(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Kres: leposloven in znanstven list"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book's long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 



i 







fM». 



-*;:-!^^;!^. 



'<— »• »^T4^i K' 




^^^':iiiK^Ax^ 



f:^K^:^.'7rA^' 



; ^\>i r«r 



;-»r«.m#>5at-^ii^i 



r *iui: 



i>w^M*^ «ft%^#k^l.š «^v«v.'«a» «k^'« .-«■..•» «4^. 

- , -.-T * «irT Jk.-%, ^'^ -m 

»* ij rt ' ■ ' 



*rf • -»^-^ 



41 «»^ A^Jto ff^ o 









r^^^K^T, ^J3^. 



Lf-^*^ i^jV;^ 



^/c^ 





Leposloven in znanstven list. 



Sodelovanjem 

pro£ dr. Greg. Kreka in župn. Dav. Trsteigaka 

uredoval 

dr. Jakob Sket, 

0. k. gymn. prof. v Celovci. 



1885. 




si 



V CELOVCi. 

TkifaJa in založila tiskarna družbe sr. Mohorja. 



LlBRARiea 



KAZALO. 



8trAQ 



Pesni. 



V celicL A. Funtek 

Scmet. Mirko 

Mušica in smreka. Iv. Slemec. . . . 

Majka in sinovi. Mirko 24, 

Pesni mladeniške IjubezoL A. Fin. 76, 

339, 398. 551, 

CTetlićni dohori. A. Funtek 

Vzponiladne pesni. A. Funtek. . . . 

CloTe^o srce. Mirko 

In praT je tako! Mirko 

Pevec. Mirko 

Ponoćna ježa. Mirko 

Dom. Mirko 

Ba.stislaT. Mirko 

Sonet. Mtrko 

Kosova pesen. J. Kostat^evec. . . . 

Kapitniea. J. Kostanjevec 

Božja poezija. A. Funtek 

Tri slike. Mirko 

Popotulk. J. Kostanjevec 

Prevarjena. Mirko 

Zaksg Mirko poje ? Mirko 

Trioleti. J, Kostanieoec. . . . 459, 

Ka logu. Mirko 

Mirko pije vino. Mirko 

V samotnej koći. Mirko 

Sonet Mirko 

Domaća vas. J. Kostai^jevec/. *: ''.•'•'! 
Sivi Jurko. Mirko - ^ . 



9 

^1 
23 

»5 i 

187, 

m)\ 

85| 
130 I 
142! 
142 
194 
195 
235 
290 
298 
299 
347 
348 
391 

vm 

450 
451 
504 
496 
497 
558 
601 
409' 
610 



Stnn 

Sestavki o literarnih in grospodarstveiiih 
TpraSa^Jih. 

Nekoliko literarnih opazek. /. Pa^ek. 99, 157 
našem literarnem gospodarstvu. Fr. 
Podgomit ... 250, 304, 353, 405 



Poučni in znanstveni spisi. 

ndrodnih pesnih koroških Slovencev. 

J. Scheimg^. 32, 93, 147, 205, 257, 
Kavovec in njega plod. M. Čile Mek. . 

Pozoj. S. Butar 

Neprodirnost v fiziki uepotreben izraz. 

Pr. Hauptmann 

Koroško - slovenska prisega od 1. 1601. 

Dr. J. Sket 

Še enkrat nemSka pesen o Hildebraudu 

in njene sestre slovanske. Dr. G. Krek. 
Luka Zima. Dr. Križan. . . . 

Najzanimivejde in najvećje orgle na 

svetu. D. Fajgelj. 

Sventipolk. D. Trstenjak 



Romani, povesti, novele. 
Arabela. Paolina Pajkova. 1, 65, 121, 177, 
225, 281. 329, 385, 441, 489, 545 
Slika in srce. Dr. Stojan. . 10, 77, 131 ' 

Na vifevi. A. Koder 18H 

Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Ka- 
ražin- Remee. 2&, 292, 340, 392, 452, 
498. 552, 602 
Bozamunđa KacenStajn. A. Koder. . . 593 

Narodne pripoveđite in pravljiee. 
Narodne pripovedke. M. Vcdjavee. 27, 87, 
143. 196, 246, 300, 348, 400, 460. 505, 

559, 610 
Dve nir. pesni. M. Vaijavec. . . . 244 
Pravljiee o copernicah v SrediSći. M. 

8Ukwec. 572 

Zariene. I. Žmavc 575 



Želar. D. Trstenjak 

Rjavost žita. M. Cilenšek 

Dahovina. M. Sila 

Solva. D. Trstenjak 

Grof Uvarov, ruski arheolog. /. Steklasa. 
Sto^J^aj. ća. J. Šuman. . . 268, 317, 
llfurje— Tauern. D. Trstenjak. . . 
rastliuskem opraSenji. M. Cilenšek. 

358, 
Nikolaj Ivanovi('- K%stomarov. /. Ste- 

klasa 

NoriSki Tauriski uiso bili Kelti. D. 

Trstenjak 

V spomiu sv. Cirila in Metoda. A. Fe- 

konja 

Jarnej Francelj. Dr. Kriian. . . . 
Knjiga pisana v koroškem narećji od 

1. 1811. J. Scheiniag 

Iz kotoribskega protokola. M. Vaijavec. 

536, 584, 
Jovan Koseski in Anton Žuža. V. Ker- 

mavner 431 

Petovio. D. Trstenjak 434 

Bakterije in njih znamenitost v našem 

gospodarstvu. H. Schreiner. . 464, 510 
Stanko Vraz, slovenski rodoljub. And. 

Fekonja 471, 519 



309 
36 
41 

45 

53 

104 
112 

161 
167 
169 
200 
212 
216 
265 
372 
274 
313 
412 

322 

364 

376 

418 

424 
426 
635 



Kdaj je Središće dobilo pravice cesar- 
skih trgov? M. Slekovec 

Glagolski ulomak. Jf Foljarfc. . . 

Wiitschger. D. Trstenjak 

Osvald Gutsmann. /. Scheinigg. 526, 

Nefrit. Fr. Kocbek 

PohiSna muba. J. Kopricuik. . a64. 

Novi donesek k slovstvenej zgodovini 
slovenskej. P. ffl. Radics 

Kajkavski pisatelji in njihovi spisi. A. 
Pekonja 577, 

Dva nova poznavatelja slovenskoga je- 
zika iz aVII. stoletja. P. pl. Madics. 

Venta. J). Trstenjak 

Ki^ižefiie oeene in naznanlU. 

Slovenski Pravnik. Đr. Kavčic. . . . 

Duhovno Pastirstvo. Fr. Ogradi. . . 

Jezićnik. XXII. — Poezije S. Gregor- 
čića. — Mlađega Gašperja življenje 
in trpljenje 

Nagrobnica. — Mali sviet 

Die slavischen Elemente im Magyari- 
schen 

i)bdna zgodovina za slovensko ljudstvo. 
Dr. F Koš 

Knjige Matice slovenske za 1884. . . 

Politi<?na in kulturna zgodovina. — 
Ljudska knjižnica. — Dolenjske No- 
vice. — Jurijev koledar 

Gramatičke z4klady jazyka slovinskeho. 

— Glasbena Matica. — Pobožni 
vzdihi. — Die Reiche der hl. drei 
Konige 

Šege in običaji južnih Slovanov. F. 
Hubad 

Poroćilo o hrvatskej književnosti. I. 
Steklam. . . 170, 267, 437, 483, 

KazAirjava kristjanstva med Slovenci. 
I)r. F. Kon 

Zlata V'as 

Avstrijsko-ogerska monarhija. — Stra- 
žilovo 

Politićna in kulturna zgodovina štajer- 
skih Slovencev. Andr. Fekonja. . . 

Jugoslovanske pravljic« in pripovedke. 
B. Peruiek 

Ljudska ki^ižnica. — Ćetrto porodilo 
podpiralne zaloge v Gradci. — Hrvat- 
ska Vila 223, 

Slovstvena zgodovina — Ave Marija! 

— Lira in cvetje. — J. Jurčića zbrani 
spisi 



stran 

477 
480 
481 



630i 
616 I 

568l 

620 

633 
639 



59 
61! 



62 
63 

64 

116 
116 



Stran 

Ćakavisch - kroatische Studieu. — Die 
Serbokroaten der adriatischen KOsten- 

lander. J. Pajk 279 

Ljudska knjižnica. — Nar. biblioteka 

Krajćeva. — Spisi KriStofa Smida. . 326 
Pridiga o evangeljskih nasvetih. — Pri- 
nos k naglasu u novoj slovenštini. — 

Prinićni rječnik 327 

Vseslovanska biblioteka. B. Krek. . . 328 
Ant. Slomšeka zbrani spisi. — Šaljivi 

Slovenec 380 

Oče naS. — Slovenska Talija. — Vil- 

harjeve skladbe 381 

Ljudska knjižnica — Kranjska mesta. 

— Mladini 439, 440 

Latinska slovnica 485 

Zgodovina fara ljubljanske dkofije. — 
TisoČletnica Metodova. — Ljudska 

knjižnica 486 

Narodna biblioteka. — Die Kamtner 

Slovenen 487 

Hrvatska omladina. — Miklova Žita. . 488 

Knjige družbe sv. Mohorja 541 

Župnija sv. Lovrenca na Dravskem poli i. 
Slovenisches Sprach- u. Uebungsbuch. 543 

Rgveda. — Poetičke besedy 544 

Stavbinski slogi. I. Skuhala 587 

Josipa Jur^ifti zbrani spisi 588 

NovomeSko okrajno glavarstvo. — Pouk 
o ćrtežih. — Letno poroćilo akad. 
druStva Slovenije. — Slovar šesterih 

slovanskih jezikov 589 

Ljudska knjižnica. — Narodna biblioteka. 590 
Nove skladbe dr. B. Ipavca. — Ćvetero 
autifon. — Missa pro defunctis. — 
Stare knjige koroSko - slovenske. . . 591 
Zgodovina sv. katoliške crkve. Dr. Iv. 

Mlakar 644 

Leopold Volkmer. — Indijska Talija. . 647 
Junev koledar. — Z potulek po Sloven- 
sku. — Slovensko berilo 648 

Drobnostl. 



118 

119 

120 

642 

172 
175 

176 

Slika: Kde domov mfij? — f Slikar 

218 Janez Wolf. 64 

t Josip Pagliaruzzi-Krilan. — Poziv 

221 slov. Đis 224 

' t Juri vole. — Leskovo pismo namesto 

notarskega. Fonovski 280 

224 Naprej zastava Slave! 328 

t Dr. Lavoslav Geitler. — Za Narodni 

Dom 384 

278 ' Družba sv. Mohorja 438 



Hieposloven iii. znanstven list. 



^••*» 



Leto V. V Celovci, 1. Jannaija 1S85, J^leTr. 1. 



A r a b e 1 a. 

Roman. Spisala Parliiia Pajkova. 
Prvo poglavje. 

Ulo je V jutro sejmske^a dne v nekem mestu na Moravskem. Iz 
jasnega neba sijalo je toplo solnce meseca junija. Po ulicali je tekla 
voda; ceste so se bile namreč ravno poškropile, da se pogasi mestni 
prah. Po glavnih ulicah stale so po vrsti lesene bajte, pred njimi pa so 
kramarji jemali robo iz zabojev in jo polagali na ogled. H kramarjem 
je pristopalo polno kupčev. Med njimi se je videlo mnogo poljskih Židov 
V dolgih suknjah, z visokimi klobuki, izpod kterih so jim viseli na levo 
in desno dolgi kodri. Poljski židi so na Moravskem navadne sejmske 
piikazni. Mestni postreščeki so hod ili važno sem in tja čakajoč poziva. 
J^olska mladina, s kr\jigami pod pazuhami, hodila je po sejrau s počas- 
nimi koraki, vsak trenotek ustavljajoč se in gledaje okoli sebe, dokler 
jih kaka brzo mimogredoča postava ne sune na stran. 

Tii je kopica kmetov med seboj barantaje vpila; tam je druga 
kopa Ijudij kričala in smejala se, ker se je zvrnol mesarski voziček, v 
kt4*ri sUi bila vprežena dva velika psa. 

Tesne, postranske iflice so danes posebno dišale po žarkej zaseki. 
Vsakih dvajset korakov je namreč stalo j)ri oknu malo ognjisče*, na kte- 
reni se je peklo meso na razprodajo. V teh ulicah so branjevci imeli 
svoje kraljestvo. Skoro pri vseh vratih visole so nove ali ponošene 
obleke, stari in novi črevlji in vsakovrstno blago. Todi je bila gneča 
največja. krik najhujsi. Po glavnem trgu pa so se srečavali trgovci in 
pogovarjali se mimogredoč o cenah in kui)riji. 

Med njimi zapazujemo dva trgovca v živahnem pogovoru. Eden je 
kaza! kakih šestdeset, drugi kakih petindvajset let. Na obrazih obeh 

1 



bile 80 viđeti podobne crte, tako da je človek kmalu uganil, da sta oce 
iii sin. Obema 3e je na prvi pogled poznalo, da sta Židova. 

Starejši, majhen, trebušen niož, temno-rujave kože, z rujavkasto 
lasuljo, ktera mu je vedno lezla na stran, z na pol skodranini že nioeno 
sivim podbradkom, z velikim napetim nosom, Skilavimi očmi, kterih zvi- 
jačni pogled je bil neprijazen pod si\imi dolgimi obrvimi : ta mož je l)il 
dobro, a nekoliko zanemarjeuo oblečen. Ovratnik njegove suknje je bil 
vedno pražen; na sprednjem njenem delu pa mu je vedno manjkala 
kakšna gumba. Zavratna ruta, ki je bila nekdaj čnia, a zdaj brez od- 
ločne barve, stala mu je po strani ; klobuku pa se je poznalo, da je bil 
večkrat na deži. Na prstih obeh rok nosil je dragocene prstane, in 
debela zlata verižica mu je lesketala na ponošeuem oi)rsin*ku. 

Sin je bil nekoliko višje postave od očeta. ZnatiMi mu je bil veliki 
nos sredi belo-rudečega lica. Crni, debeli, gosti kodrasti lasje kratko pri- 
rezani, nizko čelo, pod kterim so žarele majhne oči, ki bi jim pa na jud 
zvitim, na ^kiI milim človek prav ne zaupal; nideče, debele ustnice, ki 
so se vedno držale na smeh ter kazale vrsto krasnih zob, majlnie, jedva 
vidljive brkice in podbradek: to vse skui)aj delalo je iz njega nekako 
zanimivega mladenča. Razven male briljantne igle srodi ovratnikovega 
vozla ni bilo videti na njem nobene zlatnine. Obleka pa je bila v vsa- 
kem oziru izbrana. 

„Povem vam, oče," reče mlajsi nekoliko nevoljen, ^da me Arabela 
čisto nič ne mara. Ako mi vi ne priđete na pomoč, se predno jjosttun* 
polnoletna, ne bode mi tuđi pozneje udana. Kje pa najdemo v našem 
mestu di-ugo devojko, ki bi mi sto tisoč prinesla za dotoV'* 

„Ne tako silen, Samuel, ne tako silen!" odgovori patetično starec 
ter utakne počasi dva prsta v tol)ačnico, jemaje iz nje šnopovee, ter ga 

V dolgih potegljajih ponoslja. „Aral)ela dopolni — tii se ustjivi in dva- 
krat zaporedoma glasno kihne — Arabela dopolnila je ravno pretekU 
teden dvaindvajseto leto. Zatorej mora zakonito i^e dve leti ostati ])()d 
mojim varstvom, ako se preje ne omoži. V teh dveli letih pa dobis, ako 
se jej znaš le količkaj prikupiti, gotovo njeno nagnenje. Ali misliš, da 
se bode ona udala tvoj(*mu prvemu nasmeliu in ti takoj v žej)e zasula 
svoje tisočakeV K temu je preponosna in premodia. Ko bi se pa Arabela 

V kterega ndadenča zagledala, prepričan sem, da bi nje zadnja mis(4 
bile njegove materijalne razmere. Da se pa se do sedaj ni, to je moja 
in tvoje matere zasluga. Šest let si bil z doma, dragi Samuel; llaml)urg 
te je V teh letih temeljito izučil trgovstva. Da pa tuđi enkrat uživai^ sad 
svojega uka in postanes srečen, treba je, da zdaj praktično izvrsuješ, 
česar si se naučil. A k temu podvzetju treba je velikoga premoženja, 
moj sin! Žalibog, ljubi Samuel, da ti tvoj oče ne more toliko v roko 
dati, kolikor bi rad. Zato pa sem ti i»riskrbel bogato nevesto. Pridobi 



šijo, in tvojii. si-oea, je potova. No trdi mi," imdaljujo on živalmoje, ko 
vidi, ila mu hooo Sumuel iiasprotovati, ^<la j(» to t(»žavna naloga i)ri Ara- 
bclinem zna<^ixji ! Treba je pameti in nekaj zvijačnosti, da premagas njen 
ponos in raz^rojt^s mrzlo njeno si-ee."* 

^Ali ros mislite, oce, da je Arahela brezčutnaV"^ poprasuje nato 
Sarauel z uelco clvoniljivostjo. 

Stavec zitiajo dvoumno z ramami in naguhi obraz. Potem dene 

roko \u ^aiuvic^lovo ramo, u])re va-nj svoj skilavi po«<led, tako da je 

mod Unu, ko ji» <losno njejrovo oko »gledalo sinu v obraz, levo zrlo na 

n^e^tove (vevljo, iii reče z nasmeliom : y.Ljubi Sanmel. vse je lažje na 

?»\(;tu \mnHkava.ti in pretulitati, kakor pa žensko sree. Ono spada po 

mojem muen^i k iiajvečjim upinjkam stvaijenja, ker je razlieno in razno- 

\rsluo, kolikor je žensk na svetu. — Da je Aral)ela brezčutna za vse, 

ki\v jo obAaje, vom f^otovo; ali je pa tuđi brezeutna v srčnih zadtnali, 

to, mo] Araj2;i, pa bodi tvoja naloga j)reiskavati. \'sekako pa, ako l)i ona 

ne bila sref'c otrok, ne bila bi vredna niti enega moskega pogleda." 

^^i ves, oce," odvrne ognjeno Samuel. ^Arabela ni lepa, ni pri- 
jazna, to je res ; ali nekaj dostojnega, nekaj skoro bi rekel mamljivega 
skriva se pod njeno odurnostjo, ki pa uj)liva kakor magnet na okolico. 
IVdeg tega pa je ona najbogatejsa devojka v našem mestu. To se ve 
dela jo se bolj privabljivo." 

^In vendar je postala že dvaindvajsetletna, a nihče ^e ni vprasal 
do zdaj za njeno roko," pristavi starec mabmiarno in zeba. 

„Cid sem," odvrne polgl'asno Samuel oziraje se okoli, ali njiju 
nihče ne posluj5ii, ,,da v mestu nikdo ne ve, da je Aral)elino premoženje 
tiiko veliko." 

Starec molči nekaj časa in migne zvijačno z očmi. Naposled se 
nagne k Samuelovemu ušesu in skoro sepetaje oponnii : ^Ali je treba 
vse na glas oklicavati? — Prav za prav Arabela se sama ne ve na 
tiinko, koliko je po srećki dobila. Kakor ves," nadaljuje glasneje in 
porine z nogo kamen na stran, ki je ležal na tlaku, ^Arabela je bila 
jedva trileten otrok, ko je jmsla k nam v hiso. Vse njeno imetje je 
ondaj obatajalo iz culice, v kterej so bile obleke in nekaj perila in pa 
ona srečLa, ki jej je visela v svilo zavita okoli vratu. Slučajno smo našli 
srećko in slučajno tuđi zvedeli leto pozneje, da je bila njena srečka 
vz<lignena. Kar črez noč postala je iz uboge sirote ena naj bogate] sili 
devojk." 

„Ouden naključaj," mrmra Samuel za-se. „Kaj ne, oče," reče potem 
glasneje, „da je ona moja sestričina?" 

„Ah kaj; njeno sorodstvo z nami nima dosta pomeniti," odvrne 
hitro in nekako v zadregi starec. „Le preveč se za te reci ne brigaj, 
Samuel," pristavi nevoljen. „Vedi, da nišo bili njeni roditelji mnogo 

1* 



prida; zato pa je bila njihovemu otroku sreča mila. Moni, delavnemu, 
poštonemu človeku, ki se mučim nad trideset let za blagor svoje rod- 
l)iiic, meni izi)odleti vsako početje. Zato pa bodi ti srečuejši od svojega 
očeta! Arabela mora na vsak način postati tvoja žena; kajti le po tt\j 
ženitvi iitrdi se čast naše hiše.'* Tii obmolkne ter začne jezno piliati pred se. 

„Ali ste res v denarnih zadregah, oče?" pojn^asuje plaho Samuel. 

„No, da! čemu bi ti tajil? Nekako tesno se nam godi z denar- 
jem," bil je njegov malomarni odgovor. „Tvoje sestletno bivanje v Ham- 
burgu stalo nas je tuđi nekaj; nesrečne spekulacije, slaba kupčija in 
razkošno življenje, ktero smo prisiljeni voditi — " 

„Prisiljeni?" pretrga mu Samuel začudjen besedo. 

„Prisiljeni, da, bebec ki si! Kdo pa bode l)eraču kaj zaupal? — 
Ali me umeješ?" 

„Umejem vas," odgovori resno Samuel. „In ta razkošnost se pokriva 
s preirfoženjem Arab — " 

„Ha, ha," nasmeje se starec, da ne more sin dalje govoriti. „Kako 
si bojažljiv! In ti hočeš postati trgovec s takim zajčjhn srcem in tanko 
vestjo? — Ali ne i)ravim, da mora biti ona zato tvoja žena? — Kaj 
me gledaš tako debelo?" 

„Ako bi pa ona tega ne hotela, oče? Kaj jiotem?" pristavi nekako 
prestrašen Samuel. 

„Mora!" bil je odločen odgovor. — t?^'^?" zakliče na enkrat starec 
iznenadjen, kažoč na starikavo žensko, ki je s ])olnim jerbasom nakup- 
ljene zelenjave proti njima šla; „ravno* tim gre Waldekova kuharica. 
Moram z njo govoriti, Samuel, zavoljo i)raznega stanovanja v našej 
vili." To izrekši zapusti z brzimi koraki sina, da bi dospel za kuharico. 

Kuharica se je ravno ustavila, da baranta s knietico za par piščet, 
ko se jej žid približa. Ta se jej pokLmja, kakor da bi bila ona VVal- 
dekova g<)S])a sama, in začne z dobrikujočim glasom: „Res lejia ])iščeta 
so, Julija, in dobro rejena, da jih bik oj lahko zakolješ." 

,,A, gospod Karpeles!" oglasi se zdaj kuharica jcMlva ga pogledavši, 
potem pa dalje ku])čuje. 

Karpeles se nekolikokrat plašno ozre, ali ga ne opazujc^ kakov zna- 
nce ; ko pa vidi, da S(» kuharica za-nj nič ne znuMii, reče nevoljen i)o- 
gledavši na uro: „Podvizaj se, Julija; poldesetih j<' že, in gospa te bodo 
znierjali, ako prcMlolgo izostaneš." 

«liH lurtic, kako gos}K)d za-nu* skrbijo," odgovori kuharica i)orog- 
Ijivo, .,T;hh dnlc pa gosj)od Samuel na vas čakajo. Čemu se mudite z 
aieni'jj ''!" 

Iti'lv^i |tnrin(» piščeta siloma v jerbas, da začivkajo, dene si pletar- 
f*i'k ii;i lukn, V dnigej pa nosi krožnik naknpljenega okusnega sadja in 
K* brzili kuiakov oddaljuje. 



Debel virili i Tvari)eles pa liiti za ujo, skoro brez sape v eno luer go- 

^ou'ć: „Julilctv, drugo nadstropje v mojej vili je zopet prazno. Kaj, ko 

bi gospod ilolctor iii milostljiva gospa hotela zopet biti iiasa stanovnika V"^ 

7,Ka} Se , da bi uas zopet odposlali iz hise kakor i)red dvema le- 

toma, kedar l>i boljših stauovnikov dobili?" posmehuje se kuharica. 

„Ne, Julika, takmt je bila pomota. Kesala sva se potem, bridko 

kesala, 3az iii moja ženka-, moja Ilebeka. Veš, oni soduik je iuu»l osem 

olvok . iu kaj so uaui ti paglavci škode delali , Bog izraelski ! Ves , oni 

tnvsui steber za cvetlice, ki je stal sredi stopuic, podrli so ga tiikoj tretji 

dan. Mene je stal blizu sto goldinarjev, ker je bil pozlaćen in — ." 

„Že vem, gospod Kai:peles," pretrga mu kuharica besedo. „Ali, ne 
zamorite, lueni se mudi. Priporočam se.*^ 

„Verjamem, verjamem, zlata Julija; pa še ni tako pozno. Deveta 
ura se ni bila; le poglej tam na zvonik! — In preproge, ki so bile 
potegnene po stopnicah in veži, prave perzijanske preproge, Julija, da 
je moja Rebeka z njimi grozno veselje imela — .*^ 

„Ali, gospod, ne zadržujte me," huduje se Julija; „daiies ijnanio 
iscoste.** 

„Vem, vem,'^ beseduje dalje žid. „V enem meseci, i)r.tvini, iiko 
resnirnio, kakor je res, da zdaj s teboj govorim, v enem meseci bile so 
te preproge same cunje. "^ 

„Verjamem, obžalujem, gosi)od,''* rect^ raztn^seno kuharica. 
„Julika," nadaljuje s prosečim glasom, ko kuharica zopet pod viza 
svoje korake; „novo svileno ruto dobis od mene, iii moja gospa se bode 
proti tebi velikodušno izkazala. ako prigovarjas svojej milostljiv(*j gospe, 
iiaj bi zopet v nasej vili stanovali. — Na vrtu sem dal staviti kloj)i iz 
spanjskega tretja in pesek po stczicah nasuti. Tvoja milostljiva je lahko 
ćeli dan na njem, uživa mir in dober zrak ter si ob enem prihrani obilo 
<ienarja za toiletto. Tam je ne? bode nihce vid(^l, in s])rehaja se laliko v 
domacej obleki, kakor moja Ilebeka. — Pa se nekaj, Julika," dostavi 
hitro in jo prime za obleko, ko vidi, da ona hoče v mesnico. „(ios])a 
rada redi kuretino, kaj neV — Dobro, ona srne kuretino rediti, kolikor 
je hoče. Na dvorišči poleg studenca, saj ves, kjer smo vedno drva imeli, 
zdaj je tam prazen ])rostor. Tam si naj milostljiva da napraviti kurnik. 
In Zii to, Julija, ne bodo gospod doktor niti novčića vv^č plačevali, kakor 
|K>prej. Vse te ugodnosti zastonj, iz prijateljstva, iz same ustrežljivosti, 
iz »poštovanja, iz — .*^ 

„Vse bom povedala gospe, gospod Karpeles; ničesar ne l)om poza- 
iMla. A zdaj moram v mesnico; priporočam se."* — In ona mu ])okinia 
V pozdrav ter hiti v mesnico. 

Kai'i)eles je bil s sel)OJ zadovoljen. Vzame iz žepa ruto ter si obriše 
z ujo potno čelo; odpne si suknjo in vračajoč se nazaj mnnra sam ])ri 



6 

sebi: „Stiri sto forintov na leto nii nese naj emn i na za stanovanje v dru- 
^eni nailstropji; jaz i)jri)lačujein doktoiju Walđcku štiristodvajset forin- 
tov na leto obrestij za ])osojilo. Ako pa je moj stanovnik, onih dvajset 
forintov mi mora popustiti. Kupčija bi ne bila slaba. "^ Zadovoljen utiikne 
ruto V žep, zapne si zopet suknjo in položivši križema roke na hrbet, 
izgubi se med nnrožico. 



Drugo poglavje. 

Kako četrt ure od sredine mesta je prijazno predmestje. ki se pa 
močno razlikuje od drugih predmestij. Tii ni videti starinskih, umazanih 
his; tii nišo kramaiji in žganjarji doma; po ulici ne tekajo bosi, n^- 
trgaiii otroci in zastradanih ol)razov ni videti pri hišnih vratih. Lepa, 
široka, ravna cesta je obrobljena z gostim drevoredom iz visokih lip in 
kostanjev. Za tem drevoredom pa, na pol skrita, razteguje se dolga 
vi-sta lepih vil. Pred vsako vidijo se skozi uraetno železno ograjo cvet- 
lične gredice, kolibice in razne naprave. Za vilami pa se vzdigujejo 
majhni grički, zarasteni s temnimi gozdiči. 

Todi živijo same premožne rodbine, vecinoma trgovske, in to po 
letu in nekoliko tuđi po zimi. Posestniki takih vil imajo tuđi svojo kočijo 
na raz})olaganje, in tedaj jim tuđi ne dela sitnol)e majhna oddaljenost 
od mestnega osredja. Zato pa ne i)oznajo zaduhlosti ter uživajo svezi zrak. 

Ena takih vil bila je lastnina nam že znanega zida Karpelesa. 
Karpeb'sova rodbina je bila ena najstarejših v mestu. Ze od nekdaj ste 
He ih'v iiiienitni tamošnji tovatni, ena s suknom, druga s sladkorjem 
iiiu'jiuv;ili z isto finno. Tuđi več his je imelo istega gospodarja. A to je 
bi I" i«ri'd kakimi stiridesetimi leti ^e za očeta starega Karpelesa. Zdaj 
je liilo drugače. Ker se je Karpelesovo premoženje razdelilo med več 
otrok. ]jrodala se je ena tovarna. (lospodar ostale tovarne, Samuelov 
oi^e. [IM si je iskal, ko je tovarno prevzel, sodružnika. Prejšnja firma 
glasilii se je odslej na dvojno ime. Nekaj let pozneje pa je začel Kar- 
prl(*s lađi mestne svoje hise prodajati. Edina vila, kjer je zdaj z rod- 
Ijint* stiujoval, bila je se njegova. — I^judje so z začetka debelo gledali 
tr i/,|n< iiiembe in si marsikaj pripovedovali. Ali ker je potem Karpele- 
j?ova rodbina se razkosnejše živela nego poprej, tolmačili so si stvar 
dniiiučr, Menili so, da je zvijačni zid našel dobrega kupca in le zato 
liisr |>rtHjal. V resnici pa je bil v denariuli zadregah iz že navedenih 

ll/rnlokv 

Kuipeles je imel dva sina. Sanmela, kterega že i)oznamo, in Da- 
vid:t. dvannjstletnega, malopridiiega dečka. Imel pa je v hisi tuđi rejeidco. 



Arabelo, hčer svoje rajiike polsestre, ktere preteklost pa je bila občaa 
skrivuost. 

Arabela ni iiičesa veđela o svojih roditeljih. Ko je bila še mlajša, 
poprosila je veckrat teto, Kai'pelesovo ženo, uaj joj kaj pove o njenih 
roditeljih. A vselej je dobivala le đvoumen odgovor. Pozneje ko je 
lM)stala staiejsa, obnašala se je, kakor da bi jo čisto nič več ne mikalo 
IM)znati svoj rod. Na sauiem pa je čestokrat žalovala nad to skriv- 
nostjo. Naposled pa začiie iz posaraeznih odgovorov svojih rediteljev skle- 
pati, da je ona nezakonski otrok. — Stiah, da bi res bila tako zapu- 
štena, in dvom, da je morda vendar : ta negotovi sum uplival je zelo 
na njen značaj. Vzrastla je neprijazna, nozaupna, zamišljena, dasi je 
njeno srce bilo nagnemo k prijaznosti in đobrotljivosti. 

Če ravno je vedela, da je p^'emo^na, ni se prevzela. Mislila si je : 
ko bi bila revna, živela bi v stričevoj hiši kot služkinja, prezirana, 
morda ćelo zaničevana, a menda bolj svobodno, kot sedaj. Ker me je 
pa sroča storila bogato, živim v obilosti, to je r^; prilizujejo se mi pa 
in laskajo le zato, da postanem njihova last. 

Poznala je uamon svojih rednikov. Vedela je, da je določena v 
nevosto bratrancu Samuelu. Proti bratrancu ni čutila ne zopernosti, ne 
iiagneiiJH. Vedela je, da ima njen denar pri tej ženitvi prvLopravek, ne 
njena oseba. Zdelo se jej je pa vendar včasih, da jo Sanmel bolj spo- 
stuje od drugih. Toda njena že ukoreninjena nezaupnost k vsemu člo- 
veštvu zadusila je v njej to misel že takoj v trenotji, ko se je bila 
oglasila. 

Na majhnem dvorišči vzadi za Karpelesovo vilo oglasi se neko 
vpitje. David, Karpelesov mlajši sin, kteremu je iz črnikavega obraza in 
teumili očij gledala hudobija, drži z eno roko majhnega petletuega vrt- 
uarjevega fantička, z drugo pa udarja po njem. 

„Bos dal žogo, pes kristjanski," vpil je in od jeze so se mu napen- 
jale žile na čelu. • 

„Potem mi je več ne povrnete," bil je jokajočega fantička od- 
govor. 

„In če je ne dam, kaj potemV*^ odgovori David" in trese ubogega 
otn)ka. „Saj je žoga kupljena le z našim denarj#m, da veš, vi ste berači; 
hrano in stanovanje vam le mi dajemo. Kje ima tvoja mati denar, da 
ga potrati za take rečiV" 

„Te mi nišo kupili mati, ampak prinesel mi jo je sv. Miklavž, ker 
s^Mii priden in lepo molim,** kliče solzeč se nedolžni otrok in krče vi to 
Htinka žogico v pest. 

„Bebec.** smeji se hudobno David in ga vlači za ušesi. „Boš dal, 
nguiiV Sv. Mikh^vž praviš ti je žogo prinesel? — Veš kaj? Tvoja mati 



nam je z vrta ukradla cvotlicc, skrivonia jih prodala iii z onim denar- 
jem kupila ti je potem žogo.^ 

„Ni res, ni res, lažete," brani se jokaje deček. 

„Da lažem? jaz lažem? — Ti capin se upaš tako z menoj govo- 
riti?'* vpije srdito David, vrže otroka na tla, polasti se žoge in jo 
zažene z vso silo kviškoma, da pade slučajno skozi okno na hišno pod- 
stresje. 

„Tako," reče potem grohotaje. „Zdaj moli sv. Miklavža, da ti jo s 
podstrešja prinese nazaj. 

Obrne se, da bi zapustil dvorisče, a na enkrat se ustavi v zadregi. 
Mlada devojka, v priprostej obleki, s širokim vrtnim klobukom na glavi 
in šopek cvetlic v roki, stala je pred njim. Bila je Arabehi. 

Arabela ni l)ila znamenitii prikazen. Visoke rasti, suhljasta, prosto 
oblečena, z vedno resnim obrazom, malobesedna, delala je utis bolj sta- 
rikave, nego pa dvaindvajsetletne gospodične. Oči je navadno imela v 
tla ol)rnene, tako da ni nikdo prav vedel, kakoršne so barve. Smehljaja 
pa se ni niliče zapazil na njenih vedno stisnenih ustiiih. Ljubila je 
samoto in se izogil)ala kolikor mogoče Ijudij. Njeni nagibi in mišljenja 
bili so uganjka njenej blizini; sploli se pa ni nihče razven Samuela 
brigal za njeno dušno življenje. Mnenje je l)ilo v obče tedaj, da je brez- 
čutna in nevedna in da jo edino njen denar dela pozornosti vredno. 

„Kaj si zopet storil, David?" rekla je strogo Arabela; „zakaj se 
Lojzek joče?" 

„Potrgal je na vrtu jagode in zato sem ga nekoliko stresel," bil 
je drzen odgovor. 

„Kaj si pa zdaj kvišku vrgel?" poprašuje dalje devojka z ostrejšim 
glasom. 

„Zeleno jabelko," odgovori se drzneje David. 

„Poberi se nesramnež s svojimi lažmi," reče Arabela z zaničeva- 
njem in se obrne od njega. — Nato se približa vrtnarjevemu otroku, 
prime njegovo glavo med obe roki, zre mu v solzne oči in mu iiežno 
sepeta: „David te jo zopet udaril, kaj ne? — Ne joči, revček; po obedu 
ti pri hi -sr j II iz iiirstn sladčico." 

Otruk se iKHiiii'i vsled Arabelinega Ijubkovanja in jej pove, kako 
%n\ii }^} David laviial z njim. 

Anibrla jt» hi hi ginena. „Tako žalostna bi bila tuđi moja osoda v 
tej hiši, iikit hi hiln riwna, kakor si ti," mislila si je pri sebi in je otroku 
hm* s rrhi ^H^;:!^nhl,i. A kmalu se premaga in nekako osorno pristiivi: 
^Jiv/, pnjtirin M:i jKidstrešje in ti poisčem žogo. Ako je pa ne najdem, 
pu^t:*vi iintuj svn)i' < i'evlje na okno, in sv. Miklavž ti prinese se večjo 
wpi chI |n\*jšnjt\'* 



I 



Lojzeku se ol) tej obljubi lice nizvedii, iu on gleda pol v zadregi, 
pol hvaležao na šibko Ai-abelino postiivo. Toda Arabcliuo lice i)ostaiie 
resuobno, in kakor da bi njega več tam ne bilo, odide z dvorisča, ne 

da bi pogledala ga. 

(Dalje priđe.) 



V cćlici. 



^a mano ziiprite se vrata teduj, 
Od sveta ua vek me ločite ! 
Iz jasne kapele stopila sedaj 
V tihoto sem celice skrite. 

Za mdne tim zunaj še srca žive, 
A moje za nje je umrlo! 
Za mene tam zuuaj kipe še želje, — 
Na vek jni srce jih je strlo. 

Tu torej samotno prebivala bom, 
Brez glasa in boli in jada, 
In morda v starosti še snivala boju, 
Kar vzela mi doba je mlada! 

Naj bo mi! Ni sreća naklonjena vsem, 
Ki vživajo svetne darove! 
Jii taka jaz rožica sklonjena sem, 
Ki mraz jej koućal je svetove ! 



Dejali so v zemljo moj srćni zaklad, - 
Naj deli pać mene bi bili ! 
In z njim oh! vložili so toliko nad 
In srce so moje vložili! 

Oj nežna Ijubezen, oj bridka sladkost. 
Kako sem te pila vesela! 
Oj prve Ijubezni radost in brid kost, 
Kako sem živela in cvela! . . . 

Naj bo mi, naj bo mi! Stopila sedaj 
V tihoto sem celice skrite, 
Za mano zaprite se vrata tedaj 
Spomini in želje — molćite! 

Le enkrat odprla se celica bo, 
Ko bodem na veke zaspala, 
Molitve slu^la kapelica bo, 
A jaz jih ne bodem slušala! 

A. Funtek. 



Sonet 

JJomovje orlu so neba visine, 
Mogoćno tam se ziblje pod oblaki, 
In kralja čuti se v nebeškem zi*aki. 
Ponosno zre na žalostne nizine; 

A milo V logu, kedar dan izgine, 
Glasi slavulja petje se o mraki, 
Ukanju, tožbi glasi so enaki, 
Ljubezni peva slast in bolečinu. 

Enako orlu duh si mej ne stavi, 

Svetove, veke hoće ti obseči 

Po znanji hrepeueč, po večiii slavi; 

A mrzla te viAava jie osreći, 

8 slavnijem revno naše srce juavi: 

„Ljubezen, ćlovek, je zaklad najveći!** 



Mirko. 



10 



Slika in srce. 

Novela. JSpisal dr. S tajan. 
I. 

^isoko na pobrežji l)istre reke Save vz(lii(uje se sivi gradić velepo- 
A^ sestnika Kiulivoja. Nikdo ne ponnii već, kdaj so slovenski tlaćanje 
sezidali ga. Ali peneći valovi rekc slovenske znali bi ti i)Ovedati, da je 
tega gradii zidovje moćil pot kmetskega ćela. Krvave srage so se sicer 
že posušile, in naš kmet ne ćuti zdaj već nekdanjega robstva. ali ven- 
dar še gleda z nekim tajnim strahom na to sivo zidovje, ko plavi svoj 
les na hrbtu penećega valovja. Tik struge nad šumećim vodovjem moli 
iz grajskega zidii lepa veranda. Z nje vidiš v globino, kjer imajo ribe 
svoj ples in se sućejo peneći vrtinci. A tvoj i)ogl(»d se tuđi laliko raz- 
prostre v širno daljavo. t'ela gorenjska stran ti stopi hipoma pred oći, 
in snežnikov velikan, slovanski Triglav, j)ozdravlja te ćastitljivo s svojo 
vnebokipećo, sivo glavo. Tam ti odseva belo zido\je l)lejskega gradii, tii 
se ti vije sreberno-peneća 8ava med logi in gaji, polji in travniki ; ondi 
se ti nasproti smeje prijazne bele crkvice po liolmih in grićih. Ni ga 
lahko lepšega pogleda za naše oko, kakor je ta z Radivojevega posestva 
na stran gorenjsko in Julske planine. 

Kadivojev gradić ni razpadel in se razsul, kakor mnogo drugih 
gradov na Slovenskem. Seđanji posestnik kakor tuđi njegovi pradedje 
popravljali so ga vedno ter skrbeli, da se ne poruši. Konećno so ga 
prezidali v lepo grajšćino. Ali na prvi hip se že pozna, da kljubuje 
njeno prvotno zidovje že stoletja ćasu in vetru. Okoli grajšćine se raz- 
prostira krasen park, nasajen z umetnimi, inostranskimi cvetlicami in 
drevesi. Ti nasadi so bili in so še sedaj dika in ponos lladivojeve rod- 
bine. Na vrt pa se naslanja j)rostorno rodovitno polje, logi in gaji, in 
kamor ti proti vzhodu seže oko, to vse je imctje bogatega grajšćaka 
Iladivoja. Ćelo posestvo inui nekaj vabljivega in priljudnega, in kdor 
stopi v Iladivojevo bivališće, najde ondi prijazne, dol)rohotne obraze. 

Nekega spondtulnega jutra bilo je že solnce visoko prij)lavalo na 
nebo. Megle so se vzdignole, gore in doline so bile ciste kakor ribje 
ok(K Na \<^iaruli m> zajutrekovali grajšćak lvixdivoj in njegovi hćerici 
Aiigcla in lk>ra. 

IJudivoj je ln\ iiiož krepke in trdne postave, jedva kakih petinšti- 
rideset let star, ali — vdovec. Pred dvema letoma nm je po kratkej 
pbiriii*! bnl,'/ni umrla blaga žena, ktero je Ijubil kakor lastno ol:o. 
rt^valdjen na ulin jalni, slavnostni ples v glavno mesto, ustregel je eti- 
keti kot deiu lili iikiiienitaš in veleposestnik. Prišel je sicer z dežele s 



11 

svojo uežno soprogo v krasno okiiičaiie dvorane, ali te ženske lepota je 
očarala ves mestni moski svet. Kakor se cvetlica, ki raste na prostem 
iii diha vedno va-se čisti in svezi zrak, vidno razločuje od svojih vrstnic, 
ki se umetno gojijo v toplih in zaduhlih sobanah, tako je nadkriljevala 
gospa Radivojeva mestne svoje tovaršice. Bila je ki*aljica celej družbi. 
A nežna rožica ni varna pred nu'azom in nevihto. Le majhen piš, in po . 
njej je. In res, gospa Radivojeva se žalibože prehladi, kašljajoča dojde 
domii in v dveh mesecih so spremili obožavano krasotico in plesalko k 
večnemu počitku . . . 

Nesrečnemu možu je zapustila dve nežni deklici, šestletno Angelo 
in osemletno Dorico. Devet let je živel Radivoj s svojo družico, Polja- 
kinjo po rodu. Kot stotuik jo je bil spoznal v Lvovu. In plemenita 
žena mu je sledila kot soproga na zemljo slovensko, ko je on po smrti 
svojega očeta, izstopivši iz vojaške službe, pievzel gospodarstvo in graj- 
sčino. Izgubivši biser svoj in srce svojega življenja, hotel je Radivoj zopet 
stopiti V vojaski stan, da si razvedri glavo in srce. Ali pogled na nežna 
otročiča Angelo in Doro ni mu dovolil uresničiti svoje misli. Tedaj pa 
je gospodaril in delal pridno, da si olajša neznosno breme svoje 
nesreće. 

Na videz je prenasal mirno in možato svoj žalostili stan. Ali tem 
večji znotranji boji razsajali so v njegovem srči. Malo je zahajal v družbe 
svojih prijateljev plemenitaških, le redko so ga videli v bližnjem glav- 
nem mostu slovenskem. Vse svoje moči je posvetil gospodarstvu in izgoji 
dveh dragih mu otročičev. Angela in Dora ste mu lajsali srce, in njun 
poljub je zvabil očetu zopet solzo veselja v oči. A to le za trenotek. 
Nežnost in otročja udanost njegovih hčeric mu je seveda predočila tuđi 
vso gorečo Ijubezen njegove rajnke žene, in tedaj se je on zamislil v 
prejšnje srečne dni in spomine mladostne. 

„Zaslužil sem svojo nesrečo," govoril je Radivoj večkrat samemu 
sebi. „In zdi se mi, kakor da bi božja providnost navlašč tako grozno 
ravnala z menoj. Najprej mi da okusiti vso slast zemeljske sreče in 
zakonskoga življenja, in potem me udari, kakor zadene strela ponosni 
hrast, ter me pahne v neizmerno globino bridke osode. 

Res, bil sem v mladosti lahkomiseln, vnel sem marsiktero srce, 
vse to je res. Ali nesrečno storil sem le eno bitje, in le ena je moja 
pregreha, ktera mi teži srce in glavo ... A tolike nesreče ne zaslužim, 
da Ili moral sedaj životariti zapui^čen s svojima nožnima otročičema v 
sainotnej grajsčini. Saj nisem jaz sam kriv . . . nckdanje svoje nezvestobe 
in ločitve!'^ 

Temne bi bile vsakenm zadnje besede Radivojeve, proti konuir bi 
jih bil on koli izrekel. Ali nikdar ni živa duša slisala tako tožl)e iz nje- 
govih ust. Sploh on ni nikdar črhnol besedice o tiMU, kaksni sponiini ga 



12 

vežejo na niladostiia leta. Tuđi proti svojej ženi iii iiikoli onieiijal svo- 
jega mlađostnega življenja. Bil je srečen, iiresrećen z njo, in :^e na niisel 
mu ni prihajalo, da je bil nekdaj posvetil piTo Ijubezen — dioigeniu bitju. 

Oženil bi se bil kaj lahko v drugo Kadivoj. Čakala je že niarsi- 
ktera starikava i)lemenitaska gospica na-nj. Vabili so ga na pohode in 
veselice, skušali ga na razne načine razvedriti, videć ga vedno zamis- 
Ijenega. Ali nas veleposestnik in grajsčak je ise čutil i)reveč Ijubezni v 
srči do rajnke svoje žene in preveo je Ijubil svoji uežni hćerici, da bi 
bil dal prostora Uikiiu mislim v svojih prsili. Izogibal se je torej ])rija- 
teljskim vabilom, dobro vedoe, da bi z novo ženo ne privedel v grad 
srečnega življenja, temveč le samopasno maćeho svojej dragej Angeli in 
Dorici. In ta misel je konečno tuđi obveljala v njegovej duši. 

Namesto maćehe odločil se je Radivoj najeti odgojiteljico za svoji 
hčerici. Dokler je mati živela, podučevala je sama svoji hčerki v pnih na- 
ukih, po njenej smrti pa je to delo o'pravljal grajščakov oskrbnik Desi- 
mir. Tako je preteklo dve leti, in sedaj je za deklici nastopil že čas, da 
dobite žensko odgojo in tovaršijo. To je grajšćak j)opolnoma uvideK in 
njenni je k tej izpremembi j)08ebno prigovarjal modri njegov oskrbnik. 
Odsvetoval pa mu je na vsak način, izročiti hčerki v teh nežnih letih 
kakšnemii dekliSkemu zavodu. 

„Mladina se naj na prostem zraku razvija," trdil je čestokrat De- 
simir, „ona naj uživa veselje, naj skače kakor jagnje na paši in se naj 
raduje proste, zelene narave. Tii se razvija duh in srce; le v zdravem 
telesu stanuje pravo življenje in moč. Kaj vam koristi, gospod grajsčak, 
ta lepa grajščina, tii krasni park, to veliko posestvo, ako se morate ločiti 
od svojih edinih bitij, ki vam lajšajo in sladijo življenje. To vse je za vas 
in vaši nežni hčerki ! Tii naj rastete in živite deklici, dokler ne pridejo 
ona leta, ko bodete morali od doma v mesto, da se više izobrazite.*^ 

Oskrbnikovi nasveti so bili odločilni, in Desimir je dobil laskavo 
iKilojj^o. da pozveduje po dobrej in zan(»sljivej odgojiteljici. Oskrbnik je 
\m\ii] |>«»|iiOriM uil;iiH>st uriijščakovo. Stopil je sicer v službo njegovo še 
It* pi» snu I i j'^^siM^ Kiidivojeve, ali odkritosrčnost Desimirova je grajščaku 
jjiku tlu|i;nlal;i. lit mi f^v ^^a je V svojej osamelosti tem bolj oklenol. Bil 
iMU }v tiivnriH in pravi prijiitelj, in ćeli dve leti se ni ničesar dogodilo, 
kav bi liilu tnntjlo in kalilo njuno medsebojno udanost. To razmerje je 
visoki! cciiil iiU)ul], Htnpiav tridesetletni oskrbnik; saj si je s tem utrdil 
tiidi [nivjitiMi slu/ho in za^otovil svojo z mnogimi studijami in težkočami 
pnbt>rjeno /ivlji riji'* Ziikjij kakor nniogo drugih, tako je tuđi Desimir 
dini no jHciiuMtMije eelonia porabil za svoje studije na višjej obrtnijskej 
ili [Miljrdciskcj soli U^v bil vesel, da je ])0 dokončanem uku prišel na 
dubio mesto k uljiutmrmii grajščaku Kadivoju. 



13 

Pred štirinajstimi dnevi bil je že oskrbnik pisal predstojnici nekega 
znamenitoga dekližkega zavoda na Dunaji, naj mu naznani, ali se ne 
nahaja v sredini njej izročenih devojk gospica, ki bi bila sposobna za 
odgojiteljico v Radivojevej grajsćiui na Slovenskem. 

Vsak dan so že pričakovali odgovora ; a osobito težko je čakal 
na-nj Iladivoj sam. Mnogo mu je bilo do tega, da priđe odgojiteljica še 
to pomlad. Začne se namreč zopet delo na polji in v gorah; on kakor 
oskrbnik bodeta imela pri delavcili mnogo opravka in bota črez dan le 
malo doma. A dekleki puščati služkinjam v varstvo in nadzorovanje, to 
bi jima bilo na škodo in kvar. 

Zatorej vpraša oče pri zajutreku na verandi starejšo hčerko: ^^Ali 
je že bil pismonosec danes tukaj, Dorica?" 

„Ne, ljubi atek," odgovorita mu dva nežna glasova. 

„Kaj pa pričakuješ tako nujnega, da vsak dan po pismonoši po- 
pra^^uješ," nadaljuje Angela. 

„To pismo bode za vaju, ljuba moja otročiča." 

„Za naju, za naju?" zavpijete deklici veselo in radostno. In kakor 
snii skočite po konci in zbežite, pustivši očeta samoga, v park, da po- 
gledate, ali že pismonosec prihaja. 

A naraesto pismonoše zazre njih oko oskrbnika Desimira, ki se po 
poščonoj stezici približuje grajščini. Deklici so naglo skrijete za gost 
grm, pričakuje ondi tiho svojega učitelja. Ustrašiti ste ga hoteli. In res, 
ko se približa Desimir osodej)olnomu grmičju, skočite Angela in Dora 
iz skrivne zjusedo na s\^ojega — sovražnika, in občen smeh in krik 
k(»nča to veselo otročjo epizodo. Deklici j)rimete oskrbnika vsaka za eno 
roko in tako ga tirate skakljaje in smoje se pred očeta. k zajutreku na 
grajsko verando. 

^Namesto pismonoše ujeli sve gospoda oskrbnika," šalite se deklici. 

„Pravoga ste dol)ili v roko. Danes som jaz pismonosec, dragi 
d(»klotci. Grodoč z goro, kjer som že bil danes ob potih pri delavcih. 
krenem jo malo v stranpoti in pogledam na pošto. Moj pot ni bil za- 
stonj. Ravno je prišel poštni voz in na vas, gospod grajščak, to-lo pismo 
z Dunaja. Vzol som ga tjikoj soboj in tu ga vam izročim." 

Govoreč izvločo veliko pismo iz žopa in ga odda Riulivoju. 

„Vendar onkrat odgovor, in to mislim dober odgovor," mrmra 
grajščak med zobmi. In obrnon proti doklicama, nadaljuje: „Današnje 
pismo nima nič za vaju ; tii so samo listino in šprice vala. Idite torej k 
strežnici, naj vaju lopo opravi. Danes vzamom svoji pridni hčerki seboj 
na polje in v log na sprehod." 

To je bilo deklotcema najljubše naročilo, in ono zbežite kar nagloma 
v grad. 



14 

Ko Rta firA}Hi'ak in oskrlinik sama, otvori prvi ]>isroo. Iz ovitka 
\u}io*^iu* V(»r sj)rin»val, ali ta polo/i na iiiizo, ne da bi jih |M>^l(Hlal. 
Nato mu priđe v roko <loljro pisanje, in tenm je pridejan jM»sel)en ovitek 
H krasno sliko. 

«To je gotovo pc)(l<»])a prijmroeane nam o(l*i:ojiteljiee.* opomni 
^raJM-ak o^dedujoe živo sliko mlade, vitkorastle devojke. In kažm- po- 
dobo oskH)niku I)<'simi)u, nadaljuje svoje opazke : 

^Ues, ali ni to krasna pinbdia?! Pof^lejte to visoko razumno ćelo, 
to veliko, odkritosrrno oko, to nežno lice, ta lepi nosek, nideca ustna, 
okn»j^ln brado ! . . . Ves obraz ima nekaj vabljive'^a. uljudnef^a, prikup- 
Ijivej^a na sebi, a ventlar j<» ta pcj^led ponosen in sainosvesten." 

Dolf^o sta oj^letlovala nasji znanea to podolu) t4*r se niti načuditi 
mo^la tennr ž(Miskenm krasu. 

j/Fo je umetnost, ne b^jiota. To je idealizovana slika, ne prava 
podoba,'* trdi naj)osl<'d j^nijseak, ki se ni d(df^o mofijel loeiti od njenej^a 
po«,deda. 

N(»zapopaden notranji eut i)a je j)reAinol Radivojevo srce pri teli 
b(»sedah, in nj(»^ovo oko, nepresbino ujuto v to krasno sliko, govorilo je 
jasno, da sprejme on potl vsakim poj^ojem to žensko bitje pod svojo streho. 

^\\i eujva, kaj piše jnedstojnica.^ Kakor prej^leda orel z bistrim 
očesom hipoma vso sirno ravan, ali no zapazi kje l)o«;att»«^a plena, tako 
je f^rajseak ratlovetlen in zamaknen v trenotku prečital vrsto za vrsto, 
list za listom. 

^Pismo je kaj zanimivo," opomni Radivoj. ^Popis otlgovarja popol- 
noma sliki, in z njeno krasoto ujema se neki tuđi njeno srce, nje duho- 
vitost in značajnost. — Presrčno hvalo vam izrekam, gospod oski'bnik, za 
vas trud; kajti le vas(» znanje s predstojnice) tega dekliskega zavoda 
privede mi v hiso tiko blago bitje, kakor je naša bodoča odgojiteljica. 
Ali berite rajši pismo sami; na več mostili je meni njegova vsobina 
nejasna, da lahko bi rekel tonma." 

(ilasilo ])a se je tako-le : 

„Na vaše pismo, v kterem me vprašato, ali vam morom iz svojega 
zavoda dobro in zanosljivo odgojiteljico poslati, usojam si slodoče odgo- 
voriti. Imam več izvrstno izsolanih gospic za tako službo, ali nobena se 
ni hotela odločiti, da bi zapustila glavno mosto tor se napotila tja na 
Slovensko, v nepoznato in zapusčono dožolico. Osobito pa no gro 
nobena odgojiteljica rada na deželo, kjor je vsom noprilikam izpostavljona, 
vzlasti V tak(»j grajščini, kjor ni gi)spo grajsko in drugoga omikanoga 
žonstva, kakor bi to bilo pri vas. Daljo se zahtovato, da bi kazalo, naj 
zna tuđi ta ali oni jezik slovanski, najboljse hrvatski ali colo slovenski. 

Smojale so se gospioo tem i)ogojem ; nekt(»ro so mene c(d<> popra- 
ševalo, kakšen jezik je to — slovenski jezik in kje so neki govori! Vi. 



15 

pospod Desimir, ste me večkrat podučili o svojih domačih razmerah, in 
vas podiik mi je pri tej priliki kaj dobro prihajal na pomoč, da seiu jim 
razinere na drobno m povoljno raztohnačila. 

Že sem vam hotela naznaniti, da ne morem vašej prošnji ustreči, 
a kar na enkrat mi pove ena najljubsih mi ueiteljic v zavodu, da jo je 
volja za nekaj let prevzeti to mesto, rekoc : „Jaz si želim na deželo, 
jjospa predstojnica. Hada bi zopet enkrat dihala svezi zrak in se kre- 
tala prosto in veselo pod senco kosatih dreves. Kako krasno bi bilo 
moje življenje, ko bi se moghi setiiti po lo^^ih in j^ajih, hoditi po poljih 
in traviiikih, posedati pod kosatim bukovjem, poslušati žuborenje sum- 
Ijajočega vira ter se kopati v sumeeih valovih bistre Save. Za nekaj 
let naj stopim iz vaše službe, j^ospa predstojnica, in potem se vrnem 
zopet V zadubio zidovje c(»sarske stolice." 

Ne rada, a vendar uslisim njeno prošnjo, in sicer zat('», ker jo lju- 
bim iz celefi^a srca in ćele svoje duše. Draf^oslava, tako se zove moja 
ljul)ljeid{a, prišla je kot stirinajstletno dekU'tce v moj zavod. Urez očeta 
in matere poslal je siroto v moje varstvo neki odvetnik iz mesta Zaf^reba. 
On je bil njen varuh. 

Dekle se mi je smililo v dno moje duše. Draf^oslava je bila nežna 
cvetka, kterej pa ni jirilival dobrohotni vrtnar, temveč ona je rastla, 
kakor klije tam na polji pod milim nebom divja rožica, zapuščena in 
osamljena. Bila pa je to blaj];a roža. Jaz sem jo presadila v svoj vrt, 
j^ojila jo štiii leta, in tako mi je postala plemeniti! cvetlica, ki razpro- 
stira milo in sladko vojijavo po inojem dekliškem zavodu. Tretje leto mi 
je že pomoćnica in najbolj zvesto ter najbolj udano bitje, kolikor jih 
imam in poznam. 

Težko se locim od nje, ali njenej prošnji in želji nisem mojijla 
odreci. Sama sem vesela, ako jo vidim veselo, radujem se z njo, kakor 
se nuluje mati z edinim svojim otrokom. Ko sem jej opisala kraj, kjer 
stoji i rajšcina veleposc^stnika Iladivoja, in naslikala krasno stran ^orenj- 
sko z bistro reko Savo in snežnikom Trif(lav(mi, takrat je Draj^oslava 
kar vzkliknola samejjja veselja ter mi rekla, da še hoče enkrat videti 
one kraje, kjer je nekdaj kot šestletno dekletcc hode in stoje občudo- 
vala ki*asno zemljo slovansko. 

Proti svojej volji pošiljam neizkušeno deklico v svet. Osamljena je 
sirota in zapuščena. Vse kar ima in premore, nosi seboj : blago srce in 
plemeniti duh. Narava jo je sicer obdarila z izvanredno lepoto, kakor 
vam svedoci pridejana slika; ali ženski krixs je minljiv in čestokrat tuđi 
ćloveku — V pogubo. 

Zatorej moram naglašati, da še Dragoslava vedno potrebuje dobro- 
hotne roke, ki jo bode varovala vseh nezgod v življenji. Upam, da mi 



16 

gospoil graj^ik ne odre6? prošnje, naj čuva poslano mu cvetlico kakor 
lastiio svoje dete ier mi jo po preteklih letih pr»slje veselo in zado- 
voljno nazaj v moje narf^tje." 

Tem l)eM*(lam prikima ^ajšeak Radivoj. V srce se mu je smilila 
zapuM-ena sirota, a vendar jo je tuđi blagroval ^idee, <la se s toliko 
materino Ijubeznijo potanja za-njo njena predstojnica, 

^Po tem pismu mi je sklepati, gospod oskrbnik, daje gospica Drago- 
slava eelo pripravna za odgojiteljico in tovai*sieo mojima nežnima hčer- 
kama. Spričevala njena kažejo tuđi, da je vseskozi izobražena ter izur- 
jena v modernih jezikih in glasbi. In ba5 to je v sedanjem času v naših 
plemenitai^h krogih najvažnejši faktor. 

Blagovolite torej naznaniti gospe predstojnici v mojem imenu, da 
je pogJMlba Rjirejeta z vsemi pogoji. Biti pa hočem odgojiteljici svojih 
hčerk tuđi še varuh in za.^itnik, kolikor moje moči in čiis premorejo. 
Sicer pa lahko tuđi vi, gospo<l oskrbnik, predstojnici kot nekdanjej 
svojej znanki zagot^ivite, da mi bodete dobrohoten pomoćnik v novem 
mojem jioslu in časti. Ne pozabite pa pristaviti, da hočem po dokon- 
čanih letih odgojiteljici .^e enkrat toliko svoto, kakor jo sama zahteva, 
izplačati, ako izpolnjuje izvrstno in v popolno mojo zadovoljnost svoje 
važno mesto." 

Ni fie bil graj^U'ak izgovoril zadnjih besed, ko že prihitite Angela 
i II Dorica smeje se na verando k očetu. 

„Tii sve, dragi oče," zakličete obe in ga potegnete za roki proseč, 
naj gre hitro z njima na sprehod. 

^Počakajte malo, ljubi moji deklici," tolaži ju oče. „Poglejtc prej 
to-le podobo!" 

Illastno sežete obedve po sliki in jo nekaj časa pazno in začudjeno 
ogledujet(\ 

„To je krasna podobica," opazi starejša hčerka. „Lepa je kakor 
mattTina, ki nad mojo posteljico visi." 

„Ta gospica je menda tndi tako dobra, kakor so bili rajna naša 
mamica, ali ne, atek!" poprasa radovedno Aiigela svojega očeta. 

„Se ve da je tuđi tako ljuba in mila," pritrjuje oče naivnemu 
vprasanju. „Zatorej sein jo pa povabil, naj priđe na nas dom, da bi z 
vama igrala, setjila po vi-tu in logu, vodila vaju po bližnjih gričih in 
hribih ter se z vama veselila kakor mati s svojima otrokoma. A tuđi 
učile se bodete z njo peti in igrati na glasovir, risati in slikati, na pr. 
visoke gore, bele crkvice, kot^.ita drevesa, lepa poslopja, a tuđi majhue 
kmetske hisice." 

„To bode veselje," zakličet** deklici iznenadjeni ter silite očeta, 
naj jima še več pove o bodočej njunej tovaršici. 



17 

Grajščak ustrežc želji svojili hčerk, a se le na potu po vrtu in 
polji, kjer jima i-azloži, da se pričeiija sediij za njiju čas poduka in 
prave odgoje. 

n. 

Nekaj teđiiov pozneje stopila je Dragoslava na zemljo veleposest- 
nika Radivoja in v njegovo grajSčino. Nepopisljivo pnjeten čut jo je 
prevzel, ko je poljubila svoji gojenki, Angelo in Dorico. Zđelo se jej 
je, da i)revzame vse materine skrbi za nežni bitji, in globoka notranja 
Ijubezen je pognala v njenem srči do mlađih deklic. Nerazrušljiva vez 
je nastala med Dragoslavo in njenima gojenkama. Od tega trenotka, ko 
je stopila naža znanka pod streho graj^^činsko, niste već čutili Radivo- 
jevi hčerki, da ste brez matere. 

Dragoslava ni pustila iz skrbnega očeša svojih gojenk niti po 
dnevu niti po noči. V dveh velikih sobah bivala je na^a trojica; skupaj 
je hodila po vrtu in-gozdu, skupaj se učila in razveselj evala. V druščini 
svojih deklic postajala pa je tuđi Dragoslava bolj vesela, nego je bila 
s prva, ko je stopila pod tujo streho. 

Žalostni spomini na njeno mater in svojo mladost so jo čestokrat 
prevzeli, ko je slone gledala raz verande po (iorenjskem in solzeča 
obraćala se proti belej Ljubljani. Tedaj se je živo spominjala, kako je 
8 svojo drago materjo kot šestletno dekletce hodila na Bk^jsko jezero, 
kako se je vozila po srebernih valovih ter nabirala ob njegovem obrežji 
krasnih cvetlic. Nekako temno dozdeva se jej tuđi, da jej je mati većkrat 
kazala na to graj^ino, kjer zdaj sama prebiva. Ti in enaki mladostni 
spomini delali so Dragoslavo otožno. Ona je vzdihovala po svojej materi 
ter se čutila tii osamljeno kakor še nikjer in nikdar i)oi>rej v svojem 
življenji. Le neskončna udanost Angelina in Dorina jej je za trenotek 
pregnala tužne misli in ćute. 

Odkar je živela Dragoslava v Radivojevej grajščini, izpremenilo se 
je nekajtu đružbinsko življenje. 

(Jrajščak je videč, da ste njeni hčerki v dobrih rokah, brez skrbi 
po već dnij izostajal od doma. In tuđi oskibnika ni bilo vzlasti po letu 
mnogo domi, ker je imel po fužinah in na polji, v rudokopih in gorah 
mnogo opravka. Le včasih se mu je posrećilo, da je prisedSi v park 
nažel Dragoslavo sedečo na samotnej klopici. Tedaj se jej je pa približal 
in jo navadno vprasal, kako se kaj poćuti in ali je tii — zadovoljna. 

Molće je prikimala z glavo oskrbnikovim besedam Dragoslava, ali 
Desimir je hitro spoznal, da ćuti njeno srce drugače. Zatorej nadaljuje 
svoj pogovor: 

„Zdi se mi, gospica, da se čutite tukaj zapužčeno in osamljeno. 
Saj ne občujete z nikomer razven z deklieama. Jaz bi se vam rad 

2 



18 

včasih priđružil bodi si na vrtu ali na polji ter se razgovarjal z vami, 
ali, ali . . ." 

y,Zakaj pa take pomisleke, gospođ oskrbnik?" 

„Bojim se, da naju opazuje skrbno, sumljivo oko." 

„Kdo pa?" popraša radovedno Dragoslava. 

„KdoV me vprašate. On — on sam, grajščak!" 

Diagoslava povesi oči in veze dalje krasno vezilo. 

Molče sedita potem ohL Na enkrat pa privzdigue gospica glavo, 
V njej se rodi nova misel, in tedaj reče tiho: 

„(lospod grajščak je res proti meni jako prijazen in priljuden. 
Vedno mi skazuje največjo skrb in mi kaže vso svojo naklonjenost. A 
vse to, mislim, dela le zavoljo tega, da mi poplaća Ijubezen do njegovih 
hčerk." 

„Mislite?!" Izrekši pa vstane Desimir in pristopi k nizkemu dre- 
vescu ter mu začne suhe vejice podražavati in trebiti. Dobro je bil opazil, 
da jezdi proti domu grajščak in da bode mahoma na mestu. In kaj bi 
rekel potem, ko bi ga naSel pri Dragoslavi na samotnej klopici?! 

Skokoma je bil grajisčak pri odgojiteljici; malo da se ga ni pie- 
straSila, 

„Kje pa ste Angela in Dorica, gospica Dragoslava?" 

„Angelika slika na verandi, a Dorica se vadi na glasoviru," odgo- 
vori mirno odgojiteljica. „Danes zvečer vam hoče nekaj krasnoga igrati 
ter vam pokazati, kako je že napredovala." 

„Gospod oskrbnik, blagovolite mi poklicati hlapca, da mi odvede 
konja V hlev." Desimir od ide, a gi'aji^čak stopi raz konja in prisede k 
Dragoslavi, rekoč : 

„Kaj pa vezete krasnega?! Ali ni to pismenka D?" 

llipoma se grajsčaku čelo zmrači in neka čudna slutnja mu pre- 
kine glavo in srce. Mislil je nehote, da je to delo v darilo hamenjeno 
gosj)odu Desimiru. Še le ko mu Dragoslava zatrjuje, da dela vezilo 
zil-se in da je to njenega imena začetna črka, potolaži se na videz 
grajAčak, ali v ])rsih mu ne premine iieljul)i sum in slutnja. Bal se je, 
\h h* ii.ii;ililj(* 1 h a^^oslavino srce k drugemu bitju in da mu ona le 
y^ivi*Ijo ti*ga tik«* hladno povračuje njegovo udanost in srčno naklonje- 
nost, ker ijubi — Desimira, njegovega oskrbnika . . . 

Ta ni!M'l niKvriame grajj^čaka. Domišljeval si je nehote, da se sha- 
jtiUi lhti\i,o^]ii\ a in oskrbnik, kedar ni njega doma. Iledkokdaj je sicer 
r*i*pazi], tlu govori »ma skrivnostno z Desimirom, ali Ijubeče srce najde 
tildi tjini iliivnlj iiziokov, da postaja Ijubosumno, kjer zdrava pamet niti 
stuice II nj i li žanlt-diti ne more. 

Nevoljen opisnini tedaj grajščak, ko je hotela Dragoslava vstati in 
se nHpivtiti v »^rad: 



\ 



19 

„Kam pa se vam mudi, gospica? Ali nimate časa, malo z menoj 
na tem iđiličnem prostoru posedeti? Ali ras je tako đolgo muđil 
gospođ oskrbnik s svojirai pogovori, da morate zamujoni čiis sedaj po- 
ravnati?" 

„Tega ne, gospod grajščak. Saj se je oskrbnik le nekaj minut mudil 
pri meni. Sicer pa itak nikdar časa ne tratim s praznim govorjenjem; 
kajti čestokrat mi preteče po več dnij, da ne govorim z nikomer niti 
besedice kakor z drago Angelo in ljubo mi Dorico." 

„In tako je tuđi prav, gospica," pritrjuje graji^čak. „Nekdanja vana 
predstojnica in zaščitnica me je prosila, naj pazi moje oko na vas, 
neizkušeno gospico. To senl storil in hočem storiti, dokler bodete pod 
mojo streho in pri mojih hčericah. Neljubo bi mi torej bilo, ako bi se 
spuščali z oskrbnikom v dalj^ pogovore, kakor je treba. Ako vam pri- 
manjkuje druščine in tovaršije, hočem vam jaz sam delati kratek čas. 
Uverjeni smete biti, da sem vam neskončno udaii in da storim za vas, 
kar zahtevate. Ali zdi se mi, da zavračujete navlažč in s premislekoni 
mojo naklonjenost, mojo živo — Ijubezen 1"^ 

Zadnjo besedo je jedva slišala Dragoslava, ali razumela jo je po- 
polnoma. Zakaj po stezici sem prihitela je Angela, radostno kličoč po 
imenu svojo odgojiteljice in v j-oki viliteč lepo risanje : 

„Glejte, glejte, Dragoslava, slika je gotova. Grad je narisan. Oče 
bodo imeli neskončno veselje z mojo risarijo, z njo jih iznenadim na 
njihov god." 

V tem hipu pa stopi Dragoslava iz zatišja Angeli nasproti ter jo 
odvede na drugo stran. GrajSčak obsedi sam na samotnoj klopici. Slišiil 
je Angeline beseđe, a ni se jej hotel javiti, da ne skali otroku nedolž- 
ne^a veselja. 

Dolgo je zri Radivoj za krasno, vitko postavo gospice Dragoslave. 
Ko mu izgine izpred očij za košatim grmičjem in drevjem, pa potegne 
iz svoje listnice sliko, ktero je nosil vedno seboj. 

„Redka izjema. Ta slika ne laže. Še lepša je Dragoslava v istini 
kakor na tej podobi. In njeno srce?! Kdo ga razume, kdo mu priđe 
«a vse čute in misK, ki jih to bitje goji? Neskončna blagost ševa z 
njenega lica, in tuđi srce njeno kaže globok čut in neizmerno dobrot- 
Ijivost . . . Blaga in lepa je bila moja žena, plemenita v čutih in misli h, 
ponosna in samosvestna, kakor so le hčere slovanske, ali Dragoslava jo 
nadkriljuje v svojej nežnosti in lepoti. In ne vem, kako je to. Kedar 
koli jej pogledam v globoke, crne oči, zaiskri mi iz njih nezapopaden 
žar, ki mi prešine srce in dušo. In tedaj mi stopi pred oči ono bitje, 
kteremu v spomin sem krstil — hčerko Angelico. 

Da še več. Z nerazumljivo močjo vleče me nji-se njeno srce, in 
ne morem si misliti, da bi ga izgubil kdaj iz svoje blizine. V pogovoru 

2» 



20 

z ujo ili V njenoj družbi čutim se zopet srečnega. Zadovoljnost mi polni 
(luj^o in sreo, eo jo slišini popovati milodonoče posni. Blago mi donijo 
njeni glasovi na uho in me zazibljejo v ono rajsko čašo, ko som se bil 
l)rost kakor ptica pod nebom in se vosolil svoje mladosti ..." 

Iz tega promišljevanja vzdrami grajsčaka trda stopinja oskrbni- 
kova. Ne vode, da najde Desimir svojega gospoda na tem tihotnem 
mostu, prostra.^il se jo, ko ga zagleda ondi vji-so zamii^lj onoga. Sam je 
namerjaval malo tukaj odpočiti se tor razmišljavati o svojoj bodočnosti, 
a grajseak mu je nehote uničil lepi namen. 

Oskrbnik hoče nadaljevati svoj pot, ali grajščak ga ustavi. Pre- 
magoval jo si'čne čute, in tuđi Desimir je zakrival tajne svoje želje. Oba- 
dva sta mislila v tem trenotku na Dragoslavo, ali vendar je mirno tekla 
njuna govorica o vsakdanjih gospodarstvenih razmerah in kupeijskih 
zmlovah. Kakor navadno ločil se je grajščak tuđi danes od svojega 
oskrbnika prijazno in priljudno, aJi srce njegovo ni čutilo več istoga 
nagnenja in zaupanja do njega kakor poprej. 

„Pa ne pridite prepozno z goro, gospod oskrbiiik," opomni že 
onkrat grajfičak pri slovesu. ^Razžalili bi mojo Dorico, ako bi no bilo 
vas, njenoga nokdanjega učitelja, pri koncertu, kterega napravi na večer 
s svojo odgojitelj ico." 

To povabilo je oskrbnika iznenadilo. Ni bilo namreč pri Railivo- 
jovih navade, da bi se shajali na večer v salonu in se tam igraje in 
pojo razvoseljevali. Dokler je še gospodinjila gospa grajsčakova, bilo je 
dokaj veselja v gradu, ali odkar je ona spala pod hladno zemljo, uselila 
m je V ^nijSčiuo bridka otožnost. In ta navada je se obstajala tuđi sodaj. 
Le ^'ntJM nk s;tm je včasih stopil v salon s svojima hčerkama tor poslusal 
divHc nielodijr, ki jih je pola igraje na glasovir krasna Dragoslava. 

Z neniinuMi ('nitiJm pričakoval je tedaj Desimir onoga večornega 
troriotkiu ko 'in^lm ]jl;igodoneče glasove izvirajoče iz pi*sij svojo častilke. 
I u resH pri Sol jr toliko zaželeni čas. Y lepo razsvetljonej dvorani 
%vAAi sa grajšL-nk iu oskrbnik pozno na večer pri okrogloj, z drago- 
renirui knjigaini in nmetnimi vozili ozaljfianoj mizi. Srodi med njima 
bila jv nr;i;(nslEiv;i. l>nrica jo igrala izvrstno nokaj lahkoga na glasovir, 
jit tibčn |ntli\;th« y\\ }v donela po dvorani. 

,.1't'i'sirfMi jM"i>;nuuje in noskoiično hvalo izrekam vam, gospiea 
lin«^i>>la\ii, /A V!*š ti ud," opomni graj>5čak tor j<ij stisne roki v znamenje 
gvoji' ln.il<'/MustL „Ti'lii, moje ljubo dote, pa podarim za tvojo pridnost 
»rčen poljiib." 

I/iU'"v<irtvsi objiiiiii} svojega otroka tor ga iskreno v Čelo jmljubi. Vse 
tti pu jr Im1<» tuku jimrčno in odkrito, da se je vidolo očito, kako glo- 
liiikn giu<'ii y' Ivil V t<Mu trenotku grajsčak Kadivoj. Solza očotovske 
IjulK'zni ili v*'srljii hiu je prisvotila v oči . . ., ali vendar je vzdihnol, 




21 

globoko vzdihnol, spomnivši se, da nimate več matere njegovi dragi 
hćerici. 

Dragoslava je razumela ta vzdihljej. Tuđi oua iiima več zlate ma- 
tere, ia bridka žalost in ti-pki spomiiii obseiičijo njeno dušo in srce. 
Ona povesi oči, in skrivnostua tišina nastane v dvorani. Tuđi Desimira 
se polotijo žalne misli. Ali on ne povesi očeša, teraveč zre neprestano 
in Jiepremično tja na krasni obraz in v iiideče lice zapuščeue Drago- 
slave. Njena bol šega mu do srca, njeni čuti prešinjajo tuđi njegovo 
dušo. Vse bi storil za njo, nadomestoval bi jej očeta in mater, ako bi 
ne zavrnola njegove slabe — roke! 

Iz te tihote vzdrami družbo Dorica rekoč: „Ljuba Dragoslava, bla- 
govolite nam pa sedaj vi nekaj zapeti! Bodete videli, gospod oskrbnik, 
kako ki-asno poje gospica." 

Tej želji so se vsi pridružili, in vzlasti Desimirovi mili pogledi 
izražali so gorečo prošnjo, naj osreči Dragoslava a svojim zvonkim gla- 
som njegovo srce. Ona se ni ustavljala, če je tuđi pretresala njeno 
dušo bridka otožnost. Labno prisede h glasoviru, in krasnodoneči glasovi 
odmevali so po širnej dvorani. Schubertove melodije so zazibale naša 
poslušalca v one nadzemeljske kroge, ko se čuti človek prostega vseh 
verig in težav, ko leta njegov duh breztelesen po neizmernih svetovih. 
Dragoslava je dopela. Glasovi so se razgubili v odmevajočej sobani, 
iu smrtna tišina nastane v salonu. Duh grajščakov in Desimirov vi*ne 
se na zemljo v svoje navadne okove, ali njuni spomini se še vedno zibljo 
V zračnej visini. 

Pevka je očarala poslušalca, in jedva sta našla besed, da izrazita 
svoje globoko priznanje. 

^I^pa je ta pesen in krasen vaš glas," opomni grajščak. „In kako 
primerna je melodija besedam! „Dekliška tožba!" .... Kaj ne izraza 
vsega že beseda sama, in potem še ta napev!! Človek se kar utopi v 
žalne čute in spomine." 

„Kje pa ste izuiili svoj glas, gospica," vpraša Desimir, koje utihnol 
grajščak in je zopet nastala globoka tišina. 

„Že od ndadih let se vadim v petji. Najprej me je podučevala moja 
nijnka mati sama in od nje moram reci naučila sem se naj več pesuij. 
Prisedši na Dunaj v zavod, nadaljevala sem začeti poduk, a to le kedar 
ili kakor se mi je spoljubilo — na svoje veselje in tuđi žalost. Sedaj 
pa poj em redkokdaj in zdi se mi, da bodem v kratkem pozabila vse 
j^voje pesni."^ 

„To bi pa bila neizmerna škoda, ako bi takov krasen glas ob- 
niolknol v vaših prsih ter ne razveseljeval in blažil več človeštva,"^ 
odvrue nagloma in dvorljivo grajščak. 



22 

„Zakiy škoda? Ali razveseljuje neki moje petje človeštvo? Ravno 
riasprotuo. Ono ga v žalost utaplja in mu greni življenje," odgovori 
odločno umetnica. 

„Ali petje blaži duh ter plemeniti dušo in srce, bodi si melodija 
otožna ali vesela," opravičuje svojo trditev grajšcak. 

„Ali, gospica," seže Desimir vbeseđo, „pesniki zlagajo i vesele pesni 
in glasbeni umetniki skladajo jim tuđi krasnih primernih napevov. Mislite 
li, da ne razveseljujejo taki proizvodi človeškega srca?!" 

„Da, vesele pesni razveseljujejo človej^ko dušo, to je istina," pri- 
trdi Dragoslava, „ali jaz popevam le — žalostne pesni!" 
„Kako to," popraša jo rađovedno grajšcak. 

