblu mogel dalje časa razpravljati; temu jeziku ))ozual je tudi ljudsko govorico. Pi 
satelj teh vrst je imel sam večkrat i)riložnost, občudovati njegovo temeljitost in spi*etuo! 
v orijentalskili jezikih. A raz ven omenjenih jezikov naučil se je tudi dnigih jutrovil 
kakor koptovskega ali egii)tovskega, perzijskega, tui"skega in magjarskega; koptovskeni 
in turškemu je zložil celo slovar, kterega je pa vedno le v roko]usu hranil. A da 1^ 
stare in nove jezike bolj temeljito upoznal, učil se je razven starih klasičnih jeziko 
tudi sanskritskega. Prisvojil si je popolnoma tudi stai^oslovenščino, tako da je v iye. 



277 

r«lo (iupisoTal. Iz uje sd je nizjiisiijeval iiovoHloveiisk(» iii drutj^ii slovuiiska ii:in>oj:i. A 

Toudur i»a ne siueuio misliti, da jo rajnki iičHijak v govoru ali ]»isinu lovil pu tujkah, 

iMiiavaduih, ue^di^nih beitedah in izrazih, iuarvi><} guvur mu j(> 1)il nad vso skromen in 

pripro8t. Nikof^r pa ni bolj Crtil, kakor one pretiran«^ pisatelje, ki liotc slovenski 

jnik 8 tem preroditi in obogatiti, da od vseh vot rov prinašajo v slovenVrino besed iz 

irugih naručij slovanskih, tudi tedaj, ko jih nikako ne potrebujemo, nicnč«^ da dobi 

inik ie le tako pravi slovenski zuaCaj! Spominjam se, da je i*ajnki verkrat dokazoval, kako 

je ta ali dniga beseda, ki se je tu pa tam ]»ri naših pisateljih iv udomačila, turška ali 

mbska: nevede smo si jo izposodili od ua^ih južnih bratov, kt(>ri so nuli ozke dotike 

i onimi narodi marsikaj tujega, neslo\'auske)i:a sprejeli v svoj ^ovor. in kaj takega se pri 

Hs večkrat prodaja za čisto slovensko blago. 

Da je tako obi^imo in temeljito poznanje jezikov stalo rajnkega veliko truda in 
nla$ti potrpežljivosti, razume se s<imo ob sebi. ^'oda zrav«'n tega je KoeijaneiO ne- 
pitneboma pisaril in ni ga bilo skoro lota. da bi n^^ bil kaj prijavil. Sluven><ko je 
Moma izvirno pisal, deloma pa prelagal ali ])o tujem prosto predelava!. Znano je 
^cgovo ^Življenje Kristusovo** po nemškem, izdala družba sv. Alohorja: „Šest in dvajset 
poTesti*, ,Soavetove povesti** iz laAkega preložene, isto tako „Zgodbe sv. pi^^nn*** itd. iz 
frinroskega; ^Molitvena knjižica'' in drugo manjše knjižici*. Dalje je neutrudno do- 
piftivnl raznim časopisom, kakor Bčeli, Danici, <ilasu. Besedniku itd. Tudi v latinščini 
}e prid uo pisal. Omeniti nam je tu: ,.1)e historia creationis Mosaicae'': ,.Prim;i ho- 
nunuui aetas'* in brez Mevila drugih manjših razprav. \' tem jeziku j<* spisal tudi 
D4ii| iivutopisov in zgodovin.skih del. l*rijavljal je svnje latinske sjiise pi»sc]»no v go- 
riikem erkvenem ,,Folium periodicum*', kakor tudi v tržaškem crk vernem listu. Zadnja 
iHa Dam je kaj pridno pi*eiskaval in r.i/.jasnji.'val /g(»dovino goriških crkcv in žu]M]ij. 
V priznanje tolikim zaslug-am počastili so ga zadnja b>ta s ea^tnini korarslvoni 
in pred tremi meseci izročili so mu tudi vodstvo centralnega semenišča goriškega. 
S l«?ui so se mu skrbi in težave moeno pomnožile. Vencjar zdelo se je, da hod*« kos 
luUkiiu opravilom kljubu s vojej starosti, kajli celo iM)mlajcn s^ je vi»lel in posebno čvrst. 
Bilo je veliki četrtek, ko sem mu vošjl še ntnogo let. A nisem slutil, da sem 
tvdaj zadnji pot z njim govoril. Nt^kaj dnij potoni S(> nam jt> na/.nanilo, da ga je 
udvl uirtud; štiri dni je ležal nezaveden vidno hirajoč, dokler ni \K aprila duše iz- 
iilinol. Sklenol je svoje trudapolno življenje v ()5. letu. Kojttn v vijiavskem Trgu 
I Wlb. preživel je skoro vso svoje dni v (Jorici. Štirideset let duhovnik, učil je v bo- 
goslovji celih Aest in trideset let. ]3il je tedaj učitelj velikej večini g<M'iških duhovnikov, 
i^ 80 ga tudi resnično čislali. Velikanski pogreb )iokazal je, kaj j«* l)il r.ijnki mestu 
in fieicli goriSkej. Brezštevilno množico višjih in nižjih privabihi je njegov*) truplo, 
^bi uiu skazali zadnjo čast. On ni sicer nikdar iskal prijateljev in se ni /.nal pri- 
kB]iOTati ljudem, a vse one pnpeljalo je k )M)grebu resnično češčenje in (»dkrita Iju- 
Wu do nijnkega in njegovih čednost ij. 

lu mi, ljubi Štefan, žiilujemo na Tvojem gnd^u, ker živo občutimo, da smo i/.- 
S<bili ^ubf^g-a o4^;eta in modrega sovetnika, blagega moža, ki je /nal lak(» požrtvovalno, 
•klicno ljubiti n-irod in domovino. Da bi se «»b Tebi v/.gledo\ala osubilo mhulina 
flflfeuiikH in opustivSi prazne besede vnemala se /.a neumorno, vztrajno delovanje, ktero 
''**u ediiio zamoru pridobiti spoštovanje pri tujcih in priboriti milejšo bodočutjst! 

JJr. A. M. 



278 



Drobnosti. 

Fizika za nii^e razrede srednjiii Sol. Spisal Andrej Senckovid, c. 
profesor v Ljubljani. V berilo je vtisuenih 200 slik. V Ljubljani. Tiskala in zak 
Ig. v. Kleinmajr & Fed. Bamberg. 1883. Str. 238 v 8«, gld. 1.80. — Ravnokar je pi 
na svetlo fizika od g. Andreja Senekoviča, c. kr. profesorja na višjej realki ▼ LJ 
Ijani. Knjiga je namenjena nižjim razredom na realkab, gimnazijah in učiteliščil 
ona bode tudi dobro služila ljudskemu učiteljstvu. Pridržujoč si strokovnjaško oc 
te knjige za prihodnje zvezke, omenimo zdaj le toliko, da je zvunanja oblika lit 
slike jako čiste, in da se knjiga sploh lahko meri z vsako drugo nemško knjigo en 
vrste. Ta fizika je druga na^a knjiga iz te stroke. Prvo smo omenili v Kresu 
str. 495, in sicer je to L del „Fizike za nižje gimnazije, realke in učiteljišča*', kten 
spisal in založil Jakob Oebular, c. kr. višje realke profesor v Gorici. Tudi o 
knjigi prinesemo, ko izide IL del, daljšo oceno. 

Narodna biblioteka o. snopič. »Kranjska Obelica". Na svitlobo 
M. Kastelic. Tretje bukvice. Za tisek priredil R. PeruSek. Novoniesto K 
Natisnil in založil J. Krajec. Str. 92 v 16^ Velja 15 kr. — To je tretji sne 
K raj če ve ,, Narodne biblioteke", ktero smo zadnjič svojim čitateljem gorko priporom 
Ta zvezek obsega „Kninjske Obelice" tretje bukvice, ki sodi-žujejo na str. 8 — 26 i 
pesni. Sršene in štiri' sonete od Fr. Prešerna. Med drugimi nahajamo tudi srb 
poki*anjčeno „Asan-Aginko", in od str. (>7 IH) ,,Balade ino pesni mej Kranjskim y 
stvom pete**. V četvi-tem zvezku pride začetek zanimive povesti od znanega ual 
pisatelja Antona Kodra. Upamo, da se ta biblioteka Slovencem zelo priknpi in 
bode na razvitek našega slovstva dobro u])livala. Naročuje se na-njo po knjigarnah 
pa pri založniku samem v Rudolfovem. 

Lnrški majnik in molitrenik. Sestavil Franjo Marešič. Z dovoljenjem 
soko<'!ustitega Ljubljanskega knezoškofijstva. Ljubljana. Samozaložba. — Tisek Blaznikc 
naslednikov. 1883. Str. VI. + 303 v IG**. — Tako se glasijo nove šmarnice, kten 
sestavil č. g. Fr. Marešič, znani pi-elagatelj ,,Henrika Lasserre-ja LurJ 
Matere božje**, ktero smo čitateljem v Kresu I. str. 5i31 naznanili. Kakor poprej^ 
tako priporočamo tudi sedanjo knjigo slovenskemu občinstvu. Knjižica sodržuje iai 
niče za 31 dnij meseca maja, nekaj navadnih molitev, sveto mašo, litanije in kri 
\)ot. Pisatelj se je, spisovaje ,.Lurški majnik**, ravnal po fi-ancoskih Lui^ških imami 
„Mois de Marie de Xotre-l>ame de Tituirdes**, kteiii knjiga je v sedmih letih nad 
izdaj doživela. — Knjiga vezana v usnje z zlato obrezo velja 1 gld. 30 n., vezan 
])olusnje 1 gld. s pošiljatvijo vred. Dobiva se po nekterih knjigarnah v Ljubljani in 
izdajatelji v Šentvidu nad Ljubljano. 

Werndl-ova pnška. Kratko i lehkoumevno poučilo v orožji po vprašanji 
odgovorih za i)eštvo i lovsko četo cesarskega i kraljevskega vojstva. - Das Wei 
(iewehr itd. Slovenisch-deutsch. Bearbeitet und verlegt vou Comel Edlen von Sodebi 
k. k. Hauptmann. Str. 29 in 29 v mal. 8". Velja 20 kr. — To je deveta knji: 
iz peresa njišega za vojivško slovstvo mnogo zaslužnega stotnika Comel a pl. So 
brana. Razven več „vSlužboviiikov za c. kr. vojstvo" spisal je g. Comel tudi „P 
o zemljišči", ,,Hojno službo'*, ^Slovnico vojaško" itd., ktere knjige se vse v knjigi 
družbe sv. Mohorja dobivajo. Več vojaških del ima g. stotnik že tudi za tisek 
pravljenih, in one pridejo prej ko mogoče na svetlo. Iz vsega se vidi, kako navduS 
in vztrajno deluje naš rodoljub v tej slovstvenej stroki, in mi mu moramo kot edine 
pisatelju slovenskemu na tem polji tu največje priznanje izreči. S. 



279 

Skladbe AT^asta Armlna Lebana, c. kr. učitelja^ (porojenega v dan 5. sop- 

tmhn 1847. 1. t Kanalu na GoriAkem, iimrSof^ v dan 30. maja 1879. 1. v Gorici). 

Vrfdil Jauko Leban, učitelj v Lokvi. I. Zvezek. Obsej?: 1) Na boj; 2) Slovo od 

doiiiorine; 3) Balkan, tuini velikan! 4) Vse to: 5) Prevara; H) V tibi notM. Cena 

25 kr., po poAti 30 kr. V Ljubljani 188:1 Založil urednik. — V zbirki sta dva nie- 

iua zbora (broj 2 in 5), in sii^r je prvi : ,,81ovo od domovine^* i^e tudi priprosta, a 

nadar prijetna, skoro melanliolična skladba. Isto velja tudi o ])e.sni: ^IM*evara", kjer 

T ačetku in na kouei alt, tenor in bas momljajo, sopran pa melodijo {>oje. Mimo- 

gnd« omenimo, naj bi so petje, obstoječe iz vseli vrst rloveAkili glasov, bolj gojilo 

bkor do zdaj; kajti ono je tudi po naravi primernejAe, in kdo bi se ne bil občutil, da 

'. Miki zbori sami i^lovoka utrudijo, ako jib dolsro posluAa. 

Izmed moških zborov omenjamo osobito broj 1.: Na boj! To je prav krepek, 

navdušujoč' zbor, ki vnema kri in (Kivzdiguje dušo, ako ^^ poje potn*bno ^^tevilo 

■ofnih irlasov. Tudi ^Balkan, tužni velikan!*" je l(>pa. vendar bolj resna iu otožna 

ikhdba, kar ]M>nienu besed eelo odgovarja. V ])esni: ,,V tihi noi>i** ne zdijo se nam 

yni udarci celo novi, a prijetno glasijo se v sredi in na kom^i sekstni intervali. V obre 

pa noO^mo skladatelju očitavati, da se je tam iia tam proti strogim skladbinim pm- 

viloin grešilo, vzlasti ker nikjer lakih pogn^škovj ne nahajamo, ki bi nas očevidno 

■otili. Saj pa se v novejšem <3asu ba.4 v tej torki bolj prizanaša, kakor kdajkoli, samo 

^» ne žali uho! AL 

Narodae basne skupio ih po Koki, Crnojgori, Dalmaciji, a najviše po Hereo- 
gvriBi Vuk vitez VriJevic. U Dubrovniku. Naklada knjižan* Dragutina Pretnei-a, 
18KJ. Str. 118 v 8". Velja TK) kr. — Ta za kulturno ])ovestni(o in jezikoslovstvo enako 
ninz zbirka narodnih ba.snij podaje nam euiino 1<'|m) sliko o misljmji in i*aznih na- 
fMili tamo'$njili ]irebivaloev. V knjigi nahajamo 16;) basnij, deloma originalnih, de- 
Imu ob6^ znanih, a po la.stnem duhu in mišljenji izpremenjenih. Vuk Vn^evie, ki 
j* lf» let kot avstro-ogerski vieekonsul v Trebinji /iv«d t<'r bival tri leta v (Vnej gori 
izptt l«t v Zadru, trdi, da je vse te basni rnl sam iz narodovih ust. Jezik v tej 
ibiiii je krasen, priprost in lahko umljiv, a basni same so pravi biseri jugoslo- 
TSDike poesije. 

Not. Boman Ivana »S. Turgenjeva. Preveo s ruskoga M. Lovrenrevic. 
Mampano iz „Slobode". SuSjik. Naklada t;. <;rrinhuta. 188-J. Str. i>i\H + 244 v IG**. 
V»|ji 1 gld. — Hrvatje si pridno jirizailevljejo. ]>roizvode drugih slovanskih, vzlasti 
nikih pisateljev ndonniciti in jih miriti med narodom, kar je brez ugovora velike hvale 
T»wlno. Nov dokaz temu je Lovrenrevieev prevod omenjenega Tui'g<*njevljevega ro- 
aaiui ,Nov", ki je /e tudi Slovencem znan po g. Malo vrbo vem prevodu v „Slov. 
Xarm|u'. Boman se dobiva v knjigarni (iavra (iriinhut-a v Zsigrebu. 

Tri crtlee od Bret-Iftirte-.'^ ]>ohrvatio A. llarambašir. Sušak. Naklada 
fi.«rfinhuta. 1882. Str. T)! v mal. 8«. Velja i>0 nove. — Podjetni knjigar G. Griinhut 
Viky: .Knjižnieo za zabavo**, od ktere so imenovani' rrti<*e eetvrta knjiga. Prve tri 
kljilire so ,.(>lga i Lina**, izvirni roman; „.Ielkin Hosiljak**, izvirna ])rip(»vest, 
•^je od J. Sisolskega, in „Dim", roman od Iv. S. Turgenjeva. 

TalTcrzalna biblioteka. Svezak II. Črtice N. K o kot ovira. ( Mena PJ novč. 
Zagn-b. Nakbula „Hrvatske knjižare** (J. Griinhut a i druga. 18SI Str. (>1 v MV\ — 
2e T zadnjem snopit^i smo omenili te nove hrvatske ^Tniver/alne biblioteke**, ]Mipo- 
ro^ujiM'. jo tudi slovenskemu občinstvu. Docim sodržuje I. zvezek ]»revod, podaje nam 
U ZTf»zek izvirne rrtiee N. Kokotoviea. 

BlilgarHka stenogfrafija. Po sistemata na V. Ks. Gabelsbergeri. oti, prof. 
A. Bpz«*iiftekii. Oast I. Vtoro izdanie. Sotija. Di.ržavua ]»ečatuiea i lifogratija. 188JJ. 
Str. 3<» + 31 v 8**. Velja 1 mbelj. — To je drug«> izdauje .IJLigarske steu<»gratije'* 



280 

ktoro jo spisal naS rojak, prof. A. B ozon še k. Knjiga jo li<^na in prav praktično r 
1-edji'iia. Mi obi^udiijonio volik uspeh, kterega jo fs;. prof. Bezenfiek s svojim ste 
^mtskiin podukom (loso^<»l, proloživsi Gabolshorjfoijov s.vstom na ju^roslovansko jez 
Zaslug njegovih no pripoznavajo samo slovanski, temveč tudi nemški stenografi, sa 
pred letom dnij prinesel nemški stonog, list: .Der Stenograph** njegov život opis s si 
vred ter opisal zaslugo njegove za jugoslovansko stenografijo! 

S»g:en nnd MKrolien der SUdslavcn. Zum grossen Theil aus ttngedniek 
(Juellen von Dr. F. 8. K ran s s. Leipzig. Verlag von W. Friedrieh. Str. XXXIF. +' 
v 8". Vtljd i3.()0. — G. Krauss namerjava pripovedke in basni jugoslovansko preifl 
vali, ozii*ajor s«» m\ njih razmerje in sorodnost z basnimi in pripovedkami drugih ai 
evropskih narodov. Navedena knjiga jo I. zvezek tega dela. Ona sodržuj«'* 109 ] 
povedek in basnij; mod njimi jih jo 78 iz zbirke g. ]>i-of. M. Valjavea, in sieer 
iz rokopisa, kterega jo naš rojak pisatelju v ]M)rabo prepustil. S. 

Nova zgodovina poljske književnosti v nemškem Jezika. Založnik Wilhf 
Friedrieh v Lipsk<>m je zacrl v ]»ret('klem letu zgodovino svetovnih knjižovnostij v ] 
jedinih siunostalnih knjigah izdajati. Mahoma druga knjiga je dtuiesla <'no izmed s 
vanskih, namreo j>oljsko književnost. (ih\si so ta zbirka: ^(iosehichto der Weltlitteral 
in Kinzeldarstellungen". Prva knjiga obsega angleško književnost, druga ]»a pidj:<ko 
naslovom: „(ios<'hiehte i\o\' I*olnis<-hon Littoratur von Heinrieh Nitsehmann'* 
broji VIII + THH) strauij v H". 

Adam Mlekieiviez t Nemeih. Ver jih je že poskušalo dela najslavnej5(>; 
poljskega pesnika v nemški jezik ]»restavljati, ali vse prestave bih' so do /daj le sla 
tenja živega ]H>ljsk(>ga originala. Ali ]uikazal so jo prrstavljavee, kterega Poljaki iiioc 
hvalijo, da s«' mu je ^t»snv.ilo vrlo dobro proknisno poesije Mie.kiewiez-eve sosedo 
Neme«'m ])odati, do zdaj samo njegovega „Pana Tadeusza**, a namenjen jem 
trir-no jim prestaviti vsa (U'la tega genialnega )>esnika. Prestava ima naslov: ^^ 
Miekiewioz' )>ot'tis(ln' \Vorke iibersetzt von »Siegfriod Ijipiner. Leipzig, Bn^itkopf & Hir 
1882. 8" knjiga L : HtTr Th;Midiius odor d4T letzte Einritt in Lithauen. Prestavljam 
L i ]» i nor jo rojen mod Poljaki, kjer je v svojej mla<b>sti slišal in sam govoril jo: 
svojega originala! 

Herbischc Franenlieder. Svetozar Manojlovi^ je za preteklo boiii^nieo 
srbskih ,.ž<*nskih" ]>esnij. veeinom — namroi'^ 1J> — narodnih izvrstno ponemcil ter 
krasno ti.skano in vezane na dunajski knjižni trg spravil. Zovejo so: Serbisc 
Frauonliedor. Ausgewahlt u. im Vorsma.*<se der Originale in's Deutsche (ibertraj 
von Svetozar Manojlovie. Eisonstadt v last noj založbi, tiskano pa je na Dunaji IJ 
v 8". (VI) + 4a str. ' Fr. S, 

Miklošičeva slavnost. Na velikonočni pondeljok zboroval je v ^Narodn 
domu" v Ptuji j)od predsodništvom prof. dr. (}. Kreka odbor za Miklošičevo slavn« 
Odbor j«' }>o natančnem posvetovanji določil vzporod za slavnost in sklenol, da se l> 
vi-šila na 2. dan meseca septembra t. 1. v Ljut<»moru. 

i^kladbc F. S. Viiharja. Closp. F. S. Vilhar, ravnajoči nčit^^j mcstn 
glasbenoica zavoda v Karlovcu na Krvatskem, namerjava izdati svojo skladbe in t 
očotov(» kompozioije. Oolo izid«' v velikem formatu in bode obsegalo na okoli 25 ti 
polah: 1. Samos])ov<', 2. Moško zbore, ij. Mešane zbore in 4. Skladbe za gla.sovir. O 
jo za naročnike le 2 gld. Mi o])Ozorimo čitatolje na to podjetje in želimo, da Slove 
našega zaslužnega skladatelja vsestninsko pod))ii'ajo. 

Popravek: Na str. 2l)7. v vi*sti 12. naj se seveda bore: ^slov* od sel, 
a ne ,.zlov". 

Listniea nrednišiva: V. O. v Celji: Legendo prejeli. Prosimo za pravo ii 



Izdaje, založujo in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list 



Leto III. 



Y €eloTei, 1. Junija 1883. 



.^Le\-. ii. 



Luteranci. 

Historičen roman. Spisal Anion Koder. 

(Daljo.) 

Štirinajsto poglavje. 

On je k ljubi trkat tekel 
V' l«*i>o belo kamrico. 

Sdrodna. 

Jlidnajst je žft moralo biti isto nor. Tako jo vsaj prt»rar*uiiil nioski, 

^j<i Y plasfi zavit 8tal pod široko lipo na vrtu Strmolskoga gnulii; kajti 

M nebo je zrl in po oblakih je preštudiral, kako visoko mora stati luna. 

'tonvno je ni videti. Nekoliko poznt^je. ko se je prej)rieal, da je vse 

fiurno okrog in da je po gradu vso pospalo, odšel je na severno stran po- 

*'opja. Ondi je na peš^enej stezi pobral okrog«d kamenček in ga zalueal 

^ okno v piTem nadstropji. Precej potem s«» ji» prikazal nekdo za šipo, 

'^ je lahno in polagoma okno odrsnol. 

AJi si ti?" cul se je nežen ženski glas iz višave. 
Proti polnoči mora že. kazati mesec ; hiti torej Lavni ! Preilno se 
i*me daniti, morava biti na koroškej meji." odgovarja moški pod zidom, 
<^raj(M'.se pazno okoli. 

^Oh mene tako srce boli no(^6j, dragi moj ! Bojim se. da sva iz- 
dana. Tndi se mi dozdeva, da sem cula pred pol ure šum na dvorišči,. 
ko »ein se hotela prepričati, ali res spi euvaj pred vrati v jeeo." 

^Ne boj se, on smrči kakor p(dh v gabrovem duplu; predno se 
^rirarai, bode solnce visoko na nebu, kajti žganje ga je zelo omamilo. "* 
„Ali misliš, da me ni videl nihče, ko sem upijanila stražnika, in 
^' i'ul kljuka v vratih ?" vpraša zopet ženski glas. 

„Nihce. Of;e spijo; dolg in uren pot iz Nemškega (Jradca jih je 
Dkrudil." 

Precej potčni se je razsvetlila so]>a v prvem nadstropji, in mlatla 
. Pujska hči Lavra pospravljala je v silnej naglici nekaj obleke in dra- 

20 






282 

gocenosti v culo ter je jedva brisala sproti solze , ki so se jej vlival 
kakor biseri po mehkih licih. 

Med tem ko je govoril moški, ki je bil Jarnej Knafelj, s svojo ii 
voljeno, ležal je nekdo v obližji za rožnatim grmom na trebuhu in sapi 
je nd-se vlekel ter utepal posluške. Ko je čiil besede: „Pridi, hiti; b 
se jame daniti, morava biti na koroškej meji," prestraJ^il se jih je te 
zadel s kvedrastim r*revljem nehote ob rožnato vejo. da se je zmajala ii 
da so se otresle deževne kaplje popoldanske plohe raz nje in je zasamel< 
ob belem pesku na stezi. 

Privzdignol je zaradi tega Knafelj glavo, ozrl se in rekel polglasno 

^Netopirji in miši hodijo na sprehod in se veseli, življenja." In kako 

da bi jim ne pf•ivo^^eil tega veselja, povzdignol je svojo težko z železon 
okovano palico in jo zalučal v rožujiti grm. 

V istem trenotku pa se je cul strašen krik, kakor da bi bil nekd< 
smrtno zadet, in možak, ki je prej za grmom na trebuhu ležal, planol | 
kakor olKstreljena zver kvišku in kričal: ^Pomagajte, primite ga!" 

A predno je storil deset korakov, držale so ga že jeklene Knaf 
Ijeve roke za vrat, da je hipoma zamrl krik in se je eulo le bolestno je 
ranje. Hoj. ki se je vnel med moškima, privabil je kakor strel Ijudij o< 
dveh nasprotnih stranij. A prej ko se je zavedel Knafelj, bil je že san 
pol»it na zemljo, in eutil je. kako ga V(»žejo in na zemljo tišce napadalce' 
roke. N(»kaj easa je liil on izgubil zavest. Le kakor v strašnili sanjal 
eul je krik in l)0J napadalcev med seboj, in dozdevjilo se mu je, da y 
spoznal glolioki (Jogalov glas. Tn kakor v megli je videl, da pobija oi 
s kovaškim kladivom moža, ki kle^M njemu na prsih, in da me(?e ostal« 
z levico kakor gladne mačke od sebe, in pesek prši kar v zrak in tla s« 
tresejo pod njim. 

Krik in šum udari tudi Lavri na uh6. Naglo, kolikor jo inorej 
nesti nog6, dirja iz svoje sobe po kamenitih stopnjicah na gmjsko dvo 
rišc(». Na veznem pragu pa omaga samega strahu, da se zgrudi uezavestn 
na tla. 

Ta nenavadni hrup vzdrami kmalu grajske hlapce. Z baklami, s€ 
kirami, vilami in vsakovr>?tnim orožjem hitt^ na dvorišče, od koder pri 
haja vpitje in jek. Prišedši tja najdejo tri možake v krvi na tleh ii 
med njimi «Miega hrez zavesti. 

Zaeudijo se in strahu snamejo pokrivala, ko spoznjijo na boji^^ 
med luriei in kmeti Kamniškega mestnega sodca, ki divja in kolne, da 
mu je ušel prokleti luterauec Knafelj in mu povrh še pobil vodnika in 
dva spremljevalca. 

Med tem se vzdrami tudi grajšcak, in strašna misel mu pride V 
glavo, ko euje krik na dvorišei. 



I 



283 

Sinoči se je vrnol poklican po sodn^ji iz Nem.^kega Gradca in važno 
povelje je dobil, naj takoj zapre svojega ko^^jaila , dokler ga skrivaje ne 
odvede sodnija. In ntaknol je vestno koi-ijaša Jarneja v najglobjo jef^o 
m postavil strainika pred vrata. A zdaj ko je hitel na razsvetljeno dvo- 
riMe, iipodtaknol se je na pragu in padel na hr*er ondi v nezavesti le- 
Mo. Ta padec ma je razvozljal strašno nganjko, in misel mu je i^inola 
T glavo, da je T zvezi s prokletini luterancem njegov edini otrok. 

Mesec je prilezel med tem izza oblakov, in ko je iK>svetii med ko- 
fieo mož na dvorišči Strmolskega gradii, spoznali so okoli stojeei v krvi 
kie^ega Kamniškega mestjana Goricka, poleg njega ru<leeelasega Urbana 
Kosa in enega izmed sodnijskih birirev. Ostali možakarji, sodnikovi 
spremljevalci pa so vezali ondi ob grajskem zidu nekega izmed ujetih 
Riiteljev ubeglega Knaflja. Pripeljali so ga potem vsega krvavega in 
luicpenega mestnemu sodniku, menči^. naj ga sodi sam. 

„Predikant Luka Avni(^^ je," {^uje se potem mrmmnje zbranih mož. 
Iipnu^val je ujetega takoj na mestu po njegovih tovariših sodnik Kramar. 
A ujetnik ni odgovarjal, le sem ter tja se je ozrl s strupenim pogledom 
po na tleh ležeT^em Goričku, kakor da bi bil hotel reei : 

pOnega vprašajte! Takov lopov izdaje prijatelja za Judeževe sre- 
hernjake; mene pa v miru pustite in storite z menoj, kar vas je volja." 

Med tem ko se je godilo to na Slrmolskem tlvorišri. hitelo je po 
i<tniD8kem potu proti Brdskemu gra<lu nekaj mož. Dva izme<l njih, orjaški 
Oogila in Kamniški crevljar Kriškar, nosila sta na smrekovih vejah l(»- 
Wega in ranjenega — Jarneja KnaHja. Ko dospejo do Kokre, sper6 mu 
v Talovih rano na glavi, in prvi nosih?c ga vpraša potem : 

^Mojster naš, kje hoces, da te skrijemo, dokler ne ozdraviš V" 

^Ne skrbite zd-me, prijatelji; sebe varujte; kajti žalostni ^asi so 
priilli vam in nepričakovani; mene niso našli nepripravljenega.^ 

nAvnir^a ni med nami," odgovori žalostno Gogala. „Ugrabili so 
ittm ga, ko smo prihiteli tebi na pomoi^ , ki si se bojeval z (lorickom, 
•B rešiti ga ni bilo c^asa ver% ee ne bil bi ostal ti mrtev na mestu." 

„(jon6>ek je bil torej Judež Iškarijot izmed mojih prijateljev?" po- 
UTlja polglasno Knafelj. 

,,Polakomnil se je obljubljenih srebernjakov. Jfiz sem ga zazna- 
oioval dobro za izdajalske namere; odrezal sem mu desno uho in je pribil 
^ hidna vrata Kamniškega sodnika," pripoveduje ganen Juri Kriškar, in 
B^kakov divji maščevalen ogenj bliska mu v žalostnem pogledu. 

„Plačan je za svoje izdajalstvo. Ubil sem mu s kladivom glavo, 
^^ mora biti mehka kakor medenica," povzame zopet Gogala. 

^Za AvniCa mi je žal in to nepopisljivo žal, prijatelji," reče pot^m 

"^ »<lahim glasom Knafelj. 

20* 



284 

„Prpdno bode solnce trikrat vzhajalo, viselo bode Bjegovo truplo 
med zemljo in nebom, in (^rni krokarji bodo obletavali njegovo nevtrud- 
Ijivo glavo. 

Vaša dolžnost je. bratje, da prikrajšate mrtvema zaničevanje in gi 
skrivaje odstranite raz vislic, ^e je mogoče; kajti ondi se ne smeši samo 
on, temveč tudi naša stvar, za ktero živimo in nmrjemo, če je potreba." 

In ko so podali možakarji desnice govorniku, da storč vse, kar je 
v njih moči, da osvobodijo Avniča aH mu vsaj prikrajšajo sramoto t 
smrti, dejal je Knafelj Gogali: 

^Prijatelj, ti si mi bil ves čas zvest in nepremakljiv kakor skala, 
zd-te imam še posebno naročilo." 

Naročal je skrivaje potčm Knafelj svojemu tovarišu, naj izroči ne- 
srečnej grajskej hčeri, če je mogoče, njegovo zadnje poročilo in jo naj 
prosi v njegovem imenu odpuščenja, ker jej je zagrenil najlepše mla- 
dostne dni. Prosi jo naj, da ga pozabi in da ostane zvesta veri svoje 
matere; kajti le ona tolaži, le ona deli mir in srečo!" 

Daniti se je jelo med tem, in na nebu je že ugaševala jutemic4^ 
ko so položili možje v samotno kočo Nakelske fare ranjenega Knaflja in 
se molče razšli. 

Petnajsto poglavje. 

Bilo dolgo bojevano knito. 
Da je konec boju no^ storibi. 
Kraljedvanki rokopit. 

Milo so peli dva dni pozneje Cerkljanski zvonovi; kajti nesli so i 
Strniolskega gradu ubitega Gorička k pogrebu. Velika množica ljudy 
je spreniljevala na zadnjem potu. Trditi nočemo, da jo je vabila 
božnost in žalost po rajncem. temveč radovednost, ker nosili so mrliča 
grajski hlapci in grajščak sam ga je spremljal. ^ 

Videzno žalosten je bil le eden pogrebec. Zadnji za množico stopaJ 
je možak rudečih las in z zavezano glavo Urban Kos, Goričkov prijate^. 
Povedali smo že. da je bil ranjen pri Knafljevem begu. Dva dni se je 
zdravil potem v gradu in čakal Goričkovega pogreba. In ko je stopai 
potem na videz žaluj6č po umrlem in je odgovarjal glasHj molitvi po- 
grebcev, mislil bi bil lahko kdo, kako mu sega v srce prijateljeva smrt. 
Vendar temu ni bilo tako. Vso pot je premišljal Kos, kaka neizmerni 
škoda je, da je utekel Knafelj, že zaradi tega, ker ne bode zdaj sodnik 
Kramar hotel njemu izplačati obljubljene talije. Poslediye bi bilo sicer 
vzlasti zdaj prijetno, ko je umrl Goriček in bi njemu istega denarja niti 
deliti ne bilo potreba. 

Ker je bil ta dan ravno nedelja in ker se je dogodba o boji z lu- 
teranei na Strmolskem dvorišči raznesla urno po vasčh na daleč okrog. 



285 

je naravno, da je pogreb Gorička, o kterem so trdili vsi kIlI('tj(^ da iitia 
todi črno luterMpSo, napravil velik hrup, in več kot tisoč Ijudij je pri- 
vabil v Cerklje. Najbolj čudno in nerazumljivo pa se je dozdevalo ljudem, 
kako se more taka griva brezverska pokopavati s tako slovesnostjo. 
kakor da bi bil dober katoličan, in povrh še na njih blagoslovljeno in 
katolidko pokopališče. Dobro so namreč vedeli kmetje, da prepoveduje 
postava pokopavati laterance na svetem kraji. Cule so se torej že dan 

pred pogrebom grozitve in govori posameznih kmetov, da ne trpe, da se 
jim skroni pokopališče, in isti Goriček ne bode počival oiidi, ker je bil 

laterš od nog do glave, če ravno gosposka in pa Strmolski grajščak tega 

le vč ali pa verjeti noče. 

Vnel se je bil tudi že prvi dan mali boj zaradi Gorička v Cerkljah. 
Ko je namreč crkovnik jel mrliču zvoniti, pritekli so sosedje in zavezali 
8 sOo zvonove. Opoldne in zvečer pa je zvonilo zopet , a ne spodaj pred 
eikvijo, temveč v zvonik se je baje nekdo zakleuol in zvonil je v linah 
ix strahu pred kmeti mrliču. Vse to se je razneslo urno kakor blisk po 
fiuri in vzbujalo neizmerno radovednost, kako bodo pokopavali ubitega 
6ori(fka. 

Take so bile okoliščine, ko so se isto popoldne bližali pogrobci 
Cerkljam. Že pri prvih hišah v vasi pričakovale so jih posamezne vrste 
nifliakov in ženstva. Cule so se že dva dni poprej kletve in grožnje 
proti Interancem, in današnji pogreb je bil kakor navlašč primeren za 
demonstracije proti krivoverstvu. 

Povrh jo bil Strmolski grajščak Koronini tako kratkoviden, da je 
mgiasil po svojih hlapcih največje kazni onemu, ki zabranjuje zvonjenje 
Coriikn. ali ki pouzroči najmanjši nered pri pogrebu. 

