Skip to main content

Full text of "Kres"

See other formats


Google 


This  is  a  digital  copy  of  a  book  that  was  prcscrvod  for  gcncrations  on  library  shclvcs  bcforc  it  was  carcfully  scannod  by  Google  as  part  of  a  projcct 

to  make  the  world's  books  discoverablc  onlinc. 

It  has  survived  long  enough  for  the  copyright  to  cxpirc  and  thc  book  to  enter  the  pubHc  domain.  A  pubHc  domain  book  is  one  that  was  never  subject 

to  copyright  or  whose  legal  copyright  term  has  expired.  Whether  a  book  is  in  the  public  domain  may  vary  country  to  country.  Public  domain  books 

are  our  gateways  to  the  past,  representing  a  wealth  of  history,  cultuie  and  knowledge  that's  often  difficult  to  discover. 

Marks,  notations  and  other  maiginalia  present  in  the  original  volume  will  appear  in  this  flle  -  a  reminder  of  this  book's  long  journcy  from  thc 

publisher  to  a  library  and  rmally  to  you. 

Usage  guidelines 

Google  is  proud  to  partner  with  libraries  to  digitize  public  domain  materials  and  make  them  widely  accessible.  Public  domain  books  belong  to  thc 
public  and  we  are  merely  thcir  custodians.  Nevertheless,  this  work  is  expensive,  so  in  order  to  keep  providing  this  resource,  we  have  taken  steps  to 
prcvcnt  abuse  by  commercial  parties,  including  placing  lechnical  restrictions  on  automated  querying. 
Wc  also  ask  that  you: 

+  Make  non-commercial  use  ofthefiles  We  designed  Google  Book  Scarch  for  use  by  individuals,  and  we  request  that  you  use  these  files  for 
personal,  non-commercial  purposes. 

+  Refrainfivm  automated  querying  Do  not  send  automated  queries  of  any  sort  to  Google's  systcm:  If  you  are  conducting  rcsearch  on  machinc 
translation,  optical  character  recognition  or  other  areas  where  access  to  a  laige  amount  of  text  is  hclpful,  pleasc  contact  us.  Wc  encouragc  thc 
use  of  public  domain  materials  for  these  purposes  and  may  be  able  to  help. 

+  Maintain  attributionTht  Goog^s  "watermark"  you  see  on  each  flle  is essential  for  informingpcoplcabout  this  projcct  and  hclping  thcm  lind 
additional  materials  through  Google  Book  Search.  Please  do  not  remove  it. 

+  Keep  it  legal  Whatever  your  use,  remember  that  you  are  lesponsible  for  ensuring  that  what  you  are  doing  is  legal.  Do  not  assume  that  just 
bccause  we  believe  a  book  is  in  the  public  domain  for  users  in  the  United  States,  that  the  work  is  also  in  the  public  domain  for  users  in  other 
countrics.  Whethcr  a  book  is  stili  in  copyright  varies  from  country  to  country,  and  wc  can'l  offer  guidance  on  whether  any  speciflc  use  of 
any  speciflc  book  is  allowed.  Please  do  not  assume  that  a  book's  appearancc  in  Google  Book  Search  means  it  can  be  used  in  any  manncr 
anywhere  in  the  world.  Copyright  infringement  liabili^  can  be  quite  severe. 

About  Google  Book  Search 

Googlc's  mission  is  to  organizc  thc  world's  information  and  to  make  it  univcrsally  accessible  and  uscful.   Google  Book  Scarch  hclps  rcadcrs 
discover  the  world's  books  while  hclping  authors  and  publishers  rcach  ncw  audicnccs.  You  can  scarch  through  thc  full  icxi  of  this  book  on  thc  wcb 

at|http: //books.  google  .com/l 


i  •-..,.,,.;v.=.  \ 


Leposloven  in  znanstven  Kst. 


Sodelovanjem 

prof.  dr..  Greg.  Kreka  in  župn.  Dav.  Trstenjaka 


uredoval 


dr.  Jakob  Sket, 

C.  k.  gjmn.  prof.  v  Celovci. 


TJT.  LetnOc, 


1883. 


V  CELOVGI. 

Tiskala  in  založila  tiskarna  druibe  sv.  Mohorja. 


STANrORO  UNIVCRBITV 
LIBRARICB 

ST/.c:.? 
MAR  1 1 1970 


KAZALO. 


Stran. 

Pesni. 

Ni  modi.  L.  Pesjakava 12. 

Na  planini.  I.  II.  Funtek *2b. 

Moja  pesen.  — /-- 31. 

V  5irni  prosti  svet.  Budavan  ^vko,  .  32. 
Rabeljsko  jezero.  L.  Pe^akova.  .  .  73. 
Veselje  in  stnih.  J.  Cimpennan,     .     .    88. 

Tri  lipe.  — /— 88. 

Deseti  brat.  —I— 94. 

Hipi  blaženstva.  L.  Pesjakova.  .  .  .131. 
Sonetni  venec.  M- k,     132.  200.  236.  290. 

Aforizmi.  L.  Pesjakova 147. 

Marij  na  razvalinah  kartivginskih.  Tone.  151. 

Po  zimi.  I— IV.  Funtek 180. 

Babica.  L.  Pesjakova 199. 

Hvaliti  pesnika  nikar!  — I — .      .     .    .  235. 

Tvoj  sem.  Slava!  Tone 254. 

Pesni  dekličje  ljubezni.  I-XXX.  Fumtek.   255. 

291.  338.  393.  442.  41H).  543. 

Odpoved.  /.  Cimpervian 359. 

Konjiček  moj.  — /— 360. 

Ad  Franciseum  equitcm  Miklosichium. 

J.  Pajk 599. 

Tebi!  I.  II.  J.  Cimperman (500. 

Romani,  povesti,  noTcIe« 

Luteranci.  A,  Koder,    1.  65.  121.  169.  225. 

281.  329.  385.  4:i3.  481.  537. 

\  Milko  Vogrin.  Dr.  Stojan.  12.  74.  133.  182. 

237.  292.  339.  395.  444.  492.  545. 

J.  S.  Turgenjeva  poesije  v  prosi.   Alcks. 

llttdovemik .    .    .  201. 

Povtstnik  v  sili.  P.  Pasova.     .    .    .  585. 

PripoTedke  in  praTlJiee. 

Epiške    indske  pripovedke  in  pravljice. 
K.  Glaser.  36. 94.  152. 256.  314.  360.  408. 

Voda  in  njene  moči  v  domišljiji  štajer- 
skih   Slovencev.    J.  Majciger,    455.  502. 

558.  601. 

Poto-,  narodo-  in  kn^episni  sestavili. 

PoiH)tni  spomini.  Iqo  Kaš.  .  26.  89.  148. 
BcKsenske  zauovetke.  Perušek.  903.  d&7.  iU5. 
361.  Hp.  458.  505.  562.  604. 
Črtice    o    Slovencih   v   Staj.    Podravji. 

Dr.  Pajek 365. 

Krstonoše.     narodni    praznik     srbski. 

Bogovič. 561. 


stran. 

Podačni  in  znanstveni  spisi. 

Ulrih  Lichtenstein.  J.  Majciger.     .    .    33. 

Nekaj  drobtinic  o  Stanku  Vrazu.    Dr. 
J.  Paiek 38. 

Kako  so  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 
Fr.  Wiestlialer. .    45.  97.  153.  207.  260. 

Razne  malenkosti.  Krek.  52.  107.  159.  265. 

Gašpar  Rojko.  Trstenjak 57. 

Slovenske  besede  v  koroškej    ncmSčini. 
Trstenjak 112. 

Jaruikova  zapuSčina.    Scheinigg.    211.  321. 
373.  419.  473.  530.  578.  625. 

Prešernova  „ Zarjavela  devičica**.    Sket.  376. 

Slovenci  in  Hrvatje  v  borbi   radi  inve- 
stiture.  Steklasa.      .    .    .  414.  462.  508. 

Mravlje.  Koprivnik.     .  421.  469.  513.  565. 

J.  L.  Šmigoc.  Dr.  J.  Pajek.       .    .    .  425. 

Zali.  (Jezikoslovna  drobtinica).  P.  St.  o.  428. 

Desch.  Trstenjak 477. 

Stanko  Vraz,  pesnik  in  pisatelj  sloven- 
ski. Fckon^a 518.  570.  611. 

Utemeljitev  m  cvet  krakovske  akade- 
mije.  Glaser 525. 

Veprija  vas.  Archaiol.  črtica.  Trstenjak.  528. 

Slovimski   ostanki    v   dolini  Anniviers. 
TrstenjaJ: 576.  618, 

Prvo  slovensko  društvo  in  njej^a  usta- 
novitelj J.  N.  Primie.  P.  pl.  Radics,  606. 

t  Ivan  Macun.  J,  Majciger 621. 

Književne  ocene  in  naznanila. 

Arithmetika  za  nižje  gymuasije.JB(;r5^ner.  59. 
Jezitnik.  XX.  leto.     .......    60. 

Archiv  fitr  Heimatkundo 61. 

Hnudbuch  fiir  osterr.  Univeusitats-Bi- 

bliotheken.     .     .     .• .  . 61. 

Paul  Wiener,  Mitreformator  iu  Krain.  62. 
Auguria  et  revorentiae  amorisi^ue  testi-  • 

monia  domino  Joanni  (ilavina  .  .  62. 
Denkschrift  an  Prof.  Dr.  Anton  Fiister.  62. 
Mittheilungeu  (les  osterr.  Alpeuvereines.  63. 
Poročilo  o  hrvatskej  književnosti.         .  115. 

Glasbena  Matica '   .  117. 

Geometrija  za  nižje  gymnasije.  Borstncr,  117. 

Paedagogika  XIII 118. 

Subjectloso  Satze.  —  Trst  in  okolica.  166. 
Slovenska  mati.  —  Drugo  poročilo  pod- 

l>ir.    zaloge   v  (iradci.    —    HiTatska 

Vila 167. 

Slovinac.  —  Oecho-Sluven 168. 

Praktična  Metodika 167.  2i8. 

Poročilo  o  srbskej  književnosti.  .     .    .  219. 


stran, 

:Naro(liia  bibliotheka  Krajčeva  221.  278.  384. 

»Jour-Fii**  Marš.  —  Universalna  biblio- 
theka. —  Slavonieu  vom  X — XIII. 
Jahrh.  —  Narodne  podrugačice.  — 
Taras  Bulba 222. 

Bibliothelia  za  povijestDalmat.  — Reise- 
skizzen  aiis  Indien.  —  Durch  Sibi- 
rien.   —   Slomšek  v  českej    prestavi.  223. 

Fjsika  za  srednje  šole.  -  Lurški  maj- 
nik,  —  Werndlova  puška 278. 

Skladbe  Avg.  Ar.  Lebana.  —  Narodne 
basni.  —  Nov.  —  Tri  črtice  od 
Bret-Hartc-a.  —  Univers.  bibl.  — 
Bolgarska  stenografija 279. 

Sagen  und  Marohen  der  Siidslaven.  — 
Zgodovina  j)oljske  književnosti  vnem- 
.^keni  jeziku.  —  Serbische  Frauen- 
lieder.  —  Skladbo  Vilharja.     .     .    . 

Književna  zgodovina  slov.  Stajerja. 

Die  Serben-Ansiedlungeu  in  Steiermark. 

Občna  zgodovina  I.  —  Šala  i  satira  IV. 

Fjsika  za  nižje  razrede  srednjih  šol. 
Borštner 

Maja.  —  Universalna  bibl 

Spomenik  o  Seststoletnici.  —  Lovčevi 
zapiski.  .    .  ^ 

Spisi  Krištofa  Šmida.  —  Dejanje  Habs- 
buržanov  v  Kranjskej.  —  Pesni  pri- 
godnice 431. 

Začudjeni  svatovi.  —  Hrvacanke.  — 
Sala  i  satira  V.  Russische  Mar- 
chen.  —  Geschichte  der  polnischen 
Literatur 432. 

Habsburžani  v  deželi  Ki-anjskej.    Kos.  479. 

Zemljepis  za  II.  in  III.  razred  srednjih 
Sol.  -  Fjsika  za  nižje  gymnasije  II. 
del.  ~  Vei-gl.  Grammatik.  IV.  B.  — 
Die  Krjpta  zu  St.  Florian.      .     .     .  480. 

Slovenske  pesni.  —  Miklošič  in  Hrvati.  f)35. 

Vitez  Miklošič.  —  Zgodovina  Staj.  Slo- 
vencev. Univers.  bibl   IV 536. 

Kniige  družbe  sv.  Mohorja  za  1883.    .  583. 

Oalavisch-Croatische^Studien.  I.  —  Slo- 
bodarke.  —  Božičnice.  —  Methode 
ftir  die  Bahnbestimmung  der  Plane- 
neten.  —  Skladbe  Avg.  Ar.  Lebana.  584. 


280. 
327. 
328. 
328. 

382. 
384. 

430. 


Stran 

* 

Zgodovina  sv.  kat.  crkve.  l>r.  Mlakar.  629 
Kratko  poročilo  o  prvej   lavant.   dioo- 

eeznej  sjnodi G30. 

Ueber  Bana's  Parvatiparinayanataka  .031. 
Oblici  staroslovjenskega  jezika  .  .  .  ()31. 
Bič G:a. 

Drobnosti* 

(lasparotti  in  Rogerij.  Malovrh.      .     .     (J3. 

Towdrstvo  pomocv  za  studowacyach 
Srbov..       .     .    \ i'A. 

Narodno  izšteviljenje.  Malovrh.  .     .     .    G4. 

Mačeha  v  češkem  prevodu 118. 

Tri  pesni  Gregorčičeve  v  nemškem  pre- 
vodu  , 119. 

t  Seb.  Žepič.  —  f  Jože  Žuža.  —  C.  kr. 
namestnija  v  Ljubljani.        .         .     .119. 

Dr.  Krek,  častni  član  ^Triglava".  — 
Indrov  ali  Indrin?  —  G.  Rojko.       .  120. 

t  Josef  Szujski 168. 

t  Dr.  Stefivn  Kočevar.  Davorin.      .     .214. 

t  Župnik,  Jožef  Hašnik.  Trstenjak.      .  215. 

t  Janez  Šolar.  —  f  Andrej  Gollmayr.  221. 

Briccius  Preprost.  —  Andrej  Perlah.  .  224. 

t  Štefan  Kocijančič.  A.  M.    ...    .  276. 

Mickiewicz  v  Nemcih.  —  Miklošičeva 
slavnost 280. 

Hašnikove  pesni.  —  f  J*"*^j  Levičnik.  328. 

Gesla  Habsburških  cesarjev.    Simonič.  380. 

Indijska  filologija.  —  f  Vik.  Makušev.  ;)84. 

Pismo  Vrazovo  dr.  Chrobatu.      .     .     .  427. 

Družba  sv.  Mohorja 432. 

Miklošič  in  njegovi  učenci.     .     .     .       480. 

t  J   S.  Turgeniev 535.  582. 

Obilnjaki  se  sekajo 5:^6. 

Miklošičeva  sedemdesetletnica.     .     .     .  »532. 

t  Franjo  Remec 632. 


Popravki. 
Listnica.  . 


PopraTki  in  listnica. 

.    .  168.  224.  280.  480.  536. 
.     .  120.  168   224.  280.  6:52. 


Leposloven  in  znanstven  list 


Zje^to  III.  v  CeloTci,  1.  Jannarja  1883.  ^tejr.  I 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Ani(m  Koder. 

Prro  poglavje. 

ReSetali  so  mod  saboj 
Kmetje  svoje  vboStvo. 

I^erstik. 

bolnee  je  lezlo  oiidi  za  loške  hribe  jesensko  popoldne  leta  1564. 
in  rudilo  le  se  najvišje  vrhove  svojega  orjaškega  opazovalca  —  Grintovca. 
V  starodavnem  mestu  Kiunji  so  se  sicer  v  tem  času  že  zapirala  težka 
mestna  vrata;  kajti  s  poletno  vročino  se  je  pritepla  strašna  kuga  v  nje- 
govo ozidje  in  imela  tu  svojo  obilo  smrtno  žetev.  Vendar  danes  so  se 
odprla  vrata  nenavadno  še  po  solnčnem  zahodu.  Mestni  kaplan  Jarnej 
Knafelj  je  namreč  s  svetim  obhajilom  iz  glavne  crkve  po  trgu  prihitel 
in  osornemu  stražniku  mestnih  vrat  naznanil,  da  mora,  naj  velja  kar 
hoee.  še  nocoj  v  bližnjo  vas  Britof  k  umirajočemu  prijatelju. 

Sti-ažnik  se  je  sicer  kremžil  in  zvijal,  kakor  da  bi  ga  po  črevih 
boillo.  in  omenjal  o  ostrej  postavi  mestnega  sodca,  ki  veleva,  da  po  zatonu  in 
pred  solnčnim  vzhodom  ne  sme  nihče  niti  v  mesto  niti  iz  mesta;  a  vi- 
delo se  mu  je,  da  si  ne  upa  rabiti  sile  proti  tedanjemu  imenitnemu  ter 
osobito  pri  višjej  gosposki  uplivnemu  duhovniku. 

Med  tem  ko  se  prepira  stražnik  s  kaplanom,  pridruži  se  v  naglici 
kopa  mestjanov,  ki  se  meni  nič  tebi  nič  v  prepir  vmeša  in  pravice  du- 
hovnikove zagovarja. 

Poslednje  odloči  popolnoma  kaplanovo  zmago.  Ko  zaškriplje  pot6m 
ključ  v  visokih  vratih  in  se  odrine  zapah,  dovoli  stražnik  le  duhovnu  in 
crkovniku  na  prosto,  ostalim   pa  zabranjuje  s  povzdigneno  sulico  izhod. 

A  v  istem  trenotku  ga  zgrabijo  od  zadaj  krepke  moške  roke  ter  mu 
zatisnejo  oči.  ^ 

Ko  je  zopet  oproščen  pot^m  in  si  mane  skeleče  oči.  ni  o  mestjanih, 
ki  so  ga  tako  nepostavuo  preslepili,  ni  duha  ni  sluha. 

1 


Kaplan  Jarnej  Knafelj  je  bil  vesel,  prepričavši  »e  po  svojej  sodbi, 
da  ima  toliko  pogumnih  prijateljev  v  mestu  posebno  noeoj ,  ko  mora  v 
noč  v  oddaljeno  vas.  V  tesnici,  poslednje  ni  bilo  v  tedanjih  (^asih,  v  do) »i 
verske  prekucije,  brez  posebne  veljave.  Saj  se  je  (rulo  vsak  (ban  o  na- 
padih na  katoliške  duhovnike;  ^e  bolj  pogosto  pa,  kako  so  vrgli  tu  in 
tam  razsrjeni  kmetje  luteranskega  duhovnika,  ki  se  je  utihotapil  na  priž- 
nico,  raz  lef*e  in  mu  prerahljali  hudiču  zapisane  kosti. 

Takove  dogodbe  je  premišljal  Jarnej  Knafelj,  ko  je  v  globok  rov, 
po  kterem  šumi  deroča  Kokra,  korakal.  Tik  lesenega  mostii,  ki  je  vodil 
v  tedanjem  času  prek  Kokre ,  stala  je  lesena  kovačniea  in  stoji  še  dan- 
danes, samo  nekoliko  višje. 

V  tej  kovaškej  kolibi  je  sedelo  isti  večer  na  ognjišči  nekaj  mož  in 
si  med  raznim  pogovorom  grelo  rok6  na  gorečem  oglji. 

Poleg  sajastega  kovača,  širokoplečega  in  visoko  i*astenega  Jurja 
Gogole,  stal  je  suh,  upognen  možiček  Florijan  Leskovic  iz  Velesovega  in 
pripovedoval  v  začetku  tiho  in  skrivaje  nekaj  posebnega  svojemu  tovarišu. 
Ko  je  pa  opazil,  da  prijatelj  Juri  pazno  posluša  in  da  mu  je  njegov  govor 
povšeči,  postajal  je  vedno  glasnejši,  zamahoval  je  z  rokama  žulavima  in 
v  kmetskem  delu  utrjenima  po  zraku,  kakor  da  bi  z  bičem  pokal  ali  pa 
hotel  pokazati,    kako   bi  se  maščeval  nad  nekim,  ko  bi  ga  dobil  v  pest. 

Naposled  je  prišel  (*el6  v  takov  ogenj,  daje  s  kvedrastima  črevljema 
po  tleh  zaeeptal  ter  oel  oblak  črnega  dima  vzdramil  raz  njih  in  proti  ko- 
vaču zakričal : 

,,Hudiča!  govori  ti,  ki  tudi  kaj  veš,  in  ti  eoprniee  in  že  znaš  kdo 
še  pri  belem  dnevu  očij  ne  maše  in  s  kurjo  slepoto  ne  preganjajo,  kaj 
l)i  storil  ti  Gogala,  ko  bi  čul,  kako  se  kuha  in  peče  nekaj  zoper  tvojega 
prijatelja  in  najbolj  umnega  duhovnika  na  Gorenjskem  ?" 

Kovač  Gogala  je  pri  sledujej  l^esedi  laš  velikansko  kladivo  zavzdignol 
in  udaril  potoni  z  njim  s  sicer  nenavadno  močjo  in  strastjo  po  železnem 
obroči,  ki  ga  je  po  nakovalu  z  levico  vrtil ,  tako  da  je  po  ušesih  zazve- 
nelo  in  kar  sluh  jemalo,  ter  pristavil : 

„Ko  bi  prišli  meni  isti  malharji  svojeglavni  in  trmasti,  ki  so  se  z 
lastnim  umom  sprli  in  tako  daleč  mislijo,  kakor  z  roko  sežejo,  pod  to-le 
kladivo,  mehki  bi  postali  kakor  maslo  v  ponvi  in  ubogali  bi,  ko  l)i  iz 
njih  tudi  žreblje  koval  in  z  njimi  tista  široka  peklenska  vrata  zamašil,  o 
kterih  vcmIuo  duhovniki  pripovedujejo  in  straši,  kakor  da  bi  bili  mi 
vsi  otroci  in  babe !" 

Zakrohotal  se  je  njegov  tovariš  Florijan  Leskovic  pri  teh  besedah, 
da  se  je  širokokrajno  pokrivalo  treslo  nad  malimi  živimi  očmi  in  da  je 
na  prag  hitel,  da  bi  si  pndi  kihanje  zaradi  smehii  ustavil. 

Poslednji  smeh  in  glasni  pogovor  je  vzdramil  zdajci  še  ostala  dva 
moža  na  ognjišči,  debeluhastega  tkalca  ali  suknarja  in  kmeta  iz  Velesovega, 


Matevža  Erašuo  in  mladega,  dorastlemu  študentu  podobnega  lutrovskega 
predikanta  ali  pridigarja  Luko  Avniča  iz  Kranja. 

Med  tem  ko  poslednja  dva  poprašujeta  kovaea,  kaj  sta  imela  z 
Leskovieem,  skoči  ta  zopet  mz  praga  v  kovačnico  in  migne  tovarišu,  naj 
molčf,  položi  prst  na  usta  in  skrivnostno  pravi: 

^Vse  je  res,  kar  sem  vam  že  zabičeval  toliko  potov/* 

^Kaj  je  res,  prijatelj  Florijan,"  zarezi  se  zdaj  kovač  in  jame  zopet 
težko  kladivo  dvigati. 

Leskovic  ne  odgovori,  le  zopet  dlani  pred  zijavimi  usti  razprostre, 
pot^m  pa  s  kazalcem  desne  roke  na  prosto  pokaže.  Zdajci  se  spogledajo 
ostali  tovariši ;  mladi  Luka  Avnič  lahno  zbledi,  raz  ognjišča  skoči  in  zapah 
malih  stranskih  durij  odmakne.  Med  tem  se  skrivaje  glava  za  glavo  po 
strmej  cesti  ozira  in  zopet  nazaj  v  kovačnico  umakne. 

„Za  vraga,  kam  hiti  gospod  Jarnej  že  v  noč  obhajat?"  vpraša  pot6m 
kovač  Gogala  tovariše. 

Te  l)esede  npogumijo  zopet  Avniča,  da  odslonjen  zapah  nazaj  nad 
duri  pomakne,  k  prijateljem  pristopi  ter  pristavi: 

^Ali  je  res  kaplan  Jarnej?  Opeharil  je  torej  stražnika.  Izvrsten 
mož,  pravi  mož  je  to ;  takovih  potrebujemo,  vam  pravim  in  naša  stvar 
ni  izgubljena." 

Med  tem  prizvoni  sivolas  crkovnik  po  klanci  mimo  kovcačnice.  in  ko 
se  spušča  kopica  naših  znancev  na  kolena  in  odkriva  glave,  postoji  du- 
hovnik in  jim  podeli  blagoslov,  pri  tem  pa  migne  skrivaje  mlademu  Avniču 
in  gori  na  strmino  nad  cesto  pokaže. 

„Ali  si  ga  umel,  kar  ti  je  hotel  naznaniti  ?"  vpraša  Leskovic,  ko 
duhovnik  odide,  na  strmino  zrečega  predikanta. 

,,Le  tja  gori  poglej,  in  umel  ga  bodeš  tudi  ti!"  odgovori  mladi  to- 
variš. In  kakor  bi  trenol,  ozre  se  pot6m  osem  bistrih  in  začudjenih  očij 
na  strmiuo,  po  kterej  vodi  steza  ob  Kokri  proti  mestnim  pristavam  na 
desnem  bregu  reke. 

„Za  vraga,  kam  še  hlača  nocoj  Sodar  in  Jahač  in  pa  tista  čmerika, 
grbasti  Jelen",  povzdigne  zopet  kovač  črez  nekoliko  svoj  glas  in  kaže 
s  prstom  na  omenjene  može,  znane  mestjane  Kranjskega  mesta. 

„To  je  kaj  posebnega",  ongavi  in  zatrjuje  Krasna,  „kako  bi  mogli 
sicer  v  t^m  času  iz  mesta." 

^Vse  je  tako,  kakor  sem  vam  rekel  in  zabičeval  prej,"  jezi  se  zopet 
Leskovic. 

^Mestni  sodnik  in  njegovi  biriči  in  škof  in  oni  hlačarji  na  strmini, 
pa  še.  mnogo  skrivnih  postopačev  in  hinavcev ,  vsi  delajo  pod  enim  ro- 
kavom ;  kajti  prisegli  so,  da  uničijo  kaplana  Jarneja  Knaflja,  in  lepo  da- 
rilo in  odpustki  od  samega  rimskega  papeža  so  jim  obljub^eni,  če  storč 
svojo  dolžnost,  t^ko  sem  slišal  na  tihem  govoriti. 


Zaradi  tega,  le  verjamite  mi,  podkupili  so  cp16  mestnega  stražnika, 
da  spušča  na  noč  kaplana  z  obhajilom  iz  mesta.  Nocoj  so  se  utihotapili 
tudi  oni  za  njim  in  —  gorj6  mu  gospodu  Jameju,  če  jim  pride  domu 
gredi  y  pest.  Pri  Bogu  je  milost .  v  kokrinih  valovih  je  ni .  kedar  ol»- 
jamejo  oni  kterega  izmed  nas." 

Prestrašeni  se  spogledajo  nat6  možakarji  in  pritrjujejo  molč^  to- 
varišu. „Prav  imaš  Leskovic,  resnico  si  povedal,"  povzdigne  zdajci  Avnič 
glas.  „0  tem  mi  je  omenjal  tudi  že  kaplan  Janiej  sam  in  me  prosil, 
naj  ga  spremljam  skrivaje,  kedar  ima  v  noči  opravek  zvunaj  mesta.  Za- 
radi tega  sem  vas  povabil  nocoj  sfem  možakarji;  kajti  vfm,  da  leži  v 
Britofu  Gašpar  Rokavec." 

„Rokavec?"  ponavljajo  začudjeui  tovariši  in  kovač  Gogala  vpraša 
radoveden :  „Ali  se  je  tudi  njega  prijela  kuga  ta,  iz  samega  pekla  k  nam 
poslana,  ki  nam  davi  najboljše  prijatelje?" 

„Kaj  kuga,  nje  obvaruje  požirek  žganja  na  tešč  želodec  in  naš  pla- 
ninski zrak,  ko  bi  ga  mogli  in  smeli  vsi  uživati,  a  budalosti  kmetske 
in  zaslepljenosti  te  reši  le  zaspanost  in  bojazljivost  v  našej  svetej  stvari. 
Kokavec  je  pa  pravi  mož,  trden  kot  skala  in  ueomahljiv  kakor  ondi  nas 
Grintovec,  zaradi  tega  je  pa  tudi  staknol  in  čutil  nehvaležnost  svojih 
lastnih  rojakov." 

„UbiIi  so  ga  torej,  ubili  in  mu  pretipali  kosti?"  čuje  se  zopet  več 
glasov  na  en  pot. 

„ Odgovoril  bi  vam  s  tem,  da  bi  dejal,  vi  ste  lenuhi  in  mlačneži 
vsi.  ki  se  ne  brigate  in  ne  veste,  kako  se  počuti  naša  stvar,  uiti  dve  uri 
v  okrožji.  Sam  ti  prijatelj  Gogala  si  edini,  ki  postaviš  v  sili  zanesljivega 
moža  na  pi*avo  mesto." 

Ponosen  je  bil  sajasti  kovač  te  pohvale  ognjenega  predikanta, 
mrmrala  pa  sta  ostala  tovariša  nevolje,  meneč,  naj  se  jima  dokaže  le  ena 
sama  mlačnost  in  protivnost  občne  koristi.  Avnič  se  je  veselil  situvacije, 
v  ktero  je  nalašč  zapeljal  svoje  prijatelje,  da  bi  dosegel  toli  lažje  namen, 
kterega  še  v  nocojšnja  noči  v  mislih  ima. 

„V  obče  sem  zadovoljen  z  vašim  trudom",  pravi  potžm.  „A  pov6m 
vam,  naše  zadeve  niso  najboljše.  Kakor  nevihta  tresejo  sovragi  na 
stebrih  naše  svete  stvari,  hoteč  jih  podreti  v  prah.  In  takova  stebm 
sta,  dobro  veste  sami,  Knafelj  in  Rokavec;  ona  uničena,  podrto  je  po- 
slopje naših  idej." 

,,Kdo  bi  uničil  ona  dva?"  vpraša  razjarjen  kovač  in  dvigne  težko 
kladivo,  kakor  da  bi  hotel  reči:  „To  železo  mu  ubijem  v  črepinjo,  ki  bi 
si  upal  kaj  enakega." 

^Kladivo  potrebuješ  še  nocoj,  prijatelj,  če  si  pravi  mož",  pristnvi 
zopet  predikant. 


^Povedati  vam  moram,  ker  ne  veste,  kakor  sem  se  prepričal,  da 
leži  v  Britofa  Bokavec  na  smrt  pobit.  Cerkljanski  župnik  Oblžk  ga  je 
namreč  zvabil  (znano  yam  je,  da  je  tudi  on  naš  skriven  prijatelj)  v  svojo 
faro.  Ondi  je  pridigoval  Rokavec  zadnjo  nedeljo  o  svetih  zakramentih. 
Jokalo  je  ljudstvo  gineno  po  njegovej  lepej  pridigi ,  in  to  priložnost  je 
porabil  duhovnik,  da  je  jel  podučevati  o  svetem  obhajilu  v  dveh  podobah. 
Nemirni  so  postajali  poslušalci,  groženje  in  klici  so  se  culi:  Luterš  pri- 
digar, ubijte  ga,  primite  ga !  Trenotek  pozneje  zgra)»ijo  že  kmetske  pesti 
našega  prijatelja  in  ga  vržejo  s  prižnice  na  tla,  da  nezavesten  obleži. 

Skrivni  somišljeniki  ga  prenes6  v  noči  potem  v  Britof,  in  ondi  umira, 
—  če  ni  morda  že  izdihnol,  predno  mu  prinese  Knafelj  zadnjo  popotnico, 
svoje  blage  duše." 

Gineni  so  bili  tovariši  po  tem  žalostnem  pripovedovanji,  in  Leskovic 
je  jokal  kakor  dete  in  vprašal:  ^Mojster  naš  in  vodnik,  kaj  hočeš,  da 
naj  storimo?    V  smrt  grem  za  te  in  za  našo  sveto  stvar." 

„SUa  še  ni  dobra  zdaj,  premalo  nas  je;  a  nekaj  važnega  se  mora 
zgoditi  še  nocoj,  če  ne,  smo  izgubljeni",  nadaljuje  Avnič.  „Videli  ste 
Enaflja  in  znano  vam  je,  koga  je  šel  obhajat.  Zapazili  ste  tudi  Sodarja 
in  Jahača  in  Jelena  in  njihove  hlapce  ob  bregu.  Povčm  vam,  našega 
Enaflja  gred6  čakat,  in  kokrini  valovi  molčč,  če  sprejm6  tudi  najbolj 
slavnega  moža  v  svoje  naročje,  kakor  bodo  še  nocoj  Knaflja,  i —  če  ne 
preprečimo  mi  peklenskega  namena  onih  malharjev." 

Tihota  nastane  po  teh  besedah.  Le  v  roke  si  sežejo  možakarji,  in 
molčš  poišče  vsak  nekaj  železnega  orodja  za  boj  in  brambo  pripravljenega. 

Ko  zakrije  pol  ure  pozneje  temna  nočKokrsko  dolino,  stopajo  skri- 
vaje  štiri  podobe  ob  desnem  bregu  proti  Britofu. 

Drngo  poglavje. 

Čuj  za  nama  strašna  kletev, 
V  kletvi  štirje  kmetje! 
Bes  te  lopi  kak  zbeživa, 
Kmetje  pa  za  nama! 

Levstik. 

Vas  Britof  je  bila  pred  tri  sto  leti,  kar  je  lahko  umljivo,  še  nmogo 
manjša,  kot  je  dandanes.  Pavel  baron  Kgg,  posestnik  Brdske  grajščine 
v  obližji  imel  je  ondi  nekaj  svojih  pristav  in  desetino  pri  ondotuih  kmetih. 
K**r  je  bil  povrh  zaščitnik  luteranstva  v  kranjskem  okrožji  in  oseben  pri- 
jatelj duhovnika  Gašparja  Itokavea, '  prinesli  so  poslednjega  iz  (Jerkelj  Jia 
njegovo  pristavo,  da  bi  tam  ozdravel. 

Že  tretji  dan  je  ležal  ondi  mlad,   lep  in  izvrsten  pridigar  Jlokavee, 

•zajMi^tčen    od   vseh.     Njegov   prijatelj    baron   z   Jirda   odpotoval  je  l>aš  o 

verskih  zadevah  na  Nemško.     Ker  je  čutil ,  da  se  je  pobil  hujše ,  kot  je 


6 

mislil   Y   začetku,   prosil  je  četrti  dan   nekega   kmeta,    naj   mu    pokliče 
kranjskega  kaplana  s  svetim  obhajilom. 

Prekrižal  se  je  pri  poslednjem  imenu  kmetic,  kajti  dobro  je  vedel, 
da  je  ves  luterš  od  nog  do  glave  ta  kaplan;  a  vendar  je  tekel  v  mesto 
in  govoril  s  kaplanom  Knafljem.  Domd  gred6  se  je  pomudil  pri  mestjanu 
Jahači  in  naznanil  temu  svoj  posel. 

Zaradi  tega  smo  videli  že  uro  pozneje  omenjene  mestjana  v  prepiru 
z  mestnim  stražnikom.  A  ta  razpor  je  bil  le  fingiran.  Sivolas  čuvaj  je 
dobro  vedel,  da  mora  videzno  braniti  svoje  pravice;  za  silo  pa  ni  nihče 
o<lgovoren. 

Ravno  se  je  isti  večer  storila  noč,  ko  dospe  kaplan  Knafelj  v  Britof 
in  izgine  za  škripajočimi  vrati  lesene  koče ,  v  kterej  je  bil  skrit  njegov 
prijatelj  Oaspar  Rokavee. 

Molč6   poda   poslednji   desnico  svojemu    obiskovalcu,  ko  se  sklone  k 
njemu  na  postelj. 

„Mučenik  si  za  našo  sveto  stvar,  dragi  Gašpar*^,  povzame  naposled 
prišlec  besedo  in  sede  poleg  tovariša. 

„Rad  trpim,  saj  me  poznaš,  ko  bi  moje  trpljenje  kaj  koristilo",  od- 
govori z  otožnim  glasom  ranjenec,  potžm  pa  položi  kazalec  na  ustni  v 
znamenje,  da  je  nevarnost  v  obližji.     Orez  nekcfliko  vpraša : 

„Ali  je  komu  znano,  da  sem  tukaj,  in  ali  te  je  videl  kdo  na  potu  ?" 

„Ne  ))0J  se,  nevarnosti  ni!  Mnogo  je  kužnih  bolnikov  v  obližji. 
Sumljiv  ni  moj  pot.  OI6  mestni  stražnik  se  ni  mnogo  branil  durij  od- 
preti po  soinčnem  zahodu,  in  naj))olj  uplivni  mestjanje:  Jahač,  Jelen  in 
še  nekaj  drugih  govorili  so  zd-me  in  mi  pomagali." 

Še  holj  je  zldedel  bolnik  pri  teh  besedah  in  pristavil  potem: 

„Nikomur  ni  upati  dandanes.  Varuj  se,  ko  se  vračaš  domii.  Meni 
se  dozdeva  tako,  kakor  da  bi  nas  čakala  velika  nesreča.  In  ravno  zdaj 
je  moral  odpotovati  )>aron  Egg;  ])rez  njega,  prijatelj,  smo  pač  kaplja  na 
veji,  trst  v  nasprotnem  viharji." 

Tako  je  tožil  oslabljeni  duhovnik  in  omahnol  nat6  na  slamo  nazaj. 
Stoprav  ko  mu  je  zatrjeval  prijatelj  Knafelj,  da  si  je  izbral  skrivno 
spremstvo,  ki  ga  varuje  in  spremlja  po  nevarnih  potih,  in  da  je  voditelj 
te  garde  orjaški  in  siloviti  kovač  Gogala  in  Leskovic,  jako  premeten 
človek,  ktera  sta  ga  že  tudi  noc6j  z  nekimi  tovariši  skrivaje  sem  spre- 
mila: zažarilo  je  Rokavcu  oko  in  stisnol  je  pomirjen  znancu  desnico. 

„Z4-te  se  bojim  prijatelj",  pristavil  je  naposled  Knafelj.  „Ti  iz- 
guldjen,  uničena  je  naša  stvar;  ti  si  hrast,  mi  tvoje  mladike,  ti  solnce, 
ki  nam  kaže  pota  v  temoti,  mi  potniki  v  noči  brez  tebe." 

Med  takim  pogovorom  pripravljal  je  Knafelj  sveto  obhajilo.  Vzel  je* 
iz  burze  zlat  kelih  in  ga  postavil  na  mizo,  vlil  je  vina  va-nj,  položil  na 


pateno  belo  hostijo  in  blagoslovil  oboje  ter  molil  z  razprostrtimi  rokami 
nad  bolnikom. 

„Ali  se  kesaš  svojih  grehov  in  jih  obžaluješ  ?"  vpraša  pot^m  bolnika. 

Ko  ranjenec  inolH  prikima  in  se  željno  ozre  po  zadnjej  popotnici 
svetega  zakramenta,  povzdigne  mašnik  kelih,  blagoslovi  z  njim  tovariša 
in  pristavi:  „ Veliko  si  ti*pel  in  trpiš  za  luč  resnice  svete  vere,  užij  torej 
ta  kelih  svete  krvi  in  kruh  božjega  telesa,  ki  te  naj  spremi  v  večno  živ- 
ljenje —  amen." 

Komaj  pa  ko  je  izgovoril  te  besede,  s  kterimi  se  je  delilo  tedaj 
luterancem  obhajilo  „sub  utraque"  ali  v  podobi  kruha  in  vina.  začuje  se 
zvuuaj  pod  malim  oknom  strašna  kletev,  in  kakor  otročja  glava  težek 
kamen  prileti  v  stanieo,  ki  zbije  Knaflju  obhajilni  kelih  iz  rok  in  po- 
gasi svetilnieo  poleg  bolnika.  Strašen  nered  nastane  zdajci  vsled  tega 
v  koči. 

„Izdana  sva,  prijatelj.  Hiti,  reši  si  življenje,  jaz  rad  umrjem!*' 
vzklikne  prestrašen  bolnik,  ko  ga  poskuša  tovariš  vzdignoti  ter  hoče  od- 
peljati v  varnejši  kraj  poslopja. 

Med  tem  je  šum  in  krik  zvunaj  vedno  večji  postajal.  „Luteranca! 
Ubijmp  ju,  obesimo  ju!"  čujejo  se  razburjeni  glasovi.  „Našo  sveto  vero 
nam  pačijo  in  božjo  kri  pri  obhajilu  pij6",  kriči  s  posebnim  naglasom 
krepek  moški  glas. 

Neustrašljiv  in  neupogljiv  je  )>il  kaplan  Knafelj.  Kakor  da  bi  se 
ne  bilo  ničesar  pripetilo,  obhajal  je  potžm  svojega  tovariša  in  ga  tolažil. 
In  ko  se  je  prepričal,  da  ga  ne  more  s  seboj  odpeljati,  blagoslovil  gaje 
za  slovo,  poljubil  in  objel  rek6č:  „Zaradi  svete  naše  stvari  grem,  sicer 
bi  me  le  mogla  smrt  ločiti  od  tebe.  Prijatelj,  če  postaneva  mučenika 
za  najino  sveto  vero,  toliko  lepše  drevo  spoznanja  in  razsvetljenja  požene 
nad  najinim  grobom." 

S  solznimi  očmi  zapusti  pot^m  svojega  prijatelja  in  še  enkrat  se 
ozre  nazaj  pri  vratih .  v  znamenje ,  kako  težka  mu  je   ločitev   od   njega. 

Prišedši  k  izhodu,  zapazi,  da  so  duri  od  zvunaj  zaslonjene  in  da  ga 
r-aka  gotova  smrt,  če  pride  v  roko  razjarjenemu  sovražniku  luteranstva. 
Zaradi  tega  spleže  po  lestvi  pod  slamnato  ostrešje,  pretrga  si  ondi  slabi 
krov  in  skoči  tri  sežnje  globoko  dol  na  zemljo. 

Vendar  tudi  td  ga  opazi  bistro  oko  našega  znanca  Jelena,  ki  je  baš 
na  tej  strani  stražil,  da  ne  uteče  luterski  ptiček,  ki  se  je  ujel  sam  v 
nastavljeno  kletko. 

Strašen  ^krik  povzdigne  zaradi  lega  Jelen  in  kliče  na  vse  pretege 
na  pomoč.  A  predno  pritečeta  izza  ogla  tovariša  Sodar  in  Jahač  z  dvema 
hlapcema,  izginol  je  kaplan  Knafelj  v  temini  ob  )»regu  deroče  Kokre. 

Nepopisljiva  gonja  se  prične  zdajci  za  ))ežečim  duhovnikom.  Med 
k'kom  kolnejo  in  se  prepirajo  za  sveto  katoliško  vero  navdušeni  mestjanje. 


8 

kdo  je  kriv,  pa  kdo ,  da  je  ubegnol  ta  luterš  Enafelj,  pa  kako  bi  bili 
morali  storiti  in  kako,  da  bi  ga  bili  dobili  v  pest  in  spravili  za  vse  ve(me 
čase  tja  v  Kokrski  tomun  postrvini  in  rakom  za  večerjo.  Cel6  oni  bi 
ne  bili  več  za  jed  pot^m,  trdili  so  mo&akarji,  kajti  obležal  bi  jim  bil 
črni  Luter  v  želodci  in  jih  ostnipil,  kakor  je  našo  sveto  vero,  da  je  vsi 
škofle  in  papeži  baje  ne  morejo  očistiti  več. 

Sedaj  prisop6  na  obrežje  kokrino  in  baš  čujejo  šum  v  valovih,  kakor 
da  bi  bilo  padlo  človeško  truplo  v4-nje.  Le  še  zamolkel  krik  se  raz- 
lega v  globini  in  kletev  nekoliko  višje  ob  lesenej  brvi,  ki  vodi  prek 
Kokrske  globine. 

„Ali  si  utihotapil  enega  Juri  in  ga  v  Kokro  pit  poslal?"^  vpraša 
zdajci  moški  glas  ob  bregu  tovariša,  ki  sem  od  brvi  priteče. 

„Branil  se  je  za  hudiča !  Pa  saj  me  poznaš,  Leskovic,  kdor  pride 
v  moje  klešče,  denem  ga  tudi  na  nakovalo  pod  kladivo.  Tista  griva 
Jahač  je  bil,  čutil  sem  v  rokah  njegove  proklete  gosposke  kosti.  Niti  ribe 
ne  bodo  zadovoljne  z  njim,  in  če  še  kdaj  na  suho  zleze,  kakor  muren,  če 
mu  povodenj  luknjo  preplavi,  zapomnil  si  bode.  kaj  se  pravi  naše  du- 
hovnike uvohavati,  kakor  pirun  izvoljene  device." 

Tako  je  govoril  naš  znanec  kovač  ob  Kokrskem  mostu.  Juri  Gogala. 
ko  je  k  ostalim  tovarišem  prihitel  vesel,  da  je  splačal  sovražnega  mest- 
jana,  ki  mu  je  bil  že  davjio  trn  v  peti. 

Komaj  je  izustil  govornik  te  besede,  kar  mu  prileti  težko  okovana 
palicA  v  glavo,  da  omahne  nezavesten  na  zemljo. 

„Tu  imaš  plačilo  za  tvojo  lutersko  laž",  čujejo  se  besede  potem: 
kajti  Jahač  sam  je  bil,  ki  je  podrl  s  palico. orjaškega  Gogalo*  na  zemljo. 

Ko  vidijo  tovariši,  da  je  uničen  njihov  voditelj  Gogala,  uder6  jo  vsi 
brez  izjeme  v  tek,  in  tudi  katoliški  mestjanje,  ki  še  le  zdaj  razumejo 
svojo  čudno  situvafjjo ,  prepričiijo  se .  da  so  Jarneja  Knaflja  vrgli  nje- 
govi lastni  prijatelji  v  tomun,  men^č,  da  so  ugrabili  njegovega  sovraž- 
nika. Isto  noč  je  pil  hladno  Kokro  še  tudi  debeluhast  Matevž  Krasna, 
ker  uteči  ni  mogel,  razjarjeni  mestjanje  pa  milosti  dajali  niso. 

Ko  se  je  jelo  drugo  jutro  daniti,  prinesla  je  deroča  Kokm  mrtvo 
truplo  Krasne  na  jez  pod  mesto  in  pa  širokokrajno  pokrivalo,  o  kterem 
so  sodili  ribiči,  da  ni  nikogar  drugega  kot  mestnega  kaplana  Jarneja 
Knaflja. 

Tretje  poglavje. 

Zavreli  v  jezi  ga,  moj  Bog  ne  hoti, 
Ker  v  zmoti  žali  to,  ne  'z  hudobije! 

Prešeren. 

Predno  nadaljujemo,  opisati  moramo  nekoliko  osodo  katoliške  crkve  v 
šestnajstem  stoletji,  to  je  v  začetku  verskih  prekucij  na  Slovenskem. 


Med  duhovščino  materne  crkve  vseh  Slovencev  v  Ogleji  vsililo  se  je 
v  tedanjej  dobi  mnogo  gnilega.  Marsikteri  zanikaren  in  neomikan  du- 
hovnik se  je  vspel  po  protekciji  plemenitašev  ali  lastne  boljše  krvi,  ki  je 
bila  tedaj  bolj  v  čislih  kot  dandanes,  na  visoko  in  najvišje  duhovsko  mesto 
in  uplival  bolj  po  svojej  popačenosti  in  razkošji  na  svoje  tovariše,  kot  z 
lastnostmi  pravega  duhovnika  na  neomikano  ljudstvo. 

Prežal  je  dalje  neprestano  krvoločni  Turek  na  južnih  mejah,  oviral 
mirno  delo  Slovencev  in  njih  telesni  blagor.  Cel6  najvišji  dostojanstveniki 
katoliške  crkve  morali  so  skrbeti  več  potov  bolj  za  varnost  dežele  proti 
sovražniku,  kot  za  njeno  nrav  in  verski  duh.  Naš  starina  Valvasor  trdi, 
da  je  bil  tedanji  ljubljanski  škof  Ravbar  boljši  general  kot  crkven  knez 
in  diplomat. 

Naravno  je  tedaj,  da  se  je  v  takem  socijalnem  razmerji  slovenskih 
dežel  kakor  črez  noč  ukoreninilo  luteranstvo  po  nezadovoljnih  in  več  potov 
od  višjih  po  krivici  zatiranih  katoliških  duhovnikih  samih.  Lutrove  ideje 
so  namreč  delile  duhovniku  mnogo  osebnih  svobod  in  bičale  brezozirno 
toliko  razvad  katoliških  dostojanstvenikov,  ki  so  razprostirale  zlo  voljo 
med  ubogo  nižjo  duhovščino  in  nevednim  ljudstvom  samim. 

Take  okoliščine  so  prisilile  naposled  cel6  jako  tolerantnega  ljub- 
ljanskega škofa  Kavbarja,  da  je  šel  v  letu  1525.  na  državni  zbor  v 
Augsburg  in  ondi  povzdignol  svoj  prvi  javni  „veto'*  zoper  tako  zvane 
skrivne  in  javne  lutrovske  predikante,  ki  zapeljujejo  Slovence. 

Ravbarjev  protest  je  uplival  tako  mogočno  na  Ferdinanda  L,  da  je 
razglasil  še  isto  leto  in  sicer  v  Budi  svoj  genei-alni  mandat  zoper  Lu- 
terance  v  svojih  deželah  in  določil  za  vsake  verske  pregrehe  sledeče  kazni : 

Kdor  zasmehuje  javno  Boga  in  božje  stvari,  naj  se  obsodi  na  gro- 
mado.  V  ječo  naj  se  vrže,  kdor  ne  opravlja  crkvene  spovedi;  zapre  se 
ob  kruhu  in  vodi,  kdor  se  ne  posti  v  zapovedanih  postih  ali  kdor  greši 
zoper  ktero  koli  crkveno  zapoved.  Povrh  se  je  v  tem  mandatu  še  za- 
gotavljalo plačilo  denuncljantom  verskih  grešnikov. 

Ta  zapoved  se  je  poslala  glavarju  kranjske  dežele  Vidu  Turnskemu 
v  sto  in  šestdesetih  iztisih,  naj  jo  razglasi  vsem  Slovencem.  Kako  malo 
je  ostrašla  ta  ostra  zapoved  navdušene  luteranske  duhovnike  in  njihove 
prijatelje,  pričuje  najbolje  dokaz,  da  je  šest  let  pozneje  (1531)  Primož 
Truber  v  Ijubljanskej  škofijskej  crkvi  obilo  zbranemu  ljudstvu  pridigoval 
proti  coelibatu  duhovščine  in  zagovarjal  sveto  obhajilo  „sub  utraque^  ali 
T  podobi  kruha  in  vina,  a  vendar  ga  niso  niti  sežgali  na  gromadi,  niti 
uprli,  niti  ni  bil  suspendiran  „ab  officio  et  beneficio^  katoliškega  du- 
hovnika. 

•  Po  takih  okoliščinah  je  naravno,  da  se  je  razširila  kriva  vera  kmalu 

po  vsem  Slovenskem  in  da  nahajamo,  kakor  je  zuano  iz  prejšnjih  poglavij, 


10 

eelo   v   malem    mestu    Kranji    in    njegovej    okolici   že  tri  luteranske  pri- 
digarje, ki  so  bili  zapeljali  že  polovico  priprostega  ljudstva. 

Toliko  večje  je  bilo  tudi  razburjenje  med  peščico  katoliških  mestjanov 
v  Kranji,  ker  so  se  prepričali,  da  nimajo  niti  v  crkvenej  niti  v  posvetnej 
oblasti  dovoljne  zaslombe  in  pomoči  proti  luteranstvu  po  domačih  du- 
hovnikih. Pomagali  so  si  torej  sami,  in  sicer  s  kijem  in  koščeno  pestjo. 
Sodilo  je  samo  ljudstvo  in  samo  kaznovalo  utihotapljene  luterance.  Marsi- 
kteri  takov  razšiijevalec  je  izdihnol  dušo  na  crkvenem  tlaku  vržen  raz 
prižnioe,  ali  v  pesteh  razsrjenih  poslušalcev. 

Enaka  osoda  je  doletela  v  cerkljanskej  crkvi  pri  Kranji  iz  Kranj- 
sk(»ga  mesta  pregnanega  pridigarja  Gašparja  Rokavca.  Tudi  mestni  kaplan 
Jarnej  Knafelj  ni  že  dolgo  časa  zakrival  svojega  krivoverskega  mišljenja, 
a  razširjeval  ga  je  do  sedaj  le  bolj  skrivno. 

Zatožili  so  ga  l)ili  zaradi  tega  že  več  potov  katoliški  mestjanje  pri 
ljubljanskem  škofu  Urbanu  Tekstor-ji,  a  vedno  brez  pravega  uspeha.  Po 
dolgem  trudu  so  izprosili  toliko,  da  je  bil  pregnan  njegov  tovariš  Ko- 
kavec  iz  kranjske  okolice,  proti  Knaflju  pa  javnih  dokazov  do  sedaj 
še  niso  imeli. 

Zbrala  se  je  torej  skrivna  družba  katoliških  mestjanov,  ki  naj  opa- 
zuje Knaflja  na  vseh  njegovih  potih. 

In  baš  oni  večer  smo  videli,  kako  so  si  glavne  osebe  te  družbe, 
mestjanje  Sodar,  Jelen,  Jahač  in  nekaj  njihovih  hlapcev,  videzno  priborili 
izhod  pri  čuvaji  in  spremljali  skrivaje  Knaflja  na  Britof. 

Prepričali  so  se  pot^m  ti  možakarji  oblegajoč  hišo,  kjer  je  obhajal 
svojega  pobitega  prijatelja  kaplan  Knafelj,  kako  zlorabi  poslednji  svete 
zakramente,  in  ga  hoteli  utopiti  v  kokrinih  valovih.  Knafelj  jim  je  samim 
sicer  ntekel,  a  bil  po  naključji  kaznovan  po  svojem  najboljšem  zaščitniku, 
kovači  Jurji  Gogali.  Vendar  rešil  se  je  iz  mrzlih  valov  in  že  drugi  dan. 
bila  je  nedelja,  pridigoval  je  v  glavnej  crkvi  Kranjskega  mesta ,  in  sicer 
prvič  odločno  proti  sovražnim  katoličanom,  ki  napadajo  kakor  volkovi 
duhovnika,  ki  si  upa  grajati  pregrehe  in  naredbe  zaslepljene  crkve. 

Poslednja  Knafljeva  pridiga  je  bila  kriva ,  da  so  se  zbrali  še  isto 
popoldne  pri  Jelenu  skrivaje  katoliški  mestjanje  in  poklicali  za  pričo  tudi 
svojega  odločnega  prijatelja  mestnega  sodca.  Sklenoli  so  ondi,  da  se  mora 
učiniti  nekaj  proti  luteranstvu  in  zdaj  posebej  proti  kaplanu  Knaflju : 
kajti  dokazov  imajo  dovolj  in  veljavnih. 

Po  dolgem  l)esedovanji  se  je  dogovorilo,  da  se  pošlje  deputacija  k 
ljubljanskemu  škofu,  ki  ga  ima  naprositi,  naj  se  potrudi  on  sam  v  Kranj, 
da  se  prepriča  o  žalostnih  verskih  zadevah,  in  naj  kaznuje  ali  odstrani 
Knaflja  in  njegove  skrivnih  pomagače. 

Huda  kuga,  ki  je  razsajala  tedaj  v  Kranji  in  v  okolici,  bila  je  kriva, 
da  je  ljubljanski  škof  Urban  še  le  prvo  nedeljo  meseca  aprila  v  bodočem 


11 

letu  (1555)  izpolnil  dano  obljubo  kranjskej  deputac-iji  in  so  pripeljal  sani 
v  Kraiy  ter  povabil  mestnega  kaplana  Knaflja.  predikanta  Kokavca,  ki  je 
bil  med  tem  zopet  ozdravel,  in  Avnica  na  sodbo.  Le  prvi  je  ubogal  tej 
zapovedi  in  se  opravif^eval  pred  višjim  dostojanstvenikom,  poslednja  dva 
sta  pa  poslala  pismeno  opravičevanje,  a  napolnjeno  z  luteranstvom ;  kajti 
osebno  si  nista  upala  priti  v  strahu  pred  katoliškim  mestjanstvom,  ki 
jima  je  s  kamnanjem  žugalo. 

Isto  nedeljo  je  pridigoval  pot^m  škof  Url»an  v  glavnej  crkvi  jako 
lepo  in  ginljivo,  o  eemer  celo  Valvasor  v  svojej  zgodovini  omenja,  proti 
vedno  1k)1j  razšiijajocemu  se  luteranstvu  po  Slovenskem.  Marsiktero  omah- 
ljivo in  mlačno  srce  se  je  vnelo  pri  tej  priliki  zopet  za  katoliško  vero  in 
obžalovalo  s  solzami  svojo  dosedanjo  zaslepljenost. 

In  ko  je  izvrstni  govornik  konec  pridige  omenjal  glasovitih  raz- 
širjevalcev  lutei*anstva.  pridigarjev  Uokavca  in  njegovega  pomočnika  A vniča, 
ia  naposled  njemu  samemu  pri  današnjej  sodbi  nasprotujočega  kaplana 
Knaflja,  nastane  strašen  vi:iš(;  in  nemir  med  poslušalci.  In  ko  je  potem 
javno  raz  prižnice  omenjene  duhovnike  iz  crkve  izobr-il,  cujejo  se  glasovi: 
„Iz  mesta  mora  krivoverec  Knafelj". 

Med  tem  se  gnete  nekaj  mož  iz  crkve  in  hiti  v  župnijo,  a  ker  je 
zaprta,  ulomijo  duri  hotž6  maščevati  se  nad  brezverskim  duhovnikom. 
Poslednji  je  pač  slutil,  kaj  ga  pričakuje,  in .  utekel  je  v  pravem  času 
iz  mesta. 

Ko  ne  najdejo  razjarjeni  možje  kaplana  Knaflja,  uničijo  v  njegovem 
stanovanji  vso  opravo  in  dragocenosti  ter  je  pomečejo  skozi  okna  na  ulice. 
Po  končanej  pridigi  dvignejo  zopet  drugi  škofa  in  ga  nes6  na  zlatem  se- 
deži v  procesiji  po  vsem  mestu  kričeč  in  poj6č:  „Slava  našemu  škofu, 
smrt  vsem  luterancem  in  njihovim  skrivačem  l"^ 

Tako  se  je  končala  crkvena  visitacija  v  Kranji.  Katoličanje  so  bili 
veseli,  kajti  sodUi  so,  da  je  zatrta  za  vselej  luteranska  ideja  na  Go- 
renjskem ;  luteranci  pa  so  se  prepričali,  da  si  ipoiiijo  iskati  odslej  varnih 
krajev  in  imenitnih  zaščitnikov  za  svojo  stvar,  kajti  oblasti  so  pokazale 
po  dolgem  času  resno  svojo  nevoljo  proti  njim. 

Koliko  so  se  goljufali  ti  in  oni,  prepričajo  nas  bodoča  poglavja. 

(Dalje  pride.) 


12 


Ni  m  d  č  i! 


JNe!  ostaviti  ni  moči 
OČetnjave  ini  svetA, 
Naj  ponuja  tudi  stvarstvo, 
Kar  najlepšega  ima. 

Naj  »e  Siri  čudovito 
Zemeljski  tam  daljni  krog, 
Dom  moj  majhni  večje  čudo 
Vendar  le  je  božjih  rok. 

Najsijajnemu  tam  krisu 
Najti  meje  ni  oč^m. 
Domovina  kakor  zvezda 
Svetla  je  nad  bleskom  t^m. 

Ne!  pogrešati  ni  moči 
Vas,  premilili  mi  glasov. 
Ki  ste  srcu,  kar  Tipoml4di 
Dih  mu  prvih  je  cvetov. 

Kaj  zvenečih  vseh  jezikov 
Zemskih  mi  ponosni  zbor, 
Govorica  domovine 
Za-me  je  soglasja  vzor! 


Ne,  ni  moči!  —  tu  povsodi 
Prostor  me  pozdravlja  znan. 
Kitico  spominov  sladkih 
8i  nabiram  dan  na  dan. 

In  med  njimi  najsvetejše, 
Ki  solzami  jih  rosim, 
Kakor  naleje  nebeške 
Po  grobovih  jaz  sadim. 

Z  vsem,  kar  duhu  je  predrago 
Na  domovje  je  oprt. 
Me  odtrgati  od  njega. 
To  bi  meni  bila  smrt. 

Tukaj,  kder  življenje  cvelo 
Neizrečno  mi  lepo, 
Kder  mi  slast  in  togo  srce 
Uživalo  j«  gorko: 

Tukaj,  tukaj,  kder  je  tekla 
Zibel  ljubih  mi  otrok. 
Tukaj  žiti  in  umreti 
Velečastui  daj  mi  Bog! 

Lujiza  Petijakova. 


Milko  Vogrin. 

Novela.    Spisal  dr.  Stojan. 

I. 

Najhujše  na  svčtu  so  bolečine. 

Ki  človek  molčč  jih  in  v  solzah  premine. 

Mrzel  veter  je  bril  v  začetku  meseca  majnika  leta  1878.  po  du- 
najskih ulicah.  Zima  se  je  še  poslavljala  od  zemeljskih  prebivalcev  in 
bfla  v  nočžh  zadnji  boj  s  preljubo,  nežno  pomlddjo.  Dnevi  so  sicer  že 
postajali  precej  topli ,  drevje  je  poganjalo ,  in  tam  pa  tam  so  crešnje  žt' 
stale  v  najlepšem  cvetu,  a  lahkoživi  Dunajčan  se  je  moml  le  še  v  svojo 
zimsko  suknjo  pridno  zavijati,  ako  ga  je  tiral  spanec  o  polnoči  ali  še  |r 
pozno  proti  jutru  domu.  Ostri  sever  je  zjasnil  noč  pred  dnevom  sv.  (ire- 
gorja.  Zvezdice  so  mirno  migljale  na  nebeškem  oboku,  spremljala  jih  je 
večna  jim  tovaršica.  bleda  mesečna  krogla.  Hrup  in  šum  im»  ulirali  jr 
potihnol,  polnoči  je  veličastno  odbila  ura  na  Štefanskem  domu.    IVivalo 


13 

je  mlado  in  staro  sanjaje  o  holjSem  nadzemeljskem  življenji,  le  tu  pa  tam 
se  je  poganjala  hitrimi  koraki  kaka  nočna  prikazen  v  svoje  domovje,  za- 
vijajoča se  v  toplo  obleko  pred  hudim  vetrom,  a  ne  men^r  se  za  ))ledo 
luno,  ki  plava  mirno  med  tisor  in  tisoc'^  zvezdami  nad  Dunajskim  mestom 
ter  razsvetljuje  tihe  ulice. 

Ura  je  bfla  ravno  dve.  Nje  glas  je  odmeval  kakor  med  razvalinami 
starodavnih,  zapuščenih  gradov.  Oh  enem  pa  se  čujejo  krepki  koraki,  ki 
tolčejo  po  tlaku .  kakor  <la  bi  šlo  za  stavo.  Jek  se  razlega  po  dolgej 
ulici,  a  kakor  bi  treuol,  utihne.  Pred  hišo  grofa  Konarskega  ustavi  se 
rrna  moška  postava.  Bil  je  dr.  Milko  Vogrin,  domaiM  učitelj  pri  grofu 
Konarskem;  mož  v  tridesetem  letu  svoje  starosti,  visoke,  lepe  rastf,  po 
svojem  obnašanji  in  bradi  bolj  aristokratu  podoben,  nego  sinu  priprostih 
slovenskih  starišev,  ki  si  s  podučevanjem  kruh  služi.  Hlastno  izvlekši 
desnico  izza  suknje ,  v  ktero  se  je  zavijal ,  pozvoni  ter  pričakuje  težko 
vratarja,  ki  bi  ga  rešil  no(>ne  mrzle  sape.  In  kakor  se  večkrat  prigodi, 
da  mora  človek  na  to,  kar  najbolj  želi,  čakati  in  da  mu  med  tem  mi- 
nute in  trenotki  dolgi,  nestrpljivi  postajajo,  tako  se  je  godilo  to  noč  tudi 
Milku  Vogrinu.  Zatorej  še  enkrat  med  kletvico  ves  nevoljen  pozvoni, 
in  slednjič  prikolovrati  vendar  hišni  čuvaj  s  svetilnico  v  roki  ter  ga  reši 
—  zvunanje  nevihte. 

Milko  Vogrin  je  prihajal  domu  z  domače  zabave  pri  velikem  obrt- 
niku vitezu  Karolu  Skenovskem.  Vitez  Karol  Skenovski  je  bil  velik  bo- 
gataš. Njegovo  bogastvo  je  vzlasti  naraščalo,  odkar  je  bil  začel  avstrijsko 
armado  s  suknom  za  plašče  oskrbljevati ;  prej  je  bil  priprost  obrtnik  na 
Oeskem.  ^  Preselivši  se  na  Dunaj  spoznaval  se  je  z  višjimi  krogi ,  postal 
vit«z  železne  krone  tretjega  reda  za  svoje  obrtniške  zasluge,  a  vsled  tega 
občeval  seveda  bolj  z  aristokrati  nego  svojimi  prejšnjimi  znanci  in  pri- 
jatelji, ki  so  ostali  prosti,  če  tudi  pošteni  plebejci.  Z  grofom  Konarskim 
se  je  spoprijaznil ,  ko  je  ta  bil  generalni  intendant  v  avstrgskej  armadi, 
in  osobito  njemu  se  je  imel  zahvaljevati  za  premoženje,  ktero  mu  je  do- 
hajalo večjidel  le  po  t^m,  da  je  armado  s  suknom  iz  svojih  treh  tovaren 
zalagal.  Vabil  je  torej  grofa  Konarskega  in  grofinjo  Eonarsko  na  vse 
večerne  zabave,  ktere  je  prirejal,  a  ne  toliko  iz  hvaležnosti,  kakor  pa  da 
diči  svoje  društvo  z  grofovskim  plemstvom. 

Obiteljske  razmere  Skenovskega  bile  so  prav  prijetne  in  srečne. 
Njegova  žena  Berta  bila  je  priprosta  gospš,  ki  ni  mogla  v  prirojenej  jej 
prostosti  zatajevati  svojega  češkega  pokolenja.  kterega  se  pa  tudi  kot  pa- 
metna žena  ni  sramovala.  Moža  je  osrečila  z  dvema  otrokoma,  sinom 
Bihardom  in  hčerjo  Olgioo.  Bihard  je  bil  že  v  tretjem  letu  svojih  pra- 
vofliovnih  stndij,  Olgica  pa  nežna  osemnajstletna  gospica.  izrejena  pod 
varstvom  svoje  skrbne  matere,  ki  je  ljubila  otroka,  kakor  ljubijo  prave 
matere  svoje  otročiče.    Otroka  sta  se  izrejevala  v  strogo  nemškem  duhu. 


14 

('M  jjiiui  j<f  iu<jj  liilii  uiati  prsAVii  O^iiiuJA  iu  <.*^^  Slovan  po  krrL  a  ialiUitr 
/I«'  {/^^  <lu)ju :  kajti  Kk^^fiovt^ki  ui  MJ  politik,  ampak  1«  obrtnik,  ki  glt^a 
hai/jo  aa  ilotii^^^i^k  in  ^^voj  prid.  a  u«'  na  na^^n«*^t. 

S  vitjih  kroi^ih  j«'  vit^^  Kk^^novnki  i>kal  ie  neui^k<f  znance  in  ple- 
ujMijta^«".  a  za  »^lovan)^k<f  krogov«'  pl^^fiii^k«'  k^  j«'  malo  ali  i'f*ki  ni^  brigal. 
)»raiiiMyai  »ftf  )^voj<^ga  ^'i^f^k^^ga  iiiat^^rinega  jezika  in  hp  le  poganjal  za  pra- 
H\i'.i*  H<'ifi^kef(a  obrtnika  in  naro^ia .  ter  preziral  želje  slovanskih  svojih 
i^oliratov.  Kkenov))kj.  pn^j  ^e  na  ^rn^kej  zemlji  omahljiv  v  svojih  političnih 
nazorih,  postal  je.  odkar  \^  živ<*l  na  I>unaji,  trd  Nemee.  privrženec  nemškim 
židovhkim  novinani,  ker  si  je  04I  njih  najve«"'  dobička  pri^'akoval. 

Kakor  se  |»a  obrtniki  in  visoka  bogata  gospoda  sploh  le  malo  poganjajo 
za  odgojo  svoje  d<*r'e.  tako  je  liilo  tudi  pri  Skenovskih.  Sin  Rihard 
je  hodil  v  seholtenfeldsko  gVHinasijo  v  šolo.  Ker  je  pa  bil  sam  sebi 
\iM'\\\\\^('i*\\  in  svoj  gospod  razven  ^iolskih  ur,  godilo  se  mu  je  sprva  slabo. 
{)('v  njr^gov  pn*pri^'avhii  se,  da  sin  po  volji  ne  napreduje,  poprosi  rav- 
nutcljii  na  init'novain«*j  gynuiasiji,  svojega  nekdanjega  soueenea.  naj  pri- 
skrhi  d<*ekii  Kiliardu  pridnega  in  zanesljivega  učitelja.  Osoda  je  hotela, 
dii  je  prišel  Kihanla  podur'evat  Milko  Vogrin,  ki  je  bil  tedaj  filosof, 
uli  prav  za  prav  sliiAalelj  iz  niathematike  in  fvsike  na  dunajskem  vse- 
n(''ilih«ri.  Poduk  Vogrinov  je,  imel  velik  uspeh.  Kihard  je  pod  njegovim 
vodstvom  dohro  na|)red(»val,  in  naposIcMl  je  se  Vogrin  zaftel  mlado,  deset- 
|i'hio  Olgico  podueevali.  In  (o  vesi»Io  ter  prijetno  službo  je  opravljal  v 
zadovoljiii»st  slariiSev,  dokler  ni  si'l  dokoncavši  svoje  učiteljske  izpite  za 
supplenta  na  cel(»vsko  g^mnasijo. 

Z  vi'liko  hvaležnostjo  in  do))rim  honomrjem  odpustil  je  Skenovski 
uiMlelJa  svojih  (d rok,  Milka  Vogrina,  ko  je  odhajal  z  Dunaja,  ter  mu  ob- 
IJuhil  svoj<»  ponioc,  ako  kdaj  take  potrebuje.  Tu  res,  prišel  je  cas,  da  je 
storil  Skeui^vski  svojo  obljulm.  Štiri  leta  pozneje  pride  Milko  Vogrin 
na  Uunaj  na/aj,  in  tu  dobi  po  posredovanji  viteza  Skenovskega  služIjo 
donuieega  učitelja  pri  grofu  Konarskem. 

A  med  tem  časom  seje  mnogokiij  ispremenilo.  Olgiea,  mala,  pridna 
učenka,  postala  jt»  Olga,  nežna  gospica.  lepa  cvetliea  v  rožnem  ženskem 
vrtu.  Hihard  je  lul  tn»tje  leto  pnivnik  in  že  resen  ter  samostojen  mož. 
Z  veseljem  so  si«M»r  sprejeli  Skenovski  Vogrina.  svojega  nekdanjega  uči- 
telja, uli  pri  t»»m  sprejemu  je  maigkalo  one  nedolžne,  otroške  priprostosti 
in  otročjt^  udauosti,  ki  nam  tako  ljubo  dene,  ako  jo  vidimo  med  učenci 
in  tgih  učitelji. 

Haaviduo  je,  da  je  x  gii^rom  Konarskim  zahajal  tudi  Vogrin  na  ve- 
černe zabave  k  viteau  Skeuovskemu.  Tudi  ta  večer  je  bil  povabljen  grof 
KouHiski  s  svojo  sopn^go  in  z  Milkom  Vogrinom,  ali  s^el  je  kot  grofov  za- 
stopnik Milko  s;im ,   ker  je   gMiigo  hudo  glavobolje  nadlegovalo,  a  grof 


15 

sam  ui  brez  grofinje   zahajal   na   plesne  zabave,  kakoršna  je  imela  biti  v 
sredo  večer  pri  Skenovskih. 

Z  veliko  radostjo  se  je  odpravljal  ta  vei^er  Vogrin  na  odhod.  Do- 
nii§ljeval  si  je,  kako  se  bode  zabavljal,  s  kom  plesal,  kako  izliorno  vodil 
Mvorko  in  izumeval  jako  zamotane  fignre  na  veselje  svoje  in  drugih 
plesalek.  Kdo  izmed  Vas,  dragi  bralec  in  bralka,  se  ni  premišljeval,  kako 
se  hoee  to  ali  ono  noč ,  ktero  je  Musi  Terpsichori  posvetil,  zabavljati  ? 
Kako  hoče  biti  vesel  in  poskočen !  Kdo  izmed  nas  i^e  ni  pričakoval  na 
plesišči  najboljše  zabave  in  nežnega  veselja  za  ok6  in  duh,  a  drugi  dan 
je  inoml  z  glavo  majaje  reči :  Varal  sem  se ;  vse  je  ničevo ;  škoda  za 
denar.  noč.  čas  in  zdravje !  Kteri  moški  cvet  še  ni  čutil  hude,  s  svojimi 
železnimi  prsti  v  globino  srca  segajoče  bolezni,  ki  jo  slabi  zemeljski  si- 
novi uazivljemo  ljubosumnost,  ko  je  videl  po  dvoranah,  cvetočih  od  ženske 
in  moške  lepote,  kako  si  stiskavajo  roke,  kako  si  šepečejo  na  ušesa,  kako 
sumničijo  in  ogovarjajo  jeziki  eden  drugega,  da  bi  iztrgali  plesalki  iz  srca 
ndauost  do  svojega  tekmeca  in  jej  zasadili  svojo  Amorjevo  puščico  v  kri 
in  src^.  Marsikdo  je  že  to  oličutil,  in  bolela  ga  je  drugi  dan  in  še 
dalje  naprej  glava  in  —  srce.  In  tako  je  bilo  tudi  ubogemu  Vogrinu. 
ko  je  hit^l  ob  dveh  po  noči  domii  ter  hotel  s  hitrimi,  močnimi  koraki 
in  kletvijo  pred  svojim  domom  dušek  (hiti  —  notranjej  svojej  burji  in 
nevihti  .  .  . 

Stopivši  v  sobo,  napi*avi  si  luč.  V  največjej  naglici  sleče  si  ro- 
kavici, a  ne  da  bi  jih  mirno  na  mizo  položil,  vrže  vse  tja  na  stol  in  tla: 
rokavici,  klolmk.  plesne  rede,  beli  ovratnik  in  frak. 

^Tukaj  ležite,  jaz  vas  ne  oblečeni  več.*  Nočem  več  nositi  obleke. 
v  kterej  toliko  grenkobe  in  žalosti  trpim.  Zakaj  sem  šel  tja  in  gledal. 
kako  me  vse  prezira,  ker  sem  le  ubog  domači  učitelj,  ker  nisem  .  .  .  nič  V 
Zakaj  sem  ostal  tako  dolgo  med  onimi,  ki  mislijo,  da  nimam  kot  ple- 
lieJH;  pravice  prihajati  v  višje  plemenitaške  kroge  ?  Da  cel6  moj  narod, 
moj  jezik  se  mi  je  oponašal,  in  mi  —  Slovenci  bi  naj  ne  imeli  sploh 
pravice  in  sposobnosti  zahajati  v  take  visoke,  olikano  družbe  ? !  .  .  .  Kaj 
mi  je  bilo  storiti?  To  slišati,  šel  sem,  poslovivši  se  pri  onih,  ki  nežje 
čutijo,  kakor  trda,  neotesana  magvarska  grča,  nadporočnik  Benda." 

Tako  je  govoril  Vogrin  v  svojej  sobi.  sam,  čisto  sam.  Komu  bi 
naj  tožil  svoje  gorje?  Zapuščen  se  klati  po  svetu,  nima  stalne  službe, 
živi  o  tnjem  kruhu ,  pri  tujej  mizi ,  in  to  zakaj  ?  Kdo  ve  to  vprašanje 
reSti  ? 

„Mnogo  mojih  vrstnikov  in  součencev  imd  dobre,  stalne  službe. 
Mnogo  mnogo  mojih  nasledovalcev  živi  o  svojem  stalnem  kruhu,  in  jaz, 
kij  pa  jaz?  Jaz  služim  hlapčevsko  službo,  ne  koristim  niti  narodu  svo- 
jema,  niti  domovini,  niti  državi.  Moj  poduk  pada  na  nerodovitna  tla. 
Vjgoka  grofovska  gospoda  misli,  da  jej  že  zadostuje  ime  in  kri  plemenita, 


16 

a  znanstTO  in  nauki  so  njej  nepotrebni,  in  po  teh  nazorih  odgojuje  dan- 
danes tudi  deco  ter  gleda  zanicljivo  na  učitelje.  Tako  sem  hlapec  tujini 
ljudem !" 

To  premišljevanje  ga  je  užalilo.     Prvokrat  se  je   čutil  po  tem  ve- 
zeni —  samega,  zapuščenega.     Srce  mu  je  hrepenelo  v^n  iz  ozke  sobice 
nehote  tja  v  dvorano,  iskalo  je  tam  kraljico  celega  društva,  nežno  cvetico, 
ki  je  s  svojo  lepoto  in  svojim   duhom   očarovala    Idi^joča  se  bitja.     Vsi 
so  kar  strm^   zrli   v   to  krasno   rožico   in   se  spogledovali  šepetaje  si  na 
uh6.  kakor  sivi  starčeki  pri  Heleninem  prihodu  na  trojanskem  obzidji : 
„Nikdo  ne  čudi  se  več  Trojancem  in  smelim  Ahajcem, 
Žensko  za  tako  da  se  med  sabo  prepirajo  kruto! 
Veneri  s  lična  je  vsa  od  temena  krožno  do  pete." 

To  krasno  lepotico  Olgo  izbralo  si  je  srce  hrepeneče  in  jo  privedlo 
k  žalujočemu  Vogrinu. 

„Kako  lepo,  kako  krasno  bi  bilo  sedeti  z  njo  pri  svojem  domačem 
ognjišči,  pomenkovati  se  o  preteklih  časih  in  nadepolnej  bodočnosti !  Kako 
)»i  jo  ljubil,  častil,  negoval  njo,  ki  je  dika  in  kras  —  vsega  ženstva! 
Pripovedoval  bi  jej.  da  sem  domd  na  obalih  Vrbskega  jezera  pri  Oelovci. 
v  bornej  kmetskej  hišici  blizu  tam,  kamor  misli  zdaj  v  kratkem  iti  z 
materjo  zdravit  se.  Slikal  bi  jej  one  čase .  ko  sem  se  šolal  v  Oelovci, 
kako  sem  se  pot^m  kot  dijak  v  Ljubljani  navduševal  za  narodno  našo 
slovensko  stvar,  kako  smo  ljubili,  častili  in  povzdigcfvali  svojo  domovino, 
kako  gojili  ljubezen  do  zapuščenega  svojega  naroda!  Z  njo  bi  se  spo- 
minjal onih  sladkih  uric .  ki  sem  jih  preživel  v  njenej  družbi  kot  nje 
učitelj,  in  tožil  bi  jej  o  mučnih  časih  v  Celovci.  kjer  sem  kot  supplent .  .  . 
kaj  sem  storil  .  .  .  razodel  svoje  notranje  mišljenje  in  ljubezen  do  svo- 
jega jezika  in  naroda.  O  vsem  tem  in  mnogo  drugem  bi  jej  potožil,  in 
njeno  pomilovalno  ok6  bi  mi  celilo  hudo  zaudane  mi  rane,  ki  še  zdaj 
pečejo  .  .  .  tako  hudo  pečejo,  da  me  delajo  hlapca,  ki  ne  more  svojih 
sužnih  verig  raztrgati  in  si  priboriti  one  zlate  svobode,  da  bi  rekel:  To 
je  moj  dom,  to  je  moja  miza,  moje  ognjišče!!" 

Zadnje  misli  vzdramijo  Vogrina  iz  lepih  sanj,  ali  kaj  pomaga,  da 
je  vse  le  pena,  ki  se  razkadi,  ako  v  njo  popihneš.  Zlate  gradove  si  kuj 
na  neb6,  ali  strašna  realnost  vrže  te  globoko  v  brezdno,  iz  kterega  se  le 
moreš  sam  s  svojo  močjo  rešiti. 

Nežna  cvetica  Olga  je  prikovana,  kakor  začarana  devica,  z  zlat  i  mi 
verigami  na  visok  grad.  In  ti  Milko  Vogrin,  ti  si  sicer  doktor  modro- 
slovja  in  tudi  častnik  reservni  s  sabljo  in  portepžjem.  ali  z  vso  svojo 
doktorsko  učenostjo  in  hrabro  sabljico  si  je  ti  ne  pridobiš,  niti  na  njo 
misliti  ne  smeš,  dokler  nimaš  iste  trdne  podlage,  ki  jo  imenujemo  samo- 
stAlnost  v  družbi  človeškej.  Kakor  Archimedu,  tvojemu  častilcu,  manjka 
tudi  te!)i  stojala,  s  kterega  bi  poskušal  vzdignoti  zemljo  iz  njenih  tečajev! 


17 

Tako  filosofuje  naš  dr.  Milko  Vogrin.  Uzrokov  je  imel  pa  tudi 
2sA6.  Nocojšnji  TeČer  je  bila  proti  njemu  Olga  nepričakovano  pr\jazna ;  go- 
forila  je  tako  milo  in  ljubko  z  njim,  da  bi  lahko  po  njenem  obnašanji 
sklepal  na  čudno  notranjo  pretvorbo  in  udanost.  Je-li  pa  vsib  to  r^s  le 
posledica  njenega  nagnenja.  in  ne  prirojena  in  prirejena  prijaznost,  ki  se 
tolikokrati  opazuje  v  mestnih  salonih  ter  sI6pi  svet  in  sebe  ?  Vsega  tega 
si  Vogrin  ne  more  tolmačiti,  in  Olga  mu  je  postala  hipoma  velika  uganjka. 
Ali  tako  nedolžno  bitje  ne  more  vdrati!  Srce  mu  pri  tej  misli  radosti 
?zkipi.  čuti  se  novorojenega,  polen  ljubezni,  sreče,  blaženosti.  Iz  miznice 
potegne  svojega  ljubega  tovariša  in  spremljevalca  na  svojem  potovanji 
po  tej  trnjevej  dolini  zemeljskej ,  svoj  predragi  dnevnik ,  ki  že  sodržuje 
mnogo  zalih  mislij  in  temnih  spominov.  A  zdaj  mu  zasveti  zvezda  pre- 
lepe  >>odočnosti,  in  v  tej  blaženej  sreči  hoče  tudi  njemu  sporočiti,  kar  je 
čutil  noc6j,  ko  je  z  njo  govoril,  in  kar  čuti  zdaj  zapuščen  v  osamelej 
sobicL 

Med  tem  ko  izliva  Milko  Vogrin  svoja  čutila  v  per6  in  si  olajšuje 
pisanjem  srce,  spravlja  se  gospoda  pri  Skenovskih  na  odhod.  Vsi  se 
krožijo  okoli  gospodinje  Berte  in  lepe  nje  hčerke  Olge.  Najprijaznejše  in 
najtežje,  zatorej  pa  tudi  najbolj  nazadnje,  odpravlja  se  plemenita  rodbina 
(^erska  Benda. 

Gospod  baron  Arnold  Benda,  mož  kakih  šestdeset  let,  je  velik  po- 
sestnik in  grajščak  na  Blatnem  jezeru.  Znane  so  bile  nekdaj  po  vsem 
Ogerskem  njegove  vinske  gorice,  ali  vsled  denarne  izgube  leta  1873.  se 
je  njegovo  imetje  skrčilo,  in  komaj  da  še  živi  po  zimi  na  Diinaji  v  lastnej. 
a  sadolženej  hiši,  po  letu  pa  na  Blatnem  jezeru  pri  svojih  vinogradih. 
Amold  Benda  je  bil  srečen  oče  dvojih  otrok.  Sin  Robert  bU  je  mož  nekaj 
6rez  trideset  let  in  nadporočnik  pri  7.  huzarskem  polku.  Hči  Jeliea  pa 
je  ie  bila  omožena  z  baronom  Paczonyjem,  precej  zadolženim  ogerskim 
magnatom. 

Staro  prijateljstvo  je  združevalo  obitelji :  Skenovski  in  Benda.  Želja 
je  bila,  da  postaneta  Olga  in  Robert  mož  in  žena.  Skenovski  je  želel 
to  s  sFOJega  stališča,  ker  bi  bil  rad  svojo  hčer  oddal  —  baronu  in  povrh 
še  bogatemu  plemenitašu,  kakor  je  sam  mislil,  in  Benda  je  zopet  z4-se 
pričakoval,  da  si  po  tej  zvezi  opomore  svoje  slabo  gmotno  stanje.  Sin 
Robert  bi  imel  hitro,  ko  bi  po  ženitvi  doto  svoje  žene  prejel,  vojaškemu 
stanu  8lov6  dati  in  prevzeti  zadolženo  posestvo  z  grajščino  vred  na 
Blatnem  jezeru. 

'  Basnmljivo  je  torej,  da  je  postajalo  občevanje  med  obema  obiteljima 
vedno  otje,  in  da  se  je  vedel  Robert  Benda  proti  Olgi  ceI6  po  domače. 
Na  Tsako  domačo  veselico  ste  se  obitelji  vzajemno  vabili,  in  tako  je  bilo 
tudi  DOo6j. 


18 

Skenovski  je  iiamerjaTal  svojo  soprogo  s  hrrerjo  vred  poslati  na  Ko- 
roško v  kopel  „Pore?e"  ob  Vrbskem  jezeru.  Tam  si  je  bil  pred  dvema 
letoma  kupil  malo  ali  prav  vkusno  v  švicarskem  slogu  zidano  villo,  s 
sadnim  vrtom  in  lepim  parkom  ozaljšano.  Letos  se  je  odlomil  soprogo, 
ker  je  bolehala,  takoj  že  meseca  majnika  s  hčerjo  Olgo  tja  poslati.  Bihard 
bi  se  imel  še  le  po  dokončanem  poletnem  tet^aji.  kakor  druga  let<a,  tja 
podati,  a  sam  si  je  navadno  izbral  drugo  polovico  meseca  julija  za  svoj 
pot^-itek,  tako  da  je  s  sinom  skupaj  villo  na  Vrbskem  jezeru  obiskaval 
in  tam  do  konca  avgusta  preliil.  mati  z  otrokoma  pa  je  sploh  do  meseca 
oktcibra  na  deželi  ostajala. 

Nocojšnja  zabava  je  bila  nekakov  ^valete'*  ali  veselica  za  slov6.  Po- 
val»ilo  se  je  bilo  mnogo  odlične  gospode,  med  njimi  v  prvej  vrsti  seveda 
))aron  B^^nda  s  soprogo  in  sinom  Kol^ertom.  ki  je  slul  v  ogerskih  salonih  du- 
najskih za  dobrega  plesalca  in  dvorljivca;  kajti  vedel  je  vsako  zimo  priti 
na  Dunaj  v  garnisono,  ee  ravno  ni  tu  imel  7.  huzarski  polk  svojega  mesta. 
Povabljena  je  bila  tudi,  kakor  nam  je  že  znano,  obitelj  grofa  Konarskega 
1,  domačim  učiteljem  dr.  Milkom  Vogrinom.  ali  ta  pot  je  moral  zadnji 
siastopati  svojega  gospodarja  in  grofinjo. 

Kazalec  na  uri  se  je  že  četrt^krat  sukal  po  polnoči  okoli  svojega 
sredotočja ,  in  juterna  zora  je  že  zarila  na  vzhodu  neb6  in  vabila  zemeljska 
bitja,  naj  hit^  pozdravljat  blaženo  solnce,  ki  vstaja  novorojeno  iz  Oke- 
anovega  valovja :  ko  je  jemala  zadnja  gospoda  od  Skenovskih  in  Muse 
Euterpe  slov6. 

Poslavljajoč  se  ogovori  Robert  Benda  kraljico  celega  društva:  „6o- 
spica  Olga,  žal  mi  je,  da  se  moramo  že  raziti.  Marsikaj  hi  Vam  še  imel 
razodeti,  kajti  poprej  ko  je  bil  še  tukaj  oni  plebejec,  Vogrin,  ali  kako  se 
že.zove,  nisem  Vam  mogel  skoro  ničesar  povedati  in  važnega  razkriti; 
vedno  Vam  je  stal  za  petami  ta  nesramnež.  in  tudi  Vi  ste  jnu  bili  tako 
prijazni,  kakor  da  bi  ))il  človek  naše  vrste  in  ne  neomikan  prostdk." 

Pri  teh  tako  ošabnih  besedah  zarudi  Olga  v  lice,  a  da  bi  svojo  za- 
drego zakrila,  mahlja  s  pahljačem  in  odgovori  mirno  v  tla  gledajoča: 

„Z  gosti  mora  biti  vsak  človek  prijazen,  gospod  nadporočnik ;  sicer 
jih  ne  vabi  k  sebi.  ako  bi  se  pot^m  proti  njim  ošabno  obnašal." 

„Ali  taki  ljudje,  priprosti  učitelji,  se  sploh  ne  val>ijo,"  pritegne 
Hol)ert  srdito. 

,,To  so  storili  moj  oče,  in  ne  jaz;  in  dr.  Milko  Vogrin  je  povrh 
dober  naš  znanec  od  davna  že.  Jaz  sama  sem  ga  nekdaj  čislala  kot 
svojega  učitelja,  a  zdaj  ga  spoštujem  in  cenim  kot  človeka."  Na- 
glašujoč  besedo  ^človeka**  pogleda  Olga  na  ravnost  Robertu  v  oči  in 
nadaljuje:  „Njegovo  obnašanje  je  po  vsem  fino  in  izborno.  njegovo  go- 
vorjenje premišljeno  in  duhovito,  tako  da  se  ga  človek  nikdar  ne  naveliča/* 


19 

^Ako  je  prazno  in  puhlo  js^ovorjenje  o  vzgoji,  o  svobodi,  o  neslanem 
slovstvu  iu  kaj  še  vse  takega,  zares  duhovito,  po  tem  takem  Vam  seveda 
ujegova  dniščina  ne  preseda."  odvrne  Holiert  razjarjen,  da  si  upa  Olga. 
njegova  )K)do(^a  nevesta,  zagovarjati  Vogrina,  ki  mu  kot  Slovenec  —  njemu 
kot  Magvaru  že  hode  v  oei;  in  povrh  av  še  pa  v  Vogrinovih  žilah  ne 
pretaka  ona  hlažena  plemenita  kri,  ki  daje  eloveku  še  le  pravieo  obeevati 
z  gosjjodo,^  kterej  se  prištevate   obitel^ji   baron   Benda  in  vitez  Skenovski. 

llol>ert  bi  še  bil  mnogo  gorkih  gospiei  Olgi  povedal  in  nad  Vo- 
grinoiii  svoj  žole  izlil,  a  k  sreei  ga  poklieejo  stariši  na  odhod. 

Njegova  inati.gospd  Amalija  Benda.  približa  se  namree  rek6e : 
.Zdaj  je  skrajni  ras,  da  konc^^amo  preveseli  veeer.  Olga  in  Robert.  Vaše 
ilvorljivo  obnašanje,  gospiea  Olga,  in  zar^»s  gospodinjsko  vedenje  Vam 
dela  mnogo  ^sti,  in  vidi  se,  da  bodete  kaj  izvrstna  gospodarica.  Vsi  so 
bili  kar  zamakneni  v  Vašo  prelepo  prikazen,  o  Vašej  vsestranskej  skrbi. 
vzlaftti  o  Vašem  prijaznem  vedenji  proti  vsakemu  brez  izjeme". 

„Take  hvale  ne  zaslužujem.  Storila  sem .  kar  stori  vsaka  domar-a 
h^i  pri  takej  priložnosti,"*  odvrne  sramežljivo  Olga,  in  po  strani  na  Ro- 
berta gledajoč  dostavi:  „ Ali  še  to  se  mi  šteje  v  greh!" 

Zadnje  besede  je  k  sreči  gospa  liaronovka  preslišala,  kajti  nadalje- 
vala je :  „Torej  moja  draga,  ljuba  Olgica,  prelepo  hvalo  Vam  še  enkrat 
izrekam  za  ta  večer!  Okrepčajte  se  na  deželi  in  ozdravite  popolnoma 
svojo  mater.  Morda  pridemo  tudi  mi  v  Poreče  na  Koroško  Vas  oldskavat. 
zakaj  na  Blatnem  jezeru  ne  bodemo  letos  vsega  poletja  preživeli,  osobito 
ako  dobi  Robert  svoj  zasluženi  odpust  na  mesec  dnij.  Na  svidenje!"  in 
pri  teh  besedah  poljubi  Olgo  dvakrat  v  li(*e. 

Robert  se  pot6m  Olgi  molč6  prikloni,  ona  pa  odzdravl,ja  mirno  in 
pono.<:no  stoječ,  podi  kar  mehanično  Robertu  roko.  da  jo  v  slov6  in  za- 
hvalo poljubi,  in  preziraj6č  ga  oklene  se  njegove  niatere.  ktero  spremlja 
do  vrat,  kjer  se  še  tudi  od  dnigih  gostov  poslovi.  — 

Ko  se  je  družba  razšla,  vrnejo  se  Skenovski  počivat.  Tudi  Olga 
se  ni  dalje  razgovarjala  niti  z  materjo  niti  z  očetom  o  uspehu  nocojšnje  ve- 
selice kakor  druge  krati,  temveč  ljubeznive  se  poslovivši  od  starišev, 
šla  je  v  svojo  spalnico  k  počitku. 

^Kaj  le  imš  nocoj  Olga,  daje  tako  malobesedna."  opomni  oče  Ske- 
novski proti  svojej  soprogi,  spmvljajoč  se  počivat. 

^Trudna  je  od  velikega  govorjenja  in  umogega  plesa ,  kajti  ura  je 
ie  davno  tri  odbila,  in  tako  nežno  bitje  potrebuje  hitro  počitka,"  zago- 
varja Olgo  mati  njena,  dobro  ved6č,  da  je  bilo  Olgino  obnašanje  proti 
Robertu  ua  zadnje  malo  izpremenjeno. 

^Tudi  drugekrati  je  t-oliko  plesala  in  bila  vesela  do  zadnje  minute, 
ali  nocoj  se  mi  vidi.  da  se  š(»  od  Roberta  prijazno  poslovila  ni.     Tudi  se 

2* 


20 

mi  dozdeva,  da  je  postala  zadnjo  uro,  hitro  ko  se  je  bil  gospod  dr.  Vogrin 
poslovil,  bolj  otožna  in  zamišljena.^ 

„To  ni  res,  moj  ljubi  Arnold",  odvrne  hitro  njegova  soproga.  „Jax 
sem  jo  opazovala  celi  ^ečer,  in  bila  je  nocoj  sploh  manj  vesela,  nego 
druge  večere.  Tožila  mi  je  že  zjutraj,  da  jo  boli  glava,  in  to  l)Ode  tudi 
uzrok,  da  ni  ohranila  nocoj  do  konca  svojega  navadnega  veselja." 

Ker  nista  mogla  roditelja  po  tako  hrupnem  večeru  hitro  zaspati, 
govorila  sta  o  raznih  stvareh.  Predmet  vsemu  pa  je  bil,  kakor  je  to 
navada  po  domačih  veselicah,  razgovor  o  razmerah  posameznih  gostov 
in  o  njihovem  vedenji.  Tudi  o  Vogrinu  se  je  govorilo,  vzlasti  o  nje- 
govem finem  obnašanji  in  govorjenji. 

„Gospod  dr.  Vogrin  je  nocoj  kaj  izvrstno  zastopal  svojega  gospoda 
grofa  in  grofinjo,"  nadaljuje  razgovor  gospd  Berta  po  kratkem  molčaijL 
^Razveseljeval  je  celo  društvo,  da  ga  je  bilo  veselje  gledati^  in  četvorko 
je  vodil  tako  premišljeno,  da  so  se  mu  vsi  čudili.  Z  njim  je  Olga  miMfO 
plesala  in  se  dobro  zabavljala.     Tudi  Bihard  je  bil  vedno  pri  njem".-. 

„To  mi  ravno  ni  prav,  da  je  Olga  toliko  z  njim  občevala;  l^j|li 
baron  Robert,  ki  se  tako  s  svojim  plemstvom  ponaša,  ne  bode  zadovo^Mt 
če  se  njegova  bodoča  .  .  .  nevesta  z  drugimi,  in  to  nižjimi  bolj  kakof  l 
njim  zabavlja."* 

„Tega  ni  Olga  nikakor  storila,"  odgovori  mu  žena  odločno.  ^Sioer 
se  pa  Robert  Benda  res  prev(*č  ponaša  s  svojim  plemstvom  in  s  svojim 
magjarsklm  narodom.  On  meni  namreč,  da  je  le  njegov  narod  največje 
veljave,  in  da  so  drugi  le  od  božje  in  magyarske  milosti  odvisni.  Nemec 
še  malo  velja  pri  njem.  a  veliko  tudi  ne:  Slovana  pa  kar  ne  more  in 
ga  psuje  pri  vsakej  priliki,  če  ravno  v6.  da  sem  jaz  sama  rojena  Ce- 
hinja  in  da  ljubim  svoj  češki  kakor  ves  slovanski  narod.  Tudi  gospoda 
Vogrina  ne  more  ti*peti,  ker  je  Slovenec  in  se  poganja  včasih  za  pra- 
vične zahteve  svojega  rodti". 

„Ti  se  preveč  vznemirjaš  zaradi  tega,  ljuba  moja.  Meni  je  vse 
eno,  ali  je  kdo  Nemec,  Magyar  ali  Slovan.  Pri  obrtniji  se  na  to  ne 
gleda,  temveč  meni  je  tisti  najljubši,  ki  promptno  in  najboljše  plačuje 
in  največ  premore.  Bi  li  jaz  ne  bil  na  to  gledal  in  ne  bi  smatral  imetka 
in  denarja  za  najboljšo  narodnost,  ne  imeli  bi  tega,  kar  imamo. 

Imetek  moj  pa  se  tudi  pripoznava  in  visoko  ceni.  Baron  Benda, 
ta  precej  premožni  magyarski  grajščak,  želi,  kakor  ti  znano,  mojo  OlgO 
za  sneho,  in  meni  samemu  je  tudi  ljubo,  ako  postane  moje  dete  ba- 
ronovka  in  bogata  gi-ajščakinja,  če  tudi  magyarska.  To  je  zdaj  ona  misel, 
8  ktero  se  vsak  dan  bavim ,  in  stvar  bode  v  kratkem  dognana.  Robert 
Benda,  nadporočnik,  izstopi  kot  stotnik  iz  vojaške  zveze ,  prevzame  po- 
sestvo in  grajščino  na  Blatnem  jezeru,  in  moja  Olga,  dobivši  lepo  doto, 
bode  srečna  soproga  z  njim." 


21 

„Lepi  so  sicer  tvoji  načrti,  ali  jaz  jih  nisem  kaj  vesela,^  odgovori 
mimo  gosp^,  listajoča  po  knjigi,  ktero  je  začela  ravno  citati. 

^Sev^da,  vi  ženske  imate  vedno  nekaj  ugovarjati.  Zakaj  bi  ne  bila 
mojega  načrta  vesela?"  vpraša  jo  malo  nevoljen  Skenovski. 

„Zat6  ne,  ker  delaš  račun  brez  gospodarja,  in  gledaš,  da  bi  bil  zet 
bogat  in  visokega  plemstva,  najrajši  kakšen  grof,  ali  na  to  pa  ne  po- 
misliš, kaj  poreče  k  izbranemu  ženinu  dekle,  ki  naj  z  njim  celo  svoje 
življenje  živi!  Prva  stvar  je  sreča  in  zadovoljnost  zakonska,  ne  pa 
denar. " 

„Ti  govoriš  o  sreči  in  zadovoljnosti  zakonskej.  a  ne  pomisliš  in  ne 
v^š,  da  je  denar  glavna  podlaga  zakonskej  sreči !  Ali  bi  bila  midva  tako 
srečna  in  zadovoljna,  ako  bi  pomanjkanja  trpela?"  pristavi  zmagonosno 
gospod  Skenovski. 

„Ali  bi  pa  bil  najin  zakon  tako  srečen,  in  bi  li  bila  midva  tako 
zadovoljna,  ko  bi  naju  ne  vezala  prava  ljubezen ?''  vpraša  naglo  Berta 
svojega  moža  in  ga  iskreno  poljubi.  „GIej ,  prva  podlaga  vsej  sreči  je 
ljubezen,  ki  vse  vlada  in  osrečuje;  ona  je  ista  nevidna  moč,  ki  nemz- 
nišljivo  veže  ženo  in  moža.  Kjer  prave  ljubezni  manjka,  tam  ni  sreče 
in  božjega  blagoslova. 

Z  malim  sva  začela.  Bil  si  majhen  obrtnik  na  Ceskem ;  tam  sem  te 
jela  spoznavati.  Srčna  ljubezen  je  naju  v  zakon  zvezala,  in  ta  zakon 
je  srečen,  in  blagoslov  božji  je  vladal  nad  njim.  Imava  dvoje  otrok,  in 
to  pridna  in  ubogljiva  otroka.  Ti  si  veliko  prigospodaril,  postal  si  vitez, 
ker  si  obrtnijo  toliko  povzdignol,  in  naša  hiša  je  spoštovana  in  čislana  ..." 

„0d  tega  pa  naj  tudi  otroci  nekaj  imajo,"  seže  jej  naglo  soprog  v 
besedo.  „Sinu  se  ne  bode  treba  tako  ubijati,  kakor  meni.  On  konča 
svoje  pravoslovne  študije  in  prevzame  pot6m  vodstvo  mojega  gospodarstva 
pod  mojim  varstvom.  Olga  naj  postane  baronovka  in  grajščakinja  ter 
srečna  žena,  saj  jo  gotovo  veže  ljubezen  do  Roberta  in  njega  do  iye. 
Jaz  sem  se  o  vsem  tem  dogovoril  z  očetom  baronom  Beudo,  in  tudi  sin 
njegov  Robert  že  v6  o  tem  in  je  prav  vesel.  Zatorej  upam,  da  mi  Olga 
in  z  njo  ti  ne  bodete  ugovarjali,  kajti  moja  skrb  za  vso  hišo  in  otroke 
ti  je  dovolj  znana." 

„Ali  si  že  z  Olgo  o  tem  govoril?"  vpraša  zdaj  mati  vsa  v  skrbeh. 

„Ne,  ker  se  mi  ni  zdelo  potrebno.  Kar  odločim  jaz,  to  bode  ubog- 
ljiva hčL,  kakor  je  Olga,  tudi  rada  storila.  Sicer  pa  lahko  ti  o  njenej 
nagnenosti  pozv^š  in  jej  ta  moj  načrt  naznaniš.  Volja  moja  naj  bode 
njej  in  tebi  povelje." 

„Se-li  ima  ta  zveza  z  Robertom  že  tako  hitro  izvršiti?" 

„V8ej  stvari  nič  ne  nasprotuje,  kakor  sem  se  nocoj  pogovarjajor  se 
z  gospodom  Bendo  prepričal,  in  naznanjam  ti  zdaj  kot  gotovo,  kar  som 
ti  prej  le  mimogrede  kot  svojo  domnevo  omenjal. 


•>o 


Po  |i't!i  ko  pridfino  k  Vama*  v  Poiwo.  Iioile  lahko  zaroka,  iiivje^n 
ko  so  vni(-iji(»  z  (l«'ž(*lc  v  iiirsto.  se  naj  poroka  vrt^i.  Baron  B^nda  Mp 
luerjava  iiaiunM'  jinti  v  Pop^im*  in  rn»z  pokfj*^  tam  ostAti.  Tudi  Kobot 
si  prosi  oilpnsta  za  »»don  nn's«M'  ali  tiva.  in  hoiV  ta  ras  z  nami  preiitflL^ 

^Kako  pa  da  mi  nisi  t<*^a  pn>j  naznanil",  vpraša  začnidjeno  gttgk 
svojega  soprop^a.  oponasajora  mn  z  glasom,  da  ni  It^po  jej  kaj  takigi 
zakrivati. 

^To  ni  liilo  mogore.  k<*r  ši*  tfga  sam  nisom  prej  vedel.  N«q 
sva  se  so  lo  z  baronom  o  t(*m  na  tanko  zmenila  in  stvar  do  tja  dogiidl, 
kakor  si  slišala.  Haron  je  zaoel  sam  o  tem  govoriti,  in  zdi  se  mL  dt 
mu  moje  prijateljstvo  vedno  Ijuhše  postaja,  in  <la  bi  je  jako  rad  s  po- 
roko najine  heerke  in  svojega  Holierta  utrdil. "* 

Soproga  ni  mo/.u  po  teli  liesedah  V(*r  ugovarjala .  ampak  asaMa 
<lalje  eitati.  da  Id  si  misli  razgnala.  Skenovskega  pa  je  spanec  posilil,  in 
koneeno  je  trdo  zaspal. 

Smrtna  tišina  nastane:  le  moeno  <lihanj(*  speeega  sopmga  draij^ 
j<>  noeno  tihoto.  Mati  je  ugasnola  lur.  ker  ni  mogla  dalje  hmti.  a  tiM 
zaspati  ni  mogla,  kajti  njeno  srce  ni  mirovalo,  liazne  misli  so  jejSi[f^'" 
tem  pogov(»ru  rojile  po  glavi.  Mislila  je  na  svoj(>ga  Ijuln^ga  otroka,  ip- 
rega  Id  naj  tako  naglo  izgubila,  na  svojo  drago  Olgo.  ki  je  de  iieiskuSon 
os(*mnajstletno  dekletce,  in  bi  naj  prišlo  temu.  nikakor  ne  ue'2nemu  ^ 
ronu  v  roke.  ,.ln  morda  ga  še  n(>  ljubi,  saj  mi  ni  nikdiir  kaj  takugia  O 
njem  govorila,  da  še  jie  omenja  ga  rada  I** 

Tako  premišljujoro  vleee  jo  tja  k  svojemu  otroku,  lladovedua  J^, 
ali  /e  Olga  s]d  ali  ne.  M(U'da  jo  še  glava  boli.  ali  pa  bije  uotrai^i  MJ 
s  svojim  srcem,  kajti  gotovo  jej  jt»  l\obert  o  vsem  tem  že  govoril.  Z^ttj 
pa  je  bila  nazadnje  tako  jmbita.  da  celo  žalostna?  V 

Mati  je  ugonila  misli  in  čute  svoje  hčerke.  Olga  t^e  je  doupollt 
v  spalnico  vrgla  tja  v  naslonjač  in  zaetda  ihteti.  Bolele  m  jo  y  itj^ 
snlite  besede  Kobertcive  in  njegovo  (d)našanje  proti  njej.  Kobert-  ui-ve^tti 
<la  je  žalil  Olgo  z  vsako  liudo  besedo,  ktero  j<»  le  govoril  o  V^ogriJU. 
Zmerjal  ga  je.  imenoval  ga  jniprostega  ubožca  in  reveža,  ki  le  toHni 
ima.  kar  mu  dolnovoljno  lju<lje  podajejo.  ki  nima  stalnega  mei>ta  in  'iga 
tudi  ne  bode  doldl .  zato  hoC-e  že  on  --  Kobert  IbMida  skrbeti.  Vogrin 
ne  zasluži  službe  cesarske,  ker  je  v  svojih  pogovorih  premalo  doiuoroden, 
in  se  celo  drzne  svoj  narod,  ta  ničvredni  narodič  slovenski,  ali  kako  ga 
že  imenujejo,  ki  <d>stoji  iz  samih  poslovenjenih  Ogrov.  Nemeev  in  Itali- 
janov, zagovarjati  ter  druge  naro(b»  psovatil 

Tako  nekako  je  poidjal  Magvar  l{td»ert  Hen<la  dr.  Vogrina .  milega 
mirnega,  plemenitega  rojloljuba,  pred  Olgo.  Snmnieil  ga  je  zmožuosti 
do  Jiajnesramnejših    »lel    in   mu   oponašal  njegov  obskurni  rod  in  rojsitvo. 


23 

Kobertove  besede  so  delale  nasprotni  upliv  in  utis  v  Olginem  srci. 
Robert  je  želel  Vogrina  pri  Olgi  oi^rniti,  a  on  se  jej  je  le  še  bolj  omilil. 
Bobert  je  hotel  zaprečiti  njeno  občenje  z  njim,  a  ona  je  še  bila  bolj  pri- 
jazna proti  Vogrinu.  Eobjert  je  hotel ,  da  Olga  sovraži  tega  plebejca,  a 
njej  je  tem  4)olj  dopadalo  Vogrinovo  vedenje,  govorjenje.  Milkova  osoda 
jej  je  bila  znana,  in  ona  je  čutila  z  njim  težkočo  vsakdanjega  življenja 
in  hude  udarce  njegove  nemile  sreče.  Od  tega  večera  se  je  začela  z4-nj 
bolj  zanimati;  še  le  zdaj  je  spoznala  na  tanko  razloček  med  Robertovim 
in  Vogrinovim  značajem.  Ljubila  je  kot  desetletna  deklica  v  Milku  Vo- 
grinu svojega  učitelja,  a  zdaj  ga  je  spoštovala  kot  človeka.  Spoznavala 
je  njegove  lepe  lastnosti  in  si  na  tihem  mislila,  tak  mož  bi  znal  osre- 
čiti deklico,  tak  značaj  je  potreben,  da  cvete  sreča  v  zakonu.  Med  tem 
ko  so  se  jej  lastnosti  Robertove  vedno  temnejše  in  grše  dozdevale,  sve- 
tila se  je  krepost,  značaj  in  človekoljubje ,  nežnost  in  rahločutnost  Vo- 
grinova,  ter  jo  zi-se  navduševala. 

Kakor  zatemni  juterno  soince  s  svojimi  zlatimi  žarki  zvezdice  na 
nebu  in  prežene  ves  mrak  in  temoto,  tako  je  pregnalo  Vogrinovo  soince 
kreposti  v  nežnej  deklici  vso  nagnenost  do  Roberta,  in  zatemnilo  v  njenej 
duSi  vse  misli  o  navideznolepih  lastnostih  Robertovih.  Vogrin  je  bil 
Olgi  soince,  po  kterem  se  je,  kakor  solnčnica  v  naravi,  nadepolno  ozirala 
m  si  ga  želela  nd-se  potegnoti  ter  se  vekomaj  greti  o  njegovih  blaženih 
larkih. 

Tako  je  Olga  žaluje  premišljevala.  Misli  na  Roberta  bile  so  polne 
srda  in  jeze,  na  Vogrina  polne  ljubezni  in  pomilovanja.  Zidala  si  je  ne- 
itkušena  deklica  zlate  gradove  v  oblake,  ^kovala  si  zvezde  svoje  prihod- 
nosti na  nebč.  Kaj  bi  vse  storila  za  Milka,  kako  bi  mu  mogla  pomagati, 
da  bi  postal  samostojen,  da  bi  dobil  plačilo  za  svoj  trud,  za  svoje  študije, 
za  blage  nazore!  Dala  bi  mu  najboljšo  službo,  postavila  bi  ga  za  pro- 
fessorja  v  največjem  mestu,  najrajši  seveda  na  Dunaji;  želela  bi,  da  bi 
afil  takoj  kot  učena  glava  na  vseučiliščnej  stolici  ter  postal  imovit,  poznan, 
asluten  mož!  In  kaj  bi  bilo  potčm  z  njo?  Ali  bi  je  ne  mogel  osre- 
čiti Milko  namesto  osornega  Roberta,  ki  jo  je  nocoj  tako  žalil  ? 

Ta  večer  jej  je  bil  Robert  že  naznanil,  kako  se  on  čuti  srečnega 
poleg  nje.  Omenjal  je,  da  bode  prevzel  posestvo  in  da  se  hoče  v  kratkem 
oieiiiti,  želi  si  pa  le  tako  blage  ženice,  kakor  je  Olga.  Le  take  lastnosti 
in  take  razmere,  kakor  so  njene,  seveda  le  gled^  na  doto,  zamorejo  ga 
osrečiti!  Ima  jej  neko  skrivnost  razodeti,  ki  odloči  ob^ma  prihodnost, 
a  zdaj  še  ni  vse  dognano,  da  bi  se  že  mogel  jasno  in  odkritosrčno  z  njo 
o  tem  pogovarjati. 

Iz  vsega  tega  je  Olga  lahko  sklepala,  kaj  jo  pričakuje,  da  jo  misli 
Robert  snubiti,  da  bi  naj  postala  grajščakinja  tam  na  Ogerskem,  tam  na 
Blatnem  jezeru.    Ona  bi  naj  bila  žena  možd,  ki  vse  sovraži,  kar  ni  višjega 


24 

ali  Tsaj  baronovega  plemstva.  Ali  tak  mož.  pride  jej  nehote  na  misel,  bi 
lahko  enkrat  tudi  njo  preziral  in  jej  metal  y  oči,  da  nima  plemenitih 
pradedov,  da  je  oče  le  vitez  po  cesarskej  milosti,  sicer  pa  priprost  saknir. 
Tega  ne,  tega  nikdar!  ^On  ne  ljubi  mene,  amp^k  moj  denar,  mojo  doto,^ 
vzdihne  naposled;  „mene  bi  radi  le  prodali,  in  oni  me  kupili,  da  jim 
rešim  posestvo  in  obstanek,  jih  rešim  denarstveuega  propada!^ 

Uboga  deklica  je  dolgo  slonela  tako  premišljujoč.  Truduost  in  a- 
spanost  jo  konečno  posili,  in  ona  lahno  na  nasloigači  zaspi  Sanjala  pt 
je  (?udne  sanje : 

^Stala  je  na  robu  velikega  jezera.  Gledala  je  v  temno,  zeleno  Vh 
dovje.  Dna  ni  bilo  videti.  Valovje  jo  silno  bučalo  ob  skalnati  breg.  Na 
enkrat  pa  zagleda  med  valovi  neko  stvar.  Bilo  je  truplo.  Valovje  gajin 
gnalo  proti  skali,  kjer  je  ona  stala.  Vse  krvavo  in  pobita  pljusknejo  ga 
valovi  ven  na  obrežje.  A  ono  ni  bilo  mrtvo;  gibalo  je  roke  in  noge.  Hledigič 
se  vzdigne.  Prikazen  se  jej  zdi  znana.  To  je  —  to  je  —  on,  to  je  — 
Milko  .  .  .  Vogrin.^ 

Samega  strahii  se  je  Olga  vzdramila  ter  vsa  omamljena  klicala: 
„To  je  —  on,  to  je  —  Milko  .  .  .  Vogrin". 

Pri  teh  besedah  vstaja,  širi  roke,  hoče  nekaj  objeti,  a  zdaj  ii^e- 
gleda  —  in  pred  seboj  vidi  stoječo  —  svojo  mater. 

Mrkla  luč  je  obsevala  bledo,  prestrašeno  Olgino  lice.  Mati  jo  prime 
za  roko  in  jo  pritiska  k  sebi  prašaj6č  jo:  „Kaj  ti  je,  moje  drago,  ^vbo 
dete  ?  Vzdrami  se  Olga,  jaz  sem !  Ali  še  ne  spiš  ?  Zakaj  nisi  v  post^, 
in  še  zdaj  oblečena!" 

Tako  je  stavila  mati  vsa  prestrašena  še  mnogo  vprašai\j  svojej  (Mgi 
in  jo  tolažila. 

„Dobro  sem  storila,"  mislila  si  je  pot^m  sama  pri  sebi,  „da  e^pi 
šla  gledat,  ali  že  dekle  spi."  Ko  sta  namreč  gospod  in  gospi  utihiHlia, 
in  je  bil  soprog  zaspal,  ona  pa  ne  spati  mogla,  premišljala  je  dolgo  o  oeMi 
svojega  otroka,  konečno  pa  vstala  in  šla  gledat  v  Olgino  spalnico,  tšr 
čudi  se,  ko  vidi  luč  goreti,  Olgo  pa  še  oblečeno  ležati  na  nasloigilL 
Nekaj  časa  jo  ogleduje,  ali  glej,  na  enkrat  se  vzdigne  in  hiti  iyej  v  tti- 
ročje,  klicajoča  im^:  „Milko  .  .  .  Vogrin!" 

V  kratkem  se  je  Olga  zopet  zavedela,  mati  jo  je  spravila  v  poste^, 
jo  iskreno  poljubila,  ugasnola  luč  in  se  podala  v  svojo  sobo,  zadovo^na  (b 
je  spravila  otroka  k  sladkemu  počitku!  — 

(Dalje  pride.) 


25 


Ka  planini. 


Č 


I. 


rez  solnčno  plau  blesteč  hiti 
Studenična  vodica 
In  mnoga  tam  lepo  dehti 
In  scvita  se  cvetica. 

Pa  vendar  ni  studenec  to 
Ki  pred  menoj  vali  se 
Pa  vendar  ni  polje  ravno 
Ki  pred  menoj  žari  se! 

Dekletce  sem  presrečno  jaz  — 
Kako  bi  }>ač  ne  bilo  V 
Saj  njega  ljubim  večno  jaz 
In  z  nevtešljivo  silo. 


Oj  srčioe  mlado,  skrbno 
K  av  u  i  n  a  si  prostorna 
Po  tebi  pa  žari  svetlo 
Ljubezen  se  uzorua ! 

Krasin  je  on,  kot  solnčni   svit 
Ko  v  zori  se  prižiga 
In  ljub  in  zvest  in  plemenit 
In  mlada  moč  ki-asi  ga. 

Brez  njega  —  kaj  iK)čela  bi 
Kako  bi  li  prestala? 
Oh!  vekomaj  trpela  bi 
In  vekomaj  plakala! 


Zato  zato  pa  ljubi  moj 
Udan  mi  ti  ostani 
In  ti  stvaritelj  nad  menoj 
Lepo  mi  ga  ohrani !  .  .  . 


II. 


±0  daljnej  planini  razliva  morje 
Mogočno  se  zore  jutr&nje  — 
Le  bl^ti,  le  bl^ti  mi  ravno  polje 
In  vzbujaj  vesele  mi  sanje! 

Mladenka  na  tebe  upiram  oko 
In  r&dost  blesti  mi  nebeška 
In  tudi  oh  tudi  to  srce  mlado 
Polno  je  jutrinjega  bleska! 

In  kakor  da  nisi  planina  mi  ti 
y  vesdtji  se  mdni  dozdeva 
Jm  Mmc  da  sdra  jutri^ja  to  ni 
ffi  iteljo  pojl^JBO  obseva! 


Na  srčice  moje  razlila  se  je 
Prekrasna,  blesteča  svetldba 
Pred  njo  pa  temina  zgubila  se  je 
In  tudi  zbežila  tesnoba. 

Na  tebe  ljubimec,  na  tebe  spomin 
Budi  se  mi  v  srci  plamtččem 
Ljubezen  žari  se  iz  nj^ga  globin 
In  dviga  se  v  svitu  blestečem. 

In  krasno  po  bitji  se  celem  žari 
In  mlado  veselje  mi  vstaja  — 
Oj  pač  ga  uikjeri  krasnejšega  ni 
In  z  vencem  me  jasnim  obdaja. 


7j&t6  pa,  zato  pa  le  blesti  lepo 
Planina  pred  m&noj  ležeča, 
Saj  srce  si  mdje,  oh  srce  mlado 
In  zdra  ljub 4 v  je  goreča! 


-  6  - 


2H 


Popotni  spomini. 

Spisal  Igo  Kus. 
I. 

V  ErcegOTiiio. 

I)iIo  j(»  o  kresu  leta  1879. 

Kolehen  sem  se  oh  palici  plazil  do  pošte,  kjer  so  se  popoldne  m- 
vadiio  zbirali  mladi  trzanje:  kajti  kavarne  nismo  imeli  in  —  na  pošti  se 
je  nahajalo  dosta  novin,  ktere  smo  ali  „bona**  ali  „mala  fide"  prebirali.  — 

Ravno  danes  ni  postni  voz  prišel  ob  easu  —  in  težko  smo  ga  pri- 
eakovali.  sedeei  v  senci  na  kamenitej  klopi  pred  hišo. 

„Zdaj  pride  I"*  vzklikne  veselo  moj  drug,  ki  se  nežnega  listka  t 
daljnega  Dunaja  nadeja. 

„No.  hvala  Bogu!  V  tej  vroeini  se  dalje  eakati,  naj  se  vragu  ^abi, 
meni  ne!"*  de  neki  drug  -    in  mali  voz  postoji  pred  nami. 

Zakloj»  si»  odpre:  ena  vrrea,  dva  predala,  —  drugega  nič  .  .  . 

Med  rasom,  ko  poštar  ureduje  ter  napisuje,  kar  je  potreba,  odveze 
in  odpeeali  nek<lo  vreeo  ter  polaga  pisma  na  mizo. 

„Za  Tel>e  nekaj.  Igo!"     - 

„Za  mene?     Tudo.  da  še  kdo  misli  na-me**   —  in  priuiem  list.  — 

Kaj  je  bilo  v  listu?  lV>velje.  naj  se  ^preeej"  podam  v  Krcegovino: 
lam  nekje  blizu  Jlostara  naj  se  javim ! 

Doliro!  Kolezen  me  je  iiamah  zapustila,  morda  se  je  zbala  dolgega 
potovanja.     Vržem  i)alieo  v  kot  in  korakam  čvrsto  domu.  — 

Poslovim  se  od  zidenih  gajev.  t«'mnih  šum.  od  žuborecih  potokov, 
kojili  trojica  se  zbira  blizu  domačega  kraja,  poslovim  se  od  cvetočih  se- 

nožetij.  od  marsikterc  dišeče  cvetice in  dva  <lni  pozneje  me  odnese 

železnica  proti  belej  Ljubljani  črez  Kras  v  Keko.  — 

Noe,  tiha  poletna  noc  se  jt'  prostirala,  ko  S(»m  prispel  v  Keko  ter 
se  hotel  podati  počivat.  Ali  ker  sem  l»il  spehan  in  truden,  ui  mi  dalo 
mini,  moral  sem  iti  k  morju.  Saj  sem  že  dolgo  hrepenel  zopet  dihati 
morsko  sapo,  gledati  lesketanje  i)enecih  valov,  slušati  ve(5uo  melodgo 
bobnecih  morskih  voda. 

Ko  sem  zadnjic  bil  v  Kcki,  domii  se  vračajoč  iz  južne  Bosne,  bila 
je  zima,  morje  burno.  Srditi  valovi  so  se  gonili,  kakor  čreda  divjih  koiy 
z  belimi,  vihrajočimi  grivami,  daleko,  daleko,  --  kjer  se  klanja  oblačno 
neb6  nS-nje  ter  je  objema  s  temnimi  rokami  ...  In  valovi  ti  so  bučali, 
pena  je  kipela,  južni  veter  'y  sviral  na  morske  strune,  na  vrvi  malih  in 
velikih  ladij,  ki  se  veselo  zibljo.  sviral  je  svoje  ljube  melodije,  kakor  sivi 
pevec  na  harpo  prešlih  duij  I  .     . 


27 

Bil  sein  onega  dne  prijadral  iz  Senja.  Besneči  vihar  me  je  sprejel, 
ko  sem  na  lahnem  čolnu  prispel  do  ladije,  in  oni  južno-Yzhodni  piš,  mo- 
gočni gospodar  jadranski,  prijel  je  z  nevidnimi  rokami  in  gnal  s  seh6j 
mali  hlapon  z  vso  neizprosljivo  silo.  Kazljučeni  valovi  so  se  l^esno  za- 
ganjali ob  kamenito  bregovje,  da  je  prselo  meglenemu  dimu  enako  ter 
nussajalo  ob  ladijine  stene,  da  so  mi  brizgale  slane  pene  v  obraz,  sto- 
ječemu na  površji  ladijinem.  In  veselo  sem  stal  tik  krmila  ter  gledal  veli- 
častno, krasno  razburjeno  morsko  planoto  .  .  .  Skoro  mi  je  bilo  žal ,  ko 
smo  dospeli  v  Keko,  kjer  sem  moral  zapustiti  ladijo.  ki  si  je  otresovala 
razmočeno  obleko.  —  Ali  celo  noč  ko  sem  spaval  v  suhej  sobi,  čul  sem 
hitečih  valov  gromeče  udarce  na  obrežje! 

Takrat  se  je  vrinolo  v  dno  mojega  srca  hrepenenje  po  tvojej  krasoti, 
po  tvojih  neznatnih  valovih,  neznatnih,  temnih  globinah,  ti  čarno  morje ! 
Taki*at  se  je  utrdilo  v  duhu  mojem  hrepenenje  po  velikanskem  tvojem 
bučanji,  ktero  se,  kakor  pesen  svetovne  večnosti,  mogočno  v  srci  glasi, 
mogočno,  nepozabljivo !  — 

Ali  nocoj  je  morje  pokojno,  saj  smo  v  topl(»m  poletnem  časn.  Mirno 
leskeČ4»jo  nebeške  zvezdice  v  prostranem  morskem  polji  —  in  spominjal 
.sem  se  nežnih  belih  cvetic,  ktere  sem  bil  zapustil  po  senožetih  in  sumah 
in  —  vrtih  svoje  domačije,  spominjal  se  onih  zvezdic,  ktere  so  tako  ve- 
selo sijale  v  moje  src6!     —  Proč  je,  proč!  — 

Tihotno  diha  pred  menoj  temno  morje,  in  zvezde,  kojih  lučica  igraje 
po  njem  brli,  so  tako  daleč  od  njega,  se  dalje,  kakor  od  mene  domače 
cvetice,  domače  zvezdice!  Miruj  i  ti,  srce  moje!  Cras  ingens  iterabimus 
aeqnor!  — 

Lep  poletni  dan  je  napočil ,  dan  27.  rožnika.  Na  ladiji  Staml)ul 
sem  zapustil  Keko.  Kako  veselo  mi  je  bflo  sr(*e.  ko  sem  stal  na  ladi- 
jinem površji,  in  se  je  mesto  na  kopnem  oddaljevalo  od  nas !  —  Na  pe- 
čevit^j  steni  se  vije  vsekana  v  kamenje  ali  pa  podzidana  pot  navzgor, 
vidi  se  do  vrhnje  postaje,  do  Biča,  kjer  je  bila  pred  nekoliko  leti  ^bora'* 
prekncuola  celi  vlak  v  grozni  zijut:  to  je  ona  dolgočasna  železnica  od 
morja  črez  krševito  gorovje  do  Ogulina  in  do  Zagreba,  ona  železnica, 
ktera  je  toliko  truda ,  toliko  blaga ,  toliko  denarja  stala ,  samo  da  veže 
Budapešto  z  magyarsko  hčerjo  svojo  —  z  Keko! 

Ali  gledimo  raje  na  morje.  Vedno  se  v  novej  obliki  pokazuje, 
vedno  igraje  z  novimi  bojami.  Kameniti,  sivorumeni  otoki,  vzdigujejo  se 
iz  sinjih  vod4,  krasno,  nepopisljivo.  Jate  morskih  golobov  se  podijo  ne- 
voljne  nad  nami,  nevoljne,  ker  jim  mirna  površina  morska  ne  daje  mnogo 
hrane.  — 

Okrog  ladije  se  zibljejo,  poskakujejo,  pljujejo  —  oni  ljubljenci  in 
ljubitelji  starih  pesnikov:  deltini,  zdaj  ploskaje  širokimi  repninn  plavu- 
tami,  zdaj  pot^pljaje  se,  da  je  veselje  gledati  je.  : — 


28 

Kmalu  8mo  sredi  pota  med  Keko  in  Malinsko.  —  Posamezen  morski 
golob  poletuje  melanholično  nad  ladijo.  Čini  mi  se,  da  hoče  zapustiti 
svoje  ter  so  podati  na  tuje.  Ali  morebiti  tli  ta  čut  v  mojem  srci?  In 
jaz  mislim,  da  ga  golob  goji!    Kdo  ?6?  — 

Morje,  rumenosivi  krševiti  ostrovi  in  otoki  z  zelenimi  vinogradi« 
i^ivimi  oljkami,  bele  vasi  in  mesta,  na  desnivj  včasi  pogled  na  neomejeno 
morsko  polje:  tako  so  se  vrstile  slike,  ktere  sem  gledal  sedeč  na  vrvA, 
ki  so  krožene  ležale  blizu  krmila.  In  kadkada  sem  se  nagnol  nad  vodo 
ter  gledal  v  tenmo  brezdno  čistih  valov,  na  igro  onih  bisernih  sapnih  me- 
hurcev,  ki  so  se  izpod  gonečih  koles  vrtali  na  morsko  površje.  Ali  idaj 
se  je  nagnolo  solnee  blizu  do  vode,  in  kar  se  vidi  morjd,  vse  leskeče 
žarečega  ognja!  Lahne,  rožaste  meglice  tonejo  za  solneem  —  kakor 
mladostne  nade  za  ubeglo  srečo  —  in  nasproti  prisveti  izza  temnih, 
visokih  gor^  Idedožolta  luna.  iu  na  nebu  se  prikažejo  daleko,  daleko  male 
lučice,  svetle  zvezde :  —  tako  svetijo  človeku  iz  meglene  daljine  v  trdem 
boji  življenja  —  spomini  prešlih  časov ! 

Niti  ena  sapica  ne  drami  morju  pokojnega  diha,  nad  vodami  je  mir, 
in  sredi  te  nočne  krasote,  pljuje  Stambul  čvrsto  naprej,  in  za  njim  se  vi- 
dijo daleč  razori  bleščečih,  penečih  valov. 

Dolgo  sem  se  še  sprehajal  po  ladiji.  pa  krasota,  kojo  sem  danes 
gledal,  utrudila  mi  je  ok6,  in  radosten  se  podam  v  ozko  sobico  in  v  Se 
ožjo  posteljco.  Lahno  se  ziblje  ladija,  žubore  ploskajo  valovi  ob  st^no  .  .  . 
duh  moj  pa  bega  po  zelenih  tratah,  tenmih  šumah,  za  živahnim  potokom 
—  —  dalje  —  dalje  —  trenotek  še  in  sladko  zaspim.  — 

Mirno  sem  spaval  v  ozkej  posteljci.  Sanjal  sem,  da  sem  v  zelenem, 
šumečem  gaji  ter  da  čujem  od  daleka  milo  godbo,  ki  mi  ogreva  srce  in 
mu  podaje  presladki  čut  Idage  zadovoljnosti  .  .  .  Glasovi  nastajajo  vedno 
glasneji  in  glasneji,  iu  zdaj  —  me  strašno  tuljenje  in  škripanje,  ropot  in 
copot  izbudi  iz  sladkih  sanj :  Dani  se  in  mornarji  so  začeli  na  dolgih 
vrvžh  in  verigah  tovoriti  blago  iz  globokega  temnega  osredja.  Brzo  za- 
pustim sobico,  —  Čareu  pogled :  Na  jutru  žolto  nebo,  pred  mano  temno 
kraljevo  ozidje  starega  Zadi-a,  na  severu  krasna,  zelena  ravnina  in  proti 
večeru  modra  voda  tja  do  otx)ka ,  bliščečega  v  jutranjem  svitu,  ...  na 
produ  pa  se  napenja  ona  božja  žival,  ki  celo  svoje  trpežno  življenje  križ, 
tovor  in  —  dolga  uha  nosi,  napenja  se  in  kriči,  kar  ima  sape :  in  to  je 
mar  bila  ona  godba,  ki  me  je  v  sanjah  tako  milo  objemala!  — 

Zdaj  vzhaja  solnee,  in  jaz  se  odpravim  v  mesto,  da  si  pregledam 
osrčje  te  veličastne  morske  hčere.  Ko  pridem  na  kopno,  vabi  me  k 
vstopu  otemnela  ,,porta  marina**  z  benečanskim  oroslanom  v  grbu.  Be- 
nečanske  palače  in  hiše,  ozke,  temne  ulice,  veličastni  trgi!  Pri  „petih 
virih"  videl  sem  starorimski  spomenik  iu  na  južnej  trdnjavi  staroslovenski, 
v  kamen  vrisan  glagolitiški  napis,  kterega   žalibog  nisem  znal  citati,  a 


29 

»di  ni  bilo  časa  prepisati  ga  .  .  .  kajti  ko  je  ura  sedem  bfla,  moral  sem 
»  vmoti  na  ladijo,  koja  odpljuje  oh  osmih  proti  Spljetu.  — 

Zopet  morske  ožine  med  golimi  ostrovi,  na  kterih  se  še  zdaj  vidijo 
cidovine  nekdanje  blagovitosti ,  male  kapelice,  postavljene  od  brodarjev 
f  znamenje  morske  nesreče  ali  čudovite  rešitve,  zeleni  vinogradi,  gradjeni 
po  pečinah,  posamezno  drevje,  bele  vasi  —  in  ko  priveslamo  na  visočino 
Dfltrova  Mačirina,  odpre  se  na  desnej  prosto,  daljno  morje !  .  .  . 

Ob  treh  popoldne  smo  prijadrali  do  Trogira,  lepo  mestice,  postav- 
ljeno v  morsko  ožino,  kjer  le  morejo  manjše  ladije  prebroditi  v  zaliv  „dei 
»ett^  castelli"  in  Solinski  zatok  (golfo  di  Salona).  Od  Trogira  (Trati)  do 
Spljeta  se  razprostira  bogato  obrežje,  imenovano  „sette  castelli"  „sedem 
sel**.  Opljuvši  otok  Bua  prispeli  smo  proti  večeru  v  Spljet.  —  Tu  za- 
pustim ^Stambul",  kteri  pljuje  na  ravnost  do  Dubrovnika,  in  ko  poprašam, 
kdaj  in  kako  mi  je  najlažje  priti  v  Metkovio,  pozvem,  da  pojde  ,,za  dva 
dana"^  mali  parnik  v  Neretvo  in  do  imenovanega  mesta.  Dva  dni  po- 
čitka tedaj  v  nekdanjej  stolnici  znanega  rimskega  vladarja  Diocletijana  !  — 

Ne  bodem  opisoval  mesta,  samo  omeniti  hočem,  da  sem  kljubu 
vsej  vročini  ves  čas  pregledoval  veličastno  palačo  onega  samovladarja, 
palačo,  v  ktero  obzidje  je  celo  notranje  mesto  postavljeno.  —  Stolna  crkev, 
škofija  in  dniga  poslopja,  posebno  kar  je  morska  stran,  kažejo  na  grško- 
rimske  umetnike !  Lepo  je  vse,  lepo,  da  se  skoro  oko  nagledati  ne  more. 
In  k  temu  še  veličastven  spomin,  ako  pomisliš,  da  hodiš  po  istih  tleh, 
koder  je  stopal  mogočni  vladar  rimskega  carstva ! 

Izmed  teh  krasnih  starin  gledajo  nekako  čudno  novi  domovi;  oboki 
in  stebri  so  ozidani,  in  namesto  prostih  shodov  gledajo  prosajičua  okna 
iz  zidovja  na  morje,  kedar  vzhaja  solnce  ali  pa  zahaja;  kajti  po  dne  po- 
meiikavajo  pred  solnčnim  svitom. 

Ulice  so  ozke  in  dišč  po  ribjej  masti,  po  luku  in  po  olji,  v  kterem 
pek6  ribe,  seveda  vse  na  ulici. 

Prebil  sem  v  Spljetu  dan  sv.  Petra  in  Pavla,  velik  praznik  v  tem 
mestu.  Kar  tujca  največ  vznemirja,  to  je  večno  zvonjenje  in  streljanje. 
Skoro  do  polnoči  ni  bilo  miru,  zvonili  so  pri  vseh  crkvah,  streljali  na 
Tseh  straneh.  In  kako  zvonjenje !  To  ni  ona  harmonična  igra  z  zvonovi, 
kakoršna  se  čuje  pri  nas,  nego  vsak  zvon  bije  v  eno  mer  zi-se  na  eno 
plat  in  sicer  jako  brzo,  da  človeka  res  ušesa  bol6 ,  ko  čuje  prvokrat  to 
„mnziko!^  —  O  polnoči  je  hrup  prestal  morebiti  za  dve  uri;  ali  ko  se 
je  začelo  na  vzhodu  svitati,  vzbudil  se  je  strel  in  pok,  a  za  tem  zopet 
enomemi  zvonov  glas  .  .  . 

Vstal  sem,  predno  je  začelo  solnce  vzhajati  s  „Titonovega  ležišča" 
in  gledal  sem  z  okna  tja  v  luko,  kjer  so  brodarji  priveslali  z  zelenjadjo, 
jagneti  in  drvi,   koje   so  polagali   na  suho.    Na  velikem  trgu  pa.  ravno 


30 

pod  menoj,  klali  80  koze  in  ja^neta.  ki  so  s  prerezanim  o^rlom  so  tekala 
sem  ter  tja,  dokler  jim  ni  zmanjkalo  sape  in  —  krvi  .  .  . 

Z  vseh  goni  in  sel  prihruli  so  danes  tropi  po])Ožnih  okolieanov. 
nekoji  cv\6  s  tnrskim  ovitkom  na  glavi,  v  proslavo  sv.  apostolov  .  .  . 

Kad  hi  hil  sel  ogledavat  razvalin  solinskih:  ali  zavoljo  silne  vroeine 
sem  moral  ostati  med  zidovjem  —  in  večji  del  dneva  sem  prebil  v  ko- 
]»eli.  Plaval  sem  daleč  v  morje,  in  cisti  v«alčki  so  mi  pripovedovali  o 
nekdanjem  življenji,  o  svitu  in  blesku  rimskih  časov,  o  tožnih  letih  borl>e 
in  divjote,  o  sladkem  miru,  ki  se  je  razprostiral  crez  spljetsko  okolico  .  .  . 

Akoravno  sem  v  Spljetu  ve<lno  kaj  novega  našel,  vedno  kaj  nezna- 
nega videl  ter  užil,  bil  sem  vendar  vesel,  ko  sem  stal  na  površji  ladijice, 
ki  me  ponese  v  Metkovic.  Bilo  je  dne  ;W).  rožnika,  ko  smo  opoldne 
odpljuli  iz  spljetske  Inke  tja  proti  Makarski. 

Na  desnej  strani  se  cnje  še  danes  pok  in  zvonjenje  —  od  sv.  Petra 
na  otoku  Brazza  (Siipetar),  na  levej  se  vidijo  velikanske  platane.  ki  sen- 
čijo na  levem  bregu  Cetine-reke  Omiš  (Almissa),  in  proti  večeru  pri- 
lezerao  v  Makarsko,  kjer  zre  veličastveno  „Biokova  planina^  z  belo  glavo 
„Sv.  Jurja"  črez  ramena  nižjih  hribov  morskega  obrežja  v  krasni  zaliv. 
—  Ne  daleč  od  Makarske  se  vije  po  pečinah  v  daljnih  ^serpentinah"* 
cesta  v  Vergorac  (Vrh  gorž)  in  v  Ercegovino  proti  Ljnbuškom! 

Ko  se  zopet  dan  zaznava,  —  prvi  dan  srpnja,  —  odpravi  se  nlali 
parobrod  (vapor  ga  imenujejo  ondašnji)  iz  luke.  Solnee  je  ravno  vzhajalo, 
in  mi  krenemo  proti  desnemu  iztoku  Neretve.  Kamor  pogledaš,  ne  vidi^ 
drugega  nego  trstje  in  ločje,  cele  goščave  trstja  in  ločja.  Reka  skoro  da 
ne  teče;  le  polagoma  se  pomešuje  z  morsko  vod6,  da  se  slana  voda 
(bi-ackvrasser)  dostikrat  še  v  Metkoviči  čuti.  Mirno  je  veslal  parnik  v 
reko  in  po  reki,  ki  se  vije  v  velikih  vijugah  med  ločjem,  vinogradi  in  nji- 
vami navzgor,  in  pustivši  na  desnej  Trnovo  in  Opus  krene  mimo  po- 
sameznega stolpa  (imenovanega  torre  Norino)  proti  Metkoviču  .  .  . 

Na  desnej  —  t.  j.  na  levem  bregu  Neretvinem  —  prostira  se  velik 
močvar,  ki  čaka,  da  se  uredi  enkrat  tej  reki  odtok ;  —  mnogo  je  zemlje 
plodne  in  drage,  ki  bode  lepe  o])resti  dajala  za  porabljeni  denar! 

Metkovic,  kjer  sem  več  ladij  in  parobrodov  ugledal  kakor  v  Spljetu, 
stoji  na  levem  obalu  Neretve  in  na  obrežji  velikega  ^močvara",  a  ni 
priljmlno  mesto.  Okoli  crkve  na  skali  so  brez  reda  postavljene  kamenite 
hiše,  gole  in  dolgočasne.  —  Nisem  imel  dolgo  časa  ogledavati  si  praznil? 
ulic,  ker  je  bil  na  večer  tistega  dne  pripravljen  poštni  voz.  ki  nas  po- 
pelje v  Ercegovino. 

Onstran  reke  se  vidi  turška,  t.  j.  nekdaj  turška  trdnjava  (tabela,  iu 
streljaj  od  Metkoviča  smo  na  ercegovskih  tleh.  Pustivši  na  desnej  selj 
Doljane  in  Dračevo,  prelazi mo  Krujm.  prihajajočo  iz  ^Utava  blata "*  ter  .se 
peljemo  skozi  Višič,  in  kedar  pridemo  preko  Bregove,  začenja  sh  viti   pot 


3i 

navzgor  mimo  TadoTdi6a  na  planjavo,  ki  se  imenuje  Dubrava.  1)a^^  za- 
tegadelj ker  jo  je  krila  nekdaj  hrastova  ^uma  ,  koje  ostanki  .^e  zdaj  ze- 
lenijo t^r  oživljajo  prostrano  plan/  *  -  O  polnoči  dospenio  v  Donianovic. 
malo,  uhorno  selo;  kakoršna  so  vsa. v  tej  okolici:  sela,  ki  štejejo  pičlo 
število  razdrapanih  kočur  in  kojib  prebivalci  nimajo  toliko,  kakor  pri  nas 
pošten  berač,  kteri  le  ob  petkih  od  hiSe  do  hiše  krnha  prosi  in  o  praz- 
nikih pri  crkvah  pobožne  ^romarje"  nadlegnje.  V  Dubravi  sretnemo  dve, 
tri  hiše  —  Pašič-han  —  in  ko  rumeni  zora  vzhodno  neb6  in  ko  se  za- 
čenja pot  navzdol  nagibati,  zapazim  tam  v  dolini  bele  hišice,  vinograde. 
njive  in  vrte:  bunsko  polje.  Gesta,  izvršena  po  naših  kranjskih  lovcih. 
kakor  priča  napis  na  kamenu  tik  ceste,  vije  se  polagoma  v  dolino.  Zdajci 
smo  v  dolu.  Še  tri  do  štiri  sto  korakov,  in  voz  postane  pred  bunskim 
mostom.  Tu  je  moj  kraj,  tn  ostanem,  in  poštni  voz  podrdra  mimo  straže, 
ki  stoji  na  mostu,  prek  reke  proti  Mostam,  od  kterega  sveti  „grška 
crkev^  in  nekoliko  džamij  daJeč  sem  v  dolino  .  .  . 

(Dalje  pride.) 


Moja  pesen. 

Jl  etrarko  narodi  slave  (K^eta 
Sonetov  sladkih,  mojstra  poesije, 
O  Lavri  krasnej,  slavi  domačije 
Ni  pesfn  bila  nikdar  lepši  peta. 

Prešerna  tudi  našega  poeta 
Častijo  pesen  milo:  ,^una  sije/' 
Mladini  našej  zd-nj  le  srce  bij^.. 
Žene  ga  ljubijo,  slave  dekleta. 

Prešern  ko  bil  bi  jaz,  Petnvrka  slavni, 

Opeval  vino  bi  v  nebeškej  odi 

In  kupo  polno  v  pivskej  družbi  javni. 

Postal  bi  pesnik  slaven  jaz  povsodi, 
Predmet  ('astil  ])redrag  bi  saj  in  glavni. 
V  elysiuni  ki  h'  na  zemlji  vodi. 


/  - 


32 


V  Širni  prosti  svšt! 

JLakor  jelen  čil  in  brzonog. 
Ki  mu  rojstni  dom  je  prosti  log 
Preko  teftnih  pašnika  ograj 
Poleti  ?  svobodni  širni  g4j:  — 
Zbežal  jaz  prirode  prosti  sin 
Izza  tdmnih  mestnih  sem  zidin. 
Kjer  v  puAčavi  sivoprašnih  knjig 
Vklenen  v  spone  duhomomih  brig 
Koprnel  sem  tužen  mnogo  let. 
Svoboden  v  brezmejni  božji  svet.  - 
Blažen  zlate  je  svobode  čut ! 
Smelo  duh  prostiHi  mi  periit 
In  nalik  8ok61u  v  beli  dan 
Lahnokril  jadHi  črez  hrib  in  plan. 
Kr^taje  se  prosto  sem  in  tj4 
Križem  neizmernega  sveta  . . . 
Glej!  pred  mano  kakor  cvetni  vrt 
Zemlje  Širni  krog  je  razprostrt; 
Zlate  luči  životvomi  svit 
Po  vesoljnem  stvarstvu  je  razlit 
In  življenja  pestrobdjni  val 
Vrč  iz  čudoplodnih  zemlje  tal: 
Kakor  mrdve^  brezštevilni  roj  — 
Bitij  milijonoterih  broj 
Zemlji  po  naročji  mrgoli. 

V  šumni  njih  vrvenja  ples  strmi 
Krdsnih  slik  prirodinih  navzčt 
In  svetlobe  ž^jni  moj  poglM  . . . 
Čuj!  8vet6vnega  veselja  sp^v 
Glisen  v  prsih  vzbuja  mi  odmdv; 
Nadej  sladkih  me  prošinja  slast 
In  navdušenja  božanska  strast 
Dviga  pomlajeno  mi  sreč 

Nad  odurno  zemeljsko  gorjč: 
Zdaj  vznesen  mi  plava  prosti  duh 
Za  posvetno  bedo  slep  in  gluh  — 
Na  perutih  zornih  domišljij 

V  bujnoevetni  raj  srečnejših  dnij. 


Eadovan  Živko. 


33 


Ulrih  vitez  žlahtni  Lichtenstein. 

Spisal  J.  Maiciger, 

in. 

iLoaj,  na  kterem  je  žena  Slovenka  UIrihu  nasproti  prijezdila ,  bil 
je  z  modro  svilno  odejo  ogrnen  prepreženo  prek  in  prek  z  venci  svetlih 
barv,  kakoršnih  nam  poraja  majeva  sladka  doba.  V  roki  je  sukala  Slo- 
venka prekomerno  dolgo  kopje  črez  in  črez  z  venci  ozaljsano. 

Tudi  kraljeva  Venera  je  bila  vzela  v  roko  dolgo  kopje,  in  na  brzih 
konjih  sta  zdirjala  tako  silno,  da  so  kosci  zdrobljenih  kopij  na  vse  strani 
prčeli.  Prodrlo  je  bilo  kopje  ščita,  da  so  se  znaki  na  rokah  o1)eh  bo- 
riteljev  poznali. 

Tak  je  bil  konec  boritve  med  Ulrihom  kot  kraljico  Venero  in  med 
Otonom  Buhovskim  kot  ženo  Slovenko. 

Še  z  drugimi  vitezi  se  je  boril  na  istem  mestu  in  slavno  jih  pre- 
magavSi  še  tisti  dan  odpotoval  v  Muričje  slapje  (Murzuslage) ,  kjer  je 
prenočeval  -(12.  maj.). 

Drugi  dan  se  vzdigne  črez  Semernik  (Semernic)  proti  Gloknici 
(Glokeniz),  *  kjer  je  našel  vitezov  namenjenih  se  z  njim  na  kopje  boriti, 
kterih  enega  je  sunol  raz  ko^ja  v  zeleno  tiuvo. 

Zanimivo  opisuje,  kako  se  je  tukaj  v  Glokniškej  okolici  s  svojo  za- 
konsko ženo  sošel.  On  pravi:  „und  reit  mit  freuden  do  ich  vant  die  herzen- 
lichen  k  on  en  mtn". 

Po  srčnem  pozdravu  je  preživel  dva  dni  v  sreči  in  veselji  s  svojo 
zakonsko  ženo. 

Ko  je  tretji  dan  napočil  (14.  maj.),  podal  se  je  zopet  nazaj  v  Glok- 
nico  k  svojemu  spremstvu,  od  koder  se  je  napotil  v  Novo  crkev  (Niwen- 
kirchen),  kjer  so  ga  po  prav  lepem  potovanji  viteško  sprejeli  in  se  z 
njim  na  čast  gosp6m  borili.  Med  borilci  bil  je  tudi  Artolf  iz  Gradca  (der 
bider])e  Artolf  was  genant  von  Graetz  ein  ritter  wol  bekannt),  ki  je  Ulriha 
.skozi  ščit  v  prsi  ranil,  tako  da  se  je  bil  glas  raznesel,  da  je  kraljica  ne- 
varno ranjena.  In  ker  mu  je  rana  res  začela  nadlego  delati,  podal  se  je 
v  .stanovanje  in  si  dal  tam  rano  od  roke  dobrega  mojstra  obvezati  (die 
wunden  min  mir  do  verbant  mit  kunst  eines  guoten  meisters  hant).  Že 
drugi  dan  je  šel  v  crkev,  kjer  je  bilo  toliko  ljudstva  željnega  videti  Ulriha, 
da  so  poslednjič  crkvena  vrata  udrli  (ez  wart  um  mich  s5  groz  gedranc 
daz  si  die  Kirchthur  drungen   nider,    dO   ich   gie   uz  der  Kirche  wider). 

*  „huobam  in  villa,  quae  dicitur  Glacniza",  bere  se  že  t  starih  listinah 
1.  1094.  Torej  popolnoma  slovenska  oblika.  Po  Trstenjaku  poinenja  kraj,  kjer  bistra 
Toda  izvira   ali  se  st^ka.  —  Oddelek  I.  in  II.   tega   sestavka  glej   Kres   II.  174.  327. 


34 

Ker  ni  bilo  več  vitezov,  ki  bi  bili  želeli  tukaj  se  z  njim  boriti, 
podal  se  je  vesel  na  pot  do  Novega  mesta  (Niwenstadt)  priporočuj6č 
svojemu  spremstvu  pogum  in  spodobno  obnašanje  (ich  sprach  zuht  ist 
bi  freuden  guot). 

Pred  dohodom  se  je  še  boril  z  vitezi  na  Kerbahu,  kteri  potok  se 
še  dandanes  tako  imenuje  in  teče  tik  Novega  mesta  mimo  nekdan- 
jega grada  Friderika  III.  in  Maksimilijana.  Vitez  Berthold  mu  je  sunol 
čelado  niz  brade  tako  silno,  da  mu  je  ta  začela  krvaveti.  Šest  prstanov 
je  tukaj  razdelil  med  hrabre  borilce. 

V  mestu  ravno  ko  je  v  kopeli  sedel,  prinese  mu  hlapec  dragocene 
darove  od  ene  njegovih  častilek,  ktere  ime  se  mu  pa  ni  naznanilo.  Da- 
rovi so  bili  lepa  preproga,  ženska  obleka,  plašč,  suknja,  pas  in  zapenka, 
pot^m  šapelj  in  prstan,  v  kterem  se  je  lesketal  drag  rubin,  rudeč  kakor 
ženska  sladka  usta  (des  viugerls  strin  was  ein  rubin,  rčt  als  ein  vrawen 
suezer  munt). 

Vse  to  mu  je  tuji  hlapec  ne  zinovši  besedice  poleg  kopeli  razgmol 
in  ga  potžm  s  čvrstimi  rožnimi  listki  tako  potrosil,  da  se  Ulrih  v  ko- 
peli iz  rožnih  listkov  skoro  videl  ni.  Pozneje  mu  dojde  od  gosp6  pismo, 
iz  kterega  pozve,  da  mu  je  vse  to  poslala  ena  njegovih  častilek,  ki  se 
mu  pa  noče  imenovati,   ker  bi  se  to  z  njeno  žensko  častjo  ne  strinjalo. 

Oudno  je,  da  si  je  Ulrih  dal  to  pismo  brati,  in  da  ga  ni  sam  bral, 
dasii-avno   ga  je  gonila   radovednost,  kdo  ga  je  pisal  in  kaj.     On  pravi: 

„Ieh  daht:  „ich  sol  den  brief  wol  mir  hie  heizen  lesen,  waz  ob  ir 
nam  gesehriben  dar  au  stat?"  den  brief  ich  mir  dO  lesen  bat.  der  was 
gesehriben  meisterlich." 

Iz  t(^a  in  še  iz  več  drugih  mest  bi  se  skoro  dalo  sklepati,  da 
pesnik  od  toliko  tisoč  in  tisoč  versov  še  brati  ni  znal,  kamo  li  pisati. 

Dnigi  dan^  bilo  je  10.  majnika,  odpotoval  je  bivši  pri  svetej  maši, 
in  sicer  kakor  izrecno  pravi,  na  Avstrijsko  (sus  fuor  ich  gegen  Oester- 
rich).  Torej  se  je  po  Ulrihovem  sporočilu  Avstrijsko  taki*at  še  le  za  Du- 
najskim Novim  mestom  začenjalo.  Prišel  je  na  potok  B  i  s  t  n  i  k  danda- 
našnji Biesting,  ki  teče  skozi  Moosbrunn  in  se  pod  Grammet  Neusiedel 
v  reko  Fischo  izteka. 

Kakor  na  meji  koroške  in  štajerske  dežele,  ravno  tako  je  bil  tudi 
tukaj  od  zbranih  avstrijskih  vitezov  lepo  in  prijateljsko  pozdravljen  in 
sprejet;  „ Venera  prežlahtna  kraljica.  Vas  gospa  je  Bog  sem  poslal  nam 
v  veselje  v  to  deželo.  Vsi  se  veselimo  Vašega  prihoda.  Vaša  slava 
mora  vedno  višja  biti.  To  ste  si  zaslužili.  Vsi  vrli  ljudje  so  Vam  iz 
srca  dobri".  („Venus  vil  edelin  kunegln  i.  t.  d.).  Več  ko  trideset  vi- 
tezov ga  je  tukaj  častno  pričakovalo,  in  dospel  je  še  tisti  dan  v  Dres- 
kirchen  sedanji  Traiskirchen  blizu  kopeliškega  mesta  Badeu.  Prenočivši 
tukaj  podal  se  je  drugi  dan  17.  maja  mimo  Malanstorfa   (danes  Mdllers- 


35 

dorf)  proti  Dunaju.  V  Malanstorfu  ga  je  doSel  hlapec  od  že  gori  nam 
znane  gospč  poslan  s  prstanom,  kterega  je  ona  več  nego  deset  let  no- 
sila na  belej  svojej  roki.  Dala  mu  je  tudi  sporočiti,  da  mu  je  iz  srca 
dobra  brez  vse  zamere.  Veselja  ves  razgret  odslovi  posla  in  se  vrne  k 
svojemu  spremstvu. 

Drugi  dan  17.  maja  je  dospel  na  Dunaj.  Njegov  sprejem  je  bil 
s^ajen.  Ulice  in  okna  so  bile  polne  krasno  oblečenih  gospl  Videl  je 
tukaj  marsiktero  prekrasno  gospo,  in  pozdravljali  so  ga  tako  prijazno,  da 
je  bil  takega  sprejema  iz  srca  vesel.    On  pravi: 

„Die  vrawen  w&ren  wol  gekleit  Ze  Wienen,  do  ich  zuo  in  reit,  die 
gazzen  waren  alle  vol  von  vrawen,  daz  tet  mir  sd  wol,  das  ich  da  von 
irart  hdchgemuot :  von  den  wart  ich  empfangen  s5,  daz  ich  sin  wart  von 
henen  vrd". 

Ko  je  prišel  v  svoje  stanovanje,  vsedel  se  je  k  oknu  in  gledal  skozi 
lino,  *  kako  so  se  viteške  trume  na  prostoru  pod  okni  njemu  in  gospem 
na  čast  borili.    On  pravi: 

„In  eine  line  saz  da  m!n  Up  ich  was  gekleidet  als  ein  wip". 

Na  prošnjo  Dlrihovo  so  zdaj  viteške  trume  „buhurt"  ali  l}oritev  v 
tropih  končale,  in  vsi  so  se  podali  na  svojo  stanovanje  k  nočnemu  počitku, 
ker  se  je  že  tudi  bil  dan  nagnol. 

Ko  je  drugi  dan  18.  maj  pregnal  noč,  podal  se  je  UIrih  najprej  v 
crkev  k  svetej  maši  in  se  Bogu  priporočil,  ker  je  po  njegovem  prepri- 
čanji ves  človeški  tnid  brez  blagoslova  iz  nebes  prazen  in  brezuspešen. 
On  pravi: 

„eine  messe  ich  do  veiiiam 
und  empfalch  mich  gote  als  daz  zani, 
wan  ane  in  niemen  erc  mac 
hehalten  oinen  halben  tac". 

Nato  se  je  oborožil  v  viteško  opravo  in  v  sijajnem  spremstvu  se 
podal  skozi  ulice  Dunajskega  mesta  na  poprišče,  kjer  se  je  slavno  borilo 
na  čast  gospčm.  Trideset  kopij  je  le  samo  Ulrih  ob  tej  priliki  stri.  Ko 
seje  na  poprišče  podal,  trlo  seje  ljudstva  vse  okoli  njega,  okna  so  bila  polna 
lepih  gospd,  med  kterimi  je  marsiktero  krasotico  zagledal.     On  pravi: 

„Bi  mir  wa8  daz  gedi-anc  vil  groz 
die  lin  da  waren  ninder  bloz, 
si  sazen  alle  yrawen  vol: 
ir  blic  tet  minem  herzen  wol. 
ich  sach  da  Til  mane  schoene  wip: 
des  vait  vil  hochgemuot  min  lip. 
vrowen  schowen  vil  sanfte  tuot: 
ir  griiezen  gibt  vil  hohen  muot". 


♦    lina^  staron.  klina,  hUnen  —  lenen,  id.iv€tv  sloneti,  pomenja  torej  okno,  na 

kt«ro  se  moremo  naslanjati. 

3* 


36 

Ji 
Drugi  dan    19.   maja    se   je  z   Dunaja   vzdignol   in   črez   Donaio 

(Tuonowe)  podal  se  v  Niwenburg,  to  je  današnji  Korneuburg,   kamor  ga 

je  nad  sto  vitezov  spremljalo.    Tu  je  bil  slavni   turnir,    po  kterem  je 

Ulrih  pet  in  trideset  prstanov  med  viteze  razdelil.   Ondi  je  prenočil  in  se 

podal  20.  maja,  kteri  dan  je  bil  praznik  vnebovzetja  gospodovega,  v  Mi- 

stelbach.    Tudi   tukaj   se  je   borilo   gosp^m  v  čast.     Stri  je  Ulrih  deset 

kopij  in  ednajst  prstanov  med  borilce  razdelil. 

Drugo  jutro  21.  maja  je  odjezdil  iz  Mistelbacha  in  z  njim  marei- 
kteri  vrli  vitez.  Podali  so  se  v  Velspere,  kjer  so  bili  prijateljsko  spre- 
jeti od  Kadolta  gospoda  Velsperškega.  Pri  boritvi  je  tukaj  Ruoprehta  s 
Pursteudorfa  sunol  raz  konja,  tako  da  je  kri  iz  vratne  rane  curela  in 
travo  rudečila. 

Ostal  je  Ulrih  še  drugi  dan  22.  maja  kot  gost  pri  Kadoltu  in  se 
potžm  črez  Tijo  podal  ves  vesel  na  Češko.     On  pravi : 

„Ueber  die  Thye  zogt  ich  zehont 
mit  freuden  in  der  Beheirn  lont, 
da  stuont  eiii  ow(^  wtinneclich 
dar  in  reit  ich  vil  muotes  rich"' 

Na  tej  pristavi  (owe)  se  je  Ulrih  zadnjikrat  kot  kraljica  Venera 
boril  na  čast  gospžm.  Tukaj  je  l)ilo  njegovega  potovanja  iz  Benetek  na 
Cesko   kot  kraljice   Venere   konec.    Razdelil  je  med  viteze  19  prstanov. 

Ker  se  je  tu  potovanje  končalo,  zapustil  je  na  svet  Begeuspnrskega 
tuomvogta  svoje  spremstvo  in  se  podal  še  isti  dan  22.  maja,  le  od  hlapca 
potov  dobro  veščega  spremljan,  nazaj  na  Dunaj.    Regenspurski  mu  pravi: 

,,ir  silit  niht  langer  bi  unz  sin. 
sit  iwer  vart  ist  wol  vollbraht. 
so  vart  reht  als  ir  habt  gedaht, 
lat  iwer  gesinde  mit  mir  vam, 
daz  will  ieh  iu  vil  wol  bewani". 

Potovanje  je  torej  trpelo  od  25.  aprila  do  22.  maja  leta  1227. 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravljice. 

Priobčuje  K.  Glaser. 

liipiško  pesništvo  indsko  razdeljujemo  v  dva  dela.  namreč  v  Itih&sa 
in   v   Kavja.     Izraz  Itihasa   nahajamo  že   v   Brahmanih,  *   tedaj  v  onej 

*  Indsko  slovstvo  se  deli  v  vediško  in  sanskritsko  ali  klassično  dobo.  Ker  so  stari 
vedij^ki  slavospevi  nenizuniljivi  [)ostali,  morali  so  jih  razlagati;  v  teh  razlaganjih  se 
razpravljajo  obredne  določbe  in  stare  že  ne  več  rabljive  besede,  pripovedujejo  se  stare 
povesti  in  razmotrivajo  modix)slovna  vprašanja.  In  ta  razlaganja  se  imenujejo  Brih- 
mana  (\Veber,  Indische  Literaturgesch.  p.  12). 


37 

obi,  ko  so  Indi  samo  ?  Penčabu  stanovali,  to  je  tedaj  že  v  prvej  ali 
ediškej  dobi.  Kazširjaje  se  po  prostranem  Hendustanu  vojskovala  so  se 
azna  plemena  indska  med  seboj  iz  časti-  in  vladeželjnosti ;  boriti  pa  so 
e  morali  tudi  s  prebivalci,  na  ktere  so  trčili.  Ti  boji  se  opisujejo  v 
gromnem  MahabMratu,  ki  obsega  nad  stotisoč  šlokov;  *  rod  za  rodom 
?  delal  pri  tem  ogromnem  umotvoru,  tudi  se  je  pozneje  še  mnogo  pri- 
ejalo ;  iz  tega  sledi ,  da  nima  Mah&bMrata  enotne  snovi.  Take  vrste 
lesni,  kakor  je  ta  epos,  imenujejo  se  Itih^sa. 

Ko  je  pa  bil  Hendustan  večinoma  podvržen,  in  ko  so  arski  narodi 
e  na  jug  segali,  bili  so  njihovi  duhovniki,  brahmani,  državo  in  družino 
ebično  v  verige  ukovali  in  duševnemu  mzvitku  neizpremenljivo  stanovsko 
)ot  nadelali,  in  tedaj  so  tudi  posamezni  pevci  obilno  gradivo  samostalno 
•bdelovali;  tako  je  Valmiki  zložil  epično  pesen  Kamajana  obsegajoče 
^4000  šlokov,  dočim  se  Mah^bh^rata  pripisuje  Vjasu,  kar  znači  „zbiralca^. 
J  marsičem  bi  smeli  ta  dva  indska  eposa  primerjati  Ilijadi  in  Od)sseji. 

Purlina  *  „star",  „starovečen",  pripovest  iz  starih  časov  je  v  prvotnej 
obliki  neki  obsegala  1)  sarga  -  piTa  stvaritev,  2)  pratisarga  -  druga  stva- 
itev,  ponovljenje  in  uničenje  sveta.  3)  vanya  *  eod,  genealogije  bogov  in 
unakov,  4)  manvantara  ^  vlade  raznih  Manu,  5)  van^anučarita  ^  rodovi 
itarih  kraljev. 

Purana  so  nadaljevala  Mah^bharata  in  Kamajana  in  so  se  pogubila; 
r  tej  obliki,  kakor  nam  je  v  Bhagavatapurana  ohranjena,  pisala  so  se 
ako  pozno,  in  v  smislu  poznejših  verskih  razkolnikov  so  se  stare  prav- 
jice  po  svoje  pripovedovale.  Pa  tudi  v  tej  obliki  se  je  samo  poprej 
omenjeni  Bhžgavatapur^na  ohranil  (izdal  Burnouf,  Pariš  1840).  Najbolje 
>e  dad6  primerjati  Purana  delom  prvih  logografov  grških.  (Lassen, 
[ndisehe  Alterth.  I,  481). 

O  obsegu  teh  epopej  nam  tukaj  ni  na  tanko  govoriti,  nego  podati 
liočem  nekoliko  pripovedek  slovenskemu  občinstvu,  ki  še  do  zdaj  ni  imelo 
priložnosti  upoznavati  se  z  njimi.  Nadejam  se,  da  bodo  zanimale,  ker  so  se 
rečinoma  že  v  razne  nove  jezike  preložile. 

I. 

Priporedka  o  ribi. 

Kralj  Manu,  *  Vivasvantov  ^  sin,  mogočen  vladar,  prekosil  je  po 
svojej  lepoti  in  pobožnosti  očeta  in  vse  pradedove.     Stal  je  na  enej  nogi 

*  Šloka  je  distihon ;  vsak  stih  šteje  16  zlogov,  izmed  kterih  se  prvi  štirje  glede 
iolgosti  in  kratkosti  ne  drže  nobenega  pravila. 

'    Manu  pomeni  „človek*S  „ot^  človeštvu". 

*  Vivasvant  •  „ognjevit",  , jutranji",  noni.  pmp.  jutranje  zarje;  oče  dvojčekov 
Jama  in  Jame;  tudi  oče  Manov.  Indski  božanstveni  nazori  nikakor  niso  točno  omejeni; 
ndi  tega  tudi  nahajamo  več  očetov  človeka.  Indija  nikoli  ni  bila  cent ralisovana  država; 
tedaj  razni  nazori  v  raznih  krajih. 


38 

v  samotnem  lesu  proti  jugu  o1)rncn,  zamišljen  mnogo  tisoč  let.  Zagleda  ga 
riba  in  ga  prosi  pomoči,  kajti  to  je  pr^  od  pamtiTeka  zakon  narave,  da 
velike  ribe  žro  male;  oblju])i  mu,  da  mu  hoče  biti  vedno  zvesta. 

Manu  usliši  milo  prošnjo  in  dene  ribico  v  majhno  posodico  ter  jo 
pestuje  kakor  hčerko.  Ribica  raste  in  raste,  da  jej  postane  posodica  pre- 
tesna; prosi  tedaj  Mana,  naj  jo  v  prostornejši  kraj  prenese.  Dobro^jivi 
kralj  preseli  ribo  v  jezero.  Dasi  je  bila  voda  tri  milje  dolga  in  eno  mi^jo 
široka,  a  tudi  tukaj  ni  rastoča  riba  več  shajala  in  je  prosila  svojega  po- 
krovitelja, naj  jo  prenese  k  morskej  soprogi,  k  svetej  Gangi.  Pa  tudi 
sveta  Ganga  stalno  ne  ugaja  ribi,  ki  je  želela  v  morje. 

Tudi  to  željo  njej  izpolni  Manu. 

V  zahvalo  za  to  Ijubav  pa  reče  riba  kralju:  „Vesoljni  svet,  vse, 
kar  leze  ino  grede,  potopila  bo  velika  povodenj;  v  tej  splošnej  bedi  ti 
hočem  biti  pomočnica.  Izteši  si  barko  z  močnimi  vrmi;  preskrbi  jo  s 
potrebnim  živežem  in  s  semenom  vsake  vrste,  pot6m  pa  gledi  iz  barke 
na  me ;  po  velikem  rogu  me  spoznaš ;  zdaj  pa  zdravstvuj,  mili  dobrotnik, 
beseda  dana  vez  velja". 

Lepo  je  slušal  Manu  ribin  svfet  in  zvesto  vse  izvršil.  IzteSe  barito 
in  rine  v  širno  morje,  kjer  zagleda  visok  breg,  ta  breg  pa  je  bil  ribin 
rog.  Tam  priveze  svojo  ladijo  in  jadra  v  mirnem  zavetji  po  neskončnem 
morji,  morje  samo  se  je  čudilo  in  bučalo,  da  je  bilo  groza ;  metalo  j(^  silne 
valove  proti  sinjemu  nebu. 

Več  let  je  riba  ladijo  varno  vodila,  in  konečno  jo  privedla  do  Hema- 
vanta  (Him^aja)  in  ukazala  .j)rivezati  jo  na  vršiček  in  rekla  smeh^aje: 
Jaz  sem  Brahma,  nepresegljiv ;  ljubeznivo  obsegam  in  objemljem  vsa 
bitja ;  tudi  vas  sem  rešil.  Ti,  Manu,  stvari  zdaj  vse  na  novo ;  pa  —  to 
si  zapamtite,  samo  po  pokori  se  di  vse  izvršiti. 

To  izrekši  izgine  riba.    Manu  se  je  strogo  ravnal  po  ribinih  naročUik 

Končavši  to  pripovest  pravi  pesnik  v  Mah^bh^ratu,  da  bo  tisti  i| 
večno  srečen,  ki  vse  to  dobro  razume  in  ki  je  tako  pobožen  kakor  IfMi^ 


Nekaj  drobtinic  o  Stanku  Vrazu. 

Priobčil  dr.  J.  Pajek. 

V  ^Zori"^  od  leta  1877.  na  str.  317.  omenja  g.  A.  Fekonja,  da  je 
naš  Dav.  Trstenjak  že  v  ^Novicah"  1.  1854.  št.  23.  obečal  popolen  živ- 
ljenjepis rajnega  svojega  prijatelja,  Stanka  Vraza;  vsled  tega  se  je  v  St. 
32.  „Novic"  oglasil  dopisnik  iz  Prage,  oznanjujoč,  da  tudi  Vladislav  Vežic, 
književnik  in  vreden  prijatelj  Vrazov,  njegovo  delovanje  opisuje.  V  istem 


39 

)pisu  iz  Pi-age  se  poroča  dalje,  da  bodo  o  poslednjej  dobi  Vrazovej  od- 
ile  yeč  resnic  „Crtice  o  Stanku  Vrazu"  in  sicer,  brže  ko  bo  rao6.  Nato 
i  piše  g.  Fekonja  na  str.  318.  „Do  danes  menda  nijeden  onih  životo- 
SOT  Vrazovih  ni  še  zagledal  belega  dne;  meni  bar  ni  nijeden  znan." 

Blizu  tako  se  godi  tudi  literarnej  zapuščini  Vrazovej.  Vraz  ni 
rojih  raznih  spisov  zbranih  na  svetlo  dal.  Kar  je  bilo  natisnenega  in  v 
dopisih,  t^  je  po  njegov ej  smrti  zbrala  in  izdala  „  Matica  ilirska"  pod 
islovom  „Dela  Stanka  Vraza"  v  štirih  zvezkih;  I.  „Djulabije"  1.  1863., 
[.  „Gla8i  iz  dubrave  žirovinske",  „Gusle  in  tambura",  ^Razlike  pesme" 

1864;  III.  „Izvorne  pesme",  „Kazlike  pesme"  1.  1866;  „Prevodi"  1. 
?68.  Stroškom  „Matice  hrvatske"  izšel  je  1.  1877.  V.  del  „Pjesme  pa- 
irei,  proza  i  pisma"  z  životopisom  St.  Vraza,  pisanim  od  Fr.  Petračiča. 
lej  Zoro  1877.  str.  269.  Jako  obilna  je  zapuščina  Vrazova  gledž  iz- 
»Ikov  slovenske  literature.  O  tej  stvari  piše  F.  Kočevar  iz  Zagreba  v 
Slov.  Gospodarji"  1868:  Začudil  sem  se  nad  obilnostjo  in  obsežnostjo 
razovih  slovenskih  spisov.  Četirikrat  sem  nesel  vsakokrat  polen  robec 
jegovih  spisov  v  svoj  stan,  da  jih  vse  pregledam  in  preberem ...  V  srce 
le  je  bolelo,  da  so  vse  te  dragocenosti  tako  dolgo  kakor  zakopani  talent 

prahu  ležale."  Zora  1876,  str.  273.  Hrvatska  Matica  podarila  je  vse 
}  spise  Slov.  Matici  leta  1868,  in  veleuč.  g.  prof.  dr.  Krek  se  je  o  tej 
kpuščini  jako  pohvalno  izrazil  in  „Matici"  svetoval :  ^Slavni  odbor  naj 
dene  jo  prej  ko  prej  dati  kritično  urediti  in  na  društvene  stroške  iz- 
iti". Kakor  poroča  Letopis  Matice  1871,  str.  30,  31,  je  odbor  res 
denol  a)  izdati  Vrazovo  zbirko,  dopolnjeno  z  narodnim  blagom,  ktero  je 
ibrala  Matica,  b)  naj  se  to  narodno  blago  uredi  po  dr.  Krekovih  na- 
glih in  izda  v  več  primernih  zvezkih,  c)  uredovanje  naj  se  izroči  dr.  Kreku 

željo,  da  za  1.  1873.  pripravi  za  natis  prvo  knjižico.  V  Letopisu 
Matice"  1874  pa  beremo :  Odbor  sklene,  naj  se  piše  prof.  dr.  Kreku,  da 
me  ^Matici"  St.  Vrazovo  zapuščino  in  drugo  narodno  blago."  V  Leto- 
isu  „Matice"  1880.   1.   str.   352  pa  čitanio:   „G.  prof.  Hubad  piše,  da 

pripravljen,  nabrano  narodno  blago  pri  Matici  pregledati  in  za  natis 
rediti.  Odbor  določi,  da  naj  se  za  pregledovanje  nabranega  narodnega 
laga  ustanovi  poseben  odsek,  ki  se  naj  z  g<  prof.  Hubadom  dogovori  o 
urodnem  blagu."  Na  str.  353:  „Po  predlogu  gosp.  prof.  Marna  se  do- 
iči,  da  se  bode  g.  Bož.  Raič  naprosil,  da  bi  pregledal  in  uredil  Vrazove 
»kopise,  ki  jih  ima  že  Matica,  ako  bi  se  dati  mogli  na  svitlo". 

Po  tem  takem  Stanko  Vraz  do  zdaj  ni  imel  posebne  sreče.  Pre- 
*too  pa  želimo,  naj  bi  se  že  vendar  enkrat  natisnola  njegova  slovenska 
terama  zapuščina,  znabiti  skupaj  s  kolikor  mogoče  popolnim  životopisom 
jegovim.  V  to  svrho  bi  rad  tudi  jaz  nekaj  pripomagal  in  dopolnil.  V 
Koledarčku  slovenskem"  za  I.  1855.,  na  svetlo  danem  od  doktorja  Jan. 
leiweisa,  okrašenem  s  sliko  in  svojeročnim  podpisom  Vrazovim,  podal  je 


40 

g.  Dav.  Trstenjak  nekaj  črtic  o  Vrazu,  in  to  je  posnel  g.  A.  Fekonja  v 
Zori  1876,  na  str.  151 — 153.  Na  str.  151.  beremo:  „ V  latinske  šole  je 
Vraz  prišel  v  Maribor,  in  tam  sem  jaz  se  uajprvič  z  njim  seznanil.  Bil 
sem  v  3.  razredu  začetnih  šol,  ko  je  bil  Stanko  v  6.  gymn.  šoli."  To  je 
bilo  v  šolskem  letu  1829—1830.  G.  Trstenjak  je  vstopil  v  jeseni  1831. 
„Slavnoznani  g.  dr.  Miklošič  in  prezgodaj  umrli  Jakob  Košar  sta  bila  mu 
součenca  tukaj"  str.  153.  Res  da!  pa  ne  od  začetka.  Vraz  je  vstopil 
v  gymn.  1.  1824.,  a  uspeval  je  nepovoljno,  najbrže  zavoljo  nemškega  učnega 
jezika.  Iz  čudorednosti  ima  znak  1,  iz  marljivosti  2,  iz  verozakona  1, 
iz  latinščine  3,  iz  mathem.  2,  iz  zemljepisja  1.  Tovariš  mu  je  bil  po- 
zneji  pisatelj  prost  dr.  Lovro  Vogrin;  tudi  v  drugem  tečaji  je  vse  tako 
ostalo,  samo  iz  zemljepisja  je  dobil  2.  Na  konci  je  opomnja:  „Ist  aus- 
getreten."  V  drugem  tečaji  je  dobil  novega  tovariša  pesnika  Jožefa  Haš- 
nika.  V  šolskem  letu  1824 — 25.  v  I.  tečaji  ni  Vraza  med  učenci  gymn., 
pač  pa  v  II.  tečaji  kot  „Wiederholender" ;  od  zdaj  naprej  je  bil  tovariš 
Košarjev  in  se  je  dobro  učil.  V  šolskem  letu  1827 — 28.  v  111.  razredu, 
je  prišel  slavni  Miklošič  iz  Varaždina.  V  11.  tečaji  III.  razreda  je  dobil 
ustanovo  Martina  Kavčiča,  ki  je  znašala  100  gold.  dunajske  veljave.  Ta 
Martin  Kavčič  je  bil  brat  slovečega  Kavčiča  Andreja,  doktorja  bogoslovja 
in  modroslovja,  ki  je  postal  I.  1807.  kanonik  graški  in  ki  je  bil  tudi  sam 
velik  dobrotnik  dijakov.  Tudi  Martin  je  bil  duhovnik  in  je  s  svojimi 
denarnimi  pripomočki  dosegel,  da  se  je  v  Kapeli,  rojstnem  kraji  obeh 
bratov  Kavčičev,  župnija  pričela.  V  6.  razredu  (II.  hum.  d.)  je  začel 
Vraz  pešati  v  naukih,  in  verjetno  je,  kar  poroča  Trstenjak  str.  151 :  „Že 
v  gymnasiji  so  je  izobraževal  marljivo  s  prebiranjem  lepoznanstvenih 
knjig",  torej  mu  je  za  šolske  predmete  manje  časa  ostajalo.  Na  to  kaže 
opomnja  pri  I.  tečaji  VI.  razreda:  „In  iterato  examine  classem  e  doctrina 
religionis  reparavit."  Praefect  je  bil  to  leto  Kerpan,  hunianit.  prof.  pa 
slavni  Ant.  Suppantschitsch,  kakor  se  je  sam  pisal ;  učitelj  verozakona  mu 
je  bil  Herzog. 

Znano  je,  da  je  Zupančič  Slomšeku  vcepil  ljubezen  do  slovenskega 
jezika  in  tudi  do  pesnikovanja.  Zdi  se  mi  torej  močno,  da  je  uplival 
Zupančič  tudi  na  našega  Stanka  prav  ugodno,  gotovo  bolje  nego  osorni 
Herzog,  učitelj  verozakona,  o  kterem  še  sedaj  njegovi  učenci  pravijo :  „Bali 
smo  se  ga,  bali,  pa  radi  ga  nismo  imeli."  Naj  mi  bode  dovoljeno  tukaj 
podati  sem  spadajoče  zlato  })esedo  Slomšekovo  (Od  g.  Leudovšeka  ^Zbrani 
spisi"  IIL  str.  361  do  363):  „  Više  latinske  šole  so  mladenču  drago  jutro, 
v  kojem  se  njegova  prihodnost  svitati  začne ;  blagor  mu,  ako  modre 
učitelje  in  ravnatelje  prave  najde,  kateri  so  mili  očetje ,  ne  robati  stra- 
honetje  dijakov,  ki  so  hudi,  pa  dobri  tudi,  vse  po  modrosti  o  pravem 
času,  ta.ko,  da  jih  mladina  spoštuje,  ne  pa  da  se  jih  le  boji.  Učitelj,  ki 
svoje  šolce  po  trinoško  strahuje,  je  toči  podoben,  ki  mlado  setev  pobge; 


41 

njegova  setev  dobrega   sadd  ne  prirodi.    Učitelj,  ki  svoje  šolce  mehkuži 
ter  jim  vse  po  volji  pušča,  je  mlačnemu  jugu  podoben,   ki   drago  cvetje 
posmodi,  da  žlahtnega  sadja  ne  da.    Njegovi   učenci  bodo  rahli  in  puhli 
možje,  za  nobeno  težavno  službo  sposobni.    Učitelj,  kateri  vč  svojo  mla- 
dino iSL  potrebno  vednost  in  krepost  oživljati,  ji  pa  tudi  moško  vedenje 
in  stanovitnost  preskrbeti,   tak  učitelj  je  vreden   sto  centov  zlata;   ena 
njegovih  besed  dijaku  več  zda,   kakor  drugih  cela  pridiga.    Takov  dušni 
oča  izbnja  v  svojih  šolcih  visoke  misli  in  blage  občute,   kaže  izvrstnim 
glavam  polje  slavnega  dejanja;  in  če  je  žive  vere  mož  in  z  lučjo  svete 
vere  učencem  v  prihodnost  sveti,  jih  prav  lahko  z  nekoliko  besedami  za 
časnost  in  večnost  oskrbi;  vse  svoje  žive   dni  ga  bodo  hvalili,   kakor  so 
rajni  Čepe   hvalili  svojega  učitelja  Zupančiča  Antona.    Anton  Zupančič, 
rojen  Ljubljančan,  bil  je  v  začetku  gimnazija  v  Celji  učitelj  zgodovine  in 
rastlinoznanstva.    L.  1815.  je  prevzel  stolico  poezije  in  retorike  v  peti  in 
Sesti    šoli,   in  se  je  1.  1811).  iz  Celja  v  Maribor  preselil  (glej  spis  Ma- 
tjašičev  v  letopisu  mariborskega  gymnasija  1.  1858.,  stran  111.  Pisatelj), 
poslednjič  pa  na  Primorskem  v  Kopru  svoj  pokop  našel.    Bil  je  izvrsten, 
živahen  pesnik,  veliko  njegovih  nemških  pcsnij  še  med  nami  živi.    Skrbno 
je  starinske  spomine,  rimske  ostanke  in  slovenske  zuamcnike  nabiral,  po- 
pisoval zgodovino  domačih  krajev,  je  iz  svojih   zakladov  svojim  posluša- 
teljem  mnogotero  jagodo  lepoznanja  povedal   ter  jo   Ijubav   domovine  in 
slovenskega  naroda  budil.    Bil  je  Zupančič  za  isto  dobo  iskreni  Slovenec, 
ki  je  prvi  dramil  svoje  učence,  naj  se  lotijo  maternega  jezika,  ki  je  za- 
puščen v  prahu  spal;  on  nam  je  dal  prvi  v  peti  in  šesti  šoli  citati  slo- 
venske Vodnikove  in  Jarnikove  poezije,  katerih  učenec  in  prijatelj  je  bil. 
Sam  vrli  govornik,  nas  je  vsaki  teden  po  dve  uii  krasorečja  vadil ,  nam 
spočetka  sam  kazal,  kako  se  mora  čisto  izgovarjati,  z  glasom  ustajati  in 
padati,  kako  z  rokami  in  s  celim  životom   čedno  ponašati  se.     Smo  jeli 
sami  poskušati,  je  vsakemu   prav  prijazno  napake  povedal,   in  popraviti 
nas  je  vadil,  hvalil  in  naznanjal  posebne  talente,  ki  jih  je  eden  ali  drugi 
skazoval,  ter  mu  je  priporočal,  pridno    in  skrbno  izobraževati  božje  dare 
la  blagor  in  slavo  domovine.    Akoravno  lepoznanstva  učitelj,  ni  zatajeval 
krščanstva,  ni  preveč  povzdigoval  poganstva,  kakor  je  mnogih  klasikarjev 
hudobna  šega.    Kazal  nam  je   poganskih   pisateljev  lepoto,   pa  tudi  ne- 
soaino   goloto,   primerjal  je  njim  krščanskih  svetih  pisalcev  nebeško  vi- 
sokost, ter  nas  je  vadil   poleg   Cicerona  in  Horacija   tudi   sv.   Jeronima 
in  Avguština,   sv.   Ciprijana  in   Tertulijana  čislati.     Ena   beseda  iz  ust 
učitelja,  ki  je  sicer  posvetno  suknjo  nosil,  pa  od  erkveuih  rečij  pohvalno 
govoril,  nam  je  "več  zdala,  kakor  cela  nedeljska  govorica  duhovskega  uči- 
telja. V  takih  letih  omahljive  mladosti  je  učitelju  prav  lahko  —  sveto  vero 
podreti,  pa  tudi  tako  globoko  v  srce  vsaditi,  da  je  nobena  še  tolika  ne- 
vihta ne  omaji.^ 


42 

Jaz  torej  kar  ue  dvomim,  da  je  Zupančič  tudi  na  Vrazovo  mehko 
dušo  ugodno  uplival,  dasiravno  je  takrat  Zupančič  že  pešal,  a  se  ne 
spominjam,  da  bi  Vraz  sam  te  stvari  kje  omenjal.  Kar  pa  zadene  upliv 
Miklošičev,  piše  o  njem  prof.  Fr.  Markovič  v  „Vrazovih  Izbranih  Pjesmah** 
str.  Vin. :  „Na  pravac  Vrazovih  književnih,  poimence  pjesničkih  študija 
najviše  je  utjeeao  njegov  drug  i  najbližnji  zemljak  Franjo  Miklošič  Ra- 
domjerčanin,  komu  on  to  godine  1839.  posvetom  povjestice  „Babji  Klanjac**, 
slaveče  rodni  im  kraj,  zahvalno  priznajo  veleči :  „Tvoju  Ijubav  skrb  i  brigu 
nikad  neču  zaboravit;  ti  pod  moju  ludu  mladost  upravi  mi  nogu  bježnu 
i  u  jednu  svrhu  skupi  žice  moje  plahe  pameti;  s  tobom  prolazih  kruge 
vedre  od  Virgila  i  Omiera,  od  Bjrona  i  Alighiera  do  Sanedre,  te  odjed- 
rismo  k  Neve  kraju,  k  Visli,  Labi  i  Dunaju,  blago  kupec,  mojMentore!" 

Drugi  tečaj  VI.  razreda  je  za  silo  dovršil. 

Mariborski  gymnasij  je  ohranil  Vraz  v  blagem  spominu.  Tukajšnja 
gymnasijska  knjižnica  hrani  L  tečaj  „Danice  Ilirske"  od  1.  1835.  z  lastno- 
ročnim napisom  Gajevim :  „Ilirskoj  mladeži  u  latinskom  učilišču  Mar- 
borskom  posvetjuje  u  znak  ilirske  sloge.  Ijubavi  i  uzajemnosti  ovu  na- 
rodnu  knjigu  Dr.  Ljudevit  Gay,  s.  r.,  Narodnih  ilirskih  novinah  i  Danice 
ilirske  učrednik."  S  pečatnim  voskom  je  na  knjigo  prikeljeno  pismo 
Vrazovo:  Dem  Herm  Professor  der  slawischen  Sprache  zu  Graz."  V 
pismu  omenja,  kar  je  slovenščina  važna  ne  samo  za  jezikoslovce,  nego  jo 
morajo  po  cesarskem  ukazu  tudi  točno  umeti  prošniki  za  službe  pri  okrožnih 
uradih  in  namestniji  v  Gradci.  Duhovnik  in  privatni  uradnik  pa  itak 
brez  slovenščine  ne  moreta  izhajati.  Naj  bi  se  učenci  na  gimnazijih  tem 
leže  slovanščine  temeljito  naučili,  je  sklenilo  več  pisateljev  gimn.  knjiž- 
nicam svoje  spise  podajati.  V  ta  namen  je  dobil  on  sam  nekaj  knjig 
od  Gaja,  Babukiča  in  Mojsesa.  Tem  priloži  še  sam  knjižico  rajnega 
Janeza  Šamperla,  ki  je  umrl  v  avgustu  1836  (21.  avg.  Pisat.).  Imeno- 
vana knjižica  bo  za  mariborski  gimnazij  tem  zanimljiveja,  ker  se  je  rajnki 
Šamperl  tam  šolal . . .  Knjige  naj  pošlje  v  Maribor  Ilovetz  in  Untersteier 
am  12.  7ber  1837.  Stan.  Vraz,  Privat."^  Na  prvem  listu  imenovane 
Šamperlove  knjige  se  nahajajo  od  Vraza  zapisani  trije  sonetje,  kterim 
še  tu  na  prvem  mestu  prid^nemo  četrtega,  ki  je  tiskan  na  posebnem 
lepem  listu.     Glasijo  se  tak6-le: 

Visokovrednemi  Gospodi 
Antoni   Stranjšaki 

na  den  služenja  nove  nieše  per  Mali  Nedeli. 

Phoebe,  fave!  novus  ingreditur  tua  templa  sacerdos. 

Tibullus. 


43 

„Naj  Bog  nad  Njega  stegno  roke  svoje; 
„Naj  z  večnim  okom  gleda  Ga  tak  milo, 
„Eak  gledal,  gda  Qa  djal  Slovenki  v  krilo 
„Veleč  nji,  naj  Ga  varje  no  Mu  poje: 

„Strah  božji  Mu  ne  ljudski  ravna  m6je!" 
Tak  za  Te,  ki  si  branil  Slavo  milo,  * 
Oda  njo  norost  al  prevzetje  je  bilo, 
Sinovje  molijo  dežele  troje. 

Al  Ti,  gda  per  oltari^boš  spominal 

Njo,  ki  rodila  v  materski  Te  boli; 

No  mater,  ki  Te  jemlje  dnes  za  sina,  — 

Zmisli  si  tudi  v  službi  ofra  dvojega 
Na  Njo,  ki  nas  nadaja  vse;  no  moli 
Naj  Bog  od  Nje  ne  vrača  sonca  svojega. 

Dne  2.  sept.  1838. 

Ta,  na  ličnem,  zlato  obrobljenem  listku  tiskan  sonet  mi  je  poslal 
1881.  Stranjšak  kratko  pred  smrtjo  svojo. 

Sledeči  trije  sonetje  so  lastnoročno  od  pesnika  zapisani  na  prvem 
I  ^Navuka  v  peldah^  od  Šamperla  v  onem  izvodu,  ki  je  lastnina  ma- 
jskega gjmnasija. 

y,Gymnasialni  bibliotheki  Mariborski  tote  bukvice  daruje  po  smerti 
oveni telja  Predgovoritelj " . 


I. 

Tam  oko  moje  velik  vert  zagleda  — 
ograjeno  za  rože  lepo  polje; 
stražar  perteče  ključ  dšt  z  hitre  volje; 
jaz  odprem;  berž  od  groze  som  vsa  bleda. 

Zakaj  —  ja  mesta  vidim  polne  reda, 
k  potrebi  vencov  in  stolic  do  volje, 
al  ljudi  ni,  kar  trebalo  b'  naj  bolje: 
Oj  čuda!  kaj  to?  praša  se  beseda. 


•    Gegen  die  Verhohnungen  der  Grazer  deutscheu  Thcologen;  po  ustmejiej  iz^ 
^▼edi  iJtranjšakovej  —  Pajek. 


44 


Na  to  zainaram  list  lep6  pisani  — 
na  listi  pak  postavljeno  je  bilo 
dežel  —  Silesko,  Štajer,  Gorotani. 

Ah^!  od  tiid  še  ne  je  daša  zvesta 
peršla  —  se  vpotim  —  Slavino  na  krilo, 
Vi  davno  že  perpravljene  jim  mesta. 

n. 

Tam  v  onem  kraji,  kjer  se  pašči  Drava 
Da  sestro  Muro  berž  in  berž  objame, 
tam  vidiš  v  lepih  dolih  bele  hrame, 
tam  sina  je  spočela  Ijubav  prava. 

Za  slabih  let  že  misli  bistra  glava, 
kak  materi  poverne,  kar  ji  vzame, 
ni  mu  blaga  zvun  proste  pesmi  same. 
al  gane  to,  da  k  Bogu  vpije  Slava: 

„Ah  oce!  poi^li  mi  to  dete  v  raje, 

naj  Ijubav  moja  s  solzami  ga  zmoc^J."  — 

Bog  milo  sluša,  kar  hči  prosi,  daje. 

Berž  anjgelca  odpošle  Ji  po  sina: 
Anjgel  mu  sklene  roke  sklene  oči. 
Ter  v  krilo  Ji  p(4*nese  Dragotina. 

III. 

Oh  mili  Bog!  ni  to  nebeška  slaja? 
to  mater  vidit  kak  oko  ji  Idiska 
kak  sina  na  serdce  s  radostjo  tiska, 
bi  mislil  da  smert  nevmerteljnem  daja; 

Kak  s  nevmerteljnostjo  si  ga  napaja, 
kak  zdaj  hladilo  to  zdaj  tisto  iska 
da  v  rane  vleje  ga,  ki  ta  pot  stliska 
od  zible  vdarjala  mu  jih  do  raja. 

Ni  skoro  maternem  pestvanju  konee; 
ko  sk6pala  ga  s  solzami  zadosti, 
pusti  ga  z  kril  si  vživat  rajskih  soneo. 


* 


♦    skliska  =  polzka  —  Pajek. 


45 

On  pak  gre  sirom  večne  domovine; 

ko  pride  kjer  je  on  vert  prazen  prosti. 

glej !  ime  „Štajer"  berž  spred  njim  spremine. 

PiTi  sonet  je  s  slavnega  češkega  speva  Slawy  dcera  preložen; 
drogi  in  tretji  sta  original.  —  G.  Janez  Dragotin  Samperl,  poslovenitelj 
tot«  knjige,  rojen  1.  1814  (preje  je  zapisal  1815,  pa  je  prečrtal;  istina 
je  ta:  modroslovec  Janez  Šamperl  se  je  rodil  17.  maja  1815  na  Gomili, 
hiš.  štev.  1 ;  umrl  je  21.  avgnsta  183G ;  tako  župna  matica  —  Pajek) 
8€  je  učil  latinskih  šol  v  Maribori,  spisal  nekoliko  lepih  pesmic,  ter  sver- 
šivši  modroznanstvo  na  Gradčkem  vseučilišči,  meseca  sei-pna  1.  1836. 
vmrl  na  jetiki  v  hiši,  kjer  se  je  narodil  1814  na  taj  jemu  neprijazen 
svet.    Za  njim  plačejo  jegova  Mati  ino  jeni  verni  sini,  —  jegovi  brati,  — 

dobri  Slovenci.  J.  Cerovčan  s.  r. 


Eako  so  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 

Spisal  Fr.  JViestkoiler. 

Omrt,  strašna  smrt !  kako  neprijetno  udarja  že  sama  beseda  sreč- 
nemu Zemljanu  na  uho!  Kako  ga  še  le  stresata  strah  in  groza,  kedar 
pomisli,  da  bode  moral  na  povelje  te  neizprosljive  žene  zapustiti  vse  bo- 
gastvo, vse  veličastvo  tega  sveta!  —  A  kako  mil  in  prijeten  je  njen  klic 
ubogemu  siromaku,  ki  se  je  življenja  večjo  polovico  v  potu  svojega  obraza 
trudil!  Ona  „mu  čela  pot  obriše",  ona  mu  je  „zadnja  ljub'ca",  ona  ga 
reši  „te  doline  solz".  —  „SQsses  Leben !  sch5ne,  freundliche  Gewohnheit 
des  Daseins  und  Wirkens !  von  dir  soli  ich  scheiden!"  zdihuje  z  Goethe- 
jevim  Egmontom  junak,  kterega  kliče  smrt  osornim  glasom  iz  hrupne 
njegove  delavnosti  v  tiho  večnost.  — 

^Prijazna  smrt!  predolgo  se  ne  mudi: 
Ti  ključ,  ti  vrata,  ti  si  srečna  cesta, 
Ki  pelje  nas  iz  bolečine  mesta 
Tje,  kjer  trohljivost  vse  verige  zgrudi"  — 

poje  otožno  nesrečni  pesnik,  željno  pričakujoč  rešilnega  nje  prihoda.  In 
vendar  je  pri  vseh  Zemljanih  njen  posel  eden  iu  isti:  ločitev  duše  od 
telesa!  Truplo  izroči  materi  zemlji,  iz  koje  je  vzeto,  ali  pa  gromadi, 
ki  je  izpremeni  v  prah  in  pepel.  In  dušo  ?  —  S  tem  prevažnim  vpra- 
šanjem bavili  so  se  že  skoro  vseh  narodov  in  vekov  veleumi  in  modri- 
jani od  perzijskega  Zoroastra,  iudskega  Buddhe,  kineškega  Konfutseja  in 
grškega  Platona  do  nemškega  Kanta,  Schopenhauerja,  Feuerbacha,  Vogta 
in  drugih,  in  reči  se  mora,    da  je    bilo   marsikako  človeško  življenje  po- 


46 

svečeno  odino  le  reševanju  tega  vprašanja.  Prav  ima  torej  Schopenhauer, 
če  trdi :  „Schwerlich  sogar  wiirde  auch  ohne  den  Tod  philosophiert  werdeiL** 
Naštevati  in  pojasnovati  vsa  mo<irovanja  o  smrti ,  ne  more  biti  naloga 
temu  spisu,  za  to  mu  je  okvir  preozek ;  le  to  naj  omenim,  da  se  nahaja 
vera  v  brezsmrtnost  človeške  dude  pri  vseh  narodih  Tesoljnega  sveta. 
Saj  je  vendar  po  Herderjevih  besedah  ta  vera  edino,  kar  loči  t  smrti 
človeka  od  živali.  Ker  tedaj  duša  ne  pogine,  temveč  še  živi,  če  jej  tsfi 
odpade  „  trupla  peza^,  zat6  izkazujejo  in  so  izkazovali  vsi  narodi  svojim 
mrtvecem  več  ali  manj  časti,  češ  da  duša  še  ni  pretrgala  vseh  veig, 
ki  so  jo  nekdaj  vezale  s  človeštvom,  ampak  da  še  gleda  z  onega  sveta 
na  počeujanje  zaostalih.  Zavoljo  tega  so  dolžnosti,  ktere  nalaga  Terstvo 
različnih  narodov  svojim  vernikom  napram  mrtvim,  tako  stroge  in  svete. 
Njih  izpolnovanje  imenuje  Homer:  „yfQ€tg  Oavmtvjv'^ ^  in  „pia  offioia", 
„iusta  ferre^,  „debita  exsequi^  so  Kimljauu  v  tem  oziru  običajni  izrasL 
Vsem  narodom  so  mrtvi  vzvišena,  nekako  v  sredi  med  božestvom  in 
človeštvom  stoječa  bitja,  in  za  največjo  pregreho  jim  velja,  nedostojno 
se  jih  dotikati  z  roko  ali  z  zlobnim  jezikom.  To  nam  izpričujejo  railični 
blagočastijivi  reki,  kakor  latinski:  „de  mortuis  nil  nisi  bene^,  ^sit  tibi 
teri-a  leviš",  „molliter  cubent  ossa",  nemški:  „Friede  seiner  Asche",  slo- 
venski: „naj  v  miru  počiva",  „lahka  mu  hodi  žemljica"  in  drugi.  Povsodi 
skrbč  zaostali  najprej  zat6,  da  shranijo  tniplo  rajnkega  na  dostojen  način, 
ki  se  vselej  ravna  po  verstvu  dotičnega  naroda.  Prav  primemo  pravi  v 
tem  oziru  Herder :  ^So  ist  der  allgemeiue  Menschenglaube  an  die  Fortdaaer 
unseres  Daseins  die  Pjramide  der  Religion  auf  allen  Grabem  der  V5lker". 

Gotovo  je,  da  so  hoteli  takoj  sprva  narodi  svoje  r^nke  onemu  bo-  \ 
žanstvu  vrnoti,  ktoro  jim  je  bilo  po  njihovem  mnenji  vdihnolo  življenje. 
Misleč,  da  biva  ono  Intje  v  glo])Očini  zemeljskej,  izročevali  so  je  najprej 
zemlji  ali  pokopavali.  Pozneje  pa  so  iskali  isto  1)itje  v  nebesih.  Tedij 
so  jih  jeli  sežigavati,  češ,  v  gromadinem  plamenu  viuča  se  duša  umrlega 
k  svojemu  nebeškemu  izvoru.  S  časom  se  je  tu  pa  tam  oboje  predstav- 
ljanje nekako  zmešalo;  tako  na  pr.  so  so  po  mnenji  Germanov  duSe 
padlih  junakov  k  nebeškemu  očetu  vračale,  oni  pa,  ki  so  bili  aa  kako 
boleznijo  umrli,  morali  so  v  podzemelje. 

V  sledečih  vrsticah  sem  se  namenil  popisati  zanimive  pogrebne 
slovesnosti  imenitnejših  starih  narodov,  namreč:  Indov,  Perzijanov, 
Egipčanov.  Grkov,  Kimljanov,  Nemcev  in  Slovanov. 

Oddaljene  so  dežele,  oddaljeni  so  časi,  v  ktere  se  hočem  sed^j  s 
vami  podati,  častiti  bralci,  ako  vas  je  volja.  J.  Verna  junaki  poti^ejo 
cel6  v  mesec,  sedeči  v  velikanskem  iz  še  bolj  velikanskega  topa  iastrel- 
jenem  zastrelku  (projektilu).  Zakaj  lii  tedaj  nam  ne  bilo  mogoče,  na 
krilih  fantazije  vzleteti  v  tuje,  a  vendar  pozemske  kraje !  Vzdignimo'  se 
tedaj  k  vzletu  in  krenimo  jo  naprej  v  staro  Indijo! 


Ker  je  pri  Yseh  narodih,  kakor  smo  rekli,  verstvo  na  pogrebne 
srečanosti  uplivalo,  ni  se  čnditi,  da  so  bile  one  tudi  pri  Indih  v  pradobi 
drugačne,  nego  v  poznejšem  časn,  ko  sta  se  po  cvetočej  Indiji  Sirila 
brahmanisem  in  buddhisem.  Kakor  podobe  v  zrcali,  tako  nam 
odsevajo  prvotni  indski  običaji  iz  zbirke  onih  pesnij,  ki  se  zove  „Veda" 
(»i  zakon)  in  je  Indom  pravo  sveto  pismo.  Y  pesnih,  nanašajočih  se  na 
iivljeiue  in  smrt,  združeno  je  na  čuden  način  neko  otožno  hlepenje  po 
bivanji  na  zemlji  s  popolno  udanostjo  v  povrnitev  k  materi  naravi.  Na 
gromado  položijo  k  umrlemu  vdovo  in  lok  njegov,  vendar  vzem6  oba 
lopet  z  ige,  predno  je  jel  plamen  mrtvo  truplo  objemati.  Nato  se  vrši 
smrtna  daritev,  med  ktero  tisti,  ki  jo  opravlja,  živeče  opominja,  naj  se 
življenja  veseli.  Pot^m  se  razid6.  Rodovinci  in  sploh  žalujoči  pa  sedejo 
tudi  drugi  dan  še  okrog  ognja,  kjer  ostanejo  do  pozne  noči,  popevajoč 
dejanja  prednikov.  Izpodbudivši  družino,  naj  hodi  po  poti  čistosti  in 
poboiaosti,  ako  hoče  dolgo  in  blaženo  na  zemlji  živeti,  izlije  konečuo 
gospodar  črez  kamen  žrtno  tekočino,  govoreč  primerne  besede.  Ko  so 
vstale  najprej  žene,  ki  še  niso  vdove,  pozove  reditelj  cele  svečanosti  tudi 
može,  naj  vstanejo.  Pepel  sežganega  trupla  izroči  se  zemlji,  duša  pa 
ladobi  aetherično  telo,  s  kojim  se  vzdigne  v  nebo.  Okleuena  v  oklep 
Agnijev  (Agni  =  ogenj  =  bog  ognja)  nastopi  duša  pot  k  Jami, 
prvemn  umrlemu  človeku  in  ob  enem  smrtnemu  bogu,  in  k  Varuni 
(sn  or^i^\s=  nebo),  zemlja  pa  sprejme  človeški  prah  v  svoje  naročje 
kakor  mati  dete.  Solnce,  ki  ves  svet  obhaja  ter  vsa  nebeška  pota  pozna, 
in  nočni  pastir  mesec,  ki  tako  skrbno  varuje  svojo  nebeško  čredo,  sprem- 
ljata dušo  pri  njenem  vnebohodu.  Pot  čuvata  štirioka  psa,  strašna  hu- 
dobnim ,  prijazna  pravičnim ,  koje  popeljeta  k  Jami.  Pri  njem  uživa 
doSiec  večno  nekaljeno  radost.  Stanovanje  zveličanih  je  sredi  neba,  kraj 
počitka  in  veselja,  polen  svetlobe,  temote  in  potokov,  ob  kterih  v  senci 
kodatih  dreves  z  bogovi  občujejo  in  pirujejo  ter  blagoslavljajo  in  blaž^ 
poboine  na  zemlji,  ki  stojč  pod  njihovim  varstvom.  Kaj  pa  hudobni? 
V  ^Vedi"  se  tedanji  Indi  sploh  ne  pečajo  radi  z  življenjem  po  smrti, 
tem  manj  s  strašnim.  Še  le  v  nekoliko  poznejšej  dobi  zavedlo  se  ga  je 
ljudstvo  tako,  da  si  je  v  svojej  domišljiji  stvarilo  za  izveličane  Indras-ovo 
nebo,  polno  veličastja  in  pozemske  razkošnosti,  za  hudobne  pa  celo  vrsto 
pekel,  kterih  naštevajo  brez  določnega  reda  21.  Peklenske  muke  so  ko- 
likor toliko  grehom  primerne:  kdor  je  na  pr.  kako  štirinogato  žival  ali 
ptiča  usmrtil,  ta  je  obsojen  v  pekel  vrelega  olja ;  kdor  jo  ubil  svojega 
očeta  ali  kakega  brahmana  (duhovnika),  temu  je  odločen  bakreni  pekel, 
čegar  tla  so  razbeljena;  pohotniki  se  vržejo  v  morje  polno  nesnage  in 
blata,  ktero  jo  redi ;  nad  roparje ,  struparje  in  druge  enake  hudodelnike 
pošlje  Jama  720  psov  z  diamantnimi  zobmi;  kdor  je  po  užitku  svete 
tekočine,  ki  jo  zovejo  „soma",   še   kako   drugo  upijančljivo  pijačo   užil, 


48 

temn  se  lije  raztopljeno  železo  t  usta;  takim,  ki  so  bogovom  SloveSke 
daritve  dopriiiasali.  razkosavajo  njihove  žrtve  telo.  Vrhu  vsega  tega  se 
nahajajo  se  v  peklih  železnokljunski  jastrebi  in  dnige  roparske  živali,  ki 
obsojence  trgajo ;  gozdovi,  v  kterih  rast6  drevesa  z  ostrimi  meči ;  pe- 
klenska reka  z  vrelo,  slano  vodo  i.  t.  d.  Iz  pesnikov,  modryanov  ii 
žrtvovalnikov  v  „Vedi"  opevane  prado)>e  razvil  se  je  pozneje  posebni 
svet^.eniški  stan  brahmanov  in  z  njimi  njihovo  verstvo:  brahmanisenif 
kterega  glavne  to^ke  so  blizn  te  le:  „I)uh  je  le  eden:  Brahma;  dnde 
niso  samostalne  in  same  zd-se ,  ampak  le  iskre  njegovega  ognja, 
žarki  njegove  luei:  kar  je,  to  je  le  v  njem.  Le  vsled  „maje".  to  je 
prevare,  ueinjene  po  domišljiji,  misli  človek,  da  je  zvunaj  njega,  kar 
je  v  njem,  misli ,  da  je  podvržen  nekemn  vidnemn  svetu,  napolnjenemu 
z  bolestjo  in  veseljem,  a  v  istini  živi  neločen  od  Brahme,  ki  je  eno 
bitje  v  vsem.  —  Kdor  se  tako  le  za  del  edinega  božjega  bitja  izpozna 
in  vsej  samostalnosti  odrede,  zd-nj  ni  nikakoršnih  navideznih  rečij,  z4-nj  ni 
niti  rojstva,  niti  smrti,  on  vidi  povsodi  in  v  vsem  le  eno  edino  bitje  in 
žitje.  Združen  z  njim  oproščen  je  vsega  pozemskega  trpljenja,  vseh  te- 
lesnih vezij,  dobro  vedo^,  da  v  obeh  ni  nie  večnega  in  bistvenega,  in  za- 
maknen  v  edino  pravo  resnično  bitje  čuti  le  to  v  sebi  in  sme  reči:  „Jai 
sem  Brahma".  * 

Soroden  brahmanismu  je  buddhisem,  nastal  najbrž  v  6.  veku 
pred  Kristom.  On  je  pi-av  za  prav  le  nekoliko  popravljen  brahmanisem, 
kojega  v  mai'sičeni  i^e  prestiža.  Njegov  glavni  nauk  je,  da  pelje  Človeka 
le  zatajevanje  samega  sebe  na  pot  blaženosti.  Olovek  naj  brzda  svoje 
čute,  naj  se  iznelu  svoje  individualnosti,  naj  zataji  voljo,  ki  ga  veže  ni 
življenje,  potem  bo  ubežal  minljivosti  in  bo  našel  v  večnem  in  neizpre- 
menljivem  zaželeni  počitek.  Ta  duševni  smoter  imenujejo  „nirvana** 
in  ga  primerjajo  ugasnenju  svetilničnemu.  ,,Ni  ga  bitja,  ni  je  snovi,  m 
ga  sveta,  tedaj  tudi  nikakoršne  moči  ne,  ki  bi  bila  vse  to  stvarila, 
tedaj  ni  nikakoršnega  božanstva.  Vse  je  bilo  nič,  je  nič,  bo  nič,  vse  je 
prazno  in  edina  resnica  —  „nebitje".  Da  pa  meni  človek  videti  pred 
seboj  vedno  se  prominjajoči  svet,  je  le  gola  domišljija,  izvirajoča  iz  vere 
na  njegovo  (svetove)  bitnost.  Vse  kar  je  (seveda  le  na  videz),  je  pod- 
vrženo štirim  velikim  zlom:  rojstvu,  bolezni,  starosti,  smrti  in  vsem  iz 
njih  izvirajočim  bolestim.  Svet  in  žitje  je  le  ena  bolečina.  Njo  olajšati 
čuti  človek  v  sebi  neko  hrepenenje,  ktero  mu  rodi  slo  in  strasti.  In  le 
če  ume  to  hlepeiije  popolnem  zadušiti,  reši  se  človek  bolečin,  ki  se  vedno 
ponavljajo.  V  ta  namen  potrel)no  mu  je  (>  popolnostij,  ki  so:  Izpoznanje, 
nravnost,  delavnost,  dajanje  miloščine,  potrpežljivost,  ljubezen  do  bližnjega. 

*    Primeri :  M.  Carriere :  ,.l>ie  Kiinst  im  Zusammoiilmnge  der  Kult  uren  twicklung 
und  di<*  Idealp  dor  Menschlieit.''    2.  Aufl.    LtMpzi^  1871. 


49 

ajvei^je  znanje  združeno  z  najkrepostneji^im  delovanjem  rodi  mu  blaženost, 
i  ni  nič  drugega  nego  „nirvana",  to  je  popolno  ugasnenje  f*loveSke 
Rebnosti,  povrnitev  individualne  nic^nosti  v  prvotno  nii^nost."  * 

Ako  je  tedaj  Indoni  vse  žitje  le  nekako  zakrito  umiranje,  vsa  rast 
^  skrivno  trohnenje,  se  je  li  čuditi,  da  se  jih  je  lotila  popolna  odvažnost 
A  da  kar  koprnijo  po  počitku,  po  smrti?  Življenje  jih  ni  moglo  naudajati 
vesoljem,  tem  manj,  ker  so  morali  tudi  v  političnem  oziru  toliko  sto- 
etij  jerati  pod  težkim  jarmom  duhovskega  in  posvetnega  trino^^tva.  Tem 
igodnejsa  prikazen  jim  je  morala  torej  smrt  biti ;  saj  jih  je  rešila  ^živ- 
jenja  ječe"  t^r  dovedla  do  toliko  zaželenega  mini  in  pokoja.  S  tega 
italiAča  bi  se  dalo  pričakovati,  da  so  vsaj  trenotke  smrti  in  shranjevanja 
i^lpsnih  ostankov  slovesno  olihajali.  Nikakor  ne!  Z  isto  malomarnostjo. 
jtero  kažejo  nasproti  življenju,  spravljajo  tudi  svoje  mrliče,  dii  z  malo- 
marnostjo, ki  bi  se  smela  skoro  surovost  imenovati.  Shranjevanje  se 
nrsi  na  tri  načine:  mrtvece  ali  pokopljejo  ali  se  žgejo  ali  pa  v 
?odo  vržejo.  Tisti  privrženci  brahmanisma.  ki  nad  vse  čast^  boga 
Živo  (=  ognjemolci),  pokopavajo  svoje  mrtve  ali  jih  pa  v  reko  (langes  po- 
mečejo,  da  ])i  z  njimi  svetega  ognja  ne  oskrunili,  drugi  pa,  kojim  je 
Vi.^nu  najvišji  bog,  sežigavajo  trupla  umrših.  da  ne  bi  vode  jim  svete  z 
fijimi  onesnažili.  Buddhistom  je  sežigavanje  trupel  strogo  prepovedano : 
»16  izročajo  svoje  rajne  materi  zemlji. 

Z  možem,  ki  je  bil  brahman  ali  vsaj  ksatrija  (=  vojak),  d&  se  na 
B^romadi  sežgati  tudi  vdova,  **  in  sicer,  ker  je  pri  Indih  mnogožeustvo 
običajno,  tista,  ktero  je  rajnki  najbolj  ljubil.  O  tej  šegi,  ki  se  je  do 
današnjega  dne  ohranila,  poročajo  nam  stari  grški  pisatelji  Strabon. 
Diodor.  Plutarch,  in  latinski  pisatelj  Ciceron  (Tusc.  5.  27.  28.)  pravi : 
^Mnlieres  in  India  cum  est  euiusvis  earum  vir  mortuus,  in  certamen 
jadicinmque  veniunt,  quam  plurimum  ille  dilexerit;  plures  enim  singulis 
solent  esse  nuptae.  Quae  est  victrix,  ea  laeta,  prosequentibus  suis,  uua 
cum  viro  in  rogum  imponitur;  illa  victa  maesta  discedit."  Že  stara 
^Veda"  omenja  v  spevu,  ki  se  zove  „Rigveda'',  prostovoljno  smrt, 
ktero  80  zveste  vdove  na  gromadi  svojih  mož  storile.  Zakaj  bi  tudi  ne? 
Saj  ta  smrt  ni  samoumor,  temveč  vdovi  se  postavi  na  mestu,  kder  se 
je  sežgala,  spomenik,  in  vsakdo,  kdor  jo  na  zadnjej  poti  spremlja,  pridobi 
81  večjo  zaslugo,   kakor  da   bi  ])il   najslovesnejšo   daritev    ^a^vamedha" 


*    Scherr,  Geschichte  der  Religion  I.  229. 

**    Po  uradnih  izkazih  »e  je  samo  v  KaUcuti  in  njonej  okolici  od  1815  do  1823 

Wa  3879  vdov  takej  smrti  na  gromadi  žrtvovalo.    Po  tom  l>i  bil  tudi  verjoton  račun, 

ki  ga  je  nekdo  napravil,  dajo  namrei^  v  britskcj  vzhodnej  Indiji  od  17r)6— 1829.  1.   70.000 

TdoT  na  ^romadah  pomrlo.    Britska   vlada  je   nedaj   ta   običaj   s  .strogimi  i)r(»pov('dnu 

odpravila. 

4 


50. 

(=  konjsko  daritev)  opraTil.  možu  pii.  s  kterim  se  dd  vdova  seigatL 
odpusten  je  vsak  greh.  naj  si  je  tudi  kakega  prijatelja  ali  morda  cel6 
limhniana  umoril.  Tako  stoji  zapisano  že  v  starih  svetih  pesnih  i 
imenom  ^Purana"*. 

Ako  je  kdo  na  tujem  umrl,  prenes6  kosti  njegovega  ondi  seiganegt 
trupla  v  domovino.  Tu  razgrnejo  na  gromadi  kožo  ^rne  koze ,  pomažejo 
kosti  s  surovim  maslom  ter  jt*  nd-nj  položi^  Idizu  v  tistem  redu,  kakor 
so  v  eloveškem  telesu  razvrseene.  Nato  zakoljejo  za  smrtno  daritev  kravo, 
polože  vsako  njenih  kostij  na  dotirno  kost  rloveško,  zavijejo  vse  vkup  v 
kozjo  kožo,  prižg6  gromado  ter  nagovarjajo  truplo  s  sledečimi  iz  ^Rigvede" 

vzetimi  stihi : 

..Vzemi  od  krav  neizgorljivi  oklop, 
O^riii  s(.>  z  njihovo  tolšr*o  in  mozgom, 
I)a  t«*  krog  in  krog  sniod«»0  n**  objamo 
Divji  silnik:  planiona  voscli  Agni!*' 

y,Neizgorljivi  oklep"  je  kravji  kostjak,  ki  se  prida  človeškemu,  da 
nadomesti  vsako  posamezno  kost.  ki  se  je  morda  že  izguhila.  ali  pa 
utegne  v  ognji  popolnem  zgoreti. 

Soroden  temu  ohieaju  je  drug,  ki  nas  n^^koliko  spominja  grških  in 
rimskih  ktMiolatij ,  to  je  s  v  m  1»  o  1  i  e  n  o  s  e  ž  i  g  a  n  j  e.  Menee.  da  ima 
elovesko  truplo  :>«)<)  elenov,  natrgajo  in  zl»er6  300  malih  odrastlekov  dre- 
vesnih, z  imenom  palasa  :  te  odrastleke  ovijejo  s  predivom,  pomažejo  s  klejem 
(popom),  da  se  liolj  trdno  sprimejo,  in  je  sežgo  svmliolieno  mesto  rodo- 
vineev,  ki  so  jim  umrli  na  tujem,  ne  da  Id  hili  njihova  trupla  dobili. 
--  A  zapustimo  zdaj  Indijo  in  napotimo  se  v  staro  Perzijo! 

Tudi  pri  Perzijanih  je  shranjevanje  mrtvih  v  ozkej  zvezi  z  verskim 
mišljenjem   o   stanji    elov(»kovem   po    smrti.     Po   grehu   prvega   (človeka, 
tako  uei  Zoroaster.  poslal  je  Ahriman  (zlobni  princip)  smrt  ua  svet. 
Doliri  elovek .    ki   se  je    hrahro   ves   eas  svojega  življenja  s  hudobnostjo 
boril,  ninni  se  je  bati,  kajti  ona  ga  le  reši  trudapolnega  bojevanja.    Kakor   j 
hitro  elovek  premine,  pribite    duhovi    (daevas)  ter  se  polastijo  njegove    , 
duše,  ki  dospe  nekoliko  dnij  po  smrti  do  velikega    mosta  dšinevada.    \ 
razm(»jišea  med  tem  in  onim  svetom.    Tu  izsleduje  vsega  eloveStva  veliki    i 
sodnik  Ormuzd  z  Ha  h  ma  novo  pomoejo  življenje  prišlecev.     Kdor  je 
pravieno  živel,  sme  brez  strahu   pričakovati   vstajenja,   kterega  se  imajo 
nadejati  vsa  bitja,  a  še  le  potem,   ko    bo   svet    12000   let  prebil.     Tedaj 
še  le  se  bode  Ormuzdovo  kraljestvo,  kraljestvo  svetlobe,  po  vsem  stvarstvu 
razširilo  in  vladarstvo  Ahrimanovo  ugonobilo.    Vstajalo  pa  bode  človeštvo 
v   tistem  redu,  v  kterem  je    bilo   v  življenje    poklicano.     Vstal  bo  tedaj 
najprej    juvotni    človek  Kaiomorts,  nato   prva    človeška   dvojica   Me- 
sija in  Mesija  ne.  potem  različni  človeški  rodovi.     Kedar  bodo  vstala 


5} 

Irupla  s  svojimi  „feruerji"  *  združena,  vrinila  se  bode  vesoljna  sodba, 
pri  kterej  bo  najvišji  sodnik  S  o  si  o  s  vsakemu  svoje  zasluženo  J)la('ilo 
delil.  —  S  tem  poverjem  se  perzijansko  shranjevanje  mrtvih  trupel  po- 
polnoma strinja.  Ker  smatrajo  za^^asno  stanje  C*loveške  duše  od  smrti  do 
vesoljne  sodbe,  h  kterej  se  ima  truplo  iz  rakve  v  novej  veličastnosti 
Tidignoti,  le  za  nekako  nadaljevanje  življenja  na  svetu,  preskrbljujejo  po- 
čivališča sploh,  vzlasti  pa  kraljevo,  z  vsakojako  zložnostjo  in  z  vsemi  za 
flovpško  življenje  potrelmimi  rermi.  Vrh  tega  je  Peraijanu  eno  glavnih 
pravil  r  i  s  t  o  s  t  in  sicer  telesna  ne  manj  kot  dušna.  Solnce  in  vsled 
tega  tudi  ogenj  ^asti  po  božje;  isto  tako  mu  je  zemlja  sveta.  Vsako 
mrtvo  truplo  postane  po  njegovem  mnenji  last  zlol)nih  duhov  in  oneCisti 
vse.  kar  pride  z  njim  v  dotiko.  Zaradi  tega  se  ne  sme  niti  sežgati.  niti 
neokvarjeno  in  neizpremenjeno  pokopati,  niti  v  vodo  vre^i,  ker  bi  vse  te 
re^i  oskrunilo.  Kaj  počn6  tedaj  z  njim?  Prepuš^Jijo  je  v  plen  ptjr-em 
aH  psom  ali  usihu  ali  izvetrenju.  Že  Herodot  nam  pripoveduje,  da  se 
pri  Perzijanih  ne  sme  nobeno  truplo  preje  pokopati,  predno  se  ga  ni  kak 
ptir  ali  pes  dotaknol.  Pot^m  še  le  je  prevlečejo  z  voskom  in  izrofe 
zemlji.  V  Pazargadah,  stolnem  mestu  perzijanskih  kraljev,  je  po 
poroc^ilu  Arrijanovem  še  Aleksander  Veliki  videl  Kyrovo  truplo,  polivajoče 
v  odprtej  zlatej  rakvi  na  zlatonožnem  odru,  obdano  orožjem  in  razlic^nim 
lepoti(^jem.  In  tako  ravnajo  sploh  s  svojimi  mrtveei.  Izpostavljajo  je  na 
visoko  ležečih  krajih  ter  je  prepuščajo  gori  omenjenej  osodi.  Na  tem 
kraji  (dakhma)  moli  duhovnik  tri  dni  za  dušo  umrlega;  v  tretjej  noči 
gre  duša  črez  most  dšinevad  in  dospe  potem  ali  v  svetlo  bivališče  božje, 
ali  pa  pade  v  pekel.  Pot,  po  kterej  se  je  l)il  mrlič  nesel,  očistijo  zopet 
8  t«m,  da  vodijo  po  njej  devetkrat  sem  in  tja  psa,  ki  jim  velja  za 
sveto  žival.  Pogled  od  živali  oglojenih  kostij  mrličevih  je  Perzijanu 
tdaSilna  podoba  brezbolestnosti  in  miru  po  smrti.  Čim  preje  so  kosti 
oglojeue,  tembolj  mu  je  olajšano  srce ;  ako  se  jih  pa  živali  dolgo  ne  hotč 
dotaknoti.  smatra  se  miivec  za  brezbožnika,  kterega  uiti  žival  ne  mara. 
Mrtveca  takoj  pokopati  dozdeva  se  jim  velika  pregreha,  ki  se  včasih  cel6 
8  smrtjo  kaznuje.  Oglojeue  kosti  zagreb6  konečno  „magi"  (kozelniki), 
ki  so  ob  enem  svečeniki.  —  Iz  bujne  Azije  potujmo  na  ravnost  v  se- 
femo  Afriko! 

Ondi  biva  že  od  pradavnih   časov   eden   najlmlj    slovečih   kulturnih 
oarodoT  starega  veka,  Egipčani.  (Dalje  pride.) 


•     Pomor  ali  fravasi  jo  Pei-zljanu  to,  kar  Platonu   y,«dfa",  Rimljanu  ,.go- 
lioc^  (duh);  vsako  drevo,  vsak  r*lovek.  colo  božanstva  imajo  svojo^  „fenierja^'. 


52 


Razne  malenkosti. 

1. 

ijani  :iom  Dti  toni  mostu  prpc^oj  ob^iinin  pisal  o  Polyfemii  in  Tslasti 
skušal  natanr*nejše  doloriti.  koliko  s]H>iniua  se  je  o  igein  ohranilo  iia 
slovanskih  tl^*h.  Videli  smo.  da  takovega  velikana  ali  takoTO  velikanko 
^ie  danes  doluo  poznajo  Srhi  in  Kusi  ter  da  so  vrhu  tega  i  drugod  po 
slovanskem  svetu  v  spominu  ostala  Itajevna  hitja,  ki  so  mu  v  kol^un. 
Zapazil  je  menda  vsakdo  na  prvi  hip,  da  je  v  tem  slu(>aji  tradiega  jugo- 
vztoenega  slovanstva  živejša  in  bogatejša  od  zapadnega  ali  da  tO(>nej5e 
povi^m.  da  se  v  zapadnem  slovanstvu  spomni  na  velikana,  Polyfema  ena- 
kega morda  celo  ni  vee  ohranil.  To  ne  hi  hilo  kaj  posebnega,  kajti 
enakih  sluC^ajev  poznamo  pn'f«»jšnje  število,  ali  haš  tii  je  stvar  vendar 
nekoliko  drugaena. 

Veseli  me.  da  morem  zdaj  dotienim  domaeim  prieam  dodati  tndi 
^'esko.  Ako  je  naravnur  iz  narodnih  ust  prišla  v  knjigo,  nam  jo  je 
tembolj  imeti  v  eisliii.  ker  nam  more  iu  mora  biti  nov  porok  vzajemnosti 
narodne  tradicije  jugovzhodnega  slovanstva  z  zapadnim.  Natisnena  je  ta 
priea  v  knjigi  ^.Narodni  pohadkv  od  J.  K.  z  Kadostova  (v  Praze  1883)^ 
na  straneh  5H<)  do  r>4()  in  ima  naslov  O  bfde  t.  j.  o  bedi  ali  nadlogi. 
Vsebina  jej  je  v  kratkih  b»»sedah  ta-le: 

Trijt*  knežji  sinovi  od{M>tujejo  z  doma  iskat  nadloge.  Pridejo  do  ve- 
likega lesa  iu  stopajo  napn^j  in  naprej  po  njem.  Dohiti  jih  tema  in 
trel)a  jim  je  pomisliti,  kje  bi  prenočili.  Dolgo  gledajo  ali  nikjer  ne  mo- 
rejo najti  mehkih  postelj,  na  kterih  so  doma  spavali.  Poskušajo  kako 
Id  se  spalo  na  golih  tleh  ali  vselej  zopet  vstanejo,  dokler  ne  ležejo  pod 
votlo  drevo  na  ni(»hki  mah.  Ali  jedva  zadremljejo.  kar  se  začuje  rjovenje 
divje  zverjadi.  Prestrašeni  vstanejo  in  zlezejo  na  drevesa,  kjer  jim  je 
bilo  prebiti  vso  noč.  Težko  pričakujejo  jutra  in  ko  je  pričakajo,  vstanejo 
in  blodijo  potem  ves  dan  po  lesu  lačni  in  utrujeni.  Veseli  so  bili,  da 
so  mogli  z  divjim  sadjem  glad  potolažiti.  Zvečer  so  monili  zopet  na 
drevesa,  na  kterih  so  s(»  le  mogli  težko  držati,  kajti  spanec  jih  je  pre- 
magoval. Drugi  dan  in  tretji  še  niso  mogli  iz  lesa  in  ko  mu  sledi^jitS 
vendar  pridejo  do  konica,  zadene  je  nova  n(»sreča.  V  tem  kraji  namreč 
lovil  je  strašansk  velikan  zverino,  ktero  so  mu  ljudje  zganjali,  in  zdaj 
se  j(»  bližal  lesu  prav  na  tem  mestu,  kjer  so  ])ili  knežiči.  Skrgejo  se  za 
velikim  hrastom  ali  velikan  opazivši  jih  zagrmi  nad  njimi:  „Le  v^u  vi 
zemeljski  črviči"*.  Oni  ubogajo,  a  hrust  z  veseljem  jih  opazujoč  mlaskne 
z  jezikom  in  pravi:  ,.Kaj  hočete  tukaj  V"*  Oni  odgovori,  da  hodgo  po 
svetu,  ker  bi  ra<li  nadlogo  upoznali.  „No  tii  vam  morem  biti  posebno 
na  uslugo.  --    le  i>ojdite  z  mano.*'    zavpije   velikdn   hrohotom,   da   se  je 


63 

alec  po  lesu  razlegalo.  Silno  prestrašeni  stopajo  za  njim  in  pridejo  do 
rav  globoke  pečine.  Ker  si  ne  upajo  vi-njo,  prime  vsakega  zap6red 
dvema  prstoma  in  ga  doli  vrže  ter  naposled  sam  za  njimi  stopi.  En^- 
iči  zapazijo,  da  so  v  velikej  pečini,  kjer  je  bilo  kakih  sto  skopcev  ter 
broTE  postelj  in  ognjišče.  Zaukaže  jim  ogenj  unetiti  in  ko  je  bilo  to 
torjeno,  se  zadere:  „Kteri  je  najstarejši  izmed  vas?"  „„Jaz"'^  oglasi  se 
Ajstarejši.  ,,Tedaj  ga  vidva  mlajša  ubita,"  zaukaže  velikan.  Ker  tega  no- 
eta.  zagrabi  in  zadavi  sam  najstarejšega,  natakne  ga  na  raženj  ter  na  dveh 
assohah  položi  na  ogenj.  Ko  je  bil  nekoliko  pečen,  sname  ga  in  poj6  z  naj- 
ečjc  slastjo.  Takisto  stori  tudi  s  srednjim.  Pot6m  se  vrže  na  postelj,  brzo 
aspf  ter  začne  smrčati,  da  se  pečina  stresa.  Med  tem  premišljuje  mlajček, 
mko  bi  se  dalo  obni  uiti.  Dhod  do  pečine  je  bil  tako  visok,  da  bi  ni- 
:akor  ne  mogel  do  njega,  a  drugega  izhoda  iz  pečine  ni  bilo  nobenega. 
Heda  sem  in  tja  ali  ko  se  mu  zdi  vse  zastonj,  potegne  meč  in  iztakne 
bru  oči.  Le-tš  zarjove,  skoči  kvišku  in  zavpije  razjarjen:  „Le  čakaj  ti 
:ad,  grdo  ti  bodem  to  poplačal."  Nato  hlastne  z  rokami  po  kn^žiči,  da 
»i  ga  zagrabil,  ali  ti  skoči  med  skopce  in  se  vselej  ogne,  dasi  mu  je 
esto  prav  Idizu.  „Tako  bi  se  lahko  ves  dan  igrala,"  pravi  velikdn  in  začne 
kopee  iz  pečine  metati.  Kn^žič  se  prime  nekega  skopea  in  velikdn  ga 
njim  vrže  na  piano.  „„  Vendar  sem  te  prevaril,""  pravi  mladeneč. 
Ker  si  tako  premeten,  ni  nekaj  za  zpomin,"  pravi  resno  velik&n  in  mu 
tie  dragocen  prstan.  Knčžič  ga  natakne  ali  ti  hip  zakričf  velik&n: 
Prstan  kje  si?"  n^Td  sem""  odgovori  prstan  silnim  glasom.  VelikAn 
e  spusti  za  kn^žičem,  ki  beži  kolikor  more;  ali  oni  mu  je  bil  že  za 
»etami,  kajti  prstan  neprestano  kriči:  „„Tukaj  sem.""  V  tej  zadregi 
oče  mladeneč  prstan  sneti  ali  ker  tega  nikakor  ne  more,  odgrizne  prst 
d  ga  vrže  s  prstanom  vred  daleč  od  sebe.  Ko  ga  po  glasu  velikšn 
lajde,  pravi :  „Glej  ga  gada,  rajši  si  je  prst  odgriznol !  Pa  tudi  dobro ; 
odeš  vsaj  lahko  domš  materi  pripovedoval,  kaj  je  nadloga." 

Da  imamo  td  inačico  priče  o  velikanu  Ijudojedu,  ki  se  v  staro- 
Tdkem  sporočilu  Polyfem  zove,  gotovo  ni  dvojiti.  Sama  na  sebi  ima 
osti  enakega  s  pričami  sorodnih  ndrodov  a  zopet  tudi  nekaj  posam- 
ostij,  ktere  so  jej  samej  lastne. 

Uzrok  potovanju  postavim  je  isti  kakor  v  ruskih  pričah,  kar  je  po- 
ebno  izraženo  v  uvodu,  kjer  se  pripoveduje,  da  so  bratje  zaradi  tega  šli 
ikat  nadloge,  ker  so  od  Ijudij  o  njej  pripovedovati  culi  in  bi  jo  tedaj 
idi  poznali.  Dalje  orjak  samo  enega  brata  n  e  poj6,  kakor  v  vseh  pričah 
mge  vrste  z  isto  vsebino.  (Razredbo  vseh  teh  prič  po  vsebini  gl.  v 
inskem  Kresu  na  str.  168,  169).  Mladeneč  oslepi  velikana  z  mečem, 
akor  v  dotičnem  italijanskem  poročilu  (Kres  II.  113.  114).  Da  ima 
fjak  dve  očesi,  da  ponudi  nasprotniku  p  r  s  t  a  n ,  da  bratje  prenočujejo 
a  drevesih,  —  vse  to  nahajamo,  kakor  nam  je  znano ,  prav  tako  po 


54 

drugih  prii^ah.  S  pričami  prv«*  vrstt*  pa  strinja  češko  stgoli  to,  da  nila- 
d(*noč  ne  uide  v  ovnovej  ali  skopeevej  koži,  ampak  takisto«  da  se  na  ovna 
oziroma  na  skopca  ohosi.  To  jej  prvotno  gotovo  ni  hilo  lastno,  kajti 
nahaja  se  v  arjoevropskih  ndrodih  samo  v  Hom^rjevej  pripovesti  in  je 
eel6  novogrskej  Cnsto  ni>znano.  V  t^esko  tradicijo  je  priMo  to  prav  tako 
po  knjigi  kakor  v  nekten»  pripovesti  slovanskega  juga,  kterih  smo  se 
tudi  že  spominaii  (Kres  II.  111).  Akojefteski  nabiralec  tudi  v  važnejših 
episodah  sam  kaj  prenarejal,  je  gotovo  haiS  ti  črta  njegov  grih, 

Oeskemu  i)ripovedovauju  je  med  drugim  to  lastno,  da  mladeneč  xato 
ne  more  do  uhoda.  ker  je  peeina  tako  globoka.  .  Dalje  sili  orjak  mlajša 
brata,  da  starejšega  sama  ubijeta  in  isto  tako,  da  najmlajši  ugonobi  sred- 
njega. Tudi  je  samo  tej  priči  lastno,  da  more  meč  z  enim  mahom  iztak- 
noti  ob^  očesi  —  in  še  nekaj  nialenkostij ,    kterih   mi  ni  dalje  naštevati. 

Ne  trebalo  l)i  nam  toliko  besed,  ako  bi  knjiga  sama  bolje  ugajala 
znanstvenim  potrebam.  Nikoli  ni  povedano,  kje  je  nabiralec  kaj  sli^ 
in  od  koga.  Vrhu  tega  pa  še  založnik  v  uvodu  to  berilo  češkemu  ob- 
činstvu nekako  čudno  i>riporoča.  Travi  namreč,  da  je  te  priče  spisal 
pisatelj,  ki  je  k  temu  posebno  sposoben.  Ali  spisati  mu  jih  ni  bilo, 
ampak  samo  zapisati  in  sieer  čisto  tako.  kakor  so  je  narekovala  na- 
rodova usta  in  pniv  nič  drugače.  Kdor  proti  temu  glavnemu  pravila 
gn»šf,  narodno  slovstvo  kazi  in  je  spravlja  ol»  V(»ljavo.  Taki  proizvodi  so, 
kakor  narodne  pesni,  jako  kočljiva  stvar.  Kdor  se  jih  loti  z  napačnim 
namenom,  da  jim  pomore  do  večje  dovrsiMiosti.  ne  doseže  drugega  nego 
da  jih  spravi  ob  priroj*Mio  priprostost.  milino  in  ob  oni  prvotni,  vedno 
sveži  pesniški  duh,  kteri  vsaj  večino  teh  narodnih  proizvodov  presinja  iu 
ki  prvi  izgine,  ako  se  jih  taka  roka  dotakne.  Da  take  po  samovoljnih 
načelih  prenarejent*  iu  tedaj  pokažene  priče  vzlasti  znanstvenim  svrham 
nikakor  ne  ugajajo,  lui  ni  treba  posel>ej  naglašati.  Toliko  v  obče,  ker 
se  nam  j»*  l»ilo  vsekako  tega  predmeta  dotaknoti. 

S  temi  češkimi  pričami  pa  ni  tako  in  v  predgovoru  se  v  tem  oziru 
več  ol»eta  nego  bi  se  bilo  smelo.  Pozna  se  sicer  nekterim  na  prvi  mah. 
da  je  gotovo  luirod  nekoliko  drugače  pripoveduje  ali  na  tem  pa  tudi  ni 
dvojiti.  da  je  glavna  vsebina  ostala  nedotaknena  in  da  se  je  zgoli  v  po- 
samnostih  marsikaj  prenarejalo  in  tii  in  tam  celo  dodajalo,  kar  sevMa 
tudi  ni  hvale  vredno.  Toda  o  vsem  tem  nam  tli  natančnejše  ni  govoriti 
in  naj  torej  ta  splošna  opomnja  za  zdaj  zadostuje. 


2. 

Najhujši  zopernik  sv.  Methodiju  postalo  je  bilo  nemško  višje  du- 
hovenstvo  osobito  odkar  gaje  papež  Hadrijan  11.  (SiJT — S72)za  pannonskega 
in  moravskega  nadškofa  bil  posvetil  (1.  S70.  ali  871.)  in  je  slovenska  služba 


55 

tiožja  hila  z  dovoljenjem  papeževim  vpeljaua  po  vsej  metropoliji.  Metho- 
dij€vej  oblasti  izročenej.  Nevolja  nemškega  duhovenstva  vzlasti  pa  nad- 
škofa solnograškega  liila  je  vsled  te  spremembe  v  crkvenih  zadevah 
pannoDskih  velika,  kajti  solnograške  oblasti  v  Pannoniji  bilo  je  zdaj  konec. 
Pooblaščenec  solnograškega  nadškofa,  nadduhovnik  Rihbald  zapusti  1.  871. 
dolenjo  Pannonijo  ter  se  vrne  v  Solnograd,  gotovo  ne  z  ljubeznijo  do  de- 
žele in  ljudstva  v  srci,  ampak  z  nakano,  da  ondi  Methodija  zatoži  in  vse 
oaredbe  očrni,  ktere  je  vsiljenec  proti  dosedanjim  crkvenim  običajem  v 
svojej  metropoliji  bil  vpeljal.  Besede  njegove  padejo  na  rodovitna  tli  in 
ie  leto  kesneje  (872.  po  drugih  ali  manj  veijetno  87H)  je  Solnograd  kodi- 
ficiral  svoje  pravice  na  dolenjo  Pannonijo  v  posebnej  spomenici,  ktera 
z  mnogimi  zgodovinskimi  dogodki  rezko  dokazuje,  da  se  zadnjih  sedem- 
deset in  pet  let  nihče  ni  utikal  v  pannonske  crkvene  zadeve  ter  da  je 
nadškof  solnograški  s  pomočjo  in  dovoljenjem  nemških  vladarjev  imel 
sam  in  edini  te  okrajine  v  svojej  crkvenej  oblasti.  Gl.  moj  sestarek 
„Papeška  pisma  britanskega  museja  in  sv.  Methodij"^  v  Kresu  L  346, 
347.  —  Spomenica  ta  ima  naslov  De  conversione  Bagoariorum  et  Caran- 
tanorum  libellus  in  je  vsled  svojega  čisto  službenega  značaja  delo  ne- 
imenovanega pisatelja  (Anonymi  Salisburgensis).  Najtočnejše  natisnena 
in  v  odstavke  razdeljena  je  v  MG.  SS.  XI.  1 — 17,  oziroma  4—17.  Na 
čelu  jej  je  prvotni  životopis  (vita  primigenia)  sv.  Ruperta,  gorečega  ozna- 
njevalea  krščanske  vere  med  Bajuvarci  konci  sedmega  stoletja.  '  Znan 
je  bil  po  rokopisih  XI.  in  XII.  stoletja  ali  v  c.  kr.  vseuč.  knjižnici  graškej 
nahaja  se  ta  spomenik  v  rokopisu  desetega  stoletja  (cod.  membran, 
saec.  X.  foll.  238  in  4»,  nune  sign.  Nr.  71)0)  na  listih  110*  do  113^  z 
naslovom  .Gesta  sancti  Hrodberti  confessoris*.  Prio)>čil  in  tcMueljito  ocenil 
ga  je  zadnjič  F.  M.  Mayer  v  zborniku  Archiv  fur  čsterreichische  Ge- 
schichte  LXIII.  595 — 608  (Wien  1882)  in  se  imamo  temu  veščaku  za- 
hvaliti, da  se  je  tudi  neka  točka  starejše  naše  crkvene  zgodovine  po- 
polnoma razjasnila.  Kaj  s  temi  besedami  mislim ,  bode  v  naslednjih 
vrsticah  drobnejše  razloženo. 

Solnograška  spomenica  je   bila  tedaj   spisana  in  bržčas  papežu  sa- 
memu izročena  z  namenom,  da  Solnograd  z  njo  dokaže  svoje  staro  pravo 


*  Kakor  utegne  znano  biti,  natisnena  jo  spomenica  v  Kopitarjevem  Glagolita 
Clozianns  na  str.  LXX11.  do  LXXVJ;  Ginzel  Geschichte  der  Slavcnapostel  Cyrill  u. 
Method.  Leitmeritz  1857,  ima  jo  na  str.  46—57  s  Kopitai^jevimi  opomnjami  in  Biljbasov 
jo  je  uvrstil  v  delu  Kirill  i  Mofodij,  S.  Peterb.  186«,  I.  111— 126  po  razdelitvi  Watten- 
barbovej  v  MG.  SS.  1.  cit.  V  vseh  treh  pa  življenja  sv.  KupcrtA  ni,  ampak  začenjajo 
TM  «topram  8  tretjim  odstavkom  ali  z  besedami:  Hactenus  praonotatum   est.  qualiter 

Bagoarii  facti  sunt  cbristiani Nune  adiiciendum  est,  nadaljuje  ponuMlo,  qualiter 

Sclavi^  qui  dicuntur  Quarantani  et.  cjonfines  eoruni,  tide  sanota  instructi  cbri- 
stiaiiique  effecti  sunt.    Oddelek  torej,  ki  govori  o  krščanstvu  v  Bajuvarcih.  je  izpuSčen. 


66 

na  dolenjo  Pannonijo.  V  prvotnej  legendi  o  sv.  Bupertu  se  pri- 
poveduje, da  je  hajuvarski  vojvoda  Theodo  (vladal  je  okoli  680 — 722)  po- 
prosil tega  sv.  moža.  da  raei  priti  oznanjevat  Bajuvarceni  kršC-ausko  vero. 
Kupert  pošlje  poslancev  na  vojvodo  in  pride  kmalu  sam  v  Katisbono, 
kjer  je  hil  prijazno  sprejtM.  On  podu^uje  vojvodo  in  ga  spreobrne  i 
mnogimi  drugimi  vred  na  krščansko  vero.  Nato  mu  vojvoda  dovoli,  da 
si  sm^  s  svojimi  spremljevalci  po  lastnej  želji  izbrati  ugodni  kraj.  da 
sme  crkve  zidati  et  cetera  ad  opus  ecclesiastieum  haliitacula  perficere 
congrnentia.  *  Vsle<l  tega  dovoljenja  odpelje  se  po  Donavi  in  pride  do 
dolenje  Taniionije,  seme  življenja  troseč.  Potem  se  vrne  v  kraj' 
Laureacum  (poznejši  Lorch)  po  imenu  in  ozdravi  oudi  mnogo  bolnikov 
z  molitvijo.  —  Do  zdaj  veljavna  vita  primigenia  pripoveduje  poslednje 
stvari  s  t«^mi-le  liesedami:  Tunc  supradictus  vir  Domini,  aecepta  licentia, 
per  alvenm  Danulni  us({ue  a  d  fines  Pannoniae  inferioris  spar- 
gendo  semina  vitae.  inivigiindo  iter  arripuit :  sicque  tandem  r«»vertens 
a  d  La  u  reace  nsem  pervenit  civitatem.  multosque  ibi  infirnios 
variis  langnorilnis  oppressos  orando  per  virtutem  Domini  sanavit.  MG. 
SS.  XI.  pag.  f).  t  Iraški  rokopis  pa  poroča  isto  tak6-le :  Tunc  supradictus 
nir  Domini,  acccpta  licentia.  per  alueum  Danuldi  nauigando  iter  arripuit 
sicque  tandem  perueniens  a  d  Lauriacense  m  e  iuitate  m  pre- 
dicando  uerbum  doctrine  uite  miiltosque  infirmos  uariis  langnorilms 
oppressos  orando  per  nirtutem  Domini  sanauit.  Archiv  LXIII.  pag.  607. 
P(»slednje  poročilo  pravi,  da  je  hil  sv.  Hupert  sltMlnjii?  prišel  v  Laureacum 
ali  Lanriacnm  t.  j.  da  je  )iil  ta  kraj  najskrajnejši,  kolikor  jih  je  bil  obiskal 
na  tem  svojem  potovanji.  O  Pannoniji  ttMlaj  ali  eel6  o  dolenjej  Pan- 
noniji  ni  niti  sinlia.  A  kterega  poročila  se  nam  je  ti\  oklenoti?  Sta- 
rejšega in  starejšt'  je  ne  !♦'  po  pisavi  ampak  tudi  po  vsebini  poročilo 
graškega  rokopisa .  kak«u'  je  po  mojem  mnenji  F.  M.  Maver  do  dobia 
dokazal.  Ali  kdaj  in  čemu  je  prišel  v  oni  životopis  passus  o  dolei^ej 
Pannoniji?  Hrezdvojno  takrat,  ko  je  bila  spisana  gori  omenjana  spo- 
menica t.  j.  I.  S72.  in  je  imel  tii  čisto  samovoljni  dodatek,  ta  .fraus 
pia*  namen,  da  solnograškt*  oziroma  l»ajuvarske  pravice  na  dolenjo  Pan- 
nonijo temholj  utrdi. 

Temu  s(*  Itodo  samo  oni  ustavljali,  ki  imajo  pisatelja  životopisa  in 
spomenice  za  isto  oscIm).  Ali  ta  nazor  je  popolnoma  kriv  ter  velj&  danes 
skoro  v  oliče  nnu*nje.  da  je  bil  životojus  v  osmem  stoletji  napisan  in  da 
ga  je  i»isatelj  sjiomenice  samo  v  svoje    poročilo   bil   uplel   in   kakor  sdaj 

'  l*oslc(Ii)j('  po  ^riMškcin  nikopisii  latinski  iiaviMlrnc  besedo  so  važno,  ker  na- 
s|ti'uiiijij<>  iianiMint-  šr  vnlii«!  piiTrj  r.i/sirjcnoiiii)  iniiouju,  daje  bil  ie  xdi^  tudi  Ako^i 
siMir/.  iisr:iiio\lirn.  Trlo  lijst pMMiliii  IV  .1.  Satafik  je  hil  tli  pnivo  pot  igreSil.  Prim. 
Slii\.iiiskf  Mam/.itnosti   II.-'  :U';s  i\    I*|-izo   l^«».Sl. 

l>a  tukaj  lirsiila  livitas  ne  ]uuiii'UJH  mesta  v  današnjem  smisla  j«  inano. 


67 

no  tti  in  tam  tudi  po  svojem  zasuknol.  ^  V  naglici  je  bil  pa  pri 
1  do8taTkn  na  nekaj  važnega  pozabil.  Utaknol  ga  je  bil  na  krivo 
4)  t.  j.  tja  kjer  je  o  Bajuvarcih  in  ne  kjer  je  o  Slovenih  govorica,  kakor 
•o  pravici  smeli  pričakovati  in  kjer  bi  bil  tudi  utis  mogočnejši.  Ta 
iTek  nam  jasno  dokazuje .  kako  hudo  jih  je  v  Solnogradu  peklo,  da 
ila  Pannonija  zd-nje  mahoma  Izgubljena.  Zagovarjali  so  z  vsemi 
di  in  sredstvi  svoje  pravo  in  se  pri  tem  toliko  spozabili,  da  jim  eel6 
.ča  in  skaza  zgodovinskih  einov  niste  bili  preslabi,  da  le  pridejo  do 
lenega  smotra.  Kljubu  temu  pa  nasledki  z4-nje  niso  bili  ugodni 
%t6  kesneje  ono  nečlove^^ko  ravnanje  s  sv.  Methodijem,  ktero  so  nam 
jasno  ali  tudi  tako  grozno  odkrila  papeška  pisanja,  najdena  in  shran- 
V  britanskem  museji.  Krek. 


Gaspar.  Rojko. 

IN  a  vseh  štajerskih  gymnasijah  uči  se  zgodovina  štajerskega  voj- 
ttva,  in  o  tej  prekrasnej  deželi  imamo  več  večjih  in  manjših  zgodo- 
kih  knjig,  ktere  popisujejo  tudi  kulturno  in  literarno  njeno  življenje. 
teri  pisatelji  niso  pozabili  najmanjšega  nemškega  moža  imenovati,  ki 
e  trudil  na  kulturnem  in  literarnem  polji,  —  a  slovenskih  mož 
?den  ne  omenja,  cel6  našega  slavnega  Miklošiča  ne.  ki  vendar  zaradi 
ih  znanstvenih  izvrstnih  spisov  po  vsej  učenej  Evropi  slovi.  Tudi  slo- 
iski  dijaki  se  učijo  te  zgodovine,  a  nobeden  učitelj  jim  ne  razlaga, 
so  tudi  iz  njihovega  naroda  izhajali  možje,  ki  so  bili  znanosti  in  umet- 
i  na  diko.  Zat6  hočem  kratko  načrtati  življenje  in  delovanje  sloven- 
ja moža,  kije  kot  dušni  pastir,  kot  učenjak,  kot  pisatelj, 
ravnatelj  izobraževalnega  zavoda,  kot  javen  učitelj  in  kot 
ok  državni  uradnik  blagotvorno  deloval.  Dvoje  dežel.  Oeska  in 
lerska  ste  rekli :  on  je  ij  a  š ;  —  dasiravno  ni  bil  Ceh,  živel  je  vendar 
i  ves  za  Češko. 

Gašpar  Kojko  se  je  porodil  1.  januarja  1.  1742.  v  Metavi  (v  Črnkovej 
)  fare  sv.  Petra  pod  Mari))orom.  Početne  šole  je  obiskaval  v  Mariboru, 


*  Tudi  ne  veljd,  kar  je  Biidinger  (Oesterreichische  Geschichte  I.  69,  op.  4.) 
i  Rettbergu  (Kirchengeschichte  Deutschlauds  11.  201,  557)  navel,  ki  je  kakor  zdaj 
ler  (Mittheilungen  d.  Gesellschaft  f.  Salzb.  Laiideskuiide  XVIII.  43)  dvojil,  da  bi 
daj  sv.  Rupert  priSel  do  dolenje  Pannonijc  in  da  torej  poročilu  ni  lahko  verjeti. 
inger  namreč  pravi  ondi,  da  Solnograd  ni  potreboval  take  sleparije  (8alzbui*g  be- 
te derartige  Schwindeleien  nicht).  Ali  jo  je  potreboval  ali  ne,  toliko  je  gotovo, 
ie  je  bila  zares  zgodila  in  da  je  tedaj  Rettberg  o  tej  stvari  nekako  divinando 
8odiL 


58 

l)ozii«\jo  j«'  nadciljoval  svoje  štmliji*  v  (iradri.  kjiT  s<»  je  tudi  izšolal  in 
doktor  liogoslovja  postal.  Vsi  njegovi  iiritclji  so  hili  Jezuiti,  razveii  onih 
na  Dnnaji.  kamor  se  je  hil  po  dovršenih  tilosotieuih  Atudijah  podal,  da 
sluša  o  naravnem  in  erkvenem  pravu  predavanja  slavnih  professorjov: 
Martini-a  in  Kieggora.  Tanj  je  tutli  poslušal  priMlavanja:  ^De  gratia''  od 
imenitnega  liogoslovea  avguštinea  P.  (Virtiva.  V  deeembri  1.  ITlMi.  v 
mašnika  posveeen.  lol  je  poslan  v  paslirovanje  duš  in  l»il  sedem  let 
kaplan  v  Selnici  in  Svieini.  Leta  177;).  je  hil  poklican  v  Gradec  na 
učiteljsko  stolieo.  in  izroeen  mu  je  liil  uk  o  logiki,  metaphvsiki  in  ethiki. 
Leta  1774.  je  učil  rrkveuo  zgodovino,  in  leta  1777.  so  mu  izročili  ravna- 
teljstvo čroz  te(lanji :  „Stndiensi'miuar".  v  kterem  je  vodil  2<.W  pitoincev 
iz  plemenitih  in  prosti  lirodliin.  ki  so  se  od  prvega  grammatikaluega  raz- 
reda začenši  v  tem  semenišči  odgojevali  in  so  skozi  ves  tečaj  svojih  ju- 
riiličnih  in  lM>goslovnih  študij  v  njem  stanovali.  Ker  je  cesar  Jožof  II. 
l»il  zapovedal.  da  ne  more  nolieden  duhovnik  Idti  za  dušnega  pastirja  po- 
s(avlj'Mi.  ki  ni  liogoslovnih  študij  popolnoma  dovršil.  stanov.alo  je  v 
tem  semenišči  (udi  2i^  duhovnikov.  "Za  tako  ravnateljstvo  je  bilo  potreba 
mnogo  previdnosti  in  znanosti,  a  naš  Hojko  je  to  težko  službo  izvrstno 
o])ravljal. 

Leta  17S2.  ga  je  resar  Jožef  poslal  na  praško  vseučilišče  za  pro- 
tessorja  erkviMU'  zgodovine.  Iz  vseh  stanov  so  ga  hodili  poslušat.  Tam  je 
sjMsal  svojo:  Svnopsis  historiae  religinnis  et  ecclesiae  christiauae  1785. 
Tčil  je  tndi  nekaj  časa  ]»astirno.  h^ta  17*.H».  ga  je  vseučilišče  imenovalo 
.^vojim  jlekanom,  in  vlada  leta  17*.M.  rei)raesentautom  in  prisednikom  „siu- 
dienconsessa"  :  eesar  Letipold  11.  ga  je  imenoval  cesarskim  svetovalcem  in 
reterentom.  in  leta  17U:).  cesar  Franc  jiravim  guberuijahiim  svetovalcem. 
Tukaj  je  Hojkn  in»kazal  svoj  administrativni  talent.  V  rogisti*aturi  pra- 
škega gnliernija  kaži'jo  se  štirj«'  debeli  Iblianti.  vse  kancelijsko  delo  bistro- 
umnega in  iznrjiMiega  državnega  uradnika  Kojka.  Leta  11W.  ga  je  slavna 
Tarolo  -  Ferdinandea  izvolila  svojim  rektorjem.  Pri  svojem  nastopu  je  go- 
voril tako  izvrstno  v  latinskem  jeziku,  tla  ga  je  višji  vojvoda  Karol.  te- 
danji gouverneur  in  gen"ralni  kai>ilan  liohemskega  kraljestva,  očitno  po- 
hvalil. 

Leta  IS()7.  je  liil  lu»jko  iment)van  kanonikom  višjehradskega  ka- 
piiida.  cesarskim  kommissarjem  pri  visokej  praškej  šoli.  in  leta  1811.  iu- 
tuliranim  jM-ošit»m  kollegjjalne  erkve  vseh  svetnikov  v  Pragi.  Delal  je  ne- 
umorno do  l.'ta  Isl7.  Sedemde>ei  |et  star  je  prosil  za  pokoj,  in  cesar 
Frane  je  v  prošnjo  d.ivolil  s  častnim  o<lpisom.  da  je  pravično:  ^einem 
so  ruhmvoil  ergranieii  Siaaisdi««ner,  tler  dnnh  einen  langen  Zeitrauin  der 
Kirrh«'  nnd  dem  Siaaie  die  nuizlii-hslen  l>ienste  geleistet.  bei.  jeder  Ge- 
legenh"it  seine  Uelehr>amk«*it.  seinen  Liter  und  seine  Trene  bewflhi't,  nnd 
^tfi>  nivht  M•»s^  srjn«'  Ptliehien  erfullt.  sondeni  sich  vielfach  ansgezeichnet 


511 

kat.  den  Rest  seines  th&tigen  Lebens  in  sorgcMifroier  Kiihp  geniessfii  zii 
Iggsen''.  —  Tako  se  glasijo  liesede  cesarskega  dekreta.  Živel  Se  je  i>oteni 
Štiri  leta,  umrl  je  2().  aprila  ob  eiiej  uri  po  polnoei  v  visokej  starosti. 
Na  našega  Bojka  se  pač  suejo  obrnoti  pesnikove  besede: 

Qui<i  mimeras  annos,  vixi  uiaturior  anuis: 
Acta  senem  faciuut,  haec  n  ume  ran  da  tihi. 

Obširno  biografijo  Kojkovo  jo  spisal  Ignatz  Riehanl  Wilfling,  njegov 
očenee,  ko  še  je  Rojko  živel  v  ^čsterr.  Annalen  der  Literatur  u.  Kunst, 
Oktober  in  November  Heft.  str.  171—181  in  žlo— 2:J()^  (ako  sem  si 
prav  notiral).  Tam  se  tudi  imenujejo  vsi  Kojkovi  ueeni  spisi  in  tudi  ino- 
stnnski  C^asopisi,  ki  80  pohvalno  omenjali  njegovih  knjig. 

Davorin  Trslenjak. 


Drobnosti. 

Aritmetika  za  nižje  i^lmnazije.  Spisal  dr.  Fr.  vitez  Mo<-iiik.  Po  kstin- 
drajseteiu  natisku  poslovenil  J.  Celes  t  ina.  Prvi  d<*l.  V  Ljubljani.  Tiskala  in  zalotila 
Ig.  T.  Kl^uniajrr  k  Fed.  Bamberg  1882.  Cena  110  gld.  -  Vavmm)  j«',  da  je  vis.  na- 
u<^no  minist^rstvo  zaukazalo,  da  se  ima  na  nižjih  f^vninsisijah  v  Kr.inji  in  v  Hudolfoveni, 
kakor  tudi  na  slovenskih  oddelkih  ljubljansk<>  gyiuna.sijo,  od  letošnjega  šolskega  leta 
uufenii,  T  prvem  razrudu  med  drugimi  predmeti  tudi  matheniatika  v  slov(*nsk»*m  kot 
|HMlučneui  jeziku  razlagati.  V  to  svrho  je  učiteljiščni  professur  gospod  Celestina 
|iosIoTenil  znano  dobro  Močnikuvo  arithmetiko  za  prva  dva  razivda  \h)  iiajnov»'jšeni  od 
vis.  iiaii«?u.  minist.  potrjenem  natisku.  Ker  veljaj«)  Mornikove  urne  knjige  sploh  za 
methodi<3no  urejene  m  najpripravnejse,  tn'ba  nam  j»'  le  nekoliko  o  i>restavi  omeniti. 

V«ak  kdor  knjigo  le  nekoliko  prebira,  bode  se  pn*prir-al,  da  je  prestava  v  obče 
taku  dobra,  da  si  ni  treba  boljAe  želeti,  in  kdor  originala  n(>  pozna,  ^e  slutil  ne  bi 
meuda,  da  je  to  le  prestava,  ako  ne  naleti  ravno  na  iiektere  okornosti,  ki  nas  tu  in 
tam  spominjajo  uemAkr^  originala.  Tehnični  izrazi  so  jako  ugodni  in  pravilni,  včasih 
Ht  rabi  za  isti  pojem  več  izrazov,  kar  nam  s<*veda  kaže  sjiretnost  izniževanja  v  naSem 
jeziku,  a  tega  ni  ravno  potreba,  kajti  tehnični  izrazi  se  naj  enostavno  določijo.  Stavki 
so  precisDi,  marsikteri  celo  bolj  in  Se  kračji  kakor  v  originalu.  Jako  dobro  zadel  pa  jo 
prelagatelj,  da  je  vsakemu  slovenskemu  tehničnemu  izrazu  nemSkega  ali  onega  pridejal, 
ki  se  sploh  v  nemških  ali  drugih  knjigah  v  obče  rabijo,  in  da  mu  služijo  večinoma 
tudi  v  tekstu  večjidel  občno  znani  izrazi,  kakor  na  pr.  „suniand.  diferenca,  faktor, 
kvocijent**  itd.  Tako  se  učenci  navadijo  teh  občno  znanih  izrazov,  in  v  viSjih  razredih, 
v  kterih  Se  ni  zdaj  pričakovati  slovenskega  podučnega  jezika,  jim  vsaj  terminologija 
ne  bode  tuja.  To  in  natančna  prestava  nemških  od  vis.  minist.  že  jjotrjenih  šolskih 
knjig  kakor  je  ta  ^aritmetika**,  bode  nam  gotovo  za  zdaj  več  ha.snilo,  kakor  pa  da 
bi  sami  sestavljali  in  se  hoteli  s  kako  probleuiatično  samostojno  sestavo  učnih  knjig 
pona^ti.  Za  Šole  je  najprej  treba,  da  se  knjige  uvedejo,  in  kedar  ]>omo  tej  ]>otrebi 
zadostili,  potem  pridimo  s  samotvori  na  dani  Dobrc^j  prestavi  dobre  podučn«^  knjige 
ne  bode  se  nikdar  oviralo,  nova  knjiga  si  pa  mora  sedaj  le  Ae  priboriti  stalno  mesto 
v  Solskej  literaturi.  Zato  je  menda  gosp.  prelagatelj  ^aritmetike"  ne  le  v  tekstu  n<*go 
tudi  naloge  vse  na  tanko  prelagal.  Naj  bo  pa  dovoljeno  tukaj  ojmziti,  da  hi  s(>  pri 
dragem  natisku  nektere  naloge  le  izpremenile,  bodi  si,  da  se  nektere  izpustijo  ali  na- 


60 

nitasto  teh  dnige  ?rinojo.  ali  pa  se  naj  tttm  pii  tam  tako  pretvorijo,  da  bi  bil«  la  naii 
r)koliA<:ine  bolj  pripravne .  skratka  ozirajo  sh  naj  na  naJlo  domovino.  V  nalog«  ne  di 
marsikaj  spraviti,  kar  je  za  na^e  dežele,  naAo  domovino  naj  si  ie  bodi  na  historičneoi, 
geografskem,  .statistii^nem  ali  kterem  koli  polji  važno:  tudi  iz  nalog  se  učenci  mi» 
kterih  dat  zapomnijo  ali  jih  vsaj  ponavljajo.  —  Zvunanja  oblika  knjigi  je  celo  pri- 
pravna« kakor  uOnej  knjigi  ]iristoja.  'J'isk  je  jako  Oist,  skoro  vseskozi  pravilen  in  tudi 
v  tem  ozini  originalu  enak.  VažnejM  stavki,  izreki,  pravila  itd.  so  z  razprtimi,  mvq 
važno  reiT-i.  o]iomlj('  itd.  z  majhnimi  i-rkami  tiskane.  Pomot  je  jako  malo,  le  nekten 
so  ostale,  nahajajo  se  pa  take  tudi  ^e  v  originalu,  ktere  j«*  pa  g.  pisatelj  popravil, 
kakor  na  pr.  na  strani  lb2.  v  1.  vi-sti  !  DM.v.  =  1000  DKrn.  (ne  pa  =  lOOnKm.V 
Na  str.  2.  mij  si'  ben'  ^.  ^.  namesto  g.  ].:  na  str.  30.  v  b.  vrsti  od  spodaj:  „sa  pn- 
vilno  množitev^'  nam«'sto:  o  ]»ravosti  množitve  (t^nako  na  str.  49.):  na  str.  35.  r  lOi 
vrsti  od  spodaj  mora  stati  217  namesti>  127  (kakor  tudi  v  originalu);  na  str.  46.  t 
\i^.  vrsti  od  s])odaj  namesto  ,.pn»dukte"  naj  sf  b»*re  „kvoeijente'\  Na  str.  143.  v  18. 
vrsti  od  spodaj:  it()  nanipsto  ^W».  Str.  17^.  v  10.  vrsti  med  „na*'  in  „podlogo"  naj  bi 
sp  postavilo  ..horizontalno".  Xa  str.  187.  v  7.  vi-sti  od  spodaj:  24  namesto  2(X  Na 
str.  isn.  v  K.  vrsti  od  sjnuhtj:  2  mimesto  8  garnecev  (original  ima  9  gamecev).  Do- 
polnilo l)i  se  lahko  pri  ruskih  merah  in  utežih:  1  sod  ali  boSika,  a  kruSka  =  10  (!ark, 
K)  piid  =  1  hrkovrr  itd.,  kakor  tudi  (hi  imajo  i  na  Ruskem  zlati  denar:  imperijal  » 
H"2i)  gold.  in  rubljf  iz  }datint»  a  4Wi  g(dd.  avstr.  v»dj.  v  srebrn.  —  Ta  knjiga  se  ie 
rabi  v  šolah.*  rvcrj^Mii  \ni  smo.  da  bod(>ta  tudi  drugi  kakor  prvi  del  arithmetike  in 
isto  tako  geometriji)  za  nižje  gvmnasije,  ktere  prvi  del  kmalu  izide,  uadim  učnim 
potrt*bam  dobro  služila!  V.  Boritner, 

Jezičnik.  „XorU'e*'  pn  dr.  .lan*::  Bkiweis.  Spisal  J.  M  aru.  XX.  Leto. 
V  Ljubljani.  Natisnil  in  založil  IJudolf  Milic.  1882.  Str.  74  v  vel.  8^  s  sliko  Blei- 
weisovo.  —  V  tej  knjigi  njim  ueeni  gosji.  pnd'.  J.  Marn  temeljito  opisnje  delovanje 
dr.  Hleiw<'isa,  odkar  je  ustanovil  ..Kmetijske  in  rokodelske  Novice**  leta  1843. 
(t.  ))isatelj  nam  navaja  iz  vsakega  b^nika  Novieinega  glavne  odstavke,  ktere  je  pilil 
dr.  Bleiwois  sam,  in  nam  podaje  veekrat  doslovno  besede,  kako  je  rajnki  navduteval 
sv(»j»'  rojak*'  ter  širil  narodno  zavest  uii'd  prostim  ljudstvom.  Kdor  hoče  vedeti,  koliko 
je  storil  umrli  nas  Bb*i\veis,  naj  bere  to  knjigo  in  eudil  se  bode,  kako  je  neumorno  in 
urust ranljivo  delal  vsestranski  za  prosveto  naroda.  Ni  ga  letnika,  da  rekel  bi,  ni  je 
številke  „Novic"  od  zai-ctka  do  njegove  smrti,  da  bi  ne  bil  dr.  Bleiweis  pisal  v  iye.  A 
pod  mnogovrstne  svoje  članke  ni  zapisaval  imena.  O  tem  pi.*e  v  Novicah  1855,  str.  416 
sledere:  ,,Kar  se  tire  tega  vprašanja  (cegav  i  so  brezimenini  spisi  v  Novicah),  je  večidel 
vse  to,  kar  nima  nobenega  podpisa  ali  sieiT  kakega  zaznamka,  moje  delo.  Ker  pa 
se  vseh  13  let  nisem  hotel  s  tem  ponašati,  da  kot  vrednik  Novic  sem  tudi  iyih  mg 
juidniSi  pi.satelj.  že  velik«)  let  lu^  pod]»isujeni  svojega  imena  nikjer."  Zatorej  smo 
g.  pi.s;ttelju  jako  hvaležni,  da  nam  je  glavne  njegove  članke  po  naslovih  nasDanil. 
Zraven  XXXIX  letnikov  Novic  nam  je  ]ia  dr.  Hleiweis  še  podal  Štiriindvajset 
drugih  večjih  ali  manjših  slov.  knjig,  ktere  se  vse  po  vrsti,  kakor  so  iiile,  tukaj  na- 
vajajo. Iz  knjižice  se  <bfbro  razvidi,  kako  je  Bleiweis  le  po  svojoj  neumoraej  delav- 
no s  t  i ,  žele/.ne  j  v  z  t  r  a  j  n  o  s  t  i  iu  neomablji  vej  z  n  a  e  a  j  n  o  s  t  i  postal  oČe  iu  vodja  slo- 
venskemu narodu,  a  iz  nje  se  pa  tudi  ueinio,  da  si  moremo  le  z  lastnostmi,  ki  so  dičile 
Bleiveisa,  priboriti  boljšo  Imdornost.  Knjigo  samo  jia  jiosvečuje  g.  pisatelj  najvred- 
nejšemu izmed  nas,  g.  ]irof.  Franju  vitezu  Miklošieu  k  njegovej  prihodqjej  sedem- 
deset letnici.  S. 

*  V])eljava  te  knjige  se  je  z  vis.  minist.  ukazom  dne  17.  nov.  1882.  ftt.  1901S 
za  šole  s  slov.  uOn.  jezikom  dovolila.  Vred, 


61 

AreUr  ftr  Heimatkuiie,  von  Franz  Schumi.  Minolo  je  že  leto  dnij.  kar  je 
g.  Fnnce  Schumi  bil  naznanil  učenemu  svetu,  da  hoče  izdajati  zbornik  za  domo?ino- 
BHlistTO,  T  kterem  se  bodo  objavljale  listine  tikajode  se  zgodovine  <ležel,  v  kterih  pre- 
bmjo  SloTonci.  Učeni  svet  je  s  prva  imel  malo  upanja  na  to  podjetje ,  in  oni  ki 
g:  iidftTatelja  osebno  poznajo,  niso  stavljali  dosti  vere  v  njegovo  zmožnost,  kajti  g. 
Sohuiii  nima  akademičnih  fttudij,  nego  vse  svoje  starozgodovinskc  znanosti  si  je  nabral 
biteini  pridom  in  lastnim  ukom.  Vendar  mora  vsak,  ki  je  \o  kolii^kaj  izurjen  v  tej 
Kfniki  zgodovinske  znanosti,  odkritosrčno  reči:  (i.  izdavat«*lj  zadostuje  z  dosedanjim 
iitiiffuajem  svojega  literarnega  posla  že  ostrim  zahtevam,  in  zaslužujf%  da  s(>  njegovo 
p94j«tje  vsestranski  podpira. 

Ako  bi  imel  kranjski  deželni  zbor  v  svojej  sredini  moževe  resne  znanosti,  privolil 
bi  za  izdavanje  8<'humijevega  arhiva  vpč  nego  bornih  2<K)  gold.  Hazvpila  se  je  g. 
Dimitza  ^Geschichte  Kraius^,  a  kako  je  medla  in  slabo  nadeta,  ako  vse  te  listine  pre- 
biramo, y  kterih  je  nakupiči^no  toliko  zgodovinskega  gradiva.  4i.  izdajati^lja,  kteri  si 
frli  tega  mora  vsakdanji  knih  svojim  poštenim  obrtnijskim  poslom  zasluževati,  stane 
to  dflo  neizmerno  dosti  truda  in  denarjev.  On  je  moral  v  zvezo  stopiti  %  mnogimi 
arhivaij]  in  preiskovalci  starin,  prebirati  mora  mnogo  zgodovinskih  knjig,  primerjati 
tekste  listin  starejJU"  in  novejše  izdaje,  vrh  tega  sam  presojevati,  so  li  dosedanje  razlage 
Ustin  temelite  in  resnične,  —  za  zmagovanje  takega  dela  bi  bilo  treba  arehaiologiAkega 
drnitva,  —  a  naA  vrli  rodoljub  stvarja  kakor  pridna  biiiS'li4'a,  —  in  izobniženo  slo- 
vensko občinstvo?  —  čujemo,  da  ga  kruto  slabo  podpini. 

Ne  dajmo,  da  bi  g.  izdajatelj  bil  primoran  s  svojim  srerno  poretim  podjetjem 
nehati.  Naj  naši  svetli  škofje  po  posebnej  okrožnici  naložijo  crkveniin  predstojnikom, 
da  se  iz  crkvene  blagajnice  sme  naroči*vati  na  »Schumijev  arhiv. 

Vsaj  se  terja  od  g.  župnikov,  da  sestavljajo  kronike  svojih  župnij  —  evo!  v  tem 
arhim  bodo  našli  veliko  virov,  v  tem  arhivu  lahko  objavljajo  znamenitosti  svojih  crkev. 
Nehajstvo  in  načujenstvo  za  znanstveno  slovensko  literaturo  ste  zakrivili,  da  je  g.  iz- 
dajatelj moral  začenjati  svoje  lucubiiicije  izdajati  v  ueniškem  jeziku,  rečem  lucu- 
bracije,  ker  res  dela  pri  sveči,  pred  dnevom,  zakaj  pri  belem  dnevu  ga  najdete  pri 
svojem  poštenem  krušnem  poslu.  Vrlemu  rodoljubu  in  vnetemu  prijatelju  zgodovine 
pa  kličemo:    Pogumno  naprej! 

S  Štajei-skega.  Prijatelj  zgodovine. 

Handbneh  filr  Ssterrelehlsehe  UniTersitUts-  and  Studlen  -  Biblfotheken 
90wie  ftir  Volks-,  Mittelschul-  und  Bezirks  -  Lehrerbibliotheken.  Mit  einer  Sammlung 
von  Gesetzen,  a.  h.  Entschliessungen,  Verordnungen,  F>lii8sen,  Acton  und  Actenausziigeii. 
Von  Dr.  Ferd.  Orassauer,  Custos  an  der  k.  k.  Universitiits - Bibliothek  in  \Vien. 
Wi«i.  C.  Graeser  1883.  8*».  Str.  VI  +  .-JU.  Cena  2  gld.  20  n.  —  O  bihliothekarstvu 
T  obče  se  je  ie  mnogo  pisalo,  ali  v  naAem  Avstrijskem  ni  bilo  dozdaj  priročne  knjige, 
ki  bi  točno  kazala  stanje  in  porabljivost  naših  javnih  knjižnic.  Pisatelj  te  knjige  je 
še  le  zbral  po  registraturah  teh  zavodov,  v  ministerskem  arhivu  in  po  zak(mskih  zbirkah 
skrita  določila  glede  naših  vseučiliSčnih  in  studijskih  knjižnic,  ki  so  ob  enem  javne 
deidftke  onih  kronovin,  kjer  se  nahajajo.  V  več  kot  stoletncj  dobi  od  njih  ustanov- 
Ijoija  nabralo  se  je  obilo  zakonskih  določeb,  ktero  luihajamo  \\\  oziroma  njih  važnosti 
popolnoma  ali  v  izpisih  v  kronologičnem  redu  na  141.  stnuieh  ponatisncne,  ter  po  njih 
in  drugih  virih  začetek,  razvoj  in  stanje  7  vseučilisčnih  in  6  studijskih  knjižnic  — 
toliko  jih  namreč  broji  m^  državna  polovica!  —  kratko  in  točno  opisanih;  dalje  sta- 
tistične podatke  gledč  obilosti  zbirk  in  njih  porabe,  kakor  tudi  razne  systeme,  po 
kterih  so  urejene.  Bodočim  knjižničarjem  naznanja  najpotrebnejše  pomožne  knjige 
t  j.  bibliografije,  biografije  in  literarne  zgodovine,  in  sicer  T.  občne,  II.  i-azdeljene  po 
narodnostih  (ima  tudi  slovanske!)   in  III.  po  un^nostih;   le  )u*i  literarnih  zgodovinah 


02 

ir.  oddflok  iHMUiIi  po^rc^aiiio!  Knjiga  iiinin  \o  nplct^nefra  popolnega  naToda  a  biblio- 
thfkaiNko  drlo  z  /.^l<*(li  ali  ionnulari.  ampak  podajo  po  hvalevrednej  navadi  pomoiiM 
litonitiiro  i]:t  ('■('lil  in  piilii^no  v  o))a7.kiili.  Vsv^a  avstrijskega  bibliothekarstva  pa  luui 
tudi  ta  knjiga  lU"  podaji',  ker  \v  našo  državno  ]Hdovioo  opinuje  in  v  njej  samo  c.  L 
vsiMirilišrnc  in  stnitijskc  knjižnico,  m*  ozinijor  so  na  dvorsko,  iiolvtehnii^ne,  deželftke  in 
drui^o.  kojili  nfktcro  isto  tako  javnosti  služijo,  kakor  prvo:  vendar  se  mora  pimtelji 
]irav  dati.  da  jf  svojo  dolo  oirpanit-il  na  onionjouo.  ki  so  in  ostanejo  glavni  zavodi  po- 
saiMo/.niin  kronovinani  in  u^lod  vsi*nm  na<omn  knjižnii^arsfvii,  ker  tudi  zakonska  dolofih 
oldr-ajno  lo  to  /avodo  (d)S('^ajo.  Pridobila  bi  knjiga  gotovo,  da  bi  pisatelj  so  n«^kp  dnigv 
na  ]ir.  p<dvt(>hnirno  knjižniio  ])ribvatil,  vondar  ravno  to  niso  upravo  javno,  druge  pa 
nO  si>  pi-rsaniiKtaliii)  in  razliiMio  razvijalo,  da  no  bi  njibovi)  opisovanje,  premda  marsi- 
komu do1»ro  (IonIo.  knjige  rn-z  moro  ])ovoralo  in  ]»odražilo.  Potrebna  so  tudi  navodili 
y.a  šolski'  in  uritoljskc  knjižnico,  ktoro  v  naših  časih  ])OV8od  ustanavljajo.  Narodni 
uritidj  kakor  ]irotos<;or  nahajata  tu  zn  vsakojako  knjižnioo  veljavne  zakone  in  vodila  n 
njihovo  urodovanji'.  u<SMijak  pa  dohvila.  kako  in  s  kakimi  ]>ogoji  mu  je  iz  o.  k.  javnih 
knjižnic  (hddvati  zažchMiiii  ]iri|)omookov.  Zato  mislim,  da  siocr  noniAki  pisana  knjiga 
marsikomu  dobro  dojdo  in  da  je  umestno,  da  jo  slovonski  list  nemj^ine  veS^iro  ^ita- 
tcljrm  pri]M>roca.  Dr.  F.  Simonič. 

Pnnl  ^Vlouer  M  it  reformator  in  Krnin,  (lobuudenor  dos  Evangeliums  in  Wien. 
crstcr  cvaiiiTr-li^clior  His»hof  in  Siobonbiirgon.  Von  Theodor  Elze.  I>.  Ph.  H.  C.  evan- 
gidiscliom  l*farr«'r  in  Vcnodig.  Wion  &  Leipzig,  Jul.  Klinkhardt  1882.  8".  ft2  stranij. 
(INmalis  iz  .Tahrbuch  <ior  ^Josidlschaft  fiir  <ioschiohto  dcs  Protestantismus  in  Oester- 
n*icli  188!i).     Zo}Mt  (hmcsck  za  boljšo  jioznavanjc  našo  ]irot.ostantovske  dobe! 

Augnria  et  reverentiacuniorisqnc  teHtlmoula  quaedam  illustrissimo  ac  reveren- 
dissimo  doniiuM  .loanni  Ne  p.  <i  lav  i  na  nupor  opiscopo  Parentino-Polensi  nune  epis- 
(■op<»  Tcrgcstino-Iustinojiolitano  oxhibita  dio  VI.  augusti  MDCCCLXXXII  quo  cathcdram 
opisiopalem  Tcrgcsti  adscendit.  Triosto.  tip.  Pisani  (1882).  4**.  (20)  str.  Izdate^  je 
A.  L.  Tcmpcsta.  j»()dalo  |ia  je  to  eastitko  tržaško  duhovui^tvo  svojemu  novemu  kneio- 
škofu,  kteroga  na  toh  listih  v  latinskem,  nemškem,  italijanskem,  slovenskem  (z  dvemK 
pesiiiii-ama  in  <ivema  sonetoma!),  lirvatskem.  grškem  iu   hobrojskem  jeziku  pozdravlja. 

Dcnkselirift  aus  .4nlass  der  Entkiillung  dos  cirab-Mbnumentes  fUr  ireil. 
Prof.  I)r.  Anton  Fiister  ge\v.  Foldcajdan  dor  aoa^lomischon  Legion  im  Jabre  1848  im 
Auftrage  <les  f)enkmal- ( -omito  horausgogobon  vtui  Kduanl  Leiscbing.  Wien.  Tjp. 
Waldheim  (1^W•2).  H",  str.  .-{H  (s  podobo  grobnega  spominka,  P.  starca  in  na  priinid 
1.  \HiH).  Zanimivo  je  citati,  kako  njegovi  častilci  sami  sebe  slepijo  s  tem,  da  se  je 
]ired  lotom  IHiS.  na  Kranjskem  povsod  tudi  v  družinskem  življenji  le  nemUina  go- 
vorila ter  da  se  je  bister  možak  v  poznejših  časih  s  hvaležnim  sroem  svoje  ncmfte 
odgoje  s]M)minial  i>tr.  7.:  .,nie  doutsche  Spnicho  wurdo  damals  [F.  je  rojen  1806.  L] 
in  Kniin  alh-rorti-n  geptiegt.  in  Schnb'  und  Haus,  und  Filster  gedenkt  spat^r  mit 
trendiirer  l>ankl»arkeit  »ler  geiiosseni^n  gut  deutschon  Krziobung**).  Da  spomii^al  seje, 
kakor  vidimo  iz  s]M'sa  samega.  >voje  odgoje  in  materinega  zanit^evanega  jezika,  taui  v 
dainej  Ami'riki.  ko  je  li>  s  ])omocjo  slovenščine  mogel  udti  Poljake  in  Ruse  an- 
gleš/-ine.  ki  niso  ne  besediec  nemški  razumeli.  Tudi  Francoze  in  Ilalgane  je  uČil  tam 
v  Novem  .lorku  an^^le^čine  ter  si  lo  s  tem  jezikovim  znanjem  knib  služil.  Lahko  t^ 
je  kclaj  livaležnim  srei-m  spominjal  slovenskega  govoni  svoje  matere,  ki  mu  je  z  igim 
t:ik«»  n-koe  prirojeni  dar  jczikoznanstva  ]K)dala.  (str.  *2H.:  „Ja  selbst  Kranzosen.  Italiener, 
Ptdeii.  Ivusmmi.  \vel.hi>  kein  W<»rt  deutsch  spraclicn,  knmrn  in  diese  Abendschulou  [za 
u«'!enje  anglešriii."  v  Xovi'm  .lorku  v  Ameriki |  und  Flister  konnte  liiebei  seine  viel- 
MMiigen  Siu-aehkenntnisso  besteiis  verw<'rthen").  Tii  zvemo,  da  je  F.  zapiintil  svoj 
životopiv  v  rokopi^u,  kojega  je  že  L   isli».  s  svojimi  crkvonimi  govori  vred  (tudi  v  ro- 


63 

kopisu)  L.  A.  Frakl-u  podaril:  k  temu  j«>  ne  ostaTil  rokopis  z  naslovom:  ^Moinoireu. 
S8  Jahre  in  der  Verbannun^.  Lohr-  und  Wanderj:ihre  voii  I>r.  Anr<m  Fnsft»r,  >few.  Pro- 
frMor  etc.**     F.,  ki  je  v  dijaAkpj  d<»bi  najrajši   prepeval  (kakor  i>rii\»jo  Novjoe  1.  184W. 

titr.  liiB.) : 

«Hol<ler  Mond.  <lii  ^ehst  so  stille 
In  den  Abendwolken  liin; 
I)u  hist  riihi)?.  iind  irh  tuhlM. 
I>iiss  ii^li  oh  n e  K  u  h  e  bin 
s  prestavo: 

Mila  luna  ^ivs  tihotno 
V  ven»ra  oblakih  tje; 
Si  pokojna,  jez  samotno 
rutini  brez  pokoja  se." 

naJiel  je  mir  na  dunajskem  lentralnem  p(»kopali^Oi.  (i robni  s)H)minek.  ki  kaže  F.  pri- 
digijočef^  postavili  so  Slovencu  —  pn>tivniki  slovenstva,  eastih*!  pokojnikovi,  meseca 
julija  t.  1.  ter  ga  dunajskemu  mestu  v  varstvo  izročili.  Jir.  V.  Sinumič. 

Ga6|>arotti  In  RogeriJ.  Hilarij  (iasparotti,  hrvatsko-sKivenski  pisatelj*  je  izdal 
Štiri  knjige  propovedij  z  naslovom:  CZVKT  SZVKTKH,  ALJ  SJVLKNJK  Y  ('HINI 
SZVKTCZEV .  koteri  Vu  narsem  Horvat czkt-m .  iliti  Szlov/^nfzkem  ()rrzaj,ni  z  vckfsuni 
pobosnofztjum,  v  z-  pnxlenvom  poltujurzc.  1.  l)(>l  natisncn  je  ^vu  ijnidczu  ))ri  odvotku 
Widman(tadianfzkomu  vu  lettu  (Tofzponovom  1752.  2.  I>el  natnisnen  jt>  ravno  tam  1.  IT.of). 
Pajf.  923.  Na  zadnjej  strani  t**  knjige  <*il;i  si'beb'žka:  »Ov  Mefzecz  Ivansihak  i  -junij) 
Stampan  je  Vu  Bechu  pri  Ivanu  Tomafsu  Tnvttn^ru  z  dopusclieiivem  (lolzpodina  Hroffa 
njih  Ifvifsenofzti  Ferencza  od  Schraltonhacli.-  :j.  Del  natisncn  je  ^vu  Hcchu  pri 
Jo»efu  Kurtzboku,  leto  IKii).  Paf?.  987.  4.  Del  »vu  Hechn  pri  Lcojjoldu  Kalivoila, 
1.  1761.  Pag.  977.  —  Sufafik  «iesch.  der  sOdsl.  Lit.  H.  iU\l)  poroča  o  tem  delu  oisto 
krivo.  Na  naslovnem  listu  ]»ravi  (iasparotti  sam ,  <la  je  svoje  ]»ropovedi  posnel  p(» 
drugih  pisateljih.  Eno  propoved  ^Szvetek  izvissavanva  sz.  Krisa**  (III.  784)  jiosnel  je 
iz  slovenj&čine  in  sicer  iz  K(»gerijcve}ra  ^Palmarija**  II.  ]>.  VM.  (tiskanega  1.  174^^), 
kjer  se  nahaja  propoveii  za  .Na  dan  Szvete^a  Krifba  Povihlliajnja'*.  (iasparotti  je  se- 
stavil STOJO  propoved  čisto  po  Kogeriji  ter  sprej«*!  <'eb'»  nekoliko  hrvatskej  slovenSeini 
neznanih  besed.     Kvo  dokaz  zato: 

Rog.  11.  31«.  (iasp.  HI.  im. 

Ah  fmili  se  O.  Bogu!   li  pored-  Ah   da  fze  Hogu  IzmilnjV    vne- 

nini:  kir  iskrirham  shentujete,  is  krilham  dolztojni.   ar  z-    Krifem   shentujete.   z- 

plentnjete,  is  krifham  kolnete, is  krifliam  kriieni   plentujete.    z-  krilcm  kunete,  z- 

tirfkdjete,  i»  krifham  hudu  voshite^  inu  krilem  trefkate.   z-  knTeni  zlo  vufchite; 

vezh  tikika  h*  fhpotu  S.  Krisha  govorite  y   vech   takvo^a   na   r))ot    izvetuga  krifa 

inv  delate.  govorite,  v  d<'late. 

Besede,  kakor  ,,shentujete",  ..ident ujete*  so  inačc  hrvatskej  slovenščini  čisto 
aeinane  besede.  —  Da  li  je  Gas])arotti  s«*  ktero  <lnigo  propoved  iz  slovenščini'  vzel. 
bilo  mi  ni  dozdaj  mo^i  zasle<iiti.  —  .1/.  Malovrh. 

U^eMi  poročil«  tvjih  Mrokornjaskih  listov  o  Slorenelh  hi  slorenskej  do- 

■OTIbI«     m ittheilungen   des   ftsterreicliischen    Ali)en- Verei  ne  s   red.  v. 

*  Safafik  (Gesch.  dor  sUdsl.  Lit.  II.  284)  pravi,  da  se  je  (;as]iarotti  rodil  1.  1712. 
V  Mrtej  knjigi  preloienej  1.  17<jO.,  a  izdanej  1.  17G].  pa  pravi  (ias])arotti  ..vu  Iie]uglavi 
itaiosti  inoje  46  o<l  poroda  divojačkoga'*.    Torej  se  je  rodil  1.  1714.   — 


54 

«lnigih  prii-ah.  S  pričami  prvf  vrst»*  pa  striuja  češko  zgoli  to.  da  mla- 
doneč  ne  uide  y  oviiOTi-j  ali  >koptVTej  koži.  ampak  takisto,  da  se  na  ovna 
oziroma  na  skopi-a  ol»esi.  To  jej  prvotno  goioTO  ni  liilo  lastno,  kajti 
nahaja  se  v  arjoevropskih  iianHlih  samo  v  Homerjevej  pripovesti  in  je 
relo  noTOgrJikfj  čisto  neznano.  V  češko  tradicijo  jt?  prišlo  to  prav  tako 
po  knjigi  kakor  v  nektrre  pripovesti  slovanskega  juga.  kterih  smo  se 
tudi  že  spominali  (Kres  II.  IIIK  Ako  je  češki  nabiralec  tudi  v  vainejših 
episoilah  sam  kaj  preuai-ejal.  je  gotovo  l»a^  ta  črta  njegov  gri§h. 

Oeskeuiu  pripovedovanju  je  meii  drugim  to  lastno,  da  mladeneč  lato 
ne  mori*  do  uhi>t1a.  ker  je  pečina  tako  globoka.  .  Dalje  sili  oijak  mlajša 
brata,  da  starejšega  sama  ubijt^ta  in  isto  tako.  da  najmlajši  ugonobi  sred- 
njega. Tudi  je  samo  tej  priči  lastno,  ila  more  meč  z  enim  mahom  istak-* 
noti  oW  ^vesi  —  in  še  nekaj  nialenkostij .   kterih   mi  ni  dalje  naštevati. 

Ne  trelmlo  bi  nam  toliko  beseti.  ako  bj  knjiga  >ama  bolje  ugajala 
znanstvenim  potrebam.  Nikoli  ni  p^nedano.  kjn  je  nabiralec  kaj  slišal 
in  o«l  k<^4.  Vrhu  tega  pa  še  založnik  v  uvo«lu  to  lierilo  češkemu  ob- 
činstvu nekako  čudno  priporoča.  IVavi  namreč,  da  je  te  priče  spisal 
pisatelj,  kije  k  temu  |M>sebno  s|x^soben.  Ali  spisati  mu  jih  ni  bilo, 
amj^k  .<amo  zapisati  in  sicer  čisto  tako.  kakor  so  je  narekovala  na- 
nnlova  usta  in  prav  nič  drugiičt^  Kdor  proti  t*Mnn  glavnemu  pravilu 
greši,  uaroiiuo  slovstvo  kazi  in  je  spravlja  ob  vt*ljavo.  Taki  proizvodi  so, 
kakor  nanvlne  ]kesni.  jako  kočljiva  stvar.  Kdor  se  jih  loti  z  napačnim 
namenom,  da  jiu»  {Hunore  do  večje  dovršeno>ti.  ne  doseže  drugega  nego 
da  jih  spra\i  ob  prirojtMio  priprostost.  milino  in  ob  oni  prvotni,  vedno 
sveži  pesniški  duh.  kicri  \saj  večino  teh  narodnih  proizvoilov  prešiuja  in 
ki  prvi  iigine.  ako  se  jih  taka  ix^ka  dotakne.  Ua  tak«*  po  samovoljnih 
načelih  prenarejeue  in  tedaj  poka/.ene  priči*  vzla>ti  znanstvenim  svrham 
nikakor  ne  ugajajo,  mi  ni  uvIm  jH^seboj  uaglašati.  Toliko  v  obče,  ker 
se  nam  je  ImIo  vsekako  teg-a  prediueia  dotaknoti. 

S  temi  češkimi  pričami  pa  m  tako  iii  \  pn-dgovoru  se  v  tem  ožim 
vtsr  obota  nego  bi  >e  bilo  >mclo.  IViua  se  sicer  nekterim  ua  prvi  mah, 
d»  je  g\Uo\o  narotl  nekoliko  drugače  prijHneduje  ali  na  tem  pa  tudi  ni 
dvojiti,  da  je  glavna  \sebina  o<tala  nedotaknena  in  da  se  je  zgoli  v  po- 
>aniuostih  nuii>ikaj  prenaveialo  in  tu  in  lam  celo  di>t1ajalo.  kar  seT^da 
tudi  ni  h\ale  \ redno.  Toda  o  \>cni  tem  iiani  tu  natančnejše  ni  gOToriti 
m  naj  torej  ta  Nplosua  opontnja  .a  :^laj  zadostuje. 


«> 


Najhujši  iOpeimk  >\  MtMho,hju  po>;alo  je  bilo  nemško  višje  du- 
ho^rr.>t\o  osoluo  o^lkiu  ^a  jc  pajvi  lla^injar.  11  ^nm  >7i*^za  pannonskega 
in  moia\>kci:;i  uadškola  M  posxoni  0.  STO,  ah  >Tl.  in  je  slovenska  služba 


56 

ijožja  l)ila  z  dovolji»njt»in  papeževini  vpeljana  po  vsej  iiietropoliji,  Metho- 
dij^vej  oblasti  izročenej.  Nevolja  nemškega  duhovenstva  vzlasti  pa  nad- 
škofa solnograSkega  bila  je  vsled  te  spremembe  v  erkvenih  zadevah 
pannoDskih  velika,  kajti  solnograške  oblasti  v  Pannoniji  bilo  je  zdaj  konec. 
Pooblaščenec  solnograškega  nadškofa,  nadduhovnik  Kihbald  zapusti  1.  871. 
dolenjo  Pannonijo  ter  se  vrne  v  Solnograd,  gotovo  ne  z  ljubeznijo  do  de- 
žele in  ljudstva  v  srci.  ampak  z  nakano,  da  ondi  Methodija  zatoži  in  vse 
naredhe  očrni,  ktere  je  vsiljenec  proti  dosedanjim  crkvenim  običajem  v 
svojej  metropoliji  bil  vpeljal.  Besede  njegove  padejo  na  rodovitna  tla  in 
ie  leto  kesneje  (872,  po  drugih  ali  manj  veijetno  873)  je  Solnograd  kodi- 
ficiral  svoje  pravice  na  dolenjo  Pannonijo  v  posebnej  spomenici,  ktera 
z  mnogimi  zgodovinskimi  dogodki  rezko  dokazuje,  da  se  zadnjih  sedem- 
deset in  pet  let  nihče  ni  utikal  v  pannonske  crkvene  zadeve  ter  da  je 
nadškof  solnograški  s  pomočjo  in  dovoljenjem  nemških  vladarjev  imel 
sam  in  edini  te  okrajine  v  evojej  crkvenej  oblasti.  Gl.  moj  sestavek 
^Papeška  pisma  britanskega  museja  in  sv.  Methodij"  v  Kresu  I.  346, 
347.  —  Spomenica  ta  ima  naslov  De  conversione  Bagoariorum  et  Caran- 
tanornm  libellus  in  je  vsled  svojega  čisto  službenega  značaja  delo  ne- 
imenovanega pisatelja  (Anonymi  Salisburgensis).  Najtočnejše  natisnena 
in  v  odstavke  razdeljena  je  v  MG.  SS.  XI.  1 — 17,  oziroma  4—17.  Na 
čelu  jej  je  prvotni  životopis  (vita  primigenia)  sv.  Ruperta,  gorečega  ozna- 
njevalca  krščanske  vere  med  Bajuvarci  konci  sedmega  stoletja.  *  Znan 
je  bil  po  rokopisih  XI.  in  XII.  stoletja  ali  v  c.  kr.  vseuč.  knjižnici  graškej 
nahaja  se  ta  spomenik  v  rokopisu  desetega  stoletja  (cod.  membran, 
saec.  X.  foll.  238  in  4«,  nune  sign.  Nr.  790)  na  listih  110*  do  113^  z 
naslovom  .Gesta  sancti  Hrodberti  confessoris*.  Priol)čil  in  temeljito  ocenil 
ga  je  zadnjič  F.  M.  Mayer  v  zborniku  Archiv  fur  čsterreichische  Ge- 
schiehte  LXIII.  595—008  (Wien  1882)  in  se  imamo  temu  veščaku  za- 
hvaliti, da  seje  tudi  neka  točka  starejše  nase  crkvene  zgodovine  po- 
polnoma razjasnila.  Kaj  s  temi  besedami  mislim ,  bode  v  naslednjih 
vrsticah  drobnejše  razloženo. 

Solnogi*aška  spomenica  je   bila  tedaj   spisana  in  bržčas  papežu  sa- 
memu izročena  z  namenom,  da  Solnograd  z  njo  dokaže  svoje  staro  pravo 


*  Kakor  utegne  znano  biti,  natisnena  je  sponienioii  v  Kopitarjevem  (llagolita 
Cloziauus  na  str.  LXXII.  do  LXXVI;  Ginzel  Geschichte  der  Slavenapostel  Cvrill  u. 
Method,  Leitmeritz  1867,  ima  jo  na  str.  46—57  s  Kopitarjevimi  opomnjami  in  Biljbasov 
jo  je  uTTStil  v  delu  Kirill  i  Mefodij,  S.  Peterb.  1868,  I.  111  — 126  i>o  razdelitvi  Wiitten- 
baehoTej  ?  MG.  SS.  1.  cit.  V  vseh  treh  pa  življenja  sv.  Kupert«  ni,  ampak  začenjajo 
vsi  stoprani  s  tretjim  odstavkom  ali  z  besedami:  Haotenus   praenotatum   est,  qiialiter 

Bagoarii  fecti  sunt  christiani Nune  adiiciendum  est.  nadaljuje  poročilo,  qualiter 

Sclavi,  qui  dicuutur  Quarantani  et  confines  eorum,  fide  saneta  instructi  chri- 
it2a]iiqae  effecti  sunt.     Oddelek  torej,  ki  govori  o  krščanstvu  v  Bajuvarcih,  je  izpuSčen. 


66 

na  dolenjo  Pannonijo.  V  prvotnej  legendi  o  sv.  Bupertu  se  pri- 
poveduje, da  je  hajuvarski  vojvoda  Theodo  (vladal  je  okoli  680 — 722)  po- 
provsil  tega  sv.  moža,  da  ra^i  priti  oznanjevat  Bajuvarcem  krščansko  vero, 
Rupert  pošlje  poslancev  na  vojvodo  in  pride  kmalu  sam  v  Batisbono, 
kjer  je  bil  pryazno  sprejet.  On  podučuje  vojvodo  in  ga  spreobrne  i 
mnogimi  drugimi  vred  na  krščansko  vero.  Nato  mu  vojvoda  dovoli,  da 
si  sm^  s  svojimi  spremljevalci  po  lastnej  želji  izbrati  ugodni  kraj,  da 
sm^  crkve  zidati  et  cetera  ad  opus  ecdesiasticum  hal)itacula  perficere 
congruentia.  '  Vsied  tega  dovoljenja  odpelje  se  po  Donavi  in  pride  do 
dolenje  Pannouije,  seme  življenja  troseč.  Potem  se  vrne  v  kraj* 
Laureacum  (poznejši  Lorch)  po  imenu  in  ozdravi  ondi  mnogo  lK)Inik0T 
z  molitvijo.  —  Do  zdaj  veljavna  vita  primigenia  pripoveduje  poslednje 
stvari  s  t^mi-le  Ijesedami :  Tunc  supradictus  vir  Domini,  accepta  licentia, 
per  alveum  Daniibii  usque  a  d  fines  Pannoniae  inferioris  spar- 
gendo  semina  vitae.  navigando  iter  arripuit:  sicque  tandem  reverteus 
a  d  Laureacensem  pervenit  ci  vi  tate  m,  multosque  ibi  iufirmos 
variis  languoribus  oppressos  orando  per  virtutem  Domini  sanavit.  MG. 
SS.  XI.  pag.  5.  Graški  rokopis  pa  poroča  isto  tak6-le :  Tunc  supradietus 
uir  Domini,  accepta  licentia.  per  alueum  Danubii  uauigando  iter  arripuit 
sicque  t  a  n  d  e  m  p  e  r  u  e  n  i  e  n  s  a  d  L  a  u  r  i  a  c  (» n  s  e  m  c  i  u  i  t  a  t  e  m  pre- 
dicando  uerbum  doctriue  uite  multosque  infirmos  uariis  languoribus 
oppressos  orando  per  uirtutem  Domini  sanauit.  Archiv  LXin.  pag.  607. 
Poslednje  poročilo  pravi,  da  je  l>il  sv.  Kupert  slednjič  prišel  v  Laureacum 
ali  Lauriacum  t.  j.  da  je  bil  t^  kraj  najskrajnejši,  kolikor  jih  je  bU  obiskal 
na  tem  svojem  potovanji.  O  Pannoniji  tedaj  ali  cel6  o  dolenjej  Pan- 
noniji  ni  niti  sluha.  A  kterega  poročila  se  nam  je  tu  oklenoti?  Sta- 
n»jšega  in  starejše  je  ne  le  po  pisavi  ampak  tudi  po  vsebini  poročilo 
graškega  rokopisa,  kakor  je  po  mojem  mnenji  F.  M.  Majer  do  dobra 
dokazal.  Ali  kdaj  in  čemii  je  prišel  v  oni  životopis  passus  o  doleiyej 
Pannoniji y  Brezdvojno  takrat,  ko  je  bila  spisana  gori  omenjana  spo- 
menica t.  j.  1.  872.  in  je  imel  ti  čisto  samovoljni  dodatek,  ta  .frans 
pia'  nam^n,  da  solnogi*aške  oziroma  bajuvarske  pravice  na  dolenjo  Pan- 
nonijo tembolj  utrdi. 

Temu  se  bodo  samo  oni  ustavljali,  ki  imajo  pisatelja  životopisa  in 
spomenice  za  isto  osebo.  Ali  ti  nazor  je  popolnoma  kriv  ter  velj4  danes 
skoro  v  obče  mnenje,  da  je  bil  životopis  v  osmem  stoletji  napisan  in  da 
ga  je  pisatelj  spomenice  samo  v  svoj«»   poročilo   bil   uplel   in   kakor  zdaj 


*  Poslednje  po  graškoiii  i-okopisu  latinski  navodonc  besede  so  važne,  ker 
sprotujejo  nanivnoč  Se  ?e(hio  ]»recej  razširjenemu  mnenju,  da  je  bil  že  zdi^  tudi  Školči 
sedež  ustanovljen.  Celo  bistrr>umni  P.  J.  Safafik  je  bil  tii  j)nivo  pot  sgreSil.  Prim. 
Slovanske  starožitnosti  11.^  338  (v  Praze  1863). 

'^    Da  tukaj  beseda  civitas  ne  pomen ja  mesta  v  današnjem  smislu  je  mano. 


57 

Tidimo  td  in  tam  tudi  po  svojem  zasukuol.  ^  V  naglici  je  bil  pa  pri 
onem  dostavku  na  nekaj  važnega  pozabil.  Utaknol  ga  je  bil  na  krivo 
mesto  t.  j.  tja  kjer  je  o  Bajuvarcih  in  ne  kjer  je  o  Slovenih  govorica,  kakor 
bi  po  pravici  smeli  pričakovati  in  kjer  bi  bil  tudi  utis  mogočnejši.  Ta 
dostavek  nam  jasno  dokazuje .  kako  hudo  jih  je  v  Solnogradu  peklo,  da 
je  bila  Pannonija  zd-nje  mahoma  izgubljena.  Zagovarjali  so  z  vsemi 
silami  in  sredstvi  svoje  pravo  in  se  pri  tem  toliko  spozabili,  da  jim  celd 
svijača  in  skaza  zgodovinskih  činov  niste  bili  preslabi,  da  le  pridejo  do 
zaželenega  smotra.  Kljubu  temu  pa  nasledki  za-nje  niso  bili  ugodni 
in  zat6  kesneje  ono  nečloveško  ravnanje  s  sv.  Methodijem.  ktero  so  nam 
tako  jasno  ali  tudi  tako  grozno  odkrila  papeška  pisanja,  najdt^ia  in  shran- 
jena v  britanskem  museji.  Krek. 


Gašpar.  Rojko. 

iN  a  vseh  štajerskih  gjmnasijah  uči  se  zgodovina  štajerskega  voj- 
vodstva,  in  o  tej  prekrasnej  deželi  imamo  več  večjih  in  manjših  zgodo- 
vinskih knjig,  ktere  popisujejo  tudi  kulturno  in  literarno  njeno  življenje. 
Nekteri  pisatelji  niso  pozabili  najmanjšega  nemškega  moža  imenovati,  ki 
se  je  trudil  na  kulturnem  in  literarnem  polji ,  —  a  s  1  o  v  (mi  s  k  i  h  mož 
nobeden  ne  omenja,  cel6  našega  slavnega  Miklošiča  ne,  ki  vendar  zaradi 
svojih  znanstvenih  izvrstnih  spisov  po  vsej  učenej  Kvropi  slovi.  Tudi  s  1  o- 
venski  dijaki  se  učijo  te  zgodovine,  a  nobeden  učitelj  jim  ne  razlaga, 
da  so  tudi  iz  njihovega  naroda  izhajali  možje,  ki  so  bili  znanosti  in  umet- 
nosti na  diko.  Zat^  hočem  kratko  načrtati  življenje  in  delovanje  sloven- 
skega moža,  ki  je  kot  dušni  pastir,  kot  učenjak,  kot  pisatelj, 
kot  ravnatelj  izobraževalnega  zavoda,  kot  javen  učitelj  in  kot 
visok  državni  uradnik  blagotvorno  deloval.  Dvoje  dežel,  Ceska  in 
Sti^erska  ste  rekli :  on  je  ^  a  š ;  —  dasiravuo  ni  bil  Ceh,  živel  je  vendar 
tadi  ves  za  Češko. 

Gašpar  Bojko  se  je  porodil  1.  januarja  1.  1742.  v  Metavi  (v  Crnkovej 
hiži)  fare  sv.  Petra  pod  Mariborom.  Poč(»tne  šole  je  obiskaval  v  Mariboru, 


*  Tudi  ne  veljd,  kar  je  Bftdinger  (Oesterreichische  Gesehichtt*  I.  69,  op.  4.) 
proti  Rettbei^  (Kirehengeschichte  Deutschlaiids  II.  201,  557)  navel,  ki  je  kakor  zdaj 
Zfflner  (MittheUungen  d.  GeseUschaft  f.  Salzb.  Landeskunde  XVIir.  ^^)  dvojil,  da  bi 
bil  kdaj  sv.  Rapert  prijel  do  dolenje  Pannonije  in  da  torej  poročilu  ni  lahko  verjeti. 
Bftdinger  namreč  pravi  oudi^  da  Solnognid  ni  potreboval  take  sleparije  (Salzburg  be- 
dmrft«  denu*tige  Schwindeleien  nicht).  Ali  jo  je  potreboval  ali  ne,  toliko  je  gotovo, 
da  K«  je  bila  zares  zgodila  in  da  je  tedaj  Rettberg  o  tej  stvari  nekako  divinando 
^T  sodil. 


58 

pozneje  je  nadaljeval  svoje  študije  v  Gradei.  kjer  se  je  tudi  izšolal  in 
doktor  liogoslovja  postal.  Vsi  njegovi  ueitelji  so  l»ili  Jezuiti,  mzven  onih 
na  Dunaji.  kamor  se  je  1^1  po  dovršenih  filosofii^nih  študijah  podal,  da 
sluša  o  naravnem  in  erkvenem  pravu  predavanja  slavnih  professoijer: 
Martini-a  in  Rieggera.  Tam  je  tudi  poslušal  prt^davanja:  „De  gratia^  od 
imenitnega  Ijogoslovca  avguštinea  P.  (-ortiva.  V  decembri  1.  17<56.  v 
mašnika  posvei-en,  l»il  je  poslan  v  pastirovanje  duš  in  liil  sedem  let 
kaplan  v  Selniei  in  »Švici ni.  Leta  177;^  je  bil  poklican  v  Gradec  na 
učiteljsko  stolit*o.  in  izročen  mu  je  bil  uk  o  logiki,  metaphvsiki  in  ethikL 
Leta  1774.  je  učil  crkveno  zgodovino,  in  leta  1777.  so  mu  izrodili  ravna- 
teljstvo črez  ti^lanji :  ^Stndienseminar*^.  v  kterem  je  vodil  200  pitoincev 
iz  plemenitih  in  prosti  hrodbin.  ki  so  se  od  prvega  gram  mat  ikalnega  raz- 
reda začenši  v  tem  semenišči  odgojevali  in  so  skozi  ves  tečaj  svojih  ju- 
ridičnih  in  bogoslovnih  študij  v  njem  stanovali.  Ker  je  cesar  Jožef  IL 
bil  zapovedal,  da  ne  more  nobeden  duhovnik  biti  za  dušnega  pastirja  po- 
stavljen, ki  ni  bogoslovnih  študij  popolnoma  dovršil,  stanovalo  je  v 
tem  semenišči  tndi  20  duhovnikov.  "Za  tako  ravnateljstvo  je  bilo  potrel)« 
mnogo  previdnosti  in  znanosti,  a  naš  Kojko  je  to  težko  služlio  izvrstno 
opravljal. 

Li»ta  17H2.  ga  je  cesar  Jožef  poslal  na  praško  vseučilišče  za  pro- 
fessorja  crkvene  zgodovine.  Iz  vseh  stanov  so  ga  hodili  poslušat.  Tam  je 
spisal  svojo:  Sviiujisis  historiac  religionis  et  ecclesiae  christianae  1785. 
Tčil  je  tn<li  nekaj  časa  i»aslirno,  leta  \1W.  ga  je  vseučilišče  imenovalo 
svojim  dekanom,  in  vlada  leta  171M.  repraesentantom  in  prisednikom  „stu- 
jliiMii-onsessa"  :  cesar  Leopold  II.  ga  je  imenoval  cesarskim  svetovalcem  itt 
referentom,  in  leta  11\K\.  cesar  Franc  pravim  gubernijalnim  svetovalcem. 
Tukaj  je  Hojko  pokazal  svoj  administrativni  talent.  V  registraturi  pra- 
škega gubernija  kažejo  se  štirjt*  debeli  folianti.  vse  kancelijsko  delo  bistro- 
umnega in  izurjenega  državnega  uradnika  Kojka.  Leta  1798.  ga  je  slavna 
('arolo- Ferdinandea  izvolila  svojim  rektorjem.  l*n  svojem  nastopu  je  go- 
voril tako  izvrstno  v  latinskem  jeziku,  da  ga  je  višji  vojvoda  KaroL  te- 
danji gouverneur  in  generalni  kapitan  Ijoliemskega  kraljestva,  očitno  po- 
hvalil. 

Leta  1807.  je  bil  Kojko  imenovan  kanonikom  višjehradskega  ka- 
pitola.  cesarskim  kommissarjem  pri  visokej  praškej  šoli,  in  leta  1811.  in-  j 
fuliranim  proštom  kollegijalne  crkve  vseh  svetnikov  v  Pragi.  Delal  je  ne- 
umorno do  leta  1817.  Sedemdeset  let  star  je  prosil  za  pokoj,  in  cesar 
Franc  je  v  prošnjo  dovolil  s  častnim  odpisom,  da  je  pravično:  ^einem 
so  ruhmvoll  ergrauten  Staatsdiener,  der  durch  einen  langen  Zeitrauin  der 
Kirche  und  dem  Staate  die  nutzlichsten  Dienste  geleistet.  bei  jeder  Ge- 
legenheit  seine  (lelehrsamkeit,  seiiu^n  Eifer  und  seine  Treue  bewfihrt,  und 
stets  nicht  bloss  seine  Pflichten  crfullt.  sondern  sich  vieltach  ausgezeichnet 


59 

hat,  den  Rest  seines  thatigen  Lebens  in  sorgoiitVeier  Kuhe  geiiiessiMi  zu 
lasden"^.  —  Tako  se  glasijo  besede  cesarskega  dekreta.  Živel  se  je  potem 
fitiri  leta,  umrl  je  20.  aprila  ol>  enej  uri  po  polnoei  v  visokej  starosti. 
Sa  našega  Bojka  se  pač  smejo  obriioti  pesnikove  besede: 

Quid  iiumeras  annos,  vixi  iiiaturior  airnis: 
Acta  seneni  faciuat,  haeo  numerandn  tihi. 

Obširno  biografijo  Rojkovo  je  spisal  Ignatz  Richanl  Wi]fliug,  njegov 
ačeDec.  ko  še  je  Rojko  živel  v  „5sterr.  Annalen  der  Literatur  n.  Kunst, 
Oktober  in  November  Heft.  str.  171—181  in  215—230^  (ako  sem  si 
prav  notiral).  Tam  se  tudi  imenujejo  vsi  Rojkovi  ueeui  spisi  in  tudi  ino- 
stranski  časopisi,  ki  so  pohvalno  omeTijali  njegovih  knjig. 

Davorin  Trstenjak. 


Drobnosti. 

Aritmetika  za  nižje  gimnazije.  >>pisal  dr.  Fr.  vitez  MoOuik.  Po  šostin- 
d?ajseteui  imtis)(u  poslovenil  J.  Celestina.  Prvi  dol.  V  Ljubljani.  Tiskala  in  založila 
I^.  T.  Kleinmajr  k  F(»d.  Bamberg  1882.  (.'ena  110  gld.  —  Znano  je,  <la  je  vis.  na- 
učDo  uiinist^rstvo  zaiikazalo,  da  se  ima  na  nižjih  fcyninasijah  v  Kranji  in  v  Hudolfoveni, 
IndEor  tudi  na  slovenskih  oddelkih  ljubljanske  gvnmasije,  od  letošnjega  šolskega  leta 
zafenii.  t  prvem  nizrodu  med  drugimi  jiredmeti  tudi  mathcmatika  v  slovenskem  kot 
|iodu^nem  jeziku  razlagati.  V  to  svrho  je  učiteljiščni  professur  g(»spod  Celestina 
poslor<;nil  zuano  dobro  Močuikovo  arithnietiko  za  prva  dva  razreda  po  niijnovrjšeni  od 
vis.  naii('n.  minist.  potrjenem  natisku.  Ker  veljajo  Mornikove  učne  knjige  sploh  za 
uietbodično  urejene  m  najpripravnejse,  treba  nam  je  le  nekoliko  o  prestavi  omeniti. 

Vsak  kdor  knjigo  le  nekoliko  prebinv,  bode  se  prepričal,  da  je  prestava  v  oboe 
tako  dobra,  da  s!  ni  treba  boljše  želeti,  in  kdor  originala  ne  pozna,  še  slutil  ne  bi 
luenda.  da  je  to  le  prestava,  ako  ne  naleti  ravno  na  nektere  okornosti,  ki  nas  tu  in 
tam  spominjajo  nemškega  originala.  Tehnični  izrazi  so  jiiko  ugodni  in  p]*avilni,  včasih 
8e  nibi  za  isti  iK>jem  več  izrazov,  kar  nam  seveda  kaže  spretnost  izniževanja  v  našem 
jeziku,  a  tega  ni  ravno  potreba,  kajti  tehničin*  iznizi  se  naj  enostavno  določijo.  Stavki 
»o  precisoi,  roarsikteri  celo  bolj  in  Se  kračji  kakor  v  originalu.  Jako  dobro  zadel  pa  je 
prelagatelj,  da  je  vsakemu  slovenskemu  tehničnemu  izrazu  nemškega  ali  on4*ga  pridejal, 
ki  Ke  sploh  v  nemških  ali  dnigih  knjigah  v  obče  rabijo,  in  da  mu  služijo  večinoma 
tudi  v  tekstu  večjidel  občno  znani  izrazi,  kakor  na  pr.  „sumand,  diferenca,  faktor, 
kvocijent**  itd.  Tako  se  učenci  navsulijo  teh  občno  znanih  izrazov,  in  v  višjih  razredih, 
v  kterih  Se  ni  zdaj  pričakovati  slovenskega  podučnega  jezika,  jim  vsaj  terminologija 
ne  bode  tuja.  To  in  natančna  prestava  nemških  od  vis.  minist.  že  potrjenih  šolskih 
knjig  kakor  je  ta  »aritmetika",  bode  nam  gotovo  za  zdaj  več  hasnilo,  kakor  ])a  da 
bi  sami  sestavljali  in  se  hoteli  s  kako  problematično  samostojno  sestavo  učnih  knjig 
ponašati.  Za  Šole  je  najprej  treba,  da  se  knjige  uvedejo,  in  kedar  bomo  tej  jiotrebi 
zadostili,  potem  pridimo  s  samotvori  na  dan!  Dobrej  prestavi  dobn;  podučne  knjige 
uf  bode  se  nikdar  oviralo,  nova  knjiga  si  pa  mora  sedaj  le  še  pnboriti  stalno  mesto 
T  ftobtkej  literaturi.  Zato  je  menda  gosp.  prelagatelj  ^aritmetike"  ne  le  v  tekstu  nego 
tndi  naloge  vse  na  tanko  prelagal.  Naj  bo  pa  dovoljeno  tukaj  o))a/iti,  da  hi  se  pri 
drugem  uatisku  nektere  naloge  le  izpremenile,  bodi  si,  da  se  nektere  izjuistijo  ali  na- 


60 

mestu  teh  dni^e  Trinfjo,  uli  pa  »c  naj  tam  pa  tam  tako  pretvorijo,  da  bi  bil«  za  mii 
okoli^^ine  bolj  pripnivne.  skratka  ozirajo  se  naj  na  našo  domovino.  V  oalog«  sedi 
marsikaj  spraviti,  kar  jt*  za  na^e  iležolf.  na>^o  domovino  naj  si  ie  bodi  na  historidno^ 
^eografskiiii,  .stati:jti<^n(.'m  uli  ktorem  koli  polji  važno:  tudi  iz  nalog  su  učenci  mam- 
kterih  dat  zapuniiiijo  ali  jih  vsaj  ponavljajo.  —  Zvunarga  oblika  knjigi  je  celo  pihl 
pravna,  kakor  ucufj  knjigi  ])ristoja.  Tisk  je  jako  cist,  skoro  vseskozi  pravilen  iu  tafi 
v  tem  ozini  ori^nnalu  enak.  VažnejM  stavki,  izreki,  pravila  itd.  so  z  razprtimi,  muf 
va/.ne  ret-i.  o])omh(>  itil.  z  majhnimi  rrkanii  tiskane.  Pomot  je  jako  malo^  le  nekten 
so  o.^tale.  nahajajo  sv  pa  tak<;  tudi  š(*  v  originalu,  ktere  je  pa  g.  pisatelj  popravil, 
kakor  na  pr.  na  strani  1&2.  v  1.  vrsti  1  G-^^v.  =  lOOl^nKiu.  (»e  pa  =»  lOOOKm.). 
Na  str.  2.  naj  s»'  bor«'  >}.  i),  namesto  §.  1.:  na  str.  30.  v  ^.  vrsti  od  »{»odaj:  „za  pn- 
vilno  množitvv"  namesto:  o  pravosti  množitve  (enako  na  str.  49.):  na  str.  35.  r  Itt 
vrsti  od  spodaj  mora  stati  :^17  namesto  1:27  (kakor  tudi  v  originalu):  ua  str.  46.  r 
IS.  vrsti  od  s]»odaj  namesto  ..pi't»dukte"  naj  se  bere  ..kvorijente".  Na  str.  143.  v  1& 
vrsti  od  spodaj:  50  namest<»  «<».  Str.  17S.  v  10.  vrsti  nipd  „na"  in  ..podlogo*'  naj  M 
'io  postavilo  ..horizontalno".  Na  str.  187.  v  7.  vrsti  od  s)»odaj:  24  namesto  2(X  Ni 
str.  Wl  v  S.  vrsti  od  spndaj:  2  niimesto  8  jjiirnecev  (original  ima  9  garnecev).  Do- 
polnilo hi  se  lahko  ])ri  ruskih  merah  in  ut<*žih:  1  sod  ali  bo^ka,  a  kniSka  =  10  čark, 
10  pnd  =  1  hrkovec  itd.,  kakor  tudi  da  imajo  i  na  Kuskeni  zlati  denar:  imperijal  ^ 
8-25  gold.  in  rublje  iz  jilatine  a  4"8<>  gobi.  avstr.  velj.  v  srebru.  —  Ta  knjiga  se  ie 
rabi  v  šolah.*  Tverjeni  pa  smo.  da  bodeta  tudi  drugi  kakor  prvi  del  aritbuietike  in 
isto  tako  geometrija  za  nižje  gvninasijc.  ktere  pni  del  kmalu  izide,  uaSim  učnim 
potrebam  (bibro  služila!  V.  BvrUner. 

Jezičnik.  „Xorire**  jhi  dr.  Jamz  Bteiircis.  Spisal  J.  Mam.  XX.  LeI«. 
V  Ljubljani.  Natisnil  in  ziiložil  I^ulolf  Milie.  1882.  Str.  74  v  vel.  8«,  s  sUko  Blei- 
\veist»vo.  —  V  ti'j  knjigi  nam  U(;«?ni  gosp.  prof.  J.  ^larn  temeljito  opisuje  delovaige 
dr.  IUeiwei.sa.  odkar  je  ustanovil  »Kmetijske  in  rokodelske  Novice**  leta  184iL 
(t.  pisatelj  nam  navaja  iz  vsakega  letnika  Novieinega  glavne  odstavke,  ktere  je  pinl 
dr.  Hlei\veis  sam.  in  nam  podaje  veekntt  (b»slovuo  besede,  kako  je  rajnki  navduSevil 
svoje  rojak«.*  ter  širil  narodno  zavest  med  prostim  ljudstvom.  Kdor  hoče  vedeti,  koliko 
je  storil  umrli  naš  IU<M'weis.  naj  bvre  to  knjigo  in  eudil  se  bo<le,  kako  je  neumorno  in 
neustrašljivo  delal  vsestranski  za  ]»rosveto  naroda.  Ni  ga  letnika,  da  rekel  bi,  ni  je 
številke  .,Novii'*  od  za<*etka  do  njegove  smrti.  <la  bi  ne  bil  dr.  Bleiweis  pisal  v  nje.  A 
pod  ninogovi*stne  svoje  članke  ni  zapisaval  imena.  O  tem  piAe  v  Novicah  1855,  str.  416 
sledeče:  „Kar  se  tire  tirga  vpra.šanja  (c  ega  v  i  so  brezimenini  spisi  v  Novicah),  je  večidel 
vse  to,  kar  nima  nobenega  pod]»isa  ali  sicer  kakega  zaznamka,  moje  delo.  Ker  pa 
se  vseh  Vi  let  nisem  hotel  s  tem  ponašati,  da  kot  vrednik  Novic  sem  tudi  njih  n^ 
pridnisi  pisatelj,  že  veliko  let  ne  jiodpisujein  svojega  imena  nikjer.**  Zatorej  smo 
g.  pi.satelju  jako  hvaležni,  da  nam  je  glavne  njegove  članke  po  naslovih  nainaniL 
Zraven  XXXJX  letnikov  Novi«-  nam  je  j»a  dr.  l{leiweis  še  jvodal  Štiriindvajset 
drugih  večjih  ali  manjših  slov.  knjig,  ktere  se  vse  po  vrsti ,  kakor  so  izSle,  tukaj  na- 
vajajo. Jz  knjižiec  se  dobro  nizvidi.  kako  je  IUeiweis  le  \h)  svojej  neumornej  delav- 
n«»sti,  železnej  vztrajnosti  in  neomahljivcj  značaju  osti  postal  oce  in  vodja  slo- 
venskemu narodu,  a  iz  nje  se  pa  tudi  učimo,  da  si  moremo  le  z  lastnostmi,  ki  so  dičile 
l{leiweisa,  ])riboriti  boljšo  bodočnost.  Knjigo  samo  pa  }»osvečuje  g.  pisatelj  najvred- 
nej.^emu  izmed  nas.  g.  pn»t*.  Kranju  vitezu  Miklo:«iču  k  njegovej  prihodi^ej  sedem- 
desetletnici. S, 

*     Vpeljava  te  knjige  se  je  z  vis.  minist.  ukazom  dne  17.  nov.  1882.  it.  1901S 
za  šole  s  slov.  učn.  jezikom  dovolila.  l/red. 


61 

ArehlT  fttr  HelmatkiiBde,  tod  Franz  Schumi.  Minolo  je  že  leto  dnij,  kar  je 
ranee  Schumi  bil  naznanil  učenemu  svetu,  da  hoče  izdajati  zbornik  za  domovino- 
istvo,  Y  kterem  se  bodo  objavljale  listine  tikajoče  se  zgodovine  dežel,  v  kterih  pre- 
jo Slorenci.  Učeni  svet  je  s  prva  imel  malo  upanja  na  to  podjetje,  in  oni  ki 
idftTatelja  osebno  poznajo,  niso  stavljiili  dosti  vere  v  njegovo  zmožnost,  kajti  g. 
imi  nima  akademičnih  Atudij,  nego  vse  svoje  starozgodovinske  znanosti  si  je  nabral 
nim  pridom  in  lastnim  ukom.  Vendar  mora  vsak.  ki  je  le  količkaj  izurjen  v  tej 
ki  zgodovinske  znanosti,  odkritosrčno  reči:  G.  izdavatelj  zadostuje  z  dosedanjim 
Itnranjem  svojega  litenvmega  posla  že  ostrim  zahtevam,  in  zaslužuj<s  da  se  njegovo 
jetje  vsestranski  podpii*a. 

Ako  bi  imel  kranjski  deželni  zbor  v  svojej  sredini  moževe  resne  znanosti,  privolil 
Ea  izdavanje  Sohumijevega  arhiva  več  nego  bornih  2(K)  gold.  Kazvpila  se  je  g. 
litza  ^Gesohichte  Krains**,  a  kako  je  medla  in  slabo  nadeta,  ako  vse  te  listuie  pre- 
mo, v  kterih  je  nakupičeno  toliko  zgodovinskega  gradiva,  (i.  izdajatelja,  kteri  si 
tega  mora  vsakdanji  knih  svojim  poAtenim  obi-tnijskim  poslom  zasluževati,  stane 
ielo  neizmerno  dosti  tnida  in  denarjev.  On  je  moral  v  zvezo  stopiti  z  mnogimi 
varji  in  preiskovalci  starin,  prebiniti  mora  mnogo  zgodovinskih  knjig,  primerjati 
te  listin  stai-ejSe  in  novejAe  iz<laje,  vrh  tega  sam  presojevati,  so  li  dosedanje  razlage 
D  temelite  in  resničn<%  —  za  zmagovanje  takega  dela  bi  bilo  treba  archaiologiAkega 
ttva,  —  a  na.s  vrh  rodoljub  stvarja  kakor  pridna  bučeliiui,  —  in  izobraženo  slo- 
(ko  občinstvo?  —  čujemo,  da  ga  kruto  slabo  podpira. 

Xe  dajmo,  da  bi  g.  izdajatelj  bil  primoran  s  svojim  srečno  početim  podjetjem 
iti.  Naj  naši  svetli  škofje  po  posebnej  okrožnici  naložijo  erkveniin  predstojnikom, 
le  iz  crkvene  blagajniee  sme  naročevati  na  Schumijev  arhiv. 

Vsaj  se  terja  od  g.  župnikov,  da  sestavljajo  ki*onike  svojih  župnij  —  evo!  v  tem 
vu  bodo  našli  veliko  virov,  v  tem  arhivu  lahko  objavljajo  znamenitosti  svojih  orkev. 
ajstvo  in  načujenstvo  za  znanstveno  slovensko  literaturo  ste  zakrivili,  da  je  g.  iz- 
telj  moral  začenjati  svoje  lucubracije  izdajati  v  nemškem  jeziku,  rečem  lucu- 
oije,  ker  res  dela  pri  sveči,  pred  dnevom,  ziikaj  pri  belem  dnevu  ga  najdete  pri 
?m  poštenem  krušnem  poslu.  Vrlemu  rodoljubu  in  vnetemu  prijatelju  zgodovine 
rličemo:    Pogumno  naprej! 

S  Štajei-skega.  Prijatelj  zgodovine. 

Hsndbneh  filr  (Jsterrelchlsclie  UniTersitUts-  and  Studlen-Bibllotheken 

;e  fiir  Volks-,  Mittelschul-  und  Bezirks-Lehrerbibliotheken.  Mit  einer  Sammlung 
Gesetzen,  a.  h.  Entschliessungen,  Veroi-dnungen,  FJrlassen,  Acten  und  Actenausziigen. 
Dr.  Ferd.  Grassauer,  Custos  an  der  k.  k.  Universitats - Bibliothek  in  Wien. 
D.  C.  Graeser  1883.  8^  Str  VI  +  814.  Cena  2  gld.  20  n.  —  O  bibliothekarstvu 
yče  se  je  že  mnogo  pisalo,  ali  v  našem  Avstrijskem  ni  bilo  dozdaj  priročne  knjige, 
)i  točno  kazala  stanje  in  porabljivost  naših  javnih  knjižnic.  Pisatelj  te  knjige  je 
)  zbral  po  registraturah  teh  zavodov,  v  ministerskem  arhivu  in  po  zakonskih  zbirkah 
ta  določila  glede  naših  vseučiliščnih  in  studijskih  knjižnic,  ki  so  ob  enem  javne 
'l»ke  onih  kronovin,  kjer  se  nahajajo.  V  več  kot  stoletnej  dobi  od  njih  ustanov- 
iš nabralo  se  je  obih)  zakonskih  določeb,  ktere  nahajamo  tu  oziroma  njih  važnosti 
>lnoma  ali  v  izpisih  v  kronologičnem  redu  na  141.  straneh  ponatisnene,  ter  po  njih 
Irugih  virih  začetek,  razvoj  in  stanje  7  vseučiliščnih  in  6  studijskih  knjižnic  — 
:o  jih  namreč  broji  naša  državna  polovica!  —  kratko  in  točno  opisanih;  dalje  sta- 
čne  podatke  glede  obilosti  zbirk  in  njih  porabe,  kakor  tudi  razne  sjsteme,  po 
ih  so  urejene.  Bodočim  knjižničarjem  naznanja  najpotrebnejše  pomožne  knjige 
bibliografije,  biografije  in  literanie  zgodovine,  in  sicer  I.  občne,  II.  razdeljene  po 
•dnostih   (ima  tudi  slovanske!)   in   III.  po  učenostih:   le   pri  literai*nih  zgodovinah 


62 

ir.  oddelok  noRidi  pogrp^aino!  Knjiga  nima  le  uplcfpnega  popolnega  navoda  za  biblio* 
fheknrsko  dolo  z  zgledi  ali  fornnilari.  ani|mk  podaje  po  hvalevrednej  navadi  pomoiM 
litentturo  na  čelu  in  ])nli<^no  v  opazkah.  Vsega  avstrijskega  bibliothekarstra  pa  mm 
fudi  ta  knjiga  ne*  podaje,  ker  le  iia*o  državno  ])olovico  opiHuje  in  v  njej  samo  f.  L 
vseuriliAcne  in  studijske  knjižnice,  ne  ozirajoč  se  na  dvorsko,  politehnične,  deiebske  ii 
druge,  kojih  nektere  isto  tako  javnosti  služijo,  kakor  prve:  vendar  se  mora  pisate^i 
prav  dati.  da  je  svoje  delo  ograni(Ml  na  omenjene,  ki  so  in  ostanejo  glavni  zavodi  po- 
sameznim kronovinam  in  ugled  vsemu  nagemu  knjižničarstvu,  ker  tudi  zakonska  dolo^ih 
običajno  le  te  zavode  obsegajo.  Pridobila  bi  knjiga  gotovo,  da  bi  pisatelj  se  neke  dmgv 
na  pr.  polvtehiiične  knjižnice  prihvatil,  vendar  ravno  te  niso  upravo  javne,  druge  pi 
so  se  i)r(>sam(>stalno  in  različno  razvijale,  da  ne  bi  njihovo  opisovanje,  premda  marsi- 
komu dobro  došlo.  knjig4>  črez  mero  povečalo  in  podražilo.  Potrebna  so  tudi  navodih 
/a  šolske  in  učiteljske  knjižni<*e,  ktere  v  naSih  časih  povsod  ustanavljajo.  Narodiri 
učitelj  kak(M-  protessor  nahajata  tu  za  vsakojake  knjižniee  veljavne  zakone  in  vodila  tt 
njihovo  uredovauje.  učenjak  pa  določila,  kako  in  s  kakimi  pogoji  mu  je  iz  c.  k.  javnih 
knjižnic  dobivati  zaželenih  ])ripomočkov.  Zato  mislim,  da  sieer  nemški  pisana  knjigt 
marsikomu  dobro  dojde  in  da  je  umestno,  da  jo  slovenski  list  nem^ine  veS^im  čita- 
teljem  priporoča.  Dr.  F,  Simonič. 

Paul  Wlencr  MItrcformtitor  in  Kraln,  Ciebundener  des  Kvangelinms  in  Wieii, 
erster  evauijelischer  Hisehof  in  Siebenbrtrgen.  Von  Theodor  Elze.  D.  Ph.  H.  C.  evitt- 
gelisehem  Pfaner  in  Venedig.  Wien  k  Leipzig,  Jul.  Klinkhardt  1882.  8".  52  stranq. 
(Pouatis  iz  Jahrbu<h  der  (Jes<*Usehaft  fHr  Oeschiehte  des  Protestantismus  in  Gester- 
reiih  1882).     Zoi)et  donesek  za  boljše  poznavanje  naše  protestantovske  dobe! 

Auguria  et  revereutlaenniorl8qae  testfmoufa  quaedam  illustrissinio  ao  reverea- 
dissimo  domino  Joauni  Ne  p.  (tla  vi  na  nuper  episeopo  Parentino-Polensi  nune  epii- 
eoj>o  1V'rgi'stino-Iustinop<ditau(»  exhibita  die  VI.  augusti  M1)CCCLXXXII  quo  cathednui 
episropalem  TiTgesti  adseendit.  Trieste,  tip.  Pisani  (1882).  4**.  (20)  str.  Izdatelj  je 
A.  L.  Temposta,  podalo  pa  je  to  častitko  tržaško  duhovuištvo  svojemu  novemu  kneio- 
škofu,  kterega  na  teh  listih  v  latinskem,  nemškem,  italijanskem,  slovenskem  (z  dvema 
pesmirama  in  dvema  sonetoma!),  hrvatskem,  grškem  iu   hebrejskem  jeziku  pozdravlja. 

Denksehrirt  aus  AnIasN  der  £nthUIIung  des  (Ji^ab-Monumentes  ftir  weil. 
Prot*.  Dr.  Anton  Fiister  gew.  Feldoaplan  der  academisehen  Logion  im  Jabre  1848  iin 
Auftnige  des  Denkmal  -  (-omite  herausgegeben  von  Eduard  Lcisching.  Wien.  Tjp. 
Waldheim  (1882).  8**.  str.  <]8  (s  podobo  grobneg;v  spominka,  F.  starca  in  na  priinia 
I.  1848).  Zanimivo  je  citati,  kako  njegovi  častilci  sami  sebe  slepijo  s  tem,  da  se  je 
pred  letom  1818.  na  Kranjskem  povsod  tudi  v  dnižinskem  življenji  le  nemičina  gth 
vorila  ter  da  se  jo  bistir  možak  v  poznejših  časih  s  hvaležnim  si-cem  svoje  nemte 
odgoje  spominjal  (str.  7.:  »Die  deutsehe  Spniche  wurde  damals  fF.  je  rojen  1808.  i] 
in  Ki*ain  allerorteu  gcpflegt,  in  Schule  und  Haus.  und  Fiister  gedenkt  spat-er  mit 
frrudiger  Dankbarkeit  der  genossem-n  gut  deutsch<»n  Erziehung**).  Da  spominjal  se  je> 
kakor  vidimo  iz  spisa  samega,  svoje  odgoje  iu  materinega  zaničevanega  jezika,  tam  v 
daln«*j  Ameriki,  ko  je  le  s  pomočjo  slovj-nščine  mogel  učiti  Poyake  in  Ruse  aft- 
gleščine.  ki  niso  ne  besedice  nemški  razumeli.  Tudi  Francoze  in  Italijane  je  udil  tam 
v  Novem  .Torku  angleščine  ter  si  le  s  tem  jezikovim  znanjem  kruh  služil.  Lahko  se 
je  kdaj  hvaležnim  sret-m  spominjal  slovenskega  govom  svoje  matere,  ki  mu  je  z  igim 
tako  rekoč  prirojeni  dar  jezikoznanstva  podala,  (str.  28. :  „Ja  selbst  Fnvnzosen.  ItalioneTi 
Polen,  liussen.  welehe  kein  Wort  deutsch  sprachen.  kamen  in  diese  Abendsohnleu  [la 
učenje  angleščine  v  Novem  Jorku  v  Ameriki]  und  Fiister  konnto  hiebei  seine  viel- 
seitigen  v^praehkenntnisse  bpst«'ns  verwei-then").  Tu  zvemo,  da  je  F.  zapUKtii  svoj 
životopis  v  rokoj»isu.  kojega  je  ž«'  1.   ISi**.  s  Kvojimi  crkveuimi  govori  vred  (tudi  v  ro- 


63 

i»u)  L.  A.  Frakl-u  podani:  k  temu  je  5«  ostavil  rokopis  z  naslovom:  ^Memoireu. 
fahre  in  der  Verbanming.  Lehr-  und  Wanderjahre  von  Dr.  Anton  Fiister,  gew.  Pro- 
or  ete.**     F.,  ki  je  v  dijaAkej  dobi  najmjsi  prepeval  (kakor  pričajo  Noviee  i.  1848. 

198.): 

„Holder  Mond,  du  gehst  so  stille 

In  den  Abendwolken  hin; 
Du  bist  ruhigf,  und  icb  fiihle, 
Dass  ich  oh  ne  Ruhe  bin 
s  prestavo: 

Mila  luna  greš  tihotno 
V  vecVi-a  oblakih  tje; 
Si  pokojna,  jez  samotno 
(^utim  brez  pokoja  se," 

id  je  mir  na  dunajskem  centralnem  pokopališči.  Grobni  spominek,  ki  kaže  F.  pri- 
igo^ga,  postavili  so  Slovenci  —  protivniki  slovjpustva,  častilci  pokojnikovi,  meseca 
Jja  t.  1.  ter  ga  dunajskemu  mestu  v  varstvo  izročili.  JJr.  F.  tSimoiiid. 

Gasparottl  iu  RogerlJ.  Hilarij  (jJasparotti,  hi-vatsko-slovenski  pisatelj  *  je  izdal 
ri  knjigo  propovedij  z  naslovom:  CZVET  SZVETEH,  ALJ  SJVLENJE  Y  CHINI 
VETCZEV,  koteri  Vu  narsem  Horvatrzkem.  iliti  Szlovenfzkem  Orfzagu  z  vekfsum 
MHtnofztjum,  y  z-  prodeftvom  poftujnfze.  1.  Del  natisnen  je  „vu  Gnulezu  pri  odvetku 
dmanftadianfzkomu  vu  lettu  Gofzponovom  1752.  2.  Del  natnisnen  je  ravno  tam  1.  175t). 
g.  923.  Na  zadnjej  strani  te  knjige  čila  se  beležka:  „0v  Mefzecz  Ivanschak  (»junij) 
impan  je  Vu  Be<hu  pri  Ivanu  Tomafsu  Trattneru  z  dopuKchenjem  Golzpodina  (iroffa 
h  IfvifHenofzti  Ferencza  od  Schrattenbach.**  3.  Del  natisnen  je  „vu  Bechu  pri 
lefn  Kurtzboku,  leto  176().  Pag.  987.  4.  Del  „vu  Bechu  pri  Leopoldu  Kalivoda, 
1761.  Pag.  977.  —  Šafafik  (Gesch.  der  slidsl.  Lit.  II.  367)  poroča  o  tem  delu  čisto 
TO.  Na  naslovnem  listu  pravi  (tasparotti  sam ,  da  je  svoje  propovedi  posnel  po 
igih  pisateljih.  Eno  propoved  „8zvetek  izvissavanya  sz.  Kri.sa"  (III.  784)  posnel  je 
Blovenščine  in  sicer  iz  Rogerijevega  ^Pabnar^a"  II.  p.  VA)ii.  (tiskanega  1.  1743.), 
r  se  nahiga  pi*opoved  za  ^Na  dan  Szvetega  Krifha  Povihihajnja**.  Gasparotti  je  se- 
vfl  i^Tojo  propoved  čisto  po  Rogeriji  ter  sprejel  celo  nekoliko  hrvatskej  slovenščini 
inanih  bc^ed.    Evo  dokaz  zato: 

Rog.  II.  310.  Gasp.  III.  7%. 

...  Ah  fmili  se  G.  Bogu!   li  pored-  Ah   da  fze  Bogu  fzmiluj?   vne- 

i:  kir  is  kri rham  sheutdjete,  is  kri fham  dofztojni,   ar  z-   Krifem   shentujete,  z- 

ntajete,  in  krifliam  kolnete,  is  krifham  krifem   plentujete.    z-  krifem  kunete,  z- 

ffa&jetp,  18  krilham  hudu  voshite,  inu  krifem  trefkate,   z-  krifem  zlo  viifc^hite; 

Ji  tekika  h*  rhi)otu  S.  Krisha  govorite  y   vech  takvoga  na  fpot  fzvetoga  krifa 

1  delate.  govorite,  y  delate. 

Be8<^de,   kakor  ^shentujete" ,    ,.])lent ujete"    so   inače  hrvatskej   slovenščini   čisto 

tiuuie  besede.    —   Da  11  je  Gas])arotti  Se  kt«'ro  drugo  ])ropoved  iz  slovent^čint^   vz(»l, 

i>  mi  ni  dozdaj  moči  zasletliti.  —  M.  Malovrh. 

Vkemm  porodil«  tvjih  strokoTnJaAkih  listov  o  SIoTeiieih  hi  sloveiiskej  do- 

^■1«     Mittheilungen   des  osterreichisrhen   Alpen- Verni  n  e  s   re(l.  v. 


*  &fafik  (Gesch.  der  stidsl.  Lit.  II.  284)  pi-avi,  da  s«'  j(»  Gasparotti  rodil  1.  1712. 
četrtej  knjigi  preloženej  1.  17G0.,  a  izdanej  1.  1761.  pa  ]»ravi  (iasparotti  „vu  Le])iglavi 
rosti  moje  46  od  poroda  divojačkoga".     Torej  se  je  rodil  1.  1714.  — 


64 

Edra.  v.  Mojsisovics  &  P.  Grohmann.  Wien  1863—64,  8»,  2  knjigi  (n.  ♦). 
<S  i)0(lobami.)  —  Knjiga  L:  M.  V.  Lipold:  Die  Sulzbacher  u.  Steiner  Alpen  aa 
d«r  (ii-aiizp  SteiiTinarks,  Krains  und  Karnteiis,  8.  25/41.  (z  razgledom  teh  gor  z  Bo- 
kitovca!)  —  ('.  Hol8iiiay:  Eine  BeKteiguiig  des  Triglav  (leta  1861).  8.  43/70.- 
K.  F.  P<^tor.s:  Kiii  Blk-k  »iif  die  Karavanken  und  die  Uauptkette  der  Julischen  Alpen. 
s.  22:|<>r).  (S  podobo  Stol-ovegii  goivvja).  —  Knjiga  II.:  J.  Prettner:  Die  Villaclier 
Alpe  (Dobi-ai^)  in  Karnthen.  s.  245/f)2  (z  bakrorezno  podobo  Dobrava  iz  Pliberga).  -— 
(i.  Sommaruga:  Von  Sulzbarh  in  don  Sannthalor  Alpen  nach  Vellaeh  a.  416/18.  — 
(i.  S  o  m  m  aru  ga:  Aus  dc*n  Karavanken:  L  Von  Windis<!h-Feistritz  nach  Jaiierbuiig 
in  Krain.  II.  Von  Kisenkappel  nacb  Waidiseh.  s.  418,24.  —  A.  Egger:  Marku 
IVrnhar/  (drugaiV':  P<'rnhar(?/),  der  Alpennialer.  s.  424/29.  (podaje  le  nekoliko  črtico 
tiMU  imenitnem  koroškem  slikarji,  ki  je  množino  najvii^jih  planinskih  vrhov  po  Slo- 
venskem izreono  Koroškem  in  (iorenje-Kranjskem  vemo  naslikal;  zato  bi  zaftluiiL  da 
najde  ta  slikar  po  rodu  Slovenecr  med  nami  svojega  životopisim,  ker  ga  do  zdaj  uiti  v 
Nemeib  nima.  Snovi  za-nj  ])odaje  VVurzbaeh  (Biograph.  Leiikon),  za  njegova  slednji 
leta  pa  bi  trebalo  ])o  časnikih  in  ]»o  Olovri  ])ozvediti !).  Dr,  F.  Simonič, 

Toviilrstvo  poinocy  za  stadowaeyaeh  Serbov.  Namen  tega  druStva  je,  ne 
glede  na  vt»n>,  podpirati  mbule  lužičke  Srbe,  kteri  se  izobražujejo  za  učiteljstvo,  sve- 
i-fn.stvo.  advokaturo  in  za  medicino.  Redni  udje  mogo  postati  samo  lužički  Srbi,  ii- 
vanredni  udj«*  ]ja  Slovani  s])loh.  Kedni  udje  plačujejo  na  leto  po  eno  marko  (60  nov.) 
ali  pa  enkrat  /a  vselej  1(K)  mark.  Slavni  }M>ljski  literat  Kraszevski  daroval  je  lani 
v  ta  blagi  namen  dve  tisoč  mark,  Poljaki  pa  so  v  teku  pretečenega  leta  nabrali  v  U 
namen  več  tisoč  mark.  Kedar  je  kaka  lara  ali  učiteljska  služba  izpraznjena,  tedig  J0 
}K>delijo  Nemcu,  ako  se  ne  oglasi  sposoben  Lužičan.  Na  ta  način  pa  se  med  luiičkimi 
Srbi  zmirom  bolj  nizSirjuje  ponemčevanje ;  sedaj  so  že  ponemčeni  celi  okraji.  —  Sedei 
temu  društvu  je  v  Bautzen-u.  —  Naj  bode  to  društvo  imovitim  Slovencem  ntgtoplejle 
prij)oročeno  v  zgled  in  ]>odporo.  AL  H,    • 

Narodno  Izšteviljenje.  Za  narodne  igre,  kterih  se  je  v  Slovencih  Se  precej 
obranilo,  /menil  se  v  nas  še  nihče  ni,  akopn^m  niso  brez  vi^dnosti.  Pri  nekterih  igrali 
je  trc})a.  da  se  igralci  drug  za  drugim  vrsto  in  zategadel  srečkajo  igralci  ali  se  pa 
izštevilijo.  iVi  številjeuji  vstopijo  se  igralci  v  kolo,  in  eden  začne  brojeuje  tak6-le: 
Vsakega  igi-abra  potipljc  dotičnik  na  ]>rsi  in  izpregovori  eden  zlog  spodaj  navedene  broj- 
nic(>.  Kogar  pri  zadnjem  brojničnem  zlogu  potiplje,  ta  izstopi  iz  kola,  in  titevi^e^ja 
se  z  nova  začne  ter  tnija  tako  dolgo,  da  nikogar  več  v  kolu  ni.  Brojniea,  prej  ome- 
jena slove  tako: 

An,  (loj.  Tika,  taka. 

Trta  noj,  Srba  raka 

Si  VI  v  ija,  vaja 

Kompani ;  Ven. 

Ta  brojni(^a  je  italijanskega  izv^u-si  in  sicer  beneškega,  kakor  svedočijo  oblike  iD 
besede  tu  uporabljene.     Prvotna  oblika  te  brojnice  bila  je  baje  taka: 

Tu,  doi.  Ti  che  ti  tocco 

Tre  tni  noi.  Sopra  la  i-ocea 

Sia  mia  Va  via. 

Compagnia 
Omenim    naj   le  še.   da  glagol  ^toccare"  v  benečanskem  narečji  znači:  potipatL 
Kocca  subst.  f.  =  trebuh.  AL  Mdlorrh. 

♦     (n.j  ]>omeni,  da  je  s  tem  nehalo  izhajati! 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  ui-ednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Ijeposloven  in  znanstven  list. 


Leto  III.  v  CeloTel,  1.  februarja  1883.  Šte^r.  2 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Ani<yi\  Koder. 

(Daljo.) 

Četrto  poglavje. 

Oe  vnamonio  žensko  le  za  svoj  govor. 
Ogrejemo  jo  lahko  tudi  za  svoje  srce. 

V  Brdskem  gradu  poleg  Kranja  bilo  je  v  začetku  naše  povesti 
jako  mirno  življenje.  Naznanili  smo  že,  da  je  odpotoval  ravno  tedaj 
grajščak  baron  Pavel  Brdski  o  verskih  zadevah  na  Nemško,  kjer  se  je 
mudil  nekaj  tednov.  Gospodaril  je  med  tem  oskrbnik  Piber  in  mlada 
baronessa,  grajši^kova  sestra  Valerija,  na  tedaj  imenitnem  gradu. 

Baš  isto  nedeljo,  ko  je  pridigoval  škof  Urban  v  Kranji,  obiskala  je 
baronico  Valerijo  njena  prijateljica  Lavra  plemenita  Koronini  iz  Strmola. 
Cula  je  že  namreč  toliko  o  Jarneji  Knaflji,  da  jo  je  zanimalo  zvedeti, 
kakd  se  Ijode  opravičeval  pred  škofom.  In  ker  jej  je  bilo  znano,  da  je 
Knafelj  prijatelj  Brdskega  grajščaka,  pričakovala  je  najbolj  zanesljivih 
novic  pri  svojej  prijateljici. 

Mračilo  se  je  isti  večer,  ko  je  bil  v  Kranji  vriše,  vzbujen  po  ško- 
fovej  pridigi,  največji  in  ko  so  jeli  mestjanje  prodirati  v  hiše,  men^č  do- 
biti v  pest  brezverca  in  zapeljivca  Knaflja. 

In  o  tem  času  sta  zvunaj  mesta  za  Jahačevo  pristavo  dva  jezdeca 
zajahala  pripravljena  konja  in  drvila  v  silnem  diru  proti  Brdskemu  gradu. 
PrišedSi  do  Kokrskega  mostii,  najdeta  prehod  zagrnjen.  Kranjski  mestjan, 
ki  je  ondi  s  povzdigneno  sulico  na  straži  stal,  poznal  je  sicer  stan^ga 
jeideca,  Brdskegd,  oskrbnika  Pibra  in  ga  molčč  pozdravil ,  a  zagraje  ni 
kotel  odpreti,  trd6č,  da  ima  ostro  p6velje,  nikogar  pustiti  črez  most. 

Med  tem  izgovorom  pa  je  skrivaje  opazoval  oskr1)nikovega  tovariša, 
mladega  bledoličnega  jezdeca,  ki  je  bil  zavit  črez  ušesi  v  plašč  ter  se 
nekoliko  skrival  njegovim  pogledom. 


66 

Že  je  hotel  vzkliknoti,  da  je  kakor  lisica  lisjaku  ta  jezdec  Knafijn 
podoben,  kterega  lov^  noc6j  kakor  Tolka  v  gošči,  ko  zažvižga  težek  jermenast 
bič  okoli  njegovih  uSes,  da  mu  vzame  vid  in  posluh.  Ko  se  zopet  zavi, 
čuje  le  še  odmev  konjskih  kopit  v  daljavi.  Zaradi  tega  hiti  ua  vso  sapo 
v  mesto  naznai\jat,  da  je  sam  škrat  odpeljal  luteranea  pred  njegovimi 
očmi  (^rez  most,  njemu  pa  tako  naredil,  da  se  ni  ganoti  mogel  z  mesti, 
kakor  da  bi  bil  okamenel. 

Veliko  senzacijo  je  pouzročila  ta  dogodba  v  Kranji.  Strah  je  pre- 
tresel katoličane,  da  si  niso  upali  dalje  Knaflja  zasledovati.  Luterauci 
pa  so  bili  se  })olj  prepričani  o  svojej  pravičuej  in  edino  svetej  ideji. 

Nenavadno  nemirna  bila  je  ista  noč  na  Brdu.  Oskrbnik  Piber  je 
postavil  ob  ozidji  na  vseh  svetovnih  straneh  svoje  hlapce  na  stražo ;  kajti 
bal  se  j(»,  da  udarijo  v  noči  Kranjčanje  na  grad,  saj  ga  je  nedvomno  izdal 
stražnik  ob  mostu.  Potčm  pa  je  hott»l  tudi  slovesno  praznovati  reSitef 
svojega  prijatelja  Knaflja.  Povabil  je  zaradi  tegiV  nekaj  skrivuih  znancev 
iz  Kranja,  ki  so  poslednjemu  pomagali  k  begu,  med  drugimi  tudi  kovača 
Jurja  Gogalo  in  Florijana  Leskoviea. 

Pozna  noč  je  bila,  ko  so  sedeli  Knafljevi  prijatelji  v  grajskej  dvo- 
rani pri  vinu  ter  glasno  ugibali  in  se  prepirali,  kako  naj  sedaj '  razdirjajo 
in  ščitijo  luteranstvo.  ko  je  izgubilo  zadnjo  pomoč  v  mestu;  in  kako  se 
naj  skrivajo  pridigarji  i>nHl  preganjalci,  dokler  se  zopot  ne  poleže  oblasti) 
prvi  vihar. 

Sklenolo  se  je,  da  morajo  koneentrovati  vse  svoje  moči  na  gradove 
in  plemstvo,  kajti  ono  edino  ima  moč  in  upliv  med  Slovenci. 