„Ker sem se od svoje matere le žalostnih mclodij in pesnij naučila. 
Moja raj na mamica je mnogo pela. Bila je glasovita pevka. Nekteri so 
jo ćelo obožavali zavoljo njenoga krasnega glasii. Ali moja mamica pela 
je na svojem domu le žalostne pesni, in vsako melodijo, ktera je segala 
prav do srca, naučila je tuđi mene na pamet. Tako se je navadilo v 
mladosti moje srce le na žalostne glasove in reci moram tuđi na ža- 
lostno — življenje. Moja mati je bila kaj sentimentalna; globoka srčna 
žal je navdajala njeno dušo. V svojih srčnih bolečinah pa je pela, a to 
otožno prepevala, tolažeč iii olajšujoč si z žalostiukami svojo nesrečno 
osodo ... Po njenej smrti došla sem kot štirinajstletna deklica v zavod 
na Dunaj, in sedaj si lahko mislite, zakaj nisem mogla popovati veselih 
pesmic." 

Globoko do srca je segala poslušalcema bridka osoda osamljene 
sirote. 

„Veliko pesnij sem znala nekdaj po svojej materi," nadaljuje Dra- 
goslava. „Ali človek pozabi mnogo v teku let in v trudapolnem življenji. 
Sedaj jih poj em le še prav malo, in med te se prišteva tuđi „Dekliška 
tožba" in ona labudova pesen, ktero je moja nesrečna mati najrajši 
popevala." 

„Zapojte nam tedaj še eno pesen, gospica Dragoslava," poprosi jo 
grajšcak. „Potem vas ne iiadlegujem več s svojimi prošnjami. Vidi se 
mi, da se vzbujajo v vašem srči prežalostni spomini, kar bi ne bilo 
treba. Zdaj se rajši veselite življenja in mladosti, pozabite na preteklost 
svojo, kaj ti vam bUšči zlata prihodnost nasproti 1" 

Globok vzdihljej se izvije dekliškemu srcu iz prsij pri teh besedah. 
Dnigoslava vstane, prisede h glasoviru ter zapoje žalostinko: „Smi*t in 
deklica". 

Deklica: Dalje, dalje! Grozna bela smrt uinakni se! 
Sem 86 mlada ; idi, meue ue dotakni se ... . 



23 



Smrt: Daj mi roko, uežna krasna stvar. 
Sem predobra, da bi kaznovala. 
Bodi srčna! Božji sem ti dar, 
V rokah mojih bodeš mirno spala! 

To je bila ona j)omeiiljiva pesen, ktero je pevala Dragoslaviiia mati iii 
izlivala v njo vse svoje tuge iii bolečinc. In v te melodije izlila je noeoj 
tuđi Dragoslava svojo srčno bol in vse žale spomine. 

Nepopisljiv učiiiek napravila je ta peseu na grajščaka. Nepremičiio 
je slonel v naslonjači, svetle solze so nm rosile po lici, prsi se vzilii^a- 
vale, roke je položil na srce, in predno je Dragoslava koučala pesen, 
vstal je grajščak ter zapustil dvorano. 

Desimir in Dragoslava se osupneno pogledata, ne veđoč, kaj po- 
meni ta nepričakovani odliod. Menec, da se vrne grajsčak v dvorano, 
pričakujeta ga še nekaj časa, ali ko ga ni, poslovita se težkega srca. 
Dragoslava se poda z Angelo in Doro v spalnico, Desimir pa gre na vrt, 
da si olajša v prostej naravi svojo dušo. 

(Dalje priđe.) 



Mušica in smreka. 



Stoji, stoji tam smrečica, 
Po njej pa pleza muSica. 
Ima živeti le en dan, 
£n dan pač naglo je konćan! 
In smrečica se oglasi: 
„Osoda tvoja me skeli, 
Glej, jaz življenja sladki raj 
Vživila bom 8e let dokdj. 
Živela dalj sem ie kot ti, 
A vendar srce se zgreni, 
Će mislim, da sedaj bi smrt 
Pogmola ćrez me svoj prt.** 
Odgovori jej muSica: 
»Ti si pač borna revica. 
Li čas ti trapi um, srce? 
Po času le gojiš Željo? 
Le vprašaj ti obok neba. 



Poprašaj skalno p^č morjd, 
Poprašaj ogenj, luč in zrak, 
Ki večno je in bo euak: 
Za t6 ne teče vrsta let. 
Život je večen, večen svet. 
In vendar ni za nje sveta, 
In ne življenja sladkega. 
Kdor živel je, kdor Ijubil je, 
Kdor je trpel, veselil se. 
Ne kdor je dolgo ti*atil čas. 
Življenja je okusil kras. 
En dan živćla sem samo, ' 
Skusila sem osodo vso, 
Rodila se, možila se. 
Spojila se, ločila se, 
En dan dovolj, dovolj za me.** 

Iv. Skmec. 



24 



Majka in sinovi. 



'pdleteli trije sokolići 
Iz Posavja so na lulado jutro; 
Preleteli polje so ljubljansko, 
Dokler ništio solnce je na nebu; 
Doleteli na Ljubljano belo, 
Ko stopilo solnce je vrh neba. 
Oj, saj nišo drzni sokolići, 
Trije bratje so po krvci, rodu, 
Ene majke udovice sini: 
Najstareji Jurko Kadivojić, 
In na strani mili brat mu Lavro, 
A najmlajši Mirko iz Posavja. 
Dobro majka sine je hranila, 
Odhmuila, pak jim besedila: 
„Ćujtc, sinci, zlata deca moja, 
„Kaj vam pravim osivela majka! 
„Skrbno majka vas hranila sinke 
„Sem s preslico in roko desnico, 
„Da dorastii v vrle ste junake. 
„AF ak' hoće dvignoti se k nebu, 
„Mora sokol zapustiti gnezdo: 
„Ćas je, sinci, zapustite majko, 
„Zapustite otca beli dvorec, 
„Pak hodite kamor komu drago; 
„8aj povsodi zlato sije solnce 
„In iM)vsodi dozoreva žito, 
„Ajd'te, sinci, gledat tujih krajev. 
„Ali ćujte, kaj vam pravim majka, 
„Zapamtite dobro slova moja : 
„Dokaj zrete svetlih zvezd na nebu, 
^Ena le je zvezda nam danica, 
„Je danica, dneva porodnica: 
„Dokaj zrete belih koć po svetu, 
„Ena le je rojstna koća vaša, 
„Rojstua koća, bitja porodnica. 
„Dokaj majk živi po širnem svetu, 
„Ena le je prava iViajka va^^a, 
„Ki vas nežno je gojila deco: 
„Dokaj zemelj je po širnem svetu, 
„Ena le je prava zemlja rojstna, 
„Ki vas nežno je gojila deco. 
„Brez ^tevila je Ijudij na svetu, 
„A le vi ste med s^boj si bratje 
„Bratje si po krvci in po rodu 
^lu po D>ilf»m mater'nem jeziku. 
,Zdaj pazite, kaj vam pravim, sinci! 
^Ke ljubile tujia bolj od brata! 



„Tujec biti more vam prijatelj, 
„Nikdar biti on vam brat ne more, 
„Nit' po kr>'ci, nit' po va.šem rodu, 
„Nit' po milem mater'nem jeziku. 
„Ćujte dalje me, sinovi moji, 
„Obranite v srči moja slova: 
„Iz daljave in iz tuje zemlje 
„Požiljajte majki poroćila, 
„Da ne plaka, ne toguje srce 
„Osameli majki ostareli. 
„A ko mine leto trikrat tretje, 
„Povmite se na dom do majke, 
„Dovedite s sabo milo deco, 
„Milo deco, meni sladke vnuke; 
„Dovedite s sabo verne ženke, 
„Veme ženke, m«»ui drage snahe, 
„Da raduje se srce mi starki 
„Gledajoći krasni mladi zarod, 
„Da vas, sinki, blagoslovim, z vami 
„Deco va.^0 in družice vaše, 
„Da oko se moje sklene v mini." — 
Ko je majka vse jim nan>ćila. 
Poljubila je tri sine v lice, 
Materin jim dala blagoslov je. 
Dom pustili sini so in majko, 
Potujoći došli na Ljubljano. 
Ko so bili na Ljubljani beli, 
Malko ćasa so se odpoćili 
lu poćeli piti hladno vince. 
Kedar so se vinca ponapili, 
Beseduje najstareji Jurko: 
„Oujta mene, brata mi i>o rodu! 
„Treba tukaj se nam je loćiti 
„In oditi, koder komu drago. 
„Cul sem, da so zemlje tja na sever, 
„Mrzle zemlje, a bogate blaga; 
„A kdor noće težiti za blagom, 
„Lahko mu je pridobiti znaustev ; 
„Cvet pa vsemu so devojke ljube, 
„Zoltih lasij, ko pšenica naša, 
„Oćij modrih, ko plavice v žitu, 
„A razumom nadkriljujo stan'e. 
„Tja na sever moja pot me vodi, 
„Da naberem znanja si in blaga, 
„Da zasnubini umno devo Nemko. 
„Z njo se vrnem k ljubi stari majki, 
„Da se starka stare dni raduje.** — 



25 



OdgOTurja mlajAi br.it mu Lavro: 
„Božja sreća s tabo, Jurko, brate! 
Blaga hoćeš, Bog ga daj ti kupo! 
gZnanstva i§će§, da si ga tud* naAcl! 
„Ar ne iSći ženke v mrzlih Neuicih, 
„Hladno srce, hlađen jim razum je, 
„A gospodstva vedno so ti željne; 
„Dobro ni, ak' žena mer' se z možem, 
„Slabo je, će vladati mu hoće. 
^Jaz ne išćem znanja, ni bogastva, 
„Nif razuma pri razumni ženi 
„Tam na jugu, kjer iareće sulnce 
„V gorkih žilah Troćo kri razgreva, 
„Kjer podaje trta sladki sad svoj, 
„Kjer ognjeno vince srce vnoma, 
„Pod granatom in naranćo žolto, 
„Tam so deve krasnejSe od krasnih. 
„Čma kosa pada jim po plećih, 
„Strast žari jim iz oćij ognjenih, 
„Usta pak, na pol odprta roža 
,.0 poljubih govorć žarećih. 
„Tja na jug je meni pot namenjen, 
„Da zasnubim Vlahinjo si krasno 
„lu dovedem jo na dom oćetov, 
,Da sladi dni stare stari majki." — 
Bratoma pa progovarja Mirko: 
„Božja pomoć vama, mila brata! 
„Da si srećen, Jurko, gori v Nemcih, 
„Da si srećen, Lavro, doli v Vlahih! 
„Ali ćujta mene, mila brata! 
„Omilila mi je domovina, 
„Omilile šege in navade 
„In omilil moje majke — jezik. 
„T^e* blaga, dd ga domovina; 
„Išćeš znanja, tukaj ga je najti; 
„IšćeS ženke, kje je najti bolje 
„Nego V zemlji, vama skupni majki. 
„Ak' so tujke krasne in razumne, 
nUmne, krasne naše tud* so deve; 
„Toda deve naše nišo rože, 
„Kojim kmalu se osuje cvetje, 
„A ostane le bodeće trnje! 
„Deve naše nišo ti plaviee, 
„Ki cveto po polji brez varuha 
„Fn cveto od leta do jeseni, 
„A jim dana sladka ni vonjava; 
,Deve naše so cvetoć karanfilj, 
„Ki mu varstva treba in gojenja, 
„A zato on cvete ćelo leto, 
,CVlo leto sladek duh razširja. 



„Ak' so tuje zemlje bogatejAe, 
„Ak' cvete v njih znanje bolj in veda, 
„Hojstna zemlja nam je mila majka; 
„Dobro dete majke beraćice 
„Ne zamenja za kraljice svetio. 
„Kaj se hoćem klatiti po tujem? 
„Tuja vrata so najtežja vrata, 
„Žolć med tujim hlebom je zamešen, 
„Tuja ćaša ostrupi požirek. 
„Ako torej se nam je loćiti, 
„Dajmo, bratje, roko si k slovesu, 
„Da srce nam bode vedno zvesto 
„Stari majki, mili domovini.** — 

in tako so bratje so loćili, 
Poslovi li na Ljubljani beli. 
Malo ćasa temu je preteklo. 
Malo ćasa, kouiaj dan in leto. 
Stari majki priđe poroćilo, 
Da izbral si Jurko je družicu 
Mlado Nemko, uninejšo od umnih. 
Malo ćasa je potem preteklo, 
Malo ćasa, komaj dan in leto, 
Majki priđe drugo poroćilo. 
Da izbral si Lavro je družico 
Mlado Vlah'njo, krasnejSo od krasnih. 
Malo ćasa zopet je preteklo. 
Malo Ćasa, komaj dan in leto, 
Majki priđe tretje poroćilo. 
Da izbral si Mirko je družice, 
Oj Slovenke, boljšo od najboljih. 
Ko preteklo je deveto leto. 
Pak je majka sebi besedila: 
„Tri sem sinke starka porodila, 
„Porodila pak je odgojila. 
„Kdo se prvi spomni stare majke V* 
Toda mesec prejde prvi, drugi, 
A ni siukov, niti o njih glasa. 
Zopet si je majka besedila: 
„Da ne vrne Jurko se iz Nemcev, 
„Kaj se hoćeV pota so težavna; 
„Da ne vrne Lavro se iz Vlahov, 
„Ni mi čudo, saj so Vlahi daleć; 
„Ali da se ne povrne Mirko, 
„Drago dete, porod dnij mi starih, 
„Ki bil srcu vedno je najbliže, 
„Oudo mi je, preveliko ćudo!"* -— 
A ko bilo je po mesci tretje ni 
In ni sinov niti o njih glasa. 
Tužna jela plakati je majka: 



26 



^LNfklfr fiežni m uiladii^i y g^nezdu, 
^V'wlno h gn«'zda se povra^'-a starka. 
„Im j^ hrani in varuje skrbno; 
^A tiA.i'h'i. L<. 4<> »e Fzgodili, 
,1 1 I- li 1 i* tati po lofoi. 
,Ni f*n pfn^strin. tii jim vce do starke." 
š*» jH »jiiljr jf*.i<jrila majka: 
.nj li Tiikn^ »titra moja roka, 
mA\ Ti t'^A.i lulir-a pa<^ bode. 
r%i* liM iiirn«' jMKjpirala sfarko 
^I'r4ujiu^o |Ht iirakih zemljah? 
^K\i ri>lM trt j*' po svetu, 
ffllii tfri-ii> ^t'^^l'U dragih svojih sinov; 
^AV iw viKli i,ni me blizu k Mirku, 
pKi niijljiiJi*! tuiijemu je srcu, 
„Sntin mi vc<kt% da se ni povrnol! 
^Ti-mv*'«' d»il<M^ vodi pot me v Nemce, 
^Kjor MJi bivii najstareji Jurko;** — 
Kiik'fi" m-kjka >i je govorila, 
T»tku kmulii hiiii je storila: 

V ri) ko VKrlu |iidioo je težko, 
l'nlipvulu JH'. hii daljni sover. 
hfili^ii i^ircii ji< tiudila siarka. 
Ud n*'iirl}<^ iltp iiedelje druge; 
K*» .h' IhIc* im ii<fdeljo drugo, 
Pniir Ktaikit k flvorom sina Jurka. 
l'i'tiH iili* Jiirku svoji majki, 
l'iiili (th^ |m|h> jo pozdravlja; 

A (ii> itir \*n*\\ lijena snaha, 
Nil i H HUnUo Ijdbeznivi vnuki. 
J<iik(' vlmIi in-ijko V bele dvoiv. 

V IhIiIi ilvoiili ]>08adi jo k mizi; 
A UM iliijc |»rvp^'a jej mesta, 
KiikMi, liniji*, i^iHtnemu gre gostu. 
Klik MP (inli^i'U sin je svoji majki, 
AiiHdik <Ui}v jij uajspodnje niesto, 
Sjiui |M*i5i*ii(' hllui svoji majki. 

A ko k III i /i jo prišla sinaha, 
J^aijiu |MHo ji^ 7.,i^odlu mesto, 
K Ht'lii iiulii pi>*",idila hćerko, 
ZriUi u li»ri'kr ili-agega si sinka. 

\\^n'v iH^jk.L 't^ pOZdlTlvi SUaho, 

liiL II Ipihnn jii i&apniša zdnivji, 
I hl M mu kili v|)FuSa in o domu, 
Ali ^uaIus i^Lirki' ne razume, 
AV uo \ijht^ ili' umeti noCe. 
HihS' iMiijki*. il.i ^H)ljubi vnuka, 
\h\ jMtichikfi nui ovetoCe lioe, 
Ali vli'ti' viuiki tfe jej plaho, 
N*i^ tim« jr iijint'pi govora, 



Nit' govora niti njene šege. — 
Tiho majka progovarja Jiirka: 
„Kaka šega ti je, sinko, v dvoru, 
• V dvoru tvojem, das* med rodom tujim? 
^Žena seila ti na prvo mesto, 
„Zraven žene sinko njen in hćerka, 
„A ti. dete, ki si glava hi^i, 
„Na najzadnje se mi vsedaš mesto?** 
Tiho Jurko odgovarja majki: 
„Oj ne prašaj, mila moja majka! 
„Hudo zlo je V hiši većna svađa, 
„Marsikaj se mora potrpeti, 
„Da V dniiini ljubi mir obranim." 
Z glavo maje starka, vpraša dalje: 
„Aj, kako ti in odkod je šega: 
„Tvoja ženka ne pozdravlja tašće, 
„Na najzadnje jo posaja mesto; 
„Tvoja deca babici je tuja, 
„Ne razume njenega govora, 
„Nit' govora niti njene šege?** — 
Tiho majki odgovarja Jurko; 
„Oj ne prašaj, mila moja majka! 
„Y tuji zemlji vzrastla mi je deca, 
„V tuji zemlji in po šegah tujih; 
„Tuja mati jo je vzgojevala 
„In učila jo v jeziku tujem.** — 
Dalje še je besedila starka: 
„Že preteklo je deveto leto, 
„Kar si loćil, sinko, se od doma, 
„A obljubil kmalu se vruiti; 
„Kdaj se vrneš, sinko, v rojstne kraje, 
„Da pozdraviš staro ix)jstuo kočo, 
„Da pozdraviš mila svoja brata, 
„Da od tebe poslovim se starka ?•* 
Tiho majki odgovarja Jurko : 
„Oj ne prašiij, mila moja majka! 
„Dokaj tukaj mi je opravila, 
„In pustiti težko je domovje; 
„Z mano noće iti moja ženka, 
„Niti z ženko moja draga deca; 
„Oj ne pi*ašaj, mila moja majka, 
„Kdaj vniiti moć se mi na dom je." — 
Ko je majka razumela sina, 
Razumela, kaj mu govor hoće, 
Bridke solze so polile starko 
In moćile jej zvenelo lice, 
Med solzami je tožila starka: 
„Mili Bože, hudo me kaznuješ! 
„Tužno V logu grlica tuguje, 
„Ako vgrabil jastreb jej ie zarod; 



27 



«Ar kako tožiti hočem jaz pač, 
„Ki tii vzela roda mi nesreća, 
„Ki me sain rod noće već poznati! 
,Ćuj me sinko, ki so v tuji zemlji 
,Ne spominjaš lastuega već roda; 
,Cuj me sinko, ki za tuje blago 
,Si odvrgel ćast, veljavo moško: 
pĆuj me sinko, ki za ženo tujko 
«Si zatajil lastno srojo majko: 



„Svoje kletve majka ti ne pušća, 
„Sin si meni, dasi sin uevreden, 
„Ali majke več ne vidiš nikdar, 
„Dokler k njej ne vrneš se v naročaj 
„[u pri njej ne najdeš oprošćenja." — 
Tak' je majka tužna besedila, 
Vzela V roke palico je potno. 
Zapustila sina Jurka v Nemcih, 
Napotila se na jug žarćči. 

Mirko. 



(Konec priđe.) 



Narodne pripovedke.* 

Priobčuje Mat. Valjavec. 

35. Človek znal živinski govor. ^ 

(Varaždin.) 

fak je bil jeden otec, ou je imel jednoga sina. Ovi su bili tak siro- 
maški, da kad je ov dečko štiruajst let navršil, da nm reče otec: 
dragi moj sin, hodi ti kam služit, vidiš, zdrav si, jake kotrige imaš a 
nenirem vas več zdržavati, več sem bolje star i nemočen. Ov sin odišel 
je k jednomu grofu v službu za pastira. Ov grof je imel vnogo ovec i 
te je on pasel. Več nekuliko let je pri tom grofu za pastira služil. Jem- 
put kak je on na paši bil, njegova šiba mu se je potrla. Ide on v 
bližnju seču pak si hoče jednu vrezati. Ali on čuje nekaj šumeti i ide 
bliže da vidi kaj je to. Vidi on: na jednom okrugu je ogenj gorel a 
Tusred toga ognja je na suhom jedna kaca bila, koja bi bila zgorela, 
da ju ne bi nikdo bil oslobodil, kajti ogenj je vse više proti kaci se 
resprostiral. Veli kaca pastiru: daj ti mene od ovoga ognja kak oslo- 
bodi, ne bu ti za badava. On veli: je, kak bi te oslobodil? Ona veli: 
kak god ti znaš. Onda on dene držeč palicu tam prek ognja i kaca je 
splazila na palicu i na ruku i okolo vrata mu se je omotala. Onda on 
veli : je, za to sem te oslobodil, kaj me buš sad zagutila. Ona veli : nikaj 
se ne boj, ja te ne bum zagutila, pak mu veli: je li bi ti mene hotel k 
mojemu ocu odnesti? On ju pita: gde je tvoj otec? Ona veli: samo idi, 
več dojdeš do njega. Pak na putu mu veli ta kaca : kad te bu moj otec 



* Štev. 1—34 glej v Kresovem IV. letuiku. 

* Conf. Nar. prip. pag.:256 „Olovek znal se jezike od živin." — Jagićev Archiv 
VII. 318 ad 97. 



28 

pital, kaj oi-t^s ti za t<>, kaj si moju cer (Klkupil? ti Siimo reći to. da bu^ 
znal živinski govor. On ti ne bu nul (bil, ali ti ne zenii uikaj dmgo. 
b^li au č^z jednu sumu i dosIi su do jednoga b^poga gra<la. Ka^l su već 
l)lizu bib, zafučka kaca i tiiki su dve velike kace kakti portnari došli 
odpirat. On ide nutn^ i taki mu dojde ove kace otee na suprot, koj je 
kralj od kač l>ib pak taki veli: kaj ti dam za to, kaj si moju eer oslo- 
bodi!? A on veli: nikaj dnigo kak živinski govor. On mu ni taki dal, 
a ov je rekel, da mu ovu kacu ne da, ako mu ne da to, kaj on oee. 
Na to mu j<» rekel : odpri zube. On odpre a kralj mu plune v zube pak 
mu veli da mu naj naziul phine, i tiik triput. Oiida mu veli: sad znaš. 
On je pak ne veruval al si je misHl : ako je ne istina, idem ja nazad 
pak mi mora barem zlata kaj dati za to. Pastir odide nazad k svojoj 
živini, koju su curici pasli ov čas, pak si leže pod jedno di-vo. Ober 
toga drva l(?tel(* su tri vrane, koje su se med sobom razgovarale : da bi 
to ovčar znal, kaj je na onom mestu, gde njegova crna koza leži. Taiii 
je pod zemljum je(bia pivnica, vu toj j)ivnici po kotlih vnogo zlata i 
srebra. Kak jt^ on to razmel, taki si zaznamenuje to mesto pak ide 
domov k svojemu gospodaru i to njemu pove. (iospodar mu je dal, koji 
su mu pomagali to dokoj)ati, a gospodar si je rekel : kaj si je našel, to 
mu naj hu. 1 zbilja našel je tak, kak su oni gavrani rekli. Sad več ai 
hottd služiti, neg se je oženil. Potlam si je i on nakupil ovec pak sije 
ovčare držal. Jemput došel je jeden veliki svetek pak je rekel svoji 
ženi : ja ocem, da bi dala i za ovčare nekaj sj)eči, da i oni znaju, kakov 
je denes svetvk, kajti ja znam, kak je meni drago bilo, ako sem iia 
kakov veči svetek kaj boljega dobil. Ona je dala speci i jeden barilec 
su z vinom napunili pak su sami pastirom to nosili. Muž si je sel ua, 
je<lnoga j)astulia a ona na kobilu pa su tak obadva k ovčiuom jahali. 
Kad su Uim doj^li i ovčarom ovo jelo dali, ta čas je gosj>on sam okolo 
ovec iš<d pak vidi kak su vuki došU pak pitiijo ovčarske cucke: dopu- 
stite nam, da si nekuliko od Viu^ih ovec zememo? Cucki veliju: je slo- 
bodno, barem burno i mi nekaj bolsega jeli. Dojde stari pes i nje^ia 
pitaju. On v(»li: ja imam siimo dva zube, ali dok ove imam. ne bute vi 
se z mojom stadom gost ili. Onda su vuki odii^li, a gosi)i>n je to čul kak 
su s(> ovi razgo\arali i dal je ove cucke zatuči, koji bi vukom dopustili 
ovce z(*ti, a ovcmiu staromu psu dal je nekaj osebujnoga, kajti je tak 
veren bil. Kad su se ovi nazad domov povrnuli, na putu je jKistuh z^dir- 
zal i)ak veli kobili: IkkU brže, kaj se tak vlečes. Kobila mu v^nlgovon : 
ja ne morem t^ik brzo iti, kajti ja tii nosim a ti samo jednoira. Pak 
pita pastuh: kuk ti tn n(*s(»š? Onda mu kobila veli: je. g»»>pa jt n »^d 
i ja imam mlado vu meni. To je gospon razmel ]>ak se na to n,«>:i-- ;e. 
Onda ujega žena pita, kaj se je tak nasnu»jal. On veli: je, ja lu- <•..* m 
povi'ti, kajti je moral jniseči pri kralju. k(»j nm je dal /ivin-Nki c.»^-»r^ 



29 

(la aikomu to poveti ne srne, a kak on komu povo, taki bu vumrl. Ali 
žena nojo marala^ samo njega pita, čemu se je nasmejal. On ne štel 
imveti, neg več kad su doma bili, dal si je jednu raku napraviti pak 
so je legel nutre pak hoče njoj poveti. A ov stari pes se je počel jako 
plakati, a on njoj veli: daj mu malo kruha. Ona mu donese. Pes neje 
stel od žalosti. Onda dojde kokot a kokot je taki jel. Onda veli j)es 
kokotu: ti neverno živiuče, kak moreš jesti, ako ti bude gospon vumrl? 
Kokot veli psu: Naš gospon je bedak, ja imam tuliko žen pak kad ja 
jedno zrno najdem, vse skup zovem pa kad su vse tu, zrno sam pojem 
pak ako me koja zešpota a ja nju zbijem; nas gospon pak ima samo 
jednu ženu pak ne zna ž njum baratati. To je gospon 'se čul. Stane 
se on iz rake. ide v drugu hižu pak si ženu zbije pak veli: za to sem 
se smejal, kak te bum bil. Potlam su i)ak dobro skupa živeli, dok su ne 
vurarli. 

36. Dečko coprnicu služil. 

(Varaždin.) 

Bila je jeden put jedna coprnica, pri ovoj mvje mogel nigdo slu- 
žiti. Dosel je jeden dečko pak je spazil tu coprnicu i nazdravil njoj 
dober den. Ona je pak njega pitala da kam potuje, a on veli, da ide 
službe iskat. Ona pak mu taki veli, da more pri njoj dobiti i on je išel 
k njoj služit. Nu prvo mu je rekla, da mora biti dober, kajti je pri 
njoj vre več ljudi služilo, al nijeden neje bil dober, zato sem vse skon- 
čala. Dečko obeča, da bu dober. Da mu na večer jesti pak mu zapove, 
da mora zutra zaran iti orat. Zbudi se on vu jutru zaran pak ide orat. 
Do^el je poldan, on ide jest i volom da dugo počivati. Na večer dojde 
dimo. Baba ga pita: kuliko si zoral? On njoj veli: tuliko i tuliko. Ona 
njega pocrne Špotati. Onda on opet ide spat i drugi den moral je opet 
orati i onda mu je baba zapovedala, da kaj bude god najprvo zoral, 
mora dimo donesti. Vezda on orje i zoral je jednu veliku krastjivu žabu. 
On nju donese dimo i da gospodarici. Ona mu veli: dobro, moj sinko, 
dobro. Onda ide pak orat. Nu jeden vol mu se je jako tužil, da ga 
Ros|KMlarica ćelu noč jahala. On je dal pak volom dugo počivati. Dojde 
dimo pak ga pita gospodarica: kuliko si zoral? On joj pove. Onda je 
baba (Klisla v hižu a dečko j)ak skoči v kuhnju pak gledi, da kaj gazda- 
rica kuha. Onda on vidi, gde se ta velika žaba vu rangli peče. On 
zeme brzo žlicu i poje jednu žlicu vrhnja, na kojem se je žaba pekla. 
Onda o^lpelja vole v štalu pak je i)5el jest, ali on neje dobil žabu za 
jesti. On se naje pak ide spat. Trejti den je opet dal volom dugo po- 
čivati. Kak je doma dosel pak je bil on i baba na dvorisču, a baba je 
imela piSčaiice pak je imela jedno šepavo pišče. Onda je kvočka špo- 



30 

tala to šepavo pifiče da zakaj se bolje ne žuri 'da vidi da ide jastreb. 
On pak je to se raztnel pak je povedal babi. Baba pak mu veli: hodi 
sim, malo kaži tvoj jezik. On ga pokaže, baba pak zeme kastui-u pak 
je i>ostrugjmla jos ono malo vrhnja, kaj je na jeziku bilo i od potlam 
neje nigda več razmel jezik živin. 

37. Ci porodila mačko. 

(štajerska.) 

Tak je bio enkrat en kralj, on je meo eno čer, a žena mu je 
vmrla. Te se drugoč oženi. Ali tota macuha ni mogla toga trpeti, daje 
on svojo čer rujsi meo kak jeno. Te gda je enkrat ena ciganica prišla 
kralji nekaj prosit, te dojde glih na to mačuha pa joj reče, či joj na- 
pravi, da bo ta starša čer zanosila. Ciganica reče: pač, zakaj ne bi? 
pa reče mačuhi, da more ona sama ziitra vutro kavo kiihati ino te de 
sedem golobov doletelo ino vsaki de eno zrno v kluni doneso pa vsi do 
na eden kttp devali, ino ona more tote zrna joj v kavo djati da spije 
ino ona more zanositi. Ona tak napravi ino ona zanosi. Gda bi se že 
joj jako poznalo, reče joj oča, zakaj mu je taksi špot napravila, ino jo 
na smrt obsodi. Ali ona ga prosi, naj joj samo živlenje šenka, da de po 
sveti šla. On joj dopiisti ino čer odide ino dojde v eno velko šumo, 
gde so tolovaji bili ino gda je ona šla pa je jako šumila, da je velko 
listje bilo, te so se tolovaji prestrašili in vse pttstili in odbejžali. Te 
dojde ona pa vidi pečenega vola in čiida penez, te se naje ino napije. 
Ali gda je vreme prišlo za poroditi, porodi mačko, zato da je zakleta 
bila. Gda že je mačka velka bila ino gda že so nič več jesti meli, reče 
mačka, da de šla v varaš po jesti. Ino dojde k enomi grofi pa vzeme 
naj lepši falat mesa. Ali to je kob spazio pa jo hoče z btirklami vudriti, 
ali mačka mu hitro reče: ne vudri me, driigači ne de dobro. Na to se 
je koh prestrašio ino to svojemi gospodi pove, ali gospod je ne ver\'o 
ino mu zapove, da mu more koh toto mačko vloviti, drUgači de ga dao 
obesiti. On joj je vse, kaj je naj lepšega bilo, pripravio, ali mačka mu 
reče: jaz vem, kaj bi ti rad; gde so gospod? jaz grem sama k njim. 
Ino gda dojde k gospodi, reče mu, kaj hoče? On se prestraši, ali mačka 
mu reče: ne bojte se vi, vi se bodete ženili, ali či jaz nem z vami šla, 
te ne de dobro. On jo vzeme sobom i gda bi večer spat išli, reče mačka, 
da si on more naj prle na kraj a potli k ste ni leci. On tak napravi, 
ino po noči dojde generalova čer, ker bi on za ženo meti mogo, a ona 
ga ni štela, te preseče svojega brata na mesto mladoga grofa, ino gda 
je vun šla, hiti joj mačka svečjak tak jako v hrbet, da se joj je poznalo. 
Vutro, gda to začuje general, ol)sodi jega na smrt i gda bi že on pod 
galgami bio, zakriči mačka: on je ne kiiv, nego sestra je sama svojega 



31 

brata zaklala; či ne verjete, jaz vam pokažem znamenje. Nato se je 
general rasrđio ino da svojo čer na konjskih repih rastrgati. Te pita 
grof mačko: kaj je tvoja mati? A ona reče: ona je kržčenica, kak vi. 
Nato reče grof, da de se pelao je gledat. On se dopela ino vidi, kak se 
ona s penezi igra. Ino mu se je dopala pa si jo za ženo vzeo. Gda bi 
že dugo bili ožejeni, reče mačka k oči, naj jo na vrt stira ino te reče : 
moja vura je došla, vi mi morete glavo odseči. On joj dugo neče, ali 
mačka mu reče, da more, drligači ga razdraple. Ino on se zaseguri pa 
joj *)d8eče glavo ino iz tote mačke je en jako lepi dečko postao. Oni so 
stanuvali v enem velkem gradi poleg ene sume, v keroj so tolovaji bili. 
Toli grof je sploh hodio svojim dečkom na jak ino ednok so vlovili 
enega mlađega leva. Toti Icv bio je včista tak kak pes krotek ino gda 
je grof na jak šo, hodio j^ sploh gospodar tolovajov njegove žene pun- 
tat. Ali gda je vidio da mu je vse zapstonj, dene v tisto postelo, na 
keroj je grof spao, eno kačjo kost jako spičasto da gda si leže da se 
prebodne. Ino gda si je lego, se je prebov ino gda je to dečko spazio, 
te biži k levu ino lev biži na en travnik, na kerem je jako čUda kač 
bilo ino je tak po jih gazio ino vjedo tak dugo, da so mu mogle tak^o 
travo dati, s keroj je svojega gospoda oživio. On mu dene toto travo 
pod nos ino on postane živ. Te se rasrdi, mjsli da mu je žena kriva ino 
jo da na konjskih repih rastrgati. 

38. Vrazi lov. 

(Var. Toplic«.) 

Pripovedal je jeden meni, da je videl vrazi lov i rekel je, da je 
to tak bilo : Ja sem iSel jenkrat bas iz gorio na večer okolo osme vure, 
te sem videl, kak su ifili dva človeki v zelenem kaputu i vu jagarskera 
nkrlaku i imeli su dva peseke čisto crne. Gda sem ove videl, žuril sem 
8o, da je bum videl i gda sem blizu njih dosel, rekel sem : dober večer 
Bog daj, a pređi sem si pipu nažgal, kajti ludi pripovedaju da, či se 
človek hoče s kem stati, da mora nažgati pipu i da mu nikaj včiniti ne 
more. Psi su počeli lajati i ja sem videl zajce bežati a pse za zajci 
a vragi su strelali, da je samo išlo pu pii, a ja sem se smejal, kajti 
Rpm bil koi'ažen dečko i nisem niti mislil, da su to vragi pak sem pital, 
o<I kud su, a oni nikaj. Ja sem odišel, a na jenkrat sem videl za sobom 
strai5en ogenj i puno vragov okolo ognja, gde su se greli pak su zajco 
pekli, a ja sem si sel na jen most pak sem gledal i videl sem, kak su 
jeli i pili, a to je skoro do jutra trpelo a ja sem na veke tam sedel i 
gledel nem, a gda su ovi odišli, išel sem tam gledet: ni stvora ni glasa 



32 



ni bilo, da bi tam of^enj fijorel. Išel som dimo pak sem zostal te vrage 
i pital je kaj je to. da ni poznati, da bi o?:(enj K^i'^1^ nekaj je tak kak 
i pređi. I kak seni to rekel, zniknuli su te vraf^i. To je živa istina. 



narodnih pesnih koroških Siovencev. 

Spisal J. Scheinigg. 

(^^ostikrat se je že razpravljalo, kako važno je narodno pesništvo za 
:^^: kulturno zgodovino našega naroda, in dostikrat se je poudarjala 
dolžnost, naj nabiramo narodno l)lago sploli, posebno pa narodne pesni. 
Isto tako se priznava v obče, da narodno pesništvo pro])ada ali da je 
že propalo. Naj^jasneje razkril je to prikazen A. Grtin v predgovoru 
zbirki prestiivljenih narodnih pesnij kranjskih in navedel ondi za to 
mnenje tuđi veljavnih razlogov. A ta propad je, rekel l)i, samo navidezen. 
Utihnola je res vsaj na Koroškem — in o koroi^kih pesnih l)odeino 
govorili V sledečih vrsticah — takozvana stara narodna pesen; ali z 
njo pa ni obmolknol pevajoči narod, teniveč narodov duh stvaril si je 
novo obliko, v ktero izliva svoje misli in čustva. Kdo bi se ne bil čul 
o nemskem „Kiirntne rlied"^. Saj so te lahkoživne, štirivrstične pes- 
mice znane po vsej Evropi; prikupile so se resnim Angležem, Švedom, 
ćelo Amerikancem. Isto o])liko in obleko pa nosi dandanes tuđi narodna 
pesen po slovenskej pokrajini koroskej. 

Ako pritrdimo Gr Unu, da je starejse narodno pesništvo ponehalo 
koncem minolega stoletja, in ako smatramo prvo polovico novega veka 
za nekakov prehod, razkrojile se bodo koroske narodne pesni same ob 
sebi V dve veliki skupini: prvo bodemo imenovali staro ali katexochen 
narodno, drugo pa moderno, označeno po stirivrstičnici. 

Mnogo, mnogo so se že nabirale narodne pesni po Gorotanu. 
Začelje Stanko Vraz, ki je prehodil tuđi Korosko zapisujoč si narodno 
tvarino. Podpirala sta ga Jarnik in Majar. Vzlasti Majarju gre naj- 
večja zasluga in hvala, da se je resila pogina in potomstvu obranila 
narodna poesija koroških Siovencev. Pesni priobčene jm njem smejo se 
pristevati najboljj^im proizvodom narodnega pesnistva. On ni samo na- 
l)iral in zapisoval, temveč upotrebljeval je nabrano gradivo i v to, da 
razjasni narodne šege, običaje in druge crtice o kulturnem življenji, 
o čemer nam je članek o slovenskih običajih v „Slovenske Bčele" dru- 
gem tečaji izvrstiia priča. Izdal je v posebnej knjigi crkveno-narodne 
pesni z napevi vred. Za njim se je poprijel Janežič ovega posla, 
namenivsi se izdati obsiriio zlurko narodnih pesnij slovenskih. Žal reci, 
njegovo podjetje si ni pridolulo toliko potrebne podpore. Skrajni čas je. 



33 

da se zbero posni koroških Slovoncev. raztrosene po raznih knjigah in 
fasopisih (St. Vraz, Ćelakovskv, Slov. Bćela, Janožič, Glasnik, Vodnikov 
Spomenik. Hermann, Novice, Bosodnik, Kuhač, Kres), in dopohiijo j)o 
skrbljivom nabiranji. Bavim se žc nekaj let s to stroko narodnoga života 
tor hranim scdaj z onimi vred, ki so že l)ilo tiskano, zbirko obstojočo iz 
okoli 1M}() narodnih posnij koroskili, izvzomši vso ono, ki so strogo crkve- 
noga značaja. 

Izmod teh ste dve trotjini iz iiovejsoga oasa t. j. okroglih, dočim 
pripiulajo ostiile prvoj skupini. 

Hoč(»va si toroj, dragi čitatelj, to zbirko na dr(»bno ogledati in 
ouioniti vso one toćke, ktere razodevajo razne strani kulturnoga življenja 
koro*5kih rojakov. 

Najprvo so vprasa, na koliko so zastopana razna narečja v ovoj 
z])irki. Odgovor je jako Trndon. Izmod starih jih je većina in to ne samo 
relativna, tomvoč absolutna većina iz zilske doline t. j. iz istega ])lo- 
mena, ki liroji najmanje šU^vilo Ijudij. Ziljani so obranili do najnovej- 
s**ga ćasa svoje .^ege, običaje, nofio se najmanj i)Opačone; isto tivko so 
radi propovali, in zilske posni imajo pogostoma pečat starodavnosti in 
narodno izvirnosti na sebi ; e])ična ])esen, stiira balada in romanca so 
na Žili doma. Za Ziljani stoje Uožjuijo v ožjem pomenu t. j. prebivalci 
zvrhnjoga Koža; najmanj j^esnij se čuje po podjunskej dobni. Iz tega 
se torej razvidi, da pojema pesniška žila od večera proti vzhodu, od 
najmanjSega narodiča zilskega pioti kompaktnoj masi Podjunčanov, kterih 
je blizu 5().()0(). 

Štirivrstičnica je raz^irjena po vsem Koroskem, vendar se kaže, da 
hnuii colovska okolica največji zaklad tiikih pesmic. 

NajstarejSim posnim pripadajo one, kojih snovi so vzete iz nazorov 
starodavnih časov, če ne iz dobe predkristjanske. Takih posnij ni seveda 
sila JK) Koroskem. Znal bi jih navesti samo nekaj. Od prve, v kteroj 
priđe umrU Ijubček i)o ljubico prosilno žalujočo in jo nose seboj na 
[Kikopali^če, ohranil se je samo spomin, da smo jo imeli. Dandanos 
jo ni več najti. Po verjetnem poročilu dr. Pogatschnigga, zna- 
noga nal)iralca in izdavattdja nomskih narodnih posnij koroških, pola 
se jo ova posen še 1. 1844. v Škofičah blizu Vrbe, in to v sloven- 
skom in nomškom jeziku ; znala sta jo pa njegova teta Marjetii Zabit 
in [loročnik Kanič. Pomen te posni razjasnil je dr. G. Krek v knjižici 
^Nekoliko opazek itd.'^ in dokazal, da je lastnina celega indoevropskoga 
delila. (flaviia misel v njoj jo, da mrtveci ne najdejo mini v gomili, ako 
simniniki ali ljubimci preveč i)0 njih žalujejo; mrtvec priđe torej po se 
živećof^ii iii ^^ J^cso sol)OJ v podzemoljsko bivališčo. Ta ideja se je izci- 
mihi iz starmlavnoga družbinskega običaja, da žena ni smela preživeti 

3 



34 

Bvojega raoža ter je morala z njim vred umreti, ker vezi lju]>ezni tiidi 
smrt ne more raztrgati. 

Isto tako sme se v one ease staviti pesen, ki jo pojejo Ziljani oh 
„žegnanjih*^ plesaje visoki raj. Ona opisuje srećno mvthićno deželo 
luilijit, \ N<Tj»rt]i ^Schlaraffenland'^ imenovano. 

<*3 Imlija« uj Jndija i)koli hodi peren vol 

11 sTfćmi di'hh V ledjih ima zabodjen noi 

ifj^^ mkdiir <n<»g n** pade Da vsaki si odreže 

Kyr m\nlAr tU^i ne gre. Kdorikoli hoće. 

In fiTidrtf \suko jutro Na rogih mi pa sodič ma, 

fM pririKIliit^ rose Poln vinc-a sladkega, 

V%sikt<^r.i ^fojtjujica Da vsaki se napije 

l*i)lu;i hUwhK' rode. Kdorikoli hoće. 

Twfii li?*^ I»afti Tsako leto . Oj Indija, oj Indija 

F^Hni*'« l«7H* prizori, Ti srećna dežela 

Tatii %hv hm^\ ?sako leto Iz klobas ruće delajo 

P4^•lli(^a Upo prizori. Iz ^eha rante cepijo. 

Tutli ]nuvljica o povodnjem moži živi se v narodnej pesni rožanskej, 
dajti nekiikii zat^mnela in po crkvenem uplivu zasukana. Fantje 
pod lipo 

^Prve raje rajajo, 

Pa križa nič ne storijo." 

Pmtofii tiij. lep plesalec in zahteva najlepšo plesalko; dali so mu 
Ivjitiitu KM/,l;ij;j»'vo, Cuden se zdi plesalki njen plesalec, ki „o krešu 
nik)>vii'i' ini;i" in ki „jej že v srce žge od njti.^ Trikrat sta se zasukala, 
polini ji* pa „bkočil v glohoko jamo z njo.*^ 

Iviknr Hl' kaže iz navedenega, so slične pesni že jako redke, in 
kilo HV I Ml C'uthh da je temu tako; saj je preteklo že više nego celili 
i\>nH- Irt, (Mlk,ir so prejeli pradedje naši sv. vero in odpovedali se svojim 
prpj^MJiNi Ijo^ovotii. 

/att iiihf'li Njjomini do onih časov, ko so Slovenci molili bogove Ae 
V ])nistr'i iiiiruvi. pod milim nebom, pod lipo cvetoco, so tuđi tvpične 
kititi« >^žM'i*tnJ!'c iiiiiogih narodnih pesnij : ^Stoji, stoji li])ica," ^Kaj mi 
lipiiu |in'('V<*tujpHV" r^t^ji > ^^ji '^^^ tratica, na trati zelena lipica," 
,;Stuji, shiji i'siViin polje, v ravnem polji leskovje" in dr. 

\ isji' ji- si<*vilo onih pesnij, ki so običajnega značaja, t. j. koled- 
mvr m dni^*' nhićne popevke. Kolednice se pojo kakor tuđi po drugod 
II bn?Jri, o inivdii letu in o sv. treh kraljih. Važne so ostale obredne 
jii'Hhi iniiJiii kdliiliiic; kajti v njih so se ohi*anili nekteri spomiui do 
nt^iriislnv unskih piuznikov, kakor je pesen sentjurjeva in kresove. Prva 
hi'?A\ da Hi- jr [Muznoval prihod mladoletja, iz drugih pa se vidi, kako 
HH ^Invili ,t;ni Slovenci eas, v kojem sije solnce najsijajnejše. 



35 

Kako se je še začetkom naj^ega veka kresovalo po Roži in na Žili, 
opisal je prav živahno in nadrohno Majar v Slov. Bčelo drugem tečaji. 
Nas zaniniajo pesni, koje so se prepevale okoli kresa. Prva je obče 
znana : 

nOj sijaj, sijaj solnce 
Oj soliice rumeno," 

ki ima v zilskej obliki nekako drugo lice: 

Zarja mi gore shaja So zjuti-aj toven izgnani 

Lepa zarja mi gore gre Toven na mrzlo roso 

Za zarjo mi gre solnce — — — — — — — 



Oj rumeno solnčice. — — — _ 

Le ćakaj, c%kaj solnee A I jaz zgodaj sijam 

Ti rumeno solnćice Se dokle kregajo. 

Jaz ti imam veliko povedati Al jaz pozno zahajam 

Pa Ae veliko ved praAati. Mi pastirji joeejo. 

Jaz pa lie morem čakati Le sijaj, sijaj solnce 

Imaiu miisa veliko obsevati Oj rumeno solnćice 

Vse dolinice in hriberoe — 

Tud ej ?se vboge sirotice. — 

Vzlasti pa so prepevale okoli kresa devojke „kresnice" : 

Devico tri kresujejo 
Na sredi vesi kres notijo: 
„Bog ti dro oj kraljić mlad." 
Tako lepo sprepevljajo 
Da se je daleć slišalo 
Daleč V deveto deželo. itd. 

Kraljić slifii prelepe ghusove, zasede ^frii^nega" konjička in prileti 
do tja, kjer đevice kresujejo. Vpra^ zaporedoma vse tri, kako vsaka 
poje ; najstarejsa odgovori, kakor bi zvonil ; druga, kakor bi cinglal ; 
mlajša pa reče, jaz pojem, kakor znam. Na drugo vpra^a zopet vsako: 
kaj tvoj oče delajo. Prva mu odgovori, da njen oče rumeno pšenico 
merijo; druga, moj oče l)ele tolarje prestevajo; mlajša mu pove, da 
nima ne očeta ne matere. Kraljić jo vzame zatorej seboj v deveto deželo. 
Tuđi ta p€*sen je mythićnega značaja : Mladi kraljić, ki 8nul)i lepo đevojko, 
je solnce, ki se druži z zemljo okrašeno s pomladnim cvetom. Isto snov 
nahajamo tuđi drugod : Solnce snubi Nasto, Solnce se ženi z Grozdanko. 

Da so kolednice in obredne pesni izpodrinole marsiktero staro 
narodno j)esen, je v obče znano. Navesti hočem samo dve priči, ki govo- 
rite same ob sebi dosta jasno. Kolednica, zapisana v Železnej Kapli in 
na Žili, poje se tako-le : 

Stoji gartelć zagrajen 
Z rudečo žido zapleten 
Poln rožic nasajen. 

3* 



36 

Notre raste lilija 

[: Še lepM si ti Marija :J 

Notro raste rožmarin 

[: 8e lepši je Marijin sin :] 

Notre raste lep luarjon, 
[: 8e lepSi je Marijin tron. :] 
Prav klasičen dokaz pa je sledeti ođlomek kresove pesui, ki se je 
pela na Žili in je zgoraj omeujenej inačica: 
Kres le gori, kres le gori 
Na sredi morja silnega (sinjega?). 

H krešu hodijo dekle tri 
Lepo pojo, kresujejo. 

H krešu hodi oj Marija 
Na roki nosi oj Ježu§a. 

Prelubi Ježuš oj vsmileni 



Običajne so tuđi pesmice o pustnem času, o godu nedolžnih otro- 
čičev (po Roži „^pelica") in o bobljanji. Kaj je bobljanje? Sniesna 
otroška navada iz minolega časa. Kedar se je klalo v kakej liiši, prišli 
so fantje pred hii^o, potrkali na okno in mnnrali z izpremenjenim glasom, 
da bi jih ne spoznali, rekoč: 

Nam so sosedi pravili 
Da ste vi prešića davili 
Bodi prešić ali presica 
Meni se sliši klobasica 
Hvop po njo 
V žakelj ž njo! 
Tej navadi rekali so bobljanje, ali fantje hodijo bobljat. 

(Dalje priđe ) 



Kavovec in njega plod. 

spisa 1 M. (Hlensek. 

prvotna domovina kavovcu so nekttTC pokrajine v Aliesiniji in pa Sudan, 
I- kjer dela divji prostrane gozde. Proti obalim Atlantskega oceana je 
vedno redkejši in prenelia naposled popolnoma. Tropična Afrika je torej 
sigurno njegova pradomovina. Od onod so ga udomačili skoro po vst»h 
med povratnikoma ležečih deželah, kjer je zemlja ugodna. Ne samo na 
koj)nem, ampak tuđi na otokih ukvarjajo se zdtij razni narodi z njim; 
semena pa se izvažajo v druge kraje. Akoi avno se ga pozna !?0 vrst. je 



37 

plod samo ene poraben iii jako različen po velikosti, vnanjej obliki in 
barvi, o čemer govorimo pozricje. Mimogrede naj se še omeni, da ta 
raznovrstnost izvira iz klimatiških iii krajeviiih razmer, nekoliko pa tuđi 
od tega, da se drevji ne pušča povsod naravna vzrast ter se s plodovi 
različno ravna. 

Najpoprej oglejmo si rastlino, ki je kakor navadno drevo 9 — 12 m 
visoko in 13 cm v premeru. Sorodno je našim po gozdih, suhih trav- 
nikih, poljskih mejah in drugod rastočim bročnicam, a vendar se raz- 
ločuje tako bistveno od njih, da morda kratek opis prej svoj namen 
doseže nego dolgotrajno prispodabljanje s sorodnimi domačimi drevesi. 
Kavovec je drevo vitke rasti in nežnega sivega luba, ki se s časoma raz- 
poka in v krpicah odpada. V odstavkih kolenčaste veje stojijo naravnoč 
od debla paroma v istej visini; nižji in višji par delata križ in vsi skupaj 
lep piramidast vrh. Povsod se pa ne pusti rastlini naravna rast, ampak 
se pristriže v 1*5 m visok, obSiien grm, in s tem se povikša rodovitnost. 

Nasprotni, s prilistki podprti, vedno zeleni in kratkopeceljnati listi 
so jajasto-podolgovati, 8 cm dolgi in 3*5 cm široki. Njih gornja ploskev 
je bliščeča, spodnja pa bleda. Na dalje ne vonjajo, okus pa imajo po 
navadnem zelišči. 

Največji Idnč rastlini so beli, jako dišeči in kratkopeceljnati cveti, 
ki stoje po 5 — 7 v pazusičah. Akoravno hitro ocveto in zveno, nasta- 
jejo na rastočih panogah zmirom novi, in tako priđe, da se kavovci raz- 
cvitajo skoro po osem mesecev. 

Ker velja tukaj plodu, razvijajočemu se iz cveta, razumeva se samo 
jM) sebi, da ga moramo natančneje opisati in seveda tuđi cvetne dele, 
iz kojih nastane. Začnimo od zvunaj. Na plodnici okoli enolistega cvet- 
nega venca je pričvrščena tuđi enolista cvetna čaša, ki je razcepljena 
na 5 zobcev in posušivši se odpade. Lijasti venec, čigar spodnji del je 
cevast, gleda jako vabljivo iz čaše ; on je tuđi mnogo daljši od nje in 
na 5 suličastih, ob straneh nekoliko navzven zakrivljenih zarez razdeljen. 

Brez navedenega dvojnega cvetnega ogrinjala nastajal bi plod vse- 
kako lahko, da ima le poglavitne organe. Na korenu vsake zareze vzraste 
po eden prašnik z dolgo čilasto prašnico rumene barve in vsi obkolju- 
jejo gornji del pestiča, ki se okončuje v dve šilasti brazdi. Že to nam 
znaci, da je spodnja polovica pregrajena v dva predelca, in tako je tuđi. 
Ako namreč prerežemo plodnico povprek, zapazimo, da se plodnična 
navznoter zasukana lista drug drugega dotikata ter nekakov pretin 
delata, navzdolž ktorega sta serastla. V vsakem predelu tiči eden semen- 
ski popek. 

Dozorevaje odpade cvet in plodnica se razvije v jagodo črešnji 
podobno, ki je sprva zelena, potem rumena, pozneje rudeča in na zadnje 
vii^njeva. Dozorela je oblo-jajasta z dvema semenoma v rahlem staničji. 



38 

Ta kavina zrna zovemo navadno kava; barve so sivkaste, nimeiikaste 
ali pa zelenkaste in nekako težka. Onđi, kjer se drže pretina, so plosč- 
nata s plitvo podolžno zarezo, po hrbtu pa izbočena. Po raznih znakih 
devljejo se v tri vrste: 1. arabska, najmanji, navadno bledorumena in 
najboljima, a pri nas prav redka; večinoma se porabijo pri bogatih Tur- 
činih. Glavno trgoviSče jim je Beit al Fakih v srečnej Arabiji. Potem 
nimeno-zelena iz Afrike; 2. vzhodno-indijska , najbolj obsežna in po 
posameznih pokrajinah razvrščena; najboljša je javanska; 3. zapadno- 
indijska, med vsemi najslabša. V zadnjej vrsti se nahajajo brazilijanska, 
ker se morajo spravljati o deževnem vremenu, kedar je vse pobio gni- 
jočih gliv in vlage; zaraditega pa dobe neprijeten sookus. 

Po poročilih potnikov ni neki veličastnejžega prizora od cvetočih 
kavovčevih plantaž, kterega pouzročuje osobito to, da kavovec, kakor je 
že bilo povedano, cvete skoro osem mesecev in da se tedaj med belinii 
cveti mnogobojni plodovi nahajajo. 

S kavorejo so se najprej bavili Arabci v srečnej Arabiji. Tii za- 
hteva najmanj 18^ C. srednje letne toplote ; drevesa imajo svojo naravno 
vzrast, samo spodnje veje se jim odrežejo. Zrele jagode se stresajo na 
rogožine in sušijo na solnci. Drugod se drevje pristriže v obširen grm, 
da zđatnejs^e obrodi in se plodovi z rokami snemajo. Cvete pa največ 
meseca sušca in malega travna ter dozori grudna in prosinca; v Ame- 
riki malo drugače. Na sploh ugaja mu najbolj podnebjc s srednjo letno 
toploto 20*^ C. in hriboviti ki*aji, kjer je veliko deža ali pa voda umetno 
po plantažah napeljana. 

Mraz, prevelika vročina in suSa mu jako škoduje. Na dalje zahteva 
globoko, dobro apnenino ter obrodi v jako pekočih krajih le v dreves- 
nej senci, ki se navlasč prireja. Po plantažah stoje kavovci v pravilnih, 
navadno vzporednih vrstah, cveto že v drugem letu in donašajo v četi- 
tem in petem najobilnejšega sadii; odslej pa hirajo in se naposled izru- 
jejo. Največje vrednosti je kava goratih krajev kakih 1200 m nad mor- 
skim povrSjem, a več se je pridela po nižinah. 

Bralec je že zvedel, da je plod jagoda ; zategadel se morajo zrna 
izluščiti. To se doseza na dvojni način. Plodovi najboljših vrst izluščijo 
se V posebnih lijastih mlinih, plodovi navadnih pa tako, da 'se nakopi- 
čijo V plasti, kjer se puste nekoliko dnij, da se sočnata, lupina od 
semena osebi in odpade. Ko je to zgotovljeno, suše se po rogožinah na 
solnci. Pri tem je treba posebno na to paziti, da se ne zmočijo; kajti 
sicer izgube barvo in ceno. Tuđi pergament^vsta zastirajoča kožica se 
odstrani ter se ločijo ćela od zdrobljenih. Sedaj se spravijo na kako varno 
suho mesto, kjer se oležavajo, in sicer boljša navadno po tri, slabsa pa 
1)0 več let. 8uha zrna so jako občutljiva, osobito za močno diseče tvarine ; 



39 

pri pievažanji je torej treba vso pozornost na to obraćati, da se ne 
pokvainjo. 

Prej nego si gremo pripravljat „kavo", velevažno je govoriti o 
snoveh, nahajajočih se v zrnih. Prva se naj omeni kavoviua, ki pomno- 
žava utrip krvnih žil in telesno toploto; zastopana je po 0*5 — 1% in 
se odlikuje po obilnem dušiku. Trpek okus dobiva kava od čreslene 
kisline, ki tvarja z mlekom neko težko prebavljivo spojino in je zatega- 
del slabenm želodcu na kvar. Taki naj pijo crno kavo. Kedar se zrna 
žgo, razvija se aromatično hlapljivo olje do 2% in daje pijaci tišti 
okus, ki jo dela slastno. 

Zdaj pa na pripravljanje priljubljene in skoro povsod znane pijace. 
Da si ne postavimo na mizo kake rujavkaste, bolj gnojnici nego pijaci 
podobne vode, ki je vzlasti na kmetib navadna in brez vsakega okusa, 
služi naj nam sledeče vodilo. Čestokrat so zrna od prahii onečišćena in 
jH>barvana; zato se morajo najprej v mlačnej vodi oprati. Potem naj se 
žgo v zatvorjenih posodah in takisto se tuđi naj ohlade. Dobro je ne- 
koliko V prah stolčenega sladorja primešati, kteri nareja raztopivši se 
tunek sladornat po vlak i n zabrani izhlapivanje olja. Naj se večkrat in 
j>o nmlem žge, ker postaja aromatično olje s časom žarko. Kedar se 
zrna h kratu napihnejo ter nekako kostanjasto barvo dobć, je prvo delo 
zgotovljeno. Ni treba poudarjati, da zažgana zrna vsa svojstva izgube in 
dado zgoraj omenjeno brezokusno, ćniikasto pijaco. 

Žgaim zrna so prav kočljiva, in vse reći, ki pridejo z njimi v do- 
tiko, uplivajo na uja; ćelo lesena žlica ali palčića, s ktero se v nepo- 
kritih posodah mešajo. Pri uporabi se zdrobe na kakoršen koli način v 
prah, ki se v pripravnej posodi z vrelo vodo polije in s pokrom pokrije. 
iSamo vrela voda si prisvoji vse one snovi, ki so se gore imenovale. Med 
vodo in vodo je velika razlika, in le ona, ki se odlikuje po lužninah, 
sprejema lahko one snovi ter dela dobro in okusno pijaco. Lužnino tuđi 
nadomešča nekoliko sode, ki se po razmerah kropu doda. Na kmetih in 
jKivsod, kjer se kava navadno v loncih kuha, izgubi po izhlapivanji pri- 
jetili svoj aroma. Cim bolj je proti temu zavarovana, tem boljša in 
okusnejša je. Že od nekdaj smo vajeni kavo z mlekom ali tuđi brez 
njega, vselej pa primerno sladko použiti. Drugače pa jutrovci, ki jo 
pijo brez mleka in brez sladorja. Sladosnedi in sploh tišti, kterim tre- 
bušcek veliko velja, pitajo kuretino in gosi z usedlino ter trde, da 
dajejo potem kaj slastno meso. 

Akoravno so morali kavini ljubimci ne samo od posvetne, temveč 
ludi od crkvene oblasti veliko pretrpeti, kakor je to rado skoro pri 
vsiikej novosti, širila se je njena raba navzlic vsem oviram vedno bolj 
in liolj in naposled je našla v najbornejsej gorskej koči ravno isti 
odmev, kakor po bogatih mestnih hišah. Zdaj se pije povsod po omika- 



40 

nem svetu, iii to ne samo v jutro, temveč pogostoma tuđi drugekrati; 
da ubožiii Ijudje žive često dalje časa samo ob njej. Posebno priljubila 
pa se je starim mamicam mislečim, da brez nje pač ne morejo biti; in 
radostuo se spominjam veselja, ktero sem napravljal svojej materi do- 
sipevši domii na počitnice in položivši na mizo dokaj težek zavitek kave. 
Vi>ttk«)krat kedar sem se odpravljal v trg ali mesto, zašepetali so mi: 
Tiiic, pa kave ne pozabi! 

Ne kupuj nikdar zdrobljene kave; ona natadno ni pristna, ampak 
7. nij'riovrstnimi, za to svrho pripravnimi tvarinami, kakor divjim kosta- 
iiji*ni, želodom, raznim žitom, grahom, golobjimi kostmi, regratom itd. 
ptmit^sana. Te baze sleparji jemljo najrajši žgano cikorijo, da navi- 
dezrin pomnožijo kavo. Pa tuđi sicer izgubi na dobroti, ako se dalje 
6iisa skranjuje. Sleparskemu prodajalcu se krinka takoj z obraza po- 
tegne, ako se prah z vodo povlaži ; pristen ostane, kakoršen je, pokvar- 
jen pa tvarja oblice, ako se med prsti sesvalka. Tuđi se osebi cikorija 
V k(i/.arci vode ter se sesede podelivši jej rujavo barvo na dno, dočim 
se knva nepoškodovana na površini vzdrži, polagoma pada in vodo rujno 
pol mrvu. Tuđi na druge načine se taka kava spozna, ali z vsem tem 
polratiš dokaj časa; tedaj še enkrat, kupuj le ćela semena in pripravljaj 
ja ^:uiia. 

Kava, ne premočna, je zdrava pijaca; nje učinki so bolj vzpod- 
hiklljivi nego razdražljivi. Za velike utrudbe je jako primeriui in zaradi 
tt'u;i (lobivajo vojiiiki nekterih držav za vojsknih časov obilnejše kave. 
A kn priđeš po vdihu premogovega hlapa ali po užitji makovca v nevar- 
nost, posluži se je in odleglo ti bode. Na dalje* pouzročuje hitrejši 
Hti^ip krvnih žil in krati mnogim spanje. To vsak najbolj sam ve in se 
iiavudno po tem ravna. Tuđi upliv na razne sluznice je vzpodbud- 
Ijiv^^i^iL značaja in ker pomanjšuje delavnost telesne kože, zabranjuje 
kciliknr toliko j)reobilno izgubo telesne toplote. Tištim pa, ki kavo po 
iilit'ilu pijo. je svetovati, da storijo to neposredno. Kava je vsakemu 
stil II II prikladna pijaca; ona j)onuiga želodcu j)Ožrešnega bogatina pre- 
liuvlJMti, vzdržava učenjaka i)ri ])onočnih studijah vedrega in prepodi 
drtn^Aii in ti^žaku čestokrat temne misli. Tuđi se opazuje, da čim bolj 
SI ^M'i ta pijaca, tem bolj se opušča pijančevanje. Cezmerno uživanje 
\\A jMmzročuje naval krvi, trepet po udih hi druga živčna zla, a pre- 
UH^t iia kava ima navadno mrtud za posledico. 

Ko se je bila kava po Evropi že jako razširila in je mogočni Na- 
|joli"iin I. uvedel kontiuentahio zapretje, tedaj se je nadomeščala z raz- 
ni mi iiadomestki, ki so še zdaj v rabi in slabijo pijaco. Nijeden nima 
nuli trohice gore (mienjeiiih, kavina zrna odlikujočih sestiivin, ampak ta 
('"ili so mora prištevati brezokusnosti ali vsaj })opačencnui okusu teda- 
uji'i^ii I iisa, ki se je žali])og do sedaj ohranil. Vsem, ki mislijo, da brez 



41 

nadomestkov kave piti iie niorejo, priporoča se lahko kavovčevo listje, 
ki se je jelo iz Sumatre uvažati ; vse drugo je uesmiselno. 

Največja evropska trgovišta za kavo so : London, Liveii)ool, Ham- 
burg, Amsterdam iu Rotterdam. 

Na konci kratkega po najnovejsih virih sestavljenega spisa naj se 
omenim pravljice o iznajdbi te pijace. Pastir nekega aral)skega ali per- 
zijskega samostana poroča predstojniku, da koze použiv^i jagode skoro 
?so noč neprestano skačejo in druga drugej nagajivo rogove kažejo. 
Nato se je neki podložnim dervišem zaukazalo kavo piti, češ da ne bodo 
zaspani pri ponočnih molitvah. 



Pozoj. 

fravljice o pozoji, zmaji, vozi, lintveru ali lintvertu 
. _ (nemški Lindwurm = Wasserschlange) razšiijene so zelo med vsemi 
Slovenci. V vsakej kmetskej hi$i visi na steni podoba sv. J u r j a , tega 
naj])olj priljubljenega svetnika našega naroda, kako z dolgo sulico zabada 
ostudnega lintvera, ki je hotel lepo devico sv. Marjeto požreti. Lepa 
narodna pesen opeva ta dogodek tako-le: 

Pri§al je en neguden ćrv, 

Negiiden črv, lintveru hud. 

Svet Jur je vzdignil desno roko, 

Ćez crva storil sveti križ. 

Marjetica zdrasala pasec svoj, 

Vrgla ga je c^rvu na vrat. 

Crv je tako moćno zarjul, 

De se je ves grad na kup razsul! 

(Vraz, Novico 1«68, 1. 30). 
Mi vemo, da dandanašnji ne živi nobena taka žival, kakoršno si 
je ljudska fantazija naslikala in zmaj ali lintver imenovala. Mogoče je 
sicer, da se je med narodi ohranil spomin na nekdanje čudne živali iz 
juraske tvorbe, ki so bile na pol ribe, na pol kusčarji (na pr. plesio- 
sauri, ichthjosauri), ali pa netopirjem podobni plazavci (pterodactyli) 
itd. Ako vedo naši geologi za te predpotopne velikanske živali, mogoče 
je tuđi, da so prvi Ijudje zapustili svojini potomcem spomin na one 
nekdanje pozoje. Saj živi se dandanes na otoku Javi tako imenovani 
Jeteči zmaj**. 

Ali aaj se je ta spomin med narodi ohranil ali pa ne, gotovo je, 
da naše pravljice o pozoji imajo mythologiško-syml)oličen ponuMi. Pozoj 
je V vseh starih bajeslovjih svmbol pogul)onosnega vodovja, noukrotlji- 
vegu potopa, močviija, kužnega izhlapanja in vlažnega, nezdravega zraka. 



42 

Vzlasti pa pomciija zmaj : mrar'iiost, zimsko meglevje, nezdravo j)aro, ki 
se iz močvirja dviga, zrak okuži iii ljudi mori. Zato pripisujejo'' nekteri 
zmaju tuđi kugo, ktero pouzroči spušćajoč svoj strupeui „sperma ** v 
vodTijakt* in studonce. 

t *oyMJiii preruaga in ubije bog s o 1 n c a i n s v e 1 1 o b e , ali pa 
iyt*guv naiiu*stuik j^iolnčiii junak (pri Slovencih sv. Juri). Tako je 
ubil ^rAki Aindlini kmalu po svojem rojstvu Pvthona, t. j. grdo 
|KjAH8t, ktiTu jr bila porodila Ciaia (zemlja). Druga Gaina nakaza 
Tvpbini rmlilii ji^ lernajiško hydro, ki je s svojo strupeno paro 
morila ljudi iu kU-ro je moral ubiti solnčni junak He raki ej. Drugi 
junak PfM'Hi'j i'c^i lepo Andromedo iz o])lasti morske nakaze, ktero 
je l»il za kiiAvn puslal Poseidon v družbi velikega potopa. 

Tiuli V !?vf'triii pismu nahajamo že povesti o zmaji. V „skrivnem 
m/.tKictji'* XII. 1» iMijuje se nadangelj Mihael z velikim pozojem, ki je 
vvh svi^t i^jtpiljai. Fa pri oved prešla je med luirode, in oni so jo spojili 
ter M'vrli a drtmarimi nazori. Apokrvfna crkvena poroeila uplivala so na 
razvitek iu ii^jirviiH'inbo narodnih pripovedij, vzlasti kar se tiče načina, 
kako tn'liii /maja ^izganjati*^. 

Akn p*»i:b (limio na veliko stevilo pravljie o pozoji med Slovenci, 
t^kb'|Hiti luniautn. da je l)ila naša dimioviiui nekdaj veliko bolj močvir- 
iiata ili tiin-j tuđi nezdravejsa, nego dandaiuišnji. In to je tuđi tiiko 
\nUt\ kajli ia mm^^ih i)oprej zaprtih dolin, kjer so nekdaj jezera iii 
inlakt^ stali', udtokla je sedaj voda nekobko vsled njene izpirajoče moči, 
n<*k*iliki> |Ki tildi ]h> luipredujočem obdeb)vanji zemlje. Ali tuđi potem, 
kn jr vud:* iMih'klit. zemlja se osuj^ila in zndc sčistil, ostale so se vedno 
pravi jicr n zlili (insjistih, ki so nekdaj zabtevale grozovito desetino od 
bližlijili pvcbivalcev, 

Kaj daiuiaiiasnji Slovenci in njim bližnji Hrvatje o pozoji veru- 
ji\jo, to je le|Mi ih verno opisano v šestej in sedmej povesti „Slovenske 
liculi'-* 1. IHniL 

\av;Mli»o ^t' pripoveduje, da je lintver v svojej madosti čisto tak, 
kaknr dni^l TaiithMsi. Se le v velikoj starosti izpremeni svojo podobo in 
postuiM* slra:šansk i leteča j)ošast, ki je naj])olj petelinu podobna. 
Zmaj ima stmjp v sebi, kojega lahko „čez devet hrilMn'"* pihne, t^iko da 
vse ;^ivali poj^iiH jo in vse rastline posahnejo. Pihne li v človeka, umreti 
minu ta v malu Ireuotkili. 

1 U'Ugodi pripovedujejo , da se lintver izvali iz p e t e 1 i nj e g a 
JaJ4"a. Ko do;i\i peteHn sedmo leto, iznese čudno, jako trdo jajce, ki 
kar sa 10-* idi ^rln v tla zleze. Ko se i)otem jajce v zendji zgodni, izvali 
sr i/ nji 'i^a Hotvcj. ki začiu* hitro kljuvati zendjino sktujo, da se pri- 
rije na »lan, Ali kakor hitro se prikaže, lete nad-enj pohistva, drevje, 
!?kale in ćeli yrići, da ga kar na enkrat podsujejo. 



43 

Tuđi Nemci znajo pripovedovati o „kačjeni jajei^ — Sclilangeiiei. 
Carovnice se ga dotakuejo s čarovno palico, iu tedaj poči jajce samo ob 
sebi. V njem se najde mlada kaca iu ujo vzgoji potem W a lp u r ga, 
kraljica copernic (prim. Ferk, Druidismiis in Noriciim, pg. 42). 

Po dmgih pravljicali je pozoj velik, krilat kouj, ki v velikih mla- 
kah živi ter strele in vetrove dela. Pozoj se izredi iz r i b e. Ako se ta 
V zemljo zarije, postane iz nje velik kusčar, in kedar se začne ta gibati, 
strese se vsa zemlja. Velik pa je zmaj toliko, da ima pod eno goro 
glavo, a pod drugo rep. Nekteri imajo po devet glav in na srednjej 
nosijo zlato krono, v kterej se bli^^či drag demant. Kdor zna pozoju 
zagovoriti, ujame ga lahko in dobi demant. Ker je lintver petelinu po- 
đoben, poje tuđi kakor ta domači buditelj. 

Pozoj stanuje med skalami, v globokih votlinah in razpokah, , tako 
da ga človek ne more zaslediti. Navadno leži tuđi na dnu malih ali 
silno globokih pogorskih jezer. Kedar se vzdigne iz takega jezerca, na- 
stane strašanski vihar, grmeti začne in bliskati, kakor da bi bil blizu 
sodnji dan. Kmalu za tem se vsuje gosta toča, da uuiči vse poljske pri- 
delke in oklesti drevje, da se začne lub majiti. 

Stajerci pripovedujejo, da lintver posebno rad v crnih meglah pre- 
biva. Kedar zelo grmi in se neznansko bliska, takrat govorijo: „Čriie 
žole dijak na vozi jase."^ Kedar pade lintver iz gromonosnih megel, 
tedaj nastane velika povodenj. (Slov. (ilasnik III. 1)8.) V Skopem na 
Krasu pa pripovedujejo, da tedaj, kedar razsaja po noći straaen vihar, 
da kolce in latnike na tla meće, da ondi lintver mimo leti. Kjer je najbolj 
poškodovano, tam je pa počival. (Po zapiskih g. Žvaba v Trstu.) 

Zmaja, kakor hudiča v obče, more zagovoriti le „dijjik^ ali mlad 
nedolžen duhovnik. Tak je moral studirati ^ednajsto šolo^ na Vrb- 
nik i, pri Hrvatih pa ćelo „trinajsto" (prim. Jagić Slav. Archiv, II. 
458 si. „Sagen Ul>er den zmaj = lintvern). Kedar zve dijak crne sole, 
da tiči zmaj na kojem mestu globoko v zemlji, tedaj začne hoditi nad-enj 
molit, in sicer vsako leto po edenkrat. Tako prileze zmaj vsiiko leto malo 
više. Ko je pa že prav blizu površine, tedaj zmoli dijak tii molitve in 
pri zadnjej zleze pozoj popolnoma na dan. Takrat ga „zajezdi" dijak 
in odleti z njim v jutrovo deželo. Tii potem zmaja zakoljejo in prodajo 
(Slov. (ilasnik 1. 18G6, str. 309, 406 in 448). 

V Brdih pri Gorici pripovedujejo, da more zmaja ujeti tuđi nava- 
den ćlovek, ki ni dijak. Kdor bi hotel to storiti, postaviti bi moral blizu 
liutverovega bivalisča velik z vodo napolnjen sod, iz kterega bi se lahko 
upazovalo, kdaj ima priti pomast iz svoje votline. Zraven soda moral bi 
zapičiti seženj visok kol in na-nj obesiti moško suknjo kakor človeku 
podobno strašilo. Za tem bi se morala v sod skriti najmanje dva izvrstna 
strelca iu v njem prezati na lintvera. Meriti bi morala že uaprej na tisto 



44 

niesto, kjcr se ima pošast prikazati. Ta ima namreč* navado, da iz votliiie 
stopivši najprej okoli iu okoli sel)e pogleda, iii če kako nevaruost zapazi, 
skrije se brzo zopet v luknjo. Kedar bi pa strelci lijitvera pogodili iii 
iistrelili, morali bi hitro pod vodo smukiioti, ker pošast izpusti pred 
anirtjt^ ves svoj striip v obešeiio suknjo in od todi razširi se potem strup 
na \si' hitvimi. — Ali nihče se noče lotiti tega podjetja in tako bodo 
zmaj i VL'dno živeli. 

Vi^ndar so lintveri, kterih je bilo v poprejšnjih časih silno veliko, 
daiiduiu ,s 7e skoro vsi poginoli. Po štajerskih poljih nahajajo se se vedno 
liutverski kremplji (Slov. Glasnik, III. 98). V poprejšnjih časih bilo je 
vev zt*l<> imenitnih zmajev. 

N-ijvrt^ pravljic obranilo se nam je o lintveru, ki je prebival v 
mocvirji .Metalo (Metau) na Ptujskem polji. Po vsej bližnjej okolici je 
bi ostuilfia žival davila pastirje in trgala njih črede. Prišel pa je plemić 
iz gos<?4iijcga grada in ubil nakazo z gore čim polenom, to hoče 
reci, da oi^t^nj preganja in čisti okuženi zrak. (Priui. Steierische Volks- 
sageii, FIhss XI. pg. 51 — kVŽ). Plemič je potem sezidal grad Kačjak, 
neiriski VVurmberg (,,wunn** pomeni v srednjevisokej nemšeini zmaja) 
nunl I*tiij(*m in Mariborom, od kterega se uživa prelepi pogled na 
Ptnjnkii p(jlji'. 

Ih'Uga pravljica hoče vedeti, da se je ptujski lintver imenoval Sas 
(Srs) i II <h je imel zaprto lepo grofico v gradu Kačjaku. Ali prišel je 
Krsiiik, premagal je zmaja, vrgel ga v globoki grajski studenec in 
tuko resi! li'])o jetnico iz zapora (SI. Glasnik, 18()7 str. 330). 

Krsjiik je solnčni junak, ki ubije zmaja, kakor na i)r. indijski 
KrAnst iiiil krs = svetliti, blesketati se), ki je ubil zmaja Adži(;eQa, 
t, j. ^ku/M-sesa". Tuđi koza je zavoljo svoje kociuaste, doli viseče dlake 
^vnilml ni^i^de, deževja in vlažnosti, kakor zmaj. Zato se Kozje na 
Strtjciskciu imenuje Drachcnburg (kakor je to č. g. Trstenjak dobro 
fiiHti*bn;uii v Novieah 1. 18G4, 1. 14). Kedar se bliska na jasnem 
i\t'\H\, luk nit pravijo, da se Krsniki v boji sekajo in krešejo. Najbolj je 
/jjjiit witnnUerški Krsnik. Taje igral s kačjo kraljico iz Babilona in 
»si jini^rul iidzmerno bogastvo. Nazaduje jej zvijačno odnese še krono, 
ki j(* iiiH'lii to lastnost, da je njen posestnik vedno enako bogat osttil, 
k;iknr oli 1 asu, ko jo je dobil. Zavoljo te prevare moral se je Krsnik 
tnb> viijsknvati s kačjim kraljem. Domii gredočega preganjale so ga kace 
ihi]*io hiki^r Drava, ali on j)remaga vse in sezida na zadnje Kačjak. 
t\itvirr isrvS, 1. 32 in 47; SI. Glasnik, III. 25, 173; Urbiis, Die Slo- 
viMini ]v^, 45.) 

Zi'ln imeniten je bil tuđi celovški zmaj. Pravljica pripoveduje, 
ila }v ž.ivt'i nekdaj v moč\iinatej. z gozdom prerastenej okolici celovškej 
/j'ld Mstihl* [i zmaj z velikimi perutnicami in ostrimi kremplji. Daleč 



45 

okoli okuževal je zrak in vznemirjal prehivalce, ker je požrl vsako 
živečo stvar, ki je prihila blizu njega. Da bi se oslol)0(lil tolike nevar- 
nosti, obljubi na zadnje deželni kncjz velik kos zemlje onemu, ki bi ugo- 
nobil zverino. Natc) se zbere nekaj srenih niož, in ti sezidajo kraj nioč- 
virja trden stolp, da se poSasti ubranijo. S tega stolpa spustijo poteni 
celega vola priklenenega na verigo z veliko železno kljuko. Ko ziuaj 
po volu hlastne in ga hoče požreti, ujame se za železno kljuko. Sedaj 
je bilo lahko, žival ugonobiti in ubiti jo z železninii bati. Okoliea po- 
šasti oslobojena dobila je kmalu naselnikov, in na mestu, kjer so bili 
sezidali stiilp, postal je Celovec (Karntnerisehe Zeitschrift VI. 6). — 
L. 15JM). postavijo Celovčanje kamenito podobo zmaja nad vodnjakom 
na velikem trgu. V mestnej hiši pa k;ižejo velikansko lubanjo nosoro- 
govo, ktera bi imela biti onega zmaja. Lintverova jama kaže se tuđi na 
gosposvetskem polji nad Celovcem. 