Kmetje, ki že niso prej imeli mnogo zaupanja v gospodo po gradeh, 
ajje bila tudi onaskoro vsa luterš, posneli so iz tega, daje tudi Strmolcan 
JiTDO pristopil k novej veri in da jo hoče polagoma vsilili tudi njim. 
T resnici pa je liilo ravno nasprotno. Grajščak yi hotel le častiti s slo- 
TPsnim pogrebom Knafljevega izdajalca, saj ni vedel , da je storila po- 
^ledige le lakomnost po denarji in razžaljena osebna čast. 

Komaj sO dospeli pogrebci do prvih hiš v vasi, razlegal se je po- 
smeh na desno in levo ter posamezne zal»avljiee na luterance. In ko se 
je spozabil cel6 nekdo izmed kmetov, da je skrivaje izza hrljta vrgel 
hmen na mrtvaško trugo in ranil po nesreči enega izmed nosačev, 
^>il je po sili pouzročen nemir in boj. 

Ko je namreč gi*ajščak videl, kako se javno smešijo njegova po- 
^dja in se kamnajo pri belem dnevu nj(»govi stražniki, ukazal je raz- 
jarjen svojim spremljevalcem, naj primejo on(»ga, ki je vrgel kamen, in 
^ silo razpode zbrano množico ob cesti, koder se vije pogreb. 



286 

In ko so v resnici pot^m, akoravno videzno neradi, povzdignol 
grajski hlapci sulice in helebarde nad gnečo Ijadstva in ranili neko ženo. 
ki je branila zasačeuega početnika, bil je hipoma razvnel npor, kakor di 
bi l)il kdo olja vlil med skrivaj tleči ogenj. Krik in prepir se je šiiil 
enako povodnji po celej vasi proti crkvi, kjer je bilo največ zbranega ia 
čakajočega ljudstva, in le s silo so delali grajski hlapci pogrebu pot. 

Kmalu pot^m je prihitel župnik Švab iz svojega stanovanja, in po- 
mirjeval je razjarjene kmete in jih prosil, naj se vrnejo domu t^r naj 
ne zavirajo pogreba nesrečnemu možu. Vsaka beseda pa je stoprav po- 
množevala upor in dražila duhove. 

„Tudi on je luteranec, primite ga!" culi so se nenadoma sovražni 
glasovi. 

„Krivoverce sprejema in pogostuje," kriči zopet drugi glas. „Gro- 
riček sam in tista Kamniška Stobejka, hudiču zapisana baba, zborovali 
sta ono noč pri njem." 

Dalje si ni upal ugovarjati prestrašeni župnik, pogrebu je tekel 
nasproti in ondi je prosil grajščaka pomoči proti razdivjanemu ljudstva. 
In zdaj se je pričel prav za prav še le boj katoliških gorenjskih kmetov 
proti krivoverstvu. 

Kmalu potčm je jela teči kri ; kajti zaklenoli so kmetje crkev in 
zabranili pogrebcem vhod, zopet drugi pa so obstopili pokopališče oboroženi 
z vilami, sekirami in kosami. Cel6 najstarejše ženske in otroci so zgrabili 
po kamenji in orožji vsake vrste, najbolj so pa s krikom, zasmehovanjem 
in zmerjanjem pomagali svojemu pogumnemu moštvu. 

Kake pol ure trajal je hud boj, predno si priboryo grajski hlapci 
z orožjem vhod na pokopališče ; v crkev pa jim nikakor ni bilo mogoSe. 
Trije izmed grajskih so bili ranjeni med tem, in župnika samega je zadel 
skrivaje zalučen kamen na glavo, da so nezavestnega odnesli z bojišča. 

Ko niso hlapci, po tem zločinstvu silno razjarjeni, dajali nikomur 
milosti, delaj6č si s sulicami pot, in so smrtno ranili več mož, ženskih 
in cel6 Otrok, razgnetlo se je stoprav nekoliko ljudstvo in zrlo od daleč, 
kako se oskrunja njih pokopališče. 

Ta boječnost pa je bila le videzua. Komaj je bil namreč stopil 
zadnji pogrebec na pokopališče, zaprl je neki kmet za njim železna vraU, 
množica pa so je razvrstila za pokopališčnim ozidjem. A ondi je bila 
cela groblja uauošenega kamenja in kakor navlašč za boj pripravljena. 
Kajti ko je oni možak, ki je bil vrata zaprl , potoni zažvižgal na prste, 
vsula se je cela toča kamenja izza ozidja na pogrebce. 

Nepopisljiva zmešnjava je nastala zdaj ondi. Krik, stok in jok se 
je mešal med strašno kletev in grozitev. Tek, diijanje in letanje od zida 
v zid razlegalo se je kakor iz zverinjaka, kjer si išče zaprta zverina med 
divjanjem izhoda. 



287 

Ko je bila že raujeua skoro četrtina pogrebcev, hkmI temi tudi 
fiehj knietskega žeustva in otrok, ki so se bili od same radovednosti po- 
in(*šali med grajske hlapce, objel je strah tudi najbolj pogumne. Mrtvaško 
trago 80 vrgli na tla in zagnali se v jezi in obupu proti zidu, kjer je 
bil najnižji, ter poskakali in zlezli ^ez-nj. Marsikak kamen je še priletel 
na pleča pečasnemu skakalcu, in stoprav ko je bilo pokopališče popolnoma 
iipraznjeno, ponehala je kamnena toča. A ko so hiti pogrebci na vse 
strani raztepeni in razpodjeni, hiteli so kmetje na pokopališče, zgral)ili 
ondi mrtvaško tnigo in jo vrgli črez zid na grobljo kamtmja. 

Še le ko je prihajal mesec izza Tunjiških gozdov, prišla je skrivaje 
kopica mož. Dva najmočnejša izmed njih sta zadela za pokopališčem 
leiečo mrtvaško trugo na rame, in vsa družba se yy vračala precej potem 
po prejšnjem potu skozi gozde proti Kamniku. A ko se je jelo drugo 
Jitro daniti, bil je na pokopališči v Podgorji pokop, in izdaji(*o Uorička 
pokopali so ondi brez blagoslova in zvonjenja erkvenega. 

Šestnajsto poi^lavje. 

1'jekaj so jj:u prijjeljali 
Sred Ljubljunskega j)olja. 

Narodna. 

I Upor Cerkljanskih kmetov proti grajščaku Strmolsk(Mnu zaradi Go- 

rickoTega pogreba pouzročil je zopt»t nov punt katoličanov proti krivo- 
verstra na Gorenjskem. V skrbeh je bila gosposka, da se razširi vstaja 
po mestih, in zaradi tega je urno poslala komisijo v Strmol, ki naj pre- 
iskuje krivdo posameznih in postopa ostro po postavi proti zločincem. 
Ker je bila preiskovalna zadeva verska, sestavljena je bila komisija po- 
loTicno tudi iz katoliških duhovnikov, in pnjdsedoval j(»j je ljubljanskega škofa 
komr in skrivni tajnik ter „ref'ormationis commissarius'^ Hren (Chronn). 
Ogromna je bila tvarina zatož))e , ker ni obsegala samo krivde 
Italjenja verskih obredov in krivoverstva, temveč tudi težkega telesnega 
poškodovanja in uboja Kamniškega mestjana Gorička. Mnogo obdolženih 
kmetov bilo je polovljenih, ker so se udeležili pogrebne demonstraeije, 
* ker je skušal vsak oprostiti samega sebe. izdajal je eden drugega, in 
lAko ni bilo opravičevanju in sumničenju ni konea ni kraja. 

(jrlavni zatoženec bil je pač mladi pnulikant Avnič : kajti zasačen 
j*i Wl tako rek6č „in ttagranti'* v boji na Strmolskem dvorišči. Ker so se 
iz|?OTarjali posamezni kmetje, da so le zaradi tega napadli pogrebce. ker 
Wro vedo, da je liil rajnki Goriček najbolj luteiš človek na svetu, in 
^^ ni Cerkljanski župnik sam ni za las boljši, povabljen je bil tudi po- 
^'''^dnji pred sodbo ; in Strmolski grajščak sam se je prepričal, da se je pre- 
naglil s katoliškim pogrebom, ker je bil od Kamniškega sodnika napačno 
Podučen o Goričku. 



288 

Da bi se pokazala toliko jasneje moč katoličanstva nad luteranstvom 
napovedana je l.»ila sodba pod milim nebom na travniku pod Strmolskin 
gradom vpričo na tisoče zbranega ljudstva. 

Ondi sta se postavila dva visoka odra eden za sodnike, drugi s 
obtožence, spodaj pa so se zbrali poslušalci in radovedneži, kako se IkmIi 
opravičeval župnik Švab, kako isti mladi Avnič in oni pogumni možje 
ki so po pravici kamnali grajske biriče in vrgli Goričkovo truplo 6r« 
zid v cestni rov. 

Nemir se je cul kmalu potem med množico, ko so pripeljali h 
grajske ječe zvezanega predikanta Avniča in ga odvedli na vzvišen 
prostor sodnikom nasproti. 

Lep je bil mladi lutrovski pridigar, ko je stal neustrašen in ne 
upogljiv pred sodbo ter zagovarjal odločno in pogumno svoje delovai\je 
poskušaj6č dokazati, da ni storil ničesar zoper postavo, s ktero mu ia* 
gajo kakor obcestnemu roparju. In ko vpraša predsednik sodbe, kaj mi 
je znanega o Knaflji in v kakovej zvezi je z njim, in da je kriv bret 
dvomno tudi on (joričkove smrti, zaiskrilo je predikantu ok6, zbledel mi 
je intelligentui ol>raz, roko je povzdignol proti nebu ter rekel : 

„0n, ki je nad nami vsemi, on pravičen sodnik bode sodil- vs 
naša dobra in zla dela. Njemu bodem odgovarjal nekdaj tudi jaz, nikda 
pa svetnej sodbi. Moj tukajšnji sodnik je le ljudstvo samo in sicer n; 
tisoče in tisoče, ki v^, 'kdo mu podaje resnico, kdo laž, in ono je pri 
pi*avljeno zastaviti življenje za svoje prepričanje." 

Tiho je bilo, ko je govoril Avnič s povzdignenim glasom te be 
sede, konec govora pa je nastalo mrmranje kakor lahno gromenje, kij 
znamenje silnega viharja. Precej potžm so se culi posamezni glasovi 

„Primite krivoverca, vrzite ga raz odra, obesite ga na bližnje drevo! 

A med tem krikom so se tudi razlegali posamezni klici: 

„Živel Avnič, slava našemu pogumnemu pridigarju I** 

V zadregi je bila zai*adi tega sodna komisija ; kajti prepričala seje 
da ima luteranstvo tudi v priprostem kmetstvu že krepke korenine. 

Sklenola je torej ustaviti daljše sodnijsko preiskavanje proti Avniii 
in obsodila ga je po kratkem posvetovanji k smrti na vešalih zaradi ras- 
širjanja po postavi prepovedanega luteranstva med Slovenci. 

Zopet je nastal nepopisljiv nemir med poslušalci, in nebrojni klic 
so slavili in pozdravljali obsojenca, ko je stopal neupognen nazaj y 
grajsko ječo. 

Za Avničem je stopil na oder zatožencev Cerkljanski župnik Šval 
Poznalo se je na prvi pogled sivolasemu možu, da ga je prestrašila osodi 
mladega znanca ; kajti s tresočim in komaj umljivim glasom se je trudi 
dokazati, da ga je le zavist in osebno sovraštvo pripeljalo na ta sramoto 






289 



oder, pa <la on ni nikdar občeval 8 temi novovorci, ki so mu gnus iii 
pooiiloTanja Tredni, zapeljani ljudje! 
I Dalje ni govoril; kajti tako? hrup je nastal pri zadnjih besodah. 

da bi bil največji trud, nadaljevati opravičevanje, brez uspeha. In med 
tem hrupom in s^umom storila je zločinska roka niMiadoma konec sodbe 
iapniku Svabu. Izmed množice je priletel težek kamen, ki je zadel ik*- 
nečnega moža tako na čelo, da se je hipoma zgrudil na tla in ondi 
&rpz nekaj trenotkov dušo izdahnol. 

Poslednja dogodba bi bila nedvomno krvav boj in pretep pouzročila 

med poslušalci, ker je mnogo izmed njih zagovarjalo med seboj Švaba, 

ko bi ne bila komisija hipoma končala sodbe in se urno vrnola v grad 

k tajnemu posvetovanju, kaj je učiniti, da se pomiri razvneto ljudstvo. 

Med tem ko se je vršila javna sodba na planjavi pod Strmolskim 

gradom in je vse tja hitelo, kar je moglo hoditi, pritihotapil je na grajsko 

dvorišče možak v obleki navadnih grajskih hlapcev in od tod v stanovanje 

laroniee Lavre, Ondi jej je skrivaje naznanil Kuafljev pozdrav in pa 

pristavil njegovo prošnjo, naj reši, če je mogoče nesrečnega Avniča, kakor 

je oprostila njega, pa da naj čaka in potrpi, dokb^r ne pride on sam 

tidi po njo, ker mu ni več živeti brez njc^ 

Vesela je bila grajska hči teh poročil, da se j(»j je povrnola za nekaj 
&sa njena prejšnja rudečica v obraz. In ko je cula, da upa Knafelj 
hnaln ozdraveti ter jo odvesti seboj, bila bi najrajši v zahvalo objela nje- 
govega poslanc.a in rešitelja, Kamniškega črevljarja Kriškarja, ki jej je 
T smrtnej nevarnosti prinesel to radostno novico. St oprav vračajoča se 
komisija ločila je Lavro od njenega tajnega poročitelja. 

Dolga in viharna bila je še potem sodna s(»ja v Strniolskem gradu. 
Bupravljalo se je tu natančno, kako postopati dalj<» proti razširjevanju 
loteranstva in vprvej vrsti proti njegovemu glavnemu oznanjevab^uKnaflju, 
kteri se vselej po čudovitem potu umakne pravici. 

In pri tej priložnosti je tudi korar HnMi javno izrekel grajsčaku, da 
ima povelje preiskovati, ali je resnica, tla je imela njegova edina hči 
pr<^rešuo znanje z onim človekom ter mu pomogla k lM»gu, ko je go- 
sposka v noči napravila lov na-nj. 

Prestrašil se je sivolasi starec te strašne tožbe: kajti sam je sumil 
^ tej uesrečnej ljubezni, kterej je prišel še \o v oiu\] nori na sled. ko 
Jf našel svojo hčer proti jutru nezavestno na pragu in na straži upijani*ga 
^tralnika. 

Da bi dokazal nedolžnost svojega otroka, ki bi zapadel sicer enakej 
kasni kot baš obsojeni Avnič, dejal je slovesno: 

„Kdor mi dokaže le najmanjšo krivdo moje hčere pri Knatljevem 
''t^go, istemu prepuščam popolno pravico, da postopa z njo kot z javno 
krivoverko in prešestnico, ki zasluži, da se takoj usmrti.** 



290 



Nihčt* ni ugovarjal proprieevalniin grajSčakovini besedam, le skl 
iiolo se je, da se izvrši drugo jutro ob solneneni vzhodu smrtna sod 
nad Avničem in da je grajšeak sam odgovoren, ako ubegne obsojer 
enako njegovemu mojstru. (Dalju pride.) 



Sonetni venec. 



XIII. 



posmeh že zdaj sonetov so ti hvale, 
Jaz dobro veui ; ne prosim te, naj žari 
Jim milost tvoja, meni naj i)odari 
Ljubezen zvesto za te pesni male. 

Ne pojem tudi jih, da bi tiskale 
Se z zlatom v knjigo ; kaj je meni mari, 
Ce hvalijo, t^e grajajo me jjari 
Zaljubljeni in ve deklice zale. 

Jaz pojem le, ker peti mi veleva 
Srce nemirno in pa tvoje lice. 
Ker v petji duša meni se ogreva. 

In dviga tja iz ječe se temnice. 
Kjer vzorov dom temo sveta odeva 
In grenke vse storjene mi krivice. 



XIV. 



In grenke vse storjene mi kiiviee 
Pozabim i-ad, ('e tvojega očesa 
Le srečo zrem, domovju če nebe-sa 
Povrnejo pogrešane pravice. 

V tej pesni se poslavljam kakor ptice 
Jeseni, ko z zvonika nam slovesa 
Žgolijo pesrn zadnjo, ko peresa 
Neso jih tja čez morje in gorice. 

Pomlad ko siplje v dolu novo cvetje, 
Odmevajo spet slavca melodije, 
In tebi v mislih niso več sonetje. 

A spomni se, ko mlado solnce sije. 
Življenja kratko daljša kar poletje, 
Trde nam modri: slast da poesije! 



Magistrate. 

Trde nam modri, sliist da poesije 
Edino je najlei»še tolažilo. 
Ko pesnikov na svetu bi ne bilo, 
Lepoto pel kcdo bi domačije? 

In srca kdo bi slikal harmonija, 
Ki duh nam dvigajo nad zemsko silo, 
O vzorih svetlih nam budo čutilo 
Dni pozne še. ko sohue zadnje sije. 

Ime so pevca meni Parce dale, 
K(»jakov j)OJem čast, ime device 
Jesenske dni vse svoje še ostale. 

Zato me pikajo enkrat ženice, 

V posmeh že zdaj sonetov so ti hvale 

In grenke vse storjene mi krivice. 

M-k. 



291 



Pesni dekličje \jubezni. 



5. Tmina Je zemlJ6 obdala. 

Iniiua je zemlj6 obdala Davno glej! že v srce moje 

In pokoj po njej sipšla — Dan poslal je žarke svoje — 

V srca vsa se bode širil Zd-me ni bolesti noOne 

Jad jim bode, strah pornihl. T mine ni za me mogočne ! 



Noč pokojna, padaj, p&daj 
Mir leliik v srdi pokladaj 
Da jim ršdost plemenita 
V polnej moči se zasvita! 



V lepi, zorni i-azsvetljavi 
Jaz podobe zrom Ijubavi — 
Oh da vedno v njej bi stale 
Vedno mi, ko zdaj sijale! . . 



6. ČuvstTa neŽDH, čuvstva mlada! 



CuTstva nežna, čuvstva mlada 

Sreča zdma, lepa nada 

Le srce mi napolnnjte 

Le na veke v njem kraljujte! 

Dan svetil po zčmlji seva, — 
Z diko naj še vas odeva! . . . 
Toda ne! . ., Čemu vam treba 
CuTstva moja zore z neba? 



Jasna ste, kot solnce jasno 
Dična ste, kot cvetje krasno 
Kakor žarni svit plamena 
Čista ste in pa ognjena! 

Vaša zora, vaša dika 
To jo krasna njega slika — 
Za-nj edino mi kraljujte 
Za-nj srce mi napolnujte ! . . 



7. OJ mladenke, oj družice! 



Za vasjo pa cvet mladosti 
Zbira v srčnej se radosti — 

V mladej luči, v diki maja 
Zbor mladenek tamkaj raja. 

Oj mladenke, oj družice 
Mile kot mlade cvetice 

V svojo sredo me vzprejmite 
Z manoj ve se veselite! 

Naj lehko pred vami hodim 
Zbor naj Viiš veselo vodim 
Vmes pa naj vam glasno ]»6jem 
Dekle jaz v veselji svojem! 



Ve ste mile, ve ste blage 
Ve družice ste mi drage 
Jasna pač je dmžba cela 
A še bolj sem jaz vesela. 

Saj povsodi, saj povsodi 
Kamor koli pot me vodi 
Njega gledam v zornem cveti 
Ki le za-nj želim cveteti! 

Oj mladenke, oj družice 

Mile kot mlade cvetice 

Le z menoj se veselite 

Le me v zbor lepo vzprejmite!... 

— 6 



292 



Milko Vogrin. 

Novela. Spisal dr. Stojan. 
(Dalje.) 

VI. 

V ihariiej noči sledilo je lepo. jasno jntro. Zrak je bil čist in pro- 
zoren, gore brez megle. Kakor novorojeno pozdravljalo je solucc vso na- 
ravo, ki je oživljena po deži veselo vzdigovala iz nočnega spanja svojo i 
glavico. Dežnica je bila hitro potekla v razpokano zemljo, in zjatraj ni 
bilo videti mlake. Le velika rosa je visela na rastlinji, in ako si se 
zadel ob košato drevesce, stresla se je z njega in zmočila te. Po logu 
pa so žvrgolele ptieice svojo juterno pesen, in veselje je polnilo človeku 
dnšo in srce, ako je slišal to izborno pevsko harmonijo. 

Solnce je ravnokar začelo zlatiti iiajvii^je vrhove Karavanskih gori, 
ko stopi — baron Kobert iz Vogrinove pojate. Kakor tihotapec pogleduje 
okoli, ali ga nikdo ne vidi stopajočega navzdol proti Vrbskemu jezeru. 
Najprej si poij^če mesto, kjer je bil čoln Skenovskih privezan. Tti pa si 
vse na tanko ogleda, kakor da bi bil kaj izgubil. In r^s tam ob potu 
pri grmovji, kjer je videl sinoči v blisku Olgo in Vogrina, zapazi nekaj 
belega. Bila je žepna ruta z zobci ozaljšana, in na njej si bral vezeno 
im^: Olga. Hlastno pobere Kobert to dragocenost in shrani jo. Pot^m 
pa stopi nagloma v svoj čoln ter vesla proti Porečam. 

Uomii prišedši, ne da bi bil sel Kobert počivat, preoblečc se ter 
gre na sprehod. Hotel je videti, kdaj in kako pridejo Skenovski domd. 

Solnce je že plavalo visoko na nebu, ko zapazi od daleč znan čoln. 
Bili so v njem Skenovski in dr. Sirnik, ki j(^ veslal. Lahko je bilo Ro- 
bertu pri srci, ko ni vid(d med njimi Vogrina. Skrivši je opazoval, kako 
so vsi se v mokrej in zgnetenej obleki, stopivi^i iz čolna, hiteli po vrta 
domii, da bi jih nikdo ne videl. 

Ko so došli Skenovski do ville. kjer se dr. Sirnik od njih posldvi, 
napoti se Kobert počasi v bližnjo kavarno k zajutreku, kajti bilo je ie 
osem. Zvunaj na vrtu použil je svoj zajutrek, kakor je bila sicer nje- 
gova navada. Drugekiati je imel družbo, a danes vjutro bilo je pre- 
mokro; občutljivi gostje zajutrekovali so rajši v dvorani. Tudi upoko- 
jenega konjiškega stotnika, grofa Kandiča, pričakoval je zastonj danes 
Kobert. S tem se je l)il namreč v kopeli do dobra seznanil, kajti bil 
je njegov rojak in enakega stanu. 

Pri zajutreku imel je tedaj naš baron, ker je bil sam, mnogo prilike, 
premišljevati o svojih načrtih. Najbolj pa ga je vznemirjalo to, da ne 



293 

dobi od gospoda SkenoTskega nikakega poročila. Za^el se je bati, da V\ 
s** ne bilo pismo izgubilo. 

„V sredo večer sem pisal, in danes je že pondeljek," premišljuje 
nevoljno Robert. „Kaj pomeni to? V soboto bi že bil moral dobiti 
odgovor, a še danes v pondeljek ga ni. Na vsak naeiu mi hoče Ske- 
nofski odločno poročati ter mi naznaniti konečni resultat!" 

S tem se naš gost potolaži ter še ostane nekaj r*a.sa v kavarni. A 
ker le ni nobenega znanca na dan, hoče oditi, a zdaj pride pismonosec. V 
ttglici ga popraša, ali im4 kaj zd-nj. A ko mu pa ta pov^, daje danes 
nekaj tu za gospoda barona, ali pismo je že oddal slugi, zdirja Robert 
ugloma domu. 

Yes brez sape stopi v slugino sobo, a ko ga ne najde v njej, začne 
kleti in rotiti se nad strežajem. Povsod ga kliče , a ne more ga pri- 
klicati. Slednjič pa ta vendar pribiti, sam nevoljen, da ni mogel nikjer 
ajti svojega gospoda. Iskal ga je namreč s pismom okoli po spre- 
I kajališčih, a zasledil ga je še le v kavarni, od koder je ])il baron ravno 
)red njim odšel. 

Hlastno in strastno seže Rol»ert po pismu. Pogbula naslov, bila 
je pisava gospoda Skenovskega. \>s ves(»l raztrga ovitek ter l>ere. 
Bfrtč pa hodi sem ter tja. Zdaj postoji in mrmra, zdaj udari z roko 
po pL^mu, vmes pa tudi zakolne. 

Gospod Skenovski mu je zar^s danes pisal. I^)ročal mu je, da je 
prejel od njega v četrtek pismo, v petek pa že šel h gospodu ministru. 
*niga našel domd; kajti pred dvema dnevoma odpeljal se je v kopel 
Toplice na Hrvatsko. „V soboto pa se snidem z gospodom referentom 
T.nekej druščini," nadaljuje Skenovski v pismu, „in tu ga vprašam, kako 
j*" kaj s prošnjo Vogrinovo. .Pov^m mu nato, kakov političen nasprotnik 
je ta mož, ter pristavim, da bi ne bilo pn»vidno in modro, ako bi se 
tikenin človeku podelila di*žavna služba. (Josjmd referent je obžaloval, 
ttkaj mu nisem tega pn»j povedal, kajti zdaj je že izročil vse pred- 
loga ^cspodu ministru. Sicer pa ne ve na pamet, ali ima Vogrin kaj 
Mpanja ali ne. Hoče mi i»a sicer sani takoj poročati o Vogrinovej za<levi ! 

Toliko sem zvedel po gospodu retVrentu. V nekterili dneh pri- 
kujem daljših in odločnih naznanil ; o njih pa poročam ali nejiosredno 
^am ali pa svojej gosj)«^." 

Te novice niso seveda baronu ugajale, tem manj zadovoljile ga. 
Spoinal je iz njih, da ni s svojo denunciacijo in lažjo ničesa opravil. Bil 
J* malo da ne prepričan, da se Vogrinu prošnja usliši: 

Ta misel kakor dogodki zadnje noči niso dali mirovati Robertu. 
Cr? hude ljubosumnosti glodal je v njegovem srci. On je začel hujšali. 
Postajal je bolj tih in zamišljen. Prejšnja veselost ga je zapuščala. 



294 

Znanci in prijatelji pa so ga poprasevali, zakaj na enkrat tako sam zš-se 
živi, in kaj mu jo, da jo otožen. 

Taka vprašanja hil^ so pa Robertu neljuba. Za^el se je tedaj še 
bolj svojih tovarišev v kopeli izogibati. Tem goši^e pa je zahajal v mestfl 
Celovec, da bi se ondi razvedril, a bilo je vse zastonj. Kamer koli je šel, 
povsod ga je spremljala ona no^na podol)a, da je Vogrin objel — Olgo 
njegovo bodor*o nevesto. Povsod ga je vznemirjala slutnja, da mu oire^A 
Olga roko in srce. Temu pa se je se pridružila strašna misel, kako s< 
naj nad Vogrinom maščuje ter ga uniči. Čim dalje, tem potrebnejše s< 
mu je dozd(»valo, da ga mora celo s pota spraviti, ako si hoče utrdit 
svojo lastno srečo. Zdaj pa ko mu je bil Skenovski poročal, da je nje 
govo prizadevanje na Dunaji cel6 zastonj, pa je sklenol neovrgljivo, d; 
se nad Vogrinom maščuje ter v kratkem uniči svojega tekmeca. lo tt 
maščevalna misel in skrb ga je celo prevzela. Z njo se je bavil noč i 
dan, dokbM* ni našel pravega načrta. Prej pa nego izvrši svoj budobn 
naklep, pa še hoče govoriti z Olgo, razodeti jej svojo ljubezen ter jo pro 
siti roke in srca! 

Za Olgo in Vogrina bilo se je začelo od večera, ko sta netila kres 
novo in srečno življenje. Kakor je hodil junak Ortomir oslajat si un 
in dneve svojega življenja k lb)gomili in njenemu očetu, kakor je oi 
vnet srečne ljubezni obiskaval osre<b»k Blejskega jezera, kjer je bilo do 
movj(» izvoljenej devici njegov(»j : . . . . tako je zahajal sedaj tudi Vogrii 
k Olgi in njenej materi, iskaje v njunem društvu svojo kratko srečo. N 
bilo dneva, ko bi ne bil videl Vogrin svoje izvoljene. Ali ta blažen) 
sreča ni cvetela Olgi in Vogrinu c^lo leto kakor Črtomiru in Bogomili 
ampak le teden dnij ! 

A tudi drugim j(» bilo nastopilo novo življenje. Vogrin in dr. Simik 
sta delala družbi mnogo zabave. Danes s0 je napravil večji izlet, jntre 
so šli na lov, ta ali oni večer se je ribilo na jezeru.. Tako je prinašal 
vsak dan kaj drugega in zanimivega. Dnevi so tekli kakor ure. Kratke 
noči bile so mladini cel6 predolge, zatorej so se večkrat, igrajoči posiM 
v noč, razveselj(»vali v utici na vrtu. 

Baron llobert je pa vse to ali sam ali po svojem slugi opazovsi. 
Včasih se je tudi osebno pridružil našej gospo<li, ali dolgo hi ostajal i 
druščini. rek6č, da ni zadnji čas nič kaj pri zdravji. Obiskaval pa je 
Skenovske skoro vsak dan, in sicer predpoldnem. Tedaj so bili Skenovski 
sami, zakaj Vogrin je k njim navadno še le popoblne zahajal. A mudil 
se je Kobert le kratko časa pri njih. največ po pol ure. Olga se j« 
vedla proti njemu ljubeznivo kakor proti domačemu prijatelju, ali v daljše 
in skrivnostne razgovore se ni nikdar spuščala z njim. Saj pa ni tod 
sama ol)čevala z Robertom, temveč vedno sta bila navzočii ali Kiharc 
ali pa mati. 



295 



Baron Robert ni hotel pretrgati prijateljske zveze s SkenoTskimi. 
Maj le tako je imel prilike, opazovati Olgo samo iii tudi nje mater. 
A ta ui našel nobene izpremembe. Vse je bilo kakor prej. o Vogrinu pa 
w ni govorilo nikdar. Le tedaj se je omenjal on, kedar je nanesla go- 
TOriea na kres in da so morali potem vsled hude nevihte spavati na 
Togriaovem domu. Robert se je pa delal pri tem, kakor da l)i o vsem 
■irtsa ne vedel, in tudi rute so ni bil nazaj dal. Iskal je namree za to 
lepže priložnosti, hotee. z -Olgo samo naravnor in odkrito govoriti. In to 
» mu je tudi posreeilo v kratkem in nenadoma. 

V eetrtek popoldne sli so Rihard. dr. Sirnik in Vogrin na lov v 
Miinji gozd vzadi nad Poreeami proti Hlatogradn. Tudi harona so bili 
poiahili. ali on se je s tem izgovarjal, da ni celo zdrav. Kmalu po ko- 
rila ob dveh odrinoli so mladi lovci. Olga in mati ste ostali sami domii. 
Bib pa je njuna navada, da ste S(^ hodili vsak dan ob štirih popoldne 
kopat. To je vedel tudi Kobert. Zatorej ju je zasledoval, ali grest(» tudi 
hoes obedve o)» istej nri v kopel ali ne. In glej, danes je šla mati 
»ma. Olga je ostala dom A, rekoč, da jo glava boli, in tedaj se ne upa 
iti kopat. Ali to bil je le prazen izgovor ! 

Vogrin je namreč prinesel včcMUJ Olgi v nomšk^m prevodu rusko 
Bov**lo, da jo rita. Bila je to izvrstna in zanimiva nov«*la: Stotn ikova 
kpi(Kapitjinskajad6čka) od znanega rusk«»ga pisatelja Aleksandra Puškina. 
kt*»n^^ je v o.semintridesetem letu njegovt* starosti (ls:57) zadela krogla 
^•amiia Anthe.s-a. 

Olga je začela to novelo takoj danes predpoldneiii citati. Radovedna 
jf l»ila, zakaj jo dr. Vogrin tako hvali in priporoča, naj jo ona bere. 

Ob štirih popoldne bila je Olga ž*» dočitala <leseto poglavje, kjer se 
here t6-le: 

^^Itajši bi umrl, nego Marijo Ivanovno prepustil J^vabrinu," vzklikne 
cri6 divje Peter Andrejič .... Zdaj nagne glavo, obup se ga loti , a na 
enkrat ga prešine srečna misel. Kaj pa je bilo to, zve čitatelj iz sle- 
defpga i)Oglavja ...."" 

I)o todi je bila dočitala Olga, ko prispe mati rekoč, naj so gre 
kopat. A deklici ni bilo materino vabilo po volji; preveč jo je zanimalo 
sl«lt»če poglavje. Zatorej se izg(»vaija. da jo boli glava, in kopel bi 
n menda dobro ne dela. Mati gre tt»daj sama, in to je bil Robert 
Uoj zapazil. 

^Olga je zdaj sama doma.^ mrmra baron ugibaje, ali bi jo šel 
obinkavat ali ne. Zdelo se mu je. da je siMlaj za-nj najlepša prilika, da 
gOTori z njo na samem. Oelo uro l>i lahko porabil v to. da jej svoje 
mpi razkrije in razodene svoj namen. 

A zopet nm šine v glavo, da utegne Olgo ostrašiti. ako jo tako 



296 

nenadoma obišče. Morda bi se se pred njim cel6 potajila, kakor da 
je ne bilo domd! 

Tako premišljujčc zagleda Kobert na enkrat od daleč, da stopa ] 
Skenovskem vrtu lepa, visoka ženska postava. Bila je gospica Olga, 
je solni^nik v roki drž6 stopala, novelo fitAJčea, po vrtu proti gosdič 
Tam na znanej nam klopici pa se je vsedla, hlastno dalje berdča. 

Že dolgo ni . Olge nobeno berilo tako zanimalo, kakor ta povei 
ktero jej je bil priporočil Vogrin. A zakaj ? — Zat6 ker je vse, kar 
eitala v noveli, obračala nd-se. Domišljala si je, da je njena in Vogrinc 
osoda enaka osodi Marije* Ivanovne in Petra Andrejiča. Najbolj se j 
je pa seveda dopadalo, ko vzklikne Andrejih, častitelj Marije Ivanovo 
da rajši umrje, nego prepusti izvoljeno devo svojemu tekmecu ! Neho: 
jej pride pri teh l>esedah na misel : „Bi li storil to tudi Vogrin — zS^m 
za svojo Olgo?" In s to mislijo v duši zasleduje dejai^e v sledeč 
poglavjih. 

Ne ozrši se niti na desno niti na levo, brala je Olga dalje. Čuti 
je glol>oko v srce osodo Marije Ivanovne. In ko je zvedela na kon 
trinajstega poglavja, da sta dva vojaka odvedla Petra Andrejih, njeii^ 
ženina, ukleneuega v mesto Kasan, bilo jej je težko pri srci, in ro 
spustivši na krilo, vzkliknola je, mirno pred se gledajdt^a: 

„Uboga sirota Marija Ivanovna! Koliko morata tq>eti ti in tvoj ženin 

„Kdo mora trpeti," odvrne nagloma moški glas. Olga se obrne 
na njenej strani stoji — baron Robert. Deklica se ga hudo prestra 
a zopet se hitro ohrabri, m(»nec, da jej ne more baron zvunaj na proste 
storiti nic krivega. 

„Kaj ste citali, gospica Olga, da Vas je tako užalilo," zai^ne id 
baron Kobert, priklonivši s(» jej v pozdrav. 

„Jaz citam Puškinovo novelo: Stotnikova hci. Osoda dveh Ijubimc« 
v tej noveli segla mi j(» tako do srca, da sem zar^s žalostna. V gl 
bino moje duše usmili se. mi deklica in nje ženin, kterega so kakor ra 
bojnika v železnih verigah 0(lj)eljali v daljno mesto." 

„To je res žalostno," odvrne Kobert, ^.ako izgubi nevesta svojega i 
nina. Ali pa Vam to ne seže v dno srca, ako izgubi ženin svp 
nevesto?" 

y,To je ravno tako strašno, in jaz omilujem obd." 

„V tem kažefe pa^« jako nežno srce." pristavi porogljivo Robert. „i 
Vam, gospica Olga, usmilijo se le ljudje v novelah in povestih, a v d 
janskem življenji ne!" 

„Jaz čutim enako za vse. Domišljujem si namre(\ da seje to, k 
berem, zar6s dogodilo; in jaz tii)im tedaj z osebami, kakor da bi jih p 
znala. Meni se sploh vsak človek usmili, kterega zasleduje nezaslužen 
nemila osoda!" 