Oskrbnik  Pii)er  je  naznanil  naposled  tudi  Knaflju,  da  sedaige  nje-' 
govo  zavetje  v  mestnem  obližji  ni  brez  nevarnosti  in  da  mu  hoče  pre- 
skrbeti toliko  časa,  dokler  se.  ne  vrne  grajsčak  baron  Pavel  z  Nemškega, 
bolj  varno  skrivališče.  Prečita  mu  tudi  povelje,  ki  se  je  dalo  grajščaku 
zaradi  njega,  o  kterem  piše  Dimitz:  „Auch  dem  Freiherrn  von  Egg 
wurde  befohlen,  don  im  Sehlosse  Egg  wohnhaften  Prediger  Bartelme 
KnafFel  aus  dem  Lande  zu  schatfen".  ,,Jutre  zjutraj."  dejal  je,  „vrne  se 
prijateljica  naše  baronice  Valerije,  Lavra  Koronini  v  Strmol,  in  ti  moraS 
z  njo,  naj  velja  kar  hoče.  Strmolski  grad  je  mogočen,  v  zatišji  stojM, 
za  njim  so  obrasteni  gozdje,  in  grajsčak  Koronini  je  mož,  ki  se  ne  bavi 
z  javnostjo.  Kdor  živi  pod  njegovo  streho ,  skrit  je ,  komur  in  kolikor 
časa  mu  je  volja.  Svojo  duhovsko  opravo  pustiš  tukaj,  in  ker  je  v  Strmol 
le  dve  uri  hodi,  pokličemo  te.  kedar  hočemo  in  kedar  je  priložnost,  da 
te  potrehujemo;  potem  pa  zopet  izgineš  v  svoj  strmolski  brlog." 

Vsi  tovariši  so  prikimavali  in  kričali,  da  je  izvrsten  ta  svet,  in  tudi 
^[nafelj  sam  ga  je  bil  vesel. 

^Služba  res  ni  častna,  ktero  bodeš  opravljal  na  Strmolu,"  nadaljuje 
zopet  oskrbnik.     „  A  za  takov  namen ,  prepričan  sem ,   ne   poznaš   ti  no- 


67 

le  težave.  Nedavno  mi  je  namreč  naročeval  Strmolski  grajščak,  naj 
oskrbim  zanesljivega  kočijaša.  In  ti  si  kakor  stvarjen  za  takov  posel. 
ne  postave  si,  govoriti  uraeš,  če  hočeš,  in  tako  imaš  priložnost  opa- 
ati  in  čuvati,  kako  se  razvija  nai^a  ideja  po  gradeh. 

Le  toliko  pazi,  da  se  ne  izdaš  grajščaku.  On  je  zagrizen  katoličan, 
ko  tebi  in  našej  stvari  škoduje.  Rajši  skušaj,  da  se  prikupiš  grajskej 
TI  Lavri ;  plavooka  rumenolaska  je  in  edini  otrok  ter  odmenjen  v  sa- 
stan.  če  se  ne  oglasi  primeren  ženin." 

Smejali  so  se  možakarji  tem  l)esedam,  in  na  srečo  svojega  tovariša 
aflja  povzdigovali  so  vrče. 

Molčal  je  poslednji ;  kajti  posel  grajščinskega  čuvaja  bil  je  malo  za- 
jiy  slovečemu  pridigarju  novih  verskih  idej,  a  videajjio  je  kazal  za- 
oljno  lice. 

Pozno  je  ])ilo  isto  noč,  ko  se  poslovč  tovariši,  in  še  en  pot  pristavi 
jbnik :  „Stori  torej  Knafelj ,  kar  sem  ti  svetoval,  žal  ti  ne  bode ;  Ti 
2[ala  ga  pa  spremiš  jež  ter  mi  poroči  potem ,  kaj  govori  ljudstvo  o 
•rajšnjem  najinem  begu. 

Lepo  je  vzhajalo  solnce  izza  Kamniških  planin ,  ko  je  zdrdrala  iz 
Iskega  dvorišča  črna  kočija,  ktero  je  vodil  raz  kozla  črnolas  mlad  ko- 
lS.  Nekako  romantično  je  senčil  njegovo  intelligentno  visoko  čelo 
)kokrajnik,  da  so  se  grajski  hlapci  nevedoma  spogledovali,  kakor  da 
bili  hoteli  reči:  „Bes  ga  vzemi,  od  kod  se  pa  ta  vmešuje  v  naš  posel". 

Tudi  mladej  grajščakinji  Lavri  Strmolskej  bil  je  baje  povšeči  ko- 
L«,  in  več  potov  se  je  ozrla  od  strani  na  kozla,  da  bi  opazovala  lice 
črno  nekako  melanholično  oko  svojega  voznika. 

Počasi  se  je  vozila  kočija,  kajti  tedanji  neokretni,  le  na  moč,  pro- 
most,  dolgotrajnost  izdelani  gosposki  vozovi  in  pa  slaba  cesta  zavirali 
elegantno  vožnjo  današnjega  časa. 

Poslednje  je  bilo  neizkušenemu  kočijašu  Knaflju  jako  po  volji.  Oasa 
imel  dovolj  za  premislek,  kako  se  na  ozkem  potu  izognoti  temu  in 
•mu  nasproti  se  pomikajočemu  vozu,  kako  vladati  konje  na  ovinkih  in 
ih  ter  povrh  še  zabavati  mlado  gospico  v  kočiji  sedečo. 

V  srednjem  veku  in  tudi  še  v  času  naše  povesti  imela  je  bogata 
;p<Mla  po  gradčh  najete  posebne  ljudi,  dvorske  norce  imenovane,  ki  so 
opremljali  povsod  in  kratkočasili  s  svojim  neutrudnim  humorjem  in 
ii»abljivimi  burkami. 

Manjši  grajščaki  in  manj  premožni,  kterim  je  bil  poseben  norec 
dr^gi  jemali  so  najrajši  v  službo  sluge  in  kočijaše  z  navedenimi  last- 
itmi,  in  po  oceni  poslednjih  odškodoval  se  je  takov  posel  bolje  kot  po 
nosti  in  zvestobi. 

Malo  je  veljal  torej  kočijaš,  ki  je  molčal  sed^č  na  kozlu ;  to  je  tudi 
>ro  vedel  naš  Knafelj.  Zaradi  tega  je  jedva  izpeljavši  iz  Brdskega  dvo- 

6* 


68 

rii^ča  zavrtil  svoj  ko?ija5ki  život  za  devetdeset  stopinj  okoli  svoje  osi, 
zavil  usta  in  obraz  v  smešno  podobo,  poklonil  se  globoko  gospici  in  pri- 
stavil :  ^Baronossa  žlahtna,  moji  konji  imajo  spredaj  tri  sto  griv  in  ene 
pol,  bas  zdaj  som  jih  preštel.  Tiste  pol  so  izgubili  včeraj,  ker  so  luterl 
Knaflja  iz  Ki-anja  nosili,  ki  se  je  s  škofom  Urbanom  spri  in  je  jezik  a 
nekaj  vatlov  predolg  imel." 

Smejala  se  je  baronica  Strmolska,  da  so  se  jej  jamice  delale  na 
licih  in  da  je  dve  vi-sti  kakor  biseri  svetlih  zob  pokazala  svojemu  to- 
varišu na  kozlu,  in  niti  opazila  ni,  kako  je  porabil  kočijaš  to  priložnost, 
da  je  pogledal  globoko  v  njene  plave  oei,  ki  so  jej  iskrile  pod  rumenimi  kodri 

„ Ali  je  res  tako  lep  in  mlad  isti  luteranec  Kranjski?"  vprada  potčm 
baronica  kočijaša ;  kajti  že  prvi  njegov  dovtip ,  ce  kdo  temu  verjame, 
vzbudil  jej  je  sjmpathijo  do  njega. 

„Ali  ga  še  niste  videli?"  odgovarja  smej6  se  voznik.  „Takov  je, 
pravim  vam  baronica  žlahtna,  da  ga  hodijo  ljudje  devet  ur  daleč  gledat, 
cel6  iz  Ljubljane  priromajo  v  Kranj,  posebno  pa  mlade  žene  in  dekleta. 
Vsaka  poslednjih  pa  ali  verjame  njegovim  lepim  l^esedam  in  postane  lu- 
teranka  ali  pa  zblazni,  ker  je  deklicam  prepovedano  zaljubiti  se  v  du- 
hovnika, ki  se  ženiti  ne  sme.  Povem  vam,  tudi  jaz  sem  ga  šel  posluSat 
v  Kranj  in  stavim  kar  hočete,  da  bi  me  bil  tudi  preveril  in  zapeljal,  ko 
bi  bil  ženska,  in  žal  mi  je  bilo  skoro,  da  sem  mož,  ubog  grajski  norec 
in  kočijaš,  ko  bi  bil  lahko  kaj  drugega,  kaj  več,  če  bi  ljudje  čutili,  da 
hodijo  v  temi,  ko  sije  jasno  solnce." 

Čudno  so  odmevale  te  besede  govorjene  v  smehu  in  z  nekako  grenko 
ironijo  v  srci  mlade  gospice. 

Ved(^Ia  ni,  ali  bi  se  jim  smejiUa  ali  pomilovala  svojega  voznika,  ki 
druži  tako  nerazumno  norčijo  z  resnobo. 

Poslednjega  se  sicer  ni  upala,  akoravno  si  ni  mogla  skrivati  misli, 
da  je  to  nekakov  posei)en  kočijaš,  bolj  nežen,  prilju<len,  omikan  od  drugih 
in  —  lep.  mnogo  prelep  za  takov  posel. 

Tihota  je  bila  pot^m  na  gosposkem  vozu  nekaj  časa. 

„Smešen  s(»m  in  smešim  se  sam,  prekleta  osoda!"  dejal  je  Knafelj 
sam  pri  sebi.  „Vendar  nosimo  zdaj ,  kar  smo  si  naložili.  Nevredno  je 
moškega  imena  dejanje,  ki  se  opušča  sredi  pota." 

Tn  trenotek  pozneje  je  pokazal,  da  je  mož  beseda  nasproti  svojim 
nazorom ;  kajti  zopet  je  zavrtil  život  na  kozlu  proti  svojej  gospici  in  šale 
je  izl)ijal  in  dvotipe  lovil.  Tn  čudno,  kakor  da  bi  se  bila  situvacija  med 
grajsko  hčerjo  in  njenim  voznikom  izpremenila  iz  norčije  v  prijateljstvo, 
tako  je  tekel  odslej  njun  pogovor.  Ce  ne  naravnost,  a  po  umetno 
stavljenih  vprašanjih  je  zvedela  gospica.  da  je  njen  voznik  dober  Knafijev 
znanec  in   zveden  v  njegovih  idejah ,    ki  so  se  j(»j  dozdevale  jako  bistro- 


69 

ne,  ter  da  je  bil  stoprav  nekaj  dnij  t  službi  na  Brdu   in  da  ga  je  po- 
lil Brdski  oskrbnik  za  kočijama  njenemu  očetu. 

Veselila  se  je  skrivaje  poslednjega;  kajti  prijetno  se  je  odlikoval 
n  voznik  od  dosedanjih  strmolskih  starih  kočijašev,  povrh  je  jako 
gočasno  domd,  ker  oče  ne  sprejema  pogostih  pohodov  in  je  malo- 
(eden. 

Tako  globoko  se  je  zapletla  neizkušena  deklica  v  to  bodočo  izpre- 
tmbo  na  njenem  domovanji,  da  je  v  svojej  najivnosti  odkrila  cel6  svo- 
Ali  vozniku,  da  hoče  prositi  očeta,  da  ga  gotovo  sprejme  v  službo  in 
je  odškoduje  od  dosedanjih  kočijašev ;  in  kako  bode  prijetno,  ko  se 
dta  pot4m  z  domačimi  konji,  ki  so  mnogo  lepši  od  brdskih,  in  kako 
rada  jaha  svojega  konja,  ki  ga  je  dobila  od  Kriškega  grajščaka  itd. 

Med  takim  pogovorom  sta  se  vozila  naša  znanca  proti  Strmolu,  in 
afelj  je  nedvomno  pozabil  za  nekaj  časa,  kako  se  je  izpremenila  ne- 
Ino  njegova  osoda ;  kajti  vesel  je  bil,  kakor  nekdaj,  ko  še  ni  poznal 
ja  v  prsih,  tedaj  ko  je  še  veroval  vsemu,  kar  ga  je  njegova  rajnka 
ti  učila,  in  tedaj  ko  je  prvič  čutil  blagodejno  moč  ljubljene  ženske 
moškega  srca. 

Peto  poglavje. 

Ar  je  čudo,  da  je  njega  tud*  zmoibilo  žensko  lice? 

Levstik. 

Sovraštvo  katoliških  Gorenjcev  proti  javnim  in  skrivnim  luterancem 

>kraji  Kranjskega  mesta  postajalo  je  večje  in  večje.    Gonili  so  jih  in 

ledovali  kakor  zajce  te  luterš  ljudi,  tako  so  jih  namreč  zvali,  in  gorjč 

je  bilo,  kdor  je  prišel  v  pest  razgadjenemu   kmetstvu   in  njegovim 

duhom. 

Jeza  in  razkačenost  je  segala  tako  daleč,  da  so  hodili  kmetje 
čer  poslušat  pod  okna  svojih  sosedov,  ali  upletajo  v  svojo  večerno  mo- 
V  tudi  „Ceščeno  Marijo"  in  ali  izpuščajo,  kedar  poldne  zvoni  „Angeljsko 
eenje".  Več  potov  se  je  primerilo  pot6m,  da  je  pogorela  črez  noč 
&  skrivnega  luteranca,  in  nihče  ni  zvedel,  kdo  mu  je  posadil  rudečega 
elina  na  streho.  Niti  gasiti  in  ne  pomagati  niso  sosedje  hoteli  tako- 
nu    nesrečniku. 

„Verski  fanatisem  je  najbolj  silna  in  nepremagljiva  moč  na  svetu, 
miruje  le  tedaj,  kedar  je  zadušila  vse  svoje  nasprotje  ali  pa  se  uničila 
oa  v  lastnej  slepej  strasti,"  pravi  neki  zgodovinar. 

Fanatisem  v  priprostem  ljudstvu  pa  je  erynija ,  ki  za  svoj  namen 
či  najlepše  vezi  prijateljstva  in  sorodstva  ter  živi  le  strasti  in  obljub- 
lemn  plačilu,  brez  kterega,  naj  si  bode  duševen  ali  materijalen,  ni 
atisma,  pristavljamo  mi  temu  izreku. 


70 

Knak  je  l)il  položiij  I  udi  v  (Mn  verske  prekucije  na  Slovenskem. 
Izdajalroiii  luteraiistva  niso  })ila  oMjiiMjena  samo  duSevna  plačila,  temveč 
tudi  denarna  darila  od  svetovne  gosposke. 

Ni  euda  torej,  da  so  se  skušali  ne  samo  podkupljeuci,  temvei*  vzlasti 
glavarji  in  sodei  posameznih  mest  in  okrajev,  kdo  bode  prekosil  dnigega 
v  gorečnosti  proti  krivoverstvu  in  preganjanji  njegovih  prijateljev. 

V  tein  oziru  >e  je  odlikovalo  tedaj  posebno  mesto  Kamnik.  Se  IkJJ 
kakor  v  starodavnem  Kranji  razširilo  seje  bilo  med  kamniškimi  mestjaui  in 
okolieani  luteranstvo,  in  nav<lušeni  so  bili  za-nj  najbolj  imoviti  posestniki 
in  eelo  v  obilnem  številu  ženski  spol. 

Zakrivil  je  m^kl  to  nevedoma  naš  znanec  Knafelj,  ki  je  kaplauovtl 
prvo  b»to  svojega  pastirovaiija  v  Kamniku  in  se  je  bil  priljubil  zaradi  pri- 
prostega  vedenja  in  veselosti  mestjanstvu  in  je  morda  sem  ter  tja  v 
veselej  družbi  i  premalo  besede  tehtal. 

Ker  je  ludi  nekoliko  prerad  z  ženstvom  obeeval  in  so  govorili  hu- 
dobni jeziki,  da  je  prevelik  prijatelj  lepe  mlade  mestjanke  vdove  Stobe, 
premestil  ga  je  škof  Trban  v  Kranj. 

Tu  je  pokazal  Knafelj  prvir  javno  in  odloeno  svoje  luteranstvo  v 
govorih  in  pridigah  proti  duhovskemu  eoelihatu  itd. 

(\»  trdimo,  daje  bila  ženska,  lepa  žena  kriva  njegovega  renegatstva 
okrepeujemo  le  stari  slovenski  pn»govor.  ki  pravi :  „Kar  hudič?  ne  more 
storiti,  baba  izvrši**. 

Ves  Kamnik  je  obžaloval,  da  mu  je  odstranjen  tako  ljubezniv  md, ' 
najhujše  pa  je  }»ilo  to  zadi'lo  mlado  vdovo  Stobe.  Verjeti  nočemo,  da  je 
imela  s  Knafljem  že  tedaj  ljubezensko  znanje,  a  resnica  je,  da  se  je  bila 
ona  zaljubila  va-nj  z  najveejim  ognjeni  svojega  po  ljubezni  hrepeneč^ 
srea  in  <la  je  pretn»sovala  pogosto  in  nataneno  ideje  nove  vere  in  se 
vnela  za-nje.  (-v  ne  iz  ]>reprieanja.  vsaj  iz  sodlie,  da  ni  nemogoča  in  brez- 
koristna  njena  svmpathija  do  Knatlja.  ko  bi  se  hotel  tudi  on  ogreti  za 
luteranstvo. 

To  našo  sodbo  potrjuje  najliolj  resniea,  da  je  mlada  vdova  Stobe  ? 
enem  letu  po  Knatljevem  odstranjenji  pridobila  pol  Kamnika  in  njegove 
okolice  za  nove  vcMske  ideje  in  da  si  je  upala  celo  na  javne  trge  skli- 
covati  ljudske  shodi',  kjer  je  pridigovala  v  luteranskem  smislu. 

V  tem  i>oslu  jt>  je  podjiirala  posebno  njena  prijateljica  pekovska 
hči  llarjt^a  Šelehrin,  jako  i)ogumna  mlada  deklica,  ker  jej  je  postal 
njen  lubček  nezvest  ter  odšel  v  neki  samostan,  in  pa  jako  uplivni  mestni 
pisar  Naglic.  Kot  poseluio  navdnšmi  mestjanje  za  novo  vero  znani  so 
iz  one  dobe  tudi  še  Simon  Voglar,  Matija  (iorieek.  Urban  Kos  in  Juri  Kriškar. 

Stoprav  resno  postopanje  deželske  in  duhovske  gosposke  proti  kri- 
vi>verstvu.  ki  se  je  pričelo  l>aš  s  škofovo  pridigo  v  Kranji,  nareililo  je  pre- 
ct»jšnjo  črto  črez  javno  luteransko  razširjevanje  v  kamniškej  okolici. 


71 

Posebno  mestni  sodeč  Gregor  Kramar  se  je  npiml  z  vso  silo  in 
odločnostjo  proti  luteranstvu  in  je  strahoval,  kolikor  mu  je  pripuščala  nje- 
gova ne  baš  majhna  gosposka  moč  in  obJast,  razširjevalce  brezverskih  idej. 

Zaradi  t^ga  je  naravno,  da  so  morali  skrbeti  ondotni  javni  lutei-anci 
ne  le  za  svojo  osebno  svobodo,  temveč  tudi  kako  bi  se  pospeševala  verska 
zadeva  skrivaje  in  uspešno.  Izpreminjali  so  torej  odslej  svoja  zbirališča, 
ogibali  se  mesta  in  njegove  gosposke  ter  si  izbrali  za  sedaj  prostorno 
Bobrovo  hišo  v  bližnjej  vasi:  Podgorje  za  svoje  svetišče. 

Ondi  so  pridigovali,  podučevali  nove  ude,  opravljali  svojo  božjo  službo, 
krstili  luterske  otroke  in  poročevali  zakonske  pare.  Na  pokopališči  Pod- 
gorske crkve  svetega  Miklavža  izbrali  so  si  cel6  poseben  prostor,  kjer  so 
pokopavali  mrliče  iz  vse  kamniške  okolice. 

Poslednje  je  trajalo  brez  ovir  najmanj  deset  let.  Še  le  nadvojvoda 
Karol  je  prepovedal  s  postavo  dne  28.  novembra  1.  1564.  te  protestan- 
tovske  konventikle  v  Podgorji,  kakor  jih  imenuje  zgodovinar.  In  zopet 
je  bil  kamniški  mestni  sodeč  Kramar  pooblaščen,  da  je  z  vso  svojo  sod- 
niško dostojnostjo  nadzoroval  omenjeno  zapoved. 

Povrh  so  se  razpisala  tudi  posebna  darila  za  denuncijacijo  in  pre- 
ganjanje protestantov.  Tri  sto  srebernjakov ,  v  istej  dobi  gotovo  lepo 
plačilo,  bilo  je  obljubljenih  vsakemu,  ki  pripelje  ali  ovadi  oblasti  živega 
hteranca;  kdor  ga  pa  skriva  in  podpira,  izgubi  vse  svoje  premoženje  in 
povrh  se  mu  odsodi  še  toliko  in  toliko  palic  na  golo  truplo  in  se  izpostavi 
na  Kamniškem  trgu  privezan  na  sramotni  steber,  kjer  ga  ima  pravico 
psovati  in  zaničevati  vsak  gledalec ,  kolikor  se  mu  poljubi.  Lahko  je 
razumljivo,  da  so  imeli  kamniški  luteranci  žalostno  osodo  in  hud  boj  po 
tej  ostrej  naredbi. 

In  baš  v  takovem  položaji  zved6  povrh  novico  o  razbitji  protestantstva 
v  Kninji  in  da  je  izginol  brez  sledii  ves  njihov  up  in  skrivna  pomoč, 
kaplan  Jamej  Knafelj.  Neki  so  trdili,  da  je  bil  ubit  na  svojem  begu, 
dragi,  da  je  utonol  vržen  v  Kokro,  tretji  pa,  kar  jih  je  najhujše  zadelo, 
da  je  cel6  preklical  svoje  prejšnje  krive  nauke  in  je  prosil  ljubljanskega  . 
škofa  javno  odpuščenja. 

Prva  nedelja  v  adventu  je  bila  istega  leta,  ko  so  bili  zl)i*aui  v  Pod- 
gorske] crkvi  na  vse  zgodaj  luteranci  ter  so  pričakovali  obljubljenega 
pridigarja  Knaflja,  o  kterem  so  po  mnogem  tnidu  zvedeli,  da  nekje  na 
Gorenjskem  skrit  živi,  da  bi  jim  svetoval  v  njihovej  zadregi  in  se  povrli 
opravičil  o  svojej  lastnej  mlačnosti  v  poslednjem  času. 

Mrmrali  so  že  nevoljni  možakarji  v  crkvi  zaradi  dolgega  čakanja, 
ko  se  odpr6  durice  na  prižnici,  in  prikaže  se  mlad,  visokorasten,  gladkoličen 
duhovnik  v  črnem  talarji. 

Zganejo  se  poslušalci  pri  njegovem  pogledu ,  kakor  da  bi  jim  ne 
bilo  povšeči  pridigarjevo  goreče  ok6,  visoko  čelo   in   kostanjevi  v  dolgih 


72 

kitah  po  hrbtu  se  vsipajoči  lasje.  In  še  le  ko  pozdra?i  duhovnik  z  ne- 
kako osornim,  nevoljnira  glasom  svoje  ovčice,  jamejo  se  stikati  glave  po- 
slušalcev, ki  si  šepečejo  in  nekako  preplašeno  roke  sklepajo :  Ni  ga  Enafija, 
ona  v6  dobro,  zakaj  ne,  in  nič  nam  ni  prida  pričakovati. 

Med  tem  povzdigne  pridigar,  mlada  vdova  iz  Kamnika,  Katarina 
Stobe  svoj  glas. 

Kakor  da  bi  bila  strela  udarila  med  poslušalce,  tako  ostrm^  že  pri 
prvih  njenih  besedah ;  kajti  nekaj  posebnega  je  imela  ta  duhovita,  ener- 
gična ženska  v  svojem  vedenji,  in  nekakov  nepopisljiv  nimbus  si  je  vedela 
pridobiti  s  svojo  telesno  lepoto  in  čudovito  zgovornostjo. 

Lahko  je  torej  umevno,  da  je  znala  mladega  Knaflja  zaplesti  v 
svoje  ljubeznive  zanjke,  ktere  se  nikjer  in  nikdar  ne  razplet6  rade,  ako  so 
ujele  svoj  plen. 

Pridigovala  je  lepa  pridigarca  v  začetku  svojega  govora  o  nesreči 
in  preganjanji  novoverskih  idej,  proti  kterim  se  je  bila  v  poslednjem  času 
uprla  kratkovidna  crkvena  in  deželska  gosposka,  in  dokazovala  ter  izpod- 
bujevala  je  s  prepričevalnimi  besedami ,  da  je  to  preganjanje  svete  stvari 
le  začasno,  da  požari  po  končanem  boji  toliko  lepše  uma  luč  nad  se- 
danjo temoto. 

Po  takovih  splošnih  opombah  razgrel  se  je  vedno  bolj  in  bolj  njen 
glas,  bičala  je  brezozirno  mlačiiost  lastnih  prijateljev,  ki  se  straši  kakor 
otroci  vsake  sapice  ali  pa  puščajo  osebnim  koristim  ali  strastim  sluiM 
voje  zastave  ter  izdajejo  svoje  brate. 

Med  tem  je  postajalo  občinstvo  v  erkvi  vedno  bolj  nemirno;  kajti 
razumelo  je,  kam  merijo  te  puščice,  iji  že  je  imenovalo  šepetaje  sem  ter 
tja  ime:  Knafelj  renegat. 

Takovo  situvacijo  porabila  je  pridigarca  Stobe  na  korist  svojemu 
govoru,  in  zaklicala  je  strastno  svojim  poslušalcem :  „Knafelj,  prav  imate, 
on  je  begun  iz  našega  tabora.  Zatajil  je  morda  že  našo  stvar  in  pre- 
lomil svojo  prisego. 

Dva  poslanca  sem  ž(»  poslala  v  njegovo   skrivališče   ter  ga  pozvala 
sem,   kjer  potrebujemo   pogumnih   delavnih   mož;   a   vselej  je  na§el  iz-  . 
govor  za  svojo  mlačnost. 

Zdaj  je  posoda  moje  in  tudi  vaše  potrpežljivosti  polna.  Poživljam 
vas ,  da  sklenemo  danes  na  tt^m  svetem  m(*stu ,  da  se  pošlje  deputacija 
dveh  najbolj  zanesljivih  mož  z  zadnjim  poveljem  k  njemu,  naj  se  pride 
opravičevat  zaradi  svoje  bojazljivosti;  ali  pa  izgovorimo  pred  oltarjem 
skrivno  sodbo  nad  njegovo  glavo;  kaj  pomeni  ona,  razumete,  skrbeti  pa 
hočem  jaz,  da  se  izvrši  brez  zamude." 

Nepopisljivo  navdušenje  ter  sovraštvo  in  strast  vzbudila  je  pridigarca 
s  svojim  govorom. 


73 

Culi  so  se  obili  klici:  „Stobe  jo  naš  župnik  in  voditelj  odslej". 
*fekteri  možakarji  so  hiteli  ceI6  na  prižnico  ter  nesli  na  svojih  rokah 
epo  vdovo  pred  oltar,  kjer  so  se  nadaljevale  molitve  za  uspeh  nezmot- 
jive  Lutrove  vere.  (Dalje  pride.) 


Rabeljsko  jezero. 


In  na  majhnem  tam  otoci 
Lepa  smreka  zeleni  .... 

Tamkaj,  tamkaj  je  prekrasno, 
Kedar  tiho  se  m  raci, 

Kedar  solnce  se  vmeknilo 

Davno  daleč  za  gore, 
In  črez  dol  se  vkrog  razlega, 

Zfon  večerni  milo  i6. 

In  zvonjenje,  čuj,  odmeva 
Od  votlin  skalovja  v  zrak, 

Da  zaziblje  s^  soglasjem 
Stvarstvo  v  sen  mirdn,  sladak. 

Temen  in  temnejši  vedno 
Svit  smaragdni  je  valov, 

V  gosto  mračno  noč  zavije 
Vsa  lepota  se  bregov. 

In  povodnjih  lilij  vzhaja 
Iz  globine  zdaj  srebro. 

Cvetje  vsako  Že  poljubov 
Lune  čaka  preželjno. 

Hipno,  hipno,  čudo  rajsko! 

Skaloviti  velikdn, 
Ki  preseza  brate  v  krogi, 

Ki  med  njimi  je  izbran, 


Krono  viteško  nositi. 
Zobcev  ktera  ima  pet. 

On,  ki  s  plaščem  jo  ogrodnim 
Od  vrhd  do  tal  odet, 

Hipno,  pravim,  oj,  pripravlja 
Prizor  krasen,  čudovit, 

Kajti  z  zlatimi  potoci 
Preslavljen  je  dolomit! 

In  svetloba,  glej,  prirašča 

V  ognja  plameneči  žar. 
Ki  počasi  se  spreminja 

V  rožno  boje  sladki  čar. 

Kudeči(;a  tudi  zgine 

Kakor  žar  poprej  ognjen, 
A  z  vijolično  je  lučjo 

Smeli  hrib  še  razsvetljen. 

In  valovi  trepetajo, 
In  valovi  zašume, 
Srečni,  da  podobi  taki 

V  zrcalo  čisto  služe. 

A  od  malega  otoka. 

Tam  kder  smreka  zeleni, 

(tledam  goro  in  jezero 
S  srcem  svojim  in  z  očmi. 


Blaga,  vneta  pod  drevesom 
V  pmh  pokleknem  jaz  zemljo. 

Ter  v  molitev  zatopljena 
Sklepam  ginena  roke. 


Lujtza  Pesijakova. 


74 


Milko  Vogrin. 

Novela.     Spisal  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

II. 

Srce  plemenito  —  najlepSi  zaklad 
Hrani  in  čuvaj,  »i  star  ali  mlad. 

Utis  ve(^^erne  zabave  pri  Skenovskih  bil  je  Milku  Vogrinu  neizbris^ir. 
01oi»oko  v  srce  so  mu  rezalo  besede,  ktere  je  slišal  oni  večer  gospici 
Olgi  na  nh6  cepetati  iz  ust  ogabnega  nadporočuika,  barona  Koberta  Bende. 
Nehote  si  jih  je  veekrat  ponavljal,  in  srd  nni  je  polnil  dušo.  Edina  to- 
lažba nui  je  bila  le  to,  da  ne  mislijo  vsi  ljudje  tako  in  da  je  gospiea  Olga 
v  svojem  obnašanji  proti  njemu  kazala  drugo  mišljenje  in  plemenitejše 
nazore. 

Ko  so  se  teden  pozneje  Konarski  in  dr.  Vogrin  zahvaljevali  pri 
Skenovskih  za  zadnje  povabilo,  spoznal  je  Milko,  da  mu  je  ohranila  Olga 
še  isto  prijaznost,  ktero  je  kazala  na  plesnej  zabavi.  In  tudi  na  pohodn, 
ko  se  je  gospa  Skenovska  s  svojo  hčerjo  poslavljala  od  Konarskih,  ni 
mogel  on  v  dekličinem  obnašanji  proti  sf»bi  opaziti,  da  bi  se  bil  varal  t 
svojem  mnenji,  —  in  to  je  mvno  povzdigovalo  in  tolažilo  Vogrina. 

Kakor  se  pa  pri  človeku  sploh  notranje  dušno  stanje  zrcali  ?  nje- 
govej  zvunanjosti  ter  vsaka  še  tako  msvjhna  srčna  žalost  upliva  na  Tse 
zvunanje  gibanje  in  početje,  tako  l)i  bil,  dragi  čitatelj,  tudi  ti  kot  dober 
opazovalec  bral  na  Vogrinovem  obrazu  in  v  njegovih  oč6h  vso  znotrapjo 
nevoljo.  Milko  Vogrin ,  sicer  miren  in  zgovoren  mož ,  kazal  je  zd^j  T 
svojem  kretanji  in  nenavadnej  redkobesednosti  notranjo  nemirnost.  In 
tudi  sam  je  dobro  čutil,  da  je  izpremenjen,  zatorej  se  je  kolikor  mogoie 
večjemu  občevanju  z  grofom  in  grofinjo  umikal. 

A  brez  dobrodejnega  upliva  pa  vendar  ni  bila  ona  veselica  pri 
Skenovskih  za  Milka  Vogrina.  On  je  začel  takoj  o  istinitosti  vsega,  kar 
je  isti  večer  videl  in  slišal,  premišljevati.  „Vsakej  stvari  se  pride  od  te 
ali  one  strani  do  jedra,  in  vsaka  beseda  hrani  v  sebi  nekaj  istine,"  trdil 
je  sedaj  Vogrin  sam  pri  selu  ter  si  mislil:  „Prav  ima  baron  Benda, 
ako  trdi,  da  živini  le  od  tujih  Ijudij."  Ali  čudno  s(»  mu  je  zdelo,  zakiy 
jo  pravil  o  tem  gospici  Olgi,  tako  da  je  on  lahko  vse  od  strani  slišal,  a 
njemu  samemu  ni  ničesa  na  ravnost  v  oči  povedal! 

Tudi  to  si  je  Vogrin  dobro  tolmačil,  tak6-le  sklepaj6č :  „Nadporočiiik 
Benda  je  v  svojej  bistroglednosti  spoznal,  da  se  je  gospiea  Olga  več  ko 
je  bilo  trelja  z  menoj,  domačim  učiteljem,  zabavljala,  in  nad  tem  je  hotel 
plemeniti  Imron  izreči  svojo  nevoljo  in  me  pri  Olgi  osmešili  in  na  uii$ 
postaviti." 


75 

Vse  to  večkrat  dobro  premislivsi  uvidel  je  Vogrin,  da  mora  od  zdaj 
naprej  vse  žile  napenjati,  da  si,  naj  veljA  kar  hoče,  stalno  mesto  pribori. 
Skrajni  čas  je  temu  pa  tudi  že,  kajti  sedanji  njegov  učenec,  mladi  grof 
Hugon  Konarski,  imel  je  na  jesen  iti  v  vojaško  akademijo.  Vogrin  se 
torej  odloči  tudi  letos  stalne  professorske  službe  prositi .  a  povrh  še 
osebno  pri  višjih  šolskih  uradih  dotične  prošnje  podpirati.  Šesto  leto 
že  prosi  stalne  službe  pri  ministerstvu,  in  vsako  leto  je  ne  le  ene,  ampak 
več,  po  pet  do  deset  prošenj  raznim  šolskim  svetom  pošiljal.  To  ga  je 
seveda  veljalo  mnogo  denarja,  a  zat6  pa  je  vsakokrat  mogel  na  prošnji 
brati  odlok:  „Prošeno  mesto  se  je  drugam  oddalo**.  Slednjič  je  izgubil 
že  Tes  pogum.  Vse  nadein  upi  so  ga  tem  bolj  zapuščali,  čim  bližje  se 
je  že  mislil  svojemu  cilju. 

Ni  se  torej  čuditi,  da  je  hodil  Vogrin  pobitega  in  obupnega  srca, 
osobito  pa  še,  ker  ni  imel  prijatelja,  kteremu  bi  bil  v  svojo  tolažbo  raz- 
krival žalostno  svoje  stališče.  Znanci  njegovi  slovenski  in  prijatelji,  ki 
so  se  na  Dunaji  šolali,  delovali  so  že  skoro  vsi  in  še  delujejo  v  svojej 
domovini,  kjer  jih  narod  slovenski  dobro  pozna:  drugi  pa.  ki  so  ostali  v 
glavnem  mestu,  imeli  so  pa  že  svoje  ognjišče  in  se  zanimali  bolj  za 
obit^ij  svojo  nego  za  nesrečnega  nekdanjega  prijatelja. 

Dr.  Milko  Vogrin  bi  bil  že  davno  službo  dobil,  ko  bi  ne  bil  tako 
ponosen  bil  in  ueomahljivega  značaja.  On  ni  hotel  moledovati  in  prositi 
pri  vsakej  uplivnej  osebi,  naj  ga  podpira  in  mu  službe  izprosi.  Najmanj 
pa  bi  bil  hotel  za  t6  žrtvovati  svojo  ljubezen  do  domovine  in  svojega 
naroda,  kar  se  žalibože  o  takih  prilikah  pri  nas  Slovencih  še  dandanes 
čestokrat  dogaja.  Vogrin  si  je  mislil:  „Ne  prokleta  protekcija,  ki  se 
tako  hudo  šopiri,  niti  izdajalsko  renegatstvo  naj  mi  pripomagata  do  službe, 
temveč  moje  skušnje  in  sposobnosti."  In  tako  je  tudi  storil,  kar  mu 
bodi  na  veke  na  čast  in  vsem  v  posnemovalcu,  uzoren  zgled ! 

Ne  ved6č,  zakaj  se  mu  prošnje  tako  lakonično  odbijajo,  ohrabri  se 
nekega  dne  po  onej  nam  znanej  vesf^lici  ter  gre  h  gospodu  referentu 
srednjih  šol  popraševat  o  svojih  zadevah.  Ali  Vogrin  ostal  je  tudi  po 
tem  pohodu  žalosten  kakor  prej,  da  še  večjo  nezadovoljnost  si  mogel  na 
njem  opazovati.  Zategadcd  ga  neki  dan  grofinja  Konarska,  ko  se  je  hotel 
hitro  po  obedu  posloviti,  nagovori: 

„Zakaj  pa  zopet  tako  naglo,  gospod  doktor?  Ali  me  hočete  samo 
pustiti,  saj  vidite,  da  ni  grofa  domd.  Pomudite  se  še  malo!  Mladi  grof 
Hugon  se  naj  danes  sam  po  obedu  zaliavlja,  a  Vi  imate  še  drugekrati 
dovolj  časa  madaljevati  svoje  Archimedske  študije." 

Tako  častnemu  povabilu  se  naš  dvorljivi  Vogrin  ni  mogel,  pa  tudi 
ne  smel  ustavljati:  zatorej  dostavi  v  svojej  skromnosti:  ,,Jaz  prav  rad 
ostanem ,  a  bojim  se ,  da  bi  bil  milostljivej  gospe  grotinji  dolgočasen 
druinik." 


76 

„Te  slabe  lastnosti  Vam  ne  sme  nikdo  pripisovati,"  odvrne  s  po- 
hvalnimi besedami  grofinja ,  ^a  opomniti  moram  vendar,  da  že  opazujem 
več  duij  neko  otožnost  na  Vasem  oblii^ji.  Že  večkrat  sem  hotela  vpra- 
šati, ali  ste  bolni  ali  kali ,  a  nisem  Vas  nikjer  drugje  kakor  pri  obedu 
videla,  vendar  tii  nisem  takega  vprašanja  dostojnim  smatrala.  Zatorej 
mi  danes  odkrito  brez  ovinkov  povejte,  kaj  Vas  tako  teži." 

Nenadejano  je  prišlo  Vogrinu  to  vprašanje,  in  rudečica  ga  oblije. 
Grofinja  pa  je  spoznala,  da  je  zadela  pravo  struno  in  da  se  ni  varala  ? 
svojem  opazovanji.  Zaraditega  še  enkrat  smejč  se  poudarja:  ^Danes  mi 
ne  uidete.     Vaše  srce  nekaj  teži,  in  to  mi  morate  razodeti!" 

Tako  odločnih  besed  ni  Vogrin  pričakoval.  Zboji  se  na  tihenii,  da 
bi  bila  grofinja  njegovo  srčno  udanost  do  Olge  že  opazila.  Zatorej  se  s 
prva  izgovarja,  da  njegovo  srce  nobene  težnje  ne  občuti ,  ali  ko  mu  gro- 
finja na  ravnost  pov6,  da  opazuje  na  njem  že  od  onega  dne,  ko  je  bU  pri 
Skenovskih  na  plesnej  zabavi,  neko  notranjo  otožnost,  ni  mu  moči  dalje 
tajiti.     Ali  Milko  si  zdaj  prav  premišljeno  iz  neljube  mu  zadrege  pomaga. 

„Ol)čudujem,  milostljiva  grofinja,  kako  dobro  vse  opazujete,"  od- 
govori nat6  laskavo  Vogrin.  „Pi*av  imate,  od  onega  dne  sem  r^s  nekako 
otožen,  in  k  temu  imam  tudi  nuiogo  razlogov.  Kakor  vidite,  treba  mi 
bode  za  drugo,  in  to  stalno  službo  skrbeti.  Mladi  grof  Hugon  pride  od 
doma  proč  v  vojaško  akademijo,  in  jaz  sem  pot^m  tu  pri  Vas,  milost- 
ljiva grofinja,  nepotreben.  Prosil  sem  torej  pred  nekimi  dnevi,  naj  ni 
visoko  ministerstvo  izmed  več  razpisanih  professorskih  služeb  eno  podeli. 
Bil  sem  zaradi  tega  tudi  pri  gospodu  referentu ,  ali  kar  sem  od  njega 
slišal,  ne  dela  mi  nobenega  veselja ,  temveč  naudaja  mi  dušo  in  srce  a 
veliko  bridkostjo," 

„Kako  pa  to,"  začudi  se  grofinja :  „saj  ste  dober  učitelj,  kar  vidim 
pri  svojem  sinu,  in  Vaša  spričevala  so  tudi  izvrstna ,  povrh  ste  doktor 
filosofije  in  še  res(»rvni  častnik,  kar  tudi  človeku  pri  šolskej  disciplini 
gotovo  več  koristi,  nego  škoduje." 

„To  se  meni  samemu  malo  čudno  zdi,  da  dobivajo  mlajše  in  v 
marsičem  slabše  moči  kakor  jaz  pfed  menoj  stalne  službe,  a  bolj  se  pa 
še  zavzemam  nad  tem ,  da  mi  je  gospod  referent  odkritosrčno  rekel ,  da 
bi  bil  jaz  že  lani  služl)0  dobil ,  ko  ))i  se  ne  bilo  o  meni  nekaj  poročalo, 
kar  me  dela  vladi  —  ,,n  ezan  eslji  vega".  Dalje  mi  gospod  referent 
ni  hotel  tajnostij  razkrivati  ter  me  odslovil,  obljubivši  mi  svojo  pomoč. 
Šel  bi  bil  tudi  k  Nj.  ex(*ellenc.i,  gospodu  ministru  za  uk  in  bogočastje, 
ali  ta  odgovor  mi  je  bil  dovolj  in  tudi  razumljiv.  In  to,  milostljiva  gro- 
finja, me  dela  otožnega." 

„Kada  Vam  verjamem,  gospod  doktor,  da  polni  taka  izjava  člo- 
veku srce  z  otožnostjo.  A  to  tudi  ni  kaj  malega,  saj  vemo,  da  ne  more 
Žlovek  brez  samostalnosti   nič  kaj   vrednega  početi.    Kakor  se  ziblje  la- 


77 

a  na  valovitem  morji  sem  in  tja  ter  se  mora  valovom  izogibati,  daje 

preplavijo,  tako  je  tudi  s  človekom,  ki  ne  jadra  v  samostalnem  čolnu 
ek  burnih  valov  sedanjega  življenja.  Vse  želje  in  upi  mu  ostajajo  ne- 
>olnjeni,  in  tudi  srce  ne  najde  zaželenega  mini." 

„To  občutim  zdaj  najbolj  jaz,  milostljiva  grofinja,"  nadaljuje  Vogrin. 
az  gledam  svoj  čoln  sredi  valovitega  morja,  a  ni  mu  pomoči  od  no- 
ne  strani.  Jaz  bi  klical  kakor  mornar,  ki  vidi  ladijo  potapljati  se,  in 
osil  pomoči,  a  ne  vidim  rezilnega  olirežja,  kamor  bi  se  naj  razlegal 
oj  glas.  Zaupal  sem  preveč  v  vesla  in  vrvi  svoje  ladije,  ali  kaj  po- 
aga,  če  pride  vihdr?  On  mi  odnese  vesla  in  vrvi  z  ladijo  vred,  in 
3mar  je  brez  moči!" 

^Nerazumljiva  se  mi  dozdeva  VaSa  prilika,"  odgovori  mu  na  zadnje 
sede  grofinja.     „Vesla  in  vrvi  so  Vaša  spričevala,    mornar  ste  Vi,  kdo 

kaj  pa  je  viMr?" 

„Kaj  je  vihdr,  grofinja?  Viharju  na  morji  enaka  se  mi  zdi  po- 
tic na  burja,  ki  neusmiljeno  žene  državni  čoln  —  z  nami,  slabimi 
ornarji." 

y,Zdaj  Vas  razumem,  kam  merite  s  svojo  priliko,  in  mrena  mi  pada 
očij.     Poslušajte ! 

Ne  davno  je  bilo,  ko   nas  je  Nj.  excellenca,  gospod  minister  za  uk 

bogočastje  obiskal.  Med  drugimi  pogovori  došli  smo  tudi  na  Vaše 
zmere  in  študije.  Grof,  moj  soprog  Vas  je  zel6  hvalil  in  poudarjal, 
tko  pride,  da  je  tako  dobra  moč  brez  službe  državne.     Gospod  minister 

je  umikal  odgovoru,  —  hočem  Vam  odkrito  govoriti,"  opazi  pri  teh 
'sedah  grofinja,  —  „a  naposled  je  izustil  ono  pomenljivo  besedo:  „Dobra 
oč  ni  vselej  dobra,  le  dobra  in  zanesljiva  je  nam  najboljša,  in  za 

moramo  v  prvej  vrsti  skrbeti". 

Meni  so  bile,  kakor  lahko  umevno,  te  besede  gospoda  ministra  ue- 
znmljive,  ali  grof,  moj  soprog,  raztolmačil  mi  jih  je  pozneje  rek6č,  da 
im  je  službovanje  za  supplenta  v  Celovci  močno  škodovalo.  Zatorej  je 
i  tudi  poganjanje  grofovo  za  Vas  ostalo  brez  Isoristi  in  upliva,  ali  upanje 

vedno  imam,  da  se  Vam  letos  vendar  prošnja  usliši.  To  upanje  naj 
%8  tolaži ,  in  to  vzamete  tudi  lahko  seb6j  na  Koroško ,  v  svojo  toli 
ibljeno  domovino,  kamor  se  mislimo  letos  za  nekaj  časa  podati,  kakor 
ao  že  zadnjič  pri  Skenovskih  govorili.  Izbijte  si  torej  tugovanje  in  vso 
»voljo  o  zmagovitem  viharji  in  burji  iz  glave,  saj  ne  pomaga  človeku 
č,  ali  v  svojej  onemoglosti  toži  ali  se  pa  veseli.  Jaz  gojim  z  Vami 
•selo  upanje,  da  Vas  v  prijetnej  družbi  —  in  pri  teh  besedah  pogleda 
imljivo  in  smej6  se  Vogrina  —  iznenadi  drago  Vam  poročilo,  da  je 
ijadral  Vaš  čoln  v  varno  zavetje!" 

^Zahvaljujem  se  Vam.  milostljiva  grofinja,  za  te  tolažilne  besede. 
ovekn  dž  dobro  pri  srci,  ako  vidi,  kakor  zdaj  jaz,  da  se  tudi  kdo  drug 


78 

na  svetu  zd-nj  zanima  in  (^uti  z  njim.  Danes  so  mi  bile  Vaše  besede 
potrebne.  One  so  me  povzdignole  ter  mi  povrnole  prejšnje  lahko  dušno 
stanj(».  Jaz  upam  tedaj  z  Vami,  milostljiva  grofinja.  da  dosežem  v  kratkem 
svoj  eilj.  Tn  to  lepo  nado  nesem  tudi  seb6j  v  svoj  domači  kraj,  kjer  se 
hočem  o  njej  greti  in  z  njo  tolažiti.'' 

„ Veseli  me,  gospod  doktor,  da  Vas  vidim  bolj  srčnega.  Tako  je 
prav.  Pogum  in  srčnost  pomaga  več  nego  tož))a  in  obup.  Zd^  pa  sto- 
rite svoje  pote  in  opravite,  kar  se  imate  s  svojimi  prošnjami  dela,  dft 
bode  do  1.  junija  vse  v  redu.  Takoj  prve  dni  prihodnjega  meseca  od- 
rinemo v  kopel  na  Koroško."^ 

„Ali  se  je  niiposled  vendar  h'  gospod  zdravnik  za  koroško  Belo  pri 
Železnej  Kapli  odločil.''  vpraša  zdaj  Vogrin  grofinjo,  kajti  prej  so  dolgo 
med  več  kopelmi  ugibali,  kam  bi  se  naj  grof  Konarski  zdravit  šel. 

„l{avno  priMl  nekimi  dnevi  se  je  konečno  l^»la  na  Koroškem  odločila. 
Nasvetovala  nam  je  to  kopel  najbolj  Nj.  exoellenca,  vojaški  minister,  pri 
kterem  je  t^idi  danes  grof  v  gosteli.  Njemu  je  ta  kopel  najbolj  pomagala, 
in  upam,  da  bode  i  mojemu  soprogu.  A  tudi  jaz  Id  si  rada  ogledala 
krasno  koroško  deželo,  o  kterej  v(»ste  Vi  toliko  lepega  povedati,  in  ki  Se 
sluje  dandanes  s  Tirolsko  vred  kot  avstrijska  Sviea.*^ 

„Zares  dežela  naša  je  krasna,  ozaljšana  z  lepimi  jezeri,  visokimi 
gorami,  z  mnogimi  majhnimi,  cvetočimi  dolinieami.  Čudili  se  bodete 
njenej  naravinej  lepoti." 

„ln  tudi  zabave  in  družbe  nam  ne  bode  manjkalo,"  nadaljuje  gro- 
finja. „  Večkrat  gremo  lahko  gospo  Skenovsko  in  gospico  Olgo  v  Poreče 
obiskavat,  —  in  pri  teh  ])es(Mlah  o))stoji  kakor  navlašč  z  glasom  —  in 
tam  bode  na  jezeru  mnogo  veselja  in  radosti.  Tja  pride  meseca  julija 
tudi  gospod  vitez  Skenovski  z  Vam  že  znanim  baronom  Bendo.  Gospoda 
nadporočnika,  sina  baronovega,  pa  že  najdemo  tam ,  kakor  mi  je  zadiyi6 
pravil.  Dobil  je  na  dva  meseea  dopust,  in  ta  čas  se  misli  najboljše  v 
Porečah  počinoti  za  velike  vojaške  vaje,  ki  se  imajo  vršiti  v  avgustu  in 
septembru  na  Ogerskeni." 

Zadnja  izjava  gospe  grotinje  je  kakor  strela  z  jasnega  neba  sad4la 
Milka  Vogrina.  Težko  se  je  premagoval  in  zakrival  svojo  srčno  tesnobo. 
Obraz  mu  je  postajal  zdaj  bled.  kakor  stena,  zdaj  rudeč,  kakor  da  bi  so 
ga  bila  vročica  lotila.  To  premembo  je  seveda  tudi  grotinja  zapazila, 
ali  v  svojej  rahločutnosti  ga  ni  hotela  po  uzroku  prašati,  saj  si  ga  je 
znala  že  itak  sama  tolmačiti ,  temveč  spoznavši  Vogrinovo  zadrego  pri- 
stavi še  konečno : 

„Tako  sem  Vam,  gospod  doktor,  mnogokaj  razkrila,  kar  Vas  sna 
zanimati.  Sieer  se  pa  le  ohrabrit**,  uredite  vse  kar  je  treba,  ne  obupajte 
nad  samim  seb6j !     Z  Bogom  !'* 


79 

Pri  zadnjih  1)esedah  mu  podd  roko  v  znamenje  svoje  udanosti  in 
pomiloTauja,  a  on  jo  poljubi  spoštljivo  ter  se  priklonivši  poslovi. 

Mislili  smo  si  že,  da  je  grofinja  potolažila  Milka  Vogrina  in  mu  iz- 
gnala iz  glave  tužno  premišljevanje  o  svojej  osodi.  Veselili  smo  se ,  da 
ga  je  tako  sočutno  pomilovala  ter  mu  vlivala  lek  upa  v  otožno  srce  nje- 
govo. Ali  žalibože,  zadnje  besede,  ona  izjava  gospe  grofinje ,  da  že  naj- 
demo tam  —  v  Porečah  —  pri  Skenovskih  nadporoiniika  Bendo.  ta  rek^ 
ta  misel,  to  je  bilo  strup  njegovej  duši.  Sprva  se  je  obr<iz  njegov  še 
izpreminjal.  postajal  zdaj  bled,  zdaj  rud^e,  ali  ko  je  dospel  Vogrin,  pre- 
hodivši  dolgi  mostovž,  iz  obednice  v  svojo  osamelo  sobico',  vsedel  se  je 
tja  k  mizi  pri  oknu  in  gledal  mirno,  nepremično  ven  na  vrt  in  na  nebo. 
Ni  več  govoril  sam  seb6j  in  si  tako  lajšal  srce,  obraz  se  mu  ni  več  iz- 
preminjal,  bilje  Ided,  kakor  da  })i  bila  v  tnlesu  zastala  kri. 

Tako  je  sedel  Milko  dolgo  časa  pozabivši  na  vse,  kar  ga  obdaje, 
ne  menčč  se  za  svojo  osodo  in  bodočnost.  Duh  njegov  ni  bival  zdaj  v 
truplu,  temveč  prost  vse  telesne  težkoče  in  zemskih  verig  krožil  in  plaval 
je  tam  kakor  oblačič  na  nebu  pod  prostim  nebeškim  obokom.  Iskal  jo 
po  cvetočih  livadah  med  dišečimi  rožicami  daleč  tam  —  ob  Vrbskem 
jezeru  svojo  družico.  In  našel  jo  je.  Igrala  je  zdaj  s  cvetlicami,  zdaj 
letala  po  vonjivem  jezerskem  obrežji,  zdaj  govorila  z  žuborečimi  valčeki, 
zdaj  ploskala  z  nežnimi  ročicami  po  vodi  in  smejala  se  sama  se])6j, 
ako  jej  je  vodica  nagajivo  pljusknola  v  rudeč(»  nedolžno  ličice ! 

Kakor  je  menih  v  pravljici  pozabil  ob  rajske  ptice  milem  petji  na 
svet  in  čas  ter  leta  kot  minute  meril,  tako  je  bilo  duhu  Vogrinovemu  o 
teh  prizorih.     Gledal  bi  jih  bil  —  na  veke ! 

A  nekdo  potrka  na  sobina  vrata,  Vogrin  se  vzdrami,  in  duh  njegov 
se  pome  v  prejšnjo  realuost.  Pred  Vogrinom  stoji  gojenec  njegov,  grof 
Hugon,  ki  mu  z  veselim  glasom  naznanja,  da  so  konji  za  ježo  že  osedlani. 

Milko  vstane  z  levo  roko  se  podpiraj6č.  z  desnico  pa  si  briše  čelo, 
kakor  da  bi  si  hotel  s  tem  izgnati  vse  misli  in  sanje  iz  svoje  prepolne 
glave.  Molč6  si  vzame  klobuk  in  palčico,  mahne  z  njo  po  zraku,  kakor 
da  bi  hotel  reči:  „Vse  je  zastonj,  vse  je  proč!^  potžm  pogladi  ljubega 
ma  konjička,  skoči  nd-nj  ter  zdirja  v  skoku  tja  pa  prašnej  cesti,  neviden 
na^mn  pogledu! 

Tam  na  Koroškem  ol)  Vrbskem  jezeru  pa  je  ravno  o  tem  času 
uganjala  gospica  Olga  svoje  otročje  igre.  Zdaj  je  trgala  rožice  pomladnje, 
zdaj  pljuskala  z  vodico  na  obrežji,  zdaj  se  smejala  sama  seb6j,  ko  so  jej 
nagajivi  valčeki  namočili  obličje  z  vodo,  ker  se  je  z  njimi  neljubo  šalila. 
To  nedolžno  njeno  igranje  kazalo  je  zar^s  globok  mir,  ki  je  vladal  v 
Olginem  srci,  med  tem  ko  je  dajal  Vogrin  notranji  srd  in  svojo  obupnost 
futiti  —  ubogemu  konjičku. 


80 

A  zakaj  bi  lu?  lala  Olga  vesela  ?  saj  je  tudi  na  njo  kakor  na  vsa- 
kega eloveka  dohrodejno  iiplivala  lepa  okolica  njenega  poletnega  do- 
movanja. Z  njo  so  j(»  veselila  tudi  eela  narava!  Pomlad  je  bujno  po- 
ganjala. Vsa  priroda  bila  jo  tako  krasna,  kakor  da  bi  se  bila  navlaii 
zat6  olepšala,  ker  jo  je  prišla  Olga  s  svojo  materjo  obiskavat.  Tudi  solnee 
se  je  radovalo  nad  Olgo  in  njeno  materjo,  kajti  ni  bilo  dneva,  da  bi  ne 
pozdravljalo  Vrbskega  jezera  in  njegove  lepe  nvmfe,  gospice  Olge. 

Villa,  v  kterej  ste  bivali  Olga  in  mati,  stala  je  tik  jezera.  Okoli 
hiše  se  je  razprostiral  krasen  vrt .  po  ktermi  so  vodili  lepo  urejeni,  i 
belimi  kamenčki  nasuti  potje.  Zraven  vrta  je  bil  majhen  gozdič* .  polen 
malega  smreeja  in  druge  pb^menite  jalovine.  Mnoga  poeivaliSfa  z  lepo 
nan^zljanimi  s(>deži  in  mizicami  pa  so  vabila  tu  sprehajalo^i  k  hladnemu 
l>or-itku. 

Kazgled  z  villine  altane  pa  je  bil  earol»en.  Pred  seboj  gledaš  rai- 
proslrano,  kakor  zrcalo  čisto  jczerno  gladino  z  dvema  otokoma.  Na  vzhodu 
te  pozdravlja  visoki  Obir.  na  zatonu  te  gleda  znameniti  Dobrac^.,  na  jugu 
pa  stoj^  pred  iM\]  stare  Karavanke,  prek  kterih  hodi  nevidni  duh,  ki 
združuje  neločljivo  brate  kranjske  s  koroškimi  Slovenci.  Onkraj  jezera 
pa  še  občuduješ  staro  z  mahom  obrasteno  crkev:  ^Marija  na  O  toče",  ter 
se  veseliš  nad  Imjno  naravo,  ki  tako  krasno  in  blagodarno  obdaje  ta  kini 
koroški. 

Ta  kraj  vzbuja  vsakemu  človeku ,  ki  ga  je  le  enkrat  videl,  neii- 
brisljiv  spomin.  Ako  si.  dragi  čitatelj,  kdaj  v  svojem  življenji  Vrbsko 
jezero  obiskal,  želel  si  ga  zopet  videti,  in  posla vljaj6č  se  od  njegove  slo- 
venske okolice,  klical  si  vseb»j  z  menoj  vred :  „Na  svidenje ,  ti  kras  in 
kinč  b»pe  zemlje  slovenske!" 

Kakor  na  vsako  človeško  srce.  uplivala  je  dobrodejno  naravna  le- 
pota Vrbskega  jezt^a  in  njegove  okolici*  tudi  na  nedolžno  deklico  Olgo. 
Čutila  se  je  tli  novorojeno  ter  se  prav  po  otročje  veselila  pomladuje  prirode. 

Prve  dneve  je  imela  na  svojem  novem  domovji  mnogo  opravka. 
Treba  je  bilo  pozdraviti  log  in  gaj.  cvetice  in  rožice  na  gredicah,  vslasti 
pa  ono  utico  na  vrtu,  kjer  je  lani  toliko  prijetnih  ur  preživela. 

„Zdaj  sem  zopet  tu.  utica  zeltMia !  Kolikokrat  sem  mislila  ni-te, 
odkar  sem  te  zapustila!  Ali  zdaj  ostanem  tukaj  pri  tebi;  tu  na  starej 
klopiei  bodem  pletla.  tu  čitala.  tu  opazovala  življenje  na  jezeru,  tu  gle- 
dala, kako  poljublja  solnee  s  svojimi  žarečimi  žarki  vrhove  velikanskih 
goi1l  v  slov6." 

Tako  nekako  je  nedolžna  deklica  pozdravljala  utico  na  vrtu.  Odslej 
ni  bilo  dneva,  da  bi  je  ne  obiskavala,  če  je  bilo  tudi  treba  materi 
v  marsičem  pomagati.  Prvi  teden  je  hitro  pretekel.  Najvažnejše  stvari 
so  se  na  vrtu  in  po  sobah  uredile.  Za<lnji  ted(»n  nlese(»a  majnika  pa  Se  le 
je  bil  prav  *za  prav  počitku  in  okrepčavanju  odločen. 


81 

Oospd  SkenoTska  se  je  v  kratkem  boljše  počutila  ter  postajala  vedno 
krepkejša.  Nehala  je  tudi  toliko  na  dom  misliti  kakor  prve  dneve  po 
svojem  dohodu,  ali  tem  bolj  pa  se  je  bavila  z  Olgo  in  večkrat  k  njej  v 
ntico  prisedala.  Pripravljala  se  je  že  čestokrat,  da  bi  z  njo  govorila  o 
oadporočniku  Robertu  Bendi;  a  do  zdaj  če  ni  bila  izpolnila,  kar  jej  je 
soprc^  pri  odhodu  naročal. 

Mati  je  imela  nalog  govoriti  s  hčerjo  o  namerjavanej  zvezi  z  ba- 
ronom Bobertom  in  pozvedeti  o  Olginej  nagnenosti  do  njega.  Vse  to  je 
pa  bilo  materi  jako  težko,  ker  je  slutila,  kako  malo  ljubezni  do  Boberta 
se  nahaja  v  dekličinem  srci.  Dalje  se  jej  je  pa  tudi  zel6  kočljivo  zdelo, 
8  tako  mlado  deklico  pogovarjati  se  o  najnežnejših  srčnih  čutih,  a  ne- 
varno in  cel6  škodljivo  bi  pa  bilo,  tako  mlademu  srcu  vsiljevati  ljubezen 
do  človeka ,  kterega ,  kakor  se  je  videlo ,  visoko  ne  c^ni.  Sad  takega 
vsiljevanja  bilo  bi  le  hudo  sovraštvo,  a  ne  ljubezen,  in  naposled  bi  se  še 
utegnola  v  Olginem  srci  izcimiti  kal  tajne  ljubezni.  Žensko  srce  po- 
trebuje zaslombe,  ako  se  ima  boriti  proti  neljubemu  moškemu  bitju ,  in 
ta  zaslomba  je  ljubezen,  ki  jo  goji  srce  do  drugega  bitja,  ik  ljubezen  je 
lek  zoper  ljubezen! 

Vse  to  je  Olgina  mati  dobro  uvidela.  Zatorej  ni  o  zadnjem  po- 
nočnem  prizoru  v  bčerinej  spalnici  druga  omenila,  kakor  da  se  im&  Olga 
le  materinej  skrbi  zahvaliti,  da  ni  spala  celo  noč  v  naslonjači,  a  o  sanjah, 
o  imenu ,  kterega  je  Olga  v  spanji  klicala ,  o  vsem  tem  ni  modra  mati 
govorila.  Tudi  tukaj  v  Porečah,  kjer  je  bila  sama  z  njo,  odlagala  je  od 
dne  do  dne  svoj  namen  in  naročilo  očetovo.  A  prišla  je  nagloma  ura, 
ko  je  morala  s  hčerjo  o  vsem  govoriti. 

Dne  28.  majnika,  bil  je  torek,  dobi  gospa  Skenovska  pismo  od 
svojega  moža.  V  njem  je  poročal,  da  dojde  gospod  nadporočnik  Bobert 
Beuda  že  v  začetku  junija  v  Poreče.  Stanoval  bode  v  sosednej  villi  ter 
se  lahko  vsak  dan  z  Olgo  in  njeno  materjo  shajal.  Vse  drugo  pa  pre- 
pušča njej  in  hčerki,  samo  poroča  mu  naj,  kakov  uspeh  je  imelo  njeno 
pogovarjanje  z  Olgo  o  namerjavanej  zaroki  in  zvezi  z  Bobertom.  Mati  se 
tedaj  ohrabri  in  sklene,  takoj  prihodnji  dan  govoriti  s  hčerjo  o  znanej  zadevi. 

Ta  dan  je  bilo  krasno  vreme.  Niti  oblaček  se  ni  prikazoval  na  vedrem 
nebu,  in  čist-a  nebeška  modrina  je  odsevala  iz  globočine  Vrbskega  jezera, 
ki  je  bilo  gladko  kakor  zrcalo.  Danes  si  videl  v  njem,  kako  se  kamenite 
čerf  koroških  gord  dotikajo  nebeškega  stropa,  gledal  si,  kako  se  zrealigo 
v  njemcvetdče  livade,  crkvice,  bele  hišice,  ljudje  in  živali  ob  vodovnem 
obrežji.  To  je  krasen  pogled,  to  so  prizori,  ki  se  jih  nikdar  ne  naveličaš, 
in  dalje  ko  jih  gledaš,  tem  bolj  te  očarujejo. 

Proti  večeru  tega  krasnega  dneva  sedeli  ste  Olga  in  i\}ena  mati  v 
utlci  ter  zrli  tja  po  jezernej  gladini.  Solnce  je  ravno  v  neb6  kipeči  Obir 
ognjeno-rudeče  zarilo  ter  se  poslavljalo  od  planinskih  sinov. 


82 

„Glej,  mama,  kako  krasen  je  ta  prizor,"  opozori  Olga  mater,  ki  je 
gledala  proti  solučuemii  zahodu.  ^Obir  je  kakor  v  ognji.  Poglej  ga,  pa 
hitro,  sicer  se  skrije  solnce  za  gorami." 

Mati  se  obrne  proti  Obirju,  občuduje  planinsko  žarenje,  nekaj  miont 
Se,  in  solnce  zatone. 

„Zar6s,  tako  krasnega  prizora  še  nisve  tukaj  videli,"  odgovori  sdaj 
mati  vsa  zamaknena. 

„0  da,  mama,  dostikrat  sve  že  gledali  takih  prizorov,  ali  vsak  je 
tako  lep  in  nov,  da  se  nam  poslednji  najkrasnejsi  dozdeva.  Na  Dunaji 
nimamo  takih  naravnih  lepot  kakor  tujtaj,  in  meni  se  vidi,  da  ima  gospod 
dr.  Vogrin  prav,  ako  trdi.  da  bi  vsa  ta  krasota  tam  na  Dunaji  ne  bila 
tako  lepa.  kakor  je  tukaj  v  njegovej  domovini." 

„To  je  res,"  pritrdi  mati,  „ali  vsak  kraj  ima  svojo  naravino  lepoto, 
in  vsak  Ttlovek  povzdiguje  najbolj  krasoto  svoje  domovine!" 

„Ali  glej.  mama,  kako  pa  je  to,  da  se  meni  izmed  vseh  krajev, 
ktero  sem  videla,  ta  kraj  najbolj  dopada ,  da  on  mi  je  ce.l6  milejiii  nego 
moj  rojstni  kraj?  Tukaj  se  čutim  tako  prosto,  tako  veselo,  kakor  me- 
tuljček, ki  leta  od  cvetlice  do  cvetlice;  tii  se  čutim  prerojeno,  povzdigneno 
nad  zemskim  življenjem!" 

„To  je  pripisovati  naravi,  ki  nas  obdaje,  in  sploh  pomladi,  ki  upliva 
vzvišeno  na  nas,"  odgovori  jej  mati  vsa  začudjena  nad  Olginim  govor- 
jenjem. 

„Kako  pa  to,  mama?"  nadaljuje  zopet  deklica.  „Meni  je  pri  srci, 
kakor  da  je  tu  najlepše  in  najbolj  veselo  na  svetu.  Tu  bi  bivala  vse 
svoje  žive  dni,  tu  bi  ostala  na  veke.  Ali  najsrečnejše,  zdi  se  mi,  živelo 
bi  se  tam  le  na  onem  bregu  jezera,  tam  goro  v  onej  majhnej  hišici,  od 
ktere  se  nama  bela  stena  sem  dol  v  utico  blišči.  Tam  gore  je  ravno 
tako,  kakor  je  opisal  dr.  Vogrin  svoj  idjilični  dom." 

Pri  teh  besedah  je  deklica  obmolknola,  a  mislila  si  je  na  tihem 
v  svojem  srci:  „Tam  bi  bilo  lepo  z  njim  živeti,  tam  bi  bila  prava 
sreča  domd!" 

Ko  ni  deklica  več  glasu  povzdignola,  ampak  premišljevaje  zrla  nemo 
pred  se,  prime  jo  mati  za  roko  ter  pravi : 

„Noc6j  se  mi  pa  vidiš  Olga  malo  izpremenjena !  Na  tvojo  domišljijo 
so  ti  naraviui  prizori  kaj  močno  uplivali!  Kako  da  si  tako  zamišljena? 
Človek  mora  gledati  življenje ,  kakor  je,  ne  pa  kakor  si  ga  mi  v  srci 
slikamo.  Dandanes  je  vse  realno,  in  ona  stara  idjiličnost  je  čisto  že  s 
sveti  izginola.  Ker  pa  moramo  tudi  mi  s  svetom  iti,  ko  on  z  nami 
ne  gre,  tedaj  je  pa  tudi  nam  biti  realnim.  In  tako  ti  bode  menda  raz- 
umljivo, zakaj  že  tvoj  oče  zdaj  zato  skrbi,  da  bode  njegova  hči,  slalM) 
žensko  bitje  v  sedanjem  viharnem  času,  imela  dobro  zasloujbo  in  pomoč 
v  svojem  življenji." 


83 

Te  besede  so  kakor  strel  vzdramile  Olgiiio  srce  iz  lepih  sanj  o 
srečnem,  pravem  zemskem  življenji.  Hipoma  je  stal  v  domišljiji  pred 
njo  nadporočnik  Eobert  z  vsemi  slabimi  lastnostmi,  ktere  je  ona  zadnji 
eas  na  njem  opazovala.  Predočevala  si  je  posestvo  njegovo  in  grajščino 
tam  na  planem,  pustem  Ogerskem  in  čutila  že  popolnoma,  kako  bi  bila 
ondi  zapuščena  in  nesrečna.  Ali  te  slike  so  dirjale  nagloma  mimo  njene 
duše  ter  napravljale  prostor  lepšim  podobam.  Pred  njo  je  stopil  Milko 
v  vsej  svojej  znotranjej  in  zvunanjej  lepoti ,  čutila  se  je  z  njim  neraz- 
loi31jivo  združena  tu  na  obalih  Vrbskega  jezera,  kjer  bi  rada  vedno  prizore 
današnjim  enake  z  njim  občudpvala. 

V  take  slike  utopljena  ni  seveda  Olga  materi  odgovorila,  zatorej 
nadaljuje  sama: 

„Znano  ti  je  menda ,  zakaj  je  slednji  čas  baron  Robert  tolikokrat 
k  nam  zahajal.  Gotovo  si  že  opazila,  da  se  on  zd-te  jako  poteguje,  da 
ti  je  zeI6  prijazen,  in  da  mu  je  naša  hiša,  tvoja  druščina  najljubša." 

Pri  teh  besedah  še  gleda  hči  vedno  v  tla,  neizpregovorivši  besedice. 
Treba  je  torej  materi  dalje  govoriti: 

„Iz  vsega  početja  Robertovega  pa  moramo  sklepati,  da  ima  on  do 
nas,  vzlasti  pa  do  tebe  veliko  nagnenost.  To  udanost  Robertovo  pa  je 
oče  njegov  na  ravnost  potrdil,  rek6č,  da  si  smati*a  njegov  sin  za  največjo 
srečo  na  svetu,  imenovati  nekdaj  tebe  —  svojo  ženo.  Ako  bi  smel  on 
upati  v  tx)  blaženost,  pravil  je  dalje  baron  njegov  oče,  ostavil  bi  vojaščino, 
prevzel  grajščino  in  posestvo  na  Blatnem  jezeru  —  in  živel  tam  le  tebi, 
le.tvojej  sreči." 

Tu  je  mati  govor  pretrgala  čakaje,  kaj  odgovori  na  to  hčerka  Olga. 
Ali  čakanje  je  bilo  zastonj,  zatorej  nadaljuje: 

„Tvoj  oče  in  jaz  sva  bila  te  izjave  vesela.  Jaz  sama  sem  se  pre- 
pričala, da  si  želi  baron  Robert  pridobiti  tvojo  roko.  Oče  se  je  pogajal 
z  očetom  Robertovim  ter  spoznal  njegove  razmere  in  je  zadovoljen.  Mislil 
je  sam  o  tem  s  teboj  govoriti,  ali  naposled  je  to  nežno  nalogo  meni 
prepustil.  Ravno  včeraj  mi  je  oče  pisal,  kakor  v6š.  V  pismu  me  med 
drugim  tudi  vpraša,  ali  sem  o  tej  zadevi  že  s  teboj  govorila.  Dalje  mi 
naznanja,  da  je  sicer  že  vse  v  redu,  kar  se  tiče  Robertove  zveze  s  teboj, 
le  ti  še  moraš  v  njo  privoliti ;  a  to  bodeš,  kakor  poznava  oče  in  jaz  tvoje 
otročje  srce  in  ubogljivost,  rada  storila." 

Oim  dalje  je  mati  tajnosti  razkladala,  tem  hitrejše  in  močneje  je 
bflo  Olgi  srce.  Da  bi  pa  zakrila  svoj  notranji  boj,  molčala  je  ter  zrla 
mimo  pred  se.  Delala  se  je,  kakor  da  bi  nič  ne  čutila  in  bi  jej  bilo 
?se  to  neznatno  in  malomarno.  Ko  tedaj  mati  nobenega  odgovora  ne 
dobf,  nadaljuje  zopet: 

^Tvoje  privoljenje  v  to  zvezo  pa  si  bode,  kakor  mi  oče  piše,  baron 
Bobert  sam  od  tebe  izprosil.     On  je  že  dobil  na  dva   meseca    dopust  in 

G* 


84 

pride  k  nam  v  Poreče  prve  dni  meseca  junija.  Do  zaroke  ostane  tukaj, 
nat6  gre  k  velikim  vojaškim  vajam  na  Ogersko ,  in  v  jesen  bomo  lahko 
na  Dunaji  slovesno  praznovali  tvojo  poroko." 

Najbolj  so  pretresle  ubogo  deklico  besede,  da  pride  po  njeno  pri- 
voljenje Robert  sam,  in  to  že  v  nekterih  dneh.  Srce  se  jej  skrči,  ko  po- 
misli, da  bode  morala  naravino  lepoto  Milkove  domovine  deliti  s  človekom, 
do  kojega  ne  tli  niti  iskrica  ljubezni  v  njenem  srci. 

„Tako  sem  ti  zdaj  ljuba  Olga  vse  povedala,*^  končuje  naposled  mati. 
^Prepričana  sem,  da  si  vesela,  ko  vidiš,  kako  skrbiva  oče  in  jaz  za  te. 
Nadejam  se,  da  odobruje  tudi  tvoje  srce  to  najino  namero ,  in  da  bodefi 
srečno  živela  z  možem,  ki  ti  ga  je  izbrala  skrl)  tvojih  staris^ev.  —  Ali 
ni  to  vse  tako,  Olga?     Kaj  porečeš  ti  na  to?    Govori,  moje  dete!" 

„Kaj  naj  na  vse  to  odgovorim,  ljuba  moja  mati,"  izpregovori  slednjih 
vendar  le  Olga  z  veliko  malomarnostjo,  a  njen  notranji  nemir  se  je  poznal 
na  tresočem,  plahem  glasu,  s  kterim  nadaljnje : 

„Tu  je  toliko  stvarij .  toliko  odločilnih  vprašanj,  da  ne  v^m,  na 
ktero  bi  naj  najprej  odgovorila.  Glej.  draga  mati.  ti  si  moje  vse,  ti  si 
moje  veselje  in  tolažilo.  Ker  mi  ni  Bog  sestre  dal ,  da  bi  jej  potožila 
svoje  gorj^  in  lajšala  z  njo  svoje  notranje  čute.  obračam  se  do  tebe,  ti 
moja  zlata  mati.  Hočem  ti  torej  povedati  vse.  kar  čuti  moje  srce,  in 
te  prositi  s  skleuenima  rokama,  ne  zapusti  me,  n(»  vrzi  me  od  sebe  svo- 
jega otroka!" 

In  pri  teh  besedah  objame  z  nežnima  rokama  svojo  mater  ic  jo 
poljubi  gorko  v  lice.  Solze  otročje  in  materine  ljubezni  pa  vSO  v  tem 
trenotku  močile  dvoje  lic.  A  med  tem  ko  si  na  materinih  prsih  hči 
s  solzami  tolaži  ul)ogo  srce,  gladi  jej  mati  rumenolase  kodre,  ki  so  se  jej 
bili  na  ramena  vsipali,  šepetaje : 

„Ute8i  se,  Olga,  uteši  se.  Saj  si  moja,  moja  edina  hči,  moje  vse. 
Govori,  kar  ti  srce  teži,  hočem  te  kakor  sestra  poslušati  in  čutiti  s  teb6j." 

Vsled  teh  tolažilnih  besed  se  deklica  zopet  zravnd  Zjokala  se  je 
bila,  in  solze  so  jej  srce  olajšale. 

„Davno  že  opazujem,"  povzame  zdaj  Olga  z  bolj  odločnim  glasom. 
„da  me  želi  baron  Robert  snubiti.  To  sem  že  sicer  pred  zadnjo  zabavo 
sumila,  ali  ta  večer  mi  je  on  toliko  razkril,  da  sem  se  prepričala,  da  je 
bila  moja  slutnja  resnična." 

Ko  jej  je  pot^m  Olga  natanko  povedala  razgovor  z  Robertom,  vpraša 
jo  mati: 

^Kaj  si  mu  pa  ti  rekla  na  to?" 

^  Jaz,  jaz  nisem  na  njegove  besede  nič  odgovorila",  odvrne  mirno  hči. 
„K  sreči  je  bila  prišla  njegova  mati  k  meni  poslavljat  se  ter  me  rešila  iz  one 
neljube  zadrege.  A  pozneje  sem  se  pa  vedno  izogibala,  da  bi  prišla  z 
njim  sama  skupaj,  in  prav  vesela  sem  bila,  ko  sve  se  od  Dunaja  poslovile 


85 

in  došle  s^m.  Tukaj  je  namreč  tako  prijetuo;  tii  sem  lahko  sama  s 
teboj,  in  nikdo  me  tiv  ne  nadleguje!  Strašno  me  je  torej  v  srce  zbodlo, 
ko  si  mi  naznanila,  da  pride  Bobert  že  v  nekterih  dneh  sžm  in  da  si 
ho^e  tu  sam  moje  srce  in  nagnenost  izprositi.  Jaz  se  bojim  tega  Člo- 
veka, in  srce  mi  strahii  trepeče,  ako  sem  z  njim  sama.  Zategadel  pa 
neha  tudi  moje  mirno,  idyllično  življenje  v  tem  hipu ,  ko  pride  on  v 
najino  družbo." 

Vsled  teh  besed  Razloži  mati  svojej  hčeri,  da  se  vara,  ako  misli, 
da  bode  Robert  vedno  pri  njiju.  On  se  bode  tudi  z  drugimi  gosti,  kterih 
je  po  letu  mnogo  v  Porečah,  zabavljal  in  le  kdaj  pa  kdaj  k  njima  za- 
hajal. Sicer  pa  ne  bodete  i  one  dolgo  sam^.  Začetkom  junija  jamejo 
gostje  sem  na  Koroško  dohajati,  in  vsak,  kdor  njunih  znancev  v  ta  okraj 
dojde ,  obišče  gotovo  tudi  nju.  I  grof  Konarski  in  grofinja  bodeta  nju 
obiskavala,  in  morda  pride  včasih  z  njima  tudi  dr.  Vogrin,  kterega  je 
itak  že  povabila,  naj  ju  obišče,  ko  pridejo  Konarski  v  Belo  pri  Že- 
leznej  Kapli. 

Ta  izjava  materina  bila  je  sevžda  veliko  tolažilo  Olginemu  srcu, 
vzlasti  pa  besede,  da  pride  s  Konarskimi  tudi  Milko  Vogrin,  po  kterem 
že  njeno  srce  tak6  hrepeni. 

Ko  je  videla  mati ,   da  se  je  hči  že  pomirila,  vpraša  jo  radovedna : 

„Zakaj  se  pa  bojiš  Eoberta  ?    Ali  ti  je  kaj  storil  ? 

„Ne,  storil  mi  ni  ničesar.  Ali  kakor  človek  vsakokrat  ne  v6,  zakaj 
goji  proti  temu  veliko  sympathijo,  proti  onemu  pa  antipathijo,  tako  je 
tudi  z  men6j.  Mojega  srca  pač  ne  vleče  nič  do  njega,  temveč  ono  beži 
pred  njim,  a  uzroka  ne  včm,  zakaj." 

„Ali  glej,  Olga,  taka  prazna  zopernost  se  človeku  sprva  le  dozdevlje, 
a  pozneje  se  rada  izpremeni  v  veliko  nagnenost  in  sočutje.  Gotovo  si  že 
kaj  takega  pri  sebi  kakor  pri  drugih  opazovala,  in  tako  bode  tudi  s  tvojim 
srcem,  ko  Eoberta  bolj  na  tanko  spoznaš." 

^Poznam  ga  že  dovolj,  dš,  preveč,  in  zatorej  ne  čutim  menda  nag- 
neuosti  do  njega.  Pri  meni  se  je  to,  kar  si  prej  omenila,  ravno  na- 
sprotno pokazalo.  Sprva  sem  še  imela  nekaj  sočutja  do  Eoberta  in 
tudi  mislila,  da  bode  ono  ali  ostalo  ali  pa  še  večje  vzrastlo,  a  temu  je  zdaj 
drugače.  Več  ko  sem  z  njim  občevala  ter  ga  spoznavala,  tem  bolj  se 
mi  je  odkrivala  njegova  neblaga  notranjost ;  v  enakej  meri  pa  je  umirala 
v  mojem  srci  vsa  sympathija  do  njega,  in  zdaj  ne  tli  niti  iskrica  nag- 
oenosti  več  v  mojej  duši,  a  čutim  tudi,  da  je  ne  more  nikdo  oživiti." 

Ko  je  mati  radovedna  vsled  zadnjih  besed  poprašala  hčerko,  odkorej 
že  pojema  njeno  sočutje  do  Eoberta,  pov6  jej  ona,  kako  je  Eobert  oni 
večer  proti  njej  ozmerjal  Milka  Vogrina,  sumničil  ga  in  grdil,  da  cel6 
Djo  samo  je  ošteval,  ker  je  z  njim  občevala.  „Najbolj  pa  me  je  užalilo," 
nadaljuje  odločno  deklica,   „in  mi  vse  sočutje  do  njega   vzelo,  ko  je  le 


86 

naglasal  p  1  o  m  (Ml  i  t  o  svoje,  imo.  a  plo  menit  ega  srca  nikdar! 
In  ravno  plemenita  duša  in  srce  so  isti  življi .  ki  iz  človeka  delajo  — 
človeka.  Tukaj  je  nasprotje,  ki  loči  mene  od  Koberta  —  zd.  vselej. 
Roki  najini  bi  se  še  morda  prisilili  zvezati  se,  ali  najini  srci  —  ostanete 
na  veke  nezdružljivi/ 

„Ti  misliš  torej  očetu,"  vpraša  nagloma  mati  vsa  razdražena,  „opo- 
rekati  in  Robertu  na  ravnost  rok6  odreču?*^ 

„Tega  ne,  mati  I  Roke  ne  vem,  ali  jo  odrečem,  a  srce  pač. 
Tudi  Robert  želi  le,  kakor  si  ti.  mama.  sama  rekla,  moje  roke,  t.  j.  moje 
dote,  a  srca  ne.  Ali  t6  je  pač  mislim  za  srečno  zakonsko  življenje  prva 
potrel)a.  ^ 

Po  tej  opombi,  ki  je  tudi  mater  zadela,  skušala  je  ona  h6<*rki  do- 
kazati, da  prava  ljubezen  med  zakoncema  še  le  pozneje  nastaja.  Navajala 
je  več  primerov  iz  dejanskega  življenja  za  svojo  trditev,  a  te  vse  je  Olga 
bistroumno  zavrnola  rek6č,  da  mi  srečo  človeško  le  po  zvunanjem  stanji 
in  obnašanji  Ijudij  sodimo,  a  ne  v^mo  pa  ne.  ali  čnti  r^s  njihovo  srce 
to,  kar  kaže  zvunanjost.  „Sploh  pa  j(^  le  izjema,"*  trdi  naposled  deklica, 
„da  bi  se  srci  po  lastnostih  diametralno  ločeni  —  družili  kdaj  v  srečnem 
zakonskem  življenji." 

Če  je  prav  mati  zdaj  uvidela ,  da  so  nazori  hčerini  onim  enaki, 
ktere  je  morala  tolikorat  in  tudi  zadnjič  sama  proti  svojemu  možu  Jta- 
govarjati,  opomnila  je  vendar,  da  še  Olga  kot  mlada  deklica  življenja  ne 
pozna,  najmanj  pa  zakonskega,  zatorej  naj  tako  strogo  ne  sodi. 

„Res  je  sicer."  odgovori  zdaj  v  zadregi  deklica,  „da  ne  poznam  za- 
konskega življenja,  ali  kakor  povsod  vlada  tudi  v  njem  pregovor:  „Enako 
se  enakemu  druži".  Jaz  si  pač  mislim,  da  morejo  le  blage,  lepe  lastnosti, 
vzvišeni  in  idealni  nazori  človeka  osrečevati,  in  da  more  človek  le  s  takim 
človekom  srečno  živeti,  ki  hrani  v  sebi  src^  plemenito.  Imela  sem  pri- 
ložnost to  tudi  opazovati.  Videla  sem  Roberta ,  videla  sem  pa  tudi 
dr.  Vogrina.  Kakov  razloček,  mama!  Kakor  noč  in  dan,  kakor  solnce 
in  mesec!  Le  lastnosti,  kakor  so  Vogrinove,  morejo  človeka  osrečiti,  le 
s  takim  človekom  bi  se  moje  srce  združilo,  le  z  njim  bi  srečno  živelo !" 

Te  besed(*  so  materi  vse  razkrile.  Hipoma  si  je  znala  tolmačiti, 
zakaj  je  klicala  Olga  onokrat  v  sanjah  njegovo  ime.  Kar  jej  je  bilo  prej 
temna  tajnost,  postalo  jej  je  zdaj  jasno  kot  dan.  „Zatorej  se  je  na  zadnje) 
zabavi  radovala  bolj  z  Vogrinom  nego  Rol)ertom",  misli  si  dalje,  in  zdelo 
se  jej  je,  da  je  imel  oče  prav,  ko  je  trdil,  da  je  postala  Olga  bolj  otožna, 
pot^m  ko  je  bil  Vogrin  odšel. 

Strašna  sumnja  se  poloti  zdaj  materine  duše.  Strahu  strepeče,  ko 
pomisli,  da  l)i  znalo  Olgino  srce  čutiti  ljubezen  do  Vogrina.  Ona  ga 
sicer  sama  spoštuje  in  čisla,  ali  misel,  da  bi  mogla  Olga,  njena  hči, 
odreči  iz  ljubezni  do  njega  —  Robertu,  baronu,  grajščaku,  in  nasprotovati 


-  ^ 


očetu  in  njej,  ta  misel  jej  je  nezapopadljiva.  Dk  ko  bi  bil  Vogrin  velik, 
mamenit  mož,  tedaj  bi  seveda  s  to  mislijo  še  spoprijaznila  se,  ali  zdaj 
ni  Vogrin  .  .  .  nič,  nič,  in  zna  le  postati  nesreča  —  njenej  hčerki  za  celo 
iiTljenje  .  .  . 

Vsa  prestrašena  in  razburjena  popraša  torej  svojo  hčer:  „Ali  pa 
IjnbiŠ,  Olga,  menda  Vogrina?  Bog  ne  zadani,  da  bi  so  bilo  tvoje  srce 
toliko  spozabilo.  Kaj  bi  rekli  oče,  kaj  Robert,  kaj  bi  rekli  naši  znanci 
in  prijatelji  na  Dunaji,  kaj  plemenite  rodbine,  baroni  in  grofi,  ki  dohajajo 
v  našo  hišo?  Olga,  pomisli  to!  Ali  ljubiš  t6s  Vogriife?  Reci,  da  ne! 
GoTori,  ali  ljubiš  ržs  njega,  ki  ni  nič  in  morda  vedno  tak  ostane.  Go- 
vori Olga!" 

Nedolžna  deklica  je  začela  ihteti,  oklenola  se  je  materinega  vratd 
in  jo  držala  kakor  jeklene  verige.  Ko  pa  materi  tudi  na  večkratno  vpra- 
šanje ne  odgovori,  prosi  jo  za  Bogi  in  se  jej  roti,  da  mora  reči,  ali  je 
res,  kar  sluti  njeno  srce. 

Konečno  se  vendar  deklica  ohrabri  ter  reče  tiho  in  sramežljivo : 
„Da,  mama,  ne  bodi  mi  huda,  ne  zavrzi  me,  jaz  .  .  .  ljubim  .  .  .  Vogrina. 
Moje  srce  hrepeni  le  po  njegovem  plemenitem  srci.  Njegove  last- 
nosti, njegovi  nazori,  njegovi  ideali  so  me  tako  očarali,  da  je  moje  srce 
vedno  le  pri  njem.  A  ne  huduj  se  mama!  Daj  mi  to  srečo  še  dalje 
uživati,  saj  sem  že  srečna  dovolj,  če  le  smem  misliti  n&-nj." 

„Ali  si  mu  pa  to  svojo  ljubezen  že  razkrila?" 

„Tega  nisem  in  mu  ne  storim  nikdar,"  odvrne  hitro  Olga.  „Za 
mojo  Ijabezen  včm  le  jaz  sama  in  zdaj  tudi  ti.  A  pri  vseh  bogovih  te 
kleč6  na  kolenih  prosim,  ne  zataji  me,  ne  povej  očetu,  ne  reci  nikomur, 
da  ljubim  .  .  .  njega.  Vse  hočem  storiti,  kar  želiš,  vse  izpolniti,  kar  ho- 
čejo oče  in  ti,  le  ne  povej  jim  tega.  Hočem  dati  roko  Robertu ,  hočem 
iti  dol  na  Ogersko,  hočem  biti  tam  nesrečna  žena,  le  ne  povej  očetu  in 
nikomur ,  da  ljubim  . .  .  Vogrina ,  da  neha  z  njim ,  z  njegovo  ljubeznijo 
moja  sreča! 

Glej,  mama,  vedno  se  mi  zdi,  da  ne  bodem  dolgo  srečna;  zatorej 
mi  pusti  sedanjo  srečo.  Sanjalo  se  mi  je,  da  so  ga  vrgli  valovi  pobitega 
na  obrežje,  in  ko  sem  ga  mislila  prijeti ,  izginol  mi  je  iz  rok.  In  tako 
ml  bode  tudi  izginola  moja  sreča,  in  nesrečna  še  bodem  klicala  po  — 
Milku  Vogrinu." 

Tako  je  končala  uboga  deklica.  Obljubila  je  še  enkrat  vse  storiti, 
kar  se  zahteva  od  nje.  Ona  hoče  l)iti  z  Robertom  prijazna,  hoče  mu 
obljubiti  roko,  naj  tudi  nje  srce  krvavi,  hoče  iti  z  njim  k  poroki,  naj 
gleda  tudi  sreča  jokaje  za  njo,  vse  hoče  storiti ,  ako  le  mati  o  njenej 
ljubezni  molči. 

Mati  8ev6da  obljubi  to  rada  Olgi  in  hoče  na  vse  pozabiti,  kar  jej 
je  ona  razkrila.    Vogrin  jim  ostane  prijatelj  kakor  do  sedaj ,  in  ne  bode 


88 


mu  kazala,  da  preti  on  uničiti  srečo  v  gostoljubnej  mu  hiši.  Na  zadnje 
pa  še  skuša  hčerki  dokazati,  da  je  njena  ljubezen  do  Vogrina  nesmiselna 
in  ničeva,  in  ko  jej  ubogljiva  deklica  navidezno  pritrjuje,  čuti  se  mati 
zopet  potolaženo,  in  od  tega  večera  je  spajala  hčer  in  mater  nova, 
tajna  vez.  —  (Dalje  pride.) 


Veselje  in  strah. 


Vesel  si  puške  in  sabljice, 

Veselje  so  ti  konjiček 
In  lično  izdelane  grabljice, 

In  štirikolesni  voziček; 

In  cvil-petelinec,  in  dimničar, 
Trobenta  in  boben  pisan, 

Miklavž  oblečen  škofovski  in  star, 
In  v  knjižici  svet  narisan. 

Iskreno  in  Cesto  molil  si, 
In  pred  „hud6bcem"  se  tresel, 

A  vsega,  česar  ti  volil  si, 
Miklavž  je  sveti  prinesel. 


In  za  nameček  je  svetec  dal 

Tn  j4bolka  tebi  zlata. 
Ki  navlašč  zd-te  jih  je  izbriU; 

Res,  to  so  darila  bogata. 

A  tudi  —  vendar  zelo  se  ne  boj!  — 
Poz&bil  brezovke  ni  pletdne. 

Saj  kedar  uporen  je  Ijubček  moj, 
Trebe,  da  trmica  se  prožene. 

Čuj,  deček,  takisto  se  godi, 
Povem  ti,  med  odr&Sčenci  n&mi: 

Kder  koli  vesdlje  dar  svoj  deli 
Takoj  nam  je  strah  za  petami! 

Jo8,  C^mperman, 


Tri  lipe. 


JNa  gori  tri  lipe  so  stale, 
Oj  lepo  dišeče,  ravne, 
Tako  so  zvečer  šepetile: 
„Več  tukaj  ne  bomo  same." 

Mladenči  trije  so  zapeli 
Oj  tam  pod  zeleno  goro: 
„Bodimo  nocoj  še  veseli. 
Saj  jutre  ne  bo  več  tako!" 


Napočilo  jutro  je  tretje, 
Možje  so  prišli  na  goro 
Posekali  lipe,  —  zavetje 
Gradili  iz  njih  za  vojsko. 

Zvečer  pa  na  gori  kopali 
Vojaki  tam  grobe  so  tri, 
Tovarše  tri  va-nje  so  djali, 
Ležali  ki  tam  so  bledi. 

—  I 


89 


Popotni  spomini. 

Spisal  Igo  Kaš. 

II. 

V  EreegOTlnl. 

Iiuna  reka,  ktera  uro  hodi  od  todi  pri  Blagaji  iz  pečine  privre, 
je  čista  ko  steklo,  hladna  ko  led  tudi  v  največjej  letnej  vročini.  Blizu 
iztoka  v  Neretvo,  prihrujočo  iz  Mostara,  stoji  nekdanji  „Konak",  gradič 
bivšega  ercegovskega  paše.  Tri  poslopja,  ograjena  zidovjem  ob  reki,  ne 
daleč  od  teh  džamija  s  hišico  —  bila  so  sedež  nekega  bogatega  bega,  in 
v  teh  poslopjih,  ktere  je  že  bila  turška  vlada  begu  odvzela,  bivali  so 
zdaj  avstrijski  vojaki. 

Lepe.  rodovitne  oljke  stoj6  okoli  Konaka.  Blizu  njega  ob  reki  je 
mlin,  kterega  veliko  kolo  je  vzdigovalo  vodo  za  kopel  in  za  poraakanje 
vrtov.  V  tem  mlinu  živi  zdaj  neki  star  Turčin  Hasan  po  imen.u,  ki  čuva 
mlin  in  kopel  ter  vari  najbolje  kavo  v  okolici  .  .  .  Oni  paša  je  mnogo 
dobrega  za  okolico  storil,  oljke,  vinograde  posadil,  še  cel6  svilorejo  je 
hot^l  uvesti,  in  še  zdaj  najdeš  murbinih  rastlin  na  polji  proti  Otbini; 
žalibog  Turčinom  se  je  zdel  ali  presvobodoljuben  ali  premogočen  ali  — 
prebogat;  nekega  dne  pride  iz  Nevesinje  vojaštvo,  izvabi  pašo  iz  Konaka 
ter  ga  onstran  mosta  na  prostem  polji  za  celo  glavo  prikrajša  .  .  . 

Okolica  bunska  (iztok  Bune  v  Neretvo  ima  24  metrov  absolutne 
višine)  vidi  se  meni  najrodovitnejša.  Vino,  olje,  smokve,  sočne,  sladke 
tikve,  vsa  zelenjad,  kuruza,  žito,  proso,  vse,  vse  dobro  znaša.  Reka  Buna 
je  polna  najlepših  postrvij.  najtolščih  jegulj.  Polje,  vinograde  in  še  cel6 
pečevito  bregovje,  obrasteno  dišečimi  rastlinami,  oživljajo  cele  jate  jereliic, 
skalnih  jarebov,  zajcev,  sploh  divjačine !  — 

Na  malem  griči  nad  Buno.  od  Konaka  proti  vzhodu,  med  vinogradi, 
vrti,  med  zelenimi  smokvami  in  oljkami  stoj^  posamezni  turški  stanovi. 
Proti  jugovzhodu  ob  potokih :  Bunica  in  Bišina  na  prostem  polji  in  po 
njivah  so  grobovi,  z  velikimi  ploščami  pokriti,  kakoršni  se  tudi  nahajajo 
v  Bosni  ob  starem  potu  iz  Goražde  do  Pračt*  in  po  c(»lej  Ercegovini.  Tu 
je  vsekan  v  kamen  handžar,  tii  meč,  druge  plošče  so  prazne.  Na  nekem 
polji  sem  našel  nadgrobni  kamen,  na  kterem  so  vzvišeno  (en  haut  relief) 
vdelane  podobe  dveh  otrok  in  ene  žene,  napisa  ni.  —  Čudno  je,  kako  je 
bilo  mogoče,  tako  velikanske  kamene  pripeljati  na  grobovje!  Rekli  so 
mi  ondašnji  prebivalci,  da  je  to  ,,cincarsko  groblje!'^  —  Iz  davno  pre- 
teklih časov  so  na  vsak  način,  in  ako  smem  po  velikem  nemškem  meči 
goditi,  lež^  morda  tu  omagani  križarji.  Znabiti  je  groblje  še  iz  rimskih 
ČMOT,    kajti  tu   mimo  je   vodila  rimska  cesta,   kar  se  najbolje  vidi  ob 


90 

potoku,  kjt>r  je  šla  erez  (zdaj  porušeni)   most    preko  Bunice   ter  se  vila 
do  Blagaja  in  na  planoto  Nevesiujsko. 

Proti  severu  od  Bune-sela  vidi  se  strešje  „niostarskog  grada",  vzhodno 
od  njega  pa  velikanska  Veležplanina.  še  tedaj  snegom  pokrita.  Ta  sneg 
tovorijo  v  poletji  v  debelih  vrečah  do  morja. 

Naši  fantje  Kranjtu  so  kaj  radi  pevali  o  „mostarskom  gradu";  spo- 
minjam se  neke  p(\sni,  ktera  se  je  vsak  veeer  enla,  a  pomena  nima  dosti: 
„Gazdarica,  gazdarica,  kde  si  sinoč  bila  — 
Joj-ja,  gazdarica,  kde  si  sinoč  bila? 
Bila  sam  ja,  bila  sam  ja  u  mostarskom  gradu, 
Joj-ja,  bila  sam  ja  u  mostarskom  gradu ." 

Dalje  se  pita  in  pov6,  kaj  je  delala  v  Mostaru  —  bila  je  „kod 
mostarskog  bega"  —  ali  konec  sem  malokdaj  (*\\\,  ker  se  je  je  vsak  pred 
koncem  naveličal. 

Zrak  bunske  okolice  je  jako  zdrav  in  čist,  morda  vsled  tega,  ker 
ima  toliko  tekočih  vodd !  —  Vročina  je  nepopisljiva  (45^  R.).  Opoldne 
je  navadno  nastal  vroč  vihar,  in  še  le  proti  večeru  se  je  sapa  ulegla. 
Deževalo  ni,  in  trava  se  je  vsa  posušila,  potok  Bišina  je  usahnol.  Samo 
kjer  so  vodo  napeljavah  na  njive  in  vrte,  ondi  je  blago  bogato  rodilo! 
Vinogradom  in  smokvam  sicer  ni  suša  ugajala,  ali  tudi  ne  mnogo  ško- 
dila; oljke  pa  so  se  prav  čvrsto  obnesle.  —  In  vendar  ni  bilo  mogoče 
v  Buni  kopati  se ;  kajti  reka  je  tudi  v  tej  vročini  bila  ledeno-hladna ! 

Ljudje  v  okolici  so  jako  zadovoljni  in  miroljubni  ter  so  nam  pri- 
našali vsakojake  stvari  na  prodaj.  Najbolj  me  je  veselilo,  kedar  so  pri- 
hajali k  našemu  zdravniku  ter  mu  za  plačo  dajali  duhana,  kur,  piščet, 
jajc,  smokev,  rib,  pečenke  (te  nismo  jeli),  tikev,  buč,  ali  pa  samo  lepih 
obljub !  .  .  . 

Obleka  njihova  je  iz  nebarvane  raševine  in  platnine.  Žene  se  no- 
sijo (razven  turških)  kakor  v  Hrvatskej,  samo  da  imajo  ozke  črez  kolena 
segajoče  —  hlače! 

Sredi  velikega  srpnja  sem  se  preselil  v  Blagaj,  malo  turško  selo 
(uro  hodi  od  Bune),  ki  pa  ima  vendar  v  edinej  svojej  ulici  —  bazar, 
kjer  moški  prebivalci  celi  dan  sed6  ter  „bazare".  to  je  lenijo! 

Blizu  Blagaja  je,  kakor  sem  že  omenil,  vir  Bune  reke!  „Reke"? 
Seveda  ,,reke",  kajti  Buna  tudi  v  zibeli  ni  otrok,  ampak  v  celej  moči  in 
jakosti  pritaka  iz  pečine.  M^ni  se,  da  je  iztok  nevesinjskega  polja.  Ta 
ki*aj  je  znamenit.  Strma,  skoro  previseča  pečevita  stena  dviga  se  blizu 
do  200  metrov  visoko  kakor  orjaški  zid.  In  v  tej  strahovitej  pečini  je 
izdolbena  velikanska  otlina,  iz  koje  vre  čista  in  ledena  —  Buna.  Nad 
virom  poletava  na  tisoče  divjih  golobov  in  skalnih  lastovic,  ki  gliezdijo  v 
peč6h,  in  blaga  sapa  ti  liladi  poteče  čelo.  Pred  otlino,  kakor  za  stražo, 
—  v  resnici   zavoljo   hladnega  zraka  v  poletji  —  pa   stoj6   turške    hiše, 


91 

pogorela  mala  ali  krasno  dovršena  džamija  in  —  mrtvašnica,  v  kterej 
ležita  ostro  čuvana  na  odni  dva  turška  ^svetca*^'  med  šestimi  deskami, 
dve  „sveti  trupli",  kojih  eno  mnogo  erez  sedem  čevljev  meri.  Mnogo 
starinskega  orožja  se  vidi  tu,  handžarov,  mečev  in  težkih  bojnih  kijev. 
Enega  takega  še  z  obema  rokama  vzdignoti  nisem  mogel! 

Hotel  sem  enkrat  na  čolnu  pregledati  prostorno  otlino.  Vsak,  kte- 
rega  sem  čolna  prosil,  mi  ga  je  obljubil  „doneti",  a  vsekdar  sem  zastonj 
plazil  okoli  onih  turških  hiš;  čolna  ni  bilo  od  nikoder,  še  cel6  poskrili 
so  jih,  kjer  sem  je  bil  popreje  videl.  In  čuj !  Ko  sem  se  čakanja  in 
obetanja  naveličal  ter  jim  pretil,  da  bom  dal  po  svojih  vojakih  privleči 
čoln,  začeli  so  prositi,  da  ne :  „Nemoj,  brate !  Oni  svetci  bi  tebe  i  ladju 
poTukli  u  duboko!"  — 

Popustil  sem  tedaj  misel,  razgledati  Bunino  zibel  in  —  lani  sem 
zvedel,  da  so  v  njej  imeli  skrito  množino  orožja,  ne  za  boj,  nego  samo, 
da  je  ohranijo,  kajti  Blagajci  so  bili  vedno  mirni  in  so  tudi  Avstrijance 
veselim  srcem  sprejeli !  .  .  . 

Nad  visoko  pečino  pa  stojž  razvaline  starega  „Š6epanovega  gradii", 
kojega  je  neki  kralj  Ščepan  ali  Stjepan,  kralj  ramski  bil  pozidal  nad 
potjo,  ki  skozi  gorsko  ožino  v  Nevesinje  vodi. 

Iz  Blagaja  sem  se  moral  dne  20.  avgusta  seliti  v  Mostar,  v  grad 
mostarski.  Onega  dne  sem  sedel  na  konja  ter  resnih  mislij  jezdil  ob 
robu  poljan.  Mostarsko  polje,  koje  od  Bune  do  Mostara  in  krog  grada 
sega  ter  se  od  24  do  72  metrov  nad  morje  vzdiguje,  obrobljeno  je  s 
strmo  v  planjavo  hitečimi,  nad  2(X)  metrov  visokimi  stenami,  kjer  le 
vod6 ,  prideroče  iz  višin ,  pota  izdolbejo.  Zat6  so  vse  planjave,  kakor 
omenjena  Dubrava,  Podveleška  planina,  Mostarsko  blato  —  črez  260 
metrov  nad  morjem.  Cela  dolina  Neretvina  je  storjena  po  tej  reki  in 
oje  pritokih! 

V  noči  sem  prispel  v  Mostar,  kjer  sem  se  na  desnem  bregu  Neretve 
pri  00.  Frančiškanih  naselil. 

Mostar,  ki  neki  blizu  16  tisoč  prebivalcev  brojf,  stoji  na  obeh  obalih 
Neretve,  v  ožini  med  Podveležem  in  Humom ,  tako  podolgasto ,  da  po- 
trebuješ od  južnega  vzhoda  do  severnega  dobre  pol  ure  hodi!  Desni  in 
levi  breg  veže  sluteči  „ mostarski  most",  edina  „čuprija"  preko  Neretve 
od  morja  do  Jablanice.  V  enem  oboku  se  spenja  na  28  metrov  daleko, 
25  do  30  metrov  visoko  preko  globoke  reke.  Na  vsakem  konci  mosta 
stoji  visok  stolp  za  straže.  Za  turške  vlade  so  ga  na  euej  strani,  kjer 
se  voda  vd-nj  zaganja,  podzidali,  in  letnica  kaže  (ako  dobro  pomnim, 
ker  zapisnik  sem  izgubil)  na  drugo  polovico  sedemnajstega  stoletja. 

Mesto  ima  mnogo  džamij  (ena  izmed  teh  je  bila  gotovo  popreje 
krnčanska  crkev,  kar  se  na  štirioglatem  stolpu  pozna),  eno  grško  in  eno 
katoliško   crkev,   pri  zadnjej   samostan   oo.  Franjevcev.     V  glavnej  in  v 


92 

vei^jih  drugih  ulicah  so  „l)azari"  —  tu  vse  kupcuje!  —  Dobf  se  tudi 
zelenjad,  sadje,  kruh  in  pečena  „pri'evina  i  janjetina".  .  .  O  evropskih, 
to  je  o  avstrijskih  kri-mah  i.  t.  d.  nočem  govoriti. 

Konak  mostarski,  stoječ  blizu  grške  crkve,  je  mala  trdnjavica,  na 
kojej  je  6  topov,  a  v  poslopji  so  uradnije.  V  nekem  skednji  sem  našel 
orjaško  orožje,  (avstrijski)  cesarski  top  z  nemškim  in  turškim  napisom. 
Nemški  napis  se  tak6  glasi: 

Ich  bin  der  han 
ein  wackher  man 
der  krahen  khan 
daz  thiirn  und  mavren 
zu  poden  gahn. 

(Ich  bin  der  Hahn  ein  wacker  Mann  der  krahen  kann,  dass 
Thurni  und  Mauern  zu  Boden  gahn).  —  Od  kodi  so  Turki  ta  top  pri- 
vlekli? — 

Na  levem  bregu  Neretve,  ravno  pod  mestom,  izliva  se  Badobolje  — 
potok.  Ako  za  tem  potokom  proti  zahodu  potujemo,  naletimo  pol  ure 
hodd  od  mesta  na  krasne  vinske  gorice,  ki  se  razprostirajo  na  lahkih 
gričih  med  Radoboljem,  Neretvo,  Mikulico  planino  in  Raško  gor6!  V  ta 
kraj  sem  najrajši  zahajal,  ker  me  je  največ  domačije  spominjal  .  .  . 

Proti  severu  vodi  cesta  na  levej  ob  Neretvi  proti  Konjiči  do  Sa- 
rajeva. Tu  stoj6  one  velikanske,  snežne  planine,  kjer  so  se  ustaSi  naj- 
trdnejše upirali :  Prenj-,  Lipeta-,  Glavatica-planina  z  nedohodnimi  pečinami 
in  strašanskimi  brezdni.  Tu  imata  medved  in  volk  svoj  brlog,  tu  roparita 
ris  in  divja  mačka,  tu  živi  divja  koza  i.  t.  d.  Tu  gnezdijo  orli  in  tu  je 
najugodnejše  domovje  za  —  roparje  in  razbojnike,  kakor  tudi  za  —  ustaše. 

Na  vzhodnej  strani  od  Mostara  pelje  ozka  („kozja")  steza  (suhi 
potok)  na  Podvelež,  kjer  so  malo  trdnjavico  postavili.  Živel  sem  v  njej, 
ko  so  se  cule  iz  Nevesinja  razne  čudne  vesti.  Planjava  podveleška  je 
gola,  le  tu  in  tam  stoji  kak  zapuščen  grmič,  in  velike  črede  ovic  se  pasč 
med  ostrim  pečevjem.  Ali  nekdaj  so  jo  krile  mogočne  goščave,  to  se 
vidi  na  štorovji,  koje  ne  more  zavoljo  letne  vročine  seguiti.  Roka  se  mu 
posušila  do  zadnjih  vnukov,  ki  je  to  bogato  gorovje  tako  opustošil!  Tam 
pod  mogočnim  Veležem  pa,  na  Prenji,  kamor  ni  mogla  človeška  noga 
dospeti,  tam  pa  se  vidijo  tenmozeleni  gozdje,  in  milo  se  stori  srcu,  ko 
obrneš  od  njih  ok6  na  pusto  okolico. 

Iz  Podveleža  sem  videl  onstran  Huma  veliko  vodno  planoto,  in  po- 
srečilo se  mi  je  pogledati  blizu  na  ,,Mostarsko  blato",  ktero  se  na  plan- 
javi pri  Medjinah  241  metrov  nad  morjem  na  osem  kilometrov  dolžine 
in  eden  do  poldrugega  kilometra  širine  razprostira,  vseskozi  porasteno  z 
ločjem  in  trstjem.  Pod  brdoni  pa  izteka  iz  pečin  odtok  jezera,  potok 
Jasenica,  ki  redi  in  moči  desno  polovico  mostarskega  polja. 


93 

Pri  iztoku  Jaseniee  med  Njemačkim  brdom  (zakaj  se  brdo  „Nje- 
macko"  imenuje,  nisem  mogel  zvedeti)  in  Humom  lež^  najrodovitnejši 
vinogradi ;  a  ker  je  letos  na  njih  stala  voda  do  meseca  rožnika,  cvetele 
so  trte  po  večini  še  le  v  srpnji;  —  ali  je  kaj  dozorelo  ali  ne,  mi  ni 
znano.  — 

Prebivalci  mostarski  so  po  večini  mohamedanei  in  „grki",  malo  je 
katolikov,  še  manje  („spanjolskih")  zidov. 

Obleka  jim  je  enaka.  Opank  je  v  mestu  malo  videti,  zat6  nosijo 
„eipele".  Široke  hlače,  ki  se  pri  kolenih  prilezejo  na  tel6  in  ozko  pri 
nogi  končujejo,  širokorokava  košulja  (srajca)  in  bojasti  brezrokavnik,  do- 
stikrat srebrom  in  zlatom  okinčan.  Mohamedanei  nosijo  navadno  belo 
ali  bojasto  haljino.  Žene  imajo  raznobarvne,  jako  široke,  nad  peto  zvezane 
hlače,  koSuIjo  in  brezrokavnik,  na  glavi  pa  fez  ali  črnogorsko  čepico  ali 
pa  kinč  z  belim  pajčolanom. 

Živ6  se  prebivalci  o  poljskih  pridelkih.  Dosti  se  použije  koruze, 
tikev  vseh  vrst  (tudi  onih,  ki  služijo  za  čutare),  buč,  zelja,  malo  krom- 
pirja —  množino  sadja  in  grozdja !  — 

Sploh  pa  je  zemlja  uboga,  ker  je  po  večini  pečevita.  Je-li  mogoče, 
da  se  več  pridela,  da  lažje  redi  svoje  prebivalce?  Jaz  mislim  da;  a  Er- 
cegovec  pravi,  da  ne.  Saj  je  že  od  deda  svojega  čul:  „Ercegovina 
krševita",  in  otožno  govori  za  njim,  a  ne  pomisli,  da  se  di  mnogo  bolj 
obdelovati ,  kakor  do  sedaj.  Samo  mostarsko  polje  omenjam :  Koliko 
zemlje  leži  tu  neporabljene!  Le  „beli  oset"  in  „hudičev  trn"  raste  po 
tej  celini,  kjer  še  ovce  in  koze  ne  najdejo  paše,  in  vendar  tik  nje,  kamor 
voda  sega,  zeleni  vse  in  obilo  rodi!  Ako  bi  napeljavali  vodo  na  vse 
kraje,  kakor  se  vidi  na  nekterih  krajih  ob  Eadobolji,  Jasenici,  pri  Buni, 
lahko  bi  imeli  najlepših  njiv  in  vrtov !  Zat6  mora  vlada  skrbeti,  osobito  pa, 
da  se  posadi  gozdovi,  kjer  je  zdaj  golovje.  Tudi  pri  vinogradih  dd  se  dosti 
poboljšati,  in  res  škoda,  da  se  tako  malo  za  nje  stori ;  kajti  ercegovsko 
vino,  vzlasti  iz  Radobolje,  je  najboljše,  kar  sem  ga  okusil  v  Dalmaciji 
in  Ercegovini,  skoro  kakor  drago  Bordeaux-sko  vino !  Znabiti  se  poprime 
tega  spljetsko  društvo  za  vinorejo  „societ4  enologica  di  Spalatro",  če  se 
morda  ne  boji  prevelike,  bas  njej  škodotvorne  koukurrence ! 

Treba  je,  da  se  v  Ercegovini  mnogo,  mnogo  poboljša,  da  bode  de- 
želi mogoče  živiti  svoje  otroke.  — 

(Konec  pride.) 


94 


Deseti  brat 


kidala  stn  si  bi'nta  dva 
'Jam  hišo  za  goro. 
Oba  šo  samca  in  mlada, 
Oemu  pa  hiSa  bo? 

„Ne  bom  prebival  tu  jaz  vem," 
Deseti  pravi  bi*at, 
„Po  svetu  grem,  domii  ko  smem. 
Pa  bodes  ti  moj  svfit." 

Starejši  meni  pa  zidar: 
Podaj   mi  brat  roko, 
Oo  prej  ne  vrneš  se.  nikdar 
Ne  zre  te  več  oko. 


Deset  po  svetu  bodeS  let 
Tam  hodil  večno  saiu, 
Jaz  v  vojsko  grem  na  tuji  svet, 
Oe  vrnem  se,  ne  znam/' 

Pogovor  cula  deklica 
Za  plotom  je  sloneč, 
Zbledela  tam  je  ljubica 
Desetnika  —  ihteč. 

Minolo  let  je  že  devet, 
Ne  pride  starši  brat, 
Minolo  jih  je  zdaj  deset, 
Ne  pride  mlajši  brat. 


Lo  deva  hodi  zret  čez  plot. 
Kdaj  vrata  se  odpro;  — 
Samo  nebeški  ve  gospod, 
Oj  kdaj  nevosta  bo. 


/  — 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravnice. 

Priobouje  K.  Glaser. 
11. 

Oaiiga  pride  z  nebes  na  zemljo.  "^ 

V  Ajodji  '  je  vladal  kralj  Sagara  ^  ne  iniaj6č  otrok.  Njegova  prva 
žena  je  l>ila  Keyini,  ^  druga  pa  Suniati,  *  Aristaneniova  ^  hči,  taka  lepotica, 
da  jej  na  vesoljnem  svetu  ni  bilo  para. 

S  tema  ženama  se  poda  k  l»regu  Hemavantu  *  (Himalaja)  ^  pokoro 
delat.  Ko  je  že  sto  let  kot  menih  tam  živel,  reee  mu  puščavnik  Bhrgu: 
^Vladar,  nmogohrojen  bo  tvoj  zarod  in  te  bo  pred  svetom  oslavil.  Ena 
ti  porodi  slavnega  ustanovitelja  novega  zaroda,  druga  ti  pa  porodi  deset 
tisoe  sinov." 

Kraljevski  heeri  to  zaslisavsi  vprašate  pol)OŽno  pušeavnika:  ^Ktera 
porodi  enega,  in  ktera  toliko  množico? 


*  liamajana  I.  09—44.     Xemški  nof<»r  Iiidiscbo  Cjcdicrhto  11.  ilo— ^75. 

*  Ajodja  »  sedanji  Oudo.  -  Saj^ara  »  morjo.  ^  Kevuu  ^  krasnolasa.  *  Sumati  • 
blagom isle(?a.  ^  Aristanomi  -  cegar  i>latisra  so  n(*po>^kodovaua.  ^  Ilomavant  »  zneien, 
mrzel.     '  Himalaja  «  sodež  snega,  alaja  •  sedež. 


95 

Pobožni  mož  pa  njima  i&  zarod  na  izbor:  Ke9ini  si  izvoli  enega 
sina,  Sumati  pa  deset  tisoč  orjakov. 

Spodobno  se  poklonivj^i  odide  kralj  z  ženama.  Orez  leto  porodi 
Ke9ini  Asvaman6a-ta,  Sumati  pa,  oj  čudo,  sad  v  obliki  tikve.  Ko  jo  raz- 
bijejo,  stopi  iz  nje  tisoč  mladenčev. 

Ker  so  jih  pestrne  redile  s  sirovim  maslom  v  bučah,  rastli  so  krepko 
in  bili  si  enaki  po  moči  in  po  junaštvu. 

Asvamanča  pa  jih  je  dražil,  v  vodo  metal  in  se  veselil  njih  strahd ; 
tudi  druge  ljudi  je  nadlegoval  in  sovražil ,  da  ga  je  oče  v  prognanstvo 
poslal ;  Asvamančevega  sina ,  An9umanta ,  ^  pa  je  ves  narod  ljubil  in 
spoštoval. 

V  tem  času  se  odloči  kralj  bogovom  darovati  najimenitnejši  dar, 
namreč  konje ;  pokliče  mnogo  duhovnikov  zvedenih  v  božjih  postavah,  da 
bi  mu  pomagali. 

V  deželi  med  v  neb6  strlečim  Himalajem  in  med  Vindhja-gorovjem 
vršila  se  je  daritev.  Ko  jo  je  An9umant  opravil,  izvije  mu  Indra  konja. 
Duhovniki  približavši  se  mu  velč,  naj  skazitelja  dani  ugonobi  in  konja 
nazaj  pripravi,  češ,  daritev  ne  hasni,    ako  se  ni  popolnoma  redno  vršila. 

Nato  pokliče  An9umant  onih  deset  tisoč  sinov  Sumatinih  in  jim 
reče :  „Idite  po  vsem  svetu,  iščite  povsod  roparja ,  kopljite  v  zemljo  in 
iščite  ga  tam." 

Vsak  je  prevzel  kos  zemlje  eno  milo  daleč ;  kopali  so,  kakor  da  bi 
gromelo ;  zemlja  je  stokala ,  kače  in  druge  pošasti ,  s  smrtjo  se  boržč, 
tulile  so  in  sikale.     Vso  zemljo  so  prevrtali  Sagaridovci. 

V  tej  nezgodi  se  podad6  bogovi  k  Brahmu,  k  praočetu,  in  hot6  iz- 
ročiti roparja,  da  je  le  konec  klanja  in  moritve. 

Ta  pa  jim  odgovori,  da  ima  zemlja  mogočnega  pokrovitelja,  namreč 
Vasudeva,  *  ki  je  gotovo  videl  nezgodo  zemlje. 

Med  tem  pa  kopljejo  dalje  in  trčijo  na  Virurakša,  ^  velikega  oroslana 
na  vshodnej  strani,  ki  zemljo  nosi ;  če  se  le  malo  premakne,  nastane  potres. 
Pot^m  se  obrnejo  na  južno  stran  in  najdejo  tam  oroslana  Mahapadma ;  * 
tega  počastivši  obrnejo  se  na  zahodno  stran,  kjer  je  oroslan  Saumanasa 
svet  držal ;  od  tega  so  se  podali  na  severno  stran  k  Hemap^nduru ;  povsod 
so  dalje  kopali.  Tam  pa  najdejo  Vasudeva  in  odvzetega  konja.  Ker  ga 
odločno  nazaj  zahtevajo,  izpremeni  jih  Vasudeva  v  svojej  jezi  v  pepel. 

Ker  se  Sagaridovci  dolgo  ne  vrnejo,  pošlje  njih  oče  v  svet  An- 
(umanta ;  ta  povprašuje  oroslane,  nositelje  sveta,  po  sorodnikih  in  po  konji. 
Vsi  mu  odgovori,  da  se  mu  izpolnijo  vse  želje.  Srečno  dojde  pod  zemljo 
tja,  kjer  so  bili  Sagaridovci  v  pepel  izpremenjeni.     Hot^č  tukaj  opraviti 


*     An^umant  ^  korenit,    svetel.    ^  Vasudeva  ^  patronymi<'iim  od   vasudeva  » Vasu 
kot  bogove  časteč.     '  Virurakša  -  groznook.    ^  Mahapadma  <  beli  lotus. 


96 

običajno  daritev  za  mrtve  zre  okoli,  kje  bi  našel  vode,  in  zapazi  Gamda;  ^ 
ta  mu  reče,  da  ne  sme  rabiti  navadne  ^vode,  kajti  njihov  pogin  je  sveta 
na  korist;  Ganga,  Hemavantova  hči,  naj  pomoči  ono  pfpelišče;  če  more, 
naj  privede  tja  Gango  z  ne})es. 

Veselo  se  podd  Anfumant  domii,  kjer  so  že  priprave  delali  za  da- 
ritev; vse  se  je  po  redu  izvršilo,  samo  tega  ni  mogel  nihče  svetovati, 
kako  bi  Gango  z  nebes  na  zemljo  privedli.  * 

Po  Sagarovej  smrti  so  Anv*umanta  za  kralja  izvolili.  Ta  pa  je  pre- 
pustil vladarstvo  svojemu  sinu  Dillpu  in  je  šel  na  Himalaja  in  postil 
puščavnik :  dvaintrideset  tisoč  let  je  tam  samoval,  pot^ra  pa  umrl  in  Sel 
v  nebesa.  Tudi  Dilipa  je  mnogo  premišljeval .  kako  bi  spravil  Gango  i 
nebes  na  zemljo,  pu  ni  mogel  izumiti  sredstva. 

Njemu  se  narodi  sin  Bhagiratha.  * 

Po  tridesettisočletnem  vladanji  umrje  in  se  preseli  v  Indrova  nebesa. 

Neimaj6č  zaroda  misli  vedno  na  Gango;  vladarstvo  prepusti  sve-  j 
tovaleem  in  se  pomeniši  na  (lokarni.  Roke  mol^č  proti  nebu,  stoječ  T 
zimskem  času  v  vodi  in  brzdajoč  pohotnost  pokori  se  tisoč  in  tisoč  let; 
tako  omehča  IJrahma,  da  se  mu  z  vsemi  bogovi  približa  in  reče: 
„ Veselim  se  tvoje  pokore,  vladar,  izprosi  si  milost.*'  „0e  si  mi  na- 
klonjen, Krahma.**  odvrne  kralj,  „blagovoli  zaukazati,  da  Gangina  voda 
namoči  pepel  mojih  prednikov  in  da  ne  umrjem  brez  zaroda."  „Tvoja 
želja  je  plemenita,  naj  se  izpolni;  tukaj  je  Hemavantova  najstarejša  hči. 
Zemlja  pa  bi  ne  zmogla  njenega  pada:  treba  jej  je  (^ivove  *  milosti/ 
Po  teh  besedah  se  poda  Brahma  v  trojna  nel)esa. 

Orez  leto  dnij  se  prildiža  kralju  (,'iva,  Umin  mož,  gospod  vseh  bitij. 
„Veselim  se  tebe,"  reče  mu,  „in  ti  hočem  Ijubav  svojo  pokazati." 

Potem  se  poda  na  Hemavantov  vrh  in  reče  Gangi :  „Padi  z  nebes". 

Ujezi  se  (langa.  silno  naraste  in  se  spusti  na  sveto  glavo  (Jivovo, 
ker  je  hotela  (,'iva  pod  zemljo  }>ogreznoti.  Bog  pa  spozna  njeno  zvijačo ; 
njegovi  lasje,  ki  so  bili  enaki  mogočnemu  drevju,  obustavijo  Gango, 
da  ne  more  na  tla:  tam  obvisi,  in  ves  njen  trud  je  zastonj.  To  vidi 
Bhagiratha ,  ki  j(»  zoi>et  prišel  pokoro  delat :  na  njegovo  prošnjo  napoti 
(,'iva  Gango  k  jezeru  Vindu :  ^  od  tod  pa  teče  v  sedmih  strugah  po 
zemlji :  Hladini,  Pavani  in  Nalini  teko  na  vzhod,  SitS,  Sučakšus  in  Sindhu 
na  zahod:  sedma  struga  pa  j<'  sledila  Bhagirathu. 

V  Ganginih  strugah  je  liilo  vse  polno  rib  in  drugih  povodnih  žival^; 
vsi  bogovi  so  se  pripeljali  na  krasnih  vozovih  ali  prijahali  na  oroslanih 
in  konjih  gledat  Gange  in  se  v  njo  kopat.  Ves  svet  se  je  veselil,  vsak 
grešnik,  ki  se  je  v  njej  kopal,  očistil  se  je. 

*  Garuda  je  nivthicon  ptic,  sovražnik  kac  in  nosi  ViSnu-ta.  *  BhagirathR • 
krasen  voz  iinajoč.  ^  ^'iva  -  indski  bog;  Brahma.  ViAnu  in  fiva  je  indska  trojica« 
trimurti  (murti  «  telo).    *  vindu  *  kaplja. 


97 

Bhagfratha  se  napoti  do  morja  in  skozi  morje  v  podzemeljski  svet ; 
tudi  Ganga  mu  sledi  in  še  zdaj  tam  oO.m-a  vse  pnuhHle  v  pepel  izpre- 
menjene,   iu  glej  —  Sagaridi  se  izpremene  v  )»ogove  in  gredo  v  nebesa. 

Nat6  ogovori  Brahma  Bhagiratha:  ^Keseni  so  prišli  Sagaridovci  v 
nebesa ;  dokler  bo  na  svetu  morje,  naj  prebivajo  kot  bogovi  v  nebesih, 
in  (ianga  bodi  tvoja  prvorojena  hčerica;  ti  pa  daruj  pradedom  vodno 
daritev  in  izpolni  svojo  obljubo  in  bodi  Idagoslovljen,  jaz  pa  se  vraeani 
v  nebeške  višave." 

Bhagiratha  pa  opravi  po  šegi  daritev,  vrne  se  v  svoje  kraljestvo  in 
živel  je  spoštovan  in  ljubljen  od  svojega  naroda  mirno  in  sreeno  še 
mnogo  let. 


Kako  SO  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 

spisal  Fr.   Wie8thaler. 
(Dalje.) 

Kakor  pri  Perzijanih  izvirajo  tudi  pri  Egipčanih  vse  po- 
grebne svečanosti  iz  verskih  nazorov.  Po  Herodotovem  poročilu  sta 
Os  i  ris  in  Is  i  s  edini  božanstvi,  kteri  Egip^anje  vsesplošno  (>aste.  Po  nji- 
hovem mythu  sta  ona  ol)  enem  mož  in  žena,  brat  in  sestra,  prav  za  prav 
pa  le  poosebljene  prirodne  prikazni.  Tsis  je  zemlja,  vse  oživljajoča  mati, 
Osiris  pa  oplodivna.  na  zemljo  delujoča  moc  solncna.  Solnce  je  izvor  in 
svmbol  vsega  žitja.  Kakor  so  vsa  bitja  v  prirodi  vednemu  izpreminjanju 
podvržena:  zdaj  se  narodi,  potem  poginejo  in  iz  njihovega  pogina  izcimi 
se  lopet  novo  življenje,  tak6  so  si  mislili  Egipcanje  tudi  to  božanstvo  v 
neprestanem  prehajanji  od  žitja  do  smrti  in  narobe*.  Kres  in  šolnini 
zahod  sta  Egipčanom  čas,  v  kterem  se  Osiris  v  podzemelje  podaje,  in 
kedar  blagotvorna  moč  Nilova  peša,  dozdeva  se  jim,  da  je  izginolo  ono 
bitje,  ki  zemljo  rodoviti.  Solnce  se  pokaže  vsako  jutro,  Nilov  natok  pa 
vsako  poletje;  isto  tako  pa  jim  vedno  umirajoči  })og  ob  enem  tudi  vedno 
živi  in  se  vedno  povrača.  S  tem  nmenjem  o  prirodi  pa  se  popolnem 
njema  egipčansko  verstvo  o  osodi  človeškej  po  smrti.  Kakor  biva  Osiris 
pol  leta  na  površji  in  pol  leta  v  globočini  zemeljskej,  iz  ktere  stopi  potžm 
novorojen  zopet  na  svet ,  tako  je  i  človeku  usojeno ,  prehoditi  z  bogom 
podzemelje,  da  se  pot^m  prerodi  in  z  Osiridom  vred  zopet  novo  žitje  za- 
čenja. V  smrtnej  deželi  je  Osiris  vladar  in  sodnik  mrtvih,  ktere  pravično 
po  njihovih  dejanjih  v  življenji  sodi.  Obdan  od  42  sodnikov  pretehtuje 
dejanja;  v  eno  tehtnico  devlje  grehe,  v  drugo  nojevo  pero,  sjmbol  pra- 
vičnosti ;  pri  prvej  stoji  šakaloglavi  A  n  u  b  i  s ,  grobni  čuvaj ,  lot  drži 
kraguljeglavi  Ho  ros  (vsevidno  solnce),  in  božji  zapisnikar  ibisoglavi  T  ho  t 


98 

zapisuje  izid  sodbe.  Blagor  onim,  ktere  je  sodnik  za  pravične  spoznal! 
Radostni  se  kopljejo  v  večnih  vrelcih  in  trgajo  sadje  nebeških  dreves. 
Veliki  bog  se  pogovarja  z  njimi,  svit  njegovega  solnca  je  obseva,  v  barki 
večne  luči  se  vozijo  in  udeležujejo  božjega  potovanja.  A  gorj6  zlobnim, 
ktere  je  pravični  sodnik  ol)sodil!  Njihov  delež  so  vse  grozovitosti,  kar 
si  jih  more  fantasija  le  domisliti.  Oni  ne  vidijo  Osiridove  luči,  ne  sli- 
šijo glasu  njegovega;  brez  glave  tavajo  okrog  ali  pa  se  obešeni  za  noge 
pražijo  in  pek6.  —  A  taka  mišljava  je  prežalostna  in  malo  tolažilna  za 
ubogega  grešnika.  Tedaj  si  jo  je  Egipčan  še  s  temi  dostavki  popravil: 
Komur  se  prvič  ni  posrečilo  ugoditi  strogemu  sodniku,  temu  se  odloči 
nova  doba  življenja,  da  popravi,  kar  je  v  prvej  zamudil.  To  pa  se  more 
zgoditi,  če  preide  duša,  ki  je  neumrljiva,  akopram  je  tel6  strohnelo,  v 
drugo,  ravno  rojeno  tel6.  Prehodivši  trupla  vseh  vodnih,  zračnih  in 
zemskih  l>itij  preseli  se  zopet  v  telo  novorojenega  človeka  in  pride  očK- 
čena   drugič   pred   sodbo   Imžjo.     Tako   potovanje   izvrši  se  v  3000  letih. 

To  vero  v  p  redu  še  vanje  (=  preseljevanje  duš)  izumili  so  tedaj 
Egipčanje  in  od  njih  prešla  je  potem  tudi  k  drugim  narodom.  Kraj,  kjer 
bivajo  duše  umrlih,  imenujejo  Amenthes  =  jemalec  in  dajalec,  ker 
sprejema  duše,  pa  je  zopet  svetu  vrača,  ako  niso  očiščene.  Stanovališča 
svoja  zovejo  le  „0  s  ta  je",  češ  da  se  imajo  le  kratek  čas  v  njih  muditi, 
grobove  mrtvih  pa  „večne  hrame",  ker  imajo  na  vekov  veke  hraniti 
tel6 ;  kajti  od  ohranjenja  trupla  zavisno  je  stanje  duše  onstran  groba. 
Radi  tega  so  egipčanske  hiše  tako  priproste,  grobovi  pa  tako  veličastno 
in  trdno  zidani,  da  se  jih  je  mnogo  (vzlasti  kraljevih)  ohranilo  do  današ- 
njega dne,  tedaj  kakih  50(X)  let.  To  so  one  pvramide,  ktere  so  že  stari 
med  svetovne  čudeže  šteli.  Pjramide  niso  nič  drugega,  nego  umetno 
nasipani  grol)ovi.  lilizu  mesta  Kaira  jih  je,  kakor  rečeno,  še  dandanes 
mnogo.  Največje  tri  so  pvramide  kraljev,  koje  Herodot  imenuje  Cheops, 
Chephren  in  Mykerinos,  na  napisih  pa  se  ber6  imena ;  K u f u , 
Chafra  in  Menkera.  Kakor  grobe  skušali  so  p]gipčanje  tudi  mrtva 
trupla  zoliu  trohljivosti  odtegnoti  in  ne  brez  uspeha;  kajti  kot  mumije 
vzbujajo  ona  še  dandanes  pozornost  učenih  in  občudovanje  neučenih  Ijudij. 

Mrtvaški  običaji  egipčanski  so  blizu  ti  le: 

Kakor  hitro  umre  kak  Egipčan,  pospo  si  sorodniki  in  sorodnice  glavo 
z  zemljo,  včasih  si  cel6  ves  obraz  z  blatom  ali  ilovico  namažejo,  pusti 
mrtveca  v  hiši,  tavajo  jokaje  z  razgaljenimi  prsimi  in  visoko  podpasani 
po  mestu,  bičajo  se,  ne  pijejo  vina,  jedo  le  navadne  jedi,  ne  nosijo  belih 
oblek  in  se  ne  kopljejo.  Nat6  oddajo  truplo,  da  se  mazili.  S  tem  poslom, 
ki  prehaja  od  očeta  na  sina,  bavi  se  posebna  vrsta  Ijudij.  Kakor  ima 
pri  nas  „entreprise  de  pompes  funebres"  (pogrebni  ustav)  več  razredov, 
tako  nahajamo  tudi  v  Egiptu  tri  vrste  maziljenja.  Sorodnikom  pokaže 
mazilec  tri  lesene  uzorke,  ki  so  natančne  kopije  prej  umrlih  znanih  Ijudij, 


99 

tako  da  se  lahko  odločijo  za  oni  mazilni  razred,  kteroga  uzorek  jim  najbolj 
ugaja.  Maziljenje  po  prvem  razredu  stane  talent  (kakih  1500  tolarjev  = 
2150  gld.)  in  se  tak6-le  vrši:  Truplo  se  položi  na  zemljo  in  najprej  za- 
znami  tako  zvani  pisar  na  enej  trehušnej  strani  ob  ledovji,  kolika  od- 
prtina se  ima  napraviti.  Ko  je  rezalee  z  ostrim  etiopskim  kamenom 
toliko  mesa  prerezal,  kolikor  je  postavno  določeno,  spusti  se  v  beg,  vsi 
pričujoči  pa  za  njim,  čeS  pregreha  telesne*  oskrnmbe  naj  pride  nad  nje- 
govo glavo:  kajti  silno  črt6  vsakega,  ki  poškoduje  na  kteri  koli  način 
kakega  mrtveca.  Nasproti  pa  imajo,  mazilce  zel6  v  čislih;  oni  občujejo 
8  svečeniki  in  prost  jim  je  vstop  v  vsako  svetišče.  —  Ko  so  z  nakriv- 
Ijenim  železom  možgane  skozi  nosnice  potegnoli  in  na  njihovo  mesto 
kemične  tvarine  vlili,  izpraznijo  iz  prerezanega  jtreljuha  drobje,  splakngo 
je  s  foiniškim  vinom  ali  palmovcem  in  na  zadnji;  še  z  zmetimi  kadili, 
položi  je  v  posebno  posodo  (vsaj  pri  imenitnejših  ljudeh)  in  eden  ma- 
zilcev  položi  svojo  roko  nd-nje  ter  moli  k  solncu  obrnen  v  imenu  mrtveca 
sledečo  molitev:  „0  solnce,  naš  gospod,  in  vsi  l)Ogovi,  ki  podajete  člo- 
ve.^tvn  življenje,  sprejmite  me  in  dovolite  mi  stopiti  \  bivališča  večnih 
bogov!  Kajti  ves  čas  svojega  l)ivanja  na  svetu  častil  sem  pobožno  bo- 
žanstva, kteni  so  me  učili  moji  stariši  častiti.  Tudi  nisem  nikogar  ubil, 
niti  oropal,  niti  mu  sploh  kaj  zalega  storil;  če  sem  se  pa  kaj  v  svojem 
življenji  pregrešil  s  tem,  da  sem  kaj  prepovedanega  jedel  ali  pil.  storil 
nisem  t^ga  greha  jaz,  ampak  to,  kar  je  v  tem  zaboji  (=  posodi)."  Z 
zadnjimi  besedami  m6ni  govornik  drobje.  ktero  se  na  to  v  reko  vrže. 
Zdaj  še  le  je  truplo  očiščeno.  Trebušno  votlino  napolnijo  s  čisto,  zmeto 
miro,  kasijo  in  drugimi  dišečimi  tvarinami  (izvzemši  kadilo)  in  zašijejo 
odprtino.  Pot6m  osole  truplo  z  natronom  in  je  hranijo  k  večjemu  70 
dnij.  Nat^  je  oper6,  s  povoji  povijejo  in  z  gumijem  prevlečejo  ter  tako 
sorodnikom  izroči. 

Maziljenje  po  drugem  razredu  stane  le  20  min  (=  744  gld.)  in 
se  tak6-le  vrši:  Štakalico  napolnijo  s  smolo  iz  cedre  dobljeno  ter  z  njo 
izdrskljajo  od  zadaj  trebušno  votlino,  ne  da  bi  jo  prerezali  ali  na  kak 
način  izpi*aznili;  ko  je  končnik  že  napolnjen,  zamaše  ga  in  zašijejo. 
Pot^m  mazilijo  truplo  postavno  določenih  70  dnij;  zadnji  dan  izpusta  iz 
končnika  ono  smolo,  ktere  učinek  je  tako  izdaten,  da  se  z  njo  tudi  vsa 
trebušna  vsebina  s  skrčenim  drobjem  vred  izlije,  natron  pa  sesuši  meso, 
tak6  da  je  vsega  človeka  le  kost  in  koža.  V  tej  obliki  sprejm6  sorod- 
niki svojega  mrtveca. 

Po  tretjem  razredu  mazilijo  se  le  ubožni  ljudje  na  ta  način:  Ma- 
lilci  presiknejo  z  nekim  mečilom  trebušno  votlino,  mazilijo  truplo  pred- 
pisanih 70  dnij  in  je  potem  sorodnikom  izroči. 

Soprog  imenitnih  mož  in  sploh  Ijudij  poselme  lepote  Egipčanje  ne 
izročajo  mazilcem  takoj,  ampak  še  le  3 — 4  dni  po  smrti,  da  l)i  jih  telesno 


100 

ne  oskrunili/  kar  se  je  bilo  neki  že  zgodilo.  —  Kogar  je  kak  krokodil 
smrtno  ranil  ali  reka  Nil  odplavila,  tega  se  ne  sme  nihče,  niti  sorodnik, 
niti  prijatelj  dotaknoti,  ampak  maziljenega  slovesno  pokopljejo  —  v  svetih 
shrambah   sami  Nilovi  svečeniki,   ki    veljajo   za   nadčloveška  bitja. 

Ko  je  truplo  maziljeiio ,  naznani  družina  umrlega  sorodnikom,  pri- 
jateljem in  40  mrtvaškim  sodnikom  dan  pogreba  s  kratkimi  besedami: 
„1.  I.  se  hoče  črez  jezero  peljati".  Nat6  se  zber6  sodniki  onki-aj  kakega 
jezera  in  se  v  polkrogu  postavijo  na  navlašč  za  to  pripmvljeni  oder.  Pri- 
vede se  čoln,  kterega  so  v  ta  namen  posebni  ljudje  stesali;  v  čolnu  sedi 
brodnik.  Predno  se  truplo  v  čoln  posadi,  dovoljeno  je  po  postavi  vsakemu 
Egipčanu,  oglasiti  se  s  tožbo  zoper  mrtveca,  ako  je  slabo  živel.  Ce  more 
tožnik  to  dokazati,  obsodijo  sodniki  mrtveoa,  da  ne  postane  deležen  po- 
grebnih častij ;  ako  se  pa  izkaže,  da  je  tožnik  le  obrekoval,  zadene  njega 
huda  kazen.  V  zadnjem  slučaji  ali  pa  če  se  noben  tožnik  ne  oglasi, 
odloži  sorodniki  takoj  žalovalno  obleko  in  govore  mrtvemu  hvalni  govor, 
v  kojem  podajejo  obširen  njegov  životopis,  naštevajo  vse  dobre  lastnosti 
njegove  ter  konečno  bogovti  prosijo,  naj  ga  v  družlio  izveličanih  sprejmi. 
K  temu  kliče  zbrano  ljudstvo  „hussah"  in  blagruje  mrtveca,  češ  da  bo 
zdaj  živel  med  srečnimi  v  podzemelji.  Taki,  ki  imajo  lastna  pokopališča, 
položi  truplo  v  zat6  narejene  shrambe,  kdor  jih  pa  nima  naredi  si  v 
svojej  hiši  novo  sobo  in  postavi  ob  najtrdnejsej  steni  rakev  po  konci, 
tako  da  ima  marsikak  Egipčan  to  izvenredno  srečo,  videti  in  kot  vi*stnike 
vedno  pred  očmi  inn^ti  svoje  sorodnike,  ki  so  davno  pred  njim  živeli. 
Tako  maziljeno  truplo  (mumija)  ostane  namreč  dolgo  časa  neizpremenjeno, 
cel6  lasje  na  obrvih  in  trepalnicah  ne  izpadejo.  V  posebne  hišne  sobe 
postavljajo  Egipčanje  začasno  tudi  take,  kojim  so  mrtvaški  sodniki  častni 
pogreb  odrekli,  pa  tudi  one,  ki  so  jim  za  dolgove  zastavljeni.  Zadnje 
vrste  mrtveci  ostanejo  ondi,  dokler  jih  bogati  potomci  ne  izrešijo  in  jim 
častnega  pogreba  ne  preskrl^e.  Trupla  svojih  rajnih  za  dolgove  zastav- 
ljati je  namreč  Egipčanom  dovoljeno,  a  največja  sramota  zadene  tistega, 
ki  jih  ne  odkupi,  kajti  njemu  sam(»mu  se  ne  dovoli  po  smrti  časten 
pogreb.  Ker  ne  more  Egipčan  brez  pogrebnih  slovesnostij  onkraj  groba 
najti  blaženega  pokoja,  je  umevno,  da  se  je  jako  skrbno  vsega  ogibal, 
kar  bi  mu  življenje  oniJideževalo  in  ga  ob  častni  pogreb  spravilo^.  Tako 
je  bila  tedaj  gore  omenjena  mrtvaška  sodba,  ktere  se  je  bal  vsak  Egipčan 
brez  izjeme,  tudi  kralj,  večje  vrednosti  in  važnosti  za  razvoj  egipčanskega 
značaja,  kakor  dandanes  še  tako  stroge  postave  in  kazni! 

Grki.  Z  Baedekerjem  v  roci  potujejo  dandanes  potniki  po  raznih 
krajih  evropskih.  Za  nas,  častiti  bralec,  ki  se  Ijodemo  zdaj  po  stiirej 
klassičnej  Graeciji  premikali,  nima  ta  knjiga  nob(»ne  vrednosti.  In 
vendar  tudi  mi  ne  moremo  brez  knjige  shajati,  ako  hočemo  ondotne 
mrtvaške    običaje   razumeti.     Najimenitnejša    knjiga   v   tem   oziru   pa  so 


101 

prastare  in  vendar  vedno  mlade  pesni  H  o  m  (M*  o  v  e.  One  so  pravo 
zrealo  vsega  grškega  življenja,  one  so  neusahljivi  vir,  iz  kterega  zajemajo 
vsi  poznejs^i  pesniki,  ki  so  Homerove  nazore  o  življenji  in  smrti  le  bolj 
na  široko  i*azpredli,  očistili  in  k  veejemu  le  v  malovažnih  toekah  izpre- 
menili.  Kar  je  bujna  domišljija  tega  divotnega  pesnika  stvarila.  prešlo 
je  takoj  v  narod  ter  postalo  narodna  last.  Izvor  vsem  mrtvaškim  obredom 
poznejše  dobe  imamo  tedaj  iskati  edino  le  v  Homeru! 

Homeru  sta  smrt  {ddvcaog)  in  spanje  dvojčka.  Naravno  smrt  na- 
kloni človeku  os  oda  {inolQa,  ^ioQog),  posilno,  nepričakovano  pa  Kere 
(A7^^);  njih  število  je  nebrojuo,  nemogoče  pa  njim  uiti.  Za  ki*atek  čas  jim 
more  sicer  človek  ubežati,  ako  to  ne  nasprotuje  volji  neumrljivih  bogov. 
Posilno  smrt  odločijo  človeku  Kere  takoj  pri  rojstvu ;  v  tem  oziru  se  tedaj 
nekako  ujemajo  s  slovenskimi  Rojenicami.  V  bitvah  divjajo  in  razsajajo 
smrtonosne  Kere  v  krvavih  oblekah  z  Erido  in  Kvdoimom:  zdaj  se 
lotijo  vojaka,  kterega  je  smrtni  udarec  na  tla  pobil,  zdaj  zgrabijo  še  ne- 
ranjenega,  zdaj  vlečejo  že  mrtvega  za  noge  po  celem  bojišči  in  se  pulijo 
in  trgajo  za  trupla,  kakor  navadni  vojniki.  Oe  umrje  mladeneč  ali  de- 
klica v  cvetu  svojega  žitja  nagle  smrti,  poslala  sta  jo  jima  ApoUon  ali 
liOginja  A  r  t  e  m  i  s ,  streljajoč  s  puščicami ,  ki  nikdar  svojega  cilja  ne 
izgreš^.  Taka  smrt  ne  boli.  Tudi  vse  kužne  bolezni  so  le  nasledek 
ApoUonovih  puščic. 

O  smrti  ima  sicer  naš  pesnik  vzvišene  nazore  in  jo  slavi,  če  jo  je 
človek  storil  iz  blagega  namena :  za  domovino,  ženo,  otroke,  prijatelje  itd. 
Laertes  in  Penelopa  na  pr.  prosita  cel6  bogove  smrti,  izgubivši  prvi 
ženo  in  sina,  druga  svojega  moža,  češ  da  nima  življenje  za  nju  nikakoršne 
vrednosti  več.  Priamos  se  brez  strahu  izpostavlja  smrtnej  nevarnosti, 
da  dobi  od  Achilleja  truplo  ljubljenega  sina  svojega.  A  z  druge  strani 
je  Homeru  smrt  vendar  le  veliko,  dk  največje  zlo,  kar  nam  pričajo  vzlasti 
besede  (Odys.  XI.  489  in  si.),  ki  jih  govori  Achillej  v  spodnjem  svetu. 
Pravi  namreč,  da  je  rajši  zgoraj  najnižji  hlapec,  kakor  spodaj  vladar 
mrtvecem.  Bivališče  umrlih  je  podzemelje,  Hadovo  kraljestvo.  Hades  je 
neizprosljiv  in  nespravljiv ;  človeštvo  ga  črti ,  ker  kliče  osorno  in  brez 
usmiljenja  duše  s  sveta  na  svoj  dom,  od  koder  ni  več  vrnitve.  Z  od- 
vmenim  obrazom  se  mu  žrtvujejo  črne  ovce,  in  kdor  ga  kliče,  bije  z 
rokama  ob  zemljo.  Homerovi  pojmi  o  spodnjem  svetu  {"^iidog  do^iog, 
dvffi^  \Aidao)  so  sicer  prosti,  a  vendar  nejasni  in  nedoločeni.  On  mu  je 
temen  kraj  sedaj  v  notranjosti  zemeljskej,  sedaj  v  skrajnem  zapadu  onstran 
Okeana,  kamor  solnčni  žarki  nikdar  ne  prod(»r6.  V  njegovem  preddvorji 
začenja  se  travnik  Asfodelos,  kjer  bivajo  sence  umrlih  junakov.  Ta 
travnik  se  razprostira  pod  zemljo  po  vsem  Hadu.  Celo  podzemelje  obteka 
Acherou  =  reka  bolečin,  v  ktero  se  izlivata  Pvriphlegethon  (ognjena) 
in  Kokytos  (=  tuleča  reka),  Stjgin  iztok.    Stj  x  sama  mu  je  zdaj  stoječe 


102 

močvirje,  zdaj  reka  ves  Hades  obtekajoea.  Pri  njenej  vodi  prisegajo  ne- 
umrljivi bogovi.  Tudi  Hadovega  pj^a  omenja  Homer,  a  ne  daje  mu  ni- 
kakoršnega  imena  niti  posla.  T  ar  ta  ros  mu  je  ječa  Titanov,  ktere  je 
tjekaj  pahnol  najvis^ji  bog  Zen,  premagavši  je  po  dolgem  bojevanji  za 
vladarstvo.  V  poznejšem  času  pomenja  Tartaros  spodnji  svet  sploh;  a 
Homeru  nista  Tartaros  in  Hades  eno  in  isto:  Hades  leži  v  globini  ze- 
meljskej.  Tartaros  pa  na  skrajnih  mejah  zemlje  in  morja  in  sicer  tako 
globoko  pod  površino  zemeljsko,  kakor  visoko  nebo  nad  njo  stoji.  Eljsion 
mu  je  lepa  pokrajina  tastran  Oki-ana  na  zapadnej  skrajini  zemeljskej  brez 
deža,  snega  in  mraza;  ondi  živijo  izveličani  prosti  vseh  težav  in  bolečin. 
Tjekaj  dospo  Zenovi  Ijuldjenci,  kakor  na  pr.  njegov  zet  Menelaos,  ne  da 
bi  morali  preje  umn^ti. 

V  Hadu  sploh  l)ivajo  umrlih  duše  (»'T/m') ;  one  so  sicer  breztelesne, 
a  ohmnile  so  si  obrise  prejšnjih  svojih  trupel.  Manjkajo  jim  ^(fQiv€g^^ 
to  je  oživljajoča  duševnost .  sedež  vsega  čutjenja,  mišljenja  in  hotenja. 
Kakor  hitro  (fqiveg  pri  smrti  poginejo,  zamorjeno  j(»  v  človeku  vse  du- 
ševno žitje  in  le  animalično  ostane,  kajti  duša  ne  biva  v  ^^f^iveg^  in  le 
duša  sama  more  priti  v  Hades.  Tedaj  so  duše  le  sence  {ayjai,  Mioha 
yxtfi(hT('n')  brez  mesa  in  kosti,  brez  vsake  moči  in  človeškega  glasti, 
cvrčeče  kakor  ptice,  brez  zavesti,  ktera  se  jim  le  povrne,  če  pijejo  kri 
Homer  torej  nesmrtnosti  duše  brez  teb^sa  ne  pozna.  Z  ravno  navedenimi 
nazori  se  seveda  popolnem  ne  ujema  to,  kar  nam  pesnik  v  11.  spevu 
svoje  Odjsseje  pripoveduje,  namreč,  da  žive  spodaj  ljudje  v  istih  opravilih, 
kterim  so  bili  v  življenji  privajeni,  mišljava,  kojo  so  najbrže  še  le  po- 
znejše dobe  rodile  in  jo  v  epopt^o  vrinole. 

V  obče  je  spodnji  svet  zemeljske  užitovnosti  navajenemu  človeka 
ostuden,  žalosten,  obupen  kraj.  Tem  hujše  pa  je  ondi  njegovo  stanje, 
ako  mu  truplo  ni  bilo  pokopano.  Taka  duša  ne  najde  spodaj  prej  mirti, 
dokler  jej  ni  storil  kdo  zadnje  te  Ijubavi.  ki  je  ena  prvih  najsvetejših 
dolžnostij  nasproti  mrtvim.  Cel6  padlemu  sovražniku  se  navadno  pokop 
ne  zabrani.  Po  večjih  l)itvah  in  ol>  času  kuge  sklene  se  kratko  pre- 
mirje: vsaka  stranka  zbere  trupla  padlih  vojakov,  umije  je  in  jih  vsako 
zd-se  skupno  na  gromadi  sežg(».  (Od  todi,  da  so  v  bitvah  padle  skupno 
sežigavali,  da  bi  jih  ne  trebalo  sovražniku  prepuščati,  izvim  menda  se- 
žigavanje  mrtvih  na  (Trškem).  Oe  pa  pade  kak  odličnejši  junak .  potčm 
so  sevWa  mrtvaški  obredi  tudi  slovesnejši.  Umito  truplo  se  z  dišečim 
oljem  mazili,  v  platnene  ovoje  zavije  in  javno  izpostavi ;  na  to  se  začne 
toževanje  po  nirtv(M*i,  ki  je  ali  naravni  izraz  bolesti  ali  pa  le  prazna 
ceremonija,  vsekdar  pa  neobhodno  potreben  r>'/^QC(^  Oafovrcn''* ;  konečno 
se  truplo  na  gromadi  sežge. 

Ginljiv  je  Homerov  popis  mrtvaških  svečanostij  pri  padlem  Patroklu, 
iskrenem    prijatelji   Achillejevem.      Po    noči    se    prikaže    duša  juuakova 


Achilleju  ter  ga  prosi  pogreba,  da  bi  tem  hitreje  v  Hades  dospela.  Za 
rana  pripeljejo  vojaki  na  Achillejevo  povelje  drv  iz  gozda  in  napravijo 
gromado.  V  lepih  vrstah  korakaj6e  prines6  slovesno  opravljeni  Myr- 
midonei  truplo  ter  je  posipljejo  z  odstriženimi  lasmi  svojimi ;  žaluj6č 
sledi  Achillej,  z  roko  podpiraj«  glavo  mrtvega  prijatelja.  Dospevši  do 
gromade  posveti  i  on  svoje  lase  rajnkemu  v  žalovalnem  govoru.  Zdaj 
se  zavije  truplo  v  mast  mnogih  goved  in  ovac,  ostalo  meso  z  zaklanimi 
konji  in  psi  vred  pa  diči  gromado,  okrog  ktere  stojš  vrči  polni  olja  in 
medu.  Ko  so  padlemu  junaku  na  čast  šv  12  ujetih  Trojancev  usmrtili, 
zažg6  vse  vkup,  in  boreas  in  cefir  netita  plamen.  Velikanska  žrtev 
mrtvaška  gori  celo  noč  in  Achillej  škropi  ogenj  z  vinom  iz  zlatih  vrčev, 
neprestano  tarnaj6č.  Sledeče  jutro  pogas6  žrjavico  z  vinom,  kosti  Pa- 
troklejeve  pa  skrbno  zber6  in  denejo  s  pepelom  vred  v  pepelnjak,  zavit  v 
dragoceno  tkanino,  ter  ga  položi  začasno  v  gomilo  na  pogorišči,  da  sprejme 
pozneje  tudi  še  Achillejeve  ostanke.   Konečno  se  vršijo  slovesne  bojne  igre. 

Podoben  temu  je  Hektorjev  pogreb.  Usmrtivši  tega  hrabrega  Tro- 
janca  ni  Achillej  celo  noč  zatisnol  očij.  Drugo  jutro  vleče  truplo  nje- 
govo okrog  gomile  Patroklejeve  in  je  pusti  v  prahu  ležati ;  le  bog  Apollon 
je  varuje  oskrumbe.  A  stari  Priamos,  Hektorjev  oče,  podd  se  vzpodbujan 
od  božanstva  v  Achillejev  šotor,  oklene  se  njegovih  kolen  in  ga  milo 
prosi  za  truplo  svojega  sinii.  Trdi  mož  se  di  slednjič  omečiti  in  pre- 
pusti truplo  očetu,  vendar  ne  pozabi  preje  Patroklejeve  duše  odpuščenja 
prositi.  Dospevši  v  Trojo  zaukaže  starec  Priamos  truplo  svojega  sinti 
slovesno  za  pogreb  prirediti,  potčm  ko  so  je  prebivalci  plakaje  in  žaluje 
pozdravili.  Devet  dnij  ostane  truplo  izpostavljeno;  med  tem  se  je  na- 
pravila gromada.  Ko  je  ogenj  truplo  pokončal,  zber6  pepel  v  zlato  po- 
sodo, ovijejo  jo  s  škrlatnim  suknom  in  položi  v  rakev,  ktero  krije  pokrov 
iz  t^ežkih  kamenov ;  nad  njim  se  napravi  gomila.  Žalujoči  Trojanci  pa  se 
zber6  pri  slovesnej  pojedini  (=  sedmini).  Oe  komu  kak  sorodnik  ali 
prijatelj  na  tujem  umrje  in  ni  mogoče  njegovih  kostij  dobiti,  napravi  se 
mu  običajno  v  spomin  časten  grob,  pozneje  xevotci(fiov  =  prazni  grob 
imenovan. 

Pesniki  poznejše  dobe  so  Homerovo  predstavljanje  človeškega  stanja 
po  smrti  v  mnogih  točkah  razširili.  Tudi  njim  je  vladar  spodnjega  sveta 
Hades,  s  priimkom  Pluton  ali  pesniško  Pluteus  (od  grške  besede 
7¥)u)vTog  =  bogastvo),  ker  biva  v  zemeljskej  globini,  iz  ktere  prihaja 
človeku  rastlinsko  in  rudninsko  bogastvo.  Upodabljali  so  ga  s  čemernim 
obrazom  in  gosto  obrastenim  čelom;  v  rokah  drži  ključ  do  spodnjega 
sveta,  na  strani  mu  stoji  pes  Kerberos,  Ijuti  vratar  s  tremi  glavami, 
kačjim  repom  in  kačjo  (=  iz  kač  obstoječo)  grivo.  Da  mog6  to  zver 
potolažiti,  dajejo  mrtvim  strdenico  na  pot.  Hadov  sel  je  H  er  me  s,,  ki 
sprevaja    duše   v   spodnji   svet   in   se    radi    tega    imenuje    i^fvxo7to^i7i6g. 


104 

S  površino  zcnioljskp  poljejo  v  Hados  stmsna  brez<lna,  kakoršna  so  na  pr. 
pri  Tainaru.  v  Heriuioni.  na  Kolonn  blizu  Athen.  pri  Kuniah  ?  Italiji. 
Število  peklenskih  rek  je  pomnoženo;  tako  na  pr.  so  omenja  reka  s 
imenom  Lethe  =^  reka  pozabljivosti,  ker  pijejo  duše  iz  nje  pozahljeiije 
vseh  posvetnih  recij.  Orez  Stygino  in  Acheruzijsko  jezero  prevaža  duže 
umazani  starec  (-haron.  kterega  sta  rodila  "Eqeliog  in  NvS,  (Tema 
in  Noe*).  Ker  se  mu  mora  za  njegovo  delo  mala  prevoznina  (»m-Aoi', 
6cn*(xy.i)  plačevati,  utakne  se  vsakemu  mrtvecu  obolos  (=  blizu  3  ^/^  kr.) 
v  usta. 

Akoravno  se  pozneji^ih  pesnikov  nazori  o  onem  svetu  med  seboj  ne 
ujemajo  popolnem,  ce  so  tudi  njihovi  kakor  Homerovi  nedoločeni  in  nedo- 
sledni, nekaj  skupnega  imajo  vendar  vsi  ti  plodovi  pesniške  domišljije,  in 
to  je  vera.  da  dobijo  vsa  človeška  dejanja  onstran  groba  svoje  zasluženo 
plačilo.  M  i  nos  je  sodnik  mrtvim,  na  strani  mu  stoji  brat  njegov  R h  a- 
damanthvs  z  Aiakom  in  Triptolemom.  P  in  dar  imenuje  Rha- 
damantha  sodnika  v  elvsejskih  poljanah;  Platon  trdi,  da  sodi  Khada- 
manthjs  Azijate.  Aiakos  Evropce.  Minos  pa  da  odločuje  v  dvomljivih 
slučajih.  A  kakor  hitro  so  jeli  mrtve  po  plačilu  in  kazni  ločiti,  morali 
so  jim  seveda  tudi  pos(»bna  mesta  odkazovati.  In  tako  jim  je  postal 
Tartaros  kraj  mukepolnih  kaznij,  Klysion  bivališče  blaženih  izveličanih; 
tiste  pa,  ki  so  na  svetu  srednjo  pot  med  dobrim  in  hudobnim  hodili, 
obsodili  so,  da  morajo  kot  breztelesne  sence  bloditi  po  travniku,  ki  se 
zove  Asfodelos.  Pindaru  je  Elvsion  blažena  dežela  na  otoku  izveličanih, 
kamor  dospejo  le  tisti,  ki  so  svoje  življenje  trikrat  na  zgornjem  in  spodnjem 
svetu  čisto  končali. 

V  pose})nih  slučajih  more  človek  duše  umrlih  iz  spodnjega  sveta 
vzklicati,  da  mu  razodenejo  skrivnostne  reči.  To  se  izvrši  s  pomočjo 
mrtvaških  proročišč  (v€y.Qou(nT€7a ,  iln^o^unteia ,  \ln'xoirou7tua) ^  kterim 
začetek  se  dd  že  v  Homeru  zasledovati.  Pri  vhodu  v  podzemelje  žrtvuje 
namreč  Odjsseus  (Odys.  XI.  v.  23  in  si.),  da  bi  priklical  dušo  vedeže- 
valca  Teiresija,  ki  bi  mu  naj  njegovo  prihodnost  razodela.  Kri  zaklanih 
živalij  privabi  cele  tropc^  duš,  ktere  Odvsseus  o<lganja.  dokler  ni  Teiresias 
pil  in  nm  želje  izpolnil.  Taka  mrtvaška  proročišča  bila  so  pozneje  na 
krajih,  od  koder  se  je  moglo  po  splošnem  mnenji  v  Hades  dospeti,  razven 
že  gore  omenjenih  š(»  pri  Kichvru  v  Thesprotiji  in  pri  Hemkleji  ob  Pontu 
v  Bithjniji.  Kljubu  takim  v  obče  priznanim  proročiščem.  ki  so  se 
večjidel  na  inkubacijo  opirala,  opravljali  so  ta  posel  vzlasti  v  Thessaliji 
tudi  glumači  na  svojo  roko,  bahaj6č  se,  da  znajo  rotiti  umrlih  duše 
povsodi,  ne  samo  na  določenih  mestih. 

Nevesele  grške  nazore  o  smrti  sčistili  so  nekoliko  mvstični  nauki, 
ki  so  se  razodevali  vzlasti  pri  skrivnostnih  svečanostih,  male  in  velike 
eleusinije  imenovanih.     Ker  se   je    moral   vsak  deležnik  teh  obredov 


s  prisego  zaveKati,  da  bode  ves  čas  svojega  življenja  molčal  o  vsem,  kar 
je  lidel  in  slišal,  ostalo  nam  je  njihovo  bistvo  do  današnjega  dne  več  ali 
manj  —  ugaigka.  Sčistili  so  verske  te  nazore  nadalje  tudi  filosoii  z  raz- 
ličnimi svojimi  modrovanji.  A  reči  se  sme,  da  so  ostale  njihove  ideje 
le  last  posameznih  oseb  in  da  niso  nikdar  popolnem  prešle  v  kri  in  meso 
helenskega  naroda.  Tudi  pozneje,  ne  samo  v  Homerovej  dobi.  je  ena 
prvih  in  najsvetejših  dolžnostij  do  rajnih  slovesen  pogreb  in  skrb  za  do- 
stojen grob.  Bolj  krasno  in  ginljivo  pač  ni  izpolnovanja  to  dolžnosti 
nihče  opisal ,  nego  največji  tragik  star(»ga  veka :  S  o  fo  k  1  e  j  v  svojej 
„A  nt  igo  ni**.  Kdor  naleti  na  nepokopano  truplo,  vrže  hitro  vsaj  pest 
zemlje  nd-nje.  Le  hudodelnike,  izdajalce  in  sovražniki;  svoj*'  domovine 
prepuščajo  ropai-skim  živalim  v  žir.  Ni  j<»  bilo  dolžnosti  na  Grškem,  ki 
bi  se  bila  tako  vestno  in  strogo  izvrševala,  kakor  ta.  Že  stara  athenska 
postava  na  pr.  je  velela,  da  nimajo  otroci  do  takih  starišev,  ki  so  je  za- 
nemarjali ali  k  nečistovanju  silili,  nobenih  drugih  dolžnostij  izpolnovati, 
izvzemši  skrb  za  njihov  pogreb.  K  i  m  o  n  se  je  dal  cel6  v  ječo  vreči, 
le  da  se  mu  je  dovolilo  očeta  v  zaporu  umršega  častno  pokopati. 

V  A  tik  i  so  pogrebne  slovesnosti  blizu  te-le:  Umrlemu  zatisnejo 
sorodniki  oči  in  zapr6  usta ;  sorodnice  umijejo  truplo,  mazilijo  je  z  lepo  di- 
Sečim  oljem,  zavijejo  v  snažno  platno,  zaljšajo  s  trakovi,  dičijo  s  cve- 
ticami ,  posebno  s  hubadom  in  je  polož6  na  oder  (==  xA/rrJ ,  čegar 
vsnoije  mora  biti  proti  vratom  obrneno.  Nat6  se  prične  mrtvaško  to- 
ievanje,  ktero  oskrbljujejo  navadno  najete  ženske  ali  moški.  Sicer  je  že 
Solon  skušal  vse  brezumno  tuljenje  in  pretirano  žalovanje  s  postavo  za- 
braniti,  a  brez  posebnega  uspeha.  Običajno  ostane  truplo  le  en  dan  po 
smrti  izpostavljeno.  Pot6m  vzdignejo  sorodniki,  v  poznejšem  času  tudi 
najeti  ljudje  truplo  ter  je  nes6  z  odrom  vred  pred  solnčnim  vzhodom  iz 
hiše;  zaslužne  državljane  nosijo  mladi  izbrani  državljani.  Za  rakvijo 
stopa  rodbina  in  sicer  tudi  ženske,  le  da  smejo  po  Solonovem  zakonu 
razven  najbližjih  sorodnic  za  pogrebom  le  ženske  iti,  ki  štejejo  nad 
<J0  let.  ^Gfr^vfifdoi^  poj6  pesni  žalostinke  in  je  spremljajo  s  piščalimi. 
V  Atiki  80  začetkoma  trupla  le  sežigavali.  a  pozneje  so  je  jeli  tudi  po- 
kopavati, kar  je  čim  dalje  bolj  splošno  postajalo.  Za  uliožne  vsaj  bilo 
je  to  veliko  bolj  pripravno,  ker  je  dokaj  manj  stalo.  Krsta  (truga)  je 
navadno  narejena  iz  žgane  ilovice,  redkeje  iz  lesa :  v  njo  polagajo  lepotičja, 
posode  za  mazila,  pa  tudi  jedi :  nad  rakvijo  se  napravi  gomila,  ktero  ob- 
»ejejo  z  žitom,  češ,  truplo  vračamo  materi  zemlji,  zemlja  pa  se  mora 
očistiti  in  še  na  dalje  Zemljanom  služiti.  Krste  družbinskih  vdov  po- 
kopavajo na  enem  prostoru,  polagaj6č  drugo  zraven  drugi*.  Pri  sežigavanji, 
ki  je  bilo  pripravno  posebno  takrat,  kedar  se  je  ogromno  šti^vilo  trupel 
nakopičilo,  držč  se  v  obče  šeg  v  Homeru  popisanih ;  v  pepelnjak  položi? 
k  človeškim  ostankom  reči,  ki  so  bile  umrlejnu  drage:    vojakom    orožjej 


106 

ženskim  toilletne  reči,  otrokom  igrače ;  v  mrtvaškej  hiši  napravi  se  sedmina, 
pri  kterej  se  spoštljivo  spominjajo  umrlega,  ne  da  bi  kaj  o  njem  lagali 
Ker  smatrajo  mrtveca  za  nečistega,  postavi  se  v  mrtvaškej  hiši  k  vratom 
posoda  z  blagoslovljeno  vodo ,  po  ktero  gred6  v  drugo  hišo ;  s  to  vodo 
se  poškropi  vsak,  ki  gre  iz  hiše,  in  po  pogrebu  se  vsi  hišni  prebivalci  v 
kopeli  očistijo  ali  pa  se  poslužijo  neke  „ modre"  ženske,  ktera  opravlja 
očiščevanje  po  določenem  obredu.  Poslej  se  ne  sme  rabiti  nobena  po- 
soda več,  ktere  so  se  pri  mrliči  posluževali.  Na  otoku  Delu,  kjer  sta 
se  Apollon  in  Artemis  rodila,  ni  se  smel  mrtvec  niti  pokopavati  niti  se- 
žigati.  A  ker  se  niso  vselej  strogo  po  tej  prepovedi  ravnali,  trebalo  je 
zemljo  večkrat  očistiti  ter  vse  grobove  zopet  odpraviti. 

Z  ravno  opisanimi  svečanostmi  pa  še  niso  končane  vse  časti,  ki 
gred6  mrtvim  {rd  romiia^  id  vofuZo^uva,  rri  dUcua),  Posebne  dni,  najprej 
tretjega,  pot6m  devetega  in  slednjič  tridesetega  po  smrti  opravljajo  se 
mrtvaške  mokre  daritve  [xoai) ;  daruje  se  neka  zmes,  obstoječa  iz  medd, 
vina,  olja,  mleka  ali  vode;  žrtvujejo  se  pa  tudi  goveda  in  ovce.  Se  le 
po  tridesetem  dnevu  odložijo  z  vsemi  drugimi  znamenji  žalovanja  tndi 
žalovalno  obleko,  ki  je  črna  ali  vsaj  temna.  Vendar  ta  šega  ni  povsod 
enaka.  V  Sparti  na  pr.  darujejo  Demetri  in  odloži  žalovalno  obleko 
12.  dan  po  smrti.  V  Argih  žrtvujejo  30.  dan  Hermu  in  končajo  najbri 
s  tem  žalovanje.  Na  otoku  z  imenom  Keos  žalujejo  matere  po  otrocih 
celo  leto,  možje  pa  ne  nosijo  nikakoršnih  zvunanjih  znamenj  žalosti.  V 
jonskem  mestu  G  a  mb  rej  i  žalujejo  po  postavi  ženske  v  t^mnobojnih, 
vendar  ne  umazanih  oblačilih  pet  mesecev,  možje  pa  v  temnih  ali  belih 
štiri  mesece. 

En  del  verske  dolžnosti  do  mrtvih  je  tudi  skrb  za  napravo  grobov, 
ktere  so  stari  Grki  s  takim  veličastvom  in  lepotičjem  krasili,  da  se  je 
iz  te  navade  posebna  architektonična  vrsta :  grobna  a  r  c  h  i  t  e  k  t  o  n  i  k  a , 
razvila.  Kljubu  vsej  krasoti  pa  smatrajo  grobove  vendar  le  za  nečiste; 
radi  tega  se  nahajajo  grobovi  večjidel  (kakor  na  pr.  v  Athenah  in  Si- 
kijonu)  daleč  zvunaj  mesta,  in  Grki  se  jih  radi  ogibljejo.  Samo  Spar- 
tanci  imeli  so  svoje  grobove  —  tako  je  zahtevala  Lvkurgova  postava  — 
sredi  mesta  in  sicer  le  iz  tega  namena,  da  bi  .se  mladina  prirojene  smrtne 
groze  odvadila.  Na  rojstni  in  smrtni  dan  umrlih  obišč(\jo  Grki  njihova 
počivališča  ter  se  jih  sploh  tudi  spominjajo  ob  posebnih  njim  posvečenih 
praznikih.  Tak  praznik  ol)hajali  so  na  pr.  Athončanje  5.  boedromija  (ta 
mesec  je  obsegal  drugo  polovico  našega  septembra  in  prvo  oktobra) 
ter  so  ga  imenovali  „  i'6/i6(T6/ a"  ali  „j'6xr(7<«".  Groboskrumbo  so  šteli 
povsodi  v  velik  greh.  (Dalje  pride.) 


107 


Razne  malenkosti. 

3. 

Urez  tujega  besednega  blaga  ne  prebije  nob6n  narod  ali  narodič 
in  naj  je  prosveta  njegova  se  tako  prvotna  ali  pa  prav  nobena.  Na  tihem 
oceanu  je  mnogo  čisto  malih  otokov  in  njihovi  pičli  prebivalci  so  še  po- 
polnoma divji,  nekteri  celo  Ijudojedi.  a  tuje  liesede  so  vendar  prodrle  do 
njih,  da.si  je  dohajalo  inostranstvo  z  njimi  le  malokaj  in  malokdaj  v  do- 
tike. Prav  tako  je  tudi  drugod  in  ima  na  pr.  samojedski  rodič  silpagurskih 
Karagasov.  kterega  je  bilo  leta  185H.  le  172  dus,  izmed  110  nam  znanih 
samostalnikov  nekoliko  tujih,  osobito  ruskih.  ^  Kakor  zdaj  tiiko  tudi  že 
T  starih  časih,  in  so  razni  arjoevropski  narodi  kolikor  med  sabo  toliko 
med  narodi  semitskimi  in  hamitskimi  jemali  in  dajali  na  p6sodo  vzlasti 
kulturne  besede.  *  Danes  seveda  je  takega  blaga  neprimerno  več  po  jezikih 
omikanih  narodov,  kajti  mednarodno  občevanje  je  lažje  postalo  in  živejše 
od  prejšnjega,  znanstva  in  umetnosti  bolj  dovršene,  trgovina  splošnejša. 
obrt  večja  ter  mnogovrstnejša.  sploh  pa  vsi  uveti  in  okoliši,  pospešujoči 
takim  besedam  pot  od  naroda  v  narod,  kolikor  mogoče  ugodni.  Zat6  pa 
danes  kar  mrgolf  po  arjoevropskih  jezikih  tujih  b(»sed  in  se  nam  ni  ču- 
diti, da  spisujejo  debele  slovnike,  samo  tako  blago  obsegajoče.  ^ 

Jemlje  se  danes  na  p6sodo  nekoliko  drugače  nego  se 
je  jemalo  v  prejšnjih  časih.  Dokler  je  odločeval  narod  sam, 
uhajale  so  tujke  le  redkokrat  čisto  neizpremenjene  v  jezik,  ampak  se  je 
skušalo  dati  jim  tako  lice.  da  so  na  videz  domače  postale  ali  vsaj  take, 
da  so  jezikovim  zakonom  ugajalo.  Odkar  pa  odločuje  knjiga,  uhajajo 
navadno  ti  stvori  v  jezik  tako .  kakor  so  znani  v  jeziku ,  od  koder  so 
vzeti,  —  torej  brez  vsake  glasovne  ali  ktere  koli  druge  premene.  Zato 
je  prve  mnogo  težje  tolmačiti  in  nekt(»rim  vAO  najtančnejše  jezikoslovno 
razlaganje   ne  more  do  jedra.     Posebno   mesto   med   tujkami  prve  vrste 

*  01.  A.  Boltz  J)a8  Fn»in(lwort  in  Sf*im*r  kiilturhist(»rischon  Kntstohung  luid  Bo- 
d^ntung.  B<;rlin  1870,  Btr.  5—7. 

*  Prim.  m.  dr.  Laz.  (Jelj^f*!-  Trsprunj;  und  Kntwi<.'kolitii^  di»r  menschlicheii 
fcjprache  und  Vemunft,  Stiiftgart  18(W,  I.  275-299  in  445-409.  Koliko  so  m.  dr. 
Rimljani  vzeli  od  Grkov,  razvidno  j»j  iz  spisa  Indox  (^ra<H;orvui  vocabvlorvm  in  lingvam 
Utinam  translatorvm  4vaestivnrvlvs  avrtvs,  sfHpsit  A.  Siuilfold,  IK-rolini  1874,  a  še 
natančnejši*  in  temeljitejse  iz  dola  I)ie  griorhischen  \VorttT  ini  Latoin  von  Dr.  Fr.  Oscar 
HVise,  Leipzig  1882.    Takih  besed  jo  v  latinščini  ne  na  stotine  aniimk  na  tisoče. 

*  Nedavno  čital  sem  v  nekem  knjigopisneni  pon)^ilu,  da  ima  ruščina  okoli 
30  tisoč  tujih  besed,  a  lani  prifila  je  knjiga  na  svetlo,  ki  ima  e«?16  napis  „85  tvsjač 
inostrannjch  slov,  voSedSich  v  russkij  jazvk".  To  je  sicer  grozno  ]>retirano,  kajti  med 
tuje  uStete  so  tudi  vse  maloruske  besede,  a  da  odkrhneino  tudi  polovico  in  več,  ostane 
jih  vendar  he  ogromno  število. 


108 

pa  zavzemajo  one,  ki  .so  nastale  vsled  tako  zvane  narodne  etjnio- 
logijo,  ki  je  bila  iM)vod  niarsikterej  priei  ter  mnogim  bajeviiim  na- 
zorom, in  namen  teh  vrstic  je  zgoli  na  ene  j  takej  besedi  pokazati,  kako 
se  je  v  tem  oziru  s  tnjj^eino  ravnalo. 

Za  rastlino  ligusticnm  levistieiim  L.  imamo  mi  lustek,  Inštek,  luštrk, 
luštrek,  *  velestin,  *  velestika.  ^  V  hrvatskem  in  srl)skem  jezika  je  to 
velestika  (StuUi),  Ijnbaeac,  IjubCtac,  milobud,  miloduh,  trojevac,  selen,  * 
v  maloruskem  ljul)fstok ,  *  v  beloruskem  Ijubista,*  od  koder  je  litv. 
lubysta  f.,  lubystas  m.  in  od  tod  lotv.  lupstaga.  lustaji,  '  —  v  veliko- 
ruskem  lJQbist6k,  ®  v  sorbskem  kefc  (prim.  ker  =  grm),  khers,  lubčik,  • 
v  eeskem  libeeek,  libeek,  sti^^es.  lubeček,  slova.š.  lubček  ^®  in  v  poljskem 
lubszczyk,  lubczvca,  lubszcza,  lubczyk,  lul)istek.  ^^  Izmed  romanskih  jezikov 
ima  ital.  levistico,  libistieo.  fran.  liveche  ^*  in  rumun.  leušten,  kar  je  magy. 
16stv4n,  lestydn,  ki  pozni  vrhu  tega  ^e  obliko  levestikom,  *^  kteraje  vrlo 
blizu  Belosteneevemu  velestika.  V  grščini  znana  je  beseda  )jyvaTix6r, 
od  koder  je  bržčas  turški  loghostyqon.  ^*  V  srednjej  in  poznej  latinščini 
nahajamo  to  besedo  v  raznih  oblikah.  Take  so  levisticum.  libisticum,  In- 
bisticum,  lubristicum,  ligusticum,  leuistica,  lubestica.  lupiscita.  lumbicista  in 
več  drugih.  ^^  Prav  tuko  pestro  je  tudi  v  grmanščini :  stgn.  lubistechal,  In- 
bistechil,  lubestecil,  lubistichel,  lubestecoo ;  srgn.  lubsteeke,  lupst«ehe, 
lubisteche,  lubesteche,  liibestecke,  lusteche,  Itlbstock,  lustok;  aglsas.  lu- 
festice ;   dolnem.   levesticken ,   lubstock ,   lul»l»est5ckel ,   leverstock ;    ngn. 


*  Miklosich  Die  Freiiidworter  iii  den  slavischni  S|micheii,  W-ien  1867,  pg.  84b; 
Šulek,  Jugosla venski  imenik  bilja,  u  Ziigrebu  1879,  str,  209,  210. 

-    HabdeliO  Dictionar  s.  v.  Morda  je  velestin  tiskovna  napaka  za  velestik. 
^    Bolost^^nec  Gazophylacium  I.  739,  II.  557. 

*  Šulek  op.  cit.  pg.  529  in  pri  dotii^nih  besedah;  Vuk  RjeČnik  s.  vv. 
®     Zakrevskij  Starosvetskij  bandurista,  Moskva  18(>0,  str.  v)88. 

*  NosoviČ  SlovarL  bolorussk.  nar.,  S.  Peterb.  1870,  str.  274. 

'     Briickner  Litu-slavisohe  Studien,  \Veiniar  1877,  I.  104,  177. 
**     Dalj  Tolkovyj  slovarb  živ.  vrlikorussk.  jazvka  s.  v. 
^    Pfuhl  Lužiski  serbski  slownik,  w  Budvšinje  18G6  s.  v  v. 
^"    Jos.  Jungnianu  Slovnik  česko-neni.   s.   vv. ;  Kott,  Cesko-ndiu.  slovnik  h.  tt.  ; 
Matzenauer  Cizi  slova  ve  slovanskjch  feireeb,  v  Bvm  1870,  str.  241. 
^*     Linde  Slownik  jtjzjka  polskiego,  wyd.  drujjrie  s,  v  v. 
**    Diez  Etymol.  W6rterbuch  der  roman.  Sprachen*,  Bonn  1878,  pg.  192. 
"    Cf.    Miklosich   op.   cit.   pg.   34^' ;   A.   de     Cihac    Uictionnaire  d'  etjmologic 
daco-romane   elements    slaves,   magyai*s,   turcs,    grees-mod«»rne    et    albanais,   Francfort 
s.M.  1879,  pg.  512. 

"     Weise  misli  (ct*.  op.  cit.  i>g.  449),   da  je   lat.    ligustiriim    moralo   izcimiti  se 

iz  grSkega  hyvOTiyjn\  ali  ]k»  piiivilib  latinAčine  je  prav  tako  lahko  nastala  ta  beseda 
na  domatMh  tleh. 

^^    Prim.  Uiefeubach   Glossarium   latino-germanicum    mediae  et  intimae  aetatis, 
Fraucoforti  ad  M.  1857,  pg.  327«^. 


109 

splošno  IiebsWckeI  in  že  v  15.  stoletji   daleč   okrog   razširjeno  v  oblikah 
liebstdck,  liebstuckel,  liebstockel,  liebstčok(»l.  * 

Da  so  te  besede  tuje  uo6em  posebno  poudarjati,  *  ali  zanimivo  je, 
da  so  razni  jeziki  po  besedah,  že  popačenih,  stvarjali  zopet 
besede  istim  načinom.  Izmed  latinskih  l)espd  namreč  je  samo 
ligastjcum  razločna  in  tudi  piTotna  ter  znamenuje  ligursko  rastlino  ali 
rastlino  iz  Ligurije  došlo,  kakor  so  postavim  Rimljani  redke  v  zvali 
radii  svria,  ker  so  jo  bili  iz  Sjrije  dobili.  Tako  je  tudi  za  našo  ajdo 
(polygonum  fagopjrrum  L.)  velrus.  greča,  grečka,  grečicha,  grečucha,  gre- 
čina,  mrus.  hrečka,  pol.  gryka,  greczyoha,  gryczka,  stprus.  grikai,  litv. 
grikai  ali  čes.,  pol.  in  mrus.  tatarka,  franc.  sarrasin,  ital.  saraeeno  in  od 
tod  rezijan.  saražina  ali  saražena,  —  t.  j.  grško,  tatarsko,  sara- 
eensko  žito.  Isto  tako  je  naša  turščiea  (zea  mays  L.)  in  nem. 
der  turken  toliko  kakor  turško  žito  (frumentum  Turcorum).  ^  Iz  li- 
gustieum  postalo  je  levisticum  in  za  njim  mnogokaj  drugega  latinskega, 
kar  smo  vsaj  z  večine  že  poprej  bili  našteli.  Niti  germanski  niti  ro- 
manski in  slovanski  izrazi  ne  kažejo  na  prvotni  ligusticum ,  ampak  na 
ktero  koli  nd-nj  se  oslanjajočo  besedo  ali  pa  cel6  na  nobeno ,  ako  niso 
neposrednje  nastali  iz  latinščine  no  iz  kterega  drugega  jezika.  Ali  bodi 
na  posodo  vzeta  kjer  koli,  v  vsakem  slučaji  je  pri  takem  poslu  želja 
jasna,  naj  dobf  beseda  kolikor  mogoče  domače  lice.  To 
pa  je  samo  možno,  ako  se  tujka  tako  preuravnd,  da  postane  enaka  ali 
vsaj  Jako  slična  kakšnej  domačej,  s  ktero  se  po  glasu  zgoli  na  videz  po- 
sebno strinja.  Po  tem  načinu  zvonite  ob6  sicer  dosta  enako  in  skladno, 
ali  po  jezikoslovnih  načelih  ju  ne  bode  nikdo  imel  za  sorodni.  N  dr  o  d  na 
ali  ljudska  etymologija  in  znanstvena  ste  si  torej  na- 
vskriž.  Tako  se  naslanja  anglosaški  1  ufe  s  tiče  gotovo  na  agsas.  1  ufu 
(=  ljubezen)  in  stgn.  lubistechal,  srgn.  lubestecke  na  stgn. 
luppi,  srgn.  luppe  (krepkotvorni  rastlinski  sok),  *  a  ipak  ni  dvojiti,  da 
niso  te  besede  teh  jezikov  istinita  domača  lastnina.  Da  vzlasti  naš 
lu  stek  (iz  *  levstek,  *  levstik)  ni  druga  nego  levisticum  ali  levistico,  je  na 
prvi  hip  jasno,  kakor  tudi  da  luštek,  luštrk,  luštrek  po  glasovnej 
skupini  št  up  morejo  biti  domači,  kajti  ta  skupina  je  le  tedaj  naša, 
kedar  je  narav  noč  reflex  staroslov.  št,  kar  pa  bas  v  teh  besedah  ni  in 
bi  tudi  biti  ne  moglo.     Vel  es  tik  a  dalje  je   per   metathesin   nastala  iz 


»    Diefenbaoh  op.  ct  1.  cit.;  O.  Scbade  Altd.  W6rtorbuch,  2.  A.,  HiiHe  1872—1882, 
pg.  573;  J.  u.  W.  Grimiii    D.  W5rterb.  VI.  979. 

*  Gl.  m.  dr.  Miklosich  op.  et  1.  cit.;    Matzenauor  ('izi  slova,  str.  241. 

*  8  poslMlnjim  stavkom  odstranil  sem   sam   pomoto,   ki    so  mi  jo  bila  ne  vem 
kako  vrinola  v  mojo  Kini.  in  d.  si.  L.  na  str.  53. 

*  Prim.  Fr.  Kluge    Etjmol.  W6rtorbuoh  d.  doutsehen  Spraebo,  Stiuissburg  1882, 
pg.  205,  206. 


110 

*  levestika  (piini.  inagv.  lovostikom)  iii  se  je  morda  mislilo  blizu  tako 
kakor  v  germaiiscini  iia  velij,  da  je  vsaj  prva  polovica  besede  dobila  do- 
mačinstvo,  kakor  v  nokterih  drugih  slovauskih  in  ueslovanskih  istega 
rojenja.  —  Gotovo  po  takcMU  n  a  O  i  n  u  stvarjena  je  velika  vet>iDa  slo- 
vanskih liesed  le-sem  spadajor-ih ,  in  je  njih  prvi  del  ali  starostov. 
ljub'i>  ali  pa  ljubiti,  dor*im  je  drugi  nekterim  ostal  tak,  da  se 
mu  tujina  se  danes  dol)ro  pozni,  nekterim  pa  je  tudi  tA  del  postal 
domae  in  torej  vsa  beseda  nekako  proizvod  domaeih  til. 

Poslednjih  mi  ni  treba  posebej  vee  navajati,  a  prve  so  mrus.  in  vms. 
Ijubistok  in  polj.  lu  bi  s  tek,  ki  vsakega  nehote  silijo  do  nekterih 
nemi^kih  izrazov.  kt(»rih  smo  s(»  že  poprej  spominali.  Vzlasti  poljski  1  u  b  i  s  t  e  k 
je  prav  kakor  srgn.  lubisteehe  in  po  poljsr-ini  šla  je  beseda  v  ruščino, 
kakor  so  tudi  knjiž(»vni  proizvodi  zapadne  Evrope  bas  po 
tem  potu  dohajali  v  rusko  književnost.  V  poljščini  pak  kakor 
v  ruseini  postala  je  prva  polovica  narodna,  a  druga  ostala  kjubu  temu 
tuja,  kar  zopet  v  jezikih  ni  kaj  posebno  nenavadnega.  Taki  polovičarski 
stvori  imenujejo  se  voees  hjbridae  in  so  sestavljeni  tako,  da  so 
njih  p  o  s  a  m  n  i  deli  vzeti  iz  različnih  jezikov.  V  srbskej  be- 
sedi prsluk  (=  prsnik)  je  prs-  (prsi  peetus)  domačega  -luk  pa 
turškega  proizvoda.  Oeskega  vanoe,  vdnoce  prvi  del  va-  je  tiy 
(prim.  srgn.  vihen  nahten.  zdaj  weih-na(*htiMi),  drugi  domač,  prav  kakor 
staroslov.  malbžena  di'()QnyvHt,  maritus  et  marita,  eoniuges  in  *  malt- 
žena  uxor,  koje  j(»  nastalo  iz  stgn.  mahal,  mal  =  eoneio,  pactum  (prim. 
stgn.  gimahalo  ženin,  soprog,  gimahala,  gimala  nevesta,  soproga,  zdaj 
gemahl)  ter  domaee  besede  žena.  *  Akoprem  je  ruski  Ijubistok  in  poljski 
Inbistek  po  istem  naeelu  postal  polu  domač,  vendar  ostane  vsa  beseda  v 
jezikoslovnem  oziru  tuja,  ker  seje  iz  pokvare  stvarila  zopet  po- 
k  v  a  r  a.  Prelila  se  je  prav  po  istem  na^-inu,  kakor  postavim  naš  rožmarin 
(rosmarinus  officinalis  L.),  ktiMi  je  kot  svmbol  zveste  ljubezni  zaljubljenim 
najdražja  cvetlica  ne  le  v  nas  ampak  daleč  po  svetu  slovanskem.  *  Prav 
za  prav  zove  se  ta  rastlina  „rosa  morska*^  =  ros  marinus,  ker  se 
neki  od  nekdaj,  posebno  obnese  po  južnih  primorskih  krajih,  od  koder 
smo  jo   dobili    tudi    mi.      Ali   kakor  je   iz   rosmarinus   Angležu   postala 


*  Miklosi<;h  op.  cit.  pg,  .%'»,  02'>;  idom  Lexicoii  palaeoslov.  s.  v.  mall^ien*; 
{^eiu^^novic  v  Arehiv  f.  slav.  Pliilolojjrie  VI.  2(>— 30:  0.  šeirl  Z  oboni  jazjkozpjtu,  f 
Pmze  1883,  I.  330. 

^  Koj^ar  zanima  svinbolika  rastlin,  prouči  Pr.  Sobotke  temeljito  in  z  veliko 
ljubeznijo  do  vsoga  slovanstva  s]»isano  knjigo  ,.Kostlinstvo  a  jeho  vyznain  v  narodnich 
pisnich,  povost«M-h,  biiji<'h,  obradcrh  a  povt^rach  slovansk^ch,  v  Prazo  1879".  O  roi- 
marinu  (srb.  ružnuirin.  r.  rožmarina,  pol.  rozmarvn,  r.  rožmarin  . . .)  govori  knjiga  na 
«tr.  219 — 220.  Jugoslov.  imena  prini.  v  Sulckovej  že  navedenej  knjigi  na  str.  549. 
Marsikaj  slovanskega  ima  tudi  Ang.  de  (iubernatisa  delo  ,,La  mjthologie  des  plant«s 
ou  les  legendes  du  regne  vegetal'*.  Tome  I.  Pariš  1878. 


111 

rosemarj  (t.  j.  rose  iii  Mary),  tako  tudi  v  na^em  rožmarinu  ni 
sluha  o  rosi,  ali  pač  o  roži,  kakor  da  bi  prvotne  hesede  prvi  del  bil 
rosa  s^  roža  in  ne  ros  =  rosa.  Tedaj  tudi  tu  zgoli  ljudska  besedo- 
tvoritev,  da  udobf  beseda  kolikor  toliko  doma?,  obraz.  Oudno  je  pa 
zopet  to,  da  smatra  n&rodna  pesen  sama  rožmarin  za  tujo  rastlino, 
kajti  vžasi  mu  daje  pridevek  „nemSki". 

Saj  se  zo  vseh  pozna, 

Zelen  puSlec  ima  — 

Z  rožmarina  nemškega 

Z  nagelna  erdočega.  St.  Vraz  Nar.  p^sni  I.  181). 

Po  vrtu  je  Spancirala, 

Pa  rožice  nabirala, 

De  si  bo  pušeljo  delala. 

Iz  rožmarina  nemškega 

In  nagelj  na  rdečega. 

In  nageljna  rdečega.  M.  Valjavee  Nar.  prip.  str.  IV. 

Po  takih  prostondrodnih  nazorih  sklepati  kaj  o  zgodovini  besede 
zdi  se  mi  prav  nevarno  in  tudi  z  znanstvenega  stališča  je  dva 
dopuščeno.  V  tem  posebnem  slučaji  je  pa  sicer  prav  tako  mogoče, 
da  smo  dobili  besedo  iz  juga,  kakor  da  nam  jo  je  dal  nemški  sosed,  — 
ali  z  drugimi  besedami,  naš  rožmarin  postal,  je  lahko  tako  iz 
rosmarinus  oziroma  ros  marino  kakor  iz  rosmarin. 

Kakor  pri  rožmarinu  na  rožo  mislilo  se  je  v  l)esedah  libecek, 
1  i  b  Č  e  k  ,  1  j  u  b  i  s  t  o  k  ,  1  u  b  s  z  c  z  v  k  .  .  .  na  ljubiti,^)  o  čemer 
se  moremo  tudi  prepričati  po  os  talin  a  h  narodnega 
slovstva.  Na  Ceskem  devljejo  matere  hčerkam  libecek  do  kopeli,  da 
bi  se  odrastle  lažje  in  stalnejše  prikupile  mož^m.  Takisto  delajo  ruska 
in  srbska  dekleta,  da  postanejo  krasnejša,  in  maloruska  devica  vpraša 
Ijubčeka  svojega ,  ali  se  je  v  Ijubistoku  kopal .  da  se  jej  je  tako  p  r  i- 
ljubil.  Na  Srbskem  dajejo  zar6čencema  m  i  1  o  d  u  h  a  ,  da  s  e  m  i- 
lujeta  t.  j.  ljubita.^  Vse  to  in  še  marsikaj  drugega  porodilo  se 
je  v  narodu  stoprav,  ko  je  bil  udahnol  v  besedo  pojem  ljubiti. 
Bastliue  torej  ni  imenoval  tako,  ker  jej  je  že  spo- 
četka prisvajal  čarov  ne  lastnosti  in  moči,  ampak  ko 
jej   je    bil    im6    po   svojem    pre  naredil,    dal  jej  je   po- 


*  Navadna  potočnica  (mjosotis  palustris  L.),  ki  slove  v  velnišč.  nezabudka  =  n. 
vergissmeinDicht  ima  v  malornSčini  spomina  vredno  ime:  ljubi  mene.  01.  Zakrevskij 
op.  cit.  pg.  388. 

*  Prim.  Pr.  Sobotka  op.  cit.  pg.  ^2.  V  Nemcih  ima  liebstockel  isti 
poin«>n  in  enako  važnost.  Gl.  A.  Wuttke  Der  deutsohe  Volksiibei-glaube  der  (Jc- 
genirart,  2.  Aufl.,  Berlin  1869,  na  straneh  98,  342,  343. 


112 

lakoma  tudi  p  r  i  m  e  r  n  o  s  y  m  b  o  1  i  k  o.  Da  bi  bilo  ostalo  rast- 
lini prvotno  ini6  1  i  g  u  r  k  a  ,  javaljne  bi  bila  postala  (kakor  tndi  v  Li- 
guriji  ni  bila)  znamenja  zveste  ljubezni  in  kar  se  jej  še  sicer  prisvaja. 
V  tem  oziru  imamo  dobro  analogijo  v  ndrodnih  pripo- 
vedkah, nizpravljcojocih  postanek  kakšnega  mesta,  selaali 
g  r  a  d  11 ,  vzhisti  po  krajih,  ki  so  bili  nekdaj  slovanski,  aje 
zdaj  zaseda  n  (mu  š  k  o  prebivalstvo.  Ker  so  ljudstvu  nem- 
škemu imena  takih  krajev  nejasna,  razlaga  je  po  svojem,  in  zares 
postane  iz  slovanske  besede  nemška,  d  a  s  i  z  j  e  z  i  k  o  s  1  o  v- 
n  e  g  a  s  t  a  1  i  s  e  a  n  1  m  (mI  n  j  i  nn;  p  r  a  v  u  o  1)  e  n  e  s  o  r  o  d  n  o  s  t  i. 
Da  boljše  osvetim  kar  mislim,  stoj  tukaj  tak  primer.  Mnogo  krajevnih 
im6n  slovanskih  je  stvarjenih  po  brezi  (staroslov.  breza,  betula).  Nemci 
so  prekrstili  dotiena  im«'na  po  krajih  in  rasih  prav  različno  in  med  drugim 
tudi  v  F  r  e  s  a  e  h  .  F  r  i  e  s  a  e  h  ,  F  r  i  e  s  a  e  k.  Poslednja  beseda  zvoni 
popolnoma  nemški  in  je  bila  povod  narodinj  ali  Ijudskej  etvmologiji. 
Pravljica  namreč  poroea,  da  j(^  bil  nekdaj  zlodej  vs(»  samopa.^ne  plemiče 
polovil  in  utaknol  v  veliko  v  r  c  e  o .  s  kt(M'o  jo  vesel  freal  proti  pekla. 
V  Friesaeku  zadene  se  tako  moeiio  ob  erkveni  stolp,  da  se  vre^a  ne- 
koliko pretrga  in  četrtina  plemieev  popada  na  tla.  Bili  so  jako  veseli, 
da  so  ušli  vragovim  kremplj(»m  in  v  zahvalo  nadeli  so  kraju  im6  Frie-sack 
=  Frei-saek.  ^  K  a  k  o  r  j  e  t  li  iz  p  o  d  o  nj  a  e  e  n  e  g  a  krajevnega 
imena  nastala  pravljica,  prav  tako  d  o  b  i  1  a  j  e  tujega 
naziva  rastlina  v  nas  svojo  s  v  m  b  o  1  i  k  o  ,  k  o  s  e  j  e  j  j  e 
bilo  toliko  i  z  p  r  e  m  (Ml  i  1  o  ime,  da  se  j  c!  glasilo  slo- 
vanski. Krek. 


Slovenske  besede  v  koroškej  nemščini. 

spisal  Davorin  Trstenjalc. 

rn 

le  l)escde  s(»m  nabral  iz  Lex(»rjeve  knjige:    „Kaernth.  Idiotikon". 

Gotovo  jih  še  med  narodom  več  živi.  Gospodje  koroško-slovenski  du- 
hovniki, kteri  med  Nemci  pastirijo,  nabrali  bi  jih  lahko  in  v  tem  listo 
objavili,  ker  take  zbirk<»  niso  samo  važne  za  jeziko-,  temveč  tudi  za 
zgodovinoslovea.  Že  rajni  slavni  Jarnik  je  takih  besed  nekoliko  nabral, 
ali  tudi  ne  popolnonni.  Ta  zbirčica  utegne  bivati  komu  v  spodbudo. 
Slovenske  besede  v  koroškej  nemščini  so  te-b»: 

Hala  n  k  a,    Kollkegelbahn .    v    koreniki   in   obliki    slov.   valjanka,   iz 
valjam,  roUe,  walze. 

»     A.  Kuhn  Markischr  Sageii  uiid  Marchen,  Berlin  1843,  pg.  153,  154. 


113 

Bar  le  88,  Specht,   tudi  po  Tirolskem  znana  beseda,  *  barglez,  brglez. 
ti  1  u  p  p '  u ,  heimliche  Blicke  thun,  sUroslov.  g  1  v  p  -  a  t  i ,  malorus.  h  1  y  p- 

nut,    circumspicere ,   holsteinsko   glupen,   anschielen,   in    sleško 

glupsch,  tuckisch;  ta  beseda  je  iz  sloYanš(>ine. 
Gos  C  h,  Mistgosch,   Karren,   worin   der   Diinger    auf  die   AnhOhen 

gefOhrt  wird,  slov.  kos  geflochtener  Wagenkorb. 
Grah'1,  Grahelizen,  Rosswicke,  slov.  grahol,  graholica  isto. 
Graupe,  etwas  zusammenhockendes,  slov.  krop,  gedrungen,  geknimnit. 
Greta  m.    Wagen    mit    zwei    Rftdern,    slov.    grote,    sansk.    ga  rta, 

Karren. 
Grada,  Stuek,  Brocken,  slov.  gruda  z  enakim  pomenom. 
Gruschger,  Guschger,  Eideelise.  slov.  k u s (* e r. 
Gandl.   ein' Mensch,   der   viel,   alier  wenig   Gediegenes    spricht,  slov. 

godem,  godi  a  s  slicnim  pomenom,  v  besedi  gandl  je  ohranjen  še 

stari  uosnik:  gand. 
Gaug'lu,  heftige  Bewegung  machen,  slov.  guglati,  schaukeln. 
Gatschele,   Schwein,   slov.   k  o  e  e ,  kocka,    na  GoHškem  in  pri  Slo- 
vencih na  Venetskem :   k  o  k  e  c ,   Ferkel ,  magvarski   k  o  t  s  a ,   porca, 

iz  slov. 
Grougge,  Krummbein,  slov.  krak,  krok.  kruk,  isto. 
Gratschen,  crocire,  slov.  kračati,  krokati,  krokar,  corvus. 
Happen,  schnappen,  slov.  ha  pati,  isto. 
Katschen,  sehlechte  HOtte,  slov.  koča. 

K  5  r  p  e  n ,  den  Frčschen  den  Kopf  abschneiden,  rusk.  k  o  r  p  n  u  t ,  scindere. 
Kruden,  Erdscholle,  slov.  gruda. 

M  a  n  k  e  n ,  nach   Feuchtigkeit   riechen,   moknoti  —  moker  —  mo- 
krota. 
Manndln,  zčgern,  slov.  mudim,  cunetor. 
Megg'n,   verwunden,   slovaški   magovat,   srbski    maz-nut,   einen 

starken  Hieb  versetzen. 
M  as«  D,  die  Augen  zudrucken,  slov.  mežati. 
Oule,  dummer  Mensch,  slov.  o  le,   slovaški  o^e.   ruski  ol-uh  z  istim 

pomenom,  pimeri  še  al-ša  (auša)  Niirrin. 
Pe  i  1 ,  Holzpropf  fur  das  Spundloch,  slov.  pila,  p  i  1  k  a. 
Plutzen,  pudendum  muliebre.  slov.  pvca,  pvčka,  isto,  češki   pyj, 

niembnim  virile. 
Puttele,  Lockruf  fur  Huhner,  rusk.  in  slov.  puta,  Henne. 
Pop  p  lat,    mit    Knospen   versehen,    slov.    pop.    popje,    popike, 

Knospen. 
Putsch,  Wassergefilss,  slov.  buča. 
Petschefn,  gebratene  Ruben,  slov.  peč  et  i  na. 
Prentla,    beim  Liebchen  naehtliche  Besuche  machen,  ruski  prentat, 

8 


114 

compriraere,  p  r  j  a  t  a  t  iz  p  r  e  n  t  a  t ,  verheiralichen,  Testecken,  Preutl- 

hulte,  Ort  zum  Verbergen. 
Rabisch,  rabousch,  rosch,  Kerbholz,  slov.  rovas,  dialekt. rouš. 
l^^ggl?  ^"^^  Stange,   welche  noch  mit   eiiiem   Theile  der  zngespitzten 

Aeste  versehen  ist,  slov.  raglica,  rajca  isto,   litovsk.  raginti, 

stacheln. 
Račk,  das  gruiie  schleimichte  Wasserinoos,  po  aphaeresi,   ker  koroško* 

slov.  narečje  gutturalce  težko  izgovarja,  slov.  krak.   Glej  Scheiniggov 

„ Obraz".  Kres  I. 
Sehalaz'n,   sich    mit  jemandoii    unterhalten.   slov.    šaliti,   scherzen, 

spassen. 
Storre,  Stock.  slov.  štor. 
T  a  p  p  11 ,  Schlag,  slov.  t  e  p  ,  t  e  p  e  m  ,  sehlage. 
Tr5be,  Knhfutter.   das  aligebruht   mul    mit   KI  e  i  en   untermischt   ist, 

slov.  otrobe. 
T  u  m  p  e  t ,    abg^stumpft,    slov.   t  u  m  p  a  s  t ,   t  u  m  p  a  t ,   staroslov.   1 1^  p , 

obtusiis.         • 
Tetschen,  sehlagen.  iz  tolč,  t  le*. 
T  s  e  h  a  p '  n .  mit  einer  Buthe  schlagen  am  Tage  der  unschuldigen  Kinder. 

slov.  š  C-  a  p  a  t  i ,  s  a  p  a  t  i ,  š  e  a  p ,  š  c  a  p  e  c ,  Ladstoek. 
Tschoja,  Schojen,  Nusshaher,  v  štajerskej  in  tirolskej  nemšč.  znano, 

slov.  šoja. 
T  s  C  h  u  k  ,  Uhu,  slov.  (*  u  k. 
Tscherfel,  sehlehter  Schuh,  slov.  črevelj. 
Tschreapp'n,  Scherbe,  slov.  erep,  erepinja. 
Tschutschele,  vulva.  slov.  cuca. 
Tschuppl.  IJuschel.  srb.  TMipa,  Haarbiischel,  tirolskonem.  tschanp- 

inoas.    die    Haubenmeise,   slov.    cu pari  ra;  Janezih   ima  dialekt. 

^.  a  u  p  a  r  C  a. 
Tschisrhken,    tirol.    tschitsehen,    anfleuehten,   slov.    ?. učkati, 

na    Blaževo    se   z   blagoslovljenimi   svečami    cucka,   sansk.    9UČ, 

lucere.     Iz  tega  debla  so  slovenska  imena:  Cucek,  Čučko.  * 
Tschuggn,    niederts  chuggn,   hocken,  slov.  r:u{*nut,   kuc^.nut, 

čuknut,  isto. 
Tschmoigge,  halbgedruckte  Birne.  slov.  cmokat,  knetten.  drucken, 

emok,  Knčdl,  der  gedruekte. 
Tscliappln,  unverstandlich  reden,  slov.  čebljali. 
Tschouder,  tsehOderle,  zerzanstes,  buschiehtes  Haar;  tschoudret,  slov. 

koder,  kodrast.  Tudi  srednjenemski  k  u  d  e  r ,  stuppa,  floccus.  dialekt. 

kauder,  švicarski:  kuder  fioccus   lanae,    kan  der  i  g,   stuppeus, 

dolenjenem.  kudderich  horridus  de  capillis.  a  gotovo  šote  besede 

iz  slovanščine.  ker  jili  skandinavščina  in  gothščina  ne  poznate,  dočiin 


razSirja  staroslov.   deblo   k^d   svoje  veje  po  vseh  slovanskih  jezicih; 

rnsk.  kudžli*,  polsk.  k^dziel,  gorenjeluž.  kudzel,  česk.  kudel, 

srb.   kudelja,   cel6  lotiški   kddelg,  fasciculus   stuppae,    in   ker 

nemški  jezik  glasnika  A  ne  izpreminja  v  <;,  jetschodrat,  tschodrig 

gotovo  iz  korotanske  slov.  sprejeto. 
Ts  C  h  op  p  en,  verstoppeln.  primeri:  t^ep. 
Zenizen.   Gnmdstflck  nahe   an   einem   Walde   meist   nioosichter  Art, 

menda  iz  senca,  v  senčnatem  kraji  ležeče  zemlji.^če. 
Zorklu,  die  Zapfchen  der  Eicheln,  iz  r*vorkelj,  srb.  čvor,  Knotten, 

Knollen. 
Z  w  i  1 1  n ,  lant  schreien,  slov.  c  v  i  1  i  t  i. 
Zur  re  ,  grosser  Sack  von  grober  Leinwand,  slov.  š  ura  (Janiik,  Etjniolog. 

123)  nisk.  ščura,  Sack. 
Zancheu,  Bach  der  nur  beini  Kegen  fliesst,  slov.  Suha. 
Wnsele,  Wuschele,  Laus  in  der  Kindersprache,  slov.  vuš,  uš. 


Poročilo  o  hrvatskej  književnosti. 

Spisujo  J.  SUkUtsa. 

IV. 

1.  Književno  cviece  Lavoslava  Vukeliča.  Pribrao  Bude  Budisav- 
1  je  Ti  C.  Sn  slikom,  u  vrlo  elegantnom  izdanju,  tiskom  „dioničke  tiskare";  osmina, 
str.  313.  Ciena  za  predbrojnike  1  for.  Drugo  izdanje.  Lavoslav  Vukelič  ni  mnogo 
pisal,  ker  je  dosta  mlad  umrl,  ali  to,  kar  jo  napisal,  je  zares  cvetje.  Njegov  prijatelj, 
veliki  inpan,  izdal  je  po  ujegovej  smrti  zbrane  pesni  in  pripovesti,  ki  so  se  tuko 
hitro  razprodale,  da  je  knjiga  doživela  v  kratkem  drugo  izdanje.  Jezik  je  krasen  in  v 
vsakem  oziru  dovršen. 

2.  Pedagogi  j  a.  I.  dio.  Uzgojoslovje.  Sastavio  Stjepan  Basariček,  učitelj 
kr.  preparandije  u  Zagrebu.  Drugo,  posve  preradjono  izdanje.  Naklada  brv.  pedagogijsko- 
kjiievnog  sbora.  1882.  Osmina,  str.  214.  Tisak  Albrechtov.  Ciena  1  for.  PaedagogiSko- 
književni  zbor  v  Zagrebu  izdal  je  že  več  paedagogičnih  knjig,  ter  opozonijem  ua-njc 
Diie  slovenske  paedagoge  pri  sestavljanji  šolskib  knjig  za  naša  učiteljišča,  ktera  po- 
stanejo sčasoma  slovenska. 

3.  Slavonija  od  X.  do  XIII.  stolječa.  Razpi-avica,  što  ju  je  povodom 
ftpjsa  »Die  Entstehung  Croatiens**  od  F.  Pesty-a  napisao  V.  Klaič.  Zagreb.  1882.  Ciena 
40  noT.  Tisak  dioničke  tiskare.  Tajnik  pri  magyarskej  akademiji  v  Budim -Pesti, 
F.  Pestj,  je  na  početku  1.  1882.  izdal  brošuro  „Dio  Entstebung  CrGatiens**,  v  kterej  so 
trudi  dokazati,  da  je  bila  današnja  Hrvatska  (posebno  pa  župauije  zagrebška,  varaž- 
dinska  in  križevska)  že  od  X.  veka  del  Ogersk»»,  da  je  v  XIII.  veku  dobila  ime  Sla- 
vonija in  Se  le  v  18.  veku  postala  Hrvatska.  Na  to  drzovito  trditev  odgovoril  je 
V.  Klaič  T  navedenej  knjižici  prav  temeljito  in  ji^sno,  da  so  bili  v  teh  predelih  Hrvatje 
gospodaiji  od  7.  veka  do  dandanes,  a  Magjari  samo  do  Drave.  Za  historika  so  te 
razprave  prav  podučljive. 


116 

4.  Društvo  sv.  Joronima  v  Zajsrrebii  je  za  leto  1882.  izdalo  pet  kujig  in 
sicer:  1)  Živo!  svetaca  i  svetica  božjih  za  injesec  kolovoz  od  dr.  Franje  Ivekovicn. 
2)  Vinogradarstvo  i  pivni<;ai-stvo  za  puk.  Napisao  Fnin  Kuralt,  taJDik  gospodarskoga 
društva.  2)  Vjekopis  dra.  Jurja  Dobrile,  biskupa  trs&insko-koparskoga.  Napisao  Cvjetko 
Rubetič.  Sa  slikoui.  Ciena  ;)0  nov.  Lej*  životopis  vrednega  ^kofa,  kterega  življenje 
je  opisano  tudi  v  kolf^darji  družbe  sv.  Mohorja.  4)  Domača  dvorba  bolestnika.  Napisao 
prof.  dr.  A.  Lobmayer.  Kot  dodatek  djeltu  je  napisi\l  Cv.  Rubetic:  „Kako  se  je  bo- 
lestuiku  skrbiti  za  dušuV*'  Ta  knjiga  j«*  pisana  za  narod  v  pi-av  domačem  sloga  ter 
bode  za  ljudstvo  od  velike  koristi.  Slavni  odbor  družbe  sv.  Mohorja  bi  slovenskemu  na- 
rodu gotovo  ugodil,  ko  bi  mu  slično  delce  i>odaril.  5)  Danica,  koledar  i  Ijetopis  dmitvai 
svetojeronimskoga  za  g.  1888.  Ta  koledar  se  tiska  v  22.000  iztisih,  najboljM  dokai, 
kako  je  med  narodom  razSiijen.  DniStvo  sv.  Jeronimu  v  Zagrebu  je  osnovano  na 
istih  temeljih  in  v  isto  svrho,  kakor  iiaAe  slovensko  dniStvo  sv.  Mohorja,  ter  se  je  xa- 
čelo  pi*av  lej)o  razvijati.  Letni  član  plača  50  kr. :  utemeljitelji  pa  se  dele  na  tri  rede 
in  si<;er  po  svoti,  ktera  se  ima  vplačevati.  Član  prvega  reda  plača  15  for.,  drugega 
reda  10  for.  a  tretjega  5  for. ;  prvi  dobi  po  tri  iztise  vsake  knjige,  kolikor  jih  druitro 
izda,  drugi  po  dva,  tretji  pa  po  en  iztis.  DruStvo  Se  ni  tako  v  narodu  razAirjeno,  kakor 
naše  slovensko,  ali  tudi  to  bode  sčasoma,  posebno  ker  se  zato  zavzimljejo  javne  oblasti, 
dočini  se  ])ri  nas  samo  častita  duhovščina  največ  trudi,  da  se  dniStvo  vzdrži  in  razSiija. 

5.  Matica  Hrvatska  v  Zagrebu  je  izdala  za  1.  1881.  v  vsem  sedem  knjig,  in 
sicer  pet  za  svoje  članove  za  navadni  Oi  for.)  letni  prinesek,  dve  pa  je  prevzela  t  svojo 
naklado  ter  jih  daje  svojim  Članom  za  zmanjšano  ceno.  Knjige  za  člane  so  sledeče: 
1)  Šulek.  Lučba  za  svakoga.  Sa  slikami.  Ta  knjiga  je  zares  lepa,  pa  tudi  praktična, 
posebno  za  gospodinje.  Vredno  bi  bilo,  da  tudi  Matica  Slovenska  slično  knjigo  na 
svetlo  spravi,  kajti  takih  praktičnih  knjig  Slovenci  kaj  pogrešamo.  2)  Duruy-Tomič. 
Poviest  grčka.  To  je  prva  knjiga  občne  povesti,  ktero  je  naumila  Matica  Hrvatska 
izdati.  Nam  se  knjiga  ne  dopada,  ker  je  prevod  iz  francoskega,  pa  vrh  tega  5e  jezik 
prav  okoren.  3)  Jurkovič.  Sabrane  pripoviesti.  Svezak  II.  Jurkovičeve  pripovesti  se 
prav  rade  čitajo,  ker  se  v  njih  nahaja  mnogo  nai*avnega  humorja,  a  jezik  pisateljev  je 
klassičen.  4)  Miler.  Cvieta  i  Miljenko.  Tragedija.  To  delo  je  nagradjeno.  5)  Šenoa. 
Izabrane  jijesme.  S  uvodom  Fr.  Markovič^i.  Elegantno  izdanje.  —  A  v  nakladi  svojej 
pa  je  izdala  „Matica":  Prievodi  grčkih  i  rimskih  klasika.  In  sicer:  Svezek  1.  Homer. 
Odysseja.  Preveo  T.  Maretič.  Za  članove  ^.Matice**  1  for.:  knjižarska  cena  1*50  for. 
Svezek  2.  Sallustij.  Djehi.     Preveo  Ad.  Veber.     Za  članove  40  nov.,  v  knjižarl  GO  u. 

Za  1.  1882.  bode  izdala  ^Matica  Hrvatska**  zopet  mnogo  lepih  knjig,  in  sicer 
„Smičikhisovo  poviest  hrvatsko"  1.  (b'l,  potem  od  prirodoslovnih  lejio  illustrovane 
,,knjige  izumov"  od  dr.  M.  Kišpatiča:  na  dalj(^  se  obt^ča  prof.  dr.  Blaža  Lorkoviča:  Raz- 
govori o  narodn(*m  gospodarstvu.  V  zabavn^j  knjižnici  pa  misli  izdati  ^Matica"  naj- 
boljša domača  belletristična  d«'Ia  Janka  Jurkoviča,  Jos.  Eug.  Tomiča  in  Ferde  Heciča, 
l»a  morda  tudi  kak  izvrsten  pr<?vod  iz  slovanskih  bellctrističnih  del.  Slovencem,  ki  ra- 
zumejo hrvatski,  priporočamo,  da  pristopijo  k  „Mati<-i*  kot  članovi,  kajti  za  i\  for.  se 
ne  dobi  nikjer  toliko  krasnih  knjig,  kakor  i>ri  tem  društvu.  Prijaviti  se  more  vsak 
pri  svojem  poverjeniku,  kjer  i>a  tega  ni.  direktno  pri  bhvgajniku  gosp.  Ivanu  Ko- 
st renčiču  v  Zagrebu.  —  Od  grških  khissikov  bode  ..Matica"  izdala  za  1.  1882.  Ho- 
merovo  Ilijado  v  prevodu  od  Tome  Maretiča. 


117 


Drobnosti. 

Olasbena  Matica.  Glasbena  Matica  je  ravnokar  razposlala  svojim  udom  skladbe 
.  1882.  in  podala  slovenskemu  občinstvu  lepo  vrsto  glasbenih  proizvodov. 

a)  V  tihem  mraku.   Fantazija  za  klavir  zložil  F.  S.  Vilhar.    Op.  JW.    To  je 
<5edna  in  nežna  skladba.     Vse  je  tako  melodično  in  milo   izvedeno,  da  odgovarja 

kompozicija  popolnoma  svojemu  naslovu.  Od  igralca  se  sicer  tu  ne  terja  posebna 
ična  spretnost,  ali  komad  postane  po  tem  nekaj  težji,  ker  se  mora  strogo  na  razna 
oenja  paziti,  kako  se  naj  igra;  kajti  inače  se  lahko  izgubi  utis,  kt»'rega  hoče  skla- 
y  pouzročiti  po  izpremembah,  kakor  slikar  po  meujajoč^g  se  senci  in  svetlobi. 

b)  Mornar.  Pesen  za  nizi  glas  zložil  F.  8.  V  i  Ih  a  r.  Op.  OH.  Ta  pesen  je  pač  le  za 
*ii  in  dobro  izurjen  bas.  Razna  čutila,  ki  se  v  besedah  izražajo,  moramo  tudi  v 
dbi  nahajati,  in  to  je  g.  Vilhar  izvrstno  pogodil.  Treba  j«  le ,  da  to  pevec  dobro 
ci  in  poslušalcem  v  srce  utisne,  ali  za  vse  to  potrebujemo  močnega  in  dobn)  olika- 
%  glagii.  Skladba,  v  c-molu  recitativno  začonSi,  kakor  da  kaže  noti-anjo  nemirnost, 
ya  v  sledečem  </M-durovem  stavku,  mehkejfte,  rekel  bi  skoro  otožno  čutje,  izraža  v 
aru  yečjo  odločnost,  ki  Se  v  allegru  c-mola  nara.^a,  a  slednjič  se  vrača  k  mehkemu, 
lemu  ^andante**  {des-dnr).  Na  vsak  način  se  mora  ta  kompozicija  k  najboljšim  svoje 
e  prištevati!  Kot  pogreSek  smo  le  zapazili,  da  se  je  na  str.  4.  v  3.  mahu  pre- 
tilno  znamenje  ;?  pred  d  v  pevskem  glasu  izpustilo. 

c)  „Glasbena  Matica",  kitica  slovenskih  narodnih  pesnij  podaj«*  v  X.  zvezku 
kJBt  večjidel  narodnih  napevov,  ktere  je  za  mešan  in  za  moSki  zbor  sest^ivil,  uredil 
larmonizoval  Anton  Foerster.  —  Harmonizacija  odgovarja  celo  značaju  teh  pesnij. 
e  pnprosta  in  naravna.  Jako  ljubko  in  dražljivo  se  poje  pesmica :  „Popotnik  pridem 
goro".  Ali  pa  bode  prva  pesen:  „Ko  dan  se  zaznava"  v  Šestih  glasovih  peta,  kjer 
opran  in  tenor  v  oktavah  spajata,  poseben  utis  delala,  o  tem  bi  pač  dvomili;  zdi 
lam  preoster.  —  Zvezek  XI.  sodržuje  „Vojaci  na  poti",  za  luo^Vi  zbor  uglasbil 
on  Xedvčd.  To  je  samo.stojna  skladba,  ki  zahteva  močen  zbor  zavoljo  svoje  dol- 
',  kakor  tudi  ker  se  mora  odločno  in  krepko  peti.  Nektere  posamnosti  so  prav  lepe, 
Saših  se  čujejo  glasovi,  o  kterih  bi  človek  mislil,  da  jih  je  že  kje  drugje  slišal.  — 
vezku  XII.  nahajajo  se  »Štirje  slovenski  napevi",  ktere  jo  ugla.sbil  Anton  Nedvčd. 

Štirje  zbori  .so  prav  mični,  vendar  se  nam  dozdevlje,  kak(^r  da  bi  se  bil  skladatelj 
p  druge  „zvezne"  (štev.  1)  v  rf-duni  in  druge  podoknice  (štev.  .-?)  tudi  v  a-duru 
no  spominjal,  ali  ta  oddaljena  sorodnost  je  le  poznavalcu  vidljiva.  ~  slednjič  še 
*niino  ^Lavoriko".  To  je  kitica  slov.  narodnih  pesnij  za  vsak  glas  posebej,  in  jo 
amo  vsakemu  priporočati,  komur  je   kaj   do   slovenskega  petja.     Lct(^s  nahajamo  v 

17  pesnij. 
Ii  navedenega  razvidijo  i.aSi  citat ^Iji,  da  deluje  ^Glasbena  Matica"  lepo  in  uspešno. 
»kim  delovanjem  si  bode  gotovo  še  več  i»rijateljev  ])ridobiIa,  in  ona  zaslužuje,  da 
postane  ud  in  podpornik  ne  le  vsaka  čitalnica  ali  pevsko  društvo,  temveč  tudi  po- 
lezniki.  kterim  je  le  mogoče  udeleževati  se  lepega  slovcn.skega  i»etja.  Za  dva  gold. 
fotovo  v.sakemu  dovolj  ponuja!  M. 

Geonetrlja  za  nižje  gimnazije.  Spisal  dr.  Vr.  vitez  Močnik.  Po  devet- 
»tem  nati.sku  poslovenil  J.  Celestina.  Prvi  del.  V  berilo  vtisnenih  je  126  slik. 
Jubljani.  Natisnila  in  založila  Ig.  v.  Kleinmavr  &  Fed.  Haniberg.  188*J.  —  Knjiga, 
ima  služiti  že  od  početka  prihodnjega  šolskega  tečaja  kot  učna  knjiga  v  piTem 
masijskem  razredu,  zadostuje  popolnoma  na  vse  strani,  in  ni  dvomiti,  da  jo  bode 

učno  knjigo  tudi  visoko  ministerstvo  potrdilo.  Prestava  nemške  učne  knjige  je 
la,  vse  one  prednosti,  ktere  smo  že  navedli  pri  prestavi  „aritmetike**  (glej  Kres  1882. 
12.),  nahajajo  se  tudi  tu.    V  mai-sikterem  oziru  nam  pa  ugaja  ,,geonietrija"  še  bolj, 


118 

kakor  »aritmetika".  (Josp.  prelaj^atolj  so  ni  pretesno  naslanjal  na  nemAki  original  — 
in  tako  je  jezik  gla^lkfjši.  stavki  kničji.  kakor  tam  pa  tam  v  aritmetiki.  Nektere 
pomanjkljivosti  pa ,  ki  se  v  orijjrinulu  nahajajo,  so  se  v  prevodu  odstranile.  Tako  se 
na  pr.  b«'n*  ne  le  v  Moenik<^vih  neg«>  tudi  v  nektfrih  drugih  uemAkih  knjigah  iird: 
,,das  I)rei«'(k  ist  eine  von  (ln*i  Uei-aden  bcgiiinzte  Figur*.  Ako  se  pa  že  prej  doloti. 
„da  imenujemo  vsako  nuno  ploskvo,  kt^ro  om»*jujejo  črte,  lik**,  mora  se  tudi  red: 
,.ravno  ploskev,  ktcro  onujuj^jo  tri  daljire  (t.  j.  nivne  erte),  zovemo  trikotnik**. 
Tisto  velja  tudi  o  četvrrokotniku  —  mnogokotniku. 

V  g.  ;><).  se  ben*  pravilno  izvo<l :  .,Vnanji  kot  trikotnikov  je  jednak  vsoti  obeh 
dveh  notranjih  njemu  i\v  priležnih  kotov.  Zakaj  se  potem  v  istem  g.  fte  govori 
o  ,,zvunajnfmu  kotu  nasprotnih  znot rajnih  kotilr,  ni  razvidno;  ravno  tako  ne,  lakig 
se  ž«^  v  g.  45.  razlaga  o  ..nasprotnih  kotih  v  trikotniku!**    To  bi  se  bilo  lahko  izpustilo. 

Tt-rminologija  nam  vsi»skozi  jako  ugaja ,  in  za  naše  razmere  je  najpripravnejSe, 
da  se  v  solskoj  knjigi  slov.'nsk«'mu  izr.izu  vsakokrat  nemški  ali  sploh  znani  tenuinui 
dostavi:  kajti  učme«-  moni  vrdcti  oba  izniza  skupaj,  potem  si  jih  lahko  zapomni!  Sem 
t<»r  tja  Se  nahajamo  za  isti  ]»oji'm  razne  izraze.  bolj>^ft  bi  menda  bilo,  da  bi  se  le  enega 
izraza  posluževali,  tako  da  bi  s«-  ne  reklo  enkrat  ..umanjciio**,  drugokratpa  „umaljeno"  (?), 
,,nizstoja*'  —  „r5jstoj'*  itd. 

rtis  zvunanje  oblike  pa  jo  vsijskozi  i»rij«'teu.  Ti«k  pravilen  in  čist.  Tiskovnih 
pomot  ni  skoro  najti,  noktrrih  malenkostij  pa  nam  ni  treba  omenjati,  kakor  da  mora 
na  strani  Hi),  v  vi*sti  14.  od  spodaj  stati  MZ  namesto  AZ.  Slike  so  pravilne  in  prav 
lepo  izdelan«*;  črki  i^  in  X  ste  se  odstranili,  kakor  so  se  tudi  g  ==  grundlinie,  h  =  Mhe, 
f  =  fliieheninhalt,  s  črkami  o  r-.  (»snovnica.  v  =  vi>iina,  p  ~  ploščina  zamenile. 

Omenili  bi  Se,  da  nam  ne  ugaja  pisava:  „dve  daljici  sta  jed naki**  ali  .,d ve  premi, 
kateri  stojita"  itd.  Je-li  treba,  izogibati  se  pniviluih  oblik  ste,  stojite  za  f.  n.  dual.? 
Vsled  te  pisave  so  se  menda  tudi  ijomoto  vrinole,  kakor  na  pr.  ona  na  str.  73.  v  A. 
vrsti  od  spodaj  .,so  —  razdelnicr*.  Z  »aritmetiko"  in  »geometrijo"  smo  tedaj  za  to  in 
prihodnje  šolsko  leto  preskrbljeni,  in  častitamo  gosp.  prelagatelju  k  uspešnemu  de- 
lovanju I  V.  BorHner, 

Paedai^ogiku  XIII.  V  8.  ^tev.  goriškega  lista:  „Folium  Periodicum 
Arehidioe<-eseos  (ioritiensis**  od  1.  \^'2.  beremo  na  str.  238—244  pniv  zanimivo  m- 
pravo  pod  naslovom  .Paedagogiea  XI 11."*  o  krivih  in  prisiljenih  uzorih  naših  pesnikov. 
Spis  je  obelodanil  znani  naš  svKlelavee,  dr.  Mahnič,  professor  bogoslovja  v  Gorici,  in 
mi  ga  vsem  latinščine  veščim  čitateljem  priporočamo.  Ob  enem  pa  pričakujemo,  da 
bode  g.  i>isatelj  sv<)je  razprave  nudaljeval.  iS'. 

Mačeha.  Novela  gosju«  1'avline  1'ajkove  v  češkem  prevodu.  V 
Brnu  na  Moravskeni  izhaja  letos  že  ilrugo  b-to  vs;ik«'ga  1.  in  15.  dne  v  meseci  „Zora, 
časopis  zabavne-poučnv"*.  List.  kterega  ureduje  g.  H.  Popelka.  je  blizu  tako  uravnan  | 
kakor  naš  list  ter  prinaša  zraven  ])odučnih  člankov  mnogo  zanimivega  berila.  Letos  je  ! 
zač<.da  1.  štev.  ^Zorina"  v  prevodu  donašjiti  novelo  gospe  P.  Pajkove,  Mačeho, 
ktero  smo  bili  mi  v  lanskem  Kresu  svojim  čitateljem  podali.  Naši  bratje  Čehi  se  M 
bojijo,  kakor  Slovenci,  prevajati  duševnih  proizvodov  drugih  slovanskih  narodov  in  jih 
svojemu  občinstvu  jjodajati.  dobro  vedoč,  ila  se  narodi  tako  najbolj  med  seboj  spozna- 
vajo. Mimogrede  omenimo,  da  se  med  v^^enii  Slovani  skoro  najbolj  t'-ehi  za  naše  slovstvo 
brigajo  in  ga  svojemu  »»bčinstvu  v  prevodih  podajejt).  Tudi  iz  prevoda  novele  Mačehe 
daje  se  sklepati,  da  veii/j  drugi  Slovani  duševne  ]U"oizvode  marsikterih  naših  pisateljev 
bolje  ceniti  nego  Slovenci  sami!  Zora  obsega  vsakokrat  .'J  pob'  v  4^  in  velja  na  leto 
le  i)'60  gld.  Vsem  češčine  zmožnim  čitateljem  pri]K)ročamo  najtopleje  ta  izborui  češki 
leposlovuik !  S. 


119 

Tri  pesBi  S.  Greirorifiča  t  Bemškem  preTodu.  V  3.  in  4.  5.  štev.  nemškega 
pisa  „SlaTische  Rundschau''  obelodanil  je  v  nemškem  prevodu  na.^  sodelavec 
Ka^,  pod  imenom  I.  E.  Wienfried  tri  pesni  8.  Gregorči(^a,  in  sicer  ,,Iz- 
jeni  cvet",  ,^rce  sirota'*  in  „V  pepelnic^ni  noči".  Vzlasti  zadnjo  pesen  je  g.  K  as 
lepo  prevel  ter  s  tem  pokazal,  da  ima,  kakor  slovenski  jezik  v  ,,Popotnih  spo- 
hr%  tudi  nemški  v  svojej  oblasti.  Pri  tej  priliki  opomnimo,  da  nam  podaje  „Sla- 
le  Rundschau",  ki  je  zdaj  z  „Reformo"  združena,  marsikaj  podiičljivejja.  Tu  be- 
>  povest  H.  Sienkiewicza,  pesni  lužicko-srbskega  pesnika  Andreja  Zejler-ja, 
liAko  pripovedko  „Zlatumbeg";  tu  nahajamo  obAirno  kulturao  zgodovinsko  raz- 
o  o  poljskem  ženstvu  v  XVI.  XVII.  stoletji,  in  vsak  zvezek  nas  poduihije  o  slov- 
aem  delovanji  raznih  slovanskih  narodov.  A  ker  tudi  «,Reforma"  slovanska  načela 
)pa,  priporočamo  ta  list  svojim  čitateljem.  Velja  na  mesec  1  gld.  na  loto  12  gld. 
e  zdaj  naročujo:  Dunaj,  VIII.  Wickenburggasse  19.  S. 

t  Hebastijan  Žepič^  kr.  professor  velike  gymnasije  v  Zagrebu,  umrl  je  po 
kej  bolezni  9.  januarja  t.  L  ob  9  uri  zvečer.  Žepič  je  rojen  18.  jan.  1.  1829.  v 
:du  poleg  Tržiča  na  Kranjskem.    Šolal  so  je  v  Ljubljani   in  dovršivši  1.  1851.  ma- 

z  odliko  študiral  je  klassično  filologijo  in  slovenščino.  Služil  je  za  professorja 
rej  T  Varaždinu,  potem  v  Zagrebu  in  le  nekaj  časa  v  Novem  mestu,  od  koder  je 
t  prišel  v  Zagreb.  Rajnki  je  bil  jako  marljiv  iilolog.  Izdelal  je  prvi  med  Slo- 
i  L  1875.  za  naše  slov.  gymnasije  „Lat  i  nsk  o -slovenske  vaje  za  I.  gynm. 
ed",  po  Jul.  Alb.  Dunnebierji,  in  spisal  ^Slovar  k  latinskim  vajam  za  1.  in  II.  gymn. 
ed**;  in  sicer  je  prvi  del  latinsko-slovensko-nomški,  drugi  pa  slovonsko-latinski. 
mi  knjigami  jo  Žepič  pripomogel,  da  se  je  mogla  praktično  rabiti  ,Jjatinska 
vnica  za  slovensko  mladež",  ktero  je  spisal  1.  1874.  naš  zaslužni  P.  Ladislav 
)vat,  gymn.  prof.  v  Novem  mestu.  Za  Hrvate  ima  Žepič  razveu  tega,  da  je  bil 
i  najboljših  professorjev  na  Hrvatskem,  kakor  „Pozor"  piše,  še  to  zaslugo,  da  je 
tloval  pri  velikem  akademijskem  rečniku  srbsko-hrvatskem  in  izdelal  z  dvema  kolle- 
la  skupaj  „Veliki  latinsko-hrvatski  slovar".  Pri  vsem  tem  pa  ni  svoje  slovenske 
lovine  nikdar  pozabil.  Zahajal  je  večkrat  v  svoj  rojstni  kraj,  obiskaval  kras  svoje 
mjske  strani,  Blejsko  in  Bohinjsko  jezero,  tor  se  vedno  zanimal  za  procvet  našega 
stva.  Med  mnogimi  drugimi  li.sti  bil  je  vztrajen  naročnik  tudi  našemu  ter  mai-sikaj 
oval  za  slovensko  stvar,  če  mu  je  tudi  bilo  devet  otrok  rediti,  izmed  kterih  je  pri 
iej  smrti  sedem  neoskrbljenih  zapustil.  S.  Žepič  zasluži,  da  ga  stavimo  marsikte- 
u  Slovencu  njegovega  stanu  v  posiiemovalen  zgled;  kajti  le  potem,  da  .se  ves 
teljski  svet  slovenski  zanima  za  znanstveno  delovanje  in  se  ga  udeležuje, 
le  nagemu,  vzlasti  znanstvonemu  slovstvu  boljša  bodočnost.  Zatorej  slava  Žepičevemu 
ninu !  S. 

t  Joie  Žuža,  vrl  narodnjak  in  pivovar  v  Žab'i  na  Štajerskem,  umrl  je  10.  jan. 
.    Lahka  mu  žemljica! 

T  LJubljani  sedež  c.  kr.  uamestnije  za  Primorje  in  Kranjsko«  V  starih 
h  Habsburškega  vladanja  teh  dežel  bilo  je  Primorje  vedno  s  Kranjsko  \)od  isto 
IVO  zjedinjeno,  ker  je  slednja  dežela  prirodna  zaslomba  primorskemu  avstrijskemu 
u.  V  to  kolo  ni  le  spadal  Trst  ampak  tudi  Keka,  tedaj  obe  največji  pristanišči  se- 
je Avstro- Ogrske.  Še  leta  1860.  so  pričakovali,  da  pride  c.  kr.  namestnija  za  te  de- 
zopet  v  Ljubljano!  Zdaj,  ko  slovenske  občine  prosijo  za  nadsoduijo  v  Ljubljani, 
Itedilna  komisija  preiskuje,  kje  bi  se  dalo  kaj  skrčiti  na  blagor  državnej  blagajniei, 
retjič  državi  opasni  živelj  uspešno  spodkopava  brez  svoje  prirodne  zaslombe  preozki  i>ri- 
"ski  8 vet,  zdaj  so  vsak  domoljub  in  zvesti  Avstrijan  prerad  spominja  stare  upravne 
'M  teh  dežel.  Zato  utegne  marsikoga  danes  zanimati  uredba  modre  cesarice  Ma- 
e  Terezije,  ki  je  leta  1747.   zadujokrat   z  lastnoročnim  podpisom  ukazala,  naj 


120 

bode  Ljubljana  Bedež  o.  kr.  nainttstnije  l«h  dežel.  To  pismo  je  v  roke  dobil  nad  po- 
kojni J.  Bleiweis  vitez  Ti*sti*niSki  ter  ga  18.  julija  18(iO  v  Novicah  (stran  231)  objaTil. 
(iliisi  se  tako-b':  .Jnstruction  fur  die  nenaufgestolltc  Reprasentation  in  Kraiu"  15.  aprila 
1747.  „Wir  Maria  Tbero.^^ia  von  (iottes  iinaden  i-omisebe  Kaiserin  etc.  .  .  .  ,JJadi 
webber  Uns^ns  iiber  da.s  Horaogtbum  (?rain ,  die  beude  gefiirstete  Grafschaften  G5n 
und  (Tiiidisea,  wi«*  aucb  unsei  Littorale  Austriacuni  die  Stadte  Triest,  Fiume  und  unsen 
Zrin-  und  P^i-angcpanistibe  Fisoal-Meergiiter  ini  Bucrarisrben  Dominio  neu  resolrirte 
kSniglicbo  Canieial-,  ('oninirnial-  und  politisrbo  Keprnsontation  in  der  Stadt  Laibadi, 
bei  (b*ncn,  drrselben  zu  brsorgen  t)]>li4'g«*ndon,  das  (^amerale.  Coiumerciale,  Piiblieum, 
Politicuni  A:  Provinriab'  betrcftVnden  agrn<iis  und  <b;r  Ibrc  zu  solebeii  Zwock  anfer- 
tniuten  Artivitat,  sjch  zu  vorhalten  und  zu  bcnehnien  babeu  wird**  —  ,,Und  zugleicli, 
nacbdcin  wir  iiber  b»»sagtes  Hcr/.ogthuni  (.'min,  <iorz,  (Jradisca  und  das  Littorale, 
Triest,  Fiuuie  un(i  die  HuJTariseben  Meer-(iiitei\  eine  eigene  kouigliche  Keprascntation 
von  einom  Piasido,  Vice-Piiiside  und  fUnf  Katbeii,  dann  zwei  ScfTetiiren,  anziistellen, 
dun-b  dicselbe  das  ('anienib»,  Coninicnriale,   Provinciale,   Contribunalo   und  allo  anden 

Publiira   besorgen   zu   lassen Ibrc  koniglirbe  P  ep  lii  sen  tat  ion  aber  den    Siti  io 

unserer  laudesifiirstlirben   Stadt  Laibaeb  anzuweisen  allergniidigst  befuuden**    i.   t.  d. 

Dr.  F.  iSimonie. 

Društva  ,,Triglavai^^  prvi  častni  član.  Literarno  -  akademičuo  društvo 
,/rriglav"  v  (Jradei  izvolilo  j«-  v  glavnem  zboru  dne  liJ.  januarja  t.  1.  znanienit<gt 
uč:^njaka  in  iskrenega  rodoljuba  gosp.  prof.  dr.  (iregorja  Kreka  za  prvega  svo- 
jega častnega  člana.  Nas  je  ta  ein  društva  ,. Triglava**  jako  razveselil.  Vidi 
se,  da  voje  v  njem  zdrav  in  eil  dub,  ki  povzdiguje  samega  sebe  in  navdušuje  dnigf; 
kajti  tam  kjer  se  rastijo  možje  znanstveno  za  svoj  narod  delujoči,  ceni  se  tudi 
znanost  sama! 

Indrov  ali  Indrhi?     Na  str.  47.  v  vrsti  10.  od  spodaj  beri  nam.  ^Indras-OTO 

nebo**:  ^Indrovo  nebo  ali  I  udri  no  (ludra)  nebo**.  Jaz  mislim,  naj  bi  se  pridevniki 
sansk.  mo.škib  d«d)id  na  a  (nom.  sing.  -as,  na  pr.  durgji-s)  izobraževali  s  končnico  —  or,  od 
ženskib  debel  na  —  d  (nom.  sing,  durga)  s  končnico  —  in.  Sicer  izgubimo  razlog 
med  nioškimi  in  ženskimi  saniostavniki.  Ako  pijemo  torej  le:  „Durgino  tolo**,  neverno, 
ali  to  ]iomeni  telo  daemona  Durga  (nom.  Durgasj  ali  pa  telo  boginje  Dui^  (nom. 
Durga),  soproge  (^'ivove.  Zatorej  pišemo  z  g.  prof.  K.  (i  laserjem  vred  v  indskik 
pripovedkah:  (,'ivova  milost  nam.  (,'ivina  milost,  da  že  čitatelj  takoj  iz  pridevnika 
.s])ozna,  je-li  to  bog  ali  boginja.  S. 

Gaspar  Roj  ko.  V  pojasnilo  in  ]M)pravek  (Kres,  1883.  str.  57)  navedemo  v 
sledečem,  kaj  pričajo  krstno  knjige  pri  sv.  Petru  blizu  Maribora,  in  kaj  nahajamo  v 
Povodnovem  poročilu.  Krstna  knjiga  gv»vori:  „T)ie  "2.  Januarii  1744.  baptlzatus  est 
Casparus,  til.  leg.  hodie  bora  i>.  ('asj)ari  Koiko  et  Teresiae  natae  Skorgethin  ex  Metava 
levts.  (levantes  =  botri,  pis.)  Miebaele  I>rozg  et  Maria  uxore  ejus  per  me  Georgio 
Jueat  Coop.  dist.  s.  Mai-tini"*. 

Povoden  pa  piše:  „ Rovko  starb  ani  20.  A}>ril  1811)  mit  77  Jabren  .seines  Greisen- 
alters".  Povoden  poroča  namreč  o  rojstvu  Kojkovem  napačno  „geboren  den  1.  Janner 
1742".     I)os«'g<d  je  torej  7;'),  ne  77  let.  l)r.  J.  p€ijek. 

Listnica  uredništva.     Vsem,   ki   so   nam  želeli  uspešno  „novo  leto**,  zahva^u- 
jemo    se    za    iii    vošilo,   a   ob    »•m-m   jih    pnjsinio,    naj    naše   glasilo   v   svojih  krogih 
razširjajo.  — 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Ijeposloven  in  znanstven  list. 


Leto  III.  v  CeloTcI,  1.  marca  1883.  Štev.  3. 

Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Anton  Koder. 

(Dalje.) 

Šesto  poglavje. 

Zdaj  zagleda  v  ravnem  polji 
Mlad'ga  poba  urno  tecM, 
Beli  list  v  roci  nesti. 

Narodna. 

1  rya  no^.  je  bila  po  tej  dogodbi.  Rude^a  luna  je  vzhajala  tam  izza 
smrekovih  gozdov  Kolovskega  gradii  in  po  malem  razsvetljevala  pot,  ki 
vodi  ob  strmini  iz  Kamnika  proti  Podgorju. 

In  po  tej  stezi,  ki  je  bila  na  pol  s  travo  prerastena,  ua  pol  s  snegom 
sametena,  korakal  je  suh,  a  žilav  mož  ter  majhne  postave,  precej  po  me- 
sečnem vzhodu  sžm  od  mesta  in  klel  je ,  da  mora  bai^  noc6j  to  noč  pi- 
hati iz  Bistrice  s^m  prokleti  mrzli  Štajere,  da  se  mu  zanohtuje  na 
rokah  in  ga  ušesa  skelč,  kakor  da  bi  jih  bile  ose  opikale. 

Tako  je  stopal  kake  pol  ure  možir'ek  in  tiščal  roki  za  pašni  rob, 
kakor  da  bi  ga  vilo  in  ščipalo  po  trebuhu,  ko  zagleda  v  dalji  majhno  luč. 

„Sakra  mi§!  Bobek  vendar  drži  besedo  in  trezno  glavo  izza  peči. 
ter  smrekove  treščiee  zažiga,  da  ga  za  grivt*  kodraste  uberem  in  mu 
dvignem  premeteno  butico  kakor  polha  iz  dupla  in  ga  vprašam :  ^Kaj  te 
kurent  moti,  da  v  takovem  mrazu  starega  poštenega  Oorička  iz  listja 
dramiA  in  mu  k  sebi  v  to  beznieo  velevaš?" 

Te  besede  je. govoril  sauKMnu  sebi  nas  ponočni  potnik,  kamniški 
mestjan  Matija  Goriček ,  ko  se  j(»  I^)bkovpmu  ])osloi)ju  v  Podgorji  pri- 
bliževal. 

Ko  je  dospel  pod  njegovo  steno,  nasloni  se  na  skladnieo  drv  pod 
malim  omreženim  oknom  in  se  ozre  v  izl)0  na  pol  razsvetljeno.  Za- 
gledal je  pot^m  za  velikim  omizjem  bledoličnega  moža,  ki  je  glavo  v 
pes<ti  po4lpiraj6č  v  neko  zamazano  knjigo  zrl  ter  z  ustnicami    migal  in  je 


122 

nategoval,  kakor  mali  učeni^ek,  ki  na  ?sak  način  urno  citati  poskuša  in 
posamezne  erke  narekuje. 

Nekaj  easa  je  Goriček  opazoval  svojega  znanca  Bobka,  za  Lutrove 
prekueije  na  Slovenskem  znamenitega  podgorskega  kmeta.  A  ko  so  mu 
jele  zopet  roke  premirati,  stisnol  je  pest,  kolikor  se  je  dalo  v  takovem 
mrazu,  in  je  sunol  z  njo  v  zamazano  steklo  na  oknu,  da  je  zazvenelo. 

Takoj  je  zaprl  nat6  Bobek  knjigo,  tresko  na  pol  pogorelo  privzdignol 
in  oh  enem  svoj  visoko  rasteni  život  leno  raztegnol,  oddrsnol  okno  U^r 
polglasno  v  noe.  izgovoril: 

„Gorieek,  mislil  sem  že,  da  te  ne  bode.  Ce  si  v  resnici  ti,  po- 
kaži znamenje  svoje  in  pot^m  na  gorko  k  meni  stopi !" 

Nihče  ni  odgovoril  zvunaj,  le  mo^ka  roka  se  je  prikazala  na  oknn, 
držeč  med  prsti  crno))el  trak,  na  kterem  ste  bili  utisneni  črki  M.  L 
Takovo  znamenje  so  nosili  namreč  tedanji  luteranci  pod  vrhovno  obleko 
in  z  njim  so  se  izpričevali  in  spoznavali  pri  posebnih  priložnostih. 

Precej  pot^m  so  se  odslonila  vezna  vrata,  in  ko  je  stopil  nas  znanec 
v  zaduhlo  sobo  za  svojim  tovarišem  Bobkom,  vprašal  je  poslednji:  ^Ali 
si  sam  Goriček?  Mislil  sem,  da  prideta  skupaj  s  Stobejko;  čudno  se 
mi  dozdeva,  da  je  se  ni." 

„Meni  nič  mari.  Še  jazbec  bi  ne  zapustil  v  takovem  mrazu  brloga, 
kot  sem  ga  jaz,  in  bi  v  noči  snega  no  opletal ;  a  prišel  sem,  da  ne  rečeš, 
da  sem  mevža  in  da  bova  lahko  enkrat  skupaj  pobirala  onkraj  mano,  ki 
l)ode  z  Lutrove  mize  padala." 

^Prijatelj,  nobeden  ne  more  s  peto  kruha  jesti,  če  si  ga  ni  z  roku 
prislužil,"  odgovori  smejž  se  Bobek  in  pristavi:  „Ne  drži  se  tako  kislo 
kakor  sedem  lačnih  let,  povej  rajši,  <ali  veš,  kje  je  grad  Strmol,  Goriček!** 

„Vzame  naj  te  kurent,  kaj  bi  im  vedel.  Kaj  misliš,  da  sem  ozeln 
line  in  mraza  pijan  kakor  medved  o  božiči,"  jezi  se  sosed  ter  meni  nift 
tebi  nič  s  hrbtom  za  omizje  rine  in  s  pestjo  brado  podpre. 

„Vedel  sem,  Goriček,  da  ti  nisi  jare  gospode  cvet,  ki  ne  v6,  kaj  se 
pravi  dandanes  z  biriči  v  caker  hoditi ;  zaradi  tega  sem  te  povabil  noc6j 
shm  na  razgovor." 

„Tvoja  glava  tvoj  svet ;  samo  izreči  kmalu,  kaj  hočeš,  če  ne  ti  pet< 
na  zapeček  odnesem,  da  me  tri  sto  griv  ne  premakne  do  jutra,"  odvrne 
tovariš  in  zre  v  svojega  soseda,  kakor  da  bi  hotel  reči :  „Miši  imajo  svoje 
luknje  in  vrabci  svoje  podstrešje,  mi  pa  se  shajamo  kakor  garjavi  v  noči 
tu  in  ne  vemo  prav  za  prav  čemu!" 

Dobro,  da  je  treska  z  velikim  otrinkom  gorela  in  da  ni  videl  Bobek, 
eden  izmed  glavnih  stebrov  ondotnega  luteranstva,  kislega  obraza  svojega 
tovariša,  če  ne,  la  morda  ne  bil  pristavil  potem :  „Le  dobro  se  ogrej 
prijatelj  in  v  črevlje  ovsene  slame  natlači :  kajti  še  noc6j  moraš  v  imenu 
naše  stvari  storiti  dolg  in  težaven  pot! 


123 

Naga  voditeljica  Katarina  Stobe  ima  največje  zaupanje  do  tebe,  in 
le  ti  si  izvoljen,  da  neseš  zadnje  imenitno  poročilo  v  Strmol  k  Jarneju 
Kuaflju  in  sicer  se  noc6j;  kajti  kdo  v^,  ali  smo  jutro  se  vsi  skupaj,  saj 
nara  je  ta  prokleti  mestni  sodeč  Kramar  za  pntanii,  kakor  )»i  mu  gorelo 
za  hrbtom.  Bas  včeraj  je  dal  zapreti  našega  prijatelju  J^imna  Voglarja, 
ker  se  ni  odkril  ^red^  mimo  crkve  na  Šutui." 

^Zakaj  pa  ravno  jaz  in  ne  ti  hledost  študirana?  Ti  kar  v  take 
bukve  pogledaš,  kot  so  te,  in  bereš,  kako  je  Primuž  Truber  hudiča  panal, 
da  ran  ni  mogel  do  živega,  ko  je  pred  obilo  zbranim  ljudstvom  o  lepej 
Lutrovej  Katrici  govoril.  Poslušalci  moškega  in  ženskega  spola  so  se 
jeli  kar  poljubovati  in  tri  nedelje  pot6m  ni  bilo  duhovnikov  dovolj,  da  bi 
bili  vse  pare  poročili?  Zaradi  tega  so  se  pa  kar  tako  radi  imeli  za  ene 
kvatre  ali  pa  dvoje,  kolikor  časa  se  jim  je  zljubilo.  Truber  sam  je  storil 
tako,  ko  je  svojo  nekdai^o  kuharico  v  Šentjerneji  javno  na  sprehod  vodil." 

„Šalo  na  stran,  dragi  Goriček,  kaj  veva  midva,  kaj  vse  v  svetem 
pisum  stoji,  kt^ro  hočeš  ti  razlagati,  kakor  da  bi  črešnje  u}>iral.  Jaz  ti 
le  pravim,  da  je  tvoj  čas  drag. 

Jutre  zjutraj  ko  vzhaja  solnce,  moraš  biti  že  v  Strmolu ;  kajti  tedaj 
se  vozi  Strmolski  baron  v  Velesovski  gozd  na  sprehod,  in  pri  tej  pri- 
ložnosti govoriš  lahko  z  njegovim  kočijašem  Knafljem  ter  mu  podaš 
pismo  Katarine  Stobejke.  Med  tem  ko  ti  ol)čuješ  z  njim  in  ga  vprašaš. 
kakoTO  naznanilo  ti  naroča,  odgovori  ti  on  le  z  besedo  „da"  ali  „ne". 
Ce  se  zgodi  poslednje,  ne  vrnčaš  se  prej,  dokler  ti  ne  pošljemo  še  nekaj 
tukajšnjih  znancev,  kteri  ti  naznanijo  daljno  naše  povelje." 

Pri  teh  besedah  Bobkovih  je  Goriček  svoj  suhi  obraz  tako  skremži) 
in  široki  nosnici  tako  i*aztegnol  kakor  psiček,  če  mu  mesto  pričakovane 
klobase  glavico  češnja  pod  nos  pomoliš.  Oez  nekoliko  pa  je  zarohnel  in 
se  začudil  raen^č:  „0  sveti  pust,  kako  smo  ljudje  nespametni  na  svetu! 
Z  glavo  po  njem  hodimo,  da  nas  črevlji  ne  ožulijo  na  nogah.  Pot^m 
naj  pa  še  kdo  reče,  da  nebeške  črešnje.  ki  po  zimi  in  po  letu  ondi  zorž, 
nekdaj  zastonj  zoidjemo? 

In  Knafelj  je  zdaj  Strmolskega  grajščaka  kočijaš,  a  jaz  sem  mislil, 
da  se  bode  z  našim  Lutrom  v  zlatej  kočiji  po  nebesih  vozil  in  še  nam 
^a  gori  pomagal,  če  nas  Kamniški  Kramar  prej  obesiti  ne  dd.  Ce  se 
pa  nameri  poslednje,  pot^m  še  z  našim  plačilom  ni  nič ;  saj  more  le  tista 
duda  v  večni  i"aj  oditi,  ktero  pobožno  iz  prsij  izdihnemo.  Kako  se  bode 
pa  moglo  to  zgoditi.  Bo))ek,  če  nam  rabelj  z  vrvico  vrat  zadrgne?" 

„Ti  pikaš  danes  kakor  škorpijon,  če  mu  na  rep  stopiš,  samega 
sebe,  Goriček.  In  treba  ti  ni,  saj  še  nisi  sinoči  zadnjič  večerjal.  Jutre 
zjutraj  na  tešče  te  pa  te  besede  neslane  tež6,  kakor  da  bi  se  bil  boba  v 
stročji    preobjedel,"   povzame  zopet  nekoliko  nevoljen  Bobek  in  zre  dalje 


124 

v  knjigo  pred  seb6j  ter  nadaljuje  pot^m:  „Tu  notri  stoji  zapisano:  Vsak 
naj  vzame  svoj  križ  na  rame  in  ga  naj  nese  za  men6j;  kajti  blagor 
onim,  ki  so  trudni  in  obloženi,  njih  je  nebeško  kraljestvo." 

^Zdaj  si  se  pa  sam  ujel,  Bobek,  v  past  mišjo,  ki  si  jo  hotel  meni 
nastaviti,"  odgovori  urno  tovariš.  „Da  nisem  obložen  s  križem,  ne  morei 
tajiti  prijatelj.  Že  petdeset  let  ga  nosim  za  seb6j  in  nihče  mi  ga  noče 
vzeti,  samo  sodee  bi  ga  rad,  da  bi  ga  pot^m  med  zemljo  in  nebom  vranam 
in  krokarjem  za  večerjo  obesil.  A  ne  bode  ga  še  zdaj.  Ti  pa  hočeS, 
da  bi  ga  takoj  še  v  noči  in  zimi  črez  strm  in  grm  v  Strmolski  grad  na 
prodaj  nesel,  da  mi  tam  še  nekaj  rudečih  klobas  za  plačilo,  ker  za 
Knafljem  stikam,  n&-nj  obesijo. 

Veš  Bobek,  naš  voditelj,  Katarina  Stobe,  nam  je  zadajo  nedeljo 
pridigoval,  da  imajo  lisice  svoje  luknje,  vrabci  svoja  gnezda;  jaz  Lutrov 
apostel  pa  bi  noc6j  še  tvojega  zapečka  ne  imel,  kamor  bi  na  gorko  položil 
svojo  glavo?" 

Tako  je  govoril  po  svojej  nravi  siten  in  ves  smešen  Goriček,  v  resnici 
pa  jako  drzen  in  fanatičen  Novoverec ;  nat6  je  pa  resno  pristavil :  „Torej 
v  Strmolu  je  Knafelj  zdaj  in  za  kočijaša  služi?" 

„Rekel  sem  ti,  ne  bodi  neverjeten  Tomaž!"  odvrne  hitro  Bobek. 

„Kdo  ti  je  poročil  to?    Ali  imaš  novic  iz  Kranja?" 

„Mar  si  ti  edini  tujec  v  Galileji;  mar  ne  veš,  da  je  poslala  Stobe  že 
Voglarja  tja,  a  da  ni  ta  lena  korenina  nič  opravila.  Kdo  v6,  ali  je  go- 
voril z  njim  in  mu  razjasnil  nžK  obupni  stan." 

„In  kaj  mu  naj  naznanim  jaz,  če  je  tako,  in  se  stiska  on  zdaj  kakor 
gos  glavo  med  peruti,  ko  nas  je  pripravil  tako  daleč,  da  so  nam  vislice 
bolj  gotove  kakor  naš  vsakdanji  kruh?** 

„S^m  naj  pride,  skliče  naj  shod,  posvetuje  naj  se  z  nami,  in  če  ni 
drugače,  preskrbi  naj  nam  pripomočke,  da  se  izselimo  na  Nemško;  saj  oa 
v6  za  Truberja,  in  ta  nam  lahko  pomaga." 

„Aha,  to  je  tvoja  misel  in  pa  Katarine  Stobejke,  kterej  se  gotovo 
po  Knaflji  zdeha  kakor  lačnej  zajklji  po  rudečej  detelji.  Veš,  jaz  imam 
pa  še  kravo  matorogo  donid  in  nekaj  zelnika,  pred  jesenijo  bi  ne  šel  rad 
na  Nemško,  potem  pa  kedar  hočeš." 

Tako  sta  se  razgovarjala  moža  pol  v  jezi  pol  v  šalah,  daje  moralo 
prihajati  že  proti  jutni. 

In  tedaj  je  potrkal  nenadoma  zopet  nekdo  na  okno,  in  njegova  po- 
doba je  popolnoma  zakrila  malo  šipo. 

Zopet  je  vprašal  Bobek  po  imenovanej  izkaznici,  in  prikazala  se  je 
bela  nežna  dlan  skozi  okno  v  sobo. 

„Stobe  je,"  dejal  je  pot^m  nekako  skrivnostno  gospodar  in  odpirat 
je  tekel  vezne  duri. 


125 

Zasopljena  in  y  temen  plašč  zavita  stopila  je  velika  ženska  v  sobo 
še  med  dorimi  nekako  boječe  vprašala:  „Ali  si  odposlal  Gorička, 
bek?" 

„Nisem,  a  baš  zdaj  hoče  oditi,"  odgovori  gospodar  in  pokaže  na 
aiiša,  ki  je  v  svetem  strahu  pred  mogočno  žensko  jedva  dihal. 

„Prav  je,  da  še  ni  odšel,"*  opomni  ponosno  Stohe ,  pot^m  pa  na 
p  k  peči  sede.  plašč  razvije,  da  se  jej  lep,  mraza  nekoliko  zarudel 
az  pokaže,  in  nadaljuje: 

„Ravno  noc6j  je  prihitel  predikant  Luka  Avnič,  znano  ti  mora  biti 
jovo  ime,  iz  Cerkelj  k  meni  in  mi  naznanil  ne  vesele  vesti.** 

pPač  ni  resnica,  kar  se  je  culo  o  Knaflji?**  vpraša  nekoliko  pre- 
kšeu  Bobek. 

„  Resnica,  vse  res,  kakor  je  zapisano  v  svetem  pismu:  „„Udaril  bom 
tiija  in  i-azkropile  se  bodo  ovce."**  Pri  nas  je  toliko  hujše,  da  od- 
ia  pastir,  a  njegove  ovce  se  branijo  udarca.^ 

^Odpadnik,  renegat  torej  v  resnici  ?"*  zazijata  in  vprašata  na  en 
Bobek  in  Goriček. 

^Kazjasnjena  še  ni  popolno  t^  uganjka,  a  kmalu  bode.  Tudi 
enitnejši  prijatelji  naši  v  Kranji,  kovač  Gogala,  Florijan  Leskovic  in 
ogi  opazujejo  Enaflja,  ker  mislijo,  da  jih  je  izdal,  a  do  živega  mu  ne 
orejo  prav. 

Zaradi  tega  sem  hitela  še  nocoj  sem  in  prav  je.  da  še  nisi  odšel 
oriCek."  reče  zdajci  še  enkrat  Stobejka  poslednjemu. 

„Tudi  ni  jasno  in  gotovo,  ali  se  vozi  zdaj  Strmolski  grajščak  na 
)rehod,  ker  je  baj^  obolel,  zatorej  lahko  počakaš,  da  se  zdani.  Potčm  pa 
li  k  Cerkljanskemu  župniku,  v^š  tudi  on  je  naš,  ali  skriven  prijatelj, 
i  fflu  to  moje  pismo  izroči,  ostalo  pa  skušaj  Knallju  po  kako  vej  drugej 
?ebi  oddati.  Ondi  ostaneš  pot^m  nekaj  dnij,  dokler  ne  dobiš  drugega  po- 
bija od  mene." 

Prikimaval  in  obljuboval  je  Goriček  vse  to  storiti,  akoravno  je  prej 
Bobkom  šale  zbijal  in  vse  naredbe  smešil.  Takovo  avtoriteto  je  imela 
oosna  ženska  nad  vsemi  svojimi  somišljeniki. 

NaposFed  je  še  Stobe  nekaj  skrivnega  Bobku  na  uho  šepetala,  potžm 
odšla,  predno  se  je  jelo  daniti.  A  Goriček  je  raztegnol  vesel  svoje 
zle  ude  na  zapeček  in  ondi  toliko  časa  smrčal,  da  mu  je  solnce  na 
mršeno  glavo  posvetilo. 


126 


Sedmo  poglavje. 

Tedaj  oblekel  sem  Se  mlad 
Obleko  žaluo  to. 
Na  grobe  Tzoroir,  sanj  in  nad 
Solze  mi  sdaj  teko. 

ChregorHt. 

Med  plemenitaši  kranjske  dežele  bil  je  Korenini,  grajSfak  Strmolski, 
T  verskej  zadevi  častna  izjema.  Odkar  mu  je  umrla  že  v  tretjem  letu 
njegovega  zakona  žena,  in  posebno  ko  je  padel  njegov  edini  sin  Ivan  pod 
turškim  meeem  pri  obleganji  mesta  Dunaja  po  Sulejmanu ,  kt^rega  je 
poklical  znani  Zapolya  na  pomoč  proti  Ferdinandu,  ostarel  je  kakor  črei 
noč  sicer  krepki  mož  in  bolehal  na  melankoliji.  Ker  je  vedel  povrh,  da 
izmre  po  njem  njegov  rod,  pečal  se  je  bolj  z  \erskimi  stvarmi  nego  i 
vite^^tvom  in  postal  eden  največjih  zaščitnikov  sosednega  samostana  Ye- 
lesovskega. 

Naravno  je  torej,  da  ni  bilo  v  Strmolu  istega  veselega  življenja, 
kakor  po  drugih  gradčh  iste  dobe  in  ta  dolg  čas  je  uplival  mnogo  na 
edino  grajsko  hčer ,  plavolasko  Lavro ,  in  to  tem  bolj ,  ker  ni  deklica 
imela  temperamenta  svojega  roditelja,  temveč  lula  živa,  vesela  in  ra- 
dovanja  željna  kljubu  svojemu  skoro  samostanskemu  življenju.  Tudi  ko 
je  že  v  svojem  desetem  letu  zvedela ,  da  je  namenjena  za  samostan,  ni 
je  oplazila  poslednja  ne  ravno  prijetna  novica,  kakor  da  bi  si  bila  mislila : 
Uživajmo  življenje,  dokler  nam  je  moč. 

To  ni  bilo  resnemu  grajščaku  pose))no  po  volji.  Zaradi  tega  mu 
tudi  ni  bilo  ljubo  prijateljstvo  njegove  hčere  z  nekoliko  starejšo  sestro 
Brdskega  gmjsčaka,  baronico  Valerijo,  ker  je  bil  zadnji  postal  javni  za- 
ščitnik luteranstva  na  Gorenjskem. 

Odsihdob  tudi  ni  več  obiskaviil  svojega  soseda,  kar  je  čutila  vzlasti 
Lavra  in  se  zara<li  tega  toliko  pogosteje  vozila  sama  na  Bi*do,  kedar  je 
bil  reditelj  z  doma. 

Pri  svojej  prijateljici  pa  st»  je  nalezla  iste  ženske  radovednosti^  ki 
je  toliko  večja,  kolikor  bolj  se  nioni  zakrivati. 

Ondi  jej  je  prišla  tudi  prva  Truberjeva  knjiga  v  slovenskem  jesiku 
v  roke.  namreč  isti  katekizem  o<l  1.  \bJrA).  z  naslovom :  „Anu  kratku  po- 
dučene  skaterim  vsaki  človik  nune  vnebu  priti**. 

Iz  tt»  knjige  se  je  v  nasi)rotji  s  svojo  izgojo  napija  svobodomiselnega 
duha,  ki  ne  ostane  pri  ženski  brez  posebnega  upliva.  Tako  je  postala 
Lavra  že  v  svojej  nežnej  mladosti  po  uevedoma  in  naključji  skrivna  lu- 
teranka.  Vzbudila  se  jej  je  želja,  seznaniti  se  osebno  z  glasovitim 
Jarnejem  Knatljem,  o  kterem  je  že  od  svoje  prijateljice*  cula  toliko  za- 
nimivega. 


127 

Baš  iz  tega  uzroka  peljala  se  je  Lavra  tudi  tisto  nedeljo,  ko  je  ljub- 
ljanski škof  Urban  t  Kranji  pridigoval,  na  Brdo  in  se  drugi  dan ,  kakor 
je  znano,  s  Enafljem  samim  domd  vozila. 

In  ta  nepričakovana  vožnja  je  uplivala  veliko  na  razširjenje  verskih 
idej  iste  dobe. 

Stoprav  nekaj  tednov  je  služil  Knafelj  za  Strmolskega  kocijaša  in 
že  je  moral  s  strahom  pripoznati  samemu  sebi,  da  ni  bai^  neprijetna  takova 
služba  in  tako  skrivališče,  in  ko  bi  bilo  mogoče,  hotel  bi  biti  vse  svoje 
dni  jetnik  na  Strmolu. 

Največji  in  najbolj  popolni  značaj  sprejema  svoje  zapovedi  od  srca, 
a  ne  nasprotno,  trdi  neki  filosof. 

Tudi  Knafelj,  svest  si  svojega  novega  poklica  med  svojim  na- 
rodom, bojeval  se  je  v  začetku  proti  takim  poveljem  in  z  nevoljo  zrl, 
kako  izgublja  najlepši  čas  v  brezdelavnosti. 

In  ko  se  je  hotel  s  silo  iztrgati  iz  svoje  nenadne  situvacije  ter  mislil 
in  študiral  vso  noč,  kako  precej  zboljšati  kritične  zadeve  svojih  so- 
mišljenikov, ki  so  ga  že  zap6red  nadlegovali  z  vprašanji  o  tem  in  onem 
ter  mu  očitavali  neodločnost,  cel6  omahljivost,  indeferentisem,  prišla  je 
zopet  grajska  hči  in  dejala: 

„Peljiva  se  v  ta  in  oni  kraj,  jezdiva  v  sosedni  grad,  pojdiva  na 
lov**  itd.  In  kdo  bi  ne  bil  ubogal  takej  zapovedi  lepe  plavolaske?  Na- 
ravno je  bilo  tedaj,  da  sta  Knafelj  in  vesela  grajska  hči  postala  pri- 
jatelja, akoravno  si  nista  zatrjevala  nikdar  svojih  sympathij ;  in  naš  znanec 
je  čntil  enkrat  nenadoma,  ko  je  poljubil  svojej  gospici  roko,  da  se  jej 
trese,  pa  opazil  je  tudi,  da  občuje  ona  med  vsemi  grajskimi  služabniki 
samo  z  njim  in  pogostoma  brez  opravka  in  uzroka. 

Tako  je  bilo  položeno  in  zasejano  zrnje  prve  udanosti  kakor  črez 
noč  in  nevedč  v  neizkušeno  srce  mlade  grajščakinje,  ki  še  ni  slutilo  tedaj, 
kako  lahko  se  dvigne  iz  iskrice  sočutja  gromada  ljubezni  in  strasti  enako 
mogočnemu  hrastu   iz  prahii,  kamor  je  padlo  po  vetru  zaneseno  zrnice. 

Neko  popoldne  sta  bila  Knafelj  in  grajska  hči  na  lovu  na  ptiče  s 
sokolom  visoko  gore  v  smrekovem  gozdu.  Precej  srečna  sta  bila  v 
svojem  poslu;  kajti  marsikterega  krilatega  pevca  prinesel  jima  je  bi- 
strogledi  roparski  pomočnik  izmed  vejevja.  Mračiti  se  je  jelo  med  tem 
in  hipoma  ju  je  prehitela  na  višavi  velika  ploha. 

Prisiljena  sta  bila  torej  vedriti  pod  košatim  hrastom. 

^Nesrečo  imam.  Baš  zdaj  mora  deževati,  ko  monini  storiti  še  dolgo 
pot  noc6j,"  povzame  zdajci  Knafelj  besedo,  ogleduj6č  nebo,  ali  ni  upanja, 
da  se  zboljša  vreme. 

„Kam  morate  iti  tako  nenadno?"  vpraša  gospica. 

„Važen  posel  imam  v  Kamniku.  Že  dva  pota  so  mi  pisali,  naj 
pridem,  in  priti  moram,  a  jaz  sem  odlagal  vedno  zaradi  — " 


128 

„Oemu  ste  odlagali,  povejte  resnico  Jarnej  !"* 

„Ker  je  tako  prijetno  pri  vas  in  sem  se  bal  vašega  očeta,  ko  bi 
zvedel,  da  hodim  v  nori  iz  gradu,"  odgovori  tovariš  in  uprfe  svoj  pogled 
v  gospico,  da  poslednja  radovednosti  in  strahu  v  lice  zarudf. 

^Saj  ni  pregreha  hoditi  v  bližnje  mesto,  če  imate  važen  opravek," 

„Pač  ni,  a  ljudje  mislijo,  da  je,  in  obsodili  bi  me,  ko  bi  vedeli, 
kam  hodim  in  zakaj." 

„Ce  vam  dovolijo  oče,  nič  ne  de.  Povžm  jim  in  oba  se  peljeva  tja 
po  dnevu,  če  hočete."  odgovori  nekako  skrbno  zopet  gospica. 

„Prosim  vas,  tega  ne  smete  !  Izgubljen  bi  bil  jaz  —  in  tudi  nikdar 
več  bi  ne  smel  in  ne  mogel  potem  z  vami  govoriti.  Poslednje  bi  mi 
bilo  najhujše." 

Z  naglasom  in  s  tresočo  besedo  govoril  je  Knafelj  zadnje  besede 
in  opazil  je  pot^.m  v  svoje  veselje,  da  je  zarudela  tudi  njegova  tovaršica, 

„Mrzel  veter  brije,  prehladili  se  bodete  gospica,"  nadaljuje  zopet 
Jarnej. 

„Ne  zebe  me,  da  bi  le  d(»ž  prenehal,"  odgovori  nekako  v  zadregi 
tovaršica  in  vendar  mraza  Irepeče. 

A  ko  jo  zavije  nat6  Knafelj  v  svoj  plašč,  ne  brani  se  mu,  samo 
boji  se,  da  bi  se  zdaj  sam  prehladi). 

„Le  prepričajte  se,  da  mi  je  gorkul**  odgovori  tovariš  in  kakor  za 
pričo  ulovi  roko  svoje  tovaršice  in  meni,  da  je  njt»na  v  primeri  z  nje- 
govo mrzla,  —  prehladna. 

Zopet  udari  vročica  v  dekličino  lice,  in  to  je  menda  krivo,  da  po- 
zabi, kdo  drži  njeno  tresočo  desnico,    da  je    to  —  ubogi  grajski  koč^ač. 

,,Zakaj  sem  moral  priti  na  Strmol?"*  pravi  črez  nekoliko  zopet 
Knafelj. 

„Ali  vam  je  torej  žal?" 

„Žal,  ker  sem  priklenen  zdaj  z  jeklenimi  okovi,  ki  me  pogubi  prej 
ali  pozneje." 

„Saj  ste  svobodni,  saj  lahko  — ".  „Greste"  je  hotela  morda  mlada 
grajščakinja  pristaviti,  a  ustrašila  se  je  te  strašne  besede  in  dejala  je 
rajši : 

„Kaplan  Knafelj  je  kriv,  da  ste  prišli  k  nam.  Ko  bi  se  ne  bila 
tedaj  jaz  peljala  na  Brdo,  poslal  bi  vas  ne  bil  grajščak  k  nam,  in  jaz  bi 
vas  ne  bila  nikdar  poznala." 

Slab  in  skriven  vzdih  se  izvije  pri  teh  besedah  gospici  iz  prsy,  a 
hoče  ga  zakriti  s  tem,  da  pristavi : 

„Ali  poznate  tudi  vi  Knalija?  Bog  zna,  kje  je  zdaj  in  ali  je  res 
še  tako  mlad  in  lep,  kakor  pravijo  ljudje. "* 

^Poslednjega  ne  vem,  a  znano  mi  je,  da  je  najbolj  nesrečen  človek 
na  svetu:  kajti  prijatelj  sem  njegov  od  mladih  nog/ 


129 

^Yi  ?"  sačadi  se  gospica,  kakor  da  bi  se  i*azYeselila  ali  pa  nekoliko 
prestrašila  tega  poročila. 

„Ne  bojte  se  me  zaradi  tega,  gospica!  Knafelj  je  posten  človek  in 
če  je  na  kriTem  potu,  storila  ga  je  le  osoda  krivoverca.  kakor  ga  zove 
ljudstvo." 

„Ne,  jaz  imam  rada  Enaflja,  tudi  moja  prijateljica  baronica  Brdska 
ljubi  ga  skrivaje,  in  njegova  vera  se  mi  ne  dozdeva  napačna.  Ne  \4m, 
čemu  ga  preganjajo  kakor  zapeljivca.^ 

V  Ijubeznivej  naivnosti  govorila  je  gospica  te  beseden  in  opogumila 
Knaflja,  da  jo  je  vpi*ašal  potčm : 

^Veste  gospica,  kje  je  ŠmarcaV" 

„Dobro  ne  v6m,  a  cula  sem  že  to  ime." 

„Vas  je  uro  hodd  od  Kamnika  na  bregu  Bistrict*  in  ondi  je  Knafelj 
domd.  Ubogih  kmetskih  starišev  sin  je.  Sam  si  je  pridobil  vednosti, 
ki  so  potrebne  za  njegov  stan,  in  opravljal  potem  častno  služ})0  mestnega 
kaplana  v  Kamniku  in  v  Kranji,  od  koder  ga  je  pregnala  zaslepljenost 
ljudstva,  ker  se  ni  upogoval  vsakej  sapici  in  ker  je  imel  srce,  preveč 
čuteče  srce  v  prsih.  Njegovo  gorje  je ,  da  je  izgrešil  svoj  poklic.  Be- 
raStvo  ga  je  tiralo  kakor  mnogo  njegovih  rojakov  v  duhovšnico,  za  ktero 
ni  bil  rojen,  in  spoznal  je,  ko  je  bilo  prepozno,  da  najde  le  v  Lutrovih 
idejah  tolažbo  v  svojej  nesreči." 

Tako  je  govoril  Jarnej  in  čutil  je  ter  se  prepričal,  da  se  zanima 
njegova  tovarSica  za  nesrečnega  Knaflja  in  da  jej  ugajajo  njegove  ideje. 
Nadaljeval  je  zaradi  tega: 

^Ali  veste  gospica,  da  si  zdaj  Knafelj  pri  belem  dnevu  ni  varen 
življenja?  On  je  bil  že  več  potov  v  smrtnej  nevarnosti;  gosposka  je 
razpisala  darilo  na  njegovo  ^avo,  a  on  je  komaj  ubežal  isto  nedeljo  iz 
Kranja  in  se  potika  zdaj  po  svetu,  kakor  izgubljeni  sin,  zapuščen  od  vsega 
sveta,  Bog  zna,  kje!" 

To  ni  bil  prejSnji  grajski  kočijaš,  ki  je  govoril  s  tako  odločnostjo  o 
verskem  renegatu;  tako  ume  pripovedovati  le  človek,  ki  se  ve  ogreti  za 
lastne  ideje  in  jim  daruje  svojo  srečo. 

Naravno  je  torej,  da  se  je  med  tem  pripovedovanjem  ustrašila  go- 
spica svojega  tovariša,  in  potžm  je  nekako  boječe  stopala  z  njim  v 
dolino,  ko  je  ponehala  ploha. 

Angeljevo  češčenje  je  zazvonilo  globoko  doli  v  Cerkljanskej  crkvi, 
ko  dospeta  naša  znanca  na  razpotje  za  Štefansko  goro. 

Ondi  postoji  gospica  Lavra  in  moli  na  glas  angeljevo  češčenje. 
Zgane  se  njen  spremljevalec  pri  tej  molitvi,  kakor  da  bi  bil  stopil  na 
modrasa,  pot^m  pa  odgovarja  s  tresočim  glasom  molitvi  svoje  tovaršice. 
kakor  dete.  ki  je  bilo  od  matere  kaznovano  zaradi  nepobožnosti. 


130 

Ni  še  bila  končana  molitev,  ko  Knaflja  ginenje  premaga;  dalje  ne 
more  zakrivati  več  svojih  čutil,  ki  so  se  mu  vzbudila  v  tem  trenotku,  v 
stran  se  obrne  in  solza  za  solzo  mu  jame  kapljati  po  lici. 

„Ali  vam  ni  povt^eči    ta  lepa   molitev?"  vprat^a  gospica  začudjena. 

„Lepa  je  res,  kdor  jo  moli  iz  srca  in  prepričanja  v  njeno  svetost,** 
pristavi  Knafelj  in  nadaljuje  pot^m: 

„Ne  zamerite  gospica,  spomnil  sem  se  v  tem  trenotku  baš  dragega 
prijatelja,  ki  je  tiuli  nekdaj  s  svojo  ubogo  materjo  molil  angeljevo  ča- 
ščenje; in  verujte  mi,  srečen  je  bil  še  tedaj,  pa  samo  tedaj,  pozneje 
nikdar  več.  Pokopali  so  mu  mater  kmalu  pot6m,  v  tuje  mesto  ga  je 
vrgla  osoda  in  v  boji  za  življenje,  za  kruh,  za  nekaj  časti  pozabil  je 
pot^m  ono  lepo  molitev,  —  in  prodal  z  njo  svoj  mir!  In  veste,  kdo  je 
bil  ta  moj  nesrečni  prijatelj,  gospica?" 

„Kako  bi  ga  poznala,  a  smili  se  mi.  Jaz  bi  mu  odpustila  ta  pre- 
grešek  iz  sile  in  prijatelj  bi  bil  moj,  ker  tudi  dobro  čutim,  kaj  se  pravi 
zapuščenemu  biti  na  svetu  in  v  varstvu  otožnega  in  preostrega  reditelja." 

Opogumile  so  Knaflja  te  mile,  iz  srca  izvirajoče  besede,  položil  je 
svojo  roko  nekako  proseč  v  desnico  svoje  tovaršice  in  dejal: 

^Baronica  Lavra,  dovolite,  da  vas  imenujem  prvič  s  tem  lepim 
imenom  ter  vam  naznanjam,  da  ta  nesrečni  Jarnej  Knafelj  sam ,  ki  je 
iskal  zavetja  v  gradu  vaše  prijateljice  in  spoznal  ondi  v  svoje  gorjž  — 
Vas  in  si  nakopal  na  glavo  zaradi  tega  prokletstvo  svojih  somišljenikov 
in  svoje  izbujene  vesti ..." 

Stresla  se  je  deklica  pri  teh  besedah,  kakor  da  bi  bila  zvedela  ne- 
nadoma enako  svojo  nesrečo,  in  kakor  blisk  se  je  zasvetilo  v  njenej  glavi : 
—  kaj,  ko  bi  bil  isti  nesrečni  človek  — 

A  predno  se  je  zavedela  prav  za  prav  te  tako  skrivnostne  misli, 
zdrsnolo  je  koleno  njenega  tovariša  na  zemljo,  objele  so  jo  strastno  nje- 
gove roke  okoli  pasii  —  in  solze  je  čutila  na  svojih  rokah. 

Opisovati  nočemo  dalje  tega  nepričakovanega  prizora,  le  toliko  do- 
stavimo, da  se  je  zabeležila  na  tem  mestu  čudna  osoda  Jarneja  Knaflja 
in  njegove  skrivne  prijateljice  Lavre  Strmolske. 

Ko  sta  hitela  potoni  v  dolino,  opazil  je  Knafelj,  da  jima  nekdo  od 
daleč  sledi. 

Prišedši  do  grajskega  ozidja,  poslovi  se  od  svoje  spremljevalke  in 
počaka  svojega  sledilca.  A  mrzel  pot  mu  oblije  čelo,  ko  se  mu  pri- 
bliža poslednji.     Bil  je  naš  znanec  iz  Podgorja  Matija  Goriček. 

„Kaj  kolovratiš  ti  tod  okoli  v  tem  času?"  ogovori  ga  Knafelj,  da 
bi  zakril  svojo  zadrego  in  strah  pred  svojim  najbolj  iskrenim  somišljenikom, 
o  kterem  bi  bil  stavil,  da  gre  z4-nj  v  smrt. 

„Kaj  bi  ne  kolovratil  jaz  po  teh  strminah?  Veste,  jaz  pravega  lu- 
teranea  dve  uri  daleč  di.sim,  ksUcor  pes^  klobaso  v  štiridesetdnevnem  postu. 


131 


Saj  so  pa  tudi  redki  postali  taki  somišljeniki  dandanes.  Enako  orehom 
Y  jeseni  cepajo  na  zemljo,  kar  je  jela  gospoda  tresti  njihove  vršiče.^ 

Zbledel  je  Knafelj  pri  tej  opazki ;  kajti  dobro  je  umel,  kam  merijo 
toTariSeve  besede,  in  je  pristavil :  ^Kaj*  je  novega  v  Kamniku,  Goriček  ?" 

„Stobe  vas  pozdravlja  in  vam  to  pismo  izroi^a.  Že  tri  dni  prežim 
\A  okoli  Strmela  kakor  mačka  na  miš.  a  bilo  vas  ni  na  pregled,  in  jaz 
nisem  kriv,  ako  zveste  novice,  ki  so  popisane  tu  na  papirji,  že  prepozno.^ 

Ogenj  je  ukresal  potčm  Knafelj,  užgal  kopico  listja  pod  bukvo  ob 
potn  in  pri  njegovej  svetlobi  čital  je  pismo. 

Nekterekrati  je  izpremenil  čitaj66  barvo  na  lici,  kar  je  v  svoje 
veselje  opazil  Goriček,  nat6  pa  je  pristavil: 

„Hvala  za  poročilo !  Naznanite,  da  pridem,  če  bode  mogoče,  kmalu 
sam  v  Podgorje  in  tedaj  uredim,  kar  je  potrebnega  i'' 

^To  storite  lahko  še  noc6j!  Za  gotovo  vas  še  to  noč  pričakujeta 
pri  Cerkljanskem  župniku  Gogala  iz  Kranja  in  Leskovic.  Tudi  Stobe 
pride  menda  tja  in  še  več  naših  prijateljev ;  kajti  važne  stvari  se  imajo 
razsojevati;  od  Truberja  z  Nemškega  došle  so  novice!^ 

Zopet  je  zbledel  Knafelj  pri  teh  besedah,  kajti  prepričal  se  je,  da 
so  zasledili  njegovi  prijatelji  skrivališče  na  Strmolu  in  da  ga  Čaka  težko 
zagovarjanje  in  opravičevanje. 

y,Naznani  Goriček,  da  pridem  tudi  jaz,  a  pred  polnočjo  mi  ni  mo- 
goče, t^r  me  za  zdaj  župniku  priporoči!'^ 

In  ko  je  hotel  mož  oditi,  poklical  ga  je  še  Knafelj  k  sebi  in  mu 
dejal :  ^Pa  ne  govori  besede,  s  kom  in  kje  si  me  videl  noc6j !  Tega  ni 
treba  nikomnr  znati.    Jaz  v^m,  zakaj  sem  se  izdal  grajščakinji." 

(Dalje  pride.) 


Hipi  blaženstva. 


rlajsrečueja  »em  jaz  po  pesni, 
Kedar  se  rairno  vzbudi, 

In  srce  žare^  jo  vneto, 
Ali  skrivnostno  goji. 

Boga  zahvaljujem  vrinkaje, 
Da  ml  jo  dal  jo  ljubo, 

Bedeča  in  v  sanjah  presvetlih 
Čuvam  je  vedno  skrbno. 


A  kedar  iz  srca  mi  sili 
Venkaj,  le  venkaj  med  svet, 

Takr4t,  oj,  že  vene  odpada 
Kddosti  vzorne  mi  cvet. 

NajsreOnpja  tudi  je  mati, 
Ko  še  otroku  je  vso, 

Ko  njeno  prezvesto  naročje 
Mesto  blaženstva  mu  je! 


132 


Sonetni  venec. 


I. 


Xrde  nam  modri,  slast  da  poesije 
Homeru  bila  družba  je  edina, 
Bera^  ko  slep  na  ^ast  ti,  domovina, 
JunakoT  pel  je  slavnih  razprtije. 

Ob  Pontu  tam  Ovid  je  elegije 
Ubiral  slavne;  petje  je  milina 
Tolažba  mu  in  daljna  oOevina, 
Spomin  najdražji  Kima  lepotije. 

Homer  jaz  nisem  in  Ovid  sloveči, 

Athene  niso  mi  domovje  milo 

In  rojen  nisem  v  zvezdi  se  leskeči. 

Vse  kar  imam  je  petje,  ki  glasilo 
Domovju  bo  se  v  sreči  in  nesreči, 
Edino  je  najlepše  tolažilo. 


n. 


Edino  je  najlep&e  tolažilo 

Nam  misel  sladka,  da  moči  smo  svoje, 

Domovje,  na  oltar  podali  tvoje, 

Da  vreme  bi  se  tebi  razvedrilo; 

Ime  Slovencev  da  bi  se  častilo, 
Spoznal  bi  svet,  da  rod  naš  svete  boj« 
Za  pi-avdo,  čast  bori,  da  pevec  poje: 
Vsi  bratov  smo  in  sester  vsi  Število. 

Pogled  mi  tvoj,  obličje  tvoje  jasno 
Dnij  mračnih  vseh  je  mojih  tolažilo 
In  pesni  tej  darilo  je  prekrasno. 

Za  skromno  to  kedo  sicer  plačilo 
Ime  bi  vpletal  v  venec  blagoglasno, 
Ko  pesnikov  na  svetu  bi  ne  bilo  V 


III. 

Ko  pesnikov  na  svetu  bi  ne  bilo 
In  angeljev  v  nebesih,  kdo  hozano 
Prepeval  bi,  ljubezen  v  srcih  vžgano 
In  lice  tvoje  bi  slavil  premilo? 

Ko  solnce  bi  na  nebu  ne  svetilo, 
Jezero  zvezd  hodilo  pot  neznano, 
Verjel  kedo  bi,  upal  neprestano, 
Da  gori  bode  srce  se  spočilo? 

Uči  nas  vera,  glave  razsvetljene: 
Ljubezen  je  oprala  hudobije 
Adama  v  raji  in  njegovo  žene. 

Brez  tebe  tudi  same  elegije 

Bi  peval  jaz,  brez  nade  saj  nobene 

Lepoto  pel  kedo  bi  domačije? 


IV. 

Lepoto  pel  kedo  bi  domačije 
Pregnan  kot  jaz,  ki  sam  živi  v  tujini, 
Zastonj  pogled  obrača  po  viSini, 
Kjer  srce  drago  mu  brez  up«  bge, 

Kjer  cesta  tam  se  bela  v  gore  vije 
In  hišica  stoji  tam  na  strmini. 
Kjer  mati  stara  zre  po  dragem  sini, 
In  oče  sivolas  že  v  grobu  gnije. 

Kdor  Ftrujm  prazni  tii  le  polno  mero, 
kdor  rob  je  večni,  v  sponah  roki  vije, 
Kdor  žulov  da  zii  črni  kruh  stotero, 

Kdor  hlapec  tak  nikjer  se  ne  spočije, 
Kako  bi  v  vzoi^e  zidal  prazno  vero, 
In  src^  kdo  bi  slikal  harmonije? 

Jf-Jr. 


133 


Milko  Vogrin. 

Novela.    »Spisal  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

III. 

rlasledek  Olginega  razgovora  z  materjo  bil  je  ta,  da  je  h^i  odslej 
^la  ter  kolikor  mogoče  zatajevala  svoje  notranje  boje.  Kedar  je  le 
ikaj  mogla,  pobegnola  je  skrivši  iz  materine  bližine  na  vrt  v  svojo 
),  ali  si  pa  poiskala  v  zelenem  gozdiči  skrit  prostor^^ek.  Ti  se  je 
m  razjokala,  kakor  malo  dete,  če  vidi,  da  mu  hoče  kdo  predrago 
^r  odpeljati.  Večkrat  jo  je  našla  mati  na  skrivnem  jokajočo,  in  solze 
lerinih  oč6h  segale  so  jej  globoko  v  srce.  Bilo  jej  je  neskončno  težko 
ti,  kako  žaluje  in  trpi  njen  otrok.  Nehotoma  je  tedaj  Olgo  večkrat 
troku  igene  žalosti  popraševala,  ali  deklica  se  je  vrgla,  ne  da  bi  besedice 
ogovorila,  materi  v  naročje  in  se  v  njenih  objemih  izjokala. 

To  dušno  stanje  ni  dolgo  prenehalo.  Sicer  je  istina,  da  čas  vse 
iYu  ali  ta  izrek  je  presplošen.  Mati  se  je  varala,  ko  se  je  s  prva 
lila  8  tem,  da  bode  po  nekih  dneh  Olga  na  vse  pozabila  in  zopet 
ejšnjo  veselost  pridobila.  A  tu  je  bilo  nasprotno.  Olgino  obličje 
elo  je  vedno  bolj  od  dne  do  dne,  njeni  živci  postajali  so  vsak  dan 
občutljivi,  in  uboga  deklica  se  je  včasi  tresla  kakor  šiba  na  vodi. 
i  po  noči  ni  bilo  mini.  Zdaj  je  celo  noč  prejokala,  zdaj  v  sanjah 
►rila,  zdaj  blodila,  da  je  mater,  ki  je  z  njo  v  istej  sobi  počivala,  kar 
li  in  groza  obhajala  .  .  .  Kaj  je  bilo  materi  storiti  ?  Ali  bi  naj 
la  očetu  in  ga  prosila,  naj  pride  v  Poreče?  Ali  bi  mu  naj  razkrila 
o  Olgino  ljubezen  in  povedala,  kakšne  nasledke  je  imel  nje  pogovor 
^eijo  ? 

Taka  vprašanja  so  mučila  mater,  ko  je  čuvala  po  noč^h  svojo  hčer 
levala  jej  na  vročo,  gorečo  glavo  riirzle  obveze.  Slednjič  je  pa  skle- 
.  sama  pri  sebi,  da  hoče  slušati  hčerino  nedolžno  srce  in  stati  mu 
itno  na  strani.  Občutljiva  materina  nrav  ni  mogla  več  kazati  iste 
mosti  proti  svojemu  dragemu  otroku,  kakor  smo  jo  oni  večer  pri  njej 
lovali.  Mati  je  zdaj  pozabila,  kar  je  zadnjič  proti  hčeri  govorila,  ter 
ttčela  Olgo  pomilovalno  tohižiti.  Nje  tolažba  pa  je  bil  lek  dekliči- 
na srcu!     " 

Ko  je  Olga  že  četrto  noč,  ))iIo  je  v  soboto,  vsa  obupana  v  svojej 
le\ji  na  skrivnem  solze  točila  in  kakor  brezčutna  5?rla  n^iiio  pred  se, 
lilo  se  je  materi  srce,  da  se  ni  mogla  več  premagovati,  in  to  noč 
krila  je  hčerki  svoje  sočutje.  Obljubila  jej  je,  da  je  ne  A&  od  doma^ 
fla  se  ne  bode  zveza  z  Robertom  tako  hitro  vršila,  kakor  seje  bilo  določilo, 


134 

^Nič  se  ni  izgubljenega,"  tolaži  jo  zdaj  mati.  „Ako  tvoja  ljubezen 
do  Vogrina  enaka  ostane  in  ti  le  z  n  j  i  m  srečna  biti  želiš,  tadi  to  Se 
lahko  božja  previdnost  tako  obrne,  da  vse  po  tvojej  želji  in  vo^i  izteče. 
Nikar  še  ne  obupaj,  saj  poznaš  resnico  starega  pregovora:  Olovek  obrača, 
Bog  pa  obrne.  Oe  dobi  dr.  Vogrin  stalno,  dobro  službo,  pot^m  tudi  jaz 
sama  tej  zvezi  ne  nasprotujem,  ali  zdaj  te  naj  le  tolaži  prepričanje,  da 
storim  vse  za  te,  kar  je  mogoče  in  kar  tvoje  sree  poželf." 

Po  teh  besedah  se  je  Olgi  srce  utolažilo.  Začela  je  govoriti  o  Vo- 
grinn,  o  njegovem  lepem  značaji,  plemenitem  njegovem  srci,  in  mati  ]• 
je  molčč  poslušala.  Vedela  je,  da  si  Olga,  kakor  vsak  človek,  go^^ 
vorjenjem  le  notranjo  svojo  žalost  olajšuje.  Med  t^m  pa  je  vedno  mnle 
obveze  hčerki  na  čelo  pokladala,  in  hvala  Bogu,  vse  skupaj  je  tako  dobro . 
uplivalo  na  razdražene  živce,  da  je  hči   to   noč   prvič  zopet  trdno  spalt. 

Visoko  je  stalo  v  nedeljo  jutro  solnce  na  nebu,  ko  seje  Olga  vzbu- 
dila. Mati  je  že  bila  na  vrtu  sama  použila  zajutrek,  ker  ni  hotela  B 
sladkega  spanja  buditi  svoje  uboge  hčerke.  Kavno  je  vabilo  v  bliiiqf} 
erkvi  „Marija  na  Otocč"  k  desetej  maši .  ko  je  prišla  Olga  k  materi 
na  vrt. 

„I)obro  jutro,  moja  ljuba  mati,*^  pozdravlja  mater  hči  terjciskrem 
poljubi.  „Danes  si  pač  dolgo  nd-me  čakala!  Zakaj  me  nisi  bila  vzbudila  K 

^Videla  sem  te  mirno  spečo."  odvrne  mati,  „kakor  da  bi  čuviH 
angelji  nad  teb6j,  in  zdelo  se  mi  je,  da  se  čutiš  srečno  v  svojih  bi 
sanjah.  Nisem  te  torej  hotela  buditi,  ker  v^m,  da  je  človek  srečen^ 
kedar  spi.  Njegov  duh  se  tedaj  ziblje  po  visokih  uzomih  višavah,  oi 
kroži  breztelesen  v  blaženih,  rajskih  krogih,  a  ko  se  truplo  vzbudi,  vrae 
se  zopet  v  dejansko,  težko  življenje." 

„Glej  mama,  danes  se  čutim  bolj  krepko,'*  odgovori  Olga  pogumnega 
glasu.  „Spala  sem,  kakor  še  nikdar  v  svojem  življenji,  trdno  in  mino. 
Dobrodejni  upliv  nocojšnje  noči  razliva  se  po  mojem  telesu." 

In  deklica  je  govorila  resnico.     Na   njenem   bledem ,   upadlem  liri 
začela  se  je  zopet  rudečica  prikazovati,  in  na  njeno  obličje  vračala  se  js  ^ 
prejšnja  vabljiva  lepota.     Srčni  nemir  je  jel  zapuščati  njeno  srce,  in  pri- 
čakovati je  bilo,  da  se  jej  v  kratkem  povrne  prejšnje  veselo  duHUO  staige. 
Ali  one   živahne   veselosti  in  duševnega  mini,   ki   smo  ga  pred  nekinj 
dnevi  še  na  njej  občudovali,  ni  bilo  videti  zdaj  na  Olgi.    Huda  izkuSiga^ , 
da  ne  more  človek   na   tem  svetu   vsega  doseči,   po  čemer  hrepeni,  p»*  \ 
pričanje,  da  se  mora  boriti  za  najblažje  čute  svojega  lastnega  srca :  VM  j 
to  je  neizkušenej  deklici  srce  hudo  potrlo  in  vzelo  jej  prejši^i  dušni  mir^ 

^Kaj  bodeve  danes,  ko  je  nedelja,  celi  dan  delali,"  vpraša  po 
kratkem  premolku  mati.  „  Danes  in  jutre  sve  še  samč,  ali  v  torek  ia 
pridejo  gostje  k  nam."* 


135 

Mati  je  navlaS^*  zamolčala  ime  barona  Boberta  Bende,  ki  je  imel 
že  v  dveh  dneh  v  Poreče  priti.  Bala  se  je,  <la  bi  z  imenom,  ki  je  bilo 
deklici  tako  zoperno,  ne  žalila  mladega  srca. 

y,VeS  kaj  mama,^  odgovori  nagloma  hči ;  „pojdive  tja  na  Otok  v 
crkev!     Imave  še  dovolj  časa  peljati  se  tja!^ 

Materi  je  bil  ta  predlog  povšeči,  in  četrt  ure  pozneje  vozila  je  že 
krepka,  moška  roka  hčer  in  mater  po  bliščečej  gladini  Vrbskega  jezera. 
Od  vseh  stranij  so  prihajali  v  čolnih  tja  na  Otok  okoličanje  k  desetej 
maši,  in  med  njimi  ste  bili  tudi  naši  znanki.  Prijetno  in  harmonično 
pa  se  je  razlegal  glas  zvonov,  ki  so  vabili  pobožne  farane  k  službi  božjej. 

Kakor  pa  človeško  srce  sploh  v  molitvi  tolaž)>e  in  olajšanja  išče  ter 
T  največjej  sili  k  Bogu  pošilja  najsrčnejše  prošnje  in  želje,  tako  je  tudi 
Olgino  srce  vpletalo  djines  v  erkvi  novo  prošnjo  v  svojo  molitev.  Bila  je 
prošnja,  naj  Bog  usliši  njene  srčne  želje  in  jej  podeli  srečno  prihodnost. 
Kakor  pomladanska  roža  po  pohlevnem  deži  zopet  krepko  na  kvišku  svojo 
glavico  vzdigi^e.  tako  je  zdaj  deklica  pomlajena  stopala  srčno  iz  erkve; 
povzdigoval  jo  je  tolažilni  čut,  da  je  uslišana  njena  molitev. 

Celo  nedeljo  je  prebila  Olga  v  družbi  svoje  ljube  matere. 

Različen  je  bil  njun  pogovor,  a  vsaka  beseda  iz  dekličinih  ust  ka- 
sala  je,  kako  srčno  je  udana  hči  svojej  materi,  in  kako  so  jo  1)ile  sinoči 
potolažile  njene  besede.  Olgino  otročjo  ljubezen  pa  je  tudi  mati  dobro 
vraiala.  Ko  ste  govorili  o  prihodu  barona  Koberta,  izmišljala  si  je  Olga, 
kako  bi  se  mogla  njega  izogibati.  S  prva  je  dejala,  da  hoče  odslej  tu 
Ijadi  in  okolico  spoznavati  ter  obiskavati  v  bližnjih  kopelih,  kakor  v  Vrbi, 
v  Beljaku,  znance  in  prijatelje.  Teh  potov  in  pohodov  se  pa  seveda  ne 
sme  baron  Robert  udeleževati,  temveč  ona  gre  s  služkinjo  sama  ali  pa 
s  materjo. 

Mati  jej  sicer  to  misel  odobruje,  a  vendar  pristavlja,  da  se  ne  spo- 
dobi brez  moškega  spremstva  hoditi  kam  dalje  in  obiskavati  bližnje  ko- 
peli. Zatorej  ne  bode  drugega  kazalo,  kakor  prijazno  vesti  se  proti  Ro- 
bertu in  z  njim  gostoljubno  ravnati.  „Midve  sve  v  tem  oziru  od  njega 
odvisni/  končuje  nap68led  mati,  ^dokler  ne  prideta  oče  in  Rihard 
k  nama.^ 

y,Ako  pa  moram  tukaj  vedno  le  z  Robertom  občevati,^  odgovori  Olga 
BA  te  besede,  ^potšm  pa  boljše,  da  bi  ne  bila  nikdar  s^m  v  to  kopel 
prifila.  Kaj  hočem  z  njim  početi?  Saj  v^š,  da  mi  je  Že  njegova  80- 
seMina  soperna,  in  strašno  tesno  mi  je  pri  srci,  kedar  sem  koli  sama 
I  njim/ 

Razumna  mati  je  takoj  spoznala,  da  je  Olgina  izjava  resnična. 
Bala  se  je  torej,  da  še  hči  slednjič  oboH,  ako  jo  sili  v  dniščino ,  ktere 
M  mara. 

^Kaj  pa  hočem  storiti,  Olga?"  vpraša  nevoljno  mati. 


136 

^Jaz  včm  lo  pd(Mi  pripomoček,  in  ta  jo,  da  pride  Kihard  k  nama. 
Ker  se  nisi.  kakor  si  mi  rekla,  or^etu  o  najinem  zadnjem  pogovoru  pisala, 
pi^i  mu  danes  in  ga  prosi,  naj  mi  pošlje  brata  Kiharda  sem.  Z  njim 
bodem  pot^m  hodila,  kamor  bom  hotela,  in  se  tudi  lahko  Robertoia 
druščine  izogil»ala."  ' 

Mati  je  hcrerinim  besedam  pritrdila,  a  ne  samo  zaradi  tega ,  da  Im  | 
imela  Olga  drušeino  in  tovariša  na  svojih  izletih ,  temveč  jasno  jej  ja 
bilo,  da  bi  se  ne  spodobilo,  ako  bi  ju  povsod  le  baron  Robert  sprem^al 
in  bil  on  edini  moški  v  njunej  družbi.  Saj  ne  v^  zdaj,  kaj  še  prihodnost,^ 
prinese,  ako  iskra  Olgine  lju))ezni  do  Vogrina  ne  ugasne!  To  bi  deklid 
škodilo  in  vsej  rodbini.  Tudi  Kobert  bi  menda  postajal  drznejSi  s  svo- 
jimi terjatvami  ter  bi  se  še  bolj  vsiljeval,  ko  bi  zvedel,  da  ga  Olga  ne 
mara.  Sam6  torej  ne  morete  ostati,  bil  je  njen  konečni  sklep,  in  i^e  isto 
nedeljo  je  poslala  oi^etu  pismo  s  prošnjo,  naj  jima  na  vsak  način  Bi- 
harda  v  Poreee  pošlje,  sicer  bi  se  momla  ona  sama  vmoti  z  Olgo  doml 
Natanko  in  obširno  je  oeetu  dokazovala,  da  potrebujeta  tukaj,  ako  dojde 
Robert,  še  drnge,  in  to  doma^^e  moške  osebe,  in  najboljSe  bi  bilo,  da 
pride  Rihard  k  njima. 

,,Jaz  upam,  da  nama  oee  Riharda  že  v  nekterih  dneh  8hm  poi^e," 
pravi  mati  svojej  heeri,  ko  ste  nesli  sprehajaje  se  pismo  na  poŠto.  „Do 
njegovega  prihoda  pa  bove  že  same  prestale,  ako  naju  tudi  baron  Robert 
pojutrešnjem  obišiV.  Ti  pa  bodi  proti  njemu  prijazna  in  se  ga  navlaH 
ne  ogiblji.  Ako  pride  k  nama  ve^^krat  v  vas,  tedaj  pomisli,  daje  nai 
gost,  a  z  gosti  se  moramo  vselej  vesti  priljudno. ** 

I)(»kliea  je  sicer  vse  to  materi  obljubila,  ali  njene  misli  so  bile 
zdaj  pri  bratu,  ali  bode  brzo  prišel,  zdaj  pri  Milku  Vogrinu,  ali  jih  on: 
z  grofom  Konarskim  v  kratkem  ne  obišt^e.  Pri  vsem  tem  pa  si  je 
vedno  le  želela,  da  bi  barona  Roberta  ne  bilo,  ter  se  bala  igegovega 
prihoda. 

V  torek  dne  4.  jnnija  stopil  je  nadporočnik  baron  Benda  prvič  na 
slovenska  tla  v  Poreeah.  Videlo  se  mu  je,  da  ni  iz  našega  kraja.  Ogerdki' 
typ  si  mu  bral  takoj  z  njegovega  oblirja.  Zavihane  brke  pod  nosonif 
zagorelega  li<*a,  nekaj  strastnih  potez  v  obrazu,  ernožareča  zenica  v  očih: 
to  vse  je  ovajalo  njegov  nemir  in  sanguini^^no  nrav.  V  huzarskej  uni£Mrilu; 
in  z  jezno  šibico  v  roki  skoei  iz  koup^ja  ter  hiti  k  izhodu. - 

Ponosnim  jiogledom  meri  svet  okoli  sel)e  ter  gleda,  ali  ga  kdo  pri^ 
eakuje.  Vsi  olirazi  so  mu  tuji.  Tudi  jezik,  ki  se  govori,  ni  mu  cepetal 
milo  na  uho,  bil  je  nemški.  ,,Ali  slušaj,"^  misli  si  sam  pri  sebi,  ^kakšen 
jezik  je  pa  to  V  Ali  ni  magvarskiV*"  Tn  zdaj  obstane  ter  vleče  p^ 
sann^zne  besede  ini-se,  a  vendar  ni  mogel  nieesa  razumeti:  ta  jesik  jei^ 
bil  mili  jezik  slovenski,  a  ne  magjarski!!  • 


137 

ZmagonoRno  je  hodil  potoni  sem  in  tja  pred  kolodvorom ,  a  njegov 
sluga  Jand^  pa  je  znašal  skiipaj  razne  zaboje.  7a'  je  žarel  baron  Benda 
nemiren  postajati  ter  samega  sebe  popraši^vati,  kaj  to  ])omeni.  da  ni 
Skenovskih  po  njega,  ko  vidi  hipoma  proti  kolodvoru  krenoti  gosposko 
kopijo,  v  kterej  je  gosp^  Skenovska  sedela. 

Takoj  po  prvem  navadnem  pozdravn  vpraša  baron  HoIhmI,  kak<»  da 
ni  tudi  Olge  na  kolodvor.  Oospi  Skenovska  sf»  je  bila  na  tako  vprašanje 
le  pripravila  ter  odgovori,  da  se  Olga  danes  slabo  poenti  ter  si  ne 
■pa  na  prosto.     Zatorej  naj  ne  zameri,  da  ga  ni  prišla  prieakovat. 

pŽe  nekaj  dnij  sem."  nadaljnje  gosjKl.  ^liobdm  Olga  in  se  nie  kaj 
iifljenja  v  prostej  naravi  ne  veseli.^ 

„Uzrok  temu  je  pav,"  seže  jej  Robert  naglo  v  besedo,  ^da  nima 
pravega  razvedrenja.  Jaz  jo  bodem  že  razvedril,  da  bo  vesela.  Ona 
nima  družbe,  in  zatorej  jej  nekaj  manjka;  to  pa  dela  eloveka  slabega, 
in  njemu  se  zdi^  da  boleha." 

Oospž  Skenovska  in  Robert  se  nista  mogla  zdaj  dolgo  razgovarjati. 
Hitro  je  obstala  kočija  tam ,  kjer  je  bilo  za  barona  in  njegovega  slugo 
.<«tanovanje  pripravljeno.  Gospa  ga  Ae  povabi,  naj  pride  zvečer  na  eaj  in 
na  kratek  pogovor,  ter  se  poslovi. 

Boberta  je  bilo  s  prva  hudo  dirnolo,  da  ga  ni  prišla  tudi  Olga  pri- 
čakovat, ali  on  se  hitro  potolaži. 

„Za  dekle  mi  ni  nie,**  misli  si  zdaj  sam  pri  sebi.  gledaj6č  se  v 
zrcalu«  ^Vesela  je  lahko,  da  dobi  tako  zalega  moža  in  povrh  ^e  barona. 
Očetu  njenemu  že  itak  srn*  kar  radosti  poskakuje,  ako  slif^^i.  da  bode 
igegora  hči  —  moja  žena .  baronka.  Zatorej  še  rajši  večjo  doto  s 
hčerjo  da.  in  meni  sev(^da  je  ta  najljubša.  Potem  bodem  gospodaril  na 
>«vojej  grajščini.  kakor  se  mi  l)ode  ljubilo;  živel  bodem  po  zimi  na  I)u- 
naji  ali  v  Budapesti.  ona  pa  lahko  ostaja  na  grajščini  pri  mojej  materi, 
saj  se  s  tem  že  dovolj  raduje ,  da  je  —  baronka .  žena  magvarskega 
kavaliija!  Ta  čut  pa,  da  bode  živela  po  zimi  sama  brez  mene  dole  na 
Ogerskem,  goji  morda  že  st^daj  ter  s(»  pripravlja  na  samoto,  kajti  že  tu 
biva  rada  sama  in  se  eel6  mem*  izogiblje.^ 

Tako  je  mislil  baron  Robert  sam  pri  sebi,  a  na  tihem  se  je  vendar 

jesil,  da  se  Olga  z&-nj  tako  malo  zaninui.    Ali  to  se  mu  je  z  druge  strani 

I     lopet  dopadalo!     On  je  namreč  vedel,  da  se  iKMlol^/ne  deklice  s  prva  ze]6 

bojijo  moškega  spola.     In  ako  se  kdo   než  i  <,  go^iicipribližuje,  kaže  se, 

f     kakor  da  bi  se  ga  bala,  a  vendar  ga  zna  na  tihem  ljubiti.     Treba  je  torej 

j     nekaj   umetnosti  v  obnašanji  proti  takim   deklicam.     Človek   mora  biti 

dnen.    Z  drznostjo  se  pri  ženskem  spolu   največ  opravi,  in  to  najbolj  v 

Tojaškej  suknji.    Česa  se  je  pa  treba  sramovati  ali   bati  ?    Deklicam  se 

moAka  drznost  dandanes  le  dopada. 


138 

^Ogerske  gospice  so  rekel  bi  vse  na  to  stran  jako  lahke;  tndi 
nemške,  in  med  njimi  Olga  sama.  nimajo  menda  tršega  srca  kakor  moje 
rojakinje."  skl(»pal  je  potem  Robert.  ^S  prva  je  treba  malo  ponositi  se 
s  plemstvom  svojim,  pob&hati  in  zarožljati  s  svetlo  sabljico:  nat6  nek^ 
laskavih  besed  o  njenej  lepoti  in  o  ženskej  kreposti  sploh ;  potčm  se  go- 
vori o  srci,  udanosti,  Iju))ezni,  slednjič^  pride  tajen  poljub  —  in  srdna  m 
je  gotova!  Tako  sem  zmagal  vsekdar  in  bodem  tudi  tli,"  vaklikue  sdq  j 
Bobert  ves  vesel  in  tleskne  dlan  ob  dlan.  „Meni  se  ne  more  iensko 
bitje  protiviti,  ako  ga  v  srce  zadenejo  moje  iskre  oči.  Tu  v  Poreteh 
bode  veselje !  Danes  se  pošalim  z  Olgo,  jutre  grem  zopet  kam  drugam. 
ali  v  mesto  Celovec,  kjer  so  neki  lepe,  žive  gospice,  ali  v  kako  bliiiyo 
kopel.  Povsod  mi  bode  src  na  izbiro,  in  Olga  naj  pazi,  če  hoče,  da  se 
jej  ne  izneverim!" 

V  takih  pogovorih  in  mislih  bil  je  l»aron  Bobert  vesel  in  zadovoljen, 
kajti  nikdo  mu  ni  tu  ugovarjal,  saj  je  l)il  sam  v  sobi.  A  ko  bi  ga  bila, 
ti  ljuba  bralka,  videla,  kako  samosvestno  je  trdil  on  vse  to,  smejala  bi 
se  mu  bila  rek6č,  da  se  zeI6  vara  o  ženskem  spolu  in  da  si  zida  gra- 
dove v  oblake! 

Manj  zadovoljnega  seje  pa  kazal  baron  Bobeils  svojim  stanovalcem. 
Zdaj  ste  mu  bili  njegovi  dve  sobi  premajhni,  zdaj  mu  ni  lega  proti 
solčnemu  vzhodu  ugajala,  češ  da  ga  bodo  juterni  solnčni  žarki  nadlegovali, 
zdaj  so  mu  bile  služkinje  v  villi  pregrde  in  preumazane,  kakor  da  bi 
bile  Magjarke  najsnažnejše  in  najlepši*  ženske  na  svetu;  a  znano  je  j 
vendar  dovolj,  da  so  slovenska  dekleta  v  kopelih  jako  belo  in  praznično 
oblečena.  l)k  lahko  bi  bil  rekel,  kdor  ga  je  videl,  da  je  ta  magjarski 
baron  nestrpljiv  kakor  mnogo  drugih! 

A  tudi  naniva  mu  ni  ugajala.  Jezil  se  je  rek6č,  da  so  mu  gore 
previsoke,  ker  ne  more  prek  njih  videti;  zdaj  mu  je  manjkalo  ravnin, 
kakor  so  one  tam  na  Ogt»rskem :  zdaj  je  zopet  klel,  da  se  bode  jahanja 
cel6  odvadil,  ker  ni  dobiti  jeznih  konj.  a  tndi  pripravnega  prostora  za 
jahanje  ni ;  da  še  s  krasnim  jezerom  ni  bil  zadovoljen,  in  ga  je  imenoval 
mlako,  če  tudi  ono  3581  oralov  površine  obsega  in  je  do  85"»  globoko 
ter  se  cel6  do  lt3(W"  na  široko  razteguje.  Z  niči  m  ni  bU  ta  ogerski 
patron  zadovoljen,  a  prestopil  je  bil  komaj  prag  svojega  stanovaiga! 

Tn  to  svojo  nezadovoljnost  kazal  je  tudi  pri  Skenovskih.  Ot^t^val 
je  ljudi  in  jih  zmerjal,  kako  so  neotesani,  ker  se  mu  seveda  niso  tako 
priklanjali,  kakor  ogerski  kmetje  na  njegovem  zadolženem  posestva  ob 
Blatnem  jezeru.  Njiš  slovenski  kmet  že  ve  dandanes  prav  dobro,  koma 
se  \m&  odkrivati  in  komu  ne,  a  to  je  liaš  jezilo  magyarskega  plemenita^ 
(fovorila  je  zgoli  ošabnost  iz  njega,  a  ta  se  kakor  znano  ne  prikupi  ni- 
komur, in  tedaj  tudi  ni  Olgi  in  njenej  materi  ugajala. 


199 

Razgovor  pri  Skonovskih  bil  je  torej  prvi  večer  jako  enoličen. 
iveč  je  govoril  Robert  sam  in  se  pri  tem  dobro  počutil,  ker  rau  ni 
lo,  tudi  Olga  ne,  ugovarjal.  A  to  se  ni  zgodilo  iz  ljubezni  do  njega, 
ker  bi  bila  z  njim  gojila  enake  nazore,  temveč  iz  malomarnosti,  ktero 
cazala  pri  njegovem  besedovanji.  Ni  S(»  jej  vredno  zdelo,  da  bi  se  o 
ih  ničevnostih  in  abotah  pogovarjala  z  njim.  Pri  vsem  tem  pa  se  je 
el  Robert  proti  Olgi  in  sploh  v  Skenovskej  \\\^i ,  kakor  da  bi  bil 
la^.  Čutil  se  je  vzvišenega  nad  obiteljo  Skenovsko  kot  liaron  in  se 
tSal  s  svojo  visokostjo  ob  vsakej  priliki.  Hotel  je  pokazati,  da  si 
rs  Olga  v  čast,  v  veliko  čast  šteti,  da  pride  v  l)aronsko  rodbino,  in  to 
raji^čino  ogerskega  magnata,  kakor  se  je  večkrat  sam  imenoval. 

Baron  Benda  ni  nikakor  slutil,  da  ga  Olga  ne  mara,  tako  je  bil  v 
e  zaslepljen.  Domišljeval  si  je,  da  se  njegovej  dražesti,  vojaSkej  mo- 
)«ti,  lepoti  in  plemskej  visokosti  ne  more  žensko  srce  ustavljati,  in 
o  je  mislil  tudi  o  Olgi,  svojej  l>odočej  nevesti.  Zatorej  mu  še  na  um 
prihajalo  vprašati  kdaj  Olgo,  ali  ga  ljubi,  ali  hoče  biti  njegova.     Kaj 

To  seje  pri  baronu  Robertu  vse  samo  ob  sebi  razumevalo.  Saj  pa 
i  on  prave  ljubezni  ni  poznal  niti  vedel,  da  še  more  kdo  drugače  Iju- 

kakor  on.  Njemu  je  bila  ljubezen  kakor  ogenj,  ki  se  zažgž  ob  škopu 
ne.  Zdaj  nastane  visok  plamen,  ognjeni  slop,  a  hipoma  ugasne  vse, 
jvetlobe,  ne  gorkote,  niti  ognja,  da  bi  se  grel  o  njem.  Di  še  večja 
lota  ti  nastane,  in  kmalu  ne  v^š  več,    kje   se  je   bila   slama  zažgala. 

Tako  je  bilo  Robertovo  srce,  iu  on  sam  ni  V(Hlel  prav.  kje,  kdaj 
kolikokrat  se  mu  je  že  bila  vnela  iskra  ljubezni.  Samo  to  bi  ti 
znal  povedati,  da  je  že  marsiktero  vojsko  bil  z  Amorjem  in  boginjo 
lero,  a  v  takih  bitkah  je  podlegel,  kakor  boja  bog  Mars  na  trojanskem 
5či  pred  silno  močjo  deviške  Athene.  Le  obrunki  so  ostali  ter  kazali 
»yeiie  srčne  mu  rane.  Bil  je  torej  zavarovan  proti  nežnim  čutom,  in 
or  neranljiv  vitez  v  pravljicah  korakal  je  sigurno  med  ostrimi  pušči- 
li  vse  očarajočega  ženstval 

Prve  dneve  je  zahajal  Robert  pogostoma  k  Skenovskim.  Najljubše 
je  seveda  bilo,  ako  je  naletel  Olgo  samo.  Ali  to  se  je  k  sreči  ma- 
jaj zgodilo.  Kedar  je  imela  mati  izven  hiše  nujnih  opravkov,  opazovala 
pametna  deklica  vse  dohod«^  kakor  vojak  na  straži,  ali  se  nikdo  ne 
iiliiuje.  Je  li  pa  zapazila,  da  prihaja  Robert,  zbežala  je  k  materi  in 
ala  pri  njej,  dokler  se  ni  on  poslovil.  Na  vrt  in  v  gozdič  pa  ni  sicer 
ua  hodila,  kakor  kedar  je    vedela,  da  ne  bode  nagloma  Roberta  k  njej. 

Vsled  tega  se  je  bil  Kol)ert  hitro  prepričal,  da  se  ga  deklica  boji. 
to  je  le  pripisoval  nj(»nej  mladosti  in  plahoti  sploh,  kajti  vedel  je,  da 
mlade  gospice  možatega  huzarskega  častnika  tak6  boj^  kakor  piščeta 
okljunega  jastreba!     „Mora  se  me  pač  še  privaditi."  mislil  si  je  sam 

10* 


140 

pri  selii.     „Ona   pa«*   ui   navajena   obrevati  s  lastniki   in   visokini    plem- 
stvom.    Sramuje  se,  a  ta  sramežljivost  jej  bode  že  v  kratkem  izgmola." 

Zat6  pa,  tla  se  zadnji  njegov  izrek  uresniči,  znal  je  pa  tudi  Robert 
skrbeti.  On  ni  popraseval  o  ljubezni  niti  govoril,  kakor  je  sicer  navada, 
o  srenih  ranah,  o  nagnenosti,  o  udanosti  do  nje,  temveč  on  je  udaril 
na  enkrat  s  et^lo  vojsko  na  svojega  nasprotnika. 

Ko  se  je  ])ila  enkrat  mati  slučajno,  še  predno  je  Kihard  z  Dunaja 
došel.  iz  Kobert^ve  in  Olgine  dnišeine  za  malo  časa  oddaljila,  prijel  je 
Kobf^rt  deklico,  kakor  kragulj  nedolžno  pišče,  z  vso  silo  okoli  pasii,  pri- 
tisnol  jo  na  srce  ter  jo  šiloma  krepko  poljubil.  A  v  tej  bitki  je  bil 
premagan !  Vsa  srdita  in  razkačena  izvije  se  mu  Olga  s  pomočjo  svoje 
telesne  sile  iz  njegovega  objema  ter  zbeži  jokaje  in  ozmerjaj6č  ga  k  ma- 
teri v  stransko  sobo. 

Od  tega  trenotka  ni  mogla  Olga  Boberta  nikakor  ne  trpeti  in  se  ga 
je  samega  strahd  še  bolj  umikala.  Ni  si  mogla  tolmačiti  njegove  velike 
predrznosti  v  tujej  hiši  ter  si  domišljala,  da  bi  jej  uteguol  na  tihem  še 
enkrat  kaj  takega  storiti !  To  strastno  Kobertovo  početje  bilo  pa  je  v 
Olgi  še. zadnji  čut  do  njega  zatrlo,  in  zdaj  je  zjičela  tudi  njena  že  prej 
prisiljena  prijaznost  pojemati. 

Eobert  je  slednjič  vendar  uvidel,  da  se  je  v  svojej  sodbi  o  ženskih 
varal  in  se  povrh  še  hudo  spekel  v  svojem  drznem  početji.  A  ob  enem 
je  pa  tudi  spoznal,  da  je  Olga  izjema,  velika  izjema  v  ženskem  spoln, 
in  da  ne  dd  igrati  s  seboj  kakor  diiige,  da  sto  drugih  lahkoživih  deklic. 
To  odločno  Olgino  postopanje  proti  njemu,  zaničevanje,  preziranje  njegove 
osebe  in  njegovega  imena  jelo  pa  je  v  Robcrtovej  duši  poganjati  novo 
kal,  in  sicer  kal  spoštovanja  do  nje.  Prepričal  st*  je ,  da  hrani  Olga  v 
sebi  srce  polno  čistosti  in  nedolžnosti,  kakor  malo  deklic,  ktere  je  on 
spoznaval  in  jih  moral  tudi  nap6sled  zaničevati.  Vso  vero  je  bil  izgubil 
v  ženstvo,  smatral  je  ta  spol  cel6  ničevim  in  slabim,  kot  igračo  moS- 
kemu  svetu ! 

A  vse  to  ni  dandanes  več  čudo  onemu,  ki  pozna  svet  po  mestih 
in  tudi  v  višjih  plemenitih  krogovih.  Redke  so  izjeme,  ki  so  še  ohranile 
piTOtni  kinč  in  kras  ženskemu  spolu,  a  tčm  bolj  se  veselimo,  ako  vidimo. 
da  je  naša  deklica  zmagovito  odbila  napad  silovitega  sovražnika.  Odslej 
naprej  se  j(»  pa  Robert  Olgi  le  v  največjc^j  spoštljivosti  približeval.  Go- 
voril ni  več  v  njenej  družbi  tako  ponosito  in  zaničevalno  o  ženskem 
svetu,  kakor  je  bila  sicer  njegova  navada.  Videlo  se  je,  da  se  je  pre- 
magoval, da  bi  ne  žalil  Olgine  rahločutnosti.  Zdaj  bi  bila  mati  lahko 
svojo  hčer  samo  z  Robertom  pustila,  in  on  In  se  ne  bil  drznol  proti 
njenej  volji  h*  za  roko  prijeti  je.  Tako  se  mu  je  dozdevala  Olga 
vzvišena,  in  čutil  je  vedno  bolj  in  bolj ,  da  hrani  njeno  srce  v  sebi  ono 
ženi^ko  krepost,  ki  vlada  in  gospoduje  nad  moškim  bitjem.     Robert  si  je 


141 

jel  zdaj  T  Olgi  domišljati  ženski  uzor  iu  uehotč  hrepeneti  po  njem.  In 
iz  spoštovanja  nastala  je  y  njegovej  duši  tiha  ljubezen,  hrepenenje  po 
STOjem  idealu! 

Tako  80  tekli  dnovi,  eden  drugemu  enak,  dokler  ni  bilo  Kiharda  v 
Poreče.  Kakor  se  pa  čestokrat  zgodi,  da  že  ena  sama  oseba,  na  novo 
došla,  druščino  izpremenf  ter  jej  ali  cel6  novo  življenje  udahne  ali  jo  pa 
moti ,  da  ne  nahajamo  več  v  njej  poprejšnje  zabave ,  tako  je  bilo  tudi 
X  Rihardovim  prihodom,  kajti  je  ta  donesel  sestri  novo  življenje.  Olga  je 
našla  v  svojem  bratu  steber,  na  kterega  se  je  naslanjala  v  sedanjej  sa- 
moti Blizu  tri  tedne  le  pogrešala  je  sestra  Riharda,  ali  ta  ločitev  bila 
je  sestrino  ljubezen  tako  povzdignola,  da  se  je  zdaj  neločljivo  oklenola 
svojega  brata. 

Takoj  prve  ure  mu  je  razkrila,  kaj  namerjavajo  stariši  z  njo,  in  da 
jo  hoče  baron  Robert  snubiti,  a  ona  ga  ne  ljubi.  Nat6  mu  povž,  zakaj 
ga  ne  mara,  in  kako  jej  je  Robert  prisiljen.  Nap6sled  ga  še  prosi ,  naj 
jej  bode  on  spremljevalec  na  sprehodih  in  večjih  izletih,  da  se  lažje  Ro- 
berta izogiblje. 

Rihard  je  seveda  svojej  sestri  obljubil,  da  jej  vse,  kar  ga  prosi, 
izpolni;  kajti  tudi  njemu  ni  bil  Robert  povšeči,  ker  ga  je  kot  mladega 
pravoslovca  —  on  kot  nadporočnik  preveč  preziral.  Robert  se  ni  namreč 
prej  nikdar  proti  iRihardu  prijateljski  obnašal.  Tudi  je  sicer  z  njim  malo, 
rekli  bi  lahko  da  skoro  nič  občeval  in  govoril.  A  kakor  nam  znano, 
usfli  86  najprej  v  mlado  moško  srce  antipathija  do  onega,  kdor  se  proti 
igema  ošabno  obnaša  in  ga  prezira. 

Tako  je  bilo  tudi  pri  Rihardu,  ki  se  je  čutil  vsled  tega  v  svojem 
srei  razgaljenega.  Seveda  ni  Rihard  o  svojej  razžaljenosti  nikomur  nič 
pravil,  a  ona  je  bila  uzrok,  zakaj  se  je  proti  očetu  obotavljal  iti  v  Po- 
reče, naglašaj6č,  da  ne  more  prej  z  Dunaja,  dokler  se  koUegije  ne  kon- 
čajo. A  vse  to  mu  ni  nič  pomagalo,  očetova  beseda  je  bila  ostro 
povelje. 

„Kaj  mi  bode  samemu  početi  tu  v  Porečah,"  mislil  si  je,  ko  seje 
ilak  le  bližal  Vrbskenm  jezeru.  „01ga  bode  vedno  pri  materi,  in  baron 
Roliert  se  gotovo  ne  gane  od  nje.  Sam  se  bodeiu  torej  moral  spre- 
bjati,  kopati,  veslati  in  dolgočasiti  se ;  saj  včm,  kako  je  bilo  druga  leta, 
ko  nisem  imel  nobenih  pravih  tovarišev,  a  s  starci  in  gostobesednimi 
numicami  pa  mi  tudi  ni,  da  bi  z  njimi  celi  dan  modre  razgovore  raz- 
pmvljal  in  njih  politične  neslanosti  poslušal.  Življenje  po  kop<»lih  pač  ni 
za  mladega  človeka,  kakor  sem  jaz;  to  pač  ni  nič  za  nie!*^ 

Tako  je  tožil  Rihard  že  prve  dni  tudi  svojej  sestri ,  ko  sta  se  po 
Uidnem  gozdiči  sama  sprehajala.  X  naposled  se  vpraša  Olgo  cel6  po 
osroku,  zakaj  ga  je  oče  prav  za  prav  tako  hitro  sem  poslal. 


142 

„Veš,  moj  dragi  Rihard,  to  je  nekaj  posebnega,"  odgovori  mu  sestra 
premišljujoi^a.  „Vsediva  se  tu  sem  na  t6-le  klopicK),  od  koder  se  raz- 
prostira tako  lep  razgled  na  Karavanke  in  po  celem  jezeru,  in  hočem  ti 
vse  razkriti,  a  lo  pod  tem  pogojem,  da  o  vsem  molčiš." 

Brat  se  jej  zaroti,   da   hoče   kakor  stena  molčati,   in  podi  jej  roko    , 
v  znamenje,  da  ostane  mož-beseda.     Zdaj  še  le  mu  sestra  na  kratko  ra«- 
loži,  zakaj  je  mati  pisala  p6-nj. 

„Ne  huduj  se,  moj  ljubi  Kihard,"  sklene  slednjič  pripovedovanje, 
„da  si  prav  za  prav  zavoljo  mene  sem  pri^^el.  Mislila  sem,  da  bodem  s 
teboj,  v  tvojeg  družbi  lažje  neljubo  mi  dni^čino  Robertovo  prenašala.  Vse 
hočem,  ljubi  moj  Kiharil,  z4-te  storiti  in  ti  tvojo  ljubezen  stoterokrat 
povrnoti !  Kamor  koli  želiš,  hodila  bom  s  teboj  in  delala  le  tebi  druščino, 
da  ti  ne  bode  nikdar  dolg  čas.  Mati  so  se  zdaj  že  hvala  Bogii  do  dobra 
okrevali  in  ne  potrebujejo  več  moje  pomoči;  zatorej  me  bodo  tudi  lahko 
pogrešali,  ako  napraviva  večkrat  kak  daljši  izlet  v  to  lepo  okolico." 

„Ne  hudujem  se  več,"  odgovori  jej  mirno  Rihard,  „zdaj  ko  vim, 
da  tebi  s  svojo  navzočnostjo  ustrezam.  Ali  prej  sem  bil  pač  zel6  ne- 
voljen,  meu^č,  da  me  ta  ošabni  baron  zat6.  da  me  je  prej  preziral,  Se 
zdaj  ob  moj  prijetni  čas  na  Dunaji  spravlja.  Tvoji  načrti  o  izletih  v  krasno 
okolico  in  tudi  na  visoke  gore,  kjer  se  čuti  človek  prostega  kakor  ptica 
pod  milim  nebom,  so  pač  lepi,  a  izvedejo  se  težko!  Jaz  sam  ne  poznam 
namreč  dobro  okolice,  jezika  slovenskega  pa,  ki  se  tu  med  kmeti  go- 
vori, pa  cel6  ne  i-azumevam,  in  tako  bi  bilo  silno  težko  napravljati  izlete. 
Povrh  pa  tudi  ne  moreva  midva  sama  nikamor  dalje  od  todi  iti,  kajti 
baron  Rol)ert  bi  naju  skušal  ua  vsak  načiu  spremljati,  a  to  bi  bilo  meni 
kakor  tebi  še  neljubšt*.** 

Vsi  bratovi  pomisleki  bili  so  sestri  razvidni,  a  takoj  jej  pride  nekaj 
na  misel,  kar  je  itak  že  v  srci  nosila. 

,,Jaz  Vi^ui  za  neko  dobro  pomoč,  za  dobrega  tovariša." 

y.Za  koga  pa."  vpraša  jo  naglonia  Kihanl. 

Olga  bi  bila  iz  celega  srca  rada  takoj  ime  svojemu  bratu  povčdala^ 
a  tega  si  ni  upala  storiti.  Hala  so  j(».  da  bi  tako  izdala  svojo  ljubezen, 
o  kterej  seveda  brat  Rihard  niti  sanjal  ni.  Obotavlja  se  torej  svoj  naSrt 
bratu  razkriti,  meneč,  da  je  itak  vse  zastonj  in  da  s«»  vsemu  velike  tetkoče 
UHtavljajo.  A  ker  le  i)rat  ne  jenja  sestre  popraševati.  kdo  bi  to  bil, 
naznani  mu  Olga  ime.  sramežljivo  imenujoča  dr.  Milka  Vogrina. 

In  pri  teh  besedah  zarudi  nedolžno  dekletce  tako  same  sramežlji- 
vosti v  lice.  <la  l)i  bil  brat  njeno  tajno  IjubeziMi  do  Vogrina  lahko  ugonil, 
ki»  i»i  ne  bila  njegovega  pogleda  na-se  vabila  ptica  ton6všica  umetno 
kro%uj6ča  nad  jezerno  gladino. 

„I)a,  res.  dr.  Vogrin  bi  nam  bil  najboljši  tovariš,"  pritrdi  Kihard 
vesel  svojej  sestri.     „0n  je  tukaj  nekje  Idizu  domž;  on  pozna  vse  kn^Of 


143 

e  in  doline,  ter  bi  nama  lahko  bil  vodja  na  vseh  izletih.  Saj  mi  je 
mnogo  pravil  o  koroških  visokih  gorah,  ktere  je  vse  obiskal,  in  rekel  mi 
tudi  že,  da  bi  bilo  njegovo  največje  veselje,  ko  bi  mi  mogel  enkrat 
?h  gor  kazati  krasoto  in  kinč  svoje  domovine.  Da.  prav  imaS,  ljuba 
tra ;  dr.  Vogrin  bi  nama  krajšal  in  slajšal  čas  ter  delal  veselo  druščino 
la  Vrbskem  jezeru.  Meni  samenm  je  že  težko,  da  nisem  tako  dolgo 
jim  govoril.  Sedaj  nič  ne  v6m  o  ujem,  ali  je  zdrav  ali  ne.  Na  zadnjej 
avi  pri  nas  zdel  se  mi  je  jako  otožen,  kar  ni  sicer  njegova  navada. 
li  T  kavarni,  kamor  je  navadno  prej  zahajal,  nisem  ga  videl,  odkar 
»  imeli  zadnjo  veselico,  in  reči  moram,  da  sem  ga  zel6  pogrešal.^ 

Olgi  se  je  srce  samega  veselja  smejalo,  ko  je  Rihard  tako  ljubo  o 
kn  govoril.  Najrajši  bi  bila  bratu  rokč  okoli  vratti  ovila  ter  s  tem  po- 
sla, da  se  strinja  z  njegovimi  besedami,  kajti  tudi  ona  ga  že  zel6 
jefia!  Kakor  steguje  v  mraku  otr^k,  ki  še  ne  more  govoriti,  nežno 
ieo  po  svetlej  zvezdi  na  nebu  ter  skuša  zinoti,  da  bi  svojo  notranjo 
o  po  zvezdici  izreklo,  a  jezik  mu  ostane  nčm :  tako  je  bilo  Olgi  pri 
i.  Gledala  je  v  svojej  domišljiji  Milka  Vogrina,  želčč  objeti  ga  s  svo- 
i  rokami  ter  naznaniti  bratu  svoje  notranje  hrepenenje  po  njem,  ali 
mežljivost  jej  je  vezala  jezik  ter  zakrivala  Kihardu  njene  srčne  želje. 
orej  mu  mimo,  a  vendar  s  stresočim  glasom  nehote  seže  v  besedo: 

^Tndi  jaz  sama  sem  le  nekaj  besed  z  njim  govorila,  ko  sve  se 
ti  in  jaz  od  Eonarskih  poslavljali.  Tedaj  mi  je  rekla  grofinja,  da  od- 
fo  vsi  začetkom  junija  v  Belo  pri  Železnej  Kapli,  in  da  nas  okoli  16. 
a  meseca  obiščejo.  Danes  je  pa  že  18.  junija,  a  mi  še  nimamo  no- 
lega  poročila,  kdaj  pridejo  k  nam,  in  ali  so  dospeli  srečno  na  Koroško, 
bi  se  le  ne  bilo  nič  hudega  pripetilo  i'' 

In  pri  teh  besedah  je  mislilo  njeno  nežno  srce,  vse  prestrašeno,  na 
pina,  ali  hitro  se  zopet  potolaži,  spomnivši  se,  da  je  molila  vsak  dan 
i  sa  blagor  svojega  Milka! 

Ko  ni  0^  v  svoje  misli  zamaknena  dalje  govorila,  pristavi  Rihard, 
je  sicer  njena  misel  izvrstna,  le  izvesti  jo  je  težko.  Potžm  pa  sta  se 
t  in  sestra  vneto  poganjala,  kako  bi  mogla  Vogrina  v  svojo  družbo 
iti:  Bihard  seveda  zat6,  da  bi  se  kratkočasil  in  z  njim  kot  koroškim 
ikom  obiskaval  bližnje  trge  in  vasi,  hodil  na  strme  gore  in  v  krasne 
ine,  —  Olga  pa,  da  bi  imela  človeka  v  svojem  obližji,  po  kterem 
no  srce  že  tako  goreče,  a  brezuspešno  hrepeni.  Pride  li  Milko  v 
Q0  bližino,  in  spozna  li  ona,  da  goji  do  nje  če  ne  enake,  pa  le  slično 
[nenost,  tedaj  dobi  ona  isto  nepremagljivo  moč,  ktero  potrebuje  njeno 
B,  da  se  zoperstavlja  sladkim  besedam  Robertovim.  To  je  bil  močen 
fib,  ki  je  silil  Olgo,  da  poskuša  zdaj  vso  svojo  bistroumnost  v  tem, 
:6  bi  pridobila  Vogrina  v  svojo  druščino,  a  seveda  tako,  da  bi  sama 
je  nagnenosti  do  njega  ne  izdala! 


144 

Ko  brat  in  sestra  skupaj  prenii^^ljujeta,  kako  bi  mogla  stojo  misel 
izvesti,  približa  se  jima  na  enkrat  mati  z  baronom  Robertom  shm  po 
gozdiči.  Bilo  je  že  pozno  popoldne,  kedar  je  navadno  Bobert  k  Ske- 
novskim  dohajal.  Ker  pa  ni  1»ilo  niti  Kiharda  niti  Olge  od  nikoder,  na- 
potita se  mati  in  Kobert  v  gozdič  iskat  ju.  Od  daleč  ju  je  že  zapadlo 
bistro  Olgino  ok6 !  Pri  tem  vidu  se  pa  dekliea  kar  sklone ,  tako  jej  je 
pogled  na  Roberta  srce  pretresel. 

„Za  božjo  voljo,  Rihard,  tiho  bodiva.^  vzkliknola  je  deklica  vn 
preplašena.  Mislila  si  je  namreč,  da  se  je  mogel  njun  pogovor  že  tako 
daleč  slišati,  in  da  sta  Robert  in  mati  menda  že  ugonUa,  o  čem  se  i 
bratom  pogovarja.  Kakor  se  nedolžni  otrok,  kedar  kaj  krivega  misli  ali 
storiti  namerjava.  pred  materjo  ustraši,  če  se  mu  nagloma  prikaže,  ter 
v  svojej  neizkušenosti  mčui.  da  se  mu  notranje  misli  kar  na  lici  ber6, 
tako  se  je  zbala  tudi  Olga  zapazivši  mater  in  Roberta.  Zatorej  je  na- 
gloma vstala,  popravila  si  obleko  ter  še  enkrat,  a  tiho  rekla: 

^Molčiva  zdaj,  da  naju  ne  slišita.  Po  noči  pa  premišfjajva  vsak 
zd-se,  kako  bi  se  dala  najina  misel  izvesti;  jutre  se  hočeva  dalje  p<h 
svetovati.  Zdaj  pa  pojdiva  njima  naproti,  ali  včš  Rihard,  pazi,  —  in  pri 
teh  besedah  položi  prst  na  usta,  —  da  se  ne  zagovoriš!^ 

Deklici  je  lice  žarelo,  in  srce  jej  je  samega  strahd  močno  pldo, 
ko  se  je  z  bratom  roko  v  roki  približevala  materi  in  Robertu. 

Po  bolj  etiketnem  nego  prijateljskem  pozdravu  med  Olgo  in  Bo- 
bertom  nadaljevala  sta  zadnji  in  gospd  Skenovska  svoj  poprejšnji  na- 
govor. Olga  se  je  namreč  še  vedno  čutila  razžaljeno,  in  to  tudi  očitno 
kazala  Robertu.  Tudi  zdaj  se  je  bila  hitro  matere  oklenola,  in  sicer 
tako,  da  sta  bila  Robert  in  mati  na  sredi  med  njo  in  Rihardom. 

„Vam  se  torej  dozdeva,  gospod  l)aron,  da  je  naš  vrt  prevardno  ali 
preoekonomično  urejen. "^  nadaljuje  gosp^,  in  vsi  štirje  korakajo  da\je,  ra- 
dovedni, kaj  bodo  baronova  glava  na  to  odgovorila. 

„Di,  to  je  neovrgljiva  resnica. "^  odvrne  odločno  Robert.  „Saj  imate 
le  domače  in  za  vsakdanji  živež  potrebne  i-astline  po  njem  nasajene.  Na 
vseh  gredah  ne  najde  človek  tropičnega  rastlinja,  ki  bi  služilo  ofijm  in 
voi\javi.  To  kar  je  tu.  dobi  se  v  vsakem  kmetskem  hišnem  vrtu  aM 
zelinjaku.'* 

Te  besede  bile  so  priprostej  gospe  vendar  le  preveč,  in  po  n|jih  se 
je  čutila  prisiljeno,  posvetiti  malo  nazorom  baronovim,  zatorej  odgovori 
odločno : 

^Ravno  t<»  pa  horcni  pri  hiši  imeti,  da  nisem  od  drugih  odvisna« 
Kaj  mi  pomaga  evetnjak  ali  park,  polen  dišečih  in  vonjivih  cvetlic,  ako 
nima  kuhariea  zt*lenjadi  vzeti  z  domačega  vrtiiV  Vi  tam  doli  na  Oger- 
skem  dičite  lahko  hiše.  grajščine  iu  ville  s  cvetnjaki  in  dragimi  rožami 
v  njih.  a  tii  pri  nas   se   mora   varčno   gospodariti,   ako   hoče    človek  kl^ 


145 

imeti  in  si  sam  pomagati.    Tako  so  delali  moji  st^riši,  tako  delam  i  jaz, 
in  bode  menda  delala  tudi  moja  Olga.^ 

Hčerki  je  bilo  kaj  ljubo  pri  srci,  da  je  mogla  materi  pomagati, 
ko  je  ta  nasprotovala  Robertu :  zatorej  pristavi  malo  uagajivo : 

^D&  mama,  tako  bodem  tudi  jaz  ravnala  kakor  ti.  A  retM  pač 
moram,  da  bi  svojemu  možu,  če  hi  mi  kaj  takega  oponašal,  pometala 
vse  tropično  cvetje  in  rastlinje  iz  cvetnjaka,  in  rajši  bi  tam  karfiola, 
Spargla,  salate  in  druge  zelenjadi  nasadila.  Jaz  ne  v^m.  zakaj  bi  po- 
stavim mi  tukaj  na  deželi  morali  imeti  poseben  park  ali  cel6  evetnjak; 
saj  je  vsa  narava  tako  lepa,  da  se  njej  gotovo  najlepši  umetni  vrti 
ne  dad6  primerjati!" 

„Gospica  Olga,  Vi  bodete  pot6m  drugače  govorili,  ko  vidite  naše 
umetne  vrte  doli  na  Ogerskem,'*  pristavi  hitro  Kobert  obrnen  proti  Olgi. 
„2e  naš  vrt  okoli  grajščine  je  prav  lep  in  tako  vkusno  nasajen,  da  se 
mu  bodete  čudili,  ko  stopite  v^-nj." 

„Ne  bode  mi  pač  treba,  gospod  baron,"  odvrne  brezozirno  deklica, 
„ogledavat  si  iti  Vaših  parkov  na  Ogersko :  kar  se  mene  tiče,  prepuščam 
Vam  rada  vse  Vaše  vrte,  a  Vi  pustite  meni  mojega !  Ta  je  meni  naj- 
iljnbši  ter  mi  je  tako  k  srcu  prirastel,  da  ga  ne  menjam  za  Vašega 
najlepšega!" 

Dekličina  odločnost  in  tako  brezozirna  izjava  zdela  se  je  Robertu 
malo  čudna.  Skušal  jo  je  potolažiti,  kajti  uvidel  je,  da  ni  bilo  pametno 
odkrivati  tu  svojih  nasorov  o  oekonomiji;  zatorej  odgovori  mirno: 

^Danes  ste  pa  kaj  huda,  gospica  Olga.  Upam.  da  ni  to  Vaše  pravo 
mneige  in  resno  prepričanje.  Vi  se  radi  z  men6j  malo  pošalite,  kaj 
ne,  gospica?" 

„Ni  moja  navada,  gospod  baron,   da  bi  se  s  kom   šalila,  najmanj 

pa  I  Vami.    Kar  govorim,  je  moje  sveto  prepričanje.     Ali  vsak  dan  mi 

je  bolj  jasno,  da  so  Vaši  nazori   v   vsem   in   vsakem   od   mojih  različni. 

Ce  sera  Se  tudi  mlada  in  neizkušena  deklica,   toliko   pa   vendar  v^m  in 

Mim.  da  bi  se  Vašim  idejam  ne  mogla  uklanjati." 

^Daues  si  pa  kaj  čudna  in  razburjena.  Olga  I"  seže  jej  mati  v  be- 
sedo. ^Kakor  navlasč  hočeš  vedno  le  nasprotovati !  Da  ima  baron  Robert 
drage  ideje  kakor  ti,  je  eel6  i-azumljivo  :  temu  se  tudi  ne  smeš  čuditi. 
Ob  je  le  skusil  mnogo  svetd.  a  živel  pa  več  svojemu  vojaškemu  poklicu, 
kakor  se  pa  pečal  z  gospodarstvom.  Zaton^j  ima  pa  tudi  reio  druge  na- 
loreonjem,  kakor  pa  mi.  ki  sr  vtMino  z  njim  Imvinio.  —  KtMlar  začnete, 
gospod  Imron."  na4ialjuje  pot^m  proti  Robertu .  ..sami  gospodariti  na 
^Tojem  posestvu,  kakor  ste  namenjeni,  spoznali  bod«'te  l»rzo.  da  imam 
jiiprav.  in  slušali  tudi  svojo  ženo.  ako  hod**  kaj  o  gospodarstvu  ra- 
mmela.*' 


146 

Pri  tej  materinej  opazki  bila  se  je  Olga  kar  pretresla.  Čutila 
da  meri  mati  na  njo  s  temi  besedami,  in  je  kar  obstala,  kakor  ot: 
če  zagleda  na  potu  golazen  pred  seb6j.  Nastopila  je  za  nekaj  trenot 
tihota.  Nobeden  si  ni  upal  izpregovoriti.  Tudi  baron  Kobert,  ki  je  i 
sicer  vedno  dovolj  besed  na  jeziku,  molčal  je  zdaj,  a  opazoval  ves 
kako  se  izpreminja  na  Olginem  lici  barva  za  barvo.  Videl  pa  je  i 
da  se  je  Olga  pri  slednjih  materinih  besedah  stresla,  kakor  da  bi 
na  gada  stopila. 

Čuden   in  nepopisljiv   utis   delalo  je  vso  to  na  Roberta.    Danei 
prvikrat  spoznal,  da  nima  rčs  Olga  nobenega  sočutja  do  njega  in  da 
vsekdar  in  povsod  nasprotuje.     Sedaj  mu  je  pa  še  izrecno  odgovorila, 
mu  prepušča  —  vse   njegove   vrte   na  Ogerskem.    Žal  mu  je  postaj 
da  se  ni  brzdal  v  svojem  govorjenji,  da  ni  zatajeval  svojih  mislij  iu 
zorov.     Spoznal  je,  da  je  s  svojim  ošabnim   in  brezozirnim  postopan; 
malo  dosegel,  temveč  si  še  bolj  odtujil  mlado  Olgino  srce,  ki  mu  je  v 
dan  tčm  vrednejše  in  milejše  postajalo.     Zdaj   se  je   začel   stoprav  I: 
da  bi  mu  ris  Olga  v  svojej  odločnosti,  kakor  jo  je  danes  kazala,  ne 
rekla  srca  in  roke,  in  da  bi  mu  nič  ne  utegnolo  pomagati  plemenito 
in  grajščina  pri  njegovem  namenu. 

Takove   misli  so  rojile  po   Bobertovej  glavi.    Močno  je  bil  ta 
pričakovani  prepir  z  Olgo  in  deloma  tudi  z  materjo  potrl  njegovo  srči 
in  samosvest.     Iznenadilo  ga  je  bilo  odločno   nasprotovanje  prej   1 
plahe  deklice. 

Iz  te  splošne  zadrege  in  tihote  reši  celo  družbo  posel,  ki  se  je  \ 
po  vrtu  približeval.    Najprvi  ga  zapazi  Bihard  in  vzklikne: 

,, Telegrafski  posel  gre!^  In  pri  teh  besedah  se  ozrejo  mah< 
vsi  ter  gledajo,  od  kod  bi  posel  prihajal.  Vsa  družba  se  zel6  ost 
nepričakovanega  posla,  kakor  se  to  tudi  sicer  v  vsakdanjem  fivljeDJi 
gaja.  Gospi  Skenovska  in  Bihard  sta  mislila,  da  se  je  kaj  dom&  oi 
pripetilo.  Olgi  je  začelo  srce  še  bolj  nego  prej  bfti,  menfič,  da  se 
kaka  nezgoda  o  Vogrinu  in  Konai*skih  poroča.  Le  Roberta  ni  gp 
poslov  prihod,  zakaj  njegovo  srce  so  v  tem  hipu  dnige  važnejše  m 
strah  in  up,  naudajale. 

V  kratkem  se  je  pa  pokazalo,  da  so  se  bili  vsi  trije  zbali  zas 
brzojavnega  posla.  Bralo  se  je  v  braojavu.  da  pride  Skenovske  ju 
dne  19.  junija,  popoldne  grof  Kouarski  z  obiteljo  vred  obiskavat.  T 
naznanila  pa  se  je  bila  najbolj  razveselila  01ga»  Njeno  srce,  prej  otc 
iu  razsrjeno,  postajalo  je  zopet  veselo.  Takoj  je  pogledala  brata, 
mežikala  mu  z  očmi,  smehljaje  se,  ter  s  tem  izrazila,  da  se  njun  ui 
menda  le  uresniči.  Upala  in  nadejala  se  je.  da  dojde  s  Konarskiiu 
tovo  tudi  Milko  Vogrin,  po  kterem  že  njeno  srce  t^ko  željno  hrep 
In  te  misli  ni  ona  celi  večer  opustila.  Vsled  tega  je  l>ila  tako  zamišlj< 


147 

da  ni  zve^^er  pri   Čaji  Cestokrat  vedela,  o  (^em  se  govori.    Mati  sama  je 

nekterekrati  opazUa,  zakaj  je  noc6j  tako  vsa  v  mislih  in  redkobesedna. 

Večkrat  jo  je  tudi  opomnila,  naj  se  razgovorov  udeležuje.    Mislili  so  pač 

Tsi,  da  jej  je  razpor  z  Eobertom  segel  tako  glolioko  v  srce,  in  zategadel 

se  jej  ne  ljubi  govoriti,  ali  varali  so  se  vsi.  kakor  v6va  midva,  dragi  Tfi- 

tatelj!     Zatorej   pa  tudi  niso    mogle   noc6j   niti    materine    besede    niti 

iiljudno  Robertovo    obnašanje   ničesa  pri   njej   opraviti.     A   ker  je  Olga 

ie  vedno  isto  malomarnost  in  zamišljenost  kazala,  poslovil  se  je  Robert 

frejf  nego  je  bUa  sicer  njegova  navada,  in  tudi  domači  so  sli  ta  večer 

kmalu  počivat.  (Dalje  pride.) 


Aforizmi. 

iLakor  v  svetišči  uaj  zbira 

Vselej  80  diih, 
Kedar  zamakne  se  v  pesen 

Um  iu  posluh. 

Kajti  izhajal  nebeški 

V  srci  je  zor, 
Ko  zaigral  tam  je  milo 

Pesn^  izvor. 


Vedi,  pravih  pesnij  slednja 
Več  je  nego  biser  vredna: 

Biser  je  nosilo 

Mrzlo  dno  morja. 

V  gorcem  srci  bila 

Pesen  je  doma. 


Nigdar  prazno  hrepenenja 

Pesnikovo  ni  srce. 
Zdaj  mu  polje  od  veselja. 

Zdaj  sežiniH  j«'  ^orje; 

In  ko  čujst«'v  pritok  vliva 

Crez  bregove  se  z  močjo, 
Svet  takrat  vesel  pozdravlja 

Milih  pesnij  spet  novo. 

Liijiza  Pesjakom. 


148 


Popotni  spomini 

Spisal  Igo  Kaš. 

III. 

Iz  EreegOTine. 

llilo  je  dne  15.  vsesvoščaka.  Jesenski  dež  je  bil  namočil  zemljo 
in  povsodi  klije  trava,  cvet6  pomladne  cvetice.  Gorovje  ozeleni,  in  da 
zdevalo  se  mi  je,  da  sem  v  pomladnjem  kraji,  še  eel6  sadno  drevje  » 
je  na  vseh  stran6h  razcvitalo.  Le  Prenj  in  Glavatica  sta  čemerno  gle^ 
dala  k  meni  in  kimala  z  belo,  sneženo  glavo.  —  Popoldne  onega  dne,  fc 
je  sijalo  solnce  tak  milo  na  nas,  jezdil  sem  kakor  skoro  vsak  drugi  dai 
za  Badoboljem  v  vinogi*ade.  Tam  sem  pri  nekem  katoliku  postal,  stopi 
raz  konja  ter  se  pred  durimi  okrepčal  s  čašico  rudečega  vina.  In  pri 
povedoval  sem  mu  o  našej  deželi,  o  naših  mestih,  o  naših  vinogradih 
—  ko  se  je  pa  solnce  nagnolo  za  goro,  napotil  sem  se  domii,  kjer  8( 
me  že  povsodi  iskali ;  kajti  dobil  sem  nenadoma  povelje,  da  moram  img 
dan  zapustiti  Mostar  ter  oditi  kot  „kvartirovec"  . . .  Pograbim  svoje  re^i 
poslovim  se  od  oo.  Franjevcev,  od  grada,  in  ob  sedmih  drugega  dn( 
pride  voz,  na  kterem  mi  bo  zapustiti  ercegovska  tla. 