Tuđi V Konjiškej gori na Štajerskem razsajal je nekdaj hud 
zmaj. Ljudje so mu morali nositi mlade otroke v žrtvo, da ni povodnji 
naiedil in vse konjičke doline zalil (Slomšekovi spisi II. 233). 

Pravljice o lintveru znane so se v Solčavi, Kokri, Tržiči, 
Smarjetnej gori (pri Preserji; prim. SI. (Ilasnik, V. 89), potem v 
Bohiuji (Hormayers Taschenbuch f. vaterl. Geschichte 1821), na 
Vrhovlji v Brdih in ^e v drugih krajih. Simon Rutar. 



Neprodirnost 

V fiziki nepotreben izraz. 

ja se zamoremo v govoru in pismu na lahko in kratko izrazovati o 
^^: rečeh in prikaznih, ki so okoli nas, damo vsakej stvari posebej primerno, 
a včiisih tuđi neprimerno ime. V poimenovanji razlorevati so konkretni 
pojmi od abstraktnih. Kakor se abstraktni vseskozi naslanjajo na kon- 
kretne*, prav tako se tuđi poimenovanje prvih luislanja na i)oimenovanje 
drugih. Množina tibstraktnih pojmov luirasea v tej meri, kakor napre- 
duje duševno razvijanje elovestva v obče, posel)ej pa j)osameznih naro- 
tlov. in prav imajo, ki trdijo, da je jezikovna izo])raženost zanesljivo me- 
rilo kulturnomu stali j^eu vsakterega naroda. 

Znavajno je znamenje duševnoga naj)redka. da se pojmi izpremi- 
rijajo, kakor se dejal bi izpreminja zemeljsko površje pod uj)livom ćlo- 
veških rok. Bolj ko se posamićna stvar ogleda od vseh stranij, jasneje 
jo spoznavaino. Ali znano je tuđi, da isto stvar ne ogledujemo vsi od 
i^U\ še manje j)a od vseh stranij. Zato imajo razlićni ljudje o istih 
re^eh le i>remnogokrat, da ne nasprotnih, pa vendar jako različne 



46 

pomisli. To vidimo že glede na vsakdanje reci, dosta več pa šc glede 
pojmov, ki 80 jih stvarile posameziie stroke vednostne. Ti pojmovi pre- 
stvarjajo se razmeriio z dotično stroko. Iz znanstvenega stališča potrebno 
in koristilo je to prestvarjan je ; zakaj le po tej poti se nazori vedno bolj 
jasnijo, pomisli razsirjajo, pojmovi po natančneje določujejo. Iz didak- 
tičnega stalisea j)a juoramo vedno prestvarjanje pojmov smatrati neugod- 
nim, ker utt^gnc^ motiti ueenca. korakajočega iz nižje stopinje na višjo, 

V jasnem shvaeenji znanostnih pojmov. * 

Med stroke, v kterih se pomisli dandanes kaj naglo prestvar- 
jajo, spada gotovo fizika, ki zabeležnje leto za letom znamenite iznajđbe, 

V sedanjem času osobito v elektriki. Da se pri tem tuđi temeljni pojmi 
izpreminjajo, je jasno. Težavam pa, ki iz tega učencu izvirajo, ni mo- 
goče izognoti se, treba nm jih je premagati. Ali tuđi drugih ovir ne 
manjka, ki nišo, da bi se ne dale odstraniti. Na j)r. pojmovi nišo dosta 
jasno opredelj(Mii ter se drug na drugega ali pretesno ali prerahlo na- 
slanjajo, ali oni so si podredjeni, dočim bi imeli biti drug drugemu 
priredjeni, ali pojem je osnovan le na eden del značajnih znakov, drugi 
njih del \n\ se porabi za samostiilni pojem, kar pa nikakor ni, ker je 
morebiti le izvod ali nasledek j)rvega. 

N(»kaj enakega zasledimo v prirodoslovji takoj od začetka pri tako- 
zvanih občnih svojstvih teles. Med temi nai^teva se navadno na drugem 
mestu „neprodirnost". Primerjaje prvotni pomen te besede bistvu 
pojma, kteremu bi imela biti odmev, lahko spoznamo, da je prav tako 
neprimerna kot dotična neniska ^Undurchdringlichkeit" , po 
kterej je slovenska skovana. Na pr. izrek : ^voda je neprodirna", tolmačil 
si bode vsak, kdor ni imel prilike seznaniti se s prisiljenim pomenom 
te l)esede, v tem smislu, da se ^voda ne da prodreti". nesmiselnosti 
t(»ga stavka pa ni treba besedioe. Neprimeren izraz „neprodiren, nepro- 
dirnosf* kriv je napačnemu razumevanju. Ker tuđi drugi jeziki za ta 
pojem nišo naAli primernega izraza (Čehi pisejo „neprostopen", kar se 
mi nič boljse ne zdi), vzbudila se mi je misel, da sploh na tem mestu 
ni vse v redu, t. j. da pojmi nišo stvarno točno opredeljeni. 

Premisljuje o tem zasledil sem v nemških knjigah dvoje različnih 
mnenj, ki se tičete tega predmeta ter dajete povod sledečim vrstieam. 
Tii se zalitt^va, naj se sploh ćelo poglavje o občnih svojstvih izi}usti, 
tam pa, da se samo l)eseda ^Undurchdringlichkeit" izbriše iz prirodo- 
slovnih kujig. Prvej terjatvi ustreči ni popolnoma mogoče, ker se na pr. 
deljivost, luknjičavost, težnost teles itd. ne more prezreti. Ce pa tem svoj- 
stvom ne odmerimo samostilnega panigrafa, moramo jih pa obravnavati 
na drugih primernih mestih. Torej ni dobička; kako pa je z drugo ter- 
iatvijo, hočemo j)a tu natančneje preiskavati. 



47 

Z besecio „nep rodi most" zaznamujemo ono svojstvo teles, 
vsleđ kterega nobeiio telo ne moro biti v kakem pro- 
storu, dokler se v tem istem prostoru nahaja kako drugo 
telo. V tem pomenu rabijo to besedo bn^z izjeme vsi pisatelji. Iz teh 
besed posnamemo (ko bi sicer še tega ne vedeli), da je pojem iieprodir- 
nosti V tesnej zvezi s pojmom telesa in z njegovim svojstvom, ki mu 
pravimo „prostornost" (Ausdehnung im Raume). Da torej stvar globje 
razre^imo, pečati se nam je v pnej vrsti s pojmom telesa in s svojstvom 
prostornosti. 

Xekak§en odgovor o tej zadevi najdemo skoro v vsakej prirodo- 
slovnej knjigi, a če pazno prebiramo, prikaže se nam v teh odgovorih 
precejj^iijili razlik. S temi razlikami seznaniti dragega čitatelja, zdi se 
mi po vsem umestno. Njih spoznanje dovede nas na ravnost do goto- 
vega sklepa. Ker smo z močnimi verigami navezani na nemšcino, zato 
tiikoj poglejmo, kaj nam pravijo znamenite in dosta rabljene nemške 
knjige. 

1. Dr. J. Krist (Anfangsgriinde der Naturlehre ete. VIII. Aufl.) 
pravi na 1. strani: „Reci ((iegenstiinde), ki se dado z naj^imi čutili 
doznati, imenujemo telesa." Na 2. str.: „Velikost prostora, ki ga zavzema 
telo, zove se njegova vsebina (telesnina, Volumen)". Naštevši šest po- 
skusov, sklepa na 3. str.: „Vsebina telesa je tedaj z nečim napolnjena, 
kar vsako telo izključuje iz vsebine drugoga telesa. To kar napolnjuje 
vsebino telesa, zove se tvarina." Zdaj opredeli pojem „neprodirnosti", 
kakor smo ga gore navedli, potem pa „maso" telesa kot množino 
tvarine. 

2. a) I)r. J. G. Wallentin (Grundztlge der Naturlehre f. Un- 
tergvnmasien) : §. 1. „Telo je vsak s tvarino napolnjen prostor." §. 2. 
„Da si bistvo Udes prav predstavljamo, treba spoznavati tista svojstva, 
ki so vseni telesom lastna in ki jim v vseh slučajih tuđi ostiinejo, t. j. 
<»lHna svojstva teles." Kot prvo občno svojstvo navaja v §. 3. prostor- 
nost, v §. 4. pa neprodirnost. 

b) Z VVallentinom strinja se E. Jochmann (Grundriss der Expe- 
riinentalphvsik) tako popolnoma, da ga moramo staviti s prvim v isto 
vrsto. Priroilno telo mu je s tvarino luipolnjen prostor ; na 2. str. ime- 
nuje mip(dnitev prostora ali prostornost (llaumerfttUung oder Aus- 
dehnung) prvim glavnim svojstvom t<des, potem j)a takoj govori o ne- 
pnMlirnosti. 

c) Tema najbliže stojita P. Miinch (Lehrbuch der Phvsik) in 
<lr. P. Rois (Lehrbuch der Physik). „Vse kar napolnjuje prostor, zove 
se t\arina." „Omejen del tvarine je teh)." V sledečih vrstah obravnava 
neprodirnost, kakor se to navadno razpravlja. 



48 

Razlika med b) in c) je ta, da WallcTitin in Jochmann izrečno ne 
uaf^lasata omejenosti tvariue, najhrž ker se jinia to samo ob sebi 
nizumevii, iii vsled te^a izraziiji^ta to v eiiem stavku, kar se po Mlmchu 
in llrisu 1/Aii9/A v dveli. 

:'j. M ikller-Pouille t (Lelirbucli der Phjsik umi Meteorologie 
2 UdiM K d. str. 0: ^K l)istvu telesa neobhodno pripada, da zavzema 
onirji'Ti junstor, da se torej razteza v prostoru iii da v istem prostoru 
istodiihfHi iie more biti dvoje teles, kar se z imenom neprodirnost 
o/Aiiii'ny\ llazun teh dveh svojstev, l)rez kterih se tvari na 
ne !irisliti iie da, opazujejo se se druf^a obeiia svojstva itd." 

S ti-iii izrekom postavil se je Miiller-Pouillet Inez dvoma na jako 
ivi\uit stulisee in pozneje l)ode se pokazalo, koliko uvažujemo ta izrek. 

4, N;i ćelo drugem st^ilisri stoji d r. A 1. Handl (Lehrbuch der 
l*liysik i\ (1. oberen Classen der Mittelschulen). Str. 1.: ^Prirodoznan- 
.shn . . . razloč'uje za prvo telesa ((i(»genstjinde, Stoffe, Materien), t. j. 
kur w<* Hnim)s^talno nahaja (das selbstandi«; Existierende) od prikazni, 
ki SI' iie iinirejo same za-se, ampak le na teb^sih nahajati"* .... „Kar 
tritnj Ali [vvvo in bistveno razloćuje telesa od prikaznij, je neprodirnost 
t. j. \U\r 

Tiik^ij se ne opredeljuje niti tvarina niti telo, temveč ^e le nepro- 
dirnust /n stavi se kot glavna razlika med ttdesi in prikaznimi. 

5. n r, A. Wullner (Lehrbueh der Pkperimentalphvsik 4 Bde) 
pukiiZMi jiv kako gre izognoti se samostiilnenni paragrafu o obenili svoj- 
r^tvilj, a vrnilar je bil j)rimoran, ob priliki razj)ravljati važnejsa teh 
HVojst^'V vhips med drugo tvarino. V poglavji o plinastih telesih doka- 
YA\]r iiM istf'in poskusu, ki ga drugi rabijo v dokaz ne])rodirnosti, bit- 
jiost (\nr!iuridensein) in telesnost (Korperliehkeit) zraka; besede 
,, ht'iu'inliniiist" pa se dosledno izogiblje. 

7. l/ii'kl poprej navedenih pisateljev dad<) se tiiko ali tako zago- 
vru;j;»ti i u (»[iravicevati, pri sledeeem pa t. j. dr. A. Kauer-ji (Lehr- 
hin'h <li r Naturlehre fiir Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstalten 3 
Tlil.) U-iXti nikakor ne moremo reci; zakaj on piše na 1. str. I. dela: 
^Wr k;ir š Hvojimi čutili zaj)azimo, imenujemo snov ali tvarino (Stofll* 
iu\r\ Mati'iie).'^ Po tem takem bila bi vsaka prikjizen, t. j. izprememba 
na trli'Mi /i^ sama ob sebi telo, ker jo tuđi shvatimo s svojimi eutili. 
0|}/a)uvatt je taka površnost tem bolj, ker je knjiga edina v rabi na 
islili (Ht'H(skili) ućilisčih, ki vzgaji\jo pri nas razmerno najvee Ijudij, 
kuji »II pnlvlir je podućevati. 

Z<laj si oglejmo, kako obdelujejo isti predmet naši slovenski 

7. a] *L Čebular (Hzika za nižje ginniazije . . .). Njemu je pojem 
{Ai'Sii a |ii iori znan ter ga ne opredeljuje niti v JiJ. 2., kojemu na čelu 



49 

stoji nađpis: „Telo itd.", v §. 3. pa sklepa, ^cla so telesa prostorna in 
da vsako zajema določen in ob jeđnem oniejen prostor. To svojstvo teles 
imenujemo prost om os f Temu sledi v §. 4. pojem o tvarini in tej 
se pripisuje svojstvo neprodirnosti. 

b) A. Senekovič (Fizika za nižje razrede srednjih Sol . . .). Dasi 
nm je služila knjiga VVallentinova (gl. 2) za podlago, hodil je vendar v 
tem poglavji svojo pot; kajti v §. 1. pran: ^Reči v prirodi imenujemo 
telesa" ; nato se bavi s tvarino in maso in se le v S- *>• izjavlja, da 
^vsako telo izpolnjuje del prostora", in vsled tega mu je priznati svoj- 
stvo prostornosti. Temu sledi v §. G. neprodirnost v ohče navadnem 
pomenu. 

8. Da ne utrudim preveč blagovoljnega čitatelja, naj mi bo dovo- 
Ijeno samo iz ene knjige se posneti, kar se tiče naše stvari, in to je 
Schoedler-TuSek (Fizika, ktero je poslovenjeno izdala ^Matica 
Slovenska'*). Str. 8.: „Vse kar tako napolnjuje prostor, da v njem v 
ravno tistem času nič drugega biti ne more, imenuje se tvar, tva- 
ri na (materija), vsaka v prostoru omejena tvar imenuje se telo." 

Kar nas na tem najbolj zanima, je stališče, s kojega se oprede- 
Ijuje tvarina. Kazlično je od stalisča vseh prej imenovanih pisateljev. S 
to opredelitvijo je prav za prav rei^en ćeli jiaragraf o neprodirnosti, ako 
se le dosledno postf)i)a. Ali kljubu jasnej definiciji potrudi se Scho(Mller- 
Tusek lui 20. strani pose])ej dokazati neprodirnost zraka, menda zato, 
da more potem razjasniti j)otapljalski zvon, kar stori po istem načinu 
kakor večina drugih pisftteljev. 

Nabrano gnxdivo zjulostuje našim namenom. Oglejmo si je še 
enkrat ter primerjajmo, v čem se j)isatelji razlikujejo, v čem pa ujemajo. 
Za prvo nam je skoro izreci svoje začudjenje, da razodevajo pisatelji 
toliko različnih nazorov o tako priprostem pojnm, kakor je le-ta o 
telesu, kt<»ri je vendar podmet celej prirodoznanskej stroki. 

Nekteri (Wiillner, C'ebular) smatrajo ta pojem a j)riori znanim ter 
se jim ne zdi potrebno opredeliti ga. To ni, da bi se moralo smatrati 
napačno, temveč zarlostuje (prvej) učnej stopnji, in pacdagogika ljudske 
S«de izrečno zahteva, izogibati se kolikor mogoče oj)redeljevanja pojmov. 

Nekteri (Muller-Pouillet, Haudl) ne podajejo pojma v točnej obliki, 
nastevajoč samo njegove značajne ziuike, oziroma razliko med telesi in 
netelosi. Drugim je telo vsaka reč v prirodi, ki se da z našimi čutili 
doznati (prim. Senekovič in Krist). Na poslednje mislil je najbrž tuđi 
Kaiier, dasi se je napačno izrazil. 

Vse tukaj imenovane pisatelje smemo šteti v eno širjo skupino, 
kajti ujenmjo se v tom, da opuste opredeliti pojem telesa ali pa da to 
le z ozircmi na njegovo zvunanjost store ; razmerno največjemu številu 
pisateljev pa je telo s tvarino napolnjen prostor (Wallentin, Jochmann, 

4 



50 

Miinch, Reis), kar izrazujejo ali v dveh ali pa v enem stavku, kakor so 
jim iimestno zdi, navajati omejenost prostora ali ne. 

Nekolika razlika je tuđi v tem, v kakosnem redu si slede glavne 
misli ])ri posaraeznih pisateljih. Krist opredeljuje glavne pojme v tem-le 
ivdu : 

Telo — vsebina — tvarina — neprodirnost — masa. 

l'isatelji pod 2. a, b, c pa: Tvarina — tido — prostornost — ne- 
jirodiniost. 

Trbular: Prostornost — tvarina — neprodirnost — masa. 

Mliller-Pouillet: Telo — prostornost — neprodirnost. 

„Vsebina" pri Kristu je vsekako to, kar je pri drugih prostornost ; 
po ti'rii takem se izvzemsi prvi člen ujemate vrsta Kristova in Čebular- 
jeva; od teli različen red ima druga vrsta. Vse te vrste pa se strinjajo 

V tem, da se nahajate v njih prostornost in n e p r o d i r n o s t. 
Sklejiati nam je iz tega, da so pisatelji uvaževali ti <lve kot najpogla- 
vitTjejši, ne glede na to, da-li so toC^no opredelili j)ojma „tvarina in telo"^ 
lili \u\ Bistveno pa se od njih razlikuje \Vttllner, edini med imenova- 
hiuii, ki je krenol po svoje, ne rabeč i^epavega izraza „nej)rodirnost'*, 
dasi se peča z dokazi, da je zrak „telo" ; temveč on rabi namesto tega 
iKnizit, nanaSajoč se na ravno isto svojstvo zraka, besedo „telesnost*^. Z 
ossiroiu iia na§ smoter je to posel)ne važnosti, ker nam shiži kot kažij)ot. 

Pti dokazovanj i o neprodiinosti pase zopet pisatelji ne ujemajo ; 
k;ijti nckteri se pri svojih poskusih ozirajo le na plinastu, drugi pa tuđi 
Uli trdua in tekoea telesa. Prvi tedaj molće priznavajo, da se neprodir- 
iHJst tidnih in tekoč'ih teles sama ob sebi razumeva. Poslednje pa naj- 
dt 111 V inethodično pravilnej obliki v že imenovanem Kauerji in v dr. (i. 
M [i 1 1 e r-jevej : „Fysika pro c. kr. ustavy k vzdelani uritelftv a ueitelek. 
V.' Vidni 1881.- 

[*regledavši vsa toliko razlikujoča se obdelovanja našega predmeta, 
situ Ih zatrdimo, da se je ista reć res od prav razlienih stranij ogledo- 
vsihu s^icer bi ne bilo mogoče toliko razlik in vmes tuđi nedoslednostij. 
Iver pa je reč vedno le ena in istii, nadejati l)i se l)ilo, da bi se vsaj 

V lvuji:J[ah, ki služijo za podlago Solskemu j)oduku, predstavljabi tako, 
kukor se ona prikaže oeesu vsestranski ogledujonMUU jo. 

I>;Jje razmotrujočim odprti ste nam dve i)oti. Ali vzamemo, da 
Ili |H«hid)no, ali pa daje potrebno opredeliti pojem ttdesa. Prvo u gaj a, 
hihn' smo že omenili, nižjej, drugo pa visjej ueiu'j stoi)nji. Veeina pisa- 
ti lji\ drži se drugega načela. Tuđi mi se hoč(»mo posebno s tem sluča- 
jriii haviti; lahko je na tej podlagi resiti prvega. 

Ako tedaj vzamemo, daje potrelmo opredeliti i)OJem telesa, pomi- 
sliti ham je najprej, kako se ima vršiti ojnedeljevanje, da zadostuje 
/ukfiUHm logike. Logika nas ući, da se imajo pri opredelitvi vsidcega 



51 

pojma navesti njegovi bistveni znak i. Kteri pa so bistveni znaki 
telesa? Prenaglili bi se, ko bi vsa obćna svojstva, kojih se našteva sed- 
raero, uvrstili med bistvene znake teles. Kajti bistven znak je le tišti, 
brez kterega si dotičuega pojma se misliti ne moremo. Prvi znak, brez 
kterega ni pojma o telesu, je gotovo prostornost. Telesa brez prostora 
si kratko malo predstavljati ne moremo. Prav lahko pa si telesa pred- 
stavljamo brez luknjičavosti, brez težnosti, brez razteznosti, da — se 
pomanjkanje deljivosti nam ne bi uničilo pojma o telesu. 

Moremo-li pa telo predstavljati si brez onega svojstva, ki se obi- 
čajno zove „neprodirnost"? Kratek premislek nam pravi, da ne. 

Da se namreč v istem prostoru, ki ga zaseda kako telo, isto- 
ćasno more kako drugo telo razprostirati, ne da je prvemu treba umak- 
noti se (na pr. da se da v litersko posodo. pol no vode, vliti že liter 
vina, ne da kaj črez steče ) : nikakor bi nam ne bilo mogoče 
priti sploh do spoznanja, da telesa zasedajo prostor. 
Tničena bi bila potem pomisel o prostornosti, z njo vred pa ćelo pojem 
o ttdesu, kakor ga navadno razumevamo. Da tor ej takozvane 
^n ep rod i mosti" ni, tuđi ni prostornosti. 

Iz tega pa neobhodno sledi, da je neprodirnost prav tako bistVen 
znak teles kakor prostornost (primcri gore Miiller-Pouillet), in ako po- 
novimo, da nam neprodirnost brez prostornosti umevna ni, pridemo do 
važnega sklepa. Prostornost in neprodirnost ste sploh le 
eden isti bistveni znak teles. 

Ta sklep zdi se mi dovolj opravičen, a svojo popolno vrednost dobiva 
s<> le po svojih j)osledicah. Naravrui posledica tega sklepa pa je, da ne 
velja imenovanima svojstvoma, ločenima od pojma, odkazati mesto med 
občnimi svojstvi. Da storimo to, ne ostaj a nam vsebine za j) o- 
jom, ali pa se ista v prvih dveh svoj stvih ponavlj a. Bistveni 
znak sjjiula v vsebino pojma. Zategadel se ima pojem o telesu opre- 
deliti tiiko, da obsega vse to v enej točki, kar se po dozdanjej nava<li 
znl>eležnje v dveh, ])od naslovoma ^pi'ostornost" in „neprodirnost". 

Namen, s ktei-im smo začcli te vrste, bil je dokazati, da je mogoče, 
ni'primerni izraz „neprodirnost" izpodriiu>ti kot nepotrebnim. Prij^el pa 
st*m do sklepa, kterega se s prva ^e ni l)ilo nadejati. Razvidi se že, da 
imenovani izraz res lahko pogresamo (j)rim. Wlillner), a ptuUa je tuđi 
„prostijrnost" kot samostalno „občno svojstvo". Zato moram razj)ravo se 
raztegnoti, da na mesto podrtine postavim kaj drugega. 

Kako se naj glasi opredclitev telesa? Poslužujoč se do seh dob 
rabljenih izrazov dejali bi: Vse kar je prostorno in neprodirno, zove 
se telo. Ker pa nam je do tc^ga, da odpravimo b(»sedo „neprodiren", 
iHKle najlmlj prikljtdno ravnaje se po Schoedler-Tušeku reci: Vse kar 

4* 



tako zaseda omejeii prostor, davnjem isto časno nobena 
dru«; a reć biti ne more. zove se telo. 

Z bfsedama ^oinejen prostor" je nedvomno označena -prostornost", 
it hvm'tluuii o<l\isn(*j;a stavka pa -neprodirnost-. S to opred^litvijo zado- 
Hliij»n*»" Miiller-Pi»uillptu. ki pravi, da si brez teh svnjstev tvarine nii- 
hliti m iiiorenio. Mi zadostujemo Han<11u. po ti^^ar mnenji s»* telesa od 
prikitWi>j liistveno razlikujejo po neprodirnosti : kaj ti v istem prostoru se 
Jahkn \r^'' istiM'asno različne prikazni na istem telesu, in ni se bat i, 
ilii bi kdn, ki se je seznanil z nas4> oprecb^btvijo. zamenil prikjizen s 
tid»*Mirii Bližamo se tuđi NVuUnerju, ki zraven ^pr(»stornosti- ni maral 
i'/nuii ..neprodirnost'*, in v soglasji smo tuđi z dr. Ad. F. NVeinholdoni 
iHi.v^ibilische Demcmstrationen . . .J. ki poskuse o neprodirnosti podaje 
|*«m| iin-!nv<mi ^Raumerftillung'^, a za iste čitatelje, ki bi pomena tega 
iisi-lov:! iiiorebiti v njegovem smislu ne razumevali. pristavlja kakor na- 
vi ti^ V oklej)ih besedo ^Undurchdringliehkeit''. Na prvi pogled se lahko 
spoKiia. rla mu je namen, ne posluževati se te besede. 

,\kii tedaj dani pojem telesa postiivimo na čelo. nizjasniti nam je 
Hiimtt s(- nekt^-re, njega tikajoče se pojme. Ker odpade ^^ prostornost- 
kol HjtiniKstalno svojstvo, odpade tuđi dotični paragraf, ali s ćela ali 
dnjoriiji : j)oslednje tedaj, ako se zahteva podati nauk o merjenji vse- 
liirir'. \ se bin a ( teles nina ) je dol oče na po veli kost i p ro- 
bijo iji ki ga z as oda telo. Kedar treba, dodiuno na tem mestu 
hcM'iht u tvarini in masi, in sicer tako-le : To kar napolnjuje vse- 
1h Ei 41 telesa, zove se tvari na, množina tvarine, ki se 
ji a im j a v telesu, pa njegova masa. ( (Uej Krist. ) 

U tvarini je sicer omeniti, da ni nobene bistvene razlike med njo 
JH |iJ'iriMlriim telesom. Vsaka tvarina predstavlja s(» nam v omejenem 
prostom kot telo, in vsako telo (v fizikalnem smislu) napolnjeno je s 
tvarini K Temu nazoru ne uasprotujejo svojstva plinov, kajti tvarnosti 
/AuUn in drugih plinov zavedamo se se le takrat. ko smo se na ta ali 
iini ii;i( in prepričali o njih telesnosti. Te razmere so uzrok, da je nam 
>filnli Iriln pomisliti, kaj postavimo na prvo mesto, ali pojem telesa ali 
jKi |»H)i IM tvarine. Da smo se odločili za prvo. uzrok je hil ozir na to, 
kako ^1 ta pojma v nas psihologisko razvijata za naših ndadih let, ko 
niiJ)M»j le ogledujemo in tipljemo telesa, drugo poleg drugega v pro- 
si hul |itjtem se se le razvija polagoma jKunisel o tvarini. 

<iUvnih mislij red, kakor se nam najbolj utemeljen zdi, je tedaj 
ta -I*' : 

'IV lo, — vsebina, — tvai'ina, — masa. 

< hnenili smo zgoraj. koliko se razlikujejo razni pisatelji dokazuj(')č 
noprndrniost posameznih vrst teles, in da Kauer in Muller doka- 



53 

zujeta neprodirnost vseh treh vrst teles. Kako se to uađomesti po našem 
luičrtu, hoćemo takoj povedati. 

Ko opredeljujemo pojem telesa, naravno je, da se kot nazornih 
sredstev v prvej vrsti poslužujemo takozvanih trdnih teles, ker se na 
njih najhitreje shvati bistvo pojma. V tem oziru se strinjamo s tistimi 
pisatelji, ki ne dokazujejo posebej neprodirnosti trdnih teles. Ko smo 
na trdnih telesih razjasnili pojem, nato je odgovoriti na vprašanje, ka 
je V s e p r i s t e v a t i t e 1 e s o m ? Namesto dokazovati y, neprodirnost" 
tekočin in plinov, dokažimo, da s o t e k o č i n e i n p 1 i n i tuđi telesa. 
Njih glavna zastopnika stii seveda voda in zrak. Prav isti poskusi, s 
kterinii se navadno dokazuje „nei)rodirnost** zraka, lahko nam služijo v 
dokaz njegove t e 1 e s n o s t i. Priča za to nam je Wullner. 

S tem je ob enem določeno, kako se naj razpravlja potapljalski 
zvon. namreć da se njegova uporaba naslanja na telesnost zraka. 
Zdaj tuđi razumemo, zakaj Schoedler-Tušeku niti ne bi treba bilo, ukvar- 
jati se pred potapljalskim zvonom v posebnem odstavku z neprodirnostjo ; 
z;id< »štovalo bi bilo, da proglasita telesnost zraka. 

Pito obćno svojstvo, ki priđe po našem mvčrtu na vrsto, je delji- 
vost. Ako pa vzamemo drugi slučaj, rsled kterega se pojem telesa ne 
opredeli, navesti je kot jn'vo občno svojstvo prostornost. Da v tem • 
slučaji odstranimo izraz „neprodirnost"^, spojimo njegov pomen s pome- 
nom prostornosti. Potem ne pomeni ta beseda samo, da telesa v obče 
zasedajo prostor, ampak tuđi, da prostor tako izpolnjujejo, da v njem 
istočiisno nič drugega biti ne more Fr, Hauptmann. 



Koroško-slovenska prisega od leta 1601. 

arhivu koroškega zgodovinskega društva nahajajo se razne listine 
nekdanjega Vetrinjskega samostana. Dokaj časa so se njegovi 
zapisniki in pisma shranjevali po zaduhlih shrambah, kajti še le okoli 
leta 1850. prenesel se je ondotni arhiv v prostore koroškega zgodovin- 
skega društva v Celovci. V tem arhivu je tuđi kodeks pod naslovom: 
(ieriehtsprotokoll von Victring. Ti sodnijski zapisniki zavzemajo 3()() 
listov. začenši z letnico 1591 dne 1. avgusta, končujejo pa dne 14. avg. 
leta 1611K Tem sledijo trije listi, obsegajoč kratek poduk o važnosti 
prist^ge sploh : y,Kin ernstliehe vund erschreckhliehe Bedeittung aines 
vugereehten falschen Aydts^. Šesti list pa ima na drugej strani pod 
naslovom: „l)er Aydtschwur in windischer Sprach** najprej slovensko 
iii nato nemško prisego. Potem še sledita dva prazna lista in naposled 



<t}Arf'U .n-ifi^t^r"* o VKluijskih zapi^nildh. Roko. ki je pisala slovensko 
I>nv'j(o. Zit^hrdujf'iijo v k*xl<'k^u že lita l»5<jL dne Itj. marta. Po pisiivi 
V zaji]*>riikih «wKl<'r' moramo tnliti. da <f' je na<a prisetra zapisala med 
1. 1WL in WfX 

Xa ta ^pis je nalet»*l jr. arhivar vitez A. Jaksch. ki že sedaj dve 
leti arliiv ztr**^l. dni-tva prei^^kuje in uravnava. Dolare volje nam je prisego 
ixfi/iL ifj mi jo v slf^dećem z nekterimi jezikosluvnimi opombami slo- 
veti9»ki'mii uhcin«tvu objavimo. Pisana je v latinici, kar tukaj posebno 
f»*iud:irjujitM jjlede na ^tiri jirisežne obrazce Kranjsketra mesta. ki so pisani 
% nariiihnuti nem^^kimi pismenkami. Po srdanjem pravopisu glasi se pri- 
*i*^a tllk^*-Ie: 

Vi bodete k Bogu persegli. da ]>odete v tak(i) reci, [za katero] 
\\ liodi*t4' s;imi prasani inu vam bode j)rede deržano, le-to pravo inu 
^rfwtti ri'Miji'O povedali. koliko je vam vestnu. inu toisto nikar zabranili 
uli ziiniurali t b(Kli za dobru, prijaznosti ali sovrastva inu za vseh dnizih 
rKi iob*p -^fiinuć va^) pri^o (djati), kakur enimu bmmnimo. pravičnimo 
tnu nsuirrnmo sakimo fzaj pravice inu resnice vole slisi djati, inu vi 
le-to ...... proti Bogu toistiga mogočnemo na sodnji den vesta zago- 

voriti, 

K;*kH mene sedej prede deržano inu storiti poročeno, toistimo 
(lliorem jc-it pokoren biti, tako meni ta resni Bog pomagaj. 

\ Ivinlf knu j)a se berete slovenska in nemska prisega v tem-le redu 
ih iMHiLvi: 

Der Aydtrchwur in windifcher Sprach. 

\i \\iirlete kvvogii perseglj, da wodete vtiikh Retschi vi | wodetc 
SHirii |M;i-r|];ini, Inii vam Bode prede derschano liitil | praiio Liii Tschistii 
UrHhi/ii pniodalj, kolliko le liam | vestnu. Inu toisto nikar Sahranilj ali 
Smriiitsrlialj : Wodi sa dabrii, preiasnasti ali Sabrastbo Inii sa vsech 
dni?*i( li I lii tschj vole, Samutsch Vascha pritscha, kakiir enimii Briim- ' 
fiiiMM |Mjiuitschnimo Imi Kesnitschuijm) Sakimo prauiza | Inii Resiiiza 
\\A\\ Si ikrili, diati Inii vi leto proti Wogu | toistiga Magotschnemo na 
l'inIiK^ JrMT« Vesta Sago li or itj. | 

l»ui;iHi werden drev tinger aufgehebt. Kako mene fedei prede 
d('rM*lirnMh Imi storitj porotscheno, toistimo otschem iest pokoren vvitj, 
luku nii'iii ta Reschni | Wog pamagaj. 

Der Teutsche Aydtschwur. 

\\ ui-rdet zu (Jott ainen Avdt schvveren, das ir in der Sache 
d:iniMilM n h" betVagt und euch fiirgehalten w'ierdt, die Purlauttere und 
lirlliMltlM Ih' VVorbeit anzeigeii wollet, die selb nit verhalten oder ver- 
•*i'l»vvri::rM, i's sev'e von miieth: gob: Frelindt: oder feindtscliaft, auch 
iiiilN khriMiM" anderen Ursacbe wegen, Sondeni ¥a\\' Khundtschaft thue^i, 
i\\\< \\\\M'n\ i'rlichen IVomen aufrichtigen Pidersman, Von rcchtens und 



55 

der worhoit wegeri zuthuen gebtiret, unđ ir auch solhes eiier selligkheit 
halber, uad ohne Verderbiiufs, gegea Gott dein Almehtigen am Jting- 
steQ Tog wist Zuueranđtwortten. 

Wie mier Jezuudt fiirgehalten, und ich Zuthuen beschaiden bin 
w()rdteii, denselben will ich Threulich uach khomen und gehorsamben, 
alfs whor mier Gott helflf. — 

Poglejmo si, kakšno veljavo imajo razni glasovi, oblike, besede, in 
kaka je skladnja. 

I. Glasovi, a) Soglasniki. Namesto b stoji w v: wodete (3krat), 
wodi, witi, wogu (2krat), wog. Pravilni h imamo v: bode in brumnimo. 
Za c beremo b le v enej l)esedi: sabrastbo = sovraštva. Tuđi Kranj- 
skega mesta rokopis rabi w nam. 6. 

Pravilno stoji v, kakor: vi, vam, vestnu, vole itd. Namesto u služi 
u med samoglasnikoma, prim. prauo, pouedali, prauica itd. Primeri: je 
uam in : inu vam. Sicer nam rabi u kot samoglasnik : k Bogu, inu. 

Namesto g, ki se sicer ćelo pravilno rabi, beremo enkrat z : dnizih, 
nikdar i>a A, kakor se dandanes v rožanskem narečji govori. 

IS služi za «, z, 8, na pr. sami, samučali, sovrastva. Dolgi f naha- 
jamo dvakrat: fadne = sodnji, fedei. 

L se izgovarja kot I pred i in e, na pr. persegli, le-to itd., baš 
kakor v današnjem rožanskem govoru. Ena beseda pa nam kaže, da se 
je / v skupini voc -f- 1 + cons. že tedaj posamoglašal ; prim. zamučali 
nam. zamolčali. 

Namesto k pisal je sodnik le enkrat kh po svojej nemskej navadi. 
Prosti h beremo v: zabranili, eh i)a v: vsech, druzich. Početni h je izpa- 
del v: ocem nam. hočem. 

Za I služi piscu isch^ za « in i pa sch : praschani, derschano. Tuđi 
v Kr. rok. imamo : derschati. Istotako mu rabi nemški z za slovenski c : 
resniza. Iz tega se vidi, da se ni bila vetrinjskemu sodniku znana pisava 
slov. reformatorjev Truberja, Dalmatina in slovničarja Bohoriča. 

Cestokrat beremo i pravilno, kakor : vi, meni, proti itd., ali dosledno 
Ht4)ji namesto njega j v deležnikih: perseglj, povedalj, zahranilj, zamu- 
ća!j; V inf. zagovoritj, storitj, bitj, in v gen. plur. rečj. Ker nam v 
nentškoj prisegi j nikdar ne služi za e, zdi se nam verjetno, da se ništa 
V slovenskem obrazci j in i slučajno zamenjavala, teraveč z j je pisa- 
telj najbrže izražal polgasnik, kakor se v dandanašnjem rožanskem 
riarečji govori. Le inf., ki ga nahajamo na piTem mestu v prisegi, glasi 
se : diatt s popolnim končnim i, kar pa naže trditve nikakor ne ovrže ; 
prim. kh nam. k v prvem primeru. 

J pomeuja pravi j le enki-at : pomagaj ; sicer nam služi za-nj /, 
kakor: ie = je, diati = djati, sedei = sedej, iest = jest, preiaznosti. 



56 

Podvojenih soglasnikov nahajamo le v : kolliko iii daiin. 
b ) S a m o g 1 a s u i k i. Starosloveiiski n izražuje se z o : bodete, 
pravo, mogočneinu , poročeno — iu z u: čist«. Navadiieinu o odgovarja 
tuđi V prisegi o : k Bogu, koliko, pokoren itd. ; nam. njega stoji pa 
na konci besede tiidi n : vestnu, inu, kakur. O nam. u nahajamo le v 
dat. sins?. pravic^uimo. 

P<*sebiu»Hti riižanskega narečja pa se kažejo v rabi samoglasnika a. 

\, a ^hi/4 '^*i^ navadni a: da, sami, prasani, vam itd. 

2. a uaiii, *J pved naglašenim zlogom ali za njim; na pr. dabrii, 

pri|s'uiirt^ti, HavnVAtva, magoćnemu, pamagaj. Primerjaj o t^j prikazni 

ružjiufikeg^i govora J. Scheinigg v Krešu I. 563 in v spisu „Die 

As^imilatiou ini llosentiialer Dialect"* p. 6 si. Narobe o nam a stoji v: 

giibrastlKi. 

■i, Nsinu stEiroslov. i^, novoslov. 6. nahaja se a, kakor resnica = 
rrsnitii: liita =^ le-to; vaša priča djati = vašo pričo djati = euer 
Kurubcbatt tliuii : siidne =^ sodnji. Tii se ima a izgovarjati kot dolg 
itiitegiien glasi, striječ med o in a, ki naj izraza narečni izgovor stsl. 5^ 
(il. J. SfluMnij^.« Kres I. 611) si. 

4^ Pnpult ui različen od navedenega a pa je a v oblikah: pra- 
vi iv< inu li'snit'V vole = von Reelitens und der Wahrheit wegen. Tu 
Htuji *i /-L ht>l. *\ Ako ni to piščeva pomota, moramo tukaj konstatovati 
iililiv jiinskt'^p^a narečja, kjer se staroslov. ^» glasi kakor a, (Hej Jarnik 
OIhili« slnvi*HHk**^fa narečja u Koruškoj. Kolo. 1842, in Miklošič Vergl. 
(h:mj. L-^ )>. *Vns. Že V brizinskih spomenikih nahajamo enkrat a nam. 
i*t tnr*' im ^ntrln vuasa postete = grechy vaS^». Mon. U. 111. Kopitar 
(Uag. t1n/. XX\I\. 

Pfi^osbi nilni glasnika a kaže neovrgljivo, da je naša prisega 
[MHansi V ru;.nut>ik(Mn narečji, in v tem smislu je ta prisežni obrazec za 
nas v/Jsinti vi-lik^^ važnosti; kajti on nam podaje prav lei)o sliko teda- 
njt*^ni uiiHM'iirpi izgovora. Vidi se, da so nekteri samoglasniki že malo 
(Im Hi' jirml tiriiii stoletji doživeli ono ivsiologiško izpremembo, ktero še 
il;unl:inrs v t^Mii narečji nahajamo. Takrat se je že jel razširjati a na- 
Mti stH aiMiiiiil.iM'nei^a o, polglasnik prikazuje se nam v nedoločniku in v 
mnu. plnr, |>ii <loležnikih: storitj, povedalj. Dol)ro so se obranili sploh 
o-glaj*nvi : ali vriidar že mlajši o nadomestuje prvotni u v dat. sing. 
piH [»Hilt^vnikilh kjer se dandanes polglasnik govori. Zraven : enijutt 
b(*rtniin; |ir;ivirnii!jo, dandanes: pravičninrL. V enem priraeru se je i, 
r>/ii'oin:» nji'un riadomestujoči polglasnik popolnoma izpustil : v tiikh 
riH'\ -^ V Inku. laki reci. 

Stiios!t>\riiskemu b odgovarja a: ta = tx. Stsl. dbUb pase piše: 
da I IM, Tii Ili ti cisti a, temveč glas sredi med e in a, o čemer nas pre- 



57 

priča pisava: latii zravea le-to, iu tillch =« tak, taki. Dvoijičje iia a 
iiahajamo še v besedah: siidne = sodnji iu deržiiiio zraveii deržaiio. 

Razlocka med stsl. e iii e iii ; priin. perscgli in vesta. Zinehčanje 
se pri Ij in nj ne zazuaniuje ; zatorej : vole, sadne. V briz. spom. I. 
beremo : na zodni den. Samoglasni r piše se kot er : đeržano, persegli ; 
enkrat je pre\ prejaznosti namesto prijaznosti. 

II. Oblike. Znamenit je acc. sing. f. liita prauo inu čist« resnica, 
in vaša priča, kjer se pridevnikov kazalnik različno glasi od samostav- 
nika. Ali ni v tem še odmev staroslovenske nominalne in zložene sklanje : 
le-t^ prav^^ ino čist^s^ resLiiic^, va.^i\ pritiič^? V nom. sing. neutr. stoji 
enkrat: vestnM, nam. vestno, sicer pa: poročeno, deržano. 

Dobro glasi se v gen. sing. dabrii po M-sklanji z naglašeno končnico, 
kakor nam kaže tuđi a nam. o. (i lede na rokopis Kr. mesta pričako- 
vali bi : darii nam. dabrii. Opomina vredna je oblika : vsech = vbsehii, 
ne vsih, kakor nekteri dandanes krivo pišejo. Napaeno pa je: druzich 
nam. drugih = drugjht, kakor v rok. Kr. mesta. 

V dat. sing. beremo Ikrat -imu, okrat -imo, Ikrat -emo. To 
zameno in Etedoslednost nahajamo tuđi v rok. Kr. mesta. V gen. sing. 
stoji : toistiga. 

\ ažna je oblika 2. plur. vest^ nam. veste. To je i)osebnost nareeja 
celovške okolice, iii tu stoji i kraj Vetrinj. (Jlej J. Scheinigg Kres II. 
477. e. Bas ta narečna oblika nam dokazuje, da je poznaval vetrinjski 
sodnik iiarečje svojih okoličanov. Ker pa imamo v začetku prisege na- 
vadno obliko : bodete trikrat zapored, misliti nam je, da je prepisal 
sodnik slovensko prisego iz drugega, najbrže v kranjsko-gorenjskej slo- 
ven^'ini pisanega obrazcji, izpremenivši njega oblike po svojstvu last- 
uega narečja. Na ta način dado se tuđi druge nedoslednosti v pisavi 
tolmačiti. 

V dat. beremo mene = m'i.nč, zraven : meni ; ali primeri : sedei : 
sbdč = sedej. Jarnik ima v svojej prisegi: sadai; gl. Kres III. 325. 
JtBi za jaz kaže na zapadno slovenščino. Celovški rokopis ima : j«st. 

III. Besede in skladnja. Radostno zabeležimo, da se v tt\j prisegi 
samo ena nemška beseda nahaja. Ta pa je znana po vsem Slovenskem 
in se še dandanes v Ijudskem govoru šopiri, t. j. brumen — fromm. Za 
koroško slovensčino tedanjega časa je ta prikazen res pomena vredna, 
ako pomislimo, da je dandanai^nji jezik koroških Slovencev poln nemških 
l)e8ed. Da je pa na slovensko prisego uplival nemški živelj, razvidi se 
več nego je treba iz posameznih besed in vzlasti iz skladnje. 

Spolnik nahajamo le trikrat: le-to .... resnico, ta resni Bog, 
tuhnn brumnimo. Nemskovaliiih izrazov pa je več, kakor : prede đer- 
žano = ftirgehalten [boljše Jarnik: naprei brano (ib.)); resnico zabra- 
niti: đie Wahrheit verhalten; za — vole = von (aus) — wegen; vašo 



58 

(iiuiL sviijo; sliši = gebiirct. Krivo je: zagovoriti nam. zagovarjati; 
knliko tuim. koliko?'; kako uam. kakor. 

Skiiuliija pa tiči vsa v spoiiah nemskega jezika. Primerjaj le : Vi 
huii^^tr ]inLŠani inu vam bode prede deržano; kako mene .... storiti 
ptiniri'iin: wie ich zu thiin bescheiden bin. Boljše pri Jarniku (ib.): 
/;i|)nv('dann. Ali prevoditelju na čast moi'amo tuđi opomniti, da se je 
iMj(i>ikji^ dobrih izrazov posluže val. Na pr. pravo ino čisto resnico pore- 
dati : ksdiko je vam vestno. Vzlasti zadnja beseda je važna, ker se i v 
priHi*;^! Ivr. mesta nahaja. Pričo djati = Kundschaft thun je namesto: 
pticati. npozoriti nanije tuđi na besedo : samuč, stsl. sinibvijste. 

I.^iliko l)i se mislilo, da je nemški obrazec po celoma original 
sliivmskrj prisegi in da je vetrinjski sodnik iz njega prevajal. Ali 
tt'iim lahlc^ ugovarjal, kdor oba prisežna obrazca primerja med seboj. 
Ut^s jt. da se slovenski prevod v mnogem ravna ćelo po nemskem izvir- 
niku: a t(*žko je misliti, da bi bil prestavljavec le po malomarnosti ali 
])n iirvt'diiosti izpustil toliko besed v slovenskem prevodu ali kar prosto 
]\i\ iianat jn'evajal. Tako se na pr. besede: „koliko je vam vestno** ne 
naliaJEij(^ V nem^kej prisegi, nasprotno pa manjka zopet v slovenskem 
ubra/ii : *,v^on mueth"*, kar se v rok. Kr. mesta glasi: „skozi eneriga 
initii". .,Aus keiner anderen Ursache wegen" je prestavil: „za vseh 
tini/ali vrvi vole." 

( i((lrn bi bil jjrevod : „enimu brunuiimo, pravičnimo inu resnič- 
nirnii sakimo", ako bi naj popolnoma odgovarjal nemi^kemu: „einem 
i'Iiilit Ihri, frommen, aulrichtigen Biedersmann". Tuđi pridevniki ne 
stoj, \ istej vrsti kakor v nemskem obrazci. Razven gore omenjene?i:a : 
., vin> iiiih'th'* iz^nisčeni so se v slov. prisegi izrazi: „euer Seligkeit halber 
Mial nljMi Verderbnis"* in „treulich nachkommen". Napačno je preve- 
ili'iM*: .jlcm Allmachtigen'^ = „toistiga magočnemo" ; utiiknol pa se 
|i' i/iM/. : ^ta rešni" k besedama: Bog pomagaj. 

\ -«' te razlike v obeh prisegah so jedva le slučajne, temveč izvi- 
rali i/ ilmgih uzrokov. Naključnim nedostatkom ptič lahko smatramo, 
ila j< i/n<tal v slov. prisegi izraz za nemški : darumben, ki se glasi v 
rnk, Kr, mesta: za katero ; in po naključji se je najbrže tuđi izpustila 
litKvila : ,, djati" po ])esedali : vašo pričo =^ euer Kundschaft thun, in 
I K 1 1 M « K 1 r < 1 se : auch in wahr. — 

'\\'\ prisegi ne moremo sicer v jezikovnem oziru posebne važnosti 
jit ilii-^HMtri, ker je njen obseg premijhen in le na navadne formule omejeii, 
ali lar/ vsakega pomena pa tuđi ni. Saj nam, kakor smo videli, pred- 
nrKjr \ hintnej, Idizu tri sto let starej sliki prosti govor koroškega ^]o' 
\rnski 'i;i kmeta v Rožnej dolini in celovskej okolici. Tem večje vred- 
iiusli pa ji* ta malenkost v kulturnem pomenu za koroi^ke Slovence. Ker 
-<i' IH' ih oremo ponašati z obširnimi pisanimi ali v skalo vrezanimi spo- 



59 

apuiki, (lojde nam dobro vsuka se tako skronma hetvica. Sleheriia luim 
živu dokazuje, da jo je stvarila uujiia sila. Deželiia kakor duhovska 
^sposka je sieer med seboj obćevćUa v iiemskem jeziku, ali s prostim 
kmetom morala je govoriti slovenski. To kažejo znameniti brizinski 
^jomeniki iz 10. stoletja, ljubljanski oeitni spovedi in celov^ki rokopis 
i«>će naš; ćeščena Marija* in vera) iz početka 15. stol.^ i)otem stiri pri- 
^m obrazci Kr. mesta iz IG. stol.*, in naposled tii objavljena vetrinjska 
prisega, ki jo smemo tuđi staviti na konec IG. stol. Po tej prisegi mo- 
Hiino sklepati, da so se tuđi sodnijske obravnave s Slovenci obravnavale 
V slove nske m jeziku, akoravno so se zapisniki po tcnliuijej navadi 
]mii nemški. Iz tega pa se razvidi, da so bili sodniki vesći tuđi slo- 
ven^ćine in da je naš jezik na Koroškem že pred tremi stoletji užival 
•■ne pravice pred sodnijo, za ktere se moramo dandanes, kakor da bi 
bOe uove, poganjati. Dr. J. Sket. 



Drobnosti. 

Slovenski Pravnik. Poduk o naji»otrebiiisih zakouih. Spisal dr. Iv. Tavč.u*. 
liilala dnižba sv. Mohora; II. suopič. ~- Kakor o prvem, iinaino se tuđi o drugem 
^Qypići te obćekoristne knjige le pohvalno izreći. Gospod pisatelj nvzpravlja uOeno, 
znanstveno tvarino v tako priprostej, gladko tekočej, vsakteremu lahko umevnej slo- 
^eoieini, kakor da bi nam pripovedoval kako mikavno povest iz vsakdanjoga življenja. 
I^asiravno pravoslovna terminologija v slovens<!ini 5e ni popolnoma dognana in nam 
^ marsiktere pojme primanjkuje šo pravih domaćih izrazov, vendar gosp. pisatelj no 
l'ride nikjer v zadrego in prav malo izrazov rabi, s kterimi se ne moremo popolnoma 
^^riojati. 

Najve^ji del II. snopića je odmerjen razpravi o „dedinskem pmvu" (Erbrocht), 
«^ro deli, upiraje se na naš obćni drž. zakonik, v već oddelkov: o poslednjej volji, o 
•^olincm deleži in takozvanih „nujnih dedićih", o postavnem nasledstvu, o volilih in 
"letinjić zapuSćinskej obravnavi samej Na ravnost moramo priznati, da je nizprava 
dedinskem pravu, o zapušćinah tako obsirna, bistroumna in temeljita, da si za namen, 
Ktereniu je pisana, ne moremo boljše misliti ; nahajajo se v njej tako lepi, brez prav 
^Alib izjem popolnoma pravilni, za življenje nei)recenljivi nauki, da si moramo le 
^I«ti, da jih ljudstvo, kteremu so namenjoni, pažljivo i)rebira in se po njih ravna. 

Bekli smo, da je poduk resnićeii in pravilen : samo v sledećem se stvarno ne 
%amo popolnonfS z mnenjem gosp. pisatelja: Na 1G3. sti-ani meni, da bi bil testa- 
i»i«ut neveljaven, če bi bila kaka prisiljena prića zraven Temu ne moremo popolnoma 
Pntrditi. Obćni di*ž. zak. tega ne izraza nikjer na ravnost in tuđi iz analogije se to 
^"l«pati ne da; kajti mnogo imamo slućajev, kjer morajo osebe pri sodniji pričati, 

* Krek uovoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega. Kres I. 
^^^ 3. str. 173-190. 

' J Pajk Izbrani spisi, 1872. p. 184—194, 



60 

če tildi to prav nerade store. Velja jać splošno vodilo, da mom oseba, ktenv je bila 
priča kakemu dogodku, pred sodnijo prićiiti, naj je bila prostovoljuo ali pa proti volji 
prića dogodku. To je tuđi pri testamentih. Zgodi se dostikrat, posebno na samotnih 
krajili, da je težko spraviti tri zmožne piiće skupaj. Vzamimo, da je prišel bolnika kak 
znanec iz daljnih krajev obiskavat; bolnik hoće ustno izreći svojo poslednjo voljo, pa 
ni daleć okrog druge sposobne priće, kakor dva'soseda; bolnik tedaj prosi svojega 
zUiuuM, Uiij iHfde on ii\ tretjo pričo; ta pa se brani rekoć, da je iz tujega kraja, da 
noee hoditi k sodniji, ker je predaleć proć: ako se tretja prića ne more dobiti in ako 
je tedaj boliiik v priću svojih dveh sosedov in branećega se znanca sporoćil svojo 
žudnjo voJjo, kdo bude trdil, da ni testament veljaven! Samo da je ta znanec zmožna 
prit!a in dn je ^^lisul, kar je sporoćil bolnik. 

Kit llilj^ t^trani pravi gosp. pisatelj, da ostane po novem (pismenem) testamentu 
pukoućan prejSnjt it s t u i test ament rartev, će je t u d i z a p u s t n i k voljo i z r e k e 1 , 
MA} [I r V i ( II s t u i I testament v v e 1 j a v o stopi! §. 72vj. obćn. d rž. zak. pać 
pntvi, dn ijropi pri'jSnjf pisani testament že samo s tem zopet v veljavo, ako je zapustnik 
poziujšo fivojo posL Titljo pokonćal; da pa prejšnja ustna poslednja volja s tem 
nr oživi. To je res; ako je zapustnik svoj poznejši testament j)okonćal in ni pri tem 
pokorićapji ijii^ v misel vzel svojega prejšnjega ustnega testamenta, tedaj ne oživi 
njiJtni icstunif'iit u i kakor; ako je pa zapustnik na ravuost izrekel, naj velja prejsnji pred 
priisiuji storjtin u^tiii testament, tedaj ni dvomiti, da bode ta ustni testament obveljal, 
kt?r jt" ZHpUHfjiik ti* iia ravnost izrekel; se ve, da je treba to tuđi dokazati. 

Sii stniui 2(J4. meni gosp. pisatelj, da se pri izraćuiijenji dolžnega deleža odbi- 
j<*j** mpulćinski didgovi, stroški pogreba, cenitve in inventara, ter volila, name- 
rijena ubožiiii-aui, hiralnicam, bolni^^nicam in šolam. Temu poslednjemu 
iliuvlirohije dokirbu §, 786 obć. drž. zak., ktera veli, da se ima dolžni delež po odbitku 
dolgov iu brujut^u, ki so za ćasa zapustuikovega življenja ležala na premoženji, izra- 
ćuniti Urez iizira iia volila in druga iz poslednjo volje izvirajoća 
brtMuetUL 

V tem sDOpići se prićenja dalje ćetrti glavni del: o bistuinskej in zastavnej 
pravici iu o iiluijuistilL Prevažuega pomena so te pravne institucije in umeveii podiik 
o njih pisati je gotovo težavnejše, kakor o tvariiii prejSnjcga poglavja Gosp. pisatelj je 
bil tvidi tukaj slavljenoj nalogi kos, in razprava njegova je dobra in sj)lošno pravilna, 
i\jnivno moniun> rimiuiti, da po našem miienji ta razprava ni tako jasna in izvrstna, 
kakor ona o dediuskeni pravu. Temu pa je uzrok, da je razprava o tej tvarini sploh 
tćzarnejša; poj(*m lastnini in nje pridobitvi je težko razlagati prostemu ćloveku, 
kteri no pozna pmvni' theorije. 

AbsolutuM detitjn ije o lastnini uaa p.b<^ni drž. zakonik sam ne pozna, o njej se 
i^e uiV-njaki [trcpirajo. Definiciji našega drž. zakonika v objektivu em in subjek- 
rivnt*m oziru opjisitt.* se popolnoma na realna tla: prva nam oznaci predmet last- 
iihitf, dniga pa pravico lastnika, kaj sine s tem predmetom storiti. pridobitvi 
lajjtniue pa i^o glasi §. ^80 obć. drž. zak. v uradnem provodu: „brez imena in pravnega 
|jridebitn**gn načina se last doseći ne more." v^ 

Pravni ikisIov ali pravno ime in pravni pridobitni naćin (rechtliche Erwerbungs- 
ait) so tedaj pogoji, da se pridobi last kake stvari; med „pridobitnimi načini"* pa je 
ona obliksi najimenitm^jAu, kjer se lastnina pridobi s pravno izroćitvijo (rechtliobe 
Uebergsd>e|; iu mvno pri tem pridobitnem načinu ni razpi*ava popolnoma jasna iii 
dovršena. 

(fosp. pijsattdj [Navi na strani 264. in 202.: „brez posesti tuđi last ninske pravite 
ui'*: im misli js tem i/reći, da komur se stvar pravno v posest ni iz ročila, tišti 
lastniue te utvari ni pridobil ; to je resnićno: ako pa misli s tem tuđi izreći, da so 



r 



61 

^'ttioa stvari ne pridol>i, clokler so stvar ni vzela v fizično posest, to ni resnićno. 
j»»sp. pisatelj je ravno i>rt»zrl in iz svojo razprave popolnoma izpiistil ona dva pravna 
'lii^^ina iiroćitve^ o kterih v^ovorita §§. 427 in 428 obt\ drž. zak., to je: izroćitev z 
'»amenji in izro<5i t e v z izjavo, ktei-a poslednja je zopet lahko dvojna: „con- 
stitiitum possessorium** in ^traditio brevi manu**. To j** seveda preut^eno za ljudstvo, 
^^ndar je bilu trebji to oi>like izroćitve razložiti s primei-ami. Mogoće je torej in zgodi 
'»«' dostilrra^^ da je A. In^tmiik stvari, B. pa nje posestnik in da je A. Se ni dobil v 
<vojo dejansko pose«t ; stv:ir so more tedaj pravno v jm^^est izroi^iti tuđi s samo izjavo, 
'" će fudi tinti, koiiiiiir jo »frvar tako v last izroćena, Se ni dobil dejauske pososti, pri- 
'^ohil je vendar lastnino. t->ioer pa je razpi-ava o lastnini pi-avilna iu umevna. 

V terminolo^iskoiii oziru smo že pretečeno leto na tem mestu omenili, da izraz 
Mlinsko pravo-* za. iioiiiAki ^Erbr^ht** ni pravilen, da se mora glasiti ^dedinsko" 
^'' \</eifovanJ8ko** i>ra.vo ; na strani 208. stoji tuđi izraz „nujni delež**, kar je pa gotovo 
^^0 pomota, ker troši*- pi««telj sicer povsod rabi pravilen izraz „dolžni delež"*. 

Hiiznn nekterili iit^znatnib slovniSkih pogreškov, kakor na str. 205: „v tirjatvih"' 

^'^to: r fenatvali ; str. 20H: „da se nujnerau dediću" mesto: do kler se nujuenm 

'W/Vu- str. 2;J4 : ^nivHsvjavfte se- mesto: nahajajot^e se; str. 247 in 285: „mećlje**, 

^tr *iK*i- tište T>otit'* itd. ii<* da se pisavi nić o<^itati, ako ne to, da bi bilo boljke 

**.. . lioit^t-c-jo«^**? „obligacjon**, „gruntni ekstrakt** — rabiti domaiJe, vsakemu 

* - " <lra.ž.l>»^» ciolžno pismo, zemljiški izpisek**. 

mwizm ' ^^ l>ovf^rfco pregledali II. snopić „Slov. Pravnika", kteri se naj sloven- 

h' f^m * toi>i<> ^»riporot^a, da ga pridno in pažljivo prebiiu in si dobro zapomni 

jkemii Ijijd.**^^ , ^^ III 11 poniijajo za vsakdanje življenje. Dr, Kacčič. 

iknuk^*" ^^ j|»aifc»^irMtvo. II. del. Splo^nja liturgika, ljudske p^ibožnosti, brevijar, 

Dub^^^^.fki Anton Zupanćić, profesor pastirstva v Ljubljani 1884. Prodaja 

V m ^6 t^V^ .^^mx'\ ^^ prvim, V lanskem letniku Kresa str. ii7ii naznanjenim zvez- 

.. ... 1511*^ ^ ^ j»4vstii-«tvH- izišel je zdaj drugi zvezek (str. 260--504), kterega z 

\ «V^*' kakor prvega naznanjamo ne b» slovenskim duhovnikom in bogoalov- 

^^^^ ^k?^3*^ ' e knJiR**' ^ prvej vrsti pisana, temveć tuđi vsemu slovenskemu razum- 

mV\v^ V\eir*^ tom zvezku se razpravlja za vse se zanimivejsa tvarina kakor v prvem. 

^m. '^^ W\U ^ -*\reč dnho^"**^ pastiija v njegoveni najsvetejšem opravilu kot „mak- 

w^^^^' ^**' w%»ip po i*el«j ^"jjg* vseskozi reseu duh, ki vzbuja ludi v čitatelji pobožno 

oiV* ' ..-»v\V\- ..jn uazii^'U** ^*'**^ ^ liturgiki; I. poglavje obsega poduk o svetih <^asih, 

rt^n«^ ^^o<^ *^ litiiri^ij^keiii jeziku, svetih receh in orodji in symbolićuih dejanjih; 

^v«^^**.^'^ l»a obi-Hvniiva posebne liturgike le prvo polovico, t.j. skupna s v. 

^^^** g\i^^^*. yne ijiitlsk*^ pobožnosti, duhovne dnevnice in daritev sv. mase; druga 

^^' .. v*^^' zakraitieiitih in blažilih pa je prihranjena tretjemu zvezku. 

**^i .vi*^^"** * nisateli iii V t*'Ui zvezku mzstavil vse doticane tvarine po „Schuch-u**, kte- 

r *^***^ ;jvPsto (iri-kl v i- <l*'^'*i anipak tukaj se je ravnal sem ter tja po „Riecker-ji* 

n^** ■*^ipj*j '''^'* -''H.sronvl-'i'^**-^*^*^^*'^' "*^ "»»ogih krajih pa se pozna, da je delo samo- 

(l^'*^^^ yciifii nus^ fj^ ji;ij<l*J"*** ^ ^**i ^'U'K» najnovejsa doloćila sv. crkve o sv. mai^i in 

^u»l'^!^' •;; posebno I val*' V rodno pa je to, da se gosp. pisatelj ozim pri vsakej priliki 

^'^^'ioVC'B*ff<^ ^kofij ^ vzli*^^* "'^ ljubljansko in lavantinsko. Tako zadostuje sloven- 

"'* ^ duhovniku y ' ..n*^i*^^^^ „Duhovno Pastii-stvo** za vse slućaje in na.^el bode v 

Ysnk Baai'sili^^^ *^ »noret^i^j neznanega ali vsaj pozabljenega, kar mu je pa i)otreba 

^ijetJ' ^^"^ ** ^ o *• ,' -^ I li i** <^^"iJi masah je pa tako izvrstno sestavljeu, kakor ga 

l^ n^h^i^tno ^ Hiii^ /,^>j ('n.'^k^'J nemJikej knjigi. 

^Jto J** A'oj^i ^ ^♦^.li s urvimidelom'„l)uhovnega Pastirstva** ustregel posebno 

sloffU^kiUi a''/i(»v^ , A t>ogoslovcem, nadejamo se, da ustreže z drugim delom vsem 

■•ijiOin 



62 

omikanini kristjanom, kajti v njem obiuvnava deloma reci, o kterih bi moral vsak 
kristjan podnćeu biti. Nevednost o teh ročeh namroč je več ali manj kriva, da se 
javna služba božja zanikerno obiskuje, da se crkveni obredi sinešijo, pobožne vaje opu- 
šćajo in neiznierni zaklad, ki ga imamo verniki v daritvi sv. mase, ne spozna. Zato bi 
pao radi priporoćali to knjigo ne le vsem duhovnikom slovenskim, tem već vsakemu 
olikanemu Slovencu. — Cena je nizka, samo 95 kr., pisava poljudna in gladka, kakor 
smo žc pri naznanihi prvega zvezka omenili. H koncu izjavimo le Se svojo srčno željo, 
naj bi drugi del posebne liturgike, ki se bode v HI. zvezku nahajal, kmalu na svetio 
prišel in naj bi marljivo kupovanje in čitanje prvih dveh zvezkov olajšalo neumorljivi 
trud gospoda pisatelja ter pospeševalo izdajanje zadnjih dveh zvezkov. Fr. Ogradi. 

Jezienik. Knjiga Slovenska v XVIII. veku. Spisal J. Marn. XXII. Leto. V 
Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1884. Str. 82 v 4". — Kakor vsako leto, 
tako nas je tuđi letos razveselil č. g. prof. J. Marn z novim „Jezi^nikom" ter kjij 
lepo obogatil našo litenituro, zamasivši z njim veliko praznino v književnosti sloven- 
skoj. LetoSnji Jezi<?nik nadaljuje lanski letnik ter stvaija z njim eno skupino Nentrud- 
nej marljivosti in vzgledno vztrajnej delavnosti velečastitega gosp. pisatelja imamo se 
zahvaliti, da se nam sedaj j)redo«^uje v dobro izbranih zgledih ves naš književni nw- 
vitek iz sredine IH. stoletja do dana^njoga dne. Dočim nam je ć. g. pisateij v prejSnjih 
letih opisaval in ocenjeval delovanje mbijših slovstvenikov, podaje nam letnik XXI. 
razviteki knjige slovenske v KJ. in 17. stoletji, a letošnji „Jezićnik** razpravlja prav teme- 
ljito in natan<^no književnost 18. veka. Jako živo se je v 18. stoletji žc zanimal za 
slovens<^ino u('eni svet. Ne h' za crkvene in duhovske, temveć tuđi za deželne stanove 
začele so se pisati knjige slovenska. A seveda v prvej vrsti udeleževali so se slovstve- 
nega delovanja diihovniki. Med petdesetimi pisat elji, o kterih nam imenovani Jezičini k 
podaje kratkih biografskih trtic ter navaja dobro izbi*anih zgledov iz njihovih slov- 
stvenih del, nahaja se le osein ncduhovnikov. Temu se pač ne bode ćudil, kdor pomisli 
smer tedanje književnosti in da je bil taknit med nami skoro le duhovski stan sivm 
tako omikan, da je mogel slovstvo sploh pospeSevati. Razven 50 pisateljev iz 18. veka 
navaja nam šeMarnov Jezićnik 26 spisov od neznanih pisateljev. Najvažnejsji tjika knjiga 
so pać „stare slovenske pesni" iz 1. 17.).*). Prva polovica je tiskana, druga v rokopisu, 
ter obsega pobožne pesni, izmed kterih so nektare neki silno st^re. Kakor vsako debi 
V. g. pisatelja, tako je tuđi ta letnik v vsem in vsikem zanesljiv. Naslovi posameznim 
knjigjim so natant^ni in zgledi pi-avilno natisneni. Kjer se letnice od C'opovih razlo- 
ćujejo, posnete so, kakor ^. g. pisateij sam zatrjuje, iz gotovih virov. Kar je že 6. g. 
prof. J. Marn davno želei, to je dopolnil z za<lnjima dvema letnikoma svojega Jezić- 
nika. Mi mu za njegovo trudapolno delo presrćno hvalo izrekamo, želet^ mu ob enem, 
naj Se dolga leta svoje deb>vanje nadaljuj« narodu na čast in korist. 

Poezije. Zložil S. Oregorčio. 1. Drugi, pomnoženi natis. V Ljubljani. Zalo- 
žila „Ig. V. Kb'inmayr & Fed. Bamberg**. 1S85. Str. IG() v mal. 8". — Krasno božično 
darilo nam je podal priljubljeni nas posnik S (iregorčić v drugej izdaji svojih pesnij. 
Pomnožil jo je s štirimi pesnimi: Dražba, Nevesta, Selitev, Uzori. Prvi ste 
kaj krasno izvedeni baladi, in v drugih dveh .se v umetniAkej obliki predočuje selitev 
iz tega sveta in kaj so pravi u/ori. vrednosti Gregorčičevih i)esnij zbranih v prvej 
izdaji govorili smo že obširno v svojinn listu. Sedaj še le opomnimo, da so se njegovo 
pesni izmed vseh sedanjih ])oeti$kih proizvodov slov. najbolj prikupile. Drugo izdajo je 
založnik Ig. pl. Klcinmajr jako elegantno opravil. Ta knjiga dela 6ist slovenskemu 
narodu in se mora vsem gorko priporočati. Elegantno vezana z zlatim obrezkom st<ane 
2 gld. pri založniku v Ljubljani. 

Mlađega Gasparja življeuje lu trpljenje. Prosto poslovenil J. S. Gomba- 
rov. Ponatis iz „Slovenca". Tisk in založba „Katoliske Tiskarne" v Ljubljani. 1884. 



63 

^r. 128 T mal. 8**. Slavno znani nemftki pisatelj Frane Hacker (Fntnz von Soo- 
Vir») 5pisal je zaniroivp crtice o slovenskem rojaku (iašparji, so(ianj«*ni o. Cel<»stinu. V 
A po^larjih iiani prav nii<*no in drastii^'no ri^ iivljenjo in trpljenje mladejja junaka 
u je po velikih težkoćah in najhujSih borbah vendar le dosej^el svoj poklič. Prav 
i»bro je tedaj učinil i'. j?. J. Skuhala, da nam je prosto prevedel to povest v slo- 
itt^ino; kajti ona nas uiM, kako mora i^lovek živeti, da preinaj^a v življenji vse za- 
I^K kl mu jih stavi ubostvo in hudobni svet Ta knjižica je jako pripravno berilo za 
t»«f' mladino. A tndi većina izdanih n;vAih razuninikov nahaja v njej nino^o Črtie in 
^lii iz hudih dija.^kih ća.sov. (Ja^parjevo mladostno življenje je ob enem i življenje 
loarsikterega ubožnega slovenskefja dijaka. Vsa pripovest pa je polna dobrih dovtijmv 
3 idra?ega humorja, in ne bode mu žal. kdor jo prebere. Jezik je pravilen in teće 
-nj gladko, tisk ćist in knjižica lićna. ^KatoliAkej tiskarni** gre vsa hvala, da se je 
4Uila posebej izdati to povest, ki se je tiskala v „Slovenćevih" listkih. Sploh nam 
^ opomniti, da se sestavki, povesti in i*azi>rave, v listkih na^ih dnevnikov tiskani, kaj 
ridi iM>gube in »o za veeje obćinstvo malo da ne brez koristi. Zatorej bi mi z nova 
.iftf<^ovali, naj opravništva dnevnikov vse važnejse raz]>rave in spise, ki so jih objavili 
>Uni leta v listkih, zbero in v posebnih knjižicah izdajejo Take knjige naj bi se 
>«imt*znim naroćnikom kot letna nagrada ali vsaj za nižjo eeno prepusćale, ćitajoee 
•itnnstvo. vzlasti mladina imela bi pa v njih mnogo novega, sicer težko i»ristopnega 
o^rila. Već prav mićnih sestavkov in povestij (zadnje većjidel prevedene) objavili so 
{•TK^-klo leto naAi trije dnevniki, in veseli bi lahko bili, ako bi priAli ti spisi, zbrani 
tt konci vsaltega leta v lićne knjiži(ie, širjim krogom v roke. 

NagTobnlem^ katero je o pokopu prećastitega gospoda F r a n c a J u v a n ć i ć a , 
''iT*ga ćastnega koi*arja Lavantinske stolne cerkve, odlikovanea z vitežkim križem ces. 
5T^r. Franc-Jožefovega reda, knezo-škoHjskega konzistorijalnega svetovalca, kanonika 
Stra!.burikega kapitola, dekana in farnega predstojnika pri Novicerkvi, govoril dr. Mih. 
^apotnik, profesor bogoslovja V Mariboru, 1884. Založil pisatelj. Tiskal J. Leon. 
^Jr. 12 T 8®. — Pod geslom: „Za j)okojuim pa bratje! noćem, da žalujete, kakor oni, 
ii niniajo upanja — , da se zopet vidijo", govoril je lepo svojo nagrobnico č. g. dr. M. 
^apotnik za starosto lavantinske duhovsćine in nam na kratko narisal njegovo živ- 
'Hj*- in delovanje. Rajni France Juvanćić se je narodil dne 9. se])t. 1802 v lepej okolici 
»Jamne* imeno^anej, malo da no v sredi sladkih konjičkih vinskih goric. Studije svoje 
;* fio?i>i| V Mariboru in (irad<i, bil v eelovškein semenisći šolski tovariA in prijatelj 
^tavn^niu Antonu Martinu SlomAeku fer prejel dne 24. avgusta 1825 zakrament 
^ mašnikovega posvećenja. Najprej je služil za kaplana v fari sv. Mart ina blizu Slo- 
^"fljc^a (jJra^lcn, priAel 2'J. okt. 18*29 za prvega kaplana v slovei'o faro novocrkovsko 
'•T postal 1. 18:Jr>. župnikom fare vojniške. L. 1809. izroćila se mu je služba dekanijskega 
^ministra torja in Atdskega njvdzornika za novocrkovski oki*aj in koncem istega leta se 
r kot fami predstojnik in dekan tuđi stalno preselil k Novicrkvi. Tii je neumorno 
•i-rlofal V prid in na korist svojih faranov, in njegovo požrtvovalno delovanj<; je presvetli 
"^r sam odlikoVTil 1. 1882. z vitežkim križem Franc-Jožefovega reda. Dne 7. nov. 
pr^^teklega leta je zatisnol na veke oći, in na njegovem grobu žalujejo vsi. ki so poznali 
^i'*gO¥o blago du^o in sne. Većen mu spomin! 

Mali svl«t. Pjesmice mladeži hrvatskoj. Spjevao Josi j) M ilak o vić. U Zagrebu. 
^»ak i naklada A. Bnisine. 1885. Str. G2 v mal. 8^ Velja 25 nov. — Mladi pesnik 
^ilaković je na dobrem glasu pri svojih rojakih in tuđi Sloveneeni znan po pesnih 
•Hrvaćaukah'*, ktere smo slovenskeniu obćinstvu ob svojem ćasu priporoćali. Omenjena 
*^jiiica, ki je na.4emu rojaku in skladatelju F. S. Vilharju posvećena, sodržuje 2G 



64 

kratkih pesmic, ki so vse nežnej mladeži namenjene. Marsiktera teh pesnij bode se 
iirviit*^loj mladini prikupila iii tuđi dober sad obrodila V nežna srca se žemoracepiti 
kili (lt*iiiovinske Ijubezni, da vzraste iz nje veliko, rodovitno drero — rodoljubna 
pužrhovaliiost. Poslušajte, kako navdušuje pesnik mlada srca: ^Dižmo se, braćo, zove 
lius slih^fa, Sinove dii^ne naroda toga, Složnog da rada svaki se lati — Bog i Hrvati!" 
Ali: T,l'k'i, »ine, Ući se za mlada: Ljubit rod svoj, Koj tol' ljuto strada, Pa ne krenut 
Nikuil s |Hita prava, (»dje nas čeka 8pas, sloboda, slava!" 

ni I' Rlailseheii Elementa im Ma^r.v ari seli en. Von Dr. Fr.vnz Miklosich. Xweite 
AMliti|t<'. Mit Zustimmung des Verfassers und der kaiserlichen Akademie der Wissen- 
Krbnfli'ii in Wien besorgt und eingeleitet von Dr. L. Wagner. Wien und Tesohen. 
\i'rl;i^^ iliT k. k. Hofljuchhandlung Karl Procbaska. 1884. Str. i:i9 v 8". Velja 2-8). 
— ZEijni'-nlta MikloAićeva razprava o slovanskih elementih v magyarš(^ini, ki je 
zajih'iinli beli dan 1. 1872, pogreba se že već let v knjigotrStvu, in to na veliko škodo 
ma^'VpUsUh jezikoslovcev. Zatorej je njegov nekdanji ućenee, dr. L. Wagner, dobro 
|nii*iMt[|, t\\s je preskrbel drugo r/dajo tega slovećega spisa. Pridejal pa je sam na 
vir. J — 'i i uvod, ki nizpravlja o magyaršćini kot veji altaiskej, o sorodnosti magyar- 
skvjjii j^'/ika z ugro-finskimi in o izposojenih besedah v magjarHĆini. Nato sledi na 
hir, 3**1-^ I Hi) Miklošićeva razprava, ki nić manj nego 1)56 slovanskib bcsed v magvar- 
HkfMij jiv.iku za.sleduje. Hesultati Miklošičevega spisa se dandanes med prvimi magyar- 
Kt^iuii jr/ikoslovci popolnoma pripoznavajo, iii druga izdaja bode nedvomno vsem Mro- 
kovnjakiiiii dobro došla. 

Slika: Kde đomov mdj? Koncem preteklega leta 1884 slavil je ćeski narod 
pt<l4<*>ki||. inico narodno bymne: Kje dom je moj? V to svrho je izdelal Adolf 
L i r h s < )i e r krasno, veliko sliko: Kde domov mfijV, in illustrovani tednik „Zlata 
['ntisHi" |ii*daje to sliko kot nagrado vsem naroćnikom za 1. 1885. Mi smo že većki-at 
-/Jiilo Tiugo" pohvalno omenjali, naglašajoć, da se ona jako zanima za naše kraje in 
i.i/ni''i > , ter ]»oudarjali, da že zastran t^^ga našo podporo zaslužuje. Zlatii I*raha bode tuđi 
I \HXh. V Tstej obliki kakor do seduj izhajala tev velja na leto 9 gbl. 5() n. Založnik 
j<' ^1 iiM«i V Praze, Karlovo ndmesli ć. ;U. 

t Slikar tlaiiez Wolf. I)u(? 12. de<'. jueteklcga leta preminol je zelo nadarjeni 
tikvrhi -.nkar in umetiiik Janez VVolf v 5!) lotu svoje starosti. Pokojnik je posebno 
>|Hsr| Hii Ki*anjskem, kjer je mnogo rrkva s svojimi ki*asnimi slikami ozaljšal. Njegovi 
i)tii<if\uii. vzlasti oni iz prve dobe, so prave umetniškc vrednosti ter so mu pridobili 
jMsu riii -t(t med sedanjimi erkveninji slikarji na Kranjskem Janez VVolf se je porodil 
K \S1Ik V Leskovci na Dolenjskem. V osemnajstem letu stopil je v vojake ter bival 
v*'t ji tU'l svojega službovanja v Italiji, kakor v Rimu in Ben<'tkali, kjer je mogel slavne 
rfalijan^ke uiojstre na tanko proućiti in njih svetovno znane umotvore (»gledovati. In 
rr-, ■-liLirj^lvo ga je tako navdušilo, da je vojaško službo kot nadporoćnik popustil in 
vr I ''1(1(1)11 posvetil slikai-skej umetnosti. S prva se mu je huda godila, a vendar se je 
liilikn i/M(^il, da je dospevši v Ljubljane zaslovel kot umetnik. Tii je živel le o slikarstvu. 
Jjku niMugo je število njegovih umotvorov po kranjskih crkvah, in vse te slike prićajo 
o n -1 1*1 i iijegovej hadarjenosti. Strokovnjaki trdijo, da zavzema Janez VVolf prav odlično 
Hii -U' ^ f-rkvenem slikai-stvu sploh in da si je v domaćej umetnosti veliko zaslug pri- 
iloMI Slitvenei naj mu ohnmijo hvalež»-n spomin! 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



^.t a* M^ -'^^ ^" ' 




I^ieposloven in znanstven list. 



Leto V. Y CeloTcI, 1. marca.1885. Šte^r. 3. 

A r a b e 1 a. 

Roman. Spisala Pavlina Pt^kova. 
Peto poglavje. 