297 

„Temu se drznem oporekati, gospica. Jaz poznam nekoga, ki v 
mskem žiyljenji mnogo trpi, a Vi nimate zji-nj nobene milosti." 

^Usmiljenje im&m gotovo z njim, ako le vžm za njegovo trpljenje. 
Igo vprašanje pa je to, ali mu morem pomagati," odvrne Olga pre- 
deno na rezko opazko Robertovo, o kterej je vedela, kam ona m^ri. 

^Tudi pomagati mu morete, ako le ho(>ete," pristavi odločno Robert. 

„Vse storim, ako morem; le povejte mi, kdo želi moje pomoli 
milosti !'' 

Po teh besedah poprosi Robert Olgo, ali se sme vsesti zraven nje 
Uopico, kar mu gospiea seveda takoj, ee tudi ne rada, privoli. 

Zd&j J^j Robert najprej naznani, zakaj jo je tukaj v tihem prirodnem 
»tiši>i obiskal. Želi že namreč dolgo na samem z njo govoriti. Naj 
I tedaj te prisiljenosti ne zameri, in naj mu žrtvuje nekaj easa, da jej 
J, kar mu je na srci, razodene. 

Iz teh besed je Olga takoj spoznala, kaj ga je privedlo k njej, ter 
misli: „Danes si hoi^e gotovo izprositi mojo roko ter me vpi*ašati, ali 
fem biti njegova!" 

Zdaj pa je za(^.elo deklici srce od samega strahii hitreje lu'ti, in ne- 
ladna nidecica se je razlila po njenem obličji. A vendar se opogumi 
r sklene, baronu na vsa vprašanja odločno in odkritosrčno odgovarjati. 

„Slobodno Vam, gospod baron, da mi poveste, kar Vam je na srci," 
govori tedaj Olga na Robertove besede. 

„Dobro Vam je znano, gospiea, zakaj sem prišel v Poreče v Vaše 
lilje. Vi veste, zakaj Vašo rodbino in Vas tolikrat obiskujem. Vi raz- 
lite, zakaj se Vam, gospiea, približujem, in davno ste že ugonili moje 
mene. Vse to Vam je znano, a proti meni s(^ delate, kakor da bi 
fesa ne vedeli o tem. l)i še več, Vi se mene cel6 izogibljete! Moja 
iKina Vam je neljuba in — cel6 zoperna." 

„Vi o tem preostro in krivo sodite, gospod baron," odvrne Olga 
mo, a videti jej je bilo, da se komaj premaguje. 

„Odkar Vas je bil grof Konarski z gosp6 grofinjo obiskal," na- 
Ijnje Robert, „izpremenilo se je mnogo pri Vas. Vaša druščina se je 
množila. .Drugi, tuji ljudje postali so Vam — ljubši od mene, in to 
J bolf." 

„Da bi bili našej rodbini tuji ljudje ljubši kakor Vi, gospod baron, 
ni r6s, in jaz tedaj tudi ne v^m, kaj bi Vas bolelo v srce," odgovori 
ja v tla gledajoča. A čudila se je, da je baron Robert v svojem go- 
ijenji tako miren; kajti o drugih prilikah kazal seje bolj razburjenega, 
esla se mu je pa beseda, in poznalo se je naravn6č, da vidno zatajuje 
ijo strast. 

Ro!>ert je sevžda danes navlašč z Olgo prav mirno in nežno govoril, 
n6i\ da bode pri njej z dobrimi in lepimi besedami še največ opravil. 

21 



298 

Premagoval se je , zat6 da bi deklici srce omečU ter se jej tako 
prikupil. Tedaj nadaljuje polagoma: 

^Blagovolite mi, gospica, da Vam razkrijem vse svoje misli ii 
mene! Dospevsi v Pore^^e imel sem preveliko srečo, spoznavati 
gospica, bolj na tanko. V svojem prvem obnašanji proti Vam bil 
se malo prenaglil, a zapeljala me je bila zgoU ljubezen do Vas. Za 
mi odpustite moj nepremišljeni greh! 

Oim dalje ko sem pa Vas spoznaval, tem bolj pa je klilo v m 
srci spoštovanje do Vas. V Vas sem naSel veliko izjemo ženskega' s 
v Vas vidim utelešen oni nzor ženskega sveta, kterega že od ni 
iščem in cčnim. Od dne do dne sem Vas torej bolj častil, povzdi} 
in - ljubil!" 

Olga se pri tem govoru ne gane. Kakor prej gleda tudi zdaj 
premif*no pred se. Robertove besede bile so jej malovažne. On 
mislila na blagodoneči glas svojega Milka, ki jej edini pretresa z rad 
srce! Ker torej Olga molči, nadaljuje Robert: 

„Outil sem, da sem bil srečen v Vasej druščini. Že sem Va 
mislil vprašati, ali je našla moja nagnenost odmev v Vašem srci, že 
Vas hotel prositi, da mi rečete, ali mi morete slediti na moj don 
kot nevesta, kot moja žena, že sem bil sklenol razkriti Vam, da je 
sreča le od Vas odvisna in da zamorete le Vi osrečiti mene in 
rodl)ino : vse to sem že hotel storiti, a kar na enkrat se izpremen 
Vaše srce! V mojej duši se je rodila strašna slutnja, da ste mi ; 
srce odtegnoli, in od istega časa ne najdem več sreče ne mird! Pol 
se me je huda bol. Mojo dušo pretresa ljubosumnost. Ne morem s< 
premagovati, in moja velika ljubezen do Vas prisilila me je, da 
zdaj tu motim .... 

Ali moj sklep je končan. Danes mi morate povedati, ali n 
Vaše srce ndano ali ne. Reči mi morate tdkoj tti, ne izpustim Vas 
ali smem upati, da mi poklonite roko, če prosim pri očetu za igo. 
vorite Olga! Recite mi odkritosrčno, kako čuti Vaše srce do mene!' 

„Dšl gospod baron, biti Vam hočem odkritosrčna," odgovori n 
po dolgem molčanji Olga. „Vaše današnje vedenje zdi se dii in 
predrugačeno. Tako še niste nikdar govoiili z men6j. Kaka eel6 
gače vedli ste se prej ! Niti ene nežne, niti ene ljubeznive besi 
niste imeli za me. V vsakej Vašej besedi kazala se je ošabnost in 
ziranje vsega, kar ni Vašega stami in plemstva. Ne smete se torej 
diti, da me je Vaše vedenje bolj odvračalo, nego vabilo n4-se. Ni 
se nisem mogla spoprijazniti z mislijo, da bi se mi nekdaj nte^ 
kazati, kako sem le po milosti svojega soproga došla v kroge ogei 
maguatov, kamer po svojem rodu ne pripadam. 



% 
f 



299 

BazTen tega pa se je pokazovalo, da postaja navzkrižje najinih i<Iej 
in naiorov o iiyljenji in svetu tem večje od dne do dne. Najino mi^- 
t]enje ovaja v vsem iu vsakem druge naglodt^ Najina znaC-aja sta si 
tako razlirna, tako nasprotna, da se ne moreta nikdar družiti v srernem 
skupnem življeuji. Tedaj lahko razumevate, gospod liaron. zakaj ni našlo 
moje srce v Vas nir valdjivega zd-se, in le zaton»j se Vam zdi. da se je 
ono izpremenilo !^ 

Rohert se je, poslui^aje Olgino odčitavanje, jedva pnMuagoval, da ni 
pokazal svoje prave nravi in razlmrjenosti. Mislil si pa j(»: „Zvite so 
kikor ka("e te ženske, a kažejo se v golohjej nežnosti. Kako lepo in od- 
kritosn'no izvaja vse uzroke, zakaj mi ni udana! In seveda vsemu sem 
le jaz kriv, moje plemstvo in vedenje! A kaj hoee z znaeajem V — 
Vfrje fraze ni, kakor je tu ])eseda, ktero vsak po svojem merilu tolmaei. 
A hoeem jej trdno stopiti na prste, da mt» nikdar ne pozahi."* Zatorej 
jej tak/»-le odgovori : 

„Vaiie srce, gospica Olga, se ni le izpremenilo, ami)ak ono se je 
meni cel6 odtujilo. Ali jaz v6m dohro, zakaj. Ker s»» Vam ne dohrikam, 
ker Vam ne dvomnim, ker se Vam ne uklanjam. kak(»r ljudje l)rez stanu 
in slažbe, zategadel Vam moje vedenje ne ugaja. Ker Vam \w lilai)eujem 
bkor drugi, oponašate mi osalmost! 

Vi govorite tudi, da so si nasprotni najini nazori ! — Vam seveda 
.ni po¥šef'i, ako se drznem oporekati Vam; ali jaz storim to vse iz last- 
nega prepričanja in lastnih izkušenj. Jaz ne zatajujem svojega mnenja 
iikor dnigi, ki si ne upajo govoriti drugaee. kakor jim ukazujejo ženske 
^ dobivSe jih v svoje zanjke!" 

^Pomislite, gospod baron, kaj govorite. VI me žalite s temi be- 
sedimi." 

^I)i pomisliti hoeem v bodo(V, kaj govorim, a ob enem tudi po- 
nusliti, kaj delam, na kar ste Vi, gospiea, eel6 pozabili," odvrne zbad- 
IjiTO Robert ter nadaljuje: ^Ker niste Vi, gospiea, odkritosrčna v svojih 
besedah, ho^^em pa biti jaz ! Vi ste se mi zaceli odt(^govati, odkar pri- 
J*jt ta plebejec, oni domači ufitelj pri grofu Konarsk(Mn k Vam. Ali 
■itoržs? Govorite!" 

„IW8 je, kar trdite. A kaj pot^m. gospod baron." vprai^a ga Olga, 
toiko se premaguj6^, da ne vstane ter odide pustiv^ii ga samega. 

,,Jaz hočem vedeti, kakšne razmere so med Vami in onim vsiljeneem," 
trii in zahteva zdaj Robert. 

„In. to zakaj ?" 

,Zat6 da zvčm, pri eem sem jaz in Vasi starisi. Jaz hoeem imeti 
Jrtorost, ki ' odločuje na dalje mojo dejanje. Zatorej Vas vprašam eel6 
W ravnost, ali ljubite r^s onega tujca? (lovorite resniito, gospica, sicer 
V»ni to dokažem." 

21* 



300 

„Kaj mi dokažete?" vpraša Olga prestraSena. 

„Jaz Vam dokažem, da je Vaše vedenje z Vogrinom nedostojno. 
Ono mi ovaja, da sta si Vidva kakor dva prsta na roki. Za mojim hrbtom 
se ljubkujeta in milujeta kakor ljubeča dvojica." 

„To je obrekovanje, grdo natolcevanje. S tem mislite mene ugnali, 
a motite se. Jaz v6m, kaj je ženska dostojnost. Vi me je ne hodete 
učili; to ste že sami pokazali!" 

Po teh Olginih besedah potegne Kobert ruto, ki jo je našel ono 
jutro v Dolah, iz žepa ter jo pokaže Olgi, zmagonosno vprašaj6č, ali je 
ne pozna. 

Olga seže hlastno po njej in spoznavši jo reče: ^To ruto sem iz- 
gubila oni večer, ko smo netili kres." 

„Ali pa v^ste, kje ste jo izgubili, gospica?" vpraša hitro Kobert 
in pogleda Olgo po konci, porogljivo smehljaje se. 

„Tega ne v6m." 

„A to pa vem jaz. Izgubili ste jo ondi, kjer Vas je bil Vaš sprem- 
ljevalec — objel in poljubil! Noč je bila temna, ali blisk jo je po- 
gostoma razsvetljeval, kaž6č mi Ijulieče prizore!" 

^To je nesramno, kar pravite, in grda laž. Sram Vas bodi, da za- 
sledujete mene po noči ter mi po nedolžnem očitavatcj tako nedostojno 
obnašanje." 

„Pomirite se, gospica, in recite mi odkritosrčno, ali ni ržs, kar Vam 
hočem zdaj povedati." 

In nat6 začenja Robert pripovedovati, zakaj ni šel k sežiganju kresa, 
in kaj ga je gnalo pozno zvečer na široko jezero. Vse je na tanko 
opisal, kar je videl in opazoval. A potžm mu je zopet Olga vse raz- 
ložila ter dokazala, da ga je varal pogled : on je videl vse to le v svojej 
ljubosumnosti, v svojej razdraženej domišljiji. Ker je tedaj deklica trdila, 
da je vse to, kar je on pi-avil, le gola laž in obrekovanje, prosi jo Bobert. 
naj mu prežene hude slutnje ter mu resnico pov6. 

„Nočem Vam resnice prikrivati," nadaljuje Olga. ^Izmed vsega, 
kar ste Vi trdili, je le to ržs, da zahaja dr. Vogrin k nam, v našo hišo. 
Mi se že dolgo poznamo. Jaz sem bila nekdaj njegova učenka in sem 
ga visoko c6nila. Tudi zdaj še hranim v sebi spoštovanje do i^jega. Vse 
njegovo bitje mi je tako milo in drago, da ga ne morem sovražiti. A 
zakaj pa tudi, saj mi ni nič zalega storil! 

Zakrivati pa nočem, da me mika osobito njegov značaj. Vse nje- 
govo dejanje in nehanje in\& do mene nekaj vabljivega. Tudi se mi do- 
zdevlje, da se moji nazori in ideje lepo ujemajo z njegovim mišljenjem. 
Vse mi kaže, da kraljuje neka harmonija med nama, ktere nisem med 
Vami in menčj nikdar zapazila, kam li čutila. 



301 

Tse to je tedaj, kar me vabi k ujeniu kakor magnetna mo^, in 
to odločuje moje dejanje. Kaj pa bi to bilo, tega ne včm. Ali je spo- 
štovanje ali prijateljstvo ali — ali — ljubezen I'' 

Olga umolkne. Bobert je povesil glavo. Ukrotila ga je za nekaj 
trenotkov Olgina mirnost, s ktero je ona tako odkrito in nedolžno govorila o 
STOJej srčnej nagnenosti. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Le zdaj pa 
idaj zbrenči mimo njiju bučela in sede na bližnjo rožico, da se nasrka 
didkega medti. Tam v travi se oglaša čriček in cvrči vesel svojo pesen, 
I ta v grmovji zraven klopice zakriči senica, kakor da bi hotela ta dva 
floveka pokarati, zakaj se prepirata. 

Po tem molku pa izpregovori najprej Olga, rek6č: 

„Zdaj sem Vam, gospod baron, povedala vse, kar in kako čuti moje 
»ce. Z Bogom!" 

Po teh besedah pa vstane Olga ter hoče takoj oditi. A zdaj se 
Tidrarai Bobert iz svojih sanj ter pogleda tovaršici na ravnost v obraz. 
Njegovo oko pa je kazalo ljubezen in sovraštvo, odpuščanje in osveto ! 

^Blagovolite, gospica, še nekaj besed, predno se ločiva. Poslušajte 
■ene, darujte tudi meni za nekaj trenotkov svoje srce," govori Bobert 
mirno, a Olga vidi dobro, da se on jedva premaguje. Prsi se mu vzdi- 
gvjejo, obraz mu je zdaj rud^č kakor kri, zdaj bled kakor stena. Strašen 
koj bije v svojem srci in tres6č se mrmra med zobmi sam za-se : „Torej 
ljubezen, ljubezen!" A vendar se zmaguje ter je miren in tih, krotek 
iii pohleven ! 

Zdaj se usmili za trenotek Bolicrt Olgi, a ta mu ne more pomagati. 
Ona ne gospoduje več nad svojim srcem. Podlegla je nepremagljivej 
nli sinagonosne ljubezni, ki ne pozna milosti in pomilovanja, bojuj6č se 
a svoj uzor ! 

„Je-Ii torej moj up zastonj. Olga, in n(» najde li moja ljubezen, 
moja gorka ljubezen v Vašem srci nobenega odmeva več ? — Vi molčite ! 

Ali bi mi Vi dali roko, ko bi mi jo Vaš oče položili v t6-le des- 
nico? — Vi ne govorite in gledate v tla! 

Ali Vam ne pravi Vaše čuteče srce;, da bi Vi mogli biti srečni tudi 
xmen6j? — Vi molčite! A kaj pomeni to? 

Recite, kar Vam srce, le srce veleva. Ne bojte so. \m\ Pripravljen 
s^m — na življenje in smrt! Govorite!" 

„Strašno vprašanje to!" odvrne tiho Olga. „Ne mučite me do 
swrti, ne trgajte z žarečimi kleščami iz mojega srca oni čut, ki dela 
čloTeka srečnega. Ne silite me, da sem hinavka, da Vam dam roko l)rez 
»na, tel6 brez čuta! Ne storite me nesrečne in nezveste ž(Mie, ki sovraži 
rooit a ljubi — drugega! Oh moj Bog, kaj bode z men6j?" 

In pri teh besedah omahne nazaj na klop, pokrije si z rokama 
obi'az in začne ihteti. Tako je sedela nekaj časa, in solze, debele solze 



302 

kakor jagode kapale so jej z žarečih lic. Okoli nje pa je zavladala 
skrivnostna tišina. 

Dolgo si ni upala Olga pogledati na to stran, kjer je stal Robert. 
Mislila si jo, da še stoji on vedno zraven nje, a v tem se je motila. 
Olgin odgovor bil jo Kobertu dovolj. Srd njegov je prikipel do vrhunca. 
Čutil Je, da bi s(» no jnogol dalje pren^agovati, ter se zbal, da bi se 
spozabil nad nedolžno deklico ter jej žugaje ovadil svoj naklep. Zatorej 
hiti. pustivši Olgo ihtočo na klopici, naglih korakov k svojemu čolnu ter 
vesla na jozoro. da si ohladi razsrjono dušo. In pot^m si poišče na onem 
obrežji kraj, kjor pristavlja \\>grin navadno svoj čoln, ter premišljuje 
vodno, kako I>i izvršil svojo osvoto. Tu si pomiri počivaj6č razdražene živce. 

Ko jo prišel Hobort proti večeru domii , čakal je že na-nj njegov 
sluga. Iniol jo za-nj naročilo od gospoda stotnika Kaudiča. Robertovi 
znanci v I*oročah napravili so luli namreč danes popoldne izlet v Vrbo. 
Sluga jo dobil povelje, naznaniti to gospodu baronu, ali ni ga mogel celo 
popoldne na:jti nikjer. Kobortu jt^ bilo to prav po volji, da ni danes 
zvečer njegovih znancev in prijateljev v Porečah. Tedaj lahko tudi on 
nocoj izostane iz svoje navadne druščine, in zatorej si da večerjo pri- 
nesti domu. 

Sluga jo imel danes prav masteii večer. Gospodu baronu ni dišala 
niti jod Jiiti pijača po tako razburjenem dnevu. Zatorej podari vso ve- 
čerjo s pijačo vnul svojiMuu Janošu. Da uoc6j je skušal baron svojega 
slugo celo upijaniti. nanierjavaj6č o toni in onem izprašdvati ga. Ko se 
jo žo bil Janoš precej napil, vpraša ga nagajivo Robert, ali mu je v 
Porečah že kaj znanja in ž*Misko druščine! 

Sluga je bil kaj vesel, da imd priložnost, gospodu nadporočnika 
razkrivati svoje ljubeče srce. Takoj začenja pripovedovati o svojem va- 
sovanji pri Keziki, Vogrinovej sestri. 

Robert je kar debelo gledal, ko mu sluga tako ognjevito govori o 
svojej ljubezni in lepej Reziki. 

„Prej je bilo veselo tukaj, ko še ni bilo onega vraga domi,'' na- 
daljuje sluga žo dobro vinjen. „Ali zdaj je vse pusto, verjamite mi, 
strašno pusto, gospod baron. Le škoda je in kesam se, kolikor imam 
las na glavi, da mu nisem bil oni večer, ko me je izpod okna pognal, 
zdrobil njegovih suhih rol>er. Ali zat6 mi pride drugokrat v moje trde 
posti, in tedaj mu Bog pomagaj ! Tako zalega dekleta ne pustim meni 
nič tebi nič iz rok. Ta nepridiprav pa še bode skusil, kaj so ogerski 
fantje ! Vrgel som ga bil sicer žo zadnjič, da je kar zaječal, ali črez 
n(?kaj dnij lazil je žo zopet todi okoli po kopeli. Kakor se mi dozdevlje, 
gospod baron, stika ta človek tudi za ono lepo gospico pri Skenovskih! 
Že tedaj, ko jo bil grof Konarski tukaj, videl sem ga, ko je z njo samo 
dolgo časa govoril na vrtu in v gozdiči. "^ 



303 

Zadige besede so Boberta kar speklo, in misli si: ^tilej ga, že moj 
sluga opazuje vse to, a jaz bi tega ne videl in ne vedel ! Menda bode 
vendar kaj z mojim momkom, poskusimo!^ In uat6 jame slugo dražiti, 
kako velik strahopetec in norec je, ako se d^ stitihovati takemu človeku. 

„Ali ne greS zdaj nikdar več vasovat k lepej Reziki, odkar j(i njen 
Imt domi?" vpraSa ga navlašč baron, rogaje se mu, daje tak plašljivec. 

„Nič več, ker se bojim, da bi me zasačili in stepli."^ 

„Sram te bodi,^ odvrne Bobert. „Zakaj ga pa ti ne zasat>i!;^ in 
ihijed, potčm pa kar v jezero vržeš. Saj ga ni škoda, ako ga riiu^ požro 
ii raki oščipljejo; bodo vendar bolj mastni in debeli! ^iva duša ne bode 
popraSevala po njem, a ti lahko nat6 brez skrbi zahajaš k deklici I'' 

„Tu imate prav, gospod baron," odgovori sluga malo pn^mišljujoc, 
^ abiti ga, to vendar ne gre !" 

„Zakaj bi ne šlo? Kaj pa v vojski! Tam ubije človek človeka kar 
Uko, če mu tudi ni nič hudega storil." 

Dolgo sta se potšm gospod in sluga pogovarjala o tej stvari. 
Konečno se je pa toliko dognalo, da napade sluga Vogrina veslajočega 
)o noči domii, in sicer blizu tam, kjer on navadno pristavlja svoj čoln. 

To mesto je prava luka. Dve veliki pečini segate ondi pn;c(ij daleč 
T JHiero. Sredi med njima je strašna globina, ali obrežje je prav dobro 
UTirovano na občh straneh. Valovi ne morejo ondi poškodovati čolnov, 
in atorej se radi pripenjajo tam. Ako pa na jezeru ob kamenitej steni 
prisloniš svoj č^ln, ne vidi te nikdo, bodi si tudi svetla noč. Obrežje je 
ttmreč z velikim drevjem obrasteno, ki celo luko s temno senco pokriva. 
Zategadel pa morajo čolnarji stoje veslati v to zatišje, da ob pečino ne 
adenejo. Oe pa veslarja, v čolnu stojččega, suneš z močnim drogom, pre- 
kopiene se ti v vodo. Potčm pa je vsakemu kaj lahko , v temnej noči 
ogonobiti svojega sovražnika, in nikdo ne v^, kdo ga je napadel, ali kam 
je ixginol ! 

Tak strašen naklep osnoval se je ta večer. Sluga ga je bil vesel. 
Bol>ertu se je pa kakor Mefistu snuvjalo srce, da ga uboga nj(»gov fa- 
mulus. Ali ta sevžda ne v6, da stori to maščevalno delo le za gospoda, 
* 8?ojej črnej duši si naloži zloben čin brez dobička ! Mi noč(»mo namreč 
imenovati dobiček onega darila, ktero je baron Benda blagodarno oldjubil 
svojemu slugi za to zločinstvo. 

Povrh pa je še gospod nadporočnik slugi zagotavljal, da ga hoče 
^lu zagovarjati, ako bi nd-nj kaka neljuba sumnja letela, a tt^ga se itak 
ni Ijati. Prava priložnost izvesti svoj namen pa se mu tedaj ponudi, 
kedar vesli Vogrin sam pozno v tenmej noči iz Poreč domii. Sicer si 
f^ naj sluga oni kraj dobro ogleda, kjer misli svojega sovražnika uspešno 
*8ačiti. Tako je bilo vse dogovorjeno, in pozno v noči pognal je še le 
Bobert svojega slugo počivat. 



304 

Naravno je, da si je nadporočnik Benda s tem maščevalnim 
črtom ute^^il strast in razburjenost/ Prepričan je bil , da bode njci 
sluga, ki je bil krepek in močen mož, točno izvedel svoj naklep, vzli 
pa zdaj, ko mu ni tega sam odsvetoval. 

„Pri vsem tem je pa to z4-me najboljSe," mislil si je napčsl 
„da sem jaz sam nedolžen. Ako bi tudi kdo slugo sumničil, da je 
napadel Vogrina, vendar ne morejo priti meni do živega. Zakaj lal 
se izpriča, da se je sluga sam nad njim maščeval. A tudi tega ne b 
potreba, ako le jaz potrdim, da je bil sluga isto noč in uro dom4, ko 
je ta nesreča dogodila na jezeru. Moje vedenje proti Olgi pa je 1 
danes tudi mirno, in najmanjši sum o tem ne more n4-me leteti!" 

Tako je skušal Robert svojo vest zadušiti, a vendar ni mogel to 
sladko počivati. Olgino obnašanje, njena odkritosrčna izpoved, nj 
odločne besede niso mu dajale mini. Takoj mu pride na misel, ali mu 
liode ona tudi pozneje, akoravno se odstrani Vogrin, odrekla roke ter 
mu celo odpovedala. A to misel je s tem ovrgel, da se Olga Tenda 
tedaj prej v zakon prisili, če je njegov tekmec mrtev, kakor pa če 
živf. Izvršiti se pa mora njegova zveza z Olgo na vsak način še letoJ 
jesen, ako hoče sploh rešiti svoje posestvo denarstvenega propada, 
je namreč kazalo , da pride to leto Bendino imenje ob Blatnem 
zeru na boben, ako ni od nikoder pomoči. Od vseh stranij so prigan 
upniki Robertovega očeta, žugaje, da mu grajščino z zemljiščem v 
prodajo, ako jim vsaj polovice dolgov v kratkem ne poplača. Baron Bei 
Robertov oče pa je svojim upnikom vedno obetal, da jim brzo ustr 
a konečno jim je le moral natanko obljubiti, kdaj jim v resnici n 
plačati dolgove. Določila se je jesen kot zadnji obrok. Tedaj se oi 
njegov sin Robert in ta bode tudi dolgove hitro poravnal. Saj mu ; 
nese njegova nevesta najmanj kakih stotisoč goldinarjev za doto, in 
svota bode tudi zadolženemu ogerskenm grajščakn že nekaj pripomo( 

To slabo denarno i*aznierje bilo je Robertu na tanko znano. La 
je torej razumeti, zakaj se je on še bolj poganjal za Olgino udanost 
se bal svojega tekmeca. Strast svoje ljubezni bil l)i Robert sevMa ž< 
premagal in na deklico tudi v kratkem cel6 pozabil, ali "misel , da 
vzame Vogrin z deklico vred tudi doto. ki naj reši njegovo poses 
njegov ponos, njegovo slavo in njegov glas : ta misel mu je bila strai 
in ona mu nasvetuje, naj uniči svojega nasprotnika, ako hoče Olgo 
siliti v, zakon. Tako je dolgo časa premišljeval baron Robert, in razi 
Ijivo je, zakaj ni mogel spavati. 

A tudi Olga ni našla ta večer zaželenega mini. Sedela je še pn 
časa potžm, ko je bil Robert odšel, sama na klopici, premišljujoča o sv 
negotovej bodočnosti. 



, ^ 



305 

^Prisilili me bodo v zvezo s tem človekom, to slutim vodno. Iznivati 
bodem morala iz dna svojega srca ljubezen, svojo gon?eo ljubezen do 
Vogrioa. Omožili me bodo s človekom, ki ga ne ljubim in ne l^odem 
in ne morem nikdar ljubiti ! Kaj bode z men6j ? Kdo me resi te nesreče, 
te nemile osode, ki mi jo hočejo dodeliti? Kdo me iztrga iz objemov 
mojega sovražnika, kakor je rešil Pugačef Marijo Ivanovno njenemu že- 
ninu? — Milko me mora rešiti, a ne drugemu, temveč se])i! Z njim hočem 
biti, 1 njim hočem iti na konec sveta; njegova bodem. le njegova, ali 
pt nikogar l"^ 

Tako je mislila Olga vsa prepadena in žalostna. Zdaj še le se je 
qoka]a, spoznavši, da je ni pomoči drugje kakor v V^ogrinu. Z njim 
|ide ona. z njim nehd i njena sreča. Ako je on ne reši, ni je za njo 
Ršitfe več! 

Naposled premaga vendar njeno razburjeno domišljijo hladna pamet. 
Om 86 začenja z lepimi upi tolažiti. A vesela ni bila več Olga ta večer, 
temveč klaverno in s povešeuo glavo hodila in posedala jo tu in tam. 
Proti materi pa je vedno trdila, da jo glava hudo boli. Ne diši jej ne 
jed ne pijača. Tedaj ostane brez večerje in gre še pri svetlem dnevu 
T spalnico. 

Čudno se je dozdevalo materi, da je Olga tako izpremenjena. A ker 
ni vedela temu pravega uzroka. verjela je slednjič njenim izgovorom. 

Ta večer bilo je pri Skenovskih vse tiho, rekel bi nekako skriv- 
W8tno. Kamer si pogledjil, povsod je bilo vse hrez življenja: smrtna 
tifina vladala je po sobah Skenovske ville. Olge ni bilo nikjer videti, in 
hdi mati se je skrila v samotno sobieo. Lt» Kihard je prinesel novo 
fivljenje, prišedši pred mrakom z lova domii. A tudi on j<» takoj spoznal, 
da ni dom4 vse, kakor bi moralo biti. Vid»^l je žalostni obraz svoje 
sestre ter opazil na materi zgrbančeno, temno čelo. Ali on ni hotel po- 
prafievati po uzroku tej otožnosti, temveč naznani takoj materi, da l)od(» 
delal noc6j dr. Siniiku v gostilni tovaršijo in da pride bolj jjozno domu. 

Nat6 gre na vrt, kjer je na-nj čakal Vogrin. njegov lovski tovariš, 
l^nes pa je imel Kihard le žalostne novice za-nj : kajti pov»Mlal mu je, 
da se sestra Olga slabo počuti in da j<» zelo otožna. Ta vest je Milka 
hado zadela, in nat6 ga ni bilo več volja, da bi šo bil š<'l v druščino. Za- 
torej se prijatelja hitro ločita. Rihard gre v gostilno, Vogrin pa stopi v 
Mn ter vesli proti domu. 

Na svojej vožnji se je pa naš čolnar pridno oziral na gozdič in vrt, 
kj^r se je bil z Olgo prvič sešel : vzlasti pa je gledal na okno Olgine 
^nice, opazuj6č, ali mu ne miga nikdo z ruto pozdrav. Zakaj težko mu 
J^ liilo pri srci, da se ni mogel posloviti od svoje deklice želeč jej: 
I^hko noč! 



306 

A Vogrin se ni zastonj oziral tja, kjer mu je bivalo ljubljeno srce. 
Olga je videla Milka, sedeea pri oknu, ko je odhajal. Otožno je zrla za 
njim, a ni se mogla premagovati, opazivši, kako jo išee njegovo ok6. 
Zatortvj odpre okno, nasloni se nd-nje in mu mahlja z ruto, šepetaj6<5a: 
Lahko noc! Nekaj minut je še gledala svojo nado in up, a na enkrat 
so zanesli eoln iz njenega obzorja — jezera šum6či valovi! 

Noč je že j(»la razprostirati svoja črna krila na utrujeno zemljo, 
vabeč njena bitja k sladkemu počitku. Ali Olga je še vedno slonela pri 
oknu, gledajoča tja proti Vogrinovemu domu. Mrtva tihota je vladala^ 
okoli nje, le včasih se je čul globok vzdihljej, ki je prišel iz sre^ ne- 
srečne deklice ! Dolgo je bila Olga sama v spalnici, in mai^sikt.era solza 
prikazala se jej je med tem iz kalnih očij. 

„Kaj je neki to, da ni danes matere k počitku?** vpraša deklica- 
sama sebe. „Je li bolna, ali kaj, da ne pride v spalnici) ? Že pn»j se 
mi je nekako nevoljna videla. Zdi se mi, da jo nekaj teži. Jaz ne pri- 
čakujem nič dobrega. Grem jo iskat, kje je !" 

Tako govoreča zapusti Olga spalnico. Najprej popraša hišno po 
materi, a tudi ta ne zna, kje je. Ker pa tudi od drugih služabnic nič 
gotovega ne zv^, išče jo sama po vseh sobanah in sobah, dokler ne pride 
do majhne sobice, ki je bila zaprta. Tu trka iu kliče. Nap6sled se 
vendar mati oglasi ter odpre hčeri. 

„Kaj Ti je, mama? Za božjo voljo, kaj Ti je?'* vzklikne Olga vsa 
l»restrašena. „ Zakaj se jočeš, mama ?** 

Mati ne odgovori s prva, a ko jo hči še vedno poprašuje, reče jej 
nat6: „Ne prašaj me, kaj mi je. Tudi Ti ne bodeš vesela, ako Ti to 
pov^m. Srd in žalost mi polni dušo, ker vidim, da nas ljudje, iu to 
znani ljudje, da prijatelji, črnijo in natolcujejo. Lažf i-aznašajo o meni 
in Tebi ter nam kradejo ljubezen pri skrbnem očetu." 

Vsa začudjena gleda zdaj Olga mater, ne vede tolmačiti si njenih besed. 

„Jaz Te ne razumem, mama. Kdo nas obrekuje? Bazjasni mi to!^ 

„Ko sem prišla danes iz kopele," nadaljuje mati, „prejela sem pismo 
od očeta, ki me je celo iznenadilo. Ne bila bi si mislila, da so ljudje 
res tako hudobni!" Potem pa pripovculuje hči»ri na dolgo in široko, kaj 
jej oče piše. 

Pismo, ktero je bila danes gospd Skenovska prejela, razločevalo se 
j(» Z(d6 od drugih pisem, ktera je sicer ona od svojega soproga dobivala. 
V današnjem pisanji oponaša gospod Skenovski svojej ženi, da vabi 
ona k sebi na dom — Vogrina, ter pospešuje sama Olgino ljubezen do 
tega berača proti njegovej volji. Da to še ni dovolj ! Ona ga sama 
obiskuje in prenočuje cel6 s hčerjo vred pod njegovo beraško streho. 
Sam bi prišel, da ga izpodi kakor potepina od svoje hiše, kamer vsak dan 
zahaja, ko bi mu pripuščali bodoči vojskini časi, da zapusti svoje tovarne. 



307 

„Prepo?edajein pa- Tebi in Olgi," glasi se dalje v pisiini, „da lii še 
eiiknit ?abQa Vogrina na moj doiu, v mojo hišo. On ne sme ver priti 
T TTaSo družbo. Ako se to le Se enkrat zgodi, morate j<(^ tisto uro vsi 
skupaj sapastiti Poreče in priti k meni domu. Olgi pa še pos(d)ej za- 
poram, da mora, ali hoče ali noče, to je vse (mio. dati roko baronu Ro- 
berta. Iz glave si mora takoj izbiti vse druge Ijubovne spletke in ne- 
spameti, in Bog jej pomagaj, ako zvem, da ravna proti mojej volji 1"^ 

To so bile krepke besede, toda prehude za ženska sna. Olga se 
je kar tresla, beroča začetek očetovega pisma. Bleda je postala in s(^ 
li preniaknola. Š»» skoro dihati si ni upala, meneč, da stoji oče zraven 
nje. Vse zaljubljene misli, vsi načrti in upi v srečno bodočnost zapustili 
sojo, kakor bi pihnol. Lo utelešena ubogljivost do očeta vladala je sama 
te trenotke ? njenem srci ! 

Tu se je zdaj videla moč in sila očetova, iH)d ktero st» zruši in 
kikor prah raznese lastna otročja sodha. Taka nespametna očetova volja 
p uničuje tudi blage čute v človeškimi srci. Krepka mladeniška duša 
jq se nasprotuje, če tudi dostikrat brezuspešno, ali nežno dc^ličje srce. 
kikorje Olgino, strepeta in utihne j»red osoruim glasom očetovim t(»r 
se nni voljno uda, če izgubi tudi s tem — svojo srečo I 

A to še ni bil konec pisma, zatorej herimo dalje: 

,.Kako nepremišljeno in nespametno pa je Tvoje in Olgino ravnanje, 
Tidis iz sledečega. Vidve ubijate tudi politiške kvanti^ in gugle z Vo- 
grinoni, in Ti žena mu še pomagaš ter C(d6 odobravaš njegove napčne 
BUore! Le poslušaj, kaj imd Vogrin od tega. da jezika za zobmi ne drži. 