Grozno  je  besnela  bora,  ki  se  je  bila  proti  jutru  vzbudila,  in  midi 
sem,  da  nas  z  vozom  vred  ponese  v  Neretvo.  V  Buni  vzamem  slov^ 
od  lepega  kraja,  od  malega  vrta,  v  kojem  sem  kljubu  mnogim  težavan 
gojil  cvetice,  in  ajdi!  črez  most  proti  Dubravi.  Pred  Paši6-hanom  sen 
se  ozrl  ter  zadnjokrat  pregledal  Buno,  Blagaj,  kjer  mi  prikima  v  slov 
Ščepanov  grad,  Mostar,  nad  kterim  po  Veleži  snežne  megle  visž  in  - 
opoldne  si  počinem  v  Domanovi(5i.  Celi  dan  sem  se  vozil  do  Metkovici 
saj  je  pot  46  kilometrov  dolga.  — 

S  čilimi  močmi  sem  sedel  drugo  jutro  na  voz.  Pot  me  vodi  n 
robu  prostranega  močvirja  od  Metkoviča  proti  Kleku  .  .  . 

To  je  veselo  življenje  v  močvirji  med  trstjem !  Divjih  rac  na  tisoJ 
se  je  podilo,  kakor  oblači  v  pomladnej  burji;  jate  divjih  gosij  so  se  go 
nile  sem  ter  tja,  kljunači,  kožice,  liske  in  druge  povodne  in  močvim 
ptice  so  si  živeža  iskale,  malo  da  niso  prišle  na  cesto  —  vse  je  gomai 
nelo  in  mrgolelo,  in  meni,  ki  še  nikoli  nisem  videl  kaj  takega,  bflo  j 
srce  čutno.  Ali  saj  ni  bilo  časa,  da  bi  poniišljeval;  vedno  dalje  me  j 
nesel  voz  —  v  gorovje.  Otavo,  Medar,  Bflivir.  Oelotin.  Obradovič,  Mi 
slinje,  Matic  —  to  so  borna  sela.  ki  se  o  ribarstvu,  lovu  živ6  ali  pa  n 
močvirnih  otocih  njive  obdelujejo,  ktere  jim   vsako   leto  Neretva  poplav: 

Zdaj  se  zavije  pot  v  gore  in  opoldne  sem  ravno  na  vrhu  pri  stare 
meji  avstrijsko-turskej.     Tu  stopim  z  voza  ter  se  ogledam.    Daleč,  dale 


\4» 

se  bele  gkiTe  Prei\ja.  Zimja.  GlaTatice  in  mogočnega  Veleža,  proti 
konec  Dinarskih  planin,  Ljubui^ki.  vidita  se  Gabela  in  Metkovič  . . . 
1  nien6j  se  prostii*a  daljno  močvirje  .  .  .  Tam  pri  posameznem  stolpu 
eretva,  vidim  vesele  ladije  na  reki  .  .  .  Naprej,  naprej  črez  krčevite 
in  kmalu  prispem  v  selo  ^Rades".  Tu  —  glej!  Kaj  se  sveti 
dolu?  —  Morje,  večno  morje  vzklikne  mi  sre6: 

„Thalatta,  thalatta! 
Pozdravljeno  mi,  ti  večno  morje! 
Pozdravljeno  deset  tisočkrat 
Iz  celega  srca, 
Kot  nekdaj  pozdravila 
Hilj&da  te  grSkih  src  je, 
Nesrečnih,  domov  hrepeneči  h, 
Slutečih,  grških  src  je!  — 
Valili  se  vali, 
Valili,  bučali 

In  solnce  poslalo  z  višine 
Bliščeče  je  rožne  žarke  . .  . 
Prestrašene  morskih  golobov  jate 
Ubcžale  so  kričeče  .  .  . 
Kop41i  so  konji,  brenčali  so  Ščiti  — 
V  daljino  Naglasi  ko  zmage  se  krik: 

Thalatta,  thalatta!-  Heine. 

kočim  Z  vozd  ter  se  podam  na.  ravnost  Črez  pečevje  v  dol,  med  tem 
e  voz  polagoma  po  vitej  cesti  proti  Neumu.  To  je  oni  kraj,  kjer 
"at  leta  1876.  učinoli  ustaM  strašansko  klanje  med  turškimi  vo- 
i  so  ob  luki  stmžili  vojno  orožje  in  hrano,  pripravljeno  za  vojsko, 
je   borila   v  Ercegovini  .  .  .     Bilo  jih  je  mnogo,   veliko  več  kakor 

;  ali  vendar  se  niso  mogli  deročej  sili  uliraniti.  In  z  bližnjega 
80  naši  vojaci  gledali  mirno  na  ono  neusmiljeno  klanje !  —  Naprej ! 
cratkem  času  dospem  do  onih  novih  poslopij,  ki  so  nastala,  odkar 
ke  ladije  v  tej  luki  postajajo;  ...  a  nisem  našel  pokoja,  nego  tekel 
i  obrežje  in  tam  sem  sedel  na  pečino,  ki  visi  nad  morje.  In 
1  sem  z  ljubečim  glasom  sinje  valove,  pozdravljal  sem  je,  saj  me 

v  domačijo. 

loboko  nad  vas  klanjam  obraz  s  pečevitega  obrežja,  ki  odseva  od 
;obine  ter  posluša  vaše  ljube  sanje.  I  jaz  slušam.  kaj  vi  šepečete, 
ho,  tako  sladko !     In  zrem  v  vaše-  srce,   da  vidim   morji  cvetočo 

Pa  kedar  se  z  ladije  nagnem  nad  vas,  in  vaši  poljubi  na  mojih 
umr6,   in  vaši  pozdravi  na  moje  uh6  donč,  in  pršč  vaši  žarki  ob 

očesu:    takrat  vzkliknem  veselega  srca:   Pozdravljeni  mi,    valovi 

vi  vali  nemirni,  vi  sinji,  neizmerni! 

o    noči  sem   sedel   pri    morji   ter  premišljeval   prešlo  življenje  in 

)  prihodnosti. 


150 

Drugi  dan  opoldne  prijadra  v  liiko  LloydoYa  ladija  in  od  daleč  U 
vidim  ime:  Stambul!  Ista  ladija  tedaj  me  ponese  y  domovino,  ki  me 
je  nesla  iz  nje  r«rez  morski  val,  in  po  istem  valovji  pljnjem,  ki  me  je  v 
poletnem  č*asn  zibalo  v  sanjskih  spominih,  —  samo  letni  dus  se  je  izpr«- 
menil,  samo  jaz  nisem  isti.  ki  se  je  vozil  o  kresu  v  tujo  zemljo!  Ko 
me  je  poveljnik  ladije  pri  mizi  ugledal:  (lospodine.  evo  Vam  sretnog 
slučaja!  ter  mi  srčno  rok6  podal! 

Zopet  smo  prilegli  v  Makarski,  v  Omi»u,  v  ^t  Petru  na  Braisi  ii 
v  Spljetu.  A  ker  smo  v  Spljet  pozno  priSli  in  se  zgodaj  odpravili,  nisem 
šel  na  kopno.  Temno  se  je  oziralo  prostorno  poslopje,  kjer  sem  pred  ne- 
koliko meseci  v  solnčnem  blesku  opazoval  krasno  starinsko  zidovje;  temno, 
kajti  z  Dinarskih  planin  so  se  valili  gosti  oblaki  proti  morju.  Ob  dveh 
popoldne  drugega  dne  l>ili  smo  v  l^ibeniku  in  v  noči  v  Zadru. 

Šibenik  je  dobro  zavarovano  morsko  mesto:  po  tesnej  ožini,  pred 
ktero  leži  kot  čuvaj  otok  s  trdnjavico  sv.  Miklavža,  morajo  ladije  skrbno 
veslati,  da  pridejo  v  podolgasto  luko,  stvorjeno  po  veličastnej  reki  Krki, 
ki  sega  daleko  med  gorovje  z  mnogimi  slapovi,  ožinami  in  jezeri .  . . 

Zadi*a  sem  samo  toliko  videl ,  kar  ga  je  ob  morji,  ker  se  mi  ni 
ljubilo  v  noči  iti  v  mesto  in  sem  raje  ostal  nad  žuborečimi  vodami. 

Ko  sem  se  tretji  dan  na  svojej  vožnji  vzbudil,  dihala  je  lahka  sa- 
pica od  severovzhoda  —  in  ko  smo  priveslali  v  prosto  morje,  vzdigne  se 
Imra  z  mogočnim  navalom.  Ladija  se  začne  zibati,  in  eden  za  drugim 
je  izginol  s  povrj^ja  v  „temno  kanK^rco"*.  In  še  le  popoldne  —  ter  proti 
večeru !  Z  vso  silo  se  je  zaganjal  ledeni  vihar  v  ladijo ,  valovje '  se  je 
Ijuto  vzdigovalo,  in  mislil  sem,  da  nas  pogoltne  —  za  večerjo  —  moije. 
A  vedno  hujše  j(»  razsajala  bora,  vedno  višje  so  speli  valovi,  vedno  bo(i 
divje  je  plesala  ladija.  Na  krmilu  sta  st^la  dva  moža  in  tik  njiju  sem 
sedel  jaz,  zavit  v  plašč,  in  zrl  tja  v  grozno  razljučeno  morje!  Niti  ena 
barka  se  ni  videla,  kakor  daleč  so  mi  segali  pogledi:  vse  so  se  poskrile 
v  varnih  lukah.  Le  Stani l)ul  se  ji»  bojeval  z  viharjem  in  valovjem,  pt 
skoro  bi  mu  bilo  izpodletelo:  kajti  krmilna  veriga  se  je  utrgala,  in  le 
pogumnim  rokam  drzovitih  mornarjev  posrečilo  se  je  z  nova  zvezati  jo. 
Kje  .so  bili  drugi  V  Poskrilo  se  je  vs<».  samo  tu  in  t^am,  kedar  je  bora 
prenehala,  čul  sem  iz  spodnjega  prostora  čudne  glasove.  Umeval  jih 
nisem  dobro,  a  to  vem,  da  prepevali  niso. 

Še  le  v  trdej  noči  so  nas  povodili  v  puljsko  luko.  (Postavljeni  so 
namreč  tako  nazvani  pilotje,  kojih  dolžnost  je.  da  vsako  ladijo  brezškodno 
v  luko  privajajo).  V  Pulji  smo  našli  celi  trop  ladij .  ki  so  bile  z  Ija- 
tega  morja  pobegle  v  mirno  zavetje.  Mislim,  da  jim  ni  bilo  treba  to- 
liko pometati  in  zračiti,  kakor  na  našem  parobrodu. 

Naš  poveljnik   še   ni  miroval,   on  mora  še  nocoj  dospeti  pred  Trst, 


151 


in  ko   se  ob  četrtej  uri  na  jutro  vzbudim,  pride  moj  sluga  ter  javi,  da 
smo  T  Trstu  jn  da  je  vse  pripravljeno  za  odhod ! 

Zapustim  StambuK  tri  dni  pozneje  Trst,  in  potčm  me  ponese  že- 
leznica črez  Kras  do  Ljubljane  in  ob  Savi  do  Štirske.  dalje  do  Dunaj- 
skega Novega  mesta,  in  odtod  na  obali  Novosiderskega  jezera,  v  novo 
domačijo.  In  če  sem  se  tu  na  malem  čolnu  vozil  po  vodi,  —  trstje  je 
skrivnostno  šumelo,  zdaj  in  zdaj  se  je  čul  glas  povodnih  ptie :  spominjal 
sem  se  onih  dalnih  krajev  z  visokimi  gorami  in  bistrimi  potoki  in  re- 
kami, mislil  sem  na  veselo  valovje  sinjega  morja  in  tožno  je  vzdihnolo 
src«:  Thalatta,  thalatta!  — 


Mar\j  na  razvalinah  kartaginskih. 


1  ti  si  pol  sveta  imelo  y  strahu 
Pred  tabo  trepetal  celo  je  Rim?! 

A  zdaj  2e  tii  ležiS  razsuto  y  prahu 
I  nad  tabo  se  dviga  smrad  i  dim! 


Ah  mesto,  mesto  slavuo  —  ti  si  bilo  — 
A  več  ne  bodeS,  dokler  svet  bo  stal, 

Tz  praha  se  nikdar  ne  boš  vzdignilo. 
Nikdar  ne  zapustilo  trdih  tal! 


Da!  —  Tako  vsa  posvetna  slava  mine 
Od  danes  pa  do  jutri  otemni, 

Kot  hladen  vir  v  puščavi  v  zemlje  zgine 
Ter  se  v  pekočem  pesku  razpuhti. 

Ah!  kje  pabiče  krasne  so,  visoke, 

Kje  njih  bliščoba  je  i  svit? 
Kje  ljudstva  —  polne  ceste  so  široke, 

Kje  mesta  vanih trden  zid? 

Kun  li  odpljnli  tvoji  so  brodovi 

Prepolni  zlata  i  srebra, 
Ki  burni  so  nosili  jih  valovi 

Tija  v  vse  kraje  Širnega  sveta? 


Da!  v  svili  prej  si  svetlej  lesketalo 
Sta  bager  i  demant  krasila  te;  — 

A  težko  sužno  breme  bo  tiščalo 
Potomce  tvoje,  kar  jih  jo ! 

I  česar  meč  posekal  ni  jekleni 
1  česar  ogenj  Ijut  ti  ni  požrl, 

To  pokončal  sovražnik  razsrjeni, 
Mogočen  zmagovalec  je  zatrl! 

(Joij«'^,  gorje  ti  mesto!  —  ti  si  bilo  — 
A  več  ne  bodeš,  dokler  svet  bo  stal. 

Nikdar  iz  praha  s«»  ne  boš  vzdignilo. 
Nikdar  ne  zapustilo  trdih  tal!  — 

Totie. 


160 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravljice. 

Priobčuje  A'.  Glater. 

III. 

Sanda  In  Upasund«. 

(Mahabh.  I.  7619.) 

xliranjaka»i  je  bil  mogoren  Asiira;  *  njegov  naslednik  Nikumbha 
pa  je  imel  dva  sina  Sunda  in  Upasunda,  ki  sta  se  jako  Ijulnla;  tq>ela 
in  veselila  sta  se  sknpno. 

Odrastla  skleneta,  trojnega  sveta  *  polotiti  se ;  napotita  se  ua  gorovje 
Vindhija  in  živita  kot  puščavnika ;  bogovi  so  ju  skui^ali  odvrnoti  od  po- 
božnega življenja,  pa  vse  zahnian. 

(Indi  si  mislijo,  da  si  more  človek  po  velikej  pobožnosti  l>ogOTe 
podvreei  in  jih  eel6  dobiti  v  oblast ;  da  jim  to  ne  ugaja,  je  naravno). 

Približa  se  jima  Brahma,  ganen  po  njunej  pobožnosti  in  jima  obeta 
neumrjocnost,  kar  pa  odločno  odbijeta;  na  to  jima  Brahma  obljnbt  da  se 
jima  prošnja  ali  želja  uresniči. 

Veselo  se  podasta  domii,  razveselita  z  lepimi  slovesnostmi  svoje 
znance,  in  odrineta  potoni  z  mnogobrojno  vojsko,  kterej  so  duhovni  bla- 
goslov na  pot  podelili. 

Vojska  pustoši  ves  svet,  eelo  pod  zemljo  se  podad6  kot  levi  in  risi. 
Brez  daritve,  brez  molitve,  brez  kralja  in  duhovna  liila  je  zemlja ;  ni  bilo 
ni  kmeta  ne  seljaka. 

Bogovi  se  napotijo  k  Brahniu  proste  rešitve.  Ko  sliši  najvišji  bog, 
kar  poeenjata  Sunda  in  Upasunda.  poklire  Vi^vakarmana  *  in  mu  reč«: 
Ustvari  lepo  deklico,  da  jej  ne  bo  para  na  vesolnjem  svetu,  in  okrasi  jo 
z  biseri;  lepa  naj  bo  kakor  (,'r!.  *  da  bo  ori  in  pamet  motila. 

Ko  je  Vi^vakarman  tako  devojko  stvaril.  pošljejo  k  Brahmu.  ki  kit- 
sotico  tako  nagovori:  „ldi  in  vneti  oliema  bratoma  ogenj  ljubezni**.  Ti- 
lottama,  tako  je  bilo  ime  tej  devici,  obljubi  to  storiti :  poprej  pa  Se  gre 
okoli  bogov,  ki  so  vsi  za  njo  gledali,  (,'iva  je  dobil  štiri  obraze,  kajti  lice 
mu  je  ostalo  tako,  kakor  je  gledal  za  njo:  imenuje  se  radi  tega  ča- 
turmukha  fetverolicen.  Tudi  Indra  je  pazljivo  pogledoval  za  njo  in 
je  dobil  ime  sahasracakšur  tisočerook. 

Vse  si  podvrgši  sta  se  Sunda  in  Upasunda  veselila  zmage  v  krogu 
lepih  deklic,  uživala  slastna  jedila,  sprehajala  se  po  bujnih  vrtih,  kjer  m 
je  razlegalo  ubrano  petje  in  slišala  lepa  godba. 


*  Asura  «  živeč  duh,  bog.  ^  trojni  svet  *  nebo,  zrak  in  zemlja,  ali  pa  neM^ 
zemlja  in  pekel.  '  Vi^vakarman  -■  stvarnik  vsega  sveta,  ime  genija;  pot^m  •  nmetnik. 
*  yri  «  boginja  lepote. 


153 

Tilottama,  krasno  oblečena  8preliajaj6č  se  po  divnih  livadah,  približa 

CTetlicami  y  rokah.  Oba  se  zavzameta  in  jej  tečeta  nasproti.  Sunda 
rime  za  desno,  Upasunda  za  levo  roko  in  jej  ponujata  ljubezen.  Lju- 
mua  poprinieta  za  orožje  in  se  ubijeta. 

Vrne  se  zopet  mir  in  red  na  svet. 

V  zahvalo  za  to  delo  odloči  Brahma  Tilottanii  zračne  pokrajine 
)movje,  kjer  se  ona  tako  sveti,  da  jej  ni  moči  pogledati  v  žarno  liee. 


Kako  so  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 

spisal  Fr.   MViesthcder. 
(Dalje.) 

A  poslovimo  se  zdaj  od  Grkov  ter  stopimo  na  pripravljeno  ladijo, 
las  ima  prepeljati  v  divuo  Italijo.  Izkrcali  se  bodemo  v  rimskej 
Ostiji  in  jo  od  ondot  na  ravnost  krenoli  v  središče  celega  polotoka, 
ekdaj  častitljivo,  sedaj  za  imperatorske  dobe  pa  tako  razvpito  glavno 
ito,  v  cesarsko  Komo  ali  R  i  m.  Vse,  kar  se  javlja  drugod  po  italskem 
u  tako  rek6č  le  en  miniature,  kaže  se  nam  tu  v  nepresežnej  meri : 
izdana  izprijenost  in  čudovita  velikodušnost,  neizmerna  potratnost  in 
opisljiva  ubožnost,  Idagodejna  človekoljubnost  in  krvava  osvetoželjnost. 
ro  vedno  se  smehljajoče,  nikdar  oblačno  obnebje  razprostira  se  nad 
>dom,  ki  je  v  starem  veku  mimo  Grkov  najbolj  slovel:  nad  narodom 
iskim.  (trka  je  olidanla  narava  z  bujno  domišljijo,  z  rahlo  čutečim, 
rse  blago  in  lepo  vnetim  srcem,  Kimca  bolj  z  razumom  in  zdravo 
letjo.  Zato  so  pognale  vse  idealne  stroke  človeškega  znanja  svoje  ko- 
ke  na  grških  tleh,  praktičnih  l)a  so  priklile  iz  rimske  zemlje.  Grki 
\A\\  na  umetalnem  in  leposlovnem  polji  mojstri,  kterim  se  še  dan- 
es lirezpogojno  uklanja  ves  svet ,  Kimljani  gospodarji  skoro  celega, 
ij  znanega  zemljokroga.  V  vsem,  kar  stvarja  „um  in  pamet  zdrava", 
sauiostalni  in  nepresegljivi,  a  v  tem,  kar  poraja  človeška  domišljija, 
•  izvira  iz  človeškega  srca,  le  otročji,  hlapčevski  posnemovalci  tujega, 
rstvo  stvarili  so  jim  večjidel  Grki,  njihova  mythična  prazgodovina 
odila  .se  je  v  grškej  glavi,  v  umetnijah  orali  so  jim  ledino  s  prva 
ruščanje,  pozneje  Grki;  njihovi  pesniki  zlagajo  latinske  pesni  v 
skem  duhu,  da  —  besede  same  in  vezava  stavkov,  vse,  vse  je  po- 
(tokrat  grško.  Originalnega  pesnika,  ki  bi  se  smel  ponašati  z  bujno 
tasijo.  italska  zemlja  skoro  ni  ne  enega  rodila,  če  ne  izvzamemo  morda 

Ov  idija. 

11 


154 

Po  vsem  t(»iu  iii  ruda.  da  so  i  njihovi  nazori  o  življenji  in  smrti 
in  vslod  tega  tudi  pogrebni  običaji  grškim  popolnem  slični.  Tudi  Hini- 
Ijanom  je  shranjevanje  mrtvih  ^pium  officium",  sveto  dolžnost;  ako 
se  ona  zanemari,  ne  najde  mrtvec  na  onem  svetu  nikjer  mini,  pa  gi 
tudi  živocim  ne  daje,  dokler  mu  niso  skazali  tega,  kar  so  mu  dolini 
(iusta  ferre,  delata  exsequi).  Zat6  vrže  Kimljan,  ako  naleti  na  nepoko- 
pano  truplo,  vsaj  tri  pesti  zemlje  nd-nje.  Če  se  je  pri  pogrebnih  obredih 
kje  kaka  napaka  vrinola,  oneeišcena  je  vsa  rodovina  umrlega  in  mora  se 
oeistiti  s  spravnim  darom,  zaklavsi  prasico  (porea  piaria). 

A  čemu  vam  naštevati  na  dolgo  in  i^iroko  mrtvaške  običaje  rimske, 
ktere  si  lahko  sami  z  lastnimi  očmi  ogledate.  Glejte,  kako  nam  je  sreča 
ugodna !  Dospeli  smo  namreč  v  mesto  kakor  uavlašč  ob  4.  uri  dopol- 
danskej,  ko  se  ravno  vse  občinstvo  pripravlja  na  velikanski  pogreb  (funns, 
exsequiae).  Umrl  je  eden  najvišjih  državnih  dostojanstvenikov,  lK)let 
stari  konsul  C.  Manlins  Val  en  s.  T)a  si  je  mesto  velikansko  in 
šteje  })Iizu  dva  miljona  Ijudij,  je  vendar  skoro  vse  na  nogah;  temu  se 
ni  čuditi,  kajti  ta  pogreb  prireja  država  in  v  njenem  imenu  teka  po 
celem  Rimu  težko  sop^č  glasnik  ter  vabi  občinstvo  k  udeležitvi  s  !)«- 
sedami:  „OIIus  Quiris  leto  datus  est.  C.  Manlio  Valenti  exsequias  ire 
eni  commodum  est.  iam  t(»mpus  est.  Ollus  ex  aedibus  exfertur".  Tak 
slovesen,  napovedan  pogreb  imenujejo  IJimljani  „funus  publicura" 
ali  „indict  i  v  unr*.  Rev<'že  in  otroke  pogrebajo  l)rez  svečanosti  zvečer 
ali  po  noči;  ^  zat6  pa  zovejo  pogreb  prvih  „funus  taeitum"  ali 
„vulgare"  ali  „plebeiuni",  pogreli  drugih  pa  ,,funus  aeerbum". 
—  Vse  se  gnete  proti  gornjcg  svetej  cesti  (summa  via  sacra),  kjer 
stoji  pred  krasno  palačo  c  v  p  res  a  ,  -  žalno  drevo,  znamenje,  da  leži  v  hiSi 
mrlič,  izpostavljen  v  sprejemnici  (atriuiu).  Tjekaj  so  celih  sedem  dnij 
vreli  in  še  zdaj  vro  ljudje,  poslavljat  se  od  mrtvega. 

Pridružimo  se  jim  tudi  mi,  kar  sicer  zavoljo  silne  gneče  ljud|j  in 
vozov  ne  bo  tako  lahko.  A  poskusimo  svojo  srečo!  Po  mnogih  nezgodah, 
kterih  nasledke  čutimo  ši*  zdaj  po  vs(»m  životu,  dospeli  smo  vendar  »e 
precej  srečno  v  atrium.  Tu  leži  mrtvo  truplo  na  visokem  odru  v  sre- 
bernej  postelji  (1  e  c  t  u  s  f  u  n  e  b  r  i  s),  pokrite  j  s  škrlatom  in  zlatopretkaninii 
preprogami,  izpod  kterih  se  komaj  vidijo  njene  slonokostene,  umetno  ix- 
dolbljene  nožice.  Ves  oder  krasč  lepo  dišeče  cvetice  in  spletenine  iz  listja, 
krog  in  krog  pa  stojijo  sreberne  kadilne  ponvice,  razširjajoče  blagodejno 
vonjavo   po   celem   atriji.     Solzne   oči   v   dragega    mrliča  upiraje    čakajo 


*  V  })rcjSiijih  časih  so  T^iiiiljaiii  svojo  imtv«'  s]>loli  1(»  zvorcr  ab*  po  noči  po- 
kopavab',  kar  se  je  moglo  seveda  lo  j)ri  svitu  zubolj  in  sv«h'  ^'oditi.  Od  todi  navada« 
da  se  tudi  pri  pogrebih  po  dnevu  svečave  j)osluAUJ«'jo.  ('aosar  .fulijan  jo  prepovedal 
mrtve  po  (hu*  »prevajati. 

"     Včasih  rabi  v  ta  namen  ludi  hoja. 


155 

sorodniki  iii  prijatelji  onega  bridkega  trenotka.  ko  nosilcJ  mrliča  vzdig- 
nejo. Vsi  80  se  zbrali  v  žaluej  opmvi:  moški  y  ernih  togah,  ženske 
brez  vsega  lepoticja  v  belih  oblekah.  S  silo  odganjajo  liktorji  hujše  in 
hujše  k  odru  pritiskajočo  množico.  Kak  kontrast  med  smrtnim  spanjem 
mrli^evim  in  tem  hrupnim  življenjem ! 

Pa  oglejmo  si   mrliča   samega !    Teden  je  že  pr(*tekel,  kar  so  mu 
!^)rodniki  zatisnoli  oči  in  slednjikrat  poljubili  usta,   kakor   da  bi  bili  ho- 
teli zadnjo  njegovo  sapo  ujeti.     Na  glas  tarnaje  (conelamare)   klicali 
so  mrtvega  s  solznimi  o(5mi  po  imenu  in  s  toplo  vodo  omito  truplo  nje- 
govo izročili  so  potčm  sužnjem  (1  i  1)  i  t  i  n  a  r  i  i),  podrejenim  svečeniku  smrtne 
boginje,    kterej    pravijo   Venus   Libitina.  —  Kakor  pri  nas  pogrebni 
osla  vi.  oskrbi  ta  sve^fenik  za  določeno  svoto  denarja  ves  pogreb.     Kedar 
kdo  umrje,  morajo  mu  ostali  poslati  mrtval^ki  dar  za  ))Oginjo  Libitino  in 
ob    enem   naznaniti   ime   umrlega,   da  je   zapiše  v  mrtvaški  imenik.  — 
Eden  njegovih  sužnjev,  pollinctor  (mazilnik)  zvan.  pomazilil  je  truplo 
z  vonjivim  oljem   in  dišečimi    mazili,  da  prehitro  ne  seguije.     Drugi  pa 
so  je  oblekli  v  snažna  oblačila,    med   kterimi  se  najbolj  odlikuje  ^toga 
praet  ex  ta",  plašču  podobna  in  s  škrlatnim  robom  obšita  obleka  rimskih 
dostojanstvenikov.     Nat6   so  je   z   vsemi    znamenji    konsulske   časti   na 
mrtvaško  postelj  položili,  tako  da  je  obraz  proti   vratom    obrneii.     Glavo 
diči   zlata   korona,   s   kojo  je  pred  mnogimi   leti   rimsko  starešinstvo  za- 
služnega somestjana  svojega  počastilo.    Ravnokar  vstopivši  designator 
opominja   v   atriji   zbrano   občinstvo,    naj    se   uvrsti,   ker  se  bo  jel  takoj 
sprevod  pomikati.     Ta  designator,   eden    izmed   iibitinarji^v,    ima  skrbeti 
za  red  pri  pogrel)u:  pomagata  mu  le  št»  eden  liktor  ^  in  eden  accensus.  ^ 
Dasi  tujci,  hočemo  se  vendar  iz  gol(»  radovednosti  udeležiti  sijajnega  po- 
greba, h  kteremu  je  razven    rimskih    niestjanov   itak   privrelo  še  mnogo 
drugih  Ijudij  iz  Idižnjih  in  daljnili  krajev.    Sprevodu  na  čelu  koraka  godba 
(sitieines).   obstoječa  iz  piskalcev    (tibi(•ine^)  in  trobcev   (tu))i- 
«*ines),  ki  svinvjo  pogrelinice.     Vseh    vkup  je    le    des»'t  :    t«>  število  dn- 
ločuje    že   ena    izmed   starih    na   XII    tal>lah    načrtanih   postav,     (jodcem 
sMe  .,prae  ficae",  najete  ženske*,    ki  po  mrtvem  plakajo  in  mu   v  ne- 
ubranih  glasovih  slavo  poj6.     To  petje  imenuj(»jo  ^nenia".    V  znamenje 
Mosti  pulijo  si  lase  z  glaY(»  ter  bijejo  po  prsih,  da  je  grdo  videti ;  vse  le 
la  —  ljubi  d«»nar. 

V  odločnem  nasprotji  s  to  žalujočo  žensko  skupino  je  sledeča  moška, 
ki  80  vede  in  pači,  da  se  ljudstvo    okrog  stoječe  komaj   smeha  vzdržuje. 


'  „Liktorji**  so  shižiiiki  viAjih  uradnikov,  ktero  spiviuljajo  na  vsfOi  potih,  noser 
pN  njimi  butarico  s  sekirami  (fas(M»s),  znnni^nJH  najvišjo  ohlasfi. 

-     ^Ac<*cnsi"  so  stro^li  konsulu.  ki  j«^  bil  hvo/.  .,tas(('s'*;  ••den  a  (n -on  sns  stopal 

J*"  |»i"»*<l  njim,  h*ktorji  pa  za  njim.    Acronsi   so   tiuii   pi-aotoi-JHni   strank«*  pred   sodnijo 

{"»uvali  in  sodni*  iiiv  objavljali. 

11* 


156 

To  80  glumaci  iii  igralci  (scurrao.  mirni),  predstavljajoči  zanimive 
prizore  iz  življenja  umrlega  konsula.  Eden  izmed  njih  posnema  in  smeši 
različne  njegove  posebnosti.  Mi  se  sicer  izpodtikamo  nad  tem  počen- 
janjem,  ki  ni  vredno  tako  resne  svečanoi^ti,  a  rimskemu  ljudstvu  godi ;  sig 
mu  tak  ^fuiius  publieum^  ni  nič  drugega  nego  ^^spectaculum",  paša 
za  radogledne  oči. 

Kaj  pa  to?  Dolga  vrsta  vozov,  pred  vsakim  stopajo  liktorji,  nt 
vozeh  samih  pa  stoj6  častitljivi  možje  v  noši  preteklih  časov:  sami  aedili, 
quaestorji,  cen  so  rji,  konsuli,  diktatorji,  kar  nam  pričajo 
razven  določenega  števila  liktorjev  pred  vozovi  korakajočih  tudi  Se  nji- 
hova službena  „insignia".  To  so  davno  umrli  udje  Manlijeve  rodovine, 
mrličevi  dedje  (maiores),  ki  so  prišli  od  prvega  do  zadnjega  vsi  k 
pogrebu  slavnega  potomca  svojega.  Prav  za  prav  so  pa  le  najeti  ljudje 
v  oblekah  rimskih  dostojanstvenikov,  imaj6č  na  obrazu  voščene  krinke, 
ki  so  na  tanko  posnete  po  lici  osebe,  ktero  predstavljajo.  Te  krinke  stoji 
sicer  kot  podobe  umrlih  prednikov  (imagines)  druga  zraven  druge  T 
atriji,  primerno  postavljene  na  sohe,  ki  so  med  seboj  s  spletenino  iz  listja 
zvezane  in  v  pose])nih  prozornih  omarah  (armarium)  shranjene;  pod  vsako 
stoji  zapisano  ime,  stan  in  slavna  dejanja  dotičnikova.  Za  Ijudovlade  80 
te  podobe  pri  pogrebih  le  v  rokah  nosili,  a  v  cesarskej  dobi  se  je  rimski 
vkus  dokaj  izpremenil,  in  prejšnjo  priprostost,  ktero  je  postava  tudi  pri 
mrtvaških  sprevodih  odločno  zahtevala,  izpodrinola  je  potratna  gizdavost. 
Brez  vsake  pomenibe  sicer  ta  običaj  ni:  razumeti  se  dd,  ako  pomislimo, 
da  niso  bili  Kiraljani  plemenite  krvi  na  slavno  prednike  svoje  nič  manj 
ponosni,  kakor  kak  aristokrat  10.  veka.  In  jim  mar  ne  daje  vsak  pogreb 
najugodntvjše  prilike,  da  kažejo  vsemu  svetu  dolgo  vrsto  svojih  dedov  ter 
stn»žejo  s  tem  svojemu  napuhu  ? 

Za  vozovi  neso  se  table,  ki  na  drobno  naštevajo  vse  dežele,  vse 
vojske,  vse  bitke,  v  kojih  se  j(»  bil  rajni  C.  M.  V^alens  poslavil.  Njim 
sledijo  liktorji  s  povešeninii  butaricanii  in  nekoliko  sužnjev,  kterim  je 
gospodova  oporoka  podelila  svobodo,  kar  sklepamo  iz  tega,  da  imajo  glave 
s  klobuki  pokrite.  Zdaj  še  k*  se  prikaže  bledi  obraz  mrliča,  ki  leži  ne- 
pokrit na  prej  omenj(»nej,  z  dragimi  preprogami  pogrnenej  postelji.  Skolke 
nes6  sami  vitezi  in  senatorji  rimski.  To  je  izvenredna  čast,  koJ9 
izkazuje  Rim  le  najizvrstnejšim  mestjanom  svojim ;  kajti  sicer  opravljajo 
ta  posel  osvobojeni  sužnji,  v  prejšnjih  časih  pa  najbližji  sorodniki.  Re- 
veže nosijo  „vespillones"  (žulci)  na  bornih  nosilnicah  na  mrtvišče.  Razven 
sorodnikov  in  sorodnic,  ktere  svoje  žalosti  nič  dostojnejše  ne  izražajo 
kakor  praeficae,  gred6  za  mrličem  prijatelji,  državni  dostojanstveniki  in 
ostalo  žalujoče  občinstvo.  Sprevod  se  pomika  po  svetej  cesti  proti  glavnemu 
trgu  Kimskemu  (forum  liomunuiu),  kjer  se  ustavi.  Pred  govorniški  oder 
(rostra)   postavijo   mrliča    in   vsi   ,,d(»dje"    stopijo  s  svojih    vozov   ter   se 


157 

lejo  na  priprayljene,  kunilske,  slonokosteue  stole,  da  poslušajo  pogrebni 
)r  (laudatio  fiinebris),  v  kterem  slavi  vnuk  življenje  svojega  deda. 

Ali  si  moremo  kaj  bolj  veličastnega,  bolj  ginljivega  misliti,  kakor 
astitljivo  družbo  mož,  ki  so  za  danes  zapustili  svoja  smrtna  bivališča 
§e  v  polnem  številu  tukaj  sešli,  da  poslušajo  slavo  svojega  potomca  iz 
ljubljenega  vnuka  njegovega!  Kljubu  velikej  žalosti  se  v  teh  tre- 
ih  vendar  vsem  živočim  sorodnikom  ponosno  dvigajo  prsi,  oči  se  jim 
ijo  navdušenosti,  z  obraza  bere  se  jim  trdna  volja,  umršega  dejanski 
emati.  Akoravno  se  ne  di  utajiti,  da  je  v  teh  govorih  tudi  mnogo 
sničnega  in  pretiranega,  ^  vendar  ni  moglo  nič  mlademu  Kimljanu 
srca  povzdigovati  in  ga  k  slavohlepnosti  izpodbujati,  kakor  prizori 
rste. 

Po  končanem   govoru  premice   se   zopet   ves   sprevod  v  prejšnjem 

naprej  skozi  Esquilinska  vrata  (porta  Esquilina)  proti  rodbin- 
lu  počivališču  ob  Labikanskej  cesti  (v  i  a  Labicana).  Eimska 
rišča  se  namreč  nahajajo  sploh  le  zvunaj  mesta  ob  deželnih  cestah, 
»r   veli   že  ena  izmed  postav  na  XII  tablah :  „hominem  mortuum  in 

ne  sepelito  neve  urito!"  Manlijsko  počivališče  je  velik,  z  zidovjem 
jen  prostor,  ki  obsega  razven  krasnega  vrta,  sadovnjaka  in  nekaj 
ice  *  podzemsko  rako  (sepulcrum)  z  velikanskim,  na  stopnicah  dvi- 
čim  se  grobnim  spomenikom  iz  belega  mramorja,  vrh  tega  pa  še  po- 
n  ograd  za  sežiganje  trupel  (ustrinum,  ustrina),  na  dalje  bišioo  (appa- 
ium),  v  kterej  se  zbirajo  žalujoči  k  sedminam,  in  hram  (aedicula), 
jem  biva  osvobojenec,  ki  nadzoruje  vse  te  naprave.  Na  prostoru, 
pga  smo  „ustrinum"  imenovali,  stoji  že  gromada  (rogus)  naprav- 
.  v  obliki  žrtvenika  in  ozaljšana  s  cvetlicami  in  cypresnimi  vejami, 
ijo  položi  truplo  ter  mu  pridenejo  vsakojake  reči,  ki  so  bile  rajnemu 
e :  oblačila ,  lepotičja ,  orodja  itd. ;  obdarijo  je  pa  tudi  prijatelji  in 
bojenci  z  različnimi  darili:  preprogami,  kadilom,  dišečino  in  dr.  Z 
[lenim  obrazom  prižg^  zdaj  vnuk  gromado,  ki  s  truplom  vred  precej 

zgori,  ker  je  krog  nje   in  na   njej   nakopičenih   mnogo   gorljivih 


^  Ker  so  taki  govori  pisani  prehajali  od  roda  do  roda,  postali  so  nekako  zgo- 
ski  viri,  ki  so  vslcd  mnogih  svojih  lažij  v  rimskej  povestnici  dokaj  zmešnjav  na- 
li;  to  priznavata  že  stara  rimska  pisatelja  Cicero  in  Livius.  Prvi  pravi:  „ —  his 
Honibus  historia  rerum  nostrarum  est  facta  mcndosior.  Multa  enim  scripta  sunt  in 
nae  facta  non  sunt,  falsi  triumphi,  plures  consiilatiis,  genora  ctiam  falsa  et  ad 
lil  transitioucs,  quum  homines  humiliores  in  alieuum  eiusdem  nominis  infunde- 
r  geniis".  (Brutus  c.  10.).  In  zgodovinar  Livius  toži  v  VIII.  knjige  40.  poglavji 
le:  .fVitiatam  memoriam  funebribus  laudibus  roor  falsiscjuc  imaginum  titulis,  dum 
iac  ad  se  quaeque  famam  rerum  gestarum  honorumque  fallenti  mendacio  trahunt. 
certe  et  ningulorum  gesta  f^t  puhlica  monumenta  rerum  confusa". 

'*  Z  dohodki  tega  zemljiška  poravnavajo  se  stroški,  ktere  pouzroOuje  ohranjevanje 
.  in  luitva.^ki  prazniki.     Kjer  takega  zemlji.^ča  ni,  ustanovi  se  v  ta  namen  matica. 


158 

tvarin.  Ko  je  vse  pogorelo,  pogasijo  so  tleči  pepel  z  vinom.  pogreWi 
pa  kli("ejo  uinrleinn  .k  slovesu  zadnje  liesede  :  „h  a  v  e  p  i  a  a  u  i  m  a^, 
„vale  caiulida  aniina^,  ^molliter  ciibent  ossa".  „terra  sit 
tibi  levis^,  ^ossa  bene  (ju  iescan t"^  iii  enakih  več.  Pot^m  se 
vrnejo  drugi  v  mesto,  le  najidižji  sorodniki  še  ostanejo,  da  zber6,  posuši 
in  shranijo  pepel  v  pept»lnjakn  (urna),  kar  pogostokrat  več  dnij  trajt. 
Pepelnjak  postavijo  v  podzemskej  raki  v  dolblino.  kterih  je  več;  in  sicer 
večjih  in  manjših ;  manjše  so  namenjene  za  pepelnjake,  večje  pa  za  krste 
ali  sarkophage  ^  (areae.  eapuli).  Rimljani  namreč  svoje  mrliče  tudi  po- 
kopavajo, dasi  redkeje.  Sežigavanje  imenujejo  concrematio  —  coucremare, 
cremare.  comburere,  pokopavanje  pa  humatio  —  humare,  terra  eondere. 
„Sepelire'*  znači  jim  oboje.  Starejše  je  najbrž  pokopavanje*,  a  ni  dvojbe, 
da  80  Rimljani  že  zgodaj  jeli  svoje  mrtve  sežigavati,  vzlasti  o  vojskah  in 
kužnih  boleznih.  Za  decemvirov  bilo  je  oboje  običajno,  le  da  se  je  pred- 
nost dajala  sežigavanju.  Izmed  znamenitih  rimskih  mož  bili  so  sežgaui 
na  pr.  Antonius,  Brutus.  Julius  C  a  osa  r,  Pompeius,  Augu- 
stus.  Tiberius,  ('alignla.  Nero.  Pokopavanje  ni  bilo  nikdar  po- 
polnem odpravljeno.  Ljudij  od  strele  ubitih  niso  nikdar  sežgali,  češ,  da 
se  jih  je  že  itak  nebeški  ogenj  dotaknol.  Zavoljo  nt^dostatka  kostnih 
solij  so  tudi  otroke,  ki  še  niso  v  drugič  zob  dobili,  le  pokopavali.  D» 
se  je  pa  v  zadnjej  dobi  rimskega  vladarstva  navadno  pokopavalo  in  le  redko- 
kdaj sežigalo,  pripisovati  je  uplivu  krščanskemu. 

Rake   se   nahajajo    pod  zemljo  in  nad  zemljo.     Prve  so  rodovinske, 
t4)  je  namenjene  vsem  udom  kake  številne  rodovine  (geus),  di  celo  ujenim 
osvobojencem,   branjenoem   (elieutes)  in  prijateljem.     Oo  so  v  takej  raki 
mnoge  vrste  dolblin  druga  nad  drugo,  zove  se  columbarium.  ker  Je 
v  istini  slična  golobnjaku.     Kake  nad  zemljo  so  počivališča  le  ene  osebe, 
k  večjemu  male  družine  (familia).     One  so  manjše,   kar   se  pa  tiče  no-  j 
tranje  oprave,  so  pa  prvim  popolnem  enake.     Tudi   nad  njimi  vzdigujejo 
se  grobni  spomeniki  različnih  oblik.     Oboje  krasijo  umetno  izdelane  sve- 
tilnice  in  lestenei.  ki  se  o  posebnih  dnevih,  vzlasti  na  smrtni  dau  priigi. 
Vrh  tega  hranijo  v  sel)i  razn<»  posode  z  dišečimi  tvarinami,  orodja,  ki  se 
pri  žrtvovanji  in  sedminah  potrebujejo,  in  da  mrtvec  nič  ne  pogreša,  čemur 
se  je  bil  v  življenji  iirivadil.   eešee  eelo  niizt*.  stole,  vsakovrstna  vina  ia 
jedila,  eaše.  žlice,  nože  itd.     ]N>kopanim  prilože  žalujoči  tudi  vse  prej 
enienjene  darove,   ki  sirrr  jni  sežiga vanji  s  trn}»loin  vred  zgore.     Truplift 
posameznih  cesarjev  porivajo  pod  velikanskimi  zgradbami,  kterim  pravijo 
,.m  a  u  s  «»1  C  u  nr'.    lu^veži  imajo  skupna  počivališča:  eno  največjih  in  naj- 
bolj znanih  je  Mizn   Ksqnilinskili  vrai. 

'  lUi/u  iii;il<>:i/.iiskr^M  im-vta  /  iim-iinui  A^,-o>i,  nahajal  se  j»;  kameli,  i/.  k(vn'>X^ 
so  dflali  krsie:  ta  kanuu  jiml  jr  (o  rii(lo\itt)  la^tln»^t.  (I;i  je  vsako  v  takoj  krsti  K'že«>e 
fniplo  v  40  dneh  ]io|>olnein  jM»konOal.  /ato  s«)  iim  lekali;  sareophajros  .  iiiesožerc«?^ 


1511 

Deveti  dau  po  pogrebu  obhajajo  sorodniki  za  jnrtviiii  praznik  (no- 
Temdialia.  feriae  novemdiales) ;  na  grob  nui  položi  žrte?  in  mrtvaško  ko- 
silo (eoena  feralis),  sami  pa  se  zber6  na  pokopalisC^i  v  prej  omenjenej 
hiši  ali  pa  na  domu  k  sedmini  (silieernium),  h  kterej  jo  mnogo  gostov 
povabljenih.  Zel6  premožni  dele  ta  dan  med  ljudstvo  mes6  ali  denar 
(visceratio)  ter  je  včasih  eel6  z  igrami  in  gladijatorskimi  borbami  zabavajo. 

(Konec  pride.) 


Razne  malenkosti. 

4. 

Otari  Slovani  so  mrtvece  ali  sežigali  in  njihov  prah  v  vreih  iz- 
ročali materi  zemlji  ali  je  pa  nesežgane  naravnoe  pokopavali.  Vrhu  njih 
delali  so  nasipe,  kterim  so  rekali  mogila  (staroslov.  mogjla  tumulus) 
ali  kakor  mi  danes  pravimo:  gomila.  Beseda  je  obeeslovanska  in  tudi 
ni  dvojiti,  da  je  že  slovanskemu  prajeziku  bila  lastna.  Nekteri  sodijo, 
da  je  tuja  in  mislijo  na  arabski  man  hal.  ^  ali  iz  manhal  postalo  bi 
hilo  staroslov.  mj^gyla,  poljski  m^giJa,  ruski  mugila  in  ne  mogjia,  mogiia 
iu  mogUa,  kakor  se  nahaja  v  teh  jezikih  ter  z  malimi  premembami  v 
vseh  drugih  slovanskih.  Beseda  je  marveč  domača  in  jej  je  korenika 
slovau.  mog  crescere.  arjoevrop.  mag  h,  evrop.  mag,  h  kterej  spada 
tudi  staroind.  mahi.  mahdt.  mahdnt  velik,  lat.  magnus,  gr.  !iiyag 
in  mnogo  drugega.  *  Slovanščina  dala  je  besedo  litvanščini  (mogila), 
ramunščiui  (mogili*,  moviH)  in  albanščini  (gamiilje). 

Po  severnih  in  vzhodnih  pokrajinah  ruskih  je  vzlasti  ob  pobrežji 
rek  dosta  gomilnih  nasipov  ali  velike  ravnine  (stepe)  južnoruske  so  kar 
posejane  s  takimi  spomeniki  različne  velikosti  in  obsežnosti  in  prav 
tako  tudi  jako  različne  starosti.  Takemu  nasipu  pravijo  danes  na  Kuskem 
kurg&n.   kar  je   zgoli   drugo   ime  za  gomilo.^     Beseda  kurgan  je 


*  ii\.  Muchlirtski  Zrodloslowuik  wyrazow,  ktoif  pi*zeszly  do  naszej  iiiowi  z  je- 
iykuw  wschodni<-h,  S.  Peterb.  1868,  pj^.  87. 

-  Priiu.  A.  Firrk  Vergloich.  Wortcibiich  <l.  iiidof^crDi.  Spracheii,  I/^  1*)8.  IGih 
Mikl«>sirh  Lesieoii  palaeoslov.  s.  v.  iiiogyla:  ideiii  Verjel,  (inuumatik  d.  sluviscluMi 
'Spnivheii,  um:  II.  113:  Kn*k  Kinlpifuiijj:  in  dio  *^sIav.  Lit.,  pg.  l.-n. 

'  Nekterim  starinarjom  j*'  inogvla  isto  kar  žilveiiik.  dorim  jim  j<'  kiirgaii  na- 
drobni nasip  v  ožjem  pomonu.  Prv(>  besedo  izvajajo  iz  mongolskega  mulie  »  tenipliim, 
'^fiij;u  iz  uekega  tatai^skcga  podnarečja,  ali  (diojc  krivo.  Tudi  stvarno  niso  dokazali 
praT  nobene  iHtinite  nizlike  meti  kurganom  in  gomilo  ter  se  nam  tedaj  ni  sj)ušOati  v 
l^Umie  koli  natanCuosti  v  tej  zadevi. 


m  I  a  j. ^  a   od    gomile    in    tuja.     ^^e  daues   zagovarjajo  sicer   nekt^ri 
iiiiM'iU<',  <lu  jp   kurgaii  postalo   iz  krugdn,  kar  bi  torej  bilo  staroslo?. 
'^knvgairi*,  ali  kdor  poznd  glasovne  zakone  slovanskih  jezikov,   pritrdil 
mi  bod(^  ako  pravim,  da  bi  sicer  moglo  iz  kurgan  postati  krugan,  kakor 
iz  srednjelat.  earmula  staroslov.    kramola   ali   iz  arca  novoslov.  raka,  ni- 
kakor pa  ne  narobe.     Pomisliti  je   dalje,   da   ta   beseda  ni  nobenemu 
drugemu  slovanskemu  jeziku   znana  in  da  je  tudi  v  ruščini 
mlada  ter  brž^*as  stoprav  iz  knjige  ušla  v  narodova  usta. 
Kolikor  je  meni  znano,  nahaja  se  prvič  v  nekej  listini   iz  leta  1159.,  ali 
ni  se  sklicavati  nd-njo,   ker  je   bila   ta   listina   ponarejena.     Tedaj  bi  jo 
prvi  imel  letopis  novograjski  (novgorodski)   in   to  pri  letu  1224.  ali  tadi 
tli  ne  stoji  kurgan  v  svojem   pravem   pomenu,   ampak  za- 
znam njatokarru  s.  gorodiščeali  našegradišče,  starosloT. 
gradi  ste.  *     S  kratka,  beseda  ta  se  je  tudi  v  knjigi    prav    tako   pozno 
udomačila,  kakor  mogyla  rano  in  stalno,   ktero   nahajamo  v  tako 
zvanem  Nestorjevem  letopisu  že  pri  letu  945.   in  to   natanko  v  pomena 
nasipa  ali  holma.  *    • 

Ako  pa  beseda  kurgdn  ni  domača,  od  kod  jo  je  neki  ruščina 
v  z  e  1  a  V    Pravijo,  da  iz  novoperzijskega  g  u  r  -  c  h  a  n  e   (natančnejše  pai 
gor-ch^neh)  *   nadgrobje .  nagrobni   nasip ,  gomila.  '     V   tem  jezika  je 
zares  g6r   sepulcrum,   gorabeh    fornix    in   sepulcro   exstructa,   gdr- 
c  h  a  n  e  h   domus    sepulcralis,  crypta,   catacomba,  *  in  vzlasti  zadnja  be- 
seda spominja  precej  na  ruski  kurgdn,  ali  vendar  bi  se  ne  mogel  odločiti 
za  nazor,  da  je  ruska  beseda  od  tod  vzeta  na  p6sodo.     Slovanom  bili  so 
sicer  v  temnej   starodavnosti   na  jugu   nekteri   eranski  rodovi  sose^j« 
in  takrat  je   utegnolo    kaj    eranskega  jezikovnega   blaga 
udomačiti  se  v  slova načini,   ali   kesneje  bila  se  je  ta  vez  popol- 
noma pretrgala  in  ne  čudimo  se,  da  so  v  toliko  stoletjih  prihajala  le-sim 
in  odhajala  od  tod  vsakovrstna  ljudstva  in  med  njimi  vzlasti  turška. 

Zgodovina  nam  torej  veleva,  da  pogledamo,  ali  ni 
gori  omenjana  l)eseda  morda  turškega  proizvoda.  Zares 
nahajamo  v  vzhodnjej  turžčini :  q  u  r  straža ,  pas  (eingulum),  pallisada, 
(|urugh,  ciuruq  ograja,  zid,  ograjen  kraj.  qurghan,  qurgan  ta- 
borišče,  gradii^če  —  in  več    drugega.  ^    Turška   plemena   so   od  nekdaj 

'  (il.  Kotljarev.sk ij  O  pogrol).  obvčajadi  jazyroski«'h  iSlavjan.  Moskva  18(58,  pjf.  22; 
Ihvviio.sti.  Tnidv  inoskovsk.  arclicol.  o])š(-»»stva.  Moskva  1873,  III.  270. 

'^  I  p(>v«'le  (OlLj^ai  Ijiidpiiri.*  svojiiirfc  s'Lsuti  iiiojjrylu  veliku.  Miklosich  Chro- 
iii<a  >'i»storis  cap.  29,  i>g.  32;  rt",  etiaiii  ca}).  28.  |»jr.  30. 

^     Muclilin.ski  op.  oit.  pg.  72  m  nekteri  driij^i  pred  njim  iu  za  njim. 

*     .1.  .A.  Vullcrs  Lexicun  persico-lat.-etym(»I.  I.  U)43,  1044. 

'•'  Trini.  H.  Vamberv  FJtvrnol.  Woilerhuoh  d.  tiirko-fatarischeu  Spracheii,  Leipzig 
1878,  pg.  81,  82. 


161 

rada  stavila  taborišča  na  velike  go  mile  in  s  o  od  t  od  dobila 
taborišča  sama  svojeinie.  Zato  ni  dvojiti.  da  je  ponienjal  qurghan, 
qnrgan  to,  kar  v  nas  gomila,  predno  se  je  bil  zvrgel  na  pomen  taborišča 
ali  g^dišča.  Oh  enem  si  pa  zdaj  tudi  lahko  tolmačimo,  zakaj  na 
poprej  navedenem  mestu  no vograjskega  letopisa  beseda 
knrgdn  pome nj a  gradišče  in  ne  gomile,  kakor  bi  pričakovali. 
Ako  je  pa  dalje  ruskej  besedi  iskati  izvor  v  turščini,  ali  je  možno  po- 
Tedati,  od  kterega  izmed  turških  narodov  so  jo  Rusi  dobili?  Menim, 
da  se  da  tudi  to  precej  trdno  določiti. 

V  ruskej  starej  knjigi  ne  nahajamo  tej  besedi  sledii  pred  letom 
1224.  Ne  bas  tako  dolgo  pred  tem  utaborili  so  se  bili  po  južnej  Ru- 
siji tija  do  Dnepra  Plavci  (Polovbci),  narod  turške  krvi.  Samih  sebe 
imenovali  so  Uze,  imen.  Uzi  (v  byzantinskih  spisih  Ovlol).  kar  je  po- 
kvarjeno iz  Ghuzi  in  to  iz  Oghuzi,  Byzantineem  pa  so  navadno  K  uma  ni 
{KniicnfH),  koje  im6  se  v  njih  prvič  leta  1078.  nahaja.  Gotovo  so  bili 
prav  blizu  v  rodu  s  Pečenegi,  in  nekteri  slutijo  cel6,  da  obž  imeni  zna- 
nienujet.e  isti  narod.  ^  Že  Anna  Komnena  omenja,  da  govori  Pečenegi 
in  Kumani  isti  jezik.  *  —  Tudi  Magjarom  bil  je  Plaveč  po  ruskem  zgledu 
Pal6cz.  in  prav  tako  imenujejo  zapadni  letopisei  ta  narod  F  al  a  w  a, 
Valewe,  Valwen.  •"*  —  Na  Ruse  bili  so  Plavei  prvič  udarili  1061. 
leta  in  je  premagali  na  2.  dan  svečana  meseca.  *  Letopisec  poroča  še  na 
mnogih  drugih  mestih  o  njih,  a  nikjer  nič  dobrega.  Bilo  je  to  krviželjno 
ljudstvo  in  grabljivo,  kar  nam  obilo  drugih  izvirnikov  do  dobra  potrjuje. 
Brez  vojskovanja  in  kradeža  jim  skoro  ni  bilo  živeti,  in  koliko  so  pred 
njimi  baš  Rusi  bOi  preti*peli,  ostalo  nam  je  zapisano  na  marsikterej  strani 
domaČih  poročil  in  vrhu  tega  v  velevažnem  spomeniku,  kteremu  je  naslov 
„Slovo  o  polku  Igorevč".  Radi  ali  neradi  morali  so  Rusi  s  Plavci  mnogo 
občevati  ter  se  je  pri  tem  poslu  prijela  ruskega  jezika  gotovo 
kakšna    beseda   njihovih    nepridiprav    sosedov.     Ena  takih 


*  H.  Vamberj  Der  Urspnmg  rler  Magycir(>n.  Leipzig  1882,  jig.  97  seqq. 

*  Edit,    Pariš.    pg.    232.     K.    Zeiiss    I)i«  Deiitsehen    und    <lie  Nachbarstamnie, 
Manchen  1837,  pg.  744. 

*  Gl.  Zeuss  op.  cit.  pg.  744.  Zeiissu  so  tu  ..Polovci*'  i)rcbival(i  dolin  ali  poljiiuci 
iu  takisto  zahteva  tudi  VamWry  (op.  eit.  jig.  1021,  Tes,  da  je  etvinoii  isti  kakor  v  be- 
^\  Poljaci,  ali  kakor  on  piše:  Polaci.  Zmotila  je  ol^a  bržčas  polna  niska  oblika, 
'"ta  napaka  je  v  K.  Fr.  Neumanna  knjigi  ..Dir  Volker  des  siidlichcn  Kusslands", 
l^''>l«iig  1855,  na  str.  132.  V  pomenu  sklada  se  p  a  č  r  u  s  k  a  b  o  s  <j  d  a  z  n «» m  š  k  o  , 
*  I?  zopet  ni  ločiti  od  stgnem.  valavabs,  srgm^ni.  valevabs  •  fiavicomatus.  Prini. 
^'iuuli*  Altdeutsches  W6rterburb*,  pg.  15*J.  Plavii,  Polovri,  Kalawa,  V^alwen 
^"  'oiluj  plavolasi  ali  žoltolasi  narod.  Da  bi  se  bilo  mislilo  na  žulto  barvo 
"jihovili  konj,  kakor  uektcri  trdijo,  zdi  se  mi  pniv  malo  resnici  podobno. 

*  Miklonich  Chn»nica  Nestoris  cap.  5J),  pg.  101.  Na  enem  mestu  (cap.  79, 
Hf  145,  ad  a.  1096)  je  letopisec  sam  imenuje  Kumane.   Kumani,  r  e  k  'B  š  e  P  o  1  o  v  L  c  i. 


M2 

besed  je  tudi  kiirgan.  ki  znamenuje  v  kumaiiskt m  uarecji  prav  to, 
kar  staroslov.  mogyla  ^  tumulus  in  kii  r  ono,  kar  v  drugih  vzhodnoturskih 
jezikih.  *  Ako  je  tedaj  izpeljava  moja  dosta  utrjena,  obveljalo  bode  menda, 
daje  beseda  kurgan  po  Plavcih  d  o  šla  v  ruski  jezik. 

Povedali  smo  že,  da  je  po  Ku  siji  polno  vsakovrstnih  mogil. 
kterih  so  že  do  zdaj  na  tisoee  prekopali  in  znanstveno  pre- 
iskali. Stoprav  ko  bodo  raziskavanja  dovršena,  zvedelo  se  bode  morda, 
kterim  narodom  nam  je  posamne  prisvajati,  kajti  danes  snio  o  tem 
kljubu  mnogemu  trudu  še  preeej  slabo  poduceni.  *  Na  malem  prostoru 
nahajajo  se  taki  nasipi  tako  razlieni  po  obliki  in  vsebini,  da  jih  je  vrio 
težavno  razporediti  po  easih  in  narodih.  Tukaj  imposantna  gomila  skvth- 
skega  vladarja  z  dragocenostmi  vsake  vrste  in  ne  daleč  od  tod  nasipi 
kakšnega  ubornega  pastirskega  naroda  brez  vsakih  kovinskih  ostalin.  — 
ali  kterega,  kdo  ve?  Osobito  po  dolenjih  pridneprovih  krajih  in  sploh 
po  vsej  jnžnej  Kusiji  kočevalo  je  dosta  razlienojezienih  narodov  in  narodičev, 
in  vsakteri  je  bržeas  ostavil  tukaj  svoje  spomenike.  Zato  jih  tudi  nikjer 
ni  toliko  in  tako  različnih,  kakor  l»aš  po  teh  poljanah.  Učenjaki  bi  radi 
določili  njih  zgodovino  ali  tudi  narod  tolmači,  po  s  v  o  j  e  m  s  e- 
v6da,  kakovega  takega  spomenika  postanek.  V  prejšnjem 
čislu  videli  smo,  kako  narod  et  v  mol  ogi  suje,  poglejmo  zdaj, 
kako  on  hi  st  orisuje. 


*     Cf.  Comes  (ieza   Kuuu   Co(lex   cMimanicus   bibl.    ad   teiuplum  divi  Marci  Ve- 
nctiaruiii,  Budaimstini  1880,  pg.  222. 

'^    Menda  i>ogodim  komu,  ako  povem,  da  je   literatura   tega  predmeta  do  1870. 
leta  našteta  v  Bestuževa-Rjumina  knjigi    .,Kuyskaja   ist(»rija,   J.  S.  P»*terburg    1872"  M 
str.  157  do  IfJO.     Kesneje  se  jr  nniogo  o  istem  predmetu  pisalo  po  mzuih  znanstvenih 
čiisopisih  in  v  posamuih  razi»ravah.     Dalje  bavili  so  se  vsi  dosedanji   arcbaeola^ki  kon- 
gresi niski  manj  ali   vec   tudi  s  tem  vi)ra§anjem   ter  tako  zdatno  pripomogli,  da  se  je 
tudi  tli  svitati  začelo.     Prim.  postavim  delo   ,,Trudy  i)ervago  archeologičeskago  s'i>čzdA 
v  Moskve  18(39,  Mo>kva  1872"  na  mnogib  mestib,  ki  so  tudi  navedena  na  str.  U  „uk»- 
zatelja  predmetov"   s.   v.   kurganv,     izmed    znanstvenih    glasil    zaslužuje    prvo   mesto 
zboiTiik  „I)revnosti.  Trudy  moskovskago  arrbeol.  obVestva".  kterega  mi  je  znanih  sedem 
zvezkov  (Moskva  IHOf)— 1878).  Marsikaj  nabaja  se  v  periodičnem  delu  ,.Zbi6r  wiadomošci 
do  antropologii  krajowej**.  ktero  na  svetK>  spravlja  krakovska  akademija  znanostij.     Od 
leta  1877.  do  lani    iratisnenib   bilo  je   ši-st    zv»'zkov.  —  V   posamnosti   se   ne   spus«^am 
nobrne  jili  vendar  bodi  om^ujma  Iv.  Zabelina  razprava  ..Drevnjaja  Skitlja  v  svoich  mo- 
gilarb".   ki   je    iialisuma   v    tega     ]ti>at('lja   <b'hi    ..l^lorija    i-usskoj    žizni   s   drevnčjSich 
vremen,  (\  1.  (Moskva   187iir*  na  str.  (U-i  cb>  (;47.     Pogl.    še    istega   d«da   e.  II.  na  str. 
^83   do  iVM.     Spomina    vnMJj-n   jr   ])rav    tako   kratki    ali    temeljiti   sjiis   A.  H.   Kirkora 
,,Hroby  a  mobyly  i)fedbistori«ke  v  J^oNcc,  na  Litv«'«  a   IJusi**.    ki   je   natisnm  v  knjigi: 
-Sbornik  sb.vanskv.  1881.  Kedaktor  Kdv.  .lelinek,    v   Pra/r   1881.    na  str.  1  do  28.     Kar 
rfe    nahaja   v   delu    ..Materiali««!!    zur    Voi"ges<bi«'bte  de^  Miuiscben  ini  os(li«-ben  Kurojia 
von    A.   Kobn    u.    I)!-.  <'.  M««blis,   Jona    1871»,  I.  2r»<*»— ;{7;V\  pn'V«Mb«no  j«  iz  .^^lovau^ikih 
lazpi^av  in  ne  povsod  točno  ali  i»i'id«'jan«'  i»od«die  >«»  bvale  \ndin!. 


Kakih  pet  v^rst  od  Loc-mauske  Kainjankts  majhne  iiialoruske  vasi 
usk  Dnepru,  nahajajo  še  trije  kiirgani:  ^Bliznecv"^,  *  „Storoževoj"  iu  „Ha- 
lahanka^.     O  prvem  se  t6-le  pripoveduje: 

Nekdaj  živel  je  tukaj  tatarski  (*han  Bek-Mechmed,  kije  imel  mnogo 
žen  in  med  njimi  tudi  Rusinjo,  po  imenu  Marijo.  Uplenili  so  jo  bili 
Tatari  za  nekega  tolovajskega  napada.  Marija  bila  je  nenavadna  krasotica 
in  chan  jo  je  ljubil  nad  vse  druge  žene  svoje.  Ženam  se  je  to  jako  za- 
merilo in  premišljale  so,  kako  bi  Marijo  ugonobile.  Dolgo  tega  niso 
mogle,  kajti  chan  jo  je  skrbno  č*uval  in  tudi  ni  verjel  nobenemu  obre- 
kovanju. Slednjič  podkupi  neka  teh  chanovih  žen  zdravnika,  da  spravi 
Marijo  s  sveta.  Ko  je  nosila  Marija  pod  srcem.  za(^el  je  zdravnik  f^e- 
petuti  ehann  na  uho,  da  je  ona  v  zvezi  z  nekim  ruskim  ubežnikom,  kteri 
se  je  pomahomedanil  in  zdaj  služi  na  chanskem  dvoru.  Chan  ne  ver- 
jame natolcovanju  iu  hoče  zdmvnika  kazniti  ali  le-td  ga  pregovori,  da 
prepasti  stvar  božjej  razsodl)i.  „Ako  porodi  Marija  le  eno  dete,  bodi 
to  znamenje,  da  sem  bil  lažnik."  pravi  zdravnik  chanu.  „in  ti  me  kaznuj ; 
ako  pa  porodi  dvojčka,  govoril  sem  resnico  in  ti  stori,  kar  hočei^."  Chan 
nekoliko  pomisli  in  pot^m  privoli.  Crez  nekaj  mesecev  porodila  je 
Marija  dvojčka.  Chan  zaukaže  Marijo  na  gromadi  sežgati,  dvojčka  pa 
živa  zakopati.  To  se  je  precej  zgodilo  in  dvojčka  so  zakopali  na  t6m-le 
mestu.  Kesneje  pak  se  je  zdi*avnikovo  sleparstvo  bilo  odkrilo  in  za  kazen 
mu  chan  zaukaže,  da  nosi  do  smrti  na  gomilo  dvojčkov  zemljo.  Zdravnik 
nofiil  je  leto  dnij  zemljo  in  nasipal  ta-le  kurgdn,  —  kar  se  je  zvedelo, 
da  si  vzdržuje  moči  z  različnimi  zdmvili.  Ko  mu  je  vzem6,  ostrupi  se 
in  premine.  Truplo  njegovo  pokopali  so  poleg  kurgana.  Na  vsako  ob- 
letnico njegove  smrti  gori  bas  o  polnoči  vrhu  kurgana  zdravnik  na 
gromadi,  Marija  pa  poleg  gromade  stoječ  drži  deteti  svoji  v  naročji.  * 

O  drugem  kurganu  je  ustno  poročilo  jako  malobesedno.  Pripo- 
veduje se  o  njem  zgoli  to,  da  je  }»il  Zaporožcem  nekdaj  stražišče  in  zato 
mu  imž  ^Storoževoj"^.  Kako  pa  je  nastal  in  zakaj,  o  tem  narodna  usta 
molče.  ' 

T  r  e  t  j  e  m  u  pa  zopet  narod  prisvaja  posebno  zgodovino,  kakor  prvemu. 
Za  Ivana  groznega  ubil  j(;  bil  in  okradel  razbojnik  Halahan  bogatega  bo- 
jara  in  pot6m  sem  ubežal.  Takrat  so  tukaj  živeli  Zaporožci.  ki  niso  ni- 
koiimr  prizanai^ali.  To  je  razbojnik  dobro  vedel  in  ker  se  je  bal,  da  ne 
lii  Zaporožci  storili  z  njim  tako.  kakor  je  bil  storil  on  z  bonratini  bojjiroin. 
skopal  je    ukradeni    denar   in    si   postavil    kočieo .    v  kterej  je  prel)ival. 

*     IJus.  hli/iiec  j«'  slov.  dVojče^k  ali  bližnjak.  srl>.  blizanac,  .srasli«*u. 
^     VVjsluik  K?ropy  1881,  IV.  400.     Priin.  tudi  Malonisskija  narodu vja  pnMljinij;» 
i  mzskazj,  svod  M.  iJnvgomanova,  Kiev  187(>,  str.  227.  228. 

'     Vrstnik  Evrop}'  1881,  IV.  101:  l)nii,'nni;un»v  op.  cit.  pp.  ^Jt2H. 


ICA 

Vendar  jo  bil  vodno  t  strahu,  da  ga  ne  bi  ubili  in  denarjev  naSli.  Zato 
jame  na  obrežji  zemljo  kopati  in  jo  nad  zakopane  denarje  nasipavati.  Delal 
je  to  tako  dolgo,  dokler  ga  ni  nekega  dn6  zasula  zemlja,  ki  se  je  bih 
nad  njim  utrgala.  * 

Vedno  sveža  prostonarodna  domišljija  je  pae  občudovanja  vredna. 
Ona  ne  st  varja  samo  d  i  v  n  e  s  y  m  b  o  1  i  k  e  raznovrstnim  rastlinam 
ter  prisvaja  tolikim  živalim  čudovitih  las  tnostij,  ampak  oživi  j» 
C  e  1 6  mrtvilo  gomil  in  pečin.     Da,  —  t  u  d  i  p  e  č  i  n. 

Na  Dnepru  Idizu  naselitve  Jamburg  stojite  prav  blizu  obrežja  draga 
proti  drugej  velikanski  skali  tako,  da  se  ona  na  desnej  strani  reke  bolj 
v  breg  upira.     Narod  pripoveduje  o  teh   skalah  t6-le: 

Davno,  prav  davno  živela  sta  na  svetu  brata  velikana.  Odpravit* 
se  nekdaj  po  belem  svetu  in  prideta  v  ta  kraj.  Takega  raja,  pravita,  ni 
nikjer  več  na  svetu.  Postavita  si  tu  na  bregu  Dn^pra  koči  in  začneta 
uživati  življenje.  Ni  trajalo  dolgo,  da  sta  se  sprla.  Dveh  medvedov  f 
enem  brlogu  ni  udomačiti.  Ker  so  prepiri  dohajali  do  krvi,  skleneta 
mirno  se  ločiti.  Toda  nobeden  se  noče  umaknoti  drugemu  in  zato  se 
takisto  zmenita,  naj  oni  tii  ostane,  koji  bode  z  enega  brega  na  drugi 
vrgel  velikansko  skalo.  Kes  vzame  vsak  ogromno  skalo  in  jo  vrže  « 
svojega  })rega.  Prvi  zavihti  in  zaluči  mlajši  ter  pade  njegova  skala  v 
vodo,  ne  daleč  od  brega.  Nato  vrže  skalo  starejši.  Po  zraku  je  za- 
žvižgalo, ko  je  njegova  skala  letela.  Padla  je  na  desnem  bregu  in  ubila 
mlajšega  brata.  To  se  je  starejšemu  grozno  užalilo  ali  kesaiye  bilo  je 
zastonj.  Ostal  je  bil  tii  in  se  oženil.  Imel  je  mnogo  potomstva,  ktero  je 
osnovalo  Zaporoško  Sčč.  Sinovje  tega  velikana  l)ili  so  prvi  prosti  kozaki, 
naselivši  se  na  otoku  Chortiei.  * 

Ti  zgledi  nam  jasno  kažejo ,  da  ima  prosti  narod  zares  v 
marsičem  svoje  posebne  zgodovinske  nazore,  izvirajoče  ii 
žive  domišljije  ali  obraznosti  njegove.     Ta  ga  dela  sposobnega,  da  si  po 


»  Vostiiik  Evroi>y  1881,  IV.  401;  Di-Agomimov  on.  cit.  pg.  228,  229.  V  tej 
knjigi  je  §e  mnogo  pripovedok  o  gomilah:  ves  IX.  oddelek  govori  skoro  samo  o  njih. 
Priiii.  str.  224— 2'JtO  iu  424,  425. 

^  Vestnik  Kvropv  1881,  IV.  402:  Dnigoiiianov  oj).  cit  pg.  2:K),  231:  I>va  kamnja 
Imgritiri.  Tu  je  pripovedka  nekoliko  drugače  zasuknena.  in  »e  mi  do- 
zdeva, d  a  razlike  od  one  sit  u  v  a  c  i  j  i  bolj«'  u  g  a  j  a  j  o.  Hogatirja  (ne  brtita)  sta 
>e  takisto  p«)go(lila,  <la  oni  oslan««.  kdor  skalo  dalje  \vh\  Najprej  vrže  levega  brega 
bogatir  skalo:  ona  pado  v  vodo.  Za  njim  zad«*gn«'  bogat ir  z  desnega  brega  svojo  skalo, 
in  ta  obtiri  na  suheni  bregu.  „X«>,  ker  se  je  to  tako  odlorilo.-  pr.ivi  prvi,  „pojdem 
od  tod,  ti  i)a  se  naseli  tukaj.**  Taki*  se  je  tudi  zgodilo.  Na  levega  brega  skali  pozua 
se  še  danes  pniv  razloeno.  kjer  jo  jt»  Inl  bogatir  zagrabil. 

Nekaj  zdi  se  mi  tii  nekoliko  Oudno.  <Jba  nabiralea  narodnega  blaga  čuhi  sta 
pripovest  iz  ust  iste  osebe,  naniree  Josipa  Onieljenka,  eden  1875.,  drugi  uajkesneje  1881. 
leta,  i]i  vendar  razlike  med  to  in  ono  pripovestjo  nikakor  niso  neznatne. 


165 

svojem  tolmači  prav  tako  velič^astuc  nebesne  prikazni  kakor  vse  okoli 
sebe,  kar  koli  vzbuja  njegovo  pozornost  in  zvedavost.  Kakor  je  kos  go- 
milam in  skalam  udahnoti  zgodovinsko  življenje,  tako  mu  ni  nič  nenavad- 
nega nekterim  kamnom  prisvojiti  nenavaden  izvor  in  izvenredne  moči. 
Taki  so  v  prvej  vrsti  kamneni  izdelki  predzgodovinskih 
narodov,  ktere  smatra  ljudstvo  napačno  za  proizvode 
posebnih  natornih  dogodkov.  Tega  nazora  drž6  se  strastno  ne 
le  slovanski  ampak  skoro  vsi  narodi  po  Evropi  in  Aziji.  Jasna  poročila 
o  tem  nahajamo  prav  tako  v  staroindijskih  hvmnah  ter  v  pisateljih 
grških  in  rimskih,  kakor  v  prostih  pričah  raznih  današnjih  narodov. 

Dovolj  je,  ako  gred6č  opozorim  čitatelja  na  tako  zvane  gromne 
strele,  koje  se  zovejo  latinski  cerauniae  (Plinius  Hist.  uatur.  2. 
38;  37.  9,  51;  prim.  gr.  x6Qavr6g  in  y.6Qavvtog:)  ali  baetuli  (Plinius 
Hist.  nat.  37.  135;  oA  gv,  fiakvkot  meteorni  kamni)  in  nemški  d  on  ne  r- 
steiQe,donnerkeile,donner^xte,donnerhamnier.  Mislilo 
se  je,  da  padajo  ti  belem  ni  ti  iz  oblakov,  kedar  se  bliska 
in  grmi.  Nikdar  baje  ne  ostanejo  na  površji  zemlje,  ampak  se  zarijejo 
precej  globoko  vd-njo,  a  po  sedmih  letih  zleze  jih  zopet  nekaj  na  po- 
vršje. '  Ko  je  ljudstvo  bilo  poosebilo  nebesne  prikazni,  postati  je 
morala  gromna  strela  attribut  boga  grom  o  v  ni  k  a,  torej  v  nas  boga 
Peruna.  ^  Zato  je  po  staroindijskih  Itajevnih  nazorih  vddžra  gromna 
strela  Indrova  kakor  po  staroskandinavskih  mjolnir  Thorova.  Sta- 
rejša slovanska  poročila  o  tem  kamnu  so  jako  skromna  in  se  nahajajo 
zgoli  v  ruskih  spomenikih.  Imenuje  se  tii  grom'i»na,  gronn>naja 
strela  ali  strelska.  ^  V  smislu  staroindijske  in  staroskandinavske 
tradicije  smeli  bi  pričakovati  nekoliko  ožje  zveze  z  bogom  Peruuom,  ali 
dosl^  natisneni  starejši  spisi  nimajo  ničesa  takega.  Pač  pa  se  nahaja  v 
n<^kem  nenatisnenem  ^Travniku'*,  česar  bi  radi.  V  tem  spomeniku  je 
gromna  strela  natanko  opisana  in  je  vrhu  toga  pristavljeno,  kakove  moči 
jej  prisvajajo.     A  med   drugim  se  tudi  navaja,   da  pade  ta  kamen  vsled 


*  Za  posaninosti  mi  tii  iii,  ali  kogar  zanimajo,  pogledi  m.  dr.:  Afanasjov  Po('tii\ 
Tozzr^nija  Slavjan  na  prirodu,  I.  244  seqq. ;  J.  Griinm  Deutsche  Mvthologie,  II.*^  1171; 
Ifannhardt  Germani»ohe  Mythen,  Berlin  18r>8,  pg.  105  seq(i. ;  E.  B.  Tylor  Forschungen 
ttber  die  Ui-geschicbte  der  Menschheit  u.  die  Entw.  dor  Civilisation,  Leipzig  18G6,  pg. 
285—291;  idem  Die  Anfange  der  Cultur,  Leipzig  1873,  II.  2(54—267  et  passim;  Joly 
Der  Mensch  vor  der  Z«it  der  Metalle.  Leipzig  1880,  pg.  264— 26G;  Graf  A.  S.  Uvarov 
Arcb^logija  Rossii;  kameunjj  period,  Moskva  1881,  1.  pg.  2  seqq. 

'  O  njem  govori  pisatelja  teh  vrsti«^  knjiga  „Einleitung  in  die  slav.  Literaturg." 
na  str.  101  in  102. 

'  Mimo  drugih  spomenikov  govori  se  o  tem  tudi  v  Domostroji.  Gl.  Domostroj 
po  spisku  imperat.  obščestva  istorii  i  drevnostej  rossijskioh,  Moskva  1881,  cap.  8»  pg 
22.  Kakor  v  drugih  starejših  spisih  omenjajo  se  i  tii  poleg  gromnih  strel  tudi 
gromui  topori  ali  gromne  sekiro. 


grmoiijai  z  neba  in  ila  mu  Peruiij-kani  eni. .  t.  j.  Perunov  kameu 
pravijo.  ^  To  je  važno  pororilo,  kajti  sklepati  Mjinemo  po  njem.  daje 
tudi  v  Rusih  in  gotovo  v  Slovanih  sploh  gromua  strela 
zares  l)ila  nekdaj  attriluit  ]»oga  groniovnika.  Krek. 


Drobnosti. 

Siibjeetlose  Siitze.    Vou  Franz   Miklosiek.    Zweite  Auflag^  Wien  1883,  t 
8**,  76  str.  —  Priznano  je  že   davno«  daj«;  Miklošičeva  skladnja  slovanskih  jezikor 
delo,  kakoi-šnpga  noben  drug   narod   uv  znioro.     Najbližji   mu  je   §e  genijalneg^  Jak. 
(iriinma  skladnja  gornianskili  jezikov  ali  cela  ni  in  primerjalno  stališč«  v  njej  je  mnogo 
ožje  od  Miklošičevega,  kar  je  pa  naiavno,  kajti  natisnena  je  bila  že  18i)7.  leta  in  takrat     j 
bilo  je  primerjalno  jozikoznanstvo  š,»  skoro  v  povojih.     Najnovejši   spis   Mikla^ičev  ob-      { 
ravnava  skladnje  majhen  ali  jako  važen  oddelek  in  je  drugi  natis  razprave  „Die  Verbft     i 
impers(»nalia  i  m  Slavisehen**  iz  leta  18G5.     Kaj  so  novi   natisi   Miklošičevi,   v6  TsakdOf     ! 
ki  se  jo  z  njimi  pobliže  bavil   in   ])osebno   kdor  je   proučil   drugi  natis  njegovega  pri- 
merjalnega glasovja  :^lovanskih  jfzikov.     Tudi  ta  razprava  dobila  je  tako  lice,  daje 
postala  čisto  novo  Mo.     V  prv<*m  oddidku  navedeni    so   in  na  tanko  presojeni  nazori 
slovničarjev  in  modroznanct^v  o  tako  zvanih  brezosebnih  glagolih,  v  drugem  pa  se  nu- 
pi*avlja  skladnja  tega  jjredmeta  samegii   do   najmanjših  posamnostij.     V  poštev  vzeti  »o 
ne  le  slovanski  anipak  sploh  arjocvropski  stari  in  novi  jeziki  in  izmed  nearjoeTropskih 
sem    tfr  tja   vzlasti   tudi   magyai*ščina.  —  Hvale  in  j»riporočbe   spisu  nobene  ni  treba; 
dovolj  j«»,  ako  pravimo,  da  j«»  Miklošičev,  K. 

Trst  in  okolica.  Zgodovinska  slika  spisal  Matija  Sila.  Založilo  opravništvo 
^Edinosti**.  Tiskal  Franc  Huala  v  Ti-stu.  188'2.  Velja  iA)  nov.  —  Tako  se  glasi  nova 
IM  stranij  debela  knjižica,  v  kteng  nam  j<'  marlji\i  pisatelj,  ki  je  znan  čitateljem 
„Kdinosti*'  in  .,Zg.  ])anie(**'  tudi  pod  imenom  .,Skalovič*,  popisal  na  kratko  zemljo  in 
zgodovin«)  tr/ask<'ga  mesta  in  okolice.  Citali  smo  njegovo  razpravo  že  lansko  leto  v 
podlistku  .,K<lino»jti",  vendar  smo  se  jako  razveNelili.  ko  smo  culi,  da  se  celi  spis  po- 
natisne Nc  edcnkrat  v  i»osi'bn('j  knjižici.  Pri  tej  priložnosti  izrekamo  željo,  da  bi  se 
vsi  leposlovni  ali  j>a  znanstveni  sestavki,  ktere  prinašajo  slovenski  politični  listi  v  svojih 
potllistkijj.  priobčili  potem  še  v  ])osebnih  knjižiitah.  Na  ta  način  rešil  bi  S(?  marsiktcri 
sj)is  ]iozabljivosti,  ob  enem  pa  j)omnožilo  narodno  slovstvo.  Navedena  knjižica,  da- 
siravno  ne  debela,  obsega  vendar  mnogo  novega  in  važnega  gnidiva,  ktero  bi  človek 
zastonj  iskal  po  tujih  laških  in  nemških  knjigah:  osobito  kar  se  tiče  izpeljav  krajevnih 
in  osebnih  innn.  i>osrečilo  se  je  g.  pisatelju  mnogokrat  pravo  stran  zivdeti.  Vendar  pa 
moramo  opomniti,  da  je  v  tem  oziru  včasih  šel  nekoliko  predaleč  in  nektera  neslovenska 
imena  razlagal  iz  slovenščine,  kakor  na  pr.  Ško<'ijan  '  ki*aj,  kjer  Reka  v  jamo  n^koči* 
(str.  40).     Ime   bvzantinskega   vojskovodje   „Nai7.es**   izpeljuje  iz  slovenske   besede  Na- 


*  (»1.  Zabčlin  op.  cit.  I.  510,  nll.  kjer  je  iz  rokopisa  Zabčlinovega  natisnen 
odlomek  o  Perunovem  kamnu.  Natisneno  je  sicer  Perum,-kamenb  in  morda  tudi  tako 
stoji  v  rokopisu,  a  da  je  Peruni»-kameni,  (t.  j.  Perunj  in  ne  Perunj  pravo,  ni  mi  treba 
obširnejše  razlagati.  V  Florinskega  delu  „Kusskie  prostonarodnve  travniki  i  It^č^bniki, 
Kaz;inj  1880**  ne  govori  noben  oddelek  o  t«'m  kanniu. 


167 

vzim;  (str.  r>0).  Ali  piiKitelj  ve,  da  je  Niirzt»s  se  h  potem  t«  ime  dohil,  ko  je  bil 
^l;upljeJlV  Tudi  se  ue  ujemam  v  izpeljavi  besede  ^Devin*"  s  pisateljem,  kteri  misli, 
la  je  devinski  grad  dobil  svoje  ime  od  dube  ali  dolbe,  iie  pa  od  besede  „deva**  (str.  38). 
Uzven  Devina  pri  Trstu  nahajajo  se  šo  nekteri  drugi  kraji  s  tem  imenom,  kakor 
lekdanji  .slovanski  Devin  ob  Labi,  kterega  so  Nemci  izpremenili  v  Magdeburg. 
iVmska  beseda  Magdeburg  nam  tedaj  pove,  kako  je  treba  razlagati  slovanski  Devin. 
Inako  nam  tolmači  fuldski  letopisec  pomen  Devina,  glavnega  gradii  moravskega  kneza, 
ajti  v  uajboljšej  izdaji  starih  pisateljev,  v  Monumenta  Germ.  Script  L,  Annal.  Fuld. 
.  864  čitamo:  ^Doirina  (ne  pa  Donina),  id  est  puella . . ."  Na  strani  117.  vrs.  2G. 
aj  se  popravi  d;ui  smrti  Ludovika  XVI.,  kteri  je  bil  21.  januarja  1793  umorjen.  Sploh 
mo  pil  z  imenovanim  delom  g.  Sile  prav  zadovoljni,  in  to  tem  bolj,  ker  pisatelj  ni 
amo  zajemal  tvarino  za  svoj  spis  iz  različnih  knjig,  kar  prizadeva  na  deželi  bivajočemu 
čenjaku  dostikrat  mnogo  truda,  temveč  on  pozna  tudi  tla,  na  kterih  so  se  vršili  v 
i^igi  popis:\ni  dogddki,  in  ve  za  dobre  in  slabe  lastnosti  in  navade  tamošnjega  ljudstva. 
injiži^ni  sama  na  sebi  je  primeren  spominek  petstoletnega  združenja  Trsta  z  Avstrijo! 

'Ur.  F.  Kos. 
Praktična  ])[etodika  za  učitelje  in  učiteljske  pripravnike.    Sestavil  in  založil 
van  Lapa  j  ne,  ravnatelj  mesčanskej  soli  v  Krškem.   Cena  80  kr.   V  Ljubljani.    Na- 
isnil  Rudolf  Milic.    1882.    Str.  142,  8*\    Prihodnjič  prinesemo  o  knjigi  daljSo  oceno! 

81oTeD8ka  mati.  V  Ljubljani.  Str.  48  v  vel.  8**.  —  To  jako  važno  knjižico 
^  9pisal  znani  celjski  starina-narodujak  dr.  S  t.  Kočevar.  Knjiga  obsega  v  štirih  od- 
elkih  mnogo  slovenskemu  ženstvu  na  kmetih  koristnega  gradiva  in  zaslužuje,  da  se 
iri  idhI  prostim  ljudstvom.  Hrzojavi  se  nam  ravno,  da  je  ta  vrli  narodnjak  celjski 
'^.  »večana  umrl.    Lahka  mu  zemlja! 

Drniro  poročilo  o  delovanji  in  stanji  ,.podpir.ilne  zaloge  slovanskih  vseučilišč- 
likov  v  firadci.''  Založil  in  izdal  t.  č.  opniviini  odbor.  V  <iradci,  188B.  Tiskala  tis- 
ama diužbe  sv.  Mohora  v  Oelovci.  Str.  8  v  8".  —  Iz  tega  poročila  povzamemo,  da  se 
»  darovalo  zalogi  v  zadnjem  letu  :ž80  gld.  75  kr.,  in  sicer  od  posamnikov  130  gld.  75  kr. 
1  od  dveh  deželnih  zborov,  štirskega  in  ki-anjskega,  150  gld.  Glavnica  znaša  sedaj 
500  gld.  Odbor  je  rešil  7*J  prošenj  v  7  sejah  in  med  15  prosilcev  razdelil  je  2()G  gld. 
I«"d  prosilci  je  bilo  14  Slovencev  in  1  Ceh,  med  njimi  10  pravnikov  in  5  modro.slovcev. 
lako  pičlo  malo  jia  je  v.^^ak  prosilec  podpore  dobil,  naj  izračuni  vsak  za-sel  Cas  je, 
a  opozorimo  slovenske  rodoljube  na  to  podpiralno  zalogo.  Pri  nas  se  pri  vsakej  pri- 
ki  poudarja:  ^Mladina  je  naš  up  in  nad  a",  a  pusti  se  blagočutno,  da  ona  po 
lestih  silo  in  nadlogo  ti-jji !  Od  naše  mladeži  na  vseučiliščih  se  terja  čil  duh,  pridnost. 
an>dna  zavest,  a  ]iodpira  se  ona  ne,  temveč  ]»ri  nas  s««  nabjr.j  rajši  »icnar  za  spomenike 
1  druge  manj  potrebne  stvari,  in  tu  leži  ijotem  denar  nirt«*v,  ne  dnnašajoč  nobene  duševne 
oristi.  Ponosni  ne  morejo  biti  Slovenei  na  to.  <hi  so  vsi  skupaj  lansko  leto  I«;  130  gi<l. 
1  75  kr.  darovali  za  uboge  vseučiliščnikc*  v  <jradei!  Podpirajte  torej  na^o  ubožno 
ilactež,  ona  bode  Vam  in  narodu  na  veke  hvaležna.  Denar  se  naj  pošilja  v  (iradec 
It  našemu  zaslužnemu  gosp.  vseuč.  prof.  dr.  Gr.  Kreku,  predsedniku  omenjene  za- 
)ge,  ali  pa  gosp.  tajniku  Josipu  Lendovšeku,  učitelju  na  c.  kr.  I.  gjmnasiji. 

HrTatska  tIIu.  Drugo  leto.  Ne  moremo  si  kaj,  da  bi  svojih  čitateljev  zopet 
f  opozorili  na  ta  lepi,  illu.strovani  časopis.  „Hrvatska  Vila**  izhaja  letos  dvaknit  na 
i#-se<^  v  zvezkih  pet  pol  obsegajočih.  Vsak  zvezek  nam  podaje  šest  slik  in  mnogo 
uDOTrstnega  leposlovnega  berila.  Ker  se  pa  ta  li.st  v  svojih  slikah  tudi  na  nas  Slo- 
encv  ozira,  tem  bolj  še  zaslužuje  naše  obile  podpore.  Tako  nam  predočuje  dnigi 
ftnek  dr^  Miki:  „Na  Soči**.  Tretji  zvezek  ima  sliko  Fi'anca  Prešerna,  ki  se  mora 
niv  čista  imenovati,  in  illustraeijo  k  njegovej  pesni  „Pod  oknom*'.  Kazven  tega  je  še  v 
eni  zvezku  ,,dr.  Gjuro  Daničič",  Crkva  u  Djakovu*'   in  dve  sliki  ,,rjlskega  s  a- 


168 

mostiuiji  na  Hul^^arskeiu",  ktcrega  jo  v  „Krej*oveui**  I.  letniku  popisal  gosp. 
A.  Bo  z  (»11  Se  k.  Ako  se  bodo  list  tudi  v  bodoče  oziral  na  nas,  prepričani  smo,  da  se 
bo  SloTcncom  v  knitkem  priljubil.  Dokler  si  ne  st?arimo  sami  illustrovanega  lista, 
naj  nam  gu  „Hrva(ska  Vila"  nadomestuje,  in  zatorej  jo  vsem  gorko  priporočamo. 

SloTiuae.  Loto  VI.  že  izhaja  v  Dobrovniku  list,  ki  je  premalo  znan  med  Slo- 
vonr-i.  „Slovinac*'  pride  vsakega  1.  11.  in  21.  dne  v  meseci  na  dveh  polah  na  svetlo 
in  prinivS:i  illustracijo.  leposlovno  in  znanstveno  borilo.  Izmed  slik  omenimo,  da  je  i 
,,Slovinac"  lansko  loto  prinašal  ,,galorijo  glasovitih  Dubrovčana",  ktero  letoi 
nadaljuje.  Drugi  letošnji  broj  podajo  sliko  dr.  Ljudevita  Gaja  in  njegov  životopis, 
prvi  pa  prevod  zanimivo  razpravico:  „Kratak  načrt  slovenske  mitologije", 
ktero  je  spisal  znani  professor  slovanskih  jezikov  v  Parizu,  L.  Leger,  v  listu:  „Revaf 
de  r  histoire  des  Koligions".  Kdor  nima  fran<^osko  ^Rovnje**,  a  se  zanima  za  naSe 
bajeslovje,  segel  bode  rad  po  tem  prevodu.  List  jo  tiskan  v  latinici  in  cirilici,  in  nje- 
gova glavna  zadaoa  jo  posredovati  med  Srbi  in  Hrvati.  Ta  nji»gov  vzvifteni  smoter  in 
dobri  znanstveni  članki  zaslužujejo,  da  najde  pri  nas  mnogo  čitateljov. 

Die  Čecho  -  Slaven.     Uoborsichtliche  Darstellung  von  Dr.  Jaroslav  Vlach. 
Volksliod  und  Tanz.    Das  Wiederautieben  der  bohmischen  Sprache  und  Literatur.    Die 
iiltoston   Denkmale   bohmischen   Schriftthums   und   dor    Streit   flber   deren    Aechtheit. 
Drei  Studion   von   Josoph    Aleiander   Frh.    v.    Holfert.     Wien  und  Teschen. 
Verlag  von  Kari  Pro<.haska.  188:3.  Str.  450  v  8".     Cena  gld.  3-75.  —  To  je  osmi  zveiek 
onega  znamenitega   dola:    «Dio  Volkor  Oostorroich-Ungarns",  ktero  izdaje   Procbaska. 
Omenjena  knjiga  se   doli    v  dva    dola.    Prvi   dol   (str.  1 — l(JO)  je  spisal  J.  Vlacbin 
(>bs(»ga  med  di-ugimi  crkvouo-zgodo vinsko  dogodke  ter  sooijalui  in  državljanski  razvitek 
češkega  naroda.    Drugi  dol  (str.  lf>.J — iiA))  jo   iz  peresa  Helfertovega.     Ta  nam  v 
obsirnej  razpravi  predočuje    na   čolu   omenjene   tri   študije,  ktere  vsakega  Slovana  jako 
zanimajo.     Cela  knjiga  je  kaj  vestno  pisana  in   bode   vsem«  vzlasti  pa  Nemcem  kakor 
Slovencem,   dobro   služila,   da   se   iz  nje   na  tanko  poduče  o  krepkem  Češkem   narodu. 

t  Jožef  SzuJskL  Veja  pada  za  vejo  z  drevesa  slovanskega.  Ne  davno  je  Ža- 
loval ves  jugoslovanski  svet  po  velikem  svojem  Ju  rji  Daničiči,  in  dne  9.  svečana 
položili  so  zopet  Poljaki  znamenitega  učenjaka  in  pisatelja,  Jožefa  Szujskega,  v 
hladni  grob.  Szujski  jo  bil  ponos  in  dika  svojemu  narodu.  Poljaki  so  izgubili  v  njem 
vztrajnega  ])olitičnoga  pisatelja,  znanienitoga  jjosnika,  odličnega  jezikoslovca  in  velikega 
zgodovinarja. 

Szujski  je  rojen  1.  18:)o.  v  Tarnovu  v  <Jali<iji.  Dopolnivši  gvmnasijo  v  Krakovu 
1.  18r4.  študiral  je  zgodovino  in  niodroslovjo  na  Dunaji  in  v  Krakovu.  Tu  je  bil  i)oz- 
noje  docent  ter  imenovan  1.  18(iJ>.  rodnim  professorjem  za  poljsko  zgodovino.  Njegova  ii 
pot  knjig  obstoječa  poljska  iiovostnica  je  znamenito  zgodovinsko  d«do.  Pisal  jo  mnogo 
dram,  povestij  in  Ivričnih  pesnij.  V  političnih  člankih  je  deloval  za  avstro-poljsko  po- 
litiko. Hil  je  glavni  tajnik  krakovske  akademije  in  vodja  v  njo  zgodovinskem  od- 
delku. L.  1881.  jo  postal  zavidjo  velikih  znanstvenih  zaslug  ud  avstrijske  gosposke 
zbornice.  Poljski  listi  vseli  strank  tožijo  po  izgubi  svojega  velikega  pisatelja,  in  vsi 
so  v  tem  enih  mislij,  da  jo  poljski  narod  izgubil  v  njem  enega  svojih  najboljših  in 
najblažjih  sinov ! 

Popravek:  Na  str.  87.  vrs.  18.  od  zdoloj  bori:  „ne  izdaj  me"  nam.  ne  zataji  me. 
Na  str.  m.  vrs.  9.  od  zdoloj  beri:  ,.slov«'M'i'*  nam.  slutoči. 

Listnica  opravnistva.  A.  L.  O.  v  Ameriki:  Prejeli  smo  1»  gld.  50  kr.  Hvala, 
(i.  S.  v  Ameriki:  Od  ,.Mira**  prejeli  H  gld.  80  kr.     Manjka  1  gld. 


Izdajo,  založuje  in  tiska  tiskarna  dnižbo  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Škot. 


Ijeposloven  in  znanstven  list. 


Leto  III.  V  CeloTei,  1.  aprila  1888.  Štev^.  4. 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Anton  Koder. 

(Dalje.) 

Osmo  poglaTje. 

Kako,  bogove  na.še  zasmehuje? 
Ne!   Bes  ga  vzemi!  Naj  takoj  umolkne! 

Tugomer. 

1  ovedali  smo  že,  da  je  bil   tudi  Cerkljauski   župnik  Krištof  Švab 

ijmed  tistih  duhovnikov  na  Kranjskem,  ki  so  ))ili   ))olj  z  dušo  kot  s  te- 

lwom  udani  luteranstvu ;  poslednje  pa  zaradi  tega,  k^r  so  se  bali,  živeči 

'   M  deleli,   za  svoje   grešno   truplo,   ki  je  ))ilo  v  nevarnosti   pred  razjar- 

JHflimi  kmeti.    Podpirali  in  razširjevali  so  zaradi  tega  skrivaje  krivoverske 

Klqft  iu  najemali  sem  ter  tja  luteranske  pridigarje  v  svoje  tare. 

[  Da  je  bil  župnik  Krištof  Švab   eden   izmed   veščih   in  spoštovanih 

'   renegatskih  duhovnikov,  dokazuje  najbolje  to,  da  so  ga  izvolili  luteranski 

deželni  stanovi  za   censorja   in  korrektorja  slovenskim   spisom   Primuža 

Tmberja.     Ker  je  bila  že   tedaj   Cerkljanska  župnija  precej*  velika  in  v 

sredini    med   Kranjem    in    Kamnikom    ležeča .  je   naravno ,    da  je   imel 

Krijitof  Švab   pogosto   priložnost   obet^vati   in   posredovati    m^l  lut(*ranei 

poslednjih  mest. 

Pri  njem  so  se  oglašali  tudi  Knafljevi  prijatelji,  ko  je  izginol  po- 
slednji iz  Kranja,  in  ondi  je  zvedela  Kamniška  pridigariea,  Katarina  Stobe, 
o  »vejem  nezvestem  ljubimci  in  poslala  potem  tja  Oorička  na  prežo. 

Bas  isti  čas  je  prišlo  važno  pisanje  od  prognanega  Truberja  z  Nem- 
škega 8  podukom,  kako  naj  se  po  kmetih  organizujejo  luteranski  odbori 
ID  kako  naj  skrbč  po  razširjevanji  omike  za  nove  ideje.  Da  ))i  se  {K)- 
slednje  s  toliko  večjim  uspehom  izvrševalo,  spisal  je  Primuž  Truber  svoj 
alieeednik,  ki  ga  imenuje:  „Ane  bukvice  iz  tih  se  ti  mladi  in  preprosti 
Slovenci  mogo  lehku  v  kratkim  času  l»rati  nančiti".     Mnogo  iztisov  lega 

12 


170 

prvega  abecednika  t  sIoTenskem  jeziku  poslal  je  tudi  gorenjskim  lute- 
rančem  ter  zagotavljal  in  obJjuboval  že  drugih  slovenskih  knjig. 

Zaradi  poslednjih  poročil,  osobito  pa  zaradi  mnogih  govoric  in  sum- 
ničenj,  da  je  prekli(*al  Knafelj  svoje  novoverske  ideje  in  opustil  daljno 
delovanje,  sklical  je  Cerkljanski  župnik  imenitnejše  zastopnike  luteranstva 
na  Gorenjskem  k  zboru  v  Cerkljah,  Knaflja  pa  cel6  s  pristavkom,  da  se 
ondi  opraviči  ali  pa  dokaže,  koliko  je  resnice  o  pritožbah  zaradi  njegove 
mlacnosti. 

Zbrali  so  st»  torej  isti  večer  v  Cerkljah  Gašpar  Rokavec,  Juri  dih 
gala,  Luka  Avnir,  Florijan  Leskovic,  Katarina  Stobe,  Matija  Goriček  in 
še  nekaj  manj  važnih  oseb. 

Mirno  in  resno  je  bilo  ondi  zborovanje  v  začetku  in  vrtilo  se  je  le 
o  bolj  nava<lnih  stvareh ;  kajti  pričakovali  so  Knaflja,  ker  je  trdil  Goriček,  ^ 
da  pride  k  zboru.  Ker  pa  je  hitela  ura  za  uro  in  je  minolo  že  pol  uo^i, 
a  o  Kuaflji  ni  bilo  ni  duha  ni  sluha,  vznemirjalo  se  je  vedno  bolj  društvo. 
Edini  Goriček,  vedno  vesel,  z))adljiv  in  šaljiv,  zabavljal  je  svojim  tova- 
rišem in  zbijal  sem  ter  tja  svoje  surove  dovtipe  in  šale. 

„Glej  šenta,"  dejal  je  svojemu  sosedu,  nekako  otožnemu  kovaču 
Gogali,  znanemu  najboljšemu  prijatelju  Knafljevemu ;  „lepo  te  je  v  smolo 
posadil  tvoj  dragi,  na  kterej  sediš  lahko  tako  dolgo  in  čakaš,  dokler  te 
biriči  z  men6j  vred  med  nebo  in  zemljo  ne  povzdignejo;  ti  že  veš,  kaj 
se  pravi  to.  Pot^m  pa  pride  Knafelj  kakor  judovski  stotnik  na  Golgati 
gledat,  ali  zletite  res  najini  duši  črni  kakor  tvoj  meh  raz  vislic." 

Ko  se  smejejo  ostali  temu  govoru,  zmrači  še  Gogala  bolj  svoj  obraz, 
a  Goriček  ga  hoče  utolažiti  men^č: 

„Kdo  ve,  ali  ni  Knafelj  že  med  nami.  Morda  ondi  pri  Stobejki 
sedi  in  ima  mačje  kosti  in  Kolomonov  cvet  v  žepu.  da  ga  nihče  ne  vidi; 
on  pa  vse  v^  in  čuje  vse  in  potdm  proda  in  izda  vse  Kramarju,  istemu 
lišaju  sodnijskemu  po  tri  in  trideset  sre])ernikov  enega.  Bašte,  dobro 
kupčijo  lahko  napravi,  če  hoče.** 

„Molči,  smrt  ti  konjska,  in  Ijudij  črez  zobe  ne  vlači!  Tudi  ti  še  nisi 
nocoj  zadnjič  v  skledo  zajiMnal,  da  nam  Grintovčev  cvet  pod  noge  mečeš, 
lakota,  in  hočeš,  da  bi  s(»  sprli  in  stepli  vsi,^  zarezi  se  zdajci  orjaški  Go- 
gala in  raztegne  roki,  kakor  da  bi  si  hotel  rokava  zavihati. 

Poslednje  opazi  (jloriček  in  tudi  razume ;  zaradi  tega  skuša  nekaj 
svoje  poprejšnje  nagajivosti  popraviti,  rek6č: 

„Kdo  pravi,  da  jaz  ljudi  obiram,  kakor  škof  race  in  piščeta  ob 
petkih  in  svetkih.  Ce  pa  kakovenm  lenemu  in  pozabljivemu  piši^ancu 
eno  ali  dve  peresi  izpulim  in  vam  z  njim  tukaj  pišem  in  rišem,  kako 
naš  voz  raz  klanega  v  prepad  drči .  s  tem  le  Lutra  Martina  hvalim  in 
našo  sveto  stvar  na  boljši  tir  spravljam."* 


171 

Tako  je  modroTal  Ooriček  in  ni  hotel  razumeti .  zakaj  ga  njegov 
tovariš  na  desni  s  čevljem  pod  mizo  v  koleno  drega  in  v  stegno  i^čiplje. 

^Leskovic,"  pravi  nat6,  ko  ga  ujezi  to  skrivno  nadlegovanje,  ^v^s, 
kje  je  Davovec,  te  vprašam  jaz ! 

Tam  gori,  razumeš  me,  bil  sem  jaz  noc6j.  In  ko  sem  v  resji  za 
smrekovim  gozdom  na  trebuhu  ležal,  stisnole  so  so  mi  nehotoma  oči  in 
zaspanec  me  je  premagal.  In  ko  sem  zadremal  ondi,  pritekel  je  ))el 
planinski  zajec  k  meni  in  zašepetal  mi  na  uho:  y, Varuj  se  Gorieek! 
Xoc6j,  ko  bodeS  pri  Cerkljanskem  župniku  večerjal  in  iz  vrča  vino  pil, 
izdajal  bode  nekdo  tebe  in  tvoje  učence.  In  ko  vas  bode  prodal  vse 
skupaj  za  slab  kup  mladoletne  zaljubljene  plavolaske,  pridružil  se  vam 
bode  in  pil  bode  z  vami  iz  enega  vrča  in  jedel  iz  ene  sklede.  Ti  ga 
^KMleš  spoznal  edini  Goriček.  Podaj  mu,  da  ga  vidijo  vsi.  požirek  vina 
in  reci  mu:  Prijatelj,  tvoja  ura  se  ni  prišla!" 

Spogledali  so  se  tovariši,  ko  je  razkladal  Goriček  sal^č  se  svoje 
sanje  in  smejali  so  se,  akoravno  je  bil  nekako  posiljen  ta  smeh.  Katarina 
Stobe,  ki  je  do  sedaj  ves  čas  molč^  v  kotu  slonela  in  opazovala  poteze 
na  svojih  dlaneh,  kakor  da  bi  hotela  prorokovati  iz  njih.  dejala  je  resno : 
^Goriček,  ti  si  noc6j  nas  vseh  dobro  voljo  v  najem  vzel;  a  dokazal  še 
nisi.  da  si  zanesljiv  poročevalec.  Omenjena  ura  je  prišla,  a  tvoje  obljube 
se  niso  izpolnile." 

„Copernice  naj  me  odnes6  v  oblake  in  krokarji  naj  me  okljujejo, 
če  sem  se  toliko  zlagal,  kolikor  imam  za  nohtom  črnega,  mati  Stobe. 
Ce  pa  oni  ne  govorč  resnice,  ki  o  njej  pridigujejo,  in  se  maj6  kakor 
klepetec  ob  vetru  na  jablani,  zakaj  nd-me  goreče  oglje  mečete  ?  Ko  bi 
znal  jaz  gosje  pero  sukati,  napisal  bi  pismo  doli  v  Ljubljano  deželnim 
stanovom,  naj  nam  novih  pomočnikov  priskrbi,  ker  so  se  stari  v  Iju- 
Ijezni,  a  ne  do  Lutra,  temveč  do  zapeljivosti  ženstva.  jeli  topiti  kakor 
led,  ko  potegne  jug." 

S  strupenim  pogledom  kaznovala  je  Katarina  Stobe  te  besede  in 
tudi  Krištof  Švab  se  je  nekako  bližje  k  svojej  sosedi  pomaknol,  kakor  da 
bi  hotel  pokazati,  da  ni  sicer  prijatelj  coelibatu,  pa  da  mu  zaradi  tega 
vendar  nihče  oporekati  ne  more  bojazljivosti  in  lenobe  v  verskih  stvareh. 
Meti  tem  pa,  ko  si  je  Goriček  novih  važnih  argumentov  za  svoj  zagovor 
nabiral,  odpr6  se  nenadoma  duri,  in  Jarnej  Knafelj  stopi  v  sobo.  Ako- 
ravno so  zlirani  tovariši  pn»j  obirali  svojega  voditelja  in  mojstra,  pretresel 
e  vendar  vse  zapored  njegov  prihod  tako  močno,  da  so  vstali  kakor  na 
jtovelje  in  ga  pozdravili  z  globokimi  pokloni. 

Lep  je  bil  Knafelj,  ko  je  stopil  ponosno  kakor  plemenitaš  med 
<voje  tovariše.  Resen,  zamišljen,  a  miren  liki  vojskovodja  in  kakor  da 
»i  se  ne  bilo  ničesar  zgodilo  od  zadnjega  z))ora  v  Kranji,  razjasnjeval  je 
Knafelj  verske  zadeve  in  govoril  o  hudih  časih,   kteri   pret6   njim   vsem 

12* 


172 

po  crkvenej  in  svetnej  gosposki.     Opominjeval  je  pot6m  k  vztrajnosti  in 
neomahljivosti,  ki  Todi  h  gotovej  zmagi. 

Moli^ali  so  Tsi  in  strmeli,  takoTO  moc  je  imel  Knafelj  do  svojih 
tovarišev.  Nihc>e  si  ni  upal  vprašati  svojega  mojstra :  Kje  si  bil,  kje  si 
hodil  toliko  easa,  in  mu  veH:  Opraviči  se,  zagovarjaj  svojo  lastno  mlač- 
nost!  Cel6  Goricek,  ki  je  prej  vedno  jezik  brusil  in  zbadal  na  desno  in 
levo  ter  se  široko  ustil,  otrpnol  je  zdajci  kakor  božji  volek.  če  ga  m 
dlan  položiš,  in  najrajši  bi  jo  bil  popihal  skozi  zaprte  duri  v  nočni  zrak. 
Pekla  in  skelela  ga  je  namreč  vest ,  da  ni  bil  mož-beseda.  Prelomil  je  j 
Knaflju  dano  obljubo  zaradi  iste  plavolaske,  in  poslednji  ga  je  cel6  lahko 
čul,  kako  ga  je  on  olural  in  smešil  v  družbi  in  svoj  grenki  žolč  izliral 
na  njegovo  ime. 

Pozno  je  že  bilo,  ko  je  hotel  Knafelj  zapustiti  zbor  menžč.  da  mon 
še  pred  dnevom  l)iti  v  gradu,  a  nenadoma  vstane  do  sedaj  molčeča  Stobe 
ter  mu  zakliče:  „Stoj!"  S  krepkim  glasom  pripoveduje  pot6m  zgodovino 
luteransk(»  podružnice  v  Podgorji  in  omenja,  kako  je  zapuščena  in  brei 
voditelja,  in  da  mora  ona,  slaba  ženska,  opravljati  službo  in  skrbeti  sa 
vse.  A  prosila  je  že  toliko  potov  nekoga,  ki  je  bil  ponosen  nekdaj  svoje 
pomoenice  in  prijateljici*,  naj  pride  vsaj  krstit  v  Podgorje  otroke  in  po- 
ročat ženine  in  neveste,  ali  zastonj.  „()n,  ki  naj  bi  bil  zvezda,  v  ktero 
l)i  se  ozirali  mi  iijegovi  prijatelji,  postal  je  malik  svojega  lastnega  srcA, 
ki  pelje  nas  vse  v  pogubo." 

Strmeli  in  pogledovali  so  se  zbrani  tovariši  pri  teh  besedah  pogumne 
ženske.  I)ol)ro  so  vedeli,  kam  letijo  te  strupene  puščice.  Knafelj  pa  je 
zbledel,  a  rekel  črez  nekoliko  mirno  : 

„Jaz  urnem,  zakaj  ste  me  vabili  sem  noc6j  in  da  pričakujete  opra- 
vičevanja 0(1  mene,  ker  sem  molčal  nekaj  tednov.  Jezili  se][bodete  in 
me  preklinjali,  če  vam  rečem,  da  ste  se  motili  in  goljufali  v  svojih  na- 
zorih. Čemu  z  glavo  v  zid  prodirati  in  v  zanjke  mušice  loviti?  Mirujmo, 
dokler  se  zbira  oglje  vse  dežele  proti  nam,  in  zbirajmo  na  tihem  vse 
svoje  moči,  da  udarimo,  ko  se  razpode  sedanje  megle,  s  toliko  večjo  od- 
ločnostjo zopet  na  dan.  Poročil  sem  ta  svoj  sklep  vrhovnemu  mojstru  v 
prognanstvo  in  ga  prosil  posebno,  naj  zapovč,  da  se  ne  vmešujejo  javno 
v  naš  posel  ljudje,  ki  niso  poklicani  zA-nj  in  ki  le  škodujejo  našej  stvari 
s  svojo  nepremišljenostjo.  „Mulier  taeeat  in  ecclesia,"  pravi  že  sveti 
Pavel,  to  naj  velja  tudi  pri  nas. 

Zaradi  tega  izrečem  tu  javno,  da  sklene  nocojšnji  zbor,  da  smejo 
le  pravi  duhovniki  opravljati  javno  službo  božjo.  A  kar  se  tiče  raoje 
lastne  osebe,  protestujem  odločno,  da  se  postavlja  ona  pod  kontrolo  ne- 
omikanega  postopača." 

Tiho  je  bilo  nekaj  trenotkov  po  teh  ])ese^lah  s  posebnim  naglasom 
govorjenih,  da  bi  se  bila  cula  miš,  ko  bi  si  upala  iz  svojega   skrivališča 


173 

r  Iut4'ran8ko  soIk).  Le  Katarina  Stohe  je  trepetala  na  vsem  životu,  in 
ajena  roka  je  segla  skrivaje  na  mizo,  kjer  je  ležal  oster,  dolg  nož.  Po- 
lagoma ga  je  špraTila  pod  stojo  obleko,  in  ko  je  stresla  se  nek(»krati 
»Toje  črne  lase  in  zadržeTala  sapo,  ki  je  silila  kakor  zaprta  reka  na  dan, 
planola  je  nenadoma  izza  omizja  s  povzdignenim  nožem  —  na  Knaflja 
in  strašen  boj  se  je  vnel.  Ko  je  pa  zapazil  Goriček,  kako  maščuje  nje- 
gova pogumna  prijateljica  svoje  i-azžaljenje,  ohral)ri  se  tudi  on,  priskoči 
la  pomoč  in  kriči: 

^Čakaj  ti  pasjedlakec,  jaz  ti  bom  dal  vetra,  da  ti  bo  po  črevih 
)iskalo,  in  zaznamoval  ti  bom  na  čelo  neomikanega  postopača,  ti  griva 
adjnbljena  !^  In  v  tem  trenotku  imela  sta  Stobe  in  Goriček  Knaflja  na 
leh  in  sta  ga  obdelavala  z  vso  silo  ne  gled6.  ali  pada  po  nosu  ali  po 
lOku.  Ubila  bi  ga  bila  v  nepopisljivej  jezi,  ko  bi  ne  bil  priskočil  orjaški 
}ogala  in  zgrabil  suhega  Gorička  za  hlačni  rob  in  ga  dvignol  od  tal 
lakor  mlado  mačko,  da  je  molil  vse  štiri  od  sebe  in  brcal  in  suval  na 
rse  svetovne  strani.  Težje  pa  je  ukrotil  razjarjeno  žensko.  Zapletle  so 
\e  namreč  njene  roke  v  dolge  črne  Knafljeve  kodre  in  jih  niso  hotele 
ipnstiti  brez  celih  šopov  med  prsti  za  plačilo  in  maščevanje.  Stoprav 
K)  dolgem  trudu  oprostil  je  Gogala  svojega  prijatelja  iz  rok  razžalj(»nih 
ovariSev  ter  mu  pomagal  na  prosto. 

Tako  se  je  izpremenil  luteranski  zbor  v  Cerkljah  nenadno  v  žalosten 
)0j  in  prepir  ter  je  imel  važne  nasledke  za  razširjevanje  krivoverskih 
dej  na  Gorenjskem.  Jasno  je  bilo  namreč  iz  Knafljevega  govora  vsem, 
la  se  je  on  čudno  izpremenil,  in  akoravno  mu  do  sedaj  ne  morejo  opo- 
lašati  renegatstva,  izgubil  je  vendar  mnogo  zanesljivosti.  Sklenolo  se  je 
orej  opazovati  natanko  vse  njegovo  delovanje,  in  zat6  so  izvolili  nje- 
govega prijatelja  Rokavca.  Nekteri  so  cel6  trdili,  da  bi  bilo  najboljše, 
iko  bi  se  popolno  Knaflja  iznebili,  in  drugi  so  zopet  obljubovali,  da 
ločejo  skrbeti,  da  se  zgodi  to  skrivaje  in  brez  vsega  hrupa. 


Deveto  poglavje. 

Čuden  človek  to,  če  me  ne  vanv  razum. 
Izdati  me  hoče  in  zapustiti. 

Sofoklej, 

Bilo  je  nekaj  dnij  po  tej  dogodbi.  Sodnik  Kamniškega  mesta  Gregor 
[ramar  bil  je  neko  jutro  jeznorit  in  slabe  volje,  da  še  nikdar  ne  tako. 
''so  noč  je  namreč  vodil  on  sam  cesarsko  patrolo  po  Podgorji  in  notri 
am  v  Tu!yicah  je  bil  in  zalezoval  pridigarieo  Stobejko  ter  jo  skušal  v 
•esti  dobiti ;  a  hodil  je  zastonj  in  se  potil. 

Baš  danes  je  hotel  pisati  ljubljanskemu  škofu  Urbanu  veselo  no- 
ico,   da  je   njegova  pridiga  v  Kranji  in  pa  ostrost  posvetnih  oblastnij 


174 

popolnoma  iztreMla  hitei*aii(!o  in  prepodila  jih  gori  na  Nemško,  ko  mu 
prileti  na  vse  zgodaj  neki  kmetic^  oznanjat  o  velikem  krivoverskem  zboru 
v  Cerkljah,  pri  kterem  so  bili  tudi  Knafelj  in  Stobe  in  Rokavec  in  kdo 
zna,  koliko  se  drugih  malharjev.  Tej  novici  je  še  poročevalec  skrivaje 
pristavil  da  je  baje  tudi  Cerkljanski  župnik  Krištof  Švab  ves  luters,  ker 
so  bas  pri  njeni  zborovali  luteranci  in  še  tisto  zanikerno  Stobejko  so  po- 
vabili tja. 

Poslednje  je  udarilo  kakor  palica  po  glavi  vestnega  katoličana  in 
najhujšega  birokrata  Kramarja,  saj  je  gospod  Švab  njegov  osebni  prijatelj. 
Kaj  hoče  torej  poročati  v  Ljubljano  ?  Kakor  črez  noč  presekan  in  uničen 
je  njegov  lep  črtež  in  pohvala,  ktere  je  pričakoval  od  višjega  škofa.  Jeiil 
se  je  torej  Kramar,  suh,  visokorasten  uradnik,  ter  dirjal  po  sobi,  pre- 
klinjaj6č  vse  krivoverce,  in  z  obrito  glavo  je  majal,  da  se  mu  je  tresla 
siva  lasulja  na  njej,  kakor  da  bi  veter  po  prosu  pihal.  Nap6sled  poklice 
iz  sosedne  sobe  svojega  pisarja  in  ga  vpraša : 

„Koliko  ukazov  sem  naročil  za  lov  na  luterance?" 

„Deset,  milostljivi  sodnik,"  odgovori  boječe  in  ponižno  pisar. 

„Koliko  sem  dal  razpisati  cesarskih  daril  za  Knafljevo  glavo  in  ko- 
liko za  njegove  tovariše?" 

„Za  Knaflja  štiri  sto  srebernjakov,  za  Rokavca  in  Avniča  tri  sto 
in  petdeset,  za  Stobejko  tudi  toliko,  za  ostale  po  tri  sto  brez  izjeme." 

„Vzemi  pero  in  napiši  dvajset  ukazov  in  razpošlji  jih  v  vse  fare  in 
vasi  ter  pristavi,  da  plačam  jaz  iz  svojega  žepa  povrh  še  sto  srebernjakov 
za  živega  ali  mrtvega  Knaflja  in  bas  toliko  za  .isto  copernico  Stobejko!" 

Zgodilo  se  je  tako,  kakor  j(»  velel  mestni  sodnik.  Še  isto  popoldne 
so  hiteli  biriči  z  novimi  ukazi  na  vse  kraje,  in  kmalu  se  je  govorilo  po 
vsem  Kamniku   in  v  okolici   o   teh  lepih  nagradah  za  krivoverske  glave. 

Baš  drugi  dan  se  je  vračal  (loriček  po  stranskih  potih  črez  Šent- 
jursko goro  in  Stranje  iz  Cerkelj  v  Kamnik.  Oul  je  že  med  potem,  da 
je  zvedela  gosposka  o  Cerkljanskem  zboru  in  da  nastavlja  mreže  njegovim 
obiskovalcem.  Priklatil  se  je  torej  skrivaje  proti  noči  v  Stranje,  in  ker 
je  skušal  zvedeti,  koliko  je  resnice  o  tej  novici,  pomaknol  je  svoje  široko- 
krajno  pokrivalo  glo])oko  na  oči  in  je  stopil  v  (loltesovo  krčmo  pit  ku- 
pico žganja. 

K  sreči  je  bila  krčma  prazna.  Samo  v  zgornjem  konci  sobe  imel 
je  na  klopi  razstavljeno  črevljarsko  orodj(»  majhen,  suh  črevljar,  ki  je 
staremu  vozniku  Goltesu  kvedraste  črevlje  krpal.  Prestrašil  se  je  ne- 
koliko Goriček  tega  moža;  kajti  spoznal  ga  je.  Bil  je  Juri  Kriškar 
iz  Grabna,  hudoben  in  jezav  mož,  ki  po  hišah  nove  črevlje  dela  in  stare 
krpa.  a  pri  tem  ljudi  o]>ira.  luteran(»e  in  katoličane  vse  povprek,  kakor 
družba  nanese,  t^ko  da  nihče  prav  za  prav  ne  ve,  ktero  vero  ima  on 
sam,    ali    vražjo   ali   nobene.     Povrh   se  je   še   spomnil   Goriček,    da  je 


Kriškaija  eel6  nekaj  grode?  na   dolgu,   ker   mu  je  že  pred  enim  letom 
črevlje  popravil  in  ga  ved  potov  terjal,  a  ou  je  le  odlagal  in  obljuboval. 

Verjetno  je  torej,  da  GoričkoTO  stališče  ni  bilo  prijetno.  A  vendar 
BI  hotel  kasati,  da  se  boji  suhega  čroTljarČka;  za  mizo  je  sedel  in  glavo 
tako  obračal,  da  je  oljnata  svetilniea  le  njegovo  pokrivalo  obsevala, 
lica  pa  ne. 

Kriškar,  bistra,  premetena  glava,  opazil  je  takoj,  da  se  mu  nekako 
pi?ec  skriva  ter  mu  niti  pijače  ne  ponudi,  kakor  se  spodobi  pri  krščan- 
skih ljudeh.  Zaradi  tega  si  misli:  Oakaj  me,  kocina  ti  plesniva,  po- 
gledati ti  hočem  v  obraz,  in  ti  sam  mi  ga  postaviš  pod  nos,  če  le  sam 
Kurent  nisi.  Zatorej  zatoči  črevljarček,  ko  šiva  iu  v})ada  raztrgano  kve- 
drino,  nenadoma  skrivaje  šilo  pod  klop,  kjer  Goriček  sedi  in  pravi: 
„Sosed  pivski,  nategni  svojo  roko  iii  skrivi  za  božji  dar  svoje  hrbtišče  in 
poberi  mi  šilo  pod  klopjo!  Vidiš,  ta  kvedrina  razcapana  mi  kar  med  ko- 
leni razpade,  če  jo  zdaj,  ko  sem  ravno  zaplato  ud-njo  pribil,  pasti 
pustim." 

Kaj  je  hotel  Goriček  Jiasproti  takovej  prošnji  ?  Da  bi  mu  ne  bilo 
potreba  govoriti  in  se  s  svojim  glasom  tovarišu  ovajati,  upognol  se  je 
pod  klop  za  šilom  in  sicer  tako  nesrečno,  da  je  zadel  z  glavo  ob  mizo 
in  mu  je  odpadlo  pokrivalo,  ter  je  ves  svoj  ol)raz  tovarišu  črevljarčku 
odkril. 

^0  ti  konjski  lišaj,  o  ti  preljubi  Goriček,  kaj  smo  mi  tu  mi?  Pa 
tako  prevzetni  in  ošabni  kakor  vrabec  v  polnem  prosu!  Lejtes,  lejtes, 
šenta !  Še  pozdrava  nimaš,  ti  šmarni  romar,  za  svojega  znanca  smolca, 
ki  ti  je  vendar  že  sem  ter  tja  črevlje  zakrpal,  kedar  sta  ti  palec  in  šan- 
tava  peta  na  beli  dan  pogledovala.*" 

Tako  je  vzkliknol  videzno  nevoljen  črcvljar  ter  svojega  tovariša  ol)- 
jedal  in  obiral,  ko  ga  je  spoznal,  vid^č  ga  razoglavega  pol)irati  šilo. 

„Molči  za  petKriščevih  ran,  Kriškar,  lepo  te  prosim,^  šepne  pot^m 
bled  in  prestrašen  Goriček  in  s  šilom  vred  tudi  svojo  polno  kupico  žganja 
tovarišu  podd. 

„Ta  pa  ta,  greje  kakor  peklenščekovo  olje  in  grenek  je  kakor  sama 
čmerika,"  odgovaija  črevljarček,  ko  sprazni  kupo  in  svoj  suh  in  ščetinast 
obraz  tako  silovito  kremži  in  razteguje,  da  je  Gorička  skoro  strah. 

„To  ti  pov6m  prijatelj,"  nadaljuje  črevljar,  „ko  bi  te  proklete  lu- 
terance,  ki  nam  vero  pačijo  in  se  za  mejami  ženijo  kakor  zajci,  pomočil 
v  sod  takovega  žganja  in  še  povrh  nekaj  šentjanževih  rož  in  jerebik(» 
primešal,  belila  bi  se  jim  koža.  da  bi  lahko  biče  pletli  iz  nje  in  vse  hu- 
diče eel6  iz  pekla  z  njimi  pregnali,  kar  bi  bilo  za  nas  grešne  katoličane 
precejšnje  vrednosti." 

Jezile  so  te  nagajive  besede  Gorička,  da  je  svoj  jezik  skrivaje  grizel 
in  pristavil   pot^m :   ,,Kriškar,   rečem   ti ,    drži  jezik    za   zobmi :   poznaš 


176 

me,  jaz  nisem   hudoben  r*lovek.     Pil   bodei^  kakor   mavrica,  ^^e  ubog 
ako  ne  — " 

Razsrdil  je  poslednji  stavek  jeznoritega  črevljarčka,  posebno  ker 
že  dolgo  časa  Gorirka  zaradi  istega  dolga  na  piki  imel.  Da  bi  se 
on  Iml  —  tega  ne. 

^.Robida  ti  oglojena  luterska.   kdo  pravi,   naj   mol(^im.   in   pa  tel 
Veš,   e(»   hoče   Kriškar,    še   uoe.6j  visiš  kakor  strašilo  na  zelniku  ondi 
jablanovej    krozulji:   pa   noee,   in   vesel   bodi   zaradi   tega.     Če   te  pa 
žganje  peee  in  ti  ga  je  žal,  vrnem  ti  ga  trikrat  toliko,  samo  tiste  doli 
groše  mi  plačaj,  sraka  ti  lačna!" 

Te  srdite  l)esede  vzem6  Goričku   zadnji  pogum ,   s  kterim  je  ho 
oplašiti  prej    nagajivega   tovariša.     K   črevljarčku  se   torej   pomakne 
pravi  proseče: 

„Ne  jezi  se  kakor  gad,  saj  ti  nikdo  na  rep  ne  stopa.  Rajši  sv 
stnipene  zobe  nazaj  potegni  in  ne  izdajaj  me,  prijatelj ;  saj  se  še  o 
lahko  kdaj  v  življenji  iz  ene  sklede  najeva.  Nihče  ne  v6,  kdo  ga  ni( 
še  po  hrbtu  popraskati,  ko  mu  lastna  roka  odreče." 

Goričkova  pohlevnost  je  nekoliko  utolažila  jeznega  črevljarja,  a  njeg 
prirojeni  hudobni  dovtip  je  stoprav  vzbudila  in  mu  dala  dušek. 

„Po  črevih  nam  bode  piskalo  zdaj  nam  vsem  luterancem.  kakor 
mehu."  pravi  zopet  hudol)no  Kriškar  in  vpraša  kakor  navlašč  pot4i 
„Saj  si  slišal  Goriček,  kakove  ukaze  je   sodnik  Kramar  v  dežel  poslal 

„Kaj  bom  slišal,  nič  slišal  jaz.  kaj  meni  mari  luteranci  ?"  zagova 
se  Goriček,  hot^č  zakriti  svojo  zadrego. 

,.Torej  si  tudi  ti  izmed  istih,  ki  so  v  Cerkljah  zborovali  in  n 
sklenoli  Knaflja  za  luteranskega  škofa  izvoliti,  mene  pa  naprositi,  naj  ] 
takove  črevlje  naredim,  da  bode  v  njih  kakor  Torklja  gore  preskakoi 
kedar  mu  bode  Kramar  s  svojimi  biriči  za  petami,"  norčuje  so  čr 
Ijarček. 

„Brez  šale  prijatelj,  ti  me  poznaš  po .  obrazu  kakor  ježa  po  ščetin 
da  sem  pravi  krščanski  človek  in  da  sovražim  Knaflja  kakor  sedem  : 
glavnih  grehov.  Govori  torej,  če  v(»š  kaj  o  Kramarji  in  o  tistem  zb( 
ali  kali!" 

„Kaj  si  mar  v  duplu  spal  gori  v  Ornem  grabnu  kakor  polh,  da 
veš,  kar  ves  okraj  ve  in  o  istih  pet  sto  sreliernjakih  govori,  ktere 
Kramar  na  Knafljevo  glavo  razpisal  ?  Prokl(»to  mastni  bi  bili  ti  noi 
če  tudi  Judeževi,  nič  ne  d^.  in  prilegli  bi  se  želodcu  kakor  lovskei 
psu  klobasa,  ko  l)i  vedel  človek,  kje  tiči  tista  krivoverska  korenina, 
toliko  vina  obeta." 

Z  nekakim    posebnim    naglasom    izgovoril  je   Kriškar  te  besede 
raztegoval  je  svoja  zijava  usta  na  smeh,  kakor  da  bi  ne  verjel  prav 
sodnikovej  obljubi.    Opazoval  pa  je  svojega  tovariša,  kajti  dobro  je  vec 


177 

da  ee  je  le  koma,   znano  je   Gorieku  Kiiafljovo   skrivališC^e  in  pa  Jiovira 
o  Cerkljanskem  zboini. 

6ori(^ek  se  je  s  prva  skoro  prestra^^il  črevljarčkovega  poročila  in 
odgovoril  je  nekaj,  kar  ni  bilo  niti  „l)ev"  ni  ^mev"*.  pot^m  pa  dejal: 

j.Pet  sto  srebernjakov,  pmvis  Kriškar,  obljubiije  Kramar?^ 

^Ti  si  učeu  kakor  gospoda  sama ;   le  v  Kamnik    pojdi  in  beri :   na 

Tsi'h  oglih  je  napisano  s  črnim  na  belem,   da  je  tako.    Povem  ti,  kakor 

bi  se  za  ušesom  popraskal,  tako  lahko  zaslužiš  toliko  denarja,  da  ob  belem 
dnevu  tri  leta  brez  dela  na  trebuhu  ležiš,  ee  hočeš." 

„Ali  bi  ga  ti  izdal  Kriškar.  ko  bi  bil  luteranec  in  Knafljev  prijatelj  ?^ 

^Zakaj  pa  ne?  Ko  bi  le  vedel  zd-nj!  Veš.  v  nebesih  je  za  enega 
luterauea  toliko  plačila,  kakor  za  devet  in  devetdeset  takih  navadnih 
grešnikov,  kakor  smo  mL  Veš,  če  je  tudi  obešen  pot^m  ali  kar  si  bodi, 
8  toliko  denarjem  lahko  nekaj  dobrega  zd-uj  storiš,  in  še  hvaležen  ti  bo 
potem  onkraj,  da  si  ga  izdal  in  izveličal.'' 

Utihnol  je  uat6  Goriček  in  videlo  se  mu  je  na  obrazu,  da  bojuje 
fcud  notranji  boj  med  dvomom  in  vero.  ali  bi  zaupal  tovarišu  ali  ne. 

„Ti  si  izkušnjavec  Kriškar,  da  veš.  Ujeti  me  hočc^š  v  mreže  in 
me  izdati,  ko  bi  rekel  jaz  komu,  da  včm  za  Knaflja  ali  da  se  polakomnim 
tistih  pet  sto  srebernjakov." 

„Kaj  bodeš  ti  griva  nezaupljiva?  Kaj  misliš,  da  bom  sam  sebe  v 
nevarnost  stavil  in  jezikoval.  kar  ni  nič?  Jaz  le  tako  govorim,  da  bi 
i)ilo  dobro  za  naju,  ker  sva  reveža  oba.  ko  bi  mogla  poleg  drugega  pla- 
čila še  tudi  nekaj  grošov  sev6da  skrivaje  zaslužiti.'^ 

Poslednje  besede  so  Gorička  popolno  omamile.  Verjel  je  zdaj  vse 
in  v  ogenj  bi  bil  šel  za  resnico  črevljarčkovih  besedij. 

„Kako  dolgo  še  šivlješ  nocoj?"  vpraša  potem  Kriškarja. 

„Kolikor  časa  hočem.  Jezi  me  ta  beračija  kvederska,  da  bi  jo  že 
lAaj  v  Bistrico  zanesel  in  vse  orodje  z  njo.  Nič  ni  dandanes  s  šivanjem, 
ti  povem  Goriček.     Bolje  je  beračiti  ali  pa  krasti,  ti  pravim." 

„Pusti  torej  in  z  men6j  hodi!  Povedati  ti  imam  marsikaj,"  pravi 
^iorieek  in  zadnjo  kapljo  žganja  izpije. 

Kriškar  se  ne  dd  dva  pota  prositi.  Jasno  mu  je  bilo.  da  ve  Go- 
rič*ek  za  Knaflja  in  da  je  pri  volji  izdati  ga.  Zaradi  tega  vr/c  šivanje  pod 
kiftp.  uredi  nekoliko  svoje  orožje,  skrivajt*  pa  utakne  svoj  nož  krivec,  s 
^^t^riiu  sicer  podplate  obrezuje  in  svinjske  kože  razdeluje .   za   srajco   ter 

v  * 

recc  krčmarju  Goltesu.  ki  bas  v  tem  trenotku  v  so)»o  stopi: 

„Slabo  olje  si  prilil  noc6j  leščerbi.  Grega.  Ne  vidim  več  prav  ma- 
^*^'  lukenj  na  kvedrini :  zaradi  tega  pospremim  nekoliko  svojega  prijatelja 
Mi  Kamniku. 


178 

Mrmral  j(»  sic*(»r  iia  tihem  kremar  in  klel,  da  niso  dandano^i  roko 
delci  za  drugo  kot  za  pitje ;  a  ugovarjati  si  ni  upal  erevljarčku,  akoraTD 
je  dobro  vedel,  da  je  z  lučjo  lo  svojo  lenobo  zagOTarjal. 

Deseto  poglavje. 

že  zgrabil  jo  je  za  bele  roke. 
Pa  vknk*  jo  tje  do  globoke  vode. 

Stritar. 

Tema  je  bila  kakor  v  rogu,  ko  stopita  na^^a  znanca  Ooriček  in 
Kriskar  na  plan  in  ubereta  kolovozen  pot  proti  Kamniku.  Nekaj  časi 
hodita  molei,  potem  pa  pravi  Goricek: 

„Ve{5,  prijatelj,  da  je  vendar  le  grdo  izdajati  prijatelja,  ki  mi  ni  storil 
zalega  nikdar.  Meni  se  kar  sr(*e  krei,  ko  pomislim,  da  bi  znali  Knaflja 
v  resnici  obesiti,  ko  bi  ga  prodala  midva  Kramarju." 

„Kaj  ))0š  ongavil  takisto,  kar  ni  nic?"  povzame  zdajci  lisičji  Kritikar 
prepričavši  se,  da  ima  svojega  tovariša  v  kleščah  kakor  zaplato  pri  ši- 
vanji in  da  ga  bode  stiskal  in  nategoval  toliko  časa.  da  bode  mehak  in 
voljen  kakor  hruška  pečena.     Zatorej  reče: 

„Goriček,  ti  si  katoličan,  je-li  ?  K  spovedi  hodiš  iu  k  obhajilu  pc 
crkvenej  postavi.  Daj  mi  roko,  da  je  res,  kar  mislim  o  tebi,  stopra\ 
pot^m  ti  morem  zaupati  nekaj  važnega!** 

Tresel  se  je  Goricek  in  mrzel  pot  mu  je  lezel  po  hrbtu  pri  ten 
vprašanji,  saj  je  vedel,  kako  je  z  njegovo  vero,  a  izdati  se  ni  upal  hn 
(lol.memu  Kriškarju .  zaradi  tega  mu  podil  desni(M>  v  znamenje .  da  j< 
dol)er  katoličan. 

„In  veš,  prijatelj,  kaj  veleva  postava  cesarska  vsakemu  pravoveren 
ki  zve  kaj  o  luterancih  ?  Naznaniti  in  ovaditi  ga  mora  gosposki,  ako  ne 
je  kaznovan  sam  z  večletnim  zaporom."* 

StVesla  se  je  pri  teh  besedah  Goričkova  desnica  v  tovariševej,  ka 
je  dobro  čutil  poslednji  ter  nadaljeval  potnim : 

,,(ioriček,  jaz  ti  na  nosu  berem,  da  veš  za  KnaHjevo  skrivališče  ii 
dober  katoličan  si.  kar  tnliš  sani :  torej  stori,  kar  je  tvoja  dolžnost,  č 
ne.  storim  jaz.  kar  je  moja.'* 

Te  ]>(»s(Mle  je  izgovoril  čn^vljarček  s  hudim  glasom  in  še  bolj  se  ga  j 
ustrašil  Goricek,  kajti  žal  mu  je  bilo.  da  se  j(»  izdal  tako  daleč  tovariši) 
da  mu  skoro  več  uiti  ne  more.  Domislil  se  je  tudi.  da  je  neumnos 
pripovedovati  zdaj  Kriškarju  o  Knafljevem  skrivališči:  saj  mu  tu  n 
prostem  več  škodovati  ne  more.  povrh  bi  pa  še  moral  deliti  razpisano  na 
grado  z  njim.  ko  bi  ga  skupno  izdala.  Lakomnost  do  novcev  ga  je  zope 
upogumila,  da  je  rekel  precej  osorno :  „ Jaz  nič  n(»  vem,  Kriskar,  tudi  j 
grdo  izdajati  ljudi,  ki  nam  niso  storili  zalega.^ 


179 

„Kaj?"  zakrič'al  je  zdajci  črevljarčok  razjarjen.  „Tri  sto  kopit, 
pa  tvoja  gaijeva  glava  bode  mene  za  nos  vodila  sem  v  noči?  Kaj 
misliš,  da  sem  jaz  oči  izposodil  tedaj,  ko  si  s  Stobejko  k  Bobku  v  Pod- 
gorje zahajal,  ti  ščetina  luteranska,  zdaj  mi  bodeš  pa  lagal  in  o  poštenosti 
ia  krivici  poduke  dajal?" 

Molčal  je  Goriček  pri  teh  besedah,  le  same  jeze  je  jezik  grizel ; 
kajti  prepričal  se  je,  da  ni  z  njim  odkritosrčen  črevljarček,  da  ga  pelje 
morda  sam  h  Kramarju  in  ga  skupno  s  Knatljem  izda.  Trdno  sklene 
torej  Goriček  iznebiti  se  ga  noc6j  na  vsak  način,  naj  velja  kar  hoče. 
Zdaj  jame  urneje  stopati  in  trdi  vedno  razjarjenemu  tovarišu,  da  se  moti 
in  krivo  sodi.  Na  dolgo  in  široko  mu  tudi  razjasnjuje,  da  je  Knafelj 
skrit  v  Podgorji,  pa  da  ga  gresta  še  noc6j  oba  z  biriči  lovit  itd.  Kriškar 
i?ita  glava  pa  je  urno  pretuhtal,  da  laže  tovariš,  in  opazil  je  tudi,  da 
stopa  bližje  ob  Bistrici,  kakor  je  potrebno.  Vzbudila  se  mu  je  torej  misel, 
da  ga  hoče  Goriček  pogubiti ;  zaradi  tega  je  hodil  par  stopinj  za  tovarišem 
in  je  stisnol  črevljarski  krivec,  vzemši  ga  na  tihem  izpod  srajce,  v  pest. 
Kmalu  pot^m  pusti  Goriček  svoje  pokrivalo  z  glave  pasti,  da  se  zvali 
po  bregu  t  Bistrico  in  zakliče: 

„Kriškar,  pomagaj,  lovi  mi  pokrivalo,  ti  si  uren  kot  podlasica,  jaz 
sem  pa  hodil  že  mnogo  danes,  težko  se  pripogujem !" 

Kriškar  je  stopil  navlašč  na  breg  in  zrl  za  pokrivalom,  a  dobro  je 
pazil  na  vsak  gibljej  tovarišev. 

In  v  resnici,  ko  zagleda  Goriček  svojega  tovariša  na  levi  ob  vodi, 
avrtil  se  je  proti  njemu,  kakor  da  bi  ga  bila  osa  piknola.  zgrabil  ga  za 
ovratnik  in  zaklel: 

„Cakaj  me,  ti  smrt  oslovska,  jaz  ti  pokažem,  kaj  se  pravi  mene  v 
past  hudičevo  loviti." 

Izgovorivši  skušal  je  z  vso  silo  pahnoti  tovariša  v  deročo  Bistrico 
l»aš  na  mestu,  kjer  je  delala  globok  tonuin ;  a  Kriškar,  ki  je  sam  prežal 
in  pričakoval  napada,  vrgel  se  mu  je  hipoma  pod  noge  in  kakor  da  bi 
trenol,  podrl  ga  je  na  tla,  zlezel  ifiu  na  tn»buh  ter  ga  jel  srdito  s  pestmi 
obdelavati.  <ioriček  je  kričal  na  vse*  pretege  in  se  zvijal  pod  svojim  to- 
varišem in  ga  prosil,  naj  ga  pusti,  saj  bosta  novce  za  Knaflja  delila. 

y,Ti  in  tvoji  lutrovski  novci!  Jaz  jih  zaslužim  lahko  sani  brez  tebe, 
^^  hočem,  a  jaz  ne  izdajem  prijatelja  kakor  si  ga  mislil  ti,  ali  tebe  ]>i. 
1^0  bi  bila  tvoja  griva  groša  vredna,  pa  ga  ni.  Zdaj  vem.  kakov  zanesljiv 
tovariš  si  ti  nam  luterancem ;  kajti  vedi,  tudi  jaz  sem  Lutrov  prijatelj 
^fl  sem  te  le  skušal,  kakovo  hudičevo  dušo  imaš." 

Tako  je  zmerjal  in  obdelaval  Kriškar  svojega  tovariša.  Nat6  pa 
pristavi : 

„Spomin  moram  vendar  tudi  imeti  od  takovega  zvestega  prijatelja, 
kot  si  ti  pasjedlakec." 


180 


IzgovoriTši  iK)t<*giie  kriT«M-  in  odreže  hipoma  Gorir*ku  dosiio  uho. 
tajil  se  je  zdajci  Goriček  kakor  jež  in  sapo  je  n4-se  vlekel:   kajti 
to  si  je  mislil,  more  me  se  rešiti  iz  rok  grozovitega  črevljarja. 

„Dovolj  imaA/  dejal  je  v  resnici  potoni  Kriškar,  vstal  je  ra 
dežno  nezavestnega  tovariša  in  odhajaje  z  odrezanim  ušesom  pris 
^Zdaj  pa  le  pojdi  in  izdaj  prijatelja  biricem  !  Zaznamoval  sem  te 
da  pozna  ves  svet  Judeža  Iškarijota." 

Danilo  se  je  že  in  oudi  za  Bergantovim  hribom  je  rudela  jul 
zora,  ko  se  vzdigne  Goriček  ob  Bistriškem  bregu  in  koln^č  dalj« 
kolikor  mu  raztepeno  in  krvavo  truplo  dopuše«.  Vedel  ni  s  pocetki 
mu  je  storiti,  ali  naj  Kuaflja  izda  Kramarju  in  z  lepimi  novci  1 
zapusti  luteransko  družbo,  pri  kterej  ga  bode  brez  dvoma  ta  g 
skriti  Kriškar,  o  kterem  ni  mislil,  da  je  res  luteranec,  očrnil,  ali  n 
ondi  Kriškarja  za   odrezano   uho  in  za  dreganje  s  krivcem  v  rebra 

Prišedši  potžm  pred  sodnikovo  stanovanje  na  Malem  gradu,  pre 
86,  kakor  da  bi  bilo  treščilo  pred-enj :  kajti  na  veznih  durih  zagleds 
bito  svoje  lastno  uho. 

„Prehitel  me  je  ta  prokleti  pasjedlakec  in  me  brez  dvombe  i: 
pravi  Goriček  samenm  sebi  in  zapusti  unio ,  kolikor  ga  morejo 
nesti,  grad  in  se  izgubi  v  mestnih  ulicah. 

(Dalje  pride.) 


Po  zimi. 


1. 


oredi  leda^  sredi  snega 
Mirna  noč  po  planem  lega 
In  svetlobno  in  pokojno 
Vnema  zvezd  w  mnogobnjjno. 

Glej!  --  Po  daljnej  noOnej  plani 
Snežni  biseri  so  vžgani 
In  krog  sebe  iskre  jasne 
Me(*ej<)  in  žare  krasne  I 


Tam  med  njimi  pa  zaspala 
V  sanjah  je  vodica  mala  — 
Oj  le  spavaj  potok  hladni 
Dokler  pride  čas  pomladni! 

Radostno  črez  ravno  polje 
Tekel  boS  vesele  volje. 
In  krog  tebe  v  lepem  sveti 
Vonjal  bode  cvet  pri  cveti! 


V  srci  pa  bo  težki)  spala 
Radost  moja  in  plakala 
Vekomaj  bo  duSa  meni 

V  raj  )K)mladni.  raj  Zf»loni !  . 


181 


Koča  borna  z  gdre  gleda 
Gleda  mirno  t  poznem  času 
In  nikjer  ni  čuti  glasu! 

V  njej  pobožno  dekle  moli 
Moli  iamo  t  svojem  b61i 
Da  strarltelj,  Oče  mili 
ČuTa  jo  in  t^ši  y  sili! 


11. 


Da  pred  hudim  jo  obrani 
Da  oč^ta  jej  ohrani 
Ki  v  zavetji  borne  koče 
Bolen  bolen  tožno  joče! 

In  on,  moi  se  sivo  glavo 
N4-njo  zre  in  zre  v  višavo! 
Glej!  Za  sebe  pač  ne  prosi 
Oh  za  njo  solz^  le  rosi!  .  . 


Bog  neskdnčni,  Oče  mili 
Gledaj  ju,  tolaži  v  sili 
Saj  ubogim  si  rešitelj 
In  sirdtam  pokrovitelj!  . 


ITI. 


Sneg  se  v  gozd  je  moj  naselil 
Jo  drevesa  mu  pobelil  — 
Dolgo  dolgo  bodo  sp&la 
In  vzpomladnih  sap  čakala! 

Tam  v  oz&dji  zr^m  drevesce: 
Sem  ter  tja  po  nj^m  peresne 
Pod  odejo  težko,  belo 
Gleda  še  krog  s^be  velo!  .  .  . 


Oj  drevo  ti,  šibko  mdlo 
Bodeš-li  vzpomlddi  vstalo 
Ko  povsod  lepo  življenje 
Cvelo  bo  in  z  njim   zelenje  V 

Oj  srce  ti,  bo-li  zate 
Prišla  doba  zore  zldte 
Ko  gorje  bo  pokončano 
Pokončano,  pokopano  ? ! 


IV. 


Tiho  tiho  strehe  bele 
Snežnice  kri  jo  vesele 
2Skozi  okno  pa  brez  glasa 
Zre  mladenka  zlatolasa. 

In  ko  zunaj  stnSgo  vlada 
Zima  huda,  tukaj  mlada 
Roža  klije  še  mil^je 
In  še  lepše  ko  popreje. 


Glej!  Kako  oči  so  njene 
Mile  in  kako  ognjene 
In  kako  je  /.orno  lice 
In  kako  lepe  ročice! 

Zdaj  pa  dvigne   lepo  glavo 
In  radostno  zre  v  viš4vo: 
„0j  le  padaj  suežec  beli 
In  povsodi  se  naseli! 


Jasno,  kakor  ti  srce  je 
A  svetlo  mi  še  nad  te  je 

V  njem  mlado  življenje  klije 

V  njem  krasna  ljubezen  sije!"  .  . 


—  b  - 


182 


Milko  Vogrin. 

Novela.     iSpisul  dv.  Stojan. 
(l>alje.) 

IV. 

Hedar  človek  kaj  veselega  prir*akiije,  vrti  se  njegova  misel  nepre- 
stano okoli  zaželenega  predmeta,  in  ves  drugi  svet  ga  ne  zanima.  Kri- 
late misli  nadvladujejo  tedaj  njegov  duh,  da  ne  more  nicesa  poMi;  on 
je  podvržen  domišljiji.  O  takem  prevladanji  eloveske  fantasije  so  pa  tudi 
živci  razdraženi,  in  telo  ne  more  mirovati  niti  uživati  blagodejnega  spanja. 
Tako  se  je  godilo  i  gospiei  Olgi  zadnjo  noč.  V  svojej  radosti,  da  bode 
jutre  videla  Milka,  govorila  z  njim  ter  poskusila  izvesti  svoj  in  bratov 
naert,  da  pride  Vogrin  za  nekaj  č-asa  v  njuno  družbo:  v  tej  radosti  ni 
mogla  Olga  spavati.  Zjutraj  zgodaj  hitela  je  že  na  vrt  ter  pričakovala 
ondi  brata.  Večkrat  si  je  ponavljala,  kar  si  je  bila  izumila  po  noči,  ko 
ni  mogla  najti  počitka. 

Znano  je,  da  se  ženske  v  bistroumnosti,  kedar  hočejo  svoj  uamen 
v  ljubezni  doseči,  daleko  od  moških  odlikujejo.-  One  so  tedaj  podvzetne, 
pogumne,  srčne  in  neustrasljive.  Ne  dad6  se  ostrašiti  niti  ondi,  kjer  bi 
že  bila  moška  glava  davno  obupala.  To  vsakdanjo  prikazen  potrjuje 
nam  tudi  Olg^.  Dočim  je  bil  Vogrin  nad  vsem  obupal  in  se  ni  mislil 
dalje  potegovati  za  svojo  srečo,  rastla  je  v  Olgi  srčnost  in  neustrašlJlTOst. 
Ljubezen  jej  je  določevala  vsa  početja.  Tudi  si  je  bila  sama  izmislila, 
kako  bi  dol)ila  Vogrina  v  svoje  obližje,  ne  da  bi  to  pozornost  Tzbujalo. 
Takoj  drugo  jutro,  ko  j(^  prišel  brat  na  vrt,  naznani  mu  svoje  mnenje, 
in  Rihard  je  bil  njene  bistroumnosti  jako  vesel. 

„lzvrstno  je  to.  kar  si  si  izumila,"  pohvali  jo  Rihard.  „Jaz  bodem 
torej,  kakor  si  rekla,  danes  tajno  o  tem  z  Vogrinom  govoril,  ko  pride  s 
Konarskimi  k  nam.  Opomniti  ga  hočem  med  drugim,  da  je  zdaj  naj- 
lepša priložnost,  da  mene  iii  tebe  s  svojo  domovino  seznani,  kar  mi  je 
bil  nekdaj  oldjubil.  On  l>o  gotovo  rad  v  to  privolil,  treba  je  le,  da  si 
izprosi  pri  grofu  dopusta  za  kakih  deset  ali  štirinajst  dnij.  Te  prošnje 
pa  mu  grof  Konarski  gotovo  ne  odreče,  saj  jo  že  dve  leti  pri  njem,  a 
dopusta  še  ni  niti  eden  dan  imel. 

Jaz  vem.  da  želi  tudi  Vogrin  sam  nekaj  časa  pri  svojej  materi 
bivati,  ktere  že  celi  dve  leti  videl  ni,  in  oii  jo  neizrečeno  ljubi,  kakor 
sem  se  dostikrat  že  iz  njegovih  besed  prepričal.  Ker  pa  je  ,  kakor  mi 
je  011  večkrat  trdil,  njegov  dom  nekje  blizu  j(»zera  ravno  Porečam  nasproti, 
bodemo  se  lahko  vsak  dan  shajali  in  se  na  izletih,  lovu,  sprehajalisAh 
in  na  jezeru  skupaj  razveseljevali." 


183 

Tako  sta  se  brat  in  sestra  zjutraj  dogOTorila,  in  Rihard  je  iiioral 
(i  se  enkrat  obljubiti,  da  se  danes  z  Vogrinom  govori. 

S  težkim  srcem  je  potčm  Olga  popoldne  pričakovala.  Nikdar  se 
^e  ni  jutro  tako  dolgo  zdelo  kakor  ravno  danes,  ko  bi  jej  moralo  naj- 
ejse  preminoti.  Ali  zakon  nai^e  narave  je  tak,  da  se  nam  dozdeva, 
or  da  bi  ne  mogli  tega  nikdar  dočakati,  česar  prav  željno  pričakujemo, 
krat  je  bratu,  a  nehote  tudi  materi  potožila,  da  je  danes  dolgočasno 
o.  da  menda  dan  spi,  ker  ure  tako  polagoma  tek6. 

Iz  takosnih  opazek  pa  je  bistroumna  mati  hitro  ugonila,  kaj  te  besede 
aeuijo.  ^Olga  pričakuje  pač  težko  Vogrinovega  prihoda,  in  zatorej  jej 
taja  dan  predolg,"  mislila  si  je  mati,*  in  to  je  bila  tudi  istina.  Zaradi 
a  se  je  pa  začela  bati,  da  bi  res  utegnol  z  grofom  Konarskim  tudi 
Vogrin  priti  in  bi  s  svojo  navzočnostjo  slabo  uplival  na  Olgino  srce. 
ra  tajne  ljubezni  bi  se  lahko  pot^m  v  mogočen  plamen  razpalila!  — 
torej  je  mati  navlašč  opomnila  Olgo,  naj  se  danes  pametno  in  pre- 
iljeno  vede  proti  dr.  Vogrinu,  kajti  sicer  bi  se  1)aron  Robert  hudoval 
njima  se  utegnol  veliko  sitnostij  delati. 

„Posebuo  dobro  pa  pazi,"  pristavi  se  nap6sled  mati,  „da  se  ne  bodeš 
)ti  njemu  samemu  osorno  vedla  kakor  včeraj,  kar  nas  je  bilo  vse  v 
ljubo  situvacijo  spravilo.  To  bi  namreč  malo  ženske  rahločutnosti  in 
&mišljenosti  kazalo,  če  bi  hotele  me  vedno  moškim  ugovarjati!" 

Ne  omenjali  bi  teh  materinih  naukov,  ako  bi  ne  vedeli,  da  se  dan- 
nes  mestne  gospice  čestokrat  tako  ne  podučujejo.  Od  tod  pa  pride, 
je  njihovo  vedenje  včasi  tudi  nevabljivo  in  nepremišljeno,  ali  to  škoduje 
rMa  največ  ženskemu  spolu  samemu ;  zakaj  možje  merijo  stopnjo  ženske 
•braienosti  in  nravnosti  po  njihovem  obnašanji ! 

Nič  manj  skrbij  kakor  Olgi  in  nje  materi  pa  je  napravljal  prihod 
carskih  tudi  baronu  Robertu.  Ta  je  bil  tako  rek6č  do  dobra  prepričan, 
pride  z  njimi  tudi  dr.  Vogrin.  Ali  ta  človek  mu  je  že  od  zadnje 
bave  uestrpljiv  in  ga  ue  more  videti,  a  sedaj  ga  še  bolj  črti,  če  tudi 
vž  zakaj.  Le  to  mu  je  jasno  kot  beli  dan,  da  se  ne  bode  mogel 
»eliti,  ako  pride  to  nizko  človeče  v  njegovo  družbo,  iu  povrh  še  k  Ske- 
rskim ! 

^A  kaj  bi  pa  naj  storil  potem,  ko  bi  se  Olga  proti  njemu  še  tako 
bpznivo  in  priljudno  vedla  kakor  zadnjič  P"   govoril  je  polglasno  Robert 

I  sel)OJ.  počivaj6č  po  obedu  na  naslonjači.     „To  ni  mogoče,    da  bi  se 

II  tako  daleč  spozabila  ter  mi  kazala  očevidno  tudi  vpričo  tega  ne- 
licanega  tujca,  kakor  včeraj  pred  svojo  materjo  in  bratom,  da  me  ne 
►i.  To  ni  mogoče.  Ali  ko  bi  me  pa  hotela  s  tem  skušati  in  se  šaliti 
lenoj,  pa  gorjž  njej,  a  še  bolj  njemu!  Pokazati  jej  hočem  pot^m,  kaj 
Aron  Robert,  kaj  nadporočnik  Denda.  kaj  magnat  magvarski  proti 
enskemu  neomikaneu.     Za  to  skodlo  plebejsku  ne  bode  gotovo  uikdo 


iH4 

poprujit^vaK  kam  li,  da  bi  ga  kdo  pogrešal,  saj  še  sam  ne  y6,   t  kterem 
>(iH'zdu  se  je  izvalil !" 

A  U'  besede  niso  )»iie  zadnje,  s  kterimi  je  ozmerjal  baron  Bobert 
dr.  Vogrina.  Tako  se  je  bil  razburil.  premišljuj6(f  svoje  razmerje  do  Olge, 
da  je  kar  vstal  in  začel  razjarjen,  z  opetnieami  ob  tla  bij6d,  hoditi  po 
sobi  gor  in  dol.  Nap6sled  pa  je  se  jel  samega  sebe  oštevati.  Oponaiil 
si  je ,  da  je  premehek,  premalo  odločen,  da  je  preplašljiv,  ker  se  daje 
tako  neizkušenej  deklici  v  kozji  rog  uganjati.  Jezil  se  je,  da  se  še  splok 
briga  za  Olgo,  da  se  poganja  za  njo,  kakor  še  poprej  nikdar  ne  za  no- 
beno žensko  bitje,  a  vendar  ne  more  reči,  da  bi  bil  premalo  ženskega 
sveta  spoznaval ! 

Vsa  ta  nevolja  bila  je  sicer  opravičena,  a  pomagati  si  ni  mogel. 
Pognalo  je  bilo  spoštovanje  do  Olge  toliko  kal  v  njegovem  srci,  da  se 
ni  dalo  več  z  lahka  zadušiti.  Sicer  je  že  marsiktera  puščica  iz  Amor- 
jevih  rok  zadela  njegovo  srce.  a  pouzročena  rana  se  mu  je  zopet  hitro 
zacelila !  Ali  zdaj  je  bilo  drugače.  Ako  se  osnuje  v  človeku  ljubezen 
na  kakej  podlagi,  tedaj  vztraja  ona  ti^m  dalje,  čim  trši  in  trdnejši  je  nje 
t(»melj.  Izcimi  st*  li  kal  ljubezni  v  našem  srci  iz  spoštovanja,  prijateljstva  ali 
hvaležnosti,  potem  požene  to  seme  tudi  svoje  korenine  in  deblo,  in  taka 
ljubezen  se  ne  di  hitro  izruvati  iz  naše  duše. 

Tudi  v  Robertovem  srci  je  spoštovanje  do  Olge  pognalo  močne  kali. 
rodilo  se  je  v  njem  hrepenenje  po  spoštovanej  osebi,  ljubezen  do  zažele- 
nega )>itja !  Tem  močnejša  pii  je  prihajala  v  njem  moč  ljubezni,  čim 
bolj  se  je  vedla  deklica  proti  njemu  neprijazno  in  neodljudno.  Vzlasti 
njeno  včerajšnjo  nasprotovanje  1>ilo  ga  je  zel6  užalilo.  To  premisljigčč 
izprevidel  je  slednjič  sam.  da  je.  tudi  on  prenaglo  in  nepremišljeno  ravnal. 
Sklenol  je  bil  torej,  da  se  hoče  odslej  naprej  proti  Olgi  prav  pohlevno 
obinišati,  samo  da  si  pridobi  v  kratkem ,  menda  cel6  natihoma  njeno 
srce  in  roko. 

„Ali  kaj  mi  je  početi,"  pride  nui  kratko  pred  grofovim  dohodom 
na  misel,  ^ko  bi  prišel  sedaj  oni  domači  učitelj,  ki  mi  je  že  bil  na  zadnjem 
pl«»su  trn  v  peti.  in  bi  Olga  z  njim  zopet  prijateljski  kakor  prej  ob- 
čevala V  Kaj  naj  potem  storim  V  Se-li  naj  tudi  še  pohlevno  vedem  proti 
njej?  Tega  ne  I  Jaz  ne  hodem  nikdar  svoj«»ga  plemenitega  hrbta  krivil 
pred  žensko  puhlo  glavo  in  pred  tujim  vsiljencem.  Današnji  dan  liode 
odločil  moje  vedenje  in  tudi  o<lkril.  kaj  premore  Ro)>ert  Kenda.'* 

Kobert  se  je  bil  tako  v  svinje  misli  in  togotovanje  zaril,  da  je  skoro 
pozabil,  kako  hitro  teče  čas.  Hflo  je  že  tri.  ko  pogleda  na  uro,  in  on 
bi  že  imel  biti  na  kolodvoru.  Odločilo  se  je  bilo  namreč,  da  gred6  vsi 
grofa  Konarskega  pričakovat.  Ko  pride  torej  Robert  na  kolodvor,  čakali 
so  že  tam  gospA  Skenovska.  Olga  in  Rihard.  Le  malo  minut  še,  in  Že- 
lezni voz  pridrči. 


185 

I  BadoTedno  se  ozirajo  ysi,  kakSni  nori  gostje  pridejo  danes  v  Poreče ; 

kajti  vsak  dan  so  že  taki  prihajali.  In  glej !  Tii  se  poganja  debeluhast 
iido?  z  bledoličnima  hčerkama  proti  izhodu,  tam  se  spravlja  anglei^ka 
obitelj  z  voza  ter  kupici  svoje  plašče,  plaide  in  razne  škatljice  postrež- 
žekom  na  ramena;  a  zdaj  še  le,  ko  je  prvi  naval  odšel,  stopa  po  malem 
grof  Konarski  iz  konpčja  ter  pomaga  pot6m  tudi  svojej  soprogi  iz  njega. 

Sprejem  in  prvi  pozdravi  bili  so,  kakor  pri  gospodi  navada,  pre- 
8rčni  in  ljubeznivi.  Grof  Konarski  je  takoj  ponudil  gospž  Skenovskej 
STOJo  desnico,  grofinji  pa  Rihard.  Šli  so  danes  pej5  na  dom,  saj  je  bilo 
od  kolodvora  do  Skenovskih  le  nekaj  minut  hodd. 

Vsem  se  je  kazala  na  licih  notranja  veselost,  in  vsak  je  imel  dru- 
gemu marsikaj  novega  povedati.  Tudi  Robert  je  postal  hipoma  vesel;  v 
tej  radosti  pa  je  ponudil  i  on  Olgi  svojo  roko,  ved6e.  da  mu  je  javno 
ne  more  odreči. 

Mirno  mu  torej  deklica  roko  poda  ter  stopa  lahno  na  njegovej  strani. 
A  srce  njeno  ni  bilo  pri  svojem  spremljevalci,  in  ona  se  ni  kakor  ostala 
družba  veselila.  Kako  pa  tudi  V  Saj  je  pogledovala  zastonj  po  koupeji, 
»li  stopi  iz  njega  Vogrin ;  zastonj  se  je  ozirala  nazaj,  odhajajor*a  od  ko- 
lodvora, ali  ne  pride  Milko  za  njimi,  zahman  pa  je  tudi  gledala  po  vlaku, 
ko  je  odhajal,  ali  jej  ne  migne  Vogrin  iz  njega  z  roko  v  slov6 ! 

Jedva  in  jedva  je  mogla  Olga  sama  sebe  prepričati,  da  ni  prii^el 
on,  kterega  je  toliko  pričakovala.  Uvidela  je .  da  je  njen  načrt  zastonj, 
d»  je  ves  njen  up  uničen !  Zakaj  ga  le  ni  ?  Ali  ga  nič  ne  vleče  do  nje  ? 
Ali  se  je  iiogiblje  ter  noče  navlašč  pred  njeno  obličje?  Kdo  jej  zna  vse 
toniložiti?! 

Take  misli  so  Olgi  stiskavale  dušo,  ko  je  vsa  žalostna  in  pobitega 
8rci  stopala  zraven  svojega  —  bodočega  ženina.  A  ta  se  je  nasprotno 
ridafal,  ker  ni  prišel  on,  kterega  se  je  tako  bal  in  ki  ga  do  dna  svojega 
8rct  sovraži.  Skušal  je  torej  tudi  svojo  spremljevalko  kratkočasiti,  ali 
ktkor  dmgekrati  posrečilo  se  mu  to  tudi  danes  ni.  Olga  je  bila  osobito 
s^bj  redkih  besed  in  mu  je  le  na  najpotrebnejše  stvari  odgovarjala. 

V  kratkem    so   dospeli  gostje  v  villo.   kjer   sta  si  grof  in  grofinja 

!8e  hitro  ogledala.    Nat6  gred6  vsi  skupaj  na  vrt  in  v  gozdič,  od  koder 

w  občudovali  krasno  okolico  in  čarobno  Vr))sko  jezero.     Osobito  grofinja 

^  ni  mogla  krasnih  prizorov  nagledati,  in  konečno  se  je  izrazila,  da  ima 

<lr.  Vogrin  vendar  prav,  če  svojo  domovino  povzdiguje.  Olga  se  je  sevžda 

nttveselila  takega  priznanja,  vzlasti  ker  je   ono  nasprotovalo  Robertovim 

ttjorom.     Zdaj  bi  bila  tudi  sama  grofinjo  rada  vprašala,  zakaj  ni  zraven 

prifcl  dr.  Vogrin,  ali  sramežljivost  jej  je  to  zabranjevala,  in  vpričo  ba- 

f  rona  Roberta  bi  si  itak  tudi  ne  bila  upala  kaj  takega  storiti.    Pričako- 

*  ^la  pa  je  vedno,   da  bodeta  gi'of  ali  grofinja  sama  od  sebe  to  razložila, 

*  poslednjima   se   ni  sevMa   vredno   zdelo   o   tem   govoriti.     Tudi  ko  je 

13 


186 

grofiuja  pozneje  omenila,  da  bi  biio  tu  kaj  prijetno  iglraliSče  za  njenega 
Hugona,  obžalovala  je  sicer  Olga,  zakaj  ga  ni  grofinja  seb6j  privedla, 
ali  ona  jej  nat6  le  naznani,  da  se  je  bil  Hugon  včeraj  prehladil  in  da 
ni  mogel  zaraditega  z  njo  na  pot.  i 

Iz  teh  besed  je  bilo  Olgi  dovolj  jasno,   zakaj   ni    Vogrina.     ^Ubogi'^ 
Milko  je   pač   moral   domi  ostati   pri  svojem  učenci,"  pomilovala  ga  j«  " 
nap6sled  v  svojem  srci  in  sama  sebe  le  s  tem  tolažila,   da  misli  menda 
on  na  njo;  a  vse  druge  načrte  morala  si  je  sedaj  izbiti  iz  glave. 

Ko  so  si  bili  gostje  vse  posestvo  gospoda  Skenovskega  ogledali  ia 
se  sprehodili  po  krasnih  sprehajališčih,  ki  kinčajo  kopel  Poreče  ob  Vrbskem 
jezeru,  šli  so  se  kopat.  Med  tem  pa  je  že  tudi  prihajal  čas  za  kosik), 
ktero  je  imelo  danes  biti  pri  Skenovskih  ob  pol  šestih  popoldne. 

Gospi  Skenovska  je  umela  izvrstno  počastiti  svoje  goste.  Na  altani, 
od  koder  so  razprostira  pogled  po  jezernej  gladini  in  na  visoke  Karavanke, 
napravila  je  danes  kosilo.  Gostje  bi  naj  občudovali  prekrasni  razgled  ii 
njene  ville  in  se  ob  enem  tudi  čudili  nad  domačimi  pridelki,  ktere  jia 
hoče  danes  s  svojega  vrta  postaviti  na  mizo.  In  r6s,  gostje  so  bili  vsi 
zamakneni  ter  niso  mogli  skrbne  gospodinje  in  njene  Olge  prehvalitL 

Po  obedu  se  je  določilo,  ker  je  že  bilo  blizu  večera,  naj  se  šetanjd 
za  danes  odloži.  Saj  še  ostanejo  gostje  jutre  dopoldne  tukaj  in  si  lahko 
drugi  dan  kopel  bolj  natanko  ogledajo.  Kakor  pa  navadno  visoka  g^ 
spoda  rada  med  seb6j  ^whist"  igra,  odločijo  se  tudi  naši  gostje  za  te 
zanimivo  angleško  igro.  Grofinjin  „aide"  ali  pomočnik  bil  je  baroi^ 
Robert,  h  kteremu  je  prisedla  gospica  Olga,  z  grofom  skup^  sta  pi^ 
igrala  gosp^  Skenovska  in  nje  sin  Bihard,  ali  prav  za  prav  ta  je  materi 
le  pomagal. 

S  prva  je  bila  igra  jako  mikavna.  Igralci  so  se  vrlo  dobro  ttbllT* 
Ijali,  le  Olga  je  ostala  vedno  malomarna.  Čestokrat  še  cel6  zapasOa  alj^ 
kako  izborno  je  baron  Bobert  uganjal  z  grofinjo  svoja  nasprotnika.  Chl^ 
dalje  postajala  pa  je  Olgi  igra  manj  zanimiva,  in  prisiljeno  sedeige  jHlf 
Robertu  bilo  jej  je  tem  bolj  neprijetno.  Zatorej  je  naposled  vstill, 
pomudila  se  še  malo  na  altani,  pot^m  po  sobanah,  a  slednjič  se  napoti 
na  vrt  in  od  tod  v  gozdič  na  ono  klopico,  kjer  se  je  včeraj  z  bratom 
tujno  pomenkovala. 

Ta  prostor  jej  je  proti  večeru  najbolj  ugajal.  Z  njega  se  je  lepo 
videlo  na  jezero  in  na  visoke  gore,  ki  so  se  rudeče  zarile  o  zahajajočem 
solnci.  Hotela  je  biti  nekaj  trenotkov  sama  ter  premišljevati  o  svojcj} 
žalostuej  osodi.  Dolgo  časa  že  ni  bila  tako  otožna,  kakor  danes.  Vedao 
S6  jej  je  zdelo,  da  ona  nekaj  pogreša,  da  išče  nekaj  —  njeno  srce,  njenih 
osamela  duša  ... 

A  kaj  je  bilo  to,  ugoni  naš  blagovoljni  čitatelj  sam.  Celo  fo* 
poldne   so   se    bavile  njene  misli  le  z  Milkom  Vogrinom.     Kedar  je  bila 


187 

sama,  ogai^ala  je,  zakaj  ga  ni  k  njim  in  ali  misli  on  tako  na  njo,  kakor 
ona  na  njega! 

Take  minli  gnale  so  jo  tudi  sedaj  iz  druščine  tja  ua  samotno  klo- 
pico.  Med  tem  ko  so  drugi  veselo  igrali,  ozirala  se  je  ona  tja  gori  proti 
htej  belej  hifiici,  ki  je  zadnji  večer  tako  lepo  sem  doli  materi  in  njej  od- 
sevala; gledala  je  po  jezeru,  kako  se  podi  na  njem  eoln  za  eolnom,  in 
tudi  v  njenem  srci  se  zdaj  hipoma  rodi  želja,  da  bi  i  ona  sama  sedla 
rada  v  eolnieek  in  se  v  njem  peljala  . . .  kam  ?  . .  .  k  Milku  Vogrinu  . . . ! 

Nepremično  je  sedela  deklica  v  take  blažene  misli  utopljena.  Niti 
očesa  niti  roke  ni  gauola,  zrla  je  kakor  kamenita  podoba  pred  se,  niti 
mislila  niti  čutila  ni  več:  nje  duh  je  plaval  kakor  v  sanjah  tam  nad 
jezerom  za  svojim  hrepenenjem  .  .  .  kar  se  začujejo  stopinje,  krepki  ko- 
raki, —  Olga  se  samega  strahu  skloni ,  men^č,  da  je  baron  Robert ,  in 
)j  čudo,  pred  njo  se  ves  prestrašen  ustavi  —  Milko  Vogrin!  Tudi 
ir.  Vogrin  se  je  bil  kar  sklonil ,  ko  je  nepričakovano  zagledal  ob  potu 
pred  seboj  na  klopici  —  gospico  Olgo! 

^Dober  večer,  milostljiva  gospica,"  pozdravi  Olgo  dr.  Vogrin.  ^Prosim 
lajpoDiinejše  odpuščenja,  da  sem  Vas  tako  prestrašil.  To  ni  bila  moja 
lakana!  Pridem  ravno  od  doma  tukaj  sem  prek  jezera.  Ker  mi  je  pa 
prodnik  rekel,  da  je  to  obrežje,  ta  gozdič  in  vlila  last  gospoda  Skenovskega, 
ikazal  sem  mu,  naj  pristavi  čoln  tu  doli  ob  kraji  gozdiča.  Potčm  sem 
le  podal  po  najkračjem  potu  nagloma  proti  villi,  kjer  mislim  gospoda 
jfTofa  in  gospo  grofinjo  najti  ter  pozdraviti  Vašo  milostljivo  mater  in  nje 
milo  hčerko  Olgo!  Zatorej  še  enkrat,  ne  zamerite  mi  mila  gospica,  da 
lem  Vas  td  na  samem  tako  prestrašil!" 

Dr.  Vogrin  je  moral  odpuščenja  prositi;  kajti  zapazil  je  bil,  da  seje 
>  njegovem  prihodu  gospica  Olga  kar  samega  strahu  stresla  in  kakor 
iteaa  obledela.  Videlo  se  je,  da  je  zel6  vznemirjena  in.  osupnena  vsled 
nepričakovanega  gosta.  Težko  in  težko  se  je  Olga  premagovala,  ko  je 
videla  pred  seboj  stoječega  z  dušo  in  telesom  —  Milka  Vogrina.  Same 
radosti  ni  mog]2L  kar  nič  govoriti.  Zatorej  jej  dr.  Vogrin  iz  zadrege  po- 
maga, vidčč,  da  je  vsa  osupnena,  ter  reče : 

y,Kako  da  ste  sama  gospica,  ali  ni  grofa  in  grofinje  tukaj?  Kje 
80  pa  mati?  Ako  bi  bil  vedel,  da  Vas  tii  samo  najdem,  ne  bil  bi  se 
drznol  todi  iti  in  Vas  v  Vašem  premišljevanji  motiti." 

^To  nič  ne  džne,"  odgovori  zdaj  Olga.  „Jaz  sem  se  le  prestrašila, 
ker  mi  je  cel6  nepričakovano,  da  bi  kdaj  kdo  todi  hodil,  kajti  gozdič  je 
razvfen  ob  jezeru  ves  zagrajen.  In  še  bolj  me  je  strah  obšel,  ker  ste  hipoma, 
kakor  da  bi  bili  padli  z  neba,  stali  pred  menoj,  a  pričakovala  bi  bila 
?8ft  dnigo  prej  nego  Vas." 

„Ali  Vam  ni  gospod  grof  naznanil."  vpraša  hitro  dr.  Vogrin,  „da 
pridem  proti  večeru  v  Poreče?" 

13* 


188 

„Jaz  ničesa  ne  vžm,  in  nisem  tudi  nič  slišala  o  tem  gOToriti,** 
pristavi  Olga. 

Te  Olgiue  besede  so  Vogrina  hudo  zadele.  „Kako  bi  bilo  to  mo- 
goče," mislil  si  je  sam  pri  sebi;  „saj  je  grof  rekel,  da  me  izprosi  ter 
naznani,  da  še  le  pridem  proti  večeru  k  Skeuovskim." 

Takoj  mu  šine  huda  misel  v  glavo,  da  je  morda  grof  navlašč  ts« 
to  zamolčal,  in  da  ni  nikdo,  nikdo  po  njem ,  ubogem  domačem  učitelp, 
popraševal  niti  ga  pogrešal,  dš.  tudi  Olga  ne,  njegova  nekdanja  Ijubeznin 
učenka !  Ta  misel  pa  je  slabo  uplivala  na  njegovo  dušo.  Postal  je  tak<g 
otožen  ter  izgubil  poprejšnjo  veselost.  Olga  je  vse  to  zapazila,  ali  temu 
tudi  hitro  uzrok  ugonila,  zatorej  ga  skuša  potolažiti  rek6č: 

„Jaz  bi   bila   večkrat  rada  vprašala  grofa   ali  grofinjo,  zakaj  niste 
tudi   Vi  z   njima   k   nam   prišli,   ali   s   prva  je  bil  vedno  baron  Robert 
zraven  nas,  a  vpričo  njega  nisem  hotela  tega  storiti.     Pozneje  pa,  ko  mi 
je  grofinja  rekla,  da  se  je   mladi  grof  Hugon   prehladil  in  zategadel  nfl 
prišel  z  njo,  mislila  sem  si  pa,  da  ste  Vi  pri  njem  domd  ostali.     Zdaj  sem  i 
pa  že  precej   časa    tu   na  vrtu  in  v  gozdiči  sama .  dočim  oni  veselo  oi 
altani  „whist"  igiajo.    Med   tem   pa  je  že  grof  gotovo  materi  naznanil, 
da  nas  Vi  še  le  proti  večeru  obijSčete.    Pozdravljam  Vas  torej  jaz  prva  kofc  j 
gosta  na  našem  posestvu :  Dobro  nam  došli,  gospod  doktor !"  in  pri  tek  ^ 
besedah  mu  podž.  nežno  ročico  v  pozdrav,  ktero  Vogrtn  spoštljivo  poljubi 

Nočemo  opisovati  sreče  dveh  src,  ki  sta  se  sicer  tajno,  a  tem  bolj 
iskreno  ljubila.  Zakaj  mi  v6mo ,  da  je  malo  izmed  naših  bralcev  in 
bralk ,  kterih  bi  ne  bila  vsaj  enkrat  v  njihovem  življenji  naadajala  iskrt 
ljubezni  in  nje  blaženost!  In  taka  srca  nam  gotovo  pritrd6,  da  je  zdij 
tudi  Olgo  in  Vogrina  blažila  enaka  sreča,  kakor  nekdaj  njih.  Mi  1« 
opomnimo,  da  se  je  čutil  Vogrin  srečnega  kakor  še  nikdar,  ko  je  po  dolgem 
času  videl  zopet*  nedolžno  obličje  svojega  uzora  in  smel  mu  poljubiti  bete 
ročico!  —  In  Olga?  Kakor  reši  blagodejni  dež  rožico  pogina,  ko  že  usibl 
in  vene  pred  žgor*imi  soinčnimi  žarki  in  morečo  soparico,  tako  je  oživfl 
Olgino  dušo  Milkov  prihod,  in  njegova  sapa  in  dih  krepila  sta  njeno 
obupano  srce ! 

V  takej  sreči  pozabi  človek  na  vse,  kar  ga  obdaje;  in  blagor  mu, 
kdor  jo  more  dolgo  uživati.  V  takih  trenotkih  ne  greni  človeškega  srd 
zala  misel  niti  skrb,  v  takih  trenotkih  že  čutimo  slast  bodoče  nadzemeljsk^ 
radosti !  Tudi  Olga  je  pozabila  druščine  igrajoče  tam  na  altani,  pozabila 
na  Roberta,  pozabila,  da  bi  jo  utegnol  kdo  videti  samo  —  z  Vogrinom. 
Zatorej  ga  povabi,  naj  k  njej  na  klopico  prisede  ter  jej  pov6,  kako  da 
pride  zdaj  sfem  od  doma  in  kaj  je  počel  ves  čas,  odkar  je  bil  na  zadi\jej 
veselici  pri  njih. 

Temu  povabilu  se  Milko  Vogrin  seveda  ni  upiral.  On  prisede  takoj 
k  Olgi  in  jej  začne  pripovedovati,  kako  se  je  izvrstno  na  zadnjej  veselici 


J  89 

AbaTljal.  Poudarjal  je  osobito,  kolikokrat  se  je  v  svojih  grenkih  urah 
Rpominjal  one  ljubeznivosti,  s  ktero  ga  je  kraljica  celega  društva,  gospica 
Olga,  odlikovala.  Spomin  na  one  ure  bile  so  mu  lek  in  tolažilo  v  nje- 
govem obupnem  stanji.  Nat6  jej  naznani,  da  se  poganja  za  državno 
stalno  službo ;  kajti  mesto  domaČega  učitelja  pri  grofu  Konarskem  izgubi 
T  jesen,  ker  pošlje  grof  svojega  sina  Hugona  v  vojaško  akademijo.  Bil  je 
radi  svoje  prošnje  pri  ministerijalnem  referentu  za  srednje  šole,  a  uspeh 
iyegovega  pohoda  bil  je  slab:  zatorej  ne  pričakuje  nič  veselega  z4-se. 
Gmspii  grofinja  ga  sicer  tolaži  in  mu  dela  velike  nade.  ali  on  nima  no- 
benega upanja  več  ter  ne  v6,  na  kaj  bi  se  zanašal.  Skusil  je  že  mnogo, 
in  vsako  upanje,  ktero  je  le  gojil,  splavalo  mu  je  po  vodi.  Zatorej  čuti 
tudi  zdaj  kakor  slutnjo  v  svojej  duši,  da  mu  ministerstvo  i  zadnjo  prošnjo 
kakor  prejšnje  odbije !  In  kaj  hoče  potžm  početi  ?  Bode  li  moral  zopet 
po  supplenturi  beračiti  in  zatajevati  v  njej  svoje  najblažje  čute,  ljubezen 
do  domovine  in  svojega  naroda?  Ali  če  mu  še  služlie  za  supplenta  ne 
pnrošijo,  češ  da  že  dve  leti  javno  ne  službuje,  kaj  pa  pot6m?  Gre  li 
naj  zopet  za  domačega  učitelja  in  si  naj  tako  spridi  vso  svojo  bodočnost 
in  cele  svoje  študije,  kakor  se  je  to  že  marsikomu  zgodilo? 

Tako  nekako  je  tožil  Vogrin  iz  dna  svojega  srca  gospici  Olgi.  A 
ooa  ga  je  omiluj6č  poslušala  ter  čutila  enako  z  njim  njegovo  žalostno 
stanje.  Ko  je  pa  Vogrin  opazil,  da  najde  njegova  tožba  v  Olginem  srci 
peglobok  odmev,  in  da  postaja  ona  vsled  njegovih  besed  tudi  sama 
otoina,  ohrabri  se  ter  reče: 

„Kaj  bodem  tožil  in  Vam  tukaj,  gospica,  svoje  razmere  i-azkladal? 
M(^a  ni  lepo,  ako  svoje  breme  nemožato  prenaša.  Ne  zamerite  torej, 
da  sem  Vaše  rahlo  srce  žalil  s  takimi  tožbami.  Vaš  nežni  čut  je  preslab, 
da  bi  mogel  prenašati  udarce  nemile  moje  osode!"^ 

„B^s  gospod  doktor,  nam  ženskim  bitjem  ni  dano,  da  bi  prenašala 
nirno  in  možato  kakor  pravi  moški  značaji  udarce  svoje  osode;  temveč 
itSaienska  srca  iščejo  tolažila  in  ga  mnogokrat  najdejo  v  tem,  da  raz- 
odefamo  bitju ,  ktero  z  nami  enako  čuti ,  svojo  nezgodo.  In  tako  si 
lajšamo  srce!" 

„Prav  imate,  gospica,"  odgovori  Vogrin.  „Ali  to  je  splošni  člo- 
Tetti  nagib,  ki  ga  čutijo  moški  kakor  ženske.  Tudi  jaz  sem  si  olajšal 
srce,  vid6č,  da  čutite  Vi  z  men6j,  osobito  pa  ker  sem  spoznal,  da  so  še 
ndiaja  bitje,  ki  čuti\in  obžaluje  mojo  osodo.  A  zat6  Vam  izrekam,  mi- 
•osUjiva  gospica,  svojo  najprisrčnejšo  zahvalo  in  največjo  udanost!" 

Za  te  iskrene  besede,  ki  so  prihajale  iz  moškega,  a  čutečega  srca, 
»hvali  se  mu  Olga;  kajti  vedela  je,  da  Vogrin  ne  govori  puhlih,  praznih 
'^ed,  ampak  da  to  tudi  čuti,  kar  besede  izražajo. 

^Zdaj  Vam  pa  hočem  razložiti,  kako  da  nisem  prišel  z  grofom 
shpaj  k  Vam,  temveč   da  še  le  zdaj  proti  večeru  prihajam,"  nadaljuje 


190 

nat6  Vogrin.  „Jaz  sem  že  dolgo  želel  obiskati  enkrat  svojo  mater  ia 
svoj  rojstni  kraj.  Vidite,  tam  le  gore,  ona  bela  hišica,  ki  se  sembj 
blišči,  je  moj  rojstni  dom.  Hišica  stoji  na  hribfieku,  od  koder  je  krasea 
razgled  erez  celo  jezero  in  kopel  Poreče.  Vaša  villa,  vrt  in  t4-le  gosfii 
se  pa  izmed  vseh  drugih  najlepše  vidijo !" 

Vsa  zaeudjena  se  ozre  zdaj  Olga  proti  onej  hišici  in  vzklikne: 
„Je-li  res  to  Vaša  hiša  V  Glejte,  to  je  nekako  čudno!  Ves  čas  kar  sem 
tukaj,  opazovala  sem  ono  poslopje,  in  vse  se  mi  je  jako  dopadalo;  di 
nekaj  nezapopadljivega  me  je  vleklo  vedno  tja,  in  nehot6  sem  si  mislila: 
Tam  gore  moi*a  biti  veselo,  tam  je  sreča,  ona  idjinost  domi,  o  kterej 
ste  Vi  meni  tolikokrat  govorili ,  ko  sem  še  bila  Vaša  učenka.  Večkrat 
sem  si  na  tihem  mislila :  Takov  je  menda  Vaš  dom  in  kraj,  kterega  to- 
liko poveličujete!^ 

„Da  gospica,"  pritrdi  jej  Vogrin ;  „tii  gore  na  obalih  Vrbskega 
jezera  tekla  je  moja  zibelka,  tu  je  bila  moja  mladostna  sreča  domš! 
Dve  loti  že  nisem  videl  svojega  doma  niti  svoje  matere  in  sestre  Rezike; 
kajti  oče,  brat  in  ena  sestra  počivajo  mi  že  davno  v  hladuej  zemljieL 
Tedaj  še  ko  sem  učiteljeval  v  Celovei  na  gymnasiji,  hodil  sem  čestokrat, 
malo  da  ne  vsako  nedt»ljo  domii  mater  in  sestro  obiskavat.  Ali  ko  sem 
potčm  zopet  na  Dunaj  prišel,  nisem  mogel  nikdar  domu ;  zatorej  me 
je  gnala  zdaj  otročja  ljubezen  k  svojej  materi. 

Ko  se  je  bil  namreč  včeraj  grof  Konarski  odločil,  da  Vas  obiSče-, 
in  Vam  je  bil  svoj  prihod  brzojavil,  prosil  sem  ga,  naj  mi  dovoli,  da- 
grem  jaz  sam  že  zjutraj  doniii  svojo  mater  obiskavat.  Proti  večeni  p* 
sem  mu  obljubil  v  Poreče  priti,  in  to  naj  on  blagovoli  naznaniti  gosp6 
Skenovskej,  Vašej  milostljivej  materi.  Tudi  mladi  grof  Hugon  je  bil 
namenjen  z  men6j,  ali  k  nesreči  se  je  bil  včeraj  prehladil  in  še  danes 
v  jutro  je  Uko  hripal,  da  ni  mogel  na  pot." 

„Ali  ste  šli  skozi  Poreče  tu  mimo  nas  domii,"  seže  mu  Olga  ra- 
dovedna v  besedo. 

,,Tega  ne  gospica.  če  ravno  je  todi  pot  dosti  bližja  nego  ondi,  kjer 
sem  jaz  danes  hodil."  In  zdaj  jej  opisuje,  kako  je  došel  zjutraj  iz  Bele 
v  „Sinčjo  ves"  in  na  kolodvor,  pot^m  pa  v  Celovec,  kjer  se  je  malo  pri 
svojih  prijateljih  in  nekdanjih  šolskih  tovariših  pomudil  in  tudi  nekaj 
malega  za  mater  in  sestro  nakupil.  Nat6  se  je  peljal  na  parobrodu 
do  „Marije  na  Otoce"  ter  šel  pot^m  peš  proti  domu  v  Dole. 

„So  bili  pač  mati  in  sestra  Vašega  prihoda  veseli!"  opazi  naivno 
deklica  vsa  zamaknena  v  Vogrina,  ki  je  bil  jako  živobojno  opisal  svoje 
današnje  potovanje. 

„Veliko  veselje  sem  napravil  materi  in  sestri,  da  sem  prišel  domd. 
Vsaka  mati  želi  sicer  videti  svojega  otroka,  ako  ga  jej  osoda  za  dalje 
časa  odtrga,  ali  take  radosti,  ki  je  naudajala  mojo  mater,   ko  me  je  za- 


gJedala,  ne  vidi  Slovek  dostikrat.  Že  od  nekdaj  je  mati  mene  najbolj 
pobila.  PrihraiyeTaIa  je  ssd-me  vsak  novec,  ki  ga  je  le  dobila;  odtr- 
giTala  si  je  pri  jedi  in  pijači,  da  je  le  imela  meni  kaj  okroglega  v  roko 
stisDOti,  ako  sem  prišel  dijak  še  ob  praznikih  domii.  In  ko  sem  mali 
ftntek  od  nje  slovo  jemal,  dala  mi  je  vsakokrat  darilo  v  lep  papir  zavito 
ter  pristavljala  briš6č  si  solze:  „„Milko,  le  pridno  se  uči,  izogiblji  se 
slabe  tovaršije  in  ne  pozabi  na  Bogi!""  A  tudi  moje  srce  je  bilo  tedaj 
otoino.  in  debele  solze  so  mi  stale  v  očeh,  kajti  jemal  sem  slovo  od  pre- 
ljube, dobre  matere!" 

Tukaj  obstane  Milko  z  besedo  in  se  obrne  v  stran,  da  zakrije  pred 
Olgo  solzo,  ki  se  mu  je  bila  utrnola.  Tako  je  ganol  spomin  na  mla- 
dostna leta  rahločuteče,  blago  srce  Vogrinovo.  Ali  Olga  je  bila  s  svojim 
bistrim  očesom  takoj  opazila,  kako  je  ganeno  njegovo  plemenito  srce, 
ter  je  molče  občudovala  njegovo  ljubezen  do  svoje  matere. 

„In  zdaj  me  najbolj  boli,"  nadaljuje  Vogrin,  „da  ne  moreni  svojej 
materi  povrnoti,  kar  je  zd-me  storila.  Srce  mi  od  žalosti  krvavi,  če  po- 
mislim, da  še  tega  dolgo  ne  bodem  mogel  storiti,  ako  se  mi  še  zadnja 
prošnja  za  professuro  odbije." 

„Čudim  se,"  seže  mu  Olga  v  besedo,  „da  Vas  je  mati  tako  hitro 
od  sebe  pustila  in  ne  obdržala  domž..  Jaz  bi  ne  mogla  svojega  otroka 
Te<f  od  sebe  dati,  ko  bi  ga  ne  bila  tako  dolgo  videla." 

^Težko,  prav  težko  me  je  mati  že  danes  od  doma  pustila.  Pro- 
sila me  je,  naj  nekaj  dnij  pri  njej  ostanem,  da  se  kaj  zmeniva,  ali  to 
mi  ni  bilo  mogoče  storiti,  ker  sem  bil  grofu  besedo  dal,  da  pridem.  A 
obljubiti  sem  jej  pač  moral,  da  jo  v  kratkem  za  dalje  časa  obiščem,  kar 
hoiem  tndi  storiti.  Čas  mi  je  pa  doma  čudno  hitro  pretekel,  in  bojim 
se,  da  ne  pridem  dosorej  k  Vam,   obkorej   sem  bil  grofu  priti  obljubil." 

In  zdaj  pogleda  Vogrin  na  žepno  urico,  a  kako  se  prestraši!  Bilo 
je  le  tričetrt  na  osem,  a  on  je  bil  grofu  rekel,  da  pride  gotovo  že  ob 
sedmih.  Ali  sedaj  se  ni  Vogrin  ke^al  kakor  drugekrati,  da  ni,  obljub- 
ljeni čas  prestopivši,  ostal  mož-beseda.  Zakaj  te  trenotke  čutil  se  je 
sopet  enkrat  srečnega  in  bil  sam  seboj  zadovoljen.  Saj  j(^  pa  tudi  po- 
vedal gospici  Olgi,  da  un&  i  on  mater,  ki  ga  ljubi,  a  ob  enem  tudi 
spoinal,  da  bije  v  Olgi  srce,  ki  čuti  z4-nj  in  obžaluje  njegovo  osodo ! 

A  tudi  Olgi  je  potekel  hitro  čas.  Kakor  ptičje  žgolenje  doneli  so 
jej  Vogrinovi  glasovi  na  uh6,  in  pozabila  je,  da  čas  mirno  ne  stoji,  ko 
srečo  uživamo.    Ona  kar  strepeta,  ko  jej  Vogrin  naznani,  obkorej  je! 

Nagloma  sta  obadva  vstala  ter  šla  skozi  vrt  proti  villi.  Na  vrtu  je 
še  deklica  Vogrinu  pokazovala  razne  nasade,  cvetlice  in  tudi  utico.  Po- 
vedala mu  je  med  drugim,  da  je  zdaj  i  njen  brat  Rihard  tukaj,  in  nap6sle(jl 
utrga  lepo  dišečo  rožico  ter  mu  jo  podari  —  v  spomin  današnjega  sestanka! 


192 

Med  tom  pa,  ko  je  Olga  na  samotnej  klopici  v  gozdiči  sedela,  kjer 
jo  je  pozneje  našel  Vogrin.  igrala  je  ostala  družba   na  altani  svoj  whist. 

S  prva  je  imel  baron  ltobei*t  veliko  srečo  v  igri.  ali  z  Olgo  ga  je 
tudi  ona  zapustila :  kajti  hitro  ko  je  bila  Olga  odšla,  začel  je  slabe  karte 
dol)ivati.  Grotinja  se  je  zategadel  večkrat  pošalila,  da  mu  je  gospica 
Olga  vso  srečo  odnesla. 

„Vi  gospod  baron  morate  pač  res  imeti  veliko  srečo  v  Ijubeini,. 
kajti  v  igri  je  nesreča  Vaša  tovaršica,"  rekla  mu  je  večkrat  grofinja. 

T(^  in  druge  nagajive  opazke  bile  so  pa  ponosnega  Magjara  malo 
razjarile,  in  on  je  postajal  redkobeseden.  Slednjič  so  pa  vsi  uvideli,  da 
ni  baronu  nekaj  po  volji  in  da  radi  tega  cel6  malomarno  igra.  Zatorej 
so  igranje  ustavili  ter  se  jeli  med  seb6j  razgovarjati. 

„Kje  pa  je  Olga?"  vpraša  na  enkrat  tiho  gospš  Skenovska  sina 
Kiharda. 

„Jaz  ne  v6m  prav,  kje  je."  odgovori  Rihard.  „Gotovo  bode  v  utici, 
kajti  igranje  jej  mrzf." 

Ta  sinova  izjava  je  mater  potolažila.  Bala  se  je  namreč,  da  bi  jo 
Kobert  po  Olgi  vprašal,  a  ona  sama  ne  vedela  kaj  odločnega  na  to  od- 
govoriti. A  zopet  jej  pride  na  misel,  da  bi  utegnola  biti  Olga  pri  jezeru 
in  se  tam  sniti  z  dr.  Vogrinom ;  kajti  grof  Konarski  jej  je  bil  ris  na- 
znanil, da  pride  Vogrin  še  le  proti  večeni,  ali  mati  je  bila  to  navlaSč 
svojej  hčeri  zamolčala.  Zatorej  pomigne  zdaj  Rihardu  ter  mu  naroči,  naj 
gre  skrivši  po  Olgo  in  jej  reče,  da  pride  v  druščino,  ker  so  že  nehali 
igrati. 

Ostali  so  pa  sedaj  gledali  z  altane  na  jezero  ter  občudovali  krasoto 
njegovo  in  cele  okolice.  Gospd  Skenovska  bi  bila  morala  zdaj  gostom 
vse  gore,  holme  in  crkve  opisavati,  ali  bila  je  v  tej  stroki  slaba  pozna- 
valka. Tudi  })aron  Robert  ni  vedel  imen  niti  goram  niti  crkvam,  le  c 
Dobrači  je  bil  nekaj  zinol;  zakaj  on  se  ne  briga  za  take  ničeve  stvari, 
kakor  je  sam  trdil.  Ker  ni  mogel  torej  grof  Konarski  nič  gotovega  oi 
svojih  tovaršic  in  barona  Roljerta  zvedeti,  reče  na  enkrat: 

,.Tti  bi  mi  pa  zopet  znal  le  gospod  dr.  Vogrin  vse  pojasniti !  Kake 
da  ga  še  ni!  Zdaj  je  že  tričetrt  na  osem.  a  obljubil  pa  mi  je  bil  in 
ob  sedmih  priti.     On  je  sicer  vedno  mož-beseda!" 

„Kmalu  bode  tu,  kolikor  jaz  Vogrina  poznam,"  pristavi  grofinja 
„Njegova  stara  mati  ga  pač  ni  tako  hitro  od  sebe  pustila,  kakor  je  oi 
hotel.  Saj  v^š.  da  ljubi  vsaka  mati  svojega  otroka  in  ga  rada  vidi 
Vogrin  pa  že  tudi  dolgo  časa  domd  ni  bil,  in  torej  ni  čudo,  ako  se  danes 
dalje  pomudi." 

S  temi  besedami  se  je  grof  zadovoljil,  a  baromi  Robertu  so  začeb 
oči  žareti.  Tiho  kakor  tat  po  noči,  ki  se  približuje  hiši,  da  bi  kaj  ukradel 
vlekel  je  Robert  vsako  besedo,  ki  se  je  o  Vogrinu  glasila,  na  svoje  ub6 


Zdaj  si  je  raztolmačil  vse.  Vogrin  je  imel  tedaj  priti  proti  vec^eni 
--  ob  sedmih,  in  Olga  ga  je  šla  pričakovat.  Saj  je  pa  tudi  ona  bila 
njega  in  dmščino  okoli  sedmih  zapustila! 

Kakor  ogenj  na  strehi  bila  je  ta  misel  v  njegovem  srci.  Srd  in 
gnev  polnila  sta  njegovo  dušo.  Pesti  je  stiskal,  in  le  groza  in  strah  bile 
so  njegove  misli.  Kakor  Othello  nad  Desdemono  l>il  bi  rad  ves  liesen 
>kor*il  nad  Olgo  in  potisnol  jej  bodalo  v  dno  srca.  a  njega  samega  bi 
imlel.  da  bi  se  raznesel  kakor  solnčni  prah ! 

Take  strašne  misli  so  rojile  v  Kobertovej  glavi.  Kakor  se  je  tresel 
Orest  pred  strašnimi  p]rinyjami  s  kaejimi  lasmi,  tako  je  trepetala  duša 
Roltertova  pred  podobo,  ki  jo  je  slikala  njegova  razburjena  domišljija, 
pred  prikaznijo,  da  objemlje  zdaj  Vogrin  —  njegovo  nevesto ! 

Šel  bi  tja  ter  poiskal  Olgo,  ktero  že  dolgo  pogn»ša.  Prepričal  i  »i 
w  rad,  ali  je  r6s,  kar  si  slika  v  svojej  črnej  duši ,  a  k  sreči  ni  mogel 
apnstiti  druščine.  Zdaj  ga  je  uevedč  zadržavala  grofinja,  zdaj  gospd 
Skenovska  in  zdaj  zopet  grof  Konarski. 

Tako  se  je  boril  Robert  sam  seb6j,  ko  prideta  na  altano  Olga  in 
Eiktrd  —  z  dr.  Vogrinom.  Kihard  je  bil  našel  Olgo  in  Vogrina  na  vrtu. 
Z  velikim  veseljem  je  zadnjega  pozdravil,  a  Olgi  šepetnol  na  uho,  da  ga 
J€  poslala  mati  po  njo.     Odpravijo  se  tedaj  hitro  v  villo  in  tam  najdejo 

nt  iltani  ostalo  druščino. 

J' 

Dr.  Vogrin  je  elegantno  in  ponižno  pozdravil  celo  družbo,  gospžma 
roki  poljubil  ter  prosil  slednjič  odpuščenja,  da  ni  ostal  mož-beseda. 

„Z  največjo  težkočo  sem  se  od  matere  poslovil.  Ni  me  hotela  prej 
X  doma  pustiti ,  nego  sem  jej  bil  obljubil ,  da  jo  v  kratkem  zopet 
okiSfem." 

Tudi  baronu  Robertu  se  je  bil  Vogrin  priklonil  in  ga  častno  po- 
rinvil,  ali  ta  ni  imel  z4-nj  niti  prijazne  besede  niti  poklona,  temveč 
gledal  ga  je  pisano,  kakor  zre  gad  svojega  sovražnika,  ki  mu  misli,  držžč 
gi  v  precepu,  stopiti  na  glavo. 

A  tudi  Olgo  je  Robert  po  konci  pogledoval  ter  jo  meril  v  svojej 
starti  od  nog  do  glave.  Kdor  pozna  magyarsko  živo  nrav,  kdor  v^,  da 
^  hranijo  v  sebi  pravi  potomci  Arpadovih  sinov  orijentalski  svoj  strastni 
'ttnperament.  ta  lahko  razumi,  kako  je  vrelo  v  Robertovej  krvi,  ko  je 
^  zraven  njega  in  Olge  v  sredi  druščine  —  dr.  Vogrin  in  razkladal 
pofu  in-  grofinji  imena  orjaških  gord,  ki  so  v  solnčnem  žaru  pozdravljale 
iNe  na  altani. 

„Tam  na  jugu  je  Obir,  ki  dva  vrha  v  neb6  molf:  Mali  in  Visoki 
Okir,"  jame  Vogrin  razlagati  radovednej  družbi.  „Ta  gora  se  rada  ob- 
i^hije,  kajti  ona  podaje  očesu  krasen  razgled.  Jaz  sem  bil  gore,  ko 
^ni  v  Celovci  učiteljeval.  Malo  nižje  pod  vrhom  je  hišica  za  touriste, 
'D  ondi  se  dobro  prenoči,  če  je  tudi  gora  2147°  visoka." 


194 

„Na  to  goro  moramo  iti,  mama  in  Rihard,"  Tzklikne  Teselo  01| 
„Ali  morejo  tudi  dame  na  vrh  priti,  gospod  doktor?" 

„Pa  še  kako  lahko/  odgovori  prepričalno  nas  Milko,  dober  poii 
valeč  svoje  lepe  slovenske  domovine.  „Mnogo  ženskih  imen  nemšl 
angleških,  magyarskih,  bral  sem  gore  v  zapisnej  knjigi.  Pri  vsak 
imenu  je  pa  še  posebej  pristavljeno,  kako  so  bile  dame  s  postrežbo 
komfortom  zadovoljne." 

„Tudi  me  se  moramo  zapisati  v  to  knjigo,  gospd  Skenovska,"  \ 
stavi  naglo  groiinja  Konarska.  misleč  kakor  dandanes  mnogo  dam,  da 
to  največji  triumf  in  duševni  užitek,  ako  se  more  človek  na  visokej  g 
v  zapisnej  knjigi  uv^čiti.  „Vi.  gospa  Skenovska,  pridete  nas  v  Belo  < 
iskavat,  in  pot^m  gremo  lahko  vsi  skupaj  na  goro,  in  gospod  doktor  b( 
naš  voditelj." 

V^ogrin  se  seveda  grofinji  za  to  odlikovanje  zahvali,  a  vedel  je  dol 
da  })ode  težko  kaj  kruha  iz  te  moke. 

„Tu   na  zahodnej   strani,"    nadaljuje   Vogrin  kaž6č  na  Dobrač, 
pa  ona  znamenita  gora,  ki  se  izmed  vseh  koroških   gor  najbolj  obiski 
S  te  gore  iii&te,  moja  gospoda,   najlepši   razgled:   tam  je   tudi   najv( 
koinfort,  in  dame  s(»  lahko  pripeljejo,  da  (•el6  prijahajo  na  vrh,  ki  vem 
blizu  7000'  visoko  v  neb6  nioH!" 

„To  je  baš  ona  gora,  o  kterej  sem  prej  gospodi  pripovedoval,"  s 
srdito   baron   Robert   v   besedo.     „Moji   rojaki   in   rojakinje  jo  dobro 
znajo  ter  jo  radi  obiskujejo,    kedar  so  na  Koroškem.     Ta  gora  sporni 
namreč  s  svojim  imenom   še    na  nekdanjo  moč  magvarsko,   ki  je   si 
dni  tudi  zemljo  koroško  obsegala.     Veli  se  Dobraš." 

Zadnjo  besedo  j(^  baron  Kobert  z  magvarskim  naglasom  iu  ka! 
je  aristokratom  navada,  prav  zategneno  izgovoril.  A  to  še  ni  bilo  do?« 
temveč  on  še  dalje  kvasi : 

„D6))raš  pa  je  bil  prej  dosti  višji.  A  pred  nekimi  stoletji  se 
udri  njegov  vrh,  ter  gora  tako  nizka  postala,  kakor  je  danes." 

Vsi  so  se  čudili  učenosti  magyarskej  o  zgodovini  koiim|||Ii  g€ 
Seveda  verjeli  so  mu  pa  tudi,  vzlasti  dame,  ker  je  bilo  vse  to  pnit ' 
mantiško.  Le  Vogrin  se  je  zavzel  nad  takim  magyarskim  chauvinismc 
ki  slepi  svet  in  sebe,  ter  je  hipoma  razkril  nevednost  baronovo. 

Najprej  je  opisal  zgodovino  Dobračevega  razsipa  vsled  hfidega  ] 
tresa  v  letu  1384.     Nat6  pa  je  povedal  gore  pravo  im6  ter  pristavil: 

„Imž  Dobrač  pa  je  ta  gora  nosila  prej,  nego  je  stopila  magyan 
noga  na  evropsj^a  tla;  zatorej  je  trdenje  gospoda  barona  krivo.  To  i 
bode  pa  še  tudi  gora  imela,  ko  ne  bode  več  nas,  naših  otrok  in  vnuk 
če  jo  je  zdaj  tudi  že  puhla  domišljavost  Nemcev  v  Beljaku  prekrstila 
Villacheijlilpe." 


-      b 


Ker  ni  barou  Kobert  Tec   ugovarjal,    toinveč   s«   od  jeze  v  ustnice 

grjiel,  Tpraša  grof  Konarski: 

„Kako  86  pa  imenuje  td-le  pogorje  nam  nasproti,  dr.  Vogrin?'^ 
„To   80   Karavanke,"  odgovori  naglo  nas  Milko.     y, Posamezne  gore 

se  pa  nazivljejo  na  pr.  Košuta,  Zelenica,  Stol,  Golica.  Huni.** 

Tako  je  razlagal  Vogrin  tujej  gospodi  imena  in  posebnosti  posa- 
iDHznih  gor.  Našteval  je  še  potoni  druge  znamenitosti,  ki  se  nahajajo  v 
komAkej  deželi,  in  naposled  je  prestopil  v  duhu  Karavanke,  pravil  o 
Blejskem  in  Bohinjskem  jezeru .  o  Triglavu  in  njegovem  Zlatorogu.  o 
(ndnih  planinskih  jezerih,  ter  jim  tako  naslikal  krasoto  cele  gorenjske 
strani. 

Vsi  so  kar  zamakneni  slusali  njegove  hescd<'  in  čudili  se  divnej 
knuioti  teh  majhnih,  a  bogatih  deželic  slovenskih.  Med  vsemi  pa  je 
hOa  najbolj  oc^arana  Olga.  Zrla  je  nepremično  v  Vogrina.  ko  je  tako 
ljubko  pripovedoval  o  svojej  domovini.  Tembolj  pa  so  uplivale  njegove 
'lesede  na  poslušalce,  ker  je  on  le  o  tistih  krajih  govoril.  kt«*re  je  z  last- 
nimi oenii  videl.  Bil  je  namreč  vse  te  gore  že  sam  obhodil,  kterih  divni 
nigled  je  poveličaval ! 

Med  tem  se  je  storil  mrak.  in  noč  je  že  jela  nad  zemljo  razpro- 
stirati svoja  temna  krila.  Na  nebu  pa  so  se  prikazavale  zvezdice  ter 
odserale  od  mirne  jezerne  gladine. 

Gostje  so  zapustili  altano  in  šli  v  jedilni  salon,  kjer  se  jim  je  s 
»jem  postreglo.  Sedeži  so  bili  vsakemu  posebej  odmerjeni.  Olga  je 
wdela  pri  baronu  Kobertu,  a  njej  nasproti  pri  grofinji  dr.  Vogrin  in  Ki- 
lunl;  h  grofu  pa  je  prisedla  gospodinja  sama.  Mislila  bi  menda,  draga 
^teljica,  da  je  bila  Olga  nevoljna,  ker  je  morala  sedeti  pri  Robertu,  a 
temu  je  drugače ;  saj  je  bila  Vogrinu  nasproti  ter  mu  mogla  zreti  v  oči 
io  obrai. 

Ta  večer  je  vjBe  najbolj  dr.  Vogrin  razveseljeval.  Tudi  Rihard  je 
včasih  Se  kaj  dbvtipnega  grofinji  povedal,  in  grof  sam  se  je  zdaj  pa 
«jd  i  Q||#  in  gospo  Skenovsko  malo  pošalil.  Le  Kob(»rt  je  večjidel 
/iMiiaB,*^a  tem  ostrejše  opazoval,  kam  meri  vedno  OJga  z  očmi.  Postajalo 
*tt  je  torej  pri  mizi  vedno  tesneje,  in  rad  bi  se  bil  tedaj  ali  poslovil 
^  druščine  ali  pa  inače  svojej  nevolji  dušek  dal.  A  ker  ni  mogel  prvega 
storiti,  da  bi  pozornosti  ne  vzbujal,  iskal  je,  da  se  mu  baš  zadnje  posreči. 

Govorica  je  nanesla  ta  večer  tudi  na  politiko,  kajti  ravno  o  tem 
^u  bilo  je  leto  1878.  v  političnem  oziru  jako  vihamo !  Mnogo  se  je 
torej  razpravljalo  o  berolinskem  kongressu,  ki  se  je  ravno  tedaj  vršil. 
Govorilo  se  je  sevMa  veliko  o  novej  dualističnej  pogodbi  z  Ogri.  A  tii 
J^  nagladal  Vogrin,  da  je  večna  sramot-a,  da  si  damo  mi  takraj  Litave 
Mika  denarna  bremena  po  Ogrih  nalagati. 


r 


196 

Ta  opomba  Vogrinova  pa  je  bila  voda  na  RobertoT  mlin.  ZaTrad 
je  s  strašansko  psovko  našega  rojaka  in  somišljenika  ter  začel  poveličavati 
one  rodoljube  avstrijske,  ki  spoznavajo,  kolike  važnosti  je  Ogerska  u 
Avstrijo:  a  siednjie  se  je  še  drznol  psovati  in  grditi  naše  slovenske  po- 
slance, da  je  bilo  vec*  ko  gnus  I 

Huda  besedna  vojska  bi  l)ila  zdaj  med  Robertom  in  Vogrinom  na- 
stala, ko  lii  ne  bil  grof  Konarski,  ki  je  ohranil  v  takih  slučajih  jako 
mirno  kri.  zadušil  tega  razvnetja.  On  je  še  bil  edini,  ki  je  imponiral  T 
tej  razdraženosti  mladima  politikoma.  Dame  seveda  niso  v  takih  slu- 
čajih same  svoje,  temveč  se  le  na  nazore  svojih  mož  upirajo.  Zatorq 
povzdigne  grof  v  tem  trenotku  svoj  glas.  ko  je  začela  razburjenost  med 
Robertom  in  Vogrinom  že  neljuba  postajati,  ter  prosi  besede.  Takoj  po- 
tihne vse,  in  on  jame  govoriti: 

^Dovolite,  gospoda  moja,  kratek  intermezzo!**  In  zdaj  začne  rai- 
kladati  razne  principe,  na  kterih  se  snujejo  vlade  in  ministerstva.  Ott 
poudarja  splošna  načela,  po  kterih  se  morajo  ministerstva  ravnati,  in 
slednjič  preide  na  tedanjo  Auerspergovo  vlado  ter  jo  nad  vse  poveličuje. 

„Jaz  sem  mnogo  videl  in  še  več  skusil,"  nadaljuje  zdaj  samosvestno. 
^Bil  sem  pod  i-aznimi  vladami,  ali  reči  moram,  da  je  ni  bilo  boljše  od 
sedanje  l"^ 

„Tako  govoriš  vedno,  bodi  si  ta  ali  ona  stranka  na  krmilu.  Tebi 
je  vsaka  vlada,  ki  vodi  baš  državni  čoln,  najljubša,"  seže  mu  hudomušno 
njegova  soproga  v  besedo,  ki  je  tudi  hotela  noc6j,  po  Robertu  in  Vogrinu 
navdušena,  uganjati  svojo  politiko. 

„To  nič  ne  d^ ;  zd-me  je  pač  ta  vlada  najboljša,  in  to  je  dovolj ! 
Ako  bi  ne  bila,  povedal  bi  jaz  že  svojim  prijateljem,  ki  sedč  nakrmila, 
odločno  svoje  mnenje." 

,,Zakaj  se  Vam  pa  dozdeva,  gospod  grof,  sedanja  vlad^  najboljša?" 
vpraša  ga  radovedno  dr.  Vogrin. 

„ Zatorej  ker  imam  z  njo  enake  nazore,  kako  se  mora  vladati  v 
Avstriji.  Avstro-ogerska  država  morala  bi  obstajati  iz  dveh  narodov,  t,  j. 
Nemcev  in  Magvarov.  V  cislajtaniji  naj  vladajo  Nemci,  in  nenllki  jeift 
bodi  edini  v  rabi,  tam  pri  Vas  pa,  gospod  baron,  le  Magjari  in  edino 
jezik  magjarski." 

Pri  teh  l)esedah  pa  puhne  iz  čibuka  gosti  oblak  dima  in  konečna 
še  pristavi :  ,,In  tej  krasnej  misli  vladinej  drznejo  se  še  cel6  nekteri  po- 
slanci protiviti !  Ali  bi  ne  bila  to  lepa  država?  Ali  niste  vsi  mojega  io 
vladinega  mnenja?" 

Temu  vprašanju  nikdo  ne  odgovori,  a  ni  ga  tudi  nikdo  v  tej  družbi 
odobraval.  Grofinji  ni  hotelo  v  glavo,  zakaj  bi  delili  Nemci  državo  in  vlado 
z  Magjari,  ter  omeni,   da  je  po   njenem   mnenji  ona  država  najlepša,  v 


197 

herej  le  en  narod  ylada  in  se  le   eden  jezik  govori,   kakor  je  to  na 
Angleškem,  Francoskem,  Italijanskem,  Ruskem  iu  na  Nemškem. 

Ali  tudi  baronu  Robertu  ni  bilo  mnenje  grofovo  povšeči.  Zakaj 
bi  njegov  magyarski  narod,  ki  šteje  same  junake  iu  državnike,  ne  vladal 
tadi  nad  Nemci  ?  Zakaj  bi  na  Dunaji  ne  sedeli  še  na  drugih  ministerskih 
stolih  Magyari,  kakor  slavni  Andrassv  na  svojem  V  Saj  je  on  uzor  držav- 
nika. In  ko  bi  ne  bil  ta  sam  na  Dunaji,  kakšna  bi  že  bila  njihova 
magyarska  država!? 

Taka  ošabnost  bila  je  našega  Slovenca,  dr.  Vogriua,  ki  je  bil  kakor 
dandanes  že  vsak  izmed  nas  tudi  politik,  skoro  s  stola  vzdiguola.  Ali  do 
dobra  prepričan,  da  je  treba  v  takih  razgovorih  hladne  krvf.  obsedi  mirno. 
priilakuj6č,  kaj  še  pride  noc6j  vse  na  vrsto. 

A  nikdo  ne  odgovori  več.  Gospd  Skenovska  se  je  namreč"  bala 
sama  protiviti  se  gospodu  grofu,  kajti  red  je  hU  na  njej ,  da  svoje 
mnenje  izrazi;  a  Rihard  se  je  pa  malo  menil,  kakor  znamo,  za  politiške 
pogovore. 

'  Ker  se  torej  nikdo  več  ne  oglasi,  vpraša  grof  dr.  Vogrina.  kaj  on 
k  njegovim  nazorom  poreče.  Iu  kaj  mislite  je  storil  naš  Milko  ?  — 
Mi  molčal,  kakor  so  navadno  delali  za  Lasser-Auerspergove  in  Stre- 
majerjeve  vlade  naši  mladi,  da  cesto  tudi  starejši  Slovenci,  ako  so  prišli 
T  dmstva,  kjer  so  bili  ali  edini  zastopniki  svojega  naroda  ali  pa  le  v 
nuffljšini?  Je-li  on  tako  zatajil  svoj  notranji  čut  in  svoje  sveto  prepri- 
ftnje,  kakor  se  še  mea  nami  dandanes  godi ,  ko  čestokrat  možje ,  ki  se 
sicer  z  narodnostjo  ponašajo,  iz  same  kourtoisije  v  odličnih  družbah  svoje 
najore  in  svojo  ljubezen  do  našega  naroda  zatajujejo?  —  Ne,  tega  ni 
storil  Vogrin!  On  je  bil  mož  ne  le  po  imenu,  temveč  tudi  po  značaji. 
Cntil  se  je  Slovenca  v  svojem  srci,  a  ne  nosil  narodnosti  samo  na  jeziku ! 
On  je  vedel,  da  im<5  ,,izdajica"  nikjer  ne  pristoja.  tudi  v  salonu  med 
damami  iu  plemenitaši  ne !  Zatorej  je  Vogrin  mirno ,  a  odločno  svoje 
notranje  mišljenje  izrekel  ter  govoril  navdušeno.  tak6-le  začenši: 

„Ako  je  zar6s  Vaša  želja,  gospod  grof,  da  Vam  odkritosrčno  pov^m, 
kako  se  mi  dopadajo  Vaša  politiška  načela,  pač  prosim,  da  mi  visoka 
gospoda  ne  zameri,  ako  moj  duh  in  srce  druga  mnenja  in  drugačne 
misli  oživljajo." 

„Le  govorite,  gospod  doktor,"  navdušuje  ga  gospd  Skenovska,  ki  je 
i<*  Mila,  da  jej  bode  iz  srca  govoril. 

Tako  vzpodbujan  govoril  je  Vogrin  dolgo.  Sama  navdušenost  za  na- 
rodno našo  stvar  narekovala  mu  je  besede.  Dokazoval  je  pravico  enako- 
pnivDosti  vseh  narodov  v  Avstriji,  našteval  nedoslednosti  nasprotnikov 
Dtfih,  navajal  dokazov,  kako  pogubljiva  je  za  nas  Slovane  —  politika 
Andrassjjeva,  politika  magyarskega  or  .  .  . 


f 


198 

Tu  mu  je"  pa  presekal  besedo  barou  Robert,  krič4č,  da  to  ni  r^ 
naj  niolei.  to  je  veJeizdajstvo.  to  je  —  panslavisein !  A  drugi  so  k  srefi 
Roberta  zavračali,  rek6c,  da  vlada  tu  prostost  govora!  Zakaj  take  na?- 
dusenosti  iu  prepriealnih  dokazov  ni  mogla  iiasa  gospoda  dostikrat  slišati, 
in  radi  so  torej  poslušali  našega  rojaka,  vzlasti  gosp4  Skeuovska  in  gro* 

■ 

iinja.  In  Olga  —  ona  j(»  samega  strahu  trepetala,  vid6e.  kako  se  iskryo 
zdaj  Robertu  oei  od  same  razburjenosti  in  notranjega  srda. 

Govor  Vogrinov  pa  je  bil  tudi  tako  gladek  in  polen  neovrgljivih 
dokazov,  kakor  govor  našega  poslanca  grofa  Hohenv^rarta,  ki  ga  je  govoril  T 
državnem  zboru  dne  21).  maja  istega  leta  proti  novej  dualistienej  avstro- 
ogerskej  pogodbi.  In  i)esede  Vogrinove  majale  so  tako  na  stebrih  vnanje 
Andrassyjeve  politike,  kakor  javni  govori  dr.  Vosnjaka  in  Hermaua,  naSh 
narodnih  zastopnikov,  nekaj  dnij  prej  v  državnej  zbornici! 

Vsi  so  se  (nuMVi  zgovornosti  našega  rojaka,  najbolj  pa  ga  je  ob- 
čudovala Olga,  ki  mu  je  zrla,  ko  je  govoril,  neprestcino  v  oc^i. 

Končal  pa  je*  Vogrin  svoj  govor,  naglašuj6r*,  da  se  že  rušijo  stebri 
tedanje  vlade,  da  se  že  imenuje  mož,  ki  bode  ustanovil  vlado,  vsem  na- 
rodom v  Avstriji  pravično.  „In  bas  to  mi  je  živ  dokaz,"  nadaljuje  potim, 
„da  so  sedanja  načela  o  vladanji  Avstrije  kriva,  in  da  bode  kone^^^no  pra- 
vica in  resnica  prodrla  in  zmagala.  Le  ravnopravnost  in  mir  med  na- 
rodi bode  krepil  moc  avstrijske  države ;  a  da  to  dosežemo,  porok  so  nam 
besede  Nj.  Veličanstva:  Naredite  mir  med  mojimi  narodi!" 

Tako  je  sklenol  Vogrin.  Vsi  so  ga  hvalili,  najbolj  pa  gospi  Ske- 
uovska, kajti  njej  je  zar6s  iz  srca  govoril.  Le  baron  Robert  je  Se  zavračal 
njegove  dokaze,  zasmehoval  pravico  in  enakopravnost,  trd^č,  da  je  le  tam 
pravica,  koder  vlada  —  moč  in  meč !  A  grof  Konarski  sam  pa  ni  za- 
meril Vogrinu  njegove  odkritosrčnosti,  temveč  on  je  le  pristavil,  kakor 
je  tudi  še  dandanes  navada  našim  nasprotnikom : 

„Vi  ste  lepo  govorili,  gospod  doktor,  tudi  mnogo  dokazov  ste  na- 
vedli, ali  —  ali  —  prepričali  me  niste  Vi  kakor  tudi  Vaši  poslanci  ne!* 

Baronu  Robertu  pa  seveda  niso  bile  te  ))esede  po  godu,  temveč  on 
je  še  dalje  ugovarjal.  Zmerjal  je  drznost  Vogrinovo  ter  zavračal  smešne 
zahteve  malega  slovenskega  narodič^a,    iz  kterega  je   vzrastel  naS  Milko. 

K  sreči  pa  niso  njegove  besede  našle  poslušalcev.  Utis  Vogrinovegt 
govora  bil  je  premočen  in  zmagovit,  ali  ta  svoj  triumf  je  naš  Slovenec 
drago  plačal!  On  ni  slutil,  da  imajo  stene  privatnih  salonov  ušesa  in 
očf,  kakor  se  to  še  zdaj  v  gostilnah  in  kavarnah  na  Slovenskem  žaliliože 
nahaja ,  dik  on  niti  sanjal  ni ,  da  se  bode  moral  še  za  svoje  besede 
pokoriti ! 

Njegov  tekmec  baron  Robert  gojil  je  namreč  srd  in  nepopisljivo 
sovraštvo  do  Vogrina.  in  ko  je  došel  kmalu  pot^m  domu,  izlil  je  svoj 
žolč  v  pero.    Pisal  je  takoj  gospodu  Skenovskemu  o  vsem,  kar  je  opazoval 


I 


id9 


med  Olgo  in  Vogrinom.  Naznanil  mu  je,  da  ljubi  njegova  hci,  hči  bo- 
gatega Titeza  Skenovskega,  —  reTuega  domačega  učitelja,  priprostega 
plebejca!  Tu  in  tu  ga  je  sama  pričakovala;  njegovej  hiši  pa  preti  po 
Vogrinu  Telika  nesreča  in  strašna  sramota.  Opisal  je  tudi  njegov  po- 
litiSki  govor,  tu  in  tam  Se  marsikaj  sam  dodal  ter  tako  očrnil  blagega 
rodoljuba.  Konec  pisma  pa  je  sodržaval  nauk  in  nasvet,  naj  gre  gospod 
Skenovski  k  ministru  in  k  referentu.  Tam  naj  vso  objavi  in  naj  na  vsak 
Dičin  skuša  zaprečiti,  da  Vogrin  državne  službe  ne  dobi.  Le  tako  se 
more  Olgiua  ljubezen  do  Vogrina  zadušiti  in  njegovej  hiši  odvrnoti  pre- 
teka sramota ! ! 

Še  tisto  noč  je  nesel  Robert  sam  pismo  na  pošto ;  kajti  bal  se  je, 
ch  bi  prišlo  sicer  prepozno  ter  ne  moglo  več  uničiti  prihodnosti  in  sreče 
svojega  nasprotnika.  (Dalje  pride.) 


Babica. 


fBDČka  ima  babic*a  prerada, 
Z  iresto  ga  ljubeznijo  zaklada. 
Vedno  ▼  mislih  on  pred  njo  stoji 
Kaj  ga  tudi  videla  fte  ni! 

O  kiko  bi  glasno  zavriskala, 
Hnlo  milemu  Bogii  dajala, 
Ko  T  naročje  njeno  bi  ves^l 
VnvM,  oj,  pritekel,  jo  objel! 

Ločiti  se  z  njim  bi  jej  ne  bilo 

Vdii,  ko  oko  bi  zrla  milo, 
Ustir  smeh  in  kodrice  zlate, 
Cula  glas  besede  mu  sladke. 

Inmela  v  kratek  6as  nemudno 
Btjko  bi  mu  ali  basen  čutino, 
TopothiŠal  Tnuček  bi  skrbno, 
Ti-njo  se  zamikal  preljubo! 

Ko  ki  mlade  ptičice  zapele, 

Koie  in  njolice  spet  cvele. 
Tja  T  zeleno  bi  dobravo  Ala 
Z  muckom  svojim  srečna  babica. 

In  metaljev  bi .  smejoč  lovila, 
Med  poljubi  rožic  vkup  nosila, 
določni  čas  bi  njima  bil  cvetan 
V^ik  pniinik  od  Bogd  posUn. 


To  bi  žitje  bilo  rajsko   —  blago. 
Babici  neizrečeno  drago. 

Smrti  se  branilo  bi  srce. 

Kajti  bila  bi  v  nebesih  že! 

Ko  cvetlice  v  polji  vse  zaspale, 
In  snežinke  v  vzduhu  bi  plesale, 
Nežnosti  naklanjal  bi  razgret 
Vnuček  niislij  jej  nedolžnih  cvet. 

Nekega  večera  pa  nosila 

Praznična  oba  bi  oblačila, 

V  hiši  smrečij  vonj  dehtel  krepak, 
Zvunaj  čul  se  glas  zvonov  slad&k. 

„Božič  zdaj  drevesce  ti  napravlja, 
Z  lučicami  ga,  z  darmi  poslavlja!'* 
Divno-srečno  se  smejo  oči: 
„„Li  v  dvorani  zašumelo  ni?*"* 

Srčice  glasneje  mu  utriplje 
In  naproti  svit  se  že  usiplje, 

„„Zvonček  poje!  —  oj,  hitiva  tja  — 

(jlejte  lučic,  zlata  babica!"** 

..Grem,  že  grem,  moj'* a  zakaj  li  sanje, 

Hrepenenje,  želje  te  vsakdanje? 

K<le  od  juga  mi  je  sever  se!  .  .  . 

Tii  sem  jaz  in  tam  moj  ljub«*  je. 

Luji:n  Pesjal'ova. 


aoo 


Sonetni  venec. 


v. 

In  srca  kdo  bi  slikal  harmonije, 
Mladosti  kratke,  ko  nam  doba  zlata 
Nebes  odpira  tu  visoka  vrata, 
Pomlad  za  nas  ko  vsaka  vence  vije; 

In  sredi  te  nam  rajske  lepotije 
Ljubezen  dahne  ko  za  sestro,  brata, 
Boječe  najdemo  ko  srcu  svata, 
Ime  device  v  čut  ko  vsak  se  zlije. 

Za  njo  nas  steza  vsaka^  misel  vodi, 

V  bridkosti  nam  je  ujeu  pogled  hladilo. 

Opevamo  jo  zvesto  v  rajskoj  odi. 

In  meni  se  je  tudi  pripetilo. 

Za  angeljem  da  takim  noga  hodi. 

Ki  duh  nam  dvisfajo  nad  zemsko  silo. 


VI. 

Ki  duh  nam  dvigajo  nad  zemsko  silo, 
So  v  dnevih  naših  za  domovje  deh, 
Ko  družba  se  izgub^a  vsa  vesela, 
K  zahodu  solnce  nam  se  je  nagnUo, 

Odreka  ko  zaslug  nam  svet  plačilo, 
Za  nas  jj^očitka  nima  zemlja  cela. 
Mladosti  cvetje  vse  je  slana  vzela, 
Jezer  se  tug  nad  nami  je  vselilo. 

Zaprimo  okna  in  stanice  vrata, 
Naj  delo  bode  $la.st  in  tolažilo 
Za  dom  premili,  m  soseda,  brata! 

Gorje  nas  ni,  ne  bode  nas  vklonilo, 
Podobe  vse,  da  i)oka  zora  zlata, 
O  vzorih  svetlih  nam  hude  čutilo. 


VIL 

O  vzorih  svetlih  nam  budt'  čutilo 
Ženice  naAe  krasne  in  marljive; 
O  blagor,  komur  Parce  nevtrudljive 
Sezidajo  ognjišče  lastno,  milo. 

Kaj  samskih  ur  je  on  ne  ve  strašilo 
V  naročji  spremljevalke  ljubeznive, 
Z  obraza  ona  misli  vse,  čutljive 
Grenkosti  bere,  diše  tolažilo. 

Jaz  v  tebi  najti  spremljevalko  tako 
Sem  mislil,  kakor  brat  Ifigenije 
Orest  je  našel  sestro  ti  enako. 

Živeti  s  tabo  v  raji  domačije 
Deliti  ^  tabo  misel,  željo  vsako 
Dni  pozne  še,  ko  solnce  zadnje  sije. 


VIII. 

Dni  pozne  še,  ko  solnce  zadnje  sije, 
Navzdol  hiti  življenja  prašna  cesta, 
Spomin  nas  sladek  vodi  v  ona  mesta. 
Življenja  boj  kjer  prve  boje  bije. 

Ušesu  starca  lepše  melodije, 
Tolažbe  ni,  kot  Če  mladina  zvesta 
In  rod  se  drami,  njemu  trud  nevesti 
Iz  žulov  trdih  novo  cvetje  vije. 

Med  trnjem  in  solzami  so  rodile 
Se  pesni  moje  zadnje  te  in  Žale, 
Ljubezni  so  brez  upa  se  glasile. 

Tolažba  vendar  meni  so  ostale, 
Ime  da  vedno  tvoje  bi  slavile, 
Ime  so  pevca  meni  Paree  dale. 


201 


J.  S.  Turgeneva  poesije  v  prosi.* 

Poslovenil  A,  Hudovemik. 

Marica. 

Ko  sem  žiyel  še  v  Petrogradu  —  od  tega  je  že  mnogo  let  —  in 
dar  sem  slučajno  najel  Toznika,  začel  sem  vselej  z  njim  pogovor. 

Posebno  sem  se  rad  razgovarjal  z  nočnimi  vozniki,  —  z  revnimi 
nnaj  mesta  stanujočimi  kmeti,  ki  so  prišli  v  prestolno  mesto  s  sanmi, 
okro  (nimeno)  namazanimi  in  s  slabim  kljusetom  ,  upaj6č ,  da  bodo  o 
m  iiveli  ter  gospodi  najemnino  plačevali. 

Nekdaj  najmem  tudi  takega  voznika  .  .  .  Mladeneč  dvajsetih  let, 
lik,  lepe  postave,  mlad,  globokih  očij  in  rudečih  lic;  plavenkasti  lasje 
ieli  so  se  mu  izpod  kape,  ktero  si  je  bil  do  obrvij  potisnol.  In  kolikor 
liko  segal  je  njegov  kamelot  črez  njegova  junaška  pleča. 

Vse  eno  pa  se  je  kazal  voznikov  brezbradni  obraz  žalosten  in  pobit. 

Razgovarjal  sem  se  z  njim.    Tudi  v  njegovem  glasu  zapazim  tugo. 

—  Kaj  je  brate?  poprašam  ga  jaz.  —  Zakaj  nisi  vesel?  —  Kako 
rji  te  muči?  — 

Mladeneč  mi  precej  ne  odgovori. 

—  Gorje  je !  gospod !  gorje !  izpregovori  slednjič.  —  Da  in  tako  je, 
i  ne  more  biti  večje.    Žena  mi  je  umrla. 

—  Si  jo  li  ti  ljubil  ?  .  .  .  To  ženo  svojo  ? 

Mladeneč  se  ni  obrnol  k  meni;  le  glavo  je  nekoliko  naklonil. 

—  Ljubil!  gospod.  Osmi 'mesec  je  že  prešel.  .  .  a  pozabiti  ne 
^m.    Gloda  mi  srce  gloda. 

—  In  zakaj  je  morala  umreti  ?  Mlada  in  zdrava?  ...  V  enem  dnevu 
«la  jo  je  kolera. 

—  Ali  ti  je  bila  dobra  ? 

—  Ah!  gospod!  —  vzdihne  težko  mož.  Tako  dobro  sva  živela 
^p.  Brez  mene  je  končala.  Ko  jaz  to  zvem,  bili  so  jo  že  pokopali  — 
«pešim  se  takoj  v  vas  domti.  Pripeljem  se,  a  bilo  je  že  pol  noči. 
ixl)0  grem,  postanem  na  sredi  in  izpregovorim  tako  tiho:  „Marica!  o 
uica!"  Le  čvrček  je  še  škripal.  Tedaj  pa  zaplakam,  vsedem  se  na 
)iiia  tla  —  ter  udarim  z  dlanjo  po  zemlji!  —  Nenasitljivo  žrelo!  iz- 
govorim .  .  .  Pogoltnolo  si  njo  .  .  .   pogoltni  še  mene !  —  Ah  Marica ! 

*    Stihotvorenija  v  prozje  J.  S.  Turgeneva.     „Poesije  v  prosi"  je  naslov  najno- 

feurn  delu  T.,  ktero  je  priobčil  Vjestnik  Evropj  v  zadnjem  zvezku  1.  leta.    Teh 

«nih  poesij,  ktere  je  spisal  Turgenev  v  zadnjih  petih  letih,  je  vseh  skupaj  petdeset. 

sledečem  podajemo  štiri  take   poesije  v  slov.  prevodu,   da  mzvidijo   čitatelji  značaj 

1^  dehi. 

14 


202 

Marica !  izpregovori  zopet  z  zamolklim  glasom.  In  ne  spustiTši  iz  rok 
uzde.  stisne  si  z  rokavicama  solzo  iz  očij,  otrese  jo,  vrže  jo  v  stran,  po- 
migne  z  ramama  —  in  ne  izpregovori  nobene  besede  več. 

Jaz  stopim  iz  sanij  ter  mu  dam  pet  altinij,  ktere  sem  imel  od  ?e6 
(altinija  =  tri  kopejke).  On  se  mi  globoko  prikloni,  prime  z  obema  ro- 
kama za  kapo  —  ter  se  počasi  odpelje  po  snežnej  odeji  puste  ulice, 
zalite  s  sivo  meglo  januarskega  mraza. 

Aprila  meseca  1878. 

P  r  o  s  j  a  k. 

Sprehajam  se  po  ulici .  .  .  prosjak  ustavi  me,  slaboten  starček. 

Vnetih  solznih  očij,  osinelih  ustnic,  njegove  cape  so  nečiste  kakor 
njegove  rane.     O  kako  grdo  je  obglodala  revščina  to  nesrečno  bitje! 

On  mi  pomoli  svojo  rudeče-otečeno,  umazano  roko,  on  vzdihuje  in 
stoka,  ko  me  poprosi  miloščine. 

Jaz  iščem  in  iščem  po  vseh  žepih  ...  Ni  mošnje,  ni  ure,  cel6  rute 
ne!  .  .  .  Jaz  nisem  ničesar  seb6j  vzel. 

Prosjak  pa  je  že  č^kal  ...  in  roka  iyegova,  ktero  je  pomolil,  — 
slabo  se  je  tresla  in  padala  skupaj. 

Ves  zmešan  in  preplašen  stisnem  mu  krepko  to  umazano,  tresočo 
se  roko  ... 

„Ne  zameri,  brat,  ničesar  nimam  pri  sebi,  brat !" 

Prosjak  obrne  na  mene  svoje  vnete  oči,  njegove  osinele  ustnice  se 
nasmehljajo  —  in  on  stiska  moje,  od  mraza  otrpnene  prste. 

—  Dobro  je  tako  brat!  —  izpregovori  on  —  tudi  za  to  lepa  hvala! 

—  Tudi  to,  brate !  je  miloščina !  — 

Jaz  sem  se  pa  v  tem  trenotku  zavedel,  da  sem  tudi  dobil  miloščine 
od  svojega  brata. 

Februarja  meseca  1878. 

Bogatina. 

Kedar  mi  hvalijo  bogatina  Botschilda,  kteri  iz  ogromnih  svojih  do- 
hodkov daruje  cele  tisočake  za  izgojo  otrok,  za  lečenje  bolnikov,  za  pre- 
skrbljevanje  starih,  hvalim  ga  tudi  jaz  in  sem  ginen. 

No  kakor  ga  hvalim  in  sem  ginen.  spomniti  se  moram  le  neke 
uboge  kmetske  rodbine,  ki  je  vzela  siroto-nečakinjo  v  svojo  siromašno  hiSo. 

—  Vzamemo  li  Katrico  —  rekla  je  žena,  —  poslednji  naši  grofi 
pošli  bodo  za  njo  —  cel6  za  sol  ne  bo,  da  solimo  kruh  .  .  . 

A  mi  ga  jemo  ...  pa  neosoljenega,  odgovori  jej  mož,  njen  soprog. 
Kako  daleč  je  Rotsohild  od  tega  moža! 
Julija  meseca  187H. 


soe 


ftostoTanje  pri  naJTlfiJem  bitji. 

Nekdaj  je  sklenolo  najvišje  bitje,  da  napravi  veliko  gostovanje  v 
rojih  sinjih  dvoranah. 

Vse  čednosti  bile  so  povabljene  na  to  gostovanje. 

Čednosti  same  .  .  .  moški  niso  bili  povabljeni ...  le  samo  dame. 

Zbralo  se  jih  je  prav  veliko  —  majhnih  in  velikih. 

Majhne  čednosti  bile  so  bolj  prijazne  in  ljubeznive  kakor  velike ; 
ie  pa  so  se  kazale  zadovoljne  —  in  dvorljivo  so  se  zabavale  med  seboj, 
ikor  se  spodobi  bližnjim  sorodnikom  in  znancem. 

Najvišje  bitje  pa  je  zapazilo  dvoje  prekrasnih  dam.  kteri  kakor  se 
ridelo,  niste  bili  ena  drugej  znani. 

Gospodar  prime  eno  od  teh  dam  za  roko  in  jo  pelje  k  drugej. 

„Dobrotljivost!"  —  pravi  on  in  pokaže  na  prvo. 

„ Hvaležnost !"  —  pristavi  on  ter  pokaže  na  drugo. 

Obe  čednosti  pa  ste  se  neizrečeno  začudili;  kajti  kar  svet  stoji  — 
tega  je  že  dolgo,  —  videli  ste  se  prvič ! 

Decembra  meseca  1878. 


C 


Bosenske  zanovetke. 

Spisal  Rajko  Perušek. 
XI.  ^ 

loveško  življenje  je  dramatična  igra  v  treh  dejanjih,  kojih  naj- 
iritejši  prizori  so  porod,  venčanje  in  smrt.  Ta  dramatična  igra  je  ali 
Bela  ali  žalostna  igra  ali  pa  tudi  tragikomoedija,  in  to  zadnje  v  največ 
liajih.  Mladost  in  večkrat  tudi  venčanje  so  vesela  dejanja,  starost 
ko  i  njen  zadnji  prizor  po  največ  tragoedija.  Dovoli,  dragi  čitatelj,  da 
takov  drama  iz  turškega  življenja  predočim. 

Vsako  turško  dete  zagleda  to  solzno  dolino  brez  kake  tuje  pripomoči, 
dki  80  slučaji,  da  se  pokliče  kaka  baba,  ktera  sodeluje  pri  porodu  in 
Blaga,  da  se  spravi  mlado  Ture  na  svet.  Sedaj  vprašajo  očeta,  kako 
i  bode  ime  detetu,  in  ta  mu  ii  kako  ai*absko  ime,  na  pr.  Abdul, 
«in,  Omer,  Šalih,  Ibrihim,  Mohdmed,  Jusuf  (Jožef),  Alija  (Elija)  itd. 
Dska  imena  so  na  pr.  Fata,  Drviša,  Umija,  Sadika,  Aiša  itd.  Prva 
^emonija,  ktera  ga  uvede  v  dnižbo  pravovernikov,  je  ta,  da  mu  oče 
hidi   kdo  drug  v  eno  uho  pošepeta  oni  poziv  k  molitvi,   ki   se   vsak 

'    Glej  Kres  II.  p.  255,  309,  :{G6,  421,  470  slod. 

14* 


204 

dan  z  munar  razlega.  —  Ako  je  novorojence  moško,  mora  se  pri  muktarn 
ali  poglavarji  ene  mahale  (oddelka  gradskega)  naznaniti  porod  njegov,  a 
dekleta  se  razveu  bližnjih  sorodnikov  živa  duša  ne  briga.  —  Pravi  Turei 
obiteljskih  imen  nimajo,  pac  pa  bosenski  mohamedanci.  Posebno  stare 
plemenitaške  obitelji  so  ohranile  svoja  pradedovska  imena,  na  pr.  So- 
koloviči,  Kapetanovici,  Čengi6i.  —  Pri  drugih  se  pa  prezime  tudi  menjaj 
tako  na  pr.  zove  se  oče  Fadil  paša,  a  sin  Mustafa  Fadil  paši6  t.  j.  Ha- 
stafa  sin  Fadil  paše.  —  Mnoge  stare  obitelji  so  svoja  imena  poturčile;  i 
tako  na  pr.  Rajkovi^i  v  Dženetič  (dženet  znači  raj).  —  Da  se  deca  doini 
odgaja,  to  se  razume,  in  jaz  dvomim,  da  so .  mohamedancem  poznane 
dojilje.  Po  koranu  ima  se  deca  dve  leti  dojiti,  ktera  zapoved  pa  se  ne 
izpolnjuje  tako  strogo. 

Včasih  Turei  tujo  deco  posinjujejo  ali  adoptirajo.  To  se  zgodi  po 
orientalnem  načinu.  Pomajka  strpa  dete  (in  le  prav  mala  deca  se  po- 
sinjuje)  v  široke  svoje  hlače  ter  ga  spusti  na  zemljo,  kot  da  ga.  je  po- 
rodila.    Tak  posinek  ima  pot6m  vsa  prava  kakor  pravi  sin. 

Da  postane  mladi  Turčiu  pravi  mohamedanec,  mora  se  sunetiti  t  j. 
obrezati,  kar  se  ima  zgoditi  pred  svedoki  in  pred  imamom.  V  istem 
času  se  tudi  dečaku,  ki  je  do  sedaj  nosil  dolge  kodre,  glava  obrije  in  le 
vzadi  kita  (perčiu)  pusti,  zat6  da  ga  bode  na  sodni  dan  (kijamet)  mogel 
angelj  za  grivo  prijeti  in  v  nebo  nesti. 

Potčm  se  pošlje  dečko  v  šolo,  da  se  nauči  nekaj  citati  in  i^ 
koliko  izrekov  korana  na  izust.  Kedar  postane  večji  in  močnejši,  a^afi 
očetu  pomagati  na  polji  ali  pa  v  prodajalnici,  ali  pa  ako  je  imovi^  i 
očetom  vred  lenobo  pase. 

I)ekleta  se  samo  nekoliko  koranovih  izrekov  nauč^,  inače  pa  rastjo 
v  strašnej  nevednosti,  ker  jim  je  edini  pot  na  česmo,  k  ekmedžiji  (pekam) 
ali  pa  na  čaršijo,  a  to  poslednje  vrlo  redko,  tako  da  s  tujim  svetom  skoro 
nič  v  dotiko  ne  pridejo.  V  Sarajevu  je  dosti  ženskih,  ktere  še  niso  nikdar 
iz  predmestja  in  oddaljenih  ulic  v  mesto  prišle. 

Sedaj  se  približuje  Ture  drugemu  aktu  svojega  življenja,  venčai\)U. 
Sinu  poišče  nevesto  ali  mati,  ali  pa  si  jo  poišče  sam.  O  tem  aSiklnka 
sem  že  pripovedoval.  ^  Ako  sta  se  mlada  zaljubila  ali  dogovorila,  poš^e 
mladeneč  dva  prijatelja  ali  dva  sorodnika  snubit.  Ako  mu  stariši  dekleta 
radovoljno  ne  dad6,  otme  ga  mnogokrat  tudi  proti  njenej  volji  šilom,  in 
potšm  se  oče  dekletin  že  omehča  in  privoli  v  zakon;  kajti  drugače  bi 
bila  hči  omadeževana,  in  noben  mladeneč  bi  je  več  ne  vzel  v  zakon,  ^ 
se  je  deklice  tuja  moška  oseba  dotaknola. 

Ženin  (gjuvegija),  bodoči  tast  in  svedoki  podajo  se  h  kadiji  (sodniku), 
in   tamo  se  napiše   ženitovanjsko   pismo,   baš  kakor  pri  nas.     S  tem  je 


»  Glej  Kres  II.  p.  424  si. 


205 

jiToa  poroka  potrjena,  in  ostale  ceremonije  so  samo  običaj.  —  Po  tem, 
lekel  bi,  notarijatskem  akta  pelje  ženin  svedoke  na  zajutrek,  ki  se  seTeda 
matno  razliknje  od  naSega  d^jedner  k  la  fourchette. 

Potčm  si  pošiljata  zaročenca  darove,  in  osobito  nevesta  pošlje  balo 
T  hišo  zaročenčeTO.  Dote  ne  dobivajo  neveste.  Po  smrti  roditeljev  dobž 
Je  le  njim  po  zakona  pripadajoči  del  zapuščine. 

Konečno  se  priredi  v  ženinovej  hiši  gostba,  in  sicer  posebno  za 
moške  in  posebno  za  ženske. 

Kakih  deset  poznanih  žen  (endji-bule)  pride  po  nevesto,  iu  to  v  noči 
od  srede  do  četrtka,  opere  jo  v  kopeli,  odeue  z  duvakom  (t.  j.  tinim 
obmsom)  ter  jo  pelje  v  hišo  ženinovo.  Dok  se  moški  zabavljajo  s  pitjem 
in  petjem,  sed6  tudi  žene  v  drngej  sobi  ter  položi  nevesto  na  minder  in 
jej  dlani  in  podplate  s  knom  (knacolophonium)  namažejo,  ktera  procedura 
ni  menda  najprijetnejša ;  kajti  neka  gospa,  ki  je  bila  prisotna  pri  takej 
ceremoniji,  rekla  je,  da  se  je  dekle  branilo  in  plakalo,  ali  ozbiljno,  ali 
samo  tako,  kakor  naše  kmetske  neveste  plačejo,  ne  včm.  Pot^m  jo  po- 
snjejo  s  sečerom  (bonboni)  i  novcem ,  kar  ima  biti  symbol ,  naj  jima 
bode  zakon  sladek,  srečen  in  plodovit. 

Sedaj  je  žena  in  gospodinja.  Eakovo  je  od  sedaj  zanaprej  njeno 
fivljenje,  to  sem  že  v  prejšnjih  odstavkih  popisal.  Ako  ima  Turčin  več 
žen,  ima  vsaka  za  sebe  svoje  gospodinjstvo.  Omeniti  mi  je  še,  da  Tnrci 
8  svojimi  ženami  ljubeznivo  in  dobro  ravnajo.  Deklice  se  ženijo  v  sta- 
rosti od  13 — 16  let,  mladenči,  kedar  jim  je  16-20  let. 

Z  ženitbo  stopil  je  naš  junak  i  naša  junakinja  v  tretje  dejanje  svo- 
jega življenja.     On   se  trudi   in   muči   za  vsakdanji  kruh  (ako  je  bogat, 
pa  lenobo  pase),  postane  resen  in  tako  živi  enolično  do  smrti.     Žene  go- 
spodinijo  dom&  in  se  trudijo  razvedriti  moža.     One  se  žalibog  skoro  po- 
starajo.   Kedar  so  preko  30  let  stare,  izgubile  so  navadno  že  vse  dražesti. 
Kedar  Turčin  oboli,  pokliče  redkokrat  zdravnika.    „Kakor  bog  hoče," 
misli  si.    Imajo  sicer  nekaj  vračev  samoukov,  ki  kuhajo  pijače  iz  raznih 
lelifič,  napravljajo  mazila,  pa  tudi  kirurgične  operacije  izvajajo.  K  ženam 
nimajo  itak  lečniki  pristopa.     Žene  so  zamotane,   in   telesa  jej  lečnik  ne 
&me  potipati,  cel6  žilo  jej  potipa  le  skozi  tančico,   in   ako  se  gjaur  do* 
takne  njene  roke,  mahne  z  roko,  kakor  bi  hotela  odvreči  nečistost,  ktero 
]e  dotika  z  nevernikom  pouzročila. 

Kedar  kdo  umira,  zber6  se  sorodniki  in  prijatelji  okoli  njega  in 
molijo,  pa  kadilo  zažg6.  Smrt  se  razglasi  v  mahali,  v  kterej  je  bolnik 
stanoval,  in  ljudje  pridejo,  da  mu  oči  zatisnejo,  ude  raztegnejo,  telo  opc- 
ijo s  toplo  vodo,  roke,  noge  in  kolena  s  kafro  namažejo,  ušesa,  nosnice 
in  Tse  ostale  šup^ine  pa  z  bombažem  zamaši.  Ta  posel  vršijo  pri  moških 
DioSki,  pri  ženskih  ženske.  Pot^m  zavijejo  truplo  v  platneno  rjuho  ter 
gi  odnesd  v  džamijo.    Tam  molijo  za  dušo  umrlega  in  cesto  se  beračem 


206 

darovi  dol6.    Najdalje  v   24  urah  po  smrti  nesejo  mrtveca  k  pogrebu. 
Ako  umre  kdo  po  zatonu  solnca,  odnes6  ga  v  džamijo  in  ga  že  prihodqji 
dan  pokopljejo.     Pokopljejo   ga   pa  zat6   tako  brzo,  ker  stoji  v  korana:   1 
„Ako  je  pokojnik  izvoljenik,  nesite  ga  cim  brže,  kamor  mu  je  priti ;  ako 
je  pako  zavrženik,  iznebite  se  ga  kar  preje  mogoče". 

Mrtvec  leži  v  odprtej  trugi,  ki  ima  na  dnu  po  dve  ali  po  tri  pov- 
prečne tanke  deske  pričvršcene,  ki  služ6  namesto  nosila.  Pokrito  je  tniplt 
z  mrtvaškim  prtom,  na  vzglavji  je  pri  moških  turbau,  pri  ženah  koprenli 
pri  devojkah  cvetje ;  tako  nes6  mrtveca  brez  glasbe  in  vsak  mimogredofi 
pristopi  ter  izkaže  s  tem  poslednjo  čast,  da  vsaj  za  eden  trenot^k  tmgo 
na  rame  vzame  in  zopet  drugemu  od  zadaj  se  pehajočih  poda. 

Na  mezaru  (pokopališči)  zakopljejo  truplo  v  jamo  3 — 4  čevlje  glih 
boko,  tako  da  leži  na  desnej  stmni  proti  Meki  obrneno.  Da  ga  sem^i 
ne  tišči,  postavijo  preko  njega  nekoliko  desek,  kterih  eden  konec  se  opiit 
v  dno,  drugi  pa  na  grobuej  steni  sloni.  Potčm  nasujejo  zemlje  in  is  koriM 
dotične  stvari  molijo.  Najzadnji  ostane  imam,  ki  nekoliko  korakov  od 
groba  mrtvemu  zakliče:  „Ia  Ibrahime  ibin  meriem  (Ti  Ibrahime  sia  | 
Merie  —  ali  pa  ktero  drugo  ime,  kakor  je  bilo  pač  ime  mrtveca). 
Uskiril  ahdelesi,  karedžte  AUeihi  miniet  dunjaluk  (očituj  svojo  vero  do 
Boga  idoči  z  ovega  sveta).  Ako  je  pravi  Turčin,  koji  je  vedno  po  Ur 
konu  živel,  odgovori  mu :  „Šehadet  la  illahe  la  ila,  Mohamed  renul,  allak^..  j 
t.  j.  Kazven  Boga,  ni  Boga  i  Mohamed  je  njegov  prorok.  Edeu  hodil  ' 
mi  je  rekel,  da  se  „redkokrat"  kdo  oglasi.  —  Morebiti  se  baš  tisti  o^ftlt^  J 
ki  je  bil  le  na  videz  mrtev,  pa  se  je  prebudil,  ko  ga  je  jelo  pomaiykaq}d  i 
zraka  dušiti,  kar  se  v  hitnji,  s  ktero  se  mrtveci  zakapajo,  in  pri  pomaig«  ^ 
kanji  zdravniškega  nadzora  gotovo  večkrat   pripeti. 

Na  grob  postavijo  pri  vzglavji  i  pri  nogah  po  eden  nišan  t.  j.  grobni 
kamen.  —  Oni  pri  vzglavji  kaže,  kaj  je  bil  mrtvec  v  življenji.  BasUino 
vrste  turbana  pokazujejo  nam  moške,  fes  neoženjene  mlade  momke, 
plosnati  kameni  pričajo,  da  počivajo  pod  njimi  žene,  a  od  zgoraj  laviii 
postavljeni  so  devojkam  v  spomin.  Na  bašluku  (t.  j.  nadglavnem  kar* 
menu)  je  pisano,  kdo  leži  tu,  ali  ker  Turci  slova  plitko  izrezujejo  in  na 
mehkem  kamenu,  niso  ti  spomeniki  dolgoveki.  Na  visokih  mestih  9tf 
postavljeni  „turbe",  nekakvi  mausoleji.  Skoro  vsaka  džamija  ima  knl 
sebe  mezar,  tako  da  je  teh  pokopališč  povsodi  polno,  kamor  se  oa^ 
ker  se  ne  sme  nikdo  pokopati  več  na  mestu,  kjer  že  kdo  počivlje,  kakor  je 
tudi  zabranjeno  stopati  na  grobove.  Oni  so  Turkom  svetinje  in  cesto  se 
vidi,  kako  se  pobožni  ustavljajo  pred  mezari,  da  bi  opravili  kratko  molitOT, 
posebno  kjer  je  kak  znamenit  „svetac"  pokopan.  Po  uiolitvi  si  Tsekdar 
poglad6  brado  v  znak,  da  zahvaljujejo  Boga,  da  znajo  moliti. 

Vanjskih  znakov  žalovanja  pa  mohamedanci  ne  nosijo. 

(Dalje  pride.) 


207 


Kako  80  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 

Spisal  Fr.  Wie8ihdler. 
(Dalje.) 

Ubrnimo  se  proti  severju  k  onemu  narodu,  ki  je  bil  od  osbde  po- 
klican, da  izpodrine  s  svetovnega  odra  v  mehkužnost  in  podlost  pogrezneno 
rimljanstvo  ter  prevzame  kulturno  nalogo  njegovo.  To  je  narod  ger- 
manski ali  nemški.  Seznanimo  se  najprej  z  njegovimi  nazori  o 
smrti  in  o  posmrtnem  življenji !  Germanu  ni  neb6  samo  obok  nad  zemljo, 
ampak  tudi  kraljestvo  in  bivališče  večnih  bogov  in  od  njih  izveličanih 
lemljanoT.  Bimska  cesta  in  mavrica  sta  most,  ki  pelje  iz  doline  solz  v 
one  blažene  kraje.  Vsak  posamezni  bog  ima  ondi  svoje  posebno  stano- 
vuge:  najbolj  "znamenito  in  krasno  je  Odinovo;  pravijo  mu  Walh5ll: 
tjekaj  spremljajo  Walkyrije  duše  junakov,  ki  so  na  bojišči  slavno  smrt 
storili.  Navadna  smrtna  boginja  je  Halja  ali  Hel;  sama  sicer  navadno 
ne  mori  Ijudij  in  jim  tudi  ne  pošilja  nikakoršnih  smrtonosnih  zlov,  temveč 
sprejema  le  duše  mrtvih  v  svojo  hišo  ter  je  čuva  pazljivo.  Samo  ob 
kninih  boleznih  jaha  na  trinogatem  konji  okrog  ter  davi  uboge  ljudi. 
Smrt,  ki  je  podložna  Odinu  in  Halji,  je  človeku  vedno  za  petami ;  kedar 
jo  pokličeš,  takoj  je  pri  tebi.  Trdno  zvezane  mrtvo  spremlja  po  dobro 
■glajenej  cesti  ter  jim  cel6  za  dolgo  pot  črevlje  maže.  Večkrat  zajezdi 
kiMoa  in  posadi  nd-nj  mrtveca  zraven  sebe.  Kaže  se  pa  tudi  lakomno  in 
polrešno  sovražnico,  ki  človeka  zalezuje  in  se  z  njim  bori,  dokler  ga  ne 
podere  na  tla.  Kot  vojskovodja  zapoveduje  velikej  armadi,  ki  postaja 
£im  dalje  večja.  A  Germani  jo  poznajo  tudi  od  veselejše  strani  in  trdijo, 
da  češče  s  svojimi  družniki  raja.  Primerjajo  jo  s  koscem,  ki  ljudi  kakor 
bilke  kosi  (primeri  slovenski  rek:  „Smrt  ima  koso,  ne  sekire").  Njeni 
priimki  so:  Ijuta,  srdita,  bridka,  navadna,  sveta.  ^ 

Najstarejši  način  shranjevanja  mrtvih  trupel  pri  severnih  Germanih 
je  ta,  da  je  polagajo  na  ladije  ter  prepuščajo  valovitemu  morju,  ali  pa 
napravijo  na  ladiji  gromado,  ktero  z  mrličem  in  ladijo  vred  na  odprtem 
moiji  8ežg6.  Z  možem  zgori  navadno  tudi  žena  in  konj  njegov.  Tako 
nam  mrtvaške  obrede  predzgodovinske  dobe  popisujejo  starogermanske 
narodne  epopeje.  Ta  šega  je  jako  pomenljiva,  kajti  Germanu  je  nastal 
vesoljni  svet  iz  dveh  prvotnih  elementov,  ognja  in  vode.  torej  je  prav 
primemo ,  da  se  vrne  duša  po  smrti  zopet  tjekaj ,  od  koder  je  svoje 
Htje  prejela. 

Iz  rimske  dobe  nam  je  ohranjena  zanimiva  vest  o  germanskih  po- 
grebnih običajih  v  Tacitovej   „Germaniji"   (c.  27),   ki  se  glasi  tak6-le; 

*    Primeri:  Jak.  Grimm  Deutsche  Mjthologie,  p.  473. 


208 

„Funeruin  nulla  amliitio.  Id  solum  obseiTant,  ut  corpora  claroruin  virorum 
certis  lignis  crementur.  Struem  rogi  nec  vestibus  nec  odoribus  cumulant: 
sua  cuique  arma.  guorundam  igni  et  equas  adilcitur.  Sepulcntm  caes- 
pes  erigit:  mounmentorum  arduum  et  operosum  honorem  ut  gravem 
defunctis  asperuantur.  Lamenta  ac  lacriinas  cito,  dolorem  et  tristitiam 
tarde  ponunt.  Feminis  lugere  houestuin  est,  viris  meminisse."  S  tem 
se  skoro  popolnoma  ujema,  kar  poročajo  drugi  pisatelji  o  tej  zadevi. 

Gotje  so  svoje  mrliče  sežigavali.  Prokopij  pripoveduje,  da  so  se 
dale  pri  gotskih  Herulcih  žene  še  v  H.  veku  po  Kristu  na  gromadah 
s  svojimi  moži  sežigati.  Svojim  bogovom,  pravi,  doprinašajo  tudi  flo- 
veškc  daritve.  Starce  in  bolnike  preje  usmrtijo  in  pot^m  sežg6.  Kajti 
taki  ljudje  nimajo  po  njihovih  postavah  pravice  živeti,  temveč  morajo 
svoje  sorodnike  prositi,  da  je  kakor  hitro  mogoče  s  sveta  spravijo.  V  ta 
namen  napravijo  sorodniki  velikansko  leseno  gromado,  položi  na  njo  starca 
ali  bolnika  ter  mu  pošljejo  Herulca,  kimunivrodu.  da  ga  zabode.  j 
Sorodnika  svojega  umoriti  smatrajo  namreč  za  eno  največjih  pregreh.  Ko  t 
se  najeti  morilec  po  dovršenem  opravilu  vrne,  prižg6  z  zubljami  gromado, 
zberejo,  ko  je  plamen  ugasnol,  kosti  ter  je  takoj  zagreb6.  Ce  umije 
kak  Herulec  neposilne  smrti,  mora  žena  z  njim  na  gromadi  zgoreti  ali 
se  pa  na  moževem  grobu  obesiti,  da  dokaže  svojo  zvestobo  in  si  ohrani 
dobro  ime ;  zakaj  sicer  jo  zadene  največja  sramota  in  vsi  sorodniki  jo 
zaničujejo  in  črt6. 

Zanimivo  je,  kako  so  pokopali  zapadni  Gotje  svojega  kralja  Al  ari  ah, 
ki  je  bil  na  potu  v  Afriko  pri  Cosenzi  v  spodnjej  Italiji  iznenada  umiL 
Odvratili  so  reko  Busento  in  zaukazali  zajetnikom  v  njenej  strugi  grob 
napraviti.  Tniplo  kraljevo  posadili  so  oboroženo  na  konja  ter  je  tako 
v  grob  postavili,  zasuli  ga  potžm  in  zopet  vodo  črez-enj  napeljali,  usmr- 
tivši  vse  kopače,  da  bi  ne  izdali  ničesa.  Mrliča  oropati  bila  jim  je  pre- 
greha, ktero  so  s  smrtjo  na  gromadi  kaznovali,  češ  da  se  tak  ropar  ni 
pregrešil  samo  zoper  truplo,  ampak  da  mu  je  tudi  del  življenja  ukradel; 
mislili  so  namreč,  da  biva  duša  umrlega  še  pri  truplu. 

So  li  stari  Švabi,  Bavarci,  Burgundi  in  Longobardi 
svoje  mrtve  sežigavali  ali  ne,  tega  nam  ne  pov6  nikakoršno  zgodovinsko 
poroč-ilo.  Ko  so  ti  narodi  postali  bolj  znani,  bila  je  povsodi  že  krščanska 
šega  pokopavanja  razširjena.  A  po  obilnih  pepelnjakih,  ki  se  v  njihovih 
grobih  mnogokrat  zraven  celih  okostnic  najdejo,  di  se  sklepati,  da  je  bilo 
pri  njih  i  sežiga  vanje  običajno.  Isto  velja  o  Frankih.  Opirajoč  se  na 
mnoga  mesta  salskega  zakonika  trdi  Jak.  Grimm,  da  so  Franki,  še  predno 
so  bili  izpreobrneni,  svoje  mrtve  pokopavali,  pa  tudi  sežigali.  Krščanstvo 
ni  moglo  poganskih  šeg  nikdar  popolnem  iztrebiti.  V  grobu  frankovskega 
kralja  Childericha  našli  so  njegovo  orožje,  mnogo  zlatega  lepotičja, 
amuletov,  denarja,  orodja,   pečatni  prstan,   eno  podkev   njegovega  kopja 


in  oa  strani  celo  dioveško  glavo,  o  kterej  ugibljejo,  da  je  njegovega  maršala, 

h  je  prostovoljno  s  svojim  kraljem  umrl.    Kaj  pa  sledi   iz  vsega  tega  ? 

Di  je  bila  Frankom  smrt  le  prehod  k  drugemu,  enakemu  življenju,  kjer 

je  moral  človek  vse  pri  sebi  in  okrog  sebe  imeti,   kar    mu  je  na  zemlji 

rabilo.   Grob  jim  je  bil  pot^ivališCe  mrtvih:  zat6  so  ga  imenovali  „Chreo- 

bnrg**  =«  mrliški  grad.    Ker  je  pokopaner  ^e  naprej  živel,    ni  se  smel 

nih^e  drug  nad  njim  pokopati.    Pri   pogrebu   so   vselej  straj^ansko  tulili, 

M  grobu  pa  jedli  in  pili.    To  gostijo  mrtvaško  ponavljali  so  vsako  let^ 

22.  februarja;  ta  dan  prinašali  so   i  mrtvim  jedila  na  grob  ter  po  maši 

prejemali  sv.  obhajilo.  Kakor  Franki  pokopavali  so  tudi  Burgundi  svoje 

mrtve  zavite  v  tančice   in   plašče.     Poganski   Turinžanje  pa  so  svoje 

mrtve  še   v   prvej   polovici  sedmega  veka  sežigavali.     Iz  starih  junaških 

pesnij  je  razvidno,  da  so  tudi  »Saks  o  ne  i,  Danci.  Skandinavri   in 

Anglosaksonci  trupla  svojih  mrtvecev  na  gromadi  pokonča  vali. 

Starogermanski  grobovi  so  kegljasti  ali  kopičasti.  iii  ker  so  iste  oblike 
tudi  v  njih  ohranjeni  pepelnjaki,  sklepajo  nekteri.  da  so  morale  tudi  nji- 
hove hiSe  biti  okroglaste.  V  mnogih  pepelnjakih  nahaja  se  denar,  kte- 
regia  bo  Germani  kakor  Riniei  in  Grki  svojim  mrtvecem  kot  prevoznino  v 
grob  polagalj.  Kajti  vsem  arjoevropskim  narodom  lastna  j(»  vera ,  da 
mora  umrli  na  potu  v  oni  svet  kako  reko  ali  jezero  prepluti  in  lirodnika 
plačati.  Zat6  se  je  ohranil  ta  običaj  pri  nekterih  nemških  rodovih  do 
današnjega  dne.  — 

Prekoračimo  zdaj  meje  germanske  in  krenimo  jo  konečno  k  nji- 
hovim sosedom  in  našim  prednikom,  starim  Slovanom.  Kes  redki  in 
deloma  tudi  malo  zanesljivi  so  iz  starodavnosti  ohranjeni  kažipoti,  ki  nas 
imajo  voditi.  Malo  zanesljivi  pravim,  ker  jih  niso  postavili  Slovani  sami, 
ampak  večjidel  njihovi  najbolj  zagrizeni  sovražniki  ali  saj  tujci.  A  če 
todi  molč4  slovanska  usta,  tem  glasneje  nam  govori  slovanski  grobovi, 
kterih  ni  mogla  uničiti  „  časov  sila^. 

Kakor  vsi  arjoevropski  narodi  uverjeni  so  tudi  Slovani,  da  je  duša 
človeška  nesmrtna.  Izveličanja  v  našem  vzvišenem  pomenu  besede  sicer 
ne  poznajo;  za  svoja  dobra  dejanja  ne  pričakujejo  od  pravičnosti  božje 
ničesa  drugega,  nego  telesnih  slastij.  V  obče  je  njihova  vera  v  brez- 
smrtnost  duše  le  malo  tolažilna.  Sicer  si  pa  mislijo  posamezni  rodovi 
posmrtno  življenje  različno.  Nekteri  ugibljejo,  da  mora  duša,  zapustivši 
človeka  v  spanji,  dolgo  bloditi,  in  ker  se  vrne  včasih  na  dom  njegov, 
postavljajo  jej  ob  posebnih  časih  jedi  in  pijače  na  okna.  polagajo  je  cel6 
v  grob,  menčč,  da  iskra  življenja  v  mrliči  ne  ugasne,  predno  ni  truplo 
popolnoma  strohnelo.  Pri  drugih  rodovih  nahajamo  poverje,  da  leta  duša 
po  drevji  sem  ter  tja,  dokler  truplo  ni  sežgano  ali  pokopano.  Prav  lepo 
izražajo  to  misel  stihi  kraljedvorskega  rokopisa  v  pesni  ^Cestmir  in 
Vlaslav": 


210 

„Kry  kipi  iz  silnega  Vlaslava, 

Po  zeleni  travi  v  črno  zemljo  teie, 

Vjide  duša  z  ust  mu  rijo?ečih, 

Izleti  na  drevje  in  po  drevji 

Sem  t«r  tje,  da  mrtvega  sožgejo."   Levstik  Rkp.  kraljedvorskijStr.ŽS- 

Slični  tem  so  granesi  v  pesni :  „Zaboj,  Slavoj,  Lj  ude  k"  istega 
rokopisa : 

„ Brate,  oj  tam  sivi  vrh! 

Tam  bogovi  zmago  so  darili  nam. 


Du^  obilo  tamkaj  teka 

Po  drevesih  sem  ter  tje, 

Tiči  se  in  zver  boji  jih  plaha, 

Same  sovo  ne  boje  se. 

Mrtve  pojmo  v  vrh  pokopat!**     ib.  str.  36. 

^e  le  ve  j(»  truplo  spodobno  shranjeno,  dospe  duša  v  bivališče  senc 
(navb,  raj),  ki  je  sredi  svetlih  oblakov  in  polno  zelenih  travnikov  in  gozdov. 
Ondi  biva  tudi  solnčni  bog  in  duše  še  nerojenih  Ijudij,  ondi  cvete  večna 
pomlad,  ondi  je  hranjeno  po  zimi  naravino  življenje.  Dnigi  zopet  inislqo, 
da  je  dom  blaženih  duš  visoka  steklena  gora,  ki  vedno  zeleni.  V 
ve(^nej  sreči  in  zadovoljnosti  bivajo  tamkaj  duše  v  istih  razmerah,  kakor 
prej  na  zemlji:  gospod  je  i  tam  gospod,  rob  pa  tudi  tam  rob.  Ta  vera 
je  storila,  da  se  je  dal  slovanski  vojak  v  bitvah  raje   usmrtiti  uego  ujeti. 

Ker  je  opazoval  Slovan  pri  vseh  prirodnih  prikaznih,  pa  tudi  pri 
člov(ištvu  na  zemlji  dvojno  stran:  dobro  in  zlobno,  morala  se  mu  je  že 
zgodaj  misel  vzbuditi,  da  je  morda  i  na  onem  svetu  nekaka  razlika  med 
dobrimi  in  hudobnimi.  Saj  se  zlobnih  Ijudij  človeška  družba  že  na  zemJiji 
skrbno  izogiblje,  zakaj  bi  se  tedaj  smeli  ondi  s  pravičnimi  pajdašiti?  Za 
nje  moral  je. biti  poseben  kraj,  kjer  so  se  jim  vračala  hudobna  njihova 
dejanja.  Pot  do  tega  kraja  najti  pomagala  mu  je  narava  sama.  Pogled 
na  ravno  še  jasno,  takoj  pot^m  pa  z  gromonosnimi  oblaki  prevlečeno 
nebo,  na  kterem  so  švigale  ognjene  strele,  moral  ga  je  spomniti  muk  in 
bolečin,  ktere  ondi  bivajoče  duše  v  takih  trenotkih  trp6 ;  s  prva  je  ta 
kraj  nebeškega  ognja  imenoval  p  b  k  1 1  (pekel),  a  pot6m,  ko  je  jel  človeška 
dejanja  po  njihovej  nravstvenej  vrednosti  meriti,  značila  mu  je  ta  beseda 
bivališče  zavrženih  duš  in  stavil  je  je  v  podzemelje.  ^  Nav  ali  raj  loči 
širna  nebeška  reka  od  človeških  stanovanj ;  kdor  hoče  tedaj  tjekaj  dospeti, 
mora  to  reko  prepluti  ali  pa  vsaj  črez  most  iti ;  ta  most  pa  je  po  slo- 
vanskem in  sploh  arjoevropskem  mnenji  mavrica  ali  rimska  cesta.  * 

(Konec  pride.) 

*     Dr.  Gregor  Krek  Einleitung  in  die  slavische  Literaturgeschichte,  p.  116  in  b1. 
?    Primeri  s  tem,  kar  smo  o  germanskem  bivališči  izveličanih  povedali! 


%UX-^       >U'.....»U* 


211 


Jarnikova  zapuščina. 

Priobčuje  /.  Scheinigg. 
L 

Urban  Jarnik,  ki  si  je  priboril  po  raznih  svojih  knjigah  častno 
le  med  slovenskimi  in  slovanskimi  učenjaki,  preživel  jt»  zadnja  leta  kot 
pnik  v' Blatogradu,  kjer  je  dne  11.  junija  1.  1844.  umrl.  Ker  je  raz- 
[nol  svojo  delavnost  skoro  črez  vse  stroke  slovenskega  starinoslovja  in 
ikoznaustva  ter  se  seznanil  z  mnogimi  učenjaki  istega  časa,  kaže  se 
jetno,  da  je  zapustil  precej  rokopisnega  materijala,  in  to  tembolj,  ako 
nislimo.  da  je  bil  Jarnik  neumorno  delaven  mož.  Po  njegovej  smrti 
nesla  se  je  literarna  zapuščina;  nekaj  je  je  prišlo  v  Celovec,  kjer  se 
ni  v  arhivu  zgodovinskega  društva  koroškega,  nekaj  je  ostalo  v  blato- 
dskem  farovži,  večji  del  pa  se  je  pogubil  in  raztresel  za  vselej.  Samo 
}  pesen  nam  je  otel  A.  Janežič,  priobčivši  „iz  Jarnikove  zapuščine" 
Slovenske  Bčele"  III.  tečaji  (1.  1852)  na  str.  249  in  si.  31  kitic  ob- 
ijoči  ^Boj  z  d  rak  o  na  m",  znano  narodno  pravljico  o  celovškem 
iji  in  povstanku  mestnega  grba  celovškega,  v  kterem  gledaš  „lintborna". 
iTodnikovem  spomeniku  na  str.  112 — 115  razpravlja  Janežič  življenje 
delovanje  Jarnikovo  in  imenuje  tudi  obširnejše  rokopise.  V(»ndar 
»njene  so  samo  listine,  ki  je  hrani  zgodovinsko  društvo,  in  še  te  po- 
10 ;  kajti  Janežič  ne  navaja  niti  vseh  važnejših  rokopisov  uiti  njih 
bine. 

Lansko  leto  prišla  je  blatogradska  zapuščina  zopet  na  dan.  Gospoda 
soškof.  tajnik  in  kancelar  L.  E  i  n  š  p  i  e  1  e  r  in  prof.  V.  Borštner 
skala  sta  15.  marca  lanskega  leta  slučajno  Blatograd.  Z  dovoljenjem 
lOŠDJega  župnika  preiskala  sta  farni  arhiv  in  našla  v  nekem  zavitku 
nikovih  listin.  Vzela  sta  je  seboj  in  mi  je  blagovoljno  prepustila,  da 
pregledajo  in  one  objavijo,  ktere  zaslužijo,  da  se  zanimamo  za  nje. 
sem  nekaj  mesecev  pozneje  poprosil  blatogradskega  župnika,  naj  bi 
enkrat  v  arhivu  Jarnikovih  listin  iskal,  odgovoril  mi  je,  da  je.  sicer 
jregel  mojej  želji,  a  našel  ni  ničesar  več,  kar  bi  bilo  Jarnikovega  blaga ; 
tkone,  piše,  preiskovali  so  že  arhiv  za  njegovega  prednika  gled6  omen- 
le  zapuščine  in  odnesli  dotične  listine;  kajti  dvomiti  ni,  da  je  pisatelj 
logo,  mnogo  slovstvene  tvarine  zapustil !  Meseca  grudna  pregledovala 
.  tajnik  zgodov.  društva  g,  baron  Hauser  in  urednik  temu  časopisu 
ištveni  arhiv  v  Celovci  ter  naletela  na  Jamikove  spise.  V  društvenih 
risnikih  registrovana  sta  samo  dva  rokopisa,  vsi  ostali  nimajo  nobenega 
inamka. 

« 

Ker  bodemo  dne  11.  majnika  1.  1884.  šteli  sto  let,  odkar  se  je  po- 
li naš  ^koroški  Vodnik",  zdelo  nam  se  je  umestno^  da  si  ogledamo  na 


212 

drobno  y  sledečih  posameznih  črticah  njega  slovstveno  zapuščino  gled£ 
obsega  in  vsebine.  Pokazalo  nam  se  bode  marsikaj  zanimivega  o  slovstvenih 
razmerah,  osvetlila  se  bode  po  njej  natančno  pisateljeva  vsestranska  de- 
lavnost, razvid eli  bodemo,  kako  je  znal  Jarnik  uplivati  na  duševno  ob- 
zorje koroškegarazumništva  t.  j.  duhovščine,  naslednje  nam  pa  bodo  pisma 
vsaj  deloma  spričala,  s  kom  je  pisatelj  občeval,  in  odkrila  nekaj  osebnih 
razmer. 

Začnimo  pri  rokopisih,  ki  so  bili  tiskani. 

1.  Knjiga,  ktera  je  pridobila  Jarniku  največjo  slavo,  je  „Versuch 
eines  Etvmologikons  der  Slowenischen  Mundart  in  Inner-Oesterreich. 
Klagenfurt  1832.  Gedruckt  und  verlegt  von  Ferd.  Edl.  von  Kleinmajr." 
Cela  knjiga  hrani  se  v  svojem  prvem  načrtu  rokopisna.  Predgovor,  v 
kterem  razlaga  pisatelj,  zakaj  se  je  lotil  slovarja,  in  kjer  ob  enem  ocenja 
vrednost  Pohlinovega  rečnika,  leži  pri  blatogradskih  listinah,  delo  samo 
pa  je  shranjeno  v  zgodovinskem  društvu;  manuskript  obsega  dve  vezani 
debeli  folijo-kujigi  in  nosi  td-le  naslov :  „Idioticou  der  Slowenischen  Mund- 
art in  Form  eines  Wurzelw5rterbuches".  Zaznamovan  je  v  zapisnika: 
„Nr.  51.  XXVII.  C.  31.  Manuscript  Nr.  265".  Ako  primerjaš  ta  rokopis 
s  tiskanim  Etymologikom,  izprevidiš  takoj,  da  še  ni  bil  pripravljen  xa 
tiskarno;  v  Etymologiku  bereš  mnogo  izrazov,  kterih  v  tem  rokopisu 
zahman  iščeš.  Ta  „Idiotik6n"  je  menda  ono  delo,  o  kterem[omenja  Jarnik 
v  predgovoru  svojega  „Etymologika" :  ,,Schon  beilaufig  vor  einem  Jahr- 
zehend  (t.  j.  okoli  1820)  hat  der  Verfasser  etwas  diesem  Werke  ^hniiches 
bearbeitet.  und  durch  von  fern  her  gemachte  Aufmunterung  fortgesetst,** 
a  pozneje  je  to  delo  opustil;  kajti  1.  1830.  „begann  ich  die  Arbeit  von 
Neuem,  ohne  von  der  Mheren  Gebrauch  zu  machen,  indem  ich  mir 
einen  andern  Plan  entwarf." 

Ob  konci  I.  zvezka  seštel  je  pisatelj  sam,  da  obsega  Idiotikon  na 
116  polah  20.000  besed;  temu  računu  sledijo  dodatki  na  1  Vt  strani; 
za  njimi  beremo  črez  900  latinskih  besed  v  abecednem  redu,  kterim  j^ 
dodan  tu  pa  tam  slovenski  izraz  sličnega  korena,  na  pr. :  paseo  *  pasti; 
sus  ^  svinja  itd.  Na  notranjej  strani  zavitkovej  stoj6  imena  rib,  ki  je 
lovijo  v  Vrbskem  jezeru  in  po  Dravi.  V  drugega  zvezka  drugej  polovici 
nahajamo  37  listov  uemško-slovenskega  slovarja  od  „antragen"  do  „be- 
fugen".  Za  temi  je  prazen  list,  kojemu  sledi  5  listov  napisanih  z  zbirko^ 
ki  ima  naslovno  opazko  „In  Gutsmanns  Sammlung  der  StammwOrter 
sind  zu  finden  700  fremde,  513  solche  W5rter,  deren  Stammwurzeln 
ungewiss  sind,  Summa  1213."  Tujke,  kterih  je  seveda  največ  nemških, 
zaznamoval  je  z  zvezdico  *,  izrazom  dvomljivega  korena  pa  je  pristavljal 
opazko  „?". 

Ta  slovarček  tujih  in  dvomljivih  besed  vzetih  iz  Gutsmannove  zbirke" 
je  toliko  važen  za  koroško  slovenščino,  kolikor  nam  kaže,  kako  vestno  in 


213 

natanko  je  presojeval  Jamik  slovaroiško  blago  svojih  prednikov,  predno 
ga  je  uporabljal  v  svoje  namene.  V  zgled  ho(5emo  nekaj  primerov  po- 
dati. Tujke  so  mu :  al)ot  *  Einfalt ;  aldov  -  unblutiges  Opfer ;  britek  * 
hitter;  damjek  -  Gemse;  fentam  *  pfSnde;  grinta  *  Kratze;  kaštigani  ^  ka- 
steie ;  marinj  *  Rede ;  nor  *  Narr ;  ozbic  *  Absatz ;  pogača ;  račun  ^  Ursache ; 
Stimšm;  žagrad;  tabor;  vomar  ^  Kasten  (Almer);  črešnja  itd. ;  o  sledečih 
pa  ne  v#,  od  kod  bi  je  naj  izpeljaval :  arovca  ==  Kuhhaar ;  botam  *  rechne ; 
darda  ^  Wurfspiess ;  erz'n  =»  sftuerlicht ;  ferk  *  Schraubc^ ;  godlja ;  haba  « 
Flfigel ;  janka ;  kolter  -^  Bettdecke ;  lantina  -  Segelstange ;  niohant  --  Kleien- 
kise;  neSterga  *  Sanfte;  orjak  ^  Kiese;  praprat  *  Farrenkraut;  rančoha  ^ 
Halbstiefel;  skedenj;  žokam,  žoknim  ^  puffe,  stosse;  tehtam  -  trotz«»  um 
was:  vrage;  utavec  *  Scherg;  vučodarda  *  Bappier;  iMležen  -  Draht: 
e^vmar  ->  Brautftthrer  (zahl-mar?)  itd. 

2.  L.  Gaja  ^Ilirska  Danica"  prinesla  je  1.  1837.  v  III.  tečaja 
8.  dtevOki  in  si.  obziren  „ Dopis  iz  Koruške  od  Bratomira  Dolinskoga" 
pod  naslovom  „In  necessariis  unitas,  in  dubiis  li])ertas,  in  omnihus  ea- 
ritas".  Preg^renje  mislil,  da  je  spisal  te  članke  dr.  J.  Supan.  ki 
je  živel  v  Celovci  v  prognanstvu:  ,,Der  Verfasser  des  von  Dir  erwahiiten 
Briefes  an  H.  Gay  dGrfte  nieht  Jarnik  sondern  hčchst  wahrscheinlich 
der  nach  Kftrnten  relegirte  Doktor  und  Professor  Jacob  Supan  sein"  — 
piše  St.  Vrazu  (gl.  Pisma  Prešernova  St.  Vrazu,  Letopis  Matice  Slov. 
1.  I.  1877  na  str.  159).  A  da  se  je  vrli  pesnik  zmotil,  priča  nam  ne 
samo  ohranjeni  rokopis,  temveč  tudi  pismo  Jarnikovo  istemu  St.  Vrazn 
od  6.  grudna  1836:  „So  habe  ich  z.  B.  eiuen  bei  5  Bogen  starken  aus- 
gearbeiteten  Aufsatz  fBr  H.  L.  v.  Gay  gehabt,  betreiFend  die  Verl)esserung 
der  im  Illvrischen  vorkommenden  fehlerhaften  Declinationen"  in  „Ver- 
melden  Sie  H.  v.  Gay  alles  erdenkliche  Gute  und  dass  ich  gesounen  bin, 
ihm  selbst  zu  schreiben"  (gl.  Letop.  M.  Slov.  z.  1.  1877  na  str.  151). 
Hannskript,  ki  je  nemško  pisan,  nahaja  se  deloma  pri  blatogradskej,  de- 
loma pri  celovškej  zapuščini.  V  tem  spisu  razpravlja  Jarnik  vprašanje, 
kako  bi  se  naj  ilirska  sloga  uresničila  najprvo  v  slovniškem  oziru.  Bistrega 
nma  pretresuje  pisatelj  sklanjalne  in  spregalne  oblike  in  kaže,  ktere  so 
provincijalismi  in  koliko  je  vzajemnega  blaga;  nap6sled  terja,  da  prevza- 
mejo vsi  Oirci  kar  je  vkupnega,  dialektične  oblike  pa  morajo  poginoti. 
Posebnega  spomina  vredna  je  ta  razprava  za  Slovence,  ker  ona  nam  kaže, 
kako  so  razumeli  ilirsko  slogo  Slovenci  in  kako  si  jo  mislijo  Hrvatje. 

3.  Med  blatogradskimi  listinami  sta  še  dva  rokopisa,  isto  tako 
pisana  v  nemškem  jeziku.  Enega  bereš  v  „Kolo"-vem  I.  letniku  (1842) 
na  straneh  41 — 57  in  ki  mu  je  napis :  ,, Obraz  slovenskoga  narečja  u 
Eoroškoj  od  U.  J.  z  uvodom  i  opazkami  od  St.  Vraza" ;  nadalje  pa  pesen 
^Ljubica'',  tiskana  v  St.  Vrazovej  zbirki  narodnih  pesnij  ilirskih  na  str. 
188:   v   rokopisu  jo  je  Jarnik   preložil   tudi   na   nemški  jezik.    Ako  še 


2U 


omenimo  nekaj  basnij,  ki  je  nahajamo  t  blatogradskej  in  celoTškej  za- 
puščini, tiskanih  v  „Zber-i  lepih  ukov  itd.",  našteli  smo  čisto  vse,  kar 
so  hrani  rokopisne  tvarine.  ki  je  videla^  tiskarno. 


t  Dr.  Štefan  Kočevar. 

(Narek.) 

iN  i  Tebe  ver  med  živimi,  preblagi  prijatelj  Krunoslave! 

Tako  smo  l)ili  poslovenili  krstno  ime  Tvoje,  ko  smo  pred  šest  in 
štiridesetimi  leti  na  razvalinah  Ceha.  Leha-Meha  grada  vpričo  brata 
Ljudevita  prisegli  —  mi  tedanji  edini  „Iliri  iz  Štajera" — naimer 
Ti,  brata  Stanko,  O  rosi  a  v  in  jaz,  do  smrti  neutrudljivo  delati  Mi 
dnšno  prerojenje  naroda  jugoslovanskega. 

In  res  prel)lagi  K  r  u  n  o  s  1  a  v  e  !  Ti  si  bil  ^gaudium  nostnim  •  et 
eorona  nostra". 

Bil  si  velik  kot  človek,  velik  kot  rodoljub! 

Skoro  pol  stoletja  sem  občeval  s  Teboj,  a  nisem  opazil  nikdar  na 
Tebi  nobene  strasti,  nobenega  madeža.     Fuisti  anima  candida.  — 

Jočejo  se  na  Tvojem  grobu  otroci  Tvoji,  kterim  si  bil  dober  oče, 
stokajo  bolniki,  kterim  si  polajšaval  težave  bolezni,  žalujejo  prijatelji, 
kterim  si  bil  sladka  uteha. 

Eder  si  se  prikazal  svojim  prijaznim  obličjem,  razveselil  si  dništvo, 
kder  si  izpregovoril  svojo  modro  besedo,  prepričal  si  in  utišil  nasprotna 
mnenja.    Blag  si  bil  človek ! 

Ko  si  ves  utrujen  prišel  domii  pozno  v  noči  iz  dalnih  obhodov  svo- 
jega poklica,  vzbudila  Te  je  revna  mamka,  da  jej  ozdraviš  bolnega  otroka, 
vzbudil  Te  je  ubogi  rokodelec,  da  mu  rešiš  tovaršico  življenja,  —  brez 
gondranja  si  vstal,  in  ko  si  prišel  do  postelje  bolnikove,  bilo  mu  je  že . 
lažje:  Tvoj  ljubeznivi  pogled,  Tvoja  tolažilna  beseda  ga  je  že  okrepčala, 
in  za  svojo  pomoč  nisi  mnogokrat  druga  dobil  nego  hvaležni :  Bog  plati! 
Tudi  mene  si  pred  dvajsetimi  leti  rešil  smrtne  bolezni,  in  tako  imam  za 
Bogom  zahvaliti  Tebi,  ako  še  kaj  koristim  človečanstvu  in  ubogej  domovini. 

Velik  si  bil  kot  človek,  pa  tudi  velik  kot  rodoljub.  Sreča  na- 
roda slovenskega  bila  Ti  je  nad  vse.  Pol  stoletja  si  ga  dramil,  budil, 
pomagal  vzdržavati  ga  pri  življenji.  Daroval  si  mu  svojo  glavo  in  srce, 
daroval  svoje  premoženje ,  a  nikdar  se  nisi  potoževal.  Dasiravno  nisi 
pogostoma  živel  v  najsijajnejših  materijalnih  razmerah,  vendar  si  daroval 
in  daroval,  a  ker  dobrovoljnemu  darovatelju  vir  blagoslova  nikdar  ne 
usahne,  preredil  si  kljubii  velikej    požrtvovalnosti   pošteno   sebe  in  svoje. 


Od  onih  peterih  n^^ega  „BQttIibauda^  ostal  sem  jaz  še  edini  na 
sreto.  Preselfl  se  je  y  boljši  svet  najpreje  hrat  Stanko,  za  njim 
mojster  naš  Ljudevit,  potčm  brat  Oroslav,  a  zdaj  je  nemila  smrt 
pobrala  tudi  Tebe,  preblagi  mi  Krunoslave!  Ne  hode  dolgo,  da 
tndi  jaz  pridem  za  VamL  — 

Ti  pa  preblagi  brate  Krunoslave!  blagoslavljaj  svoj  narod  iz 
nebeških  višin,  stopi  pred  prestol  Vsemogočnega  in  prosi  ga.  da  stiti 
in  brani  narod  slovenski  t^r  ohranjuje  v  njem  složuost  in  edinost. 

Kako  se  je  vsakokrat  Tvoje  oko  solzilo,  kedar  je  nastal  med  rodo- 
ljubi kak  razpor!  — 

Prosi,  da  bodo  vsakega  rodoljuba  pri  narodnem  delu  vodili  risti  in 
nesebični  nagibi.  Moraliif.ni  so  bili  prvi  stavitelji  narodnega  doma,  zat6 
je  boiji  blagoslov  spremljal  njih  trude,  moraličen  in  nesebičen  značaj  si 
tudi  bil  Ti,  zat6  je  bilo  delovanje  Tvoje  tako  uspej^no. 

Hudo  borbo  borimo  dandanašnji  z  nasprotniki  svojimi,  a  dosti  je 
oiiiah][jivcev.  O  Krunoslave  blagi!  Tvoj  dnh  stanoviti  naj  uaudaja. 
navdušuje  in  okrepčuje  narodne  borilce!  '  Davorin. 


t  Župnik  Jožef  Hašnik. 

(Nekrolog.) 

JNisem  še  bil  dovršil  vrstic  v  spomin  preblagemu  prijatelju  in  ve- 
likemu rodoljubu  dr.  Štefanu  Kočevarju.  ko  mi  telegrafski  posel  pri- 
nese novo  žalostno  naznanilo,  da  mi  je  G.  susca  umrl  zopet  blag  prijatelj, 
nest  sin  naroda  slovenskega,  veseli  pesnik  „Dobrovoljk".    Tudi  on  je  še 
Ul  eden  izmed  narodnih  vojakov  takozvane   stare  garde.     Naredil  se  je 
8.  sušca  1.    1811.   v   Tribunjah   na  desnem    bregu  Drave  nad  Vozenico. 
SUriši  njegovi    so   preje    stanovali   v   fari    sv.   Martina   nad   Slovenjim 
Giadcem  na  prijaznem  holmci  nad  Podgorjem,  kjer  se  še  zdaj  pravi  pri 
Aioehu.    To  je  rajnega   pravo  ime.     V  krstnih   bnkvah   sv.   Martina 
»d  Slovenjim  Gradcem,  kjer  je  bil  Hašnikov  cce  rojen,  stoji  A  s  h  n  i  h , 
T  poročnih  bukvah  starotrške  fare,   kjer  je   rajnega  župnika  o^.e  bil  po- 
roten, pa  je   ime  pisano   Aschnach.     Rodbin   z   imeni:    Ažuih,   Ažuah, 
Alneh,  Ažnoh  in  Ažnuh  je  več  v  slovenjegraškej  dolini,  in  ljudstvo  sploh 
ta  imena  izgovarja:  Ažnah,  Ažneh  itd.,  ne  pa  Ašnah,  Ašneh.   Tribunjski 
gluhi  župnik  je  pa  pisal  z  aspiracijo.  kakor  je  pohorska  ba))iea  povedala, 

*    Obširen  žlvotopis  dr.  Štefana  K  o  O  e  t  a  r  j  a  obljubil  je  6.  j(.  Davorin  Trstenjak 
pozneje  priobčiti,  za  kar  mu  bodemo  vsi  Slovenci  jako  hvaležni.  ('red. 


216 

ter  po  nemškem  načinu :  H  a  s  c  h  n  i  g.  Bajni  župnik  mi  je  enkrat  praiil, 
da  je  prišel,  ko  je  bil  kaplan  pri  sv.  Martinu  pri  SIot.  Gradci,  njego? 
stric. k  njemu  in  mu  rekel:  E  gospod  Jožef,  kako  pa  se  Vi  za  HaSnika 
pišete,  ker  pa  sva  oče  in  jaz  A  ž  n  e  h  a  ! 

Oče  Jakob  Ažnih  in  mati  Marjeta  Breznik,  rojena  v  starotrik^ 
fari,  nista  ravno  bila  bogata,  oče  si  je  s  šivanjem  zraven  svojega  malega 
posestva  služil  kruh,  a  ker  je  sedenje  škodovalo  njegovemu  zdravju,  začel  je 
tržiti  in  teleta  in  drobnino  kupovati  za  slovenjegraške  mesarje.    Ko  je  t 
Tribunjah  tik  crkve  stari  farovž  na  prodaj  bil,   kupil  ga  je  Jakob  Ainih 
in   tam    odprl   trgovino  z  voli   in   strdjo.     Skoro    si  je  pomagal   in  še  si 
zraven  dve  posestvi  kupil.     Neki  mešetar  iz  Trsta  ga  je  odri  za  12  parov 
volov,   in   neki   žid  iz  Zemuna  leta  1809.  za  100  centov  strdi;  vrh  tega 
je  še  očeta  nesreča  na  Dravi  zadela,  ker  so  se  enkrat  tri  čajke  na  Slapeh 
blizu  Tribunj  s  čreslom   naložene   l)ile   razbile,   in   tako  je  premoženje  s 
pridom  pridobljeno  splavalo  po  vodi. 

Na  ime  „Hasehnig"  dobil  je  naš  rajni  ki^stni  list  in  tako  se  je  pisal 
sam  in  so  ga  pisali  njegovi  učitelji  po  šolah ,  dokler  ni  prišel  v  bogo- 
slovno semenišče,  kjer  se  je  domislil,  da  je  Slovenec,  in  se  začel  pisati 
z  ])ohoričico :  H  a  s  h  n  i  k. 

Leta  1818.  so  ga  oče  v  šolo  dali,  in  sicer  najpreje  v  Mahrenberg; 
razven  kateheta  Jožefa  Poliča,  kteri  je  katekizem  v  slovenskem  jeziki 
učil,  ni  slišal  naš  Jožef  nobene  slovenske  besede.  Učitelj  mu  je  bil  neko? 
Josef  Popek  ^DeutschbOhm"^,  kakor  seje  rad  sam  imenoval,  a  ni  znal 
ne  pray  nemški,  ne  slovenski,  ne  „pemski". 

V  jesen  leta  1820.  dajo  ga  oče  v  šolo  v  Šent-Martin  nad  Slovenjim 
Gradcem.  Ondi  je  bil  znani  ponemčevalec  Franc  Tantscher,  trd  Nemec 
za  učitelja,  strog,  oster  paedagog.  L.  1822.  pošljejo  ga  oče  v  Maribor 
v  tretji  razred  nemških  šol,  leta  1823.  prišel  je  v  prvo  latinsko  šolo  pod 
znanim  pedantom  professorjem  Cehom.  Součenec  mu  je  bil  Stanko 
Vraz,  stolni  prost  dr.  Lovro  Vogrin  in  generalni  konsul  Budolf 
baron  Goedl-Lannoy.  Peti  in  šesti  razred  je_  naš  Jožef  spravil 
pod  strogim  professorjem  Biglerjem.  Bazven  očetove  hiše  ni  nikdar  nai 
vrli  rodoljub  slišal  slovenske  besede,  njegov  bistri  duh  se  je  torej  prijel 
z  vso  strastjo  nemščine;  on  je  prebiral  pridno  nemške  pesnike  in  poskuševal 
sam  v  tem  jeziku  zlagati  pesni  in  pripovedke  spisovati. 

V  jesen  leta  1829.  prišel  je  HaSnik  v  Gradec  na  vseučilišče.  Nje- 
govi professoiji  so  bili  slavni  Likavec  iz  filosofije,  izvrstni  zgodovinar 
Muchar  iz  filologije,  pridni  Arker  iz  mineralogije,  strogi  Knar  iz  mathe- 
matike ,  ljubeznivi  Hessler  iz  fysike  in  prijazni  Hasler  iz  zgodovine,  sami 
vrli  učitelji  in  učenjaki. 

Leta  1831.  je  bil  naš  pesnik  sprejet  v  bogoslovno  semenišče  v 
Celovci.     Tu   se  je   spoznal   z  Valentinom    Wiery-em,   njegovim 


217 

sončeDcem,  poznejšim  slavnim  škofom  krškim.  Kmalu  sta  duhovita 
•nihdeDf^n  postala  srčna  prijatelja.  Ustanovila  sta  skupaj  v  s(>nieuisri 
literarno  društvo  in  poseben  list,  v  kterega  sta  pisala,  seveda  v  nemšk^^m 
jeziku,  beUetristične  članke.  Takrat  je  bil  špiritual  v  semonisei  slavni 
A.  Slomšek;  ta  je  prebiral  sestavke  bogoslovcov  in  opazil,  da  so 
Wieryevi  in  Hašnikovi  najizvrstnejši.  On  nagovarja  torej  Hasnika,  naj 
se  poskuša  tudi  v  slovenskem  jeziku:  naš  vrli  rodoljub  stori  to,  in  skoro 
je  premagal  vse  težave  v  jeziku.  V  zbirki  Ahaceljnovih  pesnij  najd<'tr 
se  (ako  se  ne  motim)  dve  Hašnikovi  pesni.  Tudi  J«'  pisni  hnniilijr. 
kakor  drugi  učenci.  Te  je  Slomšek  popravljal  in  i)od  naslovom:  ^Kvan- 
geljska  hrana^  na  svetlo  dal. 

Dne  4.  avguf^ta  1.  1835.  je  bil  v  mašnika  posvcefii  in  j<'  priinicirul 
<).  septembra  v  Mahrenbergu.  PiT(»ga  oktobra  l.^Hf)  je  st»l  za  ka]»lana 
na  Ljubno,  pozneje  še  je  služil  kot  kaplan  pri  Sv.  ilartinu  nad  Sl<»- 
venjim  Gradcem,  v  Sevnici  pri  Savi,  leta  1842.  v  Kogatci.  kjer  smi  .<<• 
jaz  prvokrat  z  njim  seznanil,  od  ondot  j(»  prišel  k  sv.  Jurjn  pod  Tabroni. 
leta  1849.  k  sv.  Martinu  na  Pohorji.  in  od  tod  2x.  novembra  istega 
leta  za  župnika  v  Trbovlje,  kjer  je  župnike  val  do  20.  novembra  18()8. 
Ko  sem  se  jaz  1.  oktobra  1.  1868.  preselil  iz  sv.  Jurja  pod  Rifnikom, 
kraj  južne  železnice,  na  sosedno  poniklansko  fiiro,  postal  je  Hašnik  moj 
naslednik,  in  tako  sva  si  bila  do  14.  septembra  1.  1879.  dobi*a  soseda 
in  zvesta  prijatelja. 

Kot  kaplan  rogaški  je  večkrat  kaj  nemških  sestavkov  spisal  pod 
imenom  Tribunski  v  graška  časnika:  Der  Aufmerksame  in  Styria; 
večjidel  je  popisoval  narodne  pravljice  in  narodne  obieaje;  v  Trbovljah  je 
iidal  svoje  pesni  pod  naslovom  „I)  ob  rov  olj  k  e^".  pridno  dopisaval  v 
^Novice"  in  ^Zgodnjo  Danico". 

Povsod  pa  je  budil  narod,  razširjal  knjige  med  ljudstvom,  pri  volitvah 
se  poganjal  za  narodne  volilce,  podpiral  narodna  društva  in  živel  v  po- 
»ehnej  prijateljskej  zvezi  z  dr.  Bleiweisom,  Blažem  Potoenikom  in  dr.  Ko- 
^e?arjem.  Potočnik  in  Kočevar  bila  sta  homeopatha  in  tudi  nas  Hašnik, 
a  to  je  Se  prijat^^ljstvo  tesneje  sklepalo. 

Rajni  župnik  je  bil  velik  prijatelj  crkvene  umetnosti :  skrbel  je  za  I<»- 
poto  božjih  hiš  in  povsod  zaslužek  dajal  domačim  slovenskim  umetnikom. 
Te  kratke  vrstice  naj  ohranijo  spomin  skrbnega  dušnega  pastirja,  vrlega 
rodoljuba  in  spretnega  pesnika  slovenskega ! 

Davorin  Trstenjnk. 


15 


218 


Praktična  metodika. 

Sestavil  in  založil  J.  Lapajne.  ravnatelj  mej^č.  šole  v  Krškem, 

Znani  marljiyi  delavoc  na  slovenslcem  Šolskem  polji  g.  I.  Lapajne  podal  je 
slov.  učiteljf^ni  uuvo  knjigo,  ki  jim  bode  gotovo  dobro  doMa.  Na  142  straneh  nam 
pisatelj  v  domačem  jeziku  razpravlja,  kako  je  po  najboljših  in  obče  priznanih  me- 
todičnih načelih  vse  za  ljudsko  šolo  predpisane  predmete,  razv^n  Terozakona^  učit^  da 
jih  bodo  polagoma  se  razvijajoči  duh  otroSki  lažje  umel  in  si  jih  zapomnil.  V  obče  se  s 
g.  pisateljem  skoro  povsem  strinjamo,  le  tn  in  tam  smo  drugega  mnenja.  Tako  nikako. 
ne  moremo  pritrditi,  kar  pravi  na  str.  13.,  da  namreč  ni  vsako  branje  v  berilu  tAe, 
da  bi  se  na  njem  otroci  vadili  tudi  v  čitanji.  Mi  bi  rajSi  rekli,  neobhodno  potrehne' 
je,  da  se  otroci  privadijo,  vsako  branje,  bodi  si  kakeršno  koli  po  obliki  in  vsebini,  pra- 
vilno, zivstopno  in  izrazno  citati.  Celo  neumljivo  nam  pa  je,  kako  da  je  g.  pisate^ 
sestavek  o  najimenitnejšem  učnem  predmetu,  o  učnem  jeziku,  slovenščini,  tako  skrčil 
Po  uafiih  mislih  bi  se  moral  ta  sestavek  najmanj  v  tri  dele  ločiti,  in  sicer  v  čitanje, 
slovnico  in  vaje  v  spisji,  kteri  bi  se  morali  prav  temeljito  in  vsestransko  razpiHT^ati.' 
Izpregovorivši  o  raznih  načinih  čitanja,  bil  bi  lahko  dodal  metodična  pravila,  p« 
kterih  je  učence  od  najnižje  do  najvišje  stopnje  neprestimo  napeljavati,  da  se  izurijo  v. 
zastopnem,  razločnem,  izraznem  in  lepoglasnem  čitanji.  Slovnica  spada  radi  svogie; 
abstraktnosti  med  težje  predmete  v  Ijudskej  šoli,  zato  bi  bilo  kazalo,  da  bi  bil  oblir-* 
neje  razpravljal,  kako  jo  je  mogoče  najuspešnejše  učiti.  Pa  tudi  s  tem,  kar  nam  o, 
slovničnem  poduku  na  str.  19.  pravi,  nismo  njegovih  mislij.  G.  pisatelj  trdi,  da  je 
otrokom  še  le  potein  povedati,  kaj  j«  razširjen  stavek,  kedar  že  poznajo  prilastek,  d(K 
polnilo  in  prislov.  Vsi  ti  pojmi  pa  delajo  učencem  mnogo  težav«  Vzlisti  Jia  niij^  ibj 
srednjej  stopnji,  zato  mislimo,  da  je  zadosti,  ako  vedo  učenci  razširjene  stavket  ustno 
in  pismeno  izdelavati,  dasi  še  posameznih  delov  stavka  ne  poznaja  taLo  natančno. 
Zatorej  se  lahko  takoj,  ko  učenci  goli  stavek  poznajo,  pove,  da  je  vsak  drugi  stavek, 
imajoč  po  eno  ali  več  pojasnil,  razširjen  ali  podaljšan  stavek.  Tem  potem  je  moino 
že  v  2.  šolskem  lotu  o  razširjenem  stavku  govoriti.  Sploh  bi  pa  moral  ves  irtovniČni 
poduk  tako  urejen  biti,  da  i)Ost;uie  učencu  zvest  voditelj  in  trdna  podpora  v  liMem, 
pravilnem  in  razločnem  izraževanji  njegovih  mislij.  bodi  si  v  govoru,  bodi  si  ▼  spisu. 
—  Spisje  je  zrcalo  vsake  šole.  po  spisih  se  takoj  spozna,  kolika  je  vrednost  dotične 
šole.  Zato  bi  bil  g.  pisatelj  dobro  ukrenol,  ako  bi  bil  o  tem  tako  imenitnem,  pa  tudi 
jako  težavnem  predmetu  obširneje  izpregovoril  ter  pokazal  pot,  po  kterem  je  najla^ 
učence  tako  daleč  dovesti,  da  vedo  svoje  misli  hitro  in  pravilno  tudi  v  spisu  izraievati. 
Pa  tudi  v  tem,  kar  g.  pisatelj  o  spisji  sploh  govori,  nismo  povsem  njegovih  mislij, 
temveč  terjamo  mnogo  več.  Tako  pravi  na  str.  19.,  da  se  naj  še  le  v  tretjem  šolskem 
letu  začenjajo  proste  naloge  izdelavati ;  mi  bi  rekli,  prej  ko  slej  naj  se  to  zahteva,  lug- 
kasneje  v  2.  šolskem  letu.  Učilnica,  v  kterej  nimajo  otroci  v  2.  šolskem  letu  spisnih 
zvezkov,  gotovo  ni  najboljša.  Trditvi,  da  se  ne  more  od  učencev  več  terjati  nego 
„popisi"  in  ^pripovesti**,  le  toliko  prigla.šamo,  kolikor  je  mogoče  tudi  druge  jako  rai- 
lične  spise  pod  tema  pojmoma  umevati.  Mi  namreč  mislimo,  učenci  se  naj  poskusijo 
v  različnih  spisnih  oblikah,  in  vemo  tudi  po  skušnji,  da  se  dajo  najlepši  uspehi  doseči, 
ako  se  je  mladina  ves  i'A\s  šolskega  obiskovanja  v  tem  pridno  vadila.  Jako  imenitno 
je,  da  zvedo  učenci  nekaj  malega  tudi  o  najimenitnejših  zastopnikih  slovenskega  slovstva, 
zato  bi  se  bilo  ob  konci  sestavka  vsaj  lahko  na  to  opozorilo. 

V  sestavku  o  zemljepisji  natisniMia  je  slika  „Ljutomer"  kot  zgled.  Ta  sUka  je 
sicer  dobra,   vendar  se   nam   dozdeva,  da  je  glede  na  svoj  namen  prenapolnjena  s  po- 


219 

drabnostmi.  Gotovo  ne  bode  nihč«  tako  pedantičen,  da  bi  terjal  od  (»t rok ,  da  ved6 
Telikost  njiv,  travnikov,  vinogradov  itd.  v  Atevilkah  imenovati:  tudi  je  «edaj  nova  mora 
že  toliko  prevladala^  da  ee  v  knjigi  skoro  izključljlvo  rabi.  Jako  imenitno  jo  {ki  u«''cu(f 
ie  pri  doiuoviuoslovji  opozaijati,  kako  mo<im»-  upliva  narava  pusauK^znih  krajev  na  vse 
človedko  bitje. 

V  zgodovinskem  delu  ae  g.  pisatelj  iz]KHltika  nad  branjem  ..Belizani**  v  II.  Be- 
rilu, iVA  da  ni  resnično.  Mi  pa  mislimo,  da  malo  de,  je  li  branje  istinit(»  uli  ne,  go- 
tovo pa  j«'  kakor  po  tendenci  tako  po  obliki  eno  najlepših  in  juko  pri}iravni1i.  <la  /vedo 
po  Djeui  otroci  ie  na  srednjej  stopnji,  kako  jo  Oisto  in  nesebično  domoljubje!  Karol 
Veliki  je  res  imenitna  zgodovinska  oseba,  pa  naAim  sloveuskim  otrokom  za(b><tujr.  ako 
k  nekoliko  o  igem  zvedo;  sicer  pa  lahko  vsak.  komur  Berilo  prrmalo  puuuja.  i/,  svo- 
jega nekaj  doda.  Želeti  bi  pa  bilo,  da  bi  bil  g.  pisatelj  tudi  i/pre^nvorii  o  tolikanj 
imeuitiiib  slikah  iz  domačega  življenja,  po  kterih  «Hliiiih  je  mogoee  ureiK-eiu  ]Mika/.ati, 
da  člove&ke  kreposti;  kakor  hrabrost,  poštenje,  človekoljubje,  domoljubj»'  itd.  uiso  >aino 
D^  T  krogih,  večini  učencev  nedosegljivih,  temveč  da  se  vse  t«'  lastnosti  nahajajo 
tudi  Y  revnej  hiši,  a  zategadel  uiso  nič  manj  vredne!  Pri  prir(HU>pi>u  in  prirodnslnvji 
podavajo  se  nam  v  občo  veljavna  načela;  le  v  slikah  bi  bili  nekoliko  bolj  i/bireiii.  Po- 
hvale vreden  je  dodatek  o  človeškem  telesu,  a  v  metodiko  pniv  xa  ]>niv  n«*  sjiada.  V 
Mfttavku  o  računstvu  bi  se  nam  bilo  lahko  povedalo,  kako  izvrstno  jo  rariuijiuje  s 
paličkami  pri  piTencih.  Tudi  mislimo,  da  mora  že  pri  pi-veneih  ustno  in  pisnuMio  i-a- 
^nje^je  segati  iz  roke  v  roko.  Glede  množilke  ali  poštevanke  je  ns  [»otreba.  da  se 
nazorno  učencem  pojasni,  nič  manj  potrebno  je  pa  tudi,  da  si  jo  nudianieuo  /a]Mininijo, 
kar  sf  zgodi,  ako  jo  po  starej  navadi  neprestano  vsi  vkup  ponavljajo.  l>a  je  i)i-i  risauji 
tako  malo  uspehov  zasledovati,  kakor  toži  g.  pisatelj,  temu  je  morebiti  tudi  to  nekaj 
krivo,  ker  si  glede  metodike  in  tudi  glede  gradiva  niso  vsi  edini.  Pri  lepopisji  bi  se 
bilo  lahko  omenilo,  kako  napačno  in  dolgočasno  je  učenje  po  i)redpisih.  kt(>re  imajo 
učenci  pred  seboj  ali  pa  na  tabli,  ter  jih  uro  za  uro  mehanično  prepi^>ujejo.  Malokteri 
učenec  ae  tem  potem  svojstev  lepopisja  zaveda,  temveč  navadno  po  svoje  črke  pnvstvarja 
in  prenareja.  Lepopisni  uk  ns^  ne  bode  samo  genetičen,  temveč  tudi  nazoren  iu  iz- 
obraževalen; le-to  pa  je,  ako  se  v  vsakej  lopopisnej  uri  delajo  uzorni  pivdpisi  na  taldo 
ter  se  v  vseh  svojih  delih  dovolj  pojasnjujejo.  Le  tako  se  bodti  učenci  čistega,  zaved- 
nega in  lepega  pisanja  privadili 

Sicer  pa  radi  pripozuavamo,  da  jo  knjiga  kljubu  tem  nralenkostim  dobro  rabljiva 
in  jo  tudi  prav  gorko  vsem  učiteljem,  pa  tudi  drugim  prijateljem  šole  priporočamo ; 
nadejamo  se,  da  najde  v  njej  vsak,  ako  ne  vsega  —  in  v  kterej  knjigi  je  vse  V  —  vsaj 
neki^,  kar  mu  bode  ugajalo.  F.  P. 


Poročilo  o  srbskej  književnosti. 

L 

Slovencu,  znajocemu  srbski  in  zanimajočemu  se  za  srbnko  literaturo,  je  jako 
teiko  doinati  za  novejAe  proizvode,  in  zategadel  so  ]iorooila  o  srbskej  književnosti  ko- 
likor toliko  koristna.  Začnimo  z  leposlovno  literaturo.  Velevažna  knjiga  je  gotovo 
derteti  zvezek  zbirko:  ,,Pevanija  Zmaj  Jovana  Jo  v  a  no  v  i  ča*".  V  tem  zvezku  natisneni 
so  .(ijuliči**  in  nektere  druge  pesni,  ki  se  niso  v  jjn^jšnjih  zvezkih  uvrstib*.  Zmaja 
hvaliti   bilo   bi   bas   tako  smešno,  kakor  če  začne  kdo  hvaliti  našega  Prešerna.     Vsak. 

15* 


220 

kdor  koli  kaj  Te  o  srbskej  literaturi,  poznš  Jovauoviča,  največjega  pesnika  srbskega.  To 
jo  zadnji  zvezek  iijojfovih  „Pevanij**  in  velja  (55  kr. 

Druga  isto  tako  važna  literarna  prikazen  je  knjiga  ^Pripovijcsti  Stjepana  Mi- 
trova  Ljubifte",  u  Pančevu  1882.  8^  Str.  386.  To  je  prvo  popolno  izdanje  LjubiSimh 
(Ifniogorskih  in  hercegovskih  povestij,  ktere  so  biser  novejše  srbske  leposlovne  literature, 
a  bile  so  pa  do  zdaj  raztresene  po  raznih  časopisih.  V  tej  knjigi  natisnene  so  razven 
popisa  Boke  kotorske  še  sledeče  povesti:  Kašnjom  Macdomac,  Skoči  djevojka,  Ščeptt 
mali,  Prodaja  patrijara  Brkiča,  Pop  Androvič  novi  Obilic,  Eragja  i  prekragja  zvom. 
Prekleti  Kam,  Gorde  ili  kako  Črnogorci  ljube,  Sud  dobrih  ljudi.  —  Vse  onebe,  ki  T 
teh  pripovedkah  nastopajo,  so  uprav  tvpične,  a  jezik  Ljubišinovih  pripovedij  je  tako 
krasen,  kakor  ga  le  v  večno  lepih  srbskih  narodnih  pesnih  nahajamo.  Životopis  in 
kai-akteristika  Ljubišina  razložena  in  opisana  je  v  uvodu.     Cena  1  gld.  20  kr. 

Kot  tretjo  važno  literarno  prikazen  zabeležim  naj  izdanje  vseh  spisov  Ojnn 
Jakšiča,  znamenitega  pisatelja  in  slikarja  srbskega.  Do  sedaj  izšle  so  tri  knjige,  ▼ 
prvih  dveh  priobčene  so  pesni  —  lirske  i  epske  —  a  v  tretjej  pripovesti.  Kedar  iz- 
idejo vsi  spisi  Jakšičcvi,  govorili  bodemo  o  njih  in  o  njem  obširnejše,  zdaj  le  n&-iy« 
opozonijemo  slovensko  občinstvo. 

Ime  Milomda  Sapčanina  je  dobro  znano  in  on  spada  med  najboljše  živeče 
pisatelje  srbske.  V  knjigarni  A.  Puriča  v  Belem  Gradu  izdal  je  n(»davno  popolno  zbirko 
svojih  pesnij  z  naslovom:  „Vihari  i  žubori".     Cena  1  gld. 

Dmgutiu  J.  Ilijč  izdal  je  svojo  dramo  v  petih  dejanjih  „Kralj  Vukašin*,  Ta 
drama  igrala  se  je  že  nu  gledališči  v  Belem  Gradu  in  sicer  s  krasnim  uspehom,  a 
.jMatica  Si-pska"  prisodila  jej  je  300  gld.  nagrade. 

Uzorna  kujigania  „brače  Jovauoviča  u  Pančevu"  izdala  je  že  nad  50  zvezke? 
svoje  narodne  biblioteke,  a  v  zadnjih  sešitkih  čitamo  tudi  epsko  pesen  slavnega 
pesnika  in  vladike  črnogorskega  Petra.  Petroviča  Njeguša:  „Slobodijada". 

Važna  dela  iz  znanstvene  literature  so  sledeča:  „Srbi  u  Ugarskoj,  njihova  po- 
vesnica,  povlastioe,  orkvo  i  politično  i  dništveno  stanje.  U  dve  knjige.  8  francoskega 
od  Emila  Pika  prevco  i  dopunio  dr.  Stevan  Pavlov  ič.  (Tej  knjigi  prisodila  je  ,rltfa- 
tica  8ii)skH"  300  gld.  nagrade.)  Emil  Piko  jo  med  Fi-ancozi  na  vrlo  dobrem  glasu,  a 
tudi  srbske  novine  piSoče  o  tej  knjigi  izrazujejo  se  vseskozi  jako  pohvalno.  Za  zgo- 
dovino srbsko  je  posebne  važnosti  zbirka,  ki  jo  je  izdalo  srbsko  učeno  društvo  z  na^ 
slovom  :  ,,Istorijski  spomenici  južnih  Slovena  i  okolnih  naroda,  iz  italijanskih  arhiva  i 
biblioteka  ispisao  Vičeutije  Maku  še  v,  redovni  profesor  u  sveučilištu  varšavskom", — 
Prvo  knjigo  te  zbirke  izdal  jo  učeni  professor  že  1.  1874.  v  Varšavi;  v  tej  knjigi  pri- 
občuje  Makušev  zgodovinske  spomenike  zbrane  v  Genovi,  Mantovi,  Milanu,  Palerma 
in  Turinu. 

Srbsko  novine  javljajo,  da  je  izšla  sledeča  knjiga:  Iz  srpske  istorije  župangskog 
vremena  kralj  arhontije  dukljanske  (zeltske)  Vladimir  II.  od  god.  1101—1113.  Napisao 
P.  S.  Srečk  o  v  ič.  Kake  vrednosti  je  ta  spis,  ni  poročevalcu  mogoče  reči,  ker  se  mu 
do  zdaj  še  ni  posrečilo  knjige  v  roke  dobiti. 

Veliko  iu  za  \se  slovanske  pravnike  posebej  jako  važno  delo  izide  skoro  v 
Sremskih  Karlovcih.  Delo  to  je:  Crkveno  pravo  pravoslavne  (Tkve.  Napisao  dr.  £mi- 
lijan  pl.  Kadir,  protosingjel  i 'profesor  n  Sr.  Karlovcima.  Knjiga  bode  obsegala  nad 
40  tiskanih  pol,  a  pisana  je  povsem  objektivno.  Želeli  bi,  da  nam  kteri  izmed  naših 
juristov  najvažnejše  točke  iz  tega  dela  v  ^Pravniku'*  priobči  in  razjasni.  —  Marsiktera 
stvar  bila  bi  vredna,  da  se  o  njej  ua  tem  mestu  kaka  besedica  izpregovori;  toda  u 
danes  naj  bode  dovolj.  Nihi^e  naj  pa  ne  reče:  tu  se  vse  zgoli  hvali.  Kaj  pa  naj  človek 
stori  ne^ro  hvali,  ako  že  naprej  ukrene  samo  o  do))  rili  knjigah  poročati!  ^4.  K. 


221 


Drobnosti. 

t  SoIskl  Bftdzondk  J«nez  §olar.  Dne  22.  februarja  v  tVtrti^k  nam  je  v 
Zadm  nemila  smrt  pokosila  delavnega  in  vztrajnega  rodoljuba,  y<olskega  nadzornika 
Jan«*za  Šolarja.  Ta  vrli  moŽ  se  je  rodil  v  Kropi  dne  27.  avg.  1.  1827.  Latinske 
lole  je  obiskaral  v  Novem  mestu,  bogoslovje  pa  v  Ljubljani,  kjer  je  bil  L  1850.  za 
m^Dika  posvt^n.  S  prva  je  bil  v  Radoljici  beneficiat  in  vzgojovatelj  pri  grofu  Thurnu, 
nato  jm  domači  odgojitelj  pri  tedanjem  namestniku  kranjske  dežele,  pri  grofu  Clio- 
riukem.  L.  1852.  je  začel  kot  suppleut  učiti  na  gymn.  Ijubljanskej«  pripravljajoč  se 
ob  enem  za  učiteljsko  preskui^njo.  Dovršivši  prvo  preskušnjo  iz  klassičnih  jezikov  za 
gjmn.  priSel  je  1.  1854.  za  pravega  učitelja  v  Celje,  in  od  tod  1.  1857.  v  Gorico, 
potdm  ko  je  dopolnil  skušnje  za  višjo  gymn.  Iz  Gorice  je  bil  premeščen  v  Ljubljano 
L  1867.,  ter  je  postal  L  1871.  pod  Hobenwartovim  ministerstvom  c.  kr.  deželni  šolski 
ludzomik  za  srednje  Šole  na  Kranjskem.  To  službo  je  opravljal  med  svojimi  rojaki, 
dokler  ga  niso  poslali  1.  1879.  v  enakej  službi  v  Zader  v  Dalmacijo,  kjer  zdaj  tudi 
njegovo  truplo  v  miru  počivlje. 

Rajni  ni  bil  samo  razumen  paedagog,  temveč  tudi  mož,  ki  je  deloval  na  znan- 
stvenem polji,  osobito  v  slovenskem  jezikoslovji.  Že  1.  1858.  je  izdal  v  poročilu  goriške 
gpnn.:  ,Die  Tempora  und  Modi  im  Sloveniscben  mit  Riicksicbt  auf  das 
Deutsche  und  dio  classischen  Sprachen**.  V  poročilu  ljubljansko  gvnin.  od  1.  1868. 
beremo  njegovo:  „Besedoslovje,  kako  se  je  začelo  in  kak  napredek  je  do  sedaj 
rtorilo*.  L.  1869.  je  spisal:  „0  besednih  pomenih"  in  deloval  v  tem  času  kakor 
tudi  pozneje  kot  odbornik  ,,Matioe  slovenske".  Kot  nadzornik  zložil  je  1.  187;i.  z  ve- 
liko marljivostjo  knjigo:  ^Deutsch-Slovenisehes  AVorterbueh"  za  pi-of.  K.  A. 
Midiere  nemški  berili  za  I.  in  II.  razred  srednjih  Aol. 

Za  šole  na  Kranjskem  je  rajnki   mnogo  in   nmogo   storil.     On  je  uravnal  prvi 
slovenske  parallelke  po  ministerskih  določbah   in  se   ustavljal  vztrajno,  da  se  niso  po- 
deljene koncessije  pozneje  popolnoma  odvzele.     Ali   naposled   so  ga  le  protivni  življi 
izpodrinoli  iz  njegove  preljube  domovine,  in  moml  je  v  Zader  k  dalmatinskim  bratom, 
kjer  je  pa  tudi  začel  vpeljavati  hrvatsko-srbski  kot  učni  jezik  v  srednje   šole  namesto 
dosedanjega  italijanskega.    Sredi  tega  delovanja  ga  je  pa  zadela  kruta  smrt.    Na  nje- 
govem grobu  ne  žalujejo  samo  prijatelji  šolstva  in  narodne  prosvete  na  Slovenskem  in 
Dalmatinskem,  temveč  ves  jugoslovanski   narod,   ki  ve  ceniti  in  čislati  vztrajne  rodo- 
ljube!   Blag  mu  spomin! 

t  Andrej  GolImayr*  Provzvišeni  in  milostljivi  goriški  knezo-nadškof  in  me- 
tiupolit  v  ilirskem  kraljestvu,  prečastiti  gospod  Andrej  Gollmavr,  umrl  je  v  soboto 
^ne  17.  marca  po  kratkej  bolezni  v  85.  letu  svoje  starosti.  Kajni  bil  je  dober  pastir 
uToj^-j  ^edi.    Bog  mu  daj  večni  mir! 

Narodna  biblioteka.  1.  in  2.  snopič.  ^Kranjska  Cbeliea''.  Na  svitlobo  dal  M.  Ka- 

»t^^lic.     Prve  in   druge  bukvice.     Za  tisek   priredil   R.  Peru  še  k.     Novomesto  188.'^ 

*%isnil  in   založil  J.  Krajee.    Str.  82  in   77  v  Ki".     Cona  a  15   kr.  —  Po  primeru 

'^ke  in  hrvatske  ,,Narodne  biblioteke**   in    nemške   .,Universalbibliotheke**   začel  je 

Hjetni  g.  J.  Krajec,  tiskar  in  založnik  v  Novem  mestu,  izdajati  slovensko  „Narodno 

Mblioteko**.     Prvi   in  drugi  zvezek  nam    donašata  ,,Knvnjske  Cbeliee"  1.  in  2.  bukviee. 

Najprej  pride  vseh  petero  zvezkov  ^Kr.  Čbelire"   na  vi-sto.   potem  pa  druga  izvirna  in 

prevedena  dela,  kakor  tudi  znameniti,  že  tiskani  proizvodi,  ki  se  pa  v  knjigotrštvu  več 

fl^*  nahajajo.     Zvezki,  po  5 — 6  ik>1  obširni,  sledijo  v  ]irimeruih  presledkih  in  vsak  velja 

I**  15  kr.  —  To  je  na  kratko  nači-t  važnemu  ]>odjetju.  ki  ni  le  slovenskej    iutelligenei, 

^••iiiVfH'    vsemu    čitajočemu    sh>v.    narodu   namenjeno.     Vsnk.   ki  mu  je  pri  sn-i  lepo  in 


222 

koristno  čitanje,  naj  seže  po  tej  biblioteki :  komur  je  pa  do  tega,  da  podpira  naSe  na-  j 
i*oduo  slovstvo,  naj  pa  širi  to  podjetje  v  svojem  ki*ogu,  da  prehitro  ne  zamre.  Kajti  \» 
slovenskej  nilac^nosti  na  književnem  polji  imeli  bi  se  zahvaliti,  ako  bi  ao  moralo  ii- 
dajanje  te  cene  biblioteke  ustaviti.  —  Prvemu  zvezku  je  preskrbe!  g.  K.  Perušek 
jako  primeren  uvod,  v  kterem  nam  slika  epohalno  važnost  „Kr.  Čbelice*"  v  nata 
slovstvu.  Nato  sledi  nekaj  crtie  o  pesnikih,  ki  so  pisali  v  ^Kr.  Čb."  Vseh  je  12,  med 
temi  je  devet  duhovnikov,  kar  nam  svedocH.  da  je  ta  stan  že  od  nekdaj  ua  probi^f 
in  procvetu  nase  lepe  književnosti  vztrajno  in  marljivo  deloval.  Med  pesniki  se  pa  tudi 
nahaja  dr.  Fr.  Prešeren,  ki  je  v  Kr.  Ch.  nmogo  svojih  divnih  proizvodov  objavO; 
na  pr.  v  1.  zv.  Slovo  od  mladosti,  Povodnji  mož,  Lenora;  v  2.  zv.  štirje  sonet^ 
Hčere  svet.  Nova  jusarija.  —  Kraje eva  biblioteka  je  torej  velike  podpore  vredna. 
Slovenci  sezite  po  nj«>j! 

„Joar-fLxe^^-Marš  za  glasovir,  vglasbil  in  slavnemu  llteranio  -  zabavnemi 
klubu  v  Ljubljani  poklonil  Viktor  Parma.  —  Tako  se  imenuje  prav  mikavna,  na  dor 
mače  napeve  spominjajoča  skliulba.  Ona  je  v  jako  priprostem  slogu  iložena,  tako  da  jo 
vsak,  tudi  manj  spreten  igi-alee  lahko  igm.  Ker  je  delo  nadarjenega  mladega  skla- 
datelja založila  ^Glasbena  Matica**,  priporoča  se  že  ono  tudi  po  tem  si.  občinstvu.  Cen* 
je  skladbi  iO  kr.  s  poštnino  vn'd  ter  st»  dobiva  mzven  jiri  „CTlasbeni  Matici^^  tudi  pri 
J.  (liontiniji  v  Tjubljani. 

UniTerzalna  biblioteka.  Svezak  I.  Pjesme  u  prozi  J.  S.  Turgeujeva  i 
ruskoga  preveo  E.  Matic.  Oiena  12  nve.  Zagreb.  Naklada  „Hrvatiike  kigiian* 
G.  Grunhuta.  188;).  Str.  79  v  IG".  —  G.  G rU  nhu t,  izdajatelj  ^Hrvatske  Vile*  osaofiA 
je  „Univerzalno  biblioteko**  po  najnižjej  ceni.  Ona  bode  hrvatskim  čitateljem  donateb 
najveljavnejAe  proizvode  ruske,  fraiu^oske,  angleške  in  italijanske  književnosti,  a  raivca 
tega  tudi  dobr^,  netiskane  plodove  hrvatskih  pisat.eljev.  Tako  nam  podaje  prvi  iveidk 
„Pjesmi  u  prozi'*  J.  S.  Turgeneva  s  kratkim  predgovorom  g.  K.  Matička.  Vsak 
16.  dan  izide  zvezek  od  4— G  pol  in  velja  12  nove.  S  tem  opozorimo  Slovence  na  to 
lepo  podjetje! 

8iavouien  vom  X.  bi8  zuni  XIII.  Jahrhundert.  Nach  dem  Kroatischen  dei 
Prof.  Vjekoslav  Klaič  von  Dr.  Ivan  v.  Boj  nič  i  (^  Agnun.  I>ruck  von  Igo. 
Granitz  &  Comp.  1882.  Str.  51  v  8**.  —  Ta  knjižica  je  prevod  one  razprave,  kten>  je 
na.^  marljivi  sodelavec  g.  prof.  J.  Steklasa  v  drugem  snopiči  tega  lista  etr.  115  H- 
tateljem  naznanil.  NemAki  ta  prevod  prina.^ila  je  „Agmmer  Zeitung*'  v  podlistkili. 
Mi  odobrujemo  to  ]K)četje,  kajti  le  na  ta  način  se  Nemci  najprej  seznanijo  s  hrvatsko 
zgodovino,  kakor  jo  učijo  domači  zgodovinoslovci. 

Narodne  satlridno-zanloiljive  podragačiee.  Skupio  ih  po  Boki  kotorskoj, 
Cmoj  gori,  Dalmiw3iji  a  najviše  po  Hercegovini  Vuk  vitez  Vrčevič.  VIIT.  148.  Cena 
65  kr.  To  delo  izdala  je  knjigarna  Dragotina  Pretner-a  v  Dubrovniku  kot  X.  zvezek 
svoje  ,,Narodne  biblioteke''.  Rajni  Vuk  Vrčevič  poznal  je  vrlo  dobro  običaje  jniuih  Slo- 
vanov, sosebno  pa  Hercegovcev,  ker  je  tam  več  let  bival  kot  avstrijski  konsal*. 

Taras  Bulba.  Povest  od  H.  Gogola.  Prevel  H.  Bončov.  SrMee.  IBSi. 
Str.113,8**.  Od  „Bulgarskega  književnega  d  r  u  s  t  v  a"  v  Sofiji  doAla  nam  je  povest 
znamenitega  niskega  pisatelju,  H.  Gogola,  v  bulgarskem  prevodu.  Prelagate](j  H. 
Bončov  podal  nam  je  tudi  krat^^k  uvod  z  životojiisom  ]»isateljevim  na  Ktr.  3 — 13. 
Veselo  znumcuje  y  fo,  da  se  začenjajo  <ltda  ruska  tako  pridno  prevajati  v  dnige  slo- 
vanske jezike.  Tudi  pri  SU»vencih  s«*  hniui,  kakor  v«'mo,  več  prevedenih  ruskih  del  T 
rokopisu,  a  obžalujeni<>  le,  da  ne  pridejo  na  svetlo.  Zdi  se  nam,  da  se  naše  občinati^o 
za  take  pr<*vo<le  pn'malo  zanima,  ali  oni  so  velike  važnosti  za  razvitek  nai^ega  .nacodr 
nega  mišljenja  in  značaja  I  g. 


223 

BMIoteka  u  i^TlJest  BalraatfliiBku  upravljena  od  J.  Gelčiča.  Svezak 
J— XXII.  —  Vsak  mesce  prideta  dva  zvezka  na  3—4  polah  na  svetlo.  Cena  je 
ii.  50  kr.  za  celo  leto.  Delo  zalezuje  tiskarnica  Joža  Flori  v  Dubrovniku.  Na 
ili  8  polah  nahajamo  v  italijanskem  jeziku  med  drugimi:  Colonio  di  Slavi  di 
Imazia  in  Istria,  di  E.  Nicolich.  Giovanni  Augusto  Kaznačid.  Cenno 
rDlogieo,  in  Se  mnogo  drugega  zgodovinskega  gnuliva. 

BelMakLuen  ans  Indien.  Von  Herm  und  Frau  Wereschagin.  I.  Baudcheu: 
Himalaja.  Hit  Dlustrationen.  Leipzig,  Tauber.  1882.  —  Noni<*i  se  radi  pobabajo 
m,  da  so  oni  pre  najbolj  zmožni  po  svojej  gibčnosti  posredovati   med   narodi  in  se 

ndomaciti  v  tujem  iivlji.  Pripoznati  pa  se  moni.  da  so  oni  za  raziskavanje 
italskih  jezikov  mnogo  mnogo  storili,  da  si  niso  po  svojej  zeuiljepisnej  legi  v  prvej 

prisi^eni  — pečati  se  s  tamoSnjimi  razmerami.  Ustanovili  sodru§tvo:  Deutsche 
rgenlandische  Gesellschaft,  ki  ima  po  vsem  svetu  1028  udov,  v  Avstriji 
tanimsjočih  se  za  znanstveno  raziskavanje  jutrovib  jezikov.  Oe  ne  v  prvej  vrsti  iz 
•rijalnega,  vsaj  iz  idealnega  ozira  je  potrebno,  da  se  Slovani,  za  iHdi  najmnogo- 
aejM  indo-evropski  narod,  začno  zanimati  za  ^l^po  indijsko  d^žnlo'',  kakor  jo  ime- 
jo  na.^  narodne  pesni. 

Vsemu  omikanemu  svetu  je  znano  ime  VereSčagin,  odkar  j«  nedavno  po  svetovnih 
ih  svoje  genialne  umotvore  v  slikariji  razkazoval,  /e  zaraditega  mora  biti  za- 
▼o   sli^ti,  kaj  pripovedujeta  VereSčagin   in   VereSeagimca   o   svojih  potovanjih  po 

silnih  gorah.  V  tem  slučaji  se  ne  morcia  i)okoriti  zahtevam,  ki  so  včasih  stavijo, 
i  slovenski  leposloven  list  ne  smel  prinii.šiiti  kake  prestav««.  Zaradi  vsebine  in  ob- 
hočem  slovenskemu  občinstvu  v  enem  prihodnjih  listov  ^Kresovih**  podati  drugo 
a^e  prve  knjige.    Za  danes  samo  to  naznanilo!  K.  (Uoser. 

Dmreh  Sibirflen.    V  lanskega  „Ki-csovega**   letnika  5.  snopiči  ^\\'.  278.  onien- 
knjiga  angleltkega  duhovnika  Henry  La  nsdella:    „T)irough  Si  beri  a**  izšla 
nem.skem  prevodu  pod  napisom:  ,,Dnrch  Sibirion.     Von  W.  Miildemann.    Bei 
^ostenoble.    Jena,  1882*^ 

A»  M.  Slomšek  t  ^8keJ  prestavi.  Frantisek  Klima,  češki  pisatelj  in  župnik 
nsui  je  £e  več  Slomsekovih  del  iz  slovenščine  v  č<.'Nčino  prestavil,  (tlasijo  se  ]>a 
[kisi  tako>le: 

1.  Anton  Slomšek-ovv  Homilie  na  opi§toly  i"oku  cirkevniho.  Ze  slovinskeho  na 
K  česky  preložil  Fr.  Klima.  Tiskeni  akciove  nioravske  knihtiskarny.  V  Brnč  ..Skola 
skeho  Srdce  Panč**  1877—78.  vel.  8"  v  .-J  delih. 

2.  Anton  81omsek-ovy  Homilie  na  evandelia  roku  cirkevniho.  Ze  slovinskeho 
jMjk  čcsky  preložil  Fr.  Klima,  ftinii*  v  Krasne.  V  Bm^.  Tiskem  Vilema  Burkarta. 
dadem  „Školj  B.  S.  V:'.  1880.  vel.  8^  (III)  —  2«7  —  (I)  stran. 

3.  K&zani  na  slavnosti  HČkterych  svatj?«h  a  svetic.  Napsal  j)i*ivodne  Anton 
rtin  Slom^k,  bisknp  Labutsk^.  Ze  slovinskeho  na  česky  jazyk  pfevedl  Franti-^ek 
ma,  faraf"  v  Krdsne.  V  Brnč.  Tiskem  a  nakladoni  knihtiskaniy  benediktinske.  1882. 
.  8*.  50  strani  j. 

in  4.  Se  njegov  životopis:  Antonin  Martin  Slomšek,  kniž^biskup  Lavantsky,  pri- 
n/  apoitobke  stolice,  mč§t'an  Rimsky.  Jeho  život  a  apostolska  činnosf.  Ze  spisu 
insk^ho  FrantiSka  Košara  pfeložil  Fr.  Klima,  faraf  v  Krasne.  V  Bme.  Tiskem  a 
hdeni  knihti8k4my  benediktinski.  1882.  v  vel.  8*».  U  stranij.  Dr.  F.  S. 

Brieeins  Preprost.  Štajerski  Slovenci  imajo  mnogo  imenitnih  mož  v  starejSem 
lovejSem  veku,  kteri  so  se  odlikovali  ne  samo  v  visokih  svojih  državnih  in  crkvenih 
bah,  marveč  tudi  kot  pisatelji  v  latinskem,  nemškem  in  slovenskem  jeziku.  „Knji- 
la  zgodovina  fitajerskih  Slovencev*",  spisana  po  našem  učenem  rojaku  g.  prof.  Ivanu 


224 

M  a  C  u  n  u ,  ktero  že  težko  pričakujemo,  bode  Slovence  seznanila  z  marsikterim  do  zda 
^e  neznanim  slavnim  rojakom.  Jaz  pa  predstavim  tukaj  častitim  čitateljem  Kresoria 
zopet  enega  rojaka,  kteri  je  bil  po  celem  našem  cesarstvu  naglasu,  in  sicer  Brikciji 
Preprostega.  Pozabljivosti  gaje  rešil  pisatelj  L.  Fiacber  v  svojej  knjigi:  Notitiai 
urbis  Vienensis.  Supl.  III.  pag.  31  seq.  Po  Fischerovem  poročilu  je  Brikcij  Pre 
prost  bil  rojen  v  celjskoj  okolici;  kdaj  se  je  bil  narodil,  ni  mogoče  dognati,  bržkom 
v  drugej  četvrti  petnajstega  stoletja.  Bil  je  magister  liberalium  a  rti  um,  docto 
theologiae  in  lector  theologicus  na  collegiji  sv.  Miklavža  v  Bedi,  trikrat  (1480 
1491  in  1497)  rector  magnificus  dunajskega  vseučilišča  (Conspect.  Histor.  unifen 
Vien.  Catalog.  Rectoruni  acad.  pag.  52  scq)  in  osemkrat  dekan  theologične  fakultete 
v  tej  svojej  službi  je  ustanovil  nekoliko  štipendij  v  takozvanej :  Bursa  agni,  ki  se  j< 
z  dvorno  resolucijo  dto.  15.  sept.  1784  začela  imenovati:  „Bricciauisch-Ramingi8ch( 
Stiftung".  Leta  1492.  je  postal  Domcantor,  ktero  službo  je  opravljal  skozi  de?« 
let.  Leta  1493.  je  imel  na  cesarja  Maksimilijana  L,  ko  je  ta  kot  rimski  kralj  slovesu 
v  mesto  Dunaj  stopil,  slovesen  nagovor,  v  kterem  je  med  drugim  kralja  prosil,  m^ 
stare  privilegije  vseuoiliščne  potrdi.  Bil  je  tudi  učen  pisatelj ,  in  c.  kr.  dvorska  bi 
bliotheka  hrani  njegov  kommentar  o  Ciceronovej  Rhetoriki.  (Glej  Micb.  Denis 
die  Merkwurdigkeiteu  der  k.  k.  Garellischen  Bibliothek  Wien  1786,  str.  195.  Umri  j 
29.  novembra  1505).  I).  Trsienjak. 

Andreja  Perlaha  (Andreas  Perlachius,  Stirus  Wittscheinensis,  iz  Svičine  n» 
Mariborom)  sem  že  omenil.  Ta  slavni  štajerski  Slovenec  je  bil  „doctor  medicinae* 
leta  1539.  rector  magnificus  dunajskega  vseučilišča,  in  pozneje  načelnik  konsistoriji 
Ustanovil  je  za  medicince  poseben  štipendij.  Skozi  34  let  je  bil  professor  mathf 
mat  um.    Med  njegovimi  spisi  so  znani: 

1.  Ephemerides  pro  anno  Domini  1529  cum  configurationibus  et  habitudimbo 
Planetanmi  inter  se  et  cum  stellis  fixis  insignioribus. 

2.  Idem  pro  anno  1531. 

3.  Usus  Almanach  sen  Kphenieriduni  rx  commentario  Georgii  Tanstet^r  CoDi 
uiitii  praeceptoris  sui  docerpti. 

4.  Commentaria  Epbemeridum  ad  usum   studiosonim  descripta.     Viennae  1561 
Vrč  o  tem  slavnem    moži  nahaja  se  v  Denisovej   knjigi:   Buchdruckergesobicbt 

str.  172.  189.  238.  351.  355.  465.  471.  62<).,  in  v  istega  pisatelja  knjigi:  Merkwftrtlig 
keiten  der  k.  k.  Garellischen  Bibliothek  str.  269. 

V  crkvi  sv.  Štefana  na  Dunaji  pokopan  dobil  je  od  svojega  prijatelja  Filip 
Gundela  sledeči  grobni  napis: 

I).  O.  M.  Andreae  Perlachio,  Sfvro,  summae  eniditionis  Mathematico  et  Medi« 
l>ietate,  moribus  et  ingenio  integerrimo  hic  sito,  qui  vixit  annos  60.  mens.  7.  dies  2^ 
decessit  11.  Junii  anno  Christi  1551.  — 

Se  drugega  štajerskega  Slovenca  naj  omenim,  in  sicer  Mat  ij  e  L  u  ban  a.  Kak( 
iz  Ederovega  Catalog.  Rector.  zvem,  bil  je  „Mathias  Lubanus**  rodom  Celjan  - 
Ciliensis  Stirus,  in  leta  1574.  rector  Universit.  Vienensis  nec  non  pri  marin 
Phjsicae  professor.     Kdor  kaj   več  o   njem  najde,  naj  priobči  v  našem  časopis 

D.  Trstenjak, 

Popravek:  V  3.  štev.  na  132.  str.  beri  v  3.  vrsti  dugega  soneta:  „Domovj^  i 
oltarje  dali  tvoje''  nam.  „na  oltar  podali  tvoj*''*. 

Listnica  nrednlStva:  F.  K.  <A>rnix.  Prejeli  oba  spisa,  a  ne  moremo  porabiti.  • 
G.  pisatelje  iti  založniko  prosimo,  naj  nam  nemudoma  svoja  nova  dela  na  ogled  p 
šiljajo,  da  jih  o  pi-avem  času  v  listu  naznanimo.     Tudi  cena  naj  se  knjigam  dostav^ 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  dnižbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  nrednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


' 


Lieposloven  in  znanstven  list 


Leto  III.  v  CeloTfi,  1.  miiJa  1883.  Štev'.  5. 


Luteranci. 

HistorkVn  roman.    Spisal  Ani(m  Koder. 

(Daljo.) 

Ednajsto  poglavje. 

Odhajaš  že?  Se  dneva  zora  spi, 
To  slavca  le  je  v  sei'!   žvrgolenje, 
Škrjanea  ziblje  Se  v  razorji  son. 

Romeo  in  Julija. 

Irikrat  je  vzhajal  mesec  potem,  (Vtvrta  not^  pa  je  bila  olilariia. 
In  v  takovej  no^i  je  čakal  Knafelj  grajsko  hčer  pod  ko?»atim  kostanjem 
oh  grajskem  ozidji  na  severiiej  strani.  Saj  mu  je  obljubila,  da  Trnje, 
doklftf  ne  pospi  vse  po  gradu,  pa  da  je  ni  strah  same  iti  skozi  dvorii^ee 
na  vrt  pod  visoko  drev6. 

Knafelj  je  položil  roki  okoli  njenega  života,  ko  je  pritekla  po  pesT^enej 
st«i,  in  dolgo  jej  je  zrl  moU6  v  lepo  plavo  o.k6.  Potem  jo  je  vprašal : 
rLavra,  ali  me  res  ljubiš  tako,  kakor  nevesta  svojega  ženina,  ki  mu  sl(»di, 
w  je  treba,  na  konec  sveta  in  deli  z  njim  gorj6  in  srečo?" 

Tiho  je  bilo  zdaj  nekaj  (^asa,  da  se  je  fulo  težko  dihanje  gnvjsk(» 
khre,  ki  je  nagnola  lice  na  Ijubčekove  prsi  in  dejala  bojei^e :  „Zakaj  go- 
Torifi  tako,  dragi  moj  V" 

„Zat^  ker  t^  ljubim  tako  nepopisljivo,  kakor  solnce  zemljo,  ktere 
•^  nikdar  nagledati  ne  more,  ki  jej  pošilja  Idedo  luno,  ko  pada  v  morje, 
in  dato  zoro,  ki  naznanja  prihod  njegove  ljubezni." 

„In  zemlja  je  tudi  hvaležna  za  tako  milobo.  Lepo  cvete,  zeleni 
in  lori  o  solnčnih  žarkih  in  umre  ter  zledeni,  ko  pojemlj(»  luč  njenega 
toTariSa,"  odgovori  urno  deklica. 

jjKaj  si  rekla?  O  reci  še  enkrat,  draga  moja:  Zemlja  zeleni  v  Iju- 
l^ni  in  umira  brez  nje!  Kaj  pa  (Movek,  povej  Lavra,  kaj  je  on  brez 
Ifnhpzni?"  povzame  Knafelj  in  strastno  poljubi  svojo  tovaršico. 


22r> 

^Ti   si    danes   teko   čudno   razvuet,  dragi   moj;   takov   j5e  nisi  liil 
nikdar,  kaj  ti  jo  ?'*  vprai^a  nekako  bojo?e  Lavra  potžm. 

„Nir  mi  ni,  samo  ])0jim  se,   kako   l>ode   žifelo  moje   srce,    ko  mu 
izgine   za   vselej   Ine   tvoje   ljubezni;   saj   praviš,   da  zledeni  cel6  zemlja   ; 
hrez  milodejn(»  gorkote.^  . 

„Ti  dvomiš  o  mojej  Ijuliezni?    Sramuj  se  take  misli  brez  iizroka!"   ; 

„Lavra  moja,  srce  človeško  je  uganjka,  ktere  najvišji  modrec  raz*  j 
vozlati  ne  more.  Izja-eminja  se  kakor  luna  na  nebu,  ki  sveti  le  nekaj  ■ 
ur,  ki  vzhaja  vsako  nor  pozneje  in  pozneje,  a  nap6sled  izostiine." 

^Kaj  sem  ti  storila,  da  trjiineiš  s  takimi  mislimi  noe6j  moje  srce, 
in  vendar  si  obetal,  da  mi  imaš  poroeati  važnih  stvarij,  kterih  naj  se  ne 
strašim." 

^Pae  zlata  Lavra,    eemu  ti  zakrivam  oblak,   ki   se  je  privlekel  nad 
najino  Ijiiliezen,  ki  vsuje,  prej  ko  se  morda  zaveva,  ledeno  točo,   ki  uniči   ; 
zailnjo   bilko  npa  o  b'i)ej  najinej  bodočnosti;  zakaj  povem  ti,    dele  moje.    j 
prej  nego  solnce  trikrat  vzhaja,  odpelj(»  me  pot  za  one  daljne   gore  ondi   "j 
za  v   nebo  kipečim  Triglavom.**  s 

Stresla  se  je  grajska  hči  po  vsem  životu  pri  teh  besedah,  in  desnica, 
s  ktero  je  gladila  otožne^  tovariševo  čelo,  zdrsnola  jej  je  ob  životu,  in  de- 
klica vpraša:  „Ti  greš,  zakaj  greš.  kam  greš  in  brez  mene,  in  za  vselej?" 

Toliko  stavljenih  vprašanj  v  enem  stavku ,  kdo  bi  jih  odgovoril 
tako  urno  in  z  lahkim  srcem? 

„Jaz  odhajam,  ker  te  Ijnbim,  kakor  še  nisem  in  ne  bodem  nobenega 
človeka  več  na  svetu,  )>olj  kakor  samega  sebe,  kot  domovino  in  bolj,  sra- 
mujem se  skoro  t(^  besede,  bolj  kakor  sveto  stvar,  kterej  sem  izročil  STOJe 
nesrečno  življenje.  Lavra  moja,  jaz  grem,  ker  ti  yo§im  srečo,  ker  ti  ne 
želim  takove  osode,  kakoršna  je  moja;  kajti  mene  bodo,  če  me  še  niso, 
izdali  prijatelji  moji,  ker  sem  jim  mlačen,  nedelaven  tovariš.  Kam  grem? 
To  vprašanje  je  lahko,  a  tt^žek  odgovor.  Tja,  golobica  moja,  kjer  ni  po- 
treba človeku  zataj(»vati  svojega  prepričanja,  kjer  vlada  mir  in  brato- 
Ijubje,  in  kamer  me  vabi  moj  prijatelj  Primuž  Truber,  kterega  pre- 
klinjajo njegovi  rojaki  za  njegovo  Ijuiiezen." 

Tako  je  govoril  Knafelj  svojej  tovaršici  ter  pristavil  brigoč  njene 
v  curkih  tekoče  solzil  po  bledem  lici: 

^Odpusti,  draga  moja,  tem  besedam!  Ti,  le  ti  bi  mi  bila  lahko  še 
rešilni  angelj,  ki  bi  me  prii)eljal  s  pota  moje  pogube,  kakor  učž  vasi  dn- 
hovniki,  v  naročj(»  crkvi,  v  kterej  me  je  rajnka  mati  moja  izredila.  Zdaj 
j(^  prepozno.  Prisegel  in  zaklel  sem  se  tovarišem ,  da  ostanem  zvest 
svojim  načelom.  Povrh  si  zapomni,  skrivna  prijateljica  moja,  kdor  iz- 
premeni  svoje  dejanje  bn»z  prepričanja  iz  osebnih  uzrokov,  je  renegat. 
In  tako  najbolj  gnusno,  vse  veke  od  vseh  narodov  prokleto  ime,  bila  bi 
moja  smrt.     Prosim  te  torej  še  enkrat,   odpusti   mi,   nepozabljiv   angelj 


227 

moj!  Jaz  ne  morem  tu  zaradi  tebe  vec^  ostiiti,  ti  pa  z  inoiioj.  s  pro- 
klctiin  Interancem,  hežati  ne  sme.š,  in  ti  ne  velim,  —  ker  te  ljubim. "* 

Tiho  je  bilo  po  teh  besedah  pod  grajskim  kostanjem.  A  med  tt»m 
se  je  grajska  hCi  izvila  iz  Knafljev(»ga  objetja  in  dejala  resno: 

„Pojdi  dragi  moj,  (*e  je  tako,  kakor  praviš!  Zaradi  mene  ni  vnMlno 
prelaiuljati  danih  priseg.  A  nieen  je  izgovor,  da  odhajaš  zaradi  tega. 
ker  me  IjubiS!  Povej  mi  za  slovo,  kje  je  zapisano  v  sv.  pismn.  da 
vpraša  prava  ljubezen  po  veri  in  stann.  Knatelj,  ti  si  V(*lik  neenee  svo- 
jega mojsti-a,  a  poslednjega  stavka  nisi  razumel.  Zaradi  tega  pojdi  sam. 
kamer  te  je  volja,  kdo  vpraša  — ." 