Jo se je Arabela brž potem, ko je hila dala Samuelu besedo, povr- 

nola V svojo sobo, začudila se je samej sebi, da ne občuti nič 
posebnega v tako važnein trenotji svojega življenja. Postala je nevesta, 
sama prav ne vedoč kako, a pri tem se ni čutila ne zadovoljno niti 
nasprotno; temveč ona brezčutnost, ktero je vedno gojila za vse, kar je 
zadevalo njeno osebo, prevladala je tuđi zdaj v njej. Sicer pa se ona 
ni spuščala v nobeno premišljevanje , kakor bi se bila vsaka druga 
devojka v njenem položaji. Kakor da bi se ne bilo z njo danes nič 
posebnega zgodilo, vsede se kakor navadno po obedu h glasoviru in je 
igrala. Ali kmalu se spomni obljube, ktero je dala v jutro vrtnarjevemu 
Lojzeku, da mu hoće namreč žogo na podstrešji poiskati. Vstane torej 
in se takoj poda v skromno vrtnarjevo stanovanje. 

^Roza,'' ogovori Arabela še mlado žensko, vrtnarico, Lojzekovo 
mater, ki je sedela na klopi pred hišo in trebila solato; ;,dajte mi ključ 
od podstreSja." 

„Vi, gospodična, da bi šli na podstrešjeV!" začudi se Roza z nekim 
nemirom. 

„Kaj je pri tem čudnega?" poprašuje Arabela. „Ako še nisem 
nikdar gore bila, pa hočem danes gor iti." 

„Ali gospodična," odvrne Roza v zadregi, „vaša milostljiva gospa 
teta so mi strogo prepoveđali, da bi koga pustila na podstrešje." 

„Prepovedala? — Menda se boje ognja?" začudi se Arabela. „Ta 
prepoved pa veudar meni ne velja. Saj nimam ne goreče svece niti 
žveplenk pri sebi." 

9 



122 

„Mislim, da velja tiidi vam njena prepoved," pristavi vrtnarica 
nekako boječe in njen obraz ovaja velik nemir. 

Arabeli se lice stemni. „Roza^ jaz sem postala danes Samuelova 
nevesta in s tem, mislim, pridobila sem si tuđi nekaj več pravice v hiši. 
Jaz hočem imeti ključ, in vi mi ga torej v trenotji izročite,'' zapove 
strogo in ukazovalno deklica. 

Roza prebledi, vstane in hiti v bišo. Kmalu potem se vrne z velikim 
šopkom ključev. Glas jej trei)eče in roka se jej trese. Med tem ko išče 
onega med ključi, ki je bil od podstrešja, pa reče : 

„Prosim, gospodična, ali — ali gore straši ..." 

Arabela ne posluša nje zmedenega govorjenja, temveč seže hitro 
po ključ in reče mrzlo: „Ne bojte se za-me." Rekži pa se obrne in 
odide, 

Kmalu potem hodila je Arabela po prostornem podstrešji, ki je 
bilo po snažnosti in svetlobi priprostej sobani podobno. Imelo je strop 
in več okenc mu je dajalo svetlobo. V" enem kotu ležala je ćela vrsta 
praznih zabojev vseh velikostij ; v drugem je stalo več kovčegov, ki so 
bili z belim zagrinjalom skrbno pokriti zavoljo prahu. Nekaj starega 
pohištva stalo je tu pa tam, med njim tuđi prašna zibel. Arabela je med 
ropotijo iskala žogo. 

Nekaj časa je iskaje tavala sem in tja, pa vedno zastonj. Približa 
se zibeli in jo začudjena ogleduje. Ni se mogla spominjati, da bi jo 
bila kdaj videla v stričovem stanovanji. Spominjala se je pač, da je 
bratranca Davida videla kot dete v zibeli ; toda ona zibel je bila pozla- 
čena in s svilo odeta. Ali ta pa je iz prostega lesa. 

Čudno milo postalo je Arabeli pri tem pogledu. Ta čut je bil v 
njej čisto nov. Zrla je nepremakljivo v zibel in nenadoma jo prešine 
misel: „Kaj, ko bi bila ta zibel kdaj tvoja?! Ko bi bila ti nekdaj v njej 
ležala? In ko bi bilo to res, potem je morda-liudi tvoja mati stala pri 
njej?" — Prijetnost in neugodnost, oboje jo ob enem sprehaja pri teh 
mislih. Približa se z nekim češčenjem zibeli in pogleda milo v njo. 
Oguljena blazina je ležala v njej in majhna otroška srajčica, že močno 
rumena po zaležanji. In ravno pri tej srajčici bila je Lojzekova žoga! 

Srce je jelo Arabeli močno plati, ko zagleda na srajčici drobni 
pismenki: A. T. — „To je brez dvombe moja srajčica," vzklikne ginena. 
„Toda kaj pomeni t«a-le T?" začudi se deklica, ko zagleda črki. „^ 
je Arabela, ali T? Saj moj priimek je Karpeles, kakor se je moja mati 
klicala. Ali ta-le T mi kaže, da imam še drug priimek. Morda očetov ?" 
zašepeče sama pri sebi in srce jo zaboli. „Ah," vzdihne žalostno in 
poljubuje zibel; „jaz nisem, ne jaz nisem nezakonski otrok, kakor mi 
vedno moja roditelja dajeta razumeti, da bi bila. — Kaj je bilo to?" 



123 

zakliče nenađoma prestrašena in skoči kvišku. ^ Ali se ni nekdo v mojej 
blizini oglasil?!** 

Plašno se ozre po pođstrešji, a nikogar ne vidi. Na enkrat pa 
obledi in se zgrozi. Glasen, pretrgan smeh, kakor človeka, ki ni pri 
pameti, udari Arabeli na uho. Prva nje misel bila je zbežati, a ker je 
grohot takoj utibnol^ pogleda še enkrat boječe okoli sebe. Toda zopet 
ničesar ne vidi. Nenađoma pa zašumi nekaj blizu njenih ušes. Kri jej 
zastane po žilah, tako je prestrašena in od groze zameži. A kmalu se 
zopet pomiri. Kajti glasno čivkanje peterih novorojenih lastovk, ki veselo 
pozdravljajo prihod dolgo pričakovane matere, prepriča jo, da je ono 
.Mumljanje pouzročila mati lastovica, ko je sfrčala mimo nje. 

Ko zapazi one živalice, čuti se Arabela hrabrejšo, češ saj ni več 
sama na tem strašljivem podstrešji, saj je še nekaj živega poleg nje. 
Približa se gnezđu in gleda ginena, kako sedi stara lasto vka preplaćena 
in milo čivkajoč na svojem zarodu, da ga brani proti njej. 

„Kaj je bilo zopet to?!" zakliče kmalu potem Arabela, a sedaj 
bolj začudjena nego prestrašena. „Kdo pa stoka? — Usmiljeni Bog, tii 
na podstrešji je nekdo zaprt! — Kdo je?^ kliče ona glasno, in njene 
besede donijo po praznem prostoru. 

Nihče ne da odgovora; a neprestano se čujejo lahni stoki, enako 
globokemu vzdihovanju bolnega človeka. Arabelo zapusti popolnoma 
prejšnji strah. 

„Tu je nekdo, ki potrebuje pomoči. Nekaka nesreča se je morala 
kđaj na strehi kje pripetiti," misli si ter hoče oditi, da naznani spodaj 
ta čudni dogodek. 

A vrata se odpro, in vrtnarica se prikaže vsa bleda in preplašena. 

„Roza, kaj je to?" poprašuje v skrbeh Arabela. „Čula sem pretr- 
gano govorjenje, stokanje in smeh." 

;,Hodite dol, gospodična; saj sem vam že prej povedala, da tu gore 
straši," odgovori Roza in se trese po životu. 

Arabela jo pozorno pogleda. „Da bi strašilo? Pri belem dnevu 
strašilo ?" vpraša ona počasi s sumljivim obrazom. „Roza, vi ne pojdete 
od tod, dokler mi ne razložite te uganjke," pristavi odločno. „Vaša vest 
ni čista ; to čitam z vašega obraza. Sam strah ne prevzema človeka tako, 
kakor ste zdaj vi plahi in prestrašeni." 

Roza gre k vratom in jih skrbno zapre ; potem pa se vrže pred 
Arabelo na kolena, povzdigne rold in govori jokaje: „Vse vam hočem 
ođkriti, gospodična; saj si ne vem zdaj pomagati. A za Boga, ne ova- 
dite me strogej teti ; sicer nas izpodi od hiše in moj mož je zopet brez 
službe. Ah! in vi ne veste, kako je to bridko! ... Saj ni nič hudega," 
uadaljnje ona videč, da jo Arabela z ostrejšim očesom opazuje. „Ona 



124 

ženska, ki tam notri tako vpije, je blazna." Govoreč pa kaže s prstom 
na majhne đurice, kterih prej še Arabela niti zapazila ni. 

„Ona ženska?" ponavlja Arabela kakor v sanjah in spretnija s 
1 ogledom Rown prst. „Tedaj vi imate neko žensko zaprto?"^ poprašuje 
zavzeta. 

„Dk, gospodična," nadaljuje vrtnarica bolj zaupno in vstane. „Go- 
spod Karpeles imajo tii na podstrešji zaprto blazno žensko in jaz sem 
njena strežnica. A ker gospa nočejo, da bi svet zvedel o tem, trdeč, da 
Bog samo ona dobra dela plačuje, za ktera svet ne ve, zažugali so mi, 
da nas izpode od hiše, ako izdam to skrivnost. Osobito pa bi vam, go- 
spodična, ne smela ničesa povedati o tem." 

„Meni? — ravno meni neV" začudi se Arabela. „Od kdaj pa je 
ta nesrečnica pod stričevo streho?" poprašuje dalje z nekim sumom. 
Ona ni mogla verjeti, da bi njeni redniki bili res skrivni dobrotniki, 
dočim jih ona samo kot trdosrčne in skope proti bližnjemu poznava. 

„Ali me res ne ovadite, gospodična ?"* ponavlja Roza in si solze 
briše. „Od kdaj ste vprašali, daje blaznica tii? — Tega ne vem in nisem 
tuđi nikdar milostljive gospe vprašala po tem. Ko je moj mož pred šti- 
rimi leti dobil tukaj vi-tnarsko in dvorniško službo, bila je že tu. Ona 
revica pa govori tako zmedeno, da se iz njenih besed ne da nič zvedeti. 
Tuđi so mi vaša milostljiva gospa teta prepovedali, mučiti bolnico z 
vprašanji; kajti to l)i baje njenenm razumu še bolj škodilo. "* 

„Ali je revica sicer zdrava na telesu?" pozveduje Aral)ela sočutno. 

„Ah, gospodična, tako je shujšana, da molim vsak dan Ijubega 
Boga, naj bi jo rešil. Že nič ne more jesti; hud kašelj jo muči in vedno 
poprašuje po nekem otroku." 

„Vodite me k njej," ukaže na enkrat Arabela. 

„Ali, gospodična, tam ne prestanete; sopar je neprenesljiv," brani 
vrtnarica. 

„In zakaj ne čistite?" odvrne jej Arabela osorno. „Saj ste zato 
plačana." 

„Blaznica ne dopušča," odgovori Roza užaljena. Bolelo jo je, da 
jej Arabela očita zanikernost. „Neke papirje skriva vedno na prsih in 
meni, da jej hočem te vzeti, kedar se jej koli približam,' da bi jo sna- 
žila. Ko bi še nekoga imela, bi že šio, ali meni samej je to nemogoče." 

Arabela je čim dalje postajala tem bolj radoveđna, blaznica pa se je 
ravno zopet z odurnim smehom oglasila. 

Vrtnarica gre k majhnim dverim, pritisne na skrito gumbico in vratca 
se odpro. 

„Pridite za menoj, ker že tako silite," reče potem tiho in Arabeli 
z roko ppmigne. 



125 

Arabela se v trenotji ne more ganoti. Nekaj čudnega začuti v sebi; 
Deka neznana tesaoba polasti se njenih prsij, da ne more skoro sopsti, 
in noge so jej težke kot svinec. 

Ali njena trdna volja je brž premogla to slabost. Zravnala se je po 
konci in ođločno stopila skozi vratca. 

„Ne dam vama spisov, ne dam jih ne," klical je obupno slabotni 
glas, ko ste obedve ženski vstopile. 

Blaznica je bila razdražena videč, da vsakdanjo strežnico še nekdo 
spremlja. Na bomej, razmetanej postelji sedela je blazna ženska, s 
steklenimi očmi, uprtimi na prišli dve gostinji. Roki je imela krčevito 
stisneni na prsi. Suhi obraz je bil skoro ves pokrit z zmršenimi, dolgo 
navzdol visečimi lasmi, ki so jej padali črez rami. 

„Nič se vam ne stori, uboga ženska,*^ nagovori jo prijazno Arabela 
in se polagoma blaznici približuje. „Samo dovolite, da se vam postelja 
poravna.** 

„Postelja — postelja, da, — ali papirjev ne,"^ odvrne nekoliko 
utolažena in i>otegne krepko črez pi*si, kjer je skrivala papirje, veliko ruto 
ter skuša vstati. 

Arabela jej pomaga, a ona se ne brani. 

„Ali ste že dolgo tii?" poprašuje jo Arabela, med tem ko Roza 
postelj poravnava. 

„Dolgo — dolgo — ," odgovori ona in si položi pi*st na čelo, kakor 
da bi se hotela domisliti, kako dolgo že. „Ah, kako me tii peče — 
peče, odkar so mi ukradli dete," toguje ona kažoč vedno na čelo. „Tako 
majhno dete!*' ponavlja neprestano in glasno zaplače. 

„Otroka so vam vzeli?" reče pomilovalno Arabela in jo oštro opazuje. 

Blazna žena je bila velike postave in oblečena v staro hišno haljo, 
klero je gospa Karpelesova, kakor se še Arabela spominja, pred nekimi 
leti nosila. Ker pa je bila Karpelesovka majhna in debela, blaznica pa 
velika in suha, zato je bila uboga ženska v njej jako revna videti. (iole 
noge, obute samo v stare papuče, gledale so izpod halje ; enako ste bili 
tuđi roki na pol goli. Noge in roke so bile majhne ter nišo nosile zna- 
menja o težkem delu. Arabela je takoj sklepala, da ženska ni priprostega 
staiiii. Dasi je blaznica imela popolnoma sive lase in lice že močno 
nagubančeno, vendar je Arabela pri prvem pogledu sodila, da ni tako 
stara, kakor se je videla; temveč le bolezen, trpljenje in pomanjkanje 
prostosti 80 jo pred časom postarale. 

Blaznica ni odgovorila na Arabelino vprašanje, ampak sklenola je 
roki ter nepremakljivo zrla kvišku, kakor da bi molila. 

„Ta revica ima tuđi mrzlico ; glejte, kako trepeče, dasi je tii gore 
huda vročina,** opomni skrbljivo Arabela proti vrtnarici. „Ostanite tii, 
jaz pa pojdem po perila in toplih oblek, da jo preoblečeve." 



126 

Ni đolgo trajalo, in prida je nazaj z veliko ćulo. Roza je začuđ- 
jeaa gledala^ s kakšno Ijubeznijo ureduje Arabela majhno sobico. Postelj 
je bila čisto preoblečena, in na tla pri postelji razprostrla je volneno 
pletenico. Da bi bila sobica prijaznejša, postavila je na okno posodo s 
cvetlicami. Za blaznico pa je priskrbela vsakoršnega perila, a eno 
svojih prostejših oblek in toplo ruto položila je na stol ter dala blaz- 
nici razumeti, naj 8e preobleče. In nesrečnica jo je res razumela ter se iz 
celega srca zasmejala videč, da je vse to pripravljeno za njo. 

Ko zapustite ženski blaznico, reče Arabela proti vrtnarici: ^Skrb 
za bolnico prevzamem od danes naprej sama. Vi jej bodete le še kakor 
doslej stregli in jedila prinašali. In ker ste mi pravili, da moja teta 
nikdar gor ne priđe, zato se tuđi ni bati, da bi ona kdaj zvedela o tem. 
Dajte mi tuđi napraviti še eden ključ, da imave vsaka svojega. Za njo 
pa skrbite tako, kakor da bi bila vaša mati ; trud in stroške bocem vam 
na tanko povrnoti." 

Vrtnarica je bila veselja ginena. ^Sam Bog vas je sem poslal, da 
pomagate tej nesrečnici," opomni radostna. „Toda kako škoda," dostavi 
obžaluje, y,da niste katoličanka, vi, tako dobra, tako milosrčna gospo- 
dična !" 

„Ali mislite, da nima židinja srca, da bi sočutila in bila blaga ?'^ 
odgovori Arabela. — „Ne pozabite na naročila, ktera sem vam dala, 
in molčite tuđi za naprej kakor do zdaj." Tako še gospica resno dostavi 
in odide. 

„Ai'abela, tebe pa zopet ni bilo danes v templu,*^ posvaii Karpe- 
lesovka Arabelo, ko je prišla zvečer v obednico k večerji. „Kje si neki 
ticala? Iskali smo te povsod.*^ 

„Arabela je brezbožna, mama," oglasi se David hudobno. „V templu 
je vedno raztresena in nikdar se na prsi ne trka." 

„Ti pa malo moliš, ako mene tako na tanko opazuješ," odvrne s 
porogljivim nasmehom deklica in niti Davida ne pogleda. 

„Kdo pa je tebe tuđi kaj vprašal in kako si upaš kritikovati Ara- 
belo, ki je starejša od tebe?" posvari mati sina in ga pomenljivo 
pogleda. 

„In Lojzeka, ki ni naše vere, vedno Ijubkuje ter mu potuho daje," 
nadaljuje David, ne zmenivši se za materine pomenljive poglede. 

Deklica pogleduje posmehovalno bratranča po strani, toda nič ne 
odgovori. 

„Arabela dela čisto prav, David. Naša vera nas uči, vsakega lju- 
biti, ne da gledamo na razliko stanii in vere," opomni hitro Karpele- 
sovka, in vidi se jej, kako se boji, da bi David z nova Arabele ne raz- 
žalil. „Samuel pa je bil v templu in je jako goreče molil, ljuba Ara^ 
bela," pristavi še židinja z dobrikovalnim glasom. 



127 

„Potern pa je molil tuđi za-me, in Bog bode tem lažje ođpustil 
mojo zanemarjenost," trdi Arabela poređno. 

Ta hladnost Arabelina proti svojemu ženinu iu njena malovažnost 
za današnji pomenljivi dan pa je zabolela Karpelesovko , da odvrne 
nekoliko zbadljivo: „A spodobilo bi se bilo vendar, Arabela, da bi se 
bila đanes Bogu posebno priporočila ! Z Bogom mora človek vsako stvar 
začeti. Naša hiša je bila do zdaj vedno i>obožna, in zato je bil božji 
blagoslov tuđi vselej pri nas. Učila sem te pa vedno, da je ženska l)rez 
I>obožno8ti kakor cvetlica brez vonjave. Ti pa, Arabela," dostavila je s 
skritim zaničevanjem, „ti prav dobro veš, da je tebi se posebna dolžnost 
naložena, da si pobožna. Saj ne bodeš nikdar dovolj molila za svojo ne- 
srecno mater, ki je tako globoko — padla." 

„Vi nimate pravice mrtvih obsojati,^ odvrne hitro Arabela globoko 
ranjena. „Bog je usmiljen; on odpusti še hujše pregreške, kakor je oni, 
kterega očitate mojej pokojnoj materi. Vi ste pač neusmiljena, ker me 
vedno spominjate, od kod sem, dočim vendar veste, kako neizmerno 
tririra, kedar tako zaničljivo govorite o njej, ki mi je dala življenje.*^ 

■ Z upadlim licem, razjarjenimi očmi, z vzdigajočimi pi*simi vsede se 
deklica na stol, ki je stal blizu nje, ter pritisne roko na srce, da je 
upokoji. 

„Ali, draga Arabela," povzame Karpelesovka zopet besedo in tri- 
umfalen posraeh jej zaigra okoli grđih ust ; „ti si od danes naprej moja 
ljuba hči, pa da bi jaz tebe zaničevala?! Tebe, ki si edina misel, edini 
biser mojega Samuela? Obšel me je samo strah, da bi moja bodoča snaha 
ne pozabila na Boga. To je krivo, da sem se spozabila." 

„Pozabila na Boga?" ponavlja zavzeto Arabela, sedaj že nekoliko 
l)olj mirna, če tuđi Se vedno neskončno bleda, „ker nisem danes uteg- 
nola ili v tempel ? Jaz si Boga drugače predstavljam. On gleda na srce 
in ne samo na zvunanjost. Jaz sem ostala doma, ker sem imela priliko 
nekaj dobrega storiti. Vi pa ste šli v tempel, ker ste se doma dolgo- 
časili. Molili ste tam dve uri neprestano, a jedva prišedši domii, našli 
ste brž priliko nadaljevati svoje obrekovanje na mrtve, dobro vedoč, da 
to mene najbolj boli. Jutre pa boste zopet dve dolgi uri v templu kle- 
čali in se bili na prsi. Tako vi Bogu služite ! Potem se ve, da vas ne 
more božji blagoslov zapustiti," končuje z bridko porogljivostjo. 

„Kaj za Boga se je zgodilo, Arabela?" reče skrbljivo Samuel, ki 
je Tstopivši čul zadnje njene besede. „Ti si vsa razburjena, gotovo so 
te mati žalili," poprašuje z nekim strahom in se s temnim obrazom 
oue na mater. 

„Malenkost, Samuel, nepomenljiva malenkost," oglasi se Karpele- 
sovka pomiijujoč ga, „Arabela je jako občutljiva in si vedno napačno 



128 

tolmači moje besede. Ilevica! Tega ni ona kriva; okoliščine so jo napra- 
vile tako sumljivo."* 

Arabela je takoj dobila svoje navađno dušno stanje pri Samuelo- 
vem prihodu. Ničesa ni odgovorila. Mirno je seđela in gledala brez 
zaniniivosti skozi okno v daljavo, kakor da ne čuje, kar se tu govori. 

„Vaše govorjenje pa je tuđi vedno zbadljivo, mati," odvrne Samuel 
svarjajoč. „Zdaj na pr. ste tuđi tako dvoumno govorili." 

„Lepo in prav je Samuel, da držiš s svojo nevesto. To kaže, da 
jo ljubiš in to me neizmerno veseli," pohvali Karpelesovka sina. „Ko 
bi le tuđi Arabela za tebe enako čutila!" 

„Že zopet jo dražite, mati," razsrdi se Samuel. „Jaz ljubim Ara- 
belo takšno, kakoršna je; čemu te dražljive opazke?" Rekši se obrne k 
Arabeli in jo goreče pogleda. 

Arabela pri tem pogledu močno zarudi in se obrne od njega. 

Karpelesovka, ki je do zdaj s sladkimi besedami zakrivala svoj srd 
do Arabele, ne more ga več dalje premagovati in tedaj reče ne- 
voljno: „Čemu te opazke, praviš? — Ti si danes s tako pobožnostjo 
nebesa molil za vajino bodočo srečo, in tako je tuđi prav ; Arabeli pa se 
niti ni potrebno zdelo, zahvaljevati se Bogu, da je našla v tebi človeka, 
ki jej bode dal svoje ime in s tem zakrival sramoto, ki leži na njenem 
rojstvu." 

„Jaz nisem nikdar popraševala za drugi priimek. Zadovoljna sem 
8 svojim, ker sem prepričana, da ni združena z njim uobena sramota, 
če tuđi morda madež na njem leži," pravi Arabela ponosno, a pri tem 
po vseh udih trepeče. „Stric in vi mi vsiljujeta Samuelovo roko, a to 
ne iz usmiljenja proti mojemu imenu, temveč iz sebičnih namenov. Sicer 
pa še nisva zakonito združena," nadaljuje mirneje po kratkem, nepri- 
jetnem molku. „Najina zveza se lahko vsak trenotek razdere. Jaz sem na 
to ločitev pripravljena in popolnoma zadovoljna. Da me le še Samuel 
odveže dane obljube!" 

„A jaz nisem zadovoljen," dostavi Samuel razjarjen in ves goreč 
V lici. „Čemu delate razpor med nama, mati ?" posvari mater in jo jezen 
pogleda. „Jaz nisem nikdar vprašal po Arabelinem rojstvu in tuđi ne 
maram ničesar pozvedavati. Jaz vem, da je ona vredna mojega imena in 
si štejem v čast, da postane moja žena. — Arabela," dostavi proseče, 
„ne delaj mi težkega srca pred mojim odhodom! Pozabi ta razpor; saj 
mi morajo mati obljubiti, da je bil zadnji." 

„Kakor želiš," odgovori maločutno Arabela. „Toda sam si pripisuj 
vse neugodnosti, ki bi nastale vsled najine prisiljene zveze." 

Karpelesovka, vidno prestrašena o tako odločnem Arabelinem posto- 
panji, vzdihne zdaj prosto, videč, da se še ni zaroka razdrla, kakor se je 
že bila prej močno zbala. Po sobi ima vedno kaj pospravljati, da zakriva 



129 

strah in zađrego. Potem pa se ustavi pred Arabelo, vzame njeno desnico 
med svoji roki in vzdihne s prisiljeno otožnostjo in nežnostjo : „Arabela, 
Arabela, odloži svojo bladnost proti meni in prizadevaj si spoznati me v 
mojej pravej podobi! Jaz sem ti dobra, sem skrbna proti tebi, če tuđi 
nekoliko nagla in odurna v svojem ravnanji.'* 

Arabela jej v trenotji z vidno zopernostjo odtegne svojo roko in 
reče odločno: ^Moja sodba o vas je že preveč ukoreninjena, da bi se 
dala izpremenitL Pa saj postanem Samuelova žena in bodem torej za na- 
prej le z njim živela," dostavi naposled hladnodušno. „To kratko leto 
pa menim, bodeve že še skupaj prestali." 

„Arabela, čemu to dolgo čakanje, in čemu bi se ti in mati Se ćelo 
leto svajale?" reče Samuel odkritosrčno. „Vidve ste preveč svojeglavni 
in prerazličnega značaja, da bi se mogli še kdaj sporazumeti. Skrčimo 
čas zaroke, Arabela. Ne da bi čakali §e leto dnij, praznujmo poroko 
črez pol leta, v treh mesecih, ali še prej, ako se ti zljubi. Vse je vendar 
odvisno le od tvoje volje." 

„Ne, ne !" brani se Arabela. „Kakor sem rekla, tako naj ostane. 
V enem letu; saj bode to leto itak še prehitro preteklo." 

„Arabela, pojdiva na vrt!" reče nato Samuel ves pobit. „Ti si 
bleđa in razburjena; zrak te bode pomiril in okreval." 

Arabela ga uboga. Nemo stopa potem poleg njega po drobnem 
pesku na vrtu. Brez ugovora sprejema cvetlice, ktere jej on trga, in 
odgovaija z dostojno prijaznostjo na njegova vprašanja; ali ne pogleda 
ga pa ne in ga tuđi ne ogovori nikdar niti se nasmehne njegovim šalam. 

Samuelu pa prihaja vedno tesneje pri srči. Glas mu vselej na 
nstnib zamre, kedar hoče bolj zaupno z njo govoriti, a vendar čuti, 
da bi kot ženin imel do tega pravico. — „Ali je res brez srca? Ali res 
ne bodem v njej mogel vzbujati iskiice IjubezniV" Tako se je vprašal 
natihoma, in temne slutnje so mu vstajale v duši. 

(Dalje priđe.) 



130 



Vzpomladne pesni. 



^apel V prirodi glas je čist: 
^Viharjev ntoć je strfa! 
Naj cvete cvet, naj Jdije list 
Lepo ua sredi vrta. 

„Oj zvončki v belera bleski vi 
Glasno čez plan zvonite! 
Na dan, na dan podleski vi, 
Na dan ovčice skrite! 

„Po zemlji vsej vstaj^nja god 
Priroda uaj prazniije, 
Slovesno naj v rešenja god 
Cvetličic glas se čuje. 



^Na dan, na dan oj pesni ve, 
Ki ste pod snegom spale! 
Slavite god slovesni ve, 
Oj pesni drobne, male! 

„Izlijte se, ko bliska svet 
V srca gorko čuteča, 
Tam cvete rož prežlahtnih cvet, 
.Tam 8 cvetom klije sreča! 

„In ko se boste v ču tih vo 
Kot V biserih kopale, 
Vzhitite na periitih vo 
Nazaj, oj pesni male! 



„Zvonite vse v režnja god, 

Slavite ga veselo! 

Ne bil bi to vstajenja god, 
Oe srce bi ne pelo!" . . . 



Odpri svoj duh! Ko pesni slaj 
Đoni po zdmlji mladi 
Odpn svoj duh jim na stežaj, 
Ćeprav ti joče v jadi. 

Iz neba bo tedaj s temo 
Luč svetla se spojila 
In v srce tvoje ona bo 
Pokojno se razlila. 



Iz srčnib vrat bo v solnčni svet 
Izbežal Čut moi'eči 
In skozi nje bo vstopil spet 
Taleč se v sohični sreči. 

Odpri srce! Tako di-obuo, 
Pordjeno iz pr&ha 
Naj ndsi v sebi ti nebo 
lu zemljo brezi straha! 



3. 



Povesti solnčne gori sp^ 
Na jademih oblakih. 
Povesti solnčne se bude 
Po milih toplih zrakih. 



Sepečejo jih med sebo 
Na trati rože krasne, 
R^ostno tuđi jih pojo 
Po drevji ptice glasne, 



In če kipeče ti srce 
V pomičnih glasih bije, 
Tedaj tedaj boš umel t^ 
Povesti — poezije! 



131 



Umel jih bo^! Saj dobri Bog 
Na solnčni svet jih siplje, 
Da mine ti otožni jok, 
Da srce ti ne vtriplje. 

Umcl jih boS! Prirode glas 
Bo Tzbddil glas srca ti, 
Prirode kras i tebi kras 
Bo Tzbddil t dobi zlati. 



Umel jih boš! Ne dej tako, 
Da rojen si v trpljenje! 
Ti rojen si v radost svetio 
In rojen si v življenje! 

Od prvih dnij, ki tebi traa 
Jih neprozćrna krije 
Pa do sedaj, povest stca 
Povest je — poezije! 

A. FunUk. 



Slika in srce. 

Novela. Spisal dr, Siojan. 

(Konec.) 

V. 

^jKisoko je že bilo dnigo jutro priplavalo zlato solnce, ko se vzbudi 
'S^ Desimir. Dolga pot iii težavno delo bilo ga je pretekle dni zelo 
utrudilo. Nikdo se ni čudil tedaj, zakaj iii on đanes prišel k zajutreku 
na verando. Strežnica mu prinese kosilce v sobo. Polagoma in zadovolj- 
nega srca vsede se k mizici, prižge si smodko ter ogleduje skozi okno 
čiste obrise julskih planin. 

„Res krasen je ta pogled na naše veličastne gore in lepo stran 
gorenjsko. Neskončno dobro pa dene človeku pri tem pogledu še kras- 
nejfet misel^ da je ta del — slovenska zemlja, biser lastne naše domo- 
vine. Kako srečen bi bil, ko bi mogel s tega mesta, s tega gradu obču- 
dovati ta zemeljski kras s svojo Dragoslavo !" 

Iz teh mislij vzđramijo Desimira odmevajoče stopinje. On posluša, 
nekđo potrka na vrata. V sobo stopi grajšćak Radivoj resnega obraza 
in nemilega pogleda. Đesimir se ga malo da ne prestraši. 

„Oprostite, gospod oskrbnik," jame grajščak. „Neka važna zadeva 
privede me takoj zjutraj v vašo sobo." 

„Blago volite se vsesti, gospod grajščak," in govoreč ponudi mu 
Desimir naslonjač. 

„Hvala lepa," odgovori pikro Radivoj ter nadaljuje stoječ : „Znano 
vam je, da me je prosila predstojnica dekliškega zavoda, iz kterega je 
doda odgojiteljica mojim Ijčerkam, naj bodem zapušcenej siroti, gospici 



132 

Dragoslavi, variih in zvest zaščituik. To sem jej bil ter jej ostanem, 
dokler bode ona v mojem gradu. 

Opazili ste tuđi že, da sem odgojiteljici zelo naklonjen ter jej za 
njeno skrb in požitvovalnost jako hvaležen. Da še več, moja želja je — 
storiti jo sreCno . . ."^ 

Rudečica in bledoba ste menjavali na Desimirovem lici. Život mu 
je trepetal, srce močno plalo, prsi vzdigavale se. Ali oskrbnik se je pre- 
magoval in — molčal. 

Po dolgem premolku nadaljuje grajšćak s tresočim glasom: 

„In to srečo hoćete zapusčenej siroti vi, da vi sami uničiti!? — 
Ljubavne spletke ste začeli uganjati z njo ter jo odvraćate od mene. 
Vse mi je jasno kakor beli dan. Ko sem iskal vćeraj računski zapisnik 

V vašej sobi, razodela se n)i je kakor navlašč vaša spletka. In zvečer 
ko ste se vrnoli s pota domii , bil sem sam priča vašemu noćnemu 
pogovoru z Dragoslavo." 

Pretresle so zadnje besede Desimirovo srce. Srd in gnev poloti se 
njegove duše. On je že imel oštro besedo na jeziku, ali grajšćak ga 
ustavi rekoć: 

„Stojte še malo! Dovolite mi izgovoriti, kar imam na srči. 

Najina pogodba se glasi še na poldrugo leto. Jaz pa vam izplaćam 
danes vse, kar vam gre, in v treh dneh zapustite moj grad in naše 
obližje. 

Tako se stori konec nepotrebnim spletkam, in Dragoslava najde 
potem pod mojo streho svojo srećno bodoćnost."* 

Možato je prenašal oskrbnik grajšćakovo odloćbo. dobro vedoć, da 
tu ne pomaga nikakšno nasprotje. On je le še gojil trdno upanje, da nm 
uikdar ne odreće zvestobe njegova Dragoslava. Mirno in odloćno ođgo- 
voril je tedaj Desimir giujšć^ku : 

„Uklanjam se vašej sili. Še danes zapustim grajšćino in vašo sosed- 
šćino. Ali uverjen sem, da o Ijubezni ne odloćuje železna sila, temveć 
le si*ce ćloveško!" 

Izrekši pa se prikloni grajšćaku v slovo. 

Nekaj ur pozneje je že spmvljal Desimir svoje imetje v zaboje ter 
urejeval zadnje račune. In prej nego je zatonolo žarko solnce, jjoslovil 
se je od svojih nekdanjih učenk, Angele in Dorice, in tuđi od žalujoče 
— Di*agoslave. 

^Tebi izročam svojo srečo, nepozabljiva prijateljica, ** govori Desi- 
mir pri slovesu. ^Ostaneš li trdna. kakor nebeski obok, v svojej Ijubezni 
do mene. teilaj bodeš i vztrajala v pnem svojem sklepu. In potem pri- 
dem, kakor hitro mi bode sreća mila, in te popeljem kot zvesto dnižieo 

V svoje domo\je.'* 



133 

Z rosnimi očmi gledala je Dragoslava za Desimirom, ko jej je on {5e 
od đaleč mahal z belira robcem v slovo. Ali ko je izginol up njenega 
srca V daljavi, zakrije si nesrečna deklica bledi obraz ter se bridko raz- 
joče. Dobro je vedela in proroško čutila v mladej svojej duši, da se jej 
približujejo hudi duovi srčnih bojev in strastij. 

Plaho in pobito hodila je odslej Dragoslava po grajskem parku in 
njegovera obližji. Povsod je iskalo njeno oko izgubljeni zaklad, ali nikjer 
mu ni zablišćal nasproti svetel žarek njenega upa. Žalosten je pogled 
na jesensko prirodo, s ktere je izginol cvet in sad, in tužne misli se 
nam vzbujajo v srči, ako gledamo v ovenelo naravo, ki je mrtva in brez 
vsake oživljajoče moči : a še tužnejši bil je pogled na zapuščeno Drago- 
slavo, ki je brez veselja in ne meneč se za svet in ljudi, tavala po 
grajskem ozemlji. Cestokrat je stala na verandi po ćelo uro gledaj oč v 
zeleno vodovje, kako je skakljaje in valeč se neprenehoma teklo naprej 
in naprej proti jugu v deželo njene mladosti. Kakor drevesni listić spu- 
stila bi se z verande na vodno površje in plavala bi za njim, za svojim 
Desimirom ... 

takih trenotkili pa so jej stopili i mladostni spomini živo pred 
očL Sto in stokrat je premišljala svojo preteklost ter se uglobila 
V one čaše, ko je hodila s svojo zlato mamico ob Savinem obrežji. In 
nehote se jej je dozdevalo, da so tuđi v materincm očesu zabliščale 
takrat bridke solze, ko je ona s prstom kazala njej, mladej deklici, na 
to-le grajsko zidovje. 

\' tugi in žalosti tekli so Dragoslavi prvi dnovi in tedni po težkej 
loćitvi. To je opazil tuđi grajščak. Navlašč pa se je izogibal sedaj njene 
tovarxije ter ni nikdar odgojiteljice popraševal, ' zakaj in po čem tako 
žaluje. Pregloboko Ijubezen je čutil za njo v svojem srči, da bi jo bil 
mogel 5e žaliti s takimi besedami. Da on je ćelo na videz zakrival svojo 
nagnenost do nje, hoteč dokazati s tem, da ni zgoli Ijubosumnost pre- 
Knabi Desimira iz njegove grajščine. Pač pa jej je vedno Se kazal ono 
milost in udanost, ktero sploh skrbni oče skazuje odgojiteljici dragih 
mu hčeric. Dobro je poznaval grajščak ženska srca in njih slabosti. In 
kakor druga ženska bitja, tako si je mislil tuđi Dragoslavo: ^Preteče-li 
nekaj ča.sa, tedaj se pomiri i njeno srce. Ona pozabi sčasoma na pri- 
jetile spomine pne Ijubezni, kakor se to tuđi pri sto drugih zgodi. V 
svojem srči pa bode čutila potem neko praznoto, in tedaj se z vso 
moćjo đekliške ljubavi oklene moje ponudbe !" 

S to mislijo v glavi pričakoval je Radivoj prilike, da se jej more 
z nova prikupiti. Za to je bil kakor navlašč prihodnji božič pripraven. 
In res grajščak podari jej za božičnico dragoceno okrasje in z briljanti 
nasajen metlaljon. Branila se je odgojiteljica tega darila. Ali ker bi naj 
ono po grajščakovih besedah bilo le v znak velike njegove hvaležnosti, 



134 

vzame ga napdsleđ rađostnega srca. In ktera gospica ali ženska sploh 
bi 8c ne veselila takega darii ? ! Ni ga skoro pod solncem mlađega žen- 
skega bitja, na ktero bi bliščeče zlato in briljantni lesk dobrodejno ne 
upliva). In tuđi Dragoslava je rada gledala to očamjočo dragocenost. 
Vzlasti briljantni medaljon je ugajal njenemu očesu. Takoj je dela vd-nj 
drago jej sliko in nosila vedno ta lifip okoli belega vratu. 

Nehote prikupila se je s tem Dragoslava grajščaku. Mislil je namreč, 
da nosi ona v medaljonu njegovo sliko, ktero jej je bil že pred pol 
letom podaril v spomin. To opogumi Radivojevo srce, in oa se jej 
jame z nova, a s tem večjo odločnostjo približevati. Dragoslava se je kazala 
uljudno in prijazno. To pa je popolnoma očaralo grajščakovo srce. in 
on sklene tedaj na ravnost razodeti jej svojo Ijubezen. 

Bilo je nekega večera, ko potoži Angelica, da jo glava boli. Ostala 
je torej v postelji, in Dragoslava jej je đelala kratek čas. Pri večerji 
sti bila nocoj v jedilnici le Dora in njen oče grajščak Radivoj. 

^Ali Se Angelo hudo glava boli?*' vpraša oče Dorico, ko sta kon- 
čala večerjo. 

„S prva je zelo tožila in jadikovala, ali pred večerjo me je pro- 
sila, naj ti povem, da bi prišel malo k njej pogledat; rada bi ti rekla: 
Lahko uoč!" 

^To je prav. Pa pojdiva takoj k njej. Tukaj je nama samima itak 
predolg čas." 

Po teh besedah vstane grajščak in obadva se napotita v dekliško 
spalnico. 

Dragoslava je sedela pri Angelinem vzglavji ter božala bledolično 
dekletce. K njej prisede grajščak. Oče in odgojiteljica sta si prizadevala, 
da kratkočasita bolno deklico. Po kratkih povestih in o različnih pogo- 
vorih pa se naposled utrudi mladini duh in telo. Dorica se spravi v 
posteljco, in tuđi Angela zatisne oči. 

^Zdaj se pa morava tuđi midva odstraniti, gospica, ** opomni graj- 
Sčrtk; „sicer bi lahko najin pogovor vzbudil dekletci." 

Izgovorivši stopiti v odprto, stransko sobico in prisedeta k lepo 
izrezljanej mizici, pokritej z drago preprogo. 

„Ali mislite, gospica, da je Angelino zdravje v nevarnosti?^ 

„Jaz upam. gosi)od grajščak, da je že jutre vse dobro," potolaži 
ga odgojiteljica. 

„Odkar mi je moja nepozabljiva soproga nenadoma zbolela in kakor 
bi luč upihnol, umrla, bojim se najmanjše bolezni v svojej hiši. In 
vedite, moja žena je bila močna in cvetoča kakor življenje, a venđar jo 
je smrtna k4>sa na prvi mah pokosila." 



135 

„To je bila pač za vas in vaši hčerki neizmerna nesreča. Globoko 
V srce usmilite se mi nežni đekletci." 

„Ali pa mene iie omilujete, gospica?" pristavi urno graj§čak. 

„Vas da bi omilovala?! Zakaj pa! Mož in to še bogat grajščak 
dobi si lahko žen, kjer in kakoršnih hoče. Ali dekletci ne dobite več prave 
matere, ampak le zavidno mačeho, ki bi ne imela srca do njiju in ne 
poznala milosti." 

„To me ravno zadržuje, gospica, da se še nisem oženil," odvrne 
grajžčak. „Vem, da si lahko izberem lepih in tuđi bogatih gospic, ali 
znano mi je predobro, da Ijubijo one le moje bogastvo, sovražijo pa 
skrivsi moja nežna otročiča. Ljubezen do mojih otrok mi ne dopušča, 
da bi ju prepustil hudobnej mačehi. Le eno žensko bitje poznavam, ki 
čuti globoko ljubezen do mojih hčeric. Le eno žensko srce bi še uteg- 
nolo biti na svetu, ki bi moglo imenovati se moja žena ter biti ob enem 
tuđi prava mati mojim hčerkam ..." 

„Zakaj si pa ne poišćete ta uzor, gospod grajščak, in zakaj ga 
ne privedete v grad svoj, sebi in svojim hčerkam v srečo in korist?" 

„Vi vprašate, zakaj, gospica Dragoslava?" odvrne Radivoj ter jej 
milo pogleda v oči. A ta pogled je trenotkoma razkril odgojiteljici ves 
I>omen gi-ajSćakovega govora. Ona spozna, kam meri ost njegovih besed. 
Kudečica oblije njeno krasno lice, srce jej polje, kri jej bije kakor kla- 
divo po žilah. Jedva se premaguje, da ne izda svoje zadrege, in povesi 
plaho oči V umetno izdelano prcprogo. 

Po kratkem premolku nadaljuje grajščak : 

„Našel sem že ta uzor, privedel ga tuđi pod svojo streho, da to 
bitje je že postalo druga mati mojim hčerkam, .... ali ... . moja 
žena 3e ni!" 

Hitro in razburjeno govoril je Radivoj te besede. Pričakoval je 
odločilen utis. Ali Dragoslava Se zre vedno nepremično pred se. Niti 
ganola ni svojega vitkega života, in kakor brezčutnemu bitju udarjale 
8o jej grajščakove besede na uho. 

„Vi molčite, gospica, in mi niti ne pogledate v oči V Ne razumete-li 
pomena mojih besed?" 

„Nepričakovan mi je bil vaš govor," odvrne mirno in počasi Dra- 
goslava, ne da bi pogledala grajščaku v oči. „Tako nenadoma so prišle 
vaše besede, da ne morem slediti njih pomenu. Tema se mi dela pred 
očmi, ili gosta megla zakriva vaše misli mojej slabej pameti." 

„Dovolite, gospica, da vam povem jasno in odkrito, kar mi srce 
teži." 

Pri teh besedah pa jo prime za tresočo roko in nadaljuje^ 



136 

„V vašej osebi, Dragoslava, našel sem ono žensko bitje, po kterem 
že dolgo hrepenim. Vi ste mojima hčerkama skrbna zaščitnica in prava 
mati. Neskončno Ijubezen skazujete njima, in za to ljubav postalo vam 
je i moje srce hvaležno. Dolgo že gojim v svojej duši srčno udanost do 
vas in nocoj vam odkrito razodenera svoje želje: Dragoslava, postanite 
mi tovaršica v življenji, kakor ste bili do sedaj skrbna mati mojim 
hčerkam!" 

Skrivnostna tihota zavlada po teh besedah v sobi. Dragoslava se 
zgane in iztrga nevede desnico iz grajščakove roke. Kar je že dolgo 
pričakovala, to je prišlo sedaj hipoma na dan. Grajščakova odločna 
beseda je sicer v njenem srči vzbudila veliko spoštovanje do njega ; 
njegov pošteni in laskavi predlog jo je kar osupnol, ali srčne, dekliške 
Ijubezni nišo vzplamtile v njenej duši njegove besede. Kakor če ugasne 
močna nevihta slabo lučico ter zaduši tlečo iskro, da ona na veke zatemni, 
tako pusto in temno postalo je kar hipoma v Dragoslavinem srči. Misel, 
da bi morala zadušiti gorečo ljubav do Desimira, odpovedati se naj- 
dražjemu bitju in postati nesrečna žena bogatega grajšćaka : ta misel in 
čut pretresel je njeno dušo. Previsoko je cenila Ijubezen zlate mladosti, 
da bi mogla njeno majhno, skromno poslopje razrušiti ter sezidati potem 
na razvalinah njegovih ponosno palačo. 

Iz takih mislij vzdrami grajščak odgojiteljico rekoč: 

^Kaj pomišljate, Dragoslava? Ali je tako težko dati odgovor na 
moje besede? — Sicer pa vam rad dopuščam, da si stvar nekoliko pre- 
mislite ter mi izrečete svoje mnenje jutre zvečer.** 

„Ne, gospod grajščak. Vaše odločne, poštene besede zaslužijo od- 
kritosrčen odgovor," pristavi resno Dragoslava, pogleda mirno grajščaku 
V žareče oči in nadaljuje: 

„Ne tajim, da so me osupnole vaše besede. Ali moje srce in moja 
vest mi takoj narekujeta, kar mi je odgovoriti. Neki notranji čut mi 
glasno veli in me neprenehoma sili, povedati vam brez vseh okolišev, da 
ne morem — izpolniti vaše želje. Jaz čutim dobro, da bi bila pre- 
slaba prenašati tako srečo. Zatorej jo pahnem daleč od sebe. Človek 
naj nikdar več ne poželi kakor to, kar more prenašati. Jaz sem osamela 
sirota. Nimam matere niti ne poznam očeta. Kot nežno cvetlico posadili 
so me V veliki sveto vni vrt; tu sem vzrastla, da živim sama brez tuje 
pomoči. Kakor pa si v vrtu nežni cvet ne želi, da postane močno drevo 
in se šopiri med mogočnimi debli, tako tuđi jaz ne iščem bogastva po 
gradovih in bliščečih dvoranah. Temveč skromno bi rada živela, a to 
srečna in zadovoljna. In to srečo bi si rada zagotovila sama, a ne pre- 
jela je iz drugih rok. Lahko bi se sicer zgodilo, da izgine ona kakor 
pene na vodi iz mojega obližja. Prava sivča ne dojde človeku od zunaj. 



137 

ampak on jo nosi v sebi. Iz človeSkega srca žari večna njena gorkota 
ter oživlja kakor blaženi solnčni žarki mrzli zvunai\ji svet." 

GrajScak je dobro razumel prilike in prispodobe v DragosLivinem 
govora. Njeno skrito mnenje postalo mu je jasno in svetio. Ali on se 
ne da ostrašiti in jej tako-le odgovori : 

^Vaša osoda, Dragoslava, šega mi že od nekdaj globoko do srca. 
Sedaj pa že le vidim, da ste morali biti enkrat jako nesrečna. Sicer bi 
se ne bila v vašem srči ukoreninila taka misel, da bi se čutili vi pre- 
slalH), prenaSati srečo, ktero vam ponuja grajščak Radivoj!" 

„Jaz, da sem bila enkrat nesrečna, gospod grajščak?!" odgovori 
nagloma odgojiteljica, pogleda mu žarno v oči in nadaljuje zgovorno : 

„Žalostnega in otožnega srca bila sem res čestokrat, ali nesrečna 
ne. Sedaj še ne poznam nesreče razven one, da sem izgubila mater. Ali 
osoda moje matere me živo opominja, naj ne segam previsoko in naj 
le v sebi išćem svojo srečo. Sicer me zvrtoglavi kakor njo bog Ijubezni 
V neizmerni propad." 

„Varujte se, Dragoslava, da ne uniči tuđi vam bog Ijubezni vaše 
sreče. Zdi se mi, da vas le-ta odganja od mene !" 

„Ako bi poznali mojo mladost in osodo moje matere, ne govorili 
bi tako, gospod grajščak," pristavi resno gospica. 

Ta opomba pa vzbudi v Radivoji veliko radovednost, in on jo 
tedaj poprosi, naj mu naslika svoja mladostna leta in predoči nemilo 
osodo svoje matere. 

„Poslušajte torej, gospod grajščak, in potem sodite, ali ni moje 
mnenje o človeškej sreči opravičeno. 

Odkar se zavedam življenja, živela sem pri svojej materi do njene 
nagle smrti. S prva sve bivali v Zagrebu. Očeta nisem poznala. On mi 
je, kakor je trdila mati, umri, ko sem bila še dete v zibelki. Čestokrat 
mi je pravila o njem. Vsakokrat pa so jo oblile solze, kedar se je zrai- 
slila na-nj. Neizrečeno ga je morala ljubiti. 

Najino stanovanje je bila majhna sobica, kajti prav skromno sve 
živeli. Mati je bila pevka ter po hišah podučevala gospice v petji. S tem 
je redila mene in sebe. Enolično je bilo to življenje. Le o poletji v 
poćitnicah se je mati malo oddabnola. Šli sve ta čas v Ljubljano in 
ondi sve se sprehajali po košatih drevoredih in krasnej okolici. V^ečkrat 
sve si tuđi šU ogledovat lepo stran gorenjsko, Bledsko jezero in dolino 
Bohinjsko. Spominjam se še, da mi je mati na svojih potih kazala lepo 
Radivojevo grajščino, in baš ti spomini so me odločili, da. sem sprejela 
vašo ponudbo ter zapustila stolico cesarsko." 

„To me veseli, Dragoslava, da že tako dolgo poznavate moj grad," 
pristavi grajščak. „A neizrečeno bi bilo moje veselje, ko bi se odločili, 

10 



v^*» >ive (ini ontad poH mojn HtrHio. — Ali hlacfi^volit^ oacioIjeTati. Za- 
nima m»* v;*:*»* mIa4lo<^o jHvljVnje.'* 

«Tako j<^ t^lclo If^to sca Iet4>iii. Moja mati je bila jaki) soćutna. 
MhIo je srovfunla, a vftlikr> mislila. I>i)Atikrat :j#»m jo vBiela. daje jokala 
in t^Knla flrrfnk*^ ^iAze. Fopra^vala sem jo po lurokii ajene ialoffti in »rćne 
tei^not>e, ali ona mi ni tedaj odgovorila, temve^ Tiela ra»* je t oaroćje. jela 
m^ hožati in poljnbovati, fttokala me na thVi* »roj** »rce. a potem se je 
se hnj!^ ra/jokala na mojih prnili. Ko se je pa zi>pei utenila ter si 
prejmala otr>žne inisli. tefiaj pa Tstane. Atopi k danovira ter aapoje tažue 
mek>flije Hrhnhertove pe^ni : ^Srort in ileklica*. la » t«> pesnijo tolažila 
si je »foje srce flo »mrti,"* 

I>ra^mlaTa preneha. ftTetl;\ <^Iza lalije njeno milo. TeHko ok»). 
Mla/if»Htn] n]yfnnini ^o jo prevzeli. in njen duh se lamtsli t temuo pre- 
teklfj^t. A tnili na <;n^jV-akovo srce naprarile so njene besetfe ^lobok atis. 

f,Cw]uh nakljii/'je to/ misli si Radivoj. spomnirsi se, «la si je tiitli 
nje^frvft tu*^r(*(:itA Angela » tr> pesnijo lajsala srce in daso. ^Ali to je 
M'Tf'dft hrez Tflakega pomena/ pristan si v mislih graj>*ćak; ^čes vsako 
(fU//.uh «*rrf iiV-e t tažnih meWlijah stojo uteho.* 

^Tako je jKrntala tuđi moja mlađa dn^ otožna pri žalajoeej ma- 
t^Ti," ri;ulaljijje llragrmlava in si obri^ STetlo soko ii oćij. ^Xa enkrat 
(m «• i/preineni najino skromno življenje. Moja mati priđe za pevko k 
o|wri V l(ijdH(>e^ti. Krasna je bila ta služba in ag<xlno relikomestno 
nnjiho življenje. Valiili so mater in mene v bleskeće dvorane, ponujali 
jej rokr> bogati kavalirji in rd>etali Ijnbezen ponosni plemenitaSi. Ali moja 
mati je (mtala hladna, njeno srce brezćutno. Pri^5i po takih veselih 
ve^erili doimi pa se je ona, ne vem zakaj, na mojih prsih razjokala in 
zopet zapela svojo labudnico. 

Ali dnevi njenega življenja bili so fiteti. Igra in petje na odru je 
hndo potrlo njeno slabotno telo . . . Nekega večera prineso jo z gle- 
daliH^-nega odra na pol mrtvo domu ... V kratkem se pretrga nit nje- 
ncga življenja, in jaz sem bila sama brez matere in oteta, zapu^eena od 
vseli Ijndij na svetu . . ." 

Tii obmolkne Dragoslava, vzdihne globoko ter pogleda graj^^čaku 
ponienljivo v ofi. 

„Zaknj pa je zavračala vaSa mati ponudbc bogatih plemenitašev ?^ 
popniAa graJH^rak radovedno. 

^Zato ker je že nosila v svojem sit* i sliko najdražjega jej bitja,'' 
odgovori odloeno Dragoslava. ^Na smrtnej postelji mi namreč nesrečna 
moja mati razodene svojo sreno tajnost. Bila sem sicer tedaj ^5e le štiri- 
niijstletno dt»kIeteo. ali materine beseđe donijo mi ^e zdaj po ušesu. 



139 

„„Dobro vem," rekla je mati, „da se moram ločiti od tebe, ki si 
mi bila edioi moj zaklad in veselje v življenji. A predao zapustim dolino 
solz, bocem ti razkriti, kar čuvam v srči. 

V nežnej mladosti, ko jame v deviškem srči tleti ogenj Ijubeziii, 
zažai-i tuđi v mojej duši iskra prve ljubavi. In ona vzplamti do žare- 
čega ognja, ki objame v medsebojnej Ijubezni dvoje Ijubečih src. Ne- 
premagljiva je, pravijo Ijudje, moč prve ljubavi. Tuđi jaz in moj častilec, 
mlad častnik, sin bogatega grajSčaka, verovala sva v to besedo kakor 
V božje razodetje. Sreča moja se ne da popisati; le to ti povem, da je 
bila ona tolika, kakoršne si ti, Dragoslava, nikdar želeti ne smeš. Neiz- 
mema sreča moje prve Ijubezni pa me je pahnola v neskončno brezdno 
nemile osode . . . Z železno silo iztrgali so obljubljenega mi tovariša iz 
mojih rok. Osramotili so mene pred svetom. Bila sem sama in zapu- 
ščena. Le ti, moje nežno dete, ostalo si mi edino, ki mi je blažilo živ- 
ljenje in mi lajšalo težko osodo. Tvojega očeta sem neizrečeno ljubila 
in 5e sedaj, ko se mi približuje bela smrt, čuti moje srce neusahljivo 
Ijubezen do njega. In ta ljubav je bila ona moč v mojem srči, ki je 
vsako ponudbo bogatih plemenitašev ponosno zavračala." 

Pri teh besedah je Se zaiskrilo oko moje matere, iz njega je odse- 
vala neskončna miloba in videla se blažena Ijubezen do mojega očeta, 
ki je polaila njeno dušo. Po dolgem premolku nadaljuje bolnica oslab- 
ljena svojo izpoved: 

„Tvoj oče Se živi, Dragoslava, ali ti in jaz ne živive več z4-nj. Moj 
život položijo kmalu v hladno zemljo, a tvoje telo . . . počiva že dolgo 
— V temnem grobu!" i 

Začudjena pogledam pri teh besedah svojo mater. Ona pa me 
prime za roko, potegne na-se in Sepeta: 

„Da sem resila sebi in tebi obstanek in življenje, proglasila sem 
te — za mrtvo — tvojemu očetu. Veliko svoto zlatega denarja položil 
je ponosni grajSčak, oče tvojega očeta, v mojo roko, ali le s tem pogo- 
jem, da ne iSčem nikdar in ne poprašujem nikjer in iiikoli po njegovem 
sinu, tvojem očetu. Le eno pismo mu Se smem pisati, a v njem pa 
iBoram nazn&niti, da je sad prve Ijubezni padel z drevesa . . . izgubivSi 
moč življenja."" 

GrajSčak Radivoj si niti ni upal dihati. Sapo mu je jemala vsaka 
beseda, ktero je izgovorila Dragoslava. Strašna slutnja prešine njegovo 
4a§o. Život mu trepeče, roke se tresejo. Z vso močjo šega po sapi, da 
si đibajoč olajSa srčno tesnobo. 

„Dalje, dalje!!" zakriči nevede in razburjen, ko je prenehala Dra- 
goslava pripoved. 

10* 



14() 

„„To svojo prisogo in obljubo," tako je nađaljevala moja mati, „sem 
in jo bodom držala <lo smrti. Strafiaa je bila moja obljuba. Neizmerno 
veliko s(4n zaradi t(» prisege trpela na svetu, in le pogled na tebe, Dra- 
goslava, in misel na sreeiio bodočnost tvojo pomagala mi je, da ni pre- 
minolo moje življeige. 

Nimam bogastva, da ti ga zapustim, a vendar se ločim lahkega 
srca od teb(». Velik del onega zlatA, za koje sem morala zatajiti tebe, 
moje dete, dojde ti v roke po mojem odvetniku. S tem zakladom bodeš 
se laliko vzgojila Un* si utrđila življenje, ali ne pozabi nikdar^ da so 
isti denar močile solze in kri nesrečne tvoje matere. 

Ako hoi^eS biti srečna. odeta ne išči nikdar. Ti si že davno mrtva 
j^a njega. Da ga pa spoznaš, podam ti v slovo njegovo in mojo sliko 
ter pisma, ki sem jih kot največji zaklad čuvala do smrti. To ti naj 
lj\jAii *iv\jeiye in te naj spremlja po svetu!**" 

Smrtna tivAina ntist^ine po zadnjih besedah. Kakor da bi sedaj umi- 
nOa Umgoshivina mati, tiiko slovesna tihota se je Sirila po sobi. Vse je 
tiho in njrtvo, Hnigoslavina duSji otožna, Radivojevo srce pobito in strto. 
Srpo pred se gUHliyoč mrmra nevede gitijščak te-le besede: 

•.Enaka i^soila Eadela je tuđi mojo — Angelo!" 

^Kiy . . . vaSo Angelo? Ktero Angelo? Tuđi moja mati zvala se 
je Angela ... Ali mari (Hunate to sliko?" 

(JovoiVh^ pa iitrga Dragoslava briljantni medaljon z belega vratu. 
«tvwi ga in )H>kaie grajv^^aku krasno podobo: cvetiičo Angelo in mla- 
doga Radiv\>ja. 

Vi^ omamljen in kakor da bi mu tapiralo sapo. seže graj>ćaik 
on^i\je |H> sliko, stii^ne jo krči^nto na prsi. a potem omahne ves zrno- 
<Vn V iuisIoi\jai\ Kakor mrtev leii nekaj tren4>tkov. ne gane se niti ne 
dahno. Na|HwJtHl pa s»^ vendar vidrami. p*>sleila se enkrat na sliko in 
jo |H^\juhuje ^k^iH^tajiH' : 

^To je nH>ja Ang^^la. nH>ja AngeLi !" 

Kakor okamtnu^la stoji l>rHgtvslaTa pred grAJMhikom. Stnii'^n oti-^ 
delal je na iMon%> du^> U»j. kten^sra je bi!o srre Rdhlivojevi>. Teairt% 
slutnu* in «r\vf:4 pr\<inja njen /iv*^. Ali pre^lno s*^ nje sIat:* r:ix>^lri 
in f*vn^ V nuj luirae nu<a. stopi ie ffTaj>oik pre^l nj«^ in j-» vr-n*^ 
kai\K' jei sliko: 

^Jt^U t\^ \hM n»t: > Je-li v:i>ai prav:* p.\ati — iu<>ja Ar.^r^iir In 
|K\5'VHt*'^Ii to ni*^^o i>^i*l^ U*?!"" 

\ ttei*r\v:\*v » i:',^-^t-» !».! jr- r.4\it IVrA*.*^Uiii" f-<;i-*l- i:_ - •i^ n.: 



141 

Zatorej reče grajšćak : „To je živa slika moje mladosti, in to nežno 
žeusko bitje — moja prva Ijubezen!"* 

Izgovorivši objame Di-agoslavo iii se briđko razjoče ua prsih . . . 
lastae svoje hčerke. 

Vse, kar je že davno želei Radivoj zvedeti v svojem življenji, prišlo 
je v sledečih trenotkih na dan. Dragoslava mu je povedala, kar je znala 
o življenji in tajnostih svoje matere. Izjavo svojo pa je potrdila po 
pismih in listinah, ktere je bila od matere na smrtnej postelji prejela v 
spomiu. Bila so to pisma mlađega častnika Radivoja. Jasno so pričala, 
kako neizrečeno je Ijubil ta mladeneč Dragoslavino mater. Le železna 
roka in neizprosljiva strogost njegovega očeta ločila ga je na veke od 
nje. Neovrgljiv dokaz pa, da še v našej Dragoslavi živi Angelino in 
Radivojevo bitje, bil pa je krstni list in lastnoročna listina starega graj- 
sčaka Radivoja. Ta je pričala jasno, da je on izročil Angeli veliko svoto 
zlata in srebra, a ona se je zavezala, da ne bode nikdar po njegovem 
sinu, proglasivši mu dete za mrtvo, popraševala niti pozvedavala po njem. 

„Strašna je bila osoda moje Angele!" vzdihne naposled grajščak. 
„Sedaj še le spoznam, kako kruto in nečloveško je ravnal moj rajni 
oče z njo. Ali Bog nm odpusti. Jaz hočem sam po svojih močeh i>opra- 
viti to njegovo in svojo pregreho ter poplačati tebi, Dragoslava, kar 
dolgujem na veke tvojej materi. Vest me je pekla in srce mi krčila 
nezuosna tesnoba, kedar koli sem se zmislil na svojo drago Angelo. 
Iskal in pozvedaval sem po njej na daleč okrog, a vse je bilo zastpnj. 
Le enkrat sem jej bil nevede na pravem sledu, in to tedaj, ko sem 
bral po časopisih, da je nagloma preminola znamenita pevka Angelina 
V Budapešti. Neka notranja slutnja mi je pravila, da je to uekdanja 
moja Angela, ali kaj pravega zvedeti o njej, ni mi bilo mogoče. 

To me je pa neizrečeno bolelo v srce. Vse, kar me je spominjalo 
na njo, segalo mi je po tem še globje do duše. In tako ti bode razum- 
ljivo, zakaj mi je tvoja pesen: „Smrt in deklica" zvabila grenke solze 
v oči in da sem same otožnosti moral takrat zapustiti dvorano. 

Od tistega trenotka me je pa tuđi neka čudna, nezapopadna moč 
vezala na tvoje srce. Menil sem, da ne morem živeti brez tebe. A krivo 
.seui tolmačil ta čut. Mislil sem, da je to srčna moška Ijubezen. Moje 
duše se je bila polastila Ijubosumna strast, in Desimir, kteremu sem 
videl udano tvoje bitje, moral je izpod moje strehe. Odpusti mi, Drago- 
slava, da sem s tem tako globoko žalil tvoje Ijubeče srce. Bodi moja 
prava hči in slajšaj si z Desimirom življenje svoje na mojej strani. V 
srči mi tli goreča iskra očetovske Ijubezni do tebe." 

Z milim glasom govoril je Radivoj zadnje besede. Tako govori le 
pravi oče, a ne ponosni grajščak. In ta njegov glas je prijetno udarjal 



142 



na nežne strune Dragoslavinega srca. Deklica se oUene najđenega očeta. 
in od samega veselja in otroške radosti razjoče se na njegovih prsih. 
Bila je sedaj srečna, kakor je malo človeških bitij na svetu. In to srečo 
še uživa Dragoslava neskaljeuo na strani svojega soproga Desimira^ 
grajšćaka in solastnika Rađivojevega veleposestva. 



Človeško sroe. 



J\o božja sila je izrekla: bodi! 
Prozvala v bitje razne je svetove, 
Razlićni izročila jih osodi^ 
Razlićne jiin podala je darove: 
Temo nekteriin in trpljenje smrti, 
Pošasti grozne in pekla strahove: 
Na mrzli sever daleć so prostrti, 
Ognjena pluska ob brego?e reka, 
Prokletim le duhovom so odprti, 
Njih grozi najti ni pomoći, leka, 
Le kletev ćuti je in stok obupa, 
Prokletstvo dano jim do konca veka. 
Neznana drugim je bolest gorjupa, 
Na njih glase se rajske harmonije, 
Veselja čaša pije se brez strupa, 
Na vekov veke tamkaj solnce sije, 
Nikdar nebeskih rajev ovet ne mine. 
Na veke na-nje boija milost lije. 
A kar s?etov nam kažejo množine, 
Združila vse je mala zemlja naša: 



Veselje biva tu in boleČine, 

Z radostjo bridka tuga fie oglasa. 

Med angelji tu lahko zreš zlodeje, 

Tu zreš, da rojstvu smrt ne prizanaša; 

Do većnega ledii gredo jej meje, 

Kjer burje sila se nad ledom skuša*; 

Po južnih vrtih mehek cefir veje; 

Sahari drob razjeda večna suša, 

Drugje prepade morja brezdno skriva; 

Tu biva crna, tam nedolžna duša, 

S sovraštvom mir pod eno streho biva: 

Tak' zemlja druži, kar vsem svetom dala 

Je božja sila većno neiimljiva. 

A kar je zemlja sreće kdaj poznala 

In vse goije, kar ga je kdaj nosila, 

Kar blagorov 90 nam nebesa dala, 

Kar zlobe t^ma je pekla razlila, 

Vse mala, slaba stvarica obsega, 

Ki s rojstvom se ti v prsih je rodila: 

Srce je tvoje sreće vir in zlega. 

Mirko, 



In prav je tako! 



T'rememba naravi postava je sveta, in prav je tako : 

Preduamci mrjo in nam ginejo leta, in prav je tako: 

Nam treba prostora in drugim za nami; 

Veselo in z upom pomlad se razcveta, in prav je tako: 

Brez upa življenje ni vredno življenja; 

Razcvelo pa cvetje takoj se obleta, in prav je tako: 

Življenje sadii potrebuje, ne cvetja; 

Za letom jesen nam zakladov obeta, in prav je tako: 

Kdo more in hoće se većno potiti? 



143 



S sneženo odejo je zima odeta, in prav je tako: 

Po trudu in delu je treba počitka; 

Mladost se izgublja, še koinaj pričeta, iu pniv je tako: 

Saj inož potrebujemo v borbi življenja; 

Na moiko pa dobo je starost pripeta, in prav je tako: 

Kdor delal je pridno, je vreden počitka; 

8mrt starcu na strani spremljalka se seta, in prav je tako: 

Kdo hotel bi večno bremena nositi? 

Nas tuđi bo konec in konec bo sveta, in prav je tako! 

Mirko. 



Narodne pripovedke. 

Priob<3uje Mat, Valjavec, 

42. Grof prodal svoje tri ceri. 

(Varaždin.) 

?nkrat je bil jeden bogati grof. Ov je imel tri ceri i jeiioga sina. 
Nu on je potepel svoje bogactvo tak, da ni iiikaj imel. Vezda ov 
žalosten pomisli : ja več nemrem živeti. Pak se je ođpravil jen popoldan 
vu šumu, da se vubije. Nu kak je vu Sumu došel, zagledal je jenoga 
medveda, da ide proti njemu. On nameri pušku ter je štel njega vubiti, 
a međved mu reče, da ga naj ne vubija, da mu on pomore rekuč: daj 
mi tvoju naj starešu čer, dobiš punu hižu penez. Grof mu obeča pak 
ide dimov. Drugi dan ide vu hižu i kak je stupii nuter, našel je puno 
penez. Vezda je pak tak dalje živel, dok je vse peneze potrošil pak je 
nikaj ne imel. Pak je odišel vu pole, da bi se vubil, misleći : vu šumu 
več nejdem, tam bi me pak kaj kušat došlo. Nu kak je došel vu pole 
i štel se je vubiti, zagleda ober sebe orla. Hoče ga streliti a orel mu 
reče : naj me streliti, ja ti pomorem, daj mi tvoju srednju čer, ja ti dam 
punu hižu penez. On mu obeča ter ide dimov i našel je pak kak i prvi 
put punu hižu penez. Nu i vezda je ove peneze potepel pak neje nikaj 
imel. Vezda je za stalno dokončal skončati se i kak se je ođpravil z 
doma, neje štel iti niti v pole niti v šumu se vubijat, nego je išel k 
moijn da se vtopi. Kak je k moiju došel i štel je vu morje skočiti, hiti 
se jena riba jako velika van pa mu reče : naj se vtaplati, ja ti pomorem, 
daj mi tvoju naj mlajšu čer. On je vezda mislil : bi li ali ne bi dal, Nu 
pomisli si : kam su dve, tam naj ide i trejta, pa nm obeča. Vezda ide 
dimov pak je ženi vse povedal. Drugi dan imel je puno penez. Vezda 
mu je jako dobro išlo, ali neje imel niti jene ceri. Njegov sin hodil je 
vu Školu i tak je jako pameten bil. On popita jen put svoju mater. 



^ , • / ^ / .♦, ' ^ . -{ ..M -^^A '• -^ I«**' *• *•*- 1 " jt* T^»^ tri 
/, . * ,, V f '.r < ^. uu.ttt* t-<; •. \u^w T. n *'^ *A T^ftke 

, /, f , ,/ . '^ff/h*f h otfr/MiT.i //jrr>«' ^ |>5*i j^ f/'itft**! i dojde do morja. 
^' ► / ,/ |/ffM,/f'fl hftff^n, M/M j^ tfi A»yr^k(^, jfde %e trgaju a to sa 
f„f/ n^h Uf\*tSf ht itt fh fM\t trn ^ (fU^f, |iri^ifitil pak ra se ne znali kak 
fr''*'(fUh I t'f/fffiiU hhf mt \t' if^UnA jhU'U Arlak, or je bil takoT, gdo 

i (/'/ |/ hf* i^i'tfil *i*i, **l*^*^ "''I'' "'K^'" virlel; jene Akome da, koj si 
n\t nifn\i . f\ii |m< (im( «(o (»oMih (lal<*l<o kora/ri; i jenu palicu, a ova 
fniivu }h I.J'ovM Itllit, bMMi •»! ,!<• ^'lov**k porriiHlil, tam gaje pelala. Ov 

I ^i\n l»<ilt MH Im m|('MIM imivimIiiIi, n«^«* ; dobro, ako se ne morete raz- 
ililll) ilillHilht vm| ih( jfiM|iiil VM inorj«', koj prvi van dojde, njegovo bude. 
Ni) Inilt M(t MMl iMitliiliall, on Im7(^ bol<^ olnije i^korne, škrlak je samo na 
tihH4 ilil u |(Mll(tl |mIJmI vti ruko pa jo rokt^l palici: pelaj me k moji 
l(ii,| hImu M »M.ilH On jo diki luni lul i doAi^l je do jene pečine, pečina 
m\ "I* »itilMpI ii on ido vii nidor i KH^nnmil je vode. Nu kak gajenje- 
i\\\\^\ **\'*\\i\ opt**llH »voo \\\\\\ U kiy je tehe ki^st sim doneslo? i da mu 
\\mI\^ I^h \mu h^v^^ U uu\l OloNek« uko teho ni\jdeju mojih sedem medvedov. 
\\\\\^ .u, u ^^4<u\\tU Nm on Ne poC'au> brijati x jejuiui rubcom a 00a je 
\\V\ i^^^auU ^v\\i u^bvv \ \\\\'M ivik mu nnV: k^j je tebe iidrndoiieslo? 
\^^\ <\\\\\ \*v upupv^vv^bv \ kA J^U dvwUi v^\ih 5i*Hleui medveA>v. tu sa bili 

vvKiu .^kKvd^ U^ vlv^v On^ i^iu Uki AHpil^^^ittv ^U «vb> je tv>. a oua ajii^ 
uvv vi 4 K^ ^^ i^Km Utt*^ Oto xu >%* kttviui \tx*Uli fdik stt » pitfcli. kftk 
l^ tv vl^.vt V^-v ^*»k \xo vvj'M^KAvsli I dni,;it sIau ^ v.Hl>.*aci 'Iru^' 'j -^^strL 
\'i i^' \vv I .^vw i^^ vs.i'\v'. vli' vu inu xvi)ci vkI v*^:i ^s^teiu >evtem iluk 
' . ; 1 ^k'v» svk^ V ^i**v liv\i vil*. ^avk"i ^u ^C>k:. r^ >aiii«> puđni 

^ \., VN >v .^ U* *.vv ^ \.i tx* X *,v M." u*i' .» •i»4»i">i ;. l» Uft "UH ^^SUUft 






N.* 



145 

ovih sedeni orlov seđem per pak su mu rekli, da ako bude vu stiski, 
naj puhne samo ua pem, da mu budu vsih sedem na pomoći. On odide 
k naj mlajšoj sestri i kak dojde do morja, vudri samo palicum, i mam 
je vusred morja vu hiži bil, gde je njegova sestra bila pri sedem velikih 
morskih ribah. Kak on dojde tam, zaprosi sestru vođe a ona mu neje 
imela dati kakove druge vode nego morske slane vode, pa kak je za 
stan zaprosil, začudi se njemu sestra : a kak si ti, zemeljski človek, sim 
došel ? Pak se počme brisati, a ona mu govori, da ne bu mogel vusred 
morja, gde ne ga zraka, stanuvati. Nu on njoj veli, da bu vre mogel. I 
kak je tak govoril i se brisal, ona na rubcu zagleda svoje ime i pre- 
čudi se pak ga zapita, gde je ov rubec vzel. On reče, da ga je doma 
pri materi vzel i da mu bu na znak, ako bi gde sestru našel. A ona 
reče, da je njegova sestra. Nu on je rekel : ja sem to znal, da si ti 
moja sestra. Metemtoga dojdu njenih sedem rib i pretvoriju se na ljudi 
i zapitaju kak je sim došel. On im je vse ispripovedil i bil je nekaj vre- 
mena pri sestri i prvo nego je odišel, dale su mu ribe sedem lusk pa 
su mu rekle: ako bi ti gde neprilično bilo, a ti samo puhni na ove 
luske, mi vse ti budemo na pomoči. 

On je išel dale po svetu i došel je vu jeden varaš, tam pak je 
ćul, da ima cesar jenu čer, a ovoj mora vsaki trejti večer dati pet sto 
parov cepelišov. On si je vezda namislil pak je odišel k ovomu cesaru, 
da mu on zezve, kam ona hodi. Cesar mu je rekel : ako mi zeznaš, kam 
ona hodi, dam ti pol cesarstva i nju za ženu. On si je pred vrata legel 
pak si je del pod glavu ove tri stvari i torbu pak je ležal. Kak je ona 
odišla, ov se je mam za njum stal i išel po malo za njom. Ona je išla 
i došla na jenu senokošu, tam je z nogum vudrila po vrbi a odonud 
mam dojde van jena zlata kučija s četiremi konji. Ona se sede vu kučiju 
a on kraj nje i pelali su se vu srebrni lug i tam je bilo vre priprav- 
leno dve šalice kave za nju jena a za njenoga dragoga jena. Ona pije 
i dene na stran, a ono, kaj je ostalo, špil je ov holaner pak si je vtrgel 
za znak srebrnu granu i odide. Drugi večer isto tak, samo da su išli 
ov put vu zlati lug i tam si je on vtrgel zlatu granu. A trejti večer 
išli su vu pekel plesat. On si vezda po navadi legne pred vrata, a ona 
gđa je išla, dala mu je drema, a on mesto da ga popije, zleje ga pak 
si leže. Mam si je metnul škrlak na glavu, škorne je obul pak reče batini : 
denes me dobro pelaj i vodi. Nu ona je išla po navadi na onu livadu 
pak vudri po vrbi i ov put došlo je osem konjov zlatum kučijum z 
dvema kotači. Ovi se pelaju kakti plaha munja i dojdu do morja a tam 
su več z ladjami nju čekali i z muzikum odveli. Kak tam dojdeju, mam 
poćmu plesati a gde su plesali, bilo je samimi britvami naperjeno. Ona 
se je samo jeden put obrnula a cepeliši su bili mam na falate i tak je 
dugo plesala, do je vsih pet sto parov ponucala a onda se odputi dimov. 



146 

A ov pak je vse cepelise pobral pak samo vezda reee batini : pelaj me 
nazad tiim k cesarovoj hiži, Nu ona je vezda s takovum brzinum dimov 
išla, da je on komaj pred nj um se doma posta vil. Nu ona dojde pak 
mu reče: kaj ti spiš? a on reče: je. Nu drugi dan ide pred cesara i 
pripovedi, da je ona išla prvi večer vu srebrni lug i tam kavu pila, a 
ona reče, da to neje istina, a on pak pokaže srebrnu granu. Drugi 
večer je išla vu zlati lug i pokaže zlatu granu. A trejti večer on reče, 
da su bili vu takvom mestu, gde je vse naperjeno bilo britvami i da 
su tam tancali. A ona reče, da to neje istina, a on pak pokaže vsih pet 
sto cepelišov. Na to je ona mam vumrla a car ju je dal pokopati vu 
crkvu. A ona pak mu reče, gda je još doma mrtva bila, da ju mora 
dojti vu crkvu čuvat. On je išel prvu noč i skril se je na prodekalnicu 
i tak ga neje našla. Drugi večer se je skril na oltar, i tam ga neje 
našla. A trejti pak večer si je legel na njeni grob i kak je ona grob 
odprla, pak je njega pokrila i išla ga iskat i neje ga mogla najti i zvala 
ga je bulaner, a on se neje štel oglasiti, dok ga neje trejti put zazvala, 
a kak ga je trejti put zazvala, oglasi se : tu sem, i zapre se brzo vu 
grob a ona je vani ostala. Drugi dan vu jutro išli su gledet kaj se je 
ž njim dogodilo i kak vnuter stupiju, zagledali su nju a njega ne, i 
onda su nju pitali, da gde je hulaner, a ona reče, da ne zna. On pak 
se oglasi: tu sem, i ođprli su i njega van vzeli. Onda je dal cesar 
njemu pol cesai-stva i nju za ženu. Te su se gostili i ja sem tam bil i 
vina sem pil, da mi se i dan denes onakovoga pohoče. 

43. Neje dobro ženi vse povedati. 

(Varaždlu.) 