Gospod referent pri naučnem ministerstvu mi j<* bas včeraj na moje 
TpraSanje tak6-le odpisal: „„0 gospodu dr. Vogriuu, o kterem sva govorila 
T soboto. Vam imam sledeče poročati. Tudi mi tukaj vemo dobro, na 
kakem glasu je ta mož. Vaše besede o njem ujemajo se popolnoma z 
ttSimi poročili. Zaraditega se mu tudi b»tos prošnja za službo ni iz- 
polnila. A sploh pa mislim, da bodo taki ljudje tudi v bodoče zastonj 
pri nas državnih služeb prosili, ker imamo mnogo svojih močij na 
napolaganje.**"* 

To je tedaj plačilo Vogrinu za njegovo nespametno govorjenje in 
nivnanje. On ostane menda vedno brez državne službe, brez stalnega 
kruha. Storil se je sam berača, in to ga menda še spokori I 

Iz tega razvidiš, draga moja, kako ste se Ti in Olga spozabili, ker 
^^ se pajdaših s takim človekom . in to še vjničo barona lioberta, bo- 
do^ga Olginega ženina!"* 

Te besede so razno uplivale na mater in Olgo. Dočim je začetek 
P'8ina v materinem srci pouzročeval žalost, srd in jezo, prinesel je drugi 
^<^l nliogej hčerki novico, ki jej je vzela zadnji up in nado v svojo srečo. 
«Ui zdaj ni Olga jokala in tožila. Njeno srce ni moglo več v solzah in 



308 

tožbah najti olajšanja, temveč kakor brezčutno bitje iidala se je dk 
svojej osodi. Tolažila se je le s t (»ni, da je bila vsaj nekaj dnij s 
v svojej ljubezni. Uživala je le čut sladkih spominov! Zdaj je 
zastonj, zdaj je vse proč. On je brez službe : razrušen in podrt je st 
na kterega si je zidala svojo srečo! 

Olga in nje mati niste s prva hoteli črkam v pismu verjeti. Ve 
ste list prečitali, najprej ob^ skupaj, pot^m vsaka za-se, a vedno jii 
bilo v njem marsikaj nerazumljivo in temno. 

„0d kod je vse toV** vpraša mati Olgo. „Kdo je to očetu po 
in naju pri njem tako očrnil ?** 

Odgovor je bil lahek. Olga kakor nje mati imenovali ste bi 
Roberta — svojega nesramnega obrekovalea. In v tem se niste n: 
Robert, je bil namreč po prvem pismu še poslal drugo gospodu 
novskemu. V zadnjem mu je poročal, da zahaja Vogrin vsak dan k 
da ženske ga e«»i6 obiskujejo in so že pod njegovo streho prenočil 
še drugih stvarij več, ktere je on opazoval in videl v svojej Ijubosumr 
In rfe , Robert je dosegel s svojimi lažmf, kar je namerjaval, in 
zi-nj bilo dovolj! 

„Jaz bodem Robertu pismo pokazala," reče nap6sled mati še \ 
vsa razjarjena. „Terjati hočem od njega, naj se izpriča, da ni on 
pisal, ali mi pa mora sam odgovor dajati za to nesramno obrekova 

„Tega ne mama!"* odvrne hči. „S prva bodive tiho in ne po 
nikomur ničesa, kakor da bi se ne bilo ceI6 nič dogodilo. Mon 
Robert sam izdd. Tudi proti Vogrinu se ne sme naše obnašanje nil 
ne izpremeniti. Saj pa tudi on malo k nam zahaja, temveč hodi 
Rihardom in dr. Sirnikom na lov, a to naju nič ne skrbi !*^ 

S tem mnenjem bila je tudi mati zadovoljna. Tolažilo jo je pa 
pričanje, da ni nič krivega in nedostojnega storila. „Zakaj pa bi ne 
Vogrin v našo hišo zahajati," mislila si je sama pri sebi. „Saj je S 
kakor drugi in povrh še naš znanec in prijatelj. Prej je -smel v 
hišo zahajati, ko je še moje otroke podučeval, zakaj pa zdaj ne, odka 
obiskuje baron Robert?" 

Kmalu pot^m se podaste ob^dve v spalnico, a takoj pride R 
domii. Zapazil je, da še bedite mati in sestra. Zatorej stopi k i 
in tli zv^ po prvem vprašanji, zakaj še ne spite. Dolgo so se nat< 
skupaj o tem osornem pismu očetovem pogovarjali. Rihardu je p( 
še le zdaj marsikaj jasno. A tudi on je stopil na Vogrinovo stran 
govarjal ga ter žugal, da hoče Roberta zaradi takega obrekovanja pc 
na odgovor. Nap6sled se je pa vendar dal pomiriti ter konečno obl 
da hoče molčati o tem. 

Prihodnja dneva, petek in sol)ota, sta pri Skenovskih kaj ene 
pretekla. Riharda ni bilo mnogo dom4, kajti hodil je z Vogrino 



309 

dr. Sirnikom na lov. Vogrin se jp pa pri SkenoTskih lo kaj malega 
lundil, ker je Olga vedno tožila, da jo !)oIi glava. Zaradi tega ga tudi 
if e€er ni hilo k Skenovskiin. kedar je prišel z Kihardoiii z lova. teniver^ 
oba dni se je §e pri svitu napotil doiiiii. 

A tudi baron Robert se je te dni l»olj skrival kakor drugekrati. 
Hodil je vedno zamišljen. K Skenovskiin pa je se prihajal kakor pn»j vsak 
predpoldan. Tn je pozdravil mater in heer. a se takoj zopet poslovil, 
fi<lef% da se vsi hladno vedejo proti njemu. Vzlasti ga je j»a jezilo, da 
se Olga tako hlini in potajuje. Zakaj vedel je (IoImo, da se ona navlasc^ 
dela, kakor da bi jo bolela glava. Vogrin in Robert se pa sploh te dni 
Tidela nista. 

Tako ste Idli Olga in mati skoro vedno same. Deklica je v teh 
dneh marsikt4*ro solzo prelila. Premišljala je vedno le o Vogrinovem 
Uostneni stanji in o svojej nesreenej ljubezni, ki je ne dovede nikdar do 
rtfcleuega smotra. Naposled je pa zaeeU ubožiea misliti na svojo pri- 
sfljeno zvezo z Robertom. Kaj pa hoee tudi poretiV Vogrin jej ne more 
pomagati, sama je brez moei, a volja oeetova je nepremakljiva in trda 
hkor železo. V svojih mislih se je torej udala nemilej osodi. Postajala 
je brezčutna. Nie je ni vei> mikalo, in dejala je vedno proti materi: 
„Storite z inen6j, kar hoeete. Vi starisi imate o meni doloeevatil'* 

Le kedar je Vogrina zagledala, zasvetil jej je nad(»polni žarek vse 
o&Tljajo^ega solnca. Čutila se je zopet ^sreeno in zadovoljno. Tedaj ni 
mislila na očetove besede niti na zvezo z Robertom. Njena duša, njene 
nusli in njeno srce, vse je bilo pri Milku. 0(» se je pa on približal ter 
dilje govoril z njo, tedaj se je pa Olga nehot*^ zopet spomnila, da ne sme 
in ne more imenovati Milka nikdar svojega. Stopile so jej pred oei oeetove 
l>eseda. donel jej je po ušesih Robertov glas, v srei pa jej je postajalo 

neskončno težko: in tedaj j(» rekla, da jo boli glava a Vogrin se je 

po takih opazkah vselej krvaveeega srca poslovil od ny\ 

Vse to je Milko težko prenašal, n(»znaj6c seveda tolmačiti si Olgi- 
nega vedenja. Mislil si je pa vsekako, da ga ona menda ne mara, a 
tudi sicer je čutil, da se je prijaznost njtMie matere izprenienila proti 
DJenui. Zatorej naznani gospe Skenovskej in i)lgi v soboto V(»cer, pri- 
W.si 2 Rihardom z lova, da odide v pondeljek nazaj v Helo h grofu 
Konarskeniu. 

Ta izjava je Olgo hudo pn»tresla, a materi bila je seveda po volji. 
'^4 l)i se pa Vogrin kakor tuj(»c poslovil od njih, to pa vendar ni slo 
gospe Skenovskej v glavo. Zatorej ga poprosi, naj pride v nedeljo večer 
k njim v gosti, prav za prav na „valete'^. Tudi Roberta in dr. Sirnika 
povahi na ta večer, ki jej oba obljubita, da prideta. 

V nedeljo bilo je deževno vreme. V jutro je že začelo deževati in 



310 

ni se zvodrilo do testih popoldne. Ali zdaj so se oldaki hitro razprl 
in solnce je 5e pot^m prijazno sijalo. 

Govstje so se že jeli ol) sedmih zbirati pri Skenovskih. Najza< 
dosel je danes Vogrin. Kaj pa je bilo t^mu nzrok, ni vedel nihcV. 
j^ovarjal se je s tem, da je dobil danes ve(> pisem, na ktera je m< 
takoj odj(ovoriti. 

„Malo je manjkalo, da l)i ne bil prišel," rekel je nap6sled. 
opnsiil sem rajši ver vjižnih pisanj, da bi se le mogel noe6jšnjega ve^ 
v tej gostoljubnej hiši udeležiti." 

Tem besedam so vsi verjeli, ee so bile tudi prazen izgovor. Resi 
je bilo le toliko na tem , da je bil Vogrin danes predpoldnem pr 
f no pismo. Vsled tega pa je že mislil v istini odpisati gosp^ Skenovs 
da ne pride v gosti, kar l»i bilo seveda boljše zd-nj, a ni se ni( 
vzdržati. Njegov notranji <^ut ga je gnal, njegova gorečna ljubezen 
Olge silila ga je na vso moe, da se poslovi od svoje prijateljice. Po?ž< 
jej hoee, da je dobil danes od grofa Konarskega poročilo, da so mu 
Dunaji njegovo prošnjo — odinli. 

Naravno je torej, da je bil Vogrin c41i dan ves potrt in otožen, 
hoee zdaj poeeti, ko se mu je porušil zadnji in edini steber, na kter 
je zidal zlate gradove svoje sreee? Kaj mu hasni ljubezen, kaj Ijuh 
srce, ako ne more nresnir*iti svojih želj, ako ne more stopiti pred Olgin 
Oi^eta ter ga prositi njene roke ? — On je uničen, je brez upa in pom< 

Tak žalosten položaj ni spvi^da vabil Vogrina, da bi šel v vei 
dnižbo, in to k »Skenovskim, od kterili se mora noe6j posloviti za ?s< 
A vendar se je odloeil, pogumno prenašati nemilo osodo in zatajevat 
druščini svoj notranji boj. 

Nocojšnja družba pri Skenovskih bila je cel6 majhna. Obstajal« 
z domačimi vred le iz šest oseb, a zabave bilo je mnogo. Ni se poso 
da bi vladale hude slutnje in temne misli v pojedincih našega orni 
Izmed vseh je le Vogrin kazal neki notranji nemir, a tudi tega je izgn 
ko je zlato avstrijansko vince razvedrilo gostom glave. Tndi Olga 8< 
dobro premagovala in še precej rada govorila, a v svojih pogovorih 
zala je veliko resignaeijo, trd^, da je nič pi*av ne zanima. 

Mnogo se je noc6j ugibalo o berolinskem kongressu in o zased 
Bosne; kajti tedaj, dne 1)0, junija, bilo je ž^ znano, da je prejela n 
država mandat, zasesti Bosno in Hercegovino. 

Prva mobilisacija bila se je že pred 14 dnevi razglasila, in e 
del vojske stal je že na nogah. Cel6 naravno je tedaj, da so go?< 
noc6j v našej družbi o vojski, saj sta bila dva častnika, Robert 
Vogrin, navzoča. 

Čudno nasprotje si pa mogel opazovati v teh pogovorih. N 
(K^ročnik baron Benda, ki se je sicer vedno s svojo hrabrostjo pona 



I 



311 



ni nič kaj kazal, da bi sedaj rad imel vojsko. A to lahko vsak razume, 
kdor pomisli, da se je Robert ravno ženil. Najbolj ga je }»iIo skrb, da se 
poroči z Olgo ? jesen, sioer je izgubljeno njegovo posestvo! 

^Ni se nam bati, da bi imeli kakšne težave v Bosni in Hercegovini," 
trdil je Koliert. Gospod minister Andrassj pozna dol)ro ondotne razmere. 
Z eno kompanijo in enim eskadronom ponurimo celo Hosno. Bošnjaki 
80 preveliki strahopetci, da bi se drznoli kaj resnega početi proti našim vo- 
jiLkom. Sicer pa bode najboljše, da mi vso druhal v teh deželah po- 
bijemo; pot^m bode mir. Vse to pa že tudi lahko ta vojska stori, ki 
je po prvej mobilisaciji na nogah, in jaz sem cel/) prepričan, da zthij no- 
benega vojaka več ne poklicVjo v vojsko." 

,,Jaz bi pa prav rad vojsko imel," odvrne nato reservni Hrastnik 
Vogrin. ,,Zdaj še imam nekaj cHsa služiti in rad )u skusil, kako je kaj 
tam, kjer puške pi^kajo in bol>en poje." 

„To ni lepo, gospod doktor," pristavi gospa Skenovska, ^da po krvi 
ia kroglah hrepenite. Ali bi Vam ne bilo težko ločili se od svojih?" 

„Zakaj. milostljiva gospa?" vpraša Vogrin. „Svojej materi itak ne 
iBorpm pomagati, drugih Ijudij pa nimam, ki bi me pogrešali! .laz ne 
iignliim uicesa. ako že danes stopim na krvavo bojišče. Boljše gotova 
smrt, kakor tako — negotovo — življenje!" 

Pri teh l^esedah pa pogleda V(»grin Olgo. zakaj le ona je mogla 
numeti njih pomen. A KolM»rt postane hipoma bled ; srce mu je 
itripalo samega strahu, da je menda Vogrin že zvedel za zločinsko namero 
— njegovega sluge. 

„Prav imate, gospod doktor," izpregovori zdaj Olga. „Ko bi bila 
jai moški in vojak, pozdravila bi tudi z veseljem vojaške trombe glas in m? 
\ trepetala bi pred švigajočimi kroglami, lioljša je plemenita, junaška smrt lui 
kruvih poljanah, kakor v leskečih dvoranah mestnih — nesrečno življenje !" 

Olgine besede so zbodle Roberta globoko v srce. On je dobro vedel, 
kaj je hotela deklica izreči s tem. A čutila, kaj prav za ])rav one iz- 
nbjo, in razumevala stu jih pa le Vogrin in Olga sama. 

V takih pogovorih je čas hitro pretekel. Ura je že bila nad ednajst. 
Drniha se poslovi. Dr. Siruik in baron Robert gresta svoja pota. Vogrina pa 
spremljata — Rihard in Olga skozi vrt v gozdič , kjer je bil njegov 
foln priklenen. 

Olga še poprosi mater, naj jej dovoli, da se z Rihardom malo po 
Trtu izprehodi, češ da še ni bila danes na prostem. Mati jej prošnjo 
*teliili, ved6č, da deklici čisti zrak le koristi. 

V živahnem pogovoni stopajo Olga, Rihard in Vogrin ob jezeru, kar se 
^M. kakor da bi bil nekdo skozi prste zažvižgal. Vsi postanejo, a divna 
tftota vlada zopet kakor prej v nočuej naravi. Le zdaj pa zdaj pijuskne 

i valček ob kamen ali drevno koreninico na obrežji ! 



312 

„Mene hi bilo strah, gospod doktor, ko bi se morala zdaj sama 
kakor Vi peljati prek jezera/ zač*enja Olga. „Vi se ne smete noc6j 
voziti sami domii. Meni se grozi, a ne vem zakaj." 

„Ne bojte se, gospica," odvrne Vogrin. ^Kolikokrat sem že veslal o 
vsakej nri po noči prek tega jezera, in nikdkr mi se h?e ni nie pripetilo. 
Tu se ni nič bati." 

„Noč imd svojo mor, gospod doktor," pristavi Olga vsa v skrbeh: 
„I)anes je mlaj, in noč je zel6 temna; le tam pa tam blišči kaka zvezdica« 
Vi se ne smete sami peljati. Z Rihardom Vas spremiva, ali ne Rihard?* 

„Seveda, zakaj pa ne," odgovori hitro brat. „Jako prijeten zrak je 
na jezeru, mrzlo tudi ni. in škodilo nama ne bode, ako ^e malo rai- 
vedriva; saj sva bila itak ožli ljubi dan v sobi." 

„No dobro gospod Rihard," opomni Vogrin. „A midva morava vsak 
v svojem čolnu veslati, sicer ne moreta vidva nazaj. Dalje ko tja do sre- 
dine, t. j. do ^Samotarskega otoka", ne smeta me spremljati. Gospica 
Olga mora pač k enemu izmed naju prisesti." 

„To je naravno, gospod doktor," pristavi Olga. „Tja me peljate Vi, 
nazaj pa Kihard. Pogovarjamo se pa lahko vsi skupaj ; saj se bodeta čolna 
eden zraven drugega vozila. Na otoku pa stopim potem v Rihardov čoln.* 

To je obveljalo, in Olga se vsede v čoln k dr. Vogrinu. Rihard je 
tudi pripravil svoj čoln, in s piTa veslata obd eden zraven drugega. Čolna 
sta tekla kakor ptica po zraku. Radost in veselje je navdajalo mlado 
družbo. Olga in Vogrin sta zdaj pozabila na svojo žalostno osodo ter 
še uživala zadnje trenotke svojo srečo. Kmalu dospejo do otoka, kjer bi 
bilo treba posloviti se. Olgi in Vogrinu pa ni bilo nič kaj po volji, da 
bi se že zdaj ločila, zatorej pristavi prva: 

y,Veslajmo še dalje. Po noči je tako čudno in cel6 drugače na je- 
zeru kakor po dnevu. Tudi se mi dozdeva, da je že noč svetlejša kakor 
prej, in nebrojne zvezdice migljajo na nebu. Vozimo se malo tukaj okoli, 
ali ne Rihard! in potem veslajmo tja, kjer navadno gospod doktor pri- 
stavlja svoj čoln." 

Rihard pa kar pritrdi svojej sestri, rek6č: „Meui je cel6 po volji, 
kar praviš. Spanec me ne sili, a vozim se pa tudi rad v tihej noči po je- 
zeru. Jaz hočem s prva tu-le okoli krožiti ter skušati svoje moči v ves- 
lanji, nato pa krenem i)roti obrežju. Kdor pa pride prvi od nas na suho, 
ta naj pokliče drugega!" 

Mirno in veselo zibala sta se čolna na vodi. Lesketajoče zvezdnato 
neb6 zrcalilo se je v jezeru. Le včasih je potegnola hladna sapica ter 
vznemirila vodovje, da so se ziliale v njem tudi nebeške zvezdice. Krasna 
je taka vožnja po noči na jezeru. Človek pozabi tedaj na težko zemsko 
življenje, čuti se prostega in vzvišenega , njegov duh postaja poetiški in 
njegova duša spoznava, da vlada nad vodami — l>og ljubezni ! 



313 

Tako se je poSutil noo6j Vogrin, tako se počutila tudi Olga. 
KantTDO je torej, da razodeva človek v takih trenotkih svoje notranje 
ftite, da govori o ljubezni, o svojej sreči, o svojih uzorih ! Tudi Milko je 
nikril prvokrat Olgi svoje srce in povedal jej. da jo ljubi. 

Vogrin je nevede prenehal veslati ; čoln se je zibal, lahno vrteč se. 

„Nekaj imam na srci, gospica," jame on tiho. „To Vam moram 
niodeti, predno se ločim na veke od Vas. Danes me je zadela huda 
Hsreča. Orof Eonarski mi poroča, da se mi je pro^inja za državno službo 
- odbOa." 

„To včni tudi jaz. Oče so nam pisali o tem , ali jaz si nisem 
ipik tega povedati Vam. A pomilovala sem Vas ter prelila marsiktero 
tolio nad Vašo nesrečo in nemilo osodo.'' 

^Doletela me je zar6s velika nezgoda, ali dokler omiluje mojo osodo 
tiko srce, kakor je Vaše, tedaj še nisem nesrečen. Nasprotno, ako bi 
B smel misliti, da je Vaše srce meni tako udano, kakor moje Vam, bil 
ki najsrečnejši človek na s?etu. Nikdar se še nisem čutil tako srečnega 
bkor zdaj, ko veslam z Vami sam po širokem jezeru. A prepričan sem, 

i^ bi bil in ostal na veke srečen, ko bi mogel z Vami skupaj jadrati 
-po valovitem morji vsakdanjega življenja!" 

Olga ni našla v tem trenotku besede, ki bi bila izrazila njene srčne 
*iite. Nepremakljivo zrla je tja v globino jezera, od koder so svetle 
neide odsevale. Le srce, le srce njeno je hitrejše bilo, oznanjaj6č Milku, 
<b se strinja z njegovimi besedami. 

Ves omamljen tako nepričakovane sreče, prime Vogrin Olgo okoli 
Pm4, pritisne jo na svoje srce, a ona ga milo in lju!)eče pogleda. Zdaj 
jo misli iskreno — poljubiti : a v tem trenotku zakriči sem od obrežja 
i rtragenglas: „Pomoč, pomoč! Lopovi, lopovi!" In čuje se močen štrbunk 
TTodo, zdaj. pljuskanje, zdaj kričanje, a v istem trenotku potihne zopet vse. 

Vogrin in Olga odskočita kar samega strahu ter zakričita: „Moj 
Bog, kaj je, kdo je?" In Olga še vpije na ves glas: „Moj Bog, Rihard 
jft mrtev, mrtev! Lopovi so gac vrgli v vodo!" 

A tudi Olgin glas umolkne. Padla je v nezavest ter obležala kakor 
Mrtfa v čolnu. Le Vogrin je ohranil glavo in pamet. Spoznal je takoj 
nevarnost ter veslal pogumno proti obrežju, kjer oni dve pečini v jezero 
Bledite. PrišedSi tja pa je potegnol iz temnih valov v svoj čoln — člo- 
^^ka, ki se je z zadnjimi silami boril s smrtjo. 

Bil je njegov prijatelj, Olgin brat, Rihard! 

(Dalje pride.) 



22 



314 



Epiške indske pripovedke in pravnice. 

Priobčuje K, Glaser. 

V. 
Pns^avnlk In dekltes.^ 

JNa obrožji roke Oomati* živel je pus^ifavnik Kandu o samih 
reninah. Kraj je ]>il samoten : slii^alo se je le ubrano petje ptii^ev, v^ 
j(» priskakljala srnica hrzih nog, a naglo odbežala; druge stvarice 
videl ne slišal, kraljevala je tu divna tihota. 

V tej tihoti je bival Kandu, molil je, se kopal in postil ; pa vs 
zadostovalo njegovej bogaboječuosti. V najhujšej poletnej vročini a 
je štiri ognje in sedel med nje ; v deževnih ^ mesecih ležal je na me 
zemlji. Oudom so ga opazovali bogovi. Vedeli so, da si s tem pri 
velikih zaslug; pa vendar jih je že začelo skrbeti, da bi si utegnol 
bogove podvreči. Pritek6 tedaj k Indru in ga prosijo, naj odvrne 
čavnika od strogega življenja. Ta pokliče apsaraso * Pramločo. ^ 
je krasna, mlada, vitke rasti ; zobje so se jej lesketali kakor biseri ; 
kosila je po svojej lepoti vse sestrice. 

^Idi tja," reče jej Indra, „kjer Kandu živi globoko utopljen v 
mišljevanje nebeških in pozemeljskih stvarij." 

„Ne upam si pred-nj, bojim se osornega pogleda; pošlji Men 
Urvafijo ali Rambho," odvrne boječa Pramloča. 

„Nič ne pomaga tvoje ugovarjanje; spremljajo te naj K^i 
Madhu ' in zefir." 

Deklica se di pregovoriti in se spusti s svojimi tovariši na ze 
tam, kjer je bival Kandu. Zapazi ga v celici resnobnega, v dolgih 
Ijinah ; svetel žarek je obseval častitljivi obraz. 

„Dragi tovariši," reče spremljevalcem, „bodite mi na pomoč; 
Kandu po svojej moči tudi enak Brahmu, Višnu in Qivi, krvavo 
hočem raniti." ^ 

Sprehajala se je po obrežji in popevala kakor škrjanček; Madhi 
je razprostiral po vsej naravi,** vonjave so se razširjale od Himalaja 
do Gomatij(?. Zdaj napne K^ma svoj lok in puščice letč v puščavn 
h krati zasliši Kandu milo petje, in njegovega srca polotile so se sh 
želje. Napoti se tja, od koder je slišal petje; palica mu pade iz rol 
ljubeznivo se upirajo njegove oči v krasno devo. 

* Po Hrahniapuraua; Schlegel, Indische Bibl. I. 256 — 274; Hofer, Ind. G 
I., 46-65. 

'^ Sveta reka v pokrajini Audhe. ' v zimskem času. * boginje enake "V 
slovanskim. ^' pramloeayati = prikazati se iz zatišja, iz postelje vstati. ^ bog Ijul 
• \ og: pomladi. " enako popisuj(» pomlad Kalida.sa Kuiiiai-asumbhava III., 84. 



rt' 



316 

Od kod si, mQa krasotica, dražest moja. govori resnico.^ 
Prišla sem, da gojim rožice, in da strežem tebi/^ 
Ko je t« besede slišal nat^ Eandii, bil je celo zinoeeu, prime deklico 
a roko in jo vede y celico. Madhu in K^ma pa sta se odpravila domii. 
hjti dobro sta izvršila svoj posel. Kandn se zdaj lepo opravi ter se 
weti v moškej lepoti kakor Indra sam. Molitev, daritev, pobožno pre- 
mifljevanje, post, Vitanje svetih knjig, obljube, kopanje : vse vse je pustil 
T nemar. 

Minola sta noč in dan, minol je teden, minol je mesec, niinolo je 
kto, minolo je sto let. Ko je hotela oditi, prosi jo milo: „ Draga moja. 
K odhajaj.^ 

Dala se je pregovoriti krasotica in zopet ostala dve sto let. 
Nekega dne se puščavnik naglo odpravi iz eeliee. Kam pa tako 
Im?' vpraša ga Pramloča. 

„No darovat grem. Glej, ver^er se bliža, moram večerno molitev 
ViTiti." 
I „Dragec, ali se je Se le zdaj prildižal večer?" vpraša ga smehljaje 
Mliea. 

„Saj si ti še le davi prišla ! Zakaj se mi pa tako posmehnjei^ ? Daj 
•dkritosrčen odgovor." 

pZa rana sem prišla, to je res: odkar sem pa pri tebi, minolo je 
Trf sto let." 

„Kako dolgo sva se zabavljala?" 

Deklica odvrne: „Devet sto let, šest mesecev, en dan in eno noč." 
Kandu vzdihuje: ^Joj meni, ves sad moje pobožnosti je proč. Po- 
fc«ri se ti, ki si me zmotila. S čim te hočem kaznovati ? Sam sem kriv !" 
Ko je brahman tako govoril, stopile so jej potne srage na čelo; 
apusti pnščavnika in z vejami v gozdu briše si srage. Srage pa so 
ostile kot rosa na vejah. Pozneje porodi deklico kosmato, ktero so do- 
jil« kravice. Krasno je rastla ter postala žena desetorici bratov Pračetasov ! 



Bosenske zanovetke. 

SpiBal R(njko PeruHek. 

xni. 

ilirske „ku6e" sezidane so v Bosni od samega „črpica" t. j. ne- 
I^<*mh ciglov in lesa. Siromaki pripravljajo si Japijo" (material) sami. 
^ blata si napravi cigle ter jih na solnci posuši, mort ali malto na- 
Pnifi iz apna in pleveli, les si sam obseče in sedaj počne zidati. Imovitejši 

22» 



316 

dajo si uapravljati stanove od ^majstora^, ki je- naradno zidar, tesar, 
mizar itd. zajedno. — Najprvo zabijejo se v zemljo štiri tramovi, ki imajo 
služiti hiši za ogle, ter se zvežejo s povprečnimi gredami. Med te grede 
položi črpiee, in namesto morta služi jim ponajveč blato s peskom po- 
mešano. Da bode zid evršei, prepleten je z lesenimi direki (Zwischen- 
balken), ki so horizontalno in navzkriž položeni in med ktere se dčnejo 
firpi^J. Stene so napravljene mnogokrat od desek, na kterih so koso 
(napošžv) pričvrščeni tanki direki, da drž6 mort, s kterim se omečejo. 
Streha je napravljena od skodel ali pa je s ciglom pokrita, kakor je na 
Krasu v običaji. Vrata tudi v lepih hišah niso enaka, tako tudi okna 
ne ; to je malo večje, ono manjše, to stoji višje, ono nižje. Eedar je 
zidanje gotovo, omeče se in pobeli. Čudno je to, da se cesto napravi 
najprvo streha; pod streho mnogokrat prvo nadstropje, ker se črpi^ na 
grede polaga do vrha, in potem stoprav prizemeljsko zidovje. Temelja 
ne polagajo, in zat6 je ta način zidanja mogoč ; kjer ostane kaka špranja, 
lahko jo zamaše blatom ali pa treskami. Streha pa se zat6 najprvo po- 
stavi, da slučajni dež ne raznese od ])Iatnih črpičev napravljenega zidd. 
Vsaka l)oljša turška hiša ima dvorišče (avlijo), v ktero se stopi skozi 
„kapijo". Ako ima dvorišče samo ena vrata, stoji za vrati stena od desek, 
da nikdo ne vidi od zvunaj na dvorišče. Večje hiše imajo po dvoje vrat, 
od kterih vodijo ena v mpški, druga v ženski oddel hiše. V tem slučaji 
je dvorišče zidom podeljeno na dva dela, ki sta spojena po vratih, na 
kterih je „alka". ono železo, s kojim se trka na vrata, da se mu odpre. 
Harem je nekterekrati spojen po pokritem hodniku s selamlukom, kjer 
stanuje saibija (gospodar). Kraj harema, je mutfak (kuhinja) in ahar (kon- 
jušnica) na dvorišči. Takoj pri vstopu na desno in levo so sobe za moške 
služabnike. V prvem nadstropji, do kterega vodijo leseni basamaci ali 
merdevine (stopnice) je divanaua, v ženskem oddelu pa je ilivanana z iz- 
gledom na vrt ter je obdana s tankimi rešetkami, tako da se vidi na 
polje, a ne od zvunaj v divanano. Vsa okna so od zvunaj z lesenimi 
rešetkami zadelana. Oesto je gornji sprat širji od doljnega, tako da visi 
nad doljnim zidom kakor nekak balkon, ter j(f tudi mnogokrat čisto lesen. 
Okna so gosto eno pri drugem napravljena, kar znači, da je ljudem mil 
svež zrak. Sobe so nizke in še nižja vrata, tako da se mora človek srednje 
veličine prikloniti, kedar vstopi. Nebo (plafond) je od desek, ali mno- 
gokrati kakor tudi vrata prav lepo izrezljano in barvano. Okoli sobe po 
zitlu je rafal (polica). Ena stena, največkrat ona pri vratih je izdolbena. 
V sredi je peč, na enej strani peči je dolap (omara), na drugej amandžik 
(kopel). Peči so od zemlje z vzidanimi glinastimi lončiči. V peč je 
tudi lonec vzidan, v kojem se voda greije za abdest. — Okoli ostalih 
sten je leseni pod nekoliko vzvišen ; na njem je slamnica ali žimniea in 
ta je pokrita s kakvim pisanim robom, ob zidu pak slone po 3 čevlje 



( 



317 

dolgi jastnki, in to je cela hišna oprava. Kazven tega imajo samo se 
eilime na podu, pod čilimi mutape (pokrovce od žime) in pod temi ha- 
sare (rogoznice). Kjer imajo zastore, tam se smatra soba kot luksuri- 
joino opravljena. Okna obi(^uo niso četverooglasta , ampak od zgoraj 
šiljasta po arabskem načinu; takisto tudi vrata. V obče ljubijo Turei 
fse šiijasto; zat6 so na pr. tudi strehe zel6 strme in na njih še čestokrat 
šiljast klinec ; isto tako streha džamij ; šiljaste so tudi papuče in drugo 
orodje. 

Bogati Turci imajo poletne vile; srednje roke ljudje si pomagajo 
s tem, da po zimi pri tleh v sobah stanujtgo, ktere imajo malo oken, 
po letu pa v prvem spratu, kjer so okna eno poleg drugega. Siromaki 
pt stanujejo tudi v takih beznicah, ktere so podobuejše mračnim grob- 
oieam kot stanu Ijudij. 

Od javnih zgrad so znamenite samo džamije in kopališča. 

Sarajevsko mesto, ktero štiye komaj 18.00() mohamedanskih sta- 
»Tnikov, ima več kot sto džamij. Manjši del teh džamij je zidan od 
kamenja, večji od črpiea in lesa. — Najznamenitejš(» džamij«* v Sarajevu 
» Careva džamija, Begova džamija in Alipašina džamija, ki je sicer 
inajhna, a najlepše sezidana. Džamije imajo eno glavno in v<^č manjših 
hpol in munar. Munara je visok, ali vitek okrogel ali pa mnogooglast 
stolp, na kt^jrem je šiljasta, z belim limom (Ble(jh) pokrita streha in 
nad njo polmesec. Po priliki v višini od dvc^h tretjin je proti jutru 
obrnen izhod, skozi kteri se stopi na hodnik, kjer muezin vernike na 
molitev kliče. V stolpu samem vodijo vijugaste stolbe (Sehneckengang) 
aH pa navpične lestvice na ta hodnik. Džamije so lepo pob(»ljene in na 
nekterih mestih zeleno našarane; ponajveč je tudi balustrada hodnikova 
wleno pobarvana. Vsaka džamija ima vhod na severnozapadnej strani, 
ker se mora pravovernik pri molitvi vedno proti Meki obračati. Pred 
isako večjo džamijo je ob celem počelji povišano mesto , čegar streha 
na kamenitih stolpcih počiva in kjer se ki-ajše molitve opravljajo. Skozi 
^ta, ki 80 pokrita s težko zaveso, stopi se v džamijo, ki je kaj (»no- 
^Tno okrašena. Vratom nasproti je vzidana „kibla", t. j. težek kanuMi, 
ki predstavlja grob svetčev. Na levi ji' leča za propov(»dnika, na desni 

• 

V nekoliko vzvišeno mesto, kjer se je vsak pet(»k molilo za sultana. Ali 
^ ta molitev še opravlja, ne v^m. Ob stenah , ki so jako primitivno 

■ 

'2»^raue, čitajo se izreki iz korana. Podob ali pa kipov ne vidiš, ker 
^^ vera prepoveduje. Cel6 v privatnih hišah vidijo se le redkokrat slike, 
*'i nikdar ne človeško bitje predstavljajoči*. Pravoverni Turci se celo 
Mujšavajo nad tem, da se na nekterih grobnih kamenih človeško lice 
^^^vžda le naslučivati more. 

„Kaj ti pomaga^, dejal mi je neki hodža, „ako napraviš od kamena 
'it'e, pa mu ne moreš dati življenja. Le Bog sme tedaj ta oblik živočega 



318 

bitja stvaijati .... Pri nekej priliki smo morali upotrebiti ves arseni 
STOJe zgovornosti, dokler smo mohamedanskega kollego našega pregovori] 
da se dd fotografovati. Pri svojej branitvi sklicaval se je na svojej 
predšastnika v službi, ki se je dal fotografovati, a kterema se baj& ce 
žene rogajo ! 

Tla džamije so pokrita s čilimi, kteri so gledč dragocenosti v raio 
džamijah različni. S stropa vis^ od železne žice napravljeni svetilni] 
t. j. železni obroči, v ktere se vtikajo steklene leščerbe, kakor se pri n 
upotrebujejo za razsvetljavo grobov na vseh svetih dan. Pri kibli 
tudi sveče nataknene na debelih drogih in posebno ena debela svej 
kakor je ona, ki v naših crkvah gori na levej strani oltarja o velikej iio< 

Okoli vsake džamije je zid, ki obdaje grobje. Povsodi je tu 
česma, kjer se pred molitvijo avdes uzima. 