Poslednjega  stavka  ni  izgovorila  grajska  hei,  le  z  obema  rokama  si 
je  Ziikrila  obraz  ter  omahnola  na  peseeno  stezo.  A  Knafelj  j«»  j)lanol 
kvišku  in  dvignol  v  solzah  utopljeno  deklieo  in  klical : 

„Lavra,  dete  moje,  sreea  moja,  ali  greš  ti  v  lesniei  z  menoj?  Ali 
ti»  ne  plaši  preganjanje,   revšeina   in   trpljenje   luteranskega  duhovnika?^ 

Odgovarjala  ni  grajska  hei  takovim  vprašanjem,  le  oei  polne  solz 
jfle  so  se  ('Lstiti  in  svetliti.  in  težko  dihanje  se  je  pomirjevalo,  in  mrzle 
roke  so  dobivale  prejšnjo  toploto. 

y,Hvala  ti  nepopisljiva,  Lavni  moja,  za  tvojo  preveliko  ljubezen. 
ktere  jaz  ne  zaslužim  in  ki  je.  vreden  nisem,'*  odvrne  Knatelj  |>otem  in 
pritisne  strastno  Lavrino  roko  na  svoje  prsi  in  poljubi  d(^kli(*o  v  vroee 
liei*,  a  nat6  pa  re.?e: 

^Vredi  torej  svoje  reei  in  bodi  pripravljena!  Tretjo  nor  le  bodem 
eakal  pod  ravno  tem  kostanjem,  ali  varujva  se  m<'d  tem.  da  se  ne  iz- 
dava; izgubljena  sva  lahko  oba." 

Vzkliknola  bi  bila  samega  veselja  mlada  Lavra  i>ri  teh  besedah,  da 
lii  bil  jek  po  gorah  odmeval ;  saj  jej  j(»  zrlo  naproti  lepo  življenje  na 
strani  ljubljenega  moža!  Srečna  dekliea  ni  poznala  življenja  niti  njegove 
goljufije  ne  bridkosti.  Bivanje  na  samotiH»m  gradu  poleg  )»olehnega, 
rmerikavegsi  oeeta  bilo  je  njenemu  zgodaj  vzbujenemu  srcu  največje  gorje. 

Potžm  sta  zaljubljenca  v  sladkem  objetji  pod  kostanjem  š(»  dolgo 
sanjala  o  svojej  bodoeej  sreči  na  Nemškem.  Kako  si  hočeta  urediti  pri- 
jetno življenje,  pa  kako  se  ljubiti  in  zvesta  si  ostati!  In  ko  se  pomiri 
viharnost  v  preljubem  domovji,  hočeta  se  vrnoti  na  Slovensko.  Saj  jima 
iKHle  Oire  odpustil,  ko  ju  nihče  več  ločiti  ne  more,  in  z  ljubeznijo  mu 
hočeta  pot^m  stotero  i)Ovračati  s<»danjo  žalost  njegovo.  lUideti  je  jelo 
nebo  ondi  za  Viženskim  vrhom,  ko  se  ločita  Lavm  in  Knafelj,  zatrjujoča 
si  Se  en  pot,  da  črez  tri  dolge  <lni  ni  več  za  nju  ločitve,  tejuveč  samo 
ljubezen,  nič  kot  ljubezen! 


liv 


228 


Dranajsto  poglaTje. 

,yGlaub'  mir's''  —  setzte  hinzu  der  Freund, 
Und  lachte  und  seufzto  iind  lacbte  wteder. 

HeiiU. 

Na  jiižnej  strani  Cerkelj  ob  cesti  stoji  dandanes  velika  zidana  hiša 
y  eno  nadstropje,  in  ondi  se  toči  vino,  prava  kislica  in  žganje  in  kakova 
mesena  klobasa  se  tudi  dobi  za  prigrizek.  Na  ravno  tem  mestu  je  stala 
za  naSe  povesti  pol  zidana,  pol  lesena  koča,  pricestna  krčma.  Nič  ni 
ostalo,  od  nje  v  današnje  čase  kot  hiSni  priimek:  „Pri  Jajcu"  in  pa  pra- 
vica točiti  vino  in  žganje. 

V  t(;j  krčmi  „Pri  Jajcu"  sedel  je  tretji  večer  po  dogodbi  v  prejSnjera 
poglavji  tuj  človek  in  žganje  je  pil  po  malen),  a  precej  pogostoma  je 
pogledaval  skozi  malo  okno  na  cesto,  ki  v  Kamnik  in  Mengeš  vodi. 
Mračiti  se  je  že  jelo  med  tem  in  iz  zvonika  je  naznanjal  zvon  „Ave  Ma- 
rijo". V  tem  trenotku  je  stopil  v  krčmo  visokorasten,  debehihast  krčniar, 
snel  je  pokrivalo  ter  jel  moliti  na  glas  angeljsko  čefičenje.  Že  prej  je 
namreč  skrivaje  opazoval  svojega  gosta,  a  ta  mu  ni  bil  nič   kaj  povSeČi. 

„Kdo  \^,  ali  ni  ta  griva  i^četinasta  povrh  še  hiter«,  in  mene  zaprA 
nap6sled,  ker  mu  kupo  žganja  prodajam,"  sodi   pri  tem  opazovanji  mol. 

Znano  je  namn»č,  da  je  bilo  z  ostro  kaznijo  prepovedano  občevati 
z  lutoranci  in  .^e  toliko  bolj  sprejemati  jih  pod  streho.  Zaradi  tega  je 
krčmar,  zviU  glava,  že  težko  čakal  priložnosti,  da  jame  moliti  na  glas 
angeljsko  češčenje,  tako  sklepaj6č :  „Ce  moli  z  mendj  in  mi  odgovarja  ta 
griva,  kakor  se  spodobi,  pot^m  je  poi^ten  in  pije  naj,  da  pod  mizo  pade ; 
ako  ne,  skusiti  moram,  da  ga  spravim  na  cesto." 

In  pivec  ni  odgovarjal  krčmarjevej  molitvi.  Pokrivalo  je  globoko  na 
oči  potisnol,  po  mizi  bobnal  s  prsti  in  v  pijačo  je  zrl,  kakor  da  bi  se 
moglo  kdo  zna  kaj  videti  v  njej. 

Jezila  je  krčmarja  ta  luter^^ka  svojeglavnost,  da  mu  je  kar  po  hrbta 
mrgolelo,  vzlasti  ker  je  bil  pivec  slaboten,  majhen  možiček ,  kterega  bi 
si  bil  upal  on  sam  kakor  mačko  črez  streho  zalučati,  ko  bi  bilo  potreba. 
Zaradi  tega  je  prisedel  za  omizje  h  gostu  rek6č: 

„Kam  si  namenjen  prijatelj  ?  Noc6j  bode  temno  kakor  v  rogu.  Za 
ped  daleč  ne  bodeS  pred  se  videl ,  če  skozi  vas  kolovratiš ;  povrh  je  v 
zgornjem  konci  se  zadnja  povodenj  most  odnesla." 

Dobro  je  razunud  pivec  te  besede ;  kajti  hudo  je  pogledal  izpod 
čela  svojega  tovariša,  pot^m  kupo  polno  žganja  izpil  ter  rekel:  ^Piščeta 
se  boj6  ti^nc;  zaradi  tega  ob  solučnem  zahodu  na  gredf  zletž  in  potak- 
nejo  glave  pod  peruti,  nam  je  pa  noč  Ijubf^a  kot  dan,  ker  lisjaki,  ki  nas 
ob  solne  i  oblazujejo,  tedaj  vso  moč  in  pogum  izgubi!" 


229 

y  astnioo  se  je  grizel  krSmar;  kajti  tudi  on  je  opazil,  kani  merijo 
te  nagajive  besede,  in  jezno  je  pristavil : 

„Kaj  pa.  ko  bi  lisjaki  po  dnevu  v  brlogu  apali  in  stoprav  v  noč  na 
lor  hodili,  in  naposled  bi  ujeli  dihurja  v  past,  da  bi  se  zvijal  kakor  kača, 
čf»  jej  na  rep  stopiš  ?" 

Ta  pogovor,  ki  bi  se  bil  nedvomno  izpremoiiil  v  prepir,  končal  je 
r  istem  trenotku  tujec,  ki  je  v  krčmo  stopil  in  molčč  k  prejšnjemu  pivcu 
prisede]. 

Kakor  da  bi  se  bil  krčmar  prestrašil  suhega,  širokoplečega  in  ru- 
dečelasega  pridleca,  ker  je  baš  prej  o  lisjaku  govoril,  vstal  je  in  odšel 
po  pijače. 

„Kako  si  opravil,  pokaži  srebernjake!"  rekel  jo  prvi  pivec  sos(jdu, 
ko  sta  bila  sama,  in  pokazal  je  z  desnico,  kako  se  šteje  denar. 

Haztegnol  je  tovariš  v  smeh  svoja  zijava  usta,  da  se  je  nekaj  uma- 
zanih sob  pokazalo,  in  tiho  rekel  prst  položivši  na  usta:  „Molči  Goriček, 
stene  imajo  ušesa,  in  še  muham,  ki  nam  med  pogovorom  na  nos  sodajo, 
ni  vselej  zaupati!^ 

Med  tem  pa  je  segel  v  žep  svojih  usnjatih  hlač  in  položil  pest 
svetlih  srebernjakov  na  mizo,  rek6č: 

„61ej  jih  kebre  sreberne!  Konmr  takovi  pod  srajco  lazijo,  isti  je 
pravi  mož,  in  njega  ni  o  svečnici  ni  o  kresu  več  v  roke  ne  zebe!** 

„In  popraskajo  ga  povsod,  naj  ga  v  peto  ali  v  grlo  srbi,"  pristavi 
naš  znanec  Goriček  in  seže  lakomno  po  denarji,  kakor  češ:  „Daj,  pusti, 
kaj  nmed  ti  o  denarji!" 

„Ne  glej  jih  tako,  kakor  Eva  jabelko  spoznanja !  Veš,  ti  te  ne  za- 
peljejo, kakor  so  našo  prvo  mater;  kajti  ti  so  moji,  a  pošteno  zasluženi/ 
odgovori  smejč  se  tovariš  Urban  Kos,  na  pol  postopač,  na  pol  mešetar, 
ii  Kamnika  na  Šutni  domd  in  Goričkov  stari  prijatelj,  ko  svetle  sre])er- 
DJake  zopet  v  žep  spravlja. 

„Dihur  te  vzemi,  griva  lisičja!  Kako  sva  se  zmenila  o  tej  stvari? 
Kaii,  štej,  polovica  je  moja;  obljubil  si  mi  jo,  če  ne,  zadavim  te  kakor 
polha,"  jezi  se  Goriček  in  se  šiloma  v  tovarišev  žep  zaletuje  in  praska 
po  njem  kakor  petelin,  če  v  gnoji  črva  diši. 

„Ne  bodi  siten!  Ti  bi  Se  svojemu  patronu,  svetemu  Matiju  kaplje 
žganja  ne  ponudil,  griva  lakomna,  ko  bi  k  tebi  prisedel ,  za  en  groš  bi 
ga  pa  ^  s  palico  udaril,"  pristavi  tovariš  šaleč  se  in  meni  nič  tel)i  nič 
po  kupi  seže  ter  jo  v  enem  dušku  izprazni. 

„Smeh  na  stran  in  norčijo !  Povej,  kako  si  opravil  V**  vpraša  zopet 
Goriček  in  gole  radovednosti  z  očmi  namežikuje. 

„Ti  si  kakor  smola  in  tisti  naglavni  greh,  ki  mu  pravijo  lakomnost. 
Čakaj  in  potrpi  in  ne  bodi  kakor  ogenj!  Veš,  jaz  sem  bil  pri  Kramarji 
in  sem  mu  naznanil  kakor  pri  spovedi  vse.   kar  si  mi  naročil.     In  kaj 


230 

jo  ivkel  pasjedlakor  sivi?  Jaz  li  no  vorjamom  vsega,  pravi  on:  kdo  zim, 
C-e  iii.si  sam  luteri^,  pravi,  in  nio  le  za  nos  vodi§.  Ce  je  tako,  kakor  po- 
ročaš, pravi,  prepričam  so  sam  in  pošljem  biriče  v  Strmol.  Pot<žm  pa 
se  oglasi,  ko  ga  zvežete  in  priženete  k  meni,  in  izplačam  ti,  kar  je  ob- 
ljubljenega/ 

„Torej  ti  ni  nie  odštel  na  roko?   Odkod  imaš  pa  srebernjake?** 

„Tega  ne  reeem,  da  bi  ne  l)il  dal  nieesa.  A  z  veliko  silo  sem  nio 
izmolzel  te  beliče,  a  ne  na  raenn,  le  za  moj  trud  mi  jih  je  izplačal,  da 
v<?s.  in  moji  so  kakor  je  ono  žganje  tvoj«»,  akoravno  ga  še  plačal  nisi  iu 
ga  baje  tudi  ne  boš.  ker  nimaš  drugega  okroglega  kakor  grlo  žejno  ? 
svojem  premoženji." 

Jezilo  je  to  nepreveselo  poročilo  Oorička,  da  se  je  za  ušesom  praskal, 
vprašaj6č:  „Toroj  pridejo  no(?6j?  Noč  je  primerna,  lune  ni  in  grajščak  je 
'/4  doma.    Kakor  navlašč  je  tako  v  čas  za  lov." 

„Meni  nič  mari.  če  jih  tu<li  ni.  Kdo  ve,  ali  ni  že  kdo  ovohal  naš 
sled,  in  dol»iš  nap6sled  li  sam  s  polenom  po  buči.  da  se  ti  ubije  kakor 
pisker.     Znaš,  jaz  ga  ne  grem  lovit,  ti  stori,  kar  hočeš!" 

,,Veš,  ker  si  tako  gostolieseden  in  učen  kakor  šembilske  bukve, 
prdšal  te  bo(b*m  nekaj,  potem  pa  govori  ti  suša  študimna!  Povej,  od 
kdaj  so  rudeči  lasje  na  svetu  !** 

„Odkar  jih  je  Bog  stvaril."  edreže  se  modro  Kos. 

„Poglej.  da  nič  ne  v(»šl"  odgovori  nagajivo  Ooriček  in  pristavi: 
„0d  t(»daj  i^o,  kar  je  IVter  sv()j<'ga  mojstra  judovskej  dekli  iž  strahu  sa» 
tajil,  in  ko  se  j(»  poleni  na  dvorišči  pri  ognji  grel,  jeli  so  hipoma  kazati 
vsi  črnolasi  )>iriči  na-nj.  rek6č:  Tudi  ta  ru<lečelasee  je  izmed  njegovih 
prijateljev!  In  on  se  je  ustrašil  potem  in  se  razjokal  skrivajo,  in  kamer 
so  padale  njegove  solze,  zrastle  so  gobe,  takozvani  „urbančki",  in  is 
takih  url^mnčkov  rodil  si  se  baje  ti.  stari  grešni  Urban,  ker  si  izdal  svo- 
jega gospoda  za  liste  kclnc,  zdaj  ga  pa  tajiš  in  se  umikaš!" 

Zijal  je  ml  strmenja  m<*šetar  Urban  Kos,  ko  mu  je  zastavil  Goriček 
tako  uganjko,  in  molčal  je  kakor  stena.  Iz  takove  zadrege  ga  je  rešil 
krčniar,  ki  je  veliko  mero  jnjače  iKKstavil  na  mizo;  kajti  videl  je  skozi 
razpočeno  steno,  da  ima  prišli  pivec  (b»nar   in  da  bode  dal  kaj  zaslužka. 

Stoprav  precejšnja  použita  kapljica  pobratila  je  zopet  naša  pivca. 
Kos  je  še  en  pot  pripovedoval  vso  <logodbo  pri  sodniku  Kramarji  in  tudi 
naznanil,  4la  boilo  pošteno  izplačani  obljubljeni  srebernjaki,  če  se  po- 
sreči napad. 

(ioriček  j)a  je  vso  to  t4>vanševo  odkritosrčnost  pripisoval  le  svojej 
modrosti,  kije  Kosa  tako  v  klešče  spravila,  da  ga  na  noben  način  za 
„talijo"  ogoljufati  ne  more. 

Ko  še  potem  pivca  razpravljata,  kako  l>i  s(»  najbolje  porabili  novci, 
da  bi  tudi  kaj  prida  zalegli,  trdi  Kos  zopet  svojeglavno,   da  bi  bilo  naj- 


231 

bdje  z  njimi  kupčijo  z  žganjem  pričeti.  Tedaj  hi  itlovek  saj  yedno  naj- 
bolje zdravila  y  hiši  imel.  A  ko  nat6  OoriiM^k  nasprotuje  in  meni,  da 
bi  se  Že  lahko  ženil  potčm  in  bi  Marjeto  Šelebrinovo,  ki  je  neena  kakor 
nni  Luter,  k  sebi  vzel,  eujejo  se  koraki  zvunaj  iu  nekdo  potrka  na  okno. 

j,So  že  tukaj  birici!**  vzklikne  Kos,  ko  spozna  Kraniarjevega  sod- 
nijskega  hlapca  s  helehardo  pod  oknom. 

Ta  klic  sede  krčmarju  tako  glo]»oko  v  pett* .  da  kakor  p(»s .  ki  je 
plMT  ukradel,  skrivaje  za  durimi  izgine  in  v  veži  j)rižj?aiio  t  reško  pohculi. 
Beseda  Idric  bila  je  namreč  v  istem  easu  najhujša  za  krvnikom.  Kjer 
je  ta  v  svojem  poslu  pi-estopil  prag,  ondi  je  šk>  navadno  za  ghivo.  Iz 
tvga  uzroka  je  morda  Itiriško  ime  se  dandanes  našemu  kim^tu  nekaj,  kar 
koliie  kakor  samega  škrata  in  kar  bi  najrajši  stri  in  pohodil  kakor  gada 
na  (u*sti.  —  saj  bil  je  trt  in  hojen  sam  od  veka  do  veka! 


Trinajsto  poglavje. 

Pojdi  z  nioiioj! 
(.'ruoubroLljeiiiv  noč  s»?  l>ližii. 

Ossiau. 

V  Uogalovij  kovačnici  na  Klanci  v  Kranji  bilo  je  isto  popoldne  ži- 
Tahuo  življenje.  Že  isto  jutro  na  vse  zgodaj  je  namree  tja  naš  znanec 
Kamniški  crevljar  Juri  Kriškar  prit(»kel  in  je  (iogalo.  ki  je  v  svojej  ko- 
libi na  ržeue  m  otepu  smrčal,  vzdramil  ter  dejal:  „.Iuri,  ce  si  ])rijatelj 
moj  in  mož-beseda,  kakor  si  vedno  bil,  kar  te  poznam,  sezi  mi  v  roko 
ia  obljubi,  da  me  spremiš  nocojšnji  večer  !"* 

„Ti  kopito,  ti  šilo  ti  kamniško,  kaj  so  ti  jHnlgane  snedh'  vse  mož- 
gaue  in  se  mrčes  notri  ugnezdil,  da  me  dramiš,  ko  bi  bilo  najlepše 
J^panje  in  najboljše,"  jezi  se  sajasti  kovač  nad  črevljarčkom.  potem  na 
ittsprotno  stran  leže  in  pristavi: 

,,Pa  baš  zdaj  te  sova  prinese,  smolec.  ko  se  mi  je.  sanjalo  nekaj 
tjiko  lepega,  kakor  da  bi  komu  kdo  vlekel  humI  skozi  usta.  in  izraelsko 
mano!  Ves,  kaj  se  mi  je  sanjalo,  Kriškar,  ti  ki  umeš  dreto  vleči,  kakor 
bi  ua  bas  godel?"  vpraša  potem  tovariša,  ko  se  mu  zapored  \o('  ]M)tov 
ziudeha. 

„Kaj  bom  vedel,  ko  sem  vso  noč  skozi  gozde  sem  hodil,  da  im*  dan 
^^  prehiti  in  ne  izda,"  odgovori  nevoljen  črevljarček  in  sed«'  na  naki»valo. 
TiJec',  da  je  danes  Gogala  zopet  hudomušen  in  siten  kakor  kravji  brmcelj. 
U  najrajši  tja  seda,  kamer  se  mu  najmanj  spodolu. 

^Hodil  si  tonj  in  črevljev  si  strgal  od  Kamnika  d<»  Kranja  za  pol- 
dragi groš.  Veš,  jaz  sem  bil  pa  bolj  imeniten  nocoj  in  še  zdaj  bi  lo 
ioienitnost  užival,  ko  bi  me  ne  ))il  ti  po  nejmtrebnem  iz  nelies  na  zemljo 
^el,  kar  ti  vse  žive  djii  ne  odpustim. 


232 

Znaš,  v  ncl)U8ih  sem  bil,  Uko  kh  lui  je  sanjalo,  in  ua  stolci  pc 
Boga  oifeU  sem  sedel,  ko  je  sodil  pravoverce  in  luterance.  Zapored 
stopali  pred  večnega  sodnika  najprej  luterauci.  Znano  mi  je  zaradi  t 
tudi,  Kriškar,  kdo  je  moj  prijatelj,  kdo  ne,  in  koliko  je  upati  najboljše 
prijatelju !" 

Vroče  je  prihajalo  črevljarčku  pri  teh  besedah;   kajti   verjel  je 
kovačevim  sanjam,  povrh  ga  je  pa  te^la  vest,  da  je  tudi  on  sem  ter 
kaj  malega  o  Gogali  rekel  in  ga  vlekel  črez  zobe,  zdaj  pa  on  vse  to 
in  vidi. 

Oogala  je  dobro  opazil  to  zadrego ;  a  delal  se  je  neumnega  in 
daljeval  je:  „Najprvo  je  bil  poklican  k  Bogu  Martin  Luter  in  dobro 
se  umela  s  stvarnikom  v  začetku.    A  ko  je  nanesla  govorica  na  u 
Katrico,   razjezil  se  je   sodnik   in  je   zakričal:   Sram  vas  bodi,  najv 
možje  se  zapeljujete  po  slabih  ženskih  kakor  otroci  po  belem  kruhu. 

Dolgo  sta  se  prepirala  potčm  zai*adi  ženskih,  in  če  sem  prav  i 
umel,  v  tretja  nebesa  ni  bil  Luter  sprejet,  a  v  peklo  tudi  ne,  ker  < 
bi  bil  zopet  v  družbi  zapeljive  Katrice!*^ 

Kriškar  si  upa  komaj  dihati;   tako  resnične   in   verjetne  so  se 
dozdevale  kovačeve  sanje.     Boji  se,  da  bi  bil  sanjal  tovariš  tudi  o  nj 
da  vidi  pridigarico  Stobejko  nekoliko  rajši  kot  druge  ljudi ;  ker  pa  bo 
brez  dvoma  izveličana,  moral  bi  pa  t(»daj  sam  v  peklo,  da  bi  je  več 
mogel  gledati. 

„Tn  naš  Knafelj  je  prišel  potčm  na  vrsto,"  nadaljeval  je  kovač  s 
sanje.  „Veš,  pa  hudo  sta  ropotala  s  sodnikom  božjim." 

„Tista  punica  grajska,  Strmolska,  me  je  zapeljala,"  izgovarja 
Knafelj  in  prosi  milosti. 

„Da  bi  vas  dihur  pokadil !"  jezi  se  stvarnik.  „MoSki  ste  dauda 
kakor  tisti  kamniški  črevljarček ,  Kriškar  mu  pravijo,  ki  se,  akora 
precejšnji  križ  na  hrbtišči  nosi,  na  stara  leta  v  kljukasto  ])abnico  zalj 
in  iz  hval(»žnosti  zat6  pomaga  njenemu  prejšnjenm  Ijubčeku  k  m 
ljubezni." 

Smejal    st»  je   pri  tem  pripovedovanji  šaljivi  Oogala,  Kriškar  ps 
jeze  obledel,  ker  je  kovač  v  sanjah   vs(»   tako  cul  in  videl,  kakor  je 
Pa  ker  se  dandanes  niti  skrivaje  misliti    niti   želeti   ne   more  več,  zs 
ga  pa  že   obirajo,   da   hodi   za  Stobejko,  a  on  je   skušal   sem  ter  tji 
vštric  nje  na  cesti  ali  ulicah  hoditi,  drugega  pa  si  upal  ni ! 

^Ti  lažeš  Gogala  in  ljudi  po  nepotrebnem  črez  zobe  vlečeš!"  . 
se  videzno  zdajci  črevljar  in  pristavi :  „Xe  mlati  praznih  sanj  zdaj,  i 
v  roko,  ali  greš  ali  ne  greš  z  men6j  noc6j?" 

Gogala,  ki  je  imel  največjo  zabavo  s  svojim  draženjem,  ni  h( 
meni  nič  te])i  nič  opustiti  šal,  zaradi  tega  je  vprašal: 


233 

i  ^Kriškar,  če  ugoniš,  kaj  jaz  zdaj  mislim,   pot^m   grem  s  teb6j   na 

Šmarno  goro  ali  v  peklo  k  Lutrovej  Katriei,  C*e  ni  drugače/ 

KriSkar,  ki  je  poznal  nagajivega  in  precej  lenega  toyari.ša,  dejal  je 
inio:  „Ti  ne  misliš  iti  z  men6j,  akoravuo  si  mi  že  na  pol  v  roko  segel. 
A  l)aš  s  svojim  zadnjim  vprašanjem  si  se  ujel,  da  moraš  iti,  če  imaš 
bj  modke  časti  v  sebi.  Veš,  če  sem  ugonil,  da  ne  misliš  iti,  moraš  z 
inen6j,  akoravno  nisi  hotel  iti,  baš  ker  sem  ugonil ;  če  pa  nisem  ugonil, 
da  ne  misliš  iti,  potčm  si  pa  že  sam  mislil  iti  z  men6j.^ 

Zijal  je  Gogala  nad  tovariševo  modrostjo,  ki  ga  je  v  resniei  ujela  v 
aigko.  akoravno  ni  on  mislil  iti  z  njim.  Zaradi  tega  je,  sam  premetena 
glava,  prevrnol  črevljarčkove  besede  in  dejal:  „Ti  govoriš  kakor  Sto- 
bejka,  ki  cel6  svetega  Pavla  v  malho  spravi,  mene  pa  ti  ne  boš  in  tudi 
s  te1>6j  ne  grem,  akoravno  si  uganjko  razvozlal. 

Poslušaj !  Oe  si  ugonil.  da  ne  grem  s  teb6j,  ni  mi  treba  iti,  saj  si 
aim  agonil,  da  ne  grem;  če  pa  nisi  ugonil.  da  ne  grem.  pa  mi  ni  po- 
tn;lja  iti,  ker  nisi  razvozlal  uganjke." 

Pri  teh  besedah  je  zopet  Kriškar  zijal  in  klel,  da  je  zabredtji  sam 

•  T  t&kov  kozji  rog,  da  ni  priti  tovarišu  do  živega. 

„Ker  je  bilo  prvo  tvoje  ugibanje  boso,  Kriškar,  povej  mi  še,  ker  si 

•  črerijar,  koliko  časa  potrebuješ,  da  mi  zabiješ  petnajst  žreblj(?v  v  moj 
natrgani  črevelj,  če  imaš  le  toliko  priložnosti,  da  vsak  dan  tri  zabiješ. 
do  drugega  dne  pa  jaz  že  zopet  dva  žreblja  izgubim,  ker  v  starej  kve- 
drioi  Sreblji  ne  ostajajo  radi  V" 

Kriškar  študira  in  premišlja,  da  potrebuje  za  vsak  žrebelj  en  dan, 
ker  Gogala  vedno  po  dva  izgublja,  in  reče  nap6sled :  „To  je  pač  otročja 
nganjka!  Petnajst  dnij  bo  treba,  da  so  nakovani  tvoji  raztrgani  črevlji, 
če  železo  tako  slabo  drže." 

Gogala  pa  se  zasmeje  na  vse  grlo,  skoči  z  otepa  in  pravi :  „Kriškar, 
ti  ne  veš  nič,  čeravno  imaš  imenitno  znanje,  niti  črevljarije  ne  razumeš 
kopitarske  svoje.  Jaz  kovač  ti  1)om  povedal,  da  potrebuješ  samo  trinajst 
iiujia  petnajst  žrebljev,  akoravno  le  po  eden  vsak  dan  v  črevlji  ostane; 
^i  v  dvanajstih  dneh  jih  je  zabitih  dvanajst,  trinajsti  dan  zabiješ  zopet 
tri,  in  to  je  skupaj  petnajst,  jeli  ?"  Koliko  jih  pa  izgu1)im  pot6m  jaz, 
tfM  nič  mari !" 

Zopet  se  je  čudil  Kriškar  kovačevej  modrosti  in  spoznal  je,  da  ne 
''Ode  nič  z  ugibanjem. 

„V8e  dobre  reči  so  tri,*^  ogovori  zopet  kovač  žalostnega  tovariša, 
kw  mu  je  izpodletelo  vse  ugibanje,  in  pravi : 

„Jaz  poznam  človeka,  ki  te  spremi  noc6j,  kamer  koli  želiš,  če  ugoniš, 
kdo  je.« 

^Ti  si  hudobett,  kako  bom  ugonil,  če  ga  še  morda  v  življenji  nikdar 
^^^Jel  nisem,''  odreže  se  črevljarček. 


234 

„Poiuagani  ti  torej  pri  nganjki,  vv  ti  poreiii.  da  isti  (človek  ni  moj 
hrat,  no  moja  sostra,  a  voiKiar  mojih  starišev  otrok/ 

Zopet  pivinišlja  in  stuilira  crovljartrok  in  pravi  slednjič:  „To  je  ! 
poikrat  nit',  to  še  mogoiV  ni,  da  ])i  bil  kdo  tvojih  starišev  otrok,  pa  m  i 
tvoj  brat  in  ne  tvoja  sestra.**  \ 

„Ti  si  modrijan,  da  l)i  pet  krav  za  en  gros  kupil,"  krohota  se  Go-  ] 
gala,  „da  niti  tega  ne  ves."  in  pristavi :  j 

„Ce  ni  prijatelj  moj  brat  in  sestra,  a  vendar  otrok  nidjih  starisev,  j 
ve  vsak,  da  sem  to  jaz  sam,  ti  suša  študirana!" 

Sramoval  se  je  zdajci  Kriškar  pred  svojim  tovarišem,   ker  je   sicer 
hotel  biti  ueen  in  moder  in  je  kot  erevljareek  na  šivanji  vedno  2  uganj-    j 
kami  vasovalee  zabaval.  ] 

„Z  ugibanjem  si  ne  prislužiš,  prijatelj,  neslanega  kropa,  to  že  vidim. 
Povej  torej,  kje  te  erevelj  žuli,  morda  imam  takovo  kopito,  da  ti  obuvalo    i 
zravna!"  povzame  erez  nekoliko  zopet  Gogala,  vid^e  v  kakovo  zadrego  je 
spravil  svojega  tovariša. 

In  zaupljivo  mu  je  nato  poslednji  razodel,  kako  se  je  sešel  v  Straifjah 
z  (joričkom  in  kako  živita  odslej  v  sovraštvu,  pa  eul  je,  da  ga  je  tožil 
že  zaradi  odn»zanega  uš(»sa  in  povrh  izdal  za  pet  sto  srebernjakov  Knaflja. 

„Zaprt  je  zdaj  na  Strmolu  nas  prijatelj,"  pristavil  je  skrbno  potoni 
crevljareek.  „Brez  dvoma  ga  obesijo  danes  ali  jutre,  in  sramota  bi  bila 
za  nas  vse.  ko  In  jrdli  krokarji  pod  nel)om  njegovo  mes6.  Zai*adi  tega. 
Gogala,  prosim  te  jaz  in  vsa  naša  obrina  to  prosi,  pomagaj  nam:  le  ti 
moreš  rešiti  nesrečnega  Knaflja." 

Prestrašil   se  je   tega  poročila   Gogala ,   da   ga  je  hipoma  vsa  na-  . 
gajivost    minola;   kajti   neznano    mu  je   bilo.   da  je    v  resnici   gosposka 
Knaflju  za  pi^tami,  akoravno  je  vedel  od  Cerkljanskega  zbom  sem,  da  sta 
si  hudo  navzkriž  z  Goričkom  in  Stobejko,  in  da  sta  ga  poslednja  dva  že 
tedaj  dobro  lasala  in  praskala. 

„Kaj  hočete  od  mene  in  kaj  naj  torej  storim?"  vpraša  Gogala  potem 
in  hodi  zamišljen  po  kovačnici  sem  t-er  tja. 

„Nič,  samo  noc6j  zvečer,  prodno  mesec  izza  Grintov<^a  prileze,  zgrabi 
svoje  najtežje  kladivo  in  orodje,  s  kterim  se  po  sili  odpirajo  duri,  in  hodi 
z  menoj.  Med  tem,  ko  mi  stražimo  in  grad  dobro  obstopimo,  ulomiš  ti 
Knaflju  duri  in  spustiš  ptička  na  prosto.  V(»š,  to  pomoč  smo  dolžni  na- 
šemu prijatelju,  če  je  tudi  nekoliko  zadnji  čas  omrznol  in  mu  je  res  tista 
grajska  pnnica  možgane  sesvedrala." 

„Proklote  ženske!"^  dejal  je  jezen  Gogala.  „Samo  Knaflja  nam  v 
miru  pusliti*!  Zakaj  nam  nnimito  ravno  toga  in  našo  stvar  uničujete? 
To  ti  povčm.  Kriškar,  ko  bi  jaz  v  grad  do  tisto  plavolaske  prišel,  zmetel 
bi  jej  štreno  na  kodrastej  glavi .  da  bi  so  vrabci  lahko  vi-njo  lovili. 
Že  tedaj  sem  dejal,  ko  se  je  on  z  Brda  na  Strmol   skrivaje  vozil  z  nja: 


235 

,  lo  Teijenii,  ta  dva  nam  ^e  vsem  tako  zagodeta,  da  hoino  po  bi- 
s^oslih  plesali,  ko  nam  bodo  hrbtišC'a  strojili.  In  tako  se  jo  res  zgodilo  ! 
\  kom  si  se  govoril  o  tej  zadevi,  Kriskar?'*  vpraša  še  enkrat  Gogala. 
,Ne  boj  se!  Dvajset  mož  ti  priženem,  ee  hofreš,  ko  ved6,  da  si  ti 
a  nagemti  podjetju.  Zdaj  tečem  k  Leskovieii  in  k  Avniču  v  Ve- 
in  ta  dva  poznata  vso  okolico.  Vsi  kmetje  se  dvignejo  na  tvoje 
5  iu  vpepelijo  grad  in  poder6,  ee  zved6,  da  je  Knafelj  zaprt  v  njem. 
e  bi  bilo,  ako  se  zgodi  to  skrivJije.  Zaradi  tega  še  enkrat  lepo 
i,  prijatelj,  ti  lahko  odpreš  brez  hrupa  ječo,  in  za  silo  pokličem  le 
mož,  da  te  zvunaj  stražimo  proti  nepričakovanej  sili.^ 
.Hodi,  pa  drži  jezik  za  zobmi!  Oh  ednajstih  me  čakajte  pod  gradom 
rej  lipi!    Skusiti  hočem,  kaj  se  di  storiti." 

Co  ni  bil  več  šaljivi  kovač ,  ki  je  govoril  te  besede ,  temveč  rosni 
i  Gogala,  pred  kterim  se  ju  tn»sel  vsak,  kdor  ga  je  videl  v  jezi. 
ITedel  je  ceniti  te  besede  Kriškar;  zaradi  tega  se  tovarišu  globoko 
li  iu  odide  molčž   po  klanci  proti  strani,   od  ktere  je  bil  pred  eno 

itekel.  -  (Dalje  pride. j 


Hvaliti  pesnika  nikar! 

Hvaliti  pesnika  nikar, 
Na  svetu  on  je  vboga  stvar, 
Med  bitji  vsemi,  vse  zemlje 
Največje  spremlja  ga  gorje. 

Slaviti  pesnika  nikar, 
V  prekletstvo  mu  jo  petja  dar, 
Pomlad  ko  zlata  se  budi, 
On  toži,  da  je  dolgo  ni ; 
Hiti  ko  žito  zlato  v  klas. 
Ves  toča  vniči,  poje,  kras. 
Ko  diha  i-adostna  jesen. 
Mu  dan  je  kratek,  premeglen: 
Premrzel  mu  jo  zime  led. 
Narobe  ves,  popačen  svei ! 

Zavidati  torej  nikar 
Mi  pevca  tu  za  petja  dar; 
S  tq>ljenjem  njega  saj  nebo 
Dovolj  izkuša,  prehudo. 
Tu  tuje<;  sam  je  in  povsod, 
Nikjer  domu,  nikjer  gos]K>d ; 
Za  radost  drugih  on  trpi. 
Za  žalost  lastno  le  živi. 

—  / 


236 


Sonetni  venec 


IX. 


JLiue  80  pevca  meni  Parce  dale. 
Bogastvo  je  to  moje,  to  je  plača 
Kraljeva,  prevelika  za  benK% 
Ime  da  peti  suie  device  zale 

Te  dueve  meui  kratke  še  ostale, 
Po  sre^i  tvoji  uioja  se  obrača, 
Brez  tebe  seiu  viharjev  vseh  igrača, 
Eriiiije  ki  so  jih  v  svet  poslale. 

Za  kupe  zlate  vase,  miljoiiarji. 
Za  svilo  vaSo,  ve  sveta  kraljice. 
Za  žezla  vaša,  silni  vi  vladarji. 

Ne  menjam  jaz;  kar  dale  mi  modrice, 
Ne  vzamejo  mi  mrzli  vsi  viharji. 
Rojakov  pojem  čast  ime  device. 


X. 


Rojakov  ]>ojem  čast  ime  device, 
Lepoto  domovine  nepoznane, 
V  temoti  zapuščeno,  zaničevane 
Oj  veke  vse  od  tujstva  in  krivice. 

Domovje  moje,  krasne  ve  gorice, 
In  polje  zlato  krog  in  krog  Ljub^aa^ 
Doline  tam  s  sneiniki  ve  obdane, 
Triglav  med  njimi,  kralj  ti  kranjske  Švici: 

Kdo  zemlje  svoje,  taki  bi  enake 
Ne  ljubil,  bi  iz  srca  ne  pognale 
Mu  pesni  glasne  za  svoje  rojake? 

In  usta  naj  bi  moja  tu  molčale, 
Slaviti  bi  ne  smel  jaz  zemlje  take 
Jesenske  dni  vse  sToje  §e  ostale? 


XI. 

Jesenske  dni  vse  svoje  §e  ostale 
Želim  domu,  kjer  bil  sem  uro  mlade, 
Tam  čakal  bi,  da  zagrinjalo  pade, 
Moči  ko  bodo  slednje  izbežale. 

Kjer  pesni  te  se  bodo  moje  brale. 
Počivale  kosti  bi  tudi  rade. 
Pokopal  tam  bi  zadnje  srca  nade, 
Ljubezni  kjer  zastonj  so  si  iskale. 

Tam  gledal  še  enkrat  bi  sliko  tvojo, 
V  pladilo  za  storjene  vse  krivice 
Jaz  pojem  ti  v  sonetih  pesen  svojo. 

Kerub  zato  me  pelje  v  pevcev  vice, 
Zapiše  tam  pregreh  mi  kazen  mojo, 
Zato  me  pikajo  enkrat  ženice. 


XII. 

Zato  me  pikajo  enkrat  ženice 
In  kolnejo  te  pesni  črnogledi 
Rojaki  tam.  „V  pekla  bo  gorel  sredi^, 
8vare  predrage  z  njimi  mi  device. 

Če  bilo  tudi  v  tem  bi  kaj  reiuice, 
Sovražnik  nisem  kritični  besedi. 
Le  tebi  peval  sem  jih  draga  vedi. 
Brez  strupa  meni  so  sveta  puščice. 

Medli  ne  dišejo  te  pesni  vedno, 

Jaz  dobro  vem,  in  kje  bi  ga  jemale? 

Kdor  i)oje  le,  kar  hvale  tu  je  vredno, 

On  drago  plača  srca  ideale; 

Kdo  vi)raša  danes  tu  za  petje  vzgledn^i 

V  |K)$meh  že  zdaj  sonetov  so  ti  hvale! 

Jlf-t. 


Milko  Vogrin. 

Norela.    Spisal  dr.  Stojnn. 
(Dalje.) 

V. 

jNaSi  gostje  in  znanci  v  Porocah  kazali  so  drugi  dan  po  onem  Ti- 
karoem  ye(«ni  vesele  obraze.  Vsak  izmed  njih  lul  je  sam  seb6j  zado- 
nljen.  Domiftljarali  so  si,  da  se  niso  zastonj  potegovali  za  svoja  po- 
litifoa  nadela.  Največ  uspeha  sta  si  prisvajala  dr.  Vogrin  in  baron 
Robert.  Osobito  prvi  je  imel  mnogo  uzrokov,  da  se  veseli  svojega  nav- 
dušenega govora.  Vet^krat  je  dejal  sam  pri  sebi :.  ^Knkrat  sem  si  le 
mje  srce  izpraznil  in  povedal  nat^im  nasprotnikom,  kaj  mislimo  mi  SIo- 
Tenei.  ktere  oni  tako  neznosno  prezirajo.  Storil  sem  svojo  dolžnost  in 
vpam,  da  ni  moj  trud  brez  uspeha." 

In  r^*8,  gospd  Skenovska  je  Vogrinu  takoj  drugi  dan  pred  odhodom 
»kla,  da  jej  je  on  sinoči  iz  srca  govoril.  Poudarjala  je,  kako  je  ple- 
mmito  ravnal,  da  se  je  v  gorečej  navdušenosti  potegoval  za  svoj  slo- 
TfDski  in  tudi  njen  eeski  narod. 

„Vi  ste  me  liili  s  svojim  govorom  kar  iznenadili,"  nadaljuje  gos]Ki 
jroti  Vogrinu.  ^Nisem  navajcMia  slišati  tako  tehtnih  političnih  govorov, 
Kjnianj  pa  l)i  ])ila  Vam,  mirnemu  dr.  Vogrinu,  pripisovala  tako  nav- 
dnieiye  za  svoje  rojake.  Ako  bi  bili  vsi  Slovani  tako  rodoljubni  in  (m1- 
lo^oi,  tako  vneti  iu  zavzeti  za  narodnost  svojo,  kakor  ste  Vi,  izpolnile  )»i 
w  ie  bile  besede,  ktere  ste  izrekli  sinoči.  Hvala  Vam  za  Vaše  krepko 
postopaige  !^ 

Teh  besed  ni  gospi  Skenovska  prisiljeno  govorila,  temveč  one  so 
K  iivirale  iz  dna  njene  duše.  Kakor  pa  ženske  sploh  ljubezen  do  svoje 
I  domovine  dalje  in  globje  ohranijo  kakor  moški,  če  so  se  enkrat  narodne 
Ijnhari  navzele,  tako  je  čuvala  tudi  gospš  Skenovska  še  zdaj  do  češkega 
in  9lovanskega  naroda  ono  ljubezen  v  svojem  srci,  ktera  st»  jej  je  bila  v 
ndadostnih  letih  ucčpila. 

Gospi  Skenovska   bila  je   tedaj   lepa   izjema,  ki   zaslužuje,    da  jo 

lM)8DPmajo  naše  žene   po   mestih  in  trgih.     Pri  nas  se  nahaja  sto  in  sto 

;    Priniprov,  ko  je  žena  velika  nasprotnica  svojemu  možu  v  političnem  živ- 

^    Ipnji  in   ga  zavira  v  njegovem  narodnem   dt»lovanji.     Slovenske  gospiee 

*«gnhljajo  rade  ljubezen  do  svoje  domovine,  ke<lar  se  omožijo.     Kot  žene 

1^  asmehnjejo  čestokrat  z  možem  vred  narodna   prizadevanja.    Tega  ni 

^rila  gosp&  Skenovska,    imela  je  pn*]dago  in  predobro  srce  za  t6.     Ko 

J^  njen  mož.  zapiistivši  svojo  češko  domovino,   pozabil   na  svoj  narod  in 

f^  lauemarjal,   tlela  je  v  njeg<ivej   ženi    še  iskra  d«>morodue  ljubezni,  in 


238 

ta  ni  nikdar  ugasuoia.  Kedar  jo  le  mogla,  zagovarjala  je  svoje  rojake  ii 
so  poganjala  zti-njo.  Zatorej  jej  jo  )>ilo  kaj  lahko  pri  srci,  ko  jej  je" 
dr.  Vogrin  tako  po  volji  govoril.  Hvala  njena  bila  je  odkritosrčna  it 
tem  verje  vnMlnosti  za  Vogrina.  Od  tega  večera  eiitila  je  ona  neto 
post»hno  nagnenje  do  našega  rojaka.  To  soeutje  pa  je  s  tem  izrazila,  dl 
je  povabila  Milka,  naj  jo  obisre,  kedar  dojde  na  dom  k  svojej  materi 

Povabilo  gospe   Skenovski*   in   Kiliardova  želja,  naj  ga  v  kratkem 
seznani  Vogrin  s  svojo   domovino,    ni   dajala   nagemu   znancu   več  miri.^ 
A  on  !>i   ne   bil   tako  hitro  ustregid  prošnji  Rihardovej,  —  saj  ni  vedd, 
da  želi  to  tudi  gospiea  Olga,  —  ako  bi  ga  ne  bila  gospi  sama  povabili 
t(4'  mu  pokazala  s  ttMU.  kako  ga  ceni  in  spoštuje  zaradi  njegovega  narodnegt  I 
mišljenja. 

Tudi  Vogrina  je  vleklo  nekaj  nezapopadnega  h  gospž  Skenovskej. 
A  toinu  so  ni  euditi.  Zdaj  jo  še  lo  bil  on  spoznal,  da  navdušuje  tudi 
njo  ista  Ijubozon  do  svojega  roda  kakor  njega.  In  kar  enako  misli,  čuti 
in  trpi,  to  so  tudi  vabi  mod  soboj  in  ono  so  za  drugo  zanima.  Ali  tudi 
to  enako  mišljenje  bi  ga  še  ne  !>ilo  hitro  zvabilo  nazaj  na  Vrbsko  jezero, 

ko  !a  no  bila  tajna  goreoa  ljubezen  do  Olge  odločevala  njegovega  dejanja. 

» 

Vogrin  so  jo  \{*s  udal  notranjim  svojim  občutkom.  Kako  pa  tudi 
HO  V  Saj  mu  jo  Olga  kazala  včeraj  največje  sočutje,  pomilovala  ga,  to- 
lažila, navduševala,  naj  no  obupa,  naj  se  ohrabri  ter  misli,  da  se  zd-q 
vso  d(d»ro  iztočo.  Dala  mu  je  00I6  s  svoj(»ga  vrta  cvetlico  v  spomin 
njunega  sostanka  in  mu  kazala  isto,  da  še  večjo  prijaznost  kakor  na 
zadnjoj  vos(Oici  na  Dunaji!    Kaj  naj  vso  to  pomčni? 

,,Ali  vidim  prav?"*  promišljujo  sodeč  v  koupeji,  ko  drdra  železni  voi 
po  oclovškoj  dolini.  ,,Ali  mo  no  vara  svet  in  blišč  njegov?  Ali  sem  r6f 
zagledal  zvezdo  svojo  srečo  na  obnt^bji,  ki  se  razprostira  nad  mojo  do- 
movino? Jo-li  res  to  ista  zvezda,  ktoro  som  gledal  nekdaj  dom&  v  mla- 
dostnih lotih,  tako  srečen  in  vosol  v  obližji  svoje  ljube  matere?  Tedaj  flo 
mi  n'kli,  da  ima  vsak  človek  svojo  zvezdico  na  nebu,  in  kdor  imd  večjo 
in  svetlejšo,  isti  jo  sročnojši.  Hodil  som  torej  vsak  večer  ua  hLsui  prag 
ali  na  obali  Vrbskoga  jozora  gledat  zvozd(> ;  in  med  njimi,  mislil  sem  si, 
bila  jo  moja  najvočja.  In  zakaj  tudi  ne?  Saj  som  bil  takrat  domd  naj- 
sročuojši  človek  na  svetu,  monoč  ob  on«Mii ,  da  je  vse  okoli  meue  tudi 
tako  sročno  kakor  jaz! 

Ali  to  ni  trajalo  dolgo.  Vzrastol  sem  in  zapustil  dom.  Dali  so  me 
v  šolo.  In  kaj  jo  pomonilo  to?  Ko>  som  zapustil  dom,  izgubil  sem  tudi 
svojo  zvezdo,  ktoro  som  hodil  prej  glodat  vsak  večer.  In  odtorej  je  uisem 
videl  nikdar  vtr,  —  a  zdaj  so  mi  zopet  dozdovlje,  kakor  da  bi  jo  bfl 
sinoči  zagledal,  in  čutim,  so  sročiu»ga , '  kakor  nekdaj  v  letih  svoje  mla^ 
dosti!     In  kdo  ve,  kako  dolgo  bom  glodiil  sedanje  zvezde  IdiŠč  iu  s^aj? 


Hodi  viharji  iii  črni  oblaki  jui  jo  liodo  zakrili:  —  moj  roiii  )»odi*  plaval 
¥  tADii  iiPsrK*no  pot,  dokler  so  ne  razbijt*  I" 

Pri  teh  besedah  preleti  Vo^rin  v  duhu  lek  svojega  življenja.  \'se 
(q>ljeuje  in  nezgode  mu  st(»pijo  pred  oef.  in  zdi  se  inn .  da  nui  je  liila 
Or^la  malokdaj  mila.  Kot  dijak  moral  se  je  že  ubijati,  sam  si  za  žive/, 
in  obstanek  skrbeti,  moral  druge  podneevati  iu  si  tako  po  hišah  kruh 
shiiiti  na  gvmnasiji  kakor  na  vseueilisei.  Koliko  easa.  koliko  truda  je 
pokopanega  v  teh  urah,  ko  je  on  drugim  svoj  duh  iu  svojo  moe  prodajal ! 
[nziikaj?  Zato  da  živi  in  si  pribori  boljšo  bodoiMiost !  Srereii.  kdor  ui 
skusil  tako  grenkega  kruha!  Vse  to  pa  je  nas  rojak  dobro  prestal: 
ohranil  je  jiri  vsem  tem  svojo  rilo  mor  in  dobro,  uepojiareuo  srre.  lOdiuo 
tolazjh)  bile  so  mu   vedno  iM^srde: 

„Kes  je  sierr,  da  jaz  iiodurMijem,  ko  drugi  igrajo  iu  se  Vi'sele :  res 
jf.  da  se  zaenem  jaz  se  b«  zil-se  ueiti,  ko  že  sladko  spe  juemožiiejši  mnji 
tovariši:  vse  to  je  sirer  res,  ali  enkrat  lahko  |Miu(»sno  reeem :  ^Vse 
kar  imam,  dosegel  sem  s  svojimi  lastnimi  moemi.  svojim  trudom  iu  umom. 
Tji  liodt*  enkrat  nioje  jdaeilo  iu  moj  pouos!" 

In  gli»j,  ni  li  imel  Vogriu  prav?  Te  misli  st»  ga  vzdržavale  v  vseh 
nJH^fovih  m^zgodah  iu  hudih  easih.  Oue  so  ga  vodile  iu  mu  dajale  vcduo 
niftr.  Izvršil  je  pri  vsem  tem  svoje  izpile.  ]»oslal  je  reservui  eastuik  iu 
na  \se  z:idnje  priboril  si  se  doktorski  klobuk.  Muogo  j«'  doseg«d  uaš 
Milko,  iu  to  v  slabih  razmerah!  Ali  osoda  nemila  ga  pa  tudi  ui  hitro  po> 
laMla.  iu  nam  si*  zdi.  kakor  da  bi  se  ne  mogla  uesreea  loriti  od  istega. 
ki  je  enkrat  zapadel  njenim  udareem.  Vngriu  že  /ilaj  šesto  leto  stalue 
^loihe  prosi,  in  si  moni.  veduo  še  kot  donuiei  učitelj  služiti  svoj  kruh! 
Kdaj  bode  vsega  tega  koner?  Ali  IhmIc  letos  uamešeru  iu  tlosegel 
Sloj  cilj? 

Take  žiihistue  misli  so  rojile  ubogemu  Vogriuu  po  glavi.  Spomni 
«?  onih  easov.  ko  je  še  mlad  dijak  na  gvmiuisiji  deklamoval  Pn'šeruove 
^ftc.  Marsikaj  mu  tedaj  ui  bilo  jasuo.  a  zdaj  mu  stopajo  stihi  ne- 
»r«''iipga  pesnika  nehote  pred  ori.  Zamisli  se  globoko  iu  ]M>uavlja  v  duhu 
(H^sDiknve  besede,  ktere  še  le  zilaj  jusiv  razumeva  : 

,,0.«r«.»i'ii}i  ihiif^  v:is  (loinara. 

Kjer  hiši  iiioje^ii  stoji  očhU\\ 

1)h  I>*  uka  y.4'jii  iiJi*  i/  tvuj'^a  ^\(•t:l 

S|M'ljala  IU*  l»ilii.  ^»»Ijtlvu  kai-a.  — 

No  vi'<l»»l  lii,  kak<»  s«'  v  stnip  pivlmu'.! 

Vs«.»,  kar  šn-«'  si  sl,nlkr«ra  oljj-tal'* 

V  teh  besedah  je  izrazil  pesnik  svoje  gorje,  iu  le  za  eloveka.  ki 
•^ttti  iii  trjn  kakor  Vogrin,  pisane  so  te  vrstice! 

Iz  takih  iniKlij  vzdrami  \'ogriua  grotiuja.  Tuduo  se  jej  je  zdelo,  da  je 
Wrin  na  enkrat  utihnol.    S  ]»rva  ui  l>ila  tega  zajiazila.  kajli  občudovala  je 


240 

lepo  celovško  ravnino  in   okrožujoče  jo  gore.     A  ko  se  začne  železn: 
bolj  po  enolirnih  krajih  pomikati,  izpregovori: 

„ Zakaj  tako  tiho,  gospod  doktor?  Gotovo  premišljujete,  kakov  ufiin 
je  uapray^  sinoči  VaS  navdušeni  govor.  Do  dobi-a  ste  ugnali  Magjra 
gospoda  barona  Bendo.  Ako  se  ne  motim,  ugajali  so  Vaši  naasori  ti 
gospž  Skeuovskej  in  gospici  Olgi." 

„Taki  govori,  milostljiva  grofinja,"  odvrne  premišljeno  Vogrin,  j 
tajuj6č  svoje  pravo  mnenje,  ^ostanejo  brez  globjih  učinkov,  ako  jim 
moremo  javno  do  veljave  pripomoči.  Sicer  pa  dandanes  najboljše  d 
kazovanje  nič  ne  zamore,  ako  ne  pride  ono  iz  ust  veljavnih,  na  krmi 
sedečih  mož.  O  tem  sem  dobro  prepričan,  in  zatorej  ne  pripišite 
včerajšnjim  besedam  posebnega  pomena." 

„Tu  imate  prav,"    pristavi  grof.     „Ako   človek   v  ozkej  družbi, 
krogu  svojih  znancev  kakšno  besedo   zine  in  izreče   svoje   prepričaige, 
še  nima  nobene  posebne  veljave.     Jaz  se  le  čudim  ))aronu  Bendi,  da 
je  tako  hudo  razvnel  in  razsrdil.     On  je  postajal  cel6  mzžaljiv  proti  Va 
in  Vašemu  narodu." 

„V  tem  je  pač  pokazal  svoje  magyarsko  pokoleuje  in  nrav,"  c 
govori  mirno,  a  odločno  dr.  Vogrin. 

„Jako  ošaben  in  nagle  jeze  se  mi  dozdeva  baron  Robert,"  začei 
zdaj  grofinja.  „Njegove  navade,  njegovo  obnašanje  in  govoijenje  bilo 
včeraj  nekako  čudno.  Pri  igri  so  ga  že  cel6  moje  šaljive  besede  raigari 
tako  da  je  bil  potčm  celi  večer  slabe  volje.  Iz  vsega  1)i  lahko  sklepa 
da  ne  sodita  skupaj  Olga  in  Kobert.  Ona  je  zd-uj  prenežno,  prenedoU 
bitje!     Jaz  se  ne  motim  lahko  v  človeku,  ako  ga  le  enkrat  vidim." 

Po  teh  besedah  pa  je  začela  grofinja  opisovati  značaj  barona  i 
berta.  Ženske  razvidijo  in  spoznajo  notranjost  človeško  sicer  prej  kak 
mi  moški,  a  čestokrat  se  tudi  varajo ;  kajti  pri  njih  je  večjidel  prvo  si 
čanje  o<iločilno.  Tudi  gospd  grofinja  je  bila  dobra  opazovalka  Ijudg, 
vendar  si  je  včerajšnje  Robertovo  vedenje  krivo  tolmačila. 

Z  velikim  zanimanjem  je  sledil  seveda  Vogrin  besedam  gospč  g! 
finje.  Vsako  potezo  Robertovega  značaja  si  je  zapomnil,  in  srcž  ma 
samega  veselja  plalo,  ko  je  grofinja  dokazovala,  da  se  ne  moreta  nik« 
v  srečnem  življenji  družiti  tako  nasprotna  človeka,  kakor  sta  Olga 
Robert. 

Ali  to  Vogrinovo  veselje  bilo  je  kratko.  Grofinja,  ne  vedčč,  da 
Vogrin  tajne  ljubezni  vnet  do  gospiee  Olge,  razkrila  je  nat6,  ka^j  nam^ 
java  gospod  vit«»z  Sk(Miovski  s  svojo  hčerjo. 

„Gospod  Skenovski  j«»  odločil  gospico  Olgo  v  svojej  neprevidno 
baronu  Robertu,"  končuje  potoni  grofinja,  „in  ta  zveza  bi  se  imela  neki 
v  kratkem  izvršiti!" 


241 

„Je-Ii  to  res?"  Ypra^  naglomca  grof  svojo  soprogo.    „Dekle  jo  ('hIuo 
in  bogato,  iii  vsak  mora  barona  Roborta  lo  zavidiiii.'' 

y,Gospa  SkenoTska  mi  je  včoraj  sama  to  skrivnost  razodola,"  odgovori 
grofinja,  ^in  rekla  mi  je  tudi,  da  je  baron  Robert  zaradi  tega  V^i^rerah, 
da  si  pri  Olgi  osebno  roke  izprosi.  Jaz  sem  potem  Olgino  in  RoImmIovo 
vedi^nje  opazovala,  a  zdi  se  mi,  da  ga  Olga  ne  Ijulii.'' 

Ta  izjava  je  delala  v  Vogrinu  Tniden  utis.  Z  grozo  se  je  polnilo 
njegovo  srce,  pomislivsi,  da  že  izgu}>i  tako  nagloma  nzor  svoj<»ga  hre- 
penenja. Ali  bi  mu  naj  res  zvezda  njegove  sreee,  ki  mn  je  sinoei  na- 
depolno  zasvetila,  tako  hitro  za  vselej  izginola  z  njegovega  obzorja?! 
,,To  je  nemogoee,  sjij  ona  ne  ljubi  Roberta,  da  neinogoee:  ona  ga  ne 
Ijahi,  ne  sme  in  ne  more  ljubiti!"  A  zopet  mu  l^ine  nasprotna  misel  v 
glavo:  ^Mogoee  je  vse!  Prisilili  jo  bodo  v  to  zvezo. "*  In  zakaj  ne  V  On 
sam  je  tu  brez  moef,  in  ona  —  )>rez  pomoei ! 

Svoje  notranje  l)0je  pa  je  zakrival  Vogrin  ter  navlase  napeljal  go- 
Torico  na  mater  in  svojo  tužno  osodo.  Poudarjal  je  grotn  in  grotinji. 
kako  ga  žalosti,  da  ne  more  svojej  materi  na  stara  leta,  kakor  bi  hotel, 
pomagati.  Slednjič  pa  poprosi  grofa  dopnsta,  da  jo  za  vee  dnij  obišri«. 
„Rad  Vam  ustrežem  z  desetimi  ali  štirinajstimi  dnevi,"  odvrne  prijazno 
grof.  Jaz  sem  z  Vašim  podueevanjem  jako  zadovoljili ,  in  veseli  \\\i\ 
ako  Vam  morem  »kazati  kakšno  Ijubav.  Tudi  za  Vašo  službo,  za  ktero 
ste  letos  prosili,  potegoval  sem  se  osebno  pri  gospodu  ministru  in  upam. 
da  jo  dobite.     Ako  prejmem  med  tem.   ko  ste  Vi  domd,   kako   poroeilo, 

nauanim  Vam  nemudoma  Vašo " 

Grof  še  ni  bil  zadnje  besede  izgovoril,  ko  se  vrata  odpr6,  in  kon- 
duktenr  naznani,,  naj  izstopijo.  Tako  je  bil  govora  konee.  Vogrin  pa  je 
fc  le  prav  za  prav  zdaj  zafiel  premišljevati  o  negotovej  svojej  osodi.  Vse 
*P»nje  je  stavil  edino  le  na  svojo  prošnjo  za  služl)0  in  v  Olgino  lju!)ezen. 
Na  ta  dva  stebra  zidal  si  je  naš  rojak  svojo  sreeo ,  a  baron  Robert  mu 
!     jih  je  izpodkopaval  in  podiral ! 

Baron  Benda  si  je  smatral  za  svojo  prvo  in  najveejo  nalogo,  da 
uniži  svojega  tekmeca  in  politienega  nasprotnika.  Pisal  je  bil,  kakor 
rtmo,  gospodu  vitezu  Skenovskemn  ter  zaeel  hud  l)OJ  proti  Vogrinn. 
Prepričan  je  bil,  da  bode  pismo  njegovo  vee  ponnigalo,  kakor  pa  ko  bi 
»kujlal  v  PorefAh  spraviti  Vogrina  iz  Olgine  dnižl)«'.  Ako  ne  dobi  Vogrin 
rtalne  službe,  uničen  je  ves  njegov  up,  in  zatrta  je  Olgina  ljubezen. 
Zmaga  Robertova  je  tedaj  sijajna,  kajti  potem  pride  gotovo  Olgina  roka 
in  srce  zmagovalcu  v  last. 

S  takimi  mislimi  bavil  se  je  baron  Ro])ert  prve  dni  po  Vogrinovem 
odhodu.  To  bombo  hotel  je  vreei  med  Olgo  in  Vogrina  ter  tako  za- 
^fPti  na  veke  njuno  tiajno  vez.  Od  zadnjega  veeera  ni  Robert  ver  tako 
Pogostoma  zahajal  k  Skenovskim,  kakor  ]»oprej.    Saj  je  vedel,  da  ne  bije 

17 


242 

zd-nj  Olgino  srce,  a  tudi  uvidol,  da  goji  gospi  Skenovska  sama  njemu  na- 
sprotne nazore.  Vsakokrat  pa  ko  je  prispel  v  Olgino  obližje,  krravelo  mu  je 
srce,  spozna7aj6e.  da  je  ono  Mtje,  po  kterem  zdaj  sam  neskončno  hrepeni, 
udano  njegovemu  največjemu  sovražniku  !  Zatorej  se  je  rajši  izogibal 
Olgine  druseine,  željno  pri<^akuj6c>  trenotka,  ko  bode  mogel  slovesno  in 
zmagonosno  naznaniti,  da  je  unir*ena  Vogrinova  bodočnost  in  da  je  ne- 
smiselna —  Olgina  ljubezen ! 

Olgi  in  Rihardu  pa  je  bilo  zopet  jako  ljubo ,  da  se  jima  odtegnje 
l)aron  Kobert.  Vedno  sta  bila  skupaj  brat  in  sestra ,  ter  delala  načrte 
za  bodoče  dneve,  ko  pride  Vogrin.  Cestokrat  sta  se  o  njem  pogovarjala, 
vzlasti  pa  o  njegovem  odloenem  vedenji  proti  Kobertu.  Osobito  Olgi  «e 
je  hil  Milko  s  tem  se  bolj  prikupil,  a  tudi  Rihard  je  l»il  odslej  zd-nj 
ves  zavzet. 

^Ali  ti  je  dr.  Vogrin  zar^s  obljubil,  da  pride  k  svojej  materi  domi  ^ 
in  potem  k  nam  v  PoreeeV"  vpraša  v  so1»oto  jutro,  tretji  dan  po  odhodi 
Vogrinovem,  Olga  svojega  brata. 

„I)i\,  oldjubil  mi  je,  da  pride,"  odgovori  Rihard,  ^ali  kteri  dan,  mi  ' 
ni  rekel.     Sploh  pa  ni  natanko  doloeil,  ali  pridt^  v  kratkem  ali  se  le  proti 
koncu  tega  mesečna.     Iz  njegovih    b(»sed    pa    bi  tudi  lahko  povzel,  da  še 
pride  danes,  a  to  ni  gotovo." 

Takega  neodločnega  odgovora  ni  bila  seveda  Olga  vesela.  Zatorej 
je  vsa  nevoljna  sama  pri  sebi  tak6-le  sklepala:  ,,Ako  me  iniA  Vogrin 
rad,  pride  gotovo  danes,  ako  ne,  ne  liode  ga  tako  hitro!" 

Bilo  je  ravno  ist(»ga  dne  popoldne,  ko  so  sedeli  Olga,  Bibard  in  mati 
na  vrtu  v  utici.  Solnct*  je  celi  dan  gorko  pripekalo!  Bila  je  o  tem  fasa 
najhujša  poletna  vročina.  Bližal  se  je  kres  ali  bil  prav  za  prav  že  tu, 
kvjti  prihodnji  pondeljek  smo  že  imeli  24.  junija,  t.  j.  dan  sv.  Janeza 
Krstni  k  a.  Vsak  je  torej  iskal  pred  pekočimi  solnčnimi  žarki  hladne 
sence.  Tudi  Skenovski  so  se  bili  danes  popoldne  vsi  skupaj  zbrali  v 
hladnej,  zelenej  utici.  Mati  je  vezla,  Olga  pregledovala  francoski  list: 
„La  mode  universelle",  Rihard  pa  je  študiral  koroški  zemljevid,  ugibajM, 
kam  bi  najprej  napravil  daljši  izlet. 

„(ilej  Olga,  ta  le  pot  bi  Inl  kaj  pripraven!"  izpregovori  po  dolgem 
molku  Rihard,  kažoč  v  zemljevidu  na  črto,  ki  je  vodila  iz  Vrbe  prdt 
gore  v  Rožno  dolino.  „Tu  si  ogledamo  najpoprej  kopel  Vrbo  na  zahodnem 
konci  iiaš(»ga  jezera,  potem  gremo  na  vrh,  od  koder  se  vidi  v  liožno  do- 
lino, in  ])roti  večeru  že  pridemo  lahko  zopet  domii." 

^To  j(»  pametna  l>eseda,  Rihard."  pristavi  hitro  Olga  in  prisede  k 
bratu,  odloživši  svoj  modni  journjil.  „To  bi  bilo  vse  kaj  drugo,  nego  pa 
vedno  donui  sedeti  in  se  nikamer  ne  ganoti !  Glej,  mama,  sfera  le  na 
zemljevid!  Ali  l)i  to  ne  bil  lep  izlet:  Od  tod  v  Vrbo,  pot^m  na  tš-le 
vrh  in  nato  prek  tega  hriba  v  Rožek  do  Dmve  .  .  ."  pri  teh  besedah  pa 


243 

kaie  materi  s  STOJimi  belimi  prsteki  na  ona  mesta,   ktera  jo  imenovala. 
„Je-Ii  da  greš  Ti  z  nama?    Kaj  ne,  mama?" 

y,Zakaj  pa  ne,  saj  ni  daleč!    Ali,  ali  nekoga  moramo   se  vendar  le 
8eb6j  imeti!  Kaj  misli^i,  Rihard?"  vpraša  mati  svojega  sina. 
I  „Koga  naj  vzamemo  seb6j?  M(jnda  celo  barona  Kolierta?"  odgovor 

nagloma  Bihard  ter  pogleda  po  strani  in  skrivši  svojo  sestro.  ^Ta  itak 
nikanier  dnigam  ne  gre  kakor  k  verjemn  v  Celovec  k  svojim  tovarišem. 
A  ujega  sploh  ne  potrebnjemo  pri  svojih  izletih !  Nfkaj  dnij  sem  in  ako 
se  ne  motim,  že  odk<ar  so  nas  Konarski  obiskali  in  sta  s«*  bila  on  in 
dr.  Vogrin  malo  o  politiki  sprla,  obnaša  se  baron  Robort  cndno  proti 
Baiu.  Glavo  svojo  nosi  še  zdaj  bolj  po  konci  kakor  ])rej,  in  mene  skoro 
cel6  prezira. 

„Tndi  jaz  sama  že  opaznjem,'*  odgovori  nato  mati,  ^da  seji*  baron 
Bobert  izpn*menil  v  svojem  obnašanji.  Tndi  ne  zahaja  te  dni  več  tako 
pogostoma  k  nam  kakor  sicer.  Morda  ga  je  žalilo,  da  sem  Vogrinove 
nazore  o  politič*neni  življenji  v  Avstriji  odobravala." 

„Vogrin  je  govoril  resnico,"  i)ritrdi  zdaj  Olga.  „Njegov  navdušeni 
govor  je  mene  cel6  prepričal.  Njegov  narod  se  mi  usmili.  Jaz  čislam 
in  cenim  Vogrina  zaraditega,  ker  ga  tako  Ijnbi  in  «e  zd-nj  odločno  in 
ognjevito  poteguje.  Le  pomisli,  kako  nežno  in  fino  je  govoril  Vogrin,  a 
kako  grdo  in  nesramno  je  napadal  Robert  njegov  narod  I 

^To  je  res,"  odvrne  hitro  Rihard.  ,,0(1  tega  časa  tudi  jaz  Rob(>rta 
vef  ne  maram.  Iz  njega  govori  neznosen  chauvinisem.  Povzdiguje  se, 
lakor  da  bi  bil  Bog  ve  kaj,  a  to  še  ni  vs<\  ako  je  človek  Magvar  in 
in  ogerski  magnat.  Tem  ])olj  mi  je  pa  že  od  n(»kdaj  dr.  Vogrin  dopadal, 
in  rrfi  moram,  da  mi  je  ljubši  eden  Vogrin,  kakor  deset  takih  baronov, 
kakov  je  Robert.  Zatorej  pa  že  tudi  težko  dneva  in  ure  pričakujem,  ko 
pride  Vogrin  na  svoj  dom  in  potem  k  nam  v  Poreče." 

„Kaj  mi  praviš  Rihard?"  vpraša  mati,  vsa  iznenadjena  po  zadnjih 
hwedah.  „To  mi  je  cel6  novo.  Kdaj  pride  Vogrin  in  odkod  ?  Jaz  tega 
ne  raiumem." 

y, Vidiš  mama,  to  je  tako,"  začenja  zdaj  sin  materi  razlagati.  „l)r.  Vogrin 
mi  je  rekel,  ko  je  bil  zadnjič  pri  nas,  da  hoč(»  gospoda  grota  za  nekaj 
^inij  dopusta  prositi.  Nat6  sem  ga  jaz  poprosil,  naj  me  potem  večkrat 
obi«ce  ter  me  s  svojo  lepo  domovino  seznani.  In  baš  zdaj  sem  gledal 
po  zemljevidu,  kteri  izlet  bi  najprej  napravila;  zakaj  jaz  mislim,  da  že 
pride  Vogrin  v  kratkem  na  svoj   dom  in  potem  hitro  k  nam  v  Poreče." 

Ouden  80  je  dozdeval  materi  Rihardov  načrt.    Zavzela  se  je  vsa  nad 

to  novostjo.    Takoj  jej  je  šinola  neljuba  slutnja  v  glavo ,  da  ne  bode  to 

nifi  dobrega,  ako  Se  pride  zdaj  Vogrin  v  njihovo  družbo.    Kaj  bode  rekel 

Iatod  Robert  ?  Ali  bode  on  to  mirno  prenašal  ?  Kaj  bode  z  Olgo,  ako  še 

je  občuje  z  Vogrinom?  Že  zadnjič  jo  je  Robert  nekako  hudo  pogledoval. 

17* 


244 

ko  je  bila  z  Vogrinom  skupaj  z  Trta  priSa,  a  kaj  bode  Se  le  zdaj,  če  si 
je  Vogrin  kakor  navlar^t',  dopust  izprosil,  da  z  njo  občuje  ?  On  bode  binl 
v  Dolah  na  onem  bregu  jezera,  Bobert  pa  tu.  Vogrin  bode  po  dneta 
na  ta  kraj  jezera  in  še  cel6  k  nam  zahajal,  a  kaj  si  bode  mislil  Bobeit 
pri  tem?!  Ali  ne  bode  takoj  spoznal,  da  Olga  ljubi  Vogrina,  in  rekel, 
da  ga  mi  navlašč  k  sebi  vabimo,  zat6  da  bi  se  njega  samega  odkrižali  f 

Take  nagle  misli  in  hude  slutnje  rojile  so  zdaj  skrbnej  materi  po 
glavi.  A  kaj  si  je  hotela?  Ali  ga  ni  zadnjič  tudi  sama  vabila,  ni^ 
jo  pride  zopet  enkrat  obiskavat?  Ali  ga  ni  povzdigovala  in  hvalila,  ker 
jej  je  zadnjit''  proti  Robertovim  napadom  iz  duše  in  srca  govoril?  D4, 
vse  to  je  ona  rčs  storila!  Ali  ko  je  premišljala,  kake  nasledke  bi 
utegnola  imeti  ta  prijaznost,  to  enako  mišljenje  in  odkrito  prijateljstvo 
z  Vogrinom,  obžalovala  je,  da  ni  zakrivala  svojih  notranjih  čutov  proti 
njemu.    Zakaj  ga  je  vabila,  zakaj  se  mu  je  kazala  tako  udana  in  prijazna? 

Mati  je  hotela  svoje  pomisleke  ravnokar  tudi  Rihardu  in  Olgi  na- 
znaniti. Sina  je  še  mislila  posebej  posvariti,  da  je  nepremišljeno  ravnal, 
ker  je  vabil  k  sebi  Vogrina :  kar  prileti  služkinja  in  naznani,  da  je  prišel, 
oni  gospod,  ki  je  bil  zadnjič  z  grofom  Konarskim  tu. 

„ Vogrin  je  prišel,  Rihard,"  vzklikne  veselo  Olga  in  vstane,  kakor 
da  bi  ga  hotela  iti  pozdravljat.  Rudečiea  oblije  njeno  lice,  in  srce  jej  jame 
močno  bfti,  kajti  zdaj  je  uvidela,  da  jo  Ijulu ;  saj  je  prišel  še  danes,  kakor 
si  je  sama  mislila.  Hitela  bi  mu  naproti  in  ga  objela,  kakor  objame 
žena  svojega  možd,  ki  pride  iz  daljnega,  nevarnega  potovanja,  a  sra- 
mežljivost devičja  jo  je  ustavila,  in  povšeči  jej  je  bilo,  ko  odvrne  Rihard: 

^Ostanite  tukaj,  mama  in  Olga;  jaz  giem  p6-nj  in  ga  privedem 
sem  v  utieo,  saj  je  tu  prijetnejše  sedeti  nego  v  zaduhlej  sobani." 

Rihard  je  kar  skočil,  in  ko  bi  trenol,  bil  je  pri  Vogrinu.  Samo 
veselje  in  notranja  udanost  gnala  ga  je  k  svojemu  nekdanjemu  učitelja. 
Zdaj  se  napotita  obadva  skozi  vrt  v  utico,  in  bila  sta  prej  tam,  nego  je 
končala  mati  svoj  poduk,  kako  se  naj  vede  Olga  proti  došlemu  goatu. 

„Dober  dan,  milostljiva  gospš.  in  mila  gospica,"  pozdravi  Vogrin 
naši  znanki  globoko  priklonivši  se  ter  gosp^  roko  poljubi.  ^Čudili  se 
bodete,  da  sem  že  zopet  tu  pri  Vas,  milostljiva  gospš,  a  danes  me  je 
privedel  k  Vam  poseben  namen.  Kakor  Vam  je  gotovo  že  gospod  Rihard 
povedal,  namenil  sem  se  bil,  da  na  več  dnij  svojo  drago  mater  obiSčem. 
To  sem  pa  kar  storil,  kajti  gospod  grof  mi  je  dal  takoj  dopust  Danes 
prodpoldnem  bil  sem  že  domii  tim-le  v  Dolah.  Ker  ste  mi  pa,  milost- 
ljiva gospd,  dovolili,  da  Vas  smem  obiskati,  storim  to  takoj  prvi  dan. 
Smatram  si  namreč  za  najprijetnc^jšo  svojo  dolžnost,  da  se  zahvaUm  la 
Vašo  gostoljubnost  in  Vam  izrečem  svoje  največje  priznanje  za  Vaše  na- 
rodno mišljenje.  Oni  trenotki  mi  ostanejo  vedno  v  najlepšem  spominu, 
ko  ste  mi  Vi  zadnjič  sami  prizuali,   da  sem  Vam  iz  srca  govoril  in  da 


245 

Yi  enako  z  meii6j  mislite  in  čntite.  Ne  bil  bi  mislil,  da  hrani  kdo  y 
PoreCah  tako  plemenite,  praTične  nazore,  in  da  bije  tudi  tu,  v  tem  blišči  in 
Ueska,  narodno  srce  za  mojo  ubogo  domovino!^ 

Vesela  je  bila  gospi  SkenoTska  teh  besed,  in  Tse  prejšnje  slutnje 
ii  bude  misli  so  jo  mahoma  zapustile.  Zopet  je  (čutila  prejšnjo  nagnenost 
d9  Vogrina.    Badovala  se  je,   ko  se  je  mogla  potem  z  njim  pogovarjati 

•  slovanskem  narodnem  življenji.  Tudi  Olga  se  je  danes  udeleževala 
ijanih  pogovorov  in  dajala  v  vsem  le  Vogrinu  prav,  a  seveda  ne  toliko  iz 
fKpričanja,  kakor  pa  zat6,  ker  ga  je  ljubila. 

Razpravljali  so  o  mnogih  stvarčh.    Govorilo  se  je  o  izletih,  o  lovu, 

•  ribarstvu  na  jezeru,  o  raznih  podjetjih  koroških  rojakov,  Nemcev  iu 
Soveneev,  največ  pa  o  trgih  in  mestih,  o  gorah  in  dolinicah,  ktere  bi 
to  poletje  lahko  obiskavali.  Bihard  je  bil  neizmerno  vesel,  vidčč,  da  se 
idaj  neh&  njegovo  enolično  in  pusto  življenje. 

„Pravega  namena,  zakaj  sem  prišel  k  Vam,  milostljiva  gosp^,  pa 
še  vendar  nisem  povedal,"   pristavi  po  daljšem  razgovarjanji  dr.  Vogrin. 

„Kaj  pa  še  imate  lepega?  Kakšen  namen  pa  Vas  je  privedel  k 
um?"  vpraša  radovedno  gospica  Olga.  „Uotovo  nam  imate  kaj  novega, 
in  to  veselega  o  samem  sebi  poročati!"  In  tii  gleda  Olga  nepremično 
Togrinu  v  očf,  pričakujoča,  da  jej  radostno  odkrije,  da  je  že  dobil  stalno 
sinibo,  za  ktero  je  prosil. 

A  o  tem  ni  bilo  ne  sluha  ne  duha,  temveč  Vogrin  naznani  ua- 
Tiočim,  da  jih  je  prišel  vabit,  naj  gred6  jutre  z  njim  gledat  najlepših 
prizorov,  ktere  more  tujec  videti  pri  Slovencih. 

Vsi  ga  kar  strmč  pogledajo,  prašujoči,  kaj  bi  neki  to  bilo;  in 
potim  ga  poslušajo  vestno,  ko  jim  je  pravil  sledeče  : 

„Jutre  v  nedeljo,  dne  23.  junija,  je  predvečer  sv.  Janezu  Krst- 
Dikn.  Ta  večer  netijo  naši  Slovenci  kres,  to  je  oni  sežigajo  ognje  po 
gonh  in  gričih,  na  hribih  in  holmih.  Vsaka  gora,  vsako  brdo  imd  ta 
Te6er  svoj  ogenj.  Ni  lepšega  nego  gledati,  kako  plapolajo  iu  se  vzdigujejo 
ognjeni  slopi  proti  nebu ,  ter  opazovati  šege  in  navade  prostega  naroda 
pri  teh  nočnih  svečanostih." 

In  nat6  jim  jame  Vogrin  razlagati  pravi  pomen  tega  večera.  On 
jim  dokazuje,  da  govori  iz  teh  običajev  nad  tisoče  let  stara  preteklost 
uiega  naroda.  V  sivej,  poganskej  starodavnosti  častili  so  naši  slovanski 
pntdedje  solnčno  božanstvo,  in  ta  običaj  ohranil  se  je  do  današ- 
nji^ dne.  Saj  Se  dandanes  ljudstvo  govorf:  „0  kresi  se  dan  obesi", 
in  to  je  prej  in  slej  po  več  tisoč  letih  ponienjalo,  da  začne  o  tem  času 
tolnčna  moč  pojemati.  In  v  istini,  kres  se  vrši  tedaj,  ko  je  solnce 
največjo  moč  razvilo  ter  došlo  na  vrhunec  svoje  gorkote  in  veličanstva ! 
Naravno  je  torej,  da  so  naši  pradedje  solncu  tedaj,  ko  se  je  Zemljanom 
v  največjej  krasoti  in  moči  pokazovalo,  doprinašali  slovesnih  žrtev. 


246 

„A  ta  običaj  ne  živi  lo  y  Slovencih  tu  na  Koroškem,^  nadaljnje 
Vogrin,  „ temveč  to  šego  nahajamo  pri  vseh  Slovanih  na  jugu,  severu  in 
zapadn.  Pri  Vas,  milostljiva  gospd.  imenujejo  to  svečanost  „8obotka", 
in  ona  se  cel6  z  našim  kresom  ujema.  Da  pa  visoka  gospoda  pravi  slo- 
venski kres  spoznava,  vabim  Vas,  da  greste  jutre  zvečer  z  men6j  na 
6ni-le  grič  nad  Dolami.  Z  njega  se  vidi  celo  Vrbsko  jezero  in  vse  zna- 
menitejše  gore,  na  kterih  bodo  goreli  veliki  kresovi." 

„l)i,  mama,  to  bode  lepo,  to  bode  krasno  I**  pristavi  nagloma  Olga. 
„Saj  gremo  vsi  z  gospodom  doktorjem,  ali  ne?  Glej,  jaz  še  nisem  nikdar 
videla  takih  kresov,  o  kterih  pripoveduje  gospod  doktor!" 

Gospe  Skenovskej  so  se  jeli  vzbujati  lepi  spomini  iz  njenih  mladostnih 
let.  Živo  jej  je  stopilo  pred  očf,  kako  je  ona,  deklica  še  kakor  zdaj  Olga, 
hodila  na  Oeskem  ta  večer  ua  bližnji  mestni  liolm  ter  gledala,  kako  so 
netili  kres  njeni  rojaki.     A  pravega  pomena  tenm  sežiganju  še  ni  vedela 
do  danes.    Vogrin  ga  jej  j(»  bil  prvi  razložil.     Ona  je   vedno  mislila,  da 
spominjajo  ti  ognji  le  na   one   čase,   ko  je   krvoločni  Turek   pustošil  po 
naših  krajih,  domišljuj6ča  si.  da  so  ubogi  kristj<ani  le  s  takimi  ognji  na- 
znanjali od  gore  do  gore  prihod  Ijutih  nevernikov. 

Vzbudila  s(»  je  torej  zdaj  tudi  v  nj(»j  želja,  da  si  pogleda  ta  stari 
slovanski  običaj  in  se  po  toliko  letih  zopet  osebno  udeleži  kresovega  se- 
žiganja. 

„Naj  bo,  pa  gremo  glodat,  kako  netijo  Slovenci  kres,  in  gospod 
doktor  bode  naš  vodja,"  odgovori  mati  na  Olgino  vprašanje. 

Pri  teh  bescHlah  poskoči  deklica  same  radosti  in  mater  iskreno  po- 
ljubi, rek6č.  da  jej  je  ona  napravila  s  Unn  veliko  veselje. 

„A  tudi  mi  sami  bo<lemo  velik  kres  zanetili  in  po  svoje  povzdigo* 
vali  to  lepo  svečanost,"  dostavi  Vogrin.  „Da  nas  bode  pa  več  skupaj, 
bi  pa  prosil  milostljivo  gosp6,  da  povabite  tudi  gospoda  1)arona  Bendo. 
A  jaz  vzamem  seb6j,  ako  mi  visoka  gospoda  dovoli,  gospoda  dr.  Sirnika, 
tukajšnjega  Vaiu  itak  znanega  zdravnika,  ki  je  moj  rojak  in  nekdanji 
šolski  tovariš." 

„Slobodno  Vam,  gospod  doktor,  da  povabite,  kogar  hočete,"  odvrne 
gospji.  „Meni  je  cel6  ljubo,  ako  dojde  tja  tudi  dr.  Sirnik.  Mi  smo  se 
z  njim  že  do  dobra  seznanili ;  on  je  kaj  olikan  mož.  Tudi  barona  Ro- 
berta hočem  povaliiti,  naj  z  nami  gre,  ali  o  njem  ne  vžni,  kaj  stori 
?Jj(»mu  ni  mnogo  do  takih  svečanostij,  ktere  priprosto  ljudstvo  napravlja. 
On  je,  kakor  sodim,  nasprotnik  vsem  tem  narodnim  običajem  in  ljudskim 
spominom!" 

,,Temu  se  ne  smemo  čuditi,"  pritrjuje  dr.  Vogrin,  „ako  pomislimo, 
da  ni  baron  Benda  iz  ljudstva  vzrastel  iu  nikdar  ne  med  njim  živel 
Sploh  pa  smatrajo  magvarski  plei|ieuitaši  priprosto  ljudstvo  onim  nizkim 
stvorom,  ki  naj  le  trpf  in  si  v  potu  svojega  obraza  služi  kruh.    Ono  jim 


247 

naj  le  hlapSuje  brez  Tsake  omike,   zat6   da  ga  lažjo  zloraljijo  v  svoje 
namene !" 

8  tem  je  napeljal  Vogrin  govorico  na  drugo  stran.  Zacolo  se  jo 
mpravljati  o  socijalnem  vprašanji,  ki  je  danes  skoro  povsod  na  dnevnem 
redu.  Vogrin  ni  bil  demokrat  v  navadnem  pomenu  l)esede,  ali  on  je 
Ijnbil  priprosto  ljudstvo,  vzlasti  pa  svoje  slovensko ;  zakaj  vedel  je.  da  še 
ono  hrani  nepokvarjeno  moč  in  čilost  v  sebi ! 

Ko  je  nat6  Vogrin  razložil,  kakšno  je  razmerje  priprost(»ga  ljudstva 
na  Ogerskem,  in  dokazal,  kako  brezdno  lo{*i  ogersko  magnate  in  grajšeake 
od  prostega  naroda,  zasuče  se  govor  na  naše,  osobito  šolske  nizmere. 
Gospi  Skenovska  se  je  ujemala  z  Vogrinovimi  nazori,  da  j(»  krivo  in  cel6 
neopravičeno,  ako  se  ljudstvu  po  šolah  in  uradih  vsiljuji*  tuj  jezik,  kakor 
se  to  dandanes  godi.  Tudi  ona  je  poznala  svoj  narod  ter  dejala  veekrat, 
da  je  bilo  v  prejšnjih  letih  tudi  na  Češkem  tako,  ali  vsakokrat  j(»  pri- 
stavila, da  nastopijo  i   Slovencem  boljši  dnevi,  v  kar  Bog  pomozi!! 

Tudi  Kihard  in  Olga  sta  se  udeleževala  teh  pogovorov,  a  mt  v  na- 
sprotnem pogledu.  Njuna  mati  jo  namreč  na  mišljenje  svojih  otrok  tako 
uplivala,  da  stu  se  fant  in  deklo  vodno  lo  pot(;govala  za  njene  nazon». 
A  tudi  dr.  Vogrin  jo  deloval  v  istem  pi*avicoljubnem  in  spravljiv(»m 
smislu  na  svoja  učenca,  ter  jima  bil  kolikor  mogočo  utisnol  v  srct^  svojo, 
nawro  o  ljudstvu  in  o  narodnostih.  In  glej,  danes  jo  l)ilo  Vogriiiu  kaj 
lahko  pri  srci,  vidžč,  da  se  skladajo  vsi,  gospA  Sk(»novska,  Rilianl  in  Olga, 
i  njegovimi  idcgami.  Ta  edini  slučaj  ga  je  stot<'ro  odškodoval  za  ves 
tnid,  ki  ga  je  imel  s  podučevanjem.  V  teh  tronotkih  jo.  pozabil  na  svoja 
uboga  dijaška  leta  na  Dunaji ;  povzdigovalo  ga  je  pn^pričanjo ,  da  j(» 
nkoreuiuil  v  dveh  srcih  blago  sočutje  do  svojega  roda! 

Kakor  pa  človek,  razgovarjaj6č  so  s  svojimi  somišljeniki,  no  čuti, 
hko  hitro  ure  in  minute  v  večnost  teko,  tako  jo  bila  tudi  naša  družba 
»pregledala,  da  je  že  bilo  zatonolo  solnco. 

„Zdaj  smo  pa  zamudili  planinsko  žaronjo,"  vzklikne  na  enkrat  Olga. 
1.A  to  nič  ne  d(5.     To   prikazen   lahko    večkrat   vidimo,   takih  zanimivih 
pogovorov    in    vprašanj    pa   so    človek    lo    rodkokrat     udoložujo.     Mnogo 
^^  nam,  gospod  doktor,  o  svojem  narodu   povedali    ter   nas  v  marsičem 
podučili.     Če  je  pa  povrh  šo  Vašo  ljudstvo  tako  vztrajno  in  trdno  kakor 
Vaše  gore,   tako   nepopačeno   in   čisto   kakor    vodovje    Vrbskoga  j»'/.ora, 
potžm  bode  pa  tudi  svoj  cilj  in  smoter  doseglo.     Prišlo   bodt»  do  blago- 
stanja in  omike  ter  delovalo  z  drugimi  narodi  vred  na  prospoh  vi'soljni*ga 
floveštva.     Tedaj  ga  pa  bodo  tudi  vsi  ljubili,  kakor  ljubijo   zdaj  njegovo 
krasne  gorž!" 

Za  te  prelepe  besede  se  Vogrin  gospici  Olgi  pos(»boj  zahvali  ti^r 
vstane,  da  bi  se  poslovil.  A  gospa  Skenovska  ga  ustavi,  povabivši  ga 
na  čaj,  s  kterim  se  je  nocoj  v  utici  postreglo. 


248 

^Jutre  zvečer  o  tem  času  pa  pijemo  čaj  pri  kresu  tam  le  na  onem 
holmu,"  pristavi  Vogriii  poslavljaj6č  se  pozno  v  noč  od  gostoljubne 
druščine.  „ Visoko  gospodo  pričakujem  jutre  zvečer  z  mrakom  vred. 
Dr.  Sirnik  Vas  bode  vzel  v  svoje  varstvo  ter  preveslal  na  oni  breg,  kjer 
Vas  hočem  sam  sprejeti." 

Tem  besedam  so  vsi  radostno  pritrdUi,  in  Vogrin  je  odjadral  ve- 
selo domii. 

Tema  je  krila  zemljo,  ko  je  Vogrin,  pripenši  svoj  čoln  na  onem 
bregu  jezera,  korakal  proti  domu.  Njegova  rojstna  hiša  je  stala  kakih 
pet  minut  od  Vrbskega  jezera  na  majhnem  griči.  Vogrin  stopa  po  malem 
navkreber,  premišljuj6č,  kako  veselo  je  današnji  popoldan  preživel.  Zdq 
postoji,  da  se  malo  oddahne,  in  zida  si  zlate  gradove  v  oblake.  Zd|J 
koraka  zopet  naprej  in  postoji  vdrugič,  bil  je  že  blizu  hiše:  kar  zasliSi 
na  enkrat,  da  trka  nekdo  na  okno! 

Po  prstih  stopa  zdaj  okoli  ogla,  in  tu  zagleda  podobo,  ki  ob  oknu 
slonf.  Mirno  posluša,  opazujčč  z  bistrim  očesom,  kdo  bi  bil ;  a  bilo  J€ 
pretemno,  podobo  no  moro  spoznati.  Zdaj  čuje  tiho  klicati :  Kezika, 
Kezika !  ali  odgovora  ni.  Vse  je  zopet  mirno  kakor  v  grobu.  Nekaj  tre- 
notkov  še,  in  prikazen  potrka  zopet  na  okno,  a  v  tem  hipu  priskoči 
Vogrin  in  zgrabi  človeka.  Ponočnjdk  pa  je  bil  mož,  a  to  krepke  postave. 
Obrnovši  se  poprime  z  obema  rokama  Vogrina  in  ga  vrže  od  sebe  na 
tla,  a  sam  se  izgubi  brez  glasu  v  nočnej  temini! 

Na  krik  in  klic  Vogrinov  priletite  mati  in  sestra  prestrašeni  iz  hiše 
z  lučjo  v  roki  in  pomagate  Vogrinu  na  noge.  Hudo  ga  je  bil  vrgel  pre- 
drzni postopač,  a  k  sreči  se  mu  ni  bilo  nič  nevarnega  zgodilo.  Le  udaril 
se  je  na  desno  stran,  kamor  je  bil  padel,  tako  da  je  komaj  dihal ;  padec 
ta  je  še  dva  dni  dobro  čutil,  če  tudi  o  tem  ni  pravil  nikomur. 

Mati  ni  vedela,  kdo  bi  bil  prišel  pozno  v  noč  Reziko  klicat;  kajti 
iz  vasi  ni  nobeden  fant  hodil  k  njej  vasovat.  A  deklica  je  takoj  pove- 
dala, da  jo  že  več  večerov  nekdo  nadleguje.  Oe  se  ne  moti,  bil  bi  to 
neki  vojak  iz   Poreč,   ki  tam   stanuje,   kamer  nosi    ona  jajc   in   masla 

* 

na  prodaj. 

„Jaz  mislim,  da  je  sluga  nekemu  častniku,  ki  je  prišel  prve  dni 
toga  meseca  v  kopel.  Zdi  se  mi,  da  sta  gospod  in  sluga  z  Ogerskega. 
Jaz  nisem  nobenemu  nikdar  lepih  besed  ponujala,  a  sluga  me  vselej  nad- 
leguje, kedar  koli  v  Poreče  pridem." 

Tako  se  opravičuje  Rezika  briš6č  si  debele  solze,  ki  so  jej  tekle  po  liei. 

„Zakaj  pa  nisi  materi  o  tem  nič(»sar  povedala?"  vpraša  jo  resno 
brat  Milko. 

„Ni  se  mi  zdelo  vredno,  da  bi  bila  o  tem  pravila  materi.  Saj  sem 
mu  bila  sitnežu  prepovedala,  naj  no  hodi  trkat,  ter  si  sploh  mislila, 
da  bode  sam  vse  opustil,  ako  vidi,  da  z  men6j  nič  ne  opravi." 


249 

Nat6  je  Vogrin  sestro  dobro  podučil.  Zapovodal  jig  jo  pa  tudi,  da 
ne  sme  t  PoreSah  Teč  v  ono  hišo  hoditi,  kjer  stanujeta  isti  častnik  in 
qegoy  sloga.  Sicer  ostane  pa  tako  odslej  nekaj  časa  on  sam  donisi  ter 
boče  skrbeti,  da  bode  po  noči  yse  mirno  okoli  njegovega  stanu. 

To  se  je  rčs  zgodilo,  in  od  istega  večera  ni  hodil  nikdo  več  trkat 
nt  dekličino  okno.  Ali  vsaka,  najbolj  pa  srčna  izguba  išče  svoje  maščevanje, 
io  to  je  izkusil  tudi  MUko  Vogrin ! 

Prihodnji  dan  v  nedeljo  bilo  je  vreme ,  kakoršnega  si  kmet  kakor 
mestjan  o  kresovom  želi.  Vse  je  kazalo,  da  bode  gorkemu  dnevu  sledil 
tih  ia  miren  večer  brez  vetra  in  sape.  In  tako  je  tudi  bilo.  Solnee  je 
popoldne  jako  hudo  pripekalo,  kakor  da  bi  si  hotelo  naiK>šene  groniade 
ie  po  dnevu  samo  ožgati.  Tam  pa  tam  se  je  sicor  prikazal  kak  črn 
ohjaiič,  a  je  zopet  hitro  izginol.  Le  proti  večeru  so  se  Karavanke  s 
temnimi  oblaki  pokrile,  in  tudi  Dobrač  je  dobil  svoj  klobuk.  Kmetje  so 
sklepali  iz  tega,  da  pride  pozno  po  noči  dež,  a  kresovi  se  bodo  vendar 
še  lahko  mirno  in  ])rez  vse  skrbi  sežigali.  Zatori^j  so  se  vršile  v  Dolah 
največje  priprave,  da  zapalijo  na  ta  večer  ogromen  kres. 

Ponosni  so  bili  Doljani,  da  je  vzrastel  iz  njihove  srede  tak  gospod, 
kakorSen  je  bil  dr.  Vogrin.  C(?la  fara  še  ni  izredila  moža,  s  kteriin  bi 
se  bila  tako  ponašala,  kakor  z  Vogrinom.  A  ta  pa  je  l)il  tudi  za-nje 
pt&Ti  moi! 

Vogrin  ni  nosil  glavo  po  konci,  ko  je  prihajal  še  dijak  latinskih 
in  visokih  Sol  v  počitnicah  domii.  Z  vsakim  je  rad  govoril,  za  vsakega 
je  imel  lepo  besedo,  in  njegova  ponižnost  je  vsem  vaščanom  in  sosedom 
ttko  ugajala,   da  so  ga  vedno  k  sebi  vabili,  danes  ta,  jutre  drugi. 

Večkrat  so  prišli  tudi  vsi  veljavnejši  kmetje  cele  ol)čine  skupaj. 
Pri  takih  prilikah  jim  je  razpravljal  Vogrin  lepo  po  domače,  v  lahko 
nmeTnem  jeziku  dnevne  novosti  ter  jih  podučeval  o  vsakdanjih  potrebah. 
A  ne  samo  z  besedo,  temveč  tudi  z  dejanjem  širil  je  on  narodno  zavest 
med  svojimi  vaščani. 

Ko  je   prišel  Vogrin   kot  vseučiliščni   dijak   prvokrat  v  velikih   po- 
čitnicah doiiiii,  naročil  si  je  več  slovenskih  časopisov.     Te  liste  je  najprej 
STojini  vaščanom  sam  prebiral  in  razlagal,  a  potem  jih  razdelil   med  nje. 
V  kratkem  je  toliko  dosegel,   da   so  si  premožnejši   kmetje   sami   takih 
liilov  pribavili,  in  sicer  se  je  eden  na  tega,  drugi  na  onega  naročil.     Tudi 
faljige  družbe  sv.  Mohorja  delil  je  Vogrin  med  moške  in  ženske,   vzlasti 
pa  je  dekletom  z  njimi  ustrezal.   In  glejte,  uspeh  Vogrinov  je  bil  velik : 
Njegova  vas  je  zaslovela  glede  narodne  zavesti  in  ljudske  omike  na  slo- 
venskem Koroškem! 

Z  malim  trudom  je  Vogrin  mnogo  dosegel,  veliko  koristil.  A  zat6 
so  pa  tudi  spoštovali  in  ljubili  Doljani  svojega  študenta  in  gospoda! 


260 

To  nagnenost  so  vaščaujo  tudi  danes  Vogrinn  v  velikej  meri  ska- 
zovali.  Ko  je  prišel  Milko  v  soboto  domii,  obiskal  je  hitro  vsakega  so- 
seda. To  je  lahko  v  kratkem  opravil,  ker  so  Dole  majhna  vas.  Kogar  je 
le  obiskal,  vsak  mu  je  po  našej  slovenskej  navadi  ponudil  jedi  in  pijače* 
Povrh  ga  je  še  povabil,  naj  pride  v  nedeljo  večer  netit  kres  gor  na  grič, 
kjer  se  hočejo  vsi,  mladi  in  stari,  moški  in  ženske,  skupaj  zbrati. 

Veliko  veselje  so  imela  dekleta,  ko  jim  je  bil  Vogrin  obljubil,  da 
pride  kres  sežigat.  Tem  ve{^ja  pa  je  še  njih  radost  postajala ,  ko  jim 
on  v  nedeljo  popoldne  naznani,  da  pridejo  z  njim  tudi  gostje  iz  Poreč, 
in  sicer  visoka  gospoda  z  Dunaja,  pri  kterej  je  on  nekdaj  podučeval. 

„Tudi  žlahtna  gospoda  bi  rada  videla  naše  navade  in  šege  pri  kresu; 
zatorej  sem  jih  na  današnji  večer  povaliil  sem  v  Dole,"  pristavi  nap6sled 
Vogrin,  posvetuj6č  se  z  vašcani  o  kresu.  „Zdaj  pa  le  glejte,  dekleta  ia 
fantje,  da  !)ode  kres  lepo  gorel  in  visoko  plapolal.  Cela  okolica  naj  vidi, 
da  je  kres  v  Dolah  največji  in  najlepši,  kar  bode  tudi  vistini;  zakaj  pri 
nobenem  ne  bo  zbrane  tako   lepe    in  visoke  gospode,  kakor  pri  našem!" 

Ognju  enako  hitela  je  ta  novica  od  hiše  do  hiše,  in  vsi  so  je  bili 
veseli.  Zaraditega  so  pa  tudi  sila  veliko  drv  nagromadili  na  griči  ter 
obvili  polena  s  smolo  in  slamo.  Kakor  se  je  visoko  vzdigovala  proti 
nebu  gromada,  ktero  so  pred  Trojo  zgradili  Ahilej  in  njegovi  Mjrrnii- 
donci,  da  se  sežge  na  njej  truplo  Patroklejevo  in  darovane  mu  žrtve,  taka 
jf^  bila  tudi  kresova  gromada,  ktero  so  nanosili  Doljani  na  večer  pred 
sv.  Janezom  Krstnikom. 

Ko  je  zašlo  solnce  in  odzvonilo  „ večno  luč"  v  bližnjej  crkvi :  Ma- 
rija na  Otoce,  prihajali  so  vaščanje  na  holm  h  gromadi.  Cela  vas  bila 
je  že  zbrana.  Tudi  Rezike,  Vogrinove  sestre,  in  njegove  matere  ni  manj- 
kalo v  druščini.  Le  Vogrina  in  nj(»govih  gostov  so  š(»  vsi  pričakovali. 
Radovedno  so  se  popraševale  deklice,  kakšna  j(»  ona  gospi  in  gospica,  o 
kterih  je  Milko  pravil,  da  pridete  h  kresu.  Ni  trajalo  dolgo,  in  gostje 
se  približajo.  Zdaj  so  videli  fantje  in  dekleta,  da  so  imeli  oni  prav,  ki 
so  trdili,  da  vabi  Vogrin  gotovo  le  lepo  in  bogato  gospodo  v  vas! 

Po  prvem  pozdravu  so  se  gostje  takoj  vsem  vaščanom  prikupili 
Gospd  Skenovska  in  gospica  Olga  kakor  tudi  Rihard  niso  znali  sicer  slo- 
venski, ali  naš  sedanji  zarod  na  Koroškem  ol)  nemškej  meji,  okoli  Ce- 
lovca in  ob  Vrbskem  jezeru,  razume  iu  govori  tudi  nemški.  Zatorej  se 
je  med  gosti  in  vaščani  vnela  živahna  govorica.  Vzlasti  se  je  prikupila 
gospa  Skenovska,  ker  je  tam  pa  tam  v  svoj  govor  češke  besede  in  cžle 
stavke  vpletala.  Osobito  veliko  ste  pa  govorili  ona  in  Olga  z  Vogrinovo 
materjo  in  njegovo  sestro  Reziko.  Tudi  zdravnik  dr.  Sirnik  se  je  vaškim 
deklicam  takoj  priljubil,  kajti  bil  je  sin  našega  ljudstva  ter  vedel,  kako 
se  mora  občevati  s  slovenskimi  deklicami! 


2r>i 

Med  tem  pa  ko  so  se  vasčanje  iu  gospoda  med  solioj  pogovarjali, 
Btleli  so  že  okrog  po  holmih  iu  gorah  goreti  kresovi.  Zdaj  se  j(^  vzdiguol 
Tsuli  nad  Porečami  velik  plamen,  in  njemu  na  desno  in  levo  kazali  so 
'  se  majhni  ognji.  Tam  daleč  na  zahodu  se  je  videla  kakor  zvezda  go- 
reča pičiea;  to  je  bil  kres  na  visokem  Dobraei.  A  kaj  je  pa  to  tam  na 
Tihodn  ?  Kakor  da  bi  se  goreča  mesečna  krogla  vzdigovala  izza  ftastega 
Obilja,  takov  blišč  je  odseval  z  njegovega  vrha.  A  to  ni  bila  polna  luna, 
impak  kres  je  plapolal  ondi  proti  nebu,  kažoč,  da  ni  vrha,  kamer  bi  ne 
nesel  Slovenec  svojega  ognja ! 

„Zdaj  moramo  pa  tudi  mi,  dekleta  in  fantje,  kres  zapaliti/  iz- 
pgovori  Milko.  „Kdo  ga  bode  pa  noc6j  ožgalV  Tedaj  ko  sem  se  bil 
ju  mlad  dečko  doma,  bila  je  med  fanti  in  dekleti  lepa  navada,  da  je 
ujkrasnejSe  in  najljubeznivejše  dekle  iz  vasi  zanetilo  kres.  In  ako  se  je 
dobro  ožgalo  in  je  začel  plamen  takoj  visoko  švigati,  bilo  je  to  znamenje, 
da  se  ona  deklica  prihodnjo  zimo  srečno  omoži.'' 

„To  je  res,  gospod  Milko,"  klicale  so  zdaj  d(»klice  in  tanlje. 

„Tudi  jaz  se  še  spominjam,*^  pristavi  Vogrinova  sestra ,  „da  se  jr* 
lepa  Blaže va  Jelica  se  tisto  leto  omožila,  ko  je  bila  na  tem  griči  za- 
pdila  kres.  In  zares  takrat  je  kres  gorel,  kakor  da  bi  bil  človek  hišo 
laigal.    Takega  ognja  kakor  tedaj  nismo  že  dolgo  videli!"* 

Vsi  fantje  in  dekleta  pritrjujejo  tej  opombi  in  začnejo  se  meil  seboj 
posvetovati,  kdo  bi  naj  noc6j  zanetil  kres.  A  posvetovanja  je  bilo  hitro 
konec.  Zakaj  le  ^no  dekle  bilo  je  v  celej  druščini,  ki  je  vse  očarovalo 
s  svojo  lepoto  iu  ljubeznivostjo ! 

Iz  posvetovalnega  zbora  stopi  brhek  mladeneč,  sin  Vogrinovega  so- 
seda, naznanjajoč  gospodi,  da  so  vsi  fantje  in  dekleta  enega  glasii  in 
raislij:  ^Ta  čast  pripade  noc6j  le  milostljiv(»j  gospiri  Olgi!"* 

Gostje  se  kar  začudijo,  da  je  gospico  Olgo  doletela  ta  visoka  čast. 
vilasti  se  je  pa  Vogrin  veselil,  da  so  se  njegovi  vaščanje  s  to  volit vijo 
Uko  dobro  obnesli.  A  tudi  Olgi  samej  je  ugajala  ta  poslavit(^v.  In  zdaj  ji^ 
ona  z  gorečo  plamenico  zanetila  kn^s  na  štirih  oglih,  radovedno  čakajoča, 
kako  se  bode  kazalo  prorokovalno  znamenje ! 

Kakor  bi  trenol,  bila  je  vsa  gromada  v  ognji.  Začelo  je  prasketali 
io  pokati,  plamen  švigati  in  plapolati,  kakor  da  bi  sama  smola  in  olje 
gorelo.  Ogenj  je  instel  višje  in  višje ,  žar  se  ji*  vz<ligoval  visoko  proti 
nebn,  in  kakor  rakete  letele  so  kvišku  iskre  iz  plamenečega  morja.  Okoli 
stoječi  fantje  pa  so  med  tem  vriskali,  dekleta  in  drugi  pa  častitali  go- 
spici  Olgi  ua  dobrem  znamenji ! 

Tako  so  častili  nekdaj  v  poganskej  starodavnosti  Slovani  svoje  solnčno 
božanstvo  ter  molili  žrtvujčč,  da  jim  milše  solnc(»  jmsije.  A  tudi  dan- 
danes se  obrača  marsikteri  Slovenec,  sežigaj6č  svoj  kres,  v  tihej  molitvi 
do  pravega  Boga,  da  bi  nam  skoro  boljše  soluce  kakor  zdaj  sijalo ! 


252 

Takega  kresa  še  ni  videlo  Vrbsko  jezero,  kakoršnega  so  imeli  noc^ 
Doljani.  Daleč  na  strani  stojč  občudovali  so  gostje  ta  krasni  ogenj.  A 
tem  bolj  so  se  še  zavzemali,  ko  jamejo  fantje  goreča  kolesca  kvišku  me- 
tati ter  kotaliti  s  hriba,  med  tem  ko  deklice  plesaje  narodne  pesni  poj6 ! 

Gospž  Skenovska  in  Olga  se  niste  mogli  teh  prizorov  dovolj  nft- 
gledati.  Bili  ste  dr.  Vogriuu  prav  hvaležni,  da  ju  je  k  tej  narodnej  sre- 
čanosti  povabil.  Gotovo  bi  se  i  baron  Robert  ne  bil  kesal,  ko  bi  bil  k 
sežiganju  došel,  ali  on  si  je  rajši  kresove  prav  sam  iz  Poreč  ogledavtL 
Pri.  tem  pa  je  tudi  on  imel  kres  nad  Dolami  izmed  vseh  za  najIepSega^ 
neved6č  sev6da,  da  ga  je  zanetila  Olga  v  Vogrinovem  društvu. 

Ko  je  on  tako  v  noči  sam  hodeval  po  sprehajališčilf,  premišljujM 
svojo  bodočnost,  peklo  ga  je  nekaj  v  srci.  To  je  bila  ona  strašna  bolezen, 
ktero  imenujemo  ljubosumnost.  Zagrenilo  mu  je  življenje,  in  v  teh  bo- 
lečinah in  ljubosumnih  ])orbah  grozil  se  je  nad  Vogrinovo  prisUjenostje, 
ki  mu  hoče  izneveriti  bodočo  nevesto.  Nehote  in  neved6č  kaj  dela,  podi 
se  na  obrežje,  stopi  v  čoln  ter  vesla  v  temi  ven  na  široko  jezero. 

Pri  kresu  v  našej  družbi  pa  je  postajalo  veselje  tem  živahnejše. 
Vogrin  je  bil  ta  večer  oskrbel  za  fante  in  deklice  nekaj  pijače,  gostom 
pa  je  njegova  mati  s  čajem  in  skromno  večerjo  postregla. 

Med  petjem  in  govorjenjem  je  bil  čas  hitro  potekel.  Tudi  oge^j 
je  začel  pojemati,  in  okoli  in  okoli  že  ni  bilo  nikjer  nobenega  kresa  več 
videti.  Vse  to  je  kazalo,  da  je  že  pozno,  in  r^s  bilo  je  tričetrt  na  ednajsk 
In  zdaj  se  vsa  druž1)a  tak6j  na  odhod  pripravi. 

Polagoma  so  korakali  naši  gostje  navzdol  proti  Vogrinovemu  domu. 
S  plamenicami  so  si  morali  svetiti,  kajti  temno  je  bilo  kakor  v  rogu. 
Le  zdaj  pa  zdaj  je  pot  razsvetlil  blisk,  prihajajoč  s^m  od  Karavanskega 
gorovja,  kjer  so  se  bili  med  tem  nakupičili  hudourni  oblaki.  Bliskanje  je 
postajalo  gostejše,  močen  veter  potegne  in  —  ugasne  vse  plameniee! 
Gospd  Skenovska  in  Olga  zakričite,  kajti  še  hujša  tema  sledila  je  sTetlej 
luči,  ter  se  oklenete  svojih  spremljevalcev,  gospd  dr.  Sirnika,  Olga  pa 
—  Milka  Vogrina. 

Tako  je  korakal  Vogrin  z  Olgo,  svojo  roko  v  njenej  roki  drž^č,  in 
dvoje  srečnih  src  se  je  spajalo  v  teh  trenotkih.  Olga  je  zdaj  prvokrat 
čutila,  kako  je  pritisnol  Vogrin  njeno  roko  na  svoje  ljubeče  srce,  ter 
spoznala,  da  jo  ržs  ljubi.  A  tudi  Vogrin  je  videl,  da  mu  Olga  roke  ne  od- 
teguje ;  in  ko  mu  je  rekla,  da  bi  se  ona  nikjer  in  nikdar  nočne  teme  ne 
bala,  če  le  stopa  na  njegovej  strani  in  pod  njegovim  varstvom,  rodi  se 
v  Vogrinovej  duši  radostna  misel,  da  čuti  njeno  srce  gorečo  ljubezen  do 
njega.  In  v  tej  blaženosti  sklene  on,  da  se  hoče  boriti  za  svoje  hre- 
penenje, da  si  hoče  pridobiti  deklico,  za  ktero  gori  njegovo  srce,  naj  tudi 
bliska  in  grnif,  treska  in  bučf,  da  se  trese  zemlja  in  gore  majejo.  T« 
je  pozabil  Vogrin  na  svoj  stan,  na  svoje  uboštvo,  na  svojo  ničnost!    Te 


253 

trenotke  se  je  čutil  mo?.iiega,  nezmagljivega,  a  vendar  se  je  pretresel,  ko 
pri  tej  priči  zabliska  in  sagrnif,  da  je  vid  in  sluh  jemalo ! 

Blisu  je  že  bila  nevihta,  ko  dospe  drui^^ina  do  Vogrinove  hit^e.  Tu 
n  lopet  planienice  ožg6  ter  hitijo  k  jezeru ,  da  Iti  veslali  domii.  Ali 
l^jte,  jezero  je  gnalo  tako  valovje,  da  se  je  vse  penilo.  Dr.  Sirnik  in 
Bihard  poskusita  sicer,  ali  bi  bilo  mogoče  veslati  prek  razljučenega  vo- 
dtffja,  a  njun  čoln  vržejo  hitro  valovi  na  obrežje,  in  malo  da  ga  niso 
lunesli.  Povrh  pa  še  začne  hudo  liti,  bliskalo  je  in  treskalo,  da  je  bilo 
groza.    Družba  se  mora  torej  na  vsak  način  vruoti  nazaj  na  Vogrinov  dom. 

Kakor  pa  ljubeče  srce  nobene  težkoče  in  nezgodo  ne  pozna,  ako 
ima  le  zaželeno  bitje  v  svojej  bližini ,  tako  je  bilo  tudi  z  Olgo  in  Vo- 
grinoDi.  Ne  da  bi  bila  tožila  o  nevihti  in  hudej  plohi,  veselila  sta  se 
Se  le  nad  tem  naklučjem  ter  si  mislila,  da  pospešuje  sama  božja  previdnost 
njuno  ljubezen!  Radostno  in  smej^  se  korakata  za  ostalo  dnisrino.  2i- 
uhni  njun  pogovor  ovajal  je  voliko  medsebojno  nagnenost  in  kazal  njuno 
srfno  ljubezen.  Milko  skuša  zdaj  s  svojo  suknjo  ogrnoti  Olgo,  da  bi  jo 
prehudemu  dežu  ul)ranil,  ter  jo  stisnil  bližje  nž-se :  kar  hudo  zabliska, 
in  i«vetloba  nekaj  sekund  trajajoča  odkrije  ljubečo  dvojico  —  bistrim 
of^m  liarona  Koberta,  ki  je  prežiil  za  grmovjem  ob  potu ! 

Robert  je  bil  veslaj6č  po  jezeru  sklenol.  da  hoče  opazovati,  kdaj  in 
hko  se  vračAJo  Skenovski  z  Vogrinovega  doma.  Nevihta  ga  je  pa  dohitela 
u  sredi  jezera.  Valovi  ga  ženejo  na  nasprotno  obrežje,  in  tu  izstopi. 
Zdaj  si  poišče  kraj,  kjer  so  imeli  Skenovski  privezan  svoj  čoln.  Tu  pri- 
ftikuje  na  skrivnem  njihovega  prihoda.  A  ko  se  vrnejo  nazaj,  stopi  ob 
potu  za  grmovje,  da  )»i  slišal,  kaj  govorita  Olga  in  Vogrin.  Njune  be- 
Hp  pa  so  mu  vse  ovsidile.  Olge  še  ni  videl  nikdar  tako  vesele  in  zgo- 
vorne kakor  noc6j  v  Vogrinovej  družbi.  Tn  ko  mu  je  dolgotrajni  blisk 
bkor  navlašč  odgrnol  temno  zagrinjalo  raz  ljubečo  dvojice,  tedaj  je  bila 
pa  tudi  polna  kupa  njegovega  trpljenja !  Jedva  se  je  premagoval,  da  ni 
»koffl  kakor  nizjarjen  lev  na  svoj  plen,  zdrobil  svojega  sovražnika  ter 
odtrgal  njegovim  krempljem  nežno  gololiico.  Zbal  se  je  seveda  drugih 
mo^ikih  spremljevalcev,  dr.  Sirnika  in  Iliharda,  ki  sta  hodila  pred  njima 
I  materjo.  Zatorej  se  pa  ziiroti  pri  vseh  dobrih  in  zlih  duhovih,  da  se 
lH)^e  nad  Vogrinom  maščevati  in  ga  pri  prvig  priložnosti  kakor  gada 
nniriti ! 

Cel6  premočena  je  prišla  vsa  dnišeina  pod  streho.  Tu  so  dolgo 
^kali,  da  se  izvedrf.  a  ))ilo  je  zastonj.  Tudi  baron  Ro})ert,  ki  je  za- 
sledoval lju])ečo  dvojico  do  Vogrinovega  hleva,  moral  je  stopiti  pod  streho. 
Vlegel  se  je  potčm  tja  v  pojato  na  listje,  kjer  je  počival,  dokler  ga  ni 
^zdramilo  petelinovo  petje! 

Ura  je   že   odlifla   eno   po  polnoči,   a  dež  ni  prenehal.     Družba  se 
odloči,  da  prenoči  na  Vogrinovem   domu.     Milko  je  prepustil   svojo  sobo 


254 

gospč  Skeuovskej  in  Olgi,  njegova  mati  in  sestra  pa  ste  se  iz  STOje  sob 
umaknoli  liihardu,  dr.  Sirnlkn  in  Milku.  V  kratkenn  je  vsak  na  svojei 
mestu  porival,  a  zvunaj  je  še  vedno  bliskalo  in  grmelo,  da  so  klepetal 
šipe  na  oknih. 

Kakor  pa  elovek  dostikmt  ne  more  zaspati,  kedar  v  nenavadni 
postelji  leži  ter  v  tujej  hiši  prenofMije,  tako  se  je  godilo  noc6j  tudi  Olg 
A  povrh  jej  še  pa  tudi  niso  dale  spavaii  srt*ne  rane.  Dolgo  je  preraii 
Ijala  o  svojej  osodi,  o  Vogrinovej  Ijuhezni,  ter  uganjala,  kako  bi  se  mo^ 
uresničiti  njeno  hrepenenje.  Vse  niisU  in  euti,  ki  so  jo  navdajali  zadnji 
donid  na  Dunaji,  prešinoli  so  njeno  dušo  tudi  nocoj,  in  razburjeno.  Iji 
bežni  polno  srce  ni  moglo  mirovati.  T)a  si  pa  glavo  in  srce  malo  ohlad 
napravi  si  zopet  luc,  ko  jt»  že  mati  trdno  spavala,  in  išfe  po  mizni« 
knjige,  da  bi  si  eitajoc^a  misli  pregnala. 

In  glej,  kmalu  jej  pride  knjižica  v  roke.  A  kaj  je  to?  Odpn 
pogleda,  (^ita.  Nezapopadno  jej  je  vse.  Kaj  je  to?  —  Bil  je  dnevnil 
v  kterega  je  zapisaval  Vogrin  svoje  eute,  žalostne  in  vesele! 

Olga  je  dolgo  brala,  marsikaj  večkrat  eitala.  Včasih  se  jej  je  sols 
utrnohi,  ztlaj  jej  je  zopet  srce  same  radosti  hitrejše  bilo :  Deklica  je  (i 
tala.  kako  nesrečen  je  Vogrin,  odk<ar  ljubi  —  svojo  Olgo.  Noc6j  j< 
spoznala,  da  se  ni  varala  o  Vogrinovej  ljubezni,  in  zdaj  je  tudi  upala 
da  se  uresniči  njeno  hrepenenje. 

V  teh  blaženih  mislih  in  upih  pa  je  deklica  zadremala,  dnevnik  Df 
prsih  držeč,  ter  spavala  sladko,  dokler  j(t  niso  vzbudili  zlati  solnčni  žarki 

(Daljo  pride.) 


Tvoj  sem,  Slava! 


Itar  80  m  C  rodili  mati  mila  —  Tvoj  som,  Slava! 
In  dokler  mo  zemlja  bo  nosila  —  Tvoj  som,  Slava! 
Ako  me  zahtevaš  v  boj  krvavi  med  vnvgove, 
Volja  Tvoja  bo  se  izj>olnila  —  Tvoj  sem.  Slava! 
Tebi  rad  darujem,  kar  imam  in  kar  zamorem, 
Svoje  vse  moči  in  opravila  —  Tvoj  sem,  Slava! 
Zadnje  v  smrtnem  boji  strai^nem  to  besede 
Usta  moja  bodo  j^ovorila:  —  Tvoj  som.  Slava! 
O  (in  mi  uvhn  bi  željo  srčno  izpolnilo, 
I)a  slovanska  zemlja  bi  me  krila  —  Tvoj  sem,  Slava! 

Tone. 


255 


Pšsni  dekličje  ljubšzni. 

1.  Bog  ml  Tarnj  Sar  mladostni ! 

V  sapnli  f^orkih  cvetko  mile 


2.   Zvečer. 


Nf^no  »o  iz  tal  priklile 

Id  povsodi  radost  mlada 

Z  mičiiiiu  smehi)m  v  srcih  vlada. 

Glasno  jaz  mladenka  pojem : 
^rethi  vlada  v  srci  mojoin 
Bog  mi  čuvaj  čut  radostni 
Bog  mi  varuj  žar  mladostni!''  .  . 

Oj  le  sevaj  solnce  nd-me 
Glej  svetlobno  iz  neba  me: 
Kakor  luč  nebeška  tvoja 
Vedno  bo  ljubezen  moja! 

Lepa  bo  in  polna  svila 
Oista  bo  in  plemenita 
Vselej  bo  kot  ti  žarela 
Vs4»lej  bo  kot  ti  vesela! 

Glasno  jaz  in  srčno  pojem: 
.Radost  vlada  v  srci  mojem  — 
Bog  mi  čuvaj  čut  radostni 
Bog  mi  vanij  žar  mladostni!**  .  . 


Torej  zdaj  za  gon»  ideS 
Solnce  ti.  da  jutre  prideš 
Zopet  lepo,  zopet  zlato 
Ter  žariš  čez  hrib  in  trato? 

Oj  le  pojdi  spavat  spdnje 
Oj  le  pojdi  sanjat  sanje  — 
Kmalu  kmalu  zemljo  Airno 
Noč  ovila  bode  mirno. 

In  z  neba  lepo  vzbujene 
Zrle  bodo  zvezde  mene 
Ko  pokojna  in  vesela 
Tu  pri  okuu  bom  slonela. 

Solnce  solnce,  ti  v  višavi  — 
Slika  moje  si  Ijubavi 
A  čejirav  greš  sanjat  trudno 
Srce  to  pa  bode  budnt> ! 

V  njem  ljubezen  lepa,  mlada 
Brez  nehanja  čute  vlada  —  - 
Oj  le  pojdi  za  gore  mi 
Saj  bedi  mlado  srce  mi!  .  .  . 


3.   Rožic  ». 

Roža  moja,  roža  vela 

Oh  zakaj  si  mi  zvenela 

Saj  pred  kratkim  kratkim  Časom 

Bila  si  odeta  s  krasom? 

Tožna  glcKlam  liste  tvoje  — 
Za-nje  joka  srce  moje! 
In  porosenej  solzami 
V  prsih  nekaj  šepeta  mi: 

nVanij  varuj,  mlada  deva 
Z<*>mi  svit,  ki  v  srci  seva 
Roža  ta  te<laj  je  cvela 
Ko  Ijubav  te  je  prevzela!** 

M  Varuj  se  da  z  i*ožo  mulo 
Sn-e  ti  ne  bo  jokalo 
Varuj,  da  ljubezen  večno 
('vela  bo  in  cvela  sn*čno!"  .  .  . 

K<r/a  ti,    tedaj  raze  vela 
Ko  Ijubav  me  je  prevzela: 
Ti  si  mrtva,  a  do  groba 
Cvela  meni  bo  zvestoba!  .  .  . 


4.  PeraJ  pcraij  ptica  mlada! 

Milo  glej!  nebo  se  smeje 
Ptiček  pa  me  gleda  z  veje 
In  ko  poje,  nežno  poje 
Pesen  sega  v  srce  moje. 

Bog  le  ve,  o  čem  prepeva 
Bog  le  ve,  konni  žgolčva 
Oh  saj  plava  vse  v  radosti 
Vse  mzevita  se  v  sladkosti! 

Pevaj  pevaj  jdica  mlada 
Saj  te  vedno  slušam  nula 
Kadost  bolj  še  v  meni  budi 
Saj  si  ti  vesela  tudi! 

Gledaj  jitica,   —  pesni  tvoje 
Jasne  so  kot  pesni  moje  — 
Poješ-li  ljubezen  mlado 
Nje  skrbi  in  strah  in  nado? 

O  le  j>oj  jo,  dar  veselo 

Petj<*  v  srce  bo  zvenelo 

Saj  te  viihio  slušam  rada  — 

Pevaj  pevaj.  pt  jca  mla<la ! . . .      —  h  — 


256 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravljice. 

Priobčuje  K.  Glaser. 

IV. 
ZTest«  SiTltr!. 

V  Madri  je  živel  knez  A^vapati,  ^  ki  je  podpiral  reveže, 
resnico  gevoril  in  se  zlobi  ustavljal ;  ljubil  ga  je  narod.  Ker  pa  i 
zaroda,  žalostil  se  je  zel6.  Žrtvoval  je  mnogokrat  Savitriji;  om 
po  molitvah  stopi  Savitr!  iz  ognja  v  ('loveškej  podobi  in  mu  zagot< 
dobi  lepo  h^erico.  In  glej !  stara  njegova  ženica  Malavi  porodi  mu 
deklico,  ktero  imenujeta  po  boginji  Savitr!.  Ko  doraste,  se  pa  jo 
beden  ženin  ne  oglasi;  po  dovoljenji  očetovem  podi  se  v  samotn< 
in  v  kopališi^a  ob  Gangi  (tirtha).  * 

Med  tem  pa  se  njen  oc^fe  domd  i-azgovarja  s  pobožnim  Nai 
med  pogovorom  se  pa  vrne  Savitr!.  Nerada  jo  poprai^a,  kara  je 
Ona  pa  pripoveduje:  ^Lepemu  kralju  Djumatsenu  *  v  (^alvi  vzeli  so 
sosedje  kraljestvo;  ves  žalosten  napoti  se  z  ženo  in  sinom  Satjavan 
pužčavo;  tega  sem  si  za  moža  izbrala."  ^  N^i-ada  ugovarja  tej  ii 
dasi  je  Satjavan  vrl  možak,  ima  vendar  to  napako,  da  bode  v  em 
umrl.  Ona  se  pa  ne  di  ostrašiti  in  reče,  da  ne  odjenja;  tistemu 
zvesta,  kterega  si  je  izvolila.  Njen  oče  se  podi  k  Djumatsenu,  in 
se  vrSi  po  postavnih  obredih. 

Skromna  in  ljubezniva  ženica  bila  je  Savitd  svojemu  možn 

Ko  se  je  leto  nagibalo  h  koncu,  molila  je  goreče;   tri  dni  i 
ne  pila  ne  spala,  da  je  cel6  onemogla. 

Tretji  dan  zvečer  hoče  Satjavan  v  les;  ker  se  ne  d&  preg 
da  In  ne  sel,  spremlja  ga  ljubezniva  ženica.  Ko  sta  sadja  nab 
drv  nasekala,  omedli  Satjavan,  ženica  pa  sede  in  položi  njegovo  ( 
svoje  naročje.  Zdaj  se  prikaže  mož,  rudeče  oblečen,  črnih  in  žol 
bodečih  očij ;  v  rokah  ima  uro  in  zre  v  Satjavana.  Proseče  vpn 
vitri  moža,  kdo  je  in  kaj  hoče.  ^Jaz  sem  Jama,**  po  druge  Iji 
siljam  svoje  sluge;  po  t^akega  poJitenjaka,  kakor  je  tvoj  mož,  prič 
sam."  To  izrekši  izvleče  mu  dušo,  ki  je  l)ila  tako  velika  kakor 
in  odide  na  južno  stnin.  Neprenehoma  je  bila  Savitr!  Jamu  sa 
Vse  želje  jej  je  hotel  Jama  izpolniti,  samo  ene  ne,  da  bi  jej  vrnol 
Ker   se  je   pa   nikakor   ne    more   iznebiti   in  ker  hoče  ona  rajSi 


'  gospod  konjev.  '  tirtha  so  kopališča  ob  Gangi,  kjer  se  Ijiidjo  v  svetfj  ' 
vodi  kopljejo  in    odpuS<?anje  grehov  zadobo.     ^  •  ki  ima  bliščeče  orožje.    *  • 
ljub.    ^  Ce  je  deklica  čakala  tri  leta  zastonj  ženina,  sme  si  v  ludih  sama  isk 
—  svajamvara.     •  bog  mrtvih. 


257 

kakor  bres  Ijabega  Satjavana  živeti,  dd  mu  Jama  diiso  nazaj.  Zdaj  se 
sprebndi.  Ker  je  pa  slaboten,  pustita  sekiro  in  sadje  v  lesu  in  se  po- 
dista  domd,  on  oprt  na  stojo  ženico. 

Djamatsena  pa  je  dom&  že  težko  pričakoval  svoja  ljuba  otroka, 
brahmani  so  ga  tolažili,  da  nista  izgubljena. 

S&vitr!  je  povedala  vse ;  pa  še  ve^ !  njej  na  ljubo  je  Jama  staremu 
oslepelemu  in  oropanemu  Djnmatseuu  dal    vid,   kraljestvo   in   sto   sinov. 

Drugi  dan  so  pridli  podložniki  in  zahtevali,  naj  se  vrne  kralj  zopet 
?  kraljestvo. 

Kdor  se  veseli  te  pripovesti,  temu  se  odvzamejo  vse  nadloge,  di  se 
mn  pa  vse.  kar  je  popolno. 


Bosenske  zanovetke. 

Spisal  B^jko  Perusek. 

XIL 

iiano  v  jutru  vzdigne  se  mohamedanec,  se  opere  i  zajutrekuj(^  Tu 
ajntrek  sevčda  ni  bela  kava  s  kifleki,  ampak  {'vrsto  si  naloži  z  razlir^nimi 
jrfili  svoj  želodec,  kajti  po  zajutreku  do  veC^erjo  le  redkokaj  použije  i  zat6 
w  mora  zjntraj  dobro  okrepčati.  Kdor  svoje  polje  sam  obdeluje,  —  i  teh 
je  Trio  malo  —  gre  na  polje  ter  izkuSa  istinitost  božjih  besed,  da  bode 
moral  v  potu  svojega  obraza  zemljo  obdelovati.  Trgovec  pa  se  napoti  v 
držijo  t.  j.  trg,  na  kojem  so  same  lesene  kolibe,  ktere  služ6  za  pro- 
tltjalnice.  Za  temi  deščarami  je  nekterekrati  tudi  zidana  magaza.  a  ne 
<*na  ne  druga  nima  oken.  Od  spredaj  se  odpira  tako,  da  se  en  del  le- 
nega zaklopa  vsdigne,  drugi  pa,  ki  se  zove  cepenak,  spusti  se  na  v  tla 
nhite  lesene  noge.  Namesto  firme  služi  nekterim  na  papir  napisano 
Jine  pod  steklom  in  v  okvini. 

Ko  trgovec  odpre  svoj  du^^an,  pospravi  nekoliko  svojo  robo,  s(»de  z 

iiogima  v  nakriž,  zapali  lulo,  srce  kavo  pa   r*aka  na  musterije  (kupce). 

Pri  prodavanji  mu  je  redkokdaj  treba  vstajati,  pa  tudi  dosta  ne  l»aranta; 

•ko  hoče  kdo  za  to  ceno,  dobro,  ako  noče,  naj  odide.  —  Mnogokrat  vsa 

^^  v  dnčanu  ni  100  grošev  vredna.  Šetal  se  je  enki-at  nekakov  živuljast 

kristjan  po  čarSiji   in  smatral   ducane  in   robo  v  njih.     V  enem  du^tanu 

^  ridel  drugega   kot  enega  duhandžijo,  ki  je  čakal  na  koga,   ki  bi  mu 

prinesel  tobaka,  da  ga  razreze,  ker  to  je  bil  njegov  zanat.     Začudi  se 

kristjan,  ker  v  dučanu  nič  robe  ne  vidi,  pa  vpraša:    „A  kaj  ti  aga  pro- 

<laTaS**.    Tarčin   se  je   hotel  našaliti,  pa  je  dejal:  „Oslovske  glave,  kaj 

le  vidiš?"  —  Natč  mu  odgovori  kristjan:  „Olovek  bi  rekel,  da  tu  ljudje 

18 


258 

radi  kupujejo  oslovske  glave,  ker  jaz  v  tvojem  da6ami   ne  vidim  več  od 
ene  same!"  — 

Manj  miren  život  imajo  rokodelci,  na  pr.  opančarji,  jermenarji,  kot- 
larji,  ključarji,  krojači,  sedlarji  itd.,  in  ti  rokodelci  imajo  svoje  delavnice 
skupaj  v  enej  ali  v  vec^  ulicah  čaršije.  Vsi  ti  rokodelci  sed6  delajo.  V 
teku  dneva  ga  obiskujejo  prijatelji,  činovniki,  vojniki  (kar  jih  je  še  ostalo); 
z  njimi  pije  kavo  in  pošilja  goste  oblake  dima  v  zrak,  in  marsikdaj  se- 
dijo li  obiskovalci  po  celo  uro  v  du6anu,  pa  niso  niti  deset  besed  ix- 
pregovorili.  Opoldne  po  klanjanji  zaspi  (to  je  6ef)  in  dve  uri  pred 
soinčnim  zahodom  se  zopet  klanja,  a  ob  5.  zvečer  ali  pa  po  zimi  takoj  izza 
solnčnega  zahoda  zapre  svojo  butiko,  pa  gre  domii.  Tako  živi  po  zimi 
in  po  letu,  samo  da  užge  po  žimi  čumur  (ogljen)  na  mangalu  (nekakvej 
ponvi  na  trinogo),  pred  kterega  postavi  po  konci  dve  leseni  ploči,  da  ma 
veter  ne  odnese  isker  ali  cel6  žrjavice  po  du6anu. 

Na  ravnost  jo  tedaj  reže  domii  v  harem,  kjer  ga  čaka  nališpana 
žena  z  večerjo.  Posedejo  okoli  sofre  (mize)  in  na  znak  očetov  počn6 
jesti.     Po  največ  žene  z  deco  posebe  jed6,  siromašni  pa  skupaj. 

Po  večerji,  ktera  mu  je  glavni  obed,  podi  se  Turčin,  ako  je  lepo 
vreme  in  še  precej  časa  do  soinčnega  zahoda,  na  „teferič"  t.  j.  on  ponese 
seb6j  čilim  na  senčnato  mesto,  najrajši  pokraj  kakega  potoka,  ter  ga 
prostre  i  sede  nd-nj,  pa  gleda  do  soinčnega  zahoda  krasoto  narave,  ali 
pa  sedi  na  ^divanani"  t.  j.  nekakvej  verandi  v  prvem  spratu  poslopja.  — 
Včasih  popravlja  kaj  na  vrtu,  ker  mohamedanci  so  veliki  ljubitelji  cvetlic. 

Po  akšamu  se  vrne  v  hišo  ter  se  dostikrat  še  pozno  v  noč  zabava 
s  svojo  deco,  ktero  mohamedanci  vrlo  ljubijo.  Za  vsaktero  svoje  dete, 
osobito  moško,  gojž  mohamedanci  veliko  ljubezen,  tudi  ako  je  deca  od 
raznih  žen.  Kakor  sem  omenil,  postopajo  Turcj  tudi  z  ženami  prav  prijazno, 
premda  bi  človek  mislil,  da  so  moževej  strogosti  na  milost  in  nemilost 
predane,  ker  je  njih  oddeljenost  od  moškega  sveta  tako  velika,  da  na 
cesti  cel6  glasno  govoriti  ne  smejo  ter  otrok,  ki  so  zaostali,  ne  kličejo, 
ampak  jim  samo  namigavajo,  naj  se  žur^. 

Žene  siromašnih  Turkov  obdelujejo  tudi  polje,  gospodinijo  ter  so 
po  največ  tudi  domačega  obrta  vešče,  kakor  svedočijo  „pazarbule"  t.  j. 
zone,  ktere  na  semnji  prodajajo  „čevrme"  zlatom  izvezene  (robce)  i  pi- 
sant*  čarape  (nogavice).  Brez  dvoma  imajo  mnogo  posla  z  deco,  i  tako 
jim  preide  dan.  Žene  imovitih  Turkov  pa  po  celi  dan  lenobo  pasejo, 
krasč  in  lišpajo  se  z  dragoccMiimi  oldekami,  s  kterimi  se  pobahajo  pred 
prijateljicami,  ki  jih  ol>iskuj(yc.  Posebno  ob  petkih,  ki  je  turški  pi-aanik, 
vidijo  se  bule  v  celih  karavanah  šetaj6če  po  stranskih  ulicah  iz  hiše  v 
hišo.  V  društvu  se  potoni  razveseljujejo  kakor  znajo,  in  zdi  se  mi,  da  se 
ti  shodi  ne  razlikujejo  mnogo  od  sličnih  shodov  naših  ljubiteljic  kave. 
Tu  brbljajo,  o  čemer  bodi,  i  gotovo  tudi  svoje  dnigarice  za  hrbtom  obirajo 


259 

ter  si  razkladajo  sroje  skrivnosti.  Ker  smojo  tiidi  krščanske  žene  v  nji- 
koTO  dništTO,  popradujejo  in  informirajo  sb  pri  takih  prUikah  prav  ra- 
dovedno o  naših  razmerah.  Tudi  prepevajo  ter  se  igrajo  kakor  dec^a. 
Da  douiarica  s  kavo  postreže  in  da  se  po  orijeutalneni  obieaji  tudi  cigarete 
pnsč,  to  se  razume.  Ako  je  lepo  vreme,  vsedejo  se  na  vrtu  ali  pa  na 
kakem  samotnem  griči  v  senco  ter  se  radujejo  božjej  naravi. 

Kakor  sem  že  omenil,  postopajo  Turci  prijazno  s  svojimi  ženami. 
Cesto  se  tudi  dogodi,  da  uplivajo  one  na  moža,  ali  pa  da  mož  postane  ono, 
kar  se  nemški  pravi:  „pantoffelheld'*.  —  Priča  se,  da  so  hajduci  srečali 
samotnega  Turčina  na  potu,  ko  se  je  vračal  domu.  Hajduci  ga  obkole, 
da  ga  ubijejo  in  porobijo,  a  Turčin  počne  plakati  kakor  malo  dete. 
Har^mbaša  zapreti  hajdukom,  da  ga  ne  ubijejo,  ter  radovedno  vpraša 
Turčina,  zakaj  plače,  ter  mu  žuga,  da  ga  Ad  ubiti,  ako  istine  ue  pove. 
Turtin  še  hujše  zaplače  in  reče:  „Ubijte  me  bratje,  ala!  (oproščena)  vam 
l»odi  moja  smrt,  ker  je  bolje  umreti,  kot  živeti  kraj  p<asjake  i  lajave  pro- 
klete  moje  žene."  Hajduci  navali  ni-nj,  da  ga  posečejo  z  noževi,  ali 
haram))aša  jim  zabrani,  govoreč:  „ Pustimo  ga.  naj  živi.  saj  je  zla  žena 
rloveka  (možu)  stokrat  gorja  od  smrti !" 

Moški  sestajajo  se  pod  večer  pri  kakem  prijatelji,  ali  pa  v  kavanah, 
kterih  je  povsodi  dosta  in  ktere  so  jako  primitivne,  ter  sprov(Hl6  večer  v 
ipi  in  šali.  Posebno  priljubljena  jim  je  dam-igra,  ktero  zovejo  ,,tavla". 
Pri  sviranji  šarkije  (velike  tamburice)  puše  tumbedžiju  (opium)  in  piju 
kaio,  sladoled,  večkrat  pa  se  tudi  rakije  do  dobra  napijejo. 

Javnih  predstav  in  iger  v  Bosni  ni.  Največ,  ako  se  kdaj  kak 
iPehlivau"  t.  j.  akrobat  najnižje  vrste  pritepe  in  po  ulici  svoje  umetnosti 
prikuuje,  na  pr.  da  hodi  v  pisanej  obleki  na  brgljab,  a  drug  pred  njim 
ska^  in  v  velikanski  boben  udarja.  Večkrat  i)okliče  kak  velikaž  tako 
P«*Wi?ansko  društvo  pred  svojo  hišo,  kjer  potem  za  okenskimi  n»s(»tkaiui 
<ni  in  njegova  ženščad  ol^čuduje  umetnika. 

Kot  veliki  Iju1)itelji  prirode  in  njene  krasote  pronašli  so  bistrim 
«koin  vse  one  točke,  ktere  imajo  krasen  razgrni.  Na  takovih  točkah  so 
kavane  in  od  desek  zbite  klopi  pokrite  s  čilimi,  kjer  si  gostje  kavo  pij^>či 
i»  nargileh  pušeči  čas  kratijo.  Na  trati  blizu  kavane  napravljene  so  za 
»utulino  „ljuljaške"  (Schaukel)  in  „obrtaljke"  (nekak  primitiven  „ringel- 
•''pi«*!'*),  koje  se  vrt6  okoli  vrtikalno  v  zemljo  postavljenega  kola  ali  pa 
"kuii  horizontalno  na  dva  kola  polož<Miega  droga.  Priljuldjena  igra  moškej 
*M  je  bacai^e  kamena.  I)e])elo  skalo  mečejo  ter  se  natecajo,  kdo  jo 
'Wj(*  zažene.  Druga  igra  je  z  orehi.  Na  kup  orehov  lučajo  po  eden 
^r«*b.  in  kolikor  jih  kdo  s  kupa  zl)ije,  toliko  jih  pobere.  Deklet  nisem 
^idel  nikjer  igrati  se. 

1*0  jaciji,  t.  j.  dve  uri  po  solnčnem  zahodu  vidi  se  redko  kak  do- 
niačin  na  ulici.   In  vsak  nosi  seb6j  fenjer,  t.  j.  valjasto  svetilnico  iz  pa- 

18* 


260 

piija  z  lesenim  dnom,  na  kterem  je  prilepljena  STeSa.  Ako  sreSamo 
pozneje  y  noči  kakega  Turčina  s  svojo  ženo,  vrača  se  gotovo  od  kakega 
„sijela"  t.  j.  večerne  zabave,  ter  molčž  pred  njo  stopa. 

Po  noči  izvlekč  iz  dolapa,  t.  j.  uekakve  v  zida  izdolbene  omare, 
žimnice,  jastuke  (blazine)  i  pokrivala,  pa  se  po  največ  kar  oblečeni  spat 
vležejo.  Po  noči  čuva  dučane  „pasvandžija",  kteri  vsak  čas,  vzlasti  kedar 
se  približuje  kaka  oseba,  z  debelim  kijem  ob  tla  udarja  v  znak,  da  Čuva. 
Po  zimi  si  greje  zmrznene  ude  na  mangalu,  po  letu  se  pa  zavleče  včasik  , 
pod  kak  diičan  ter  mirno  spava  ved6č,  da  iz  teh  lesenih  barak  uikdo 
kaj  vrednega  ukrasti  ne  more.  (Dalje  pride.) 


Kako  so  stari  narodi  mrtve  pokopavali. 

Spisal  Fr.  JVtesihaler. 
(Konec.) 

A  Oglejmo  si  zdaj  tanje  slovanske  mrtvaške  obrede! 

Zima  je  Slovanu  podoba  smrti.     Zat6  so  nosili  na  praznik  pomla- 
danske boginje  Vesne  podobo  zime  okrog  ter  jo  konečno  vrgli  v  vodo, 
čes  zdaj  je  pomlad  premagala  zimo,   življenje  pa  smrt.    Ta  običaj  se  je 
ohranil  pri  vseh  slovanskih  rodovih  do   današnjega  dne.    Kresni  dan  bil 
je    posvečen   Ornobogu    (Ornemu    bogu),    solnčnema    boiestvn   in 
vladarju   spodnjega  sveta;    ker  namreč  s  tem  dnevom   noči   daljše  po- 
stajajo, mislili  so,   da   se  začenja  z  njim   njegovo   vladanje.    Malo  pred 
zimo,  na  vernih  duš  dan,  obhajali  so  praznik  vseh  mrtvih,  kterim  so  na 
grobove  jedila  in  luči  postavljali.     O  božiči  se  je  slovesno   praznoval  la- 
četek  novega  leta,  čas,  v  kterem   se   začne   daljšati  dan.     Po  nekej  lit- 
vanskej  bajki  sedi  boginja  Verpeja  na  nebu  in  prede  človeštvu  niti 
življenja.     Vsaka   nit  ima   svoj   konec  v  zvezdi.     Zvezde,  ki  stoj4  nizko 
na  obnebji,  pomeujajo  mlade,  visoko  stoječe  pa  stare  ljudi.    Kedar  uinrje 
kak  človek,  pretrga  se  nit  in  zvezda  pade  na  tla  —  zvezda  se  je  utmola. 
Ta  niišljava,  ki  tudi  nam  Slovencem  ni  neznana,  je   sicer   zel6  poetična 
in  prikupljiva,  a  da  je  Slovana,   kedar  se  je   smrti   spomnil,   tudi  groia 
»preletela,  pričajo  nam  mnoga  pošastna  bitja,   ki  jih  je   preplašena  nje* 
gova  domišljija  stvarila.    Tako  na  pr.  so  častili   severni  In  vzhodni 
rodovi    kot   smrtno   boginjo  grdo   baburo    Ježibabo   ali   Jagababo, 
kterej  so  nadeli  ^e  več  priimkov,  kakor:  Morana,Marenna,  Morena ^ 
M  u  r  i  e  n  d  a ,  M  a  m  u  r  i  e  n  d  a.     Strahovita  prikazen  je  tudi  kužna  d  e^ 
vica,  ki  jo  imenujejo:   Powietrze  ali  Džuma  (=  kuga),  Srbi,  Slo- 
vaki in  Slovenci  pa  Kuga.     Na  ramah  slabotnega  starca  ali  pa  na  dvo- 


261 


kolesnem  tosu  sedM  in  spremljana  od  raznih  pošajstij  divjd  in  mori  po 
edej  deieli,  dokler  noYO  leto  njene  silovite  moči  ne  uniči.  Srbom  so 
iMgi^je  osode  in  smrti  Vile,  duše  nevest,  ki  so  pred  svatbo  umrle.  One 
|JHbyo  petje  in  ples  in  niso  zlobne;  le  nad  tem,  ki  je  moti  pri  njihovih 
fkflih,  mašfiujejo  se  krvavo  ter  mu  iztrgajo  roko,  nogo,  dš.  Gel6  srce,  ali 
ga  pa  tresejo  tako  dolgo,  da  spusti  svojo  dušo.  Najhujše  so  na  kresni 
L  Teter.  Narodne  pesni  nam  je  slikajo  kot  črnooke,  prostolase  device,  v 
'  Mgih  belih  oblekah,  ki  bivajo  na  gorah  in  v  gozdih  in  so  urne  ko  blisk. 
Kakor  na  perutih  zibljejo  se  po  zraku,  od  koder  spuščajo  smrtonosne 
paščice  na  zemljane  ter  je  poši](jajo  v  podzemeljski  svet.  Da  ljubljenim 
janakom  tudi  dan  smrti  naznanjajo,  posnamemo  lahko  iz  krasne  narodne 
pesni:  „Smrt  kraljeviča  Marka".  Strašljiva  bitja  so  nadalje  ruskiLešie 
ili  Lčsnjre,  lesni  ali  gozdni  duhovi,  ktere  v  obče  uazivajo  gospodarje 
goidovja.  Po  telesu  so  kosmati,  jednooki,  kričijo  s  človeškim,  ptičjim  in 
iTerskim  glasom,  j>lakajo  kakor  mrlo  dete,  poj6,  ploskajo  z  rokami  ter 
apeljajejo  ljudi  s  ceste  v  svoje  brloge,  kjer  je  s  ščegoUnjem  umor^. 
A  najgrozovitejfia  prikazen ,  kar  jih  je  rodila  slovanska  fantazija,  so  brez 
dTojbe  vukodlaki  ali  vampir  i.  Starejše  srbske  narodne  pesni  se 
mnogo  z  njimi  bavijo  in  vera  v  nje  se  je  še  dandanes  živa  ohranila  v 
Litvi,  na  Poljskem,  Moravskem  in  v  drugih  deželah.  Vukodlak 
je  oamreč  mrlič,  ki  v  grobu  dalje  živi,  po  noči  iz  njega  prihaja  in  ljudem, 
Ofiobito  sorodnikom,  dragi  sok  življenja  pije,  da  samega  se1)e  hrani  in  ne 
strohni)  kakor  druga  trupla. 

Saška  kronika  omenja  lužiško-srbskega   vladarja  mrtvih,  boga 
Fljnsa.    ^Fljns''  (=  kremen,  kresalni  kamen)  je  nemško  ime  za  slo- 
vansko solnčno  božestvo  in  ne  znači  po  Trsteujakovem  *  mnenji  nič  dru- 
gega nego  Čmoboga.    Prilastovali  so  mu  podobo   ko  s  tuj  a  ka  ali  pa 
1     Biliega,  bledoličnega  moža;  s  tem  so  namreč  hoteli  izražati  de- 
I     loma  misel  na  smrt,  deloma  na  jesensko-zimsko  soince,  ktero  si  Slovani 
sploh  kot  slabega  starca  predočujejo.     Da  je  pa  solnčni  bog  ob  enem 
smrtni,  prihaja  od  todi,  ker  stopa  i  soince  vsak  večer  v  doljni  svet.  Tudi 
shndinavsko  solnčno  božestvo  Odin  kraljuje  v  podzemlji.     Gorečo  zublje 
T  rokah  držčč  stoji  Flyns  ;ia  kresalnem   kameuu  in  ima  na  ramah  leva, 
I     ki  pome^ja  po  saskej  kroniki  vskrsnenje   (vstajenje),    „ker  s  svojim  rjo- 
venjem mrtve  vzbuja",  a  lev  je  le  sjmbol  pekočega  p  o  1  e  t  n  e  g  a  solnca, 
besilnik  pa  hrani  nevidno  v  sebi  iskro  in  je  tedaj  pomenljiva  podoba  v 
^mrti  otrpnenega  življenja,  ki  se  bode  prej  ali  slej  zopet  vzbudilo. 

Poljakom   bil  je  vladar  duš   Vi  e  Ion.    Kedar  so  njemu  žrtvovali, 
ittpravili   so  ob  enem  gostijo   svojim   mrtvim,  položivši  na  štiri  grobne 


'    Glej  DaT.  Trsteigak    ^Raziskavaiija    na  polji  staroslovenske  ■iythologije''   t 
1'etAjMsa  Matice  Slovenske  za  leto  1871.  str.  172  in  si. 


262 

ogle  opražene,  načehnone  kolačke.  Ta  mrtvaški  praznik  obhajal  se  je 
najbrže  spomladi.  Isto  božanstvo  nahajamo  pri  Samogitih,  samo  da 
je  žensko  bitje;  ime  mu  je  Wielona  ali  Wielena.  Starim  Litvan- 
cem  je  boginja  večnosti  Wellona;  na  njen  praznik  gostijo  mrtve  ter 
jo  prosijo,  naj  dovoli  dušam,  da  se  udeležb  gostije.  Kar  je  Ježibaba 
Slovanom  sploh,  to  je  Litvancem  Wellona  posebej,  le  da  se  je  pri  njih 
boginje  prvotni  pomen  ))olj  čist  ohranil,  nego  pri  drugih  Slovanih,  kterim 
je  Ježibaba  večkrat  ravno  to,  kar  Kuga.  Razven  Vielona  poznajo  Poljaki 
in  Slezaki  se  drugega  podzemeljskega  vladarja,  kteremu  pravijo  Nija 
ali  Niam.  ^  On  čuva  du§e  po  telesuej  smrti  ter  je  sprevaja  v  boljšo  de- 
želo. V  Gneznu  imel  je  svoje  svetišče;  „zat6  pa  je  bilo  Gnezno  mesto 
duš  in  mrtvih,  zat6  so  Poljaci  svoje  kralje  blizu  Gnezna  (v  Poznanji)  po- 
kopavali. Gnezno  je  namreč  gnezdo,  in  mesto  je  dobilo  svoje  ime  od 
tod,  ker  prihajajo  duše  na  oni  svet  kot  mlade  ptice,  ki  so  se  luščine  po- 
zemskega  življenja  iznebile.  Ptica,  duša  in  duh  pa  so  v  vseh  poveljih 
pomenljive  podobe.  Kar  je  za  Poljake  Gnezno,  to  je  za  Slezake  Nimč  = 
Niamovo  mesto."  Po  Trstenjakovem  mnenji  je  tudi  Niam  le  drugo  ime 
za  „Crnoboga". 

Svoje  mrtve  spravljajo  stari  Slovani  na  dva  načina:  ali  truplo  sežg6 
in  v  pepelnjaku  zbrani  pepel  v  zemljo  položijo,  ali  pa  je  pokopljejo,  ne 
da  bije  bili  prej  vpepelili.  V  obeh  slučajih  nasipljejo  gomilo  (mo- 
gilo)  ali  pa  tudi  ne.  Gomile  so  grobni  spomeniki,  napravljeni  junakom 
ali  velmožem  (lehom);  trupla  navadnih  Ijudij  pokopljejo  sežgana  ali  ne- 
sežgana,  deloma  na  skupnih  mrtviščih,  deloma  pa  na  takih,  ki  so  last- 
nina posameznih  družin.  Sežiganje  je  bilo  v  poganskej  dobi  najbrž  bolj 
običajno,  vsaj  pri  Poljakih,  Čehih,  polabskih  Srbih  in  Kusih. 
O  slovenskih  naših  prednikih  trdi  Trstenjak,  *  „da  se  v  vsakej  njihovih 
gomil  nahajajo  pridavki"  in  „da  so  proste  ljudi  sežigali  ter  na  sožgalino 
nasipali  gomilo;  le  v  grobe  vojvodov,  knezov,  županov  in  duhovnov  po- 
lagali so  dragocenosti."  Poljski  Rad  i  m  ič  i  in  drugi  naseljenci  na 
Ruskem  so  pepel  in  kosti  sežganih  svojih  mrličev  shranjevali  v  piskrih 
in  pepelnjakih,  ktere  so  na  slope  ob  glavnih  cestah  postavljali.  Vsi  stari 
viri  nam  soglasno  potrjujejo,  da  je  tudi  slovansko  vdovo  vezala  dolžnost, 
v  smrti  se  združiti  s  svojim  možem.  Najbolj  obširna  poročila  so  se  nam 
ohranila  o  ruskih  mrtvaških  slovesnostih.  Arabec  Ibn  Poszlan,  ki 
je  v  letih  921.  922.  po  Kr.  kot  poslanec  h  „kralju  Slovanov"  (to  je 
Bolgarov  ob  Volgi)  potoval  ter  na  tej  poti  marsikaj  zanimivega  videL 
nam  je  popisuje  blizu  tak6-le: 


*    Kot  božanstvo  ženskega  spola,  pa  istega  pomena  zove  so  pri  Cehih  Nia,  pr 
Moravcih  x>a  Ninwa. 

^    Glej  Da  v.  Trstenjak  „Sloveuske  gomile"  v  „Kresu"  L  1881.  str.  675. 


263 

„Uiurl  je  bil  ravno  eden   njihovih  glavarjev.     Spu.stivdi  ga  v  grob, 
niprostrli  so  Srez-i\j  streho  ter  ga  ondi  hranili  deset  duij,  v  kterem  i^asu 
60  nm  obleko  napravljali.     Če  umrje  reven   človek,  »tešejo   mu   barčico 
ter  ga  preoej   na  i\jej   sežg6.    Eedar  se   pa   preseli  v  večnost  kak  bo- 
gitad,  raidel6  vse  njegovo  imetje  v  tri  dele:  tretjino  dobi  njegova  dru- 
fina,  za  drugo  tretjino   nakupijo   mu   oblačil,   za   tretjo   si  pa  priskrbi 
Tpijančljivih  pijač,  kterih  se   na   dan  slovesnega  pogreba  tako  naužijejo, 
da  pogine  marsikteri  izmed  njih  s  čašo  v  roci.    Takoj  po  smrti  glavarjevej 
ipradaia  je  rodovina  njegove  dečke  in  deklice:    „Edo   izmed   vas  hoče  z 
ijim  umreti  ?^    Kakor  skoro  vselej,  oglasila  se  je  tudi  takrat  deklica. 
Da  bi  se  pozneje  ne  skesala  in  morda  ušla,  izročili   so  jo  mladima  va- 
mhinjama,  ki  ste  jo  morali  spremljati,   kamer  se  je  koli  podala.     Kajti 
kakor  hitro  se  kdo  oglasi,  da  hoče  prostovoljno  umreti  s  svojim  gospodom, 
ne  more  se  več  odtegnoti  smrti,  ko  bi  se  tudi  hotel.  Med  tem  so  pripravljali, 
kir  je  za  sežiganje  potrebno ;  deklica  pa  je  ves  čas  pila  in  veselo  prepevala. 
Na  dan,  ko  se  je  imel  mrlič  sežgati,  napotil   sem   se  k  reki,   kjer 
je  stala  njegova  ladija.    A  že  je  bila  na  suho  potegnena   in  na  štiri  le- 
sene ogelue  klade  položena,  okrog  njih  pa  so  bile  postavljene  velike,  člo- 
Teka  slične  podobe  iz  lesa.     Zdaj   so  prinesli  klop,   dejali  jo   na  ladijo 
ter  pogrnoli  s  preSito,  z  vato  podvlečeno  odejo,  z  grško  zlato  tkanino  in 
X  blazinami  iz  iste  tvarine.    Nato  je  nastopila  grda   babnica  satanskega 
obraia,  kterej  rekajo  ^smrtni  angelj^.     Ona  priskrbi    mrliču   obleko 
in  ¥80  opravo,  ona  usmrti  tudi  deklico.  —  Prišedši  h  grobu  odpravili  so 
stieho  ter  izvlekli  mrliča  v  mrtvaškem  prtu ,   v   kojem  je  bil  umrl.    Iz- 
premenil  se  ni  nič,  le  da  je  bil  vsled  premraza,  ki  je  v  tej  deželi  domd, 
Tes  čm.    Z  mrličem  spravili  so  na  dan  vse,  kar  so  mu  bili  pn^je  v  grob 
peloiili:  vpijančljive  pijače,  sadje  in  lutnjo.     Ko  so  ga  pot<^m  oblekli  v 
spodnje  in  zgornje  hlače,  črevlje,  kurtak,  zlatotkan  kaftan  z  zlatimi  gumbi 
ter  mu  dali  na  glavo  s  sobolovino  obšito   kapo   iz   zlate  tkanine,  odnesli 
80  ga  v  šotor  na  ladiji,  posadili  na  gore  omenjeno   odejo,   podprli  glavo 
1  blazinami  in   mu   priložili   sadja,    vpijančljivih   pijač,    prežilike,  kruha, 
mesa,  čebulje,  pa  tudi  njegovo  orožje.    Na  ladijo  vrgli   so  v   dva   dela 
nsklanega  psa,  meso  dveh  konj,  ktera  so  prej  tako  dolgo  gonili,  da  sta 
^  spotila,  in   pot^m   so  jih  z  meči  razsekali,   nadalje   dva  razmesarjena 
Yola  in  konečno  še  zaklanega  petelina  in  kuro. 

Ves  ta  čas  se  je  smrti  posvečena  deklica  gori  in  doli  izprehajala 
ter  na  zadnje  stopUa  v  eden  izmed  šotorov,  kojih  je  bilo  več  ob  vodi  po- 
^Mjenih.  Njegov  prebivalec  se  je  z  njo  telesno  združil  ter  jej  rekel: 
Povej  gospodu  svojemu,  da  sem  to  le  iz  ljubezni  do  tebe  storil. 

Ko  se  je  približal  petek  popoldan,  peljali  so  deklico  k  nekej  stvari, 
^i  je  bila  izstopnej  naddurnej  polici  podobna.  Stopivši  možem  na  dlan 
gledala  je  na  to  polico  in  govorila  besede,   kojih   nisem  umel.     Nat6  so 


264 

jo  možje  na  tla  spustili,  ali  kmalu  jim  je  stopila  zopet  na  dlan  in 
ravno  tako  vedla,  kakor  prvič.  To  se  je  ponovilo  še  edenkrat.  Vpra 
sem  tolmača,  kaj  je  golčala.  „Prvič,"  odgovori  mi,  ^  rekla:  Glej! 
vidim  svojega  očeta  in  svojo  mater;  drugič:  Glej!  zdaj  vidim  sed< 
vse  svoje  umrle  sorodnike,  in  tretjič :  Glej !  tam  je  moj  gospod,  on  s 
v  raji.  Raj  je  tako  lep,  tako  zelen.  Pri  njem  so  njegovi  možje  in  de^ 
On  me  kliče.  Peljite  me  vendar  k  njemu!"  Podali  so  jej  bili  tudi  ku 
kterej  je  glavo  odrezala  in  proč  zagnala;  glavo  samo  pa  so  možje 
ladijo  vrgli.  Nat6  so  tirali  deklico  k  ladiji;  ona  pa  je  snela  svoji  i 
rokvici  ter  ji  dala  „smrtnemu  angelju",  snela  je  tudi  nanožnici  in 
podarila  strež6čima  deklicama,  ki  ste  hčeri  one  grde  babe.  Zdaj  so 
dvignoli  na  ladijo,  a  v  šotor  je  še  niso  pustili.  Prišli  so  možje  s  ši 
in  palicami  ter  jej  ponudili  čašo,  napolnjeno  z  vpijančljivo  pijačo.  Vzei 
jo  zapela  je  in  tekočino  izpila.  ^Tako  se  poslavlja  s  svojim,"  pošepc 
mi  je  tolmač.  Dajo  jej  še  drugo  čašo ;  tudi  to  vzame  in  zapoje  do 
pesen.  Kar  jej  zaukaže  starka,  naj  se  podviza,  čašo  izprazni  in  v  šo 
podd.  Vsa  prepadena  in  vegava  pomoli  deklica  le  glavo  med  šotor 
ladijo ;  pa  ko  bi  trenol,  zgrabi  jo  starka  za  glavo  in  porine  v  šotor,  kan 
i  sama  stopi.  Nat6  začn6  možje  s  palicami  ob  ščite  biti,  da  bi  se  k 
in  vik  uboge  žrtve  ne  slišal  ter  drugih  deklic  ne  preplašil,  ki  bi  se  vs 
tega  zbale,  umreti  kdaj  s  svojim  gospodom.  Ko  je  v  šotor  stopilo  š 
mož  in  se  zaporedoma  z  deklico  spečalo,  položili  so  jo  gospodu  na  str 
Dva  sta  jo  prijela  za  noge,  dva  za  roke,  starka  pa  jej  je  ovila  okrog  vr 
vrv  ter  njena  konca  izročila  možema,  da  jo  nategneta.  Pot^m  jej  je  žabo 
velik  nož  s  širokim  rezalom  med  rebra,  moža  pa  sta  jo  davila,  da 
dušo  izdahnola. 

Zdaj  je  nag  pristopil  umrlega  najbližji  sorodnik,  vzel  in  prižgal 
lence  ter  se  podal  za  ladijo,  držšč  z  eno  roko  gorčč  les,  drugo  pa 
zadnjici,  dokler  se  niso  drva  pod  ladijo  vnela.  Pa  tudi  drugi  so  z 
gicami  in  na  vrhu  prižganimi  poleni  prišli  in  oboje  na  gromado  pomet 
ktere  se  je  ogenj  hitro  polastil.  Ker  je  močen  veter  pihal  ter  mu  plan 
netil,  l)ilo  jo,  predno  je  ura  pretekla,  vse  vpepeljeno :  drva,  ladija,  mr 
deklica  in  kar  je  bilo  še  na  ladiji  nakopičenega.  Nad  sožgalino  naši] 
so  okroglo  gomilo,  postavili  v  sredino  (holma)  veliko  drev6  ohalai 
(aliter:  veliko  brezovo  drev6),  napisavši  ni-nje  ime  umrlega  in  i 
ruskega  vladarja.    Nat6  so  odšli." 

To  poročilo  nam  izpričuje,  da  so  poganski  Kusi  svoje  mrtve  še 
tretjem  načinu  spravljali:  Napravili  so  mrliču  na  ladiji  ali  barč: 
gromado  ter  ga  z  ladijo  vred  sežgali.  Na  ta  običaj  naleteli  smo  že 
Germanih;  vendar  se  ne  dd  trditi,  da  so  se  ga  Slovani  od  \\ 
naučili.  Ker  se  nahaja  i  pri  drugih  sorodnih  narodih,  bil  jo  brez  dvo 
sploh  arjoevropski. 


265 

Po  pogreba  vršile  so  se  mrtvemu  iia  čast  večkrat  bojue  igre,  ktere 
I  so  imenovali  ^trizna*'.  ^  Celo  svečanost  končala  je  velika  pojedina 
(strava),  pri  kterej  so  popevali  različne  žalnice.  Ta  obred  ohranil  se 
je  še  pri  večini  slovenskih  rodov  do  današnjega  dne ,  le  da  se  obhaja 
lečjidel  sedmi  dan  po  smrti  (odtod  slovenska  beseda  sedmina)  in  v 
biši  mrličevej,  ne  kakor  ^strava"  na  gomili  ali  blizu  nje. 


Bazne  malenkosti. 

o. 

Jjodi  mi  dovoljeno  dostaviti  nekoliko  vrstic  gosp.  Fr.  Hubada 
animivemu  sestavku  „Nemška  pesen  o  Hildebrandu  in  njene  sestre  slo- 
nnske",  natisneuemu  v  lanskem  Kresu  na  str.  030.  do  638.  Ker  je  či- 
tet^ljem  snov  tega  epičnega  predmeta  gotovo  še  dobro  v  spominu,  ni  je 
treba  tu  ponavljati  in  torej  pričnimo  kar  z  dostavki  samimi. 

Tsa  stvar  suče  se  glavno  o  boji  med  očetom  in  sinom  ali 
pa  med  bratoma  in  to  obakrat  vsaj  z  večine  s  tragičnim  koncem 
dejanja.  Navadnejša  in  tudi  starejša  je  pač  tradicije  ona  oblika,  v 
kterej  je  ohranjen  spomin  o  boji  med  očetom  in  sinom,  kakor  je  to  osobito 
Traskej  med  slovanskimi  ali  v  starogrškej,  staroperzijskej,  irskej,  fran- 
coikej  in  še  drugod. 

Za  srbsko  navedena  je  v  omenjenej  razpravi  pesen  o  Pre  dragu 
inNenadu.  *  Nenad  premaga  in  usmrti  Predraga,  a  doznavši,  daje 
mrtrec  bil  brat  njegov,  potegne  izza  pasii  nož,  zabode  si  ga  v  srce  in 
pade  mrtev  poleg  brata. 

Večkrat  sem  že  govoril  in  pisal  o  u  zaje  m  no  s  ti  mnogih  narodnih 
pripovednih  snovij  srbskih  in  bolgarskih  ter  ob  enem  poudarjal 
velike  prednosti  prvih  mimo  drugih.  Isto  nahajamo  prav  tako  tukaj  ali 
**knit  z  razločkom,  da  je  tudi  bolgarska  povest  epično  še  dokaj  dovršena 
*«r  dejanje  jasno  do  najmanjših  posamnostij.  Nahaja  se  v  P.  B  e  z  s  o  n  o  v  a 
danes  že  sila  redkej  knjigi  „Bolgarskija  pesni  iz  sbornikov  Venelina,  Ka- 
tranova  i  drugich  Bolgar**,  Moskva  1855,  na  str.  153.  do  158.  ter  ima 
Oiislov^Uadoj  i  Jankol^.  Srbska  in  Imlgarska  pesen  ste  si  tako  blizu  po 
^^hini,  kakor  bi  obč  nastali  bili  iz  istega  izvirnika  ali  bi  pa  ena  izci- 
^h  se  bila  iz  druge. 

*  V  »tarosloven^ini  je  „trizna"  =  certamen.  O  tej  besedi  kakor  o  pogrebnih 
običajih  slovanskih  bere  se  obširneje  v  znanej  K  reko  vej  knjigi  ,,F]inleitung  in  die 
«Ia?.  Liter."  p.  116-132. 

*  Vuk  Stefanovič  Kar.  Srpske  uar.  pjesme,  u  Be<3u  1^5,  U.  75—81. 


266 

Kakor  po  srbskej  Predrag  zapusti  po  bolgarskej  povesti  Jankol  to- 
variše in  ide  prašat  matere  svoje,  ali  ni  morda  porodila  še  drugega  sini 
od  njega.     Ona  mu  razodene,   da  je  porodila  tudi  sina  Badoja,  a  da  s<> 
ga  že  pred   tridesetimi  in  petimi  leti  bili  uplenili  Turki.    Jankol  se  ma- 
homa odloči  iti  ga  iskat,  akoprem  mu  mati  odsvetuje,   češ,  da  je  toliko 
let  za  njim  žalovala  in  ga  zdaj  že  prežalila.    Jankol  si  utakne  puščic  za 
pas,    obesi  lok   na   ramo   in   odpotuje  križem  svetd.     Hodi  od  iztoka  do 
zapada  in  dosp6  do  gore  Dobrodže.     Ljudje   ga   srečujejo  in  svarijo,   naj 
tod  ne  hodi,  kajti  petnajst  let  je  že,  odkar  se  je  tukaj  pokazoval  vojvoda 
Radoj,  pred  kterim  niti  človek  ne  uide  niti  ptica  ne  prefrčf.     Ali  on  ne 
uboga,  ampak   krene  dalje.     Prišedši  v  gozd  zavriska  in  zapoje.     Ko  ga 
vojvoda  Radoj  začuje,  ogovori  junake  svoje  rek6č:  „Kakov  nagajivec  (ge- 
dija)  je  pač,  ki  td  hodi  in  pesen  poje?    Na   noge  junaki   in  na  pot,  da 
mi  nagajivca  ulovite  in  mi  ga  živega  pripeljete!"     Junaki  odidejo  hottt 
Jankola   uloviti,   a  on  sname  lok   z  ramena,   razpaše   pas  s   puščicami, 
začne  streljati  in   postreli   sedemdeset  in  pet  junakov.     Badcj 
ostane    samodrug,    potegne    ostro    sabljo    in    odseka   junaka 
glavo,  ktere  jezik  mu  še  naznani,  daje  umoril  brata.     To  začuvSi 
zgrabi  vlaški  nož,  pa  si  ga  zabode  v  srce  rek6č:    „Ležf  brdte 
Jinkole,  da  ležim". 

Inačico  (varijanto)  tej  pesni  nahajamo  v  bratov  Miladinovcev 
zborniku  „B^lgarski  narodni  pčsni"  na  str.  239.  do  240.  ali  br.  152. 
Začetek  je  še  bližji  srbskej  nego  li  v  baš  navedenej.  Vsak  izmed  to- 
varišev Jankolovih  napiva  bratu  svojemu,  a  on  napiva  konju  si,  ker  brata 
nima,  za  kar  se  mu  „družina  podsmiva".  Po  materi  zv6,  da  je  imel 
brata  Nikolo,  ki  je  pred  tridesetimi  in  tremi  leti  ubežal  na  Kabuhčisko 
planino,  kjer  vojvoduje.  Mati  mu  resno  odsvetuje,  da  bi  šel  iskat  ga, 
ali  on  vendar  zasede  konja  in  prijaše  na  Rabuhčisko  planino,  kjer  jame 
brata  klicati  na  vse  grlo.  Ko  ga  Nikola  začuje,  veli  svojim  tovarišem, 
da  ga  primejo  in  pr^d-nj  pripeljejo,  kar  se  tudi  zgodi.  Pot(5ra  se  brata 
sprimeta  in  borita  tri  dni  neprenehoma,  ali  nobeden  ne  more 
drugega  premagati.  Slednjič  se  spoznata,  sprijaznita  in  domd 
odrineta. 

Konec  je  torej  čisto  drugačen  od  prejšnje  pesni  in  se  med  drugim 
sklada  z  znano  nemško  pesnijo  15.  stoletja,  ^  z  neko  grško  *  in  rusko,  • 
razpravljajoče  popolnoma  isti  predmet.  —  Le  gred6č  bodi  omenjeno,  da 
mi  je  takov   konec   znamenje  poznejše  tradicije  in  tako  rek6č 


*    Jak.  u.  Wilh.  Grimoi   Die  beiden  altesteu   Gedichte  aus  dem  achten  Jabrh., 
Cassel  1812. 

^    M.  Budiiiger  Mittelgriechisches  Volksepos,  Leipzig  1866,  pg.  26—30. 

■    Onežskija    byliuj  zapisannjja  A.   F.  Giljferdingoin  IStom  1^71  goda,  Sankt- 
peterburg  1873  na  str.  955  do  957. 


2G7 

proisrod  nekakšne  mehkotne  romantike,  ktcre  v  bolgarskih  iu  ruskih  ter 
niasti  Y  srbskih  pesnih  sicer  ne  nahajamo. 

Zamolčali  ne  sm^m,  da  nam  je  sporočil  tudi  Saxo  Uram  ma- 
licaš poTest,  ktero  je  primerjati  srbskej  in  bol  g  ar  s  k  ej  in  ktere 
fsebino  je  tedaj  vredno  nekoliko  natančnejše  poznati. 

Švedski  glavdr  Gunnar   bil  je  velik  sovražnik  Normanov  in  zat6 
fbne  prilično   na  Norveško,  kjer  grozovitno  morf  in  požiga.     Ko  o  tem 
ffi  kralj   normanski,   sivolasi   Regnald   (Regnwald),   skrije  svojo  hčer 
Droto  (Drdtto)  v  pečino,  navlašč  za  to  pripravljeno.    Odloči  jej  dostojno 
slaj^bništvo  in  jo  preskrbi  s  potrebnim  živežem.    Da  se  ne  bi  po  kakšnem 
rtic4  pečina  poznala,   zaukaže   i\i  nad  njo  uravnati.     Pott^m  se  poda  na 
vojsko,  ali  Normani  bili  so  tepeni  in  on  je  bil  ubit.    G  u  n  u  a  r  zasleduje 
povsod  kraljevo  hčer,  o  kteny  je  čul,  da  je  skrita  v  varuem  zavetji.  Pri- 
peti se,   da  začuje  na  istem   kraji   podzemeljsko    mrmranje.     Čiui  1)olj 
vleče  na  uh6,  tem  bolj  se  mu  dozdeva,  da  čuj(»  človeške  glasove.  Precej 
ankaže   zemljo    razkopati,   in   kmalu   staknejo  pečino  in  v  njej  kr«alj(^vo 
hm  s  službenicami,  ktere  vse   posekajo,    ker  so  se  jim  bile  v  bran  po- 
stavile.   Gunnar  se   polasti    vseh   dragocenostij ,    kterih  je    1>ilo  polno 
v  pečini,  Droto  pa  prisili,  da  mu  postane  hotnica.   Sin  njen  H  i  Id  iger 
(Hildiger)  bil  je  v  krviželjnosti  kmalu   očetov  tekmec.     Ni  ga  imel  dru- 
g<^  veselja  od  ubijanja.     Ker  ga  ni  bilo  ukrotiti,  zapodi  ga  oče  sam  v 
pregnanstvo,  kjer  pa  svojih  groznih    razvad   ni  prav  nič  opustil.  —  Med 
tem  ivž  Bor  k  ar,  kako  sramotno  je  ravnal  Gunnar  z  Kegnaldovo  hčerjo. 
Ubije  ga   in  se   oženi  z  Droto,   ki  ga  je  že  zategadel  rada  vzela,  ker  je 
kttnoval  morilca  njenega  očeta.     Dobila  sta  sina  Hal  dana  (Halfdana), 
kterega   so   imeli  s  početka  za  slaboumnega,   ki   se  je   pa   kesneje   od- 
likoval po  mnogoterih  sijajnih  delih. 

Ko  se  je  bila  vnela  vojna  med  švedskim  kraljem  Al  vero  m 
(Alfherom)  in  med  Kusijo,  hitel  je  Haldan  takoj  Kusom  na  po- 
raoC*,  ki  so  ga  vsi  z  največjo  častjo  sprejeli.  Vojski  se  postavite  druga 
proti  drugej,  in  švedskega  kralja  vojnik  Hildiger,  Gunnarjev  sin,  pozove 
raskih  junakov  na  dvoboj.  Ker  sluti,  da  mu  bode  Haldan  nasprotnik, 
kterega  je  spoznal  brata,  noče  se  z  njim  bojevati,  češ,  da  je  že  premagal 
^0 junakov,  dočim  se  Haldan  z  ničim  enakim  ne  more  ponašati.  Za- 
ukaže mu,  da  mu  je  pokoren  in  da  stori  zgoli  to,  kar  je  njegovim  močem 
primemo.  Tako  je  ukrenol  za  tega  voljo,  ker  se  je  bal  za  življenje 
l>ratovo,  nikakor  pa  ne,  da  bi  bil  dvojil  na  pogumu  njegovem.  Mesto 
Hildegerja  pozove  torej  Haldan  drugega  junaka  in  ga  premaga.  Drugi 
i^n  terja  dva  in  ja  usmrti ;  tretji  dan  tri,  četvrti  dan  štiri,  peti  dan  pet. 
^se  je  bil  pobil  in  ko  jih  osmi  dan  osem  pozove  na  boj  in  vse  cnoč 
premaga,  stopi  mu  jih  ednajst  nasproti  ali  zastonj,  kajti  vseh  ednajst  je 
Aa  hij)  pomahal.    Zdaj   se  mu   tudi   Hildiger   ne   sme  iu  ne   more  več 


268 

ustavljati.     Ustopita  se  drug  proti   drugemu   in   se  jameta  boriti. 
Kmalu   čuti  Hildiger,   da   ga  je   Haldau   smrtno  ranil.     Brso  viia 
orožje  na  tlž,  pade  na  kolena  in  razodene  nasprotniku,  da  je  ugonobil  ] 
lastnega  brata.  ^ 

Tudi  vsrbskem  narodnem  sloTstvu  ohranil  se  je  pa  dalje  spomin  na  j 
boj  med  očetom  insinom,  dasi  dosta  manj  jasno  nego  li  spomin  na  boj  ^ 
med  bratoma,  o  kterem  smo  baš  gOTorili.  Dotične  pesni  *  vsebina  je  t4-le:  \ 

Kibniški  aga  (aga  od  Ribnika)  pošlje  Juriju  Senkoviču  pisanje,  ?  ^ 
kojem  ga  zove  na  dvoboj  (mejdan).  To  ga  hudo  prestraši,  kajti  po-  : 
staral  se  je  že  bil  jako  in  moči  so  ga  zapuščale. 

Ne  mogu  se  ni  konja  držati, 
Kamo  r  terat*  po  mejdanu  s  Turci. 

Ponudi  se  mu  sin  Ivo,  da  hoče  zd-nj  „na  mejdan  iziči",  ali  oče  mt  : 
odsvetuje,  češ,  da  je  stoprav  šestnajst  let  star ,  a  Turčin  da  je  junak  T  * 
dvoboji,  kteremu,ga  ni  v  deželi  enakega.    Obleko  ima  strahovito: 

Risovina^  i  samurovina,  ^ 
A  na  konju  sama  medjedina,  ° 
Bojno  koplje^  Tukom  pokrojeno; 
Samo  češ  se  ruva^  poplaSiti, 
A  kamo  li  kad  podvikne"  Turčin, 
A  pocikne'  konjič  pod  Turčinom, 
Od  straa^*'  češ  pasti  sa  konjiča, 
I  svoju  češ  izgubiti  glaTu; 
Pa  Sto  č*  tužan  posle  tebe  baba?** 
Ko  r  če  babu  lebom  doraniti?*' 
Ko  r  po  smrti  stara  saraniti?" 


*  Saionis  Grammatici  Historia  Danica.   Rec.  P.  £.  Mftller  &  J.  M.  Velschoir, 
Havniae  1839,  I.  350—359.  Pisec  zajemal  je  cesto  snovi  iz  narodovih  ust  in  da  je  prmf 
v  tej  povesti  malo  zgodovinskega  jedra,  slutilo  je  že  več  učenjakov  ter  se  jim  bod» 
javaljne  kdo  ustavljal,  ki  se  je  natančnejše  bavil  s  takimi  in  enakimi  poročili.  Smrtn* 
ranjeni  Hildiger  se  izpoveduje  bratu  v  lepej   vezanej  besedi,  ktero  zopet   nahajamo  r 
islandskej  narodnej  pesni  (cf.  op.  cit.  III.  204—209),  kar  dokazuje  dovolj,  da  se  je  Sai» 
Grammaticus  oslanjal   na  narodno   pripovedko.   Povedati  mi  je,  da  Saxo  Gramm. 
dogodke  mnogo  širje  in  vzlasti  dramatičnejše  pripoveduje,  nego  sem  jih  jaz  navel;  ii^ 
ostale  so  vse  episode,  ki   niso  z  našim  predmetom  v  najožjej  zvezi  in   naj  so  še  tiktim 
zanimive   in   poučne.    -    Per  parentbesin   naj   tudi    povem,    da  v  istej  VII.   knjif^i 
(str.  330—333)  Saio  Grammat.  jako  mikavno  pripoveduje,  kako  je  snubil  Ebbonov  mWM 
Othar  prekrasno  Syritho,  koja  povest  ima  zopet  svojo  jasno  analogijo  v  našej  in  boE- 
garskej    tradiciji     Prim.  Janežičev  Slov.  glasnik  X.  93 — 94;  Rakovski  Pokazalec  itA-, 
Odesa  1859,  str.  127—129;  Drinov  v:  Periodičesko  spisanie  na  bi^lgarskoto   kniioviiO 
družestvo,  knižka   XI.   i   XII.,  Braila   1876,   str.   153—157;  Dozou  Bi>lgarski  narodni 
pčsni;  chansons  populaires  bulgares  inedites.  Pariš  1875,  str.  17    20. 

*  Vuk  Srpske  nar.-pjesme,  u  Beču  1846,  III.  390-403  ali  br.  56. 

^  risja  koža.  *  sobolja  koža.  **  medvedja  koža.  •  kopje,  sulica.  '  ruvo  m.  rubo  «* 
obleka.  •  zavpije.  •  zarzgeče.  *"  straha.  "  oče.  *"  m.  dohraniti  »  preživeti.  "  m.  «- 
hraniti  •  pokopati. 


269 

Ker  se  Iyo  ne  d&  pregovoriti,  obleče  ga  serec  v  svojo  obleko,  pri- 
fiie  mu  svojo  sab^o,  osedla  mu  svojega  dimea  (doru)  in  se  poslovi  z 
qim.  pončivSi  ga  de,  kako  se  mu  je  na  boji  vesti. 

A  kad  Ivan  primio  blagoslov, 
Ljubi  babu  u  skot^  i  u  ruku, 
I  u  zem^u,  gdi  on^  čizmom^  staje, 
Stani  mi^ku  celiva  u  ruku: 
,,ProBtite  mi,  moji  roditelji!'* 
Pa  se  Iva  konja  privatio, 
Pa  na  mejdan  ode  pevajuči, 
Rodite^i  ostaSe  plačiiči. 

Ko  prijaha  na  polje  Ribniško,  ugleda  beli  šotor  in  pod  šotorom  ago, 
kterega  precej  pozove  na  dvoboj.  Nastane  huda  borba,  v  kterej  ustreli 
agi  Iva  konja  med  črne  očf,  da  pade  v  zeleno  travo,  a  ipak  slednjič  pre- 
Biga  Ivo  nasprotnika  in  ma  odseka  glavo.  Pot^m  obleče  agi  no  ob- 
leko in  bežf  pred  Turkoma,  ki  hitita  za  njim  na  čilih,  skočuih  konjih 
iB  gi  pripodita  do  gore. 

£to  Turkom  nevolje  velike: 
Na  ko^jma  ga  terati^  ne  mogu, 
Dobre  Turci  konje  odsodoSe, 
Pa  sa  jeln  konje  povezaše, 
Pak  peSice  terajn  Ivana. 

Ito  je  modra  glava.  Ko  ga  Turka  po  gori  zasledujeta,  vrne  se  h 
konjema  in  ja  odveze  ter  enega  zajaše,  drugega  odpelje.  Ko  prijaše  blizu 
domaT-ega  dvora,  ugleda  ga  ^stara  mila  majka^,  ali  ga  ni  spoznala, 
ker  je  nosil  agino  obleko  in  jahal  tujega  konja.  Solze  se 
jej  alij6  po  belem  lici  in  brzo  kliče  po  moži  in  tožujc,  da  je  Ivo  po- 
giad  iu  aga  prišel  jima  dvore  plenit  in  ja  zarobit,  da  pod  starost  slu- 
fita  Turku.    Ko  mož  začuje  te  besede 

Proli  suze  niz  junačko  lice, 
Pak  on  (^ipi*^  na  noge  jiinačke, 
Pak  pripasa  ma<3a  zelenega, 
Pak  on  bržo  na  čaire*  trči/ 
Te  uvati  staru  bedeviju," 
Nema  kade  da  sedlom  osedla,^ 
Ve^  se  goloj  na  ramena  bari. 

Na  to  skoči  pred  Iva,  kterega  ne  more  poznati,  ker  je  promeuil 
Meko  in  konja  ter  ga  tak6-le  ogovori : 

„Stani  kurvo,  ago  od  Ribnika! 
Lasno'®  ti  je  dete  pogubiti, 

'  rob,  obiiv.  •  t.  j.  o^.  "  drevljem.  *  gnati,  goniti.  ^  skoči.  •  hlev.  '  hiti. 
'  inbiko  kobilo.    *  ne  utegne  je  osedlati.     '"  lahko. 


270 

Kome  nema  ni  šesnaest  leta; 
Al'  od  V  ^0,  te  pogubi  starca!" 

Zastonj  Ivo  ugovarja  razsijenerau  o^etn,  da  ni  aga.  Od  žalosti  ga 
oceniti  ne  posluša,  ampak  skoči  ndd-nj,  da  bi  mu  odsekal 
glavo.  Ko  sin  vidi,  kakova  nevarnost  mu  preti  od  lastnega  očeta,  zasuku« 
se  in  jame  bežati.  Oče  se  spusti  na  konji  za  njim  in  ga  do- 
hiti. V  tej  zadregi  seže  v  torbo  po  agino  glavo  in  jo  vrže  pred  svo- 
jega roditelja.     Ko  jo  ti  ugleda 

Baci  mača  u  zelenil  travii,  ^ 

Pak  on  skoči  s  bedevije  stare, 
Pod  Ivanom  konja  privatio, 
Svoje  čedo*  na  ruke  privati, 
Pak  Ivana  i  grli  i  ljubi. 

Zadnji  oddelek  te  pesni  se  gotovo  sm6  primerjati  z  onimi  pri- 
povednimi snovmi  drugih  narodov,  v  kterih  se  opisuje  bojevanje  med 
očetom  in  sinom,  dasi  je  nagib  boja  in  nekoliko  tudi  boj  sam  na 
sebi  drugačen.  Glavno  na  vsej  episodi  kakor  v  marsikterej  sorodnej  je 
to,  da  oče  sina  ne  spozni  in  torej  nima  nzroka  odjenjati  od  boja. 
Po  drugih  inačicah  prav  tako  mlajši  ne  verjame  trditvi  sta- 
rejšega, da  mu  je  le- 1 4  oče  in  boj  se  tedaj  tudi  ne  ustavi.  Tudi 
se  nektere  od  drugih  po  posebnosti  razlikujejo,  da  se  oče  spoznavši 
sina  vendar  boja  ne  ogiblje,  ker  se  bojf,  da  ga  ne  bi  imeli  za 
strahopetnega.    Očetovska  ljubezen  umaknoti  se  mora  junaškej  časti. 

Med  slovanskimi  narodnimi  poročili  nagiblje  na  vse  to  §e  naj- 
bolje rusko,  kar  se  že  more  po  onem  posneti,  kar  je  gosp.  Hubad  o  tem 
priobčil.^  Sploh  ga  pa  ni  slovanskega  naroda,  ki  bi  se  bil  te  snovi 
tako  močno  oklenol,  kakor  ruski,  o  čemer  se  vsakdo  prepriča,  kdor 
le  površno  pregleda  velike  zbornike  niskih  „b  y  1  i  n",  ki  jih  imamo  od  R  y  1>- 
nikova,  Kirčevskega  in  Gilj  ferdinga  (Hilferdinga).  Konec 
boja  je  po  teh  različnih  epičnih  pesnih  z  večine  tragičen  in  Ilja 
Muromec  vselej  zmagalec,  kajti  smrt  mu  na  boji  ni  namenjena, 
kakor  pesen  poje.  A  tudi  na  nasprotniku  njegovem  občuduje  tra- 
dicija izredne  telesne  moči  in  neustrašljivi  pogum.  Saj  je  pa  tudi  sin 
prvaka  med  vsemi  junaki  in  mu  je  prav  tako  mati  bila  junaške 
krvi.  "^     Ali  kdoje  Inla  in  kakojej  je  bilo  imč? 

O  tem  se  je  dosta  ugibalo  ali  malo  določilo.  Da  bi  bila 
to  žena  velikana  Svjatogora,  kakor  še  danes  nekteri  mislijo,  podobno 


*  hodi.     *  di'to;  prim.  staroslov.  č^do,  nem.  kind. 
3     Kres  II.  G3G    638. 

*  Isto  tako  je  v  gi-^kem   poročilu    (prim.  M.  Biidinger  op.   et  1.  cit.)  in  skoro 
povsod  drugod. 


271 

je  prav  malo  resnici.  Pesni  same  o  tem  ali  popolnoma  molče  ali  pa 
Ted6  skopo  malo  povedati.  O  imenu  te  junakinje  ni  niti  sluha,  razven 
ib  jo  enkrat  pesen  imenuje  Savi^no.  *  V  drugej  zove  se  Ofimja 
Oleksandrovna  in  hvali  pred  Vladimirom  njen  soprog  Ilja  Muromec 
qeno  premetenost,  češ,  da  je  ukanila  devet  carjev  in  deset  mogočnih 
ruskih  junakov  ter  da  utegne  tudi  Vladimira  ukaniti.  Vladimir  se  zaradi 
tega  nad  Iljo  razjezi  in  ga  vrže  v  ječo,  iz  ktere  ga  prav  zvijačno  reši 
Ofimja  Oleksandrovna,  za  moškega  preoblečena.  ^ 

Da  pesen  govori  oženi  Ilje  Muromca,  dela  jo  sumljivo,  kajti  tra- 
dicija poznd  ga  dosledno  samca.  ^  A  tudi  vsa  i&  povest  nima  v 
nohenej  drugej  pesni  nobene  podpore.  Ilja  prišel  je 
Biarveč  po  pomoti  narodnegapevcavtopesen  mesto  junaka 
Stavra  Godinoviča,  o  kterega  soprogi  se  v  mnogih  pesnih  prav 
isto  pripoveduje,  kar  tukaj  o  Ilji  Muromei.  *  —  Tudi  t  d  pesen  nas 
torej  nič  ne  pouči  o  materi  Iljinega  sinii. 

Ohranila  pak  se  je  druga  pesen,*  v  kterej  se  dosta  natančno 
^isuje,  kar  bi  tu  radi  zvedeli.  —  Ilja  zagleda  blizu  svojega  šotora  „po- 
Ijanico'',  ^  ki  se  igra  s  palico,  trideset  pudov  težko.  Pošlje  tovariša  Alešo 
poprašat  jo,  kdo  je  in  odkod.  Aleša  se  burno  nd-njo  zakadi,  ali  ona  ga 
TTfe  8  sedla  in  mu  naroči,  naj  pride  Ilja  sam.  Potžm  pošlje  Dobrjujo, 
1  tndi  ta  se  vrne  z  istim  naročilom.  Zdaj  vendar  sani  krene  k  njej,  jo 
T  l»oji  premaga  in  jo  hoče  že  umoriti,  kar  se  sprijaznita  in  mirno 
odpravita  k  belemu  šotoru.  Tri  dni  sta  skupaj  živela  in 
ni^Teselila.  Na  to  se  prijazno  poslovita  in  ona  odjaše  k  sin- 
jem o  morju,  kjer  je  porodila  sinu  ter  ga  nazvala  Podsokolnika.  ^  — 

*  P^sni  sobrannjja  P.  V.  Kir§evskim,  Moskva  18G0.  I.  57. 

*  Giljferding  op.  cit.  pg.  113  -  lir>. 
■    liO  ena  pesen  govori  napačno  o  ženi  njogovoj.  01.  Kir^ovskij  op.  rit.  I.  51)— 58. 

*  Pnm.  Drevnija  rossijskija  stichotvorenija,  .sobrannyja  KirS<»jn  Danilovyin ;  izd. 
tartje,  Moskva  1878,  str.  85—93;  Pžsni  8obrannyja  P.  N.  Rybnikov>in,  Moskva  18(31  - 
M67,  I.  241—251;  II.  H3-12();  IV.  29-36;  KiVtVvskij  op.  rit.  IV.  59  -(W,  Moskva 
I«te;  Giljferding  op.  cit.  G7-74;    125-128;   G14  -(>18;   717-722;   7GG  -  775;   851  - 

ffi6.  ~  Dnigi  oddelek  teh  pesnij  se  in.  dr.  dobro  sklada  z  našo  pesnijo  ^0  Rožmanovej 

Len^ici-,  ktero  sem  priobčil  v  Janežičevem  Slov.   glasniku   za  1.   18r)9,   iia  str.  4  do  5. 

Keko  drugo  ]>onen)čil  je  Ana.st.  Griin  in  jo  natisnol  v  knjigi  „Lieder  aiis  der  Freinde. 

fferaiisg.  von  H.  Harrjs,  Ilannover  1857,  str.  70—79." 

•''  PeHon  nahaja  se  v  delu:  Materialj  po  etnografii  russkago  naselenija  Arch- 
angeljskoj  gubemii,  sobnuinje  P.  S.  Efiinenkoni.  Castb  2.  Narodnaja  slovesnost b,  Moskva 
J87H.  Ker  do  knjige  do  zdaj  nisem  mogel,  posnel  som  vsebino  po  poročilu  rajnega 
Kolosova  o  njej  v  časo^iisu  „Ru8skij  filologič.  vestnik,  Vai*šava  1879,  I.  129,  130." 

*  Beseda  se  nahaja  večkrat  v  narodnih  pesnih  in  se  razno  piše :  palenica,  po- 
leoira.  poljani('a.  —  Na  ^paliti"  ni  misliti,  ampak  bržčas  na  „polje". 

^  Tako  zove  se  lljin  sin  tudi  v  nekterih  drugih  pesnih,  a  drugod  Sokidnik, 
tfoLolniček,  Solovnikov,  Nuehvalščik. 


272 

Od  Tseh  drugih  do  zdaj  znanih  tradicij  se  ruska  v  tem  ra: 
lik  nje,  da  stopi  v  nekterih  pesnih  na  sinovo  mesto  hči,  tudi  p( 
Ijaniea  nazvana.     Dejanje  ostane  isto.  ^ 

Samo  ruskej  tradiciji  je  deloma  lastno,  da  siuumoi 
mater  in  pot^m  hoč^e  ugonobiti  očeta  po  vsej  sili,  akoprem  mu  je  znan 
da  sta  mu  roditelja. '  Radovedni  smo  po  uzroku  takšne  nenaravne  bo 
nosti,  pa  pesen  ga  ali  ne  povč,  ali  pa  navaja  ničevost,  da  je  mladkl 
žalilo  nezakonsko  njegovo  rojstvo. 

6. 

Bazpor  med  bratoma  je  tudi  v  marsikterem  drugem  smisli 
rad  motiv  slovanskej  in  osobito  jugoslovanskej  narodnej  epiki  Ni  m 
nakana  o  vsem  takem  na  tem  mestu  količkaj  obširnejše  pisati  ali  ne 
koliko  besed  zdi  se  mi  potrebnih,  in  upam,  da  tudi  čitateljem  ne  bod 
odveč.  Od  prejšnjih  razlikujejo  se  te  pesni  posebno  v  tem,  da  f 
nista  brata  zat6  nasprotnika,  ker  izmed  nju  eden  slučajno  drugega  n 
poznd,  ampak  ker  so  mu  lastni  samopašni  nameni. 

Brata  Mitar  in  Bogdan  Jakšiča  delita  si  dedšino  in  se  lepo  pogodit 
o  vsem,  razven  o  konji  vranci  in  o  sokolu,  ktera  bi  rada  imela  oU 
Mitar  osediž  vranca  in  vzame  sokola  ter  odjaha  na  lov,  naročivši  šeni 
svojej  Andjeliji,  da  mu  med  tem  brata  o  s  trn  p  i.  To  se  jej  užal 
ker  svaka  otrovati 

Od  Boga  je  velika  grijota, 
A  od  ljudi  pokor  i  sramota. 

Ona  vzame  zlato  ženitvansko   č^šo  (času  molitvenu)  svojo,  napoli 

jo  z  rudečim  vinom  ter  jo  nese  in  ponudi  svaku  Bogdanu  pros6č  ga,  d 

jej  pokloni  vranca  in  sokola,  —  kar  on   tudi  precej  stori.  —  Mitar  lo'' 

ves  dan  po  gori  ali  ne  more  ničesa  uloviti.     Proti  večeru   dospe  do  &< 

lenega  jezera  in  ko  ugleda  v  njem  zlatokrilo  utvo,   spusti  sokola  ni-r^ 

Utva  se  mu  ne  dd  ujeti,  ampak  mu  še  zlomi  levo  krilo.    Mitar  potegu 

sivega   sokola  iz  jezera  in   ga   vpraša,  kako  mu  je  brez  krila.     On  mi 

odgovori : 

,,Meni  jeste  boz  krila  mojega 

Kao  bratu  jednom  bez  drugoga". 

Zdaj  se  Mitar  spomni,  da  mu  utegne  žena  ostrupiti  brata  in  nik 
brzo  skor*i  na  vranca  iu  ga  naganja,  da  bi  morda  vendar  dobU  še  brati 
živega.     Na  Oekmek-mostu  pred  Belim  gradom  zlomi  si  konj  prednji  nogi 


*    Prini.  m.  dr.:  Rjbnikov  op.  cit.  I.  66—75;  Giljferding  op.  cit  pg.  461— 468 
'-'    V  zborniku  P.  8.  Efimenka  br.  7.  Russkij   filol.   vMnik  I.  130.     Zanimin 
tem  oziru  je  pesen  v  zborniku  Kir^evskega,  t  1.  zvezku  na  str.  52  do  56  natianena. 


273 

'o  Mitar  domti  prileti,  hlastno  poprava  Andjelijo.  ali  mu  Tendar  ui  brata 
itrnpiia.  Ona  mu  odgovori:  „Nisem  ti  bmta  ostrupila,  marve(>  sem  te 
bratom  pomirila".^ 

Posebnega  spomina  vredna  je  pesen,  po  kterej  je  prekrasna  Vila 
;rok  bratovskemu  razporu.  Ker  je  ta  pesen  po  vsebini  in  obliki 
iko  dovršena  in  jezik  nje  vsakemu  razumniku  našemu  prav  lahko  ra- 
mljiv.  stoj  tukaj  vsa  doslovno. 

L  jepu  jpzdu  jezdijahu  dva  JahSica  mila  brata, 

Dva  mila  brajcna. 
Oni  jezdil  jezdijahu  ^oricome  zelenome, 
I  oni  se  mila  brača  medju  sobom  Zf^ovarahu, 

Dva  mila  brajena. 
Poi^e  ovako  Mitar  JahAir  Stjepauu  bosjedovati: 
.,Evo  ti  smo  mi  dva  brata,  Stjopano,  neožiMijoni, 

Jahfiicu  brajono. 
Sroca  ako  nas  nanese  na  koju  ^izdavu  divojku, 
Podj*  se  jodan  tad  od  nas,  mili  brate,  oženiti, 

JahSičii  brajene*'. 
Tu  im  bjeAe  prispjela  miloj  bra^M  huda  sreča, 
Jer  ih  bjehu  zai^ule  od  planine  b'jele  vile, 

rianinkinje  vile, 
I  one  se  b'jele  vilo  medju  sobom  zgovorahu: 
,Je  li  ko  j  a  medju  nami  u  planini  b'jela  vilii, 

Planinkinje  vile, 
Koja  bi  mi  posvadila  dva  Jahftica  mila  brata, 
Jer  <?emo  je  postaviti  kraljicome  nada  sv'jema, 

Planinkinju  vilu. 
Me<]ju  njima  nadje  so  u  planini  b^jela  vila, 
I  na^e  im  ovako  dnigami  besjedovati, 

Planinkinja  vila: 
jjsk  mi  vi  i\i  posvaditi  dva  Jah.^i^v  mila  bnvta/' 
Pak  se  bjeSe  Jah^i^ima  u  susretu  urinila, 

Planinkinja  vila, 
Ter  im  podjo  dobni  sre<*u  Jahi^ičima  nazivari: 
,,Dobra  vami  sre^  budi,  dva  Jah*it'a  mila  brata. 

Dva  mila  brajena!" 
„Dog  daj  tebi,  divojko,  i  tebi  mi  dobra  sre<!a!'- 
Kako  bjeSe  vitez  Mitar  tu  divojku  zagledao, 

Gizdavu  divojku, 

»  Vuk  Srpske  nar.  pjesme  II.  626-629;  tudi  II.  629-633;  prim.  še:  Miklosich 
ti^e  zur  Kenntniss  dcr  slavischen  Volkspoesie,  I.  Die  Volksepik  der  Kroaten,  Wien 
),pjf.  26,  27;  Valt.  Bogišic  Narodne  pjesme  iz  starijih,  najviše  primoi-skih  zapisa, 
rrad  1878,  I.  115,  116;  V.  Oolakov  Bi>lg.  naroden  sbornik,  Bolgrad  1872,  I.  317, 
Miladinovei  op.  cit.  pj?.  286—289;  V.  Kacanovskij  Sbornik  zapadno-bolj,'arski(h 
n  (Sbornik  otdčlenija  nisskago  jazjka  i  slovesnosti  imperat.  akademii  nauk. 
XXX.),  S.  Peterburg   1882,  str.    189-194  ali  br.  92  in  str.  114-196  ali  br.  93. 

19 


4 


274 

Da  Ijepotom  ods^jevaSe  iarkom  suncu  i  mesjecu, 
Poče  ti  mi  ovako  dijevojci  besjediti, 

JahSič  Titez  Mitar: 
,,Eto  ti  smo  mi  dva  brata,  djeTojko,  neože njeni,  . 

Jednoga  od  nas  oberi, '  koga  mi  je  tebi  drago,  /j 

Gizdava  djevojko!" 
Tu  mi  bješe  miloj  brači  prispijela  buda  sreča, 
Ona  bješe  obrala  Stjepana  mlada  Jabšiča, 

Viteza  junaka. 
Kako  bjeSe  vitez  Mitar  tako  čudo  ugledao, 
Sa  pojasa  povadi  bandžara  pozlačenoga, 

Jahšič  junak  Mitar,  i 

Brata  svoga  udari  u  njegovo  živo  srce. 
Tuj  ga  bje^e  črna  zemlja  i  bez  duSe  dočekala, 

Jahšiča  Stjepana. 
Kako  vidje  vitez  Mitar,  da  j«  brata  pogubio, 
Poče  ti  mi  vitez  Mitar  tuj  djevojku  proklinati, 

Oizdavu  divojku: 
„Davori*  mi,  djevojko,  bud'  prokleta  sreča  tvoja! 
Da  li  bočei^  ti  danas  do  dva  brata  pogubiti, 

Dva  Jab§iča  brata!" 
Pake  sebe  bančarom  u  srdačce  udario. 
Tu  je  njega  črna  zemlja  i  bez  duše  dočekala, 

JabAiča  junaka. 
Oba  ti  su  mila  brata  cič^  divojke  poginuli.^ 

Pesen  mi  je  tembolj  zanimiva,  ker  se  v  glavnih  črtah  po- 
polnoma sklada  z  neko  epi  s  odo  velikanskega  in  po  pesnidkej  kra- 
soti sploh  visoko  eislanega  indijskega  spomenika,  Mahfibhlirata  na- 
zvanega.  V  mislih  imam  povest  o  Sundi  in  Upasundi,  ktere  anoT 
je  (^itateljem  t(»ga  lista  že  znana  po  prostem  prevodn  našega  indologa, 
g.  K.  Glaserja.  •'* 

Brahma  zaukaže  Vis^vakarmanu ,    da    stvari    krasno    deklico, 
kakeršne  svet  ni  i^e  videl.  Bogov  vladar  pošlje  jo  k  bratomaSiindi 
in   Upasundi,    da   s   svojo    dražestjo    uneti  v  ob^h    ogenj 
ljubezni   in  ju   raz  s  vadi.     Zapeljivo  oblečena  se  jima   bliža   krt- 
sotica  Tilottama,  s  cvetlicami  v  rokah.    Ko  jo  ugledata,   skočita  kvišfai 
in  jej  hitita  nasproti.    Sunda  jo   prime   za  desnico,  za  levico  Upasanda. 
Strastna  ljubezen  ju  premaga   in  h  krati  pravita  obd:   „Mojt 
soproga,  tvoja  svakinja"  ter  „Tvoja  ni,  ampak  moja."  Vso  ljubezen  bra- 
tovsko  pozabivši  sežeta  po  orožji  in  se  ubijeta. 

*    izberi.     *  davori  »  oj!     *  zaradi;  prim.  staroslov.  cčšta. 

^  Miklosicb  op.  cit.  pg.  29,  30;  Bogišič  op.  cit.  pg.  113  —  116.  Rokopis  ima 
dosledno  pisavo  „Jahšiča^^,  a  da  je  „Jak^iča^'  pravo,  ni  menda  dvojiti. 

^  Kres  III.  152,  153;  prim.  še:  H.  Jolowicz  Poljglotte  der  orient.  Poesie, 
Leipzig  1856,  pg.  116—121.  Tu  je  ponatisnen  Boppov  metrični  prevod.  Nedavno 
preminolega  E.  A.  Kossoviča  mski  prevod  nabaja  se  v  Moskvičaninu  za  1.  1844. 


275 


Tudi  T  naSej  pesni  odpošljejo  Vile  prav  tako  krasno  tovaršico, 
(bbi  brata  posvadila.  Ona  se  (navidezno  seveda)  odloči  za  enega, 
ali  to  obudf  ljubosumnost  drugega,  ki  mu  noče  drage  volje  pre- 
fflstiti  lepotice.  Dobi  je  nobeden  ne,  kajti  ;,oba  ti  su  mila  brata 
tii  divojke  poginuli".  —  V  zahvalo  za  njeno  delo  odloči  Brahma 
Tflottami  zračne  pokrajine  v  domovje,  v  našej  pesni  pa  obljubijo  Vile 
tourSici,  da  jo  postavijo  nad  vse  Vile  planinkinje  kraljico,  ako  se  bo- 
Ma  zaradi  nje  brata  sprla.  Obojič  torej  prejme  devica  tudi 
hrilo  za  zdražbo,  kteroje  pouzročila  med  bratoma.  ^ 

Večjih  analogij  med  kakovo  staroindijsko  in  slovansko  epičuo  pri- 
fOTestjo  nisem  dosle  še  nikjer  zasledil.  Vodno  sem  in  bodem  zagovarjal 
to  rodnost  narodne  tradicije  v  arjoevropskih  narodih,  in  evo  zopet  nov 
donesek  za  ti  nazor.  Da  bi  srbsko-hrvatska  pesen  iz  starodavne 
Iidije  bila  prišla  na  obali  Adrije ,  je  prav  tako  malo  verjetno,  kakor  da 
jo  je  zanesel  med  neuki  narod  kakov  učenjak,  dobivši  jo  v  Mahabhilrati 
urnem.  Poslednje  ni  možno,  ker  je  dobrih  sto  let  prej  bila  pesen  že 
u pisana  iz  narodovih  ust,  nego  li  je  indijski  i&  spomenik  dosel 
TEiropo.  Da  bi  jo  pa  bil  slučajno  kdo  stoprav  danes  olgavil ,  ja- 
Ti^ne  bi  se  jih  ne  našlo  učenih  mož,  ki  bi  jej  pristnost  odrekali  ali  vsaj 
ij«  snov  proglašali  za  izposojeno.  Tudi  jaz  učim.  da  ni  vse  domače, 
kar  se  nahaja  v  tradicgonalnem  slovstvu  slovanskem ,  ali  nikoli  se  ne 
bodem  vzpel  do  nekterih  (in  med  njimi  osobito  slovanskih)  učenjakov 
flUMDJa,  da  imamo  le  mrvico  svojega,  vse  drugo  pa  daje 
taja  poplav.  V  tem  toliko  važnem  kolikor  kočljivem  vprašanji  vodi 
OM  opravičeno  načelo,  da  je  primernejše  p  o  s  a  m  n  i  m  a  r  j  o  e  v  r  o  p  s  k  i  m 
aarodom  prisvajati  preveč  nego  li  premalo  duševne  samostojnosti. 

Krek. 

'  Vse  dejanje  suče  se  okoli  bratov  Jakšidev  (?  rokopisu  napa<3iio  Jahsičov), 
tli  gotoTO  ti  imeni  niste  tti  prvotni,  kakor  nam  je  lahko  posneti  po  onih  pesnih,  ki 
|Wore  o  njunih  ienah.  Prim.  osobito:  Vuk  Srpske  nar.  pjesme  II.  633 — 1>37; 
■ebj  tudi  II.  592—633;  BogiSič  op.  cit  pg.  110—113;  B.  Petranovič  Srpske  narodne 
IJnDie  iz  Bosne  i  Hercegovine.  Epske  pj.  starijeg  vremena,  u  Biogradu  1867, 
*.  647-693. 


19^ 


276 


t  Štefan  Kocijančič. 


Dne  9.  aprila  nehalo  je  biti  preblago  srce.  Res,  človeku  živečemu  v  teui  m^ 
terijalnem  veku,  kjer  vso  služi  in  se  uklanja  zlatemu  teletu  ter  hlepi  po  priznal^ 
in  časti,  pristudi  se  že  skoro  večkrat  življenje,  ko  vidi,  kako  priprostost  in  0»- 
sebičnost,  kako  pravo  prijateljstvo  in  sploh  vse  plemenito  hrepenenje  po  višjih  uzorib 
od  dne  do  dne  bolj  gine  in  se  izgublja.  Človek  iSče  v  takih  časih  čistih  značs^, 
mož,  kakort^ni  pravijo  da  so  živeli  v  onej  starej  dobi,  mož  prave  poštene  korenine,  o 
kterih  bi  se  vzgledoval  ter  dobival  pri  njih  soveta  in  pomoči.  A  taki  možje,  kako  redki 
so  dandanes,  in  žal,  da  vedno  redkejši  prihajajo. 

Eden  takih  redkih  bil  je  rajnki  Štefan  Kocijančič,  častni  korar,  vodja  ceutnl- 
nemu  semenišču  goriškemu  in  profesor  bogoslovja.  N&-nj  se  dajo  po  vsej  pravid 
uporabiti  besede :  vere  Israelita,  in  quo  dolus  non  est,  besede,  ki  se  dandanes  ne  umejo 
in  še  manj  znajo  ceniti,  ki  pa  vendar  izrekajo  največjo  hvalo.  Sprehajajoč  se  proti  večerd 
po  lepej  Gorici  ali  njenej  bližnjej  okolici  srečal  si  lahko  gospoda  s  palico  v  roki ;  hodO 
je  bolj  meže  kakor  gledajoč,  ves  zamišljen,  ne  na  desno  ne  na  levo  oziraje  se;  po- 
sebnega utiša  ni  mogla  ta  negibka  in  neukretna  postava  narediti  na  gledalc4i;  temveč 
ravno  nasprotno,  rekel  bi  kar:  To  ti  je  uboga,  nevedna  stvar,  ki  zna  jedva  Šteti  do 
pet!  Tak  se  je  kazal  človeškim  očem  Kocijančič!  V  otročjej  nedolžnosti  in  priprostosti 
ui  ne  sam  sebe  poznal,  in  ostal  je  nepoznan  tudi  vclikej  množini  in  vsem  onim,  kteri 
niso  imeli  priložnosti  z  njim  občevati.  Ko  si  k  njemu  prišel  in  želel  govoriti  i 
njim,  ni  se  ti  ga  bilo  ti*eba  bati;  bal  se  je  rekel  bi  bolj  on  sam  kakor  ti,  ter  je  bil 
večkrat  kakor  sramežljivi  otrok  v  zadregi,  kaj  bi  rekel.  Tedaj  si  je  pa  navadno  opo* 
mogel  s  tem,  da  je  ulovil  iz  pogovora  kako  besedo  ali  celo  morda  tvoje  lastno  imft 
Začel  je  besedi  prvotno  koreniko  iskati.  Pri  tem  so  se  človeku  oči  odpirale  in  izpre- 
videl  si  marsikako  jezikoslovno  skiivnost,  ktei-a  ni  še  moi^ia  nikjer  zapisana.  In  vendai 
je  vse  to  razlivgal  šiiljivo,  tako  da  si  se  kar  smejal  in  kratkočasil,  vse  pa  s  tako  ču- 
dovito priprostostjo,  da  se  nisi,  dokler  si  bil  pri  njem  in  ga  poslušal,  nikdar  mogel 
prepričati,  da  bi  bil  ta  gospod  učen.  Prevelika  ponižnost  in  skromnost  zakrivala  j< 
nekako  zaklade  njegovega  duha,  in  še  le  kasneje,  zapustivši  ga,  rekel  si  čud^  se:  T( 
ti  je  učenjak!     Res,  vere  Israelita. 

Postojmo  tu  iu  i)oglejmo  tega  učenjaka.  Da  ne  govorimo  o  njegovej  spl<^ne, 
omiki,  o  njegovem  poznanji  bogoslovskih  ved,  omeniti  nam  je  posebno  jezikoslovje,  i 
kterem  se  je  tako  odlikoval,  da  ga  po  vsej  pmvici  prištevamo  največjim  linguiston 
Uiiše  dobe.  Tu  velja  tudi  o  njem,  kar  je  pel  Prešei*en  o  Oopu :  „Slednji  je  bil  ti  dom» 
jezik  omikan,  učen*'.  Tudi  njemu  znani  so  bili  malo  da  ne  vsi  jeziki  sedanje  Evrope 
slovenski,  ruski,  poljski,  češki,  lužički,  hrvatsko-srbski,  bolgarski.  Poznal  je  jezil 
nemški,  italijanski,  francoski,  angleški,  španski.  In  to  vse  ne  le  površno,  ampak  bavi 
se  jo  celo  s  posameznimi  narečji  evropskih  jezikov,  kakor  s  portiigiškim,  provensalskiu 
furlanskim,  rumonskim  in  ladinskim.  Toda  to  ni  še  zadosti,  njegova  posebna  mo 
bila  je  v  semitskih  jezikih:  hebrejsko,  sii-sko  in  kaldejsko  imel  je  i)opolnoma  v  oblast 
pred  vsem  pa  arabsko,  ktero  je  tako  temeljito  poznal,  da  je  o  vsakej  besedi,  o  vsakei 
deblu  mogel  dalje  časa  razpravljati;  temu  jeziku  ))ozual  je  tudi  ljudsko  govorico.  Pi 
satelj  teh  vrst  je  imel  sam  večkrat  i)riložnost,  občudovati  njegovo  temeljitost  in  spi*etuo! 
v  orijentalskili  jezikih.  A  raz  ven  omenjenih  jezikov  naučil  se  je  tudi  dnigih  jutrovil 
kakor  koptovskega  ali  egii)tovskega,  perzijskega,  tui"skega  in  magjarskega;  koptovskeni 
in  turškemu  je  zložil  celo  slovar,  kterega  je  pa  vedno  le  v  roko]usu  hranil.  A  da  1^ 
stare  in  nove  jezike  bolj  temeljito  upoznal,  učil  se  je  razven  starih  klasičnih  jeziko 
tudi  sanskritskega.    Prisvojil  si  je  popolnoma  tudi  stai^oslovenščino,  tako  da  je  v  iye. 


277 

r«lo  (iupisoTal.     Iz  uje  sd  je  nizjiisiijeval  iiovoHloveiisk(»  iii  drutj^ii  slovuiiska  ii:in>oj:i.     A 

Toudur  i»a  ne  siueuio  misliti,  da  jo  rajnki  iičHijak  v  govoru  ali  ]»isinu  lovil  pu  tujkah, 

iMiiavaduih,  ue^di^nih  beitedah  in  izrazih,  iuarvi><}  guvur  mu  j(>  1)il  nad  vso  skromen  in 

pripro8t.    Nikof^r  pa  ni  bolj  Crtil,  kakor  one  pretiran«^  pisatelje,  ki  liotc  slovenski 

jnik  8  tem  preroditi  in  obogatiti,  da  od  vseh  vot rov  prinašajo  v  slovenVrino  besed  iz 

irugih  naručij  slovanskih,  tudi  tedaj,  ko  jih   nikako  ne  potrebujemo,  nicnč«^  da  dobi 

inik  ie  le  tako  pravi  slovenski  zuaCaj!  Spominjam  se,  da  je  i*ajnki  verkrat  dokazoval,  kako 

je  ta  ali  dniga  beseda,  ki  se  je  tu  pa  tam  ]»ri  naših  pisateljih  iv  udomačila,  turška  ali 

mbska:  nevede  smo  si  jo  izposodili  od  ua^ih  južnih  bratov,  kt(>ri   so  nuli  ozke  dotike 

i  onimi  narodi  marsikaj  tujega,  neslo\'auske)i:a  sprejeli  v  svoj  ^ovor.  in  kaj  takega  se  pri 

Hs  večkrat  prodaja  za  čisto  slovensko  blago. 

Da  je  tako  obi^imo  in  temeljito  poznanje  jezikov  stalo  rajnkega   veliko  truda  in 
nla$ti  potrpežljivosti,  razume  se  s<imo  ob  sebi.     ^'oda   zrav«'n  tega  je   KoeijaneiO   ne- 
pitneboma  pisaril  in  ni  ga  bilo   skoro  lota.  da  bi   n^^  bil  kaj  prijavil.    Sluven><ko  je 
Moma  izvirno  pisal,  deloma  pa  prelagal  ali   ])o  tujem  prosto  predelava!.     Znano  je 
^cgovo  ^Življenje  Kristusovo**  po  nemškem,  izdala  družba  sv.  Alohorja:  „Šest  in  dvajset 
poTesti*,  ,Soavetove  povesti**  iz  laAkega  preložene,  isto  tako  „Zgodbe  sv.  pi^^nn***   itd.  iz 
frinroskega;  ^Molitvena  knjižica''  in  drugo   manjše  knjižici*.     Dalje  je   neutrudno  do- 
piftivnl  raznim  časopisom,  kakor  Bčeli,  Danici,  <ilasu.  Besedniku  itd.    Tudi  v  latinščini 
}e  prid uo  pisal.     Omeniti   nam   je  tu:   ,.1)e   historia   creationis  Mosaicae'':  ,.Prim;i  ho- 
nunuui  aetas'*   in   brez  Mevila   drugih   manjših   razprav.     \'  tem  jeziku  j<*  spisal  tudi 
D4ii|  iivutopisov  in  zgodovin.skih  del.    l*rijavljal  je  svnje  latinske  sjiise  pi»sc]»no  v  go- 
riikem  erkvenem  ,,Folium  periodicum*',  kakor  tudi  v  tržaškem  crk vernem  listu.    Zadnja 
iHa  Dam  je  kaj  pridno  pi*eiskaval   in    r.i/.jasnji.'val   /g(»dovino   goriških  crkcv  in  žu]M]ij. 
V  priznanje  tolikim  zaslug-am  počastili  so  ga  zadnja    b>ta  s  ea^tnini    korarslvoni 
in  pred  tremi   meseci  izročili   so   mu   tudi   vodstvo   centralnega   semenišča   goriškega. 
S  l«?ui  so  se  mu  skrbi  in  težave  moeno  pomnožile.     Vencjar   zdelo   se  je,   da  hod*«  kos 
luUkiiu  opravilom  kljubu  s vojej  starosti,  kajli  celo  iM)mlajcn  s^  je  vi»lel  in  posebno  čvrst. 
Bilo  je  veliki  četrtek,  ko  sem  mu  vošjl  še  ntnogo  let.     A  nisem  slutil,  da  sem 
tvdaj  zadnji   pot  z  njim  govoril.     Nt^kaj   dnij   potoni   S(>   nam  jt>   na/.nanilo,   da  ga  je 
udvl  uirtud;  štiri   dni  je   ležal   nezaveden   vidno   hirajoč,   dokler  ni  \K  aprila  duše  iz- 
iilinol.    Sklenol  je   svoje   trudapolno   življenje    v   ()5.    letu.     Kojttn  v  vijiavskem  Trgu 
I  Wlb.  preživel  je  skoro  vso  svoje  dni  v  (Jorici.    Štirideset  let  duhovnik,  učil  je  v  bo- 
goslovji celih  Aest  in  trideset  let.    ]3il  je  tedaj  učitelj  velikej  večini  g<M'iških  duhovnikov, 
i^  80  ga  tudi  resnično  čislali.     Velikanski  pogreb  )iokazal  je,  kaj  j«*  l)il  r.ijnki  mestu 
in  fieicli  goriSkej.     Brezštevilno  množico   višjih  in   nižjih   privabihi  je    njegov*)   truplo, 
^bi  uiu  skazali  zadnjo  čast.     On   ni   sicer   nikdar  iskal  prijateljev  in  se  ni  /.nal  pri- 
kB]iOTati  ljudem,  a  vse   one    pnpeljalo  je  k  )M)grebu    resnično   češčenje  in  (»dkrita  Iju- 
Wu  do  nijnkega  in  njegovih  čednost ij. 

lu  mi,  ljubi  Štefan,  žiilujemo  na  Tvojem  gnd^u,  ker  živo  občutimo,  da  smo  i/.- 
S<bili  ^ubf^g-a  o4^;eta  in  modrega  sovetnika,  blagega  moža,  ki  je  /nal  lak(»  požrtvovalno, 
•klicno  ljubiti  n-irod  in  domovino.  Da  bi  se  «»b  Tebi  v/.gledo\ala  osubilo  mhulina 
flflfeuiikH  in  opustivSi  prazne  besede  vnemala  se  /.a  neumorno,  vztrajno  delovanje,  ktero 
''**u  ediiio  zamoru  pridobiti  spoštovanje  pri  tujcih  in  priboriti  milejšo  bodočutjst! 

JJr.  A.  M. 


278 


Drobnosti. 

Fizika  za  nii^e  razrede  srednjiii  Sol.  Spisal  Andrej  Senckovid,  c. 
profesor  v  Ljubljani.  V  berilo  je  vtisuenih  200  slik.  V  Ljubljani.  Tiskala  in  zak 
Ig.  v.  Kleinmajr  &  Fed.  Bamberg.  1883.  Str.  238  v  8«,  gld.  1.80.  —  Ravnokar  je  pi 
na  svetlo  fizika  od  g.  Andreja  Senekoviča,  c.  kr.  profesorja  na  višjej  realki  ▼  LJ 
Ijani.  Knjiga  je  namenjena  nižjim  razredom  na  realkab,  gimnazijah  in  učiteliščil 
ona  bode  tudi  dobro  služila  ljudskemu  učiteljstvu.  Pridržujoč  si  strokovnjaško  oc 
te  knjige  za  prihodnje  zvezke,  omenimo  zdaj  le  toliko,  da  je  zvunanja  oblika  lit 
slike  jako  čiste,  in  da  se  knjiga  sploh  lahko  meri  z  vsako  drugo  nemško  knjigo  en 
vrste.  Ta  fizika  je  druga  na^a  knjiga  iz  te  stroke.  Prvo  smo  omenili  v  Kresu 
str.  495,  in  sicer  je  to  L  del  „Fizike  za  nižje  gimnazije,  realke  in  učiteljišča*',  kten 
spisal  in  založil  Jakob  Oebular,  c.  kr.  višje  realke  profesor  v  Gorici.  Tudi  o 
knjigi  prinesemo,  ko  izide  IL  del,  daljšo  oceno. 

Narodna  biblioteka  o.  snopič.  »Kranjska  Obelica".  Na  svitlobo 
M.  Kastelic.  Tretje  bukvice.  Za  tisek  priredil  R.  PeruSek.  Novoniesto  K 
Natisnil  in  založil  J.  Krajec.  Str.  92  v  16^  Velja  15  kr.  —  To  je  tretji  sne 
K  raj  če  ve  ,, Narodne  biblioteke",  ktero  smo  zadnjič  svojim  čitateljem  gorko  priporom 
Ta  zvezek  obsega  „Kninjske  Obelice"  tretje  bukvice,  ki  sodi-žujejo  na  str.  8 — 26  i 
pesni.  Sršene  in  štiri' sonete  od  Fr.  Prešerna.  Med  drugimi  nahajamo  tudi  srb 
poki*anjčeno  „Asan-Aginko",  in  od  str.  (>7  IH)  ,,Balade  ino  pesni  mej  Kranjskim  y 
stvom  pete**.  V  četvi-tem  zvezku  pride  začetek  zanimive  povesti  od  znanega  ual 
pisatelja  Antona  Kodra.  Upamo,  da  se  ta  biblioteka  Slovencem  zelo  priknpi  in 
bode  na  razvitek  našega  slovstva  dobro  u])livala.  Naročuje  se  na-njo  po  knjigarnah 
pa  pri  založniku  samem  v  Rudolfovem. 

Lnrški  majnik  in  molitrenik.  Sestavil  Franjo  Marešič.  Z  dovoljenjem 
soko<'!ustitega  Ljubljanskega  knezoškofijstva.  Ljubljana.  Samozaložba.  —  Tisek  Blaznikc 
naslednikov.  1883.  Str.  VI.  +  303  v  IG**.  —  Tako  se  glasijo  nove  šmarnice,  kten 
sestavil  č.  g.  Fr.  Marešič,  znani  pi-elagatelj  ,,Henrika  Lasserre-ja  LurJ 
Matere  božje**,  ktero  smo  čitateljem  v  Kresu  I.  str.  5i31  naznanili.  Kakor  poprej^ 
tako  priporočamo  tudi  sedanjo  knjigo  slovenskemu  občinstvu.  Knjižica  sodržuje  iai 
niče  za  31  dnij  meseca  maja,  nekaj  navadnih  molitev,  sveto  mašo,  litanije  in  kri 
\)ot.  Pisatelj  se  je,  spisovaje  ,.Lurški  majnik**,  ravnal  po  fi-ancoskih  Lui^ških  imami 
„Mois  de  Marie  de  Xotre-l>ame  de  Tituirdes**,  kteiii  knjiga  je  v  sedmih  letih  nad 
izdaj  doživela.  —  Knjiga  vezana  v  usnje  z  zlato  obrezo  velja  1  gld.  30  n.,  vezan 
])olusnje  1  gld.  s  pošiljatvijo  vred.  Dobiva  se  po  nekterih  knjigarnah  v  Ljubljani  in 
izdajatelji  v  Šentvidu  nad  Ljubljano. 

Werndl-ova  pnška.  Kratko  i  lehkoumevno  poučilo  v  orožji  po  vprašanji 
odgovorih  za  i)eštvo  i  lovsko  četo  cesarskega  i  kraljevskega  vojstva.  -  Das  Wei 
(iewehr  itd.  Slovenisch-deutsch.  Bearbeitet  und  verlegt  vou  Comel  Edlen  von  Sodebi 
k.  k.  Hauptmann.  Str.  29  in  29  v  mal.  8".  Velja  20  kr.  —  To  je  deveta  knji: 
iz  peresa  njišega  za  vojivško  slovstvo  mnogo  zaslužnega  stotnika  Comel  a  pl.  So 
brana.  Razven  več  „vSlužboviiikov  za  c.  kr.  vojstvo"  spisal  je  g.  Comel  tudi  „P 
o  zemljišči",  ,,Hojno  službo'*,  ^Slovnico  vojaško"  itd.,  ktere  knjige  se  vse  v  knjigi 
družbe  sv.  Mohorja  dobivajo.  Več  vojaških  del  ima  g.  stotnik  že  tudi  za  tisek 
pravljenih,  in  one  pridejo  prej  ko  mogoče  na  svetlo.  Iz  vsega  se  vidi,  kako  navduS 
in  vztrajno  deluje  naš  rodoljub  v  tej  slovstvenej  stroki,  in  mi  mu  moramo  kot  edine 
pisatelju  slovenskemu  na  tem  polji  tu  največje  priznanje  izreči.  S. 


279 

Skladbe  AT^asta  Armlna  Lebana,  c.  kr.  učitelja^  (porojenega  v  dan  5.  sop- 

tmhn  1847.  1.  t  Kanalu  na  GoriAkem,  iimrSof^  v  dan   30.  maja  1879.   1.  v  Gorici). 

Vrfdil  Jauko  Leban,    učitelj  v  Lokvi.    I.  Zvezek.     Obsej?:  1)  Na  boj;  2)  Slovo  od 

doiiiorine;  3)   Balkan,  tuini  velikan!  4)   Vse  to:   5)  Prevara;  H)  V  tibi  notM.    Cena 

25 kr.,  po  poAti  30  kr.    V  Ljubljani   188:1     Založil   urednik.  —  V  zbirki   sta  dva  nie- 

iua  zbora  (broj  2  in  5),  in  sii^r  je  prvi :   ,,81ovo  od   domovine^*   i^e  tudi   priprosta,  a 

nadar  prijetna,  skoro  melanliolična  skladba.     Isto  velja  tudi  o  ])e.sni:    ^IM*evara",  kjer 

T  ačetku   in  na  kouei  alt,  tenor  in  bas  momljajo,  sopran  pa  melodijo   {>oje.    Mimo- 

gnd«  omenimo,  naj  bi  so  petje,  obstoječe  iz  vseli  vrst  rloveAkili  glasov,  bolj  gojilo 

bkor  do  zdaj;  kajti  ono  je  tudi  po  naravi  primernejAe,  in  kdo  bi  se  ne  bil  občutil,  da 

'.    Miki  zbori  sami  i^lovoka  utrudijo,  ako  jib  dolsro  posluAa. 

Izmed   moških   zborov   omenjamo  osobito   broj  1.:  Na  boj!     To  je  prav  krepek, 

navdušujoč'  zbor,  ki  vnema  kri   in    (Kivzdiguje   dušo,  ako   ^^  poje   potn*bno  ^^tevilo 

■ofnih  irlasov.     Tudi  ^Balkan,  tužni  velikan!*"  je  l(>pa.   vendar  bolj   resna   iu    otožna 

ikhdba,  kar  ]M>nienu  besed  eelo  odgovarja.     V  ])esni:    ,,V   tihi   noi>i**    ne  zdijo  se  nam 

yni  udarci  celo  novi,  a  prijetno  glasijo  se  v  sredi  in  na  kom^i  sekstni  intervali.  V  obre 

pa  noO^mo  skladatelju  očitavati,  da  se  je   tam   iia   tam  proti  strogim  skladbinim  pm- 

viloin  grešilo,   vzlasti   ker  nikjer  lakih  pogn^škovj  ne   nahajamo,  ki  bi   nas   očevidno 

■otili.    Saj  pa  se  v  novejšem  <3asu  ba.4  v  tej  torki  bolj  prizanaša,  kakor  kdajkoli,  samo 

^»  ne  žali  uho!  AL 

Narodae  basne  skupio  ih  po  Koki,  Crnojgori,  Dalmaciji,  a  najviše  po  Hereo- 
gvriBi  Vuk  vitez  VriJevic.  U  Dubrovniku.  Naklada  knjižan*  Dragutina  Pretnei-a, 
18KJ.  Str.  118  v  8".  Velja  TK)  kr.  —  Ta  za  kulturno  ])ovestni(o  in  jezikoslovstvo  enako 
ninz  zbirka  narodnih  ba.snij  podaje  nam  euiino  1<'|m)  sliko  o  misljmji  in  i*aznih  na- 
fMili  tamo'$njili  ]irebivaloev.  V  knjigi  nahajamo  16;)  basnij,  deloma  originalnih,  de- 
Imu  ob6^  znanih,  a  po  la.stnem  duhu  in  mišljenji  izpremenjenih.  Vuk  Vn^evie,  ki 
j*  lf»  let  kot  avstro-ogerski  vieekonsul  v  Trebinji  /iv«d  t<'r  bival  tri  leta  v  (Vnej  gori 
izptt  l«t  v  Zadru,  trdi,  da  je  vse  te  basni  rnl  sam  iz  narodovih  ust.  Jezik  v  tej 
ibiiii  je  krasen,  priprost  in  lahko  umljiv,  a  basni  same  so  pravi  biseri  jugoslo- 
TSDike  poesije. 

Not.  Boman  Ivana  »S.  Turgenjeva.  Preveo  s  ruskoga  M.  Lovrenrevic. 
Mampano  iz  „Slobode".  SuSjik.  Naklada  t;.  <;rrinhuta.  188-J.  Str.  i>i\H  +  244  v  IG**. 
V»|ji  1  gld.  —  Hrvatje  si  pridno  jirizailevljejo.  ]>roizvode  drugih  slovanskih,  vzlasti 
nikih  pisateljev  ndonniciti  in  jih  miriti  med  narodom,  kar  je  brez  ugovora  velike  hvale 
T»wlno.  Nov  dokaz  temu  je  Lovrenrevieev  prevod  omenjenega  Tui'g<*njevljevega  ro- 
aaiui  ,Nov",  ki  je  /e  tudi  Slovencem  znan  po  g.  Malo  vrbo  vem  prevodu  v  „Slov. 
Xarm|u'.    Boman  se  dobiva  v  knjigarni  (iavra  (iriinhut-a  v  Zsigrebu. 

Tri  crtlee  od  Bret-Iftirte-.'^  ]>ohrvatio  A.  llarambašir.  Sušak.  Naklada 
fi.«rfinhuta.  1882.  Str.  T)!  v  mal.  8«.  Velja  i>0  nove.  —  Podjetni  knjigar  G.  Griinhut 
Viky:  .Knjižnieo  za  zabavo**,  od  ktere  so  imenovani'  rrti<*e  eetvrta  knjiga.  Prve  tri 
kljilire  so  ,.(>lga  i  Lina**,  izvirni  roman;  „.Ielkin  Hosiljak**,  izvirna  ])rip(»vest, 
•^je  od  J.  Sisolskega,  in  „Dim",  roman  od  Iv.  S.  Turgenjeva. 

TalTcrzalna  biblioteka.  Svezak  II.  Črtice  N.  K  o  kot  ovira.  ( Mena  PJ  novč. 
Zagn-b.  Nakbula  „Hrvatske  knjižare**  (J.  Griinhut  a  i  druga.  18SI  Str.  (>1  v  MV\  — 
2e  T  zadnjem  snopit^i  smo  omenili  te  nove  hrvatske  ^Tniver/alne  biblioteke**,  ]Mipo- 
ro^ujiM'.  jo  tudi  slovenskemu  občinstvu.  Docim  sodržuje  I.  zvezek  ]»revod,  podaje  nam 
U  ZTf»zek  izvirne  rrtiee  N.  Kokotoviea. 

BlilgarHka  stenogfrafija.  Po  sistemata  na  V.  Ks.  Gabelsbergeri.  oti,  prof. 
A.  Bpz«*iiftekii.  Oast  I.  Vtoro  izdanie.  Sotija.  Di.ržavua  ]»ečatuiea  i  lifogratija.  188JJ. 
Str.  3<»  +  31  v  8**.  Velja  1  mbelj.  —  To  je   drug«>    izdauje  .IJLigarske    steu<»gratije'* 


280 

ktoro  jo  spisal  naS  rojak,  prof.  A.  B ozon  še  k.  Knjiga  jo  li<^na  in  prav  praktično  r 
1-edji'iia.  Mi  obi^udiijonio  volik  uspeh,  kterega  jo  fs;.  prof.  Bezenfiek  s  svojim  ste 
^mtskiin  podukom  (loso^<»l,  proloživsi  Gabolshorjfoijov  s.vstom  na  ju^roslovansko  jez 
Zaslug  njegovih  no  pripoznavajo  samo  slovanski,  temveč  tudi  nemški  stenografi,  sa 
pred  letom  dnij  prinesel  nemški  stonog,  list:  .Der  Stenograph**  njegov  život  opis  s  si 
vred  ter  opisal  zaslugo  njegove  za  jugoslovansko  stenografijo! 

S»g:en  nnd  MKrolien  der  SUdslavcn.  Zum  grossen  Theil  aus  ttngedniek 
(Juellen  von  Dr.  F.  8.  K  ran  s  s.  Leipzig.  Verlag  von  W.  Friedrieh.  Str.  XXXIF. +' 
v  8".  Vtljd  i3.()0.  —  G.  Krauss  namerjava  pripovedke  in  basni  jugoslovansko  preifl 
vali,  ozii*ajor  s«»  m\  njih  razmerje  in  sorodnost  z  basnimi  in  pripovedkami  drugih  ai 
evropskih  narodov.  Navedena  knjiga  jo  I.  zvezek  tega  dela.  Ona  sodržuj«'*  109  ] 
povedek  in  basnij;  mod  njimi  jih  jo  78  iz  zbirke  g.  ]>i-of.  M.  Valjavea,  in  sieer 
iz  rokopisa,  kterega  jo  naš  rojak  pisatelju  v  ]M)rabo  prepustil.  S. 

Nova  zgodovina  poljske  književnosti  v  nemškem  Jezika.  Založnik  Wilhf 
Friedrieh  v  Lipsk<>m  je  zacrl  v  ]»ret('klem  letu  zgodovino  svetovnih  knjižovnostij  v  ] 
jedinih  siunostalnih  knjigah  izdajati.  Mahoma  druga  knjiga  je  dtuiesla  <'no  izmed  s 
vanskih,  namreo  j>oljsko  književnost.  (ih\si  so  ta  zbirka:  ^(iosehichto  der  Weltlitteral 
in  Kinzeldarstellungen".  Prva  knjiga  obsega  angleško  književnost,  druga  ]»a  pidj:<ko 
naslovom:  „(ios<'hiehte  i\o\'  I*olnis<-hon  Littoratur  von  Heinrieh  Nitsehmann'* 
broji  VIII  +  THH)  strauij  v  H". 

Adam  Mlekieiviez  t  Nemeih.  Ver  jih  je  že  poskušalo  dela  najslavnej5(>; 
poljskega  pesnika  v  nemški  jezik  ]»restavljati,  ali  vse  prestave  bih'  so  do  /daj  le  sla 
tenja  živega  ]H>ljsk(>ga  originala.  Ali  ]uikazal  so  jo  prrstavljavee,  kterega  Poljaki  iiioc 
hvalijo,  da  s«'  mu  je  ^t»snv.ilo  vrlo  dobro  proknisno  poesije  Mie.kiewiez-eve  sosedo 
Neme«'m  ])odati,  do  zdaj  samo  njegovega  „Pana  Tadeusza**,  a  namenjen  jem 
trir-no  jim  prestaviti  vsa  (U'la  tega  genialnega  )>esnika.  Prestava  ima  naslov:  ^^ 
Miekiewioz'  )>ot'tis(ln'  \Vorke  iibersetzt  von  »Siegfriod  Ijipiner.  Leipzig,  Bn^itkopf &  Hir 
1882.  8"  knjiga  L :  HtTr  Th;Midiius  odor  d4T  letzte  Einritt  in  Lithauen.  Prestavljam 
L  i  ]» i  nor  jo  rojen  mod  Poljaki,  kjer  je  v  svojej  mla<b>sti  slišal  in  sam  govoril  jo: 
svojega  originala! 

Herbischc  Franenlieder.  Svetozar  Manojlovi^  je  za  preteklo  boiii^nieo 
srbskih  ,.ž<*nskih"  ]>esnij.  veeinom  —  namroi'^  1J>  —  narodnih  izvrstno  ponemcil  ter 
krasno  ti.skano  in  vezane  na  dunajski  knjižni  trg  spravil.  Zovejo  so:  Serbisc 
Frauonliedor.  Ausgewahlt  u.  im  Vorsma.*<se  der  Originale  in's  Deutsche  (ibertraj 
von  Svetozar  Manojlovie.  Eisonstadt  v  last  noj  založbi,  tiskano  pa  je  na  Dunaji  IJ 
v  8".  (VI)  +  4a  str.  '  Fr.  S, 

Miklošičeva  slavnost.  Na  velikonočni  pondeljok  zboroval  je  v  ^Narodn 
domu"  v  Ptuji  j)od  predsodništvom  prof.  dr.  (}.  Kreka  odbor  za  Miklošičevo  slavn« 
Odbor  j«'  }>o  natančnem  posvetovanji  določil  vzporod  za  slavnost  in  sklenol,  da  se  l> 
vi-šila  na  2.  dan  meseca  septembra  t.  1.  v  Ljut<»moru. 

i^kladbc  F.  S.  Viiharja.  Closp.  F.  S.  Vilhar,  ravnajoči  nčit^^j  mcstn 
glasbenoica  zavoda  v  Karlovcu  na  Krvatskem,  namerjava  izdati  svojo  skladbe  in  t 
očotov(»  kompozioije.  Oolo  izid«'  v  velikem  formatu  in  bode  obsegalo  na  okoli  25  ti 
polah:  1.  Samos])ov<',  2.  Moško  zbore,  ij.  Mešane  zbore  in  4.  Skladbe  za  gla.sovir.  O 
jo  za  naročnike  le  2  gld.  Mi  o])Ozorimo  čitatolje  na  to  podjetje  in  želimo,  da  Slove 
našega  zaslužnega  skladatelja  vsestninsko  pod))ii'ajo. 

Popravek:   Na   str.  2l)7.  v  vi*sti   12.    naj   se   seveda  bore:   ^slov*   od  sel, 
a  ne  ,.zlov". 

Listniea  nrednišiva:  V.  O.  v  Celji:  Legendo  prejeli.     Prosimo  za  pravo  ii 


Izdaje,  založujo  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Leposloven  in  znanstven  list 


Leto  III. 


Y  €eloTei,  1.  Junija  1883. 


.^Le\-.  ii. 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Anion  Koder. 

(Daljo.) 

Štirinajsto  poglavje. 

On  je  k  ljubi  trkat  tekel 
V'  l«*i>o  belo  kamrico. 

Sdrodna. 

Jlidnajst  je  žft  moralo  biti  isto  nor.    Tako  jo  vsaj  prt»rar*uiiil  nioski, 

^j<i  Y  plasfi  zavit  8tal  pod  široko  lipo  na  vrtu  Strmolskoga  gnulii;  kajti 

M  nebo  je  zrl  in  po  oblakih  je  preštudiral,  kako  visoko  mora  stati  luna. 

'tonvno  je  ni  videti.     Nekoliko  poznt^je.   ko   se  je   prej)rieal,   da  je  vse 

fiurno  okrog  in  da  je  po  gradu  vso  pospalo,  odšel  je  na  severno  stran  po- 

*'opja.    Ondi  je  na  peš^enej  stezi  pobral  okrog«d  kamenček  in  ga  zalueal 

^  okno  v  piTem  nadstropji.     Precej  potem  s«»  ji»  prikazal  nekdo  za  šipo, 

'^  je  lahno  in  polagoma  okno  odrsnol. 

AJi  si  ti?"  cul  se  je  nežen  ženski  glas  iz  višave. 
Proti  polnoči  mora  že.  kazati  mesec ;  hiti  torej  Lavni !    Preilno  se 
i*me  daniti,  morava  biti  na  koroškej  meji."  odgovarja  moški  pod  zidom, 
<^raj(M'.se  pazno  okoli. 

^Oh  mene  tako  srce  boli  no(^6j,  dragi  moj !  Bojim  se.  da  sva  iz- 
dana. Tndi  se  mi  dozdeva,  da  sem  cula  pred  pol  ure  šum  na  dvorišči,. 
ko  »ein  se  hotela  prepričati,  ali  res  spi  euvaj  pred  vrati  v  jeeo." 

^Ne    boj    se,    on    smrči    kakor  p(dh  v  gabrovem    duplu;  predno  se 
^rirarai,  bode  solnce  visoko  na  nebu,    kajti  žganje  ga  je  zelo  omamilo. "* 
„Ali  misliš,  da  me  ni  videl    nihče,   ko   sem  upijanila  stražnika,    in 
^'  i'ul  kljuka  v  vratih  ?"  vpraša  zopet  ženski  glas. 

„Nihce.     Of;e  spijo;    dolg   in    uren  pot  iz  Nemškega  (Jradca  jih  je 
Dkrudil." 

Precej  potčni  se  je  razsvetlila   so]>a  v  prvem    nadstropji,   in   mlatla 
.    Pujska  hči  Lavra  pospravljala  je  v  silnej    naglici    nekaj   obleke  in  dra- 

20 


282 

gocenosti  v  culo  ter  je  jedva  brisala   sproti  solze ,   ki  so   se  jej   vlival 
kakor  biseri  po  mehkih  licih. 

Med  tem  ko  je  govoril  moški,  ki  je  bil  Jarnej  Knafelj,  s  svojo  ii 
voljeno,  ležal  je  nekdo  v  obližji  za  rožnatim  grmom  na  trebuhu  in  sapi 
je  nd-se  vlekel  ter  utepal  posluške.  Ko  je  čiil  besede:  „Pridi,  hiti;  b 
se  jame  daniti,  morava  biti  na  koroškej  meji,"  prestraJ^il  se  jih  je  te 
zadel  s  kvedrastim  r*revljem  nehote  ob  rožnato  vejo.  da  se  je  zmajala  ii 
da  so  se  otresle  deževne  kaplje  popoldanske  plohe  raz  nje  in  je  zasamel< 
ob  belem  pesku  na  stezi. 

Privzdignol  je  zaradi  tega  Knafelj  glavo,  ozrl  se  in  rekel  polglasno 

^Netopirji  in  miši  hodijo    na  sprehod   in  se  veseli,  življenja."  In  kako 

da  bi  jim  ne  pf•ivo^^eil  tega  veselja,  povzdignol  je  svojo  težko  z  železon 
okovano  palico  in  jo  zalučal  v  rožujiti  grm. 

V  istem  trenotku  pa  se  je  cul  strašen  krik,  kakor  da  bi  bil  nekd< 
smrtno  zadet,  in  možak,  ki  je  prej  za  grmom  na  trebuhu  ležal,  planol  | 
kakor  olKstreljena  zver  kvišku  in  kričal:  ^Pomagajte,  primite  ga!" 

A  predno  je  storil  deset  korakov,  držale  so  ga  že  jeklene  Knaf 
Ijeve  roke  za  vrat,  da  je  hipoma  zamrl  krik  in  se  je  eulo  le  bolestno  je 
ranje.  Hoj.  ki  se  je  vnel  med  moškima,  privabil  je  kakor  strel  Ijudij  o< 
dveh  nasprotnih  stranij.  A  prej  ko  se  je  zavedel  Knafelj,  bil  je  že  san 
pol»it  na  zemljo,  in  eutil  je.  kako  ga  V(»žejo  in  na  zemljo  tišce  napadalce' 
roke.  N(»kaj  easa  je  liil  on  izgubil  zavest.  Le  kakor  v  strašnili  sanjal 
eul  je  krik  in  l)0J  napadalcev  med  seboj,  in  dozdevjilo  se  mu  je,  da  y 
spoznal  glolioki  (Jogalov  glas.  Tn  kakor  v  megli  je  videl,  da  pobija  oi 
s  kovaškim  kladivom  moža,  ki  kle^M  njemu  na  prsih,  in  da  me(?e  ostal« 
z  levico  kakor  gladne  mačke  od  sebe,  in  pesek  prši  kar  v  zrak  in  tla  s« 
tresejo  pod  njim. 

Krik  in  šum  udari  tudi  Lavri  na  uh6.  Naglo,  kolikor  jo  inorej 
nesti  nog6,  dirja  iz  svoje  sobe  po  kamenitih  stopnjicah  na  gmjsko  dvo 
rišc(».  Na  veznem  pragu  pa  omaga  samega  strahu,  da  se  zgrudi  uezavestn 
na  tla. 

Ta  nenavadni  hrup  vzdrami  kmalu  grajske  hlapce.  Z  baklami,  s€ 
kirami,  vilami  in  vsakovr>?tnim  orožjem  hitt^  na  dvorišče,  od  koder  pri 
haja  vpitje  in  jek.  Prišedši  tja  najdejo  tri  možake  v  krvi  na  tleh  ii 
med  njimi  «Miega  hrez  zavesti. 

Zaeudijo  se  in  strahu  snamejo  pokrivala,  ko  spoznjijo  na  boji^^ 
med  luriei  in  kmeti  Kamniškega  mestnega  sodca,  ki  divja  in  kolne,  da 
mu  je  ušel  prokleti  luterauec  Knafelj  in  mu  povrh  še  pobil  vodnika  in 
dva  spremljevalca. 

Med  tem  se  vzdrami  tudi  grajšcak,  in  strašna  misel  mu  pride  V 
glavo,  ko  euje  krik  na  dvorišei. 


I 


283 

Sinoči  se  je  vrnol  poklican  po  sodn^ji  iz  Nem.^kega  Gradca  in  važno 
povelje  je  dobil,  naj  takoj  zapre  svojega  ko^^jaila ,  dokler  ga  skrivaje  ne 
odvede  sodnija.  In  ntaknol  je  vestno  koi-ijaša  Jarneja  v  najglobjo  jef^o 
m  postavil  strainika  pred  vrata.  A  zdaj  ko  je  hitel  na  razsvetljeno  dvo- 
riMe,  iipodtaknol  se  je  na  pragu  in  padel  na  hr*er  ondi  v  nezavesti  le- 
Mo.  Ta  padec  ma  je  razvozljal  strašno  nganjko,  in  misel  mu  je  i^inola 
T  glavo,  da  je  T  zvezi  s  prokletini  luterancem  njegov  edini  otrok. 

Mesec  je  prilezel  med  tem  izza  oblakov,  in  ko  je  iK>svetii  med  ko- 
fieo  mož  na  dvorišči  Strmolskega  gradii,  spoznali  so  okoli  stojeei  v  krvi 
kie^ega  Kamniškega  mestjana  Goricka,  poleg  njega  ru<leeelasega  Urbana 
Kosa  in  enega  izmed  sodnijskih  birirev.  Ostali  možakarji,  sodnikovi 
spremljevalci  pa  so  vezali  ondi  ob  grajskem  zidu  nekega  izmed  ujetih 
Riiteljev  ubeglega  Knaflja.  Pripeljali  so  ga  potem  vsega  krvavega  in 
luicpenega  mestnemu  sodniku,  menči^.  naj  ga  sodi  sam. 

„Predikant  Luka  Avni(^^  je,"  {^uje  se  potem  mrmmnje  zbranih  mož. 
Iipnu^val  je  ujetega  takoj  na  mestu  po  njegovih  tovariših  sodnik  Kramar. 
A  ujetnik  ni  odgovarjal,  le  sem  ter  tja  se  je  ozrl  s  strupenim  pogledom 
po  na  tleh  ležeT^em  Goričku,  kakor  da  bi  bil  hotel  reei : 

pOnega  vprašajte!  Takov  lopov  izdaje  prijatelja  za  Judeževe  sre- 
hernjake;  mene  pa  v  miru  pustite  in  storite  z  menoj,  kar  vas  je  volja." 

Med  tem  ko  se  je  godilo  to  na  Slrmolskem  tlvorišri.  hitelo  je  po 
i<tniD8kem  potu  proti  Brdskemu  gra<lu  nekaj  mož.  Dva  izme<l  njih,  orjaški 
Oogila  in  Kamniški  crevljar  Kriškar,  nosila  sta  na  smrekovih  vejah  l(»- 
Wega  in  ranjenega  —  Jarneja  KnaHja.  Ko  dospejo  do  Kokre,  sper6  mu 
v  Talovih  rano  na  glavi,  in  prvi  nosih?c  ga  vpraša  potem : 

^Mojster  naš,  kje  hoces,  da  te  skrijemo,  dokler  ne  ozdraviš  V" 

^Ne  skrbite  zd-me,  prijatelji;  sebe  varujte;  kajti  žalostni  ^asi  so 
priilli  vam  in  nepričakovani;  mene  niso  našli  nepripravljenega.^ 

nAvnir^a  ni  med  nami,"  odgovori  žalostno  Gogala.  „Ugrabili  so 
ittm  ga,  ko  smo  prihiteli  tebi  na  pomoi^ ,  ki  si  se  bojeval  z  (lorickom, 
•B  rešiti  ga  ni  bilo  c^asa  ver%  ee  ne  bil  bi  ostal  ti  mrtev  na  mestu." 

„(jon6>ek  je  bil  torej  Judež  Iškarijot  izmed  mojih  prijateljev?"  po- 
UTlja  polglasno  Knafelj. 

,,Polakomnil  se  je  obljubljenih  srebernjakov.  Jfiz  sem  ga  zazna- 
oioval  dobro  za  izdajalske  namere;  odrezal  sem  mu  desno  uho  in  je  pribil 
^  hidna  vrata  Kamniškega  sodnika,"  pripoveduje  ganen  Juri  Kriškar,  in 
B^kakov  divji  maščevalen  ogenj  bliska  mu  v  žalostnem  pogledu. 

„Plačan  je  za  svoje  izdajalstvo.  Ubil  sem  mu  s  kladivom  glavo, 
^^  mora  biti  mehka  kakor  medenica,"  povzame  zopet  Gogala. 

^Za  AvniCa  mi  je  žal  in  to  nepopisljivo  žal,  prijatelji,"  reče  pot^m 

"^  »<lahim  glasom  Knafelj. 

20* 


284 

„Prpdno  bode  solnce  trikrat  vzhajalo,  viselo  bode  Bjegovo  truplo 
med  zemljo  in  nebom,  in  (^rni  krokarji  bodo  obletavali  njegovo  nevtrud- 
Ijivo  glavo. 

Vaša  dolžnost  je.  bratje,  da  prikrajšate  mrtvema  zaničevanje  in  gi 
skrivaje  odstranite  raz  vislic,  ^e  je  mogoče;  kajti  ondi  se  ne  smeši  samo 
on,  temveč  tudi  naša  stvar,  za  ktero  živimo  in  nmrjemo,  če  je  potreba." 

In  ko  so  podali  možakarji  desnice  govorniku,  da  storč  vse,  kar  je 
v  njih  moči,  da  osvobodijo  Avniča  aH  mu  vsaj  prikrajšajo  sramoto  t 
smrti,  dejal  je  Knafelj  Gogali: 

^Prijatelj,  ti  si  mi  bil  ves  čas  zvest  in  nepremakljiv  kakor  skala, 
zd-te  imam  še  posebno  naročilo." 

Naročal  je  skrivaje  potčm  Knafelj  svojemu  tovarišu,  naj  izroči  ne- 
srečnej  grajskej  hčeri,  če  je  mogoče,  njegovo  zadnje  poročilo  in  jo  naj 
prosi  v  njegovem  imenu  odpuščenja,  ker  jej  je  zagrenil  najlepše  mla- 
dostne dni.  Prosi  jo  naj,  da  ga  pozabi  in  da  ostane  zvesta  veri  svoje 
matere;  kajti  le  ona  tolaži,  le  ona  deli  mir  in  srečo!" 

Daniti  se  je  jelo  med  tem,  in  na  nebu  je  že  ugaševala  jutemic4^ 
ko  so  položili  možje  v  samotno  kočo  Nakelske  fare  ranjenega  Knaflja  in 
se  molče  razšli. 

Petnajsto  poglavje. 

Bilo  dolgo  bojevano  knito. 
Da  je  konec  boju  no^  storibi. 
Kraljedvanki  rokopit. 

Milo  so  peli  dva  dni  pozneje  Cerkljanski  zvonovi;   kajti  nesli  so  i 
Strniolskega  gradu  ubitega  Gorička  k  pogrebu.    Velika  množica  ljudy 
je  spreniljevala  na  zadnjem  potu.     Trditi   nočemo,   da  jo  je   vabila 
božnost  in  žalost  po  rajncem.   temveč   radovednost,   ker   nosili  so  mrliča 
grajski  hlapci  in  grajščak  sam  ga  je  spremljal.  ^ 

Videzno  žalosten  je  bil  le  eden  pogrebec.  Zadnji  za  množico  stopaJ 
je  možak  rudečih  las  in  z  zavezano  glavo  Urban  Kos,  Goričkov  prijate^. 
Povedali  smo  že.  da  je  bil  ranjen  pri  Knafljevem  begu.  Dva  dni  se  je 
zdravil  potem  v  gradu  in  čakal  Goričkovega  pogreba.  In  ko  je  stopai 
potem  na  videz  žaluj6č  po  umrlem  in  je  odgovarjal  glasHj  molitvi  po- 
grebcev,  mislil  bi  bil  lahko  kdo,  kako  mu  sega  v  srce  prijateljeva  smrt. 
Vendar  temu  ni  bilo  tako.  Vso  pot  je  premišljal  Kos,  kaka  neizmerni 
škoda  je,  da  je  utekel  Knafelj,  že  zaradi  tega,  ker  ne  bode  zdaj  sodnik 
Kramar  hotel  njemu  izplačati  obljubljene  talije.  Poslediye  bi  bilo  sicer 
vzlasti  zdaj  prijetno,  ko  je  umrl  Goriček  in  bi  njemu  istega  denarja  niti 
deliti  ne  bilo  potreba. 

Ker  je  bil  ta  dan  ravno  nedelja  in  ker  se  je  dogodba  o  boji  z  lu- 
teranei  na  Strmolskem  dvorišči   raznesla   urno  po  vasčh  na  daleč  okrog. 


285 

je  naravno,  da  je  pogreb  Gorička,  o  kterem  so  trdili  vsi  kIlI('tj(^  da  iitia 
todi  črno  luterMpSo,  napravil  velik  hrup,  in  več  kot  tisoč  Ijudij  je  pri- 
vabil v  Cerklje.  Najbolj  čudno  in  nerazumljivo  pa  se  je  dozdevalo  ljudem, 
kako  se  more  taka  griva  brezverska  pokopavati  s  tako  slovesnostjo. 
kakor  da  bi  bil  dober  katoličan,  in  povrh  še  na  njih  blagoslovljeno  in 
katolidko  pokopališče.  Dobro  so  namreč  vedeli  kmetje,  da  prepoveduje 
postava   pokopavati  laterance  na  svetem  kraji.    Cule  so  se  torej  že  dan 

pred  pogrebom  grozitve  in  govori  posameznih  kmetov,  da  ne  trpe,  da  se 
jim  skroni  pokopališče,  in  isti  Goriček   ne  bode  počival  oiidi,  ker  je  bil 

laterš  od  nog  do  glave,  če  ravno  gosposka  in  pa  Strmolski  grajščak  tega 

le  vč  ali  pa  verjeti  noče. 

Vnel  se  je  bil  tudi  že  prvi  dan  mali  boj  zaradi  Gorička  v  Cerkljah. 
Ko  je  namreč  crkovnik  jel  mrliču  zvoniti,  pritekli  so  sosedje  in  zavezali 
8  sOo  zvonove.  Opoldne  in  zvečer  pa  je  zvonilo  zopet ,  a  ne  spodaj  pred 
eikvijo,  temveč  v  zvonik  se  je  baje  nekdo  zakleuol  in  zvonil  je  v  linah 
ix  strahu  pred  kmeti  mrliču.  Vse  to  se  je  razneslo  urno  kakor  blisk  po 
fiuri  in  vzbujalo  neizmerno  radovednost,  kako  bodo  pokopavali  ubitega 
6ori(fka. 

Take  so  bile  okoliščine,  ko  so  se  isto  popoldne  bližali  pogrobci 
Cerkljam.  Že  pri  prvih  hišah  v  vasi  pričakovale  so  jih  posamezne  vrste 
nifliakov  in  ženstva.  Cule  so  se  že  dva  dni  poprej  kletve  in  grožnje 
proti  Interancem,  in  današnji  pogreb  je  bil  kakor  navlašč  primeren  za 
demonstracije  proti  krivoverstvu. 

Povrh  jo  bil  Strmolski  grajščak  Koronini  tako  kratkoviden,  da  je 
mgiasil  po  svojih  hlapcih  največje  kazni  onemu,  ki  zabranjuje  zvonjenje 
Coriikn.  ali  ki  pouzroči  najmanjši  nered  pri  pogrebu. 

Kmetje,  ki  že  niso  prej  imeli  mnogo  zaupanja  v  gospodo  po  gradeh, 
ajje  bila  tudi  onaskoro  vsa  luterš,  posneli  so  iz  tega,  daje  tudi  Strmolcan 
JiTDO  pristopil  k  novej  veri  in  da  jo  hoče  polagoma  vsilili  tudi  njim. 
T  resnici  pa  je  liilo  ravno  nasprotno.  Grajščak  yi  hotel  le  častiti  s  slo- 
TPsnim  pogrebom  Knafljevega  izdajalca,  saj  ni  vedel ,  da  je  storila  po- 
^ledige  le  lakomnost  po  denarji  in  razžaljena  osebna  čast. 

Komaj  sO  dospeli  pogrebci  do  prvih  hiš  v  vasi,  razlegal  se  je  po- 
smeh na  desno  in  levo  ter  posamezne  zal»avljiee  na  luterance.  In  ko  se 
je  spozabil  cel6  nekdo  izmed  kmetov,  da  je  skrivaje  izza  hrljta  vrgel 
hmen  na  mrtvaško  trugo  in  ranil  po  nesreči  enega  izmed  nosačev, 
^>il  je  po  sili  pouzročen  nemir  in  boj. 

Ko  je  namreč  gi*ajščak  videl,  kako  se  javno  smešijo  njegova  po- 
^dja  in  se  kamnajo  pri  belem  dnevu  nj(»govi  stražniki,  ukazal  je  raz- 
jarjen svojim  spremljevalcem,  naj  primejo  on(»ga,  ki  je  vrgel  kamen,  in 
^  silo  razpode  zbrano  množico  ob  cesti,  koder  se  vije  pogreb. 


286 

In  ko  so  v  resnici  pot^m,  akoravno  videzno  neradi,  povzdignol 
grajski  hlapci  sulice  in  helebarde  nad  gnečo  Ijadstva  in  ranili  neko  ženo. 
ki  je  branila  zasačeuega  početnika,  bil  je  hipoma  razvnel  npor,  kakor  di 
bi  l)il  kdo  olja  vlil  med  skrivaj  tleči  ogenj.  Krik  in  prepir  se  je  šiiil 
enako  povodnji  po  celej  vasi  proti  crkvi,  kjer  je  bilo  največ  zbranega  ia 
čakajočega  ljudstva,  in  le  s  silo  so  delali  grajski  hlapci  pogrebu  pot. 

Kmalu  pot^m  je  prihitel  župnik  Švab  iz  svojega  stanovanja,  in  po- 
mirjeval je  razjarjene  kmete  in  jih  prosil,  naj  se  vrnejo  domu  t^r  naj 
ne  zavirajo  pogreba  nesrečnemu  možu.  Vsaka  beseda  pa  je  stoprav  po- 
množevala  upor  in  dražila  duhove. 

„Tudi  on  je  luteranec,  primite  ga!"  culi  so  se  nenadoma  sovražni 
glasovi. 

„Krivoverce  sprejema  in  pogostuje,"  kriči  zopet  drugi  glas.  „Gro- 
riček  sam  in  tista  Kamniška  Stobejka,  hudiču  zapisana  baba,  zborovali 
sta  ono  noč  pri  njem." 

Dalje  si  ni  upal  ugovarjati  prestrašeni  župnik,  pogrebu  je  tekel 
nasproti  in  ondi  je  prosil  grajščaka  pomoči  proti  razdivjanemu  ljudstva. 
In  zdaj  se  je  pričel  prav  za  prav  še  le  boj  katoliških  gorenjskih  kmetov 
proti  krivoverstvu. 

Kmalu  potčm  je  jela  teči  kri ;  kajti  zaklenoli  so  kmetje  crkev  in 
zabranili  pogrebcem  vhod,  zopet  drugi  pa  so  obstopili  pokopališče  oboroženi 
z  vilami,  sekirami  in  kosami.  Cel6  najstarejše  ženske  in  otroci  so  zgrabili 
po  kamenji  in  orožji  vsake  vrste,  najbolj  so  pa  s  krikom,  zasmehovanjem 
in  zmerjanjem  pomagali  svojemu  pogumnemu  moštvu. 

Kake  pol  ure  trajal  je  hud  boj,  predno  si  priboryo  grajski  hlapci 
z  orožjem  vhod  na  pokopališče ;  v  crkev  pa  jim  nikakor  ni  bilo  mogoSe. 
Trije  izmed  grajskih  so  bili  ranjeni  med  tem,  in  župnika  samega  je  zadel 
skrivaje  zalučen  kamen  na  glavo,   da  so  nezavestnega  odnesli  z  bojišča. 

Ko  niso  hlapci,  po  tem  zločinstvu  silno  razjarjeni,  dajali  nikomur 
milosti,  delaj6č  si  s  sulicami  pot,  in  so  smrtno  ranili  več  mož,  ženskih 
in  cel6  Otrok,  razgnetlo  se  je  stoprav  nekoliko  ljudstvo  in  zrlo  od  daleč, 
kako  se  oskrunja  njih  pokopališče. 

Ta  boječnost  pa  je  bila  le  videzua.  Komaj  je  bil  namreč  stopil 
zadnji  pogrebec  na  pokopališče,  zaprl  je  neki  kmet  za  njim  železna  vraU, 
množica  pa  so  je  razvrstila  za  pokopališčnim  ozidjem.  A  ondi  je  bila 
cela  groblja  uauošenega  kamenja  in  kakor  navlašč  za  boj  pripravljena. 
Kajti  ko  je  oni  možak,  ki  je  bil  vrata  zaprl ,  potoni  zažvižgal  na  prste, 
vsula  se  je  cela  toča  kamenja  izza  ozidja  na  pogrebce. 

Nepopisljiva  zmešnjava  je  nastala  zdaj  ondi.  Krik,  stok  in  jok  se 
je  mešal  med  strašno  kletev  in  grozitev.  Tek,  diijanje  in  letanje  od  zida 
v  zid  razlegalo  se  je  kakor  iz  zverinjaka,  kjer  si  išče  zaprta  zverina  med 
divjanjem  izhoda. 


287 

Ko  je  bila  že  raujeua  skoro  četrtina  pogrebcev,  hkmI  temi  tudi 
fiehj  knietskega  žeustva  in  otrok,  ki  so  se  bili  od  same  radovednosti  po- 
in(*šali  med  grajske  hlapce,  objel  je  strah  tudi  najbolj  pogumne.  Mrtvaško 
trago  80  vrgli  na  tla  in  zagnali  se  v  jezi  in  obupu  proti  zidu,  kjer  je 
bil  najnižji,  ter  poskakali  in  zlezli  ^ez-nj.  Marsikak  kamen  je  še  priletel 
na  pleča  pečasnemu  skakalcu,  in  stoprav  ko  je  bilo  pokopališče  popolnoma 
iipraznjeno,  ponehala  je  kamnena  toča.  A  ko  so  hiti  pogrebci  na  vse 
strani  raztepeni  in  razpodjeni,  hiteli  so  kmetje  na  pokopališče,  zgral)ili 
ondi  mrtvaško  tnigo  in  jo  vrgli  črez  zid  na  grobljo  kamtmja. 

Še  le  ko  je  prihajal  mesec  izza  Tunjiških  gozdov,  prišla  je  skrivaje 
kopica  mož.  Dva  najmočnejša  izmed  njih  sta  zadela  za  pokopališčem 
leiečo  mrtvaško  trugo  na  rame,  in  vsa  družba  se  yy  vračala  precej  potem 
po  prejšnjem  potu  skozi  gozde  proti  Kamniku.  A  ko  se  je  jelo  drugo 
Jitro  daniti,  bil  je  na  pokopališči  v  Podgorji  pokop,  in  izdaji(*o  Uorička 
pokopali  so  ondi  brez  blagoslova  in  zvonjenja  erkvenega. 

Šestnajsto  poi^lavje. 

1'jekaj  so  jj:u  prijjeljali 
Sred  Ljubljunskega  j)olja. 

Narodna. 

I  Upor  Cerkljanskih  kmetov  proti  grajščaku  Strmolsk(Mnu  zaradi  Go- 

rickoTega  pogreba  pouzročil  je  zopt»t  nov  punt  katoličanov  proti  krivo- 
verstra  na  Gorenjskem.  V  skrbeh  je  bila  gosposka,  da  se  razširi  vstaja 
po  mestih,  in  zaradi  tega  je  urno  poslala  komisijo  v  Strmol,  ki  naj  pre- 
iskuje krivdo  posameznih  in  postopa  ostro  po  postavi  proti  zločincem. 
Ker  je  bila  preiskovalna  zadeva  verska,  sestavljena  je  bila  komisija  po- 
loTicno  tudi  iz  katoliških  duhovnikov,  in  pnjdsedoval  j(»j  je  ljubljanskega  škofa 
komr  in  skrivni  tajnik  ter  „ref'ormationis  commissarius'^  Hren  (Chronn). 
Ogromna  je  bila  tvarina  zatož))e ,  ker  ni  obsegala  samo  krivde 
Italjenja  verskih  obredov  in  krivoverstva,  temveč  tudi  težkega  telesnega 
poškodovanja  in  uboja  Kamniškega  mestjana  Gorička.  Mnogo  obdolženih 
kmetov  bilo  je  polovljenih,  ker  so  se  udeležili  pogrebne  demonstraeije, 
*  ker  je  skušal  vsak  oprostiti  samega  sebe.  izdajal  je  eden  drugega,  in 
lAko  ni  bilo  opravičevanju  in  sumničenju  ni  konea  ni  kraja. 

(jrlavni  zatoženec  bil  je  pač  mladi  pnulikant  Avnič :  kajti  zasačen 
j*i  Wl  tako  rek6č  „in  ttagranti'*  v  boji  na  Strmolskem  dvorišči.  Ker  so  se 
iz|?OTarjali  posamezni  kmetje,  da  so  le  zaradi  tega  napadli  pogrebce.  ker 
Wro  vedo,  da  je  liil  rajnki  Goriček  najbolj  luteiš  človek  na  svetu,  in 
^^  ni  Cerkljanski  župnik  sam  ni  za  las  boljši,  povabljen  je  bil  tudi  po- 
^'''^dnji  pred  sodbo ;  in  Strmolski  grajščak  sam  se  je  prepričal,  da  se  je  pre- 
naglil s  katoliškim  pogrebom,  ker  je  bil  od  Kamniškega  sodnika  napačno 
Podučen  o  Goričku. 


288 

Da  bi  se  pokazala  toliko  jasneje  moč  katoličanstva  nad  luteranstvom 
napovedana  je  l.»ila  sodba  pod  milim  nebom  na  travniku  pod  Strmolskin 
gradom  vpričo  na  tisoče  zbranega  ljudstva. 

Ondi  sta  se  postavila  dva  visoka  odra  eden  za  sodnike,  drugi  s 
obtožence,  spodaj  pa  so  se  zbrali  poslušalci  in  radovedneži,  kako  se  IkmIi 
opravičeval  župnik  Švab,  kako  isti  mladi  Avnič  in  oni  pogumni  možje 
ki  so  po  pravici  kamnali  grajske  biriče  in  vrgli  Goričkovo  truplo  6r« 
zid  v  cestni  rov. 

Nemir  se  je  cul  kmalu  potem  med  množico,  ko  so  pripeljali  h 
grajske  ječe  zvezanega  predikanta  Avniča  in  ga  odvedli  na  vzvišen 
prostor  sodnikom  nasproti. 

Lep  je  bil  mladi  lutrovski  pridigar,  ko  je  stal  neustrašen  in  ne 
upogljiv  pred  sodbo  ter  zagovarjal  odločno  in  pogumno  svoje  delovai\je 
poskušaj6č  dokazati,  da  ni  storil  ničesar  zoper  postavo,  s  ktero  mu  ia* 
gajo  kakor  obcestnemu  roparju.  In  ko  vpraša  predsednik  sodbe,  kaj  mi 
je  znanega  o  Knaflji  in  v  kakovej  zvezi  je  z  njim,  in  da  je  kriv  bret 
dvomno  tudi  on  (joričkove  smrti,  zaiskrilo  je  predikantu  ok6,  zbledel  mi 
je  intelligentui  ol>raz,  roko  je  povzdignol  proti  nebu  ter  rekel : 

„0n,  ki  je  nad  nami  vsemi,  on  pravičen  sodnik  bode  sodil-  vs 
naša  dobra  in  zla  dela.  Njemu  bodem  odgovarjal  nekdaj  tudi  jaz,  nikda 
pa  svetnej  sodbi.  Moj  tukajšnji  sodnik  je  le  ljudstvo  samo  in  sicer  n; 
tisoče  in  tisoče,  ki  v^,  'kdo  mu  podaje  resnico,  kdo  laž,  in  ono  je  pri 
pi*avljeno  zastaviti  življenje  za  svoje  prepričanje." 

Tiho  je  bilo,  ko  je  govoril  Avnič  s  povzdignenim  glasom  te  be 
sede,  konec  govora  pa  je  nastalo  mrmranje  kakor  lahno  gromenje,  kij 
znamenje  silnega  viharja.     Precej   potžm   so   se   culi  posamezni  glasovi 

„Primite  krivoverca,  vrzite  ga  raz  odra,  obesite  ga  na  bližnje  drevo! 

A  med  tem  krikom  so  se  tudi  razlegali  posamezni  klici: 

„Živel  Avnič,  slava  našemu  pogumnemu  pridigarju  I** 

V  zadregi  je  bila  zai*adi  tega  sodna  komisija ;  kajti  prepričala  seje 
da  ima  luteranstvo  tudi  v  priprostem  kmetstvu  že  krepke  korenine. 

Sklenola  je  torej  ustaviti  daljše  sodnijsko  preiskavanje  proti  Avniii 
in  obsodila  ga  je  po  kratkem  posvetovanji  k  smrti  na  vešalih  zaradi  ras- 
širjanja  po  postavi  prepovedanega  luteranstva  med  Slovenci. 

Zopet  je  nastal  nepopisljiv  nemir  med  poslušalci,  in  nebrojni  klic 
so  slavili  in  pozdravljali  obsojenca,  ko  je  stopal  neupognen  nazaj  y 
grajsko  ječo. 

Za  Avničem  je  stopil  na  oder  zatožencev  Cerkljanski  župnik  Šval 
Poznalo  se  je  na  prvi  pogled  sivolasemu  možu,  da  ga  je  prestrašila  osodi 
mladega  znanca ;  kajti  s  tresočim  in  komaj  umljivim  glasom  se  je  trudi 
dokazati,  da  ga  je  le  zavist  in  osebno  sovraštvo  pripeljalo  na  ta  sramoto 


289 


oder,  pa  <la   on   ni  nikdar  občeval  8  temi  novovorci,  ki  so  mu  gnus  iii 
pooiiloTanja  Tredni,  zapeljani  ljudje! 
I  Dalje  ni  govoril;   kajti   tako?  hrup  je   nastal  pri  zadnjih  besodah. 

da  bi  bil  največji  trud,  nadaljevati  opravičevanje,  brez  uspeha.  In  med 
tem  hrupom  in  s^umom  storila  je  zločinska  roka  niMiadoma  konec  sodbe 
iapniku  Svabu.  Izmed  množice  je  priletel  težek  kamen,  ki  je  zadel  ik*- 
nečnega  moža  tako  na  čelo,  da  se  je  hipoma  zgrudil  na  tla  in  ondi 
&rpz  nekaj  trenotkov  dušo  izdahnol. 

Poslednja  dogodba  bi  bila  nedvomno  krvav  boj  in  pretep  pouzročila 

med  poslušalci,  ker  je  mnogo  izmed   njih    zagovarjalo  med   seboj  Švaba, 

ko  bi  ne  bila  komisija  hipoma  končala   sodbe   in   se  urno  vrnola  v  grad 

k  tajnemu  posvetovanju,  kaj  je  učiniti,   da  se   pomiri   razvneto  ljudstvo. 

Med  tem  ko  se  je  vršila  javna   sodba  na  planjavi  pod  Strmolskim 

gradom  in  je  vse  tja  hitelo,  kar  je  moglo  hoditi,  pritihotapil  je  na  grajsko 

dvorišče  možak  v  obleki  navadnih  grajskih  hlapcev  in  od  tod  v  stanovanje 

laroniee  Lavre,     Ondi  jej  je   skrivaje    naznanil   Kuafljev   pozdrav  in  pa 

pristavil  njegovo  prošnjo,  naj  reši,  če  je  mogoče  nesrečnega  Avniča,  kakor 

je  oprostila  njega,   pa   da   naj   čaka   in   potrpi,    dokb^r   ne  pride  on  sam 

tidi  po  njo,  ker  mu  ni  več  živeti  brez  njc^ 

Vesela  je  bila  grajska  hči  teh  poročil,  da  se  j(»j  je  povrnola  za  nekaj 
&sa  njena  prejšnja  rudečica  v  obraz.  In  ko  je  cula,  da  upa  Knafelj 
hnaln  ozdraveti  ter  jo  odvesti  seboj,  bila  bi  najrajši  v  zahvalo  objela  nje- 
govega poslanc.a  in  rešitelja,  Kamniškega  črevljarja  Kriškarja,  ki  jej  je 
T  smrtnej  nevarnosti  prinesel  to  radostno  novico.  St oprav  vračajoča  se 
komisija  ločila  je  Lavro  od  njenega  tajnega  poročitelja. 

Dolga  in  viharna  bila  je  še  potem  sodna  s(»ja  v  Strniolskem  gradu. 
Bupravljalo  se  je  tu  natančno,  kako  postopati  dalj<»  proti  razširjevanju 
loteranstva  in  vprvej  vrsti  proti  njegovemu  glavnemu  oznanjevab^uKnaflju, 
kteri  se  vselej  po  čudovitem  potu  umakne  pravici. 

In  pri  tej  priložnosti  je  tudi  korar  HnMi  javno  izrekel  grajsčaku,  da 
ima  povelje  preiskovati,  ali  je  resnica,  tla  je  imela  njegova  edina  hči 
pr<^rešuo  znanje  z  onim  človekom  ter  mu  pomogla  k  lM»gu,  ko  je  go- 
sposka v  noči  napravila  lov  na-nj. 

Prestrašil  se  je  sivolasi  starec  te  strašne  tožbe:  kajti  sam  je  sumil 
^  tej  uesrečnej  ljubezni,  kterej  je  prišel  še  \o  v  oiu\]  nori  na  sled.  ko 
Jf  našel  svojo  hčer  proti  jutru  nezavestno  na  pragu  in  na  straži  upijani*ga 
^tralnika. 

Da  bi  dokazal  nedolžnost  svojega  otroka,  ki  bi  zapadel  sicer  enakej 
kasni  kot  baš  obsojeni  Avnič,  dejal  je  slovesno: 

„Kdor  mi  dokaže  le  najmanjšo  krivdo  moje  hčere  pri  Knatljevem 
''t^go,  istemu  prepuščam  popolno  pravico,  da  postopa  z  njo  kot  z  javno 
krivoverko  in  prešestnico,  ki  zasluži,  da  se  takoj  usmrti.** 


290 


Nihčt*  ni  ugovarjal  proprieevalniin  grajSčakovini  besedam,  le  skl 
iiolo  se  je,  da  se  izvrši  drugo  jutro  ob  solneneni  vzhodu  smrtna  sod 
nad  Avničem  in  da  je  grajšeak  sam  odgovoren,  ako  ubegne  obsojer 
enako  njegovemu  mojstru.  (Dalju  pride.) 


Sonetni  venec. 


XIII. 


posmeh  že  zdaj  sonetov  so  ti  hvale, 
Jaz  dobro  veui ;  ne  prosim  te,  naj  žari 
Jim  milost  tvoja,  meni  naj  i)odari 
Ljubezen  zvesto  za  te  pesni  male. 

Ne  pojem  tudi  jih,  da  bi  tiskale 
Se  z  zlatom  v  knjigo ;  kaj  je  meni  mari, 
Ce  hvalijo,  t^e  grajajo  me  jjari 
Zaljubljeni  in  ve  deklice  zale. 

Jaz  pojem  le,  ker  peti  mi  veleva 
Srce  nemirno  in  pa  tvoje  lice. 
Ker  v  petji  duša  meni  se  ogreva. 

In  dviga  tja  iz  ječe  se  temnice. 
Kjer  vzorov  dom  temo  sveta  odeva 
In  grenke  vse  storjene  mi  krivice. 


XIV. 


In  grenke  vse  storjene  mi  kiiviee 
Pozabim  i-ad,  ('e  tvojega  očesa 
Le  srečo  zrem,  domovju  če  nebe-sa 
Povrnejo  pogrešane  pravice. 

V  tej  pesni  se  poslavljam  kakor  ptice 
Jeseni,  ko  z  zvonika  nam  slovesa 
Žgolijo  pesrn  zadnjo,  ko  peresa 
Neso  jih  tja  čez  morje  in  gorice. 

Pomlad  ko  siplje  v  dolu  novo  cvetje, 
Odmevajo  spet  slavca  melodije, 
In  tebi  v  mislih  niso  več  sonetje. 

A  spomni  se,  ko  mlado  solnce  sije. 
Življenja  kratko  daljša  kar  poletje, 
Trde  nam  modri:  slast  da  poesije! 


Magistrate. 

Trde  nam  modri,  sliist  da  poesije 
Edino  je  najlei»še  tolažilo. 
Ko  pesnikov  na  svetu  bi  ne  bilo, 
Lepoto  pel  kcdo  bi  domačije? 

In  srca  kdo  bi  slikal  harmonija, 
Ki  duh  nam  dvigajo  nad  zemsko  silo, 
O  vzorih  svetlih  nam  budo  čutilo 
Dni  pozne  še.  ko  sohue  zadnje  sije. 

Ime  so  pevca  meni  Parce  dale, 
K(»jakov  j)OJem  čast,  ime  device 
Jesenske  dni  vse  svoje  še  ostale. 

Zato  me  pikajo  enkrat  ženice, 

V  posmeh   že   zdaj   sonetov   so  ti  hvale 

In  grenke  vse  storjene  mi  krivice. 

M-k. 


291 


Pesni  dekličje  \jubezni. 


5.    Tmina  Je  zemlJ6  obdala. 

Iniiua  je  zemlj6  obdala  Davno  glej!  že  v  srce  moje 

In  pokoj  po  njej  sipšla  —  Dan  poslal  je  žarke  svoje  — 

V  srca  vsa  se  bode  širil  Zd-me  ni  bolesti  noOne 

Jad  jim  bode,  strah  pornihl.  T  mine  ni  za  me  mogočne ! 


Noč  pokojna,  padaj,  p&daj 
Mir  leliik  v  srdi  pokladaj 
Da  jim  ršdost  plemenita 
V  polnej  moči  se  zasvita! 


V  lepi,  zorni  i-azsvetljavi 
Jaz  podobe  zrom  Ijubavi  — 
Oh  da  vedno  v  njej  bi  stale 
Vedno  mi,  ko  zdaj  sijale!  .  . 


6.   ČuvstTa  neŽDH,  čuvstva  mlada! 


CuTstva  nežna,  čuvstva  mlada 

Sreča  zdma,  lepa  nada 

Le  srce  mi  napolnnjte 

Le  na  veke  v  njem  kraljujte! 

Dan  svetil  po  zčmlji  seva,  — 
Z  diko  naj  še  vas  odeva!  .  .  . 
Toda  ne!  .  .,  Čemu  vam  treba 
CuTstva  moja  zore  z  neba? 


Jasna  ste,  kot  solnce  jasno 
Dična  ste,  kot  cvetje  krasno 
Kakor  žarni  svit  plamena 
Čista  ste  in  pa  ognjena! 

Vaša  zora,  vaša  dika 
To  jo  krasna  njega  slika  — 
Za-nj  edino  mi  kraljujte 
Za-nj  srce  mi  napolnujte !  .  . 


7.   OJ  mladenke,  oj  družice! 


Za  vasjo  pa  cvet  mladosti 
Zbira  v  srčnej  se  radosti  — 

V  mladej  luči,  v  diki  maja 
Zbor  mladenek  tamkaj  raja. 

Oj  mladenke,  oj  družice 
Mile  kot  mlade  cvetice 

V  svojo  sredo  me  vzprejmite 
Z  manoj  ve  se  veselite! 

Naj  lehko  pred  vami  hodim 
Zbor  naj  Viiš  veselo  vodim 
Vmes  pa  naj  vam  glasno  ]»6jem 
Dekle  jaz  v  veselji  svojem! 


Ve  ste  mile,  ve  ste  blage 
Ve  družice  ste  mi  drage 
Jasna  pač  je  dmžba  cela 
A  še  bolj  sem  jaz  vesela. 

Saj  povsodi,  saj  povsodi 
Kamor  koli  pot  me  vodi 
Njega  gledam  v  zornem  cveti 
Ki  le  za-nj  želim  cveteti! 

Oj  mladenke,  oj  družice 

Mile  kot  mlade  cvetice 

Le  z  menoj  se  veselite 

Le  me  v  zbor  lepo  vzprejmite!... 

—  6 


292 


Milko  Vogrin. 

Novela.     Spisal  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

VI. 

V  ihariiej  noči  sledilo  je  lepo.  jasno  jntro.  Zrak  je  bil  čist  in  pro- 
zoren, gore  brez  megle.  Kakor  novorojeno  pozdravljalo  je  solucc  vso  na- 
ravo, ki  je  oživljena  po  deži  veselo  vzdigovala  iz  nočnega  spanja  svojo  i 
glavico.  Dežnica  je  bila  hitro  potekla  v  razpokano  zemljo,  in  zjatraj  ni 
bilo  videti  mlake.  Le  velika  rosa  je  visela  na  rastlinji,  in  ako  si  se 
zadel  ob  košato  drevesce,  stresla  se  je  z  njega  in  zmočila  te.  Po  logu 
pa  so  žvrgolele  ptieice  svojo  juterno  pesen,  in  veselje  je  polnilo  človeku 
dnšo  in  srce,  ako  je  slišal  to  izborno  pevsko  harmonijo. 

Solnce  je  ravnokar  začelo  zlatiti  iiajvii^je  vrhove  Karavanskih  gori, 
ko  stopi  —  baron  Kobert  iz  Vogrinove  pojate.  Kakor  tihotapec  pogleduje 
okoli,  ali  ga  nikdo  ne  vidi  stopajočega  navzdol  proti  Vrbskemu  jezeru. 
Najprej  si  poij^če  mesto,  kjer  je  bil  čoln  Skenovskih  privezan.  Tti  pa  si 
vse  na  tanko  ogleda,  kakor  da  bi  bil  kaj  izgubil.  In  r^s  tam  ob  potu 
pri  grmovji,  kjer  je  videl  sinoči  v  blisku  Olgo  in  Vogrina,  zapazi  nekaj 
belega.  Bila  je  žepna  ruta  z  zobci  ozaljšana,  in  na  njej  si  bral  vezeno 
im^:  Olga.  Hlastno  pobere  Kobert  to  dragocenost  in  shrani  jo.  Pot^m 
pa  stopi  nagloma  v  svoj  čoln  ter  vesla  proti  Porečam. 

Uomii  prišedši,   ne   da    bi    bil  sel  Kobert  počivat,  preoblečc  se  ter 
gre  na  sprehod.     Hotel  je  videti,   kdaj    in  kako  pridejo  Skenovski  domd. 

Solnce  je  že  plavalo  visoko  na  nebu,  ko  zapazi  od  daleč  znan  čoln. 
Bili  so  v  njem  Skenovski  in  dr.  Sirnik,  ki  j(^  veslal.  Lahko  je  bilo  Ro- 
bertu pri  srci,  ko  ni  vid(d  med  njimi  Vogrina.  Skrivši  je  opazoval,  kako 
so  vsi  se  v  mokrej  in  zgnetenej  obleki,  stopivi^i  iz  čolna,  hiteli  po  vrta 
domii,  da  bi  jih  nikdo  ne  videl. 

Ko  so  došli  Skenovski  do  ville.  kjer  se  dr.  Sirnik  od  njih  posldvi, 
napoti  se  Kobert  počasi  v  bližnjo  kavarno  k  zajutreku,  kajti  bilo  je  ie 
osem.  Zvunaj  na  vrtu  použil  je  svoj  zajutrek,  kakor  je  bila  sicer  nje- 
gova navada.  Drugekiati  je  imel  družbo,  a  danes  vjutro  bilo  je  pre- 
mokro;  občutljivi  gostje  zajutrekovali  so  rajši  v  dvorani.  Tudi  upoko- 
jenega konjiškega  stotnika,  grofa  Kandiča,  pričakoval  je  zastonj  danes 
Kobert.  S  tem  se  je  l)il  namreč  v  kopeli  do  dobra  seznanil,  kajti  bil 
je  njegov  rojak  in  enakega  stanu. 

Pri  zajutreku  imel  je  tedaj  naš  baron,  ker  je  bil  sam,  mnogo  prilike, 
premišljevati  o  svojih  načrtih.    Najbolj  pa  ga  je  vznemirjalo   to,   da  ne 


293 

dobi  od  gospoda  SkenoTskega  nikakega  poročila.     Za^el  se  je  bati,  da  V\ 
s**  ne  bilo  pismo  izgubilo. 

„V  sredo  večer  sem  pisal,  in  danes  je  že  pondeljek,"  premišljuje 
nevoljno  Robert.  „Kaj  pomeni  to?  V  soboto  bi  že  bil  moral  dobiti 
odgovor,  a  še  danes  v  pondeljek  ga  ni.  Na  vsak  naeiu  mi  hoče  Ske- 
nofski  odločno  poročati  ter  mi  naznaniti  konečni  resultat!" 

S  tem  se  naš  gost  potolaži  ter  še  ostane  nekaj  r*a.sa  v  kavarni.  A 
ker  le  ni  nobenega  znanca  na  dan,  hoče  oditi,  a  zdaj  pride  pismonosec.  V 
ttglici  ga  popraša,  ali  im4  kaj  zd-nj.  A  ko  mu  pa  ta  pov^,  daje  danes 
nekaj  tu  za  gospoda  barona,  ali  pismo  je  že  oddal  slugi,  zdirja  Robert 
ugloma  domu. 

Yes  brez  sape  stopi  v  slugino  sobo,  a  ko  ga  ne  najde  v  njej,  začne 
kleti  in  rotiti  se  nad  strežajem.  Povsod  ga  kliče ,  a  ne  more  ga  pri- 
klicati. Slednjič  pa  ta  vendar  pribiti,  sam  nevoljen,  da  ni  mogel  nikjer 
ajti  svojega  gospoda.  Iskal  ga  je  namreč  s  pismom  okoli  po  spre- 
I  kajališčih,  a  zasledil  ga  je  še  le  v  kavarni,  od  koder  je  ])il  baron  ravno 
)red  njim  odšel. 

Hlastno  in  strastno  seže  Rol»ert  po  pismu.  Pogbula  naslov,  bila 
je  pisava  gospoda  Skenovskega.  \>s  ves(»l  raztrga  ovitek  ter  l>ere. 
Bfrtč  pa  hodi  sem  ter  tja.  Zdaj  postoji  in  mrmra,  zdaj  udari  z  roko 
po  pL^mu,  vmes  pa  tudi  zakolne. 

Gospod  Skenovski  mu  je  zar^s  danes  pisal.  I^)ročal  mu  je,  da  je 
prejel  od  njega  v  četrtek  pismo,  v  petek  pa  že  šel  h  gospodu  ministru. 
*niga  našel  domd;  kajti  pred  dvema  dnevoma  odpeljal  se  je  v  kopel 
Toplice  na  Hrvatsko.  „V  soboto  pa  se  snidem  z  gospodom  referentom 
T.nekej  druščini,"  nadaljuje  Skenovski  v  pismu,  „in  tu  ga  vprašam,  kako 
j*"  kaj  s  prošnjo  Vogrinovo.  .Pov^m  mu  nato,  kakov  političen  nasprotnik 
je  ta  mož,  ter  pristavim,  da  bi  ne  bilo  pn»vidno  in  modro,  ako  bi  se 
tikenin  človeku  podelila  di*žavna  služba.  (Josjmd  referent  je  obžaloval, 
ttkaj  mu  nisem  tega  pn»j  povedal,  kajti  zdaj  je  že  izročil  vse  pred- 
loga ^cspodu  ministru.  Sicer  pa  ne  ve  na  pamet,  ali  ima  Vogrin  kaj 
Mpanja  ali  ne.   Hoče  mi  i»a  sicer  sani  takoj  poročati  o  Vogrinovej  za<levi ! 

Toliko  sem  zvedel  po  gospodu  retVrentu.  V  nekterili  dneh  pri- 
kujem daljših  in  odločnih  naznanil ;  o  njih  pa  poročam  ali  nejiosredno 
^am  ali  pa  svojej  gosj)«^." 

Te  novice  niso  seveda  baronu  ugajale,  tem  manj  zadovoljile  ga. 
Spoinal  je  iz  njih,  da  ni  s  svojo  denunciacijo  in  lažjo  ničesa  opravil.  Bil 
J*  malo  da  ne  prepričan,  da  se  Vogrinu  prošnja  usliši: 

Ta  misel  kakor  dogodki  zadnje  noči  niso  dali  mirovati  Robertu. 
Cr?  hude  ljubosumnosti  glodal  je  v  njegovem  srci.  On  je  začel  hujšali. 
Postajal  je   bolj   tih    in    zamišljen.      Prejšnja   veselost  ga  je    zapuščala. 


294 

Znanci  in  prijatelji  pa  so  ga  poprasevali,  zakaj  na  enkrat  tako  sam  zš-se 
živi,  in  kaj  mu  jo,  da  jo  otožen. 

Taka  vprašanja  hil^  so  pa  Robertu  neljuba.  Za^el  se  je  tedaj  še 
bolj  svojih  tovarišev  v  kopeli  izogibati.  Tem  goši^e  pa  je  zahajal  v  mestfl 
Celovec,  da  bi  se  ondi  razvedril,  a  bilo  je  vse  zastonj.  Kamer  koli  je  šel, 
povsod  ga  je  spremljala  ona  no^na  podol)a,  da  je  Vogrin  objel  —  Olgo 
njegovo  bodor*o  nevesto.  Povsod  ga  je  vznemirjala  slutnja,  da  mu  oire^A 
Olga  roko  in  srce.  Temu  pa  se  je  se  pridružila  strašna  misel,  kako  s< 
naj  nad  Vogrinom  maščuje  ter  ga  uniči.  Čim  dalje,  tem  potrebnejše  s< 
mu  je  dozd(»valo,  da  ga  mora  celo  s  pota  spraviti,  ako  si  hoče  utrdit 
svojo  lastno  srečo.  Zdaj  pa  ko  mu  je  bil  Skenovski  poročal,  da  je  nje 
govo  prizadevanje  na  Dunaji  cel6  zastonj,  pa  je  sklenol  neovrgljivo,  d; 
se  nad  Vogrinom  maščuje  ter  v  kratkem  uniči  svojega  tekmeca.  lo  tt 
maščevalna  misel  in  skrb  ga  je  celo  prevzela.  Z  njo  se  je  bavil  noč  i 
dan,  dokbM*  ni  našel  pravega  načrta.  Prej  pa  nego  izvrši  svoj  budobn 
naklep,  pa  še  hoče  govoriti  z  Olgo,  razodeti  jej  svojo  ljubezen  ter  jo  pro 
siti  roke  in  srca! 

Za  Olgo  in  Vogrina  bilo  se  je  začelo  od  večera,  ko  sta  netila  kres 
novo  in  srečno  življenje.  Kakor  je  hodil  junak  Ortomir  oslajat  si  un 
in  dneve  svojega  življenja  k  lb)gomili  in  njenemu  očetu,  kakor  je  oi 
vnet  srečne  ljubezni  obiskaval  osre<b»k  Blejskega  jezera,  kjer  je  bilo  do 
movj(»  izvoljenej  devici  njegov(»j :  .  .  .  .  tako  je  zahajal  sedaj  tudi  Vogrii 
k  Olgi  in  njenej  materi,  iskaje  v  njunem  društvu  svojo  kratko  srečo.  N 
bilo  dneva,  ko  bi  ne  bil  videl  Vogrin  svoje  izvoljene.  Ali  ta  blažen) 
sreča  ni  cvetela  Olgi  in  Vogrinu  c^lo  leto  kakor  Črtomiru  in  Bogomili 
ampak  le  teden  dnij ! 

A  tudi  drugim  j(»  bilo  nastopilo  novo  življenje.  Vogrin  in  dr.  Simik 
sta  delala  družbi  mnogo  zabave.  Danes  s0  je  napravil  večji  izlet,  jntre 
so  šli  na  lov,  ta  ali  oni  večer  se  je  ribilo  na  jezeru..  Tako  je  prinašal 
vsak  dan  kaj  drugega  in  zanimivega.  Dnevi  so  tekli  kakor  ure.  Kratke 
noči  bile  so  mladini  cel6  predolge,  zatorej  so  se  večkrat,  igrajoči  posiM 
v  noč,  razveselj(»vali  v  utici  na  vrtu. 

Baron  llobert  je  pa  vse  to  ali  sam  ali  po  svojem  slugi  opazovsi. 
Včasih  se  je  tudi  osebno  pridružil  našej  gospo<li,  ali  dolgo  hi  ostajal  i 
druščini.  rek6č,  da  ni  zadnji  čas  nič  kaj  pri  zdravji.  Obiskaval  pa  je 
Skenovske  skoro  vsak  dan,  in  sicer  predpoldnem.  Tedaj  so  bili  Skenovski 
sami,  zakaj  Vogrin  je  k  njim  navadno  še  le  popoblne  zahajal.  A  mudil 
se  je  Kobert  le  kratko  časa  pri  njih.  največ  po  pol  ure.  Olga  se  j« 
vedla  proti  njemu  ljubeznivo  kakor  proti  domačemu  prijatelju,  ali  v  daljše 
in  skrivnostne  razgovore  se  ni  nikdar  spuščala  z  njim.  Saj  pa  ni  tod 
sama  ol)čevala  z  Robertom,  temveč  vedno  sta  bila  navzočii  ali  Kiharc 
ali  pa  mati. 


295 


Baron  Robert  ni  hotel  pretrgati  prijateljske  zveze  s  SkenoTskimi. 
Maj  le  tako  je  imel  prilike,  opazovati  Olgo  samo  iii  tudi  nje  mater. 
A  ta  ui  našel  nobene  izpremembe.  Vse  je  bilo  kakor  prej.  o  Vogrinu  pa 
w  ni  govorilo  nikdar.  Le  tedaj  se  je  omenjal  on,  kedar  je  nanesla  go- 
TOriea  na  kres  in  da  so  morali  potem  vsled  hude  nevihte  spavati  na 
Togriaovem  domu.  Robert  se  je  pa  delal  pri  tem,  kakor  da  l)i  o  vsem 
■irtsa  ne  vedel,  in  tudi  rute  so  ni  bil  nazaj  dal.  Iskal  je  namree  za  to 
lepže  priložnosti,  hotee.  z -Olgo  samo  naravnor  in  odkrito  govoriti.  In  to 
»  mu  je  tudi  posreeilo  v  kratkem  in  nenadoma. 

V  eetrtek  popoldne  sli  so  Rihard.  dr.  Sirnik  in  Vogrin  na  lov  v 
Miinji  gozd  vzadi  nad  Poreeami  proti  Hlatogradn.  Tudi  harona  so  bili 
poiahili.  ali  on  se  je  s  tem  izgovarjal,  da  ni  celo  zdrav.  Kmalu  po  ko- 
rila  ob  dveh  odrinoli  so  mladi  lovci.  Olga  in  mati  ste  ostali  sami  domii. 
Bib  pa  je  njuna  navada,  da  ste  S(^  hodili  vsak  dan  ob  štirih  popoldne 
kopat.  To  je  vedel  tudi  Kobert.  Zatorej  ju  je  zasledoval,  ali  grest(»  tudi 
hoes  obedve  o)»  istej  nri  v  kopel  ali  ne.  In  glej,  danes  je  šla  mati 
»ma.  Olga  je  ostala  dom  A,  rekoč,  da  jo  glava  boli,  in  tedaj  se  ne  upa 
iti  kopat.     Ali  to  bil  je  le  prazen  izgovor ! 

Vogrin  je  namreč  prinesel  včcMUJ  Olgi  v  nomšk^m  prevodu  rusko 
Bov**lo,  da  jo  rita.  Bila  je  to  izvrstna  in  zanimiva  nov«*la:  Stotn  ikova 
kpi(Kapitjinskajad6čka)  od  znanega  rusk«»ga  pisatelja  Aleksandra  Puškina. 
kt*»n^^  je  v  o.semintridesetem  letu  njegovt*  starosti  (ls:57)  zadela  krogla 
^•amiia  Anthe.s-a. 

Olga  je  začela  to  novelo  takoj  danes  predpoldneiii  citati.  Radovedna 
jf  l»ila,  zakaj  jo  dr.  Vogrin  tako  hvali  in  priporoča,  naj  jo  ona  bere. 

Ob  štirih  popoldne  bila  je  Olga  ž*»  dočitala  <leseto  poglavje,  kjer  se 
here  t6-le: 

^^Itajši  bi  umrl,  nego  Marijo  Ivanovno  prepustil  J^vabrinu,"  vzklikne 
cri6  divje  Peter  Andrejič  ....  Zdaj  nagne  glavo,  obup  se  ga  loti ,  a  na 
enkrat  ga  prešine  srečna  misel.  Kaj  pa  je  bilo  to,  zve  čitatelj  iz  sle- 
defpga  i)Oglavja  ...."" 

I)o  todi  je  bila  dočitala  Olga,  ko  prispe  mati  rekoč,  naj  so  gre 
kopat.  A  deklici  ni  bilo  materino  vabilo  po  volji;  preveč  jo  je  zanimalo 
sl«lt»če  poglavje.  Zatorej  se  izg(»vaija.  da  jo  boli  glava,  in  kopel  bi 
n  menda  dobro  ne  dela.  Mati  gre  tt»daj  sama,  in  to  je  bil  Robert 
Uoj  zapazil. 

^Olga  je  zdaj  sama  doma.^  mrmra  baron  ugibaje,  ali  bi  jo  šel 
obinkavat  ali  ne.  Zdelo  se  mu  je.  da  je  siMlaj  za-nj  najlepša  prilika,  da 
gOTori  z  njo  na  samem.  Oelo  uro  l>i  lahko  porabil  v  to.  da  jej  svoje 
mpi  razkrije  in  razodene  svoj  namen. 

A  zopet  nm  šine  v  glavo,   da    utegne   Olgo   ostrašiti.    ako  jo  tako 


296 

nenadoma  obišče.    Morda  bi  se  se  pred  njim   cel6  potajila,  kakor  da 
je  ne  bilo  domd! 

Tako  premišljujčc  zagleda  Kobert  na  enkrat  od  daleč,  da  stopa  ] 
Skenovskem  vrtu  lepa,  visoka  ženska  postava.    Bila  je  gospica  Olga, 
je  solni^nik  v  roki   drž6   stopala,   novelo   fitAJčea,   po  vrtu  proti  gosdič 
Tam  na  znanej  nam  klopici  pa  se  je  vsedla,  hlastno  dalje  berdča. 

Že  dolgo  ni  .  Olge  nobeno  berilo  tako  zanimalo,  kakor  ta  povei 
ktero  jej  je  bil  priporočil  Vogrin.  A  zakaj  ?  —  Zat6  ker  je  vse,  kar 
eitala  v  noveli,  obračala  nd-se.  Domišljala  si  je,  da  je  njena  in  Vogrinc 
osoda  enaka  osodi  Marije*  Ivanovne  in  Petra  Andrejiča.  Najbolj  se  j 
je  pa  seveda  dopadalo,  ko  vzklikne  Andrejih,  častitelj  Marije  Ivanovo 
da  rajši  umrje,  nego  prepusti  izvoljeno  devo  svojemu  tekmecu !  Neho: 
jej  pride  pri  teh  l>esedah  na  misel :  „Bi  li  storil  to  tudi  Vogrin  —  zS^m 
za  svojo  Olgo?"  In  s  to  mislijo  v  duši  zasleduje  dejai^e  v  sledeč 
poglavjih. 

Ne  ozrši  se  niti  na  desno  niti  na  levo,  brala  je  Olga  dalje.  Čuti 
je  glol>oko  v  srce  osodo  Marije  Ivanovne.  In  ko  je  zvedela  na  kon 
trinajstega  poglavja,  da  sta  dva  vojaka  odvedla  Petra  Andrejih,  njeii^ 
ženina,  ukleneuega  v  mesto  Kasan,  bilo  jej  je  težko  pri  srci,  in  ro 
spustivši  na  krilo,  vzkliknola  je,  mirno  pred  se  gledajdt^a: 

„Uboga  sirota  Marija  Ivanovna!  Koliko  morata  tq>eti  ti  in  tvoj  ženin 

„Kdo  mora  trpeti,"  odvrne  nagloma  moški  glas.     Olga  se  obrne 
na  njenej  strani  stoji  —  baron  Robert.     Deklica   se   ga   hudo   prestra 
a  zopet  se  hitro  ohrabri,  m(»nec,  da  jej  ne  more  baron  zvunaj  na  proste 
storiti  nic  krivega. 

„Kaj  ste  citali,  gospica  Olga,  da  Vas  je  tako  užalilo,"  zai^ne  id 
baron  Kobert,  priklonivši  s(»  jej  v  pozdrav. 

„Jaz  citam  Puškinovo  novelo:  Stotnikova  hci.  Osoda  dveh  Ijubimc« 
v  tej  noveli  segla  mi  j(»  tako  do  srca,  da  sem  zar^s  žalostna.  V  gl 
bino  moje  duše  usmili  se. mi  deklica  in  nje  ženin,  kterega  so  kakor  ra 
bojnika  v  železnih  verigah  0(lj)eljali  v  daljno  mesto." 

„To  je  res  žalostno,"  odvrne  Kobert,  ^.ako  izgubi  nevesta  svojega  i 
nina.  Ali  pa  Vam  to  ne  seže  v  dno  srca,  ako  izgubi  ženin  svp 
nevesto?" 

y,To  je  ravno  tako  strašno,  in  jaz  omilujem  obd." 

„V  tem  kažefe  pa^«  jako  nežno  srce."  pristavi  porogljivo  Robert.  „i 
Vam,  gospica  Olga,  usmilijo  se  le  ljudje  v  novelah  in  povestih,  a  v  d 
janskem  življenji  ne!" 

„Jaz  čutim  enako  za  vse.  Domišljujem  si  namre(\  da  seje  to,  k 
berem,  zar6s  dogodilo;  in  jaz  tii)im  tedaj  z  osebami,  kakor  da  bi  jih  p 
znala.  Meni  se  sploh  vsak  človek  usmili,  kterega  zasleduje  nezaslužen 
nemila  osoda!" 


297 

„Temu  se  drznem  oporekati,  gospica.  Jaz  poznam  nekoga,  ki  v 
mskem  žiyljenji  mnogo  trpi,  a  Vi  nimate  zji-nj  nobene  milosti." 

^Usmiljenje  im&m  gotovo  z  njim,  ako  le  vžm  za  njegovo  trpljenje. 
Igo  vprašanje  pa  je  to,  ali  mu  morem  pomagati,"  odvrne  Olga  pre- 
deno na  rezko  opazko  Robertovo,   o  kterej  je  vedela,   kam  ona  m^ri. 

^Tudi  pomagati  mu  morete,  ako  le  ho(>ete,"  pristavi  odločno  Robert. 

„Vse  storim,  ako  morem;  le  povejte  mi,  kdo  želi  moje  pomoli 
milosti !'' 

Po  teh  besedah  poprosi  Robert  Olgo,  ali  se  sme  vsesti  zraven  nje 
Uopico,  kar  mu  gospiea  seveda  takoj,  ee  tudi  ne  rada,  privoli. 

Zd&j  J^j  Robert  najprej  naznani,  zakaj  jo  je  tukaj  v  tihem  prirodnem 
»tiši>i  obiskal.  Želi  že  namreč  dolgo  na  samem  z  njo  govoriti.  Naj 
I  tedaj  te  prisiljenosti  ne  zameri,  in  naj  mu  žrtvuje  nekaj  easa,  da  jej 
J,  kar  mu  je  na  srci,  razodene. 

Iz  teh  besed  je  Olga  takoj  spoznala,  kaj  ga  je  privedlo  k  njej,  ter 
misli:  „Danes  si  hoi^e  gotovo  izprositi  mojo  roko  ter  me  vpi*ašati,  ali 
fem  biti  njegova!" 

Zdaj  pa  je  za(^.elo  deklici  srce  od  samega  strahii  hitreje  lu'ti,  in  ne- 
ladna  nidecica  se  je  razlila  po  njenem  obličji.  A  vendar  se  opogumi 
r  sklene,  baronu  na  vsa  vprašanja  odločno   in   odkritosrčno  odgovarjati. 

„Slobodno  Vam,  gospod  baron,  da  mi  poveste,  kar  Vam  je  na  srci," 
govori  tedaj  Olga  na  Robertove  besede. 

„Dobro  Vam  je  znano,  gospiea,  zakaj  sem  prišel  v  Poreče  v  Vaše 
lilje.  Vi  veste,  zakaj  Vašo  rodbino  in  Vas  tolikrat  obiskujem.  Vi  raz- 
lite, zakaj  se  Vam,  gospiea,  približujem,  in  davno  ste  že  ugonili  moje 
mene.  Vse  to  Vam  je  znano,  a  proti  meni  s(^  delate,  kakor  da  bi 
fesa  ne  vedeli  o  tem.  l)i  še  več,  Vi  se  mene  cel6  izogibljete!  Moja 
iKina  Vam  je  neljuba  in  —  cel6  zoperna." 

„Vi  o  tem  preostro  in  krivo  sodite,  gospod  baron,"  odvrne  Olga 
mo,  a  videti  jej  je  bilo,  da  se  komaj  premaguje. 

„Odkar  Vas  je  bil  grof  Konarski  z  gosp6  grofinjo  obiskal,"  na- 
Ijnje  Robert,  „izpremenilo  se  je  mnogo  pri  Vas.  Vaša  druščina  se  je 
množila.  .Drugi,  tuji  ljudje  postali  so  Vam  —  ljubši  od  mene,  in  to 
J  bolf." 

„Da  bi  bili  našej  rodbini  tuji  ljudje  ljubši  kakor  Vi,  gospod  baron, 
ni  r6s,  in  jaz  tedaj  tudi  ne  v^m,  kaj  bi  Vas  bolelo  v  srce,"  odgovori 
ja  v  tla  gledajoča.  A  čudila  se  je,  da  je  baron  Robert  v  svojem  go- 
ijenji  tako  miren;  kajti  o  drugih  prilikah  kazal  seje  bolj  razburjenega, 
esla  se  mu  je  pa  beseda,  in  poznalo  se  je  naravn6č,  da  vidno  zatajuje 
ijo  strast. 

Ro!>ert  je  sevžda  danes  navlašč  z  Olgo  prav  mirno  in  nežno  govoril, 
n6i\  da  bode  pri  njej  z  dobrimi  in  lepimi  besedami  še  največ  opravil. 

21 


298 

Premagoval  se  je ,  zat6  da  bi   deklici  srce  omečU  ter  se  jej  tako 
prikupil.    Tedaj  nadaljuje  polagoma: 

^Blagovolite  mi,  gospica,  da  Vam  razkrijem  vse  svoje  misli  ii 
mene!     Dospevsi   v   Pore^^e   imel   sem   preveliko  srečo,   spoznavati 
gospica,  bolj  na  tanko.     V  svojem   prvem  obnašanji  proti  Vam  bil 
se  malo  prenaglil,  a  zapeljala  me  je  bila  zgoU  ljubezen  do  Vas.   Za 
mi  odpustite  moj  nepremišljeni  greh! 

Oim  dalje  ko  sem  pa  Vas  spoznaval,  tem  bolj  pa  je  klilo  v  m 
srci  spoštovanje  do  Vas.  V  Vas  sem  naSel  veliko  izjemo  ženskega' s 
v  Vas  vidim  utelešen  oni  nzor  ženskega  sveta,  kterega  že  od  ni 
iščem  in  cčnim.  Od  dne  do  dne  sem  Vas  torej  bolj  častil,  povzdi} 
in  -  ljubil!" 

Olga  se  pri  tem  govoru  ne  gane.  Kakor  prej  gleda  tudi  zdaj 
premif*no  pred  se.  Robertove  besede  bile  so  jej  malovažne.  On 
mislila  na  blagodoneči  glas  svojega  Milka,  ki  jej  edini  pretresa  z  rad 
srce!    Ker  torej  Olga  molči,  nadaljuje  Robert: 

„Outil  sem,  da  sem  bil  srečen  v  Vasej  druščini.  Že  sem  Va 
mislil  vprašati,  ali  je  našla  moja  nagnenost  odmev  v  Vašem  srci,  že 
Vas  hotel  prositi,  da  mi  rečete,  ali  mi  morete  slediti  na  moj  don 
kot  nevesta,  kot  moja  žena,  že  sem  bil  sklenol  razkriti  Vam,  da  je 
sreča  le  od  Vas  odvisna  in  da  zamorete  le  Vi  osrečiti  mene  in 
rodl)ino :  vse  to  sem  že  hotel  storiti,  a  kar  na  enkrat  se  izpremen 
Vaše  srce!  V  mojej  duši  se  je  rodila  strašna  slutnja,  da  ste  mi  ; 
srce  odtegnoli,  in  od  istega  časa  ne  najdem  več  sreče  ne  mird!  Pol 
se  me  je  huda  bol.  Mojo  dušo  pretresa  ljubosumnost.  Ne  morem  s< 
premagovati,  in  moja  velika  ljubezen  do  Vas  prisilila  me  je,  da 
zdaj  tu  motim  .... 

Ali   moj   sklep  je  končan.    Danes  mi   morate  povedati,   ali  n 
Vaše  srce  ndano  ali  ne.     Reči  mi  morate  tdkoj  tti,  ne  izpustim  Vas 
ali  smem  upati,  da  mi  poklonite  roko,  če  prosim  pri  očetu  za  igo. 
vorite  Olga!  Recite  mi  odkritosrčno,  kako  čuti  Vaše  srce  do  mene!' 

„Dšl  gospod  baron,  biti  Vam  hočem  odkritosrčna,"  odgovori  n 
po  dolgem  molčanji  Olga.  „Vaše  današnje  vedenje  zdi  se  dii  in 
predrugačeno.  Tako  še  niste  nikdar  govoiili  z  men6j.  Kaka  eel6 
gače  vedli  ste  se  prej !  Niti  ene  nežne,  niti  ene  ljubeznive  besi 
niste  imeli  za  me.  V  vsakej  Vašej  besedi  kazala  se  je  ošabnost  in 
ziranje  vsega,  kar  ni  Vašega  stami  in  plemstva.  Ne  smete  se  torej 
diti,  da  me  je  Vaše  vedenje  bolj  odvračalo,  nego  vabilo  n4-se.  Ni 
se  nisem  mogla  spoprijazniti  z  mislijo,  da  bi  se  mi  nekdaj  nte^ 
kazati,  kako  sem  le  po  milosti  svojega  soproga  došla  v  kroge  ogei 
maguatov,  kamer  po  svojem  rodu  ne  pripadam. 


% 
f 


299 

BazTen  tega  pa  se  je  pokazovalo,  da  postaja  navzkrižje  najinih  i<Iej 
in  naiorov  o  iiyljenji  in  svetu  tem  večje  od  dne  do  dne.  Najino  mi^- 
t]enje  ovaja  v  vsem  iu  vsakem  druge  naglodt^  Najina  znaC-aja  sta  si 
tako  razlirna,  tako  nasprotna,  da  se  ne  moreta  nikdar  družiti  v  srernem 
skupnem  življeuji.  Tedaj  lahko  razumevate,  gospod  liaron.  zakaj  ni  našlo 
moje  srce  v  Vas  nir  valdjivega  zd-se,  in  le  zaton»j  se  Vam  zdi.  da  se  je 
ono  izpremenilo  !^ 

Rohert  se  je,  poslui^aje  Olgino  odčitavanje,  jedva  pnMuagoval,  da  ni 
pokazal  svoje  prave  nravi  in  razlmrjenosti.  Mislil  si  pa  j(»:  „Zvite  so 
kikor  ka("e  te  ženske,  a  kažejo  se  v  golohjej  nežnosti.  Kako  lepo  in  od- 
kritosn'no  izvaja  vse  uzroke,  zakaj  mi  ni  udana!  In  seveda  vsemu  sem 
le  jaz  kriv,  moje  plemstvo  in  vedenje!  A  kaj  hoee  z  znaeajem  V  — 
Vfrje  fraze  ni,  kakor  je  tu  ])eseda,  ktero  vsak  po  svojem  merilu  tolmaei. 
A  hoeem  jej  trdno  stopiti  na  prste,  da  mt»  nikdar  ne  pozahi."*  Zatorej 
jej  tak/»-le  odgovori : 

„Vaiie  srce,  gospica  Olga,  se  ni  le  izpremenilo,  ami)ak  ono  se  je 
meni  cel6  odtujilo.  Ali  jaz  v6m  dohro,  zakaj.  Ker  s»»  Vam  ne  dohrikam, 
ker  Vam  ne  dvomnim,  ker  se  Vam  ne  uklanjam.  kak(»r  ljudje  l)rez  stanu 
in  slažbe,  zategadel  Vam  moje  vedenje  ne  ugaja.  Ker  Vam  \w  lilai)eujem 
bkor  drugi,  oponašate  mi  osalmost! 

Vi  govorite  tudi,  da  so  si  nasprotni  najini  nazori !  —  Vam  seveda 
.ni  po¥šef'i,  ako  se  drznem  oporekati  Vam;  ali  jaz  storim  to  vse  iz  last- 
nega prepričanja  in  lastnih  izkušenj.  Jaz  ne  zatajujem  svojega  mnenja 
iikor  dnigi,  ki  si  ne  upajo  govoriti  drugaee.  kakor  jim  ukazujejo  ženske 
^  dobivSe  jih  v  svoje  zanjke!" 

^Pomislite,  gospod  baron,  kaj  govorite.  VI  me  žalite  s  temi  be- 
sedimi." 

^I)i  pomisliti  hoeem  v  bodo(V,  kaj  govorim,  a  ob  enem  tudi  po- 
nusliti,  kaj  delam,  na  kar  ste  Vi,  gospiea,  eel6  pozabili,"  odvrne  zbad- 
IjiTO  Robert  ter  nadaljuje:  ^Ker  niste  Vi,  gospiea,  odkritosrčna  v  svojih 
besedah,  ho^^em  pa  biti  jaz !  Vi  ste  se  mi  zaceli  odt(^govati,  odkar  pri- 
J*jt  ta  plebejec,  oni  domači  ufitelj  pri  grofu  Konarsk(Mn  k  Vam.  Ali 
■itoržs?    Govorite!" 

„IW8  je,  kar  trdite.  A  kaj  pot^m.  gospod  baron."  vprai^a  ga  Olga, 
toiko  se  premaguj6^,  da  ne  vstane  ter  odide  pustiv^ii  ga  samega. 

,,Jaz  hočem  vedeti,  kakšne  razmere  so  med  Vami  in  onim  vsiljeneem," 
trii  in  zahteva  zdaj  Robert. 

„In.  to  zakaj  ?" 

,Zat6  da  zvčm,  pri  eem  sem  jaz  in  Vasi  starisi.  Jaz  hoeem  imeti 
Jrtorost,  ki '  odločuje  na  dalje  mojo  dejanje.  Zatorej  Vas  vprašam  eel6 
W  ravnost,  ali  ljubite  r^s  onega  tujca?  (lovorite  resniito,  gospica,  sicer 
V»ni  to  dokažem." 

21* 


300 

„Kaj  mi  dokažete?"  vpraša  Olga  prestraSena. 

„Jaz  Vam  dokažem,  da  je  Vaše  vedenje  z  Vogrinom  nedostojno. 
Ono  mi  ovaja,  da  sta  si  Vidva  kakor  dva  prsta  na  roki.  Za  mojim  hrbtom 
se  ljubkujeta  in  milujeta  kakor  ljubeča  dvojica." 

„To  je  obrekovanje,  grdo  natolcevanje.  S  tem  mislite  mene  ugnali, 
a  motite  se.  Jaz  v6m,  kaj  je  ženska  dostojnost.  Vi  me  je  ne  hodete 
učili;  to  ste  že  sami  pokazali!" 

Po  teh  Olginih  besedah  potegne  Kobert  ruto,  ki  jo  je  našel  ono 
jutro  v  Dolah,  iz  žepa  ter  jo  pokaže  Olgi,  zmagonosno  vprašaj6č,  ali  je 
ne  pozna. 

Olga  seže  hlastno  po  njej  in  spoznavši  jo  reče:  ^To  ruto  sem  iz- 
gubila oni  večer,  ko  smo  netili  kres." 

„Ali  pa  v^ste,  kje  ste  jo  izgubili,  gospica?"  vpraša  hitro  Kobert 
in  pogleda  Olgo  po  konci,  porogljivo  smehljaje  se. 

„Tega  ne  v6m." 

„A  to  pa  vem  jaz.  Izgubili  ste  jo  ondi,  kjer  Vas  je  bil  Vaš  sprem- 
ljevalec —  objel  in  poljubil!  Noč  je  bila  temna,  ali  blisk  jo  je  po- 
gostoma  razsvetljeval,  kaž6č  mi  Ijulieče  prizore!" 

^To  je  nesramno,  kar  pravite,  in  grda  laž.  Sram  Vas  bodi,  da  za- 
sledujete mene  po  noči  ter  mi  po  nedolžnem  očitavatcj  tako  nedostojno 
obnašanje." 

„Pomirite  se,  gospica,  in  recite  mi  odkritosrčno,  ali  ni  ržs,  kar  Vam 
hočem  zdaj  povedati." 

In  nat6  začenja  Robert  pripovedovati,  zakaj  ni  šel  k  sežiganju  kresa, 
in  kaj  ga  je  gnalo  pozno  zvečer  na  široko  jezero.  Vse  je  na  tanko 
opisal,  kar  je  videl  in  opazoval.  A  potžm  mu  je  zopet  Olga  vse  raz- 
ložila ter  dokazala,  da  ga  je  varal  pogled :  on  je  videl  vse  to  le  v  svojej 
ljubosumnosti,  v  svojej  razdraženej  domišljiji.  Ker  je  tedaj  deklica  trdila, 
da  je  vse  to,  kar  je  on  pi-avil,  le  gola  laž  in  obrekovanje,  prosi  jo  Bobert. 
naj  mu  prežene  hude  slutnje  ter  mu  resnico  pov6. 

„Nočem  Vam  resnice  prikrivati,"  nadaljuje  Olga.  ^Izmed  vsega, 
kar  ste  Vi  trdili,  je  le  to  ržs,  da  zahaja  dr.  Vogrin  k  nam,  v  našo  hišo. 
Mi  se  že  dolgo  poznamo.  Jaz  sem  bila  nekdaj  njegova  učenka  in  sem 
ga  visoko  c6nila.  Tudi  zdaj  še  hranim  v  sebi  spoštovanje  do  i^jega.  Vse 
njegovo  bitje  mi  je  tako  milo  in  drago,  da  ga  ne  morem  sovražiti.  A 
zakaj  pa  tudi,  saj  mi  ni  nič  zalega  storil! 

Zakrivati  pa  nočem,  da  me  mika  osobito  njegov  značaj.  Vse  nje- 
govo dejanje  in  nehanje  in\&  do  mene  nekaj  vabljivega.  Tudi  se  mi  do- 
zdevlje,  da  se  moji  nazori  in  ideje  lepo  ujemajo  z  njegovim  mišljenjem. 
Vse  mi  kaže,  da  kraljuje  neka  harmonija  med  nama,  ktere  nisem  med 
Vami  in  menčj  nikdar  zapazila,  kam  li  čutila. 


301 

Tse  to  je  tedaj,  kar  me  vabi  k  ujeniu  kakor  magnetna  mo^,  in 
to  odločuje  moje  dejanje.  Kaj  pa  bi  to  bilo,  tega  ne  včm.  Ali  je  spo- 
štovanje ali  prijateljstvo  ali  —  ali  —  ljubezen  I'' 

Olga  umolkne.  Bobert  je  povesil  glavo.  Ukrotila  ga  je  za  nekaj 
trenotkov  Olgina  mirnost,  s  ktero  je  ona  tako  odkrito  in  nedolžno  govorila  o 
STOJej  srčnej  nagnenosti.  Vse  je  bilo  tiho  kakor  v  grobu.  Le  zdaj  pa 
idaj  zbrenči  mimo  njiju  bučela  in  sede  na  bližnjo  rožico,  da  se  nasrka 
didkega  medti.  Tam  v  travi  se  oglaša  čriček  in  cvrči  vesel  svojo  pesen, 
I  ta  v  grmovji  zraven  klopice  zakriči  senica,  kakor  da  bi  hotela  ta  dva 
floveka  pokarati,  zakaj  se  prepirata. 

Po  tem  molku  pa  izpregovori  najprej  Olga,  rek6č: 

„Zdaj  sem  Vam,  gospod  baron,  povedala  vse,  kar  in  kako  čuti  moje 
»ce.    Z  Bogom!" 

Po  teh  besedah  pa  vstane  Olga  ter  hoče  takoj  oditi.  A  zdaj  se 
Tidrarai  Bobert  iz  svojih  sanj  ter  pogleda  tovaršici  na  ravnost  v  obraz. 
Njegovo  oko  pa  je  kazalo  ljubezen  in  sovraštvo,  odpuščanje  in  osveto ! 

^Blagovolite,  gospica,  še  nekaj  besed,  predno  se  ločiva.  Poslušajte 
■ene,  darujte  tudi  meni  za  nekaj  trenotkov  svoje  srce,"  govori  Bobert 
mirno,  a  Olga  vidi  dobro,  da  se  on  jedva  premaguje.  Prsi  se  mu  vzdi- 
gvjejo,  obraz  mu  je  zdaj  rud^č  kakor  kri,  zdaj  bled  kakor  stena.  Strašen 
koj  bije  v  svojem  srci  in  tres6č  se  mrmra  med  zobmi  sam  za-se :  „Torej 
ljubezen,  ljubezen!"  A  vendar  se  zmaguje  ter  je  miren  in  tih,  krotek 
iii  pohleven ! 

Zdaj  se  usmili  za  trenotek  Bolicrt  Olgi,  a  ta  mu  ne  more  pomagati. 
Ona  ne  gospoduje  več  nad  svojim  srcem.  Podlegla  je  nepremagljivej 
nli  sinagonosne  ljubezni,  ki  ne  pozna  milosti  in  pomilovanja,  bojuj6č  se 
a  svoj  uzor ! 

„Je-Ii  torej  moj  up  zastonj.  Olga,  in  n(»  najde  li  moja  ljubezen, 
moja  gorka  ljubezen  v  Vašem  srci  nobenega  odmeva  več  ?  —  Vi  molčite ! 

Ali  bi  mi  Vi  dali  roko,  ko  bi  mi  jo  Vaš  oče  položili  v  t6-le  des- 
nico? —  Vi  ne  govorite  in  gledate  v  tla! 

Ali  Vam  ne  pravi  Vaše  čuteče  srce;,  da  bi  Vi  mogli  biti  srečni  tudi 
xmen6j?  —  Vi  molčite!    A  kaj  pomeni  to? 

Recite,  kar  Vam  srce,  le  srce  veleva.  Ne  bojte  so.  \m\  Pripravljen 
s^m  —  na  življenje  in  smrt!    Govorite!" 

„Strašno  vprašanje  to!"  odvrne  tiho  Olga.  „Ne  mučite  me  do 
swrti,  ne  trgajte  z  žarečimi  kleščami  iz  mojega  srca  oni  čut,  ki  dela 
čloTeka  srečnega.  Ne  silite  me,  da  sem  hinavka,  da  Vam  dam  roko  l)rez 
»na,  tel6  brez  čuta!  Ne  storite  me  nesrečne  in  nezveste  ž(Mie,  ki  sovraži 
rooit  a  ljubi  —  drugega!  Oh  moj  Bog,  kaj  bode  z  men6j?" 

In  pri  teh  besedah  omahne  nazaj  na  klop,  pokrije  si  z  rokama 
obi'az  in  začne  ihteti.    Tako  je   sedela  nekaj  časa,  in  solze,  debele  solze 


302 

kakor  jagode   kapale   so  jej   z   žarečih  lic.     Okoli   nje   pa  je   zavladala 
skrivnostna  tišina. 

Dolgo  si  ni  upala  Olga  pogledati  na  to  stran,  kjer  je  stal  Robert. 
Mislila  si  jo,  da  še  stoji  on  vedno  zraven  nje,  a  v  tem  se  je  motila. 
Olgin  odgovor  bil  jo  Kobertu  dovolj.  Srd  njegov  je  prikipel  do  vrhunca. 
Čutil  Je,  da  bi  s(»  no  jnogol  dalje  pren^agovati,  ter  se  zbal,  da  bi  se 
spozabil  nad  nedolžno  deklico  ter  jej  žugaje  ovadil  svoj  naklep.  Zatorej 
hiti.  pustivši  Olgo  ihtočo  na  klopici,  naglih  korakov  k  svojemu  čolnu  ter 
vesla  na  jozoro.  da  si  ohladi  razsrjono  dušo.  In  pot^m  si  poišče  na  onem 
obrežji  kraj,  kjor  pristavlja  \\>grin  navadno  svoj  čoln,  ter  premišljuje 
vodno,  kako  I>i  izvršil  svojo  osvoto.  Tu  si  pomiri  počivaj6č  razdražene  živce. 

Ko  jo  prišel  Hobort  proti  večeru  domii ,  čakal  je  že  na-nj  njegov 
sluga.  Iniol  jo  za-nj  naročilo  od  gospoda  stotnika  Kaudiča.  Robertovi 
znanci  v  I*oročah  napravili  so  luli  namreč  danes  popoldne  izlet  v  Vrbo. 
Sluga  jo  dobil  povelje,  naznaniti  to  gospodu  baronu,  ali  ni  ga  mogel  celo 
popoldne  na:jti  nikjer.  Kobortu  jt^  bilo  to  prav  po  volji,  da  ni  danes 
zvečer  njegovih  znancev  in  prijateljev  v  Porečah.  Tedaj  lahko  tudi  on 
nocoj  izostane  iz  svoje  navadne  druščine,  in  zatorej  si  da  večerjo  pri- 
nesti domu. 

Sluga  jo  imel  danes  prav  masteii  večer.  Gospodu  baronu  ni  dišala 
niti  jod  Jiiti  pijača  po  tako  razburjenem  dnevu.  Zatorej  podari  vso  ve- 
čerjo s  pijačo  vnul  svojiMuu  Janošu.  Da  uoc6j  je  skušal  baron  svojega 
slugo  celo  upijaniti.  nanierjavaj6č  o  toni  in  onem  izprašdvati  ga.  Ko  se 
jo  žo  bil  Janoš  precej  napil,  vpraša  ga  nagajivo  Robert,  ali  mu  je  v 
Porečah  že  kaj  znanja  in  ž*Misko  druščine! 

Sluga  je  bil  kaj  vesel,  da  imd  priložnost,  gospodu  nadporočnika 
razkrivati  svoje  ljubeče  srce.  Takoj  začenja  pripovedovati  o  svojem  va- 
sovanji pri  Keziki,  Vogrinovej  sestri. 

Robert  je  kar  debelo  gledal,  ko  mu  sluga  tako  ognjevito  govori  o 
svojej  ljubezni  in  lepej  Reziki. 

„Prej  je  bilo  veselo  tukaj,  ko  še  ni  bilo  onega  vraga  domi,''  na- 
daljuje sluga  žo  dobro  vinjen.  „Ali  zdaj  je  vse  pusto,  verjamite  mi, 
strašno  pusto,  gospod  baron.  Le  škoda  je  in  kesam  se,  kolikor  imam 
las  na  glavi,  da  mu  nisem  bil  oni  večer,  ko  me  je  izpod  okna  pognal, 
zdrobil  njegovih  suhih  rol>er.  Ali  zat6  mi  pride  drugokrat  v  moje  trde 
posti,  in  tedaj  mu  Bog  pomagaj !  Tako  zalega  dekleta  ne  pustim  meni 
nič  tebi  nič  iz  rok.  Ta  nepridiprav  pa  še  bode  skusil,  kaj  so  ogerski 
fantje !  Vrgel  som  ga  bil  sicer  žo  zadnjič,  da  je  kar  zaječal,  ali  črez 
n(?kaj  dnij  lazil  je  žo  zopet  todi  okoli  po  kopeli.  Kakor  se  mi  dozdevlje, 
gospod  baron,  stika  ta  človek  tudi  za  ono  lepo  gospico  pri  Skenovskih! 
Že  tedaj,  ko  jo  bil  grof  Konarski  tukaj,  videl  sem  ga,  ko  je  z  njo  samo 
dolgo  časa  govoril  na  vrtu  in  v  gozdiči.  "^ 


303 

Zadige  besede  so  Boberta  kar  speklo,  in  misli  si:  ^tilej  ga,  že  moj 
sluga  opazuje  vse  to,  a  jaz  bi  tega  ne  videl  in  ne  vedel !  Menda  bode 
vendar  kaj  z  mojim  momkom,  poskusimo!^  In  uat6  jame  slugo  dražiti, 
kako  velik  strahopetec  in  norec  je,  ako  se  d^  stitihovati  takemu  človeku. 

„Ali  ne  greS  zdaj  nikdar  več  vasovat  k  lepej  Reziki,  odkar  j(i  njen 
Imt  domi?"  vpraSa  ga  navlašč  baron,  rogaje  se  mu,  daje  tak  plašljivec. 

„Nič  več,  ker  se  bojim,  da  bi  me  zasačili  in  stepli."^ 

„Sram  te  bodi,^  odvrne  Bobert.  „Zakaj  ga  pa  ti  ne  zasat>i!;^  in 
ihijed,  potčm  pa  kar  v  jezero  vržeš.  Saj  ga  ni  škoda,  ako  ga  riiu^  požro 
ii  raki  oščipljejo;  bodo  vendar  bolj  mastni  in  debeli!  ^iva  duša  ne  bode 
popraSevala  po  njem,  a  ti  lahko  nat6  brez  skrbi  zahajaš  k  deklici  I'' 

„Tu  imate  prav,  gospod  baron,"  odgovori  sluga  malo  pn^mišljujoc, 
^  abiti  ga,  to  vendar  ne  gre !" 

„Zakaj  bi  ne  šlo?  Kaj  pa  v  vojski!  Tam  ubije  človek  človeka  kar 
Uko,  če  mu  tudi  ni  nič  hudega  storil." 

Dolgo  sta  se  potšm  gospod  in  sluga  pogovarjala  o  tej  stvari. 
Konečno  se  je  pa  toliko  dognalo,  da  napade  sluga  Vogrina  veslajočega 
)o  noči  domii,  in  sicer  blizu  tam,  kjer  on  navadno  pristavlja  svoj  čoln. 

To  mesto  je  prava  luka.  Dve  veliki  pečini  segate  ondi  pn;c(ij  daleč 
T  JHiero.  Sredi  med  njima  je  strašna  globina,  ali  obrežje  je  prav  dobro 
UTirovano  na  občh  straneh.  Valovi  ne  morejo  ondi  poškodovati  čolnov, 
in  atorej  se  radi  pripenjajo  tam.  Ako  pa  na  jezeru  ob  kamenitej  steni 
prisloniš  svoj  č^ln,  ne  vidi  te  nikdo,  bodi  si  tudi  svetla  noč.  Obrežje  je 
ttmreč  z  velikim  drevjem  obrasteno,  ki  celo  luko  s  temno  senco  pokriva. 
Zategadel  pa  morajo  čolnarji  stoje  veslati  v  to  zatišje,  da  ob  pečino  ne 
adenejo.  Oe  pa  veslarja,  v  čolnu  stojččega,  suneš  z  močnim  drogom,  pre- 
kopiene  se  ti  v  vodo.  Potčm  pa  je  vsakemu  kaj  lahko ,  v  temnej  noči 
ogonobiti  svojega  sovražnika,  in  nikdo  ne  v^,  kdo  ga  je  napadel,  ali  kam 
je  ixginol ! 

Tak  strašen  naklep  osnoval  se  je  ta  večer.  Sluga  ga  je  bil  vesel. 
Bol>ertu  se  je  pa  kakor  Mefistu  snuvjalo  srce,  da  ga  uboga  nj(»gov  fa- 
mulus.  Ali  ta  sevžda  ne  v6,  da  stori  to  maščevalno  delo  le  za  gospoda, 
*  8?ojej  črnej  duši  si  naloži  zloben  čin  brez  dobička !  Mi  noč(»mo  namreč 
imenovati  dobiček  onega  darila,  ktero  je  baron  Benda  blagodarno  oldjubil 
svojemu  slugi  za  to  zločinstvo. 

Povrh  pa  je  še  gospod  nadporočnik  slugi  zagotavljal,  da  ga  hoče 
^lu  zagovarjati,  ako  bi  nd-nj  kaka  neljuba  sumnja  letela,  a  tt^ga  se  itak 
ni  Ijati.  Prava  priložnost  izvesti  svoj  namen  pa  se  mu  tedaj  ponudi, 
kedar  vesli  Vogrin  sam  pozno  v  tenmej  noči  iz  Poreč  domii.  Sicer  si 
f^  naj  sluga  oni  kraj  dobro  ogleda,  kjer  misli  svojega  sovražnika  uspešno 
*8ačiti.  Tako  je  bilo  vse  dogovorjeno,  in  pozno  v  noči  pognal  je  še  le 
Bobert  svojega  slugo  počivat. 


304 

Naravno  je,   da   si  je    nadporočnik   Benda  s  tem  maščevalnim 
črtom  ute^^il  strast  in  razburjenost/    Prepričan  je    bil ,   da  bode   njci 
sluga,  ki  je  bil  krepek  in  močen  mož,  točno  izvedel  svoj  naklep,   vzli 
pa  zdaj,  ko  mu  ni  tega  sam  odsvetoval. 

„Pri  vsem  tem  je  pa  to  z4-me  najboljSe,"  mislil  si  je  napčsl 
„da  sem  jaz  sam  nedolžen.  Ako  bi  tudi  kdo  slugo  sumničil,  da  je 
napadel  Vogrina,  vendar  ne  morejo  priti  meni  do  živega.  Zakaj  lal 
se  izpriča,  da  se  je  sluga  sam  nad  njim  maščeval.  A  tudi  tega  ne  b 
potreba,  ako  le  jaz  potrdim,  da  je  bil  sluga  isto  noč  in  uro  dom4,  ko 
je  ta  nesreča  dogodila  na  jezeru.  Moje  vedenje  proti  Olgi  pa  je  1 
danes  tudi  mirno,  in  najmanjši  sum  o  tem  ne  more  n4-me  leteti!" 

Tako  je  skušal  Robert  svojo  vest  zadušiti,  a  vendar  ni  mogel  to 
sladko   počivati.     Olgino  obnašanje,    njena  odkritosrčna   izpoved,   nj 
odločne  besede  niso  mu  dajale  mini.  Takoj  mu  pride  na  misel,  ali  mu 
liode  ona  tudi  pozneje,  akoravno  se  odstrani  Vogrin,  odrekla  roke  ter 
mu  celo  odpovedala.     A  to  misel  je  s  tem  ovrgel,  da  se  Olga  Tenda 
tedaj  prej  v  zakon  prisili,  če  je  njegov  tekmec  mrtev,   kakor  pa  če 
živf.    Izvršiti  se  pa  mora  njegova  zveza  z  Olgo  na  vsak  način  še  letoJ 
jesen,  ako  hoče  sploh  rešiti  svoje  posestvo  denarstvenega  propada, 
je  namreč   kazalo ,   da   pride   to   leto   Bendino   imenje   ob   Blatnem 
zeru  na  boben,  ako  ni  od  nikoder  pomoči.    Od  vseh  stranij  so  prigan 
upniki   Robertovega  očeta,   žugaje,   da   mu   grajščino  z  zemljiščem  v 
prodajo,  ako  jim  vsaj  polovice  dolgov  v  kratkem  ne  poplača.  Baron  Bei 
Robertov   oče   pa  je   svojim  upnikom  vedno  obetal,  da  jim  brzo  ustr 
a  konečno  jim  je   le   moral   natanko  obljubiti,   kdaj  jim  v  resnici  n 
plačati  dolgove.     Določila  se  je  jesen  kot  zadnji  obrok.     Tedaj  se  oi 
njegov  sin  Robert  in  ta  bode  tudi  dolgove   hitro  poravnal.     Saj  mu  ; 
nese  njegova   nevesta   najmanj   kakih   stotisoč  goldinarjev  za  doto,  in 
svota  bode  tudi  zadolženemu  ogerskenm  grajščakn  že  nekaj  pripomo( 

To  slabo  denarno  i*aznierje  bilo  je  Robertu  na  tanko  znano.  La 
je  torej  razumeti,  zakaj  se  je  on  še  bolj  poganjal  za  Olgino  udanost 
se  bal  svojega  tekmeca.  Strast  svoje  ljubezni  bil  l)i  Robert  sevMa  ž< 
premagal  in  na  deklico  tudi  v  kratkem  cel6  pozabil,  ali  "misel ,  da 
vzame  Vogrin  z  deklico  vred  tudi  doto.  ki  naj  reši  njegovo  poses 
njegov  ponos,  njegovo  slavo  in  njegov  glas :  ta  misel  mu  je  bila  strai 
in  ona  mu  nasvetuje,  naj  uniči  svojega  nasprotnika,  ako  hoče  Olgo 
siliti  v, zakon.  Tako  je  dolgo  časa  premišljeval  baron  Robert,  in  razi 
Ijivo  je,  zakaj  ni  mogel  spavati. 

A  tudi  Olga  ni  našla  ta  večer  zaželenega  mini.  Sedela  je  še  pn 
časa  potžm,  ko  je  bil  Robert  odšel,  sama  na  klopici,  premišljujoča  o  sv 
negotovej  bodočnosti. 


,  ^ 


305 

^Prisilili  me  bodo  v  zvezo  s  tem  človekom,  to  slutim  vodno.  Iznivati 
bodem  morala   iz  dna  svojega   srca   ljubezen,    svojo   gon?eo  ljubezen  do 
Vogrioa.    Omožili  me  bodo  s  človekom,   ki   ga   ne   ljubim  in  ne  l^odem 
in  ne  morem  nikdar  ljubiti !  Kaj  bode  z  men6j  ?  Kdo  me  resi  te  nesreče, 
te  nemile  osode,  ki  mi  jo  hočejo  dodeliti?     Kdo   me    iztrga   iz   objemov 
mojega  sovražnika,  kakor  je  rešil  Pugačef  Marijo  Ivanovno   njenemu   že- 
ninu?—  Milko  me  mora  rešiti,  a  ne  drugemu,  temveč  se])i!  Z  njim  hočem 
biti,  1  njim  hočem  iti  na  konec   sveta;   njegova  bodem.   le   njegova,   ali 
pt  nikogar  l"^ 

Tako  je  mislila  Olga  vsa  prepadena  in  žalostna.  Zdaj  še  le  se  je 
qoka]a,  spoznavši,  da  je  ni  pomoči  drugje  kakor  v  V^ogrinu.  Z  njim 
|ide  ona.  z  njim  nehd  i  njena  sreča.  Ako  je  on  ne  reši,  ni  je  za  njo 
Ršitfe  več! 

Naposled  premaga  vendar  njeno  razburjeno  domišljijo  hladna  pamet. 
Om  86  začenja  z  lepimi  upi  tolažiti.  A  vesela  ni  bila  več  Olga  ta  večer, 
temveč  klaverno  in  s  povešeuo  glavo  hodila  in  posedala  jo  tu  in  tam. 
Proti  materi  pa  je  vedno  trdila,  da  jo  glava  hudo  boli.  Ne  diši  jej  ne 
jed  ne  pijača.  Tedaj  ostane  brez  večerje  in  gre  še  pri  svetlem  dnevu 
T  spalnico. 

Čudno  se  je  dozdevalo  materi,  da  je  Olga  tako  izpremenjena.  A  ker 
ni  vedela  temu  pravega  uzroka.  verjela  je  slednjič  njenim  izgovorom. 

Ta  večer  bilo  je  pri  Skenovskih  vse  tiho,  rekel  bi  nekako  skriv- 
W8tno.  Kamer  si  pogledjil,  povsod  je  bilo  vse  hrez  življenja:  smrtna 
tifina  vladala  je  po  sobah  Skenovske  ville.  Olge  ni  bilo  nikjer  videti,  in 
hdi  mati  se  je  skrila  v  samotno  sobieo.  Lt»  Kihard  je  prinesel  novo 
fivljenje,  prišedši  pred  mrakom  z  lova  domii.  A  tudi  on  j<»  takoj  spoznal, 
da  ni  dom4  vse,  kakor  bi  moralo  biti.  Vid»^l  je  žalostni  obraz  svoje 
sestre  ter  opazil  na  materi  zgrbančeno,  temno  čelo.  Ali  on  ni  hotel  po- 
prafievati  po  uzroku  tej  otožnosti,  temveč  naznani  takoj  materi,  da  l)od(» 
delal  noc6j  dr.  Siniiku  v  gostilni  tovaršijo  in  da  pride  bolj  jjozno  domu. 

Nat6  gre  na  vrt,  kjer  je  na-nj  čakal  Vogrin.  njegov  lovski  tovariš, 
l^nes  pa  je  imel  Kihard  le  žalostne  novice  za-nj :  kajti  pov»Mlal  mu  je, 
da  se  sestra  Olga  slabo  počuti  in  da  j<»  zelo  otožna.  Ta  vest  je  Milka 
hado  zadela,  in  nat6  ga  ni  bilo  več  volja,  da  bi  šo  bil  š<'l  v  druščino.  Za- 
torej se  prijatelja  hitro  ločita.  Rihard  gre  v  gostilno,  Vogrin  pa  stopi  v 
Mn  ter  vesli  proti  domu. 

Na  svojej  vožnji  se  je  pa  naš  čolnar  pridno  oziral  na  gozdič  in  vrt, 
kj^r  se  je  bil  z  Olgo  prvič  sešel :  vzlasti  pa  je  gledal  na  okno  Olgine 
^nice,  opazuj6č,  ali  mu  ne  miga  nikdo  z  ruto  pozdrav.  Zakaj  težko  mu 
J^  liilo  pri  srci,  da  se  ni  mogel  posloviti  od  svoje  deklice  želeč  jej: 
I^hko  noč! 


306 

A  Vogrin  se  ni  zastonj  oziral  tja,  kjer  mu  je  bivalo  ljubljeno  srce. 
Olga  je  videla  Milka,  sedeea  pri  oknu,  ko  je  odhajal.  Otožno  je  zrla  za 
njim,  a  ni  se  mogla  premagovati,  opazivši,  kako  jo  išee  njegovo  ok6. 
Zatortvj  odpre  okno,  nasloni  se  nd-nje  in  mu  mahlja  z  ruto,  šepetaj6<5a: 
Lahko  noc!  Nekaj  minut  je  še  gledala  svojo  nado  in  up,  a  na  enkrat 
so  zanesli  eoln  iz  njenega  obzorja  —  jezera  šum6či  valovi! 

Noč  je  že  j(»la  razprostirati  svoja  črna  krila  na  utrujeno  zemljo, 
vabeč  njena  bitja  k  sladkemu  počitku.  Ali  Olga  je  še  vedno  slonela  pri 
oknu,  gledajoča  tja  proti  Vogrinovemu  domu.  Mrtva  tihota  je  vladala^ 
okoli  nje,  le  včasih  se  je  čul  globok  vzdihljej,  ki  je  prišel  iz  sre^  ne- 
srečne deklice !  Dolgo  je  bila  Olga  sama  v  spalnici,  in  mai^sikt.era  solza 
prikazala  se  jej  je  med  tem  iz  kalnih  očij. 

„Kaj  je  neki  to,  da  ni  danes  matere  k  počitku?**  vpraša  deklica- 
sama  sebe.  „Je  li  bolna,  ali  kaj,  da  ne  pride  v  spalnici)  ?  Že  pn»j  se 
mi  je  nekako  nevoljna  videla.  Zdi  se  mi,  da  jo  nekaj  teži.  Jaz  ne  pri- 
čakujem nič  dobrega.     Grem  jo  iskat,  kje  je !" 

Tako  govoreča  zapusti  Olga  spalnico.  Najprej  popraša  hišno  po 
materi,  a  tudi  ta  ne  zna,  kje  je.  Ker  pa  tudi  od  drugih  služabnic  nič 
gotovega  ne  zv^,  išče  jo  sama  po  vseh  sobanah  in  sobah,  dokler  ne  pride 
do  majhne  sobice,  ki  je  bila  zaprta.  Tu  trka  iu  kliče.  Nap6sled  se 
vendar  mati  oglasi  ter  odpre  hčeri. 

„Kaj  Ti  je,  mama?  Za  božjo  voljo,  kaj  Ti  je?'*  vzklikne  Olga  vsa 
l»restrašena.     „  Zakaj  se  jočeš,  mama  ?** 

Mati  ne  odgovori  s  prva,  a  ko  jo  hči  še  vedno  poprašuje,  reče  jej 
nat6:  „Ne  prašaj  me,  kaj  mi  je.  Tudi  Ti  ne  bodeš  vesela,  ako  Ti  to 
pov^m.  Srd  in  žalost  mi  polni  dušo,  ker  vidim,  da  nas  ljudje,  iu  to 
znani  ljudje,  da  prijatelji,  črnijo  in  natolcujejo.  Lažf  i-aznašajo  o  meni 
in  Tebi  ter  nam  kradejo  ljubezen  pri  skrbnem  očetu." 

Vsa  začudjena  gleda  zdaj  Olga  mater,  ne  vede  tolmačiti  si  njenih  besed. 

„Jaz  Te  ne  razumem,  mama.  Kdo  nas  obrekuje?   Bazjasni  mi  to!^ 

„Ko  sem  prišla  danes  iz  kopele,"  nadaljuje  mati,  „prejela  sem  pismo 
od  očeta,  ki  me  je  celo  iznenadilo.  Ne  bila  bi  si  mislila,  da  so  ljudje 
res  tako  hudobni!"  Potem  pa  pripovculuje  hči»ri  na  dolgo  in  široko,  kaj 
jej  oče  piše. 

Pismo,  ktero  je  bila  danes  gospd  Skenovska  prejela,  razločevalo  se 
j(»  Z(d6  od  drugih  pisem,  ktera  je  sicer  ona  od  svojega  soproga  dobivala. 
V  današnjem  pisanji  oponaša  gospod  Skenovski  svojej  ženi,  da  vabi 
ona  k  sebi  na  dom  —  Vogrina,  ter  pospešuje  sama  Olgino  ljubezen  do 
tega  berača  proti  njegovej  volji.  Da  to  še  ni  dovolj !  Ona  ga  sama 
obiskuje  in  prenočuje  cel6  s  hčerjo  vred  pod  njegovo  beraško  streho. 
Sam  bi  prišel,  da  ga  izpodi  kakor  potepina  od  svoje  hiše,  kamer  vsak  dan 
zahaja,  ko  bi  mu  pripuščali  bodoči  vojskini  časi,  da  zapusti  svoje  tovarne. 


307 

„Prepo?edajein  pa- Tebi  in  Olgi,"  glasi  se  dalje  v  pisiini,  „da  lii  še 
eiiknit  ?abQa  Vogrina  na  moj  doiu,  v  mojo  hišo.  On  ne  sme  ver  priti 
T  TTaSo  družbo.  Ako  se  to  le  Se  enkrat  zgodi,  morate  j<(^  tisto  uro  vsi 
skupaj  sapastiti  Poreče  in  priti  k  meni  domu.  Olgi  pa  še  pos(d)ej  za- 
poram, da  mora,  ali  hoče  ali  noče,  to  je  vse  (mio.  dati  roko  baronu  Ro- 
berta. Iz  glave  si  mora  takoj  izbiti  vse  druge  Ijubovne  spletke  in  ne- 
spameti,  in  Bog  jej  pomagaj,  ako  zvem,  da  ravna  proti  mojej  volji  1"^ 

To  so  bile  krepke  besede,  toda  prehude  za  ženska  sna.  Olga  se 
je  kar  tresla,  beroča  začetek  očetovega  pisma.  Bleda  je  postala  in  s(^ 
li  preniaknola.  Š»»  skoro  dihati  si  ni  upala,  meneč,  da  stoji  oče  zraven 
nje.  Vse  zaljubljene  misli,  vsi  načrti  in  upi  v  srečno  bodočnost  zapustili 
sojo,  kakor  bi  pihnol.  Lo  utelešena  ubogljivost  do  očeta  vladala  je  sama 
te  trenotke  ?  njenem  srci ! 