Jeden gospon je imel tri ceri, koje neje mogel dolgo vudati. Na 
zajdnič resrdi se i reče : da bi vrag došel, ja bi mu je dal, samo da se 
ih resim. Pak je zbilja došel vrag kak jeden lepo nacifrani gospon pak 
ga prosi, da naj mu da naj starešu čer. Gospon mu ju da i vrag zeme 
tovainišicu k sebi dimov pak ju obesi na jedna vrata za jezik. Za tjeden 
još lepše se je nacifral pak je išel opet k ovomu gosponu pak ga prosi 
za dinigu čer. Ov mu ju da i vrag je z ovum tak napravil kak i s 
prvum. Vezda je išel po trejtu i ovu mu je dal i rekel: hvala Bogu, 
vezda sem 'se tri cere vudal, vezda bum laže živel. Vrag je ovu zadržal 
za tovarušicu i dal ju je svojoj materi, da naj ju vuči. Jenkrat je nekam 
odišel na groblje a tovarušici reče, da povsud more iti, samo vu jednu 
hižu ne, a ta hiža je bila ona, gde su njejne sestre bile na vrati' za 
jezik obešene. Vezda ta njegva tovarušica mislila je, zakaj da ona ne 
smi vu tu hižu iti, pak ona ipak ide vu tu hižu i spazi svoje sestre 
tam i odide iz hiže. Vezda je mislila, da bi nje izbavila i gda dojde 



147 

njejn tOTaruš, ona mam njega zapita, kak bi se mogle one ženske izba- 
viti, koje na vrati' visiju. On se neje mam zmislil pak reče : ako bi sta- 
reši i 'sa hiža postila svetem trem kralem. Ona se vumiri i pošle ov 
glas svojem starešem i ona sama je na ov đen postila. Jenkrat zmislila 
si je, da su njejni stareši jako siromašni, pak je rekla tovarušu, da bi 
im nekaj penez poslal ali da bi sam ođnesel, to bi naj bole bilo. I ona 
V jednu vreću natovari svoju jednu sestru ocpoda a ozgor metne penez. 
Vezda vrag odnese ove peneze njejnem starešem. Za nekuliko tjednov 
ovo isto napravi, da je i drugu sestru k njejnem starešem odnesel. 
Vezda mislila je ona^ kak da bi sebe izbavila, da ne bi več pri vragu 
bila. Na jeden put zmislila se je, da bu kruha pekla pak reče tovarušu, 
da joj ne smi nikaj prigovoriti ali se ž njum spominati, ar onda, gda 
se kruh peče, imadu ženske svoje muhe. Te napravi jednu žensku i 
njoj da V ruku greblieu, s kojum je ognja ravnala i reče pak, da su 
njejni stareši siromašni, da trebaju penez i ona sama sebe natovari vu 
vreču i tak je i nju odnesel k starešem. Vezda dojde vrag dimov te 
dojđe V kuhnju pa se šeće po njoj i spazi pred pečju jednu žensku z 
greblicum te je mislil, da je to njegva tovarušica i neje nikaj štel reci, 
ar mu je ona vre rekla, da onda ž njum nikaj nema. Ali on neje mogel 
trpeti, da joj ne bi kaj rekel i reče joj nekaj. Ali mu ona nikaj ne 
odgovori, on se resrdi pak ju vudri. Ona pade na kle. Te spazi, da je 
s slamum napunjena pak reče : ej, kak me je lepo prevarila moja tova- 
rušica ! i reče, da nigdar neje dobro svojoj ženi 'se povedati, kaj muž zna. 



narodnih pesnih koroških Slovencev. 

Spisal /. Scheinigg, 
(Dalje ) 

fredmet, kterega najčešče narodna pesen razpravlja, je Ijubezen. Vse 
faze njenega razvitka, od prvih nežnih čutov do strastno Ijubeče 
zakonske nezvestnice, vse prikazni ovega človeško srce pretresujočega 
čustva nahajaš v narodnih pesnih: nežna, zvesta, nezvesta Ijube- 
zen, kazen nezvestobe, vasovanje, razdrta, obnovljena ljubav, slovo: 
to 80 najmarkantnejši motivi, ki se vrste eden za drugim in bogate 
narodno pesništvo, da je različno in mično. Osvetliti hočemo torej 
navedene točke s citati vzetimi ne samo iz starih^ temveč tuđi iz štiri- 
vrstičnih popevk. 



148 

Odkođ je Ijubezen, narodna pesen ne ve, ona poroča samo: 

Ljubezeu je bila 
Ljubćzen še bo, 
Ko mene iii tebe 
Na svetu ue bo. 

Ljubezeu je nevarna, poskočnica poje: 

Ne?4rniši od sUnie 
Ljubezeu je res, 
Će oua se vname 
Gori kakor kres. 

Ljubili 80 že roditelji naši, zatorej se opravićuje fant: 

Kar so me mamca navadili 
Tisto Da?ado jaz mam 
Mdmca so pobiče ljubili 
Jaz pa đeklice rad mam. 

Kedar priđe lepi pomladanski čas, ko se „rodi ljuba vigred" in 
mladoletje vso krasoto mzsiplje na pomlajeno zemljo, vzbudi se tuđi 
V srči kmetskega fanta in đeklice brepenenje, da si poisčeta eden 
drugega : 

Bo prišla vigred 

Bo stajala led 

Bom Ijiibil deklete 

Z drugimi vred. 
ali 

Bo otavljalo se 

K* bo prišla vigred 

Bom pobča dobila 

Z drugimi vred. 

Dekle si želi, da bi kmalu prišla sponilad, da bo videla kosa, kteri 
je V starih pesnih 8ymbol za Ijubčeka: 

Da bi skoraj vigred bla, 
Da bi se hribci prekopneli, 
Da bi rasle jagodice, 
Jagodice noj vijolice, 
Da bi dečle prišle trgat je, 
Da bi kos večbarti videl je. 

Ljubezen se vkrade v njeno srce, da ne ve kako; ona najde prstan, 
znamenje Ijubezni: 

Deklica je vstala 
Je zgodaj v crkev šla 
Je lep prstau n^šla 
Na zelćnem tr&vniku. 

Važno za Ijubeče obojega spola je vedeti, kakošen mora biti izvo- 
Ijenec ali izvoljenka. V tem oziin so poskočnice neusahljiv vir; oglejmo 
si jih nekaj : 



149 



Je bćla ko mleko 
Rad^ ko kri 
Zaljubljeno glćda 
Na smeh se drži, 

aU 

Da lih Ićpa k'ni 
Je pa ljuba za tri 
Je života Mi (takega) 
Da jo vsaki rad inii. 

Ćfno glćda 
Drobno gre 
To je dro moje 
Veselje 

ali 
Dećva ti ti 
Tvoje čme oči 
Da le mdv zmiglajo 
Sri^ice vnemajo. 

Ma pa skravžane vdsje 
Pa čf-ne oči, 
Iz teh čfnih odi 
Pa Ijubezen gori. 

Fant primerja ljubico svojo cvetlici, najčešče roži: 

V garielnn roža 
Prav lepocveti 
Pa v k&mrici roža 
Prav Žvdhtno dii^i. 

ali 

Tam dol za Dravo 
Lepo ptice pojo. 
Rastjo rože in vres 
Lepe dećle so vm^s. 

Ljubica je lepa ko jabelko: 

Pod gdnkam sem stal 
Sem tri dvbče pobral 
So ble tško lepe 
Ko je iiiiSja dekle. 

Na Žili je znana ta-le. gotovo najnežnejfia te vrste : 

Sem biv v^eraj na semenje Je bva tenka ko konopva 

Pri svetem Jurji na gore Rudeča kakor gartroža 
Tara je ljubica rajava Bieva ko makov cviet 

Mene v srce nahajava Sam Bueg te zvolio na te sviet 

[: Ljubica moja. :] [: Ljubica moja. :] 



150 

V zgomjem Roži se poje: 

Te rajM imam 
Ko ćeli Tes g?et 
ResniĆDO spoznam 
DeklićeT si cret. 

Kaj si želi ljubljeno dekle od Ijubčeka? Pesmica nam odgovori: 

J4z ne bom j^la 
J&z ne bom pila 
84mo moj Ijiibi 
Ljiibi me ti. 

In kako razodeva fant dekletu Ijubezen ? Narodna pesen poje : 

DećYa zgodaj Tstala je 
Je Ala na polje zelene 
Tam je rože trgala 
Đo meni pušelc delala. 

Bom dre?i k njej po piiSelc M 
Prav žavberno jej bom zapel: 
Oh ti dećva cartana 
Ostani he ti moja. 

Kjer je Ijubimec doma, je vse lepo : tam solnce sije, ptičice pojo, 
rožice cvet«'): 

Lepo ptice pojo 
Lepo roie cveto 
Lepo solnćice sije 
Tam dol za Dra?6. 

Je Ićpa dolina 
Ćir dećva prebiva 
Še lepSi ravna 
Oir je piibič dom&. 

Sem dkM prijćzdil, 

Ćrez tri planince, 

Tam čir ptice pojo 

Mam jaz dečlo mojo. 
ali 
Po cclej dolini dižej gre 
Pri mojej dekleti jasno je. 

Seveda poSiljata si zaljubljenca tuđi pozdrave; zat() je postala 
Jarnikova ^Melita" narodna, ker Ijubimec naročuje vetrovom: 

Vetri glase te nesit« 
K oknom, kjer Melita spi, 
S tjo besedo jo zbudito 
Damon tvoj za te ži?i. 

V 7jiameti{e in potrdilo, da jo ljubi, pokloni Ijubček deklici razne 
darove, vdasti pa prstan, kakor je razvidno iz sledeće zilske pesni: 



151 

Sem mi en pubič prileti „„Prinesel sem ti čreveRe 

Pi-ed okenco se naglasi: Oj ^reveli^e prav prajzaršće.**" 

«Le tu si ti, le tu si ti, Le beži preć, le beži preč, 

Le kaj si mi prinesel?" Saj nisi ti te pravi. 

Potem se poje zopet prva kitica ; fant aašteva darove, ktere je pri- 
nesel: štunfič«, pantelče, unterfat, volSpateč, burtaSeč, paseč, pintelč. A 
vselej odgovarja mu deklica: 

Le beži preč, le beži preć, 
Saj nisi ti te pravi; 

na zadnje pa šepeta ljubici: 

Prinesel sem ti nnćico 
Oj rinčico prav srebemo, 

in sedaj ga deklica takoj spozna ter mu odgovori : 

Le pridi sem, le pridi sem, 
Saj ti si moj te pravi. 

Kočljivo bi bilo na tem mestu govoriti obširnejše o vasovanji. 
Vendar konstatovati, kar je resnica, ne more se nam šteti v zlo. Stati- 
stika uči, da je na Koroškem izmed 100 novorojencev 46 nezakonskih. 
Ta prikazen zrcali se tuđi v narodnej pesni; čudili bi se, ako bi bilo 
drugače. A ne misli, dragi čitatelj, da se stara pesen odlikuje v boljše 
od moderne poskočnice. V tem oziru ste si enaki ; razloček vidi se samo 
V obliki ; poskočnica je Stirivrstičen epigram ; kar je stlačeno va-nj s 
krepkim, pogosto preprostim izrazom, to je v onej epično razpeljano in 
da uporabljam besedo narodnega pesnika, „z rožami ovito". Večina ko- 
roških poskočnic ne pozna drugega predmeta kot vasovanje; človek si 
lahko misli, da je ljubiti in vasovati identično. Toliko naj zadostuje o 
tej stvari. Stara pesen svari dekleta: 

Dekličice, norićice, 

Da fantom vi verjamete, 

svari pa tuđi fante: 

Pubići goljuflći 
Mla<le dećle goljfujeto. 

Zakaj izgubljeno devištvo ne vrne se več: 

Će dećva ti tvoj krene zgubi.4 
Ga nikdar nazaj ne dobiš. 
Jaz na visoko planino zletim 
Noj §e lep6i peije zrcdim. 

A kaj pomaga ptičje svarilo. Zapeljano dekle toži: 

Zdaj sem straSno zapeljana, 
S špotom velkim sem obdana 

Se mi milo zdi, 

Ko me srce boli, 

Ko no4 in dan solze točim 



152 

Da je ta predmet jako priljubljen koroškej narodnej pesni, razume 
se po razmerah, ki smo jih zM-ha omenili, samo ob sebi. Vidi se pa tuđi 
iz tega, zakaj se je Jarnikova ^Melita" uadaljevala v Pogorjah tako-le : 

Ko si me Damon zapeljal Sem cvetela jaz ▼ mladosti 

Zdaj pa le zabiš na me, Spomni Damon zad na me 

Koj po ?etrih glas pošiljaš Ki sem mogla zapustiti 

Sam pa ne priđeš k mene. Stan nedolžnosti sToje. 

Miuolc 80 že ?se ure 
ZadoToljnosti srečne, 
Vse mojega srca Teselje 
So le ri?e in solze. 

Isto tako opeva se moč Ijubezni. Dekle gre z ljubimcem črez morje. 
Ker je šel fant v vojake, hoče iti z njim : 

Na glavo bom djala zibelko 
Na roke mlađega sineka 
Pojdem nad mlađega havpmana 
Kje je Hanzelj ukrartiran. 

Dasi jo fant svari, ne hodi z meuoj, „boš masa hudo imela", ne vinca, 
ne kruhka, Se vođe ne bo, ne da se oplašiti : 

Pavka tretjić zapoje 

Lenka že na konjča seda. 

V leskovji so tri dekleta tako lepo prepevala, da so „anzidlarja^ 
prenorila. Kaj mu je storiti? 

Zapustil bom auzidlarco 

Pa pojdem v jamo knapovsko. 

Najiskrenejše pa razodevate ovo misel dve daljši pesni. Prva je 
lepa, tuđi drugod znana balada, ki se jej reka Nežica. Deklico šest- 
najstih let, ki je že vedela, „kaj je Ijubezen fantovska", dejali so v klošter 
lep. Iz linice zagleda na polji Ijubčeka svojega; na novo vzkipi Ijubezen 
V dekličjem srči in strastno razburjena ne zmeni se već za molitveno 
knjigo, ne za „roženkranc" ter se umori. Ko ljubimce zve žalostni konec 
svoje prejšnje ljubice, zgrudi se in umrje. Pokopljejo ju na vsakej strani 
crkve enega ; iz grobov vzrastli ste 1 i 1 i j i , ki se vzpnete nad crkev in 
se tam objamete. Pomenljiv dokaz, da vezi Ijubezni nobena sila, tuđi smrt 
ne raztrga. 

V prejšnjih časih bila je po slovenskem Koroškem navada, da so 
spomladi hodili fantje in dekleta na „Niemce" služit, jeseni pa so se 
vračali domii. Mai'sikteri fant spominjal se je v tujem kraji domaćega 
dekleta. Zatorej se glasi narodna pesen zilska: 

Pobić je na NemSko bandral 
Pobič je na NemSko šel. 
Tam bolan leži, zatorej poroča slovenskemu dekletu: 

PoSlji mi Slovenka zdravje 

Bel (ali) mi pošlji belo smrt. 



153 

Trđosrčna in Ijubosumna đeklica mu ođgovarja: 

Jaz ti belo smrt ne poAljeui 
Zdravje sama rada imam. 

Zdaj uvidi fant, kakošna je Ijubezni moč : 

Oj ti frpantana Ijubezen 
Kaj ma ona za*no moć 
Ven iz glavce sem jo spiTivil 
Ven iz srca ni mogo^. 
Za bolezen so rcnije 
Za Ijubezen jih pa ni. 

Zvesta Ijubezen primerja se tako-le: 

Eakor trdo je železo Eakor rinčica je okrogla 

Ko nikol ne zarjavi Nima kraja ne konca 

Tako najna je Ijnbezen Tako najna je Ijubezen 

Dii nikol jej kraja ni. Nima ki-aja ne konca. 

Fant je šel v vojake. Sedem let ga caka zvesta deklica, da bi se 
vmol. Po vrtu se sprehaja, s cvetlicami pogovarja. Priđe lep vojak, „lep 
žovnirski oficir*' in prosi jo, naj mu podari nekaj cvetlic v znamenje, 
da mu je naklonjena. Ona mu jih odreče, ker hoče zvesta ostati lju- 
bimcu, ki jo je zapustil pred sedmimi leti. Prišlec ve poročati, da je 
njen fant padel v bitki, „jaz sem zraven stal, ko je tvoj puebič glavco 
dal," misleč, da se mu bode sedaj izpolnila prošnja. Zvestoba deklice 
pa je neomahljiva: 

Sedem let sem ćakala 

Še sedem let bom žar?ala. 

Da se nahajajo tuđi pesni, kojim je snov nezvesta Ijubezen, ni 
treba posebej poudarjati. Vzlasti med poskočnicami je" mnogo takih. 
Zanimati bi pa utegnolo, kako se kaznuje v starih pesnih nezvestoba. 
Dekle je obljubilo fantu, da ne bode ljubilo drugega. Prej pa nego se 
vrši svatba, umrje fantič. Deklica se izneveri in ljubi drugega. Mrtvec 
nima pokoja. Ko je minolo sedem let in osmega pol, vrne se in očitava 
đekletu : 

Sedaj pa vendar drujga iniaA 

Mene nič več ne poznaš. 

Zato ga zemlja noče imeti, črviči ga nočejo snesti: 

Zato sem moral vstati 
Pa 8 tebo se zglihati. 

Pesen pa se končuje: 

Ne obljubujte pobći dečlam 
Ne po noći, ne po dni 
Ne obljubigte dećle pobam 
Ne po noći, ne po dni. 

11 



154 

V druge j posni grozi \jubimec vrnovši se nezvestej đeklici: 

Sabliea ta svetla 
8e bo Easukala 
lu tebe bo posekla 
Ti dekle goljufasta. 

Ljuhezen se mzdere iz kterega koli uzroka: 

V sredi mojga srca 
Sta pa mlinca d?a, 
Se ne m^lje drujgd 
Ko Ijubezen najna. 

Fant mlpove dekletu Ijubezen in terja nazaj znamenje Ijubezni 
t. j. pi^stan, ker si je izbnil drugo deklico: 

PtiiM(»e lepo pojo 
Pobthi poglajtujejo 
K euej dnigej de^li gre 
Ki jpj riuCi<H> nese. 

Tri ^lwbe kvatenie** obirale so deklico pred Ijubinicem. đokler je 
ni fiuit zapustil in si drugo izbral. Vćasih je samo kljubovanje in svoje- 
glavnitst, da se niznese ljul>ezen. Druge pesni zopet podajejo trp pre- 
vietaeža, ki se snuimje dekliOa, ker je stanii ubogega. Pesni te riste s*> 
bile obit^ne, U j, iH^li S4> je pod li[H>. Za4S?tne kitice so nulične. a vse- 
kako V startMU duhu xlt>žene. Zapisane imam satiri varijante ene in iste 
|H*sni: dve niski in dve n>žanski: 

K«j Ml U|M-a prvt'vetuja^ Kaj mi puebi^ pod Ii|«*.x> >kAčl«^ 

IVr mi $d^jai n^ ii^$^ IVr mi nema^ Ijab^ ni^. 

J^ p« lipca pnvrH^jan« Jf$ man dr» ■• bep* IaW^ 

Vsaa T^t'taB pu^biOaA, J<* pa slanu uUa^fpa. 

IVv^im njin ik» liT;*diH> vi,*utM IVr mi divra to ia<1Hj 

Vsaa vvsirU« p«h*bio4n- Hitn> mi je movka ^ra iti 

in |H> Ri^i se zaoenja: 

Sjoji <toji Ljnbmn: -* Pa draiuj<t fiaTiM^ v. 

IJuMjin«-;* dvUr> ^«*^ thii T m^Crk E-»y 

Na '^rv'd I.;;;Kur, -^ |v» <«•»> Kam 4t^t*^ t T«t j^\}^y 

l^)ja li}** iKi^% Kaj m: Hani'I; ;^r: 

P^ t* In^^ ITi?^^'• T* Haaifl; ♦■f^rTii: 

St.;; m:rji |>:7;a^ia V <« <>< i.« i..« j-jni.; 

tH ^.: 7c.t*- p>a:h* P*v-h-i ju >*Ar-:-i' S-a. ." • 

/,^p;wV:ui dtkh^K^ ti^'i: 

J* ya ^sw*H <^i»'^ t*>*'.» 
N* r'-^?*f *nT^:t* 
Je INI, TruT «• f* m#KU 

4X T>> ,\*i-*i** :\iK^ .'i 



166 

Fant pa, kojemu se je izneverila deklica, tolaži se prav lahko- 
miselno : 

EukoTca mi nosi list, 
Notre drujga ne stoji, 
Da moja Ijubca druje ma; 
Al jih ma, pa naj jih ma; 
Al jas pobič za kaj boro 
Drugo Ijubco dro dobom. 

Pogostoma razruši se Ijubezen, ker mora fant v vojake. Slovo, 
slovojemanje, kako pretresa ta beseda ftinte, še hujše pa dekleta. Ne 
bodemo se čudili, da je segala vojaščinfc tako globoko v osrčje narodu, 
ako si predočimo dotične razmere prejšnjih časov. Malokteri se je vrnol ; 
ako pa je pri§el po dolgih, dolgih letih nazaj, odvadil se je med tem 
kmetskemu poslu in delu ; bil je popačen človek in izgubljen družini in 
družtvenemu življenju. Kmetski fant, kojemu so doslej tekli dnovi eno- 
merno v domačej vaši, moral je nagloma zapustiti vse, kar mu je bilo 
drago in milo: lepi domači kraj, roditeljie, prijatelje (španiča) in deklico : 

Fami zvonovi prav milo poj6 

Jaz jemljem od doma, od fantov slovo, 

Jaz jemljem slovo 

Da uikoli tako, 

Nazaj me nikol već ne bo. 

Pri slovesu zatrjujeta si Se zvestobo; fant tolaži deklico; on nese 
Ijubezen seboj, ona hoče iti za njim; s tem pa tolaži sama sebe, da 
more Ijubčeku pisati, in tuđi on jej bode pisal v odgovor: 

Će ga ne bom već videla 
Saj bom ga iz pisma sliS&la. 

Mnogokrat pa je slovo od ljubice tuđi konec Ijubezni; dekle noče 
iti s fantom, ker vojaSki stan je boren stan: 

Nočem biti žovnirčica 
Sem rajšl dećva paverska. 

In fant poje: 

V ktero roestp pridemo 
Še lepši dečle najdemo. 

Dekle ne more toliko let čakati, da priđe Ijubček zopet domii. 
Dasi on obeta dekletu: 

Oh ne vdajaj se, 
Le počaj na me 
Jaz gvišno vzamem te, 

ali mačeha je prehuda ; zato noče deklica dalje časa čakati : 

Bom koj vdala se 

Bom pustila te 

Ti pa ne žinjaj već na me. 

ir 



156 

Na TSa p^b ^ je U pe«^n pod Hpo. kar % fiJi tafi iz zftdrij^ 
Idtire: 

TuB «tAJi zd»j lipira 

Vr-aftih «? fe razdrta Ijabezen zopet ožni ; kesa se £tnt ali deklic3L. 
fla 5«ta zapustila f-den dm^f^ga. Sp^^ziuUa, da je bila prra Ijulaezen rendar 
Se lep^, ko pfiznejna. Iz takifa obćntkor izrira precejloje stevik* poskornic, 
Dekle prepera: 

Xa Utukom ognji^ 

BameCiU boa 

S)»H IjubiU boiD, 
fant pa: 

KJT M» TčiUib bil^, Tnre pa paieL 

Zdmj tiMttjb nVi^ Bora d^fcd litezdtr 

Zelen* InT^f. Kjer so vča-^li bil«- 

(flede tega predmeta mora se ^ omenjati lepa po vsem Gorotanu 
\n tuđi drug^Ml zriana pesen: 

Kje si dekle ti donu 
I>a te nihće ne pozna. 

Fant ne ženi ; pred poroko poiSće prejSnjo ljubico in povabi jo na 
Hvatbo; zapu^til jo je bil, ker bo tri budobne babe ^kvateme** obreko- 
vale jo trde, da sta si v žlahti. Dekle mu zagotavlja. da ne more 
njegove }K>roke z drugo preživeti; njegova ^hoscet** čudna bo: 

Tebe k poroki popeljejo 
Mene ie ▼ prst zasipljejo. 

Naj se si>onini iijune Ijubezni, ki se je brez uzroka raznesla; ona 
ljubi «ariio njega; tttdi v žlahti si ništa, kakor so trdile obrekovalke; 
zat<i naj jini l^ig ne da svetega raja. F'ant izprevidi, da govori deklica 
resiiico : 

Ob zdftj pa Tem, kje si doma 

Moje 8ree te spet spozna 

Zdaj dam nazaj ti sr^ek moj 

In na vselej ostanem tvoj. 

Koncem naj fie izpregovorimo o tem, kako se v narodnej pesni 
žaluje po umrlem ljubimci. Kjer so pokopali fanta, hoče ležati tuđi 
deklica. Iskreno žalost izražate dve pesni. Prva je obče znana „Zagorski 
zvonovi", ki se poje jm zgornjem Roži; druga pa je tiskana v Šafafi- 



157 

kovem narodopisu; ker ni ta knjiga splošno pristopna, naj stoji tukaj 
ponatis ove pesmice v zaključek tega članka: 

Pobič moj je šel v plauino Elobćić je pa že poznala 

Strelat čudno tso zverino. Ki je žogice mu delala. 

Al ga bo zverina vjedla Še malo je dečla prala 

Kaj bom dečla pobiča mela. PobiĆ ie pred ujo priplava. 

Srenćata ga dva medveda Oje, joje moja glava 

Ki sta pobiča vjedla. Kam bom dečla pobća djala. 

Dečla je v potoku prala V gartelč bom ga pokopala 

Je pritekla voda vsa krvava. Kožice bom po njem sejala. 

Se malo je dečla prala Kedar bom dečla rožice plela 

Klobčič že pred njo priplava. Pobiča bom v mislih imela. 

(Dalje priđe.) 



Nekoliko literarnih opazek. 

Spisal J. Pajk, 
(Konec.) 

m. 

^feanimivo je, uašo novejšo literaturo primerjati s hrvatsko, tedaj z 
^^ literaturo nam najbližjega plemena. Pri tej primeri pa ne smerao 
velikih različnostij obeh narodov puščati iz vida: hrvatsko skoro ne- 
odvisno državopravno stanje in — našo popolno odvisnost od tuje 
milosti; izključljivo pravico hrvatskega in — samo postransko iu 
deluo veljavo našega jezika; narodno osnovo vsega hrvatskega §ol- 
stva in — potujčenost našega; vrh tega veliko različnost srednjega 
stanu hrvatskega, ki je izključljivo naroden, in našega silno malošte- 
vilnega istega stališa, ki je z ogromne većine tuj ali potujčen ; k temu 
še večjo živahnost in prožnost hrvatskega življa — proti hladnej- 
šemu in bolj miroljubnemu slovenskemu, ktera razlika nikakor ni tako 
neznatna in malovažna za literaturo, kakor se menda komu vidi. Ni 
torej čudo, ako ste tuđi literaturi obeh plemen primerno različni po 
svojih predmetih in izdelkih. Med tem ko naši književniki jedva pod- 
lago gradijo vseobčej literaturi, zidajo hrvatski že lepa prostorna po- 
slopja, V nekem oziru ćelo prave palače. Pa kako različni ste tuđi 
književni sredstvi obeh narodov! Na enej strani ^akademija 
znanostij iu umetnostij" in „Matica hrvatska'*, pi^va pod okriljem 



158 

vladue iu velike privatne pomoći, „Matica hrvatska" razširjeiia s svojimi 
koreninami čez ves hrvatski izobraženejši narod; — na đrugej, našej 
strani čila sicer ali po žuljih prostega ljudstva vzdržavana „Družba 
sv. Mohorja" in pak čez maloštevilni srednji živelj s težavami pre- 
prežena maloudna „Matica slovenska" v Ljubljani, kterej ne manjka 
volje niti previdnega vodstva, ali tem bolj pripomočkov duševnih in 
denarskih. S temi predpolagami raorata oba naroda različno na knji- 
ževnera polji delovati : eden krepko in živahno, drugi medio in počasno. 
Čudo še, da ta razlika večja ni! 

Ako ostanemo pri gore ustanovljenej razvrstitvi, tedaj imamo z 
jezikoslovnimi hrvatskimi proizvodi začeti. Imenitno delo, vsa naša 
presezajoče je: „Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (sodelovanjem 
Danici ča, M. Valjavca in P. B ud manija), kterega izdaje „jugo- 
slavenska akademija". Zvezek V. („Četa — Dali") je izišel izpod roke 
izvrstnega Budmanija, ki ćelo v Daničičevem duhu nadaljuje. — Lepo- 
z n a n 8 1 v o hrvatsko je po smrti svojega najboljšega obdelovalc^ Š e n o e 
našlo duhovitega naslednika: „Jenija Sisolskoga", ki je letos že 
svoj peti roman „Gospodja Sabina" izdal (v založbi „Mat. hrv."). 
Mi po Jurčičevej smrti nimamo se od nikogar kakega večjega znameni- 
tega romana. — Tuđi v težavnem področji esthetike dobili so lani 
Hrvatje izvrstno delo iz peresa nadarjenega in izvedenega strokovnjaka 
Kršnjavega: „Oblici graditeljstva u starom vieku i glavna na- 
čela gradjevne ljepote" (z illustracijami). Nekaj podobnega naša 
književnost še niti z daleka nima. — Množno je število imenitnejših 
zgodopisnih del. Menda najvažnejše delo te vrste je od „Matice 
hrvatske" izdana Smičiklasova „Poviest hrvatska", narodna in 
učena knjiga ob enem, osnovana na podlagi mnogih novejših znanstvenih 
razprav. Važna utegne postati zgodopisna knjiga: „Prvi Ijetopisci 
i davna historiografija dubrovačka", zbirka pišem in biografij iz 
peresa Nodilovega. — V tem oziru imamo Slovenci sicer že mnogo 
početkov ali proti Hrvatom jako maJo obsežnih in ćelo tn ih del. 

Tuđi V društvoslovnem oziru se že hrvatska literatura močno 
razvija. To kaže Lorkovičeva knjiga: „Žena u kuci i u družtvu" 
(izdana od „Mat. hrvatske"). — V prirodoslovji in v mathema- 
tičnih vednostih pa hrvatska literatura tuđi že svoje samorastle 
plode poganja, kteri se večji del v „Radu" jugoslavenske akademije 
objavljajo. Sem spadata dva spisa, ki pričata o samostojnem delu : 
„Geoložka opazovanja u zapadnoj Bosni" (od marljivega Pilara) in 
„Fosilni sisari Hrvatske, Slavonije in Dalmacije" (od Gorjanovića). 
Tedaj se Hrvatje že tuđi s paleontologijo in predzgodovi nsko 
anthropologijo pečajo, o čemer pri nas še skoro sledii ni! — In 
tuđi veliki napredek novejših iznajdeb ima svoje obdelovalce med 



159 

Hrvati, kar priča delo: „Novovjeki izumi u znanosti, obrtu i trgovini** 
(od „Matice hrvatske** izdani, 2. del), iii to samostojni spisi, seveda na 
raznih učenih delih osnovani — Tako smemo tedaj vse to, kar smo gore 
o pokliču vsake prave literature s početka povedali, po pravici tuđi na 
hrvatsko književnost najnovejše dobe obrnoti. 

IV. 

Vendar pak ta prednost hrvatske literature pred naso ni tolika, 
da bi naša svoje posestrime ne mogla doiti. Treba jej je pred vsem na 
glavno razliko obeh pozornost obračati. Ta pa je, da začne naša litera- 
tura bolj samostojna bivati v delovanji. Prevodi res da pospešu- 
jejo V nekolikej meri vsako literaturo kot literarno umetnos^^ ali samo- 
stojni duh mišljenja velja več nego posnemo valni. Samo po lastnem pro- 
učavanji in po lastnem osnovanji dobiva duh k delu potrebno krepost 
in plodovito mo č. Tuđi najprostejše delo koristi v tem oziru več nego naj- 
obširnejši prevodi. Z eno besedo : ako se že ne more naša književnost 
s popolnoma izvirnimi deli ponašati, naj vsaj ona sam os toj no 
zbira, sklada in razbira, namreč s kritiko in umnim z laganjem. 
— Drugič je treba, da naši pisatelji pišejo samo strokovnjaške 
sestavke, o čemer sem že pred leti povedal svoje mnenje v tem listu. 
Le kdor svojo izvoljeno in marljivo obdelovano str oko pozna, more 
kaj veljavnega povedati in druge podučiti. Ta terjatev je tako prosta, 
da se nepotrebna zdi ; ali vendar se le preradi proti njej pregrešujemo. 
S tem pa ne mislim reci, da je le-ta „strokovnjak", kterega je 
„komisija potrdila"; temveč drznem si poudarjati, da pod tem imenom 
razumevam takega, ki se svojemu predmetu z dušo in srcem in z vsemi 
moćmi in žrtvami posvečuje, in ko bi mu tuđi nobena univerza ne bila 
„klobuka" pritisnola na glavo. Znanje je več vredno nego na- 
slov brez znanja ali s puhlim ali samo „poklicnim" zna- 
njem. Zato ne terjam takoimenovanega „poklicnega" strokovnjaštva 
niti pedantiškega omejenja na samo eden predmet, ampak na ono 
stroko, ktere se kdo najbolj in najdalje in temeljito učiterjo 
tuđi v resnici poznava. 

Pri današnjih razmerah utegnoli bi naši književniki sledeče stroke 
z največjim pridom obdelovati. Pred vsem jezikoslovno vednost in 
to slovenščino na prvem mestu kot glavni pripomoček k vsemu lite- 
ramemu slovenskemu delovanju. Trebalo bi nabirati besede za naš 
si o var, oblike za našo slovnico, gradivo za naš nagi as in za 
fioznavanje slovenskih narečij, ktera so jako množna. Iz tega gradiva 
bi se potem izbiralo, kar bi bilo najpotrebnejšega k edinosti in 
popolnosti našega jezika, kakoršnegd še davno nimamo, a ga dobiti 
moramo. V družbi s tem nabiranjem naj bi se tuđi narodne pri po- 



160 

vedke, re*ki itd. še naprej, kakor se to zdaj hvalevrediio godi, zapi- 
sovali. Sicer pa ta stroka nikakor iii nova v iiašej literaturi; le nje 
obseg in nje temeljitost morate biti večji. Davorin Trstenjak 
in dr. Krek sta nam pokazala pot, kako se iz tega gradiva pobira 
vredno zrnje, a M. Valjavec je pokazal uzoren način, kako se 
narodno gradivo za znanstvene potrebe pridobiva in prideluje. 

Važna stroka, a pri nas še jako malo obdelovana, je anthropo- 
logija ali človekoznanstvo, predmet, ki ga obdelujejo posebno 
Angleži, Francozi in Nemci, v novejšej dobi tuđi Slovani. Početke vidimo 
že pri HiTatih, nobenih pa še ne pri Slovencih. S človekoznanstvom naj 
bi se družilo tuđi starinoslovje, ki pri važnej zgodovinskej pre- 
teklosti naše zemlje mnogo zanimivega sadii obeta. To so izkopi na 
Kranjskem jasno pokazali. 

Jako bogatih zakladov imate domača naša zgodovina in domačc 
zemljepisje pričakovati. V tem še leži pri nas strokovna stran naše 
literature v povojih. Koliko crkev in gradov, koliko razvalin priča pri 
nas o krvavih bitkah, mogočnih gospodarjih in velikih dogodbah, izvr- 
šivših se na naših tleh! 

Kako primitivno je vse, kar imamo v našej literaturi o domačih 
naših tleh, gorah in rekah, mestih in selih napisanega! Kako 
potrebni smo natančnih in zanesljivih statističnih dat, posebno v na- 
rod no-g os pod arsk em oziru! Kako zelo bi obširna in pregledna ter 
zanesljiva narodna knjiga ustrezala našim potrebam! 

Da je naša zemlja tuđi natanjih prirodoslovnih studij potrebna, 
lahko vsakdo sam razsodi. Domače živalstvo, rastlinstvo, osobito pa 
rudninstvo potrebuje silno obdelovalcev. Isto tako opazovanje našega 
po d ne b ja, ki je pri našem zemljepisnem položenji toliko različno ia 
zanimivo ! 

Naštel bi lahko še več vrst in strok znanja, kterega v našej 
literaturi zastonj iščeš. Vse takozvane „višje znanosti" sem tu navlašč 
preskočil, ker je pred vsem treba trdne podlage za n aj potrebu ej še 
in najkonkretnejše znanosti, na ktere se druge sklicujejo in na- 
slanjaj o. 

Kar sem gore strok naštel, lahko bi se takoj brez obotavljanja iu 
brez dolgih priprav začele pri nas obdelovati. Naj še povem, kako si to 
delo mislim izvrševano. 

tem ni treba dalje govoriti, da se lahko vsak naših strokovnja- 
kov takoj sam na svojo roko loti enega gore navedenih del. To se 
razumeva samo po sebi. Ali bolje bi menda bilo, ko bi se Matičin 
odbor o takem delovanji posvetoval in bi one delokroge, ki se 
njemu najnujnejši zde, določil in pisatelje po imenu k temu delu po- 
klical, in sicer v ta namen, da bi se ta ali ona knjiga potem izdala. 



161 

Matičin odbor bi iiato zasleđoval napredke, redovite shode imel ia 
Tzpodbujal ljudi k naloženemu iu prevzetemu delu. Kouečno bi se 
nabrano gradivo izročilo kakemu strokovnjaku v pregled in sestavo. 
Tako bi menđa potem nekaj temeljitega prišlo na dan. 

Zato bi naj naša ^Matica slovenska" izdelala najpreje nacrt, 
kakošnih knjig bi našej literaturi pred vsem trebalo; potem naj si 
nacrta sredstva, po kterih bi se do takih knjig prišlo, in naj bi po- 
zvala po imenu one osebe, ktere bi naj gradivo nabirale, in konečno bi 
poverila izdelanje tega gradiva takim strokovnjakom, ki bi zloživši 
vse gradivo dovršili delo. Vsekako je k temu nekega nacrta treba, 
kajti slučaj sam nam je do zdaj še malo prikladnih literarnih izdel- 
kov obrodil. 



Najzanimivejše in najvećje orgle na svetu. 

Spisal Danilo Vajgelj. 

^^nogokrat se poprašuje, kje so največje orgle v Evropi iu ktere 
sploh na svetu. Opaziti je, da strokovnjaki ne prištevajo onih 
orgel k najsilnejšim, ktere imajo največ spremenov, marveč cenijo jih 
po notranji vrednosti, sestavi in po pravem izboru najnovejših dispozicij. 
^Sploh znane, največjega zanimanja vredne so naslednje velikanske 
orgle," tako piše amerikanski strokovnjak. „Ene najboljših in prvih 
orgel na svetu so iste farne crkve v Berolinu. Izđelal jih je mojster 
Wagner, predelal in III. manual pa jim dostavil Buchholz. Če tuđi 
V resnici te orgle nišo velikanske, vendar se smejo prištevati v drugem 
oziru k najsilnejšim na svetu. Po izdelovanji so zares pravo glasbeno 
orodje; glas je znatno močen, o čistosti in Ijubkosti glasii pa se mora 
trđiti, da vsak spremen za-se mojsterski služi." Za te orgle je sedaj 
organist Haupt. 

V starej stolnici v Merseburgu stoje ene največjih in najlepših 
orgel, kar jih svet premore. Te orgle imajo v prospektu največ piščalij, 
kar se do zdaj orgel nahaja. Igralec, koji pred velikanskimi orglami 
sedi, ima za seboj manjše orgle „positiv". Ta positiv je oddaljen od 
velikih orgel 20 čev. in je popolnoma zaprt. Dela pa na sluh čarobno 
lepoto. Sedanji organist tem orglam je Engel ; slavni Liszt je na te orgle 
že mnogokrat igral. 

V Lipskem v crkvi sv. Tomaža so tuđi velikanske orgle. Stro- 
kovnjaki pa se za te veliko ne zanimajo, ker so pomanjkljive v 
tem, da nimajo modernih glasov ; pač pa imajo bobne, zvonce in drugo 



162 

nam že pri starih orglah znano ropotijo. Glas je občutljiviin UJ^esom 
jako trd. Tem orglam je sedanji organist Hauptmann, bivši igralee teh 
orgel pa je bil glasbeui velikan Jan. Seb. Bach. 

V Weingartenu (na meji švicarskej) so orgle, vredne posebnega 
zanimanja glede svojega glasii ; pa tuđi na pogled kažejo čarobno lepoto. 
Nekteri trde, da jih je naredil slavni organist menih Vogler, a doka- 
zano je, da jih je postavil Jan. Gabler iz Regensburga. Ta sloveči orglar 
je dobil za vsako piščal goldinar; V celih orglah je 6606 piščalij. Čudijo 
se tem orglam strokovnjaki vzlasti zato, ker dajejo baje velikanski glas, 
ako se igra na polne orgle. 

Orgle, pčudo sveta", o kterih se je toliko pisalo in kričalo, so v 
Freiburgu v Švici. Strokovnjak, kteri je v svrho, da si ogleda imjsilnejše 
orgle na svetu, prepotoval Evropo in Ameriko, piše o teh orglah : ^Po 
opisovanji bi človek mislil, da so te orgle zares največje na svetu. Kaj se ! 
Te orgle so srednje mere dobre, kakoršnih se še več nahaja po Evropi. 
Izjemoma dobro izravnane so pač karakteristične skupščiue spremenov 
razven neprijetno donečih jezičnih tonov ; o teh orglah se več domneva, 
kakor je res." Tolikrat imenovana in hvaljena vox humana je poslu- 
šalcu tako oddaljena, da ne čuje vsled tega občutljivo uho nič uepri- 
jetnih vibracij, ktere pouzročuje pero s svojim mahanjem. Tu pa se 
govori o starih Moserjevih orglah stolnice freiburške, ne pa o sedanjih 
novih Merklinovih. 

Sloveče orgle svetovnega zanimanja so tuđi iste v katedrali v Haar- 
leum V Holaudiji. Te orgle so po zvunanjosti večje in lepše od frei- 
burških. 

Katedrala ulmska ima orgle broječe 100 spremenov. Da se te 
orgle V vsakem oziru štejejo k največjim in divnim orglam, to je jasno, 
če pomislimo, da jih je naredil slavni Walcker v Ludwigsburgu po svojej 
že tolikrat nepremaganej sestavi. 

Zdaj smo pri orglah, ki imajo po 1(X) spremenov, j)a še nismo pri 
navečjih na svetu. Smešno je vprašanje, ktero se tolikrat sliši po Slo- 
venskem: „Ali so naše orgle ćele?" 

Najlepše orgle (tako je splošno mnenje) so one v westmin8terskej 
opatiji V Londonu. Te orgle se odlikujejo po neizrečenej lepoti in efekt- 
nem glasu, v kar tuđi akustični prostor pomore. Opazovalec dobroga 
sluha meni, da se ne more v nebesih slišati lepših in prijetnejših glasov, 
kakoršne izražujejo te orgle. 

Na Angleškem so druge jako sloveče orgle, narejene po Willi8-u, 
najslavnejšem mojstru ćele Angleške, v St. Georges Hall-u v Liverpool-u. 
Te orgle so silno komplicirane; vsa najumetnejša sredstva se nahajajo 
V njih ; kombinacije, pnevmatične gugalnice, prevali in drugi pripomočki 
služijo organistu pri igranji na vse mogoče načine. 



163 

Pri sleđnjih orglah, pri kterih dosperao do vrhunca, opazujemo 
lahko, kako različnih mneuj in sodeb so učenjaki o orglah. Mi jira bodemo 
radi pritrdili, da so one orgle dobre, ktere pri manjšera številu spre- 
menov izvršujejo to, kar večje ne morejo. 

Najsibiejfie orgle na svetu (pravi neki strokovnjak) so v Royal 
Albert-Hall-u v Londonu. Ta dvorana ima prostora za 14.000 gledalcev ; 
tedaj je razumljivo, đđ v takem prostoru ne zadostuje majhna moč. 
Omara ne nosi na sebi posebnega kinča, je pa olcusno in močno sestav- 
Ijena. Posebno pozornost vzbujajo sprednje piščali iz čistega angleškega 
čina. Orgle imajo .^tiri manuale in popolni pedal. Kombinacijskih grabiSć 
imajo 32. Vsakemu manualu jih služi osem. Potem pa še priđe veliko 
Stevilo kombinacijskih pedalov, ki služijo raznim menjavam in delajo 
velikanski efekt. Mehanizem mehovja goni parna sila. Pri omenjenih 
orglah se hvali posebno efekt, kterega narejajo posamezni spremeui ; 
pi*avijo, da se prečudno lepo glase ; skupna sila pa dela glas velikanski, 
poln in veličasten. Vseh spremenov imajo te orgle 111. Ko so bile 
postavljene, poklicali so Angleži najslavnejše organiste sveta, naj bi jih 
posku^li, in V to svrho so za najboljše igranje razpisali več daril. 
Prvo darilo je dobil c. kr. dvorni organist Karol Bruckuer iz Beča, 
drugo pa neki Magyar iz Budimpešte. Torej dva Avstrijanca. 

Strokovnjaki pa pravijo: „Nekdaj so bile zgoraj omenjene orgle 
največje na svetu, a sedaj pa so one v katedrali v Garden-City pri 
Novera Jorku." Te čudno velike orgle je naredil Roosevelt v Novem 
Jorku. Delal jih je samo dve leti; to je znak, kako hitro in pridno 
znajo delati Amerikanci. 

Te orgle pa presegajo po sodbi strokovnjakov ter so največje v 
Anieriki one v Misic-Hall-u v Bostonu. Te orgle so dve tretjini večje od 
onih v Albert-Hall-u in so sploh znane kot najlepše in po milobnosti 
in značajnosti glasii kot najboljše. Pri polnih orglah se kaže ravna kon- 
fuzija in lep izbor. Orgle te imajo štiri manuale in trinajst kombina- 
cijskih pedalov, skupno podvojeni pedal, kteri pa nima samo enega, 
marveč tri spremene od 32 čev. Te orgle je izdelal dobro znani, slavni 
Walcker v Ludwigsburgu na Wtirtemberškem ; delal jih je celih 7 let ! 
Prostor, kterega one zavzemajo, iznaša na širokost 45 čev., na glo- 
bokost 40, visoke pa so G3 čev. Piščalij v celih orglah je 5353. 
Velike piščali iz čistega čina v prospektu srednje vrste tehtajo vsaka 
ena proti đrugej 1000 funtov, in mozak lahko v tako piščal polagoma 
po kolenih zleze. Posebne vreduosti in občudovanja vreden je veliki 
^crescendo". S tem tiskalom potegne organist glas od najnežnejše tihote 
do najsilnejše moči, hitro ali počasi, kakor mu je ljubo. Te orgle so na 
sapnico s stožci (Kegelladen). 



164 

Največje orgle na svetu pa ima v oblasti Rusija. To ogromno 
glasbeno orodje si je omislila stolnica v Rigi. Ko bi hoteli uatančuo te 
orgle opisovati, bilo bi preobširno; zadosti je, ako rečemo, da so naj- 
imenitnejše in največje, kar jih svet premore. Pevajočih spremenov imajo 
124 in nad 50 pomožnih spremenov. Izdelal in postavil jih je pred 
dvema letoma slavni Walcker s sapnico na stožee. Ta umetnišld velikan 
je že prodrl v vse dele sveta; tuđi Avstrije ni izpustil. Dobro nam je 
znano njegovo ime po orglah v votivnej crkvi na Dunaji. Zdaj pa so se 
mu V izdelovanje izročile velike orgle za velikansko crkev sv. Štefana v 
n^iSej stolici. Spremenov pevajočih bodo te orgle imele IH), manualnih 
sklepov ; od teh pripadajo i\ pedalu ; nadalje 7 kombinacijskih nogalnic 
in „Schwelltritt^ ; torej 13 pomožnih spremenov. Orgle bodo imele 3 
manuale in pedal, sapnico na stožee, mehovje pa sestaja iz 15 velikih 
pistonov z nogami. Ni dvoma, da bode potem ta crkev slovela s svojimi 
orglami še bolj, nego slovi zdaj s svojim v oblake kipečim stolpom. 

Da pa se nam je začel ta nepremagani mojster s svojimi orjaškimi 
orglami bolj bližati, kaže lo, da so za štajersko hranilnično koncertno 
dvorano v Gratlci naročili pri Walckerji koncertne orgle. Imele bodo 
43 spremenov, 3 manuale, po bS piščalk v spreme nu od C — k in pedal, 
po 30 piščalij v spremenu od C — f. Mehon sestoje iz 6 velikih sesalnic 
(pump) in regulatorja. Sapnica je na stožee. Vsa diniga skupnost pa 
kaže, da bode v teh orglah združena vsa umetniška sila. V konstrukciji 
se ne pogreša niti ena najmodernejših iznajdeb v vseh pomožnih strojih, 
ki služijo igralcu. Da bode delo umetnisko dovi-šeno, to se že prej 
ve, kajti Walcker je prvi mojster v tej stroki na svetu. Izdelal jih je že 
nad 500, večjidel velikanskih orgel. W. Sauer, precej^nji konkurent 
\Valckerjev, izdelal je tuđi od leta 1857 do danes že 412 orgel; toda z 
Walckerjem se lukakor meritr ne more. Oba ta svetovno znana mojstra 
držita se sestave s sapnico ^na stožee'^. 

Ker smo v duhu prehodili kraje, v kterih se nahajajo največje 
orgle, ki bi utegnole zanimati naže čitatelje, naj že omenimo največjih 
crkva. Čuditi, se ni, da si tu pa tam omislijo t;iko orjaške orgle ; kajti 
manjše bi gotovo velikemu prostoru ne zatlostovale. Največja crkev na 
svetu je sv. Petra stolnica v Rimu. Ta iznaša prostora za 54.0(K) Ijudij. 
Tej bližnja je katedrala milanska, prostora ima za 37 .(KK) Ijudij. Crkev 
sv. Pavla V Rimu obsega 3().(XK) Ijudij. Katedrala v Kolnu za 30.000 
Ijudij. Po tej vrsti so tuđi crkve sv. Pavla v Londonu in crkev sv. Petra 
V Bologni, kteri zavzemate prostora za 25.000 Ijudij. Crkev sv. Ivana 
v Lateranu je za 23.000, sv. Patrika katedrala v Novem Jorku pa za 
18.000 Ijudij. Potem pridejo crkve sv. štefana v Beči in katedrala v 
Piši za 12,000 Ijudij; crkev sv. Dominika v Bologni za 11.400 Ijudij; 



165 

^Frauenkirche" v Monakovem za 11.000 in crkev sv. Marka v Benetkah 
za 7000 Ijudij. 

Ker smo si ogledali zanimive orgle in tuđi crkve, prepričali smo 
se, da orgle, ako so velike, ne zahtevajo le obširnega prostora same 
za-se, ampak tem več glasu, da se zamore po svoje razvijati in odme- 
vati. Vsled tega pa nahajamo v naših krajih malo orgel ali skoro nič 
V privatnih hišah, kjer ni primernih prostorov, še manj pa veselja in 
denarja; kajti orgle so drag instrument. Drugače je pa to v Ameriki. 
Ako si ogledamo tam orgle po privatnih hišah, čuditi se moramo, koliko 
amerikanska bogata gospoda v to denarja potroši, da si za koncerte 
prireja drage in velike orgle. 

Izmed orglarjev, ki delajo veliko orgel za privatna stanovanja, je 
glasoviti H. Lv. Roosevelt, ki poseda svoje delavnice v Novem Jorku, 
Filadelfiji in Baltimoru. Ta mojster je v dveh letih naredil 7 velikih 
orgel za privatne hiše. Posebne vrednosti so iste, ki so narejene tabač- 
nim fabrikantom W. S. Kimballom v Rochhestru. Imajo pedal in 3 ma- 
nuale pa 40 spremenov ter so stale 14.000, tolaijev. Ker pa v hiši 
Kimballov ni bilo primerne sobe, zgradile so se skozi tri nadstropja. 
Traktura je deloma pnevmatična, deloma električna, ravno tako naprav- 
ljena, kakor pri največjih orglah na svetu (v Rigi). Pri orglah v Garden- 
Citv je znano, da se je za komunikjicijo med štii-imi deli orgel, ktere 
so odločene za posebne oddelke v crkvi, potrebovalo telegrafske žice v 
skupnej daljavi 22 augleških milj. 

Druge, ktere je Roosevelt za privatno poslopje naredil, so menda 
edine, ki imajo 32 čev. spremen v oblasti. Zatorej pa so tuđi 2200 
tolarjev dražje, nego Kimballove. Ker tukaj ni šio le za večje število 
pišćalij, ampak je morala sapnica in mehovje biti večje, priskrbel si je 
naročnik teh orgel, Robert Coleman v Cornvvallu, še povrh na svoje 
stroške mojstru na ljubo dva draga vodna motorja, da gonita mehovje. 

Posebnega spomina glede na Ijubkost spremenov (za solo) so vredne 
one orgle, ktere je Roosevelt za stanovanje umrlega Th. Winans-a v 
Newportu izdelal. Ta Winan8 je bil pravi original v tem, da si je baš 
zsiradi orgel dal sezidati hišo na neko pečino pri morji. Ta hiša je 
navlašč za odmev narejena in ima stene iz samih zatvornic (Jalousien), 
ktere pa lahko igralec na orgle hipoma odpre in zapre s pneMnatičnim 
pedalom. S tem se dela čudovito lep ^decrescendo" posluSalcem v hiši, 
se lepše pa se posluša na morji pod pečino, iznad ktere grmi mogočni 
glas, ki ga pa lahko organist padati pušča, da se jedva sliši. Mehove 
tem orglam goni parna sila. 

Jako lepe orgle so tuđi v privatnej hiši P. Robertona v Novem 
Jorku, izdelane tuđi od Roosevelta. Te brojijo samo 18 spremenov in 
stanejo 4500 tolaijev. Prospekt s svojimi piščalmi je čarobno lep ; neiz- 



166 

rečeno krasna pa je intonacija. Vteh orglah je takozvana „Concertfldte**, 
po kterej so bili glasbeniki, ko so jo prvikrat slišali, kar omamljeni. 

Omeniti je se orgel, kterim je tuđi Roosevelt mojster. Te orgle so v 
privatnej dvorani Edisona in so osobito zanimive zaradi tega, ker goni 
mehove električni transmission. Edison je izvrsten igralec na otgle in 
ima velike glasbene zmožnosti. Kedar mu je veliko misliti in je po 
duševnem delu utrujen, igra vselej po ćelo uro na orgle in trdi, da ga 
ni boljšega zdravila, da se ozdravi duh in umiri razbuijenost, nego je 
igranje na orglah. 

J. H. in C. S. Odell, izdelovatelja orgel v Novem Jorku, napravila 
sta že tuđi mnogo orgel za privatne hi§e in za crkve; tako na pr. za 
\V. Beldena. Ta pa je na ravnost zahteval, da hoće orgle imeti silno 
močne, kar se je tuđi izdelovateljema posrećilo po „solo-cornetu", ki sam 
za-se V orglah stoji v jako širokih piščalih in potrebuje sapnega pritiska 
10 col. vodne cevi. Ni čuda tedaj, da se njih glas dve angleški milji 
daleč sliši. Poznamo cornete, kterim 3 col. pritiska zadostuje. Naročnik 
teh orgel je bil tako zadovoljen, da je radovoljno dal za orgle 7500 
tolarjev in takoj 5e nove naročil za eno drugih svojih hiš ter se izrazil, 
naj mojster naredi in pokaže, kar zna, ne gledaje na stroške. In res je 
mojster te orgle tako izvršil, da premorejo s svojim glasom dvoje ali 
troje velikih crkvenih orgel. Te orgle imajo 58 spremenov in zvonelo 
igro, ktera obstoji iz 32 velikih jeklenih plošč; poleg tega pa imajo še 
bobne, pavke in ves koncertni trušč. Stale so te orgle 15.000 tolarjev ; 
povrh pa je Se nosil naročnik veliko stroškov pri stavljenji za mizarje 
in tesaije, pa še sam je kupil parni stroj, ki goni mehove. Vsa meha- 
nika je narejena na podlagi pnevmatike, kakor sploh vse Odellove orgle. 

Prva pneNTnatična uprava, ktera namestuje mehaniko, pokazala se 
je leta 1873. pri orglah v crkvi sv. Jarneja v Novem Jorku. Te orgle 
imajo 79 spremenov. Od tistega časa pa se vedno ponavljajo zboljšave 
glede pnevmatike. 

Poleg zgoraj omenjenih orgel je firma „Odellova" izdelala še 
naslednje orgle: Za B. Gregory-ja v Novem Jorku, Robertu Thallenu v 
Brooklynu, E. Bowmannu v St. Louis-u in še več drugih ; vendar pa ne 
presezajo nobene Beldenovih. 

Pretečeno leto pa ni mogla več firma Odellova naročil za privatne 
orgle sprejemati, ker je bila z delom crkvenih orgel preobložena. V 
kratkem času mora namreč izdelati velike orgle za Baptistovo crkev, 
ktere bodo stale 12.500 tolarjev. 

Da se pa ta navada, orgle staviti po privatnih hišah, ni pričela 
še le V novejšem času, priča to, da je jako stara firma Jardine in sin 
že veliko koncei-tnih orgel izdelala za privatne hiše. Tako na pr. J. 



167 

Knappe-ju v Brookljnu in zopet za hiSo J. K. Meyers-a v Hastinps- 
Hundson-u s 44 spremeni in zopet druge za Lean-a v Novem Jorku. 
Tuđi ta firma je s crkvenimi deli preobložena. Poleg manjših orgel je 
izdelala tuđi velike za crkev sv. Neže v Brooklynu. Orgle imajo 74 
spremenov na 4 raanuale in popolni pedal ter staiiejo 18.000 tolarjev. 

NajstarejSa firma temu izdelovaiiju je v Ameriki H. Erbenova v 
Novem Jorku. Obstoji že jiad pol stoletja. V tem času je izdelala nad 
50 orgel ; a pomisliti je treba, da je med temi mnogo takih s tremi ali 
štirimi manuali. Tuđi je izdelala ta firma mnogo orgel za privatne hiše, 
med kterimi so prav izvrstne Colonelove in W. Tannerjeve v Richmondu. 
Mehove tem orglam goiii vodna sila. 

Ena manjših firm je v Ameriki W. H. Daviš in sina, ktera je 
počela za gonjenje mehov uporabljati vodne motoije. Prve orgle v Ame- 
riki, kterim je služila ta uprava, so privatne orgle, ki jih je izdelala 
Davisova firma za James Bella v Brooklynu 1. 1862. Ta uredba se je 
cmI tedaj pričela čim dalje tt*m bolj udomačevati v Ameriki pa tuđi na 
Angleskem. 

NajslavnejSi orglar v Avstriji je Rieger v Jagerndorfu v Šleziji. 
Ta mojster se je izučil orglarstva pri slavnem Walckerji. Da pa tuđi 
naša Slovenija v tem ne zaostaja, dokaz nam je to, da se je pred nekoliko 
leti podal dol)ro znani orglar g. Ign. Župan iz Krope na Gorenjskem 
k slavnemu Riegerju v nauk ter se je pri njem popolnoma izučil. Od 
tistega časa izdeluje firma Županova orgle izključljivo le po 8ystemu 
sapnice na stožce (Kegelladensystem). Imeli smo priliko poskušati nove 
Županove orgle ter smo strmeli nad veličastvom in Ijubkostjo njihovega 
glasii. Naj bi se pač vsako crkveno predstojniStvo, ki potrebuje novih 
orgel, zaupljivo obrnolo do g. Župana; kajti razven tega, da je v tej 
stroki prvi mojster na Slovenskem, je možatega značaja in izdeluje orgle 
po nižjej ceni nego ktera koli druga firma. 



Sventipolk. 

^Qfesar Arnulf je pismom dne 31. mes. avgusta leta 898. v Ranshofenu 
^J poklonil ^cuidam viro bonae nobilitatis exorto Zuentibolch 
uominato Liutpoldi carissimi propiiigui ac illustris marhionis vasallo" 
dvor V Ki^Skem (Gurk na Koroškem) in fevde ^in Zueszach" (v Seli- 
fičah Zeltschach).* 



* £iohborn, Bntrage If., 167. 



168 

S pismom dto. 898, 4. IX. Ranshofen, opisuje cesar Arnulf toč- 
nejše meje teh posestev: „ab Alpibus Glodnizze ad Desertas Alpes, 
ad Conjuratum fontem ad conflueatia Milse in Motniz, et exinde U8que 
Entrichistanne ex una parte montis usque ad Muram fluvium, et ex alia 
parte ejusđem moiitis usque ad Gurkam." * 

Meja Sventopolkovih posestev se je torej raztezala od sotoka 
Krke in Motnice do današnjega Alt-Albecka, dalje ob meji nekdanjega 
belaškega in celovškega okraja v Štajersko do potoka Laznice, od onod 
do Mure, provzdolž te reke do Teufenbacha, in od ondot črez Neumarkt, 
Breze (Friesach), do Medtokaja (Zwischenwassern).* 

Kdo je bil ta ^bonae nobilitatis vir" Sventopolk? Nekteri ga 
imajo za raoravskega kraljevića, drugi za nezakonskega sina cesarja 
Arnulfa ; meni se eno kakor drugo ne dozdeva verjetno. Da je bil ime- 
niten slovenski plemić, prićuje njegovo ime, in torej je tuđi imel 
oćeta Slovenca, in jaz bi ga imel za sina onega koroškoslovenskega 
plemenitaša z imenom: Valkun (pisave: Valtun so krive), kteremu je 
cesar Arnulf leta 895. trušenjsko dolino in logove na djekšskej gori 
poklonil, dalje mu daroval posestva ob Savi, pri Reichenburgu in 
Krškem (kranjskom)'* — „in marchia juxta Sowam, quod Richen- 
burch dicitur, et aliud praedium ultra feudiura Sowam Gurkevelt 
nuncupatum." 

Ta Valkun pa je bil sin ali vnuk onega Valkuna, kterega je 
bavarski vojvoda Tassilo okoli leta 766. za vojvodo na Koroškem 
(in quarantanis) postavil, in ki je s pomoćjo škofia Virgilia tako goreče 
razširjeval kršćansko vero, kar je že ućeni Koch-Sternfeld trdil.* 

Sventopolk je imel hćer z imenom Imma, kterej je cesar Otto 
II. leta 898. već posestev na Koroškem daroval. Ta se je bila omožila 
z nemškim grofom Wilhelmom,^ ki je bil oće WilhelmaII., grofa 
breškega (Friesach). Grof Wilhelm I. je pa izhajal iz one rodbine, iz 
ktere sta bila markgrofa v Ostmarki, brata Wilhelm in Engel- 
schalk. Grof Wilhelm II. imel je za ženo Hemmo, nećakinjo cesarja 
Henrika II., ktera je dobila posestva ob Savinji (1016) in svojemu možu 



' Hormajer, Arch. fur SGddeutschl. IF. 215. 

' Glej Cariiithia, 1817. Nro. 240. V današnjem Zw ischenwassern je stala 
rimska postaja: Matucaio (casiis loc), kar je skaženo h Mad-inedtokaj. 

» Horinajer, Archiv f. S. D. 11. 213. 

* Koch-Sternfeld, ROckblicke auf die Vorgeschichte Đa^erns, Abhandl. der hist. 
Clnsse der bair. Akademie VII. Band, 18r»3. pag. 21.5 etc. 

^ Glej: ĐlUtter des Vereins ftlr Landeskunde Niederdsterr. Neue Folge XIU. 
Jahrgang, pag. 239. 



169 

rodila sina grofa Wilhelma III.^ soproga blažene Hemme, ustanov- 
niče krškega ^Hochstifta^, in pa sina Luitolda (1025), pradeda bra- 
tov Starchanda (kije imel naslov Marchio de Soune), U 1 rika in 
Weriganda; ki so bili salzburškega višjega škofa Thiema ujeli*^. 
Po materinej strani so torej ti breški (Friesach) grofi slovenske krvi. 

Đavorin Trstenjak. 



Ž e 1 a r. 

i|^ri Šavničarih in PeSenčarih velijo se oni posestniki, ki nišo kmetje, 
t^^ to je, kteri nimajo konjev in posestva najmanje 20 plugov, ali kteri 
imajo hiše in za gospodarstvo potrebne hrame na kmetskem selu^ želari; 
Gorčani take posestnike imenujejo: kaj žare (iz nemšk. Keusche), prebi- 
valci celjske pokrajine: koči are (po koči, malej neznatnej hiši), ko- 
rotanski Slovenci: bajtlare (po bajti, koči podobnem domku). Na 
murskem polji razločujejo se gosposki in kmetski želari ; prvi so si svoja 
stanovališča postavili na gosposkej zemlji, slednji pa na kmetskej. No- 
beden želar nima pravice do občinskega premoženja. 

Besedo želar nahajamo edino pri Slovacih. Nekteri jezikoslovci 
mislijo, da je želar iz nemškega Siedler, kar pa se meni neverjetno 
dozdeva, ker iz Siedler bi Slovence ne bil stvaril oblike: želar. 

Dobšinsk;f (Prostonarod. običaje itd. pag. 49) piše: 

^Ozelene je u ludu želiarstvo, t. j. kto nemajiic vlastniehu domu 
prenajme si hospodu v cudzom dome, ten je želiarom; rovne ktori 
nemali a nemaju pozemky alebo len mal^mi pozemkj a domky vladli a 
vladnu u prirovnani k sedliakom nazvani boli i nazvani su po dnes 
želiarmi." 

Kaj pomeni ta beseda? V „pravdi ruskej" rabi se juridičen ter- 
minus: željati, in DaU pravi, da željat označuje: lišatb sja čego, 
eiuem etwas entziehen, te r jat, verlieren, einbtlssen. Željari, želari bi 
torej bili posestniki, ki so lišeni občinskih pravic. Kdo ima 20 — 40 plugov 
posestva — polja, travnikov, pašnikov, goric (vinogradov), lesov (gozdov), 
je ćeli kmet, in družina mu reče: gospodar, v nekterih vaseh ob 
Muri: gazda; enako ime ima tuđi pri Slovacih. Oblast črez svoje po- 
sestvo imenuje Slovak: vladanie, Slovenci kozjanskega okraja pa ime- 
nujejo oni territorium, v kterem stojijo hiša, hram, skedenj, hlevi itd, 
oblast, tuđi gvaHti, po kancelijah ponemčena beseda slov. oblast 



♦ O teh grofih naj se bere v inojej razpraTi ^Weriand de Graz". 

12 



170 

(gvaut iz 6ewalt). Zagorski Slovenci pa ozaačujejo z besedo: ladanje^ 
praeđium, domimuni^ in ako v Zagrebu vprašaš družino kakšnega ple- 
miča^ ki ima grajščino: je-li su gospon doma? — odgovori ti: ne, jesu 
na 1 a danji blizu Krapine. Kđor je imel mnogo zemlje in dvorov, bil 
je — vladika. Davarin Trstenjak, 



Foročilo hrvatskej književnosti. 

Spisiije J, StekUisa. 
IX. 

1. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga LXIX. (mathema- 
tićno-prirodoslovni razred IV. 2.) Sodržaj: 1. Flora okolice bakarske od Dragutina 
Hirca. V tem spisu pokazuje pisatelj, da se nahaja okoli Bakra 1002 ?rst rastlin. Med 
njimi se najde mnogo endemičnih, t. j. takib, ki samo v okolici bakarskej rastejo. 
Dragutin Hire je ljudski učitelj v Bakru ter se že skozi več let bavi z iztražiranjcm 
prirodnih odnošajev svojega kraja. Njegove razprave v tej stroki so izvrstne ter se tuđi 
cenijo, kakor nam potrjuje njegova razprava v Radu. 2. Prvo izvjese potresnoga 
odbora za g. 1883. od dra. M. KiŠpatića. To je zanimiva razprava, v kterej naha- 
jamo podatke o potresih na Hrvatskem 1. 1883. 

2. Rad, knj. LXXI. (razred illologićko-historički i filosofićko-juridićki, VIII.) 
Razprave: 1. Putovanja po balkanskom poluotoku XVJ. vieka: Putovanje A. Vrančića 

1. 1563 u Carigrad, od dra. P. Matkovića. Pisatelj nam predočuje iz spisov tega 
potnika stanje na balkanskem polotoku v 16. veku. Razprava je zanimiva za geografa 
in ethnografa, pa tuđi za vsakega, ki se zanima za historijo balkanskih Slovanov. 

2. Nov prilog za istoriju akcentuacije hrvatske ili srpske, od dra. T. Maretiča. Za 
slovenske filologe zanimiva razprava. 3. Gradja za poznavanje eroikomične dubrovačke 
pjesme, od L. Zore. 4. Prinos k naglasu u (novoj) slovenštini, od M. Valja vca. O 
teh razpravah bilo je ie v poprejšnjih zvezkih omenjeno. 

8. Knjige dniStva sv. Jeronima. 1. Danica, koledar za navadno leto 1885. Iz 
izvestja druStvenega blagajnika se vidi, da je to dniStvo prav lepo napredovalo, kajti 
skupni imetek društva iznaša 84.389 gold. Semkaj se pribrajajo tuđi štiri zaklade, iz 
kterih se vsako leto obdanijejo pisatelji. Poveijenikov ima društvo 284, a članov pa 
6242 vseh skupaj, kar je Se vse premalo za hrvatski narod. V tem pogledu smo Slovenci 
z dmlbo sv. Mohorja mnogo naprednejši. Vendar pak je Danica tako priljubljen koledar 
med narodom, da se ga tiska ie 25.000 odtisov. Sodriaj odgovaija popolnoma vsem 
potrebam, pa tuđi književni del je zanimiv. Slike ima štiri, namreč „stolno crkev v 
Djakovu** od znotraj; potem dve sliki, ki predstavljate zagrebsko stolno crkev, kakšna 
je zdaj in kakšna bode, ko se popravi. Četrta slika pa predstavlja našega Nikole 
Jurišiča, glasovitega junaka, ki je utnrl 1. 1545. Prav lepa je pripovedka „Strnadica* 
in povest „Mora** ; a podučljiva sta dva članka : „o koži našega telesa" in o „livadar- 
stvu". r- 2. Domača perad ili živad od Andrije Hajdenjaka. Na Hrvatskem se goji 



* Glasnik v odpadel, kakor v besechh las, lat. ifd. 



171 

posebno innogo peradi, ?endar pa ne dosta razumno ; zatorej se je pisatelj potrudi], da 
napito narodu podok o tem posla, in to je sodržaj te knjige, kojo je društvo sv. Jero- 
nima izdalo. — 3. Voćarstvo za puk, napisao Franjo Kuralt, tajnik hrvatskoga gospo- 
darskoga društva v Zagrebu. Pisatelj nam je znan tuđi že po ravno takem spisu, ki 
ga je pred nekaj leti izdala družba sv. Mohorja. Hrvatska je za sadjerejo kaj prikladna 
zemlja, vendar pa je ta stroka v gospodarstvu ostala do dandanes zanemarjena. Da se 
sa4jereja popravi in po zemlji razširi, izdala se je ta koristna knjižica. — 4. Supruga 
prava krSćanka, za puk ni^isao Izidor F. Paulić, župnik Privlaćki. Ta knjižica je 
pisuia iz prave Ijubezni do naroda hrvatskoga, ki je zaćel po mnogih predelib, osobito 
pa po Slavoniji ginoti. Y tej k^jigi ga nagovarja njegov duhovni pastir, naj ostane, 
veren in pošten svojemu rodu in narodu, naj se upoznava s svojimi dolžnostmi ter jih 
strpljivo izvrftuje. Ker pa zamore žena v rodu največ pripomoći, da se vzdrži narod čil 
in čvrst, zatorej se bavi pisatelj v tej knjigi naj već z dolžnostmi kršćanske soproge. — 
5. Nauk domaćem uzgoju ili glavna pravila kršćanske gojitbe. Po slovaćkom priu- 
desio Rikardo Filipašić. Pisatelj nam pripoveduje na 213 straneh v 26 odsekih, 
kako je treba otroke v kršćanskom duhu odgojevati, da bodo mogli kasneje, ko odra- 
stejo, V vseh ^kolnostih svojega življenja zadovoljni in sroćni biti. Knjiga je pisana 
prav razumljivo ter jo more tuđi prosti narod prav lahko citati in se mnogo dobrega 
naućiti iz nje. — Društvo sv. Jeronima prav lepo napreduje ter je vredno, da se vse- 
stranski podpira in da najde tuđi med Slovenci svojih ćlanov. 

4. Historija rimske književnosti. Sastavio dr. Franjo Maixncr, sveučiliStni 
profesor. Zagreb, nakladom Mućnjaka in Senftlebena, tiskom dionićke tiskare. Str. 248 
V b*. Ciena 1*50 gl. — Ta knjiga je namenjena v prvej vrsti kandidatom gjmnasijalnega 
ućiteljstva pa tuđi gjmnasijalcem v višjih razredih. Zaslužni pisatelj je s to knjigo 
veliko praznino v šolskej literaturi izpolnil, in od zdaj ne bo treba već našim kandi- 
datom segati po nemških knjigah te stroke. Delo je prav vešće sestavljeno ter se 
odlikuje s svojo preglednostjo mnogo od slićnih nemških knjig. Na početku vsakega 
razdelka je napisal učeni pisatelj kratko, ali prav zgodno, slikovito, temeljito in izcrpivo 
obćno karakteristiko o socijalno-politićnih in književnih prispodobah dotičnoga razdobja. 
A historićni materijal književni je razporedil v vsakej dobi na enak način. Največje 
poglavje je posvećeno Ciceronu. Knjiga je sploh jasna, vendar pa na nqkterih mestih 
prekratka, in le škoda je, da ni malo obšimejša, da bi bile tuđi manj važne periode 
bolj toćoo opisane. Sploh pa knjigo priporočamo tuđi slovenskim profesorjem klasične 
filologije kakor tuđi kandidatom te stroke. 

5. Dragoljub, koledar za god. 1885 i Hrvatski uredovnik. Knjižara Mućnjak i 
Senftleben. Zagreb 1884. Ciena 1*20 gld. Koledar „Dragoljub" je doživel že 22. tečaj, 
in to je iiv dokaz, kako je sploh priljubljen med narodom, ker je vzlasti praktićen pa 
todi najbolj obsežen. Posebno vrednost daje temu koledaiju obsežnl imenik vseh 
civilnih, crkvenih in šolskih oblastnij ne samo kraljevin Hrvatske in Slavonije, nego 
tuđi Dalmacije, Beke in Đosne-Hercegovine. V Dragoljubu se nahaja vse, kar ćlovek 
tolikokrat potrebuje. Tukaj se najde statistični koledar, politična uprava, sodnijsko razde- 
Ijenje, pr^led mestnih sodnij, razdeljenje Bosne in Hercegovine, dalje vse važne zadeve 
potoe, železniške itd. Razven tega pa ima Dragoljub letos posebno zanimiv in obsežen 
književni dar, iz kterega spominjamo tukaj narodno pripovest „Ribar", potem povest 
«Staniša Lićević", pesen „Hrvatsko Kosovo" in „Zidanje Skrada" ter povestniško raz- 
pravico „Kaćić i Hrvati" itd. Urednik temu koledaiju je poznati pisatelj hrvatski Gjuro 
Deželić. Bazven omenjenega koledaija imajo Hrvatje tuđi Še drugih prav lepih, med 
kterimi se najbolj odlikuje „Zvonimir" z lepimi slikami in bogatim književnim darom, 
^lob je opaziti v tej stroki med Hrvati in Srbi velik napredek, Slovenci pa smo v 

12' 



172 

t«ui pogledu jako zaostali; kajti razven koledaija dnižbe sv Mohorja, y kterem pa ^e 
mnogokaj pogrešamo, nimamo Dobenega Tečjega, ki bi odgorarjal tuđi v praktićnem 
oziru vsem potrebam, kakor omenjeni Dragoljub. Naj bi y tem oziru rodoljubni 
pisatelji slovenski zjedinili se ter v prihodnjem letu sestavili tak praktićen koledar za 
Krai^jsko, Štajersko, Koroško ia Primorsko, ali zraveo sereda tuđi ne pozabili na lep 
književni dar. Mi mislimo, da bi se pri danaSnjih okolnostih tako podvzetje tuđi y 
gmotnem oziru splačalo. 



Drobnosti. 

RazšiijaTa kristjanstra med SloTenei. DobivSi knjige slovenske Matice vzel 
sem najprej Letopis v roke in začel čitati razpravo Andreja Fekonje: „Razširjava 
kristjaDstva med Slovenci". Prvi del te razprave je bil tiskan ie lansko leto, a ni mi 
znano, da bi bil kdo izpregovoril kako besedo o njej. Kar se tiče đrugega dela, sklenol 
sem spis pregledati in izreci o njem svoje mnenje. Č. g. Fekonja nam je že znan po 
svojih spisih o Stanku Vrazu in po drugih enakih sestavkih, ki so brez dvoma mnogo 
boljSi, kakor pa to delo, ktero pričuje sicer o pisateljevej marljivosti in vestnosti, a ob 
enem tuđi o njegovej lahkovemosti, ki ima vse za čisto resnico, kar je spravila na dan 
domišljija kakega strankarskega zgodovinarja, bodisi Uuberja, Giuzela ali pa koga đru- 
gega. Pisatelj bi bil moral porabiti istočasne vire, na pr. letopise, kronike, listine, 
pisma, legende itd., v izvimem jeziku in se sam prepričati o resničnosti te ali druge 
dogodbe. Ker pa je zajemal svojo tvarino večinoma le iz raznih knjig, (ki nišo nika- 
koršni viri, temveč le pripomočki,) izmed kterih pa v prvej vrsti Huberjeva gotovo ne 
zasluži one pohvale, ktero je izrekel g. pisatelj v predgovoru o njej (str. 115 i. d.), 
nakopičilo se je v razpravi mnogo napak, ktere je pisatelj iz dotičnih knjig prepisal. Opozoriti 
hočemo na nektere take pomote : Str. 121, v. 34. Oglej ni vas, temveč mesto. Str. 123, 
V. 24. Forojulij je sedanji Čedad (Cividale) na Furlanskem. Str. 123, v. 25. Oglejski patrijarh 
Pavlin ni sklical nikakoršne sinode v Altino. (Prim. Mansi, Sacr. conc. coll. XIII., 
str. 827.) Str. 124, v. 18 i. d. in str. 125, v. 31. Pisatelj je glede časa, ko se je naselil 
sv. Rupert na Bavarskem in o njegovej smrti Huberjevih mislij, in vendar je mnogo 
veijetnejše, da je živel okoli 1. 700. Velika večina najboljših nemSkih zgodoviuarjev 
novejše dobe je teh mislij, kakor Bettberg, Wattenbach, Blumbei^er, Bddinger, Quitz- 
mann, Gfr5rer, Krones itd. Ako bi bil sv. Rupert res že 1. 574. umri, ujemala bi se 
ta letnica jako slabo z drugimi zgodovinskimi fakti. Znano je, da so se Slovenci po 
alpinskih pokrajinah naselili večinoma Se le po odhodu Laugobardov v Italijo (568), 
posebno pa okoli 1. 595 (Bradaška v Letopisu Matice slov. za 1870, str. 260 i. d.). V 
„Breves noticiae de constructione ecclesiae sive sedis episoopatus in looo, qui dioitur 
Juvavo,*" c. 2. („Juvavia, Anhang, p. 33*) čitamo: „Interea oontigit, ut a vioinis Sclavis 
illi fratres, qui ad Pongov de Salzbui^ensi sede ibidem destinati erant, inde ezpelle> 
bantur, et ita multis temponbus erat devasta eadem cella propter immineutes Sclavos 
et crudeles paganos, quia igitur perdifficile est omnia pariter adnotare, quae domiuus 
Rudbertus episcopus his novellis temponbus christianitatis in eadem regione perfecit, 
tamen necessarium duiimus non reticere potiora." Na drugem mestu (c. 6, p. 35) pa 

stoji: M Theodebertus dui tradidit dicto vel sancto Maximiliano ad Pongo, 

qnando dominus Rudpertus episcopus illam ibi ecclesiam dedicavit, et quorum propter 
Sclavos crudelissimos paganos eadam cella, multis erat temponbus desolata ....* — 
Iz teh dveh citatov zvemo, da so Slovenci razmšili samostan sv. Maksimilijana t 



173 

Pongavu' in pregnali tamošnje redovnike in sicer po ninenji g. Fekonje okoli leta 612. 
(gl. str. 130, V. 6.). Mnogo let pozneje (^multis temporibus", kar stoji na dveh mestih) 
posvetil je sr. Rupert na tem kraji crkev za časa vojvode Theodeberta. — Iz navedenih 
citatov je pa tuđi razvidno, da so v Pongavu stanovali Nemci, ne pa Slovenci, kakor 
misli g. Fekonja (str. 116 in str. 123), kajti zdi se mi nevetjetno, da bi Slovenci sami 
napadali svoje rojake. Le po bližnjem Lungavu bili so naseljeni. Da je bilo Solnogra- - 
&ko razven Langava takrat večinoma nemško, da se dokazati tuđi iz krajevnih imen, 
klera se nabajajo v listinab 8. in 9. stoletja. 