Javnih kopališč je v Sarajevu dvoje. Poslopje samo ni nikak 
imposantno. Streha je ravna, a na njej nekoliko manjših kupol, koje so 
limom pokrite in na mnogih mestih probušene. V te rupe so vdela 
debeli kosi stekla, da skozi nje svetlo dohaja v kopališče, koje nin 
dnigih oken. Glavni vhod je za moške, postranski za ženske, ki se 
popolne oddeljenih prostorih kopljejo. Vhod je kakor pri džamiji z save; 
zastrt. Pito prostorje je lesenimi rešetkami razdeljeno na več oddelko 
v kterih se gostje slačijo. Na tleh je ueizogibljivi čilim in za odličnej 
goste tudi minder (žimnica). 

Sluga podd sedaj široko pregačo in belo rjuho, in na noge se n 
taknejo nalune t. j. črevlji, koji obstoji iz lesenega podplata in usi\j 
nega po palec debelega jermena, v kteri se noga vtakne. Tla so k 
menita ter se pod zemljo razbelijo. Prve sobe so manj tople ; v zadi^j 
pa ima zrak do 38 ^ topline ; tu se stopi na nekoliko palcev od tla vzvišei 
desko ter si skozi medene pipe v zidu nalije tople vode v kamenita korit 

Kedar se kopajoči uznoji, počne ga sluga z dlanjo treti, mišice pi 
tiskati in gnesti in potčm z žimnato krpo gladiti. Nat6 ga namaže 
penami od mila in zopet s toplo vodo oplakne. Ako baš želi, obrije j 
berberin (brijač), potčm se zavije v čiste rjuhe ter legne v hlaJnejS 
sobi na minder ter se tam srč6č kavo in čibuk puš^č odpočije. Z mn 
vodo se Turci po parnej kopeli ne polivajo. Plača se za kopel, kolik 
kdo hoče. Siromaki plačujejo po 10 kr., uglednejši ljudje po 60 in 80 k 
po 1 gld. in tudi več. 

Turci se morajo pri raznih prilikah prati, tako na pr. kedar se p 
dajo na hodočastje v Meko itd. Posebno pa je priporočeno ženam, ( 
se čes tokrat čist^, in one uporabljajo mnogokrat to priliko, da se z d< 
kleti seznanjajo, s kterimi pot^m, ako je mogoče, svojega sina omožč. 



311) 



XIV. 

„Allah ekber!" V vseh mogočih glasovih, visokih in nizkih raz- 
legajo se te besede in njim sledeče, kterc ^^kuiše"^ muezin z munan*. po 
Sinjevu. Sklad tega kuisauja je po prilici ravno tak, kakor kedar vo- 
jiSka glasba, trobentači in bobnarji ne brigaj6č so oden za driigoga go- 
neralmarš piskajo in udarjajo. Vsako besedo raztezajo prav na dolgo, 
samo slovko „ek" v besedi „6kber" prav na kratko in naglašeno izgo- 
Tirjajo. Da se glas muezinov čim dalje čuje, dene palce za užesa, dlani 
pa tako zakrivi, da mu služijo kot glasilo (Sprachrohr). Potoni razglasi 
na vse štiri strani sveti, da je čas, klanjati se previsnjeniu. To so zgodi 
I lori (saba), opoldne (uile), popoldne, kodar jo senca vsakt» si vari dvakrat 
tolika kot stvar sama (ičindija), pri zatonu solnca (aksam) in dve uri poz- 
leje (jacija). V zori pristavlja se molitvi se poziv oženjonim mohamo- 
dancem, naj skrbč za razplojenje pravovernega rodii. O polnoči peva so 
jialavati", t. j. molitev, ktero dotičuik naroči pri džamiji za kako svrho, 
n pr. za dušni mir pokojnih itd. — Blizu mojega stanovanja bila jo 
dlamija, koje muezin me je vsako noč prebudil s svojim skoro pol uro 
tiajajočim, baš krasnim petjem toliko gled^ melodije kolikor glasii. 

Prva stvar pravovernega Turčina jo sedaj, da uzme avdos ali abdost. 
Oprati si mora oči, ušesa in usta, očistiti mora tudi nos in vsak dol mora 
trikrat pomočiti. Pot^m pomoči roko od komolca do prstov. Ako jo 
sledbenik kalifa Omara, počno pri komolci, ako jo Alijov pristaš, počimljo 
na konci prstov. Bosenski mohamedauci so Omarovci. Oital som, da 
s<» te sekte strašno sovražijo. Nap6sled pomoči tudi nogo od prstov do 
gleinjev. Ako je Turčin na potovanji v deželah, kjer jo pomanjkanje 
Tode, zadostuje, ako na isti način kakor vodo upotrobi posek ali ])a drobne 
kamenčke. Isto tako se umiva pred jolom in po jolu, ter mrmra ves čas 
We besede: „0 gospod, oprosti, kar som n(?čistoga in za))ranjonoga glodal, 
H govoril, storil". 

Pot^m gre molitev opravljat in sicer moro to storiti, kjor koli hoče. 
Ako hoče kratko molitev opraviti, ostane v preddvoru, ako hočo dalj.^o, 
stopi v džamijo. Molitev opravlja tiho; kodar jih prido mnogo skupaj, 
rooli eden nektere besede glasno, a vsi drugi so klanjajo kakor na po- 
^^^Ije in potihem molijo. Kodar so moli kaka posebna molitev, na pr. 
molitpv za sultana, poje jo eden, a drugi mu odgovarjajo ^amin**. 

Navadna molitev opravlja se tak6-le: Stoje položi od razstavljenih 
prstov roke palca za ušesa ter moli tekbir (uvod J, potem done obe roki 
^ trebuh in sicer desno na levo ter moli tesbi, sena, teavuz in nekten^ 
''Ure koranove. Potler prikloni glavo in telo, roki pa položi na kolona 
^^r zopet iste molitve ponavlja. Sedaj zopet telo izravna, moli tosmi, 
^^hinid i tekbir, pot6m poklekne in se z rokama, čelom in nosom 



320 

zemlje dotakne, tekbir in trikrat tesbi moli, nat6 stegne tel6, tako da s* 
trebuh ne dotakne tal. Dalje kleči z izravnanim telesom in nap6sle 
se zopet vzdigne ter moli tekbir. — S tem je molitev izvršena, ali mn(^ 
jo dva-, tri- ali tudi večkrat ponavljajo. 

Ker mohamedanci nikdar ne snamejo pokrivala, temveč povsodi p^ 
kriti ostajajo, porodil se je „hadet" t. j. običaj, da so ta pokrivala bn 
strehe (Schirm), ker se morajo pri molitvi s čelom in nosom dotikati ti 
Neko mlado Ture se mi je pritožilo, da mu krščanski drug „za inaj 
(navlašč) klobuk deva na glavo. „Kaj pa je to hudega?" vprašal sei 
ga. „Ne d4 mi zakon!" odgovori mi ves začudjen. 

Kdor stopi v džamijo, mora pred vrati pustiti papuče. Čudno , 
gledati, kako vsak svoje najde, in nikdar ni prepira, če prav jih po S 
in tudi več skupaj moli in skupaj molitev konča in pot^m na ravnost 
svoje papuče zdrsne. Postavljajo jih v redu. A ker so vse papuče p 
odrastenih ljudeh precej enake gled^ velikosti in oblike, in ker oni, kd< 
prej pride in prej moliti začne, ne vidi, koliko je za njim Ijudij na desi 
in na levo postavilo papuče, mora se misliti, da imajo posebno dober spomii 
kje so jih pustili. Mogoče je sicer tudi, da se nekterekrati promen^ 
kundure, ali to flegmatičnenm Turčinu nič ne d4ne. Ravno tako s 
ostavljajo pred vrati papuče, kedar se vstopi v sobo bodi si svojo ali tuji 
— Kedar vidi Turčin pred vrati harema papuče, ne sm6 vstopiti, ker t 
je znamenje, da ima žena poset prijateljic. V hiši si namreč žene obii 
odmotajo, pa kakor nikdo obraza njegove žene videti ne sm6, tako niiDi 
tudi on pravice, da bi videl obraz tuje žene, kar bi se zgodilo, ko b 
iznenada vstopil. Da niso Turci v teh stvareh toliko pošteni in njihova 
žene toliko stidljive, moglo bi se lahko dogoditi, da ženo kdo obišče, i 
mož premda v hiši tega ne v6. Zakaj ako je obraz zamotan, more » 
tudi najbrkatejši bradač za ženo izdati, a iznenaditi ga nikdo ne more 
ako pusti papuče pred vrati. 

Kakor sem omenil, more se molitev opravljati, kjer koli se hoȀ 
V petek pako prepisuje zakon, da se ima moliti v džamiji. Praznike 
je dosta, ki slav6 znamenite dogodjaje iz življenja pegamberovega ali pi 
drugih svetnikov. Prava praznika pa sta samo Bamazan bajram i 
Kurban bajram, ktera sem v „Novicah" (1880. br. 49 in 50) popisa 
Te dneve Turci ne delajo, ampak v prazničnih oblekah, ki se le ta da 
odenejo, obiskujejo se prijatelji ter se pozdravljajo želeči si srečne praznib 

Posebno slovesna je molitev, kedar se podajo Turci v Meko. P 
zakonu mora vsak musloman, koji more o svojem trošku, vsaj edenkn 
v svojem življenji romati na cabo v Meko. Običajno se jih poda več 
društvu na pot. Predno se napotijo od doma, oglasi to prijateljem in ds 
vajo zijafet (gostbo) sosedom. Po slovesu od sorodnikov, znancev in pr 
jateljev gre društvo spremljano od mnogobrojnega števila sorodnikov, pr 



321 

jafeljeT pa tudi drugih verniko? v džamijo, kjer so pomoli k Bogu za srečen 
pot in srečno vrnitev romarjev. Hodža jim prouči (cita) dovu (molitev), 
oni pa vsi odgovarjajo „amin^. Potčm sedejo na konje in mnogobrojna 
mnoiica jih spremlja precejšnji pot iz mesta v^n. Na potu iz mesta 
meSejo bogatini novce med fukaro (siromake) in pros6 vsakega za ^halal" 
(oproščenje). Kavno tako slovesno se povraeajo. Po priliki že znajo 
Ijadje, kdaj se povrnejo, kajti hodoeastniki morajo na cabi prisostovati 
sretkovini Kurban-bajrama. Ako bi se pa kdo slučajno zakasnil, počakati 
mora do prihodnjega leta, da se more povratiti. Kedar jih tedaj pri- 
jlikigejo, ido jim daleč iz mesta nasproti ter jih z vesoliiiii klici po- 
idnvljajo in jim častitajo na srečnem povratku. Potčm gred6 v džamijo 
in se zahvalijo Bogu. V domačo hišo pri^edse pa jih pozdravljajo so- 
rodniki in prijatelji, a vesel obed končuje nat6 svečanost. 

Kdor je bil v Meki, ta uživa veliko spoštovanje, nj(».gova beseda 
idja kakor zakon. Oni sami zadobe naslov „hadžija". Tudi žena se 
me odslej „hadžinica^. 

Ker je pa pot silno težaven in cesto iz raznih razlogov nemogoč, 
adovolji temu prepisu največji del bosenskih mohamedancev s tem, da 
poSfljajo na svoje stroške kakega siromašnega Turčina na čabo, ali pa po- 
klonijo iste novce v kako dobrodelno svrho. Potni stroški znašajo po 
priUci 50 dukatov, to je od 250 — 300 gld., a človek mora pomisliti, da 
ti ljudje neverjetno malo trosijo. Tudi hodočast^ h grobovom znamenitih 
jobožnjakov, svetcev in čudotvorcev, koji počivajo v malih kapelicah. 
Inad groba je nekak katafalk pokrit z dragocenimi preprogami z uveze- 
nimi izreki iz korana. Zvečer se prižigajo lampice ali pa sveče , in 
Be dsdeč stoji puščica za milodare. (Dalje pride.) 



Jarnikova zapuščina. 

PriobCuje J. Scheinigg. 
II. 



V rokopi 



nsu ostali so ti-h^ spisi: 

1. „Bildung des Zeitwortes. Ein Versuch uach l)o- 
krow8ky's Methode." Navaja ga tudi Janežič v Vodu. spom. p. 114. 
^kopis ni več cel ; obsega še 24 stranij v četvrtini ; pogubljenih je, ko- 
likor se di ugibati, kakih 6 — 8 stranij. Nad naslovom je geslo „Inventis 
ftcile est addere. Prov." in tik njega opazka ^verftisst im Juny 1812." 

Ta jezikoslovna razprava je, kakor bodemo takoj videli, v dvojnem 
oiim jako pomenljiva. Ona je priča, da se Jarnik, mlad duhovnik še, ni 



322 

baTil s samim pesništvom, temveč poprijel se je zgodaj znanstvem 
dela na jezikoslovnem polji. L. 1808. prišla je na svetlo Kopitarje 
slovnica in leto pozneje Dobrovskega „Lehrgebaude der b5hm. Sprach 
Obedve slovnici iiplivali ste moSno do razvoja našega jezika. Kopitar 
prvi jasno razložil in ločil dovršne glagole od nedovršnih (nekako sanj 
o tem se je že Gutsmannu; prim. predgovor knjigi „Deutsch-windi8C 
W5rterbuch") ; Dobrovsky pa je uredil glagol v 6 vrst, kterim je gla 
znak nedoločnikova oblika, in s tem je ustanovil vsem slovanskim 
zikom podlago, na kterej se ima osnovati uk glagolov. Za Slovence 
rabil je Dobrovskega methodo Metelko v znamenitej slovnici „Le 
gebaude der slov. Sprache", ki je 1. 1825. zagledala beli dan. A Met^ 
ni učinil tega prvi, vsaj kar se glagola tiče ne. Že 13 let pred ir 
spoznal je bil Jarnik, da je Kopitarjeva uredba glagolske sprege 
pačna in da velja Dobrovskega princip tudi v Slovencih. V uvodu g 
omenjenega spisa piše: „Gled6 končnice sedanjega časa ali nje različn< 
naglasa imeli bi Slo\enci, kakor uči Kopitar v svojej slovnici na str. 31 
sedem spregal, namreč: -am, -dm; -em, -žm, -em; -im, -fm. Veni 
se mi zdi taka razvrstitev napačna, vzlasti zat6, ker ima preveč izj 
in ker moti pravilno osnovo slovenskega jezika. Dobrovsky nam je 
kazal pravo pot, razdelivši glagol v G vrst. Slovanski jeziki ohranili 
enako osnovo, najčistejši pa je ostal glagol. Dobrovsky si je želel, 
l>i postala njegova slovnica obrazec drugim slovanskim narečjem. ' 
želji najslavnejšega slovanskega jezikoslovca hočem s to razpravo koli 
toliko ustreči, ob enem pa podati prihodnjemu spisovatelju slovnice $ 
venske majhen pripomoček. "^ 

Ob konci pa piše doslovno : ,, Alle bisherigen slov. Grammatiker vrihl 
das Praesens des Indicativs zum Unterscheidungszeichen der verscl 
denen Formen. Obschon diese Behauptung nicht so ganz fehlerhaft 
so ist sie doch nicht geeignet, (len Bau des Verbums so anschaul 
darzustellen, als Dobrowsky's griindliche Methode, i n d e r d e r I n f i n i t 
als charakteristische Note der Verschiedenheit d 
Formen erscheint". 

Glagol se torej deli po Jarniku v 6 vrst. koje imajo te-le nedol 
nikove oblike: -ti, -niti, -eti, -iti, -ati, -ovati. Vidi se, da Janiik 
ločil nedoločnikove končnice ti od spone, kakor tudi še Metetko ne. 

Za vsako vrsto navaja Jarnik bogato zl)irko primerov (za I. vr 
97, IV. 123, V. 117), vendar 5. vrsta ni več dogotovljena. Vsak gla 
je zapisan po glavnih oblikah: piti, pijem, pil, pit. Gostoki*at prime 
pisatelj slovenske glagole s sličuimi češkega in srbskega korena. S ; 
sebno marljivostjo nabiral je primerov v tem delu, kakor tudi v druj 
spisih, iz koroških narečij, osobito iz svojega domačega govora ziljske; 
jja pr. : piknem, poknem (str. 2) ; zriem, zreti, zrel » zorim, prizoi 



323 

(str. 6); kliem, kleti * kolnem, kleti (na „Piielah pod Celovcani^ str. 6 
in 11) ; Igati ' lagati (str. 6) ; žebrati * moliti (str. 20). Še druge opazke 
80 nam priča, kako pazljivim ušesom je poslu^^al narodni govor in ga 
iporabljal y znanstvene svihe. Na str. 23. pravi: ^Die Zusammen- 
Ktiung des Zeitwortes mit per « />r/ gibt der Sprache einen besonderen 
Torzug, wodnrch die Art und Weisc des Ankomm^ns kurz und keruig 
Msgedrdckt wird, z. B. perletžti, perskakati." Naštetih je pot^m 38 
Ukih glagolov. Da kažejo glagoli zloženi s rlenico po pom^n prihod- 
om časa, zna Jarnik iz Kopitarjeve slovnice (na str. 332) ; a vendar je 
opazil, da izražnje včasih sedanjik pri glagolih II. vrste prihodnost, 
na. pr. : vstanem in pojdem k očetu -- ich will mich anfmachen und zu 
meinem Vater gehen, kakor je to navadno pri čeških glagolih iste vrste. 
Znana mn je tudi že Šmigočeva slovnica, ktera je izšla istega leta (1812). 
6L rokopis str. 9. 

Vendar ne samo prva in prava razvrstitev slovenskega glagola je 
aslnga Jarnikova , temveč tudi , da je izprevidel , kako se izpreminja 
pomčn glagolov po stopnjevanji, o kterem pri Kopitarji še ni duha 
ne duha. Na str. 9 piše: „Ako izpremeniš končnico 2. vrste ^nitl v -d//, 
dobiš ponavljajoče glagole" ; in tu navaja glagole, ki se premičejo iz 2. v 
5. in 6. vrsto, na pr. pehniti * pehati; begnem - bežim; dvignem * dvigam - 
dvignjem ; dregnem * dregam ; mignem - migam ; potegnem < potegujem ; 
pihnem -- piham ^ podpihujem ; zdihnem -■ zdiham - zdihujem : mrknem - 
mnčim « mrkujem; gasim » pogašam ^ pogašujem; tisnem ^ tiskam ^ 
stisknjem. 

Tudi glasovno krepčanje že pozna, dasi mu še ni princip po- 
polnoma jasen ; na str. 18. podaje sb^leče primere: pij«Mn, napoj - na- 
pojiti; gnijeui, gnoj - gnojiti; vreti, var -^ variti; vmreti, mor ^ moriti; 
wdeti, sad * saditi; smrdeti, smrad * smraditi; tečcMU, tok * točiti. Kaz- 
ločnje nadalje verba singularia: grem v Celovec, in v. iterativa: hodim 
I Celovec; v. perfectiva in imperfectiva, kterih je v zgled nekaj na- 
vedenih; in v. inchoativa: postarati se. 

Tako je dokazana vrednost tega spisa in nj(^ga važnost ; dokazano 
p* je tudi, da gre Jarniku vsaj nekaj one zasluge, ktera se je doslej pri- 
pisovala izključljivo Metelku samemu (pogl. J^afafik Gesch. d. sndslav. 
Lit. 1. 40., 41. in 61; Marn Jezičnik IX. 1871 str. 13 in dr.). 



III. 

2. Leta 1825. dne 10. aprila obiskal je bil nadvojvoda Franc 
K^rol Josip koroško deželo ter si. ogledal tudi gosposvetsko polje in 
^j%a staroslavne spomenike. Jarnik je bil tedaj za župnika v nemškem 
Smihelu blizu Gospe svete. Kipelo mu je srce samega veselja in na^ 



324 

rodne navdušenosti, ko je gledal potomca istih pradedov, ki so zasedal 
prestol gorotanskih knezov in prisegali, da hočejo braniti „sveto vero ii 
pravdo vdove". V spomin in proslavljenje tega dneva spisal je razpravo 
„Die ersten Herzoge Karntens oder kurzgefasste Geschichte der Bekehruog 
der Karantaner Slaven und der Giiindung des Herzogstuhles. Nach altet 
Quellen bearbeitet von U. J. Pfarrer zu S t. Michael am Salfelde (sic)*. 

Ta spis je poklonil pisatelj nadvojvodi. Naslovni list in posveta 
sta pri blatogradskej ostalini, spis sam pa hrani zgod. društva knjižnica 
z zaznamko „XXV1I. b. 83. Manuscript Nr. 367". Namenil ga je bil 
v časopis „Karntnerische Zeitschrift", bržkone za V. zvezek (1. 1826), 
ali zakaj ni bil tiskan, o tem ne moremo zanesljivo poročati. 

Koroški zgodovinar H. Hermann pregledal je, naprošen po Jarnika 
samem, rokopis, in njegove opazke bereš na posebnem listu, ki je spiso 
prišit. Nemški učenjak sodi o razmerah istega časa sploh tak6-le: „Der 
Autor gehčrt einer Periode an, wo Deutsche und Slaven, (Laien und Kle- 
rikale) in sch5ner Eintracht einzig aus wissenschaftl. Drange und Vater- 
landsliebe in der Erforschung der Geschichte und der Denkmale Karntens 
zusammenwirkten und sich gegenseitig unterstutzten, (so Slichhorn, JenuU, 
Kumpf, Buzzi, Mayer, Mitterdorfer etc.) .... Damals war von dem ge- 
genwartigen Sprach- und Nationalitatsgezanke nichts zu hOren, da beide 
Nationalitaten (in Karnten) die Aushildung ihres Idioms gegenseitig 
fSrderten". In o Jarniku piše na istem listu: „Seine gediegene Gelehr- 
samkeit in dem Sprachenfachc seines Volkes galt von der Drave bis an 
die Newa". 

Iz posvete naj stoji tukaj td-le stavek, ki točno označuje nazore na- 
šega pisatelja: „Ew. kais. Hoheit wandelten im heiligen Dreieckc 
kantnerischer Vorzeit, innerhalb welchem sich das Band der Trene und 
des hI. Glaubens schon in den fernen Tagen des grauen Alterthums 
um Ffirst und Volk zu schlingen pflegte". (Ta trikotnik mu je : Krnski 
grad, Gospa sveta, vojvodski prestol.) 

Vsebina tega spisa je kratko sledeča: 

1. Uvod (str. 1 — 9). Prvi nasolniki Gorotana so mu Kelti, kten 
si podjarmijo Rimljani. Slovenci, pregnani po Avaro-Huncih ni 
svojih sedežev med Donavo in Thisso, prikažejo se v 2. polovici VI. sto- 
letja po Gorotanu ; tu si osvojijo zemljo do Windisch-Matrey-a in W.-Gar- 
stena na Tirolskem. Kralj Samo osvobodi Slovence avarske sužnosti 
1. 623. in vlada do 1. 658. Po njegovej smrti razpadla je država pc 
njem osnovana. Prvi gorotanski knez, čegar ime nam je po zanesljivil 
virih zagotovljeno, imenuje se Borut. Da bi se ubranil avarskemu na- 
valu, prosil je Borut bavarskega vojvodo Adilo pomoči, a uklonil se j( 
bavarskej oblasti ter zastavil svojega sina Karasta in stričnika Četumara 
Obadva sta se odgojila pri sv. Petru v Solnogradu, S tem se začenjs 



325 

pokristja^jenje Gorotaua, ktero deli Jarnik v tri dobe in je razpravlja 
iipisnjoč „Anonyma de conversione Caraiitanoruiii^. 

2. PiTa doba (str. 9—23). Borut f 750. Sin njegov K a r a s t je 
prri kršeenik ua gorotanskein prestolu, a umrl je že 1. 753. Čet uma r, 
ijegOT nantopnik, začel je dejansko izvrševati nalogo, ki se mu je oddelila 
I Solnogradu. Vzel je seb6j 1. 753 iz Solnograda duhovnika Majorana, 
a ^to pozneje prišlo jih je \ev. l)lagovestnikov : Modest, Koi^ar, Latin, 
Reginhert, Waton i. dr. 

Prva crkev, ki jo je posvetil Modest, je Gosposvetska. Gospo- 
sretski proi^tje imeli so pozneje patrouat nad osmimi farami: Št. Martin 
na Teholici, St. Urh v Brezi, Št. Lamhert na Kadišah, Št. Rupert pri 
Celovfti, Št. Lips, Št. Juri v Timeniei, Šmihel ua gosposvelskem polji, 
St Peter in Pavel na Krnskem gradu. To so torej najstarejše crkve po 
Oorotanskem. Po Modestovej smrti so se poganski Slovenci dvakrat uprli 
faičanstvu, a Oetumar jih je ukrotil. 

3. Druga doba (str. 24 — 4<J). Tretji in najhujši boj pa se vname, 
ko omrje 1. 7f»9. Oetumar. Blagovestuiki solnograski pol>egnoli so vsi za 
I** let v Solnograd. Bavarec Thassilo zadušil je upor in postavil V al- 
fa o na za kneza. V spomin, da se je otela krščanska vera. ustanovil se 
je novi knez slovesno na Krnskem gradu in na vojvodskem prestolu. 
Tako 80 nastale znane šege in običaji, ki so se godili pri ustanavljanji 
gorotanskih knezov. V tem smislu razlaga pot^m pisatelj ovi napis ^ma 
»f eti veri" in pripoveduje slovesnost samo ; prir*a mu je Megiser. 

Zanimivo je, da nam je Jarnik pri tej priliki ohranil slovensko 
in nemško prisego, ktero so prisegali fevdniki koroških knezov. Glasi se : 
^Kako mene ie sadai naprei brano y sapouedano, tako 
hoihiu sturiti y vuse dope mesti, tako meni Bog po m os i 
^neta dina Maria Mate bosja y vuse Suetzi". Nemški: „Wie 
mir aiiietzo ftirgehalten worden, vnd ieh Zuethuen ]>eschaiden bin, dem 
will irh also treulich vnd gehorsambst nachkhombeu, alfs Wahr mir 
Cott holffe vnd alle Hejlligen, die gebenedaite Muetter Gottes Maria 
TDd alle liebe Heylligen". 

Tako se je še prisegalo v letih 1G37., 10r)7. 1711. Jarnik m6ni, 

i»je slovenski olirazec prisege prvoten, nemški pa iz slovenskega pre- 

I rtarljen. Iz kterega izvirnika pa je prejel Jarnik prisego, tega sam ne 

f po?f, in tudi nam ni bilo pri tukajšnjih pripomo^*kih možno tega do- 

' gnati. Zatorej opozarjamo naše zgodovinarje in starinoslovce, naj izvirnik 

poidejo. Jarnik trdi, oziraje se na jezik, da se mora prisega staviti med 

Xn. in XV. vek. 

Prvi letnik (1849) (časopisa ,,Archiv f. vaterl. Gesehichte u. Topo- 
grapbie", ki ga izdava zgo«lo vinsko društvo koroško, prinesel je na str. 
17 in d. ti-le članek: 



326 

Windtselie Lehenspflleht. 1637. Ans dem schrifti. Nachlasse 
(les verstorbenen Pfariers v. Moosburg, U. Jam i k. 

„Vi boste obMbili Iim persžgli tirna nay Suetl6stimii, najmozh- 
neschimu, imi nav mogozhnimu Eimschimu Zeseriu, tudi Vogžrskinm 
iuii Beiiiskiinu Kralu, Gospodu Gospodu — Ferdinandu temu tr^tiema 
Erzh^rzogu Vu Oosten-^iehi. Hžrzogu Vn Burgdndi, Vu Stei^rje, Vu Ko- 
rotinu, Yu Oraine, Vu Birtembergo, knesu vu Tir61i ino vu Gorizi. Na- 
sehimu gnadlouistiinu Gospiidu iuu nega Suetl6sti Erbam, Suest, ino 
Poch6ran bitti. To ])lagu inu diane katžru Vam, inu Vaschem Erbam 
]>ode possodeno od nega Zosdrsehe SuetMsti koliko krat pride sa schla- 
shiti, inu spet preieti, inn ako ui kaku satdjeno blagii siiedeste alli 
sprdschate, taistu uegoui Suetluste Isklsate, inu uidetsch sturiti, kaka 
6nimu Siiestimu, inu Pokornimu sehluschšbniko pnite suoiemu Gospodo 
sturiti se spodobi, inu on letu dopernesti je douschan. 

Nach Zusprechen Mit drey aufgerekhten Fingeren: Kako mene ie 
sadai naprei brano itd.*^ kakor na prejšnjej strani. 

Za tem sledi ista prisega z dostavkom: aliter magis Croatice. „Vi 
b6deste alli h6zhete prissezhi, timu nay Suetlostimu, nay mogozhnimii 
Znay mozhneiskimu Rimskinui Zesani, tudi Vogerskimu I Pemskimn 
kralu Gospodinu, Gospodinu Ferdinandu Erzherzogu Osterreisckimu, y 
Herzogu Burgunskimu, y Steyerskenui, y Korotansk^mu, y Kranskemo, 
naschinm premilouistimu Gospodu, y nieh Zesarskhi Suetlusti porodnim 
alli Firstnim Erbam, da hozhiete suest y pokoran bitti. Letu bli^o y 
dianie, kateru se sadai nam y naschim porodnim otrokam possodi, alli 
na possod isrozhi, skas nich Zesarsko suetlust, tuliku kuliku crat pride 
al se prigodi sa schiuschit, y supet priyeti, y akhu ui kadai khatem 
satayenu blagu sueste, ali isprasehete, tuistu nich Suetlusti iskasat y na- 
pouedat, kaku animn snestimn y Pokornimu slugam se spodobi, y use 
tuistu dopernesti, kar iedan suest poddan pruti Suoimu Gospodinu dolschan 
y oblubil sturiti, po daschelski nauadi y praudi vuoga isrozeinia, ali 
possedeniga blaga prauizi. Nachzusprechen wie beim windischen Eid". — 
Tudi na tem mestu ni skazano, kje so izvirniki, iz kterih je posnel 
Jarnik navedene prisege. 

Za Valhuna širilo se je kristjanstvo ; šestkrat so poslali blagovest- 
nike iz Solnograda: Hajmon-a, Reginbalda, dijakona Majorana, Du- 
pliter-a, Kor*ar-a, Erchenbert-a , Reginhar-a, Avgustin-a, Gundhar-a. 
Valhun f 788. 

4. Tretja doba (str. 47 — 57): Karol Vel. odstavi Bavarca Thassilo, 
in Gorotan pride v neposredno oblast Frankov. Karol se bojuje ugodno 
z Avari in podeli solnograškemu škofu Arnu, Vergilijevemu naslednika, 
metropolitanske pravice r*ez Pannonijo do izliva Drave v Donavo 1. 796. 
Papež Leo povzdigne ga v nadškofa. Karol je skrbel za pokristjanje^je 



327 

[ gOTotanskih in pannonskih pokrajin ; trikrat je poslal nad.^kofa Arna, da 
nisiija po njih sy. vero, da posvoi^nje niasliiko in crkve . da podiičuje 
^dstro. Amo je imenoval po povelji Karolovem Theodorieha gorotanskim 
JD pannonskim Škofom. Valhumi 1)ii je nastopnik Ing v o, ki je ^o imel 
mnogo opraviti s pogani, vzlasti z onimi, ki so stanovali po Coniiniji 
(t. j. Pannoniji). Pisatelj omenja pravljico o Ingvovem obedu. 

5. Sklep (str. 57 — 5l>): Karol razsodi v Aaehenn dne 14. junija 811 
prepir oglejskega patrijarha Urša z nadškofom solnograškim Arnom in 
doloi^i. naj liode Drava meja obema škofijama. 

6. Dodatek (str. (JO — 03) : Pisatelj dokazuje, da pomenja izraz e o n- 
finiura v listinah 8. in 9. veka sedeže pannonskih Slovencev. — 

Razprava je povsem posneta po najvažnejšej priei istih easov, ki jej 
je naslov „Anonymus de eonversi«>ne Hagoariorum et Carantanonim". 
Jarnikova zasluga pa je v ob^e ta. da je i)rvi porabil ovi spis in opozoril 
irfeni svet na njegovo važnost in vrednost v koroških razmerah. (Pri m. 
Krekove razne malenkosti v letošnjem Kresu na str. 55). O marsikterej 
toeki, ki se razpravlja v tem spisu, so zgodovinarji in starinoslovci sedaj 
drugačnih inislij. Dognano je na j»r.. da j*^ Jarnikovo razlaganje pre- 
stolnega napisa napačno. Prav tako se mu ni posrečilo, da verjetno do- 
kaie povstanek tako zanimivega slovesnega ustanavljanja gorotanskih 
kDeioT. A tu pa tam je gotovo pravo za<lel, razven tega pa podal dosta 
starinoslovske tvarine, kt^ra se v presojo priporo(>a našim zgodovinarjem ! 



Drobnosti. 

Ki^i{eva:i zgrodoTina slovenskega Sta^erja spisal Ivan Macun. V Gnidcii 
1883. Založil in na svetlo dal pisatelj. Str. VII. -|- 181 v 8". — Per tot di.scriinina 
nruiD jo vendar ta knjiga enkrat beli svet zagledala, in vesel je bode vsak rodoljubni 
merski Slovenec. G. pisatelj v predgovoru piše : „I)a po /naneni nat^elu : nil humani 
P^HlH-tuin, knjiga ima tudi kake liibice, da z druge strani ne je na svetlo stavljeno 
^«, kar služi slovenskemu Stajerju na slavo, ker mnogo je bilo zemljišča še le krčiti, 
^ Tse čuti pisatelj sam naj bolje". S tcuni besedanii je- g. pisatelj sam izjavil, da ne 
■ijtli, da bi . njegovo delo bilo dovršeno. Marsikaj bodo še drugi popn\vljali, a obilo 
luiiinivega gradiva je g. pisatelj z velikim trudom nabnil. Predložil je svojim rojakom 
*^ni duAnegH razvitka štajerskih Slovencev in ])oliazaI, da mali slovensk(>-štajerski narod 

• 

^ mnogo mož, kteri služijo njemu in znanosti na ^ast in slavo. Starejši in mlajši 
Noljnbi bodo spoznali marsikterega svojega urenega zemljalia, o kterem še dosle ni«^ 
'li^li niso. Starejše rodoljube bodo njihova slavna imena s ponosom, mlajše pa z na- 
'(io^-njpm navdajala. Črez poldrugo stotino mož, ki so se narodili na slovensko-šta- 

• 

J^kej zemlji in pisali ali v latinskem, nemškem ali slovenskeju jeziku, imenuje nam 
t pisatelj v svojej knjigi; res h'j)o število za narodič, ki ne bn>ji mnogo t^rez 
iOO.OUOdai. 



328 

Toliko za zdaj y priporočbo g. Macnnove ' knjige , ki je tiskana prav lično t 
graškej tiskacni ^Stjria''. Posvečena je najslamejšemu slorensko-štajerskemu rojaku 
in učenjaku g. dr. Francu Miklošiču kot malo vezilo za njegovo sedemdesetletnico. 

Cena knjigi Je 1 gld. Kdor jo po nakaznici naroči, naj denarjem dodi 5 noT. 
v ime poštnine. Denar se pošilja pod naslovom g. pisatelja v Gradec, Leonhard- 
gasse, 18. G. pisatelj ^ kteri je sam eden naših starejših in marljivih delavcev na na- 
rodnem polji in ki je mnogo koristnega spisal v nemškem, hrvatskem in slovensken 
jeziku, zaslužuje po vsej pravici, da mu vsak pošteni rodoljub pomaga stroške nositi 
zakaj na obogačenje in dobiček seveda slovenski pisatelj misliti ne sme. 

Davorin Trstenjak. 