Tu  se  je  zdaj  videla  moč  in  sila  očetova,  iH)d  ktero  st»  zruši  in 
kikor  prah  raznese  lastna  otročja  sodha.  Taka  nespametna  očetova  volja 
p  uničuje  tudi  blage  čute  v  človeškimi  srci.  Krepka  mladeniška  duša 
jq  se  nasprotuje,  če  tudi  dostikrat  brezuspešno,  ali  nežno  dc^ličje  srce. 
kikorje  Olgino,  strepeta  in  utihne  j»red  osoruim  glasom  očetovim  t(»r 
se  nni  voljno  uda,  če  izgubi  tudi  s  tem  —  svojo  srečo  I 

A  to  še  ni  bil  konec  pisma,  zatorej  herimo  dalje: 

,.Kako  nepremišljeno  in  nespametno  pa  je  Tvoje  in  Olgino  ravnanje, 
Tidis  iz  sledečega.  Vidve  ubijate  tudi  politiške  kvanti^  in  gugle  z  Vo- 
grinoni,  in  Ti  žena  mu  še  pomagaš  ter  C(d6  odobravaš  njegove  napčne 
BUore!  Le  poslušaj,  kaj  imd  Vogrin  od  tega.  da  jezika  za  zobmi  ne  drži. 

Gospod  referent  pri  naučnem  ministerstvu  mi  j<*  bas  včeraj  na  moje 
TpraSanje  tak6-le  odpisal:  „„0  gospodu  dr.  Vogriuu,  o  kterem  sva  govorila 
T  soboto.  Vam  imam  sledeče  poročati.  Tudi  mi  tukaj  vemo  dobro,  na 
kakem  glasu  je  ta  mož.  Vaše  besede  o  njem  ujemajo  se  popolnoma  z 
ttSimi  poročili.  Zaraditega  se  mu  tudi  b»tos  prošnja  za  službo  ni  iz- 
polnila. A  sploh  pa  mislim,  da  bodo  taki  ljudje  tudi  v  bodoče  zastonj 
pri  nas  državnih  služeb  prosili,  ker  imamo  mnogo  svojih  močij  na 
napolaganje.**"* 

To  je  tedaj  plačilo  Vogrinu  za  njegovo  nespametno  govorjenje  in 
nivnanje.  On  ostane  menda  vedno  brez  državne  službe,  brez  stalnega 
kruha.    Storil  se  je  sam  berača,  in  to  ga  menda  še  spokori  I 

Iz  tega  razvidiš,  draga  moja,  kako  ste  se  Ti  in  Olga  spozabili,  ker 
^^  se  pajdaših  s  takim  človekom .  in  to  še  vjničo  barona  lioberta,  bo- 
do^ga  Olginega  ženina!"* 

Te  besede  so  razno  uplivale  na  mater  in  Olgo.  Dočim  je  začetek 
P'8ina  v  materinem  srci  pouzročeval  žalost,  srd  in  jezo,  prinesel  je  drugi 
^<^l  nliogej  hčerki  novico,  ki  jej  je  vzela  zadnji  up  in  nado  v  svojo  srečo. 
«Ui  zdaj  ni  Olga  jokala  in  tožila.     Njeno   srce   ni   moglo  več  v  solzah  in 


308 

tožbah  najti  olajšanja,  temveč  kakor  brezčutno  bitje  iidala  se  je  dk 
svojej  osodi.  Tolažila  se  je  le  s  t  (»ni,  da  je  bila  vsaj  nekaj  dnij  s 
v  svojej  ljubezni.  Uživala  je  le  čut  sladkih  spominov!  Zdaj  je 
zastonj,  zdaj  je  vse  proč.  On  je  brez  službe :  razrušen  in  podrt  je  st 
na  kterega  si  je  zidala  svojo  srečo! 

Olga  in  nje  mati  niste  s  prva  hoteli  črkam  v  pismu  verjeti.  Ve 
ste  list  prečitali,  najprej  ob^  skupaj,  pot^m  vsaka  za-se,  a  vedno  jii 
bilo  v  njem  marsikaj  nerazumljivo  in  temno. 

„0d  kod  je  vse  toV**  vpraša  mati  Olgo.  „Kdo  je  to  očetu  po 
in  naju  pri  njem  tako  očrnil  ?** 

Odgovor  je  bil  lahek.     Olga  kakor   nje    mati  imenovali   ste  bi 
Roberta  —  svojega  nesramnega  obrekovalea.     In  v  tem  se  niste  n: 
Robert,  je   bil   namreč   po   prvem   pismu    še   poslal  drugo  gospodu 
novskemu.    V  zadnjem  mu  je  poročal,  da  zahaja  Vogrin  vsak  dan  k 
da  ženske  ga  e«»i6  obiskujejo   in   so  že  pod  njegovo  streho  prenočil 
še  drugih  stvarij  več,  ktere  je  on  opazoval  in  videl  v  svojej  Ijubosumr 
In   rfe ,   Robert  je   dosegel  s  svojimi  lažmf,    kar  je  namerjaval,  in 
zi-nj  bilo  dovolj! 

„Jaz  bodem  Robertu  pismo  pokazala,"  reče  nap6sled  mati  še  \ 
vsa  razjarjena.  „Terjati  hočem  od  njega,  naj  se  izpriča,  da  ni  on 
pisal,  ali  mi  pa  mora  sam  odgovor  dajati  za  to  nesramno  obrekova 

„Tega  ne  mama!"*  odvrne  hči.  „S  prva  bodive  tiho  in  ne  po 
nikomur  ničesa,  kakor  da  bi  se  ne  bilo  ceI6  nič  dogodilo.  Mon 
Robert  sam  izdd.  Tudi  proti  Vogrinu  se  ne  sme  naše  obnašanje  nil 
ne  izpremeniti.  Saj  pa  tudi  on  malo  k  nam  zahaja,  temveč  hodi 
Rihardom  in  dr.  Sirnikom  na  lov,  a  to  naju  nič  ne  skrbi  !*^ 

S  tem  mnenjem  bila  je  tudi  mati  zadovoljna.  Tolažilo  jo  je  pa 
pričanje,  da  ni  nič  krivega  in  nedostojnega  storila.  „Zakaj  pa  bi  ne 
Vogrin  v  našo  hišo  zahajati,"  mislila  si  je  sama  pri  sebi.  „Saj  je  S 
kakor  drugi  in  povrh  še  naš  znanec  in  prijatelj.  Prej  je  -smel  v 
hišo  zahajati,  ko  je  še  moje  otroke  podučeval,  zakaj  pa  zdaj  ne,  odka 
obiskuje  baron  Robert?" 

Kmalu  pot^m  se  podaste  ob^dve  v  spalnico,  a  takoj  pride  R 
domii.  Zapazil  je,  da  še  bedite  mati  in  sestra.  Zatorej  stopi  k  i 
in  tli  zv^  po  prvem  vprašanji,  zakaj  še  ne  spite.  Dolgo  so  se  nat< 
skupaj  o  tem  osornem  pismu  očetovem  pogovarjali.  Rihardu  je  p( 
še  le  zdaj  marsikaj  jasno.  A  tudi  on  je  stopil  na  Vogrinovo  stran 
govarjal  ga  ter  žugal,  da  hoče  Roberta  zaradi  takega  obrekovanja  pc 
na  odgovor.  Nap6sled  se  je  pa  vendar  dal  pomiriti  ter  konečno  obl 
da  hoče  molčati  o  tem. 

Prihodnja  dneva,  petek  in  sol)ota,  sta  pri  Skenovskih  kaj  ene 
pretekla.    Riharda  ni   bilo  mnogo   dom4,  kajti  hodil  je  z  Vogrino 


309 

dr.  Sirnikom  na  lov.  Vogrin  se  jp  pa  pri  SkenoTskih  lo  kaj  malega 
lundil,  ker  je  Olga  vedno  tožila,  da  jo  !)oIi  glava.  Zaradi  tega  ga  tudi 
if e€er  ni  hilo  k  Skenovskiin.  kedar  je  prišel  z  Kihardoiii  z  lova.  teniver^ 
oba  dni  se  je  §e  pri  svitu  napotil  doiiiii. 

A  tudi  baron  Robert  se  je  te  dni  l»olj  skrival  kakor  drugekrati. 
Hodil  je  vedno  zamišljen.  K  Skenovskiin  pa  je  se  prihajal  kakor  pn»j  vsak 
predpoldan.  Tn  je  pozdravil  mater  in  heer.  a  se  takoj  zopet  poslovil, 
fi<lef%  da  se  vsi  hladno  vedejo  proti  njemu.  Vzlasti  ga  je  j»a  jezilo,  da 
se  Olga  tako  hlini  in  potajuje.  Zakaj  vedel  je  (IoImo,  da  se  ona  navlasc^ 
dela,  kakor  da  bi  jo  bolela  glava.  Vogrin  in  Robert  se  pa  sploh  te  dni 
Tidela  nista. 

Tako  ste  Idli  Olga  in  mati  skoro  vedno  same.  Deklica  je  v  teh 
dneh  marsikt4*ro  solzo  prelila.  Premišljala  je  vedno  le  o  Vogrinovem 
Uostneni  stanji  in  o  svojej  nesreenej  ljubezni,  ki  je  ne  dovede  nikdar  do 
rtfcleuega  smotra.  Naposled  je  pa  zaeeU  ubožiea  misliti  na  svojo  pri- 
sfljeno  zvezo  z  Robertom.  Kaj  pa  hoee  tudi  poretiV  Vogrin  jej  ne  more 
pomagati,  sama  je  brez  moei,  a  volja  oeetova  je  nepremakljiva  in  trda 
hkor  železo.  V  svojih  mislih  se  je  torej  udala  nemilej  osodi.  Postajala 
je  brezčutna.  Nie  je  ni  vei>  mikalo,  in  dejala  je  vedno  proti  materi: 
„Storite  z  inen6j,  kar  hoeete.     Vi  starisi  imate  o  meni  doloeevatil'* 

Le  kedar  je  Vogrina  zagledala,  zasvetil  jej  je  nad(»polni  žarek  vse 
o&Tljajo^ega  solnca.  Čutila  se  je  zopet  ^sreeno  in  zadovoljno.  Tedaj  ni 
mislila  na  očetove  besede  niti  na  zvezo  z  Robertom.  Njena  duša,  njene 
nusli  in  njeno  srce,  vse  je  bilo  pri  Milku.  0(»  se  je  pa  on  približal  ter 
dilje  govoril  z  njo,  tedaj  se  je  pa  Olga  nehot*^  zopet  spomnila,  da  ne  sme 
in  ne  more  imenovati  Milka  nikdar  svojega.  Stopile  so  jej  pred  oei  oeetove 
l>eseda.  donel  jej  je  po  ušesih  Robertov  glas,  v  srei   pa  jej   je  postajalo 

neskončno  težko:  in  tedaj  j(»  rekla,  da  jo  boli  glava a  Vogrin  se  je 

po  takih  opazkah  vselej  krvaveeega  srca  poslovil  od  ny\ 

Vse  to  je  Milko  težko  prenašal,  n(»znaj6c  seveda  tolmačiti  si  Olgi- 
nega  vedenja.  Mislil  si  je  pa  vsekako,  da  ga  ona  menda  ne  mara,  a 
tudi  sicer  je  čutil,  da  se  je  prijaznost  njtMie  matere  izprenienila  proti 
DJenui.  Zatorej  naznani  gospe  Skenovskej  in  i)lgi  v  soboto  V(»cer,  pri- 
W.si  2  Rihardom  z  lova,  da  odide  v  pondeljek  nazaj  v  Helo  h  grofu 
Konarskeniu. 

Ta  izjava  je  Olgo  hudo  pn»tresla,  a  materi  bila  je  seveda  po  volji. 
'^4  l)i  se  pa  Vogrin  kakor  tuj(»c  poslovil  od  njih,  to  pa  vendar  ni  slo 
gospe  Skenovskej  v  glavo.  Zatorej  ga  poprosi,  naj  pride  v  nedeljo  večer 
k  njim  v  gosti,  prav  za  prav  na  „valete'^.  Tudi  Roberta  in  dr.  Sirnika 
povahi  na  ta  večer,  ki  jej  oba  obljubita,  da  prideta. 

V  nedeljo  bilo  je  deževno  vreme.     V  jutro  je  že  začelo  deževati  in 


310 

ni  se  zvodrilo  do  testih  popoldne.     Ali  zdaj  so  se  oldaki    hitro  razprl 
in  solnce  je  5e  pot^m  prijazno  sijalo. 

Govstje  so  se  že  jeli  ol)   sedmih   zbirati   pri  Skenovskih.    Najza< 
dosel  je  danes  Vogrin.     Kaj  pa  je  bilo  t^mu  nzrok,  ni  vedel  nihcV. 
j^ovarjal  se  je  s  tem,  da  je  dobil   danes  ve(>  pisem,   na  ktera  je    m< 
takoj  odj(ovoriti. 

„Malo  je   manjkalo,   da   l)i    ne  bil  prišel,"  rekel  je  nap6sled. 
opnsiil  sem  rajši  ver  vjižnih  pisanj,  da  bi  se  le  mogel  noe6jšnjega  ve^ 
v  tej  gostoljubnej  hiši  udeležiti." 

Tem  besedam  so  vsi  verjeli,  ee  so  bile  tudi  prazen  izgovor.  Resi 
je  bilo  le  toliko  na  tem ,  da  je  bil  Vogrin  danes  predpoldnem  pr 
f no  pismo.  Vsled  tega  pa  je  že  mislil  v  istini  odpisati  gosp^  Skenovs 
da  ne  pride  v  gosti,  kar  l»i  bilo  seveda  boljše  zd-nj,  a  ni  se  ni( 
vzdržati.  Njegov  notranji  <^ut  ga  je  gnal,  njegova  gorečna  ljubezen 
Olge  silila  ga  je  na  vso  moe,  da  se  poslovi  od  svoje  prijateljice.  Po?ž< 
jej  hoee,  da  je  dobil  danes  od  grofa  Konarskega  poročilo,  da  so  mu 
Dunaji  njegovo  prošnjo  —  odinli. 

Naravno  je  torej,  da  je  bil  Vogrin  c41i  dan  ves  potrt  in  otožen, 
hoee  zdaj  poeeti,  ko  se  mu  je  porušil  zadnji  in  edini  steber,  na  kter 
je  zidal  zlate  gradove  svoje  sreee?  Kaj  mu  hasni    ljubezen,   kaj   Ijuh 
srce,  ako  ne  more  nresnir*iti  svojih  želj,  ako  ne  more  stopiti  pred  Olgin 
Oi^eta  ter  ga  prositi  njene  roke  ?  —  On  je  uničen,  je  brez  upa  in  pom< 

Tak  žalosten  položaj  ni  spvi^da  vabil  Vogrina,  da  bi  šel  v  vei 
dnižbo,  in  to  k  »Skenovskim,  od  kterili  se  mora  noe6j  posloviti  za  ?s< 
A  vendar  se  je  odloeil,  pogumno  prenašati  nemilo  osodo  in  zatajevat 
druščini  svoj  notranji  boj. 

Nocojšnja  družba  pri  Skenovskih  bila  je  cel6  majhna.  Obstajal« 
z  domačimi  vred  le  iz  šest  oseb,  a  zabave  bilo  je  mnogo.  Ni  se  poso 
da  bi  vladale  hude  slutnje  in  temne  misli  v  pojedincih  našega  orni 
Izmed  vseh  je  le  Vogrin  kazal  neki  notranji  nemir,  a  tudi  tega  je  izgn 
ko  je  zlato  avstrijansko  vince  razvedrilo  gostom  glave.  Tndi  Olga  8< 
dobro  premagovala  in  še  precej  rada  govorila,  a  v  svojih  pogovorih 
zala  je  veliko  resignaeijo,  trd^,  da  je  nič  pi*av  ne  zanima. 

Mnogo  se  je  noc6j  ugibalo  o  berolinskem  kongressu  in  o  zased 
Bosne;  kajti  tedaj,  dne  1)0,  junija,  bilo  je  ž^  znano,  da  je  prejela  n 
država  mandat,  zasesti  Bosno  in  Hercegovino. 

Prva  mobilisacija  bila  se  je  že  pred  14  dnevi  razglasila,  in  e 
del  vojske  stal  je  že  na  nogah.  Cel6  naravno  je  tedaj,  da  so  go?< 
noc6j  v  našej  družbi  o  vojski,  saj  sta  bila  dva  častnika,  Robert 
Vogrin,  navzoča. 

Čudno  nasprotje  si  pa  mogel  opazovati  v  teh  pogovorih.  N 
(K^ročnik  baron  Benda,    ki   se  je   sicer  vedno  s  svojo  hrabrostjo  pona 


I 


311 


ni  nič  kaj  kazal,  da  bi  sedaj  rad  imel  vojsko.  A  to  lahko  vsak  razume, 
kdor  pomisli,  da  se  je  Robert  ravno  ženil.  Najbolj  ga  je  }»iIo  skrb,  da  se 
poroči  z  Olgo  ?  jesen,  sioer  je  izgubljeno  njegovo  posestvo! 

^Ni  se  nam  bati,  da  bi  imeli  kakšne  težave  v  Bosni  in  Hercegovini," 
trdil  je  Koliert.  Gospod  minister  Andrassj  pozna  dol)ro  ondotne  razmere. 
Z  eno  kompanijo  in  enim  eskadronom  ponurimo  celo  Hosno.  Bošnjaki 
80  preveliki  strahopetci,  da  bi  se  drznoli  kaj  resnega  početi  proti  našim  vo- 
jiLkom.  Sicer  pa  bode  najboljše,  da  mi  vso  druhal  v  teh  deželah  po- 
bijemo; pot^m  bode  mir.  Vse  to  pa  že  tudi  lahko  ta  vojska  stori,  ki 
je  po  prvej  mobilisaciji  na  nogah,  in  jaz  sem  cel/)  prepričan,  da  zthij  no- 
benega vojaka  več  ne  poklicVjo  v  vojsko." 

,,Jaz  bi  pa  prav  rad  vojsko  imel,"  odvrne  nato  reservni  Hrastnik 
Vogrin.  ,,Zdaj  še  imam  nekaj  cHsa  služiti  in  rad  )u  skusil,  kako  je  kaj 
tam,  kjer  puške  pi^kajo  in  bol>en  poje." 

„To  ni  lepo,  gospod  doktor,"  pristavi  gospa  Skenovska,  ^da  po  krvi 
ia  kroglah  hrepenite.     Ali  bi  Vam   ne    bilo   težko   ločili   se  od  svojih?" 

„Zakaj.  milostljiva  gospa?"  vpraša  Vogrin.  „Svojej  materi  itak  ne 
iBorpm  pomagati,  drugih  Ijudij  pa  nimam,  ki  bi  me  pogrešali!  .laz  ne 
iignliim  uicesa.  ako  že  danes  stopim  na  krvavo  bojišče.  Boljše  gotova 
smrt,  kakor  tako  —  negotovo  —    življenje!" 

Pri  teh  l^esedah  pa  pogleda  V(»grin  Olgo.  zakaj  le  ona  je  mogla 
numeti  njih  pomen.  A  KolM»rt  postane  hipoma  bled ;  srce  mu  je 
itripalo  samega  strahu,  da  je  menda  Vogrin  že  zvedel  za  zločinsko  namero 
—  njegovega  sluge. 

„Prav  imate,  gospod  doktor,"  izpregovori  zdaj  Olga.  „Ko  bi  bila 
jai  moški  in  vojak,  pozdravila  bi  tudi  z  veseljem  vojaške  trombe  glas  in  m? 
\  trepetala  bi  pred  švigajočimi  kroglami,  lioljša  je  plemenita,  junaška  smrt  lui 
kruvih  poljanah,  kakor  v  leskečih  dvoranah  mestnih  —  nesrečno  življenje !" 

Olgine  besede  so  zbodle  Roberta  globoko  v  srce.  On  je  dobro  vedel, 
kaj  je  hotela  deklica  izreči  s  tem.  A  čutila,  kaj  prav  za  ])rav  one  iz- 
nbjo,  in  razumevala  stu  jih  pa  le  Vogrin  in  Olga  sama. 

V  takih  pogovorih  je  čas  hitro  pretekel.  Ura  je  že  bila  nad  ednajst. 
Drniha  se  poslovi.  Dr.  Siruik  in  baron  Robert  gresta  svoja  pota.  Vogrina  pa 
spremljata  —  Rihard  in  Olga  skozi  vrt  v  gozdič ,  kjer  je  bil  njegov 
foln  priklenen. 

Olga  še  poprosi  mater,  naj  jej  dovoli,  da  se  z  Rihardom  malo  po 
Trtu  izprehodi,  češ  da  še  ni  bila  danes  na  prostem.  Mati  jej  prošnjo 
*teliili,  ved6č,  da  deklici  čisti  zrak  le  koristi. 

V  živahnem  pogovoni  stopajo  Olga,  Rihard  in  Vogrin  ob  jezeru,  kar  se 
^M.  kakor  da  bi  bil  nekdo  skozi  prste  zažvižgal.  Vsi  postanejo,  a  divna 
tftota  vlada  zopet  kakor  prej  v  nočuej  naravi.     Le  zdaj  pa  zdaj  pijuskne 

i  valček  ob  kamen  ali  drevno  koreninico  na  obrežji ! 


312 

„Mene  hi  bilo  strah,  gospod  doktor,  ko  bi  se  morala  zdaj  sama 
kakor  Vi  peljati  prek  jezera/  zač*enja  Olga.  „Vi  se  ne  smete  noc6j 
voziti  sami  domii.     Meni  se  grozi,  a  ne  vem  zakaj." 

„Ne  bojte  se,  gospica,"  odvrne  Vogrin.  ^Kolikokrat  sem  že  veslal  o 
vsakej  nri  po  noči  prek  tega  jezera,  in  nikdkr  mi  se  h?e  ni  nie  pripetilo. 
Tu  se  ni  nič  bati." 

„Noč  imd  svojo  mor,  gospod  doktor,"  pristavi  Olga  vsa  v  skrbeh: 
„I)anes  je  mlaj,  in  noč  je  zel6  temna;  le  tam  pa  tam  blišči  kaka  zvezdica« 
Vi  se  ne  smete  sami  peljati.    Z  Rihardom  Vas  spremiva,  ali  ne  Rihard?* 

„Seveda,  zakaj  pa  ne,"  odgovori  hitro  brat.  „Jako  prijeten  zrak  je 
na  jezeru,  mrzlo  tudi  ni.  in  škodilo  nama  ne  bode,  ako  ^e  malo  rai- 
vedriva;  saj  sva  bila  itak  ožli  ljubi  dan  v  sobi." 

„No  dobro  gospod  Rihard,"  opomni  Vogrin.  „A  midva  morava  vsak 
v  svojem  čolnu  veslati,  sicer  ne  moreta  vidva  nazaj.  Dalje  ko  tja  do  sre- 
dine, t.  j.  do  ^Samotarskega  otoka",  ne  smeta  me  spremljati.  Gospica 
Olga  mora  pač  k  enemu  izmed  naju  prisesti." 

„To  je  naravno,  gospod  doktor,"  pristavi  Olga.  „Tja  me  peljate  Vi, 
nazaj  pa  Kihard.  Pogovarjamo  se  pa  lahko  vsi  skupaj ;  saj  se  bodeta  čolna 
eden  zraven  drugega  vozila.    Na  otoku  pa  stopim  potem  v  Rihardov  čoln.* 

To  je  obveljalo,  in  Olga  se  vsede  v  čoln  k  dr.  Vogrinu.  Rihard  je 
tudi  pripravil  svoj  čoln,  in  s  piTa  veslata  obd  eden  zraven  drugega.  Čolna 
sta  tekla  kakor  ptica  po  zraku.  Radost  in  veselje  je  navdajalo  mlado 
družbo.  Olga  in  Vogrin  sta  zdaj  pozabila  na  svojo  žalostno  osodo  ter 
še  uživala  zadnje  trenotke  svojo  srečo.  Kmalu  dospejo  do  otoka,  kjer  bi 
bilo  treba  posloviti  se.  Olgi  in  Vogrinu  pa  ni  bilo  nič  kaj  po  volji,  da 
bi  se  že  zdaj  ločila,  zatorej  pristavi  prva: 

y,Veslajmo  še  dalje.  Po  noči  je  tako  čudno  in  cel6  drugače  na  je- 
zeru kakor  po  dnevu.  Tudi  se  mi  dozdeva,  da  je  že  noč  svetlejša  kakor 
prej,  in  nebrojne  zvezdice  migljajo  na  nebu.  Vozimo  se  malo  tukaj  okoli, 
ali  ne  Rihard!  in  potem  veslajmo  tja,  kjer  navadno  gospod  doktor  pri- 
stavlja svoj  čoln." 

Rihard  pa  kar  pritrdi  svojej  sestri,  rek6č:  „Meui  je  cel6  po  volji, 
kar  praviš.  Spanec  me  ne  sili,  a  vozim  se  pa  tudi  rad  v  tihej  noči  po  je- 
zeru. Jaz  hočem  s  prva  tu-le  okoli  krožiti  ter  skušati  svoje  moči  v  ves- 
lanji, nato  pa  krenem  i)roti  obrežju.  Kdor  pa  pride  prvi  od  nas  na  suho, 
ta  naj  pokliče  drugega!" 

Mirno  in  veselo  zibala  sta  se  čolna  na  vodi.  Lesketajoče  zvezdnato 
neb6  zrcalilo  se  je  v  jezeru.  Le  včasih  je  potegnola  hladna  sapica  ter 
vznemirila  vodovje,  da  so  se  ziliale  v  njem  tudi  nebeške  zvezdice.  Krasna 
je  taka  vožnja  po  noči  na  jezeru.  Človek  pozabi  tedaj  na  težko  zemsko 
življenje,  čuti  se  prostega  in  vzvišenega ,  njegov  duh  postaja  poetiški  in 
njegova  duša  spoznava,  da  vlada  nad  vodami  —  l>og  ljubezni ! 


313 

Tako  se  je  poSutil  noo6j  Vogrin,  tako  se  počutila  tudi  Olga. 
KantTDO  je  torej,  da  razodeva  človek  v  takih  trenotkih  svoje  notranje 
ftite,  da  govori  o  ljubezni,  o  svojej  sreči,  o  svojih  uzorih !  Tudi  Milko  je 
nikril  prvokrat  Olgi  svoje  srce  in  povedal  jej.  da  jo  ljubi. 

Vogrin  je  nevede  prenehal  veslati ;  čoln  se  je  zibal,  lahno  vrteč  se. 

„Nekaj  imam  na  srci,  gospica,"  jame  on  tiho.  „To  Vam  moram 
niodeti,  predno  se  ločim  na  veke  od  Vas.  Danes  me  je  zadela  huda 
Hsreča.  Orof  Eonarski  mi  poroča,  da  se  mi  je  pro^inja  za  državno  službo 
-  odbOa." 

„To  včni  tudi  jaz.  Oče  so  nam  pisali  o  tem ,  ali  jaz  si  nisem 
ipik  tega  povedati  Vam.  A  pomilovala  sem  Vas  ter  prelila  marsiktero 
tolio  nad  Vašo  nesrečo  in  nemilo  osodo.'' 

^Doletela  me  je  zar6s  velika  nezgoda,  ali  dokler  omiluje  mojo  osodo 
tiko  srce,  kakor  je  Vaše,  tedaj  še  nisem  nesrečen.  Nasprotno,  ako  bi 
B  smel  misliti,  da  je  Vaše  srce  meni  tako  udano,  kakor  moje  Vam,  bil 
ki  najsrečnejši  človek  na  s?etu.  Nikdar  se  še  nisem  čutil  tako  srečnega 
bkor  zdaj,  ko  veslam  z  Vami  sam  po  širokem  jezeru.  A  prepričan  sem, 

i^  bi  bil  in  ostal  na  veke  srečen,  ko  bi  mogel  z  Vami  skupaj  jadrati 
-po  valovitem  morji  vsakdanjega  življenja!" 

Olga  ni  našla  v  tem  trenotku  besede,  ki  bi  bila  izrazila  njene  srčne 
*iite.  Nepremakljivo  zrla  je  tja  v  globino  jezera,  od  koder  so  svetle 
neide  odsevale.  Le  srce,  le  srce  njeno  je  hitrejše  bilo,  oznanjaj6č  Milku, 
<b  se  strinja  z  njegovimi  besedami. 

Ves  omamljen  tako  nepričakovane  sreče,  prime  Vogrin  Olgo  okoli 
Pm4,  pritisne  jo  na  svoje  srce,  a  ona  ga  milo  in  lju!)eče  pogleda.  Zdaj 
jo  misli  iskreno  —  poljubiti :  a  v  tem  trenotku  zakriči  sem  od  obrežja 
i  rtragenglas:  „Pomoč,  pomoč!  Lopovi,  lopovi!"  In  čuje  se  močen  štrbunk 
TTodo,  zdaj.  pljuskanje,  zdaj  kričanje,  a  v  istem  trenotku  potihne  zopet  vse. 

Vogrin  in  Olga  odskočita  kar  samega  strahu  ter  zakričita:  „Moj 
Bog,  kaj  je,  kdo  je?"  In  Olga  še  vpije  na  ves  glas:  „Moj  Bog,  Rihard 
jft  mrtev,  mrtev!  Lopovi  so  gac  vrgli  v  vodo!" 

A  tudi  Olgin  glas  umolkne.  Padla  je  v  nezavest  ter  obležala  kakor 
Mrtfa  v  čolnu.  Le  Vogrin  je  ohranil  glavo  in  pamet.  Spoznal  je  takoj 
nevarnost  ter  veslal  pogumno  proti  obrežju,  kjer  oni  dve  pečini  v  jezero 
Bledite.  PrišedSi  tja  pa  je  potegnol  iz  temnih  valov  v  svoj  čoln  —  člo- 
^^ka,  ki  se  je  z  zadnjimi  silami  boril  s  smrtjo. 

Bil  je  njegov  prijatelj,  Olgin  brat,  Rihard! 

(Dalje  pride.) 


22 


314 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravnice. 

Priobčuje  K,  Glaser. 

V. 
Pns^avnlk  In  dekltes.^ 

JNa  obrožji  roke  Oomati*  živel  je   pus^ifavnik  Kandu  o  samih 
reninah.     Kraj  je  ]>il  samoten :  slii^alo  se  je  le  ubrano  petje  ptii^ev,  v^ 
j(»  priskakljala  srnica  hrzih  nog,   a   naglo  odbežala;   druge   stvarice 
videl  ne  slišal,  kraljevala  je  tu  divna  tihota. 

V  tej  tihoti  je  bival  Kandu,  molil  je,  se  kopal  in  postil ;  pa  vs 
zadostovalo  njegovej  bogaboječuosti.     V  najhujšej  poletnej    vročini    a 
je  štiri  ognje  in  sedel  med  nje ;  v  deževnih  ^  mesecih  ležal  je  na  me 
zemlji.     Oudom  so  ga  opazovali  bogovi.    Vedeli  so,  da  si  s  tem  pri 
velikih  zaslug;  pa  vendar  jih  je  že  začelo  skrbeti,   da  bi  si  utegnol 
bogove  podvreči.     Pritek6  tedaj  k  Indru   in   ga  prosijo,  naj  odvrne 
čavnika  od   strogega   življenja.     Ta  pokliče  apsaraso  *  Pramločo.  ^ 
je  krasna,  mlada,  vitke  rasti ;  zobje  so  se  jej  lesketali  kakor  biseri ; 
kosila  je  po  svojej  lepoti  vse  sestrice. 

^Idi  tja,"  reče  jej  Indra,  „kjer  Kandu  živi  globoko  utopljen  v 
mišljevanje  nebeških  in  pozemeljskih  stvarij." 

„Ne  upam  si  pred-nj,  bojim  se  osornega  pogleda;  pošlji  Men 
Urvafijo  ali  Rambho,"  odvrne  boječa  Pramloča. 

„Nič  ne  pomaga  tvoje  ugovarjanje;  spremljajo  te  naj  K^i 
Madhu  '  in  zefir." 

Deklica  se  di  pregovoriti  in  se  spusti  s  svojimi  tovariši  na  ze 
tam,  kjer  je  bival  Kandu.  Zapazi  ga  v  celici  resnobnega,  v  dolgih 
Ijinah ;  svetel  žarek  je  obseval  častitljivi  obraz. 

„Dragi  tovariši,"  reče  spremljevalcem,  „bodite  mi  na  pomoč; 
Kandu  po   svojej    moči  tudi  enak  Brahmu,    Višnu   in   Qivi,    krvavo 
hočem  raniti."  ^ 

Sprehajala  se  je  po  obrežji  in  popevala  kakor  škrjanček;  Madhi 
je  razprostiral  po  vsej  naravi,**  vonjave  so  se  razširjale  od  Himalaja 
do  Gomatij(?.  Zdaj  napne  K^ma  svoj  lok  in  puščice  letč  v  puščavn 
h  krati  zasliši  Kandu  milo  petje,  in  njegovega  srca  polotile  so  se  sh 
želje.  Napoti  se  tja,  od  koder  je  slišal  petje;  palica  mu  pade  iz  rol 
ljubeznivo  se  upirajo  njegove  oči  v  krasno  devo. 

*  Po  Hrahniapuraua;  Schlegel,  Indische  Bibl.  I.  256 — 274;  Hofer,  Ind.  G 
I.,  46-65. 

'^  Sveta  reka  v  pokrajini  Audhe.  '  v  zimskem  času.  *  boginje  enake  "V 
slovanskim.  ^'  pramloeayati  =  prikazati  se  iz  zatišja,  iz  postelje  vstati.  ^  bog  Ijul 
•  \  og:  pomladi.    "  enako  popisuj(»  pomlad  Kalida.sa  Kuiiiai-asumbhava  III.,  84. 


rt' 


316 

Od  kod  si,  mQa  krasotica,  dražest  moja.  govori  resnico.^ 
Prišla  sem,  da  gojim  rožice,  in  da  strežem  tebi/^ 
Ko  je  t«  besede  slišal  nat^  Eandii,  bil  je  celo  zinoeeu,  prime  deklico 
a  roko  in  jo  vede  y  celico.  Madhu  in  K^ma  pa  sta  se  odpravila  domii. 
hjti  dobro  sta  izvršila  svoj  posel.  Kandn  se  zdaj  lepo  opravi  ter  se 
weti  v  moškej  lepoti  kakor  Indra  sam.  Molitev,  daritev,  pobožno  pre- 
mifljevanje,  post,  Vitanje  svetih  knjig,  obljube,  kopanje :  vse  vse  je  pustil 
T  nemar. 

Minola  sta  noč  in  dan,  minol  je  teden,  minol  je  mesec,  niinolo  je 
kto,  minolo  je  sto  let.  Ko  je  hotela  oditi,  prosi  jo  milo:  „ Draga  moja. 
K  odhajaj.^ 

Dala  se  je  pregovoriti  krasotica  in  zopet  ostala  dve  sto  let. 
Nekega   dne  se  puščavnik   naglo   odpravi  iz  eeliee.     Kam  pa  tako 
Im?'  vpraša  ga  Pramloča. 

„No  darovat  grem.     Glej,  ver^er  se   bliža,    moram    večerno  molitev 
ViTiti." 
I         „Dragec,  ali  se  je  Se  le  zdaj  prildižal  večer?"  vpraša  ga  smehljaje 
Mliea. 

„Saj  si  ti  še  le  davi  prišla !  Zakaj  se  mi  pa  tako  posmehnjei^  ?  Daj 
•dkritosrčen  odgovor." 

pZa  rana   sem  prišla,  to  je  res:   odkar  sem  pa  pri  tebi,  minolo  je 
Trf  sto  let." 

„Kako  dolgo  sva  se  zabavljala?" 

Deklica  odvrne:  „Devet  sto  let,  šest  mesecev,  en  dan  in  eno  noč." 
Kandu  vzdihuje:  ^Joj  meni,  ves  sad  moje  pobožnosti  je  proč.  Po- 
fc«ri  se  ti,  ki  si  me  zmotila.  S  čim  te  hočem  kaznovati  ?  Sam  sem  kriv  !" 
Ko  je  brahman  tako  govoril,  stopile  so  jej  potne  srage  na  čelo; 
apusti  pnščavnika  in  z  vejami  v  gozdu  briše  si  srage.  Srage  pa  so 
ostile  kot  rosa  na  vejah.  Pozneje  porodi  deklico  kosmato,  ktero  so  do- 
jil« kravice.   Krasno  je  rastla  ter  postala  žena  desetorici  bratov  Pračetasov  ! 


Bosenske  zanovetke. 

SpiBal  R(njko  PeruHek. 

xni. 

ilirske  „ku6e"  sezidane  so  v  Bosni  od  samega  „črpica"  t.  j.  ne- 
I^<*mh  ciglov  in  lesa.  Siromaki  pripravljajo  si  Japijo"  (material)  sami. 
^  blata  si  napravi  cigle  ter  jih  na  solnci  posuši,  mort  ali  malto  na- 
Pnifi  iz  apna  in  pleveli,  les  si  sam  obseče  in  sedaj  počne  zidati.   Imovitejši 

22» 


316 

dajo  si  uapravljati  stanove   od   ^majstora^,   ki  je-  naradno    zidar,  tesar, 
mizar  itd.  zajedno.  —  Najprvo  zabijejo  se  v  zemljo  štiri  tramovi,  ki  imajo 
služiti  hiši  za  ogle,  ter  se  zvežejo  s  povprečnimi  gredami.    Med  te  grede 
položi  črpiee,  in  namesto  morta   služi  jim  ponajveč  blato  s  peskom  po- 
mešano.    Da  bode  zid  evršei,  prepleten  je  z  lesenimi   direki  (Zwischen- 
balken),  ki  so  horizontalno  in   navzkriž   položeni  in  med  ktere  se  dčnejo 
firpi^J.     Stene   so   napravljene    mnogokrat  od    desek,    na  kterih   so  koso 
(napošžv)  pričvrščeni  tanki  direki,  da   drž6   mort,  s  kterim   se   omečejo. 
Streha  je  napravljena  od  skodel  ali  pa  je  s  ciglom  pokrita,   kakor  je  na 
Krasu  v  običaji.     Vrata  tudi  v  lepih  hišah   niso  enaka,   tako   tudi   okna 
ne ;   to  je    malo   večje,   ono   manjše,  to  stoji  višje,  ono  nižje.     Eedar  je 
zidanje  gotovo,  omeče  se  in  pobeli.     Čudno  je   to,   da   se    cesto  napravi 
najprvo  streha;  pod  streho  mnogokrat  prvo  nadstropje,   ker   se   črpi^  na 
grede  polaga   do  vrha,   in   potem  stoprav  prizemeljsko  zidovje.     Temelja 
ne  polagajo,  in  zat6  je  ta  način  zidanja  mogoč ;  kjer  ostane  kaka  špranja, 
lahko  jo  zamaše  blatom  ali  pa  treskami.     Streha  pa  se  zat6  najprvo  po- 
stavi, da  slučajni  dež  ne  raznese  od   ])Iatnih   črpičev  napravljenega  zidd. 
Vsaka  l)oljša  turška  hiša  ima  dvorišče  (avlijo),  v  ktero  se  stopi  skozi 
„kapijo".     Ako  ima  dvorišče  samo  ena  vrata,  stoji  za  vrati  stena  od  desek, 
da  nikdo  ne  vidi  od  zvunaj  na  dvorišče.  Večje  hiše  imajo  po  dvoje  vrat, 
od  kterih  vodijo  ena  v  mpški,  druga  v  ženski  oddel  hiše.   V  tem  slučaji 
je  dvorišče  zidom  podeljeno  na  dva  dela,   ki   sta  spojena  po  vratih,  na 
kterih  je  „alka".  ono  železo,  s  kojim  se  trka  na  vrata,  da  se  mu  odpre. 
Harem  je  nekterekrati   spojen  po  pokritem   hodniku  s  selamlukom,  kjer 
stanuje  saibija  (gospodar).  Kraj  harema,  je  mutfak  (kuhinja)  in  ahar  (kon- 
jušnica) na  dvorišči.     Takoj  pri  vstopu  na  desno  in  levo  so  sobe  za  moške 
služabnike.     V  prvem  nadstropji,    do   kterega   vodijo  leseni  basamaci  ali 
merdevine  (stopnice)  je  divanaua,  v  ženskem  oddelu  pa  je  ilivanana  z  iz- 
gledom   na   vrt   ter  je  obdana  s  tankimi  rešetkami,    tako  da  se  vidi  na 
polje,   a   ne   od   zvunaj  v  divanano.     Vsa  okna   so  od  zvunaj  z  lesenimi 
rešetkami  zadelana.     Oesto  je  gornji  sprat  širji  od  doljnega,  tako  da  visi 
nad  doljnim  zidom  kakor  nekak  balkon,  ter  j(f  tudi  mnogokrat  čisto  lesen. 
Okna  so  gosto  eno  pri  drugem  napravljena,  kar  znači,  da  je  ljudem  mil 
svež  zrak.   Sobe  so  nizke  in  še  nižja  vrata,  tako  da  se  mora  človek  srednje 
veličine  prikloniti,  kedar   vstopi.     Nebo   (plafond)  je   od  desek,  ali  mno- 
gokrati  kakor  tudi  vrata  prav  lepo  izrezljano  in  barvano.     Okoli  sobe  po 
zitlu  je  rafal  (polica).    Ena  stena,  največkrat  ona  pri  vratih  je  izdolbena. 
V  sredi  je  peč,  na  enej  strani  peči  je  dolap  (omara),  na  drugej  amandžik 
(kopel).     Peči   so   od    zemlje  z  vzidanimi   glinastimi    lončiči.     V   peč  je 
tudi   lonec   vzidan,   v   kojem    se   voda   greije  za  abdest.  —  Okoli  ostalih 
sten  je  leseni  pod  nekoliko  vzvišen ;  na  njem  je  slamnica  ali  žimniea  in 
ta  je  pokrita  s  kakvim  pisanim  robom,  ob   zidu   pak   slone   po  3  čevlje 


( 


317 

dolgi  jastnki,  in  to  je  cela  hišna  oprava.  Kazven  tega  imajo  samo  se 
eilime  na  podu,  pod  čilimi  mutape  (pokrovce  od  žime)  in  pod  temi  ha- 
sare  (rogoznice).  Kjer  imajo  zastore,  tam  se  smatra  soba  kot  luksuri- 
joino  opravljena.  Okna  obi(^uo  niso  četverooglasta ,  ampak  od  zgoraj 
šiljasta  po  arabskem  načinu;  takisto  tudi  vrata.  V  obče  ljubijo  Turei 
fse  šiijasto;  zat6  so  na  pr.  tudi  strehe  zel6  strme  in  na  njih  še  čestokrat 
šiljast  klinec ;  isto  tako  streha  džamij ;  šiljaste  so  tudi  papuče  in  drugo 
orodje. 

Bogati  Turci  imajo  poletne  vile;  srednje  roke  ljudje  si  pomagajo 
s  tem,  da  po  zimi  pri  tleh  v  sobah  stanujtgo,  ktere  imajo  malo  oken, 
po  letu  pa  v  prvem  spratu,  kjer  so  okna  eno  poleg  drugega.  Siromaki 
pt  stanujejo  tudi  v  takih  beznicah,  ktere  so  podobuejše  mračnim  grob- 
oieam  kot  stanu  Ijudij. 

Od  javnih  zgrad  so  znamenite  samo  džamije  in  kopališča. 

Sarajevsko  mesto,  ktero  štiye  komaj  18.00()  mohamedanskih  sta- 
»Tnikov,  ima  več  kot  sto  džamij.  Manjši  del  teh  džamij  je  zidan  od 
kamenja,  večji  od  črpiea  in  lesa.  —  Najznamenitejš(»  džamij«*  v  Sarajevu 
»  Careva  džamija,  Begova  džamija  in  Alipašina  džamija,  ki  je  sicer 
inajhna,  a  najlepše  sezidana.  Džamije  imajo  eno  glavno  in  v<^č  manjših 
hpol  in  munar.  Munara  je  visok,  ali  vitek  okrogel  ali  pa  mnogooglast 
stolp,  na  kt^jrem  je  šiljasta,  z  belim  limom  (Ble(jh)  pokrita  streha  in 
nad  njo  polmesec.  Po  priliki  v  višini  od  dvc^h  tretjin  je  proti  jutru 
obrnen  izhod,  skozi  kteri  se  stopi  na  hodnik,  kjer  muezin  vernike  na 
molitev  kliče.  V  stolpu  samem  vodijo  vijugaste  stolbe  (Sehneckengang) 
aH  pa  navpične  lestvice  na  ta  hodnik.  Džamije  so  lepo  pob(»ljene  in  na 
nekterih  mestih  zeleno  našarane;  ponajveč  je  tudi  balustrada  hodnikova 
wleno  pobarvana.  Vsaka  džamija  ima  vhod  na  severnozapadnej  strani, 
ker  se  mora  pravovernik  pri  molitvi  vedno  proti  Meki  obračati.  Pred 
isako  večjo  džamijo  je  ob  celem  počelji  povišano  mesto ,  čegar  streha 
na  kamenitih  stolpcih  počiva  in  kjer  se  ki-ajše  molitve  opravljajo.  Skozi 
^ta,  ki  80  pokrita  s  težko  zaveso,  stopi  se  v  džamijo,  ki  je  kaj  (»no- 
^Tno  okrašena.  Vratom  nasproti  je  vzidana  „kibla",  t.  j.  težek  kanuMi, 
ki  predstavlja  grob  svetčev.    Na  levi  ji'  leča  za  propov(»dnika,    na  desni 

• 

V  nekoliko  vzvišeno  mesto,  kjer  se  je  vsak  pet(»k  molilo  za  sultana.  Ali 
^  ta  molitev  še  opravlja,  ne  v^m.     Ob  stenah ,   ki   so  jako   primitivno 

■ 

'2»^raue,  čitajo  se  izreki  iz  korana.  Podob  ali  pa  kipov  ne  vidiš,  ker 
^^  vera  prepoveduje.  Cel6  v  privatnih  hišah  vidijo  se  le  redkokrat  slike, 
*'i  nikdar  ne  človeško  bitje  predstavljajoči*.  Pravoverni  Turci  se  celo 
Mujšavajo  nad  tem,  da  se  na  nekterih  grobnih  kamenih  človeško  lice 
^^^vžda  le  naslučivati  more. 

„Kaj  ti  pomaga^,  dejal  mi  je  neki  hodža,  „ako  napraviš  od  kamena 
'it'e,  pa  mu  ne  moreš  dati  življenja.     Le  Bog  sme  tedaj  ta  oblik  živočega 


318 

bitja  stvaijati  ....  Pri  nekej  priliki  smo  morali  upotrebiti  ves  arseni 
STOJe  zgovornosti,  dokler  smo  mohamedanskega  kollego  našega  pregovori] 
da  se  dd  fotografovati.  Pri  svojej  branitvi  sklicaval  se  je  na  svojej 
predšastnika  v  službi,  ki  se  je  dal  fotografovati,  a  kterema  se  baj&  ce 
žene  rogajo ! 

Tla  džamije  so  pokrita  s  čilimi,  kteri  so  gledč  dragocenosti  v  raio 
džamijah  različni.  S  stropa  vis^  od  železne  žice  napravljeni  svetilni] 
t.  j.  železni  obroči,  v  ktere  se  vtikajo  steklene  leščerbe,  kakor  se  pri  n 
upotrebujejo  za  razsvetljavo  grobov  na  vseh  svetih  dan.  Pri  kibli 
tudi  sveče  nataknene  na  debelih  drogih  in  posebno  ena  debela  svej 
kakor  je  ona,  ki  v  naših  crkvah  gori  na  levej  strani  oltarja  o  velikej  iio< 

Okoli  vsake  džamije  je  zid,  ki  obdaje  grobje.  Povsodi  je  tu 
česma,  kjer  se  pred  molitvijo  avdes  uzima. 

Javnih  kopališč  je  v  Sarajevu  dvoje.  Poslopje  samo  ni  nikak 
imposantno.  Streha  je  ravna,  a  na  njej  nekoliko  manjših  kupol,  koje  so 
limom  pokrite  in  na  mnogih  mestih  probušene.  V  te  rupe  so  vdela 
debeli  kosi  stekla,  da  skozi  nje  svetlo  dohaja  v  kopališče,  koje  nin 
dnigih  oken.  Glavni  vhod  je  za  moške,  postranski  za  ženske,  ki  se 
popolne  oddeljenih  prostorih  kopljejo.  Vhod  je  kakor  pri  džamiji  z  save; 
zastrt.  Pito  prostorje  je  lesenimi  rešetkami  razdeljeno  na  več  oddelko 
v  kterih  se  gostje  slačijo.  Na  tleh  je  ueizogibljivi  čilim  in  za  odličnej 
goste  tudi  minder  (žimnica). 

Sluga  podd  sedaj  široko  pregačo  in  belo  rjuho,  in  na  noge  se  n 
taknejo  nalune  t.  j.  črevlji,  koji  obstoji  iz  lesenega  podplata  in  usi\j 
nega  po  palec  debelega  jermena,  v  kteri  se  noga  vtakne.  Tla  so  k 
menita  ter  se  pod  zemljo  razbelijo.  Prve  sobe  so  manj  tople ;  v  zadi^j 
pa  ima  zrak  do  38  ^  topline ;  tu  se  stopi  na  nekoliko  palcev  od  tla  vzvišei 
desko  ter  si  skozi  medene  pipe  v  zidu  nalije  tople  vode  v  kamenita  korit 

Kedar  se  kopajoči  uznoji,  počne  ga  sluga  z  dlanjo  treti,  mišice  pi 
tiskati  in  gnesti  in  potčm  z  žimnato  krpo  gladiti.  Nat6  ga  namaže 
penami  od  mila  in  zopet  s  toplo  vodo  oplakne.  Ako  baš  želi,  obrije  j 
berberin  (brijač),  potčm  se  zavije  v  čiste  rjuhe  ter  legne  v  hlaJnejS 
sobi  na  minder  ter  se  tam  srč6č  kavo  in  čibuk  puš^č  odpočije.  Z  mn 
vodo  se  Turci  po  parnej  kopeli  ne  polivajo.  Plača  se  za  kopel,  kolik 
kdo  hoče.  Siromaki  plačujejo  po  10  kr.,  uglednejši  ljudje  po  60  in  80  k 
po  1  gld.  in  tudi  več. 

Turci  se  morajo  pri  raznih  prilikah  prati,  tako  na  pr.  kedar  se  p 
dajo  na  hodočastje  v  Meko  itd.  Posebno  pa  je  priporočeno  ženam,  ( 
se  čes tokrat  čist^,  in  one  uporabljajo  mnogokrat  to  priliko,  da  se  z  d< 
kleti  seznanjajo,  s  kterimi  pot^m,  ako  je  mogoče,  svojega  sina  omožč. 


311) 


XIV. 

„Allah  ekber!"  V  vseh  mogočih  glasovih,  visokih  in  nizkih  raz- 
legajo se  te  besede  in  njim  sledeče,  kterc  ^^kuiše"^  muezin  z  munan*.  po 
Sinjevu.  Sklad  tega  kuisauja  je  po  prilici  ravno  tak,  kakor  kedar  vo- 
jiSka  glasba,  trobentači  in  bobnarji  ne  brigaj6č  so  oden  za  driigoga  go- 
neralmarš  piskajo  in  udarjajo.  Vsako  besedo  raztezajo  prav  na  dolgo, 
samo  slovko  „ek"  v  besedi  „6kber"  prav  na  kratko  in  naglašeno  izgo- 
Tirjajo.  Da  se  glas  muezinov  čim  dalje  čuje,  dene  palce  za  užesa,  dlani 
pa  tako  zakrivi,  da  mu  služijo  kot  glasilo  (Sprachrohr).  Potoni  razglasi 
na  vse  štiri  strani  sveti,  da  je  čas,  klanjati  se  previsnjeniu.  To  so  zgodi 
I  lori  (saba),  opoldne  (uile),  popoldne,  kodar  jo  senca  vsakt»  si  vari  dvakrat 
tolika  kot  stvar  sama  (ičindija),  pri  zatonu  solnca  (aksam)  in  dve  uri  poz- 
leje  (jacija).  V  zori  pristavlja  se  molitvi  se  poziv  oženjonim  mohamo- 
dancem,  naj  skrbč  za  razplojenje  pravovernega  rodii.  O  polnoči  peva  so 
jialavati",  t.  j.  molitev,  ktero  dotičuik  naroči  pri  džamiji  za  kako  svrho, 
n  pr.  za  dušni  mir  pokojnih  itd.  —  Blizu  mojega  stanovanja  bila  jo 
dlamija,  koje  muezin  me  je  vsako  noč  prebudil  s  svojim  skoro  pol  uro 
tiajajočim,  baš  krasnim  petjem  toliko  gled^  melodije  kolikor  glasii. 

Prva  stvar  pravovernega  Turčina  jo  sedaj,  da  uzme  avdos  ali  abdost. 
Oprati  si  mora  oči,  ušesa  in  usta,  očistiti  mora  tudi  nos  in  vsak  dol  mora 
trikrat  pomočiti.  Pot^m  pomoči  roko  od  komolca  do  prstov.  Ako  jo 
sledbenik  kalifa  Omara,  počno  pri  komolci,  ako  jo  Alijov  pristaš,  počimljo 
na  konci  prstov.  Bosenski  mohamedauci  so  Omarovci.  Oital  som,  da 
s<»  te  sekte  strašno  sovražijo.  Nap6sled  pomoči  tudi  nogo  od  prstov  do 
gleinjev.  Ako  je  Turčin  na  potovanji  v  deželah,  kjer  jo  pomanjkanje 
Tode,  zadostuje,  ako  na  isti  način  kakor  vodo  upotrobi  posek  ali  ])a  drobne 
kamenčke.  Isto  tako  se  umiva  pred  jolom  in  po  jolu,  ter  mrmra  ves  čas 
We  besede:  „0  gospod,  oprosti,  kar  som  n(?čistoga  in  za))ranjonoga  glodal, 
H  govoril,  storil". 

Pot^m  gre  molitev  opravljat  in  sicer  moro  to  storiti,  kjor  koli  hoče. 
Ako  hoče  kratko  molitev  opraviti,  ostane  v  preddvoru,  ako  hočo  dalj.^o, 
stopi  v  džamijo.  Molitev  opravlja  tiho;  kodar  jih  prido  mnogo  skupaj, 
rooli  eden  nektere  besede  glasno,  a  vsi  drugi  so  klanjajo  kakor  na  po- 
^^^Ije  in  potihem  molijo.  Kodar  so  moli  kaka  posebna  molitev,  na  pr. 
molitpv  za  sultana,  poje  jo  eden,  a  drugi  mu  odgovarjajo  ^amin**. 

Navadna  molitev  opravlja  se  tak6-le:  Stoje  položi  od  razstavljenih 
prstov  roke  palca  za  ušesa  ter  moli  tekbir  (uvod J,  potem  done  obe  roki 
^  trebuh  in  sicer  desno  na  levo  ter  moli  tesbi,  sena,  teavuz  in  nekten^ 
''Ure  koranove.  Potler  prikloni  glavo  in  telo,  roki  pa  položi  na  kolona 
^^r  zopet  iste  molitve  ponavlja.  Sedaj  zopet  telo  izravna,  moli  tosmi, 
^^hinid   i    tekbir,    pot6m    poklekne   in   se   z   rokama,    čelom   in   nosom 


320 

zemlje  dotakne,  tekbir  in  trikrat  tesbi  moli,  nat6  stegne  tel6,  tako  da  s* 
trebuh  ne  dotakne  tal.  Dalje  kleči  z  izravnanim  telesom  in  nap6sle 
se  zopet  vzdigne  ter  moli  tekbir.  —  S  tem  je  molitev  izvršena,  ali  mn(^ 
jo  dva-,  tri-  ali  tudi  večkrat  ponavljajo. 

Ker  mohamedanci  nikdar  ne  snamejo  pokrivala,  temveč  povsodi  p^ 
kriti  ostajajo,  porodil  se  je  „hadet"  t.  j.  običaj,  da  so  ta  pokrivala  bn 
strehe  (Schirm),  ker  se  morajo  pri  molitvi  s  čelom  in  nosom  dotikati  ti 
Neko  mlado  Ture  se  mi  je  pritožilo,  da  mu  krščanski  drug  „za  inaj 
(navlašč)  klobuk  deva  na  glavo.  „Kaj  pa  je  to  hudega?"  vprašal  sei 
ga.  „Ne  d4  mi  zakon!"  odgovori  mi  ves  začudjen. 

Kdor  stopi  v  džamijo,  mora  pred  vrati  pustiti  papuče.  Čudno  , 
gledati,  kako  vsak  svoje  najde,  in  nikdar  ni  prepira,  če  prav  jih  po  S 
in  tudi  več  skupaj  moli  in  skupaj  molitev  konča  in  pot^m  na  ravnost 
svoje  papuče  zdrsne.  Postavljajo  jih  v  redu.  A  ker  so  vse  papuče  p 
odrastenih  ljudeh  precej  enake  gled^  velikosti  in  oblike,  in  ker  oni,  kd< 
prej  pride  in  prej  moliti  začne,  ne  vidi,  koliko  je  za  njim  Ijudij  na  desi 
in  na  levo  postavilo  papuče,  mora  se  misliti,  da  imajo  posebno  dober  spomii 
kje  so  jih  pustili.  Mogoče  je  sicer  tudi,  da  se  nekterekrati  promen^ 
kundure,  ali  to  flegmatičnenm  Turčinu  nič  ne  d4ne.  Ravno  tako  s 
ostavljajo  pred  vrati  papuče,  kedar  se  vstopi  v  sobo  bodi  si  svojo  ali  tuji 
—  Kedar  vidi  Turčin  pred  vrati  harema  papuče,  ne  sm6  vstopiti,  ker  t 
je  znamenje,  da  ima  žena  poset  prijateljic.  V  hiši  si  namreč  žene  obii 
odmotajo,  pa  kakor  nikdo  obraza  njegove  žene  videti  ne  sm6,  tako  niiDi 
tudi  on  pravice,  da  bi  videl  obraz  tuje  žene,  kar  bi  se  zgodilo,  ko  b 
iznenada  vstopil.  Da  niso  Turci  v  teh  stvareh  toliko  pošteni  in  njihova 
žene  toliko  stidljive,  moglo  bi  se  lahko  dogoditi,  da  ženo  kdo  obišče,  i 
mož  premda  v  hiši  tega  ne  v6.  Zakaj  ako  je  obraz  zamotan,  more  » 
tudi  najbrkatejši  bradač  za  ženo  izdati,  a  iznenaditi  ga  nikdo  ne  more 
ako  pusti  papuče  pred  vrati. 

Kakor  sem  omenil,  more  se  molitev  opravljati,  kjer  koli  se  hoȀ 
V  petek  pako  prepisuje  zakon,  da  se  ima  moliti  v  džamiji.  Praznike 
je  dosta,  ki  slav6  znamenite  dogodjaje  iz  življenja  pegamberovega  ali  pi 
drugih  svetnikov.  Prava  praznika  pa  sta  samo  Bamazan  bajram  i 
Kurban  bajram,  ktera  sem  v  „Novicah"  (1880.  br.  49  in  50)  popisa 
Te  dneve  Turci  ne  delajo,  ampak  v  prazničnih  oblekah,  ki  se  le  ta  da 
odenejo,  obiskujejo  se  prijatelji  ter  se  pozdravljajo  želeči  si  srečne  praznib 

Posebno  slovesna  je  molitev,  kedar  se  podajo  Turci  v  Meko.  P 
zakonu  mora  vsak  musloman,  koji  more  o  svojem  trošku,  vsaj  edenkn 
v  svojem  življenji  romati  na  cabo  v  Meko.  Običajno  se  jih  poda  več 
društvu  na  pot.  Predno  se  napotijo  od  doma,  oglasi  to  prijateljem  in  ds 
vajo  zijafet  (gostbo)  sosedom.  Po  slovesu  od  sorodnikov,  znancev  in  pr 
jateljev  gre  društvo  spremljano  od  mnogobrojnega  števila  sorodnikov,  pr 


321 

jafeljeT  pa  tudi  drugih  verniko?  v  džamijo,  kjer  so  pomoli  k  Bogu  za  srečen 
pot  in  srečno  vrnitev  romarjev.  Hodža  jim  prouči  (cita)  dovu  (molitev), 
oni  pa  vsi  odgovarjajo  „amin^.  Potčm  sedejo  na  konje  in  mnogobrojna 
mnoiica  jih  spremlja  precejšnji  pot  iz  mesta  v^n.  Na  potu  iz  mesta 
meSejo  bogatini  novce  med  fukaro  (siromake)  in  pros6  vsakega  za  ^halal" 
(oproščenje).  Kavno  tako  slovesno  se  povraeajo.  Po  priliki  že  znajo 
Ijadje,  kdaj  se  povrnejo,  kajti  hodoeastniki  morajo  na  cabi  prisostovati 
sretkovini  Kurban-bajrama.  Ako  bi  se  pa  kdo  slučajno  zakasnil,  počakati 
mora  do  prihodnjega  leta,  da  se  more  povratiti.  Kedar  jih  tedaj  pri- 
jlikigejo,  ido  jim  daleč  iz  mesta  nasproti  ter  jih  z  vesoliiiii  klici  po- 
idnvljajo  in  jim  častitajo  na  srečnem  povratku.  Potčm  gred6  v  džamijo 
in  se  zahvalijo  Bogu.  V  domačo  hišo  pri^edse  pa  jih  pozdravljajo  so- 
rodniki in  prijatelji,  a  vesel  obed  končuje  nat6  svečanost. 

Kdor  je  bil  v  Meki,  ta  uživa  veliko  spoštovanje,  nj(».gova  beseda 
idja  kakor  zakon.  Oni  sami  zadobe  naslov  „hadžija".  Tudi  žena  se 
me  odslej  „hadžinica^. 

Ker  je  pa  pot  silno  težaven  in  cesto  iz  raznih  razlogov  nemogoč, 
adovolji  temu  prepisu  največji  del  bosenskih  mohamedancev  s  tem,  da 
poSfljajo  na  svoje  stroške  kakega  siromašnega  Turčina  na  čabo,  ali  pa  po- 
klonijo iste  novce  v  kako  dobrodelno  svrho.  Potni  stroški  znašajo  po 
priUci  50  dukatov,  to  je  od  250 — 300  gld.,  a  človek  mora  pomisliti,  da 
ti  ljudje  neverjetno  malo  trosijo.  Tudi  hodočast^  h  grobovom  znamenitih 
jobožnjakov,  svetcev  in  čudotvorcev,  koji  počivajo  v  malih  kapelicah. 
Inad  groba  je  nekak  katafalk  pokrit  z  dragocenimi  preprogami  z  uveze- 
nimi izreki  iz  korana.  Zvečer  se  prižigajo  lampice  ali  pa  sveče ,  in 
Be  dsdeč  stoji  puščica  za  milodare.  (Dalje  pride.) 


Jarnikova  zapuščina. 

PriobCuje  J.  Scheinigg. 
II. 


V  rokopi 


nsu  ostali  so  ti-h^  spisi: 

1.  „Bildung  des  Zeitwortes.  Ein  Versuch  uach  l)o- 
krow8ky's  Methode."  Navaja  ga  tudi  Janežič  v  Vodu.  spom.  p.  114. 
^kopis  ni  več  cel ;  obsega  še  24  stranij  v  četvrtini ;  pogubljenih  je,  ko- 
likor se  di  ugibati,  kakih  6 — 8  stranij.  Nad  naslovom  je  geslo  „Inventis 
ftcile  est  addere.  Prov."  in   tik   njega  opazka  ^verftisst  im  Juny  1812." 

Ta  jezikoslovna  razprava  je,  kakor  bodemo  takoj  videli,  v  dvojnem 
oiim  jako  pomenljiva.    Ona  je  priča,  da  se  Jarnik,  mlad  duhovnik  še,  ni 


322 

baTil  s  samim  pesništvom,  temveč  poprijel  se  je  zgodaj  znanstvem 
dela  na  jezikoslovnem  polji.  L.  1808.  prišla  je  na  svetlo  Kopitarje 
slovnica  in  leto  pozneje  Dobrovskega  „Lehrgebaude  der  b5hm.  Sprach 
Obedve  slovnici  iiplivali  ste  moSno  do  razvoja  našega  jezika.  Kopitar 
prvi  jasno  razložil  in  ločil  dovršne  glagole  od  nedovršnih  (nekako  sanj 
o  tem  se  je  že  Gutsmannu;  prim.  predgovor  knjigi  „Deutsch-windi8C 
W5rterbuch") ;  Dobrovsky  pa  je  uredil  glagol  v  6  vrst,  kterim  je  gla 
znak  nedoločnikova  oblika,  in  s  tem  je  ustanovil  vsem  slovanskim 
zikom  podlago,  na  kterej  se  ima  osnovati  uk  glagolov.  Za  Slovence 
rabil  je  Dobrovskega  methodo  Metelko  v  znamenitej  slovnici  „Le 
gebaude  der  slov.  Sprache",  ki  je  1.  1825.  zagledala  beli  dan.  A  Met^ 
ni  učinil  tega  prvi,  vsaj  kar  se  glagola  tiče  ne.  Že  13  let  pred  ir 
spoznal  je  bil  Jarnik,  da  je  Kopitarjeva  uredba  glagolske  sprege 
pačna  in  da  velja  Dobrovskega  princip  tudi  v  Slovencih.  V  uvodu  g 
omenjenega  spisa  piše:  „Gled6  končnice  sedanjega  časa  ali  nje  različn< 
naglasa  imeli  bi  Slo\enci,  kakor  uči  Kopitar  v  svojej  slovnici  na  str.  31 
sedem  spregal,  namreč:  -am,  -dm;  -em,  -žm,  -em;  -im,  -fm.  Veni 
se  mi  zdi  taka  razvrstitev  napačna,  vzlasti  zat6,  ker  ima  preveč  izj 
in  ker  moti  pravilno  osnovo  slovenskega  jezika.  Dobrovsky  nam  je 
kazal  pravo  pot,  razdelivši  glagol  v  G  vrst.  Slovanski  jeziki  ohranili 
enako  osnovo,  najčistejši  pa  je  ostal  glagol.  Dobrovsky  si  je  želel, 
l>i  postala  njegova  slovnica  obrazec  drugim  slovanskim  narečjem.  ' 
želji  najslavnejšega  slovanskega  jezikoslovca  hočem  s  to  razpravo  koli 
toliko  ustreči,  ob  enem  pa  podati  prihodnjemu  spisovatelju  slovnice  $ 
venske  majhen  pripomoček.  "^ 

Ob  konci  pa  piše  doslovno :  ,,  Alle  bisherigen  slov.  Grammatiker  vrihl 
das  Praesens  des  Indicativs  zum  Unterscheidungszeichen  der  verscl 
denen  Formen.  Obschon  diese  Behauptung  nicht  so  ganz  fehlerhaft 
so  ist  sie  doch  nicht  geeignet,  (len  Bau  des  Verbums  so  anschaul 
darzustellen,  als  Dobrowsky's  griindliche  Methode,  i  n  d  e  r  d  e  r  I  n  f  i  n  i  t 
als  charakteristische  Note  der  Verschiedenheit  d 
Formen  erscheint". 

Glagol  se  torej  deli  po  Jarniku  v  6  vrst.  koje  imajo  te-le  nedol 
nikove  oblike:  -ti,  -niti,  -eti,  -iti,  -ati,  -ovati.  Vidi  se,  da  Janiik 
ločil  nedoločnikove  končnice  ti  od  spone,  kakor  tudi  še  Metetko  ne. 

Za  vsako  vrsto  navaja  Jarnik  bogato  zl)irko  primerov  (za  I.  vr 
97,  IV.  123,  V.  117),  vendar  5.  vrsta  ni  več  dogotovljena.  Vsak  gla 
je  zapisan  po  glavnih  oblikah:  piti,  pijem,  pil,  pit.  Gostoki*at  prime 
pisatelj  slovenske  glagole  s  sličuimi  češkega  in  srbskega  korena.  S  ; 
sebno  marljivostjo  nabiral  je  primerov  v  tem  delu,  kakor  tudi  v  druj 
spisih,  iz  koroških  narečij,  osobito  iz  svojega  domačega  govora  ziljske; 
jja   pr. :   piknem,   poknem   (str.    2) ;   zriem,   zreti,   zrel  »  zorim,   prizoi 


323 

(str.  6);  kliem,  kleti  *  kolnem,  kleti  (na  „Piielah  pod  Celovcani^  str.  6 
in  11) ;  Igati '  lagati  (str.  6) ;  žebrati  *  moliti  (str.  20).  Še  druge  opazke 
80  nam  priča,  kako  pazljivim  ušesom  je  poslu^^al  narodni  govor  in  ga 
iporabljal  y  znanstvene  svihe.  Na  str.  23.  pravi:  ^Die  Zusammen- 
Ktiung  des  Zeitwortes  mit  per  « />r/  gibt  der  Sprache  einen  besonderen 
Torzug,  wodnrch  die  Art  und  Weisc  des  Ankomm^ns  kurz  und  keruig 
Msgedrdckt  wird,  z.  B.  perletžti,  perskakati."  Naštetih  je  pot^m  38 
Ukih  glagolov.  Da  kažejo  glagoli  zloženi  s  rlenico  po  pom^n  prihod- 
om časa,  zna  Jarnik  iz  Kopitarjeve  slovnice  (na  str.  332) ;  a  vendar  je 
opazil,  da  izražnje  včasih  sedanjik  pri  glagolih  II.  vrste  prihodnost, 
na.  pr. :  vstanem  in  pojdem  k  očetu  --  ich  will  mich  anfmachen  und  zu 
meinem  Vater  gehen,  kakor  je  to  navadno  pri  čeških  glagolih  iste  vrste. 
Znana  mn  je  tudi  že  Šmigočeva  slovnica,  ktera  je  izšla  istega  leta  (1812). 
6L  rokopis  str.  9. 

Vendar  ne  samo  prva  in  prava  razvrstitev  slovenskega  glagola  je 
aslnga  Jarnikova ,  temveč  tudi ,  da  je  izprevidel ,  kako  se  izpreminja 
pomčn  glagolov  po  stopnjevanji,  o  kterem  pri  Kopitarji  še  ni  duha 
ne  duha.  Na  str.  9  piše:  „Ako  izpremeniš  končnico  2.  vrste  ^nitl  v  -d//, 
dobiš  ponavljajoče  glagole" ;  in  tu  navaja  glagole,  ki  se  premičejo  iz  2.  v 
5. in 6.  vrsto,  na  pr.  pehniti  *  pehati;  begnem  -  bežim;  dvignem  *  dvigam  - 
dvignjem ;  dregnem  *  dregam ;  mignem  -  migam  ;  potegnem  <  potegujem  ; 
pihnem  --  piham  ^  podpihujem ;  zdihnem  -■  zdiham  -  zdihujem :  mrknem  - 
mnčim  «  mrkujem;  gasim  »  pogašam  ^  pogašujem;  tisnem  ^  tiskam  ^ 
stisknjem. 

Tudi  glasovno  krepčanje  že  pozna,  dasi  mu  še  ni  princip  po- 
polnoma jasen ;  na  str.  18.  podaje  sb^leče  primere:  pij«Mn,  napoj  -  na- 
pojiti; gnijeui,  gnoj  -  gnojiti;  vreti,  var  -^  variti;  vmreti,  mor  ^  moriti; 
wdeti,  sad  *  saditi;  smrdeti,  smrad  *  smraditi;  tečcMU,  tok  *  točiti.  Kaz- 
ločnje  nadalje  verba  singularia:  grem  v  Celovec,  in  v.  iterativa:  hodim 
I  Celovec;  v.  perfectiva  in  imperfectiva,  kterih  je  v  zgled  nekaj  na- 
vedenih; in  v.  inchoativa:  postarati  se. 

Tako  je  dokazana  vrednost  tega  spisa  in  nj(^ga  važnost ;  dokazano 
p*  je  tudi,  da  gre  Jarniku  vsaj  nekaj  one  zasluge,  ktera  se  je  doslej  pri- 
pisovala izključljivo  Metelku  samemu  (pogl.  J^afafik  Gesch.  d.  sndslav. 
Lit.  1.  40.,  41.  in  61;  Marn  Jezičnik  IX.  1871  str.  13  in  dr.). 


III. 

2.  Leta  1825.  dne  10.  aprila  obiskal  je  bil  nadvojvoda  Franc 
K^rol  Josip  koroško  deželo  ter  si. ogledal  tudi  gosposvetsko  polje  in 
^j%a  staroslavne  spomenike.  Jarnik  je  bil  tedaj  za  župnika  v  nemškem 
Smihelu  blizu  Gospe  svete.    Kipelo   mu  je   srce  samega  veselja  in  na^ 


324 

rodne  navdušenosti,  ko  je  gledal  potomca  istih  pradedov,  ki  so  zasedal 
prestol  gorotanskih  knezov  in  prisegali,  da  hočejo  braniti  „sveto  vero  ii 
pravdo  vdove".  V  spomin  in  proslavljenje  tega  dneva  spisal  je  razpravo 
„Die  ersten  Herzoge  Karntens  oder  kurzgefasste  Geschichte  der  Bekehruog 
der  Karantaner  Slaven  und  der  Giiindung  des  Herzogstuhles.  Nach  altet 
Quellen  bearbeitet  von  U.  J.  Pfarrer  zu   S  t.  Michael  am  Salfelde  (sic)*. 

Ta  spis  je  poklonil  pisatelj  nadvojvodi.  Naslovni  list  in  posveta 
sta  pri  blatogradskej  ostalini,  spis  sam  pa  hrani  zgod.  društva  knjižnica 
z  zaznamko  „XXV1I.  b.  83.  Manuscript  Nr.  367".  Namenil  ga  je  bil 
v  časopis  „Karntnerische  Zeitschrift",  bržkone  za  V.  zvezek  (1.  1826), 
ali  zakaj  ni  bil  tiskan,  o  tem  ne  moremo  zanesljivo  poročati. 

Koroški  zgodovinar  H.  Hermann  pregledal  je,  naprošen  po  Jarnika 
samem,  rokopis,  in  njegove  opazke  bereš  na  posebnem  listu,  ki  je  spiso 
prišit.  Nemški  učenjak  sodi  o  razmerah  istega  časa  sploh  tak6-le:  „Der 
Autor  gehčrt  einer  Periode  an,  wo  Deutsche  und  Slaven,  (Laien  und  Kle- 
rikale)  in  sch5ner  Eintracht  einzig  aus  wissenschaftl.  Drange  und  Vater- 
landsliebe  in  der  Erforschung  der  Geschichte  und  der  Denkmale  Karntens 
zusammenwirkten  und  sich  gegenseitig  unterstutzten,  (so  Slichhorn,  JenuU, 
Kumpf,  Buzzi,  Mayer,  Mitterdorfer  etc.)  ....  Damals  war  von  dem  ge- 
genwartigen  Sprach-  und  Nationalitatsgezanke  nichts  zu  hOren,  da  beide 
Nationalitaten  (in  Karnten)  die  Aushildung  ihres  Idioms  gegenseitig 
fSrderten".  In  o  Jarniku  piše  na  istem  listu:  „Seine  gediegene  Gelehr- 
samkeit  in  dem  Sprachenfachc  seines  Volkes  galt  von  der  Drave  bis  an 
die  Newa". 

Iz  posvete  naj  stoji  tukaj  td-le  stavek,  ki  točno  označuje  nazore  na- 
šega pisatelja:  „Ew.  kais.  Hoheit  wandelten  im  heiligen  Dreieckc 
kantnerischer  Vorzeit,  innerhalb  welchem  sich  das  Band  der  Trene  und 
des  hI.  Glaubens  schon  in  den  fernen  Tagen  des  grauen  Alterthums 
um  Ffirst  und  Volk  zu  schlingen  pflegte".  (Ta  trikotnik  mu  je :  Krnski 
grad,  Gospa  sveta,  vojvodski  prestol.) 

Vsebina  tega  spisa  je  kratko  sledeča: 

1.  Uvod  (str.  1 — 9).  Prvi  nasolniki  Gorotana  so  mu  Kelti,  kten 
si  podjarmijo  Rimljani.  Slovenci,  pregnani  po  Avaro-Huncih  ni 
svojih  sedežev  med  Donavo  in  Thisso,  prikažejo  se  v  2.  polovici  VI.  sto- 
letja po  Gorotanu ;  tu  si  osvojijo  zemljo  do  Windisch-Matrey-a  in  W.-Gar- 
stena  na  Tirolskem.  Kralj  Samo  osvobodi  Slovence  avarske  sužnosti 
1.  623.  in  vlada  do  1.  658.  Po  njegovej  smrti  razpadla  je  država  pc 
njem  osnovana.  Prvi  gorotanski  knez,  čegar  ime  nam  je  po  zanesljivil 
virih  zagotovljeno,  imenuje  se  Borut.  Da  bi  se  ubranil  avarskemu  na- 
valu, prosil  je  Borut  bavarskega  vojvodo  Adilo  pomoči,  a  uklonil  se  j( 
bavarskej  oblasti  ter  zastavil  svojega  sina  Karasta  in  stričnika  Četumara 
Obadva  sta   se   odgojila   pri  sv.  Petru  v  Solnogradu,     S  tem  se  začenjs 


325 

pokristja^jenje  Gorotaua,   ktero  deli  Jarnik  v  tri   dobe   in  je  razpravlja 
iipisnjoč  „Anonyma  de  conversione  Caraiitanoruiii^. 

2.  PiTa  doba  (str.  9—23).  Borut  f  750.  Sin  njegov  K  a  r  a  s  t  je 
prri  kršeenik  ua  gorotanskein  prestolu,  a  umrl  je  že  1.  753.  Čet  uma  r, 
ijegOT  nantopnik,  začel  je  dejansko  izvrševati  nalogo,  ki  se  mu  je  oddelila 
I  Solnogradu.  Vzel  je  seb6j  1.  753  iz  Solnograda  duhovnika  Majorana, 
a  ^to  pozneje  prišlo  jih  je  \ev.  l)lagovestnikov :  Modest,  Koi^ar,  Latin, 
Reginhert,  Waton  i.  dr. 

Prva  crkev,  ki  jo  je  posvetil  Modest,  je  Gosposvetska.  Gospo- 
sretski  proi^tje  imeli  so  pozneje  patrouat  nad  osmimi  farami:  Št.  Martin 
na  Teholici,  St.  Urh  v  Brezi,  Št.  Lamhert  na  Kadišah,  Št.  Rupert  pri 
Celovfti,  Št.  Lips,  Št.  Juri  v  Timeniei,  Šmihel  ua  gosposvelskem  polji, 
St  Peter  in  Pavel  na  Krnskem  gradu.  To  so  torej  najstarejše  crkve  po 
Oorotanskem.  Po  Modestovej  smrti  so  se  poganski  Slovenci  dvakrat  uprli 
faičanstvu,  a  Oetumar  jih  je  ukrotil. 

3.  Druga  doba  (str.  24 — 4<J).  Tretji  in  najhujši  boj  pa  se  vname, 
ko  omrje  1.  7f»9.  Oetumar.  Blagovestuiki  solnograski  pol>egnoli  so  vsi  za 
I**  let  v  Solnograd.  Bavarec  Thassilo  zadušil  je  upor  in  postavil  V  al- 
fa o  na  za  kneza.  V  spomin,  da  se  je  otela  krščanska  vera.  ustanovil  se 
je  novi  knez  slovesno  na  Krnskem  gradu  in  na  vojvodskem  prestolu. 
Tako  80  nastale  znane  šege  in  običaji,  ki  so  se  godili  pri  ustanavljanji 
gorotanskih  knezov.  V  tem  smislu  razlaga  pot^m  pisatelj  ovi  napis  ^ma 
»f eti  veri"  in  pripoveduje  slovesnost  samo ;  prir*a  mu  je  Megiser. 

Zanimivo  je,  da  nam  je  Jarnik  pri  tej  priliki  ohranil  slovensko 
in  nemško  prisego,  ktero  so  prisegali  fevdniki  koroških  knezov.  Glasi  se : 
^Kako  mene  ie  sadai  naprei  brano  y  sapouedano,  tako 
hoihiu  sturiti  y  vuse  dope  mesti,  tako  meni  Bog  po  m  os  i 
^neta  dina  Maria  Mate  bosja  y  vuse  Suetzi".  Nemški:  „Wie 
mir  aiiietzo  ftirgehalten  worden,  vnd  ieh  Zuethuen  ]>eschaiden  bin,  dem 
will  irh  also  treulich  vnd  gehorsambst  nachkhombeu,  alfs  Wahr  mir 
Cott  holffe  vnd  alle  Hejlligen,  die  gebenedaite  Muetter  Gottes  Maria 
TDd  alle  liebe  Heylligen". 

Tako   se  je    še  prisegalo  v  letih  1G37.,  10r)7.   1711.     Jarnik  m6ni, 

i»je  slovenski  olirazec  prisege  prvoten,   nemški   pa    iz  slovenskega  pre- 

I  rtarljen.     Iz  kterega  izvirnika   pa  je  prejel  Jarnik  prisego,  tega  sam  ne 

f  po?f,  in  tudi  nam   ni    bilo    pri   tukajšnjih    pripomo^*kih   možno  tega  do- 

'  gnati.  Zatorej  opozarjamo  naše  zgodovinarje  in  starinoslovce,  naj  izvirnik 

poidejo.  Jarnik  trdi,  oziraje  se  na  jezik,  da  se  mora  prisega  staviti  med 

Xn.  in  XV.  vek. 

Prvi  letnik  (1849)  (časopisa  ,,Archiv  f.  vaterl.  Gesehichte  u.  Topo- 
grapbie",  ki  ga  izdava  zgo«lo vinsko  društvo  koroško,  prinesel  je  na  str. 
17  in  d.  ti-le  članek: 


326 

Windtselie  Lehenspflleht.  1637.  Ans  dem  schrifti.  Nachlasse 
(les  verstorbenen  Pfariers  v.  Moosburg,  U.  Jam  i  k. 

„Vi  boste  obMbili  Iim  persžgli  tirna  nay  Suetl6stimii,  najmozh- 
neschimu,  imi  nav  mogozhnimu  Eimschimu  Zeseriu,  tudi  Vogžrskinm 
iuii  Beiiiskiinu  Kralu,  Gospodu  Gospodu  —  Ferdinandu  temu  tr^tiema 
Erzh^rzogu  Vu  Oosten-^iehi.  Hžrzogu  Vn  Burgdndi,  Vu  Stei^rje,  Vu  Ko- 
rotinu,  Yu  Oraine,  Vu  Birtembergo,  knesu  vu  Tir61i  ino  vu  Gorizi.  Na- 
sehimu  gnadlouistiinu  Gospiidu  iuu  nega  Suetl6sti  Erbam,  Suest,  ino 
Poch6ran  bitti.  To  ])lagu  inu  diane  katžru  Vam,  inu  Vaschem  Erbam 
]>ode  possodeno  od  nega  Zosdrsehe  SuetMsti  koliko  krat  pride  sa  schla- 
shiti,  inu  spet  preieti,  inn  ako  ui  kaku  satdjeno  blagii  siiedeste  alli 
sprdschate,  taistu  uegoui  Suetluste  Isklsate,  inu  uidetsch  sturiti,  kaka 
6nimu  Siiestimu,  inu  Pokornimu  sehluschšbniko  pnite  suoiemu  Gospodo 
sturiti  se  spodobi,  inu  on  letu  dopernesti  je  douschan. 

Nach  Zusprechen  Mit  drey  aufgerekhten  Fingeren:  Kako  mene  ie 
sadai  naprei  brano  itd.*^  kakor  na  prejšnjej  strani. 

Za  tem  sledi  ista  prisega  z  dostavkom:  aliter  magis  Croatice.  „Vi 
b6deste  alli  h6zhete  prissezhi,  timu  nay  Suetlostimu,  nay  mogozhnimii 
Znay  mozhneiskimu  Rimskinui  Zesani,  tudi  Vogerskimu  I  Pemskimn 
kralu  Gospodinu,  Gospodinu  Ferdinandu  Erzherzogu  Osterreisckimu,  y 
Herzogu  Burgunskimu,  y  Steyerskenui,  y  Korotansk^mu,  y  Kranskemo, 
naschinm  premilouistimu  Gospodu,  y  nieh  Zesarskhi  Suetlusti  porodnim 
alli  Firstnim  Erbam,  da  hozhiete  suest  y  pokoran  bitti.  Letu  bli^o  y 
dianie,  kateru  se  sadai  nam  y  naschim  porodnim  otrokam  possodi,  alli 
na  possod  isrozhi,  skas  nich  Zesarsko  suetlust,  tuliku  kuliku  crat  pride 
al  se  prigodi  sa  schiuschit,  y  supet  priyeti,  y  akhu  ui  kadai  khatem 
satayenu  blagu  sueste,  ali  isprasehete,  tuistu  nich  Suetlusti  iskasat  y  na- 
pouedat,  kaku  animn  snestimn  y  Pokornimu  slugam  se  spodobi,  y  use 
tuistu  dopernesti,  kar  iedan  suest  poddan  pruti  Suoimu  Gospodinu  dolschan 
y  oblubil  sturiti,  po  daschelski  nauadi  y  praudi  vuoga  isrozeinia,  ali 
possedeniga  blaga  prauizi.  Nachzusprechen  wie  beim  windischen  Eid".  — 
Tudi  na  tem  mestu  ni  skazano,  kje  so  izvirniki,  iz  kterih  je  posnel 
Jarnik  navedene  prisege. 

Za  Valhuna  širilo  se  je  kristjanstvo ;  šestkrat  so  poslali  blagovest- 
nike  iz  Solnograda:  Hajmon-a,  Reginbalda,  dijakona  Majorana,  Du- 
pliter-a,  Kor*ar-a,  Erchenbert-a ,  Reginhar-a,  Avgustin-a,  Gundhar-a. 
Valhun  f  788. 

4.  Tretja  doba  (str.  47 — 57):  Karol  Vel.  odstavi  Bavarca  Thassilo, 
in  Gorotan  pride  v  neposredno  oblast  Frankov.  Karol  se  bojuje  ugodno 
z  Avari  in  podeli  solnograškemu  škofu  Arnu,  Vergilijevemu  naslednika, 
metropolitanske  pravice  r*ez  Pannonijo  do  izliva  Drave  v  Donavo  1.  796. 
Papež  Leo  povzdigne  ga  v  nadškofa.     Karol  je  skrbel  za  pokristjanje^je 


327 

[  gOTotanskih  in  pannonskih  pokrajin ;  trikrat  je  poslal  nad.^kofa  Arna,  da 
nisiija  po  njih  sy.  vero,  da  posvoi^nje  niasliiko  in  crkve .  da  podiičuje 
^dstro.  Amo  je  imenoval  po  povelji  Karolovem  Theodorieha  gorotanskim 
JD  pannonskim  Škofom.  Valhumi  1)ii  je  nastopnik  Ing  v  o,  ki  je  ^o  imel 
mnogo  opraviti  s  pogani,  vzlasti  z  onimi,  ki  so  stanovali  po  Coniiniji 
(t.  j.  Pannoniji).    Pisatelj  omenja  pravljico  o  Ingvovem  obedu. 

5.  Sklep  (str.  57 — 5l>):  Karol  razsodi  v  Aaehenn  dne  14.  junija  811 
prepir  oglejskega  patrijarha  Urša  z  nadškofom  solnograškim  Arnom  in 
doloi^i.  naj  liode  Drava  meja  obema  škofijama. 

6.  Dodatek  (str.  (JO — 03) :  Pisatelj  dokazuje,  da  pomenja  izraz  e  o  n- 
finiura  v  listinah  8.  in  9.  veka  sedeže  pannonskih  Slovencev.  — 

Razprava  je  povsem  posneta  po  najvažnejšej  priei  istih  easov,  ki  jej 
je  naslov  „Anonymus  de  eonversi«>ne  Hagoariorum  et  Carantanonim". 
Jarnikova  zasluga  pa  je  v  ob^e  ta.  da  je  i)rvi  porabil  ovi  spis  in  opozoril 
irfeni  svet  na  njegovo  važnost  in  vrednost  v  koroških  razmerah.  (Pri m. 
Krekove  razne  malenkosti  v  letošnjem  Kresu  na  str.  55).  O  marsikterej 
toeki,  ki  se  razpravlja  v  tem  spisu,  so  zgodovinarji  in  starinoslovci  sedaj 
drugačnih  inislij.  Dognano  je  na  j»r..  da  j*^  Jarnikovo  razlaganje  pre- 
stolnega  napisa  napačno.  Prav  tako  se  mu  ni  posrečilo,  da  verjetno  do- 
kaie  povstanek  tako  zanimivega  slovesnega  ustanavljanja  gorotanskih 
kDeioT.  A  tu  pa  tam  je  gotovo  pravo  za<lel,  razven  tega  pa  podal  dosta 
starinoslovske  tvarine,  kt^ra  se  v  presojo  priporo(>a  našim  zgodovinarjem ! 


Drobnosti. 

Ki^i{eva:i  zgrodoTina  slovenskega  Sta^erja  spisal  Ivan  Macun.  V  Gnidcii 
1883.  Založil  in  na  svetlo  dal  pisatelj.  Str.  VII.  -|-  181  v  8".  —  Per  tot  di.scriinina 
nruiD  jo  vendar  ta  knjiga  enkrat  beli  svet  zagledala,  in  vesel  je  bode  vsak  rodoljubni 
merski  Slovenec.  G.  pisatelj  v  predgovoru  piše :  „I)a  po  /naneni  nat^elu :  nil  humani 
P^HlH-tuin,  knjiga  ima  tudi  kake  liibice,  da  z  druge  strani  ne  je  na  svetlo  stavljeno 
^«,  kar  služi  slovenskemu  Stajerju  na  slavo,  ker  mnogo  je  bilo  zemljišča  še  le  krčiti, 
^  Tse  čuti  pisatelj  sam  naj  bolje".  S  tcuni  besedanii  je- g.  pisatelj  sam  izjavil,  da  ne 
■ijtli,  da  bi .  njegovo  delo  bilo  dovršeno.  Marsikaj  bodo  še  drugi  popn\vljali,  a  obilo 
luiiinivega  gradiva  je  g.  pisatelj  z  velikim  trudom  nabnil.  Predložil  je  svojim  rojakom 
*^ni  duAnegH  razvitka  štajerskih  Slovencev  in  ])oliazaI,  da  mali  slovensk(>-štajerski  narod 

• 

^  mnogo  mož,  kteri  služijo  njemu  in  znanosti  na  ^ast  in  slavo.  Starejši  in  mlajši 
Noljnbi  bodo  spoznali  marsikterega  svojega  urenega  zemljalia,  o  kterem  še  dosle  ni«^ 
'li^li  niso.  Starejše  rodoljube  bodo  njihova  slavna  imena  s  ponosom,  mlajše  pa  z  na- 
'(io^-njpm  navdajala.    Črez  poldrugo   stotino  mož,  ki  so  se  narodili  na  slovensko-šta- 

• 

J^kej  zemlji  in  pisali  ali  v  latinskem,  nemškem  ali  slovenskeju  jeziku,  imenuje  nam 
t  pisatelj  v  svojej  knjigi;  res  h'j)o  število  za  narodič,  ki  ne  bn>ji  mnogo  t^rez 
iOO.OUOdai. 


328 

Toliko  za  zdaj  y  priporočbo  g.  Macnnove '  knjige ,  ki  je  tiskana  prav  lično  t 
graškej  tiskacni  ^Stjria''.  Posvečena  je  najslamejšemu  slorensko-štajerskemu  rojaku 
in  učenjaku  g.  dr.  Francu  Miklošiču  kot  malo  vezilo  za  njegovo  sedemdesetletnico. 

Cena  knjigi  Je  1  gld.  Kdor  jo  po  nakaznici  naroči,  naj  denarjem  dodi  5  noT. 
v  ime  poštnine.  Denar  se  pošilja  pod  naslovom  g.  pisatelja  v  Gradec,  Leonhard- 
gasse,  18.  G.  pisatelj  ^  kteri  je  sam  eden  naših  starejših  in  marljivih  delavcev  na  na- 
rodnem polji  in  ki  je  mnogo  koristnega  spisal  v  nemškem,  hrvatskem  in  slovensken 
jeziku,  zaslužuje  po  vsej  pravici,  da  mu  vsak  pošteni  rodoljub  pomaga  stroške  nositi 
zakaj  na  obogačenje  in  dobiček  seveda  slovenski  pisatelj  misliti  ne  sme. 

Davorin  Trstenjak. 

Die  Serben  -  ABsiedlangen  in  Stelermark  und  im  Warasdiner  Grenz-Oe- 
neralate  von  Prof.  Dr.  H.  J.  Bidermann.  Separat-Abdruck  aus  den  Mittheilungei 
des  historischen  Vereines  XXXI.  Heft  1883,  Graz  im  Verlage  des  Verfassers.  —  Visoko« 
učeni,  po  svojih  ethnografskih  in  dr2avnopravnih  spisih  slavno  znani,  Slovencem  blagi 
naklonjeni  vseučiliški  professor,  tunc  temporis  rektor  graškega  vseučilišča  g.  dr.  Bider- 
mann, objavil  je  zopet  novo  historiško  ethnografsko  delo,  v  kterem  razpravlja  naselbioc 
Srbov  na  štajerskem  in  varaždiuskem  k rajišniškem  general atu.  Svoja  preiskavanja  pod- 
pira s  pisanimi  dokazi,  kt^re  je  z  velikim  trudom  nabral  iz  raznih  arhivov.  Okoli 
sredine  16.  stoletja  so  se  vršile  te  naselbine,  in  sicer  so  srbski  Uskoki  dobili  zemljišč 
v  Veržejah ,  v  Aichhofu  blizu  Ptuja,  v  vaseh :  Skoki  blizu  Račja,  v  Ragozi  hočke,  v 
Srževici  poniklauske,  in  v  okolici  hočke  fare.  Naselbine  v  teh  krajih  popriči^ejo  pisani 
poročila,  a  veleučeni  g.  pisatelj  je  iz  srbskih  rodbinskih  imen  dokazal,  da  so  se  bili 
srbski  Uskoki  tudi  na  dnigih  krajih  jugoiztočnega  Štajerja  naselili.  Kakor  je  vse,  kai 
g.  prof.  Bidermann  piše,  temeljito  in  objektivno,  tako  tudi  ta  razprava,  in  ona  bode 
gotovo  štiijerske  Slovence  zanimala.  Ako  najdem  potrebnega  časa,  bodem  g.  prof 
Bidermanna  razpravo  v  posebnem  sestavku  dopolnjeval  in  še  na  marsikaj  opozoril,  kai 
je  bistremu  očesu  slavnega  pisatelja  ušlo.  Za  zdaj  pa  se  mu  v  imenu  svojih  rojakoi 
prav  srčno  zahvaljujem  za  zanimivi  spis,  kteri  nam  razjasnjuje  marsiktere,  do  zdaj  m 
razumljene  ethnografske  razmere  prebivalcev  slovenskega  Štajerja.         D.  Trstenjak, 

Občna  zgodovina.  Spisal  in  založil  Janez  Jesenko.  Prvi  del:  Stari  vek 
Dnigi  popravljeni  natis.  V  Ljubljani.  Natisnila  „Nai*odna  tiskarna".  1883.  Str.  133  v  8* 
Nove.  55.  —  To  je  druga,  v  vsakem  ozini  popravljena  izdaja  prvega  dela  občne  zgo- 
dovine, ki  ga  je  izdal  g.  pisatelj  1.  1871.  Knjiga  je  namenjena  nižjim  razredom  srednjil 
šol  in  bode  v  to  svrho  jako  dobro  služila.  Cena  temu  delu  je  jako  nizka,  t«m  bo\ 
pa  je  potreba,  da  g.  pisatelja,  ob  enem  založnika  svojim  knjigam,  gmotno  podpiramo 

§ala  i  satira  od  Abukazema.  Cveska  četvrta.  U  novom  sadu  1883.  Izdanj< 
knjižare  Luke  Jocič-a  i  druga.  Str.  78  v  8**.  Nove.  40.  —  To  je  četvrta  knjižica  8a 
iu  satir,  ktere  smo  že  v  lanskem  letniku  svojega  lista  str.  495.  bili  čitateljem  nazna 
nili.     Tudi  ta  zvezek  nam  podaje  več  prav  šaljivih  stvarij  in  je  vreden,  da  se  čita. 

Hafinikove  pesni.  Med  knjigami  rajnega  /upnika  Jožefa  Hašnika  našel  w 
je  rokopis  njegovih  pesuij ,  kterih  še  mnogo  ni  bilo  nikjer  natisnenih.  G.  kaplai 
Podhostnik  je  rokopis  poslal  g.  prof.  Lovcu  v  Ljubljano,  kakor  se  nam  iz  Šentjniji 
ob  južnej  železnici  poroča.  Upamo,  da  nas  bode  g.  prof.  Leveč  seznanil  s  sodriajen 
in  vrednostjo  literarne  zapuščine  Hašuikove.  Z>,  T. 

t  JarneJ  Levičnik,  Dne  9.  maja  zatisnol  je  oči  edini  še  živeči  sodelave« 
^Kranjske  čbelice",  Jarnej  Levičnik,  upokojeni  dekan  v  Št. Mohorji  v  Ziljskej  dolini 
Rodil  se  je  18.  avg.  L  1808.  v  Železnikih  na  Kranjskem.     Lahka  mu  žemljica! 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Ijeposloven  in  znanstven  list 


Leto  III. 


T  CeloTd,  1.  Julija  188S. 


^tev.  7, 


Luteranci. 

Historičen  roniiin.    Spisal  Anton  Koder. 

(Daljo.) 

Sedemnajsto  poglavje. 

Odbijo  ura  l>olnoc^i, 
Po  starem  gra(iu  vso  žo  spi; 
Uči  knozova  lo  se  no  spi, 
Prj  nji  se  svetla  luč  gori. 

Narodna, 

Otopra?  pozna  noc  je  umirila  živahno  življonjo  v  Strmolu.  Li*  ob 
goidu  na  višini  proti  vzhodu  Tnila  s«  je  hoja  potem  in  sum  ter  trkanje 
s  kladivi  in  tedanje;  kajti  ondi  so  postavljali  grajski  hlapci  vislice  za 
obsojenega  Avniča.  In  ko  so  se  vrnoli  smeje  in  razj(ovarjaj6e  tndi  po- 
slednji, bila  je  na  grajskem  dvorišči  edina  živa  stvar  stražnik,  ki  je  oh 
oknu  po<lzemeljske  jer^e  gori  in  doli  hodil.  Težko  okovano  helehardo  i»o- 
kladal  je  z  rame  na  ramo,  po  mesecnej  senci  na  zidu  pa  zaznamoval  in 
računi],  koJiko  časa  mu  je  še  stražiti.  da  ga  odreši  drng  tovariš. 

Nocojšnja  straža  v  gradu  ni  hila  takova  kot  sicer,  ko  je  stražnik 
lahko  sedel  na  kamen  ob  zidu,  orožje  k  steni  prislonil,  malo  zakimal  in 
»dremal  ter  tudi  prijetno  posanjal,  ce  se  mn  je  zljnbilo;  kajti  grajšcak 
••^m  je  noe6j  stražo  zamenjaval,  pregledal  jcmm)  in  zaklep  ter  zažugal 
^'•^kemu  s  smrtjo,  ce  uide  jetnik.  Povrh  pa  je  še  bil  grajšcak  sin(»ci 
slalie  volje.  Culi  so  ga,  kako  je  grozil  edinej  hčeri,  in  voz  je  bil  že  na 
•Ivoriš^i  pripravljen,  ki  jo  odpelje  jutre  na  vse  zgodaj  nekam  daleč,  in 
luhee  ne  ve  kako  dolgo  preč. 

Ob  enej  po  polnoči  zamenjavala  se  je  v  tretje   straža.     Mladega  in 

kolikor  se  je  moglo  v  mesečini  soditi,  lepo  rastenega   hlapca  pripeljal  je 

sam  grajšcak  tja.     Zabičeval  mu  je  enako  njegovim  prednikom  čuvajeve 

dolžnosti,  men^č,   da  je   proti  jutru   najbolj    nevaren  čas,   ker  tedaj  rad 

zaspanec  posili  človeka  in  slabost  mu  jemlje  b(»denje. 

23 


330 

Govoril  ni  novi  stražnik,  a  stal  je  kakor  stena  pred    grajsčakom, 

kakor  da  bi  hotel  reči :  ^Postava  kaže  dovolj,  da  sem  zanesljiv  in  na  pravem 

.  mestu."    Vendar  grajJ^čak  ni  l)il  enakih  mislij.    Premalo  nm  je  imponirala 

mlada  stražnikova  postava;   po   hoji  in   po   noši   orožja   sodil  je,  da  po- 

trel)uje  lepi  mladic  najveeje  kontrole. 

Zaraditega  je  odšel  sicer  grajščak  po  navadnem  potu  v  grad,  a  p<> 
nasprotnej  strani  se  je  zopet  tiho  in  skrivaje  vrnol  ter  se  skril  za  oglom, 
tako  da  je  mogel  na  tanko  opazovati  mladega  stražnika.     Dolgo  časa  je 
slonel   ondi  grajščak   in   žal   mu  je   že  skoro  tega  bilo.     Hotel  se  je  ie 
vrnoti;  kajti  ponosno  korakajčč  ob  zidu  gori  in  doli,  zrl  je  neprenehoma 
stražnik  v  omreženo  lino.     A   bas  ko  je   mislil   oditi,   zapazil  je,    da  je 
postul  hlapec,  poslušal  pot6m  in  se  oziral,  ali  ga  nikdo  ne  vidi.     In  ko  je 
bilo  mirno  vse,  prislonil  je  k  zidu  orožje,  pot6m  legel  na  treliuh  in  skoai 
omrež<^no  okno  tri  pota  zapored  polglasno   zaklicali   „Avnič,  pripravi  se, 
jaz  te  rešim!"* 

Takoj  \)oi6m  je  stražnik  izginol  v  gradu  in  hitel  po  stopnicah  k 
vratom  podzemeljske  ječe.  Lastnim  očem  ni  veroval  grajščak,  ko  je  gledal 
n(»zvestolM)  svojega  hlapca.  V  jezi  zgral)i  tukoj  hlapčevo  helebardo  ob 
zidu  in  steče  za  njim  v  grad.  Kmalu  potem  pa  se  je  čul  krik  in  nemir, 
ki  je  vzdramil  grajsko  družino.  Grajščak  sam  je  vlekel  mladega  straž* 
nika  za  lase  v  dvorano  k  sodbi  za  njegovo  nezvestobo.  Viharna  je  mo- 
rala Ititi  ta  sodba  in  zastonj  vse  opravičevanje;  kajti  culo  se  je  na  dvo-. 
rišči»,  kako  divjii  grajščak  po  dvorani.     A  hipoma  utihne  nemir. 

Hlapci  pa,  ki  so  pri  zaklenenih  durih  poslušali  skrivno  sodiM)  svo- 
jega videznega  tovariša,  razumeli  niso  drugega,  kot  besede:  „Re8  je  torej, 
da  si  zapeljana  tudi  ti  in  da  si  n»šila  Knaflja  ter  hotela  oj^rostiti  5e 
obsojenega  tovariša!"  "^ 

Jok,  n<»žcn  in  mil.  odgovarjal  je  tem  klicem.  Po  njem  so  spoznali 
hlapci  grajsko  hčer  Lavro  v  podobi  zasačenega  mladega  stražnika. 

Kake  tri  ure  pozn(»je,  ko  se  je  jelo  komaj  ruditi  na  vzho<ln  nebi, 
nastane  zop<»t  šum  in  tekanje  po  gnidu.  Kmalu  se  (tdpre  grajska  jete, 
in  ol)oro/cni  hlapci  sprejm6  v  svojo  sredo  mladega  Avniča.  Dvajezde^A 
v  črnih  plaščih  nad  oklepi  in  z  zaprtima  vizirjema  jezdita  v  prvej  vrsti 
in  poleg  obsojenca  krvnik  z  golim  mečem,  opravljen  v  rudečo  obleko. 
Žalostna  je  liila  ta  procesija,  ki  se  je  vila  iz  grajskega  dvorišču  na  viSino 
ob  gozdu.     Obstala  pa  je  ondi,  kjer  je  )»il  hrastov  hlod  v  zemljo  postavljen. 

A  v  istem  času  je  stala  na  grajskem  dvorišči  naprežeua  kočija. 
Mlada  gospica  Lavra  pride  z  ol>jokanimi  očmi  poleg  grajščiika  iz  grad6 
in  se  vsede  v  pripravljeni  voz.  Ko  je  zavila  potem  kočija  iz  grajskega 
ozemlja  na  cesto,  ki  je  vodila  proti  vzhodu,  ozre  se  še  enkrat  ženski 
obraz  iz  kočije  na  grajsko  višino,  a  ondi  vidi  na  veliko  svojo  žalost,  da 
je  že  Avniča  zadela  —  smrtna  kazen! 


3S1 


Osemnajsto  pogUTjo. 

NiiM-suI  Jdi  k  stolu  jest  in  pit. 

Zvi*šiti  hoče  mu  ftr  (ii'!u*s  vsi\ 

Kar  je  potrebno,  to  v«*ruj  mi  tvnliio, 

Slovfiiski  sosoil! 

Tutfomer. 

Na  pokopališi^i  v  Podgorji  Itila  sta  izkopana  v  (Mh*in  tednu  dva 
skrivna  luterauska  groba.  V  prvem  ji^  porival  ul»iti  Knafljev  izdajalec 
Goricek,  v  drugem  y  Strmolu  oheseni  Avnir,  eegar  (niplo  so  luleranci 
nefer  ukradli  raz  Tislic,  a  v  prihodnjej  nori  so  ga  skrivaje  on<li  zagrelili 
tergroh  s  kamenjem  zakrili,  da  nihee  ih»  oskruni  poeivališra  slavnemu  možu. 

Sedem  dnij  pozneje  slavili  so  spomin  teli  mrtvecev  njihovi  prijatelji 
pri  inanem  Hohku  v  Podgorji.  Ta  mrtvaška  sedmina  hila  je  prav  za 
prav  tudi  ohčni  zl)or  vseh  zastopnikov  luteranstva  na  (iorenjskem. 

Trditi  moramo,  da  je  l»il  žalosten  in  precrej  ol)Uj)en  položaj  posled- 
njih po  zadnjih  dogodhah.  Rokavec  j(»  živel  v  Nemčiji ,  Knalelj  je  bil 
tnili  odšel  na  Nemško  posvetovat  se  z  ondotnimi  pos)>ešcvaIci  krivoviMstva 
Di  Sloveuskem,  goreči  Avnic  je  počival  v  ^robu  in  tudi  (Jorička,  najbolj 
popiniDega  agitatorja  za  versko  stvar,  ni  Idlo  v<»č.  Povrh  je  pritiskala 
I!^p08ka  tem  bolj  od  dne  do  dne  krivoverce:  Kamniški  sodnik  Krannu*  je 
pridohii  v  mestnem  pisarji  Naglici  izvrstnega  pomočnika.  Tboj  Cer- 
Ujanskega  župnika,  obsodl»a  Avničeva  plašila  je  vedno  bolj  skrivne  somiš- 
INike.  Ljubljanski  škof  Urban  Tekstor  si  je  pridobil  velike*  privilt»gije 
tt  postopanje  proti  lutenineem.  Njegov  korar  in  glavni  „commissarius 
^formationis"  Hreji  pa  je  l)il  znan  zaradi  osebne  energije  in  ostrosti. 
Krivovereem  je  bilo  osobito  izvrstnega  zastopnika  in  voditelja  potreba  v 
im  žalostnem  položaji.  A  kje  dobiti  namestnika  Knatlju?  Duhovna 
H)nušljenika  ni  bilo  na  daleč  okrog,  ])riprosti  možje  pa  so  imeli  prennilo 
wnike  in  osebnih  izkušenj  za  težavno  vodstvo  tukajšnjega  lut<'ranstva. 
kleremu  je  jela  skoro  vsa  dežela  stopati  na  )»ett\ 

Knafelj  je  sicer  imenoval  odhajajoč  kovača  (logalo  svojim  namest- 
oikom,  a  poslednji  je  bil  v  Kamniškej  okolici  ])remalo  p<»znan.  lu  baš 
T  tem  okraji  bilo  je  stroge  organizacij«*  potreba  ter  neomahljivosti  in 
laupanja  y  lastno  moč. 

Pridigarica  Katarina  Stobe.  ki  je  imela  tu  vso  moč  in  upliv  v  svojih 
rokah,  povabila  je  torej  ob  priliki  mrtvaške  sedmine  vse  znamenitejše 
somiHlJenike  y  Podgorje,  kjer  l»i  se  naj  določilo,  kdo  ima  začasno  voditi 
lut-eraustvo.  Za  ta  važni  shod  bila  je  določena  kakor  vi^čkrat  poprej 
Bobkova  hiša  že  zaradi  tega,  ker  je  stala  na  samoti  konec  vasi,  kar  je 
omogočilo  iii  zlajsalo  stražo  proti  nenadnemu  najunUi  birič<*v  Kamniškega 
.sodnika. 


332 

Mračiti  se  je  jelo  na  dan  mrtvaSke  sedmine,  ko  je  sprejemal  dolgo- 
peti,  suhi  Bobek  svoje  imenitne  goste.  Golorok  in  v  rudecT^em  brez- 
rokavniku prii^akoval  jih  je  na  pragu  svoje  pol  zidane,  pol  lesene  hiše. 
Za  vsakega  posel)ej  imel  je  kakov  smešen  ali  resen  pozdrav,  ki  se  je 
ravnal  po  individualnosti  posameznega  prišleea.  Katarini  Stobejki  poljubil 
je  Bobek  eel6  v  posebnej  ponižnosti  roko  in  jej  odkazal  prvo  mesto  na 
naslonja(^i  za  hrastovo  mizo.  Kovaču  Gogali  iz  Kranja  pa  je  napravil 
poklon,  da  bi  bil  kmalu  z  nosom  v  koleno  trčil.  Tudi  Jurja  Kriškaija, 
Urbana  Kosa  in  Simona  Voglarja  sprejel  je  nepopisljivo  prijazno  ter  na- 
mežikal  vsakemu  posebej,  kakor  češ :  Lepo  je,  da  ste  tudi  Vi  tukaj. 

Stoprav  v  pozno  noč  pričela  se  je  pojedina,  in  vrč  rumenega  do- 
lenca  jel  se  je  vrstiti  od  gosta  do  gosta.  Starodavna  slovanska  navada 
je  bila,  da  so  se  popevale  na  grobu  umrlih  sedem  dnij  zapored  otožne 
pesni  in  se  pripovedovale  povesti  iz  njihovega  življenja  in  o  njihovih  iz- 
vrstnih lastnostih.  Tudi  noc6j  so  po  končanem  obedu  govorili  o  mrtvem 
Goričku  in  Avniči.  Lepa  pridigarica  Stobe  pričela  je  venec  povestij  s 
sledečimi  besedami : 

„Sinoči  se  mi  je  sanjalo,  da  sem  bila  v  Strmolu.  Veš,  kje  je 
Strmol,  ti  Juri  Kriškar  in  ti  kovač  Gogala?" 

Pogledata  se  nagovorjena  možaka  nekako  začudjena  ter  odvrneta: 
,,Kaj  bi  ne  vedela,  a  čemu  vprašaš  to?" 

Stobejka  nadaljuje  potem,  kakor  da  bi  ne  bila  cula  poslednjih  besed : 

„Videla  sem  v  sanjah  lepo  belo  golobico.  A  pritepel  se  je  sim  ii 
Kranja  lisjak  in  zaljubil  se  je  v  grajsko  golobico,  da  je  pozabil  mladičev 
v  lastnem  l)rlogu  iu  popolno  zatajil  svojo  lisičjo  nrav.  In  ko  so  napravili 
njegovi  znanci  lisjaki  na  svojega  n<»zvestega  tovariša  lov,  kakoršnega  je 
zaslužil,  prestrigla  sta  zopet  dva  izmed  njih  to  namero.  Gledala  sem  ja 
v  sanjah,  kako  sta  se  priplazihi  v  noči  skrivaje  v  gi*ad  in  zapustila  v 
boji  za  nezvestega  prijatelja  ostale  tovariše,  izmed  kterih  je  bil  eden 
iilut,  drugi  pa  mu  je  zvonil  z  lastnim  telesom  med  zemljo  in  nel>oiii 
k  pogrebu." 

Izgovorivši  pa  je  povzdignola  vrč  z  vinom  rek6č : 

„Ker  so  se  moje  sanje  že  tolikokrat  uresničile,  napijem  na  zdravje 
zvestih  prijateljev  in  na  pogin  onih,  kteri  jih  zapuščajo  v  nesreči!" 

S  povzdignenim  glasom  končala  je  pridigarica  svojo  napitnico,  vendar 
jej  ni  sledilo  ono  navdušenje  med  poslušalci,  kot  je  bila  sicer  navada. 

Zbledel  je  vzlasii  i>ri  zadnjih  besedah  kovač  Gogala.  In  slabot^^n 
l)ivec  na  njegovej  strani,  črevljarček  Kriškar,  grizel  je  v  zadregi  nohte  na 
svojih  prstih,  kakor  da  bi  bili  medeni,  in  pod  mizo  je  suval  z  nogo  svo- 
jega tovariša. 

Kakor  da  bi  l)il  kovač  razumel  to  skrivno  znamenje,  vstal  je  takoj, 
z  žulavo  roko  si  lase  pogladil  in  potem  je  govoril  s  krepkim  glasom: 


333 

^Jaz  imam  dobro  spanje  in  sanjalo  se  mi  se  ni  nikdar  v  svojem 
življenji.  A  bil  sem  nekdaj  v  resniei  z  glavo  in  nogami  v  Kamnikn  na 
Sntni.  Stobejka,  veš,  kje  je  Šiitna?  Videl  sem  ondi  na  svojih  lastne 
oči,  kako  je  postopala  lepa,  mlada  vdova  za  mlajšim  gospodom,  kakor  je 
sama.  Kakor  podlasica  za  pii^čanci  dirjala  ji^  od  stopinje  do  stopinje  za 
njim.  In  ko  se  je  mladi  mož  ni  mogel  ubraniti  vee,  d<»jala  je:  Pustiva 
TtTO  oc«»tov  in  imejva  se  rada!  Pomislila  pa  ni.  ali  bode  sreeen  njen 
Ijoblmec  z  njeno  ponudbo ;  kajti  ženska  lepota  je  pravijo  kakor  er(^šnji»vo 
cvetje,  ktero  že  prvi  dan  odnese  mali  veter,  ona  mošk«'ga  pa  j(»  podobna 
hrastovemu,  ki  ne  diši  in  ne  vabi,  a  baš  zaradi  t(»ga  hrani  si*  v  pozn(»j 
dobi  krepke  korenine  in  mlado  življenji*.  In  ker  je  v  resniei  mladi  mož 
ljubil  pozneje  bolj  svoje  nove  verske  ideje  kot  ostarelo  ljubico,  i)ris('gla 
mu  je  poslednja  maščevanje  in  prodala  bi  ga  bila,  ko  bi  st»  bilo  dalo, 
tt  trideset  iškarijotskih  srebernjakov." 

Tiho  je  bila  družba  med  Gogalovim  govorom.  Na  čelu  društvene 
predsednice  pa  se  je  vrstila  rudeea  in  bela  barva,  in  potne  kapljiee  so 
lerie  iz  njega.  In  v  resnici,  med 'družbo  se  je  pripravljalo  nenadoma 
nekaj  takega  kakor  huda  ura ;  kajti  goreči  pogledi  posameznih  so  se  že 
kresali  in  užigali  kakor  bliski,  in  skrivno  mrmranje*  culo  s(»  je  kakor 
oddaljeni  grom  sem  ter  tja  od  raznih  stranij. 

Postrežni   in   izgovorni  Bobek  je    baje   čutil  v  svojih  dolgih,  suhih 

nogah  bližnji  vihar.     Zaraditega  je  skušal  s  sladkimi  in  pomirljivimi  be- 

J^edami  pregnati   temne   oblake.     Delal  je    poklone   na   vse   strani   in  o 

vremenu  je  napeljal  govorico.     Hvalil  je    vinsko   kapljico  Stobejkino   ter 

izi^rstne  žreblje   iz  Gogalove   kovačniee.     A  ko  je  zapazil  v  svojo  žalost. 

da  je  nocAj  vsa  njegova  govorniška   umetnost   brez   posebnega   upliva  in 

Teljave  pri  i-azgretih  glavah,  jel  je  pripovedovati  tudi  sledeče  lastne  sanje: 

^Poslušajte  me,"  rekel  je  BolK»k.     „Ce   sem    tudi    knwi  in  ne  kdo 

ina  kako  učen.  vendar  se  mi  je  v  sanjah  pritaknolo  tudi  nekaj  posebnega. 

Fest^  v  nebesih  sem  bil,  se  mi  je  sanjalo,    in   ondi   sem  obiskal  našega 

.sretca  Martina  Lutra.     Vesel  je  bil  starček,   ko   m(^   je   zagledal,   da  je 

takoj  raz  svojega  zlatega  sedeža  meni  nasproti  pritekel,   saj  vedel  je,  da 

sem  iz  Podgorja  crkovnik  njegovej  skrivnej  crkvi. 

„Lei)0  je,  da  si  prišel,"*  je  dejal.  „Prav  j(»,"  je  digal.  „l'a  slabo 
se  obnašate  gorenjski  luteranci,"  je  dejal,  „tako  da  bi  vas  s  palico  po- 
tipal,"  je  dejal. 

^Prepirate  se  zaradi  mesene  ljubezni  rajši  kot  zaradi  verske/  je 
dejal.  ^Zaradi  tega  ste  prijatelja  (iorička  ul>ili  in  Avniča  pustili  obesiti 
na  kol.  Knafelj  in  Rokavec  pa  sta  jo  kakor  tihotapca  pohrisala  v  noči 
na  Nemško,  kakor  da  bi  jima  bili  podplat  je  goreli  pod  nogami,"  je  dejal 
Luter,  ko  sva  se  po  nebesih  sprehajala. 


334 

„T)of»n»ga  in  zanesljivega  iiainestnika  potrebujem  zdaj,  kakor  se  kaže 
uumI  Slovenci.  A  jaz  te  ljudi  premalo  poznam,"  je  dejal.  „Svetuj  mi 
ti!''  pravi.  „Ti  si  iz  Podgorja/  pravi,  „in  ondi  mrliče  pokopavaš  in 
imeniten  si  ondi  kakor  denar,"  pi^avi. 

^Mojster  moj  in  moj  gospod!"  dejal  sem  potčm  jaz.  „Kako  bi 
shr/.il  tel)i,  ker  sem  kim^t  in  neueen?  A  kar  mi  zapoveš^  storil  bodem. 
(''e  je  v  mojej  moei." 

„Tri  vprašanja  ti  bodem  dal  Bobek."  pravi  zopet  Luter  nat6.  „Kaz- 
glasi  jih  v  javnej  družbi!  In  kdor  jih  ugoni,  isti  naj  bode  vaš  gospod  in 
moj  namestnik  ondi,"  povzam«*  zopet  Luter  l>esedo. 

„K(lo  je  zakrivil  prvi  prepir  na  svetu?"  vpraša  zdaj  Bobek  zbrane 
tovariše. 

Dolgo  ugii)ljejo  okoli  sedeči  in  se  prepirajo  o  tem,  a  pridigarica 
Stobe  naznani  slovesno  potem,  da  Ka;jn,  ki  je  zaradi  dima,  ki  nima  no- 
bene vtdjave,  svojega  brata  Abela  ubil. 

Vsi  pritrjujejo  tej  modri  razsodbi,  le  sajasti  Gogala  odkimuje  in 
pravi  smejž  se: 

„To  je  laž.  Eva  je  bila,  naša  prva  mati.  Zakaj  zaradi  nje  je 
moral  cel6  stvarnik  spečemu  Adamu  rebro  vzeti,  da  je  iz  njega  ženo 
stvaril,  ki  se  je  pot^m  z  mož(»m  zaradi  enega  samega  jabelka  lasala  in 
prepirala,  da  je  bil  jok  in  stok." 

„Tako  je."  oglasi  se  zopet  Bobek  in  ploska  umnenm  kovaču,  rekčč: 
„Ti  si  pravo  pogodil." 

„Kdo  je  bil  pa  prvi  kovač  na  svetu?"  vpraša  potoni  zopet  Bobek 
vesel,  da  se  mu  je  tako  posrečila  prva  uganjka. 

Zopet  so  se  trudili  in  ugibali  poslušalci  na  vse  mogoče  načine; 
kajti  vsak  bi  l)il  rad  Lutrov  namestnik  med  Slovenci.  Bobek  pa  ni  bil 
z  nobenim  odgovorom  zadovoljen. 

Pridigarica  Stob(vjka  je  menila,  da  Noe,  ki  je  prvo  barko  iztesal  in 
gotovo  tudi  žre])lje  in  železnino  potreboval  za  njo. 

Gogala  pa  se  je  odrezal,  da  prvi  kovač  ni  moški  bil,  temveč  pravcata 
ženska.  Zakaj  povsodi  se  b(?re,  da  je  ona  dobila  moža  v  svoje  klešSe 
trr  ga  stiskala  in  ščipala  tako  dolgo  z  njimi,  da  ga  je  zakovala  nap6sled 
v  svoje  grešne  zanjk(»,  ki  so  morale  biti  najmanj  iz  železa  ali  jekla,  sicer 
bi  jih  bil  mož  gotovo  raztrgal  in  jej  utekel." 

Smejali  so  se  pri  tem  odgovoru  pivci,  da  so  se  držali  za  trelmhe, 
in  Bobek  je  slovesno  priznal,  da  je  bil  v  resnici  ženska  prvi  kovač. 

„Še  eno  vprašanje  mi  je  naročil  Luter,"  nadaljuje  Bobek,  „in  to  je 
najimenitnejše." 

„Zakaj  si  je  Eva  po  grehu  baš  iz  figovega  peija  naredila  obleko?" 

Urno  vzklikne  potem  zopet  Stobe  in  z  njo  še  več  tovarišev:  „Za- 
raditega,  ker  so  figova  drevesa  obdarjena  z  največjimi  listi." 


335 

„To  ni  nič",  ugovarja  rosni  Gogala.  „Jaz  pravim  iz  sladkosnodostva 
in  neT0šljiT08ti,  ker  ni  ona  hotela,  iz  raja  izpodjena,  pustiti  oudi  naj- 
boljšega drevesa  v  njegovej  lepoti.  In  tako  je  se  dandanes.  Vse  slad- 
kosti na  sveta  mora  imeti  ženska  in  zmožna  je,  da  bi  zaradi  enega  sa- 
mega figovega  peresa  izdala  —  svojega  prijatelja!'' 

Smejali  so  se  pivci  tem  besedam.  Stobe  pa  je  zapazila  stoprav 
zdaj,  kam  merijo  nganjke  in  šale  tovari^^ev.  Zbledela  je  v  obraz  in  nekako 
divje  so  odsevale  iyene  črne,  lepe  oči  izpod  visokega  čela.  S  pridigarico 
vred  bilo  je  razžaljenih  tudi  precejšnje  število  Kamniških  mostjanov  in 
kmetov  iz  obližja,  ki  bi  bili  šli,  ako  bi  bilo  treba,  v  ogenj  in  vodo  za 
Stobejko.  Tudi  Bobek  se  je  potnhnol  kakor  jež,  kedar  ga  pes  obhija, 
ko  je  čutil,  da  je  s  svojimi  šaljivimi  sanjami  stoprav  pouzročil  srd  in 
nevoljo  med  nasprotnimi  si  tovariši,  ne  pa  da  bi  1)il  vzbudil  veselje  in 
dobro  voljo  med  njimi. 

^Prijatelji,"  povzdignol  je  potem  svoj  glas.    „Ne  kavsajmo  se  kakor 

piščeta  za  proseno  zrno.     Vsi  smo  dobri  Lutrovi  prijatelji    in   vsi  l)i  bili 

radi  njegovi  namestniki   na  zemlji,   a   to  ne  gre.     Prvič  l)i  že  vsakemu 

posebej  takove  lepe  Katrice  manjkalo,  kakor  je  bila  Lutrova,  ko  bi  tudi 

naš  vodja   postal    ali   veliki    pastor,    drugič    smo    pa    mi    Kamničanje 

posebno  trde  in  trmaste  glave.    Ko  bi  postavim  stvarnik  kranjsko  Kokro 

v  lino  izpremenil,   trdili   bi   mi,   da  je   naša  Bistrica   nebeška  pijača  v 

primeri  z  njo,  in  zakleli  bi  se,   da  je  Bergantova  gora   trikrat  višja  od 

svetega  Josta." 

Poslednje  besedo  so  bile  povod,  da  se  je  v  resnici  jelo  razgovarjati 
poWm  o  razdeljenji  novovorstva  na  Gorenjskem  v  dva  razna  tabora;  kajti 
fu  del  je  zahteval,  naj  se  izvoli  Gogala  za  namestnika  Knafljevega,  drugi 
pa  je  hotel  Stobejko  za  svojega  voditelja.  Nekteri  so  imeli  cel6  v  mislih, 
združiti  poslednja  dva  v  zakonski  par,  a  prepričali  so  se  po  današnjih  do- 
Ffipih,  da  je  to  nemogoče.  Še  1(»  proti  jutru  razšcd  se  je  luteranski  zl)or 
v  Podgorji,  dualizem  .pa,  ki  je  l)il  ondi  stvarjen,  im<d  je  imenitne  na- 
sledke v  razvitku  krivoverstva  na  Gorenjskem. 

Devetnajsto  poglavje. 

„1)och  dieso  liielteii  iiii  ihreni  lrrwa1in  test  und 
schicktcn  eine  Deputation  an  doii  erzlu'i*zoglichou 
Hof  nach  Gnitz.  Sie  besrhw(»i'eii  sich  iiber  die  Vor- 
breniiunj:  ihrer  zur  Ehre  Oottfs  nach  rouiisrh- 
katholischtT  Kirchenordiiung  erbaiiteii  Kirchoii  iind 
verwahreii  sich  dagi^gen". 

IJimitz  Geschichte  der  Eeformation. 

Oudno  je,  da  med  tem    ko   ni   bilo  na  Slovenskem  skoro  niti  večjo, 
vasi  ne  gradu,  kamer  bi  se  ne  lulo  skrivaje  ali  javno  vselilo  luleranstvo, 


336 

so  ostali  vendar  moški  in  ženski  samostani  pri  nas  popolno  versko  ne- 
okuženi. To  je  morda  manj  pripisovati  na  rarnn  j^obožnosti  tedanjih 
menihov  in  nun  kakor  j»ravilu.  da  edina  lutrova  vera  ne  pozna  samo- 
stanov in  se  odloeno  protivi  vsakemu  oklepu  osebne  svobode  v  korist 
verske  ideje.  Klausura  in  glavna  načela  samostanskega  življenja:  po- 
koršeina,  devištvo  in  vedna  revšeina,  protivijo  se  že  po  prineipu  vsakej 
samostalnosti  in  misli  na  i)rekucijo.  Na  podlagi  teh  dobro  premišljenih 
in  važnih  pogojev  stvarili  so  razni  možje  samostane,  in  katoliška  erkev 
je  imela  v  njih  vedno  in  povsod  ne^mahljive  zaščitnike,  ob  kterih  so  se 
ubijali  krivoverski  navali. 

Naravno  je  tedaj,  da  so  zaslovtdi  l)aš  ob  verskih  prekucijah  samo- 
stani ;  kajti  v  njih  so  iskale  mnoge  najbolj  imenitne  družine  svojim  ue- 
dorastlim  otrokom  zavetja  in  v  samostanskih  učilnicah  Idla  je  mladina 
varna  svobodomiselnega  duha  in  novoverskega  strupa.  Povrh  je  poveličaVala 
ime  samostanov  tudi  občna  navada,  da  se  je  posvečevalo  v  tedanjih 
vekih  nmogo  imenitnih  plemenitašev  redovnemu  življenju,  morda  ne  samo 
iz  pobožnosti,  temveč  tudi  ker  so  navadno  v  kratkem  času  dospeli  po 
tem  potu  do  najvišjih  duhovskih  častij,  ktere  so  jim  pripomogle  tudi  do 
velikanskega  upliva  v  svetovnem  življenji  in  v  državnej  politiki. 

Izmed  najimenitnejših  samostanskih  redov  v  tedanjem  veku  bil  je 
pač  oni  Dominikancev.  Zaradi  tega  se  je  razširil  tudi  z  nepopisljivo  hi- 
trostjo skoro  po  vsej  Kvropi.  (Tstanovljen  je  bil  od  svetega  Dominika  de 
Guzman  (1215)  in  njegov  glavni  nalog  bil  je  proti  krivoverstvu..  Papež 
Gregor  mu  je  izročil  leta  1232.  cel6  najimenitnejši  posel  verske  inqui8icije. 

Tudi  na  Slovenskem  je  našlo  krivoverstvo  v  tem  samostanskem 
redu  veliko  oviro;  kajti  kranjska  dežela  imela  je  tedaj  razven  t  Ljub- 
ljani še  dva  druga  moška  in  dva  ženska  samostana.  Med  posledi^ima 
pa  je  znamenit  v  našej  povesti  osobito  oni  ^KlarisBinaric**  v  Mekinjah 
pri  Kamniku. 

Najbolj  uspešen  je  bil  boj  teh  samostanov  proti  luteranstvu  v  tem, 
da  so  zalezovali  po  svojih  skrivnih  poslancih  bolj  imenitne  krivoverce  ter 
jih  naznanjali  višjej  duhovskej  in  deželskej  gosposki,  in  pa  da  so  ustanav- 
ljali učilnice,  v  ktere  so  vabili  posebno  mladino  iz  višjih  stanov,  in  po 
njej  so  uplivali  potem  Jieposredno  tudi  na  roditelje. 

Stoprav  zdaj  razumemo  torej,  da  je  kočija,  ki  seje  pripeljala  zadnej 
osodepolno  jutro  iz  Strmolskega  dvorišča,  drdrala  po  cesti  proti  Kamniku 
in  po  mestncMH  tlaku  na  ravnost  proti  Mekinjam.  Ondi  se  je  ustavila 
pred  samostanskimi  vrati,  in  iz  nje  je  stopila  rumenolasa  mlada  deklica 
ter  izginola  potem  v  mračnem  zidovji. 

S  tem  dnevom  se  je  zasukalo  tudi  življenje  Strmolske  Lavre  v  čisto 
nov  tir:  kajti  ona  je  l)ila  ta  rumenolasa  tujka  na  samostanskej  porti,  in 
za  njo  se  je  zaprla  poslednja. 


337 

Zadnje  dogodbe  so  sploh  prirale,  da  so  zatonoli  lepi  dnovi  krivo- 
ferstvn  na  Slovenskem  in  da  hode  iztrel)ljeno  in  zatrlo  v  kratkem  po 
na^protnej  sili.  Tudi  okolišr*ina,  da  je  umrl  haš  v  istem  easn  ljubljanski 
škof  Urban  Tekstor,  ki  je  bil  sicer  izvrsten  pridigar ,  a  v  dejanji  pre- 
malo energičen  proti  luteranstvu,  ni  bila  na  korist  krivovercem. 

Novoizvoljeni  škof  bil  je  namreč  dosedanji  /<eb>zni  tajnik  in  korar 
Hren,  ki  je  že  doslej  o  mnogih  priložnostih  pokazal,  da  ce  k<lo  je  le  on 
zninžen  stopiti  na  glavo  strupenej  kači  krivoverstva  in  izrnvati  Ijuliko 
vsejano  med  pšenico  naukov  svete  crkve. 

Zgodovina  trdi,  da  je  bil  v  resnici  škof  Hren  naj1)olj  zmožen  in 
npliven  sovražnik  in  preganjalec  luterancev,  in  osobito  zaraditega  ko- 
ristil je  svojej  crkvi  neizmerno,  ker  je  začel  majali  visoke  in  najvišje 
nasprotne  glave,  dobro  ved(>č,  da  če  so  podjarmljene  one,  udii  se  pri- 
prosto  ljudstvo  samo  od  sebe. 

Trkal  je  škof  Hren   najprvo   na    vrata   plemenilašev    po   gradeh  na 

Slovenskem,  opiraje  se  na  svoj  osebni  upliv  in  prijaznost    deželne  vlade. 

V  kratkem  času  je  pripeljal  mnogo  izgubljenih  ovčic   vsaj    videzno  crkvi 

naiaj,   še   več  pa  jih  je   primoral,   da   so   s«^  izselili  iz  domovine  ter  si 

iskali  navadno  na  Nemškeiu  varstva  in  novega  doma. 

Med  poslednjimi  nam  je  vzlasti  omeniti  grajščaka  barona  Pavla  iz 
Brda  poleg  Kranja,  ki  je  moral  bežati  skrivajo  in  v  noči  na  Bavarsko. 
Zakaj  Hren  je  dokazal  gosposki,  da  je  v  zvezi  s  pregnanim  KnaHjem  in 
njegov  najimenitnejši  začasni  namestnik  v  domovini.  Knaka  osoda  je 
dohitela  grajščaka  na  Križi  poleg  Kamnika,  ker  je  javno  nasprotoval  de- 
Wniin  verskim  postavam,  tako  da  je  sezidal  celo  lastno  luteransko  ka- 
pelo, kamer  so  zahajali  njegovi  somišljeniki  k  služhi  božjej.  In  bas  o 
^j  kapeli  pripoveduje  zgodovinar,  da  je  ona  postala  znamenita  zaradi 
tega,  ker  jo  je  ukazal  škof  Hren  neko  nedeljo  vpričo  tisočernega  ljudstva 
in  najvišjil)  posvetnih  oblastnij  razstreliti  v  zrak.  Od  daleč  in  blizu  so 
'>ije  prihiteli  gledalci  k  tej  redkej  katoliškej  slovesnosti.  Oni  pa,  ki  niso 
Jroeli  časa  in  priložnosti  priti  na  Križ,  zrli  so  z  visokih  krajev  in  gora. 
Ka  Smarnej  gori  bilo  je  neki  vse  natlačeno  gledalc(»v.  kako  liodo  pršeli 
*<>si  hudičevega  poslopja  gromeč  na  vse  svetovne  strani. 

Takova  dejanja  kažejo  jasno,  da  je  bil  škof  Hren  pravi  strah  krivo- 
vercem in  da  jim  je  bilo  o  njegovem  pastiiovanji  zabranjeno  najmanjše 
J*vno  postopanje.  Koliko  pa  se  je  posrečilo  Hrenu  zatn^ti  skrivno  de- 
lovanje slovenskih  luterancev.  pokazala  boda  sledeča  poglavja. 

(Dalje  pride.) 


338 


Pesni  dekličje  ljubezni. 

8.   Klike  mdjc  mlade  sreče  •  .  • 


OHiiia  sama  scui  ostala 
Pa  zato  no  bom  jokala 
»Saj  v  zelen  j  i  proste  trate 
Lahko  siinjam  sanje  zlate. 

Slike  moje  mlade  sreee, 
Slike  oli!  lej>6  blesteče 
V  mnogem  in  prekrasnem  bi*6ji 
Kažejo  se  duši  moji! 


Oj  mladenke,  oj  družice 
Zveste  meni  ve  sestrice 
Pač  le|)0  ste  ])rej  rajale 
Pač  lepo  se  rado  vale! 

Lei)i^e  pa  so  slike  to  mi, 
Ki  motn  jih  zdaj  srce  mi 
Krasno  bolj  kot  ve  druže  se 
Krasno  bolj  kot  ve  vrste  se! 


9.  Srce,  srce  le  je  bilo  •  •  • 


Božji  svit  po  tleh  cvetočih 
Plava  v  žarkih  igrajočih 
In  spomladi  nežne  priče 
Glasno  on  v  življenje  kliče. 

K  meni  glej!  v  priprosto  sobo 
Prej  razsipal  je  svetlobo: 
„Vse  sem  klical,  vse  sem  vabil 
Tebe  tudi  nisem  zabil! 


Pojdi,  i)ojdi  v  kras  vzbujeni 
V  cvet  spomladni,  v  gozd  zeleni 
Vse  ljubezen  tam  šep^če  — 
Pojdi,  pojdi  gledat  sreče!"  .  .  . 

Oula  to  sem  šepetanje 
In  sanjala  le])e  sanje  .  .  . 
Solnčice  jui  ni  vabilo: 
Srce,  srce  le  je  bilo!  .  .  . 


10.  Urno,  urno  mu  nasproti!  •  •  • 


Mimo  vrta  med  cvetovi 
Potok  tčče  v  sili  novi, 
Sladko,  sladko  brez  nehanja 
Tu  pri  njem  srce  mi  sanja! 

Naj  le  teče,  naj  le  tčče, 
Vmes  j>a  naj  lepo  cepeče, 
Naj  po  svoje  me  [»ozdravlja 
Ko  od  mene  se  poslavlja! 


Čuj  kiiko  §umi  i*azl6čno, 
Ouj  kako  doni  mogočno: 
„To  ti  dekle  bom  povedal  — 
Njega  sem  popreje  gledal! 

K  tebi  on  mladeneč  zvesti 
Som  hiti  po  gladkej  cesti 
In  ljubezen,  mlada  deva 
Krasno  njemu  z  lica  seva!'^  . 


Jaz  ]>a  zrem  in  zrem  po  cesti 
Kje  je  moj  mladeneč  zvesti 

Tam,  da,  tam  mi  gre  po  poti 

Urno,  urno  mu  nasproti! 


6  - 


33y 


Milko  Vogrin. 

Nuvtfla.     Spisal  (\\\  Stijjan. 

» 

(Dulje.) 

Vil. 

v  rlovešktMii  življenji  s*«  Trcstokrat  prij^odi ,  da  s(*  iH^iuiiloina  piv- 
(Ttajo  uasi  nameni.  Z<iaj  se  nameri  ta  dogodek,  zdaj  se  pn{MMi  ono  na- 
kljueje  ter  nas  prisili,  da  izpremmimo  svoje  dejanj«'.  Tako  je  tndi  ne- 
sreča, ki  je  zadela  Kiharda,  predrujfaeila  Vogrinov  naert.  Ta  nei)rieakovana 
nezgoda  je  na  enkrat  priklenola  Milka  k  prijateljevej  postelji.  Nas  rojak 
je  posUl  vsied  nje  dobrotnik  in  tolažba  Skenovskej  obitelji. 

Vogrin  in  dr.  Sirnik  sta  čuvala  noe  in  dan  pri  Kihardu.  Stanje 
Ijolnikovo  bilo  je  zar^s  jako  nevarno.  Zdravnik  dr.  iSirnik  moral  je  eelo 
prepovedati,  da  ne  sme  nikdo  k  liihardu  razven  Vogrina.  Tudi  mati  in 
sestra  ga  niste  smeli  obiskavati.  Nujna  potreba  pa  je  tudi  bila,  da  se 
je  pazilo  na  to  mlado  življenje:  kajti  bolnik  je  bil  s  prva  v  smrtnej  ne- 
Timosti. 

Vogrin  je  bil  sinoei  Kiharda  na  pol  mrtvega  potegnol  iz  jezera. 
Strah  je  bil  mladenea  tako  prevzel,  da  so  ga  jele  i)lavajoeega  zapuseati 
telesne  nioei.  Cel6  je  že  bil  obnemogel,  in  ko  ga  Vogrin,  potegnovši  iz 
Tode,  položi  v  c^oln,  obležal  j<^  kakor  mrtev  v  njem.  Se  le  doma,  ko  ga 
je  jel  dr.  Simik  drgati  po  životu,  priš<?l  je  k  zavesti,  a  jo  zopet  kmalu 
iigubil.  Povrh  se  je  še  bil  prehladil,  in  vročica  ga  je  liudo  mueila. 
Pred  oemi  se  mu  je  temnilo  in  vse  kar  vrtelo  v  glavi.  To  pa  je  bilo 
slilio  znamenje.  Le  najveeja  skrb  in  opreznost  zdravniška  rešila  ga  je 
T  kratkem  smrtne  nevarnosti. 

Bilo  je  že  v  torek  popoldne,  a  bolezen  se  še  ni  obrnola  na  l)oljše. 
Vogrinu  je  prihajalo  ob  tem  tesno  pri  srci;  zakaj  strah  ga  je  bilo,  da 
utegne  izgubiti  svojega  mladega  prijatelja.  Zatorej  jiopraša  dr.  Sirnika, 
ko  se  je  ta  vrnol  ob  štirih  popoldne  k  l)olniku,  kako  sodi  on  zilaj  o  Jii- 
hardovej  l>olezui. 

„Veš  kaj,  moj  dragi  Vogrin,  zdaj  nimam  vee  strahu,  i^releklo  noč 
je  liolnik  že  mirno  počival  in  tudi  po  dnevu  je  danes  že  mnogo  spaval, 
a  to  je  najboljše  znamenje.*^ 

Pri  teh  besedah  pa  se  vztlrami  Kihard  in  j)ogleda  svoja  prijatelja. 
Njegovo  ok6  je  bilo  čisto,  čelo  se  mu  je  razvedrilo,  na  lici  pa  se  je  ž(^ 
kazala  barva,  ki  obeta,  da  se  bolnik  kmalu  zop(>t  okrepča.  In  od  tega 
»•asa  je  Biharda  vidno  boljše  postajalo.  Vr(K*inska  bob»zen  ga  je  ojMistila, 
in  dragi  dan.  v  sredo,  čutil  seje  že  precej  krepkega.  Od  danes  naprej  pa 
so  mu  stregle  le  mati  in  Olga,  a  dr.  Sirnik  je  le  še  včasih  k  njemu  prihajal. 


340 

Gospa  Skenovska  bila  jo  v  strašnem  strahu  ter  si  ni  vedela 
magati,  ko  je  ležal  njen  Kihanl  holan  v  nezavesti.  Vsak  dan  je  s  te 
srcem  pričakovala,  kaj  jig  bodi?  poročal  zdravnik.  Lahko  si  torej  misl 
kakšno  veselje  je  navdajalo  materino  srce,  ko  jej  v  torek  pope 
dr.  Sirnik  naznani,  da  je  vsa  nevarnost  pri  kraji. 

„Hvala  Vama,   gospod   doktor  in   gospod   Vogrin,    da   sta    se 
trudila  za  mojega  sina,"  jame  zdaj  skrbna  mati.  „Le  Vama  se  imaii; 
hvaliti,  da  še  živi  moj  Kihard.     Le  Vidva  sta  ga  rešila.     Celo  svoje 
Ijenje  bodem  Vama  za  to  hvaležna!     Le  Bog  .  .  ." 

„Kaj  bi  tako  govorili,  milostljiva  gospa,"  seže  jej  Vogrin  v  bej 
„Bodimo  veseli  in  zadovoljni,  da  je  vse  tako  izteklo.  Najhujši  stra 
nevarnost  smo  prestali.  Hvala  Bogu,  da  se  ni  kaj  več  dogodilo! 
spica  Olga  se  je  tudi  že  od  svoje  omedlevice  okrevala,  in  črez  teden 
bode  i  Kihard  zdrav  in  vesel  kakor  poprt\j.  Ali  ne  misliš  tudi  Ti  \ 
gospod  doktor?" 

„Sev6da!  Zdaj  ni  več  nevarnosti.  Kolikor  jaz  Kiharda  pozi 
moram  reči,  da  so  v  kratkem  okrepča." 

„Vidiš  mama!"  pristavi  veselo  Olga.  „Jaz  sem  imela  vendar  j 
ko  sem  trdila,  da  ne  smeš  obupati,  in  te  prosila,  naj  ne  naznaniš  o 
llihardove  l)olezni.  Tako  smo  vendar  njemu  prihranili  oni  strah,  kte 
šmb  morali  mi  tu  prestati." 

„A  očetu  moramo  le  naznaniti,  kar  se  je  prigodilo  Kihardu," 
vrne  hitro  mati. 

„To  moramo  in  bodemo  seveda  storili,"  pritrdi  Olga,  „ali  š 
tedaj,  ko  ni  več  Kihard  v  uobenej  nevarnosti.  Ob  enem  mu  pa  hoč 
na  tanko  poročati,  kako  se  je  ta  nesreča  pripetila.  Le  gospod  Vogri: 
Kihard  vesta  vse  na  tanko  o  tem  dogodku;  zatorej  pa  je  najboljše, 
piše  Kihard  sam,  ko  ozdravi,  očetu  o  svojej  nezgodi." 

„Tu  imate  prav,  gospica,"  pristavi  Vogrin.  „Jaz  sem  sam  n 
veden,  kako  je  prišlo,  da  je  padel  Kihard  v  vodo.  Ne  morem  si  mii 
da  bi  ga  bil  kdo  šiloma  v  vodo  vrgel.  Saj  ni  nikomur  nič  hu( 
storil,  da  ))i  se  bil  kdo  nad  njim  maščeval.  A  drugih  takih  Ijudij 
tudi  ni  pri  nas,  ki  bi  kakor  lopovi  prežali  na  človeka,   da  ga  obropa 

„Jaz  pa  vendar  mislim,"  odvrne  Olga,  „da  je  Kiharda  kak  k 
vrgel  v  vodo.  Kajti  slišala  sem  še  razločno,  da  je  klicaje  na  po 
kričal :  Lopov !  A  pozneje  nisem  nič  več  cula  niti  videla ;  zakaj  pi 
sem  bila  pri  tej  priči  ol)  vso  zavest.  Povejte  mi,  toi*ej,  gospod  Vog 
kako  se  je  l»ilo  vse  dogodilo!" 

^Tukaj    ni   veliko   pripovedovati,"    odgovori  naš   rojak.      „Stvai 
taka-le:   Ko  slišim,  da  nekdo  na  pomoč  kliče,  domislim  si  takoj,   da 
to  Kihardov  glas.     Saj  je  moral  on   biti  nekje   blizu   mojega   čolna, 
gospica  pa  ste  se  v  tem  trenotku  tako  prestrašili,    da  ste  kar  onie<) 


341 

A  jaz  sem  ^ntil,  da  bi  utegnola  biti  nevarnost  velika,  ter  veslam  v  naj- 
T^-pjpj  naglici  tja,  od  koder  se  je  ("nlo  pljuskanje.  Zdaj  zagledam  nekaj 
črnega  na  vodi,  a  poznal  nisem,  kaj  bi  bilo.  Le  to  vem.  da  je  mahalo 
in  sopelo  v  zadnjih  Tzdihih.  Jaz  pograbim  to  l>itje.  Prejel  sem  ga  bas 
za  oUeko  in  potčm  vzdignjeni ,  kar  se  je  dalo.  Po  vsej  sili  sem  pa 
privlekel  vendar  truplo  toliko  iz  vode,  da  sem  ga  mogel  vzdignoti  v  r*oln. 
Stoprav  zdaj  spoznam,  da  je  bil  Rihard.  Nat6  ga  položim  po  dolgem  v 
eoln.  in  mislite  si  moje  veselje,  on  je  dihal,  lepo  dihal !  Potipljem  mu 
filo:  ona  je  bila.  Zdaj  še  pa  stopim  k  Vam,  gospica,  ki  ste  tudi  ležali 
nemestni  v  eolnu,  a  tudi  Vi  ste  hvala  Bogu  še  dihali!" 

„Moj  Bog,  kaj  ste  pa  pot6m  žareli?  Jaz  l)i  l>ila  samega  strahii 
nmrla!"  pristavi  gospd  Skenovska  stres6c  se  pri  teh  l>esedah. 

„Nat6  letim  domii  po  mater  in  sestro,  kar  mi  je  sapa  dajala.  Kmalu 
smo  imeli  luč  in  suhe  obleke  pri  eolnu.  Potem  sem  Kiharda  izul,  ga 
malo  preoblekel,  nat6  drgal ;  in  glejte,  on  se  je  zavedel  za  nekaj  tre- 
notkov.  Ali  zopet  je  nagnol  glavo  ter  obležal  v  nezavesti.  Gospiea  Olga 
pa  je  prišla  hitro  k  sebi,  ko  jo  je  jela  moja  mati  z  vodo  moeiti  po 
sencih.  Nap6sled  sem  pa  z  materjo  in  sestro   peljal   obddva  k  Vam  domu. 

To  je  na  kratko  zgodovina  te  nesrečne  dogodbe,  ki  bi  nam  bila 
skoro  unirila  ljubega  Riharda.  A  vse  to  se  je  moglo  le  zaraditega  do- 
goditi, ker  ste  me  Vi  gospica  spremljali  z  Rihardom  tisti  večer  prek 
j<^ra  domti!" 

^Boga  zahvali,  Vogrin,  da  Te  je  kdo  spremljal  oni  veeer,"  odvrne 
pomenljivo  dr.  Sirnik.  ^.Meni  se  vedno  dozdevlje.  a  ne  vem  zakaj,  da 
•'^  iuiaš  Ti  le  gospici  Olgi  in  Rihanlu  zahvaliti  za  svoje  življenje!  Ako 
'•i  ne  bila  Te1»e  onadva  spremljala,  ne  bila  bi  t^i  nesnu*a  zadela  Riharda, 
hnver  najbrže  Te1)e  samega!    Ali  se  Ti  ne  zdi  tako  Vogrin?" 

„To  je  že  mogoee.     Mene   pa    bi   ne    bil  nikdo  rešil,  ko  bi  ne  bilo 
*a4<,  gospica.  in  Vašega  Riharda    blizu,"    odgovori   Vogrin   smehljaje    se 
Pfoti  Olgi    in   pristavi:    „Jaz  se  imam  torej  le  Vam,    mila  gosj>ica,   za- 
''Taliti  za  svoje  življenje!" 

Pri  teh  besedah  pa  se  Olga  na  glas  zasmeje,  ne  znajoe  seveda,  da 
J**  Vogrin  nevedž  govoril  resnico;  kajti  zlor*inski  napad  bil  je  le  njemu 
'^^menjen.  V^sled  teh  in  tirugih  pogovorov  bili  so  se  prej  žalostni  obrazi 
*•**  malo  izpremenili.  (Jospa  Skenovska  kakor  Olga  j>ostajali  ste  zdaj 
'•olj  veseli.  I^ahko  jima  je  prihajalo  pri  srci,  vi<leč,  da  ni  vec  nevarnosti 
^  Kiharda. 

„Hihard  je  že.  danes  toliko  boljši,  da  mu  lahko  sami  domači  dovolj 
I^ostrežete,"  tolaži  naposled  dr.  Sirnik  skrbno  mater.  „Ak{)  bi  mu  pa 
^^^egnolo  po  noči  hujše  prihajati,  jui  j^ošljite  takoj  po  me!  V  vsakej  uri 
W^era  priti  ter  ostati  pri  bolniku." 


M2 

m 

Po  tom  razgovoni  mislita  se  naša  prijatelja  že  posloviti  od  Ske- 
novskih,  ali  gospiea  Olga  pristavi: 

^No  hodite  se,  gospod  doktor!  Ravno  zdaj  pride  baron  Robert  po- 
praševat,  kako  je  kaj  Hihardu.  Videla  sem  skozi  okno,  da  je  on  krenol 
proti  našej  villi.  Prosim  Vas.  povejte  mu  sami,  v  kakej  nevarnosti  je 
bil  Ittliard.  Zakaj  nama.  mami  in  meni,  on  tega  nikakor  ne  verjame! 
Veeraj  me  je  le  zasmehoval,  ko  sem  mu  pravila,  da  je  Rihard  hudo  l)olan 
in  da  ste  Vi,  gospod  doktor,  z  gospodom  Vogrinom  pri  njem.  Na  noben 
naein  i>a  mi  ni  hotel  verji'ti.  ko  sem  trdila,  da  ne  sme  razven  Vaju  dveh 
nihni  k  njemu!" 

„To  je  res,  kar  pravi  Olga!"  pritrjuje  mati,  ko  dr.  Sirnik  in  Vogrin 
neverjetno  z  glavo  majata.  ,,naron  Robert  nore  nikakor  ne  verjeti,  da  bi 
bil  kdo  Kihanla  napadel  in  vrgel  v  vodo.  To  je  izmišljeno,  trdi  on  !  ~ 
Ostanita  torej  obadva  še  nekaj  easa  tu  in  razložita  mu  sama,  kaka  ne- 
varnost je  pretila  l{ihardu.     M<Mii  s  tem  jako  ustrežeta." 

Naša  zinmea  sta  gos]>e  seveda  z  velikim  veseljem  t^  željo  izpolnila 
ter  ostala,  pog(>varjajoe  se  z  gospo  o  raznih  stvareh,  dokler  ni  bilo  Im- 
rona  Hoberta  v  sol»ano.  Olga  pa  j(»  šla  med  tem  k  bratu  pogledat, 
(»bljubivši  Vogrinn.  da  se  horr  v  kratkem  vrnoti.  — 

Haron  Rolu^rt  si  v  istini  ni  vedel  tolmaeiti,  kako  bi  bila  Riharda 
iloletcla  ona  nezgoda,  ki  je  hila  le  Vogrinn  namenjena.  V  negotovosti 
je  bil  torej  in  so  eudil  nad  vs(»m.  kar  je  slišal  pri  Skenovskih.  Zakaj 
Olga  in  nje  mati  niste  mu  nieesa  drug(»ga  povedali  kakor  goli  dogodek 
brez  vseh  okolišein  in  njegove  hude  nasledke.  A  sam  zopet  vedel  je  le 
to.  kar  mu  je  j)ravil  sluga. 

Ko  s(»  je  bil  Robert  v  nedeljo  zver*er  poslovil  od  Skenovskih  in 
dr.  Sirnika,  šel  ji»  na  obn^/je.  Tu  je  nekaj  easa  poslušal,  a  naposled  za- 
žvižgal skozi  i>rste.  da  se  j«'  razlegalo  dalee  tja  po  širnem  jezeru.  A 
žvižganja  pa  niso  euli  samo  Kihard.  Olga  in  Vogrin,  temvee  tam  na  je- 
zeru tudi  --  Hobertov  sluga  Janoš.  Ta  je  namree  v  Polnil  sed^  pri- 
čakoval <logovorj(Miega  znamenja.  Imel  pa  je  moeen  drog  zraven  sebe. 
in  s  tem  je  hotel  zagnati  -  Vogrina  na  dno  jezera  ribam  v  živež  -iu 
veselje!  .  .  . 

T«»žko  je  prieakoval  potem  Robert  svojega  slugo  domii.  Stoprav 
proti  eni  po  jmlnoei  pride  .bnioš  ves  uspehan  na  dom  ter  naznani  svo- 
jemn  gosj>odn.  kako  se  mu  je  posreeilo  nj(»gqvo  poeetje. 

^Ne  vem.  ali  še  živi  ali  ne,"  ju-ipoveduje  zdaj  sluga.     „SunoI  sem 

ga  »icer  s  tako  moejo,  da  se  j(»  bil    takoj    iz   eolna  v  vodo   prekopicnol. 

kakor  ^e   lovee  s  svineenko   zajea   doluo   zad('Mie.     "Kričal  je   na  pomo(\ 

kakor  da  bi  lul  ko/o  raz  njega  rezal.    Nat6  ga  še  en  pot  globoko  v  vodo 

Mriieiri)   ali  glejte  hudiea.    na  enkrat   privesla  nekdo  —  in  zdaj  sem  jo 

•1  sapi  hitro  jiobrisati.     (Jotovo  je  vrag  sumil,   da   se   ni  varno  tako 


343 

pono  voziti  prek  jezera,  in  si  je  najel  tovariša.    Jaz  pa  sem  potem  daleč 
okoli  veslal,  da  me  nikdo  ne  zasaiM,  in  zatorej  pridem  t^iko  pozno  nazaj.'* 

„Ali  pa  v^š,  da  si  njega  zadel  in  ne  koga  drugega,"  vpraša  pre- 
strašen baron  Bobert. 

,,Koga  pa  drugega  kakor  Vogrina,"  odgovori  naglo  sluga.  y,Saj  simh 
dišal  žvižganje,  in  potem  sem  se  naglo  tja  naimtil.  kj^r  oni  dve  skali  v 
jeiero  molite." 

„Ali  se  je  se  spak  rešil  ali  ne,  kaj  misliš?"^ 

„Tega  pae  ne  vem,  gospod  Ikifou,  ali  jaz  mislim,  da  ne  bodt*  ver 
lemlje  teptal  in  odganjal  mene  izpod  okna,"  odgov(ui  samosvestno  sluga, 
in  s  to  opazko  je  ob  enem  potolažil  tudi  svojega  gospoda! 

Kar  (Movek  želi,  to  tudi  rad  verjame,  in  tako  je  bilo  i  z  Rol>ertom. 
V»*rjel  je  sluginim  besedam  ter  res  mislil,  da  je  unin>n,  pokonean  in 
na  veke  ugonobljen  —  njegov  nasprotnik.  Kakšna  slast,  kakšna  radost 
hila  je  ta  misel  baronu  Koljertn !  Tako  na  tihem,  tako  skrivši,  tako  na 
fnkrat  iznebiti  se  svoj(»ga  tekmeca  in  imeti  pri  tem  se  sam  eiste  roke : 
to  j*<  bila  kaj  blažena  misel  našemu  baronu ! 

Naravno  je  bilo  tedaj,  da  ni  baron  I{o))ert  niti  hotel  niti  mogel 
Olginim  besedam  verjeti,  ko  mu  je  ona  vprieo  svoje  matere  v  )>ondeljek 
popoldne  pripovedovala,  kako  n(»varno  j(»  liihard  zholel.  t^ic*  bolj  pa  se 
je  lavzel  in  ("udil,  ko  mu  je  ona  cel6  trdila  .  da  mu  strežeta  dr.  Sirnik 
in  —  V^ogrin ! 

8  prva  je  tem  besedam  oporekal,  a  nap6sh'd  st»  mu  j(»  vendar  ne- 
W  dozdevalo,  da  bi  znalo  vse  to  biti  res.  Olgina  žalost  in  materin 
strah  govoril  mu  je  bolj  preprieevaluo,  kakor  dolgo  dokazovanje.  Zavzemal 
^j«»le  nad  tem,  zakaj  mu  noee  nikdo  bolj  na  tanko  razjasniti  uzroka 
Khardovej  bolezni.  Ali  Olga  in  nje  mati  moleali  st(»  navlase  o  dotienih 
okolisrinah.  Dobro  ste  vedeli,  da  bi  Robert  zopet  oe(*tu  i)oroeal,  ko  bi 
*ved(»l  kaj  vee  o  Rihardovej  nesreei. 

Nekak  strah  pa  je  vendar  Roberta  obhajal,  ko  si  je  on  domislil, 
^  M  bil  njegov  sluga  po  nakljut^ji  lahko  Riharda  namesto  Vogrina  na- 
N«^l.  In  ta  slutnja  ga  je  jela  hudo  nadb^govati.  Skušal  je  torej  na 
^^i  naein  zvedeti  resnieo  o  tem.  Prihajal  je  zaraditega  v  pondeljek  in 
torek  ver-krat  k  Skenovskim.  Popraševal  je  sieer  kaj  skrbno,  kako  se 
Kihard  poCiiti,  a  prav  za  prav  pa  je  le  hotel  zvedeti,  ali  je  res  in  zakaj 
J»*  Uihard  bolan.  Robert  si  ^e  namree  domišljeval,  ker  ni  slišal  o  nikakej 
''mrtnej  nezgodi  govoriti  v  Poreeah.  da  s(»  je  rešil  Vogrin.  pa  da  leži  zdaj 
PriSkenovskih  bolan,  in  til  mu  strežeta  Rihard  sam  in  «lr.  Sirnik! 

Ta  misel  gaje  strašno  mueila,  a  v  svojih  ljubosumnih  strastih  ni 
«i  mogel  ])omagati.  Kakor  erv  glodalo  je  nekaj  v  nji»govem  srei  in  mu 
Qi  dajalo  mini.  Zatorej  je  hodil  po  dnevu  kakor  po  noei  skrivši  okoli  Ske- 
oovskega  domovja,    ojiazujor,    kaj    se    vse   tam   godi    in   kdo  vse  k  Ske- 


344 

novskim  zahaja.  Videl  pa  je  le  edinega  dr.  Sirnika,  ki  je  prišel  veči 
tja,  a  Vogriiia  ni  mogel  nikjer  zaslediti.  Vsekako  se  mu  je  to  ei 
dozdevalo,  ali  Olginim  besedam  ni  vendar  hotel  verjeti. 

Naravno  je  torej,  da  so  je  Robert  danes  popoldne  jako  zavzel 
je  stopivt^i  v  sprejemno  sobano  zagledal  Vogrina  zdravega  v  družbi  g< 
Skenovske  in  dr.  Sirnika. 

„Je-li  res  Rihard  hudo  bolan,  gospod  doktor?"  vpraša  hitn 
prvem  pozdravu  baron  Robert  našega  zdravnika. 

„Da:  pa  še  kako  hudo!  Mislil  sem,  da  ga  ne  bodemo  mogli  re? 
odgovori  mirno  dr.  Sirnik.  „Ali  danes  se  je  prvič  pokazalo,  da  m 
1  »olj še  in  da  ni  več  nevarnosti.  Zatorej  vidite  zdaj  tukaj  gospoda  Vog 
in  mene,  ki  sva  sama  te  dni  stregla  Rihardu.  Razven  naju  ni  i 
nikdo  k  njemu,  ker  l)i  bil  preveč  l)ledel,  ako  bi  bil  kdo  dnig  stopil  v  so 

„Kaj  pa  se  mu  je  bilo  prav  za  prav  pripetilo  ?"  vpraša  nat6  Ro 
ves  radoveden. 

„Tega  pa  sam   dobro  ne  vžm,"  odgovori   navlašč  dr.  Sirnik. 
gospod  Vogrin  nam  zna  nekaj  o  tem  povedati,  a  tudi    on  ne  v6  vse 

Nat6  razloži  Vogrin  na  kratko  baronu  Robertu,  kako  se  je  vse 
godilo,  in  da  je  sam-Riharda  iz  vode   potegnol,   ko   se  je  ta  baš  z 
njimi  silami  boril  s  smrtjo!" 

,,Gotovo  je  sam  od  sel)e  v  vodo  padel,"  pristavi  zdaj  Robert 
barva  se  mu  je  menjavala  na  lici.  „Saj  ni  misliti,  da  bi  bil  kdo 
harda  zalezoval!" 

Med  temi  besedami  pa  vstopi  Olga,  prišedši  od  brata,  in  opo 
vsa  začudjena: 

„Ali  to  j<^  pa  vendar  r^^s,  kar  mi  vsi  verjeti  nočemo.    Ko  sem 
zdaj  pri  Rihardu,  vzbudil  se  je.     Pogledal  me  je  zopet  tako  lepo  in  m 
kakor  popn»j.     Sedaj  se  že  čuti  precej  krepkega  in   trdi,    da   mu  sp 
jako  doluo  dene.     Pogovarjaj6č   se  z  men6j   pa   mi  jame   tak6-le  pi 
vedovati,  kako  se  je  l)ila  vsa  nesreča  dogodila: 

Ko   sem   se   ločil   od  Vogrinovega   čolna,   vozil  sem  se  v  Vajii 
obližji,  Olga.     Skušal  sem  se  veslaje,  in  vse  je  šlo  dobro  izpod  rok, 
stalo  mi  je  že  bilo  gorko,  pot  mi  je  lil  s  čela.     Nat6   namerim  v  <^ 
stoje   proti   luki,   kjer  kakor   veš   oni   dve   pečini   v  jezero   molite, 
lagoma   veslam  proti   vhodu,    a   ko  pridem    na   desnej  do   pečine,   i 
me  nekdo  z  vso  močjo  iz  čolna,  in  jaz  padem  pri  tej  priči  v  vodo. 
nočna  pošast,  bil  j(»  moški,  toliko  včm,  požene   še    nat6  moj  prazni 
na  stran,  mene  samega  pa  porine  z  dolgim  drogom  globoko  v  vod6. 

Prej  sem  še  klical  na  pomoč,  ali  zdaj  pod  vodo  jelo  mi  je  j 
jemati.  Prišel  sem  š<»  sicer  na  vrh,  in  tu  maham  z  rokama  okoli,  is 
svoj  čoln,  da  bi  se  prijel  zi-nj.  A  zdaj  me  jamejo  zapuščati  moči, 
si   nisem    mogel   pomagati   več,   zapustil   me  je   spomin  in  zavest  . 


345 

Le  toliko  še  TČm,  da  me  je  nekdo  zgrabivsi  za  obleko  in  život  potcgnol 
na  saho,  menda  v  (>oln !  A  tudi  svojega  rešitelja  nist^ni  poznal,  zdi  se  mi 
pi.  daje  bil  to  Milko  Vogrin,  kogar  sem  videl  pozneje  v  eolnu  zraven  sebe. 

Na  vse  drugo  se  ne  spominjam  vee.  Tudi  Tebe,  Olga,  nisem  videl 
nikjer.  Vc^^sih  me  je  že  te  dni  strah  in  slutnja  obhajala,  da  si  ti  utonola, 
ali  Vogrin  mi  je  vedno  trdil,  da  se  ni  nikomur  drugemu  pripetilo  nič 
Uega!^ 

To  pripovedovanje  delalo  je  velik  utis  na  našo  družho.  Baronu 
Robertu  bilo  je  zdaj  vse  jasno  kakor  beli  dan.  Spoznal  je,  da  je  njegov 
sloga  po  strašnem  nakljueji  zadel  Kiharda  namesto  Vogrina.  in  Vogrin 
stm  je  nat6  rešil  prijatelja.  Nezapopadno  mu  je  bilo  sieer  vs(^  to,  ali 
Bihardovim  besedam,  ktere  je  bas  Olga  v  družbi  ])onavljala.  moral  je  na 
Tsak  ua^in  verjeti. 

Strašna  nevolja  in  srd  bral  se  je  Kob(»rtu  pri  tej  priliki  iz  oeij. 
Same  jeze  se  je  grizel  v  ustnice,  da  mu  je  ves  naert  tako  izpodlelel. 
Pisanim,  gadovim  oc^esom  gledal  je  zdaj  na  onega  pred  seboj,  kterega  je 
mislil  mrtvega  in  nad  c^egar  smrtjo  se  j«^  že  radoval. 

„In  Vogi*in,  njegov  tekmec,  njegov  največji  sovražnik,  rešil  je  zdaj 
Riharda  iz  smrtne  nevarnosti,  pridobil  si  hvaležnost  ])ri  Skenovskih  in 
poKtal  5e  iskreneji^i  prijatelj  iii  večji  ljubljenec  Olgi  in  Kihardu,  ni'go  je 
bil  poprej!  —  In  Olga  je  bila  sama  z  njim  v  enem  in  istem  čolnu  na 
j<ieni!  Rihard  ju  je  pustil  obddva  po  noči,  o  polnoči  na  samem  skupaj 
Teslati!  In  Olga  je  bDa  sama,  čisto  sama  z  Vogrinom  t(Hlaj,  ko  sem 
mislil  jaz,  da  uničim  njega  na  veke !  Kaj  se  je  vs(»  utegnolo  ukmI  t(»m 
I  Olgo  go<liti,  kaj  sta  govorila  med  seb6j,  kaj  počenjala?!** 

Take  strašne  misli  so  se  porajale  v  Rob(»rtovej  glavi.  Temnilo 
36  mu  je  pred  očmi.  Komaj  se  je  prenuigoval,  da  ni  zgrabil  svojega 
tekmeca  in  mu  zabodel  bridko  sabljo  v  njegove  prsi,  naj  bi  mu  bruhnola 
pma  kri  iz  njih  ter  močila  strop  in  tla!  Zaraditega  pa  so  bile  tudi 
Bobertove  besede  zbadljive  in  rezke.  Kazale  so,  kako  sovraštvo  goji  on 
proti  Vogrinu. 

Ko  so  namreč  po  tem  pojasnilu  gospd  Skt»novska,  Olga  in  dr.  Sirnik 
kitali  Vogrinu,  da  je  srečno  rešil  Kihanla  tako  nepričakovane  smrti, 
pristavil  je  baron  Kobert: 

„To  je  cel6  naravno,  da  je  moral  gospod  Vogrin  rešiti  Riharda  iz 
^  nevarnosti,  ako  hoče,  da  on  sam  to  popravi,  kar  so  pregrešili  njegovi 
J^jaki  nad  njim,  njegovim  prijateljem  !"* 

„Kako  je  to  razumevati,  gospod  baron?"  vpraša  hitro  Vogrin. 

„Jaz  si  mislim,  da  je  nekdo  Riharda  napad(^l  hoteč  ga  oropati,  to 
j^  vzeti  mu  denar  in  obleko,"  odvrne  nagloma  Robert.  „ Večkrat  seui 
^  videl  takih  sumljivih  Ijudij  todi  okoli  bodečih,  ki  le  o  ropanji  in  kradeži 
^^i.    Sploh  je   vse  ljudstvo   tu  jako  ubogo,  sironnišno  in  nizko.     Samo 

24 


846 

čuditi  se  je,  da  že  ljudje  pri  belem  dnevu  nas  tujih  gostov  ne 
ter  nas  zavratuo  ne  ubijajo!" 

„Pomislite,  gospod  baron,  kaj  govorite,"  opomni  nat6  resn 
In  kri  mu  je  šinola  v  glavo  od  same  jeze,   da   se    drzne   tujec 
sramno  sumničiti  in  obrekovati  njegove   revne    rojake.     Zatorej 
ves  razsrjen: 

„Naše  ljudstvo  je  res  ubogo  in  siromašno,  ako  ga  b 
ogerskim  magnatom  primerjamo,  ali  ono  ima  toliko,  kolikor  ] 
Največ  vredno  pa  je  to  na  njem,  da  je  ono  pošteno  in  da 
redi,  kar  si  samo  pridela  in  prisluži.  V  njem  je  sicer  maloplc 
ali  zat6  več  plemenitosti!  Jaz  protestujem  odločno  proti 
javi  in  terjam  od  Vas,  da  mi  svoje  besede  ali  prekličete,  al 
resnico  dokažete !" 

Olga  in  dr.  Sirnik  sta  bila  kaj  vesela,  da  je  Vogrin  Rob 
ostrih  in  gorkih  povedal.  Vse  je  potihnolo,  ko  je  nehal  Vogrin 
Nikdo  izmed  druščine  si  ni  upal  črhnoti.  Vse  je  čakalo,  kaj  pc 
Kobert.  Olgi  pa  se  je  srce  samega  strahu  treslo.  Barva  se  je  i 
za  barvo  na  njenem  lici,  ko  je  pomislila,  kaka  huda  nasprotni 
stojita  čelo  ob  čelo.  Njena  duša  in  srce  je  čutilo,  da  ne  obn 
njo  in  Vogrina  nič  dobrega.  Zaraditega  pogleda  takoj  mater, 
z  milim  očesom,  naj  pomiri  Ijuta  leva.  Ali  Olgina  pamet  in  gla 
je  Vogrinu  prav.  Ona  je  bila  po  lastnej  skušnji  prepričana, 
Robert  tukajšnje  slovensko  ljudstvo  krivo  sodi  in  ga  le  obrekuj 
je  obrekoval  mater  in  njo  pred  njenim  očetom! 

^Dokazila  ni  drugega  treba,"  odgovori  razkačeno  Robert  m 
besede  Vogrinove,  „kakor  je  to,  kar  nam  je  bas   gospica  Olga 
Riharda  je  v  istini   nekdo   napadel,   in   to  je  dovolj.     Kdo  bi  ] 
je  vse  eno,  najbrže  pa  Vaših  vaščanov  Doljancev  nekdo,   ki  se  j 
plenom  obogatiti.    Ali  to  mu  je  k  sreči  izpodletelo. 

Tako  je  moje  mnenje  in  gotovo  tudi  opravičeno.  Videl  sem 
kterikrat  ljudi  sumljivega  lica  in  stanii  pohajajoče  na  6nem,  to 
olirežji.     Bili  so  kakor  pravi  roparski  kandidatje,  ki  škilijo  in  j 
tujca  kakor  mačka  na  zajca.     Jaz  sam  sem  se  že  bil  večkrat 
stopačev  zbal.    Zaraditega  pa  tudi  ne  hodim  rad  brez  sablje  na  V 

„To  j(?  vse  prazno,  gospod  baron,"  odgovori  mirno  Vogrin.  „ 
Naj  veljd  tedaj  Vaša,  daje  nekdo  naših  Ijudij  o  polnoči  napadel  Ri 
to  na  6nem,  našem  ol)režji !  —  A  kdo  bi  ga  bil  napadel,  pa  vpra 
milostljiva  gospd,  ki  tudi  poznate  ljudi  v  soseščini  ter  veste, 
je  prijatelj  in  kdo  ne !  Kdo  l)i  ga  bil  torej  utt^gnol  napasti,  kj 
milostljiva  gospd?" 

„Na  to    vprašanje    Vam    ne   vem    odgovoriti,"    odvrne    S 
„Sploh   se    mi   pa   zdi,    da  nimamo  v  okolici  nobenega  sovndUii 


347 

min  hotel  kaj  hudega  »toriti.  Riharda  pa  skoro  itak  med  kinoti  iiikdo 
M  poina.  A  zakaj  In'  ga  pa  ne)  kdo  napadat,  saj  si  lahko  vsakdo  misli, 
da  uima  mnogo  denarja  se)»6j !  Olu  n(*V(*rjetno  pa  je  tudi  to.  da  bi  kdo 
onega,  kogar  misli  oropati,  vrgel  prej  v  vodo,  nego  bi  ga  oplenil.  To 
T8e  ni  tedaj  resuici  podobno.  Zatorej  pa  tudi  ne  moreni  jaz  tukajšnjih, 
to  je  Vadih  rojakov,  gospod  Vogrin,  dolžiti  takega  ziorinstva!** 

^Dalje  pa  je  treba  i  t6-le  pomisliti,  moja  gospoda,"^  nadaljnje  zoi)(^t 
Vogrin.  ^Kdor  namerjava  Uiharda  napasti,  ne  prieakuje  ga  o  pcdnoei  na 
teem  ohreiji,  kamer  on  nikdar  ob  tej  uri  ne  v<*sbi,  temvee  tam.  kamer 
on  sam  večkrat  zahaja.  Vase  mnenjt*.  gospod  baron,  je.  torej  eelo  ne- 
opnvieeDO,  da  uesmiseluo,  ker  vse  okolnosti  nasprotno  prieajo. 

A  tudi  od  občine  sem  zvedel,  da  ni  nikjer  tu  blizu  takih  ]>otepuhov 
ia  klatežev,  ki  bi  po  noei  na  jezeru  in  ob  njem  ljudi  napadali.  Kaj  ta- 
kega cčla  obč-iua  ne  pomni,  in  se  tudi  zgodil<»  ni.  odkar  prva  hiša  v 
Porečah  stoji.  Zakaj  bi  morali  torej  ravno  moji  vaseanje  napadati  Hi- 
kirda,  ki  so  ga  se  le  tedaj  prvokrat  videli,  ko  smo  netili  kres  V^ 

„Takih  okolnostij  in  izgovorov  navajati  ni  težko,""  odvrne  nato  Kobert 
bolj  mimo  in  že  malo  poparjen.  Videlo  se  mu  j(* ,  kakor  da  bi  bil  v 
onino  gnezdo  dreguol,  a  potčm  se  takoj  zbal,  da  bi  ga  one  hudo  \u> 
opikale.  Zatorej  pristavi:  „Jaz  si  ne  morem  kaj.  da  š«^  kljubu  temu 
vendar  pri  svojem  mnenji  ostanem ;  zakaj  prepričan  sem.  da  zločinski 
dogodek  sam  dovolj  jasno  za  me  govori. "^ 

^Dovolite,  gospodje,  da  jaz  nekaj  pristavim,"  jame  nato  Olga. 

pSlohodno.  gospica,**  klieeta  dr.  Sirnik  in  Vogrin.  a  baron  je  moleal 

^Ko  smo  Mi  mi  trije.  Kihard.  jaz  in  Vi.  gospod  Vogrin,  v  niMleljo 
po  Tec eiji  skozi  gozdič,  sli.sali  smo.  da  je  nekdo  zažvižgal.  Men<'  je  tak(g 
M  strah  pretresel.  Zbala  sem  se  bila  za  Vas.  gospod  Vogrin.  da  bi  se 
Vam  samim  na  jezeru  kaj  ne  pripetilo.  Zdi  se  mi.  kakor  <la  bi  lulo  to 
neko  znamenje  za  onega,  ki  je  innd  i>režati  —  a  ne  na  Uiharda.  temvt»e 
W  W».  gospod  Vogrin !     Ali  ni  to  verjt»tno,  gospodj<»  V'' 

Vsi  so  tem  besedam  pritrjevali,  b»  HoImmI  je  smeje  se  pristavil: 
»''o  je  vse  prazno,  gospica.  Kdo  bodt*  gospoda  Vogrina  zalezoval,  ki  je 
ta  dom&  in  pozna  vsakega  človeka?    To  je  nesmiselno!"^ 

^Meni  se  pa  zdi  ta  misel  bolj  verjetna  nego  Vaša,"*  dostavi  se  enkrat 
^'ga,  „a  tudi  druge  okoliščine  govorijo  za  njo. 

In  poslušajte  dalje,  gospodje !  Meni  se  že  od  nek<laj  dozdeva,  da  je 
^  sanjah  nekaj  resničnega.  Dostikrat  se  prigodi  to,  o  čemiM*  sanjamo. 
*Udi  meni  se  je  na  Dunaji  nnilo  i»rej.  nego  smo  odšli  v  Porei'M».  sanjalo, 
^5i  smo  potegnoli  gospoda  Vogrina  na  jkiI  mrtvega  iz  jezera.  In  to  seje 
^*8  dogodilo,  le  s  tem  razločkom,  da  je  bil  to    -   Kihard,  pa  ne  Vogrin!" 


348 

„Sanje  so  prazne  kakor  strah,  ki  je  na  sredi  votel,  a  na  kraji  ga 
nič  ni,"  odvrne  Robert  naglo  na  Olgino  modrovanje  ter  skuša  samega 
sebe  opogumiti ;  bal  se  je  že,  da  bi  se  ne  izdal. 

„Nekaj  resnice  zna  pa  vendar  le  biti  na  tem,  kar  pravite  Vi,  go- 
spica  Olga,"  izpregovori  zopet  Vogrin,  premii5ljnj6č,  kje  bi  mogel  najti 
sovražnika,  ki  bi  se  bil  drznol  lotiti  se  tako  strašnega  zločinstva.  Na 
barona  Roberta  samega  bi  lahko  mislil,  a  zdelo  se  nm  je  to  neverjetno. 
Saj  bi  mu  on  vendar  ne  mogel  na  ravnost  pogledati  v  oči,  ko  bi  ga  bil 
sam  zalezoval !  Na  koga  drugega  pa  zopet  ni  mogel  misliti,  a  tudi  spo- 
minjal se  ni,  da  bi  bil  koga  razžalil. 

Po  vsem  se  je  pa  dalo  vendar  sklepati,  da  je  moral  nekdo  navlaš6 
le  na  Vogrina  prežati.  Dolgo  so  sicer  ugibali  pot^m,  kdo  bi  bil  Vogrinu 
(ako  sovraž,  a  nikogar  niso  mogli  zaslediti.  Zatorej  so  se  že  mislili  go- 
spodje posloviti  od  Skenovskih,  a  kar  na  enkrat  pride  dr.  Sirniku  nekaj 
na  um,  in  tu  reče: 

„i\aj  pa  misliš,  Vogrin,  o  onem  potepuhu,  ki  si  ga  zasačil  vasu- 
jočega  pod  oknom  Tvoje  sestre  Rezike  tisto  soboto  večer,  ko  si  prišel 
pozno  iz  Poreč  domii?" 

,,Na  tega  pa  sem  bil  cel6  pozabil,"  odgovori  naglo  Vogrin,  in  kri 
mu  začne  siliti  v  glavo.  Kakor  bi  pihnol,  postalo  mu  je  vse  jasno.  Zdaj 
ni  dvomil  več,  da  je  bila  smrt  njemu  samemu  namenjena,  a  nezgoda  je 
zadela  —  ubogega  Riharda! 

Nat/)  pov^  Vogrin  na  kratko,  kako  je  bil  odgnal  vasovalca.  ^Ta 
potepuh  bil  je  strašno  drzen.  Vrgel  me  je  tja  v  ograd  in  i^koro  bi  mi 
bil  vsa  nd)ra  polomil.  Dva  dni  nisem  mogel  lahko  dihati.  A  ni  ga  bilo 
potem  nikdar  več  k  našej  hiši.  Jaz  sem  mu  bil  trn  v  peti.  In  ta  vrag: 
se  je  gotovo  hotel  to  noč  iznebiti  mene,  da  ])i  imel  potžm  prost  vhotL 
do  moje  sestre,  on  —  morilec  njenega  bmta! 

•Z  naglasom  in  tres6č  se  govoril  je  Vogrin  zadnje  besede.  Oči  so 
se  mu  vrtele  v  očnicah,  da  je  bilo  groza.  Iz  njih  je  žarela  togota.  Cel^ 
Olga  je  trepetala,  vid6č  svojega  Vogrina  —  besnega.  Meril  je  z  vs^ 
strastjo  Roberta  v  oči ,  ali  ta  nm  je  odmikaval  svoj  pogled,  da  bi  » < 
mu  ne  izdal.     Vogrin  je  takoj  slutil,   da  je  Robert   sam   podšuutal   svc^ 

jega  slugo,  naj  ga  umori  in  uniči,  ker  se  boji,  da  bi  mu  ne  izneveril 

njegove  Olge.     Zdaj  mu  je  kakor  blisk  šinolo  v  glavo,  da  je  Robert  s^Mrw 
dal  z  žvižganjem  znamenje.     Prepričan  je  bil,  da  se  je  ta  baron,  ki  zdsiJ 
tu  pred  njim  sedi,  zaklel    sam   proti  njegovemu  življenju.     Le  on,  sauiio 
on  se  ga  hoče  iznebiti,   samo  on   ga  uničiti,   a  ne   sluga   njegov,   ki  j^ 
le  slabo  orodje  svojemu  brezvestnemu  gospodu!     In  takega  zločinca,  ta* 
kega  obrekovalca   naj   bi   imela   za   moža  —  blaga  Olga,  njegov    uzor? 
Tega  nikdar  ne,  naj  veljd  to  tudi  njegovo  življeiue! 


349 

Taka  strast  vzkipela  je  v  prsih  našega  rojaka  ter  se  mu  tudi  že 
hrala  iz  ujogovih  iskrih  ocij.  Pozahil  je  v  tej  razburj<Miosti,  da  je  v  gosto- 
Ijuhnej  hiši,  da  je  v  družbi  nežno  gospice.  Prevzehi  ga  je  togota  in  strast, 
in  on  vzklikne  proti  baronu  obrnen: 

„In  poznate  li  tega  zlo^^inca,  ki  je  hotel  meni  YZ(»ti  življenje,  a 
skoro  pri  tem  umoril  Eiharda,  Olginega  }»rata?  Vesttj  li,  kdo  je  to, 
gospod  baron?  —  Ker  Vi  molčite,  hoeein  govoriti  jaz:  To  je  Vas  — 
Va§  sluga ! !" 

Pri  teh  besedah  pa  odskočijo  vsi  s  svojih  sedežev,  kakor  da  bi  bila 
iitrela  udarila  v  dnižbo. 

„Kdo  pravi  to,  gospod?"  vpi*asa  strastno  Robert. 

„To  trdim  jaz,  ako  me  poznate,  nikdo  drug.  Tedaj  Vaš  rojak, 
ogerskega  barona  sluga,  je  oni  potepiih  in  lopov,  ki  je  napad(»l  lliharda, 
uientH*,  da  ubije  —  mene  samega,  zato  ker  sem  ga  bil  odgnal  izpod 
SToje  strehe !  A  ne  samo  zat6,  kaj  j(»  njemu  na  t(»m,  t(Muvee  zaraditega, 
ker  je  hotel  s  tem  ustreči  —  Vam,  svojemu  gospodu  !** 

Olga  in  nje  mati  ste  že  trepetali,  boje  s(»,  da  se  pri  tej  priči  po- 
primota  Robert  in  Vogrin.  In  to  bi  se  bilo  morda  tudi  zgodilo,  ko  l)i 
ne  bil  dr.  Sirnik  stopil  med  njiju,  rek6c,  naj  bosta  mirna,  naj  ne  oskrunita 
gostoljubne  hiše,  kjer  vlada  mir  in  sprava! 

Sirnik  prime  takoj  svojega  prijatelja  za  roko  ter  ga  potj»gne  na 
stran.  Vogrin  je  trepetal  in  se  tresel  same  jeze  in  strasti.  Robert  pa 
j«  stal  mol<5(5,  bled  kakor  stena  sredi  soban(»,  ter  gledal  ves  osramočen 
v  tla,  dobro  ved6č,  da  je  resnica,  kar  mu  vpričo  vseh  oponaša  Vogrin, 
in  da  verjame  tudi  Olga  —  njegovim  strašnim  besedam ! 

Sreča  je  bila  za  našega  rojaka,  da  ni  bil  z  Robertom  sam.  Brez 
dtombe  bi  bil  zadnji  razžaljen  potegnol  sabljo  Um'  v  svojcj  besnosti  po- 
sekal Vogrina.  To  bi  bil  Robert  tudi  tu  najrajši  storil ,  ali  navzočnost 
Olge  in  njene  matere  zadržavala  ga  je,  da  ni  pokazal  svojemu  tekmecu, 
<^holemu  plebejcu,  kaj  se  pravi  —  žaliti  ogerskega  plemenitaša ! 

Premagavši  se,  poslovi  se  zdaj  baron  molče  od  gospe  Skenovski*  in 
S^^spice   Olge.   Vogrinu  pa  zažuga  s  prstom  n»k6č:  „Midva  se  bod(»va  o 
^'Ji  drugje  zmčuila!"     Izgovorivši   pa   odide   naglo  iz  sobane;  na  prosto, 
i^o  stopnicah  jezno  s  sabljo  rožljaje! 

Globoka  tišina  postane  pot6m,  ko  je  Robert  družbo  zapustil.  Olgi 
^o  silile  solze  v  oči,  a  mati  je  gloljoko  vzdihnola,  obžalujoč,  da  se  mora 
^Hj  takega  baš  v  njenej  hiši  goditi.  Dr.  Sirnik  pa  je  stal  molče  pri 
**Vojem  prijatelji,  ki  je  slonel  na  njegovej  strani  opiraje  se  iii-nj.  Gledal 
J^  nepremično  skozi  okno  tja  gori  proti  svojemu  rojstnemu  domu.  Bil 
je  bled  kakor  smrt,  kolena  so  se  mu  šibila,  in  omahnol  bi  bil,  ko  bi 
Be  ne  naslanjal  na  svojega  prijatelja. 


350 

„Potolaži  8P,  dragi  moj,"  jame  zdaj  Sirnik.  „Glej,  zdaj  je  že  odse 
oni  i^lovek,  ki  ohrekuje  naše  polteno  in  pridno  ljudstvo,  in  ki  ga  dolž 
zlofinstva,  ktero  je  on  sam  pouzročil." 

Vogrin  s(»  ozre  pri  teh  hesedah  po  sobani,  in  ržs  Boherta  ni  bil 
vei^  tu.  Zdaj  še  le  more  prosto  dihati.  Stoprav  zdaj  zadobi  zopet  on« 
moe,  da  je  mogel  stati  brez  podpore.  Mirno  se  ozira  potem  okoli  sebf 
Prvi  njegov  pogled  zadane  Olgo  v  oei.  Neizrečeno  veselje  mu  šine  hi 
poma  v  srce.  ko  ga  ona  milo  in  sočutno  pogleda.  Iz  njenih  solznih  oei 
bral  je  Olgino  iskreno  ljubezen  do  njega,  in  pri  tem  pogledu  čutil  se  j( 
zopet  —  srečnega  v  svojej  ljubezni ! 

Skesanega  srca  st4)pi  nato  h  gospe  Skenovskej,  poljubi  jej  roki 
pros^(^  jo  odpuš(5enja: 

^Odpustite  mi,  milostljiva  gošpd.  Jaz  nisem  vedel,  kaj  sem  dela 
tu  v  Vašej  gostoljubnej  hiši.  Spozabil  sem  se  bil  toliko  in  grešil  sen 
proti  vsakej  dost-ojnosti.  Žalost,  srd,  jeza,  sovraštvo  in  ljubezen,  vse  strasti 
ki  poganjajo  svoje  kali  v  človeškem  srci:  vse,  vse  mi  je  tako  prevzel 
dušo  in  pamet,  da  nisem  vedel,  kaj  se  spodobi  in  kaj  ne!  Zatorej,  mi 
lostljiva  gospd,  odpustite  mi  moje  prenagljeno,  nespodobno  ravnanje  vpri6 
Vas  in  Vaše  ljubeznive  hčerke." 

„Jaz  Vam  nimam  kaj  odpuščati,"  odgovori  mirno  gospd  Skenovska 
,,Vaše  ravnanje  je  opravičeno,  ako  je  to  r^s,  kar  ste  očitavali  gospodu  ba 
ronu.  A  jaz  ne  morem  tega  verjeti.  Nemogoče  se  mi  vidi,  da  l»i  s* 
mogel  človek  tako  daleč  spozabiti,  kakor  bi  se  bil  baron  Robert,  ko  b 
bil  on  zares  sam  najel  svojega  slugo  in  ga  podšuntal,  da  Vas  —  uniči !^ 

„Kolikor  jaz  barona  Rol>erta  poznam,"  povzame  hitro  Olga,  „znal< 
bi  vse  U^  res  biti.  Le  pomislite,  kaka  nepremagljiva  strast,  kaka  ošab 
nost,  kako  sovraštvo  proti  Vogrinu  pretresa  že  od  davna  njegovo  duSo 
Iz  vsega,  kar  vem  in  znam,  moram  sklepati,  da  so  besede  Vogrinove  prot 
Kobt»rtu  sicer  hude,  a  žalibože  menda  prej  resnične  kakor  ne.  Le  po 
misli,  mama,  kako  je  on  naju  očrnil  in  ogrdil  pri  očetu!  Zahvalimo  I 
l^oga,  da  se  ni  nič  hujšega  primerilo,  in  da  je  Rihard  že  toliko  oadravei.' 

„Najbolj  nesramno  pa  je  to,"  odvrne  Vogrin,  „da  je  začel  moj' 
vaščane  dolžiti  takega  zločinstva,  imenuj6č  jih  potepuhe  in  lopove.  T 
me  je  že  bilo  hudo  razvnelo.  A  ko  je  nanesla  potčm  govorica  na  to,  d 
bi  bil  hotel  morda  njegov  sluga  utopiti  mene,  prišlo  mi  je  t^koj  na  misel 
da  tiči  gotovo  on  sam  za  svojim  momkom.  Tedaj  se  pa  nisem  mogc 
več  premagovati,  in  povedal  sem  mu  očito,  kar  mislim  o  njem." 

Tako  so  se  nekaj  časa  še  pogovarjali.  Nat6  pogledata  dr.  Simii 
in  Vogrin  k  Kihardu,  in  proti  večeru  sta  se  še  le  poslovila  od  njega. 

Milo  je  pogledovala  Olga  za  Vogrinom,  ko  je  odhajal  potčm  s  svojiji 
prijateljem.  Usmilil  se  jej  je  v  dno  sred,  a  sirotica  mu  ni  mogla  pomagati 
Potrebovala  je  sama  pomoči! 


351 

^Jm  sem  skoro  do  trda  proprirana/  jamo  zdaj  Olga  proti  matici, 
pda  jo  hot^l  Robert  po  svojem  slngi  utopiti  —  Vogrina.  HoeiMii  Ti  po- 
Tedati,  zakaj  imam  tako  slabo  muonje  o  njem,  iii  vem.  da  se  l»odoš  nad 
ojini  sama  čudila.^ 

In  nat6  razkrije  Olga  svojej  materi,  kako  se  je  Kobei-t  zadnji 
četrtek  olmasal  proti  njej,  kaj  je  vse  z  njo  govoril  in  da  jih  je  kresno 
m  na  onem  obrežji  sam  zalezoval! 

Med  tem  pa  koi*akata  dr.  Sirnik  in  Vogrin  polagoma  proti  domu, 
IM)goTarjaj6č  se  o  današnjem  razporu.  Dr.  Sirniku  se  je  vs<»  nekako 
rudno  zdelo,  kar  se  je  bilo  danes  vpri(^o  njega  dogodilo.  A  on  ni  hotel 
STojega  tovariša  popraševati  po  teh  skrivnostih  in  spletkah.  Vogrin  pa 
je  seveda  zapazil  to  začudjenje,  zatorej  reče : 

^Hvala  Ti  lepa.  dragi  moj  Sirnik.  da  si  mi  prijateljski  stal  danes 
na  strani.  Le  Ti  si  me  zadržaval,  da  se  nisem  lul  še  bolj  spozal»il. 
Tvoja  prijaznost  zaslužaje  \)dkritosrenega  prijatelja,  in  to  hoeem  biti  od 
danes  Tebi  tudi  jaz. 

Zatajeval  sem  Ti,  dragi  moj,  do  zdaj  svoje  svete  notranje  ente. 
Ali  danes  Ti  odkrijem  vse,  da  me  ne  bodeš  krivo  sodil.  Ti  si  prvi, 
kt^^remu  zanpam  skrivno,  a  goreeo  ljubezen  med  Olgo  in  menoj.  Ouvaj 
to  skrivnost  kakor  svetinjo  v  svojem  srci.  Ona  naj  Ti  bo  svt;ta ,  kakor 
je  meni!" 

Vogrin  je  nat6  dolgo  govoril  o  svojej  in  Olginej  ljubezni,  a  ob  enem 
tudi  razložil,  zakaj  mu  strežt^  Robert  po  življenji. 

Dr.  Sirnik  se  je  s  prva  čudil  Vogrinovim  besedam.  On  ni  nikakor 
miriil,  da  ga  Olga  v  resnici  ljubi.  Ali  danes  se  je  bil  sam  o  tem  pre- 
pričal, in  stoprav  zdaj  si  je  znal  tolmačiti  njeno  vedenje. 

„Moje  stališče  je  pa  res  žalostno,  kakor  sam  razvidis,"^  nadaljuje 
Vogrin.  „Prošnja  za  državno  službo  s(;  mi  je  odl)ila,  in  meni  samemu 
streže  po  življenji  —  moj  tekmec !     Kaj  mi  je  početi  V** 

Med  takimi  pogovori  prideta  naša  rojaka  do  Sirnikov(»ga  stanovanja. 
„Pojdi  malo  k  meni,  Vogrin,"   povabi   zdaj  Sirnik  svoji'ga  tovariša. 
»Hočeva  eašico  zlatega  vinca  popiti  na  zdravje  Tvoje  in  —  Olgino!    Ta 
dobra  kapljica  iz  ^Slovenskih  goric"  l>ode  nama  glavo  razvedrila.  In  pott';m 
'^  hočem  povedati,   kaj  bi  naj  Ti  počel  v  sedanjem    kritičnem   ]>oložaji ! 
Vogrin  je  bil   tega   vabila  jako  vesel.     Čutil  j<\   da   si  mora  go- 
vorjenjem olajšati  svoje   prepolno   srce.     Kmalu   je   stala   steklenica   ru- 
menega ^Štajerca"  na  mizi.    Jezik  se  je  obema   hitro   razmočil,   in  pri- 
J*te]ja  sta  mnogo  govorila  o  Vogrinovej  zadevi. 

^Najboljše  za  Te,  moj  ljubi  Vogrin,  pa  bi  lulo,"  končuje  Sirnik, 
nda  se  takoj  jutre  od  nas  posloviš.  Tdi  nazaj  v  Belo.  Reci  pri  Ske- 
novskih,  da  ne  smeš  dalje  tu  ostati,  a  si  tudi  ne  upaš,  če  bi  ravno 
utegnoL  ker  vžš,  da  Ti   streže  baron  Kobert  po  življenji.     Ako  Te  Olga 


352 

r^s  tako  iskreuo  ljubi,  kakor  sam  trdiš,  tedaj  ne  more  ona  nikdar  S 
bertu  roke  v  zvezo  podati,  ce  le  pomisli,  da  je  hotel  on,  njen  bod< 
mož,  uni(^iti  —  Tebe,  njenega  prijatelja  in  častilca  I'' 

Vogiin  je  tem  besedam  pritrjeval  in   mu   povrh  obljubil,  da  se 
vsak  način  jutre  od  todi  poslovi.     Na  ta  svoj  namen  pa  prime  za  ča 
trči  s  prijateljem  in  jo  izprazni  —  na  boljšo  bodočnost! 

Kmalu  pot^m  je  hotel  Vogrin  oditi,  a  zdaj  potrka  nekdo  na  vra 
V  sobo  stopi  stotnik  Kandič,  prijatelj  Robertov. 

„ Dober  večer,  gospoda!  Ne  zamerita,  da  Vaju  motim.  Blagovol 
me,  gospod  doktor,  predstaviti  temu  gospodu  !** 

Nato  predstavi  dr.  Sirnik  prišleca  svojemu  tovarišu.  Zdaj  se  vsed< 
vsi  trije,  in  kupice  se  na  novo  nalijejo.  Po  kratkem  splošnem  govorje 
pa  začne  stotnik  Kandič  pripovedovati,  zakaj  je  prišel. 

„Bil  sem  zdaj  le  v  kavarni,  berčč  svoje  navadne  časopis(»,  kar  pri 
k  meni  nadporočnik  baron  Roliert  Benda.  Ves  razsijen  mi  pov^,  I 
ste  imeli  danes  popoldne  pri  Skenovskih,  Tožil  mi  je,  da  ste  ga  ^ 
gospod  Vogrin,  strašno  razžalili.  Nat6  me  prosi,  naj  grem  k  Vam,  gosp 
doktor,  in  Vam  naznanim,  da  zahteva  moj  tovariš,  baron  Benda,  od  V 
šega  prijatelja,  gospoda  Vogrina,  popolno  zadostjenje.  Gospod  Vogrin 
njegovo  vojaško  in  moško  čast,  njegovo  plemstvo  in  njegov  ogerski  uar 
tako  žalil,  da  mu  ne  more  tega  z  lahka  odpustiti." 

„Kakšne  pogoje  pa  stavi  gospod  baron,"  vpraša  ga  dr,  Sirnik. 

„()n  zahteva,"  nadaljuje  Randič,  „da  prekliče  gospod  Vogrin  v  isi 
družbi,  v  kterej  je  njega  žalil,  vse  kar  je  proti  njemu  govoril.  On  mo 
pripoznati,  da  ni  napadel  Riharda  njegov  sluga,  temveč  kak  tukajšnji  p 
stopač,  kterega  naj  skuša  oY>čina  zaseči.  Dalje  mora  on  izreči,  da  se 
prenaglil  v  svojih  izrazih :  tudi  naj  barona  Roberta  prosi  odpuščenja,  k 
mu  je  slabe  in  zločinske  namere  izpodtikaval.  Nap6sled  pa  se  naj  o 
reče  vsakej  zvezi  s  plemenito  rodbino  Skenovsko  in  naj  ne  sili  tja, 
kamer  nima  nobene  pravice. 

Ako  tega  ne  storite,  gospod  Vogiin,"  nadaljuje  stotnik  Kandič  pr 
njemu  ol>rnen,  „hoče  si  baron  Benda  sam  priti  po  zadostilo.  Vi  ste  i 
servni  častnik  in  morate  tedaj  toliko  časti  v  svojej  duši  imeti,  da  { 
vrnete  žaljeno  čast  mojemu  prijatelju,  aktivnemu  častniku.  To  je  pov< 
zakaj  sem  prišel!" 

Strmel  je  pri  teh  besedah  dr.  Sirnik,  zavzel  se  tudi  Vogrin.    Nel 
časa  je  vlailala  pot^m   mrtva  tišina  v   našej   družbi.     Napdsled  se 
ohrabri  naš  rojak  Milko  in  reče: 

„ Veliko  zahteva,  gospod  nadporočnik.  Nesramno  je,  kar  terja.  ' 
zločinstvo,  ktero  je  dal  on  sam  po  svojem  slugi  storiti,  naj  pripisujem  j 
svojim  rojakom,  svojim  sovaščanom?  —  Tega  ne  storim  nikdar.  J 
poznam  poštenost  svojih  Ijudij ! 


353 

Jaz  nimam  ničesa  preklicavati  in  tudi  nir*esa  ne  preklit>pm.  Še 
xdaj  trdim,  da  je  rejsnica,  kar  sem  govoril.  Baron  Benda  stavi  zaradi- 
tega  do  mene  take  pogoje,  ker  v6,  da  jih  jaz  nikdar  sprejeti  ne  moreni. 
On  je  žalil  tako  mene,  kakor  jaz  nj(>ga.  To  kar  on  od  mene  zahteva, 
terjam  tudi  jaz  od  njega:  Naj  se  on  umakne  od  ondi,  kjer  ne  najde  lju- 
bezni in  udanosti ! 

Jaz  ^utim,  da  ho6e  gospod  nadporoenik  po  eastnt»j  poti  dosecM  to, 
kar  mu  je  bilo  izpodletelo  v  nedeljo  večer.  Jaz  znam,  da  me  hoc*e  s  pota 
spraviti,  zato  ker  je  nekdo  meni,  a  ne  njemu  daroval  svoje  plemenito 
srce!  Jaz  v<$m  to  vse.  Zatorej  naj  pritle  sam  po  zadostilo,  ktero  od 
mene  zahteva.    Naj  veljd  pogum  in  sreča  junaška!** 

Dr.  Simik  ni  hotel  verjeti,  da  je  to  govoril  njegov  prijatelj  Vogrin. 
Dolgo  ga  je  čud6  se  pogltMloval,  a  naposled  ga  vpraša : 

^Je-li  to  Tvoja  resna  volja,  Vogrin  ?  Vino  Te  je  hudo  razvnelo, 
Mipšalo  Ti  glavo  in  pamet.  Pomisli,  kaj  govoriš!  Zdaj  se  tehtu  živ- 
ljenje Tvoje  in  —  smrt." 

„Tudi  njegovo  življenje  in  smrt,"  odgovori  naglo  Vogrin.  „Moja 
glava  pa  je  vedra  in  pamet  zdrava,  kakor  malokdaj.  Ali  ni  holjše  od- 
krito stopiti  pred  svojega  nasprotnika,  kakor  se  pa  dati  po  noei  zavratno 
napadati  lopovu,  ki  je  le  po  svojem  gospodu  našuntan  in  podkujdjeu 
strahopetec  ?" 

Gospod  Randie  je  imel  pooblastilo,  da  pozove  dr.  Vogrina  na 
<lwhoj.  To  je  takoj  zdaj  storil,  a  samega  se  predstavi  kot  baronovega 
seknndanta.  Hladnokrvno  poprosi  tudi  Vogrin  svojega  prijatelja,  naj  mu 
bode  sodrug  v  dvoboji.  Zakaj  on  je  ob  enem  zdravnik,  in  t(Mlaj  ne  bode 
heba  tretjej  osebi  razkrivati  te  tajnosti.  Dr.  Sirnik  mu.  ei*  tudi  n(»rad. 
iipolni  to  željo.  Nat6  se  odloči,  da  se  bijeta  oba<lva  kot  eastnika  v 
Miformi,  in  sicer  s  sabljami.  Dvoboj  pa  se  ima  takoj  jutrc  v  sredo 
vrfiti,  in  to  ob  osmih  zvečer  na  mestu,  ktero  bodeta  dr.  Sirnik  in  Kandič 
spoznala  pripravnim. 

Čndne  misli  in  čuti  so  obhajali  Vogrina,  ko  je  veslal  potžm  v  mraku 

''t^ml    Sabljo  je   znal   nekdaj    naš   rojak  dobro  sukati  in  bil  je  že  tudi 

pri  poskušnjah  marsikterega  borilea  ugnal.    Ali  zdaj  je  že  mnogo  let  od 

^*!pi,  in  človek  pozabi  hitro   take   ročne   umetnosti.     Povrh  pa  tudi  ni 

^^del,  kakoY  mojster  je  nadporočnik  Benda  na  sabljo. 

Tako  premiSljujočemn  stopile  so  mrzle  kaplje  na  čelo.  Neki  no- 
^^•^nji  glas  mu  je  pravil,  da  se  ne  bode  dolgo  vozil  po  domačem  Vrbskem 
J^^ru.  Tožno  mu  je  prihajalo  pri  takih  slutnjah  v  srci.  Ali  njegov  srd 
'^  sovraštvo  zadušilo  je  ta  čut,  in  Vogrin  se  je  tolažil  tak6-le : 

„Jaz  moram  rešiti  čast  svojih  rojakov,  ktere  on  dolži,  da  napadajo 
^*X  ropajo  tujce.  Pokazati  hočem,  da  nisem  takov  strahopetec,  kakor  on 
^isli  o  meni  in   mojih   rojakih.     Osvedočiti  hočem  svet,   da  zaslužujem 


S64 

Ijubozen  blage  tleklico.  kloro  si  horp  moj  nasprotnik  s  tem  pridobiti,  da 
uniri  moue,  njoni»j?a  r*astib*a  -      svojega  tokiiioca!" 

To  vzvišeno  misli  podžigavale  so  našega  rojaka.  Tskre  so  metale 
njegove  žareče*  oei.  Pognm  je  rast(»l ,  bojaž(»ljnost  jc^  navdajala  njegovo 
dušo,  in  vzdignovsi  svoje  trde  pesti  proti  nebu,  storil  je  svoj  sklep  ne- 
ovrgljiv,  v  kterem  je  še  malo  ])rej  omahoval.  Zatorej  pa  tudi  ni  e^li  ve^^er 
doma  v  svojej  sobi  drugega  delal,  kakor  sukal  sahljo  in  se  uril  z  njo. 

Polnori  je  že  ura  odbila,  a  Vogrin  š(»  ni  bil  v  postelji.  Kavno  je 
sedel  k  mizi  na  stol .  da  bi  se  malo  odpoeil.  Njegove  moči  so  že  jele 
pojemati :  tako  dolgo  in  s  tako  silo  in  vztrajnostjo  vadil  se  jt»  noe6j  v 
bojevanji.  Zadovoljen  je  bil  s  svojim  znanjem.  Dobro  jt»  še  znal  sukati 
sabljo  na  desno  in  levo,  udarjati  gor  in  dol,  stopati  naprej  in  nazaj, 
umikali  se  nasproiniku  odbijajoč^  namenjene  mahe  in  napadati  ga  z 
umetnimi  udarci. 

Zo])et  je  jel  nadaljevati  svoje  vaje.  Kmalu  mu  je  tekel  pot  po 
(^elu.  Hrzo  je  bil  tako  vnet  in  zavzet  v  svoje  <lelo,  da  ni  ('ul,  ko  so  se 
na  tihoma  odprla  —  sobina  vrata  ....  V  izbo  stopi  z  ležeerbo  v  roki 
njegova  mati  in  ga  eude  se  opazuje.  A  on  je  ni  videl;  bil  je  s  hrbtom 
obrnen  proti  vratom.  Mati  je  namret?  veekrat  slišala  iz  Vogri nove  sobice 
krepke  stopinje,  veasih  tudi  udarce,  kakor  da  bi  kdo  močno  ob  mizo 
udarjal.  To  se  jej  je  čudno  zdelo,  vzlasti  ker  jt^  bilo  tako  pozno  v  noči. 
Zatorej  gre  gledat,  kaj  je,  odpre  tiho  vrata  in  stripi  v  Vogrinovo  sobico. 

Precej  dolgo  je  opazovala  mati  svojega  Milka ,  ki  se  je  baš  jak(> 
ognji»vito  vadil  z  orožjem.  „Zakaj  mu  bo  to?"  misli  si  zdaj.  y,Ali  imiL 
s  kom  kak  boj?     Ali  je,  Bog  ne  zadani,  znorel  ali  kali?!" 

Globok  vzdihljej  se  uki*ade  pri  teh  mislih  iz  materinih  prsij,  in  ^ 
tem  hipu  obrne  se  tudi  Milko  na  stran.  Lahko  si  mislimo,  kako  je 
Vogrin  zdreg(»tal  in  stresel  se,  vidžč  pred  seb6j  —  svojo  mater! 

„Moj  Bog,  kaj  Ti  pa  je,  Milko?"  vpraša  ga  zdaj  mati.  ^Zakaj  ne 
greš  spat.     Ali  ne  veš,  da  je  že  polnoei?  Saj  je  še  jutro  tudi  en  dani** 

Milko  ne  odgovori  nat6.  Bal  se  je,  da  ne  bi  izdal  svojega  tajneg^a 
namena. 

pCudno  se  mi  zdi,  da  se  začneš  na  enkrat  danes  vaditi  na  sabljo,** 
nadaljuje  zopet  mati.  ,,To  m»  pomeni  nič  dobrega,  MUko!  Jaz  se  boji  in 
za  T(».  Vedno  slutim,  da  imaš  na  skrivnem  kake  spletke.  Tudi  v  ntv 
didjo  večer  bilo  je  miMida  najbrž  Tebi  to  namenjeno,  kar  je  gospoda  Ri- 
harda  zadelo.  Hvala  Bogii,  da  mu  je  le  boljše,  kakor  si  mi  pravil! 
Noben  človek  ni  brez  sovražnika,  tako  Ti  kakor  jaz  ne! 

Vidiš.  Milko,  povedati  Ti  pač  moram,  kar  že  imam  dolgo  na  srci. 
Ti  si  priš^^l  k  meni  domii.  ali  doma  nisi  skoro  nič.  Vsak  dan  greš  V 
jutro  od  doma  in  prihajaš  še  le  zvečer  po  noči  domii.  Zadnja  dneva  to 
spal  nisi  domd!     Kada  bi  se  bila  o  marsičem  s  Teb6j  pogovorila;  saj  se 


355 

le  nisva  dve  leti  videla.  In  moj  Milko.  Bog  vr,  ali  ino  se  iiajdcs  na 
svetu,  ko  prideta  zopet  domu.  Jaz  sem  se  7,o  postarala.  A  sUr  elovek 
je  kakor  kaplja  na  vejici,  ki  že.  pade  na  tla,  če  le  sapica  potegni^!"* 

Pri  teh  besedah  vzdihno  maniiea  globoko,  iii  solze  se  jej  vlijejo  po 
velem  lici.  Vogrin  pa  je  slonel  ob  mizi  kakor  skesan  gn'snik,  nepre- 
mično gledaje  v  tla.  Hudo  so  ga  pretresle  materine  beseile,  in  tudi 
njemn  je  prilezla  grenka  solza  v  oči.  Mrklo  pa  je  svi-tila  luč  in  mračno 
obsevala  sobo.  Solz  nista  torej  videla  sin  ne  mati  eden  drugemu  v  očeh, 
X  tembolj  pa  stu  vedela  eden  o  drugem,  kaj  čuti  njuno  srce  v  prsih! 

„Vi  imate  prav,  mati,"^  odvrne  tiho  Vogrin.  ^Življenje  naš<'  je 
kakor  kaplja  na  veji.  Tudi  mlad  človek  ne  ve ,  kdaj  in  kje  ga  smrt 
pokosi!^ 

Po    tej    opazki    molčita   zopet  o]»a.     Naposled  pa  izj)regovori  mati : 

,.Ako  se  ne  motim,  Milko,  zahajaš  Ti    tja    doli  k  Skenovskim.     Že 

6no  nedeljo,  ko  smo  netili  kres.  spoznala  sem.  da  sta  si  tista  gospica  in 

Ti  kaj  zel6  na  roko.     Kes,  da  Te  je  že  toliko    moža.   da    hi    lahko   ženo 

imel.  Tudi  dekle  je  lepo,  ponižno  in  prijazno,  ali  meni  se  vendar  ta  Tvoja 

misel  ne  dopada.    Kdor  previsoko  leta,  nizko  obsedi,  pravi  stari  pn»govor. 

Bojim  se,  Milko,   da  bode  Teb(»   zamditega   še   hmlo   glava   bolela. 

Dekle  je  zel6  zeI6  bogato,  stariši  visoki    in   pleuieniti,  a  Ti  Milko.  Ti  si 

nboinih  starižev  sin!    Mi  prebivamo  pod  slamnato  streho,  oni  pa  v  mestnih 

pda^h.    Ti  si  seveda  učen  in  študiran,  ali  na  to  m' gleda  hogatija!  Meni 

I     K  vedno  zdi.  da  bi  bilo  najlioljše  za  Te.  ko  bi  si  Ti  to  misel  in  ljul»ezen 

obil  iz  glave.     Saj  je   fie   potem   časa  dovolj,    ko  cesarsko  službo  dobiš, 

ia  si  poiščeš  tovaršico  Telu  primerno. 

Glej,  za  gospico  Skenovsko  poganja  se  mnogo  gospoilov.  Med  njimi 

■ 

J«  gotovo  tudi  6ni  ogerski  častnik,  ki  jt»  zdaj  v  Porečah.  Pravijo,  da  je 
BJ^ki  baron  in  bogat  ogerski  plemenitaš.  Kaj  zamoreš  Ti  proti  takiMun, 
^i  bi  tudi  dekle  ljubilo  Tebe,  a  ne  onega?  Ali  ne  veš,  da  morajo  take 
Diestae  deklice  storiti  to.  kar  jim  stariši  velevajo  V 

In  če  se  ne  motim,  tu  ogerski  baron  Te    tudi    povsod    zalezuje  ter 

fe  sluti,  da  mu  Ti  v  škodo  zahajaš.     Ono  noč,  ko  so  počivali  Skenovski 

pri  nas,  bil  jim  j6  tudi  on   za  hrbtom.     Ko  sem  namreč  v  jutro,   ko  se 

J*  danilo,  vstala,  videla  sem  skozi    lino  s  podstrešja,    da  ']o  stopil  mož  v 

^tniškej  obleki  iz  naše  pojate.     Sel  je  naravnoč  proti  jezeru,    kjer  smo 

''ili  priklenoli    čolne,    in   potem   se    je    peljal    sam    prek    jezera    proti 

^Orečam. 

Kdo  bi  to  hil,  ne  v6m  prav.     A  zdi  se  mi  pa  le,  da  je  naše  goste 

'^^  Tebe  zalezoval,  in  ko  ga  je  ploha  zasačila,   spravil   s(»  počivat  v  našo 

l^^jato.     Dalje  pa  tudi  mislim,  da  je  morda  ravno  ta  baron  hotel  zadnjič 

"^^^be,  svojega  zopernika,    uničiti,   k(T  se  boji.    da  bi  nui  Ti  ne  izneveril 

^"^  njegove  bogate  ljubice.'^ 


366 

Vogrin  je  spoznal,  da  ima  mati  prav.  Tudi  on  sam  je  že  dolj 
opazoval,  da  ga  }»aron  Kohert  neskončno  sovraži  in  se  navlašč  ogibl 
njegove  druščine.  Ali  ko  mu  je  mati  še  povrh  naznanila,  da  je  bil  mon 
on,  Robert  sam,  pod  njihovo  pojato  in  je  tedaj  zalezoval  Olgo  iu  njeg; 
stresel  se  je  na  vs(un  životu ;  tako  ga  je  ta  misel  izuenadila.  Bilo  m 
je  pa  vse  verjetno,  in  zdaj  si  je  tudi  tolmačil,  zakaj  ga  hoče  Robert  n 
vsak  način  ugonobiti.  Da  bi  pa  Milko  samega  sebe  ne  izdal  in  ob  enei 
potolažil  svojo  mater,  odgovori  jej  mirno: 

„To  ni  vse  tako,  kakor  si  Vi,  mati.  mislite.  GospA  Skenovska  kake 
tudi  njena  hči  ste  mi  res  prijazni ;  vzlasti  pa  me  ima  Rihard  jako  ra( 
Zat6  zahajam  večkrat  k  njim.  Ali  o  srčnej  ljubezni  z  Olgo  in  men6j  i 
tu  govora.  Tisti  ogerski  častnik  nima  tedaj  pi*av,  ako  misli,  da  mu  ja 
odvračam  gospieo  Olgo,  in  me  on  zatorej  iz  ljubosumnosti  zalezuje  U 
mi  streže  po  življenji,  kakor  Vi  mčnite. 

Da  pa  vidite,  da  je  vse  ri5s,  kar  govorim,  povem  Vam,  da  odidei 
pojutrešnjem  nazaj  v  Belo.     Le  jutre   še   ostanem   toliko  tukaj,   da  se 
Porečah  od  znancev  in  prijateljev  poslovim.    Predno  pa  grem  na  Dnna 
še  pa  pridem  enkrat  k  Vam  domii.     A  tedaj   ostanem   samo  pri  Vas  i 
ne  grem  drugam  nikamer!" 

Vogrin  je  seveda  skušal  materi  marsikaj  zatajiti,  da  bi  jej  ne  deli 
težkega  srca.  Tudi  to,  da  še  sedaj  ni  državne  službe  dobil,  zamolči 
jej  je,  da  ne  bi  žalovala. 

S  to  Milkovo  izjavo  delala  se  je  mati  le  na  videz  zadovoljno, 
verjela  mu  ni,  kar  je  govoril.  Še  bolj  pa  se  jej  je  vse  sumljivo  zdel 
ko  je  Milko  trdil,  da  se  le  kar  tak6  brez  posebnega  namena  vadi  i 
sabljo,  češ  sicer  bi  vso  vojaško  urnost  pozabil!  Pravil  je  tudi,  da  se  zdi 
približujejo  hudi  vojskni  časi.  Tedaj  pa  je  treba,  da  se  že,  dokler  je  i 
mir,  pripravlja  na  vojsko.  Saj  bi  še  utegnoli  tudi  njega  med  vojal 
poklicati ! 

Vse  to  je  seveda  sililo  mater  na  smeh,  ker  ni  ničesa  vedela  o  t» 
danjem  politiškem  stališči  v  Avstriji  niti  o  berolinskcra  kongressn,  A  sii 
ni  očito  oporekala,  tembolj  si  pa  mislila,  da  zakriva  on  tajnosti  pred  r\j 
Nekaj  časa  stu  se  še  pogovarjala,  a  potžm  se  ločita  obadva,  ne  ved6 
kaj  prinese  prihodnji  dan ! 

Vogrin   se  je   bil  v  svojih  vajah  tako  utrudil,  da  je  nat6  dobro 
trdno  spaval.     Ker  se  je  pa  še  le  ob  dveh  po  noči  vlegel  k  počitku,  sp 
je  v  jutro,  dokler  ga  ni  vzbudila  mati  prinesši  mu  zajutrek. 

Mati  in  Rezika  ste  že  bili  doma  vse  poopmvili,  delavci  in  droj 
posli  so  že  odšli  na  polje,  ko  jo  Milko  vstal.  Bil  je  zdaj  cel6  sam  domi 
in  to  mu  je  bilo  pniv.  V  vsej  naglici  poišče  si  velik  gonilni  brus  te 
jame  sabljo  ostriti.  To  delo  je  srečno  dovršil,  t^ko  da  ga  ni  nikdo  vide 
pri  njem.    Ali  mati  je  vendar,  s  polja  prišedši,   spoznala,  da  je  rabi 


367 

nekdo  brus.  MiBlila  je  seveda  pri  tem  takoj  na  Milka,  in  njeno  srce  je 
prihajalo  otožno  in  žalostno  ....  Rada  ))i  ^a  bila  vprašala,  kaj  je  brusil. 
Ni  li  morda  ostril  sTOJe  sablje  ?  .  .  .  Ali  Milka  ni  bilo  vec  domd  in  tudi 
njef^ove  sablje  nikjer!! 

Malo  predpoldnem  veslal  jo  iz  Dol  mlad  in  čvrst  mož  v  vojaskej 
olileki,  z  zlatim  i)ortep(Sjem  in  opasan  s  svetlo  sabljico.  Bil  je  dr.  Vogrin, 
r<»servai  častnik  8.  ogerskega  peš-polka:  „baron  Abele".  Šel  je  k  Ske- 
novskim  poslavljat  se.  Nikdar  se  se  ni  tako  tHko  vozil  v  Porei^e  kakor 
danes.  Z  vso  silo  je  moral  vesla  v  mirno  jeztMo  zasajati,  da  se  je  eoln 
premikal.  Po  dolgej  in  trudapolnt»j  vožnji  dospe  vendar  do  obivžja. 
Zilaj  se  napoti  k  svojemu   prijatelju  dr.  Sirniku,    ki  ga  je  že  pričakoval. 

^Mislil  sem  skoro,  da  Te  ne  bo,  ljubi  moj  Vogrin,"  opomni  Sirnik. 
^Kako  se  kaj  počutiš?" 

„Težko  mi  je  bilo  pri  srci,  ko  sem  zapuščal  dom.  Moram  Ti  rerM, 
dragi  prijatelj,  da  bi  se  ne  bil  mogel  premagovati,  ko  bi  bili  mati  tedaj 
dom4,  ko  sem  odhajal.  Ne  bojim  se  sicer  nicesa.  Zd-se  ])ricaknjem 
dobrega  uspeha  in  konca,  ali  človek  ne  ve  nikdar,  kaj  se  utegne  vse 
pripetiti;  kajti  moj  nasprotnik  mi  na  vsak  način  streže  po  življenji." 

pLe  potolaži  se.  Bodi  pogumen  in  hraber.  Zmaga  je  gotovo  na 
Trojej  strani,  in  potem  se  bodes  veselil  svoje  slave !" 

,, Dobitek  je  res  lep  in  slaven,  ali  nevarnost  tudi  velika,"  odvrne 
Vogrin  premi.sljuj6r\  „Le  eno  Te  prosim,  dragi  moj!  Ako  bi  se  mi 
bika  večja  nesreča  primerila,  bodi  zanesljiv  in  zvest  tolmač  mojemu  srcu. 
Po?t>j  Olgi,  da  sesm  se  s  svojim  nasprotnikom  bojeval  iz  ljubezni  do  nje 
in  svojih  rojakov.  Reci  jej,  da  sem  se  moral  boriti  s  svojim  tekmecem, 
k«r  sem  spoznal,  da  vodi  do  nje  le  hoj  na  življenje  in  smrt.  A  malo- 
tono  se  nisem  mogel  uimiknoti  svojemu  zoperniku  ter  brez  boja  pre- 
piKtiti  divjemu  jastrebu  svojo  nežno  golobicico!  Naznani  jej  pa  tudi, 
<h  je  hranil  Vogrin  toli  plemenito  srce  v  prsih,  da  ni  hotcd  zavratno  na- 
padati svojega  sovražnika.  A  tudi  bojazljivo  ubežati  mu  ni  hotel  on, 
teniTef  njegovo  srce  bilo  je  tako  pogunmo  in  hrabro  v  boji.  kakor  je  polno 
8Wef?e  Ijnbezni  —  do  svoje  drage  Olge !" 

Dr.  Sirnik  se  je  čudil  nad  navdušenostjo  svojega  prijatelja.  Ne  bil 
^'  mislil,  da  se  Vogrin  tako  malo  boji  smrtne  ut^varnosti  in  da  zamore 
Wo  strastno  in  gorei^e  ljubiti. 

Prijatelja  se  ^e  pogovarjata  potem  o  vseh  malenkostih,  ki  so  pri 
^^oboji  potrebne.  Nat6  se  napotita  k  Skenovskim,  da  bi  se  Vogrin  i)0- 
^'ovil  od  njih,  ceS  da  že  odrine  jutre  na  vse  zgodaj  v  Belo  h  grofu  Ko- 
prskemu. 

Ta  novica  je  Olgo  strašno  pretresla.  Dokler  je  bival  Vogrin  v 
^i^snej  bližini,  tedaj  je  se  pozaldjala  vse  nezgode.  Menila  je,  da  ostane 
Milko  še   dalje  pri  Kihardu,   a  v  teh  blaženih  mislih  se  je  motila.     Ko 


358 

se  je  torej  Vogrin  danes  popoldne  zar6s  od  nje  poslavljal,  gledala  mu 
kaj  milo  v  glohok(»,  žive  oci.  Iz  njih  je  ])rala  vso  moč  njegove  gon 
ljubezni.  Niti  Olga  niti  Vogrin  nista  našla  v  tem  trenotku  besede  v  slo 
le  njih  duša  je  govorila  tiho  šepetaje:  Na  svidenje! 

Ko  ste  pa  potem  mati  in  Olga  spremili  Vogrina  do  vrtnih  vratic,  p( 
mu  tu  deklica  rožieo-spomineieo  v  slov6  in  nm  vroči  Puškinovo  nov« 
V  knjižici  pa  je  bilo  za  Vogrina  majhno  pismice.  V  njem  je  razod 
Olga,  kako  ga  neizreč(»no  ljubi  in  da  ta  ljubezen  v  njenem  gorečem  s 
nikdar  ne  ugasne! 

Od  oiK^ga  trenotka,  ko  se  je  poslovil  Vogrin,  čutila  se  je  Olga  zo] 
osamelo  in  pozabljeno.  Pismo  in  grožnja  očetova,  zločinski  napad  in  pre 
Robertov,  nemila  osoda  Vogrinova:  vse  to  jej  je  sekalo  zopet  nove,  i 
zaceljiv(»  rane.  ToIažlio  pa  j(^  iskala  deklica  v  prostej  naravi.  Sprehaj 
se  je  na  obrežji,  ko  je  jelo  solnce  zahajati.  Kakor  v  preteklih  duoi 
tako  so  žarele  tudi  danes  koroške  gore,  ko  jih  je  poljubljalo  solnem 
slov6.  Narava  j(»  bila  ravno  tako  lepa  in  krasna  kakor  nekdaj,  ali  01 
ni  danes  čutila  niti  videla  njen(»  krasote.  Nje  pogled  se  je  oziral  vec 
le  tja  na  j(^zero,  kjer  jej  je  bil  Vogrin  razodel  svojo  tajno  ljubezen ! 

V  te  misli  zamaknena  ni  opazila  Olga,  kako  sta  ob  osmih  zve 
priveslala  dva  čolna  vsak  od  svoje  strani  na  ^Samotarski  otok".  B 
sta  Robert  in  Vogrin  s  svojima  tovarišema. 

Samotarski  otok  je  cel6  majhen  otočič  sredi  med  Porečami  in  I 
lami.  Na  njem  nahajaš  le  nizko  grmovje  in  različno  vodno  rastlin 
Obrežje  je  bujno  zarasteno,  in  z  jezera  ne  moreš  videti  na  sredo  otol 
Ondi  pa  stoji  dolga  lesena  miza  na  majhnem,  s  travo  in  cvetlicarai  ( 
rastenem  j)rostoru. 

Tli  sem  sta  došla  točno  ob  osmih  naša  dvobojnika.  Kmalu  sta 
stala  nasproti  reservni  častnik  dr.  Vogrin  in  nadporočnik  baron  Ben 
Slovenec  in  Magyar.  Na  znamenje  Randičevo  začne  se  prvi  hod.  V 
dobro  sta  se  dajala  boritelja.  Naš  rojak  je  kazal  velik  pogum  in  čil( 
Tudi  njegova  izurjenost  in  ročnost  ni  bila  manjša  od  Robertove.  Vid 
se  je,  kakor  da  bi  bil  Vogrin  že  premagal  nasprotnika.  Zasuknol  je 
spretno  sabljo,  odbivši  l)aronov  mahljej,  in  glej !  Robertova  roka  —  krva 

Boj  se  ustavi.  Sekundanta  pogledata,  bil  je  lahek  prask.  A  Rob 
še  ni  bil  s  tem  zadovoljen;  geslo  nm  je  bilo:  Na  življenje  in  smrt! 

Drugi  pot  se  dolgo  nič  ne  odloči.  A  boj  je  prihajal  tem  hujši 
hujši,  čim  bolj  j(»  vzkip(»la  kri  v  boriteljih.  Ker  pa  le  ni  uspešnega  kon 
ustuvita  sekundanta  drugi  poskus. 

Bil  je  še  tretji  pot  na  vrsti.  Ta  naj  hode  odločilen.  Šlo  je  rfe 
življenje  in  smrt.  Niti  Vogrin  niti  Robert  nista  bila  več  pri  miruej  i 
meti.     Strast  in  krvolornost  zavladala  je  v  njunih  prsih ! 


369 


Na  Sirnikovo  znamenje  za^ne  so  zopet  Ijuti  boj.  Zdelo  se  je  že  se- 
idantoma,  da  zmaga  Vogrin.  Robert  se  je  namn^i*  jel  umikati,  a 
idar  se  dobro  odbijaj6c  Vogrinove  mahe.  A  kakor  bi  treiiol,  nai)ade 
lovo  silo  in  moejo  svojega  naskakovalca.  Odbivsi  udarec  Vogriiu>v, 
mkue  zvito  in  prekanjeno  svojo  sabljo  .  .  .  Ona  obtiei  globoko  v  na- 
rotnikovej  levici,  in  v  tem  trenotku  se  zgrudi  Vogrin  na  tla! 

Noe  je  že  jela  razprostirati  svoja  temna  krila  nad  mirno  jt»zero,  ko 

obvezavai   dr.  Sirnik   rano   nesreenenui    prijatelju.     Vogrin  je  ležal  v 

tavesti.     Pozneje  ga  je  pa  Sirnik  z  vsemi  mogorimi  pripomočki  vendar 

toliko  vzdramil,  da  se  je  zavedel.     Nato  ga  si)ravi  polagoma  po  konci, 

Vogrin  je  sel,  držeč  se  z  desni(Ai  svojega  tovariša  okoli  vratii,  po  malem 

ikor  hudo  ranjen  vojak  proti  čolnu.     Tii   ga  Sirnik    rahlo  va-nj  posadi, 

)tfur  pa  peljd  pri  zvezdnatej  luči  —  k  ncsrernej  materi! 

(Daljo  pride.) 


Odpoved. 


6 


uj,  ti  si  meni  že  prednigii, 
In  po  pravici  se  bojim, 
Da  sp<'t  ljubezen  me  premaga 
Ter  pokoj  srčni  izgubim. 


Srce  tačas  jo  ukrenilo, 
K  a  p  rt' motit  i  se  ne  da, 

Naj  tudi  bi  šo  kdaj  vabilo 
Najlepšo  dekle  je  svetli. 


Golobčc  ljubeznivo,  prosim. 

Ne  k&li  mojega  miru. 
Grenak  spomin  jaz  v  prsih  nosim. 

Spomin  o  cvet  j  i  brez  siulu. 


Nerad  prenašal  bolečine, 
Nerad  bi  novic  bil  bolan, 

Oe  mi  život  brez  sreče  gine 
Sem  iM>log  tega  vsaj  minin. 


Lepoto  velik  čar  je  tvoje 
In  v  duši  žije  ti  blagost, 

A  kdo  li,  srce  zlato  moje, 
Za  ionsko  porok  je  zvestost? 


Zatorej  ])rosim  te,  ne  vjuraj 
Očij  skrivnosti  polnih  v  me. 

Po  drugih  rajša  se  oziraj, 
Ki  v  sn»če  upih  Se  žive. 


Svetlo  sijal  jo  nekoč  meni 
Ljubezni  prve  srečni  maj. 

Vsi  upi  bili  razcvet  eni  — 
A  kaj  ti  bodem  pravil,  kaj! 


Znaj,  jaz  ne  mogel  bi  ljubiti 
Kot  ljubil  sem  uekdanji  čas, 

Zato  je  b«dje  se  ločiti. 
Od  nn*up  ti,  od  tebe  jaz! 

Jos   Cimperman. 


360 


Eoi^jiček  moj. 


ILonjirek  moj. 
Le  ]msi  pridno  se  nocoj ; 
Ko  zoni  zl;ita  jiožari. 
Pa  tekla  ho  nulei^a  kri, 

Kude6i  kri. 

Konji(^ok  moj, 
Tako  se  moni  zdi  iioeoj, 
Da  jutri  zadnji«^  te  sedlam, 
Pšeniee  zobat  zadnjie  dam, 
(>j  zadnjič  dam. 

Konjiček  moj, 

Na  ])olje  jezdil  bom  s  teboj ; 
Sovnige  z  manoj  boš  podil, 
Jaz  glave  turške  bom  kosil, 

Oj  tam  kosil. 


Konjiček  moj, 

Zvečer  spet  srečen  jezdec  tvoj 
Ovenčan  bode  oslavljen, 
Sovrag  bo  Ijuti  pogubljen 

In  razkropljen  . .  . 

IzSla  potem 

Rumena  zora  je,  to  vem, 
Kudeč  jo  bil  tam  reke  tek. 
Na  levi,  desni  smrt  in  beg 

Sovragov  beg. 

Le  to  ne  znam. 

Vojak  odSel  in  konj  je  kam, 

Po  reki  plaval  je  mrlič. 
Za  njim  pa  mrtev  še  konjič 

Njegov  konjič. 

—  /  - 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravljice. 

Priobčuje  A'.  Glaser. 

VI. 

Kohini. 

V  isokospostovani  Dakša  iuiol  jo   sedem   in  dvajset  h(^.erij  izredoe 
lepote ;  med  vsemi  odlikovala  se  je  Kohini.     Vse   te   hčerice   pa  je   o^ 
dal  v  zakon  niesecuu     Ker   se   mn  je   pa  Kohini  najbolj  dopadala,  za<^el 
je  zan(»marjati  ostale.     Žalostne  in  jezne  podale   so  se  k  očetu  in  tožUe, 
da  mesec  za  nje  nic  ne  mara.     Uaksa  poklice  meseca  in  ga  posvari  radi 
takega  pocetka,  h  krati  pa  tudi  heericam  naloži,   naj  se  vrnejo  k  moža. 
Vrnovše  se  ženice  pa  je  mesec  vnovič  zanemaijal.     Zopet  pozove  DakSa 
meseca  in  ga  posvari,  pa  zastonj.  V  svojej  jezi  je  Dakša  meseca  kaznoval 
s  sušico,  tako  da  je  vsak  dan  pojemal  in  konečno  izginol.    Zdaj  pa  rast- 
line niso  več  rastle  in  so  bile  brez  močf  in  okusa;   tudi  ljudje  in  živali 
80  pojemale.     Bogovi  sami  so  bili  v  strah6h   in   so  popraševali  po  me- 
seci; na  zadnje  pove  vendar  otemneli    mesec,   da  ga  je  Dakša  preklel. 
Nat6  gred6  bogovi  k  Dak^§u  in  ga  prosijo,    naj   meseca  reši  prokletstva; 
zakaj  če  meseca   ni,   pogine   ves    svet  s  človeškim  rodom   vred.     D4  se 
Dakša  preprositi,  pa  samo  pod  tem  pogojem,  da  pojema  na  pol,  če  hoče 
ljubiti  vse  svoje  ženice;  potem  se  naj  v  svetej  Sarasvatinej  vodi  ojači  iu 
zopet  raste. 


361 

To  sliSavfii  teče  mesec  brzo  k  Sarasvati  in  se  y  njej  skoplje;  nat6 

I  8«  pa  pokaže  v  novem  svitu:  zdaj  oživ6  rastline  in  ljudje.     Od  seh  dob 

I  je  mesec  zvest  svojim  27  ženicam  in  l)iva   pri  vsakej  po  eden  tlan.     Po 

i  Dak^ievem  prekletstvu   pojemlje   vsakih   štirinajst   dnij    in   nara^^č'a  zopet 

nmo  toliko  dnij. 

VII. 
Usi  nara. 

Ko  je  kralj  Usinara  ob  Janinni  daroval,  prileti  v  njegovo  naročje 
bojazljiv  golo1>ček,  kojega  je  jastreb  preganjal.  Ropariea  je  karala  kralja, 
akaj  jej  odjemlje  hrano.  Nato  odgovori  kralj :  „Je-li  ne  ves,  požrešna 
ptica,  da  je  kraljeva  dolžnost,  varovati  tistega,  kdor  isce  pomotM  ?" 

Jastreb  odvrne :  „0e  nimam  hrane,  ne  morem  živeti ;  tudi  žena  in 
otroci  poginejo;  če  so  si  dolžnosti  navzkriž,  naj  tista  obvelja,  kije  vec^ja." 

^Prav  lepo  in  modro  govoriš,"  odgovori  kralj.  ^ morda  si  kralj  ptii>ev; 
iiberi  si  bike,  merjasce  in  jelene,  z  vsem  Ti  postrežemo.'*  Jastreb  reče 
wt6:  ^Merjascev,  bikov  in  jelenov  ne  maram,  nego  hrepenim  po  hrani, 
ktero  mi  je  odkazal  stvarnik." 

„Vse  Ti  dam,  le  goloba  ne."  „Pa  daj  mi  lastnega  mesa  toliko, 
kar  tehta  golob." 

Nat6  si  odreže  kralj  kos  mesa  in  ga  deno  na  tehtnico,  i)a  je  bilo 
prelahko;  [»otčm  ga  odreže  še  več;  pa  je  še  bilo  vse  premalo;  konečno 
stopi  sam  na  tehtnico. 

Zdajci  reče  jastreb :  „Jaz  sem  Tndra,  nebeški  kralj ;  tebe  smo  ho- 
teli samo  poskušati ;  izvrstno  si  se  obnesel ;  nevsahljiva  slava  se  ti  bo 
prepevala  na  svetu  in  po  smrti  prideš  radi  svojih  kreposti)  v  družbo  bogov !" 


Bosenske  zanovetke. 

spisal  Jiajko  Pe^rušel'. 

XV. 

Vsak  Turčin  je  „sebehvalič."  „Jedan  Turčin  više  znade  nego  li 
«to  Vlaha"  (tem  imenom  nazivljejo  Tnrei  vse  kristjane).  Inoverniki  so 
Tarčina  tako  inferiorni,  da  pred  sodom  ne  morejo  proti  njemn  svedočiti. 
^Bog  je  stvoril  rajo,  da  Turčinn  služi,"  je  njih  geslo.  Pored  tega  so  oni 
po  8V0Jih  mislih  najhrabrejši  Ijndje.  Pravica  zahteva,  da  se  jim  v  resnici 
priznava  to  svojstvo.  Srbi  se  radi  pohvalijo  zaradi  svojega  junaštva,  ali 
sami  pravijo:  „Sjeku  Srbi,  af  sjeku  i  Turci".  Vendar  njihovo  hvastanje 
(bahauje)  presega  vse  mere.     Ki-asno   nam  je  narisal   takega  hvastavega 

25 


362 

Turbina  Mažiirani^^  v  svojem  „Smail-agi",  kjer  Smail-agfa  vojvodi  Bauku 
koji  obeta,  da  hi  se  sprijel  s  šestorico,  pravi: 

„Hrdjo,  kučko,  vojvodo  Bau^e, 
Mislio  sam,  da  si  junak  bolji. 
Da  udari  dvadeset  Brdjaua 
Vjera  turška  mi  pomogla, 
Jedin  bih  im  poodsječo  glave." 

Neki  Turcin  spremljal  je  krščanskega  potnika,  pa  ko  sta  i^šla  h 
gozda,  re("e  Turčin  drugu :  „Sedaj  sva  sigurna ;  to  pravim  radi  tel)e,  kei 
turške  mi  vere  jaz  se  njih  sto  ne  bojim.  Glej,  kako  so  me  izmrcvaril 
Mozgovi  (Rusi)  pri  Sevastopolji!"  Tu  odgrne  nogavico  in  pokaže  dvj 
svinčena  zrna  v  nogi.  „To  sta  me  zadele  dve  puške  mozgovske,  a  ke 
je  smodnik  nie  vreden  ))il,  zat6  nista  probile  noge,  a  jaz  jih  nisem  htc 
izvaditi."  Totem  odgrue  rame  in  pokaže  rano  pri  vratu.  „Glej,  tu  mej 
posekal  (»den  mozgovski  konjanik  s  sabljo. **  Ali  poznalo  se  je,  da  ran 
ni  od  saldje,  ami)ak  od  sekire,  s  ktero  ga  je  najbrže  kak  kmet  ranil,  k 
je  hotel  ovee  krasti.  Potem  pokaže  obrito  glavo,  kjer  niso  lasje  na  ne 
kterih  mestih  probili,  in  veli :  „Tu  so  me  Mozgovi  z  nekakim  otrovor 
namazali,  pa  mi  ni  škodilo."  Zopet  je  drug  videl,  da  to  ni  otrov,  ampa 
prave  pravcate  garje.  Potem  ga  je  še  krščanin  vprašal,  kaki  so  ti  raoa 
govski  vojnici.  „Pješaki  šče  nekaj  vrede,  al  koujauiki  za  vraga  ne  veljaj< 
Gledal  sem  sam,  kako  je  jedan  naš  konjanik  njihovih  trideset  pred  seW 
teral  kakor  pse,  in  kamor  je  koga  dosegel,  tu  ga  je  i  vsekal." 

Omenil  sem  že  nekje,  da  Turci,  premda  oni  osobito  ženske  srbsk 
pesni  pevajo,  tudi  junaške  pojo,  ali  obseg  pesni  je  vedno  Uk,  da  Turči 
nadvlada  Srbina,  temur  se  naravno  ne  moremo  čuditi.  Radi  tedaj  pc 
slušajo  pesni,  tudi  ako  jih  krščanski  slepec  poje.  Sami  poj6  pesni  s  sprea: 
Ijevanjem  različnih  tamburic  in  „talambasa"  (tamburina). 

Prišel  je  eden  slepec  o  derneku  (semnji)  v  manastir  (samostan)  t« 
uz  gusle  peval  junaške  pesni,  v  kterih  vedno  Srbin  poseka  Turčiua.  1 
se  nekemu  Turčinu  ni  dopadalo;  on  gre  k  slepcu,  dd  mu  dve  pare 
reče:  „Na  slepec,  al  jaz  čem,  da  mi  izpevaš  jedno  po  mojem  čefti  {] 
mojej  volji) ;  vedi,  da  sem  jaz  Turčin."  Slepec  vzame  dve  pare,  zahv  s 
se  mu  in  počne  pesen : 

„Tera  Ture  kraljeviča  Marka." 

Nato   zakriči   Turčin:    „A    more   (vzklik),   a  to  je  pesen!  Hej  m 

handžija!    daj    mu  litro   rakije."     Slepec    popije   rakijo   ter   zopet   po^i 

isto  pesen: 

„Tera  Ture  kraljeviča  Marka." 

Turčin  zopet  vikne :  Tera,  bre  (vzklik),  to  se  v^  da,  haj,  haj ! 

„Beži  Marko  preko  polja  ravna." 


S63 

Turtin:  Beži,   Ik^ži,   da!   B(K)e   ga  Turbin   i>osekaI.  Itode  ga  valaj! 
uj  Marko  sna«  da  ko  Tnrci  junaci ! 

^Kad  se  Marko  uazaj  povratil,"* 

TurCin  se  zamudi  ter  vzklikne:    „Bak!  ana  s**  naši  tini!  —  (Glej! 

majke  mu). 

„Pos  .  .  1  Turi>in  i  sebe  i  konja/* 

^MoIiM.  inrha  i^orava  (slepa),  pare  vrati  i  rakijt>  tiljuj!  niti  istino  go- 
rorii^,  niti  znai^  pevati!" 

Kraj  vse  svoje  hvastavosii  in  oholosti  |va  so  vt*ndar  le  po<iložni  želji 
in  ukazu  predpostavljenih.  Sie.er  jim  treba  vsp  tocMio  in  podrobno  raz- 
kriti, dokler  razumejo,  kaj  se  hoee  od  njih,  ali  potem  se  sme  tndi  pri- 
Uovati,  da  bode  vse  izvršeno  tako,  kakor  se  je  /elelo.  Kazven  tega  so 
Terni  in  zvesti  ter  suvajo  svojega  gospodarja,  kakor  setM*.  Tndi  se  ne 
obotavljajo  sprijeti  se  z  neprijaieljem  in  ako  jn  potreba,  pochiti  se  v  ne- 
Tamost  za  gospodarja. 

Pred  so<lBikoni  ali  pre^l  drugo  gosposko  je  lahko  s  Tnrrinom.   Ako 
se  je  preje  prepiral  in  trdovratno  svoje  st^ilišr*^  branil .  a  pozneje  se  mu 
od  oblasti  zapove,  tako  in  tako  se  r<*suje  stvar,    tedaj  odgovori:    „ Kakor 
ti  TeližI"     On  ne  pomisli,  da  uradnik    ne  resiiva  stvari,  kakor  se  njemu 
ljubi,  ampak  kakor  postava  zahteva.     Ali  stvar  je  vrlo  umijiva,  ako  po- 
mislimo, da  je  naro<l  neolikan  in  nenaobražen  in  da  je  ta  poslušnost  de- 
<loTina  orieatalno^espotskega    upliva   turškega.     Za  izkazane   dobrote  je 
v<Hlno  hvalejien.  Prijateljstva  sklepati  s  kanrinom  pa  mu  prepoveduje  zakon. 
Grda  pega  duh^evna  je  ]>04lmitljiv<Kst  in  |H>hle|)nost  za  blagom.  Kedar 
priie  kmet  k  agi,    mora   mu    kaj    na    ^peskeš"    (poklon)   ponesti.     Neki 
^'Rfija  prinesel  je   svojemu  agi  par  kokošij.     ^Kvalaj  vlaj^e!"  reee  aga. 
^^i  nisi  niiMlrugega  prinesel,  kot  te  dve  zgureni  kokoši?"    „Nisem."  od- 
govori kmi^t.  ^ali  da  ti  istiiH)  reeem.  hotel  sem  ti  masla  prinesti,    pa  mi 
^oa  branila,  ker  imamo  samo  malo." 

^Kdor  ženo  posluša,  je  gorji  od  žent»,  pa  zato  se  ne  sme  žena 
Nikdar  poslušati  r'' 

Drugi  pot  pride  zepet  ^ip4MJa  prazen.  ^Ali  si  kaj  prinesel."  vpraša 
Ifa  aga.  ^Nisem,"  odvrati  Hpr^ija,  ^ali  da  ti  pravo  reeem,  žena  mi  je 
^lala  dober  par  kokošij  in  desetkrat  rekla:  Na  nosi  to  našemu  dobremu 
^gi,  a  jaz  je  nisem  hotel  slušati.  ker  si  mi  ti  zadnjie  rekel,  da  ne  gre 
^De  poslušati."  Nat6  mu  re«e  aga:  „N<*kt(»rekrati  je  dobro  tudi  ženo 
Ik>slušati !" 

Za  novce  TunMn  krivo  priseže,  in  pred  kratkim  easom  bil  je  obsojen 
devetdftsetletni  hodža  Kolde,  ker  je  pred  petimi  leti  v  nekej  d<Mlovinskej 
parniei  (Proeess)  za  dobro  plaeo  krivo  prisegel. 

K  uekemu   kadiji   prišla   sta  .dva   kmeta  o  nekej  pravili.     Ker  sta 

25* 


364 

vsak  svoje  trdila,  trebalo  je,  da  izjavo  vsakega  šahiti  (svedoki)  potrdi. 
Eden  prišel  je  skrivaj  h  kadiji,  pa  mu  ponudil  nekoliko  zlatov.  „Dobro,** 
re(*e  kadija,  „sanio  ti  prinesi  trideset  takih  zlatov,  in  jaz  se  nadam,  da 
l)Oš  v  tej  pravdi  zmagal."  Drugi  dan  prideta  zopet  oba  pred  sodnika, 
in  ta  ju  vpraša,  imata  li  svedokov,  ki  bi  potrdili  njune  izjave.  „Imam," 
re(".e  eden;  „dovedel  sem  tri  šahite,  ki  so  bili  tedaj  prisotni."  „Dragi 
moj,"  odgovori  kadija,  „meni  je  žal,  ali  jaz  moram  onemu  več  verjeti, 
kajti  on  mi  je  dovedel  trideset  bradatih  svedokov."  —  Ti  svedoki  pa  so 
l>ili  oni  dubrovniški  dukati,  ktere  mu  je  prinesel  eden  od  one  dvojice  in 
na  kterih  je  bil  lik  bradatega  biskopa  sv.  Blaža,  patrona  dubrovniske 
republike.     In  tako  je  bila  stvar  rešena. 

Velika  j(»  tudi  njihova  lokavost  v  takih  poslovih,  kteri  se  tičejo 
(lol>ieka  in  koristi.  —  Neki  Turčin  vzel  je  na  posodo  od  krščana  nekakvo 
svoto  denarja.  Ker  mu  je  ni  ob  pravem  času  povratil,  tožil  ga  je  krščan. 
Ali  ta  ni  imel  svedokov.  „He  pak  se  moraš  zakleti,"  reče  kadija.  „Ali 
si  doliil  od  tega  človeka  to  i  to  svoto  na  posodo?"  „Sem,"  odgovori 
Turčiii,  ,,ar  sem  nm  jo  povi*atil!"  ^Prisezi  tedaj,  da  si  mu  jih  povratiK 
ker  sam  priznavaš,  da  si  uzajmil  (v  zaj6m  vzel)  te  novce."  „Ded!  pri- 
jatelj," reč<»  Turčin  krščanu,  „vzemi  to  palico,  da  prisežem!"  —  Krščan 
prime  palico,  in  Ture  se  slovesno  zakolne  na  koran,  da  je  vratil  pare 
kmetu.  A  sedaj  ni  bilo  drugega  kmetu,  kot  vratiti  palico  Turčimi,  a 
samemu  napotiti  se  domii  v  svesti,  da  je  prevarjeu.  Ali  Turčin  ni  lagal; 
kajti  povratil  mu  je  res  pare  skrite  v  palici,  ktero  je  držal  kmet,  dokler 
je  oni  prisegal,  a  po  prisegi  dal  mu  je  kmet  sam  palico  z  denarjem  nazaj! 

Tudi  Ui  lastnost,  ktere  so  se  krščanski  Bošnjaki  od  Turkov  v  obilej 
meri  navzeli,  je  posledica  dotike  tega  naroda  z  orientalnim  osmanskim  in 
upliv  poslednjega  na  prvi ;  kajti  dobičkarija  je  ena  glavnih  potez  v  orien- 
talnem  značaji  in  pri  njih  je  „bakšiš"  domd. 

Premda  se  Turci  vsak  dan  po  petkrat  umivajo  in  cesto  tudi  kopljejo^ 
so  vendar  dosta  nečisti.  Posel)no  siromašnejši  odlikujejo  se  po  izrednej 
nesnagi.  St^inovanja  se  ne  čistijo,  kanalizacije  ni  nikjer,  in  tako  ni  čudo, 
ako  po  turških  ulicah  strašno  smrdi,  vzlasti  ker  ne  mečejo  odpadkov  na 
smetišča,  ampak  kar  pred  dvor  in  skozi  okno.  Oblečeni  spavajo,  obleke 
ne  krtačijo  in  tuk6  imajo  posebno  v  kožuhih,  ktere  mnogi  cel6  v  Juliji 
nosijo,  nekak  specifičen  smrad.  Zat6  pa  je  tudi  mnogo  Turkov  grintavih, 
krastavih,  in  sploh  je  med  njimi  dosta  nakaz.  Ker  jim  zakon  zabranjuje, 
ubiti  najmanjšo  živalico,  ne  smemo  se  čuditi,  da  se  vrlo  rade  neke  znane 
živalice  pri  njih  nasele. 

N<»ki  Anglež  gledal  je  nekega  lenega  hamala,  kako  vsak  čas  segne 
v  nedra  in  potem  roko  od  sebe  mol^č  nekaj  baci.  Stopi  bliže  in  skoro 
vidi,  kaj  ta  junak  lovi.  Kakor  so  že  Angleži  extravagantni,  ponudi  mu 
Anglež   za   vsako   živalico  5  par   (1  krajcar).     Naš  hamal   vadi  in  vadi, 


365 

Tčasih  pa  tudi  ktero  nazaj  dene.  Anglež  ga  vpraša,  zakaj  to  dela.  „Ja/ 
odgorori  mu  hamal,  „one,  ktere  nazaj  devljein,  so  večje,  te  so  po 
10  pftr  ena  l*^ 

Isto  prekletstvo  orientalnih  odnofiajev  zavedlo  je  tudi  bosenske  Tiirkt* 
do  nenaravne  pohotnosti,  ter  je  žalibože  v  Bosni  posebno  med  niohanie- 
duoi  paederastga  dosta  razširjena.  (Diiije  pride.) 


v 

Črtice  o  Slovencih  v  štajerskem  Podravji,  s  posebnim 

ozirom  na  narodno  nošo. 

Sestavil  dr.  Jože  Pajek. 

Haloze  in  Haložani. 

U  tem  predmetu  prinesla  je  svoje  dni  „Seiermark.  Z(*itscliriit^ 
ftltere  Serie,  II.  Band,  razžaljiv  in  plitev  članc^k.  Haložaiie  ini(»nuje  pi- 
satelj surove  hribovce  in  smeši  njihov  gole.  Omtmja  tudi  starega  reka, 
da  si  Haložani  v  mesto  (Ptuj)  gred6e  jabelka  lupijo,  domii  grede  pa 
olnpe  pobirajo  in  jih  žvečejo,  kar  meri  neki  na  njihovo  lahkoživost.  Pod- 
pisal se  sicer  mož  ni  pod  onim  spisom,  pa  —  po  petji  se  tudi  ptica 
spozna.  Leta  1838.  je  mariborski  professor,  blagi  Juri  M  al  v,  svoj 
spis  o  Lotmeržanih  in  Haložanih  objavil  v  ravno  tistej  ^Steierm.  Zeitschr'*. 

Leta  1853.  je  g.  Franc  H  raso  v  ec  (sedaj  okrajni  sodnik  v  So- 
vodnjem  (Gmund)  Pis.)  iz  Ormoža  v  Novice  (str.  411)  pisal  o  Haložanih 
in  deželici  njihovej.  Haložani  si  po  njegovem  poročilu  morajo  kupovati 
žito  iz  drugih  krajev,  in  njihovo  največje  premoženje  tiei  v  vinskih  go- 
ricah, kterih  pridelek  pa  je  podvržen  mnogim  nezgodam.  Zategavoljo 
terejo  hude  nadloge  naše  Haložan(%  ako  vinet'.  izpodleti,  kterega  se  v 
dobrih  letih  dosta  pridela  in  je  dobro,  posebno  Korošcem  priljubljeno  .  .  . 
Hudo  pak  jih  derejo  mestni  barantaci,  ki  so  prave  pijavk«^  za  ta  kraj, 
ako  slabe  letine  silijo  ljudi,  da  morajo  zastavljati  vinski  pridelek  za  (>no 
ali  ceI6  za  dve  leti  .  .  .  Milo  se  stori  človeku,  ko  vidi  toliko  teh  nadlog, 
kterim  hi  se  s  časom  dalo  v  okom  priti  s  podukom  v  šolah,  i>o  upnih 
napravah,  v  kterih  bi  o))  času  sile  tudi  posestniki  majhnih  zemljišč  za 
poštene  obresti  dobivali  na  up  potrebni  denar  .  .  .  Haložani  so  dobro- 
Toljno,  pa  tudi  precej  lahkomiselno  ljudstvo;  malo  dolirega  vajeni,  so 
prosti  Y  obleki  in  zadovoljni  z  malim.  Kedar  imajo  vina  v  hramu  ali 
denarcev  pod  palcem,  radi  se  prevzamejo  in  tudi  pobahajo,  —  kedar  jim 
pa  poteče  vince  in  ne  rožlja  več  pod  palcem  petica,  uide  jim  brž  pogum  . . . 
Vinograde  obdeligejo  dosta  dobro,  s  sadjorejo  pa  se  malo  pečajo.    Živine 


366 

imajo  cel6  malo,  sategavo^jo  je  pa  tndi  gnoja  malo,  in  ne  morejo  za- 
dostno gnojiti  vinogradov  svojih  .  .  .  Sklenem  popis,  kterega  je  peresu 
le  milo  srce  velelo."  To  se  glasi  drugar5e!  Slovenec,  če  je  pošten,  svo- 
jega siroma^šnega,  nesrečnega  brata  omiluje,  podučuje  —  le  izrodica  ga 
zaničuje  in  psiije. 

Gospod  Hrašovec  je  svoje  poročilo  nadaljeval  v  Novicah  1.  1864. 
str.  7.  Haložani  se  (tako  piše)  bližajo  bolje  bližnjim  Hrvatom  Zagorcem 
nego  dravskim  Poljancem.  Preklinjajo  posebno  i^adi;  t  vsak  govor,  če 
tudi  prijazen,  zapletajo  svoj :  „Bog  te  ferdamaj !"  Kar  jezik  zadene,  je 
njihovo  narečje  čistejše  od  jezika  drugih  Slovencev.  Pa  še  bolje  se  od 
njih  ločijo  po  izrekovauji  besed,  Govoi'\jo  naglo;  samo  zadnjo  besedo  T 
stavku  prav  na  dolgo  zavijajo,  kar  se  zel6  smešno  zdi  tistim,  kteri  niso 
vajeni  temu  izgovarjanju.  Vendar  Haložan  svoj  jezik  hvali  in  pravi :  „Nag 
jezik  tako  gladko  teče,  kakor  bi  s  hobličem  rezal."  Žito  si  meljejo  na 
žrmljah.  Toča  pride  v  Haloze  redkokdaj;  od  tod  pregovor:  „Toču  nima 
s  čim  brodnine  črez  Dravo  platiti".  Haložani  se  večjidel  le  sami  med 
sel>6j  ženijo,  ne  pa  drugam.  Od  tod  pride,  da  je  veliko,  veliko  rodovin, 
ki  imajo  enaka  priimena.  Najobširnejša  je  rodovina  Petrovičev ;  skorc 
pri  vsakej  drugej  hiši  je  Petrovič.  Ce  tujec  Haložane  žali,  velijo  mu: 
„Prek  ž  njim!"  =  črez  Dravo! 

Leta  1861.  je  neki  G  .  .  .  r  v  „Wochenblatt-u  der  steierm.  Landvr 
Ges.",  v  6.  listu  v  istem  duhu  o  Haložanih  izpregovoril,  kot  svoje  dni 
neimenovanec  v  „Steier.  Zeitschr.",  a  posvetil  mu  je  g.  Božidar  Rai( 
v  Novicah  1.  1861.  str  64.  neusmiljeno  —  kakor  je  zaslužil.  Iz  tega 
^pojasnila"  povzamemo  t6-le :  ^Haložan,  narodno  oblečen,  ima  moder  plaši 
ali  pa  kožuh;  pogostoma,  osebujno  o  delavnikih  vidi  se  v  surino  zavit 
dolge  hlače,  ali  1)olje:  po  sarah  hlače,  so  pridobitev  naših  dnij.  Navadams 
se  vidijo  breguše,  segajoče  do  polovice  golenic,  po  zimi  pa  hlače  v  šare 
Moški  nosijo  klobuke  z  nizko  talovko.  Dekline  si  ovijajo  glavo  večjide 
s  pečo,  vzlasti  ob  svetkih ;  po  zimi  imajo  toplejše  robce.  Haložani  imaj( 
kakor  ptujski  Poljanci  ob  svetkih  rudeče  oprsnike,  na  njih  bele  gumbe.^ 

O  zemljepisnih  razmerah  Haloz  glej  „Slov.  Štajerja^  I.  snopič,  str.  31 
O  Halozah  in  Haložanih  pisal  je  .tudi  g.  Jakob  Gomilšak  v  „Zori' 
leta  1875.  str.  136 — 138.  Iž  tega  pi*av  ififfibfljulmega  spisa  povzamemo 
le  eden  odstavek.  „V  ne<(eni  je  naš  Haložan  tak  čuden  posebnež,  da  m\ 
gotovo  enakega  ne  dobiš  na  Slovenskem.  To  je  njegov  govor!  Že  w 
daleč  ga  spoznaš  na  ptujskem  trgu,  kamor  rad  donaša  sadje  na  prodajo 
Človek  urnega  jezika  je  Haložan ;  poskakuje  namreč  pri  vsakej  tretjej  al 
četrtej  besedi  z  glasom  na  visoko,  in  pot^m  zopet  nazaj,  proti  konci 
stavka  pak  besede  neprijetno  zateza.  To  nenavadno,  nenaravno  naglašaig 
je  krivo,  da  ga  težko  razumeš,  in  te  lahko  smeh  posili,  dasi  drugače  dobr 
slovenščino  govori,  in  le  nekoliko  sosediye  hivaščine  vpleta." 


367 


Pesničarji  in  »^čarničarJL 

^Ena  najlepših  dolin  iiiil«  ^Ujerske  jo  gotovo  Pc^siiiska  dolina.    Kaz- 
U^uje  8«  blijsu  od  Lnčau  na  nemškcg  meji,  kjor  reka  Pesnica  izvfra,  do 
Doraave,  kjor  se  iagubi  v  spodnje  Ptujsko  ali  Dravsko  polje.    Stanovnike 
imenujejo  ^Pesničarje"  ali  ^Pesineare".     Na  gornjej  Pesnici  prcdiivajoeini 
parijo  tudi  „Goričani".    Qori(?.ani  se  ločijo  od  dolnjih  Pesniearjev  luijholje 
po  obleki.     Oni   nosijo   hlače,   toti   so   pa   ,,l)rgusari",  ker  imajo  kratke, 
oike  brguše,  črea   ktere   dolga  srakica  visi  do  kolen.     Šeavniearji  nosijo 
dolge,  široke  brguše  in  kratko  srakico,  ki  sega  le  malo  erez   ledje :  pra- 
Fijo  jej  robača,  ktero  ime  je  tudi   na   polotoku   KamC*atki  znano.     Dveh 
rM?y  treba  o  Pesničarjih  še  posebej  omeniti,  in  sicov  ne  s  pohvalo.    Pes- 
uška   dolina   daleč  slovi   zavoljo   svojih   dobrih   in    rodovitnih   senožetij. 
Pesničarji  bi  lahko   redili  še   enkrat  toliko   živine  kot  zdaj  redijo,  ko  bi 
Tarčneje  s  krmo  ravnali.     Tu  več  sena  raztorijo  kakor  indi  kje  slame,  in 
pokladaje  živini  ne  držijo  se  ne  pravega  časa,  ne  prave   mere.     Tako  se 
Tčasih  pripeti,  da  spomladi  nimajo  poleg  vse  obilnosti  sena  ničesar  živini 
pokladati.     Cel6  drugače  je  v  Sehwanberških  planinah.     Tu  režejo  živini 
seno  in  slamo  in  jej  polagajo  zjutraj  in  na  večer  ob  določenej  uri.    Potem 
se  korito  pomete,  živina  napoji  in  ne    dobi   ničesa   več.    Imajo  pa  dosta 
iivine   in  lepe,   večji  kmetje  po   25   in   35  glav.     Pa  vendar  ne  pridela 
kmpt  tu  več  klaje  kot  v  Pesniškej  dolini,  kjer  gospodar  ne  fglešta  več  kot 
8  do  15  glav.     Druga  opomnja  zadevlje  ženitvanje.     Kedar   se   pri  Pes- 
ni&rjih  kdo  na  gostijo  povabi,  ne  gresta  samo   gospodar    in   gospodinja, 
»mpak  vse,  kar  je  pri  hiši  živega,  otroci  in  posli,  in  si  jemljejo  varuhe, 
ki  med  tem  t  pustem  hramu  stražijo.   Poslednjič  pa  še  pridejo  —  varuhi. 
Vftisi  šamri  na  takej  ženitnini  od   otrok,   ki  zavoščeni.   tudi  eeld  v  raz- 
trganem oblačilu  okoli  skakaje  kričijo,  ali  se  po  klopeh  smučejo,   se  sli- 
nijo  in  mastijo,  in  vse  znateknejo,  da  se  le  malo  ol)čutljiv(Mnu  gostu  gabi 
m  ponžiti**.  —  Tako  poroča  „Pesinčar  brgušar"  v  Novicah  I.  1854.  na 
^T  63.     Meni  je  toliko  znano,   da  so  hrami  po  Slov(^nskih  goricah  skoro 
Tseskozi  zidani,  snažni,  po  nekod   tudi  črez   mero   imenitni,    in    ljudj(^  v 
dobrih  letih  [»onosni,  —  kar  pa  sev6da  bridke  sodbe,  proti  koncu  navede- 
nega  spisa   izrečene,  popolnoma   ne  ovi*že.  —  O  zemljepisnih  razmerah 
Pesniške  doline  glej  „Slov.  Štajcrja''  I.  snopič,  str.  49. 

O  „8lovenskoj  obleki  pi^avih  Pesničarjev*^  pisal  je  rajni  Juri  Oaf 
tak6-le:  „Pesuičarji  prebivajo  ob  južnej  Pesnici.  Tdka-bj  je  oprava  Pes- 
ničaija,  ki  je  pred  20.  leti  še  splošna  i)ila,  zdaj  s(»  pa  le  še  pri  starih 
Ijodeh  opazuje.  Na  risokej  bistrej  glavi  nosi  zeleno  žametno  kapo,  zadi 
z  velikim  grebenom.  Po  zimi  ima  na  glavi  zelen  ali  moder  čamer  iz 
.«iukna,  s  kosmatimi  okrajki,  ki  se  črez  ušesa  zavihnoti  dade.  Namesto 
hlač  ali  bregeš  ima  bize,  behete  ali  dolanjščice,  kUm)  niso  preveč  košate. 


368 

vendar  segajo  veliko  niže  kolen,  so  pa  iz  doinanjega  belega  platna.  OJ 
teh  1)iz  pride  lastno  ime  Bizjaki  ali  Bezjaki.  Vrh  teh  biz  pa  nosi  robic^/O 
ali  srakico  iz  enakega  platna,  dolgo  skoro  do  kolen.  V  tera  se  loči 
P(»snicar  od  Ščavničarja,  ki  ima  zel6  kratko  robdčo,  bi  rekel  —  do  pasa. 
Potlej  ima  okoli  života  širok,  rudeč  pojas,  da  mu  predolga  robdča  ne 
plahta  in  ga  pri  delu  ne  moti.  Nad  robžčo  pa  nosi  po  zimi,  ali  tudi 
ob  nedeljah  rudeč  telovnik  ali  kamižolo,  zel6  kratko,  da  se  pojas  lepše 
vidi.  Kar  pa  Pesničarja  še  posebno  razloči,  je  njegov  modri  plašč  u 
sukna,  kteri  mu  je  po  letu  in  po  zimi,  razun  pri  vročem  delu,  na  trupla 
ker  drugega  jopiča  nima.  Kar  je  Ščavničaiju  črni  kožuh,  to  je  Pesni- 
carju  Uiodri  plašč.  Ženske  so  narodno  nošp  že  preje  opustile,  ter  se  jas 
le  nekaj  spominjam,  da  so  imele  starke  tudi  modre  jenke  iz  sukna,  ] 
rudečimi,  debelimi  robi  in  visoke  škornjice  z  visokimi,  lesenimi  podpetki 
v  šiv6h  so  tudi  rudeči,  debeli,  sukneni  robi  všiti  bili.  Na  glavi  so  imel 
poprek  bele  peče."     Novice,  1848.  str.  173. 

P  O  h  O  r  e  1. 

O  zemljepisnih   mzmerah   Pohorja  glej    „Slov.   Štajerja"   I.  snopič 

str.  22 — 20.  O  Pohorcih  sodi  moj  nekdanji  učenec,  gospod  Franc  R 

domd  v  Lobuici  na  Pohorji,  tak6-le :  „Pohorci  so  vseskozi  slovenske  krvi 
če  tega  tudi  marsikteri  prebivalec  severne  strani  priznati  noče.  Me« 
Pohorci  in  Poljanci  je  velik  razloček.  Poljanci  so  tanki,  šibki,  visok 
Pohorci  pa  bolje  trsati  in  le  redkokdaj  visoke  postave.  Z  ozirom  n. 
jezik  jih  greben  Pohorja  loči  na  dvoje.  (Na  severnej  strani  izrekaj 
prosti  o  [Šuman,  str.  5.  3.  a]  kot  a ;  nasproti  pa  spreobračajo  a  v  o ;  s 
zgled  naj  služijo  t6-le  besede:  Ače  za  vado  kaze  posejo  =  Oče  za  voc 
koze  pasejo.  Pis.).  Na  južnej  strani  se  bližajo  konjiškemu  narečju.  ČudE 
je  to,  da  Pohorec  noče  Pohorec  biti.  Poprašuj  od  izhoda  do  zahoda,  m, 
juga  do  severa  med  njimi  po  Pohorcih,  in  nikdo  izmed  prostih  Ijudij 
ne  bode  rekel :  Tu  smo  Pohorci !  To  ime  se  jim  torej  zdi  zaničljiv 
Prebivalci  severne  strani  se  imenujejo  Zdplance;  Pohorci  so  baje  d 
južnej  strani.  (Kibničani  že  cel6  nočejo  Pohorci  biti,  kar  sem  sam  zvedej 
ko  sem  jim  ponujal  to  ime.  Pis.).  Na  severnej  strani  lahko  spravljajc 
deske  do  Drave  in  železnice,  in  so  tudi  l}olj  imoviti.  Kdor  je  količkaj 
kmet,  ima  10()  do  500  plugov  zemlje.  Loden  ali  raščevina  zdi  se  jim 
že  preveč  priprosta  roba.     Pohorci  so  tihi  in  resnobni." 

Pohorci  so  svoje  dni  nosili  in  nekteri  še  nosijo  sedaj  suknje,  po- 
dobne francoskim  frakom,  —  samo  rep  bi  francoskemu  fi-aku  nekaj  pri- 
sekati moral.  Juri  Vodovnik,  pohorski  pevec,  poroča  nam  o  svoji! 
i-azmerah  tak6-le: 


369 


1. 

«Moj  Ijabi  ngui  o^e 
So  bili  cimperman, 
So  staT*li  hiie,  kode, 
Skomarskim  farmanain, 

2. 


3. 

So  kratke  hlače  *iiieli, 
Kmetidk  pa  jopič  dolg: 
Pouižiio  80  živeli 
.Od  svojih  mladih  uog. 

4. 


Tud  marofe  in  iage  res, 
PopraTljali  so  mline  vmes, 
So  b*li  Bodar  in  pa  kolar, 
Po  vrhi  ie  coklar. 


Sodem  'uo  osemdeset  let, 
Živeli  so  na  svet*; 
Po  tem  so  v  dolgo  večnost  šli, 
Kak'  bomo  tudi  mi/' 

Novice  1854,  str.  304. 

Gospod  dr.  Pavel  T  ur  n  er  objavil  je  v  Novicah  1.  18()7.  dolg  članek : 
,AngIeško  ovčarstvo  v  primeri  s  pohorskim".  Posebno  na  str.  109.  go- 
rori  o  tem,  kako  pasejo  in  gojijo  naši  Pohorci  svoje  ovce  —  namreč  slabo. 

Se  nekaj  o  obuvalih  Pohorcev,  o  coklah,  o  kterih  nam  ravno  tisti 
pohorski  pesnik  Juri  Vodovnik  poje.     V  sledečem  izostane  kitica  9 — 14. 


1. 

Blagor  teb*  Skomarska  fara, 
Tam  je  ke  navada  stani: 
Tista  ves  je  Cokelpurk, 
Taj  nikdar  ue  pride  Turk. 

2. 

Tud  Francozov  se  ni  bati, 
JeV  bi  cokle  v  nja  metati, 
In  če  prijel  tje  bi  Rus, 
GviSno  ni  coklarjem  kos. 

3. 

Tam  je  dosti  pintermanov, 
TiAlarjev  in  cimpermanov; 
Vsaki  farman  je  kolar, 
Vsaki  purgar  je  coklar. 

4. 

Javor  tam  za  cokle  rasti, 
Pa  ga  znajo  tudi  krasti; 
Vitre  'ma  maceslove, 
Vorbanke  pa  čreSnjove. 

5. 

'Majo  pa  za  pudkovale. 
Stare  klinje  no  kresale: 
Ogenj  jim  spud  nog  leti. 
Jim  ga  kresat  treba  ni. 


6. 

Tudi  v  farof  v  coklah  grejo, 
Se  že  zunaj  napovejo; 
S  coklami  sklo]>očejo. 
Gor  po  pragu  tolčejo. 

7. 

Fajmoster  pa  dobro  vejo. 
Da  zamorit  jim  ni»  sm«jo. 
Da  jp  cokclpurgar  j,f^J"'S 
Jim  ni  treba  ročt'  „hei*ajn**. 

S. 

ČV  se  mu  on  fantek  vleže. 
Mu  že  coklo  gor  pri  vežo, 
Ga  zažono  ovco  past, 
Kak  bo  moglo  s'rota  rast? 

15. 

Zdaj  pa  edon  druga  vpraša: 
Kak'  jo  pa  tam  Sega  vaša? 
Po  č(mi  pa  so  coklo  §eV 
Bratje,  le  poslušiijte! 

16. 

Voči  del  so  po  deset  ki, 
Bolj  to  male  ]»a  po  ])etki; 
Kter  pa  če  prav  verke  met', 
Mora  že  štir'  groše  štet. 


370 


17. 

Pesem  je  Toniažic  zložil, 
Zraven  jo  še  to  priložil: 
Kteri  bo  to  pesetu  bral. 
Na  ves  gla«  se  bo  smejal. 


18. 

Zložena  je  b*la  ud  Jurja 
Deii  petnajsti  mesca  jiilja, 
i)sem  sto  se  piše  let, 
Osem  ino  trideset. 


O  noStth  štajerskih  slovenskih  PodrATlJanoT  posebej. 

ZnaiiKMiit  j(^  v  toj  zadevi,  za  pn»j.šiijo  dobo  nauirou,  veliki  oltar  crbe 
Matere  božje  iia  Crnej  gori  pri  Ptiiji.  Crkev  je  bila  v  irasnem  gotiškeia 
slogu  sezidana  menda  leta  1424.  Veliki  oltar  je  l)il  postavljen  leta  l(i60. 
Crkev  ^e  vsa  iz  rezanega  kamenja ;  kamenit  je  tudi  veliki  oltar,  ki  nam 
kaže  Mater  božjo  kot  naže  pribežališc^e.  Pod  njenim  plaši^em,  ki  je  na 
široko  razgrnen,  je  zbi-ana  velika  množica  Ijudij,  zastopnikov  vseh  stanot, 
moških  in  ženskih.  Kamenito,  lepe  podobe  nam  torej  pač  predstavljajo 
naše  štajerske  Slovence  ter  nam  kažejo,  kako  so  se  nosili  v  17.  veku. 
Glej  Orožen  Das  Bisthum  nnd  die  Dioezese  Lavant  I.  del,  str.  492 — 497. 

Ko  je  Ulrich  Lichtenstein  kot  kraljica  Venera  leta  1227.  potoval 
tudi  skozi  Štajersko,  boril  se  je  pri  Kindbergu  z  Otonom  z  T3uhove, 
ol)lečenim,  kakor  so  se  takrat  (štajerske)  Slovenke  nosile.  Opravo  te 
Slovenke  opisuje  Lichtenstein  tako :  Dve  dolgi  kiti  -  ste  jej  viseli  dol 
črez  sedlo  in  na  sebi  je  imela  godeže,  kar  je  obleka  slovenskih  žen ;  vrl 
tega  je  imela  Slovenka  tudi  šapel,  jako  drag  in  bogat.  Glej  J.  Majcigei 
v  Kresu  1882,  str.  331. 

Dav.  Trstenjak  je  v  „Vestniku"  I.  od  str.  61.  naprej  razloži 
imena  mnogih  slovanskih  oblačil.  Izmed  slovenskih  razlaga  td-le  imena 
gaban,  gunja,  bregeše,  janjka,  burnos,  peča,  srakica,  rakno  pa  jopa. 

O  noši  Slovencev  na  Ogerskem,  ki  so  v  vsakem  oziru  našim  pa- 
nonskim Slovencem  najbližji,  glej  „Slov.  Glasnik"  1863,  str.  114. 

O  noši  Ščavničarjev,  Lotmeržanov,  Podravcev,  Haložanov  in  Pesni- 
čarjev  je  kratko  poročal  Franc  Hrašovec  v  Novicah  1.  1852.  na  str. 
259.  v  dopisu  iz  Ormoža.  V  crkvi  Marijinej  v  Jeruzalemu,  sredi  lot- 
merških  goric,  oi)hajali  so  25.  in  26.  jnlija  1.  1852.,  dvestoletnico  po- 
zidanja  tega  hrama  božjega.  Iz  10  bližnjih  župnij  je  prišlo  tja  v  slo- 
vesnih sprevodih  kakih  12,000  Slovencev ;  med  njimi  je  imel  g.  Hrašovec 
priložnost  ogledati  si  narodno  opravo,  pa  tudi  opazovati  obnašanje  zbranih 
rojakov  svojih.  Zlnani  možje  so  bili  koj  vsi  visoke  postave.  Prebivalci 
Murskega  polja  so  imeli  svetle  čižme,  tanke,  bele,  široke  breguše,  kratke 
robačo,  lep  pisan  prslik  in  sukneno  jopo  črez  ramo ;  za  visokim  klobukom 
so  imeli  šopek  cvetlic;  stareji  možje  iz  teh  krajev  so  prišli  v  kožuhih. 
Podravci,  Haložani  in  Pesničarji,  tudi  visoke  postave  pa  suhega  obraza, 
imeli  so  daljše  breguše  in  tudi  daljše  robače  in  črez  nje  pas,  pa  rudečc 


871 

Mire  prslike.  Nekteri  nosijo  tudi  v  poletnem  času  moder  meten 
).  Bolje  postarni  so  nosili  dolge  bele  kožuhe,  pa  rudeče,  premaste 
re  ali  torbe.  Dekleta  nosijo  vet^jidel  crižme,  nektera  tudi  vezilne 
in  kratke,  bele  rokavce ;  okoli  vrata  in  črez  prsi  imajo  svilen  rol)ec, 
ivi  pa  belo  pečo.  Janjka  je  pisana,  predprt  iz  tibela.  Nektera  de- 
se  nosijo  poletceno,  to  je  imajo  samo  platneno  obleko.  V  rokah 
robec,  molitvene  knjižice  in  pa  —  pogačo. 

^Otročjo  obleko  iz  pisane  tkanine  imenujejo  v  Žetalah   pri  Kogatci 
§,  kantušek,  ktero  ime  je  tudi  pri  Poljakih  in  Kusih  znano."   Henrik 
v  Novicah  1.  1857.,  str.  250. 

Slovenski  pisatelj  Juri  Ajlec,    ki  je    umrl   leta  1857.  kot  župnik 

ariji  Snežnici,  izdelal  je  več  slik,  ki  nam  kažejo  narodno  nošo.   Tako 

ijo  Novice  1857,  str.  415. 

7  Vrazovej  zapuščini  je  opis  (beseda  je  nemška)  slovenske  narodne 
V  tem  opisu  se  neimenovani  pisatelj  (Ajlec?)  pozivlje  na  slike, 
pa  v  rokopisu   nisem   našel.    Tako  je  poročal  rajni  g.  Ferdo  Ko- 

r  v  Slov.  Gospodaiji  1.  1868.  na  str.  90.    (Sedaj  tudi  onega  nemškega 

ni  več  vmes.     Pis.) 

Naj  še  sledi  nekoliko  posnetkov  iz  narodnih  posnij  staj.  Slovencev. 

•odnej:  „Ode vanje   ljubice"  našteva  se  td-le  oldeka   dekleta  iz 

tega   polja:    štunfice,    šolnjice,    robčeci,    furtošec,   rokavce,   pečica, 

ca.     V  drugej  se  povž: 

„Moja  ljuba  je  z  Gnvdca  doma, 
Podložene  čizmece  ma". 

Druga:     „Moj  prstku  je  zlati, 
Ma  rdeče  oko, 
V  njem  pa  je  pisano 
Moje  ljube  telo". 

Druga:    „ 

Ma  tenke  rokavce 
No  bele  roke, 

Ma  guzano  janjko 
No  drobne  noge; 
Oh  &meucauo  dekle 
Kaj  ne  mara  za  me". 

Diniga:    „To  je  mijolka  kriva, 

Kaj  neniam  novih  čižmov 

Kaj  nemam  nove  peče, 

Kaj  suknjo  sem  zapila". 


872 


Druga:     „ 

Na  poteč  se  gladi, 

Pred  iipeglom  stoji, 

Tri  parte  si  veže. 

Ta  kmetička  *či; 

Si  žnor  na?ezuje. 

Da  tak  se  njoj  zdL 

Si  robec  peršpiči, 

Se  okoli  vrti. 

Tanhozar  k  njoj  hodi. 

Njo  milo  gledi. 

Ma  janjko  na  ručo  .  .  /' 

V  devetej  deželi  so  našli  „Mojga  brata  lubo*^,  ktera  se  tako 

„Kaj  na  glavi,  kaj  na  glavi? 

Pantelni  plehtajo  —  hm,  hm,  ja,  ja, 

Pantelni  plehtajo. 

Kaj  na  nedrah,  kaj  na  nedrah? 

Iglice  žvinglajo,  hm  .  .  . 

Kaj  na  rokah,  kaj  na  rokah? 

Prstani  svetlijo,  hm  .  .  . 

Kaj  na  nogah,  kaj  na  nogah? 

Šolnjiči  leAčijo,  hm  .  .  . 

Kaj  na  hrbti,  kaj  na  hrbti? 

Suknjiča  šomoče,  hm  .  .  . 

Kaj  na  šinjaku,  kaj  na  šinjaku? 

Grole  joj  klepe^fejo,  hm  .  .  ." 

Druga:     „Na  drevli  podkovo. 
Na  enem  pa  ne". 

Dniga:    ,Jjajbelč  mam  lep  rudeč, 

V  mlako  moram  ž  njim  leč". 

Druga:     „Matjašek  je  prosia  za  robače, 
Za  tenke  'no  bele  robače". 

Druga:    ,,Kak  hitro  Jožek  to  začuje, 
On  od  straha  zabledi; 
Lepo  belo  se  opravi, 
No  odide  k  Miciki". 

Druga:    ,,Vseni  trem  sem  kupia  robčece, 
Ki  vsaki  druge  farbe  je. 
Prvoj  sem  kupia  belega, 
Z  mojega  srca  lublenega. 
Drugoj  sem  kupia  rdečega, 
Z  mojega  srca  gorečega. 
Tretjoj  sem  kupia  plavega, 
Z  mojega  srca  pravega". 

Druga:    „Štunfe  ma  §trikane, 
Šolnje  rdeče, 


373 

Janjdico  pisano, 
STiInati  furtoh". 

Druga:    ^^Jaz  Se  eno  suknjo  mam, 
Gospod  za  njo  ne  ve". 

Druga:    Zeba  je  sneha: 

Lep  rdeč  nadrinjak  *ma, 
Ki  se  joj  lepo  navda  — 
Hopsasa !'' 

Druga:    ,Jie  hodi,  ne  hodi,  Ijubček  moj, 
Robače  ti  sešiti  dam". 

iOpet  v   drugej   narodnej   se  imenuje  ti-le  moška    obleka:    Kožih, 
lajbelč  iu  klobučec. 

In  zopet  druga:    „Nega  lepSih  pajbarov 

Kak  PavloTski  Rec. 
Nosi  kukmasto  kapo 
No  breguše  brez  bu<5". 

Slednjič  §e  ta:    „Nega  lepše  gospodske 

Kak  LeselnoT  grof; 
V  žepi  uro  ma  zlato 
Na  hlačah  pa  knof. 
Še  siyi  ma  mantel, 
Zarobljen  klobuk, 
Premani  pruslik, 
No  zlato?  žep  povn". 

(fa^ie  narodne  noše  izgubljajo  se  nam  vedno  hitreje,  in  skoro  ne 
mda  več  sledd  o  njih.  Naj  bi  nam  le  z  njimi  ne  izginola  tudi 
stost,  naša  narodnost  in  stara  slovenska  poštenost ! ! 


Jarnikova  zapuščina. 

Priobčuje  J.  Scheinigg. 

IV. 

3.  zgodaj  je  Jarnik  začel  nabirati  slovarniško  tvarino.  Prva  vest 
i  dohaja  nam  iz  1.  1811.,  ko  je  liil  prišel  za  stolnega  kaplana  v 
ic.  Pozvali  so  ga  iz  Ljubljane,  naj  nabira  po  Koroškem  za  Vodnikov 
.  Odgovoril  je,  da  Celovec  ni  kraj,  kjer  bi  mogel  uspešno  delovati 
?enski  slovar,  ker  „v  lycejalnej  knjižnici  ni  nobene  slovanske  knjige !" 
iT  se  poprime  dela  in  pošlje  precejšnjo  zbirko  koroških,  vzlasti  pa 
1  besed,  pri  čemer  mu  je  pomagal  Sch  neider,  kaplan  v  Žabnicah. 
pet  piše  dne  3.  aprila  1.  1815.  ljubljanskemu  prijatelju  P.(oklukarju 


37i 

Jožefu?):  „Hatte  mich  meine  jetzige  Lage  nicht  aus  aller  Beruhrang 
mit  besser  spreehenileu  Slovenen  gebracht.  so  ware  ich  auch  im  Stande, 
meine  Forsehimgen  fortzusetzen,  was  aber  in  der  Stadt,  wie  Sie  es  wohl 
selbst  wissen ,  nicht  so  leieht  geschehen  kann".  —  L.  1822.  izdal  je 
knjižico  ^Kloine  Sanimlung  solcher  altslar.  W5rter,  welche  im  heatigea 
wind.  Dialecte  noch  kraftig  fortleben".  Prav  ob  istem  ^asu  dogotofil 
je  slovar,  ki  je  bil  nekako  podoben  poznejšemu  „Etyraologiku".  Ker  se 
mu  je  pa  zdel  nedostaten,  zavrgel  je  vse  delo  in  se  lotil  novega,  ki  ga 
je  osnoval  po  načrtu  Dolirovskega ;  1.  1832.  prišel  je  Etjmologikoo 
na  svetlo. 

Takoj  za  tem  začne  sestavljati  nemško- s  loven  s  ki  slovar, 
Ve(^krat  ga  omenjajo  istodobni  pisatelji  in  i^sniki;  na  pr.  Šafafik  v  knjigi 
„(Tesch.  der  siidslav.  Lit.  T."  na  str.  4ri  in  70;  isti  pisatelj  v  sestavku 
^Pr^hled  neynowegšj  literatury  illyrskjfch  Slovencfive'^,  ki  ga  bereš  ? 
sedmem  letniku  (1833)  časopisa  „fieskžho  Museum"  na  str.  168  in  si; 
in  praškega  časnika  „Ost  umi  West"  letnik  1838.  na  str.  345  v  flankn 
lllyrische  Literatnr",  kterega  je  na  nemški  jezik  preložil  E.  A.  Jonak  is 
drugega  zvezka  časopisa  T^eskega  museja  (1.  1838),  porotna,  da  je  Jamik 
rokopisno  dokončal  slovar  in  da  ga  še  dopolnuje  z  nekterimi  doneski,  ki  so 
sicer  manje  obsežni,  a  tembolj  važni.  Kakor  je  v  obče  znano,  dotiskanih 
je  bilo  že  nekaj  pol,  naposled  pa  se  je  ustavilo  tiskanje  zaradi  prevelikih 
stroškov. 

Kokopis  se  je,  kakor  poročajo  viri,  raznesel  in  pogubil.  Tej  vesti 
moramo  odločno  oporekati.  Zakaj  dvomiti  ni,  da  ga  je  A.  Janezih,  za 
neinško-slovenski  del  svojega  „ročnega  slovarja"  izišlega  1.  18f>0.  porabil. 
V  ostal ini,  kolikor  je  je  še  dandanes,  nisem  našel  nobene  pole  priprat- 
Ijene  za  tiskarno.  Vse  je  še  neizgotovljeno ;  mnogokrat  manjkajo  nemškim 
besedam  odgovarjajoči  slovenski  izrazi.  Rokopisni  Etymologikon  hrani 
tudi  37  listov  slovarja  od  „antragen"  do  „befugen".  Razven  teh  pa  leii 
pri  celovških  ostankih  20  pol  od  „Bilchmaus"  do  „Eyweiss".  Pa  že  s 
temi  nedovršenimi  listi  di  se  dokazati,  da  je  porabljal  Janežic  svojega 
prednika. 

Oglejmo  si  nekaj  primerov;  prve  tri  besede  ?rke  E  ima  Janežič 
iste  z  Jarnikom  :  E  b  b  e  f.  (Jar.)  padanje,  odstopovanje  morja,  recessus 
maris,  Ebbe  u.  Fluth,  odtok  ino  pertok  morja;  (Jan.)  odtok,  odičk,  odstop 
ali  padanje  morja,  Ebbe  u.  Fluth,  odtok  in  pritok;  eben  (Jar.)  1)  adj. 
raven,  plan,  gladek,  aequus,  planus,  el)en  machen  ravnati,  poravnati, 
adv.  ravno,  pravo,  aeqne,  2)  prav,  dobro,  3)  mit  Neben-  und  BindewOrtera, 
eben  jetzt,  ravno  zdaj ;  eben  damals,  ravno  tedaj ;  eben  so,  ravno  tako; 
Ulit  Furw5rtern,  eben  dich,  lih  tebe ;  ebenderselbe,  lih  tisti,  tisti-le ;  mit 
Zeitwortern.  das  ist  eben,  was  ich  sage,  to  ti  povem;  das  wusste  idi 
eben  nicht,  to  zlasti  nesem  vedel ;  (Jan.)  raven,  plan,  gladek,  —  machea, 


375 

cniTniti;  —  ad?.  ravno,  ravno  kar,  ravno  zdaj;  (knapp)  piflo;  Eben- 
banin  (Jar.)  dr^vo  ebenovo,  (^emi  dob,  ebenus ;  (Jan.)  ebenovo  drevo, 
temi  brast. 

2e  navedene  prilike  kažejo  jasno  razmerje  med  obema  slovarjema 
ii  veliki  napredek,  kojega  je  u(Mnil  Janoži(\  K^aj^ial  je  povsem  Jaruika. 
Odpravil  je  prvi^  vse  latinske  istomembnice,  skrril  je  kolikor  toliko  fraze ; 
iipahnol  je  germanisme,  ki  jih  ima  Jaruik  ^e  obilo,  ter  je  nadomestil  z 
lepimi,  izvirno  slovenskimi  izrazi ;  na  pr.  za  Uuchsbaum  ima  Jarnik  pui^pan, 
Jan.  zelenika,  zeleniea,  zelenec.  V  Janežirevem  besednjakn  je  izpuščenih 
mnogo  nemških  besed,  ki  so  ali  manj  navadne  ali  eel6  nepotrebne; 
BI  pr.  ebendr^htig,  Kbentisehler,  Eckband,  Kekkaehel  in  dr.  Izraze  po 
Jtmikn  samem  okorno  skovane  pa  je  zamenil  Jauežic  s  pravilno  iz- 
jK^ljauimi,  kakor:  Buchsenmacher  (Jar.)  kovae  na  juikše,  (Jan.)  puškar; 
BjSehsenspan])er  (Jar.)  puškopnej,  (Jan.)  pnškovnik;  Speisesaal  (.lar.) 
rečerjemesto ,  (Jan.)  jedilnica;  Fassbinder  (Jar.)  sodevez,  (Jan.)  sodar, 
pnčelar,  bečvar;  Kuchh^ndler  (Jar.)  })ukvoprod,  bukvar,  (Jan.)  knjigo- 
biee,  knjigar.  Seveda  je  dodal  Jan<'/.ic  tudi  iz  koroških  narečij  vzlasti 
is  rožanskega,  kar  je  prezrlo  bistro  ok6  in  uho  Jaruikov).  Koroški  Slo- 
?enci  imajo  torej  svoja  narečja  po  ( }  u  t  s  m  a  u  n  u ,  ki  je  zai)isal  j  u  n  s  k  i 
gOTor,  )K)  Z  i  I  j  a  n  u  J  a  r  n  i  k  u  in  ])0  K  o  ž  a  n  u  J  a  u  e  ž  i  c  i  v  slovaruiškem 
Mim  ]>opolnoma  preiskana  in  izpisana.  Nastopnikom  njihovim  na  tem 
polji  ne  ostaja  drugega  nego  i)oberkovanje. 

Obseg  Jarnikovega  slovarja  moremo  .si  vsaj  površno  predociti,  kcM* 
Mamo,  da  ste  črki  B  in  E  imeli  Of)  pol.  Kazven  lastnih  zbirk  bil  je 
porabil  svoje  prednike  P  o  h  I  i  n  a ,  (J  u  t  s  m  a  n  n  a ,  I)  a  j  n  k  a ,  Metelka, 
Mnrka.  svoj  Etjniologikon  in  razne  doneske,  ki  jih  je  dobival  v  obilnem 
številu.  Da  ga  je  podpiral  Slomšek,  priča  so  nam  odlomki,  napisani 
po  njem  na  petih  polah. 

4.  Mimo  ravnokar  omenjenega  dela  sestavljal  je  Jarnik  prav  v  istih 

iHih  ^ne  m  š  ko-slovensko-lat  insk  i"  slovar,  kakoršen  bi  imel  biti 

Hiki  Vodnikov.    O  njem  poroča  Šafafik  op.  cit.  na  str.  70.,  da  mu  je 

Wl  Metelko  poslal  Vodnikov  slovar.  Isto  poročilo  })ereš  tudi  v  Mar  novega 

Jeii^^^nika  IX.  letniku  na  str.  iMl:  „ Pošlje  mu  neki  Metelko  tudi  rokopis 

hodnikov".  —  K  celovškej   zapuščini   pripadajo   na   2()()  posamnih   listih 

ttpisani  doneski,   ki  jih  je   nabral   Fr.  Bile,    župnik  v  Harijah,   ter  jih 

poslal  svojemu  prijatelju  Vodniku.    Iz  tega  se  dd  sklepati,  da  je  imel 

Jarnik  vse  Vodnikovo  gradivo  v  rokah.     Slovar  je  vrnol,  Bilčevi  doneski 

»  so  ostali  v  Blatogradu,  od  koder  so  prišli  v  Celovec  v  knjižnico  zgod. 

IniStva.     Jarnik  je  izpisal  prvo   polovico   do  12.  sept.  1835.,  drugo  sto- 

ino  pa  do  1.  feb.  1H;{(). 

Odlomki  tega  slovarja  so  jako  pičli;  pola  2(}1.  in  2W.  od  „fahig"  do 
falsch«;  pole  270—278.  od    ^Fanatiker"    do    Feldsoldat";  281.  in  282. 


376 

od  „fest"  do  „Feiierftinken".  Torej  13  pol,  iz  kterih  lahko  razvidim 
koliko  bi  obsegal  ves  slovar.  Primerimo  tudi  tukaj  Jarnika  z  Janežičen 
fahig  (Jar.)  vui^eii,  vumeu,  goden,  ročen,  perkladen,  darovan,  obdaroval 
(Jan.)  sposoben,  zmožen,  kader,  prikladen,  umen,  učljiv;  fahl  (Jar 
bledosiv,  žoltikljat,  plavanjast,  belčik,  plavčik,  (Jan.)  žoltikljat,  bel,  žoltkas 
plavanjklat,  vel;  Fahne  (Jar.)  zastava,  bandera,  bandero,  (Jan.)  zastavi 
bandera,  bandero ;  f  e  n  c  h  i  (Jar.)  vlažen,  mokroten,  moker,  močem,  (Jan 
vlažen,  moker,  mokroten,  močern ;  Feuchtigkeit  (Jar.)  vlaga,  vlaSnosl 
moča,  mokrota,  mokrotnost,  močava,  mokrina,  (Jan.)  vlaga,  mokriiu 
vlažnost,  mokrota,  mokrotnost,  moča,  močava,  mok,  močirnost;  Feuei 
bran  d  (Jar.)  glavnja,  ogorik,  vugorik,  žark,  (Jan.)  glavnja,  ogorek,  ugorel 
žark.  —  Mislim,  da  jih  je  dosta  v  dokaz,  da  se  je  Janežič  oziral  tudi  u 
nemško-slovensko-latinski  slovar  Jarnikov. 

f).  Pa  se  tretji  slovar  izdeloval  je  neutnidni  pisatelj  naš.  Pri  ce 
lovskih  ostankih  leži  osem  četvork  (quaternio)  in  sicer  III.  Vili. — XrV 
obširnega  nemsko-slovenskega  slovarja,  pisanega  z  me  tel  čico 
Ako  se  oziramo  na  obseg,  prekosil  bi  bil  ta  rečnik  gotovo  obadva  goit 
omenjena;  kajti  na  108.  strani  v  XIV.  četvorki  pristavil  je  Jarnik  san 
besedi  „Antrag"  število  1590 ! 

Jarnik  ni  bil  nasprotnik  metelčici,  kakor  se  sploh  misli.  Naveden 
odlomki  in  še  druge  priče,  ki  je  l)orao  pozneje  objavili,  kažejo  jasno,  it 
se  je  on  pmv  razveselil  novega  pravopisa  ter  si  ga  hitro  privadil.  Da 
je  izdal  Etjmologikon  v  starem  pravopisu,  pouzročil  je  bil  drug  slučaj !  — 


Prešeraova  „Zarjav61a  devičica**. 

Spisal  dr.  J.  Sket. 

Jjeta  iH&].  sta  izdala  rajnki  J.  Jurčič  in  g.  J.  Stritar  „Pesm; 
Franceta  Preširna".  V  tej  knjigi  nahajaš  na  str.  221.  prvič  natisueni 
pesen:  „Zarjav^la  deviea",  ki  obsega  sedem  kitic,  vsaka  po  štiri  vrstice 
Pravi  pom6n  c^le  pesni  je  čitatelju  temen,  ako  ne  vt»  njene  zgodovine 
V  pojasnilo  naj  služijo  sledeče  besede. 

V  Celovci  živi  v  pokoji  dr.  Jakol)  Traven  (Traun),  prej  advoka 
v  Mariboru,  kamer  se  je  bil  iz  Celja  preselil.  Ta  mož  je  rojen  1.  1802 
v  Ljubljani  v  onem  mestnem  oddelku,  kteremu  so  rekali  „Za  zidom^ 
Šolal  se  je  v  svojem  rojstnem  mestu  in  bil  eden  razred  pred  Prešeraom 
našim  znanim  pesnikom.  Ali  pozneje  ko  je  „logiko"  dovršivši  eno  let 
s  šolo  prenehal,  postal  je   Prešernov   sošolec    in   njegov  iskreni  prijatelj 


377 

!o  prijateljstTO  družilo  je  obi  kolega  tudi  na  Duiiaji  v  pravoslovji,  iii  v 
retjem  letu  pravoslovnih  študij  sedel  je  J.  Traven  pri  predavanjih  zraven 
Prešerna. 

Starček  dr.  Traven  pripoveduje  z  velikim  veseljem,  kako  sta  ali 
nma  ali  še  z  drugimi  ^Kranjci^  dunajsko  okolico  obiskavala.  Skoro  vsak 
dan  sta  se  Prešeren  in  Traven  shajala,  in  nas  France  ga  je  že  tedaj 
pniTrad  ^srkaP. 

Nekega  dne  1.  1825.  —  bila  sta  obadva  s  Seheichenstuhlom  in 
Pfllerjem  vred  pravoslovca  v  tretjem  letu  —  pride  J.  Traven  v  šolsko 
droraDO,  Dap<^v  neke  češke  pesni  poj6č. 

Vsi  ga  radovedni  vprašajo,  od  kod  ima  tak  micen  napev,  in  on  jim 
pove,  da  so  ga  pele  prejšnji  večer  v  nekej  gostilni  na  plunko  igrajoč 
feske  ^harfenistke". 

^Ker  se  mi  pa  je  napev  češke  pesni  jako  dopadal,"  nadaljnje  mi 
radostno  dr.  Traven,  „rekel  sem  Prest^^rnu:  ,,„Veš  kaj,  France,  napev  je 
lep,  le  pesni  ne  znam,  ktero  so  pele;  a  tu<li  bi  se  mi  češki  tekst  ne 
iopadal  zelo,  če  bi  ga  ravno  znal,  rajši  hi  imel  ,,kranjsko  pesen'* 
na  ta  napev.  Napravi,  Ti  France,  pesen,  ki  hi  se  temu  napevu  pri- 
legala."" Vedeli  smo  namreč  vsi  kranjski  pravoslovci,  da  je  že  bilo 
tedaj  v  Prešernu  nekaj  pesnika,  kajti  večkrat  je  ž<»  bil  kakšno  kratko 
(esmic^  zložil,  a  na  gynmasiji  v  Ljubljani  pa  še  nismo  nič  znali  o  nje- 
go?ih  poetiških  zmožnostih. 

In  drugi  dan  mi  že  prinese  v  kolegije  pesen  z  naslovom:  „Pro- 
pk<^tischer  Trost  ffir  den  Traun  im  Jahre  1825^.  Tako  je 
l^ilo  namreč  s  prva  pesni  ime;  pozneje  smo  jo  imenovali  „Zarjovena 
dffeica"  ter  jo  dostikrat  skupaj  peli. 

Cela  stvar  pa  je  tika-le :  Jaz  sem  bil  na  Dunaji  znan  z  neko  obiteljo 

'D  sem  čestokrat  tja  zahajal ;  bili  ste  namreč   tam    dve   lepi ,    mladi  go- 

spici.  Ena  se  mi  je  kaj  dopadala,  ali  njeno  srce  ostalo  je  proti  meni  mrzlo, 

kamenito.     To  so  seveda  zvedeli  tudi    moji   kolegi  in  med  njimi  v  prvej 

vrsti  Prešeren.    In  glejte  ga  šaljivca,  ravno  o  tem  je  zapel  v  tej  pesni! 

Pogodil  pa  je  Prešeren  tudi  resnico,  kajti  jaz  sem  se  pozneje  z  drugo 

ofenil,  —  in  pri  teh  besedah  pokaže  na  svojo  črez  sedemdeset  let  staro 

soprogo,  —  a  ona  prevzetnica  ostala  je  „zarjovena  dvičica".     Ko  sem  v 

poinejdih  letih  k  svojim  sinovom  dijakom  na  Dunaj  dohajal,  obiskal  sem 

8  prva   vsakokrat  tudi   ono   znano   obitelj,    a   pozneje   sem  i  to  opustil, 

ker  mi  je  y,zarjovena  dvičica"  kazala    veliko  nezadovoljnost.     Zdaj  pa  ne 

fim,  ali  še  živi  ali  ne." 

Dr.  Traven  še  v6  marsikaj  pripovedovati  o  svojem  kolegu  Prešernu, 
lajholj  kako  se  je  bilo  tu  in  tam  njegovo  srce  vnelo,  vzlasti  pa  poudarja 
jegovo  nagnenost  do.  „Kristofove  Kezike"  v  Židovskej  ulici  v 
jubljaDi.     Sicer  pa  pravi,  da  je  bil  Prešeren  neokreten  (linkisch)  že  kot 

26 


378 

dijak  iu  tudi  pozneje  kot  jurist,  kakor  se  to  dostikrat  pri  velikih  dol 
nahaja,  in  to  je  tudi  nekaj  uzroka,  zakaj  je  tako  pozno  odvetnik  pc 

Rokopis   omenjene  pesni  hranil  je   dr.   Traven  dolgo   časa. 
kakimi  15  leti  ga  je  dal  g.  dr.  S  r  n  e  c  n ,  odvetniku  v  Mariboru,    k 
je  ta   vprašal,   ali  ima  kaj   Prešernovih  pesnij   shranjenih.     Prepis; 
nima  zdaj  nobenega,   pa(^.  pa  še  zna  SOIetni  starček  vso  pesen  in  n 
na  pamet,  čemur  se  moramo  res  čuditi! 

Ko  je  prišel  pred  nekterimi  meseci  sivolasi  mož  h  gosp.  ki] 
Fr.  Ozbiču,  iskrenemu  rodoljubu  v  Celovci,  začel  mu  je  takoj  top 
peti,  ko  ga  ta  vpraša,  ali  zna  kaj  Prešernovih.  S  prva  je  le  i 
pet  kitic  na  pamet,  ali  črez  noč  so  mu  še  ostale  tri  prišle  na  misel. 

Napev, .  kterega  čitateljem  podajemo,  uredil  je  za  gUsovir  § 
Fr.  Ozbič,  pesen  pa,  ki  td  sledi,  je  iz  ust  istega  sošolca  Preš^rnoi 
kteremu  jo  je  bil  naš  pesnik  sam  podaril.  ^Zarjav^la  devfčica"  je 
tovo  najstarejša  pesen  Prešernova,  kterej  v^mo  leto  njenega  povst 
in  znamo,  pri  kakej  priložnosti  se  je  rodila.  Na  njej  se.  kažejo  v  o)] 
meri  piTe  poskušnje  našega  pevca  mojstra. 

Ko  sem  dr.  Travnu  povedal,  da  je  že  ta  pesen  v  Jurčič-Stritar 
izdaji  tiskana,  začudi  se  mož;  zakaj  mislil  je,  da  še  ni  nikjer  znana, 
mžni,  da  jo  je  g.  dr.  Sruec  izdateljema  Prešernovih  pesnij  izročil,  ka 
se  z  leti  lahko  strinjalo.  In  ko  sem  mu  naznanil,  da  manjka  v  h 
šesta  kitica,  kjer  se  o  „Jakeci"  govori,  pristavi  mi,  da  je  bil  on  g 
dr.  Sruecu  sam  naročil,  naj  se  ta  kitica  izpusti,  ako  bi  se  pesen  kje  obja 

To  je  torej  zgodovina   pesni,   ki   nam   velji  v   sledečej   obliki 
original,  in  tu  napev,  na  kterega  je  Prešeren  zložil  pesen: 

Zarjovena  dvičica. 

1.  4. 

V  tridesetmu  dvičica  Zjalast  tiček  prileti 

Heva  še  samičica  In  na  hmanc'  obvisi 

Je  prebridko  stokala  Fantič  ga  ne  gre  lovit 

Milo,  milo  jokala.  Boljši  misli  lo?  dobit. 

2.  5. 

Oj  me,  oj  me,  božiča  Se  počas  otrebi  tič 

Sem  cvetla  ko  rožica  Prazen  gre  domu  fantič 

Enjnu  bla  sem  mileja  Gre  z  objokanim*  očmi 

Ko  dišeča  lilija.  Vjel  da  ]ep'ga  tiča  ni. 

3.  G. 

Mu  srce  se  vnelo  je,  Lohko  bla  obrzdala 

Mi  zvesto  gorelo  je,  Lohko  bla  obdržala 

Me  prevzetnost  zapelja  Jest  neumna  šlapica 

Nisem  rekla  ne  al'  ja.  Iz  „Za  zidam"  Jakica. ' 

*     Ozko  ulico  v  Ljubljani,  kjer  je  bil  Traven  rojen  in  izrejeu,  imenovali  so 
zidam",  zatorej  „Za  zidam  Jakec". 


379 


7. 

Čakala  sem  goriega 
Čakala  sem  bo^Šega, 
Dokler  me  pozabil  je, 
Se  drngod  pobabil  je. 


Lahko  gibajoče. 


M  *  k.        *  *  *  *  *  k.        *  *  * 


8. 

Tekli  80  mladosti  dni 
Blo  noben'ga  p6-me  ni 
Stara  sem  samičica 
Zaijorena  dvičica. 

Uredil  Frim  Ozbič. 


— h- 


¥ 


v  tri-de-setmudvi-či  -  ca  Reva  še  sa-  rai-či  -  ca    Je  prebrid-ko 


^#P 


t£:E^ 


-t:^ 


markato. 


h^ 


W#^#l# 


sto-ka  -  la 


Mi-lomi-lo  jo-ka-la. 


Medigra. 


m^mmmm^i 


H^^ 


markato. 


>^  > 


Da  Ca^o  a/  Fine, 


*  r  ^  j-^ 


& 


i 


26" 


380 


Gesla  Habsburških  cesaijev. 

Aia  6(K)le(iiico  iiašt*  vLadarske  hiše  zbral  je  nekdo  njihova  gesla, 
koje  svojim  rojakom  s  slovensko  prestavo  podam,  ker  so  ti  jedernati  izreki 
ob  tej  priliki  še  zanimivejši: 

Rudolf  I.  si  je  že  kot  grof  izbral  rek:  „Festina  lente"  (pašči 
se   zmerno),   kot   cesar   pa   ga   zamenil   za   poslovico:    „Melius    bene 
imperare,    quam    imperium    ampliare"   (bolje    dobro    vladati, 
kakor  vladarstvo  širiti).     Odločni   sin    njegov   Albert  I.  je   to  lastnost 
kazal  tudi  v  svojem  glasilu :  „F  u  g  a  m  v  i  c  t  o  r  i  a  n  e  s  c  i  t"  (bega  zmagi 
ne  pozna).     Vernost  in  udanost  v  svojo  tožno  osodo  nam  kaže  geslo  ne- 
srečnega FriU  erika  III.  rek6c:  „Beata  morte  nihil  beatius  (niž 
sre^Miejšega  od  srečne  smrti).     Z  Albertom  II.  začenja  se  nepretrgano 
čislo   rimsko-nemških   cesarjev   Habsburžanov,  in  on  kaže  pomenljivo  na 
prijateljstvo  :7„  A  m  i  c  u  s  o  p  t  i  m  a  v  i  t  a  e  p  o  s  e  s  s  i  o"  (prijatelj  najboljša 
last  življenja).    Frid(^rik  IV.,  ki  je  med  vsemi  najdalje  carjeval,  namreč 
višje  od;[)ol  stoletja,  zaznamoval  je  vse,  kar  je   storil,  s  črkami    „A.  E, 
I.  O.  U.".     Te  črke  so  začeli  cel6  v  njegovej    dobi  prerazlično  razlagati, 
da  v  resnici  zdaj  nihče  več  njihovega  pravega  pomena  ne  v^.    Nepoznani 
nabiralec  je  tu   podal    izrek:    „Amor   IJlectis,   Injustis    Ordinat 
Ultor"  (Ljubav  vlada  izvoljenim,  maščevanje  krivičnim),   ki  pa  tudi  ni 
zanesljivo  pristno  razlaganje,  ampak  najbrže  le  varianta,   ktero  je  ukasal 
cesar  sam  na  nekej  dragocenej  omari  tak6-le  izpisati;  „En!  Amor  Electifi, 
Injustis  Ordinat  Ultor,  sic  Frid(»ricus  ego  rex  mea  jura  rego",  ker  mn  je 
neki  šaljivec    tak6-le   črke   nemški  izpolnil :    „Aller   Erst  Ist  Oesterreich 
Verdorben"   (najprej  je  Avstrija  pogul)ljena).     Da   so    tem   črkam  razne 
pomene  dajali,  ve  vsakdo,  malokomur  pa  utegnejo  vse  latinske   variante 
znani?  biti ;  zat6  je  tu  ljubit(»ljem  takih  izrekov  samo  le  v  originalu  podam. 
Evo  jih:  „Austria  Erit  In  Orbe  Ultima".  —  „Aquila  Electa  luste  Omnia . 
Vincit".  —  „Austria   p]xtenditur  In   Orbem   Universum."    —    „Ars  Bst 
Ignavis  Odiosa  Viris".  —  „Austria  Et  Imperim  Optime  Unit^".  —  „AnIa 
Exeat  Integre  Optans  Vivere"^.  —  „Austria  Est  Imperii  Oculus  Venustns^ 
—  ,,iVustriae  Est  Imperare  Orbi  Universo".  —  Tu   še   naj  dodam  fran- 
coski rek,  ki  je  še  manje  poznan:  „Autriche,  Empire  Invicible,  Ordonatrice 
Universelle".  ki  blizu  to  pomeni,  kar  zadnji  latinski,   ali  nemški:  „Alier 
Erdreich  Ist  Oesterreich  Unterthan"  (Avstriji  je  prisojeno  vladarstvo  svet4). 
Slednjič  poznani:  „Aller  Ehren  Ist  Oesterreich  Voli". 

Maksimilijan  I.,  hrabri  vojak  in  predrzni  lovec,  pesnik  in  najbrie 
prvi  cesar  Habsburške  rodovine,  ki  je  med  mnogimi  jeziki  tudi  si  o  v  e  nski 
govoril,  izvolil  si  je  poslovico :„Tene  mensuram  et  respice  finem" 
(drži  se  mere  in  glej  na  skončatek).    Karol  V.,  rimsko-nemški  cesar  in 


381 

kralj  španski,  ki  ni  le  največ  svet*  v  Evropi   vladal ,   ampak   skoro   ves 
mani  „novi  svet"  (Ameriko),   in  se  je  po  pravici   reklo,    da    v   njegovih 
deželah  nikdar  soince  ne  zahaja,  menjaval  1(»  s  svojimi  gesli,    kojih  prvo 
M  je  glasilo  na  njegovem  belem  zbrus5en<'m  ^eitn:  „Nondum"  (ne  še), 
adnjepa:  „Plu8  ultra"  (še  več),  in  na  svetinjah  in  pcnezih:  „Sol)rie, 
inste  et  pie"  (trezno,   pravično   in  pobožno).     Ferdinand  1.,    ki  je 
pridobil  češko  in  magyarsko  kraljestvo,   izvolil   si   je    izrek:    „Fiat   i  u- 
stitia,   pereat   mnndus"    (izidi   se   praviea,    makar  propade   i<\{){). 
Drugovercem  (protestantom)  prizanesljivi   M  a  k  s  i  mi  1  i  j  a  n    II.    imel  je 
ge«Io:  „Deus  providebit"  (Bog  čiijc).    Učenjak  in  vladar  Kndol  1*11. 
imel  je  poslovico:  „Fulget  Caesaris  astrnui"^  (Hlesči  se  cesarjeva 
nrezda),  njegov  bmt  in  naslednik  Matija,  ki  je  doživel  začetek  nesrečne 
tridesetletne  vojne,  pa :  „Amat  victoria  euram"*  (zmaga  ljubi  skrb). 
Ferdinand  II.,  ki  se  je  vse  žive  dni  lioril  za  vero  katoliško,  izvolil  si 
je  glasilo:  „Legitme  eertanti  bus"^  (s  postavno  s(^  liorečimi).  Njegov 
8ia  Ferdinand  III.  zgeslom:  „Pietate  et  in  sti  t  ia"*  (s  pol)ožnostjo 
in  pravico)  dokončal  je  še  le  301etno  vojno.     Leopold  I.,  ki  je  doživel 
pred  2O0  leti  (1(583)  veličastno  zmago  nad  Tnrki   i)red  I)unaj<»m    vzlasti 
8  pomočjo  poljskega   kralja   Sobieskega,    imel  je  g<'slo :    „(-onsilio 
et  industria^  (s  sovetom  in  trudom),  Jožef  1.  pa:  „Amore  ei  ti- 
more"  (z  ljubeznijo  in  strahom).     Karol  VI.    kot   zadnji    moški  Habs- 
bnržan  izvolil  si  je  poslovico :  „C  o  n  s  t  a  n  t  i  a  e  t  fo  r  t  i  t  n  d  i  n  (^"  (s  sta- 
novitnostjo in  hrabrostjo).     Njegova  slavna  hči,   velika  cesarica  Marija 
Terezija,  začetnica  sedanjih  Habsburg-Lothringov    ima    na    svojih 'pe- 
nesih  izrek:  „1  ust  iti  a  et   elementi  a"  (s  pravice*  in  milostjo),    nj<'n 
mož,  rirasko-nemški  cesar  Franc  I.  pa:  „Pro   De  o   et   imperio"*  (za 
Boga  in  državo).     Njun  sin   Jožef  II.   izvolil   si  je   geslo:    „V  i  rtu  te 
<*x  e  m  p  1  o"  (s  krepostjo  zgledom)  in  njegov  brat  ter  naslednik  L  e  o  p  o  1  d  II. : 
nOpes   regnm   corda   subditorum"    (bogastvo  kraljevsko  so  srca 
podložnikov).    Franc  II.  kot  zadnji  nemški  cesar:  „Lege  et  fide"  (z 
zakonoiu  in  vernostjo);  ko  pa  je  radovoljno  odložil  rimsko-nemško  krono 
in  se  prvi  imenoval  cesarja  Avstrijskega,  izvolil  si  je    tudi  kot  Franc  I. 
novo    geslo:    ^lustitia    regnorum    fundamentum"     (pravica   je 
temelj  državam).    Njegov  sin  Ferdinand  I.  vzel  sije  besede:  ,,Kecta 
tueri"  (prava  čuvati)   za   glasilo,   a    njegov   naslednik   in    stričnik,  naš 
sedanji  cesar  Fran  c  J  o  ž  e  f  L,  ima  pa  geslo  za  našo  dobo  jako  pomenljivo  : 
^Viribus  unitis"  (z  združenimi  močmi)!  j)r.  Fr.  Simanič. 


382 


Drobnosti. 

Fizika  za  nii^e  razrede  sredi^Jih  fioi.  Spisal  Andrej  Senekovic,  c.  1 
profesor  v  Ljubljani.  V  berilo  je  vtisnenih  200  slik.  V  Ljubljani.  Tiskala  in  zaloii 
Ig.  v.  Kloinmayr  &  Fed.  Bamberg.  188^3.  Velja  broš.  1  gld.  80  kr.  —  Kakor  znai 
bode  se  že  v  drugem  tečaji  pribodnjega  šolskega  leta  v  3.  razredu  na  gimnazijah 
slovenskim  podučnim  jezikom  začela  tudi  n^zika**  slovenski  podučevati.  Uspešni  podi 
pa  je  pri  tej  kakor  pri  vsakej  drugej  stroki  le  mogoč,  ako  se  opira  na  dobro  knjig 
Tem  važnejša  pa  je  dobra  knjiga  tedaj,  če  se  stroga  znanstva  in  povrh  še  v  jeziku  i 
tem  polji  neoglajenem  podučujejo.  Zategadel  je  gospod  pisatelj  s  svojo  knjigo,  v  ktei 
nam  dobro  izvedeno  gradivo  v  prav  razumljivem  in  gladkem  jeziku  podaje,  šolski 
potrebam  jako  ustregel. 

Pri  metodičnem  sestavljanji  gradiva  oziral  se  je  g.  pisatelj,  kakor  že  to  sam 
^predgovoru**  omenja,  v  prvej  vrsti  na  zanimive:  „Instructionen  fiir  den  Unterricht  j 
den  Realschulen  in  Oestorreich  im  Ausohlusse  an  einon  Normallehrplan.  Zwoite  n* 
redigierte  Auflage.  Wion  1881".  Glede  gradiva  in  metode  obsega  bistveno  knjij 
tudi  vse,  kar  se  v  teh  instrukcijah  zahteva.  Bila  bi  tedaj  v  prvej  vrsti  namenjei 
realkam.  Ker  pa  zahtevajo  učni  načrti  pri  i)oduku  v  fiziki  za  nižje  razrede  srednj 
Sol  in  za  učiteljišča  v  obče  isto  gradivo  in  metodo,  in  ker  je  še  povrh  dodan  Imit) 
poduk  o  kemiji  in  astronomiji,  kolikor  se  na  gimnazijah  zahteva,  za  kemijo  na  učiteljišč 
pa  itak  posebne  knjige  uporabljajo,  bode  ta  knjiga  gotovo  ustrezala  vsem  trem  zavodoi 

Primerno  pa  se  je  g.  jiisatelju  zdelo,  sem  ter  tja  kaj  dodati,  oziroma  izpustiti 
izbrano  gradivo  na  nektorih  mestih  nekoliko  drugače  razvrstiti.  Saj  se  v  naveden 
instrukcijah  proti  koncu  „občnih  opazk"  na  str.  187.  tudi  še  osobito  poudarja,  „da 
namreč  treba  v  instrukciji  niai*sikaj  le  iz  enega  stališča  smatrati,  kar  je  pri  podučeTai 
iz  didaktičnih  ozirov  daleč  na  razen".  —  Smoter  fizikalnega  poduka  na  tej  stopi^  j 
da  si  pridobimo  ne  samo  večjo  ali  manjšo  svoto  znauostij,  doseči  se  mora  pri  podul 
tudi  formalna  omika,  to  je  da  se  sposobnost  opazovanja  in  razsodljivosti  vadi  in  razfi 
pri  podučnem  gradivu.  V  ta  namen  se  nahaja,  i*azven  da  je  cela  knjiga  po  induktivn 
metodi  izdelana,  povsodi,  kjer  je  bilo  mogoče  ali  potreba,  mnogo  izvrstno  izbrani 
priličnih  in  včasi  izvirnih  vprašanj  in  nalog,  po  kterih  se  naj  učenci  vadijo,  pridobljei 
občne  zakone  uporabljati  in  razsodno  misliti. 

Celo  učno  gradivo  je  razdeljeno  blizu  tako,  kakor  se  sploh  nahaja  pri  sedaig 
učnih  nemških  knjigah  in  kakor  navedene  iustrukcije  terjajo.  Zategadel  no  navajan 
posameznih  poglavij,  temveč  le  gled^  na  razvrstitev  opozarjamo  na  nektere  važnej 
izpremembe.  Zdi  se  nam  jako  ugodno,  da  se  je  na  pr.  pri  „občnih  svojstvih"  k  p 
duku  o  „teži**  dostavil  poduk  o  ^težišči",  in  da  se  je  „zračui  tlak**  v  to  poglai 
vzprejel.  V  poglavji:  ^molekularne  sile,  njih  delovanje  in  učinki"  najdemo  ^difui^ 
in  „kapilamost",  kar  se  navadno  v  „  mehaniki  kapljivo  tekočih  teles"  nahaja.  Na  \ 
stopnji  fizikalnega  poduka  pa  gre  to  gotovo  le  tja,  kjer  se  o  „ zveznosti"  in  „sprijeE 
nosti"  govori.  Da  so  nekteri  navadni  linearni  raztezni  koeficijenti  navedeni,  moramo 
odobravati;  ravno  tako,  da  se  razpravlja  po  ^prevajanji  toplote  trdnih  teles*  m 
nkapljevin  in  plinov"  in  poduk  o  žarenji  toplote,  in  da  se  pri  „prekapanji"  (Destillatio 
tudi  o  razhlapanji  (Sublimation)  govori.  Pri  „izvorih  toplote"  nahajamo  tudi  navedel 
„životuo  in  električno". 

V  mehaniki  se  razpravljajo  najprej  osnovni  pojmi  o  „gibanji"  in  o  „silah 
pot^m  je  „sestavljanje  in  razstavljanje  sil",  ,,ravnotežje  v  položaji  trdnih  teles",  „ravn 
težje  na  strojih",  „delo  sil"  sploh  in  „delo  sil  na  strojih".  Nato  se  še  le  uvrščiye  da^ 
poduk  o  „gibanji".     Osobito  moramo  omeniti  razpravljanje  o  „sposobnosti  za  delo  g 


383 

bajočih  9f*  t^les"  (Arbeits^higkeit  bewegter  Korper).  ^^Razstavljanje  gibanj",  na  pr. 
po  strmini,  f^enar  tu  ne  nahajamo,  bode  se  v  novem  natisu  moralo  uvrstiti ;  zato  pa 
najdemo  nekaj  o  „prostih  os^h"  in  o  „vr);a]kah'*.  Primerno  bi  bilo  tu<li,  ko  bi  se  v 
pof^lafji  ,,optJka'*  bilo  vsaj  nekoliko  povedalo  o  „dvolomu''  (I)oppelbrechung),  kar  nam 
l»do  naravoslovci,  ki  podučujejo  v  6.  gimn.  razredu,  potrdili.  Da  se  „hiiini  brzojav** 
(Haiistelegrapb)  razpravlja,  je  pniv  primerno. 

^.Osnovni  nauki  iz  kemije"  so  vseskozi  smotru  primerno  razpradjani;  pogrevamo 
samo  od  osnovnih  zakonov  „zakon  mnogokratnikov  (Multipoln)  in  ,,vrednost"  (Wertig- 
bit)  ,,atomov*^  Da  se  je  pisatelj  potrudil,  iz  novejših  dobrih  kemijskih  knjig  poiskati 
jHiTilnih  dat  in  opustiti  prepisovanje  zastarelih,  kakoi*Sne  so  se  iz  ene  v  drugo  (nemško) 
knjigo  vrinole,  je  hvalevredno.  Pri  navedenji  atomskih  tež  posameznih  „prvin"  (na- 
hajamo tudi  galij)  in  pri  zazuamenovanji  kemijskih  presnov  posnemala  se  je  izvrstna, 
po  vis.  nau^.  min.  za  realke  odobrena  kemija  dr.  Mittrreggor-ja. 

Od  „osnovnih  naukov  v  astronomiji"    nahajamo  le   naj|)otrebnejSe   in   kolikor  je 
ta  to  stopnjo  primemo.    Marsikaj,  kar  bi  tu  sem  spadalo,  podu(^.uje  se  že  v  zemljepisji. 

Podobe,  kterih  namen  je  poduk  pojasnovati,  so  razven  ene  (str.  96)  vse  pravilue, 

piav  lepe  in  dist*.     Povzete  so  iz  knjige:  „(irundziige  der  Naturlehre  etc.  von  Dr.  Igu. 

G.  WalleDtin",  od  vis.  nauč.  min.  potrjene  za  poduk  v  nižjih   nizredih   sre<lnjih  šol,  iz 

Piehlerjevega  založništva.     Vsled  tega  in  ker  je  navedena   knjiga  tudi  „instnikcijam'' 

primemo  spisana,  morala  se  je  pri  razvrstitvi  gradiva,  pri  ]K>pisovanji  in  razlaganji  po- 

amesnib  poskusov  Wallentinova  dobra  knjiga  v  obče   primerno  posnemati.    Kazločuje 

M  pa  ta  „fizika"  od  one  vendar  v  pcisameznih  oddelkih,  kakor  v  razpPiivi  in  razvrstitvi 

indiva,  o  (emer  smo  že  zgoraj  važnejše  navedli.     Razločuje   se  pa  še  tudi  v  tem,  da 

90  nekteri  poskusi  (na  pr.  §.  94.  b.)  točnejše  popisani  in  sem  ter  tja  stavki  pnivilnejše 

iiredeni.    Manj  važnejše  slike  so  se  izpustile,   nektere   drugače   porabile,   kakor  na  pr. 

dih  68.,  ktero  nahajamo  pri  Wallentinu  v  mehaniki  raztezno  tekočih  teles;   druge  so 

« popravile  na  pr.   slika  99.   in   nektere  so   celo  originalne   na  pr.    147.    Da  si  mo- 

nuno  slike  izposojevati,  je  naravno;  kajti  za  na.^e  okoliščine  se   tiska   le   kakih  tisoč 

ebemplarov,  dočim  imajo  nemške  učne  knjige  veliko  več  kupcev.  Vsled  tega  so  pa  tudi 

oaie  knjige  dražje  od  nemških. 

Terminologija,  ktera  se  bode,  kakor  je  upati,  sedaj  vendar  enkrat  ukoreninila, 
Bgaja  nam  vse.skozi.  Želeti  bi  bilo,  da  bi  se  odslej  naprej  vsi  pisatelji  te  terminologije 
poprijeli.  —  Vsaj  večina  izrazov  bo  gotovo  vsem  strokovnjakom  celo  dopadala.  Da  se 
?.  pisatelj  ni  silil  nektere  izraze  prestavljati,  je  prav.  Kako  in  zakaj  bi  neki  „Masse" 
prestavljali?  VeČjidel  pa  nahajamo  točne,  pravilne  in  ugodne  slovenske  izraze,  kterim 
w  *e  pridejani  obče  znani  termini,  in  to  je  neobhodno  potreba  za  tako  šolsko  knjigo. 
Da  je  jozik  gladek,  smo  že  omenili.  Stavki  so  vseskozi  pn^vilni  in  kolikor 
mogoče  kratki..  Ne  ugaja  pa  nam,  da  se  geognifična  imena  prestavljajo,  kakor 
*je  na  pr.  „Magdeburger"  v  ,,Devinski"  prestavilo  na  str.  125.  Kako  se  je  pa  neki 
^hotapil  stavek:  Ta  težkoča  postane  še  večja?  Dopada  nam  pa,  da  se  tu  in  tam  tudi 
^storične  notice  nahajajo.  Sem  ter  tja  bi  se  še  dalo  kaj  več  primernega  uvesti. 
Opominjamo  samo  na  opazko,  da  ni  le  Franklin  sam  strelovoda  izumil,  ampak  tudi 
K  Divi*  v  Znojmu  in  ga  1. 1754.  tudi  prvi  postavil,  kar  pa  malokje  beremo.  A  če  se 
^  to  navede  kakor  v  Wallentinovej  knjigi  na  str.  197.,  govori  se  o  „na  Nemškem",  in 
Tfndar  y6  vsakdo,  kje  je  Z  noj  m  ali  Znaim! 

Zvunanja  oblika  je  prav  prijetna.  Vso  je  pregledno  urejeno  in  ne  da  bi  se  veliko 
projrtora  ]H)tratilo,  dobro  razvidno.  Tisek  je  čist  in  sploh  pravilen,  papir  dober  in 
»lelifl.  Važnejši  izreki  so  razpostavljeno  ali  kursivno,  manj  važnejše  opombe,  naloge  itd. 
^fobDO  tiskane.  Tiskovnih  pogreškov  skoro  ni  najti,  malenkostij  pa  ne  navajamo.  Samo 
nektere  pomote  hočemo  omeniti.   V  ,,predgovoru"   se   mora   v  prvem   odstavku   zadnja 


384 

beseda  glasiti :  ^učiteljiščih",  ne  pa  „realkah".  Str.  68.  v  9.  vrsti  od  zgoraj  naj  se  ber^ 
AC  namesto  BC,  in  ▼  20.  vrsti  dalje  naj  se  bere  ,,tem  manjfia"  namesto  „tem  večja** 
Slika  G4.  je  tudi  v  originalu  tako  zverižena.  Zadnja  vrsta  §.  137.  naj  se  bere:  „V&^ 
istočasnih  —  zglasnih  —  tonov  tvori  akord".  Na  str.  171.  naj  se  v  10.  vrsti  od  spod«; 
mod  besede  „mavrica"  in  „nikoli":  vrine  „po  letu  pri  nas". 

Visoko  nauč.  niinistei*stvo  je  to  vseskozi  dobro  fiziko  kot  šolsko  knjigo  odobrilo. 
Ona  se  bode  kmalu  priljubila  naSej  učočej  so  mladini.  In  če  bodo  stari  in  mbidi 
knjigo  radi  prebirali  in  se  marsikaj  iz  nje  naučili,  bode  to  gotovo  g.  pisatelju,  kteremn 
imamo  hvalo  izreči  za  trudapolno  delo,  največje  pri|)oznanje  njegove  spretnosti!  ' 

V,  Barštner.      ki 

Narodna  biblioteka.  4  snopič.  V  gorskem  zakotji.  Povest.  Spisal  Antoa 
Koder.  Novomesto  1883.  Natisnil  in  založil  J.  Krajec.  Str.  130  v  IC*.  Cena  15kr. - 
Cotvrti    snopič    Krajčevo    „Nar.   biblioteke"   nam  donaša  povest  od   znanega  in  oM» 
lM*iljubljenega  našega  romanopisca  Antona  Kodra.    Dejanje,  ki  se  nam  v  osemnajstik 
jjoglavjih  predočujo,  vrAi  se  ua  deželi.    Podajejo  se  nam  lepe  slike  iz  naSega  kmetskegi 
življenja.     Snov  povesti  je  sicer  priprosta,  a  tembolj  pripravna,  da  se  priljubi  tudi  mijim 
stanovom  slovenskega  občinstva.    Saj  ima  itak  ta  biblioteka  namen,  da  širi  v  vseh  krogih 
uiišega  naroda  „brez  razlike  stAnu   in   starosti"   leposlovno  borilo.    Prepričani  smo,  di 
bode  ta  povest  mnogo  pripomogla,   da  doseže   „Nar.   biblioteka"   svoj   pniktični  smer. 
Prijateljem  naSega  leposlovja  pa  naznanjamo,   da  je   g.  pisatelj   to   povest   že   1.  1876. 
s|)isal,  a  Z(hij  jo  le  nekoliko  popravil.     Ako  tedaj  to  pisateljevo   delo  z  njegovimi   MJ- 
novpjftimi  primerjamo,  razvidimo  takoj,   kakov   napredek  je   storil   v   zadnjih   letih  niS 
d(>lavni    sotrudnik.     Kakor  jirejšnje   tri   priporočamo   tudi   četvrti   snopih   te  bibliot^« 
gorko  svojim  čitateljem! 

Indijska  filologija.  Na.A  indolog  g.  prof.  K.  G  laser  spisal  je  razpravo:  Uebec 
Bana's  Parvatii»arinayanatak5i  ■=  O  Banovem  igrokazu:  Parvatina  ženite?.  To  delo 
nai^ega  rojaka  vzprejela  je  dunajska  akadennja,  da  ga  izda.  Mislimo,  da  je  to  pno 
delo,  ktero  je  napisal  Slovenec  o  indijskej  filologiji. 

Maja.  Drama  u  četiri  čiua.  Napisao  ju  Julio  Rorauer.  Prikazana  prvipal 
na  brv.  zem.  kazalištu  u  Zagrebu  dne  28.  ožujka  1888.  Oiena  30  novč.  U  Zagrebu. 
Komisionalna  naklada  knjižare  (i.  GrUnhuta  i  druga.  1883.  Str.  60  v  8^  Tiskano  kio 
rukopis.  —  Imenovano  dramo  mladega  brv.  dramatičarja  je  občinstvo  z  veseljem  vipre- 
jelo.  Tudi  kritika  je  to  delo  ocenjevala.  V  „Viencu"  1883,  br.  16.  čitamo  dve  oceni, 
izmed  kterih  se  prva  o  drumatičarji  g.  Rorauerji  prav  povoljno  izraža. 

Univerzalna  biblioteka.  Svezak  III.  Slučaj.  Izvorna  novela.  Napisao  Jenio 
Sisolski.  ('iena  12  novč.  Zagreb.  Naklada  „Hrvat8ke  knjižare"  G.  GrUnliuta i drogL 
188.3.  Str.  77  v  IG**.  —  To  delo  je  prvenec  zdaj  dobro  poznatega  hrvatskega  pisatelji 
Jenija  Sisolskegn.  Najpreje  prišla  je  ta  novela  1.  1879.  v  „Slobodi"  na  svetlo,  »T 
sedanjej  izdaji  je  povse  predelana,  kar  jej  nikakor  ni  na  kvar. 

t  VikentiJ  V.  Makušev.  Dne  14.  marca  umrl  je  Vikentij  MakuŠev,  vie- 
učiliški  professor  v  Vai*šavi  v  46.  letu  svoje  starosti.  Makušev  je  živel  dalje  časi  v 
Dubrovniku  ter  preiskaval  italske  nrhive  oziraje  se  na  zgodovino  slovansko.  Svoj* 
zbirko  je  izdajal  v  „Mouum('nta  h  i  štor  i«;  a  Slavorum  meridionalium*'  (^ 
zdaj  v  dveh  delili).  Svoje  spisr  jr  objavljal  v  Vai*šavskih  vseučiliških  izvestjih  in  v  mnogft 
drugih  listih.  Mitku.sev  je  bil  zdogovinar  in  jezikoslovec  ob  enem.  Slovanski  svet  je 
izgubil  v  njem  prav  čilo  in  plodovito  moč! 


Izdaje,  založiijo  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


ILieposloven  iii  ziiarislveii  list. 


Leto  III. 


T  CeloTel,  1.  aiirusta  1883. 


Štev.  8. 


f- 


L 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Anton  Koder. 

(Dalje.) 

Dvajseto  poglarje. 

nSiehst  du  mein  Kind, 

Ich   halte  Wort  —  und  komme." 

Heine. 

INaravDO  je,  da  so  luteranci,  ko  je  bila  izvita  moč  njihove  javne 
Tenke  aktivnosti,  dajali  dušek  svojej  strasti  v  sovraštvu  proti  onim,  ki 
80  jim  pregnali  njihove  prijatelje,  unieili  zai^čitnike,  podrli  svetišča  in 
nemogočili  verske  shode.  Vzbujena  moč  pa  se  ne  ukroti  s  silo,  pre- 
fri^DJe  se  ne  zatr^  z  zvunanjo  zmago.  Skrivaje  tli  in  se  ^^iri  kakor 
cgiUeiiik,  dokler  ne  najde  izhoda,  skozi  kteri  se  izlije  pot^m  s  toliko 
Tetfim  šumom  črez  ograjo  videzno  omejenega  okrožja. 

Eoako  je  bilo  med  lutei-anci  na  Slovenskem.  Vzet  jim  je  bil  upliv 
do  rEsdiijevanja  krivoverstva ,  a  strta  jim  ni  bila  skrivna  moč  in  na- 
TdnSenje,  ktero  so  postavili  nat6  v  oseben  boj  s  preganjalci. 

Povrh  niso  bili  tako  onemogli  in  tudi  ne  zapuščeni,  kakor  se  je 
doidevalo  katoliškej  stranki.  Dobivali  so  namreč  redno  z  Nemškega  od 
Trubeija,  Knaflja,  Rokavca  in  drugih  v  prognanstvu  živečih  slovenskih 
somišljenikov  obilo  verskih  knjig  v  domačem  jeziku  in  tudi  precejšnjo 
materijalno  pomoč.  Prepričani  so  bili,  da  ko  se  izpremnni  sedanji  njim 
utvražui  8ystem  vladin,  gibali  se  bodo  zopet  svobodnejše,  kakor  se  je  to 
godilo  tudi  do  sedaj  v  času  mnogih  tolerantnih  svetovnih  in  duhovskih 
glavaijev. 

TakoT  je  bil  vsaj  občni  krivoverski  črtež  in  tolažilo  v  boljše  čase. 
Posamezni  zastopniki  luteranstva  pa  so  storili  v  tej  zadevi  še  eel6  važen 
korak  dalje. 

Preopolzel  jim  je  bil  optimizem  negotove  bodočnosti.  Osebna  strast 
in  sovraštvo  prisililo  jih  je  k  sklepu :    „Zboljšanje   sovražne  systeme  za- 

27 


386 

gotoviino  si  lahko  sami.  Čemu  bi  čakali  srečnega  slučaja,  ki  nam  od- 
strani tega  ali  onega  nasprotnika?  Hajdimo  sami  na  delo!  Prisilili  so 
nas  sami  v  boj  do  noža.  Mi  si  nmijemo  roke,  če  teče  kri  za  našo  stvar. 
Oni  pa  naj  gledajo  gori !" 

V  pospeševanje  te  silovite  ideje  osnoval  se  je  potčm  kakor  črez  noč 
izvrševalen  odbor.  Ta  je  nal)iral  svoje  skrivne  ude,  Ščuval  in  navduševal 
strahljivce  in  pripravljal  vse,  kar  se  mu  je  dozdevalo  potrebnega,  da  se 
kolikor  mogoče  hitro  odstrani  najbolj  nevarni  sovražnik  luteranstvu,  ljub- 
ljanski škof  Hren. 

Načelnik  tega  znamenitega  odbora  na  Gorenjskem  bil  je  naš  znanec 
Kranjski  kovač  Gogala  in  njegov  prvi  pribočnik  slavni  črevljar  KriSkar 
iz  Grabna ;  Kamniški  mestni  pisar  Naglic  pa  je  bil  skrivni  tajnik. 

Znamenito  v  tem  luteranskem  odboru  pa  je  bilo  to,  da  ste  se  po- 
družnici v  Podgorji  in  Kranji  popolno  združile  v  boji  proti  gosposki, 
akoravno  ste  v  verskih  zadevah  tekmovali  druga  proti  drugej.  Ker  pa 
ni  l)il  glasoviti  Gogala  v  Kranjskej  okolici,  odkar  je  bil  pregnan  njegov 
zaščitnik,  Brdski  grajščak  baron  Pavel  Egg,  več  varen  pred  biriči,  naselil 
se  je  stalno  v  Mengši  pri  svojem  prijatelji,  ondotnem  crkovniku  Matevži 
Cepudru.  Že  lega  tega  sela  ob  glavnej  cesti  nad  Ljubljano  in  Kamnikom 
bila  mu  je  posebno  ugodna,  ker  mnogo  se  je  dalo  tu  zvedeti  o  tajnih 
namerah  gosposke  proti  krivoverstvu.  Povrh  so  bili  Mengšanje  precej 
tolerantni  in  v  mnogem  številu  skrivni  častitelji  Lutrovi.  V  tem  novem 
lutrovskem  taboru  sklepal  je  skrivni  ^generalni  štab"  svoje  črteže,  čakaje 
ugodnega  treuotka  in  priložnosti,  da  pokaže  z  odločnim  dejanjem,  da  je 
krivoverstvo  le  utihnolo,  a  ne  obnemoglo. 

Bil  je  kmalu  pot^m  poletni  večer,  nekaj  tednov  po  binkoštih.  Po 
Mengši  so  že  bile  ugasnole  luči ;  kajti  polnoči  se  je  že  bližal  čas.  Le  v 
lesenej  koči  za  pokopališčem  poleg  crkve  odseval  je  še  žarek  skozi  majhno 
okno,  in  na  črvivem  hišnem  pragu  sedel  je  kakih  petdeset  let  star  možak. 
Neprenehoma  je  zrl  na  cesto  proti  Trzinu,  kakor  da  bi  bil  nekoga  pri- 
čakoval. Nap6sled  pa,  ko  se  mu  je  jelo  pogosto  zdehati,  razte^ol  je 
roki  v  zrak,  potem  pa  je  vstal  in  švedral  na  končišče  kocino,  priklanjaje 
se  neprenehoma  k  tlom.  Poslednjega  pa  ni  delal  iz  ponižnosti  ali  pobožnosti, 
temveč  nepovoljno  je  bil  k  temu  prisiljen.  Njegova  desna  noga  bila  ji 
namreč  za  nekaj  palcev  kračja  od  leve ,  kar  je  bilo  uzrok,  da  je  precej 
hudo  šepal. 

Prišedši  na  kocin  ogel,  gledal  je  zopet  nepremakljivo  nekaj  časa 
])red  se.  Tu  ko  se  je  prikazala  v  dalji  premikajoča  temna  pika  in  po- 
stajala vedno  večja  in  večja,  potisnol  je  štiri  prste  v  usta  in  zažvižgal 
nil-nje  tri  pote  zapored.  Poslušal  pa  je  med  posameznim  žvižganjem, 
ali  mu  nih(V  ne  odgovarja  v  daljavi. 


I 


887 

In  ko  obstane  po  tretjem  poln  teiniia  pika  v  daljavi,  ki  je  iiamstla 

do  sedaj  Se  v  precej  Teliko  ravno  erto,  iii  odmeva  naposled    <»nako  žviž- 

gaoje  od  one  strani,  pravi  možak  samemu  seld : 

„0n  je,  nihče  drug.     Vrag  v6,  kje  se  je  mudil   tako   dolgo.    Mislil 

sm,  da  ga  ne  bode  več.    Težko,  da  prinese  ugodnih  poroeil." 

IzgovorivSi   uepa   bližajočej   se   podo1)i   nasproti   in   pol  glasno  sam 

s  seb6j  govori.    Ko  se  pa  do  kakih  dvajset  korakov  prildiža  pričakovani 

pri^lec,   sakriči  mu   nasproti:  y,Kod  kolovratis  gos  ti  suha,  grešna  tako 

dolgo?  Mislil  sem  že,  da  te   Ljubljanski  purgarji  obirajo,  ali  pa   so  te 

a  gos  svetega  Martina  spekli  za  škofovo  mizo  iu  dali  Hreim  v  dar.^ 

Prišlec,   suh  upognen    možiček.  s  prva  hudobno  namežika  svojemu 

prirakovalcu,  potem  pa  zapiči  svojo  gorjačo  predonj  v  tla,  rek6č: 

„Ti  zajcu  na  rep  stopati  misliš  in  ga  hočeš  za  roge  ujeti,  greSnega 

oglja  na  svojej  gkvi  pa  ne  čutiš,  miš  erkvena  !*" 

Po  teh  ne  l^g  prijaznih  pozdravih  podasta  si   tovariša  roki,  in  po- 

labivši  na  to  nagajivost  korakata  skupno  proti  omenjenej  koei  za   poko- 

palidčnim  zidom. 

„Kaj  je  torej  novega  v  Ljubljani,  kaj  si  zvedel  in  opnivil?"  vpraša 

resno  črez  nekoliko  šepec. 

Prišlec  pa  je  bil  precej  dobre  volje  ter  ni  hotel  tako  hitro  ojuistiti 

sTOJe  prejšnje  Šale  in  je  dejal: 

„Ali  še  nisi  čul:   erkovnika   škofijske    erkve  v  Ljubljani   ujeli  so  v 

pMt,  kakor  crkveno  miš,  ker  je  po  noči  Lutra  č<astil.  po  dnevu  pa  pravim 

svetnikom  muhe  branil.    Tri  dni  ga  postijo  zdaj  v  kleščah,  četviii  dan  ga 

pahodo  tako  počastili,  da  mu  že  zdaj  tesarji  na  javnem  trgu  gugalnieo  te- 

^o^  na  kterej   ga   bode   rudeči   rahelj   gugal   in   krokarji    mu    večerno 

IH^spn  krokali.^ 

Prestrašil  se  je  šepee,  Mengiški  erkovnik  Matevž  Ceputler  teh  besed 

in  vprašal  je  tres6č  se : 

„Smolec  sitni,  ne  govori  kakor  hi  raztrgano  kvedrino  krpal,  ki  več 

vboda  ne  drži.     To  kar  praviš,  to  ni  nič.     Tudi   ti  še   nisi  zadnjih  hlač 

sti]fal,  lahko  še  biriči  zd-nje  pod  vislicami  kamenčkajo  in  te  brez  njih  v 

Irtovo  deželo  pošljejo." 

^To  se  pa  tebi  ne  primeri  lahko,  griva  Mengiška!    V  moj«'j  obleki 

W  še  lahko  Kaumiški  Kramar,   če   ga   v    }»est   dobimo,    po   našej   godbi 

plesal,  —  v  tvojih,  prijatelj,  pa  bi  ne  liilo  mogoče,  da  bi  ne  kazal  nagih 

desnih  meč,  kar  bi  bilo  za  takega  gospoda  vendar  nespodobno." 

Dolgo    ))i    se    bila    morda    še    pikala    znan(*a   s   svojimi    smešnimi 

puščicami,  ko  bi  se  ne  bila   med   tem   približala  koči,  kjer  si  nista  več 

upala  glasno  govoriti. 

^Ali  je  Oogala  dom4?"   vpraša   potem  prišbH*.   naš  znanec  črevljar 

Kriškar  Oepudra. 

27* 


388 

„y  koči  smrči  kakor  polh  v  bukovem  duplu  in  dolge  pete  po  kl( 
od  sebe  moli.  Stoprav  zvečer  se  je  vrnol  s  svojega  potovanja  po  G 
reujskem  in  pot6m  se  je  vlegel." 

^Vzbudi  ga!  Jaz  moram  nemudoma  govoriti  z  njim,"  dčne  na( 
Kriškar. 

^Včš,  nekdo  je  medveda  v  brlogu  s  palico  dregal,  za  plačilo  je 
s  taco  po  koku  dobil,"  odreže  se  energično  Cepuder  ter  pristavi:  „Jea 
se  je  vrnol  sinoči,  znaš,  kakor  sršen  ko  se  s  paše  brez  medd  v  sato' 
vrača  in  od  jeze  samega  sebe  v  trebuh  pika.  Slabe  novice  je  mo 
zvedeti,  ti  pov6m,  in  noc6j  bi  ne  bilo  dobro  z  njim  črešenj  zobi 
Zaraditega  sem  tudi  tebe  noc6j  pričakoval  na  končišči,  da  bi  ne  pri 
kar  tebi  nič  meni  nič  njemu  v  pest;  saj  vedel  sem,  da  moraš  pr 
predno  za  Kolovškim  gozdom  juternica  otemni". 

„To  je  pa  tako,  kakor  hobad  in  obcestni  tropotec  na  otepeno  gla 
ti  povčm,  ti  služabnik  božji ;  kajti  jaz  imam  noc6j  takove  novice  za  C 
galo,  da  mu  mačkino  bolezen  bolje  ozdravijo,  kakor  kropive  pasji  : 
lodec,  verjami  mi!" 

Ta  pogovor,  ki  se  je  glasneje  vršil,  kakor  je  bilo  v  Cepudro 
mislih ,  vzdramil  je  v  koči  spečega  Gogalo.  In  ta  je  zaklevši  pla 
kvišku,  odprl  duri  na  stežaj,  da  so  zarezale  kakor  postni  klepetec, 
zaklical:  „Cepuder,  dani  se  še  ne,  a  ti  pa  že  z  jezikom  kakor  s  tre 
zvonovi  ob  sobotah  popoldne  pritrkavaš!" 

Prestrašila  sta  se  govornika  vzbujenega,  ne  baš  krotkega  kovača 
mojstra,  da  jima  je  zadnja  beseda  kakor  ajdova   skoija  v  grlu   zaost« 
In  ko  so  se  zopet  zaprle  duri,  ohrabril  se  je  Kriškar,  da  je  s  pestjo 
pote   nd-nje   potrkal,   pot^m   pa   ponižno   in  s  pripognenim  hrbtiščem 
kočo  stopil. 

„Kaj  bi  rad,  Cepuder?  Pusti  me  dalje  spati,  ti  nadloga  sitn; 
zarezi  se  v  temini  Gogala  men6č,  da  ga  moti  njegov  hišnik  Cepuder. 

„Nekaj  važnega  imam  povedati  mojster  in  zapovednik  vseh  pra^ 
luterancev,"  oglasi  se  ponižno  zdaj  Kriškar  in  vrti  svoje  širokokrajno  ] 
krivalo  med  prsti,  kakor  da  bi  gonil  mlinsko  kolo. 

^Besede   so   mojega   zvestega   pribočnika    Kriškarja,   podobe  pa 
vidim  v  tej  beznici  temnej,"  pravi  Gogala  izuenadjen  potžm,  ko  žveplji 
nit  užiga  in  posveti  prišlecu  v  obraz.     Ko  se  pa  prepriča  pri  luči,  da 
ržs  oni,  o  ktereni  je  sodil,  vpmša  ga  resno: 

„Kako  si  opravil  posel  v  Ljubljani?    Kaj  je  novega  v  mestu?" 

„Pros6  je  dozorelo,  mojster  naš  in  gospod.  In  kedar  se  pribl 
oni  čas,  treba  je  postaviti  slamnato  strašilo  v4-nje,  da  odpodi  vrabce, 
se  zaganjajo  kar  v  grnčah  po  latovji  sem  ter  tja,  vam  trdim,"  odgova 
potuhneno  in  smehljaje  se  erevljarski  pribočnik. 


389 

„Ti  hoSeS  redi,  Eriškar,  da  se  Miza  priložnost,  ko  lahko  nastiiviino 
STOje  mreže,"  ypra9a  zdaj  bolj  veselo  Gogala. 

„Tako  sodim  jaz,  mojster  slavni,  da  če  raztegnete  vi  svoje  zanjke 
med  Črnučami  in  Trzinom,  ujamete  postrv,  ki  bode  tehtala  najmanj  pol- 
drugi stot,  naj  se  imenuje  že  Hren  ali  tista  podlasica  biriška,  sodnik 
Kramar!'' 

„GoYori  jasno !  Kako  je  to  mogoče,  Kriskar  ?  Petdeset  srebernjakov 
ti  izplačam  isto  uro,  ko  caplja  eden  izmed  onih  v  uašej  mreži.  ^ 
„Težko  ne  bode,  če  morete  zaupati  svojim  ljudem.^ 
^Dve  sto  jih  postavim  že  jutre  večer  ob   cesti  med  Kamnikom  in 
Ljobljano,  ti  povčm;   če  ne,   naj   se  ne  imenujem  kovač  Gogala,^  od- 
govori s  ponosom  tovariš. 

„Vot6m  je  zmaga  gotova.  Veste,  posrečilo  se  mi  je  priti  v  škofov 
hlev  v  Ijubljani.  In  spšč  ondi  pod  konjskimi  jaslimi,  čul  sem  na  tanko, 
kako  so  se  pogovarjali  .škofovi  služabniki,  da  se  bode  peljal  bodočo  soboto 
Škof  ¥  Kamnik  ali  prav  za  prav  v  Mekinjski  samostan,  kjer  bode  slov(^sno 
nmeščenje  nove  mlade  nune,  iste  baronice  iz  Strmola,  ki  je  največ  kriva, 
da  so  nam  pregnali  našega  Knaflja. 

Velikanske   priprave   se   neki  delajo   za  •  to   slovesnost.     Vse  mesto 

1)ode  po  koDei.     A  bojijo   se  tudi  naših  Ijudij   pri  tej   priložnosti,   kakor 

sem  čul.    Previdnosti  je  torej  treba.     Kamniški  sodnik  Kramar   sam  se 

\)ode  peljal  s  svojimi  biriči  škofu  do  pol  pota  naproti.   In  ba^  tii  mislim 

jiK,  poskusilo  bi  se  lahko  —  saj  veste  kaj!"^ 

„Prepusti  vso  pripravo  meni,  Kriskar !  Skrbi  le,  da  je  resnica,  kar 
goforiš.  Zastonj  nočem  vznemirjati  svojih  mož  na  vseh  krajih.  —  Zaradi- 
tega,  če  si  slišal  napačno,  dal  ti  bodem  priložnosti  učiti  se,  da  drugi 
pot  bolje  napneš  ušesa.  ^ 

Poslednje  besede  izgovoril  je  Gogala  s  posebnim  naglasom,  potžm 
p*  je  pristavil:  „Zdaj  hodi!  Okoli  dveh  je  po  polnoči.  V  Kamnik  imaš 
poldrugo  uro  hodi,  če  ne  dremlješ  s  potoni.  Ob  šestih  hočem  govoriti 
M  tem  mestu  s  pisarjem  Nagličem.  Tvoja  skrb  je,  da  ga  pripelješ  do 
Maj  sfera."  • 

Prikimal  je  ponižno  Kriskar  temu  povelju,  potem  pa  priklonivši  so 
globoko  svojemu  videzno  zadovoljnemu  mojstru,  zapustil  njegovo  spalnico. 


Edentndvajseto  poglavje. 

Kouim!  komm!  schoii  weicht  die  ticfe  Naoht. 

Faust  I. 

Natanko  ob  navedenej  uri  korakala  sta  drugo  jutro  po  cesti  od 
Kamnika  proti  Mengšu  dva  moža.  Ce  sodimo  po  njunih  stopinjah,  ve- 
rovati moramo,  da  se  je  njima  mudilo.    Osobito  suhi  in  slabotnejši  po- 


390 

tovalec  ultiral  jo  izvrstno  kamenit  pot,  da  gaje  precej  grbasti  in  opogneni 
rudeeeliradec  komaj  dohajal  in  si  neprenehoma  brisal  z  dlanijo  pot  raz  čela. 

„Da  l»i  te  Kurent  odnesel,  Kriškar  smolnati!  Noge  se  ti  zapletajo, 
kakor  da  bi  po  jajcih  hodil,  ali  kot  da  bi  doma  mlade  imel  v  listji,"^  jezi 
se  tovariš,  ko  vidi,  da  znanec  pmv  nič  u&-nj  ozira  ne  jemlje,  kakor  da  l)i 
niti  skupaj  ne  hodila  ne. 

„Ti  lahko  govorii^  tako,  lakota  gosposka,  ki  še  ne  v^S,  kaj  se  pravi 
z  Gogalo  v  caker  hoditi.  Kar  on  reče,  veljA  kakor  bi  z  žrebljem  pribil. 
In  to  ti  povem,  če  nisva  ob  pi*avem  času  pri  njem,  obiral  naju  bode 
kakor  lisica  pii^čance,  ali  pa  Kramar  tebe,  ko  bi  vedel,  da  tako  pošteno 
dvema  gospodoma  služiš.^ 

„l)a  bi  mene,  meniš  kvedrina  suha?  Jaz  pa  pravim,  da  bo  zijal  kakor 
žejna  gos,  ko  mu  povem,  kako  bomo  naše  sovinžnike  lovili  bodočo  so- 
boto, ko  bodem  jaz  enkrat  birič  in  sodnik  v  enej  osebi,  Ki*amar  pa  moj 
pisar  in  liode  i>o  papirji  gosje  per6  sukal,  kakor  bi  brazdo  vlekel  in  mi 
rekal  gospod  milostljivi,  jaz  pa  njemu,  kar  bodem  hot^l,  samo  lepega  nič." 