Str. 127, V. 16. Namesto „Arva" imelo bi stati „Auua** ali »Au". Str. 128, v. 
24. Da bi bil Waltunch (bolje Valkun) Neraec ali pa vsaj ponemčenec, ne trdi nobeden 
vir, pač pa je znano, da so Franki pustili s prva Slovencem domaćine za vladarje 
(Prim. str. 182, v. 30). Str. 130, v. 6. „Cella s. Maiimiliani" v Pongavu se v slovenšćini 
ne srne imenovati „Maksimilijanovo selo". Beseda „cella" je tu latinska in pomenja 
„samostan" (prim. Du Cange, Gloss med. et inf. latin.) terneizbaja iz slovenske besede 
„selo**. Da nam je treba misliti tii na samostan in ne na selo, razvidno je iz prej 
omenjenega citata, v kterem se govori o redovnikih (^fratres*"). Krajevna imena „Sele, 
Selnica, Kadisel, Bizelsko" itd. (gl. str. 130, v. 29) nimajo kar nić opraviti z imeno- 
vanim samostanom v Pongavu. Kar se tiče krajevnih imen „Zell", nastala so nektera 
iz sloTensko besede „selo", nektera pa iz latinske „cella" (= samostan, crkev) ; na- 
paćno bi bilo, ako bi kdo vse one kraje, ki se zovejo „Zell", hotel proglasiti za prvotno 
slovanske (gl. str 186). Str. 130, zadnja v. Ingo ni bil poslednji znani vojvoda 
slovenski, v virih imenujejo se za njim še drugi, kakor Vojmir, Pribislav, Stojmir itd. 
Str. 134, V. 15. Uuber in Fekonja mislita, da je pokrajinski škof Theodorik prišel še 
le po 14. juniji 810 (prav za prav po 14. jun. 811) na Slovensko, ne pa že v začetku 
1. 799. Najbrže so ju motile besede „occidentali parte Bravi fluminis", da sta 
se izrekla za tako pozni čas. Vendar navedene besede se ne nana^jo na razsodbo Ka- 
rola Velikega med oglejskim patrijarhom in solnografikim nadškofom 1. 811., temveč 
na daritev kralja Pipina 1. 796 (Conv. Bag. et Garant, c. 6 : „ . . . . pai-tem Pannoniae 
circa lacum Pelissa inferioris, ultra fluvium qui dicitur Hrapa, et sic usque ad Dravum 
fluviam et eo usque ubi Dravus fluit in Danubium."). — Popolnoma odveć so besede 

V 68. opazki, da ni mogel nadSkof Amon v kratkem času za novega škofa vsega pri- 
rediti, kar bi bilo potrebno. Nasproti temu se mora reći, da Theodorik ni bil prvi 
pokrajinski ftkof med Slovenci, temveč Modest, in ako je bilo treba prirediti kaj, storilo 
se je pred prihodom Modestovim. Tuđi mi je neumljivo, ćesa bi bilo potreba toliko let 
(799—811) prirejevati. 

Str. 134, T. 24. Pokrajinski škofje nišo imeli navadno nobenega sedeža ; torej je 
negotovo, da bi bili stolovali pri Gospej Sveti. Str. 134, v. 42 Letnica „po 1. 869." ne 
more biti na dotičnem niestu nikakor resnićna, kajti zadnji nadduhovnik Richbald, ki 
je sicer dolgo časa živel med Slovenci (Conv. Bag. et Carant. c. 12: „qui multum 
t«mpas ibi demoratus est"), zapustil je prej ko ne 1. 869. za vselej Pannonijo. Str. 136, 

V 18. Dotična trditev Huberjeva je popolnoma nezanesljiva. Str. 135, v. 32. Prava let- 
nica je 811, ne pa 810. Str. 135, v. 38. Letnica 820 naj se popravi ter zapiše 819. 
Str. 138, V. 13. Ta listina od 20. nov. 890. je ponarejena in ima tedaj le relativno 
vrediiost (Gl. Meiller, Salzburg. Reg. str. 533.). Str. 139, v. 14. Ne more se trditi, da 
bi bila Sundratova in Erimpertova crkev v mestn Blatogradu, temveč le v Pribinovej 
driavi; tndi ni gotovo, da bi bil, kar stoji v 95. opazki (str. 191), Kocel ti dve crkvi 
obdaroval v navzočnosti 14 slovenskih županov in 17 bavarskih grofov. Str. 139, v. 21 
io d. Zakaj so se v virih nahajajoča krajevna imena „ad Lindolveschirichun, iid Wied- 
berescbinchun, ad Isangriraeschirichun, ad Beatuseschirichun, ad Otachareschirichun et 
ad PaMmunteschirichun" izpremenila v f,Lindolvesi, Uvejderesi, Isangrimesi, Beatusesi, 



174 

Otokaresi in Palmunt<^i/ mi je neznano. Str. 139^ v. 29. Letnica „865'' izpremeni naj 
se V 1. 864. Str. 139, y. 42 — 46. Kar se tiće na tem mestu imenoTanib crkva, moram 
obialovati, da se je Hicinger prenaglil ; kajti izmed ua§tetih crke? stala je t 9. stoletji 
morebiti samo crkev sv. Andreja ? Labodskej dolini. Listina od 20. nov. 890, ki je 
kakor rečeno nepristna, naSteva Trebno, Breic, Vetrinj itd., vendar nić ne omenja, da 
bi stale t teh krajih kake crkve. Iz listine od 18. febr. 88^ pa zvemo, da je stala neka 
crkev v Labodskej dolini. Str. 140, v. 12—28. Ix do sedaj znanih virov nam ni mogoće 
dokazati, da bi bile naitete crkve stale že v 9. veku (izvzemši morebiti bnzetsko in 
piransko). Str. J44, v 32. Dokazano je (prim. Archiv f. Kunde dsterr. G. XIII., str. 
166), da se Kocel ni obmol v Carigrad in prosil td verskih ućite^ev, tem već samo 
Rastislav in morebiti tuđi Svetopolk. Str. 146, v. 24. in str. 169, v. 16. Ciril in Metod 
sešla sta se prvikrat s Kocelom, ko sta 1. 8 >?. potovala v Rim (Žitje sv. Konstantina, 
pogl. 15), ne pa 1. 863, ko sta šla na Moravsko. Kar Huber in Ginzel trdita, ni še vse 
gola istina, treba je tuđi trditev dokazati. Str. 148, v 17. Viri popolnoma o tem molč^, 
da bi bila Ciril in Metod, potujoća v Rim, v Ptuji pevala sv. mado v slovenskem 
jeziku; tuđi je to vsekakor neverjetno, kajti takrat §e ništa imela za to pa^ievega 
dovoljenja, a brez njega bi ne bila kaj takega nikakor storila. Str. 148, v. 88. Kar se 
tiće dneva, na kterem sta bila sv. Ciril in Metod posvećena, ima po mojih mislih prav 
Raćki (Viek i djelovanje sv. C.vrilla i Methoda, str. 227), ki stavi to dogodbo na 
26. dec. 868 in sicer 50 dnij pred Cirilovo smrtjo. Str. 153, v. 36. Besedica „morda** 
naj 86 precrta, ker „Spis** o izpreobmitvi Karantancev (ne pa „listina") pozna samo 
enega nadduhovnika Richbalda. Str. 158, v. 7. Ivan VII (. postal je še le meseca de- 
cembra 872 papež (Jaffe, Reg. pont. Rom. str. 261). Glede na to in na triletno jet- 
niHvo Metodovo trdimo lahko, da je papež spisal dotićno pismo še le v prvej ćetrtini 
1. 878. Str 160, v. 24. Namesto besede „lena** pišimo rajši „revd**. Str. 160, v. 29. 
Đraslav ni bil Nemec, temveć Slovan. Str. 160, v. 38. Pisatelj pravi, da je bil Theot- 
mar naslednik solnograSkega nadškofa Adalvina, kar je resnićno. Na str. 159, v. 11. 
stoji dnigaće. Str. 161, v. 11. Gradec takrat ni bil v Pannoniji, temveć v Karantaniji. 
Str. 161, V. 21. Neverjetno je, da bi bil Metod poklical vse svoje slovenske duhovnike 
iz dolenje Pannonije na Moravsko; tuđi viri tega nikjer ne trdijo. Str. 161, v. 25 in d. 
Pisatelj govori prehvalno v Svetopolku. Str. 162, v. 37. Nobeden vir ne trdi, da bi bil 
„slovenski** duhovnik, Ivan BeneSki, prinesel papežu Svetopolkovo pismo; to je samo 
Ginzelova hipoteza. Str. 166, v. 1. Papež Ivan IX. bil je še le deveti naslednik Ivana 
VIII. Str. 170, V. 1. Trditev, da je dolenja Paunonija prišla 1. 874. v oblast solnogra- 
škim nadškofom, je neresnićna. Papež Ivan VIII. pisal je dne 14. junija 879 „reveren- 
tissimo Methodio archiepiscopo Panuoniensis ecolesie" (Raćki, Viek i djelovanje 
sv. Cjrilla i Methoda, str. 821). Okoli 1. 875. pisal je isti papež Karlmanu med drugim 
naslednje besede: „Reddito ac restituto nobis Pannoniensium episcopatu liceat fratri 
nostro Methodio . . ." (Raćki, op. cit. str. 298) itd. Str. 172, v. 25. „a Karantanis 
partibus". Pri teh besedah nam je misliti na Pannonijo, ne pa na Koroško. Metodu je 
bila pot V Pannonijo zaprta najbrže od 1. 883. pa do njegove smrti 885. L. 883. vnela 
se je vojska med Svetopolkom in Amulfom, ćegar vrhovna oblast se je takrat rasprosti- 
rala tuđi po Pannonji. Metodova nadškofovska oblast ni segala na sedai^je Koroško, 
Kranjsko in okolico celjsko, tedaj tuđi ni mogel po teh krajih direktno delovati v dušni 
prid Slovencev. Ako je prišel kdaj v imenovane dežele, nismelvnjih dalje ćasa ostajati 
in oznanovati božje besede. Str. n^f, v. 44. Tu je treba vedeti, da je Kranjsko obse- 
galo takrat velik del sevemovzhodne Istre, kjer so duhovniki pri sv. maši rabili gla- 
golske knjige. Str. 180, v. 16. i. d. Tii kakor tuđi na drugih mestih je Huber zgodo- 
vinske vire po svoje tolmaćil in zavijah Str. 181, v. 3. i. d. Vidi se, da je dotićni 
sestavek pisal Nemec; le škoda, da se ni Slovenec potrudil, da bi bil sam v vire 



175 

pogleđal in ne pisal prečroo. Str. 182, v. 22. i. d. Tassilo ui premagal Karantancer, 
temveć je le pomagal katoličkim Slovencem pobiti poganske Slovence po Karantaniji 
(prim. Prešemovo pesen „Krst pri Savici"). Str. 186, v. 37. Namesto „Chatra" imelo 
bi stati „Chats-a'* ali pa „Katsch-a**. 

Naštel sem tu nekaj napak, vendar ne vseh. Na mnogih krajih nisem navede! 
nikakoršnih protidokazov, temve(^ samo rekel, da je trditev g. Fekonje (oziroma Hu- 
beija, Ginzela itd.) neresnična, neveijetna, dvomljiva itd. ; kajti drugaće bi postal moj 
spis preobSiren. Ako se zdi g. pisat^ljn ta ali druga moja trditev dvomljiva, rad mu 
po privatnem potu naznanim svoje misli „pro" in „contra**. Reci moram, da sem čital 
z nekako nevoljo sestavek g. Fekonje, ki bi bil razven virov lahko porabil mnogo 
boljAih pripomočnib knjig, kakor pa je Kubeijeva. Znano je, da je mnogo zgodovinskih 
virov pisala Slovencem neprijazna roka. Te vire, ki tedaj nišo po vsem vei^jetni, temveć 
pristranski, porabili so nekteri nemi^ki, Slovanom neprijazni zgodovinarji, da resnico še 
bolj po svoje zavijejo. Neodpustljivo bi bilo, ako bi slovenski pisatelj namesto dobrih 
virov za svoj spis rabil slabe in v strankarskem duhu pisane kompilacije nemških 
zgodovinarjev 

Fekonjevem spisu ne bi bil izpregovoril nobene besedice. ako bi bil tiskan v 
kakej knjigi, ktera bi bila namenjena priprostemu ljudstvu. A nahaja se v Letopisu 
prvega na.^ga litei*arnega zavoda, in zato se sme in mora nekoliko natančneje presoditi. 

Dr. F. Kos. 

Zlata Tas. Podučna in kratkoćasna povest. Za slovensko ljudstvo poslovenjena 
od Fr. Mala vaši ča. Snopić 2. in 3. „Ljudske Knjižnice". Str. 59—178 v mal. 8°. — 
Noviee pi^ejo v V. tečaji (1817) str. 189: „Pervić mislimo kmetovavcam in rokodelcam 
(za 1. 1848) podati doklado, ktem se imenuje „Zlata Vas'' — to je: podučivna in 
kratkoćasna resnićna povest, spisana za umne kmete in rokodelce in pa dobre sole po 
kmetih od H. Ćoketa (Zschokke-ja), in poslovenjena od g. Malavafiića. Ta knjižica, 
kakih 5 do 6 pol debela, je polna lepih naukov za kmetiški stan in je tako prijetno 
pisana, de se bravec nikakor ne more od nje loćiti. V nemdkim jeziku je že 7 novih 
natisov doživćla in je tuđi v druge slovanske jezike prestavljena bila. De se bo dala 
tuđi V uaAim slovenskim jeziku prijetno brati, nam je izverstni slovenski pesnik in 
prestavljavec mnogih druzih knjig, g. Malavašić, porok." — In rćs v 10. listu VI. tećaja 
I. 1848. pridejala se je že prva pola te povesti, kar se na str. 40 naznanja. Uredništvo 
je ob enem tuđi opazilo, da bi se morala povest po nemškem naslovu : nGoldmacherdorf 
imenovati: Zlatnarsk a Vas, ali tega ne, ćeš „de je ta naslov („Zlata Vas") vsimu bolj 
pristojin". Knjiga je prišla kot posebna priklada „Novic* na svetio 1. 1850. Str. 109 v 8®. 

Uredništvo „Ljudske Knjižnice" bilo bi dobro storilo, ako bi v uvodu bilo podalo 
slićnih opazek ter na kratko tuđi nacrtalo uspešno in marljivo delovanje Fr. Malava- 
šića Tuđi priprosto ljudstvo naj spoznava svoje pisatelje in dobrotnike. Ć. g. prof. 
Josip Marn nam je Malavašićevo življenje in slovstveno delovanje na tanko opisal v 
Jezićnikii J. XIX. 1881 str. 20—33. Noviee in Jezićnik pišeta pesnikovo ime : Malavašić, 
a ne Malevašić, kakor Lj. Kn. Že v zadnjem snopići smo Leonovo podjetje sloven- 
skemu občinstvu priporoćali. Veseli smo bili videć, da bode naše ljudstvo za majhen 
denar (saj velja eden snopić le 6 nove.) dobivalo dobre duševne hrane, in povrh še v 
i^pem, «v vsakem oziru" pravilnem jeziku. Tako je pisalo vsaj uredništvo v svojem 
pozivu. O vrednosti predstojeće povesti nam ni treba soditi. Ona je gotovo storila svojo 
dolinost med Nemci, in tuđi med Slovenci, ki so jo dobili že 1. 1848. Lahko pa trdimo, 
da je pred 36 leti ta povest slov. narodu bolj dopadala in tuđi već koristila nego dan- 
danes, ko je ljudska prosveta na veliko višjej stopinji. N4rod naš, ki prebira marljivo 
knjige družbe sv. Mohorja, je že večinoma na onej stopinji omike, da se mu bode 
uarsikaj v tej povesti prećudno in naivno zdolo. Bati se je torej, da ne bode 



176 

ta poTest sedaj Yeć onega zanimanja naSla med prostim ljudstvom kakor nekdaj. Mi 
mislimo, da bi se bilo namesto „Zlate Vaši" lahko kaj bolj pripramega našemu ljud- 
stvu podalo. Ako se že kaj ponatiskuje, naj se ponatisnejo originali slovenski, in 
to dobri, kmtki spisi, kakoršnih se mnogo po naših starih časopisih nahaja. Vse se 
poštara, in svet napreduje; a kdor se hoće ljudstvu prikupiti, mora njegovim zahtevam 
in potreba m ustrezati. 

Pri ponatisih starejših naših knjig je treba tuđi jezik mnogo popravljati. In v 
tem obstoji glavno delo urednikovo. Na doslednost in pravilnost v oblikah mora se v 
knjigah, prostemu narodu namenjenih strogo paziti. Saj ima naš kmet to, kar je tiskano, 
za pi-aviluo in edino pravo. V „Zlati Vaši** se nahaja mnogo slovniških naipak in 
tiskovnih pomot. Ako se v tem oziru „Lj. Knjižnica^ ne zboljša, ne moremo jej dol- 
gega obstanka prorokovati. Le nektere pomote si poglejmo : s svojemi ; ko je mlinar to 
sli Sati; so šli — svojo vodo skazovat, namesto da bi . . .; ali pa so moral; mlinar 
mu odgovoruj; Ožbe te reći slišajoč, pomaje z glavo; z vsakfm; vidfli; uzroko 
odkrivali;.med vratmi; oči proti nebesom obrne; po visokim itd. Takih in enakih 
pomot je jako mnogo v knjigi, in te spake kratijo branje. Ali tuđi skladnja potrebuje 
oštre pile. Odveć bi bilo na tem mestu še dalje govoriti o pomaujkljivostih, ki paćijo 
V tej knjigi lepi naš jezik slovenski. Namigljeji, ki smo jih tukaj izrazili, kažejo dovolj, 
da se zanimamo za to koristno podjetje, ter želimo, da bi se v bodoćih snopićih vsaj 
glavni nedostatki odstranili. 

AvstrUsko-ogerska monarhija. Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih 
šol. Spisal in založil Janez Jesenko. Cena 45 kr. V Ljubljani. Natisnila „Narodna 
tiskarna**. 1885. Str. 88 v 8°. — To je naslov knjigi, s ktero je g. prof. Jan. Jesenko 
ravnokar obogatil naše šolsko slovstvo. To delo priđe prav slovenskim paralelkam na 
naših gymnasijah; kajti sedaj imajo tuđi ćetrtošolci dobro slov. podučno knjigo o 
avstrijsko-ogcrskej monarhiji. Marljivi in za naše slovstvo velezaslužni g. pisatelj nam 
jo priskrbel vse potrebne ućne knjige o zgodovini in zemljepisji za naše nižje srednje 
sole, in mi govorimo gotovo iz srca vsakemu rodoljubu, ako na tem mestu g. pisatelju 
iskreno zahvalo za njegov tinid in delo izrećemo. Osobito pa še moramo poudarjati, da 
je pisatelj sam založil svoja šolska dela, kar lahko pri Slovencih poleg truda še gmotne 
škode prinese. Saj se še izkušene knjigarne in tiskame obotavljajo prevzeti v zalogo 
slovenskih šolskih knjig! — Knjiga sama deli se v dva dela: v zgodovino in zemljepis. 
Zgodovina se razpravlja do 1. 1526; kajti odved bi bilo novejšo dobo v tej knjigi 
obravnavati, ker se itak v prvem tećaji 4. razreda ta doba avstrijske zgodovine z obćno 
povestnico vred uči. Drugi del obsega prirodozuanski zemljepis, statistiko (po novejSih 
datah seveda) in topografijo. Ta knjižica ne bode samo učencem, temveč vsakemu, kdor 
se hoće hitro in na kratico poučiti o svoj ej domovini, dobro služila, vzlasti pa jo še 
ljudskim učiteljem priporočamo. 

StražiloTO. List za zabavu, pouku i umetnost. Uredjuje JovanGrčič. Broj 1. 
U Novom Sadu 3. jauuarija 1885. God. I. — Oasopisje avstrijskih Srbov se je na lepo- 
slovnem polji zopet pomnožilo. V tiskami dr. Svet. Miletića v Novem Sadu začelo 
je z novim letom izhajati „St raž ilovo", ki ima obliko hrvatskega „Vienca" in enak 
namen z našimi leposlovnimi listi. „Stražilovo"* izhaja vsak Četrtek na celej poli in 
velja za ćelo leto 5 gld. Do sedaj izišle številke se odlikujejo po obllki in vsebini. 
Osobito pa opozorimo naše čitatelje na zanimivo razpravo: „Nastarije srpske na- 
rodne pesme uporedjene sa bugarskimi.** 

Izdaje, založuje in tiska tiskama družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



<«•«» 



Leio T. V CeloTci, 1. februarja 1885. Štev. 2. 



A r a b e 1 a. 

Roman. Spisala Pavlina P(^kova. 
Tretje poglavje. 

^arpelesova žena je bila kakili petdeset let stara, majhna in debela, 

da se je komaj gibala. Bila je temne kože, crnih las, ki so pa zdaj 
že začeli nekoliko siveti, crnih, neprijaznih očij in velikih ust. Njeno 
lice je bilo polno bradavic, iz kterih so štrleli posamezni lasje. Kedar 
je govorila, kazala je vrsto velikih, umetnih zob. Njena obleka, vedno 
dragocena, bila je brezokusna, ker je najnovejše mode pretiravala. Ne 
đovolj, da je bil njen obraz grd, bil je tuđi ostuden, ker ga je banala 
in belila. 

Karpelesovka sedi v obednici na nizkem naslonjači in Ijubkuje 
kodravo glavo sina Davida, kterega je bila k sebi nagnola. 

^Praviš, da te je spodila in te osula s psovkami, ta priklatnica? 
— Ah, da se jej ne morem maščevati, kakor bi rada ; da sem ćelo pri- 
šivena klanjati se jej in prilizovati ! Pomozi mi Bog, da prenesem to 
briđko nadlogo, ktera me po nezaslužnem skoro vsak dan zadeva." — 
In obrisala si je z ruto solze, ktere so jej od jeze zalile oči. 

„Toliko, da me ni udarila," pritožuje se David z umetnim vzdih- 
Ijejem in nasloni glavo materi na prsi. 

Karpelesovka globoko vzdihne in gleda na pol proseče, na pol pre- 
teče V moža. Ta pa hodi z velikimi koraki gor in dol po obednici in 
hrusta koSček kruha. Ker se pa on ne zmeni za njene poglede, zakriči 
Karpelesovka jezno n4-nj : 

„Ali res nimaš tolažilne besede za svojega otroka? — Ali res 
moreš ti*peti tako krivico? — Ali ti Arabelin denar voč velja od naji- 
nega detetaV^ 

5 



66 

Karpeles nađaljuje po sobi svoj sprehođ čakaje, đa sluga odide, ki 
je pokrival mizo za obeđ. Potem pa reče malomarno: „Arabela ga je 
skregala, ker se je baje grdo zlagal." 

^In ti jej to verjameš?" bil je razjarjeu odgovor Karpelesovke, 
„Ne, Izidor; moj David, najin otrok se nikdar ne zlaže. Meni smeš to 
verjeti," dostavila je občutljivo in položila desnico na prsi. 

Karpeles se zagrohoče in ukaže Davidu sobo zapustiti. Ko ta odide, 
ustavi se pred ženo in reče porogljivo: 

„Kdo pa ti verjame, Rebeka, ako trdiš, da David ne laže? Ne 
bil bi on najin otrok, ko bi ti prav imela, da ne laže ! Da ti resnico 
povem," nađaljuje resneje, „že tuđi meni presedajo njegove večne laži. 
Ti si ga V svojej prenapetej ljul)ezni popolnoma popačila, Rebeka. Sa- 
muel mi je Ijubši. Še danes sem se prepričal, da se je iz Hamburga 
mnogo boljši povrnol, kakor pa je tja šel. In dasi imam jaz za seboj 
marsikaj, kar bi rad, da bi se ne bilo nikdar zgodilo, veseli me vendar 
vedeti, da bi bili moji otroci boljši od mene. Da pa David ne bode 
boljši, to že lahko danes z gotovostjo trdim. — Kar pa zadeva tvoj srd 
na Arabelo, povem ti, da se premaguješ, ako nočeš sebi in celej rod- 
bini škodovati. Poglej ta papir, *^ nađaljuje vznemiijen, vzemši iz listnico 
pismo. „Vsi smo danes berači, ako nam ne pomaga Arabelin denar. Pa 
še nekaj," pristavi mirneje in utakne pismo v listnico. „Ravno sem ti 
hotel povedati, da mi danes pomagaS s svojo izgovornostjo, da se se 
danes Arabela zaroči s Samuelom. On mora jutre namesto mene po opravkih 
odpotovati. Mogoče, da ga dva meseca ne bode nazaj. Za naše upnike 
pa je velike važnosti, da se po mestu širi novost, da sta Samuel in 

Arabela zaročenca; kajti . Kaj me tako razjarjeno gledaš, Rebeka?" 

pretrga si Karpeles besedo, videč, đa se žena od togote sem in tja meče 
po naslonjači in da se menjajo barve na njenem lici. „Ne vem ti dnige 
pomoči. Sicer pa," nađaljuje, ko je zopet enkrat obhodil sobo, „trdi, 
kar hočeš, ali boljše neveste od Arabele vendar ni za Samuela." 

„Da, da, ko bi ona ne bila — , ko bi ona ne bila — ," toguje z 
neko grozo Karpelesovka, a stavka ne konca. „0 ti usmiljeni Bog," 
vzdihuje potem oči kvišku vzdignovši, „da ne veš druge pomoči, Izidor, 
da res ne veš!" 

„Ne vem," reče on zamolklo, „ne vem; in ko bi mi kdo glavo 
vzel, ne vem ti pomagati. — A zdaj nehaj tugovati, nespametnica," 
zakliče jezen in jo strupeno pogleda. „Kdor je tako daleč zašel kakor 
midva, ta mora svoj pot nadaljevati, da si obrani kožo, S kesai\jem, z 
oponašanjem ali pa ćelo s sovraštvom' do Arabele ni nič pomagano," — 
Nato umolkne in posluša. 

Skozi zapi-ta vrata čuli so se lahki koraki. 



G7 

„Arabela gre," zašepeče žiđ svojej ženi. Potem jo neuljuđno 
prime za roka in reče hitro ia odurno : „Ali mi bodeš tiidi sedaj poma- 
gala, Rebeka?'' 

Žena mu s silo odtegne roko in odvrne s trepetajočim glasom: 
„Bom, nam na ljubo." 

„Ali naj ukazem juho prinesti na mizo, teta?" popraša vstopivši 
Arabela in dene šopek, kterega je nosila v roki, v cvetlično posodo. 

„Na Samuela še čakamo, ki pa vsak čas priđe," odgovori Kar- 
peles namesto svoje žene. Nato se približa Arabeli in reče pomi- 
lujoč jo: 

„Bleda si videti, ljuba Arabela; ali te zob Se vedno muči?" 

„Malenkost," odgovori mrzlo deklica, vzame neko knjigo in gleda 
va-njo. 

„Ali, Arabela," začne sedaj Karpelesovka z dobrikovalnim glasom, 
a pozna se jej, da jej ne prihaja iz srca. „Tvoja poniznost presega vse 
meje. Kako si se danes zopet priprosto oblekla! Moje hišinje so vse 
bolj nali^ane od tebe. Ljubica, na zvunanjost ne sme človek nikdar 
pozabiti. In ti, s svojim velikim premoženjem, ti skopariS in se oblačiS 
kakor dekla." 

„Zato pa bode moj bodoči soprog tem večji zapravljivec." odgo- 
vori Arabela zbadljivo in zapre knjigo. „Sicer pa ne vem, teta, kaj 
vidite nedostojnega na mojej obleki. Ali sem morda umazana? Ali pa 
raztrgana, ali kaj?" 

„Bog ne daj, Arabela tako hudo nisem menila. Tvarina tvoje 
obleke je fina in dragocena, samo kroj je provoč priprost ; in nekoliko 
nališpana bi morala obleka tuđi biti," izgovarja se Kaq)ele80vka. 

„Vi veste, teta, da ljul)im jaz od nekdaj priprostost, kakor ljubite 
vi nališpanost," odvrne Arabela porogljivo. 

Karpelesovka se premaguje po teh besedah in reče prijazno: „Vem, 
da ljubiš čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost. Menila sem 
samo, da bi se zdaj, ko je Samuel doma, njemu na ljubo nekoliko okra- 
sotila. Ženini radi občudujejo svoje nevoste," končuje Karpelesovka z 
nekim prisiljenim glasom. 

Mož jo pomenljivo pogleda, kakor da se jej hoče zahvaliti, da je 
enkrat odločno besedo izustila. 

„Nisem 3e njegova nevesta," odgovori Arabela mračno in postane 
nekoliko bleda. 

„Kar §e ni, pa bode, hčerka moja," zakliče žid ves Ijubezniv in 
jej potrka na ramo. „Di, Arabela, jutre mora Samuel odpotovati in on 
noće oditi, predno mu ni dana tvoja beseda, po kterej že tako dolgo 
hrepeni. Le ti, Arabela, le ti si ona, ki zamore osrečiti našega Samuela ; 

ti. 8 svojimi visokimi čeduostmi, žlahtnim srcem, modrim umom ." 

5* 



68 

Arabela, ki je med Karpelesovim navdušenim besedovanjem vedno 
bolj bledela, pretrga mu beseđo in reče nevoljno: „Čemu toliko besed, 
ko manjka vendar glavnega k tej zvezi. Vi veste, stric, da jaz ne lju- 
bim svojega bratranca." 

„Pa zato on tem bolj tebe, moja draga," dostavi Karpelesovka z 
izpremenjenim licem; „in to zadostuje, da je zakon srečen." 

„Kaj pa je v zakonu tuđi treba Ijubezni," oglasi se zdaj Kaq)eles 
in se poredno nasmehne. „Poglavitna reč je, da sta zakonca enakih 
mislij, da se podpirata v podvzetjih in da se trudita oba ^a eden cilj : 
da se pomnoži premoženje in se tako priprava v hišo ugodno, brezskrbn« 
življenje. Kaj ti pomaga, Arabela, ves tvoj denar, ako ti nič ne neseV 
Ako ga izročiš možu, ki ga ne zna pomnožiti, temveč uživa samo nje- 
gove obresti, ali pa se ćelo loti kapitala samega? — Će pa postane 
Samuel tvoj mož, tvojih sto tisoč goldinarjev bode v kratkih letih, lahko 
si o tem prepričana, Arabela, narastlo na dve sto tisoč, ako ne na več. 
Da, da," nadaljuje živahno žid in krili z rokama, „samo v kupčiji ima 
denar veljavo, samo kupčija je oni skrivnostni vir, od koder se bogastvo 
po svetu raztaka. — Kaj ne, ljuba Rebeka," obrne se potem k svojej 
ženi in jo po lici pobožca, „tuđi midva nisva nikdar drug drugega nad- 
legovala z Ijubezenskimi vzdihljeji, a bila sva vendar vedno srečna." 

„Vedno, moj Izidor," odgovori umetno Karpelesovka. Ali ko je to 
izrekla, zamisli se vzdihuje na vsakdanje prepire s svojim možem, 

Arabela je z zaničevalnimi pogledi poslušala ta pogovor. Nato pa 
reče z bridko porogljivostjo : 

„Kakor vidim, snubi se moj denar, ne moja oseba. Ako je vama 
prav, odstopim vam polovico svojega premožlenja, samo da mi pustite 
svobodo," 

Tihota nastane v sobi. Soproga si v zadregi menjata poglede. Znalo 
se je Karpelesovki, da jej je ta ponudba po godu, njenemu možu pa ne. 
A k sreči se vrata odpro, in Samuel vstopi. 

„Ali je res, oče, da moram jutre zopet odpotovati, kakor mi je 
knjigovodja zdaj le povedal?" poprašuje Samuel neprijetno iznenadjen. 

„Res, res," pritrdi starec. „In izostal bodeš, kakor sem izračunil, 
dva meseca. Opravila zahtevajo to." 

Samuel ga začudjen pogleduje. Škilave oči starca Kai'pelesa pa so 
se obraćale na vse strani. Samuel ga razume in se takoj pomiri. Nato 
se vsedejo k mizi, in sluga streže z jedili. 

Nekaj časa je vse tiho po sobi. Čuje se samo ropot krožnikov, 
nožev in vilic. Samuel in Arabela se komaj dotikata jedil, dočim jih 
Kaqieles z največjim tekom použiva. Karpelesovka pa opazuje vsak 
kosček, predno ga nese k ustom, in godmja neprestano nad kuharico, 
ki ni haje obed po njeiiem okusu napravila. 



69 

^Zakaj ste tako tihi, otroci moji,** začiie veselo Karpeles in drgne 
pod mizo ob sinovo nogo v znamenje, naj kaj govori. „Saj ne bode ločitev 
večna, temveč le začasna.^ 

Samuel pogleda zmočen najprej očeta, kakor da se hoče s tem 
pogledom ohrabriti, potem pa se ozre na Arabelo in reče naposled 
bojažljivo : 

„Ali res, Arabela? Smem li upati, da se mi, ko se povrnem, izpolni 
že dolgo gojena želja, da te bom smel imenovati svojo?" 

Beseda je bila izrečena. Samuel umolkne ter caka skoro brez sape 
na odgovor. Karpelesovka začne nekoliko hitreje jesti; Karpeles pa ne 
more več od samega veselja, da je sin vendar enkrat izustil osodepolno 
vprašanje, mirno sedeti in gleda na uro, popravlja si lasuljo, natoči vina 
ter zre z nepopisljivo mehkobo na Arabelo. Toda Arabela molči ter lupi 
hruško mirno naprej. Kai*peles pa vzdigue naposled kozarec vina, vstane 
in reče : 

„Ali smem častitati novima zaročencema?" 

„Arabela," zakliče Samuel že nevoljen, ker ga draži njeno mol- 
čanje, „ali nočeš izpolniti moje in roditeljev iskrene želje?" 

Arabela maje z ramami, upre va-nj svoje zelenkaste oči, iz kterih 
se je neizmerna srpost usula na Samuela, ter reče počasi: 
„Ali je toliko potreben ta zakon?" 
„Arabela," odvme ognjeno Samuel, „jaz ljubim — ." 
„Moj denar, to vem," pretrga mu s silo Arabela besedo in glas 
jej nekoliko trepeče. 

„Ali, otroci moji," pristavi stai'i žid veselo, „\idva mi postajata 
uielika. V devetnajstem stoletji živimo, in vidva govorita o idealnej Iju- 
bezni ! Ba. to je stvar za romane in ne za praktično življenje. Kaj ne, 
draga Arabela, da si ti od danes naprej Samuelova nevesta?" 

„Da sem," bil je zdaj odločen Arabelin odgovor. „Toda želim, da 
se ta poroka ne izvrši pred enim letom." 

Ko je Arabela to izrekla, približa se jej Samuel, da bi jej izkazal 
svoje veselje. 

„Pusti to," odvrne odurno gospica in se ga brani. „Lahko sva 
prijatelja tuđi brez tega." — Rekši mu poda roko v znamenje, da mu 
ni neprijatna. 

Samuel seže hitro po njo ter jo poljubi, med tem pa zašepeče : 
^Tedaj v enem letu, Arabela?" 

„Čemu bi ponavljala?" odgovori deklica s svarjajočim glasom. 
„Crez leto dnij, ako še bodeš istih mislij, spomni me dane besede." 

„Razžaljen odmakne se jej Samuel, Arabela pa zapusti takoj sobo. 
Stari žid si mane vesel roki ter vzklikne: 



70 

^Čast, hvala in zahvala tebi, o Bog, ki ne zapusćaš tega, ki ti 
zvesto služi! Dobro si se obuašal, Samuel,"* dostavi proti sinu; „sreča 
in božja milost naj te spremljata povsođ, moj sin, ker si ocetu odvalil 
kamen od srca. In tebi, Rebeka, tebi ne preti več revščina; naša hi§a 
stoji zopet na trdnej podlagi." 

Karpelesovka prikimava, a ne more prav deliti moževega veselja. 
Samuel pa se obnaša, kakor da ni čul očetovih besed, ter zre čemerno 
pred se. 



Cetrto poglavje. 

Zdravnik Waldek je bil sedemdesetleten starec, priljubljen in spo- 
štovau mestjan. Prakso je zavoljo bolehnosti opustil že pred desetimi 
leti. Ker je pa njegova rodbina obstajala iz soproge in edinega sina, 
zato so Waldekovi prav dobro, če tuđi prosto živeli ob tem, kar so si 
bili piihranili. 

Waldekova žena je bila priprosta, dobrosrčna gospa, ki je samo 
za moža in sina živela. V mestu je bila malo znana, ker ni v društvo 
zahajala ; tem bolj so jo pa poznali mestni reveži. V jutro je hodila navadno 
k maši, a po maši na trg, kjer je sama nakupovala. To je bila nje 
vsakdanja zabava, brez ktere ni mogla živeti. Po večerih pa je navadno 
obiskavala ubožne rodbine, pri kterih so po moževem naznanilu revni 
bolniki prebivali. 

Tako je ona zadovoljno živela skozi mnogo let; na enkrat pa se 
je morala odpovedati temu veselju. Vsled protina v desnej nogi bila 
je prisiljena doma ostajati. Le s težavo, s pomočjo palice in kuharice, 
podajala se je namreč se vsako nedeljo v crkev molit. 

Njun sin, profesor Walter Waldek, bil je v tridesetem letu svoje 
starosti. Že v ranej mladosti resen in zamišljen, bil je z dušo in telesom 
udan uku. In kakor se je nekdaj izogibal součencev ter se nikdar ne 
pridruževal njihovim igram, tako je tuđi zdaj v moškej dobi živel kot 
samotarec. 

Vse štiri steno njegove sobe, od stropa do tal, bile so zakrite s 
knjigami, ki so v predelih stale po vrstah. Njegova miza je bila polna 
rokopisov; med njimi pa je ležal kak ponošen ovratnik, kos starega 
kruha, na pol ugriznen sad in druga navlaka. Vsi stoli so bili pokriti 
s časopisi in brošurami ; sploh nobeno pohištvo v sobi ni bilo prazno : 
vse je nosilo znak njegove učenosti. 

Ta nered v sinovej sobi je bil trn v očeh gospe Waldekovej. Ona, 
ki ni trpela najraanjšega prašeka ali nereda v hiši, morala je molčati in 
dovoliti, da se je le enkrat v tednu pospi^avljala sinova soba. In še 



71 

tedaj smela je samo ona njegovo svetišče oprasiti in vselej se je morala 
dobro čuvati, da ni nehote kake knjige ali kakega lista premaknola. 

Walter, sicer đober sin, ki je Ijubil in spoštoval mater, spozabil 
se je pa vendar ter se hudoval nad njo, ako je le košček papirja 
zavrgla, če ga ni bil on preje na vse strani pregledal. 

Walter je bil tuđi vegetarijance, in to tako pretiran, da je začel 
zadnji čas raj§i sam zd-se v svojej sobi obedovati in večerjati, kakor da 
bi gledal, kako si mati in oče, po njegovom mnenji seveda, zastrupujeta 
življenje z mesenimi jedili. V učenosti pa je bil velika glava, in strmeči 
svet mu je prorokoval znamenito bodočnost. 

Nekega popoldne sedela je gospa Waldekova pri oknu in pletla 
nogavice. Pri njenih nogah sloni mali psiček in dremlje. Na blazini pa 
leži stari Waldek, v prijetnem popoldanskem 8pai\ji prebavljaje svoj obed. 

Soba je bila starinski napravljena. Vsaka podoba, vsak stol v njej 
dočakal je najmaiye pol stoletja ; a vse je bilo snažno, vse tako ugodno 
opravljeno, da se je vsakega, kdor je stopil v sobo, polastil prijeten čut 
mirii in zadovoljnosti. 

Waldekova gospa zdaj pa zdaj zameži in pokimava z glavo ; a vsak 
čas se zopet predrami, začne z nova plesti in mrmra sama pri sebi: 
„Ne smem se udati spanju, sicer ne zatisnem po noči očeša." 

Ravno je zopet zamežala in njene roke so izpustile pletenico v 
naročje, ko kuharica po prstih k njej pristopi in zašepeče : ^Milostljiva 
gospa, žid Karpeles je prišel." 

„Kaj praviš, Julija? Karpeles je prišel?" poprašuje gospa na 
pol Se speča in si mane oči. „Glej, glej," začudi se ona. „Skoro bi bila 
res zaspala. Ne, Julija, danes ne smeS zida odposlati. Prav, da je 
priSel. Vodi ga v sprejemnico in mu povej, da moj mož takoj priđe.** 

Nekaj minut pozneje prikaže se zdravnik Waldek v sprejemnici. 
Ker je Waldek iz temnejSe sobe priSel v svetlejSo, ne more prav gledati 
in dela majhne oči. Redki, sivi lasje mu na enej strani glave po konci 
stoje, a ona polovica obraza, na kterej je ležal, bila je videti rudeča. 
Njegov obraz je bil temen in ne preveč prijazen, kakor je navadno pri 
Ijudeh, če se jim krati sladko popoldansko spanje. 

„Oprostite, tisočkrat oprostite, gospod doktor Waldek," izgovaija 
se Karpeles, ko sluti, da ni dobro doSel, in dela globoke poklone. „Kakor 
vidim," nadaljuje obžaluje, „prebudil sem vas iz najboljSega spanja. 
Obžalujero, gospod doktor, jako obžalujem svojo neprevidnost. A zdelo 
se mi je nujno in potrebno naznaniti vam, da se je moj sin Samuel baš 
pred pol^ure zaročil s sestričino Arabelo." 

„Castitam," odgovori Waldek nekoliko prijazneje in utakne roki v 
žep. „Danes je zapadla tuđi vaša menjica s tisočimi goldinarji, gospod 
Karpeles; ali ste priSli, da poravnate to zadevo?" 



72 

^Vem, veni, prav dobro Vjeiii, gospod doktor. In sicer danes ob 
dvaiiajstih. l"^ uadaljuje s poudarkom, „na kaj takega ne srne pošten 
mož pozabiti. Ali Bogu bodi potoženo, da nišo moji doižniki ostali mož- 
beseda, iu zato tiidi jaz vam nasproti ne morem popolnoma besede 
držati. Tri tisoč, dve sto petinštirideset goldinarjev in sedemdeset novcev 
bil bi moral danes moj blagajnik prejeti od dolžnikov; a dobil je jedva 
polovico tega. Zato sem samo štiri sto goldinarjev seboj vzel, ktere 
vam takoj izročam. Za onih šest sto bi pa prosil podaljšanja na eden 
mesec, samo na eden mesec! Tekom tega kratkega časa pa upam, da 
vam bodem mogel še nekaj starega dolga poplaćati. 

„Za Boga, gospod doktor," nadaljuje važno Karpeles ter si potrka 
na prsi, ko vidi, da Waldek sumljivo z glavo maje, rekoč: „Žid Izidor 
Kai-peles je človek po božjej volji, in vse, kar je do zdaj se obetal, storil 
je tuđi vselej." 

„Meni že večkrat ne," očita mu Waldek in se zamisli. 

„Slučaji, nič kakor slučaji, gospod doktor, druga nič! Moja pošte- 
iiost je pri tem čista kakor solnce. Pa saj bode takrat podaljšanje kratko. 
Samo eden mesec, le eden kratek mesec!" 

„Žal mi je, v resnici žal," pretrga mu doktor besedo; „ali sedaj 
ne bode mogoče. Jaz potrebujem baš gotovega denarja za Walteija, 
mojega sina. Ali to nima pri našej stvari nič opraviti," pristavi resneje. 
„Kakor sem povedal, nujno potrebujem denarja; in tuđi obresti za pre- 
teklo četrtletje ste mi še na dolgu, prijatelj," končuje Waldek s svarja- 
jočim glasom. 

„Da, obresti — vem," pravi žid v zadregi in se za ušesom popra- 
ska. r,Ali, gospod doktor, tako resnično, kakor tu stojim, hotel sem 
danes tuđi to zadevo poravnati, ko bi bil dobil, kakor sem za gotovo 
upal, svojih tri tisoč, dve sto petinštirideset goldinarjev. Vidite, blagi 
gospod," nadaljuje z žalostnim obrazom in pohitim glasom, „kako včasih 
tuđi poštenjak zabrede, da ne more pri najboljšej volji izpolniti najsve- 
tejše dolžnosti. 

Tako sem se zanašal na ta denar, da bi bil stavil glavo, da ga 
danes dobim. Da, kupčija, kupčija! ti usmiljeni Bog; to je neza- 
nesljiva stvar na svetu, in dobiček, kterega nam ona priuaša, je sad 
neprestanih skrbij in hudih, brez spanja prebitih nočij." — Tu umolkne 
in zre zamišljeno v tla. 

Waldek hodi gor in dol po sobi ter maje nezadovoljen z glavo. 

„Gospod doktor," povzame zopet Karpeles besedo in se Waldeku 
priUzljivo bliža. „Kaj pa, ko bi hoteli k meni priti stanovat v drugo 
nadstropje moje vile ? Imeli boste krasen razgled, kakor ga ni po celem 
mestu lepšega, in izvrsten zrak, svetlobo in mir. Stanovnina za ćelo leto 



73 

je zelo skromna primeronia velikim ugodiiostiiim, ki jih boste vi in vaša 
milostljiva soproga tam uživali. Ona bi znasala ravno toliko, kolikor sem 
vam jaz dolžen vsako leto za obresti, dasi je, odkritosrčno govoreC, sta- 
novanje dvakrat toliko vređno. Ali s prijateljem, s tako izvrstnim prija- 
teljem, kakor ste meni vi, ne gleda se tako na drobno. Moja žena 
nima sicer rada stanovnikov v hiši, ker nič ne nesejo in so nadležni; 
toda vas, vas, gospod doktor, imeti, štela bi si v čast. In potem bi 
tuđi najine zadeve glede obrestij bile poravnane, in ne imeli bi s tem 
nobenih sitnob več." 

„Nepričakovane zapreke," mrmra Waldek nevoljen in pomišljuje. 

„Le preveč si ne pomišljujte, gospod doktor. Kaj ne, da ste tedaj 
s prvim julijem moj stanovnik? — Že velja, le udarite," reče drzno žid 
in ponuja Waldeku svojo okroglo, tolsto roko. „Glede onih šest sto 
goldinarjev pa," dostavi bolj ponizno, „zanašam se na vaše dobro 
srce, ki mi gotovo ne bode odrekalo majhne usluge. Saj velja podalj- 
šauje najine menjice samo za eden mesec, za trideset kratkih dnij. Ne 
bili bi vsemu mestu znani, blagi, postrežljivi, prisrčni gospod Waldek, ko 
bi svojemu prijatelju to malenkost odrekali." 

„Pustite hvalisanje," odvrne doktor nestrpljivo, „in gledimo rajši, 
kako pridemo s stvarjo na čisto. Tedaj mislite res, da mi morete v 
enem meseci doplatiti onih šest sto goldinarjev?" 

„Dk, V enem meseci, gospod doktor, kakor sem že obetal. Bog me 
kaznuj, zađene naj me bolezen, ko bi se zlagal! Za Boga, to malen- 
kost bode vendar premožna Karpelesova hiša mogla izplačati? — Ali 
sem vam že naznanil, gospod doktor, da dobi moj sin bogato Arabelo 
za ženo?!" 

„Vero, povedali ste že," odgovori Waldek vidno utrujen po žido- 
vem praznem govorjenji. „Toda, jaz ne vem, kaj ima opraviti premoženje 
vaše bodoče snahe z vašim dolgom do mene?" 

„Kaj ima opraviti? — In vi še to vprašate?" odvrne žid z 
zvitim nasmehom. „Da se naša hiša obogati za sto tisoč goldinarjev 
gotovega denarja, ali mislite res, da je to brez pomena?!" 

„Dobro, dobro, to so reci, ki mene ne brigajo," odgovori malomarno 
doktor in vstane, da s tem zidu pokaže, da ga ni volja dalje poslušati ga. 
„Pospite mi čim preje novo menjico na šest sto goldinaijev. Zavoljo 
stanovanja pa vam ne vem v trenotji nič gotovega povedati. Posvetovati 
se hočem o tej zađe vi še s soprogo prej." 

„Hvala, hvala, gospod doktor," odvrne Karpeles goreče in Waldeku 
roko ponuja. „Bog pravičnih vam stoterokrat povrni! Blagoslov nad 
vami, nad vašo gospo soprogo in učenim vašim sinom, gospodom profe- 
sorjem. Džt, vi ste mož, da malo takih. Svojo kri bi dal za vas, tako 



74 

sem gineii, tako vas častim!*' Iii govoreč mahal je v enomer z rokami 
ter se neprestano klanjal. 

Doktor je postajal tem hladneji, čim bolj je prihajal žid goreč. 
Nato spremlja Karpelesa do vrat, kteri je skozi sobe hođeč hvalil pohištvo, 
podobe, sploh vse, kar je srečalo njegovo oko, ter se z mrzlim poklonom 
poslovi od njega. 

Ko je Karpeles odšel, povme se Waldek k svojej ženi v sobo. Ta 
pa je še na prejšnjem mestu sedela z nerazdružljivo jej pletenico in s 
psičkom, potrpežljivo čakajoč, da se povme njen soprog. 

„Imel si z zidom zopet borbo, Fabijan,^ kliče mu ona skrbno 
nasproti, bi-ž ko ga čuje priti. ^Videti si razdražen. Moraš takoj piti 
mrzle vode s sladkorjem." 

Rekši vstane in podpirajoč se z levo roko ob palico, pripravlja mu 
z desnico pijace. 

„Hvala, Lidija," zahvaljuje se Waldek prijazno; „nekoliko sem res 
nemiren. A bojim se zelo, da žid ni poštenjak, kakor se kaže. Delal 
nam bode še veliko skrbij," končuje vzdihujoč. 

„Da nisi mene ubogal, Fabijan, ko sem ti svetovala težko prihra- 
njeni denar vložiti v hranilnico," toži gospa in mete z žličico po kozarci, 
da bi se sladkor stajal. y,Koliko neprijetnostij bi se bili iznebili. Da 
resnico povem, nikdar mi ni bilo po godu, da Ijudem denar posojuješ, 
tem manj pa zidu, kteremu ni nikdar prav zaupati.^ 

„Zdaj pa zopet ne govoriš odkritosrčno, Lidija," odvrne Waldek 
smehljaje se. „Ti, vedno dobra, vedno enako radodarna proti kristjan- 
skim revežem kakor židovskim, ti bi bila zadnja, ki bi popraševala kdaj, 
kakšue vere je oni, ki prosi kake usluge." 

„Na, pij, starec; dobro ti bo storilo," reče žena nekako ginena, 
ker jo je mož hvalil, in mu ponuja pijaco. „Saj veš, da bi nič ne dejala, 
ko bi le Walter ravno sedaj ne potreboval denarja. Najin sin pa je 
vendar nama najbližji." 

„Walter je že preskrbljen za prvi čas,** opomni doktor pomirjen 
in izpraznjuje v kratkih požirkih kupico. „Štiri sto goldinarjev mi je 
Karpeles ravno izročil. Ostalih šest sto pa mi je sveto obetal, da mi jih 
tekom enega meseca povrne. Toda obrestij mi noče plačati, obrestij, 
Lidija; temveč zahteva, uaj bi vzeli v njegovoj hiši prazno stanovanje; 
stanovnina bi znašala na leto ravno toliko, kolikor nam je obrestij 
za ves kapital dolžan. Kaj praviš k temu, Lidija?*^ 

Žena se polagoma privleče do stola in se počasi na-nj spusti. 
„Da se preselimo," bil je njen odgovor, „ako bode le Walterju stano- 
vanje ugajalo. Saj veš, kako gleda on na svetlobo in čisti zrak. Se ve," 
nadaljuje pomilovalno in opazuje pri tem stopalo na nogavici, ali bode 



75 

doTolj dolgo za sina, „se ve da homo pri tem imeli tuđi izgubo; kajti 
mi ne i>otrebujemo tako prostornega stanovanja, kakor je Karpelesovo. 
Ali venđar rajši nekaj gotovega, kakor pa ti večni strahovi in opomini, 
da bi plačeval." 

„Teđaj ti je prav, Lidija!" pristavi starec vesel. „Bal sem se, da 
ti bode selitev sitna zavoljo svoje noge." 

„Da bi me le hujšega nikdar nič ne, zadelo, kakor ta bolna noga, 
ljubi Fabijan,*' odgovori z nasmehom dobra gospa in možu roko pomoli. 
„Kaj misliš, možek, ali bo žid dovolil, da si da Walter napraviti malo 
okoice v zid pri vzglavji svoje postelje?" popraSa nenadoma ona v 
skrbeh. 

„Mislim, da se ne bode zoperstavljal," odgovori nekako dvomljivo 
Waldek. „Pa saj ne bi tega trebalo. Njemu prepustimo srednjo sobo, 
ki ima troja okna, in zraka bode imel dovolj v spalnici. Čemu potem 
zid prodirati?" 

„Pusti mu to veselje, Fabijan, da le nič hudega ni," prosi ona. 
„Čemu bi ga dražili ter dajali prepiru povod? Vsak človek ima kakšno 
slabost, in da je Walter vegetarijanec, to je njegova, sicer pa jako ne- 
dolžna slabost." 

„Ko bi mu le kaj hasnila, saj bi nič ne dejal," odgovarja doktor; 
„a bojim se, da mu bode ona še škodljiva. Jaz sem postal sedemdeset- 
leten mož, ne da sem spaval v prepihu in ne da bi se bil preživljal samo 
z zelenjavo in mlečnatimi jedili, kakor on. Ni čudo, da je pri tako 
slabej hrani bled in suh. — Ubogi moj Walter," dostavi žalostno in 
strese pomilovalno svojo sivo glavo, „ti ne boš dosegel starosti svojega 
očeta!" 

„Človeško življenje je v božjih rokah, Fabijan," posvari ga žena, 
a pri tem si vendar obriše solzne oči. Tako jo je presunolo moževo 
prorokovanje. „Će je tuđi Walter videti slab, pa je vendar dobrega 
zdravja, hvala Bogu," tolaži ga ona. 

Dolgo sta se še zakonca med seboj pogovarjala. Vsaka njuna beseda 
pa se je vrtila okoli sinii; obema je bil vedno le on prva in zadnja misel. 
In tako je njima čas hiti'o in prijetno potekal. 

(Dalje priđe.) 



76 



Fesni mladeniške ^ubezni. 



2^olnce zlato je priplulo 
Izza gore ter obsulo 
Z žarom stoj im zemljo ćelo 
Zemljo suežno, zemljo belo. 

lu po tem sneženem prtu 
In ledenih rožic vrtu 
Dijamante zdaj blesteče 
Daleč na okoli meče. 



Kakor dijamanti jasni 
Dijamanti žarni, krasni^ 
Jasna je Ijubezen moja 
Ki žari se brez pokoja. 

Žai-e sFoje vse blesteće 
Kakor blisk krog sebe meče 
Za-te pa Ijubezen moja 
Šteje žarov zniir brez broja. 



Cvetke so iz tal priklile 
Ter lepo se mi mzvile — 
Cvetke divne, cvetke male 
Vrtec 80 mi olepšale 

Dolga tu stoji gredica 
Bela vsaka nje cvetica 
Milo, milo pogleduje 
Vigred novo oznanuje. 



I u med to gredico belo 
Vidim rožic vi*sto ćelo 
Vsaka rajsko lepo klije 
Vsaka rajsko lepo dije. 

Toda ti še lepše kliješ 
In še bolj prijetno diješ 
Deva moja, ljuba, blaga 
Bolj ko rože si mi drciga. 



Sape mrzle, sape male 
Vrtec so mi pokonćale 
Cvetke moje lepo bele 
Vse ležijo zdaj tu vele. 

Rože prcj lepo rudeče 
In prijetno vse duhteče. 
Rože moje, rože mile 
Liste svoje so zgubile. 



£na roža le §e svita 
In na vrtu se mi scvita 
Vedno bolj je le rudeča 
Vedno bolj je le duhteča. 

In ta i'oža divna zala 
Ljubica si moja mala, 
Oj lepo se meni svitaj 
Le lepo se mi razcvitaj. 



Vigred zemljo je obdala 
Cvetje ni-njo je sipala 
Cvetje modro, cvetje belo 
To najlepše je duhtelo. 

Tiče pa kiilate žale 
So po vejicah škakljale 
Lepo milo so žgolele 
Drobne pesmice so pele. 



Vigred, vigred, ti si krasna 
Toda žalibog le časna, 
Jedva cvetje svet odene, 
Že nam hira, že nam vene. 

Le Ijubezni cvet ne hira, 
Ta ne vene, ne umira, 
Vedno lepše se nam svita 
Vedno lepše se razcvita. 

A. Pin, 



77 



Slika in srce. 

Novela. Spisal đr. Stojan. 
III. 

^emirna noč je sledila zabavnemu večeru. GrajSčak je priCakoval, da 
mu bode krasno petje njegove odgojiteljice razvedrilo srce, a motil 
se je. V neskončno brezdno otožnih mislij in čutov pahnola je njegovo 
dušo Dragoslavina žalostinka. Tužne podobe mladostnih spominov sto- 
pale 80 mu neprestano pred oči. Zdaj se prikaže krasna deva, vitko- 
rastla kakor Dragoslava, lepa kakor sloveča Hero v Abjdu ali Črtomi- 
rova Bogomila. Nežno se mu nasmehne, poda mu ročico, prisede k njemu 
ter mu šepeče o človeškej sreči, o večno mladej Ijubezni. Bila je to — 
Angela, a ne njegova hči, temveč ono bitje, ktero je nekdaj osrečevalo 
mlađega Radivoja z vso silo zmagujoče prve Ijubezni. Videč to sliko pred 
svojo dušo, utopi se grajščak v preteklo mladostno življenje. 

Pred petindvajsetimi leti stopil je mladi Radivoj, sin bogatega vele- 
posestnika in grajščaka na Gorenjskem, v javno, burno življenje. Prižel 
je iz dunajske vojaške akademije za častnika v svojo domovino, v glavno 
mesto slovensko. Blage čednosti so dičile mlađega častnika. Kamor 
koli je došel, povsod so mu kazala nežna srca svojo nagnenost. In kako 
bi tuđi ne? Saj je imela i takrat krasna telesna postava, bogastvo 
in ime isti nepremagljivi upliv do ženskega sveta, kakor ga Se kaže 
dandanes. Ali vsi goreči pogledi in oštre puščice mogočnih Amazonk 
nišo premagale njegovega hrabroga srca. Šalil se je sicer z njimi, 
dobrikal se jim in laskal njihovim starišem, ali kakor leta metuljček 
brez skrbi z ene cvetlice na drugo, tako brezskrbno in hladnokrvno 
plalo je Radivojevo srce v ženskej družbi. A tuđi moški svet uklene se 
V jarem. Ta pa je s prva lahek in nežen, in moški ponos ga ne čuti, 
dokler mu ga lajša devičja lepota in Ijubezen. Angela, mlada pevka, 
očarala je Radivojevo srce. Rad je prenaSal mladi častnik svoje breme ; 
saj je bilo to bitje — srce njegovega življenja in cvet prve mladeniške 
Ijubezni. Tajna pa je bila ta zveza, a tem bolj vesela in sladka. 

Ali sčasoma priđe vse na dan. Svet zve za Radivojevo tajnost, in 
ženska zavist jame razglašati sramotilne novice o njegovej izvoljenki. 
Tuđi stari grajščak, oče njegov, dobi poročila o sinovej skrivnej Ijubezni, 
a to je bilo kakor ogenj v streho. Radivoj se sicer opravičuje, na ravnost 
zatrjujoč, da postane Angela njegova tovaršica v življenji ; češ vse železne 
verige in sile svetovne ne razrušijo in zdrobijo njune večne Ijubezni. 
Ali zastonj. Ponosni grajščak se ne omeči, ker je bUa krasotica ubož- 
uega, mestnega stanu. Kleče je edini sin prosil jeklenega očeta, naj ne 



78 

osramoti njegovega najđražjega bitja pred celim svetom, a zaman je 
točil svetle solze mlađeneč v prvej svojej Ijubezni. Železna sila in voja- 
ška čast razsekala je vez njegovega srca. Kakor izruje hudournik o 
strašnej nevihti mladi hrastić s koreniaami vred iz matere zemlje in ga 
zanese v planjavo, posuto s peskom, da obleži ondi brez življenja ter 
usahne v njem na veke rastilna moč : tako je mlađega Radivoja iztrgala 
očetova roka iz naročja blaženej Angeli ter ga zagnala daleč tja prek 
ogerskih planin in ravnin v tuji, nepoznani svet. Kar črez noč došlo mu 
je povelje vojaško, da ima nastopiti novo službo v Lvovu v Galiciji. 

Malo da ni zblaznela nesrečna Angela, ko je sliSala strašno graj- 
šćakovo obsodbo iz ust predragega Radivoja. Polna je bila kupa gren- 
kega strupa, ktero ste morali izpiti v svojej mladosti ljubeći srči. Dolgo 
je jemal Radivoj slovo od svoje Angele, a naposled ga je moral vzeti. 
Seboj pa je še vzel na daljno pot v življenji vse žalne spomine in nemin- 
Ijive melodije one labudove pesni: ^Smrt in deklica**, ktero mu je pevala 
V slovo nepozabljiva Angela. 

Skeleča rana v Radivojevem srči ^acelila je tekom dolgih let in dnij. 
A nocoj bila je z njegove srčne rane strgala zaceljeni obnuiek Drago- 
slava 8 svojo, globokim čutom pevano pesnijo. Svetle solze v očeh so 
pričale, da mu tečejo novi toki Crne krvi iz srca, a da se ne izda, moral 
je zapustiti dvorano. 

Nikdar ni već ćul Radivoj ne duha ne sluha o svojej dragej Angeli. 
Iskal jo je po pismih, pozvedaval o njej po prijateljih svojih in znancih, 
a ni jej već prišel na sled. 

Le eno pismo prejel je še v svojem življenji iz njenih rok. In to 
Angelino pisanje ćuval je kakor dragocen zaklad. Hranil ga je kot 
najžlahtnejši biser ter ga varoval vsakega ćloveškega pogleda, kakor 
bojeć se, da bi navadno ćloveško oko oskiiinilo ta nenadomestljivi spo- 
min njegove prve Ijubezni .... 

In sedaj vstane grajšćak Radivoj ter pristopi k oknu. Bleda me- 
sećna krogla je razlivala svoje mile žarke po tihej naravi. Kakor milva 
razprostirala se je gorenjska stran pred grajšćakovo dušo. Vse je bilo 
tiho kakor v grobu, le šumeći valovi bistre reke Save gonili so svoj 
navadni ples ter motili skrivnostno tihoto. 

„Dolgo te nisem videl potem, draga mi zemlja domaća," jame 
grajšćak govoriti, gledajoć v belo mesećino. „Brez slovesa loćil sem se 
od tebe, oće, in še le tvoja smrt me je privabila nazaj v drago doma- 
ćijo. Seboj pa sem tuđi prinesel nj^n spomin .... in ne morem si kaj, 
nocoj ga hoćem zopet pogledati in pritisnoti ga na svoje srce." 

In kakor da bi zavidal bledo mesećino, ki je jela sijati v sobo, 
kjer je bil skrit njegov zaklad, zastre okno, prižge luć in nato potegne 



79 

iz dobro zavarovanega zaboja Angelino pismo z majhno poclobico. 
Pot^m sede v naslonjač^ vzdihne globoko, poljubi sliko in bere: 

„Nežno moje dekletce, sad večne Ijubezni in življenje mojega 
srca, položila je nemila smrt v hladno zemljico. Prisiljena sem 
poslati ti tako vest, nepozabljivi Radivoj. Nit najine vezi in Iju- 
bezni je pretrgana. Ne pozveduj nikdar več po meni. Sprejmi te 
vrstice kot zadnji moj spomin. S tem zagotavljam življenje last- 
nemu srcu! 

Z Bogom! 

Večno tvoja Angela." 
„Sto in stokrat sem že premišljaval vsebino teh vrstic,** govori 
nato grajščak sam seboj. „Ali še danes, kakor pred dvajsetimi leti, temen 
mi je pisma pravi pomen. Nisem sicer ustrej^el njenim prožnjam, da l)i 
ne bil popraževal po ujej, ali vsi moji napori bili so zaman. Še tega 
nisem mogel dognati, ali že spi večno spanje njeno telo ali ne. Bral sem 
sicer — in dobro se Si^ tega spominjam — pred sedminii leti v javnih 
glasilih, da je umrla v Budape^ti slavna pevkinja, Angelina po imenu. Na 
odru sredi med svojimi tovarfiicami in igralci pela je neki, in kar na 
enkrat se zgrudi nesrecna umetnica ter jamo bi uhati kri. Vse zdrav- 
niske umetnosti nišo jej mogle ustaviti krvotoka, in ona je v kratkem 
izdibnola svojo duSo. 

Ime nesrećne pevkinje — saj je ono tuda slično mojej nekdanjej 
Angeli, — napotilo me je bilo takrat, da sem popraševal po osobi in raz- 
merah umrle umetnice. Ali nikako porobilo mi ni donosio povoljnoga 
razjasnila. 

In sedaj po teku dolgili let stopi mi na enkrat zopet njena podoba 
pred ori. Odkar je Dragoslava v mojem gradu, vzbujajo se mi z nova 
mladostni spomini. V mojom srči poganja kal goroče Ijubezni. Nežno in 
mlado ni več drevo mojega življenja, to je ros ; ali oiu) je tem močnejse. 
Niti vihar niti nevihta ga ne zdrobi, in brezskrbno se ga lahko oprime 
nežna mladika zapusćene Dragoslavo. Od nocoj^njega večera se mi 
usmili to bitje. Njena temfia osoda mi je segla do srca, in pesen labud- 
nica, ktero je ona pela nocoj tako nežno in milo, predstavlja mi v njej 
nekdanjo mojo Angelo." 

V take misli in čute utapljalo se je grajščakovo Ijubeče srce, 
dokler ni zadremalo njegovo tinidno oko in ga zazibale sladke sanje v 
nekdanjo rajsko mladost .... 

Visoko na nebo bila je že med tem priplavala polna luna. Hladna 
sapica je jela šumljati po drevesnih vršičkih in nočna rosa se je že 
vlegala na nežno cvetličje. Desimira je vzbudil ta hladni drevesni šum 
na samotnej klopici v grajskem parku. Sanjal je o svojej bodočnosti in 



8() 

sreči. Nat(> se napoti polagoma proti građu ; a ne đa bi Sel na ravnost, 
krene tja po stezici, ki vodi mimo okna Dragoslavine sobe. 

Visoka Desimirova postava je tenmo odsevala v belej mesečini. 
Kakor skrivnostna pošast približevala se je gradu med grmičjem in 
drevjem. To nočno prikazen pa zagleda že od daleč bistro oko gospice 
Dragoslave. Tuđi njeno dušf) je bil vznemiril nocojšnji večer. Dolgo je 
čuvala speci dragi dekletci, Doro in Angelo, a naposled pristopi nehote 
k odprtemu oknu ter pošilja v krasno noč svoje otožne spomine. Že je 
mislila okno zapreti, ko je prvi piš zahlidel, ali hipoma zagleda temno 
moško postavo. 

„Kdo je to?" misli si deklica, ^ki hodi tako pozno po vrtu mimo 
gradii? Ali je grajSčak sam ali — Desimir?!" 

Za zastor svojega okna se skrije plaho in opazuje nočnega poha- 
jalca. Pri oknu pa prikazen obstoji ter pogleduje pazno v njeno sobico. 

Dragoslava spozna sedaj Desimira in vpraša polglasno: 

„Kdo pa hodi tako pozno po vrtu?" 

^Jaz sem, gospica. Ne bojte se. Vse je mirno po parku, le dre- 
vesno vršičje se maje ob nočnem hladu ter dela skrivnosten piš in šum. 
Prekrasna noč me je zvabila pod milo nebo. Tam na vašej klopiei sem 
počival premišljujoč svoje življenje in osodo .... Ravno sem namenjen 
V grad. Ali mimogrede pogledal sem malo po vrtu, in opazivši v vašej 
sobi luč, krenol sem tukaj mimo. — Čudim se, da še bedite, gospica!" 

„Preglobok utis je napravil na-me nocojšnji večer, da bi mogla 
spavati," odgovori tiho Dragoslava. „Ne morem si razložiti, zakaj je 
moja pesen gospodu grajščaku tako globoko segla do srca." 

„Tuđi mene je ganol vaš tužni glas," odvrne hitro Desimir. „Ali 
še globje mi je pretresla dušo vaša osoda in žalostni vaši mladostni 
spomini. Prepolna je bila moja glava raznih mislij. Svetla noč in tiha 
narava mi je stoprav razvedrila srce. Iz moje duše je že izginola sedaj 
vsa otožnost, gospica. Ćutim se zopet krepkega, da bi kljuboval vsem 
viharjem in nevihtaro v življenji." 

Izgovorivši pa stopi s peščene stezice in se bliža Dragoslavi. Visoka 
je bila oskrbnikova postava, ali vendar premajhna, da bi mogel kar z 
roko s?či do okna. A Ijubezen ne pozna nobene zapreke; ona razruši 
devet zidov ter preplava reke in morja, da priđe do zaželenega smotra. 
Nevede stal je Desimir na zidnem robu in slonel ob oknu. 

Dragoslava se prestraši drzne moške postave ter jo hoče pahnoti raz 
zidii, polglasno rekoč: 

„Bežite, bežitt*. Kaj pa, ko bi vas kdo videl ali slišal govoriti o 
tem času z menoj?! Bog no daj. Jaz sem izgubljena, moja bodočnost je 
uničena!** 



81 

^Ne bojte se ničesa. Ura je poliioči. V giradu počivlje vse, nikjer 
ni žive duše slišati . . . Dolgo sem že iskal onega trenotka, da morem 
govoriti z vami. Le iiekaj besed, in takoj se pošlo vim." 

Na celem životu je trepetala odgojiteljica, njene roke so se tresle 
kakor šiba na vodi. Ali v svojem srči je vendar čutila neko sladkobo ; 
^j se jej je v tem hipu zdelo, da ni tako zapuščena in osamljena kakor 
jesenska cvetlica na polji. 

Desimir jo prime za tresočo roko in jej tepeta sledeče besede : 

„Odkar bivate vi pod to streho, izpremenilo se je moje življenje. 
Srečnega se ćutim, kedar me zadene vaš mili pogled. Ali neskončna 
bi bila moja sreča, ko bi zaupali vi sebe in svojo osodo — mojej bodoč- 
nosti ..." 

V tem trenotku pa se vzbudi Angela in pokliče na glas gospi co 
po imenu. Dragoslava iztrga hipoma svojo desnico iz Desimirovih rok 
ter pristopi ski'bno in nagloma k dekletcu, oskrbnik pa izgine za graj- 
skim zidovjem. 

IV. 

Mirno in tiho so tekli po zadnjem večeru dnovi na Radivojevej 
grajšćiui. Skoro nobene zvunanje izpremembe ni bilo opaziti na naših 
treh znancih. Le grajščak je ostajal češće nego prej doma. Tedaj pa se 
je redkokrat pripetilo, da bi se bil oskrbnik na tihem z Dragoslavo sam 
razgovarjal. A to je vzbujalo v Desimirovej duši neljubo slutnjo, da ga 
zalezuje grajščak ter odganja od njegove sreće. Ta sum pa je bil tem bolj 
opravičen, ker je Desimirovo bistro oko opazilo, da raste grajšćakova 
udanost in Ijubezen do Đragoslave od dne do dne. 

Po zadnjem osodepolnem večeru ni grajščak z oskrbnikom izpre- 
govoril niti beseđice več 6 Dragoslavi. Pač pa je iskal sam vsako pri- 
ložnost, da se približa odgojiteljici in z njo na samem govori. Iz tega 
uzroka morale so njegovi hčerki in Dragoslava večkrat z večer v salonu 
igrati in peti. Desimira pa ni vabil odslej grajščak k takim domaćim veče- 
rom. A zastonj so bile sladke besede Ratlivojeve, zastonj vsi njegovi 
obeti in pokloni ; Dragoslava je ostala hladna, njeno srce je bilo kakor 
brezčutno. 

Nerazumljivo se je dozdevalo grajšćaku, zakaj mu uboga sirota, 
zapuščcna Dragoslava, odteguje svojo Ijubezen. Dobro je vedel, da mu 
je sicer gospica neskončno naklonjena in udana in da skrbi za njegovi 
hčerki kakor prava mati; ali kedar koli je jel govoriti o svojej Ijubezni 
do krasne deve, tedaj ga je pa ona nekako čudno, pogledala s svojimi 
velikimi očmi, kakor da bi hotela reći: „Jaz ne razumevam pomona vaših 
besed; srce moje ne čuti devićje, pač pa otroćjo Ijubezen do vas!" 

6 



Hladnokrvno prenaSal je oa videz gcsjšćak Dragoslavioo brezčut- 
nost Mirno se je poslovil od nje, kažoč jej navlašč, da visoko spoStuje 
njeno deviško čednost ia krepost. Ali v srči ga je mrzilo, da zavrača 
sirota — njega, bogatega grajščaka in veleposestnika. Večkrat je hotel 
zadušiti kal Ijubezni do ponosne krasotice v svojej duši ter jej odločno 
pokazati, da je ona v njegovej službi in le pnprosta odgojiteljica ... ali 
njegove moči so bile preslabe za takov sklep. Kedar je zopet zagledal 
njeno vitko postavo in zrlo njegovo oko v njen mili in nežni obraz, tedaj 
je z nova vzkipela du§a v grajščakovem telesu, srce je bilo premagano 
in uničen njegov sklep. 

„Neka demonična sila je skrita v tej ženski," rekel je dostikrat 
Radivoj samemu sebi. „V njenej blizini ne morem brzdati svojih čutov. 
Bojim se, da mi razburi glavo in srce do največje strasti. Dvakrat sem 
že čutil gorečo Ijubezen v svojej duši, in kar mraz me pretresa, pomi- 
slivši, da utegne še v tretje stoglavna hydra objeti moje obistje. Tem 
hujše rane in bolečine pa bodo mučile moje srce, ako ne najde leka v 
medsebojnej Ijubezni .... Ali proč nemile slutnje in prazni dvomi ! Ona 
me mora ljubiti, Dragoslava mora biti — moja žena. 

Želje prve moje Ijubezni se nišo izpolnile, ker sem bil Se mlado- 
leten in volja mojega očeta trda kakor jeklo. Ali sedaj sem sam svoj 
gospod, in nobena človeška sila ne more preprečiti mojega sklepa." 

Na glas je že trkala tedaj sti^ast Ijubezni na grajščakovo srce. 
Radivoj je bil človek, v kterem so dolgo spali srčni čuti nerazburjeni ; 
ali kedar so se vzdramili, zavladala je tem bolj njih moč v njegovih 
prsih. Vsa strast je prešinjala v takih trenotkih njegovo srce, in on je 
bil nesrečno bitje človeško, prepuščeno divjemu plesu sovražne osode. 
Ukavan v železne verige strastne Ijubezni pa bi bil storil naš grajščak 
vse, kar je potreba, da doseže svoj namen. Zdrobil bi bil svojega tekmeca 
ter ga uničU, ne brigajoč se za svet in sodbo božjo. Ali na lastno svojo 
srečo ni še on nikdar imel niti poznaval nasprotnika v Ijubezni. Le sedaj 
mu je zazijala nasproti ta nesrečna pošast, ki mu preti iztrgati ljub- 
ljeno bitje . . . 

Nekega jesenskega dne bil je oskrbnik Desimir z doma po opravkih. 
Grajščak pa je baš v tem času urejeval račune gospodarske. A nikakor 
ni mogel svojega dela dognati; kajti manjkalo je k temu nekega važ- 
nega zapisnika. 

Povsod ga išče, niti najmanjše stvari ni ostalo nepreraaknene. Na 
zadnje si da ćelo odpreti — stanovanje oskrbuikovo. In res v predelu 
njegove pisalne miže tičal je osodepolni zapisnik. 

„Kaj pa je to-le," reče začu^jeno Radivoj opazivši med drugimi 
rečmi krasno vezeno listnico. Hipoma spozna v grajščak njej ono vezilo, 
ktero je vezla Dragoslava nekdaj v vi-tu na samotnej klopioi. Bila je to 



83 

ista zttčetna pisnienka Đ, ktero je odgojiteljica v zađregi proglasila za 
svojo, ali V mislfh je imela takrat ime Desimirovo. 

„Tii tiči tedaj uzfok, z£^j zavrača Dragoslava mojo uđanost!" 
OpoUnm grajfSSaJt d tresoćim glasom. In ile še zadovoljen s tem dokazom, 
ođpre hlastnt) in strastno Kstnico, ia tii zazre njegovo Ijubosumno oko 
sledeče vrstice na majhnej vizitnici: 

^V spomin međsebdjne, nerazrufiljive Ijubezni poklanja svo- 
jemu Desimiru lio vezilće 

do smrfi udana, zvesta Dragoslava." 

GrajSčaku se je stemnilo pred očmi, ko je čital te besede. Strast 
Ijubosumne Ijubezni je tako zavibrala v njegovih prsih, da so mu oma- 
govale telesne moči. V naslonjač se zgrudi njegova ponosna postava. On 
si niti domisliti' ne more, da ga res zavrača — osamela sirota, priprosta 
odgojiteljica. 

Razburjena duša njegova pa se polagoma vendar le uteši. Z 
neverjetnim zatajevanjem ubrzdal je konečno kipeče svoje strasti, a to 
le na videz in za nekaj trenotkov. Kakor da bi ničesar ne vedelo niti 
slutilo njegovo srce o Dragoslavinej ljubavi do Desimira, nadaljuje potem 
svoje delo in uredi potrebne račune. 

Ta dan je bil baš tretji, ko ni bilo oskrbnika doma. Stoprav 
četrti dan imel je priti domu, ali Dragoslavi je poročal, da se menda 
že vmfe eno noč poprej. Mimogrede pa se hoče pri njenem oknu oglasiti. 

Do današnjega dneva ni še nikdo v grajščini vedel za tajno prija- 
teljstvo med Desimirom in Dragoslavo. SkrivSi se je pletla vez njunega 
srca, in le vrtne cvetlice in košata drevesa bila so priče medsebojnej 
njunej Ijubezni. Saj se pa tuđi ni mogla želja Ijubečih src kmalu ures- 
ničiti. Desimir je dobro čutil, da ne more ostati v Radivojevej službi, 
ako se odloči vzeti Dragoslavo za ženo. 

Treba mu je preje poiskati si pri kakem kmetijskem društMi aji 
bogatem posestniku novo, stalno službo. In tuđi Dragoslava je ravnala 
prav premišljeno, hoteč odgojiti Radivojevi hčerki ter po dogovorjenih 
letih sprejeti zagotovljeno nagrado. Stoprav potem mislita si osnovati 
lastno -svoje ognjišče. 

Tako sta se dogovorila pri svojej pametnej Ijubezni Dragoslava in 
Desimir. Njuno življenje je bilo srečno in Ijubeči srči popolnoma zado- 
voljni. Malo da ne vsak dan videla sta se naša prijatelja in navadno 
tuđi govorila med seboj. Le eden mil pogled in prijateljski pozdrav 
zadostoval je njunej sreči. 

Kakor pa jastreb čestokrat razžene golobji parček ter do krvavega 
oskubi in okljuje krotkega goloba, a golobioa je vesela, da uide oštrim 
krempljem neusmiljenega sovražnika, tako je i Ijubosumna roka Ijutega 
grajščaka Radivoja razdružila Ijubečo uašo dvojico. 



84 

Težko je že isti večer pričakovala Dragoslava onega trenotka, ko 
se prikaže pozno v tihej noči njeno ljubljeno bitje. Tri đni ni videla 
srca svojega življenja niti pila blagodejnih žarkov iz njegovega ;milega 
očeša. Bila je že ura polnoči, ali ona je še vedno slonela ob oknu^ pri- 
čakujoč Desimira, da ga pozdravi. Temna noč je bila zavila hladno 
zemljo V svoje neprozorno krilo. Nikjer ni bilo videti nobene lučice, le 
z njenega okna je odseval velik sij ter razlival medle svoje žarke daleč 
tja po jesensk'ej prirodi in ovenelem vrtu. Ta luč naj bi Desimiru kazala 
pot in vidno pričala, da še bedi njegova Dragoslava. Ta sijaj pa je 
zapazil v temnej noči tuđi grajščak Radivoj. Nemirno srce mu ni dalo 
počivati, in pozno v noči vedril si je še vročo glavo hodeč po grajskem 
koridoru v prvem nadstropji. Zdaj pa zdaj je obstal ter sumljivo gledal 
ob oknu sloneč v skrivnostno temoto. Čudno se mu je zdelo, zakaj še 
gori tako pozno v noči luč v Dragoslavinej spalnici. 

„Gotovo pričakuje oskrbnika domii," misli si grajščak ter ostane 
pri oknu, dokler se ta sumljiva bliščoba ne izgubi. Dolgo je slonel 
Radivoj ob zidu in se čestokrat nagnol nad okno pogledujoč, ali ne stoji 
kaka moška prikazen na vrtu. A vse zastonj. Mislil je že ostaviti stražo 
ter izročiti utrujeno telo gorkej postelji, a kar na enkrat začuje trde 
stopinje nočne^a potnika. Po stezici sem približevala se je človeška podoba, 
in čim bliže, tem bolj so odmevali krepki koraki. Bil je Desimir. Ves 
uspelian in poten priđe do gradii. Pred Dragoslavinim oknom se ustari. 