Die Serben - ABsiedlangen in Stelermark und im Warasdiner Grenz-Oe- 
neralate von Prof. Dr. H. J. Bidermann. Separat-Abdruck aus den Mittheilungei 
des historischen Vereines XXXI. Heft 1883, Graz im Verlage des Verfassers. — Visoko« 
učeni, po svojih ethnografskih in dr2avnopravnih spisih slavno znani, Slovencem blagi 
naklonjeni vseučiliški professor, tunc temporis rektor graškega vseučilišča g. dr. Bider- 
mann, objavil je zopet novo historiško ethnografsko delo, v kterem razpravlja naselbioc 
Srbov na štajerskem in varaždiuskem k rajišniškem general atu. Svoja preiskavanja pod- 
pira s pisanimi dokazi, kt^re je z velikim trudom nabral iz raznih arhivov. Okoli 
sredine 16. stoletja so se vršile te naselbine, in sicer so srbski Uskoki dobili zemljišč 
v Veržejah , v Aichhofu blizu Ptuja, v vaseh : Skoki blizu Račja, v Ragozi hočke, v 
Srževici poniklauske, in v okolici hočke fare. Naselbine v teh krajih popriči^ejo pisani 
poročila, a veleučeni g. pisatelj je iz srbskih rodbinskih imen dokazal, da so se bili 
srbski Uskoki tudi na dnigih krajih jugoiztočnega Štajerja naselili. Kakor je vse, kai 
g. prof. Bidermann piše, temeljito in objektivno, tako tudi ta razprava, in ona bode 
gotovo štiijerske Slovence zanimala. Ako najdem potrebnega časa, bodem g. prof 
Bidermanna razpravo v posebnem sestavku dopolnjeval in še na marsikaj opozoril, kai 
je bistremu očesu slavnega pisatelja ušlo. Za zdaj pa se mu v imenu svojih rojakoi 
prav srčno zahvaljujem za zanimivi spis, kteri nam razjasnjuje marsiktere, do zdaj m 
razumljene ethnografske razmere prebivalcev slovenskega Štajerja. D. Trstenjak, 

Občna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko. Prvi del: Stari vek 
Dnigi popravljeni natis. V Ljubljani. Natisnila „Nai*odna tiskarna". 1883. Str. 133 v 8* 
Nove. 55. — To je druga, v vsakem ozini popravljena izdaja prvega dela občne zgo- 
dovine, ki ga je izdal g. pisatelj 1. 1871. Knjiga je namenjena nižjim razredom srednjil 
šol in bode v to svrho jako dobro služila. Cena temu delu je jako nizka, t«m bo\ 
pa je potreba, da g. pisatelja, ob enem založnika svojim knjigam, gmotno podpiramo 

§ala i satira od Abukazema. Cveska četvrta. U novom sadu 1883. Izdanj< 
knjižare Luke Jocič-a i druga. Str. 78 v 8**. Nove. 40. — To je četvrta knjižica 8a 
iu satir, ktere smo že v lanskem letniku svojega lista str. 495. bili čitateljem nazna 
nili. Tudi ta zvezek nam podaje več prav šaljivih stvarij in je vreden, da se čita. 

Hafinikove pesni. Med knjigami rajnega /upnika Jožefa Hašnika našel w 
je rokopis njegovih pesuij , kterih še mnogo ni bilo nikjer natisnenih. G. kaplai 
Podhostnik je rokopis poslal g. prof. Lovcu v Ljubljano, kakor se nam iz Šentjniji 
ob južnej železnici poroča. Upamo, da nas bode g. prof. Leveč seznanil s sodriajen 
in vrednostjo literarne zapuščine Hašuikove. Z>, T. 

t JarneJ Levičnik, Dne 9. maja zatisnol je oči edini še živeči sodelave« 
^Kranjske čbelice", Jarnej Levičnik, upokojeni dekan v Št. Mohorji v Ziljskej dolini 
Rodil se je 18. avg. L 1808. v Železnikih na Kranjskem. Lahka mu žemljica! 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list 



Leto III. 



T CeloTd, 1. Julija 188S. 



^tev. 7, 



Luteranci. 

Historičen roniiin. Spisal Anton Koder. 

(Daljo.) 

Sedemnajsto poglavje. 

Odbijo ura l>olnoc^i, 
Po starem gra(iu vso žo spi; 
Uči knozova lo se no spi, 
Prj nji se svetla luč gori. 

Narodna, 

Otopra? pozna noc je umirila živahno življonjo v Strmolu. Li* ob 
goidu na višini proti vzhodu Tnila s« je hoja potem in sum ter trkanje 
s kladivi in tedanje; kajti ondi so postavljali grajski hlapci vislice za 
obsojenega Avniča. In ko so se vrnoli smeje in razj(ovarjaj6e tndi po- 
slednji, bila je na grajskem dvorišči edina živa stvar stražnik, ki je oh 
oknu po<lzemeljske jer^e gori in doli hodil. Težko okovano helehardo i»o- 
kladal je z rame na ramo, po mesecnej senci na zidu pa zaznamoval in 
računi], koJiko časa mu je še stražiti. da ga odreši drng tovariš. 

Nocojšnja straža v gradu ni hila takova kot sicer, ko je stražnik 
lahko sedel na kamen ob zidu, orožje k steni prislonil, malo zakimal in 
»dremal ter tudi prijetno posanjal, ce se mn je zljnbilo; kajti grajšcak 
••^m je noe6j stražo zamenjaval, pregledal jcmm) in zaklep ter zažugal 
^'•^kemu s smrtjo, ce uide jetnik. Povrh pa je še bil grajšcak sin(»ci 
slalie volje. Culi so ga, kako je grozil edinej hčeri, in voz je bil že na 
•Ivoriš^i pripravljen, ki jo odpelje jutre na vse zgodaj nekam daleč, in 
luhee ne ve kako dolgo preč. 

Ob enej po polnoči zamenjavala se je v tretje straža. Mladega in 

kolikor se je moglo v mesečini soditi, lepo rastenega hlapca pripeljal je 

sam grajšcak tja. Zabičeval mu je enako njegovim prednikom čuvajeve 

dolžnosti, men^č, da je proti jutru najbolj nevaren čas, ker tedaj rad 

zaspanec posili človeka in slabost mu jemlje b(»denje. 

23 



330 

Govoril ni novi stražnik, a stal je kakor stena pred grajsčakom, 

kakor da bi hotel reči : ^Postava kaže dovolj, da sem zanesljiv in na pravem 

. mestu." Vendar grajJ^čak ni l)il enakih mislij. Premalo nm je imponirala 

mlada stražnikova postava; po hoji in po noši orožja sodil je, da po- 

trel)uje lepi mladic najveeje kontrole. 

Zaraditega je odšel sicer grajščak po navadnem potu v grad, a p<> 
nasprotnej strani se je zopet tiho in skrivaje vrnol ter se skril za oglom, 
tako da je mogel na tanko opazovati mladega stražnika. Dolgo časa je 
slonel ondi grajščak in žal mu je že skoro tega bilo. Hotel se je ie 
vrnoti; kajti ponosno korakajčč ob zidu gori in doli, zrl je neprenehoma 
stražnik v omreženo lino. A bas ko je mislil oditi, zapazil je, da je 
postul hlapec, poslušal pot6m in se oziral, ali ga nikdo ne vidi. In ko je 
bilo mirno vse, prislonil je k zidu orožje, pot6m legel na treliuh in skoai 
omrež<^no okno tri pota zapored polglasno zaklicali „Avnič, pripravi se, 
jaz te rešim!"* 

Takoj \)oi6m je stražnik izginol v gradu in hitel po stopnicah k 
vratom podzemeljske ječe. Lastnim očem ni veroval grajščak, ko je gledal 
n(»zvestolM) svojega hlapca. V jezi zgral)i tukoj hlapčevo helebardo ob 
zidu in steče za njim v grad. Kmalu potem pa se je čul krik in nemir, 
ki je vzdramil grajsko družino. Grajščak sam je vlekel mladega straž* 
nika za lase v dvorano k sodbi za njegovo nezvestobo. Viharna je mo- 
rala Ititi ta sodba in zastonj vse opravičevanje; kajti culo se je na dvo-. 
rišči», kako divjii grajščak po dvorani. A hipoma utihne nemir. 

Hlapci pa, ki so pri zaklenenih durih poslušali skrivno sodiM) svo- 
jega videznega tovariša, razumeli niso drugega, kot besede: „Re8 je torej, 
da si zapeljana tudi ti in da si n»šila Knaflja ter hotela oj^rostiti 5e 
obsojenega tovariša!" "^ 

Jok, n<»žcn in mil. odgovarjal je tem klicem. Po njem so spoznali 
hlapci grajsko hčer Lavro v podobi zasačenega mladega stražnika. 

Kake tri ure pozn(»je, ko se je jelo komaj ruditi na vzho<ln nebi, 
nastane zop<»t šum in tekanje po gnidu. Kmalu se (tdpre grajska jete, 
in ol)oro/cni hlapci sprejm6 v svojo sredo mladega Avniča. Dvajezde^A 
v črnih plaščih nad oklepi in z zaprtima vizirjema jezdita v prvej vrsti 
in poleg obsojenca krvnik z golim mečem, opravljen v rudečo obleko. 
Žalostna je liila ta procesija, ki se je vila iz grajskega dvorišču na viSino 
ob gozdu. Obstala pa je ondi, kjer je )»il hrastov hlod v zemljo postavljen. 

A v istem času je stala na grajskem dvorišči naprežeua kočija. 
Mlada gospica Lavra pride z ol>jokanimi očmi poleg grajščiika iz grad6 
in se vsede v pripravljeni voz. Ko je zavila potem kočija iz grajskega 
ozemlja na cesto, ki je vodila proti vzhodu, ozre se še enkrat ženski 
obraz iz kočije na grajsko višino, a ondi vidi na veliko svojo žalost, da 
je že Avniča zadela — smrtna kazen! 



3S1 






Osemnajsto pogUTjo. 

NiiM-suI Jdi k stolu jest in pit. 

Zvi*šiti hoče mu ftr (ii'!u*s vsi\ 

Kar je potrebno, to v«*ruj mi tvnliio, 

Slovfiiski sosoil! 

Tutfomer. 

Na pokopališi^i v Podgorji Itila sta izkopana v (Mh*in tednu dva 
skrivna luterauska groba. V prvem ji^ porival ul»iti Knafljev izdajalec 
Goricek, v drugem y Strmolu oheseni Avnir, eegar (niplo so luleranci 
nefer ukradli raz Tislic, a v prihodnjej nori so ga skrivaje on<li zagrelili 
tergroh s kamenjem zakrili, da nihee ih» oskruni poeivališra slavnemu možu. 

Sedem dnij pozneje slavili so spomin teli mrtvecev njihovi prijatelji 
pri inanem Hohku v Podgorji. Ta mrtvaška sedmina hila je prav za 
prav tudi ohčni zl)or vseh zastopnikov luteranstva na (iorenjskem. 

Trditi moramo, da je l»il žalosten in precrej ol)Uj)en položaj posled- 
njih po zadnjih dogodhah. Rokavec j(» živel v Nemčiji , Knalelj je bil 
tnili odšel na Nemško posvetovat se z ondotnimi pos)>ešcvaIci krivoviMstva 
Di Sloveuskem, goreči Avnic je počival v ^robu in tudi (Jorička, najbolj 
popiniDega agitatorja za versko stvar, ni Idlo v<»č. Povrh je pritiskala 
I!^p08ka tem bolj od dne do dne krivoverce: Kamniški sodnik Krannu* je 
pridohii v mestnem pisarji Naglici izvrstnega pomočnika. Tboj Cer- 
Ujanskega župnika, obsodl»a Avničeva plašila je vedno bolj skrivne somiš- 
INike. Ljubljanski škof Urban Tekstor si je pridobil velike* privilt»gije 
tt postopanje proti lutenineem. Njegov korar in glavni „commissarius 
^formationis" Hreji pa je l)il znan zaradi osebne energije in ostrosti. 
Krivovereem je bilo osobito izvrstnega zastopnika in voditelja potreba v 
im žalostnem položaji. A kje dobiti namestnika Knatlju? Duhovna 
H)nušljenika ni bilo na daleč okrog, ])riprosti možje pa so imeli prennilo 
wnike in osebnih izkušenj za težavno vodstvo tukajšnjega lut<'ranstva. 
kleremu je jela skoro vsa dežela stopati na )»ett\ 

Knafelj je sicer imenoval odhajajoč kovača (logalo svojim namest- 
oikom, a poslednji je bil v Kamniškej okolici ])remalo p<»znan. lu baš 
T tem okraji bilo je stroge organizacij«* potreba ter neomahljivosti in 
laupanja y lastno moč. 

Pridigarica Katarina Stobe. ki je imela tu vso moč in upliv v svojih 
rokah, povabila je torej ob priliki mrtvaške sedmine vse znamenitejše 
somiHlJenike y Podgorje, kjer l»i se naj določilo, kdo ima začasno voditi 
lut-eraustvo. Za ta važni shod bila je določena kakor vi^čkrat poprej 
Bobkova hiša že zaradi tega, ker je stala na samoti konec vasi, kar je 
omogočilo iii zlajsalo stražo proti nenadnemu najunUi birič<*v Kamniškega 
.sodnika. 



332 

Mračiti se je jelo na dan mrtvaSke sedmine, ko je sprejemal dolgo- 
peti, suhi Bobek svoje imenitne goste. Golorok in v rudecT^em brez- 
rokavniku prii^akoval jih je na pragu svoje pol zidane, pol lesene hiše. 
Za vsakega posel)ej imel je kakov smešen ali resen pozdrav, ki se je 
ravnal po individualnosti posameznega prišleea. Katarini Stobejki poljubil 
je Bobek eel6 v posebnej ponižnosti roko in jej odkazal prvo mesto na 
naslonja(^i za hrastovo mizo. Kovaču Gogali iz Kranja pa je napravil 
poklon, da bi bil kmalu z nosom v koleno trčil. Tudi Jurja Kriškaija, 
Urbana Kosa in Simona Voglarja sprejel je nepopisljivo prijazno ter na- 
mežikal vsakemu posebej, kakor češ : Lepo je, da ste tudi Vi tukaj. 

Stoprav v pozno noč pričela se je pojedina, in vrč rumenega do- 
lenca jel se je vrstiti od gosta do gosta. Starodavna slovanska navada 
je bila, da so se popevale na grobu umrlih sedem dnij zapored otožne 
pesni in se pripovedovale povesti iz njihovega življenja in o njihovih iz- 
vrstnih lastnostih. Tudi noc6j so po končanem obedu govorili o mrtvem 
Goričku in Avniči. Lepa pridigarica Stobe pričela je venec povestij s 
sledečimi besedami : 

„Sinoči se mi je sanjalo, da sem bila v Strmolu. Veš, kje je 
Strmol, ti Juri Kriškar in ti kovač Gogala?" 

Pogledata se nagovorjena možaka nekako začudjena ter odvrneta: 
,,Kaj bi ne vedela, a čemu vprašaš to?" 

Stobejka nadaljuje potem, kakor da bi ne bila cula poslednjih besed : 

„Videla sem v sanjah lepo belo golobico. A pritepel se je sim ii 
Kranja lisjak in zaljubil se je v grajsko golobico, da je pozabil mladičev 
v lastnem l)rlogu iu popolno zatajil svojo lisičjo nrav. In ko so napravili 
njegovi znanci lisjaki na svojega n<»zvestega tovariša lov, kakoršnega je 
zaslužil, prestrigla sta zopet dva izmed njih to namero. Gledala sem ja 
v sanjah, kako sta se priplazihi v noči skrivaje v gi*ad in zapustila v 
boji za nezvestega prijatelja ostale tovariše, izmed kterih je bil eden 
iilut, drugi pa mu je zvonil z lastnim telesom med zemljo in nel>oiii 
k pogrebu." 

Izgovorivši pa je povzdignola vrč z vinom rek6č : 

„Ker so se moje sanje že tolikokrat uresničile, napijem na zdravje 
zvestih prijateljev in na pogin onih, kteri jih zapuščajo v nesreči!" 

S povzdignenim glasom končala je pridigarica svojo napitnico, vendar 
jej ni sledilo ono navdušenje med poslušalci, kot je bila sicer navada. 

Zbledel je vzlasii i>ri zadnjih besedah kovač Gogala. In slabot^^n 
l)ivec na njegovej strani, črevljarček Kriškar, grizel je v zadregi nohte na 
svojih prstih, kakor da bi bili medeni, in pod mizo je suval z nogo svo- 
jega tovariša. 

Kakor da bi l)il kovač razumel to skrivno znamenje, vstal je takoj, 
z žulavo roko si lase pogladil in potem je govoril s krepkim glasom: 



333 

^Jaz imam dobro spanje in sanjalo se mi se ni nikdar v svojem 
življenji. A bil sem nekdaj v resniei z glavo in nogami v Kamnikn na 
Sntni. Stobejka, veš, kje je Šiitna? Videl sem ondi na svojih lastne 
oči, kako je postopala lepa, mlada vdova za mlajšim gospodom, kakor je 
sama. Kakor podlasica za pii^čanci dirjala ji^ od stopinje do stopinje za 
njim. In ko se je mladi mož ni mogel ubraniti vee, d<»jala je: Pustiva 
TtTO oc«»tov in imejva se rada! Pomislila pa ni. ali bode sreeen njen 
Ijoblmec z njeno ponudbo ; kajti ženska lepota je pravijo kakor er(^šnji»vo 
cvetje, ktero že prvi dan odnese mali veter, ona mošk«'ga pa j(» podobna 
hrastovemu, ki ne diši in ne vabi, a baš zaradi t(»ga hrani si* v pozn(»j 
dobi krepke korenine in mlado življenji*. In ker je v resniei mladi mož 
ljubil pozneje bolj svoje nove verske ideje kot ostarelo ljubico, i)ris('gla 
mu je poslednja maščevanje in prodala bi ga bila, ko bi st» bilo dalo, 
tt trideset iškarijotskih srebernjakov." 

Tiho je bila družba med Gogalovim govorom. Na čelu društvene 
predsednice pa se je vrstila rudeea in bela barva, in potne kapljiee so 
lerie iz njega. In v resnici, med 'družbo se je pripravljalo nenadoma 
nekaj takega kakor huda ura ; kajti goreči pogledi posameznih so se že 
kresali in užigali kakor bliski, in skrivno mrmranje* culo s(» je kakor 
oddaljeni grom sem ter tja od raznih stranij. 

Postrežni in izgovorni Bobek je baje čutil v svojih dolgih, suhih 

nogah bližnji vihar. Zaraditega je skušal s sladkimi in pomirljivimi be- 

J^edami pregnati temne oblake. Delal je poklone na vse strani in o 

vremenu je napeljal govorico. Hvalil je vinsko kapljico Stobejkino ter 

izi^rstne žreblje iz Gogalove kovačniee. A ko je zapazil v svojo žalost. 

da je nocAj vsa njegova govorniška umetnost brez posebnega upliva in 

Teljave pri i-azgretih glavah, jel je pripovedovati tudi sledeče lastne sanje: 

^Poslušajte me," rekel je BolK»k. „Ce sem tudi knwi in ne kdo 

ina kako učen. vendar se mi je v sanjah pritaknolo tudi nekaj posebnega. 

Fest^ v nebesih sem bil, se mi je sanjalo, in ondi sem obiskal našega 

.sretca Martina Lutra. Vesel je bil starček, ko m(^ je zagledal, da je 

takoj raz svojega zlatega sedeža meni nasproti pritekel, saj vedel je, da 

sem iz Podgorja crkovnik njegovej skrivnej crkvi. 

„Lei)0 je, da si prišel,"* je dejal. „Prav j(»," je digal. „l'a slabo 
se obnašate gorenjski luteranci," je dejal, „tako da bi vas s palico po- 
tipal," je dejal. 

^Prepirate se zaradi mesene ljubezni rajši kot zaradi verske/ je 
dejal. ^Zaradi tega ste prijatelja (iorička ul>ili in Avniča pustili obesiti 
na kol. Knafelj in Rokavec pa sta jo kakor tihotapca pohrisala v noči 
na Nemško, kakor da bi jima bili podplat je goreli pod nogami," je dejal 
Luter, ko sva se po nebesih sprehajala. 



334 

„T)of»n»ga in zanesljivega iiainestnika potrebujem zdaj, kakor se kaže 
uumI Slovenci. A jaz te ljudi premalo poznam," je dejal. „Svetuj mi 
ti!'' pravi. „Ti si iz Podgorja/ pravi, „in ondi mrliče pokopavaš in 
imeniten si ondi kakor denar," pi^avi. 

^Mojster moj in moj gospod!" dejal sem potčm jaz. „Kako bi 
shr/.il tel)i, ker sem kim^t in neueen? A kar mi zapoveš^ storil bodem. 
(''e je v mojej moei." 

„Tri vprašanja ti bodem dal Bobek." pravi zopet Luter nat6. „Kaz- 
glasi jih v javnej družbi! In kdor jih ugoni, isti naj bode vaš gospod in 
moj namestnik ondi," povzam«* zopet Luter l>esedo. 

„K(lo je zakrivil prvi prepir na svetu?" vpraša zdaj Bobek zbrane 
tovariše. 

Dolgo ugii)ljejo okoli sedeči in se prepirajo o tem, a pridigarica 
Stobe naznani slovesno potem, da Ka;jn, ki je zaradi dima, ki nima no- 
bene vtdjave, svojega brata Abela ubil. 

Vsi pritrjujejo tej modri razsodbi, le sajasti Gogala odkimuje in 
pravi smejž se: 

„To je laž. Eva je bila, naša prva mati. Zakaj zaradi nje je 
moral cel6 stvarnik spečemu Adamu rebro vzeti, da je iz njega ženo 
stvaril, ki se je pot^m z mož(»m zaradi enega samega jabelka lasala in 
prepirala, da je bil jok in stok." 

„Tako je." oglasi se zopet Bobek in ploska umnenm kovaču, rekčč: 
„Ti si pravo pogodil." 

„Kdo je bil pa prvi kovač na svetu?" vpraša potoni zopet Bobek 
vesel, da se mu je tako posrečila prva uganjka. 

Zopet so se trudili in ugibali poslušalci na vse mogoče načine; 
kajti vsak bi l)il rad Lutrov namestnik med Slovenci. Bobek pa ni bil 
z nobenim odgovorom zadovoljen. 

Pridigarica Stob(vjka je menila, da Noe, ki je prvo barko iztesal in 
gotovo tudi žre])lje in železnino potreboval za njo. 

Gogala pa se je odrezal, da prvi kovač ni moški bil, temveč pravcata 
ženska. Zakaj povsodi se b(?re, da je ona dobila moža v svoje klešSe 
trr ga stiskala in ščipala tako dolgo z njimi, da ga je zakovala nap6sled 
v svoje grešne zanjk(», ki so morale biti najmanj iz železa ali jekla, sicer 
bi jih bil mož gotovo raztrgal in jej utekel." 

Smejali so se pri tem odgovoru pivci, da so se držali za trelmhe, 
in Bobek je slovesno priznal, da je bil v resnici ženska prvi kovač. 

„Še eno vprašanje mi je naročil Luter," nadaljuje Bobek, „in to je 
najimenitnejše." 

„Zakaj si je Eva po grehu baš iz figovega peija naredila obleko?" 

Urno vzklikne potem zopet Stobe in z njo še več tovarišev: „Za- 
raditega, ker so figova drevesa obdarjena z največjimi listi." 



335 

„To ni nič", ugovarja rosni Gogala. „Jaz pravim iz sladkosnodostva 
in neT0šljiT08ti, ker ni ona hotela, iz raja izpodjena, pustiti oudi naj- 
boljšega drevesa v njegovej lepoti. In tako je se dandanes. Vse slad- 
kosti na sveta mora imeti ženska in zmožna je, da bi zaradi enega sa- 
mega figovega peresa izdala — svojega prijatelja!'' 

Smejali so se pivci tem besedam. Stobe pa je zapazila stoprav 
zdaj, kam merijo nganjke in šale tovari^^ev. Zbledela je v obraz in nekako 
divje so odsevale iyene črne, lepe oči izpod visokega čela. S pridigarico 
vred bilo je razžaljenih tudi precejšnje število Kamniških mostjanov in 
kmetov iz obližja, ki bi bili šli, ako bi bilo treba, v ogenj in vodo za 
Stobejko. Tudi Bobek se je potnhnol kakor jež, kedar ga pes obhija, 
ko je čutil, da je s svojimi šaljivimi sanjami stoprav pouzročil srd in 
nevoljo med nasprotnimi si tovariši, ne pa da bi 1)il vzbudil veselje in 
dobro voljo med njimi. 

^Prijatelji," povzdignol je potem svoj glas. „Ne kavsajmo se kakor 

piščeta za proseno zrno. Vsi smo dobri Lutrovi prijatelji in vsi l)i bili 

radi njegovi namestniki na zemlji, a to ne gre. Prvič l)i že vsakemu 

posebej takove lepe Katrice manjkalo, kakor je bila Lutrova, ko bi tudi 

naš vodja postal ali veliki pastor, drugič smo pa mi Kamničanje 

posebno trde in trmaste glave. Ko bi postavim stvarnik kranjsko Kokro 

v lino izpremenil, trdili bi mi, da je naša Bistrica nebeška pijača v 

primeri z njo, in zakleli bi se, da je Bergantova gora trikrat višja od 

svetega Josta." 

Poslednje besedo so bile povod, da se je v resnici jelo razgovarjati 
poWm o razdeljenji novovorstva na Gorenjskem v dva razna tabora; kajti 
fu del je zahteval, naj se izvoli Gogala za namestnika Knafljevega, drugi 
pa je hotel Stobejko za svojega voditelja. Nekteri so imeli cel6 v mislih, 
združiti poslednja dva v zakonski par, a prepričali so se po današnjih do- 
Ffipih, da je to nemogoče. Še 1(» proti jutru razšcd se je luteranski zl)or 
v Podgorji, dualizem .pa, ki je l)il ondi stvarjen, im<d je imenitne na- 
sledke v razvitku krivoverstva na Gorenjskem. 

Devetnajsto poglavje. 

„1)och dieso liielteii iiii ihreni lrrwa1in test und 
schicktcn eine Deputation an doii erzlu'i*zoglichou 
Hof nach Gnitz. Sie besrhw(»i'eii sich iiber die Vor- 
breniiunj: ihrer zur Ehre Oottfs nach rouiisrh- 
katholischtT Kirchenordiiung erbaiiteii Kirchoii iind 
verwahreii sich dagi^gen". 

IJimitz Geschichte der Eeformation. 

Oudno je, da med tem ko ni bilo na Slovenskem skoro niti večjo, 
vasi ne gradu, kamer bi se ne lulo skrivaje ali javno vselilo luleranstvo, 



336 

so ostali vendar moški in ženski samostani pri nas popolno versko ne- 
okuženi. To je morda manj pripisovati na rarnn j^obožnosti tedanjih 
menihov in nun kakor j»ravilu. da edina lutrova vera ne pozna samo- 
stanov in se odloeno protivi vsakemu oklepu osebne svobode v korist 
verske ideje. Klausura in glavna načela samostanskega življenja: po- 
koršeina, devištvo in vedna revšeina, protivijo se že po prineipu vsakej 
samostalnosti in misli na i)rekucijo. Na podlagi teh dobro premišljenih 
in važnih pogojev stvarili so razni možje samostane, in katoliška erkev 
je imela v njih vedno in povsod ne^mahljive zaščitnike, ob kterih so se 
ubijali krivoverski navali. 

Naravno je tedaj, da so zaslovtdi l)aš ob verskih prekucijah samo- 
stani ; kajti v njih so iskale mnoge najbolj imenitne družine svojim ue- 
dorastlim otrokom zavetja in v samostanskih učilnicah Idla je mladina 
varna svobodomiselnega duha in novoverskega strupa. Povrh je poveličaVala 
ime samostanov tudi občna navada, da se je posvečevalo v tedanjih 
vekih nmogo imenitnih plemenitašev redovnemu življenju, morda ne samo 
iz pobožnosti, temveč tudi ker so navadno v kratkem času dospeli po 
tem potu do najvišjih duhovskih častij, ktere so jim pripomogle tudi do 
velikanskega upliva v svetovnem življenji in v državnej politiki. 

Izmed najimenitnejših samostanskih redov v tedanjem veku bil je 
pač oni Dominikancev. Zaradi tega se je razširil tudi z nepopisljivo hi- 
trostjo skoro po vsej Kvropi. (Tstanovljen je bil od svetega Dominika de 
Guzman (1215) in njegov glavni nalog bil je proti krivoverstvu.. Papež 
Gregor mu je izročil leta 1232. cel6 najimenitnejši posel verske inqui8icije. 

Tudi na Slovenskem je našlo krivoverstvo v tem samostanskem 
redu veliko oviro; kajti kranjska dežela imela je tedaj razven t Ljub- 
ljani še dva druga moška in dva ženska samostana. Med posledi^ima 
pa je znamenit v našej povesti osobito oni ^KlarisBinaric** v Mekinjah 
pri Kamniku. 

Najbolj uspešen je bil boj teh samostanov proti luteranstvu v tem, 
da so zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj imenitne krivoverce ter 
jih naznanjali višjej duhovskej in deželskej gosposki, in pa da so ustanav- 
ljali učilnice, v ktere so vabili posebno mladino iz višjih stanov, in po 
njej so uplivali potem Jieposredno tudi na roditelje. 

Stoprav zdaj razumemo torej, da je kočija, ki seje pripeljala zadnej 
osodepolno jutro iz Strmolskega dvorišča, drdrala po cesti proti Kamniku 
in po mestncMH tlaku na ravnost proti Mekinjam. Ondi se je ustavila 
pred samostanskimi vrati, in iz nje je stopila rumenolasa mlada deklica 
ter izginola potem v mračnem zidovji. 

S tem dnevom se je zasukalo tudi življenje Strmolske Lavre v čisto 
nov tir: kajti ona je l)ila ta rumenolasa tujka na samostanskej porti, in 
za njo se je zaprla poslednja. 



337 

Zadnje dogodbe so sploh prirale, da so zatonoli lepi dnovi krivo- 
ferstvn na Slovenskem in da hode iztrel)ljeno in zatrlo v kratkem po 
na^protnej sili. Tudi okolišr*ina, da je umrl haš v istem easn ljubljanski 
škof Urban Tekstor, ki je bil sicer izvrsten pridigar , a v dejanji pre- 
malo energičen proti luteranstvu, ni bila na korist krivovercem. 

Novoizvoljeni škof bil je namreč dosedanji /<eb>zni tajnik in korar 
Hren, ki je že doslej o mnogih priložnostih pokazal, da ce k<lo je le on 
zninžen stopiti na glavo strupenej kači krivoverstva in izrnvati Ijuliko 
vsejano med pšenico naukov svete crkve. 

Zgodovina trdi, da je bil v resnici škof Hren naj1)olj zmožen in 
npliven sovražnik in preganjalec luterancev, in osobito zaraditega ko- 
ristil je svojej crkvi neizmerno, ker je začel majali visoke in najvišje 
nasprotne glave, dobro ved(>č, da če so podjarmljene one, udii se pri- 
prosto ljudstvo samo od sebe. 

Trkal je škof Hren najprvo na vrata plemenilašev po gradeh na 

Slovenskem, opiraje se na svoj osebni upliv in prijaznost deželne vlade. 

V kratkem času je pripeljal mnogo izgubljenih ovčic vsaj videzno crkvi 

naiaj, še več pa jih je primoral, da so s«^ izselili iz domovine ter si 

iskali navadno na Nemškeiu varstva in novega doma. 

Med poslednjimi nam je vzlasti omeniti grajščaka barona Pavla iz 
Brda poleg Kranja, ki je moral bežati skrivajo in v noči na Bavarsko. 
Zakaj Hren je dokazal gosposki, da je v zvezi s pregnanim KnaHjem in 
njegov najimenitnejši začasni namestnik v domovini. Knaka osoda je 
dohitela grajščaka na Križi poleg Kamnika, ker je javno nasprotoval de- 
Wniin verskim postavam, tako da je sezidal celo lastno luteransko ka- 
pelo, kamer so zahajali njegovi somišljeniki k služhi božjej. In bas o 
^j kapeli pripoveduje zgodovinar, da je ona postala znamenita zaradi 
tega, ker jo je ukazal škof Hren neko nedeljo vpričo tisočernega ljudstva 
in najvišjil) posvetnih oblastnij razstreliti v zrak. Od daleč in blizu so 
'>ije prihiteli gledalci k tej redkej katoliškej slovesnosti. Oni pa, ki niso 
Jroeli časa in priložnosti priti na Križ, zrli so z visokih krajev in gora. 
Ka Smarnej gori bilo je neki vse natlačeno gledalc(»v. kako liodo pršeli 
*<>si hudičevega poslopja gromeč na vse svetovne strani. 

Takova dejanja kažejo jasno, da je bil škof Hren pravi strah krivo- 
vercem in da jim je bilo o njegovem pastiiovanji zabranjeno najmanjše 
J*vno postopanje. Koliko pa se je posrečilo Hrenu zatn^ti skrivno de- 
lovanje slovenskih luterancev. pokazala boda sledeča poglavja. 

(Dalje pride.) 



338 



Pesni dekličje ljubezni. 

8. Klike mdjc mlade sreče • . • 



OHiiia sama scui ostala 
Pa zato no bom jokala 
»Saj v zelen j i proste trate 
Lahko siinjam sanje zlate. 

Slike moje mlade sreee, 
Slike oli! lej>6 blesteče 
V mnogem in prekrasnem bi*6ji 
Kažejo se duši moji! 



Oj mladenke, oj družice 
Zveste meni ve sestrice 
Pač le|)0 ste ])rej rajale 
Pač lepo se rado vale! 

Lei)i^e pa so slike to mi, 
Ki motn jih zdaj srce mi 
Krasno bolj kot ve druže se 
Krasno bolj kot ve vrste se! 



9. Srce, srce le je bilo • • • 



Božji svit po tleh cvetočih 
Plava v žarkih igrajočih 
In spomladi nežne priče 
Glasno on v življenje kliče. 

K meni glej! v priprosto sobo 
Prej razsipal je svetlobo: 
„Vse sem klical, vse sem vabil 
Tebe tudi nisem zabil! 



Pojdi, i)ojdi v kras vzbujeni 
V cvet spomladni, v gozd zeleni 
Vse ljubezen tam šep^če — 
Pojdi, pojdi gledat sreče!" . . . 

Oula to sem šepetanje 
In sanjala le])e sanje . . . 
Solnčice jui ni vabilo: 
Srce, srce le je bilo! . . . 



10. Urno, urno mu nasproti! • • • 



Mimo vrta med cvetovi 
Potok tčče v sili novi, 
Sladko, sladko brez nehanja 
Tu pri njem srce mi sanja! 

Naj le teče, naj le tčče, 
Vmes j>a naj lepo cepeče, 
Naj po svoje me [»ozdravlja 
Ko od mene se poslavlja! 



Čuj kiiko §umi i*azl6čno, 
Ouj kako doni mogočno: 
„To ti dekle bom povedal — 
Njega sem popreje gledal! 

K tebi on mladeneč zvesti 
Som hiti po gladkej cesti 
In ljubezen, mlada deva 
Krasno njemu z lica seva!'^ . 



Jaz ]>a zrem in zrem po cesti 
Kje je moj mladeneč zvesti 

Tam, da, tam mi gre po poti 

Urno, urno mu nasproti! 



6 - 



33y 



Milko Vogrin. 

Nuvtfla. Spisal (\\\ Stijjan. 

» 

(Dulje.) 

Vil. 

v rlovešktMii življenji s*« Trcstokrat prij^odi , da s(* iH^iuiiloina piv- 
(Ttajo uasi nameni. Z<iaj se nameri ta dogodek, zdaj se pn{MMi ono na- 
kljueje ter nas prisili, da izpremmimo svoje dejanj«'. Tako je tndi ne- 
sreča, ki je zadela Kiharda, predrujfaeila Vogrinov naert. Ta nei)rieakovana 
nezgoda je na enkrat priklenola Milka k prijateljevej postelji. Nas rojak 
je posUl vsied nje dobrotnik in tolažba Skenovskej obitelji. 

Vogrin in dr. Sirnik sta čuvala noe in dan pri Kihardu. Stanje 
Ijolnikovo bilo je zar^s jako nevarno. Zdravnik dr. iSirnik moral je eelo 
prepovedati, da ne sme nikdo k liihardu razven Vogrina. Tudi mati in 
sestra ga niste smeli obiskavati. Nujna potreba pa je tudi bila, da se 
je pazilo na to mlado življenje: kajti bolnik je bil s prva v smrtnej ne- 
Timosti. 