„Vidva  sta  gotovo  i>ri  jesihu  Inatovščino  pila.  Naglic,  da  tako  pri- 
jetno gladiš  Kramarja,  kakor  da  bi  ga  s  kropivami  pod  nosom  umival?" 

„Kropive  l)i  bile  med  za-uj,  kakor  je  mislil  on,  da  so  palice  za 
mojo  sestro  vijolice,  ker  jo  je  ovadila  neka  dlaka  pasja,  da  z  Ijubčekom 
na  Graben  na  sprehod  hodi,  k  spovedi  pa  ne." 

„Z  leskovim  oljem  jo  je  torej  mazilil,  hočeš  reči,  kakor  psa,  ki 
klobaso  ukrade?"  šali  se  nagajivi  Kriškar. 

„Zdaj  je  pa  ne  bode  več,  ti  pravim.  Naglic  mi  ne  leči  več,  ampak 
lažnik,  če  nimam  jaz  v  enem  tednu  Kramarja  v  pasti.  Pot^m  naj  gori 
gleda!    Pri  Bogu  je  milost,  pri  meni  je  ni!" 

Med  takim  pogovorom  približala  sta  se  naša  znanca  Mengšu.  Kriškar 
s(^  je  potem  še  junogo  trudil,  da  l)i  zvedel,  kakov  skriven  črtež  ima 
njegov  učejii  tovariš  proti  Kamniškenm  sodniku  in  njegovim  prijateljem, 
Naglic  pa  mu  je  le  smejž  se  kazal  svoje  škrbinaste  zobe,  menžč,  da  se 
ne  spodobi,  da  zve  prej  poročnik  generalnega  štaba,  kako  so  lut^ranska 
kaša  kuha,  predno  je  ni  general  Gogala  sam  okusil  in  odobril." 

Nekaj  trenotkov  pozneje  je  mestni  pisar  Naglic  žo  Gogali  dobro 
jutro  vošil  in  bral  v  njegovem  zaspanem  in  precej  nevoljnem  obrazu,  da 
bode  treba  danes  besede  varno  postavljati,  če  hoče  i-azvedriti  zadnji  čas 
vedno  čmerikavega  mojstra. 

„Ali  te  je  videl  kdo,  da  si  k  meni  sel  ?"  vpraša  najprej  Gogala  resno 
svojega  tovariša,  pogledavši  na  cesto,  da  bi  se  prepričal,  ali  je  zrak  čist 
pred  sovražniki. 

„Ni  mogoče.  Za  vrti  sva  hodila  s  Kriškarjem  in  od  strani  v  kočo, 
kakor  dihur  v  Ijuknjo." 


«      391 

„Prav  je  tako,  Naglic.  V6^,  nihče  ne  ve,  kdaj  se  j«^  zadnjie  pod 
Dosom  popraskal,  če  že  od  daleč  nasprotiK^ga  vt^tra  ue  zadisi,  kakor 
medved  medd,  to  si  sapomni! 

Koliko  imaš  prostih  ur  na  dan?''  vpraša  dalje  (logala. 

^Štiriindvajset,  če  nobene  ne  prespini  ali  ne  zapijeni.^ 

„Ti  si  torej  brea  dela.    Pognali  so  te  iz  shižlie  V"  zai^udi  sr  (lokala. 

,,8el  sem  sam.  Kdo  bi  vedno  za  pisarja  služil?  Zdaj  rakam  pri- 
ložnosti, da  postanem  jaz  sodnik  in  Kramar  moj  pisar.  Zakaj  bi  nr 
menjala  enkrat  svojca  posla  ?^ 

y,Uok  si  nista  podala  za  slovo,  Naglic,  to  voin  dobro:  pur  pa  nogi 
T  kvedrastih  rokavicah  v  za<lnjo  stran,  ali  kamer  je  priletelo:  in  takov 
i^pomin  navadno  dalje  traja,  kot  posiljena  prijaznost.  Zaraditega  hi  vedel 
rad,  kakova  l3ode  kaj  tista  priložnost,  ki  io  posadi  na  s(Mlnijski  stoL 
Kramarju  pa  porine  gosje  per6  v  roko,  ki  bode  škripalo  po  tvojem 
povelji?" 

Pri  tem  vprašanji  položi  Naglic  prst  na  usta-  v  znamenje,  da  je 
skrivnost,  kar  hoče  povedati,  potem  pa  pi-avi: 

„Dobro  v6š,  ti  mojster  naš,  o  slovesnosti  bodočo  ninleljo  v  Mekinjah. 
In  dan  poprej  se  pelje  Kramar  Ljubljansk(miu  škofu  naproti.  Kaj  ko 
bi?  — "  tega  stavka  ne  izgovori  popolno,  le  z  rokama  pokaže,  kakor  da  bi 
bil  nekoga  v  pest  dobil  in  bi  mu  potem  vrat  zavijal. 

„Ti  prebrisanost  malharska!''  začudi  se  pri  tem  znamenji  (lOgala 
in  pristavi: 

„Zdaj  je  že  jajce  bolj  premeteno  od  kure.  Jaz  sklepe  kujem  kakor 
sem  nekdaj  železo,  ti  mi  jih  pa  podiraš,  suša  učena.  Povrh  ti  moram 
pa  Se  pripoznati,  da  tvoje  misli  niso  slabe,  če  bodo  pa  kaj  sadii  rodile, 
ne  moreva  že  danes  soditi.  V6š,  jaz  sem  tako  sklenol  in  sodil,  da  bi 
bilo  dobro,  ko  bi  mi,  saj  V(5š,  kdo  je  to,  resno  govorili  s  Hrenom  in  nm 
v  Trzinskih  gozdih  poplačali  dolg  za  preveliko  prijaznost,  ki  jo  skazujc 
naSej  stvari.  In  takova  stvar  poravna  se  najhitreje  in  najbolje  s  kolcem 
po  glavi  ali  kamer  pade.*' 

Pisar  Naglic  raztegne  pri  zadnjih  liesedah  obraz  v  takove  potez«?, 
kakor  da  bi  hotel  reči:  „Prijatelj,^  mislil  sem.  da  imaš  več  možgan  v 
glavi,  kakor  je  res,"  pot^m  pa  roko  proti  tovarišu  stegne  in  pnivi: 
„Cemu  to?  Kaj  pomaga  nam  in  našej  stvari,  če  mu  prekrižamo  blag 
ali  neblag  del  života?  Nič!  Krik  in  upor  proti  nam  bode  le  narastel. 
kakor  če  dregnete  v  sršenovo  gnezdo. 

Oe  moj  svet  in  moja  misel  kaj  velja,  rekel  bi  vam : 

Mi  razpostavimo  v  soboto  večer  naše  ljudi  ob  cesti  med  Trzinom 
in  Črnučami  ter  skušamo,  da  dobimo  Kramarja  v  pest,  naj  velja,  kar 
hoče.  Pot6m  ga  odpeljemo  skrivaje  na  varen  prostor,  kjer  ga  zapremo 
in  postimo  tako  dolgo,  da  mu  bode  pajek  prepregel  želodec  in  si  ne  !>ode 


392 

upal  reci  niti  bev,  če  pravimo  mi  mev,  in  nasprotno.  Ko  bode  voljen 
nat6  kakor  vosek  in  ponižen  kakor  tridnevna  ovca,  pokličem  ga  jaz  pi€d 
se,  podam  mu  papir  in  gosje  per6  ter  velim:  Sedi  in  piši  dahovskej  ifl 
deželskej  gosposki  pismo : 

„„Yisoka  sodnija  v  mestu  Kamniku  naznanja,  da  je  zatrto  popolnem 
krivoverstvo  v  njenem  okraji  in  da  se  je  prepričala  stoprav  zdaj,  da  ni 
bilo  v  resnici  razširjeno  tako,  kakor  se  je  v  naglici  napačno  poročalo. 
Posebna  krivica  pa  se  je  zgodila  kaplanu  Knaflju,  ki  je  bil  po  nedolžnem 
zatožen  od  svojih  sovi*ažnikov  in  prognan  na  Nemško.  Le  s  tem  se  more 
popraviti  njegova  v  neb6  vpij6ča  krivica,  da  se  pokliče  nemudoma  zopet 
v  domovino,  ter  se  mu  za  odškodovanje  podeli  služba  mestnega  kaplana 
v  Kamniku,  ktera  se  mu  je  bila  nekdaj  nenadoma  vzela."" 

Videl  bodeš  Gogala,"  nadaljuje  Naglic,  „kako  bode  Kramaijevo 
per6  praskalo  to  pismo  in  kako  bode  spodej  podpisal  svoje  ime  in  pritisnol 
pečat.     In  ko  je  izvršeno  poslednje,  smo  mi  zopet  na  konji. 

Zbegana  bode  vlada,  ki  že  zdaj  ne  v6,  kako  postopati  prav  za  prav 
proti  nam,  in  škof  sam  bode  napačno  podučen;  kajti  Kramar  je  bil  do 
sedaj  njegova  desna  roka.  S  tem  pismom  pojdem  jaz  sam  k  škofu  in 
deželnemu  glavarju,  opravičuj6č  Kramarja  z  boleznijo  in  odpotova^jem  \ 
toplice.  In  kakor  bi  mignol,  sukati  se  bodo  jela  imenitna  peresa  u 
našo  stvar  in  Knaflja  dobimo  tako  gotovo  domu,  kot  je  amen  v  očenaši 
Za  vse  drugo  bode  skrbel  pot^m  on  sam,  to  mu  zaupaj!" 

„Učen  si  in  veden,  kakor  vsi  pismouki,  Naglic.  Zastonj  nisi  tolik( 
let  služil  gosposki  in  kmetica  stiskal,"  povzame  zdaj  Gogala  vesel  ii 
pristavi : 

„Izvrsten  je  tvoj  črtež,  samo  ko  l)i  se  dal  tako  lahko  izvršiti,  kakoi 
je  lep  in  imeniten!" 

„Da  bi  se  ne,  misliš!  Na  tešče  ti  ga  izvedem,  č«  hočeš  in  ukažeš 
Najprvo  moramo  preslepiti  Kramarja,  da  se  pelje  zvečer  namesto  zjutra 
škofu  nasproti;  drugič  naznanimo  škofu,  da  je  poklican  Kramar  po  zdrav 
niku  v  toplice.  Tako  ga  ne  pogreša  pot^m  nihče.  Napčsled  pa  bolnik  } 
toplicah  tudi  lahko  umrje  —  pri  zdravem  telesu!" 

Tako  je  govoril  Naglic.  Pri  zadnjih  besedah  pa  se  mu  je  trese 
glas,  kakor  da  lii  se  bil  sam  nekoliko*  prestrašil  poslednje  grozovite  misli 
a  zatajeval  je  to  svojo  zadrego. 

„Storilo  se  bode,  kakor  si  svetoval.  Hren  pa  se  naj  zahvali  pr 
tebi  za  svojo  glavo ;  kajti  sklenol  sem  že  bil,  da  so  šteti  njegovi  dnevi 
Tako  pa  je  boljše,  če  kri  ne  teče  in  se  povrh  v  miru  koristi  našej  stvari 
A  varuj  se,  da  ne  izdaš  nikomur  naših  namer.  Tudi  ne  pi-avi  nikomur 
da  si  pustil  pisarjevo  službo! 

Jaz  pošljem  še  uoc6j  svoje  ljudi  na  ogledi,  ti  pa  pišeš  škofu  pisnM 
in  opravičiš  Kramaijevo  odpotovanje;  dnigo  pisanje  o  škofovem   prihodi 


393 

»  oddaS  Cepudru,  naj  ga  Kramarju  uese  iii  ga  zval)i  v  soltotiiej  noči  na 
«Bto  Trzinsko.^ 

Dolgo  sta  se  še  posvetoTala  potčm  naša  znanca  o  napadu  na 
[amniškega  sodnika  in  nap6sled  še  povabila  pri  vratih  posluške  utepa- 
očega  Kriškarja  y  posvet  in  v  skrivni  generalni  štab. 

(Dalje  pride.) 


Pesni  dekličje  ljubezni. 


II.  Cvetje  KO  besede  tvdje  .  .  . 

Iz  zeldnja  cvetke  moje  Tu  pod  drevjem  v  soliični  sreči 

Dvigajo  glavice  svoje  V  luči  lepi  in  blesteči 

In  z  odejo  cvetno,  belo  Zvezo  srčuo  ponoviva 

Venda  drevje  se  veselo.  .              Zvestost  večno  priseziva!  .  .  . 


Sapa  veje  lehna^  tiha 
Badost  zemlja  cela  diha  — 
Glej  preiivo  to  zelenje, 
Glej  to  splošno  pbmlajenje! 


Glej,  kako-li  moja  lipa 
Cvet  krasan  navzddli  sipa 
Naj  le  pada  cvet  dišeči: 
Venec  on  je  mojej  sreči! 


Vmes  pa  drugo  cvetje  pada 
Vmes  pa  druga  sreča  vlada  — 
,  Cvetje  so  besede  tvoje 
V  njih  src^  je  srečno  moje!  .  .  . 


12.   Le  8rčn6,  8rčn6  moliva! 


žalno  žalno  sem  po  vasi 
Z  lin  visokih  zvon  se  glasi, 
Pač  sedaj,  ko  tožno  poje 
Nekedo  zapušča  svoje! 

Ljubček  mili,  zi-^j  moliva 
Za-nj  srčno  mini  prosiva, 
Bomo,  bomo  spet  življenje 
Spavat  pojde  ])od  zelenje! 


Le  prosiva,  le  moliva 
Le  gorko  roke  skleniva  — 
On,  ki  vedno  je  resničen 
Bodi  mil  mu  in  pravičen! 

Glej!  V  oči  prezveste  tvojo 
Jaz  oči  upiram  svoje 
In  v  bolesti,  v  togi  nemi 
Lice  to  solze  krope  mi. 


Pač  i-azumeš  ti  poglede. 
Bolj  jih  umeš,  kot  besede 
Le  srčno,  srčno  moliva 
Le  gorko  roke  skleniva!  . 


394 


13.  Na  neb6  prlAlit  meglit  Je  .  .  • 


Milo  je  nebo  blestelo 
Milo  vse  ]>od  iijiui  cvetelo 
Jaz  pa  v  jutra  zlatej  zori 
Zrla  sem  pojoč  navzgori: 

„L«  nebo  mi  jasno  blesti  — 
Mladej  ti  žiiriS  nevesti 
Jn  nebo  ljubezni  moje 
Jasno  je  kot  lice  tvoje!"  .  . 


Fa  ko  sem  tako  vesela 
V  jutra  zlatej  zori  pela 
Na  nebo  prišla  megla  je 
Ter  ostala  tam  temna  je! 

Oh  in  glavo  sem  sklonila 
In  srčno  Boga  prosila, 
Da  bi  T  sreči  me  ohranil 
In  bolesti  me  obranil!  .  . 


i  •* 


-lil 


14.  NJemn  sem  na  ?eke  zvesta! 


Roži(te  so  nežno  cvele 
Z  grmov  pa  so  ptičke  pele 
O  veselja  le|>ej  dobi 
O  ]M)mlajenoj  svetlobi! 

S^čua  sem  med  njimi  stala 
Hrečna  petje  sem  slušala 
Glasno  tudi  jaz  sem  pela 
Nežno  tudi  jaz  cvetela. 


Oj  vesele,  drobne  ptice 
Lepe  ve,  mlado  cvetice 
Tudi  zdaj  Se  pojem  glasno 
Tudi  zdaj  &e  cvetem  krasno! 

Pa  le  jedno  srce  moje 
V  sladkej  sreči  vedno  poje, 
Misel  jed  na  le  se  se  vita 
liadostna  in  polna  svita: 


Da  v  odičenej  mladosti 
Oh  v  mla<16sti  in  radosti 
Njemu  sem  na  veke  zvesta 
Njemu  le  krasna  nevesta!" 


15.  ZA-nJ  srčn6  bom  zdaj  molila  •  •  . 


Oj  nebo,  nebo  oblačno 
Kaj  tako  me  gledaš  mračno 
Kaj  stvarem  v  trepetu  skritim 
Z  licem  ti  pretiš  srditim? 

Mar  zdivjale  bodo  sile 

Ter  bolest  nam,  strah  delile  - 

Oj  neb«),  nebo  oblačno 

Kaj  tako  me  gledaš  mračno? 


Zdaj,  oh  zdaj,  ko  groza  vstaja 
K  meni  vem,  da  on  prihaja  .  . 
Glej!  Z  gromenjem  žari  strašni 
Švigajo  po  zemlji  plašni! 

Zvest  je  on  in  tvrd  y  obljubi 
Tvrd  celo  bi  bil  v  —  pogubi ! 
Naj  vihar  le  vstaja  jezen 
Njemu  kaže  pot  —  ljubezen! 


K  meni  vem,  v  viharji  hodi 
Ko  odmeva  strah  povsodi  .  .  . 
Za-nj  srčno  bom  zdaj  molila 
Za-nj  srčno  roke  sklenila!  .  . 


A.  Funtek. 


\ 


395 


Milko  Vogrin. 

Novela.     Spisal  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

VIII. 

Udkar  je  bil  Vogriuov  oiV  na  snirtiug  post(*lji  blagoslovil  svoje 
olrokp  ter  se  vzeiiiši  slov6  od  ljiil)e  žeiu*,  preselil  v  boljšo  veeuosi,  ni  bilo 
m*  takega  strabii  in  žalosti  v  Vogrinovej  biši  kakor  sedaj.  Milko,  nada 
in  jH)uos  materi  in  sestri,  ležal  je  v  snirtnej  nevarnosti.  Bled  kakor 
stt>na,  upadlega  lica.  in  globoko  udrtih  oeij,  gledal  je  kakor  suha  smrt 
ixpod  bele  odeje.  Bolnik  ni  prve  dni  nič  govoril.  Le  včasih  se  mu  je 
ijvil  globok  vzdihljej  iz  krvavečega  srea.  Milko  je  čutil  veliko  slal)Ost. 
Saj  mu  je  bilo  mnogo  krvi  izteklo  iz  rane.  A  on  je  tudi  dobro  ve«' 
kakšen  konec  mom  vzeti,  ako  se  mu  rana  vname  in  se  prime  prisad 
njegovega  trupla.  i,- 

Edina  tolažba  bil  je  Vogrinu  kakor  njegovej  materi  dr.  Širni'' 
je  prihajal  vsak  dan   po  dvakrat  k  svojemu   prijatelju.     Tolažil  j?t,m 
in  bolnika.     Ali  svetlemu  dnevu   sledila  je  tužna  noč.     Slabo  brleča  lu- 
čira  razsvetljevala  je  bledo  Milkovo  lice.     A  zrav(»n  njega  je  točila  mati 
solie  t^r  molila  klečž   pred   božjo   podobo,   proseč,   naj  jej  Bog  ohrani 
edinega  sina! 

Zvunaj  pa  je  skovikala  sova,  gledaj6ča  skozi  slabo  prozorne  šipe  v 
sobo.  kjer  je  vladala  tuga  in  žalost.  In  glej,  to  je  bila  ravno  ista  sobica, 
kjer  je  pred  kratkim  časom  Olga  v  svojo  največjo  radost  spoznala,  da 
jo  ljubi  —  Vogrin.  Tako  menjuje  na  enem  in  istem  mestu  veselje  in 
falost,  sreča  in  nesreča! 

Med  tem  pa  ko  je  ti*pel  Vogrin  smrtne  liolečine  ter  so  mu  nc^hote 
lile  svetle   solze   po   velem   lici,    veselil   se  je  njegov  zmagovalec  baron 
Bobert  Benda  svoje  slave.     Srce  njegovo   je  zopet  radostno  bilo.     On  je 
idaj  prosto  in  lahko  dihal.     Srd  in  sovraštvo  izginolo  je  iz  njegove  duše. 
8tj  se  je  maščeTal  nad  svojim  tekmecem,   po))ivši   ga   kakor   črvička  v 
prahu.     Neskončno  se  je  radoval  Robert   nad  Vogrinovo   nesrečo,    ved6č, 
da  ma  ne  more  ta  človek  od  sedaj  naprej  zahajati  več  v  škodo.  Vslod  tega 
se  je  pa  tudi  baronova  zvunanjost  kar  izpn^menila.     Hodil  je   zop(»t  ra- 
dostno, nosčč  glavo  po  konci,  ter  bil  samosvesten  v  Vogrinovej  domovini 
kakor  Aom&  na  magyarskih  tleh.     Njegova  ošabnost  dospelo  je  kmalu  na 
prejšnji  vrhunec. 

Prihodige  jutro  prišel  je   Benda   na   vse  zgodaj  v  kavarno  na  za- 
jntrek.     Žvižgaje  pričakuje   ondi  svojega   sekundanta,    stotnika  Kandiča. 
„Kako,  da  Te  ni  tako  dolgo  ?**  ogovori  zdaj  baron  svojega  prijatelja, 
prihajajočega  s^ra  po  cesti,  in  mu  gre  naproti. 


396 

„GovoriI  som  z  dr.  Sirnikoin,  ki  je  došol  ravno  zdaj  od  Vogrina. 
Bil  je  c6io  110^  pri  njem !" 

„Ali  mu  je  že  —  temu  plebejcu  —  roka  odpadla?  Ne  bode  se 
mu  več  zljubilo,  objemati  z  njo  plemenite  gospice!"  pristavi  porogljivo 
Kobert. 

„Da  bi  se  mu  le  kaj  hujšega  ne  zgodilo!  Dr.  Sirnik  se  mi  vidi  jako 
zamišljen.  Govoril  mi  je  o  vnetji  in  prisadu.  Majaje  z  ramama  rekd 
mi  je,  da  pričakuje  najhujše.  V  nekih  dneh  bode  se  vse  razsodilo,  ali 
na  dobro  ali  na  slabo!" 

„Prav  mu  je,"  odvrne  trdosrčno  in  škodeželjno  baron  Benda.  „Kar 
je  iskal,  to  je  našel,  in  basta!  Tudi  zajcu  ne  prizanašamo,  če  nam  hodi 
mladice  obirat.  Kako  bi  pa  jaz  temu  plebejcu,  ki  se  s  prva  potuhneno 
v  naše  kroge  ukrade,  a  pot^m  nam  —  izneverja  blaga,  visokorodna  ženska 
srca!  Saj  mu  je  bilo  znano  kakor  Tebi,  da  je  Olga  —  moja  bodoča  ne- 
vesta! On  se  pa  naj  zdaj  s  smrtjo  ženi  in  pri  njej  išče  ljubezni!  Eden 
Slovenec  več  ali  manj,  to  je  pač  vse  eno.     Ali  ne,  stotnik  Randič?" 

V  tem  smislu  sta  se  naša  znanca  še  dalje  pogovarjala.  Randič  je 
sicer  včasih  pomiloval  našega  nesrečnega  rojaka,  ali  baronu  Robertu  ža- 
rela je  zgoli  radost  na  lici,  ko  je  govoril  o  svojej  včei*ajšnjej  zmagi  in 
nesreči  nasprotnikovej.  Z  veliko  navdušenostjo  je  tudi  pripovedoval,  kako 
hoče  svoj  dopust  sedaj  porabiti  v  to,  da  se  v  kratkem  njegova  zaroka  s 
Olgo  izvrši.  Češ  Vogrin  je  uničen.  Olga  nima  nobene  zaslombe  več. 
Njegova  zveza  z  njo  je  tedaj  že  kakor  gotova !  V  jesen  prevzame  sam  svoje 
posestvo  in  grajščino  ob  Blatnem  jezeru,  poplača  z  Olgino  doto  vse 
dolgove,  in  pot^m  bode  živel  prav  po  kavalirsko  v  krogu  bogatih  ma- 
gyarskih  plemenitašev ! 

Tako  je  slikal  baron  Robert  svojo  srečno  bodočnost  stotniku  Randiča. 
Slednjič  še  povabi  prijatelja,  naj  ga  obišče  prihodnje  poletje  na  njegovej 
grajščini.  V  roko  si  sežeta  pot6m  ogerska  rojaka  v  znamenje,  da  se  go- 
tovo vidita  prihodnje  leto  na  baronovem  posestvu. 

Dogovorivši  se  tako  med  seb6j,   vst>aneta  polagoma.    Spravljata  se 
'•\  ravno  na  sprehod,  kar  stopi  pred  njiju  —  sluga  Janoš  z  velikim  pismom 
W  roki. 

„Kaj  je  zopet  ?^  zakriči  nad  slugo  nadporočuik  Benda.  lu  vzemSi 
mu  pismo  iz  roke,  pregleduje  ga  od  vseh  stranij. 

„0d  vojaškega  poveljništva  je,  glej  stotnik  Randič!" 

Baron  Robert  postaja  zdaj  bled,  zdaj  rudžč.  Roka  mu  trepeče. 
Neka  huda  slutnja  prešine  mu  dušo.  Nenavaden  strah  prehaja  njegOTO 
srce.  Hlastno  pretrga  tedaj  ovitek,  prebere  površno  in  nagloma  pisanje. 
A  zdaj  omahne  ves  obledel  na  stol  ter  udari  z  obema  rokama  po  mi« 
koln^č ; 


397 

„StreIa  gromska !  Tega  pa  je  še  treba !  Da  bi  jih  le  peklensko 
irelo  pogoltnolo  te  ljudi,  in  jih  sama  kuga  in  ogenj  pomorila,  da  ne 
dijo  mirti  !^ 

„Ali  so  Ti,  dragi  prijatelj,  dopust  odpovedali  in  Te  pozvali  zopet 
T  sloibo  ?"  vpraša  ga  res  radoveden  stotnik  Sandič. 

^Oromska  strela  naj  Tse  ubije!  Nd,  beri  sam  in  premišljuj  to 
frokleto  povelje!"  — 

Znano  je  po  Ysem  Avstrijskem  in  ne  najmanj  med  nami  Slovenci, 
kakšni  dnevi  so  nastopili  s  4.  julijem  leta  1878.  Tedaj  se  je  napovedala 
dnga  mobilizac^a.  Poklicali  so  pod  orožje  mnogo  sinov  in  očetov  iz 
Tgeh  slovenskih  in  neslovenskih  pokrajin.  Zbiralo  se  je  silno  vojaštva 
po  vseh  večjih  mestih  na  Slovenskem.  Kmet  je  popustil  plug  in  motiko, 
rokodelec  je  vrgel  v  kot  svoje  orodje,  dijak  pa  je  zaprl  knjige  in  uradnik 
amenil  per6  s  puško  in  sabljico.  Hipoma  se  je  začelo  v  Avstriji  novo, 
vojaško  življenje! 

Po  sklepu  berolinskega  kongresa  imela  je  Avstrija  zasesti  Bosno 
ia  Hercegovino.  V  desetih  dneh  morala  je  ))iti  vojska  zat6  potrebna  na 
Mgah.  In  rčs,  okoli  sredine  meseca  julija  zapuščali  so  že  polki,  po- 
peiaj6č  in  vriskaje,  naše  slovenske  garnizone  in  podajali  se  v  tabore  ob 
torskej  meji. 

A  ne  samo  pehota,  tudi  koigiki  poklicali  so  se  na  vojsko.  Med 
temi  pa.  je  bil  izbran  za  okupacijo  7.  huzarski  polk,  kakor  je  vsem  onim 
xnaao,  ki  so  se  tedaj  zanimali  za  vojaške  razmere. 

Našega  nesrečnega  rojaka  Vogrina  pa  ni  dohitel  vojaške  trombe 
ghs,  kakor  da  bi  bili  vedeli,  da  itak  ne  more  zdaj  slediti  takemu  pozivu. 
Sedaj  niso  bili  namreč  8.  peš-polka,  po  imenu  „baron  Abele",  pri  kterem  je 
doiil  Vogrin  za  reservnega  častnika,  poklicali  pod  orožje.  Pač  pa  je 
hilo  barona  Bendo,  nadporočnika  pri  7.  huzarskem  polku,  hudo  zadelo  to 
neljalK)  povelje! 

Kakor  strela  iz  jasnega  neba,  tako  neucadoma  došel  mu  je  danes 
ttkaz,  da  mora  biti  v  48  urah  pri  svojem  polku.  Ta  novica  ga  je  rel6 
ODiamUa.  S  prva  je  omahnovši  na  stol  preklinjal  Bošnjake  in  Hercegovce 
ler  sploh  vse  Slovane,  zakaj  nikdar  ne  mirujejo.  A  spoznavši  potem,  da 
oiu  kletev  nič  ne  pomaga,  jame  se  tolažiti  z  mislijo,  da  ni  tii  nobene 
pomoči  in  izpremembe.  Povelje  je  pač  zdaj  tukaj,  in  on  mora  iti  brez 
Ugovora  na  odkazano  mu  mesto! 

„In  ravno  sedaj  mora  priti  kaj  takega,"  huduje  se  proti  stotniku 
fiandiču.  „Baš  sem  mislil,  da  se  začne  zdaj  za-me  tu  novo  življenje. 
Nadejal  sem  se,  da  še  bodem  sedaj  v  Olginem  obli/ji  preživel  marsiktero 
veselo  uro,  ali  glej,  nenadoma  me  zadene  ta  nesrečna  osoda !" 

y,Moje  največje  pomilovanje,   dragi   prijatelj !"    tolaži  potem  Randič 
svojega  tovariša.     „Glej,  Robert,    to  je   že  taka  nemila  osoda,   ki    meče 


398 

nas  vojake  iz  uiK^ga  kraja  v  drugi  kot.     Tudi  jaz  sem  mnogokrat  skusil 
takih  grenkob.     A  naposled  so  uui  vendar  razne  nezgo<le  prisilile,  in  jai 
sem  dal  za  vselej  vojaseini  slov6.     Ali  obupal  nisem  nikdar,  ee  sem  tadi 
eestokrat  krvavečega   srca   zapuščal   drage   in  Jjube  mi  znanke.     Zatonj  i 
se  tudi  Ti  potolažil     Okupacija   bode   menda  le   nekaj    mesecev  trajaki^i 
Ti  pa  si  lahko  tedaj  slavnih  veneev  in  odlikovanj   pridobil.     A  dospevfi  ^^ 
veučan  v  Avstrijo  nazaj,  združiš  se  s  svojo   nevesto  Olgo  v  srečnem  A* .' 
konskem  življenji!" 

„To  je  vse  prav  in  res,  gospod  stotnik,"  odvrne  baron  Benda  pre- 
jnišljuj6c.     „Ali  naše  posestvo,  grajščina  in  vse  je  izgubljeno,  ako  svojih 
upnikov  o  pravem  času  ne  utešimo.    Saj  sem  Ti  že  pravil,  z  njimi  se  je  ' 
naredila  pogodba,  da  nas  čakajo  do  jeseni,  ko  se  jaz  oženim.     Tedaj  sem 
jim  mislil  poplačati  dolgove  in  propada  rešiti  naše  imetje! 

A  kaj  je  zdaj  ?  Do  jeseni  ni  misliti,  da  bi  se  vrnoli  iz  Bosne.  Torg 
se  tudi  ne  morem  ob  istem  času  oženiti.  Določeni  obrok  pa  doteče  med 
tem,  in  ker  ni  več  kredita,  smo  izgubljeni.  Da  bi  naio  pa  gospod  Ske- 
novski,  l)odoči  moj  tast,  hotel  že  zdaj  seči  pod  roko,  pa  dvomim,  ker  je 
zveza  z  men6j  in  Olgo  —  še  negotova." 

„Zakaj  negotova,  prijatelj?"  vpraša  hitro  stotnik  Bandič. 

^Zat6  ker  bi  se  mi  utegnolo  v  Bosni  pri  ustaših  kaj  pripetiti!" 

„Bodi  pameten,  Benda!  To  je  norska  misel,"  trdi  samosvestno  pri- 
jatelj Bandič  in  udari  Bo])erta  rahlo  po  rami,  rek6č:  „6Iej,  to  še  lahko 
zd-te  vse  dobro  izteče.     Svojega  nevarnega  tekmeca  si  sinoči  slavno  pre- 
magal.    Ta  Ti  ne  bode  več  ovir  in  škode  delal.    Drugo  pa  je  treba  dobro/ 
premisliti,  a  pot^m  vse  nenadoma  in  hitro  izvesti!" 

„Kaj  naj  tedaj  počnem,  prijatelj?"  vpraša  radovedno  Robert  in  po- 
gleda svojemu  tovarišu  globoko  v  oči. 

„Kjij  bi  Ucaj  zdaj  počel,  vprašaš?  Vse  to  hočeva  dobro  preudariti, 
predno  se  ločiš  od  tod.     Moj  bodi  svet,  a  Tvoja  je  izvršitev !" 

Zdajci  vstane  Bandič  in  potegne  k  sebi  žalostnega  tovariša,  šepetaje 
mu  na  nh6:  „Kaj  bodeš  žaloval  in  premišljal!  To  ne  pristoja  niti  č^tst- 
niku  niti  magyarskemu  magnatu!  Zdaj  pojdiva  na  sprehod,  da  si  med 
Ijudjni  razvedriš  glavo  in  srce!" 

Vstal  je  baron  Benda  in  šel,  če  tudi  ne  rad,  s  svojim  tovarišem 
na  šetališče.  Zakaj  on  je  potreboval  v  tem  hudem  položaji  njegove  to- 
lažbe in  dobrih  nasvetov.  Dolgo  sta  šetala  potem  nsiša  ogerska  znanca 
po  hladnih  drevoredih  ob  Vrbskem  jezeru.  In  tii  stu  snovala  sedaj  na- 
klepe ter  določila  ona  dejanja,  ki  naj  baronu  Robertu  zagotovijo  — 
srečno  in  varno  bodočnost! 

Stotnik  Randič  je  dosegel  svoj  namen.  Zakaj  Benda  je  postal  zopet 
miren  in  vesel.  Tzgiiiola  j(»  z  njegovega  lica  vsa  zamišljenost  in  osup- 
nenost.  ki  ga  je  bihi  oi»šla  vsled  nepričakovanega  povelja  vojaškega.    Di, 


399 

Bobert  se  je  kasal  hrabrega  iu  za  boj  navdušenega,  ko  ne  je  poslarljal 
dngi  dan  od  svoje  bodoče  neveste  Olge  in  njene  matere.  Ali  njegove 
Me  ni  navdajala  bojaželjnost,  temveč  sti*ah  in  up,  ali  se  mu  res  uresniči 
ilIgOTa  nakana!  .... 

''^  A  ko  80  drage  deklice  roke  vile  in  točile  solze,  posla vljaj6č  se  od 
(igite^eT  in  ženinov  na  boj  odhajajočih,  bila  je  Olga  kamenitega  srea. 
Hj^  se  ni  ntmola  solza  iz  očij,  ko  jej  je  mahal  Robert  z  belim  robcem 
itf  ionp^ja  Y  slov6,  temveč  njej  se  je  v  tem  trenotku  odvalil  težek  kamen 
•1  srca! 

Ali  tega  občutka  in  olajšanja  ni  kazala  deklica  niti  materi  niti  fii- 
tndH.  Tiha  in  malobesedna  bila  je  prej  ko  slej.  Hodila  je  zopet  sama 
n  irt  A  sedaj  pa  je  dolgo  ostajala  v  utici  in  se  šetala  po  gozdiči  brez 
flbbi,  da  bi  jo  na  skrivnem  zasačil  baron  Uobert.  Ali  onega  veselja,  ki 
rao  ga  nekdaj  občudovali  na  njej,  ni  ))ilo  več  videti  na  Olginem  obličji. 
Kakor  tlači  nidra  spečega  človeka,  tako  je  stiskala  dekličino  srce  huda 
ditnja,  da  jej  je  na  veke  ugasnola  zvezda  njene  sreče.  Le  včasih  se  je 
qeiiemn  duhu  dozdevalo,  kakor  da  so  le  hudourni  oblaki  zakrili  zvezdnati) 
mM,  a  po  hndej  nevihti  se  zopet  prikaže  bleda  luna  v  osredji  žarečih 
lific.  in  med  njimi  bode  lesketala  zvezda  njene  sreče! 

K  takemu  premišljevanju  nagibalo  je  nehote  Olgino  revno  srce,  če 
je  bilo  tudi  skoro  že  cel6  obupalo.  Ali  človek  ne  vpraša  v  nesreči  po 
t«B,  tli  sme  upati  ali  ne.  Kakor  se  utopljenec  v  smrtnej  borbi  z  raz- 
Ijitaiimi  valovi  oklene  najslabšega  bruna,  da  se  ob  njem  reši  na  suho 
ii  morske  sredine,  tako  se  oklepa  i  človek  še  zadnjega  upa,  naj  ga  že 
tadi  vse  zapušča.  Up  mu  je  edina  tolažba  in  edino  olajšanje  njegove 
o»de.  On  mu  je  zvezdica,  ki  ga  vodi  kakor  mornarja  po  širokem  svetskem 
Borji.  dokler  se  mu  čoln  njegovega  življenja  ne  razbije ! 

Oospi  Skenovska  je  seveda  brzo  opazila,  da  se  je  Olga,  odkar  je 
odilel  Vogrin,  »el6  izpremenila.  Zdela  se  jej  je  klaverna  in  pobita.  Go- 
Hrila  je  malo,  odtegovala  se  družbi  in  posedala  včasih  c^lo  popoldne 
nna  v  gozdiči.  Zakaj  pa  je  bilo  Olgi  težko  pri  srci ,  vedela  je  mati 
Uo  dobro  kakor  hči. 

Ali  sama  seb6j  bila  pa  je  sedaj  gospd  »Skenovska  zadovoljna  kakor 
I«  dolgo  ne.  'Saj  je  bil  Rihard  že  do  dobra  ozdravel,  in  videti  je  bilo. 
fc  se  v  kratkem  cel6  okrepča.  Vogrinova  in  Robertova  svaja  pa  se  je 
tadi  cel6  mirno  —  tako  si  je  vsaj  ona  mislila  —  lirez  hrupa  in  vsake 
jovorice  ladnšila.  Vogrin  se  je  ločil  v  starem  prijateljstvu  od  njene 
dfe  in  ne  dojde  več  v  Poreče  nazaj.  A  barona  Roberta  so  nepričakovano 
:akor  navlašč  poklicali  na  vojsko.  Po  njenih  mislih  je  vse  tako  le]>o  iz- 
pUo,  da  si  ni  mogla  boljše  želeti.  Ali  vendar,  videti  hčer  žalostno  in  v 
e  zamišljeno,  ni  mogla  biti  i  sama  vesela.  Vedno  jej  je  nekaj  srce 
i*iilo.  Zatorej  sklene  z  Olgo  nat4inko  in  zaupljivo  govoriti  o  njenih  razmerah  ! 


400 

Po  RobertoTein  odhodu  so  prvi  dnevi,  sobota  in  nedelja,  kaj  eno 
lično  pretekli.  Razv^n  nekaj  navadnih  znancev  v  kopeli  ni  prišel  te  do 
nikdo  k  Skenovskim  v  pohode.  Tudi  dr.  Sirnika  ni  bilo  k  Rihardu  gledat 
Ali  temu  se  niso  čudili,  ved6č*,  da  imd  doktor  mnogo  opravka  na  kmetit. 
Videli  so  tudi,  da  se' vozi  vsak  dan  po  dva  ali  trikrat  prek  jezera  prpti 
Dolam.  Rihard  pa  ni  prav  za  prav  zdravnika  več  potreboval.  Saj  je  U 
bil  v  nedeljo  toliko  po  konci,  da  je  šel  na  vrt  in  v  gozdič  na  kratek 
sprehod.  Skenovski  niso  tedaj  dr.  Sirnika  toliko  pogrešali,  da  bi  ga  nI 
vabili  k  sebi. 

V  pondeljek  popoldne  gre  Olga,  zamišljena  kakor  je  sploh  bihi  te 
dni,  kmalu  po  obedu  na  vrt.  Mati  je  to  opazila  ter  sklene  odločno, 
takoj  danes  hčerki  vso  tugo  in  žalost  izbiti  iz  glave.  Zatorej  se  tnd 
napoti  v  utico,  ali  tu  Olge  ne  najde !  Išče  jo  povsod,  po  vrtu  in  gozdifi, 
a  Olge  ni  nikjer.  Mater  obleti  sti-ah  in  slutnja,  češ  deklica  bi  si  utegnob 
v  svojej  tugi  storiti  kaj  zalega,  Bog  ne  zadčni,  morda  cel6  —  uti^itl 
ter  jame  na  ves  glas  klicati:  Olga,  Olga!  —  A  Olge  ne  prikliče  od 
nikoder. 

Nat6  stopi  vsa  prestrašena  in  trepetajo  na  obrežje,  in  tu  kliče  i 
tres6čini  glasom  na  jezero :  hop,  hop !  In  glej !  od  daleč  zagleda  mali 
čolniček,  ki  se  na  valovitem  jezeru  lahno  ziblje  s^m  od  Samotarskegi 
otoka.     V  njem  bila  je  —  Olga! 

„Kam  pa  si  veslala,  Olga  V"  huduje  se  zdaj  mati  nad  hčerko.  ^Ho<k 
sem  se  bila  presti-ašila.  Trepet  mi  je  bil  prešinol  vse  ude,  ko  Te  nisen 
mogla  od  nikoder  priklicati.  Zakaj  mi  nisi  nič  povedala,  da  grei 
na  jezero  ?" 

„Kaj  se  mi  pa  more  zgoditi?  In  če  bi  se  mi  tudi  kaj,  ne  bilo  b 
to  zi-me  velika  nesreča,"  odvrne  pikro  Olga  materi  in  stopi  iz  čolna. 

,,Ali  glej,  kakšne  valove  žene  zdaj  jezero.  ,Vse  se  peni  in  voda  » 
besno  zaganja  v  obrežje.    Kje  pa  si  bila?  Kaj  si  iskala,  Olga,  na  jezeru f^ 

Na  to  vprašanje  je  deklica  materi  le  pel  resnice  povedala,  rek6 
jej,  da  se  je  peljala  proti  Samotarskemu  otoku,  a  se  takoj  vrnola,  za 
pazivši,  da  je  jelo  jezero  gnati  valove.  V  istini  pa  je^  bila  ona  bre 
pravega  namena  sedla  v  čoln  ter  jela  po  jezeru  voziti  se.  A  ve8laj6či 
zamisli  se  tako  globoko  v  svojo  nemilo  osodo  in  bodočnost,  daje  pozabila 
na  vse,  kar  jo  je  obdajalo.  Njena  duša  in  srce,  um  in  pamet  bila  je  le 
pri  Vogriuu! 

Valovi  pa  so  gnali  po  svojej  volji  nje  čoln.  A  dospevši  tako  ne- 
hoti'^  in  iievedč  do  Samotarskega  otoka,  vzdrami  se  vsa  prestrašena  ter 
vesld  hitro  proti  domu.  kjer  jo  je  že  na  obrežji  skr1)na  mati  v  največjem 
strahu  pričakovala. 

Tiho  korakate  pot^m  Olga  iu  mati  nekaj  časa  ena  poleg  druge,  ft 
konečno  povzame  zadnja  besedo: 


401 

„Povej  ini,  Olga,  kaj  te  teži  pri  srci.  Zakaj  se  mi  vedno  odteguješ 
io  lakaj  gOTorid  z  iiiei)6j  tako  brezsrčno,  da  bi  ne  bila  zž-te  velika  ne- 
sreča, ko  bi  se  ti  kaj  pripetilo?!^ 

^Glej,  mama,  ali  me  ne  tepe  nemila  osoda!  Vsi  moji  upi  in  nade 
80  mi  izginole.  Svojih  najblažjih  eutov,  najlepših  mislij  ne  bodeni  in 
se  morem  nikdar  videti  uresničenih.  Vse,  o  eemer  sem  sanjala  v  svojem 
ledolinem  srci,  vse,  kar  si  je  želela  moja  duša  in  po  T^Hier  sem  hre- 
penela z  vso  strastjo  svoje  ljubezni,  —  vse,  vse  je  z4-me.  kakor  vidim, 
iigabljeno  in  uničeno  na  veke!!" 

„Ne  govori  tako,  Olga!"  tolaži  zdaj  mati  svojo  heer.  „Ti  vs^c  pre- 
tinvad,  draga  moja,  in  jaz  včm,  da  ni  to  tvoje  pravo  mnenje  in  pre- 
priftu^e.  Dr.  Vogrin  nima  rčs  stalne  službe  in  kakor  oee  menijo,  je  on 
tadi  Yeč  ne  dobi.  Ali  jaz  mislim,  da  temu  ni  tako.  Pameten  mož  in 
prebrisana  glava,  kakor  je  Vogrin,  v6  si  v  vsakem  slučaji  pomagati. 
Tudi  Vogrin  pride  enkrat  do  samostalnosti,  ako  ne  prej,  saj  potčm,  ko 
dojde  na  krmilo  —  druga  vladina  stranka!" 

„To  je  vse  prav,  mama!"  odvrne  odlofMio  hei.  „Ali  Vogrinova  sa- 
mostalnost  mi  nič  več  ne  pomaga,  pot^m  ko  sem  postala  žena  —  Ro- 
bertova, kakor  zahtevajo  oče  od  mene!" 

„Tudi  tti  še  ni  vse  do  pičice  določeno.  Osobito  zdaj  se  utegne 
marsikaj  izpremeniti,  ko  odide  Robert  na  vojsko.  Bog  ve,  kaj  se  se  zna 
TU  prej  zgoditi,  nego  pride  on  nazaj !" 

Tako  ste  se  še  dolgo  pogovarjali  mati  in  hči.  A  pri  tem  ni  mogla 
Olga  zamolčati,  da  je  bil  Robert  pri  slovesu  nekako  izpremenjen.  Trdil 
j^  sicer,  da  mora  takoj  k  svojemu  polku  na  Ogersko,  ali  po  njegovem 
obnašanji  dozdevalo  se  je  vendar  Olgi,  kakor  da  se  ni  to  zadnje  slov6, 
Uero  jemlje  zdaj  od  nje.  Zatorej  je  deklica  vedno  slutila ,  da  ni  bil 
prvi  pot  njegov  na  Ogersko  k  svojemu  polku,  temveč  na  Dunaj  —  k 
iQ6oema  očetn.    In  ta  strah  in  sum  je  Olga  tudi  danes  razodela  materi. 

Temu  mnenju  je  seveda  mati  ugovarjala,  češ  da  ona  vse  pretemno 
TidL  Tolaill&  jo  je  tudi  s  tem,  da  je  njena  zaroka  z  Robertom  malo  da 
ae  ie  gt^vo  dotlej  odložena,  dokler  ne  pride  on  iz  Bosne  nazaj ! 

Zadnja  materina  izjava  bila  je  Olgi  najljubša.  Nasmehnola  se  je 
lopet  deklica,  in  videlo  se  jej  je  na  lici,  da  si  j(^  pogovorom  olajšala 
srce.  To  priliko  pa  porabi  mati,  da  razvedri  danes  enkrat  za  vselej  svojo 
hčer,  ter  reče: 

^Valovi  so  se  že  ulegli.  Zdaj  bi  bilo  kaj  prijetno  voziti  se  po  je- 
zeru. Peljive  se  gledat,  kje  je  bil  liihard  6no  noč  onesrečil.  Rada  lii  že 
videla  isti  pečini,  kjer  ga  je  bil  neznani  lopov  sunol  v  vodo." 

To  vabilo  je  Olgi  kaj  povšeči.  In  nekaj  časa  pozneje  veslate  že 
mati  ID  hči  v  živahnem  pogovoru  proti  Samotarskemu* otoku  in  nasprot- 

28 


4D2 

nemu  obrežju.    Vesldje  po  jezeru  pa  se  je  Oiga  milo  ozirala  tja  gori  na 
grič,  kjer  stoji  bela  hiša  VogrinoTa. 

Že  s  prTa  ko  je  dosla  Olga  v  Poreče,  imelo  je  to  borno,  a  lično 
poslopje  za  d(»klico  nekaj  idylnega.  Tudi  danes  so  se  jej  vzbujali  blaženi 
spomini  pri  tem  pogledu.  A  to  so  bili  spomini  na  oni  veseli  kreso? 
večer  in  ono  srečno  noč,  ko  je  spoznala  prvič,  dajo  goreče  ljubi  —  Vogrin! 

A  ne  samo  Olgino  srce  blažili  so  taki  spomini,  temveč  tudi  ne- 
komu drugemu  Lajšali  so  trpljenje  in  žalost.  In  to  je  bil  —  naž  ubogi 
Milko,  ki  je  gledal  edino  le  še  v  preteklosti  svojo  srečo! 

Danes  peti  dan  po  svojej  nezgodi  bil  je  Vogrin  prvikrat  vstal.  Le 
njegova  trdna,  močna  natura  bila  ga  je  rešila.  Oteklina  je  že  jela  četvrti 
dan  pojemati,  in  zdaj  ni  bilo  no])ene  nevarnosti  več.  Tudi  telesna  moč 
se  je  že  vračala  v  oslablj(»ni  život.  In  danes  popoldne  poskusil  je  Vogrin 
prvikrat  iti  iz  zaduhle,  majhne  so])ice  na  prosto.  Roko  levico  pa  je  imel 
dobro  zavarovano,  da  se  ni  mogla  ganoti,  nosžč  jo  v  umetnej  o])vezi. 

Opiraje  se  na  mater  šel  je  Milko  na  vzhodni  kraj  hiše,  od  koder 
se  ponuja  človeku  krasen  razgled  na  jezero  in  Poreče.  Ondi  se  vsede 
na  dolgo  klop  in  naslanjaj6č  se  na  skladnico  bukovih  drv,  gleda  na  vilhi 
gospoda  Skenovskega,  njegov  vrt  in  gozdič.  Ker  pa  je  jezero  na  tem 
mestu  jako  široko,  ni  mogel  s  prostim  očesom  razločiti,  ali  je  kdo  Ske- 
novskih  na  vrtu  ali  ne.  Zatorej  mu  prinese  mati  daljnogled,  in  zdaj  je 
videl  Vogrin,  kar  mu  je  srce  poželelo. 

Tam  na  obrežji  stali  ste  dve  ženski  podobi.  On  je  v  njih  spooNl 
Olgo  in  nje  mater.  Kuvno  ste  stopali  v  čoln,  ki  ju  naj  ponese  tja  -<• 
nasprotnega  obrežja. 

A  kakor  ne  izpusti  bistrooki  orel  iz  očij  svojega  plena,  tako  je 
zasledoval  Vogrin  znani  čoln.  Srce  mu  je  jelo  močneje  bfti.  Kri  po  nje- 
govih žilah  se  je  hitreje  pretakala,  ko  opazi,  da  se  ziblje  čoln  proti  on- 
dotnemu  obrežju.  .  .  .  Zdajci  je  ravno  veslala  Olga  na  onem  mestu,  kjer 
jej  je  bil  on  zadnjo  osodepolno  noč  razodel  svojo  gorečo  ljubezen!  Bla- 
ženi spomini  mu  stopijo  v  dušo.  Globok  vzdihljej  izvije  se  mu  iz  glo- 
bočine  žalujočega  srca!  A  mati  njegova,  nevede,  zakaj  vzdihuje  njen 
Milko,  izpregovori  vpi*ašaj6č  ga: 

„Kaj  ti  je,  Milko?  Ali  ti  je  slabo?  Pojdi,  pa  grevA  zopet  ▼  poste^. 
Trga  te  li  po  roki,  ali  te  boli  glava,  da  se  tako  hudo  poprijemlješ  i 
desnico  po  čelu?!" 

„Nič  mi  ni,  mati !  Le  sveža  sapa  me  je  malo  prevzela,  ker  že  dolgo 
nisem  bil  na  prostem,"  odgovori  sin  materi,  zatajuj6č  svoje  občutke,  ki 
80  se  mu  nehote  vzljujali  v  srci  ter  ga  delali  otožnega.  Milko  je  nagnol 
glavo,  podpiraj6č  jo  z  desnico.  Tako  je  zakrival  z  dlanijo  svetle  solze, 
ki  so  mu  kakor  prozorni  biseri  kapale  po  bledem  lici! 


40S 

V  tem  trenotku  se  ga  je  polastila  iipskonfriia  otožuost.  Nemo  je 
iri  pred  se.  Vse  se  mn  je  temnilo  pred  oeiiii.  V  njegovej  duši  pa  so 
Tstajale  temne  podoUe  njegovega  osodepolnega  življenja  .  .  .  Zavedel 
A*  je  stoprav  potoni,  ko  ga  je  mati  nagovorila  rekoe  mu: 

^Milko.  pojdi  v  postelj!  Zakaj  tako  žediš  in  premišljuješ?  Ulej, 
W»i  je  slabo.     Na  eeleni  životu  trepecVš!" 

Po  teh  besedah  se  zravna  Vogrin  zopet  po  konci.  Milo  in  proseee 
pogleda  svojo  mater.  Ta  pogled  pa  je  hil  tako  nežen,  tako  pomenljiv, 
da  je  izražal  ve(?  nego  c.fili  govor,  vee  kakor  vse  prošnje.  V  njem  je 
)»rala  mati  vso  tugo,  ki  pretresa  dušo  njenemu  sinu.  Po  njem  je  raz- 
Diuela ,  da  jo  prosi  Milko,  naj  mu  dovoli,  da  še  ostane  nekaj  easa 
na  prostem. 

Vogrin  je  hotel  seveda  še  dalje  opazovati  znani  eoln  na  jezeru. 
Zatorej  se  ni  mogel  lotMti  od  svojega  mesta  na  prostem.  Ali  ko  je  potem 
oirSi  se  na  jezero  mislil  zopet  ugledati  eoln ,  ni  ga  )»ilo  nikjer  vee  vi- 
deti.   Zakrilo  ga  je  kodato  drevje,  ki  je  rastlo  na  l»rdu  in  ol)  ol»režji. 

Olga  pa  je  med  tem  priveslala  do  nevarnega  UK^sta,  kjer  je  bil 
oaesreril  Rihard.  Mati  in  hfu  si  hitro  ogledate  ta  osodepolni  kraj.  Nato 
M  pa  vsedete  v  mehko  travo  pod  košato  lipo,  obeuduj6e  krasne  prizore, 
ki  jih  ponnjajo  Porer^e  in  jezero  tukajšnjim  seljanom.  Okoli  njiju  pa  so 
brenčale  pridne  bii^ele,  freali  metulji,  skakale  koiulioe,  oglašali  se  erieki: 
Tse  je  bilo  polno  življenja  v  bujnej  naravi.  Kako  pa  tudi  ne  V  Saj  je 
bila  ttl  cvetlica  pri  cvetlici,  rožica  pri  rožici.  Vsa  livada  bila  je  kakor 
ttjlepSi  cvetlični  vrt,  ki  vabi  ni-se  žival  kakor  človeka.  In  res.  nekaj 
nJ8kega,  nezapopadnega  čutimo  v  svojem  srci,  stoječi  sredi  pisano- 
CTfitMe  ledine. 

Tndi  Olgino  srce  se  ni  moglo  temu  čudnemu  uplivu  in  naravskej 
nulini  uKtavljati.  Brhko  kakor  srna  skoči  deklica  na  noge.  Zdaj  leta  po 
Metuljih,  tam  utrga  lepo  dišečo  cvetlico,  tu  občuduje  bučelo,  ki  nabira 
med  za  svojo  družino,  ondi  pa  skuša  zaslediti  črička,  ki  jej  čudnoglasno 
ndaija  za  iih6  s  svojim  cvrčenjem! 

To  je  bila  zopet  ona  srečna   deklica,    kakor   smo  Olgo  s  prva   po- 

navali.     Sredi  cvetlic  in  njihovih  majhnih  prebivalcev  in  gostov  pozabila 

je  na  vse  težkoče  in   nezgode  svojega  mladega  življenja.     Čutila   se  je 

wpet   srečno   kakor   nekdaj,   raduj6ča   se  nad  bujno  naravo!    V  tej  ne- 

dolinej  sreči  prileti  k  svojej  materi  ter  jej  prinese  šopek  krasnih  cvetlic. 

y,Glej,  mama,  kako  lepe  so  te  rožice  in  kako  prijeten  duh  imajo  !^ 

„Kje  pa  si  nabrala   tako   hitro   in   toliko   kixsnih  cvetlic,   Olga?"^ 

vpraSa  jo  radovedno  mati  ter  poduha  podarjeni  šopek. 

„Kar  t&m-Ie  pod  onimi  drevesi  je  vsa  livada  posuta  s  cvetličnimi 
biseri,  in  kaj  krasen  je  nje  pogled !  Vstani.  mama,  in  pojdive  malo  trovi 
proti    Dolam.   da   si   ogledave   to   krasno-obrasteno   brdo.     Vidiš.  mama. 

2S* 


404 

tukaj  je  vse  tako  mirno  in  prijetno,  vse  tako  ljubo  in  milo!  Take 
idjluosti  ne  nahajamo  v  Porec^ah!" 

Mati  nstreže  rada  tej  želji,  vidžč,  da  je  Olga  zopet  živahna  in  ve- 
sela, kakor  že  dolgo  ni  l)ila,  Ohedve  greste  torej  sredi  po  visokej  travi. 
ne  gledž  na  pot,  ki  je  vodil  od  jezera  v  vas,  in  tii  trgate  nežne  CTetliee. 

Tako  dospete  nehote  blizu  vasf,  vsaka  z  velikim  cvetličnim  šopkom 
v  roki.  Sadno  drevje,  ki  je  rastlo  okoli  vasi,  ju  še  le  ustavi.  Zdaj  se 
ozrete,  in  glej,  krasen  pogled  se  jima  odpira  na  jezero  in  na  gore,  vzdigujMe 
se  vzadi  za  Porecami. 

„Ali  ni  to  lep  izgled,  mama?"  vzklikne  Olga  vsa  vesela. 

^Prav  lepo  je  tukaj,"  pritrjuje  jej  mati.  „Nisem  mislila,  da  bi  bil 
od  todi  takov  razgled  na  vse  strani;  zadnjič  ko  smo  tukaj  hodili,  nismo 
seveda  tega  prizora  videli,  ker  je  že  bil  mrak.  Kakšna  krasota  se  še 
le  mora  človeku  razodevati  tim-le  na  onem  hribu,  kjer  smo  netili  kres  I'' 

„V6š  kaj,  mama!  Pojdive  gori.  Saj  ni  daleč.  Mimogrede  pa  lahko 
pogledave,  kaj  dela  Vogrinova  mati,  ako  je  domi.  Saj  ne  prideve  zopet 
tako  hitro  semkaj,  staro  ženo  in  Reziko  pa  bode  gotovo  razveselil  najin  pohod!" 

Mati  je  bila,  nič  hudega  sluteč,  s  tem  predlogom  zadovoljna.  Obedve 
se  torej  napotite  skozi  vas  sproti  Vogrinovej  hiši,  ki  je  stala  na  vzhodnej 
strani  konec  vasf.  V  vasi  je  bilo  danes  popoldne  vse  kakor  mrtvo; 
vai^čanje  so  ])i1i  na  polji.  Le  tam  pa  tam  se  je  prikazala  kaka  stara 
ženica,  ki  je  varovala  dom  in  otroke. 

Polagoma  dospevši  do  Vogrinove  hiše,  pogleda  Olga  same  radoved- 
nosti skozi  okno  v  izbo.  Ali  tu  ne  zagleda  nikogar  v  sobi.  Zatoiq  gre 
k  vratom,  a  tudi  ta  so  ])ila  zaprta.    Tedaj  pa  reče  deklica  malo  nevoljna : 

„Škoda,  da  ni  nikogar  domd.  liada  bi  bila  z  Vogrinovo  materjo  in 
sestro  govorila." 

Med  temi  besedami  pa  pridete  Olga  in  nje  mati  do  hišnega  ogla 
na  vzhodnej  strani.  A  tii  ju  ustavi  —  čuden,  nepričakovan  prizor:  Vogrin, 
bled  kakor  smrt,  počiva  v  naročji  svoje  uboge  matere ! ! 

Ta  pogled  je  pretresel  Olgo  do  dna  njene  duše.  Kri  jej  je  zastala, 
srce  nehalo  biti,  kolena  so  se  šibila.  Tn  ko  je  pogledala  Vogrinu  v  glo- 
boke solzne  oči,  strepetala  je  same  bolesti  in  tuge  na  vsem  životu  ter 
padla  svojej  materi  v  naročje!  ...  Tii  se  je  razjokala  potčm  kakor 
dete,  če  mu  draga  mati  na  smrtnej  postelji  leži.  Ihtčla  je  kakor  iena, 
ko  jej  polagajo  v  hladni  grob  ljubega  moža.  A  kako  bi  tudi  ne?  Saj 
je  videla,  da  so  i  njej  pogubili  in  uničili  —  Vogrina,  po  kterem  edino 
le  njeno  srce  in  duša  hrepeni! 

Smrtna  tišina  zavlada  v  našoj  družbi.  Le  globoki  vzdihljeji  so 
motili  ta  pomenljivi  mir!  .  .  .  Tudi  materama  stopile  so  obilne  solze 
v  oči,  in  nobena  ni  mogla  v  prvih  trenotkih  tolažiti  svojega  otroka. 
Kakor  zapira  hud  vihar  sapo  človeku,  da  ne  niore  dihati,   tako  je  srčna 


405 

tesnoba  krčila  prsi  uašini  znaiieein,  in  ujih  tuga  iii  žalost  ni  mogla  dolgo 
najti  niti  duška  ue  olajšanja! 

Prvi  izmed  vseh  ohrabri  se  Vogrin.  Premagujoč  kolikor  1(»  mo- 
goče svoje  notraige  boje,  jame  Olgo  tolažiti  —  on,  ki  potrebuje  sam 
največje  tolažbe. 

y,Ne  žalujte,  gospica  Olga!  Opogumiti*  se.  Saj  ni  tako  hudo,  kakor 
se  Vam  dosdevlje.  Kčs,  bil  sem  v  smrtnej  nevarnosti,  ali  zdaj  je  ni  vet*. 
In  tudi  roka  bode  menda  le  ozdravela.^ 

Te  liesede  iz  ust  najdražjega  bitja  uteših^  so  dekličino  srce.  Zdajci 
privzdigne  Olga  zopet  glavo  in  pogleda  Vogrina  z  objokanimi  očmi.  Ta 
pogled  pa  je  izražal  vso  gorečnost  njene  Ijuliezni,  a  tudi  strah  in  dvom 
v  njuno  bodočnost! 

Olga  je  takoj,  zapazivši  Vogrina,  slutila,  da  ga  je  v  dvoboji  smrtno 
ranil  —  baron  Robert.  Ali  vendar  je  moral  zdaj  Milko  vse  natanko  raz- 
ložiti, kako  je  prišlo  med  obema  do  dvoboja,  kje  in  kako  sta  se  bila. 
Uzrok  dvoboja  bil  je  Olgi  kakor  gospe  Skenovskej  celo  razumljiv.  A 
manj  zapopadno  pa  je  bilo  obžma,  kako  se  je  dvoboj  vršil.  Nat6  j(^ 
razložil  Vogrin  Kobertove  pogoje  ter  poudarjal  krviželjno  ravnanje  in 
strast  njegovo. 

Vse  to  je  bilo  seveda  Olgi  in  njemu  samemu  dovolj  jasno.  Ali 
gospi  Skenovska  je  pripisovala  Vogrinovo  n(»zgodo  le  nesrečnemu  na- 
ključju, ki  je  nad  obema  enako  vladalo  v  istih  trenotkih.  To  pa  je  storila 
ona  s  tem  namenom,  da  odvzame  svojej  hčeri  strašni  sum,  kakor  da  je 
stregel  baron  Robert  naravn6č  Vogrin u  po  življenji!! 

Olgina  mati  je  na  vso  moč  skušala  vsestransko  dokazati,  da  se 
ne  more  o  baronu  tako  hudo  misliti,  kakor  misli  Vogrin.  Ceš  njegovo 
početje  je  malo  da  ne  opravičeno,  saj  ga  je  bil  Vogrin  sam  prvi  razžalil. 
„Bobert  je  bil  tedaj  prisiljen,'^  nadaljuje  gospa,  ^očistiti  svojo  sramoto 
in  rešiti  čast  sebi  in  svojim  rojakom.  Tudi  njega  In  bila  lahko  ista  ne- 
zgoda zadela  kakor  Vas.  In  jaz  v6m.  da  bi  Vam  krivico  delali,  ko  bi  mi 
T  tem  slučaji  tako  sodili  o  Vas,  gospod  Vogrin,  kakor  Vi  o  baronu 
Robertu !" 

A  vsega  tega  ni  Olgina  mati  toliko  iz  lastnega  prepričanja  govorila, 
kakor  iz  skrbi  in  ljubezni  do  svojega  ul»og(»ga  otroka.  Uviilela  je  namreč, 
da  ni  upanja  več,  da  bi  se  kdaj  v  zakonskem  življenji  združila  Olga  in 
Vogrin.  Najmanj  se  pa  more  sedaj  kaj  takega  misliti,  ko  je  Vogrin 
brez  stalne  službe  in  povrh  se  v  roko  tako  ranjen,  tla  bode  težko  kdaj  do 
dobra  ozdravel.  Zatorej  si  še  ona  ])olj  prizad(»vlje.  da  prepriča  Olgo  o 
pravičnem  ravnanji  Robertov(»m  ter  jej  zatre  vsako  misel,  da  Vogrin  le 
zavoljo  nje  trpi! 

A  danes  so  materine  besede  malo  uplivale  do  Olginega  srca.  Njena 
prva  misel:  baron  Robert  je  hotel  iz  gole  ljubosumnosti  ugonobiti  Vogrina, 


406 

utisDola  so  je  tako  globoko  v  njeuo  dušo,  da  se  je  ni  mogla  z  lahka  iz- 
nebiti.  Zatorej  je  tudi  hotela  proti  materi  kar  opravičevati  Vogrinovo 
mnenje,  a  k  temu  ni  bilo  več  tii  priložnosti. 

Prišel  je  mvno  v  tem  trenotku  dr.  Sirnik  pogledat  k  prijatelju. 
Lahko  si  mislimo,  kako  je  on  osupnol,  zagledavši  pri  Vogrinovih  Olgo  in 
nje  mater.  Vse  drugo  bi  si  bil  prej  mislil,  le  tega  prizora  ne.  Saj  je 
on  molčal  o  dvoboji,  kakor  se  je  bilo  dogovorilo  med  boritelji.  A  glej^ 
zdaj  vedo  tudi  Skenovski  o  tej  nesreči! 

Dolgo  so  se  še  mudili  naši  gostje  potčm  pri  Vogrinu.  Govorilo  se 
je  osobito  o  bodočej  zasedbi  Bosne  in  Hercegovine.  Pri  tem  se  je  pa 
vzlasti  poudarjalo,  kakšno  naključje,  rekli  bi  božja  kazen,  je  pozvala  ba- 
rona Koberta  takoj  drugi  dan  po  dvoboji  na  vojsko!  Tam  bode  imel 
dokaj  prilike,  skušati  svojo  moč  in  sekati  roke  svojim  nasprotuikom ! 
Ali  vse  to  ni  bilo  Vogrinu  nič  novega.  Zakaj  dr.  Sirnik  je  z  zdravili 
vred  donašal  svojemu  bolniku  tudi  dnevnih  uovostij ,  ki  ga  utegnejo 
zanimati. 

Solnee  se  ji;  že  nagibalo  proti  zatonu  in  gore  so  jele  žareti,  ko  se 
poslovijo  gostje  od  našega  rojaka.  Vogrinova  mati  spremlja  gospodo  do 
jezera.  Milko  pa  ostane  sam  na  svojem  mestu,  žalostno  gledaj6č  —  za 
Olgo.  A  sreča  mu  ni  naklonjena.  Kmalu  so  mu  zakrili  drago  bitje 
košati  drevesni  vrhovi.  Tedaj  se  pa  ohrabri,  napne  vse  svoje  moči  ter 
gre  tja  na  rob,  od  koder  zopet  vidi  —  di*ago  mu  deklico.  Kakor  da  bi 
gledal  Olgo  danes  zadnjikrat  v  življenji,  tako  nepremično  zre  zdaj  za 
njo!  — -  Žalostni  pogledi  v  bodočnost  in  sedai^ost  pa  mu  otemnijo  dušo 
in  oči,  telesna  moč  ga  zapušča :  —  on  se  zdrudi  na  tla  ter  omedli.  .  .  . 

Vsa  prestrašena  dramila  je  potžm  mati ,  prišedši  nazaj ,  svojega 
Milka.  Čudno  se  jej  je  zdelo,  da  ga  ni  našla  na  prejšnjem  mestu.  Ali 
vse  si  je  vedela  takoj  tolmačiti,  ko  ga  najde  tam  na  robu  —  ležečega  v 
omedlevici.  Milko  se  k  sreči  zopet  hitro  zav^.  Nat6  ste  ga  pa  spravili 
mati  in  sestra  k  potrebnemu  počitku! 

Pri  belem  dnevu  še  došli  ste  Olga  in  nje  mati  domu.  Solnee  je 
ravno  pošiljalo  zadnjic  žarke  visokim  gorskim  vrhovom  v  slov6,  ko  p<H 
gl(Mla  Olga  še  enkrat  tja  na  dom  Vogrinov,  a  potčm  stopi  v  villo. 

Mnogo  so  imeli  noc6j  govoriti  Skenovski  med  seb6j.  Rihard  se  je 
kar  zavzel,  ko  mu  je  mati  Vogrinovo  nezgodo  v  dvoboji  z  Bobertom  na- 
znanila. Vse  dogodke  in  uzroke  moi*ala  mu  je  natanko  zdaj  Olga,  sdaj 
mati  opisovati.  Tudi  predmet  večernemu  pogovoru  bila  sta  le  baron 
Robert  in  Vogrin.  Mati  se  je  seveda  i  zdaj  trudila,  svojima  otrokoma 
dokazati,  da  je  Robert  le  prisiljeno  in  eel6  opravičeno  i*avnal.  S  prva 
je  bilo  Olgi  kakor  Kihaniu  materino  dokazovanje  neverjetno.  Ali  slednjič 
stu  morala  vendar  oi>adva  priznati,  da  ni  bilo  Roliertovo  početje  in  rav- 
nanje v  dvoboji  —  hudobnega  in  zločinskega  namena! 


407 

Tako  se  je  dala  iiap6»Ied  vendar  Olga  iiavidozuo  pregovoriti ,  ali  v 
svojem  srci  ui  bila  prepričana  o  materinih  besedah.  Kako  pa  tudi? 
Saj  je  poznala  Bobertovo  neizbrisljivo  sovi-aštvo  do  Vogriua  iu  strastno 
Ijuhosumnost  njegovo.  Na  misel  jej  je  prihajal  zadnji  pogovor  Kobertov  z 
igo  tam  v  gozdiči.  Njegovi  rezki  glasovi  doneli  so  jej  zdaj  na  uh6  kakor 
Se  nikdar  prej.  Stoprav  noc6j  razumela  je  njegovih  temnih  Ijesed 
strašni  pomen! 

Pozno  je  že  bilo  v  noči,  ko  se  spravijo  Skenovski  k  počitku.  Vse 
v  hiši  je  le  mimo  spavalo,  le  v  Olginej  spalnici  gorela  j(^  se  luč.  De- 
klica in  nje  mati  niste  mogli  po  tem  viharnem  dnevu  najti  zaželeiu>ga 
mini.  Govorjenjem  in  čitanjem  ste  si  preganjali  žale  spomine  iu  tešili 
nzbuijeno  srce.  Kazalo  na  uri  se  je  že  pomikalo  proti  polnoči.  Kavno 
pa  je  hotela  Olga  upihuoti  luč,  kar  nekdo  na  hišnem  zvoneči  močno  pozvoni. 

^ Jezus  Marija,  mama,  kaj  je  to?^*  vzklikne  Olga  vsa  prestrašena. 
„Nekdo  je  pozvonil,  ali  si  slišala?^ 

Občdve  poslušate  molčč,  še  dihati  si  skoro  ne  upat(\  Zdaj  za- 
zvoni v  drugo. 

„Moj  Bog,  kaj  je  to?"  vzdihuje  Olga.  „Gotovo  je  došlo  kako  ža- 
lostno poročilo  od  koga  tukaj,  morda  ceI6  od  dr.  Sirnika!" 

In  pri  teh  besedah  stopi  deklici  mrzel  pot  po  ohrazu.  Huda  misel 
se  jej  rodi  v  glavi  in  strašna  slutnja  pn»šin<»  njeno  srce.  Ona  trepeče 
kakor  šiba  na  vodi:  Pred  sel>6j  gleda  v  nu^gleni^j  podobi  —  Vogrina 
mrtvega!  ...  V  svojej  razburjenej  domišljiji  menila  je  uboga  deklica, 
da  se  jim  tako  pozno  v  noči  poroča  le  smrt   -  -  nesrečnega  prijatelja ! 

A  predno  naznani  to  slutnjo  svojej,  tu<li  prestrašenej  materi,  za- 
zvoni v  tretje.  Mati  skoči  zdaj  po  konci,  odpre  okno  in  zakliče  ven  v 
temno  noč:  „Kdo  je?" 

Trepetaje  pričakujete  hči  in  mati  odgovora ,  kar  se  oglasi  moški 
glas:  „Na  gosp6  Skenovsko  došel  je  nujen  telegram  z  Dunaja I"^ 

To  naznanilo  delalo  je  razen  utis  na  Olgo  iu  mater.  Dekliri  se  je 
srce  pomirilo  in  hipoma  zadušila  strašna  slutnja  o  Vogrinovej  smrti.  A 
grozne  misli  pa  so  vstajale  v  duši  gospe  Skmovske.  Trepetala  je  v 
svojem  srci  za  dragega  moža  in  skrbnega  očeta  svojih  otrok ! ! 

Kakor  zbegana  zavije  se  hipoma  v  nočno  haljo  in  stopi  sama  v 
pritličje  do  vrat,  da  sprejnu*  lirzojavno  poročilo.  Vsa  bleda  in  preplašena 
bere  nekaj  trenotkov  pozneje  vpričo  svoje  hčere  teb^gram,  ki  se  je 
tak6-le  glasil: 

^Nujna  potreba,  da  prideš  z  otrokoma  vred  z  jutrajsnjim 
hitrim  vlakom  k  meni  domu. 

Tvoj 

Skenov^Jki.'* 


408 

Kakor  grom  iz  jasnega  neba,  udarile  so  te  besede  na  Olgo  in  mater. 
Ohčdve  ste  premišljali  potčm  mnogo  o  nzroku  tega  poroeila.  Olga  je 
trdila,  da  je  baron  Kobert  na  Dunaji,  in  baš  on  je  pouzročil  to  njihofo 
odpotovanje.  A  mati  je  mislila  vsa  v  skrbeh,  da  je  iyen  soprog  nena- 
doma smrtno  zbolel.  Vsaka  si  je  pa  po  svojem  slikala  rasne  slučaje  in 
nasledke,  ki  nastanejo,  ako  se  ta  ali  ona  slutnja  uresniči.  Konec  vsemu 
pa  je  v(»ndar  Iv  bil  sklep,  da  odpotujejo  jutre  v  torek  s  hitrim  vlakom 
od  tod.  Ali  kaj  jih  pričakujte  doma,  to  je  zakrivalo  temno,  neprozorno 
zagriujalo ! ! 

Verjetno  je  seveda,  da  ste  Olga   in   nje   mati   še   zdaj   manj  mogli 
počivati  nego  prej.     Jeli  ste  torej  pripravljati  za  odhod,    kar  je  bilo  po-  ' 
trelia.     Stoprav  zjutraj,  ko  se  je  začelo  daniti,  zatisnoli  ste  svoje  trudne 
oči.     Ali  zlati  žarki  juternega   solnca   so  ju   danes    prehitro   vzbudili  iz 
blagodejnega  spanja! 

Žalbsten  je  bil  ta  dan  za  Olgo.  Še  posloviti  se  ni  mogla  od  Vo- 
grina.  Zakaj  že  predpoldnem  je  bil  došel  vlak,  ki  jo  je  odnesel  iz  toli 
priljubljenega  kraja.  Le  po  dr.  Sirniku  so  sporočili  Vogrinu  najsrčnejše 
pozdrave  v  slovo.  Vzlasti  pa  mu  je  Olga  želela,  naj  ostane  srečen  in 
hitro  ozdravi !  (Da^e  pride.) 


Epiške  indske  pripovedke  in  pravnice. 

Priobčuje  K.  Glaser. 
VIII. 

S  u  k  11  n  J  «• 

Velikega  pnžčavnika  Bharguja  sin  Ojavana  delal  je  pokoro  na 
obrežji  lepe  reke  Narmade.  Stal  je  mirno  kakor  steber,  da  so  mravlje 
napravile  mravljišče,  ki  mu  je  segalo  do  glave. 

Enkrat  pride  v  ta  kraj  vladar  Sarjati  z  lepo  hčerko  Sukanjo  in  z 
velikim  spremstvom.  Njene  spremljevalke  so  se  razkropile  po  livadi,  da 
bi  zbirale  cvetke.  Sukanja  pa  se  približa  Cjavanovemu  hribčeku.  Ko 
puščavnik  krasotieo  zapazi,  stori  se  mu  milo  pri  srci;  kliče  jo  k  sebi. 
Ona  pa  zapazi  samo  mravljišče,  in  na  vrhu  pa  dvoje  očij.  V  otročjej 
nevednosti  in  porednosti  mu  jih  s  trnom  iztakne. 

Kazljučen  pošlje  puščavnik  kugo  v  Sarjatijevo  vojsko.  Takoj  se  je 
reklo,  da  se  je  moralo  Bhargujevemu  sinu  kaj  zalega  pripetiti ;  kajti  on  je 
poslal  to  kazen.  Hčerica  očetu  izpov^,  kar  je  st<>rila.  Puščavnik  je  za- 
hteval Sukanjo  v  zadostilo.  S  tem  je  vladar  potolažil  puščavuika  in  se 
mirno  vrnol  domu. 


409 

Enkrat  jo  zaglniata  vniiio  mlada  A^viiia.  *  Ta  ao  j(>j  rinlita,  da 
Ijabi  takega  stare«;  naj  vzame  raj^i  enega  izmed  njiju.  Ona  i)a  reče: 
^Zadovoljna  sem  s  svojim  možom.  nikarta  dvomiti  o  niojej  poštenosti.^ 
Af vina  pa  odvrneta :  „Ce  ti  je  prav ,  hoeeva  tvojega  moža  pomladiti, 
kakor  sva  midva,  potčm  pa  voli.''  Sukanja  poroča  to  svojemu  imr/u; 
ta  je  zadovoljen  s  predlogom. 

Nebeška  zdravnika  jej  naro(*ita,  naj  pelje  Ojavana  v  vodo.  V  kratkem 
času  se  prijavijo  trije  krasni  mladenei.  enako  obleeeni,  enako  odieeni. 

Ko  jih  ogleduje  Sukanja,  voli  takoj  svojega  moža.  Mladi  mož.  zelo 
vesel  rei^e  Ay vinoma:  „Ker  sta  me  tako  j^omladila.  Vama  lioeem  to  iz- 
poslovati,  da  bosta  tudi  vidva  smela  soma  ^  piti  kljubu  temu,  da  se 
Indra  protivi. 

Vesela  se  podasta  A\-vina  v  nebo,  Sukanja  in  Ojavana  pa  tudi  živita 
sreeuo  na  zemlji.  Ko  Sarjati  to  sliši,  pride  ju  oi)iskavat  in  je  Idi  pri- 
jazno sprejet. 

Drugi  dan  hoteli  so  bogovom  darovati  v  zahvalo  za  njihovo  sreeo, 
Indra  pa  se  protivi ,  ker  nista  neki  A\-vina  vredna  te  hožje  pijare, 
in  žoga  z  bliskom  in  gromom:  Ojavana  se  mu  pa  v  zohe  sm<*ji.  Jezen 
A&  Indra  iz  daritvenega  ognja  nastati  velikega  orjaka  Mada  =  strast  s 
strašnim  obrazom.  Čeljusti  so  se  mu  raztegovale  od  zemlje  do  ih>)m*s  in 
kazale  cel6  gioma  ostrih  zob :  posebno  so  se  odlikovali  štirje  zobj(>,  ki 
so  bili  vsak  sto  mil  dolgi.  Koke  so  bile  enake  goram,  oei  solnru  in 
mesecu,  jezik  pa  streli;  eel6  Indra  samega  hotela  je  ta  pošast  požreti. 
V  teui  strahu  jo  Indra  dovolil,  da  smeta  Ayvina  uživati  soma.  Vsied 
t*ga  je  podast  —  strast  —  začela  pojemati,  in  bog  je  razdelil  njeno 
bistvo  v  pitje,  v  žene,  v  lov  in  igro. 

(^javana  in  Sukanja  sta  pa  srečno  živela  še  mnogo  let! 

*  Afvin  1)  adj.  uiiui'^o  kuiijev  iiimjrV,  iz  kunjev  obstigoč:  2)  siil^sf.  navadil«* 
dval:  a^vinau,  bogova  ki  vodita  soluCiit*  koiijt*;  že  v  iiajstnivjAtj  dobi  (vrdskcj)  iiiu>- 
Digeta  se  zdravnika  bogov;  Aditi  ali  Saniiiju  je  njuna  inati:  ona  vedno  s])reiiiljata 
Indra.     Petereb.  W6rterb.  1.  oiK). 

'  8oma  znači  ntstlino  Sarcostemina  tvciduin  in  tudi  sok,  ki  S(>  h  nje  iztisne:  ta 
M>k  Je  belka^it  in  kisel  in  se  je  dantval  bogovom*,  staroemnski  hii(»iua:  nahaja  se  v 
moških  deželah  (vilan  Mazendcnui,  Široan  in  .lezd;  Knuiei  deblo  ]M>suse.  /niancjo  in 
X  Todo  jiolijejo;  to  pijačo  pije  z«u)tai\  k«)  yacna  recitiije.  Petei*sb.  Worterb.  V  J  I.  l()22; 
Juiiti  Zeiidsprache  31i5;  Spiegel  Avestanbers.  II.  7.*). 


410 


Bosenske  zanovetke. 

Uli(H»  sarajevske  so  v  onih  predelih,  kjer  stanujejo  Turci,  celi  dan 
skoro  mrtve.  Kedkokdaj  vidiš  človeka ,  vse  je  mirno,  samo  tu  pa  tam 
sliši  se  petje  iz  krepkega  dekliškega  grla.  Kadovedno  se  ustaviš,  ^ai 
čuješ,  ali  lica  nikjer  ne  zagledaš.  Kadkad  pomoli  umazano  dete  glavo 
skozi  vmta,  kedar  Čuje  tvrde  stopinje  tujca,  pa  se  brzo  zopet  skrije. 
Samo  ob  petkih  je  življenje  nekoliko  Živahnejše.  Ta  dan  se  svečano 
o]»leeeni  momci  skitajo  po  ulicah  in  ašikujejo;  v  torkih  pa  švigajo  cele 
hrpe  žen  po  stranskih  ulicah  v  pohode.  Toliko  živahnejše  pa  je  na  čaršiji. 
Ker  so  ulice  na  čaršiji  vrlo  tesne,  in  ker  je  ob  tržnih  dneh  promet  pri- 
lično  velik,  dogodi  se  cesto,  da  ni  moči  skozi  nektere  ulice  prodreti.  Tu 
se  redajo  cele  karavane  konj,  ki  so  z  drvi,  cumurom  (ogljevjem),  senom 
in  dnigimi  stvarmi  natovorjeni.  Posebno  konji  s  senom  natOTorjeni  pri- 
kazujejo se,  kakor  Žive  senene  kopice,  ker  se  od  konja  ne  vidi  drugo 
kot  glava  in  rep.  Ako  si  se  v  enej  ulici  srečno  izmotal  iz  dolge  vrste 
teh  tovarov  in  zbežiš  v  postransko  ulico,  kar  se  ti  zakadi  nasproti  čreda 
ovac  ali  koz.  Ali  ne  samo  natovorjeni  konji  in  drobnica  te  smetajo  v 
hodu,  tudi  med  ljudmi  si  moraš  s  pomočjo  krepkih  komolcev  odpirati 
pot.  Ako  se  ne  bojiš,  da  tudi  ti  dobiš  ktero  v  rebra,  in  da  ti  z  ogljem 
ali  pa  z  moko  natovorjeni  konj  ali  človek  ne  pobarva  v  raznih  bojah 
obleke,  podaj  se  v  ta  kalaljaluk  (gnečo,  kaos),  in  ne  bode  ti  žal;  zakaj 
tli  moreš  najlmlje  spoznavati  život  sarajevski. 

Vpitje  je  toliko,  da  samega  sebe  ne  čuješ.  Ako  so  trgovci  flegmatični 
in  ne  napenjajo  prsij  v  pohvalo  svoje  robe,  preskrbi  ta  posel  prodajalci 
živeža.  V  vseh  mogočih  glasovih  od  soprana  malega  dečaka  do  glo- 
bokega basa  gušastega  moža  priporoča  se  kruh,  sadje,  mesd  itd.  Vsak 
skuša  preupiti  drugega.  Tam  sedi  eden,  ki  ima  pred  seb6j  na  deski 
hlebce.     Kar  zan^glja: 

„Trijest  para  simiti  taze,  trijest  para  simiti  taze — e,  (za  30  par 
[6  kr.]  svež  kruh). 

Drugi  zopet:  Jako  iz  peči,  jako  iz  peči  (ravnokar  iz  peči).  — 
Bjelije,  bjelije,  bjelije — e  (bel  kruh).  —  Tri  krajcare  od  pO  groša,  tri 
krajcare  od  p6  groša — a."  Ta  zadnji  počne  z  visokim  glasom,  a  na  konci 
besede  „groša",  spusti  glas  a  kar  od  soprana  do  globokega  basa. 

Tam  zopet  nosi  črnomanjast  Arnavt  v  cinastej  posodi,  pod  ktero 
je  na  železnej  pričvrščeuej  ploči  žrjavica,  nekako  iz  različnih  zelišč  na- 
pravljeno pijačo,  in  vpije :  „ajnar",  pa  za  vsako  slovko  potrebuje  par 
sekund,   ali  pa  brzo    ^salep,   salep,   salep^.     Tretji  izgovarja  namesto: 


411 

vruče  (vroče),  ker  imi  arnavtski  jezik  ne  dopušča  u  in  v  iz^^ovarjati. 
„vniki,  vnlkl,  vrflki" ;  po  letu  trea  sko^fii  uliee  in  prodaje  limonado  vieoe : 
pledeno,  ledeno — o!"  —  Nekoliko  korakov  dalje  prodaje  se  sadje  in  ze- 
leigad^  a  ta  zopet  vsak  na  pretege  hvali  Hvojo  robo: 

y,Pu]ja  oka  gi-oSc^a,  pulja  oka  grozdja!*^   (pulja  je  neki  denar),  in 

kakor  da  je  posebno  priporočilo  robe,   da  je   ima  samo  malo  se,  vpije : 

,    „Još  malo  krušaka,  još  malo  lukavine,  skoro  ce  nestat'  (skoro  ne  bo  nič 

'    več)  itd.  —  Nekteri   hvalijo   kar  v  granesih   in   prispodobah   robo  in  jo 

ponujajo. 
I  Telali  (ausrufer)  letajo  po  ulicah  in  ponujajo  stare  stvari  in  vedno 

npgejo,  kolika  je  ponudba.    To  je  navadni  način  licitacije. 

Glava  nam  je  polna  te  vike  in  graje  in  mi  se  uklonimo  iz  Alvad- 
fiilaka.  tako  se  zove  ta  del  čaršge,  v  postranske  ulice.  Ali  i  tli  je  v 
nekterih  grozen  ropot.  Kar  dve  ulici  ste  polni  kotlarjev,  kovačev  itd. 
Tu  se  rasv^n  domačega  in  poljskega  orodja  izdelujejo  tudi  prav  l(»pt»  po- 
sode. Take  so  „ibriki"  i  „džugumi",  t.  j.  posode  s  širokim  trebuhom, 
tankim,  dolgim  vratom  in  šiljastim  pokrivačem :  ^table''  ali  ^tt^psijt^^, 
ktere  služijo  kot  sklede,  krožniki  in  kot  tase,  tasiri.  t.  j.  šalice  in  drugo 
posodje.  Vse  to  sh  iiapravlja  iz  bakra,  koji  si*  pocina  ter  dosta  lepo  in 
okusno  cizeluje.  (jlinasta  posoda,  koja  ima  isti  oblik  kot  bakrena,  je 
ali  zeleno  glazovana,  ali  pa  je  nalik  ti^rracotti,  rudeče  ali  pa  rujavo  pi- 
sana, ter  se  zove  „testija".  Lesene  posode  so  take ,  kakoršnt*  so  naše. 
—  Ix  niedi  napravljajo  mlinove  za  kavo,  zvonce,  rirake  (svečnjake).  te- 
resije  (tezge,  vage)  itd. 

Pustimo  kazandžije  (kotlarjt^).  pa  si  poglejmo  preko  pota  mirni  del 
6arSije.  kjer  imajo  ostali  rokodelci  svoje  delavnice.  V  nekterih  ulicah  so 
sami  t^^rzije  (krojači).  Oudiš  se  ogromnemu  železu  z  dolgim  tudi  že- 
leznim držajem,  s  kterim  obleko  lika.  Tii  izdelujejo  ti  umetniki  čakšire. 
t.  j.  hlače,  ktere  so  do  kolena  kakor  vreča .  pod  kolenom  pa  se  tesno 
primejo  meč,  in  pr«»ko  olieh  gležnje  v  visita  dva  uha.  Na  mečah  se  pri- 
penjajo hlačnice  z  ziiponci  (haftel);  kot  ures  (kine)  služijo  cesto  veliki 
sreberni  gumbi,  ^ev  in  okrajki  so  o))rol)ljeni  s  strakovi  ])0  palec  širokimi. 
Nad  srajco  nosijo  „dječermo"  (telovnik),  koja  se  zakopčava  z  ntdirojnimi 
okroglimi  gumbi;  potžni  oblečejo  „anterijo^  od  pisane  tkanine,  koja  je 
na  prsih  otvorjena  in  ktera  ima  tesne,  na  zapestku  preklane  rokave,  koji  se 
morejo  zopet  z  gumbi  zapenjati.  Na  to  pride  „fermeir,  nekakov  telovnik 
lirez  rokavov  in  gumbov  in  nap6sled  ^gunj""  t.  j.  jopič  z  rokavi  ali  tudi 
brez  gumbov.  Ako  je  komu  mraz,  obleč«»  še  izpod  fermena  ^dolamo"*.  koja 
gre  do  kolen  ter  je  od  zadaj  v  gube  nabrana.  Konečno  še  nosijo  ^džube'* 
t.  j.  plaSč  brez  gumbov.  Bazume  se,  da  ne  noše  vedno  vseh  teh  oblačil. 
Po  letu  na  pr.  imajo  mladi  ljudje  samo  srajco  od  najtinejše  tančice. 
dječermo  in  gunj  ali  pa  fermen,  starejši  in  odličnejši  objčno  tutii  anterijo, 


412 

Po  zimi  nosijo  imovitejši  džuhe  ali  pa  „cui*ak'*  t.  j.  s  kožuhovino  podSit 
plaš<5,  siroinašnejši  pa  od  grobega  sukna  narejen  „binjiš"  t.  j.  plaSž  s 
kapuco.  . 

Vsa  ta  o])lačila  so  od  sukna  in  razv^n  plaščev  cesto  bogato  s  trakoTi 
obšita  ali  pa  zlatom  izvezena.  Najbolj  se  jim  dopadajo  zelena,  modra, 
rudeča,  vijoleasta.  tudi  oranžasta  ali  pa  belosiva  barva.  Pismeni  Turci 
nosijo  namesto  čakšir  i^iroke,  tudi  izpod  kolen  meč  se  ne  prijemljMe 
„šalvare".  Po  zimi  nosijo  mnogi  moški  in  ženske  nekaki  jopič,  ki  je  i  j 
volno  podšit  ter  se  imenuje  „hrka".  j 

Ne  daleč  od  krojačev  namestile  so  se  pazar-bule,   koje  svoja  ročni  j 
dela  prodavajo.     Tii   so  krasno   izvezene   ^čevrme**   (rute),    lepo   pisana 
„čarape"  (nogavice),  jagluki  (rol)ci)  in  druga  oblačila.    Tli  ni  nikake  vile 
in  galame,  tii  se  tiho  pazari. 

Ženske  in  deca  nosijo  široke  v  mnoge  gube  nabrane  hlače,  koje  se 
zovejo  „dimlije".  Te  dimlije  se  pripenjajo  izpod  kolena,  ali  tako  da  gub« 
vse  do  gležnja  segajo.  Dimlije  so  prav  žive  barve,  ali  pa  pisane  in 
sicer  iz  tkanine  ali  pa  iz  svile.  Nad  srajco  iz  skoro  prozorne  tančice 
nosijo  z  zlatimi  trakovi  in  gajtani  (schnur)  obšite,  na  prsih  otvorjene  te- 
lovnike iz  svile,  tkanine,  sukna  ali  baršuna,  koji  se  pod  prsimi  sakop- 
eavajo.     Imenujejo  se  Jeleki"  ali  Ječerme". 

Ali  čisto  drugače  izgledajo  žene,  kedar  stopijo  na  ulico.  Obra«  ispod 
očij  in  prsi  pokriva  jim  bela  „avli-mai'ama"  (pajčolan).  Pot^m  odenejo 
dolg  plašč  („feredža")  od  zelene,  temnomodre  ali  pa  črne  barve,  kteri  je 
na  prsih  ^tvorjen  in  koji  ima  na  hrbtu  okrogel  ali  pa  četverooglat, 
preko  celega  hrbta  vis^č  čestokrat  lepo  izvezen  kolar.  Na  glavo  pa  denejo 
beli  Jašmak"  t.  j.  vel  od  tkanine,  koji  jim  po  hrbtu  visi  in  je  na  glavi 
tako  pripet,  da  kakor  streha  pokriva  oči.  Tako  se  jej  ne  vidi  nič  v 
obraz,  le  kedar  glavo  privzdigne,  da  sama  pred  seb6j  stoječe  stvari  vidi, 
zablisne  se  par  očes,  koja  se  pa  zopet  brzo  v  tla  upr6.  Tudi  kratke 
kožuhe  nosijo  po  zimi.  Kok  kakor  obraza  ne  smejo  nositi  odkritih,  sati 
jih  devajo  v  žepove,  koji  so  spredaj  na  feredži.  To  je  staroturska  noSa. 
Bolj  fashionable  dame,  ktere  bi  pa  lahko  na  prstih  ene  roke  seštel,  obla^ 
čijo  se  po  carigradskej  modi,  Feredža  je  po  letu  iz  živobarvnega  orleana, 
po  zimi  suknena  ter  ima  isto  tako  dolg.  spodaj  okroglo  prikrojen  kolar. 
Obraz  in  glavo  pokrivajo  s  tankim  batistom  brez  vela.  Dosta  smešne 
je  gledati,  kako  te  ,,pokondiraue  tikve"  z  belimi  pletenimi  rokavicami 
nosč  solnčuike,  tudi  kedar  je  neb6  oblačno  in  niti  enega  solnčnega  žarka 
videti"  ni.  Dekleta  neomožena  ne  pokrivajo  obraza  in  ne  nosijo  feredle, 
temveč  ogrinjajo  preko  glave  veliko  ruto  (kopreno). 

Ne  daleč  izložiuii  so  na  prodaj  fesovi,  koje  nosi  vsak  Bošnjak,  bil 
moškega  ali  ženskega  spola.  Moški,  koji  si  glave  br^ejo,  nosijo  ped 
fesom  po  letu  belo  tanko  čepico,  po  zimi  pa  čepico  iz  klobučine.    Okoli 


413 

glave  pa  ovgejo  „(?alnio"  ali  „saruk^,  ponajver  hA  z  rujaviiiii  pegami; 
Sisto  hA  sarak  (ahniedijo)  uosijo  hodže ;  z(*len  sanik  okoli  turliaiia  imajo 
deiTiši:  niladenči  in  cMnovniki  pokrivajo  se  samo  s  fesom  l)iez  saruka. 
FesoTi  ženski  so  cesto  z  zlatom  izvezeni  in  z  novci  in  cvetlicami,  sve- 
timi ali  pa  umetnimi  izkičeni. 

Podajmo  se  sedaj  v  drugo  ulico,  kjer  obrtniki  svoje  proizvode  iz 
Dsnja  nudijo.  Tu  se  ti  napravljajo  sedla,  uzde,  torbe,  kese  (mošnje), 
lermena,  shraniuča  za  čibuke,  kandžije  pletene  (gajžlje)  itd. 

Okoli  boka  ovija  se  Turčin  pisanim  pasom.  Kedar  je  na  potu. 
pa  Se  opade  po  jedno  ped  širok  bensilah  t.  j.  usnjat  pas,  v  kterem  nosi 
male  puške,  maSico  (t.  j.  klešče  za  ogenj)  z  lepo  izdelanim  držkom  in 
dinge  malenkosti.  Žene  nosijo  po  tri  palce  široke  izvezene  pasove  s 
srebernimi*  zaponami. 

Tti  se  izdelujejo  tudi  različna  obuvala.  Dekleta  in  manjši  dečki 
nosijo  ^nalune",  ktere  sem  že  opisal.  Stangši  moški  noše  ^tirale",  t.  j. 
spredaj  šiljaste,  a  od  zadaj  peto  okrožuj6č(^  šivane  pantofle  od  rudečega 
usnja,  z  ogromnim  podplatom  brez  pete.  Imenujejo  se  pa  „kapaklije", 
iko  imajo  spredaj  polkrogli  kos  usnja,  s  kterim  se  na  nogo  potegnejo. 
Mnogi  nos^  tudi  ^mestve";  to  so  nekaki*  usnjate  nogavice,  ktere  se  ob 
notranjem  gležnji  zakopčavajo.  Po  zimi  imajo  na  isti  način  napravljene 
ikornje  z  visokimi  golenicami  (štebali)  od  usnja  ali  pa  od  klobučine. 
Fndi  žene  nosijo  domž  ^tirale"  cesto  zlatom  izvezene,  koje  se  imenujejo 
,telake"/na  ulici  pa  žolte  škornje  (ženske  čižme)  seveda  ))rez  pete,  ali 
|ta  mestve  in  ^papuče**  od  iste  boje.  Finejši  Turci  nosijo^  mestve  in 
,čifte'kundure",  nalik  našim  črevljem,  ktere  pako  skidajo,  kedar  stopijo 
r  8obo. 

Kaj  pa  tam  visi?  Za  l»ožjo  voljo,  saj  Turci  menda  ne  nori^  kakor 
ni  T  pokladah  (predpustu) ;  zat6  so  preveč  trej^ni  in  ozbiljni ,  da  ))i  se 
iemili •  z"^ obraziuo  (krinko,  krabuljo)!  To  ne,  ali  žene  njihove,  kedar 
la  konjih  'potujejo  (seveda  sedčč  kakor  moški  in  naravski  da  vedno  v 
moSkem  spremstvu),  privežejo  si  te  črne  obrazine  pred  lice,  da  i)olje  vi- 
iijo,  a  njih  obraza^da' nobeden  ne  vidi.  Sirote,  po  letu  jim  mora  biti 
ibadno  vroče,  kedar  so  tako  zamotane  kakor  metulji  v  ličinkah ! 

Pu8tiva7sedaj  čaršijo^saj  druge  prodajalnice  naju  ne  zanimajo,  in 
po^ejva.  dragi  čitatelj,  v  bezistan,  ako  te  je  volja.  —  V  tem  ogromnem, 
^  požaru  samo  pritličnem  poslopji  predavajo  jahudije  (zidovi)  in  Turci 
različno  robo.  Tii  se  ti  predavajo  razven  sukna,  tkanin  in  drugih  za 
>bleko  potrebnih  stvarij,  tudi  vse  vrste  lišpavega  blaga.  Tii  so  ti  na 
prodaj  parfumerijski  predmeti,  pos(d)no  priljul^ljeno  „djul-olje"  (rožičasto 
)(je),  belila  in  rumenila,  s  kojimi  si  mažejo  obraz,  boje  (barve),  s  kojimi 
u  barvajo  nohte  in  dlani,  pa  obrvi  (kna  in  surma);  umetne  cvc»tlice,  s 
sterimi  »i  Bosujakinje   fesovc    kitijo.    ^djerdani^  (ovratnice)   od  dukatov, 


414 

biserov,  koralov  itd. ;  filigran-dela  sreberna,  kakor  smodkovniki  (cigar* 
spitze),  tobačnice,  gumbi,  broši,  zaponoi,  uhani,  pi^stani,  noževi  s  krasnim, 
srebrom  in  biseri  vloženim  držkom  od  kosti,  ^ibuki.  drobnine  iz  6elibart 
(jantara)  in  tiso^  drugih  stvarij,  izmed  kterih  so  že  posebno  spomint 
vredne  krasno  izvezene  „marame"  (rute)  žepne  in  ovratne,  dnvan-kese 
(jnošnje  za  tobak),  zlatom  izvezene  papuee,  c^^ilimi  (sagovi,  teppiche),  le- 
seni noži.  vilice  in  kasike  s  srebernimi  arabeskami  vložene,  zlati  koncih 
kterp  vpletajo  Turkinje  v  kratko  strižene  lase,  zlati  in  sreberni  trakovi  itd. 
Ele  brate,  sedaj  sva  se  nagledala  vseh  teh  krasot;  kapiva  si  kak 
predmet  kot  uspomeno  in  podajva  se  iz  temnih  hodnikov  zopet  na  ulico 
in  domu.  da  razgledava  se  enkrat  stvari  kupljene  za  naše  mile,  predno 
jih  odposljeva  domii !  (Dalje  pride.) 


Slovenci  in  Hrvatje  v  borbi  radi  investiture. 

spisal  J.  Steklasa 

V  ono  silno  liorbo  radi  investiture,  ktero  je  začel  nemSki  cesar 
Henrik  IV.  s  papežem  Gregorjem  VIL,  bile  so  zapletene  vse  nemSkej 
državi  sosedne  zemlje.  Tako  se  tudi  hrvatski  kmlj  Dimitar  Zvonimir  ni 
mogel  izognoti,  da  sp  ne  vplete  (*e  tudi  le  prisiljen  v  to  borbo  s  svo- 
jimi bližnjimi  sosedi  Slovenci,  ki  so  bili  takrat  zjedinjeni  po  Vojvodini 
Korotanskej  z  nemško  državo.  Predno  pa  o  samej  tej  borbi  izpregovorimo, 
moramo  se  ozreti  na  tedanje  politično  stanje  Nemčije  in  sosednih  jej  dežel. 

Ko  je  kralj  Dimitar  Zvonimir  sedel  na  hrvatski  prestol  (1.  1076. 
dne  8.  okt.),  povzdignol  se  je  papež  Gregor  VII.  na  vrhunec  svoje  slave 
in  moči.  Nemški  cesar  Henrik  IV.,  največji  protivnik  rimskemu  dvor« 
radi  investiture,  bil  je  pa  vsled  prekletstva  in  izobčenja  crkvenega  hude 
ponižan.  Zatorej  so  nemški  knezi  na  državnem  zboru  v  Tribuni  L  107A 
sklenoli,  da  bodo  Henrika  IV.  odstranili  s  prestola,  če  se  ne  reši  v  6nem 
letu  crkvenega  prekletstva  in  se  s  papežem  ne  pomiri.  Ponižanemn  ce- 
sarju, zapuščenemu  od  celega  sveta  ni  preostalo  nič  drugega  nego  po- 
miriti se  s  papežem  Gregorjem  VII.  Koncem  prosinca  1.  1077.  podi  w 
cesar  s  svojo  tužno  soprogo  črez  Alpe  ter  pride  pred  papeža  v  grada 
Canossi  na  Italijanskem.  Tukaj  mu  naloži  papež  težko  pokoro,  ktero  je 
cesar  opravil,  a  pot6m  se  pomiri  z  najvišjim  poglavaijem  crkvenim,  ti 
ga  pa  odveze  prekletstva,  s  kterim  ga  je  ])il  kaznil  poprej. 

Težka  in  po  mnenji  papeževih  neprijateljev  za  cesarja  sramotna 
pokora,  ktero  je  moml  Henrik  IV.  storiti ,  vzbudi  veliko  nezadovoljstvo 
med  mnogimi  velikaši  nemškimi  in  italijanskimi.     Eni   so   ki*alju  očitali. 


415 

da  se  je  pred  papežem  preveč  ponižal,  drugi  pa  so  ga  obžalovali  kot 
mnčenika  ter  prestopili  vsled  tega  na  njegovo  stran.  Na  ta  način  ohrabren 
preklical  je  Henrik  IV.  vse,  kar  je  liil  v  sili  papežu  v  Canossi  obljubil.  Ko 
80  pa  to  zvedeli  neniSki  knezi,  zbrali  ko  se  v  velikej  množini  v  skupt^čino 
ter  si  izvolili  novega  kralja,  po  imenu  Budolfa  svaliskega,  dne  15.  marca 
L  1077.  Vsled  tega  se  je  drugikrat  vsa  srednja  Evropa  in  Italija  raz) 
delila  na  dva  velika  tabora,  od  kterih  si  je  zopet  vsak  iskal  zaveznika. 
Eni  so  podpirali  z  vso  silo  novoizbranega  kralja  Kudolfa.  drugi  pa  so 
ostali  verni  Henriku  IV.  Okoli  Henrika  so  se  zlimla  veejidel  državna 
mesta  in  duhovnit^tvo,  nezadovoljno  z  reformami  papeževimi. 

Za  Slovence  in  HiTate  l»ilo  je    si^vMa  od  neposrednega   npliva,  na 
ktero  stran  so  se  njihovi  glavarji  obrnoli.  Za  hrvatskega  kmlja  Zvonimira 
vfmo,  da  se  je  obvezal   že  pri  svojem  kronanji  dne  8.  oktobra  I.  107(J. 
poslancu  papeževemu,  da  hoče   ostati   veren   privrženec   svetej    stolici,  a 
vladarji    v    sosednih    slovenskih    pokrajinah    bili    pa    so    odločni    pristaši 
Henrikovi.     Zakaj  le  \&   ]»il  je   Henrik  TV.  zii-se   pridobil    večjidel  s  po- 
deljevanjem dežel  in  posestev.    Med  prvimi  in  najmogočnejšimi  privrženci 
cesarjevimi    bili   so   v    slovenskih    pokrajinah:    Luitold   koroški   iz   roda 
Kppensteinskega   (107(5 — 1090).     Ta   rod  je   v    drugič   zasedel  vojvodski 
M  koroški  1.  1073.     Poprejšnji  vojvoda  švabski   Berthold   (1.  lOOI.)  bil 
i*  samo  po  imenu  vojvoda  koroški,  kakor  tudi  njegov  prednik  Konrad  111., 
hrjih  proti  Markvardn   Eppensteinu   ni   mogel   braniti  niti  Henrik  TV. 
Biti  mati  njegova  Neža.     Zategadel  je   zapustil    Berthold   1.  1073.   dvor 
Heorikov,   a   ta  pa  je  na  l»amberškem   zboru    (I.  1073)  Koroško  podelil 
Ibrkvardu   Eppensteinu,   svojemu   sorodniku.      Razven   bratov  koroškega 
wjvode  Henrika,  ki  je  do))il  Istro  takrat,  ko  bi-at  mu  Koroško  (I.  107G.), 
Hermana  in  Ulrika,   ki  je   bil  najpopn*)   opat  v  Sv.  Galu  v  Švajcarskej, 
t  kasneje  (1.  1085)  patrijarh  oglejski,  podpirali   so  kralja  tudi  še  Valdo, 
grof  v  Bnni,  Starkhand,  grof  na  Savini,  in  njegovi  štiri  ])ratje :  Burkhard, 
grof  v   Mosburgu,   Gflnther   in   Berthold   krški   škof,    ter  Poppo,  grof  v 
CdMihn,  na  dalje  Adalbert,  grof  v  Ortenburgu,  Luitold  in  bratje  iz  Triblja. 
Tedaj  gospodarji  današnje  Koroške,  Štajerske,   Kranjske,   Istrije  in   Fur- 
lanske podpirali  so  Henrika  IV. 

Naravna  je  posledica,  da  se  je  moral  hrvatski  kmlj  Zvonimir,  če- 
i»?no  sicer  miroljubiv  vladar,  zaplesti  v  ])0j  s  svojimi  najbližjimi  sosedi, 
d  so  vsi  složno  podpirali  svojega  vrhovnega  gospodarja  Henrika  T  V. 
Dimitar  Zvonimir  pa  je  tudi  u videl  nevarnost,  ki  mu  jo  zapretila  od  so- 
sedne KoroSke,  kjer  so  bili  protivniki  papeštva  dosta  jaki  ter  so  tudi  že 
norda  snovali  osnove,  kako  bi  si  osvojili  sosedno  Hrvatsko,  glavno  pri- 
ateljieo  Gregorja  Vil.  Zatorej  je  činil  kralj  Zvonimir  podaritve.  V  da- 
Unem  pismn,  po  kterem  je  1.  1078.  obdaril  nadškofijsko  crkev  sv.  Dujma 
r  Spletn  z  župo  cj-tinsko,  navaja  on  sb^buM  razlog  tej  svojej  daritvi :  „To 


416 

sem  zat6  storil,  da  Bog  in  Gospod  nas  Jezus  Kristus  in  slavna  mu  aiati 
in  devica,  tudi  sv.  Peter  in  M.  Uujam  podeli  zemljam  sile  in  pobedo 
proti  osnovam  vseh  sovražnikov  in  da  izpros(5  v  nebesih  pri  vrhovnem 
sodniku  oprošcenjt^  grehov  ter  podeli  slavo^.  Zraven  tega  hvali  in  slavi 
Boga,  da  je  mogel  mirno  sedeti  na  kraljevskem  prestolu. 

Ali  kralju  Zvonimiru  ni  bilo  usojeno,  da  dolgo  miruje.  Posle  ne-. 
odločne  bitke  pri  Melrichstadtu  (7.  avg.  1. 1078.)  začel  je  papež  Gregor  VII. 
tajno  podpirati  kralja  Rudolfa  proti  cesarju  Henriku  IV.  V  to  ime  na- 
govarjal je  svoje  privrženike,  naj  pristopijo  v  pomoe  Budolfu  dvabskemn. 
Tudi  v  Hrvatsko  pošlje  na  dvor  svojega  zaveznika  Dimitra  Zvoniroira  po- 
slanika svojega  kardinala  Petra,  ki  je  spremljal  kralja  in  kraljico  Lepo  8 
sinom  njenim  Eadovanom  po  Dalmaciji  ter  ga  nahajamo  z  nadškofom 
Lovrencem  zdaj  v  Solinu  zdaj  v  Šibeniku.  Sicer  se  posebej  ne  spominja 
nikjer  uzrok  temu  poslanstvu,  vendar  pa  se  more  lahko  razumevati  povod, 
ce  se  dogodjaji  tega  časa  bolj  na  tanko  razmotrujejo. 

Papež  Gregor  VII.    se  je   namreč   trudil,   da   pridobi   vse  vladaije 
okoli  nemške  države  na  svojo  stran,  ker  je  uvidel,  da  bi  mogel  samo  na 
tak   način   nadvladati   oholega  cesarja   Henrika  IV.    Posebno   važni  ste 
bili  državi  Ceska  in  Ogerska,  do  zdaj  obe  podpornici  cesarju  nemškemu. 
Na   Ogerskem  je  po  smrti  Gejze  (15.  apr.  L  1077.),  ki  se  je  oslanj&l  na 
iztočno  rimsko  državo,  od  ktere  je  dobil  tudi  krono,  prevzel  vlado  mlajši 
brat  njegov  Ladislav  I.,  svak  Zvonimirov.    On  je  precej  poslal  poslanstvo 
v  Kim ,   po  kterem  je   papežu   objavil  svoj   nastop  na  prestol   ogers&i. 
Gregor  Vil.  si  ni  več  prisvajal  vrhovništva  nad  ogersko  državo,  a  vendar 
ni  smatral  tega  poslanstva  dovoljnim  ter  je  zahteval,  da  kralj  Ladislav  L 
po  drugem  dostojnem  poslanstvu  l)olj  jasno  izrazi  svoje  čuvstvo  in  dolžno 
privrženost  apostolskej  stolici.    Ko  se  pa  kralj  Ladislav  I.  na  ta  papežev 
poziv  ni  oglasil,  ker  se  menda  vendar  ni  hotel  zameriti  cesarju  Henriku  IV. 
radi  svojega  svaka  Salamona,  pretendenta  za  ogerski  prestol,   čeravno  je 
bil  poprej  o  duhovih  1.  1078.   poslal   neko  poslanstvo  h  kralju  Bndolfa: 
oglasil  se  je  zopet  papež  Gregor  VII.   sam   s   pismom ,   v   kterem  hvali 
Ladishivovo  vernost  ter  ga  poziva,    naj  vendar  le  pošlje  svoje  poslance 
v  Kim.    Tudi  češki  kralj  Vratislav  II.  poprosi  papeža,  da  mu  pošlje  po- 
slanca, s  kterim   bi   se  mogel   zopet   dogovoriti  s  sv.  stolico,  s  ktero  ni 
občil  že  štiri  leta.     Ali  v  pismu    od   2.  jan.  1.  1080.   toži   se   papež  na 
Vratislava  II.,  da  jo  z  njim  nezadovoljen,   ker  vedno   podpira  njegovega 
sovražnika  Henrika  IV.     Opona?;a  mu,  zakaj  občuje  z  izobčenim,  ter  mn 
odbije  prošnjo  o  dozvoli  slovenščine  v  crkvi ;  vendar  pa  obeta,  da  bode  T 
kratkem  poslal  sposo])ne   ljudi ,   ki  ])odo   gledali,    da  poravnajo  vse  ne- 
ugodne odnošaje  med  njima. 

Ali  papež  ni  med  tem  uspel  niti  v  Ogerskej  niti  v  Ceskej  s  svojim 
poslanstvom.     Toliko  iiolj  srečen  pa  je  liil  v  Hrvatskej,  kjer  mu  je  kmlj 


417 

Zvonimir  ostal   ivest  privrženec.     Papežev   poslanec,   o  kterem  je  hilo 
igoraj  omei^eno,  ni  imel  tukaj  nobenih  težav,  kajti  knilj   hrvatski  je  že 
po  svojej  prisegi  moral  podpirati  papeža.     Zraven  tega  pa  je  bila  to  tudi 
diiarna  korist,  kajti  samo  kot  privrženec  papežev   mogel  je  ostati  Zvo- 
nimir  samostalen.    Gregor  VIT.   se  je   trudil   celi   ras   svojega  vladanja. 
da  se  mai^Se  driave  vzdrži  proti  nasilju  in  centralizaciji  neniškej,  ki  je 
agroaila  osobito  v  tej   borld  s  crkvijo,  odstraniti   vse  slobodne   države. 
Trudil   se  je   Gregor  VII.  kot  izvrsten   državnik   zbrati   okoli   sebe   vse 
manjfie  vladarje  ter  s  njihovo  pomočjo  1)raiiiti  svoj  prestol,   pa    tudi  nji- 
hovo lastno  samostalnost  proti  nemškemu  nasilju.     Poslanci  tega  znauie- 
Ditega  papeža  nahajali  so  se  po  vseh  evropskih  dvorih   ter  se  trudili  za 
njegove  ideje.    Benečanski  dožd  Domenico  Silvio,   ki  je   dozdaj  podpiral 
Henrika  IV.,  prestopi  nagovorjen   in  opominjan   po   pismih   in   poslancih 
papeSevih  na  njegovo  stran.     Boleslav  II.  Smeli,  ki  je  vsled  srečnih  vojsk 
obnovil  nekdanjo  moč  poljsko,  zveze  se  s  papežem  ter  nm  1.  1075.  pošlje 
daroT,   a  papež  mu   piše   prijazno  pismo.     Boleslav  se  dii  na  to  tistega 
leta  kronati  v  Krakovu  za  poljskega   kralja.     Pri   rimskem   papeži   iskal 
je  pomoči  in  obrambe  tudi  kijevski  knez  Izjaslav ,   ko  je  bil  pobegnol  v 
Poljsko  pred  poločkim  knezom  Vseslavom,  ter  poslal  v  Ki  m  svojega  sina 
ii  obečal,  da  se  hoče  sv.  stolici  pokoriti.  Tudi  z  danskim  kraljem  Svenom 
Bsnoval  je  Gregor  Vil.  prijateljske  odnosaje.    Povsod  vidimo  tedaj,  kako 
Be  je  iiril  papežev  upliv  in  njegova  velika  ideja  o  slobodi   crkve   in    na- 
ndov.     Da  on  ni  mogel  sam  prodreti  s  svojimi  velikimi  osnovami,  to  so 
Ide  krive  prevelike  zapreke,  kterih   večkrat   tudi    najduhovitejši    in   naj- 
•dvainejSi  ljudje  ne  morejo  premagati.     Ali  kar  ni  mogel  on  urediti,  to 
80  dovršili  njegovi  nasledniki. 

Najvažnejše  sevčda  bile  so  v  tej  borbi  med   papežem   in   nemškim 
eesaijem  države  češka,  ogerska  in  hrvatska ;  ali  samo  na  poslednjo  se  je 
nogel  Gregor  Vil.  popolnoma  oslanjati,   dočim    so   bile   druge   nestalne. 
Poslanik,  kterega  je  bil  papež  poslal  v  Hrvatsko,  moral  se  je  dogovarjati 
8  kraljom  Zvonimirom,   kaj   bi  se   dalo  v  tedanjih  okolnostih   proti   pa- 
peževim sovražnikom  storiti.     Hrvatska  se  je  morala  pripravljati  na  boj. 
Kralj  sam  prosi  Boga,  da  podeli  zemljam  njegovim   sile   in  zmage  proti 
osnovam  vseh  neprijateljev,  in  teh  je  bilo  dosta  ob  mejah  njegove  države. 
JU  cel6  v  Hrvatskej  samej  ni  prave  sloge,   kajti   plemstvo  je  bilo  proti 
vsakej  vojski.    Zavoljo  preslabih  priprav   ter  domače   nesloge    ni   mogel 
Zvonimir,  kakor  je  želel,   izpolniti   volje   svojemu   zavezniku,   čeravno  je 
morda  sam  mislil  na  razširjenje  svoje  države  po  Istri,   ki  je   od   davna 
bila  zemlja  hrvatska. 

Ali  za   vse   te  osnove   in   dogovore   Zvonimirove  s  papeževim  po- 
slancem pa  je  zvedel  pokrajinski  župan  istrijanski  Vecelin  ter  je  zapretil 

Zvonimiru  z  vojsko  poprej,  nego  Ii  se  je  on  nadejal. 

21^ 


418 

Tnkaj  je  potrebno,  da  izpregovorimo  najpoprej  v  kratkem  nekaj  o 
povesti  Istrije  in  pot6m  še  le-  rešujemo  vprašanje,  kdo  je  bil  Vecelin. 

Od  Karola  Velikega,  ki  si  je  bil  vse  slovenske  kraje  prisvojil  ter  po- 
segel tudi  dalje  v  hrvatske  zemlje,  do  1.  824.  bila  je  Istrya  del  furlanske 
marke;  od  tega  leta  pa  je  postala  državna  zemlja.  Od  1.  824 — 933.  ni- 
mamo pravih  podatkov  o  upravi  Istrije.  Tudi  crkveni  odnošaji  so  nejasni. 
Crkvi  oglejska  in  gradska  ste  se  prepirali  za  metropolitansko  pravico. 
Pred  1.  855.  imela  je  erkev  gradska  Istrijo  v  svojej  oblasti ,  aJi  cesar 
Ljudevit  jej  je  to  odvzel  ter  podelil  crkvi  oglejskej.  Ali  šele  leta  1180. 
dovršila  se  je  borba  med  Akvilejo  in  Gradom  tako,  da  je  Akvileja  dobila 
suho  zemljo,  Giado  pak  otoke  pod  svojo  oblast. 

Prvi  markgrof  v  Istriji ,  za  kterega  v6mo,  bil  je  Winther,  in  sicer 
za  časa,  ko  je  NemiMja  postala  izborna  država  in  ko  so  Amulfingeiji  za- 
vladali v  c^lej  notranjej  Avstriji  do  italijanske  meje.  Njegovo  imž  se 
nahaja  v  nekej  listini  (1.  933.),  v  kterej  on  s  škofoma  iz  Pole  in  Cittanove 
ter  z  zastopniki  občin:  Pole,  Justianopola  (Kopi*a),  Trsta,  Mulje,  Pirana 
in  Caprasa,  ugovarja  ugovor  z  Benečani  kot  pokrovitelji  pravic  proti 
patrijarhu  gradskemu,  ktere  pravice  pa  je  vendar  kralj  Oton  11.  1.  974. 
potrdil.  Trst  je  od  1.  948.  pod  oblastjo  svojega  škofa  vsled  pisma  kra^a 
Lothara  italijanskega.  To  je  zadnji  čin,  ki  pokazuje  zvezo  Istrije  z  Italijo. 
Prvikrat  se  je  oddelila  od  Italije  ter  zjedinila  z  Nemčijo  1.  952.  takrat, 
ko  je  dobil  v  svojo  oblast  vse  južne  marke  Henrik  L,  brat  kralja  Otona  L 
Od  1.  962.  pa  je  spadala  zopet  pod  Italijo.  Drugikrat  in  trajno  prid^ 
pod  Nemčijo  v  11.  veku. 

Istrija  se  je  upravljala  kot  nemška  državna  marka.  Ko  se  jiE? 
1.  976.  Koroška  oddelila  od  Bavarske,  ostala  je  marka  Istrya  pri  Koroške^  , 
L.  991.  je  bil  markgrof  v  Istriji  in  Furlaniji  Werihent  ali  Vecelin  (Hi  — 
striensium  comes  Veceliuus),  soprog  gospž,  ki  je  bila  v  rodu  z  mogočnii"Ei 
Sempt-Ebersbergom  in  Eppensteinom  ter  se  zvala  Vilpurga,  a  hči  Azcicsa. 
Njegov  naslednik  je  Adalbero  vojvoda  koroški  in  istrijanski.  In  ko  je 
bil  l(j-tA  odstranjen,  bila  je  1.  1036.  Koroška  z  Istrijo  podeljena  vojvodi 
Konradu  II.  (Conradus  patruelis  imperatoris  patris  sui  ducatum  in  Ca- 
rentano  et  in  Histria  accepit). 

Na  tak  način  bila  je  Istra  pridružena  nekaj  časa  h  Koroškej  ter  ^ 
se  zatorej  ne  dd  čisto  Jiatanko  ustanoviti  red  pravih  istrijanskih  mark- 
grofov.  L.  1062.  imamo  v  Istriji  kot  mejnega  grofa  vnuka  Vecelinovega, 
Udalrika-W(4mar-0rlamundskega  (marchio  Istriae  in  comitatu  Oudalrici 
strenuissiini  marehionis)  zraven  grofa  Engelberta  (Ankershofen  ga  imenuje 
Ekberta),  in  listina  od  1.  1060.  je  od  velike  važnosti,  ker  razvidimo  iz  nje, 
kako  sta  se  zjedinila  oba  vrhovna  deželna  poglavarja  s  škofi  in  drugimi 
velmoži  v  obrambo  proti  vsakej  zvunanjej  nevarnosti.  In  to  je  bilo  tndi 
potrebno,  ker  so  Benečanje  že  takrat  ])ili  pohlepni   za   Istrijo.     V  listini 


419 

cesarja  Henrika  IV.  (od  1.  1067.),   ki  je   fiizinskemii  škofu  v  Istriji  po- 
klonil nekaj  žup,  govori  se  o  županiji  (pagiis-)  v  marki  inarkgrofa  Udalrika. 
In  deset  let  kasneje  rabi  se  izraz  grofija   Lstrija.    ktera   je    bila  predana 
patrijarhu  oglejskemu.    Ali  podeljena  je   bila   Istra   še   le   1.   KKK-^.   na 
dvoje  in  sicer:  grofija   lstrija   Akvileji,   a   marka   vernemu  Eppeusteinu 
Lnitoldn.     Poprej    spomenjeni   Udalrik   markgrof  umre   dne   (>.    marca 
1.  1070.     A  med  1.  1070.  in  1077.   imamo   zopet   drugega  Veeelina  kot 
^marchio  Istriae"  (Rački  Kad  jug.  ak.  XXVIII.  p.  175),   ki  je  upravljal 
tudi  8  posestvom   v   notranjej    in   srednjej    Kranjskej;   kajti   tedaj   se  je 
maii^a  lstrija  tako  daleč  na  iztok  protezala.     Vendar  žo  11.  jun.  1.  1077. 
bila  je  lstrija  predana,  kakor  je  bilo  že  poprej  omenjeno,  oglejskemu  pa- 
trqarhn  Sighardu  z  veliko  pravico,  da  more  razpolagati  z  njo   po  svojej 
vdji:  ali  on  je   že  istega   leta   dne   12.   avgusta  v   Ilegeuslnirgu    umrl. 
Patrijarh  je  bil  namreč  dobil  samo  grofijo  Istro  in  s  to  je  mogel  po  svojej 
lolji  razpolagati,  a  Vecelin  je  ostal  „marchio  Istriae",  ki  je  prešla  pot^m 
nt  Eppensteinca  Henrika,  brata  Luitolda   starejšega,   vojvode   koroškega. 
A  oba  sina  Markvarda  III.  vojvode  koroškega  od  1.  1073 — 76.  prejela  sta 
n&jpoprej  grofijo  Istrijo,  ktere  ni  hotel  pustiti   cesar  Henrik  IV.  v  rokah 
naslednika  Sighardovega  (kajti  bil  je  njegov  protivnik)  po   smrti  Veceli- 
iH>vej.  o  kterem  pa  ne  v6mo  kdaj  je  umrl,  a  potem  tudi  še  marko. 

(Dalje  pride.) 


Jarnikova  zapuščina. 

Priobčiije  J.  Scheinigg. 

V. 

v  Blatogradu,  kjer  je  izdal  Jarnik  Ktymologikon  in  dogotovil  dva 
tdoraija,  pečal  se  je  tudi  s  primerjajočim  jezikoslovjem  slovanskim.  Ce- 
ioTjIka  ostalina  hrani  še  dva  taka  obširna  rokopisa. 

6.  Prvi  ima  naslov :  „Sammlung  der  Wurzelwr)rter  in  den  slawischen 

Vnndarten   mit  einigen   wichtigen   Stammw5rtern".     On  ohsega  176 

fol]o*8tranij.     Pisatelj  prispodablja  primere  v  osmih  *<lovanskih  „nare^jih". 

Ti  80  inn:  1.  staroslovensko  (iili  bolgarsko),  2.  rusko.  3.  srbsko  (ali  sla- 

roosko),  4.  hrvatsko,  5.  slovensko,  0.  reško.  7.  lužicko  in  8.  poljsko.  Za 

fctvrti  predelek  (rubriko)  navaja  prav  malo  primerov,  in  sedmi  je  še  ^isto 

prazen.     Knjiga  še  torej  ni  zgotovljena.     Za  slovenščino  poi-abil  je  vzlasti 

OntHmanna,  kar  nam  priča  252  pol  izpiskov  iz  Gutsmannovega  besednjaka. 

Na  prvej  poli  bereš  t6-ie   opazko:    „llm  5  Uhr  abends  d(»n  20.  Februar 

1835  einzutragen  angefangen  in  das  vergleichende  Wdrt('rbuch  der  slaw. 


420 

Mundarten ;  am  20.  Nov.  1835  um  3  V«  nachmittags  geendigt".  Knjiga 
sama  pa  nosi  datum  „Gunzenberg  10.  Julj  1839".  Gunzenberg  je  pla- 
ninska vas  v  Krškej  dolini,  kamor  se  je  Jarnik  podal,  da  bi  okrepčal 
svoje  telo. 

7.  Drugi  rokopis  je :  „Sammlung  fremder  W6rter,  die  in  den  slaw. 
Mundarten  als  nothwendig  (eigene  Namen  Jer  V6lker,  Personen,  L&nder, 
Berge,  Flusse  u.  dgl.)  oder  mit  geringer  Veranderung  aufgenommen,  wie 
auch  solcher,  die  durch  wechselseitige  Revision  und  Aufnahme  der  ein- 
heimischen  gut  gebildeten  W5rter  entbehrlich  werden  kOnnen".  Tudi  ta 
spis  je  dovršil  v  Gunzenbergu  dne  26.  julija  1.  1839.  Na  čelu  imd 
knjižnično  zaznamko :  Manuscript  Nr.  136/9  in  obsega  99  velikih  stranij. 
Jeziki,  iz  kterih  so  vzete  izposojene  besede,  urejeni  so  v  8  vrst:  1.  slo- 
vanski ,  2.  hebrejski  -  arabski ,  3.  grški  -  latinski  -  italijanski  -  francoski, 
4.  nemški -hollandski- švedski,  5.  magjarski,  6.  turški  -  tatarski,  7.  san- 
skritski.     Osma  vrsta  je  še  prazna  brez  naslova. 

Manjši  rokopisi  so: 

8.  „Nevarnosti  mladih  ludi  ali  kratki  Navuk,  kako  se  imajo  otroci 
ino  mladenči  pred  nesrečo  varuvati.  Eno  preslovenjenje  iz  Nemškiga  jezika 
skoz  rajn.  visoko  vredniga  Gosp.  J.  Japelna  Korarja  v  Celovci,  sedaj  pa 
pregledano  ino  po  novim  pravopisu  preravnano  od  U.  J."  Obsega  2  strani. 

9.  „Vergleichung  des  polnischen  Rhinesmus  (q,  i^,  ^,  12^)  mit  ahn- 
lichen  Wurzellauten  der  slavischen  Mundarten"  na  1  poli.  Iz  srbskega 
in  bolgarskega  jezika  še  ni  primerov  navedenih. 

10.  „Gebaude   des  lateinisehen   und   slavischen  Verbums  in  seiner 
fortlaufenden  Harmonie  dargestellt"   spisal  koncem    grudna  1.  1832.   u^l, 
2  straneh;   dodal  je   eno   polo  opazek,  v  kterih  poudarja  sorodnost  slo— 
vanščine  z  latinskim  jezikom  in  s  sanskritščino. 

11.  Spis,  3  Va  strani  obsežen,  brez  naslova.  V  njem  tolmači  pisatelj 
tretji  napis    na   gorotanskem    prestolu,   kterega   viri   različno   podajejo. 
Lacius  ima:   DN.   DUX.  DOMIT.;   Megiser:  RUDOLFUS  DDX,  Jarnik 
pa  bere :  : : :  SUDOI  ^  IYUET  »  [  •  DUZ.     On  trdi,    da  je   vsaka  črka 
zd-se  kratica  za  c^lo  besedo ;   na  mestu,  kjer  so  sedaj  prve  pike,  stal  je 
ali  M  ali  A;  Z  je  =  S.    Ako  bereš  napis  od  desne  na  levo,  pokaže 
se  ti  vprašanje  do  kneza :  S  u  dija  (li)  T  e  Veroju  I  Istinoju  ?  I  Obranitelj 
Dober  Vdov  Sirota  (Mešnikov).     Latinski:    „Iudex   num   iste   in  fide  et 
veritate?  et  defensor  pius   viduarum,  pupillorum  et  sacerdotum?"    Beri 
navadno  in  dobiš  z  Jarnikom  odgovor  ljudstva :  (Mešnikov)  a  Sirot,  Vdo? 
Dober  Obranitelj  lest  Istinoju  I  Veroju  EŠCE  Do  Veka  Sudya.  —  Drugo 
branje  (Lesart) :  Hi  suditi  (ho)ee  veroju  itd.,  latinski :  num  judicare  vult 
(iudicaturus  est)? 


*     E  in  T  sta  zvezana;  v  E  je  vpisan  §e  S. 


421 

Kako  slabo  podprta  je  Jarnikova  luzlaga,  čutil  je  sam  prav  dobro. 
Ob  konci  razpraTlce  piše :  Ako  pridejo  ti  listi  v  roke  možem,  fteri  so  si 
prisvojili  starinosloTskih  vednostij  in  ki  uiorejo  uatanko  razsoditi  spo- 
menike 8tarodaynih  časov,  bodejo  mi  prizanesli  ta  nepopolni  in  morda 
prenagli  poskus!  — 

Tudi  nekaj  redkih  tiskovin  ohranilo  se  je  v  celovškej  zapuščini. 

1.  Pesen  ,|An  Theodor  Milutinovitsch.  Weichselburg" ;  na  drugej 
strani  je  slovenska  prestava  „Todor-Milutinoviču.  Višnjagora^.  V  pesni, 
ki  jo  je  doiil  Supan,  slavi  se  imenovani  „polkovodja  Uradiškauov^,  ki 
se  je  1.  1813.  srčno  in  srečno  bojeval  na  Dolenjskem  s  Francozi. 

2.  Pesen  „0  godu  rojstva  našiga  svitliga  Cesarja  Franca  I.  ino  Ka- 
roline  nafie  svitle  Cesarice  peta  v'  Iblani  na  strelišu  11.  svičana  1829^; 
po  znanem  napevu  cesarske  hymne  zložena  prigoduica  (Gelegenheitsgedicht). 

3.  Pastirski  list :  „AvguStin  po  Božji  in  apostolskiga  sedeža  milosti 
Ljubljanski  Škof,  S.  Bogoučja  Doktor,  Njih  Cesarskiga  kraljeviga  apo- 
stolskiga Veličastva  djanski  dvorni  ino  skrivni  svetnik^.  Dano  v '  Ljub- 
Ijtoi  tretji  dan  grudna  1823. 

4.  ^Besieda  na  Botmane".  Obsega  lastnosti  in  „posebno  dovžnosti 
Botmanove"  na  6  Vt  strančh  v  koroškem  narečji.  Kotman  ali  prišastnik, 
ki  ga  je  volil  vsako  leto  ali  vsako  tretje  leto  grajščinski  ali  krajni  sodnik, 
imel  je  vaščanom  grajščinske  in  sodnijske  ukaze  in  uaredbe  ozuanovati. 
Jamik  je  menda  torej  prestavljal  tudi  uradne  ukaze  ilirskega  gubernija 
a  koroške  Slovence.  — 


ž 


Mravlje. 

Spisal  J,  Koprivnik. 


le  V  SV.  pismu  slavi  se  pridnost  in  marljivost  mravelj:  „ Pojdi  k 
flUiTlji  lenuh  in  glej   njene   steze  in  uči  se  modrosti",  beremo  v  prego- 
[     Torih  Salomonovih  6,  6.    Življenje  teh   živalic  so   pa   tudi   že  učenjaki 
starodavnih  Grkov  in  Bimljanov  opazovali  ter  je  opisavali.    Kleant  piše, 
da  pokapljejo  mravlje  mrliče.     Plutarch  pa  pravi,   da  je  njihovo   živ- 
ljenje  agled   najlepših   čednostij:    pogumnosti,    vztrajnosti,   prijateljstva, 
gostoljubja,   razumnosti   in  družljivosti    O   mravljah   so   ^^e  pisali  Arat, 
Aristotel  in  Plinij.    Od  mravelj  j<»mali  so  gradivo  tudi  pisatelji  podučljivih 
povest^  in  basnij.   Kdo  ni  slišal  že  v  otročjih  lotih  lepe  povosti  o  mravlji, 
ki  se  je  kotala  29krat  z  bremenom  vred  po  mravljišči  od  vrha  do  vznožja  ! 
Bavno  tako  snana  je  tudi  basen  o  pevajočem   murnu  in  pridnej  mravlji. 
O  tej  basni  se  pa  mora  omeniti,  da  stvaruo  ni  resničua,    ker    muren  ne 
preiimuje,  kakor  je,  ampak  le  v  jajčku  ali  kot  ličinka,   in   ker  mravlje 


422 

naših  krajev  ne  spravljajo  živeža  za  zimo,  temveč  prespijo  celo  zimo  brez 
hrane  na^nii  mravljišea.  Jutrovci  slav6  neiitrudljivost  mravlje  v  tej-le 
povesti:  Neki  kneževie  je  bil  več*krat  zaporedoma  v  vojski  premagan. 
Na  pol  obupan  l(»ži  v  svojem  šotoru.  Po  steni  prileze  mravlja  navzgor. 
Večkrat  jo  pobriše  knež(^vič  na  tla,  a  zastonj ;  živalica  je  bila  hitro  zopet 
na  steni.  ŽeljcMi  vedeti,  kako  dolgo  bode  mravlja  uganjala  svojo  trdoglavnost, 
vrže  jo  80krat  od  stene,  a  ni  je  utrudil.  On  sam  je  že  bil  agnan,  pa 
tudi  poln  ob(^udovanja.  Majhna  mravljica  ga  je  premagala.  Zdaj  vstane 
kneževic^  in  rei^e:  „Posneniajmo  mravljo  in  posilili  bodemo  sovraga". 

Prej  pa  ko  začnemo  opisovati  cudapolno  življenje  mravljiuo,  hočemo 
nekoliko  natančneje  pretresti  nje  život  in  pregledati,  kako  je  urejeno 
njeno  telo. 

A.  Popis  zvunanjih  delov. 

1.  o  k  1  o  p. 

Kakor   sploh    žuželke ,  je   tudi    mravlja    v   roženem ,    precej  trdem 
oklopu,  ki  je  iz  n<»ke  posebne  tvarine  —  hitina.    Da  ni  zabranjeno  živalici 
vse  gibanje,  razi^lenjen  je  oklop  v  obroče,   ki   so   med-  seb6j  zvezani  ve- 
činoma z  mehkimi,  pregenljivimi  kožicami.     Tudi  noge,  tipalnice  in  gri- 
zalnice   so   zložene   iz   takih   obročev.     V  bubi   še  mravlja  nima  oklopa. 
Oklop  stori  se  na  bubi  še  le  proti   koncu    njenega   življenja  s   tem,   da 
proizvaja  telesna  koža  hitin  ter  ga  polaga  v  tankih  skladih  okoli  mehkega 
života.     Torej  je  zvunanji,  površni    sklad   na  oklopu  najstarejši,  notranji, 
ob  životu  ležeči  pa  je  najmlajši.     S  prvim  skladom  hitina  okoli  mehkega, 
života  je   rast    in    vekšanje  živalice  za  vselej  končano.     Ce   vidimo  torej^ 
večjo  in  manjšo  mravljo  iste   vrste,   ni   večja  znabiti   stara,   manjša  pg^ 
mlada  mravlja.    Ta  razlika  v  velikosti  ima  svoj  uzrok  samo  v  bolj  pičlen«. 
ali  obilnem  pitanji  ličinke.    Na  notranjo,  navadno  robasto  in  trnasto  straEE 
hitinastega  oklopa  obešajo  se  mišice,  kakor  pri  živalih  z  okostnico  na  kosti. 

2.  R^izčleinba  telesa;  glava. 

Dva  globoka  pretisa  na  životu  razčlenita  mravljino  tel6  v  3  glavne 
dele:  glavo,  prsi  in  zadek.  Okroglasta  glava  je  na  čelu  vzbočena,  oa 
zatilniku  pa  jamasta.  Poprečna  os  je  daljša  nego  podolžna.  Glava  je 
zložena  iz  5  obročkov,  ki  so  pa  v  trdnej,  nepremakljivej  zvezi  med  seW»j. 
Zvezali  so  se  obročki  že  v  prvej  mladosti  bube  tako  krepko ,  da  niti 
sledu  ni  več  njihovej  vzrasti.  Na  glavi  nahajamo  oči,  tipalnici  in  griaala. 
Oči  in  tipalnici  ste  vloženi  prvima  dvema,  grizala  pa  slednjim  trem 
glavinim  obročkom.  Tipalnici,  ki  ste  vselej  kolenasti,  stojite  spredi  na 
čelu   in   ste   zloženi  pri  moških  mravljah  navadno  iz  14,  pri  ženskih  pa 


423 

in  pri  delavcih  is  13  členov.     Prvi  člen  je  dolg   in  je   onim  Uko  rekoe 
ročaj,  isA6  je  tdpalnica  cepčasta. 

3.   T  I  p  a  1  n  1  C  L 

Čeina  ste  mravlji  tipalnici?    Že  beseda  ^iipalniea^   pove   nam  nje 
n&iueu.    In   zarčs   segajo  potnj6če   mravlje  s  tipalnicama   po   tleh:    one 
tipljejo.    Tipalnici  smatrajo  veščaki  tudi  za  organ  voha,   in   to  ne   brez 
nzroka.     Zakaj  srečajoči  se  mravlji  potipljete   se  hitro  s  tipalnicama  ter 
m  spoznate  kot  domači  ali  pa  tujki.     In  to  razločevanje  se  je  najbrže  z 
fohom  storilo.    S  tipalnicama  se  pa  mravlje   tudi  porazumevajo.     Ce  se 
srečate  mravlji  istega  rodii  in  če  je  ena  od  teh  lačna,  druga  pa  ima  na- 
basan želodec,  takoj  postojite,  potipljete  se  nekako,   in   sita  mravlja  pita 
lačno.    To  pa  se  tak6-le  godi:  Obe  široko  zinete,  utaknete  odprti  čeljusti 
križema,  in  sita  mravlja  dd  nekaj   svoje   že  použite  hrane  lačnej  v  usta. 
Ako  je  našla  mravlja  zaklad,  —  recimo  zapuščeno  čmrljevo  gnezdo, 
T  kterem  se  še  pa  nahaja  nekaj  satovja,    deloma  napolnjenega  s  strdijo, 
—  gre  vesela  domti,  potiplje  s  tipalnicama  vsako  tovaršico,   ki  jo  sreča, 
in  ne  dolgo  pot^m  vidimo  iti  od  doma  c61o  četo    mravelj ,    ki  hitijo  po- 
sprar^at  najdeni  zaklad.    Če  vržeš  na  mravljišče  kamen  in  zadeneš  nekaj 
mnTelj,  a  ne  tako,  da  bi  jih  bil  prehudo  ranil  ali  cel6  ubil,  takoj  zapaziš, 
4^  aŽn6  splašene  mravlje  nagio  tekati   po    mravljišči.     One  tipajo  svoje 
toiarSice.    Potipane  mravlje  pa  storž  tudi  tako,  in  v  kratkem  ti  je  celo 
nuivljiSče  razburjeno. 

4.    OČI. 

Mravlje  imajo  večinoma  5  očij,  in  sicer  i\  majhne,  pikčaste  spredi 
^  čelu  in  2  večji,  mrežasti  stransko  na  glavi.  S  pikčastimi  očmi  ghnla 
o^ki  mravlja  v  bližino,  z  mrežastima  ali  sestavljenima  pa  v  daljavo. 
Dtsiravno  nima  mravlja  gibljivih  očij,  vendar  ogleduje  precej  velik  prostor. 
Njene  oči  so  tako  urejene,  da  vidijo  ob  enem  na  levo  in  na  desno,  naprej 
io  nazaj,  navzgor  in  navzdol. 

Kaj  pa  so  mrežaste  ali  zložene  oči?  Nič  drugega,  nogo  na  istem 
mesto  nakopičena  pikčasta  ali  enojna  očesca,  vsako  s  svojim,  zelo  majhnim 
oloorom  in  neodvisnim  opravilom.  Skupina  vidnih  prostorov  vseh  enojnih 
očesec  je  pravi  vidni  prostor  živalice.  Vsako  enojno  očesoe  pregleda  z(?16 
majhen  del  stvari  pred  živalijo  stoječe.  Drugo  tako  oč(»sce  pn^gleda 
ravno  toliko  iste  stvari,  tretje  očesce  zopet  toliko.  A  ker  se  stori  v 
vsakem  enojnem  očesci  optična  podoba  njegovega  vidnega  prostora,  strnejo 
8e  posamezne  optične  podobice  enojnih  očesec  v  vidnem  živci  v  skupno 
optično  podobo  stvari,  ki  je  živalici  pred  očmi.  Tako  vidi  živaliea  stvar 
samo  enkrat  in  ne  tolikokrat,  kolikor  je  enojnih  očesec.   Vsako  mrežasto 


424 

oko  mmvljino  sesUvljeuo  je   iz  50  euojnih  očesec,  ki  stoj6  med  seb6j  y 
trdnej  zvozi. 

5.    Prsi. 

Prsi  80  topo  jajčaste  in  zložene  iz  3  obročkov,  ali  6  polobročkov, 
3  spodnjih  in  3  gornjih,  ki  so  med  seb6j  tako  zvezani,  da  se  ne  dad6 
premikati  eden  proti  drugemu.  Prvi  prsni  obroček  ima  na  svojej  spodnje] 
strani  sklepni  jamici  za  prvi  par  nog.  Pri  drugem  prsnem  obročku  ste 
spodaj  sklepni  jami  drugemu  paru  nog,  zgoraj  pa  krpi  prednjih  krilec. 
Tretji  prsni  obroček  ima  spodaj  sklepni  jamici  za  tretji  par  nog,  a  zgoraj 
so  krpi  zadnjima  krilcema. 

6.    Zadek. 

Zadek  je  krogljast  ali  pa  jajčast.  Sestavljen  je  iz  6  ali  7  obročkov, 
ki  so  v  rahljej  in  gibljivej  zvezi  med  seb6j.  Vsak  obroček  je  zložen  iz 
dveh  polobročkov:  hrbtnega  in  trebušnega.  Prvi  zadkov  obroček  (ali 
prva  dva)  je  zel6  majhen  in  dela  tako  imenovani  pecelj ,  kteri  veže 
zadek  s  prsimi. 

7.    Noge. 

V  premikanje  služijo  mravljam  3  pari  visokih  nog,  moškim  in 
ženskim  mravljam  še  poleg  teh  dva  para  krilec.  Sklepovi  razčlenijo  noge 
v  več  členkov.  Prvi  členek  je  čepast  ter  gibljivo  vložen  sklepnej  jamici ; 
pravi  se  mu  kolk.  Drugi  je  zel6  kratek;  imenuje  se  stegnov  ko- 
lobarček.  Za  tem  pride  bedrasto  stegno  in  za  njim  tanek  golen 
s  stopalom  na  konci.  Stopalo  je  vselej  sestavljeno  iz  5  členkoT, 
enega  dolgega  in  4  kračjih,  končni  z  dvema  zakrivljenima  krempeljcema. 
Na  prednjih  nogah  je  prvi,  podaljšani  člen  stopala  na  notranje]  strani 
gosto  kosmat.  Kosmatej  strani  nasproti  moli  iz  golena  precej  dolg  trnek, 
ki  je  na  svojej  stopalnemu  členu  nasprotne]  strani  tudi  kosmat.  Stopalni 
člen  in  trnek  na  golenu  delata  krtačo,  s  ktero  si  mravlja  okrtači  umazana 
grizala,  tipalnici  in  krilca. 

8.  K  r  i  1  e  i. 

Kožasti  krilci  ste  mečasti  ter  pičlo  žilasti.  Pri  prednjih  stopijo  4, 
pri  zadnjih  3  hitinove  veje  v  krilo  in  se  tu  nekoliko  razvejijo.  Med  re- 
jami so  razpete  tanke  mrenice.  Na  prednje]  veji  zadnjega  krilca  je  nekaj 
zakrivljenih  trnkov,  ki  primejo  zadnjo  vejo  prednjega  krilca,  tako  da  se, 
kedar  mravlja  leti,  zvežete  enostranski  krilci  v  6no  letavno  ploskev. 

9.  Grizala. 

Trdo  hrano  odgrizujejo  in  drob6  grizala.  Sestavljena  so  iz  gornje 
ustnice,  gornjih  čeljusti],   spodnjih   čeljustij  in  spodnje 


425 

a  s  t  n  i  C  e.  Gornja  OBtnica  je  premična  ploščica,  ki  zaslauja  zgoraj  sprcidi 
Kstno  votlino.  Za  gornjo  ustnico  ste  enočleui  gornji  čeljusti,  vloženi 
tretjemu  glaTinemu  obročku.  To  so  tiste  močno,  pri  delavcih  znotraj 
lobate  klešče,  s  kterim  mravlja  ščiplje,  grize,  odgrizuje,  koplje,  prijemlje 
bilke  L  t.  d.  Te  klešče  so  jej  zobjč ,  roki  in  orožje.  Četvrtemu  glavi- 
nemu  obročku  ste  vloženi  za  gornjima  čeljustima  veliko  manjši  in  mnogo 
Šibkejši  členasti  spodnji  čeljusti.  Njihova  sestava  je  precej  zapletena. 
Pod  spodnjima  če^ustima  je  vložena  petemu  glavinemu  obročku  spodnja 
ustnica,  ki  zaslanja  spodaj  na  prednjej  strani  ustno  votlino.  Na  njej  ste 
pritijeni  členasti  ustični  tipali  in  pa  mrenasti  jeziček,  ki  služi  mravlji 
kot  organ  okusa.  Gornji  in  spodnji  čeljusti  pa  spodnja  ustnica  smatrajo 
se  za  noge  v  grizala  preustrojeue.  A  slušala,  s  kterimi  bi  mravlje 
cule,  pa  se  še  niso  zapazila.  (Dalje  pride.) 


J.  L.  Šmigoc. 

U.  J.  Navratil  piše  v  „Slov.  ber."  za  8.  gymu.  razred.  II.  natis, 
na  str.  47:  „Šmigoc  je  bil  iz  Štajerskega  doma,  Athemsovih  graščin 
oskerbnik,  in  je  izdal  1.  1812.  za  tisto  dobo  prav  dobro  slovnico  sloven- 
skega jezika  pod  napisom  :  „Theoretisch-praktische  windisehe  Sprachlohre". 
Grftti  1812.  Kodil  se  je  v  Halozah  1.  1786.,  umeri  1.  1829.  V  edninskem 
instmmentalu  je  za  moški  in  srednji  spol  rabil  obliko  „om^,  za  ženski 
spol  pa  „oj",  kakor  se  sliši  (oboje)  še  po  Štajerskem"^. 

V  rojstvenej  in  krstnej  matici  župnije  sv.  Barbare  v  Halozah  za- 
pisano je  v  broji  III.  na  str.  104.  tako:  „1787.  Junius.  den  (5.  Ort: 
Groschkovez.  Nr.  23.  Name:  Johanes  Bpt.  Belig.  kath.  Staud.  ehelich. 
Vater:  Georgius  Schmigoz.  Mutter:  Anna  conj.  Pathen:  Mihael  Pin- 
teritsch.  Maria  conj.  Bauer".  Krstitelj  ni  podpisan,  a  pisava  priča,  da 
je  bil  Adalbert  Keindler,  kaplan."  Tako  mi  je  poročal  č.  g.  Bož.  Baič 
13.  sept.  1882.  1.  in  pristavil,  da  na  njegovem  rodišči  ni  več  hrama;  že 
davno  je  podrt,  in  posestvo  ovo  je  sedaj  last  Jurja  Jurgoi^a,  če  se  med 
tem  hišno  število  ni  izpremenilo. 

Prve  nauke  je  dobival  Š.  pač  v  domačej  narodnej  učilnici ,  kamor 
je  imel  iz  svoje  domače  vasi,  ki  stoji  proti  jugoizhodu  od  žnpne  crkve, 
pol  ure  daleč  hoditi.  Gymnasijske  nauke  je  menda  poslušal  v  Varaždinu. 
Nekje  se  krivo  poroča,  da  je  Š.  učenec  mariborske  gvmnasije.  Krivo 
je  torej  tudi  poročilo  Matjašičevo  v  „Festprogramm-u  zur  l(K)jahrigen 
Peier  des  Gymnasiums  in  Marburg.  1858.",  da  je  bil  Frančišek  Šmigoc. 
učenec    mariborske    gymnasije,    pozneje    oskrbnik   Ptujskega  gradil   in 


426 

slovenski  pisatelj.  Ovi  Frančišek  Š.  je  bil  domi  od  sv.  Vida,  in  je  leta 
1804.  v  principi  dobil  trojko  in  je  vsled  tega  izstopil.  Pravic  se  je 
J.  L.  Šmigoc  učil  v  Gradci,  kjer  je  bil  1.  1811.  pravoslovee  v  H.  tečaji 
Kres  1881.  str.  301.  Iz  tega  bi  torej  zamogli  sklepati,  da  je  Š.  obiskaval 
gyinnasijo  1803 — 1807.  (Koioman  Kvas,  pozneje  učitelj  slovenščino  na 
graškem  lyceji,  rojen  pri  sv.  Duhu  blizu  sv.  Juija  za  Ščavnico,  menda 
leta  1701..  umrl  pa  1.  1867.,  dovršil  je  1804 — 1809  gymnasijo  v  Mariboru. 
Bil  je  prijatelj  in  sodelavec  Šmigočev).  Modroslovja  se  je  po  takem 
Š.  učil  1.  1808.  in  1809. 

Od  štajerskih  stanov  meseca  avgusta  i.  1811.  razpisanega  natečaja 
za  professuro  slovenskega  jezika  na  graškem  lyceji  udeležili  so  se  trije 
prošnjiki:  Ivan  Šmigoc,  Ivan  Primic  iz  Kranjskega  in  Frančišek  Cvetko, 
bogoslovec  II.  tečaja,  s  pogojem,  da  sme  zraven  bogoslovje  dovršiti.  De- 
želni odbor  je,  odbivši  Cvetkov  pogoj,  na  prvem  mestu  predložil  Šmigoca 
zaradi  tega,  k<»r  mu  je  bila  od  mladih  nog  štajerska  slovenščina  kot 
materinščina  znana,  ker  je  v  slovenščini  zasebno  podučeval  in  ker  je 
slovnico  slovenskega  jezika  zložil ,  ktero  je  dunajska  censura  že  bila 
odobrila.  Menda  je  gnbernij  izpitne  izdelke  poslal  na  Dunaj,  in  tukaj 
je  gotovo  o  njih  sodil  Kopitar.  V  početku  leta  1812.  je  namreč  gubernij 
oznanil,  da  je  Primic  daleč  prekosil  Šmigoca,  in  je  torej  tudi  stolico 
dobil  19.  febr.  1.  1812.     Kres  1881.  str.  301. 

Tega  leta  je  izdal  Š.  „Theoretisch-praktische  Windische  Sprach- 
lehre.  Durch  viele  Uebungsstucke  zum  Uebersetzen  erlS-utert,  mit  einer 
auserlesenen  Sammlung  von  Gespr^chen  und  einem  Kadical  W6rterbuche 
versehen.  Gratz.  1812,  bei  Alois  Tusch".  8".  319  str.  Knjiga  je  po- 
svečena Ignaciju  grofu  Attemsu.  Po  misli  Matjašičevej  je  Šmigoca  pri 
spisovanji  veliko  pomagal  prej  imenovani  Kvas. 

Šmigoc  je  bil  srednje  visoke  postave  in  slabo  rejen.  Dijakom  je 
rad  pomagal,  da  so  bili  vojaščine  rešeni.  Tudi  Jurja  Matjašiča,  sedanj^ 
preč.  g.  stolnega  dekana  in  zlatomašnika,  je  on  rešil.  Umrl  je  Š.  1.  1829. 
kot  oskrbnik  Ptujskega  gradil,  ki  je  bil  takrat  last  Frančiška  Jožefe, 
kneza  Dietrichstein-a.  Mrtvaška  matica  ptujska  poroča  o  Šmigočevej 
smrti  tako:  „1829.  Johann  Bpt.  Schmigoz,  Verwalter  der  Herrschaft 
Oberpettau,  verheirathet,  den  14.  August  gestorben  und  den  17.  zrn 
Erde  best^ttet.  Joseph  Meglitsch,  Kreisdechant,  sepeliens.  Lebensjahre: 
43.    Krankheit  und  Todesart:  Nervenschwache". 

Dva  Šmigočeva  sinova  sta  postala  višja  častnika,  in  je  Julij  1.  1880. 
dosluživši  svoje  oO.  leto,  dobil  red  železne  krone  druge  vrste. 

Pri  izrekovanji  imena  Šmigoc  se  naj  naglašuje  prvi  zlog  s  samo- 
glasnikom /,  kakor  mi  je  pravil  pre^.  g.  Matjašič.  G.  B.  Raič  izvaja  to 
ime  od  glagola  migati :  Še-mig-ovec.  Letopis  Matice  1878.  III.  IV.  72. 
{}.  ¥.  Levstik  piše  v  „Zvonu"  1881,  str,  699.  700;   ^Pravo  ime   onega 


427 

čtir^kega  pisatelja,  ki  ga  ima  „Zg.  si.  si/  na  71.  ter  na  *.K.  straui,  ime- 
noTauoga  Šinigovec,  in  ki  je  sam  sebe  izvestno  barbarski,  namreč  po 
<^erskeiu  običaji,  podpisoval:  Johann  Leopold  Schmigoz,  mislim,  da  je 
bilo  Žniika?ec.  Morda  bi  to  zdaj  še  kdo  mogel  zvedeti  v  Halozah,  kder 
se  je  bil  porodil^. 

Po  Štajerskem  je  znana  beseda  čmigati  ^  slabo,  neprijetno  gosti; 
čniiga,  čmigaTec  »  slabo,  kislo  vino;  v  Konjicah  in  na  Sladki  gori  pomeni 
čuiiga  človeka  in  pijačo,  ki  sta  za  nič.  Tndi  v  Župečkej  vasi,  pol  ure 
od  Haloz,  je  čmigoveo  ■■-  slabo,  kislo  vino.  Šumevca  c  in  5  se  menjata, 
postavim  tadi  v  besedi  čoba  --  šoba  --  Lippe.  Sikavca  c  in  ^  se  menjala 
?  glagolih  ceknoti  >  sehnoti.  Kakor  mi  je  pravil  č.  g.  B.  Kaič  (23.  2.  1883), 
pomeni  beseda  šmigati  v  Halozah  toliko  ko  šepasto  hoditi,  tako  da  do- 
tičiiik  z  zadnjim  delom  svojega  telesa  zmiguje.  Dr.  JoU  Pajek. 


Pismo  Vrazovo  dr.  Ohrobatu. 

Priobčil  Jos.  Cimiterman. 

U Varjen  sem,  da  ustreženi  mnogobrojnim  častiteljem  Vrazovim, 
ako  jim  priobčujem  naslednje  zanimivo  pismo,  ktero  je  pisal  svojemu 
prijatelju  dr.  Chrobatu.  Salon  dr.  Chrol>ata,  ki  j(^  \n\  svoje  dni  po  vsej 
Ljabljani  visoko  čislan  in  posebno  izobražen  mož  in  v  čegaver  odvetniskej 
pisarni  je  služboval  poleg  M.  Kastelca  mnogo  let  koncipijentom  naš 
dr.  Prešeren,  odprt  je  bil  ne  le  mestnej  gospodi,  nego  tudi  vzlasti  duševnej 
aristokraciji  tiste  dobe,  bodisi  domačej  ali  tujej.  Vraz  se  zel6  prisrčno 
spominja  v  svojih  pismih  —  ki  jih  je  izdala  „Matica  ilirska"  —  dr.  ( -hro- 
l>ata  in  njegove  gostoljubnosti.  Sliki  ,,Ziljanke"  in  „I)oljanke",  kterih 
ieli  Vraz,  nahajate  se  v  zbirki  „nirodnih  n6š",  ktere  je  dal  dr.  Chrobat 
slikati  za  drag  novee.  Iz  te  zbirke,  za  kulturno  zgodovino  Sloven(»ev 
zel6  važne,  ponatisnol  je  ljubljanski  tiskar  Jos.  Blaznik  12  podob,  a  vso 
obširno  zbirko  kakor  tudi  to  pismo  hrani  v  matici  naša  cenjena  pesniea 
gospi  Lujfza  Pesjakova,  dr.  Ohrobata  hči.     Evo  pisma: 

„Lieber  Herr  Doctor! 

Ich  daake  Ihnen  vielmal  fiir  Ilir  Vertraiieii  und  dk  Bemtwilligkeit,  mit  welchor 
Sie  mir  Korjtko'8  Nachlass  iiber  Sitten  uiid  Gebrauche  der  Bew<>hncr  Kmiiis  mit- 
getheilt  baben.  Ich  habe  Ihr  Vertrauen  auf  eino  lange  Prob«»  gesetzt,  iudoni  i(^l)  die 
Mannscripte  so  lange  zurtkck  behalten  habo,  so  dass  SiV  schon  viellpicbt  vpi-anlasst 
worden  ,  nind  an  meiner  Ehrlicbkeit  zu  zweifehi.  Ich  bitte  Sie  jedoch  mir  diese 
ZSgenmgen  nicht  Ubel  deuten  zu  wollen.  Ich  war  zti  sehr  mit  anderwartigen  pres-* 
ssoten  Arbeiten  in  Anspnich  gunohiueu^  so  d^ss  ich  die  lleberseizung  jungereji  Federn 


428 

iiberlasseu  musste,  die  jedoch  ihre  Aufgabe  so  schlecht  gelost  haben,  dass  ich  bei  der 
Vergleichung  der  Uebersetzung  mit  dem  Originale  mich  aberzeugt  habe,  es  thut  Noth, 
indem  die  Uebersetzung  ganz  falsch  befunden  wurde,  die  Sache  von  neuem  zu  ftber- 
setzen,  an  welche  Arbeit  ich  mich  dann  selbst  machte.  Das  ist  jedoch  bel  meiner 
anderwartigen  (couranten)  Besch&ftigung  nur  sehr  langsam  von  Statten  gegangen,  so 
dass  ich  erst  vor  beilaufig  einem  Monathe  damit  fertig  wurde.  Ich  bitte  Sie  daho* 
noch  einmal,  mich  nach  Moglichkeit  fiir  entschuldigt  zu  halten. 

Ich  werde  dieser  Tage  Herm  Beamten  v.  Tungel  schreiben  iind  bitten,  er 
moge  mir  eine  Copie  von  einer  weiblichen  Nationaltracht  aus  dem  Gailthale  schicken. 
Ich  werde  so  frei  sejn,  und  ihn  an  Sie  adressiren.  Ich  bitte  daher,  haben  Sie  die 
Giite,  ihm  aus  Ihrem  Portefeuille  krain.  Nationaltrachten  das  Blatt  auszufolgen,  welche8 
eine  Gailthalerin  vorsteiit.  Die  Copie  wird  HerrMahler  Kur  z  machen  und  somit 
konnen  Sie  um  das  Original  ausser  Sorge  sejn.  £rwunscht  ware  mir  auch,  weim  ich 
eine  Dolauka  (aus  der  Gegend  von  Kronan  oder  Assling)  in  ihrer  originalen  Volks- 
tracht  (rothe  Strumpfe,  kurzen  Leib  etc.)  haben  konnte.  Ich  weiss  nicht,  ob  sich  nicht 
auch  ein  solches  Bild  in  Ihrer  Sammlung  befindet,  so  bitte  ich  auch  um  eine  Copie. 
Herr  Kurz,  bei  dem  ich  im  J.  1841  in  Laibach  wary  verlangt  f&r  eine  Figur  1  fl.  C.  M. 
Das  wird  Herr  v.  Tungel  besorgeu  und  berichtigen. 

Wie  befinden  Sie  sich  sammt  Ihrer  Familie?  Was  macht  mein  lieber  guter 
Eugene?  Er  wird  schon  herangewachsen  sein  und  in  den  Studien  gute  Fortschritte 
machen.  Vergessen  Sie  nicht,  ihn  in  gehoriger  slaw.  Frommigkeit  und  Demuth  za , 
erziehen.  Das  ist  nothwendig,  wenn  ein  Slawe  bei  unseren  Verhaltnissen  uugestort 
leben  will.  Wie  Sie  aus  den  Zeitungen  werden  erseheu  haben,  will  der  Westen,  die 
gebildetcn  Barbaren  uns  Slawen  durchaus  nicht  aufkommen  lassen.  Die  Donau  wollen 
Sie  durchaus  uns  von  der  Nasen  wegstibitzen.  Der  Raisonneur  vom  22.  Mirz  '  ist 
sogar  so  frei,  uns  gerade  weg  zu  sagen,  wenu  uns  die  deutschen  Colonien,  Sprache, 
Handel  an  der  untem  Donau  nicht  gefallen  sollen,  so  sollen  wir  nur  nach  den  russ. 
Steppen  auswandern.  Sehr  schon!  Aber  bei  dieser  Bechnung  wird  wahr8dieinlich 
auch  der  Wirt  etwas  zu  reden  haben.    Nous  verrons! 

Ich  bitte  Sie  noch  einmal  nicht  ilber  mich  ungehalten  zu  sejn.    Ich  werde  mich 

ein  anderes  mal  besser  auffuhren.  Mit  Gniss  an  die  Herren  Prefhern  und  Kastelii, 

und   einer  Empfehlung  an  alle  Glieder  Ihrer  wehrten  Familie  verhleibe  ich  mit  der 

grossten 

Hochachtung 

A  g  ram  am  24.  Marž  1843.  Ihr  ergebener  Diener 

Stan  Vraz«. 


Z  a  1  L 

Jezikoslovna  drobtinica. 

„la  zali  hudii',  tiga  za  liga  hudiča,  tiga  zaliga  prekletiga  hu- 
di(>a,  timu  za  I  i  mu  hudiču  v  peklu  ozdolaj''  —  tako  piše  Trubar  na 
raznih  mestih  svojega  prevoda  postile  Lutrove,  I.  45,  61,  11.  74,  273, 
III.  4.  Kazveu  hudiča  so  mu  zali  tudi  neki  „hudokunštm  ygerci", 
I.  282.  —  Ktere  Lutrove  besede  je  mož  tako  slovenil,  ne  v6m,  ker  nimam 
pri  rokah  originala;  ali  to  je  očitno,  da  mu  „zali"  ni  schdn,  temveč  b5se. 


*    Sieh  »Allgemeine  Zeituug**  jenes  Datums. 


429 

Drugi  je  to  besedo  rabil  Hren.  V  Šenlebnovem  izdanji  njegove 
evangelijske  knjige  nahajam  na  str.  131 :  ;,e  n  i  g  a  z  a  ^  1  i  g  a  j  e  t  n  i  k  a", 

Y  HipolitoTem  na  str.  118:  „6  ni  ga  za  liga  jetnyka".  Vulgata  ima 
„Tinctam  insignem''  (Matth.  27,  16),  kar  tolmačijo  tako  Japelj  kakor 
Volec  in  toTariSi  s  ^siovefiiga  jetnika",  Dalmatin  pa  pravi :  „kir  je  bil 
imenit  mimu  drnzih".  —  Dalje  nahajamo  v  Šenlebnovem  izdanji  na 
str.  276:  „teh  za&lih  globočin"  in  „za41o  globoščine",  ravno 
tako  Y  Hipolitovem  na  str.  248.  Mesto  je  Proverb.  8,  24.  27.  V  vulgati 
stoji:  abyssi,  abjssos,  Japelj  in  Volec  imata:  breznov,  brezne^ 
Dalmatin:  globoSfiin,  globokust.  Poslednje  (globosčina  ali 
globo  Čina)  se  je  Hrenu  menda  premalo  zdelo  za  abyssus,  pristavil 
je  zali,  kakor  je  videti,  v  pomenu  „silui",  ^neizmerni". 

Tretja  knjiga,  kjer  sem  našel  to  besedico  v  pomenu  zdaj  ne  več 
navadnem,  je  p.  Bogerija   „Palmarium  empyreum,   CIagenfurti,   1731". 

V  I.  delu  na  str.  644.  stoji  namreč  ko  prevod  latinskega  ^praeclari 
martyres":  „zali  m  ar  t  y  miki".  —  Od  „praeclarus"  ni  daleč  do 
^pulcher",  „bellus".  Gutsmann  ima  res  že:  „zal  sauber",  in  v  tem 
ali  podobnem  pomenu  (hUbsch,  nett,  sch5n)  piše  so  nadalje  do  današnjega 
dne,  na  pr.  Savnikar  v  ^Zgodbah  sv.  pisma"  11.  23 :  „zal  fant  je  bil", 
25:  „xalo  oblečen",  I.  150:  „zalo  in  veselo"  itd.  —  Ljudstvo  govori 
tako  po  večjem  menda  le  na  Gorenjskem ;  goriški  Kraševci  pa  rabijo 
adverb  „z&lo"  v  pomenu  Jako,  zel6,  sehr". 

Kaj  imamo  misliti  o  vsem  tem? 

„Z&Io"  je  očitno  to,  kar  zlo,  staroslov.  at^o;  torej  je  tudi  „zdli" 
to,  kar  staroslov.  a^jiiiift.  Zi>t,  zla,  zlo  ni  moglo  imeti  druge  oblike 
a  določni  pomen  kakor  ravno  zšli.,  zdla,  zdlo,  in  Tmbar  rabi  besedo 
v  resnici  le  v  tem  pomenu.  Še  dandanašnji  se  izgovarja  zal  s  čistim  /, 
ki  ne  more  biti  staroslov.  ji^b;  zal  je  torej  le  priprosta  gorenjska  izreka 
Trubarjevega  zali. 

V  rod.  je  imelo  zali:  zTčga  z  dolgim  potisneno  poudarjenim  č, 
zi}  pa  zldg^  (t.  j.  zl[eg]^  iz  z\k)  s  kratkim  v  i  izpremenjenim  ali 
polglasnim  č  in  poudarkom  na  končnem  kratkem  a.  Zdišga  je  prišlo 
v  rabo  §e  le,  ko  je  bila  pozabljena  etymologija  in  tudi  prvotni  pomen 
besede. 

Ali  kako,  da  se  jej  je  mogel  pomen  tako  čudno  izpremeniti.  Najbrž 
je  temu  dalo  povod  to,  ker  se  je  govorilo  „ti  zali  fant!"  ali  kaj  po- 
dobnega pogostoma  v  prijaznem  pomenu,  kakor  se  zdaj  govori  na  pr. 
„ti  grdi  otrok!"    Primeri  tudi  „kerlji.c"  in  „Kerl". 

Po  vsem  tem  je  očitno,  da  v  književnej  slovenščini  ni  prav  zal, 
temveč  le  zali,  kakor  ni  prav  m  al,  temveč  mali  in  v  nedoločnem 
pomenu   majhin  ali  majhen,   prim.   srb.   mali  in  m  al  en  ali  m  a- 


430 

lah<an;  dalje,  da  te  besede  ne  sinemo  rabiti  v  nedoločenem  pomenu,  ker 
ima  v  tem  obliko  (zel),  zla,  zlo;  nap6sled,  da  bi  se  uajliolje  ?  knji- 
ževnem jeziku  popolnoma  opustila,  ker  jej  sedanji  pomen  ^lep"  ni  pravi: 
v  pravem  pomenu  „hiidi"  pa  je  narod  ne  ume  več.  P,  St  Š. 


Orobnosti. 

8|>omenfk  o  fiesistoletiifci  za^tka  habsburške  vlade  na  Slovenskem.  Zaloiila 
in  na  svetlo  dala  Matica  Slovenska.  V  Ljubljani.  Natisnila  Ig.  v.  Kleimajr  &  Fed. 
Bamberg.  188^.  Str.  VIII.  in  241  v  vel.  4^  —  To  je  naslov  ^Spomeniku«,  kt*rega  je 
dala  na  svetlo  Matica  Slovenska  v  ^^eststoletni  spomin  na  začetek  habsburške  vlade  na 
Slovenskem.  Izročila  ga  je  preponižno  presvetlemu  cesarju  Francu  Jožefu  I.  ob  Nje- 
govem prihodu  v  Ljubljano.  Ta  nSpomenik*^  pa  je  Matica  odločila  kot  draitveno' 
knjigo  tudi  svojim  udom  za  leto  1883.  Res  je  knjiga  po  številu  le  ena,  a  ona  je 
lepa  ne  le  po  svojej  zvunanjej  obliki,  temveč  tudi  po  svojem  obseiku.  Mi  le  ob- 
žalujemo, da  ni  ilustrovana.  A  to  mulomestujojo  risanje,  ktere  je  risal  Ivan  Diiffe, 
mestni  inženir  in  arhitekt.  Obseg  ^Spomenika"  pa  je  sledeči:  V  kratkem  predgovoru 
izrazi  Matica  namen  tega  Spomenika:  On  naj  bode  vidno  in  trajno  znamenje  odkrito- 
srčne ljubezni,  ktero  goji  sloveuvski  narod  do  Njegovega  Veličanstva.  On  naj  pričuje, 
da  so  se  ])od  Njegovim  žezlom  raztrgale  spone,  ki  so  ovirale  razvitek  naše  slovenske  be- 
sede. —  Temu  sledi  slavnostna  kantata  našega  pesnika  č.  g.  S.  Gregorčiča.  Od 
nje  je  prvi  in  tretji  del  tiskan  tudi  v  „Slov.  Narodu"  od  11.  jul.  —  Od  str.  1 — 122 
čitamo  obširno  i-azpravo  od  g.  prof.  Fr.  Šu  kije -j  a:  Avstrijsko  medvladje  in 
ustanovitev  habsburške  vlade  na  Avstrijskem  (1246—1283).  Razprava  se 
deli  v  Uvod,  I.  poglavje  (1246—1273):  Otokarjeva  vlada  na  Avstrijskem  (str.  7—46), 
II.  poglavje  (1273  1277):  Rudolf  in  Otokar  (str.  46-87),  10.  poglavje:  Bitka  pri 
Suhih  Krutih  (Dftrnkrut)  26.  avg.  1278  (str.  8?— 11(»)  in  IV.  poglavje  (1278—1283): 
Mir  in  ufevdenje  (str.  111  122).  —  Zdaj  sledi  slavnostna  pesen:  „V  jednajsti  daa 
julija  188^]*"  od  pesnika  g.  A.  Funteka,  ki  je  že  mnogo  mičnih  pesmic  pod  črto 
— b—  v  Lj.  Zvonu  kakor  v  našem  listu  obelodanil.  -  Na  str.  127—138  beremo  is 
peresa  g.  Ivana  Lavrenčiča  razpravico:  Ilabsburžani  ustanovniki  Ljubljanske  škofije 
in  zaščitniki  katoliške  vere  na  Kranjskem.  —  G.  J.  Navratil  nam  je  podal  zanimiv 
životopis  „Antona  Janše,  slavnega  kranjskega  (čebelarja**  na  str.  141 — 166;  a 
g.  prof.  Fr.  Hauptmann  pa  je  obširno  opisal  življenje  slavnega  učenjaka  Jurja 
Vege  na  str.  169 — 194.  —  Po  lepej  baladi  Kri  lan  o  vej:  Rada  po  imenu,  pa  či- 
tamo razpravo  od  g.  prof.  Simona  Rutarja:  Slovenske  dežele  iu  ustanovitev  Vo- 
jaške Krajine  za  Ferdinanda  I.  na  str.  199  -  240.  —  Pridržujoč  si  o  tem  ali  drugem 
spisu  obširnejšo  oceno,  moramo  očito  izreči,  da  nas  je  nSpomenik*"  jako  razveselil.  Ob 
enem  pa  upamo,  da  bodo  z  njim  tudi  Matični  društveniki  zadovoljni  in  odboru  hvalo 
vedeli  /.a  to  spouiinsko  knjigo!  ^Spomenik*'  dobijo  le  isti  udje  za  letni  donesok  2  gld., 
ki  so  letnino  plar^ali  za  1.  188.-]. 

LovčevI  zapiski.  Spisal  J.  S.  Turgenjev,  preložil  Fr.  Jos.  Remec.  Prvi 
del.  Založila  iu  na  svetlo  dala  Matica  Slovenska.  V  Ljubljani,  1883.  Natisnila  „Na- 
rodna  Tiskarna".  Str.  VIIl.  -j-  133.  8**.  —  Matica  je  obljubila  svojim  udom  za  1.1882. 
Letopis  in  Lov  če  ve  zapiske.  Letopis  pride  v  kratkem  na  svetlo,  a  Lovčevi  ta- 
piski  so  že  gotovi  za  razpošiljanje.     Kdor  je   torej   letnino  za  1.  1882.  in  1883.  plačal. 


431 

dobi  Y8e  tri  kigige,  a  drug  nikdo.  Matičin  odbor  je  zamujeno  stvar  tako  poravnal  in 
oredil,  da  iida  letos  knjige  ob  enem  za  dve  leti,  iii  sicer  Letopis  in  Lov^vc  zapiske 
a  L  1S&2,,  a  Spomenik  sam  pa  za  1.  1883.  Slovensko  inteligenco  pa  Se  enkrat  opo- 
zorimo na  važnost  naie  Matioe.  Le  veliko  zanimanje  za  ta  slovstveni  zavod  v  naiU^m 
obdinstTu  bode  dajalo  slavnemu  odboni  veselje  do  vztrajnega  delovanja  ter  pospeševalo 
procvet  naftega  slovstva! 

Spisi  Krištofa  Smida.  Poslovenjeni  mladini  v  zabavo  in  pouk.  IV.  in  V. 
zvezek.  V  Novomestn  1883;  mal.  8^.  Cena  20  in  30  nove.  Tiskal  in  založil  J.  Krajec. 
—  V  Krajčevej  založbi  izSlo  je  do  zdaj  pet  zvezkov  .,Spi80v  Krifttofa  Šmida". 
V  prvem  zvezku  ste  povesti  ,,Ljud.  Hrastar*'  in  „(Tolobčok".  V  drugem  beremo  ,^o- 
lafata,  kraljeviča  Indije^  v  tretjem  pa  se  nahaja  ,,Pridni  Janezek  in  hudobni  Mihec'^ 
Izmed  danes  naznanjenih  zvezkov  ponuja  nam  Čotvrti  tri  kratke  povesti:  Kanarčke  k 
(str.  5—28),  Kresnica  (str.  31—37)  in  Kapelica  v  gozdu  (str.  41—51),  peti  pa 
dve:  Slavce  k  (str.  5—50)  in  Nema  deklica  (str.  53—80).  Najbolj  nam  ugajate 
povesti:  ^lavček"  in  „Kapelica  v  gozdu";  vzlasti  pa  prva,  kjer  jo  č.  g.  prelagatelj 
tudi  na  slovensko  mladino  ozir  jemal.  Šmidove  spise  prevajata  (?..  g.  P.  Florentin 
Hrovat  in  P.  Hugolin  Sat  t  ne  r.  Prvi  je  prevedel  do  sedaj  zvezek  2.,  3.  in  5., 
ostala  dva  pa  Č.  g.  Sattner  Slovenska  uiladež  bode  obema  gosp.  prelagatcljenia  kakor 
tndi  gosp.  založniku  J.  Krajcu  jako  hvaležna,  da  jej  podajejo  v  domačem  jeziku 
mične  povesti  Šmidove.  Mi  bi  le  želeli,  da  se  iz  njegovih  povestij  najlepiie  in  za  na^o 
mladino  najpripravnejde  izbirajo.  Pri  prevajanji  se  naj  tuje,  slov.  mladini  neznane 
besede  vselej  v  oklepih  tolmačijo.  Nam.  melodijjv,  flavta  itd.  bi  se  naj  rabile  domače 
besede.  Nam.  rubelj  naj  so  vzame  denar  avstr.  veljave  itd.  Imena  ko  naj  vseskozi  na- 
Semu  jeziku  primerna.  Šmidove  in  drugih  pisateljev  spise  za  mladino  prevajajmo  vedno 
tako,  da  bodo  bolj  originalu  nego  prevodu  podobne! 

Jezik  v  teh  dveh  zvezkih  teče  prav  gladko;  boljši  je  v  petem  nego  v  četvrtem 
zvezku.  Včasih  so  stavki  Se  predolgi.  Tudi  se  vidi  tu  in  tam,  da  se  je  prevajalo  iz 
nemičine.  Vrinole  so  se  pa  žalibože  i  slovniAke  pomote  na  nekterih  mestih.  Mnogo 
je  tudi  uedoslednostij  v  pisavi  in  v  oblikah.  Nerazumljivo  nam  je,  zakaj  se  piše  v  4. 
zvezku  „tCTt",  v  petem  pa  „trt.".  Opazili  smo  tudi  več  tiskovnih  pogreSkov,  ki  mla- 
dino T  branji  motijo.  Sploh  pa  moremo  obedve  knjižici  gorko  priporočati.  Berilo  v  njih 
je  jako  pripravno  za  našo  mladež.  Kot  izolska  darila  bi  te  knjižice  prav  ugajale! 

Hejaija  Habsbnržanov  v  KranJ^keJ.  Kranjske  vojvodine  si.  deželni  odbor 
dal  je  v  spomin  šeststoletnega  združenja  dežele  kranjsko  z  Avstrijo  na  svetlo  ,,D  e- 
jsnja  Habsburžanov  v  Kranjskej"  (V2S2 — 1882).  Knjigo  je  spisal  v  nemAkeni 
jezikn  g.  Avgust  Dimitz,  na  slovenščino  pa  jo  jo  prevedel  g.  J  o  s.  C  i  m  p  e  r  m  a  n. 
Knjiga  je  ilustrovana  in  obsega  dvanajst  pol.  Cena  je  v  uemškej  ali  slovenskej  izdaji 
iziis  po  4  gld.  v  knjigotržnici :  Ig.  v.  Kleinmayr  &  Fed.  Bamberg  v  Ljubljani. 

Fesal  prigodnlee  ob  prihodu  Njegovega  Veličanstva  presvetlega  cesarja  Franca 
Joiefa  I.  v  belo  Ljubljano  dne  11.  julija  1883.  —  Slovenski  časopisi  izhajali  so  dne 
n.  in  12.  julija  v  lepej  prazničnej  obliki.  Z  veliko  navdušenostjo  so  nam  opisavali 
slovesnosti,  ktere  so  se  vršile  ob  prihodu  našega  presvetlega  cesarja  na  Štajerskem  in 
Kranjskem.  Od  vseh  stnmij  so  dohajala  poročila,  kako  je  radostno  iu  veselo,  navdušeno 
in  krepko  pozdravljal  rod  slovenski  svojega  najvišjega  gospodaija  na  domačej  zemlji. 
Pesniki  nafii  pa  so  zlagali  za  to  redko  svečanost  slavnostne  pesni.  0.  g.  S.  Gregorčič 
zložil  je  slavnostno  kantato,  ktero  je  ugla^bil  g.  Gerbič,  in  pesen  „Pozdrav'',  ktera 
se  je  deklamovala  v  deželnem  gledišči  zvečer  dne  12.  jul.  ()b6dve  pesni  bereš  v  ,^Slo- 
veoskem  Narodu"  od  11.  in  13.  jul.  Gosp.  Jo  s.  Stritar  obelo<lanil  je  pesen:  „Ce- 
sarju  svojemu  Slovenija**.  Ta  pesen  obstoji  iz  13  šestvrstičnih  kitic,  in  pesnik 
sam  jo  je  dal  v  3fKX)  izvcKlih  razdeliti  med  občinstvo.    Bere  se  tudi  v  ,,Slov.  Narodu" 


432 

od  12.  jul.  V  ^^Slovenci'^  pa,  ki  je  na  ta  slavnostni  dan  postal  dnevnik,  čitamo 
pesen  j^.  Janeza  Bilca  in  v  treh  brejih  na  novo  natisneno  pesen  J.  Koseškega, 
ktero  jp  zložil  ob  prihodu  cesarja  Ferdinanda  v  Ljubljano  1.  1844.  Tudi  ^Pozdrav"*, 
kterega  je  govoril  g.  Ign.  G  run  t  ar  v  Logatci,  je  od  č.  g.  Gregorčiča,  in  bereS  ga 
v  „Slov.  Nar.*^  od  16.  jul.  Izmed  navedenimi  pesnimi  odlikuje  se  osobito  prigodnica 
J  o  s.  Stritarja:  ,,Cesarju  svojemu  Slovenija". 

Družba  sv.  Mohorja.  V  soji  dne  7.  jul.  odločeval  je  odbor  družbe  sv.  Mo- 
horja, kterim  spisom  se  imajo  podeliti  lansko  leto  razpisana  darila.  Razpisano  je  bilo 
dve  sto  gold.  za  obširno  povest,  in  Štiri  darila  i>o  35  gld.  za  štiri  majhne,  */«  pol** 
obsežne  spise.  Rokopisov  doi^lo  je  veliko  Atevilo,  nekaj  nad  petdeset  raznega  obsega 
in  sodržaja.  Prvo  darilo  prejel  je  spis  pod  imenom:  „Miklova  Zala.  Povest  iz  15. 
stoletja.  Spisal  dr.  J.  Sket".  Izmed  majhnih  spisov  prejeli  so  darila  sledeči:  1)  C.  kr. 
poštne  hranilnice.  Spisal  A.  Koder;  2)  Prestopki  zoper  varnost  poštenja  ali  časti. 
Spisal  Kavčič;  3)  Nekoliko  črtic  o  di-agem  kameuji  in  o  biserih.  Spisal  Šubic; 
4)  Zbirka  gospodarskih,  zdravniških  in  dmgih  skušenj.  Spisal  Lampe.  Razven  omen- 
jenih spi.sov  pa  si  je  še  odbor  nekaj  drugih  rabljivih  pridržal  ter  jih  hoče  priličuo  v 
Kolnlarji  in  v  Večernicah  uporabiti. 

Začndjeni  svatov!.    Izvorni  roman  Jenija  Sisolskoga.    Zagreb.    Komis. 
naklada  hrv.   knjižare   G.  Grtiuhnta.    1883.    Str.  332  v  mal.  8^    Cena  1  gld.  —  T*, 
roman   od   znanega  hrvatskega  romanopisca  Jenija  Sisolskega  (Eugen   Kumičič^ 
prinašal  je  „Viena(;"  v  svojej   prvej   polovici   letošnjega  leta.    Ta  novi  proizvod  plodo — 
vitega  hrvatskega  pisatelja  priporočamo  prav  gorko  svojim  čitat^ljem. 

Hrvačanke.    Spjovao  Josip  Milakovič.    U  Zagrebu   1883.    Kigigotiskama^ 
C.  Albrechta.  Str.  48  v  mal.  8".  Gena  40  nove.  —  To  je   majhna  zbirka  prvih  pesni j 
Josipa   Milakovič  a.     Večinoma  so  Ijrskega  značaja.    Nektere  izmed   njih  so  vrlc» 
mične  in  lepe.    Milakovič  kaže  v  teh  pesnih  dober  talent.    O  njih  se  je  tudi  hrvataki 
list  „Vienac*^  povoljno  izrekel,  pišoč:  Pjesme  su  za  početnika  posve  pristojne.    DarA 
ne  manjka,  treba  još  samo  nauke,  marljivosti  i  volje! 

Šala  i  satira  od  Abukazema.  Sveska  peta.  U  Novom  Sadu  1888.  Isdanje 
knjižare  Jočiča  i  druga.  Str.  79.  Cena  40  nove.  —  Ta  zvezek  sodržuje  v  25  oddelkib 
„Šetnje  po  Novom  Sadu"  ter  nam  podaje  mnogo  šale  in  satire. 

Russische  MSrchen,  von  Wilhelm  Goldschmidt    Leipslg.    1888.    Veriig 

von  Wilhelm  Friedrich.  Str.  195  v  8^  Cena  180.  —  V  tej  zbirki  nahajamo  dvi^ 
ruskih  pravljic.  Na  čelu  je  uvodna  pesen.  Nemščina  v  prevodu  prav  dobra  in  prav- 
ljice zanimive. 

Geschiehte  der  slavischen  Literaturen  von  A.  N.  Pjpin  und  V.  D.  Spaaovid. 
Nach  der  zweiten  Auflage  aus  dem  Russischen  tlbertragen  von  Traugott  Peeh. 
Autorisirte  Ausgabe.  Zweiter  Band.  Erste  Ualfte.  Geschiehte  der  polnischen 
Literatur.  Mit  einem  Vorvrort  von  A.  N.  Pypin.  Leipzig.  P.  A.  Brockhaus.  1888. 
Str.  XXV.  -f  435  v  vel.  8°.  Cena  540.  —  Ta  knjiga  o  poljskem  slovstvu  je  vsa  ii 
peresa  znanega  poljskega  slovstvenika  Spasovicz-a.  Nemški  prevod  se  vsem  miKiiie 
neveščim  citat eljem  ]>riporoča.  Kakor  prvi  del  „Zgodovine  slovanskih  slovstev**,  kj«r 
se  razpravlja  slovstvo  jugoslovansko,  tako  sta  tudi  to  delo  pregledala  g.  prof.  dr.  Avg- 
Leski  en  v  Lipskem  in  č.  g.  župnik  Miha  Hornik  v  Budišinn.  Z  gosp.  prelaga- 
teljem,  lužičkim  Srbom,  Traug.  Pechom  pa  želimo,  da  bi  njegov  trud  po  svoje  pri- 
pomagal  do  boljšega  sporazumljenja  med  Nemci  in  Slovani! 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Hieposloven  in  znanstven  list. 


Leto  III.  v  CeloTel,  1.  septembra  1S83.  Štev.  9. 


Luteranci. 

Historičen  roman.    Spisal  Anton  Koder. 

(Dalje.) 

Dvaindvajseto  poglavje. 

Prišlo  je  pisinice 
Žalostno  pismice 
Na  moje  drobno  srčice. 

Narodna. 

1  ozno  je  moralo  biti  že  drugo  no?.,  ko  je  potihnol  sum  v  Me- 
biojskem  samostanu;  kajti  priprave  za  slovesnost  ob  inštalovanji  mlade 
sestre  Lavre  iz  imenitne  in  plemenite  rodovine  vznemirjale  so  že  nekaj 
dnij  prostore  sicer  tihega  zidovja.  In  ko  je  spalo  ali  v  samotnih  sobah 
molilo  kmalu  pot^m  vse,  odprle  so  se  skrivaj e  duri  neke  celice,  in  iz  nej 
stopi  na  mračni  mostovž  visoka,  nežna  podoba. 

Postala  je  najprvo  pred  durimi  sosedne  sobe  in  poslušala,  ali  njena 
bližnja  soseda  mati  Ana  čuje.  In  ko  je  bilo  vse  mirno,  hitela  je  po 
prstih  dalje  mimo  svetega  razpela  na  steni  vrh  stopnic,  da  je  lahno  šu- 
mela njena  bela  kuta  in  je  vihral  v  zraku  škapulir  na  njenih  prsih. 
Prišeddi  pod  oljnato  svetilnico  sredi  stopnic,  zavila  se  je  tesneje  v  svoj 
črni  plaSč  vrh  bele  kute  in  pri  tem  je  razkrila  za  trenotek  svoj  mladi, 
a  bledi  in  objokani  obrazek,  in  nekaj  rumenih  lepih  las  vsulo  se  jej  je 
na  čelo.  Kmalu  poWm  je  dospela  v  spodnji  del  samostana.  Tu  pa  je 
bila  hoja  težavna ;  kajti  nobena  luč  ni  gorela  ondi.  Le  mesec  je  pošiljal 
nekaj  svojih  žarkov  skozi  majhno,  omreženo  okno  proti  vzhodu  na  duri 
refektorija.  In  te  duri  je  lahno  odklenola  mlada  nuna  in  izginola  v  ve- 
Iikej  dvorani. 

Kakor  da  bi.  bil  zdajci  končan  najhujši  in  najbolj  nevarni  pot,  od- 
dabnola  si  je  ondi  redovnica  in  bolj  omahnola  kot  pokleknola  pred  po- 
dobo božje  porodnice  sedem  žalostij  na  steni,  ktero  je  nekako  skrivnostno 
razsvetljeval  mesec  vpiraj6č  se  v  visoko  okno.  Povzdignola  j(»  roke  potem 
in  osiraje  se  v  višavo  pred  se.  vzdihnola  je  med  solzami: 


434 

^Odpusti,  mati  odrešenikova,  grešnej  stvari  pred  8eb6j !  Obljnbujem 
ti,  da  hodim  noc6j  zadnjikrat  ta  grešni  pot  y  poznej  noči.  Še  malo  dnij. 
in  zapre  se  svet  za  vselej  za  men6j,  vse  umrje,  kar  me  je  do  sedaj  ve- 
zalo nA-nj  s  tako  nepopisljivo  mo^j6.  Noe6j,  le  še  uoc6j,  pot^m  pa  nikdar 
\i'(\  Dobila  sem  posebno  znamenje  iz  crkve  včeraj  na  molitveni  oder  in 
sledim  mu,  kakor  sem  mu  tolikokrat,  a  v  slov6  noc6j  zadnjikrat/ 

Jok  zatopi  te  polglasne  besede.  Kmalu  potžm  nadaljuje  mlada  re- 
dovnica svoj  noeni  pot  skozi  refektorij  v  samostansko  crkev.  Ondi  pri- 
vzdigne stopnice  stranskega  oltarja  in  najde  nežno  pismice  pod  njimi, 
ktero  skrij(^  v  nedrije.  Po  istem  potu  se  vrne  zopet  v  svojo  celico  v 
prvem  nadstropji. 

V  mesečini  razpečaii  ondi  pisanje  in  čita  tresoč  se  samega  veselja 
in  strahii  naslednje  vrstice: 

Nepozabljiva  moja  Lavra! 

Morda  je  že  pretrgana  zadnja  nit  med  nama,  ko  čitaš 
to  moje  pisanje;  kajti  cul  sem,  da  postaneš  v  kratkem  sa- 
mostanska nevesta.  Hudo  mi  je  to  bas  zdaj,  ko  dobivam  od 
prijateljev  iz  domovine  vesele  novice,  da  odstranijo,  prej  ko 
mogoče,  vse  zapreke,  ki  zal»ranjujejo  mojo  vrnitev.  Prosim 
Te  torej  še  enkrat  v  imenu  najine  ljubezni,  potrpi  še  nekaj 
časa,  morda  še  ni  uničena  najiira  sreča ;  ako  ne,  pozabi  me 
in  odpusti  mi,  kakor  odpuščamo  pri  zadnjem  slovesu  tudi 
svojim  največjim  sovražnikom. 

Tvoj 

nesrečni  Knafelj. 

Rolze  so  lile  med  čitanjem  na  beli  papir  tega  pisma,  in  Idede  ustnice 
mlade  redovnice  močile  so  ga  z  vročimi  poljubi. 

^Počakaj,  potrpi!  strašna  beseda,"  vzdihne  nato  sestra  Lavra  in 
omahne  na  omreženo  okno  svoje  spalnice,  raz  kterega  so  se  videle  visoke 
Kamniške  planine. 

Tiho  je  bilo  potem  zopet  vse.  In  ko  so  zapeli  proti  jutru  otožni 
samostanski  zvonovi  v  tiho  dolino  in  dramili  njene  prebivalce,  ni  se  še 
bilo  sklenolo  oko  mlad(»  redovnice  od  vsega  samostana  blagrovane. 

Samo  ena  oseba  v  celem  samostanu  vedela  je  za  skrivno  Ijubezeu 
sestre  Lavre.  Mladej  nuni,  Ani  Hrenovej,  sestri  Ljubljanskega  škofa, 
odkrila  je  ona  v  nekem  otožnem  trenotku  svoje  gorj6  in  našla  v  nj(»nih 
besedah  tolažbe. 

V  tedanjej  dobi  ni  bilo  nič  nenavadnega,  da  so  se  hčere  najimenit- 
nejših rodovin  več  potov  iz  malostnega  uzroka  šiloma  izročale  samostan- 
skemu življenju. 

Tudi  lepa  črnooka  Ana  Hrenova  stopila  je  bila  le  po  prigovarjanji 


435 

sTOJega  imenitnega  brata  t  samostan.  Zaraditega  je  naravno ,  da  se  jo 
oklenola  s?oje  mlade  sestre  po  osodi  in  da  ni  bilo  pot^m  skrivnosti 
med  njima. 

In  kolikor  bolj  se  je  poslednjej  bližal  konec  novicijata,  toliko  po- 
2[oSče  ste  se  shajali  in  kovali  skrivne  naklepe,  sanjaje  o  zlatej  svobodi 
izT^n  samostanskega  zidovja. 

To  je  opogumilo  tudi  mlajšo  redovnico,  da  je  pričela  po  znanem 
potu  s  pomočjo  nekega  Kamniškega  mestjana  dopisovanje*,  s  pregnanim 
Knafijem.  In  bas  poslednji  je  bil,  ki  je  vzpodbujal  svobodomiselne  želje 
SYOJe  skrivne  prijateljice  ter  jej  obetal  zlate  gradove  v  bodočnosti,  ako 
mn  ostane  zvesta. 

Ta  poesije  polna  pisma  čitala  je  tudi  mati  Ana  in  verovala  je 
?4-nje  ter  sklenola,  da  se  ne  loči  od  svoje  prijateljice  v  nolienem  položaji. 
Kaj  je  bilo  torej  bolj  naravnega,  kakor  da  sklenete  nap6sled  neizkušeni  pri- 
jateljici, daubežite  skupno  iz  samostana,  predno  stori  mlajša  javno  oldjubo. 
Vriasti  zadnje  Knafljevo  pismo  potrdi  popolno  ta  skrivni  sklep  in  pa  do- 
W)a,  da  se  ima  že  bodočo  nedeljo  vršiti   slovesna  obljuba  sestre  Lavre. 

Triindrnjscto  pog;hivJe. 

Piso  listo,  da  povoljo, 
Nost'  jih  rove  v  tri  dežolo. 

Ndrod)ui. 

Med  Trzinom  in  Črnučami  prostimli  so  se  v  času  naše  povesti  ne- 
presežni  gozdje.  Tik  njih  je  vodila  glavna  cesta  v  Ljubljano.  Naravno 
je  iz  tega  uzroka,  da  je  bila  ta  cesta  š(»  cel6  pred  petdesetimi  in  manj 
Ifiti  jako  nevarna.  Marsikteri  potnik  je  izginol  na  tem  potu  za  vselej. 
In  ko  bi  mogle  govoriti  stoletne  smreke  in  hrasti,  ki  še  ondi  stoj6,  o 
stoterih  zločinih,  ki  so  se  vršili  vpričo  njih,  imel  bi  pisatelj  strahovitih 
povestij  gradiva  dovolj,  in  naša  literatura  bi  presegala  morda  v  tej  stroki 
magjarsko,  ki  slovi  po  svojih  junakih  iz  temnih  gozdov. 

Ob  tej  cesti  kake  pol  ure  od  Trzina  ležal  je  dva  večera  pozneje  v 
visokem  resji  človek.  Le  sem  ter  tja  povzdignol  je  svojo  z  ogljem 
>^nijeno  glavo  in  se  po  cesti  oziral  proti  vasi.  Ker  ni  videl  ničesar, 
pritisnol  je  zopet  uho  na  zemljo  in  je  dalje  poslušal,  ali  mu  odmev  iz 
*l  ne  naznanja  Idižajočega  voznika.  Naveličal  se  je  že  ne  ravno  pri- 
<5tnega  oprezovanja  v  resji ;  kajti  zdehati  se  mu  je  jelo  in  rosa  mu  je 
^  močila  život.  Tudi  je  preračunil  po  meseci,  ki  je  vzhajal  ondi  za 
^imbarsko  gor6,  da  ni  dolgo  do  ednajste  ure.  To  je  bil  njemu  posebno 
'ažen  čas.  Zakaj  pozneje  bi  bilo  čakanje  zastonj,  nihče  bi  si  ne  upal 
eč  po  tej  uri  potovati  po  nevarnej  cesti. 

A  kaj  je  bilo  zdaj  ?    Zopet  je   pritisnol  prežeč   uho  v  resje  in  do- 

30^ 


436 

zdevalo  se  mu  je,   da  čuje  peket  konjskih  kopit.    Nekoliko  Se  posluša, 
uat6  pa  dvigne  glavo  in  v  goščo  tri  pote  na  prste  zažvižga. 

Kmalu  pot6m  pritek6  iz  gozda  trije  možakarji  s  počrnjenimi  obrazi 
in  s  kolci  oboroženi.  Njih  voditelj,  velik,  širokoplečast  dedec  migne,  naj 
molč6,  nat6  pa  dvigne  grčav  in  rogovilast  borovec,  ki  je  ob  cesti  po- 
s(».kan  ležal,  sam  kakor  jelševo  vejo  od  tal  in  ga  počez   na   cesto  položi. 

Dva  izmed  svojih  tovarišev  postavi  na  nasprotno  stran,  sam  pa 
leže  ol)  desnej  strani  ceste  poleg  prejšnjega  prežarja. 

„Ali  imaš  vrvico?"  vpraša  tiho  potžni  tovariša. 

„Tmam  jo  in  kamen  v  ruti,  če  bi  se  utegnol  braniti." 

„Le  dobro  zategni,  da  kričati  ne  more,  vse  drugo  prepusti  meni !" 
govori  poveljnik. 

Med  tem  se  čujejo  vedno  bližje  in  bližje  udarci  kopit.  Orez  nekaj 
trenotkov  zajaše  jezdec  v  rogovilast  borovec.  Konj  se  zdrsne.  A  preduo 
preskoči  nastavljeno  ograjo,  zgrabita  ga  dva  možaka  za  uzdo.  Orjaški 
poveljnik  pa  prime  jezdeca  in  ga  postavi  kakor  otroka  raz  konja  na  zemljo, 
kjer  mu  vrže  tovariš  zanjko  na  vrat  ter  mu  z  višnjevim  robcem  zaveže  oči. 

Vse  to  je  ImIo  urno  in  brez  hrupa  izvršeno. 

Ko  se  odstrani  pot6m  zopet  ograja  raz  ceste,  zajaše  poveljnik 
uplenjenega  konja  in  ukaže  tovarišem ,  naj  vodijo  ujetnika  po  stezi  v 
gozd  v  naznanjeno  zavetje. 

Najmanj  eno  uro  hodili  so  nat6  možakarji  z  ujetnikom  po  gozdnem 
potu.  Stoprav  na  višini  za  gozdom  ustavili  so  se  pri  samotnem  poslopji, 
ki  se  je  prištevalo  k  vasi  Rašici.  Brez  trkanja  so  se  odprla  hišna  Yi*ata ; 
kajti  irekdo  jih  je  ondi  pričakoval,   akoravno  je   bilo  poslopje  zapuščeno. 

Poveljnik  je  ukazal  potžm  trem  tovarišem,  naj  stražijo  poslopJ4», 
z  ujetnikom  in  enim  pomočnikom  pa  je  v  hišo  stopil  in  ondi  ukresal  luč. 

„Sedi!"  zakriči  nat6  ujetniku.  „Ti  učenost  naša  pa  isto  pisanje 
poišči  ter  per6  in  črnilo!"  de  svojemu  tovarišu. 

Zgodilo  se  je,  kakor  je  velel. 

„Ali  veš,  prijatelj,  zakaj  si  pot  zgrešil  nocoj  in  namesto  škofu  meni 
v  pest  prišel  V"  vpraša  potem  poveljnik,  o  kierem  je  bralec  že  gotovo 
ugonil,  da  je  naš  znanec  kovač  iz  Kranja,  njegov  pomagač  pa  mestni  pisar 
Naglic,  a  6ni  izmed  stražnikov  zvunaj,  ki  je  v  resji  ležal,  črevljar  Kriškar. 

Ko  ne  odgovori  ujetnik,  ki  je  bil  mestni  sodnik  Kramar,  temveč 
obraz  v  stran  obrne,  pravi  kovač: 

„Vse  na  svetu  ima  svoje  plačilo  in  svoj  dan.  15rez  volje  božje  niti 
vrabec  raz  strehe  ne  pade,  zakaj  bi  tebi  ne  povrnoli  dobrote,  ki  jo  nam 
krivovereem  skazuješ?  Vendar  čas  je  še,  da  se  spokoriš  in  poboljšaš! 
Zaraditega  prostovoljno  preklici,  kar  si  poročal  gosposki  do  sedaj  proti 
nam,  in  pomagaj  Knaflju,  da  se  vrne  zopet  v  domovino!" 


437 

Prej  bledo  lice  Kramarjevo  žaru  delo  je  pri  teh  besedah  in  zopet 
zbledelo  pot4m;  kajti  stoprav  zdaj  je  spoznal,  v  kakovih  rokah  je  nje- 
gova osoda.    Upa  na  rešitev  ni  imel,  zaraditega  je  strogo  rekel: 

„Kar  sem  govoril  in  pisal,  je  resnica,  preklicati  ali  tajiti  nimam 
ničesar." 

„Sam  sodil,  sam  obešen  bil,"  odgovori  mirno  prejšnji  pot6m  in 
pristavi : 

„Videli  bomo,  kakov  mož-beseda  si.  Oitaj,  pisar,  pismo  napisano 
in  podaj  tovarišu  per6,  da  podpiše  spodaj  ime!" 

Pisar  Naglic  čita  z  izpremenjenim  glasom  sledeče  pisanje: 

„Jaz  podpisani  in  s  pečatom  potrjeni  sodnik  Kanmiškoga  mesta 
Gregor  Kramar  naznanjam  slavnej  deželnej  vladi,  da  je  hiteranstvo  v 
mojej  sodniji  izumrlo  in  izginolo  popolnoma.  Zatorej  ne  potrebuje  nikakor- 
šnega  nadzorovanja  več. 

V  tem  pismu  potrjujem  tudi,  da  se  je  huda  krivica  nekdaj  zgodila 
Knaflju,  ker  so  mu  krivoverstvo  podtikali  le  njegovi  sovražniki,  ter  mora 
on  zaraditega  še  vedno  po  nedolžnem  živeti  v  pregnanstvu.  Po  pravici 
terjam  torej,  naj  se  pokliče  Knaft^lj  brez  odlaganja  v  domovino,  in  naj 
se  mu  podeli  njegova  nekdanja  služba   mestnega    kaplana   v   Kamniku." 

Pepelnata  barva  je  med  čitanjem  tega  pisanja  izpreminjala  sodnika 
Kramarja. 

„Ali  si  umel  pismo?"  vpraša  kovač  potem  resno. 

Ker  ne  govori  prejšnji,  nadaljuje  ta:  „Vse  eno,  da  le  podpišeš 
lastnoročno;  drugo  oskrbimo  mi.  Pisar,  pritisni  sodnijski  pečat!"  veli  dalje. 

lu  med  tem  ko  seže  Naglic  v  žep  po  ukradeni  uradni  pečat,  od- 
strani si  Kramar  s  komolcem  (kajti  roki  je  imel  zvezani)  ruto  raz  očij 
in  ugledavši  svoje  orodje,  vzklikne: 

„Naglič,  ti  si  torej  tudi  tat  in  krivoverec!  Nihče  mi  ni  mogel 
ukrasti  pečata,  kot  le  ti  sam." 

A  pri  tej  priči  ga  spomni  težka  pest,  da  je  ujetnik.  Ukaz  se  glasi: 
„Primi  pero  in  piši  prekleto  svoje  ime!" 

„Nikdar,  če  mi  vele  cestni  roparji  in  luteranci,"  odgovori  brez 
strahu  Kramar. 

„Pisar  zategni  vrvico,  daj  mu  duška  in  pisal  bode,  kakor  da  bi  po 
cesti  tekel." 

Zategnol  je  Naglic  zanjko,  ktero  je  nosil  sodnik  na  vratu,  da  je 
šinola  pepelnata  barva  v  Kramarjevo  lice.  A  trmast  je  bil  ujetnik,  in 
pero  se  ni  ganolo  v  njegovej  desnici. 

„Oakaj  griva,  jaz  ti  bodem  rokavice  umeril,  da  se  bode  samo  pi- 
salo," dene  razjarjeno  prejšnji  potem  in  potegne  iz  žepa  takozvano  za- 
pestno  vrtilo  ter  vi-nje  levo  Kramarjevo  roko  zavrti. 

Neizmerne  bolečine  moral  je  čutiti  sodnik  pri  tem  grozovitem  de- 


438 

Janji ;  kajti  zvijal  se  je  kakor  v  kleščah,  iii  desnica  se  ni  mogla  več  pro- 
tiviti  lopovskoj  sili. 

Treiiotek  pozneje  je  že  zgibal  pisar  Naglic  podpisani  dokument 
ter  ga  smehljaje  >:pravil  v  svojo  listnico.  Poveljnik  pa  je  ukazal  odpeljati 
obnemoglega  sodnika  v  stransko  sobo  in  je  Kriškarju  izročil  glavno  stražo 
nad  ujetnikom. 

Štiriindvajseto  poglavje. 

Ona  culico  navezala, 
Se  od  grada  pobirala. 
Desetnica, 

Drugo  jutro  so  se  vozile  po  cesti  med  Ljubljano  in  Kamnikom  tri 
kočije.  V  prvej  je  sedel  Ljubljanski  škof  poleg  svojega  spremljevalca, 
škofijskega  tajnika. 

Ko  pridrdrajo  vozovi  na  kamenito  Mengiško  polje,  prijaše  jim  v 
naglici  jezdec  nasproti  ter  se  ustavi  pred  škofovo  kočijo  men6č,  da  ima 
važno  poročilo.  Nato  je  opravičeval  proti  višjemu  duhovniku  sodnika 
Kramarja,  češ  da  mu  zaradi  nujnega  odpotovanja  v  toplice  ni  mogoče, 
spremljati  ga  k  napovedanej  slavnosti,  a  o  mnogih  važnih  stvareh  poroča 
mu  kmalu  pismeno  ter  prosi  milostne  pomoči  v  onih  nujnih  zadevah. 

Ko  je  izvršil  jezdec  to  povelje  mestnega  sodnika,  izginol  je  zopet 
na  prašnej  cesti  proti  Mengšu. 

V  Mekinjah  pa  je  bila  ista  nedelja  jako  slovesna.  Že  dolgo  se  ni 
praznovalo  umeščenje  tako  imenitne  in  bogate  nune,  kot  je  bila  Lavra 
Strmolska. 

Zastopano  je  bilo  pri  tej  slovesnosti  plemenitaštvo  od  blizu  in  daleč, 
akoravno  jo  je  dvojil  sicer  baš  v  poslednjem  času  na  novo  vzbujeni 
verski  boj. 

Naravno  je  tedaj,  da  je  skrbela  crkvena  oblast,  da  ne  moti  krivo- 
versko  ljudstvo,  podkupljeno  in  zapeljano,  te  svečanosti.  Zaraditega  je 
privolila  le  pičlej  množici  vstop  v  crkev  ter  razposlala  med  njo  svoje 
skrivne  čuvaje. 

A  vendar »  se  je  med  slavnostjo  posrečilo  majhnemu  postarnemu 
možu,  prignesti  se  v  obližje  velikega  oltarja,  kjer  je  bil  odločen  prostor 
povabljenim  gostom.  Videlo  se  je,  kakor  da  bi  se  bil  vsiljenec  navlašč 
priril  v  obližje  mlade  nune,  da  vzbudi  pri  prvej  priliki  nd-se  njeno 
pozornost. 

In  ko  bi  ga  bil  kdo  neprestano  opazoval,  videl  bi  bil,  kako  je  dvigal 
zaponki  brez  potrebe  kvišku  svojo  desnico  z  razprostrtimi  prsti  in  da  je 
dal  neko  znamenje  mladej  nuni,  ko  sta  se  srečala  njuna  pogleda. 

Kmalu  potem  je  zapustil  crkev  in  se  pridružil  tovarišu,  ki  je  zvuuaj 
za  zidom  slonel.  Brezdvomno  je  njega  pričakoval,  zakaj  tamu  je  skriraje  rekel: 


439 

„Zvccer  bodi  pripravljon !  Posrečilo  se  mi  je  opozoriti  našo  pri- 
jateljico. Brez  dvombe  zv6  o  pravem  času  nas  futež.  in  če  nas  ne  izda 
kaka  kukavica,  izpolnjena  je  o  polnoči  želja  našega  mojstra."* 

In  v  resnici,  ko  so  pogasnole  isti  večer  luči  po  samostanu,  prišla 
sta  za  zid  ona  dva  možaka.  Opazovala  sta  omrežt»no  okno  v  prvem  nad- 
stropji. In  ko  se  je  prikazala  tri  pote  zapored  lučica  na  njem  in  zopet 
izginola,  rekel  je  starejši,  a  manjši  tovariš  velikemu,  mlajšemu: 

„Glej  šenta,  umela  je  naju.  Knaflju  se  bode  doz<levalo,  kakor  da 
Iji  mu  med  vlekel  skozi  usta,  ko  čuje,  da  je  v  naših  rokah  ta  puniea 
grajska.  In  r^s,  takovega  para  še  ni  bilo,  ko  bi  jo  on  potem  za  ene 
kvatre  ali  dvoje  za  ženo  k  sebi  vzel,  če  bi  tudi  Stobejka  pisano  gledala." 

„Molči!"  dejal  je  pot6m  resno  mlajši  prijatelj. 

„Kaj  ti  veš,  kaj  je  lepa  ženska,  ko  ti  je  tvoja  škrbasta  Špela  živ 
dan  ušesa  strojila  in  post  nakladala,  kakor  da  bi  bil  vsak  dan  veliki  petek." 

Grdo  je  pogledal  izpod  nizkega  čela  možiček  Juri  Kriškar  šale  iz- 
l>ijajočega  Gogalo,  a  svojo  jezo  je  zopet  rahlo  po  grlu  v  se  spustil  in 
pristavil : 

„Jaz  tudi  poznam  enega,  ki  bi  mu  bela  golobica  bolje  dišala  kot 
krokarjeva  pečenka,  ko  bi  jo  z4-se  v  pest  dobil.  To  bi  se  morda  utegnolo 
tudi  pripetiti,  ko  bi  njegove  roke  po  kovaškem  mehu  ne  dišale  in  ga 
kakor  lisico,  ki  je  tudi  zvita,  že  na  tri  sto  korakov  ne  izdale." 

Tako  sta  se  pikala  in  ščipala  za  samostanskim  zidom  naša  znanca, 
ko  se  šum  in  hipoma  tudi  krik,  prepir  in  jok  na  samostanskej  porti  čuje. 

Gogala  skoči  k  vratom.  Ko  pa  razume  notri  znan  proseč  glas, 
udari  s  kolcem  po  tečajih,  da  jamejo  omahovati.  Kriškar  pa '  spleže  na 
omreženo  okno  in  zagleda,  kako  se  borite  s  samostansko  vratarico  dve 
mladi  nuni,  hot^č  jej  izviti  ključe  iz  rok.  Z  grozo  zapazi  tudi,  da  oma- 
gujete  poslednji  ter  da  je  brez  dvoma  izdan  črtež  njegovega  mojstra. 

A  v  istem  trenotku  čuti,  da  ga  je  nekaj  zaskelelo  po  hrbtu,  kakor 
da  bi  se  bil  ovil  bič  njegovega  života.  In  ko  se  ozre,  zagleda,  da  držita 
dva  možaka  njegovega  tovariša. 

Ta  kritični  položaj  vzame,  kakor  bi  trenol,  vso  radovednost  Kriškarju. 
Brez  obotavljanja  skoči  raz  visokega  okna.  In  ko  vstane,  ležala  sta  že 
tovariševa  napadalca  na  tlaku. 

^Glejva,  da  odneseva  noge!  Kdo  zna,  kdo  je  izdal  naš  črtež  V" 
pravi  Gogala  potžm,  ko  s  Kriškaijem  proti  Nevljam  tečeta,  kakor  da  bi 
gorelo  za  njima. 

Drugi  dan  pa  se  je  vršila  v  Mekinjskem  samostanu  takozvana  tajna 
sodba  proti  dvema  redovnicama.  Čutili  bi  ])ili  ])rez  dvoma  poslednji 
ostrost  srednjeveške  inkvizicije,  ko  bi  ne  bilo  mlajše  varovalo  slavno, 
plemenito  ime,  starejše  pa  čast  in  moč  njenega  brata,  škofa  Ljub- 
ljanskega. 


440 

Za  našo  povest  ima  ta  preiskava  le  toliko  vrednosti,  da  je  razdvojila 

za  vselej  zvezo  dveh  enako  mislečih  redovnic.  Ona  je  osvetila  v  slabih 

barvah  ženski  značaj.     In   to  je   imelo   pot6m  imenitne   posledice,  a  ne 
na  čast  ženskemu  prijateljstvu! 

Petindvajseto  poglaTje. 

j^hre  Fiirstliche  Durchlaucht  haben  fest 
beschlosseu,  auch  diesen  kleinen  Hinter- 
reste  abzuschaffen  und  so  zu  reden  keine 
Lutherische  Mucke  in  Dero  Landen  mehr 
zu  zulassen/^ 

Valvasor,  Ehre  des  Herzoffthums  Krain. 

„Vse  se  jo  zaklelo  proti  nam,  prijatelji,"  dejal  je  nekaj  dnij  pozneje 
Gogala,  ko  se  je  vrnol  pozno  v  noči  k  svojim  tovarišem,  pri  crkovniku 
Cepudru  v  Mengši  zbranim,  in  na  obrazu  se  mu  je  bralo,  da  je  jako 
^  slabe  volje. 

„Zaradi  tistih  golobic,  ki  se  niso  dale  izpeljati,  še  ni  izgubljeno 
vse,  mojster  naš.  Čemu  bi  bili  tudi  ob6  Knaflju?  Mlajša  bi  bila  pač  do- 
beršna  in  petična,  kedar  pride  njen  dan.  A  če  ni,  pa  ni.  Nihče  ne  v6, 
kje  ga  še  lahko  črevelj  žuli  in  zakaj." 

Tako  tolaži  pisar  Naglic  svojega  poveljnika  in  pristavi: 

„Da  nam  jo  je  vrana  gosposka  upihala  in  kar  tako  nenadoma,  kakor 
zajec  izpod  grma,  je  pač  sitna  stvar.  In  stopati  bode  morala  odslej  naša 
desna  v  levo  stopinjo,  kakor  koza  na  pečini;  ako  ne,  kakor  bi  kvišku 
pogledal,  tičimo  v  okovih,  iz  kterih  nas  n^ore  le  vzvišen  prostor  med 
zemljo  in  nebom  rešiti." 

Molčal  je  Gogala  med  tem  pripovedovanjem  in  vsi  ostali  tovariši. 
Le  Naglic  je  še  hotel  Kriškarja  dalje  dražiti,  kako  bodo  namreč  živega 
na  drogu  pekli  biriči,  če  ga  dob6  v  pest;  zakaj  on  je  kriv  vsega  krivo- 
verskega  zla. 

Nagličevo  nagajivost  je  pretrgal  Gogalov  ukaz,  Cepudru  namenjen, 
naj  se  opraviči  in  povč  na  tanko,  kako  je  bilo  mogoče,  uiti  Kramarju  iz 
zaklenenega  poslopja  na  Bašici. 

Zbledel  je  šepasti  možiček  Cepuder,  ko  je  videl  tako  resnega  Go- 
galo,  a  potajil  se  je  potčm  kakor  jež.  Kračjo  levo  nogo  pa  je  kakor 
petelin,  kedar  svojo  kurjo  družino  prešteva,  skrčil  v  kljuko  in  dejal: 

„Ko  bi  bili  videli  vi,  kar  sem  gledal  jaz  ono  noč,  pov6m  vam,  no- 
beden bi  morda  več  trave  ne  tlačil. 

Temna  noč  je  bila,  ko  sem  ondi  na  griči  pred  hišo  sedel  in  pre- 
mišljeval, kako  hudo  bi  bil  kaznovan  in  bi  se  zameril,  ko  bi  zaradi 
moje  neubogljivosti  sodnik  utekel,  in  kako  bi  nam  vsem  šlo  za  kožo 
pot^m.  ' 


441 

In  ko  te  STOJe  čuvarske  dolžnosti  pretehtujom,  dozdova  se  mi,  kakor 
da  bi  se  bUo  nenadoma  prcmaknolo  nekaj  na  nebu  in  padlo  doli  na  hišo. 
Manem  si  oči  nat6  ter  gledani  in  zijam  in  tavam  in  tipljem,  pa  glejte, 
ničesar  ne  morem  doseči.  Vid  me  je  zapustil  in  poslopje  je  izginolo 
kakor  sapa  y  nezakurjenej  sobi. 

Cez  nekaj  treuotkov  pa  se  je  zopet  dvignolo  kakor  oblak  od  tal,  in 
v  istem  migljeji  sem  čutil,  da  sedim  kakor  prej  na  pragu  in  čuvam 
ujetnika. 

A  ko  se  hočem  prepričati,  ali  so  bile  le  prikazni  to  sanje  ali  res- 
nica, Tidim,  ii  je  Kramarjeva   soba  prazna  in   duri   na   stežaj  odprte." 

Zazijal  je  Cepuder  pri  teh  liesedah,  kakor  da  bi  hotel  reči :  „Zdaj 
pa  yi  sodite,  kaj  je  bilo  to,  ali  zdelo  ali  kali?" 

A  ko  so  se  smejali  tovariši  potžm  precej  zmedenemu  pripovedovanju 
Cepudrovemu,  razjezilo  ga  je  to,  da  je  zakričal  in  s  črevljem  po  tleh 
zaeeptal : 

„Pa  vi  sodite,  ki  ste  učeni  kakor  biriči,  ali  ni  bil  hudoljec  sam, 
ki  me  je  preslepil  tak6  in  izpeljal  ujetnika."  A  sam  pri  sebi  si  je  pa 
mislil:  „Le  lagaj  in  tuhtaj,  kolikor  se  dd!  Kdo  ti  more  spričati,  da  si 
preveč  žganja  pil  in  pot6m  zaspal  na  straži,  in  to  slabost  je  porabil 
sodnik  v  svojo  korist." 

„Ti  si  baba  Cepuder,  a  ne  mož.  Pred  mišjo  luknjo  te  bodemo 
postavili  drugi  pot  za  čuvaja,  da  veš.  Vreden  nisi,  da  bi  ti  s  palicami 
na  hrbtišče  naslikali  tisto  zdelo,  ki  te  je  strašilo  na  straži." 

Molčal  je  pot^m  možiček.  Tovariši  so  pa  pogostoma  z  njim  šale  iz- 
bijali in  mu  kazali  vislice  ondi  na  prvem  borovci. 

y,Brcz  Šale,  prijatelji,  resna  je  naša  stvar,"  povzame  zdajci  Gogala 
in  nadaljuje: 

^Brezuspešno  in  nehvaležno  je  naše  delo  in  trud.  Ko  misli  človek, 
da  je  zavozil  na  pravi  tir,  pa  se  mu  kar  čn^z  noč  podere  poslopje  na 
glaTO.  Gonili  nas  bodo  kakor  zajce  zdaj.  povi^m  vam  bratje;  kajti  Kramar 
ovadi  nas  vse.  Povrh  smo  še  Knafiju  prezgodaj  poročili,  da  se  je  zl)oljšalo 
naše  razmerje.  Naglic,  tvoj  nalog  je,  da  vzameš  gosje  per6  v  roke?  in 
napišeš  takovo  pismo,  ki  pravi  našemu  mojstru,  da  je  izgubljen  up  na 
mlado  nevesto,  da  nam  je  izpodletelo  ono  noč,  pa  da  ni  mogoče,  izbii-ati 
v  drugič  kostanja  iz  žrjavice.  Poročaj,  mu  tudi,  kako  je  z  našo  poskušnjo, 
preslepiti  gospodo  z  dokumenti  ter  jo  prisiliti,  da  ga  pokliče  sama  v  do- 
moTino  nazaj.  Stori  naj  potčm,  kakor  ga  je  volja.  Jaz  si  umij(»m  roki, 
če  teče  domd  na  ravnost  biričem  v  naročje  in  iz  njega  v  višino  na  kolesc 
med  zemljo  in  nebom." 

Molčč  so  poslušali  možakarji  te  besed(»,  in  marsikteremu  so  utripale 
trepalnice,  kakor  da  bi  mu  silile  solze  iz  očesa. 


442 

In  ko  je  videl  krivoverski  glavar  ginenje  svojih  tovariiU^v,  posilila 
ga  je  tudi  ii(?kaka  tesnoha  okoli  srea.  Mogel  ni  dniga^*e,  dajo  dal  dušek 
kamenu  na  prsih,  nienee:  ,,Naznanjani  vam,  prijatelji,  da  poklada m  noc6j 
east  vašega  načelnika,  ktero  st<*  mi  podelili,  v  vase  roke  nazaj  ter  ne 
jemljem  iiohene  odgovornosti  ver  za  stvari,  ki  se  v  bodoče  vrše  v  naših 
zadevah.  Jaz  ne  l>odem  sklical  prej  zopetnega  zborovanja,  dokler  se  se- 
danje okoliščine  ne  izpremeiie  toliko ,  da  moremo  npati  vsaj  majhnega 
uspeha.  A  opominjam  vas.  dt»Iujmo  tudi  razkropljeni  po  deželi  skrivajo 
vsak  po  svojej  moči,  kakor  smo  si  obljubili  in  prisegli.  Ko  bi  pa  utegnol 
priti  morda  še  čas.  da  )»i  potrebovali  kovača  v  Kranji  na  klanci,  ogla- 
site se !" 

Molče  so  si  stiskali  možakarji  desnice  potem,  kakor  da  bi  bili  gotovo 
vedeli,  da  j(»  odzvonilo  za  vselej  krivoverskej  moči  na  Slovenskem  in  da 
se  ne  bodo  nikdar  več  zbrali  vsi  k  verskemu  posvetovanju. 

(Dalje  pride.) 


Pesni  dekličje  ljubezni. 

10.  OJ  nebesa,  dobra,  blaga  •  .  • 


Uli  svetlo  žaiV;  nebesa 
Oh  slrnšiio  so  zemljii  sirosa    —  — 
hoff  iif.skrnieni,  IJog  dob  rut  ui 
Varuj  v  sili  ga  toj^utuil 

Semkaj  v  sobo,  teiuiio  sobo 
Ovijein  jaz  viharja  zlobo  — 
Ve  nebi'<a.  dobra  l)la;ra 
Sem  vodite  pi  do  jirajra! 

Ovijte  me  v  m-znanem  boli 
Ovijte,  kaj  sn-e  to  moli: 
Vso  za  njega  jaz  bi  dala 
Zu-uj  življenje  darovala! 


Za-nj  samo,  ki  žitje  svoje 
Mi  podaril  je  za  muje 
Cvetke  jaz  ljubezni  pletem 
Za-nj  samo  spomladno  CTČteni! 

Pa  ko  on  krasiin  in  di<3en 
Meni  bil  bi  kdaj  uničen  — 
Tudi  moj  bi  evet  se  zgrudil 
Oh  in  nikdar  več  se  vzbudil! 

Vo  zato.  nebesa  blaga 
Sem  vodito  ga  do  praga, 
Ve  me  Oujte  t  jadnem  boli 
Za-nj,  le  za-nj  srce  mi  moli!  .  . 


17.  Saiije  lepe,  sanje  zlate  .  .  . 


Sanje  lepe.  sanje  zlaTe 

Kaj  li  v  srri  mi  igniti«. 

I>a  /.  radostjo  sreča  b'pa 

Zvezo  v  njem  svetlobno  sklepa? 


Tja  v  nebo  sem  vid  uprla 
Tam  sem  čuda  božja  zrla 
V  onih  zračnih,  svetlih  krogih 
Zrla  svetov  lepih,  mnogih! 


•  Oh!  in  glej  ■—  na  zemljo  širno 
Splavale  so  zvezde  mirno 
Tmino  v  dan  so  sprominjalc 
Žar  blesteč  po  njej  sipalel 


V  src«;  to  ])a  i)nsij;U:i 
Zvezda  je  iii  v  iij«'iu  pri/.gulu 
Luc^  RV<'tl6])iio,  lepo  nado 
Čut  svetal,  ljubezen  mlado. 


Sanje  lepo,  sanje  zlate 

Zdaj  mi  v  srci  ve  i^viito 

In  z  radostjo  sreča  lepa 

Zvezo  v  njem  svetlobno  sklepa!  .  .  . 


443 


18.   Oh  zakaj  11  Tdde  male  •  •  . 


ProSla  je  nevihta  silna 
Grozo  in  trepet  nosilna 
Glasno,  kakor  v  jezi  burni 
Teče  moj  potočič  urni. 

Oh  zakaj  li  vode  male 
Ženete  ponosne  vale  V  .  .  . 
3Iirno  zopet  mi  tecite 
Krotke  zopet  mi  bodite!  . 


V  tožnem  plesu  cveti  bledi 
Plavajo  po  vašoj  sredi  — 
Oh!  iz  tal,  iz  zemlje  vam«? 
Vzele  ste  jih  vo  viharne! 

Meni,  meui  pa  objema 
8rco  drobno  toga  nema  — 
Oh  zakaj  li  vode  mah; 
Cvete  nežne  ste  konaile?! 


Glej!  in  zopet  zrem  v  valove 
Oh  in  zopet  zrem  cvetove 
In  preglasno  duša  moja 
Plaka  v  sili  nepokoja! 


19.  Srcifa  naj  Jasni  tcmf ne !  •  •  • 

Da  bi  toda  razbrzdaua 
Žalost  bila  razdivjauaV 
Da  ti  cveti  med  valovi 
Srca  bili  bi  cvetovi?! 


Misel  žalna,  kaj  si  vstala, 

Kaj  si  8  togo  me  navdala 

Saj  tako  nigdar  hc  bode 
Kruta  meni  moč  osode! 


Beži,  beži  misel  tožna! 
Radost  spet,  ljubezen  r 
Srce  moje  naj  obsine 
Sreča  naj  jasni  temine! 


o/na 


30.  Sredi  gozda,  t  tihem  kraji  .  .  . 


Sredi  gozda,  v  tihem  kraji 

V  solnčnem  svitu  in  sijaji 
Zrlo  danes  mi  oko  je 
Sklenenih  drovesec  dvoje. 

V  vejic  radostnem  objetji 

V  rožic  cvet  j  i,  v  ptičic  petji 
Stali  ste  lepo  drevesci 

In  Sumljali  ste  s  peresci!  .  . 


Le  J>umljajte,  le  ij^nijte 
Le  v  radosti  š«'petajte 
Saj  i  v  srca  svetlem  hrami 
Milo  nekaj  šepeta  mi: 

„Zvezo  srečno  si  skenila 
Zvestost  večno  obljubila 
In  o  sreči  in  o  cvet  j  i 
Srci  sanjate  v  objetji!*'  — 


Sredi  gozda,  v  tihem  kraji 
V  solnčnem  svitu   in  sijaji 
Zrlo  danes  mi  oko  je 
Sklenenih  drevcsec  dvoje  . 


A.  Fantek 


444 


Milko  Vogrin. 

Novela.    Sjiisul  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

IX. 

v 

ne  isti  dan  sporočil  jo  dr.  Siiiiik  svoj(Miui  prijatelju  Vogrinu,  di 
so  Skenovski  odpotovali  ua  Dunaj.  Vsi,  vzlasti  pa  Olga  pozdravljajo  ga 
presrcno  v  slov6. 

Ouduo  je  uplivalo  to  naznanilo  ua  našega  rojaka.  S  prva  ni  hotel 
verjeti  Siruikovim  besedam.  Ali  eini  dalje,  tem  bolj  se  mu  je  dozdevalo 
vse  to  resnieno  in  verjetno.  Saj  je  pa  tudi  veeraj  gospd  Skeuovska  proti 
njemu  zagovarjala  barona  Roberta;  ali  sicer  ui  bila  to  njena  navada. 
Tudi  pri  odhodu  se  je  vedla  proti  njemu,  kakor  se  mu  je  baš  zdaj  do- 
zdevalo, nekako  mrzlo  ter  nm  bila  cel6  mlačno  in  malomarno  podala 
roko  v  slov6. 

Iz  vsega  tega  je  torej  naš  Milko  sklepal,  da  se  je  v  srci  Olgine 
matere  ohladila  prejšnja  prijaznost  in  naklonjenost  do  njega.  Konežno 
je  moral  uvideti,  da  ni  nikakega  upanja  več  z4-nj,  naj  bi  ga  tudi  Olga 
še  tako  iskreno  in  goreče  ljubila.  V  Vogrinovej  duši  jela  se  je  sedaj 
cel6  porajati  misel :  Skenovski  so  le  s  tem  namenom  odpotovali,  da  od- 
pravijo  Olgo  iz  njegove  bližine.  Da  še  več!  On  si  je  v  svojej  raa- 
burjenosti  cel6  domišljeval,  da  so  zaradi  tega  tako  hitro  odpotovali,  ker 
še  hočejo  Olgo  in  Roberta  prej  zaročiti,    nego  se  zadnji  napoti  v  Bosno. 

„A  zakaj  mi  pa  ni  Olga  o  tem  ničesa  povedala?"  vpraša  večkrat 
sam  sebe  Vogrin.  „Saj  ne  morem  verjeti ,  da  bi  ne  bila  ona  včeraj  Se 
nič  vedela  o  svojem  odhodu !  Je-li  to  odkritosrčno  ?  Je-li  to  znak  prafe 
in  goreče  ljubezni?!" 

Take  strašne  misli  rojile  so  Vogrinu  po  vročej  glavi.  On  je  začel 
nap6sled  cel6  dvomiti  —  nad  Olgino  ljubeznijo  do  njega.  Ali  kaj  ne 
stori  človek  v  obupnosti?  Kaj  ne  počenja  v  svojej  lju})ezni?  —  NajbujS« 
misli,  najstrašnejše  slutnje  vzbujajo  se  v  človeškem  srci  tedaj,  ko  iskreno 
ljubimo.  Ljubosumna  in  neverna  postaja  takrat  duša  človeška;  človek 
se  muči  sam  in  trpinči  v  svojej  ljubezni ! 

Enako  je  l)iIo  tudi  z  Vogrinom.  Hud  črv  je  glodal  v  njegovem 
srci.  Strašna  liolest  pretresala  je  njegovo  dušo.  On  si  je  domišljava!, 
da  ga  Olga  ne  ljubi  več,  a  da  tudi  ljubezen  do  njega  ni  bila  nikdar  — 
odkritosrčna ! 

S  to  boljo  v  srci  bil  je  Vogrin  potrt,  tih  in  zamišljen.  Nikdar  pa 
ni  črhnol  o  tem  ne  ))esedice,  niti  proti  materi  niti  proti  svojemu  pri- 
jatelju  dr.   Sirniku.     A   tožil   pa  tudi   ni  o  svojej   osodi.     Z  mirnostjo 


445 

prenaSal  vse  breme  svoje  dušne  in  srčne  bolesti  ter  zatajeval  sa- 
>ga  sebe. 

Pri  vsem  tem  bila  je  velika  sreča,  da  ni  ta  dušna  bol  uplivala  na 
govo  telesno  bolezen.  Do  sredine  meseca  julija  l)ila  je  že  rana  na 
govej  levici  precej  zacelila.  Tudi  njegovo  tel6  se  je  že  do  dobra 
•epealo.  Lahko  je  hodil  v  obližji  na  kratke  sprehode.  Sploh  pa  se 
smelo  po  vsem  sklepati,  da  bode  Vogrinova  roka  v  enem  meseci  vendar 
iko^  ozdravela,  da  jo  bode  mogel  brez  skrbi ,   če   tudi   previdno   raliiti. 

Ko  se  je  bil  Vogrin  telesno  precej  utrdil,  preganjal  si  je  dolg  čas 
tnjem  in  pisanjem.  Najpoprej  je  pisal  grofu  Konarskemu.  Ta  ga  je  že 

pismeno  vprašal,  zakaj  ga  ni  tako  dolgo  nazaj  na  svoje  mesto.  Težko 
bilo  Vogrinu  na  to  vprašanje  odgovoriti,  a  še  težje  naravn6č  resnico 
redati.  Vogrin  se  še  ni  čutil  tako  zdravega,  da  bi  mogel  služl)0 
stopiti.  A  delati  grofu  nadlego  s  svojo  boleznijo ,  to  se  mu  pa  ni 
lelo  niti  častno  niti  umestno ,  vzlasti  v  kopeli  ne.  Zatorej  mu  od- 
ie,  da  je  bolan ;  bolezen  pa  mu  ne  dopušča,  v  kratkem  nastopiti  službe 
i  njem.  Zaraditega  je  najboljše,  da  stopi  cel6  iz  njegove  službe,  osobito 
r  gre  itak  grofov  sin  Hugon   na  jesen  v  vojaško  akademijo.     Slednjič 

Se  poprosi  Vogrin,  naj  mu  pošljejo  na  dom  vse  njegove  stvari.  In  za- 
allvši  se  za  prijjiznost  in  gostoljul)nost,  poslovi  se  za  vselej  od  te  rodbine ! 

Malo  dnij  pot6m  dobi  naš  prijatelj  odgovor  od  grofa.  Pismu  je 
o  pridejano  dobro  plačilo.  In  zahvaljujoč  se  za  njegov  trud,  želi  mu 
)f  hitro  ozdravljenje  in  srečno  bodočnost. 

Cesar  pa  je  Vogrin  najbolj  v  pismu  pričakoval,  tega  pa  ni  našel 
ijem.  Mislil  je,  da  mu  grof  naznani,  zakaj  ni  dobil  letos  stalne  službe, 
riravno  mu  je  dajal  on  sam  toliko  upanja.  Velika  radovednost  je 
Uegovala  in  mučila  tedaj  našega  rojaka  o  tem,  zakaj  se  mu  je  zadnja 
šnja  za  professuro  odbila.  Na  vse  strani  je  premišljeval  in  ugibal, 
zastonj.     To  mu  je  ostalo  temno  in  nejasno. 

„Edini  politični  nameni  ne  morejo  biti  tii  odločilni,"  misli  si  Vogrin. 
ij  dobivajo  tudi  drugi  Slovenci  po  {^tajersk(Mn  in  Kranjskem  služeb. 
gotovo  niso  oni  manj  narodni  nego  jaz!  Ali  zakaj  mi  le  ni  zadnjič 
pod  referent  pri  ministerstvu  povedal,  kaj  se  je  o  meni  poročalo,  da 
dela  vladi  —  nezanesljivega?  Zakaj  bi  mi  le  bilo  neki  službo- 
ije  za  supplenta  v  Celovci  škodovalo,  kakor  je  to  trdil  grof  Konarski 
jej  soprogi?!" 

Vsa  ta  vprašanja  bila  so  našemu  rojaku  nerazumljiva.  Ona  so  ga 
la  in  mučila  noč  in  dan.  Na  vsak  način  pa  j(^  hotel  priti  do  zanesljivih 
Dčil  ter  zvedeti,  kaj  je  nosnice  na  tem.  Vogrin  piše  torej  nekemu 
nctt  in  prijatelju,  tudi  Slovencu,  na  Dunaj.  Ime  tega  moža  pa  hočiMuo 
aj  zamolčati,  kar  se  nam  gotovo  odpusti.     Saj  je  dovolj,  ako  le  na- 


446 

znaiiiiiio,  da  jo  ta  mož  sicer  tih,   a  iskren  rodoljub.     On  je  izpolnil  svo- 
joiiiii  rojaku  žoljo.     Pozvodcl  je  na  zanesljivem  mestu  o  njegovih  zadevah! 

Da  pa  bodeš.  dragi  čitatelj,  vse  boljše  razumel,  spremljaj  me  v 
syoj(Mn  duhu  na  Koroško  in  potem  v  glavno  njegovo  mesto  Celovec.  Ondi 
je  pred  dvema  letoma  služboval  naš  koroški  rojak,  Milko  Vogrin. 

*^15ilo  je  dne  13.  avgusta  leta  1876.  Krasen  je  bil  ta  dan.  Niti 
oblaeirni  nisi  videl  na  nebu.  Gore  so  molele  s  svojimi  jasnimi  vrhovi  v 
nebi»ško  modrino,  in  vsako  ok6  je  obr*udovalo  te  velikanske  orjake  ko- 
roške. Zdeli  so  se  pa  oni  danes  tudi  višji  nego  dnigekrati,  veličastnejši 
kakor  koli  kdaj,  a  vendar  ljubeznivi  v  svojej  velikosti  in  prijazni  v  svojem 
velieastvu.  Pozdravljali  so  te  kakor  starega  znanca,  ki  dojde  po  dolgem 
trudu  in  potu  zopet  domii.  —  Ali  zakaj  bi  ne  bile  danes  i  gore  vesele? 
Ali  se  ne  omeiM  tudi  gora  in  pečina  kakor  človek ,  ko  mu  radosti  srce 
vzkipiV  Ihl,  vesele  so  bile  ta  dan  gore  in  planine,  doline  in  gri(*i.  Saj 
so  pa  tudi  videli,  kako  se  easti  in  slavi  mož,  kterega  je  njih  zemlja  re- 
dila in  pojili  njih  studenei !  ! 

Iz  daljnih  kraj(»v  slovenskih  prihajalo  je  na  ta  dan  mnogolirojno 
število  iskrenih  ro<loljul)ov  na  zemljo  koroško.  A  kaj  pomeni  to?  Kam 
je  namenjena  ta  množica  ? 

V  Vrbi,  na  zahodnjem  konci  Vrbskega  jezei-a,  stopala  je  danes 
ogromna  množica  slovenskih  rojakov  iz  železnice  na  koroška  tla.  Znanec 
je  tu  pozdravljal  znanca,  prijat(dj  podajal  prijatelju  roko.  Vsi  so  bili  kakor 
sinovi  ene  mat(»re,  vs(»  je  navdajal  ed(»n  cut,  vsem  je  bil  odmenjen  eden 
in  isti  pot!  A  ne  samo  iz  Vrbe,  temveč  iz  vseh  drugih  krajev  koroških, 
iz  Idižnjih  in  daljnih  mest  in  trgov,  vasic  in  vasij,  vrelo  je  skupaj  ljudstva 
kakor  listja  in  trave.  A  tudi  tem  j(5  bil  isti  pot  ter  jih  navdajal  isti 
cut,  kakor  goste  iz  daljnih  dežel  slovenskih! 

Vsi  so  se  pa,  kakor  trudni  potnik  po  svojem  smotru,  ozirali  tja  v 
Rožno  dolino,  obrudujoc  nje  kras  in  lepoto.  A  v  tej  cvet6Cej  dolini  iskali 
so  z  radostnimi  očmi  ono  vas,  kjer  se  je  zbiral  danes  cvet  slovenskega 
roda.     In  tu  vas  so  l)ile  —  Lese,  rojstni  kraj  —  Antona  Janežiča. 

Kes,  ta  dan  je  l)il  za  Korošce  in  vse  Slovence  velik  praznik.  Bil 
je  dan  —  Janezi  ce  ve  si  a  v  nos  ti! 

Tudi  jaz  in  marsikdo  izmed  citateljev  bila  sva  med  častilci  ranjkega 
rodoljuba.  Z  veselim  srcem  sva  se  ustavila  pred  rojstnim  domom  na- 
šega Antona.  Tii  sva  se  ozirala  po  ogromnem  ljudstvu,  ki  se  je  bilo 
zlnalo  k  tej  slovesnosti.  Obeudovala  sva,  kako  čvrste  in  lepe  postave 
je  naš  zarod  slovenski.  Zavzemala  se  nad  globoko  navdušenostjo,  ki  je 
ogrevala  ondi  danes  rodoljubna  srca,  in  strmela  sva  nad  ljubeznijo,  kojo  goji 
rod  slovenski  do  svojih  delavnih  in  značajnih  mož,  kakor  je  bil  — 
Anton  Janežič! 


447 

Med  rodoljubi  pa,  ki  so  se  bili  zl^rali  k  tej  svečanosti,  ])il  je  tudi 
—  Milko  Vogrin.  Malokdo  ga  je  poznal,  ee  tudi  ni  „ineognito"  hodil. 
Ali  i"e  si  ga  zagledal,  nehote  so  se  uprle  na-nj  tvoje  oei.  Katiovedno  i»a 
si  potem  popraseval  svojega  soseda,  od  kod  in  kdo  ji^  ta  visokorasteni, 
lepi  in  eili  mož.     Nekaj    mikavnega  in  vabljivega    bilo   j(»    na   njegovem 

■ 

lici.     Vsak,  kdor   mu  je   i)Ogledal  v  jasne,   globoke   oei ,    bil    bi   S(»   r?ld 
seznanil  in  spoprijateljil  z  njim! 

Tudi  Vogrin  se  je  odloeil  pri  tej  slavnosti  izpregovoriti  nekaj  besed 
na  slavo  in  v  spomin  rajnkemu  Janožiru.  Verji  del  sveeanosti  bil  se  je 
že  izvršil.  Spominska  plosra,  vzidana  v  liiso.  bila  se  je  odkrila,  slo- 
vesni govor  koneal.  in  tudi  slavnostno  kantato  hili  so  že  navdušeni  pc^vei 
(lopeli.  A  zdaj  se  prikaže  na  govorniškem  odru  evrsta,  visoka  postava. 
Njena  zvunanjost  obetala  je  že  sama  na  sebi  veliko.  Zatorej  utihne  ma- 
homa ves  krog  mnogobrojnih  poslušalcev.  Na  odru  je  stal  —  Korosee 
Milko  Vogin! 

Z  moenim,  krepko  doneeim  glasom  govoril  je  naš  rojak,  in  zbrana 
množica  ga  je  vestno  poslnšala.  Tz  njegovega  govora  spominjam  se  še 
danes  vzlasti  sledeeih  mest.     M(h1  drugim  rekel  je  i  to-le: 

^Vsi,  kar  Vas  je  danes  tukaj  zbranih,  poznati^  ranjkega  Antona  ]h) 
njegovih  delih.  Vsi  navzoei  ga  zinite  eeniti  po  tem,  kar  ste  iz  njegovih 
knjig  brali  in  se  .urili.  A  malo  jih  je  danes  med  Vami,  ki  bi  poznali 
Janežiea  tako,  kakor  jaz.  Jaz  ga  ]>oznam  po  njegovej  živej  besedi,  poznam 
ga  kot  ueitelja,  ki  je  nam  ueeneem  v  (-elovei  netil  iskro  Ijnhezni  do 
svoje  domovine  in  dragega  materinega  jezika!*' 

Po  teh  besedah  pa  je  govornik  dokazoval ,  koliko  zaslug  gre  Ja- 
iiežiru  za  njegovo  domoljubno  navduševanjt*  svojih  ueeneev  v  šoli.  A  i)ri- 
povedoval  je  tudi,  kako  si  je  rajnki  prizadeval,  da  s(>  uvede  slovenski 
jezik  v  ljudske  šole  na  Koroškem ! 

Kone«al  pa  je  govor  s  sledeeimi  besedami:  „0dkrila  se  je  danes 
rajnkemu  spominska  jjlošea  za  njegove  mnog(»  zasluge.  Napisana  je  z 
zlatimi,  slovenskimi  erkami. 

Domoljubi  koroški!    Varujt(»  ta  spomenik,  da  ga  nihee  ne  oskruni! 

A  vsi  slovenski  rojaki  iz  bližine  in  daljave,  ki  Vam  Idje  danes  srce  judno 

ljubezni  do  svoj(»ga   naroda   in  jezika,  —  Vi  vsi  l^rez  izj(Mn(^  l)a  euvajte 

•■r    iu  glejte,    da   bodo   znali   ta    slovenski    napis  eitati  tudi  še 

\  naših  vnukov  in  jih  otr6k  otro(*i!!^  — 

\  Vssik   izmed   poslušalcev  je   razumid  glo))oki  pomen  teh  besed.    In 

"  .<e  danes  donijo  one  marsikomu  bolj  kakor  nekdaj  žalostno  na  uho.  In  res! 
Vogrin  je  gledal   kakor   prorok   dalee   v    bodočnost.    A    ta   pogled   bil  je 
I  temen,  bil  je  žiilosten.  Zat<u-ej  je  opominjal  zbrane  Korošce,    naj  čuvajo 
;  svoj  jezik  ...  . 


448 

• 

Letos  je  od  onega  ^asa  preteklo  Se  le  sedem  let.  Ali  glejte  tužno 
majko  Slavo:  Mnogo  otrok  slovenskih  Korošcev,  ki- hodijo  sicer  pridno  v 
šolo,  ne  znalo  bi  neki  več  č*itati  —  zlatih,  slovenskih  črk  na  Ja- 
nožieeveni  spomeniku ! ! 

Plar^lo,  ktero  je  prejel  Vogrin  za  svoj  navdušeni  gOTor,  bilo  pa  je 
nekaj  poseljnega.  Pri  vseh  narodih  stare  kakor  nove  dobe  povzdiguje  se 
ljul)ozon  do  domovine,  do  svojega  naroda  in  jezika  kot  uzor.  Moije, 
ki  so  žrtvovali  vse  nioei  svojemu  rodu,  ki  so  posvetili-  ves  čas  svojega 
življenja  v  to,  da  gojijo  in  povzdignejo  narodni  jezik  svoj,  taki  možje  se 
nam  pri  vseh  narodih  predočujejo  kot  pravi  domorodci,  kot  ideali  prave 
požrtvovalnosti  domovinske  ljubezni !  Ali  pri  nas  je  tii  —  čudna  izjema, 
in  to  nam  potrjuje  tudi  Vogrin! 

Dospevši  v  jesen  o  šolskem  početku  v  Celovec,  prejme  naš  rgjak 
neljul^o  naznanilo:  Dejali  so  ga  iz  službe  supplentske.  Ker  ga  je^pa  ta 
novica  hudo  zadela,  kajti  zdaj  je  bil  hipoma  brez  kruha  im^P^nti,  po- 
prašuje  po  uzrokih  svojega  odpusta.  Ali  povsod  so  mu  nejasno  od- 
govarjali. Trdilo  se  je  sicer,  da  je  njegovo  službovanje  dobro  in  uspešno, 
ali  zdaj  se  mu  ne  more  več  pomagati,  češ  ukaz  je  že  izdan. 

Pravi  uzrok  Vogrinovemu  odpustu  pa  je  bil  javni  govon  njegov  pri 
Janežičevej  slavnosti,  osobito  njegove  zadnje  besede.  O  njem  se  je,  a 
seveda  v  pretiranem  smislu,  povočalo  tudi  na  Dunaj.  In  tako  si  vžrao 
zdaj  tolmačiti,  zakaj  ni  prišel  naš  rojak  v  zadnjih  dveh  letih  do  stalne 
službe.  Ob  enem  se  pa  tudi  razvidi,  zakaj  je  bil  on,  kakor  se  je 
rekalo,  vladi  —  nezanesljiv. 

Vse  to  zvedel  je  sedaj  tudi  Vogrin  sam  po  svojem  prijatelji  na 
Dunaji,  do  kteroga  je  l)il  pisal  o  tej  zadevi.  A  naš  rodoljub  mu  je  še 
več  razodel.  Poročal  mu  je,  da  je  bil  pred  kratkim  pri  ministerstvu 
tudi  gospod  vitez  Skenovski,  pri  kterem  je  Milko  nekdaj  podučeval.  Ta 
ga  je  očrnil  kot  političnega  rogovileža  in  hujskajočega  vladinega  na- 
sprotovalca ! 

„I^olikor  jaz  v6m  in  vidim,"  piše  Vogrinov  prijatelj,  y,imajo  na  Du- 
naji ji^^Tebi  in  Tvojem  delovanji  krive  nazore.  Ali  bogme,  takih  pred- 
sodkov je  težko,  včasih  cel6  nemogoče  do  Qela  odstraniti.  Saj  v6š,  daje 
lažje  z  obrekovanjem  spraviti  koga  ob  dobro  imt^,  nego  mu  ga  pa  nazaj 
pripraviti !    \ 

Ničesai*  Ti  nočem  prikrivati,  di*agi  moj  prijatelj.     Zdi  se  mi,  da  ne 


dobiš  hitro  stalne  službe,  pred  več  leti  gotovo  ne.  Mnogo  je  kandidatova 
prosilc(»v  izprašanih  kakor  Ti.  Toda  med  temi  izbii-ajo  si  tukaj  najrajši 
take,  do  ktiMih  imajo  v  vsakem  oziru  največje  zaupanje!" 

Te  novice  so  seveda  Vogrina  hudo  dirnole.  Na  enkrat  mu  je  padl^  s 
mrena  z  očij.  Zdaj  je  videl  vse  jasno.  Nad  žalostnimi  nasledki  svojeg-ai 
govora  pri  Janežičevej  slavnosti  se  ni  Milko    nikakor  ne  čudil.    To  temu 


i 


449 

je  bilo  Y«g  verjetno.  A  nezapopadno  mu  je,  zakaj  ga  opravlja  in  črni 
baš  gospod  Skenovski  sam.  Saj  mu  je  bil  ta  mož  vedno  naklonjen! 
„Je-li  to  mogoče  ?  Je-li  to  res  ?"  vprašal  je  večkrat  Vogrin  samega  sebe. 
Bad  bi  bil  dvomil  nad  tem  poročilom,  ali  prijatelj  njegov  bil  mu  je  pre- 
lanesljiv  in  odkritosrčen  poročevalec.  Temu  je  moral  bot6  ali  nehote 
verjeti.  Iskal  je  torej  povsod  uzrokov  za  tako  vedenje  gospoda  Ske- 
Dovskega.    Nap68led  ga  je  našel  —  v  svojej  ljubezni  do  Olge. 

Čim  dalje  pa  je  o  tem  premišljeval,  tembolj  mu  je  prihajalo  ver- 
jetno, da  ga  je  najbrže  baron  Benda  v  svojem  sovraštvu  in  strasti  očrnil 
pri  gospodu  Skenovskem.  Saj  je  pa  tudi  zadnjič  v  Porečah  hudo  na- 
sprotoval njegovim  magyarskim  političnim  nazorom.  Povrh  pa  mu  je  on 
Se  gotovo  tudi  poročal  o  Olginej  ljubezni  —  do  njega,  ubogega  domačega 
uči^lja.  Tako  bi  bil  gospod  Skeuovski  vse  svoje  pote  proti  njemu  storil 
le  is  skrbi  do  svoje  Olge,  češ  deklici  je  treba  uničiti  vse  upanje  na 
ospešna^JHabezen  do  Vogrina! 

Stoprav  zdaj  mu  je  postajalo  jasno,  kako  strasten  in  odločen  na- 
sprotnik mu  je  bil  baron  Benda.  Zavezal  se  je  z  gospodom  Skenovskim, 
Olginim  očetom  samim,  da  mu  zagradi  pot  do  samostalnosti  ter  uniči 
vse  upanje  do  Olge.  A  to  še  ni  bilo  dovolj!  Tudi  po  življenji  mu  je 
stregel  zgoli  iz  ljubosumnosti  in  strasti.  Ali  ko  ga  ni  mogel  zavratuo 
in  natihoma  pogubiti  v  valovih  Vrbskega  jezera,  hotel  je  očitno  doseči 
svoj  namen  v  dvoboji! 

„In  vse  to  moram  trpeti  zat6,"  vzdihne  nap6sled  Milko,  „ker  sem 
ljubil  Olgo  in  —  ona  mene!" 

Pri  takih  mislih  pa  mu  zavr^   kri  v  žilah.    Žolč   mu   vzkipi   same 

jeze  in  sovraštva  do  barona  Roberta.     Srce  se  mu  krči,   ko  le   pomisli, 

kakšno  krivico  mu  dela  svet,  in  kake  spletke   se   po   nedoižn(un   snujejo 

proti  njemu.     In  v  tej  nesreči   ga  zapuščajo  vsi.     Cel6  Olga  in  nje  mati 

ste  se  nmaknoli  iz  njegove  bližine,  ne  da  bi  mu  bili  podali  roko  v  slovo ! 

To  spoznanje  vzelo  je  Vogrinu  ves  up  in  nado  v  sebe  in  svoje 
tivljenje.  V  njegovem  srci  izginole  so  vse  ž(Jje,  ki  jih  je  nekdaj  gojil, 
I(^  čna  ne.  A  to  ni  bila  želja  po  boljšej  bodočnosti,  niti  hrepenenje  po 
sreči  in  milej  osodi,  temveč  to  je  bila  strast  po  osveti  in  ma9čevanji. 

To  ni  bil  več  oni  mirni  Milko,  ki  se  je  s  svojim  nežnim  pogledom 
prikupil  vsakemu  srcu,  temveč  iz  njegovih  očij  žarela  je  idaj  le  strast 
iii  osveta.  Poklical  bi  barona  Rol>erta,  naj  se  opraviči  pred  njim;  za- 
hteval bi,  naj  mu  vrne  dobro  im6,  ktero  je  očrnil  svojim  obrekovanjem. 
A  če  bi  on  tega  ne  storil,  meril  bi  se  še  en  pot  z  njim  v  dvol»oji.  In 
t;4Hlaj  l)i  mu  zagnal  brez  srca  in  milosti  sabljino  ost  v  sredino  nje- 
govega drobja! 

A  vse  to  bila  je  zdaj  le  prazna  želja.  Zastonj  so  iskale  Vogrinove 
Sskre  oči  svoj  plen    na  obrežji  Vrbskega  jezera.     Baron  Benda   ni   šetal 

31 


460 

ve?,  po  hladnih  drevoredih  v  Porečah,  on  se  ni  več  vozfl  po  sinjih  valovih 
koroških  vodd,  ampak  zdaj  se  je  veselil  svoje  zmage  nad  Olgo  in  Yo- 
grinom  na  Dnnaji ! 

Baron  Benda  se  ni  bil,  poslovivSi  se  od  Olge  in  njene  matere  v 
Poreiiah,  napotil  na  Ogersko  k  svojemu  polku,  kakor  je  odhajaje  trdil, 
iem^oiS  on  je  šel  naravn6č  na  Dunaj  k  Olginemu  očetu,  gospoda  Ske- 
novskemu.  Trt  pa  je  njemu  povedal  vse,  kar  je  bilo  med  Olgo  in  Yo- 
grinom;  d^  še  več:  Razodel  mu  je  med  drugim,  da  so  lopovi  zavratno  na- 
padli Riharda  na  obrežji  Vrbskega  jezera;  Vogrin  je  bival  pot^m  sam 
brez  vsake  sile  in  potrebe  nekaj  dnij  v  Skenovskej  villi.  Ta  napad  na 
njegovega  sina  pa  je  sev6da  navlašč  nasnoval  —  Vogrin ,  češ  na  tak 
način  pride  najprej  z  Olgo  v  dotiko.  Kar  se  je  pa  v  teh  dneh  godilo  v 
njegovej  villi,  o  tem  pa  on  kot  mož,  poln  ljul>e8ni  do  Skenovske  rodbine, 
rajši  molči.  Saj  se  bode  žalibože  gospod  Skenovski  itak  sam  moral  pre- 
pričati o  resnici  njegovih  besed.  Dovolj  je,  ako  mu  le  toliko  p^v6,  da 
je  Vogrin  onečastil  njegovo  rodbino,  in  on  se  boji,  da  bodo  zaradi  tega  Se 
ljudje  s  prstom  kazali  —  za  njegovo  hčerjo ! ! 

To  zlobno  obrekovanje  zadelo  je  pravo  struno  v  srci  skrbnega  očeta. 
Zakaj  on  je,  če  tudi  ne  rad,  verjel  odločnim,  zanesljivim  besedam  ogerskega 
magnata,  teml)olj  ker  so  se  one  na  videz  strinjale  s  poročilom  njegove 
soproge.  Ves  obupan  divjal  je  Skenovski  po  sobi,  zvedevši  to  strašno 
novico.  Tzpoditi  je  hotel  od  doma  hčer  in  mater,  ločiti  se  je  mislil  na 
veke  od  svoje  žene. 

A  v  tej  besnosti  in  žalosti  utolaži  ga  zopet  plemeniti  baron  Benda. 
On  sam  se  ponudi,  da  hoče  sramote  rešiti  njegovo  hčer  in  c61o  rodbino. 
Zaveže  se,  da  vzame  Olgo  za  ženo,  ako  mu  Skenovski  toliko  in  toliko 
dote  kar  na  roko  odšteje;  češ  deklica  se  mu  usmili,  in  le  iz  ljubezni  do 
nje  doprinese  to  žrtev! 

Nat6  se  pogodita  Skenovski  in  Benda.  Prvi  naj  poplača  najbolj  nad- 
ležnim upnikom  dolgove.  Benda  pa  mu  obljubi,  da  se  takoj  z  Olgo  za- 
roči. A  v  jesen,  ko  pride  iz  Bosne  nazaj,  pa  jo  odvede  kot  ženo  v  svojo 
grajščino  U-  Ogersko ! 

Eet 'pa  6as  ne  praznuje,  bilo  je  zdaj  treba  vse  v  največjej  naglici 
izvesti.  Tslasti  baron  Robert  je  hotel  in  moral  ta  čas  dobro  porabiti. 
Največja  težnja  mu  je  sevžda  l)ila,  da  se  prikrade  v  Olgino  obližje,  menčč, 
da  se  zdaj  deklica  njem«  kot  ženinu  gotovo  udi.  Moral  je  namreč, 
predno  še  odide  v  Bosno,  skrbeti  za  t6,  da  mu  bode  pozneje  mogoče, 
istino  svoje  trditve  o  Olgi  dejanstveno  dokazati! 

Po  omenjenem  dogovoni  brzojavi  tedaj  gospod  Skenovski  svojej  so- 
progi še  pozno  zvečer.  In  ona  je,  kakor  že  v^mo,  vsa  prestrašena  prejela 
o  polnoči  brzojavno  poročilo  od  svojega  moža.  A  med  tem  ko  so  Ske- 
novski potovali  iz  Poreč  na  Dunaj,  vedel  si  je   še  baron  Benda  izprositi 


451 

dopusta.    Tedaj  pa  je  ostal  do  skrajnega  časa  pri  Skenovskih  na  Dnnaji, 
radaj6£  se  sToje  amage. 

Glas  Robertove  slave  pa  je  dodel  tudi  v  Poreče  in  do  Yo- 
grinoTega  doma. 

Bil  je  ravno  teden  pretekel,  odkar  so  se  poslovili  Skenovski  od 
Vrbskega  jezera  in  lepe  zemlje  koro^^ko.  Ves  ta  čas  pa  ni  hilo  ne  sluha 
ne  daha  o  njih.  Nikdo  v  Porečah  ni  vedel,  zakaj  so  Skenovski  tako  ne- 
nadoma zapustili  svojo  villo,  vrt  in  gozdič.  Tudi  dr.  Sirniku  bilo  je  vse 
temno  in  skrivnostno.  Njegov  prijatelj  Milko,  h  ktereinu  je  se  vedno 
vsak  dan  proti  večeru  prihajal,  prosil  ga  je  sicer,  naj  pozveduje,  kaj  je 
prav  za  prav  uzrok  njihovemu  odhodu,  ali  tudi  on  sani  ni  mogel  nič 
gotovega  zvedeti. 

V  villi  gospoda  Skenovskega  bivali  ste  zdaj  samo  dve  ose]>i,  in  sieer 
knharica  in  hi^^inja.  Ti  ste  poopravljali  na  vrtu  ter  varovali  hišo  in  o^lo 
posestvo.  Tudi  pri  teh  je  popraševal  dr.  Sirnik,  kedar  ju  je  mimogrede 
videl  na  vrtu,  ali  Se  cel6  ti  dve  domači  osebi  niste  imc^li  z  Dunaja  no- 
benih poročil  o  svojej  gospodi. 

Velika  radovednost  je  torej  mučila  dr.  Sirnika,  a  ^e  bolj  je  nad- 
legovala ona  njegovega  prijatelja  Vogrina.  Zadnji  je  sicer  trdil,  da  Ske- 
novski zaradi  tega  o  sebi  ničesa  ne  poročajo,  ker  se  je  Olgina  ljubezen 
do  njega  ohladila,  ali  Sirniku  dozdevalo  se  je  to  neverjetno.  Saj  bi  inače 
lahko  pisali  svojim  poslom,  a  tega  še  do  sedaj  tudi  niso  storili. 

Vsa  ta  skrivnost  pa  je  stopila  hipoma  na  dan.  O  njej  se  je  potem 
govorilo  po  c61ej  kopeli.  Kako  pa  tudi  ne?  Novica  je  bila  čudna  in 
sama  po  sebi  malo  verjetna. 

V  torek  popoldne  prejel  je  dr.  Sirnik  pismo  z  Dunaja.  Nemški 
naslov  pisala  je  neznana  roka,  a  bila  je  moška.  Sirnilc  ogleduje  pismo; 
ugoniti  ne  more,  od  koga  bi  bilo.  Radoveden  odtrga  torej  ovitek.  A  ko 
razgene  list,  strese  se  na  vsem  životu  t(»r  vzklikne  ves  trep(»taj6č:  „To 
je  neverjetno,  to  je  nemogoče,  to  je  strašno!  O  ti  uboga,  nesrečna 
deklica!'' 

Nepremično  stoj6  bere  potčm  Sirnik  krvavečega  srca  pismo.  Pri 
tem  pa  vedno  z  glavo  pokimava,  kakor  da  bi  ne  mogel  črkam  verjeti. 
Nat6  zgene  polagoma  list,  ntakne  ga  v  žep  ter  gre  premišljuj6č  na  obrežje 
Vrbskega  jezera.  Tii  pomigne  molčt^  brodniku.  Ta  ga  pelje  potčni  i)roti 
Dolam.  Dobre  četvrt  ure  pozneje  koraka  že  Sirnik  proti  Vogrinovemu  domu. 

„ Zdravo,  pryatelj!  Kako  pa  to,  da  prideš  dan(»s  že  sredi  popoldneva? 

Ali  Ti  ni  prevroče  ?    Sti-asno  si  uspehan.     Pot  Ti  lije  curkoma  po  čelu. 

Saj  ni  več  take  sile  pri  meni,  da  bi  se  moral  v  hudej  vročini  prek  vod«^ 

prevažati  in  potem  še  hoditi  gor  po  griči,  koder  solnce  ob  treh  popoldm^ 

Daihujde  pripeka!^ 

31* 


452 

Tako  je  ogOToril  Vogrin  svojega  tovariša  dr.  Sirnika,  ko  je  k  njema 
pod  ko^^ato  lipo  pred  hišo  stopil  briš6č  si  potue  srage  z  vročega  čela. 

^Počakaj  malo,  prijatelj,  da  se  oddahnem.  Hitro  sem  hodil  od  je- 
zera gor  po  griči  in  sem  se  piuv  uspehal.     Pot  gre  zel6  navkreber." 

Izgovorivši  pa  se  vsede  k  Vogrinii  na  klop  ter  si  mahaje  z  robcem 
preganja  vročino  raz  lica. 

„Ali  je  kaj  novega  po  svetu?"  poprašuje  zdaj  Milko.  „Kaj  pa  pišejo 
časopisi?  Jaz  imam  sicer,  kakor  včš,  ^Slovenski  Narod",  ali  pri  važnejših 
političnih  in  dnevnih  vprašanjih  pušča  me  ta  list  vedno  na  cedilu.  Jas 
bi  zdaj  ceI6  nič  ne  vedel  o  drugej  mobilizaciji,  ko  bi  mi  Ti  vsak  dan 
poročil  ne  donašal.     Kako  je  kaj  z  okupacijo  ?" 

„To  že  vžš,  kar  sem  Ti  včeraj  pravil,"  odgovori  Sirnik;  „Marojčičev 
polk  se  je  tedaj  že  odpeljal  iz  Celovca  v  Slavonijo.  Isto  tako  se  zbirajo 
tudi  iz  drugih  dežel  vojaki  na  levem  bregu  Save  pri  Brodu.  Danes  sem 
pa  že  v  dunajskih  časopisih  bral,  da  prekorači  naša  vojska  dne  29.  julija 
na  več  mestih  turško  mejo.  Poveljnik  baron  Filipovič  stopi  z  glavnim 
oddelkom,  kjer  so  tudi  Korošci  in  Štajerci,  pri  mestu  Brodu  na  turška 
tla.  Pri  tej  trumi  pa  je  tudi  f).  eskadron  7.  huzarskega  polka.  Tako 
zapusti  i  nadporočnik  baron  Benda  avstrijska  tla,  kar  Te  gotovo  jako 
zanima!" 

Pri  tem  imenu  pa  se  Vogrin  zopet  spomni  svoje  nekdanje  sreče  in 
sedanje  nemile  osode.  Olgina  podoba  mu  takoj  plava  pred  očmi,  in  ne- 
hote vpraša  svojega  tovariša: 

„Ali  še  ne  v6š  nič  o  Skenovskih?  To  mi  je  nerazumno,  zakaj  ni 
sluha  ne  duha  o  njih!" 

„Tudi  meni  se  je  do  zdaj  taka  godila,"  odvrne  tovariš.  „A  danes 
pa  sem  prejel  s  popoldnevnim  vlakom  neko  poročilo  od  njih,  ali  v  njem 
zdi  se  mi  vse  neverjetno,  di  nemogoče!" 

„Govori,  kaj  pa  je !    Pokaži  pismo.    Kdo  pa  piše  in  kaj  pišejo  ? 

^Pomiri  se,  prijatelj,"  pristavi  zdaj  Sirnik  in  ga  potisne  z  desnico 
nazaj,  ker  mu  je  hotel  šiloma  vzeti  pismo  iz  rok,  rek6č: 

„Ne  veseli  se  pisma,  prijatelj!  Ne  želi  zvedeti,  kar  Ti  zadene  naj- 
hujšo srčno  rano.     V  tem  pismu  je  nekaj,  kar  na  svetu  najmanj  želiš!" 

„Bodi  prepričan,  prijatelj,"  odgovori  naglo  Vogrin  s  tres6čim  glasom, 
^zd-me  ni  v  pismu  naznanila,  kterega  bi  jaz  v  tej  svojej  nesreči  ne  mogel 
več  prenašati.  Najhujše,  kar  more  človeka  zadeti,  doletelo  je  že  mene. 
Vsaka  nova  nezgoda  najde  me  od  zdaj  naprej  pripravljenega  in  trdega 
kakor  jeklo!  Ne  boj  se,  prijatelj,  da  bodem  trepetal  in  se  tresel  pismo 
ber6č,  ampak  s  hladnim,  da  mrzlim  srcem  hočem  ga  citati,  naj  mi  tudi 
naznanja  dan  in  uro  —  lastne  .  .  .  smrti!" 

^Milko,  govori  sam,  kaj  se  z  Dunaja  poroča  o  Olgi.  Naznanja  se 
smrt  in  življenje!    Ugoni,  kaj  bi  znalo  biti  to!" 


453 

„Kar  je  življenje  mojemu  sovražniku,  to  je  meni  smrt,  a  Olgi  pa 
smrt  in  življenje!^ 

To  je  bil  temen,  ali  pomenljiv  odgovor  Vogrinov. 

Pri  teh  besedah  pa  vstane  bled  kakor  stena  U^r  pristavi  ves  pre- 
strašen z  umolklim  glasom: 

„Ako  me  moja  nemila  osoda  ne  vara,  poroča  se  mi,  da  je  že  Olga 
2  mojim  smrtnim  sovražnikom  —  združena  na  veke!'' 

^Združena  je  ržs,  a  le  pred  ljudmi,  in  ne  pred  Bogom!"  odvrne 
mimo  Simik. 

„Ti  mi  prineseS  tedaj,  nesrečnež,  Olgino  poročno  naznanilo?!" 
vpraga  še  enkrat  Vogrin. 

„Tega  sicer  ne,  ali  beri  raji^i  sam!" 

To  rekši  pa  podd  Simik  prijatelju  tiskan  list,  kteroga  on  hlastno 
8  tresdčo  roko  pograbi. 

Kakor  bel  mramomi  kip,  ki  stoji,  a  ne  živi,  ki  gleda,  pa  ne  vidi, 
ki  ima  žile,  a  ne  čuti,  prsi  brez  srca,  tel6  brez  du^e:  kakor  kamenita 
podoba  stal  je  Vogrin  pod  zeleno  domačo  lipo,  prebravši  poročilo,  ktero 
ga  je  storilo  neobčutnega,  ki  ga  je  delalo  mrtvega,  kakor  je  mrtev  človek 
brez  upa  in  strahti  .... 

„01ga  je  tedaj  zaročena  s  človekom,  ki  me  je  še  hotel  umoriti, 
pot^m  ko  me  je  spravil  ob  kruh  in  samostalnost!"  izpregovori  po  dolgem 
molku  in  mrtvem  pogledu  Vogrin  ter  omahne  tja  k  svojemu  prijatelju 
na  klop. 

Dasi  je  tudi  Milko  prej  trdil,  da  ga  nobeno  naznanilo  ne  iznenadi, 
pretreslo  mu  je  vendar  poročilo  o  Olginej  zaroki  dušo  in  srce.  Tako  ga 
je  ta  strašna  novica  prevzela,  da  se  ni  mogel  dolgo  zavedeti.  Mrtva 
tišina  zavlada  pot^m  okoli  njega.  A  v  njegovih  prsih  so  bučali  valovi, 
bojevale  strasti,  ljubezen  in  sovraštvo,  osveta  in  obup,  kakor  se  vojskujejo 
felikanski  somovi  na  dnu  neizmernega  morja! 

^Potolaži  se,  prijatelj!"  prigovarja  mu  po  dolgom  molčanji  Sirnik, 
vidčč,  da  se  Vogrinu  vzdigujejo  prsi,*  kakor  ladija  na  valovitem  morji. 
y,Pomiri  se!  Saj  vidiš,  da  je  Olga  nedolžna  v  tem.  Pomiluj  jo  vsaj, 
ker  jej  ne  moreš  pomagati.  Ona  je  dosti  bolj  nesrečna  od  Tebe,  kajti 
nosila  bo  to  strašno  osodo  do  konca  svojega  življenja!" 

Neverno  pogleda  Vogrin  pri  teh  besedah  svojega  prijatelja.  Zatorej 
nada^ige  Sirnik: 

„Ako  mi  ne  verjameš,  prijatelj,  pa  poglej  na  drugo  stran  tega  lista." 

Vogrin  uboga  in  preobrne  list.  A  tii  ni  bilo  tiskanih  mrtvih  črk, 
temveč  bile  so  žive  besede,  ktere  je  lastnoročno  dr.  Simiku  pisal  — 
Olgin  brat  Kihard.    Pismo  pa  se  je  glasilo  tak6-le : 


454 

Blagorodni  gospod  doktor! 

Namesto  veselja  iii  radosti  vlada  v  našej  hiši  velika  žalost. 
Olga  prejokiije  noč  in  dau.  Očetova  ostrost  in  zvijačna  nakana 
Kobcrtova  prisilile  so  jo,  da  se  je  proti  svojej  volji  zaročila  — 
z  znanim  Vam  baronom.  V  jesen  pa,  ko  se  povrne  iz  Bosne, 
mrk  se  vršiti  poroka!    Pozdravite  mi  gospoda  dr.  Vogrina. 

Vam  udani 
Na  Dunaji,  15.  julija  1878.  Rihard  Skenovski. 

Kakor  hladno  mazilo  skelečej  rani,  bile  so  te  besede  Vogrinovemu 
srcu.  Iz  njih  je  vsaj  spoznal,  da  ga  je  Olga  v  istini  ljubila  in  da  ga  še 
vedno  ljubi.  Uvidel  je,  da  se  je  morala  ona,  le  prisiljena  po  očetovej 
železnej  roki,  udati  njegovemu  dosmrtnemu  sovražniku ! 

A  vse,  kar  je  ostalo  njemu  samemu,  bil  pa  je  le  pogled  v  srečno 
preteklost,  le  spomin  na  svojo  in  Olgino  ljubezen.  Vsi  drugi  upi  in  nade 
v  bodočnost  bile  so  uničene;  zlati  gradovi,  ki  si  jih  je  zidal,  porušeni; 
utrgan  ter  posušen  —  cvet  njegovega  življenja!! 

Zmaga  barona  lioberta  nad  Vogrinom  in  Olgo  bila  je  tedaj  sijajna. 
In  rfe,  Robert  je  tako  premagal  in  uničil  svojega  nasprotnika,  da  še  ta 
cel6  na  osveto  misliti  ne  more.  Kako  pa  tudi?  Saj  je  Vogrin  zdaj 
siromak  in  povrh  še  nizkega  stanii.  On  ne  pride  tedaj  lahko  v  takova 
društva,  da  bi  se  obadva  nasprotnika  še  enkrat  srečala  t  življenji  in  se 
mogel  naš  rojak  znositi  nad  svojim  plemenitim  sovražnikom.  Bi  pa  li 
kdaj  Vogrin  šiloma  prodrl  v  Robertovo  in  Olgino  bližino,  kaj  pa  potčm? 
Naj  li  postane  on  v  dvoboji  morilec  in  ubijalec  —  Olginega  moi4?! 
Tega  nikdar!  Češ  tega  ne  zasluži  Olga  zaradi  svoje  Ijubesni,  ktero  je 
gojila  do  njega  samega! 

Tako  se  je  polagoma  skrhala  ostrina  ter  odbila  ost  maščevalnej 
strasti  v  Vogrinovih  prsih.  Od  dne  do  dne  postajal  je  Milko  nnimejši 
in  tolažil  se  s  samim  seb6j.  Ali  življei\je  mu  je  zagrenilo.  Ostudil  se 
mu  je  ničevi  svet. 

V  teh  žalostnih  izkušnjah  o  ničnosti  in  praznoti  svetd  pa  so  t  Vo- 
grinovem  srci  tudi  zamrli  najblažji  čuti.  Izgubil  je  svojo  poprejšnjo  vero 
v  višje  uzore,  o  kterih  i  današnji,  zgoli  materijalni  svet  sicer  mnogo  go- 
vori, a  izpolnuje  jih  le  malokdo! 

Le  eden  čut  se  še  ni  bil  zadušil  v  našem  rojaku.  Bafi  zdaj  ko  so 
druge  strasti  v  njegovih  prsih  utihnole  in  ni  več  on  maral  sa  svet  in 
življenje,  vzbujala  se  je  v  njegovih  prsih  v  novem  ogiyi  —  stara  Ijabezen, 
in  sicer  Ijubav  do  svoje  domovine! 

Narodu  svojemu  odločil  se  je  posvetiti  sedaj  vse  svoje  moči  in  de- 
lovanje. Zatoroj  sklene,  potrt  in  pobit  v  svojej  duši  po  hudih  zadnjih 
bojih,   da  se  odreče   svetskemu   življenju.    A  po  dolgem,  vestnem  pre- 


455 

mišljevanji  pa  je  izprevidel,  da  more  pri  svojih  sedanjih  razmerah  in 
siromaštvu  le  tedaj  največ  koristiti  svojej  domovini,  ako  gre  v  —  sa- 
mostan. Tli  se  hoče  posvetiti  znanosti,  ki  daje  edina  otožnemu  srcu 
srečo  in  zadovoljnost ! 

V  to  svrho  si  izbere  Šentpavelski  samostan  v  La1)udskej  dolini  na 
Koroškem.  Zakaj  benediktinski  red  se  mu  je  že  od  nekdaj  najbolj  do- 
padal ;  on  goji  znanost  ter  podučuje  in  odgaja  inladino !  Va-nj  hoče 
vstopiti  na  jesen  kot  novinec.  Žrtvoval  bode  vse  moči  le  znanstvu  in 
domačemu  slovstvu.  Deloval  bode  v  tihej  celici  na  čast  in  korist  svo- 
jemu rodu! 

Težko  se  je  rodil  v  Vogrinovej  duši  tak  sklep.  Ali  blagi  namen 
imel  je  velik  upliv  do  njegovega  srca.  Stoprav  ta  je  prinesel  našemu 
rojaku  mir  in  zadovoljnost  —  po  izgubljenej  sreči! 

(Dalje  pride.) 


Voda  in  i\jene  moči  v  domiš^iji  štajerskih  Slovencev. 

Narodno  blago.    Priobčil  J.  Ma^dger. 

skrivnostne  moči,  s  kterimi  mogočni  živelj  vode  sploh  deluje  na 
človedko  naravo,  nahajajo  pri  Slovencih  na  Štajerskem  svoj  izraz  v  „po- 
vodnjem"  ali  „divjem  moži",  v  „Muku",  v  „Vilah",  v  po- 
vodnjih devicah"  in  v  „zmaji"  ali  „pozoji". 

Povodnji  ali  divji  mož  nahaja  se  po  vseh  na  slovenskem  Štajerskem 
tekočih  vodah,  v  Dravi,  Muri  in  Savi,  v  Sotli  in  Savinji  in  cel6  v  manjših 
potokih,  kakor  v  enem  na  Pohorji  nad  Frauhajmom,  v  studencih,  ribnikih, 
jeserih  in  cel6  v  vaških  mlakah. 

1)  Y  Dravi  nahaja  se  nižje  Ormuža  globoka  struga,  in  tukaj  je  dom 
divjega  ali  povodnjega  moža.  Nekteri  pripovedujejo,  da  so  ga  že  cel6 
videli,  kako  je  hodil  pri  lepej  mesečini  na  strehe  bližnjih  mlinov  ležat. 
Oblečen  je  v  zeleno  suknjo  in  pisane  hlače,  na  glavi  ima  rudečo  kapo, 
na  nogah  pa  včasih  steklene,  včasih  sreberne  črevlje.  Pravijo,  da  ima 
ta  mož  pod  vodo  veličasten  grad,  v  kterem  se  vse  zlata,  srebra  in  dragih 
kamenov  blišči.  Sazven  tega  gradu  pa  še  ima  neizmerno  veliko  zlata  in 
drugih  dragoceuostij.  Ali  gorj^  temu,  kdor  bi  tako  abotcn  bil  in  bi  šel 
teh  zakladov  iskat.  Povodnji  mož  bi  ga  k  sebi  potegnol  in  raztrgal  na 
male  kosce. 

2)  Tik  Sevnice  teče  Sava.  Ne  daleč  od  trga  je  velika  pečina,  ki 
do  sredi  Save  sega.  Za  njo  je  strašna  „vrtulka".  Pod  to  pečino, 
pravijo,  priklenen  je  povodnji  mož  na  debelej  verigi  in  ima  noge  na  ve- 


456 

likem  kamenitem,  z  denarjem  napolnjenem  lonci.  Pi*avijo  tudi,  da  se 
veriga  in  lonec  vidita,  kedar  je  voda  čista  in  majhna.  Mnoge  nesrede, 
ki  se  rade  na  tem  mestu  godijo,  pouzročuje  povodnji  mol 

3)  Imeli  so  nekdaj  stariši  deklico.  Ta  je  morala  vsak  dan  zgodaj 
po  vodo  iti.  Pa  naj  je  še  tako  zgodaj  prišla,  našla  je  vsakokrat  roso 
ometeno.  Ker  pa  ni  vedela,  kdo  jo  je  ometel,  in  ker  si  je  mislila,  da 
dela  to  kaka  stvar,  želela  si  je  močno  spoznati  jo.  Pometal  pa  je  roso 
povodnji  mož ;  in  ta  je  nap6sled  tako  moč  nad  deklico  dobil,  da  jo  je 
neki  dan  pod  vodo  seb6j  vzel  in  se  z  njo  oženil.  Črez  leto  dnij  si  je  pa 
ona  zopet  poželela  na  gornji  svet,  a  povodnji  mož  jej  tega  ni  dovolil. 
„Priženi  mi  pa  vendar  kako  deklo,"  pravi  žena,  „ktera  mi  bode  vsaj  hišo 
pometala."  In  res,  ko  je  šel  povodnji  mož  drugi  teden  na  ta  svet  zopet 
po  mes6,  prignal  jej  je  deklo,  ktera  je  hi»^o  pometala.  Nekega  dne  vpraša 
dekla  gospo,  kaj  dobi  za  plačilo.  Ta  jej  pa  reče:  „Ne  skrbi  za  to  in 
vzemi,  kar  dobiš."  Zdaj  žena  vdrugič  moža  poprosi,  naj  jo  na  svet  iz- 
pusti. A  ker  jej  ni  dovolil,  vprašala  ga  je,  kaj  mora  vendar  napraviti, 
da  pride  zopet  na  ta  svet.  On  pa  jej  odgovori:  „Štiri  kvatre  mora  biti 
cela  tvoja  žlahta  pri  sv.  maši,  in  potžm  te  izpustim."  Zdaj  reče  ona 
svojej  dekli,  naj  iz  službe  stopi  in  i\jenej  žlabti  povč,  kaj  je  storiti. 
Drugi  dan  reče  povodnji  mož  hišo  pomesti.  Smeti  so  lojeni  zaslužek. 
Dekla  vzame  smeti  in  stopivši  na  ta  svet  imela  je  samo  suho  zlato. 
Hitro  je  naznanila  žlahti,  kaj  je  storiti,  če  hočejo  hčer  dobiti  nazaj. 
Črez  nekaj  časa  prosi  zopet  žena  povod^jega  moža,  ali  sme  na  ta  svet. 
On  jej  pa  pravi:  „Na  verigi  te  hočem  izpustiti,  in  te  verige  ne  bode 
nihče  videl."  Ona  gre.  Ko  pa  pride  domd,  prišla  je  žlahta  ravno  od  zadnje 
sv.  maše.  Poslali  so  po  duhovnika,  da  bi  črez  njo  molili,  in  duhovni 
gospod  so  hitro  zagledali  verigo  okoli  nje  zapeto.  Hitro  so  jo  odpasali 
in  zavili  okoli  močnega  hrasta.  Povodnji  mož  je  potegnol  za  verigo,  ali 
namesto  žene  privlekel  si  je  ogromni  hrast  v  svojo  hišo.  Tako  je  bila 
rešena  povodnjega  moža,  kterega  so  potčm  vlovili  in  odpeljali  na  Dunaj. 

4)  Živel  je  svoje  dni  gospodar,  ki  je  imel  edino  hčerko.  Ta  se  je 
šla  enkrat  sama  kopat.  Ko  je  že  nekoliko  časa  v  vodi ,  pride  povodnji 
mož  in  jo  odnese  v  svoje  stanovanje.  Ustavljala  se  je,  ali  vse  je  bilo 
zastonj.  Morala  je  možu  kuhati  in  pometati  hišo.  Ali  ona  ni  pometala 
od  mize  proti  durim,  ampak  narobe.  Pod  mizo  bila  je  napravljena 
luknja.  V  to  so  se  grabile  "smeti,  ki  so  pa  pozneje  vse  zlato  postale. 
Ko  je  že  dolgo  časa  tako  služila,  nagovarjala  je  moža,  naj  nese  celi  koš 
zlata  domii  k  iyenemu  očetu.  Pristavila  je  še :  „Ne  počivaj  nikjer ;  jaz 
bodem  vse  iz  kuhinje  videla  in  te  svarila."  Hitro  splete  žena  iz  slame 
žensko  podobo  in  jo  postavi  v  kuhinjo,  sama  pa  se  spravi  v  koš  t^ko 
tiho,  da  ni  mož  nič  vedel  o  tem.  Koš  je  bil  težek,  in  mož  je  hotel  med 
potem  počivati.     Ali  komaj    se  oddahne,  začne  ga    že    deklica  v  koši 


457 

svariti.  Ves  trnden  in  spehan  pride  mož  na  očetov  dom.  Deklica  je 
sposnala,  kje  je.  Is  koda  skočivša  povedala  je  očetu  vse,  kar  se  je  z 
njo  godilo.  Mož  ni  dobil  nobene  postrežbe,  ampak  vesel  je  še  bil,  da 
je  sdrave  pete  odnesel. 

6)  Hodil  je  mož  ob  bregu  Drave  in  si  s  svetilnico  svetil.  Mahoma 
se  mn  pridruži  drug  mož  z  velikimi  „mustačami^.  Ko  sta  tako  skupaj 
hodila,  poprosi  ga  pridruženec,  naj  mu  posodi  svetilnico,  da  si  z  njo 
lažge  tobak.  Bade  volje  mu  to  dovoli.  Ko  pa  tuji  mož  za  svetilnico 
prime,  zasuče  se  in  zakrohota  ter  skoči  v  globočino  vode.  Bil  je  pa 
poTodnji  mož. 

6)  Bil  je  svoje  dni  kmet.  Ta  je  imel  edino  hčer.  Nekega  dne  jo 
poSlje  kmetica  k  bližnjemu  ribniku  umazano  perilo  prat.  Ko  deklica 
perilo  pridno  pere,  privleče  se  iz  vode  kosmat  mož  ter  jo  potegne  seb6j 
Y  vodo,  kjer  je  imel  svoje  stanovanje..  Hotel  jo  je  imeti  za  ženo.  Sedem 
let  je  že  bila  v  sužnosti  pri  tem  kosmatinci.  Oče  in  mati  pa  še  nista 
vedela,  kam  je  preminola  hči.  Ko  je  pa  sedem  let  preteklo,  imela  je 
pa  tudi  sedem  otrok.  Ali  samo  eden  je  bil  gladke  kože,  kakoršne  je  ona, 
vsi  drugi  so  bili  sami  kosmatinci  kakor  mož.  Nekega  dne  ga  poprosi 
žena,  naj  jo  z  njenim  gladkokožnim  sinkom  izpusti  k  starišem.  On  jej 
dovoli,  ali  ona  mu  je  morala  obljubiti,  da  jej  dad6  stariši  sedem  hlebov 
kraba  sa  to.  Da  bi  mu  pa  ne  ušla,  priveze  jej  okoli  noge  železno  ve- 
rigo, da  bi  jo  mogel  k  sebi  potegnoti,  ko  bi  jo  hotel  imeti  nazaj.  Ko 
ona  do  svojih  starišev  pride,  niso  je  več  spoznali.  Ona  jim  pripoveduje 
vse,  kar  se  je  z  njo  godilo.  Ali  s  solznimi  očmi  jim  je  pripovedovala, 
kaj  pomeni  veriga  okoli  noge,  da  jih  je  le  na  kratko  prišla  obiskavat  in  da 
jo  bode  kosmatinec  s  to  verigo  potegnol  zopet  nazaj  v  vodo.  Odvežejo 
jej  torej  verigo  od  noge  in  jo  ovijejo  okoli  hrasta,  ki  je  stal  blizu  hrama. 
Ko  je  kosmatinec  za  tisti  konec  verige,  kterega  si  je  nazaj  pridržal,  po- 
eukal,  stresel  se  je  ves  hrast.  Ko  drugokrat  potegne,  začel  je  hrast  po- 
kati, ali  izruval  ga  še  vendar  ni.  Ko  je  pa  slednjič  kosmatinec  izprevidel, 
da  je  goljufan,  razjezil  se  je  tako,  da  je  za  verigo  jako  silno  potegnol. 
Hrast  se  je  izdrl,  in  on  ga  potegne  v  vodo.  V  tej  jezi  pa  jo  umoril 
vseh  šest  mladih  kosmatincev  in  nap6sled  še  samega  sel)e.  Tako  je  bila 
deklica  hude  sužnosti  povodnjega  moža  rešena. 

7)  Nekdaj  je  prala  deklica  pri  potoku,  kjer  je  bilo  prav  globoko. 
Ko  je  pa  še  pri  mraku  prala,  zagleda  na  vodi  dečka,  vedno  njej  l)ližje 
plesaj6čega.  Ko  do  nje  pripleše,  potegne  jo  v  vodo  ter  jo  črez  nekaj 
časa  prinese  v  stekleno  izbo,  kjer  je  stanoval.  Bil  pa  je  ta  deček  sam 
povodigi  mož.  Tukaj  jo  je  sedem  let  prav  dobro  redil  ii\  jo  je  hotel 
napdsled  vzeti  za  ženo.  Enkrat  ga  začne  deklica  prositi,  naj  bi  jo  le  za 
nekaj  ar  na  zemljo  spustil,  da  bi  od  svojih  starišev  vzela  slov6.  On  je  pa 
ne  pnsti  same,  ampak  vrv  jej  za  roko  priveze  in  jo  pot4m  izpusti.  Drugi 


458 

konec  vrvi  pa  vedno  v  svojej  roki  drži,  da  bi  mu  ne  ušla.  Deklica  gre 
na  ravnost  h  gospodu  župniku  in  jih  prosi,  naj  jej  v  teh  stiskah  pomagajo. 
Gospod  jej  rečejo,  naj  vrv  okoli  nekega  hrasta  zavije  in  pa  pri  njih 
ostane.  Ko  je  že  bil  čas  pretekel,  da  bi  imela  deklica  zopet  priti  nazaj, 
začne  povodnji  mož  cukati  za  vrv.  Ker  se  pa  deklica  le  še  ne  povrne, 
izdere  hrast  in  ga  k  sebi  v  vodo  potegne.  Ko  pa  vidi,  da  ga  je  deklica 
ukanila,  odpravi  se  po  njo  in  jo  hoče  s  silo  vzeti,  a  mašnik  ga  vendar 
s  sv.  blagoslovom  in  mnogovrstnimi  molitvami  odpravijo.  Odhajaje  pa 
zagrozi  deklici,  da  se  mu  ne  sme  več  pri  potoku  pokazati. 

8)  V  Šaleškej  dolini  se  pripoveduje,  da  je  pred  davnim  časom  tam, 
kjer  se  stekata  dva  potoka,  Paka  in  Velunja,  v  globokem  tomunu  ,  polnem 
vrtincev,  stanoval  povodnji  mož.  Večkrat  se  je  ljudem  prikazal,  a  storil 
jim  ni  nič  zalega.  Do  pasa  je  bil  zelen ;  lasje,  brada,  obleka,  vse  je  bilo 
zeleno.  Od  pasu  nižje  bil  je  menda  riba,  ker  se  ni  višje  pokazal  is  vode 
kakor  do  pasa.  Le  hudobne,  starišem  nepokorne  otroke  je  rad  strašil 
Enkrat  je  cel6  porednega  pobalina  potegnol  za  seb6j  v  globočino,  in  nikdo 
ga  ni  videl  več.  Zatorej  še  dandanes  v  okolici  matere  strašijo  otroke, 
rek6č:  „Te  bom  pa  kar  pod  most  vrgla,   da  te  odnese  povodnji   mož.^ 

Živel  je  ta  povodnjak  o  ribah  in  rakih,  ki  jih  je  kar  surove  hrustal. 
Ko  so  pa  začeli  po  obeh  potokih  na  vse  kriplje  ribiti,  tako  da  se  v  to- 
munih,  kjer  so  poprej  debeli  sulci  švigali,  le  še  tu  pa  tam  nahaja  kaka 
ri1)ica,  ki  bi  zaslužila  pridevek  „lepa^,  mrzelo  je  to  strašno  povodnjemu 
možu  in  jel  je  ribičem  nagajati.  Polagal  jim  je  mreže  ali  pa  poigral 
plen  iz  njih,  na  trneke  pa  obešal  lesene  hlode,  da  so  se  jim  motvozi  po- 
trgali. A  vse  zastonj,  moral  je  zapustiti  svoje  staro  bivališče  in  se  pre- 
seliti drugam,  sicer  bi  bil  moral  gladd  poginoti.  Neko  vihamo  noč  sli- 
šali so  ga  strašno  tuliti  in  razsajati  po  globini.  Od  onih  dob  pa  tudi  ni 
tukaj  nikdo  več  videl  povodnjega  moža.  Pravijo,  da  se  je  preselil  dalje 
doli  v  Savinjo.    Tam  so  ga  neki  videli  plavičarji,  ki  so  brodili  proti  Ge^u. 

(Dalje  pride.) 


Bosenske  zanovetke. 

Spisal  Rajko  Perušek. 

XVII. 

Ako  je  iztočnjaštvo  tako  globoko  delovalo  na  značaj  bosenskih 
muslomanov,  da  je  njihovo  mišljenje  enako  osmanskemu,  tem  manje  se 
nam  je  čuditi,  ako  so  se  v  privatnem  življenji  popolnoma  poveli  za 
orientalci.    Poznata  stvar  je,  da  je  tudi  jelo  in  pitje  v  kulturnem  razvoji 


459 

kojega  naroda  od  velike  važnosti.  Nočemo  tedaj  opustiti  lepe  prilike, 
koja  se  nam  podaje,  da  se  upoznamo  tudi  s  tem  v  človeškem  življenji 
tako  važnim  predmetom. 

Naš  prijatelj  ali  da  se  boljše  izrazimo,  naš  poznauec  (saj  Turčin  ne 
more  biti  prijatelj  neverniku)  effendija  Hafiz  Šakir  Tuzlie  ženi  se  ravno 
in  povabil  nas  jo  na  pojedino,  koja  se  je  v  to  svrho  priredila.  Pott»gnol 
je  is  žepa  ogromno  nro  in  jo  izmotal  iz  treh  poklopcev  ter  kaž6č  na 
arabske  cifre  (iz  kojih  so  se  razvile  naše)  dejal,  da  pridemo  eden  sat 
posle  akšama  k  njemu.  Ko  bi  nam  bil  rekel,  da  pridemo  o  tej  ali  onej 
uri,  ne  bi  ga  bili  razumeli,  kajti  Turci  ne  računajo  dnevne  dobe  tako 
kakor  mi.  Dvanajst  iir  jim  je,  kedar  solnce  zahaja,  tedaj  vsak  letni  čas 
drugače,  po  letu  ob  devetih,  po  zimi  ob  štirih;  pot6m  pa  računajo  od 
akšama  naprej  dvakrat  po  12  ur.  Isto  tako  pade  v  33  letih  vsak  dva- 
najsterih mesecev  v  različno  letno  dobo,  ker  ima  6  mesecev  po  29  dnij, 
6  pa  po  90,  tako  da  šteje  cčlo  leto  samo  354  dnij. 

Zahvalivši  se  na  pozivu,  vprašam  ga,  je-li  tudi  gospoda  K.  pozval. 
^Jesam,''  odgovori  mi,  a  z  glavo  zmaje.  Začudjen  ga  še  enki-at  vprašam, 
misleč,  da  me  ali  on  ni  razumel,  ali  sem  ga  pa  jaz  napačno  čul.  Zopet 
mi  isto  odgovori  in  isto  tako  z  glavo  zmaje.  „Ti  praviš,  da  si  ga  povabil, 
z  glavo  pa  zanikuješ,"  rečem  mu;  „ne  šali  se,  pa  odločno  povej,  kako 
je!"  n^  pa  tudi  z  glavo  sem  pritrdil,"  me  zavrne,  „da  sem  ga  pozval." 
Sedaj  stoprav  sem  so  domislil,  da  Turci  po  orientalnem  običaji  z  glavo 
smajejo,  kedar  pritrjujejo,  a  glavo  dižejo,  kedar  zanikujejo.  „Merhaba !" 
sakli^iemo  eden  drugemu  ter  se  poslovimo.  Ta  klic  je  navadni  pozdrav, 
kedar  se  dva  Tnrčina,  kojih  ne  razlikuje  stališ,  srečata.  Sicer  so  tudi 
vsi  ostali  pozdravi  turški,  na  pr.  v  jutro  „saba  hairosum"  t.  j.  „Bog  ti 
daj  dobro  jutro,"  ali  „akšam  hairula"  t.  j.  „Bog  vam  daj  dober  večer,"  na 
kar  se  odgovarja  „allah  rasol!"  t.  j.  „da  Bog  dd!"  Cesto  se  čuj<»  tudi 
posdrav:  „Salem  aleč"  t.  j.  „mir  bodi  z  vami!"  Kedar  sreča  nižji  višjega 
na  cesti,  postoji,  ali  pa  ako  je  sedel,  vstane  ter  proti  njemu  obrnen  z 
nekoliko  naklonjeno  glavo  čaka,  da  ga  višji  prvi  ogovori  in  pozdravi,  na 
kar  se  nižji  zahvali.  Razume  se,  da  pri  pozdravu  ne  skidavajo  fesa,  kajti 
glavo  vedno  pokrito  imeti,  je  oiientalni  običaj,  kojega  nahajamo  tudi  pri 
zidovih.  Namesto  tega  služi  jim  v  resnici  krasen  način  izraziti  svoje 
počitanje.  Oni  položi  desno  roko  na  srce,  na  usta  in  na  čelo,  in  to  znači, 
da  nosi  pozdravljajoči  pozdravljenega  v  srci  in  pameti  ter  da  hoče  vedno 
govoriti,  kar  mu  veli  srce  in  pamet.  Oim  ugledntgša  je  oseba,  kojo  po- 
zdravlja, tem  globje  se  prikloni  in  tem  nižje  spusti  roko  pri  ravnokar 
opisanem  pozdravu. 

Zvečer  rečenega  dne  podali  smo  se  v  stan  našega  hodže.  Pred 
vrati  je  Kila  že  dolga  vrsta  firal,  znak  da  je  že  več  gostov  navzočnih. 
Trkali  nismo  na  vrata,  ker  to  ni  običaj,  ampak  kar  padli  smo  skozi  nje 


460 

v  sobo,  kjer  so  na  nas  čakali,  da  počne  obed.  Po  pozdravu  povabi  nas 
domačin,  da  sedemo.  Za  nas,  ki  tudi  svojih  črevljev  nismo  izuli,  bile 
so  pripravljene  stolice,  Turci  pa  so  s  podvijenimi  nogami  sedli  okoli 
„tepsije"  v  sredi  sobe  stoječe.  To  je  okrogla  lesena  ali  pa  bakrena  miza 
z  jako  kratkimi  nogami.  Na  njej  so  bile  nameščene  „kašike^  (žlice),  za 
nas  „Evropce"  tudi  noži  in  vilice.  Krožnikov  ni  bilo  videti.  Najprvo 
smo  si  roke  umili,  pri  kterem  poslu  so  Turci  nekako  molitev  momljali, 
pot6m  je  eden  sluga  prostrl  dolg  „peškir''  (obrus  Handtuch)  po  kolenih, 
vsak  je  prijel  žlico  in  kos  kruha,  a  na  poziv  domačinov :  „bujur"  t.  j. 
„izvolite!"  počeli  smo  jesti.  Pri  obedu  se  ni  mnogo  govorilo;  samo  mi 
smo  brusili  jezike,  osobito  ker  nismo  mogli  jesti  nekterih  stvarij,  in  z 
vpraSanji  prisilili  smo  tudi  Turke,  da  so  nam  odgovarjali. 

Na  početku  stavila  se  je  na  tepsijo  nekaka  „čorba^  (juha),  ki  je 
bila  precej  gosta.  Iz  česa  je  bila  napravljena,  ne  v6m ;  samo  to  v6m, 
da  sem  dvakrat  zajel,  potčm  pa  žlico  poleg  sebe  položil  na  tepsijo  v 
znak,  da  mi  je  dosta  te  čorbe.  Za  tem  je  prišla  na  stol  lepo  pečena 
janjetina,  ki  mi  je  šla  v  slast,  različno  „meze"  t.  j.  sočivje,  kojega  pa 
ne  bi  mogel  spraviti  skozi  goltanec,  ker  je  vse  lojem  zabeljeno.  Dalje 
postavila  se  je  na  mizo  „pita".  Pita  je  močnata  jed  nalik  štrukljem, 
ali  čisto  plosnata,  ter  se  peče  v  velikih  okroglih  tepsijah.  Vse  te  jedi 
trgajo  se  s  prsti;  nož  in  vilic  ne  upotrebljujejo.  Vsak  si  vzame  iz  po- 
sode kos  in  potčm  mota,  kakor  medved  meso  raz  kostij.  Mastne  roke 
obliže  in  potčm  si  jih  obriše  v  prt,  ki  je  prostrt  po  kolenih  ter  jim  služi 
kot  servietta.  Na  svršetku  ponudil  se  nam  je  še  „pilav**,  t.  j.  tenfan 
rajž  z  žafranom,  poprom  in  drugimi  smoki  (6ewurz),  pot^m  kiselo  mleko 
(jogurt)  in  „kajmak^  t.  j.  debela  smetana.  Zadiyi  dve  jedi  manjkate 
redkokrat  pri  turškem  obedu. 

Tako  je  bil  izvršen  „menu",  in  sedaj  je  prišel  na  red  ^dessert**. 
Delila  se  je  kava,  ktera  se  pa  drugače  pripravlja  kot  pri  nas.  Kava 
samo  malo  pržena,  zmelje  se  fino  in  potčm  s  kropom  polije.  Tako  ohrani 
ves  aroma  ter  je  nekako  gosta.  Turci  jo  pijejo  grenko  in  to  v  velikej 
meri,  ker  ni  tako  jaka  kot  ona,  ktero  mi  pripravljamo.  Servira  se 
v  „fildžanih''  t.  j.  malih  šalicah,  ki  so  nameščene  okoli  „ibrika"  na 
„tabli".  Potžm  si  vsak  eden  fildžan  vzame,  a  da  si  roke  ne  opeče,  stavi 
jo  v  „zarf^,  ki  je  cesto  od  srebra  in  izgleda  kakor  držalo  za  kuhana 
jajca.  Dalje  nam  je  ponudil  različne  vrste  šecera  (cukra),  kakor  „halva", 
ki  je  nalik  mandolati,  „rahat-lokum"  (uteha  grla)  kakor  naši  bonboni, 
in  nap6sled  „šerbet",  pijača  od  vkuhanega  sadja,  na  pr.  črešenj,  tunj, 
rožnih  listov,  z  vodo  pomešanega. 

Razume  se,  da  se  je  tudi  iz  čibuka  in  iž  nargile  pušilo.  Da  nas 
ni  bilo,  bili  bi  morebiti  tudi  slivovico  pili,  a  tako  so  se  nas  sramovali. 
Kakor  pri  obedu,  tako  se  je  tudi   po  obedu   vrlo   malo  govorilo.     Okoli 


461 

jacije  se  kar  na  enkrat  vzdigne  eden,  pozdravi  na  gore  opisani  način  in 
odide.  Mislili  smo,  da  se  mu  je  kaj  zamerilo,  ali  skoro  potčm  vzdigne 
se  drugi  in  tretji,  in  tako  se  izgubč  nap6sled  vsi  na  isti  natMn.  Sedaj 
tudi  nam  ni  preostalo  drugo,  kot  posloviti  se  in  to  po  našem  običaji; 
segli  smo  -si  v  roke.  Pravi  ortodoksni  Turčin  sicer  ne  dd  rad  roke, 
temveč  ako  je  prisiljen  podati  jo,  pljune  na  prste  in  mahne  z  roko, 
kakor  bi  se  hotel  otresti  madeža,  koji  mu  je  nanesla  dotika  z  nevernikom, 
a  naS  Tuzli6  je  2e  nekaj  naprednejši. 

Domti  gred^  ustavimo  se,  ker  je  slučajno  ramazan  ter  Turei  po 
največ  bdč,  da  se  od  celodnevnega  posta  okrepčajo,  pred  odprto  ašeinico, 
t.  j.  kolikor  mogoče  primitivno  turško  restavracijo.  Tii  se  ti  peče  janjetina, 
„burek^,  nekak va  pašteta  od  sesekanega  mesa,  tam  se  kuha  „škembe^ 
(vampi),  cvre  „čimur",  jelo  od  jajec,  v  onem  „sahauu"  (kotlu)  se  vari 
„paprikaš*^,  dalje  kumare  v  nekakvej  čorbi,  mlečni  rajž,  ki  se  zove 
„suklijad^.  Vsa  jela  izgledajo  vrlo  vkusna,  samo  nekakve  zgnetene  klo- 
basice,  koje  v  loji  cvr6  ter  se  ^čevapčiči**  zovejo,  smrd6  že  na  šest  ko- 
rakov daleč.  Izvrstne  pa  so  masleniee  in  „baklava",  ki  je  vrlo  stična 
nafiim  orehovim  in  medenim  poticam.  Ker  se  baš  „kadaif"  pripi*avlja, 
počakamo,  da  i  od  tega  jela  pokusimo.  Na  veliko  razgreto  tepsijo  vlivajo 
skosi  cedilo  sok  načinjen  iz  moke,  medd  in  šečera,  ki  se  kmalu  posuši 
v  obliku  italijanskih  bigul,  pot^m  pa  jih  v  ponvi  na  maslu  spečejo,  ter 
dečerom  i  tarimom  (cimtom)  posp6. 

Moj  prijatelj  se  je  začudil,  da  se  tako  raznovrstna  jela  kuhajo.  Ali 
io  je  za  čas  ramazana ;  ali  vsakdo,  tudi  fukara  (siromaki)  gledajo,  da  o 
tem  času  nekoliko  bolje  jed6.  Sedaj  cel6  bosmanov  in  kaplamov  ne  pe- 
čejo ekmekdžije  (pekari),  ampak  boljše  vrste  kruha,  kakor  elife,  cureke, 
somune  in  pogače.  O  bajramu  pek6  „zulpije^,  kteri  izgledajo  kakor  naši 
flancati  ter  so  od  medli  in  masla,  ^džulara'',  jelo  od  jajec  narejeno,  „gu- 
rabijo''  od  medti  in  pšenične  moke.  Inače  so  zadovoljni  ob  dan  s  pe- 
čenimi tikvami,  kuhano  repo  in  krompirjem,  sirovimi  kumarami,  solato 
in  lukom  brez  soli  in  popra,  brez  jesiha  in  olja.  Slaščica  je,  ako  se 
vlije  v  kruh  smradljivega  olja,  ali  pa  po  koji  čevapčic. 

Ker  je  bilo  še  dosta  rano,  odšla  sva  v  vrt  kavane  na  bendbašitrgu, 
kjer  je  bilo  vse  polno  Ijudij,  koji  so  pri  arnavtskej  glasbi  srkali  kavo  in 
puSili,  čakaj6č  topa,  da  se  uro  pred  solnčnim  vzhodom  najed6,  potčm  pa 
naspijo  in  barem  predpolduem  spavaj6č  poste.  (Dalje  pride.) 


462 


Slovenci  in  Hrvatje  v  borbi  radi  investiture. 

Spisal  J.  Steklasa 
(Da^e.) 

Vecelina  tedaj^  kije  hil  „marchio  Istriae",  dobil  je  papež  Gregor  VIL 
tudi  na  svojo  stran.  Zakaj  obljabil  mu  je,  „da  bode  sv.  Petru  ia  njemu 
veren^.  Zatorej  uui  podeli  sv.  o(;e  tudi  naslov  ^miles'',  kar  znamenige 
fevdni  odnosaj  proti  njemu.  (Da,  naslov  „miles"  daje  se  tudi  vojvodi, 
knezu,  grofu,  kot  vazalom  proti  cesarju,  kralju  kot  gospodarju.  To  zna- 
menovanje  besede  nastalo  je  iz  srednjeveških  fevdnih  odnosajev.  Bački.) 
In  to  potrjuje,  da  je  bil  Vecelin  ugleden  in  važen  knez  v  ouej  dobi.  A 
zdaj  nastane  vprašanje,  zakaj  je  ta  knez  izpremenil  svoje  nazore,  zakaj 
je  on  postal  neprijatelj  zavezniku  Gregorjevemu  Zvonimiru. 

Poprej  je  l)ilo  že  omenjeno,  da  so  bili  vsi  knezi  in  velmožje  v>  so- 
sednih slovenskih  zemljah  privr/ieuci  cesarja  Henrika  IV.  in  da  je  moral 
tudi  Vecelin,  r*eravno  je  bil  papežu  obljubil  vernost,  z  njimi  potegnoti, 
ako  se  je  hotel  vzdržati  v  Istriji,  tembolj  ker  je  z  čnim  delom  Istr^e 
bil  nadarjen  Henrik  Eppenstein,  samo  zat6  da  podpira  cesarsko  stranko. 
In  ker  je  na  Nemškem  po  brezuspešnih  dogovorih  o  miru  v  Fritzlam 
dne  20.  feb.  1.  1079.  še  bolj  začela  borba  med  strankami  besniti  ter  je 
Henrik  IV.  od  svojih  sosedov  zahteval  pomoči,  sklene  Vecelin,  zat6  da 
se  prikupi  cesarju  in  da  zbriše  raz  sebe  madež,  ker  j^  bil  papeže?  vazal 
in  privrženec,  napasti  papeževega  zaveznika  hrvatskega  kraya  Zvonimira, 
ki  se  je  pripravljal  na  boj  proti  svojim  sovražnikom  ter  snoval  s  pa- 
peževim poslancem  l)0jne  osnove.  Vecelin  se  je  začel  pripravljati  na  boj. 
Ali  o  tem  zve  Zvonimir,  preplaši  se  ter  poprosi  papeža,  naj  svojega  vazala 
pokara  ter  odvrne  vsako  nesrečo  od  njegove  države. 

Papež  Gregor  VII.  ni  bil  takrat  izgubil  še  vse  nade  v  pomirjei^je 
vojskujočih  se  strank.  S  pismi  in  po  poslancih  svojih  tolažil  je  besne 
sovražnike.  Te  je  nagovarjal  na  mir,  drugim  se  pa  grozil.  Zatorej  ga 
je  tudi  podvzetje  Vecelinovo  močno  razžalilo.  A  da  posreduje  med  svo- 
jima vazaloma,  pošlje  mu  pismo  (4.  okt.  1.  1079.),  v  kterem  ga  po- 
kara ter  mu  razloži,  kako  je  on  pogazil  mednarodne  odnošaje,  ker  je 
povzdignol  orožje  na  privrženca  sv.  stolice,  a  osobito  mora  to  on  zameriti 
njemu,  ki  je  prisegel  vernost  in  udanost  sv.  stolici.  Papež  Gregor  Vil. 
piše:  „Vecelinu,  plemenitemu  vazalu.  Znaj,  mi  se  ti  jako  čudimo,  da 
se  ti,  ki  si  oblju))il  že  od  davna  vernost  sv.  Petru  in  nam,  trudiš 
vzdignoti  se  proti  onemu,  kterega  je  postavila  apostolska  oblast  v  Dalmaciji 
za  kralja.  Kadi  tega  te  opominjamo  in  od  strani  sv.  Petra  zapovemo, 
da  se  ne  drzneš  vzdignoti  več  orožja  na  omenjenega  kralja.  Zakaj  znati 
moraš,  da  storiš  vse   to,   kar   bi  njemu   storil,   tudi  apostolskej   stoliel 


463 

Ako  pa  morda  rečeS,  da  imaS  kaj  proti  njemu,  moraš  od  nas  izprositi 
obsodbo  in  rajši  fiakati  na  pravico,  nego  li  oborožati  se  proti  sv.  stolici. 
Če  se  ne  spokoriš  sa  svojo  drzovitost,  ampak  se  predrzne^  postopati  proti 
zapovedi  našej:  pot^m  znaj  nesumljivo,  da  potegnemo  me^',  sv.  Petra  na 
tvojo  drzovitost  ter  kaznujemo  z  njim,  ako  se  ne  spametiš,  prevzetnost 
tvojo  in  vseh  onih,  ki  ti  liodo  pomagali  pri  tem  poslu.  Boded  pa  li  po 
rasboritosti  pokoren,  kakor  se  spodobi  kristjanu:  tedaj  zadobit^  kot  po- 
koren sin  milost  sv.  Petra  in  blagoslov  apostolske  stolice." 

Tz  tega  pisma  vidimo,  kako  se  je  papež  zavzel  za  svojega  privrženca 
kralja  hrvatskega,  a  z  druge  strani,  kako  je  znal  s  svojim  dostojanstvom 
ukrotiti  svoje  sovražnike,  kajti  Vecelin  je  zarčs  prenehal  oborožati  so 
ter  popustil  svoje  osnove.  O  Vecelinu  nam  ni  na  dalje  ni^.  znanega. 
Jaz  mislim,  da  ga  je  ba^l  omenjena  popustljivost  upropastila.  Zakaj  precej 
la  tem  za^ne  se  Se  le  prava  borba  med  papežem  in  cesarjem  Henrikom  IV. 
A  ker  je  bila  v  tej  borbi  cesarska  stranka  jacja,  moral  je  biti  V  celin 
odstranjen,  in  njegova  oblast  se  je  podelila  Henriku  Eppensteincu,  o  kterem 
vemo,  da  je  že  1.  1077.  dobil  6n  del  Istrije.  Vendar  to  je  samo  moja 
slutnja,  dokazati  se  ona  ne  d&;  kajti  noben  izvor  ne  spominja  na  dalje 
o  t«m  Vecelinu,  niti  kaj  se  je  zgodilo  z  njim  niti  kdaj  je  umrl. 

Papežu  Gregorju  VII.  bilo  se  je  posrečilo,  da  je  za  nekoliko  (^asa 
zadn^il  strasti  in  odvrnol  vojsko,  ki  je  zagrozila  njegovemu  zavezniku. 
Vedno  se  je  še  nadejal,  da  se  bode  dal  tudi  Henrik  IV.  pomiriti.  Ali 
to  ni  bilo  mogoče.  In  zdaj  je  moral  vendar  le  svoje  privržence  pozvati 
na  boj  proti  sovražnikom  svojim.  Zvonimir  sam,  ki  je  le  po  miru  hre- 
penel, mora  pograbiti  za  orožje.  Temu  so  hiii  krivi  najnovejši  odnosaji 
v  Nemčiji. 

Zadnji  dve  leti  podpiral  je  Gregor  VII.  protikralja  Rudolfa,  ali  le 
bolj  tajno.  On  je  še  vedno  mislil,  da  se  bode  s  Henrikom  IV.  pomiril. 
Ali  po  dveletnem  jalovem  dogovaijanji  uvidel  je  žalosten,  da  mu  ne  pre- 
ostane nič  drugega,  nego  započeti  odločno  l>or})0  s  tem  neukrotljivim 
vladarjem.  Vrh  tega  pa  je  dobil  vesel,  ali  neresničen  glas,  da  je  proti- 
kralj  Rudolf  premagal  protivnika  svojega  v  bitki  pri  Flarheimu  (27.  jan. 
1.  1080.).  Navdušen  po  tej  veselej  vesti,  preneha  z  vsakim  dogovarjanjem 
ter  izobči  Henrika  IV.  drugikrat,  pahne  ga  s  prestola  ter  pristopi  javno 
in  očitno  k  stranki  protikralja  Rudolfa  švabskega.  Ali  tudi  cesar  Henrik  IV. 
ni  ostal  miren.  Sklical  je  skupščino  najpoprej  v  Moguč  31.  marca,  a 
kasneje  25.  jun.  t.  1.  v  Briksenu,  kjer  je  dal  Gregorja  VII.  pahnoti  s 
papeške  stolice  ter  izvoliti  novega  papeža,  Ravenskega  nadškofa  Wiberta, 
pod  imenom  papeža  Klementa  III. 

Tako  je  imela  zdaj  Nemčija  dva  papeža  in  dva  kralja.  Ali  Henrik  IV. 
je  odločil,  da  se  čim  preje  reši  svojega  tekmeca  Rudolfa  in  da  pohiti 
pot4m  sam   pred  Rim.    To  vse  se  mu  je  posrečilo.    Pri  reki  Elsteri  se 


464 

strne  15.  okt.  1.  1080.  z  vojsko  protiknUja  Bndolfo.  V  krvavej  bitki,  ki 
se  je  tukaj  dogodila,  bili  so  sicer  Heniikovci  hudo  potolčeni,  ali  to  jiin 
Di  toliko  škodilo,  ker  je  padel  protikralj  Budolf  v  bitki. 

Ko  se  je  rešil  Henrik  IV.  svojega  protivuika  domd,  gledal  je.  da 
poišče  Gregorja  VIL  v  Bimu  in  ga  prisili  na  pomirjenje.  Zat6  je  naložil 
dom&  svojim  privržencem,  da  se  bojujejo  zi-nj  v  Nemčiji,  a  sam  zbere 
vojsko  ter  se  napoti  1.  1081.  v  Italijo.  V  Faviji  je  sklical  crkreni  zbor, 
dal  tukaj  svojega  papeža  Klemeuta  III.  potrditi,  a  potčm  se  vzdignol 
proti  Rimu.  Tukaj  začne  večno  mesto  oblegati,  mislčč,  da  prisili  na 
tak  način  Gregorja  VII.,  da  se  mu  udi.  ^li  Gregor  VII.  se  ni  dal  tako 
lahko  preplašiti,  temveč  napne  vse  svoje  sile,  da  prisili  Henrika  IV.,  da 
se  vrne  iz  Italije.  Med  tem  je  on  naklonil  svoje  privržence  med  Nemci, 
da  so  si  v  avgustu  1. 1081.  izbmli  novega  protikralja,  po  imenu  Hermana 
Lukseuburškega.  Potčm  je  poklical  vse  svoje  vazale  po  Evropi  na  pomoč. 
Naravna  je  stvar,  da  je  v  tej  borbi  gledala  čna  stranka  oslabiti  drugo, 
odvzemaj6č  jej  privržonike.  Vsled  tega  pa  je  tudi  nastopila  občna  borba 
po  srednjej  Evropi.  Gregor  VIL  se  je  pomiril  z  Robertom  Gviskardom, 
kterega  je  bil  poprej  izobčil.  Bencčanskega  dožda  Dominika  Silvija  od- 
govarjal je  v  pismu  od  8.  aprila  1.  1081.  od  izobčenika.  Vladarje  Fran- 
coske in  Angleške,  Danske  in  Španije  utrjeval  je  v  vernosti  proti  sv.  sto- 
lici.  Ogerskemu  kralju  Ladislavu  I.  pa  se  je  približal,  uvrstivši  med  svet- 
nike prvega  kralja  Štefana,  sina  mu  Emerika  in  čanadskega  škofa  Gebharda 
v  rimskem  zboni  meseca  februarja  istega  leta.  Gregor  Vil.  je  sploh 
gledal,  da  osami  cesarja  Henrika  IV.,  ki  je  kazal  zdaj  veliko  delavnost 
in  skrb,  čim  bolj  v  Evropi.  Cel6  nektere  nemške  kneze  dobil  je  na  svojo 
stran.  Tako  je  leta  1081.  avstrijanski  markgrof  Leopold  U.  (IIL)  Krasni 
odpadel  od  Henrika  ter  združivši  se  s  Fasovskim  škofom  Altmanom, 
izgnal  iz  svoje  zemlje  njegove  privržence  ter  pomagal  Hermanu  osvojiti 
si  Augsburg.  Ker  je  pa  češki  vojvoda  Vratislav  ostal  veren  Henriku  IV., 
prišlo  je  med  tema  knezoma  do  krvave  borbe,  ki  se  je  izvršila  v  Ijutej 
bitki  pri  Mailbergu  na  avstrgskem  zemljišči  dne  12.  maja  1.  1082.  na 
škodo  papeževej  stranki,  kajti  Leopold  II.  je  to  bitko  izgubil. 

Fapež  Gregor  VIL  bil  je  v  velikej  stiski,  kajti  Henrik  je  povsod 
srečno  napredoval.  A  on  sam  pa  ni  imel  pravih  podpornikov,  namreč 
takih,  ki  bi  se  bili  zd-nj  z  oboroženo  roko  zavzemali.  Med  vsemi  vladarji 
na  jugu  mogel  mu  je  samo  kralj  Zvonimir  pomagati.  Ta  mu  je  tudi 
rčs  ostal  veren  ter  gledal,  da  pomore  svojemu  zaščitniku  in  prijatelju  v 
velikej  stiski  njegovej.  Kralj  Zvonimir  je  dobro  računal,  da  zavisi  o  Gre- 
gorji VIL  tudi  daljša  njegova  sreča.  To  ga  je  i  nagibalo,  da  je  poklic 
papežev  z  veseljem  vzprejel  ter  se  z  vso  snago  potegnol  za  svojega  go- 
spodarja. Mirni  kralj  se  je  zdaj  odvažil  ter  odločil  začeti  vojsko  proti 
sovražnikom  papeževim.    V  to  ime  je  sklical  narodno  skupščino  Hrvatov, 


465 

ter  jih  nagovoril,  da  mu  pomorejo  z  vsemi  svojimi  silami.  Zdaj  so  bili 
tudi  velikaSi  hrvatski  pripravni  pomagati  kralju.  Bili  so  bržkone  dobro 
oboroženi  ter  so  navdnSeni  sklenoli,  za^.eti  vojsko  proti  Nemcem. 

Kralj  Zvonimir  pa  vendar  ni  imel  dosta  vojakov  za  mnogobrojne 
sovražnike.  Bil  je  preslab.  Potreboval  je  zaveznika.  In  tega  je  tudi 
naSel  v  osebi  ogerskega  kralja  Ladislava,  brata,  svoje  soproge  Jelene. 
Njega  je  bil  papež  Gregor  VII.  že  poprej  (1.  1081.)  dobil  na  svojo  stran. 
Zatorej  se  ni  zdaj,  ko  ga  je  njegov  sosed  kralj  hrvatski  poklical  v  pomo<^, 
ustavljal,  nego  izpolnil  je  verno  papežu  dano  obljubo.  Pa  tudi  rodlunska 
ljubezen  ga  je  sOila  v  to  borbo,  da  brani  namreč  svojega  tasta  protikralja 
Rudolfa  in  svaka  Bertolda  proti  Henriku  IV.  in  njegovej  stranki.  A  tudi 
rodbinstvo  z  Zvonimirom  ga  je  vezalo,  da  mu  pomore.  Sam  se  sicer  ni 
Sel  bojevat,  temveč  on  je  poslal  hrvatskemu  kralju  samo  pomocne  (^ete. 
Kralj  Ladislav  I.  je  tedaj  dopustil,  da  se  ogerskc  (*ete  vojskujejo  pod  za- 
stavo njegovega  svaka,  hrvatskega  kralja,  pa  da  mu  pomorejo  zadobiti 
zmago  nad  protivnikom,  ne  samo  papeževim,  nego  tudi  roda  svojega. 

Poprej  je  že  bilo  omenjeno,  da  so  bile  vse  južne  nemške  pokrajine, 
k}?t  so  večinoma  stanovali  Slovenci,  privržene  Henriku  IV.,  a  mod  vsemi 
knezi  odlikoval  se  je  najbolj  korotanski  vojvoda  Luitold  iz  roda  Eppeu- 
st^inskega  ter  je  zbiral  okoli  sebe  vse  prijatelje  izobčenega  kralja.  Ta  je 
Kil  za  Hrvatsko  tndi  tem  bolj  nevaren  sovražnik,  ker  je  njegova  država 
vsaj  posredno  mejila  s  hrvatsko.  Da  nam  bode  pa  ves  ta  dogodjaj  bolj 
jasen,  čeravno  nam  niso  vse  okolnosti  te  vojske  natanko  znane,  kajti  le 
dva  spomenika  govorita  o  tej  borbi,  namreč  Megiser  v  svojih  „Annales 
Carinthiae''  in  ogerski  M.  Joan  de  Thurocz,  ali  precej  uf^^jasno:  mo- 
ramo tnkaj  najpoprej  omeniti  nekoliko  besed  o  Karantaniji. 

Današnja  Koroška  bila  je  v  9.,  10.  in  11.  veku  matica  velike  Voj- 
vodine korotanske.  Njene  meje  so  se  razprostirale  daleč  črez  danai^uji 
obseg  Vojvodine  koroške.  Na  zapadu,  jugu,  iztoku  in  severu  obdajale  so 
jo  zemlje,  ki  so  spadale  pod  oblast  vojvod  korotanskih:  marka  Verona  z 
župo  furlansko,  marka  kranjska,  marka  istrijanska  z  župo  istega  imena 
ter  dve  karantanski  marki :  dolnja  in  gornja.  O  marki  in  župi  istrijanskej 
gfivorilo  se  je  že  poprej.  Tukaj  nam  je  le  treba  izpregovoriti  nekoliko 
i»esed  o  dolnjej  karantanskej  marki,  ker  le-td  je  mejašila  s  hrvatsko 
kraljevino  ter  se  protezala  tudi  v  sosedno  Kranjsko. 

V  listinah  nimamo  pravega  imena  za  to  doljno  marko,  nego  sedem 
različnih  imen  in  sicer:  Marchia  transsilvana,  trans  silvam,  transalpina, 
pitoviensis,  trans  fluvinm  Drava,  Marchia  juxta  Souwam  in  Marchia  de 
Sonna.  Mesta,  ki  se  omenjajo  v  dotičnih  listinah,  nahajajo  se  na  dolnjem 
štajerskem,  v  mariborskem  in  celjskem  okrožji,  tedaj  v  južnem  delu 
korotanske  mejne  zemlje,  namreč  v  dolnjej  karantanskej  marki.  Ako  pa 
nahajamo  sedem  različnih  imen,  ne  moremo  že  iz  tega  zaključiti,   da  je 

32 


466 

bilo  sedem  različnih  mark,  nego  da  se  različni  deli  te  dolnje  marke  raz- 
umevajo y  teh  imenih,  ali  sploh  imamo  le  ^no  marko.  Da  so  se  pa 
tudi  marke  delile  na  več  žup,  to  je  i  po  listinah  dokazano.  Nahajamo 
jih  tedaj  v  dolnjej  marki  kakor  v  drugih  po  več. 

Prvi  markgrof  v  dolnjej  karantanskej  marki,  čegar  ime  se  nahaja 
v  listini ,  je  neki  Vilhelm.  On  je  zajedno  upravljal  župo  „Soune"  na 
Savinji,  ki  je  mejasila  z  župo  zitilinesfeldsko  ^  v  mariborskem  okrožji  do 
dolnje  Mure,  tedaj  v  istej  dolnjej  marki,  okoli  1.  1025.  Cesar  Konrad 
mu  je  podaril  v  Bambergu  (11.  maja  1.  1025.)  30  kraljevskih  posestev 
v  njegovej  župi,  ki  se  imenuje  Souna  in  leži  med  rekami  Kostrajnico, 
Kedingbach  (?),  Feutschbach  (Poličanka),  Krko  in  Savo,  z  dovoljenjem, 
da  si  sme  ostalo,  kar  bi  mu  manjkalo,  vzeti  po  volji  v  mestih  iste  marke. 
Nadarjeni  grof  upravljal  je  tedaj  zraven  župe  Soune  tudi  marko.  A  kakor 
listina  kaže,  ne  more  biti  to  nobena  druga  marka,  nego  ona,  t  kterej 
leži  žnpa  Souna,  dolnja  karantanska  marka,  ki  se  je  zvala  tudi  Marchia 
Souna  ali  de  Souna  ter  se  bržkone  razumevala  tudi  pod  imenom  Fagus 
Souna,  kakor  se  nahaja  v  listini.  Da  se  je  protezala  ta  marka  tudi  v 
sosedno  Kranjsko,  služijo  nam  v  dokaz  tri  listine. 

V  prvej  listini  „datnm  Oetting,  29.  sept.  895"  stoji,  da  je  kralj 
Arnulf  svojemu  zvestemu  privržencu  Valtunu  poklonil :  „in  marchia  juita 
Sowam  (Sava)  tres  regales  mansus,  quod  Richenburch  dicitur,  et  aliud 
praedium  ultra  fluvium  Sowam  Gurcheuelt  nuncupatum".  Krško  je  tedaj 
spadalo  i>od  koroško  vojvodstvo  Arnulfovo.  Iz  listine  od  1.  102G.  zvemo, 
da  je  Krško  spadalo  pod  ^.pagus,  comitatus  Souna;"  kajti  cesar  Oton  III. 
poklonil  je  grofu  Vilhelmu  imetja:  y,quidquid  habemns  inter  fluenta 
Souune  et  Souue  (Savinja  in  Sava),  Zotte  (Sotla)  et  Nirine  (Mirna  na 
Kranjskem,  izliva  se  pri  Sevnici  v  Savo)  in  pago  Souna  (Savinja)".  (No- 
vice 1880,  str.  378).  V  tretjej  listini  od  30.  dec.  1.  1029.  potrjuje  cesar 
Konrad  II.  grofu  Vilhelmu:  „quidquid  Heinricus  antecessor  noster  divae 
memoriae  imperator  habuit  inter  fluenta  Souva  et  Souna,  Bontea  (Zode, 
Sotla)  et  Nerina  (Mirna)  in  pago  et  comitatu  Souna  šibi  (Vilhelmo)  in 
proprium  donavit".  (Horma}er's  Archiv  fur  Siidd.  II.  str.  229  Nr.  XIV. 
pri  Ankershofenu  str.  825). 

Tukaj  je  tedaj  vladal  grof  in  zajedno  markgrof  Vilhelm  na  Savinji. 
On  je  bil  sin  grofinje  Eme,  sorodnice  kralja  Henrika  II.,  ki  je  bila  omo- 
žena  z  nekim  grofom  Vilhelmom.  Starejši  grof  je  oče  mlajšega  Vilhelma 
in  je  poznat  iz  neke  listine  kralja  Otona  II.,  po  kterej  je  on  upravljal 
župo  in  marko  na  Savinji.     Le-tA  predel  je   podedoval  sin  za  očetom,  in 


^  To  je  žitomislovii,  staroslov.  žitomisr;  srv.  mestna  imeua  hrv.  ms.  žitomir, 
srb.  hiž.  žitoinišlic,  žitomifsk,  kralj  Cimusculus  luž.  Srbov  in  vas  Zidimnslesdorf  v 
nierzeburSkem  okraji  v  nekej  listini.  Gl.  Archiv  fftr  slavische  Philologie  vou  Jagič. 
B.  V.  p.  355. 


467 

teko  moremo  starejšega  grofa  Vilhelma  na  Savinji  t.  j.  v  dolnjej  ka- 
rantanskoj  marki,  smatrati  za  prrega,  a  Vilholnia  mlajšega  za  drugega 
markgrofa,  čeravno  je  le-tA  po  listini  kot  tak  imennvan.  Kdaj  pa  je 
marko  in  župo  mlajši  grof  Vilheim  prevzel,  ne  more  se  točno  opredeliti ; 
vendttr  pa  se  je  to  zgodilo  pred  16.  apr.  1.  1015.,  ker  je  v  enej  istega 
dne  izdanej  listini  že  mladi  grof  Vilheim  kot  markgrof  „iii  pago  Souna" 
imenovan.  Itavno  tako  se  tudi  ne  more  toeno  dokazati,  kdaj  je  nelial 
mlajši  Vilheim  vladati.  Vendar  bi  mogli  vzeti  I.  1036.,  kcn*  je  bržkone 
Vilheim  to  leto  umrl.  Komu  pa  je  bila  dolnja  karantanska  marka  po 
Vilh4?lmovpj  smrti  predana,  ne  vemo.  Še  le  l(»ta  1103.  beremo  zcpet  v 
listinah  o  nekem  St^irehantu,  markgrofu  v  „Souni".  Pae  pa  ni  on  oni 
markgrof  Starchant,  ki  je  pred  32  leti  t.  j.  1.  1071.  kot  varuh  krškega 
samo.st<ana  dozvolil,  da  se  utemelji  škofija  krška,  temveč  on  se  more 
smatrati  samo  kot  sin  6nega  varuha.  Ako  je  pa  to  resnično,  potem 
moremo  tudi  trditi,  da  je  stan»jši  Starchant  upravljal  ono  marko,  ktero 
je  kasneje  ravnal  mlajši  Starchant,  t.  j.  marko  na  Savinji  ali  dolnjo  ka- 
rantansko  marko,  in  sin  jo  je  ravno  tako  podedoval,  kakor  poprej  mladi 
Vilheim  za  starim.  Po  tem  takem  moremo  tedaj  za  1.  1103.  kot  mark- 
grofa v  dolnjej  karantanskej  marki  smatrati  mlajš<^ga  Starchanta. 

Ali  kdo  je  nasledil  mlajšega  Vilhelma.  ki  je  1.  1036.  umrl?  L.  104:'). 
imamo  v  nekej  listini  grofa  Ascuina  kot  varuha  grofice  Eme,  utemeljit(»ljice 
krškega  samostana.  On  je  lirez  dvojbe  oni  Ascuin,  ki  s(»  navaja  v  nekej 
listini  že  1.  1043.  med  svedoki  kot  varuh  krške  crkve,  v  utemeljiteljnej 
listini  od  15.  avg.  1.  1042.  sorodnik  utenieljiteljice  Emc^  imenovan.  (Srof 
Ascuin  je  tedaj  prednik  starejšega  Star(dianta  v  oskrbništvu  krškega  sa- 
mostana. Ta  odnošaj  in  okolnost,  da  je  grof  Ascuin  l)il  sorodnik  grofice 
Eme  in  t^ko  tudi  njenega  sina  mlajšega  grofa  Vilhelma,  markgrofii  na 
Savinji,  t.  j.  v  dolnjej  karantansk(»j  marki,  <laje  priliko,  <la  se  moro  le  t;i 
Ascuin  smatrati  za  markgrofa  in  naslednika  mlajšemu  Vilhelmu.  Ker 
je  pa  ta  marka  tudi  po  svoj<»j  h^gi  kot  mejna  zemlja  proti  Ogerskej  in 
Hrvatskej  l)ila  od  velike  važnosti,  ne  more  se  misliti,  da  bi  bila  ostala 
po  smrti  Vilhelma  mlajšega  brez  gospodarja.  In  ker  je  bil  ta  Ascuin  v 
rodu  s  poprejšnjim  markgrofom,  bil  je  najbrže  on  tudi  njegov  naslednik, 
ee  se  ravno  to  po  nikakej  listini  dokazati  no  more. 

Na  ta  način  moremo  markgrofe  v  dolnjej  karantanskej  marki  tako-le 
razvrstiti:  Prvi  markgrof  je  grof  Vilheim  stan^ši,  njegov  naslednik  Vilh(»lm 
mlajši  (1015—1036),  potem  grof  Ascuin  (103()?  1042—1045);  za  njim 
grof  Starchant  starejši  (1071)  in  naslednik  mu  Starchant  mlajši  (1103). 
Po  poprej  navedenih  listinah  je  tedaj  dolnja  karantanska  marka  kot  did 
Vojvodini'  koroške  mejila  proti  dolnjej  Muri  na  Dravo  in  potem  na  Sotlo, 
ki  je  ))i]a  že  takrat  meja  proti  Hrvatskej.  Tedaj  nimajo  prav  oni  Hrvatje, 
ki  ne  vede,  da  je  bila  Sotla  od  nekdaj  meja  Hrvatskih  proli  severu,  govore 

32* 


468 

o  širjem  obsegu  te  države  proti  severu  ter  postavljajo  mejo  do  današnje 
Koroške,  v  ktero  je  kralj  Zvonimir  navalil.  Ali  to  je  mogla  biti  le  dolnja 
karantanska  marka  črez  Sotlo.  Kam  li  sreče,  da  se  je  mogla  hrvatska 
država  tako  daleč  na  sever  razširiti  ter  vsaj  današnje  Slovence  zjediniti 
s  Hrvatsko  ter  jih  oteti  nemškemu  jarmu :  ne  bi  se  jih  bilo  toliko  po- 
nemčilo  in  za  slovenstvo  izgubilo,  pa  tudi  Hrvatska  bi  bila  morda  do- 
živela boljšo  osodo,  nego  jo  je  zadela  kmalu  po  Zvonimirovej  smrti! 

Severno  od  te  dolnje  karantanske  marke  imamo  gornjo  karantansko 
marko,  ki  se  je  prostirala  po  današnjej  gornjej  Štajerskej  ter  segala  cel6 
v  Avstrijo.  Tukaj  je  vladal  takrat,  ko  se  je  kralj  Zvonimir  vojskoval  s 
Korotanci,  Otokar  trauugavski,  ki  je  bil  tudi  prišel  na  pomoč  Luitolda 
korotanskemu  vojvodi  V  sredini  med  dolnjo  in  gornjo  karantansko  marko 
ležalo  je  neutmlno  zemljišče,  ki  je  vezalo  obe  marki :  predel  srednje  Mure  , 
in  gornje  Rabe,  ki  je  spadal  h  Karantaniji ;  proti  Ogerskej  se  mu  meja 
ne  di  točno  označiti.  V  ta  predel  se  je  gotovo  protezala  župa  slavensko- 
paunonska  Dudleipa.  Središče  pa  je  činila  župa  Hengist  s  Hengistgradom 
na  Hengistpolji,  pod  kterim  se  more  razumevati  kasnejši  Gradec  in  graško 
polje.  Morda  je  ta  predel  spadal  pod  oblast  Frankom  vernega  slovenskega 
vazala  kneza  Braclava,  s  kterim  se  je  cesar  Arnulf  na  Hengistpolji  sešel, 
kakor  s  tam  listina  kaže.  L.  1054.  bil  je  ta  predel  važen  kot  meja  proti 
Ogrom.  Takrat  se  zadnjič  omenja  Hengistgrad.  Vendar  pa  nahajamo 
še  dandanes  pri  Wildonu  to  ime,  namreč  Hengstberg.  Ti  predeli  so  bili 
takrat  še  vsi  slovenski.  V  dokaz  so  nam  še  dandanes  slovenski  se  glaseča 
imena  gor,  rek,  potokov,  mest  itd.  na  pr.  Leibnitz  =  Lipnica. 

Župa  Runa,  iz  ktere  se  navaja  tudi  en  zaveznik  Luitoldov  v  tej 
borbi,  morala  je  ležati  severno-zapadno  od  današnjega  Gradca ;  a  to  je 
moral  biti  majhen  predel. 

Od  vseh  tli  naštetih  vel  mož  bili  so  slovenskega  rodd  samo  grofi  na 
Souni  Friesach-Zelšah.  Tako  se  je  Vilhelm,  soprog  sv.  Eme  imenoval 
v  listini  „Slaven".  Počasi  pa  je  s  slovenskim  narodom  tudi  slovensko 
plemstvo  iz  teh  krajev  izginolo,  a  namesto  njega  došlo  je  večjidel  bavarsko. 

(Konec  pride.) 


.    469 


Mravlji 


Mravlje. 

Spisal  cT.  Koprivnik. 
(Dalje.) 

B.  Popis  notranjih  organov. 

1.    PrebarllH. 


Ije  se  živč  o  vsakovrstnih  rastlinskih  in  živalskih  tvarinah, 
a  najrajše  srkajo  sladke  sokove.  Prebava  hrane  prične  se  že  v  ustih, 
kajti  v  ustno  votlino  izlivajo  sline  trije  pari  slinavic:  nadustni,  podustni 
in  prsni  par.  Sline  izpreminjajo  namreč  škrob  (ainjlum)  v  cuker.  Nekteri  , 
trdijo  eel6,  da  prevajajo  tudi  protejinevine  v  raztopne  peptone.  Ustna 
votlina  prehaja  v  žrelo,  žrelo  pa  preide  v  ozki  požiralnik,  ki  je  vsajen  v 
debelost^enato ,  znotraj  s  hitinom  okovano  žvekalo.  Po  žvekalu  pride 
mesgovnik  (pravi  želodec),  ki  je  večji  in  daljši  od  prvega,  a  veliko  nežnejši. 
Znotraj  je  prevlečen  z  neko  žlezasto  in  rahlo  snovino  —  z  jetri.  Ta  ga 
d«^la  nekako  kosmatega.  Zvunaj  je  poprečno  gubat,  in  iz  njega  moli 
mnogo  slepih,  rokovičinemu  prstu  podo1)nih  vrečic.  Mezgo vnik  se  zapira 
proti  ivekalu  z  zaklopnico,  odpiraj6čo  se  od  predi  nazaj,  izhod  v  črevo 
pa  saslanja  vratar,  tak6  da  se  zamore  o  prebavanji  zaklopnoti  želodec 
na  obeh  straneh.  Črevo,  v  kterem  se  nahaja  mnogo  črevnih  bradavici«, 
vije  se  po  zadkovej  votlini  in  zapusti  vzadi  na  konci  tel6.  Kazčlemba 
v  tanko  črevo,  debelo  črevo  in  mastnik  je  dobro  razločna.  V  črevesni 
provod  še  izlivajo  svoje  izločke  Malphigi-jeve  cevi.  To  so  dolgi  mehovi, 
ki  tičč  z  obema  koncema  v  črevesu  ter  mu  oddajejo  neko  posebno  te- 
kočino. Njim  je  neki  izročeno  tisto  opravilo,  ktero  imajo  pri  višje  raz- 
vitih živalih  obisti  (ledice).  Mravlje  imajo  štirinajst  Malphigi-jevih  cevij, 
na  vsakej  strani  po  sedem. 

3.    Živčevje. 

Živčevje  je  pri  visoko  intelligentnih  mravljah  posebno  močno  raz- 
vito. Tako  imajo  na  pr.  mravlje  relativno  nad  trikrat  več  živčevine,  kakor 
topoumni  rujavi  hrošč.  Živčevje  se  začne  z  debelim  vozlom,  „velikimi 
možgani",  v  glavi  nad  goltom.  Iz  tega  vozla  izmotajo  se  živci  za 
tipalnici,  pikčasta  očesca  in  mrežaste  oči.  Pod  goltom  je  manjši  vozel, 
„mali  možgani*',  ki  oddaje  živce  grizalom.  Nadgoltni  in  pod- 
goltni  vozel  stojita  med  seb6j  v  zvezi  z  žrelnim  obročem  t.  j. 
z  dvema  vozlatima,  živčevnenima  trakoma,  ki  prihajata  od  nadgoltnega 
vozla,  oklepata  golt  in  preideta  v  podgoltni  vozel.  Od  „malih  možgan" 
Tlečeta  se  tja  po  prsih  in  trebuhu  blizu  do  konca  zadkovo  votline  dva 
debela  živčevnena,  tudi  vozlata  traka,  trebušni  mozeg.     Ker  sta 


470 

traka  le  malo  vsaksebi,  spojita  se  (navstricua)  vozla  vsakokrat  v  eden 
skupen,  debel  vozel.  Tz  vozlov  trebušnega  mozga  zmota  se^veliko  živcev, 
ki  se  mnogovrstno  razvejijo  in  po  telesu  razpeljajo.  Orez  trebušni  mozi^g 
je  razpet  celi  svstem  kožastih  mišic,  od  spodnje  t<^lesne  stene  sem  pri- 
hajaj6čih,  tak6  da  mozeg  popolnoma  pokriva  ter  ga  zapira  v  cev.  Te  mi- 
šice tudi  stor(5,  da  so  trebušni  mozeg  in  nad  tem  ležeča  prebavila  vsaksebi. 

3.   Mišičevje. 

Mišičevje  je  pri  mravljah  jako  krepko  razvito,  vzlasti  6no  v  glavi, 
prsih  in  nogah.  Kako  l)i  le  bilo  drugače  mogoče,  da  vh?če  drobna 
mravlja  velikanskega  črva  ali  nese  preveliko  bilko.  Učenjak  Peteau  je 
dokazal,  da  je  mravlja  relativno  več  kakor  tridesetkrat  močnejša  nego 
konj.  Kar  se  tiče  podobe,  so  mišice  skoro  vse  ploščate  in  trakaste. 
One,  ki  gibljejo  grizala  in  tipalnici,  vzraščajo  v  glavi  ter  se  obešajo  na 
dotične  ude  spodaj  (spredi)  na  dnu.  Mišice,  odločene  gibanju  posameznih 
členov  v  tipalnicah  in  členatih  udih  grizal,  so  kratke  in  majhne  ter  gredo 
le  od  enega  člena  do  drugega  sosednega,  nikdar  pa  dalje.  Zat6  zamore 
služiti  ista  mišica  le  enemu,  nikoli  več  sklepom.  Največ  mišic  pa  je  v 
prsih.  Obešajo  se  na  posebne  robe  in  roglje,  moleče  od  hitinatega  oklopa 
v  prsno  votlino.  Večina  od  njih  je  odločena  spretnemu  in  krepkemu 
gibanju  nog  in  krilec  (pri  moških  in  ženskih  mravljah).  Zadek  veže  s 
prsimi  samo  ena,  a  dolga  in  močna  mišica.  Dihanju,  obstoječemu  v  pre- 
mikanji zadkovih  obročkov  sem  ter  Ija,  služijo  posebne  mišice,  takisto 
tudi  ž<»lu,  nahajaj6čemu  se  pogostoma  pri  ženskih  mravljah  in  delavcih. 
Nekaj  mišic  še  kasneje  omenimo. 

4.   Dihala. 

D  ihala  mravljam  so  dušniki  ali  traheji.  To  so  cevi,  debelejše  in 
tanjše,  napeljane  po  vsem  životu.  Zrak  dospe  v  traheje  skozi  dušice 
t.  j.  okrogle  luknje,  ki  se  nahajajo  na  strani  (levej  in  desnej)  v  telesnih 
obročkih.  Na  dušice,  ktere  lahko  žival  s  posebnimi  pripravami  samohotno 
odpre  ali  zaklopne,  nastavljajo  se  cevi.  Te  vodijo  zrak  v  močno  na- 
pihnena,  na  vsakej  strani  telesa  deloma  v  zadkovej,  deloma  pa  v  prsnej 
votlini  ležeča  mehova  —  glavna  traheja,  glavni  trahejnidebli. 
Trebuhasti  glavni  trahejni  debli,  ki  ste  razvejeni  po  vsem  telesu,  v  zvezi 
sle  s  poprečnimi  cevmi  med  seb6j.  Stene  trahejnih  cevij  so  sestavljene 
iz  dveh  skladov,  iz  zvunanjega  mrenastega  in  notranjega  hitinatega. 
Hitinati,  notranji  sklad,  na  kterem  se  še  znotraj  nahaja  —  v  ukrepljenje 
cevij  —  po  spiralki  vijoč  se  debel  rob,  zabrani,  da  se  cevi  ne  stisnejo, 
kedar  se  zrak  po  krepkem  izdihu  in  po  raztezi  trahejev  njemu  sledečej 
v  cevi  močno  stanjša. 


471 

Dihanje  s  traheji  obstoji  y  tem,  da  mravlja  zadkove,  v  rahlej  zvezi 
med  seb6j  stoječe  obročke  sem  in  tja  potiska.  S  tem  zvekšuje  in  zmanj- 
Snje  zaporedoma  telesno  votlino.  Bolje  ko  pri  mravlji  opazujemo  *  tako 
dihanje  pri  osi  ali  bučeli. 

5.  Kri  In  krvni  obtok. 

Kri  je  pri  mravljah  kakor  sploh  pri  žuželkah  temno  bel  sok.  Pod 
mikroskopom  se  vidi,  da  je  kri  belo-zelenkasta  tekočina,  v  kterej  plava 
nekaj  Oi)lom  velikih,  okroglastih, ' nekoliko  ploščatih  telesec —  krvnih 
kolesee.  Krvna  kolesca  imajo  v  sebi  mnogo  tolstnih  (mastncnih)  mo- 
leknlov.  Nektera  od  njih  se  skrčujejo  in  raztezajo,  kakor  da  bi  bila  živa. 
Krvna  voda  —  tekoči  del  krvi  —  sestavljena  je  iz  vode,  protejinovin  in 
Se  nekaj  drugih  tvarin. 

Obtoku  krvi,  ki  je  pa  zel6  nepopolen,  služi  debelostenata,  jako 
miSičnata  cev  (srce),  pripeta  s  posebnimi,  mrenastimi,  trikotastimi  D)i- 
šieami  na  hrbet  v  zadkovej  votlini.  Hrbtna  cev  (srce)  je  razdeljena 
v  več  prekatov  (srčnih  prekatov),  ležečih  drug  za  drugim.  Prekati  so 
v  sveži  med  seb6j,  a  zaključujejo  se  s  posel)nimi  zaklopnicami,  odpira- 
j6čimi  se  od  zadi  naprej.  Na  strani  (levcj  in  desnej)  ima  vsak  prekat 
razkol,  po  kterem  (ali  po  kterih,  ker  sta  dva)  stopa  iz  života  v  splošno 
telesno  votlino  povrnivša  se  kri  v  srce.  Predi  se  podaljša  hrbtna  cev 
v  tankostenato,  bolj  ozko  cev  —  v  veliko  odvodnico,  ki  gre  tik  hrbtne 
stene  tja  do  glave.  Tam,  kjer  preide  iz  zadkove  v  prsno  votlino,  je 
vzbočena  navzdol,  da  zamore  skozi  tanek  pretiš  (pecelj)  med  zadkom  in 
prsimi.  Midičnata  hrbtna  cev  bije,  t.  j.  ona  se  rythmično  skrčuje  ter 
razt^uje.  Pri  vsakem  skrčenji  požene  nekaj  krvi  tja  po  odvodnici;  ta 
jo  izlije  predi  pri  glavi  v  splošno  telesno  votlino.  Od  tod  teče  kri  po 
nepravilnih  potih  po  telesu  ter  namaka  in  prešinja  vse  organe,  le  v  krilcih 
je  še  niso  našli.  Iz  raznih  organov  priteka  zopet  nazaj  v  telesno  votlino 
in  stopi  skozi  stranske  razkole  v  hrbtno  cev,  da  prične  z  nova  krogotok.  ^ 
Na  svojem  potovanji  obteka  kri  traheje  ter  se  čisti,  t.  j.  oddaje  v  trahoje 
ogljenčev  okis  (C  O)  in  vodeni  sopar  (H,  O)  ter  jemlje  iz  zraka,  ki  je  v 
trahejih,  kislec  (O). 

6.    Želo. 

To  izdatno  branilo,  nahajaj6če  se  pri  mnogih  mravljah,  pristaja  samo 
delavcem,  pa  ženskim  mravljam.  Moške  mravlje  nimajo  nikoli  takega 
orožja.  Glavni  deli  žela  so:  žleza  strupnica  s  strupnikom  (mehurčkom 
za  stmp),  bodalnica  (hitinasta  cev)  in  })odali.    Žleza  strupnica,  ležeča  v 


*    Tek  krvi  v  organe  pospešuje  kapilariiost,  izstop  iz  orgauov  v  telesno  votlino 
pa  mnogovrstna  stiskanja  životnih  snovij,  kedar  se  giblje  žival. 


472 

eadkovej  votlini ,  obstoji  iz  dveh  trebuhastih  vrečic ,  ki  se  strnete  v 
dolgo ,  mnogo  se  vij6čo ,  ozko  cev.  Ta  cev  vodi  jad  (strup),  neko  svetlo 
tekočino,  imenovano  mravljinja  kislina  (C,  H,  O4)  v  strupnik,  od  koder 
jo  lahko  žival  po  bodalnici  samohotno  izbrizga.  V  bodalnici  nahajate  se 
dve  mečasti,  na  zvunanjej  strani  zobati  bodali  iz  hitina,  ki  ju  zasadi  raz- 
burjena mravlja  sovražniku  v  mes6  ter  švrkne  ob  enem  kapljico  strupa 
v  storjeno  rano. 

Mnogim  mravljam  manjkate  v  želu  ostri  bodali;  a  žleza  stmpnica 
in  druge  priprave  se  nahajajo.  Take  mravlje  se  branijo  tako,  da  ugriznejo 
s  čeljustima  in  spnstč  po  bodalnici  iz  zadka  kapljico  jadti  v  rano,  ali  pa 
da  brizgajo  in  švrkajo  jadovino  v  sovražnika.  Na  tak  način  se  brani 
na  pr.  rujava  mravlja.  To  je  tista  mravlja,  ktera  si  postavi  iz  raznih 
rastlinskih  odpadkov  (najrajši  v  jelovih  gozdih)  meter  visoka  in  Še  višja 
mravljišča.  Ce  narediš  v  njeno  domovje  votlino  in  držiš  roko  tja,  kmalu 
ti  bo  vsa  mokra.  Srdite  živalice  so  jo  poškropile  z  jadovino.  V  nekterih 
krajih,  kakor  na  zgornjem  Štajerji,  dad6  si  Ijudjž  navlašč  po  tej  mravlji 
pomočiti  roke,  da  jih  pot^m  vohajo.  Mravljinja  kislina  krepča  po  nji- 
hovem mnenji  živce.  V  krasnih  mavričinih  barvah  pokaže  se  jadovina 
brizgajočih  in  švrkajočih  mravelj,  ako  jo  posije  solnce,  osobito  zjutraj 
kmalu  po  izhodu  ali  pa  zvečer  nekoliko  pred  zapadom,  kedar  solce 
nizko  stoji. 

C.  Razplod. 

Bazplod  (množenje)  mravelj  godi  se  po  jajčicih,  ktera  babice  ležejo. 
Ker  ni  med  njimi  6ne  ljubosumnosti,  ki  jo  nahajamo  pri  maticah  v  panji, 
ima  mravljišče  vselej  več  babic,  ne  samo  žne,  kakor  bučele  enega  panja. 
Ako  jajčice  ne  prezimi,  izleže  iz  njega  v  14  dneh  ličinka,  droben 
črvič  brez  nog,  brez  očij  in  brez  prave  glave.  Ličinke  so  ?el6  požrešne 
in  imajo  vedno  odprta  usta,  a  delavci  jih  skrbno  pitajo  s  posebno,  iz  že- 
lodca izmečeno  hrano  ter  skrb6,  da  jim  ni  treba  trpeti  gladii.  Ko  so 
ličinke  dorastle,  zapredejo  se  skoro  pri  vseh  mravljah  v  bube.  Predejo 
pa  ličinke  z  dvema  vrečastima  žlezama,  —  žlezama  prelkama,  ki  pri- 
pravljate prelninb  ter  jo  izločujete  na  dnu  spodnje  ustnice.  Bube  imajo 
ljudje  krivo  za  „mravljinja  jajca".  Iz  bube  prikobaca  črez  nekaj  časa 
mlada  mravlja.  Ta  je  pa  s  prva  zel6  slabotna  in  kilava,  zat6  še  mora 
ostati^ tako  dolgo  v  varstvu  strežnic,  dokler  se  jej  udje  ne  utrdijo. 