„Ali še bediš, srce moje?" nagovori prišlec svojo prijateljico. 

„Dobro došel, Desimir. Mislila sem, da te ne bode. Strah me je 
že bilo, da se ti je morda pripetila kaka nesreča. Strašno huđo je 
prej le skovikala sova nad mojim oknom, in groza me je obhajala za-te." 

„Ne boj se za-me, Dragoslava. Podaj mi roko. Lahko noč. Dobro 
spavaj, dragi moj zaklad." 

„Lahko noč. moje srce. Jutre na svidenje.'* 

To izgovorivši zapre Dragoslava okno in ugasne luč. Globoka 
tihota nastane potem po obližji in tuđi sova je prenehala skovikati. 

(Konc»c priđe.) 



85 



Ovetlični duhovi. 



Jsla poluoćnem vrtu cvetovi diše, 

Iz cFetov krilati duhovi hite 

In plešejo v zbori 

Nnvzdoli, navzgdn 

In pdjejo nežno in tihar 

niz cvetov dišečih prihijamo mi, 

Nad cveti dišečimi rdjamo mi 

In viddamo z ujimi 

In padamo z ujimi 

In gledamo v srca čuteča 

Nas redko le vidi predrzuo oko 

In redko le Čuje nas pazno uho 

Pa vendar živimo 

Trpimo, ihlimo 

In pojemo tuđi v radćsti. 



Ob! kd6-li premeri kraljestvo svetov 

In kdo-li prešteje občestvo duhov? 

Kjer rože ovet« nam, 

Kjer ptice pojć nam, 

Tam vladamo, pdjemo v noći. 

Ko duša se loći od sveta v nebo, 

Ko dićijo s cvetjem umrlo telo, 

Mi V žalostnej vrsti 

Pod4mo se h krsti 

In joćemo, drugim nevidnL 

A kedar mladeneč, Ijubezni pregret 

Utrga smehljaje za ljubico cvet, 

Tedaj mi nad cvetje 

Pošiljamo petje 

In prćsimo sreoe Ijubezni! . . . 



Le redko nas vidi predrzno oko, 

Le redko nas ćnje strmeće uho. 

Pa vendar živimo, 

Trpimo, ihtimo 

In pojemo tuđi v radosti!" . . . 



A. Funtek, 



Majka in sinovi. 



^Dolgo časa je hodila starka, 
Dolgo časa, tri nedelje bele; 
Ko je bilo na nedeljo tretjo, 
Dojde majka k dvoru sina Lavra. 
Ko zagleda Lavro staro majko, 
Izpred dvora jej hiti naproti 
In na strani mu je mlada hčerka, 
Oj vesela, ko na veji ptiček^ 
Oj cvetoča, ko na vrtu roža! 
Lepo Lavro si pozdravlja majko, 
A še lepše hčerka jo njegova. 
Desno roko Lavro majki diye, 
Krog se vrata jej obeša hčerka, 
Jej poljiiblja ostarelo lice. 
V beli dvoVec vorfi LavVo majko. 



(Kouec.) 



Snaho najde v beleni dvoru 
Pestujočo moško dete malo. 
Lepo snaha si pozdravlja tašćo, 
Jo pozdravlja in desnico daje. 
Lavro majko posadi za mizo 
In najprvo jej odkaže mesto. 
Ali čuda majki in prečuda! 
Sam napravlja jej jedila Lavro, 
Sam napravlja, sam na mizo nosi^ 
A na mizo ne pogrne prta. 
Ćudno majki zreti je po hiši: 
Malo reda, dokaj pa nereda; 
Kedar starka lice boza vnuku^ 
Malo dete vidi nekopano, 
A ko majica vnukinjo pogleda. 



86 



Mladi h«^erki krilo ni šivano. 
Tiho majka sinu progoTarja: 
„Oj kako ti iu odkod je šega, 
„Dragi sinko v belem droru tvojem: 
„Sam napravljaš, sam na mizo nosiš; 
„Ali niti y dvoru služne dekle, 
„Da opravlja opravilo %žensko, 
„Ali kje in kam ti gospodinja?** — 
Tiho majki odgovaija Lavro: 
„Oj ne prašaj, draga moja majka! 
„Posli so ti dragi in težavni, 
„Moje pak je gospodarstvo malo; 
„Ali ženka nikdar ni skrbela 
„Nit' za hišo, nit' za gospodinjstvo, 
„Nit' skrbela, nit' se kdaj učila." — 
Z glavo maje starka, praša dalje: 
„AF zakaj ti dete ni kopano, 
„Tvoji hćerki krilo ni šivano? 
„In ženki pisal si mi starki, 
„Da je krasna, krasnejša od krasnih, 
„Ali meni vidi se poštama.** — 
Tiho I^vro odgovarja majki: 
„Težko meni je za vse skrbeti, 
„Česar treba, ćesar manjka v hiši; 
„Ali ženka pač je bila krasna, 
„A hitreje jug razvije cvetje 
„In hitreje zamorć je leta." — 
Majka k temu ničesar ne reče, 
Ampak praša h koncu sina Lavra: 
„In kdaj ymeš se na dom očetov, 
„Vrneš k meni, osameli starki, 
„Iu dovedeš deco, z njima ženko?** — 
Lavro majki svoji odgovarja: 
„Kakor naglo bode mi mogo^, 
„Vmem k tebi nidosteu se, majka; 
„Ali težko mi sedaj je reci, 
„Nemogoče dati mi besedo; 
„Težka pot nevajeni je ženi, 
„NemogoČa malemu je sinu.** — 
Ko je majka razumela sina, 
Razumela, kaj mu govor kaže, 
Pak je resno besedila sinu: 
„Dragi sinko, Žalostna ti majka! 
„Ti edino le iskal si cvetja, 
„PraSal nisi, kak bo sad iz njega; 
„Sam si volil, sam osodo nosi! 
^Ali čuj me, kaj ti pravim majka: 
„Še stoji ti stari dvor očetov, 
„Vedno vrata tebi so odprta; 
„Ako treba sveta in tolažbe. 



^Ali druge treba ti pomoči, 
„Ne pozabi, sinko, svoje majke!** - 
Tako majka mu je govorila, 
Darovala lepo hčerko mlado, 
A še lepie sinka je v zibeli. 
Darovala tudl je sinaho, 
Zapustila dvorec sina La?ra, 
Potovala ▼ mile rojstne kraje.' 
Dolgo časa je hodila starka, 
Dol^o časa, šteti ni mogoče: 
Težka že jej palica je v roči, 
Težje še jej ostarele noge, 
A najtežje srce y tužnih prsih. 

A ko slednjič priđe v kraj domači. 

Krov zagle()ft, znan že leta, leU» 

Brid]ce solze so polile starko. 

A ko bliža svojemu se pragu, 

Glej, uasproti teče d^oje det^t, 

Oj, saj nis^ deteti cvetoči, 

Zreti sta ti angelja iz raja. 

Sinko Tzame palico jej potno, 

Hčerka trudno desno jej podpira, 

A oba ob enem besedita: 

„Kje si daleč, babica, hodila, 

„Oj po tujem, po neznanih krnjih, 

„Da predolgo smo čakali tebe, 

„Te čakali dolge dni in tedne, 

„Bili V skrbi z4-te v tujih krajih." — 

Ni še starka našla odgovora, 

Glej, nasproti pribiti jej Mirko 

In pozc^ravlja srčno ljubo majko. 

Majka srnu se oklene vrata, 

In poljub^a lice mu iu čelo. 

Ga naziva z dragimi imeni 

In smeji se srečno med solzami. 

Proti priđe draga jej sinaha, 

Jo pozdravlja in naziva majko; 

Njej pa starka božjo pomoč daje, 

Jo naziva milo svojo hčerko. 

Sedla V dvorci starka je za mizo, 

Na naročaj posadila vnuka^ 

K njemu djala vnukinjo na stran si. 

Oddahnila se in odpočila. 

Pak velela pogrniti mizo, 

Da gostuje mile svoje goste. 

Ko je starka pog^ostila goste, 

Pak je jela govoriti Mirku : 

nOj povej mi, drago dete moje, 

„Kaj povmil prej se nisi k majki, 



87 



^K tiiini majld, v drigo rojstno bišo? 
„Prošlo davuo leto je deveto, 
nin za letom meeece? še luuogo/ — 
Mirko majki nićesar ne rede, 
Ampak tiho vstane izza miže 
lu odgrne belo zagrinjalo; 
Zagrinjalo malo krije zibko, 
V zibki dete bo^i sanak sanja. 
Tiho Mirko progovarja majki : 
„Oj ne prašaj, mila moja majka! 
„Malo mescev Steje sadnje dete, 
„Prej nikakor priti bilo moć ni/ — 
Ko je majka razumela sina, 
Razumela, kaj mu govor kaže, 
K mali zibki je sklonila gkvo, 
Poljubljala vuučiča je v čelo 
In križala čelo mu iu lice 
In molila, naj ga Bog varuje. — 
Tretja že je zazorila zora, 
Mirko pak od majke se poslavlja, 
Pri slovesu beseduje majki: 
„Kaj ti pravim, mila moja majka, 
„Z mano bodi v moje bele dvore, 
„In pri meni nov dom bodi tebi. 
„Meni, majka, draga si sinahi, 



„Ali vnuci, dete ta nam mila 
„Ne mogo se ločiti od tebe.** — 
Mimo majka odgovarja sinu: 
„Hvala Bogu, hvala mu na veke. 
Da mi dal je tebe, mili sinko, 
„Ki ne zabiš stare svoje majke. 
„Ali pusti, dete, me umreti 
„V milem kraji, kjer sem se rodila, 
„Kjer živela ćelo sem življenje; 
„Težko stare dni se je ločiti 
„Od življenja, kakor prej je teklo, 
„In pričeti novo, nenavadno 
„Ali dokler bode moč mi v žilab, 
„Vsako leto dojdem k tebi, sinko, 
„Da pozdravim tebe iu sinaho, 
„Da poljubim mile svoje vuuke. 
„Ali kedar uehajo moći mi, 
„Ti se vmi k meni, drago dete, 
„In zatisnl trudno moje oko! 
„Z Bogom sinko, božji blagoslov ti. 
Tebi, 8 tabo tvojemu aarodu!" — 
Blagor mu, kdor ljubi svojo majko 
In spoStuje, ljubi domovino, 
V svoji zemlji s svojimi se druži. 

Mirko. 



Narodne pripovedke. 

Priobčuje Mol. Va^javec. 

39. Cigan držan za kraljevskoga sina. 

(Varaždin.) 

rifleden put bil je jeden car, on je štel vse znati, kaj se na svetu do- 
^ gadja. Jeden put je došel y jedno selo, tam se ni dal spoznati za 
cara. Došel je v jednu hižu, tam je prosil kvartira. Onda mu je jedna 
baba rekla: moj dragi, ja bi te zela na kvartir, neg sem dovica pak ne 
mrem. A on je rckel: a, nikaj za" to, samo me zemi, ja ti platim kvar- 
tira. Onda ga je zela. On je ž njum spal, i drugo jutro, gda su se stali, 
bila je ona noseča i gda je on videl, da je noseča, dal nji je jednoga 
rubca i prsiina i nji je rekel: ako budeS imela sina, daj mu ovoga 
mbca i prstana pak ga poSli oca iskat. Ona je rodila sina i da je on 
osemnajst let star bil, poslala ga je z robcom i prstanom oca iskat. On 
je rekel, da ide, i mati mu je dala dva piceke i hleb kniha pak je 



88 

odišel. (ida je več dugo isel, dojde pred njega jeden cigan i veli mu: 
daj, gospodine, da bum ja tvoj inoš. On je rekel: dobro, hodi za me- 
num. A čuješ, gospodine, a kam ti ideš? On je rekel: oca si idem 
iskat. A imaš kakovo znamenje? Imam. A kaj? On veli: rubca. Kad su 
išli dalje, videli su zdenca a ni bilo žetarke. Onda veli gospou ciganu : 
cigan, hodi nuter pak mi daj vu škrlaku vode. Onda je cigan rekel: 
gospodine, to bi grdo bilo videti, da bi gospon slugu svojega van vlekel, 
ite vi, gospodine, pak vas ja onda van zvlečem. Onda ide gospon nuter 
a gda je štel van iti, onda ga je ov ne pustil i veli mu : ako mi ne 
daš rubca, ne pustim te van. Gospon je videl, da drugač ne bu, pak 
nm je dal rubca. Cigan pak je poznal, čij je to rubec pak je odišel k 
caru i tam se je vuvek gostil. On se je pak ovoga štel resiti pak se je 
pustil betežen pak je rekel caru : japica, dajte pošlite mojega slugu po 
ribe vu vilinski vrt. Car ga je poslal vu vilinski vii po ribe. On mu je 
donesel. Cigan se je prestrašil, da ga je videl, kajti je mislil, da bu tam 
glavu zgubil. Onda potlam je pak rekel caru : daj, japica, pošli mojega 
slugu k oni princezi, kaj mi bu nju dal za ženu. A on je rekel : dragi 
moj, kaj ti goder tam dojde, glavu zgubi. A on je rekel: o japica, moj 
sluga vam bu ju dobil, kajti cigan je mislil, da bu tam glavu zgubil. 
Onda je car ga poslal. Kad je isel po putu, dojde do jedne mreže pak 
vidi gde je jastreb vlovlen a ni bilo gospodara tam pak je pustil jastreba 
a jastreb mu je rekel : zemi meni jednu pero z leve kreluti pak da 
budeš vu kakvi sili, puhni na nju, ja ti bum taki na pomoći. Ide dale, 
dojde 'de jedna riba vani na pesku se muči. On ju opere i pusti vu 
vodu a ona mu je rekla: zemi iz mene jednu lusku pak da budeš vu 
sili, puhni na nju i ja ti budem taki na pomoči. Ide dale, dojde 'de 
mravska četa ide i ne je štel prek iti dok ne je prešla vsa prek. Onda 
mu naj vekši zmed onih veli: kakvo dobročinst\'o bi ti ja mogel ve 
napraviti? spukni iz moje desne strani ki'elut pak 'da buš vu kakvi sili, 
puhni na nju i taki ti dojde ćela četa na pomoč. Onda je došel vu on 
grad, gde je ova princeza bila i povedal nji je po kaj je došel. On se 
je ćeli den gostil, večer ga je vodil kral z dvemi svečami vu jednu hižu, 
ondi mu je pokazal kup žita zmešanoga i rekel mu je : ako mi ne budeš 
to do jutra zebral vsako na svoje mesto, budeš glavu zgubil. On se je 
plakal ćelo noč, onda mu dojde na um mravlina krelut. On puhne na 
nju i za mali čas dojde mravla: ona ga pita: kaj bi rad? A on joj je 
rekel, da bi rad, kaj bi mu prebrala on žitek. Ona mu je rekla: samo 
si ti leži pak spij. On je zaspal. Mravle su došle i vu jeden čas bilo 
je vsako na svojem mestu. V jutro, kad se je princeza stala, rekla je 
svojemu inošu : idi glet, kaj on tam vu oni hiži dela. Inoš je išel pak 
je rekel da spi. Ona mu je ne veruvala i taki ga je zaklala. Onda je 
išla ona sama glet i vidla je da je istina. Onda su ga pak ćeli dan 



89 

gostili, a on je vuvek gledal, kak bi niogel vujti, ali ne je mogel. Večer 
ga je pak odpelal kial v jednu liižu i onoga zaklanoga inoša mu je dal 
pak inu je rekel, da naj mu ga oživi do jutra. On se je plakal ćelu no6. 
Na jeden put mu dojde na um, da ima pero jastrebovo. On puhne na 
pero i na jeden put dojde jastreb pak ga pita, kaj bi rad. On mu veli: 
da bi mi ti mogel napraviti, kaj bi ov živ postal. Onda on veli : daj mi 
ov pehar na vrat obesi. On mu je obesil i odletel je. Po času doleti 
nazad pak mu veli : daj mi odveži. On mu je odvezal. Onda veli jastreb : 
uamaži ga ve z ovum vodum. On ga je namazal i tald je oživel. Onda 
se je još ž njim do dana spominal. Onda je došla princeza pak je obo- 
dva van pustila. Onda se je pak cei dan tam gostil. Popoldan je dala 
princeza konje zapreci i pelala se je z ovim drugim na špancer. Onda 
gda je došla do jedne gliboke vode, hitila je svoj prsten vu vodu i rekla 
je, da nji ga ve naj nazad da. A on je puhnul na ribinu lusku i taki 
mu ga je dala. Onda nji je nazad dal, a ona je njemu prsten na prst 
dela i rekla mu je : reci vezda onomu ciganu, da naj ve on sim dojde, 
a ti pak idi ve nazad. Gda je došel k caru, taki je povedal, da ju je 
dobil neg samo da ve mora on po njo iti. Cigan je odišel i njemu se 
je vse tak zgodilo, kak i inošu, nek je vsakoj stvari rekel: budi, zakaj 
si tak bedasta. Onda gda je došel vu grad se je gostil. Večer je i njega 
odpelal vu onu hižu i rekel mu je, da naj ono prebere, a on pak ne je' 
mogel. V jutru 'da je princeza poslala inoša glet, je rekel inoš, da kune 
a žitek je još tak kak i včera. Onda je slugu zaklala pak. mu je večer 
rekla, da ga naj do jutra oživi. On je celn noč kričal, da on ne je vrag 
iiiti Bog, kaj bi mogel mrtvo stvar oživeti, pak ga ne je oživel. Popol- 
dan je dala princeza zapreci i pelala se je ž njim na špancer. 'Da je 
došla do one vode, hitila je prstana vu vodu i rekla mu je, da fiaj nji 
ga nazad da. A on se je počel pravdati, da je on ne riba, kaj bi videl 
vu vodi, pak nji ga ne je dal. Onda su se nazad dimo pelali i tam ga 
je dala zaklati. Onda se je pelala k caru pak mu je povedala, da ne 
je on cigan bil njegov sin, neg ov kojega je on za svojega slugu držal. 
Onda se je ona ž njim tam oženila i su skup dobro živeli. — Kraj 
konec, baba je potrla v kuhnji stari lonec. 

40. Dečec z guslami. 

(Varaždin.) 

Tak je bil jeden put jeden sin, komu je otec i mati vumrla. Ovi 
8U zročili tecu, da naj na njega ima navek skrb i pazku, i gda bi več 
ovi pokopani bili, od kraja išlo mu je dobro, nek pokli več su na njega 
mrzela tecova deca i sam tetec ni ga je več trpel i ni mu je več štel 
kruha dati, da bi se i^jel, nek mu je samo malo vrezal -tuliko da je 



90 

saiBO oblezuttl se. On se je tiavek plakal i nije znal kaj bi napravil i 
kain bi išel. Onda teđa negda se je zmislil, đa bude bolje vu službu 
Iti nek tu gladuvati pak je odišel nekam daleko služit k jednomu pur- 
gai*u, gde je svinje pasel i imel je sako leto plače jeden groš i opravu 
i služil je tam četiri leta. Onda se je zahvalil purgaru i rekel je, da 
ide svojega teca pohajat i gledat, je li se je več kaj spokoril. Onda 
kupil je dva hlebca kruha za dva groša i dva su mu ostali na put. 
Onda putuval je i gda je vre skorem blizu doma bil, stane se z jednim 
bogcom, koj je poleg puta klečal i za dai* prosil. Ov sin smiluval je se 
ovomu bogcu i rekel je : ah naj bude vu ime božje, tu imate od moje 
plače jeden groš. Ide dale i stane se pak z bogcom i prosi da bi mu 
se »niluval. Pak mu da jeden groš i veli : ah naj vam bude, to vam od 
moje plače dam. Onda ide pa dale i več je blizu svojega doma bil, gde 
je tetec stanuval, i stane se s trejtim bogcom i on ga lepo prosi, da bi 
mu nekaj dal, s kem bi se okrepil. On mu da dva hlebca kruha i veli : 
to vam je dokonček moje plaće, naj vam bude vu ime majke božje. 
Onda mu veli ov bogec: ocem ti ja naplatiti, da si tak dober bil. Ti 
si meni več dva groša dal i ove dva hlebca kruha; poveč ti meni, kaj 
bi ti od mene prosil, ja bi tebi dal. Ov mu veli: ah kaj bi ti meni 
siromak dal, si prez tog^ sam bogec. Nikaj zato, ja ti budem vre dal. 
Onda mu veU te sin : ja bi naj rajši jedne gusle, da bi zaigral, da bi 
se tancalo. Ov bogec, koj je bil Bog, dal mu je gusle. Onda ide k tecu 
i ne mu se dopalo pak je išel dale služit i dojde do jedne coprnice i 
pita ju: je li mi morete dati kakvu službu? Copmica mu veli: ah, mo- 
rem ti dati, či drugo ni, budeš mi bar krave pasel. On veli: a dobro, 
budem. Onda ga je pr^ela i hodil je na pašu s kravami i z guslami 
i igi*al je. Gda je jeden put igral, došle su vile i tancale su i 
jedna se je omamila i optda je. On je išel tam i odrezal ji je glavu 
i del vu torbu. Gda je došel dimo, veli : ja sem donesel jeden češel. 
Mesto glave viline, rekel je, đa je donesel češla. Ona mu veli : dobro, 
samo hiti v kut na peč, vre se zanuca. Onda ide na pašu i igral je v 
gusle i došle su vile i tancale, i pa se je jedna zmotala dole i odrezal 
ji je glavu i del vu torbu i došel je dimo pak veli, da je donesel mesto 
glave ocel, s kim se kreše. Onda mu veli : dobro dobro, samo hiti v 
kut za peč, vre se zanucft Oi)đa pak išel* je trejti put na pašu i igral 
je pak su vile došle tancat i jedna zmotala se je dole i pak odrezal ji 
je glavu i došel je dimo i rekel je mesto glave viline, da je donesel 
gube. Onda mu veli copmica: dobro dobro, samo hiti v kut, vre se 
zanuca. Onda jen put morala je copmica iti vu vražju šešiju, kak se 
drugač veK, vu konferenciju. Imela je trinajst hiž i dala je njemu od 
seh trinajst hiž kluče i rekla je, da slobodno vu sedem hiž ide gledat, 
samo vu šest hiž ne. Onda je ođišla, ov pak dečec išel je vu se hiže 



91 

gledat. Vu sedem hiž našel je samo domaće pohištvo. Onda ide vu osmu 
hižu gledat, tam je uašel punu hižu penez, vu deveti je našel same sable 
i puške, vu deseti je našel same cvancige, vu jedenajsti je našel same 
škude, vu dvanajsti je našel zlatoga kokota i ov kokot mu veli: idi ti 
vu trinajstu hižu gledat i kaj ti bude on zlati konj rekel, to mam vćini. 
Onda ide vu trinajstu hižu, vidi zlatoga konja i ov konj mu veli : zemi 
ti hlače svoje i vu nje si puno penez zaveži i kam goder moreš kaj 
peiiez defi, samo zemi i idi vu 'nu hižu, zemi si v torbu one glave od 
vil, koje si imenuval češel, ocel, s kim se kreše, i gubu i fletno dojđi 
pa na me sedi i hodi vu drugi varaš. Coprnica, koja je vragu dužna, 
to je zeznala i jahala je na svoji mrcini za njimi i nikak je ni mogla 
dostići. Onda komaj jeden put je dostigavala. Onda veli zlati konj : hiti 
ćešla i reći : trnje za menom i nikaj pred menom. I tak je bilo. Copr- 
nica po trnju je jahala i 'sa je bila zđrapana i nikak je ni mogla dostići. 
Onda komaj jen put prićela je dostigavati i videl je zlati konj, da ga 
bude dostigla i veli dećecu: hiti ocel i reći: ogen za menom i nikaj 
pred menom. Onda je coprnica gorela i 'sa je skorom zgorela, onda pa 
je prićela dostigavati 'sa zgoreta pak je videl zlati konj, da ga bude 
dostigla pa veli dećecu: hiti gubu, reći: voda za menom, nikaj pred 
menom. I tak je bilo. Ona je plavala i 'sa je mokra bila. Na zadnić 
vidla je, da je ne bu mogla dostignuti. Ve veli i kr^ći : ćakajte ćakajte, 
nikaj vam ne vćinim, ne bojte se. Onda su ju poćakali i rekla mu je : 
ti budeš blizu varaša našel mrcine jedne kožu i obleći ovoga zlatoga 
konja vu nju, gda bi varaš došel, kaj ne bi nigdo videl. Onda odišla je 
coprnica nazad dimo a ov, gda bi već blizu varaša došel, videl je kožu 
od mrcine i oblekel je zlatoga konja i nigde ni bilo videti, samo pri 
repu je bilo malo videti. Onda dojde vu varaš i vidi kak su ofipiri ćez 
jedno veliku i gliboku jamu dukali i nijen ni se vufal prek duknuti. 
Ov je to videl i rekel: ćujete, ako oćete, ja z mojim kopjom duknem 
prek ove jame. Onda mu oficiri veliju: a kaj bi ti vuško z ovom mrci- 
nom duknul; mi imamo lepše konje i vre smo bolši junaki kak ti; no 
nikaj za to, budemo vidli vre. Onda se zaleti i duknul je prek. Oficir 
jeden je videl, kaj se je konju rep zasvetil pak veli inošu : ti ćuješ, ov 
konj ti ima žerjavku pri pisku, donesi i ti mojemu konju pa mu deni. 
Onda inoš donese jedno lopatu žerjavke i dene mu pod rep. Oficir 
dukne i opal je v grabu i zatokel se je s konjom, kajti je konja jako 
peklo i ni mogel onda duknuti daleko. A ovi drugi oficiri su se smejali, 
smno da su ne od smeha pukli i nisu šteli već tam dukati, nek su jamu 
dali zagraditi. 



92 



41 Vučji pastir. 

* (Varaždin.) 

Tak je bil jeden stari vučji pastir. Več je bil jako betežeu a vuki 
nisu imeli iiikaj jesti, kajti su na vek vu njegovera dvoru bili i ako 
pastir nejde ž njimi, onda saki človek more vuka videti i vubiti. Zato 
imaju vuki, zajci i lisice pastira i kad on ž njimi ide, onda im se nemre 
niS pripetiti, kajti su nevidlive ove zveri, i ako onda jagar čisto blizu 
kraj vuka ide, itak ga ne vidi, makar ima sto cuckov sobom. Jeden put 
je jeden dečko na vuke železo nastavil pak je iš^l na hrast, da mu nebi 
ništo železo fkral. Dojde jedna vučica, ona vučica se je vlovila vu tem 
železu. On taki doli pak hiti čohu na vučicu pak ju je dimo nesel. On 
dojde vu hižu pak Jijegov tast je betežen ležal vu posteli pak mu veli : 
vi5te, ja sem jednu vučicu vlovil a vi ste rekli, dok bute živi, da ja ne 
bum mogel vloviti nijenoga vuka. Onda tast veli: pusti vučicu doli pak 
mi daj toga biča koj je pod mojemi nogami. On je dal tomu staromu 
biču vu ruke, stari je samo mahnul z bičom i vučica je zniknula. On 
je taki pital, ^de je vučica, ali stari ne hotel nikaj povedati i tak se je 
nmčil, da ne mogel vumreti. Onda je rekel ovonm : zeihi biča vu ruke 
i idi na dvor pak buŠ mam videl nekaj lepoga, samo jen put driskaj ž 
njim. On je tak napravih Na jen put dobeži vu hižu pak: hote glet, 
ljudi, vuke ! Ljudi su išli, ali nijeden je ne videl, samo on. Onda je išel 
onomu tastu pak mu veli, da drugi ne >idiju. Onda je rekel : koj bu tebi 
na desnu nogu stal, on budje videl. Onda je on mladi dečko bil vučji 
pastir. Jen put je došel delat na pole pri mojem svaku pak je rekel 
španu da, ako se ne bu prestrašil, onda mu bude nekaj ..pokazal, pak 
mu je rekel: stante na moju desnu nogu. On je stal njemu na desnu 
nogu i pogledal i okolo njega videl same vuke. A ov isti pastir je 
povedal i bogal se je, da je videl dva Štajerce, koji su tam po šumi 
mojega svaka tuliko zajec i lisic tirali, da su se gnjeli. i meni je rekel, 
da naj dojdem k njemu vu gorice, da mi 'se vuke pokaže, samo bum 
na njegvu desnu nogu stiil, i ja bum to činil. A on stari vučji pastir 
je pred dvemi leti vumrl. 



93 



narodnih pesnih koroških Slovencev. 

Spisal, J. Sckeinigg. 
(Dalje) 

§tare narodne pesni so skoro vse epične. Ne samo pesni, v kterih se 
^, opevajo junaka dela hrabrih boriteljev v turskih bojih, imajo epičen 
značaj, temveč tuđi one, kojih vsebina je Ijubezen. Moderna narodna 
pesen, j^tirivrstičnica, je zgoli lirična. Y ožjem pomenu pa imenujemo 
epične takozvane junaške ali historićne pesni in njih sodržaj so bofl 
proti Turkom. Ti ćasi so junaška doba Slovencev. Turski boji so več- 
krat zjedinili Slovence v eno celoto ter je primaknoli bliže sorodnim 
bratom na jugu. Tako se da razjasniti, zakaj se je tuđi na Koroškem 
glasila junaška pesen o kralji Matjaži in o kraljevići Marku. prtem 
pojete dve pesni; obe ste inačici najlepšej narodnej pesni, ki jo imamo 
o kralji Matjaži. Zapisal jo je na Kranjskem Vodnik, natisnena je v 
Kranjske Čbelice 4. bukvicah. Vsebina jej je v kratkem ta-le: Kralj 
Matjaž, še le tri dni poročen z Alenčico, pozivljen je v boj proti never- 
nikom. Ptica prileti v tabor in mu poroča, da so pridrli Turki v njegov 
grad in odpeljali mu Alenčico. Matjaž dirja domii, preobleče se v Turka 
in jaha v globoko Turčijo iskat lju\)ljene žpne svoje. Najde jo pod lipo 
plešočo s Turki, brzo jo posadi na konjića, poseka Turčine, ki se za 
njim uspo, in jo pripelje srečno domii. 

Na Koroškem je bila znana ta pesen še pred 40 leti v Šmarjeti 
spodnjega Roža, kjer jo je peval stari učitelj Koglek. Tiskana je v 
Hermannovej knjigi: „Gescliichte des Herz. Karnt." I. 263 — 269 z nem- 
ško j)rostavo vred in v Kuhačevej zbiiki IV. 299 in si. 

Druga, opevajoča isto dogodbo, bila je razširjena po kanalskej in 
zilskej dolini, imenoma v Ukvah in pri sv. Štefanu. Ali že Majar, ki je 
zapisoval pesni že pred 1. 1848., dobil je v teh okrajih same odlomke. Tuđi 
ta pesen in inačice imajo se staviti med pesni nn^thićnega značaja. Kralj 
Matjaž, ki resi svojo nevesto Alenčico iz sovražnikove oblasti, je solnčni 
junak ali pomladno solnce, ki otme pomlajeno zemljo iz zimske otrp- 
nelosti in hudega mraza. Kar je zgodovinskih spominkov v teh pesnih, 
nanašajo se, kakor je lepo razložil S. llutar v Stritarjevem „Zvonu" 
(I. 1879), ali na Matija Korvina in njegovcga očeta, slavnega krotitelja 
Turkov Hunyadi-ja, ali na celjske grofe. 

V potrdilo, da je ta idealni kralj slovenski mythičnega pomena, 
more se še navesti spodaj ponatisnena pesen: „Lepa je krona vogerska, 
še lepši je Matijava," ktera je priča, da narod ni imel Matjaža za 
ogerskega kralja Matijo Korvina, in koroška pravljica. da kialj Matjaž ni 



94 

umri; on spi s svojimi vitezi vred v pođzemskej globim in caka s 
crno vojsko odločenega mu časa^ da se vzdigne nikd sovi'ažnike „svete 
vere katoliSke". Prikazal se je c^lo nekemu Korošcu, ki je peljal 
vino iz spodnjih krajev. Sploh s^ je k^roški narod do najnovejšega časa 
rad spominjal junaškega kralja Masaža; koroški pregovor o njem se 
glasi: Kralj Matjaž zlata doba naša. 

Pesen o kralji Matjaži uči nas Se nekaj drugega. Iz nje razvidiš, 
da je ljudstvu glavna stvar dogodek; osebnosti in nadi'obnosti se ali 
čisto pozabljajo ali z drugimi zamenjujejo. Prva kitica se glasi po koro- 
škej varijanti: 

Kralj Matjaž je Ženil se 

Je vzel cesarja turskega 

MlajSi hćerko Leudico 

Lepo kraljtco vogersko. 
po Vodniku pa: 

Se kralj Matjai oženil je 

Z Alenčico zaročil se 

Prelepo mlado deklico 

Kraljico Ijobo ogersko. 

V prvej kitici ste skrpani dve pesni o kralji Matjaži; ena pripo- 
veduje, kako je reSil junak Alenčico, in druga razodeva, da je Matjaž 
trikrat na vojski bil in da so ga štirikrat ulovili. Leto in dan bil je v 
turdkej ječi; usmili se ga pa „mlada Marjetica, turškega cara 
mlajša hči". Kar se tukaj poje o Marjetici, da je turškega cara mlajSa 
hči, to je narod pripisoval Lenčici; zamenil je torej Marjetico z Alen- 
čico. Isto tako pa kaže ova kitica, da je bila znana po KoroŠkem tuđi 
še druga pesen o Matjaži, ki pripoveduje, da ga je Marjetica resila iz 
ječe in pripeljala domii. Po Koroškem so se torej stare epične pesni 
jele najpreje pozabljati in pogubljati. Še eno pričo, kako izginjajo iz 
narodovega spomina pesni in se dodajejo drugi motivi. Odlomek iz kanal- 
ske doline se glasi: 

Lepa je krona vogerska 
Še lepši je Matgava 
Matijava Matjaiava. 

Matjaž im^ konjča frišnega 
Po turškem obsedlanega. 

Turki pod gradom dirjajo 
Po mladej Lenki barajo. 

Oni po gradu letajo 
Fo mladej Lenki barajo. 

Le letejte, le letejte 
Ona je v Gradcu kelnarca. 



96 

Tttd^ drugemu jugoslovanskemii jonaJim, kraljevičn Marka, v čast in 
slavo donela je narodna pesen koroška, vzlasti po ZHekem ; imenuje ga 
„knez Marko^. Žalibog same maleben ođlomek otel je Majar, ki je 
zapisal to-le kitico (Novice 1856. str. 277): 

Tarči pod gradam diijiij* 
Po knezu Marku barajo, 

pristavlja pa, da je bil napev onej pesni vrlo vesela popotnica ! 

Ko so začeli Turki napadati koroško deželo, vojskovalo se je de- 
fenzivno. Mesta, gradove, utrjene crkve branili so KoroSci z dobrim aK 
slabim uspehom ; tuđi so navliEišč zidali tabore in nasipe, da bi se lažje 
V bran postavljali Turkom ; v Železni Kapli sesddali so v soteski trdnja- 
vieo, Kremljico ali KremSarico imenovano, o fcterej se je prepevalo : 

Oj ti preljuba Kremljica, 
Ki si naša zabraniea. 

Pesen sama pa je že izginola za vselej. Leta 1484. bili so Turki 
tepeni v okolici belaškej, kjer so je Korošei tako strašno pobili in opla- 
šili, da se nikdai* več nišo upali na KoroSko in- dolgo tuđi ne na Go- 
renjsko in Štajersko. Odslej se je način vojskovanja izpreobmol. Slovenci 
preje napadanci zaćeli so sedaj Turčine nadlegovati; iz slovenskih 
pokrajin podajali so se brambovci na mejo ogersko. Kacijanar, Thurn, 
viteza TurjaSka Herbart in Andrej branili so junaSki slovenske dežele, 
đokler se ni 1. 1596. sila bosanskih Turicov pri Petrinji popolnem uničila. 

Vse te prikazni zrcalijo se tuđi v narodnem pesništvu. Majar je 
zapisal tri prav izvime pesmice slične vsebine, kar nam kaže, kako 
popularen je bil boj proti Turkom: 

Ana konjča bom si kupov 
Ana konjća šimlasta 
Oj pa daleć ga pojetdun 
Ta dov na mejo vogersko. 

V ano roko vzemam pukftico 

V drugo svietvo sablioo 

Pa prov friilno se bom sknsov 
Za sveto vero kat^li§ko. 

Ko so ropali Turki po lepej slovenskej zemlji, gledali so njih 
poveljniki tuđi na to, da so odpeljali seboj v sužnost mladih krepkih 
fantov in zalih deklet; prvi so se uvrščevali v janičarje, druge pa so 
polnile hareme turskim velikašem. Le malokomu se je posrečilo uiti 
strašnej osodi ter priti nazaj v milo domovino. Ena taka dogodba pripe- 
tila se je V Roži in podala narodnim pesnikom novih snovij in motivov. 
Miklova Zala, sedaj pozabljenosti rešena in vsem Slovencem dobro znana 
po izvrstnej dr. J. Sketovej povesti, prišla je nazaj izTurčije. Takoj se 
je poprijela narođova domišljija njene osode ter jo opevala v dolgej 



9.6 

pesni, ki je |)a đanđanes Že popolnoma v pravljico razdrta. Samo dva 
stiha zapisal je Majar: 

Tu je bva, tu je ni, 
Kršanski dah diši. 

Baš ta pravljica je bistra priča, kako si narod nove motive stvarja 
iz resničnili dogodeb. Miklova Zala je našla svojega moža neoženjenega; 
hranil je nesrečnej svojej ženi zakonsko zvestobo. Samo to omenja 
narodna pesen, da je on. večkrat mislil v drugo oženiti se, da pa vendar 
ni piišlo do tega. Kaj pa, ko bi bil njen mož med tem časom vzel 
drugo ženo? — Ta zanimivi predmet razpravlja druga pripovedka iz 
Velike vaši blizu Št. Jakoba, ki je isto tako postala iz narodne pesni. 
V tej se pripoveduje, da je prišla nesrečna kmetica ravno ta dan nazaj, 
ko je praznoval njen mož drugo svatbo. Ona stopi pred svate in se jim 
odkrije. Kako resi narodno mišljenje ta konflikt? Svatje so se je s prva 
ustrašili; potem pa je bil mož vesel, da mu je prišla prva žena nazaj, 
veselili so se tuđi svatje, in gostija se je nadaljevala v čast rešene prve 
žene, ki je nastopila prejšnje pravice. drugej ženi pravljica diskretno 
molči V znamenje, da se je morala umaknoti prvej. 

Pesen o Serajnikinji ima še drugo važnost; nahajamo v njej Pesjane, 
kteri tečejo za ubežnico. Pesjani (pokvarjeno Peslajnarji), v narodnih 
pesnih drugih Slovencev Pesoglavci imenovani, in Polkonji so, kakor 
trdi dr. Krek („Nekoliko opazek itd." v Listkih IV. 133 in Kres II. 1882. 
str. 166 si.), tuje blago, ki je prišlo iz srednjeveških pravljic in pesmo- 
tvorov o Aleksandru Velikem in o trojanskej vojski v slovanske narode. 
Naposled treba je še omeniti, da je pesen o Miklovej Zali in inačica 
pristna last koroških Slovencev in zaman iščeš sličnih motivov v ostalih 
narodnih pesnih slovenskih. 

V turskih bojih napeli so Slovenci vse svoje sile. Iz tega napora 
vzbudila se je junaška pesen in spremljevala viteške boritelje v krvavo 
vojno. Ko so se vrnoli mirni čaši, da nišo Turki več strahovali vzhodne 
Evrope, začelo je tuđi pojemati epično pesništvo narodovo. Dasi je bilo 
pozneje marsikterih povodov, ki bi se bili dali porabiti v pesni, na pr. 
protiieformacija, kmetski upor, francoske vojske, zasedanje laških dežel 
in dr., o vseh teh narodna pesen ali čisto molči ali podaje le slabotne 
spomine. Mimo kralja Matjaža in kneza Marka živi v narodnih pesnih 
šo Lavdon, slavni naskakovalec Belega Grada. Pesen „Lavdon pri Belem 
dradu" peli so Ziljani, in Jarnik je zapisal odlomek se druge pesni o 
Lavdonu : 

Lavdon je vojsko skupaj zbral, 
Zdaj sam ne ve, kam bo jo djal, 
Al bo jo djal pod Beli-Gi*ad 
Pod Beli-Grad al na i*avno polje. 



97 

S tem zaključuje tuđi narodno pesniStvo turske vojne. Kam smemo 
staviti Jarnikov odlomek (Etymolog. str. 118), 

„Sred Korotana 
Je Lankrat in Glana,^ 
ne da se več določiti. 

Spomini na Francoze so jako redki v narodnej poesiji koroškej. 
Ni težko uzroke tej prikazni razkriti. Francozje nišo ostajali dalje časa 
v naših pokrajinah, samo zilska dolina spadala je pod ilirsko kraljevino. 
Vrh tega so se Francozje v obče vedli dostojno. V mnogih krajih se je 
prosto ljudstvo rado spominjalo francoskega zasedanja, ktero je na en 
mah odpravilo mnogo zastarelih postav in naredeb. Samo brezkončno 
bojevanje postajalo jim je čim dalje tem bolj sitno. Zato je vzdihoval 
Andrejaš po miru, obžaloval francosko vojsko ter premišljal, „kaj je 
vojske krivo". Dočim pa 8e dandanes spomini na Francoze, na bitko na 
Bistrici v Rožnem dolu med narodom žive, vendar ni najti sledov o 
vsem tem v narodnej pesni. Bojev proti Francozom ni se več udeleževal 
ves narod kakor proti Turkom; razven tega pa je bila takrat pesmo- 
tvorna moč narodova že močno oslabela. Konec minolega stoletja je 
torej tuđi konec epičnega pesništva v narodu. 

Navesti nam je torej samo mrvica narodnih popevk tikajočih se 
Francozov. Lepa narodna pesen: Nesrečen je bil tišti dan, ko sem bil 
k vojakom zbran, ima v spodnjem Roži sledečo zaključno kitico: 

Mi pa pomarSiramo 
V dćževo Prancozovo 
Kaj bojo spočele 
Naše babiuele 
Ko nas ne bol 
Iz Žabnic je td-le poskočnica: 

Luštni le bod'mo 
Če priđe Francoz, 
Vse dekUte pobćre 
Vseh Ijnbic smo 46z. 
Isto tako poslala se mi je iz Kanalskoga pesmica, ki pa ni povsem 
jasna: 

Mate je bovne 
Za volo mene 
Pa poslava bom zvate 
Ven na Đujne. 
Ta pesmica bi imela biti, kakor se mi zagotavlja, iz 1. 1796. Da 
80 bili po odhodu Francozov Korošci oddeljeni ilirskemu guberniju, 
spominja nas ta-le poskočnica iz zgornjega Roža: 

D^d?a je itdjerska 
J&z sem pa iliriS 
Al bo& kaj mćva me 
Ki} pa ti miniš. 

7 



»8 

Več jih je iz novejfiega časa, ko 80 slovenski polki stalno bili 
naraežćeni po la^kih pokrajinah. ViteSki general Radecky in njegove 
slavne zmage opevajo se v teh pesnih. A baš one pričajo jasno, da je 
{^as epir-ne poesije že preminol. Stara narodna pesen in današnje pona- 
rejevanje — kaka razlika! Še zadnja epična pesen o Lavdonu, ktero 
A. Grttn prišteva propadajočemu pesništvu, odlikuje se po izvirnih mislih 
in narodnej ironiji. Poglejmo jih vsaj nekaj. Iz Borovelj je ta-le: 

Fantjc mi na vojsko gremo Fantje bodimo veseli 

Nazaj nas veČ ue bo, Ker smo Majland noter vzeli 

Notre se bomo s^u§ali Verona se je močno vstavljala 

Kdo premagal bo. Pa je bila premagana. 

S Sardincam se bomo skii^li Mi smo Se Verono notor vzoU 

NaAe sable siikali, In već te drugih mest 

Notre moćno pokamo Verona je bila Sardinćeva 

Da se Labi jokajo. Zdaj je pa že Radeckijeva. 

Radecki pa ne henja već Doma se mamce jokajo 

Da moi-a iti vse pod meć Ker mi na La$kem kri prolivamo, 

Ratiecki pa koražo ima Zato zahvalimo Doga 

Ker dosti mladih fantov ima. Ki nam tak moćen žegen da. 

Slična jej je pesen objavljena v Kresovega prvega (1881) letnika 
7. snopiči: Radecky ma že sivo glavo itd. zapisana v Djekšah. 

Najbolje v narodnera duhu zložena je sledeča pesraica, ki se poje 
po vsem KoroSkem: 

Fantje se vkup zbirajo, 

Na Laško pomardirajo; 

Moj puob se pa zmed vseh pozna 

Ker lep zelen piiSelc ma itd. 

Znano je, da je znižal cesar Ferdinand čas vojaške dolžnosti od 
14 na 8 let s patentom dne 18. febr. 1. 1845. Ta ravno prostemu na- 
rodu jako ugajajoča naredba utrdila se je v spominu narodovem in nasla 
tuđi svojega pevca. Pelo se je v Borovljah: 

Veselo prepeva vsaki fant 
To je nam Senkov Ferdinand 
Na fttirnajst let je dolgo b'lo 
Sedaj pa ni već tako. 

Potroštana bodi dekle, 
Da moram zapustiti te, 
Juhe, juhe zad pridem spet 
Grem koj na osem let. 



Ko bo osem let forbaj 
Al sem še živ, pridem nazaj, 
Al me pa ti'ofi kugelea 
Bo pa smrt moja« 



99 

Kako je uplivalo 1. 1848. do kmetov, razviđiS iz prvih kitic đaljše 
jiesni, ki je znana v slovenskem Piajbergu : 

V Celovci je bil an Webenav, 
Ki je V8e pavre dreti iiav, 
Bog je črez pavre vsmilov se, 
PovSnija nd den gre. 

Smo meli še ane krajcarje 
Smo pa V Celovec zanesli je, 
Gospodi se nam pa ven smejo 
K' jim suknje flikamo. 

Tako smo dospeli do najnovejšega časa, v kterem je historična 
pesen čisto obmolknoia. Zato si hočeva, dragi čitatelj, prihodujič ogle- 
dati drug predmet narodne pesni, in ta te bode upam globje zanimah 

(Dalje priđe.) 



Nekoliko literarnih opazek. 

Spisal J. Pc^k, 
I. 

^Pa5e misli se najraje bavijo z domačo literaturo kot s samolastnim 
^N^ na.^im pridelkom. Državne ustave, zakone, uredbe, sploh javne 
naprave v velikem in malem delimo s ćelo državo in z vsemi drugimi 
avstrijskimi deželjani ; ~ slovenska literatura pa je naše lastno polje, naš 
lastni pridelek in naša lastna briga. Kakor vsaka mati svoje dete, tako 
ljubi vsako ljudstvo svoj jezik, svojo književnost pred vsemi drugimi, 
kar je popolnoma v naravi utijeno. 

Ali nam pa ta gojitev domače literature tuđi kaj koristi pri- 
naša? Tako se vpraša domoljubno srce. Ni li menda ta trud jalov, ta 
ski-b pmzna, ta Ijubezen neplodna? Ali ni ta pogon k svojemu menda 
ostanek, „rudimentaren" ostanek ono vseobčne Ijubezni, ktera goni 
„svoje k svojim", brez smisla, ker brez koristi, brez sadii za narod, ker 
samo narava tako veleva, razum pa to povelje menda krivo in 
slepo izpolnjuje? — To je resnega preudarka potrebno; kajti če se 
to ne samo po prirodnem nagonu, temveč tuđi po pameti godi, 
tedaj bode ono tuđi umestno in plodovito, sicer pa res da jalovo 
delo. Dajmo si najpreje odgovor na to vprašanje ! 

Razvoj domače literature pospešuje pred vsem jezikoslovno 
moč naroda. Ta moč je brez dvoma pri prostem ljudstvu še danes 
večja nego pri učenjakih. Vprašajte naše gore in doline, naše gaje in 

r 



100 

ravnine, naše reke in pečine, vaši in ljudi, kdo izmed naSih učenjakov 
bi si vedel dandanes izmisliti i\jih imena? — Gotovo je ta moč 
nekdaj se v e č j a bila, nego je dandanes ; to raz\idimo iz tolikih in tolikih 
imen, ki so nam že uganjke, „liierogljfom" podobni izrazi. Mi uce- 
njaki-jezikoslovci si dostikrat za najprostejže stvari na svetu ne vemo pravili 
inien izmisliti; prosti nav^ človek, posebno neuki, pomisli samo za 
trenotek, in ime stvari je že najdeno! — Mi smo tedaj v tem oziru 
1 r o c i proti ljudstvu ; naše razlaganje in zlaganje besed in imen je 
suhoparen opravek, težko delo napetih možganov. Prostak samo stvar 
pogleda, in priličnost mu je najdena, beseda dana, in to, ker so mu 
korenine jezikovne še s a m o s v e s t n a b i t j a, v čutu in krvi ž i v e č a, nam 
pa na papirji crno zabeležena, mrtva, „metafysična" bitja, kterim 
dajemo včRsih svojevoljni, cedilom razuma, s težavami nabavljen pomen. 
Evo! od tod je globoki, jedernati jezikoslovni nauk potreben, ker bi dru- 
gaee se to pozabili, kar imamo prirojenega, ker bi se inače popolnoma 
utujili ljudstvu, ko bi ne hodili po njegovih stopinjah jezikoslovnih, 
in to s tem, da resno pre mišlj ujemo podane besede, prispodab- 
Ijamo njih pomene med seboj ter se dopamtujemo tega, kar v 
ljudstvu i^e živo klije in stvarja besede. Z literarnim delom budimo 
tedaj ne samo duh jezika, ampak tuđi duh naroda ter ga ohra- 
njujemo počasne gnilobe in ga čuvamo čilega in mogočnega kot neko 
stvarjajočo samorastlo moč. 

S tem pa da hranimo zaklad jezika in ga po svojih močeh pomno- 
žujemo, vzbujamo ob enem nove misli med seboj. Koliko je idej 
V naših dušah, ki pred posebnimi izrazi v nas bede in delujejo! Uzori 
so prvotnejši nego besede; kajti mutee ravno tako misli, sodi i n 
sklepa ter stvarja ideje kakor govoreči človek, dasi besed ne rabeč niti 
jih potrebujoč! Koliko prida torej literatura narodu prinaša priobčujoč 
mu novih iznajdeb in novih idej! Obrazovalni upliv literature je tu 
preočit ! 

Ako je ktera si bodi literatura živahna in resnična t^r jej je 
do pravice in do pravega namena: podučevanja, tedaj se po njej 
tuđi spoznavanje sveta v neskončnih merah širi. Poznavati svet 
— žaUbože tuđi in to največ s slabih stranij ! — pa je človeku neiz- 
ogibno in v korist. Iz zlega se bodeš naučil čuvati se zlega, iz dobrega 
posnemati dobro. V tem nauku mora človek utrjeu biti, da se potem 
ne da preslepljevati. Ni mogoče človeku drugače obvarovati se sve tov- 
ne ga zla. Mi med svetom živimo, s svetom občujemo, in bolj ko bi 
se ga hoteli izogibati, globje bi zabredli v samolastni svoj „mikroko- 
zem", svoj majhni ali nič.manj zmedeni svet, ki ga v svojem srči in v 
svojej duši nosimo seboj. koder po svetu hodimo. Človek nič manj sam 
sebe ne pohujšuje, nego je jiohujševan po vnanjem svetu. S tem torej. 



101 

da „pozuavamo svet*', spozaavamo tuđi sami sebe, iu tega spozuaiija 
nobeiia reč bolj iie pospešuje iiego literatura. Bodinio jej torej hvaležni 
za ta poduk, kterega nam v tako obilnej meri podaje, iu ćelo hvaležni za 
biče, ktere razdeljuje ona na več stranij, priganjajoč nas k spozna- 
vanju najimenitnejšemu, k spoznavanju samega sebe. Sicer pak bi morala 
vsaka literatura sama v sebi protilek proti sebi samej imeti; tedaj 
bode škoda popravljena, ki jo nebrzdana literatura učinjuje. Vsak se 
tedaj iz literature v svoj prid nekaj nauči, česar bi menda sam nikdar 
ne zvedel. 

Pa tuđi državna moč dobiva od vsake bolj razvite literature 
nekega pospešenja. Državi je treba živih, p r o b u j e n i h narodov ; 
zaspanci so troti države ! Kedar je treba državi obrambe, kako dramijo 
in kličejo vlade ljudstva iz spanja ! Bolje, da je vsak narod sam bedeč, 
da budi pred vsem sara svoje ude, da neti v sebi iskro živahnosti, ktera 
je vedno najboljše znamenje življenja in duševnega zdravja. Ako so 
nekoja ljudstva videzno prenemirna, nič ne škodi ; sčasoma se bodo kot 
vrelo vino ulegla in sčistila. Ako Slovenci dovolj in še predovolj krvi 
imajo V svojih žilah ter so menda komu prerazburjeni, — dol)ro ! Bolje 
to, nego da bi dremali ! Nobeden narod ne more dovolj b e d e r biti 
dandanes. Saj pridejo po razburjenosti tuđi čaši spanja ali vsaj zaspa- 
nosti po čisto naravnom zakonu vsega dušnega življenja. Ako je tedaj 
naša literatura dandanes nekoliko razposajena, tešimo se ! Tuđi njoj 
pridejo leta moškosti; da bi le še starosti leta tako rano ne 
prišla! Ta živahnost vsekako prihaja državi na večjo korist in srečo, 
nego če bi sanjarili kakor nekdaj. 

Se ve da, če ima literatura poleg burnih tuđi modre in učene 
pisatelje, tedaj je to v največji prid narodu samemu. Literatura 
šega globoko tuđi v materijalno stanje ljudstva, ker podučuje in 
vzpodbuja ljudi k delavnemu življenju. Težko da je kteri narod premožen 
in V resnici imovit brez literature; a to ne, ker bi literatura bila tako 
rekoč sad ali vrhunec blagostanja, ampak ker je ona tuđi sred- 
stvo in pripomoček k blagostanju. Saj premožnost ni samo proizvod 
slučaj ev, ampak tuđi učinek one naravne anoči in providnosti, ktera se 
uajbolj po literaturi v narodih razvija. „Najbolji pravim, ne edino; 
kajti mnogo in prenmogo je činiteljev, ki stvarjajo blagostanje. Teh 
najmanjši pa gotovo ni literatura. Novejši zavodi pri Slovencih potrju- 
jejo resnico naše trditve. 

In tako je menda z rečenim dokazano, da literatura ni kakova si 
lM>di igrača, niti žlahten „sport", niti ^učenjaška zabava" in kratkočas- 
nica, ampak koristna in potrebna naprava v idealnem in dvžavnem, v 
narodnem kakor materijalnem oziru. Na to resnico se menda marsiktera 
opazka in prikazen v našem javnem življenji naslanja. 



102 



II. 

Slovenska književiiost preteklega leta zaziiamuje zopet lep napre- 
đek ili potijuje resničnost gore razloženega pomena vsake ^jrave litera- 
ture. Ona nam je obrodila nekaj prav znamenitih in za našo izobrazbo 
velevažnih đel, ktera na več stranij ustrezajo narodnim potrebam. 

Po našej razvrstitvi moramo jezikoznanskim spisom prednost 
dati iz že povedanih uzrokov. Prav važna utegne postati Šumanova 
„Slovenska slovnica za srednje sole", kajti ona bode ne samo 
šolam, ampak sploh tuđi književnikom dobro služila. Temeljit in podučljiv 
kakor vselej do zdaj je tuđi zadnji Mar nov „Jezičnik", ki je 
obzorje slovenske literature za velik okrog pomnožil, razpravljajoč tuđi 
imenitnejše kajkavske pisatelje, med temi Habdeliča inBelostenca. 

Med lepoznanskimi spisi se odlikujejo knjige „Slovenske 
Talije" in „Družbe sv. Mohorja", med slednjimi Sketova 
narodna povest „Mi kl ova Zala" in životopisi v „Koledarji", kišo 
V povestniškem in nravstvenem oziru jako podučni in prezanimivi. 

Med državopravnimi spisi je pomenljiv „Slovenski prav- 
nik" Tavčarjev, izdan od družbe sv. Mohorja, ki našemu vedoželj- 
nemu ljudstvu temeljitih in zares potrebnih naukov podaje. K važnim 
povestniSkim spisom se štejejo spisi v Matičnih knjigah, namreč 
Šukljejevi in Rutarjevi, potem Trstenjakov „Weriand de 
Graz" kot samorastlo, ob domačej zgodovini spisano deloinLapaj- 
netova „Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slo- 
vencev". Važna je tuđi Staretova „Občna zgodovina za slo- 
vensko ljudstvo", izdana od družbe sv. Mohorja. 

Šolam namenjene knjige lanskega leta so vseskozi važne. V šol- 
skej literaturi smo preteklo leto storili zopet velik korak. Knjige sem 
spadajoče so: Končnikovo „Četrto berilo (zakaj ne rajši „či- 
tanka"?) za ljudske in nadaljevalne sole"; Erjavčeva „Mineralo- 
gija"; Ce les ti nova prevoda po Močnikovih izvirnikih: „Aritme- 
tika za nižje gimnazije" in „Geometrija" za iste sole. Znamenita 
je tuđi A. Zupančičeva knjiga: „Duhovno pastirstvo", služeča 
bogoslovskim učiliščem. In konečno naj še marljivega Komelja spisov 
ne zabimo: „Osnova vojstva" in „Kratek poduk o zemljišči". 
— To so najglavnejše knjige lansko leto izišle. Razve njih pa je še 
dosta manjših samostojnih knjižic in razprav zagledalo svetio. 

Vendar pak bi našo literaturo slabo sodil, kdor bi samo njene 
samostojne knjige prešteval. Mnogo večji upliv na naše javno in 
narodno življenje imajo množni slovenski časopisi. V resnici je 
časopistvo eden najvažnejših pripomočkov k izobrazbi. Na prvi 
pogled se vidi, kakor da bi bile v njih vesti iz vseh vetrov in krajev 



103 

svetH iiave^jano, brez vse notraiije zveze. Ali ochisno je vse le od tega, 
kako se časopisi bero. Marsikteri vzame ta ali oni list v roko, preleti 
ga z očmi in kakor da ima same že znane vesti pred seboj, hajdi z 
njim zopet na mizo. To menda ni pravi način čitanja. Kaj pa, ko bi se 
venđar tu pa tam kaka „pametna" vrstica našla, vredna, da si jo neko- 
liko bliže pogledamo, jo pretehtamo in v svojo korist obrnemo? 
Ni-li menda mogoče o nasledkih te ali one notice za našo državo, 
naš narod, naše gospodarstvo, naš lastni prid nekoliko pomišljevati? Ali 
čitamo novine samo za zabavo, samo da delamo kritike o njih „zani- 
mivosti", o načinu njih uredovanja in enakih — menda nekterim 
tuđi važnih — rečeh? Vidi se vendar, da je namen javnih listov ves 
drug in višji. Kaj, ko bi je smatrali za glasila te ali one stranke, 
teh ali onih skrivnih želj ? — Tuđi to je važno, da vemo, kaj se tu ali 
tam o tej ali onej zadevi misli in namerjava. Pametnemu čitatelju je 
ravno po časopisih prilika dana sodi ti o preteklem in sklepati na 
bodoče ter prepričavati se, ali sta sodba in sklep resnična in naša 
razsodnost zdrava. Tako se na praktični način, pa po najgotovejšem 
])otu da iz zgodeb sveta učiti na občni in lastni prid. Tak uk obrodi 
pravo čitanje časopisov. Le poglejte, kako se revež iz enega samega 
lista, kterega po trikrat prečita, uči, kar bi mu služilo v prid življenja ! 
Čim težje si on kupuje svoj list, tem večjo korist hoče iz njega posne- 
mati. In možek ima gotovo prav, da tako dela! Da tedaj naša književ- 
nost V resnici na vse strani narodu koristi, o tem smemo sodbo 
sklenoti, ako še i*azven knjig tuđi naše jako razširjeno in razvrščeno 
časopisje v ozir jemljemo. 

(Konec priđe.) 



104 



Še enkrat nemška pesen o Hildebrandu in i\iene sestre 

slovanske. 

J^ tem predmetu priobčil je v našem listu gosp. Fr. Hubad zanimivo 
^ razpravo (gl. Kres II. 630 — 638), kterej sem jaz đođal nekoliko 
opazek in nekaj narodne pesniške tvarine (IH. 265 — 272). Komur bi 
snov tega pesniškega predmeta bila ćelo neznana, povem mu, da se vsa 
stvar glavno suce o boji med očetom in sinom ali pa med 
bratoma in to obojič vsaj z večine s tragičnim koncem dejanja. Navad- 
nejša in tuđi starej ša je pač tradicije ona oblika, v kterej je obranjen 
spomin o boji med očetom in sinom, kakor je to osobito v ruskej 
med slovanskimi ali v grškej, perzijskej, irskej, francoskej, nemškej in 
Se marsikje drugod. Tuđi na srbsko takšno snov mogel sem opozoriti 
(prim. Vuk Srpske nar. pj. III. 390 — 403, u Beču 1846), a bilo mi je ob 
enem dostaviti, da je v njej nagib boja in nekoliko tuđi boj sam na 
sebi drugačen. S kratka, meni samemu te pesni vsebina ni nič kaj uga- 
jala, osobito ako sem jo natančnejše primerjal z dotičnimi ruskimi pro- 
izvodi. Rad bi jo bil s čim boljšim nadomestil ali trud mi je bil brez- 
uspešen, dasi sem prej in slej v vseh glavnih zbornikih 8rl)skih narodnih 
pesnij in pripovedek iskal pomoči. A kar se ni dalo s trudom doseči, 
nudil je slučaj. Vrlo uredovani dobrovniški „Slovinac" prinesel je v 
stev. 36. lanskega tečaja (god. VI. 546) pesen, ki je v umogem oziru 
vredna, da se doslovno na tem mestu natisoe. 

Narodna pjesma iz Neretve.* 
Priobčio P. B. 
Pojašio junak na doriuu,^ Preko Bosne i Hercegovine. 

Pojašio preko Bosne ravne, bedri mu ćorda- poigrava, 



* Ne znam, kako je gori više, ali od Mostara sve do mora zamjetio sam, da 
desnim krajem rijeke Neretve vlada u narječju ikavština, a lijevim 
jekavStina, izuzevši Metkoviće, gdje ima obojeg. Ova je pjesma sabrana 
u krajini Neretvanskoj megju jekavcima, zato je i priobćujem kako je čuh izgovarati. 
Opomnja je za jezikoslovca zanimiva. 

* Dorin, doro, dorat -= rujavec, kostanjevec (Wolf, Janežić), equus fuscus. Po 
Gj. DaniČići je ta beseda domaća (Osnove str. 51), po Vuku tiga, turska (Srpski rječnik' 
133). Poslednje je pravo in veljA tuđi za bolg. dorjan, dorbjan. Tur. doru pomenja 
rujav, ros. Prim. Miklosich Die tttrkischen Elemente in den s^dost- und osteuropaiscben 
Sprachen, Wien 18S4, I. 50. 

* Ćorda = sablja. Tuđi tuje in sicer perzijsko blago, kakor staroslov. kori>da 
meč in mnogo temu enakega v slovanskib in drugib evropskih jezikih. Gl. Miklosich 
op. cit. II. 4; id. Lexicon palaeoslov.' 304; Mat. Valjavec v Rječniku hrvatskog ili 
srpskog jezika, na svijet izd. jugosl. akademija znan. i umj. II. 141, u Zagrebu 1884. 



105 



5 Pa je momak ćordi besjedio: Pade junak ua ti'avu zelenu. 

„Oj bora* ti, oštra ćordo moja, AT dopade junak sa dorina, 

Šta se tebi jutros dogodilo, Da će njemu odrubiti glavu. 

Ter sve nešto, bona, poigravaš V . . . Al' mu veli iz trave junaće : 

Ako si se krvi uželjela, 40 „„Bora tebi junak sa dorina, 

10 A evo ti tvrdu vjeru dajem, Kaž' mi pravo Sto ću te upitat : 

Kog junaka na putu susretnem, Otkle jesi, od koga li grada. 

Hoću š njime zametnuti kavgu^ Kako svijet koljeno ti viće?*^" 

Hoću njemu odrubiti glavu, „Ja sam junak iz Prilipa grada. 

1 rujne te napojiti krvce ..." 45 Evo ima deset godin dana, 

15 Istom momče tako besjedilo. Otkako mi babo odišao, 

Ar eto ti junak šarca jaše. Pa ni traga ni o njemu glasa; 

Pa je njemu junak besjedio: Ter je mene opremila majka, 

„„Cu li mene momče sa dorina, Da potražim po sv'jetu b'jelome 

Uklon' mi se s puta stramputicom.'*** 50 Nebil' gdjegod moga babu našo, 

20 Odgovara momak sa dorina: Jal' mu ghisa gdjegodi doćuo.** 

„Ču li mene junak sa šarina, Al' veli mu junak iz travice: 

N'jesam jutros dom pojašio, „„Grom t' ubio, zmije te uvjele. 

Svakoj babi da se klonim s puta! . . .** moj sinko Kraljević Matija, 

Kad to oču junak sa šarina, 55 Jer pogubi starca, babu svoga. 

25 On dopade k momku na dorinu Ja sam junak Kraljeviću Marko!**" 

Tu su britke povadili ćorde; Kad to čuo Kraljević Matija, 

Zamahnjuje junak sa šarina, On otpara rukav sa košulje, 

Na štit čeka junak sa dorina, Svome babi i'anu zatiskuje, 

štit jak se polomila ćorda. 60 Pa otpasa svilenoga pasa, 

80 Zamahnjuje junak sa dorina; Svoga babu dobro prepasuje. 

Kako mi je lako zamahnuo. Od bedara do b'jelih njedara; 

B'jele prsi bješe rasporio. Pa ga vrže na svoga šarina, 

Rasporio junaku ua šarcu; Povede ga k bijelom Prilipu. 

Vide mu se b'jele džigarice* t>5 Tu dozivlje dva ećijua* mlada, 

35 I crna mu jošter provinije, Neka njemu rane zavidaju. 

Nihče menda ne bode đvojil, da razpravlja ta peseu isto snov, 
ktero nahajamo postavim v mnogobrojnih ruskih pesnih o bojevanji lije 
Muromca s sinom, akoprem je med obema tuđi nekaj razlik. Toda 
oglejmo si predmet nekoliko natančnejše. 

Že pri drugej priliki naglašal sem, da mi je v tej tradiciji oblika s 
tragičnim koncem dejanja starejša. Bistvena razlika med njo in 



' Često se nahaja bor m. Bog, vzlasti v zaklinjanji, uvegavanji in proklinjanji, 
da se ne bi imć božje nepotrebno in nespodobno omenjalo. Navada v knjigi ni starejša 
od preteklega stoletja. Gj. Daničić v Rječn. hrv. ili srpsk. jez., na sv. izd. jugosl. akad. 
znan , I. 548, 549, u Zagrebu 1880—1882. 

* Kavga, bolg. kavga, kabga =» prepir, kreg, svaja. Tur. kavga, gavga hrum, 
prepir. Miklosich Tiirk. Elemente I. 94. 

' Bijela džigerica ali kakor tii bijele džigerice = pluća, crna džigerica =» jetra. 
Perz. džijćr, džejir notranji deli trupla: pluća, jetra, srce; ak džijer pluća, kara džijer 
jetra, kakor v srbšćini. Gl. Miklosich op cit. I. 55. 

* Ećim, hećim = lećuik, zdravnik je a'rabska beseda Miklosich o. cit. I. 69. 



106 

novejso obliko je baš ta, da po prvoj oce sina ubije, po poslednjej 
pa se oče in sin spoznata, sprijaznita in donni odrineta. Tak konec 
zdel se mi je in se mi se vedno zdi proizvodom nekakSne mehkotiie 
romantike, ktere v bolgarskili in ruskih ter vzlasti v srbskih epičnih 
pesnih sicer ne nahajamo. Da je tragični konec đejanja v tem epičnem 
predmetu znamenje starinstva, opravičuje med dnigim vzlasti starogrsko, 
iransko in irsko sporočilo. staronemžkem se to sicer ne da do dobra 
dokazati, ker se dotične pesni^ konec ni ohranil, ali vse potrjuje, daše 
od tradicije starogrške, iranske in irske staronemška ni razlikovala. Z 
njimi strinja se med slovanskimi ruska, kakor pesni skoro soglasno 
pričajo. Uja Muromec umori svojega junaškega sina. Da bi sin očeta 
premagal, po nazorih ruskega naroda ćelo mogoče ni, kajti Uji Muromcu. 
prvaku med vsemi ruskimi junaki, smrt na bojišči ni namenjena, kakor 
pesni soglasno poudarjajo. Le izvenredno stopi na sinovo mesto hči', 
a tuđi njo Uja ugonobi. Kdo bi se torej ne čudil, da je vsaj v jednej 
pesni konec dejauja vendar-le pomirljiv ! Ko Uja Muromec poizve, da je 
mladeneč, s komer se je boril, njegov lastni sin, prime ga za beli roki 
in poljubi na sladki ustni rekoč: ^Bodi mi pozdravljeno, dete drago! 
Jaz sem ti oče, Uja Muromec." Potem zdrčita na iskrih konjih proti 
stolneum mestu Kievu „ko solnvšku, ko Vladimini", ki ju vzprejme 
častno in radostno ter ju pogosti sredi drugih junakov in hrabre polja- 
nice (pač matere Ujinega sinii), s kterimi sta se dva meseca kratkoča- 
sila^ S to pesnijo sklada se neka druga popolnrmia, le da ne opeva 
bojevanja med očetom in sinom, no med bratoma kraljevičeraa. Ko se 
spoznata, sprijaznita se ter napotita k materi*. 

S predzadnjo rusko pesnijo ujema se spredaj natis- 
nena srbska. Obe imate mlajše lice, kakor nektere njene sorod- 
nice, osobito v Nemcih. Po nemških virih sestavljena Vilkinasaga ali 
Thidrekssaga (s prve polovice trinajstega veka) ima epizodo, ki raz- 
l)ravlja boj med Hildibrandom in Alibrandom (cap. 40(> — 409). Hildibrand 
se vrača v svojo domovino. Že je blizu domačega mesta, kar mu uasproti 



* C. W. M. Greiu Das Hildebrandslied, « Cassel 1880; K. Miilleuhoff u. W. 
Scberer Deukmaler deutscber Poesie uud Prosa aus dfiu V11I.~XII. Jabrhunderf, '-' 
Berlin 1873 Nr. 2. Pesen je bila bržčas zapisana po ustnem poročilu konci osuiega 
veka. Vso literaturo o tem spomeniku točno navaja K. Goedeke (i rundrisz der (lesebicht« 
der deutscbeu Dicbtung aus den Quellen, I." 13, Dresden 1884. 

* P. N. RybnikoF P^sni I. 6B— 75, Moskva 1861 ; A. (iilblerding Onežskija byliuy 
na str. 461 do 468, Sanktpeterburg 1873. 

^ Priloženija k Vll-mu vjpusku pesenb sobrannych P. V. KirŽevskim, na str. 1 
do 7, Moskva 1868. 

* Gilbferding op. cit. pag. 655—657. Prim. s to bolgarsko pesen v bratov Mila- 
4inovcev zborniku B^lgarski narodni p^sni na str. 239 in 240, V Zagreb 1861, 



107 

prijezdi niož na ])eleni konji iii v belej vojnej opravi. Kinalu se vnanie 
nieđ njima ljuto bojevanje. Hiponia zahode vsak tako silno kopje v šćit 
dnigemu, da se držaja zlomita. Starejši skoči s konja in seže po mee. 
Takisto stori tuđi nilajši. Bijetži se, dokler se ne utrudita. Zdajci vpraša 
iVlibrand: „Kdo je starec, ki se mi je tako dolgo branilV Povej mi 
precej svoje ime in izroči orožje, ako ti je življenje drago. Ne odlašaj, 
sicer ti bode na kvar.'^ Na to Hildibrand : „„Ako ti je do mojega imena, 
treba da prej poveš svoje ter mi oddaš meč in orožje, predno se ločiva. 
Ce nočeš z lepo, bodeš pa z grdo."^ Skočita zopet drug na druga in 
se bojujeta še srditejše. Ko prenehata, vnovič poprašujeta po imenu ali 
zastonj, kajti ne pove ga ni starejši ni mlajši. Zopet sežeta po orožji. 
Tretje bojevanje je hujše od obeh preji^njih. Starec priđe mlajcu prav 
blizu in maha srdito po njem. Zadene nasprotnika na stegno in ga tako 
močno rani, da mu skoro noga onemore. Zdaj pravi Alibrand : „Na moj 
meč, izročam ti ga, ker se ti ne morem več ustavljati."* Starec seže 
p6-nj, kar mahne Alibrand z mečem zvijačno po njem, hoteč mu roko 
odsekati, ali Hildibrand dvigne ščit isti hip pred-se rekoč : „„Tako sekati 
naučila te je žena tvoja, ne pak oče."" In zdaj se starec tako čvrsto v 
Alibranda zakadi, da ga k tlom spravi, na-nj poklekne in mu meč na prsi 
nastavi rekoč: „„Takoj mi povej ime svoje in rod svoj ali pa pogini!"" 
Alibrand se še vedno ustavlja, ali ko ga Hildibrand vpraša: „„Ako hočei5 
živ ostati, povej mi neutegoma, ali si moj sin Alibrand?"" odgovori Ui 
naposled: „Ako si ti Hildibrand, oče moj, sem jaz Alibrand, sin tvoj." 
Takoj odjenja Hildibrand in Alibrand vstane. Poljubita se in spoznata. 
Potem zasedeta konja svoja in odjahata domii. Alibrandova mati priđe 
jima nasproti. Videč sina krvavečega in ranjenega začne jadikovati in 
ga poprašuje, kdo ga je ranil in kje ter kdo mu je siuendjevalec. Ko 
jej sin odgovori, da ga rana ne boli, ker mu jo je usekal, ki ga spremlja, 
— oče Hildibrand sam, bila je sinii in soproga vesela.^ 

Kar se tii pripoveduje v nevezanej besedi, opeva prav tako p e s e n 
z nekoliko kesnejše dobe. Obranila se je v raznej obliki in besedi ter 
bila prevedena tuđi v danščino.* Tuđi tii se s prva oče in sin strastno 



* Gl. tuđi W. (jrimm Die deutsche Heldensage ^ p. 23, Berlin 1807; A. Rjvsz- 
maiiu Die deutscbe Heldensage 11. G4U— (>4i, Hannover 1858; A. N. Veselovskij Južno- 
russkija byliny III XI, Sanktpeterburg 1884. Deveti odstavek tega jako zaniiuivega 
dela ima naslov: Boj Ubi Muroinca s sinom (str. 307—339. Slovedi niski akademik 
obravnava torej baS predmet, o kterem se tukaj menimo. Med drugim skuša po pri- 

• lueijalnem potu doloćiti prvotno lice ruskej tradiciji o boji o<^eta s sinom. 

* Prim. o vsem tem posebno: A. Edzardi Zum jtingei-en Hildebrandsliede. Ger- 
mania XIX. 315—326, Wien 1874. Edzardi primerja vse ina(*ice t« pesni z odstavkom 
406 do 4()9 Thidrekssage in s staro pesnijo o Hildebraadu iz osmega veka ter skuSa 
doloćiti prvotno obliko epične snovi o boji očeta s sinom v Neracih. Vaino je mnenJQ 



108 

bojujeta, a ko se spozuata^ sprijazuita se iu sin pelje oćeta k svojej 
materi, Utte nazvaiiej, ki moža in siua prijazno sprejme.^ 

Važnejše od nemšk.ega utegne biti za srbsko pesen sređnje- 
grSko sporočilo o sinu Androniko vem. Saraceni pustošijo in uple- 
nijo Andronikovo ženo, ki nosi deveti mesec pod srcem. V ječi je dete 
porodila, v verigah je dojila. Po letu dnij že šega po meci, po drugem 
letu po kopji in tretje leto veljal je za junaka (x^frr€i/rai /lallr^Tu/giv), 
Postal je sloveč in se ni bal nikogar. Pripeljejo mu vranca. Zasede ga 
in oddrči na goro, kjer so se Saraceni vadili skakati. 7,Kakor skačete 
m', skakale bi tuđi ženske .... Nujte, zvežite me s trojno verigo, zave- 
žite mi oči 8 trojno nitjo, na ramena mi naložite tri stote (cente) svinca, 
nogi mi zakujte v železne pasti — in videli bodete, kako skačejo junaki 
Romejci.** Kakor naročeno tako storjeno, — a on iznebi se vendar takoj 
vseh spon in skoči preko devet saracenskih vrancev na desetega, na svojega. 
Ko se z gore vrne, ogovori ga mati tako-le: y,„Sin moj! Kedar pojdeš 
k svojemu gospodu (k očetu), pazi, kaj ti pravim. Naj so vseh drugih 
šotori rudeči, tvojega očeta šotor je črn. Ne poskakaj s konja, dokler 
se ti trikrat ne zaklinjajo.**" Kakor je ona govorila, kakor mu svetovala, 
tako je on storil. Drugič zajase vranca in prijezdi na ravno polje, kjer 
ugleda nideče šotore in uajde tuđi crni očeta svojega. Gleda sem in 
tja, a vhoda nikjer ne ugleda. Krepko požene konja in skokoma je v 
šotoru. Andronik priđe in se hudo razjezi nad mladenčem ter mu veli, 
naj s konja stopi. Zopet in zopet gavpraša: „,,„Otroče neumno, otroče 
priprosto, povej mi, kterega rodii si, kterega plemena in kdo sta ti 
roditelja ?^***^ — „Dokler se trikrat ne zakolueš, ne spraviš me s konja.** 
Po kratkem obotavljanji ustreže Andronik želji mladenča, ki na to s 
konja stopi, in vnovič po rodu in roditeljih poprašan pove, da je Andro- 
nikov sin, v verigah porojen, v verigah vzrejen. Andronik ga milo 
pogleda, se razjoka in objemaje ga slavi nebesa, da so ga zopet sreč- 
nega storila.* 



njegovo, da starejfci pesen bržćas ni podstava mlaj^ej, ainpak da je ta samostojno 
nastala. Blizu tako sodil je, kakor vidim, tuđi že G. G. (lervinus v svojej „Gesohiclite 
der deutschen Dichtuug I.'^ 85 87, Leipzig ISTI.** 

* Pesen je bila mnogokrat natisnena in m. dr. tuđi v Kiiszinannoveni delu Die 
deutsche Heldensage II. 646—648. njej prim. še W. Grinim op. cit. ^ 256, 257, 363. 

^ M. Biidinger Mittelgriechisches Volksepos, Leipzig 1866, pg. 26 seqq.; G. 
Destunis Razyskanija o grećeskich bogatjrskich bylinaoh siednevekovago perioda. Opyt 
perevodnago i obtjasnitelbnago sbornika fSbomik otd«31enija russkago jazvka i sloves- 
nosti imperatorskoj akademii nauk. Tom XXXIV. Nr. 1.], Sanktpeterburg 1883 p. 
68—72. Biidinger bi rad povest do dobra spravil v sklad z zgodovinskimi dogodki. To 
se mu ni posebno obueslo iu vzlasti Destunis (cf. op. cit. pg. 75—78) navaja nektere 
spomina vredne slabosti v Btidingerjevih izpeljavah. 



109 

Ako primerjamo srbsko pesen z naveđenirai narođnimi epičnimi 
motivi sorodnih narođov, prepričali se bođemo, da se sicer v glavnih 
točkah z njimi sklada, ali da ima kljubu temu vendar marsikaj samo- 
rastlega. V nemškej tradiciji postavim unema posebno očeta nekova 
strastna želja, poskusiti se s sinom v boji. V srbskej pesni je to bas na 
robe. Tu obeta mladeneč sablji, da se bode napila rudeče krvi junaka, 
kterega bode prvega na potu srel. Da mladeneč sabljo ogovarja in 
nj ej glavo junakovo obeta, tuđi ni, da bi se smelo prezreti. Zastonj 
bi kaj enakega iskali drugod. — Povsod je oče silnejži od sinii, ali v 
srbskej pesni premaga sin očeta in ga tako hudo rani, da se mu pluča 
vidijo. Pričakovali bi torej tuđi, da je oče primoran povedati, kdo je 
in odkod, ali kakor je zdaj imamo, ne razločuje se srbsko sporočilo od 
vseh drugih. — Drugod stopi mati oziroma soproga vsaj gredoč na 
pozorišče. Tukaj tega ni; zato se pa plastično pripoveduje, kako sin 
očetu rano obvezuje. Prišedsi domii, v Prilip (PrilepT»), pokliče Kraljević 
Matija sicer hitro mlada zdravnika na pomoč, matere pa ni blizu. Vrhu 
tega je tuđi vsa tkan pesni in so vzlasti epični izrazi popolnoma samo- 
bitni, o čemer nas temeljito poučijo srbske narodne pesni same. 