Vogrin je bil sinoei Kiharda na pol mrtvega potegnol iz jezera. 
Strah je bil mladenea tako prevzel, da so ga jele i)lavajoeega zapuseati 
telesne nioei. Cel6 je že bil obnemogel, in ko ga Vogrin, potegnovši iz 
Tode, položi v c^oln, obležal j<^ kakor mrtev v njem. Se le doma, ko ga 
je jel dr. Simik drgati po životu, priš<?l je k zavesti, a jo zopet kmalu 
iigubil. Povrh se je še bil prehladil, in vročica ga je liudo mueila. 
Pred oemi se mu je temnilo in vse kar vrtelo v glavi. To pa je bilo 
slilio znamenje. Le najveeja skrb in opreznost zdravniška rešila ga je 
T kratkem smrtne nevarnosti. 

Bilo je že v torek popoldne, a bolezen se še ni obrnola na l)oljše. 
Vogrinu je prihajalo ob tem tesno pri srci; zakaj strah ga je bilo, da 
utegne izgubiti svojega mladega prijatelja. Zatorej jiopraša dr. Sirnika, 
ko se je ta vrnol ob štirih popoldne k l)olniku, kako sodi on zilaj o Jii- 
hardovej l>olezui. 

„Veš kaj, moj dragi Vogrin, zdaj nimam vee strahu, i^releklo noč 
je liolnik že mirno počival in tudi po dnevu je danes že mnogo spaval, 
a to je najboljše znamenje.*^ 

Pri teh besedah pa se vztlrami Kihard in j)ogleda svoja prijatelja. 
Njegovo ok6 je bilo čisto, čelo se mu je razvedrilo, na lici pa se je ž(^ 
kazala barva, ki obeta, da se bolnik kmalu zop(>t okrepča. In od tega 
»•asa je Biharda vidno boljše postajalo. Vr(K*inska bob»zen ga je ojMistila, 
in dragi dan. v sredo, čutil seje že precej krepkega. Od danes naprej pa 
so mu stregle le mati in Olga, a dr. Sirnik je le še včasih k njemu prihajal. 



340 

Gospa Skenovska bila jo v strašnem strahu ter si ni vedela 
magati, ko je ležal njen Kihanl holan v nezavesti. Vsak dan je s te 
srcem pričakovala, kaj jig bodi? poročal zdravnik. Lahko si torej misl 
kakšno veselje je navdajalo materino srce, ko jej v torek pope 
dr. Sirnik naznani, da je vsa nevarnost pri kraji. 

„Hvala Vama, gospod doktor in gospod Vogrin, da sta se 
trudila za mojega sina," jame zdaj skrbna mati. „Le Vama se imaii; 
hvaliti, da še živi moj Kihard. Le Vidva sta ga rešila. Celo svoje 
Ijenje bodem Vama za to hvaležna! Le Bog . . ." 

„Kaj bi tako govorili, milostljiva gospa," seže jej Vogrin v bej 
„Bodimo veseli in zadovoljni, da je vse tako izteklo. Najhujši stra 
nevarnost smo prestali. Hvala Bogu, da se ni kaj več dogodilo! 
spica Olga se je tudi že od svoje omedlevice okrevala, in črez teden 
bode i Kihard zdrav in vesel kakor poprt\j. Ali ne misliš tudi Ti \ 
gospod doktor?" 

„Sev6da! Zdaj ni več nevarnosti. Kolikor jaz Kiharda pozi 
moram reči, da so v kratkem okrepča." 

„Vidiš mama!" pristavi veselo Olga. „Jaz sem imela vendar j 
ko sem trdila, da ne smeš obupati, in te prosila, naj ne naznaniš o 
llihardove l)olezni. Tako smo vendar njemu prihranili oni strah, kte 
šmb morali mi tu prestati." 

„A očetu moramo le naznaniti, kar se je prigodilo Kihardu," 
vrne hitro mati. 

„To moramo in bodemo seveda storili," pritrdi Olga, „ali š 
tedaj, ko ni več Kihard v uobenej nevarnosti. Ob enem mu pa hoč 
na tanko poročati, kako se je ta nesreča pripetila. Le gospod Vogri: 
Kihard vesta vse na tanko o tem dogodku; zatorej pa je najboljše, 
piše Kihard sam, ko ozdravi, očetu o svojej nezgodi." 

„Tu imate prav, gospica," pristavi Vogrin. „Jaz sem sam n 
veden, kako je prišlo, da je padel Kihard v vodo. Ne morem si mii 
da bi ga bil kdo šiloma v vodo vrgel. Saj ni nikomur nič hu( 
storil, da ))i se bil kdo nad njim maščeval. A drugih takih Ijudij 
tudi ni pri nas, ki bi kakor lopovi prežali na človeka, da ga obropa 

„Jaz pa vendar mislim," odvrne Olga, „da je Kiharda kak k 
vrgel v vodo. Kajti slišala sem še razločno, da je klicaje na po 
kričal : Lopov ! A pozneje nisem nič več cula niti videla ; zakaj pi 
sem bila pri tej priči ol) vso zavest. Povejte mi, toi*ej, gospod Vog 
kako se je l»ilo vse dogodilo!" 

^Tukaj ni veliko pripovedovati," odgovori naš rojak. „Stvai 
taka-le: Ko slišim, da nekdo na pomoč kliče, domislim si takoj, da 
to Kihardov glas. Saj je moral on biti nekje blizu mojega čolna, 
gospica pa ste se v tem trenotku tako prestrašili, da ste kar onie<) 



341 

A jaz sem ^ntil, da bi utegnola biti nevarnost velika, ter veslam v naj- 
T^-pjpj naglici tja, od koder se je ("nlo pljuskanje. Zdaj zagledam nekaj 
črnega na vodi, a poznal nisem, kaj bi bilo. Le to vem. da je mahalo 
in sopelo v zadnjih Tzdihih. Jaz pograbim to l>itje. Prejel sem ga bas 
za oUeko in potčm vzdignjeni , kar se je dalo. Po vsej sili sem pa 
privlekel vendar truplo toliko iz vode, da sem ga mogel vzdignoti v r*oln. 
Stoprav zdaj spoznam, da je bil Rihard. Nat6 ga položim po dolgem v 
eoln. in mislite si moje veselje, on je dihal, lepo dihal ! Potipljem mu 
filo: ona je bila. Zdaj še pa stopim k Vam, gospica, ki ste tudi ležali 
nemestni v eolnu, a tudi Vi ste hvala Bogu še dihali!" 

„Moj Bog, kaj ste pa pot6m žareli? Jaz l)i l>ila samega strahii 
nmrla!" pristavi gospd Skenovska stres6c se pri teh l>esedah. 

„Nat6 letim domii po mater in sestro, kar mi je sapa dajala. Kmalu 
smo imeli luč in suhe obleke pri eolnu. Potem sem Kiharda izul, ga 
malo preoblekel, nat6 drgal ; in glejte, on se je zavedel za nekaj tre- 
notkov. Ali zopet je nagnol glavo ter obležal v nezavesti. Gospiea Olga 
pa je prišla hitro k sebi, ko jo je jela moja mati z vodo moeiti po 
sencih. Nap6sled sem pa z materjo in sestro peljal obddva k Vam domu. 

To je na kratko zgodovina te nesrečne dogodbe, ki bi nam bila 
skoro unirila ljubega Riharda. A vse to se je moglo le zaraditega do- 
goditi, ker ste me Vi gospica spremljali z Rihardom tisti večer prek 
j<^ra domti!" 

^Boga zahvali, Vogrin, da Te je kdo spremljal oni veeer," odvrne 
pomenljivo dr. Sirnik. ^.Meni se vedno dozdevlje. a ne vem zakaj, da 
•'^ iuiaš Ti le gospici Olgi in Rihanlu zahvaliti za svoje življenje! Ako 
'•i ne bila Te1»e onadva spremljala, ne bila bi t^i nesnu*a zadela Riharda, 
hnver najbrže Te1)e samega! Ali se Ti ne zdi tako Vogrin?" 

„To je že mogoee. Mene pa bi ne bil nikdo rešil, ko bi ne bilo 
*a4<, gospica. in Vašega Riharda blizu," odgovori Vogrin smehljaje se 
Pfoti Olgi in pristavi: „Jaz se imam torej le Vam, mila gosj>ica, za- 
''Taliti za svoje življenje!" 

Pri teh besedah pa se Olga na glas zasmeje, ne znajoe seveda, da 
J** Vogrin nevedž govoril resnico; kajti zlor*inski napad bil je le njemu 
'^^menjen. V^sled teh in tirugih pogovorov bili so se prej žalostni obrazi 
*•** malo izpremenili. (Jospa Skenovska kakor Olga j>ostajali ste zdaj 
'•olj veseli. I^ahko jima je prihajalo pri srci, vi<leč, da ni vec nevarnosti 
^ Kiharda. 

„Hihard je že. danes toliko boljši, da mu lahko sami domači dovolj 
I^ostrežete," tolaži naposled dr. Sirnik skrbno mater. „Ak{) bi mu pa 
^^^egnolo po noči hujše prihajati, jui j^ošljite takoj po me! V vsakej uri 
W^era priti ter ostati pri bolniku." 



M2 

m 

Po tom razgovoni mislita se naša prijatelja že posloviti od Ske- 
novskih, ali gospiea Olga pristavi: 

^No hodite se, gospod doktor! Ravno zdaj pride baron Robert po- 
praševat, kako je kaj Hihardu. Videla sem skozi okno, da je on krenol 
proti našej villi. Prosim Vas. povejte mu sami, v kakej nevarnosti je 
bil Ittliard. Zakaj nama. mami in meni, on tega nikakor ne verjame! 
Veeraj me je le zasmehoval, ko sem mu pravila, da je Rihard hudo l)olan 
in da ste Vi, gospod doktor, z gospodom Vogrinom pri njem. Na noben 
naein i>a mi ni hotel verji'ti. ko sem trdila, da ne sme razven Vaju dveh 
nihni k njemu!" 

„To je res, kar pravi Olga!" pritrjuje mati, ko dr. Sirnik in Vogrin 
neverjetno z glavo majata. ,,naron Robert nore nikakor ne verjeti, da bi 
bil kdo Kihanla napadel in vrgel v vodo. To je izmišljeno, trdi on ! ~ 
Ostanita torej obadva še nekaj easa tu in razložita mu sama, kaka ne- 
varnost je pretila l{ihardu. M<Mii s tem jako ustrežeta." 

Naša zinmea sta gos]>e seveda z velikim veseljem t^ željo izpolnila 
ter ostala, pog(>varjajoe se z gospo o raznih stvareh, dokler ni bilo Im- 
rona Hoberta v sol»ano. Olga pa j(» šla med tem k bratu pogledat, 
(»bljubivši Vogrinn. da se horr v kratkem vrnoti. — 

Haron Rolu^rt si v istini ni vedel tolmaeiti, kako bi bila Riharda 
iloletcla ona nezgoda, ki je hila le Vogrinn namenjena. V negotovosti 
je bil torej in so eudil nad vs(»m. kar je slišal pri Skenovskih. Zakaj 
Olga in nje mati niste mu nieesa drug(»ga povedali kakor goli dogodek 
brez vseh okolišein in njegove hude nasledke. A sam zopet vedel je le 
to. kar mu je j)ravil sluga. 

Ko s(» je bil Robert v nedeljo zver*er poslovil od Skenovskih in 
dr. Sirnika, šel ji» na obn^/je. Tu je nekaj easa poslušal, a naposled za- 
žvižgal skozi i>rste. da se j«' razlegalo dalee tja po širnem jezeru. A 
žvižganja pa niso euli samo Kihard. Olga in Vogrin, temvee tam na je- 
zeru tudi -- Hobertov sluga Janoš. Ta je namree v Polnil sed^ pri- 
čakoval <logovorj(Miega znamenja. Imel pa je moeen drog zraven sebe. 
in s tem je hotel zagnati - Vogrina na dno jezera ribam v živež -iu 
veselje! . . . 

T«»žko je prieakoval potem Robert svojega slugo domii. Stoprav 
proti eni po jmlnoei pride .bnioš ves uspehan na dom ter naznani svo- 
jemn gosj>odn. kako se mu je posreeilo nj(»gqvo poeetje. 

^Ne vem. ali še živi ali ne," ju-ipoveduje zdaj sluga. „SunoI sem 

ga »icer s tako moejo, da se j(» bil takoj iz eolna v vodo prekopicnol. 

kakor ^e lovee s svineenko zajea doluo zad('Mie. "Kričal je na pomo(\ 

kakor da bi lul ko/o raz njega rezal. Nat6 ga še en pot globoko v vodo 

Mriieiri) ali glejte hudiea. na enkrat privesla nekdo — in zdaj sem jo 

•1 sapi hitro jiobrisati. (Jotovo je vrag sumil, da se ni varno tako 



343 

pono voziti prek jezera, in si je najel tovariša. Jaz pa sem potem daleč 
okoli veslal, da me nikdo ne zasaiM, in zatorej pridem t^iko pozno nazaj.'* 

„Ali pa v^š, da si njega zadel in ne koga drugega," vpraša pre- 
strašen baron Bobert. 

,,Koga pa drugega kakor Vogrina," odgovori naglo sluga. y,Saj simh 
dišal žvižganje, in potem sem se naglo tja naimtil. kj^r oni dve skali v 
jeiero molite." 

„Ali se je se spak rešil ali ne, kaj misliš?"^ 

„Tega pae ne vem, gospod Ikifou, ali jaz mislim, da ne bodt* ver 
lemlje teptal in odganjal mene izpod okna," odgov(ui samosvestno sluga, 
in s to opazko je ob enem potolažil tudi svojega gospoda! 

Kar (Movek želi, to tudi rad verjame, in tako je bilo i z Rol>ertom. 
V»*rjel je sluginim besedam ter res mislil, da je unin>n, pokonean in 
na veke ugonobljen — njegov nasprotnik. Kakšna slast, kakšna radost 
hila je ta misel baronu Koljertn ! Tako na tihem, tako skrivši, tako na 
fnkrat iznebiti se svoj(»ga tekmeca in imeti pri tem se sam eiste roke : 
to j*< bila kaj blažena misel našemu baronu ! 

Naravno je bilo tedaj, da ni baron I{o))ert niti hotel niti mogel 
Olginim besedam verjeti, ko mu je ona vprieo svoje matere v )>ondeljek 
popoldne pripovedovala, kako n(»varno j(» liihard zholel. t^ic* bolj pa se 
je lavzel in ("udil, ko mu je ona cel6 trdila . da mu strežeta dr. Sirnik 
in — V^ogrin ! 

8 prva je tem besedam oporekal, a nap6sh'd st» mu j(» vendar ne- 
W dozdevalo, da bi znalo vse to biti res. Olgina žalost in materin 
strah govoril mu je bolj preprieevaluo, kakor dolgo dokazovanje. Zavzemal 
^j«»le nad tem, zakaj mu noee nikdo bolj na tanko razjasniti uzroka 
Khardovej bolezni. Ali Olga in nje mati moleali st(» navlase o dotienih 
okolisrinah. Dobro ste vedeli, da bi Robert zopet oe(*tu i)oroeal, ko bi 
*ved(»l kaj vee o Rihardovej nesreei. 

Nekak strah pa je vendar Roberta obhajal, ko si je on domislil, 
^ M bil njegov sluga po nakljut^ji lahko Riharda namesto Vogrina na- 
N«^l. In ta slutnja ga je jela hudo nadb^govati. Skušal je torej na 
^^i naein zvedeti resnieo o tem. Prihajal je zaraditega v pondeljek in 
torek ver-krat k Skenovskim. Popraševal je sieer kaj skrbno, kako se 
Kihard poCiiti, a prav za prav pa je le hotel zvedeti, ali je res in zakaj 
J»* Uihard bolan. Robert si ^e namree domišljeval, ker ni slišal o nikakej 
''mrtnej nezgodi govoriti v Poreeah. da s(» je rešil Vogrin. pa da leži zdaj 
PriSkenovskih bolan, in til mu strežeta Rihard sam in «lr. Sirnik! 

Ta misel gaje strašno mueila, a v svojih ljubosumnih strastih ni 
«i mogel ])omagati. Kakor erv glodalo je nekaj v nji»govem srei in mu 
Qi dajalo mini. Zatorej je hodil po dnevu kakor po noei skrivši okoli Ske- 
oovskega domovja, ojiazujor, kaj se vse tam godi in kdo vse k Ske- 



344 

novskim zahaja. Videl pa je le edinega dr. Sirnika, ki je prišel veči 
tja, a Vogriiia ni mogel nikjer zaslediti. Vsekako se mu je to ei 
dozdevalo, ali Olginim besedam ni vendar hotel verjeti. 

Naravno je torej, da so je Robert danes popoldne jako zavzel 
je stopivt^i v sprejemno sobano zagledal Vogrina zdravega v družbi g< 
Skenovske in dr. Sirnika. 

„Je-li res Rihard hudo bolan, gospod doktor?" vpraša hitn 
prvem pozdravu baron Robert našega zdravnika. 

„Da: pa še kako hudo! Mislil sem, da ga ne bodemo mogli re? 
odgovori mirno dr. Sirnik. „Ali danes se je prvič pokazalo, da m 
1 »olj še in da ni več nevarnosti. Zatorej vidite zdaj tukaj gospoda Vog 
in mene, ki sva sama te dni stregla Rihardu. Razven naju ni i 
nikdo k njemu, ker l)i bil preveč l)ledel, ako bi bil kdo dnig stopil v so 

„Kaj pa se mu je bilo prav za prav pripetilo ?" vpraša nat6 Ro 
ves radoveden. 

„Tega pa sam dobro ne vžm," odgovori navlašč dr. Sirnik. 
gospod Vogrin nam zna nekaj o tem povedati, a tudi on ne v6 vse 

Nat6 razloži Vogrin na kratko baronu Robertu, kako se je vse 
godilo, in da je sam-Riharda iz vode potegnol, ko se je ta baš z 
njimi silami boril s smrtjo!" 

,,Gotovo je sam od sel)e v vodo padel," pristavi zdaj Robert 
barva se mu je menjavala na lici. „Saj ni misliti, da bi bil kdo 
harda zalezoval!" 

Med temi besedami pa vstopi Olga, prišedši od brata, in opo 
vsa začudjena: 

„Ali to j<^ pa vendar r^^s, kar mi vsi verjeti nočemo. Ko sem 
zdaj pri Rihardu, vzbudil se je. Pogledal me je zopet tako lepo in m 
kakor popn»j. Sedaj se že čuti precej krepkega in trdi, da mu sp 
jako doluo dene. Pogovarjaj6č se z men6j pa mi jame tak6-le pi 
vedovati, kako se je l)ila vsa nesreča dogodila: 

Ko sem se ločil od Vogrinovega čolna, vozil sem se v Vajii 
obližji, Olga. Skušal sem se veslaje, in vse je šlo dobro izpod rok, 
stalo mi je že bilo gorko, pot mi je lil s čela. Nat6 namerim v <^ 
stoje proti luki, kjer kakor veš oni dve pečini v jezero molite, 
lagoma veslam proti vhodu, a ko pridem na desnej do pečine, i 
me nekdo z vso močjo iz čolna, in jaz padem pri tej priči v vodo. 
nočna pošast, bil j(» moški, toliko včm, požene še nat6 moj prazni 
na stran, mene samega pa porine z dolgim drogom globoko v vod6. 

Prej sem še klical na pomoč, ali zdaj pod vodo jelo mi je j 
jemati. Prišel sem š<» sicer na vrh, in tu maham z rokama okoli, is 
svoj čoln, da bi se prijel zi-nj. A zdaj me jamejo zapuščati moči, 
si nisem mogel pomagati več, zapustil me je spomin in zavest . 



345 

Le toliko še TČm, da me je nekdo zgrabivsi za obleko in život potcgnol 
na saho, menda v (>oln ! A tudi svojega rešitelja nist^ni poznal, zdi se mi 
pi. daje bil to Milko Vogrin, kogar sem videl pozneje v eolnu zraven sebe. 

Na vse drugo se ne spominjam vee. Tudi Tebe, Olga, nisem videl 
nikjer. Vc^^sih me je že te dni strah in slutnja obhajala, da si ti utonola, 
ali Vogrin mi je vedno trdil, da se ni nikomur drugemu pripetilo nič 
Uega!^ 

To pripovedovanje delalo je velik utis na našo družho. Baronu 
Robertu bilo je zdaj vse jasno kakor beli dan. Spoznal je, da je njegov 
sloga po strašnem nakljueji zadel Kiharda namesto Vogrina. in Vogrin 
stm je nat6 rešil prijatelja. Nezapopadno mu je bilo sieer vs(^ to, ali 
Bihardovim besedam, ktere je bas Olga v družbi ])onavljala. moral je na 
Tsak ua^in verjeti. 

Strašna nevolja in srd bral se je Kob(»rtu pri tej priliki iz oeij. 
Same jeze se je grizel v ustnice, da mu je ves naert tako izpodlelel. 
Pisanim, gadovim oc^esom gledal je zdaj na onega pred seboj, kterega je 
mislil mrtvega in nad c^egar smrtjo se j«^ že radoval. 

„In Vogi*in, njegov tekmec, njegov največji sovražnik, rešil je zdaj 
Riharda iz smrtne nevarnosti, pridobil si hvaležnost ])ri Skenovskih in 
poKtal 5e iskreneji^i prijatelj iii večji ljubljenec Olgi in Kihardu, ni'go je 
bil poprej! — In Olga je bila sama z njim v enem in istem čolnu na 
j<ieni! Rihard ju je pustil obddva po noči, o polnoči na samem skupaj 
Teslati! In Olga je bDa sama, čisto sama z Vogrinom t(Hlaj, ko sem 
mislil jaz, da uničim njega na veke ! Kaj se je vs(» utegnolo ukmI t(»m 
I Olgo go<liti, kaj sta govorila med seb6j, kaj počenjala?!** 

Take strašne misli so se porajale v Rob(»rtovej glavi. Temnilo 
36 mu je pred očmi. Komaj se je prenuigoval, da ni zgrabil svojega 
tekmeca in mu zabodel bridko sabljo v njegove prsi, naj bi mu bruhnola 
pma kri iz njih ter močila strop in tla! Zaraditega pa so bile tudi 
Bobertove besede zbadljive in rezke. Kazale so, kako sovraštvo goji on 
proti Vogrinu. 

Ko so namreč po tem pojasnilu gospd Skt»novska, Olga in dr. Sirnik 
kitali Vogrinu, da je srečno rešil Kihanla tako nepričakovane smrti, 
pristavil je baron Kobert: 

„To je cel6 naravno, da je moral gospod Vogrin rešiti Riharda iz 
^ nevarnosti, ako hoče, da on sam to popravi, kar so pregrešili njegovi 
J^jaki nad njim, njegovim prijateljem !"* 

„Kako je to razumevati, gospod baron?" vpraša hitro Vogrin. 

„Jaz si mislim, da je nekdo Riharda napad(^l hoteč ga oropati, to 
j^ vzeti mu denar in obleko," odvrne nagloma Robert. „ Večkrat seui 
^ videl takih sumljivih Ijudij todi okoli bodečih, ki le o ropanji in kradeži 
^^i. Sploh je vse ljudstvo tu jako ubogo, sironnišno in nizko. Samo 

24 



846 

čuditi se je, da že ljudje pri belem dnevu nas tujih gostov ne 
ter nas zavratuo ne ubijajo!" 

„Pomislite, gospod baron, kaj govorite," opomni nat6 resn 
In kri mu je šinola v glavo od same jeze, da se drzne tujec 
sramno sumničiti in obrekovati njegove revne rojake. Zatorej 
ves razsrjen: 

„Naše ljudstvo je res ubogo in siromašno, ako ga b 
ogerskim magnatom primerjamo, ali ono ima toliko, kolikor ] 
Največ vredno pa je to na njem, da je ono pošteno in da 
redi, kar si samo pridela in prisluži. V njem je sicer maloplc 
ali zat6 več plemenitosti! Jaz protestujem odločno proti 
javi in terjam od Vas, da mi svoje besede ali prekličete, al 
resnico dokažete !" 

Olga in dr. Sirnik sta bila kaj vesela, da je Vogrin Rob 
ostrih in gorkih povedal. Vse je potihnolo, ko je nehal Vogrin 
Nikdo izmed druščine si ni upal črhnoti. Vse je čakalo, kaj pc 
Kobert. Olgi pa se je srce samega strahu treslo. Barva se je i 
za barvo na njenem lici, ko je pomislila, kaka huda nasprotni 
stojita čelo ob čelo. Njena duša in srce je čutilo, da ne obn 
njo in Vogrina nič dobrega. Zaraditega pogleda takoj mater, 
z milim očesom, naj pomiri Ijuta leva. Ali Olgina pamet in gla 
je Vogrinu prav. Ona je bila po lastnej skušnji prepričana, 
Robert tukajšnje slovensko ljudstvo krivo sodi in ga le obrekuj 
je obrekoval mater in njo pred njenim očetom! 

^Dokazila ni drugega treba," odgovori razkačeno Robert m 
besede Vogrinove, „kakor je to, kar nam je bas gospica Olga 
Riharda je v istini nekdo napadel, in to je dovolj. Kdo bi ] 
je vse eno, najbrže pa Vaših vaščanov Doljancev nekdo, ki se j 
plenom obogatiti. Ali to mu je k sreči izpodletelo. 

Tako je moje mnenje in gotovo tudi opravičeno. Videl sem 
kterikrat ljudi sumljivega lica in stanii pohajajoče na 6nem, to 
olirežji. Bili so kakor pravi roparski kandidatje, ki škilijo in j 
tujca kakor mačka na zajca. Jaz sam sem se že bil večkrat 
stopačev zbal. Zaraditega pa tudi ne hodim rad brez sablje na V 

„To j(? vse prazno, gospod baron," odgovori mirno Vogrin. „ 
Naj veljd tedaj Vaša, daje nekdo naših Ijudij o polnoči napadel Ri 
to na 6nem, našem ol)režji ! — A kdo bi ga bil napadel, pa vpra 
milostljiva gospd, ki tudi poznate ljudi v soseščini ter veste, 
je prijatelj in kdo ne ! Kdo l)i ga bil torej utt^gnol napasti, kj 
milostljiva gospd?" 

„Na to vprašanje Vam ne vem odgovoriti," odvrne S 
„Sploh se mi pa zdi, da nimamo v okolici nobenega sovndUii 



347 

min hotel kaj hudega »toriti. Riharda pa skoro itak med kinoti iiikdo 
M poina. A zakaj In' ga pa ne) kdo napadat, saj si lahko vsakdo misli, 
da uima mnogo denarja se)»6j ! Olu n(*V(*rjetno pa je tudi to. da bi kdo 
onega, kogar misli oropati, vrgel prej v vodo, nego bi ga oplenil. To 
T8e ni tedaj resuici podobno. Zatorej pa tudi ne moreni jaz tukajšnjih, 
to je Vadih rojakov, gospod Vogrin, dolžiti takega ziorinstva!** 

^Dalje pa je treba i t6-le pomisliti, moja gospoda,"^ nadaljnje zoi)(^t 
Vogrin. ^Kdor namerjava Uiharda napasti, ne prieakuje ga o pcdnoei na 
teem ohreiji, kamer on nikdar ob tej uri ne v<*sbi, temvee tam. kamer 
on sam večkrat zahaja. Vase mnenjt*. gospod baron, je. torej eelo ne- 
opnvieeDO, da uesmiseluo, ker vse okolnosti nasprotno prieajo. 

A tudi od občine sem zvedel, da ni nikjer tu blizu takih ]>otepuhov 
ia klatežev, ki bi po noei na jezeru in ob njem ljudi napadali. Kaj ta- 
kega cčla obč-iua ne pomni, in se tudi zgodil<» ni. odkar prva hiša v 
Porečah stoji. Zakaj bi morali torej ravno moji vaseanje napadati Hi- 
kirda, ki so ga se le tedaj prvokrat videli, ko smo netili kres V^ 

„Takih okolnostij in izgovorov navajati ni težko,"" odvrne nato Kobert 
bolj mimo in že malo poparjen. Videlo se mu j(* , kakor da bi bil v 
onino gnezdo dreguol, a potčm se takoj zbal, da bi ga one hudo \u> 
opikale. Zatorej pristavi: „Jaz si ne morem kaj. da š«^ kljubu temu 
vendar pri svojem mnenji ostanem ; zakaj prepričan sem. da zločinski 
dogodek sam dovolj jasno za me govori. "^ 

^Dovolite, gospodje, da jaz nekaj pristavim," jame nato Olga. 

pSlohodno. gospica,** klieeta dr. Sirnik in Vogrin. a baron je moleal 

^Ko smo Mi mi trije. Kihard. jaz in Vi. gospod Vogrin, v niMleljo 
po Tec eiji skozi gozdič, sli.sali smo. da je nekdo zažvižgal. Men<' je tak(g 
M strah pretresel. Zbala sem se bila za Vas. gospod Vogrin. da bi se 
Vam samim na jezeru kaj ne pripetilo. Zdi se mi. kakor <la bi lulo to 
neko znamenje za onega, ki je innd i>režati — a ne na Uiharda. temvt»e 
W W». gospod Vogrin ! Ali ni to verjt»tno, gospodj<» V'' 

Vsi so tem besedam pritrjevali, b» HoImmI je smeje se pristavil: 
»''o je vse prazno, gospica. Kdo bodt* gospoda Vogrina zalezoval, ki je 
ta dom& in pozna vsakega človeka? To je nesmiselno!"^ 

^Meni se pa zdi ta misel bolj verjetna nego Vaša,"* dostavi se enkrat 
^'ga, „a tudi druge okoliščine govorijo za njo. 

In poslušajte dalje, gospodje ! Meni se že od nek<laj dozdeva, da je 
^ sanjah nekaj resničnega. Dostikrat se prigodi to, o čemiM* sanjamo. 
*Udi meni se je na Dunaji nnilo i»rej. nego smo odšli v Porei'M». sanjalo, 
^5i smo potegnoli gospoda Vogrina na jkiI mrtvega iz jezera. In to seje 
^*8 dogodilo, le s tem razločkom, da je bil to - Kihard, pa ne Vogrin!" 



348 

„Sanje so prazne kakor strah, ki je na sredi votel, a na kraji ga 
nič ni," odvrne Robert naglo na Olgino modrovanje ter skuša samega 
sebe opogumiti ; bal se je že, da bi se ne izdal. 

„Nekaj resnice zna pa vendar le biti na tem, kar pravite Vi, go- 
spica Olga," izpregovori zopet Vogrin, premii5ljnj6č, kje bi mogel najti 
sovražnika, ki bi se bil drznol lotiti se tako strašnega zločinstva. Na 
barona Roberta samega bi lahko mislil, a zdelo se nm je to neverjetno. 
Saj bi mu on vendar ne mogel na ravnost pogledati v oči, ko bi ga bil 
sam zalezoval ! Na koga drugega pa zopet ni mogel misliti, a tudi spo- 
minjal se ni, da bi bil koga razžalil. 

Po vsem se je pa dalo vendar sklepati, da je moral nekdo navlaš6 
le na Vogrina prežati. Dolgo so sicer ugibali pot^m, kdo bi bil Vogrinu 
(ako sovraž, a nikogar niso mogli zaslediti. Zatorej so se že mislili go- 
spodje posloviti od Skenovskih, a kar na enkrat pride dr. Sirniku nekaj 
na um, in tu reče: 

„i\aj pa misliš, Vogrin, o onem potepuhu, ki si ga zasačil vasu- 
jočega pod oknom Tvoje sestre Rezike tisto soboto večer, ko si prišel 
pozno iz Poreč domii?" 

,,Na tega pa sem bil cel6 pozabil," odgovori naglo Vogrin, in kri 
mu začne siliti v glavo. Kakor bi pihnol, postalo mu je vse jasno. Zdaj 
ni dvomil več, da je bila smrt njemu samemu namenjena, a nezgoda je 
zadela — ubogega Riharda! 

Nat/) pov^ Vogrin na kratko, kako je bil odgnal vasovalca. ^Ta 
potepuh bil je strašno drzen. Vrgel me je tja v ograd in i^koro bi mi 
bil vsa nd)ra polomil. Dva dni nisem mogel lahko dihati. A ni ga bilo 
potem nikdar več k našej hiši. Jaz sem mu bil trn v peti. In ta vrag: 
se je gotovo hotel to noč iznebiti mene, da ])i imel potžm prost vhotL 
do moje sestre, on — morilec njenega bmta! 

•Z naglasom in tres6č se govoril je Vogrin zadnje besede. Oči so 
se mu vrtele v očnicah, da je bilo groza. Iz njih je žarela togota. Cel^ 
Olga je trepetala, vid6č svojega Vogrina — besnega. Meril je z vs^ 
strastjo Roberta v oči , ali ta nm je odmikaval svoj pogled, da bi » < 
mu ne izdal. Vogrin je takoj slutil, da je Robert sam podšuutal svc^ 

jega slugo, naj ga umori in uniči, ker se boji, da bi mu ne izneveril 

njegove Olge. Zdaj mu je kakor blisk šinolo v glavo, da je Robert s^Mrw 
dal z žvižganjem znamenje. Prepričan je bil, da se je ta baron, ki zdsiJ 
tu pred njim sedi, zaklel sam proti njegovemu življenju. Le on, sauiio 
on se ga hoče iznebiti, samo on ga uničiti, a ne sluga njegov, ki j^ 
le slabo orodje svojemu brezvestnemu gospodu! In takega zločinca, ta* 
kega obrekovalca naj bi imela za moža — blaga Olga, njegov uzor? 
Tega nikdar ne, naj veljd to tudi njegovo življeiue! 



349 

Taka strast vzkipela je v prsih našega rojaka ter se mu tudi že 
hrala iz ujogovih iskrih ocij. Pozahil je v tej razburj<Miosti, da je v gosto- 
Ijuhnej hiši, da je v družbi nežno gospice. Prevzehi ga je togota in strast, 
in on vzklikne proti baronu obrnen: 

„In poznate li tega zlo^^inca, ki je hotel meni YZ(»ti življenje, a 
skoro pri tem umoril Eiharda, Olginega }»rata? Vesttj li, kdo je to, 
gospod baron? — Ker Vi molčite, hoeein govoriti jaz: To je Vas — 
Va§ sluga ! !" 

Pri teh besedah pa odskočijo vsi s svojih sedežev, kakor da bi bila 
iitrela udarila v dnižbo. 

„Kdo pravi to, gospod?" vpi*asa strastno Robert. 

„To trdim jaz, ako me poznate, nikdo drug. Tedaj Vaš rojak, 
ogerskega barona sluga, je oni potepiih in lopov, ki je napad(»l lliharda, 
uientH*, da ubije — mene samega, zato ker sem ga bil odgnal izpod 
SToje strehe ! A ne samo zat6, kaj j(» njemu na t(»m, t(Muvee zaraditega, 
ker je hotel s tem ustreči — Vam, svojemu gospodu !** 

Olga in nje mati ste že trepetali, boje s(», da se pri tej priči po- 
primota Robert in Vogrin. In to bi se bilo morda tudi zgodilo, ko l)i 
ne bil dr. Sirnik stopil med njiju, rek6c, naj bosta mirna, naj ne oskrunita 
gostoljubne hiše, kjer vlada mir in sprava! 

Sirnik prime takoj svojega prijatelja za roko ter ga potj»gne na 
stran. Vogrin je trepetal in se tresel same jeze in strasti. Robert pa 
j« stal mol<5(5, bled kakor stena sredi soban(», ter gledal ves osramočen 
v tla, dobro ved6č, da je resnica, kar mu vpričo vseh oponaša Vogrin, 
in da verjame tudi Olga — njegovim strašnim besedam ! 

Sreča je bila za našega rojaka, da ni bil z Robertom sam. Brez 
dtombe bi bil zadnji razžaljen potegnol sabljo Um' v svojcj besnosti po- 
sekal Vogrina. To bi bil Robert tudi tu najrajši storil , ali navzočnost 
Olge in njene matere zadržavala ga je, da ni pokazal svojemu tekmecu, 
<^holemu plebejcu, kaj se pravi — žaliti ogerskega plemenitaša ! 

Premagavši se, poslovi se zdaj baron molče od gospe Skenovski* in 
S^^spice Olge. Vogrinu pa zažuga s prstom n»k6č: „Midva se bod(»va o 
^'Ji drugje zmčuila!" Izgovorivši pa odide naglo iz sobane; na prosto, 
i^o stopnicah jezno s sabljo rožljaje! 