(Dalje  pride.) 


473 


Jamikova  zapuščina. 

Priobčige  J,  Scheinigg. 

VI. 

12.  Zdaj  sledijo  važnejša  pisma,  ktera  se  nahajajo  v  Jarnikovej 
zapuščini.  Ona  nam  pričajo,  v  kako  ozktg  zvezi  je  bil  Jarnik  s  slo- 
Tenskimi  rodoljubi,  ter  nam  razsvetljujejo  marsikaj  o  osebnih  razmerah 
njegovih.  Žalibože,  da  se  le  malo  pisem  v  zapuščini  nahaja.  Prvo  tii 
priobčeno  pismo  pisano  je  menda  do  V.  Vodnika.    Evo  ga: 

Klagenfurt  ani  3.  April  1815. 

Ew.  HochwQrden  u.  Wohlgebohren ! 

Verehrungswurdigster  Freund ! 

Ihren  mir  so  vrerthen  Brief  habe  ich  am  Osterdienstage  richtig 
empfangen,  und  daraus  ersehen,  dass  Ihnen  meine  wenigen  Beitrage 
nicht  nur  zugekommen,  sondern  auch  Freude  gemacht  haben,  weil  sie 
viele,  anderen  Slaven  unbekannte  W5rtor  ete.  aus  dem  Winkel  Žila  in 
E&rnten  enthalten.  Hatte  mich  meine  jetzige  Lage  nicht  aus  aller 
Berfihrung  mit  besser  sprechenden  Slovenen  gebracht,  so  ware  ich  auch 
im  Stande,  meine  Forschungen  leichter  fortzusetzen,  was  aber  in  der 
Stadt,  wie  sie  es  wohl  selbst  wissen,  nicht  so  leicht  geschehen  kanu. 
Andere  aber,  die  am  Lande  leben,  und  naher  bey  der  Quelle  sind,  fuhlen 
keinen  Beruf,  dergleichen  Forschungen  zu  unteruehmeu,  denn  durch  die 
Stndien  sind  sie  zugleich  ganz  germanisirt.  Nur  hiu  und  wieder  scheint 
noch  ein  Lichtchen  zu  flammen,  das  aber  freylich  vvohlthiitige  Nahrung 
erhalteii  muss,  um  nicht  ganz  zu  erl5schen.  Daher  ware  es  furs  Wohl 
der  Slovenia  sehr  zutraglich,  wenn  Sie  sich  ganz  der  Huldinn  weiheu 
kdnnteu,  die  zu  ihrem  frohen  Aufbluhen  ungetheilte  Liebe  verlangt. 
Wemi  Sie  sich  daher  zu  diesem  Geschafte  Kuhe  wunschen,  so  bezweckt 
dieser  TVunsch  nichts  Anders,  als  das  Heil  der  Slovenia,  und  gerne 
stimmen  mir  in  diesen  Ihren  Wunsch  mit  ein,  quia  ex  hac  quiete  me- 
liora  adhuc  proditura  speramus. 

Nun  die  Antwort  auf  Ihre  Fragen. 

Die  neue  Zeitschrift  betreffend  muss  ich  hier  erinnern ,  dass  sie 
nicht  auf  PrSnumeration  erscheine.  Auch  will  man,  wie  mich  H.  Dr.  Kumpf 
versicherte,  noch  einige  Zeit  abwarten,  um  zu  sehen,  was  fur  einen  Gaug 
die  neuesten  Zeitbegebenheiten  nehmen  werden.  Inter  arma  silent  musae. 
Sobald  der  Sturm  voruber  ist,  wird  der  Druck  sogleich  beginnen,  der 
schon  begonnen  hEtte,  wenn  nicht  ein  Vogel  ausgekommen  wrire. 

Žila  heisst  die  Gail,  und  Zildn  ein  Gailihaler;  ich  v^ill  hier  das  Z 
f&r  das  gelinde  S  brauchen,  weil  es  auch  den  iibrigeu  Slaven  eigen  ist. 


474 

—  ^cdlo,  a,  heisst  der  Stachel  der  Bienen  oderWespen.  Kobidica  i.  e. 
ica  ist  1.  der  Schnietterling,  2.  der  Geigensattel  u.  3.  das  Fieber.  Das 
bžfim  betreffeiid  habe  ich  schon  in  der  Sb^r  eine  Aumerkung  geinacht, 
die  die  Uiiwissendcn  voii  ihrem  Spotte  abbringen  solite.  —  Mafa  scheint 
wirklich  nur  Ital.  zu  seyu.  —  Lufhno  kann  durch  den  deutschen  (hierland.) 
Proviucialism :  leisimer  ausgedrucket  werden:  lufhno  srejfhzhe  mi 
vsemitc,  leisimer  nehmt  mir  noch  das  Hemd ;  so  druckt  einer  seinen 
Unwillen  aus,  wenn  man  Ihm  alles  nehmen  will.  Lufhno  ist  demnach 
ein  Adverb.  das  man  im  Hochdeutschen  nur  durch  Umschreib.  geben 
kann.  —  She  na  ho  neabmi  neli;  naho  neli  scheint  mir  wohl  naho 
neti  (nehati)  zu  seyn ;  folglich  ist  es  das  deutsche  nachgeben,  nachlassen. 
Uas  n6ham  verkurzt  der  Gailth.  in  der  verg.  Zeit  u.  im  luf.,  indem  er 
sagt:  fm  neV,  neti.  Nžabmi  d.  i.  ne  bomo;  der  Gailth.  hat  in  der 
1.  Person  geg.  Zeit,  vielf.  Zahl  das  stumme  u  wie  der  Altslavonier,  indem 
er  sagt  fmbi,  damu,  vidimbi,  gr^mu.  u.  s.  w.  Auch  bey  einem  grossen 
Theile  der  ubrigen  KSnitner  hort  man  diesen  Archaism.  —  Skfjem,  fkfti 
ist  ein  Verbum  und  heisst  mit  einem  Schegel  todt  schlagen,  es  lantet 
fzhijen  von  zhi  d.  i.  kf;  in  Unt.  Karnten  ist  es  schon  zum  Diminutiverl 
geworden,  niimlich  kijic.  Zhfoha  ist  auch  bey  uns  eine  sie  in  den 
Windeln.  —  Nutnjak  haben  Sie  sehr  richtig  erklart.  Poniidim  u.  po- 
nujam sind  bey  uns  auch  gebrauchlich.  —  Prifhafhtnik  einige  sagen 
prifhafhnik  ist  der  Rottmann  der  Gemeinde.  In  jeder  Gemeinde  wird 
alle  Jahr,  oder  auch  alle  dritte  Jahr  von  der  Herrschaft  oder  dem  Orts- 
gerichte  ein  neuer  erwahlet,  der  das  Ansagen  der  Herrschaftl.  oder  Ge- 
richtlichen  Befehle  zum  Gesehafte  hat.  Sein  Amt  heisst  prffhafhtTO.  — 
Prekladi.  Was  in  einer  Stube  ftr5p  ist,  sind  auf  der  Dreschtenne  die 
Prekladi.  Auch  ist  na  prekladah  ein  viereckichtes  Loch,  durch  welches 
die  Garben  zum  Ausdreschen  herabgeworfen  werdeu.  Ist  einer  nngeschiekt 
genug,  dass  er  durch  diese  Oeffnung  auf  den  Dreschboden  herabf&llt,  so 
heisst  es :  je  ras  prekladi  piduv.  Diese  Oeffnung  wird  auch  durch  einen 
viereckichten  darauf  passenden  aus  zusammengefugten  Brettem  gemachten 
Balkon  geschlossen.  Der  gemeine  Deutsche  nennt  diess  das  G  ep  a  t  ter. 
N4t  hat  schon  Gutsmann  richtig  verzeichnet.  Der  sogenannte  ZweschkeD- 
pfeffer  heisst  in  Mitt.  u.  Unt.  K.  zheacina  ohne  nit.  Muzhkam  wird 
gewis8  nur  von  mehek  herkommen,  welches  man  in  K&rnten  gew5hnlich 
mfezhek  auszusprechen  pflegt.  Fur  glaac  hat  man  na  Žili  nichts  andres. 
Putov  bruchig,  der  einen  Leibschaden  hat.  Nekufn  kčnnte  vielleicht 
von  neg6d'n  kommen.  —  Statt  dol  pod  se  kann  auch  pod  se  allein  ge- 
nugen.  Brusen  haben  Sie  sehr  gut  erklart;  also  von  br^stim  se  sich 
begatteu.  Hier  erinnere  ich  mich  des  Ausdruckes  zhr^s  proti  jiti, 
den  ich  v.  J.  horte,  u.  welches  iiber  eine  Stelle  gehen  bedeutet,  auf  der 
sich  Hunde  oder  Katzen  begattet  haben.     Diesem  unglucklichen  Daruber- 


476 

gehen  schreibt  der  Aberglaube  das  Vergicht-  zu.  —  0)»refti,  fiiulen,  hat 
die  gegenw.  Zeit  Terloren,  statt  welcher  man  obreiizhani  von  obrenzhati 
setat;  in  der  verg.  Zeit  hat  obrefti,  Hm  obrjedl,  obrenzhati  abor  obrenzhal. 

—  Bakla,  e,  Sehreffel,  sind  kloin  gehackte  Holzstficke,  die  zur  Uiiter- 
haltung  des  Feuers  auf  dem  Kamine  (v-lieve)  in  der  Stul)<^  g(jl»raiicht 
werden.  Die  Lieva  oder  die  Lenchte,  der  Kamin,  ist  nnter  dcn  Windischt»n 
nur  im  Gail-,  Bosen-  u.  Kanalthale  gebrSuchlich,  die  fibrigen  Winden 
haben  Rauchstuben  wie  die  Deutschen,  inde  nekntnost  oder  der  Sehmutz. 
Von  besondern  Nahmen  Casars  weis.s  ieh  Nichts.  —  Ein  Sammen- 
tsehurtsehe  heisst  in  Gailthai,  wo  man  den  tfirkischen  Waitz(ni  gewiss 
am  langsten  bauet,  fiemnjak.  —  Mnta  die  Manth;  nnser  Mutar  der 
Manthner  entspricht  dem  Altsiav.  MLirap  puhlicanus  im  Hochdeutsehen 
Zdlluer;  also  seheinen  Mauth  u.  Manthner  nur  vom  Slav.  ab- 
znstammen  ?  —  Das  kar  wird  in  Karnten  meistens  statt  nikar  gebraucht, 
das  ni  wird  gew6hnlich  versehiungen,  frevlieh  soli  es  von  dem  ))eziehenden 
kar  geuau  unterschieden  werden!  Daher  das  Unverstandliche,  wenn  man 
sagt:   Te  16pc  dezhle  v-brino  kar.  st.  nikar;  nnd  ki  snajo  st.  ki  monjo. 

—  Betiho  scheint  wirklich  V(»rda(*htig.  g(»wiss  von  Fittig.  —  lUifhol  ist 
die  Kratzbfirste.  —  Von  Ajnzh  machen  wir  nehst  ajnzhawca  auch  Ajnzhla : 
aber  das  erste  ist  im  edleren  Sinne,  das  zw(\vte  aber  drurkt  Man^^el  an 
Achtung  gegen  das  Weib  des  Ajnzh  aus.  Dieser  Achtung  beziuehnende 
Untersehied  mag  vielleicht  im  Suffix  awi,  awiza,  awza  liegen,  von 
Ajnzhavi  etc.  So  ist  auch  IV;harea  edler  als  IVdira.  —  Jesda  heisst 
das  Keiten  ad  analogiam  feja  das  Sitzen,  hc/ja  das  (lelirn,  rtvja  die  phy- 
sische  Erziehung.  Aus  fedia,  h^idia,  redia  so  wie  selbst  media.  maehte 
man  nach  dem  slav.  Wolilklang  s^ja,  hcija,  reja,  meja,  also  das  di  in  j. 

—  Kliet  ist  der'Keller,  den  die  Jaunlhaler  Kevder  zu  nennen  pHegon. — 
Kanalthal  heisst  Kanav,  u.  im  Kanalthal  v-Kanale.  Wejte  ludi  heisst: 
Wisset  meine  Leute.  Vejte.  st.  vždite  ist  wieder  naeh  der  ohigen  Kog(»l 
des  Wohlklang8  gebildct,  nahmlieh  di  in  j.  —  Das  iga  des  Genitivs  mit 
dem  stnmmen  i  scheint  dem  Altsiav.  ago  nieht  so  nahe  zu  kommen, 
als  das  ega;  das  a  gehet  in  den  meisten  Spraehen  nur  in  e  iiher,  selteu 
aber  in  i,  aqua  aquae,  Vater,  Viiter,  selhst  in  Krain  hat  man  die  Adjettt. 
ueut.  schon  in  e  gebildet:  visoke  nebesa,  indess  man  in  Karnten  sogar 
das  a  des  Hauptwortes  in  e  verwandelte  u.  sagtt^:  visoke  ncibese.  Der 
B5hm  treibt  diese  Verwandlung  noch  weiter,  indem  er  sogar  zcmje, 
Tvinje,  ku«e  u.  s.  w.  sagt.  —  Warum  ist  man  in  Krain  der  altsiav. 
Form  in  6j  bey  den  weibl.  Adjeetiven  so  abholdV  dobri  »ceni,  warum 
nicht  dobr^j  »eni;  der  Dativ  des  Adjeetivs  solite  doch  vom  Dat  i  v  des 
Subst.  genau  unterschieden  werden,  und  warum  solite  man  das  cj  in 
der  Scluiftsprache  nicht  ))eybehalten,  cum  sit  in  ore  populi  et  altr 
slavicum  ? 


U76 

Auch  pflegte  man  bisher  den  achten  u.  uralten  Vokal  des  gemeinen 
Mannes  wenig  zu  beachten,  immer  lesen  wir  noch  v-Lnblani,  na  okni, 
v-mefti,  na  miši  etc.  anstatt,  wie  es  in  ore  populi  klingt:  V-Lublane,  (6) 
na  okne,  v-m^fte,  na  mis6  etc.  Dieses  Final-e  klingt  manclimal  wie 
ea,  wie  a,  oder  wie  6,  welche8  letztere  das  richtigste  ist.  Der  Slovene 
sagt  immer  nur  fim  bil  v-Bilace,  v-PUberce  (Blejbnrg),  v-Otoce 
(M.  W(Jrth),  na  potoce  etc.  Kosenthal  heisst  rc5xna  dolina  oder,  wenn 
man  das  eigentliche  Eosenthal  d.  i.  den  Bezirk  um  Bosegg  herum  nimmt, 
Y(om  im  Genitiv  r6xja,  welches  im  Bčhmischen  so  wie  im  Slovenischen 
ein  GestiHppe  bedeutet  (rfiždj,  roždj).  Die  Strecke  von  Suetschach  bis 
St.  Margarethen,  welche  von  der  Loibler-Strasse  gerade  bey  der  Mitte 
durchschnitten  wird,  nennen  die  Deutsehcn  das  Untere  Bosenthal,  allein 
die  eigentlichen  Bosenthaler  (Ro»4ni)  protestiren  gegen  diese  Benennung, 
indem  sie  diese  unteren  Bosenthaler  Poddrovci  d.  i.  Unterdrauthaler 
nennen.  Die  Ableitung  des  Namens  Bosenthal  Yon  gewis8en  Blumen, 
die  nur  hier  allein  wachsen  sollen,  ist  gewiss  ganz  irrig,  indem  der  Nahme 
sicher  nur  von  rtoac  (rw»j)  kOmmt. 

Maria  Saal  heisst  v-gosposvetah  also  von  gospa  sveta.  So  heisst 
Maria  Bain,  ein  VVallfahrtsort  an  der  Drau  Ferlach  gegenuber: 
Hofhpole ,  v-Hofhpolah ,  oder  auch  Hoapole ;  die  Entfemteren  pflegen 
es  so  auszusprechen,  welches  mir  alsFrauenfeld  doch  richtiger  scheint, 
als  das  Einheimische  u.  Verkehrte  }Kahpole,  na  3Cahpolah.  —  Mccida  heisst 
die  Hode,  und  mwd^tnjak  das  Bruchband.  —  Uog  heisst  fest,  stark, 
tctije  niti  ein  starker  Zwirn,  Uog  rjemen  ein  starker  Biemen,  Uog  zhlovek 
ein  fester  Mensch,  von  fester  Gesudheit,  vom  festen  K5rperbau;  es  ist 
das  tug  der  andern  Dialekte,  daher  auch  togota  die  Festigkeit,  woraus 
das  deutsche  Tu  gen  d  erkl&rbar  wird;  die  Bildung  des  Lateinischen 
virtus  lauft  auf  das  namliche  hinaus.  — 

Locus  meus  natalis  ist  v-Sht^fane,  St.  Stephan. 

Bedomez  ist  nach  dem  Volksglauben  einer,  der  mit  Z&hnen  ge- 
bohren  wird,  und  im  envachsenen  Alter  die  in  Wiegen  liegenden  Kinder 
aufsucht,  sie  mit  seinen  Liebkosungen  erdruckt,  und  sie  sodann  auf  die 
Thurschnalle  aufh^ngt. 

Irgendwo  in  Krain  heisst  der  Trammbaum  prezhnik,  also  Quer- 
baum.  Im  Jaunthale  heisst  zhvetiriti,  zhvetirim,  mit  einem  Zuge  von 
4  Thieren  (was  immer  fur  eine)  fahren. 

In  Taynach  v-Tinjah  heisst  die  Verstopfung  (Krankheit)  perpfca. 
Vertalasia  heisst  im  Bosenthale,  vielleicht  auch  anderswo,  die  Hutsche. 
In  der  Altslav.  Bibel  findet  man  cKBoat  durch;  im  Gailthale  sagt  man 
noch  fkuosje  Buog  d.  i.  Um  Gottes  willen,  Bey  Gott!  oder  sonst  ein 
Ausdruck  der  Verwunderung  etc.  ausser  diesem  Ausdrucke  pflegt  man 
das  fkuos  zu  brauchen. 


477 

^j  nnd  '?ajte  ist  also  altsla?.  st.  nakaj  u.  nakajte. 

zhcii,  pravlici,  (inquam)  nnd  ne  mco  ich  kann  nicht,  sind  also 
Doch  die  Ueberbleibsel  des  Prfisens  ohne  m. 

Mamo  cimpermane  na  izare  heisst  an  den  Ortschaften  um  den 
WOrthersee  herum:  Der  See  friert  zu. 

In  Taynach  n.  im  Jaunthale  lebt  noch  das  Partic.  primrhi,  per- 
jemifhi,  primfki;  perjemifhi   hoditi  sich  an  Etwas  festhaltend  gehen. 

Herr  Schneider  l&sst Ihnen seint^ herzlichste Empfehlung erwiederu. 
Er  irird  nach  M5glichkeit  sucheo,  forschen,  beobaehten  und  verzeichnen, 
vod  so  zu  dem  beabsichtigten  W5rterbuehe  sein  Scherflein  beytragen. 
Denn  aueh  Tajnach  ist  ein  WalIfahrtsort,  und  die  Oftereu  fhod'«  oder 
Konkurse  sind  ganz  dazu  geeignet,  die  Muudart  der  benachharten  Slo- 
?enen  leichter  beobaehten  zu  k5nuen.  —  Herr  Dr.  Kunipf,  der  sich 
Ihnen  h6flichst  empfehlen  l^sst,  erwartet  aus  Ihrer  Hand  die  besten 
Beytr^e  fur  die  slow.  Rubrik.  Aucb  die  ubrigen  fiingeladenen  werden 
nicht  s&nmen,  der  gemachten  Einladuug  zu  folgen.  Es  gebricht  mir  au 
Ranm.  Ich  empfehle  mich  Ihrer  Freuudsehaft  und  bin  mit  aiiHgezeicb- 
neter  Hochachtung  Ihr 

J  a  r  u  i  k. 


D  e  S  C  h. 

Slovenska  beseda  zapisana  dne  26.  avgusta  1.  1254. 

ii2k  nas  SloTence,  ki  nimamo  veliko  starih  jezikovskih  spomenikov, 
je  vsaka  beseda,  ktero  nahajamo  v  starih  listinah,  znamenita.  Tudi  v  na- 
pisu tega  članka  navedena  beseda  bode  gotovo  častite  čitatelje  zanimala. 

Gholo  de  Seldenhofen  (Vozeniški)  in  njegova  siua  Cholo 
junior  in  Chunrad  izpoved6  v  listini  danej  dne  20.  avgusta  1.  1254. 
pri  sv.  Lovrenci  v  Puščavi,  da  je  bila  med  njimi  in  opatom  sv.  Pavla : 
^controversia  super  quibusdam  terminis  et  prediorum  distinctionibus  sine 
metis  in  povincia  s.  Laurentii". 

Opat  je  trdil,  da  se  meja  vleče  „a  parte  occidentali  in  prefata  pro- 
vincia  inchoanda  praeterquam  ad  deeursum  pluvialis  aque,  que  de- 
scendit  a  summitate  montis,  qui  vulgariter  eensetur  hoc  vocabulo 
Desch,  et  a  lacu,  qui  in  eiusdem  montis  vertiee  consistit  (bržkone 
jezerce  na  velikej  Kopi,  kteremu  ljudstvo  „črna  mlaka"  pravi),  usque  ad 
amnem  Beddim  (Radel)  decurrentem  predium".  A  Cholo  Vozeniški  in 
sinovi  njegovi  svojili  so  si  mejo  še  dalje  naprej. 

Cholo  Vozeniški  se  je  udal  po  daljšem  pravdanji.  Postavilo  se  je 
pismo,  v  kterem  so  bile  točno  določene  meje  obojih  posestnikov. 


478 

Tega  pisma  priče  so:  Bernhardus  egregius  Dox  Kariuthie, 
Ulricus  filiiis  oiiis,  Dietmarus,  plebanus  de  Seldeahofen,  O  t  to  de 
Tra))tMch  (Untordrauburg),  Sifridus  de  Merhenberg  (Marenberški). 

To  pismo  je  tudi  za  domačo  zgodovino  važno.  Zakaj  iz  njega  zv^mo, 
da  j(^  so  leta  1254.  vse  okrožje  na  desnem  bregu  Drave  in  tudi  okolica 
sv.  Lovrenca  v  Puščavi  spadala  pod  koroško  vojvodstvo;  saj  je  de- 
želni gospodar  vojvoda  Bernhard  prišel  sam  na  razsodbo  te  pravde! 

Vojvoda  Bernhard  bilje  eden  najboljših  vojvod  koroških.  Voj- 
vodstvo je  ))ilo  v  niojlepšem  cvetu.  On  je  bil  dober  in  pravičen  vladar, 
in  njegov  spomin  še  živi  v  slovenskem  narodu.  Ne  davno  me  je  vprašal 
star  kmet:  „Gospod,  Vi  nam  večkrat  razlagate  starih  rečij,  povejt«  mi, 
kdaj  pa  je  živel  kralj  sv.  Bernard?  Takrat  je  bilo  dobro  na  svetu, 
resnica  in  pravica  ste  kaj  veljali;  nekje  na  Koroškem  je  pokopan^. 

Ta  „kralj  sv.  Bernard"  ne  more  biti  drug  vladar,  nego  vojvoda 
koroški  Bernhard,  ki  je  55  let  vladal  (od  1.  1201 — 1256),  in  je  po- 
kopan v  samostanu  sv.  Pavla  na  Koroškem. 

Trg  V  o  z  e  n  i  C  e  na  desnem  bregu  Drave  nasproti  Muti  (Hohen- 
maulhen)  stoječ,  veli  se  večkrat  v  starih  listinah:  Sailhofen,  menda 
Voze  ni  C  a  zaradi  tega  tako  imenovana,  ker  je  bil  tam  brod  na  voze 
(Seil),  na  kterem  so  se  prek  Drave  vozili?  Grad  pa  se  piše  vedno: 
S  a  1  d  e  n  -  S  e  1  d  e  n  h  o  f  e  n.  Nemški  vitezi  so  pristavljali  ki*ajem,  v  kt^rih 
so  imeli  svoje  dvore,  pridevek:  hofen,  iz  hof,  dvor.  Salde,  Sel  de 
pa  pomenja  v  liavarskej  in  tirolskej  nemščini :  „fur  Holzarbeiter  im  Walde 
hestimmte  Hfitte".  Torej  je  preje,  nego  se  je  postavil  grad,  stala  tam 
drvarnica. 

Original  listine  je  hranjen  v  arhivu  sv.  Pavla,  natisnen  v  posnetku 
v  „Urkundenhuch  des  Stiftes  St.  Paul",  str.  142.  Nr.  86,  in  str.  189. 
Nr.  151). 

Besedo  Dež,  pluvia,  izgovarjali  so  Slovenci  torej  že  pred  šest  sto 
leti  tako,  kakor  danes.  Staroslov.  oblika  je:  di^ždb  (Ostrom.  Greg.  Naa.), 
hrv.-srb.  dažd,  polsk.  deszcz,  česk.  de  št',  gorenje  in  dolenjelui 
dešč,  pola))skoslov.  dazd.  Miklošič  primerja  sausk.  dadhi,  Molken, 
a  verjetnejša  je  Matzenauerjeva  razlaga  iz  litovsk.  duzg-u-^ti,  sonare, 
crepare,  strepere,  torej  d  ež  po  skrol>očenji.  Davorin  TrsUnjak, 


479 


Drobnosti. 

Ha^sImrSaBl  t  ieiell  KnmJskeJ  128S— 1882.  Slavnosten  spis  ob  ^o<]ovanji 
leststoletnice  od  sdnižitre  Kranjske  zemlje  z  Avstrijo.  Na  svetlo  dal  kninjski  deželni 
odbor.  Spisal  Avgust  D  i  m  i  t  z.  —  Tako  se  glasi  naslov  nove  knjige,  ktero  je  po  onakej 
Demikej  knjigi  poslovenil  g.  J.  Cimperman,  in  kije  prišla  na  svetlo  pred  cesarjevim 
dohodom  v  Ljubljano.  Nemi^ka  knjiga  nas  ne  zanima  toliko,  ker  je  ne  moremo  pri- 
tt«vftti  naSemu  slovstvu,  primemo  pa  je,  da  izpregovorimo  o  slovenskoj  prestavi  ne- 
koliko besed. 

Imenovana  knjiga  nam  na  78.  straneh  opisuje  v  kratkih  )»otezah  kranjsko  zgo- 
dovino od  1.  1282—1882.  s  posebnim  ozirom  na  Habsburžane.  Tvarino  razdelil  je  pi- 
satelj na  tri  dele  in  sicer:  1.  Djnastija  Habsburška  od  Rudolfa  I.  do  državne  delitve 
1282 — 1622.  —  2.  Djnastija  Habsburška  od  Ferdinanda  I.  do  izmretja  moškega  rodii, 
1522  —  1740.  —  8.  Rod  HabsburSko-Lotrinski  od  Marije  Terezije  do  današnjih  dnij, 
1740-1882. 

Zapopadek  te  knjige  je  kratek  posnetek  pisateljevega  ve(^jega  dela,  namreč  „ Zgo- 
dovine Kranjskega'*.  Kr\jigo  prebravši  moramo  izreči,  <la  jo  je  pisatelj  večinoma  dobro 
pogodil  in  znal  ločiti  znamenitejse  in  važnejše  dogodbe  od  manj  važnih,  ter  potem  prv<* 
uvrstil  v  svoj  slavnostni  spis,  dnige  pa  izpustil.  Akoravno  smo  tu  in  tam  jiogresali 
kako  interessantno  notico,  vendar  si  mislimo,  da  bi  jo  bil  pisatelj  sam  tudi  i'ad  zapisal; 
ker  pa  ni  botel,  da  bi  knjiga  preveč  narastla,  izpustil  jo  je  rajši.  V  obče  smo  s  tem 
slavnostnim  spisom  zadovoljni.  Kar  se  pa  posameznost ij  tiče,  hočemo  navesti  nekoliko 
opazek,  a  one  veljajo  bolj  prelagatelju,  kakor  pisatelju.  Iz  knjige  smo  razvidoli^  da  s(; 
je  tudi  g.  prelagatelj  trudil,  kolikor  mu  je  bilo  mogoče,  da  bi  slovenski  ))revod  ne 
zaostajal  sa  nemškim  izviniikom,  in  reči  moramo,  da  se  mu  je  to  kolikor  toliko  ))o- 
sre^ilo.     Tu  naj  sledi  nekoliko  opombie,  nektore  za  g.  i>isatelja,  druge  za  g.  prelagatelja. 

Pisatelj  pravi,  da  so  imeli  do  1.  Iii3r>.  „grofje  goriški",  zvesti  zavezniki  Ru- 
dolfovi,  kranjsko  deželo  v  zastavi  (str.  (>.  vr.  9).  Boljše  in  določnejše  bi  bilo,  ko  bi 
stalo  „vojvo<la  koroški".  Str.  G.  vr.  24:  „na  vojvodskem  stolu  ?'  Krnskem  (iradu". 
Vojvodski  stol  je  bil  le  blizu  Krnskega  Gradu,  ne  pa  v  Uradu.  Str.  11.  vr.  25:  „do- 
bilo  se  je  14  jajce  za  jeden  sold  in  kokoš  za  dva  solda".  Jako  dobro  bi  bilo,  ko  bi 
se  bilo  tu  zraven  pristavilo,  da  je  bil  takratni  „sol<lo'*  toliko  vreden,  kot  8  naših  soldov 
ali  krajcarjev.  Tedaj  je  veljalo  14  jajec  8  krajcarjev,  kokoš  pa  KJ,  kar  je  sev<Mla  še 
zmirom  dober  kup.  Str.  14.  vr.  21 :  Namesto  ^cesarsko"  kronanje  stoji  naj  ^kraljevo**, 
ker  cesarsko  krona  prejel  je  Friderik  ha  le  14^2,  ne  ]»a  1442.  —  l*relagatelj  jiiše  Tur- 
jaSki,  Celjski,  Oniomcljski  itd.,  tedaj  slovenska  imena  z;i  Auersperg,  (Mili  in  Tsehernembl. 
Dosledno  bi  bilo,  da  bi  tudi  pisal  „()berski"  ali  pa  vsaj  „Vovberški"  namesto  Heunbui-ski 
(str.  4.  vr.  13).  —  Za  „Windisehe  Mark"  imamo  izraz  ^Slovenska  Krajina",  ne  jra 
ffVindiSka  Krajina"  (str.  5.  vr.  12);  saj  tudi  govorimo  in  jušomo  ^Slovenski  Gradec, 
Slovenska  Bistrica"  za  Windiseh-(Jraz  in  Windiseh-Feistritz.  Na  drugem  mestu  (str.  27. 
vr.  12)  st^ji  pravilno  ^Slovenska  Krajina".  Do  sodaj  smo  ]>isali  in  govorili,  kolikor  je 
meni  znano,  „Judenburg"  (mesto  na  gorenjem  Stajerskeni),  ne  pa  ^Jiidinov  (irad", 
kakor  stoji  na  str.  5.  Za  moravsko  mesto  „Austerlitz"  (str.  (JO.  vr.  !.•>)  imajo  Slovani 
besedo  „Slavkov".  Str.  (>7.  vr.  20:  „ob  (Jorenjih  Jezerih".  Tu  bi  imela  biti  ednina, 
kajti  Gorenje  Jezero  je  le  eno  v  onih  krajih,  pač  pa  štejemo  več  »Kanadskih  j<^z«»r". 
Oblike  ,/rurnski,  Wurmsei-Hki"  itd.  (str.  57.  in  dr.)  mi  niso  všeč;  pišimo  rajši  Wurmser, 
Thum  itd.;  saj  tudi  ne  pišemo  Winklerski,  BhMW('iski  itd.  Neslovenska  lastna  imena, 
ktera  nimajo  v  slovenščini  ali  pa  slovanščini  kakega  posebnega  izraza,  pišimo  vsaj  v 
znanstvenih  knjigah  tako,  kakor  jih   ondotni  narod  piše,  tedaj  „Wels*'  namesto  Veleij 


480 

(str.  19.  vr.  19) ;  „wittenber5ki",  namesto  vitenberSki  (str.  29.  vr.  15) ;  .,Codroipo",  na- 
mesto Kodrojpo ;  ,^Cone{^liano",  namesto  Koneljaa  (str.  58)  itd.  Dr,  f\  Kos. 

Zemljepis  za  drugI  In  tretji  razred  srednjih  Sol.  Spisal  in  založilJancz 
Jescnko.  V  Ljubljani.  Natisnila  „Narodna  tiskarna'^  1883.  Str.  205  v  8".  Cena  90  kr. 
—  To  je  že  šesta  zemljepisna  knjiga,  ktero  je  za  na&e  sredi^je  šole  spisal  la  zaloiil 
neutnidljivi  in  vešči  pisatelj  g.  prof.  J.  Jesenko:  Kakor  druge  knjige  njegore,  od- 
likuje se  tudi  ta  zemljepis  po  natančnosti  in  primemej,  paedagogiškim  načelom  od- 
govarjajočej  razvi^stitvi  zemljepisnega  gradiva.  Knjiga  sodrzuje  potanki  zemljepis  vseh 
peterih  zemljin,  in  nam  podaje  najnovejša  data  o  njih.  Knjiga  je  tedaj  ne  lo  učencem, 
temveč  vsakemu  razumniku  dobro  došla,  in  mi  jo  vsem  prav  gorko  priporočamo. 

Fizika  za  nl^e  gimnazije,  realke  In  učiteljišča.  Spisal  in  zaloiil  Jakob 
Oebular,  c.  kr.  višje  realke  profesor  v  Gorici.  II.  del.  V  Gorici.  Natisnila  Hilarijanska 
tiskarna.  Str.  91—211  v  8^  Cena  obeh  delov  gld.  1*30.  —  S  tem  delom  končana  je 
tudi  fizika  prof.  J.  Oebular  j  a.  Tako  imamo  tedaj  dve  slovenski  fiziki  za  nižje  srednje 
šole.  To  je  nov  dokaz,  da  nam  šolskih  knjig  v  slov.  jeziku  ne  bode  ponianj kovalo, 
ako  bi  se  slovenščina  tudi  za  vse  predmete  kot  podučevalen  jezik  uvedla.  O  vrednosti 
in  rabljivoati  Oebularjeve  fizike  izpregovorimo  pozneje.  Ali  ie  po  kratkem  pre- 
gledu drugega  dela  moramo  priznati,  da  je  ta  točnejši  od  prvega.  Prav  dobro  nam 
dohaja  na  konci  knjige  tolmač  s  kazalom  vred. 

Tergleiehende  Grammatik  der  slaTlsehen  Spraehen  von  Franz  Miklosich. 
Vierter  Band.  Syntax.  Zweiter  Abdruck.  Wien  1883.  W.  Braumuller.  Str.  893  v  8". 
Velj4  18  gld.  —  To  je  ponatis  prve  izdaje  velike  Miklošičeve  skladnje  slovanske. 
Iz  tega  se  razvidi,  kako  sega  učeni  svet  po  monumentalnih  delih  našega  slavnega 
jezikoslovca,  čegar  sedemdesetletnico  dne  2.  sept.  narod  slov.  v  Ljutomeru  praznuje! 

Dle  Krypta  in  8.  Florian«  Ein  Beitrag  zur  Baugeschichte  der  Stiftskirche 
S.  Florian.  Von  Alfons  Miillner,  k.  k.  Professor.  Linz  1883.  8".  str.  51  in  7  obrazcev. 
Cena  1  gold.  —  Da  to  nemško  knjižico  Slovencem  naznanjamo,  k  temu  so  nas  nagnoli 
naslednji  razlogi:  1.  Pisatelj  te  knjižice  je  po  svojej  1.  1879.  v  Ljubljani  izdanej  knjigi 
„Emona^^  in  drugih  spisih  dobro  poznani  starinoslovec  in  naš  rojak  prof.  Alfons  Miillner, 
ki  je  9  let  služboval  v  Mariboru,  potem  pa  moral  iti  na  tuje.  Njegove  znance  in  pri- 
jatelje bo  gotovo  zanimalo  zvedeti  kaj  o  njegovem  delovanji  na  tujem.  2.  Enjiiica  je 
spisana  z  veliko  zvedenostjo  in  natančnostjo,  in  želeli  bi,  da  bi  slov.  pisateljem  pri  ob- 
delovanji enake  tvarine  v  tem  oziru  bila  v  zgled.  Ravno  na  polji  starinoslovja  potre- 
bovali bi  mi  več  izvedenih  in  marljivih  delavcev.  3.  Naposled  omenjamo  to  knjižico 
tudi  zato,  ker  je  g.  pisatelj  med  zgodovino  podzemelj.ske  kapelice,  o  ktorej  pi^,  vpletel 
marsikaj  obče  zanimivega,  postavim  oddelek  o  človeških  lubonjah,  ki  so  ondi  shranjene, 
in  o  različnih  zidovnih  slogih,  ki  so  v  krščanskem  stavbarstvu  bili  v  navadi,  kar  bo 
gotovo  obče  zanimalo.  /.  S^a, 

MIkloSlč  in  njegovi  učenci.  Slovanska  vseučiliščna  mladež  na  Dnnaji  vro^i 
g.  dvornemu  svetniku  in  prof.  dr.  Fr.  vitezu  Miklošiču  pri  svečanosti,  ki  se  bode 
vršila  koncem  novembra  t.  1.  na  čast  njegove  sedemdesetletnice,  album  slniate^jev  nje- 
govih in  slavistov  sploh.  Vsi  p.  n.  g.  slavisti  kakor  tudi  nekdanji  učenci  g.  prof.  Miklošiča 
prosijo  se  tedaj,  naj  blagovolijo  v  kratkem  poslati  svoje  fotografije  v  visitnem  formatu 
in  z  lastnoročnim  podpisom  na:  Akademicky  spolek,  Wien  VIII.  Neudeggergasse  23. 
Slavnostnemu  odboru  predsednik  je  dr.  Lecejewski,  tajnik  pa  Jar.  Kalandra. 

Popravek:  Na  str.  409.  zadnjega  snopiča  beri  namesto:  „kazale  cel6  groma 
ostrih  zob"  pravilno:  „kazale  celo  gromado  ostrih  zob". 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  dnižbe  sv.  MolK>rja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Ijeposloven  in  znanstven  lisi 


Leto  Tli.  v  C^loTcI,  1.  oktobra  1883.  i^LeA^.   K). 


Luteranci. 

HistoriČon  roman.    Spisal  Ai\i(m  Koder. 

(Dalje.) 

Sestlndrajseto  poglavje. 

Mir  je  legel  za  nekaj  (^asa  po  z«a(liijih  dogodbab  na  slovensko  de- 
ielo,  po  krivoverstvu  zhegano.  Nihre  si  ni  upal  odslej  javno  pridigovati 
za  Lutrove  ideje.  Starim  poznanim  verskim  reforniatorjiMn  pa  je  jela 
stopati  resno  gosposka  na  noge.  CJonila  jih  je  navadno  erez  mejo  v 
nemške  provineije.  Osoldto  Kamniški  okraj,  do  sedaj  pravo  gnezdo  kri- 
voTerskega  strupa,  iztrebil  je  srečno  nbegli  sodnik  Kramar,  ki  ji»  postojnil 
odslej  ostro  proti  svojim  sovn\žnikom.  Zaraditega  je  izginolo  polagoma 
mnogo  oseb,  ki  so  živele  prej  ob  razširjevanji  novoverskih  idej.  Zopet 
drugi,  ki  so  imeli  svoje  posestvo,  akoravno  zanemarjeno,  poprijeli  so  se 
vsaj  videzno  kmetovanja  in  svojega  prejšnjega  posla, 

Konec  prve  reformacijske  dobe  uplival  je  torej  jako  uspešno  na 
zboljšanje  socijalnega  življenja.  Ljudstvo  se  je  tako  rekof^  po  dolgem 
času  oddahnolo  od  raz)»urjenosti,  ktera  se  mu  je  prej  vsilji^vaia  dan  na 
dan.  In  to  priložnost  je  veri  zvesto  ostala  katoliška  duhovšeina  po- 
rabila za  utijenje  omajenih  ste))rov  katolieanstva  in  za  razširjenje  svojih 
trdnjav  proti  bo<lo(-im  krivoverskim  navalom. 

Takovi  verski  tabori  so  luli  v  prvej  vrsti  samostani.  Trkali  so  torej 
vidji  duhovniki  na  vrata  najbolj  imenitnih  družin  in  pridigovali  za  blagor 
vernega  devištva  in  pokorši^ine  v  samotnem  zidovji.  Tn  raz  prižnic  so 
osnanovali,  kakove  odpustke  in  milosti  si  pridobi  tisti,  ki  posi>ešuje  zdru- 
ženo duhovno  življenje. 

Naravno  je  torej,  da  je  hitelo,  kakor  zgodovina  vseh  easov  spriruje. 
tudi  tti  ljudstvo  od  ene  skrajnosti  v  drugo.  Kakor  je  prej  uliogalo  svoje 
zapeljivee,  tako  se  je  odpovedovalo  sedaj  v  obilnej  meri  sladkosti  in 
svobodi   sveti  ter   se   zatekalo  v  mir   in   zadovoljnost   o!djnbuj/)<*e  celice 

aa 


482 

sainostaiiske.     Od  teh  dob  datiije  tudi  se  dandaues  več  potov  veliko  pre- 
iiiožoiije  in  posestvo  posameznih  samostanov  in  verskih  zadrug. 

Soditi  nočemo  poslednjega  raz  narodno -gospodarskega  stališča,  ali 
raz  verskega  smemo  trditi,  da  je  to  nepovoljno  in  neposredno  koristilo 
in  pospeševalo  omiko,  in  po  njej  se  je  vzbujal  i  narodni  čut  našega  ljudstva. 

Oe  so  hoteli  duhovniki  skrbeti  za  duševni  blagor  svojih  srenj,  treba 
jim  je  bilo  v  tekmovanje  s  svojimi  rojaki,  ki  so  se  cel6  v  pregnanstvu 
ščuvali  svoje  daljno,  zapuščeno  ljudstvo,  pošiljaje  jim  slovenske  knjige  v 
domovino,  najprvo  važnih  pripomočkov.  Td  pa  velja  izrek:  klin  s  klinom 
izbijati. 

Ako  je  bilo  krivovercem  mogoče  v  tujih  nemških  deželah  spisovati 
knjige  in  tiskati  je  v  domačej  besedi,  zakaj  bi  to  v  domovji  ne  liilo?    ^ 

Pričel  se  je  torej  kakor  črez  noč  duševen  l>oj  na  komaj  ozelenelem 
versko-litemrnem  polji  slovenskem.  Kakor  krepi  vsako  drugo  tekmovanje 
moči  ter  čisti  duh  in  povzdiguje,  tako  je  tudi  poslednje  rodilo  nagemu 
sper*emu  in  od  vsega  sveta  zapuščenemu  rodu  v  kratkem  času  obilo 
verskih  knjig  v  njegovem  jeziku  ter  položilo  nevedoma  temelj  poznejšej 
svetskej  literaturi.  Tn  eden  takih  mogočnih  tekmecev  katoliške  du- 
hovščine na  Slovenskem  bil  je  Jarnej  Knafelj.  Ko  je  živel  na  Nemškem 
v  pregnanstvu,  do)»ival  je  od  ondotnega  plemenitaštva  obilo  materijalne 
podpore  za  svoje  krivoversko  delovanje.  Na  njegovo  čast  moramo  izreči 
tu,  da  v  obilnosti  živeč  ni  pozabil  svoje  daljne  domovine  in  da  jej  je 
skušal  po  svojem  prepričanji  koristiti  pri  vsakej  priliki.  Vzpodbnjal  je 
svoje  prijatelje  v  domovji  k  vztrajnosti  in  je  skušal  prepričati,  da  si  mo- 
rajo prej  ali  pozneje  pril)oriti  popolno  zmago. 

Pregovor  pravi,  da  se  stoprav  na  tujem  učimo  domoljubja  in  da 
nam  kaže  daljina  domače  razmere  v  nekakej  poetiškej  svetlobi.  Le  dobro 
in  lepo  vidimo  vse  ondi.  a  črnih  pik  in  stvarij,  ki  nam  stavijo  nepre- 
magljive zapreke,  ne  poznamo.  Le  raz  tega  stališča  moramo  soditi 
Knafljevo  požrtvovalnost  do  svojih  rojakov  in  do  domovine,  ki  mu  je  ro- 
dila malo  prijetnih  ur  ter  imela  ^d-nj  samo  preganjanje  in  nehvaležnost. 
Neomahljivost  v  verskem  delovanji  pa  je  zajemal  Knafelj  uedvomljivo  v 
svojej  skrivnej  ljubezni. 

Kdo  v6,  ali  bi  se  ne  bil  naveličal  svojega  Sisyfovega  truda,  ko  bi 
ne  Inl  preračunil,  da  mu  sije  le  na  tem  potu  še  malo  upanja,  da  se 
združi  enkrat  s  svojo  nepozabljivo  Lavro.  Poskušal  je  sicer  ubraniti  jej 
vstop  v  samostan,  in  pozneje  je  najel  svoje  prijatelje,  naj  jo  odpeljejo  iz 
njega,  a  nepričakovana  naklučja  so  uničila  njegove  naklepe. 

V  takej  situvaeiji  ga  je  tolažil  morda  zgled  njegovega  mojstra 
Lutra,  ki  si  je  našel  tudi  v  samostanskem  zidovji  lek  svojim  .srčnim 
ranam.     Ce  je  postala  nekdaj   lepa  Katriea   srečna   nevesta,   zakaj  bi  ue 


483 

mogla  Uiti  to'  tudi   njegova  Lavra.   o   kterej  je  prepričan,   da  ga   ne- 
izmerno ljubi. 

Zarftdi  tega  ni  mogel  in  ni  hotel  pretrgati  ljubezenske  zveze  s  se- 
danjo nuno  Hekinjskega  samostana.  In  to  je  ))ilo  tudi  mladej,  y  prvih 
mladoRtnih  sanjah  v  ve^^no  je^o  vrženej  deklici  edina  tolažba,  da  se  odpr^ 
morda  se  nekdaj  duri,  ki  jo  peljejo  iz  nesreenega  zidovja  njenemu  ženinu 
v  naročje. 

A  med  takim  upom  in  strahom  minolo  je  leto  za  letom.  Gotovo 
lii  se  bilo  že  davno  poza))ilo  Knafljevo  ime  na  Slovenskem,  ko  lu  se  ne 
bili  oglašali  njegovi  prijatelji  pri  raznih  priložnostih  tu  in  tam  ter  pri- 
digovali  in  ščuvali  ljudi  proti  duhovnikom  in  erkvi. 

Izmed  najbolj  glasovitih  in  Uiajbolj  predrznih  luterauk  bila  je  naša 
znanka  Katarina  Stobe.  Hudobni  ljudje  so  pac^.  trdili,  da  deluje  bolj  iz 
sovraštva  proti  nezvestemu  Knaflju,  kot  iz  prepri^.anja.  Njena  edina  žflja 
je  bila,  da  izpodkoplje  vso  veljavo  njegovo.  Drugi  so  hoteli  eel6  vedeti. 
da  ni  i\jena  duHevnost  sem  ter  tja  popolno  normalna.  Tudi  naš  znanec 
kovač  Gogala  iz  Kranja  je  zopet  zoper  svojo  obljubo  popustil  za  vselej 
kovai7yo  ter  postal  potuj6č  Lutrov  apostol.  Pridigoval  je  vsakemu  in 
povsod,  kjer  se  mu  ni  bilo  bati  nasprotne  oblasti.  Ve«  potov  bi  se  mu 
bilo  slalK)  godilo,  ko  bi  ga  ne  bila  rešila  njegova  silovita  telesna  moc  iz 
sovražnikovih  rok.  Premagal  in  razkropil  jih  je  toUko  potov,  da  je  postal 
mythičDa  oseba,  o  kterej  so  govorili  po  vsej  deželi  in  s  ktero  so  matere 
stradile  svoje  neubogljive  otroke  in  se  križale  pred  njim  pobožne  ženice. 
Gogalova  zvesta  pribočnika  ostala  sta  tudi  pisar  Naglic  in  črevljarček 
Kri»ikar,  akoravno  sta  zd-nj  delovala  navadno  le  na  svojo  rok6  in  v 
rasnih  krajih. 

Umevno  je  torej,  da  ni  mogla  gosposka  v  takih  okoliščinah  opustiti 
preganjanja  proti  krivovercem.  Slal>  uspeh  in  nepopisljiva  predrznost 
Interancev  stiskala  jej  je  le  še  ostrejši  bič  v  roke.  Polnile  so  se  ječe 
založenih  in  čestokrat  po  nedolžnem  izdanih  krivovercev ;  kajti  od  ostrosti 
do  krivice  je  le  ^na  stopinja. 

Lepa  darila  obetana  po  gosposki  zapeljala  so  marsikterega,  da  je 
ovadil  svojega  soseda,  sorodnika  ali  prijatelja.  Sodl>e  in  preiskavanja  ni 
bilo  ne  konca  ne  kraja. 

Najbolj  uplivna  za  našo  povest  o  tem  času  sta  pa  dva  važna 
dogodka.*^ 

Kamniški  sodnik  Kramar,  ki  si  je  za  pravo  crkev  v  svojem  okraji 
največje  zasluge  pridobil,  je  neko  noč  nenadoma  umrl.  Trdili  so  mnogi. 
da  so  mu  zastrupili  luteranci  vino,  s  kterimi  je  nevedč  v  krčmi  pil. 

Drug  jako  imeniten  dogodek  je,  da  je  postala  mlada  nuna  Lavra 
opatiea  Mekinjskega  samostana  zaradi  svoje —  velike  pobožnosti  in  stro- 
gega izpoluovanja  samostanskih  dolžnostij! 

33* 


484 

Kaj  pa  je  bil  v  tedanjem  veku  opat  ali  opatica  mogočnega  in  bo- 
gatega samostana,  v6  le  oni,  ki  pozna  na  tanko  svetovno  zgodovino  onih 
('.asov,  v  kterih  »o  igrali  posamezni  verski  zastopniki  večje  uloge,  kakor 
prvi  državniki. 

Verjetno  je,  da  se  je  ob  tej  priliki  zopet  gmotno  zbolj^ial  položaj 
krivovereev  Kamniškega  okraja,  in  tudi  so  se  jeli  tedaj  izpolnovati 
marsikteri  skrivni  upi. 

Sedem IndviO^to  poglarje. 

^leh  wuBsto  diosonUnordnnngen  aiif  keine  andero 
Art  vorziibougon  als  dadiirch,  dass  ich  die  Aebtissin 
in  ein  anderes  KloRter  versetzte,  wo  ich  fiir  dip- 
selbe  ein  eigones  Geniach  ^^stanza^  als  ihren 
immorwahrenden  Kerker  erbauen  liess." 

Škof  Hren  ljubljanskim  stanovom. 

Kakor  se  jamejo  zopet  zbirati  mravlje,  ko  se  je  odda]|jila  hudobna 
človeška  noga,  ki  jim  je  poteptala  mirno  domovje,  in  znašajo  na  vse  sve- 
tovne strani  razmetane  dele  svojega  pohištva,  tako  so  se  jeli  gibati  in 
zbirati  krivoverei  v  Kamniškem  okraji  po  ugodnih  zadnjih  dogodbah. 

Podgorje,  njihovo  staro  mravljišče,  oživelo  se  je  kakor  črez  noč,  in 
samotna  Bobkova  hii^a  je  dobila  prejšnjo  čast.  Nadaljevali  so  se  ondi 
nekdanji  imenitni  zbori,  kterim  je  predsedovala  vdova  Stobe,  Gogala  in 
pisar  Naglic.  In  v  enem  takem  zl»oni  prikazal  se  je  tudi  nenadoma 
kakor  skozi  zaprta  vrata  —  Knafelj. 

Nepopisljivo  veselje  je  zagromelo  tedaj  ondi.  Dvignoli  so  ga  na 
rame,  nosili  ga  kakor  svojega  odrešitelja  okrog  ter  pozdravili  v  njem  ozna- 
novalca  nove  moči  svojih  idej.  Mož  dejanja  in  železne  energije  Knafelj 
pa  je  skrbel  s  čudovitim  svojim  talentom,  da  niso  ostali  ti  zbori  tajni; 
temveč  pogumnejsi  od  nekdaj,  potoval  je  od  sela  do  sela,  pridiguj6(^ 
po  erkvah  in  na  prostem,  kjer  je  le  našel  ugodna  tla  za  svoje  mišljenje. 

In  ta  KuafJjeva  potovanja  so  bila  podobna  neprestanim  slavnostim. 
Njegova  osel)a  je  tako  rek6č  elektrovala  rojake  in  mu  pridobivala  na 
stotine  prijateljev  in  somišljenikov.  "Poslednje  je  bilo  toliko  lažje,  ker  je 
bil  tedanji  poveljnik  slovenskih  dežel,  nadvojvoda  Ernest,  precej  toleranten 
v  verskih  zadevah  in  novoizvoljeni  Kamniški  sodnik  oseben  Knafljev  pri- 
jatelj. Naravno  je  tedaj,  da  je  v  takih  okoliščinah  zopet  oživela  komaj 
ugasnena  iskra  luteranstva  na  Slovenskem  in  vzplamtela  v  zel6  mo- 
gočen ogenj. 

Kdo  zna,  kako  daleč  l>i  bila  pozneje  prigorela  baklja  krivoverstva, 
ko  bi  je  ne  l>ila  sem  ter  tja  upihovala  zavist  posameznikov  in  sovraštvo  v 
lastnem  tal>oru.  Nesloga  je  uničevalka  močij  in  protivka  vsakemn  na- 
predku.   Kamor  se  iiseli  ona,  zaseje  sovraštvo  in  z  njim  pogin,  pouzročen 


485 

po  lastnej  sili,  ki  bije  v  slepoti  na  desno  in  levo  rane,  ktere  se  največ 
potov  ne  zacelijo  nikdar  več. 

Tako  je  bilo  tudi  z  nenadoma  zopet  oživljenim  krivoverstvom  na  Slo- 
venskem. Posvetna  oblast  si  morda  pripisuje  zaslugo,  da  ga  je  ona  iz- 
trebila v  hndem  boji.  A  poslednje  ni  resnica.  Temveč  krivoverstvo  je 
ope^^o  kakor  mogočno  drevo,  ne  po  sekiri  in  viharji,  ampak  izmolzeno 
po  strupenih,  požrešnih  rastlinah,  ki  hoeejo  zeleneti  in  cveteti  na  nje- 
govem deblu,  dokler  nap6sled  oboje  ne  zvene  in  ne  strohni. 

Znano  je,  da  se  je  že  pred  Knailjevim  begom  jela  Katarina  Stobe 
kujati  iz  ^ubosumnosti  in  maščevanja  ter  hotela  po  lastnih  načrtih  de- 
lovati za  luteranstvo. 

Tudi  Gogala  in  rajnki  Goriček  sta  se  čutila  žaljena  zaradi  precejšnje 
tedanje  Ejiafljeve  mlačnosti  ter  sta  ga  bila  pozvala  cel6  iz  Strmela  na 
opravičevanje  v  Podgorje. 

Viharni  dogodki  v  Cerkljah  so  poravnali  to  disharmonijo.  S  toliko 
večjo  silo  pa  se  je  zaradi  tega  vnelo  zdajci  nasprotje  po  Knafljevej  vrnitvi 
v  domovino;  kajti  on  je  odslej  javno  preziral  njihovo  pomoč  in  enako 
veljavo  v  verskem  poslovanji.  Čast  in  slavo  pa  je  užival  neprestano  sam, 
a  pozabil  je,  komu  se  ima  zahvaliti,  da  ni  popolnoma  zamrl  krivoverski 
čut  med  tem,  ko  je  bival  on  v  tujini.  Slava  rodi  ponos  in  lirezozirnost, 
poslednja  pa  antipathijo  pri  sobojevalcih ,  ki  so  darovali  toliko  bridkih 
nr  xa  drugo  ime,  ki  zdaj  zanje,  kar  so  sami  sejali. 

Razžaljivi  čut  pravice  pa  je  moč,  ki  ne  izgine  in  ne  miruje  prej, 
dokler  ne  najde  priložnosti,  da  zataji,  če  je  potreba,  tudi  svoje  lastno 
prepričanje,  da  je  le  nasičeno  maščevanje  do  prejšnjih  prijateljev.  Da, 
mi  trdimo,  da  je  sovražna  strast  proti  onim,  za  ktere  smo  bili  priprav- 
nem darovati  zadnjo  kapljo  svoje  krvi,  a  bili  goljufani  od  njih,  večja  od 
one  do  sovražnikov  po  principu  in  naravnem  nasprotji. 

Besničnost  poslednjega  mnenja  potrjujejo  tudi  zadnji  dogodki  pri- 
čujoče povesti  ter  jo  zagrinjajo  z  nekakim  tragičnim  zagrinjalom. 

Največ  priložnosti  za  osebne  intrigue  med  zastopniki  Idteranstva 
podajale  so  razmere  Mekinjskega  samostana.  Oudi  je  vladala  mlada  in 
neizkušena  opatica  Lavra  v  precej  svobodoljubnem  smislu.  Povrh  so 
trdili  vsi  okoličanje,  da  stara  ljubezen  ne  zarjavi,  in  da  uživa  Knafelj 
lepe  ure  v  svetem  samostanskem  zidovji,  ker  je  bil  pri  vsakej  priložnosti 
javno  tja  vabljen  k  pojedinam. 

Da  ni  Knafelj  zamujal  teh  pogostih  vabil,  potrjuje  to,  da  so  se  cule 
tožbe  katoliških  duhovnikov  proti  takovej  svobodomišljenosti  Mekinjske 
opatice,  in  domača  duhovska  gosposka  je  vse  poskusila,  da  bi  strahovala 
opatičino  grešno  predrznost. 

Poslediya  je  imela  namreč  po  svojem  plemenitem  rojstvu  in  re- 
dovnej  časti  toliko  prijateljev  in   somišljenikov,  da  je   bila  neobčutljiva 


486 

za  tako  opominjevanje,  zatrjujoč,  da  jej  ne  more  nihče  zabraniti  občevanja 
z  njenimi  prijatelji. 

V  takej  zadregi  zaradi  mogočne  opatice  ni  si  moglo  duhovstvo  drugače 
pomagati,  kakor  da  je  prosilo  papeža  samega,  naj  on  napravi  red  v  slo- 
venskih deželah  zbeganih  po  krivoverstvu.  Papež  Klement  je  uslišal 
to  prošnjo  in  pisal  lastnoročno  pismo  nadvojvodi  Ernestu,  kterega  »adnji 
del  se  glasi  v  originalu  tak6-le : 

„Ut  cooperetur  in  amotione  Abbatistae  Mflnkendorfensis  secula- 
risautis  et  Lutemnismi  suspectae,    cum   ad  convivia  vocaret  luteranos/ 

In  stoprav  ta  papeževa  prošnja  za  pomoč  posvetne  oblasti  proti 
neupogljivemu  krivoverstvu  je  ponzročila,  da  se  je  jelo  javno  in  ostro 
preiskovanje   v  Mekinjskem   samostanu   po  Ljubljanskem   škofu   Hrenu. 

Zanimiva  je  ta  verska  sodba  posebno  zaradi  tega,  ker  imajo  ženske 
zavisti  in  intrigue  največjo  ulogo  v  njej. 

Povabljena  je  bila  namreč  za  pričo  tudi  naša  znanka  Stobejka. 
Očitali  so  jej  vsi,  da  se  je  ponudila  sama  iz  sovraštva  do  Enaflja  in  iz 
zavisti  do  svoje  javne  rivalke  opatice. 

A  zatožena  ni  bila  le  samostanska  opatica  Lavra,  temveč  tudi  re- 
dovnica mati  Ana,  njena  prijateljica. 

Slovesna  je  bila  bajfe  ta  škofova  sodba  v  črno  pogrnenej  samostan- 
skej  dvorani  vpričo  vseh  redovnic  in  obilo  katoliških  duhovnikov  od  blizu 
in  daleč.  Na  vzvišenem  prostoru  ste  klečali  zatoženki  svojim  sodnikom 
nasproti.  In  ko  je  bila  poklicana  najprvo  Stobejka,  ki  je  brez  dvoma 
zakrivila  to  preiskavo,  ter  je  s  povzdignenim  glasom  pripovedovala  zgo- 
dovino svoje  minolosti  in  sreče,  dokler  je  ni  uničila  zatoženka  s  svojimi 
skrivnimi  zvezami,  zbledela  je  opatica,  in  solza  jej  je  zablišeala  v  očesu. 
Njeno  gorje  pa  je  prikipelo  do  vrhunca,  ko  je  izpovedovala  pot^m  njena 
naj)>oljša  prijateljica  Ana  v  slabem  smislu  ter  odločno  tajila  svojo  naj- 
manjšo krivdo. 

V  dolgem  govoru  je  pojasnjevala  nap6sled  *  opatica  svojo  nemilo 
osodo.  <?lepšavala  ni  svojih  pregreškov,  le  trdila  je,  ona  ni  sama  kriva, 
da  živi  med  tem  zidovjem,  pa  da  ne  smatm  sympathije  do  človeka  in 
mladostnega  prijatelja  za  greh ;  pohujševanja  pa  jej  nihče  dokazati  ne  moiB. 

Takovo  mišljenje  je  razburilo  sodnike  in  napravilo  splošno  senzacijo. 
Po  kratkem  posvetovanji  sklene  sodni  zbor,  da  je  odstavljena  opatica 
zaradi  grešnih  zvez  z  lutemnci,  in  mati  Ana  se  imenuje  zaradi  krivic, 
ki  so  jej  bile  storjene  po  hudobnej  zatožbi,  za  prednico  Mekinjskemu  sa- 
mostanu. 

Ta  historični  slučaj  osvetljuje  dovolj  socijalne  razmere  šestnajstega 
veka  in  tedanje  življenje  po  samostanih. 


"■•> 


487 


Oscmindrajseto  poglavje. 

Gorje  mu  bilo  je 
Kdor  y  boji  jim  dozdaj  je  pal  v  pesti. 

Tugomtr. 

pNemo  propheta  in  patria"^ ,  bil  bi  lahko  vzkliknol  Knafi^lj  po  zadnjih 
dogodbah ;  kajti  preprii^al  so  je,  da  izgublja  prijatelja  za  prijateljem.  On, 
ki  je  po  svojem  prepričanji  toliko  storil  v  tujini  za  svojo  domovino  ter 
bil  vrnovši  se  domii  slovesno  sprejet  in  mnogo  let  težko  pričakovan, 
moral  je  zreti,  kako  mu  jemlj6  nekdanji  tovariši  čast  in  ime,  kako  de- 
lajo na  lastno  roko  versko  politiko,  njemu,  svojemu  mojstru  in  ueeniku 
pa  mečejo  kameuje  pod  noge.  Po  zavisti  in  hudobnem  jeziku  izgubil  je 
tudi  svoj  zadi^i  ideal,  ki  ga  je  vuemal  toliko  let  v  hudem  boji  ter  mu 
dajal  up  v  lepšo  bodočnost,  ko  proder6  njegove  ideje  v  najmanjšo  kočo 
slovensko.  In  ta  ideal  je  bila  njegova  skrivna  prijateljica  opatica  Lavra. 
A  njo  so  bili  po  obsodbi  premestili  v  neki  oddaljen  samostan,  aH  v  kteri. 
ni  vedel  nikdo. 

Naravno  je,  da  je  jel  po  tako  Ijridkih  izkušnjah  Knafelj  pešati  v 
svojem  osodepolnem  boji  za  mladostne  ideale.  Edini  tovariš  in  prijatt^lj, 
ki  mu  je  ostal  zvest,  bil  je  črevljarček  Kriškar.  Z  ginljivo  udanostjo  je 
bil  poslednji  \sdružen  s  svojim  mojstrom.  Delil  je  z  njim  vesele  in  žalostne 
ure.  Vere  ni  mogel  izgubiti,  da  premaga  nap6sled  njegov  učitelj  vse  za- 
preke, ki  mu  proti vijo  sedaj. 

Takova  je  moč  fanatizma.  Na  podlagi  sebičnosti  se  vzbuja,  širi, 
divja  in  trpi  ter  upa  in  upa  do  zadnjega  izdihijeja.  da  ne  more  zasluženo 
plačilo  tu  ali  ondi  izostati.  V  takih  osebnih  razmerah  sta  potovala 
Knafelj  in  Kriškar  po  Slovenskem  ter  navduševala  pridiguj6ča,  kjer  je 
bila  priložnost. 

Ker  pa  je  dajal  Knafelj  pogostoma  dušek  svojemu  sovraštvu  do 
prejšnjih  prijateljev  s  tem,  da  jih  je  bičal  v  javnih  govorih,  svaril  pred 
njimi  kot  pred  volkovi  v  ovčjej  obleki,  a  samemu  sebi  pripisoval  vrhovno 
oblast  in  privilegij  v  i^azširjevanji  krivoverstva :  napovedal  jim  je  oseben  boj. 

Ker  so  imeli  Gogaia,  Naglic  in  drugi  tudi  svoje  stranke  med 
ljudstvom,  pripetilo  se  je  nekekrati,  da  se  je  vnel  med  poslušalci  hud 
lioj  la  prednosti  in  principe  nasprotnih  mojstrov. 

Takov  krvav  boj  se  je  pričel  enkrat  v  Mostah  poleg  Mengša. 
Knafelj  si  je  otel  življenje  le  po  naključji,  da  je  utekel  v  zvonik  in  se 
ondi  skril  v  takosvanih  slepih  linah,  a  njegovemu  spremljevalcu  Kriškarju 
pa  so  neusmiljeno  prerahljali  kosti  ter  mu  zaznamovali  hrbtišče  in  kamor 
j«  priletela  pest  in  batina. 

Naveličal  se  jo  nap6sled  Knafelj  nehvaležnega  boja.  Ciloboko  užaljen 
sklene  za  vselej  zapustiti  svojo  domovino  in  se  vrnoti  na  Nemško,  kjer 
je  bilo  tako  rodovitno  polje  za  njegove  ideje. 


488 

Pred  odhodom  jt»  bil  oznanjen  njegov  zadnji  govor  v  Smarici,  nje- 
govej  rojstnrj  vasi.  Svarili  so  sicer  Knatija  njegovi  prijatelji,  naj  opusti 
javno  pridigo ;  kajti  skrivna  zarota  se  baje  snuje  proti  njemu.  Preponosen 
in  prepogumen  je  bil  Knafelj,  da  bi  se  bil  dal  preplašiti  po  takovej  go- 
vorici. On,  ki  je  zrl  stokrat  smrti  v  lice,  naj  bi  opustil  zadnje  8lov6  od 
domovine  zaradi  boječnosti  ?  ! 

Bilo  je  zveCer  pred  velikim  Šmarnom.  Po  cesti,  ki  iz  Sadomlja  v 
Kamnik  vodi,  korakala  sta,  ko  se  je  že  mraeilo,  dva  tujca.  Starejši 
grbast  rudečebmdec  moi*al  je  še  enkrat  tako  hitro  stopati,  da  ga  ni 
mlajši  visokoi-asteni  tovariš  za  seboj  puščal.  Zaraditega  je  najprej  tiho  klel, 
pot^m  pa  ko  mu  je  bil  popolnoma  izginol  humor,  qp*abil  je  jezno  mla- 
dega tovariša  za  rokav  in  ga  stresel,  kakor  da  bi  mu  bil  s  tem  hotel 
njegovo  hudobijo  poplačati,  ter  dejal: 

„Hudobec  naj  s  teb6j  hodi,  pa  ne  krščen  človek !  Svqje  grešne  noge 
prestavljaš,  kakor  da  bi  te  sto  biričev  preganjalo,  in  ne  pomisliš,  da  ni 
vsak  s  teb6j  pri  istej  skledi  vzrastel," 

Jezno  je  pogledal  pri  teh  besedah  govornik  svojega  sopotovalca, 
pokrivalo  je  snel  in  si  pot  brisal,  ki  mu  je  lil  po  čelu. 

^Včasih  si  tudi  ti  tako  pot  ubiral,  kakor  da  bi  piskalo  za  teboj, 
zdaj  te  pa  kolena  bolž,  ker  si  jih  lutei*anstvu  v  najem  dal,"  odgovori 
nagajivo  tovariš  ter  postoji  in  grbastega  tovariša  za  ramo  potrese,  rek6č: 

„Ne  jezi  se  in  stopinj  ne  preštevaj !  Se  noc6j  bova  na  medvedjo  kožo 
pila  in  janca  boš  na  drogu  vrtil,  da  se  ti  bodo  usta  kar  na  stežaj  re- 
zala  od  samega  veselja.  Jutre  bode  pa  po  vsej  okolici  govorica  o  tebi, 
kakor  o  cesarji.  Neki  te  bodo  hvalili  in  dejali :  „0n  ga  je  izpeljal,  nihče 
drug,  to  je  pravi  mož."  Drugi  pa:  „Gosenica  naj  ga  oblcze  tista  stru- 
pena, povsod  je  in  nikjer.  Kar  pride  in  izgine.  Do  živega  mu  ni  priti 
kakor  ježu.     Po  noči  se  prikaže,  po  dnevu  pa  v  grmovji  igle  razprostira.^ 

Potolažile  so  nekoliko  te  besede  slabo  voljnega  potovalca.  Bndec 
je  že  gotovo  ugonil,  da  je  prvi  nekdanji  pisar  Naglic,  mlajši  tovariš  pa 
naš  stari  znanec  Gogala. 

Noč  se  je  storila  med  tem  popolno,  ko  prideta  možaka  na  piano. 
V  tem  trenotku  se  pa  tik  gozda  ob  potu.  ki  raz  glavne  ceste  v  Volčji  potok 
vodi,  nekaj  zaildiska,  kakor  da  bi  kdo  gobo  kresal.  Kmalu  potčm  se 
pokaže  ogenj  pri  tleh. 

„Ona  je,  znamenje  nama  je  dala,"  pravi  Naglic,  kaž6č  na  ono  stran, 
od  koder  je  luč  odsevala. 

Molče  uben»ta  potem  tovariša  pot  proti  onej  strani,  in  ko  se  bližata 
ognju,  meni  (4ogala:  „Pazi,  da  se  ne  zaljubiš  noc6j!  Izgubljena  sva  oba. 
če  še  povrh  meni  naredi,  kakor  je  nekdaj  Knaflju,  da  je  kakor  za  lastnim 
nosom  vedno  za  njo  tekel." 


489 

Iz  takovega  govora  ju  vzdrami  moški  glas.  ki  so  kakih  sto  korakov 
od  ognja  oddaljen  čuje  ter  vpraša  po  imenu  prišlecev. 

Gogala  ne  odgovori,  le  tri  poti*  zapon»d  zakašlja.  Že  io  znamenje 
jfi  bilo  dovolj,  da  nekdo  izza  debelega  hrasta  stopi  ter  prišleea  po- 
sdravi  rekdč: 

„Kje  kolovratita  tako  dolgo?  Zamudili  smo  ga  nocoj.  Ze  proti 
▼ežeru  je  s  Kriškarjem  v  Šmarico  odšel  in  ondi  bode  prenočil.  Mislim. 
da  smolo  diši,  kakor  lisica  past." 

Ko  pridejo  potoni  vsi  trije  k  ognju  v  gozdnem  zatišji,  vstantj  velika 
črnolasa  ženska,  ki  je  v  obližji  sedela  na  deblu.  Nato  stopi  h  Gogali 
tfr  mu  nekaj  na  uho  zašepeče,  kar  Naglic  po  njenem  čmerikavem  obrazu 
tako  razsodi,  da  ne  more  biti  kaj  posebno  prida. 

Molčč  posedejo  vsi  okoli  ognja. 

„Ali  si  spravila  torej  vse  v  red,  StobejkaV**  vpraša  crez  nekoliko 
Gogala  žensko  poleg  sebe. 

„Jaz  imam  že  davno  vse  urejeno.  In  česar  ne  morem  storiti  sama, 
obljubil  si  mi  ti.     Videla  sem  nocoj,  da  nisi  govoril  resnice. "* 

^Nikari  me  ne  pikaj  kakor  osa !  *  Medii  ne  dobiš  iz  mene,  rajši 
svoje  prste  v  Nagličevo  grivo  utakni.  On  je  zakrivil,  da  sva  se  zamudila 
za  pol  ure.    A  pri  dnevu  bi  se  itak  ne  bilo  dalo  nič  prida  opraviti."^ 

Smejal  se  je  orjaški  Gogala  sedaj,  a  razjarjena  Stoi)ejka  je  jela 
obirati  Ijojeeega  in  zaljubljenega  pisarja  Naglica. 

Ko  ga  je  pa  dobro  oštela,  reče  Gogala:  „Pusti  mu  še  nekaj  rudeče 
brade  za  seme;  če  ne,  pustf  vso  tii,  kakor  zajec  dlako  v  grudnu  za  grmom. 
Saj  v6S,  ko  bi  bilo  šlo  za  tvojo  osebo,  bil  bi  kakor  medved  za  medom 
shm  pridirjal ;  povrh  si  je  že  pa  tudi  nekaj  pet  za  našo  stvar  obrusil. 

Naznanim  ti.  da  se  mi  usmili  Knafelj.  Dovolj  ga  tepe  lastna  osoda. 
Čemu  bi  se  še  Nagličevo  srce  zaradi  njega  bolesti  krčilo? 

Razumeti  ne  morem,  kako  se  more  izpremeniti  ljubezen,  kakoršna 
je  bila  tvoja,  v  zlobno  sovraštvo." 

Zbledela  je  ženska  pri  teh  besedah  in  je  zrla  strme  v  ugasujoči 
ogenj,  pot^m  pa  dejala: 

„Prijatelja,  vidva  ne  poznata  in  ne  vesta,  kaj  je  zapuščeno  in  povrh 
žaljeno  srce,  kot  je  moje. 

Odpustila  bi  mu,  ali  da  me  je  javno  imenoval  sprijeno  žensko  brez 
značaja,  tega  mu  ne  morem  odpustiti.  Zaraditega  sem  vaju  povabila 
sžm  noc6j.     Zamudili  smo  pravo  priliko,  in  zdaj  je  prepozno." 

Izgovorivši  zakrije  Sto1>ejka  oči  in  se  obrne  v  stran.  Tihota  na- 
stane nekaj  časa  potem.  Stopiav,  ko  se  jame  (iogali  zdehati  in  i»risveti 
mesec  izza  visokih  smrek  na  pogorišče,  pravi  možak,  ki  j«»  pn»j  za  dre- 
vesom na  straži  stal :  „Spat  nismo  prišli  v  ta  lisičji  brlog.  Zdeha  se  nam 
pa  tudi  lahko  v  resji,  je-li  Naglic  ? 


490 

Ko  bi  imel  jaz  kaj  govoriti,  rekel  bi:  Djamimo  onega,  ki  zdražbe 
dela  med  nami,  in  prodajmo  ga  gosposki  ter  pijmo  enekrati  za  njegovo 
grešno'  glavo!" 

Čelo  se  je  zmračilo  Gogali  pri  teh  besedah.  Gor66  oklesček  je 
zgrabil  na  pogorišči  in  ga  strastno  zalučal  govorniku  v  glavo,  da  so  iskre 
sipale  na  vse  strani,  ter  dejal: 

„Molči  lakota !  Mislil  sem,  da  so  možje  moji  somišljeniki,  a  ne  babe, 
ki  se  umikajo  poštenemu  boju  in  mešetarijo  za  hrbtom!" 

Poznali  so  vsi  Gogalo  in  vedeli,  da  se  ni  šaliti  z  njim,  kedar  je 
slabovoljen;  tedaj  umolknejo.    Stobejka  pa  je  vstala  nat6  in  rekla  glasno: 

„Ne  sodi  me  napačno,  prijatelj!  Le  ^no  željo  sem  imela  in  jo  imam 
še  na  svetu.  Ponižanega  hočem  videti  njega;  saj  me  je  plačeval  z  za- 
ničevanjem in  sramoto  pred  celim  svetom  Povabila  sem  vas  sžm,  da 
ga  dobimo  v  pest  in  prisilimo,  naj  prekliče  javno  one  sramotilne  besede 
ter  me  piosi  odpuščenja.     Več  nisem  hotela. 

Pomoči  ne  morete  in  nočete  vi,  a  tedaj  vam  hočem  pokazati  jaz, 
kaj  ženska  sama  premore!" 

Dalje  ni  govorila  Stobejka.  Odšla  je,  kakor  da  bi  se  ne  bilo  zgo- 
dilo ničesar,  v  gozd  in  dalje  črez  polje  proti  Šmarici. 

„Čudna  ženska  je  to,"  pravi  pot^m  Gogala.  „Sama  si  naj  po- 
ravnata, kar  sta  zamotala.  Sramotno  bi  bilo,  da  bi  onečastil  mož  svoje 
ime  zaradi  ženske,  ki  se  jej  zobje  skominjajo  po  maščevanji!" 

(Konec  pride.) 


Pesni  dekličje  \jabezni. 

31  •  ,,IJubiš  mc!*^  ta  evct  se  smcJc  .  •  • 

Jjjiibljenka, *  oj  roža  bula  ^Ljubiš  me!"  ta  cvet  »e  smej« 

Tebe  v  roko  bodem  vzela  —  „Ne,  oh  ue!"  mi  drugi  deje  .  .  . 

O  ljubezni  uaj  njegovi  Tretji  zopet  šepeta  mi, 

Tvoji  pričajo  cvetovi!  Da  udan  si  iz  srca  mi!  .  .  . 

Tiho  bodem  govorila  Iii  sedaj  —  sedaj  poslednji 

lu  od  cveta  cvet  ločila:  Priča  o  —  ljubezni  ved  ni!  . 

„Ali  Ijubček  moj  predragi  Ljubljenka,  oj  roža  mala 

Ljubiš  me  v  radosti  blagi  V" Hvala  ti,  presrčna  hvala! 

Srce  mu  ljuba  v  ogreva 

Z  lica  mu  ljuba  v  odseva  — 

Da  bi  pač  tako  vesela 

Vedno,  vedno  mu  blestela!  .  .  . 


*    Ljubljenka  —  Chrjsanthemum  Leuciinthemum,  Orakelbume.    Tako   imenuje 
pri  nas  narod  to  cvetico,  in  nikdar  ne  ^kresnica"  ali  kakor  si  bodi. 


491 


3*3.  Srce  to  le  misli  nate  •  •  • 


Pa  če  pra?  ti  roža  mala 
Meui  bi  tako  dejala. 
Da  ne  ljubi  me  goreče 
Kakor  ?  duevih  prejšnje  sreče: 

Nigdar,  nigdar  ue  verjela 
Tebi  bi,  cvetica  bela, 
Marveč  u^-^j  zvesto  bi  zrla, 
Ni-uj  bi  vid  srčuo  uprla! 


In  oko  nj(.'g6vo  milo 
Zvesto  to  bi  govorilo: 
,,Srec  to  le  bije  za-te 
Srce  to  le  misli  na-tel'* 

Glej!  oj  Jjiibljeuka  nize  vehi 
Jaz  pa  bi  ljubeče  dela: 
„Tudi  srce,  sre^  moje 
Ljubček  mili  ljubi  tvoje!'*  . 


33.  To,  Ic  to  Je  solnee  indiii! 


Skupaj  spet  sva  daufs  bila 
Zvesto  se,  gorko  ljubila 
A  nebo  je  zrlo  naj  i 
V  solnčnem  blesku  in  sijaji. 

Brez  besede,  brezi  glasa 
iStala  pač  sva  mnogo  časa, 
Kar  besede  niso  zmogle  — 
To  veš  ti,  in  j« z  in  Bog  le!  . 


Zrlo  solnee  je  z  višine 
Črez  doline  in  planine 
A  svetlobno  bolj  še  v  moje 
Gledalo  oko  je  tvoje! 

Bolj  svetlobno,  bolj  pokojno 
Krasno  bolj  in  milobojno! 
Luči  za-me  bolj  svetle  ni  — 
To,  le  1 6  je  solnee  meni !  .  . 


34.  V  gozd  zelčiil  bom  stopila  .  •  • 


v  gozd  zeleni  bom  stopila 
Lehno  bom  )m)  njem  bodilu 
V  mislih  pa  bo  neprestano 
Ljubček  mili  stal  pi*ed  mano. 

Oj  kako  si  gozd  samoten 
Oj  kako  si  pač  krasoten 
Ko  polno  svetlobe  zlate 
Solnee  zre  prijazno  na-te! 


Oj  kako  pokoj  si  dičen 
Oj  kako  pač  miru  sličen 
Koji  v  last  srce  mi  vzel  je 
In  se  srečo  ga  odel  je! 

In  kako  ti  luč  svetlobna 
Pač  ljubezni  si  podobna. 
Ki  kraljuje  v  duši  moji 
V  nežnem  cveti,  v  zlatej  boji! 


35.  Z  duSo  naj  se  duiia  druii! 


Vrezal  je  ime  presladko 
Ljubček  mili  v  skorjo  gladko 
Moje  tudi  v  njo  je  vrezal 
lu  ]ei>6  ga  s  svojim  zvezal. 

Oj  da  pač  v  prisegi  zvezni 
Oj  da  pač  srčno  v  ljubezni 
Sreča  zlata,  sreča  mila 
Nama  bi  na  veke  klila!  .  .  . 


O  ne  vstajaj  z  nepokojem 
Dvom  pekoči  v  srci  mojem 
Pusti  mi  Ijubiiv  gorečo 
Pusti  mi  življenja  srečo! 

Saj  v  neb<isih  z  večno  silo 
Pisano  tako  je  bilo: 
,,Z  duik)  naj  se  duša  druži 
Srcu  glej!  srce  naj  služi!*' 


In  zato  ljubezen  le]»a 

Srce  moje  s  tvojim  sklepa  — 

Svoje  va-nj  ime  si  vrezal 

Z  mojim  si  ua  vek  je  zvezal!  .  .  . 


A.  Fantek. 


492 


Milko  Vogrin. 

Novela.     iSpisal  dr.  Stojan. 
(Dalje.) 

< 

X. 

v  jutro  {\\\v  21).  julija  istega  leta  bilo  je  vse  preliivalslvo  sla- 
vonskega Broda  zgodaj  po  konci.  Ob  Saviueni  obrežji  gnetila  se  je  ogromna 
množica  Ijudij.  Vse  je  radovedno  čakalo,  kdaj  in  kako  bode  prekoračila 
avstrijska  vojska  reko  Savo  ter  stopila  na  turška  tla.  Tedaj  še  ui  most 
vezal  Slavonije  s  posestrimo  Bosno. 

Celo  drugo  lice  kakor  naše  obrežje  kazal  pa  je  desni  breg  Save. 
Tli  je  bilo  vse  mrtvo  in  zapuščeno.  Od  nikoder  se  ni  prikazal  človek, 
ki  bi  bil  nosil  t  urban  na  glavi.  Vse  je  nekam  zbežalo  ali  se  pa  po- 
skrilo v  hiše.  O  sovražniku  ni  bilo  sledii,  in  tedaj  se  je  že  ob  šestih 
zjutraj  začel  delati  most. 

V  treh  urah  so  reko  premostili,  in  ob  ednajstih  bila  je  cžla  brigada 
na  bosanskih  tleh.  Zdaj  i-azobesijo  ondi  avstrijsko  zastavo,  godbe  za- 
igrajo cesarsko  hvmno,  in  iz  tisoč  in  tisoč  grl  razlegal  se  je  daleč  tja  po 
turskig  zemlji  gromoviti  in  navdušeni  klic:  Živila  Avstrija! 

To  je  bil  6ni  pomenljivi  trenotek,  ko  je  prekoračila  naga  vojska 
nnge  avstrijske  ter  vzela  Bosno  v  posest.  Vse  je  bilo  veselo  in  navdušeno. 
Bodi  si  častnik  ali  prostdk,  vse  je  vriskalo  in  pelo  to  popoldne  in  večer. 
Itadostnega  lica  pripovedovali  so  si  po  noči  vojaki,  sedeči  pri  taborskih 
ognjih,  pravljice  o  Turkih,  ktere  so  otroci  še  slišali  domd  od  svoje  babice. 
Vse  je  pozabljalo  danes  na  svoj  dom  in  svoje  domače;  zakaj  le  pogum 
in  vojaška  slava  je  polnila  vsakemu  dušo  in  srce.  Le  eden,  in  morda 
edini  v  ogromnem  številu,  ni  imel  pojma  za  današnjo  slavo.  A  to  ni 
bil  prost  vojak ,  ki  je  doma  zapustil  ženo  in  otroke,  temveč  to  je  bil 
častnik  baron  Kobert  Benda,  ki  se  je  bil  še  le  pred  nekimi  dnevi  ločil 
od  svoje  neveste  Olge. 

Nadporočnik  Benda  je  sedel  tih  in  zamišljen  v  krogu  svojih  to- 
varišev, ki  so  si  bili  napravili  noc6j  velik  taborski  ogenj.  Tli  se  je  na- 
pivalo,  pelo  in  govorilo  o  veselih  vojsknih  časih.  Vsak  je  vedel  kaj  za- 
nimivega povedati,  bodi  si  kar  je  sam  izkusil,  ali  pa  slišal  od  nekdanjih 
svojih  tovarišev.  Sicer  je  tudi  baron  Benda  mnogo  pravil  o  raznih  in 
dovtipnih  dogodkih,  ki  jih  je  kdaj  sam  doživel  v  visokih  ženskih  in  moških 
družbah,  ali  nocoj  je  on  —  molčal.  Njegovi  tovariši  so  ga  seveda  sku- 
šali razvedriti,  a  vsi  poskusi  so  bili  brez  uspeha.  Baron  Benda  sp  je 
tedaj  tudi  prej  nego  (lrug(»  večen*  poslovil  od  družl)e  ter  si  poiskal  ležišče, 
ktero  mu  je  bil  pod  milim  ne1>om  pripi*avil  sluga  Janoš. 


493 

Prva  je  bila  ta  noč  v  življenji  nadporočnika  Bende.  da  je  moral  na 
slami  pod  zvezdnatim  nebom  počivati.  Vlegel  se  je  tja  na  zemljo,  menfč, 
da  si  spanjem  razžene  temne  misli,  ali  to  ni  bilo  mogoče.  §nm  in  hnip 
po  taboru,  prasketanje  na  ognjiščih  in  hoja  nočnih  stražnikov  motila  je 
no^ni  mir.  Oe  tudi  utrujen,  vendar  ni  mogel  trdno  zaspati.  Le  rahlo 
je  bil  zadremal.  V  tej  dremoti  so  se  pa  vzbujali  v  njegovej  duši  temni 
spomini.  Strašne  podobe  si  zdaj  slikk  njegova  razlmrjena  domišljija: 
Pred  seb6j  vidi  Riharda,  ko  so  ga  na  pol  mrtvega  potegnoli  iz  jezera. 
TA  se  mu  prikazuje  Vogiin,  njegov  tekmec,  l)led  kakor  smrt,  suh  da  ga 
je  sama  kost  in  koža.  Z  otrpneno  levico  sega  po  njem,  a  v  desnici  vihti 
oster  meč,  hot6č  zagnati  ga  v  njegovo  drobovje.  A  v  tem  trenotku  po- 
tegne roko  nazaj,  čeS  ta  ohrekovalec  ni  vreden,  da  ga  prebode  moj  meč !  — 
Pri  t^j  prikazni  strese  se  Benda  na  vsem  životu.  Roki  si  položi  na  oči, 
da  si  zakrije  neljubo  podobo.  Nat6  se  premetuje  nekaj  časa,  a  naposled 
zopet  rahlo  zaspi.  —  Zdaj  pa  stopi  pred  njegovo  dušo  ženska  podolia. 
Vi.<?oka  je  in  lepa,  kakor  njegova  nevesta.  Bela  obleka,  znak  nedolžnosti. 
pokriva  njen  život.  Poročni  venec  ima  na  ghivi.  Dragocen  pajčolan  jej 
sega  do  tal.  Veličastnega  obličja,  jasnih,  velikih  očij  stoji  prikazen  pred 
njim.  Oim  dalje  pa  ko  jo  v  sanjah  pogleduje,  tem  lepša  mu  ona 
prihaja.  Slednjič  se  mu  vidi  cel6  Olgi  podobna!  Sedaj  se  pa  ne  more 
več  ustavljati  njenej  milini  in  krasoti.  On  se  vzdigne,  misli  jo  objeti,  a 
v  tem  trenotku  se  izvije  njegovim  rokam  ter  izgine  v  meglenej  daljavi, 
podavsi  mu  nazaj  —  zaročni  prstan !  .  .  .  . 

Trobente  glas  vzdrami  nadporočnika  iz  teh  neljubih  sanj.  Danilo 
se  je.  in  vojaki  so  naznanjali  po  taboru,  da  je  treba  pripraviti  se  na 
odhod  proti  mestu  Derventu.  Jedva  se  je  pa  Benda  oddahnol  od  svojih 
teikih  sanj,  kar  zapazi,  da  nima  zaročnega  prstana  na  roki. 

^Kaj  le  to  pomeni?  Ali  so  bile  to  sanje  ali  ka-li?  Sem  li  res  tudi 
jaz  uočnej  prikazni  vrnol  svoj  prstan?" 

Tako  se  poprašuje  Benda  ves  prestrašen  t<»r  začne  iskati  i)rstan  po 
slami.  V  naglici  premeče  ležišče ,  a  prstana  ni  nikjer.  Dolgo  ga  j<»  št» 
pot^m  iskal,  a  vse  zastonj. 

Med  tem  pa  se  pripravi  konjiški  oddeb^k  za  na  pot.  Tudi  nadpo- 
ročnik  Benda  že  misli  zasesti  svojega  konja,  a  vendar  mu  srce  ne  dil  miru ; 
čes  brez  prstana  se  ne  loči  od  tod.  J^e  enkrat  gre  nazaj,  kjer  je  počival. 
In  glej,  kakih  deset  korakov  od  svojega  ležišča  zagleda  v  prahu  nekaj 
svetlega.  Bil  je  zaročni  prstan,  kterega  mu  je  bila  podarila  —  nevesta  Olga. 

Benda  si  ni  mogel  razložiti,  kako  je  prišel  po  noči  ob  prstan. 
Ugibaval  je  na  vse  strani.  Ali  ker  ni  mogel  uganjke  rešiti,  pripisoval 
je  temu  slabo  znamenje.     Tedaj  pa  je  še  postajal  bolj  zamišljen. 

A  vse  je  bilo  kaj  naravno.  Zaročni  prstan  mn  j(»  bil  prec«'j  velik 
iu  se  ni  dobro  prsta  prijemal.    Zatorej  s<»  mu  zmuzne  po  noči  raz  njega. 


494 

A  ko  pa  Beiida  v  saujah  hlastno  8e^.e  z  rokama  po  nočnej  prikazni,  za- 
žene nevede  prstan  od  sebe  v  tabor,  kjer  ga  je  bil  pred  odhodom  tak6 
rek6i!  le  po  naključji  našel. 

Današnji  pot  je  bil  za  našo  trumo  kaj  težaven.  Huda  vi-očina  je 
mueila  vojaka.  Prah  mu  je  jemal  sapo  in  sušil  grlo,  a  vode  mu  ni  bilo 
do1)iti  nikjer.  Pot  do  Derventa  je  le  kakih  dvajset  kilometrov  dolg, 
a  naši  ljudje  so  vendar  hudo  trpeli.  Kakor  muhe  padali  so  fantje,  t^žko 
obloženi,  na  cesto,  in  tii  so  obležali  malo  da  ne  mrtvi  od  žeje.  Le  ploha, 
ki  se  je  po  noči  vlila  iz  ne1)a,  oživila  jih  je  zopet.  A  marsikterega  je 
bil  vendar  solneni  zapdl  ugonobil  na  veke.  Dobro  še  pomnijo  naši 
slovenski  vojaki  ta  pot,  in  on  jim  ostane  i  vedno  v  spominu  ! 

Tudi  nadporočnik  Benda  se  je  komaj  premagoval ,  da  ni  podlegel 
hudej  vročini.  Ali  ta  ni  mislil  toliko  na  težko  ježo  in  pot,  kakor  na  svoje 
sanje  in  razmere  do  Skenovskih. 

Baron  Benda  je  bil  svoj  zlobni  namen  deloma  dosegel.  Njegovo 
obrekovanje  se  mu  je  bilo,  kakor  vžmo,  posrečilo.  [Gospod  Skenovski  je 
bodočemu  zetu  vse  verjel  in  mu  tudi  kakor  prijatelju  zaupal.  Olga  in  mati 
ste  prišli,  l)rzojavno  poklicani,  na  Dunaj.  Sedaj  pa  je  Skenovski  svojo 
soprogo  izpraševal  o  Vogrihu,  ali  o  Robertovih  poročilih  ni  zinol  ne  besedice. 
Vse  pa  se  je  dobro  strinjalo  in  kar  ujemalo  z  baronovimi  besedami. 
Zakuj  mati  ni  tajila  ničesar,  temveč  v  svojej  nedolžnosti  je  povedala  vse, 
kar  se  je  Inlo  dogodilo.  Ona  je  rekla  naravn6č,  da  je  zahajal  Vogrin  v 
njihovo  drnžbo;  tudi  prenočili  so  cel6  enkrat  pod  njegovo  streho,  iu 
Vogrin  sam  je  čuval  dva  dni  pri  Rihardu,  ko  je  bil  ta  v  smrtnej  ne- 
varnosti ! 

Najbolj  pa  je  dirnolo  Skenovskega,  ko  mu  soproga  na  tanko  povž. 
kako  se  je  bila  njegovemu  sinu  pripetila  ona  nesreča  na  jexeni.  Cel6 
nerazumljivo  se  mu  je  zdelo,  kako  se  je  mogla  njegova  hči  sama 
o  polnoči  voziti  z  Vogrinom  po  jezeru  v  čnem  in  istem  čolnu.  Dalje  se 
mu  vidi  tudi  sumljivo,  zakaj  ni  Vogrin  kot  tamošnji  domačinee  skrM 
za  to,  da  se  pride  zločincu  na  sled. 

Vse  to  in  še  mnogo  drugih  naključel)  je  1)ilo  za  gospoda  Skenov- 
skega odločilno.  On  ni  več  verjel  svojej  ženi  in  otroku,  temveč  od  se^laj 
je  stavil  vse  zaupanje  le  v  barona  Roberta.  Tudi  si  je  domišijeval,  da 
pospešuje  mati  kar  na  ravnost  Olgino  lju1)ezen  do  Vogrina ;  saj  jo  veže  % 
zadnjim  že  od  nekdaj  enako  politiško  mišljenje!! 

To  pa  je  lulo  očetu  dovolj,  in  samo  v  tem  je  tičalo  vse  nezaupanje 
do  svoje  soproge.  Železna  volja  gospoda  Skenovskega  se  je  morala  iz- 
vesti. Olgina  zaroka  z  baronom  se  takoj  izvrši,  in  to  zvezo  so  kar  vsem 
sorodnikom ,  znancem  in  prijateljem  naznanili.  Rihard  je  na  sestrino 
prošnjo  in  željo  poslal  skrivši  tudi  dr.  Sirniku  takovo  naznanilo,  seveda  z 


495 

namenom,  da  je  pokaže  Vogriiiu.  Zategadel  pa  je  tudi  ua  drugej  strani 
lista  svojima  znancema  poročal  o  Olgiiiej  tugi  in  žalosti! 

Odkar  se  je  bil  Robert  z  Olgo  zaročil,  zahajal  je  ta  vsak  dan  k 
Skenovskim  ter  ostajal  pri  njih  pozno  v  noe.  Navidezno  je  bil  torej  svoj 
namen  že  eel6  dosegel.  Ali  baron  ni  bil  samo  z  golo  zaroko  zadovoljen, 
temveC  on  se  je  hotel  i  neveste  same  polastiti ! 

Na  vsak  nardn  si  je  skušal  prido1)iti  Olgino  sree.  Dobrikal  se  jej 
je  ua  vso  moč.  Približeval  se  je  dekliei,  kedar  koli  mu  je  bilo  mogoče,  oeito 
io  skrivši,  ali  vse  zastonj.  Olgina  ljul)(»zen  do  Vogrina  jo  1)ila  neugasljiva, 
njena  čednost  uzorna.  Vse  poskušuje  Robertove,  vse  naklepe,  trude  in 
zvijače  njegove  odbijala  je  Olga  s  svojo  krepostjo.  Njeno  ninlolžiio  sree 
.se  ni  toliko  spozabilo,  da  bi  se  bilo  udalo  možu,  kteri  jo  le  po  zvijači  in 
prisiljenosti  imenuje  —  svojo  nevesto! 

V  takem  nadležnem  položaji  pa  se  je  deklica  le  s  tem  tolažila,  da 
jo  mora  Benda  v  kratkem  zapustiti.  Njeno  mučno  stanje  se  vsaj  poti^m 
vendar  toliko  na  l»olje  izpremeni,  da  jej  ne  )»ode  ta  sitni  in  zoperni  človek 
vedno  za  petami.  Na  t6  pa,  kaj  bode  pot^m,  če  se  Robert  vrne  iz  Rosne 
iu  jo  hoče  peljati  pred  oltar,  na  t6  pa  še  Olga  v  svoj<»j  sedanjej  žalosti 
sploh  mislila  ni.  Vedno  se  jej  je  dozdevalo,  Bog  še  ni  toliko  na  njo 
posuibil,  da  bi  jo  dal  v  roke  in  oblast  tako  osladnemu  človeku ! 

Lahko  si  torej  mislimo,  kako  je  bila  Olga  vesela,  ko  je  moral  baron 
Benda  proti  koncu  meseca  julija  odrinoti  v  Slavonijo.  Deklici  se  je  od- 
valil 8  tem  velik  kamen  od  srca.  Zdaj  je  zopet  mirno  dihala,  saj  se  j(*j 
ni  bilo  bati  več  za  dragoceni  zaklad  svojega  devištva.  A  Un\\  liolj  pa  je 
bil  Robert  pobit  in  potrt,  zamišljen  iu  molčeč.  Na  lici  si  mu  vi<lel  ne- 
zadovoljnost s  samim  seb6j.  Zakaj  on,  nezmagljiv  in  mogoč(»n  pleme- 
nitaS,  izgubil  je  odločilno  bitko  s  slabo  žensko,  ki  ni  imela  drugega 
orožja  proti  njemu  kot  svojo  krepost ! 

Vsi  uspehi  njegovega  obrekovanja  so  postali  tedaj  mahoma  dvom- 
ljivi. Strah  in  skrb  ga  je  obhajala,  da  1)i  ne  prišlo  njegovo  zlobno  po- 
četje in  huda  laž  o  Olgi  na  dan.  A  kaj  mu  je  potčm  početi,  ako  s(*  na 
jesen  še  ne  vrne  iz  Bosne  domii?  Ali  ne  pride  njegovo  natolcevanje  na 
svetlo,  če  se  pozneje  spozna,  da  je  Olga  nedolžna?  Kaj  pa  bode  mislil 
o  njem  gospod  Skenovski?  Ali  ne  1>ode  takoj  uvidel,  da  ga  je  ogerski 
UHtregljivi  baron  le  prevaril,  hoteč  si  po  zvijači  prisvojiti  njegovo  bogato 
hčer,  da  si  reši  zadolženo  posestvo?!  —  Z  gospodom  Skenovskim  se  je 
sicer  dogovoril,  da  plača  on  dolgove  baronovega  očeta,  a  kaj  je  pot^m, 
ako  zve  za  njegovo  tajno  nakano  ter  mu  odpovč  svoje  zaupanje? 
Brez  dvombe  izgubi  Robert  Olgino  roko  in  doto,  ob  enem  pa  pride 
več  nego  polovica  njegovega  posestva  gospodu  Skenovskemu  v  oblast ! 

Take  mu<li  in  slutnje  so  obhajale  nadporočnika  Bendo,  ko  je  bil  v 
tabora  pri  mestici  Derventu.     Zdaj  se  je  stojjrav  začel  kesati  nad  svojim 


496 

narMtoni.  Hiuloval  se  jo  iiad  prijateljein  stotnikom  Uaudičem,  ki  mu  je 
1)11  nasvetoval  ta  naklep,  a  njega  izvršitev  z  vsemi  nasledki  vred  pre- 
pnstil  njemn  samemu ! 

Izmed  vseh  se  je  pa  bal  baron  Benda  najbolj  našega  rojaka  Vogrina. 
Na  nobeden  način  se  ni  mogel  iznebiti  neljul)«  slutnje,  da  utegne  priti  naS 
rojak  zopet  v  doti  ko  s  Skenovsko  obiteljo.  Zakaj  tedaj  bi  prinla  njegova 
laž  gotovo  na  dan. 

V  tem  strahu  i)a  si  ni  mogel  l)aron  nikakor  ne  pomagati.  Pri(^akoval 
je  le  od  svoje  sreče,  ki  mu  je  bila  do  sedaj  vedno  mila,  da  z4-iy  v«»e 
dobro  izteče.  Najbolj  je  zdaj  skrbel  za  to,  da  ostane  s  Skenovskimi  pismeno 
v  ozkej  zvezi.  Malo  da  ne  vsak  dan  pošiljal  je  s  prva  po  eno  pismo, 
zdaj  gospodu  Skenovskemu,  zdaj  Olgi  samej  na  Dunaj.  Poaueje  pa  je 
Robertovo  dopisovanje  Ijolj  redko  postajalo.  Ali  to  je  bilo  cel6  naravno; 
kajti  Olga  ni  svojemu  ženinu  nikdar  pisala.  Njen  oče  jej  je  sicer  naročiti 
naj  tudi  v  njegovem  imenu  piše  Robertu,  ali  deklica  je  le  samo  trdila,  da 
si  dopisuje  z  njim.  a  v  istini  pa  mu  ni  pisala  nikdar!  Robert  se  je  seveda 
v  pismih  pritoževal,  da  se  ni  nobenega  odgovora  prejel  od  Skenovskih ;  a 
tedaj  se  je  Olga  vsestransko  izgovarjala,  čes  da  se  v.sa  pisma  na  potn 
iz  Avstrije  v  Bosno  poizgub^.  Nap6sled  so  pa  Robertovi  Ibti  kar  na  enkrat 
eelo  izostali.  Nikdo  pa  ni  vedel  zakaj,  ali  Olga  jih  ni  pogrešala  in  si 
jih  tudi  želela  ne! 

Tako  niso  imeli  pozneje  Skenovski  ne  duha  ne  sluha  več  o  Ro- 
bertu. A  tudi  od  njegovih  starij5ev,  ki  so  živeli  ob  Blatnem  jezeru,  niso 
mogli  zvedeti  nič  gotovega  o  njem.  Tem  več  pa  se  je  o  Olginem  ženinn 
govorilo  v  društvih.  Tii  se  je  mnogo  ugibalo  o  njegovej  osodi.  Ali  Olga 
s»^  je  pri  takih  prilikah  obnašala,  kakor  da  bi  jej  bil  Robert  —  tuj  in 
neznan  človek.  Nikdar  ni  črhnola  o  njem  ne  zale  besedice,  a  tožila  pa 
tudi  ni,  dii  bi  l)ila  sama  nesrečna! 

Skenovski  so  ostali  to  poletje  vsi  na  Dunaji.  Velike  priprave  so 
se  vršile.  Krasna  in  dragocena  bala  se  je  nakupovala  in  napravljala  za 
Olgo,  ali  deklica  sama  je  ostala,  kakor  da  bi  ne  imela  čuta  za  svojo 
srečo.  Malomarno  in  zamišljeno  kazala  se  je  pri  vsakem  delu,  v  vsakem 
društvu.  Molčala  je,  kakor  da  bi  bila  nenui,  da  lažje  zatajuje  svoje  ^ute 
in  notranje  l>oj(».  Pri  tem  pa  je  seveda  Olga  hirala.  PrejSnja  živa  ru- 
dečica  je  izginola  iz  njenih  lic.  Sedanja  Idedoba  jo  je  delala  očžm  otožno. 
ob  enem  kaž6č,  da  se  je  deklica  v  kratkem  nad  svoja  leta  postarala.  A 
tudi  one  otročje  naivnosti  in  veselosti,  ki  nam  tako  dobro  d^ne  na  mladem. 
vzlasti  ženskem  bitji,  nisi  nahajal  več  pri  njej.  Olga  je  živela  od  sedaj 
naprej  celo  tiho  v  krogu  svojih  domačih !  . .  . 

V  tem  času  pa  so  se  vršili  v  Bosni  in  Hercegovini  viharni  dogodki. 
Spoznalo  se  je.   da   se   ne   dd  Bosna   zasesti  z  čno  kompauijo.    kakor  je 


497 

trdil  minister  Andrassy.    Nasprotno  na3a  vojska  se  je  morala  kruto  ))0- 
riti  s  lokavim  sovražnikom. 

Poveljnik  armade,  liaron  Filipovie,  želel  je  takoj  vso  Bosno  nagloma 
lasesti  ter  vsak  nemir  in  vstajo  mahoma  zadušiti.  Namerjaval  je  torej 
prej  ko  mogoče  polastiti  se  glavnega  mesta  Sarajeva. 

Tedaj  je  bilo  treba  iz  Derventa  hitro  naprej.  Na  eelu  so  ))ili  sev^Mla 
konjiki,  in  med  njimi  tudi  nadporotrnik  Beuda.  Dne  prvega  avgusta  doi^lo 
je  konjiško  krdelo  v  Doboj  in  drugi  /lan  v  Maglaj.  Ondi  si  je  na  tanko 
ogledalo,  ali  je  pot  varen  za  ostalo  armado.  Niti  najmanjšega  sunui  ni 
naSla  nikjer  naprednja  straža.  Brez  skrbi  so  opazovali  mesta  in  vasi, 
kraj  in  ljudi.  Y  Maglaji  so  se  konjiki  dobro  počiuoli.  Zakaj  prihodnji 
dan  je  bilo  treba  na  dolg  pot  proti  Žepčam.  Tam  so  se  baje  zbrali 
nstatii,  namerjavaj6č  zoperstaviti  se  našej  vojski.  Naloga  konjiškega 
krdela  je  bila  tedaj,  da  se  prepriča,   koliko   resnico  je   na  tem  poročilu. 

Veselega  srca  so  zasedli  drugo  jutro  naši  huzarji  svoje  konjičke. 
Jahali  so  že  ob  kalnej  reki  Bosni,  ko  je  jelo  solnce  zlatiti  vrhove  ))0- 
sanskih  gori.  Nadporočnik  Benda  je  že  danes  bolj  veselo  vzdigoval  svojo 
glavo  nego  prejšnje  dni.  Izgnati  si  je  hotel  hude  misli  in  slutnje  iz  svoje 
du3e,  ki  so  ga  s  prva  delale  tako  zamišljenega.  Navlašč  se  jo  tedaj  s 
svojimi  tovariši  le  o  vojski  pogovarjal  in  se  b^  za  njo  navduševal.  Obžaloval 
je  cel6,  da  se  nikdo  načelnej  straži  ne  ustavlja,  ter  se  bal,  da  dojdejo 
kar  sprehajaje  do  mesta  Sarajeva.  Radostno  je  torej  pozdravil  poročilo, 
da  se  zbirajo  ustaši  pri  ^epčah,  in  z  veliko  navdušenostjo  je  vodil  on  to 
jntro  naprednjo  stražo. 

Od  Maglaja  naprej  jahalo  je  Jiaše  krdelce  med  reko  Bosno  in  vi- 
.(lokimi  brdi,  in  sicer  v  tako  ozkej  soteski,  da  nimaš  prostora,  krenoti  s 
ceste  na  stran.  Preskočivši  potok  Lisnico,  jezdijo  zopet  naprej  po  ozkej 
dolinici,  iz  ktere  se  že  takoj  pri  cesti  visoki  hribi  vzdigujejo.  Več  ur  so  jahali 
skozi  Lisniško  dolino,  predno  dojdejo  do  klamm  ob  vznožji  Velje  planine*. 

Ali  ko  dosp6  prvi  konjiki  v  klanec,  začuje  se  strel  iz  lesovja  ob 
cesti,  in  krogle  jamejo  švigati  nad  njihovimi  glavami.  Zdaj  je  padel 
konj,  zdaj  se  zvrtoglavil  jezdec  raz  njega.  Kakor  bi  trenol,  poskačejo 
konjiki  na  tla,  hotčč  se  streljaje  ustašev  ubraniti.  Ali  zastonj.  Dalje 
ko  se  mudijo,  tem  večje  narašča  število  sovražnikov.  Od  vseh  stranij 
Vfmjejo  se  Turki  kakor  mravlje  iz  gozdov  in  hribov  na  naše  krdelo. 
Kdor  se  je  hotel  še  zdaj  rešili,  jnoral  je  nazaj.  V  trenotku  zbeži 
vsak,  ki  je  se  gibal  ude  in  ga  nosil  konj.  A  ko  dospejo  v  največjem 
skoku  nazaj  do  Lisniškega  mostii,  bil  je  tu  zagrajen,  cesta  tu  in  tam 
prekopana,  pot  zastavljen  notri  do  Maglaja.  Tu  so  bili  tedaj  Maglajčanje 
zavratno  napadli  naše  konjike.  Iz  gozdov  in  njiv,  iz  hribov  in  hiš  žvižgale 
so  krogle  kakor  strele  iz  pogubnih  žrel  na  naše  vojnike.  V  tej.  nevarnosti 
pa  je  le  mogla  lastna  sreča,  osebna  drznost  in  pogum  rešiti  posameznika. 

34 


498 

Prvi  in  najdrznejši  konjiki  se  zaženejo  na  pregraje,  zaseke  in  barikade, 
ter  napravijo  istim  pot,  kteriin  ^e  ni  bila  svinčenka  pretrgala  niti  živ- 
ljenja ali  jih  ne  zapustile  lastne  moči!  ... 

Le  malo  se  jih  je  rešilo.  Nadporočnika  Bende  ni  bilo  nikjer,  pač 
pa  se  j(^  nahajal  med  otetimi  njegov  sluga  Janoš.  Pozno  zvečer  je  §e 
le  dospela  majhna  pešeica  konjikov  v  glavni  stan  pri  Doboji  ter  naznanila 
ondi  svojo  nesrečo.  C^li  eskadron  se  je  bil  razpršil.  Veliko  jih  je  l>ilo 
mrtvih,  mnogo  pa  jih  je  tudi  ostalo  ranjenih  ob  potu  in  cesti. 

Drugi  in  tretji  dan  potčm  so  še  iskali  naši  vojaki  po  gozdih  in 
šumah  žive  in  mrtve  svoje  tovariše.  Ali  uspehi  so  bili  žalostni.  Ob  cesti 
in  v  rovih,  na  polji  in  v  gozdih  ležala  so  mrtva  trupla  Ijudij  in  živalij. 
Ta  je  imel  glavo  s  kroglo  prebito,  oni  prsi  z  mečem  prebodene,  dnigi 
odsekano  nogo  ali  roko.  Mnogo  jih  je  bilo  tako  osknmjenih  in  okrnenih, 
da  jih  ni  hilo  moči  spoznati.  Tudi  obleko  in  obutek  so  bili  padlim  vzeli 
krvoločni  Turki.  A  kdor  pa  je  prišel  živ  v  njihove  roke,  nad  tem  so  se 
kruto  maščevali.  Prizanašali  niso  nikomur.  Srečen  se  je  smel  torej  ime- 
novati, kdor  ni  prišel  živ  v  pest  tej  nečloveškej  druhali.  A  najsrečnejši 
pa  so  bili  seveda  6ni,  ki  so,  če  tudi  ranjeni,  utekli  krvoločnemu  sovraž- 
niku.   K  zadnjim  se  mora  prištevati  tudi  nadporočnik  baron  Benda. 

Med  vojaškimi  vrstami  postal  je  l)il  takoj  tedaj,  ko  so  jeli  huzarji 
bežati,  velik  nered.  Vsak  je  skr)»el  z4-se,  da  se  reši.  Tudi  nadporočnik 
Benda  je  dirjal  v  najhujšem  skoku  nazaj.  S  prva  je  bU  srečen.  Konja 
se  je  še  vedno  dobro  držal,  če  mu  je  že  tudi  po  hrbtu  lila  kri  ter  ga 
rana  hudo  skelela.     V  ramo  ga  je  bila  zadela  krogla. 

A  na  enkrat  se  zgrudi  konj  pod  njim,  sam  pa  občuti,  kakor  da  bi 
ga  bilo  kaj  zbodlo  na  desnej  nogi  v  bedro.  V  črevelj  prihaja  mokro, 
bila  je  kri,  on  tedaj  v  nogo  zadet.  Ali  tudi  td  rana  ga  še  ni  ostrašila. 
Upadati  mu  je  jelo  stoprav  srce,  ko  ni  mogel  več  spraviti  konja  na  noge. 
Benda  je  bil  zdaj  brez  pomoči.  Žalosten  je  stal  pri  svojem  živinčetu 
ter  ga  vzdigoval,  sam  v  smrtnej  nevarnosti.  Njegovi  tovariši  pa  so  dirjali 
med  tem  kakor  blisk  mimo  njega,  a  nikdo  ga  ni  mogel  vzeti  seb6j  uiti 
mu  podati  čilega  konja.  Ves  obupan  je  gledal  za  tek6čimi;  za  in  pfed 
sel)6j  videl  je  gotovo  smrt  .  .  .  •  Na  enkmt  pa  si  premisli  ter  skoči 
na  stran  v  cestni  rov,  a  iz  njega  kar  na  ravnost  v  potok  Lisuico.  Td 
pa  se  skrije  za  grmovjem  in  jelševimi  vejami. 

Ali  tudi  tukaj  si  ni  svest  življenja.  Vsak  trenotek  ga  lahko  opazi 
kak  ustaš  ter  spozna  v  njem  avstrijskega  vojaka,  a  potem  mu  gorje. 
Zatorej  pomeče  vojaško  olileko  s  sabljo  vred  v  potok,  le  samokres  ob- 
drži pri  sebi.  In  nat6  gre  na  pol  slečen,  brez  pokrivala  in  obutka, 
skrivši  za  vejami  dalje  po  Lisnici  navzgor,  dokler  se  polagoma,  ranjen  v 
nogo  in  ramo,  ne  privleče  do  goste  šume,  kjer  pot6m  skrit  in  varen 
pričakuje  noči. 


499 

Ondi  je  premišljeval  prej  tak6  o^a])ni  ogerski  inagnat  v  smrtnem 
straha  svojo  osodo.  Spoznal  je,  da  je  posamezni  rlovek  le  kakor  kaplja 
Y  valovitem  morji,  ki  Se  Je  združena  z  mnogo  drugimi  zado))i  svojo  pravo 
mo?.  Strepetal  je  na  vsem  životu,  fe  se  je  le  listje  ganolo  ali  sfrcal 
nedolžen  ptiček  iz  grmovja.  Tresel  se  je  že  za  svoje  življenje,  ako  je  le 
od  daleč  zagledal  človeka  s  turbanom  na  glavi! 

Renda  se  je  til  spominjal  vesele  preteklosti.  A  ves  prestrašen  jo 
premiiiljeval  i  nesrečno  sedanjost  in  gledal  olnipan  v  negotovo  bodočnost. 
Vse  krivice,  ki  jih  je  storil  svojemu  tekmecu  Vogrinu,  in  vse  hudobne 
laii,  ki  jih  je  izmislil  o  Olgi,  stopile  so  mu  zdaj  z  večjo  silo  kakor  kedur 
koli  pred  oči.  In  ako  je  občutil  kteri  človek  kdaj  kesanje  v  srci  ter 
ohžaloval  svoje  pregrehe,  storil  je  to  sedaj  baron  Benda.  Z  mršavimi 
lasi,  bledega  lica,  z  okrvavljenimi  rokami,  ranjen  na  nogi  in  rami,  na 
pol  nag  in  bosonog,  sedel  je  na  kamenu  sredi  potoka,  izpirajoč  si  sk(»leče 
rane.    Bila  je  to  žalostna  podoba,  slika  nesrečnega  človeka ! 

Benda  Se  ni  vedel,  kaj  je  nesreča,  niti  skusil,  kaj  je  gorje.  A  ta- 
kemu človeku  je  vsaka  nezgoda  se  stokmt  težja,  kakor  ljudem,  ki  uživajo 
sploh  več  greukosti  in  težav  kakor  veselja. 

Iz  t^  smrtne  nevarnosti  mislil  se  jo  nadporočnik  Benda  rešiti  po 
noči.  Iti  je  hotel  pes  nazaj  proti  Maglaju,  in  od  tod  dalje  proti  Doboju. 
dokler  ne  pride  do  svojih,  naj  bi  tudi  hodil  cčlo  noč.  Ali  to  mu  ni  bilo 
mogoče.  Do  večera  je  rana  na  nogi  hudo  otekla.  Benda  se  ni  niog<»l 
več  z  lahka  premikati,  kam  li  da  bi  še  daleč  hodil.  Moral  j(»  tedaj  to 
noč  v  skritem  zatišji  kakor  hostua  zverina  pre))iti.  Pred  ustaškim  na- 
padom je  bil  sicer  trt  varen,  ali  kdo  ga  reši  od  tod,  kdo  ga  privede^  k 
svojim  ? ! 

Huda  je  bila  ta  noč.  Očesa  ni  mogel  naš  ranjenec  zatisnoti.  A  š(» 
hnj^Si  je  bil  sledeči  dan,  ko  ga  je  jela  gruditi  lakota.  Njegov  up,  da  se 
resi,  pojemal  je  od  ure  do  ure.  Z  največjo  težkočo  je  h\\  splezal  na 
bližnjo  grobljo.  Od  todi  je  gledal  potem  na  cesto,  koder  ]>i  naj  korakala 
uaša  vojska,  a  danes  je  še  ni  bilo  na  vid.  ZadržAvala  jo  je  bitka  z 
ustuni  pri  Kosni  pred  mestom  Maglajem.  Iskali  pa  tudi  niso  več  nad- 
poročnika  Bendo,  ker  so  bili  v  reki  Bosni  našli  njegovo  obleko. 

Še  čno  noč  je  ranjenec  prebil  v  svojem  skrivališči  ])rez  hram*  in 
zdmvniške  pomoči.  A  še  tudi  prihodnji  dan  je  moral  čakati  do  večera. 
Stoprav  zdaj  se  prikaže  tam  na  .cesti  naprednja  straža  naše  armade. 

A  kako  se  jej  naj  dil  Benda  iz  šume  na  znanje,  ker  ne  more  sam 

do  ceste?  ...     In   glej,   tu  ga   reši    nabiti   samokres!     Z    njim  jame 

streljati.     A  straža  meneč,  da  so  v  gozdu  ustaši,  približuje  se  takoj  vestno 

in   polagoma   naznačenemu   mestu.     In  trt  so  na  svoje  veliko  začudjenje 

in  veselje  našli  ubogega  avstrijskega  vojaka,  in  njegovi  tovariši  so  spoznali 

T  iyem  nadporočuika  barona  Bendo. 

34* 


500 

V  teh  hudih  nočeh  in  dnevih  bil  je  Benda  jato  shujšal.  Kana 
je  postala  nevarna.  Sedanje  njegovo  stanje  sploh  je  le  malo  obetalo,  da 
se  hitro  okreva.  Prišel  je  torej  z  drugimi  vred  v  bolnišnico,  ktero  so 
bili  v  Doboji  nagloma  pripravili.  Tukaj  je  ostal  nadporoSnik,  a  drugi 
bolj  srečni  od  njega  korakali  so  naprej  z  glavno   armado  proti  Sarajevu. 

Baron  Benda  se  je  že  v  nekih  tednih  precej  okrepčal.  Oteklina  na 
rami  in  nogi  se  je  izgubljala,  a  ozdravel  pa  ni.  V  tej  bolezni  pa  je 
on  pridno  zasledoval  uspehe  naše  armade.  O  njih  je  poročal  tudi 
Skenovskim.  I  o  svojej  nezgodi  pri  Maglaji  bil  je  obširno  pisal  na 
Dunaj.  In  baš  iz  tega  pisma  posnela  je  Olga,  kako  potrt  in  obupan  je 
bil  tedaj  njen  ženin.     Ali  ona  mu  vendar  ne  odpiše! 

V  tem  žalostnem  položaji  pa  je  gojil  baron  Benda  mnogo  želj.  Nap 
bolj  iskrena  je  bila  ta,  da  pride  iz  Doboja  v  Avstrijo.  Pri  tem  si  je 
sevMa  domišljeval,  da  se  mu  menda  cel6  posreči,  priti  v  kako  večjo 
liolnišnico  na  Dunaji.  Ali  temu  ni  bilo  tako.  Določilo  se  je  sicer,  da 
prid(\jo  bolniki  iz  Doboja  v  slavonski  Brod,  a  povelje  se  ni  moglo  izvesti. 

Bosanski  ustaši  so  bili  namreč  v  marsičem  jako  prebrisane  glave. 
Spoznavši,  da  se  ne  morejo  ))oriti  z  glavnim  oddelkom,  pustili  so  vojsko 
naprej.  Sami  pa  so  se  umaknoli  v  stranske  doline  in  v  gore,  čakaj6č 
tu  lioljše  priložnosti  k  novemu  boju.  A  naša  glavna  armada  pa  je  že  po 
več  bitkah  in  praskah  mi^Miila,  da  ni  nikjer  več  nobenega  ustaša,  ter 
zasede,  kakor  znano,  dne  19.  avgusta  srce  bosansko,  mesto  Sarajevo. 

V  tem  času  pa,  ko  se  je  glavna  vojska  proti  sarajevskemu  gradu 
pomikala,  jele  so  se  že  zbirati  okoli  mesta  Doboja  ustaške  čete  v  ob- 
cestnih šumah  in  brlogih.  Tedaj  pa  je  bila  cesta  nevarna,  in  prevažanje 
bolnikov  v  Brod  se  je  moralo  odložiti. 

Ustaši  so  namerjavali  mesto  Doboj  zasesti  in  polastivši  se  ceste, 
pretrgati  zvezo  naše  armade  z  Avstrijo.  Velika  nevarnost  je  pretila  tedaj 
od  te  strani.  Zat6  pa  je  bila  naših  poveljnikov  prva  skrb,  da  se  za- 
preči  izvršitev  tega  načrta. 

To  važno  nalogo  imel  je  izvesti  grof  Szapdry.  Ta  se  je  bil  z  20. 
divisijo  utaboril  pri  mestu  Gračanici,  ne  daleč  od  Doboja  proti  vzhodu. 
A  kmalu  se  je  spoznalo,  da  so  njegove  sile  premajhne.  Zakaj  število 
upornikov  je  tembolj  od  dne  do  dne  naraščalo.  Zatorej  se  napove  v 
Avstriji  tretja  mobilisacija. 

Vsled  tega  povelja  se  je  med  drugimi  tudi  četvrta  divisija,  obstoječa 
iz  sedme  in  osme  l^rigade,  pripravila  na  vojsko.  Pri  sedmej  brigadi  pa 
je  bil  8.  peš-polk,  poimence:  baron  Abele,  in  v  tem  je  služil,  kakor 
v^mo,  tudi  naš  rojak,  reservni  častnik  Milko  Vogrin. 

Mnogo  mladih  močij  iz  vseh  krajev  avstrijskega  cesarstva  poklicalo 
se  je  zdaj  z  nova  pod  orožje.  Med  njimi  je  doletelo  to  povelje  tudi  Vogrina. 
\r:  levica  je   že    bila  zdaj   skoro  cel6    ozdravela,   in    on   ni   smel 


501 

upati  več,  da  bi  se  mogel  zavoljo  nje  odtegnoti  službi  vojaškej.  Zatorej  se 
ni  obotavljal,  temveč  ou  se  takoj  napoti  k  svojemu  polku,  ko  mu  je  dožel 
dotični  poziv. 

Tudi  mene  je  bila  zadela  enaka  osoda  z  Vogrinom.  Tudi  jaz  sem 
moral  k  8.  peš-polku.  Ne  morem  zamolčati,  da  me  je  bila  ta  noviea 
hudo  protiesla.  Slišal  sem  namreč  več,  ko  je  hilo  treba,  govoriti  o  stra- 
šanskih mukah,  ktere  so  luorali  prenašiti  v  Bosni  naši  vojaki.  Cital  sem 
po  časnikih  o  krvoločnosti  bosanskih  ustašev,  kako  režejo  nosove  živim 
ujetnikom  ter  jim  trgajo  roke  in  noge.  Ni  torej  čudo,  da  sem  se  zbal 
iti  v  Bosno.  Vzlasti  pa  mi  je  bilo  hudo  pri  srci,  da  sem  moral  k  ognr- 
skemu  polku,  kjer  nisem  žive  duše  poznal.  Zatorej  mi  je  srce  kar  ra- 
"dosti  plalo,  ko  sem  voz^č  se  na  Ogersko  našel  Milka  Vogrina  na  ma- 
riborskem kolodvoru,  kamor  se  je  bil  baš  pripeljal  iz  Koroškega. 

Na  Dunaji  sem  že  poznaval  našega  rojaka  ter  ga  zdaj  presrčno 
pozdravil  kot  vojaškega  tovariša.  A  takoj  sem  opazil,  da  je  Vogrin 
cel6  izpremenjen.  Izgubil  je  bil  ono  živahnost  in  veselje,  ktero  sem  ob- 
čudoval Se  pred  kratkim  na  njem.  Postal  je  bil  bled  in  suh,  da  sem 
ga  jedva  na  prvi  pogled  spoznal.  Videlo  se  je,  da  je  moral  l)iti  hudo 
bolan,  ali  pa  da  ga  mučijo  notranje  dušne  bolesti.  Govoril  je  le  malo 
z  men6j.    Bil  je  vedno  tih  in  zamišljen. 

A  kedar  sem  napeljal  govorico  na  njegovo  mater  in  rojstni  kraj, 
tedaj  pa  je  globoko  vzdihnol  ter  si  potegnol  z  roko  po  čelu,  kakor  da  bi 
si  hotel  iz  glave  izbrisati  Žale  spomine.  Iz  tega  pa  sem  spoznal,  da  ga 
nekaj  v  srci  teži.  Ali  vprašati  ga,  kaj  mu  je,  tega  si  nisem  upal.  Naj- 
bolj pa  mi  je  poudarjal,  kako  težko  se  je  ločil  od  svoje  matere,  in  kako 
žaluje  ona  po  njem,  edinem  svojem  sinu.  Naznanil  mi  je  tudi,  da  je  bil 
nekaj  časa  bolan  pri  njej  domd,  ali  kaj  mu  je  bilo,  tega  ni  povedal. 
Trdil  je  sicer,  da  še  ni  cel6  zdrav,  ali  pridejal  je  vselej,  da  noče  v  svojej 
bolehnosti  iskati  uzroka,  da  bi  se  odtegnol  službi  vojaškej. 

Tako  mi  je  bil  moj  prijatelj  neka  uganjka,  in  skrb  me  je  bila 
zi-nj.  Zatorej  sem  opazoval  vse  njegovo  početje  in  dobro  tehtal  besede 
njegove.  Vsled  tega  pa  sem  bil  tudi  poskrbel,  da  sem  prišel  z"njim  vred 
k  enej  in  istej  kompaniji.  In  tako  sem  spremljal  svojega  rojaka  povsod 
ter  bil  njegov  drug  in  tovariš  v  vojski!  (Konec  pride.) 


502 


Voda  in  njene  moči  v  domišljiji  štajerskih  Slovencev. 

Narodno  blago.     Priobčil  J.  Majcigcr. 

(Dalje.) 

9)  V  sredini  Savinjske  doline  je  hrib,  v  obče  ga  ngora*"  imenujejo, 
o  ktereiu  se  trdi,  da  je  votel  in  z  vodo  napolnjen.  Iz  tega  hriba  izvira 
iz  strašnih  peein  velik  stu<lenee,  kteremu  navadno  ^izvirek**  pravijo. 
Bilo  je  v  bližnjej  vasi  dekle,  h  kterej  je  skoro  vsak  teden  po  enkrat, 
včasih  tudi  po  veekrat  prišel  zal  fantič  vasovat.  Dekle  pa  v  resnici  ni 
vedelo,  od  kod  je.  Pravil  je  sicer,  da  je  iz  bližnjih  Solcbaških  planin  pre-^ 
možnih  starišev  sin.     Vendar  to  ni  bil  njenej  ljubezni  noben  napotek. 

Neki  dan  pa  je  dekle  na  enkrat  izginolo.  Dolgo  so  čakali  na  de- 
klico misleči,  da  je  šla  s  fantičem  k  njegovim  roditeljem  in  da  se  bode 
kmalu  vrnola.  Ali  čas  je  bežal,  in  deklice  le  ni  bilo  nazaj.  Iskali  so 
jo  na  vseh  straneh,  ali  bilo  je  vse  zastonj. 

Tisti  fantič  bil  je  povodnji  mož,  ki  je  stanoval  v  tistej  gori  in  je 
zahajal  k  deklici  v  podobi  zalega  fantiča  vasovat.  Neki  večer  jej  je  tako 
lepo  prigovarjal,  da  ga  je,  nič  hudega  sluteča,  dalje  časa  spremila.  Pot 
je  peljala  mimo  izvirka.  Ko  prideta  blizu  njega,  popade  povodnji  mož 
deklico,  in  šla  sta  sredi  hriba  stanovat.  Stanovanje  je  bilo  iz  čistega 
stekla.  Kavnal  je  z  deklico  lepo,  ali  ona  je  vedno  po  svojih  in  po  domu 
hrepenela.  A  kedar  se  deklica  prav  razjoče,  začne  povodnji  mx)ž  nad 
njo  godrnjati,  in  takrat  pravijo  sliši  se  v  gori  votel  glas,  kakor  da  bi 
voda  silno  črez  skalovje  bobnela. 

10)  Bil  je  nekdaj  na  Murskem  polji  priden  človek,  kteremu  je  pa 
vsako  delo  nesrečno  izteklo.  Že  so  mu  hoteli  prodati  posestvo.  Žalosten 
se  odpravi  od  doma  —  in  hoče  oditi  Bog  vedi  kam.  Ko  pride  do  ne- 
kega mosta,  najde  pri  njem  prijaznega  mladenča,  ki  ga  vpraša,  zakaj  je 
tako  žalosten  in  kam  gre.  Kmetic  mu  pove  kako  in  kaj.  Nat6  mu  mla- 
deneč,  ki  pa  je  bil  povodnji  mož,  posodi  devet  sto  „rajnšev"  na  sedem 
let;  za  tem  pa  skoči  zopet  v  vodo.  Ko  pa  kmet,  ki  si  je  z  onim  de- 
narjem čudno  opomogel,  črez  sedem  let  ravno  tisti  dan  zopet  k  tistemu 
mostu  pride  in  trikrat  zažvižga,  kakor  mu  je  bil  prej  povodnji  mož  rekel, 
prikaže  se  star  dedec  iz  vode  in  mu  reče,  da  je  v  njegovega  dobrotnika 
pred  tremi  leti  v  Dravi  udarilo  —  in  dolg  mu  je  tedaj  odpuščen. 

11)  Tam,  kjer  črna  Mura  zapušča  Štajersko  in  se  zavija  na  ogei*ske 
ravnine,  živel  je  pred  mnogimi  leti  ribič,  ki  je  imel  prav  zalo  in  brhko 
hčer.  Ta  pa  mu  nenadoma  začne  glavo  povešati  in  bolehati.  Nekega 
večera  ima  oči»  ribič  prav  dober  lov  in  se  vrne  pozno  zvečer  domu. 
Kavno  pride  do  hrama,  ko  se  še  enkrat  ozre   proti  vodi,   in   tu   zagleda 


r 

r 


503 

STOJO  hčer  z  nekim  možem  na  bregu  reke.  Oče  se  obrne  na  mah  in 
hiti  hčeri  na  pomoč,  kajti  tujec  jo  je  bil  ravnokar  pograbil  ter  jo  vlekel 
proti  vodi.  Hoče  se  mu  iztrgati,  —  pa  vse  zastonj  —  tujec  poskoči 
daleč  Y  vodo  in  potegne  deklico  za  seboj,  ki  z  neznanskim  kričeni  v  va- 
lovih izgine.  Nesrečni  oče  skoči  za  roparjem,  —  pa  zahman  —  voda 
poire  tudi  njega.  Drugi  dan  so  ga  našli  sosedje  v  trstji  utopljenega  — 
hčere  pa  nikdar  nikdo  več  videl  ni. 

12)  Nekde  teče  ne  ravno  širok,  ali  bister  potok,  ki  se  izliva  v  velik 
ribnik,  kterega  od  vseh  stranij  gosto  bičevje  obdaje.  Tam  je  nekdaj 
stanoval  povodnji,  tudi  divji  mož  imenovan,  v  globini  v  svojem  gradu. 
Po  noči  je  prihajal  na  vrh  vode  in  tam  lepo  prepeval.  Tako  je  vodil 
Ijadi  s  prave  poti  v  bičevje  in  od  tod  jih  zavlekel  v  svoj  grad.  Bal  se  je 
le  samega  žvižganja.  Ko  so  nap6sled  okolico  izpremenili  v  travnike,  vi- 
deli so  ga  pastirji  velikokrat  o  mraku  vrh  vode.  Ko  so  pa  opazili,  da 
se  žvižganja  boji,  začeli  so  vsakokrat  silno  žvižgati  in  tedaj  so  ga  pre- 
gnali popolnoma. 

13)  Nekega  dne  je  nabirala  mlada  deklica  gobe  okoli  velikega  rib- 
nika, kterega  je  obdajal  velik  gozd.  Ko  pride  do  njega,  zgrabi  jo  divji 
mož  in  jo  vleče  do  sredine  ribnika  v  svoje  stanovanje.  Priskrbel  jej  je 
vsega,  česar  si  jo  želela.  Črez  nekoliko  časa  nm  porodi  fantiča.  A  kmalu 
se  jej  jame  tožiti  po  domu.  Začne  torej  divjega  moža  prositi,  naj  jo 
pusti  domu,  da  obišče  svoje  stariše.  Pustil  je  ni  pose))no  rad ;  da  bi  pa 
prišla  zopet  nazaj,  priveze  jej  nit  okoli  noge,  naročivši  jej,  naj  se  brž 
povrne,  kedar  pocuka  za  nit.  Kmalu  pride  dekle  do  starišev,  ki  so  je 
bili  silno  veseli.  Ko  se  je  pa  možu  že  predolgo  zdelo,  pocukn«^  za  nit, 
a  dekleta  ni  bilo  nazaj.  Divji  mož  vzame  otroka  in  gre  za  nitijo,  ktero 
najde  privezano  za  štor.  Ko  pride  na  dom  svoje  žene,  razseka  otroka, 
vrže  polovico  skozi  okno,  drugo  polovico  pa  vzame  se])6j  v  ribnik  nazaj. 

14)  V  temnem  logu  bil  je  velik  ribnik,  v  ktereni  je  stanoval  po- 
vodnji mož.  Ljudje  so  ga  večkrat  videli  sprehajaj6čega  se  po  obrežji 
ribnikovem.  Ko  je  prišla  nekdaj  deklica  iz  bližnje  vasi  v  ta  log  drv 
nabirat,  plane  povodnji  mož  iz  vodovja,  pograbi  deklico  in  jo  zanese  v 
sredino  ribnika,  kjer  je  imel  svoje  stanovanje.  Tukaj  je  bilo  deklici 
vsega  dosti.  Ako  si  je  kaj  poželela,  bilo  je  ž(;  v  omari,  kt(»ra  je  bila 
polna  najdragocenejših  rečij.  Živela  je  tukaj  že  precej  dolgo  časa  ter  mu 
porodila  tri  lepe  fantiče.  A  vendar  se  jej  je  začelo  po  starem  domu  to- 
žiti. Zatd  je  hotela  iti  gledat  k  svojim  starišem,  bratom  in  sorod- 
nikom, kteri  so  jej  po  njenih  mislih  srečno  živeli.  Prosila  je  tedaj  svo- 
jega neznanega  moža,  naj  jo  pusti  na  nekoliko  časa  domu.  Dolgo 
so  bile  vse  prošnje  zastonj,  a  nap6sled  mu  je  vendar  omečila  srce.  Ker 
se  je  pa  vedno  bal,  da  bi  mu  odšla  in  se  nikdar  več  ne  povrnola,  pri- 
vezal jej  je  za  nogo   nit  in  naročil,  da  se  mora  takoj  povrnoti,  brž  ko 


504 

potegne  za  nit.  Z  veseljem  zapusti  žena  povodnji  grad.  Ali  komaj  ko  je 
prišla  iz  ribnika,  privezala  je  nit  za  štor  in  odbežala  domii.  Ko  so  jo 
domači  zagledali,  razveselili  so  se  je  zelo  in  jo  pregovorili,  da  ostane 
doma.  Dolgo  jo  je  že  pričakoval  povodnji  mož,  pa  vse  zastonj.  Potegnol 
je  za  nit,  da  se  vrne.  Ko  pa  je  ni  bilo,  šel  je  za  nitijo  in  jo  uašel  na 
štor  privezano.  Ves  togoten  i-aztrga  sedaj  štor  in  se  povrne  v  svoj  steklem 
grad  nazaj.  Tam  je  pograbil  svoje  otroke  in  jih  med  strašno  nevihto 
nesel  na  ženin  dom.  Tii  pa  vrže  enega  otroka  skozi  okno,  drugega  raz- 
seka  ter  vrže  polovico  skozi  okno  rek6e:  „Tu  imaš  polovico,  polovico  pa 
si  obdržim  jaz." 

15)  Nekdaj  je  povodnji  mož  praljo  seb6j  v  vodo  potegnol  in  je  ni 
več  pustil  nazaj.  Od  začetka  se  jej  je  pri  njem  dobro  zdelo,  ali  vendar 
se  ga  kmalu  naveliča  in  ga  prosi,  naj  jo  pusti  na  suho.  Povodnji  mož 
usliši  prošnjo,  pripne  deklico  za  verigo  in  jo  pusti  na  suho  zemljo.  Tako 
je  storil  vsekdar,  kedar  ga  je  prosila,  da  bi  jo  na  suho  pustil.  Ko  je  že 
dolgo  pri  njem  stanovala  in  porodila  četvero  otrok ,  postajala  je  zmirom 
})olj  in  bolj  žalostna.  Nekega  dne  jo  vpraša,  zakaj  se  tako  žalosti.  Ona 
nm  odgovori,  da  bi  še  vsaj  enkrat  rada  svoje  stariše  videla.  Ker  jo  je 
pa  povodnji  mož  rad  imel,  dovoli  jej  to  prošnjo,  samo  da  mora  o  pravem 
času  priti  nazaj.  Ce  tega  ne  stori,  bode  se  njej  in  njenim  otrokom  slabo 
godilo.  Ker  se  je  pa  njej  dopadalo  domi,  pozabi  cel6  na  zapoved  po- 
vodnjega  moža.  Izgovorjeni  čas  mine,  ali  nje  še  le  ni  nazaj.  Natd  se 
razsrdi  povodnji  mož  ter  umori  njo  in  njene  oti^ke  in  jih  poje. 

K))  Neka  mati  je  imela  dva  sina  in  hčerko.  Sina  gresta  nekega 
dne  na  polje  orat,  in  velita  materi,  naj  njima  po  sestri  obed  pošlje  na 
polje.  Tako  se  tudi  zgodi.  Sestra  nese  obed  mimo  velike  vode.  Na 
obrežji  te  vode  se  je  pa  vrtelo  veliko  kolo  z  veliko  hitrostjo.  Tu  postoji 
deklica  in  si  ogleduje  to  veliko  kolo.  Na  enkrat  se  pa  kolo  ustavi,  in 
velik  kosmat  mož  se  prikaže  njej.  Ta  jo  prime  okoli  pasd  in  jo  zavleče 
v  svoj  povodnji  grad.  Brata  sta  se  še  zmirom  zanašala,  da  prinese  sestra 
obed,  akoravno  je  že  bilo  poldne  davno  minolo.  Ker  pa  le  nikdo  obeda  ne 
prinese,  podasta  se  domii  in  vprašata  mater,  zakaj  ni  sestra  prinesla 
obeda.  Mati  se  prestraši  in  pošlje  hitro  svojega  starejšega  sina  za  njo; 
zakaj  tam  se  je  že  večkrat  kaj  hudega  prigodilo.  Ko  do  tistega  kolesa 
na  obrežji  reke  pride,  udari  po  njem.  Kolo  se  hipoma  ustavi,  a  njemu 
se  prikaže  povodnji  mož.  Brat  ga  poprosi  za  sestro.  Povodnji  mož  ga 
vzame  seboj  v  stekleni  grad  ter  mu  predstavi  kolač  })ronoa  in  pol  bo- 
kala žvepla  r(»k6č:  „Ako  to  poješ  in  spiješ,  dobiš  sestro  nazaj,  če  pa  ne, 
te  vržem  tako,  da  se  v  proso  razletiš.  Brat  ni*  more  ne  jesti  ne  piti. 
Povodnji  mož  ga  res  tako  vrže,  da  se  v  pros6  zdrobi.  Sestri  pa  veli, 
naj  to  proso  pobere  in  hrani,  ako  hoče  imeti  spomin  od  svojega  starejšega 
brata.     Ker  ni  tedaj   tega   domii,   pošlje   mati    mlajšega  sina  za   njima. 


505 

Tadi  ta  pride  do  tistega  kolesa,  ki  se  mahoma  ustavi,  ko  udari  po  njem. 
Nat6  se  prikaže  divji  mož  in  ga  vzame  seboj  pod  vodo.  Ondi  mu  pred- 
stavi dva  kolača  brunca  in  bokal  žvepla  ter  mu  zažuga,  da  ga  v  prah  zdrobi, 
tko  ¥8ega  ne  poj6  in  ne  popije.  Ker  ne  more  tega  storiti,  izvrši  povodnji 
iRoi,  kar  mu  je  bil  zažugal.  Njegova  sestm,  jetnica  povodnjega  moža,  po- 
mota prah  in  ga  hrani  kot  spomin  svojega  mlajšega  brata.  Mater  po- 
pade silna  ^lost,  ko  ni  nobenega  njenih  otrok  vee  nazaj.  Tedaj  je  pa 
smirom  Boga  prosila,  naj  bi  jej  še  podaril  enega  sina.  To  se  zgodi.  Ko 
je  iyen  tretji  sin  dorastel,  vpraša  mater,  zakaj  je  tako  žalostna.  Njemu 
se  je  sanjalo,  da  je  imel  dva  brata  in  eno  sestro,  ki  pa  je  vse  povodnji 
mož  poloTil.  Izmisli  si  torej  zvijačo  ter  veli  materi,  da  se  mu  je  sanjalo 
o  denarjih,  ki  so  skriti  pod  oglom  hiše.  Tja  pelje  mater,  privzdigne 
ogel  in  reče  materi,  naj  segne  pod  ogel  po  denarji*.  Ko  mati  roko  po  de- 
narjih stegne,  spusti  hišni  ogel  na  materino  roko  in  tako  jo  primora.  da 
mu  je  vse  od  konca  do  kraja  povedala.  Zdaj  gre  najmlajši  brat  sta- 
rejSe  svoje  brate  in  sestro  iskat.  Ko  do  tistega  kolesa  pride,  udari  tako 
silno  po  njem,  da  se  v  male  kosce  razleti.  Povodnji  mož  pride  ves  pre- 
straSen  izpod  vode  ter  ga  vpraša,  kaj  bi  rad.  Ko  zve,  da  l)i  rad  imid 
brate  in  sestro  nazaj,  pelje  ga  povodnji  mož  v  stekleni  grad.  Tam  mu 
predstavi  tri  kolače  bronca  in  dva  bokala  žvepla,  kar  pa  mahoma  poje 
in  popije.  Zdaj  se  gresta  metat,  ali  povodnji  mož  je  bil  slabejši,  in 
mlajši  brat  ga  tako  stisne  v  kot,  da  mu  da  na  enkrat  brate  in  sestro 
nazaj.  Ker  ga  pa  še  ni  hotel  izpustiti,  obljubi  mu  še,  da  ne  stori  odslej 
nikdar  vec  kaj  takega.  Zategadel  ni  zdaj  več  slišati  o  povodnjem  moži. 
da  bi  bil  koga  kje  zgrabil  ali  da  bi  kje  razsajal.  (Dalju  pride.) 


Bosenske  zanovetke. 

Spisal  R({jko  Perušck. 
XVITI. 

IVoran  je  sveto  pismo  mohamedaneev.  V  114  surah  ali  poglavjih 
je  ves  nauk  velikega  pegambera  razdeljen.  Ta  odkritja  božja,  ktei*a  je 
Bog  po  angelji  Gjibrailu  poslal  svojemu  ljubljencu,  ne  tičejo  se  samo 
religioznega  nauka,  temveč  obsegajo  tudi  državljanske  naredbe..  Temeljni 
naoki  Mohamedove  dogmatike  so:  Edinstvo  Boga,  odkritje  in  „gjuua- 
k^amet"  ali  sodni  dan.  Kar  se  tičc^  morale,  ne  more  si  človek  lepših 
naukov  misliti.  Vse  opačine  se  ostro  kai-ajo,  pregrešnim  obečajo  se  večne 
kazni,  vse  kn;posti  pako  s(5  priporočajo  in  obeča  večno  veselje  v  raji. 
Škoda  je  le,  da  veljajo   vsi   ti   lepi   nauki  samo  za  muslomane.     Turčin 


506 

misli,  da  jo  greh  ubiti  iiš,  kor  je  božje  bitje,   ali  človeka  do  smrti  mu- 
čiti, bil  jim  je  sevap. 

Stvar  je  sama  ob  sebi  razumljiva;  kajti  nauk  Mohamedov  nosi 
očitna  znamenja,  da  je  delo  nepopolnega  človeškega  uma,  ker  se  ni  za- 
dovoljil, utemeljiti  čisto  moralo,  ampak  je  vmešal  v  svoj  nauk  mnoge  ea 
oni  čas  in  one  dežele  umestne  naredbe  ceremonijalne,  redarstvene  (po- 
licajne),  kaznene  itd.  Ali  te  morajo  tečajem  časa  ostareti,  in  tedaj  za- 
prečijo  ves  napredek,  ako  se  smatrajo,  da  so  nepogrešiva  istiua. 

Mohamed  sam  je  na  raznih  mestih  o  istej  stvari  razno  sodil,  a  da 
bi  mu  kdo  ne  dokazal  protislovja,  izgovarjal  se  je,  da  more  Bog  svoje 
nmenje  menjati.  Le  velika  nevednost  ljudstva  in  okretna  sila,  s  kt^ro 
je  širil  svoj  nauk,  oslepila  je  njegove  pristaše,  da  niso  uvideli  teh  proti- 
slovij. Pobožni  učenjaki  mohamedanski  skušajo  ta  protislovja  vsakojakim 
prisiljenim  tolmačenjem  izravnati,  seveda  istim  uspehom,  kakor  tudi  drugi 
duhu  vremena  ne  odgovarjajoči  verski  svstemi.  Ta  nedoslednost  pouzro- 
čila  je  z  ene  stranke  množino  razkolnih  sledovanj,  z  druge  pak  mnoštvo 
tolmačenj  (jašma),  koja  se  isto  tako  visoko  čislajo,  kakor  koran  sam. 
Isto  čast  uživajo  tudi  „suna"  ali  ustna  predaja  in  „kias'',  razsodbe  zna- 
menitih theologov.  Te  knjige  sočinjavajo  skupaj  „šeri"  t.  j.  božji  zakon. 
Od  vladarja  izdane  naredbe  so  „kanuni''.  Nap6sled  je  tudi  „adet"  ali 
običaj  povsodi  visoko  čislan. 

Kazven  drugih  faktorjev  Ijil  je  gotovo  znamenit  uzrok,  da  si  je  ta 
vera  toliko  pristašev  pridobila,  nevednost  ljudstva,  koje  mu  je  slepo  ve- 
rovalo, in  pa  človeške  strasti,  ktere  je  znal  uporabiti,  obečaj6č  vernim  in 
hrabrim  tcilesna  veselja  v  raji.  Od  velike  važnosti  je  tudi  nauk  o  ne- 
uklonivej  osodi,  vsled  koje  je  vsak  Turčin  s  svojo  osodo  zadovoljen,  in 
njegova  tolažba  v  nesreči  je:  „Maš  ala,  kakor  Bog  hoče**. 

Štirideset  let  pred  sodnim  dnem,  „gjuna-kiametom",  dalo  se  bode 
s  troliljo  znamenje,  da  se  bliža  konec  sveta,  in  na  svršetku  teh  štiri- 
desetih let  se  bode  sodilo. 

Na  mnogih  mestih  korana  opisujejo  se  slasti  in  mdosti  v  džeuetu 
(raji).  Pravoverniki  bodo  tu  bivali  v  krasnih  zelenih  livadah,  skozi  koje 
romone  srebernopeneči  potoki.  V  hladu  širokovejatih  dreves  bodo  po- 
čivali ter  uživali  najslajše  sadje  in  krasno  vino,  od  kojega  jih  ne  bode 
glava  bolela.  Tu  bode  i  halve  i  baklave,  kajmaka  i  meda,  pečenja  in 
pilava.  "  Umrl  je  neki  Turčin  in  ko  je  došel  do  rajskih  vrat,  udari 
bir  (1.)  reka  tatli  (sladkega)  mleka,  a  bir  reka  kislega  mleka.  Ko  vidijo  to 
kristjani  z  enega  griča  goli,  liosi  in  gladni,  zavičejo:  „Aman  lepi  aga! 
Moli  za  nas  sv.  Petra,  da  se  tudi  mi  po  želji  nasrčemo  mleka,"  •  Haj, 
i  krasne,  mlade,  neoskrunjene  devojke  bodo  jim  služile.  Kar  sline  se 
Turčinu  cedž,  kedar  o  blaženosti    v   raji  govori.     Vsi  se  bodo  pomladili, 


507 

a  ker  bodo  goli,  imeli  hodo  oOi  vrh  glavo,  da  sr  nr  sranuijejo  oden 
drugega.    Telo  pa  se  bodo  čistilo  ziiojeiijeni. 

Strašno  pako  liode  trpljenje  iievernikov  in  nepravičnikov  v  džehcneniu 
(poklu).  Prikovani  bodo  v  večnem  ognji,  vrela  voda  bode  se  na  nje 
ižlifala,  ereva  se  jim  bodo  sukala,  a  kosti  na  nakovalu  prebijale  z  že- 
leuiiini  toljagami.  Oni,  koji  so  v  življenji  manjše  pogreške  ueinili,  kaznujejo 
se  ▼  Ticah,  a  ua  sodni  dan  pretvorili  se  bodo  v  bolhe,  a  Mohamed  v 
ovna.  V  njegovo  runo  bodo  se  zavlekli,  in  tako  jih  bode  on  nesel  v 
nebo.  Samo  preko  ^silaj-cuprije**,  mosta,  ki  je  tako  ozek  kot  las  in 
tako  oster  kot  meč  in  koji  visi  nad  peklom ,  bodo  pravedniki  prišli  v  raj. 
Ta  čoprija  je  70  konaka  (prenočišča)  dolga;  drugi  mislijo,  daje  še  daljša, 
kar  80.000  let,  (tako  da  ni  sam  svetec  Mohamed  še  v  raji  l)iti  ne  more. 
ali  t^a  jim  ne  moreš  dokazati !) 

Ker  je  Mohamed  svoje  strogo  religiozne  nauke  zajemal  iz  židovstva 
in  deloma  tudi  iz  krščanstva,  ni  se  čuditi,  da  priznava  kot  „pegambere" 
ali  proroke  iz  starega  zakona:  Abrahama,  Izaka,  Mojzesa,  iz  novega  pa 
,,Isu  pegambera"^  (Jezusa),  o  kterem  trdi,  da  je  prihod  Mohanunlov  pro- 
roko?al.  Ker  ni  sv.  pisma  starega  zakona  sam  dobro  poznaval,  še  manj 
IMi  ono  novega  zakona,  so  pripovedanja  o  teh  sveteih  silno  pokvarjt^na. 
Tako  ua  pr.,  kako  je  Abraham  sina  daroval,  in  kako  se  j(^  Kristus  rodil, 
kar  sem  v  Novicah  1.  1880.  br.  49.  in  50.  opisal.  Kar  se  tiče  stvarij  iz 
novega  zakona,  so  mnogi  nazori  bosenskih  mohamedancev  uspomene  na 
nauke  patarenskih  Bogomilov,  kojej  veri  je  pripadal  velik  del  Bošnjakov 
pred  turško  invasijo.  Uspomena  na  prejšnje  krščanstvo  mohanuMlancev 
je  tudi,  da  na  isti  dan  hriščani  slav6  sv.  llijo,  a  Turci  svoj(^ga  ^Alijo"*. 
Predpolduem  je  Ilija,  a  popoldne  Alija.  Drugi  zajedniški  svetec  je  sv.  Juri, 
na  koji  dan  počenja  pomlad. 

Največ  stvarij  seveda  pripovedujejo  o  svojem  svetci  Mohamedu.  On 
sam  ni  čudeže?  delal.  Stoprav  po  njegovej  smrti  nastale  so  različne  l>ajke, 
kako  je  na  pr.  mesecu  zapovedal,  naj  se  i*azdeli  na  dva  dela,  kako  je 
vodnjake  napolnil  itd.  Tudi  ostanke  velikih  svetcev  spoštujejo  Turki. 
Tako  na  pr.  hranijo  se  v  Travniku  v  velikej  džamiji  pod  steklom  tiji  žolte 
dlake  iz  brade  velikega  Mohameda. 

Kakor  vsakemu  neizobraženemu  človeku  vera  ni  povzdignenje  duha 
do  Boga,  temveč  prosto  vršenje  vanjskih  obredov,  ni  se  čuditi,  da  Turki 
v  obče  mislijo,  da  so  zadovoljili  verskej  dolžnosti,  ako  se  klanjajo,  avdes 
uzimajo,  poste' itd.,  kar  je  čisto  vanjskih  stvarij;  kajti  iilosofsko  izobra- 
ženih je  malo,  ki  l»i  mogli  potem  ostalemu  narodu  ucepiti  plemenitejše 
?erske  nazore  o  teh  svmboliških  činih. 

Da-  se  je  pri  strahovitej  nevednosti  ljudstva  praznoverje  ukon^iinilo. 
je  naravna  stvar.  Vampiri  in  volkodlaki  jih  vznemirjajo,  veštice  in  ča- 
rovniki, Vile  iu  vedogonj(»  jih  preganjajo  ali  jim  pa  škodo  delajo.  Kedar  je 


508 

kdo  komu  kaj  „učinil",  brzo  ido  k  hodži,  a  če  ta  ne  pomaga,  pa  k  fratri 
po  „zapis^.  Ti  zapisi  so  v  „auiajlije'*  zavijeiii;  eden  se  pri  sebi  nosi, 
drugi  nad  vrata  obesi,  tretji  v  vodi  popije.  Boje  se  hudega  pogleda,  in 
kedar  iščejo  po  zapisu  leka,  mora  oni,  koji  daje  zapis,  imeti  od  iste  barve 
oči.  Ako  je  krava  ol^olola,  hajde  po  zapis.  Frator  napiše  kako  uiolitvieo 
ali  pa  kaj  drugega.  Tako  na  pr.  je  eden  napisal:  „Ljuba  kravica.,  ako 
hočeš  ozdraviti,  ozdravi,  ako  nočeš,  jaz  ti  ne  morem  pomagati. **  Turčin  je 
odšel,  krava  ozdravi,  in  on  je  bil  uverjen,  da  mu  je  zapis  pomagal.  Deci 
mora  krv  siše.  Kedar  jih  iznenada  kaj  zaboli,  ali  pa  kaka  druga  ne- 
sreča stigne,  mislijo,  da  so  uagazili  ali  „nagrajsali"  v  vražje  kdo.  Ako 
zajec  preko  pota  skoči,  znači  to  nesrečo. 

Kdor  bi  hotel  popisati  vse  praznoverje  bosenskih  mohame^lancev, 
mogel  bi  napisati  debelo  knjigo.  Mi  čemo  samo  še  navesti,  kako  si 
tolmačijo  potres.  Na  velikanskem  morji  je  ladija,  na  ladiji  vol,  ki  drži 
zemeljsko  kroglo  med  rogovoma.  Kedar  mu  pa  muha  v  uho  zleae  ter 
ga  zašegeče,  tedaj  pa  zmaje  z  glavo  in  tudi  zemljo  podrma.  Evo  uaj- 
jednostavnejše  theorije  ! !  (Dalje  pride.) 


Slovenci  in  Hrvatje  v  borbi  radi  investiture. 

spisal  J,  Steklaaa, 
(Konec.) 

Kako  pa  je  bila  Kranjska  razdeljena  takrat  in  ktera  je  bila  tukaj 
meja  proti  Hrvatskej?  —  Severni  del  okoli  gornje  Save  in  Ljabljančice 
je  spadal  neposredno  pod  Koroško ;  oni  del  južno  do  rečice  Mirne  k  dolnjej 
karantanskej  marki ;  a  zemljo  med  Mirno  in  Krko  takozvano  ^iztočno 
zemljo",  pa  južni  del.  Slovensko  marko  ter  ostali  del  Gorenjske  dobi 
1.  1077.,  kakor  je  že  bilo  omenjeno,  Sieghard  patrijarh  oglejski  pod  na- 
slovom :  Kranjska  in  marka  (Carniola  et  Marchia).  Nasledniku  Sieghardo- 
vemu,  nezvestemu  Henriku,  bila  je  ta  zemlja  odvzeta,  pa  1.  10l>3.  pa- 
trijarhu  Udalriku  zopet  podeljena.  Tukaj  se  Kranjska  ni  protezala  do 
Kolpe,  nego  predali  okoli  te  reke  spadali  so  pod  hrvatsko  kraljevino  za 
dobe  njene  neodvisnosti. 

Učeni  zgodovinar  Radoslav  Lopašic  nam  o  tej  meji  tak6-le  piše: 
Nedvojbeno  je,  da  so  kraji  okoli  Žumberka,  Metlike,  Črnomlja  za  dobe 
utemeljenja  zagrebško  škofije  (1081)  po  sv.  Ladislavu  pripadali  hrvatskej 
kroni,  ker  drugače  bi  ne  bili  zjedinjeni  v  crkvenem  ozini  z  novo  crkvyo, 
nego  bi  bili  podložni  oglejskim  patrijarhom;  kajti  ti  niso  bili  takrat  samo 
duhovni  pastirji  v  južnej  Kranjskej,  temveč  vsled  darii  nemškega  cesarja 


609 

Henrika  IV.  od  1.  1077.  tudi  vladarji  Kranjske  in  Slovenske  marke 
(Carniola  et  Marchia).  Ker  je  pa  osnovanje  naših  škofij  in  sploh  crkvenih 
kotaroT  bilo  gotovo  vselej  urejeno  po  obsegu  državnem,  ni  se  moglo 
drugače  dogoditi  tudi  pri  utemeljenji  zagrebške  škofije,  ki  je  ob- 
Regala  prostor  tedanje  banovine  slavonske  med  Muro,  Dravo,  Savo,  Kolpo 
in  Uno,  ejedinjene  s  kroiio  ogersko. 

Metliška  žnpanija  (eomitatus),  pod  kterim  imenom  se  umeva  da- 
naslnji  kotar  metliški  in  (>rnomeljski  in  kasneje  vedno  poseljeij  v  razliko 
od  Slovenske  marke  in  Kranjske,  soeinjavala  je  v  arehidiakonatu  go- 
riškem poselmi  crkveni  kotar  (dekanat)  s  župami  sv.  Križa  v  Vinici  na 
Kolpi,  sv.  Martina  v  Podzemlji,  sv.  Petra  v  Ornomlji,  sv.  Marije  v  Me- 
tliki, 8Y.  kralja  Štefana  v  SemiCi,  sv.  Jurja  v  Vivodini,  sv.  Nikolaja  v 
Žumberku,  sv.  Jerneja  v  Sihensteinu  (današnje  mesto  Sv.  Jernej)  in  sv. 
Križa  v  Grafianih  (lii-žkone  sv.  Križa  pri  Kostanjevici).  Za  župo  sv. 
Štefana  v  Semiči  kaže  narocito  Ivan  archidiakon  goriški  v  svojem  zbor- 
niku orkve  zagrebške,  da  jo  je  sezidal  kmlj  Bela  (menda  ITI.),  vladajor-i 
med  1.  1173— 119G. 

Po  položaji  teh  žup  moremo  razpoznati  tudi  tedanje  poIitic*ne  meje 
po.«;avske  Hrvatske  (Slavonije)  proti  nemškej  državi.  Te  župe  so  zavzemale 
ves  zgoraj  oznar^eni,  po  Hivatih  naseljeni  prostor  izpod  južnega  obronka 
kranjskih  planin  pri  Metliki  in  Ornomlji.  potem  uskoške  gore  ter  nji- 
hove oplaze  in  obronke,  pa  zagorje  proti  severu  z  okolico  šentjernejsko 
pri  nekdanjih  samostanih  Kostanjevice  (Landstrass)  in  Pletarjev  do  Me- 
hovega,  konečno  tudi  predele  sv.  Križa  v  (Jradeanu.  To  poslednje  mesto 
se  mora  po  vsej  priliki  iskati  v  Gradci  in  v  Starem  gradu  sedanje  občine 
dentkriške  v  političnem  kotam  krškem. 

Temu  zemljišču  hrvatskemu  črez  Kolpo  in  v  uskoških  gorah  za- 
preti nevarnost  še  le  1.  1173.,  ko  so  dobili  od  rimsko-nemškega  cesarstva 
Kranjsko  in  Istrijo  ter  Slovensko  marko  v  fevd  starodavni  1)avarski  grofi 
od  Andechsa.  Vendar  ta  doba  povesti  ne  spada  več  v*  našo  razpravo, 
temveč  mi  imamo  tukaj  le  še  omeniti  najuglednejše  plemiče  te  dobe 
na  kranjskem  zemljišči  razven  že  omenjenih.  V  tej  dobi  nahajamo  že 
Auersperge.  L.  UKK).  je  živel  prvi  nam  poznati  Adolf  Auersperg ;  tudi 
Gallenbergi  in  Ostcu-bergi  se  zdaj  pojavljajo.  Od  crkvenih  velmož  so  pa 
ugledni  brizinški  in  briksenski  škofi,  ki  so  dobili  velika  posestva  posebno 
na  Gorenjskem,  dočim  je  oglejski  patrijarh  zavladal  na  jugu.  Takšno  je 
tedaj  bilo  politično  stanje  pokrajin,  sosednih  hrvatskej  državi,  ko  se  je 
kralj  Zvonimir  z  njimi  zfiplel  v  vojsko. 

Po  Megiseru ,  ki  je  zajemal  svoje  vesti  o  tej  vojski  l)ržkone  iz 
ogerskih  virov,  čeravno  sam  izvore  nemške  iz  one  dol»e  navaja,  v  kterih 
pa  nima  niti  spomena  o  Hrvatih  (Kački :  Scriptores  rerum  Croaticarum 
p.  18b — 180),   navalili  so   poslednji   večkrat    v  sosedne   koroške  zemlje. 


510 

Dvakrat  prodre  Zvoniniir  z  večajo  vojsko  proti  severu  ter  prežene  Ko- 
rotance  za  mejo  in  popleiii  mnogo  njihove  zemlje.  V  Korotanškej  je 
nastalo  vsled  tega  silno  gibanje  med  ljudstvom ;  a  da  se  vojvoda  Liiitold 
obrani  pred  svojimi  sovmžniki,  bil  je  koneeno  prisiljen,  zbrati  večjo  vojsko 
iz  vseh  sosednih  mark.  Poklical  je  vse  že  poprej  omenjene  velmože,  ki 
so  podpirali  Henrika  IV.,  in  med  ostalimi  tudi  markgrofa  Otokara  TtT. 
iz  gornje  karantanske  marke.  Vsi  ti  vladarji  so  se  zbrali  v  Beljaku,  kjer 
jim  je  Luitold  kot  glavni  zapovednik  vojske  razločil  povod,  zakaj  se  mora 
vzdignoti  na  dalmatinskega  kralja. Zvonimira.  Le-td  je  po  njegovih  be- 
sedah dolgo  r^asa  njegove  podanike  vznemirjeval.  po  njihovej  zemlji  plenil 
ter  mnogo  nedolžne  krvi  prelil.  Zavoljo  tega  se  je  tako  prevzel,  da  ne 
misli  poprej  z  borbo  prenehati,  ilokler  ne  postane  gospodar  vseh  koro- 
tanskih  zemelj.  Zatorej  se  hoče  on  kot  vrhovni  gospodar  zavzeti  za  svoje 
ljudi,  a  od  knezov  pa  pričakuje  podpore  in  vernosti,  da  se  domovina 
resi  propasti. 

Vsi  prisotni  so  z  veseljem  pozdravili  ta  govor  ter  prosili  vojvodo. 
da  precej  napade  z  vso  silo  sovražnika.  Vojska  se  je  zbrala  v  kratkem, 
in  sicer  izvrstna  vojska  od  20.00()  vojakov.  Kmlju  Zvonimiru  ni  bilo  to 
nepoznato.  ali  on  se  je  preveč  na  dosedanjo  svojo  srečo  zanašal,  ob  enem 
men^č,  da  je  nepremagljiv.  Poslal  je  tudi  svojega  poslanca  k  Luitoldn 
z  nalogom,  naj  se  vojvodi  zagrozi,  da  minije.  Ali  vojvoda  se  na  te  grožnje 
ne  ozira,  nego  se  s  svojo  vojsko  podi  proti  Ogleju.  Zapovedništvo  nad 
to  vojsko  j)a  je  izročil  Luitold  markgrofu  Otokaru  štajerskemu  t«r  Vil- 
helmu  in  Konradu  Hayenburškemu,  ki  so  bili  vsi  izvrstni  in  izkušeni 
vojnici,  ter  jim  naloži,  naj  pazijo  na  vse,  da  se  jim  ne  dogodi  kakšna 
nesreča.  Korotauci  so  pričakovali  tedaj  sovražnika  čisto  mirno  v  svojem 
tal^oru  ter  se  niso  hoteli  premikati.  Zvonimir  zapov(5  zatorej  svojim  voj- 
nikom,  da  napadejo  sovmžnika.  Z  vso  silo  se  vržejo  čete  hrvatske  na 
Otokarjevo  predstražo,  seveda  misleč,  da  jim  bodo  ti  s  plenom  vred  pre- 
pustili ves  tabor,  kar  se  je  popn»j  večkrat  zgodilo.  Ali  Zvonimir  se  pre- 
vari. Korotauci  se  ne  umaknejo  iz  tabora.  Ko  je  pa  vojvoda  Luitold, 
ki  je  bil  med  tem  z  večjim  delom  svoje  vojski*  že  odšel  iz  tabora,  opazil, 
da  je  m»»d  Hrvati  vsled  te  neoprezne  in  brezuspešne  provale  nered  v 
bojnih  vrstah  nastal .  razdeli  !»rž  svojo  vojsko  na  dvoje,  pusti  Hrvate 
dalje  proti  svojemu  taboru  in  tako  jih  napade  od  dveh  stranij  ter  silno 
potolče.  Neopreznost  in  morda  prevelika  pohlepnost  za  plenom  upro- 
pastila  je  vojsko  Zvonimirovo.  V  tej  !)itki  je  ostalo  mnogo  odličnih 
Ogrov.  črez  dvajset  velmož  hrvatskih  z  mnogobrojnim  plemstvom  in  ve- 
liko drugih  vojnikov.  Pa  tudi  mnogo  Slovencev  je  v  teh  borbah  za- 
glavilo.  In  ta  bitka  se  je  dogoilila  —  dostavlja  Megiser  —  pri  Ogleji 
na  on(»m  mestu,  kjer  se  je  bfla  nekdaj  strašna  bitka  z  Atilo.  Tako 
Megiser. 


611 

Bački  v  svojej  razpravi  „Borba  južnih  Slaveuah  za  državnu  ne- 
od?isuost  u  XI.  vieku"  pa  misli,  da  je  hrvatska  vojska  prevalila  v  Ko- 
rotiko  iz  posavske  Hrvat-ske,  in  sicer  erez  Sotlo  v  dolnjo  karantansko 
mar1[6.  Tudi  to  je  verjetno,  ako  le  pomislimo,  da  je  poslal  Zvonimirn  po- 
možne 5ete  ogerski  kralj,  njegov  sosed,  a  da  bi  te  čete  ne  morale  tako 
daleč  potovati,  bile  bi  se  kar  tukaj  v  bližini  ogerske  države  zjedinile  s 
hrvatskimi.  Če  pa  z  druge  strani  pomislimo,  da  je  prava  Hrvatska  z 
glavnim  mestom  Biogradom  (blizu  Zadra)  bila  takrat  Dalmacija  in  da 
ste  sosedni  deželi  Istrija  ter  Kranjska  bili  tudi  v  neprijateljskem  taboru, 
mogli  bi  verovati  Megiseru,  da  se  je  bitka  dogodila  zar^s  nekje  v  Pri- 
morji.  Poprej  smo  omenili,  da  je  bil  Luitold  zbral  skupt^cino  velikasev 
v  Beljaku,  kjer  so  se  bržkone  zopet  sešli  s  zjedinjenimi  četami,  a  od 
tnkaj  jim  je  bil  proti  jugu  najbližji  pot  v  neprijateljsko  zemljo  Istrijo. 
Po  Tsej  priliki  pa  je  Zvonimir  zbral  svojo  vojsko  tudi  vec^jidel  v  svojej 
Dalmaciji,  in  zjedinivsi  se  s  četami  iz  posavske  Hrvatske  in  z  ogerskimi 
pomožnimi,  prodrl  je  skozi  Istrijo,  pa  se  strnol  tako  nekje  na  primorskej 
oliali  z  Lnitoldom.  Megiser  omenja  Oglej,  in  mogoče  je,  da  se  je  res 
tukaj  dogodila  bitka. 

To  je  bila  pa  tudi  zadnja  praska  med  Hrvati  in  Korotanci  ter  spada 
v  1.  1082.,  kajti  1.  1083.  hvali  se  Zvonimir  v  nekej  listini,  da  vlada  v 
njogovej  državi  mir  in  tišina  povsodi.  L.  1070.  je  bil  obljubil  Zvonimir  pri 
kronanji  papežu  Gregorju  VII.  vernost  in  vsled  te  obljube  je  ostal  zvest 
privrženec  papežev.  Ko  se  je  imel  hrvatski  kralj  prvikrat  1.  1079.  lio- 
riti  z  Vecelinom,  markgrofom  istrijanskim,  osloljodil  gaje  papež  te  vojske, 
kajti  on  se  ni  bil  do  takrat  še  dosta  pripravil  za  boj.  Ali  od  1.  1080. 
so  se  politični  odnošaji  tako  izpremenili,  da  je  Zvonimir  moral  biti  za 
vojsko  vedno  pripravljen,  in  v  to  dol>o  od  1.  1080.  spadajo  manjši  navali 
v  sosedne  korotanske  zemlje,  dokler  se  niso  I.  1082.  s  strašnim  pobojem 
zvršile.  Dimitz  v  svojej  povesti  Kranjske  I.  zvez.  str.  151.  stavlja  te 
borbe  v  1.  1074.  Ali  to  ni  mogo("<»,  kajti  Zvonimir  je  postal  kralj  hrvatski 
5p  le  1.  107G.  ter  je  še  le  takrat  obljubil  papežu  vernost  v  zahvalo  za  po- 
slano krono;  pa  tudi  uzrok  tega  navala  ni  bil,  kakor  misli  Dimitz,  samo 
prepir  radi  državnih  mej,  nego  6na  nam  dobro  poznata  zveza  med  pa- 
pežem Gregorjem  VII.  in  Zvonimirom  na  6\\(\]  ter  s  korotanskim  vojvodo 
Lnitoldom  in  Henrikom  IV.,  nemškim  cesarjem,  na  drugej  strani.  To  so 
tedaj  bile  posledice  investiturne  borbe  za  Slovence  in  Hrvate. 

Ki*alj  Zvonimir  je  bil  vsled  te  izgubljene  bitke  v  velikej  stiski. 
Zmagovalne  ^ete  Lnitoldove  so  preganjale  vojsko  Zvonimirovo  nazaj  v 
Hrvatsko  ter  zapn»tile  celo  Dalmaciji  samej.  Narod  hrvatski,  ki  ni  bil 
uobedenkrat  posebno  voljen,  vojskovati  se  izven  mej  svoje  domače 
države,  bil  je  zdaj  silno  razsrjen  ter  tožil,  zakaj  se  hodi  kralj  vtikat  v 
prepire  zavoljo  tujih  gospodarjev.    Ni  bilo  dosta,    da  je  bil  neprijatelj  y 


512 

Zvoiiimirovej  zemlji,  nego  njegov  lastni  narod  se  pobiini  proti  njemu. 
S  težkim  trudom  in  z  obešanjem,  da  se  ne  bode  nikdar  vec  upletal 
v  izvanjske  borbe,  pomiri  Zvonimir  svoj  narod  ter  zapodi  sovražnika,  ki 
je  po  njegovej  zemlji  plenil  in  ropal,  nazaj  erez  meje,  in  tako  se  je  po- 
vrnol  zopet  red  in  mir  v  hrvatsko  državo. 

Zvonimirova  osnova,  da  pomore  svojemu  zavezniku  papein  Gre- 
gorju VII.,  bila  je  s  tem  pobitjem  hrvatske  vojske  pokopana.  Khlj  se 
je  moml  se  eel6  za  srečnega  šteti,  da  se  mu  ni  kaj  hujSega  dogodilo  in 
da  se  je  mogel  na  prestolu  vzdržati.  Sreča  je  bila  zd-nj,  da  so  se  tiidi 
sosedje  njegovi  v  tej  !>orbi  tako  utnidili ,  da  niso  več  mogli  misliti 
na  vojsko. 

Med  tem  pa  se  je  politiški  položaj  v  Evropi  močno  izpremenil. 
Zvezda  papeža  Gregorja  VII.  je  zt\čela  temneti,  udarec  za  udarcem  je 
rušil  ideje  in  osnove  njegove.  Zvonimir  se  je  moral  srečnega  ceniti,  da 
je  mogel  mirovati,  ter  se  je  radi  tega  1.  1083.,  kakor  je  bilo  že  omen- 
jeno, v  nekej  listini  pohvalil,  da  mu  vlada  mir  in  red  v  celej  državi. 
Tudi  drugi  zavezniki  papeževi  niso  bili  srečni  ter  so  si  vsi  želeli  mird. 
In  zbor,  držan  v  Rimu  20.  nov.  I.  1083.,  je  izprosil  od  Gregorja  VII.,  da 
ne  izobči  vnovič  Henrika  IV.  Le-ti  je  namreč  malo  kasneje,  o  božiči, 
v  tretjič  prišel  z  vojsko  pred  Rim,  in  tukaj  se  je  začel  dogovarjati  z 
rimsko  stmnko.  ki  je  zaželela  tudi  miru.  A  ko  je  21.  marca  1.  .1084. 
stopil  v  lateransko  palačo,  ni  preostalo  Gregorju  VIL  nič  drugega,  nego 
pobegnoti  v  trdnjavo  angeljsko.  Pa  tudi  tukaj  mu  ni  bilo  obstanka. 
Robert  Guiskard  ga  reši  ter  odpelje  v  Salerno,  kjer  je  sledečega  leta  dne 
2C},  maja  umrl. 

Po  smrti  Gregorja  VII.  preneha  za  nekoliko  časa  Ijuta  borba,  ki 
je  besnila  poslednja  leta  med  rimskim  papežem  in  nemškim  cesarjem 
ter  njunimi  privrženci.  Zvonimir  pa  ni  mislil  več  na  borbo,  a  zdaj  ga 
tudi  ni  imel  kdo  vzpodbujati  na  njo,  in  sosedni  Korotanci  so  se  po- 
mirili s  svojimi  sosedi,  ki  jih  niso  več  napadali.  Mir  se  povrne  v 
hrvatsko  kraljevino  ter  traja  do  smrti  Zvonimirove  (1.  1088.)  tudi  v 
sosednih  pokrajinah  slovenskih. 


Mravlji 


513 


Mravlje. 

Spisal  J.  Koprivnik, 
(Dalje.) 

D.  Življenje  mravelj. 

tje,  kterih  že  poznamo  nad  dvanajnt  sto,  žiiijo  skoro  vne  v 
večjih  ali  mai^Mh  družbah  v  umetno  stavljenih  stanovih,  tako  imenovanih 
mravljiščih.  V  posnem  poletji  nahajamo  v  vsakem  mravljis^^i  troje  ži- 
valic: krilate  samice,  krilate  samce,  pa  brezkrile  delavce.  ^  Delavci. 
kterih  je  največ  v  mravljišči,  opravljajo  sami  vsa  opravila.  Svoje  do- 
movje  si  uredijo  mravlje  v  kakem  štoru,  v  starem  drevesu,  pod  kakim 
kamenom,  ali  si  pa  postavijo  visoka  mravljišča  iz  rahle  prsti,  drobnih 
kamenčkov  ali  is  rasnih  bilk,  ste1)elc,  igel  itd.  Mravljišče  je  znotraj 
vsestransko  prepreženo  z  ožjimi  in  širjimi  prehodi.  Ti  se  razprostirajo 
tti  pa  tam  v  večje  votline,  ki  so  stanice  babicam  jajčica  ležečim  in  po- 
žrešnim ličinkam,  ali  pa  ležišč/a  bubam  in  hi*anilnice  za  jajčica.  Pri  na- 
selbinah z  visokimi  kupi  sega  mravljišče  ravno  tako  globoko  v  zemljo, 
kakor  visok  je  kup.  Od  mravljišča  si  naredijo  mravlje  na  vse  strani 
gladke  steze.  Kjer  si  hočejo  nadelati  pot,  ondi  pogrizejo  najprej  travo, 
pot^m  zagrnejo  jame  in  poteptajo  tla. 

„Vso  Tglajeiio  cesto  zagledam, 
Ki  živa  od  mravljic  je  vsa; 
Naj  toraj  kaj  maPga  po  vedam, 
Kdo  se  po  tej  cesti  pelja." 

Tako  popisuje  Slomšek  njihove  pote! 

V  takih  stanovih  živijo  mravlje  v  lepej  zastopnosti  mirno  meil  seb6j. 
One  ne  poznajo  v  stanu  niti  prepira,  uiiti  razprtije. 

„Tak^  mravljica  mravlji  })omaga, 
Prelepo  zastopijo  se,'* 

hvali  Slomšek  njihovo  zastopnost  in  bratovsko  ljubezen. 

Cisto  drugače  pa  se  obnašajo  proti  tujim  mravljam.  V  stan  ne 
spnste  nikdar  tujca,  in  če  si  zajde  tuja  mravlja  v  uglajeno  stezo,  ki  pelje 
do  mravljišča,  napadejo  jo  takoj  lastnice  in  iztirajo  v^n.  Ako  se  pa 
obotavlja,  popadejo  jo  in  zavlečejo  od  steze,  včasih  jo  cel6  raztrgajo.  Tako 
ravnajo  mravlje  z  di^znim  in  nesramnim  tujcem  na  svojej  domačej  zemlji ! 
Srečate  se  li  tuji  mravlji  na  prostem,  pa  greste  z  neko  bojazljivostjo 
vsaksebi.  Le  one  drobne  črne  miavlje,  ki  živ^  v  majhnih  družbah  pod 
semljo,  napadajo  po  roparsko  tudi  na  tujej  zemlji  druge  mravlje,  če  si 
upajo  posiliti  jih. 


*    Le  pri  nekterih  tujih  mravljah  so  v  mravljistH   razven  teh  5e  nekoliko  ve<^ji, 

debeloglavi  delavci,  tako  imenovani  vojaki. 

35 


514 

Mravlje  naših  krajev  se  zberejo  proti  zimi  na  dnu  svoje  naselbine. 
Druga  se  druge  tišini.  S  prva  se  še  nekoliko  gibljejo.  Pa  kmalu  začo^ 
dremati  in  kimati,  in  ne  dolgo,  spi  ti  celo  krdelo,  kakor  da  bi  .bilo  mrtvo. 
Ni  ga  v  stanu,  ki  bi  slišal,  kako  brije  zTunaj  okoli  mrav^iSča  i^n^el 
veter.  Tako  prespi  mravlje  vso  zimo.  Ko  pa  začne  toplo  pomladansko 
solnee  ol)sevati  mravljišc^e,  vzbudi  se  zaspaneti  dnig  za  drugim,  ija  pri- 
dejo na  površje.  Njihova  prva  skrb  je  sedaj  popraviti  stan,  Mjti  zima 
jim  ga  je  mnogo  poškodovala.  Tu  se  je  udri  obok,  mora  se  vnoyi(5  .po- 
staviti. Tam  se  je  zasul  pot,  treba  ga  je  otrebiti.  Zopet  na  drugej 
stmni  so  se  podrle  duri.  te  še  morajo  danes  stati,  in  tak6  je  treba  povsod 
kaj  popravljati. 

„Vso  živo  jih  krog  goniezl, 
Vso  vdreno  stanovanje  podpira^ 
Popmvljat  si  hiSo  hiti.**  SlomSek. 

Jedva  so  pa  spravile  mravlje  to  delo  v  kraj,  čaka  jih  že  sto  drugih 
opravi).  Bubam,  ličinkam  in  jajčicam  tam  doli  na  dnu  je  tudi  tre1»a 
toplega  pomladanskega  solnca,  a  sama  ne  more  zalega  na  površje.  Zato 
pribita  delavci  in  znosijo  otroke  na  solnee.  A  zvečer  jih  morajo  zopet 
v  stan  pospraviti,  da  jih  po  noči  ne  zebe.  Z  mladino  imajo  mravlje  sploh 
mnogo  opiuvka.  Ličinke  se  morajo  skrbno  pitati  in  večkrat  na  dan  osna- 
žiti  in  v  drugo  postelj  prenesti,  da  se  lepše  razraščajo.  Jajčica  in  bube 
potrebujejo  toplote;  zat6  jih  nosijo  delavci  na  površje,  da  se  na  soluci 
grejejo,  a  isto  tako  tudi  ličinke.  A  kasneje  jih  morajo  zopet  pospraviti  v 
stan.  Ko  zapuščajo  bube  zaprejko,  morajo  jim  delavci  pomagati,  kajti 
njihove  čeljusti  so  še  jjrešibke  in  prerahle,  da  bi  zamogle  pregledati 
močno  srajčico.  Zat6  jim  jo  delavci  slečejo.  Zdaj  še  pa  pride  odgoja. 
Mlade  mravlje  se  morajo  seznaniti  s  posli,  ktere  prinaša  v  mravljišči 
vsakdanje  življenje.  One  se  momjo  navaditi  mnogih  spretnost^,  da  si 
zamorejo  pozneje  služiti  vsakdanji  kruh.  Uk  pa  jim  gre  kaj  do1>ro  v 
glavo.  Obnašanje  njihovo  je  vseskozi  lepo  in  spodobno.  Le  malokdaj 
se  nahaja  med  njimi  tudi  malopridnež.  A  če  je  kteri,  ved6  si  ga  od- 
gojitelji  kmalu  ukrotiti  s  svojimi  močnimi  kleščami.  Mravljam  ne  pre- 
poveduje namreč  nobeden  paragraf,  nasekati  takega  malopridneža,  ^  si 
zasluži.  Pri  njih  še  vedno  velji  in  je  v  čislih  pregovor:  Šiba  novo 
mašo  poje ! 

Ce  pomislimo,  da  imajo  mravlje  razven  omenjenih  še  mnogo  drugih 
opravil,  kakor  na  pr.  stražiti  vhode,  zapirati  jih  po  večerih  in  o  slabem 
vremenu,  vekšati  in  širiti  naselbine  itd.,  moramo  pristaviti,  da  ne  smejo 
rok  križem  držati.  A  v  izpolnovanje  svojih  dolžnostij  so  mravlje  zel6 
vestne  in  nam  najlepši  zgled !  Po  dolgem  in  težkem  delu  pa  si  mora 
seveda  tudi  mravlja  odpočiti.  Spehana  in  ugnana  živalioa  odide  v  kak 
miren  kotič,  stopi  prav  široko,  povesi  nekoliko  svojo  trudno  glavico  in  — 


515 

zadremlje.  Če  je  pa  t  stanu  yse  lepo  y  redu  in  je  vreme  ugodno,  vi- 
dimo tndi  včasih  mravlje  igrati  in  kratkoraniti  se  ter  uganjati  razne 
bnrke.  Zanimivo  je  gledati  jih,  kako  se  cukajo  in  šripljejo.  kako  se 
obj<^m1jejo  ter  postavljajo  na  zadnje  noge,  enako  mladim  psom.  Za  kratek 
tes  nosijo  se  tndi  okoli  po  mi*avljisči.  Oe  lii  znale,  bi  jo  Ae  znalnti 
zakrotile ! 

V  poznem  poletji,  navadno  meseca  velikega  srpana,  pridružijo  se 
deUivcem  Se  ženske  in  moške  mravlje,  olioje  s  krilci.  Za  delo  niso  te 
mntTlje  nobeno.  Še  jesti  nofejo  same,  ampak  delavci  jih  morajo  pitati. 
Kot  pravi  plahutarji,  ne  ostanejo  dolgo  v  tesnih  prostorih  naselbini'. 
Moftki  zafn6  prvi  postajati  nemirni  in  divjati  okoli  po  mravljišči.  Nekoliko 
I>ozneje  vidimo  jih  plezati  po  travnih  steblih  in  bilkah  tam  okoli  mrav- 
IjiAi^a.  Zastonj  si  prizadevajo  delavci,  olulržati  jih  doma.  Za  njimi  privr6 
na  povrSje  babice.  Še  nekaj  dnij,  in  plahutarji  se  vzdignejo,  ce  je  vreme 
ngodno,  t  brezštevilnih  trumah  v  zrak,  kjer  se  ženijo  letaje  sem  ter  tja. 
Vrt4  pa  se  taki  mravljinji  roji  radi  okoli  vzvišenih  stvarij,  kakor  okoli  golih 
vrhuncev,  zvonikov,  visokih  dreves  in  v  ravninah  celo  okoli  kakega  člo- 
veka, kar  pa  ni  za  onega,  kterega  iznenadijo,  nikakor  ne  prijetno ;  kajti 
razburjene  živali  grizejo  in  šcipljejo,  kolikor  morejo.  Mnogokrat  se  združi 
ve6  posameznih  rojev  v  neizmerno  veliko  krdelo.  Taka  krdela  otemne 
5K»Ince,  kjer  se  vrte,  in  ko  za(*n6  padati  na  tla,  pokrijejo  zemljo  vec  ko 
na  prst  debelo. 

Roj  traja  navadno  le  nekaj  ur.  Na  zemljo  popadajoci ,  upehani 
moSki  kmalu  poginejo;  babice  pa,  kterim  hitro  potem,  ko  padejo  na  tla. 
krila  odlet6,  ustanovijo  nove  naselbine,  ali  jih  pa  znosijo  delavci,  če  so 
padle  namreč  blizu  mravljišča  na  zemljo,  v  svoj  stan,  kjer  začno  črez 
nekaj  dnij  jajčica  leči.  Če  še  pa  niso  babicam  krilca  odpadla,  ko  so  jih 
našli  delavci,  polomijo  in  pogrizejo  jim  je,  prej  ko  jih  stirajo  v  mnivljišče, 
menfi^,  da  bi  jim  sicer  znale  še  enkrat  uteči.  Dolgega  življenja  pa  tndi 
babice  nimajo.  Ko  so  nalegle  dosta  jajčic,  poginejo  kakor  moški ;  le  malo 
ktera  prezimi.  Kako  pa  babice  uteuK^ljijo  nove  naselbine,  to  še  ni  do- 
gnano.  Najbrže  si  izred^,  kakor  je  to  pri  drugih  kožokriicih  (osah,  sršenih, 
čmerljih),  samice  najprvo  nekaj  delav(u»v.  kterim  izroče  vsa  opravila  v  novej 
domovini,  a  one  same  pa  skrbe  od  sedaj   le    za   pomtioženje  držiivljanov. 

Nova  mravljišča  pa  še  nastanejo  tako,  <la  se  odcepi  del  državljanov 
od  stare  naselbine  in  si  uredi  ne  daleč  od  starega  mravljišča  novo  do- 
movino. Od  večjih  mravljišč  se  odcepijo  na  leto  2 — S  take  naselbine. 
Kako  pa  se  to  zgodi?  Nekaj  delavcev  gre  iskat  primernega  kraja  za 
novo  domovino.  Ko  ga  najdejo,  skopljejo  na  tem  mestu  po  2  do  4  luknje 
v  zemljo,  da  se  prepričajo,  ali  je  mogoče  tukaj  staviti,  ali  ni  neki  zemlja 
skalovita.  Ako  so  pozvedovalci  našli  kraj  ugoden,  sklenejo  takoj  pod 
milim  neTM)m,  naseliti  se  na  tem  mestu.     Sedaj  se  podajo  na  stari  dom 

36* 


516 

nazaj  in  vsak  Tzame  delavca  v  čeljusti  in  ga  nese  tja,  kjer  ima  nastati 
nova  naselbina.  Ti  si  ogledajo  kraj  in  če  jim  dopade,  odločijo  se  tudi 
za  novo  domovino,  in  ne  dolgo,  že  gred6  s  prvimi  na  stari  dom  po  več 
tovarišev.  Novopreseljenci  storž  ravno  to,  in  tako  se  vrši  preselitev  nekaj 
dnij.  Konečno  pa  še  odpeljejo  novonaseljenci  iz  starega  v  novo  mrav- 
ljišče nekaj  moških  mravelj  in  l)al)ic.  Če  pa  ni  ob  času  preseljevanja  v 
mravljišči  samcev  in  samic,  kakor  spomladi  in  o  zgodnem  poletji,  pa 
vzamejo  namesto  njih  nekaj  take  zalege,  iz  ktere  se  pozneje  razvijejo. 
Včasih  se  preseli  tudi  celo  mi*avljišče.  To  pa  storijo  tedaj,  če  jim  vdere  voda 
v  stan,  ali  ako  je  tam  presenčno,  ali  pa  če  jih  kdo  večkrat  draži  in  jim 
razdira  stavbe.  Taka  preseljevanja  sem  pri  rujavej  mravlji  (formica 
rufa)  večki*at  sam  opazoval. 

E.  Gostje  v  mravljišči- 

Dasiravno  so  mravlje  v  obče  prepirljive  in  drugim  mravljam  ne- 
prijazne, nahajamo  vendar  tudi  take,  ki  se  sprijaznijo  in  združijo.  Tako 
živi  na  pr.  v  mravljišči  pri  rujavej  mravlji  s  svojimi  otroki,  ženami,  raoži 
in  delavci  neka  majhna,  žoltorujava,  leskaj6ča  se  mravlja  (Knotenameise, 
Stenamma  Westwoodi).  Zat6  da  jo  je  pod  streho  vzela  večja,  pomaga 
jej  manjša  delati,  in  obč  se  dobro  počutite. 

'  Pogošče  nego  tuje  mravlje  nahajamo  kot  goste  v  mravljišči  žuželke 
drugih  redov.  Imenujejo  jih  pa  mravljinje  prijatelje  ali  tovariše:  „mjT- 
mekophili".  Najnavadnejše  med  njimi  so  zeliščne  uši.  To  so  tiste 
drobne,  navadno  črne  ali  zelene,  uš<5m  podobne  živalice,  ki  jih  vidimo 
včasih  po  c61e  kupe  na  bezgu,  na  stročnatem  bobu  itd.  mastiti  se.  Tem 
živalicam  so  mravlje  zel6  prijazne.  Zakaj  pa  se  hoče  mravlja  uši  pri- 
kupiti? Nikakor  ne  iz  prave  ljubezni  do  nje,  ampak  iz  gole  sebičnosti. 
Zeliščne  uši  imajo  namreč  vzadi  na  hrbtu  dve  cevi,  po  kterih  izločujejo 
neko  sladčico.  To  sladčico  ližejo  mravlje  neznano  rade,  in  baš  zaradi  te 
medice  se  jim  one  tudi  prikupujejo.  Kjer  se  torej  naselijo  zeliščne  uši, 
tja  prilezejo  navadno  tudi  mravlje,  da  srkajo  njihovo  medico.  Nekterim 
mravljam  se  pa  neprilično  in  dolgočasno  zdi,  iskati  vedno  uši  tam  po 
drevji  in  grmovji  (včasih  tudi  po  koreninah),  in  zategadel  si  jih  znosijo 
nekaj  domii  v  stan,  kjer  so  jim  vsekdar  pri  roki.  V  tem  oziru  se  po- 
sebno odlikuje  ona  žolta,  kake  3  mm  dolga  mravlja,  ki  životari  najrajši 
po  pašnikih  pod  majhnimi,  s  travo  in  materno  dušico  obrastenimi  prste- 
nimi kupčeki.  Ta  mravlja  (formica  flava)  pride  pa  le  malokdaj  na  po- 
vršje svojega  stanii.  Dolgo  časa  se  ni  tedaj  vedelo,  f!  čim  se  hrani 
temnotapka.  Ko  so  pa  jeli  opazovalci  njene  stanove  preiskavati,  našli 
so,  da  si  redi  po  koreninah  okoli  mravljišča  neko  posebno  uš  (aphis  ra- 
dicum),  ktero  „molze".  Mravlja  žoltica  koplje  in  vrta  na  vse  strani  po 
zemlji  ter  išče  po  koreninah  t<ike  uši ;    kajti   aphis   radicum  živi  izkljnč- 


517 

Ijivo  po  koreninah.  Kakor  hitro  ktero  najde,  pograbi  jo  ter  jo  odnese  v 
mravljišire.  Za  to  „doina(*o  živino^  pa  mravlje  kaj  lepo  skrbijo.  Ce  so 
se  posušile  korenine,  kjer  se  je  živina  „pasla",  znosijo  jo  na  druge,  soc- 
nate,  kajti  one  vedo  dobro,  da  „krava  pri  gobci  molze*'. 

Osten-Sacken  je  opazoval  pri  Washingtonu  in  v  Verginiji  v  Ameriki 
mravlje,  ki  so  stavile  po  rastlinah  iz  vlažne  zemlje  in  lieja  okoli  ze- 
liščnih uSij  hleve  ter  nosile  marljivo  pod  to  zavetje  ušne  ličinke.  Ime- 
nuje pa  mravlje,  ki  krmijo  svojo  živino  v  hlevih,  „stallfutternde  Ameisen". 

Poleg  zeliščnih  ušij  so  najnavadnejši  gostje  v  mravljišči  kebri.  Samo 
pri  naših  domačih  mravljah  našteli  so  nad  300  kebrov  „myrmekophilov". 
Najzanimivejša  med  temi  sta  veliki  in  mali  kijonoša,  claviger  longi- 
comis  in  elaviger  testaceus  ali  foveolatus.  Oba  sta  rudeee-rnjava.  Prvi 
meri  2  mm,  drugi  samo  Vl^mm,  Ta  kelmča  sta  slepa,  imata  vzrasteni 
gonii  krilci  in  na  nogah  samo  po  ed(>n  krempeljc.  Te  stvarice  so  tako 
neokretne  in  kilave,  da  bi  sploh  ne  mogle  živeti,  če  bi  jih  ne  preskrbovale 
mravlje  z  vsem,  česar  jim  je  treba  v  življenje.  One  jim  dad6  stanovanje, 
branijo  jih  sovražnih  napadov,  pitajo  in  gojijo  jim  mladež  (zalego) ;  cel6 
starce  morajo  krmiti,  kajti  nobeden  kijonoša  ne  žn»  sam.  Storijo  li  pa 
sebične  mravlje  vse  to  zastonj  ?  Nikakor  ne !  Kdo  !>i  pa  tudi  zamogel 
od  samopašne  mravlje  to  pričakovati?  Kebriči  imajo  zgoraj  na  prsnem 
oklopu  in  vzadi  na  pokrovkah  dve  udrtini.  V  vsakej  jamici  se  nahaja 
šopek  ščetin.  Te  ščetine  izločujejo  neko  sladčico,  po  kterej  mravlje  ravno 
tako  hrepene,  kakor  po  medici  zeliščnih  ušij.  S  to  sladčico  morajo  tedaj 
kijonoši  odškodovati  mravlje  za  njihov  trud,  kar  jim  pa  seveda  nikakor 
ni  težko.  Veliki  kijonoša  živi  pri  mravlji  krvavici  (f.  sanguinea),  mali 
pa  pri  mi-avlji  žoltici  (f.  Hava). 

Drugi  kebri  myrmekophili  spadajo  večinoma  v  pleme  kratkokrDcev 
(staphilinov)  in  kosokrilcev  (histeridov).  Pri  rujavej  mravlji  (f.  rufa)  na- 
hajamo prav  pogosto  kosokrilca:  het(>rius  quadratus  (2  V,  m/;/  dolg  in 
ravno  toliko  širok),  in  pri  mravlji  krvavici  (f.  sanguinea)  kratkokrilca : 
lomechusa  strumosa  in  diiiarda  dentata.  Itazmere  med  temi  gosti  in 
mravljami  še  niso  popolnoma  znan«*.  Nekteri  so  najbrže  deloma  odvisni 
od  mravelj,  a  drugi  ne.  Zadržujejo  s(»  pa  le  v  mravljišči,  ker  jim  je 
všečno  stanovanje  in  jih  mravlje  ne  preganjajo.  —  V  stanu  pri  mravljah 
živi  najdalje  zlata  minica  (cetonia  aurata),  podobna  ogercu  in  žre  trohne- 
vino  na  dnu  mravljišča.  Mravlje  jej  niso  sovražne.  Tudi  prašičkom 
(oniscus)  so  nektere  mravlje  prijazne.  Oe  odgrnemo  zemljo  v  vznožji 
mravljišča  pri  nijavej  mravlji,  gotovo  jih  zapazimo  nekaj.  Zgodaj  spomladi 
najdemo  jih  c61a  gnezda  sredi  med  spavaj6čimi  še  mravljami.  Kaj  pa  je 
mravljišče  tem  živalieam?  V  prvej  vrsti  zavetje.  Ker  se  pa  žive  o 
vsakovrstnih     živalskih     tvarinah,    dobijo    v    mravljišči    tudi     pogosto 

kak  griž\jej!  (Konec  pride.) 


518 


Stanko  Vraz,  pesnik  in  pisate^  slovenski. 

spisal  Andrej  Fckonja. 

nPostal  za  mater  je  pisavnik**. 

Si.  Vr, 

„Jaz  sem  poprej  zmeraj  mislil,  da  St.  Vi*az  ni  nikdar  nič  slo- 
venskega pisal ;  —  morete  si  tedaj  misliti,  kako  sem  bil  presenetjen,  ko 
mi  na  enkrat  pride  toliko  izobilje  njegovih  slovenskih  spisov  pod  roke.** 
—  Tako  je  sodil  o  Stanku  Vrazu  pok.  Ferdo  Kočevar,  dokler  ni 
dobil  njegove  rokopisne  zapui^čine  o  slovenskem  narodnem  slovstvu  ter 
je  „eetirikrat  nesel  vsakokrat  poln  robec  njegovih  spisov  v  svoj  stan,  da 
jih  vse  pregleda  in  prebere"  („Slov.  Gospodar"  1868).  In  tako  je  mislil 
gotovo  marsikteri  Slovenec  in  še  m^ni  kdo  morebiti  i  danes  tako  o  t^m 
^Slovencev  vsk6ku".  Toda  stvar  se  ima  nekoliko  drugače.  —  Ne  bode 
sicer  tii  govora  o  Vi*azu  kot  nabiralci  slovenskega  narodnega  blaga  knji- 
ževnega, 4£tero  je,  mimogrede  omenjeno,  menda  r6s  nekje  v  „Matičinem" 
ulnjaku  izginolo  (citati  moreš  nekaj  o  njem  v  „Zori"  1876);  nego  ogle- 
dati si  hočemo  našega  Stanka  nekoliko  kot  izvirno -slovenskega  pes- 
nika in  pisatelja,  kakor  ga  zasledujemo  v  nekterih  njegovih  po 
dobrej  sreči  nam  ohranjenih  pismih  do  svojih  prijateljev  („D^la  Stanka 
Vraza"  v  Zagrebu  V.  1877),  ktera  pak  gotovo  še  marsikomu  izmed 
njegovih  rojakov  niso  znana. 

Poglejmo  torej,  kaj  je  Vraz  pred  blizu  polovico  veka  sloven- 
ski   pevalinkakojeon  tedaj  pisal  slovenski! 

I. 

Jakob  F  ras  s  po  krstnem  in  rodbinskem  imenn,  ali  kakor  se  je 
pozneje  v  književnosti  sam  imenoval,  Stanko  Vraz,  je  po  istih  svojih 
besedah  „imel  srečo  roditi  se  in  odrasti  v  jednem  kraju  Slovenstva,  kder 
se  more  luti  največ  peva  (D^la  V.  206).  "    Zadojen  s  slovenskim  mlekom 


'  Rojen  je  dne  30.  jun.  1.  1810.  v  kraji  Cerovei,  spadajočem  k  občini  ŽeroTia- 
skej  v  fciri  Svetinjskej  med  Ormožeiu  in  Ljutomerom  od  nagorujaka  Jožefia  Prassa  in 
iz  njegove  žene  Katarine  roj.  Kotnikove;  timrl  v  Zagrebu,  bivši  tajnik  ^Matice  ilirske* 
in  urednik  letnika  ^Kola",  24.  maj.  1851.  —  Kratek  životopis  Stanka  Vraza  glej  v 
„Zori"  1877  (tudi  187t>). 

1).  Trstenjak  izvaja  rodbinsko,  med  j^taj.  Slovenci  jako  razširjeno  ime  F  ras  s 
od  sodnikov  F  ras  i,  Fraissi  imenovanih,  ktere  so  Nemci  med  Slovenci  postavljali  za 
izpraševanje  in  izvi-šovanje  krivico  (Nar.  koled.,  sporoc.  in  letop.  Mat.  slov.  18(>9,  31). 
NaA  pisatflj  so  je  rajši  imenoval  Vraz  po  tolmačenji  Fr.  Markovira  —  tako,  kakor  je 
delal:  namreč,  akoprav  drugače  jako  nežne  naravi,  v  raz  i  1  (laedere)  je  mnogo  on 
nomčočo  silo  v  svojej  domovini  ožjej  in  širjej  (^Vienac"  1880,  .%);  ime  Stanko  i^ak 
je  preobi-azil  iz  svojega  firmskega  imena:  Konstantin  =  slov.  Stanislav  —  Stanko! 


519 

in  vzgojen  po  slovenskih  Vilah  zaifel  je  tudi,  prispevši  jeseni  2.  okt. 
I.  1833.  v  N;  Gradec  na  vl^je  nauke,,  najpreje  delati  bas  za  slo- 
vensko slovstvo,  k  žemur  se  je  pripravljal  že  od  mladih  nog,  še 
pred  preporodom  južnih  Slovanov.  Živelo  j(;  tedaj  v  Gradci  med  povsc 
tujim,  slovanstvu  nikakor  prijaznim  življem  nekoliko  mladih  Slovencev, 
kteri  30  pod  svojo  skromno  zastavo  nirodno  prijateljski  druguj6či  po- 
skusili se  tudi  na  književnem  polji  slovenskem,  in  od  kterih  so  takrat 
glavni  bili  Murko,  Caf,  Miklošič.  V  kolo  teh  navdušenih  mla- 
denCev  vzprejet,  odločil  se  "je  tudi  V  r  a  z  za  naei^lo  :„Vseza  domovino", 
kakor  piše  takoj  3.  okt.  1.  1833.  svojemu  prijatelju  J  o  s.  Muršecu, 
tedaj  kaplanu  pri  sv..  Miklavži  blizu  Ljutomera  in  pozneje  na  Ptuji,  s 
kt«rim  je  on  marljivo  in  pogosto  dopisoval  vse  do  svoje  smrti.  ,,Vse  za 
domovina,"  *  piše  mu,  „i  naj  bude  prireeje  naše.  Našu  inteligelnu  moe 
(žile  močnega  razuma)  nam  Slovencom  le  Domovina  dala  je,  za  t(^ga 
vol^o  igo  le  zahvaležni  sini,  za  njeni  odrasek  trošmo." 

In  kako  se  je  Vraz  radoval  vsake  slovenske  prikazni,  tudi  najmanjše 
ter  na  videz  neznatne,  spoznavamo  iz  njegovih  besed  zopet  Muršeeu 
29.  „ivanšča"  1833  (pis.  bohor.):  „Vašo  pismo  sem  petnajst(»ga  mesca 
zdajnega  z'  mnogim  vesžljom  poprijel  za  v61jo  slovanskega  nadpfska,  z' 
večim  pa  vesž^jom  znotrobo  pisma  očima  prestal  (skoro  bi  rekel)  požrel. 
—  VaSe  novine,  ako  so  ravno  voske,  kratke  in  redke,  me  tudi  so  jako 
razveselile,  da  spoznam  še  eno  dušo  k'  moji  jednako  nastruujeno,  jednako 
priglašeno."  —  A  v  istem  pismu  že  Vraz  tudi  bridko  toži  o  mlačnosti 
in  nestalnosti  nekterih  Slovencev,  rek6č :  „Kaj  se  me  tiče,  sem  še  tudi 
na  teli  zdrav,  ali  sercž  moje  so  mi  moji  Gradčki  nezvesti  prijatli  preči 
ranili,  ino  cel6  moji  naj  blizneši.  'Z  pervega  me  je  njena  nezvern6st 
liolMa,  ali  zdaj  mi  je  že  ne  več  žal.  da  sem  že  bolje  spoznal  njene  nizke 
daše  (profknum  vulgus!),  ki  le  prijatelstvo  po  dobičku  sodijo.  —  Pa 
ladosti  od  tek  suheh  objektov."  Dne  3().  okt.  i.  i.  pak  mu  piše:  „Družba 
nsia  Slovena  imade  jednako  nezgodo  s  vojnom  Doma  Pedrona,  da  svaki 
dan  otstopn  sbomiki,  i  reču,  da  neimadu  baš  sad  korista,  a  ja  ču  njenm 
vijeren  ostati,  et  si  fractus  illabatur  orbis."  —  In  kar  je  rekel,  ni  opo- 
rekcl;  ostal  je  zvest  svojej  odločbi.  „0n  je  (bil)  pravi  Slovenec,  ni  pa 
kak  prirožlek,  ki  je  na  pol  miš  na  pol  pa  ptič"  {Wh  V.  155).  Tudi  je 
pozneje,  ko  je  bil  že  navdušen  „llir",  pozdravljal  lepo  „vsakega  SloviMica 
ki  je  dobre  volje  (ali  bolje  dobre  misli,   ovači  bi  tudi  mogli  pijance 


*  Da  86  Y  resnici  zna,  kako  je  Vraz  pisal  slovenski,  treba  je  pustiti  vse  upi-av 
T  hrirriej  obliki,  neizprenie njeno  (kakor  je  tudi  v  ,,D^Iih^^  tiskano);  samo  namesto 
stare  behoričice  stavljam  na  doti(3nih  krajih  novo  g-ajico.  —  Sicer  pak  je  tudi  treba 
pomisliti,  da  so  to  le  prosti  listi,  ktore  je  Vniz  vei^krat  v  naglici  [)isal  ter  jih  morebiti 
Ttesi  #e  prečit^ti  ni  ntegnol.  Tako  so  nektere  nepravilnosti  v  pisavi  in  jeziku  same 
tolmaigo  (ako  je  sicer  vse  prav  zvesto  pretiskano  ?). 


520 


pozdraviti),  naj  bo  v  suknji  ali  y  čohi."  A  tudi  deloval  je  na  to  iu  druge 
k  temu  nagovarjal,  „naj  se  božja  reč  —  Slovenstvo  rajSiri  od  Se^V^n^  do 
Juga,  od  Izhoda  do  Zahoda,  koder  koli  pozabljeni  Slovenci  prebiv^o'' 
(1.  C.  169).  ...     .:,•     ,:. 

II.  '■■    '"   •'•  ' 

Takoj  prvi  dan  po  svojem  prihodu-  z  Miklošičem  v  Gradec  go- 
vori  Vraz  o  slovenskej  narodnosti  in  književnosti  v  omen- 
jenem pismu  (3.  okt.  1833)  na  Muršeca:  ^Prosim  starajte  se  za  naših 
novin  volo  vu  spodnih  krajih,  poterdite  Slovenopolite  vu  Lotmergi  i  v 
Središčeh,  i  nagnite  na  to,  ako  je  mogoče  g.  Simoniča  i  njegvoga  far- 
meštra,  —  oni  se  mi  zdejo  goreči  Slovenec,  —  da  se  našoj  še  mladoj 
sloveznosti  leži  pomore^.  In  hitro  se  loti  tudi  sam  posla!  Postal  za 
mater  je  pisavnik. 

Začenja  pak  Vraz  svoje  slovstveno  delovanje  z  nabiranjem  slo- 
venskega narodnega  blaga.  Vsled  čitanja  drugih  n&rodnih  pesnij 
slovanskih,  kakor  sam  pripoveduje,  nabira  že  1.  1833.  po  svojem  iroj- 
stvenem  kraji  „iz  ustih  mladjih  Ijudih  narodne  pčsni  zajedno  s  napevi,  a 
iz  ustih  starijih  povčstice,  poslovice,  jedra  prirečja  i  ostale  stvari,  koje 
se  na  narodni  život  pretežu."  A  pozneje  1.  1834.  in  1837.  po  ostalej  Šta- 
jerskej,  po  Kranjskej  in  Koroškej,  in  1.  1838.  po  zapadnej  Ogerskej  peš 
potuj6č,  pomnoževal  je  svojo  zbirko  z  novim  cvetjem,  od  česar  je  1.  1839. 
v  Zagrebu  izdal  razdelek  I.  podnaslovom:  „Narodne  pčsni  ilirske, 
koje  se  pčvaju  po  Štajerskoj,  Kranjskoj,  Koruškoj  i  zapadnoj  strani  Ugirske" 
—  prvo  slovensko  knjigo  v  novem  pravopisu.  Pri  tem  vzpodbuja  tudi 
rodoljubne  znance,  naj  zd-nj  nabirajo,  osobito  Muršeca,  kteri  mu 
v  tem  in  v  vsakem  drugem  domoljubnem  poslu  zmirom  pnjate^ski 
roko  podaje.  Tako  mu  zaraditega  piše  dne  5.  dec.  1833:  ,^Ne  pozabte 
še  skerbno  i  zvesto  slovenskih  pripovesti,  i  druga,  kaj  še  nam  narodnosti 
ostalo,  pobii-ati,  ar  bi  tega  znali  še  letos  Inošiti  (?)."  A  pozneje  23.  apr. 
1837  pisal  je  istemu  (Muršecu) :  „Če  kaj  s  g.  Simičom  od  svete  Barbare 
skup  pridete,  povedte  mu,  kaj  ga  jaz  lepo  prosim,  al  mi  nebi  on  z  ne- 
koliko narodnih  pesmi  s  tistih  krajov  zebravši  poslal,  posebno  pa  en  dvo- 
jospev,  ki  se  pre  tak  nekak  popevlje,  kak  so  mi  g.  Dominkoš  pravili, 
kaj  so  jo  v  Zaveršji  slišali: 

RjbiČi.    O  deklice  ljubljene,  —  al  nas  Vi  ljubite? 
Dekli (5 i.    Hm  —  hm,  ja  ~  ja,  —  z  serdca  pravega,  itd.*** 

Ove  proste  pesni  narodne   so   se  ))ile   Vi*azovemu   srcu   toliko   pri- 
ljubile, da  so  mu  bile  „ neprestane   pratiliee  (spremljevalke)  i  učiteljice"* 

^    Kako  je  Vi-az  slovenske  narodne  pesni  dalje  nabiral,  o  tem  obafiruejde  drugrikrat. 
Tli  se  zdaj  to  omenja  samo  kot  začetek  Vrazovega  delovanja  na  slov  knjiievnem  folji. 


621 

(»fla  II.  103  a)  njegovim  oselmim,  lastnim  poosijam,  ktere  je  že  isto- 
'dclUiio"tUdi  »ed  sestavljati.  Kakor  je  on  nekdaj  v  onem  kmji,  „kiler 
M  ie  libka  stala**,  doraafie  „Vile  slnšao  do  hore  zapadne"*  (Djulabije 
m.  49),  tako  je  tudi,  veli  sam,  „moja  vila  odgojila  se  ii  baSti  (vrtu) 
narodnje  poezije"  (Džla  V.  206).  In  z  istim  glasom,  s  kterim  je  tedaj 
iyemu  „uz  zibku  sestrica  p^vala"  (Djul.  III.  47),  oglasil  se  je  sedaj  tudi 
OH  ^^ju^  ustma,  koje  Vila  u  kolSvci  poljubila^  (Djul.  razi.).  Pa  kako 
bf  tudi  drugaSe  bilo?  —  Saj  so  ga  tako  uaui^ile  „Slovonke,  Bogom  po- 
iestrlme  mile,**  kterim  še  pozneje,  ko  je  bil  že  proslavljen  pesnik  „ilirski'', 
z  radostjo  in  navdušeno  kliče:  „0j  Slovenke  krasne,  vi  morske  deklice! 
Od  kolžTke  moje  krotke  grličice!"  (Djul.  II.  72). 

III. 

Na  začetku  tega  stoletja  —  tako  piše  Vraz  sam  —  razvedrilo  se 
je  nebo  nad  rodnimi  brati  v  gornjih  straneh  naše  domovine,  posebno  med 
Muro  in  Dravo,  in  vzrastlo  je  cvetje  slovensko  na  polji  duševnem.  Tii 
se  je  zbrala  v  eden  tabor  brez  dogovora  vsa  mladež  navdušena  za  krasno, 
dobro  in  krepostno.  In  ta  mladež  je  smati-ala  ostale,  češ  da  svobodno- 
mislčče  Slovence,  ponašaj6če  se  z  nekakšnim  svetoobčanstvom  (kosmo- 
politismom)  kot  nekakšne  nemške  slobodnjake,  karaj6č  jih  za  materialiste, 
kteri  dobro  naroda  svojej  posebnej  koristi  podlagajo.  Vredno  je,  da 
omenjamo  tu  prve  glave  onih  „vitežkih  slovenskih  vznešenjakov"  (en- 
thusiastov).  V  Kranjskej  je  bil  na  čelu  V  a  1.  V  o  d  n  i  k ,  po  izrazu  Vrazovem 
„prvi  pesnik  korotanske  grane  onega  veka"  (umr.  1819  v  Ljubljani), 
poleg  njega  Juri  Japelj  (ravnatelj  semenišča  v  Ljubljani,  umr.  v  Ce- 
loTci  1807),  BL  Kumerdej  (okrožni  komisar  v  Ljubljani,  umr.  1805) 
in  dr.  V  KoroSkej  O  s  v.  G  u  t  s  m  a  n  n  (jezuit,  kons.  svetov,  lavant.  škof., 
le  1777,  1789)  in  njegov  učenec  („nadkriljuj6č  učitelja  i  srcem  i  umom**) 
Urb.  Jarnik  (umr.  kot  župnik  v  Blatogi*adu  1844).  A  v  Štajerskej 
Jan.  Primic  (roj.  v  Kranjskej,  prof.  slov.  na  Ijceji  v  Gradci  1812, 
IfilS),  Jan.  Šmigoc  (v  službi  grofa  Attemsa  na  Ptuji,  pisatelj  slov. 
slovnice  1812),  Narat  (gymnas.  učitelj  verozak.  v  Mariboru,  pisat.  slov. 
slovaija,  utopil  se  v  Dravi),  „pobratim  in  drug  njegov'^  Mih.  Jaki  in 
(župnik  pri  Svetinjah,  pozneje  dekan  v  Ljutomeru,  umr.  1848),  Kosi 
(pozneje  župnik  v  Leskovcih),  F  r.  Cvetko  (župnik  v  Lembahu  1822—43, 
po  tem  '"okrožni  dekan  na  Ptuji,  za  tem  v  Ljutomeru,  umr.  v  Ma- 
riboru 1869),  Al.  Perger  (preiskovalec  slov.  starin,  umr.  kot  oskrbnik 
grajSčinski  bi.  Kadgone  1840),  Kol.  Kvas  (prof.  slov.  v  Gradci  od 
1823),  A  nt.  Krempelj  (župnik  pri  sv.  Lovrenci  v  Slov.  Gor.  od  1827, 
in  pri  Mal.  Nedelji  1836 — 44,  kder  jo  napisal  „  Dogodivščine  Štajerske 
semlje^)  in  Stef.  Modrinjak  (kaplan  pri  sv.  Tomaži,  za  tem  župnik 


522 


pri  sv.  Miklavži  v  Ljutom.  Gor.,  umr.  1827)  ^ondaj  prvi  pesuik  slo- 
venski graiie  panonske,  kakor  sta  bila  na  grani  korotanskej  Vodnik  in 
Jarnik  !" 

To  80  „representanti  ideje  slavjanstva  na  Malem  Štpajeru*^  T  onej 
prvej  dobi,  ktere  Vraz  sam  imenuje  (D6la  II.  „Gusle  i  tambara^  str. 
134,  5),  a  h  kterim  se  morejo  vredno  pristaviti  še  Leop.  Volkmer 
„veseli  pevec  Slovenskih  goric"  (kpl.  pri  sv.  Urbanu  bi.  Ptuja,  umr.  1814). 
Pet.  Daj  nko  (kpl.  v  Radgoni,  pozneje  dek.  pri  Vel.  Nedelji),  A  nt.  Šerf, 
(tedaj  kpl.  pri  Vel.  Nedelji  1832) :  vsi  možje  za  prvi  mzvitek  slovenske  knjige 
v  onej  dobi  jako  zaslužni.  Nekteri  od  teh  „vitežkih  slovenskih  Tznešen- 
Jakov"  80  se  za  Vraza  živeli  „s  telom  i  duhom  i  perom"  (Krempelj  in 
Jaklin  sta  mu  bila  učitelja  v  početnih  naukih).  A  „v  kakem  duhu  so 
dihali,  pod  kakšno  zastavo  vojevali  tedanji  naši  domorodci",  razvidinio 
jasno  iz  pesni  Modrin  Jakove  prijatelju  Cvetku  („Ex  vinculo  amicitiae 
cecinit  Modrinjak  m.  p.  pro  1813"),  ktere  prva  polovica  se  tak6-le  glasi: 


Zadnji  človek  je  ua  sveti, 
Ki  svoj  rod  za  uič  drži: 
Zapstonj  so  mu  rožui  cveti; 
Njemu  nikaj  ue  diši. 


V  iiadi*ah  materuih  se  shrani, 

V  ujeuoj  reji  se  zredi; 
Mačeho  oslepno  brani, 
Mater  pa  za  uič  drii. 


Erjav  kakti  Judaš  bodi! 
Naj  te  pes  za  plotom  je! 
Med  Slovence  naj  ue  hodi. 
Ki  je  prav  Slovenec  n^! 

Vsi  ti  in  drugi  branitelji  slovanskega  dnha  od  prejšnje  dobe  vsa- 
jevali  so  ali  s  svetom  ali  z  zgledom  v  mlado  srce  Stankovo  isti  ple- 
meniti duh  —  ono  vzlasti  Jaklin ,  to  brez  dvojbe  še  Modrinjak,  —  ter 
so  tako  Vraza  že  tedaj  vzpodbujali  k  istemu  delovanju.  A  sedaj  pri- 
šedši  v  Gi*adec,  nahaja  se  Vraz  sam  v  krogu  eiiako  mislečih  mladih 
Slovencev,  z  drugimi  oddaljenimi  pak  občuje  pismeno.  Bilo  je  namreč  v 
dobi  Vrazovega  dyakovanja  razven  gori  imenovane  trojice,  Miklošiča. 
Cafa  in  Murka,  v  Gradci,  na  Malem  Štajeru  in  po  ostalej  slovenskej 
deželi  raztrošeno  še  nekaj  „Slovenopolitov",  znancev  in  prijateljeT  Stankovih, 
ponajveč  duhovnikov,  kakor  že  omenjeni  glavni  Muršeo,  za  tem  Košar, 
Šamperl,  Klajžar,  Knuplež,  Matjašič,  Vrabelj,  poineje 
Trstenjak,  dalje  Kocmut,  Simonič,  Horvat,  Peserl,  po  tem 
Dominkoš.  St.  Kočevar,  Prelog..  v  Štajerskej.  V  Koroškej  poleg 
starca  Jarnika  navdušeni  M.  Majar;  v  Kranskej  Prešeren,  Oop, 
Kastelec,  Smole,  Rudež,  Mažgon,  Zupanec.  ..,  od  kterih  je 
„ta  v  prozi  oni  v  verzih"  poskušal  se  na  duševnem  polji  slovenskem. 
Z  nekterimi  od  teh  ^bratov"  Vraz  sam  dopisuje,  druge  pa  v  svojih 
pismih  večkrat  omenja  pozdravljaj6č  jih  z  „vso  tvrdo  Slovenščino"  v  Gradci 
kot  „ verne  in  dobre  Slovence". 


523 

V  takih  duševnih  zvezah  začel  jo  Vraz  že  takoj  posvojeni  priliodu 
T  Gradec  tudi  sam  slovenske  pesui  zlagati,  ali  pak  prevajati  jih  iz  tujih 
literatur,  s  kti^rimi  se  je  že  preje  ua  gvmnasiji  v  Mariboru  bil  začel  spo- 
snaTati  in  k  ceinur  ga  je  največ  uapotoval  njegov  tovariš  in  najbližji  rojak 
Fr.  Miklošič  Badomerščan.  To  priznava  hvaležno  Vraz  sam  v  svojej 
Fr.  Miklošiču  posvečemy,  njun  rojstveni  kmj  slaveeej  pesni:  „Babji 
klanjac''  1.  1830: 

Tvoju  Ijubav,  skrb  i  brigu  Znaš  li,  bnite,  kad  kroz  inure 

Nikad  uhHi  zaboravit,  Odjedrismo  k  Neve  kraju, 

Več  ti  ime  uviek  stavit  K  Visli,  Labi  i  Dunaju, 

U  iivota  moga  kujigu.  Blago  kupeO,  moj  MentoruV 

Nu  proslavit  tko  razsudnu  Mila  bjahu  ^ctališta, 

Tvoju  ]>HUU't  može  zadostV  Po  bostanih  Hesperidah, 

Sto  pod  moju  ludu  mladost  Milo  iz  vnel*  Pieridah 

Upravi  mi  nogu  bludnu,  —  Pit,  nepamtcč  brige  ni>!ta. 

I  u  jednu  svrbu  skupi  Al  nada  svijn  naših  zibka' 

Žice  plahe  moe  pameti,  Mio  bjašo  kraj  —  Mure,  Drave, 

Kazivajuč,  gdje  se  svieti  (Jdje  slavulja  puna  slave 

Od  istine  prag  i  stupi.  Hladkom  njise  grana  šibka. 

Zuaš  li,  s  tobom  kruge  vedre  Tu  ti  snivat  moja  vila 

Od  Maroua  i  Omiera,  Sa  sestrami  ljubi  sada 

Od  Bjrona,  Alighiera  Oko  raja  streptje  rada, 

Kad  prolazih  do  Savedre?  Xoga  ah  sma  ostavila! 

In  na  Miklošiča  misli  Vraz  gotovo  tudi  v  pesni:  „lzpovest'* 
(N.  Gradac  d.  15.  velj.  IHM): 

A  ti  brate,  što  ti  u  prikletje 
Od  Mudrice  uvede  mi  um! 
Da  te  Slava  v^k  u  vence  spl^tje. 
Razigrava  grčkih  maslin'  cvetje, 
I  tih  palmah  hindostanskih  šum! 

lavirni  pesniški  prvenci  Vrazovi  iz  leta  1833.  do  1835.  — 
posneje  jih  je  predelal  na  „ ilirski"  —  so  vsi  Ijrskega  značaja,  in  kakor 
se  more  iz  njegovih  pisem.  Muršecu  pisanih,  gotovo  izpoznati,  zvest  in 
naraTni  izraz  njegovih  resnično  preživljenih  čuvstev.  Hrepenenje  po  za- 
puščenem rojstveneni  kraji  in  selških  tovariših  ter  zabavah  svoje  prve 
mladosti,  želja  pomagati  svojej  teptanej  domovini,  slasti  in  boli  prve 
Ijubezui:  to  se  odseva  v  njegovih  prvih  pesmicah,  a  tudi  v  onodobuih 
pismih  njegovih,  s  kterimi  razkriva  prijatelju  svoje  srce.  A  te  prve 
slovenske,  pozneje  poilirjene  pesni  Vrazove  so  one  v  njegovih  Delih  II.  b. 
v  zvezku  „GusIe  i  tambura"  imenovanem,  pod  razdelkom  „prvo  listje" 
(ako  ne  vse,  to  vsaj  nektere):  „V\'y'\  razstanak"  (N.  (Jradae  3.  stud.  1833), 
„Izpovest"  (N.  Gradac  If).  velj.  1834),  „Horba"  (N.  Gradac  23.  trav. 
1834),  „Nepokornost"    (Žerovinci  13.  ruj.  1834),    ^Cčlovi"   (Ilovci 


524 

20.  ruj.  1834),  „Tuga^  (N.  Gradac  12.  list.  Ih34),  „0  p6noci"  (N. 
Gradac  13.  svib.  1835)  iu  ^Prepro  šenoj^(llovoi  20.  ruj.  .1835). 

Iz  pristavkov  vidimo,  da  je  Vrazova  vila  spevala  ovc  pesni  med 
šolskim  letom  in  o  počitnicah  1.  1833.,  1834.  in  1835.,  „a  ono  ij  dobe 
jedne,  gd^  se  ona  tek  probudila,  počimajuc  sboriti  (govoriti)  onakb  kako 
je  čiila  govoriti  Ijude  rodnog  svog  kraja"  —  torej  slovenski,  — 
izpoveda  pesnik  sam.  A  dalje  še  govori,  da  ovi  razdelek  pesuij,  „Prvo 
listje^  nazvan,  „sadržava  prve  radostne  i  žalostne  uzklike  vile  moje,  kad 
je  kao  džte  ludo  i  nejako  (slaboumno  in  šibko)  ostavila  (zapustila)  prvi 
put  kucu  i  kolevku  (zibelko)  svojo.  Tu  ona  stupkajuči  cesto  se  još  i 
bojazljivo  hvata  (prijemlje)  za  skut  (krilo)  i  rukav  dadiljah  (pestunj) 
svojih,  kao  što  to  biva  gotovo  u  svakog  dt^teta  godinah  njezinih,  pa  i 
sasvim  tim  još  kadkada  padne  trbuške.  Bijahu  joj  tu  dadilje  vile  stare 
klasičke  i  nove  germanske  i  romanske  —  najpače  iz  luga  romantickog.** 

Tako  piše  Vraz  sam  o  svojih  pesniških  prvencih  slovenskih,  ktere 
je  pozneje  1.  1845.  svetu  izročil  „u  od^či  (obleki)  ugodnijoj  —  u  na- 
rečju književnom"  (t.  j.  ^ilirskem"),  kterim  pak  vendar  še  „ovd5  ond6 
nac  ceš  tragovah  (našel  bodeš  sledov),  što  ee  te  spomenuti  na  zavičaj 
njezin  (rodišče  njeno,  vilino)."  (Gusle  i  tambura,  predgovor.) 

Naj  navedem  tudi  nekaj  iz  Vrazovih  pisem,  ktera  se  z  njegovimi 
prvimi  pesnimi  soglašajo.  Tako  piše  Muršeeu  dne  30.  okt.  1833  (po- 
skušaj6č  že  „ilirski"):  „Tužim,  da  nisu  vakancije,  da  ne  mogu  Vas  i 
gospodina  Igumana  (parochum)  obodit,  kod  koji  sam  bezskrben  i  sloboden 
bio;  a  na  Gracu  me  mucu  nužde  i  svakojake  skrbi,  da  ne  znadem,  kod 
meni  glava  stoji.  . .  .  Pište  mi  skoro  odgovor  i  novine,  koje  snate,  i  sve 
me  veseliču.  —  I  šta  ste  dobili  ruina  vina,  da  ga  jesenos  pičemo.**  — 
A  „na  den  svet.  Tita  škofa"  1834  piše  mu:  ^Včera  mi  je  soer  Kanclar 
pravil,  ka  ste  zdaj  v'  mesto  zakaplanjeni  —  para  tej  ga  neboma  več  v' 
Kajžari  po  šegi  Grekov  i  Rimljancov  ležaje'  na  laket  naslonjena  pila ! !  — 
Kanclar  je  menil,  ce  ste  prej  ne  zgorie  mogli  pisati,  kaj  Se  bote  zdaj 
menje  časa  meli,  da  ste  v'  takem  mesti  gostlivem,  ki  bodo  Vas  povsod 
tak  radi  meli,  da  nanjč  nebote  po  meni  se  spotiti  mogli,  —  pa  nanj  bo, 
kak  hče,  ja  še  Vas  le  s'  tim  pismom  nadleči  dei-znem  spomniv  še  se 
Vašega  nekdašnega  družstva,  kero  še  mi  skos  svoje  učinke,  prijasne 
obraze  najnih  zabavstev  na  pamet  nosi.  —  Vi  ste  zdaj  v'  mesti:  kdo 
bode  nam  zdaj  slovenske  reči  i  povesti  tak  zvesto  i  radoljubno  mej  ljud- 
stvom pobiral?  Kdo  moje  Ijublene  sestre  deco  dostojno  vučil?  Kdo 
druge  Slovenčeke  Miklašovske  fare  ?  —  ...  Srečno  stante,  i  paako  mejte, 
kaj  se  Vam  kde  Vaše  presvetnostne  oči  ne  zapletejo,  kajti  v'  Ptuji  je 
mnogo  Jelen,  Lajid  i  Aspazij ;  ta  bolezen  je  tak  začarliva,  ker  vse  druge 
čutke  premaga  i  topi.  i  mir  serea  prežene.  —  To  vse  ja  bolje  vem  kak 
kdo  drugi  experientia  docet  — ".  (Dalje  pride.) 


625 


Uteme^ltev  in  cvet  krakovske  akademije. 

(Po  Bogalskem  spisal  K,  Glaser.) 

V  8edaiqih  časih,  ko  vsak  slovanski  uarod  napenja  vse  moči,  da 
bi  se  izobrazil  po  tistem  potn,  ki  je  njemu  najbolj  primeren,  zanima 
gotovo  vsakega  slovanskega  rodoljuba,  podučevati  se  o  učiliščih  in  znan- 
stvenih zavodih,  ki  so  dajali  našim  prednikom  hrano  duševno.  Med  take 
zavode  moramo  tudi  krakovsko  akademijo  znanostij  prištevati ;  saj  je  ona 
odlično  nplivala  na  razvitek  poljskega  slovstva. 

Slovstvena  zgodovina  tega  po  Kusih  najmnogobrojnejšega  slovanskega 
naroda  razdeluje  se  v  šest  dob;  namreč  I.  doba  od  sprejetja  krščanske 
vere  do  utemeljenja  krakovske  akademije  leta  13G4.  =  doba  Pijastovska ; 
II.  od  leta  1364.  do  1521.,  ko  sta  nastopila  Reja  iz  JJaglovic  in  Jan 
Kochanovski  =  Jagiellonska  doba;  III.  do  leta  1622.,  ko  so  jezuitje  v 
Krakovu  otvorili  šolo  =•  Zigmuntovska  ali  zlata  doba;  IV.  do  leta  175(). 
=«  scholastično  -  maccaronično  -  Ijrična ;  V.  do  leta  1822.,  *ko  so  se 
prve  Mickievičeve  pesni  natisnole  =  Stanislavovska  in  VI.  do  sedanjega 
4«asa  =  doba  Mickijevičeva. 

Iz  tega  je  razvidno,  da  je  duševno  gil)anje  v  Krakovu  dvakrat 
poljskemu  slovstvu  utisnolo  svoj  pečat. 

V  Jagiellonskej  dobi  še  Nemci  v  omiki  in  znanostih  niso  prekosili 
Poljakov.  Po  nemških  universah  še  takrat  nihče  ni  dobro  razumel  la- 
tinski, nihče  ni  znal  temeljito  učiti  rhetorike,  dočim  so  tedaj  latinski 
klassiki  poljskim  kronikarjem  bili  dobro  znani.  Nemci  so  se  pozneje  kakor 
Poljaki  učili  od  Italijanov  starožitnega  slovstva.  Na  matheniatične  nauke 
so  Nemci  v  Krakov  prihajali  v  onej  dolgej  dobi,  ko  je  Krakov  bil 
središče  omike  za  severno  Evropo. 

Akademija,  utemeljena  po  Kazimiru  Velikem,  hirala  je  v  začetku. 
Mnogo  Poljakov  se  je  učilo  na  praškem  vseučiliši*!,  kjer  je  poljska  kraljica 
Jadviga  za  Litvane  ustanovila  koUegij.  Ta  pobožna  in  spoštovana  kraljica, 
želžč  znameniti  čin  svojega  deda  Kazimira  povekšati,  izprosila  si  je  pri 
papeži  Bonifaciji,  pri  kterem  je  imela  veliko  ugleda,  da  je  leta  1397. 
potrdil  akademijo,  dovolil  podučevanje  bogoslovcev  ter  postavil  licencijate, 
baccalaureje  in  doktorje  bogoslovstva  s  pariškimi  v  enako  vrsto.  Vladislav 
Jagello,  izvrguj6č  voljo  ljubljene  Jadvige,  obnovil  je  in  obudil  akademijo 
Kazimira  Velikega.  Po  Petru  Wjsz-u,  krakovskem  biskupu,  in  Janu 
T^czjni,  kastellanu,  ktera  je  bila  kraljica  v  svojej  oporoki  za  to  odločila, 
dal  je  hišo  v  ulici  sv.  Ane  kupiti.  Denar  v  to  svrho  je  že  tudi  bila 
Jadviga  odkazala.  Poklical  je  jeta  1400.  mnogo  magistrov  in  doktorjev 
poljskih,  ki  so  se  bavili  v  Pragi,  ter  je  med  velikimi  svečanostmi  pre- 
selil akademijo  iz  podmestne  vasi  Bawal  v  mesto  Krakov. 


526 

Leta  1400.  v  dan  sv.  Marije  Magdalene  podali  so  se  senaioiji  in 
gospodje  tnimonia  h  kralju.  Med  osmo  in  deveto  uro  dalo  se  jo  t  k<^ 
legiji  Kaziinim  Velikega  znamenje.  Dekani  vseh  fakultet,  professi^rji  io 
ondašnji  rektor  Stanislav  iz  Skarbimierza.  oble^n  v  dolgo  škrlatno  togo. 
spremljan  po  pedelih  in  dolgej  vrsti  doktorjev,  magistrov  in  d^kov^  po- 
dali so  se  na  krakovski  giad,  kjer  so  jih  pri  durih  dvorai  uradniki  pri* 
jazno  sprejeli  in  sprevedli  do  grajske  crkve.  Po  dokončanem  boij^m 
opravilu  imel  je  senat  sejo.  Rektor  se  je  z  jedernatimi  besedami  aa- 
hvalil  kmlju,  da  tako  skrbi  za  akademijo.  Nat6  je  Nikolaj  s  Kurova, 
biskup  vladislavski.  kraljev  kancler,  v  ki*aljevem  imenu  v  obširnej  besedi 
razlagal,  da  je  kralj  akademiji  jako  naklonjen ;  on  jo  hoče  na  čelo  po- 
staviti vsem  naučnim  zavodom;  rektor  in  professoiji  se  naj  vsi  presele 
v  hišo,  za  ktero  je  že  Jadviga  nakazala  denar,  in  ki  bode  vseh  davkov 
prosta;  professorji  si  naj  tam  vse  tako  uredijo,  kakor  jim  najtolj  kaže. 
Ko  se  je  rektor  se  enkrat  zahvalil,  da  hoče  Kazimirov  biser  kpo  shraniti 
v  mestu,  reče  vladar:  „Dal  Bog,  da  bi  bila  akademga  biser  ne  samo 
mestu,  ampak  vsemu  sarmatskemu  svetu,  da  cel6  vsemu  krščanstvu.^ 
Vladislav  se  je  v  utemeljnem  pismu  tako  izrazil:  „Hočemo  imeti  studinm 
v  vseh  naukih:  v  theologiji,  in  iure  eanonico,  in  physice,  v  pravih  in 
drugih  prostih  naukih  (artes  liberales) ;  raditega  tedaj  ustanavljamo  kol- 
legij  na  večne  čase."* 

Prešel  i  vsi  se  v  novo  stanovanje,  odločila  je  akademija,  dnigi  dan 
po  sv.  Jakol)U  začeti  predavanje  in  na  t6  slovesnost  ki*alja  s  senatom  vred 
poval)iti.  Ta  dan,  ki  se  je  tudi  po  vseh  erkvah  naznanil,  podal  se  je 
kralj  z  velikim  in  ponosnim  spremstvom  iz  grada  v  ulico  sv.  Ane. 
Spredaj  je  jahal  kmljevski  dvor  v  bliščečej  opi*avi;  za  njim  je  korakal 
rektor  v  togi  žametnej,  z  zlatom  obšitej,  pot^m  professorji  bogoslovja 
tudi  v  krasnih  togah;  za  njimi  dekan  modroslovcev  v  škrlatnej  togi, 
obdan  z  gosto  trumo  kraljevskih  helebardistov ;  potčm  senat,  škoQe. 
vojvodje  in  kastellani ;  pred  njimi  je  korakal  kronin  maršal;  njim  se  je 
pridružila  dolga  vrsta  duhovnikov,  dvornih  in  mestnih  uradnikov.  Po 
vseh  oknih,  na  mostovžih,  cel6  na  strehah  pozdravljalo  je  mnogobrojno 
ljudstvo  z  radostnim  ploskanjem  akademijo  s  kraljem.  Ne  samo  iz 
častnega  števila  pred  kraljem  stopaj6čih  poljskih  in  litvanskih  gospodov, 
ampak  iz  lastnega  čuta  spoznal  je  narod,  da  uvajajo  sedaj  v  mesto  usta- 
novo, iz  ktere  bode  izvirala  kakor  iz  živega  vrelca  dobrodejna  svetloba 
po  vsej  Polskej  v  zvezi  s  krščanstvom.  Akademija  bode  vzgajala  prosvet- 
Ijene  može,  ki  bodo  osrečevali  svoj  narod,  može,  ki  bodo  znali  vihteti 
uma  svetle  meče  in  bridke  sablje,  ki  Ijodo  svojej  domovini  osvetlili  lice 
pred  svetom.  Tega  jasnega  spremstva  niso  mogli  vzprejeti  niti  kollegij 
vladislavski,  niti  ulica  sv.  Ane,  niti  ogromni  rvnek  (četverooglat  veliki 
trg.  kjer  stoje  Sukiennice,   ena   crkev  in  rotovž).     Samo  kralja,  senat  in 


527 

im>fe880i}e  sprevedli  so  t  novi  koUegij,  kjer  je  Peter  Wysz,  bisknpjkra- 
koTBki,  ^Veni  Greator  Spiritus^  zapel.  Kazven  teh  80  bili  še  uayzo{^i 
Nikolaj  8  Kurova,  biskup  vladislavski,  Albert  Jastrzi^biec  Poznanski,  Jau 
8  T^oijB«,  kastellan  krakovski,  prvi  senator  na  Poljskem.  Jan  s  Tarnova, 
Jakob  -s  Konieopola,  Jan  Ligi^za  in  mnogo  drugih.  Nikolaj  s  Enrova, 
kromn  kaneler,  biskup  vladislavski,  prei^^ital  je  glasno  obi^iiren,  y  latinskem 
jenkn  napisan  privilegij  akademije,  kjer  se  med  dmgim  tudi  to  povč: 
^Naj  bo  tedaj  tnkaj  biser  svetlih  vednostij,  da  bi  pofiiljal  v  svet  može 
znamenite  po  jasnem  sodu,  venčane  po  krasnih  krepostih  in  podučene  v 
runih  naukih;  naj  bode  vir  znanostij,  iz  kterega  bodo  mogli  črpati  vsi. 
ki  si  hočejo  ugasiti  žejo  po  izvoljenih  vednostih.  Vsi  sploh  in  vsak 
poM^bej,  duhovnik,  Šolnik,  posvetnjak,  r*ijih  svojci  ali  sorodniki  radi  naukov 
v  Krakovn  bivajo,  so  pri  prihodu  in  odhodu  v  vsakem  ozini  za  se  in 
kar  imajo  seb6j,  prosti  vsake  carine.  Jelo  in  pijača  in  sploh  vsa  hrana, 
zrao,  marcovo  pivo,  vino,  drve,  vse,  vse  je  prosto  davkov  za  te,  ki  sta- 
nujejo v  nat^em  kraljestvu  in  so  s  krakovsko  akademijo  v  kakej  dotiki. 
Gled^  pravnih  aad^v  odločujemo,  da  imajo  vse  šolske  osebe  in  vsi  dijaki 
svoj<^  lastnega  rektorja,  ki  naj  v  državljanskih  zadevah  sodi;  njega  pa 
morajo  vse  Šolske  osebe  častiti  in  sluSati ;  krakovski  dijak  se  ne  sme  niti 
v  ErakoTU  niti  kje  drugod  pozvati  pred  navadno  sodnijo.  Od  razsodbe 
rektoijeve  pa  ni  priziva  na  višjo  sodnijo.  Oe  bi  se  pa  učenec  ali  šolska 
oseba  zasačila  (kar  Bog  odvrni)  pri  zločinu,  uboji  ali  kterej  koli  krimi- 
nalne] stvari,  teflaj  pa  se  mora  biskupovej  sodbi  izročiti,  če  je  duhovnik, 
a  nafiej,  6e  je  posvetnjak.  Oe  bi  kdo  naših  naslednikov  hotel  te  privilegiji? 
preklicati  ali  omejiti,  ta  pa  vedi,  da  ga  zadene  ostra  jeza  knežja  iu 
osodepolna  revščina  in  nepričakovane  nesreče.^ 

Ko  se  je  ta  privilegij  prečital,  izročil  ga  je  podkancler  rektorju,  ki 
ga  je  kleč6  sprejel.  Potem  je  stopil  na  kathedro  Peter  Wysz,  krakovski 
biskup,  in  ta  je  imel  prvo  predavanje  o  kanoničnem  pravu.  Po  dokončanem 
tem  govoru  vpisali  so  se  kralj  in  vsi  senatorji  v  akademično  matico: 
in  kralj  je  Se  ustmeno  zagotovil  rektorja  in  professorje,  da  hoče  skrbeti 
za  razširjenje  akademije.  Za  grb  je  dal  akademiji  orla  na  tarči,  ktero 
drii  sv.  Stanislav,  rektorju  pa  dvoje  žezel  s  krono.  Potčm  se  je  rektor 
Se  enkrat,  a  v  poljskem  jeziku  zahvalil.  Konečno  je  kralj  akademikom 
priredil  na  gradu  sijajno  veselico.  Tako  se  je  otvarjala  akademija  krakovska ! 

Ta  nova  glavna  Šola  na  severu  je  bila  takrat  podlaga  ziipadno- 
evropskej  omiki.  Zakaj  tam  se  niso  izobraževali  samo  Poljaki,  ampak 
iz  vseh  sosednih  slovanskih  dežel,  iz  Šlezije,  Moravije  in  Oeske,  cel6  iz 
Ogerskega  in  Nemškega  prihitela  je  ukaželjua  niladež  do  Krakova,  po- 
HluftU  slavnih  professorjev.  Tamosnja  akademija  je  bila  v  XV.  veku 
najimenitnejša  v  severnih  deželah.  Italijan  Ottaviano  di  Gucio  Calvani, 
bav^č  se  v  Krakovu,  pripoveduje,  da  se  je  pogreba  Kallimachovega  udeležilo 


528 

15.000  dijakov.  Že  y  omenjenem  stoletji  imela  je  akademija  Yse  fakultete 
in  ista  pmva  in  pravila  kakor  pariška  Sarbonna.  Takoj  ?  pnrih  letik 
zaslovela  je  med  inostranci,  ker  je  imela  izbome  učenjake,  večinpma 
Poljake,  ki  so  se  bili  izobrazili  v  Pragi  ali  vsaj  tam  dokončali  svoje  na- 
obraževanje.  Pa  tudi  živa  trgovina,  lepa  okolica,  lega  nad  spl&vno  reko, 
dvor  Jagiellonov,  kamor  je  zahajalo  mnogo  tujcev,  osobito  Ital^j&aoTf  Jci 
so  bili  takrat  najbolj  izobraženi,  vse  to  je  sirilo  slavo  Krakova.  Prekosili 
so  takrat  Poljake  samo  Italijani.  Poleg  filosoiije  in  mathematike  sačelo 
se  je  tudi  latinsko  slovstvo  obdelovati.  Najbolj  pa  je  prišla  akademija 
na  glas  po  vsej  Evropi  v  astrologiji  in  mathematiki.  Tukaj  se  je  isgojil 
največji  novovečni  astronom  Nikolaj  Kopernik. 

Jan  Halier,  meščan  in  konsul  krakovski,  in  Hieronim  Vielor,  knjigo- 
tržeč,  nagovarjala  sta  professorje,  da  so  izdajali  knjige,  za  'ktere  se  je 
takrat  učeni  svet  najbolj  zanimal.  Papež  Feliks  V.  je  dal  laskavo  spri- 
čevalo akademiji,  da  proslavljajo  njeni  članovi  ne  samo  Poljsko,  nego  vse 
krščanstvo.  Njene  professorje  so  porabili  zat6,  da  so  sklepali  pogodbe  s 
križarji,  da  so  bili  poslanci  na  Konstanzskem  in  Basilejskem  zboru.  Po- 
deljevali so  jim  škofovska  in  nadškofovska  dostojanstva ;  odgojevali  so 
sinove  kraljevskih  in  knežjih  rodoviu.  Cel6  pruski  Jcrižaci  (Kreusherm- 
ritter)  pošiljali  so  svojo  mladež  semkaj.  Mnogobrojne  naprave  za  revne 
dijake  so  pouzročile,  da  je  tukaj  na  tisoče  dijakov  studovalo.  Slava 
krakovske  akademije  je  trajala  do  reformacije,  pot^m  pa  je  šola  pi-opadala. 

Pozneje  se  je  učilo  po  methodi  zapadno-evropskej.  Ni  se  več  mislilo 
na  piTe  namene  in  papeževo  bulo.  Akademija  je  bolj  služila  hierarchiji 
kakor  vednostim.  Kakor  tuja  rastlina,  ne  odgovarjaj6ča  zahtevam  domovine, 
brigala  se  je  bolj  za  papeža,  kakor  za  domovino.  Papež  Martin  Y.,  ki 
je  imenoval  konservatorje  akademiji,  ni  izvolil  nobenega  posvetnega  go- 
spoda, nego  same  duhovnike,  in  še  te  brez  posebnega  ugleda. 

Tako  je  tedaj  propadala  akademija  in  ni  se  več  povzdignola  do 
poprejšnje  slave! 


Vepr\ja  vas. 

ArchaiologiSka  črticA. 

lani,  kjer  je  stalo  staro  mesto  Virunum,  tik  Oospe  svete  stoji 
danesVeprhja  vas.  Ime  ne  more  druga  označevati,  nego  vas  ve  pr a , 
staroslov.  v  e  p  r  l  ,  lotiški :  v  e  p  r  i  s ,  merjasec. 

V  kakšnej  zvezi  pa  je  ime  te  vasi  s  Suidovim  poročilom?  Suidas 
pripoveda  (s.  v.  Btfiovviov)^  da  je  v  okolici  mesta  Viru  na  razsajal  divji 
merjasec  in  veliko  škode  napnivljal  prebivalcem  liki  erymanthskemu  vepru. 
Nihče    se    ni    dolgo   upal    nad    to   Ijuto   zver,     dokler   se  ni  našel  mož. 


529 


-  / 


kteri  jo  je  '  uhil,  in  kakor  drug  Herakles  na  ramah  v  mesto  prinesel. 
Prtbitalci  Noridani  so  mu  od  zai^udjenja  naproti  kričali  v  svojem  jeziku : 
Vi+  tmus!  to 'je  en  mož  sam;  —  y^o\  de  I^(OQiy.oi  tTTinor^oav',  lig  avi]q\ 
TJ  iSlif  (if^r^nvtiaT :  Bi^^nvvovg,^  Suidas  piše  dalje,  da  je  dobilo  po  tem 
iiM^i/'tii^fiš^evem  zmagovalci,    mesto  Viruuum  svoje  ime  «*=  u&ev  r) 

'  '"Iz  pisfiTe:  yfBfjQ0vy6vg^  spoznamo,  da  so  Grki  za  Suida  glasnik  r^  že 
k<A  i  izgovarjali,  kakor  današnji  Novogrki.  Razlaga  imena  samega  pa 
je,  da  rabim  terminus  nemških  filologov,  ^Volkset^mologie"*. 

Ali  nekaj  resnice  utegne  vendar  imeti  ta  tradicija.  Jaz  mislim,  da 
so  Kimljani,  ko  so  podjarmili  Norik,  domače  imo  Veprbja  vas  ali  selo, 
znalo  je  že  tudi  biti  mestice.  polatinili  v  Verrinum,  kar  je  adjektivna 
oblika  od  latinske  besede:  verres,  merjasec.  A  polatinjeni  Noricani 
so  po  svojem  jargonu  govorili  Virunum.  na  Peutingerjevej  tabli  stoji  ce]6 
oblika:  Varano  (casus  local.). 

Da  so  Rimljani  imena  podvrženih  nerimskih  mest  in  krajev  polatiii- 
jevali,  pričujejo  prikladi.  Tako  so  postaje:  pri  Hrušici,  pri  Jablani c i 
prestavili  v  „ad  Piru  m,  ad  Maluni",  in  postajo  pri  Stranicah  zvuiiaj 
Konjic  v  ^ad  Lat  od  as",    barbarsko  skovana  beseda  iz    latus,    stran. 

Tradicija  o  uboji  vepra  po  nekem  hrabrem  moži  s(»  je  tudi  še  pri 
polatinjonih  Virunčanih  ohnmila,  in  eden  njihovih  pismoučenih  je  pozneje 
poskusil  ime  mesta  iz  latinskega  jezika  razlagati. 

Ta  razlaga  se  je  morala  v  starih  pismih  najti,  iz  kterih  jo  je  Suidas 
v  svoj  glossar  sprejel.  Utegnoli  so  Virunčani  tudi  v  svojem  templu  kako 
podobo  ali  sliko  imeti,  ktera  je  predstavljala  uboj  vepra  po  hrabrem 
moii,  in  ta  podoba  ali  slika  je  imela  religiozno  podlago. 

V  mythih  arjanskih  narodov  bog  solnca  navadno  premaguje  mer- 
jasca, symbol  zimske  mokrote. 

Še  pri  Valvasorji  lahko  vidiš  sliko,  kako  krept»k  mož,  za  kterim  leži 
na  sohi  bikova  glava  (symbol  solnca),  prebada  s  sulico  merjasca.  Ta 
podoba  je  bila  najdena,  kakor  Lazius  poroča,  v  Noriku. 

Vsekako  pa  je  znamenito,  da  se  porof^ilo  Suidovo  ujema  z  današnjim 
poznamenovanjem  sela,  na  kterem  je  stalo  mesto  Virunum.  To  pozna- 
menovanje  bi  se  ne  bilo  moglo  ohraniti,  ako  bi  ne  bil  oudi  od  rimskih 
časov  s^m  zmirom  eden  in  isti  narod  stanoval. 

Davorin  Trstenjak. 


36 


530 


Jarnikova  zapuščina. 

Priob(5uje  J.  Scheinigg. 

VIL 

13.  Kakor  prvo  pismo,  tako  je  bilo  menda  tudi  sledeče  naioiMijeno 
V.  Vodniku.  Od  tega  lista  se  nam  je  pa  le  ohranil  izpisek.  Ta  posne- 
tek in  pismo,  priob^eno  v  9.  snopira  „Kresovem^,  našel  je  č.  g.  prof. 
Jos.  Maru  v  zapuščini  znanega  slovstvenika  Metelka,  v  čegar  roke  sta 
menda  prišla  iz  Vodnikove  ostaline.  G.  prof.  Marn  nam  je  dobrovoljno 
poslal  oboje  na  razpolaganje.  Kratica  P.  je  menda  Poklukar  Jožef,  pozneje 
prof.  pastirstva  v  Ljubljani.    Pismo  je  bržkone  iz  1.  ISIL     Evo  izpisek: 

Auszug  aus  Jarnik's  (l)omstadtpfarrs-Kaplan's  zu  Klageufurt)  Schreiben. 

„—  Obwohl  ich  hier  ansserordentlich  mit  Geschaften  werdeuberhauft 
seyn,  so  werde  ich  doch  nicht  aufhoren,  Slovenzam  svžft  oftati,  ino  jim 
is  moje  majhne  krame  fhe  v^zhafi  kako  blago  poflati.  —  Ich  iterde 
trachten,  mich  sobald  als  mčglich  bey  irgend  einer  Erledigung  in  Coiii- 
petenz  zu  setzen,  um  dann  desto  besser  und  leichter  fur  den  schSnen, 
gelehrten  slowenisehen  Verein  leben  zu  kOnnen.  Hier  in  Klagenfurt  ist 
eben  der  Ort  nicht,  wo  man  Musse  haben  kčnnte,  fur  ein  slowenisches 
Lexicon  etwas  zu  sammeln  (ich  habe  ihn  zu  derley  Beytrageu  aufge- 
fordert  P.);  denn  auf  der  ganzen  Lyceal-Bibliothek  ist  k  ein  slawisch. 
Werk  zu  ftnden.  (!!!)  —  Dann  wird  in  der  Stadt  u.  besonders  in  unserer 
Pfarre  von  gemeinen  Leuten  wohl  auch  windisch  gesprochen,  aber  ausserst 
verdorbeu,  nur  auf  dem  flachen  Lande   ist   der  reinere  Kern  zu  finden." 

Im  Anschlusse  befindet  sich  ein  Brief  des  Hr.  Harnisch  (der 
beym  sel.  Japel  lange  Zeit  war)  in  Betreff  des  literarisch.  Nachiasses 
von  dem  Hr.  Japel. 

„Dann  folgen  Beytriige  (2  Bogen  stark)  vom  Hr.  Schneider  (einem 
neu  acquirirten  Proselyten)  gewesenen  Kaplan  zu  St.  Stephan  im  Gail- 
thale,  jetzt  aber  zu  Saifnitz  (v'  Shdbnizi)  im  Kan.althale  beym  Luschari- 
berg.  Weil  ich  seinen  liihmlichen  Eifer  fur  die  Slawitat  kanute,  und  er 
fflr  die  Philologie  ganz  geboren  zu  sein  scheint,  so  forderte  ich  (Jamik) 
ihn  in  Ihrem  Nahmen  auf,  Beytrage  zu  liefern,  die  dann  durch  meine 
Hiinde  zu  Ihneu  gelangen  wurden.  Mit  Freude  that  er  es,  sanimelte 
besondere  Gailthaler  Worter,  Phrasen  etc,  auch  setzte  er  Manches  von 
seiner  Geburtsorts-Mundart  hinzu.  Er  wird,  wie  er  mich  im  letzten 
Briefe  vcrsicherte.  in  seinen  Arboiten  fortfahren,  wo  er  auf  dem  Luschari- 
berge  Musse  hal»en  wird.  Er  verfertigt  auch  manche  Gedichte.  die  seiue 
schonen  Talente  an  Tag  Icgen". 

,,Tn  Karntcn  gibt  cs  auch  unter  den  gemeinen  Slowenen,  besonders 
aber  im  Kosenthale.  meisterhafte  Volkssanger,  deren  es  unter  deudeutschen 


531 

E^nitnern  nicht  gibt.  Unter  allen  zeichnet  sieh  eiii  gewisser  Andredsh 
zu  St.  Jakob  im  Rosenthale  aus,  der  eiu  geuieiuer  Tischzeugweber  ist ; 
seini'  Gedichte  sind  uberall  bcliebt,  uud  habeii  oiiioii  Sehwung.  deii  man 
bev  dem  gemeiuen  Menscheuverstuiide  nicht  anzutreflF(Mi  glaubte."  (Ich 
werde  ihm  sehreiben,  er  mOehte  trachtoii.  eino  Sammlung  vou  Gedichteu 
«1  Ter&nstalten ;  Hr.  Modrijak  ist  aiioh  Poeta,  er  schiekte  dem  Zwetko 
einige  hilbsche  Popžvke;  in  Uiiterkrain  gibt  es  aueh  hie  und  da  gute 
Sftnger,  sucheu  Sie  sich  mit  Sehiillehrern  in  Correspondenz  zu  .setzen, 
nnd  eine  Lieder-Sammlung  zusammen  zu  bringen;  der  Hr.  Kratsehmann. 
Organist  in  St.  Marein,  den  ich  schOnstens  grussen  lasse,  k5nnte  Ihuen 
hierin  behtilflich  seyn.  Auch  Hr.  Ant6nzhizh.  den  ich  von  St.  Marein 
aus  gnt  kemie,  ist  ein  in  jeder  Hinsicht  tUhiger  Kopf,  sucheu  Sie  ihn 
auch  in  unser  Interesse  zu  ziehen;  er  ist  dermahlen  in  Javorje;  — 
er  war  iu  seinen  Mheren  Jahren  etwas  zu  wenig  klug  und  bescheiden. 
UDd  das  hat  ihm  sehr  viele  Feinde  zugezogen;  so  viel  weiss  ich,  dass 
er,  wenu  er  noch  den  alten  wissenschat'tl.  Eifer  hat,  ein  sehr  bi-auchbares 
Mitglied  uuserer  Societat  ware.  —  S(^hreiben  Sie  mir  hierfiber  Ihre 
Meinung.)  — 

^Wenn  Sie  den  S]awin  bekommen  haben,  so  bitte  ich  Sie  recht 
sehr,  selben  mir  sobald  als  moglich  einzusenden.  Hr.  S  ch  ne  i  der 
wfinschte  auch  ein  en  zu  haben."  (Kop**  hat  mir  die  schon  liingst  be- 
stellten  Slawine  noch  nicht  herein  geschi(^kt). 

(Er  hatte  mir  diesen  AVinter  ein  Lied :  Zhudna  visha  v  neb6fe 
priti  eiugesendot,  woru))er  ich  ihm  einige  Bemerkungen  schrieli  und  jetzt 
schreibt  er  mir): 

„Mir  war   es   sehr   lieb ,    dass   Sie    einige   Bemerkungen    iiber  die 

Zhudna  visha  v  Nebefe  priti,  machten;  denn  es  ist  nothwendig, 

dass  in  der  Orthographie  Einheit  eintrete.    Das  i  no  st.  inu  habe  ich 

in  Kopitar  nicht  gefunden;   allein   es   gefilllt   mir,   und    ich  werde   es 

(tir  die  Zukunft  luauehen;  .auch  ist  das  noj  sehr  gebriiuchlich.  Nebžfe 

st.  neb6fa.    In  ganz  Karnten  hat  man  tur  <iie  Neutra  plur.  den  niihmlichen 

Ausgang,  wie  fur  die  Feminina.     Der  Kecensent  von  Kop.  Gramm.  rugt 

ja  diesen  plur.  Ausgang  der  Neutr.  und  sagt  (wo  ich  nicht  irre),    „dass 

die  Polen  und  Russen  ihre  Neutra  und  Feminina  in  plur.  gleich  bihlen," 

auf  diese  Art  waren  wir  Karntner  ihnen  gleich.     (Die  Unterstevrer  aber 

biUlen  sie,  wie  die  Krainer  in  a).    Bey  uns  macht  z.  B.  telžta,  der  Krain. 

plur.  nur  den  Dual  aus,  im  plural  sagen  wir  telete  (Unterstejr.  dv6  teleti, 

dvž  l^ti,  plur.  teazi  P.)  und  d(»r  Dual  muss  ja   vom    Plur.  genau  unter- 

schieden  werden.     Diese  Biegung  verwechselt  den  Plur.    mit  dem    Dual. 

Die  Slawonier  haben  zwar  auch  imena,  teleta;    allein  bey  ihnen  ist   diess 

uur  noch  ein  Ueberbleibsel  des  DuaKs.  der  sich  iu  den  Plur.  verwandelte ; 

denn  bev  ihnen  ist  auch  im  Instrum,  s'  vojvodama  und  vojvodami  immer 

36* 


532 

nur  im  Siniio  dos  Plnr.  angenommen.  (Quid  hac  de  re  put^s?)  loh  wftnschte, 
die  neuerii  Spracldchrer  uud  kraiuisclien  Bibel-Kevisoren  m^^cbten  dieses 
doch  berucksichtigen,  bosondors  da  der  karntnerische  Dialekt  ^inen  so 
grosseii  Theil  der  Slawen  aiif  seiuer  Seite  hat,  uud  dass  iNfir,  die  wir  deu 
Dual  uoch  iu  voller  Kraft  haben,  den  ubrigen  Slawen  uicht  uns  selbst 
widersprechond  scheineii."  (Auch  meiu  Wunsch  gehl;  dajl^n,  da$s,die 
Hrn.  Bibel-Revisoren,  die  meistens  uur  Oberkraiuer  siud,  uud.  mi,tjiin 
nolente.s  voleutes  etwafS  zu  eiuseitig  verfahreu  musseu  aus  Unkunde  der 
ubrigen  Mundarteu,  die  Mitarbeiter  Dalmatin's  sich  zum  Muster  nehmeu 
niOchteii.  Das  audiatur  et  altera  pars  solite  man  in  Neuerungen,  yor- 
zilglich  in  Sprachverl)esseiungen,  nicht  vernachlSssigen,  wenu  man  iu 
seinen  Urtheilen  ulier  Andere  nicht  zu  hart  uud  unl)illig  erscheuien  will. 
Setzen  Sie  sich  doch,  lieber  Freund,  mit  verschiedenen  verstandigen  Phi- 
lologen  uns(»rs  Dialectes  in  Briefwechsel,  und  trachten  Sie,  dass  auch 
Karntner,  Untersteyrer,  Inner-  und  Unterkrainer  im  philologischen  Se- 
nate in  Lajbach  Sitz  und  Stimnie  erhalten.  Die  ausserordentlichen  Vor- 
theile  fur  die  gute  Sache  unserer  Sprache  liegen  am  Tage.  Was  ware 
es  denn,  wenn  in  diesen  Fiillen  in  Krain  das  bischOfl.  Consistorium  dnrch 
ein  aufmunterndes  und  begeisterndes  Circular-Schreiben  an  die  Geist- 
lichkeit  einschreiten  mSchte?  Auf  meinen  Wanderungen  in  Krain  habe 
ich  so  manchen  braven,  im  Verborgenen  lebenden  Geistlichen  gefunden, 
der  Liebe  zu  den  Wissenschaften  besass:  man  muss  nur  die  Leute  auf 
eine  zweckmassige  Art  aus  ihrem  Schlummer  aufzuwecken  nicht  unter- 
lassen,  und  die  gute  Sache  gewinnt  gewiss  dabey.  Freund !  Die  Theologen 
der  Linzer-DiCzese  sollten  Allen  zu  Vorbildern  dienen!)  „Die  Nentra 
spricht  man  l)esonders  in  Ober-Karnten  durchaus  in  o;  allein  bey  den 
A  d  ve  rb  i  is  h^rt  man  bey  den  meisten  einen  stumraen  Laut,  der  sich 
mehr  dem  u  nahcMt.  Es  kommt  auch  sehr  oft  ein  Missverstand  heraus, 
wenn  ich  z.  B.  sage:  fi  dolgo  belo  fuknjo  nofil;  hier  weiss  ich  nicht, 
ob  es  heissen  soli:  hast  du  einen  langen  weissen  Bock  —  oder: 
hast  du  1  a  n  g  e  einen  weissen  Bock  getragen  ?  Der  Slawonier  hat  es 
schou  leichter,  er  sagt  belu  fuknju,  folglich  ist  das  dolgo  in  seiner 
Bedeutnng  s(»hon  kennbar.  Aber  bey  uns,  wo  die  neutra  u.  fem.  den 
Accus.  siug.  in  o  bilden,  verursacht  das  Adverb.,  wenn  es  mit  dem  Adject. 
oder  Substantiv.  zusammenstOsst,  immer  eine  Zweydeutigkeit.  Daher  Min 
ich  daffir,  alle  Neutra  in  o  zu  bilden,  den  Adverbiis  aber  im  Ausgange* 
einen  andern  Buchstaben  zu  geben:  diess  zu  seiner  Zeit  — ."  (Was  halten 
Sie  davon :  ich  glaube,  Jarnik's  Meinung  ist  so  ganz  ohne  Orund  nicht, 
besonders  untorscheid(»t  num  im  Lesen  das  Adverb.  in  o  vou  dem  Subst. 
neutr.  u.  Adject.  accus.  fem.  sehr  schwer,  oder  gar  nicht,  veiehes  im 
Reden  nicht  der  Fall  ist  P.). 

,,In  Karnten  ist  iskčd  u.  od  k6d,  beydes  gebrauchlich." 


533 

„Doltaj  Tiilgo  dolta  i.  e.  dol  hinab,  ta  hintiber,  hiii:  tadol 
anten,  anch  wohl  nur  dol,  doli  od.  dol^  albin.^ 

„Nocfi  nlass  ich  hinzusetzen,  dass  sich  in  Mittelkarnteii  die  noeh 
bejr  den  sfidliohen  SIawen,  Slawonieni  etc.  ge})rauchlieheu  Formen  vor- 
finden,  als:  fada,  tada,  sgora,  vfela  otc.  Das  Uinstalten  dioser  W5rter 
in  Tedaj,  tedaj  etc.  scheint  nur  nach  der  Zeit  gpf?chehen  zii  seyn,  uud  in 
dieser  aKen  Form  waren  wir  unserii  Nachbarii  verstiiiidlieher.  leh  glaiibe, 
wenn  nnsere  slowenisohoii  Spraehverbesseror  mehr  aiif  den  Umfang 
nnseres  Dialektes  gesehen  hStten,  in  welcheni  sieh  doch  so  viele  Gleich- 
heit  aii  nnsern  flbrigen  Brfldern  noeh  verstockt  iind  unaufgesucht  findot, 
so  wSren  wir  der  grossen  Massa  langst  seliou  naher  geruekt."  (Avis 
an  lecteur!) 

„Was  das  to  tega  n.  totiga  betrifft,  so  gefiillt  mir  die  Declination 
toti,  totiga,  totimu  etc.  am  besten  schon  wogen  der  Regelmassigkeit. 
In  Kfirnten  h5rt  hian  aber  mohrero  Formen  :  totega,  totaha,  toteha 
n.  oti  (wie  im  Altslawischen).  Das  totega  und  toteha  iiberzengt 
Sie  Yon  der  Aehniichkeit  mit  der  bčhmischen  Sprache,  die  nicht  das  i, 
sondern  e  gebraucht;  das  totaha  mit  der  russisehen  z.  B.  ftarago; 
nnd  endlich  das  totd  von  der  zusammengezogenen  Kjrillischen  Form. 
So  wie  nun  die  Sudslawen  sagen  ftari,  ftaroga,  und  danu  ftaroj,  so  sagen 
auch  die  K&rntner  ftarega  und  dann  wegeu  des  bejbehaltenen  e  in  fem. 
ftarej,  folglich  ist  auch  Consequenz  da.  So  werden  Sie  auch  im  Dat. 
sing.  ule  hOren  totimu,  sondern  totemu,  totomu,  oder  wei]  das  alte  o 
etwas  gelitten  hat,  totamu.  (Auch  in  Unterstejer  sagt  man  entweder 
totemu  od.  totomu,  lepega,  lepoga,  niemahls  aber  lepiga,  totimu,  welches 
nnsere  ersten  Scribenten  aus  Unkunde  des  Alts]awisehen  unglficklicher 
Wei8e  eingefuhrt  haben;  so  viel  weiss  ich,  dass  das  dissonante  i, 
nirgends  rein  in  ore  populi  zu  h5ren  ist.  Bey  der  Bihel-lievision,  wenn 
man  ihren  Gebranch  nicht  bloss  auf  Krain  beschranken  will,  solite  man 
hillig  darauf  und  auf  mehrere  andere  hie  u.  da  angedeutete  (Jegi»nstande 
BHeksicht  nehmen  P.).  So  wie  wir  das  o  in  s'  o  z  h  e  t  o  m  ins  a  verwandelten, 
so  ist  es  auch  bey  vielen  Karntner-Wiiideu  gesehehen ,  dass  sie  das  o 
des  ui&nnl.  Dativs  der  Adject.  in  a  vei'wandelten  u.  sprechen  gerdamu, 
shčjnamu  etc.  Dieses  a  ist  aber  immer  das  verwandte  zuni  o;  das  a  im 
Dat.  wird  in  Ober-Karnten,  das  o  u.  e  al>er  in  Unter-Karnten  gehf>rt. 
Das  ega  ist  in  Ober-  und  Unterkarnten,  das  aha,  eha  u.  die  znsammen- 
gezogene  Form  &  des  genit.  in  Mittel-Kamten  gebrauchlich." 

„Anch  muss  ich  Ihnen  von  den  Ha -Win  den  etwas  sagen.  Diese 
nenne  ich  danim  so,  weil  sie  in  ihrer  Spraehe  keiu  g  zulassen,  sondern 
gleih  den  Bčhmen  dfis  g  wie  h  aussprechen:  hor  ffir  gor,  h  rad  ffir 
grad  etc.  und  diese  erstrecken  sich  durch  Mittel-Karnten,  unter  welchen 


534 

es  aueh  sohr  Viele  gibt,  die  das  k  so  geliud  aussprechen,  dass  man  es 
kaum  h5rt.  iind  welches  sehr  widrig  anzahOren  ist." 

„I)as  da  st.  de,  dass,  habe  ich  daiiini  bejbehalten,  w.eil  es  auch 
die  Sudislawen  und  die  Kussen,  sowie  wir  Kfirntuer  haben,  ergo  major 
pars  praevalet." 

„01)  kiimaj  oder  komaj  besser  sey,  weiss  ich  nicht  zu  entscheiden, 
nur  80  viel  kanu  ieh  sagon,  dass  ich  durchgehends  kumaj  gelesen  und 
bald  kuma,  bald  kumej  habe  sprechen  h5ren." 

„Patrinus.  Gevatter,  heisst  in  Karnten  raeistens  nur  koter,  und 
bejdes  boter  und  koter  scheint  vom  deutsoh.  Gevat  t  er  entnommen 
zu  sevn." 

„Man  sagt  auch  hramba,  aber  nach  der  Analogie  istbranTa 
besser.  Vrozhina  fur  vrezhina  erinnere  ich  mich  nicht  viel  geh(^rt 
zu  haben." 

^Wir  sagen  wohl  auch  fe  fpomnim  st.  fpovnam.  Das  Zeit- 
woi*t  pojati  ist  eigentl.  das  frequent.  von  poditi  jagen,  treiben/  verfolgen." 

(Teh  ftbersendete  dem  Jami  k  auch  den  Aufsatz  Haequet's  uber 
die  Gailthaler  aus  Dobrowsky's  Shivin  zur  Berichtigung.  woruber  er 
Folgendes  einstweilen  sagt:) 

^Die  Schilderung  des  Gailthalers  und  der  Gailthalerin  ist  in  vieler 
Hinsicht  sehr  mangelhaft,  auch  falsch,  unrichtig  und  einseitig ;  es  heisst 
nahmlich  unter  den  Gailthalern  selbst  leben,  um  sie  recht  zu  kennen, 
nicht  aber  eine  Reise  machen.  wo  man  in  einem  Ausfluge  allej*  kennen 
lernen  will.  Schon  der  Nahme  ist  verfalscht;  sie  nennen  sich  Sil  a  ni, 
nicht  aber  Silanzi ;  der  Unterkarner  nennt  den  Gailthaler  S  i  1  z.  Den 
Pelz  nennt  Hacquet  ko f mata,  und  heisst  nur  koshnh.  Vermuthlich 
wird  H.  H  a  C  q  u  e  t  ohne  Kenntniss  der  Sprache  dieses  Thal  betreten 
hal)en.  und  ein  lustiger  Vogel  mag  ihm  hier  ko  f  mata  st.  koshuh 
angesagt  haben,  oder  zeigte  er  mit  dem  Finger  auf  das  rauhe  Pelz- 
geprame  und  fragte,  wie  es  heisse,  und  man  sa^te  ihm  koTmata.  — 
Er  hisst  die  Hochzeitsjungfmuen  vok  den  Jflnglingen  zu  Pferde  sitzen, 
da  sie  doch  hinter  ihnen,  die  l)eyden  Fusse  auf  der  rechten  Seite  des 
Pferdes  hinabhangend  sitzen,  mit  der  linken  Hand  den  Leib  des  Jfinglings 
umfassend.  mit  der  rechten  aber  bev  dem  Schweifriemen  des  Pferdes 
sich  haltend  im  gr5ssten  Karrier  fortreiten."  (Die  vollstandige  Beschrei- 
luing  der  Gailthaler  will  er  mir  ein  anderes  Mahi  schicken). 


535 


Drobnosti. 


t  J.  8^  Turgenjer*  Dn«  4.  sojit.  t.  L  |ueiniiiol  je  v  Bouj^ivalu  pri  Parizu  vsemu 
uiuiksiiemu  STetu  zuaiii,  največji  sedanji  ruski  pisatelj  Ivan  S.  Turgenjev  v  (>5.  letu 
svoje  starosti.  Ni  ga  večjega  naroda  v  Evropi,  ktereniu  bi  ne  bila  \)o  prevodih  znana 
lu^bolj&i  njegova  dela.  Tudi  mi  »Slovenci  se  ponašamo  s  precejšnjim  številom  njegovih 
prevedenih  ^spisov.  V  slovenščino  so  preloženi :  Dim,  Nov,  Pomhvdanski  valovi,  Lovčevi 
zapiski  L,  Asja,  Klara  Milic,  Prva  ljubezen.  Pesen  zmagonosne  ljubezni,  nekaj  l^esnij  v 
prozi;  „Punin  in  Babwin**  tor  5e  več  drugih  pa  se  nahaja  v  rokopisu,  in  bodo  menda 
tudi  v  kratkem  zagledali  beli  svet. 

Neizmerno  plodovito  je  bilo  Turgenjevljevo  delovanje.  Od  1.  1842.,  ko  je  izšlo 
prvo  igegovo  pesniško  delo  Para-^a,  pa  do  njegove  smrti  ni  preteklo  skoro  leto,  ko  bi 
ne  bil  daroviti  pisatelj  podal  svojemu  velikemu  narodu  novega  proizvoda.  V  pi^vih  letih  se 
je  bavil  z  lyriko  in  objavljal  od  leta  1841 — 47.  v  raznih  niskih  mesečnikih  svoje  pes- 
niške prvence.  Pozneje  ]>a  je  jel  delovati  na  dramatii^kem  polji ,  vzlasti  je  spisaval 
vesele  igrokaze.  A  vrhunec  sv(»je  pisateljske  slave  je  dosegel  v  epiki,  t.  j.  v  novelah, 
povestih  in  romanu.  Osobito  v  romanu  je  postal  Turgenjev  pravi  mojster,  in  smelo 
ga  imennjemo  prvega  sedanjega  romanopisca,  vseh  narodov.  Ali  on  ni  pisal  i*omanov 
in  povestij,  ktere  bi  mi  občudovali  zaradi  skrivnih  in  ])rečudnih  zapletek,  temveč  on 
nain  slika  v  njih  in  predočujo  osebe,  bitš  kakor  živijo  in  delujejo  v  velikem  niskem 
narodu.  In  v  tem  je  Turgenjev  nedosegljiv.  Značaj  in  vsa  slika  njegovih  junakov  je 
tako  naravno  in  točno  izvedena,  da  se  nam  zdi,  kakor  da  vidimo  pred  seboj  junaka 
iivega  in  delujočega  v  krogu  svojih  somišljenikov.  Neizbrisljiv  ti  ostane  tak  tjp  v 
spominu,  in  v  njih  spoznavaš  tudi  pravo  rusko  narodno  življenje.  8novi  svojim  proiz- 
vodom pa  je  jemal  Turgenjev  skoro  brez  izjeme  le  iz  narodnega  življenja,  ter  nam 
brezobzirno  kazal  temne  in  svetle  strani  svojega  velikega  roda.  V  njegovih  spisih  se 
nam  ZR^ali  znotranji  razvitek  ruskega  družbinskega  življenja :  v  njih  se  nam  predočujejo 
razne  dobe  socijalnega  gibanja,  ki  prcšinja  veliko  rusko  državo.  In  ravno  to  zagotavlja 
Tnrgeujevljevim  spisom  dolgo  bodočnost  in  jih  dela  neumrjoče! 

bloTenske  pesmi  za  sopran,  alt,  tenor  in  bass  vglasbil  dr.  lienjamin  I  pa  ve  o 
U.  zvezek.  Lastnina  izdajatelja.  Cena  GO  nove.  in  se  dobiva  pri  skladatelji  v  Gradci.* 
—  V  drugem  zvezku  svojih  ^Slovenskih  pesnij**  podaje  nam  g.  dr.  B.  Ipavec  zbirko 
peterih  pesnij  za  mešivni  zbor:  1.  Kadar  mlado  leto  (S.  Jenko);  II.  Ne  zveni  mi! 
(S.  Gregorčič);  III.  Rožici  (A.  Okiski);  IV.  Loži  polje  ntvuo  (S.Jenko):  V.  Na  Savskem 
bregu  (Andrejčekov  Jože).  —  Pesni  so  v  obče  primenie  in  nam  ugajajo.  Ali  posebne, 
zuamenite  vrednosti  jim  vendar  ne  moremo  prisojati.  G.  skladatelj  nam  je  sicer  za 
moiki  zbor  mnogo  prav  odličnih  komposicij  stvaril,  in  njegove  zasluge  na  tem  polji 
se  vsestransko  pripoznavajo ,  ali  kakor  se  nam  dozdevlje,  stvarja  g.  skladatelj  v  mešanem 
zboru  le  preveč  v  onem  <luhu,  ki  je  lasten  skladbam  za  moški  zbor.  Kakor  nam  bode 
on  sam  priznaval,  ne  sme  vendar  v  takih  skladbah  stopiti  ona  moč  in  krepkota  na 
dan,  ki  je  pri  moikih  zborih  popolnoma  umestna,  temveč  odgovarjajoč  značaju  glasovne 
sestave,  mora  biti  vse  bolj  mehko  in  nežno. 

To  imamo  omeniti  o  pesnih  L,  II.  in  V.  Našim  baš  navedenim  zahtevam  kakor 
tudi  tekstu  odgovarjajo  bolj  in  so  tedaj  tudi  boljše  pesni  11.  Ne  zveni  mi!  hi  IV.  Leži 
I)olje  ravno.  Ali  pa  se  ne  čuti  v  prvoj  omenjenih  ?/lveh  pesnij  nekaj,  kar  bi  nas 
s]>oroinjalo  na  Gunibertovo  ]»esen:  ^Unter  den  Linden**?  V  obče  moramo  ta  zvezek 
naAemu  občinstvu  prav  gorko  i)riporočati,  g.  skladatelju  pa  želimo  iz  srca  tiuli  na  tem 
polji  isti  uspeh,  ki  ga  je  srečno  dosegel  pri  moških  zborih!  M. 

HikloSlč  In  Hrvati.  Poslanica  hrvatskemu  akudemičkemu  društvu  ^Zvonimir^ 
v  BeČu.    Napisal  Matija  Murko,  t.  č.  predsednik  akad.  društva  „81ovenlja''  na  Dunaji. 


536 

Poiiatisneno  iz  »Slovenskega  Naroda**.  V  Ljub^aiii.  „Naro4<ii^-  tiskarna".  ZaložU 
Božidar  llaic,  J88.-).  iSti*.  <^  v  inal.  8^  Velja  fnUico  12  noviL-jpAjJll^žniku,  g.  župniku 
B.  Raici  pri  Sv.  Barbari  v  Halozah  via  Ptuj.  —  Ta  spis,  ki  je  t  prrej  vrsti  namenjen 
hrvatskcj  mladoži,  prinašal  je  »Slovenski  Narod"  (od  7.  do  18.  avg.  v  Štev.  179  do 
188).  Ponatisi  so  se  predavali  med  ljudstvom  pri  Miklošičevej  svadinofiti  v  Ljiiomeru. 
G.  pisatelj  citujo  lastne  izreke  g.  prof.  vit.  Miklošiča  iz  njegovih  velikih  slovuiških 
del,  da  dokaže,  kako  nepristransko  in  objektivno  razsojuje  veliki  učenjak  znanstvena 
vpraiUif6ja.  Znanstvene  theorije  Miklošičeve  so  le  plod  njegovih  globokih  jezikoslovnih 
študij,  in  kdor  se  za  zadnje  bolj  zanima  nego  xa  stransko  politiko,  temu  takih  dokazov 
tudi  treba  ni.  Upamo,  da  je  g.  pisatelj  pri  svojih  mladih  krvatskih  koUegih  dosogel  velik 
uspeh,  in  da  si  oni  utisnejo  njegove  besede  v  srce.  Saj  je  pa  ta  spis  tudi  mirno  in  pre- 
mišljeno pisan,  kar  celo  »Vienac**  br.  33.  str.  539.  priznava  pišoč:  „ČIanak  sam  pisan 
je  ozbiljno  i  triezno.** 

Fr.  Ks,  vite/  Miklošič.  Spisal  Anton  Trstenjak.  (Ponatis  iz  letopisa  „Ma- 
tice  slovenske"  za  L  188;).)  V  Ljubljani.  ^Narodna  tiskania*.  Založil  Božidar  Raič. 
1883.  Str.  54  v  8**.  —  Za  Miklošičevo  svečanost  v  Ljutomeru  preskrbel  je  č.  g.  župnik 
B.  Kaič  posebne  ponatise  tega  život  opisa,  in  knjižica  se  je  med  narodom  dne 
2.  sept.  pridno  prodajala.  S  tem  se  je  vsaj  toliko  doseglo,  da  poznava  tudi  lahko  naše 
prosto,  vzhisti  ljutomersko  ljudstvo  velikega^  svojega  rojaka  in  učenega  slavljenca! 
O  obsegu  in  vrednosti  spisa  samega  pa  izpregovorimo  obširnejše  tedaj,  ko  naznanimo 
Matičiu  Letopis  za  L  1882.  v  celem  svojem  obsežku. 

Zgodovina  Štajerskih  Slovencev.  G.  J.  Lapajne,  ravnatelj  meščanske  šole 
v  Krškem,  iMlločil  se  je  izdati  politično  in  kulturno  zgodovino  Štajerskih 
Slovencev.  Da  pa  ne  bode  imel  naš  marljivi  pisatelj  pri  tem  podjetji  izgube,  prosi 
vse  častite,  vzlasti  pa  štajerske  domoljube,  naj  mu  naročnikov  nabirajo  za  to  prepo- 
trebno  knjigo.  Cena  jej  bode  1  gld.,  in  se  jame  takoj  tiskati,  ko  se  javi  g.  pisate^u 
dovoljno  število  naročnikov! 

Univerzalna  biblieteka.  S  vezak  IV.  F  a  r  i  z  e  j  k  a.  Napisala  Feruan  Caballero, 
pr^eo  iz  španjolskoga  Fran  S.  Afrič  Riečanin.  Ciena  12  nvč.  Zagreb.  Naklada 
„Hrvatske  knjižare"  G.  GrtlnhuU.  1883.  Str.  62  v  16°.  —  Zvezak  V.  i  VI.  OteUo. 
Mletački  cmac.  Tragedija  u  5  čina  Villiama  Shakesp  eare-a,  pohrvatio  Josip 
Karlovič.  Ciena  24  nvč.  Zagreb.  Naklada  „Hrvatske  Knjižare'<  G.  Gr&nhuta,  1883. 
Str.  159  v  16«. 

ObilqJaki  se  sekajo.  Tako  so  mi  rekli  dijaku  moj  pokojni  oče,  ko  se  je  o  lepih 
jesenskih  večerih,  kakor  piuvimo  „vročine  bliskalo^^  Na  moje  radovedno  vprašanje,  kdo 
so  obilnjaki,  povedali  so  mi  le  toliko,  da  „ima  vsak  kn^  svojega  obilojaka,  ti  pa  se 
bojujejo  z  meči,  in  kteri  obvlada,  v  tisti  kraj  pade  obilnost.^^  To  je  prekrasna  poetiSka 
misel  naših  slovenskih  očakov,  ktere  vsaj  jaz  nisem  nikjer  drugod  še  zaslediL  Vpra- 
šanje, prezanimivo  vprašanje  pa  je,  kako  so  si  naši  praočetje  svoje  obilnjake  mislili? 
Ali  so  jim  bili  ti  junaški  dobrotniki  velikani  ali  pa  pritlikovci,  kojih  nebrejna 
množina  je  toli  unio  sukala  svoje  meče,  da  je  kar  bliskalo,  ali  so  jim  bili  pojedini  blisld 
le  pojedini  presilni  mahi  groznih  in  vendar  dobrotnih  velikanov!  Kdo  ve?!  Morda  se  po 
poti  javnosti  še  koja  drobtinica  o  obilnjakih  reši  pozabljivosti  v  porabo  učenim  preisko> 
valcem,  dokler  taki  in  jednaki  spomini  popolnoma  ne  izginejo.  Naj  objavi,  kdor  še 
morda  kaj  o  obilnjakih  med  našim  ljudstvom  dozve.  —  Ivankovci  v  Ljutomerskih  goricah. 

Dr.  F,  8. 

Popravek«  Na  str.  471.  v  8.  vrsti  od  zgoraj  naj  se  bere  0O15  »u«  (milim^troT) 
nam.  0015  m.  —  Na  str.  420.  v  predzadujej  vrsti  beri:  Ili  nam.  Hi. 


Izdaje,  zalezuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovei^ 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket 


I^eposloven  in  ziianstveri  list 


-4» 


Leto  III.  v  CeloTci,  1.  norembra  1883,  SL(l\-.    II. 


Luteranci. 

Historičen  ronian.    Spisal  Anion  Koder. 

(Konor.) 

Deretliidvajsoto  poglavje. 

,,Ta  slabi  ino  rM»lnio  bi  iiic»^el  roAifi, 
V  prijiif oljska  incsla  z  iiianoj  oditi**  V 

Marija  Stnnrt. 

JNenavadna  množica  je  prihitela  dni^i  dan  v  Šmari(^o  poslušat 
Enafljevo  pridigo.  In  lepje))il  baje  ta  pjovor;  kajti  pojifosto  odohravanjc^ 
poslušalcev  ga  je  spremljalo  v  začetku.  A  ko  se  je  jel  Knafelj  poslavljati 
od  nehvaležne  domovine ,  kakor  je  trdil ,  ter  naznanjal  uzroke  svoJ4»ga 
slovesa,  med  kterimi  je  )dl  eden  glavnih  razprtija  in  zavist  njegovih 
nekdanjih  prijateljev,  in  povrh  še  osol>ito  takih,  kteri  nimajo  niti  po  stanu 
niti  po  spolu  v  verskih  zadevah  nikakoršne  jnavicM' :  tedaj  se  je  pa  eulo 
mrmranje  in  nemir. 

Poslednje  je  hilo  uzrok ,  da  si^  je  govornik  še  bolj  ogn^l  za  svoj(» 
dokaze.  On  se  je  spozabil  tako  dalee,  da  je  j<»l  javno  naštevati  imena 
onih,  ki  niso  nič  prida  katoličanje.  a  še  slabejši  luteranei.  ter  zaslužijo, 
da  jih  pahnete  obe  stranki  iz  svoje  družbe.  In  ko  so  se  imenovala  imena 
Stobe,  Naglic  in  druga,  prevzel  je  nekakov  strah  poslušalce.  Zakaj  dobro 
so  vedeli,  koliko  zaveznikov  imajo  poslednji  in  kako  lahko  se  vname  krvav 
boj  zaradi  nepremišljenih  besed. 

Nemir  je  postajal  pot6m  vedno  veeji.  žvižganje  se  je  culo  in  posamezni 
klici :  ^Vrzite  Knaflja  s  prižniee,  ubijtt*  ga  sramotilca !" 

Dolgo  ni  trajalo  to  groženje,  kar  se  pririjeta  izmed  množice  dva 
moia  do  prižniee,  ki  sta  imela  obraz  z  rutami  zagrneu.  Večji  možak 
zgrabi  govornika,  zatisno  mu  usta.  zadene  ga  na  ramo  kakor  petletnega 
otroka  ter  hiti  med  nepopisljivim  hrupom  in  snu>hom  z  njim  iz  crkve. 
Prifeiedši  na  prosto,  postavi  ga  na  zemljo,  in  tii  mu  ogrne*  navadtMi  kmetski 
plailč,   njegovega   pa   oddd  svojemu   tovarišu    ter  se   zameša   jiato  med 

^7 


538 

neštevilno  množico.     Kakor  da  hi  ne  vedel  ničesar  o  poslednjej  dogodbi, 
pa  kriči:    „Prirnite  Knaflja,  iibijte  ga!     Ušel  je  zapeljivec !" 

S  takovini  vedenjem  zbegji  v  naglici  ljudstvo,  da  se  razpoti  ua  vse 
strani  hitt^c  za  videznim  ubežnikom.  A  ko  ga  dotei"e,  spozna  v  njem  le 
(lOgalovega  tovariša  Naglica. 

Gogala  porabi  to  ugodno  priložnost  in  potegne  Knaflja  na  stranski 
pot  za  seb6j.  Zadnji  ga  pa  takoj  uboga,  kajti  spoznal  je  l>il  svojega 
nekdanjega  tovariša. 

Kake  retvrt  ure  otl  Smariee  stala  je  tedaj  ob  Bistrici  lesena  koča. 
Že  davno  ni  bival  nihče  v  njej.  le  ribiči  so  iskali  ondi  ob  hudej  uri 
zavetja. 

Tja  odvede  Gogala  svojeka  ujetnika.  Kmalu  pot6m  priteče  tudi 
Naglic  po  ovinkih  za  njim  in  še  nekaj  dnigih  mož. 

Žalostno  je  bilo  gledati  nekdaj  ponosnega  Knaflja  sredi  grčavih  mož, 
ki  so  bili  zbnmi  kakor  h  krvavej  sodbi  okoli  svojega  mojstra. 

„Ali  me  poznaš,  KnafeljV"  vpraša  Gogala  pot^m  ter  veli  ujetniku, 
naj  mu  sede  nasproti. 

Odgovoril  ni  Knafelj ,  le  rudečica  mu  je  zalila  prej  bledo  lice,  in 
tudi  sedel  ni,  kakor  se  mu  je  bilo  ukazalo. 

„Veš,  zakaj  sem  te  ujel  in  pripeljal  sfem  ?"  nadaljuje  Gogala. 

„Zat6,  da  me  uničiš  ali  umoriš  in  sebi  vrhovno  versko  oblast 
podeliš",  odgovori  mirno  Knafelj  ter  še  pristavi: 

„Ne  misli,  da  se  bojim  tega,  kar  me  čaka  v  vaših  rokah.  Prosim 
vas,  storite,  kar  ste;  mi  namenili,  pa  hitro,  morda  bi  vam  bilo  pozneje 
žal  in  bi  se  sramovali  svojega  divjanja  pri  belem  dnevu." 

Ponosno  je  govoril  mož  te  besede.  Videlo  se  je,  kako  je  pretresalo 
sovraštvo  zl)rane  možakarje  zaraditega.  Le  Gogala  je  ostal  mireu  kakor 
prej.  A  sedaj  ukaže  tovarišem,  naj  zapustil  za  nekaj  časa  kočo ;  kajti  on 
hoče  sam  govoriti  z  ujetnikom. 

Ko  sta  bila  Knafelj  in  Gogala  sama,  pravi  poslednji: 

^Prijatelj,  čemu  je  bilo  treba  razpora  med  nama?  Poglej,  kam  te 
je  pripeljal  tvoj  ponos  in  koliko  je  škodoval  našej  stvari!" 

^Prepozno  je  govoriti  zdajci  o  tem.  Stori,  kar  hočeš  storiti,  drugega 
odgovora  nimam  na  tem  mestu." 

Imponovala  je  Knafljeva  neu strašljivost  Gogali.  Morda  se  je  pa  tudi 
spomnil  nekdanjega  zvestega  prijateljstva,  ki  ga  je  vezalo  nd-nj,  zatorej 
je  dejal: 

„Knafelj,  jaz  te  imam  še  vedno  rad  kakor  nekdaj ;  samo  tvoj  ponos 
in  razprtijo  sovražim.  Pomisli,  koliko  sem  storil  z4-te  in  kako  plačuješ 
ti  mojo  dobroto  in  pomoč !  Pokazati  sem  ti  hotel,  da  nisem  surov  človek, 
kakor  me  sodiš  in  sramotiš  ti  pred  svetom.  In  baš  zaraditega  sem  prišel 
danes    sem.     Svoje    živiji»nje    sem    zastavil    zd-te,    da    te    rešim    iz   rok 


539 

I 

razjarjenemu  ljudstvu  moje  stranke,  ki  bi  tn  ))ilo  brez  dvoma  kaninalo. 
lu  govoriti  sem  hotel  tu  resno  besedo  s  teb6j  in  te  svariti,  varuj  se, 
predaleč  si  zašel  v  svojem  verskem  sriivanji.  Osobito  oue  ženske  Sto- 
bejke  se  ogiblji!  Najela  me  jo  men(5(\  da  te  uničim  jaz.  Zaraditega  sem 
zamudil  včeraj  navlai^č  prežo  v  gozdu  na  te,  kakor  sem  bil  obljubil ,  in 
daues  sem  pritekel  skrivši  v  Šmarico ,  ker  sem  vedel ,  da  ti  žuga 
nevarnost." 

Tako  je  govoril  orjaški  Gogala,  in  poznalo  s(^  mu  je  na  resnem 
lici,  da  mu  gred6  besede  iz  srca. 

Strmel  je  Knafelj  po  končanem  govoru.  In  ko  mu  je  svetoval 
tovari^^  pot^m,  kako  se  naj  danes  varuje  zbranega  ljudstva  in  da  ga  boee 
skrivaje  on  sam  prepeljati  črez  Bistrico,  da  ga  ne  spozna  čolnar,  zabliskalo 
je  nekaj  kakor  solza  v  njegovem  očesu.  Molče  si  podasia  desnici  stara 
prijatelja.  Nat6  poklice  Gogala  svoje  ljudi  v  kočo  t(>r  jih  razpošlje  navlasč 
z  raznimi  povelji  na  vse  strani,  češ,  da  hoč(^  do  večera  sam  stražiti 
ujetnika,  a  v  noči  ga  pa  hočejo  skupaj  soditi. 

Kazidejo  se  vsi,  kakor  se  jim  je  velelo;  saj  so  pa  tudi  verjeli 
poveljnikovim  besedam.  Le  Naglic  zbledi  same  jeze.  Zakaj  on  je  bil  naj- 
večji Knafljev  sovražnik,  ker  ga  je  poslednji  sramotil  tudi  zaradi  njegove 
telesne  pomanjkljivosti,  imenujoč  ga  pisarskega  grbeca.  Kadoveden  je 
bil  tedaj,  kaj  ima  Gogala  skrivaje  govorili  z  uj(»tnikom,  ter  je  poslušal  pri 
razpokanih  durih  njun  pogovor. 

^Rešiti  ga  hoče.  Goljufal  je  nas  vse.  In  mi  se  naj  potimo  za  to 
vrano  gosposko?"  dejal  je  sam  pri  seld  posluške  utepajoč  ter  sklenol, 
na  svojo  roko  pričeti  boj  proti  Knafljn. 

Tako  je  pomišljeval,  ko  je  korakal  proti  Šmariel;  kajti  velelo  se 
mu  je,  naj  ondi  Stobejko  poišče  in  se  skrivši  z  njo  st  oprav  ob  deset ej  uri 
zvečer  vrne  v  kočo. 

„Stene  imajo  ušesa.  Naglic  pa  ne  slame  v  možganih",  pravi  potem. 
„0b  desetih  torej  naj  se  vrnem ,  ob  devetih  se  bode  pa  Knafelj  črez 
Bistrico  vozil.  Kaj  pa,  če  bi  tako  storili,  da  bi  se  on  ol)  tej  uri  v  vodi 
kopal  in  l)i  jaz  že  lahko  ob  desetih  poročal:  Naznanjam  ponižno,  da  Knafelj 
po  Bistrici  v  Savo  in  po  njej  v  peklo  plava!" 

Trideseto  pog;lavje. 

„Ž('nitvaiija  smo  pričakvali, 
Jutri  ju  pa  bomo  pokopali." 

Mlada  Breda. 

Devet  je  moralo  biti  tisti  večer,  in  luna  je  bas  tam  izza  Kolovških 
gozdov  vzhajala,  ko  zapustita  dva  moža  samotno  kočo  poleg  Šmarice  in 
korakata  kar  počez  brez  pravc^ga  pota  proti  Bistrišk(»mu  luegu.  Nekaj 
časa  stopata  molče.  Potem  pa  reče  večji  tovariš  svojemu  manjštMnu 
spremljevalcu : 


»17  ♦ 


37 


540 

^Hudo  mi  je,  da  je  moralo  priti  tako  daleč,  zdaj  pa  ni  drugače, 
kot  udati  se  vsaj  za  nekaj  časa." 

Pri  zadnjih  besedah  se  nstavi  možak,  kteremn  je  tovariS  govoril  te 
besede,  ter  odvrne  z  naglasom  in  odločno: 

„Ti  praviti  za  nekaj  časa,  Gogala;  jaz  pa  mislim,  težko  me  bode 
nosila  še  kdaj  domača  zemlja.  Pov^m  ti,  jaz  sem  izgrešil  vse,  vero, 
domovino  in  tudi  prijateljstvo,  kakor  vidim.  Kaj  me  še  naj  vabi  domu 
in  kdaj?  Žali  spomini,  kamor  se  ozrem.  Moji  niso  razumeli  mene  in 
jaz  ne  umem  vas.     Najboljše  je  torej,  da  se  ločimo  za  vselej." 

Z  otožnim  glasom  je  govoril  Knafelj  zadnji  stavek  in  pristavil  potžni : 

„Nemila  osoda!  Najhujše  mi  je,  da  me  tako  rek6č  tiraš  baš  ti  iz 
domovja,  ki  si  nekdaj  toliko  storil  zi-me  in  za  našo  sveto  stvar! 
Zapomni  si,  častiželjnost  je  skala,  ob  kterej  se  razbijajo  najblažja  čutila 
in  trgajo  najbolj  nežne  vezi." 

Zopet  sta  korakala  pot^m  nekaj  časa  molč6  eden  zraven  drugega; 
ko  pa  se  od  daleč  čuje  šumenje  vode  Bistrice,  pravi  Gogala: 

„Pustiva  zdaj  takov  razgovor!  Ti  si  mi  bil  vedno  drag  prijatelj, 
le  s  tvojimi  mislimi  se  ne  ujemam  popolnoma.  Zaraditega  je  boljše, 
da  se  ločiva.  Ti  storiš  lahko  v  tujej  deželi  mnogo  brez  mene,  in  jaz  doma 
nekaj  brez  tebe ;  ko  pa  se  ukorenini  in  utrdi  popolno  naša  stvar,  vrni  se 
v  domovino !  Z  veseljem  te  sprejm6  tvoji  rojaki  zaradi  prejšnjih  tvojih 
zaslug." 

Nat6  je  svetoval  Gogala  Knaflju,  kako  se  naj  prepelje  tu  črez 
Bistrico,  pa  da  je  potžm  lahko  po  stranskem  potu  skozi  gozd  v  štirih 
urah  v  Motniku  in  na  štajerskej  zemlji,  od  koder  odpotuje  brez  nevarnosti 
na  Nemško. 

Med  takim  pogovorom  se  približata  h  koči  na  bregu,  kjer  je  pre- 
peljaval  star  čolnar  na  nasprotno  stran. 

Gogala  potrka  na  malo  okno  in  zakliče:  ,,Hoj!  Ali  spiš  Peter,  kakor 
polh  v  duplu?  Svoje  lene  kosti  raztegni  in  prepelji  mojega  prijatelja! 
Pa  oči  si  očisti  pn\j,  da  ne  zavoziš  na  skale  ter  sebe  in  potnika  v 
Bistrici  ne  skoplješ!" 

^Hudobec  naj  vozi  noe6j,  pa  ne  človek !"  jezi  se  sivolasi  dedec,  ko 
skozi  lino  pogleda,  kakor  da  bi  se  hotel  prepričati ,  ali  je  kaj  prida  oni, 
ki  ga  nadleguje  v  noči,  ali  ne. 

Pri  tej  priči  spozna  orjaškega  Gogalo  in  se  ga  prestraši,  da  mu 
prileze  pot  na  čelo;  kajti  takov  luterš  človek,  kakor  je  on,  misli  si,  jo  s 
samim  peklom  v  zvezi.  Kdo  vč,  ali  se  že  ni  ljubi  Bog  naveličali 
njegovega  krivoverstva  in  bi  ga,  ko  bi  bila  baš  sredi  reke,  z  men6j  vred 
potopil  na  dnu  ? 

Potuhne    se    zaraditega   čolnar    ter  se  dela,    kakor    da    bi    spaval. 


541 

Dolgo  je  še  trkal  Gogala  in  klel  uad  dedc?evo  trmoglavostjo.  A  ker 
ni  hotel  nepotrebnega  hrupa  delati,  udal  so  je  naposled  ter  rekel : 

„Knafelj,  kaj  pa,  ko  bi  vozila  nocoj  sama  erez  Bistrico,  ce  te  ni 
strah  pred  njo?" 

Izgovorivši  odveze  čoln,  in  prijatelja  stopita  vil-nj  molee.  Jedva  pa 
veslata  nekaj  trenotkov,  ko  zapazi  Gogala  na  jiasprotnej  strani  od  gozda 
8eiu  tekoči  dve  človeški  podobi. 

Neprijetno  mu  je  bilo  to;  a  da  bi  ne  plašil  svojega  tovariša,  ne 
pove  mu  nič  o  tem.  Le  toliko  hitn»je  vesla,  da  bi  prehitel  ona  dva,  o 
kterih  je  sumil,  da  sta  njegova  zarotnika,  ki  sta  morala,  kdo  v^.  na 
kakov  način,  zvedeti  o  KnaUjevem  begu. 

Po  dolgem  trudu ,  kajti  Bistrica  je  bila  po  deži  močno  narastla, 
posreči  se  našima  znancema,  da  priveslata  na  nasprotno  stran. 

Tli  pa  zadržuje  Gogala  navlašč  svojega  prijatelja,  da  bi  se  prepričal 
o  prišlecih.     A  ko  ni  čuti  nikogar,  pravi: 

^Kuafelj,  jaz  moram  biti  ob  desetih  zopet  v  koči.  l'oval>il  sem 
tja  otovrej  svoje  ljudi.     Srečno   hodi  tedaj    in  ostani  zvi^st  našrj  stvari!" 

Ginljivo  je  bilo  slovo  starih  prijateljev,  kakor  da  bi  bil  obema  pravil 
neki  skriven  glas,  da  se  vidita  nocoj  zadnjikrat  v  življiMiji. 

Med  tem  pa  ko  je  veslal  tovariš  zopet  na  nasprotno  stran  nazaj, 
premišljuje  Knafelj,  ali  bi  ubral  pot  ol)  gozdu  črcz  Volčji  potok,  ali 
oni  kračji  črez  Rove.  A  kar  se  vzdignete  v  daljavi  zopet  oni  dve  podobi. 
Na  križem  potu  pa  se  razideta  nočna  potnika,  a  nat6  tečeta  ob  dveh  straneh 
proti  Bistrici.     . 

Nekoliko  se  prestraši  Knafelj,  ko  opazi  I)ližaj6ča  se  človeka.  Potem 
pa  stisne  gorjačo  trdneje  in  ubere  spodnji  pot  proti  Kovam.  Ko  je  pa 
storil  ta  kakih  dve  sto  korakov,  stisnete  se  kakoi  na  migljej  podobi  v  travo, 
in  precej  pot^m  pade  debel  in  z  močj6  zalueen  kamen  pred-enj  in  za 
njim  drugi  in  tretji.  Poslednji  ga  zadene  na  koleno.  Zabolel  ga  je  udarec 
ter  pobil  na  tla. 

Med  tem  pa  ko  skuša  pogledati,  koliko  škode  mu  je  učinil  kamen, 
iu  zapazi,  da  mu  teče  kri  izpod  oldeke,  pa  prisopiha  nekdo  od  zadi  za 
njim.  In  v  tistem  trenotku  držale  so  ga  že  tudi  štiri  roke  in  tiščale  na 
zemljo.  Hud  boj  se  vname  potem:  kajti  močen  je  bil  Knafelj.  Morda 
bi  liil  premagal  napadalca,  ko  bi  ga  ne  bila  zavratno  zgrabila. 

Zvezanega  ga  peljeta  pot^m  lopova  nazaj  k  bregu  Bistrice  in  tam- 
kaj mu  velita,  naj  leže  na  zemljo  in  se  ne  gane.  A  nat6  zažvižgata  na 
prste  tri  pote  zap6red  ter  se  ozirata,  kakor  da  bi  pričakovala  nekoga. 

Stoprav  zdajci  je  imel  Knafelj  priložnost,  mirno  opazovati  ^svoja 
sovražnika,  kar  ga  je  toliko  bolj  zanimalo,  ker  se  mu  je  dozdeval  znan 
njijun  glas. 


542 

Preprir*al  se  je  kmalu,  da  sta  v  obleki  čudno  našemljena  iu  da 
imata  z  ogljem  počrnjena  obraza. 

„Kaj  mi  hočeta,  lopova,  kaj  sera  vama  storil?"  vpraša  pogumno 
pot^m  stražnika. 

„Lisica  lovi  zajce  brez  krivde.  Zakaj  pa  bi  midva  tebe  ne,  ki  si 
že  davno  zrel  za  vislice",  odgovori  prvi  lopov.  Drugi  pa  pristavi:  „Skesaj 
se  in  pokoro  stori!  Odbila  je  tvoja  nra.  Predno  bode  polnoči,  sodil  te 
bode  isti,  ki  je  naju  najel  in  plačal  pošteno;  vse  drugo  nama  nič  mari." 

Jedva  so  bile  izgovorjene  te  besede ,  ko  se  čuje  od  daleč  tek.  In 
takoj  prisopiha  sem  od  Šmarice  ženska,  ktero  je  komaj  dohajal  grbast 
rudečebmdec. 

„Ali  sta  ga  ujela  v  past  nastavljeno?"  vpraša  ženska,  ko  se  ozre  v 
zvezanega  Knaflja  na  tleh.   Ali  me  poznaš  ujetnik?" 

Knafelj  ne  odgovori  besede.  Med  tem  pa  še  priteče  možiček, 
ženskin  tovariš.  V  zaničljiv  smeh  se  mu  skremži  obraz,  ko  spozna 
ujetnika  poleg  sebe  na  tleh. 

„Storila,  kar  sta  se  namenila.  Jaz  vaju  ne  prosim  niti  milosti 
niti  odlašanja,"  pravi  potem  Knafelj  ter  se  ozre  v  t^mun  pod  seboj, 
kakor  da  bi  hotel  reči:    Dobro  vem,  čemu  ste  me  pripeljali  na  to  mesto! 

„Torej  niti  dobre  besede  nimaš  za  svojo  zapovedovalko  ?  Vedi,  da 
je  tvoje  življenje  v  mojej  roki!" 

Odgovoril  ni  Knafelj  tem  besedam.  Le  skrivaje  se  je  pomikal  ob 
bregu  navzdol  proti  tomuuu. 

Opazil  je  poj^lednje  rndečebradasti  mož,  naš  znanec  Naglic,  in  jeza 
mu  šine  v  glavo. 

,,Ne  bodeš  uhajal,  ti  pasjedlakec,  in  nas  pred  svetom  smešil!" 

Pri  tej  priči  pa  plane  h  Knaliju  ter  ga  sune  po  strmem  bregu  — 
v  globoki  tomun. 

„Ti  si  prenagle  jeze.  Moja  sodba  še  ni  bila  končana  in  bi  tudi  ne 
bila  tako  resna",  vzklikne  nat6  Katarina  Stobe.  In  ko  se  nagne  pot^m 
nad  toman,  izginol  jo  že  bil  Knafelj  v  valovih  derčče  Bistrice. 

Stoprav  drugo  popoldne  so  našli  ribiči  na  pesku  ob  Bistriškem 
bregu  kake  pol  ure  od  Šmarice  utopljenca. 

Ker  pa  ni  hotel  nihče  krivoverskega  mrliča  pod  streho  vzeti,  položili 
so  ga  v  nekem  praznem  hlevu  na  mrtvaški  oder,  in  ljudje  so  ga  hiteli 
gledat  od  blizu  in  daleč. 

To  priložnost  je  porabila  gosposka  in  poslala  svoje  skrivne  biriče 
v  Šmarico;  kajti  dobro  je  vedela,  da  pride  tu  najlažje  krivoverskim 
ščuvaleem  na  sled,  ki  bodo  hodili  kropit  svojega  mrtvega  somišljenika. 

In  v  resnici  že  prvo  noč  ukradejo  krivoverci  Knafljevo  truplo  v 
Šmarici  ter  je  odnes6  skrivaje  v  Podgorje,  kjer  je  pokopljejo  na  svojem 
pokopališči. 


543 

Pri  tej  priliki   zasači  gosposka  i  glasovito   pridigarico  Stobejko    in 
uboglega  pisarja  Naglica,  Gogalo  pa  je  rešila  ujegova  nenavadna  telesna  nioe. 


S  Knafljevo  smrtjo  je  bil  končan  krivoverski  boj  na  Gorenjskem,  ki 
je  trajal  več  kot  šestdeset  let. 

Posebno  ko  so  zvedeli  prijatelji  novoverstva,  da  si  je  prerezala 
Stobejka  v  ječi  žile  na  rokah  in  kmahi  pot^m  nmrla,  i)olastil  se  jih  je 
nekako v  obnp. 

Sicer  je  še  bilo  pogostoma  čuti  o  Gogali,  ki  se  je  l>il  vrnol  po  teh 
dogodbah  na  Gorenjsko  ter  je  imel  baje  pri  Brdskem  grajščaku ,  l»aronu 
Pavlu,  poleg  Kranja  varno  zavetje,  a  krivoverstvo  je  pojemalo  od  iste  dobe. 

Največje  zasluge  za  to  pridobil  si  je  nedvomno  Ljubljanski  škof 
Hren,  kije  s  pomočjo  deželne  gosposke  energično  postopal  proti  luleranstvii. 

Le  priprosti  črevljarček  Kriskar,  ki  je  igral  veliko  ulogo  v  našej 
povesti,  ni  mogel  preživeti  žalostne  osode  svojega  mojstra  v  domovini. 
Oilšel  je  na  Nemško,  kamor  je  že  bil  prej  s  KnaUjem  namenjen,  in  ta 
se  ni  vrnol  več  v  svojo  domovino. 

Nekdauja  Mekiiijska  opatiea  Lavra  Ktironini  pa  j(»  živ«»la  po  obsodbi 
eelo  zapuščena  ter  umrla  v  Tržaškem  samostanu  „Klarissinaric"  v  začetku 
sedemnajstega  veka. 

Vse  svoje  krivoverske  prijatelje  preživel  pa  je  edini  kovač  Gogala. 
Ko  je  videl,  da  mu  je  uničen  zadnji  up  v  njegovem  delovanji  in  ni  bilo 
tudi  iz  Nemškega  nobene  pomoči  več,  popustil  je  nehvaležno  luteransko 
apostolstvo  ter  postul  vnovič  navaden  kovač. 

Tako  se  je  bil  zopet  povrnol  blaženi  mir  v  ubogo  deželo,  in  od  tedaj 
do  današnjega  dno  ni  na  Slovenskem  nikdo  več  kalil  katoliške  vere! 


Pesni  dekličje  ljubezni. 

2({.  Mfrgle  80  neb6  prepreglc . . . 

Megle  so  nebo  preprogle  Cvetje  širi  se  vrh  zemlje 

Jezno  so  po  iijoiu  se  vlcj^le  Nežno  se,  ljubo  objem !je, 

A  ko  solnce  svetlo  pride  A  ko  pride  sapa  hladna 

Tudi  sila  jim  preide.  Mine  dika  mu  spomladna!  — 

Voda  teee  po  livt«di  V  duM  i»<'>j«j  tudi  klije 

RaHte,  raste  v  mori  mladi  Cvet  krasan  in  nežno  dije 

A  ko  pride  v  morske  t  mine  A  ko  drugo  vse  prešlo  bo  — 

Takrat  tok  jej  urui  mine.  On  še  cvel  in  klil  lepo  bo!  .  . 


544 


27.  Sretel  hram  je  duša  mdja! 


v  zliitej  luči,  polua  zore 
Gleda  bela  crkev  z  gore 
In  slovesno  in  počasi 
Zvon  sedaj  iz  njč  se  glasi. 

Oh!  kako  li  zre  vesela 
Z  gore  me  ta  crkev  bela 
Jaz  ])a  na-DJo  se  oziram 
Jaz  pa  si  solzo  otiram! 


Niso  to  solz^  bridkosti  — 
To  so  le  solze  radosti 
Saj  svetišče  inoje  sreie 
Jasno  se,  lepo  lesk^če! 

Tožuo  pač  iz  njega  včasi 
Žalost  se  pereča  glasi 
A  ponosno  bolj  prisega 
V  njem  ljubezni  se  razlega. 


Le  me  gledaj  v  zlatej  zori  , 

Crkev  ti  na  daljnej  gori  — 
Svetel  hram  si  ti  pokoja, 
Svetel  hram  je  duša  moja !  .  . . 

28.  Tvoj  smehljaj,  besčde  tvdjo  •  •  • 


Tam  čez  goro  so  zavele 
Tople  sape  in  liitele 
V  begu  lahnem,  v  plesu  nežnem 
Urno  tja  \}0  polji  snežnem. 

In  ko  roj  njihov  je  rajal 
Glej !  tedaj  se  led  je  zmajal 
In  potem  se  kmalo,  kmalo 
Kož  tisoč  je  prikazalo.  —  — 


Tvoj  smehljaj,  besede  tvoje 
Pisala  v  srce  sem  svoje 
In  nebeških  n>ž  obilo 
Nežno  v  njem  se  je  razvilo. 

Zdaj  klijo  v  ponosnem  cveti 
Zdaj  rasto  v  ljubezni  sveti  - 
Skrb  jim  svojo  ti  ohrini 
Zvest  gojitelj  jim  ostani! . . . 


29.  Oh!  ti  Ijubifi  me  ko  preje! 


Nft-me  misli  s  srcem  blagim 
Na-me  zn  z  očesom  dragim 

V  njem  jaz  čute  poizveiiam 

V  njem  radost  brezkončno  gledam! 

Ali  zvest  si,  kakor  preje? 
Ali  ljubiš  me  —  srčnejeV 
Ali  zvest  mi  bodeš  vedno? 
Drag  sedaj  in  uro  slednjo  ?  . . . 


Ne  govori,  na-me  gledaj 
Le  z  očesom  mi  povedaj 
Oe  tako  kot  v  prejšigej  dobi 
Srce  bije  ti  v  zvestobi! 

Prosto  zro  oči  me  tvoje 
Zvesto  zro  k^  aekdaj  v  moje, 
Oh  ti  ljubiš  me  ko  preje. 
Da!  ti  ljubiš  me  srčneje! 


Koko  svojo  v  mojo  deni 
Srce  svoje  z  mojim  skleni 
Na-me  zri  z  očesom  dragim 
Na-me  misli  s  srcem  blagim!  .  .  . 

30.  Sreda  mdja  —  sreča  trdja! 

v  pesnih  mojih  glas  radosti  Naj  pogledam  gaj  blesteči 

Druži  z  glasom  se  bridkosti  Naj  i>ot6k  motrim  šum^, 

A  iz  vseh  ljubezen  veje  Naj  pogled  navzgor  upiram, 

Ona  le  iz  vseh  se  smeje !  Naj  v  oižavo  a%  ocinun : 


546 


Vse,  oj  Tse  o  čustvu  sreče 
Milo  mi,  ^ubo  Šep^če 
Misel  mi  pri  misli  vstaja 
8  čutom  pa  se  čut  poraja! 

Ni-te  me  spomiu  prošinja 

V  ujem  pač  drugo  vse  izgiuja 
Tebe  zrem,  ediuo  tebe, 

V  mislih  na-te  zabim  —  sčbe! 


In  srce  le-to  pix*srečuo 
Za-te  čuti,  bije  večno 
Kar  mi  reče,  kar  veleva  — 
To  zvesto  ti  razodeva! 

Oj  udan  mi  vedno  bodi 
Ljubi  me  vsegdar,  povsodi  — 
Sreča  moja  —  sreča  tvoja, 
Žalost  tvoja  —  žalost    moja! 

^1.  Funtek. 


C, 


Milko  Vogrin. 

Novela.    Spisal  dr.  Stojan. 
(Konec.) 

;etvrtii  divizija  jo  prekoračila  line  2.  iii  3.  septembra  Savo  pri  Brodil. 
V  sledečih  dveh  dneh  pa  je  že  došel  nas  polk  do  mesta  Dohoja  groFii 
Szap4ryju  na  pomoč.  Ustaši  so  namreč  ondi  njegov(;  trume  hudo 
nadlegovali. 

Prihod  naše  divisije  je  bil  odločilen.  Z  novimi  in  čilimi  močmi 
smo  napadli  nasprotnika.  Hud  boj  se  je  vnel,  in  še  le  z  mrakom  vred 
so  jo  poteguoli  uporniki  v  svoje  brlogt\  A  še  tudi  drugi  dan  so  nas 
nadlegovali  ustaši,  ali  nap6sled  so  se  morali  vendar  umaknoti.  Celo  varni 
pa  še  nismo  bili  pred  njimi.  Po  liostah  in  šumah  bližiijih  gord.  skrivala 
se  je  še  niarsiktera  četa.  Po  dnevu  so  počivali,  a  ko  so  je  storila  noč, 
pa  so  se  približali,  vešči  skrivnih  potov,  našim  stražam  ter  jeli  streljati 
n4-uje.     Ali  večje  nevarnosti  ni  bilo  sedaj  več  pričakovati. 

Ko  smo  tedaj  v  dveh  dneh  bili  iztrebili  eesto  in  oteli  mestiee 
Doboj,  zavladala  je  velika  navdušenost  v  našej  trumi.  Vrste  naše  so  bile 
sicer  redke,  —  pogrešali  smo  črez  štiri  sto  vojakov  mrtvih  in  ranjenih  — 
ali  ustaške  čete  bilo  so  večinoma  pobite  in  razpršene. 

Vogrin  in  jaz  sva  bila  v  teh  bojih  kaj  srečna.  Švigale  so  sicer 
krogle  nad  nama  in  mimo  naju,  a  zadela  ni  k  sreči  nobena.  Osobito 
čudno  se  mi  je  pa  zdelo,  da  ni  bil  ranjen  Vogrin.  Zakaj  on  se  je  kakor 
navlašč  izpostavljal  turškemu  ognju.  Navduševal  je  v  prvih  vrstah  svoje 
vojake,  naj  mu  sledijo,  bojujoč  se  sam  pogumno  in  hrabro.  Vogrin  se 
ni  bal  smrti ,  on  ni  mislil  na  svojo  u)>ogo  mater  domd ,  temveč  on  je 
iskal  —  smrti  na  krvavem  bojišči. 

Ljutemu  boju  dne  6.  septembra  sledila  je  temna  noč.  Ogromni 
oblaki  80  se  proti  večeru  nakopičili  na  nebu.  Pričakovali  smo  hudo, 
deževno  noč  pod  prostim  nebeškim  obokom.    Prenočevali  pa  smo  ob  reki 


546l 

I 

Bosni  na  istoj  planjavi  pred  mostom  Dobojem ,  kjer  se  je  bil  v  jeseni 
malo  da  ne  pred  dvema  sto  leti  (1()97)  utaboril  Eiigen  Savovski^  ko  je 
vodil  cesarske  6ete  proti  mestu  Sarajevu. 

Mesto  Doboj  je  brojilo,  predno  je  tja  došla  avstrijska  armada,  okoli 
1500  mohamedanskih  prebivalcev.  Sedaj  pa  je  bilo  zapuščeno.  Skoro 
vsi  mohamedanci  so  ostavili  mesto  vsled  zadnjih  bojev  in  naših  zmag. 
Od  nas  pa  je  bila  v  njem  le  majhna  posadka,  in  ta  je  stražila  hrano 
in  živež.     A  čuvati  je  morala  tudi  bolnišnico. 

Velika  hiša  kraj  mesta  na  severnej  strani  bila  je  za  bolnišnico 
pripravljena.  Tii  so  bivali  i  ranjenci  od  prejšnjih  bojev,  med  njimi  tudi 
nadporocnik  baron  Benda.  Mnogo  strahu  so  zadnje  dni  ondi  prestali  naši 
bolniki.  Ta  strah  je  sicer  zdaj  minol,  ali  cel6  varni  še  vendar  niso  bili 
vsaj  ponoči  ne  pr.^d  ustaši.  Zatorej  so  se  še  straže  pri  bolnišnici  vedno 
pomnoževale .    vzlasti  jki  se  je  bilo  to  na  večer  po  zadnjem  boji  zgodilo. 

Kavno  to  noč  pa  sva  prišla  Vogrin  in  jaz  s  svojima  oddelkoma  na 
stražo  k  l)olnišni(a.  Videlo  se  je.  da  bode  to  žalosten  večer  in  tužna  noč. 
Kmalu  ko  se  zmrači,  jelo  j(^  že  deževati.  Temno  je  bilo  kakor  v  rogu. 
Nama  se  je  zdelo  ,  kakor  da  bi  se  bila  z  ustaši  zjedinila  noč  v  naše 
pogubljenje. 

Zapalivši  velik  ogenj  pod  milim  nebom,  grejeva  se  ob  njem.  Tii 
sva  si  pripovedovala  o  preteklih  časih,  tii  govorila  o  svojej  domovini, 
prijateljih  in  znancih.  Vogrin  je  bil  s  prva  jako  otožen  in  malobeseden. 
Še  le  ko  sva  se  s  čajem  in  z  žganjem  okrepčala,  jame  tudi  on  prihajati 
bolj  vesel  in  živahen. 

„Glej,  prijatelj  I"^  izpregovori  Vogrin.  „Danes  smo  imeli  hud  dan. 
Bili  smo  se  krepko.  Marsikdo  je  izdahnol  svojo  dušo.  Po  mnogem  pa 
bodo  žalovali  mati  in  oče,  žena  in  otroci.  Marsikterega  bode  tudi  objo- 
kavala  nežna  deklica,  ali  cel6  nesrečna  —  nevesta  .  .  .  Tudi  jaz  sera 
mislil,  da  ne  pridem  več  živ  iz  boja,  —  a  našel  nisem,  česar  sem  iskal  !!*^ 

Izgovorivši  pa  se  zamisli  globoko  ter  zre  nepremično  v  plapolajoči 
ogenj. 

„Kaj  pa  si  iskal,  dragi  Vogrin!"  vprašam  z  milim  glasom  nat^ 
svojega  tovariša.  „Ako  se  ne  motim  ,  izpostavljal  si  se  navlašč  daues 
smrti.  Le  božjej  previdnosti  se  imaš  zahvaliti,  da  Te  ne  objokujem  zdaj 
—  mrtvega." 

,,Boljša  je  smrt,  ljubi  moj,  kot  takšno  življenje,  kakoršno  je  moje!" 

Govoreč  pa  si  nasloni  glavo  v  dlani  in  vzdihne  globoko. 

Okoli  naju  pa  zavlada  potem  mrtva  tišina.  Le  ogenj  je  prasketal, 
in  tam  pa  tam  se  stmža  oglašala  straži,  a  pohleven  dež  jt^  rosil  utrujeno 
zemljo.  Dolgo  sem  gledal  svojega  prijatelja,  ko  je  zrl  tako  čudno  zamišljen 
y  švigaj6či  plamen,  a  nap6sled  ga  primem  za  roko,  rek6č  mu: 


547 

„Dragi  moj  Milko!  Že  davno  sem  spoznal,  da  Te  teži  nekaj  na 
srci.  Ali  nisem  Te  hotel  vprašati  po  tem.  Noc6j  pa  si  za(?el  sam  tožiti 
o  svojem  življenji.  Zatorej  si  usojam  prositi  Te,  moj  ljubi  prijatelj,  da 
mi  povčš,  zakaj  si  vedno  tako  tih  in  otožen,  zamišljen  in  sam  seb6j 
nezadovoljen !" 

Po  dolgem  obotavljanji  mi  jame  vendar  razkrivati  svoje  src(».  Pravil 
mi  je,  kaj  je  vse  skusil  zadnje  mesece ,  poudarjaj6č,  koliko  mora  trpeti 
zavoljo  svoje  ljubezni  do  Olge  in  domovine.  Govoril  pa  je  o  svoji^m  uzorn 
tako  nežno  in  s  toliko  udanostjo,  da  so  segale  njegove  l)estMle  v  glol)ino 
moje  duše.  Nikdar  nisem  mislil,  da  čuti  Vogrinovo  sree  tako  globoko  in 
da  prenaša  on  s  toliko  mirnostjo   in   zatajuj6č    samega  sebe    svoje  gorje. 

A  stresel  sem  se,  ko  mi  jame  Vogrin  govoriti  o  svojem  sovražniku, 
baronu  Bendi.  Oči  so  mu  žarele  kakor  ogenj,  ki  je  plapolal  pred  mcuioj. 
Njegove  pesti  so  se  krčile,  kakor  da  bi  videl  v  meni  svojega  tekmeca. 
Strah  se  me  poloti  in  bal  sem  se  ž(^  da  maščuje  Vogrin  v  svojej  raz- 
burjenosti in  svetej  jezi  celo  na  meni,  njegovem  prijatelji,  svojo  nemilo 
osodo.  Spoznal  sem  iz  strastnega  vedenja,  kakšno  gorje  še  čaka  nje- 
govega nasprotnika,  ako  mu  kdaj  pride  v  maščevalne  pesti.      /./  o       f   '^\ 

Vogrin  je  izpraznil  svojo  dušo  in  srce.  PovjMlal  mi  j(»  vse,  kar  ga 
je  težilo.  Stopi*av  zdaj  se  je  čutil  olajšanega.  Z  nikoim^-  še  ni  do  danes 
govoril  o  svojej  nesrf^či  in  nemil(\j  osodi.  Nikomur  ni  hotel  potožiti  o 
svojih  notranjih  bojih.  Iskal  je  smrti .  a  še  le  potem  ,  ko  je  ni  našel, 
razkril  je  meni  svojo  ljubezen  do  Olge,  nevesti*  baronove,  ter  mi  razodel 
neizbrisljivi  črt  do  Olginega  ženina,  svojega  smrtm^ga  sovražnika! 

Čudna  pa  je  osoda  človeka,  kterega  preganja  pošast  maščevalne 
boginje.  Kako  blizu  je  že  bila  ona  sedaj  pritirala  Roberta  —  do  maščeval- 
nih rok  Vogrinovih!  Ali  nobeden  njiju  ne  čuti  niti  n(^  sluti,  da  ju  loči  le 
krat<?k  pot,  a  temna  noč!! 

V  takih  pogovorih  mi  je  čas  hitro  tekel.  Saj  sem  se  bil  ves  zavzel 
nad  Vogrinovo  osodo.  Zatorej  pa  tudi  nisem  občutil,  daje  jelo  med  tem 
mo(!^neje  deževati.  Še  le  ko  jamejo  stražni  ognji  ugašati,  spoznam,  da 
hudo  lije.  Okoli  naju  pa  je  že  l)ilo  vse  potihnolo ,  in  nap6sled  še  tudi 
midva  umolkneva.  Nat6  se  močno  zavijeva  v  svoja  plašča  ter  sediva 
molčč,  radovedno  pričakujoča,  kaj  nama  poročajo  nočne  straže. 

Bilo  je  polnoči.  Straže  nama  naznanijo ,  da  j«;  vse  okoli  mirno  in 
brez  nevarnosti.  A  kmalu  po  i)olnoči  vlije  se  huda  ploha,  in  tii  nam 
stražne  ognje  celo  ugasi.  Tedaj  pa  smo  v  temnej  noči  nestrpljivo  pri- 
čakovali blaženega  jutra. 

Polagoma  je  zdaj  tekel  čas.  Spanec?  je  posilil  marsikterega  stražnika. 
Tudi  Vogrin  je  zadremal.  In  položivši  trudno  glavo  na  moje  krilo,  ležal 
je  tli  kakor  brez  zavesti.  Le  dihanje  sem  občutil,  a  ganol  se  ni.  Meni 
pa  je  prihajalo  kaj  otožno  pri  srci.     Pretresla   me  je  osoda  nesrečnega 


548 

prijatelja,  in  moj  duh  je  bil  lazbiirjen.  Roko  seui  položil  Vogrinu  na 
glavo,  gladil  niii  i^elo  iu  lice ...  A  kar  na  enkrat  me  vzdraini  od  dale^ 
klic:    ,,Kdo  je  tii?^ 

Jaz  skočim  po  konci,  in  straža  mi  naznani,  da  se  nekdo  plaze  pri- 
bližuje, bolnišnici.  V  trenotku  se  zasliši  velik  šum  in  ropot.  A  prodno 
pokliči»m  Vogrina  in  svoje,  naj  se  pripravijo  na  boj,  čuje  se  pok  in  strel. 
Na^5  oddelek  pograi)i  hipoma  orožje  ter  se  pripravi  na  boj.  S  polovico 
straže  napotim  s(i  takoj  na  desno,  od  koder  so  žvižgale  krogle  nad  našimi 
glavami.  Bolj  plazeč  kakor  hod^  približujemo  se  pazno  nočnim  napadalcem. 
A  v  tem  hipu  ko  zapov6m  svojim,  naj  streljajo,  nastane  za  našim 
hrbtom  pri  bolnišnici  strašen  krik :  Allah !  Allah ! 

V  istem  trenotku  pa  še  jamejo  ustaši  hujše  streljati  iz  gozda  na 
nas,  hot^č  nas  seveda  tak6  zadrževati,  da  bi  ne  mogli  ranjencem  in 
bolnikom  na  pomoč.  A  v  tem  so  se  varali.  Zakaj  polovica  nočne  straže 
je  še  bila  ostala  na  svojem  mestu  v  reservi.  In  z  njo  se  napoti  Vogriu, 
začuvši  napadni  krik,  k  bolnišnici,  in  tii  se  vname  hud  boj. 

Nekaj  ustašev  je  že  bilo  hipoma  prve  stražnike  v  bolnišnici  pose- 
kalo ter  si  priborilo  vhod  do  ranjenih  vojakov.  Luči  po  sobah  iu  hod- 
nikih se  ugasnejo.  Strašna  tema  nastane  v  hiši*.  Tii  nisi  mogel  razločiti 
našega  vojaka  od  ustaša.  Kričanje  in  kletev,  streljanje  in  rožljanje  razlegalo 
se  je  od  vseh  stranij. 

A  v  teh  trenotkih  ohrabri  se  tudi  Vogrin.  Vzemši  v  roke  nočno 
svetilnico,  zapove  svojim,  naj  mu  slede.  Luč  v  levici,  v  desnici  pa  sabljo 
vihteč,  koraka  naš  rojak  na  čelu  svoje  straže  v  bolnišnico. 

Tu  pa  se  je  zdaj  jelo  brez  milosti  klati  in  mesariti.  Iz  eno  sobe  v 
drugo  gonila  je  naša  straža  ustaše ,  deloma  jih  s  kopiti  pobijala  na  tla, 
deloma  pa  prebadala  z  bajoneti.  Ali  nekaj  ustašev  se  je  pa  vendar  bilo 
le  še  rešilo.  Največ  jih  je  seveda  skozi  okjia  poskakalo  iz  hiše,  a  nekaj 
se  jih  je  tudi  po  sobah  v  kotih  in  pod  posteljami  potuhnolo,  men^č,  da 
uidejo  tako  smrti.  Temu  pa  je  bilo  drugače.  Zakaj  Vogriu  je  vse  sobe 
sam  preiskaval,  da  mu  nobeden  ustaš  ne  ostane  potuhneu  pod  streho, 
a  med  tem  sem  jaz  stražil  hišne  vhode,  prišedši  tovarišu  na  pomoč. 
V  prvih  sobah  so  našli  mnogo  ranjenih  in  ubitih  Turkov.  Marsikterega 
so  pa  tudi  še  celo  zdravega  izvlekli  iz  temnega  kota  ali  izpod  nizke 
postelje  na  dan. 

Zadnja  sol)a  v  prvem  nadstropji  je  bila  za  častnike.  Baš  skozi  to 
sobo  je  več  ustašev  uteklo.  Poskakali  so  bili  skozi  okna  na  tla.  Ta  l>eg 
in  nočni  nemir  pa  je  bil  bolnike  hudo  prestrašil.  In  nekteri  izmed  manj 
ranjenih  so  se  celo  sami  poskrili  pod  posteljami.  Stopmv  ko  se  prikaže 
častnik  Vogrin  na  čelu  svoje  straže  z  lučjo  v  roki,  naznanj^6č,  daje  vsa 
nevarnost  pri  kraji,  izležejo  zopet  ven  iz  svojega  skrivališča. 


549 

Le  eden  izmed  njih  tam  v  skrajnem  kotu  si  ni  upal  na  svetlo.  To 
je  bil  Badporočnik  —  baron  Bcnda.  Cul  je  znan  glas  ter  spoznal  po 
govoru  svojega  sovražnika  —  Vogrina.  Srce  se  mu  je  treslo  samega 
strahu  in  sramote.  Rajši  bi  1>l1  vid(d,  da  ga  pro))ode  Turek,  nego  da  bi 
moral  zdaj  izpod  postelje  —  Vogrinu,  svojemu  n^šitolju  pred  oei. 

Ali  takoj  zapazi  neki  stražnik,  da  kuci  Tdovek  tam  v  kotu  pod 
postel^jo.  In  vojak  zakriči:  „Tu  je  še  en  ustaš,'*  ter  udari  s  kopitom 
svoje  pnške  po  njem. 

Vsi  se  zavzamejo  nad  tako  turško  predrznostjo  ter  ol>kolijo  posttOj 
v  velikej  razburjenosti  žugaje  s  smrtjo  ustašii.  Ali  ko  se  pa  ta  le  ne 
izkobaca  izpod  postelje,  pa  še  zaukaže  Vogriu:  „ Pojdi  ven,  ako  si  Turek 
ust^,  sieer  te  takoj  s  sahljo  posekam!" 

Jeeljaje  in  zamolklo  odgovori  sedaj  moški  glas,  da  ni  ondi  ustaša. 
Ali  predno  more  Benda,  ves  omamlj(»n  po  hu(b»m  udarci,  povedati  stan 
in  svoje  ime,  izvleko  ga  šiloma  stražniki  izjHid  i)0stelje  ter  ga  pehajo 
moeno  drže  pred  poveljnika. 

Z  očmi  uprtimi  v  tla,  mršavih  las  in  bledega  lica  stal  je  zdaj  baron 
Benda  —  pred  Vogrinom !  Da  pa  se  zadnji  pr^prira.  ali  je  to  res  ustaš 
ali  ne,  privzdigne  brlečo  svetilnico  in  mu  posveti  v  obraz...  A  kakor  <la 
bi  mrtvec  nenadoma  stopil  človeku  pred  oči.  tako  so  zganeta  v  enem  in 
ist«*m  trenotku  oh4,  Benda  in  Vogrin.  Kakor  obsojenec  na  smrt,  stal  je 
baron  pred  svojim  rešiteljem  Vogrinom,  gledajoč  nepremično  v  tla. 

Vogrinu  se  pretrese  duša  pri  tem  pogledn.  Vse  storjeno  gorjti  in 
krivice  stopijo  mu  v  tem  hipu  hujše  kakor  kdaj  koli  pred  oči.  Srd  in 
sovraštvo  vzkipi  na  novo  v  njegovem  srci.  In  v  tej  razburjenosti  in 
brezzavesti  bi  bil  on  svojega  sovražnika  kakor  Turka  ustaša  z  l)ridko 
sabljo  prebodel,  ko  bi  ne  bila  misel  na  Olgo  zadržavala  in  krotila  mašče- 
valne strasti  in  togote  njegove! 

Vsa  straža  je  bila  svojega  častnika  in  pred  njim  stoječega  navidez- 
nega ustaša  o1»stopila.  Nikdood  njih  ga  ne  pozna.  A  ker  tudi  sam  ničesa 
ne  govori,  mislili  so  že  vsi ,  da  je  ta  potuhneni  ustaš,  vrgši  orožje  skozi 
okno,  slekel  svojo  vrhovno  obleko,  češ,  da  se  tako  najlažje  utaji  in  reši 
nagle  smrti.  Poželjivo  in  razkačeno  gledajo  vojaki  na  svoj  plen,  hoteč 
preliosti  ga  v  svojej  togoti,  kar  zadoni  močni  glas  Vogrinov:  ,,Pustite 
ga;  on  ni  ustaš.  on  je  . . ."" 

Pri  teh  liesedah  pa  ga  še  Vogrin  enkrat  s  strupenim  pogledom 
premeri  od  nog  do  glave,  in  ne  izgovorivši  besedice  več.  pusti  ga  sredi 
temne  sobe  stoječega.  A  s  stražniki  pa  gre  ven  na  prosto ,  in  tu  si 
ohladi  pod  milim  ne1)om  dušo  in  srce ! 

Po  Vogrinovem  odhodu  se  baron  Benda  stoprav  malo  zave.  Vse 
mu  je  bilo  kakor  v  sanjah.  Taval  je  potem  v  t(.'mi  po  sobi.  V  nezavesti 
pa  se  naposled  vleže  tja  v  kot  na  gola  tla.  Sliažnik,  ki  ga  je  bil  zagledal 


560 

pod  posteljo,  zad61  ga  je  bil  tako  močno  s  kopitom  v  glavo,, da  je  videl 
Beuda  v  trenotku  sto  solne  pred  seb6j ,  a  hipoma  se  mu  je  zopet  vse 
stemnilo  pred  očmi.  Le  Vogrinov  glas  mu  je  donel  na  ušesa,  le  njega 
je  poznal.  In  se  dolgo  potem,  ko  je  že  bila  straža  odšla,  zdelo  se  mu 
je  se  vedno,  da  stoji  Vogrin  z  dušo  in  telom  pred  njim,  v  desnici  sabljo 
vihteč.  Sanjal  pa  je  v  svojej  nezavestnej  dremoti,  da  ga  hočejo  nočne 
straže  kakor  ustaša  ugrabiti  in  umoriti,  a  le  Vogrinov  glas:  ^Pustitega; 
on  ni  ustaš...^  reši  ga  smrti! 

Tako  je  bledel  in  sanjal  baron  Benda,  dokler  ga  niso,  ko  je  jelo 
daniti,  vzdignoli  strežaji  v  postelj.  A  ko  se  je  pot^m  do  dobi*a  zavedel, 
zve  še  le  od  njih,  kaj  se  je  bilo  prav  za  prav  po  noči  dogodilo.  Nat6 
pokliče  svojega  slugo  Janoša,  a  njega  ni  bilo  od  nikoder  več.  Ležal  je 
mrtev  v  prvej  sobi.  Ondi  so  ga  bili  s  stražniki  vred  posekali  ustaši, 
predno  je  došel  Vogrin  s  svojim  oddelkom  na  pomoč.  Za  Janoša  ni  bilo 
več  rešitve.  Ljuti  Turek  mu  je  bil  ostri  svoj  handžar  porinol  v  prsi,  in 
ta  je  tudi  obtičal  v  njih,  ko  so  pregnali  napadalce  naši  vojaki.  Umiraj6č 
je  videl  Janoš  stražo  korakati  mimo  sebe,  in  njej  na  čelu  spoznal  je  znano 
obličje  —  Milka  Vogrina  ! ! 

Stoprav  zdaj  se  je  nadporočnik  Benda  prepričal,  da  ni  to  noč  sanjal 
kakor  drugekrati,  temveč  da  je  vse  le  gola,  a  žalostna  resnica.  A  med 
rešenimi  bolniki  se  je  takoj  drugo  jutro  razlegalo  od  ust  do  ust,  da  jih 
je  to  noč  le  Vogrin,  poročnik  pri  8.  peš-polku,  otel  smrti  s  svojim  iH>gumom 
in  veliko  hrabrostjo! 

Tako  je  naposled  baron  Benda  vendar  samemu  sebi  pripoznaval, 
da  je  res  Milko  Vogrin  —  njegov  rešitelj ! 

Ali  on  ni  dolgo  niti  hotel  niti  mogel  tega  verjeti.  Saj  mu  je  lastna 

vest  pravila,    da  ne  zasluži  take   milosti  in  dobrote   od  človeka,  kterega 

je  povso<l  obrekoval  in  preganjal ,   uničil  mu  ves  up   in  nado   do  samo- 
stalnosti  ter  mu  še  cel6  po  življenji  stregel ! 

„Res,  preplemenito  je  ravnal  Vogrin  z  men6j,"  misli  si  večkrat 
Benda.  „Take  milosti  nisem  pričakoval  od  neolikanega  Slovenca.  V 
njegovih  rokah  bilo  je  moje  življenje.  Le  <5na  beseda  iz  njegovih  ust,  in 
stražniki  bi  me  bili  kakor  ustaša  neusmiljeno  umorili. 

Ali  on  se  ni  hotel  maščevati  nad   menčj,    če  mu   je   bilo  to  tudi 

lahko.     On  ni   hotel    ugonobiti  mene,    da  si  s  tem  pridobi  Olgo,   on  ni 

hotel    oskruniti   rok,    s  kterimi  bi   objemal    potem  —  lepo   in    bogato 
deklico!!" 

In  sedaj  spozna  stoprav  Benda,  kako  zlobno,  hinavsko  in  lopovsko 
je  ravnal  nekdaj  sam  proti  pb^menitemu  rešitelju.  Vest  in  spomin  ga 
peče.  Pogreznol  Id  pod  zemljo,  kedar  koli  pomisli,  da  se  imd  zahvaliti 
za  svoj  život  le  6nemu,  kteremu  je  stregel, sam  —  po  življenji. 


^1 

A  bolj,  kakor  vse  to ,  pekla  ga  je  v  srci  misel ,  da  si  je  Vogriii 
svest  svoje  velikodušne  zmage  nad  njim.  Nehote  si  je  domišljeval,  da 
li  on  gotovo  vse,  kar  je  proti  nji^niu  poč^Mijal.  Saj  mu  je  Olga  brez 
dvombe  naznanila,  ;kako  ga  je  on  sam  orrnil  pri  njenem  oeetu  in  da  se 
je  ona  le  prisiljeno  zaroeila  s  r-lov(»kom.  kterega  ne  ljubi  in  ga  ni  nikdar 
Ijnbihi.  A  njen  oee  je  menda  tudi  že  po  Olgi  samej  zvedel  za  njegovo 
Kvijaeo  in  nesramno  laž.  Zakaj  siecr  si  ne  zna  in  ne  more  tolmačiti, 
kako  da  Se  ni  do  danes  od  Skenovskih  prejel  nobenega  pisma. 

Take  hude  misli  in  slutnjr»  so  mueile  nadporoenika  Bendo.  Pobit 
in  potrt  je  bil,  videe  da  je  vse  izgubljeno,  ako  že  vesta  Vogrin  in  Olga 
za  nesramno  laž  in  obrekovanje  njegovo.  A  na  dan  ]>a  mora  priti  vsp, 
^e  ne  zdaj,  pa  pozneje.  Zakaj  on  se  ne  more  zavoljo  svoje  rane  takoj 
ua  Dunaj,  da  bi  se  o  pravem  easu  poroeil  z  Olgo ! 

Vsled  tega  je  postajal  baron  Benda  malodusen.  Njegov  up  ga  je 
pa  tem  bolj  zapusrMi,  rim  plemenitejše  se  mu  j(»  dozd(?valo  dejanje  in  vedenje 
Vogrinovo.  On  si  ni  mogid  tolmaeiti  Vogrinove  plemenitosti,  ker  ni  bil 
sam  plemenitega  srca.  Po  sebi,  po  lastnem  dejanji  sodil  je  tu<li  druge 
ljudi.  Vsakemu  je  prisojal  6ni  samoprid  in  pripisoval  ono  sebičnost,  ki 
je  v  tolikej  meri  navdajala  lastno  njegovo  dušo!  Nehote  si  je  ioivj 
domisljeval,  da  se  je  vedel  Vogrin  navlaše,  s  posebnim  namenom,  blago- 
du^luo  proti  njemu,  svojemu  tekmeeu  ! 

Tej  vihcirncg  noči  sledil  je  min^n  dan.  Imeli  smo  počitek ,  da  se 
oddahnemo  od  hudega  dela.  Kavno  sva  Vogrin  in  jaz  scMlela  popoldne 
v  taboru,  pogovarjajoč  s(»  o  ustaskem  inipadu,  kar  dojde  majhno  pismice 
ua  mojega  tovariša.  List  je  bil  od  nadporočnika  barona  Bende.  V  njem 
prosi  Vogrina,  Utaj  ga  blagovoli  še  ta  dan  obiskati,  kajti  vsled  svoje  rane 
ue  more  sam  do  njega. 

Dolgo  se  je  obotavljal  moj  prijat(»Ij,  rekOč,  da  n«^  gn*  k  baronu 
Bendi;  zakaij  s  tem  človekom  je  že  svojo  stvar  za  vselej  dognal.  A  na]»6- 
sled  sem  ga  vendar  pregovoril,  in  Vogrin  se  napoti  proti  večeru  v  bol- 
nišnico k  nadporočniku  l^endi. 

Na  postelji  h»žečega,  z  ol>vezano  glavo  in  prepadlega  lica,  našel  je 
Vogrin  svojega  tekmeca,  barona  Bendo.  Po  nemem  in  mrzlem  pozdravu 
ponudi  ta  prišlecu  sedež  poleg  svoje  nizke  postelji*. 

Dolgo  molčita  nato  nasprotnika.  Ikrve  na  lici  i)a  so  se  obema 
vidno  menjavale,  kajti  v  teh  trenotkih  so  razne  misli  in  spomini  navdajali 
srca  obeh.     Naposled  izpr(»govori  prvi  Vogrin: 

„Zakaj  ste  me ,  gospod  nadporočnik ,  prosili ,  da  pridem  k  Vam  V 
Oovorite,  sicer  se  moram  takoj  posloviti !" 

;,Zahvaliti  S(»  Vam  hočem  osebno  za  svojo  in  drugih  bolnikov  rešitev," 
jame  s  stresOčim  glasom  baron  JJenda.  ^.Vzlasti  i)a  Vam  zdaj  tu  izrekam, 


562 

da  zel6  obžalujem   in  se   kesam  zat6 ,   ker  sem  Vas  bil  ?  dToboji  tako 
hudo  ranil." 

„Zaraditega  Vam  ni  treba  kesati  se",  odgovori  mimo  ia .kakor  brex 
čuta  Vogrin.  „Zakaj  roka  se  mi  je  zacelila.  Ali  i*ane,  ktere  ste  mi  Vi 
vsekali  v  globino  mojega  srca,  še  niso  c^le  in  menda  tudi  ne  bodo 
nikdar  voi>.  Vi  ste  mi  vzeli  vse.  kar  sem  imel.  Spravili  ste  me  ob  dobro 
im6,  črnili  mene  in  moje  rojake,  vzeli  mi  samostalnost  in  vsakdanji  kruh, 
zatrli  najblažje  čute  ne  le  v  mojem,  temveč  tudi  v  drugih  srcih,  a  nap6- 
sled  mi  še  vidno  stregli  —  po  življenji ! 

To  so  tiste  rane,  kterih  ne  more  ozdraviti  nobeden  zdravnik  niti  čas 
zaceliti.     Zavoljo  teh  ran  se  morate  tedaj  Vi  kesati!" 

Sedaj  nastane  mrtva  tišina.  Baron  Benda  molči  kakor  zid.  On  nima 
liesede,  da  bi  govoril,  ne  vt^,  kako  bi  se  opravičeval  pred  svojim  sodnikom 
in  rešitdjem.  Kakor  se  zgane  človeku  život  in  se  v  njem  vse  do  zadnjega 
živea  pretrese,  ako  zasadi  vd-nj  gad  svoje  strupene  zobe,  tako  globoko 
so  rezale  baronu  v  srce  ostre  besede,  ki  jih  je  govoril  s  pomenljivim 
naglasom  nekdanji  njegov  tekmec.  Vse  ga  je  tako  osupnolo  in  iznenadilo, 
da  ni  moge)  najti  pravih  besed  za  svoje  opravičevanje.  Bazumel  je,  kar 
je  govoril  Vogrin.  Ved(»I  je  dobro,  kaj  misli  njegov  nasprotnik,  a  vendar 
se  hlini,  kakor  da  l)i  ne  razumel  ničesa.    Zatorej  odgovori : 

^.Nerazumljive  so  mi  Vaše  bese<le  in  temen  njih  pomen.  Vi  se 
motite  ter  mi  delate  veliko  krivico." 

„Ako  so  moje  besede  Vam  nerazumljive,  tem  jasnejše  je  pa  vse 
meni.  Srečen  bi  bil  jaz ,  ako  se  varam  v  tem ,  kar  mi  je  svetlo  kakor 
beli  dan. 

Recite,  ali  niste  bili  Vi,  ki  ste  me  zasledovali  v  Porečah  stopinjo 
za  stopinjo  ?  —  Ali  Vas  ni  bila  na  kresov  večer  ploha  prisilila  pod  našo 
pojato,  ko  ste  opazovali  Skenovske  in  mene?  —  Ali  me  niste  očrnili  Vi 
pri  gospodu  Skenovskem,  proseč  ga,  naj  me  spravi  za  vselej  ob  samostalnost 
in  službo  državno?  —  Ali  niste,  spoznavši,  da  ne  najde  Vaša  Ijubeseu 
odmeva  v  Olginem  srci,  nasnovali  s  svojim  slugo  onega  zlobnega  načrta, 
da  se  na  jezeru  zavratno  napade  ter  uniči  Vaš  tekmec?  —  In  nat6 
še  Vi  (lolžite  moje  rojake  uboja  in  ropa!  A  ko  sem  Vam  oponašal,  da 
ste  le  Vi  krivi  nesreče  Olginega  brata  Riharda,  pozvali  ste  me  v  svojej 
besnosti  na  dvoboj,  in  tedaj  ste  mi  vidno  stregli  —  po  življenji! 

Kaj  ste  še  pa  počeli  pozneje,  pa  veste  sami.  Ali  nič  ni  tako  skrito, 
da  l>i  ne  postalo  enkrat  očito!  Prisilili  ste  po  zvijači  in  nesramnih  lažeh 
nedolžno  deklico,  da  se  je  zaročila  z  Vami.  Udala  se  je  ubožica  prisiljena. 
A  kolikor  jaz  vem  in  gospico  Olgo  poznam ,  ne  bodete  Vi  nikdar  2  i^jo 
uživali  srečnega  življtMija.  Ona  Vas  ni  nikdar  in  Vas  tudi  ne  bode  in 
ne  more  nikdar  in  nikoli  spoštovati  niti  —  ljubiti! 


563 

Jas  poznam  Olgino  nedolžno  in  plemenito  srce.  A  tako  se  ne  more 
nikdar  drnSiti  y  srečnej  zakonskej  harmoniji  s  človekom,  ki  si  je  le 
šiloma,  dobnostjo  in  lažmi  prisvojil  njeno  roko.  zat6  da  uživa  pot^m  — 
tuje  bogastvo! 

Becite,  ali  ni  to  rčs,  kar  Vam  td  trdim ! . . .  So  li  pa  moje  besede 
gola  lai  in  obrekovanje  ter  Vam  le  žalijo  r^ast  in  stan,  tedaj  pa  vstanite 
sami,  ali  pa  pokličite  kogar  koli  izmed  svojih  prijateljev,  liodi  si  tndi 
Bandiča  samega,  naj  se  bije  z  men6j  za  Vašo  prazno  in  navidezno  east 
baronsko  ! 

T6  stojim  jaz,  in  dokler  ni  zadnja  sraga  moje  žaljene  krvi  prelita, 
ne  jenjam  in  ne  odstopim  od  svoje  trditve!" 

Vogrinova  odločnost  in  samosvest  je  1)ila  oplasila  in  uničila  že  prej 
malodadnega  barona.  Prestrašil  se  je  hudega  očitilvanja,  in  ni  ga  mogol 
več  savračati.  Čutil  je  moč  in  silo  svojega  svestega  si  nasprotnika. 
Sposnal  je,  da  v6  Vogrin  vse  njegove  naklepe  do  pičiee.  A  takej  odloč- 
nosti bi  se  tudi  ne  mogel  več  uspešno  in  srečno  ustavljati.  Povrh  pa  je 
$e  Benda  iz  Vogrinovih  besed  povzel,  da  v^  vse  to  tudi  Olga  in  njen 
oče,  gospod  Skenovski  sam! 

A  kaj  naj  stori  on  sedaj !  Ali  še  more  pred  oči  možu,  čegar  otroka 
je  tako  nesramno  pred  njim  samim  ogrdil?  Ali  si  še  more  misliti,  da 
bi  mu  sledila  Olga  pred  oltar,  če  vč  ona,  kaj  je  počel,  kaj  namerjaval^ 
kaj  storil  njen  ženin?! 

V  take  misli  je  bil  baron  Benda  utopljen,  in  Vogrin,  končavši 
svoj  govor,  čakal  je  na  njegove  besede.  Upadel  mu  je  bil  ves  up,  udal 
se  je  svojej  osodi 

Benda  ni  tedaj  odgovarjal  Vogrinu  niti  so  opravičeval  pred  njim. 
Le  k  steni  se  je  obrnol,  rek6č  tiho  in  jecljaje: 

y,Moje  moči  so  jele  zopet  pojemati.  Zdaj  ne  morem  govoriti.  V 
bodočih  dneh  Vam  naznanim  svoj  odgovor  in  sklep.  Z  Bogom!" 

Tako  sta  se  ločila  Benda  in  Vogrin,  ne  da  bi  se  bil  poslovil  eden 
od  drugega. 

Tri  dni  pozneje  pa  smo  se  imeli  napotiti  proti  Gračauiei.  Vogrin 
je  bil  te  dni  bolj  vesel  kakor  poprej.  Prav  rad  mi  je  pripovedoval,  kako 
86  je  seSM  8  svojim  nasprotnikom.  Vsak  dan  pa  mi  je  omenjal ,  da  se 
liode  8e  moral,  predno  odidemo  od  tod,  meriti  v  dvoboji,  ali  s  kom,  tega 
ni  vedel  sam.  Tudi  za  sekundanta  me  je  ))il  naprosil,  ali  moja  obljuba 
je  bila  odveč. 