Globoka tišina postane pot6m, ko je Robert družbo zapustil. Olgi 
^o silile solze v oči, a mati je gloljoko vzdihnola, obžalujoč, da se mora 
^Hj takega baš v njenej hiši goditi. Dr. Sirnik pa je stal molče pri 
**Vojem prijatelji, ki je slonel na njegovej strani opiraje se iii-nj. Gledal 
J^ nepremično skozi okno tja gori proti svojemu rojstnemu domu. Bil 
je bled kakor smrt, kolena so se mu šibila, in omahnol bi bil, ko bi 
Be ne naslanjal na svojega prijatelja. 



350 

„Potolaži 8P, dragi moj," jame zdaj Sirnik. „Glej, zdaj je že odse 
oni i^lovek, ki ohrekuje naše polteno in pridno ljudstvo, in ki ga dolž 
zlofinstva, ktero je on sam pouzročil." 

Vogrin s(» ozre pri teh hesedah po sobani, in ržs Boherta ni bil 
vei^ tu. Zdaj še le more prosto dihati. Stoprav zdaj zadobi zopet on« 
moe, da je mogel stati brez podpore. Mirno se ozira potem okoli sebf 
Prvi njegov pogled zadane Olgo v oei. Neizrečeno veselje mu šine hi 
poma v srce. ko ga ona milo in sočutno pogleda. Iz njenih solznih oei 
bral je Olgino iskreno ljubezen do njega, in pri tem pogledu čutil se j( 
zopet — srečnega v svojej ljubezni ! 

Skesanega srca st4)pi nato h gospe Skenovskej, poljubi jej roki 
pros^(^ jo odpuš(5enja: 

^Odpustite mi, milostljiva gošpd. Jaz nisem vedel, kaj sem dela 
tu v Vašej gostoljubnej hiši. Spozabil sem se bil toliko in grešil sen 
proti vsakej dost-ojnosti. Žalost, srd, jeza, sovraštvo in ljubezen, vse strasti 
ki poganjajo svoje kali v človeškem srci: vse, vse mi je tako prevzel 
dušo in pamet, da nisem vedel, kaj se spodobi in kaj ne! Zatorej, mi 
lostljiva gospd, odpustite mi moje prenagljeno, nespodobno ravnanje vpri6 
Vas in Vaše ljubeznive hčerke." 

„Jaz Vam nimam kaj odpuščati," odgovori mirno gospd Skenovska 
,,Vaše ravnanje je opravičeno, ako je to r^s, kar ste očitavali gospodu ba 
ronu. A jaz ne morem tega verjeti. Nemogoče se mi vidi, da l»i s* 
mogel človek tako daleč spozabiti, kakor bi se bil baron Robert, ko b 
bil on zares sam najel svojega slugo in ga podšuntal, da Vas — uniči !^ 

„Kolikor jaz barona Rol>erta poznam," povzame hitro Olga, „znal< 
bi vse U^ res biti. Le pomislite, kaka nepremagljiva strast, kaka ošab 
nost, kako sovraštvo proti Vogrinu pretresa že od davna njegovo duSo 
Iz vsega, kar vem in znam, moram sklepati, da so besede Vogrinove prot 
Kobt»rtu sicer hude, a žalibože menda prej resnične kakor ne. Le po 
misli, mama, kako je on naju očrnil in ogrdil pri očetu! Zahvalimo I 
l^oga, da se ni nič hujšega primerilo, in da je Rihard že toliko oadravei.' 

„Najbolj nesramno pa je to," odvrne Vogrin, „da je začel moj' 
vaščane dolžiti takega zločinstva, imenuj6č jih potepuhe in lopove. T 
me je že bilo hudo razvnelo. A ko je nanesla potčm govorica na to, d 
bi bil hotel morda njegov sluga utopiti mene, prišlo mi je t^koj na misel 
da tiči gotovo on sam za svojim momkom. Tedaj se pa nisem mogc 
več premagovati, in povedal sem mu očito, kar mislim o njem." 

Tako so se nekaj časa še pogovarjali. Nat6 pogledata dr. Simii 
in Vogrin k Kihardu, in proti večeru sta se še le poslovila od njega. 

Milo je pogledovala Olga za Vogrinom, ko je odhajal potčm s svojiji 
prijateljem. Usmilil se jej je v dno sred, a sirotica mu ni mogla pomagati 
Potrebovala je sama pomoči! 



351 

^Jm sem skoro do trda proprirana/ jamo zdaj Olga proti matici, 
pda jo hot^l Robert po svojem slngi utopiti — Vogrina. HoeiMii Ti po- 
Tedati, zakaj imam tako slabo muonje o njem, iii vem. da se l»odoš nad 
ojini sama čudila.^ 

In nat6 razkrije Olga svojej materi, kako se je Kobei-t zadnji 
četrtek olmasal proti njej, kaj je vse z njo govoril in da jih je kresno 
m na onem obrežji sam zalezoval! 

Med tem pa koi*akata dr. Sirnik in Vogrin polagoma proti domu, 
IM)goTarjaj6č se o današnjem razporu. Dr. Sirniku se je vs<» nekako 
rudno zdelo, kar se je bilo danes vpri(^o njega dogodilo. A on ni hotel 
STojega tovariša popraševati po teh skrivnostih in spletkah. Vogrin pa 
je seveda zapazil to začudjenje, zatorej reče : 

^Hvala Ti lepa. dragi moj Sirnik. da si mi prijateljski stal danes 
na strani. Le Ti si me zadržaval, da se nisem lul še bolj spozal»il. 
Tvoja prijaznost zaslužaje \)dkritosrenega prijatelja, in to hoeem biti od 
danes Tebi tudi jaz. 

Zatajeval sem Ti, dragi moj, do zdaj svoje svete notranje ente. 
Ali danes Ti odkrijem vse, da me ne bodeš krivo sodil. Ti si prvi, 
kt^^remu zanpam skrivno, a goreeo ljubezen med Olgo in menoj. Ouvaj 
to skrivnost kakor svetinjo v svojem srci. Ona naj Ti bo svt;ta , kakor 
je meni!" 

Vogrin je nat6 dolgo govoril o svojej in Olginej ljubezni, a ob enem 
tudi razložil, zakaj mu strežt^ Robert po življenji. 

Dr. Sirnik se je s prva čudil Vogrinovim besedam. On ni nikakor 
miriil, da ga Olga v resnici ljubi. Ali danes se je bil sam o tem pre- 
pričal, in stoprav zdaj si je znal tolmačiti njeno vedenje. 

„Moje stališče je pa res žalostno, kakor sam razvidis,"^ nadaljuje 
Vogrin. „Prošnja za državno službo s(; mi je odl)ila, in meni samemu 
streže po življenji — moj tekmec ! Kaj mi je početi V** 

Med takimi pogovori prideta naša rojaka do Sirnikov(»ga stanovanja. 
„Pojdi malo k meni, Vogrin," povabi zdaj Sirnik svoji'ga tovariša. 
»Hočeva eašico zlatega vinca popiti na zdravje Tvoje in — Olgino! Ta 
dobra kapljica iz ^Slovenskih goric" l>ode nama glavo razvedrila. In pott';m 
'^ hočem povedati, kaj bi naj Ti počel v sedanjem kritičnem ]>oložaji ! 
Vogrin je bil tega vabila jako vesel. Čutil j<\ da si mora go- 
vorjenjem olajšati svoje prepolno srce. Kmalu je stala steklenica ru- 
menega ^Štajerca" na mizi. Jezik se je obema hitro razmočil, in pri- 
J*te]ja sta mnogo govorila o Vogrinovej zadevi. 

^Najboljše za Te, moj ljubi Vogrin, pa bi lulo," končuje Sirnik, 
nda se takoj jutre od nas posloviš. Tdi nazaj v Belo. Reci pri Ske- 
novskih, da ne smeš dalje tu ostati, a si tudi ne upaš, če bi ravno 
utegnoL ker vžš, da Ti streže baron Kobert po življenji. Ako Te Olga 



352 

r^s tako iskreuo ljubi, kakor sam trdiš, tedaj ne more ona nikdar S 
bertu roke v zvezo podati, ce le pomisli, da je hotel on, njen bod< 
mož, uni(^iti — Tebe, njenega prijatelja in častilca I'' 

Vogiin je tem besedam pritrjeval in mu povrh obljubil, da se 
vsak način jutre od todi poslovi. Na ta svoj namen pa prime za ča 
trči s prijateljem in jo izprazni — na boljšo bodočnost! 

Kmalu pot^m je hotel Vogrin oditi, a zdaj potrka nekdo na vra 
V sobo stopi stotnik Kandič, prijatelj Robertov. 

„ Dober večer, gospoda! Ne zamerita, da Vaju motim. Blagovol 
me, gospod doktor, predstaviti temu gospodu !** 

Nato predstavi dr. Sirnik prišleca svojemu tovarišu. Zdaj se vsed< 
vsi trije, in kupice se na novo nalijejo. Po kratkem splošnem govorje 
pa začne stotnik Kandič pripovedovati, zakaj je prišel. 

„Bil sem zdaj le v kavarni, berčč svoje navadne časopis(», kar pri 
k meni nadporočnik baron Roliert Benda. Ves razsijen mi pov^, I 
ste imeli danes popoldne pri Skenovskih, Tožil mi je, da ste ga ^ 
gospod Vogrin, strašno razžalili. Nat6 me prosi, naj grem k Vam, gosp 
doktor, in Vam naznanim, da zahteva moj tovariš, baron Benda, od V 
šega prijatelja, gospoda Vogrina, popolno zadostjenje. Gospod Vogrin 
njegovo vojaško in moško čast, njegovo plemstvo in njegov ogerski uar 
tako žalil, da mu ne more tega z lahka odpustiti." 

„Kakšne pogoje pa stavi gospod baron," vpraša ga dr, Sirnik. 

„()n zahteva," nadaljuje Randič, „da prekliče gospod Vogrin v isi 
družbi, v kterej je njega žalil, vse kar je proti njemu govoril. On mo 
pripoznati, da ni napadel Riharda njegov sluga, temveč kak tukajšnji p 
stopač, kterega naj skuša oY>čina zaseči. Dalje mora on izreči, da se 
prenaglil v svojih izrazih : tudi naj barona Roberta prosi odpuščenja, k 
mu je slabe in zločinske namere izpodtikaval. Nap6sled pa se naj o 
reče vsakej zvezi s plemenito rodbino Skenovsko in naj ne sili tja, 
kamer nima nobene pravice. 

Ako tega ne storite, gospod Vogiin," nadaljuje stotnik Kandič pr 
njemu ol>rnen, „hoče si baron Benda sam priti po zadostilo. Vi ste i 
servni častnik in morate tedaj toliko časti v svojej duši imeti, da { 
vrnete žaljeno čast mojemu prijatelju, aktivnemu častniku. To je pov< 
zakaj sem prišel!" 

Strmel je pri teh besedah dr. Sirnik, zavzel se tudi Vogrin. Nel 
časa je vlailala pot^m mrtva tišina v našej družbi. Napdsled se 
ohrabri naš rojak Milko in reče: 

„ Veliko zahteva, gospod nadporočnik. Nesramno je, kar terja. ' 
zločinstvo, ktero je dal on sam po svojem slugi storiti, naj pripisujem j 
svojim rojakom, svojim sovaščanom? — Tega ne storim nikdar. J 
poznam poštenost svojih Ijudij ! 



353 

Jaz nimam ničesa preklicavati in tudi nir*esa ne preklit>pm. Še 
xdaj trdim, da je rejsnica, kar sem govoril. Baron Benda stavi zaradi- 
tega do mene take pogoje, ker v6, da jih jaz nikdar sprejeti ne moreni. 
On je žalil tako mene, kakor jaz nj(>ga. To kar on od mene zahteva, 
terjam tudi jaz od njega: Naj se on umakne od ondi, kjer ne najde lju- 
bezni in udanosti ! 

Jaz ^utim, da ho6e gospod nadporoenik po eastnt»j poti dosecM to, 
kar mu je bilo izpodletelo v nedeljo večer. Jaz znam, da me hoc*e s pota 
spraviti, zato ker je nekdo meni, a ne njemu daroval svoje plemenito 
srce! Jaz v<$m to vse. Zatorej naj pritle sam po zadostilo, ktero od 
mene zahteva. Naj veljd pogum in sreča junaška!** 

Dr. Simik ni hotel verjeti, da je to govoril njegov prijatelj Vogrin. 
Dolgo ga je čud6 se pogltMloval, a naposled ga vpraša : 

^Je-li to Tvoja resna volja, Vogrin ? Vino Te je hudo razvnelo, 
Mipšalo Ti glavo in pamet. Pomisli, kaj govoriš! Zdaj se tehtu živ- 
ljenje Tvoje in — smrt." 

„Tudi njegovo življenje in smrt," odgovori naglo Vogrin. „Moja 
glava pa je vedra in pamet zdrava, kakor malokdaj. Ali ni holjše od- 
krito stopiti pred svojega nasprotnika, kakor se pa dati po noei zavratno 
napadati lopovu, ki je le po svojem gospodu našuntan in podkujdjeu 
strahopetec ?" 

Gospod Randie je imel pooblastilo, da pozove dr. Vogrina na 
<lwhoj. To je takoj zdaj storil, a samega se predstavi kot baronovega 
seknndanta. Hladnokrvno poprosi tudi Vogrin svojega prijatelja, naj mu 
bode sodrug v dvoboji. Zakaj on je ob enem zdravnik, in t(Mlaj ne bode 
heba tretjej osebi razkrivati te tajnosti. Dr. Sirnik mu. ei* tudi n(»rad. 
iipolni to željo. Nat6 se odloči, da se bijeta oba<lva kot eastnika v 
Miformi, in sicer s sabljami. Dvoboj pa se ima takoj jutrc v sredo 
vrfiti, in to ob osmih zvečer na mestu, ktero bodeta dr. Sirnik in Kandič 
spoznala pripravnim. 

Čndne misli in čuti so obhajali Vogrina, ko je veslal potžm v mraku 

''t^ml Sabljo je znal nekdaj naš rojak dobro sukati in bil je že tudi 

pri poskušnjah marsikterega borilea ugnal. Ali zdaj je že mnogo let od 

^*!pi, in človek pozabi hitro take ročne umetnosti. Povrh pa tudi ni 

^^del, kakoY mojster je nadporočnik Benda na sabljo. 

Tako premiSljujočemn stopile so mrzle kaplje na čelo. Neki no- 
^^•^nji glas mu je pravil, da se ne bode dolgo vozil po domačem Vrbskem 
J^^ru. Tožno mu je prihajalo pri takih slutnjah v srci. Ali njegov srd 
'^ sovraštvo zadušilo je ta čut, in Vogrin se je tolažil tak6-le : 

„Jaz moram rešiti čast svojih rojakov, ktere on dolži, da napadajo 
^*X ropajo tujce. Pokazati hočem, da nisem takov strahopetec, kakor on 
^isli o meni in mojih rojakih. Osvedočiti hočem svet, da zaslužujem 



S64 

Ijubozen blage tleklico. kloro si horp moj nasprotnik s tem pridobiti, da 
uniri moue, njoni»j?a r*astib*a - svojega tokiiioca!" 

To vzvišeno misli podžigavale so našega rojaka. Tskre so metale 
njegove žareče* oei. Pognm je rast(»l , bojaž(»ljnost jc^ navdajala njegovo 
dušo, in vzdignovsi svoje trde pesti proti nebu, storil je svoj sklep ne- 
ovrgljiv, v kterem je še malo ])rej omahoval. Zatorej pa tudi ni e^li ve^^er 
doma v svojej sobi drugega delal, kakor sukal sahljo in se uril z njo. 

Polnori je že ura odbila, a Vogrin š(» ni bil v postelji. Kavno je 
sedel k mizi na stol . da bi se malo odpoeil. Njegove moči so že jele 
pojemati : tako dolgo in s tako silo in vztrajnostjo vadil se jt» noe6j v 
bojevanji. Zadovoljen je bil s svojim znanjem. Dobro jt» še znal sukati 
sabljo na desno in levo, udarjati gor in dol, stopati naprej in nazaj, 
umikali se nasproiniku odbijajoč^ namenjene mahe in napadati ga z 
umetnimi udarci. 

Zo])et je jel nadaljevati svoje vaje. Kmalu mu je tekel pot po 
(^elu. Hrzo je bil tako vnet in zavzet v svoje <lelo, da ni ('ul, ko so se 
na tihoma odprla — sobina vrata .... V izbo stopi z ležeerbo v roki 
njegova mati in ga eude se opazuje. A on je ni videl; bil je s hrbtom 
obrnen proti vratom. Mati je namret? veekrat slišala iz Vogri nove sobice 
krepke stopinje, veasih tudi udarce, kakor da bi kdo močno ob mizo 
udarjal. To se jej je čudno zdelo, vzlasti ker jt^ bilo tako pozno v noči. 
Zatorej gre gledat, kaj je, odpre tiho vrata in stripi v Vogrinovo sobico. 

Precej dolgo je opazovala mati svojega Milka , ki se je baš jak(> 
ognji»vito vadil z orožjem. „Zakaj mu bo to?" misli si zdaj. y,Ali imiL 
s kom kak boj? Ali je, Bog ne zadani, znorel ali kali?!" 

Globok vzdihljej se uki*ade pri teh mislih iz materinih prsij, in ^ 
tem hipu obrne se tudi Milko na stran. Lahko si mislimo, kako je 
Vogrin zdreg(»tal in stresel se, vidžč pred seb6j — svojo mater! 

„Moj Bog, kaj Ti pa je, Milko?" vpraša ga zdaj mati. ^Zakaj ne 
greš spat. Ali ne veš, da je že polnoei? Saj je še jutro tudi en dani** 

Milko ne odgovori nat6. Bal se je, da ne bi izdal svojega tajneg^a 
namena. 

pCudno se mi zdi, da se začneš na enkrat danes vaditi na sabljo,** 
nadaljuje zopet mati. ,,To m» pomeni nič dobrega, MUko! Jaz se boji in 
za T(». Vedno slutim, da imaš na skrivnem kake spletke. Tudi v ntv 
didjo večer bilo je miMida najbrž Tebi to namenjeno, kar je gospoda Ri- 
harda zadelo. Hvala Bogii, da mu je le boljše, kakor si mi pravil! 
Noben človek ni brez sovražnika, tako Ti kakor jaz ne! 

Vidiš. Milko, povedati Ti pač moram, kar že imam dolgo na srci. 
Ti si priš^^l k meni domii. ali doma nisi skoro nič. Vsak dan greš V 
jutro od doma in prihajaš še le zvečer po noči domii. Zadnja dneva to 
spal nisi domd! Kada bi se bila o marsičem s Teb6j pogovorila; saj se 



355 

le nisva dve leti videla. In moj Milko. Bog vr, ali ino se iiajdcs na 
svetu, ko prideta zopet domu. Jaz sem se 7,o postarala. A sUr elovek 
je kakor kaplja na vejici, ki že. pade na tla, če le sapica potegni^!"* 

Pri teh besedah vzdihno maniiea globoko, iii solze se jej vlijejo po 
velem lici. Vogrin pa je slonel ob mizi kakor skesan gn'snik, nepre- 
mično gledaje v tla. Hudo so ga pretresle materine beseile, in tudi 
njemn je prilezla grenka solza v oči. Mrklo pa je svi-tila luč in mračno 
obsevala sobo. Solz nista torej videla sin ne mati eden drugemu v očeh, 
X tembolj pa stu vedela eden o drugem, kaj čuti njuno srce v prsih! 

„Vi imate prav, mati,"^ odvrne tiho Vogrin. ^Življenje naš<' je 
kakor kaplja na veji. Tudi mlad človek ne ve , kdaj in kje ga smrt 
pokosi!^ 

Po tej opazki molčita zopet o]»a. Naposled pa izj)regovori mati : 

,.Ako se ne motim, Milko, zahajaš Ti tja doli k Skenovskim. Že 

6no nedeljo, ko smo netili kres. spoznala sem. da sta si tista gospica in 

Ti kaj zel6 na roko. Kes, da Te je že toliko moža. da hi lahko ženo 

imel. Tudi dekle je lepo, ponižno in prijazno, ali meni se vendar ta Tvoja 

misel ne dopada. Kdor previsoko leta, nizko obsedi, pravi stari pn»govor. 

Bojim se, Milko, da bode Teb(» zamditega še hmlo glava bolela. 

Dekle je zel6 zeI6 bogato, stariši visoki in pleuieniti, a Ti Milko. Ti si 

nboinih starižev sin! Mi prebivamo pod slamnato streho, oni pa v mestnih 

pda^h. Ti si seveda učen in študiran, ali na to m' gleda hogatija! Meni 

I K vedno zdi. da bi bilo najlioljše za Te. ko bi si Ti to misel in ljul»ezen 

obil iz glave. Saj je fie potem časa dovolj, ko cesarsko službo dobiš, 

ia si poiščeš tovaršico Telu primerno. 

Glej, za gospico Skenovsko poganja se mnogo gospoilov. Med njimi 

■ 

J« gotovo tudi 6ni ogerski častnik, ki jt» zdaj v Porečah. Pravijo, da je 
BJ^ki baron in bogat ogerski plemenitaš. Kaj zamoreš Ti proti takiMun, 
^i bi tudi dekle ljubilo Tebe, a ne onega? Ali ne veš, da morajo take 
Diestae deklice storiti to. kar jim stariši velevajo V 

In če se ne motim, tu ogerski baron Te tudi povsod zalezuje ter 

fe sluti, da mu Ti v škodo zahajaš. Ono noč, ko so počivali Skenovski 

pri nas, bil jim j6 tudi on za hrbtom. Ko sem namreč v jutro, ko se 

J* danilo, vstala, videla sem skozi lino s podstrešja, da ']o stopil mož v 

^tniškej obleki iz naše pojate. Sel je naravnoč proti jezeru, kjer smo 

''ili priklenoli čolne, in potem se je peljal sam prek jezera proti 

^Orečam. 

Kdo bi to hil, ne v6m prav. A zdi se mi pa le, da je naše goste 

'^^ Tebe zalezoval, in ko ga je ploha zasačila, spravil s(» počivat v našo 

l^^jato. Dalje pa tudi mislim, da je morda ravno ta baron hotel zadnjič 

"^^^be, svojega zopernika, uničiti, k(T se boji. da bi nui Ti ne izneveril 

^"^ njegove bogate ljubice.'^ 



366 

Vogrin je spoznal, da ima mati prav. Tudi on sam je že dolj 
opazoval, da ga }»aron Kohert neskončno sovraži in se navlašč ogibl 
njegove druščine. Ali ko mu je mati še povrh naznanila, da je bil mon 
on, Robert sam, pod njihovo pojato in je tedaj zalezoval Olgo iu njeg; 
stresel se je na vs(un životu ; tako ga je ta misel izuenadila. Bilo m 
je pa vse verjetno, in zdaj si je tudi tolmačil, zakaj ga hoče Robert n 
vsak način ugonobiti. Da bi pa Milko samega sebe ne izdal in ob enei 
potolažil svojo mater, odgovori jej mirno: 

„To ni vse tako, kakor si Vi, mati. mislite. GospA Skenovska kake 
tudi njena hči ste mi res prijazni ; vzlasti pa me ima Rihard jako ra( 
Zat6 zahajam večkrat k njim. Ali o srčnej ljubezni z Olgo in men6j i 
tu govora. Tisti ogerski častnik nima tedaj pi*av, ako misli, da mu ja 
odvračam gospieo Olgo, in me on zatorej iz ljubosumnosti zalezuje U 
mi streže po življenji, kakor Vi mčnite. 

Da pa vidite, da je vse ri5s, kar govorim, povem Vam, da odidei 
pojutrešnjem nazaj v Belo. Le jutre še ostanem toliko tukaj, da se 
Porečah od znancev in prijateljev poslovim. Predno pa grem na Dnna 
še pa pridem enkrat k Vam domii. A tedaj ostanem samo pri Vas i 
ne grem drugam nikamer!" 

Vogrin je seveda skušal materi marsikaj zatajiti, da bi jej ne deli 
težkega srca. Tudi to, da še sedaj ni državne službe dobil, zamolči 
jej je, da ne bi žalovala. 

S to Milkovo izjavo delala se je mati le na videz zadovoljno, 
verjela mu ni, kar je govoril. Še bolj pa se jej je vse sumljivo zdel 
ko je Milko trdil, da se le kar tak6 brez posebnega namena vadi i 
sabljo, češ sicer bi vso vojaško urnost pozabil! Pravil je tudi, da se zdi 
približujejo hudi vojskni časi. Tedaj pa je treba, da se že, dokler je i 
mir, pripravlja na vojsko. Saj bi še utegnoli tudi njega med vojal 
poklicati ! 

Vse to je seveda sililo mater na smeh, ker ni ničesa vedela o t» 
danjem politiškem stališči v Avstriji niti o berolinskcra kongressn, A sii 
ni očito oporekala, tembolj si pa mislila, da zakriva on tajnosti pred r\j 
Nekaj časa stu se še pogovarjala, a potžm se ločita obadva, ne ved6 
kaj prinese prihodnji dan ! 

Vogrin se je bil v svojih vajah tako utrudil, da je nat6 dobro 
trdno spaval. Ker se je pa še le ob dveh po noči vlegel k počitku, sp 
je v jutro, dokler ga ni vzbudila mati prinesši mu zajutrek. 

Mati in Rezika ste že bili doma vse poopmvili, delavci in droj 
posli so že odšli na polje, ko jo Milko vstal. Bil je zdaj cel6 sam domi 
in to mu je bilo pniv. V vsej naglici poišče si velik gonilni brus te 
jame sabljo ostriti. To delo je srečno dovršil, t^ko da ga ni nikdo vide 
pri njem. Ali mati je vendar, s polja prišedši, spoznala, da je rabi 



367 

nekdo brus. MiBlila je seveda pri tem takoj na Milka, in njeno srce je 
prihajalo otožno in žalostno .... Rada ))i ^a bila vprašala, kaj je brusil. 
Ni li morda ostril sTOJe sablje ? . . . Ali Milka ni bilo vec domd in tudi 
njef^ove sablje nikjer!! 

Malo predpoldnem veslal jo iz Dol mlad in čvrst mož v vojaskej 
olileki, z zlatim i)ortep(Sjem in opasan s svetlo sabljico. Bil je dr. Vogrin, 
r<»servai častnik 8. ogerskega peš-polka: „baron Abele". Šel je k Ske- 
novskim poslavljat se. Nikdar se se ni tako tHko vozil v Porei^e kakor 
danes. Z vso silo je moral vesla v mirno jeztMo zasajati, da se je eoln 
premikal. Po dolgej in trudapolnt»j vožnji dospe vendar do obivžja. 
Zilaj se napoti k svojemu prijatelju dr. Sirniku, ki ga je že pričakoval. 

^Mislil sem skoro, da Te ne bo, ljubi moj Vogrin," opomni Sirnik. 
^Kako se kaj počutiš?" 

„Težko mi je bilo pri srci, ko sem zapuščal dom. Moram Ti rerM, 
dragi prijatelj, da bi se ne bil mogel premagovati, ko bi bili mati tedaj 
dom4, ko sem odhajal. Ne bojim se sicer nicesa. Zd-se ])ricaknjem 
dobrega uspeha in konca, ali človek ne ve nikdar, kaj se utegne vse 
pripetiti; kajti moj nasprotnik mi na vsak način streže po življenji." 

pLe potolaži se. Bodi pogumen in hraber. Zmaga je gotovo na 
Trojej strani, in potem se bodes veselil svoje slave !" 

,, Dobitek je res lep in slaven, ali nevarnost tudi velika," odvrne 
Vogrin premi.sljuj6r\ „Le eno Te prosim, dragi moj! Ako bi se mi 
bika večja nesreča primerila, bodi zanesljiv in zvest tolmač mojemu srcu. 
Po?t>j Olgi, da sesm se s svojim nasprotnikom bojeval iz ljubezni do nje 
in svojih rojakov. Reci jej, da sem se moral boriti s svojim tekmecem, 
k«r sem spoznal, da vodi do nje le hoj na življenje in smrt. A malo- 
tono se nisem mogel uimiknoti svojemu zoperniku ter brez boja pre- 
piKtiti divjemu jastrebu svojo nežno golobicico! Naznani jej pa tudi, 
<h je hranil Vogrin toli plemenito srce v prsih, da ni hotcd zavratno na- 
padati svojega sovražnika. A tudi bojazljivo ubežati mu ni hotel on, 
teniTef njegovo srce bilo je tako pogunmo in hrabro v boji. kakor je polno 
8Wef?e Ijnbezni — do svoje drage Olge !" 

Dr. Sirnik se je čudil nad navdušenostjo svojega prijatelja. Ne bil 
^' mislil, da se Vogrin tako malo boji smrtne ut^varnosti in da zamore 
Wo strastno in gorei^e ljubiti. 

Prijatelja se ^e pogovarjata potem o vseh malenkostih, ki so pri 
^^oboji potrebne. Nat6 se napotita k Skenovskim, da bi se Vogrin i)0- 
^'ovil od njih, ceS da že odrine jutre na vse zgodaj v Belo h grofu Ko- 
prskemu. 

Ta novica je Olgo strašno pretresla. Dokler je bival Vogrin v 
^i^snej bližini, tedaj je se pozaldjala vse nezgode. Menila je, da ostane 
Milko še dalje pri Kihardu, a v teh blaženih mislih se je motila. Ko 



358 

se je torej Vogrin danes popoldne zar6s od nje poslavljal, gledala mu 
kaj milo v glohok(», žive oci. Iz njih je ])rala vso moč njegove gon 
ljubezni. Niti Olga niti Vogrin nista našla v tem trenotku besede v slo 
le njih duša je govorila tiho šepetaje: Na svidenje! 

Ko ste pa potem mati in Olga spremili Vogrina do vrtnih vratic, p( 
mu tu deklica rožieo-spomineieo v slov6 in nm vroči Puškinovo nov« 
V knjižici pa je bilo za Vogrina majhno pismice. V njem je razod 
Olga, kako ga neizreč(»no ljubi in da ta ljubezen v njenem gorečem s 
nikdar ne ugasne! 

Od oiK^ga trenotka, ko se je poslovil Vogrin, čutila se je Olga zo] 
osamelo in pozabljeno. Pismo in grožnja očetova, zločinski napad in pre 
Robertov, nemila osoda Vogrinova: vse to jej je sekalo zopet nove, i 
zaceljiv(» rane. ToIažlio pa j(^ iskala deklica v prostej naravi. Sprehaj 
se je na obrežji, ko je jelo solnce zahajati. Kakor v preteklih duoi 
tako so žarele tudi danes koroške gore, ko jih je poljubljalo solnem 
slov6. Narava j(» bila ravno tako lepa in krasna kakor nekdaj, ali 01 
ni danes čutila niti videla njen(» krasote. Nje pogled se je oziral vec 
le tja na j(^zero, kjer jej je bil Vogrin razodel svojo tajno ljubezen ! 

V te misli zamaknena ni opazila Olga, kako sta ob osmih zve 
priveslala dva čolna vsak od svoje strani na ^Samotarski otok". B 
sta Robert in Vogrin s svojima tovarišema. 

Samotarski otok je cel6 majhen otočič sredi med Porečami in I 
lami. Na njem nahajaš le nizko grmovje in različno vodno rastlin 
Obrežje je bujno zarasteno, in z jezera ne moreš videti na sredo otol 
Ondi pa stoji dolga lesena miza na majhnem, s travo in cvetlicarai ( 
rastenem j)rostoru. 

Tli sem sta došla točno ob osmih naša dvobojnika. Kmalu sta 
stala nasproti reservni častnik dr. Vogrin in nadporočnik baron Ben 
Slovenec in Magyar. Na znamenje Randičevo začne se prvi hod. V 
dobro sta se dajala boritelja. Naš rojak je kazal velik pogum in čil( 
Tudi njegova izurjenost in ročnost ni bila manjša od Robertove. Vid 
se je, kakor da bi bil Vogrin že premagal nasprotnika. Zasuknol je 
spretno sabljo, odbivši l)aronov mahljej, in glej ! Robertova roka — krva 

Boj se ustavi. Sekundanta pogledata, bil je lahek prask. A Rob 
še ni bil s tem zadovoljen; geslo nm je bilo: Na življenje in smrt! 

Drugi pot se dolgo nič ne odloči. A boj je prihajal tem hujši 
hujši, čim bolj j(» vzkip(»la kri v boriteljih. Ker pa le ni uspešnega kon 
ustuvita sekundanta drugi poskus. 

Bil je še tretji pot na vrsti. Ta naj hode odločilen. Šlo je rfe 
življenje in smrt. Niti Vogrin niti Robert nista bila več pri miruej i 
meti. Strast in krvolornost zavladala je v njunih prsih ! 



369 



Na Sirnikovo znamenje za^ne so zopet Ijuti boj. Zdelo se je že se- 
idantoma, da zmaga Vogrin. Robert se je namn^i* jel umikati, a 
idar se dobro odbijaj6c Vogrinove mahe. A kakor bi treiiol, nai)ade 
lovo silo in moejo svojega naskakovalca. Odbivsi udarec Vogriiu>v, 
mkue zvito in prekanjeno svojo sabljo . . . Ona obtiei globoko v na- 
rotnikovej levici, in v tem trenotku se zgrudi Vogrin na tla! 

Noe je že jela razprostirati svoja temna krila nad mirno jt»zero, ko 

obvezavai dr. Sirnik rano nesreenenui prijatelju. Vogrin je ležal v 

tavesti. Pozneje ga je pa Sirnik z vsemi mogorimi pripomočki vendar 

toliko vzdramil, da se je zavedel. Nato ga si)ravi polagoma po konci, 

Vogrin je sel, držeč se z desni(Ai svojega tovariša okoli vratii, po malem 

ikor hudo ranjen vojak proti čolnu. Tii ga Sirnik rahlo va-nj posadi, 

)tfur pa peljd pri zvezdnatej luči — k ncsrernej materi! 

(Daljo pride.) 



Odpoved. 



6 



uj, ti si meni že prednigii, 
In po pravici se bojim, 
Da sp<'t ljubezen me premaga 
Ter pokoj srčni izgubim. 



Srce tačas jo ukrenilo, 
K a p rt' motit i se ne da, 

Naj tudi bi šo kdaj vabilo 
Najlepšo dekle je svetli. 



Golobčc ljubeznivo, prosim. 

Ne k&li mojega miru. 
Grenak spomin jaz v prsih nosim. 

Spomin o cvet j i brez siulu. 



Nerad prenašal bolečine, 
Nerad bi novic bil bolan, 

Oe mi život brez sreče gine 
Sem iM>log tega vsaj minin. 



Lepoto velik čar je tvoje 
In v duši žije ti blagost, 

A kdo li, srce zlato moje, 
Za ionsko porok je zvestost? 



Zatorej ])rosim te, ne vjuraj 
Očij skrivnosti polnih v me. 

Po drugih rajša se oziraj, 
Ki v sn»če upih Se žive. 



Svetlo sijal jo nekoč meni 
Ljubezni prve srečni maj. 

Vsi upi bili razcvet eni — 
A kaj ti bodem pravil, kaj! 



Znaj, jaz ne mogel bi ljubiti 
Kot ljubil sem uekdanji čas, 

Zato je b«dje se ločiti. 
Od nn*up ti, od tebe jaz! 

Jos Cimperman. 



360 



Eoi^jiček moj. 



ILonjirek moj. 
Le ]msi pridno se nocoj ; 
Ko zoni zl;ita jiožari. 
Pa tekla ho nulei^a kri, 

Kude6i kri. 

Konji(^ok moj, 
Tako se moni zdi iioeoj, 
Da jutri zadnji«^ te sedlam, 
Pšeniee zobat zadnjie dam, 
(>j zadnjič dam. 

Konjiček moj, 

Na ])olje jezdil bom s teboj ; 
Sovnige z manoj boš podil, 
Jaz glave turške bom kosil, 

Oj tam kosil. 






Konjiček moj, 

Zvečer spet srečen jezdec tvoj 
Ovenčan bode oslavljen, 
Sovrag bo Ijuti pogubljen 

In razkropljen . . . 

IzSla potem 

Rumena zora je, to vem, 
Kudeč jo bil tam reke tek. 
Na levi, desni smrt in