Trije  dnovi  so  že  bili  skoro  pretekli,  a  poziva  na  dvoboj  še  ni  bil 
poslal  baron  Benda.  Zvečer  pred  napovedanim  odhodom  pa  me  pošlje 
Vogrin  k  nadporočniku,  naj  mu  naznanim,  kdaj  mi  odhajamo.  Ali  na 
nMge  besede  je  Benda  le  z  glavo  pokimal,  rek6č  mi,  naj  še  Vogrin  malo 
potrpi,  češ  da  dojde  vse  ob  pravem  času. 


654 

Prišel  je  dan  odhoda.  Zgodaj  se  vstopimo  v  vrete  ter  jamemo 
korakati  naprej ,    ali  od  barona  Bende  še  vedno  ni  nikakoršnega  pozUa. 

Prišli  smo  že  bili  kake  pol  ure  proč  od  taborišča,  a  kar  na  enkrat 
se  pozov(i  častnik  Vogrin  iz  našo  vrst(^.  Nepoznan  jezdec  mu  vroči  pismo. 
Predno  pa  IVIiiko  pisanje  prebere,  oddirja  že  vojak  skokoma  nazaj  proti 
l)ol)oju. 

Pismo  se  je  glasilo  tak6-le: 

Blagorodni  gospod  poročnik! 
S  tem  pismom  Vam  pošljem  zaročni  prstan  z  ur^zauim  imenom: 
Olga !  Blagovolite  ga  osebno  izročiti  gospici,  od  ktere  sem  ga  bil 
prejel.  Pridejano  pismo  pa  dajte  gospodu  Skenovskemu  z  nepoškodo- 
vanim mojim  pečatom.  V  njem  zveste  kraj  in  uačin  —  najinega 
dvoboja. 

Doboj,  10.  sept.  1878. 

Nadporočnik  baron  11.  Beuda. 

Vogrin  se  je  čudil  in  zavzel  nad  tem  naročilom.  On  naj  tedaj 
zaročni  prstan,  ktc^rega  je  dala  Olga  svojemu  ženinu  baronu  Beudi,  nosi 
sam,  dokler  ne  pride  na  Dunaj  ter  ga  osebno  ne  izroči  njegovej  nevesti  ? ! 
On  še  naj  gre  v  hišo  gospoda  Skenovskega,  kteri  ga  je  spravil  ob  službo 
in  samostalnost  l>oj^č  se,  da  izneveri  njegovo  hčer  ogerskemu  magnatu ! 
Oji  mu  naj  lastnoročno  odda  pismo,  v  kterem  zve  kraj  in  način  dvoboja 
z  baronom  Bendo,  Olginim  ženinom  ? ! 

„Kaj  pomeni  to  V  To  je  slabo  znamenje!  Tega  ne  storim  nikdar!" 
misli  si  zdaj  Vogrin  ter  je  takoj  hotel  pismo  s  prstanom  vred  vrnoti 
jezdecu.  Ali  tega  že  ni  bilo  nikjer.  Vogrin  si  tedaj  ne  more  pomagati. 
Nehote  shrani  zaročni  prstan  in  pismo  na  gospoda  Skenovskega! 

A  neko  notranje  veselje  sem  vendar  le  pri  tem  opazoval  na 
Vogrinovem  lici.  Večkrat  si  je  prstan  nataknol  na  roko,  a  si  ga  zopet 
hitro  snel.  To  je  delal  moj  prijatelj  vsak  dan,  in  to  čestokiat  zaporedoma. 
Nap6sled  pa  je  jel  nositi  prstan  vedno  na  roki.  Čuval  gaje  kakor  drago- 
cen zaklad.  Prav  veliko  veselje  je  kazal  do  njega,  baš  kakor  da  bi  mu 
ga  bila,  odhajaj6čemu  v  Bosno,  Olga  sama  podarila. 

Oim  dalje  pa  ko  ga  je  nosil,  tem  bolj  je  postajal  Vogrin  živ  in 
vesel.  Prejšnja  zamišljenost  in  nezadovoljnost  je  izgiuola  iz  njegove  duše. 
Milko  je  bil  sedaj  isti  človek,  kakor  sem  ga  poznaval  na  Dunaji.  Edino, 
kar  ga  je  skrl)elo,  bil  je  le  dvoboj,  v  kterem  se  še  ima  meriti  s  svojim 
nasprotnikom.  Čudno  in  nezapopadno  se  mu  je  pa  dozdevalo,  zakaj  naj 
on  stoprav  na  Dunaji  pri  gospodu  Skenovskem  zv6  za  kraj  iu  način 
napovedanega  dvoboja ! 

Ali  na  ta  boj  stavil  je  Vogrin  vse  svoje  upanje,  češ  od  njega  je 
življenje  njiju  obojih  odvisno.  Zatorej  se  je  pa  tudi  moj  tovariš  pripravljal 
nd-nj,  kedar  koli  je  mogel,  dobro  vedoč,  da  le  tu  moč  in  spretnost  veljd ! 


555 

Po  sadnjih  bojih  je  bilo  naše  vojaško  življenje  postalo  kaj  enolično. 
RaiT^a  nekaj  prask  nismo  imeli  večjega  ))0ja  z  iistaši.  V  kratk(*m  so  je 
to  lM)sansko  okrožje  pomirilo.  Konec  meseca  septembra  smo  si  že 
Tiapravljali  in  iskali  stalna  bivališča  po  trgih  in  vaseh  za  prihodnjo  zimo. 

Kratko  je  bilo  nase  vojskovanje  v  Bosni,  a  tem  težje  in  uspešnejše. 
Ali  tudi  plačilo  je  bilo  lepo  in  veliko.  Neskončna  navdušenostjo  vladala 
v  naših  vrstah,  ko  so  se  vencali  meseca  oktobra  vojaki  za  svoj  trud  in 
posebno  hrabrost.  Med  vent^.animi  je  bil  tudi  moj  prijatelj  Vogrin.  Prejel 
jo  iz  rok  našega  generala  red  žcdt^zne  krone  trctjt?  vrste  za  svoj  ose])ni 
pogum  in  hrabrost,  da  je  bil  v  Doboji  bolnišnico  otel  iz  ustaških  rok ! 

To  odlikovanje  je  navduševalo  našega  rojaka.  Zdaj  je  prvič  spoznal, 
da  se  tli  ne  gleda  na  rod  in  plemstvo,  temveč  le  na  os(>l)ne  zasluge. 
Tem  ]»olj  pa  ga  je  sedanje  visoko  priznavanje  njegove  hrabrosti  veselilo, 
ker  je  že  pregloboko  občutil  krivico,  ki  so  mu  jo  delali  v  civilnem  stanu, 
in  to  le  vsled  neopravičenih  ovad  in  krivih  nazorov  o  njegovem  delovanji ! 

Ta  bridka  skušnja  je  tudi  odločila  Vogrinovo  prihodnost.  On  se  ni 
obotavljal,  dati  slov6  svojemu  prejšnjemu  poklicu  ter  posvetiti  drugcMiiu 
vse  svoje  moči.  Bazglasil  se  je  bil  namreč  poziv,  da  lahko  vsak  izmed 
reservnih  častnikov  takoj  za  aktivnega  prestopi  k  armadi. 

Po  svojem  odlikovanji  poprime  se  i  Vogrin  te  misli.  Tn  r<5s,  on  si  izvoli 
noT  poklic,  dobro  vedčč,  da  lahko  človek  v  vsakem,  tudi  v  vojaškem 
stanu,  deluje  v  prid  in  korist  svojemu  rodu! 

S  tem  korakom  je  sicer  Milko  ovrgel  svoj  sklep,  da  gre  v  samostan, 
ali  on  ni  s  tem  izgubil  ljubezni  do  svojega  naroda  niti  pozabil  uboge 
svoje  matere  in  sestre. 

Prestopivši  k  novemu  poklicu  postal  je  naš  rojak  samostalen.  A  ko 
so  ga  pa  dne  1.  novembra  še  povišali  v  nadporočnika,  bil  je  tudi  v  časti  in 
stanu  enak  svojemu  nasprotniku,  nadporočniku  Bendi! 

Kmalu  pott^m  pa,  ko  se  je  Bosna  in  Hercegovina  pomirila,  jeli  so 
se  vračati  vojaški  oddelki  nazaj  v  Avstrijo.  Tudi  jaz  sem  se  pozno  v  zimi 
lofiil  od  svojega  prijatelja,  ali  ta  pa  je  moral  ostati  v  Bosni.  Tam  je  preživel 
Vogrin  zimo,  tam  je  videl  pomlad! 

V  tem  času  se  je  pa  mnogokaj  izpremenilo.  Nadporočnik  Benda  je 
liil  prišel  v  poznej  jeseni  v  veliko  bolnišnico  v  lUidapešti.  Ondi  je  črez 
simo  ozdravel  ter  se  vrnol  spoudadi  na  svojo  grajščino  ob  Blatnem  jezeru. 
Ker  pa  ni  bil  zavoljo  svoje  rane  na  nogi  več  sjiosoben  za  vojaško  službo. 
Sel  je  v  pokoj ,   in  zdaj  se  je  odločil,  v  kratkem  prevzeti  svoje  posestvo. 

T6  je  živel  pot6m  zd-se  tiho  in  mirno.  Šel  ni  nikamor.  Tudi  na 
Dunaj  ga  ni  bilo.  Ni  si  namreč  več  upal ,  nepovabljen  priti  Olgi  in 
njenemu  očetu  pred  oči.  Ali  pričakoval  je  še  pa  vedno,  da  ga  bodo 
Skenovski  sami   od  sebe    vabili  na  svoj  dom.     A  v  tem  se  je  varal  naš 

baron. 

:38* 


B56 

Gospod  Skenovski  ni  imel  nikakega  veselja  veČ,  da  bi  klical  k  sebi 
človeka,  ki  si  je  hotel  na  tako  nesramen  način  pridobiti  njegovo  Wer  ni 
njeno  doto.  Zakaj  oče  je  Idi  črez  zimo  spoznal  nedolžnost  in  čistost  svoje 
Olge.  Sedaj  pa  mu  je  tudi  na  enkrat  postalo  očito,  da  ni  baron  Benda  prav 
za  prav  po  Olgi,  temveč  le  po  njenej  doti  hrepenel,  da  si  z  njo  opomore 
v  svojih  dolgovih.  In  zdaj  je  Skenovskega  le  še  edino  to  tolažilo,  da  se  in 
bil  ta  zlobni  namen  baronu  posrečil,  in  da  mu  je  za  posojilo,  t.  j.  že  prej 
odšteto  Olgino  doto,  zastavljena  polovica  njegovega  posestva. 

Gospod  Skenovski  seje  sevčda  neskončno  sramoval  svoje  kratkovidnosti, 
obžaluj6č,  da  je  gojil  tako  malo  upanja  do  žene  in  lastnega  otroka. 
Za  plačilo  in  v  zadostjenje  pa  je  prepustil  zdaj  Olgi,  naj  si  sama  po 
lastnem  nagnenji  in  volji  izbere  svojega  ženina.  Ali  nje  mož  mora  vendar 
dol)ro  in  stalno  službo  imeti ,  naj  si  tudi  ni  plemenitega  rodii.  In  ta 
določba  je  dala  stoprav  deklici  novo  življenje ! 

Preteklo  je  bilo  poletje,  prešla  je  jesen,  izginola  zima,  odkar  so  je 
ločila  Olga  od  Vogrina.  Ves  ta  čas  ni  bilo  ne  sluha  ne  duha  o  Milku. 
A  kje  ga  naj  zdaj  išče,  da  mu  naznani  svojo  srečo  in  veselje?! 

Na  novo  je  vzplamtela  Olgina  ljubezen.  Izgubljeni  upi  so  se  jej 
vračali.  Srečna  bodočnost  sijala  je  deklici  zopet  nasproti  Le  edina  skrb, 
da  je  še  Vogrin  brez  službe  in  bolan,  kalila  je  njeno  popolno  srečo.  Še 
večji  pa  je  postajal  nje  dušni  nemir,  ko  je  spomladi  zvedela  po  dr.  Sirniku, 
da  je  bil  šel  Vogrin  v  Bosno  in  da  se  še  ni  vrnol  nazaj.  Strah  in  up 
sta  torej  vedno  navdajala  Olgino  dušo. 

Težko  je  pričakovala  tedaj  deklica  oni  čas,  da  se  kakor  lansko  leto 
napoti  z  materjo  v  kopel  Poreče.  Domišljevala  si  je  vedno,  da  mora  na 
njegovem  domu  zvedeti  kaj  več  o  Vogrinu Ali  glej,  kar  človek  naj- 
manj pričakuj(»,  to  ga  rado  iznenadi!  V  začetku  meseca  maja,  bas  na 
isti  dan,  ko  je  bila  lansko  leto  plesna  veselica,  dojde  nenadoma  k  Skenovskim 
nadporočnik  —  Milko  Vogrin. 

l)ol)il  je  bil  za  nekaj  mesecev  dopusta.  Prvi  njegov  hod  je  bil  do 
Skenovskih  na  Dunaj.  Zakaj  on  je  hotel  in  moral  baronovo  naročilo 
izpolniti.  Tu  izroči  sedaj  Olgi  zaročni  prstan,  njenemu  očetu  pa  oM& 
zapečačeno  pismo  od  nadporočnika  Bende.  Sam  pa  je  radovedno  pričakoval, 
kteri  kraj  in  kakšen  način  v  dvoboji  mu  naznanja  ta  list! 

A  kako  se  zavzame,  ko  mu  čita  gospod  Skenovski  sledeče  besede 
iz  pisma; 

^Prepričan,  da  ne  dela  prisiljena  zakonska  zveza  človeka  —  srečnega, 
vračam  gospici  Olgi  zaročni  prstan.  Zakaj  jaz  vem,  da  imim  plemenitega, 
svoje  vrste  tekmeca.  Krvav  dvoboj  bi  še  imel  sicer  odločiti,  kteri  izmed 
naju  ob^h  je  vreden  Vaše  hčere,  ali  jaz  odstopim  od  te  terjatve,  prepuš- 
čaj6č    gospici     Olgi    samej,     naj    si    po    lastnej     volji    in    nagnenosti 


557 

izbere  iz  naju  —  svojega  ženina.  Kogar  si  ona  izvoli,  o  tem  pa  naj  velja, 
kakor  da  bi  bil  zmagal  v  dogovorjenem  najinem  dvoboji!!" 

Temne  in  nejasne  so  bile  s  prva  Skenovskim  te  besede,  ali  Vogriu 
jim  je  takoj  raztolmačil  njih  pomen.  Dolgo  je  pripovedoval  nas  rojak  o 
raznih  bojih  in  dogodkih  v  Bosni.  Govoril  je  o  običajih  in  navadah 
prostega  bosanskega  naroda  ter  jim  slikal  krasoto  zasedene  dežele ,  na- 
glašuj6č  njene  vrednosti  za  Avstrijo! 

Vsi  so  vestno  in  pazno  sledili  njegovim  besedam.  Osobito  pa  stu 
Olga  in  Bihard  vsa  zamaknena  poslušala,  ko  jim  je  Vogrin  razlagal,  kako 
je  v  Doboji  odbil  napad  ustašev  ter  rešil  z  drugimi  vred  tudi  —  barona 
Roberta.  Nap6sled  so  mu  pa  vsi  eastitali,  vzlasti  pa  gospod  Skenovski 
in  gospa,  na  njegovem  odlikovanji,  iz  srca  želžč,  naj  mu  novi  poklic  Jn 
stan  več  veselja  in  sreče  prinese,  kakor  je  je  užival  do  sedaj ! 

Pozno  Y  noči  se  je  še  le  poslovil  Vogrin  od  gostoljubne  rodbine. 
Ali  zdaj  so  ga  navdajali  novi  čuti.  Ves  pomlajen  in  navdušen  ločil  se  je 
ta  večer  od  svoje  Olge. 


Jaz  pa  nisem  več  let  videl  pot^m  svojega  prijatelja,  odkar  sem  ga 
bil  zapustil  v  Bosni.  Še  le  letos  o  velikih  počitnicah,  ko  sem  zopet 
potoval  po  Koroškem,  snidem  se  z  njim.  Krasno  Vrbsko  jezero  me  je 
vabilo  k  sebi.  Jaz  izstopim  v  Porečah  na  slovenska  tla,  in  tii  me  sprejme 
nekdanji  šolski  tovariš  in  prijatelj  dr.  Sirnik.  In  zdaj  si  ne  morem  kaj, 
da  bi  si  ne  ogledal  ville  Skenovske,  o  kterej  mi  je  Vogrin  daleč  tam 
dole  v  Bosni  toliko  pripovedoval ! 

In  glej,  ko  pridem  do  vrtnih  vrat,  vidim  že  od  daleč,  da  mi  gre 
naproti  prijatelj  Milko.  Nat6  me  pelje  na  krasni  vrt,  in  ondi  me  pred- 
stavi svojej  blagej  ženi  Olgi,  roj.  Skenovskej,  ki  je  ravno  igrala  s  cvet6čim, 
dveletnim  svojim  sinčekom.  In  tii  smo  potžm  oživljali  spomine  na 
pretekle  čase,  občuduj6č  krasoto  svoje  domovine,  a  nad  nami  je  plaval 
angelj  miru  in  zakonske  sreče! 


558 


Voda  in  njene  moči  v  domišljiji  štajerskih  Slovencev. 

Narodno  blago.    Priobčil  J.  Majciger. 

(Dalje.)    • 

17)  JNeki  oče  je  imel  tri  Mere.  Vse  tri  bi  se  rade  omožile.  To 
zv6  povodnji  mož,  ki  je  imel  v  liližiiii  v  nekem  jezeru  velikanski  grad. 
Pride  tedaj  starše  deklice  snubit,  ktei*a  je  rada  v  to  privolila  in  šla  z 
njim.  Ko  pride  do  velike  vode,  vprstša  ga  ona,  kako  bosta  jvrek  prišla. 
Povodnji  mož  pa  udari  samo  s  palico  po  vodi,  in  takoj  se  je  razgi-nola, 
da  sta  po  suhem  prek  šla.  Kmalu  dospeta  do  velikanskega  giudii,  ki 
je  bil  z  visokim  zidovjem  obdan.  Drugi  dan  jej  prinese  mož  človecje 
uho  in  nos,  naj  mu  to  v  kaši  za  obed  skuha.  Ona  pa  si  je  mislila, 
zakaj  bi  njen  mož  tako  gnusobo  jedel,  ter  zakoplje  kuhano  uho  in  nos  v 
pepel.  Ko  mož  domii  pride,  prinese  mu  kuhano  kašo  na  mizo.  Mož 
kašo  dolgo  meša  in  ko  ne  najde  mesa  v  njej ,  vpraša  ženo ,  ali  mu  je 
skuhala  uho  in  nos.  Potem  gre  v  kuhinjo  in  reče:  „Uho  in  nos,  kje 
sta?"  Ona  pa  mu  odgovorita:  „Tukaj  v  toplem  pepelu."  Nat6  prime 
ženo,  poreže  jej  ušesa  in  nos,  jih  poj6,  njo  pa  vrže  v  globoko  pivnico. 
Zdaj  si  hitro  nekaj  zmisli  ter  gre  po  drugo  hčer,  rek6č,  da  mu  je  prva 
zbolela  in  ta  čas  bi  mu  naj  ona  gospodinjila.  Tudi  njej  prinese  človečji 
nos  in  ušesa  velžč,  naj  mu  jih  skuha.  Ona  jih  sicer  skuha,  a  zakoplje 
je  tudi  v  pepel.  Ko  mož  domii  pride,  prinese  mu  kašo  na  mizo.  Dolgo 
meša  in  meša,  pa  ko  ne  najde,  česar  je  iskal ,  ide  v  kuhinjo  ter  zazove 
po  navadi:  „Uho  in  nos,  kje  sta?"  Ona  mu  pa  odgovorita:  „Tukaj  v 
toplem  pepelu."  Nat6  tudi  njo  pograbi,  odreže  jej  nos  in  ušesa  ter  jo  v 
isto  pivnico  vrže.  Zdaj  gre  po  tretjo  hčer,  in  ta  gre  tudi  rada  z  njim. 
Ko  prideta  do  nekega  studenca,  reče  mu  ona,  da  je  zel6  žejna.  On  jej 
pa  veli'  naj  hitro  gre  in  se  napije,  tistima  goloboma  pa,  ki  tam  na 
^dencah"  sedita,  ne  sme  dati  piti.  Ona  pa  di  najprej  goloboma  piti  in 
pot^m  se  še  le  sama  napije.  Med  tem  pa  ptiča  izpregovorita  in  jej 
povesta,  da  sta  njen  dedek  in  babica,  njen  mož  pa  da  je  povodnji  mož. 
Preje  ni  namreč  nobena  vedela,  kdo  je  ta  snubač.  Povesta  jej  tudi,  da 
bode  on  i  njej  prinesel  človečje  uho  in  nos.  Naj  mu  jih  skuha  in  je  pot<5ni 
mački  dd,  ktero  si  naj  nat6  okoli  pasrt  priveze.  Ona  vse  to  po  zapovedi 
stori.  Ko  mož  domii  pride,  vpraša  jo,  ko  ušes  in  nosa  v  kaši  ne  najde, 
zopet  po  navadi.  Uho  in  nos  pa  rečeta:  „Tu  v  toplih  črevih  smo!" 
Nat6  reče  on :  „Ker  si  ti  zdaj  to  pojedla,  moral  bom  jaz  sedem  let  spati. 
Uiti  pa  mi  ne  smeš,  ker  te  jaz  potlej  najdem,  bodi  si  tudi  med  vodami 
in  gorami."  Ko  ona  zdaj  tako  po  gradu  sem  ter  tja  hcdi  in  si  razno- 
terosti  ogleduje,    zagleda   skozi  neko  ključavnico  v   izbi  starega    moža 


559 

sedečega,  in  ta  jej  veli,  naj  ga  reši,  ter  jej  pov6,  da  ima  ključ  od  te  izbe 
poTodnji  mož  v  levem  ušesu.  Ona  gre  po  ključ  in  tako  reši  ubogega 
starčeku.  Zdaj  si  nanosita  dosta  jedi  in  se  zapreta  v  „kišto"  ter  se 
spustita  z  njo  v  studenec,  ki  je  bil  na  sredi  gradii  ter  izvir  vsem  rekam, 
kolikor  jih  je  na  svetu.  Kišta  plava  vedno  naprej,  in  ko  sta  že  skoro 
vse  pojedla,  prideta  v  neko  veliko  jezero ,  kjer  je  kralj  ravno  ribe  lovil. 
Ta  zapov^  svojim  ribičem  kišto  loviti  in  odpreti.  Ko  jo  odpr6,  najdejo 
starčeka  in  mlado  žensko  >notri.  Ženska  se  kralju  zel6  dopade,  in  ta  se 
v  njo  zaljubi.  Ona  pa  mu  pov6 ,  da  jo  pride  njen  mož  za  sedem  let 
iskat  in  da  jo  tudi  gotovo  najde.  Kralj  jej  pa  postavi  hišo  nasredi 
omenjenega  jezera,  pri  vsakih  dvorih  pa  postavi  volka  za  stražnika.  Crez 
nekaj  let  pride  res  tisti  mož.  Na  gori  blizu  jezera  je  ravno  pastir  ovce 
pasel,  in  ta,  mož  mu  vzame  ovco  in  jo  vrže  na  tla,  da  se  v  dva  kosca 
razleti.  Potem  dd  vsakemu  volku  kos  mesa,  gre  notri  in  najde  svojo 
ženo  ter  jo  hoče  odpeljati.  Ko  sta  že  bila  pri  dverih.  reče  ona,  da  je 
nekaj  pozabila,  in  on  naj  na  njo  pri  dv(M*ih  počaka.  Med  tem  pa  sta 
i*avno  volka  pečenko  pojedla,  pograinta  divjega  moža  ter  ga  raztrgata. 
Ne  dolgo  potem  je  bila  svatovščina  pri  kralji  z  omenjeno  hčerjo,  in  veselja 
ni  bilo  ne  konca  ne  kraja. 

1>>)  Povodnji  mož  je  čisto  zelen  in  stanuje  najrajši  v  globokih  vodah, 
posebno  v  vrtincih  in  tam.  kjer  j<'  voda  tako  globoka,  da  je  vsa  Z(»l(»na. 
On  vabi  male  otroke  k  selii  ter  jim  kaž«'  lepe  in  čndn<^  igrače,  ki  so  ali 
zlate  ali  rudeče  ali  pa  pisane  itd.  ('e  gre  otrok  i)o  kt(M*o  M\  igrač, 
potegne  ga  k  sebi  in  ga  zavleče  v  svoj  stekleni  grad,  ki  s(^  nahaja  snMJi 
vode.    V  gradu  pa  so  lepe  sobane,  vse  polne  raznih  zakladov. 

\\))  N(^kdaj  j<;  povodnji  Jiiož  veliko  deklico  iz  vasi  v  svoj  grad 
odnesel  in  jo  za  ženo  vzel.  Ko  je  bila  že  dolgo  pri  nJem,  prosila  ga  je, 
naj  jo  pusti,  da  gre  nazaj  v  vas,  da  vidi  svoji;  stariše.  brate  in  sestre^ 
Dal  se  je  pregovoriti  in  on  spusti  deklico.  Šla  je  na  svoj  dom .  pa  se 
ni  hotela  več  yrnoti.  Povodnji  mož  pa  je  bil  vsled  tega  tako  j<'zen,  da 
je  celo  jezero  razburil,  in  nastala  je  strašna  burja. 

Posebno  rad  stanuje  v  vrtincih  in  potegne  ribarje ,  ne  sluteče  nič 
nevarnega,  rad  v  globočino. 

20)  Povodnji  mož  črti  tudi  prešestnice.  Nekdaj  se  je  taka  peljala 
na  božjo  pot  z  drugimi  romarji,  hoteča  spokoriti  se.  Bila  je  lepo  oblečena. 
Na  rokah  je  imela  zlate  prstane  z  dragim  kamenjem,  v  ušesih  pa  drago- 
cene uhane.  Ko  so  se  že  do  sredi  jezera  pripeljali,  nastane  strašen 
vihar.  Ladija  je  bila  že  polna  vode.  Ljudje  so  strahu  trepetali  in  Boga 
prosili  rešitve.  Pa  vse  nič  ne  pomaga.  Veslarji  velijo  ljudem,  naj  vse 
dragocenosti,  ki  jih  imajo  pri  sebi,  pomečejo  v  jezero.  Pa  tudi  vse  to 
ni  pomagalo.  Zdaj  reče  korman,  naj  tisti,  kteri  se  čuti  največjega  grešnika, 


560 

tako  da  ga  celo  voda  preganja,   rajši  sam  v  yodo  skoči,    da    ne  utonejo 
vsi  drugi  zavoljo  njega.     Prešestnica  skoči  v  jezero  in  vihar  jo  prenehal. 

21)  V  potoku,  ki  teče  mimo  vasi,  stanuje  povodnji  mož.  Qn  ima 
v  največjej  globočini  blizu  vrtinca  stekleno  palačo.  Na  otroke,  kteri  v 
vodo  kamenje  mečejo,  je  pač  zel6  hud,  ker  se  boji,  da  bi  mu  steklene 
palače  no  potrupali.  Tudi  kopati  se  je  tam  hudo  nevarno,  ker  se  povodnji 
mož  o  človeškem  mesu  živi     Posebno  mu  diši  meso  od  otrok.  . 

22)  „Ne  hodi  k  mlaki,  da  te  „Muk"  notri  ne  potegne!"  Tž^o 
svarijo  slovenske  matere  svojo^  deco.  Kakošen  pa  je  „Muk"  ?  Muk  je 
„velik  ded",  ki  čaka  v  luknji  pod  bregom,  da  bi  potegnol  otroka  k  sebi 
s  kosmato  roko.  Neka  starka  je  videla,  kako  se  je  Muk  v  vaškej  mlaki 
kopal.  Sedela  je  na  pragu  domače  koče,  ki  stoji  na  visokem  griči  in 
molila  večerno  molitev.  Bila  je  jasna  mesečina,  in  videla  je,  kako  seje 
pokazal  korenit  mož  in  se  spustil  v  mlako  ter  začel  vodo  plati  in  malo 
da  ni  skoro  vse  vode  izplal.  Iz  zemlje  pa  so  se  culi  zamolkli  glasovi, 
klici  ujetih  otrok.     Muk  pa  je  na  skoro  izginol. 

23)  Posebna  neprijateljica  je  reka  Mura,  nečistnicam.  Če  dobi  tako 
v  pest,  ne  izpusti  je  več,  če  ne  vrže  od  sebe,  kar  jej  je  najdražjega. 
Zgodilo  se  je,  da  je  zagnala  neka  taka  deklina,  ko  so  se  peljali  na  Prek- 
mursko k  nekej  veselici,  nove  opanke  s  krasnimi  poticami  v  Mm'o.  Le 
tako  je  bil  rešen  lahek  čoln  z  ljudmi  vred  gotovega  potopa. 

24)  Neki  večer  so  zlati  žarki  zahajaj6čega  solnca  kaj  lepo  obsevali 
valove  razburjene  Mure.  Kraj  brega  je  sedela  pet  let  stara  ribičeva 
hčerka.  Igrala  si  je  z  okroglim  prodcem,  kajti  vajena  je  bila  vode.  Na 
enkrat  se  obrne  proti  vodi  ter  plosne  v  otročjem  vesolji  z  ročicama.  Pred 
njo  plava  velika  zlata  riba,  gladka  ko  svila  in  žamet,  svetlejša  od  večer- 
nice  na  jasnem  nebu.  Dete  se  bliža  čudovitej  ribi,  stopi  za  njo  v  mlačno 
vodo,  a  kmalu  jo  vzdigne  val  ter  zanese  po  vodi  naprej,  naravn6č  proti 
velikej  skali  sredi  reke,  in  ondi  izgine  v  silnem  cmrku  der6če  Mure. 
Preteklo  je  leto  in  dan.  Murski  ribič  nastavlja  zopet  sake  in  rakičja  po 
strugah.  Sedel  je  enkrat  na  obrežji  ter  menda  ravno  mislil  na  izgubljeno 
hčerko.  Zdaj  zagleda  sredi  reke  bel  majhen  čolnič  in  v  njem  belo  dete, 
ravno  tako,  kakoršna  je  bila  hčerka  pred  letom  izgubljena.  Čolnič  udari 
ob  skalo,  voda  se  razdeli,  čolnič  in  dete  pa  se  izgubita  polagoma  v  globočino. 
Drugi  dan  je  bil  zopet  ribič  že  na  vse  zgodaj  pri  reki  ter  postavljal  sake 
in  mreže.  Velika  mreža  se  začne  močno  gibati.  V  njej  zapazi  ribič 
zlato  ribo,  ki  se  skuša  na  vse  moči  oprostiti.  Že  jo  drži  ribič  v  rokah, 
kar  se  prikaže  tik  njega  velikanski  mož  proseč  ga:  „Pusti  mi,  ribič, 
zlato  ribo !  Razsvetljuje  mi  temne  sobane  v  gradu  pod  vodo.  Žal  ti  ne 
bode.  Dam  ti  hčerko  nazaj !"  Ribič  izpusti  zlato  ribo,  velikan  pa  govori 
dalje :  „Pridi  zvečer  ob  solnčnem  zahodu  tja  k  ovej  skali  tef  udari  trikrat 
z  veslom  po  njej!"    Solnce  še  ni  bilo  za  gorami,  ko  veslata  mož  in  ž^a 


561 

proti  omenjenej  skali.  Žena,  ki  je  že  komaj  čakala,  da  zagleda  drago 
hCerko,  iztrga  možu  veslo  iz  rok  ter  bije  po  skali,  da  so  udarci  glasno 
odmevali  od  bližnjih  hribov.  Keka  se  razdeli,  in  s  r?olnom  vred  padeta 
onadva  v  neizmerno  globočino,  ker  se  nista  na  tanko  ravnala  po  „Mu- 
kovem"  povelji. 

25)  Bister  potok  prihaja  iz  visoke  pečine  proti  lenej  Sotli.  Tam, 
kjer  zapuSča  pečcvje,  je  zarasten  z  grmovjem,  ^  in  ta  kraj  se  imenuje 
^Rožna  loka".  Tii  se  v  jasnih  noč^h  „Vile"  kopljejo  in  igraje  po  vodi 
prepevajo  svoje  mile  pesni.  Ali  gorj6  človeku,  kteri  jih  zalezuje  ter 
njihovo  petje  in  njih  pogovore  posluša.  One  ga  gotovo  ulovž  in  mu  oči 
izkopljejo.  Neka  deklica  jim  je  bila  pri  kopanji  njihovo  dragoceno  obleko 
pobrala,  ali  one  jo  zapazijo,  in  drugi  dan  je  plavala  deklica  mrtva  proti 
Sotli. 

26)  V  Sotli  gospoduje  povodnji  mož  in  blizu  njega  njegov  največji  so- 
vražnik „škrat".  Domovje  povodnjega  moža  se  imenuje  „Veliko  peklo"*. 
Voda  je  na  tem  kraji  čisto  mirna,  pa  neizrečeno  globoka.  Okolica  je 
pasta  in  zapuščena,  še  pastirji  ne  pasejo  tukaj  radi  svojih  čred :  st^ri  kot 
mladi  se  njega  strašno  boj^.  Povodnji  mož  se  je  v  prejšnjih  časih  pre- 
oblečen v  lovca  med  ljudmi  pogostoma  pokazoval,  ali  drugi  dan  je  v  vasi 
vselej  nekoga  manjkalo,  in  nikdar  niso  vedeli  kam  za  njim.  Zdaj  pa  ima 
drugo  društvo,  namreč  povodnje  device.  Te  so  prišle  po  Savi  Bog  v6 
odkod  iz  Kranjskega  in  se  spustile  tudi  v  Sotlo.  Ali  kdo  popiše  njih 
strah  in  grozo,  ko  so  se  hotele  vrnoti,  a  so  pred  seb6j  zagledale  strašno 
pošast,  povodnjega  moža.  Ta  jih  je  grohotaje  v  svoje  domovje  prignal 
in  tam  na  debele  dolge  veriga  pripel.  Tako  um  ne  morejo  uiti,  a  lahko 
se  obiskujejo  in  prikazujejo  na  površji.  In  marsikdo  je  že  čul  po  noči 
njih  tužno  petje !  (Konec  pride.) 


KrstODOše,  narodni  praznik  srbski. 

Spisal  Jan.  M.  Bogovic. 

liar  je  katoliku  praznik  sv.  Telesa ,  to  je  pravoslavnemu  Srbinu 
Krstov  dan,  Krstonoše  =  križenosci,  samo  s  tem  razločkom,  da  praz- 
najejo  katoliki  ta  praznik  na  določen  dan,  pravoslavni  pa  po  svojej  volji, 
kedar  jim  je  drago,  samo  da  je  v  meseci  maji  ali  juniji. 

Ta  praznik  prav  za  prav  ne  spada  pod  zgornji  naslov,  ali  če  se 
vzame  v  oair,  da  je  s  crkvenim  praznikom  zvezan  tudi  star  narodni 
obidig,  običaj  gostoprimstva,  mislim,  da  se  more  ta  praznik  prav  lahko 
aTTstiti  med  narodne  praznike. 


562 

PogU»jino  si  ta  dan  lualo  pobližje.  Kakor  povsod,  imajo  ta  dan  tudi 
pri  nas  niožnaiji  največ  opi*aviti.  Fantje  polnijo  in  palijo,  da  po  užesih 
zvenči.  Razven  tega  gre  procesija  po  polji  z  zastavami,  križi  in  drugimi 
podobami,  kakor  pri  katolicih,  samo  s  tem  razločkom,  da  se  bere  eno 
evangelje  na  pokopališči  in  to  navadno  tretje.  Kar  se  preje  in  po  evan- 
gelji  godi,  ne  nahaja  se  v  katoliškem  obredu.  Žene  zgotovijo  domd  vsake 
vrste  jela,  napolnijo  čutare  z  vinom  ali  slivovko,  pa  gred6  na  pokopališče. 
Tam  se  vsede  vsaka  na  grob  enega  iz  rodovine  in  počne  „kukati".  Ku- 
kanje ni  jokanje,  ampak  nenavadno  vpitje  s  pevajočim  glasom.  Kukanje 
ni  izraz  duševnega  bola.  ampak  —  običaj,  navada. 

Ko  pride  procesija  na  pokopališče,  zvrši  se  crkveni  obred,  potčm 
slečejo  duhovniki  erkveno  obleko,  narod  posede  na  grobove,  pa  udri  po 
jelih  in  pijači  —  za  pokoj  mrtvih. 

Tli  se  napija,  razgovarja,  eden  drugega  časti  —  vse  za  pokoj  mrtvih. 
Slovencem  so  bod(»  ta  običaj  morebiti  čuden  zdel,  ali  pri  nas  ne  more  to 
biti  drugače.  Krstonoše  brez  pojedine,  to  se  ne  dd  misliti. 

Po  pojedini  se  vrne  procesija  nazaj  k  crkvi,  kjer  je  četvrto  evan- 
gelje,   in  s  tem  je  crkveni  obred  končan. 

Po  božjej  službi  gre  vsak  domii,  kjer  so  zbrani  gostje,  ki  so  prišli 
ta  dan  v  gosti.  Ti  so  iz  rodbine,  ali  pa  prijatelji,  ki  so  hišnemu  gospo- 
darju s  tem  skazali  čast,  da  so  prišli  k  njemu.^  Domačica  je  pripravila, 
kolikor  jej  je  bilo  mogoče,  da  se  pokaže.  Vsak  vaščan.  pa  tfldi  najsiro- 
mašnejši,  ima  goste.  Kolikor  več  gostov,  toliko  večja  čast  je  za  gazdo. 
Ljudje  pridejo,  če  tudi  niso  povabljeni.  Kedar  pride  vaščan  v  mesto  za 
ta  praznik  kupovat  potrebnih  stvarij,  obišče  svoje  prijatelje  in  poznance, 
ki  so  v  večjem  in  lioljšem  položaji  od  njega.  In  ako  bi  imel  rad,  da  mu 
pridejo  na  ^Krstonoše**  v  gosti,  tedaj  mu  pa  samo  reče,  da  so  v  njegovej 
vasi  ta  in  ta  dan  Krstonoše.  S  tem  je  že  tudi  izrazil  povabilo.  Svojih 
bližnjih  prijateljev  ne  vabi,  ti  pridejo  sami. 

Mladina  gre  popoldne,  če  dopušča  vreme,  na  ples,  starejši  pa  ostanejo 
pri  prijači  domd,  poležejo  po  travi,  razgovarjaj6č  se  o  marsičem,  osobito 
pa  o  dobrih  preteklih  časih. 


Bosenske  zanovetke. 

spisal  Bajko  Perusel: 

XIX. 

Iri  nekej  koncčnej  razpravi  proti  trem  bratom,  ki  so  si  po  krivem 
prisvojili  veliko  zapuščino  svojega  strica,  privalil  se  je  v  sobo  kot  priča 
strašno  debel  človek.  Ko  je  zopet  do  sape  prišel,  odgovori  na  predsedni- 
kovo vprašanje,  kdo  in  kaj  je,  svestno :  „Mi  smo  Abdulah  effendija,  carski 


5()3 

činovnik."  „Kakoy  carski  činovnik?"  „Nadzoruik  iiiohaiiuHlaiiskih  j^ol!" 
„ Ali  ste  oženjeni?"  ^Smo."  „Koliko  Vam  je  let?"  „Nam  je  53  let." 
In  tako  je  ua  vaako  vprašanje  odgovoril  v  pluralu  maiestatis;  kajti  na 
vsako  vprašanje  v  pluralu,  odgovarja  Bošnjak  tudi  v  pluralu.  Skoro  sem 
imel  priliko,  pobližje  seznaniti  se  z  njim.  Prišel  je  v  g^-mnasijo  turškega 
veroiičitelja  nadzorovat.  Ko  se  je  skozi  vezna  vrata  do  stopnic  privalil, 
po^l  je  počasi  penjati  se  v  prvo  nadstropje.  Da  je  do  vrha  lo.  stopnice 
prispel,  potreboval  je  ravno  5  minut ;  zakaj  po  vsakem  koraku  je  malo 
postal  in  počival.  Mogoče,  da  se  je  tudi  sam  bal,  da  se  pod  njegovo  stopinjo 
lesene  stopnice  ne  zrušijo,  in  zategadel  je  tako  oprezno  korakal.  Ali  sedaj  je 
bila  muka,  priti  v  sobo.  Bilo  je  odprto  samo  eno  krilo  vrat.  Skušal  je  na  rav- 
nost vstopiti,  ali  ni  šlo,  bil  je  preširok.  Sedaj  se  za  45"  okrene  in  skuša  po 
strani  porinoti  se  v  sobo.  A  tudi  ta  napor  je  bil  brezuspešen.  Vrata  so 
se  moiula  na  stežaj  odprelti.  in  stoprav  sedaj  je  mogla  njegova  debelost 
brez  težave  v  sobo  vzlesti,  kjer  se  je  najčvršča  stolica  zd-nj  poiskala:  ali 
tudi  ta  je  močno  zaječala,  ko  začuti  to  nenavadno  težo. 

To  je  bil  tedaj  elFendija  A1)dulah,  v  c41em  Sarajevu  visokospoštovana 
ličnost  zaradi  svoje  učenosti  in  modrosti.  In  to  je  tudi  bil,  učen  namreč 
in  moder,  kajti  on  je  dovršil  vse  šole.  Take  šole  so  mejtefi  (mektebi) 
ali  osnovne  šole,  v  kterih  se  mlada  Turad  uči  oddelke  iz  korana  čituti, 
kar  po  priliki  štiri  leta  traje.  Vsaka  mahala  ima  vsaj  po  eno  džamijo 
in  kraj  džamije  mejtef.  Te  šole  pa  se  znatno  razlikujejo  od  naših.  Na 
vzvišenem  mestu  sedi  hodža,  deca  sede  s  podvijenimi  nogami  na  kožah 
darovanih  ovac  ali  na  čilimih,  pred  njimi  pa  leži  na  nizkih  klopeh 
koran.  Kazven  te  knjige  je  edino  učilo  palica,  ki  se  v  eksemplarih  razne 
velikosti  nahaja  v  šoli;  kajti  od  gospoda  učitelja  se  vendar  ne  more 
zahtevati,  da  bi  vedno  po  šoli  hodil  in  na  red  pazil.  A  ker  so  turški 
paglavci  bas  tako  neposajeni,  kakor  naši,  treba  jih  včasih  malo  s  šibo 
pošegetati.  Kolikor  je  bolj  od  hodžinega  sedeža  oddaljena  vrsta,  v  kterej 
deček  sedi,  tem  daljša  palica  zažvižga  nad  glavo  nemirneža.  Nauk  pa 
se  podaje  v  teh  šolah  tako,  da  hodža  enega  ali  pa  dvojico  k  sebi  vzame 
ter  njima  v  glavo  vtrobi,  kar  jih  hoče  naučiti,  pott^m  zopet  dva  druga, 
ali  ona,  ktera  sta  se  lekcijo  že  naučila,  morata  zopet  druge  podučevati. 
Da  je  pri  tem  sestavu  nauke  vedni  nemir  v  šoli,  to  se  lahko  razume, 
vzlasti  ako  še  pomislimo,  da  so  otroci  kar  familijarni  z  učiteljem  ter  z 
njim  šale  zbijajo. 

Nad  učitelje  takih  šol  ))il  je  postavljen  kot  nadzornik  naš  Abdulah 
effendija.  Ko  je  bil  edenkrat  baš  v  imenovanem  svojstvu  pozvan  na 
večerjo  z  dvema  učiteljema,  bala  sta  se  ga  grozno  poslednja  dva  moža- 
karja ter  pazljivo  gledala  na  vsak  mig.  da  mu  ustrežeta.  Ker  vina  ni 
pil,  nalokal  se  je  šerbeta,  v  kteri  mu  je  proti  koncu  pakosten  sogost  nalil 
tudi  rakije,  tako  da  se  je  etfendija,  že  od  dima  in  vročine  omočen,    opii 


564 

in  ko  se  je  jacija  razlegala  raz  munar,  oblastno  onima  zapovedal,  naj 
gresta  z  njim  klanjat  se.  „Ajd  Tuzlo,"  dejal  je  jecaj6č%  „ajd  Kibicu,  da 
se  klanjamo."  Odšli  so  res  vsi  trije  na  nekako  divanano  ter  se  na  rogoznici 
(Schilfmatte)  klanjali.  A  pri  onej  attitudi,  ko  mora  leči  na  trebuh  in 
pot^m  zopet  vstati,  zavalil  se  je  naš  debeli  effendija  in  ni  se  mogel  več 
vzdiguoti.  A  zdaj  pa  jame  na  pomoč  klicati.  Ali  tovariša  mu  nista 
pomagala,  ker  sta  bila  po  zakonu  popolnoma  v  molitev  utopljena,  in  tedaj 
je  jel  tudi  psovati,  kar  je  privabilo  ostale  ueturske  goste  iz  blagovalnice 
(Speisezimmer),  in  ti  so  zagnali  vsemu  respektu  nasproten  smeh.  Po 
dovršenej  molitvi  sta  ga  seveda  hodži  vzdignola,  ali  on  je  bil  ipak  jezen, 
ker  so  se  pijani  gjauri  šalili  z  njim,  pa  tudi  na  hodži,  ker  ga  nista  bila  preje 
vzdignola.  Enega  od  njiju  ni  cel6  mogel  trpeti,  in  zat6  si  je  ta  vedno 
želel,  da  bi  dobil  mesto  učitelja  na  „modresi"  ali  bogoslovskej  šoli. 

Kdor  je  zvršil  mejtef  in  hoče  dalje  študirati,  podi  se  v  medreso  in 
postane  „softa",  študent.  Tam  se  uči  8 — 10  let  koran  na  painet  in  potčm 
pokaže  pred  izpitnim  poverenstvom  svoje  znanje.  Ta  izpit  je  dosta  strog, 
ker  mora  znati  citovati  poglavje,  stran  in  vrsto  vsakega  izreka,  mora 
znati  tolmačenje,  ktero  je  obče  veljavno  itd.  Bazv^n  tega  se  uč^  arabske 
grammatike  in  syntakse,  temeljnih  naukov  mathematike  in  prava  (fikh). 
Kedar  softa  iz  teh  naukov  izpit  napravi,  zadobi  naslov  „hafia".  —  To 
šolo  nadzoruje  Hilmi-effendija ,  muftija  sarajevski.  Nobena  važna  stvar 
se  brez  muftijine  fetve  ne  sme  učiniti.  On  izreče,  kedar  se  ima  kaka 
nova  stvar  uvesti,  svojo  fetvo,  ali  je  po  božjem  zakonu  dovoljeno  ali  ne. 
ter  svoj  izrek  potrdi  s  citatom  iz  korana  in  drugih  svetih  knjig  ter  pristavi 
svoj  „muhur"  t.  j.  pečat,    ki  obično  služi  namesto  podpisa. 

Kdor  to  šolo  dovrši,  more  postati  „hodža"  t.  j.  učitelj  v  mejtefu,  ali 
pa  tudi  zadobiti  manjšo  svečeuiško  ali  sodniško  službo. 

Kdor  pak  hoče  zadobiti  večje  službe,  ta  mora  še  dalje  študirati,  in 
navadno  pošiljajo  imovitejši  Bosnjaci  svoje  sinove  v  Carigrad,  kjer  se 
izobražujejo  „uleme"  t.  j.  pravniki.  Ti  morajo  učiti  se  „multeko"  (občni 
zakonik  mohamedanski),  ^sakko"  (nauk  o  sestavljanji  sodbenih  spisov), 
različne  načine  pisma  za  sodbene  spise  (mohamedanci  imajo  več  kot 
deset  načinov  pisanja),  izdelovanje  ilaraov  (razsodeb)  in  hodjetov  (pose- 
dovnih  dokumentov)  in  različne  druge  stvari.  Ta  nauk  traje  zopet  več 
let,  in  razvidno  je,  da  je  mož  še  precej  star,  predno  dovrši  visoke  nauke. 
Taki  sodniki  so  naibi  (manjši  sodniki  in  notarji),  kadije  (sodniki),  mufe- 
tiši  (iztražni  sodniki)  in  „mollahi  (nadsodniki).  —  V  Bosni  imajo  ti  sodci 
majhen  delokrog.  V  njih  področje  spada  „šerijatski  s5d",  namreč  obi- 
teljsko,  ženitbeno,  podedovinsko  in  skrbniško  pravo  mohamedancev.  Pred- 
sednik šerijatskega  sdda  je  kadija  ali  pa  mollah,  in  prisedniki  v  „medilisu' 
(skupščini)  so  ugledni  mohamedanski  mestjani.  V  vseh  drugih  stvareh 
nimajo  sedaj  kadije  nič  več  govoriti. 


565 

Višji  duhoTniki  so  „muderi§i"  (professori),  pot6in  „šeihi"  (starci), 
^datibi' (ki  y  džamijah  glasno  molijo),  imami,  miijezini  in  kaimi  (crkvenjaki). 

DuhoTniki  imajo  dohodke  od  vakiifa  in  opravljajo  vsa  crkvena  opra- 
vila zastonj.  Sodniki  niso  imeli  plače  ter  so  za  vsako  stvar-  dobivali 
percehte  in  takse.     Sedaj  imajo  stalno  plaeo. 

Vse  te  nauke  zvrstil  je  naš  Al)dulah  ( ffendija  in  obnašal  je  za  turškega 
vremena  visoko  službo.  Pokajial  mi  je  edenkrat  svojo  uniformo,  ki  je 
š  tolikim  zlatom  obšita,  kakor  pri  nas  le  ona  tajnih  svetovalcev.  Ali  ker 
je  sedaj  cesarski  iMnovnik,  noče  je  ve^'  obleči ,  ampak  čuva  jo,  morebiti 
v  nadi,  da  se  zopet  povrati  v  Bosno  turško  gospostvo. 

Sicf^r  pa  mož  tudi  nekoliko  geografije  in  mathematike  razume,  tako 
da  je  v  resnici  eden  najbolj  uaobraženih  mohamedancev.  Ali  evropske 
uglajenosti  nima.  Po  kosilu  v  dništvu  riga  v  znak,  da*  mu  je  dobro  v  tek 
šlo.  Ko  mu  je  neki  gospod  ponudil  cigare,  zagrabil  je  kar  vse.  Takih 
stvarij  bi  se  mu  moglo  več  očitati,  ali  zameriti  mu  jih  ne  smemo,  ker 
je  on  pravi  Turčin,  din-direk  (čvrsti  stolp  turške  vere),  ki  prezira  gjaurske 

običaje.  (Konec  pride.) 


Mravlje. 

Spisal  J.  Koprivnik. 
(Konec.) 

F.  Sužniki  v  mravljišči. 

Učitati  smo  moi*ali  mravljam  egoizem  in  prepirljivost ,  grajati  jih 
pa  zavoljo  pohajevanja  in  lenobe  nismo  imeli  do  sedaj  uzroka  nobenega. 
Marveč  hv&liti  smo  morali  njihovo  pridnost  in  vztrajnost.  Kakor  pa  ni 
pravila  lirez  izjemkov,  tako  se  tudi  nahajajo  med  v  obče  pridnimi  in 
delavnimi  mravljami  take,  ki  si  rade  olajšajo  svoje  breme  in  se  ognejo 
rade  dela ,  če  se  le  dd.  Da  je  pa  to  mogoče ,  pridobijo  si  te  mravlje 
nekaj  tujih  mravelj,  ktere  jim  morajo  hlapčevati  ter  opravljati  v  mrav- 
ljišči opravila,  ki  jih  prinaša  vsakdanje  življenje.  Mravljam,  ki  drugim 
hlapčujejo ,  pravimo  sužniki,  gospodarje  pa  imenujemo  mravlje 
grabljivke  ali  amazone. 

Kako  si  pa  pridobi  ta  gospoda  sužnike  ?  —  Nekaj  plemenitašev  gre 
iskat  naselbino  takih  mravelj ,  pri  kterih  jemljejo  navadno  sužnike.  Ko 
so  jo  našli,  povrnejo  se  domti,  in  sedaj  se  vzdigne  celo  krdelo  te  gospode 
in  lomasti  proti  mravljišču,  ktero  namerjava  opleniti.  Voditelji  in  poveljniki 
četam  pa  so  oni  pozvedovalci ,  ki  so  bili  mirno  naselbino  zasledili.  Do 
stanii  dospevši,  obstopijo  ga  čete  v  tesnih  vrstah  in  kakor  bi  trenol,  shruje 


566 

cila  armada  na  mravlji^^e ,  pokolje  stražnike  in  varuhe,  vdere  v  stan, 
naloži  zaploda  (lieink  in  Imh)  —  delavcev  — ■  ter  ga  odneBe.  (Zalege, 
iz  ktere  hi  se  razvile  moj^ke  mravlje  ali  pa  samice,  nikdar  ne  vzatnejo.) 
Premagane  in  oplenjene  mravlje  žalujejo  dolgo  po  svojih  otrokih,  a  vse 
zastonj,  nazaj  jih  ne  dohijo  več. 

Kaka  osoda  pa  čaka  otroke  v  tujem  mravljišči?  —  Nikakor  ne  tako 
hnda,  kakor  bi  si  človek  mislil.  Tuje  mravlje  jih  gojijo,  kakor  da  bi 
bili  njihove  krvi.  Ko  so  pa  odrastli  ter  postali  krepki,  morajo  delati, 
in  to  l>i  ]>ili  morali  tudi  domd.  Ker  pa  sploh  ne  ved6,  kaj  se  je  bilo 
z  njimi  zgodilo,  in  ne  slutijo,  da  niso  pri  svojih,  poprimejo  se  dela  in 
delajo  veselega  srca  v  blagor  novej  domovini. 

Pri  nas  se  nahajat^^  dve  mravlji,  ki  imate  sužnike,  in  sicer  mravlja 
krvavica  (formica  sanguinea)  in  mravinec  rnsec  (polyergus  rufescens). 
l^iTa  j(»  podobna  rujavi'j  mravlji  (f.  rufa)  in  se  gle4le  podobe  lahko  z  njo 
zamenja,  a  naseluje  se  po  solnčnih  brdih  in  ne  po  gozdih,  kakor  rajava, 
ter  nanaša  mnogo  manjša  mravljišča  od  rujave.  Opleni  pa  neko  čruo- 
rujavo  mravljo  (t*,  cunicularia) ;  razven  te  pa  še  dve  drugi,  in  sicer  f.  fnsca 
in  lasius  alienus.  l)asii*avno  ima  mravlja  krvavica  sužnike,  vendar  dela 
tudi  sama,  in  sužnji  jo  pri  delu  le  podpirajo.  Cisto  drugače  je  pa  to  pri 
južnoeviopskej  mravlji:  polyergus  rnfescens.*)  Za  delo  ni  mar  niti  njenim 
delavcem  niti  babicam  niti  moškim  mravljam.  Vsa  opravila  v  mravljišči 
morajo  opravljati  sužniki;  ti  postopači  še  ne  zrejo  sami,  ampak  pitajo  jih 
sužniki  strežaji.  Ce  odpremo  mravljišče,  prikažejo  se  hitro  sužniki,  da 
popravijo  storjeno  škodo,  a  plemenitaše  vidimo  sprehajati  se  po  mravljišči, 
kakor  da  bi  se  ne  bilo  v  stanu  nič  posebnega  zgodilo.  Kar  bi  deloma  opraviče- 
valo plemenitaške  šege  te  mravlje,  je  to,  da  žival  sploh  ni  za  težko  delo. 
Njena  grizala  so  tako  nežna  in  šibka,  da  bi  se  polomila,  če  bi  bila  mravlja 
prisiljena,  z  njimi  krepko  prijemati.  Mravinec  rusec  napada  najrajši 
mravljo :  f.  cunicularia. 

Nekteri  še  štejejo  k  mravljam  graldjivkam  rujavo,  komaj  4  mm  veliko 
mravljo :  strong}iognathus  testaceus,  ki  se  nahaja  bolj  po  redko  v  majhnih 
stanovih  pod  kamenjem.  V  njenej  družbi  najdejo  se  delavci  mravlje: 
tetramorium  caespitum  (Kasenameiso).  Ker  ni  ta  mravlja  zaradi  šibkih 
grizal  za  tt^žko  delo  in  ker  živijo  pri  njej  delavci  —  druge  mravlje,  smatra 
se  za  grabljivko,  dasiravno  se  še  ni  zasačila  pri  roparskem  poslu. 

G.  Mravlje  drugih  krajev. 

Dr.  Mayr  popisuje  92  evropskih  mravelj.  **)  To  je  pa  jedva  \,5 
vseh    do  sedaj    poznat ih    ibrmicidov.      *7i3    j*h  živi  torej  v  dnigih    delih 

*)  Dasiravno  jo  jirav  za  prav  le  v  južnoj  Evropi  doma,  nahaja  se  tudi  pri  nas, 
seveda  bolj  po  redko. 

)  Glej  Die  europaisclien  Formieiden  von  Dr.  G.  L    Majr. 


** 


567 

naše  zemlje.  Ker  ima  mnogo  tujih  mravelj  (^isto  druge  šege,  nego  naše  do- 
mače, hočemo  jih  nekaj  omeniti. 

V  zapadnej  Afriki  se  nahajajo  mravlje,  ki  nimajo  stalnega  bivališča. 
Daties  je  tukaj,  jutre  tam.  V  društvu  so  manjše  in  večje  (do  11  mm 
velike)  živali.  Ime  plemenu  jo  Anomma  areens.  Solnce  je  tej  mravlji 
smrtni  strup.  Zategadel  je  celo  društvo  skrito  po  dnevu  v  raznih  zatišjih. 
Kakor  hitro  pa  zaide  sohu^e  za  goro,  prihruje  druhal  iz  svojih  zakotij  in 
koraka  v  gostih  vrstah  naprej  iskajoča  si  živeža.  Žabe,  kače,  kušarji, 
miši,  podgane  in  vsakovrstna  golazen  je  njihov  plen.  Zel6  udave  (veli- 
kanske kače  tamošnjih  krajev)  bojtia  posilijo.  Včasi  vderejo  v  človeška 
stanovanja  in  hudo  gospodarijo  mi^l  domačim  mrčesom.  Prej  ko  zasvita, 
ni  v  hiši  več  niti  podgane  niti  miši  niti  ščurka;  le  gole  kosti  in  drugi 
ostanki  leže  po  tleh.  Da  mora  pobegnoti  človek  ob  tem  pohodu  iz  hiš(», 
je  samo  ob  sebi  razumljivo.  Ako  pridc^jo  ti  požeruhi  do  reke  ali  potoka, 
naredijo  baje  ^živ  most"  (korenjaki  izmed  njih  se  postavijo  tako,  da  so 
drugim  plavajoča  brv),  in  po  njem  prebrodijo  na  ono  stran.  Oe  jih  pa 
iznenadi  ob  deževji  povodenj,  zberejo  se  v  klobčič  —  vzemši  slabotne  v 
sredo  —  in  plavajo  tako  dolgo  po  valovji,  dokb^r  iu>  neha  povodenj  ali 
jih  ne  zapodi  veter  na  suho. 

V  celej  južnej  Ameriki  pa  na  otoku  Kuba  živi  črnornjava,  If)  mm 
velika  mravlja,  oecodoma  eephalotes  po  imenu.  Žival  je  neznano  kvar- 
Ijiva  tam  nasajenim  pomarančeveem  in  kavoveem,  ker  jim  pogrize  listje 
in  ogloja  korenine.  V  celih  procesijah  pridejo  kvarljivci  (^delavci  in  debelo- 
glavi  vojaki)  in  spležejo  na  drevesa.  Vsak  si  odreže  s  klj<'ščastima 
čeljustima  palec  širok  košček  lista  in  ga  odnese  domu,  da  ga  porabi  v 
stavbo  svojega  podzemeljskega,  več  metrov  obsegajočega  mravljinjeka. 
Razv^n  tega  še  vrta  in  rije  mravlja  na  vse  strani  okoli  mravljišča  in  ogloja. 
ako  se  je  bila  blizu  sadežev  naselila,  tanke  korenine  (najdrolmejše  cel6 
pogriz(^),  da  se  mora  drevo  prej  ali  slej  posušiti.  Tudi  v  človeška  biva- 
lišča pride  včasi  kakor  poprejšnja,  iskat  si  živeža.  Prebivalci  pokončajo 
naselbine  po  tem,  da  jih  izkopljejo,  izžg6  ali  pa  naselnike  z  žveplenim 
dimom  zadušijo. 

Najzanimivejša  med  vsemi  mravljami  je  pa  ona,  ktera  se  peča  s 
poljedelstvom.  To  je  opazoval  Angličan  Linsecom  v  državi  Teksas 
v  Ameriki. 

Po  vsej  pravici  bi  si  smela  zapeti: 

„In  orjom  in  sej(Mii 
In  zrnje  s;idini." 

Kjer  se  misli  naseliti  mravlja  poljedelka,  myrmica  molificans  —  tako  se 
namreč  imenuje  žival,  —  skoplje  si  luknjo  v  zemljo.  Krog  luknje  naredi 
iz  rahle  zemlje  kegljast  nasip,  ki  je  tem  višji,  čim  rajši  je  tam,  kjer  se 
je  ugnezdila,  povodenj.     Okoli  nasipa  izpuli  travo  do  ^/^ — 1  m  na  široko 


568 

in  zrahlja  tla.  Ta  ^izorani^  pas  okoli  nasipa  je  sedaj  njeno  po^e.  Tnkaj 
„naseje"    vsako    leto   proti  koncu    meseca   oktobra  neko   posebno  tnt?Q 

—  „niravljiiiji  riž^.  Meseca  novembra  začne  setev  zeleneti.  Če  pribode 
poleg  mravljinjega  riža  iz  zemlje  kako  drugo  zeljce,  odgriznejo  ga  takoj 
mravlje  ter  zavlečejo  v  stran.  Ko  „žito"  dozori,  vzamejo  pridni  kmeto- 
valci zrno  za  zrnom  rahlo  iz  klasja  ter  ga  pospravijo  v  stan.  Pleve,  ki 
so  se  držale  zrna,  izmečejo  pozneje  v^n.  Ce  jih  povodenj  iznenadi  in  jim 
voda  „žito"  zmoči,  znosijo  ga,  kakor  bitro  je  lepo  postalo,  na  poTJrdje 
nasipa,  da  se  ondi  posuši.  Tista  zmca,  ki  so  bila  že  cime  pognala, 
izmečejo  v  kraj,  druga  pa  pospravijo  zopet  v  „žitnico".  V  svojem 
poljedelstvu  se  ne  dd  mravlja  motiti.  Ako  jej  živina  podrza  žito,  pa  se 
takoj  preseli. 

Še  onih  tujih  mravelj  naj  omenimo,  ki  so  tako  rekdč  rndninaiji, 
kajti  one  ved6  rudnine  ločiti.  Julij  FrObel  pripoveduje  namreč ,  da  je 
našel  v  Kaliforniji  mravljišča,  ki  so  bila  iz  samih  kalavčevih  (Feldspat) 
zrnic,  druga  zopet  iz  samih  kvarčevih.  Neki  tamošnji  domačin  mn  je 
pokazal  c^lo  vrečico  drobnih  rudečih  granatov,  ki  jih  je  bil  nabral  is 
velikega  mravljišča. 

Da  se  v  tujih  krajih  razveu  navedenih  še  nahaja  mnogo  zanimivih 
formicidov,  je  samo  ob  sebi  razumljivo,  a  prostor,  ki  je  temu  spisu  od- 
menjen,  ne  dopušča,  da  bi  jih  še  več  tA  omenjali. 

H.  Korist  in  kvarljivost  mravelj. 

v  gospodarstvu  narave  imajo  mravlje  jako  važno  mesto.  Ker  se 
hi-anijo  tudi  o  mrhovini,  zabranijo  s  tem  (poleg  drugih  žival^),  da  se  ne 
nakopiči  v  zraku  preveč  človeku  in  živalim  škodljivih  plinov,  ki  nastajajo 
pri  razpadanji  (gnijenji)  organičnih  tvarin,  kar  je  v  toplih  krajih  še  bolj 
kakor  pri  nas  pomenljivo.  Da  napadajo  razne  golazni  (gosenice,  ličinke, 
črve  itd.),  pouzročijo  z  drugimi  živalimi  vred,  da  se  tak  mrčes  preveč  ne 
množi.  To  ima  posebno  v  toplih  krajih  svoj  pomen.  Pri  nas  je  ta  posel 
bolj  najezdnikom  (ichneumonidom)  kakor  mravljam  izročen.  Najezdniki 
polagajo  namreč  svoja  jajca  v  druge  žuželke,  vzlasti  v  gosenice ;  njih  li- 
činke žr6  na  živem  telesu  napadene  živali  (gosenice)  in  je  iijed6. 

Kakor  se  je  že  zgoraj  omenilo,  izločujejo  zeliščne  uši  neprestajio 
neko  lepljivo  sladčico  iz  sebe.  Ako  bi  ne  pospravljale  mravlje  te  medice, 
nakopičilo  bi  se  je  toliko  okoli  neokretne  in  lene  zeliščne  uši,  da  bi  se  mo- 
rala živalica  zadušiti  v  njej !    Kdo  bi  ne  občudoval  modrosti  stvamikovel 

—  Mravlje  same  služijo  marsikterim  živalim  v  hrano,  tako  na  pr.  mrav- 
ljinčarju (mvrmecophaga),  podzemeljskej  svinjki  (orycteropus),  mnogim 
pticam,  •  žuželkam  itd. 


639 

Olovekii  koristijo  mravlje  neposredno  s  svojimi  bubami  (napačno 
jajci),  s  kterimi  se  krmijo  ptice  pevke,  zaprto  po  gajhicah.  Dajejo  tudi 
domaČe  kadilo. 

'  „Spet  druge  gredo  po  nabiri, 

•  '"  Kadilo  napravljat  doma," 

brali  jih  SlomUek. 

Pri  nekterih  boleznih  se  pridavajo  zdravilnim  kopelim.  V  takih 
kAjih,  kjer  je  mogo  smrekovih  in  jelovih  gozdov,  skupijo  prebivalci  za 
mravljinje  biibe  lep  denar.  Mariborski  trgovec  K.  S.  mi  je  pravil,  da 
dobi  vsako  leto  s  Pohorja  po  40— 5()  hI  mravljinjih  l)ub ,  za  ktere  iz- 
plača (K)0— 800  gld. 

Dobivajo  se  pa  bube  iz  mravljinjeka  tak6-le :  Nekaj  korakov  od 
mrav^idča,  najbolje  na  poti,  ugladi  se  ko^iček  zemlje.  Okoli  uglajenih  tAl 
se  naredi  draga,  v  ktero  se  voda  napelje.  Sredi  tega  otoka  skoplje  se 
plitka  jamicA  ter  pokrije  z  drobnim  vejevjem.  Krog  jame  se  nasiplje 
2  prata  debelo  mravljisčne  tvarine  z  mravljami  in  bubami  vred.  (Naj- 
boljše je  vzeti  tvarino  iz  srede  mravljinjeka,  ker  je  tu  največ  bub.)  Živali 
začnejo  letati  prestrašene  po  otoku  ter  iskati  mesta,  kam  bi  naj  pospra- 
vile in  poskrile  zalego.  Kmalu  so  odločijo  za  jamico  sredi  otoka.  Semkaj 
znosijo  bube  in  ličinke,  a  krcljevje  pustijo.  Tako  dobi  bubobir  v  udrtini 
popolnoma  čista  „mravljinja  jajca".  Da  pa  ne  izležejo  iz  bub  mlade 
mravlje,  ki  bi  jo  seveda  takoj  pobrisale,  morajo  se  z  vodenim  parom  ali 
v  vročej  peči  v  zaprejki  zadušiti. 

Znatne  škode  ne  napravljajo  mravlje  naših  krajev  človeku  nikdar,  a 
nadlegujejo  ga  včasih  s  tem ,  da  ščipljejo  in  pikajo  na  pr.  plevice ,  ko 
plejejo  korenje,  ali  vrtnarje,  ko  nadelujejo  grede.  Ce  zasledijo  kako  slad- 
čico  (strd,  vkuho.  sladkor  itd.),  obiščejo  nas  mravlje  tudi  domd,  a  lahko 
se  jih  ubranimo,  če  namažemo  razpoklino,  kjervhajajo,  z  degetom  (Theer) 
ali  pa  tla  s  pepelom  potrosimo.  Na  ta  način  jih  tudi  lahko  preženemo 
iz  ninjaka.  Ako  hodijo  na  sadno  drevje  srkat  sladkih  ovočnih  sokov  (na 
mladem  drevji  iščejo  le  zeliščne  uši  in  niso  škodljive,  marveč  koristne), 
zabrani  se  jim  dohod,  da  se  naredi  okoli  debla  obroč  iz  degeta,  ki  se 
pa  mora  večkrat  ponoviti.  Hujše  kot  naš(»  domače  mravlje  so  seveda 
nektere  tuje.  Med  temi  se  tudi  cel6  tako  hude  nahajajo,  da  preženejo  po 
e^le  naselbine! 

L  Nekaj  o  okamenelih  mravljah. 

Fossilne  ali  okamenele  mravlje  se  nahajajo  v  tretjaških  ali  tercijarnih 
skladih.  Pri  Oeningen-u  ob  Constanzskem  jezeru  našli  so  jih  v  tamošnjih 
ftkrilnikih  cela  gnezda.  Tudi  v  jantaru  (Bernstein)  so  pogosto  krilate 
mravlje.  Kako  pa  so  prišle  v  jantar?  Jantar  je,  kakor  znano,  fossilna 
smola  nekterih  predpotopnih  storžnjakov,  vzlasti  od  iglovca:  pinites  sue- 

r>9 


570 

einifer.  Po  teh  drevesih  so  mravlje  lazile,  kakor  še  dandanes  po  drevji 
rade  lazijo.  Nektere  pa  so  obtičale  v  lepljivej  smoli,  pritekajočej  iz  drevesa. 
Novi  dotoki  smole  so  mravljo  s  časom  popolnoma  zalili  in  jo  ogmoli. 
A  ko  je  drevo  zastarelo,  podrlo  se  je  ter  strohnelo;  smola  z  ogrnenimi 
mravljami  vred  pa  je  ostala  kot  nestrohljiva  v  manjših  in  večjih  grudicah 
v  prhlevini  in  se  pogreznola  v  teku  črasa  v  zemljo,  kjer  se  nahaja  sedaj 
kot  jantar.  To  pa  seveda  ni  edini  način,  kako  jo  nastal  jantar.  Mnogo- 
krat so  se  tudi  pogreznoli  celi  gozdi  takega  drevja.  Kako  pa  zaliva  in 
zaključuje  smola  drol)ne  živaliee,  vzlasti  mravlje,  pa  še  lahko  dandanes 
opazujemo  osoliito  pri  smreki. 


Stanko  Vraz,  pesnik  in  pisatelj  slovenski. 

Spisal  Andrej  Fekor^a. 


„Postal  za  mater  je  pisavnik**. 

St.   Vr. 

IV. 


1  oleg 


poezije  pečal  se  je  Vraz  istodobno  v  književnosti  tndi  s 
prozo.  Oni  čas ,  kakor  rečeno ,  bilo  je  v  Gradci  več  mladenčev ,  kteri 
so  se  združili  v  povzdigo  slovenskega  slovstva.  Ti  mladenči  so  se,  po 
svedočanstvu  Dav.  Trstenjaka,  vsak  teden  shajali  ter  pogovarjali  in  podu- 
čevali,  in  tako  položili  prvi  temelj  slovenskemu  pisateljstvu  na  Štajerskem. 
(Koledarček  slovenski  za  1855,  izd.  dr.  J.  Bleiweis.)  Pisali  so  pak  pesni 
in  poslovenjevali  podučne  spise  za  prosto  ljudstvo. 

Kakor  se  iz  Vrazovih  pisem  razvidi,  bil  je  uprav  on,  Vraz,  ,,duša 
malemu  družtvu  slovenskih  pisateljev";  vsaj  s  časom  je  to  postal.  Tako 
vodi  na  konci  leta  1<S»J5.  Vraz  z  Miklošičem  prevajanje  Schmidtovih 
pripovestij  za  mladino  na  slovensko  ter  odločuje,  kaj  ima  kteri  od  društ- 
venikov  prelagati;  a  želi,  naj  bode  jezik  štajersko-slovenski,  ne  kranjski, 
in  k  letu  misli  on  začeti  te  knjižice  izdavati. 

O  tem  piše  namreč  Muršecu  dne  3.  grudna  1835  (v  bohor.): 
„Moj  dragi!  —  Meni  Je  ne  bilo  mog6če  k  Cvetkovim  prvencam  priti, 
da  ])i  se  tam  nazoči  s  Vami  od  poslovenjenja  Schmidovih  pisem  si>o- 
minjal  ter  kaj  bi  Vam  za  poslovenjenje  odl6čil,  spomenol.  .  .  Za  to  samo 
posluhnite  uekolko  besedic  od  Schmida:  —  Pripovesti  sem  že  skoro  vse 
med  pomagavce  razdelil.  Vam  sem  odločil  pripovest:  „Zgubleno  dete", 
da  mate  Vi  sami  exemplar  Schmidov,  Vam  nepošlem  originala  (pa  tudi 
prilike  ne).  —  Ne  trel>a  besedne  preložbe;  ne  treba  neli  tudi  kranjsine; 
samo  po  takem   narečji  piste,    v  kakem  so  bili  najni  dozdajui  listi.     Le 


571 

■ 

prelagajte  po  sloTonskeni  t.  j.  kak  dober  štajarski  Slovenec  govori.  — 
Pa^čite  se.  Tri  pripovesti  so  že  gotove.  Po  viizinu  hode  se  tiskati 
sa£elo.  .  .  .  Mikla^ic  Vas  lepo  pozdravljnje.  Perva  povest  od  njega  po- 
slovenčena  uajnire:  „Kanarek",  in  druga:  ^Kresnica"*,  je  že  gotova,  na 
skorein  pred  cenzuro  položena  l>6.  Berž  eas  ho  tudi  na  eelo  vsega  dela 
pastavlena.  Murko  Vas  tudi  pozdravi.  On  ina  zdaj  mnogo  silnih  opravil, 
da  je:  ceremoniarius  i.  t.  d.  za  tega  voljo  ne  vtegne  slovenski  pisati;  al 
se  deno  raduje  nad  na^iini  nakanjenjeiu  rekoe:  Da  hoiu  bar  ja  oheeanje 
zveršil,  kterega  je  on  pred  —  tremi  letmi  vr^inil,  pa  zavolj  mnogih  mud- 
nih  okolic  ne  spolniti  mogel." 

Ali  je  kaj  od  tega  dela  rodoljubnih  slovenskih  pisateljev  zagledalo 
heli  dan?  —  D.  Trstenjak  veli  1.  c,  An  j(»  ^nekoliko  zvezkov  Sehmidtovih 
pripovestij  za  mladino  v  slovenščino  prestavljenih,  zbirke  narodnih  slo- 
venskih in  mnogo  drugih  krasnih  pesnij  bile  so  plod  tega  hvalevred- 
nega trsenja."  —  Vraz  je  izdal  pripovesti  P.  K.  Jaisa:  ^Navuki  v' 
sgledih'*,  iz  nemškega  prestavljeni  za  slovensko  mladino  od  Drag.  Šam- 
perla,  „in  je  pisal  lep  elanek  kot  predgovor  tem  bukvam,  v  kterem 
podhuja  Slovi»nc(»  skrbeti  za  narodno  slovstvo.  Podpisal  se  j(»  v  teh  buk- 
vah z  imenom  „Jakob  Cerovean^S  po  rojstnem  kraju  Cerovcui."  —  L.  18^)8. 
izšlo  je  v  Gradei  na  stroške  nekterih  domoljubov  delce  pod  naslovom: 
„No?i  Vedesh  sa  Slovenze",  kakor  Vraz  nazn«anja  Prešernu  1.  avg. 
1838.  —  Oni  posel  pak  zdi  s(»,  (hi  je  ostal  nedovršen,  morda  za-t6,  ker 
je  l>il  Vmz  med  ttun  cul  in  poprijel  nazor  Prešernov,  da  za  stMlaj  slo- 
venskim pisateljem  ni  zadosta  duševna  spretnost ,  pisati  po  godu  in  za 
potrebo  ljudstva,  temveč  da  morajo  pisati  za  srcnlnji  staji.  sredi  kterega 
in  s  kterim  oni  žive,  čutijo  in  mislijo. 

Tako    namreč    piše    Muršecu    (tedaj    kaplanu    na    Ptuji)    nekder 

1.  1837:    „Meni  bi  jako   drago    bilo,    da  bi    se   med    Ptujskimi  meščani 

Ijubav   do   SlovcMiščine  mogla   prijcUi    ino   korenje   svoje   razpelati.    Nam 

treba,  kaj  se  narodnost  med  srednim  stanom  budi .   zakaj  dokler  se  duh 

takih  ljudi  ne  očuti,  je  našo  pisanje,  če.  bogve!  kakkoli  verstno  (klasičko) 

zapstonj  —  mlatev  prazni*  slame    --  zakaj  kmet  je  preprosti,   kaj  lii  se 

k  našim  mislam  podignol;    ino  pak  smo   že  tak  odrejejii.    kaj  nemoremo 

s  telom  ino  dušom  k  njemu  —  v  njc^govo  življenje  st6piti:  Naše  mišljenje 

je  k  šegi.  ki  po  mestah  kraljuje,  priklenjeno.    Oe  se  ravno  hapimo  kaj  v 

prostem  oldeči  —  za  krožaj   prostega  duha  ((»inlacher   Ideenkreis)   pisati 

—  se  moremo  dosti    trapiti    (bi  h»hko    rek(4)   sanu*  sebe  za  norce  meti ; 

ino  r*e  m66no   delo   opravimo   ino  sami  sel>e  preglednemo,  vidimo  kaj  si 

samo  debele  čohe  oblekle,    duša  ino  lice  pa  še  je  le  iajisto  ostalo.     Tak 

se  tudi  Prešern  toži  ino  pravi,  kaj  je  vsa  naša  pisarija  za  proste  ljudi  — 

prenavljanje   (affectation),   v   kterem    ne   živosti,   da   naše   živlenje  ne  je 

med  njimi." 

a9* 


572 


V. 

Glas  o  Vrazovem  književnem  zanimanji  je  že  moral  tedaj  pro- 
dreti k  slovanskim  prvakom  v  Češko;  kajti  iz  Kraljevega  gradea  ga 
Šafafik  nekder  1.  1835.  ali  1836.  s  pismom  vabi,  naj  bi  naznanjal  o 
slovenskem  slovstvu.  A  Vraz  hot6c  se  oglasiti  piše  med  drugim ,  da  je 
on  v  Gradci  od  lani  za^el  nektere  mlade  Slovence  učiti  ruski,  a  Miklošič 
jih  bode  učil  poljski,  da  bi  s  tem  vzpodbudila  mladino  k  vecjej  ljubezni 
do  slovenščine  in  za  večjo  skrb  o  njenem  književnem  napredku,  kteri  je 
sedaj,  po  slavnih  delih  V.  Vodnika,  Jarnika,  Kavnikarja,  Prešerna  in  zaslužne 
^Kranjske  Cbelice"  zel6  slab.  To  pismo  Vrazovo  naj  tu  priobčimo; 
važno  je  od  marsiktere  strani.     Glasi  se  (pis,  v  bohor.): 

„Kaj  po  moji  misli  bi  Vam  po  volji  blo  od  naše  sloveznosti  zezve- 
diti,  je  na  kratkem  takega  stališa:  Naši  dozdajni  še  živi  pisarje  so  zvun 
Bavnikarja,  Jarnika  in  Prešerna,  pred  kterimi  se  naj  vsak  Slovenec  po- 
kloni, vsi  ne  spomenja  vredni,  pa  tudi  hvala  Bogu  že  raalokteri  peresa 
gubi  (Naj  Slovencom  ne  b6  za- nje  žal!)  alj  boljšega  dobička  se  slobodno 
Slovenska  nada  od  zdajnih  krepkih  mladencov,  sinov,  kteri  so  se  ne  samo 
školnoj  m6drostjoj  zadovoljili,  ampak  v  knigah  plemenitih  moži  starega 
in  zdajnega  včka  pravico  in  resnico  iskavši  navčili  tudi  svoj  narod  ljubiti 
in  mu  duševnim  in  telesnim  premoženjem  na  ponudbo  biti.  Dozdaj  še 
je  scer  jihovih  marlivih  dčl  ničesar  ni  na  svetlo  se  podiglo,  alj  zrok  je 
nevtrudno  popravlanje,  kritično  pilenje,  naj  bo  naše  slovezno  občinstvo 
tim  bolj,  slobodno  rečem ,  se  popolnoma  zadovoljilo  ž  njih  pisraami.  — 
Frant  Miklošič  pravnik  tretjega  leta  na  univerzitati  tukejšni,  mladenc  po 
starih  klassikih  in  zdajnih  znanovitih  dolah  razsvečen,  je  že  mnogo  v 
vrstnem  in  prostem  spisal  peru,  kar  v  Kranjski  čbelici  in  v  nekem  dru- 
gem časopisu,  kterega  bo  sam  redigoval,  na  svetlo  dati  nakani.  Po  mojem 
nabadanji  sem  štiri  mladence  naklonil ,  kaj  so  se  pri  meni  rosiski  učili, 
več  bo  jih  se  prihodno  letino  k  tem  nauku  prikleuolo.  Drugo  leto  bo  tudi 
g.  Miklošič  polski  učil.  Po  takem  načini  misliva  v  Gradci  Slovence  s 
tim  obuditi,  se  vsem  Slavenskim  jezikom  priučovati  in  je  na  cesto  na- 
peljati, lepoto  in  obilnost  našega  lastnega  narečja  v  pamet  vzeti  in  spo- 
znati ,  ktero  bi  se  že  slobodno  se  sestrami  v  red  postavilo  bilo ,  de  bi 
jemu  solnčece  milši  sijalo  blo.  Jeden  tih  spomnjenih  je  jako  čutlivega 
in  vrelega  srdca  za  vse  dobro  in  lopo ,  t.  j.  on  je  za  pevca  rojen.  Pod 
imenom  Ivan  Dragutin  bo  tudi  v  Obelico  neke  drobtino  dal.  —  Letos  in 
ravno  toga  hipa  je  tukaj  z  Lajkamovo  tiskarnice  zišlo  delo  uajmre: 
Pesnio  in  fabulo  duh.  g.  Volkmora  izdal  An.  J.  Murko.  —  Ta  ščrbokarija 
polna  gramatičnih  bl6dkov  je  že  pred  petdesetmi  letami  nasekana, 
alj  zdaj  se  je  sloveznik  najšel ,  kteri  besednik  z  gramatikoj  vred  v 
jednem  loti  zgotovivši  alj,  po  istini  reči,  70 — 80  arkov  uapisavši  do  za- 


673 

prašenega  Volkmarovoga  rokopisa  pristal,  ga  malo  pretepel,  z  učenimi 
uaznamki  in  popravki  obogatel  i  pod  tiskalo  djal  —  ecce  ingens  opus ! 
—  Trezen  s6dec  tih  12  arkov  bo  scer  spovedal,  de  so  nekdej  iskričice 
peysk€^  duha  spaziti,  kter  pa  v  p6tih  nevednosti  gramatične  in  aistethične 
zdihavle,  alj  vendar  ni  vredno,  de  ga  žarno  solnce  zdajne  razsvetnosti 
posine.  Volkmar  je  v  Lotmergi  mojem  s6sedstvi  ne  dalje  uro  pota  od  mojega 
zleiniš&t  rojen  bil,  kjer  po  trdenju  zdatelja  še  izdaj  tak  govorijo  ko  ob 
času  ST.  Eyrilja  in  Methoda,  škoda  de  sem  bil  jaz  dozdaj  tak  gluh  in 
še  ne  trohice  te  jednakosti  čutil.  Vem  de  tudi  Vi  ne  bote  tak  srečne 
ostroumne  razsodnosti  meli  to  potrditi  s  tega  listeka,  kteri  je  celo  po 
mojem  zležničnem  narečju  pisan  zvun  nemškvavčin,  ktere  zares  nemrejo 
se  tak  davnega  kolena  med  našem  narodeki  hvaliti.  A  toto  d61o  bo  pri 
nas  lakotnostjo  požrto,  izdatel  do  nebes  podignjen.  Recenzent  bo  pali 
ust«  na  stršaje  odprl,  vse  koteke  čelustnic  z  nemškim  bombastom  paphal 
in  razčeperjenim  pisekom  počel:  Kak  po  groznih  goščavah  temne  noči 
potniku  na  zbavlenje  iz  slepih  mrakov  zvezdica  prisine,  kak  i.  t.  d.  (Po 
tem  Se  sledi  treh  alj  štireh  „kak**  ze  svojimi  dohodki),  tak  prijatelju  naše 
sloveznosti  delo :  Pesme  in  fabule  d.  g.  Volkmera  i.  t.  d.  To  čtevši  (moj) 
Slovenec,  ki  se  je  v  nemških  školah  odrodilstva,  kterega  sam  ne  čuti, 
navčil,  je  v  nebesa  pomaknjen,  pripadne  hvali  recenzentovi  pred  ko  je 
črko  hvaljeno  reči  načel  soditi  —  čteje,  čteje,  in  slednič  res  vsako  skradno 
nemškvavčino  za  lepo  vzeme,  skrikne:  Murko  je  vtič,  ker  nam  je  pali 
nekaj  tak  čudno  lepega  in  dobrega  podelil.  V  sleparskem  je  lahko  vsa- 
kemu kurečjim  pogledom  kraljevati.  Vi  bote  mi  morbiti  za  zlo  vzeli, 
de  sem  to  vbogo  knižico  tak  trpkimi  in  grenkimi  rečmi  pretepel;  alj 
odpuste  mi  nevoljo,  ktera  me  vsikdar  pri  tak  nezrelih  delah  šušmarskih 
popade  in  mi  žolč  gane.  Jaz  se  zares  nad  vsem  brez  reda  veselim  nad 
vsem  dokonalim  našega  narečja,  čbelica  mi  je  že  nek  sladki  hipek  pri- 
vabila, alj  take  trnine  mi  vso  doi»ro  voljo  ogrenčijo,  de  ustnice  morajo 
bridkim  besedam  odpreti  Tacitov  zakon :  Sine  iia  et  studio  prelomiti.  *) 
Še  enkrat  in  na  vsikdar  rečem:  Vse,  kar  je  v  našem  narečji  pisano 
dozdaj,  se  je  zvun  Cbelice  in  del  Kavnikarovih ,  Vodnikovih  in 
Jarnikovih  pridnim  zobekom  listnih  molov  zadolžilo.  —  Al  zadost  od 
prešlosti  zdajne.  Prihodnost  nam  lepši  sad  obeče.  Jaz  mislim ,  de  me 
moja  nada  ne  1)6  vkanila,  ker  večidel  starše  in  zdajne  Ijubovnike  in  hra- 
nitelje  našega  jezika  poznam.    Starši ,   kt(»rim  tudi  Murko  (nema  še  več 


*)  K  tej  sicer  ostrej  sodbi  svojej  o  starem  Volkiuaru,  ktero  tudi  v  pismu 
Kastelcu  izreka  („Kde  kde  so  scer  iskrice  pevskega  duha  viditi,  alj  v  potah  gi*amati(l^ne 
in  iiestethii^ue  iioznauosti  vpleiijen  se  ni  mojjel  ze  vsoj  močjo  razširiti"),  Vi-az  vendar 
dostavlja  (Kastelcu) :  ^Škoda,  alj  ne  čudo  za  one  dneve  naše  sloveznosti.**  —  „Pesini 
na  konca  knige  so  od  g.  Cvetka  farja  in  papeža  naših  sloveznovernih  duš  na  malem 
ItajarL  *" 


674 

26  let)  doliaja.  so  lastnovoljui-ljiiblivo  koristni,  k  tem  še  pridajte  Horacjevo : 
quernliis,  eastigator  cen8orque  minorum.  Če  nas  kdor  kaj  bojezlivo  drzne 
reči,  taki  je  nemški  odgovor:  Was  wisset  Ihr  jungen  unerfahruen  Lente. 
Ihr  sollet  iiuter  alten  Mannern  schweigen.  Takih  odgovorov  voljno. 
Zatorty  se  nečemo  vee  radovoljno  v  tako  društvo  zapeljati/  ee  navk  in 
razsvetvanje  potrebujemo,  ga  raj  v  tihih  knigah  in  v  lastnem  prostem 
narodu  iščemo.  Zato  vsaki  tih,  ki  b6  kaj  pisal,  slobodno  reče:  Ce  sem 
kaj  mojem  narodekn  pomagal,  sem  samo  z  močjo  lastnih  trirdov  moje 
glavo  in  pričinkom-  mojih  prijateljev,  mojih  vrstnikov  —  pomagal.  Bog 
daj,  da  bi  se  le  moje  besede  na  skorem  spolnile.  občinstvu  se  prvenci 
mojih  prijatljev  oglasili.  Za  leto  dni.  ne  dvojim,  bo  barem . . ."  (Več  ni, 
žal!  —  a  je  tudi  samo  koncept.) 

VI. 

Vraz  je  pošiljal  tudi  nekaj  svojih  pesniških  prvencev  v  Ljubljano 
uredniku  ^Kranjske  C  belice",  M.  K  as  te  le  u,  prilagaj6č  i  pesni  od 
treh  vseučiliščnih  tovarišev  svojih  in  nekaj  slovenskih  ndroduih  pesuy. 
Piše  tak6-le  (boh.): 

„Kak  še  je  kaj  gospod  bčeljar?  Kak  še  se  kaj  počuti  milostivua 
gospodična,  Vaša  krasna  in  brhka  čerka  kranjska  bčelica?  Oj  ti  vpra- 
šanji mam  dostikrat  na  misli.  ...  Al  vondar  ne  samo  mislima,  ampak 
tudi  djanskem  gosečim  peresom  sem  Vam  že  več  pisem  nasnoval,  pali 
slovezn6  dobrovoljnostj6  sad  moje  glave  poslati  nakanil,  samo  Bogu  žal, 
vso  se  je  spet  trezni  moji  razs6dnosti  zamerilo,  in  Bogu  hvala!  v 
pisarni  mizici  zaostalo.  A  propos,  kaj  šušmariji  delajo  (zdi  se  mi,  de  jim 
tim  pridavkom  nem  krivice  storil),  ki  sem  Vam  je  po  g.  Smoleti  poslal? 
Saj  ste  še  jih  n(^  v  čbelico  dali  potisnoti?  Oj  lahko  bi  tim  moje  in  Vaše 
lastno  ime  na  norca  postavili  —  lahko  pa  ne.  Neka  slovezno-verna  duša 
bi  morti  pred  jimi  tako  poštenje  počutila,  ko  jaz  zdaj  pred  Jean-Paulovim 
peroni,  ki  ga  ne  razumim.  Al  pa  Vi  kaj  tih  ščrbokarij  prav  več  razumite? 
Meni  se  zdi,  niti  učeni  g.  (Jop,  ker  sam  če  moje  lanjske  pisma  preteplem 
več  prav  ne  razumim  kaj  sem  l)il  pisal,  po  učenosti  alj  očitno  i  vestno 
reči,  po  nerazložnosti  clo  Jean-Paula  presegnem  in  se  skoro  z  ApokaJipso 
prikladnoti  smem.  Sromaška  slava !  Oenm  ste  mi  ne  prošnje  spolnili  in 
mi  iw  nedostatkov  mojega  piseka  popravili  alj  barem  naznanili,  ter  vse 
kar  sem  Vam  poslal  za  pobolšenjt^  nazaj  poslali  ?  A  zdaj  Vas  za  Božjo 
voljo  prosim,  brž  po  prijetju  tega  lista,  ko  bote  brž  vtegn61i,  mi  to  po- 
nižno molbo  zvršiti.  —  Te  priklenj<Mie  pesmi  so  od  treh  Akademikov, 
kteri  se  vseh  slovenskih  jezikov  učijo.  Jaz  mislim ,  de  f)odo  te  pesme 
vredne  s«?  v  V^iši  čbelici  ponesti.  —  Za  rešilo  jih  Vam  priklenem  G  na- 
rodnih pest»m,  ktere  prosim  z  oglasom  vred  v  čbelico  postaviti.'* 


575 

No  Vrazovi  poskusi  v  Ljubljani  uiso  našli  priznanja ! ! 

V  istem  pismu  naznanja  Vraz  tlalje  Kastoicu,  da  so  on,  Vraz, 
in  Miklošič  in  nekteri  drugi  poslovenili  nekoliko  izbranih  pesuij 
od  najslavnejših  pesnikov  evropskih,  in  te  prevode  mislita  V.  in  M.  kmalu 
izdavati,  a  prosita  iz  Ljubljane  od  K  as  te  le  a  in  vzlasti  od  Preš6rna 
prineskov  za  uamerjavano  delce :  „ Jaz  in  Miklošič  sva  nekaj  ptujih  samih 
plemenitih  pesmi  najimeuitneših  pevcev  Europejanskih  poslovenila.  Prvi 
zvezek  nakaniva  ak  ne  že  na  robi  letošnje ,  za  res  na  početku  prihodne 
letine.  Ne  bi  li  nama  tudi  Vi  kakih  ptujih  pokrajnčenih  pesmic  poslali, 
na  lišp  najnega  prvenca?  Vaše  ime  (*)  po  čbelici  dobro  razširjen  bi  no- 
vakoma  dosti  pripomogel.  Mi  radi  vse  kaj  se  kolj  originalnega  pri  nas 
vrstospiše  Vam  pošlema,  ak  nama  dovoljite  vse  kaj  se  pri  Vas  pokrajnči 
poslati.  Zlo  prijeten  bi  nam  bil  (*)  Lord-Byronova  Parisina,  ktero  so  g. 
Dr.  Prešern  preslovenili,  ker  š(^  zvun  mojega  poslovenšenja  Byronove  „Slove" 
(Fare  thee  well!)  in  Grayevega  „Grobja"  (cburch-gard)  ničesar  z  Angli- 
čanjskega  nimava.  Z  Dunaja  nama  je  obecan  Virgiljev  Georgikon,  smrt 
kneza  Ugolina,  nekoliko  španjolskih  romanc.  Z  Goethea  je  preneseno: 
ErlkOnig,  Mignon,  Fischer  und  die  Spienerin ;  s  Schillerja:  Hector  uud 
Andromache,  die  Burgschaft;  z  Mickiewicza:  Powr6t  taty,  z  de  Lamartina 
je  pod  prstmi :  L'  isolement,  le  lac  in  V  invocation,  zred  tega  je  gotovo 
dvanajst  sonetov  Petrarkinih ,  španjolskih  romanc  s  knige :  Silva  de  ro- 
mances  viejos,  in  z  uovo-grčkega  nekih  pesmic  narodnih  s  Posartove 
gramatike.  Pomorte  nama  pomorte,  če  Vam  je  Vaša  dobra  volja,  midva 
bova  vsakem  pripomočniku  srdcom  hvaležna,  in  Vam  osoblivo  o  velkem 
srpni  alj  kimavci.  S  to  nadaj6  se  Vam  ter  mnogočestitema  gg.  Oopu 
bibliothekarju  in  Dctru  in  pevcu  Prešernu  priporoči"  itd. 

Iz  tli  navedenih  književnostij  je  Vraz  sam  na  slovenski  prelagal 
razvžn  iz  angleške  brez  dvojbe  še  tudi  iz  poljske,  francoske,  italijanske, 
španske  in  novo-grške;  kajti  s  temi  literaturami  se  je  uprav  on  mnogo 
pečal  že  tedaj*),  a  pozntge  je  priobčil  ilirskih  ali  hrvatskih  prevodov  iz 
vseh  teh  jezikov  (poleg  slov.,  česk.,  rusk.,  nemšk.  in  Škot.)  ter  imenova- 
vanih  (in  drugih)  pesnikov  (Dčla  IL  III.  IV.).  (Konec  pride.) 


*)  Tako  piše  Vr.  na  pr.  Prešernu  10.  nov.  1837:  ^Ich  stndiore  jetzt  besoiiders 
das  slavische  Volkslied,  uud  habu  zur  Ver^leichuug  aucb  das  Lateinische  (nach 
Čelakowskys  b6hmischer  Ucbersetzung) ,  Spanische  und  Neugriechischo  in  dcn  Kreis 
gezogen'',  tor  omenja,  da  španske  uar.  pes.  ima  t  Grinunovej  izdaji  (Silva  de  roiuancos 
viejos)  tamoSoja  bibliotheka  (v  Gradci),  a  novogrških  je  dobil  samo  nekaj  iz  Possartove 
n.-gr$ke  slovnico,  pa  prosi  Kastclca  za  obljubljeno  Miillerjeve,  a  še  raje  za  Faurielovc, 
ktere  mu  naj  Prešeren  s  slovenskimi  nar.  pes.  vhmI  i»ošlje,  kakor  mu  je  bil  ol)ljubil  za 
njegovo  (Vr.)  zbirko.  —  Pri  tej  priliki  govori  Vraz  tudi  o  prevodu  slov.  nar.  pes.  od 
H.  A.  GrClna  v  „Deutschen  Musenalmanachu"  i.  1.  rek^C:   „Sie  gcfallen  mir  sehr  guf. 


576 


Slovanski  ostanki  v  dolini  Anniviers. 

Spisal  Davorin  Trstenjak. 

V  dolini  Auniviers  (Eiiifisch,  Fischthal)  v  kantonu  valliškt?m  na 
Švicarskem  živi  narodič,  čigar  slovanska  narodnost  se  je  še  le  v  novejših 
časih  odkrila. 

Ker  imajo  ljudje  navado,  uživati  sirovo  povojeno  meso,  mislili  so  nekteri 
ethuograti,  da  so  to  ostanki  Hunov,  Froebel  pa  je  hotel  v  njih  najti  ostanke 
onih  Magyarov,  ki  so  št.  gallski  samostan  razdrli  in  se  obrnoli  pot6m  proti 
Italiji.  Drugi  so  hoteli  iz  krajnih  imen :  Mischabel,  Iserabel  sklepati,  da 
so  potomci  onih  Saracenov,  ki  so  leta  942.  v  Proven9i  razsajali  in  se 
bili  pr6  od  ondot  vrinoli  v  doline  švicarskih  Alp.  Ali  obrazi  prebivalcev 
anniviersske  doline  ne  pričujejo  za  semitsko  njihovo  pokolenje.  Nekteri 
švicarski  pisatelji  so  začeli  trditi,  da  so  Anniviersčanje  potomci  starih 
Keltov,  češ  v  njih  narečji  se  nahajajo  sledovi  keltskega  jezika. 

Preje  nego  dokažem  njih  slovansko  narodnost,  hočem  narisati  nji- 
hovo življenje  po  popisu,  kakoršnega  najdem  v  časniku :  „Revtie  Suisse**. 

Anniviersčanje  so  pastirji,  vinorejci  in  poljedelci.  Vsako  mladoletje 
se  podajo  iz  svojih  hribov  v  dolino ,  da  v  vinogradih  delo  opravijo.  Po 
tem  pride  setev,  in  dasi  je  ravno  zaradi  nerodovite  zemlje  to  delo  truda- 
polno,  pridelajo  vendar  prav  lepo  rž. 

Ko  se  meseca  junija  raztali  sneg,  ženejo  svojo  živinico  na  planinske 
pašnike.  O  kresu  pride  njih  župnik  na  planino  in  blagoslovi  ondi 
njihovo  živino,  da  jej  ne  škodujejo  hudi  duhovi.  Tudi  med  slovenskim 
narodom  vlada  prazna  vera,  da  copernice  najrajši  na  kresovo  zahajajo 
živino.  Za  blagoslovljenje  dobiva  župnik  vse  mleko,  ki  se  je  bilo  isti 
dan  namolzlo,   in  gospodinje  mu  še   napravijo  poseben,   prav  okusen  sir. 

Ženske  zapustijo  o  kresovem  planine  in  se  podajo  v  ravnino  sena 
kosit;  Anniviersčanje  ne  poznajo  koscev,  marveč  le  kosokinje. 

Pastirji  zahajajo  večkrat  s  planine  v  dolino  v  crkev  in  se  vračajo 
z  venci,  ktere  jim  spletajo  prihodnje  tovaršice  v  življenji,  nazaj  k  svojej 
čredi.  Ko  je  v  dolini  košnja  opravljena,  obiščejo  žene  zopet  svoje  možake 
pastirje  in  se  vrnejo  še  le  takrat  nazaj  v  dolino,  ko  se  začne  žetev.  Po 
opravljenej  žetvi  podajo  se  ženske  na  planinske -senožeti,  in  potnik  jih 
lahko  gleda  nastavljene  od  planinskega  podnožja  do  ledovnika,  kako  urno 
in  marljivo  sučejo  kos(».     Pri  Anniviersčanih  je  žena  robkiuja  moža,   kar 

Aber  ich  lijittc  nicht  j^uplaubt,  dass  Herr  (irafdicser  beschraiikteii  Idee  voiii 
Patriot  i  s  mu  s  a  uhan  gt.  Er  lUMiiit  sic  ..Ki-aiiiische  Volksliedur".  AIs  wenu  die 
Kraiiier  eine  oijjreiithiiinliche  M«*nsclioinvive  wareii.  Ich  hab'  mich  schon  otl  a\teg(»- 
spiochon  iniindlicli  uikI  brietlich ,  dass  dio  Volker  iiur  durch  das  gottliche  Zeicbea  der 
Sprarho,  nicht  aber  durch  willkiuliohe  polit.  Grenzen  geschieden  siiid." 


677 

je  tudi   nekdaj  bila  in  je  še  zdaj    na  pr.  pri  Srbih  in  drugih  Slovanih. 
Tudi  ta  okoliSiiua  pričuje  za  slovansko  pokolenjc  Aniiiviefiičanov. 

Proti  koncu  meseca  septembra  zapušc^ajo  pastirji  planine  in  se  bli- 
žajo k  svojim  šalašem  (Sennhiitten).  Vzamejo  pa  seb6j  napravljeni  sir, 
in  zadnjo  nedeljo  meseca  septeml)ra  obhaja  se  s iro  v  praznik.  Od 
vsakega  Salaša  dobi  župnik  kolač  sira.  Kolače  nesejo  v  procesiji  v  farovž, 
godci  naprej ,  in  dosluženi  vojaki  oblečejo  svojo  uniformo.  Ko  so  sirove 
kolače  poklonili  župniku,  podajo  se  v  crkev  in  tam  prav  pobožno  molijo. 
Tudi  v  tej  navadi  se  vidi  takoj  slovanski  značaj. 

Po  sirovem  prazniku  s*^  začne  trgatev.  Mo^t  zanesejo  v  hrame,  ki 
ob  vznožji  hribov  stoj^.  in  tam  se  napravlja  po  Švicarskem  znani 
„Ei8wein". 

Po  trgatvi  spravljajo  jarino.  Med  tem  pa  se  že  po  gorah  zima 
prikaže,  in  živina  se  žene  v  dolino,  vendar  ljudstvo  še  ne  pride  vse  iz 
planine  ?  dolino  naza}.  To  se  zgodi  še  le  meseca  januarja,  v  kterem  se 
občinski  računi  polagajo,  ženitve  sklepajo,  moški  pa  na  lov  zahajajo. 

Po  zimi  ženske  predejo  in  si  vso  obleko  same  napravljajo  iz  raše- 
vine,  moški  imajo  delo  v  gozdih,  a  gozde  štedijo  prav  previdno,  da  jim 
nikdar  lesa  ne  zmanjka. 

Ker  so  Anniviersčanje  delavni  in  štedljivi,  so  tudi  premožni,  in  ker 
so  v  jedi  in  pijači  zmerni ,  ostanejo  prav  krepki  in  zdravi.  Orni  kruh, 
suh  sir,  polenta,  to  je  njihova  navadna  hrana.  Kruh  trikrat  ali  štirikrat 
skozi  leto  spečejo,  z  eno  peko  segnejo  do  4  —  5  mesecev.  Meso  uživajo 
le  po  nedeljah,  in  sicer  sirovo  dobro  povojeno,  vino  se  pije  le  ob  žetvi, 
žgaigice  pa  ne  poznajo. 

Načina  njihovega  življenja  ne  moti  nobena  civilna,  nobena  religiozna 
svečanost.  Velikih  pojedin,  krstitkov,  ženitvanjskih  gostij  itd.  ne  poznajo ; 
edine  sedmine  se  morajo  obhajati,  in  takrat  se  vina  obilno  iztoči  in 
dosti  poj^.  Tudi  tukaj  se  še  vidijo  ostanki  slovanskih  šeg  in  navad,  na 
sedmine  še  zdaj  slovanski  narod  mnogo  drži. 

Pogrebi  se  tak6-le  opravljajo.  Truplo  mrličevo  položi  se  v  trugo, 
ktera  se  iz  štirih  desek  napravi.  Žlahta  prid<»  v  b  o  I  e  r  u  h  e  oblečena 
v  hišo,  v  kterej  mrlič  leži,  in  narekuje  nirliča.  Tudi  pri  polabskih  Slo- 
vanih je  bila  navada,  kakor  letopisci  sporočujejo,  obleči  se  v  f»elo  oblačilo, 
kedar  se  je  žalovalo  za  mrtvimi ,  in  narekovanje  je  še  zdaj  navadno  pri 
istranskih  Hrvatih  in  drugih  Slovanih. 

Ko  so  mrliča  pokopali,  gred6  vsi  navzoči  na  sedmino,  in  tam  se 
tako  dolgo  j^^  in  pije,  dokler  je  kaj  na  mizi.  Vsak  otrok  iz  vasi  dobi, 
ako  je  odmolil  eden  oči^naš  za  dušno  izveličanje  mrliča,  kupico  vina,  kos 
kruha  in  sira.  Pri  st^lmini  si  razdelijo  premoženje  umrlega.  Tudi  ta 
navada  še  živi  pri  nekterih  slovanskih  plemenih. 


578 

Neveste  se  „zaai'ajo",  kakor  pri  Slovencih.  Ako  eden  zakoncev  od- 
stopi ,  mora  dvojno  „aro'*  plačati.  Poroka  se  vrši  v  kakej  kapelici 
vjutro  zgodaj,  a  starisi  ne  pridejo  k  poroki,  kar  je  tudi  na  več  krajih  pri 
Slovencih  navada.  Župnik  dobi  žepno  rutico  za  dar.  Pred  polstoletjem 
je  bilo  tudi  še  v  mojem  rojstnem  kraji  v  navadi,  gospoda  kaplana  obda- 
rovati z  robcem  ali  z  robačami  iz  tankega  platna,  ktere  je  nevesta 
napredla. 

Staroslovansko  zadružno  življenje  se  je  tudi  pri  Anhiviers^anih  ohra- 
nilo. Ljudje  hranjujejo  živež  za  4  ali  5  let  v  občinskej  žitnici.  Tudi  vino  je 
tako  shranjeno,  in  mnogokrat  se  v  tej  dolini  nahaja  vino  po  30  let  staro  in 
sir  po  10  — 15  let  star. 

Anniviersčanje  ne  poznajo  v  svojih  rodbinah  nobenih  predpravic. 
Posestva  se  enako  razdelujejo  med  vse  otroke  in  tudi  živina;  in  tako  najdeš 
lahko  10  let  stare  dečke  in  dekleta ,  kteri  ti  pravijo :  To  je  moj«*  polje, 
to  je  moja  krava. 

Kar  se  tiče  nravnosti,  so  Anniviersčanje  prav  pobožni ;  tatvina  jim 
je  neznana,  nezakonskih  otrok  najdeš  sila  malo,  pravde  i-azsodi  župnik  ali 
pa  občinski  prokurator. 

Župnik  ima  velik  upliv  na  svoje  ovčice.  Ce  hočejo  dekleta  na  zelenej 
trati  rajati,  morajo  ga  poprej  dovoljenja  prositi.  Kvartanje  je  ostro 
prepovedano,  in  v  c61ej  dolini  ni  oštarije;  zato  tudi  ne  srečaš  nobenega 
pijanca.  Ce  bi  se  mlad  fant  udal  pijančevanju,  izol)čili  bi  ga  takoj,  in 
dekle,  ktero  je  grešilo,  mora  v  crkvi  očitno  pokoro  delati. 

Mnogo  vraž  in  prazne  vere  še  je  ohranil  ta  pridni  narodič.  Ako  se 
lisica  sredi  vasi  prikaže,  mislijo,  da  bode  vas  pogorela  in  kak  hudobnež 
ogenj  natorU.  To  prazno  vero  'sem  našel  tudi  pri  Slovencih.  Verjejo 
tudi,  da  mrtvi  po  noči  domu  prihajajo;  zato  jim  pokrijejo  mize  in  na  mize 
postavijo  jedila,  da  jih  uživajo.  Enaka  vera  vladala  je  tudi  pri  štajerskih 
Slovencih.  Na  Dušno  se  večerja  ne  použijo  vsa,  marveč  pustijo  se  ostanki 
za  verno  duše  v  vicah,  češ,  da  one  to  noč  domii  hodijo.    (Konec  pride.) 


Jarnikova  zapuščina. 

Priobčujc  J,  ScJteinigg. 
VIII. 

14.  Umenili  smo  že,  da  Jarnik  ni  nasprotoval  metelčici,  in  v  dokaz 
navedli  celovške  odlomke,  ki  so  pisani  z  ovim  pravopisom.  Beri  prvo 
spodaj  natisnenih  pisem,  in  jasno  ti  bode  kot  )>eli  dan.  zakaj  ni  Jarnik 
dal  f]t}  mologika  tiskati  z  metelčieo.  Celovški  tiskar  in  založnik  ni  namreč 
imel  novih  črk ! 


579 


Pismo  Jarnikovo  do  Slonišeka. 

M(oosburg)  aiii  22teii  Mftrz  1830. 

Vei*ehrungswurdigster  Fi^eund ! 

Hcute  Nacbinittag  vollendete  ich  iiieiiie  Arbeit,  die  mir  eine  Ausbeute  voii  20.000 
und  einigen  Dutzeiidcn  W6rtern  gab.  Der  Wiiiter  voii  1829  und  dcr  heurige  wurdeii 
dazu  venrendet.  Im  ersten  sammelte  ich  in  dic  von  mir  mit  Wiirzelsylbeii  ange- 
zeichneteii  Rubriken  die  Woiter,  wie  sie  uiir  einfielen,  jedoch  iiach  einom  (wie  Sie  sicb 
selbst  ftberzeugten)  ausgesteckten  Plaue,  der  mir  die  Arbeit  sohr  erleicbterte ,  da  sich 
bey*iii  Niederschroiboii  oft  Wort  aiif  Wort  drangte.  Und  fiir  dermalcn  bin  ich  zufrie- 
den,  dass  ich  gerade  dieses  System  wiihltc,  weil  es  mir  lichtvoller,  als  jedes  Andere  zu 
seyn  scheint,  und  auch  den  Slaven  anderer  Dialecte  eine  fiir  sie  bekanntere  Art  zeigt, 
aus  der  sie  den  Bau  unseror  Hausmundart  leichter  werdon  erfassen  konnen,  weil  gerade 
das  ihnen  Aehnliche  hingcstellet  wird.  Die  Arbeit  gleicher  Art,  mit  der  ich  mich  vor 
etwa  10  Jahren  beschaftigte ,  hatte  ich  ganz  verworfen,  und  bey  der  gogeuwartigen 
nlcht  den  mindesten  Gebrauch  davon  gcmacht,  weil  der  Plan  zu  wenig  richtig,  nicht 
deutlich  genug,  und  meine  eigene  Kenntniss  von  der  Bildung  der  Sprache  auch  noch 
viel  unTolkommener  war.  Mittlenveile  babe  ich  durch  die  treflflichsten  Werke  selbst 
Vieles  zugelemt,  und  mir  Manches  mehr  eigen  gemacht.  Danim  aber  bin  ich  noch 
weit  entfenit,  gegenwartiges  Werk  fiir  etwas  Vollkommenes  auszugebeu,  im  Gegeutheile 
fahle  ich  nur  zu  sehr  die  Mangel,  welchc  darin  vorkommen.  Aber  diese  konnen  aus 
meiuer  L^ge  einiger  Masscn  entschuldigt  werden. 

a.  Wie  viele  W6rter  sind  mir  entgangenV 

b.  Wie  viele  sind  in  den  verschiedenen  Gegenden  ISlovenien's  noch  gang  und 
giibe,  Ton  denen  ich  gar  nichts  weisB! 

C  Wie  viele  wiiren  aus  den  besseren  Autoren  nach  aufzulesen,  wozu  aber  Zeit 
nothig  ist!  — 

d.  Die  Bearbeitung  des  Adjectivs,  besonders  des  Verbal-Adjectivs  als  vor- 
zdgliche  Vorbedingung  zur  Uebersetzung  der  Doppelw6rter  fremder  Sprachen  empfiehlt 
sich  dem  ausgezeicbneten  Fleiss  und  der  unermtideten  Thatigkeit  unserer  Krainischen 
und  Stejrrischen  Philologen. 

e.  So  wie  auch  die  grosse  Zahl  der  Doppelwoi-ter,  von  welchen  hier  so  wie  von 
den  Verbal-Adjectiven  zur  Probe  imr  wenige  geg(?ben  wurden.  Vorziiglich  erwai*te  ich 
von  der  Grundlichkeit  des  Horrn  Metelko  die  heickliche  Bearbeitung  dieser  zwey  letzten 
Rubriken. 

Wa8  mir  oft  am  meisten  8chwierigkeitcn  machte,  waren  die  Bedeutungen  der 
Worter,  um  sie  im  Deutschen  gehorig  zu  geben.  Viele  W6rter  waren  mir  so  bekannt, 
wie  ein  Mensch,  den  man  seit  etwas  20  Jahren  nicht  mehr  gesehen  hat.  Man  erinneii: 
sich  an  dessen  Ziige,  allein  sie  schweben  Einem  nur  dunkel  vor,  und  darum  muss 
auch  die  Uibersetzung  oft  nur  dunkel  ausgefallen  seyn. 

Bey  19  Jahre  in  deutscher  Seelsorge  muss  man  mir  meine  uuvolkommeneu 
Keuutnisse  zu  Guten  halten,  da  ich  wahrend  dieser  Zeit  wenig  miindliche  Uibung  hatte. 

Dieses  Idioticon  ist  daher  vermog  Anerkennung  obiger  Miingel  keine8wegs  als 
geschlossen,  sondem  als  ein  geringer  Anfang  zu  betrachten,  der  Sie  und  alle  unsere 
Philologen  und  Sprachfreunde  zur  Verbessenmg  meiner  Arbeit,  zur  F^ortsetzung,  Ver- 
mebrung  und  Vervollkommnung  unserer  Mundart  auffordern  solite.  Omne  initium 
arduum  et  plerunuiue  vitiosum.  Wie  viele  Worter  werden  Sie  einti*agen  konnen,  da 
so  riele  Alumnen  aus  vci*schiedenen  (legenden  Slovenien's  in  der  Kenntniss  nmncher 
W6rtor  sind,  von  denen  ich  keine  Ahnung  babe. 


580 

Freylioh  lieb  WBre  es  mir,  wetm  das  Werk  iiiit  ueuen  Lettem  gedruckt  werdeQ 
kouute,  allein  in  der  hiesigen  Druckorej  giebt  es  dermaleu  keine,  und  so  iiiussen  wir 
ftir  jetzt  uoch  bel  der  altea  Methode  verbleibeu. 

Nachdem  icb  die  Arbeit  nochmals  werde  revidirt  baben,  werdeii  dann  Sie  soiche 
erhalten,  um  mir  Ihre  Bemerkungen  mitzutheilen.  Denn  durch  gegenseitige  Mit- 
theilung  kann  Vieles  verbessert  werden.  Danu  wird  es  Herr  y.  Kleinmnjer  nocbmals 
rein  abschreiben  lassen,  uiid  das  Abgeschriebene  zur  Censur  scbicken. 

Uiberhaupt  aber  mocbte  icb  mit  Ihnen  miindlich  sprechen,  nur  dass  man  jetzt 
hart  Tom  Hause  kommt.  Hcrru  Metelko  konueti  Sie  aus  dicsem  Briefe  das  Notbige 
mittbeileu,  dass  er  von  dem  Werke  etwa  uicht  zu  viel  erwart«,  weil  der  fiilligkeit 
gemass  meine  bescbi-aukt  gewesene  Lage  bey  der  Beurtheiluug  mit  in  Anscblag  ge- 
bracbt  werdeii  mnss. 

Vale  ergo  suavissime  faTeque 

Tiio  U.  J. 

15.  Pisuio  Slomšekovo  do  Jarnika. 

* 
Prezheftiti  Gofpod  Sofed!  ino  Prijatel  Ijubesnivi! 

Nate  Pefme  ponovlene  sa  povrazhilo  Vafhc  prijasue  pomagaje. 

Ako  mogozhe  bo,  prideva  s'  P.  Bernardam  prihoden  zhetertek,  Vaf 
objifkovije,  popevit.  Sbe  dva  zhetertka  fva  bila  namenjena;  alj  pervo- 
krat  naj  Je  samudil  Supan,  drugobart  pa  flabo  ino  hafnovito  vreme. 

Morgen  reise  ioh  nach  Eberndorf  dem  Lavanter  Furst-Bischof  die 
Aufwartung  zu  machen,  der  aldort  visitirt. 

Krajnzi  fe  fhe  neprenehama  Tekajo.  Bog  jim  daj  pamet.  Mi  pa  le 
delamo,  dokler  je  den,  ino  nam  milo  Tonze  flja. 

Bog  Vaf  ohrani  sdravih  ino  vefelih 

Vafhimu 

sveftimu 

Am  Sten  July  1833.  Antonu. 

16.  Pismo  Jarnikovo  do  Šafafika  (?). 

Od  tega  pisma  ohranjen  je  samo  odlomek,  pisan  s  cirilico  v  ilir- 
skem govoru,  kakor  si  ga  je  mislil  Jarnik. 

Vt  Možburzi  XII.  10.  1841. 

Včera  prijeh  odgovor  iz  Celovca  s't  ovim  glasom  „diese  Kisten  sind 
am  22.  April  1841  von  hier  abgegangen  und  alles  liegt  an  der  Haupt- 
mauth  in  Wien,'^  isti  te  t^mo  i  želim  iz  serdca,  da  najdete. 

Vaše  p(|tovanie  na  pobrežiju  Adrianskom  zvlasti  žurno  biže,  ale  iz 
tako  kratkoga  vremena  priueiste  si  jezik  illirski,  tako  da  Si?  diviti  moram. 
I  Vaše  pismo  iz  Zagreba  prijeh,  iz  kojega  vidim,  da  ste  i  na  Koroškim 
pazlivim  uhom  slušali  na  samoglasnike  in  je  vetrno  zapisali  i  dobro  pre- 


&61 

tresrli.  Napfs  na  kameni  iz  Dalmacie  mi  ostane  dosada  aenigma.  Samo 
litera  glag.  št  je  znana  iz  glagolskih  slov,  est  enim  compendiiim  scrip- 
turae  pro  Cyrillico  ip  sive  qjt.  Ale  što  značuju  iuie  litere,  do  se 
dobe  ne  znam,  jer  ne  imam  alpha])etarium  universale. 

Malo  po  Vasem  odšestvii  zl)ol(^h,  dah  si  puštati,  a  na  6.  dan  Maja 
prisuStnim  lekarom  apopleksiju  bih  vdarjen  po  desnej  strani  tt^la.  Sreča, 
da  mi  je  prisi^šti  chirurg  taki  mogel  puštati.  Moje  disno  oko  ešte  dosada 
za  10  gmdnsov  manj  vidi,  nego  levo,  sto  mi  verlo  zadSva  u  čitanii  knig. 

Ne  dolgo  po  tem  preljubo  zdi*avie  opet  dobili,  i  na  22.  junija  podal 
sini  se  vi»  družtvi  z'i»  gg.  Vrazom  i  Majerom  v'  labj^dsko  doliu^,  ki.  tistSj 
skali,  ktera  ima  glagolitički  nadpfs.  Skala  je  7  seženov  visoka,  i  7  ši- 
roka. Ale  Vb  jednej  ili  dveh  urah  nije  mogf|6e ,  što  prepisati ,  treba  je 
oder  postaviti,  i  muditi  se  više  nego  dva  t6dna.  Iz  podobe  skale  se  sa- 
diti može,  da  tu  bijaše  oraču lu  m  drevnih  Illvrov  medju  Dunav^  i 
morjem  Adrijanskim.  Prostor  pred  skaloju  je  zasut,  in  na  njim  uže 
visoko  drevie  sencij  dela  na  skalin  nadpfs.  St  Dagerotypom  bi  se  po- 
doba skale  i  e61i  nadpis  najlaglije  mogtl  posneti  .  .  .      (Ni  več!) 

17.  Za  Safa!^ika  nabiral  je  Jarnik  krajevna  imena  in  narodno  blago 
sploh.  Da  si  olajša  delo,  razposlal  je  duhovnikom  prijateljem  mu  prošnjo, 
da  ga  podpirajo  pri  tem  važnem  podjetji.  Tako  je  prevzel  ovo  nalogo 
za  vrhnji  Rož  A.  Malle,  župnik  v  Ločah,  in  naprosil  sosedne  župnike, 
naj  mu  zapišejo  v  pridejani  obrazec  vsa  imena  vasij,  selišč,  gradov,  gori, 
hribov,  dolin  in  ravnin,  gozdov,  jezer,  rek,  potokov  itd.  Pismo  Malle-jevo 
do  J.  Hojnika,  župnika  na  Žili  (Maria-Gail),  glasi  se  tak6-le: 

Hochwur(liger  Herr  Pfarrer,  Lieber  Freuud  und  Bruder! 

Dor  Philolog  und  Literator  Herr  Pfarrer  Urban  Jami^g  z«  Moosburg  wiirdo  von 
einor  Gesellschaft  von  Dokton»n  zugleich  gelebrten  slaviscbon  Philologen  mit  einem 
Besiirhe  beehrt,  die  sieb  eben  ans  Wien  und  Prag  auf  einer  wi8senschaftlichcn  Reise 
bcfanden,  und  bei  dioser  Gelogenhoit  auch  ersuebt,  ibnen  die  slavischen  Benennungen 
d«*r  Stadte,  MarktfltM^kon,  Dorter,  Ortscbaftcn,  Scblosser,  Berge,  Hiigel,  Thaler,  Ebenen, 
WiUdcr,  Seen,  Fliisse,  Bache  otc.  behufs  eincr  Ilerausgabe  ihres  in  jeder  Hinsicht 
iriuhtigen  Werkes  iiber  slavische  Alterthiinicr,  woi*an  sie  bereits  mit  aller  Thatigkeit 
arbeiten,  mitzutbeilen. 

Da  aber  an  alle  Herren  Pfarrer  slavischer  Stationen  und  zwar  an  joden  inabe- 
sondeiv  in  dieser  Boziehung  und  Angeh^genheit  zu  schreiben,  fur  H.  Pfarrer  Jarnigg  ein 
zu  8c*hweres  und  zu  zeiti-aubcndes  (Jcsehaft  wiire,  welchos  die  Herausgabe  dieses  in  der 
Bede  stehenden  wiehtigen  Werkes  nur  ver/ogern  wtli'do:  so  wurde  ich  Unterzoiehneter 
?on  ihm  entucht,  die  Besorgung  dessen  mit  ihm  zu  theileu,  um  Ton  den  benachbarten 
Herren  Pfarrem  das  Erwiinschte  desto  richtiger  und  schleuniger  zu  erhalt«n. 

Daher  habe  ich  zur  Erleichterung  eines  Jeden  die  nebengehende  Tabelle  ent- 
worfen,   die  ich  dir  zu  iibermitteln  so  frey  bin  mit  der  freundschaftlichen  Bitte: 

Du  wollcst  Yon  der  Gtttc  seyn,  diesen  Freundsohaftsdienst  der  guten  Sache  wegen 
Zli  prwpij«>ii,  die  Tabelle  an  gehftrigen  Orten  mit  der  slavischen  Benennung,  so  viel 
ttimlich  dir  selbst  und  durch   Naehforsehuugeu   bekannt  sevn  wird,    und  zwar  in  der 


582 

obcn  vorgezcichiiotHi  Onlnung  ausziifiilloii ,  und  ain  Schlusse  mit  Datum  und  deiner 
gefalligon  Nainonsuntprschrilt  verschen  sobald  inoglich  mir  wiecler  ziikommen  zn  lasscn. 
woil  ich  die  j^anzo  Samrahmg  der  diosfiilligeii  Tabelleu  in  originali  an  Herm  Jarnigg 
einzusenden  godenke.  Li*bo  wohl  und  vorgias  odor  unterlasse  nicht  diese  Bitte  211 
gpwiihron 

Deinem 

jiufriohtigon  Freiind  nnd  Brnder 
Latsihacli  den  Iten  Miir/  1838.  Alois  Malle,  Pfarrer. 


Drobnosti. 

Iiran  Sergejevič  TurgeiiJcT.  Kakor  je  že  „Kres"  v  sTojpj  10,  Številki  poro&il, 
umrl  je  4.  septembra  1. 1.  v  Bougivalu  pri  Parizu  svetovnoznani  romanopisec  in  pisatelj 
Ivan  Sergejevič  Turgenjev.  Porodil  so  je  28.  oktobra  1.  1818.  v  Orlu  na  Ruskem. 
Otročja  \oU\  je  preživel  na  grajši^ini  svojega  očeta,  kjer  se  je  seznanil  z  nemilo  osodo 
ruskih  kmetov,  potem  je  obiskaval  univerzo  v  Moskvi  in  je  1.  1837.  dovršil  filologične 
študije  na  Petcrburskem  vseučilišči.  Kakor  je  bil  tedaj  v  ruskih  plemenitaših  sploh 
običaj,  napoti  se  tudi  on  1.  1837.  v  tuje  dežele  in  mesta,  in  sicer  najprvo  v  Berolin,  da 
se  Se  na  dalje  izobražuje.  Leta  1841.  vrne  se  zopet  na  Kusko  in  nastopi  1.  1842.  službo 
pri  ministerstvu  notranjih  zadev.  Državna  služba  mu  ni  ugajala.  On,  ki  je  bil  vedno 
prijatelj  svobodi,  našel  je  ni  v  državnej  službi;  zategadel  se  jej  1.  1846.  odpovd  ter  se 
preseli  na  svojo  grajščino,  iu  tu  so  začne  baviti  z  literaturo.  Že  kot  filolog  spisal  je 
prvo  pesniško  delo  „8tovid",  ktero  je  tedanji  njegov  učitelj  osti-o  kritikoval,  vendar  mu 
pa  dal  poguma  za  literarno  delovanje.  Ko  se  je  pa  1.  1841.  seznanil  z  niskim  Lessingom, 
slavnim  kritikom  (iregorjevičem  Bjelinskim  (f  1848),  in  je  ta  prvo  njegovo  večje  pesniiko 
delo  AparaSa"  jako  ugodno  ocenil,  je  to  Tui'genjeva  tako  navduSilo,  da  se  je  odslej 
popolnoma  posvetil  literarnemu  delovanju.  L.  184(5.  izda  pm  večji  proizvod  v  prozi, 
namreč  „Kor  in  Kalinič".  S  tem  spisom  opozoril  je  Turgenjev  prvič  svoje  rojake  n^-se, 
in  hipoma  si  je  pridobil  slavno  ime  med  Kusi.  Takih  povestij,  kakor  je  ^Kor  in  Kali- 
nič**,  spisal  je  Turgenjev  se  več  ter  jih  je  potem  skupno  izdal  z  napisom  »Lovčeve  pri- 
povedke". V  njih  nam  popisuje  pisatelj  ruskega  kmet^i.  njega  nadloge  in  lastnosti 
dobre  in  slabe,  osobito  nam  pa  slika  neznosne  razmere  ruskih  tlačanov.  Ni  čuda,  da 
si  je  s  temi  pripovedkami  pridobil  syiiipathijo  vseh  poSteuih  Rusov,  vlado  pa  opozoril 
na  žalostno  osodo  ruskih  kmetov.  Zategadel  je  zasluga  Turgenjeva  velika,  da  je  car 
Aleksander  II.  odpravil  tlačanstvo.  L.  1848.  zapusti  Tui-gonjev  zopet  Rusijo  ter  se  sto- 
prav  1.  1852.  vrne  nazaj.  Istega  lota  spi^e  nckrolog  za  umrlim  pisateljem  Gogolom. 
Zavoljo  tega  nekrologa  bil  je  T.  Štiri  tedne  zaprt  in  dve  leti  interuovan  na  svojej 
gnijSčini.  To  bivanje  na  deželi  pa  ni  bilo  brez  koristi  za  miSega  pisatelja.  V  tem  času 
se  je  on  popolnoma  seznanil  z  domačinu  i*azmerdmi  in  z  niskim  življenjem  na  kmetih. 
L.  1862.  izda  svoj  prvi  politični  roman  „()četje  in  sinovi",  kteri  pa  je  tako  senzacijo  na- 
pravil, da  je  Tui-genjev  domovino  /ajjustil.  Dal  si  je  1.  ]8t>.-).  sezidati  villo  v  Baden- 
Baden-u;  po  nemSko-francoskej  vojski  pa  se  stalno  preseli  v  Pariz,  kjer  je  živel  na 
domu  svoje  prijateljice  Viardot-Garcia.  Vsejednu  pa  je  tu  akoprav  med  tujim  narodom 
bil  neumorno  delaven  na  literarnem  polji  ter  se  zanimal  za  vsa  vpraSanja,  ktera  so  se 
reSevala  ua  Ruskem.  Na  večer  svojega  življenja  se  je  hotel  zopet  preseliti  na  Rusko. 
Ui>al  je,  da  s(»  bode  njegovo  slabo  zdi*avje  vsaj  toliko  zboljsalo,  da  se  bode  mogel  |>o- 
dati  na  ]>ot.    Ali  up  ga  je  varal.     Umrl  je  v  65.  letu  sv(»je  starosti  po  dolgem  bolehauji 


583 

na  tujej  zemlji.     Njegova   zadnja  želja  je  bila,  da  počiva  na  Peterburškem  pokopališči 
zraven  svojega  prgatelja  Bjelinskega. 

Turgeujev  je  bil  naj  rodu  vitncjsi^  pa  tudi  najslavnejši  pisatelj  ruski.  Izmed  nje- 
govih večjih  spisov  naj  omenimo:  ,JiOvčeve  pripovedke**  (1854),  ^»Plemenitaško  gnezdo** 
(185S>),  ^Helena  ali  na  predvečer"  (1800),  ^Očetje  in  sinovi«  (18G2),  „I)im"  (1867), 
^Nesi-ečnica"  (1867)  in  ^Novotarije**  (1877).  Kakor  smo  že  omenili,  so  Lovčevi  zapiski 
najboljše  delo  Turgenjeva.  Jako  važni  so  tudi  romani:  n^>četje  in  sinovi**,  „Dim«  in 
^Novotarije",  kteri  so  političnega  obsega.  V  njih  nam  slika  Turgenjev  povstanek  ni- 
hilizma  in  njega  razvitek.  On  sam  je  revolucijonarne  nakane  ruske  prvi  krstil  za 
nihilizem  in  njega  pristaše  imenoval  nihiliste ;  ti  so  pisatelju  ljudje,  ki  ne  priznavajo  no- 
bene autoritete  in  ki  vso  negirajo  itd. 

Turgenjev  obravnava  v  svojih  spisih  le  nisko  snov,  popisuje  nam  rusko  življenje 
in  gibanje  pravično  in  resnično.  V  njih  nam  slika  dobre  lastnosti  ruskega  naroda,  ne 
prikriva  nam  pa  tudi  ne  njegovih  slabostij,  ter  je  V  svojih  sodbah  vselej  objektiven, 
kolikor  mu  je  le  mogoče.  Zasluga  je  tedaj  Turgenjeva,  da  si  je  evropski  svet,  prebi- 
rajoč i\jegove  spise,  mogel  vsaj  predstavljati  razmere  in  življenje  na  Ruskem,  kterih  ni 
preje  ali  celo  nič  poznal  ali  pa  po  raznih,  Rusiji  sovražnih  pisateljih  dobil  popolnoma 
krive  nazore  o  njih.  Iz  njegovih  spisov  veje  ona  globoka  ljubezen,  ktcro  je  pisatelj 
čatll  za  Bvoj  rod ;  a  če  je  včasih  nektere  naredbc  v  svojej  domovini  ostro  obsojal,  st^orii 
je  to  le  zategadel,  ker  mu  je  bilo  črez  vse  ležeče  na  sreči  in  blagostanji  svojega  naroda. 

Njegovi  spisi  .so  prevedeni  v  vse  evropske  jezike ;  tudi  v  našem  jeziku  imamo  jih 
ie  mnogo  prevedenih.  Vsi  ruski  listi  so  omenjali  ob  njego vej  smrti  velike  njegove  zasluge 
za  Rusijo,  kajti  z  njim  je  izgubil  ruski  narod  enega  najboljših  narodnjakov,  izvrstnega 
rodoljuba,  blagega  človekoljuba  in  najslavnejšega  svojega  prii>ovestnika,  omikana  Evropa 
pa  lugveljavnejšega  romanopisca  sedanje  dobe.  A.  Iludovemik. 

Knjige  dražbe  sv.  Mohorja  za  leto  1883.  Družbin  oglasnik  nam  na  29.  strani 
koledarja  pove,  da  je  bilo  letos  28.390  družbenikov,  blizu  4000  več  kot  lani.  Ta  novica 
je  gotovo  najveselejša,  kar  se  jih  je  to  leto  o  mu^em  duševnem  narodnem  razvoji  razglasilo. 
Vseh  dohodkov  je  imela  družba  letos  32.050  gld.  97  kr.  Vsak  družbenik  dobi  6  knjig  : 
l)Življenjepro  blažene  Device  in  Matere  Marijo  in  nje  nega  prečiš  tega 
ionina  Jožefa.  Popisal  Janez  Volčič,  duhoven  ljubljanske  škofije.  II.  snopič. 
Sir.  145 — 304  v  4**  s  podobami. —  2)  Cecilija.  Cerkvena  pesmarica.  Po  naročilu 
.,CeeiLijiuega  društva  v  Ljubljani"  uredil  Anton  Foerster.  I.  del.  Str.  XXXII-t-204 
v  8*.  Pesmarica  obsega  predgovor,  molitvenik  in  124  crkvenih  pesnij  z  besedami  in 
napevi.  —  3)  Zgodovina  svete  katoliške  cerkve  za  slovensko  ljudstvo. 
Spisal  dr.  Ivan  Kri  zanič,  profesor  bogoslovja  in  podvodja  v  kn.  šk.  duh.  semenišči 
v  Mariboni.  I.  zvezek.  Str.  208  v  8**.  —  4)  Slovenski  Pravnik.  Poduk  o  najpo- 
Irebniših  zakonih.  Spisal  dr.  Ivan  Tavčar  v  Ljubljani.  I.  snopič.  Str.  160.  —  5)  Slo- 
venske Večer  niče  za  poduk  in  knitck  čas.  37.  zvezek.  Str.  lil  v  8".  Ta  zvezek 
sodriuje  |)esni,  izvesti,  več  podučnih  sestavkov  in  raznih  drobnostij.  —  6)  Koledar 
dnd^bo  sv.  Mohora  za  prestopno  leto  1884.  Str.  176-f  64  v  8'\  V  prvem  delu  je  koledar, 
druibin  oglasnik  in  imenik  vseh  družbenikov,  v  dnigem  pa  beremo  „Razgled  po  svetu** 
in  več  podučnih  spisov. 

Vse  knjige  znašajo  70  tiskanih  pol,  gotovo  mnogo  dobrega  berila  za  eden  gold. 
In  če  pomislimo,  da  dobi  nad  osemindvajset  tisoč  udov  vs;ik  po  sestero  bukev 
raznega  sodržaja,  moramo  ju-iznati,  da  roma  iz  Celovra  ogromno  število  knjig  po  vsej 
slovenskej  deželi.  To  statistične  številke  pa  govore  bolj  jiisno  in  neovrgljivo  o  nvzvoji 
našega  ljudstva,  nego  kakoršna  si  koli  druga  dokazila.  A  za  vse  to  imamo  se  v  prvej 
vrsti  zahvaliti  vsem  p.  n.  gg.  ]>overjenikom,  farnim  ])redstojnikom  in  druž- 
bin i  m   prijateljem,    ki  z  voliliim  trudom   ude  za  našo  družbo  nabii-ajo.      Dokler 


584 

bodo  ti  imeli  isto  skrb  in  navdušenje  za  ta  zavod  kakor  letos,  Širila  se  bode  v  istem 
razmerji  tudi  omika  in  veselje  do  bmnja  med  naSim  narodom.  Tl^dnižba  je  in  ostane 
živ  dokaz,  kako  prodira  prosveta  v  ua^m  ljudstvu  ter  se  krepi  ia  Oživlja  kr^anski  duh 
v  njem!  —  Oceno  poeamemih  knjig  in  spisov  priolH^imo  ob  prilkii'. 

Čaka^isch-Croatisohe  Studlen  von  D.  Nemanič.  Erste  Studie.  Accentlebre. 
Wien  1883.  Str.  68  v  8".  Ponatis  iz  sejnih  poročil  fil.  hist.  oddelka  ces.  akademije 
znanostij  na  Dunaji.  Knj.  104.  Zv.  I.  str.  363—428.  —  G.  D.  Kemanlč,  prof.  v 
Pazinu,  zat^enja  z  naznanjenim  delom  objavljati  celo  vrsto  svojih  dialektičnih  Čakavsko- 
hrvat«kih  študij.  Z  veseljem  pozdravljamo  njegovo  delo,  dobro  vedod,  da  se  nam  v 
njem  zanesljivo  narodno  gradivo  podaje,  ktero  je  na§  rojak  v  severno-vzhodnej  polovici 
Istrije  in  v  hnatskem  primorji  vestno  nabral.  Prva  njegova  študija  sodržuje  naglas. 
Ta  del  pa  obsega  le  naglaševanje  moAkih  samostavnikov  po  mnogih  sklanjsilnih  zgledih. 
Vsakemu  zgledu  sledijo  besede  z  latinskim  tolmačem,  in  priznati  moramo,  da  bodo  te 
študije  osobito  še  v  leksikalnem  ozini  velike  važnosti,  ker  nam  dotično  gradivo  v  ob- 
širnem, malo  da  no  popolnem  obsegu  podajejo.  Mi  le  želimo,  da  bi  g.  pisat«^  cčlo 
delo  srečno  dovršil  in  nam  tudi  glaso-  in  oblikoslovje  tako  vestno  narisal,  kakor  je  tu 
z  naglasom  začel. 

Narečja  jugoslovanska  so  do  sedaj  jako  malo  preiskana,  slovanska  dialektologija 
je  še  v  prvih  povojih.  Zatorej  pa  zaslužuje  vsako  enako  delo  tem  večjo  pozornost  in 
je  neizmerne  vrednosti  za  slovansko  jezikoslovje.  Osobito  v  slovenščini  nam  pomanj- 
kuje  vestnih  dialektičnih  študij.  Zakaj  i-azven  rezijanskega  in  koroško- rožanskega  govora 
še  ni  pri  nas  nobeno  narečje  točno  preiskano.  Treba  je  tedaj,  da  se  naši  mlajši  jeziko- 
slovci tega,  seveda  trudapolnega  dela  poprimejo,  in  za  navod  jim  lahkega  srca  nasve- 
tujemo  Nemaničeve  študije. 

Slobodarke.  Spjevao  August  Harambašič.  Zagreb.  Naklada  Hrv.  Eigižare 
G.  Griinhuta.  1883.  Str.  157  v  mal.  8«.  S  podobo  dr.  Ant.  Starčevima.  —  Krasno 
opravljena  zbirka  znanega  hrvatskega  pesnika  Aug.  HarambaŠiča  sodržuje  46  veči- 
noma že  tiskanih  pesnij,  med  njimi  „Sonetni  vienac".  Posvečena  je  „prvaku  stranke 
prava  dr.  Anti  Starce  v  iču  u  znak  nei>okolebive  privi-ženosti".  Hrvatska  književnost 
je  po  tej  zbirki  za  lep  pesniški  cvet  obogatela.  Pravo  domoljubje  in  goreča  navdušenost  za 
svoj  narod  veje  nam  iz  H  aram  bas  i  če  vih  pesnij,  in  mi  jih  svojim  čitateljem  gorko 
priporočamo. 

Božičuiee.  Pjesmice  mladeži  hrvatskoj.  Spjevao  Josip  M  i  lak  o  v  ič.  U  Zagrebu. 
U  komisiji  antikvare  Ivančič  i  Strmecki.  1883.  Str.  48  v  16".  —  Prav  lična  knjižica 
nam  podaje  21  kratkih  pesmic  s  tremi  podobicami.  Pesmice  so  jako  mične,  lahko  raz- 
umljive in  se  bodo  prikupile  nožnej  mla<leži  hrvatskej.  Slična  zbirka  iz  našega  „VYteca" 
bi  za  božično  darilo  tudi  našej  mladini  ugajala! 

Neue  exacte  Methode  filr  dic  Bahnbestimmuiig  dor  Planeten  und  Kometen 
nebst  einer  neuen  Storungstheorie  von  Matth.  Vod  usek.  Laibaeh.  Ig.  v.  Kleinmajr 
und  Fed.  Bamberg.  1883.  8^.  Str.  V  -j-  162.  —  Tako  se  imenuje  najnovejše  astrono- 
mijsko  delo,  ktere  je  izdal  naš  rojak  g.  Matevž  Vodušek,  c.  kr.  gjmnasijski  prof.  v 
Ljubljani,  na  svetlo.    Ta  knjiga  je  že  četvrti  plod  Vodušekovih  študij  o  astronomiji. 

Skladbe  Avgusta  Armlna  Lebana,  c.  kr.  učitelja.  Uredil  Janko  Le  ban, 
učitelj  v  Lokvi.  11.  zvezek.  Cena  40  kr.  V  Ljubljani  1883.  Založil  urednik.  Natisnila 
Klein  in  Kovač  (Eger).  —  To  je  11.  zvezek  Lebanovih  skladeb,  ki  nam  podaje  osem 
pesnij,  mod  njimi  dve  za  mešane  zbore.  Kakor  smo  I.  zvezek  v  našem  listu  na  str. 
279.  svojim  čitateljem  gorko  priporočali,  isto  tako  želimo,  da  bi  se  tudi  IL  zvezek  jako, 
razširil  med  našim  občinstvom.     To  smo  dolžni  spominu  Avg.  A.  Lebana! 


Izdaje,  založiije  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Cidovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


Leposloven  in  znanstven  list. 


♦#► 


Leto  III.  T  CeloTci,  1.  decembra  1883.  ŠLe^^.  W. 


Povestnik  v  sili. 

Novelica.    Spisala  "Pavlina  Pajkova. 

1  remoženje,  ki  je  znašalo  blizu  eden  milijon  in  je  hilo  lastno  ravno 
umrlej  devetdesetletnej  grofici  Veroniki,  razdelilo  seje  med  dve  rodbini 
občianih  plemičev,  kojih  roditelji  so  bili  daljni  sorodniki  pokojnej  grofici. 
VoliCafitna  stara  graji^eina,  najlepša  med  mnogimi  posestvi  pokojnice,  ni 
imela  že  več  kot  trideset  let  drugih  stanovnikov  kakor  stare,  do  slednjega 
r^asa  5e  krepke  skope  grofice  Veronike  in  pa  njene  tihe  družine,  obstoječe 
12  samih  starih  Ijudij.  Temnogosti  gaji  in  pa  krasni  vrti,  ki  so  obdajali 
ponosni  grad,  bili  so  brez  sprehajalcev  in  uživalcev.  Drobni  skakljaj6či 
ptir*ki  80  edini  uživali  prijetni  hlad  siMičnatih  l)ukev  in  kostanjev ;  mnogo- 
Imrvni  metuljčki  pa  so  l)ili  edini  občudovalci  dišečih  žlahtnih  cvetic. 

Sedaj  pa  je  bilo  drugače.  Že  mesec  dnij  je  stari  tihi  grad  kakor 
pomlajen  po  živahnem  življenji ,  ktero  drvi  med  njegovim  zidovjem. 
Glasno,  veselo  govorjenje  je  pn^kričalo  ptičje  petj(*  v  gaji.  Cvetice  niso 
yeč  negledane  venele  na  svojih  steblih,  temveč  v  krasne  šopke  vezane, 
li^pale  so  z  bogatim  pohištvom  ozalšane  sobane  po  gradu,  ali  pa  služile 
v  kratkočasno  zabavo  brezskrbnej  mladini,  ki  se  je  skoro  celi  dan  mudila 
ua  prostem. 

Bil  je  vroč  poletni  popoldan.  Solnce  j(^  pripekalo  izza  sivih  oblakov, 
in  neprenesljiva  soparica  je  polnila  zrak.  Tiho  je  bilo  pod  drevjem  okoli 
grajSčine  ;    kar  je  živelo,  pobegnolo  je  v*  hladne  prostore  grajskega  zidovja. 

V  volikej  dvorani  pri  tleh,  ki  je  imela  umetno  izdelan  kamneni  tlak, 
vladal  je  prijeten  hlad  in  polmrak.  Ta  pa  je  prihajal  od  tod,  ker  so  bila 
okna  od  zvunanje  strani  popolnoma  z  bršljanom  in  divjo  ložo  premstena. 

V  tej  idjrlličnej  dvorani  je  bila  takrat  zbrana  družlja  mladih  lju<lij. 
Vež  gospodičen  v  lahkih  o])l(»kah  je  leno  slonelo  po  naslonjačih,  drže 
knjige  ali  majhna  ročna  dela  v  rokah.  Ali  videlo  se  je,  da  jih  niti  delo 
niti  -ditanje  ni4V  kaj  posebno  ne  veseli. 

Več  mladenčev  različne  starosti  je  bilo  med  njimi.  Ta  je  sedel  na 
konci  mize  in   počasi   pušil   dragoceno  smodko.     Dnigi  je  jahal  na  stolu 

40 


586 

ali  slonel  na  naslonjalu,  navidezno  zamaknen  v  časopis.    Oni  se  je  zopet 
ndal  zdehanjn  in  (Mtal  iz  knjige. 

Rejen  lovski  pes  pa  je  ležal  pod  mizo  z  na  pol  zaprtimi  0(imi  in 
leno  lovil  muhe,  ki  so  ga  nadlegovale. 

Ki*asni  ptičniki  z  različnimi  ptieki  pa  so  stali  na  posameznih  okrog- 
lih mizicah  poleg  oken,  in  njih  skakljanje  je  bilo  edino,  kar  je  motilo 
takratno  tihoto.  Ptiei  pa  niso  prepevali;  saj  so  tudi  oni,  kakor  mlada 
družba,  čutili  klavernost,  ki  navadno  prevzame  človeka  o  velikej  vročini. 

Gospodične  in  gospodiči  so  bili  bratje  in  sestre,  bratmnei  in  se- 
strične ;  vsi  srečni  dediči  bogate  nepoznane  pratete  grofice  Veronike.  Uživali 
so  za  nekaj  dnij  v  lastuej  grajsčini  poletni  hlad  in  slast  bogatega,  brez- 
skrbnega življenja. 

„Bodi  tako  prijazen  in  obrni  se  drugam,  bratranec  Spiridijou;  tvoj 
dim  me  hoče  zadušiti."  oglasi  se  zdaj  ena  izmed  gospodičen  in  maha  z 
batistnim  prtičem  po  dimu,  da  Id  ga  odgnala. 

Besede  so  veljale  mladenču  v  njenej  bližini  sedfičemu,  ki  jej  je 
poredno  puhal  dim  v  obraz. 

„ Hvala  liogu,  da  se  je  nekdo  oglasil,"  odgovori  omenjeni  luladeneč 
odloživsi  časopis,  kterega  je  čital,  in  odmaknovsi  se  nekoliko  od  sestrične. 
„Tak6  smo  tihi,  kakor  v  crkvi." 

„Ah!  kako  je  vroče,"  vzdihuje  nekdo  v  drugem  kotu  dvorane.  „Nič 
ne  morem  citati;  vročina  me  muči." 

„Jaz  tudi  ne  morem  citati;  tudi  mene  muči  vročina,"  odgovarjajo 
posamezni  glasovi. 

„Najrajši  bi  danes  c61i  dan  v  kopeli  sedel,"  opazuje  drug  mladeneč 
in  si  odpenja  zavratnik. 

„Koliko  je  ura?"  poprašuje  druga  izmed  gospodičen. 

„Pol  treh,"  bil  je  odgovor. 

„13og !  in  pred  petimi  ni  danes  niti  misliti,  da  se  d4  iti  izpod  strehe." 
pritoži  se  nekdo  v  družbi. 

„Še  dve  in  pol  uri  dolgega -časa !  Hvala,  grem  rajši  spavat,"  tamja 
drugi. 

„Vi  gospodiči  ste  pa  kaj  malo  galantni,"  opomni  gospodična,  ki  je 
ves  čas  čitala  neki  illustrovan  časopis.  „Vas  je  petero  in  nas  ženskih 
četvero.  Ali  nas  r^s  ne  znate  dve  in  pol  uri  kratkočasiti?  Na  vsakega 
pride  pol  ure.  nič  več.  Med  vami  so  eden  jurist,  eden  filolog,  eden 
častnik,  eden  doktor  pravde  — "  tii  umolkne,  a  pot^m  poprašuje  precej 
poredno  lepega  mladenča,  o  kterem  je  vedela,  da  ni  nikdar  maral  za 
mathematiko  in  za  klassike  in  da  se  ima  on  le  nepričakovanej  dedščini 
zahvaliti,  da  ni  postal  trgovski  pomočnik,  —  „in  ti,  kaj  si  pa  ti. 
"vstahii?" 


587 

„Kaj  sem  jaz?  —  Kaj  jaz?"  nirmi4  Evstahij  v  zadregi  in  malo 
zariidi.  „Zdaj  imam  čast  hiti  to,  kar  ste  Vi  drugi  vsi :  solastnik  te  krasnci 
grajg(*ine  in  — " 

Glasen  smeh  vseh  pričujočih  mu  prehga  besedo. 

^Teodozij,  dobri  nas  stari  Teodozij,  m^besa  sama  so  Vas  sem  poslala. 
Sadite  k  nam  in  nam  pomagajte  prebavljati  ta  dolgočasni  popoldan." 

Tak6  se  nenadoma  oglasi  iz  vseh  grl,  ko  se  dveri  odpr6  in  v  dvo- 
rano stopi  prileten  gospod. 

Teodozij,  mož  kakih  petinšestdesetih  let,  dolge  sive  brade  in  dolgih 
sivih  las,  prijaznega  obraza,  živahnih  očij  in  gladkega  lica.  tako  da  je  kazal 
mnogo  let  manj,  nego  jih  je  imel,  bil  je  že  nad  štirideset  let  grajsčinski 
oskrbnik.  Njega  edinega  so  ol)držaIi  dediči  izmed  vse  družine  pokojne 
grofice.  Njegova  dolgoletna  zvestoba  in  udanost  do  rajnke  jako  sitne 
grajščakinje,  njegova  poštenost,  natančnost  in  razumnost  v  oskrbljevanji 
grajsčinskih  posestev  in  denarnice ,  vse  to  je  bila  njegova  najboljša  pri- 
poročba.     Ostal  je  tudi  pod  novimi  gospodarji  v  prc^šnjej  službi. 

„Ali  je  gospodi  dolg  čas?"  poprašuje  Teodozij  obžalovalno,  ko  se  je 
kričanje  nekoliko  poleglo  in  je  prišel  do  besede.  „Se  v6,"  nadaljeval 
je  dobrohotno,  „kdor  je  vaj(Mi  mestnega  hrupa ,  privadi  se  težko  tihega, 
enakomernega  življenja  na  deželi." 

„Za  Boga,  ne  filosofujte,  stari  Teodozij,"  pristavi  veselo  nekdo  iz 
družbe,  „temveč  prizadevajte  si,  da  nas  s  čimer  si  bodi  nekoliko  kratko- 
časite." 

„Jaz,  priprost  samotar,  da  bi  kratkočasil  mlade,  po  zabavah  raz- 
vajene gospode !"  odvrne  plašno  Teodozij. 

„Mi  ne  zahtevamo  od  Vas  nič  duhovitega,"  potolaži  ga  mlada 
gospodična,  „temveč  h\  m^kaj  nam  pripovedujti^ ,  da  nam  čas  hitreje 
mine.  Menda  kakšen  pripetljaj  iz  svojega  lovskega  življenja,  ali  kakšen 
dogodek  iz  življenja  rajnke  grofice,^  nadaljuje  ona  ter  si  s  pihalko  tako 
močen  veter  dela,  da  jej  lasje  okoli  čela  po  konci  stoje. 

„Moje  življenje,  gospodična,"  odvrne  Teodozij  odkritosrčno ,  „nima 
y  se])i  čisto  nič  mikalnega.  V  kratkih  l)esedah  bi  bil  zapopaden  ves  tek 
mojega  dolgega,  a  mirnega  življenja.  In  to,  odkar  sem  zagledal  luč  sveta 
v  onej  belej  hišici,  ki  se  tam  dole  ))lišči  med  zelenjem,  —  pokazal  je  z 
roko  proti  zarastenim  oknom  —  do  današnjega  dne,  ko  imam  čast  biti 
Vas  vseh  udani  služabnik." 

„ Vedno  ponižen  naš  Teodozij !"  pošepeta  nekdo. 

„Moj  oče  je  bil  to,"  nadaljuje  Teodozij ,  „kar  sem  jaz  zdaj.  Želel 
jo  sicer,  da  bi  si  bil  jaz  izbral  dnig  poklic  od  njegovega.  Ali  ker  sem 
Tedno  kazal  več  veselja,  pohajkovati  po  gozdih  s  puško  na  rami ,  kakor 
pa  čepeti  pri  knjigah,  obdržal  me  je  po  dokončanih  petnajstih  letih  domd. 
Ko  sem  bil  petindvajset  let  star,    umrl  mi  je  oče,    in  jaz  prevzamem 

40* 


688 

njegovo  slir/Jjo.  Odslej  sem  se  ves  udal  svojemu  poklicu.  V  zadnjih 
dvajsetih  letih  pa ,  ko  je  grofico  Veroniko  vedno  bolj  vid  zapuščal ,  bil 
sem  jej  ol)  enem  tajnik,  oskrbljeval  jej  vse  denarstvene  opravke,  (^ital  jej 
pisma  in  r*asopise  ter  jej  služil  kot  njena  desna  roka.  S  čim  drugim  pa 
se  nisem  v  življenji  nikdar  bavil." 

^Dovolite,  Teodozij!"  pretrga  mu  besedo  Spiridijou,  kije  bil  naj- 
starejši izmed  družbe,  „Ker  ste  prečitavali,  kakor  pravite,  grofici  vsa 
pisma  in  bili  tudi  njen  tajnik,  povejte  nam  vendar,  zakaj  nam  ni  ona 
nikdar  odgovorila  na  pisma,  ktera  smo  jej  redovito  vsi  pošiljali  h  godovom 
in  o  novem  letu." 

Na  Teodozijevem  poštenem  obrazu  bila  je  videti  zadrega.  On  ni 
brzo  odgovoril. 

„Ne  bojte  se,  da  bi  nas  razžalili ,  Teodozij ,"  reče  prijazno  tanek 
ženski  glas,  „ako  nam  uzrok  odkritosrčno  razodenete." 

„Ali  ga  moram  ržs  povedati?"  popraša  z  udanostjo  Teodozij. 

„Morate,  morate!"  zakličejo  glasovi  od  vseh  stranij. 

„Stara  grofica  je  menila,"  začne  Teodozij  obotavljaje  se  povedati, 
„da  so  vse  one  lepe  besede  in  prilizovanja  sam6  .  .  .  ." 

„No,  kaj  pa?"  silijo  vsi  vd-nj,  vid6č,  da  noče  nadaljevati. 

„Sama  hinavščina!"  končuje  z  bolj  tihim  glasom  Teodozij. 

Družba  se  zasmeji. 

y,Stara  lisica!  kak6  jo  je  ugonila,"  opomni  Evstahij. 

„Pa  kako  se  je  pri  tem  izrazila,  še  to  nam  povejte,"  prosi  nekdo  sta- 
rega služabnika, 

„Gotovo  jako  karakteristično,"  mžni  drugi. 

„Ne,  ne !  o  njej  nič  več  ne  pov^m,"  brani  se  Teodozij.  ^Nespodobno 
je  mrtve  obirati." 

„Nič  Vam  ne  pomaga  braniti  se,  Teodozij ;  ker  ste  začeli,  morate 
tudi  konCati,"  ))il  je  ol)čni  odgovor. 

Teodozij  vzdihuje,  pogleda  kvišku,  kakor  da  bi  hotel  reci :  V  božjem 
imenu,  bom  pa  povedal,  ter  nadaljuje: 

„Ko  sem  grofici  Vaša  pisma  Cital,  ktera  so  se  vsa  končavala  z 
istim  vošilom :  da  jt\j  želite  dolgega  življenja  in  krepkega  zdravja, 
posmehovala  se  je  porogljivo  in  odločno  dejala:  Teodozij,  na  ta  pisma  ne 
damo  odgovora ! 

Zakaj  pa  ne,  grofica,  popraševal  sem  jaz  naivno,  dasi  sem  dobro 
vedel  za  uzrok. 

Ker  mi  ta  moj  tretji  nepoznani  zarod  v  pismih  želi  veselo,  dolgo 
življenje,  a  v  srcih  si  pa  misli,  da  bi  le  skoro  stegnola  svoje  stare  ude 
stara  kragulja,  in  menda  še  kaj  hujšega!  Moje  premoženje  ni  ravno 
malenkost,  je-lite  Teodozij?  Ono  prav  lahko  v  skušnjavo  spravlja  moje 
mlade  sorodnike.    In  tako  govoreea  migala  je  zvijačno  z  očmi." 


589 

^Izvrstno!  Charmant !"  zadonelo  je  po  dvorani  med  srcuiin  smehom 
navzočih. 

„Sedaj  pa  res  ne  zinem  nobene  več,"  odvrne  Teodozij  nekako  raz- 
žaljen. Bolelo  ga  je,  da  se  mladina  zabavlja  na  račnn  njegove  preminole 
dolgoletne  gospodinje  in  prijateljice. 

„0  pač,  pač!  Le  še  nam  kaj  o  prateti  povejte.  Obetamo  Vam,  da 
ostanemo  priVaSem  pripovedovanji  resni  kakor  svetniki."  Tako  ga  pro- 
sijo vsi. 

„ Veste  kaj,  ljubi  Teodozij,  o  njenej  skoposti  nam  še  zdaj  povejte," 
izmisli  si  drugi.  „Kako  je  namreč  odpravljala  berače,  ki  so  po  sobotah 
prihajali,  izgovarjaje  se,  da  razdeluje  darove  samo  po  nedeljah.  In  one, 
ki  so  prihajali  ob  nedeljah,  odpošiljala  je  rek6č,  da  nadarjuje  ubožce  samo 
ob  sobotah." 

„Molči,  brezbožnik!"  posvari  ga  sestrična.  „Ko  bi  grofica  Veronika 
ne  bila  svoje  dni  skoparila,  bi  se  mi  zdaj  ne  veselili !" 

„Živela  torej  skopušnost !"  zakliče  veselo  Evstahij  in  vrže  ča^sopis 
v  zrak.  „Saj  res,  prej  sem  vedno  pušil  na  pol  prazne  cigaretke,  zdaj 
pa  kadim,  hvala  njenej  skoposti!  samo  millares." 

„In  jaz,"  pristavi  mladi  poročnik ,  Jaz  sem  prej  hodil  vedno  peš, 
a  zdaj  imam  svojega  dragocenega  vranca.  Prej  sem  večjidel  nosil  stare, 
skrpane  rokavice,  zdaj  pa  — " 

„In  jaz,"  hoče  drugi  povedati  — 

A  Teodozij  mu  ponižno  seže  v  besedo  ter  hitro  reče :  „ Vsak  človek 
ima  svoje  slabosti.  Rajnka  grofica  je  bila  skopa,  to  je  res,  a  imela  je 
tudi  dobrih  lastnostij." 

„Dovolj  o  tem!  pustimo  mrtve  pri  miru!"  pravi  resno  najstarejša 
izmed  gospodičen.  „Govorimo  o  čem  drugem:  o  lovu,  ako  se  Vam  ljubi; 
o  duhovih,  o  kterih  pravijo,  da  navadno  strašijo  po  starih  gradovih; 
ali  o  čemer  koli  si  bodi;  a  ne  obirajmo  največje  svoje  dobrotnice!" 

Teodozij  je  izprevidel,  da  ne  bodo  prej  pustili  rajnke  grofice  pri 
miru,  dokler  ne  bode  razgovora  na  kaj  dnigega  navodil,  in  tediij  reče 
počasi,  položivši  roko  na  čelo,  kakor  da  bi  zl)iral  svoje  misli:  ^Majhno 
dogodbico  bi  vedel  povedati,  ktera  seje  pred  dvajsetimi  leti  na  tem  gradu 
vršila,  ako  ne  bode  gospodi  predolgočasna." 

„Le  hitro  na  dan  z  njo!"  silijo  mladenči. 

„Poleg  nas  v  naslonjač  se  vsedite!"  vabijo  gospodične  starega 
oskrbnika. 

A  predno  se  še  Teodozij  zav6,  vzdignejo  ga  krepke  roke,  in  on 
j«  nenadoma  siMJel  na  mizi  sredi  sobe. 

„Tak6!"  zakličejo  veselo  mladenči.  ^Tu  na  visokem  vas  hodemo  vsi 
dobro  videli  in  culi.  Ve  gospodične  pa  se  le  bližje  pomaknite,  ako  Vam 
so  ljul)i!" 


590 

Gospo(lir*no,  ("e  hidi  iiorade,  povzdignejo  se  z  mehkih  sedežev  in  se 
zberejo  pot^m  okoli  Teodozija. 

Teo<lozij  se  s  prva  nekoliko  l)rani  svojega  mizuega  prestola,  a  ua- 
p6sled  se  je  videlo ,  da  mu  ni  neljul)a  postrežljivost  njegovih  novih 
gospodaijev.  Obriše  si  potno  celo  z  veliko  pisano  ruto,  zapne  suknjo, 
dokai^lja  in  zaeenja  tak6-le: 

„Ni(^  ni  veselega,  kar  hoeem  povedati,  in  tudi  nič  posebnega.  Vsak- 
danja je  stvar,  in  žalil)Ože,  da  se  ona  le  prepogostoma  ponavlja!  A 
mladostna  je  vendar,  torej  za  Vas,  kakor  menim,  navlašč  stvarjena.  Dolgo 
je  tudi  že  od  lega,  kar  se  je  prigodila;  torej  odpustite,  ako  bode  pri  t«ra 
kaj  nejasnega.  Star  postajam,  in  spomin  me  že  nekoliko  zapušča,  A  za 
silo,  da  namree  gospodi  za  kake  pol  urice  pozornost  drugam  ol)rnem  in 
da  bi  nekoliko  manj  občutili  današnjo  neprenesljivo  vročino,  bode  moja 
povest  menda  tudi  ugajala. 

Grofica  Veronika,"  tako  začne  nat6  Teodozij  z  l)olj  krepkim  glasom 
pripovedovati,  „grofica  Veronika  ni  nikdar  sprejemala  gostov,  da  bi  se  dalje 
časa  v  gradu  mudili.  Prejšnji  čas  se  je  še  zdaj  pa  zdaj  na  gradu  pri- 
kazoval neki  star  vitez,  najbrže  njen  sorodnik,  ostajal  po  eden  ali  k 
večjemu  po  dva  dni  pri  nas ,  a  potčm  zopet  odpotoval.  Ženskih  gostov 
ni^em  nikdar  viilel.  V  zadnjih  dvajsetih  letih  pa  so  tudi  še  ti  redki 
moški  gostje  izostajali,  ker  so  eden  za  drugim  pomrli.  Samo  grofica 
Veronika  se  je  še  veselila  življenja,  edina  izmed  svojih  vrstnikov  in  vi*stnic. 
Dasi  mi  je  grofica  vedno  zaupala  vse  svoje  zadeve,  vendar  ni  svojih  pred- 
nikov in  sorodnikov  nikdar  niti  z  najmanjšo  besedico  omenjala.  Jaz 
pa,  dasi  domač  z  njo,  nisem  je  tudi  nikdar  popraševal  o  tem. 

Neki  večer,  ko  sem  ravno  sedel  pri  večerji,  pokliče  me  grofica  k 
sebi.  To  me  je  nekoliko  osupnolo.  Z  grofico  sem  se  navadno  pogovarjal 
in  posvetoval  samo  po  jutrih ;  o  popoldnevih  in  večerih  ni  hotela  nikogar, 
tudi  domačinov  ne  sprejemati.     Podvizam  se  torej  k  njcg. 

Teodozij!  kliče  mi  ona  nasproti,  brž  ko  vstopim.  Ali  imamo  na 
zadnjem  konci  gradvi  par  sobic,  v  kterih  l)i  se  dalo  prebivati? 

Milostljiva  grofica,  odgovorim  jaz  in  delam  velike  oči,  videč,  da  ima 
ona  priMl  seb6j  odprto  pismo.  Bilo  je  tedaj  sklepati,  da  je  pismo  sama 
prečitala,  kar  že  ni  davno  več  imela  navade  storiti.  Dve  prazni  sobi  ste 
še  na  onem  konci  gradii,  a  potrebovali  bi  majhnega  popravka.  Dež  kaplja 
pri  oknih  v  nje,  in  miši  — 

Ne  govorite  mi  več  o  teh  sobah,  pretrga  mi  grofica  Ijesedo.  S  tema 
dvema  /o  vidim,  da  ne  hod(»  nič.  Pri  meni  se  ne  bode  več  popravljalo. 
Jlorebili  pa  V('ste  za  kton*  druge,  kojim  ni  treba  popravkov. 

(lospa  grofica,  ko  bi  vedel,  komu  je  stanovanje  namenjeno,  dejal 
srni  l.ojazljivo,  potem  lii  la/je  našel  primernih  sol>ic. 


591 

VaSa  radovednost  mi  ni(^  ne  dopada,  Teodozij!  posvari  me  osonio 
grofica.  Preskrbite  prej  dve  sobi,  kteri  ste  varni  deža  in  misij,  pot6m 
zveste  tudi,  komu  ste  namenjeni. 

Nekoliko  pomisliv^i  pa  odgovorim  :  V  drugem  nadstropji,  kjer  družina 
stanuje,  ste  dve  prostorni  sobi;  v  jeseni  shranjujemo  v  njih  sadje.  V  teh 
bi  bilo  prijazno  bivati,  ker  imate  krasen  razgled. 

Dobro,  pristavi  grofica  zadovoljna.  Glejte,  da  spravite  v  vsako  sobo 
po  eno  postelj,  eden  stol  in  —  umolknola  je  in  jela  nekaj  premišljevati. 
Ena  omara  in  ena  miza  boste  zadostovali  obema  ženskima,  nadaljuje 
potčm  govoreča  bolj  sama  za-se.  Saj  menda  ne  boste  jemali  sob6j 
mnogo  potne  robe?! 

Ah!  ženskim  ima  služiti  stanovanje,  zakličem  jaz  začudivši  se. 
Pot^m  pa  niste  oni  dve  sobi  pripravni !  Tla  so  vsa  pirava  in  luknjasta,  in 
stene  so  samo  prosto  pobeljene. 

Ba!  odgovori  brezčutno  grofica;  komtessa  Vanda  išče  na  tem  gradu 
čistega  zdravega  zraka  in  ga  tudi  najde,  ali  okusnega  stanovanja  no  išče. 

Komtessa  Vanda?  ponovim  jaz  ves  zavzet. 

Na-te,  čitajte. !  pravi  nevoljno  grofica  in  vrže  prod  mo  pismo,  ktero 
je  preje  vedno  v  rokah  obračala.  Moj  bratranec,  general  Lesinski,  piše 
mi  iz  Lvova,  —  nadaljuje  ona,  nemirno  se  mencajo  na  stolu,  mod  tem  ko 
sem  jaz  prečitaval  pismo,  —  da  je  njegova  dvajsetletna  hči  Vanda  ne- 
varno na  plučih  zbolela.  Zdravniki  zahtevajo ,  naj  nemudoma  zapusti 
prašno  mesto  in  nekaj  časa  živi  na  deželi  General  me  pri  vsem,  kar 
je  svetega,  prosi,  da  mu  ne  bi  odrekala  te  prijaznosti.  Kaj  čem  storiti? 
V  Lvovu  sem  znana  v  vsakej  plemičkej  hiši.  Ako  bratrancu  prošnjo 
odrečem,  brusili  si  bodo  jezike  na  moj  račun.  —  Pride  pa  komtessa  sama. 
Le  žna  priletna  služkinja  jo  bodo  spremljala. 

Ali  grofica,  rečem  zdajci  jaz  nekoliko  novoljen;  c61o  desno  krilo 
prvega:  nadstropja  je  prazno.  Tii  bi  lahko  izbrali  dve  sobi  za  bolno 
komtesso ! 

Kaj?  odgovori  grofica,  in  pri  tem  me  zadene  eden  njenih  strogih, 
meni  že  znanih  pogh^dov.  Da  bi  jaz  pot6m  c^li  dan  in  c61o  noč  poslu- 
šala njeno  votlo  kašljanje!  Da  bi  nekega  dne  zvedela,  da  leži  v  niojej 
bližini  mrlič  na  parah?!  —  Ali  so  taki  dražljivi  prizori  mojim  letom 
primerni  ?  —  Kaj  ?  Vi  kratkoviden  Teodozij !  —  Zdaj  pa  le  idito,  nadalje- 
vala je  z  ukazovalnim  glasom  —  kaž6č  mi  vrata ,  in  izpohiite ,  kar  sem 
Vam  ukazala !  Vaša  skrb  pa  naj  tudi  ])ode ,  da  mi  bolnica,  nikdar  ne 
pride  pred  oči !  Kecite  jej,  da  som  bolehna,  da  sem  tumpasta  od  starosti. 
Izgovarjajte  me,  kakor  se  Vam  ljubi,  samo  daleč  proč  od  mene  z  umi- 
rajočimi ljudmi !" 

„Aha!  bala  se  je  smrti, "^  opazi  nekdo  v  krugu  poslušalcev.  Slutila 
je,  da  pride  tudi  ona  kmalu  na  vrsto."* 


T*:'"l*»zii  lia  :*>  •»{•azk*>   \X^:r^<^  li-  »^ivriif   in  nadaljuje  :    ^Komteijsa 

K":iir*--ii  —  Z'ii  --  lui.  »la  jo  -;♦-  zdaj  viJini  pn^d  ocnii  —  bila  je 
vtli«'-a.-rv»'ntt  piikaz»*ii.  Vi-ik*-  ra-ti.  •>l»ir»:»>na  vedno  najokusnej^e,  lahne 
a  v-ii'iar  iM>[i«.'.-iir-  hoj«>.  z  ;jii'»-zriivim  "Kna.^^anjem .  v  kterem  pa  ni  bilo 
nit-  iini»'tii-ira.  Z'i-la  >►-  j-  k»>i  Vila.  krdar  se  je  šetala  po  stezicah  sredi 
r:Yt'i«''cih  vrtnih  trr»'di.-.  Ali  Bog!  kako  v^a  dmgacna  je  bila  nje 
prikaz»fii  iz  Mižin*-.  Upal.  --uh  o^raz.  vo^i-^fne  barve,  z  vedno  modi'a!>tiiiii 
u.-tiiicaiiii  in  udrtiiiii  »»emi.  gl»^«lal  y  izp'"!  okusne  frizure  zlatola:$e  ujene 
glavf.  rilava  pa  s*-  j**  »»d  s^aiiiH  ?laVM><ti  u^mirui)  zibala  na  Itelem.  tan- 
k»Mii  vratu,  na  kirr^-in  ^»'  j»-  poznala  vsaka  žilica.  Nos,  ki  je  moral 
nekdaj  bili  l«*p.  *•!!  j»*  zdaj  .sima  kost  in  hrustanec,  prevlečen  s  tanko 
kožirii.  Mala  prozrarna  u<*'sa  pa  so  se  zdela .  da  jedva  prenašajo  težo 
drobnih  brillantuih  uhanov.  Samo  v*.dikim.  kakor  neb6  modrim  očem 
skritim  pod  seneo  go^tih  tn-palnie.  ni  mogla  bolezen  kaziti  nekdanje 
lejfote.  Tr  ori  so  im»dt'  n«-kaj  eudui-ga.  Včasih  so  gledale  živahno, 
ocrnjriio.  n«'Ustras»Mio.  kak«»r  da  Id  bile  v  oldasti  srečne,  samovoljne  de- 
VMJke,  kt*'ra  si  jf  svesta .  da  se  jej  ves  svet  klanja.  Včasih  pa  so  zrle 
m»'dlo  kakor  brez  življtMija,  med  tem  ko  je  neka  megla  zakrivala  njih 
»vit  I  V  ol.rh  slurajih  pa  so  >iil«»  njfn»»  oci  uepopisljivo  krasne,  podoijne 
zvezdam,  ki  so  zdaj  v«m'-ji*,  zdaj  manjše,  zdaj  zopet  izginejo  našemu 
poglfdu  1 

Ko  stMU  komtesso  prvikrat  videl .  izrekel  sem  takoj  v  srci  bridko 
sodbo,  da  ona  ne  bodf  dolgo  naša  gostfnja.    Smrt  se  jej  je  brala  na  Ud 

Grofica  s<*  ni  dala  pregovoriti,  da  bi  bila  komtesso  Vando  spngela, 
in  tako  se  nist«»  oni  dv«»  nikdar  videli.  Sh^er  pa  se  ni  poznalo,  da  bito 
komtesso  žalilo.  Zdflo  se  mi  je.  da  ji»  Idla  ona  tega  ge  cel6  vesela. 
Sploh  se  je  komtcssa  izogibala  vsakoršne  družbe  in  tudi  z  menoj  je  le 
mal(»  govorila.  «amo  kar  je  bilo  neobhodno  potreba. 

Njena  služkinja,  stara  kakih  petinštirideset  let,  živela  je  z  dušo  in 
telesom  za  komtesso.  l*()zucje  sem  bil  zvedel,  da  je  bila  ona  nekdaj 
njena  dojka.  Tako  s«;m  si  tolmaeil  njeno  požrtvovalno  udauost  do  inlade 
svoje  gospodinje.  Veekrat  sem  hotel  z  njo  pogovor  naplesti ,  da  bi  bil 
kaj  zvedel  oknintessin<MH  življenji;  ali  ona  se  mi  je  vselej  vedela  s  kakšnim 
koli  izgovorom  umaknoti. 

Komtessa  Vanda  je  bila  že  drugi  mesec  naš  gost,  a  vedel 
sem  o  njej  t«)liko  kot  tedaj,  ko  je  bila  došla.  Da  se  pa  njeno  zdravje 
med  tem  ni  zl»oljšalo.  pričalo  mi  je  hudo  njeno  kašljanje,  ktero  mi  je 
celi  (lan  donelo  iia  ušesi  in  mi  pn^tre.salo  srce. 

XekaJ  Jako  karakteristieiiega  pa  je  Idlo  v  njenem  obnašanji,  iu  tega 
si  nisem  inogid  telniaeili.  Trigodilo  se  je  veekrat,  da  seje  po  jutrih  in  po 
veeerili  si)reli;ijala  v  lahkih  ohlekah.  Tedaj  pa  y\  v  skrbeh  hitela  liiza  za 


693 

njo,  zavijala  jo  v  mohko  ogrinjalo  ocitaje  jej  z  jokajočim  glasom:  Ali 
komtessa!  ako  boste  tak6  malo  pazili  na  svoje  zdravje,  bodete  shujšali, 
pa  ne  okrevali. 

Komtessa  se  ni  pri  tem  branila.  Mirno  se  je  pustila  zavijati,  kakor 
otrok,  ki  si  ne  v4  sam  pomagati.  Le  malomarno  je  odvrnola :  Ne  boj  se, 
Liza !    kdor  hoče  umreti,  temu  ne  more  nii^  škoditi ! 

A  pri  tem,  ko  je  tako  brezčutno  govorila ,  zibala  se  jej  je  vendar 
grozna  bridkost  na  ustnih.  Drugikrat  je  Liza  prinesla  kozarec  ravno 
podojenega  mleka,  proseč  jo,  naj  ])i  mleko  toplo  izpila,  češ  to  jej  bo 
kašelj  utešilo. 

Vanda  pogleda  najprcvj  na  ponujano  mleko,  potem  pa  se  ozre  na 
proseči  obraz  zveste  služkinje,  a  napčsled  se  ol)rne  v  stran  in  reče 
z  neko  škodoželjnostjo:  Ravno  zat6  ga  nočem  toplega  izpiti,  ker  vem, 
da  bi  mi  hasnilo.  Postavi  kozarec  na  ono  mizo,  Liza!  Izpila  l)odem 
mleko,  kedar  se  mi  zljubi.  Ko  je  pa  Liza  to  storila  in  odšla  potžm  po 
svojih  opravkih,  pa  seže  komtessa  hlastno  po  mleku  in  je  v  ^nem  požuku 
še  toplo  izpije. 

O  mnogih  prilikah  pa  je  z  nekim  hrepenenjem  popraševala  služkinjo: 
Kaj  ne,  Liza,  da  zdaj  bolje  izgledam?  da  nisem  več  tak6  zagrljena?  da 
moj  kašelj  ni  več  tak6  hud?  In  pri  tem  upre  v  njo  svoje  velike  pre- 
strašene oči,  kakor  bi  se  bala,  da  bi  Liza  temu  ne  pritrdila. 

Služkinja  pa  jo  je  znala  vselej  z  meni  nerazumljivo  srčnostjo  in  s 
tako  mirnostjo  zagotavljati,  da  se  nje  zdravje  vedno  zboljšuje,  da  jej  je 
komtessa  verjela  in  se  zopet  pomirila. 

Ko  mi  prinese  enkrat  Liza  več  pisem,  da  jih  pošti  izročim,  sklenem 
hitro  poskusiti  z  nova  majhen  napad  ter  jo  prisiliti ,  da  mi  o  komtessi 
kaj  povč. 

Ko  pa  hoče  Liza,  kakor  navadno,  takoj  oditi,  zabranim  jej  to,  sočutno 
poprašaj6č,  kak6  se  komtessa  počuti,  odkar  živi  na  deželi.  Z  začudjenjem 
me  ona  pogleda;  a  ko  je  videla  moj  dobrohotni  pogled,  usj^avi  se  med 
▼rata  in  žalostno  odgovori:  Vedno  hujše,    gospod  Teodozij,  vedno  hujše! 

Komtessa  Vam  dela  mnogo  preglavice,  nadaljujem  jaz  pomiluj6č  jo. 

Oh,  ko  bi  me  le  še  prav  dolgo  mučila!  vzdihne  dobra  ženska  in 
jok  jo  posili;  a  l)OJim  se,  da  jo  skoro  izgubim. 

Ali  je  že  dolgo,  odkar  je  komtessa  bolna  ?  poprašam  jaz. 

Dve  leti,  odgovori  mi  ona  in  pri  tem  si  obriše  solzo.  —  Že  dve 
leti!  vzdihnem  jaz.    Uboga  komtessa! 

Ali  je  bila  vedno  tako  sitna  —  tako  čudnega  obnašanja,  hočem 
reči.  Tako  namreč  se  hitro  popravim,  videč,  da  je  Liza  pri  besedi  „situa" 
iievoljno  nagubila  čelo. 

O  ne,  zagotavlja  me  ona.  Komtessa  Vanda  je  bila  vedno  in  je  tudi 
še  sedaj  najboljša  ženska,  kakor  je  bila  tudi  najlepša  izmed  vseh  Ivovskih 


594 

gospodi(?en,  dokler  se  jej  ni  izneveril  grof  Raoiil,  s  kterim  je  bila  zaročena. 
Se  le  pot^m  je  zbolela    in  stoprav  zadnji  cas   je  postala  tako  zdražljiva. 

Ah,  odvrnem  jaz  sočutno:  komtessa  je  žrtva  nesrečne  lju1>ezni  ali 
prav  za  prav  brezčutnega  moži  — . 

Tiho,  pretrga  mi  Liza  vsa  prestrnšena  besedo.  Gorj6,  ko  l)i  kom- 
tessa cula,  da  obrekuje  kdo  grofa  R^oula. 

Pa  če  jej  je  on  nezvest  postal?  izgovarjam  se  čud6č. 

Nič  ne  dž,  nadaljuje  ona  polglasno,  phišno  se  ozirajo,  ne  bi  li  kdo 
naju  poslušal.  Komtessa  mu  je  vse  odpustila  in  ga  še  vedno  ljubi,  da- 
si  je  že  leto  in  dan,  odkar  se  je  oženil  z  drugo. 

Nat6  molčim  ves  ginon. 

Pa  da  o  tem  nikomur  ne  zinete,  prosi  Liza,  a  tudi  ne  rečete  nikdar 
več,  da  je  moja  komtessa  sitna !  Vedite,  končala  je  odhajajo,  pod  njeno 
odurnostjo  je  skrito  najblažje  srce. 

Odslej  mi  je  Liza  izkazovala  večjo  zaupnost.  Pogovarjala  se  je  z 
menoj  pogošče,  in  zdelo  so  mi  je,  kakor  da  jej  dobro  d(?,  pogovaijati  se 
o  nesrečnej  komtesj<i  s  človekom,  ki  je  omiloval  Vandino  osodo. 

In  pozneje  sem  zvedel,  da  se  je  imela  komtessa  Vanda  ravno  po- 
ročiti z  grofom  Kaoulom,  kterega  je  črez  vse  ljubila,  ali  on  so  jo  dal 
zmotiti  po  lahkomisolnej  koketki  in  jo  je  potem  tudi  vzel  v  zakon,  in 
sicer  zavoljo  nekoliko  več  tisočakov.  Kakor  se  pa  vsaka  krivica  v  življenji 
maščuje,  tako  se  jo  tudi  grofu  Kaoulu.  Trmasta  soproga  je  s  svojim 
razkošnim  življenjem  zapravila  ne  sam6  svojo,  temveč  tudi  moževo  pre- 
moženje. Grof  je  živel  zavoljo  tega  v  vodnem  prepiru  z  njo,  a  ljubil 
je  itak  tudi  nikdar  ni! 

Nekoga  dne  —  bilo  je  soparno  kakor  danes  —  vloženi  se  proti  večeru 
v  travo  poleg  neke  skrite  stezice  sredi  gaja.  Ondi  sem  počasi  pušil,  s 
slastjo  uživaj6č  večerno  sapico,  po  kteroj  som  že  cčli  dan  zelo  hrepenel. 

Na  enkrat  me  pnulrami  bolesten  klic.  Prestrašen  vstauom  hitro 
ter  se  napotim  tja,  od  koder  je  oni  glas  prihajal.  Nisem  se  zmotil. 
Zakaj  zopet  začujom  obupen  klic:  Liza,  Liza!  Za  tem  klicem  pase  za- 
sliši močen  kašelj. 

Moj  Bog,  komtessi  Vandi  se  j(»  nc^kaj  pripetilo,  mislim  si  jaz  in  tečem, 
kolikor  me  noge  nesejo.  V  malo  minutah  som  pretekel  drevored.  Tii  se 
obrnem  v  stran  in  takoj  zapazim  na  klopici  slontiti  nekaj  1>eloga.  Bila 
je  Vanda.  Prii)ližani  so  joj  vos  brez  sape.  A  ker  jo  skrivala  dlani  in 
me  ni  videla  priti ,  zakličom  v  skri>oh :  Za  Boga,  komtessa ,  kaj  so  je 
pripetilo? 

Ona  povzdigne  oiaaz,  ki  jo  bil  mol\or  samih  solz,  ter  vzklikne  z 
groznim  pogledom  in  votlim  glasom:  Kje  je  Liza?  Hočem,  moram  z  njo 
govoriti ! 


696 

Takoj  jo  grem  iskat,  konitessa.  Ali  pa  Vas  smem  sdmo  tukaj 
puščati?   Jako  ste  prestrašeni! 

Bekši  pa  se  uehot^  ozrem,  da  bi  zvedel,  kaj  bi  bilo  komtesso  tak6 
razburilo. 

Ah,  reče  ona  in  strese  glavo,  kakor  da  bi  hotela  nekaj  pozabiti, 
ali  vendar  si  prizadeva  mirno  govoriti:  Nič  ni!'  Neka  budalasta  misel 
me  je  bila  obšla. 

Hvala  Bogu,  vzdihnem  vesel,  da  ste  le  zopet  mirni,  komtessa! 

A  v  resnici  ni  bila  ona  mirna.  Videl  sem  predobro,  kako  so  jej 
ustnice  trepetale,  oči  se  pa  upirale  vsled  neke  muke. 

Povejte  mi,  Teodozij,  reče  pot^m  zamišljena,  kakor  da  ne  bi  vedela, 
kaj  bi  popraševala:   Ali  je  kdo  v  tem  gradu  na  smrt  bolan? 

Zavzet  jo  pogledam.  Outil  sem,  da  sem  bil  obledel.  Jedva  sem 
jej  mogel  v  zadregi  odgovoriti :  Ne,  kolikor  jaz  vem,  komtessa !  —  Tako 
neugodno  me  je  bilo  to  vprašanje  zadelo  iz  njenih  ust. 

Vanda  obledi.  —  O  čijem  pogrebu  ste  pa  oni  dve  dekli  govorili, 
nadaljuje  vsa  obupana,  ako  nimate  mrliča  v  hiši? 

Kdo,  pravite,  j(i  govoril  o  pogrelju  ?  poprašam  ves  preplašen. 

Sedela  sem  tii-le,  pripoveduje  nato  Vanda,  ter  čitala  iz  te  knjige, 
ko  pridete  od  drevoreda  sem  dve  grajščinski  dekli.  Ena  njiju  pa  je 
drugej  veselo  dejala  :  Kmalu  imamo  v  gradu  lep  pogreb,  Miea !  —  O  kom 
mislite,  Teodozij,  ste  se  oni  dve  pogovarjali?  izprašuje  me  dalje  z  ne- 
gotovim glasom,  a  pri  tem  me  tako  ostro  v  oči  pogleda,  kakor  da  bi  mi 
hotela  iz  duše  odgovor  citati. 

Res  \u)  vem,  o  kom,  odgovorim  polglasno. 

Ali  mi  niste  nekdaj  rekli,  Teodozij  ,  nadaljuje  nat6  z  ]>olj  krepkim 
glasom,  in  neki  up  jej  zašije  iz  medlih  očij,  da  je  grofica  Veronika  težko 
bolna  ? ! 

Ah  da!  se  ve,  komtessa,  grofica  utegne  vsak  dan  umreti,  hitro 
vesel  pritrdim,  Bogu  se  na  tihem  zahvaljujoč,  daje  nesrečnej  devojki 
vdihnol  ono  misel. 

Teodozij,  zdaj  pa  Vam  bom  povedala  nekaj  prav  smešiu*ga ,  začne 
zopet  komtessa  po  kratkem  neugodnem  molčanji  in  se  prisiljeno  nasmehne. 
Veste,  na  kaj  sem  zdaj-le  mislila?  —  Da  ste  se  oni  dve  bedasti  dekli 
veselili  —  niojega  pogreba  ! 

Ne  vem,  kako  je  komtessa  izgledala,  ko  je  to  izrekla:  zakaj  jaz 
sem  bil  hitro  drugam  obriiol  oči ,  da  bi  ona  iz  njih  ne  l)rala  bridke 
resnice. 

Odgovoriti  pa  nist^m  v  trenotku  nič  mogel:  nekaj  mi  je  v  gilu  tičalo 
vsled  bolesti  in  velike  osupnenosti. 

Zakaj  mi  nič  ne  odgovorite,  Teodozij?  Zakaj  se  ne  smejite  mojej 
budalastej  misli?  —    zakliče  ona  vsa  razdražena  s  trepetajočim  glasom. 


596 

—  O  Bog,  o  Bog,  nadaljuje  bolestno  pot^m  in  sklene  obupno  roke.  Tedaj 
ni  krivična  moja  slutnja,  tedaj  moram  res  umreti?!  In  sedaj  glasno 
zaplače. 

Ali  komtessa,  pomirite  se,  Vi  se  motite,  tolažim  jo  ginen. 

Sveti  križ  božji,  kaj  se  je  pripetilo?  zakliee  nekdo  za  men6j  in  me 
s  silo  na  stran  porine. 

Bila  je  Liza,  ktera  se  je  vrgla  med  naju,  kakor  razdražena  tigra. 

Komtessa,  ljuba  komtessa,  utolažite  se !  zaklic^e  pot^m  vsa  iz  uma 
in  jo  objame  kakor  otroka. 

Noeem  umreti,  Liza,  nočem!  —  O  Bog,  saj  sem  še  tak6  mlada  in 
bi  naj  umrla?!  Še  dolgo,  dolgo  časa  hočem  živeti,  Liza,  govorila  je 
Vanda  iht^  in  kašljaje. 

Kaj  ste  jej  pravili  ?  poprašuje  me  Liza  srdito.  A  ker  hoče  komt^sso 
kašelj  zadušiti,  obrne  se  zopet  proti  njej  in  jo  ljubkuje  vzdilmj6ča: 
Komtessa,  uboga  moja  komtessa !  — "^ 

Teodozij  umolkne  sedaj  in  vzdihne  globoko. 

Gospice,  ki  so  si  že  med  Teodozijevim  pripovtKlovanjem  večkrat  z 
robci  otirale  solze,  porabile  so  ta  prenehljaj  in  se  hitro  ena  za  drugo  po- 
menljivo pogledale. 

Teodozij  nadaljuje:  „Urugi  dan  me  ii  komtessa  poklicati.  Slonela 
je  v  naslonjači  poleg  cvetličnega  grma  pri  vrtnem  vhodu.  Ko  jo  zagledani, 
ustavim  so  nehote.  Z  zaprtimi  očmi  je  tu  ležala,  in  prvi  trenotek  sem 
menil,  da  že  več  ne  živf. 

Pridite  bliže,  Teodozij,  reče  ona  s  slabim,  a  prijaznim  glasom,  ko 
spozna  moje  stopinje.     Imam  z  Vami  govoriti. 

Nemo  se  jej  približam. 

Priskrbite  mi  duhovnika  in  odpošljite  ti  dve  pismi,  nadaljuje  z  več 
prenehljaj  i. 

A  ona  ni  več  kašljala,  bila  je  že  preslaba;  ali  neko  votlo  hrcanjo 
jej  ni  dalo  govoriti.  Oni  siloviti  prizor  prejšnjega  dne  je  bil  oslabil  njene 
moči  in  kakor  sem  bil  takoj  spoznal,  on  jej  je  tudi  skrajšal  življenje. 
A  onemu  razdraženju  in  strahu  pred  smrtjo  sledila  sta  zdaj  udauost 
in  mir! 

Pismi  ste  bili  namenjeni  ono  na  očeta,  drugo  pa  grofu  Raoulu.  Od- 
poslal sem  takoj  obe  in  se  peljal  v  bližnje  mestice  po  duhovnika.  Bil 
sem  pot(5m  štiri  dni  z  doma ,  ker  sem  moral  na  neko  daljno  posestvo 
pogledati. 

Ko  se  pa  povrntMu  v  grad,  Ijilo  je  moje  prvo  vi)rašanje  po  konitessi 
Vandi.     Še  le  ko  sem  zvedel,  da  živi,  podam  se  v  svoje  stanovanje. 

Solnce  je  že  zahajalo,  in  moja  soba  je  postajala  vedno  temnejša, 
ker  se  je  gosto  vejevje  staie  jai)lam^  raztezalo  pred  njim.  imel  sem  pa 
še  urediti  neke  nujne  račune,    zato    se    približam  oknu ,    da  bolje  vidim. 


597 

Okno  je  gledalo  na  vrt,  in  dasi  je  l>ilo  vsled  rejevja  zakrito  drugim 
o?.6m,  imel  sem  vendar  dovolj  izgleda  po  vrtu. 

Bil  je  takrat  krasen,  topel  jesenski  večer.  Zadnji  solnčni  žarki  so 
zlatili  vrSiče  visokih  smrek ;  rudeče  nel)0  se  je  zarilo  in  o1)sevalo  z  ognje- 
nim svitom  lahne  oblačke.  Listje  je  trepetalo  o  veeernej  sapi;  ptički, 
skakljaje  z  veje  na  vejo,  končavali  so  dnevno  petje;  v  bližini  je  šumel 
potoček,  a  v  trati  pa  so  na  vse  grlo  čvrčeli  veseli  črički! 

Nekaj  trenotkov  sem  bil  zamaknen  v  to  krasoto  prirode,  potoni  pa 
primem  za  pero  in  začnem  soi^tevati  številke. 

Na  enkrat  pa  vzbudi  mojo  pozornost  človeški  glas,  ki  je  prihajal  z 
vrta.  Ozrem  se  na  levo,  a  nikogar  ne  vidim.  Ozrem  se  na  desno,  ravno 
tako.  Poslušam,  gledam,  in  glej,  ravno  meni  nasproti,  nekoliko  skrit  za 
veliko  vejo,  prikaže  se  mi  ljubezniv  prizor. 

Komtessa  Vanda,  pokrita  črez  nogi  do  prsij  z  živobarvno  mehko 
odejo,  slonela  je  v  naslonjači.  Ne  daleč  od  nje  počivala  je  Liza  s  ple- 
tenico  v  roki.     Na  stoličku  pri  Vandinih  nogah  pa  je  sedel  neki  gospod. 

Takoj  se  hočem  od  okna  pomaknoti,  da  bi  ne  čul  njih  pogovorov. 
A  komtessina  osoda  mi  je  bila  tak6  pri  srci ,  prizor  je  bil  tak6  ginljiv, 
da  sem  kakor  prikleneu  ostal  na  oknu  in  s  trepetajočim  srcem  zrl  na 
ono  trojico. 

Kako  prav  je,  da  umrem,  deja^la  je  Vanda  z  mirnim,  skoro  veselim, 
meni  čisto  neznanim  glasom.  Vsaj  Vas  še  enkrat  vidim,  Kaoul.  Nespo- 
dobno je  bilo  sicer,  da  sem  Vas  dala  poklicati,  ali  meni,  težkobolnej 
ženski  sme  se  odpuščati! 

Umolknola  je  in  sklonila  glavo  nazaj. 

Grof  Kaoul  pa  se  ni  ganol;  nemo  je  zrl  v  tla. 

Keklo  se  mi  je ,  l{aouI ,  da  niste  srečni  v  zakonu.  Je-li  to  res  ? 
poprašuje  potem  Vanda  ,  in  njene  oči  se  z  nepopisljivo  ljubeznijo  in  so- 
čutjem upro  v  grofa. 

Grof  ne  odgovori  ničesa;   ali  iz  prsij    mu  uide  težek  vzdihljej. 

Ubogi  moj  prijatelj,  nadaljnje  pomilovalno  komtessa  in  d^ne  lju1)ko- 
vaje  svojo  dlan  na  njegovo  roko,  rek6č:  Jaz  bi  bila  znala,  delati  Vas 
srečnega! 

Nat6  povzdigne  grof  hitro  glavo  —  in  pri  tem  sem  vid(d  lep,  še 
mlad  obraz  —  prime  ognjeno  za  komtessino  roko,  nese  jo  spoštljivo  k 
ustom,  a  takoj  jo  zopet  rahlo  izpusti  ter  povesi  glavo. 

Komtessa  pa  je  med  tem  zaprla  oči  in  tak6  nekaj  časa  nemo  ležala 
z  blaženim  nasm(»hom  okoli  ust. 

Kdo  ve,  pravi  malo  poziu^e  ona,  vedno  še  sloneča  z  zaprtimi  očmi, 
ali  pa  l>i  tudi  Vi,  Kaoul,  res  bili  srečni  z  menoj?  —  Sreča  ni  tega 
sveta!  —  Dobro,  da  umrem;  vsaj  Vas  nisem  nikdar  užalostila,  vsaj 
nimate  nobenega  uzroka.  da  me  ne  bi  spoštovali. 


698 

Vaiida !  zaklir*o  na  enkrat  Eaoul  z  glasom,  iz  kterega  so  se  razodevali 
eiiti  obupa,    ))olesti  in  ljul)ezni:  da  bi  mogel  z  Vami  preminoti! 

Tiho,  zacepeta  komtessa,  tiho!  Jaz  sem  sama  ua  sTfitu,  Vi  niste 
vee.  sami.  Soproga  in  otrok  imata  zdaj  pravico  do  Vašega  življenja, 
ne  jaz! 

Nje  ghis,  ki  je  bil  do  sedaj  precej  krepek,  da  sem  se  eudil,  posta- 
jal je  zdajci  negotov  in  vedno  bolj  tih. 

Kaoul!  nadaljuje  ona,  edina  želja,  kojo  gojim,  je  ta,  da  ste  odslej 
srečni.  To  pa  se  samo  zgodi,  ako  imate  mir  v  rodbini.  Kaoul,  s  pri- 
zadevanjem se  mnogo  doseže.  Prizadevajte  si,  ljubiti  svojo  soprogo,  in 
mir  se  Vam  povrne  v  srce.  —  Je-lite,  da  bodete,  Kaoul?  —  Moj  opo- 
min naj  Vam  daje  k  temu  modi ! 

Dalje  ni  mogla,  uspehana  umolkne. 

Tudi  jaz  nisem  mogel  dalje  poslušati.  Solze  mi  stopijo  v  o^i. 

O  ti  čudovito  ljubeče  žensko  srce,  mislil  sem  sam  pri  sebi;  kako 
si  ti  neizmerno  v  svojem  čuvstvu !  Ženska  prevarjena,  zapuščena ,  glo- 
boko ranjena  v  časti  in  ponosu,  prigovarja  temu,  ki  je  uzrok  njeuej  smrti, 
naj  bi  ljubil  žensko,  ki  je  preb»stno  posedla  mesto  na  strani  človeka,  do 
kt(»rega  j^  le  ona  sama  imela  pravico!  —  Da  more  ženska  biti  tak6 
blaga,  nisem  preje  verjel!" 

Teodozij  umolkne  in  si  briše  oči.  Nihče  ga  ni  motil.  A  ker  je 
njegov  premolk  ti*ajal  predolgo,  oglasi  se  Evstahij,  kteremu  ni  nikdar 
manjkalo  dovtipov:  „Teodozij,  reče  on,  ne  pozabite,  da  so  solze  škodljive 
očem!    Le  pogumno  naprej  s  svojo  pripovedjo!" 

„Ničesar  nimam  več  pristaviti,"  odgovori  Teodozij  zamišljen.  „Sam6 
<la  se  je  zgodilo,  kar  smo  vsi  strahoma  pričakovali.  —  Drugi  dan  ni  bilo 
več  komtesse  Vande  med  živimi. 

Ko  je  l)il  general,  njen  oče,  prišel,  našel  je  že  mrliča.  Komtessino 
truplo  so  prepeljali  nat6  v  Lvov  in  ga  položili  v  rakev  grofov  Lešinskih. 

Kaoul  pa,  kakor  sem  bil  pozneje  zvedel,  živel  je  potem,  ali  srečen, 
ne  vem,  pa  vsaj  miren  in  navidezno  zadovoljen  s  svojo  soprogo.  Kdo  vt», 
ali  ni  k  temu  jnipomogla  prošnja  Vandina?! 

Gospoda,  peta  ura  je,"  opominja  Teodozij  pogbMlavši  na  uro. 

Vsi  vstan(»jo.  „Hvala,  hvala  Vam ,  Teodozij,  za  pripovedko,"  za- 
hvaljujejo se  enoglasno  gospice  ginenc*. 

,,Jaz  pa,  gosi)od  Teodozij."  pristavi  Evstahij,  „sem  Vam  pa  še  po- 
sebno hvalo  dolžiMi;  zakaj  Vaša  povest  me  je  izpreobrnola.  Kavno  sem 
imel  v  mislih,  prvej  svojej  ljubici  dati  slov6  in  si  poiskati  bogatejšo,  ali 
pri  duhu  Vandinem,  ki  gotovo  po  tem  gradu  hodi,  izrekam  sedaj  tu  slo- 
vesno, da  ostanem  zvest  v  svoj<»j  ljubezni.     Živela  zvestoba!!" 


599 


Ad  Franciscum  equitem  Miklosichmm, 

spptua^osiino  aetatis  aiino  porfiinctum. 


Oratiim  ost,  patot  si  i>roinoro  do  suo. 
Transniitfp  paHlIum  Graiugonas  viros 
Lat1qne  fortos,  Musa,  cantu: 
Est  patrius  tibi  magnus  horos. 

Non  laudo  crosces,  oarminc  dignior 
Maioro,  iiostm  qui  oanoris  lyi-a., 
Quao  oum  sonat  To,  forsan  ipsum 
Concita  hori  quoqiie  iioiiieii  odet. 

Non  ('vngiilo  uno  laiis  Tua  clauditur 
Tractusquo  por  iam  volvitur  omniiun 
Et  nationiini  ot  civitatuni, 
Montibus  ot  Hiiviis  adacta. 

Nutrita  flavo  ut  niollo  fnigranti  apis, 
Convcia  cum  sol  invohitur  poli, 
Liquit  donios,  alaruin  ot  ausa 
Bemigio  aOriivs  secare 

Undas  Jovis  sou  oorea  pusoifur 
Nutrimina  Hyblao,  sou  iiipi  Eroclithoi 
Sic  Tu  pateniis  altus  arvis 
Ludioi*a  suavia  doroliuquons 

Musns  petJsti,  Pioriao  docus, 
Voccsquo  ciaras  dulo(<  oaiuMitiuni 
Prona  bibisti  laotus  auro 
Pootora  niulsuH  iuiisitafa. 


Non  Gmeciao  To  charta  hitet  vetus, 
V(^tu9tk>r  non,  India  quain  fovot, 

Noquo  ulla  linguaruni,  obstropunt  qui8 
Vasti  Oriontis  aquae  sonantes. 

Callos  loquelas,  Romulous  nopos 
Quascunque  diftert  Očoano  tonus; 
Europa  quotquot  prod  it  ora, 
Tot  Tibi  nota  velut  patema. 

Mirani  oxai-asti  Colchida  litteris 
Non  anto  tactam,  verbaque  non  prius 
Audita  Musis  atque  diota 
Magnifice  revocasti  ad  artein. 

lasona  olini  non  aliter  ferunt 
Vertisse  puppim  littore  Pontico 
Domosque  Tclis  adpetisse 
Divitiis  opibusquo  onustum, 

Doinos  suas:  sic  carior  omuibus 
Terris  Tuo  haeret  fixa  animo  Austria, 
Virtute  folix  ai-tibusque 
Florida  principibusque  pollcus, 

Quani  porgo  chartis  nobilitire!  Nos 
To  laurois,  nos  To  deoonvbinius 
Viotrioo  palma,  nos  ovantos 
To  oouiitubinnir  in  triinniJiiM. 


Bmnae. 


J.  Pajk. 


600 


T  6  b  i ! 

L 

Ljnbozen  zvesto  za-to  jifoji, 
Odkar  jo  mojo  srco  to  si)Oznalo, 
In  (loklor  mi  duSa  no  odboži 
Pokorno  bode  lo  tebi  ostalo. ' 
Pogostoma  že  som  provdarjal  v  sebi, 
Kako  bi  kodaj  zahvalil  se  tebi 
Na  tvoji  dobroti  in  tvojih  skrbeh 
V  veselja  ])olnih  in  bridkih  dneh, 
A  bile  zaman  so  moje  misli. 
Blesteča  niComurnost  ni  ti  v  čisli. 
In  svila  in  biseri  in  zlato. 
Ustregel  bi  tebi  z  njimi  težko. 
Dobrota  nehčc  tvoja  plačila, 
Ti  iz  ljubezni  si  mene  ljubila 
Od  prvega  tistega  hipa  srei^e, 
Ko  som  t^  pritisnol  na  sree  trpecfc. 
Ti  ljubiš  tako  me  današnji  dan, 
Naj  duh  mi  jasen  je,  naj  teman. 
Saj  nisi  kakorSne  druge  so  ženo, 
Presrečna  si,  ko  osrečuješ  meno. 
In  ker  vso  bodo  mojo  pozna, 
Sro«i  ti  preblf^o  od  slasti  utri]»ljo, 
Ko  i*oka  mi  čašo  vesolja  poda. 
In  cvetje  na  trnj<^vo  stezo  posiplje. 
Ti  imaš  nad  tožuostjo  mojo  oblast, 
Moj  dobri  si  genij,  vsa  sreča  in  čast! 

11. 
Po  vrtu  som  hodil  v  misli  vtopljon, 
In  mislil  sem  na-to  v  nemi  sreči, 
Hrž  venec  od  rož  je  bil  spleten 
In  ti  si  vzprojela  pozdrav  dehteči. 
Na  okenci  tvojem  naj  rožo  stojo. 
Veseli  se  jih  oko  in  srce. 
A  kodar  zadnja  i)oslanka  vene 
Ljubezni  mojo  do  tebe  iskreno, 
Užaljena  ta  čas  mi  ne  toži, 
l)a  mož  ljubezen  jednaka  je  roži. 
Ki  danes  jo  votroc  spomlad  ni  boža, 
A  jutri  vihar  i)ribuči  in  že 
►Sledil  ni  najti  života  nj«^ 
Ljubezen  moja  ostane  živa 
Iii  kakor  skala  neomahljiva: 
Vsej  moji  sreči  k  pogrebu  zvoni. 
Ter  nadeja  v  lepše  dneve  mi  toni, 
Itazljiičon  tuli  krog  meno  vihar. 
Srce  mi  ostaja  tnlno  vsogdar: 
Dokler  sta  zvezana  duh  in  telo, 
Ljubiti  hčem  tebe,  tebe  siimo!  Jos.  Cimpetman, 


601 


Voda  in  njene  moči  v  domišljiji  štajerskih  Slovencev. 

Ndrodno  blago.    Priobčil  J.  Majciger. 

(Konec.) 

27)  1  ovodujega  moža  nasprotnik  —  škrat  —  pa  prebiva  v  „nialeni 
peklu".  Tudi  tukaj  je  voda  globoka  in  mirna,  ali  okolica  ni  tako  za- 
puščena. Ški*at  sploh  ljudem  ne  koristi  in  ne  škoduje,  samo  rib  in  rakov 
ne  smejo  v  njegovem  domovji  loviti.  Ali  to  je  za  ribiče  huda  prepoved, 
kajti  ravno  tam  je  navadno  največ  rib  in  rakov.  Že  marsikterega  je 
zmikalo,  tam  svojo  mrežo  nastaviti ,  ali  škrat  ga  je  hudo  izplačal.  Na- 
mesto polno  rib  potegnol  je  mrežo  nadeto  z  mrtvaškimi  kostmi  in  zraven  je 
cul  zasmehljiv  grohot:  „Tu  imaš  plačilo,  ker  si  mi  pomagal  loviti."  Oe 
je  pa  kdo  tam  po  noči  lovil,  pripeljal  se  je  škrat  v  zlatem  vozu  po  vodi  in 
ga  odgnal.  Vlekli  so  ga  strašno  veliki  raki,  in  svetile  so  mu  kače  s 
plamenom,  ki  jim  je  švigal  iz  žrel.  Oblečen  je  bil  v  črne  hlače,  zeleno 
suknjo,  na  nogah  pa  je  imel  zlate  črevlje  s  srebernirai  podplati,  na  de- 
helej  glavi  rudečo  kapico,  v  roki  pa  bič  iz  kačjih  kostij. 

Prebival  je  v  prejšnjem  času  v  velikem  peklu,  ali  prišel  je  povodnji 
mož  in  ga  tam  pregnal.  Od  tega  časa  mu  je  škrat  največji  nasprotnik 
in  mu  vedno  z  vsakovrstnimi  burkami  nagaja.  Enkrat  mu  je  bil  -cel6 
povodnje  device  izpustil,   in  povodnji  mož  si  jih  je  jedva.  zopet  ulovil. 

V  Sotli  se  od  ednajste  do  ene  ure  popolnoči  copernice  v  podobi 
gSsek  ali  pa  rac  kopljejo.  Nekdaj  je  šla  pobožna  žena  z  božjega  pota 
domii  črez  most.  Na  sredi  mosta  čuje ,  da  se  nekdo  pod  mostom  po- 
govarja, ali  kako  se  prestraši,  ko  spozna  na  glasu  ženo,  ktera  je  stano- 
vala z  njo.  Zdaj  vzleti  goska  na  most,  žena  pa  zavpije:  „Fej  te  bodi, 
zdaj  že  v6m,  zakaj  so  tvoje  svinje  zmirom  bolj  debele  kot  moje,  in  kako 
8i.ti  obogatela.  Ti  si  copernica!  Ko  bi  Bog  dal,  sv.  Jožef  in  Marija, 
da  bi  te  .  .  .  Ali  ona  še  ni  izgovorila,  pa  že  ni  bilo  nikogar  več,  in 
tudi  žene  ni  bilo  drugi  dan  več  domu. 

28)  V  ptujskej  okolici  pripovedujejo  o  velikanskej,  z  zlato  krono 
venčanej  morskej  kači,  ktera  je  kraljica  vseh  drugih  in  ki  zmirom  v  vodi 
prebiva.  O  lepih  pomladanskih  dnevih  pušča  sicer  svojo  krono ,  ki  je 
milijone  vredna,  na  obrežji,  pa  gorj6  človeku,  ki  bi  se  predrznol  vzeti  jo. 
Ona  samo  zabrlizgne,  in  v  trenotku:se  zberejo  druge  kače  okoli  nje  ter 
bežijo  za  tatom  in  ga  raztrgajo  na  drobne  kosce. 

Posebno  se  pa  v  teh  krajih  bojijo  povodnjega  moža,  ki  v  globokih 
vodah  in  studencih  prebiva  ter  o  svetlih  nočeh  po  strehah  sem  ter  tja 
lazi.  Predstavljajo  si  ga  navadno  kot  kosmatinca  z  rudečo  kapico  na 
glavi,  in  on  pazi  vedno  na  to,  kako  bi  zamogel  kje  kako  deklico  seb6j  v 

41 


608 

globočino  potegnoti.  Ni  torej  varno  po  noči  mimo  globokih  rek  in  stu- 
dencev hoditi.  Pripovediije  se  tudi  o  vodi,  da  ne  nosi  tak&nih  bark.  ali 
brodov ,  na  kterih  se  nahaja  ženska ,  ki  se  je  s  kakošnim  duhovnikom 
pregrešila.  Če  taksna  oseba  na  barko  pride,  jame  se  takoj  utapljati.  Iz 
nevarnosti,  ki  vsem  preti,  zamorejo  se  le  rešiti,  ako  taka  ženska  k£u 
dragocenega  od  sebe  v  vodo  vrže.  Ce  pa  nič  kaj  takega  pri  sebi  ne 
nosi,  morajo  njo  samo  v  vodo  vreči,  da  vsi  ne  potonejo. 

29)  Ljudstvo  je  navajeno  onim  rečem,  ki  so  k  človeškemu  življenju 
neobhodno  potrebne  in  ki  mu  na  razen  način  koristijo,  pripisovati  čudo- 
tvorne  moči.  Tako  se  je  tudi  o  vodi  različno  mnenje  med  narodi  poro- 
dilo. Že  pri  starih  ljudstvih  nahajamo  mnogo  šeg  in  navad,  s  kterimi 
so  vodo  častili.  Večjidel  so  si  jo  poos^bljevali,  in  kakor  si  je  stari  Grk 
vsako  cvetlico,  vsak  grmiček  v  svojej  poetiškej  domišljiji  oživljen  mislU, 
tako  so  si  tudi  vrelce,  potoke,  reke  in  morja  kot  bogove  iu  božanska 
bitja,  ali  vsaj  kot  stanovanje  božanstev  domišljevali. 

Tudi  pri  Slovencih  nahajamo  nekaj  podobnih  pripovestij.  V  lepih, 
od  meseca  razsvetljenih  nočeh  prihajajo  Vile  k  studencem,  kjer  se  obla- 
čijo v  lahke ,  tanke  meglice  in  v  čarobno  mesečino.  Lase,  ki  jim  vis6 
po  tilniku  do  til,  češejo  si  z  zlatimi  glavniki  in  jih  krasijo  z  biseri  na- 
branimi v  čistej  studenčnici.  Pot6m  pa  začn6  rajati  in  plesati  kolo.  Le 
malokdo  je  bil  tako  srečen,  videti  te  lepe  deklice.  Navadno  se  strašno 
maščujejo,  ako  opazijo,  da  jih  kdo  zalezuje.  Komur  bi  se  posrečilo,  od- 
vzeti jim  slečeno  obleko,  dobil  bi  oblast  črez  nje. 

Povodnji  mož  ima  stanovanje  pod  vodo.  Ono  je  zidano  iz  čistega, 
steklu  podobnega  kristala.  Odtod  hodi  večki*at  na  površino  in  se  prika- 
zuje v  rudečih  hlačah,  zelenej  suknji,  z  rudečo,  po  nekterih  krajih  tudi 
zeleno  kapico  na  glavi.  Strah  pred  njim  je  občen.  Zakaj  čestokrat  se 
je  dogodilo,  da  je  zmanjkalo  tu  in  tam  kake  lepe  deklice ,  ktero  je  neki 
vzel  povodnjak  ali  škrat  seb6j  ter  jo  zanesel  na  dno  vodž. 

Kakor  o  vrelcih  in  rekah  v6  Slovenec  tudi  o  morji  mnogo  čudo- 
vitega. Kajti  naš  narod  je  že  od  nekdaj  po  morji  hrepenel  in  po  njem 
kupčeval.  Videl  je  tedaj  njegovo  nemirno  gibanje  in  nevarno  življenje 
ter  si  vse  prikazni  s  pomočjo  svoje  žive  in  bogate  domišljije  raztolmačil. 
Mislil  si  je  v  morji  veliko  čudodelnih  močij ,  lepih  deklic  z  na  pol  člo- 
veško, na  pol  ribjo  podobo,  posebno  pa  veliko  duhov,  ki  imajo  v  njem 
svoje  gradove. 

Povest,  ki  se  na  morji  vrši,  je  o  lepej  Vidi.  Njo  so  bili  roparji 
ujeli  in  daleč  odpeljali.  Prišla  je  bila  na  ono  stran  morja,  v  neznano 
deželo,  kjer  je  kraljevega  sinčeka  dojila,  dokler  se  jej  ni  posrečilo  zopet 
uteei.  Sploh  si  misli  narod ,  da  je  za  morjem  čudoviten  svet.  Tudi  se 
nahaja  sredi  morja  zlata  gora,  in  na  njej  prebiva  prelepa  kraljičina,  do 
ktere  pa  nikdo  ne  more. 


Na  iiajti^pj  gori  nekde  jo  nijsko  jezero,  v  kterem  se  nahaja  zlat 
kljiu^  ki  (Kipre  vrata  do  vseh  zakladov  sveti  in  kterega^uva  zlata  iitva. 
Do  jezera  tendar  nikdo  ne  more,  kakor  si  je  sploh  narodovo' mnenje  pota 
do  takih  krajev  ali  zakladov  z  vsakovrstnimi  zaprekami  okovarilo.  Med 
dnigimi  nahajamo  tndi  vodo,  ki  varuje  kupe  zlata  iu  sro1)ra  pred  pohlepno 
človeško  roko. 

O  gori  svetega  Jošta  pripoveduje  ljudska  govorica,  da  je  votla  in 
polna  vode.  Nahajajo  se  v  njej  velikanski  zakladi;  zlato  in  srebro  visi 
»trenam  enako  ob  stenah.  Do  tega  bogastva  vendar  živa  duša  ne  more, 
ker  bi  voda  skozi  odprtino  udrla  ter  c61i  kraj  zalila  in  izpremenila  v 
morje.  Pred  nekaj  leti  so  bili  odprli  premogove  žile  ter  začeli  v  goro 
vrtati  in  kopati.  Ker  niso  dosegli  zaželenega  uspeha,  opustili  so  zopet 
vse.  Ljudstvo  pa  pripoveduje,  da  je  prišel  silno  star  mož  in  pretil  s  po- 
vodnijo,    ako  bodo  še  dalje  rili  v  goro  in  po  zakladih  stikali. 

Tudi  o  Boči  pripoveduje  ljudstvo  nekaj  podobnega.  Ta  gora  je 
prorok  hudega  vremena.  Oe  se  k  hudemu  vremenu  pripravlja,  kupičijo 
se  tu  oblaki.  Če  meni  dolgo  deževati,  ima  ta  gora  megleno  kapo,  in  ako 
se  k  snegu  kaže,  takrat  vleee  od  Boea  mrzel  veter.  Iz  njega  izvira  tudi 
nekaj  potokov.  Vse  te  okoliščine  pa  so  ljudstvo  napotile  k  mnenju,  da  je 
gora  Boč  polna  vode.  Kjer  je  pa  to,  tam  si  tudi  mislijo,  da  je  „zmaj" 
ali  ^lintvar",  strašjia  žival.  Pravijo  tedaj,  da  če  lintvar,  in  naj  si  je  še 
tako  majhen  kakor  rak,  iz  vode  prileze,  gre  vso  po  njem.  Začne 
grmeti ,  bliskati ;  veter  lomi  drevje  in  dež  curkoma  lije.  To  pa  ne  jenja 
prej,  da  ni  lintvar  ul)it.  Prišel  bode  tudi  čas,  da  ])ode  Boč  počil  in  se 
vse  potopilo. 

Znamenita  prikazen  v  narodnih  pravljicah  je  tudi  ta,  da  se  vodi 
pripisujejo  moči,  ki  bolnike  zdravijo,  slepcem  pogled  dajejo  in  mrtve  k 
življenju  budijo.  Narod  jo  imenuje  živo  vodo.  Po  njo  je  bil  že  Adam 
svoje  sinove  poslal  in  radi  tega  je  tako  dolgo  živel.  Pripoveduje  se  tudi, 
da  j<^  ubožen  oče  imel  tri  sine.  Na  smrtnej  postelji  jih  pokliče  k  sebi 
iu  jim  pravi:  ^Otroci!  Denarja,  blaga  in  bogastva  vam  nimam  dati,  a 
sporočim  vam,  kar  imam:  svoj  blagoslov.  Oe  bodete  pridni  in  miro- 
ljubni, prinese  vam  srečo."  Sinovi  so  očeta  pokopali  ter  se  odpravili  v  tujino, 
da  bi  se  z  delom  preživili.  Najstarejši  sin  pride  skozi  veliko  goščo  — 
v  neznano  deželo,  kjer  je  sadje  lepše  rastlo  in  cvetlice  prijetnejše  duhtele 
nego  domi.  V  sredi  polja  pa  je  šumljal  studenec,  iz  kterega  je  curljalo 
činto  zlato.  Grad,  ki  je  v  najlepšem  kraji  stal ,  bil  je  tudi  zlat ,  in  v 
i\}em  je  prebivala  prekrasna  gospodična,  ktero  je  najstarejši  sin  za  ženo 
vzel  in  tako  srečo  našel. 

Dnigi  brat  je  bil  po  velikih  mukah  in  trpljenji  dospel  v  popolnoma 
tuje  kraje.     Tam  ni  bilo  hiš  niti  drugih  stanovanj,  tvnipak  .^i?fibern.  grad. 

41* 


eo4 

Na  dvorišči  je  žuborel  vir,  iz  kterega  je  teklo  srebro;  v  prekrasnili 
dvoranah  pa  je  našel  kraljičino  in  s  to  se  jo  oženil. 

MlajSi  brat  pa  ni  našel  ne  zlatega  ne  srebernega  studenca.  Dospel 
je  bil  daleč'  v  deveto  deželo  tja.  kjer  solnee  vzhaja  in  hudo  pripeka. 
Vročina  ga  je  silno  mučila,  ali  on  ni  na^jel  ne  drevesa  ne  grma .  da  bi 
se  ohladil.  Slednjič  začuje  med  kamenjem  šumljanje  čiste  vode.  Te  se 
napije  in  čuti  se  popolnoma  prerojenega.  Da  bi  ne  opeval  med  potjo, 
nalije  si  čutaro  ter  maha  dalje.  Kmalu  se  začn6  lep§i  kraji  prikazovati, 
pa  ni  stanovanj,  mest,  trgov  in  vasij.  Daleč  tam  pa  je  grad  deveto- 
deželnega  kralja,  ki  je  neki  silno  bogat,  pa  ima  bolno  hčer.  Prijazno 
je  popotnika  sprejel  ter  mu  pokazal  svojega  že  skoro  umirajočega  otroka, 
kterega  nobeden  zdravnik  ne  more  ozdraviti.  Tti  se  spomni  mlajži  brat 
vode  v  čutari  in  jo  ponudi  bolnici.  In  glej !  komaj  je  vode  poknsila,  začne 
se  že  smehljati  in  je  zdrava  vstala.  Taka  je  bila  mo^  vode  življenja, 
ktero  je  bil  mlajši  sin  vsled  očetovega  blagoslova  našel.  Devetodeželni 
kralj  je  pot^m  kmalu  umrl,  sporočivši  svojo  hčer  njenemu  rešitelju,  in 
mu  dal  vse  svoje  imetje. 

O  pozoji  ali  lintvarji  pripoveduje  ljudska  pravljica  tudi ,  da  ima 
glavo  pod  zvonikom  crkve  sv.  Miklavža  pri  Ormuži.  Zvonik  te  erkve  je 
namreč  črez  sredo  z  močnim  železom  zvezan ,  in  ljudstvo  pravi ,  da  je 
zat6  zvezan,  da  se  ne  poruši,  če  pozoj  z  glavo  zmaje.  Precej  daleč  od 
crkve  pa  se  nahaja  potok,  ki  nikdar  ne  usahne,  in  o  njem  se  pripoveduje, 
da  ima  tam  ovi  pozoj  ali  lintvar  svoj  zadnji  del  trupla  in  on  tudi  tam 
vodo  spušča. 


Bosenske  zanovetke. 

Spisal  M^jko  Perušek. 

XX. 

Ho  je  naša  monarhija  zasedla  Bosno  in  Hercegovino,  pustila  je  prejšnji 
turški  ust^v  malo  izpremenjen  in  tedaj  tudi  imena  raznim  činovnik<un. 
Deželni  namestnik  res  ni  obdržal  imena  „vali"  ali  „vezir".  pač  pa  se  še 
sedaj  imenujejo  mutesarifi,  kajmakami  (okrožni)  in  mudili  (okrajni  gla- 
varji). Vsak  okraj  je  razdeljen  na  množino  ^džematov"*  (far),  in  vsak 
džemat  na  „mahale"  (mestne  dele),  kterim  stoji  na  čelu  ^mahalabaši"* 
kakor  naši  župani.  —  Kedar  človek  čuje  imena,  kakor  kajmakam.  mu- 
dir,  predstavlja  si  v  mislih  pravega  Turčina,  ali  vai*a  se.  Zakaj  od 
prejšnjih  turških  činovnikov  ostali  so  samo  nekteri  Bošnjaki  v  službi, 
vsi  Osmanlije,  in  ti  so  obično  činovniki,  poslali  so  se  v  svojo  domovino. 


605 

Tak  kajmakam  ali  mudir  je  bil,  kakor  se  to  tudi  v  bolj  izobraženih  de« 
želah  dogaja,  majhen  paša.  Njegova  je  obveljala  tudi  v  medžlisu.  Tej 
skupSiini  j^  v  mudirluku  predsedoval  mudir,  v  kajmakamluku  kajmakam, 
kedar  je  Slo  ^a  stvari,  ktere  spadajo  v  področje  občine,  ali  pa  kadija, 
kedar  se  je  medžlis  konstitoval  kot  sod  prve  (v  mudirluku)  ali  pa  druge 
(v  k^makamluku)  instance.  (V  Sarajevu  je  bil  glavni  medžlisi-kebir  kot 
svetovni  s6d  tretje  instance  in  kot  deželni  zbor.) 

AU  kdor  misli,  da  so  se  v  takem  medžLisu  vodile  tako  žestoke  de- 
bate kakor  v  naših  zborih,  ali  pa  da  so  si  govorniki  nasprotovali  kakor 
razdraženi  petelini,  ta  se  vara.  Celi  zbor  se  je  vršil  nekako  „gemuthlich", 
kakor  veli  Nemec. 

Na  določeni  dan  in  čas  zbirali  so  se  počasi  v  javnem  poslopji  po- 
zvani prisednikL  Kakor  je  Turčin  v  obče  dostojanstven,  tako  so  se  še 
posebno  odlikovali  starci ,  izkušeni  možje ,  ki  so  polagano  brez  mnogih 
besed  vstopili,  navzočne  pozdravili  in  potžm  sedli. 

Predsednik  je  dal  po  čibukdžiji  turške  lule  zapaliti,  ktere  so  članovi 
zbora  seb6j  prinesli  ali  pa  od  predsednika  dobili;  kafedžija  pa  jih  je 
zopet  dvoril.  Pred  vrati  čakal  je  zaptija  (žandarm  in  podvornik)  ukazov, 
ako  je  trebalo  na  pr.  dovesti  kakega  zatoženca  ali  pa  pozvati  pričo. 
Predsednik  jim  je  razložil  stvar  in  potžm  se  je  debatovalo.  Ta  debata 
pa  je  sestojala  v  tem,  da  je  predsednik  ali  pa  kak  drug  uglednik  izrekel 
svojo  misel,  vsi  drugi  pa  so  prikimavali.  Protokoli  se  niso  pisali,  ampak 
sklep  se  je  ustmeno  potrdil,  in  potžm  ga  je  čatib  (pisar)  napisal,  vsi 
prisotni  pak  so  pritisnoli  svoj  muhur.  Ko  je  bil  dnevni  red  izcrpljen, 
vstali  so  molčž  prisedniki  ter  se  po  običajnem  pozdravu  razšli.  —  Vse 
razprave  so  se  vršile  v  turškem  jeziku,  ker  je  bil  predsednik  obično 
Osmanlija.  Mnogi  prisedniki  tega  jezika  cel6  dobro  razumeli  niso,  premda 
so  skoro  vsi  više  izobraženi  imeli  v  Carigradu  prilike,  se  ta  jezik  naučiti. 
Ker  se  je  v  vsem  javnem  življenji  upotrebljeval  turški  jezik,  ne  smemo 
se  čuditi,  da  je  tudi  pravi  narodni  jezik  bosenski  silno  namešan  s  tur- 
škimi besedami. 

Isto  tako  primitivni  so  tudi  turški  uradi.  V  pisarni  kterega  koli 
urada  razven  minderluka  ni  drugega  pohištva,  kot  nizka  mizica.  Ali  ta 
mizica  ne  služi  kakor  nam,  da  na  njej  pišemo,  temveč  na  njej  so  na- 
meščena v  malih  posodah  mastila  (tinte)  od  različne  boje  ter  topa,  mehka 
peresa  od  trstike  (kalemi).  Na  zidu  visč  dolgi  in  ozki  kosi  gladkega 
papirja,  na  koji  pot^m  od  desne  proti  levej  piš6č  svoje  čudne  črke  čeč- 
kajo.  Na  početku  in  na  konci,  pa  tudi  na  drugih  mestih  znajo  od  pisma 
različne  figure  delati,  tako  na  pr.  da  izgleda  naslov  kot  zvezda,  polygon  itd. 
Papir  ue  leži  na  mizi,  ampak  pisar  ga  drži  na  kolenu  ali  pa  na  dlani 
ter  tako  svoje  pismo  napiše.  Potem  pomoči  papir ,  namaže  muhur  s  . 
kakim  mastilom  ter -ga  pritisne   namesto  podpisa  (murleišo  pismo).    Ta 


606 

običaj  potrjeiija  na  javnih  in  privatnih  pismih  je  pouzročflo  u«iiBadj<j 
pisanja  (Irajti  tiirsko,  ali  bolje  rečeno  arabsko  pismo  je  vilo  tfeSko),  ne- 
koliko pa  tudi  prirojena  lenoba.  To  neznanje  je  pri  nil^ih  luiadnikih^  orf6 
navadno ;  zakaj  slnžbe  ne  dobi  oni,  ki  se  znanjem  odlikuje,  ampak  t^- 
del  so  ugled  njegove  familije,  bogastvo  in  dnige  činjeaiee,  le  r^lko 
znanstvena  izo})razba,  koje  ga  vzdignejo  na  stolioo  kunilsko.  Tudi  6atibi, 
pisarji  nimajo  drugega  znanja,  kot  da  poznavajo  jezik  in  slo vnfie^)' ter 
pismo,  kar  ni  najmanjša  stvar.  Slog  pismenih  sestavkov,  posebno  privatne 
korrespondenee  je  izbrano  udvoren,  bombastičen,  kakor  je  sploh  obnašanje 
Turčina  na  pr.  proti  gostu  izredno  prijazno. 

Pisma  so  se  segiliala  ali  pa  zavijala  ter  devala  v  veliko  vrečo,  ki  je 
visela  ob  steni  ter  služila  kot  arhiv.  Ako  je  tedaj  činovnik  hoftel  kak 
komad  v  tem  arhivu  najti,  moral  je  dolgo  v  vreči  spise  premetavati, 
prej  nego  je  našel  zaželeno  stvar. 

Ta  način  uprave  v  Bosni  pripada  povestnici,  kajti  ta  zemlja  ne 
pride  več  Osmanlijam  v  roke.  Žalibože,  da  se  v  privatnem  življenji  ni 
skoro  nadejati  napredka  v  smislu  evropske  naobraženosti.  Ukočenost 
verskih  nazorov  in  prirojena  konservativnost  mohamedancev  zakrčavajo 
pot  izobraženosti.  Mi  sovremeniki  ne  bodemo  doživeli,  da  bi  Turci  vzpre- 
jeli  zapadno  kulturo  ter  se  oklenoli  modernih  idej  oddelivši  se  od  ostalega 
islamitskega  sveta.  V  nadi  pako,  da  bode  tesnejša  dotika  z  našo  omiko 
tudi  nd-nje  blagodejno  uplivala,  poslovimo  so  od  naših  najnovejših  di-žav- 
Ijanov.     Selam  aleč ! ! 


Prvo  slovensko  društvo  in  njega  ustanovitelj  J.  N,  Primic. 

Za  nKres**  spisal  P.  pl.  Radics. 

I  roti  koncu  18.  in  začetkom  19.  stoletja  začela  se  je  po  vseh  slo- 
venskih pokrajinah  vzbujati  ljubezen  do  svojega  naroda  in  navdušenje  za 
domači  jezik.  Vzlasti  na  Kranjskem,  kjer  je  bila  hiša  nenmrlega  našega 
Maecena,  barona  Žige  Zoisa,  sredotočje  vsemu  ndrodnemu  daševneifin 
gibanju,  kazalo  se  je  veliko  veselje  do  slovstvenega  delovanja.  Z  imenom 
l)arona  Zoisa  pa  je  neločljivo  združeno  ime  našega,  še  dandanes  priljub- 
ljenega ptisnika  V  a  1  e  n  t  i  n  a  V  o  d  n  i  k  a ,  ki  je  kakor  znano  osobito  kot 
učitelj  v  ndrodnem  smislu  deloval. 

E<!en  najbolj  navdušenih  in  ob  enem  najbolj  nadarjenih  učencev 
Vodnikovih  je  bil  J.  N.  Primic.  Pod  vodstvom  našega  Vodnika,  kije 
bil  pravi  „vodnik**  svojim  učencem,  postal  je  Primic  eden  najvažnejših 
zastopnikov  in  pospešiteljev  ndrodnega  mišljenja.     Zakaj  on  je  pozneje  z 


mi 

TrelitUn  naTdašenjem  deloval  kot  učitelj  mile  mu  slovenščine  na  prvem 
zavodu  za  slovenske  pokrajine,  na  graškem  v  16.  stoletji  od  nadvojvode 
Karola  ustanovljenem  vseučilišči.  In  tii  v  starem  „Gradci"  nekdaiyih 
Slovencev,  —  ktero  mesto  so  pa  jeli  v  zgodovini  v  razloček  od  čisto  slo- 
vaški ostalega  ^Slovenjega  Gradca"  imenovati  „Bavarski  Gradec",  — 
tli  j^  osnoval  J.  N.  Primic,  pozneje  učitelj  slovensk^a  jezika  na  staro- 
slavjaem  Karolo-Frančiškovem  vseučilišči,  prvo  slovensko  društvo, 
takd  imenovano  „Societas  Slove  niča",'  in  sicer  prej,  nego  so  se 
oudi  začela  predavanja  o  slovenščini. 

O  tem  prvem  slovenskem  društvu  in  o  predavanjih  Primičevih, 
kakor  sploh  o  njegovem  prizadevanj?  in  delovanji  v  ndrodnem  duhu,  hočem 
v  sledečem  na  podlagi  arhivskih  in  bibliografskih  virov  nasli- 
kati skupno  podobo.  Iz  nje  naj  njegovi  potomci  povzamejo,  kako  se  je 
navdušeni  rodoljub  že  pred  več  nego  pol  stoletjem  za  blagor  našega  roda 
poganjal  in  positivno  deloval,  ter  kak6  je  na  tanko  poznaval  in  raz- 
kril zapreke,  ki  še  dčloma  dandanes  zavirajo  popolni  razvitek  našega 
narodnega  življenja. 

J.  N.  Primic,  rojen  v  Zalogu  na  Kranjskem  pred  1.  1790.,  umrl  v 
Ljubljani  okoli  1.  1818.  za  duševno  boleznijo  (vsled  nesrečne  ljubezni), 
šolal  se  je  na  gymnasiji  v  glavnem  mestu  kranjske  dežele,  kjer  mu  je 
bil- V.  Vodnik  najljubši  učitelj.  L.  1808.  pod4  se  Primic  na  vseučilišče 
v  Gradec  in  td  se  posveti  pravoslovnim  študijam.  Že  kot  „pravoslovni 
slušatelj  prvega  leta"  piše  iz  Gradca  dne  3.  septembra  1.  1808.  prvo 
slovensko  pismo  (poskushino  v  flavenfkih  liftih)  svojemu  učitelju  Val. 
Vodniku  v  Ljubljano.  (Originali  Primičevih  pisem  se  nahajajo  v  ljub- 
ljanskem museji.) 

Vojskno  leto  1809.  je  navdušilo  našega  rodoljubnega  Slovenca  tak6, 
daje  nekaj  brambovskih  pesnij  Collinovih  preložil  v  slovenščino.  In 
te  „še  ne  odgojene  otročiče  svoje  kranjske  Muse"  —  kakor  sam  pesni  ime- 
nuje —  pošlje  Primic  dne  19.  marca  1809  iz  Gradca  Vodniku,  proseč 
ga,  naj  jih  on  „ v  prav  slovansko  obleko  obleče". 

Primic  pa  ni  samo  zd-se  študiral  in  deloval  na  polji  slovanskega 
(slovenskega)  jezikoslovja  in  slovenskega  slovstva,  temveč  on  si  je  tudi 
skrbno  prizadeval,  da  i  druge  svoje  rojake  in  ndrodno  misleče  tovariše 
ZA  domači  jezik  navduši. 

O  tem  poroča  iz  Gradca  dne  13.  maja  1810  obširno  svojemu  „pre- 
častitemu  gospodu  professorju"  (Vodniku).  Cujmo  doslovno  njegove  besede, 
ki  se  tak6-le  glase: 

.  .  .  „ich  habe  jetzt  einen  Sie  und  mich  interessirenden  Plan  ziir 
AuslTihrung  gebracht,  der  schon  lauge  iunerhalb  der  Spharc  meiuer 
Wunschc  lag.  Vernehmen  Si  mich  also.  Sio  konuen  mcinc  Liebe  zu 
der  slavischen  Sprache.     Ich  suchte  sie,  diese  Liebe  auch  andern  einzu- 


608 

fl(issen.  Wahrend  der  3  Jahre,  als  (ich)  in  Grfttz  bin,  und  die  uuter  dem 
windischeu  Clenis  so  stark  herrschende  Indolenz  (nasledek  josefinstva, 
opaž.  pis.)  gegen  ihre  Muttersprache  mit  Unwillen  Behen  musste,  wurde 
sehr  oft  der  Gedanke  in  mir  rege,  etwas  zur  Vcrbannting  die^er  unruiua^ 
licheu  Indolenz  und  zur  Erweekung  der  Hochschžtzung  gegen  aneere 
Dialekte  bevzutragen.  Ich  gewann  einige  yon  den  hiesigen  Theologenfur 
die  gute  Sache;  kurz  ich  suchte  Ihnen  begreiflich  zu  machen,  dAss  imsere 
Sprache  unter  die  vorzugliehsten  gehort,  dass  sie  nur  wegen  unthitigM* 
Sorglosigkeit  unserer  Vorfahren  im  Auslande  so  verschrieen  wordeii,  dass 
s  i  e  vornehmlich  zur  Rettung  der  Ehre  unserer  so  verlfiumdeten  Hund- 
art  berufen  sind.  kurz  ich  setzte  mein  Vorhabeu  durch,  machte^  wo  ieh 
konnte,  slavische  Proselyten,  und  das  Resultat  welches  meine  Bemfihungeu 
krčnet  ist,  dass  ich  15  Theologen  zum  grammatikalisehen 
Studiu  m  unserer  Sprache  aufgemuntert  habe." 

Matica  graškega  vseučilišča  nam  iz  I.  1810.  izkazuje  17  „theologov** 
(slušateljev  bogoslovja).  *)  Torej  so  razven  dveh  vsi  bogoslovci  na  Pri- 
mičevo  stran  pristopili.  Imena  teh  bogoslovcev  (od  I.  1810.)  se  tafc6-le 
glas6 :  Prvoletniki :  Štefan  B  u  d  i  n ,  Josef  K  o  p  p  e  r  t ,  Andreas  -K  r  a  gl, 
Johann  Kragl,  Michael  Lepka,  Johann  Lorenzon,  Andreas  Ma- 
russig,  Anton  Pagon,  Franz  Pontoni,  Franz  Putschko,  Johann 
Wuga.  —  Drugoletnik:  Jacob  Gracheg.  —  Tretjeletniki :  Leonhard 
J  a  n  e  s  C  h ,  Blasius  Jutschitsch  (Jurčič  ?),  Andreas  Lassner.  — 
Četvrtoletnika :  Mathias  Erschen,  Rupert  Schmidmayer. 

Iz  navedenih  imen  ni  težko  najti  one  Slovence,  ki  so  s  Štajerskega, 
Kranjskega  in  Primorja  domd. 

S  svojimi  petuajsterimi  bogoslovci  se  je  Primic ,  kakor  v  pismu 
dalje  piše,  vsak  teden  po  trikrat  shajal.  Njega  so  si  izbrali  za 
lektorja,  in  čitala  se  je  Kopitarjeva  ravno  (1808)  izišla  ^Slovnica", 
a  tudi  v  prevajanji  in  v  sestavkih  so  se  vadili. 

Primic  je  bil  o  teh  početkih  jako  navdušen,  in  on  je  že  sanjal  o 
ustanovljenji  akademije  des  inscriptions  Slavonnes! 

Mesec  pozneje  že  poroča  svojemu  učitelju  Vodniku,  da  je  ta  zveza 
postala  bolj  tesna  in  odločna  ter  se  že  tak6  rek6č  v  popolno  društvo 
pretvorila.  Petnajstere  svoje  bogoslovce  imenuje  v  pismu  od  28.  jun.  1810 
ude  društva:  Societas  Slovenica,  in  s  svojimi  „druStveniki"  že 
prestavlja  Primic  „evangelje  za  nedelje  in  praznike". 

In  glej,  ta  zveza,  to  slovensko  društvo  obrača  tudi  ni-se  pozornost 
zvunanjega  sveta,  in  sredi  v  nemškem  Gradci  vzbuja  ono  dobro- 
hotno zanim  anje!! ! 


*)  Po  prijaznem  poročilu  c.  kr.  vseučiliškega  officlala  gosp.  Liuhjtrta,  ktereiuu 
tli  zato  posebno  hvalo  izrekam. 


609 

Primic  piše  namreč  Vodniku  tak6-le : 

'„Un8ere  kleinen  Bemfihungen  sind  einigen  hiesigen  Superioribus  zu 
Ohren  gekommen,  \md  sie  haben  selbe  nicht  nur  gutgeheissen, 
sondeni  Bogar  auoh  den  Wunsch  geaussert,  dass  eine  sloveni- 
sche  Lehrkanzel  errichtet  werdenra5chte.  Solite diess wirklich 
ges^^hehen,  so  wollen  wir  dann  an  der  Cultur  unserer  Literatur  mit 
vereinten  Kraften  arbeiten."  —  Vodnik  se  le  naj  pašči,  da  pride  v  krat- 
kem njegov  že  težko  pričakovani  slovar  na  svetlo.  On  hoče  svojim 
društvenikom  prigovarjati,  naj  v  počitnicah  po  svojih  krajih  kolikor  mogoče 
slovenskih  besed  nabirajo,  in  te  zbirke  misli  potem  on  njemu  (Vodniku)  za 
slovar  poslati. 

Uspehi,  ki  jih  je  Primic  imel  v  Gradci,  napotili  so  ga  cel6,  da  je 
jel  svojega  nekdanjega  učitelja  Vodnika  nagovarjati  k  enakemu  podjetju 
v  Ljubljani,  kakor  ga  je  sam  storil  v  Gradci,  ustanovivši  društvo:  Socie- 
tas  Slovenica.  Dne  4.  jul.  1810  mu  piše  cel6  navdušeno  iz  Gradca: 
„Naj  fkiisijo  eno  Slove nf ko  Akademijo  napraviti:  vis  unita 
major. "^  Vzlasti  pa  se  naj  Vodnik  spoprijazni  s  Kopitarjem.  ^Bodita 
pametna,"   piše  mu  Primic  o  tej  zadevi.    „Concordia  res  parvae  etc." 

Jeseni  1.  1810.  ostavil  je  Primic  svoje  pravoslovne  študije  in  že 
prihodnjo  jesen  (1811)  je  bil  za  skriptorja  na  c.  kr.  lycealnej  knjiž- 
nici v  Gradci.  A  zdaj  se  bavi  z  mislijo,  da  bi  izdal  lepe  slovenske 
narodne  pesni  štajerske  (Gradec,  29.  sept.  1811),  ter  „kuje  že- 
lezo", da  bi  ^slovenstvo  (die  Slovenitat)  malo  više  povzdignol". 

Spomladi  prihodnjega  leta  1812.  pa  se  je  že  ideja  o  slovenskih 
vseučiliščnih  predavanjih  uresničila.  Primic  poroča  Vodniku  dne  5.  marca 
1812  z  velikim  veseljem:  „I)er  slovenische  Katheder  in  unserer 
Stadt  ist  aufgestellt,  ich  werde  ihnbesteigen."  Dne 
26.  marca  1812  podpiše  se  že  kot  „Professor  der  Slovenischen 
Sprache".  In  ob  novem  početku  svojih  predavanj  na  jesen  istega  leta 
poroča  Vodniku  od  dne  15.  nov.  1812,  da  je  število  njegovih  slušateljev 
iz  raznih  razredov  že  „precej  veliko".    Glej  tudi  Kres  I.  297.  in  341  si. 

V  naslednjem,  tudi  Vodniku  pisanem  listu  (dne  22.  dec.  Original 
pisma  je  v  c.  kr.  stud.  knjiž.  v  Lj.)  pa  loči  Primic  svoje  učence  v  „privatne" 
in  Javne",  imenujčč  med  dnigimi  tudi  grofa  Antona  Attemsa  iz 
Brežic  svojega  učenca  v  slovenščini. 

Obilno  udeležbo  pri  predavanjih  Primičevih,  ki  so  bila,  kakor  smo 
videli,  le  neposrednji  nasledek  piTega  slovenskega  društva  —  „Societatis 
Slovenicae",  pa  si  moramo  večjidel  le  tolmačiti  po  navdušenem  pozivu, 
kterega  je  bil  objavil  Primic  v  časopisu :  „Der  Aufmerksame"  25.  apr.  1812. 

Iz  tega  poziva  povzamemo,  da  se  začenjajo  njegova  predavanja  v 
poletnem  tečaji  1812  dne  30.  aprila,  in  sicer  tiikrat  na  teden,  v  torek  in 
soboto  zjutraj  od  7 — 8.  ure,  v  četvrtek  pa  od  9 — 10  predpoldnem. 


610 

A  sedaj  misli  Primic  zopet  na  svojo  kranjsko  domovino  ter  želi 
iskreno,  da  bi  se  tudi  v  Ljubljani  stalna  stolica  slovanskega 
jezika  ustanovila,  in  sicer  v  bogoslovji,  kajti  bogoslovci  so,  kakor 
piše  Vodniku  dne  28.  jun.  1813,  „die  eigentlichen  Lehrer  des 
Vol  kes".  „Die  Krainer  durfen  sich  —  nadaljuje  v  pismu  —  nicht 
wundern,  wie  sie  in  einem  demnSchst  herauszugebenden  Hilfsbuche  fur 
die  slovenischen  Volks-  und  Schullehrer  einige  der  Beherzigung  aller- 
dings  werthe  Worte  lesen  werden."  • 

In  Primic  je  bil  mož-beseda. 

V  njegovej  1.  1814.  (v  Nemfhkim  Gmdzu  —  pri  Jos^fi  Milerzi) 
izdanej  knjigi:  „Novi  Nemfhko-Sloveufki  BukvaralA.  B.  C."*  beremo  na 
str.  96.  v  opazki  sledeče  stavke : 

^Dass  aber  gew5hnlich  sovordorben  Sloveuisch  gesprochen 
wird,  ist  nicht  sowohl  die  eigentliche  Armuth  unserer  Sprache  Schuld, 
als  vielmehr  die  Bequemlichkeit  und  Tragheit  der  Redenden,  dem  echt 
Slovenischen  Ausdrucke  nachzudenken ;  theils  die  schn5de  Sucht  der 
raeisten  derselben,  die  sich  etwas  gebildeter  diinken,  sich  durch  Aus- 
schmiickung  ihrer  Rede  mit  fremdem  Flittergold  vor  dem  gemeinen  P^bel 
(denn  mir  dieser  soli  nach  dem  Begriffe  solcher  Leute  seine  Mutter- 
sprache  rein  sprechen)  auszuzeichnen.  Ferner  die  unnihmliche  Vernaeh- 
Ižssigimg  der  reinen  Sprechart  von  Seite  der  mussereichsten  und  gebil- 
detsten  Classe  unter  den  Slovenen,  deren  Hauptsorge  es  doch  eigentlioh  sein 
solite,  die  Cultur  und  das  Studium  der  Muttersprache  als  des  ersten  und 
nothwendigsten  Vehikels  aller  Volksbildung  sich  vorzuglich  angelegen  sein 
zu  lassen.  Und  endlich,  da  die  Slovenen  in  Sudoesterreich  schon  uber 
12  Jahrhunderte  unter  deutscher  Oberherrschaft  sich  befinden ,  mitten 
unter  Deutschen  leben,  mit  Deutschen  den  meisten  Verkehr  haben,  von 
Deutschen  in  deutschen  Schulen  erzogen  und  gebildet  werden  und  da 
bisher  keine  slovenischen  Schulanstalten  bestanden,  solite  es  demnach  ein 
Wunder  sein,  dass  sich  manches  deutsche  Wort  in  ihro  Haussprache 
oft  auch  ganz  ohne  Noth  eingeschlichen  hat  ?  Ein  Wunder  vrfirde  es  sein, 
wenn  das  Gegentheil  geschehen  ware !" 


611 


Stanko  Vraz,  pesnik  in  pisate^  slovenski. 

Spisal  Aiidrej  Fekonja. 

„Postal  za  mater  je  pisaviiik". 

St.  Vr. 

VII. 

1  oleg  gore  omenjenih  Ijrskih  pesnij  in  imenovanih  prevodov  obde- 
loval je  Vraz  samostalno  tudi  epsko  polje  v  poesiji.  Zložil  je  nekaj 
bali  a  d,  a  posebej  je  snoval  daljšo  epsko  pesen,  ktera  bi  bila  po 
obsegu  prilično  tolika,  kolik  je  Prešerno  v  „Krst  pri  Savi  ci".  *  O 
tem  govori  Vraz  sam  v  pismu  na  Prešerna,  s  kterim  se  je  očividno 
hotel  v  pesništvu  skušati,  dne  2.  apr.  1837  tak6-le;  „Meine  Krafte,  die. 
mir  ausser  den  leider  zu  nothwendigen  Studien  der  Obligatwissenschaften 
erubrigen,  widme  ich,  wie  Du  weisst,  auch  der  Slovenia.  Ich  wage  mich 
gogenwartig  auch  schon  in  das  Gebiet  der  Objectivitat ,  wogegen  die 
Subjectivitat  milchtig  ankiimpft  Die  Frucht  dieses  mir  sehr  schwer 
scheinenden  Schrittes  sind  einige  Balladen,  die  Dir,  so  es  Gott  und  das 
gute  Gluck  will,  wohl  zur  Kenntniss  kommen  werden.  Ausserdem  ent- 
warf  ich  einen  Plan  zu  einem  grosseren  epischen  Gedichte ,  welches  an 
Umfang  Deinem  j,Kerst**  gleich  kommen  l^^nnte,  nur  bin  ich  noch  uber 
das  Metrum  im  Streite.  Anfangs  bestinimte  ich  das  Terzinenmass  dazu, 
jedoch  scheint  mir  dasselbe  bei  manchen  freien  Stellen  Zwang  anlegen 
zu  v^ollen,  daher  werde  ich  mich  vermuthlich  verschiedener  Versmasse 
bedienen  mussen.  —  In  wie  weit  mir  die  objective  Darstellung  zusagt, 
wirst  Du  aus  dem  beiliegenden  Stucke  „Dervar"  am  leichtesten  selbst 
beurtheilen  kčnnen.  Die  auf  dem  beiliegenden  Halbquartblatte  enthaltenen 
4  Stucke  bestimmte  ich  fur  die  „Zhbelica",  gesetzt,  dass  sie  Herr  Kasteliz 
nicht  des  Serbismus  oder  gar  des  Russismus  beschuldigt;  soli  das  der 
Fall  sein,  so  uberlasse  ich  sie  g^nzlich  Deiner  Willkuhr:  Du  kannst  sie 
krainisiren  oder  ad  acta  legen  etc." 

Med  temi  tli  po  Vrazu  omenjenimi  slovenskimi  balladami 
so  brez  dvojbe  nektero  od  onih  pozneje  „poilirjenih",  kterim  je  predmet 
vzet  iz  slovenstva,  ter  se  nahajajo  v  D^lih  II.  a.  v  zbirki  „Glasi  iz 
dubrave  Žerovinske",  kakor  „N ena  da  ni",  kjer  opeva  pesnik  dogodek 
z  Murskega  polja  posvečuj6(3  pesen  „tetični  Rezi  K(rižanicevej)  Muro- 
poljanki'^ ;  dalje  „Grlice".  zložene  po  lepej  slovenskej  pripovesti,  ktero 
je  Vraz,  kakor  sam  pravi,  že  pred  svojim  13.  letom  cul  pripovedovati  od 
svoje  tete  Marine,  a  1.  183(5.  bivaj6(^  na  praznikih  pri  svojej  sestri  Anki 
omož.  Mohoričevej,    cul  jo  je  zopet  od  nečakinje  (sestrine  hi^eri),  sedem- 

*)  O  ^Krstil*  veli  Vi*az.  da  je  ^gospodskega  roda  —  original  —  samega  jederčja 
polu-.  D.  V.  154. 


612 

letne  deklice,  ktera  jo  je  pripovedovala  svojemu  še  v  živeli  socemu  tri- 
letnemu bratcu.  „Tu  sam  ju  odmah  i  složio  u  rižme  (harem  za  onda 
kako  tako)  za  preneti  toli  lepu  i  nežnu  stvar  takodjer  u  višji  krug  lite- 
rature naše"  (1.  c.  109),  a  jo  je  tudi  posvetil  „netjakinji  Milici  Mfohori- 
cevej)".  A  ^Bura"^  je  uprav  prevedena  izvirno  slovenska  omenjena 
ballada  „Dervar";  morebiti  tudi  ^Osveta'*,  ktera  opeva  zvestobo  in 
hrabrost  neke  Slovenke  v  Dolnjem  gradu  (pri  Ljutomeni?).  Isto  tako 
bila  je  menda  tudi  ktera  od  onih  v  dodatku  zbirki :  „Gusle  i  tambara*^ 
kot  „Istina  i  šala"  od  „Jakoba  Rešetara  s  Cerovca",  spevanih  po  nd- 
rodnih  slovenskih  pripovestih ,  izvirno  v  slovenščini  zložena ,  in  to : 
„Mlinari  i  mlatci^,  „Traži  a  dat  če  ti",  „Kral  j  Matj  aš"  ter 
„Grlica",  opevaj6č  šaljivo-nesrečen  dogodek  pri  Svetinjah.  —  Vse  te 
epske,  kakor  tudi  one  gore  omenjane  lyrske  pesni  Vrazove  poznajo  se  že 
po  jeziku,  da  so  bile  rojene  ^proste  Slovenke",  ktere  je  pa  njihov  otec 
pozneje  preobrazil  v  „gospodske  Ilirkinje",  zagovarjajoč  vendar  njihove 
plemenske  posebnosti  v  govoru  s  tem,  da  ^svaka  pokrajina  i  u  jeziku 
kao  i  u  ostolem  životu  ima  razlikih  krasnih  svojih  vlastitostih ,  kojinii 
trelia  da  se  ponosi  a  kamoli  da  se  njimi  nestidi  (ne  sramuje)."  (G.  i.  1. 125.) 
A  kaka  bi  utegnola  biti  ona  Vrazova  večja  epska  pesen,  pri- 
lika „Krstu"  Prešernovemu?     Ali  kaj  bi  jej  neki  bilo  ža  predmet? 

Daljša  epska  pesen  Vrazova,  dakako  ilirska  ali  hiTatska.  je  v  njegovih 
Delih  III.  „Razlike  pjesme"  naslovljena  pesen:  „Babji  klanjac,  istinita 
poviest  u  šest  razdielah  (god.  1839)".  A  ta  je  zložena  v  prostih  kiticah 
od  štirih  vrstic  na  štiri  troheje  z  žensko  rimo  (glavno)  a  b  a  b  (v  po- 
sveti abba).  Druga  povečja,  a  nedogotovljena  z  naslovom:  „Bjelotinci 
(ulomak)"  isto  tam  D.  III.,  in  kakor  se  zdi,  na  obširno  zasnovana,  a  spe- 
vana  je  pak  v  takozvanih  desetercih,  merilu  srb.-hrv.  ndrodnih  pesnij  ju- 
naških, ali  v  petstopnih  trohejih,  razdeljena  na  nejednako  dolge  kitice  in 
z  različnimi  rimami:  abbabcac,  deedffghhiig,  klkmmlnumoo 
itd.  —  V  prvej  se  pesniški  pripoveduje,  kako  so  junaške  Slovenke  po- 
tolkle divje  Magjare  v  nekej  soteski  med  crkvijo  sv.  Miklavža  in  podruž- 
nico žal.  Matere  božje  v  Jeruzalemu  (v  Ljutomerskih  goricah),  ktera 
soteska  je  po  tem  dogodku  dobila  ime  „Babji  klanjac".  Iz  druge  (že 
1.  1844.  naznanjene)  izvedamo  samo,  kako  je  gospa  Živa,  posestnica  sela 
in  gradu  Belotinskega  (na  Prekmurskem),  ktera  je  bila  devet  sinov  za- 
pored izgubila  ter  še  le  črez  dolgo  rodila  desetega,  srčno  želenega  IJadka, 
„praunuka  roda  slavnih  Privin",  po  nasvetu  stare  žene  bila  šla  v  log  k 
studencu  svoj(»  tuge  tožit  ^Ijekaricam  plavokosam  vilam"...*) 


*)  V  predgovoru   h    ^(iuslani    i  laiiiburi**    (Zugri-b  15.   (k-c.    1844.)    ojueiija    Vraz 
^n  ti*h  (lv(.'li  iiiirnoviinili  pMsuij  ši«  poverji  i.ojuii(i :  „Dovu  saiijiiruni**  in  odlomek  »ul 
e  in  še  nedogotovljeiif  pesni:  nUnitja",  kterih  pak  v  iijegorih  „l>01ih*  ui!! 


613 


VIII. 

Rereiio  je  bilo,  da  je  Vraz,  deluj6e  o  napredku  slovenskega  slov- 
stva, sčasoin  bil  uvidel  posebno  potrebo  zabavnih  in  podučnih  spisov  za 
bolj  izobraženi  del  svojega  naroda,  za  tako  imenovani  ^srednji 
stan",  kakor  je  to  sam  razložil  v  gore  navedenem  pismu  do  Muršeca  na 
Ptuji.  In  v  resnici  se  je  tudi  ravno  on  takega  posla  kmalu  sam  lotil. 
Že  iz  preje  priobeenega  pisma  njegovega  do  Kastelea  (sicer  še  samo 
koncepta)  razvida  se,  da  je  Vraz  ržs  nekaj  Ukega  namerjaval  ter  hotel 
na  polji  slovenske  književnosti  kaj  večjega  pod  vzeti.  Saj  je  uprav  zat6 
tudi  s  tovariši  prevajal  pesni,  ktere  bi  z  izvirnimi,  Prešernovimi  in  dr. 
v  zvezkih  izdajal.  A  povse  določno  izpov6da  Vraz  svoj  namen  Prešernu 
v  omenjenem  pismu  dne  2.  apr.  1837  rek6č  na  začetku :  „Ich  beschžftige 
mich  gegenwartig  unter  Beihilfe  dos  Herrn  Baccalaureus  Mikloschizh 
mit  der  Zusammentragung  der  Materialien  tur  einen  Rivalen  der 
„Z  h  bel  iz  a",  der  mit  ihr  um  die  Gunst  der  Bluthen  buhlt." 

Torej  s  „Kranjsko  Č  belico"  hotel  je  Vraz  tekmovati,  ali  bolje 
rečeno:  ker  ni  ona  tedaj  več  rojila  (izhajala  je  1830,  31,  32,  33  ter  še 
le  zopet  zadnjič  1848),  hotel  jej  je  stvariti  namestnika.  Namesto  ^,0  b  e- 
lice"  namislil  je  Vraz  —  ^Metuljčka"! 

V  ta  namen  pridružita  se  Vrazu  še  Miki  osi  č  in  Trstenjak, 
da  skupno  osnujejo  list,  kteri  bi  v  zvezkih  zahajal  med  Slovence,  pri- 
našaj6č  pesniške  izdelke  in  prozaične  članke.  Ali  zopet  ne  v  ožjem 
narečji  kranjskem  in  ne  v  starem  pravopisu  Bohoričevem,  nego  v  novem 
čeho-ilirskem  ali  Gajevem,  —  vsaj  tako  hoče  Vraz  z  odobravanjem 
Kvasovim,  podprt  z  veljavo  Šafarikovo,  akoprav  Miklošič  stari  pravopis 
krepko  brani.  (Glede  jezika  treba  je  tu  opaziti,  da  je  namesto  „kranj- 
ščine",  ktoro  je  gojil  Prešeren  in  dr.  v  Ljubljani ,  hotel  Vraz  uvesti 
^štajersko"  narečje,  panonsko-slovensko,  z  razlogom,  ker  je  govor  štajer- 
skega Slovenca  osobito  med  Muro  in  Dravo  bližji  govoru  sosednega 
Hrvata,  nego  li  jeziku  kranjskega  Slovenca:  saj  bi  se  vsi  Slovenci  v 
književnem  jeziku  lažje  s  Hi*vati  zjedinili  po  „panonščiui",  nego  li  po 
„korotanščini",  —  in  to  zjedinjenje :  Jednoplemenost  gornje  i  dolnje 
bratje",  bilo  je  glavni  namen  vsemu  Vrazovemu  delovanju.)  —  Tovariši 
zložijo  denar  za  prvo  številko,  Dominkuša  postavijo  za  svojega  blagajnika, 
Vraz  piše  za  denarno  pripomoč  prijateljem  Muršecu,  dr.  Kočevarju,  Ma- 
tjašiču,  a  piše  tudi  pobratimu  Prešernu,  proseč  njegovih  obljubljenih 
pesniških  prineskov  za  ta  list ,  „damit  sich  die  ,Zhbeliza*  ihres  Concur- 
renten  nicht  zu  schamen  braucht." 

No  da  čujemo,  kako  Vraz  o  tej  osnovi  sam  pripovžda  Muršecu 
V  pismu  na  dan  sv.  Jurja  1837.    To  so  njegove  besede:    „Jaz  sem  htel 


614 

na  drugi  odgovor  čakati,  pa  so  je  pali  nekaj  pri  nas  sklenolo,  kaj  Vam 
naznaniti  morem.  —  Vf.era  smo  se  nas  je  trojica  SIOTencov  po  šetališi 
sprehajalo:  mi  smo  si  nekaj  govorili  od  Slavenor,  si  nekaj  spominjalo  od 
veselega  knižnega  stališa  Kusov  ino  Poljakov,  ino  si  v  diihi  na  marlivošt 
Cehov  ino  Hrvatov,  kteri  zdaj  polje  narodnega  znanja  tak  nertrudna  ob- 
delavaju ,  ter  na^i  o^i  obrnolo  na  nas  Slovence  —  o  kakšna  žalost  nas 
je  obii^la !  eden  si  sdehne:  Kde  si  Ti  nam  zaostala  jedina  k6i  našega 
vročega  zavupanja?  —  Po  tem  vse  vtihne  kak  v  cirkvi  kder  ga  ljudi  ni 
—  samo  naši  stopaji  so  po  tlah  hrumili  kak  šterkanje  turne  vure  po 
tihi  no6i.  —  Ter  si  Miklošii^.  zgolči  kak  pa  mi  nebi  mogli,  da  nam  Cbe- 
lica  zaostaje,  v  naše  zrake  kaj  drugega  poslati,  kaj  bi  želeče  oči  naših 
Slovencov  za  sobo  vodil.  Ino  vsi  skriknemo:  Metuljička!  zlatoperotnatega 
Ijubčeka  r6ž!  —  Dobro!  Metulja!  Stvorih  še  ga  bi.  Ti  mu  daš,  mi 
Miklošič  reče,  gobec ;  g.  Terstenjak  noge ;  jaz  drugo  truplo ;  Dr.  Prešern 
nam  more  peroti  poslati ;  *)  —  samo  jedno :  zdaj  je  metulj  gotov ,  ali 
kde  pa  je  sonce,  na  kterem  bi  baklo  nažgalo,  ktero  bi  mu  dušo  —  živ- 
ljenje peruesli:  mertve  peroti  ne  letijo  —  kde  so  penezi  za  tiskanje, 
zakaj  tega  niti  Ferštel  niti  kdo  drugi  v  zalogo  ne  vzeme.  Brez  peuez  se 
v  naših  časov  nič  ne  da  opraviti  —  to  je  sonce ;  penezi  su  zdajni  Bog. 
Jeden  reče-:  Jaz  dam  pet  ranjški;  drugi:  jaz  deset;  tretji:  Jaz  tudi 
deset ;  ter  pali  prvi :  Jaz  se  nedam  v  sramoto :  Jaz  tudi  deset !  —  Dobro 
zdaj  trideset  i-anjških  mamo;  koliko  pa  velja  tiskanje?  Šestdeset.  — 
Dobro!  kdo  še  bi  drugi  znal  pristopiti.  Najpervle  pogodimo  Vas,  ter 
Dr.  Kočevam,  ino  Matjašiča,  kteri  bi  tudi  tolko  morti  priložili.  Oe  Vi 
trije  dovoljite ,  bomo  si  g.  štajarkontroleura  Dominkoša  za  kassiera  (pe- 
nezničara)  postavili,  zakaj  mi  nismo  za  taj  posel,  da  smo  študenti,  ino 
g.  Dominkoš  je  dobei*  Slovenec,  ino  bo  to  rad  na  se  vzel.  Kaj  za  knige 
dobimo  bomo  si  med  sobo  razdelili.  Zna  g.  Ferštel  za  prestavljene  reči 
od  arha  5  fl.  platiti,  ino  še  poleg  nekšnega  dobička  spraviti,  mislim  kaj 
tudi  mi  ne  bomo  naših  talentov  v  Dravo  ili  Muro  hitili.  Pište  mi  na 
skorem  al  k  temu  privoljite,  ino  shirajte  tudi  prenuraerante ,  mi  mamo 
za  pervi  zvezek  že  na  zvoljo  perneskov  pisevuih,  ali  če  nam  kakšno  pes- 
mico znat^  preskerlieti,  bo  nam  za  ljubo.  Samo  zdaj  še  je  edno  pitanje  : 
V  kakšnem  alfabeti  (pi*avopisi)  ?  Po  bohorčici  ali  po  čehoiiirčiei  ?  Mi 
vsi  smo  za  zadnjo,  tudi  g.  professor  Kvas  jo  močno  ljubi ;  samo  g.  bac- 
calaver  Miklošič  se  močnima  rokama  bohorčice  derži.  Jega  s  čeho- 
ilirčico  pol^ratiti  je  šmotna  reč,  zakaj  on  je  mož  —  tenacissimus  propositi. 
Jaz  mislim  da  bo  naj  bolje  če  si^  mi  vsi  za  boljši  novi  pravopis  odločimo; 


*}  Kakor  mi  jo  g.  D.  T.  pripovedal ,  govoril  jo  Miklošič  ?«iljivo  tako  rogajoč  se 
Vrazovim  zgovornim  ustom  (ngobec**!),  Prei^ornoVemu  visokemu  pesniškemu  duhu  itd. 
—  telesnim  posebnostim  dotiiniih  os»*b  . . . 


616 

^e  1)0  vidil.  kaj  bomo  vsi  za  njega,  se  ne  b6  vendar  več  šošoril,  zakaj 
on  jft  jako  eeden  ne  tordoglav,  bo  se  dal  dopovedati,  če  bomo  mu  kazali, 
kaj  g.  Šafarik  nas  opominja  kaj  bi  ga  poprijeli;  kaj  si  Ruski  dvorni 
svetvavoc.  vuc^eni  g.  K5ppen  nadeje,  kaj  bodo  ga  tudi  po  časi  Eusi  obi- 
noli.  —  Danec  Rask  pravi,  kaj  je  to  naj  čedneši  pravopis  ne  samo  zmed 
pravopisov  Slavonskih,  teraoč  zmed  pravopisov  celega  sveta.  Pište  mi  te 
zatoraj  poleg  če  privoljite ;  kaj  samo  s  tim  pogodkom  privoljite,  če  bodo 
se  za  te  penoze  knige  v  novem  pravopisi  na  svetlo  davale." 

Tako  so  bili  tedaj  mladi  slovenski  pisatelji  osnovali  slovenski 
leposloven  list.  —  Ali  —  ^Metuljček",  zlatoperotnati  Ijubček 
rož,  n  i  izletel !  —  Zakaj  ne  ?  .  .  . 

nOj,  joje,  joje  in  prejoj ! 

Oh  ni,  Slovenska!  čas  Se  Tvoj."  — 

IX. 

'  Leta  1837.  prenehalo  je  slovensko  pesnikovanje  Vrazovo  po 
vse.  A  že  od  leta  1H35.  gre  njegovo  slovensko  pisateljevanje  vzpored 
z  njegovim  zanimanjem  za  „ilirstvo",  prav  še  le  1.  1836.  po  dr.  Lj. 
Gaji  vzbujeno.  Od  svojega  prvega  dohoda  v  Hrvatsko  jeseni  1.  1835.  pri- 
stopa Stanko  vse  odločneje  k  „ilirskej"  ideji  in  k  „ilirskemu"  književnemu 
jeziku,  dokler  se  jima  ni  napčsled  1.  1838.  stalno  v  Zagreb  preselivši  se 
za  vselej  pridružil.  In  tak6  ostavi  Vraz  po  besedah  pokojnega  dr.  J.  R, 
Razlaga  „na  videz  bratju  svoju  slovensku,  pa  prigrli  bratsku  slogu, 
jer  ga  duh  mogucni  ponese  u  budučnosti  jasno^vitli  obzor  i  da  nam  put 
pripravi,  po  kojem  imamo  k  svetoj  svrhi  koračiti".  (Zora,  jugoslavjan. 
zab.   1852.  160). 


Tako  je  torej  pozneje  proslavljeni  pesnik  ^ilirski"  Stanko  Vraz 
nekdaj  1.  1833 — 1837.  v  Gradci  kot  „študent"  modroljubja  in  pravoslovja 
peval  in  pisal  slovenski!  —  No  ali  je  pa  tudi  njegovih  slovenskih 
popsij  kaj  prišlo  na  svetlo?  V  „Slov.  Gospodarji"  1881  št.  30.  čita  se 
v  dopisu  iz  Veržeja,  da  je  Stanko  Vraz  pok.  domoljubu  Antonu  Stranj* 
šaku  (umr.  kot  župnik  Veržejski  18.  sept.  1881)  „  na  priznanje  njego- 
vega narodnega  sočutja  za  novo  sveto  meso  zložil  slovensko  pesmico, 
ktero  mu  je  natisnjeno  sam  izročil."  To  je  bilo  1.  1838.  Pesen  to ,  ki 
je  sonet,  lahko  zdaj  bereš  s  tremi  drugimi,  slovenski  pisanim^ 
s  o  n  r  t  i  od  S  t.  Vraza  v  letošnjega  „Kresa"  prvem  snopiči  str.  43  si.  — 
V  ^Novicah"  1.  185i.  št.  23.  priobčil  je  I).  Trstenjak  Via^.ovo  romanco 
„S  lov  en  s  ki   p  i  t;  a  vn  i  k",   ktcio   nni  je  ob   svojej  ločitvi  iz  Gradca  v 


616 


Zagreb  dal  v  spomin   (vid.   tudi  v  „Zori"  1876.  21).    Ali  je  še    kje  kaj 
ve6  tiskanega?!  .  . 

Pred  kakimi  7 — 8  leti  našel  sem  t  bogoslovskej  knjižnici  v  Mariboru 
zvežčič  od  nekoliko  listov  v  12ini,  natiskan  s  pesnijo  64  Stirivrstnih  kitic 
v  štiristopnih  trohejih  rimovanih  „ženski"  abab,  z  dolgim  naslovom  tak6- 
le  glasečim:  „Hvala  Nj.  c.  visosti  nadvajvodi  Joanu  vitezu  zlatega 
runa;  velikemu  križniku  vojn.  Mar.  Terezianjskega  reda;  vitezu  c.  austr. 
Leopoldskoga  ino  kr.  Wurtemberskega  reda  vojnickih  zasluženj,  te  vitezu 
Saškega  reda  Rauten-krone ;  feldmaršalu,  generaldirektoru  ženiskih  ino 
fortifikacionskili  korov,  inženirske  ino  novom^stne  vojniČ.  škole;  lastniku 
Dragonskega  regimenta  c.  1.  itd.  itd.  itd.  zapeta  na  den  XX.  januaria 
kakti  na  spomin  rojstva  ino  posvečena  na  den  XXIV.  junia  kakti  na 
spomin  godovna  nj.  c.  visosti  z  ponižne  podanosti  od  Murskih  ino  Drav- 
skih Slovencov.  V  Zagrebi,  Iz  k.  p.  ilir.  nar.  tiskarne  dra.  Ljudevita 
Gaja.  1831)."  —  Knjižica  me  je  jako  zanimala  ter  sem  si  vso  pesen 
prepisal.  Zakaj  ?  —  Na  znotranjej  strani  prednjega  ovitnega  lista  bilo  je 
delce  s  kratkimi  besedami  (žal,  da  si  nisem  tudi  teh  zabeležil!)  poklonjeno 
A  nt.  Slomšeku,  ted.  nadžupniku  v  Vozenicah  —  pisano  z  roko 
Stanka  Vraza;  rokopis  je  namreč  čisto  podoben  Vrazovemu  svojeročnemn 
podpisu,  prenesenc^mu  pod  njegovo  sliko  v  Bleiweisovem  ^Koledarčku  slo- 
venskem" za  1.  1855.  A  kdo  je  ovo  pesen  zložil?  Pač  ni  treba  dolgo 
ugibati,  primerjati,  dokazovati.  Nikdo  drug,  kakor  Stanko  Vraz  sam. 
Tako  sodim  jaz.     Ali  se  motim?  .  .  . 

Začenja  se  ta  „Hvala  Joanu"  takWe: 


Deji  so  zori,  ki  prinesel 
Tebi'  v  svetlih  nam  povojih, 
Ki  že  davno  z  bratci  vesel 
Kažo  zvezdi'  hval  nam  Tvojih. 


Zdi*ami  tudi  se  Slovenka, 
Se  obleče  v  bele  hale, 
V  tenke  citre  si  zabrenka, 
Da  bi  sestre  njo  slikale. 


Nemška  muza  berž  se  zbudi, 
Z  pohlebnostjoj  da  se  bliža 
K  Tvoji  slavi,  k  tvojem  trudi, 
Kih  se  blesk  po  sveti  križa. 


Neje  ona  Prilizavka  — 
Pisana  kči  Laži,  Praha: 
Ko  gerlini,  ne  ko  kavka. 
Tebe  peti  ee  brez  straha. 


K  nebu  gledaj6(*  z  doline, 
Mahne  se  na  broe:  pevkijija, 
Ki  Tva  slava  ga  obsine, 
No  tak  blažena  začinja: 


Za  tem  se  slavijo  bojna  dela  Vojvodina,  njegove  zasluge  za  polje- 
delstvo in  za  znanost,  ter  se  hvali  za  dol^rote,  ktere  je  on  tudi  Sloven- 
cem izkazal ! 

Zna  li  ^e  kdo  za  kaj  vec?  —  - 


617 

Da,  Stanko  Vraz  je  imel  še  drugih  slovenskih  pesnij. 
A  kakošnih  in  kaj  je  z  njimi?  —  Šalostno!  Dobrovoljni  Slovenec,  čitaj 
to-le  Vrazovo  pismo,  ktero  je  on  Dragotinu  Bakovcu,  tedaj  poduredniku 
Gajevih  Novin  v  Zagrebu,  pisal  dne  10.  okt.  1837  iz  Središča,  kamor  se 
je  s  potovanja  po  Hrvatskej  in  Kranjskej  hil  vrnol.  Glasi  se  („Vienae" 
1880,  3())iak6-le:  „l)ragi  pobratime!  Došav  kuci,  sgrješih  baš  danas, 
da  mi  u  ouom  zavitku,  sto  mi  ga  je  tvoj  expeditor  zavezao,  nema  jed- 
noga  zamotka,  u  kom  bijahu  moje  pjesme  u  gornjoilirskom  (hoče  reči : 
slovenskem)  podnarječju  pisane.  Ovaj  uestatak  meni  mnogo  nepokoja 
iliiroči.  Ondje  bo  bi  nekoliko  sonetS,  h  maniere  de  Mickiewiez,  kojim  bez 
moje  štete  nije  dopu«5teno  polaziti  u  sviet.  Moguce  je,  da  sam  zamotak 
kod  tebe  ostavio,  a  takodjer,  da  sam  ga  putem  izgubio.  Zavitak,  neza- 
pečatan,  ležaše  tri  dana  u  varaždinskoj  gostionici  k  jagnjetu.  Grozna 
misao  me  probija,  da  ga  nije  koj  znatiželjan  putnik,  ondje  ijočeei,  ukrao. 
Izbavi  me,  dragi  Drago,  ovih  plašnih  slutnja;  pogledaj  sve  kute  tvojih 
so))a,  sve  skrinje  tvojih  stola  i.  t.  d.  i  piši  mi  odmah  posljedak  tvoga 
pretraživauja  —  jerbo  od  onoga  zamotka  zavisi  pokoj  mojih  dana.  Po- 
zdravlja vas,  mila  bratjo.  Vaš  Stanko." 

Tako!  Ni  li  to  žalostno?  Naš  Stanko  je  pred  blizu  polstoletjem 
speval  slovenske  sonete  na  način  velikega  poljskega  pesnika.  A  vse  to 
se  je  izgubilo,  njemu  na  žalost,  a  nam  na  škodo!  Da  je  namreč  Vraz 
ojie  slovenske  pesni,  a  poleg  še  tudi  druge  svoje  spise  slovenske 
od  pet  let  zbrane  rfo  tedaj  izgubil,  to  povoda  on  sam  v  pismu  na 
Prešerna  19.  nov.  1837  rekčč:  „Ieh  habe  auf  Deineu  Beitritt  zu 
meinen  Ansichten  gerechnet  und  daraul*  bauend  noch  das  Vegetiren  der 
slovenischen  Literatur  fur  moglich  gehalten.  Da  aber  das  nicht  erfolgt 
is  t,  so  habe  ich  mich  seit  vertlossenem  Fruhjahre  vom  undaukbaren  Felde, 
das  ich  5  Jahre  mit  aller  Liebe  bebaute,  zuruckgezogen,  ujid  mich  den 
begeisterten  jungen  Illyriernangeschlossen,  und  denke  nicht  wieder  zuruck- 
zutreteu.  Mit  Slovenien  hab'  ich  es  abgethan,  zumal  da  ich  auf  meiner 
it^tzten  Keise  alle  meine  Schriften,  die  ich  von  dem  Jahre  1832 — 36  in 
slov.  Spraehe  besass,  verlor." 

Ta  ))ridka  izguba  je  torej  tudi  —  razven  drugih  tehtnejših  in  pravih 
razlogov  dakako  —  pouzročila,  da  je  Vraz  za  svoje  književne  svrhe  „prosto 
slovenščino^  popustil  ter  sprejel  „sladko  ilirščino".  In  to  izgubo,  t.  j.  izgubo 
Stankovih  slovenskih  spisov,  moramo  zaržs  obžalovati,  ne  pak  izgube  Vraza 
sann»ga  kot  Ilira.  Zakaj  z  njegovim  odstopom  od  pismene  slovenščine  nismo 
nič  izgubili,  pač  pasmo  mnogo, pridobili  z  njegovim  pristopom  h  književne} 
iliršrini.  A  zat6  kličem  končuj6č  z  dr.  J.  Bleiweisom  (brzojav  na  dan 
S.  s»'pt.  1880.  Slov.  Nar.  212):  „Slava  manom  našega  Vraza,  ki  ni  bil  vskok 
slovenski,  nego  voditelj  nam,  da  se  Slovenec  in  Hrvat  zjedinita  v  pismu !" 

42 


618 


Slovanski  ostanki  v  dolini  Anniviers. 

■  ^ 

Spigal  Dararin  Trtitetijal'. 
(Konec.) 

Aie  spisovatelj  švicarske  zgodovine  Johannes  von  Muller  (Sch^eiz. 
Geseh.  L  417 — 418)  se  je  cndil  slovanskim  imenom  v  vallii^kem  kantonu, 
kakor  so  G  rad  e  t  z,  Crimenza.  Grona  itd.:  dalje  imenu:  \Vinden. 
ktero  se  v  starih  listinah  in  kronikah  nahaja.  A  on  in  drugi  so  rekli, 
da  poznamenuje  izraz:  „homines,  qui  voeantur  Winde",  voWe:  „Pflan- 
zer  neuer  Marken".  Veliki  ŠafaHk  pa  je  se  iz  Diplomat.  Henrici.  a. 
1229.  in  iz  Chronic.  de  Berno,  a.  1235.  ve($  eisto  slovanskih  krajnih 
imen  odkril,  kakoršna  so:  Chunitz  (Kunice),  Bumplit«,  Czernec 
(Črnec),  Visoye  itd.  In  iz  njih  je  z  vso  pravico  sklepal,  da  so  tam 
nekdaj  stanovali  Slovani,  ktere  Švicarji  „Hunen"  imenujejo.  Geograf 
Malten  pa  je  trdno  mislil,  da  so  ti  prebivalci  doline  Anniviers,  ki  je  od- 
stranjena sest  ur  od  mesta  Sitten.  pravi  pravcati  nasledniki  divjih 
Hunov  (Malten,  Bibl.  T.  28 — 50)!  Za  Slovane  je  prehivaloe  doline 
Anniviers  tndi  spoznal  bistroumni  ethnograf  in  jezikoslovec  Lorenz  Diefen- 
bach  (Origines  Europ.  pag.  245). 

Anniviersčanje  sami  pa  verujejo,  kakor  njih  popisovatelj  v  „Revue  de 
Suisse"  trdi,  da  od  nekod  drugod  izhajajo,  da  niso  Francozi,  kterih  jeziku 
se  anniviersski  patois  najbolj  bliža ;  a  sami  ne  ved6  nič  povedati,  od  kod 
so  prii^li.  Jaz  mislim,  da  poznamenovanje  „H  u  n  e  n",  kakor  jih  nemški 
Švicarji  imenujejo,  pomenja  velikane,  kajti  staronemška beseda  hune. 
htSne.  označuje  orjaka,  in  ime  orjakov  so  stari  narodi  i*adi  pridevali 
starejšim  prebivalcem.  Nemci  so  torej  ta  narodič  že  tukaj  našli ,  ko  so 
se  bili  na  Švicarskem  naselili.  Jaz  ))i  trdil  z  Mannertom ,  da  so  ti  slo- 
vanski ostanki  potomci  onih  Slovenov,  kteri  so  v  pradobi  stanovali  ob 
Adriji,  in  ktere  so  bili  Kelti,  prišedši  iz  Gallije  vgorenjo  Italijo,  proti  za- 
padu  v  helvetske  in  raethske  planine  potisnoli.  Malten  je  razveu  nekteriU 
krajnih  imen  tudi  še  nekaj  besed  zapisal,  ki  so  čisto  slovanske.  Pre- 
sodimo najpoprej  topična  imena : 

Gradetz  =  Gradec,  ne  potrebuje,  razlage. 

Czernec  =  Črnec,  i-abi  se  v  sloven.^čini  za  poznamenovanje  moč- 
virnatega kraja. 

Crimenza  je  brez  dvombe  isto,  kar  ^slovenska  K  re  m  e  n  i  c  a.  torej 
selo  v  kremenatem  svetu  stoječe. 

Grona,  opominja  na  ime  reke  Gron  (Hron)  na  Slovaškem .  od 
gronit  se,  stflrzen. 


619 

ViRO)-^  =-=  Visoje,  kraj  na  višini.  MaltenpiSe:  „Der  Ort  Visoje 
liegt  orhoht  auf  einer  Kalkmasse."  V  Visoji  je  sedež  župnikov,  tam 
stoji  lepa  pobeljena  cikev  in  na  Visoji  stanujejo  njijbogatejši  kmetje. 

Sarajetz,  menda  Zarajee.  kraj  za  rajem  t.  j.  pfesij^Šem. 

Banie,  od  banja,  muza,  zat6  Banja  loka. 

Nekemu  goratemu  kraju  se  pravi:  Vergoppa,  to  ni  druga  nego 
Verh  kope. 

Druga  topiena  imena  so  tako  skažena,  da  se  težko  razlagajo. 

Malten  je  tudi  nekoliko  besed  zapisal,  ktere  je  za  nei-omanske  spo- 
znal, a  one  tudi  niso  nemške.     So  pa  t^-le: 

Tschiehva,  koza,  kar  se  ujema  z  ruskim:  eyba,  koza.  Romanski 
jeziki  izpreminjajo  glasnik  t  v  v;   primeri:  beven*  iz  bibere. 

Potopisec  y  „Revue  de  Suisse"  pripoveduje,  da  Anuiviersčanje  ime- 
nujejo svoje  ^Sennhutten"*,  planinske  hleve  za  govejo  živino  in  ovce : 
(hale  t  (izgovori:  šal  6).  Pri  starih  Čehih  in  Srbih  pa  se  taki  hlevi 
velijo:  šalaši,  salaši,  v  ruskih  narečjih:  šala,  easa  pastoi*alis. 

K^ala,  šalaš,  salaš  nahajamo  tudi  v  starostov.,  samo  z  drugima 

suffixoma,  in  sicer  starosl.  ^a-a^pa  ograja.  Tudi  češčina  in  poljščina 
poznate  to  besedo  v  obliki:  c  hal- upa,  časa,  tugurium;  zaradi  suffixa 
primeri  poljsko:  skor-upa.  testa,  putamen.  V  besedah  hal-^ga, 
C  hal -upa  izobrazil  se  je  glasnik  h  (^)  iz  glasnika «,  4)^.  Zamemba  glasn. 
s,  sin  /i  je  v  slovanščini  navadna,  na  pr.  češki  s  lopa  ti,  sorbere,  gorenje- 
luž.  šla  pač,  avide  deglutire,  poljsk.  chlap-ač,  lambendo  bibere,  srl)sk. 
hlap  tati,  sorbere  canum  more;  hrv.  šupeljak,  bedak,  po  pravem: 
votel,  (hohl),  štajersk.-slov.  hupeljak,  idem;  slov.  slap  in  hlap, 
vapor,  česk.  šla  pat  i,  incedere,  hrv.  hlapati,  largis  calceis  strepere, 
lento  gradu  incedere  itd.  Že  ruski  jezikoslovec  Mikuckj  je  besede : 
šala.  šalaš,  salaš  imel  za  prave  slovanske  in  je  primerjal  s  sanskr. 
vala,  domus.  Matzeuauer  pa  trdi,  da  se  česko-poljsk.  c hal- upa  ujema 
s  staronemšk.  s  al,  aedes,  domicilium.  Staronord.  sel,  Seune,  anglosaks. 
seli.  Scheuer.  starovisn.  seli,  šali,  idem.  Fick  stavlja  te  besede  k 
lat.  sol  um  in  sol  i  um,  a  verjetnejše  je  priravnavanje  k  sanskr.  9  al  a, 
<lomus,  goth.  saljan,  devertere,  manere.  Vsekako  ni  torej  slov.  šala  — 
salaš  —  salaš  magyarskega  početka,  nego  indoevropskega. 

Šalaš,  salaš  torej  ni  tujka,  in  chalet  Anniviersčanov  se  ujema 
s  slovansk.  šala,  šalaš,  hal-s^ga,  ehal-upa. 

Cisto  drug  pomčn  pa  ima  slovenska:  h  al -u  ga,  po  Gutsmannu: 
morska  trava,  Seegms,  hrv.  haluga,  herba  quaedam.  srh.  hal  u  ga, 
herba  inutilis.  Ta  ima  podstavo  hal,  srbski:  hala.  Koth,  Schmntz. 
hrv.  hal-av,  blaten,  mužnat,  hal  a  vi  ti,  maciilare,  inquinare,  starosrb. 
ohaloVati,  polluere.  Tudi  hala  se  je  izobrazilo  iz  sala,  in  mi  naha- 

42* 


620 

jamo  Y  staro-  in  novoslov.  salo,  Schmiere,  Fett.  pri  goriških  Slovencih; 
selen  iz  salen,  žaltav,  rancidus,  putidus.  fraeidus ;  dajje  v  imenih,  rek. 
ki  imajo  motno,  nijavo,  blatno,  nesnažno  vodo,  tako  Sala  na  Kranjskem. 
Sala  na  Ogerskem,  Salica  na  Štajerskem:  V  venetoital.  je  salavo. 
sordidus,  gotovo  iz  jezika  starodavnih  Venetr*anov,  in  eel6  v  srednjenemšr*. 
salwen,  furvnm,  sordidum  fieri,  transit.  maculare,  s  al.  sordes.  Brez 
dvombe  so  te  srednjenem^ke  besede  prišle  iz  slovanš^ine. 

Črnogorci  še  poznajo  tudi  Jialuga  v  pomenu:  caverna .  Kluft; 
Matzenauer  jo  primerja  gršk.  atjoctp^  gen.  Gi;Qayyog,  HOhle,  Kluft. 

V  bližini  današnjih  Anniviersčanov  imenuje  Strabo  rod:  ^cdaoaot, 
t.  j.  Salašani,  ktere  je  že  hotel  leta  143.  pred  Krist.  konsul  Appius 
Claudius  podjarmiti,  ali  stoprav  leta  IG.  pred  Krist.  jih  je  cesar  Aogustus 
do  cela  pogubil.  Drugi  Salassi  so  stanovali  na  južnej  strani  Krasa, 
in  te  je  tudi  Augustus  ukrotil  (Strab.  Geog.  VII,  4.  Appian.  Bell.  illjT.). 
Biliso  to  Salašani,  prebivalci  salaše  v,  ki  so  se  redili  o  živinoreji,  kakor 
severnoslov.  Salašani  na  Kadhosti  v  Mora  vi  in  v  Tatrah  na  Slovaškem. 

Beseda  salaš  je  znana  pri  Rusih,  Srbih  in  Čehih.  Staročeski  glos- 
sator  Wacei-ad  (okoli  1250)  prestavlja  salaš  v  časa  pastoralis. 

Drugo  poznamenovanje  za  „Sennhutte"  je  geta.  V  ruščini  naha- 
jamo: g  a  t,  ograja,  česk.  za-hata,  sepimentum.  magyar.  git,  ograja, 
iz  slovanščine,  in  sicer  od :  g  a  t  -  i  t,  obturare  viminibus,  s  protjem  zadelati, 
ker  so  take  ogmje  sploh  "spletene  in  s  protjem  zvezane.  Isti  pomen  ima 
nemški  Schweige,  ograja  za  živino,  staronord.  svigg-jan,  couserere, 
nectere,  claudere. 

Ko  je  Malten  vprašal  Anniviersčanko,  koliko  bi  hotela  imeti  za  kos 
alabastra,  ki  se  v  jeziku  Anniviersr^anov  veli  pezza  beak  (ni-Ji  to  slo- 
vanski: petja-pe6a,  staroslov.  peštb  iz  petjh,  in  belak?),  odgovorila 
je  :  Štiri  b  a  t  z  ,  kar  po  Maltenu  izraža  :  Vier  Batzen.  *) 

Lavino  imenujejo :  v  a  1  a  n  z  a  ,  to  ni  druga  nego :  valjanca. 

Vertei  montis,  Berggipfel,  imenuje  Anniviersčan :  ciema,  zat6  ime 
gord:  Cima  del  Baduz,  Cima  del  Mu  nt.  C  ima  označuje  tudi  v 
književnej  italščini  Berggipfel.  Semkaj  je  prišla  iz  jezikov  starih  Venetov, 
ki  besedo  C  i  m  a  izgovarjajo,  kakor  Bertram  piše,  kot  ^ima  (gršk.  th).**) 
V  venetščini  pomenja  vMma  apice,  culmine,  sammitd  qualcunque,  in 
i^ima  ni  zopet  drugo  nego  staroslov.  t^m^,  tiemQ  vertei,  apex,  hrv. 
t  ime    (Ver.)    vertei,    slov.  teme.      Italščina  kakor  poljščina  izpremiuja 

*)  Omenilo  se  je  popreje,  da  imajo  v  Anniviei*su  poročeuci  navado ,  dnhovnika 
obdarovati  z  žepnim  robcem.  G.  župnik  v  Ajdovi^čini  Ivan  Dugiilin  mi  psi  piso: 
„Navada  poročitelju  sploh,  bodi  si  župniku  ali  kaplanu,  v  dar  podeliti  žepup  rutico,  živi 
HO  dandanes  na  Krasu,  na  Ipavskem  in  ob  bene^kej  meji.  V  komenskem  dekanatu  na 
Krasu  dajejo  poročenci  duhovniku  navadno  robec  modre  boje  Na  Ipavskem  in  ob  be- 
neškej  meji  se  pa  vsi  več  ali  manje  z  denarjem  odkupujejo." 

♦♦}  Glej  časnik  Politik  1.  1883.  br.  225.  Listek  str.  2. 


621 


glasnik  t  pred  Tokalom  i  y  c,  ^  (nemški  z);    zat6  govori:  zio,    Oheim, 
iz  gr§k.  ^elog,  Oheim. 

Ako  Vi  kak  mtejši  slovanski  učenjak  potoval  v  dolino  Anuiviers,  na- 
bral bi  gotovo  še  več  besed,  ktere  imajo  slovanski  početek. 


t  Ivan  MacuD. 

Njegova  slovstvena  delavnost. 

Med  štajersko-slovenskimi  književniki  zavzema  brez  vsega  ugovora 
Ivan  Macun  eno  najodličnejših  mest,  naj  se  pri  tem  že  gleda  na  čas, 
v  kterem  je  njegovo  pero  že  bilo  delavno,  ali  na  rabo  jezika  —  on  je 
pisal  v  slovenskem,  v  hrvatsko-srbskem  in  tudi  v  nemškem  jeziku  — 
ali  pa  slednjič  na  mnogovrstnost  od  njega  obdelanih  predmetov. 

Za  ta  majhni  spis  je  pisatelju  na  prvem  mestu  služila  kratka  ocena 
Macunove  slovstvene  delavnosti  in  njegovega  rodoljubja,  ktero  je  spicsal 
prečastiti  gospod  župnik  D  avorin  Trs  tenjak  in  mu  jo  v  ta  namen 
v  porabo  prepustil,  na  drugem  pa  Riegerjev  „Naučny  slovnik*^  in  Wur&- 
bachov  „Biogi*aphisches  LeKikon''.  A  tudi  nekoliko  lastnoročnih  zapiskov 
in  opombic  rajnikovih  mu  je  bilo  v  porabo. 

Omenjeni  prijateljski  spis  piše  o  Macunu  kot  dijaku  tak6-le:  Med 
goreče  rodoljubne  slovenske  mladenče,  kteri  so  se  na  graškem  vseučilišči 
marljivo  v  milej  slovenščini  vadili,  drug  drugega  vzpodbujaj6č  k  delav- 
nosti na  takrat  še  slabo  obdelanem  polji  slovenske  literature,  spada  v 
prvej  vrsti  Ivan  Macun,  narodivši  se  leta  1821.  v  Trnovoih  kraj  Pesnice, 
(Ive  dobri  uri  hodd  od  starodavnega  Ptuja. 

Gjmnasijalne  nauke  je  pokojnik  preučil  v  Mariboru  pod  navodom 
izvrstnega  paedagoga  in  didaktika  Friderika  Bieglerja,  poznejšega 
šolskega  svetovalca  v  Uradci,  modro-  in  pravoslovne  študije  pa  na  graš- 
kem vseučilišči.  Nadepolni  dijak  je  stopil  v  duševno  zvezo  s  svojimi 
rojaki,  ki  so  ali  nekaj  poprej  ali  pa  ravno  takrat  živeli  v  Gradci.  Med 
njimi  naj  se  tukaj  imenujejo  dr.  Muršec,  Stanko  Vraz,  Davorin 
T  rs  tenjak  in  še  drugi,  s  kterimi  vred  je  deloval  za  omiko  štajersko- 
slovenskega  naroda. 

Med  modroslovci  in  pravniki  je  bil  Macun  najiskrenejši  buditelj 
narodne  zavesti,  uč6č  jih  slovenske  slovnice  in  obi*ačaj6č  njihove  poglede 
na  slovansko  časopisje  in  književnost.  Tako  je  praktično  gojil  v  živ- 
ljenji idejo  slovanske  duševne  vzajemnosti! 

Kot  pravnik  na  vseučilišči  je  branil  po  časopisih  pravice  Slovencev, 
in    eden    njegovih    najprvih   spisov  je    bil  natisuen  v  Lipskem   časopisu 


622 

„Slavische  Jahrbftcher"  1.  1843.:  „Ueber  die  sloveniseben 
Volksschul  en  in  Uii  tersto  iermark"  ;  leta  1844. :  „Die  Slaven 
in  Krain  und  die  benachbarten  Provinze^l^. 

Poznejše  ease  je  l»il  Maciin  nnarljiv  dopisoTatelj  političnih  vestij  in 
kritike  v  „Zori  dal  hiati  n  sk  ej". 

Dovišivsi  pravoslovne  nauke  in  pripravivši  se  zajedno  za  ur*iteljski 
stan  na  srednjih  j^olah,  stopil  je  za  gvmnasijalnega  supplenta  v  Oelji  od 
septeml)ra  1845  do  niajnika  1846,  odkoder  je  prišel  v  Trst. '  Tam  je 
bival  takrat  in  deloval  nepozabljivi  domoljub  slovenski  Simon  Rud  maš 
kot  izvrsten  ravnatelj  nemških  ljudskih  šol.  Tii  je  bil  Macun  najmarlji- 
vejši  delavec  in  buditelj  narodne  zavesti  med  primorskimi  Slovenci  in  je 
živo  podpiral  tamošnji  izvrstni  easopis  „Jadranska  Zarja",  kterega 
glava  je  bil  gore  imenovani  rodoljub  Simon  Rudinaš,  pozneje  mnogoza- 
služni  šolski  svetovalec*  na  Koroškem. 

Leta  1850.  iz  Trsta  na  akademi^no  gjmnasijo  v  Zagreb  prestavljen, 
postili  je  Maeun  že  drugo  leto  1851.  na  tem  učenem  zavodu  pravi 
professor. 

Tukaj  se  je  bistroumnemu  in  marljivemu  možu  odprlo  polje  razšir- 
jene delavnosti.  Deloval  je  pri  sestavljanji  hrvatske  terminologije  in  šol- 
skih knjig,  osobito  filologienih  ter  izdatno  podpiral  s  svojimi  temeljitimi 
hrvatsko-srbskimi  spisi  razne  easopise. 

Leta  1860.,  ko  se  je  tudi  takraj  Sotle  jelo  po  dolgotrajnej  dremoti 
vzbujati  narodno  življenje,  bil  je  prestavljen  v  belo  Ljubljano  za  profes- 
soija  na  tamošnjej  gjrmnasiji.  Ondi  pa  ni  samo  v  društvenem  življenji 
budil  in  širil  narodni  duh,  ampak  tudi  med  uc^enci  gojil  ljubezen  do  ma- 
terinega jezika,  in  to  morda  bolj  iskreno,  nego  je  takrat  merodajnim 
oblastim  ugajalo.  Meseca  marca  leta  1862.  je  moral  kar  mahoma  iz 
Ljubljane  v  Zagreb  nazaj,  odkoder  se  mu  je  še  le  leta  1870.  posrečilo 
priti  na  prvo  državno  gymnasijo  v  Gradec.  Tu  je  zvest  svojemu  poklicu 
in  veren  svojemu  narodu  bil  neumorno  delaven  do  svoje  smrti,  ktera  ga 
je  dne  27,  oktobra  t.  1.  pot6m,  ko  je  že  nekoliko  dnij  poprej  v  šoli  po- 
dučevati  začel,  a  moral  nap6sled  prebolan  popustiti  poduk,  po  mučnih 
in  trapnih  l)olečinah  nadaljnega  trpljenja  rešila. 

Njegovemu  peresu  se  imamo  zahvaliti  za  sledeča  dela  večjega  ali 
manjšega  obsežka: 

1.  Cvetje  jugoslovansko  z  dodanimi  cveti  drugih  slav- 
janskih  narodov.  L  (■  vetje  Slovenskega  pes  nič  t  va.  V  Trstu 
1850.  H<>.  Str.  I — XII.  270.  Ta  knjiga  je  zgodovinske  pomem])e  zat6,  ker 
je  več  k*t  učiteljem  na  gvmnasijah  dobro  služila  za  prav  prikladno  berilo, 
dokler  niso  prišla  druga,  še  primernejša. 

2.  Slovnica  jezika  grčkoga.  I.  Izpitovanje  rečih  iz 
n  č  m  a  č  k  o  g  a  od  dr.  Rafaela   K  u  h  n  e  r  a  s  a   m  a  1  e  n  i  m  i  p  r  o  m  č- 


633 

nami  prevedena.  V  Beču  1853.  8^  Str.  388.  Ta  šolska  knjiga  je 
izmed  vseh  iiajprva,  ktera  se  je  bila  v  smislu  nove  učne  systeme  v 
hrvat^sko-srbskem  jeziku  po  bečkem  ministerstvu  sprejela  in  ki  je  po 
njem  na  svetlo  priSla.  Kljubu  temu,  da  pisatelj  ni  Hrvat,  odprla  je  ta 
knjiga  kolo  v  slovstvu  šolskih  knjig  za  srednje  šole  v  hrvatsko-srbskeni 
jeziku. 

:i  Skladnja  jezika  grckoga.  V  Beču  1854.  8^  Str.  3<)0.  Ta 
skladnja  grškega  jezika  je  bila  izdelana  bolj  z  ozirom  na  hrvatsko-srbski 
jezik  po  Curtiji,  Kuhneru  in  Engeru. 

4.  Kratka  slovnica  jezika  nt^. mačkoga.  Složena  za  porabo 
mladeži  gimnazijalne.  V  Beču  1854.  8^  Str,  154. 

5.  Za  d  a  če  za  vež  banje  u  jeziku  ne  mačkom.  V  Beču  1854. 
s^  Str.  219. 

Zanimivo  je,  kar  je  pisatelj  tega  spisa  o  knjigah  pod  št.  2.,  4.  in 
vzlasti  5.  navedenih  zvedel,  namreč  da  so  bile  kljubu  pomanjkljivostim, 
ktere  imajo  izvir  v  dobi  svojega  postanka,  —  vsak  začetek  je  nepopoln 
in  pomanjkljiv  —  od  c.  kr.  ravnateljstva  založbe  šolskih  knjig  večkrat 
zaporedoma  z  nova  natisnene  brez  znanja  in  dovolbe  pisateljeve,  dokler 
ni  ta  leta  1860.  proti  nadaljnemu  pretiskovanju  ugovarjal. 

6.  Theoretisch-pr aktische  Grammatik  der  ilirischen 
S  praehe,  wie  solche  in  Kroatien,  Slavonien,  Dalmatien 
und  der  Mili targrSuze  ublich  ist.  Mit  vielen  Gespracheji  und 
Uebungsstucken  und  .  einem  Worterverzeichnisse.  Von  K.  A.  FrChlich. 
IV.  Auflage  bear))eitet  und  mit  Uebungsstucken  versehen  von  J.  Macuu, 
Wien,  Wenedikt,  1S65.  8^  Str.  VI.  321.  —  Knjiga  je  skozi  in  skozi 
predelana  ter  s  pristavki  in  dodatki  tako  pomnožena,  da  jo  smemo  brez 
pomisleka  lastnino  njenega  predelovalca  imenovati. 

Tudi  mnogo  brošuric  in  večjih  sestavkov  po  raznih  časnikih  in 
knjigah  je  J.  Macunovih.    Imenitnejši  so: 

1.  „Osman  von  Gundulič",  večja  razprava  v  Oesterr.  Blattor 
Tur  Literatur,  Kunst  etc.  von  Dr.  A.  Schmiedl,  Jahrgaug  1847.  Br.  11« 
in  123. 

2.  „Kazprava  o  Gunduliču"  v  šestih  listih  v  „Vesni"  št. 
8^^-112. 

3.  Kratko  krasoslovje  o  pesničtvu,  obelodanjeno  najprej 
v  „Noven-u"  1.  1852.  št.  14 — 1\),  Pozneje  se  je  ta  spis  razširil  z  raz- 
pravo o  romanu  in  noveli  ter  z  imeni  najslavnejših  pesnikov  evropskih 
narodov  ob«4odanil.  Zagreb,  Gaj.  8®.  Str.  36. 

4.  Abhandlung  in  der  5sterr.  Gy mnasialzeitschrif t 
lsr)S,  hetreffend  die  beab  sicht  igte  Vermehru  ng  der  La- 
te! n  s  tu  nd  en  in  den  untern  Klassen.  —  Da  bi  se  ta  velevažni 
predmet    po   sjstematičnih    in   piedagogičnih    terjatvah    in   pravilih    na 


X 


624 

zagrebškej  gj  mnasiji  razdelil,  ta  namen  se  je  bil  z  navedenim  sestavkom 
precej  dosegel.  Do  tja  je  bila  latinščina  na  imenovanem  zayodw-  br^z 
prave  sjsteme  in  skoro  bi  rekel,  brez  pravih  paedagogicaili  ravnil  raz- 
deljena. ,  'I  . 

5.  Za  Rieger-jev  češki  Slovnik  nauču^/  je  J..,.MacuH 
spisal  leta  1R(>3.  razpravo  o  slovenskej  literaturL  Ista  tvarina, .  jak(^  po^ 
množena  z  nadaljšimi  po))irki,  dala  je  vrsto  sestavkov  v  ^Narodiiih  .Novinah" 
meseca  sept.  in  oktob.  1.  18(53.  br.  211  do  230.  z  naslovom:  ^Kratak 
pregled  slovenske  literature^.  Napravil  se  je  pot6m  iz  teh  se- 
stavkov poseben  odtis  z  naslovom :  „Kratak  pregled  slovenske 
literature  sa  dodanim  rečnikom  za  Slovence.  Zagreb,  12^ 
Str.  VII.  102. 

Ta  sestavek  (o  knjižici  ne  v6  nič)  pripisuje  Wurzbach  v  zv.  44.  krivo 
č.  g.  D.  Trstenjaku  ter  ga  ocenjuje  z  besedami:  „Dieser  Artikel 
beginnt  im  Feuilleton  der  Narodne  novine  der  Nr.  211  und  setzt  sich 
bis  231^  und  noch  weiter  fort  und  ist  das  Ausfuhrlichste,  was  bish/j^  uber 
dic  slovenische  Literatur  veroflfentlicht  wurde."  *) 

G.  K  a  z  v  i  t  e  k  s  1  o  v  e  n  s  k  e  s  1  o  v  n  i  C  e.  V  tem  spisu  se  najstarejša 
slovnice  slovenskega  in  hrvatsko-srbskega  narečja  prispodabljajo.  I.  letnik 
znanstvenega  časopisa  ^Književnik**. 

7.  Nadalje  je  J.  Macun  1.  1849.  in  1850.  v  Trstu  sodeloval  pri 
spisovanji  slovensko-ilirskih  čitank  za  nedeljsko  šole.  na  Pri- 
morskem. Ilirski  del  je  sam  uredoval. 

8.  ^Slovenska  terminologija  v  obče  in  posebno  jezi- 
koslovna." Slov.  Glasnik,  1.  1862.  Str.  67—72.  S  tem  delom  >  bila 
slovenska  terminologija  še  le  vzbujena  in  sme  se  reči,  tako  rekdč  na 
noge  postavljena.  Mnogo  tam  zbranega  gradiva  je  prišlo  tudi  v  „Znan- 
stveno  terminologijo"  Cigaletovo.  Kot  posebne  pohvale  na  Mucunovih 
spisih  mora  se  poudarjati,  da  se  je  on  vseskozi  trudil,  slovenski  jezik, 
kolikor  njegova  narava  pripušča ,  vzlasti  pa  terminologijo  v  slovenskih 
knjigah  zbližati  jeziku  hrvatsko- srbskemu. 

D.  Popisal  je  Macun  tudi  svoje  potovanje  v  Bohinjsko  dolino 
in  na  Bleško  jezero,  kteri  spis  je  v  „Neven-u"  1.  1856.  natisueu. 
V  njem  opisuje  natančno  pozorišče  Prešernovega  pesmotvora:  ^Krst  pri 
Savici". 

Tudi  prevode  Turgenjevljevih  in  drugih  novel  iz  Ruskega  x*azgl,a^al 
je  Macun  v  raznih  časopisih,  kakor  v  „Narodnih  Novinah",  ,,Danici  ilir- 
skej",  „Novicah". 

10.  „MachiavelIi  als  Dichter,  Historiker  und  Staatsmann"  v 
slavnostnem  programmu  graške  prve  državne  gjumasije. 

*)  Kar  pa  ni  resiučno.  Glej  M.  Majarjev  sestavek  v  Drobtinoah  in  V.aljavcev 
obširni  in  temeljiti  spis  v  Slov.  Bučeli  1.  1854.- 


625 

11.  ^Stolica  slovenskega  jezika  na  Graškeni  liceji",  v 
„Kivsn*^  I. 

12.  In  slednji(5  je  dal  v  tek6i'eni  letu  na  lastne  stroške  na  svetlo: 
.,Književn  o  zgodovino  Slovenskega  Staje  rja"*.  V  Gradei  1883. 
Za  to  delo  je  Macun  vee  nego  20  let  nabiral  gradivo  ter  je  predelaval 
in  pilil,  dokler  je  zagledalo  beli  dan. 

Zdaj  pa  v  miru  p0(^i?aj,  prijatelj  in  sotrudnik  naš !  Časten  spomin 
tebi,  delaven  pin  matere  Slave  na  polji  slovenskega  uma  in  dejanja!! 

/.  Mojci ffer. 


Jarnikova  zapuščina. 

Priobčuje  /.  Scheinigg. 

IX. 

K  pismu,  kterega  smo  zadnjič  pod  štev.  IG.  priobčili,  dodamo 
še  naslednje  pojasnilo.  Poslal  ga  je  prečast.  g.  Davorin  Trstenjak. 
Glasi  se  tak61e: 

„Pismo  iz  Jarnikove  zapuščine,  v  poslednjem  snopiči  Kresovem 
str.  5H0 — 81  natisneno,  ni  bilo  Šafariku.  marveč  Srezn^vskemu 
pisano.  Sreznevski  je  leta  1841.  potoval  po  slovenskem  Štajerji,  obiskal 
meseca  avg.  župnika  A.  K  r  e  m  p  1  a ,  pri  kterem  sem  bil  baš  jaz  na  po- 
čitnicah, in  od  ondot  sem. g.  Sreznčvskega  spremil  v  Lembach  k  župniku 
in  veščemu  poznavatelju  staroslovenščine ,  g.  F.  Cvetku.  Od  Cvetka 
se  j(?  Sreznčvski  podal  na  Koroško ,  da  se  seznani  z  Jarnikom,  kte- 
r(»ga  je  jako  čislal. 

Od  Jarnika  se  napoti  Sreznevski  v  Primorje,  v  Dalmacijo  in  od 
ondot  v  Zagreb,  odkoder  je  Jarniku  pisal.  V  pismu  omenjena  skala  z 
nadpisom,  kterega  je  Jarnik,  ne  da  bi  ga  bil  že  videl,  imel,  za  glagolit- 
skega,  je  bržkone  ona,  ki  se  nahaja  v  pečevji  imenovanem,:  ^Spitzofen". 
A  ta  napis  ni  glagolitski,  temveč  etrurski,  kakor  Sicke  in  prof.  Johannes 
Weiss  trdita.  Prof.  Weiss  ga  je  s  pomočjo  hebrejskega  jezika  tolmačil,  a 
ni  priznano,  da  je  tolmačenje  pravo."  — 

18.  Naslednje  pismo,  ki  je  še  imamo  iz  Jarnikove  zapuščine  objaviti, 
pisal  je  Jarniku  Smolnikar  ali  P.  Bernard,  kakor  ga  zove  Slomšek  v 
])ismu  tiskanem  v  zadnjej  številki  Kresovej  str.  580.  Bernard  Andrej 
Smolnikar,  rojen  v  Kamniku  dne  29.  nov.  1.  1795.  izšolal  se  je  v  Ljubljani, 
kjer  je  bil  1.  1819.  v  mašnika  posvečen.  Služboval  je  potžm  več  let  po 
Kranjskem  in  stopil  1.  1825.  v  benediktinski  samostan  šentpavelski  na 
Koroškem.  Od  1.  1827 — 1837.  bil  je  professor  v  celovškem  bogoslovji  in 
učil  razlaganje  novega  zakona.  V  jeseni  1.  1837.  zapusti  Celovec  in  se 
poda  s  slavnoznanim  missijonarjem  in  škofom  Barago,  ki  je  bil  istega 


626 

leta  obiskal  svojo  domovino,  v  severno  Ameriko,  da  bi  razširjal  v  Bara- 
govej  škofiji  Detroit  sv.  vero.  *)  Smolnikar  je  podpiral  Jarnikovo  slovar- 
niško  podjetje.  Jako  zanimivo  pismo,  ki  je  čitaš  spodaj,  obsegalo  je  dve 
poli.     A  pi-va  se  je  pogubila,  v  drugej  pa  beremo  sled^r*e : 

bisch.  Gnaden  durch  die  Mittlieilung  der  Vodnik'schen  Leiicalia,  als  aucb  HeiT  Prof 
Metelko  durch  die  Mittheilung  der  Bilz'schen  Sammlung  nicht  nur  zum  allgeiueinen 
Besten  der  Lauder  Karntheu,  Stejermark  und  der  ubrigea  Nachbaru  der  Krainer,  die 
iin  we8entlicheii  denselben  Dialekt  haben,  soiidern  auch  zum  wahren  Vortheilo  Ki-aius 
we8eiitlich  beigetrageu  habeu.  Es  muss  nemlich  dafiir  gesorgt  werdeu,  dass  wt'iiigsteiis 
das  Volk,  das  einen  und  den  nemliehen  Dialekt  bat,  nur  an  verscbiedenen  Orten  ver- 
scbieden  ausgebildet,  jedocb  nirgends  so  beterogen,  da«ss  es  eiuaudcr  uicht  leicbt 
verstebeu  konnte,  gemeinscbaftlicb  die  ibm  notbwendige  Bildung  erbalto ;  was  um  so 
leicbter  gescbehen  kanu,  da  es  den  nemliehen  Regenten,  und  die  nemliohe  politiscbe 
Verfassung  bat.  Hatte  man  die  gemeinschaftlicbe  Bildung  vor  den  Augen  gehabt, 
Dberall  die  nemliehen  Scbriftzeieben  angenommen,  und  die  Biiclier  so  'gescbrieben, 
dass  sie  iiberall,  wo  der  neralicbe  Dialekt  vorherrscbend  ist ,  leicbt  batten  verstauden 
werden  konnen:  so  batten  gewiss  die  Slaven  von  Oesterreicb  eine  viel  bobere  Bildung 
erhalteu,  als  wir  sie  wirklicb  geniessen,  und  diejenigen,  die  an  der  Bildung  ihren 
Nacbbarn  zuriickgeblieben  sind,  waren  mit  ibueu  gleicben  Scbritts  vorwiii*ts  gegangen. 
Da  aber  dieses  zum  grossten  Nacbtheile  der  Slavt-n  nicb  gescbehen  ist :  so  soli  uian 
wenigstens  jetzt  den  gemacbten  Febler  zu  verbessern  anfangen.  Wozu  vorzfiglivb  eiu 
gemeinscbaftliches  W6i-terbuch  ungemein  viel  beitragon  wird,  in  Tvelcbes  nicht  nur 
in  Krain,  sondem  auch  in  Stejermark,  Karnthen  vorkommende  Worter  aufgenonimen 
werden,  wodurch  die  Schriftsteller ,  wenn  ein  L»nd  fiir  einen  Begiiff  einen  Ausdruck 
bat,  welcber  in  einem  andein  nicht  vorkommt,  oder  wonigstens  einen  Ausdruck,  vvelcher 
den  Begriff  viel  besser  bezeicbnet,  als  der  Ausdruck.  der  bei  den  Nacbbarn  gebrauchlicb 
ist,  in  Kenntniss  gesetzt  in  ihren  Scbriften  durch  Hilfe  des  W6i*terbuches  den  besten 
Ausdruck  wahlen.  und  wenn  er  nicht  tiberall  vei-stiindlicb  ist,  ibm  andere  gleiehfalls 
im  W6rterbucbe  aufgezeichnete  Ausdrucke  in  der  Parentbese  beiftigen  werden.  So  wird 
das  Hererogene  in  diesen  Landern  immer  mehr  verscbwinden ,  und  so  werden  die 
Biicher,  sie  mogen  in  Krain,  Kiirnthen  oder  yteyermark  berauskommeu,  einem  jedeu 
Slaven  dieser  Liinder  immer  mehr  vei*standlicb  werden:  was  den  gemeinschaftlichen 
Geist  und  die  gemeinschaftlicbe  Bildung  ungemein  belordern  wird.  Der  Krainer  wird 
also  den  grossen  Voi-tbeil  baben,  dass  er  das,  was  sein  Land  nicht  bat,  und  in  Karnthen 
oder  Stejermark  vorbanden  ist,  in  diesem  gemeinschaftlichen  W6i'terbuche  finde,  seine 
scbriftstelleriscbeu  Produkte  aucb  seinen  Nacbbani  ganz  verstandlicb  mache,  das  nem- 
liche  aber  auch  von  seinen  Nacbbarn  fordere  und  sich  auf  diese  Art  immer  mehr  mit 
seinen  Nacbbani  veit^inige.    Daher  soli 

5tens  auch  das  sowobl  in  der  Vorrede  erwiihnt,  als  dann  im  W6i-terbuche  streng 
befolgt  worden,  dass  sowobl  aus  dem  Vodnik'schen  Worterbucbc,  als  auch  aus  der 
Bilziscben  Sammlung  alles  Braucbbare  in  das  neue  Woi"terbuch  aufgenomm«!,  und 
auch  bei  jedem  Worte  das  Zeichen  V  oder  B  beigesetzt  wird,  welche8  au6  Vodnik  oder 
Bilz  genommen,  und  nicht  zugleicb  in  Karntbens  oder  Steyermarks-Quellen  vorbandtju 
ist,  oder  zwar  vorbauden  ist,  doch  nicht  in  der  nemliehen  Bedeutung  wio  in  Kr.iin 
vorkomuit,  damit  sow(>bl  die  Krainer,  als  die  Nacbbarn  wiss«m,  was  sie  gemein- 
scbaftlicb baben ,  und  was  nur  in  Krain  gebraucblicb  ist :  nur  in  dem  Falle,  \venn  in 
Karnthen  oder  Sfevennark,  und  vielleicbt  aucb  in  Krain,  obue  dass  es  die  Saiunder 
wussten,    ein   echt   slaviscbes  Wort  vorbanden  ist,    oder   weuigst*jns   dem  Geuius  der 

♦j  Carintbija  18,J8  št.  2.  in  Danica  Ilireka  1838  br.  22. 


627 

Spiiiche  gem&ss  gebildet  wer(len  kann,  beim  Vodnik  oder  Bilz  aber  sicb  eiu  d«ii  Geiiius 
der  slaTJsohen  Sprache  nicht  gcmass  gebildetes,  folglich  iinbi*auchbares  Wort  betiude, 
soli  die$<es  nicht  in  das  ueue  W6rterbuch  aufgeuouimen  word^>n.  Wq  aber  beim  Vodnik 
oder  Bilz  ein  Wort  vorhaiiden  ist,  von  dem  man  nicht  wei88,  ob  e^  irgendwo  in  Krain . 
gebrauchlieh,  oder  nnr  von  den  Sammlern  gebildet  worden  aey,  des^en  Bildung  jedocb 
dem  Genius  der  Sprache  nicht  entgegen  ist :  so  ^o\\  zwai*  ein  solches  Wort  in  das 
neue  Worterbuch  aufgenommen,  jedoch  allezeit  mit  einem  Fragezeichen  bezeichnet 
wfM-deu.  Durch  die  strenge  Befolgung  dieses  Grundsatzes  wird  zwar  das  W5rterbucb 
um  ein  Paar  Bogen  grosser  werden,  was  jedoch  die  Brauehbarkeit  und  Bestimmung 
desselben  ungemein  befordern  wird.  Wenn  auf  diese  Art  ein  Paar  tausend  W6rter 
mehr  ins  Worterbuch  aufgenonimen  werden,  so  wird  dieses,  wenn  man  sie  den  andem 
beifiigt,  nicht  viel  Rauni  einnehmen.    Nach  diestin  Grundsatze  wird  es  auch 

6tens  nothwendig  seyn,  dass  man  alles  fur  die  Presse  Bereitete  noch  einein  der 
kiainisohen  8pi*ache  vorziiglich  kundigen  Manne  zu  revidiren  schickt,  damit  er  die  aus 
Vodnik  und  Bil/-  aufgenomnienen  und  in  Krain  noch  nicht  gebrauchlichen  W6rter  mit 
einem  Fragezeichen  bezeichnet,  oder  wenn  er  besser  weis8,  jene  ausstreicht,  und  diese 
an  ihre  Stelle  setzt.  Was  nicht  zu  viel  Arbeit  fordern  wird,  indem  er  nur  die  mit  V 
und  B  bezoichneten  Worter  zu  priifen  haben  wird.  Fiir  diese  Arbeit  sollen  H.  Pfarrer 
zuerst  den  H.  Metelko  auffordem:  und  wenn  er  sie  nicht  ubernehmon  wollte,  so  ver- 
l)flichte  ich  mich,  einen  tilchtigen  Mann  zu  suchen,  der  dieses  thun  wird. 

7tens  Wird  auch  das  nicht  nur  die  Abonnonten  des  "VVorterbuches  sehr  vermehren» 
sondern  auoh  zum  allgemeinen  Wohle  ungemein  viel  beiti-agen,  wenn  Herr  Pfarrer  in  der 
Vorrede,  nachdem  Sie  gezeigt  haben  werden,  dass  in  diesem  W6i-terbuche  das  geschehen 
rst,  was  bei  diesen  Materialien  geschehen  konnte,  die  Kenner  der  Sprache  nicht  nur  in 
Krain,  Steyermark  und  Karnthen,  sondem  auch  in  der  Nachbarschaft,  welche  einen  mit 
unserer  Sprachc  sehr  verwandten  Dialekt  hat,  dringend  auffordem,  dass  sie  das  W6rter- 
buch  durchgehen,  und  die  ihnen  in  ihrer  Gegend  bekannten,  und  im  W6rterbuche 
abgiingigen  W6rter  fleissig  aufzeichnen,  um  sie  bei  der  zweiten  Auflage,  bei  deren 
Nothwendigkeit  man  ihnen  dieses  durch  die  Zeitung  bekaunt  machen  wird,  in  Bereit- 
schaft  zu  haben,  und  sie  gefalligst  mittheilen  zu  konnen;  indem  dieses  zu  einem  voll- 
stiindigen  W6rterbuche,  durch  welches  die  Schriftsteller  in  den  Stand  gesetzt  werden, 
immer  allgemeiner  nDtzlich  zu  werden,  nothwendig  ist. 

8tens  Wird  auch  sehr  vortheilhaft  seyn,  wenn  Herr  Pfarrer  beim  Verfassen  des 
W6iterbuchos  diesen  Grundsatz  moglichst  beobai^hten,  dass,  wo  sie  mehrere  dem 
(leutHchen  Worto  entsprecheude  slavische  haben,  diese  in  der  Ordnung  dem  deut«chen 
Woi-te  beigesetzt  werden,  dass  allezeit,  wo  man  einen  Grund  dazu  hat,  die  dem  Genius 
der  slavischen  Sprache  mehr  entsprechenden  den  weniger  entsprechenden  vorangeheu. 
Moge  dann  Bilz,  oder  Vodnik,  oder  Murko,  oder  wer  immer  voran  kommen,  so  ist  es 
gleich  viel,  dass  nur  das  allgemeine  Wohl  dadurch  befordert  wird.  Was  wirklich  durch 
die  Beobachtuug  dieser  Ordnung  geschehen  wird.  Daher  soli  auch  diese  Oekonomie  in 
der  Vorrede  bemerkt  wei*den. 

9tens  Wenn  Sie  das  Woi-terbuch  ankftndigen,  so  werden  Sie  natftrlich  auch  davon 
Ki'wiihnung  machen,  dass  Sie  beim  Verfassen  Ihres  Worterbuches  auch  das  Vodnik'sche 
Worterbuch  mit  dem  Bai-on  Zoisischen  Anhange  und  die  Bilzische  Sammlung  zur 
Henutzung  erhalten  haben.  Da  es  bei  solchen  Ankiindiguugen  ani  besten  ist,  dass 
man  sich  kurz  und  auf  solche  Art  ausdiijckt,  welche  die  Neugierde  zu  reitzen,  und 
die  lieser  zum  Kaufen  des  Werke.s  zu  bewegen  am  mcisten  geeignet  ist:  so  wird  esi 
am  l)est»?n  sejn,  dass  Sie  in  der  Ankiindigung  woder  voni  VVerthe  dieser  Schriften  noch 
von  ilireu  Eigeuthttmorn  was  sagen;  soudern  nur  im  Allgemeinen  bemerken,  dass  Sie 
iu  (lor  Vorrede  zu  Ihrem  Wdrterbuche  zeigen  werdeu,  dass  dieses  zum  wahren  Vortheilo 


628 

der  in  Krain,  Stejermark,  Karnthen  wohneDden  und  der  benachbarten  Slaven,  uud  auch 
zur  grossen  Bequemlichkeit  der  entferateren  iiUveu,'  welche  dan  Dialekt  von  Ki*ain, 
Stejerraark  und  Karnthen  keunen  oder  priifen  und  mit  ibrem  Dialekte  vergleichen 
wollen,  geschehen  sey;  daher  Sie  auch  in  der  Vorred«  des  W6rterbu9hes  deij  P.  T. 
Herrn  Eigentbiim^m  dieser  Manuscripte  im  Namen  der  Slaven  den  sehuldigen  Dank 
abstatten  werden.  Dieses  im  Allgemeinen  bekaunt  gemacht,  wird  die  Abonnenten  s«»hr 
vermehren,  da  ohnehin  Vodnik  und  Baron  Zois  auch  bei  den  entfernten  Slaven  bekannt 
sind,  und  da  man  auch  Sie  aus  Ihren  Schrift«n  schon  hinlauglich  kennt,  und  Sie  auch 
das,  dass  man  Ihnen  diese  Schriften  aus  Krain  zur  Benutzung  mitgetheilt  bat,  noch 
insbesonders  empfehlen  wird. 

lOtens  Auch  dieses,  wa8  ich  zu  beriicksichtigen  bitte,  wird  die  Kaufer  sehr  ver - 
mehreu,  und  auch  die  minder  Verraftglichen,  die  ohnehin  um  dem  Vaterlande  zu  nfitzeu, 
vorziiglich  zu  beriicksichtigen  sind,  sich  das  Worterbuch  anzuschaffen  in  den  Stand 
setzen,  wenn  Sie  in  der  Ankiindigung  bemerkeu,  und  dass  es  dann  der  Verleger  getreu 
befolge,  Acht  geben,  dass,  nachdeni  sie  diese  Hiltsquellen  aus  Krain  erhalteu  haben, 
Sie  auch  auf  eine  viel  grossere  Anzahl  Kaufer  rechnen ,  und  daher  eine  viel  grossere 
Anzahl  Eiemplare  drucken  lasseu,  niid  ebeii  desswegen  die  Exeniplare  viel  WMhl- 
feiler  verkaufeu  konnen ,  so  zwar  dass  das  Werk  durch  die  allein  in  Krain  gebi-auch- 
lichen ,  und  in  das  Werk  aufgenonuujMien  VVoi-ter  um  einige  Bogeu  grasser  seyn ,  je- 
doch  iiicht  viel  hoher,  als  es  sonst  kosten  wiii-de,  zu  stehen  komnien  winl.  Fch 
glaube,  es  sey  um  so  mehr  (larauf  zu  sehen,  dass  das  \Verk  um  eiuen  billigen  Preis 
verkauft  werde,  weil  hochst  wahrscheinlich  uaoh  der  Ausgabe  Ihres  Woiterbueh»»s 
die  Kr.iiuer  eine  durch  Vodnik  und  Bilz  iind  allenfalls  durch  andere  Beitriige  aus 
Unter-  und  Innerkrain  vermehrte  Auflage  venuistaltet  ha.tten,  we»n  die  Vodnik*sth^ 
und  Bilz'sche  Saniiulung  nicht  in  Jhre  Handc  gekommen  ware:  was  uaturlich  die  Zahl 
der  Abnehmer  Ihres  Werkes  vermindert  hatte,  und  weil  auch  nach  der  Ausgabe  Ihres 
Werkes,  wenn  der  Preis  desselben  nicht  billig  ware,  es  leicht  geschehen  konnte,  dass 
die  Krainer  aus  Griinden,  dass  Ihr  Werk  zu  theuer,  und  Manches  dariu  zu  verbessern, 
80  wie  durch  neuo  Beisžtze  zu  veriuehren  ware,  (da  man  wirklich,  wenn  man  nur  in 
Unterkrain  samnieln  wollte,  sehr  viel  erhalten  konnte)  eine  neue  Auflage  venmstalten 
wiirden.  Was  man  aber,  sobald  der  Preis  des  Werkes  billig  ist,  und  das  Uebrige,  was 
man  von  diesem  VVorterbuche  mit  Recht  erwartet,  moglichst  geschieht,  nicht  mehr  zu 
befiirchten  bat,  besonders  da  in  diesem  Falle  der  Bischof,  ich  und  andere  billige  Krainer 
an  Ibrer  Seite  wiiren ,  uud  jedes  Unternebmen ,  das  Ihnen  den  mindestcn  Nacbtheil 
bringen  wiirde,  mit  allen  Krafteu  verhindern  wiirden. 

So  viel  also  zur  Beriicksichtigung,  insoferne  Sie  es  gegriindet  liuden.  Gott  gebe 
Ihnen  Leben  und  Ki-afte  dazu,  dass  Sie  Ihr  Werk  zur  allgemeiuen  Befriediguug  der 
Kenner  der  slaviscben  Spi-ache  gliicklich  voUenden.    Mit  aller  Uochachtuug 

Dir 

eiigebenster 
B  e  rn.    Srn. 
Klagenfurt  den  28ten  December  1834. 


62e 


Orobnosti. 

'  Zgodovina  sv.  katoliške  eerkve  z<a  slovensko  ljudstvo.  Spisal  dr.  Tvaii  K  r  i- 
žanir,  profosor  bogoslovja  in  podvodja  v  kn,-^k.  semenišči  v  Mariboru.  Str.  208 
v  H^.  —  Družbi  sv.  Mohorja  gre  zasluga,  da  spravlja  leto  na  leto  med  naše  ljudstvo 
no  sau)6  veliko,  ampak  tudi  dobrih  in  različnih  knjig.  Kdor  jej  je  od  kraja  ud  in  si 
shranjuje  njene  knjige,  ima  sedaj  že  malo  knjižnico.  Iz  njenih  kojig  si  lahko  izbira  za 
poduk  in  za  zabavo,  za  pobožnost  in  potrebo.  Ima  pa  zato  družba  tudi  veselje,  da  se 
jej  število  udov  le  Se  množi,  čeprav  so  slaba  leta  za  kmeta.  So  pa  tudi  lepe  knjige, 
ki  jih  družba  daje  svojim  udom.  Letos  so  ene  med  njimi  iz  nove  stroke  —  iz  crkvene 
zgodovine.  Izostalo  je  namreč  nadaljevanje  zgodovine,  ktero  g.  prof.  J.  Stare  za  družbo 
spisuj«'.  Namesto  njega  stopi  g.  prof.  dr.  Križan ič  v  areno  s  prvim  delom  svoje 
knjige:  „Zgodoviua  svete  katoliške  cerkve". 

Ali  je  tako  pretrganje  začetega  dela  prav  ali  ne,  sodi  se  sicer  različno,  ali  jaz 
menim,  da  ne  bode  vsaj  takrat  ne  delu  g.  Star^-ta,  ne  družbi  na  kvar;  delu  ne,  ker  se 
itak  že  samo  od  leta  do  leta  pretrguje,  in  družbi  tudi  ne,  zakaj  ravno  zato,  ker  skrbi  za 
razliko  v  knjigah,  ustreza  željam  svojih  udov.  Vrh  tega  pa  zgodovina  sv.  crkve,  Če 
gre  za  pravo,  le  dopolnuje  zgodovino  svetA,-  in  narobe  raztegne  ta  i  ono  na  širje  polje. 
Naj  pa  bo  sirer,  kakor  hoče,  toliko  smemo  reči,  da  bodo  čitatelji  te  nove  knjige  veseli, 
in  jo,  kakor  nje  spisovatelj  v  predgovoru  želi,  pridno  prebirali. 

V  uvodu  opisuje  g.  pisatelj  zgodovino,  omejujoč  jo  na  razne  strani  človeš- 
kega življenja.  On  poudarja,  kaj  je  v  njej  v  obče  in  posebej  v  zgodovini  crkvene  j 
vrednosti  za  razvoj  človeštva,  in  razdeljuje  zadnjo  v  tri  „veke",  kterih  vsak  mu 
ima  po  dve  dobi. 

Prvi  vek  od  Kristovega  rojstva  do  konca  7.  stoletja  obsega  pričujoči  I.  del 
njegove  zgodovine.  Kakor  drugim,  traje  tudi  njemu  prva  doba  od  Kristovega  rojstva 
do  cesarja  Konstantina  od  1.  1 — 313.  V  kratkih,  pa  čvi*stih  potezah  predočuje  nam 
seveda  najprej  Kristovo  življenje,  učenje  in  trpljenje;  preide  potem  na  delovanje  apo- 
stolov Pavla,  Petra  in  ostalih;  umeščuje  pa  krvavo  razdejanje  mesta  Jeruzalema 
in  apostola  Janeza  dolgo  pa  ljubeznivo  življenje.  Za  tem  pride  na  vrsto  preganjanje 
kristjanov,  najprej  krvavo  od  Nerona  (G4.)  do  Dioklecijana  in  tovarišev  (312.)  in  potem 
ono  z  „mečem  duha".  Z  „zagovorniki"  sv.  ki*ščanske  vere  in  razširjanjem  sv. 
crkve  koncem  3.  in  početkom  4.  stoletja  konča  se  1.  poglavje.  V  2.  poglavji  razpravlja 
kratko,  ])a  še  vendar  skoro  predolgo  ono  sitno  in  zapleteno  zgodovino  krivovercev.  V3- 
l)oglavji  razvrščuje  plemena  duhovenstva,  razkjizuje  strani  bogočastja  —  tudi 
nektcrih  prepirov  glede  tega  omenjajoč  —  in  na  zadnje  opisuje  uzorno  krščansko 
življenje.  To  poglavje  je  toliko  lepo,  da  ga  bode  častitim  bralcem  premalo  le  enkrat 
citati. 

Z  letom  313.  začne  se  druga  doba  te  crkvene  zgodovine.  Glavno  terišče  jej 
jo  svet  na  jutru,  in  to  je  g.  spisovatelju,  kakor  mnogim  drugim,  bržkone  uzrok, 
d.i  potegne  to  dobo  do  1.  692.,  kajti  pozneje  prestavi  se  zgodovina  bolj  na  večerna 
1 1  a.    Kazvrščuje  se  kakor  prva  v  troje  poglavij. 

V  prvem  se  razpravlja  razširjanje  sv.  crkve,  v  drugem  imajo  svoje  mesto 
glavnejše  krive  vere,  v  tretjem  pa  znotranji  razvoj  sv.  vere,  nje  večji  možje, 
važnejše  prikazni  v  bogočastji,  uplivanje  na  življenje  ljudstev.  Tudi  v  tej  dobi  zanima 
človeka  bolj  tretje  poglavje,  če  prav  ti  tudi  v  prvem  in  drugem  ne  manjka  lepih  mest. 
Iz  lahko  umevnih  uzrokov  ne  spuščamo  se  tu  v  posameznosti,  a  svetujemo,  naj  se  tudi 
ta  doba  pridno  prebira.     To  utegne  marsikomu  biti  v  tolažbo  ali  potijenje. 

Toliko  o  tem;  kaj  nam  g.  pisatelj  daje  v  tej  knjigi.    Če  nam  pa  je  Se  kaj  reči 


680 

O  tom,  kako  s(»  nam  vse  to  podaje,  to  bo  le  hvala.  Ta  knjiga  ne  poi-oi^a  sam6  resnice  iz 
Širokega  polja  crkvene  zgodovino,  temveč  ona  nam  jo  ponuja  tiidivlepej,  lahko  umevnej 
obliki.  V  tem  ozini  stopi  njegova  zgodovina  sv.  crkve  na  stran  zgodovini  sveta  od  g. 
prof.  Star6-ta.  Da  se  pa  v  obsirnej  knjigi  —  broječej  208  str.  —  nahaja  sem  ter  tja 
kaka  hiba,  to  so  g.  pisateljn  tem  lažje  prizanese,  ker  mii  je  ta  zgodovina  prvo  reije 
delo  v  domačem  jeziku.  Večjih  stvarnih  pogreskov  nam  sicer,  kar  vemo,  m  priSlo  pod 
oči,  manjših  pa  skoro  ni  vredno,  da  jih  človek  v  misel  jemlje.  Tako  ha  pr.  nam  ni 
po  vsem  jasno,  zakaj  mu  ima  apostol  Pavel  (str.  17.)  svoje  mesto  pred  apostolom 
Petrom  (str.  23.)  —  Da  bi  sv.  Peter  bil  kdaj  nškof",  ali  celo  „prvi  Škof  v  Jenizalemn" 
(str.  23.),  to  se  nam  ne  dozdeva  verjetno;  zgodovina  priča  isto  za  apostola  Jakoba  (cf. 
act.  app.  12,  2.).  Ker  pa  trdi  isto  tudi  g.  pisatelj  (str.  25.),  nagibamo  ^e  rajSi  na  io, 
da  je  vse  le  lapsus  calami  ali  pa  tiskovna  pomota.  Tiskovnih  pomot  je  v  resnici  v 
naSej  knjigi  precej  veliko.  Kaj  ali  kdo  jih  je  kriv?!  Naj  bo  pa  kakor  koli,  osobito 
za  bolj  strokovnjaSke  spise,  pa  vendar  kaže,  da  dobi  pisatelj  vedno  vsaj  drugo  kor- 
rekturo  sam  v  roke!! 

Jezik  v  tej  knjigi  je  v  obče  lahek  in  bere  se  gladko.  Le  par  stavkov  6ita  se  trse, 
na  pr.  na  8.  strani  v  3.  vrsti  od  zgorej  stoji  v  enem  stavku:  „ki  je",  „in  je",  ^je**, 
„kakor  je**,  „o  kterem**,  „in  kakove  so",  „ki  so"  —  to  se  nam  zdi  za  3*/»  vrste  le  pre- 
več. .  .  Sem  ter  tja  pa  je  tudi  kaj  manj  dosledujega,  ali  pa  prava  hiba  zoper  siomiSka 
pravila.  Tako  se  str.  6.  v.  2.  od  zgorej  in  Se  drugje  rabi  za  množino  srednjega  spola 
ženski  spol  v  dopovedku,  a  srednji  stoji  v  imenu  in  pridevku.  Str.  8.  v  1.  od  zgorej 
zdi  se  nam,  da  prilog  „ženin"  ni  na  pravem  mestu;  nam  ugajata  bolj  rodilnik  „žene", 

ker  se  o  ženi  xcfF  f-^oxt]V  govori.  Str.  13.  v.  8.  od  zgoi-ej  nam  „meSuik*'  Kajfa  nt 
po  volji.  Str.  19.  v.  7.  od  zgorej  „menijoč**  ne  kaže  pnw,  namesto  „men^č".  Str.  20. 
v.  22.  od  zgorej  najde  se  dajalnik :  ,.malikovanjt'S  Str.  88.  v.  17  od  spodej  žali  izraz: 
^nasledniki  tega  mnenj<V'  slovensko  uho.  Str.  96.  v.  10.  od  zgorej  in  Še  drugje  „vso'* 
za  srednji  spol  nam.  vse.  Takih  in  enakih  hibic  nahaja  človek,  kakor  pravim  preoej 
v  tej  knjigi,  vendar  pa  niso  take  iu  ni  jih  toliko,  da  bi  jej  bile  posebno  na  škodo. 

H  koncu  treba,  da  Se  nekaj  omenimo.  G.  pisatelj  je  doma  na  Murskem  po\ji, 
kjer  80  trdni  in  čvrsti  Slovenci,  iu  tako  v  jim  je  tudi  jezik.  V  tej  knjigi  kakor  ie  lani 
v  g.  Karbe  „žonitvah*'  nahajamo,  da  se  marsikje  kaj  tako  zasukne,  kakor  je  le  v  ta- 
moSnjem  narečji  v  navadi,  drugod  pa  ni  ali  jo  pa  le  malo  znano.  Tako  na  pr.  str.  lOi. 
v.  16.  od  spodej  „na  kohv"  =  na  voz ;  str.  105.  v.  10.  od  zgorej  „kak  naj  dalje**  in  Se 
drugod.  Skoda  pa  je,  da  so  nektera  taka  mesta  skažena:  na  pr.  str.  96.  v.  12.  od 
zgorej  namesto  „v  tovarSijo"  beri  „v  tovariS**,  kar  je  na  Murskem  polji  term.  teoh.  aa 
„comniune"  ;  str.  182.  v.  14.  od  spodej  za  „2>okosil"  beri:  „|>rckosil";  ravno  tako  str. 
196.  v.  6.  od  Rpodi^j  za  ^^e^iočijo"  beri:  ^^redočijo**  itd.  Ce  je  po  tem  takem  v  tej 
zgodovini  Se  tudi  kaj,  kar  bi  po  naSih  mislih  bilo  lahko  boljSe,  s  tem  seveda  nočemo 
reči,  da  ni  v  svojej  celoti  vso  hvale  vredna;  nasprotno  mi  smo  je  veseli  in  upamo,  da 
je  bodo  tudi  drugi  družbeniki.  Nadaljevanja  pa  se  tem  bolj  veselimo,  ker  bo  g.  jHsa- 
telju  že  v  prihodnjem  veku  mogoče,  da  Se  jemlje  več  ko  v  tem  (glej  sicer  str.  156. 
174.)  ozir  na  nivSe  kraje  in  zgodovino  slovanskih  plemen!  Dr.  J.  Mlakar. 

Kratke  poro^^ilo  o  prvi  Lavantinski  dteceznl  sinodi  obhajani  v  Maribont 
dne  27—30.  avgusta  1.  1883.  Sestavil  Mihael  Napotnik.  V  Mariboru  1883.  Tiskal 
Janez  Leon.  Str.  23.  v  nial.  8".  —  Dioocezne  ali  Škofijske  sjnode  so  v  katoliSkej  crkvi 
starodavna  irapniva,  ))a  pri  nas  vsled  neugodnih  razmer  vendar  nova  stvar.  Mtnl  av- 
strijskimi Škofijami  je  le  Budjcviska  že  tri  synode  obhajala  in  letos  je  prva  za  njo 
I^avantinska  obhajala  svojo  ])rvo  s3'nod<>  v  Mariboru  od  27. — 30.  avgusta.  Dr.  Mihael 
Napotnik  je  po  izvirnem  latinskem  zapisku  za  prosto  ljudstvo  prav  zanimivo  ]>opiRal  v 
^Crkvenej  pribtgi"  Sl<»v.  G<»spodarj;i,  kako  sej.'  ta  skotijska  svnoda  vrSila,  o  čem  in  kako 


m* 

Ro  jo  v  njej  olu-avnavalo  itd.  Ta  popis  je  potem  i\  g.  pisatelj  v  gore  oraenjenej  knjižici 
(l.il  j)08t)l)«'j  ponntisuoti  la  nektore  prijatelje  in  znauee.  Ker  je  teh  ponatisov  le  malo, 
zato  ni  knji/.i«^  na  prodaj,  vendar  ako  bi  kteri  iztis  ostal  in  bi  se  kdo  iz  posebnih  ozirov 
zanimal  za  prvo  Lavantinsko  sinodo,  dobil  bi  ga  menda  še  pri  č.  g.  pisatelji  samem 
v  Mariboru.  Iz  knjižice  povzamemo,  da  so  vložili  nekteri  synodalci i  sledeče  predloge:  1)  Naj 
se  pišejo  matice  v  slovenskem  jezikn;  .2)  Naj  se  staroslovenšcina  kot  obligaten  pred- 
met jjrednasa  v  bogoslovji;  in  3)  Naj  bode  slovenski  jezik  nančni  jezik  za  one  bogo- 
slovske  dist^ipline,  ki  so  se  doslej  v  nemScini  prednaAale.  —  Ti  predlogi  so  se  v  natančen 
jnetres  izročili  trem  odsekom.  Mi  izrekamo  tii  presrčno  zahvalo  vsem  tistim  v.elečast. 
j;ospodom,  ki  niso  pri  obilnem  svojem  delu  in  trudu  pozabili  naših  narodnih  svetinj, 
staro-  in  novoslovenskoga  jezika.  Pomozi  Bog,  da  bi  se  uresničili  njihovi  predlogi! 
Tudi  na  družbo  sv.  Mohorja  niso  pozabili  sjnodalei,  kajti  priporočala  seje  vsem  dušnim 
pastirjem  v  toplo  podporo.  S. 

Ueber  Bftna^s  P&rfattparlnayan&taka  von  Prof  K.  Glasei.  Veleučeni  naš 
rojak  in  sodelovalec  našega  lista  je  predložil  v  tem  svojem  znamenitem  spisu  indologom 
doslej  ne  Ae  objavljen  igrokaz  indijskega  pesnika  Bana-ta,  kteri  je  živel  v  7.  stoletji  po 
Kristu,  in  sicer  sanskritski  tekst  z  obširnim  komeutarom.  To  je  prvenec  njegovih  in- 
dijskih študij,  a  izvi-stno  delo  kaže,  daje  marljivi  g.  pisatelj  v  kratkem  v  svojih  študijah 
vrlo  napredoval.  Ni  si  samo  prilastil  točno  znanost  sanskritskega  jezika,  maiTeČ 
tudi  znanost  staroindijske  literaturne  zgodovine,  in  seznanil  se  je  na  tanko  z  vsemi  kri- 
tičnimi i-aziskavanji  v  okrožji  staroindijskega  pesništva.  Ker  kritika  de  materia  ipsa  ni 
za  4'itatelje  Kresove,  marveč  spada  v  strokovnjaški  list,  opuščamo  jo  tukaj,  a  poročali 
bodcino  ob  svojem  času,  kiiko  so  strokovnjaki  to  delo  sprejeli.  Neskončno  marljivemu 
g.  ])isatelju  pa  častitamo ,  da  je  tako  srečno  stopil  v  vrsto  bistroumnih  raziskovalcev, 
ter  želimo  njegovim  trudom  najboljši  uspeh.  2>.  T. 

Oblici  staroslovjenskoga  Jezika  za  fikoln.  Po  Pranji  Miklošiču,  napi- 
sao  ih  Mirko  Divkovič,  ravnatelj  kr.  gjmnasije  zagrebačke.  U  Zagrebu.  1883. 
Troškom  i  nakladom  kr.  hrv.-slav.-dalm.  zemaljske  vlade.  Str.  G3  v  8".  Veljd  25  novč. 
—  Na  podlagi  Miklošičevega  staroslovenskega  oblikoslovja  (Vergl.  Grainm.  III.* 
in  Altslov.  Formenlehre  in  Paradigmen)  razprav^a  g.  pisatelj  deklinacijo  na  str.  3 — 30 
in  glagol  na  str,  31 — 60.  Vse  je  tedaj  v  istem  obsežku  kakor  v  Miki.  »paradigmah'*, 
le  da  so  se  tudi  zgledi  in  različna  razhiganja  imenskih  in  glagolskih  oblik  po  Miki. 
slovnici  II.  in  III.^  navajali.  Knjižica  je  za  šolsko  potrebo  prav  rabljiva  ter  bode  v 
rokah  pridnih  učencev  in  previdnega  učitelja  veliko  koristila  v  poznavanje  knisne  sta- 
rosloV(>nHčine.  (ilede  inethode  nam  deklinacija  bolj  ugaja,  nego  poduk  o  konjuga(uji.  Bojimo 
se,  da  ne  bodo  mogli  učenci  vseh  težkoč  v  glagolskih  oblikah  premagati.  Kajti  g.  pisatelj 
niz]>ravlja  najprej  sedanji  Čas,  potem  imperfekt,  imperativ,  deležnike,  iiorist  itd.,  a  to 
vsak  čas  in  deležnik  posebej  v  vseh  vrstah  na  enkrat.  To  se  nam  zdi  manj  pre- 
gl«Mlno,  nego  oni  način,  ki  ga  pri  Miklošiči  nahajamo,  da  se  namreč  vsaka  vrsta  gla- 
golska  v  vseh  časih  na  enki-at  razpravlja.  Bolj  razločno  bi  tudi  bilo,  ko  bi  se  obli- 
koslovna  razlaganja  in  druge  manj  važne  opazke  bile  podale  v  opombicah  ali  pod  črto 
z  manjšim  tiskom.  Dvomljiva  ali  nedognivna  razlaganja  pa  bi  se  n<aj  v  šolskej  knjigi 
celo  izpnsčala.  Tii  pa  tam  se  jo  tudi  nekaj  tiskovnih  pomot  vriuolo.  A  vse  to  pa  Se 
ni  tolikega  pomena,  da  bi  se  po  tem  rabljivost  knjige  zmanjšala.  Temveč  mi  mislimo, 
da  bi  ona  tudi  našim  dijakom  v  poduk  staro-slovenščine  dobro  služila.  Cena  knjižici 
(25  nove.)  je  tako  nizka,  da  si  jo  lahko  vsak  omisli.  Na  podlagi  knjige  pa  se  bodo 
tudi  dijaki  lažje  učili  staroslovenščine,  in  čas,  ki  se  potrati  s  tem,  da  se  pišejo  učencem 
staroslov.  oblike  na  desko,  naj  se  rajši  za  kaj  drugega  boljšega  porablja,  saj  nam  je  itak 
prepičlo  število  ur  za  slovenščino  odmenjenih !  Vzlasti  učitelje  staroslovenščine  po  naših 
srednjih  šoLih  opozorujemo  na  to  knjižico. 


682 

Bi^.  List  za  i^lu  i  satiru.  Dne  1.  nov.  t.  I.  začel  je  v  Zagrebu  izhajati  list  za 
šalo  i  satiro  pod  imenom:  Bi(\  List  izhaja  1.  in  15.  vsakega  meseca  in  velja  do 
končni  letošnjega  leta  1  gold.  Lastnik,  nakladnik  in  odgovorni  urednik  mu  je  gospod 
Gavro  Griinhut,  v  Zagrebu,  Jelačicev  trg,  4. 

MikioSičeTa  sedemdesetletnica.  Dne  20.  nov.  obhajal  je  ves  učeni  svet  se- 
demdesetletnico naSega  velikega  rojaka  in  učenjaka  prof.  dr.  Franca  viteza  Miklo- 
šiča. Ne  le  od  vseh  slovanskih  vs<'UčiliSč  in  akademij  so  dohajale  Častitke  in  adress«* 
nagemu  slavljeneu,  temveč  tudi  nemSke  učene  glave,  da  vsi  evropski  znanstveniki  s«»  si^ 
klanjali  ta  dan  mogočnemu,  vztrajnemu  in  neumornemu  duhu  našega  največjega  rojaka. 
Bonnsko  vseučiU?^če  mu  poSlje  adresso,  kjer  se  navajajo  zasluge  Miklošičeve,  omenjajoč 
ob  enem,  da  se  le  on  edini  sme  postavljati  v  eno  \in  isto  vrsto  z  (irimmom  in 
Diezom.  Petrognidsko  vseučiliiiče  ga  imenuje  častnim  članom,  dunaj.ski  vseučiliški 
professorji  pa  se  čutijo  srečne,  da  ga  morejo  imenovati  diko  in  kras  lastne  svoje  uni- 
versitete.  Največje  veselje  pa  ima  z  našim  velikanom  slovanska  vseuČiliška  mladei,  ki 
ga  imenuje  svojega  učitelja.  Ona  mu  je  podelila  v  znak  svoje  pietet«  srebeni  lovorov 
venec  in  album,  obsegajoč  fotografije  njegovih  sedanjih  in  nekdanjih  učencev. 

Velika  je  bila  občeslovanska  slovesnost  Miklošičeve  sedemdesetletnice  na  Dunaji, 
in  ona  se  častno  pridružuje  svečanosti,  ktero  je  obhajal  ves  slovenski  narod  dne  2.  »ept. 
t.  1.  v  Ljutomeru  svojemu  rojaku  na  čast.  Vsi  večji  časopisi,  slovanski  in  nemški,  pi- 
šejo sedaj  o  učenjaku  Miklošiči  in  priznavajo  enoglasno  velike  njegove  zasluge.  Zatorej 
je  ponosen  narod  slovenski  na  svojega  rojaka  in  ga  tudi  časti  kot  svojega  največjega 
sina.  Njemu  na  čiist  se  je  obhajala  v  Ljutomeru  velika  narodna  svečanost  dne  2.  sept. 
ter  se  delil  njegov  životopis  med  ljudstvo,  da  ga  tudi  priprosti  narod  spoznava.  „Matic^ 
Slovenska"  izda  za  njegov  god  obširen  životopis,  in  slovenska  metropola  ga  je  imeno- 
vala svojim  častnim  mestjanoui.  A  mi  v  svojej  skromnosti  mu  moremo  le  po- 
dariti slavnostno  latinsko  odo,  ktero  mu  je  zapel  nekdanji  njegov  učenec,  znani 
pisatelj  g.  prof.  Janko  Pa  j  k.  Le  edino  željo  še  imamo  pridejati,  in  ta  je:  Bog  nam 
ohrani  našega  velikega  učenjaka  še  mnoga  leta  zdravega  in  čilega  na 
čast  in  korist  nam  in  vsemu  znanstvenemu  svetu!! 

t  Fra^Jo  Remee,  c.  kr.  brzojavni  uradnik,  preminol  je  dne  4.  nov.  t.  L  v  33. 
letu  svoje  starosti  v  Ljubljani.  Rajnki  je  rojen  1.  1850.  na  Rupi  nad  Kranjem.  Obis- 
kaval  je  s  prva  gjmnasijo  v  Ljubljani,  a  naposled  prestopil  k  telegrafskemu  uradu.  Tu 
se  je  on  krepko  poprijel  ruskega  jezika,  jel  iz  njega  v  nas  jezik  prevajati  lex)oslovne 
proi/Aode  ruske  ter  si  tako  lepo  zaslugo  za  naše  slovstvo  pridobil.  Pod  imenom 
Kmetov  brali  smo  iz  njegovega  peresa  prevode  v  „Slov.  Narodu":  „Lov  na  tigra**  od 
A.  Maksimova;  „ Dvojna  prikazen",  „Straš«»n  dolg"  in  „Stari  grad"  od  Vsevoloda  So- 
lovjeva;  „Drag  medved"  od  M.  Rudakova.  Za  „Mati('o  Slovensko"  je  preložil  „Lovčevi* 
zapiske",  od  kterih  je  i)rišel  1.  del  že  letos  na  svetlo.  V  rokopisu  se  Se  hrani  prevod: 
^Ulične  pevk«"*  od  N.  K.  Lebedova,  kterega  „Slov.  Narod**  priobči,  in  mi  sami  že  dolgo 
shranjujemo  preloženo  povest:  „Stari  Džuldaš  in  njega  sin  Mame  t"  od  N.  N. 
Karazina. 

V.se  to  nam  očito  in  jasno  kaže,  da  je  l)il  ]>okojnik  neumorno  delaven  mož.  Po- 
vrh pa  je  Ae  bil  n(>omahljiv  in  iskren  nnloljub  t(M*  zaslužuje  pojiolno,  da  mu  ohnini 
narod  slovenski  hvaležen  spomin! 

Listnica  uredništva:  V  Kresu  str.  223.  naznanjeni  in  imslani  prevod  o<l  g. 
prof.  (i  laserja:  „Vere.sčagin  in  Veresragjuiea  na  Hinialaiji"  objavi  se  začetkom  pri- 
hodnjega leta  v  podlistku  tr/.aške  , Edinosti*". 


Izdaje,  založuje  in  tiska  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci. 
Odgovorni  urednik:  Dr.  Jakob  Sket. 


I 


a  nos  015  175  ^50 


v.  3 


Stanford  UniTersity  Libraries 
Stanford,  Califomia 


Bfltnta  tUa  book  ob  or  bcf or«  d&t«  dn*.