Da pa konec ne ugaja ali bolje povedano, da ni stari nskega 
značaja, ni mi treba več posebej naglaSati. Tuđi nasprotuje epičnim 
nazorom srbskim do ćela, da se mladeneč v boji nekako skriva za 
^itom, prav kakor drobni romantični junaci po nemških turnirjih. Slabo 
se mu to tembolj poda, ker vendar premaga največjega junaka srbskega, 
Kraljevića Marka, kterega pesni rade prav zavoljo tega slave, ker kopje, 
koje spuščajo sovražniki na-nj, kar z rokami lo\i in prelamlja na dvoje 
in troje.* Niti na misel mi pa ne priđe, da bi vsled takib in enakih 
neskladnostij dvojil o samobitnosti srbske pesni. Morda jo bode ta in oni 
izvajal iz grškega, nemžkega ali kakovega drugega vrela, a z dokazi, sodim, 
hodilo bode trdo. Toda v povstanek te epične snovi se nam tii ni spu- 
tati, pač pa je treba se še vsaj vprašanja dotaknoti : Ali je opravičeno, 
da govori pesen o Kraljevići Marku ali niV 

Zgodovinskega v njej ni ničesa in tuđi v narodnem sporočilu nima 
snov te pesni nikakoršne podpore.^ Kraljevići Marku ve zgodovina 
sila malo. Bil je sin Vukažinov (Volkašinov) in Bolgarke Jerozime, sestre 
Momčilove (f 1361). Oženjen je' bil z Jeleno, hčerjo Chlapena, vladalca 
Berrhoejskega, ktero je pa zaradi nespodobnega življenja kmalu bil 
zapodil. Nevernica se poda v Kostur (KaoTo^la) in izroči mesto zetskemu 



* Prim. in. dr. Bog. Petranović Srpske narodne pjesmo iz Bosne i Hercegovine. 
IH. 147, u Biogi-adu 1870. 

' (> Kraljevići Marku v srbskih narodnih pesnih g\. znamenito razpravo Vatr. 
1 JagiH v Arch. f. slavisrh** Philolopi« V. 439-455, Berlin 1881. 



110 

gospođarju BaJši II. s pogojem, da se izneveri svojej soprogi, hčeri 
despota Beratskega in se z njo (z Jeleno) oženi. Brezuspešno se je Marko 
triidil, da bi debil Kostur zopet v svojo oblast. Sicer se je pa Jeleua 
tuđi pri drugem svojem moži tako obnašala, da jo je po malo mesecih 
ukazal zapreti in kesneje pognati po svetu. Kraljević Marko je vladal 
pod turskim pokroviteljstvom razven Kostura tuđi Lokrido in pelopon- 
neški Argos. Preminol je v Bajazedovej vojni proti vlaSkemu knezu Mirči 
dne 10. oktobra meseca 1394. leta. Dasi je bil na turškej strani, je po 
nekem sočasnem poročilu vendar pred bitko izrekel proti drugu mu 
Konstantinu to-le željo: „Boga prosim, da bi krščanom bil pomoćnik in 
da bi bil jaz prvi miivec v ^ej bitki."* 

Ne bodemo se pregrešili proti zgodovinskej resnici, ako pravimo, 
da Marku deca nišo sladili življenja. Tuđi v pesnih se nikoli ne ome- 
njajo. Vatroslav Jagić (Arehiv V. 446) sluti, da sevjednej pesni* ome- 
njate Markovi hćeri, ali ondu je naravnoć povedano, da jima je bila 
mati Vila, Marku posestrima. Tak.^na zveza pa ne đopušća po naro- 
dovih nazorih niti najmanjšega spolovnega Ijubeznićanja. Pobratim se 
drzne posestrimo poljubiti, a takoj ga udari strela z jasnega neba. Po- 
sestrime to nikakor ne osupne, marveć izreka željo, da bi 

Bog ubio svakoga junaka, 
Koji ljubi Bogom posestrimu.* 

Da bi bil obdolžil narod toli slavljenega junaka Marka veliko većjega 
pregreška, zdi se mi prav malo resnici podobno. Tega narod ćelo storiti 
ni mogel, kajti drugaće bi bili njegovi strogi nazori o svetosti pose- 
strimstva zgoli pena. A naj to velja ali ne, toliko je gotovo, da vsaj 
Markovega sinii, Matije, niti zgodovina niti pesen nikjer ne omenjate.** 

Prav tako nas osupne, da odide Kraljević Matija po materi ne m 
naroćilu iskat očeta po svetu. Kolikor poznamo Markovo Jelico po zgo- 
dovini, prisvaja se jej s tem zoperna uloga. Pesen sicer nekoliko blažje 
o njej sodi, ali tolike Ijubezni in skrbi za soproga nje vihravi znaćaj ni 
nikakor kos. 

Da bi bil dalje Kraljević Marko deset let z doma, ne da se po zgo- 
dovinskih virili seveda tndi ne dokazati, — ali ker se vsaj po drugih 
pesnih nahaja, da je prebil sedem let v sužnosti, ni se preveć nad tem 

* K. J. Jiivi't'k Dejin.v naroda bulhai-skebo, v Frazo 187G str. 290, 310; V. Jagić 
Arcliiv V. 439; ~J. G. von Habn Reise ciurcb dio (»ebleti* des Drin und Wardar, VVieii 
1867 p. 316. 

2 Bog. Petranović Srpske nar. pj, III. 136—153. 

» Vuk Stef. Karadžić Srpske nar. pj. I. 126, u Beču 1841. 

* Pač pa pozna bolgarska tmdieija Markovega sinii Ognena (Miladinovci Bal- 
garski narodni p^sni, v Ziigreb 1861 br 84. str. 116-123), ali to za srbsko ničesa ne 
odlocHije 



111 

spodtikati. Pač pa je čisto nenavadno in nenaravno, da kakov junak 
Marka v boji premaga. Enkrat bi se mu bilo to pač skoro pripetilo. 
Bojeval se je s sestričeni svojini, ki bi ga bil kmalu užugal, ali slednjič 
Marko vendar le sorođnika premaga in ubije ^ prav kakor po niskih 
pesnih Uja Muromec sinii svojega, Sokolnika. Zares bi smeli takšen 
konec tuđi v srbskej pesni pričakovati, kakor smo že preje poudarjali. 

Akoprem pa nima Kraljević Marko v tej pesni niti po zgodovini 
niti po narodnej tradiciji prave zaslombe, vendar ne smemo sklepati, da 
bi se bila snov kai* nepremišljeno v pesen zverižila ali kje na posodo 
vzela. Kraljević Marko je prav majhen v zgodovini ali sila velik v domi- 
šljiji srbskega naroda. Čim večji je junak, tem večja in vzlasti tem raz- 
ličnej.^a dejanja združuje narod v njegovej osebnosti. Vsled tega 
vrine se marsiktera neskladnost v posamne epizode junakovega življenja. 
Osupnolo to nikogar ne bode, ki je natančnejše proučil narodno epično 
pesništvo slovansldh in drugih narodov. Pesen sama na sebi ni zgodo- 
vina in tuđi noče ter ne more biti. A tuđi drugače ravna popolnoma 
samostojno, ne meneč se dosta za razne, vzlasti stvarne pogoje pesnižke 
koncepcije, kteiih se pesnik umeteljnik ne sine ognoti. — Ruska narodna 
epika ima več junakov, kterim bi se motiv o boji očeta s sinom prav 
dobro prikladal, ali narodna pesen ga prilastuje Uji Muromcu, dasi ga 
sicer pozna in slavi samca. 

Se nekaj. Utegnolo ])i se mi očitati, da ne poznam dovolj litera- 
ture različnih proizvodov o boji očeta s sinom, ker nisem gore uplel 
med-nje neke ciganske pesni, ki je zagledala 1880. leta beli dan.^ 
CiganSčina spada med indijska narečja in posebno dobro došla bi torej 
takšna inačica ter bi z iransko o boji Rustema s Sohrabom zastopala 
azijski odd(»lek arjoevropske pesniške tradicije. Žal, da stvar ni za znan- 
stveno rabo. Toda tukaj stoj nemški prevod te pesni. 

Auf der Auo, aut' der Flur 

Folgt eiii Knab des Mannes Spur, 

Folgt eiii Knab dom Wandrer saoht, 

Der oin Tiioh mit sich gebi-aoht. 

Und diT Knab ihn todtet bald 

In dom finstron, od on Wald; 

In dos hoirgen Flusses Fluth 

Wipft er ibn mit freohem Muth; 

Ach! er hatto nicbt gedacht, 

Dass den Thagar er umgebnioht. — 

Drauf der Knab im raschen Lauf 

Sucbt das Woib Bakilo auf. 



> Vatr. Jagić Arehiv f. »lav. Phil. V. 444. 

* H. Fon VVlislocki Eine Hildebrands-Ballade dor transsilvaniscben Zlgeuner, 
Leipzig 1880. 



112 

Proh das Tuch der Mutter zeigt. 
Die erstaunt sehr lange schweigt, 
Ihren Sohn drauf laut verflucht : 
„Werd' voin Ungliick beimgesucht ! 
Hast den Vater umgebracht, 
Ihm geraubt sein Thagartuch.*** 

Zgoli preiiapeta domišljija more zapaziti tii isto snov, kakor v 
neinškej pesui o Hilđebranđu iii Hadubranđu. Ciganska pesen opeva 
uprav iz ciganskega prirojeiiega nagona vzrastlo cigansko dejanje, koje 
niti s tem ne udobi nikakšnega tragičnega bleska, da je morilec uraor- 
jenemu sin. boji se sploh ne more govoriti, kajti sin umori očeta 
zav ratno. Prav tako se ne poprasuje po imenu in rodu, dasi je povsod 
drugod baš to uzrok bojevanju. S kratka, naj ogleduj em pesen s ktere 
strani koli, nikjer mi ni moči ugledati niti jedne značajne crte, ki bi 
mogla spominjati na nemško pesen o Hildebrandu in njene sorodnice. 
Ne iščimo soglasja, kjer ga ni. Tuđi ne recimo, daše je cigan- 
ska pesen morda na bregovih Gange (staroind. Gariga) rodila, kajti kdo 
more dokazati, da pesen baž o tej reki govori? Pa naj bi se zares o 
Gangi govorilo, kljubu temu je vendar lahko pesen za stoletja in stoletja 
mlajša. Starinskega ali sicer uvaževanja vrednega ta uborni proizvod 
nima ničesar. Dr. G. Krek. 



Luka Zima. 

^a strani 171. književne zgodovine „Slovenskega Štajerja" omenja 
prof. Macun, kaj so štajerski Slovenci, razkropljeni po drugih 
deželah, vzlasti po Hrvatskem, delovali v narodnem duhu, dasiravno v 
Stokavščini. V Varaždinu živijo in delujejo v narodnem duhu : Francelj 
Jernej, dr. Josip Križan in Luka Zima. Ker se v imenovanej zgodovini 
samo omenja, da je vsak od teh rodoljubov nekaj spisal, nam je tukaj 
namen objaviti životopise in natančno razložiti književno delovanje nji- 
hovo med brati Hrvati. 

Luka Zima je rojen dne 13. oktobra 1. 1830. v ManjSbregu (Mons- 
berg) na Štajerskem. Očeta svojega Luka ni poznaval, ker mu ga je 
neusmiljena smii; pokosila, ko je bil še komaj eno leto star^ Imel je 
brata in sestro, ali tuđi brat mu je v detinstvu umri. Sestra, ki je bila 
veliko starejša od Luke, prevzela je kmetovalstvo očetovo in se je na 
domovini s Filipom Korošcem omožila. V domačej soli v Manjšbregu 



* H. von Wlislocki di.s.sei*t. nif. p. 7. 



113 

pokazal je Luka posebno darovitost, in zato mu je svak Filip Koro^ec 
prigovaijal, naj se Sola. Sicer se je moral Luka za to, ker ga je svak 
šolal^ odreci svoj ej dedščini, ali svak mu ni bil sebičen, ker se je očinski 
brigal za Luko. 

Gjmnasijo obiskaval je Luka do 8. razreda v Mariboru ; osmi raz- 
red in maturo zvršil je v Zagrebu leta 1853. Na gjmnasiji v Mariboru 
služil je Luki za uzor v nižjih razredih profesor Franjo Schperka, in 
znamenito je uplival na razvitek njegove naobrazbe tuđi profesor Do- 
minik Buswald. Želja, da se tuđi hrvaščine nauči in daljni svet spoznava, 
gnala je Luko v osmi razred v Zagreb. Tukaj se mu je priljubila što- 
kavščina toliko, da se ni mnogo več bavil s svojim materinskim jezikom, 
in zato se tuđi ni v njem tako izuril, kakor je bila s prva njegova želja. 

Na vseučilišči slušal je Luka filosofske nauke eno leto v Gradci, 
in potem je šel med brate Čehe v Prago, kjer je nauke nadaljeval pri- 
pravljajoč se za profesuro iz klasičnih jezikov. V Pragi naučil se je 
Luka češki jezik popolnoma in tam si je prisvojil tuđi literaturo českega 
naroda. 

Na njegovo naobrazbo v klasičnih jezikih v Pragi so osobito delo- 
vali izvrstni in izkušeni profesorji G. Curtius, Lange in Schleicher. 

Po dovrgenem triletnem tečaji bil je imenovan profesorjem grškega 
in latinskega jezika na srbskej velikej gjmnasiji v Sremskih Karlovcih, 
kjer je služil od 15. oktobra 1856 do 15. oktobra 1876. Da se je Luka 
odločil ostaviti svojo domovino, v kterej bi bil posebno takrat lahko 
dobil službo, bilje najbolj uzrok Jovanović Zmaj, s kterim je v 
Pragi prijateljeval ; ta ga je nagovarjal, naj ravno i-azpisano službo 
sprejme. Ali gnala ga je tuđi v daljne kraje želja spoznavati kar vi& 
slovanskega naroda, njihov jezik in njih običaje in navade. 

S svojim obnašanjem znal si je Luka v oddaljenih Sremskih Kar- 
lovcih skozi polnih dvajset let stvariti novo domovino. Še zdaj zna 
večkrat navduSeno pripovedovati o dogodkih, ki jih je tamkaj doživel. 
Pravo domovino stvaril si je pa Luka še le, ko se je leta 1863. oženil. 
Ali Ijubezniva soproga mu življenja ni dolgo lajšala, kajti dne 12. febr. 
leta 1870. umrla mu je po dolgej bolezni, in tako je ostal Luka sam z 
dvema majhnima otrokoma. Ker pa ni mogel lahko sam z drobnimi otročiči 
živeti, poiskal jim je dobro mater, sebi pa blago soprogo in tako se je 
poročil 18. julija 1870. v drugo. Lepo soglasno življenje z drugo ženo, 
kakor tuđi lepa odgoja otrok po mačehi pridobila mu je vse mestjane, 
tako da je Luka bil prav priljubljen v Karlovcih med svojimi tovariši 
kakor med mestjani. 

Pravi prijatelj Lukin v Sremskih Karlovcih bil je Slovenec Josip 
Žitek, seđaj profesor v Ljubnem, in sicer že kot dijak na gjmnasiji, 
vseučilišči in potem kot petnajstleten drug v službi na gymnasiji v 

8 



114 

Sremskih Karlovcih. Dobri prijatelji bili so mu na dalje ravuatelj Stjepan 
Lazić in profesorji Jovan Živanović in Nikola Runjanin. 

Čeravno so Luki Sremski Karlovci bili ugodno prebivaliSče, vendar 
je želei po službi na državnej gjmnasiji. To je bil uzrok, da je Kar- 
lovce ostavil dne 15. oktobra 1876. in službo na gjmnasiji v Varaždinu 
sprejel. Tuđi na novem svojem mestu znal si je Luka hitro drugove 
za-se pridobiti, in tako mu tuđi v Varaždinu dobri tovaiiši in pravi 
prijatelji sladijo život in pretežko učiteljsko službo. 

V svojej domovini bil je Luka, od kdaj jo je po dovršenih naukih 
ostavil, samo enkrat, ker so mu vsi bližnji sorodniH pomrli. Mati mu je 
umrla leta 1858., ko je bil profesor v Karlovcih, in ne dolgo potem 
tuđi svak in sestra. 

Luka je dober mož svojej ženi in brižen oče svojih otrok. On živi 
edino za svojo obitelj, za solo in znanost. Tako je dobročuden, da sem 
ga jaz tekom osmih let videl samo enkrat srditega. Potrebe njegove 
so tako čedne, da za svojo osebo razven knjig, ktere so mu najlepša 
zabava, ničesar ne troši. Kot tovariš je Luka miroljubiv, prijazen in 
obziren, a kot učitelj točen in vesten. Z učenci ravna kakor dober oče. 

Kraj svoje težavne učiteljske službe delal je Luka marljivo na 
znanstvenem polji. Vsak prosti Čas porabil je za literarno delovanje in s 
svojim delom pridobil si je zasluženo priznanje med brati Hrvati. Tako 
smemo mi Slovenci biti ponosni na svojega rojaka. 

Do sedaj napisal je Luka te-le spise : 

1. Sravnjenje srbskih narodnih pesama sa Omirovim epopejama. 
Tiskano v programu vel. gjrmnasije Karlovačke 1859. 

2. Dva odlomka iz srbske sintakse (o naklonima i vremenima gla- 
gola). Tiskano v programu vel. gymnasije Karlovačke 1864. 

3. Metrika srbskih narodnih pesama uporedjena s primerima iz 
dioigih slovenskih narodnih pesama. Tiskano v programu vel. gjmnasije 
Kariovačke 1874 in 1875. 

4. Primedbe na članak „o mjerilu" u poetici, koju je napisao 
August Šenoa kao uvod svojoj Antologiji pjesničtva hrvatskoga i srbskoga 
u Zagrebu 1876. Tiskano v „Javoru", listu za zabavu itd. v Novem Sadu 
1876, broj 25—27. 

5. Naši primjeri pogodbenih izreka s grčkimi i latinskimi uporedno 
stavljeni. Tiskano v „izvješću" kr. gymnasije v Varaždinu 1879. 

6. Nacrt naše metrike narodne obzirom na stihove drugih naroda 
a osobito Slovena. Tiskano v 48. in 49. knjizi Rada jugoslavenske aka- 
demije znanosti i umjetnosti u Zagrebu 1879. 

7. Figure u našem narodnom pjestiičtvu s njihovom teorijom. 
Lsdala jugosl. akademija u Zagrebu 1880. 



115 

8. Njekoliko primjetaba na sintaksu u slovnici grčkoga jezika od 
dra. G. Curtiusa. Preveo Fr. Petračić (po 13. njem. izdanju). Tiskano 
V „izvješću" kr. gymna8ije Varaždinske 1883. 

Razprava o „Sr$ivnjenju srb. nar. pesama s Omirovim epopejama" 
bila je v tadašnjih srbskih novinah s pohvalo sprejeta. 

razpravi „Dva odlomka iz srbske sintakse" piše Stojan N ova- 
ko vić v predgovoru k III. izdanju svoje „Srpske sintakse" v Belem Gradu 
1874 str. \TII. : Ćeravno ni vse tako, kakor se omenja, vendar zaslužuje 
to delo priznanje in osobito se kaže bister in oster pogled piščev na 
mnogih mestih. 

„nacrtu naše metrike narodne" veli med drugimi F. Mtiller 
v spisu svojem „Još koja o desetercu", tiskanem v programu kr. vel. 
gymna8ije v Osieku leta 1883. na strani 3.: „Sva je prilika, daje pitanje 
o metru hrvatskih narodnih pjesama iz za radnja P. Budmana i L. 
Z i m e u glavnom riešeno. Trebat će može ov(y e ondje bud hipotezu pri- 
mjerima bolje utvrditi bud kakovimi — al svakako riedkimi — iznim- 
kami stjesniti, ali nova težko da će biti možno puno namicati. Istina, 
nazor ovaj vriedi samo za one, koji sa Vukom, Budmanom i Zimom drže, 
da se metar narodnoj pjesmi može prosuditi samo po njezinu napjevu, 
a ne možda na temelju naglasa bud kojega dijalekta hrvatskoga. Ali broj 
i revnost borilaca za mjerenje nar. pjesama po naglasku sve se više gubi, 
a stvar sama sobom donosi, da ih prije poslije mora sasvim nestati." 

knjigi „Figure u našem narodnom pjesničtvu" govorilo se je 
na več mestih in sicer s pohvalo; med drugimi veli „Magazin fttr die 
Literatur des In- und Auslandes", Leipzig, dne 19. marca 1881. br. 12, 
str. 190. : Auf Kosten der sttdslavischen Akademie der Kunste und Wi8- 
senscbaften in Agram erschien vor kurzem ein Werk des trefflichen 
Kenners sUdslavischer Volkspoesie L. Zima, Gymnasialprofessors in Wa- 
rasdin, tiber die Figuren im sttdslavischen Volksliede. Die Arbeit zieht 
die wichtigsten und besten Sammlungen, vor allem die von Vuk Stef. 
Karagjić, Miklosich, Kurelac, Valjavec, Jukić u. a. in den Kreis der 
Untersuchung und bietet die erste eingehende Darlegung dieses Gegen- 
standes auf Grundlage der von alten und neuen Rhetorikern festge- 
stellten Grundsatze , doch ohne sich die Freiheit der Auffassung und 
Darstellung zu verktimmern. Damit ist auf diesem bisher fast voUstandig 
brach gelegenen Felde den Forschem erfolgreich die Bahn gebrochen. 

Tuđi domaći hiTatski časopisi so pozdravili omenjeno knjigo z 
vese^em in pohvalo, naglaSujoč, da je L. Zima s tem delom veliko 
praznino v hrvatskej literaturi izpolnil. Iz tega se vidi tedaj dovolj, da 
zavzema delovanje našega rojaka v hrvatskej literaturi lepo in častno 
mesto. Br. Križan. 



116 



Drobnosti. 

Občna zgođoTlna za Blorensko IJađstro. Spisal Josip Star^. Izdala in zalo- 
žila družba sv. Mohorja v CeloTci. X. snopić. — V imenovanem snopići, kterega smo 
med drugimi knjigami dobili od mnogozaslažne Mohoijeve družbe za I. 1884., nada- 
Ijuje znani pisatelj Josip Star^ zgodovino novega veka. V drugej poloWci 9. snopića 
pričel je spisovati novi vek ter nas seznanil Z raznimi iznajdbami, najdbami (odkritji) 
in reformacijo. Pot^m je prešel k zgodovini raznih evropskih držav in narodov. Naj- 
prvo nam popisuje zgodovino nOemškega cesarstva** v novem veku. V 9. snopići nahaja 
se samo zaćetek te zgodovine, vse dnigo in sicer nemška zgodovina za Karola V. in 
njegovih naslednikov do prićetka franooske revolucije je že v 10. snopići. Konćavši 
nemško zgodovino pripoveduje nam pisatelj najvažnejSe dogodke iz avstrijske zgodo- 
vine, natć obrne svojo pozornost na ogersko kraljestvo v novem veku do snirti cesaija 
Jožefa II. in na zadnje priđe na vrsto kraljestvo hrvatsko. 

Knjiga je pisana po domaće, tako da jo lahko razume vsak pripfost ćlovak. 
Razume se, da bo ugajala v prvej vrsti ućiteljem in dijakom srednjih Sol, vzlastl. zad- 
njim, ki jo bodo radi vzell v rake in ćitali jo v prostih urah. Želeti bi bilo, da bi 
izdala družba kmalu še ostale snopiće, Kteri se posebno zdaj, ko se na nekterih gjmna- 
sijah podućuje zgodovina v slovenSčini, jako pogreSajo. G. pisatelju pa moramo biti hva- 
ležni, ker se trudi spisovaje te prepotrebne knjige. 

Kar se tiće razdelitve zgodovinske tvarine po posameznih 'drŽ«ikh'^irt"h'aridih, ' 
nimamo nobenega uzroka, da bi jo zavrgU, akoravno je razdeKtov^v iol8tifi<>'kujig^h 
navadno drugaćna. Mogoće je, da bi ta ali drug pišate^, h<>teć izdati kal(o<ob£nO' zgo- 
dovino, gradivo drugaće razvrstil, nektere dogodbe bolj natanćno opisal in pri drugih . 
kaj opusti], ali veudar bi njegova knjiga Staretove najbrže ne prekosila. ; 

Pisatelj je ueslovanska lastna imena pisal većinoma tako, kakor jih pide dotićni 
narod, na pr. Bologua, MUhlberg itd.; le tu in tam je to pravilo opustil, na pr. Šmal- 
kalden. Pri nekterih lastnih imenih, na pr. Fouqu^, Tiireiine itd. bile bi dobro, da bi 
stalo V oklepih, kako se imajo izgovarjati; To bi bQo vzlasti potrebnb v naslcdnjem 
snopići pri francoskej in aiigleSkej zgodo vini. Pisatelj piše za glavna mesto Ćeske zemlje 
„Prag", vendar smo se že navadili pisati in izgovaijati „Praga", Na str. 140. v. 14. 
je najbrže tiskovna napaka; imelo bi stati „Tiso** namesto „Siso**., Str. 138. v. 28.. 
pi-avi pisatelj: „Hvaležni narod je celć v pesmih slavil njegovo (Evgenovo) ime in 
opeval junaAka njegova dela." Kdo je ta narod? Slovenci ne, temveć Nemci, akoravno 
bi ćitatelj mislil, imajoć v rokl knjigo slovensko, da so ga prvi slavili v pesnih: Pač' 
pa so Slovenci opevali druge junake, ki so se bojevali proti Turkom, na pr. Lavdona 
pred Beljm Gradom, kar bi bil pisatelj lahko omenil na str. 207. ali 277. 

, Dr, F, Kos. ,j^ 

Ki^ige Matice Blovenske za leto 1884. Matica je podala svojim udom za let() . 
1884. tr^ knjige. Odkritosrćno smemo reći, da bodo letos s knjigami već ali manj 
vsi udje zadovoljni. Ne nahajamo sicer v njih Bog v^ kako ućenih razprav, ali niai*ii-'* 
kteri spis bode ohranil za nas stalno vrednost. Poglejmo si vsebino posameznih^ knjig 
bolj na tanćno, pridržujoć si o tej ali drugej razpravi ali knjigi, v bodoće o^ir^ejie . 
izpregovoriti. .iin.''' 

1. Lovćevi zapiski Spisal t. S. Turgenjev.. PreložilFr. Jos; H^.^^./^ . 
Dnigi del. Str. 138—262 v 8®. S t6 knjigo se konćujejo „Lovćevi zapiski**, kterih prvi 
del nam je bila Matica lansko leto podala. Prerano umrli pisatelj Fr. Jos. Remec'je ~ 
edeu najboljših prevoditeljev slovenskih in zanesljiv, ker je strogo po rtiskem originalu 



117 

preTijal Sefćda je dikcija ▼ LovdeTih zapiskih ▼ pnrein kakor ▼ dnigem delu tii pa 
t&m okorna in teika, ali to ne bode oviralo, da bi čitatelji ne segli z vese^'em po 
omenjenih slikah in podobah, ki se nam tako mojsterski predoćujejo. 

2. Crtice iz dufievnega žitka štajerskih Slovencev. Sestavil dr.Josip 
Pajek. Str. 293 v 8^ To je ena najzanimivejših in naj?a2nejših knjig, kar jih je 
Matica zadnja leta izdala. Seveda ne smemo iskati ▼ tem spisa doTrSenih sestavkov o 
tej ali drugej stroki diidevnega ii?ljenja Štajerskih Slovence v, niti popolnih razprav, ki 
bi to ali ona plat domaćega iitka in druStvenega iivljenja po celoma obravnafale: — 
kaj takega tuđi ni g. pisatelj sam namerja?al, in dandanes je sploh še nemogoće pisati 
obšime kulturne zgodovine slofenske. Ali ta knjiga je jako važna, in ni ga Slovenca, 
ki bi se iz nje ne naućil marsikaj o mišljenji in delovanji našega naroda po Štajer- 
skem. Imenovane „Ćrtioe" so le doneski, a to prav vredni doneski k spoznavanju 
duševnoga življenja našega ljudstva. Ta knjiga je okostje, ki se še ima po vestnih 
nabirateljih in delavcih dopolniti, da dobi pravo podobo, v kterej se bode zrcalil ves 
narod naš. Vsak se naj po svoje potrudi ter doprinaša gradiva, vestno nabranega med 
prostim ljudstvom, k imenitnemu delu, ki se bode zvalo kulturna povestnica sloven- 
skoga naroda. Jako bi nam ustregel, kdor nam poda sličnih črtic tuđi o Slovencih 
bivajoćih po Kranjskom, Primorskem, Koroškem in Prekmurskem. Matica si bode obče 
priznanje pridobila, ako nam v bodoće še več enakih knjig podari. Mogoće,. da še 
pozneje obširnejše govorimo o tom. spisu, a že sedaj moramo Ć. g. pisate^u, proflT. 
dr. J. Pajek u, presrćno hvalo izreci za njegov trud in delo. 

3. Letopis Matice Slovenske za leto 1834. Uredil Evgen Lah. Str. 362 
V 8^ Malo da ne vsak ud našel bode nekaj v Letopisu, kar ga zanima. Slovstvenika in 
kultnmega zgodovinatja bode iznenadil temeljito, po težko pristopnih virih spisani živo- 
topis obeh bratov Lovra in Valentina Janše, slikarjev slovenskih (str. IS%). ■ 
O. Ivan Navratil nam je storil s tem lepo uslugo, da je opisal lani življenje zname- 
nitoga čebelarja AntonaJanše, a letos nam izročil novih podatkov o bratih njegovih, o 
Lovni in Valentinu. — Druga razprava se tiče eminentno važnoga, dnevnoga vprašanja, 
ki .govori o agrarnih razmerah pri raznih narodih. Spisal jo je mnogozaslužni dr. Jos. . 
Vošnjak. Mi smo že o tem delu poročali v lanskem letniku našega lista str. 635. — 
Na str. 115—195 nadaljuje č. g. Andrej Fekonja svojo studijo: Bazširjava- 
kristjanstva med Slovenci. Delo ni sicer na strogo kritičnoj podlagi šesta vljeno, 
ali ono je vendar važno za nas; kajti poslužujoč se vseh važnejših in zanesljivih virov 
opisal nam Je č. g. pisatelj ono dobo naše , domače zgodovine, ko so nemški in laški 
duhovniki ter slovanaka blagovestnika Ciril in Metod oznanjevali sveto vero med našimi 
pradedi. — Važne za jezikoslovca pa so slovenske prisege ljubljanskoga mesta, ktere 
je objavil dr. Fr. Simonič. Najstarejše so iz časov cesaija Ferdinanda (1619—1637), 
najkasnejše pa i? dobe Karola VI. (1711—1740). Zanimivo je zvedeti, da so samo 
slovensk,! prisegali: valpot (birič), prekupec, solomerec, čolnar, gozdnarski hlapec in 
tesar, slovenski in nemški pa Žitomerec in čuvar, vinomerec, vratar in priče. 
Po teh prisegah se je naše znanje o rabi slovenščine v uradih od polovice 17. do sre- 
dine 18. veka dobro razšinlo. - Prav zanimive so še naposled razprave : „Botaniški 
li^ti* od prof. H. Schreinerja (str. 221— 273) in „O človeškem razumu" od 
Ftattja Pbdgornika (str. 274 286). Osobito pa pozdravimo prvega pisatelja kot 
novega'^sođelbvalca na naravoslovnem polji. 

Od str. 287—303 nahaja se bibliografija slovenska za 1. 1883., sestavljena po 
Ivanu TomŠKf; a na str. 304—361 sledi poročilo o delovanji „Matice slovenske*' in 
imenik njenih tidov. Poročilo in imenik zavzemata blizu dre poli manj nego v lan- 
skem Letopisu. V bodoče se še lahko ta prostor tuđi nekaj skrči, in to ne bode niko- 



118 

-mur na kvar. Bačua aa 1. 1883. manjka, a odo? letnih broji s0 1135, uBtanovnikoT pa 
325. To Stevilo nikakor ne ođgovarja skupnerau čislu slovenskoga naroda, in mi obialn- 
jemo, da se naše razumniAtvo tako malo zanima za zavod, ki naj v prvej vrsti širi in goji 
znanstvo med Slovenci. Popravimo, kar se je do zdaj zamudilo ; pristopite v obilnejšem 
številu za bora 2 gld. k Matici in pokažite, da nam ni deveta briga lastna književnost. 

Politi^^Ha Ih kaltama zgodoviBA štajerskih Slovencev. Spisal in zaloiil Ivan 
Lapajne, mešćanske sole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem 
(Gurkfeld). Cena vezanomu iztisu 1 gld. 20 kr. V Ljubljani. Natisnil J. fiudolf Milio 
1884. Str. 310 V 8^ — Tako se imenuje knjiga, ktero je spisal znani in delavni pisatelj 
Ivan Lapajne. Prav živo potrebna bila je enaka agodovina za našo učečo se mladino 
in učiteljski stan. Osobito ljudski učitelji jo bodo čestokrat potrebovali pri svojem 
poduku o domoviuoznanstvu in tuđi drugi izobraženci bodo se lahko marsikaj iz nje 
naučili. G. pisatelj je porabil za vsoje delo vse znamenitejše vire, in pripoznati se mora, 
da je V svojih podatkih zanesljiv. Saj so pa tuđi rokopis pregledovali preč. g. D. Trste- 
njak, prof. dr. Fr. Kos, č. g. Slekovec in g. M. Močnik v Ljubljani. Posebno 
pohvaliti moramo pa še g. pisatelja zato, da se je kolikor mogoče oziral na šolstvo naše 
in njega razvitek ter nam povrh še podal dokaj črtic o kulturnoj zgodovini Štajerskih 
Slovencev. Knjiga je posvečena preč. g. D. Trstenjaku, starosti slovenskih zgodo- 
vinarjev. Pisava je lična in lahko razumljiva, tisk razločen in cena knjigi prav nizka. 
Želeti je, da si jo osobito štajerski Slovenci v obilnom številu naročijo ter iz nje spo- 
znavajo zgodo in nezgodo svojih pradedov. Opomniti nam je, da imajo Štajerci sedaj 
svojo književno zgodovino po prof. Macunu, politično povestnico po ravnatelji 
I. Lapajnetu in crtice o svojem duAevnem žitku po prof. dr. J. Pajeku. 

IjMđslui k^JiŽBioa. V Mariboru je začela izdajati J. Leonova tiskama knjiž- 
nico za priprosto ljudstvo. Vsak mesec imata priti po dva snopiča, po štiri pdle 
obsegajoča, na svetio. Cena knjižnici je neverjetno nizka. Vsak snopič stane le po 
šest, s poštnino vred osem nov. Naročniua za pol leta 90 nov., za ćelo leto 1 gld. 
70 nov. Odgovorni urednik je gosp. Lavoslav Kordeš. — Prvi snopič nam 
podaje povest iz domačega življenja, ktero je spisal K. Landsteiner pod naslovom 
Der Grossbauer, prosto poslovenil pa J. 8. Gombarov, imenujdč jo: Mladi Ladis 
(str. 55 V 8®). Povest se prav dobro čita in je za naše ljudstvo uravnana. Konec pri- 
povedke bi seveda želeli dnigačen. Za tak tragičen zvršetek treba je bolj utemeljenih 
uzrokov, za kar pa ni prevoditelj, temveč pisatelj sam odgovoren. Jezik teče gladko; 
le svetovali bi, naj se pisatelji, ki pišejo ali prevajajo za prosti narod, kolikor mogoče 
tujih besed, ki jih ljudstvo ne razumeva, izogibljejo. Dalje pa moramo opomniti. da je 
pravilen tisk neobhodno potreben. Prvi snopić ima mnogo tiskovnih pomot, kar bi 
nikakor ne smelo biti. — Drugi snopič nam podaje na str. 59—120 začetek podučne 
in kratkočasne povesti: „Zlata vas", ktero je poslovenil Fr. Male vaši č. O njoj 
izpregovonmo, ko se ćela konca. „Ljudska knjižnica** je vse pozornosti vretina, in mi 
jo prostomu ljudstvu gorko priporočamo. 

Bolei^ske Koviee* Dne 1. jaii. t. 1. začel je v Noveui mestu izhajati časopis, 
ki je namenjeu za Dolenjce na Kranjskom. Novice se bodo v prvej vrsti oziralo na 
potrebe in že\je dolenjskega kmeta. One izhajajo 1. in 15. vsakega meseoa ter stanejo 
na leto 1 gold. Urednik, izdajatelj in založnik je gosp. J. Krajec, tiskar v Novem 
mestu. 

Jur^ev koledar za navadno leto 1885. Uredoval „Jurij s puso" s pomočjo 
drugih velikih in malih Jurijev. I. Letnik. Cena 50 soldičev. Trst. Natisnila tiskama 
C. Amantija sinov. 1884. Str. 109 v 8". - Dobra je misel, ki je rodila Slovencem 



119 

Šaljiv koledar s pođobami vred. Kdor se hoće nekaj ur prav veselo smejati, naj seže 
po imenovauem koledatji iii zadovoljen bode z junakom Jurjein s puso, ki Jma 
železno duSo. 

Gramatlekć zAklady jazyka slovinskeho. Spisal Fr. Vjmazal. V Bniš 1884. 
Nakladem K. Winklera. Str. 126 v 8". — Ta knjižica ima namen^ da seznani naše brate 
ćehe z glavnimi glasniškimi pravili In s kratkim oblikoslovjem našega jezika. Ona je 
malo da ne na tak način sestavljeua, kakor slovnica Ceskega jezika, ktero je spisal za 
Slovence 1. 1867. g. Fr. Marn; samo da je kracja in da podaje zglede slovenske takoj 
po i>osameznih pravilih. Na str. 67—126 nahajamo slovensko berilo, ki ga je g. Fr. 
Vjmazal prav premišljeno sestavil. Knjiga je posvećena učenemu g. prof. dr. Gr. 
Kreku, ki je tuđi knjigi uvod pregledal in popravil. To delce je prav rabljivo iu 
bode spoznavanje našega jezika med Ćehi jako pospeševalo. 

Glasbena Matlea. Za leto 1884. razposlala je Glasbena Matica v Ljubljani 
svojim udom sledeće glasbe: 1. K tebi srca povzdignimo! Masa druga za moški 
zbor, uglasbil Anton Nedvžd. — 2. Slovo. Pesen Boris-Miranova. Uglasbil za 
moški zbor in tenor-solo ter poklonil slavnemu slovanskemu Zpevackemu spolku na 
Dunaji Anton Nedvčd. — 3. Darilo. Besede M. Vilharjeve. Samospev za srednji 
ženski ali moški glas spremljan s klavirjem uglasbil Anton Nedvdd. — 4. Pozdrav 
iz dal jave. Parafraza za klavir zložil Hrabroslav Vol ari č. Op. 2. — 5. Os em 
napevov za moške glasove. ZloŽil Anton Foerster. Zvezek Xni. „Glasbene 
Matice". — Iz navedenih kompozicij razvidi se dovo\j, kako uspešno deluje ta edini 
naš glasbeui zavod. Mi le obžalujemo, da ne najde već podpore med slovenskimi rodo- 
ljubi. Čestokrat se čujejo tožbe, da se Glasbena Matica premalo podpira. Naj storijo 
čitalnice in razna pevska društva svojo dolžnost in naj priporočajo v svojih krogih pre- 
koristni ta zavod. 

Pobožni Tzdihi, latinska mafia za sopran, alt, tenor in bas z dodanim sprem- 
Ijevanjem na orgijah. Uglasbil f Avgust Armin Leban, c. kr. učitelj na vadnici 
V Gorici. Delo I. Cena 1 gold. V Ljubljani. Na svetio dal in založil J a n k o 
Leban. Natisnila Klein in Kovač. 1885. — Priču joče delo je uglasbil f A. A. Leban; 
ko je bil malo Črez 20 let star. Odkrito smemo reci, da nam kaže t« kompozicija prav 
lep talent prerano umrlega glasbenika. Masa nima sicer onega strogoga značaja, ki ga pri 
klasičnoj crkvenoj glasbi nahajamo, ali vendar hrani v sebi vseskozi pravo sredino. Le 
Benediktus se nagiblje malo preveč k pesniškemu značaju, ki deluje bolj na čut poslu- 
šalcev. Zato pa sta Sanctus in osobito A gnus Dei jako lepo izmišljeni partiji. Naj- 
slabši del dozdeva se nam Kjrie z navadnim začetkom. Od 26. takta naprej nahaja se 
mesto, ki bi, ako bi se pelo na KoroSkem, poslušalce spominjalo na neko znano na- 
grobno pesen. Gloria in Gredo sta pravilno in na tanko izdelana. Le včasih se 
občuti neprijetno, da so besede in stavki, po smislu ločeni, po rjthmu preozko zvezani 
na-«e. Tu pa tam motijo nas tuđi tiskovni pogreški. M. 

IHe Relehe der heiUgen đrei K9iiige, ihr Stemdienst, ihre Reise nach Beth- 
lehem etc. Nach den Gesichten der gottseligen Katharina Emmerich im Ver- 
gleiche mit den Aussagen der Geografie, der Geschichte, der heiligen Schrift und der 
Altertbdmer. Gesammelt und verfasst von Anton Urbas, Domherr und Dompfarrer 
in Laibach. Mit einer Karte. Zweite Auflage. Laibach. Verlag des Verfassers. Druck 
der „Katholischen Buchdruckerei«. 1884. Str. 101 v 8^ Velja 80 n. — To delo pripo- 
ročamo vzlasti Čitateljem duhovskega stanii. Menda nam bode mogoče, da podamo 
pozneje še iz strokovnjaškega peresa oceno o njem. 



120 

Šege in obi^mi Južnih SloTanoT« F. S. Krauss. znau po svojih pravljicab 
jugosIoTRnskih, ktere je izdal t neiuškem jeziku, podaje nam y knjigi „Sit te unđ 
Brauch der Si^dslaven" (glej Kres IV. str. (>d6) zaniini? popis jugosloTanskih šeg 
in obićajev. Od kar so se začeli zanimati Nemci za kulturno zgodovino nado, ču tili so 
potrebo take knjige; zato se je sprejela dr. prof. Krekova „£inleitung in die slaT. 
Literaturgescb.", naj?ažnejše znanstveno delo tićoće se slovanstva, s tolikim zanimanjem. 
To delo je pokazalo učenjakom narod naš od nove stvani. Strmć so opazili, da se jim 
odpira tii nov svet, novo polje uspeSnega delovanja/ da jezikoznanstvo in posebno kul- 
turna zgodovina ne smeta in ne moreta prezirati viBČ rodti, kteri hrani toliko bogastva 
V sebi. Krekova zasluga je tuđi, da se je začelo širiti v krogih merodajnih učenjakov 
prepričanje, da pravega znanja o Slovanih ne morejo širiti oni, ki so se peljali po 
železnici skozi kraje slovanske in pišejo potem doin4 pri peči debele knjige o narodib, 
ktere so si jedva ogledali skozi okna železničnih voz, pa nišo poznavali niti jezika uiti 
imeli potrebne znanstvene priprave za taka dela Čudom smo se čudili o svojem času 
nekemu učenjaku ( ? ), ki je spisal debelo knjigo o Rusiji, sodil o Šegah in običajih, o 
zakonih in upravi, o čevljih in kopitih, o kmetih in boljarih, o obrtniji in kupčiji 
prostrane države, v predgovoru pa pravi „urbi et orbi**, da se je učil celih šest tednov 
ruskoga jezika, predno se je odpeljal iz Lipskega po železnici do Moskve in dalje 
do Petrograda in potem zopet domu. In taki Ijudje sodijo, kakov je ruski mužik, 
kakovi rudokopi po Uralu, in pišejo, kaj se godi po Sibiriji in seveda tuđi, kaj menijo 
nihilisti. 

Hvala Bogu tuđi tu obrača se na bolje. Dunajsko antbropologiško društvo 
naprosilo je Kraussa, naj opiše šege in običaje jugoslovanske, in pripomoglo mu je do knjige, 
ktera bode gotovo dobro služila vsem, ki se hočejo seznaniti z jugom slova nskim. Saj 
tvarine je nabrane na kupe, samo do sedaj še ni bila priročna večjemu občinstvu. 
Bogišičev zbornik, Vuk Vrčeviče vi spisi. Vukove knjige in drugi spisi manjši in 
večji hranijo bogato zbirko, kterej ni trebalo drugoga nego urejevaiga. Badi tega 
posrečilo se je pisate^n napisati v petih mesecih knjigo 681 stranij velike osmerke, 
kterej pa bode sledila še druga enakega obsega. V tem oziru je bil srečen Krauss, 
kajti brez takih pomočkov bilo bi dela vsaj za toliko let, kakor je on potreboval me- 
secev. Sicer ne smemo prikrivati, da se kaže tu in tam, da je knjiga hitro dozorela, 
ali teh hib nočemo očitati, ker upamo, da jih bo popravil pisate^j v drugej knjigi sam 
in vrednosti dela ne kratijo. Držal se je pisatelj Bogišića, porabil pa je tuđi vse gra- 
divo, ktero so mu podajali že tiskani spisi in pismena poročila mnogih prijateljev in 
znancev, na pr. rokopisi Valjavčevi in drugih. 

V tridesetih poglavjih slika nam obitelj, zadrugo, svatbo, kumstvo, pobratimstvo 
in vse razmere, ktere se tičejo narodnega življenja. Tako nam podaje lepo sliko javnega 
in domačega žitja, ktero je za današnjo veduost tem večje vrednosti, čim bolj že ono 
pojema pod pritiskom obče omike. Vsekako se bode naučil čitatelj iz te knjige mnogo 
zanimivega, osobito pa bodo radi segali po njej Nemci, ki hočejo soditi o naših raz- 
merah pravično; kajti videli bodo iz nje, kako plitvo govore in pišejo oni, kteri hočejo 
uveriti svoje čitatelje ali poslušalce, da slovanske kulture ni. Veseli pozdravljamo torej 
to delo, ker bo širilo spoznavanje z odnošaji slovanskimi. 

F Hubad. 



Izdaje, založuje in tiska tiskama družbe sv. Mohoija v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in ziianst veii list. 



Leto V, T CeloTd, 1. aprila 1885. ^t 



ev 



A r a b e 1 a. 

Roman. Spiaala Pavlina Pajkoca. 

Šesto poglavje. 

^inuel je bil že pred štirinajstimi đnevi ođpotoval. Namesto njega 
preselila se je v Karpelesovo vilo Wal(lekova rodbina. Ali njih pri- 
čujočnost se je le malo poznala. Dva đni so mestni postrežniki nosili 
pohištvo in knjige mlađega profesorja, in tedaj je bilo nekoliko već živ- 
ljenja in nereda v vili, a potem je šio zopet vse po starem. Novih sta- 
novnikov v vili še čutili nišo; in ko bi Waldekovi o vročih pasjih dnovih 
ne bili prav pridno porabili Karpelesovega velikega senčnatega vrta, 
fiihče bi še niti zapazil ne bil, da biva v hiši še druga rodbina razven 
Karpelesovih. 

V Arabelinem življenji pa je bila nastala izprememba, ođkar se je 
seznanila z ubogo blaznico na podstrešji. Vsak dan mudila se je naj- 
manj po eno uro pri njej. Tako se je bil nje dnevni red nena<loma 
izpremenil. 

Blaznica je postajala vselej krotka pri Arabelinem prihodu. Sto- 
rila je vse, kar je deklica želela, ter se vsakokrat neizmerno veselila njenih 
obiskov. 

Arabela se je privadila izpremenljivemu vedenju blaznice, in ona 
tesDoba, ki nas navađno prevladuje, kedar se pogovarjamo s človekom, 
ki ni pri zdravej panseti, zapustila jo je popolnoma. Čutila je, da jej je 
nesrećnica udana, in to je bilo njenemu sumljivemu značaju v veliko 
tolažbo. Mislila si je: ;,Blazna ženska me vsaj iz hvaležnosti ljubi, ker 
čuti, da sem njena dobrotnica. Ta Ijubezen ima vendar blago podlago. Vsi 
drugi pa, ki mi V življenji hlinijo udanost, delajo to le iz sebičnih 
namenov." 

13 



178 

To preprič<anje je Arabeli neizrečeno dobro đejalo. Tako se je ona 
skoro nevede vedno bolj privajala nesrcčne ženske. Da se je pa ta iijej 
dala voditi in jo v vsem ubogahi, bilo jej je v največje povraćilo. 

S cimer koli jej je mogla olepsati življenje, vse je storila Arabela. 
Njena sobica ni bila več jeci podobna, temveč prijetnemu bivališeu ; in 
blaznica sama, umita, po^esana in snažno oldečena, ni delala več tako 
žalostnepca utiša. Arabela si je vselej pletenico ali šivanje jemala s seboj, 
kedar je obiskala bolnico; blaznica pa je z veseljem pozdravljala ona 
dela in kakor se je poznalo, njej znana ročna dela, in z urno, da z 
izuč^no roko jih je tuđi sama izdelovala. 

Odslej ni bilo več blaznej ženi dolg čas, ker si je pod vodstvom 
Arabelinim sama fiivala potrebna oblačila. Da zna tuđi čitati in pisati, 
zvedela je Arabela; toda se ve, smisla v besedah ni zapopadala. 

Po teh znamenjih utrjevalo se je vedno bolj v Arabeli prepričanje, 
da je blaznica izobražena in boljšega stanii. Toda po njenih zmedenih pogo- 
vorih zvedeti nje preteklost, bilo je popolnoma nemogoče. Edino, kar 
je Arabela o njenem preteklem življenji mogla z neko gotovostjo posneti, 
bilo je, da je moral ženski enkrat umreti otrok, ali da so ga jej bili 
vzeli ; kajti le dete, ktero je baje nekdaj imela, bilo je edina nje misel. 

Z Waldekovimi ni Arabela občevala. Prirojena resuoba in malo- 
besednost jej je že od nekdaj branila udeleževati se društva, s kterim 
jej ni bilo neobhodno potreba obćevati. Kratki pozdravi, včasih kratki 
ogovori, do tod je segalo njeno znanje s staro ženo in njenim možem, s 
sinom pa se tega ne, ker ga blizu se videla ni niti si želela videti ga. 
Kmalu je vedela, ob kterih urah hodi po dnevu profesor na vrt in kje 
najrajši ostaja. Tedaj pa ni Arabela navadno o tem času hodila na vrt, 
ali pa si je ono stran v vrtu izbrala za sprehajališče, kamor ni profesor 
zahajal. 

Bilo je proti večeru nekega jako soparnega dne. Arabela je sedela 
V majhnej kolibici na zadnjem konci vrta in čitala iz knjige. Da bi se 
bila sprehajala, čutila se je preveč utrujeno vsled vročine. Bila pa je v 
knjigo tako zamaknena, da še niti zapazila ni, da se nebo vedno bolj 
temni in da se tam za gorami blisk za bliskom menja, gotovo znamenje 
bližnje nevilite. Stoprav glasen grom, ki je zemljo stresel, opozoril jo je 
na hudo vreme. 

Preplašena vstane, a še prej nego stopi iz kolibice, začnejo padati 
debele kaj)lje. Araliela spozna, da deža ne bode kmalu konec. Za- 
torej meni, da je bolje, ako hiti v deži domu, nego da caka, dokler se 
nevihta ne utolaži. Žepno rutico si priveže črez glavo in teče po vrtnih 
stezicah proti vili. 

A kmalu ne more dalje. Iz deža je postala gosta ploha ; veter jej 
je zapletal ol)leko, da ne more naprej. Obrne se na levo; tam je stal, 



179 

kakor je veđela, velik, gosto prerasten đivji kostanj, in pod njim mislila 
je najti nekoliko obrambe proti silnej plohi. 

„Ali se vam ne zđi, gospodična, da je ne var no stati pod tem dre- 
vesom? Ravno premišljujem, ali bi ne bilo bolj pametno, biteti naprej 
in se dati đežu oprati, kakor pa biti v nevarnosti, da me strela zadene." 

Tako se nenađoma oglasi tuj glas v Arabelinej blizini. Arabela 
se mahoma ozre. Na nasprotnej strani kostanjevega debla vedri pro- 
fesor Waldek. Oblečen v obledelo, modro, do pet segajočo suknjo, z ve- 
zeno modro kapico na glavi, z bledim, suhim obrazom in ves moker 
delal je pomilovanja vreden utis. 

Ko ga Arabela spozna, ga še niti ne pogleda in odgovori malo- 
marno: „Storite, kar vam najbolj godi! Jaz ostanem tu, dokler ploha 
ne poneha." 

„Tuđi jaz bi raj Si počakal," pravi počasi profesor, „da bi le nahoda 
ne dobil. Potem nisem najmanj tri dni za nobeno delo. Bojim se pa 
prehlaje, ker so moje papuče čisto premočene." 

Arabela se čuti razžaljeno, ker govori profesor z njo, kakor s ka- 
kim domačim človekom. Zat6 se jedva na-nj ozre in vzdržuje težko 
posmeh, tako se jej vidi smeSna ćela njegova oseba, ter reče neuljudno : 
„Papuče nišo itak za na vrt, naj si bode slabo ali lepo vreme." 

Profesor jo nekoliko začudjen piogleda. „Ali govorim z gospodično 
Karpelesovo?" pristavi nato, kakor da bi se Se le zdaj spomnil, da 
biva V vili tuđi nekošna gospodična, in privzdigne nekoliko svojo kapico 
V pozdrav. 

„Menila sem, da potem, ko ste gospod profesor že drugi mesec v 
naSej hiSi, že poznate domače ljudi," odgovori Arabela zbadljivo in si z 
ruto obriše od đeža pomočeno Hce. 

„Res, da bi jih moral poznati," pravi profesor brezvažno in zehne ; 
„ali žalibog, da mi moje studije ne pripuSčajo dovolj časa, da bi se z 
njimi seznanjal. — Julija, ti priđeš?" zakliče na enkrat vesel, videč, da 
hiti kuharica njemu nasproti z velikim dežnikom v enej, s pledom in 
črevlji v drugej roki. „Ali so te mati poslali, kaj ne?" 

„Ti ljubi Bog, kako izgledate, gospod profesor ! Gospa nišo zastonj 
zavoljo vas v smrtnih skrbeh," odgovori stara služabnica in poda pro- 
fesorju imenovane stvari. 

Profesor obuje črevlje, zavije se v pled in reče Arabeli dežnik 
razpevši: „Jaz grem, gospodična; glejte. da tuđi vi kmalu domu pri- 
đete!" RekSi odiđe, ne da bi gospico pozdravil ali se bil na njo ozrl. 

Arabela gleda debelo za njim. Zdi se jej neverjetno, da more on 
korakati naprej, a njo pustiti v deži. Divjak! misli si pri tem; ali nisi 
do zdaj živel med Ijudmi, kjer bi se bil naučil toliko uljudnosti, da bi 
me spremljal pod svojim dežnikom do doma?! 

13* 



180 

„Gospodična Arabela, ali nihče za vas doma ne skrbi, da bi vam 
poslal dežnik nasproti?" oglasi se Julija ne brez zadrege. Čutila je tuđi 
ona, da se njen mladi gospodar ni obnašal po pravilih dostojnosti in 
človekoljubnosti. 

„Ne bi poprašali za-me, ko bi me do jutra ne bilo domii," odgo- 
vori Arabela z bridkostjo. „Čemu tuđi," pristavi mirneje s prisiljenim 
nasmehom; „saj ni zdravo, navaditi se mehkužnosti. Najboljši dokaz o 
tem vidite pri svojem mlađem gospodarji, gospodu profesorji." 

„Res, res, oni so bolehni," mrmra vedno bolj v zadregi kuharica 
in se pripravlja na odhod. 

Nevihta se je vedno bolj ulegala; le tanek dežek je 5e škropil. 
Arabela privzdigne se4aj nekoliko krilo in stopa varno po mokrem pesku. 
Z desnico pa se brani mokrega vejevja, ki jej zapira pot. Brez daljših 
neugodnostij priđe potem srečno domii. 

Zvečer istega dne pa mora profesor Walter rano v postelj iti. 
Skrbna mati mu skuha lipov čaj in ga topleje odene, da bi se potil. 

„Takpj in vročega moraš ga izpiti, Walter. Ti si zdaj že drugi- 
krat pokažljal," opomni mati skrbljivo in mu ponuja čaj. 

„Že drugikrat?" začudi se profesor. „Kolikokrat pa še le bode po- 
kašljala ona gospodična, ki je morala domii brez dežnika v lahkej pre- 
močenej obleki?!" 

„Ktera gospodična?" poprašuje mati radovedno. 

„Ona iz prvega nadstropja," odvrne sin okorno. 

„Tuđi Arabela je bila v onej nevihti na vrtu ?" začudi se pomilo- 
valno gospa. „Pa saj si jo menda vendar povabil pod svoj dežnik, 
Walter?" 

„Nisem mislil na to. A vpražanje je tuđi, ali bi bila hotela iti z me- 
noj, mati?" dostavi sin naivno. 

„Ljubi Walter, ti si res velik učenjak v svojej stroki, ali uljud- 
nosti se vendar še nisi naučil!" očita mu mati smehljaje. „Kaj si bode 
neki Arabela o tebi mislila?" nadaljuje skrbno. „Ali ne veš, moj sin, 
da dela mož, ki se neuljudno obnaša proti gospem in gospodičnam, jako 
slab utis V življenji?" 

„Kaj se jaz brigam za žensko mnenje?" odvrne sin osorno. „Jaz 
živim za svoje knjige in ne vprašam, kako ženske o meni sodijo." 

„Živiš pa vendar med svetom, Walter, in tedaj si prisiljen tuđi z 
ženskami občevati," posvari ga mati. „In kaj meniš, ti vendar ne bodes 
pustil, da naš rod zamre?" dostavi bolj tiho ter hitro sinu vzglavje ne- 
koliko poravna. 

„Ha, ha!" smeji se profesor. „Z drugirai besedami rekoč, vi me- 
nite, naj bi se jaz kdaj še oženil?! Mati, ali si morete vi res predstav- 
ljati profesorja Walterja Waldeka — oženjenega? Jaz si ga ne morem, 



181 

ker je to tako iiemogoče, kakor je ueinogoče, da l)i vi postali kdaj pro- 
fesor Waldek." Rekši izpije čaj in se še enkrat zagrohoče. 

„Tako govorjenje je greh, Walter/ pokrega ga mati neprijetuo 
zadeta. „Nihče ne more vedeti, kaj je božja volja z nami določila." 

„Vedno mi pridigujete o božjej volji, mati," odvrue sin nevoljen. 
„Božja volja je ravno naša volja; ker prej je božja, potem pa postane 
naša. Ne razumite tega? — Zdaj pa le idite, spal bi že rad; lahko 
noč!" Pri teh besedah namigne materi, da bi šla. „Jutre, menim, bode 
lepo vreme; hočem torej rano vstati, da astronomično ogledujem vzha- 
jajoče solnce. Zraven tega še opazujem neki nov planet, ki se je ravno 
pred jutrom prikazal na nebu." 

„Pa ne pojdeš vendar tešč, Walter?" meni mati. „Karpelesova 
dekla ne doji koze pred šesto uro; in tedaj ne moreš tako rano dobiti 
mleka. Bi pa pil nekoliko kave ; saj edenkrat ti ne bode škodila. Samo 
tešč ne bodi, Walter!" svetuje mu boječe skrbna mati. 

„Kavo piti ali strup jemati, to je eno in isto. Saj vidite, da sem 
bolehen, pa me še hočete zastrupitiV" odvrne profesor nestrpljivo. „Sicer 
pa sem že prestar, mati, da bi me še izpreobrnoli ; pustite me torej jesti 
in piti, kar mi diši." 

„Trideset let šteješ jedva, pa že praviš, da si star," reče žalostno 
Waldekovka in si skrivši otira solze. „Premalo tečno ješ, Walter; zato 
si slab, a bolan nisi. — Pri Arabeli pa se moraš o priliki vendar izgo- 
varjati," pristavi hitro in z navadnim glasom, ko vidi, da postaja sin 
nevoljen. „Čemu bi imeli zamero v hiši?" 

„Kakor želite, mati," odvrne sin udano; „če jo bom le kdaj še 
videl in pa spoznal. Saj jej še prav v lice pogledal nisem. Pa samo da 
mi o ženitvi več ne govorite! To že veste od nekdaj, da me draži. Na- 
posled," pristavi z resnim obrazom in pogleda materi oštro v oči, 
„Se začnem sumiti, da smo se semkaj preselili, da snubim bogato 
židinjo!" 

„Walter, ne kolni vendar," vzklikne Waldekovka zavzeta in sklepa 
roki. „Ti, dobrih, zvestih katoličanov sin, da bi jemal Židovko za ženo ! 
Pa saj je tuđi Arabela Samuelova ne vesta," dostavi mirneje in potola- 
žena vzdihne. 

„Hvala Bogu," pristavi Walter vesel ; „tedaj se vendar od te strani 
nimam bati nobenega napada na mojo osebo. Kaj?! Židinja in poleg 
tega Se nevesta! Dve veliki zapreki, bogme! ko bi bil tuđi željen ne- 
veste. Hvala, mati, za to tolažilno vest! Zdaj se smem vsaj z mirnim 
srcem po vi-tu sprehajati. Brž ko jo srečam, hočem tuđi zagovarjati 
daoašnjo svojo neuljudnost. — Lahko noč, mati," nadaljuje z zaspanim 
glasom ; „luč pa zvunaj ugasnite, da ne bo okuženega zraka v sobi. Pa še 



182 

enkrat pogledite, ali so okua v mojej učilnej sobi široma ođprta, da se 
soba po noči dobro prozrači.'^ 

Rekši pa se obrne od luči, potiplje z roko okoli sebe, ali je povsod 
dobro odet, iii se pripravi na spauje. A mati mu zagotavlja, da bode 
izpolnila vse njegove želje, ter mu želi poslovivši se s ćelo vrsto pri- 
srčnih pozđravov labko noč! 



Sedmo poglavje. 

Drugo jutro za rana, ko je Waldekova gospa §e trdno spala, 
vstane profesor Walter in se poda na neko visočino vzadi za hišnim 
vrtom, od koder se je razprostiral širok razgled po mestu in daleč tja 
po polji. Tam je stala kamenita klop pod starodavno košato lipo, in 
ondi je hotel Walter pričakovati vzhajajočega solnca. Mrak je še po- 
krival zemljo in prijetna tihota je vladala v prirodi, ko je profesor, 
oblečen v dolgo površno suknjo, samotno stopal mimo cvetoče, rosne 
detelje. Dospevši na vrh, vsede se na klop pod lipo in si ogleduje oko- 
lico. Skrivnostno šumi vejevje nad njegovo glavo v jutranjej sapi, iu 
skrivnosten se mu dozdeva ves svet na okoli, kterega še v sivo jutranjo 
meglo za\itega le na pol razločuje. 

V resnici najbolj poetičen čas v dnevu je vendar le oni prvi so- 
mrak, ki proganja nočno tmino, ko se vse stvarjenje počasi vzdiguje iz 
lahnih meglic in se vedno jasneje prikazuje ocem. Ta čas nas nehote 
spominja prvega stvarjenja: ko je novi svet Čakal solnca, da ga oživi. 

Nekaj podobnega je menda tuđi občutil profesor Waldek; kajti 
njegovo lice, sicer mrzlo in brezčutno za vse, kar ni dišalo po učenosti, 
ovajalo je zdaj neko skiivno in ugodno občudovanje. Ko se je nagledal, 
vstane iu hodi počasnih korakov gor in dol po visini. Njegovo oko 
pa zre med tem nepremakljivo na goro, nad ktero je bil videti rudeči 
svit, ki je naznanjal solnčni prihod. 

Profesorjeva zvunanjost je bila karakteristična, kakor njegova notra- 
njost. Učenost mu je gledala iz vseh črt na obrazu: iz zamiđjenega 
čela, iz resnobnih očij, ki so tako strogo gledale skozi velike očali, in 
iz slednjega žepa njegove suknje, ki so bili navadno natlačeni s knji- 
gami, rokopisi in pisali. 

Njegova obleka je bila sicer snažna, a vedno starinski piikrojena ; 
njegova srajca vedno čista, toda nikdar trdo poglajena. Okoli vratii pa 
je vedno nosil namesto ovratnika le crno svileno ruto, spredaj tako 
zavozljano, da se niti srajca ni videla. Lice je bilo obrito; redki, ru- 
menkasti lasje pa so mu že začeli siveti, in na temenu je imel majhno 
plešo. 



183 

Profesor se je ođdaljil od klopi. Gora, na ktero je v enomer gle- 
dal. zažari neuadoma in sobice mu posije ravno v obraz. Sedaj dene 
daljnogled na oko in začne solnce opazovati. Kake pol ure je gledal na 
enera mestu stoječ skozi daljnogled, mrmraje polglasne nerazumljive 
besede ; potem shrani zadovoljen svoj stroj in se napoti proti klopi. Med 
potem pa čita v nekem rokopisu ter dela va-nj zapiske z rudečim svinč- 
nikom. Ko se približa klopi, privzdigne oči, in oh strah in groza: Na 
klopi je sedela Arabela zamaknena v neko knjigo ! 

Profesorjev dohod zapazila je gospica še le tedaj, ko je on stoječ 
že blizu nje, izrazil svoje začudjenje. Ko se ozre na-nj, srečate se njuni 
očesi, in iz obeh zasijala je v istem hipu enaka sr])ost in nevolja. Oba 
sta spoznala, da sta si v tem trenotku drug drugemu na poti. 

Arabela zapre knjigo in vstane, profesor pa to videč, položi hitro 
svoj rokopis na klop ter reče vesel: „Ako pojdete vi, bodem se pa jaz 
tukaj sem vsedel." 

Arabela ga porogljivo od strani pogleda in odgovori kratko : „Ako 
vi tu ostanete, potem se razumi, da jaz odidem. Srečno!"* Izrekši obrne 
se od njega in odide. 

Walter se vsede široko na klop in ravno ko je hotel seči po svoj 
rokopis, vstane zopet hitro in zakliče na glas: „Gospodična Arabela! 
Kako prav, da vas že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden tre- 
notek!" pristavi še nestrpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, 
kakor da bi ga ne bila čula. „Jaz moram o nečem z vami govoriti. ** 

Pri teh besedah se Arabela ustavi in ga začudjeno pogleda. Pro- 
fesor pa se jej okorno za nekaj korakov približa in reče nerodno: 

„Moja mati so me sinoči pokregali, da vas nisem včeraj pri ne- 
\ihti z dežnikom spremil domii. Zatorej prosim, da mi odpustite to 
neuljudnost." 

„Vaša mati?" ponavlja Arabela, in smeh jo posili, pomislivši, da 
bi še sam tega ne bil izprevidel. „Vaš izgovor naj velja !" pristavi dobre 
volje. „Sicer pa je tuđi učen mož lahko uljuđen; pri tem ne bode nje- 
gova slava čisto nič škode trpela!" 

Pri besedi „učen mož" in „slava" zasvetilo je pi*ofesorju lice. On 
pogleda Arabelo z nekim zanimanjem. 

„Da, učenost, učenost, to je olje življenja!" opomni z navduše- 
nostjo, kakor da bi bile priproste Arabeline besede učena razprava; 
„drugo vse je prazno in dolgočasno. Verjamite mi, gospodična," nada- 
ljuje slovesno in potrka na debelo knjigo, ki mu je gledala iz žepa: 
„Ćlovek ni nikdar dovolj popoln. Zato se naj njegova šola začne že v 
zibeli in naj konca stoprav v grobu !" 

„Amen!" dostavi tiho Arabela z nasmehom. Glasneje pa reče: 
„Bojim se, da je jako malo takih, ki mislijo, kakor vi." 



184 

„Žalibog da je tako/ odvnie profesor rzdihaovši; ^seđanji svet 
r(*s iia nič drugega ne misli, kakor iia razveseljevanje. Z učenostjo pa 
dela tako, kakor bučela s cvetlico: okusi jo, potem pa zleti dalje." 

„Ko bi učenost bila res tako potrebna, kakor trdite, bi se jej 
Ijudje že rajši udajali; najlepši dokaz tedaj, da je učenost z učenjaki 
vred dolgočasna stvar!" meni Arabela porogljivo. 

Profesor strese pomiluje glavo in se oddalji nekoliko od Arabele, 
kakor da ona ni vredna njegove blizine, ter reče počasno : ^Takih mislij 
so polne le puhle glave. Ni čudo," pristavi obžalujoč in se vsede na 
klop, „kdor kakor vi na nič drugega ne misli, nego na kratkočasnice, 
ta se ve da mora imeti slab pojem o resnem, mirnem, mislečem živ- 
Ijenji. Na^o zamišljenost imenujejo Ijudje vaše vrste dolgočasnost, našo 
niirnost — zatelebanost, našo resnost pa prismuknenost ... Ba! škoda 
vsake besede, ki jo z vami izgubim ; v vašem sroi ne bode itak našla 
odmova," pretrga si profesor z nekim zaničevanjem svoj govor ter seže 
po rokopisu. 

Toda Arabela se mu ponosno približa in reče drzno: „Kako mo- 
rate vi trditi, da jaz na nič drugega ne mislim, nego na kratkočasnice? 
Od kdaj menite, da me tako dobro poznate? — Da so učenjaki 
dolgočasni in neuljudni," nadaljuje zbadljivo z vidnim namenom žaliti ga, 
„vodola scm že davno. Da pa v svojej kratkovidnosti tuđi žalijo, da, 
da znajo ćelo čast jemati, to sem še le danes pri vas izkusila." Tii ob- 
molkne in ga na ravnost pogleda čakajoč odgovora. 

Profesor je v zadregi. Nato privzdigne klobuk in si pogladi redke 
laso ; j)otem pogleda na uro, da vidi, kako pozno je že, a nevoljen dene 
jo zopet V žep. Ura kakor skoro navadno ni šla, ker jo je bil profesor 
zopet pozabil navi ti. — Črez nekaj trenotkov pa čisto mirno odgovori : 
^Jaz sem danes prišel sem, da bi rešil važno vpraSanje glede novega 
I)laneta, a ne da bi izgubival zlati svoj čas s praznimi prepiri. — Ali 
pa morda ni res, da letiite vi od ene zabave do druge? Ali morete 
menda to tajiti?" pristavi nevoljen. 

„Ker moram," odvrne naglo Arabela z ravno tako nevoljo, kakor 
on. „Da j)a človek tuđi uživa kratkočasnice in da se veseli zabav, mora 
biti 8 rečen, kakor mora zdrav biti i oni, ki hoče pri jedi tek imeti," 
nadaljuje Arabela z izpremenjenim glasom in neka pobitost čita se 
jej z lica. 

„In vi niste morda srečna?" poprašuje profesor začudjen in jo 
neverno gleda. 

„Kaj menite z l)esedo „srečen"?" odvrne resno Arabela in opa/- 
zuje j)rofe8oijevo borno zvunanjost. Revež ! misli si pri tem ; ti si gotovo 
srečen, a vendar nimaš ne zdravja, ne postave, niti enega samega uzroka, 
da bi bil srečen. 



185 

„Jaz le sođim tako, da morate vi biti srečna,^ pristavlja profesor 
prijazneje, „ker prvič nimate uobeuib skrbij, dnigič ker ste bogata, tretjič 
ker ste ljubljena in — ," zadet po čudnej izpremembi Arabelinega obraza 
hipoma umolkne. 

Po besedah: „ker ste bogata" strepetala je vidno "Arabela, a oble- 
dela je ko smrt pri opazki : „ker ste ljubljena". 

Nekaj trenotkov jo on nemo opazuje in meni, da če je že žensko 
lice tako izpremenljivo, kako mora še le biti njeno mišljenje ! 

Toda Arabela zadobi kmalu prejšnjo mirnost in brez zadrege upre 
svoje oči v njegov oštri pogled. Profesor zre z radovednostjo v njene 
oci, da bi spoznal iz njih njen značaj. A te so mu nerazumljive, kakor 
je nerazumljiva morska globina. 

Nekaj časa molčita oba. Arabelo jezi, da se je spustila z njim v 
pogovor, in rajši bi bila povsod, samo poleg tega pustega človeka ne ; a 
vendar ne ve, kako bi se poslovila od njega, da bi odsla. Profesor 
pa prebira z raztresenostjo svoj rokopis in si misli pri tem: Tmie, ne- 
verjetne trme! Pač res, da ženska drugega qi, kakor bitje sestavljeno 
iz samih trra. Kako bi se je neki iznebil? — A pri tem odloži vendar 
zopet svoj rokopis in gleda v zadregi zdaj i)ovršno na Arabelo, zdaj na 
drevo nad svojo glavo, zdaj opazuje svoje od rose pomočene črevlje, 
kakor da bi hotel reci: Govori vendar nekaj, čemu tako molčiš? 

Toda Arabela še vedno molči in zre, kakor v nekaj zamaknena, v 
daljavo. 

„Kakor sem čul," začne zopet profesor in vidi se mu, da ne ve, 
kaj bi naj prav za prav govoril, „vi ste nevesta? — Kdaj pa bode po- 
roka?" popraša jo brez radovednosti. 

„Ne vem," odgovori mrzlo Arabela in še gleda vedno okoli. Na 
enkrat pa se zgane, rudečica oblije njeno lice, ko pristavi nekako 
srdito: „Kaj vas to briga? Rekli ste prej," nadaljuje razdražena, „da 
morat« premišljevati neki nov planet. Kaj ima moja poroka opraviti pri 
važnej tej preiskavi?" 

„Ker se je vaše lice tako neverjetno čudno izpremenilo, ko sem 
bil prej mimogrede omenil, da ste ljubljena," izgovarja se površno, in 
vidi se, da mu dela veselje Arabelina razdraženost. „Zato sem potem 
tuđi menil, da je nemogoče, da se je vaša zaroka razdrla. Sicer pa 
bodite preverjena, da me vaša bodočnost čisto nič ne zanima. Zavoljo 
mene se lahko danes omožite, ali pa tuđi nikoli." 

Maločutnost, s ktero je profesor odkril svoje mnenje, zadela je 
hudo Arabelo. Njene oči se čudno zasvetijo, in z razžaljenim, trepeta- 
jočim glasom in žarečim licem odvrne ona nekako zaničevalno: „Jaz 
tuđi ne potrebujem vašega zanimanja, a povem vam vendar," nadaljuje 
8 poudarkom, „da sem nevesta! Ne ljubi me pa nihče na svetu in me 



Imli iie lH)de, kajti jaz si ne znam pridobivati 4jubezni in si je tuđi 
iuhVuk Mene nihče ne razumi, jaz pa drugih ne. Da seni pa vendar 
IK>8tala nevesta, imam se zahvaliti le svojemu premoženju. Moj denar 
ii^Cejo in Ijubijo, ne mene. Ali me umejete?" 

Med tem ko je govorila, postajal je njen glas vedno bolj odločen 
in trd. Pri zadnjih besedah pa se zave ter hoče resne besede obrnoti v 
šaljivost. A dočim so se njena usta silila k porogljivemu nasmehu, pol- 
nile so se s solzami njene oči. 

Ves čas ko je Arabela govorila, pogledoval jo je profesor s šiilji- 
vim, dvomljivim obrazom, kakor da še ne ve, ali ona v šali ali v res- 
nici tako čudno govori. Ko pa zapazi solze v njenih očeh, postane ma- 
homa resen. Ravno je mislil nekaj odgovoriti, ko mu ona z zamolklim 
glasom reče „srečno !*^, obrne hrbet in z brzimi koraki odide. 

Po Arabelinem odhodu gleda zopet Walter v ono stran na nebu, 
kjer je planet opazoval. Ćrez nekaj časa pa pobere svoje knjige in roko- 
pise ter se napoti proti domu. Domii prišedšemu bilo je prvo vprasanje 
1)0 ndeku. Mati ga začudjena pogleda. Profesor ni nikdar izrekal 
želje, da bi jedel; temveč morali so ga vselej posebej še vabiti, naj bi 
šel'jest. 

„Mleka še nismo pristavili,** odgovori mati, „ker si bil sinoči na- 
znanil, da te pred osmo uro ne bode nazaj. Zdaj pa še sedem ni.** 

„Ali imate že morda kaj kave skuhane V*^ popraša sin z nenavadno 
hlastnostjo. 

„Ravno bodeva oče in jaz zajutrekovida," glasil se je postrežljivi 
odgovor materin. 

„Čisto majhno čašico blede kave bi rad pil ; pa hitro, meni se mudi ; 
imam veliko opraviti; — mleka pa danes ne maram," hitel je profesor 
velevati z vidno nestri)ljivostjo in odide v svojo sobo. 

Mati ga v skrbeh opazuje. Začela se je z nova bati, da bi se 
sinu vsled neprestanega učenja enkrat v glavi ne zmotilo. Preplašena 
pripravlja mu kavo in pri tem vedno posluša i)ri vratili njegove sobe, 
ali ne bi morda tam kaj posebno čudnega počenjal. 

Toila kmalu se iznebi neprijetne misli. Ko stopi v sinovo sobo, da 
mu postFPŽe s kavo, sedel je kakor navadno i)ri svojih knjigah. Morala 
Ka jf tuili sedaj, kakor vselej, zaporedoma opozarjati ua kavo, predno 
je nielianično segel po njej in v enem požirku izpraznil čašico. A nato 
šiC niti bi'sedice ne izpregovorivši, takoj zopet zamakne v svoje delo. 

(Dalje priđe ) 



187 



Fesni mladeniške l^jubezni. 



js!o<5 zemljo je že obdala 
Mir sladak po njej sipala, 
V sen ]uiyila je dolino, 
Breg, goro ino planino. 

Potok preje iepetal je 
A sedaj sladko zaspal je 
Snival je o tujih krajih 
Cvetnih tratah — novih rajih. 



Gledi! Srce tiidi moje 
Vzel je sen pod krilo svoje 
Oh! sladko je koj zaspalo 
Sanje zlate je sanjalo : 

Da ti deva moja draga 
Vedno bodeš meni blaga, 
Da na vek mi bodeš zvesta 
Krasna enkrat pa nevesta. 



6. 



Luna bleda, luna mila 
Za oblake se je skrila 
Tiha noć je vse obdala 
Bajski mir povsod sipala. 

Tiče drobne, tiče žale 
80 na vejioah zaspale, 
Cvetke divne, mjskomile 
Glavce svoje so naguile. 



Toda nekaj le ni spalo 
In ne zlati sen sanjalo, 
Bilo, bilo je še budno 
Akoprav je bilo trudno. 

Srce moje glej je bilo 
Ki za tć je zdaj molilo 
Da krilatci nežni, zali 
V sen bi tebe zazibali. 



Luna bleda, luna mila 
Zopet mi je prisvetila 
Ko oblaki lepo beli 
Za gore so odhiteli. 

Tam na vaši že vesela 
Družba fantov je odpela 
Mir povsodi je kraljeval. 
Ali jaz sem še prepeval. 



In kako bi ne prepeval 
Ko na vaši sem sameval, 
Znal sem, da o meni sanja 
Srce tvoje brez nehanja, 

Da nezvesta meni nisi 
In vsegdar ti brez skrbi si, 
Da gori Ijubczen moja 
Za-te tuđi brez pokoja. 



Jutro zopet je postalo 
Ko je solnce priplavalo 
Izza gore skalovite 
In planine s snegom krite. 



8. 



Solnčice lepo blesteče 
V rajskem svitu se leskeće, 
Zvezde jasne, zvezde mile 
Pa že vse so ugasnile. 



188 



A kaj de, će ue bleste več In će tuđi solnce jasno 

In kaj de, će ue gore već, Soliice zlato, soluce krasno 

8aj Ijubezen moja krasua Bi na veke iigasnilo 

Bolj kot zvezdice je jasna. In nigdar već prisvetilo, 

Vendar ^ Ijubezen moja 
Bi svetila brez pokoja 
lu z Ijubeznijo do groba 
Bi dnižila se zvestoba. 



A. Pin. 



Na višavi. 

Povest. Spisal Anton Koder. 
I. 

^isoko gore v sosedji vnebokipećega Grintovca je gozd Vašek. Sto- 

letni grčavi gabri in bukve stoje ondi in ko jih podere vihar in 
strohljivost, gnijo med skalovjera. Le kedar zapade sneg goro in plan 
in drče, ki vodijo z Vašeka v doline, pridejo Gorjanci in Poljanci s 
sanmi ter sekajo in vozijo hlode v nižavo. 

Vašek je nerazdeljen, brez gospodarja. Vsak, komur se izplača 
obili tnid, gospodari lahko v njem. In vendar trohni ondi najlepši les. 

Uro hoda v gorskem zakolji pod Vašekom stojite za streljaj na- 
razen dve kmetiški poslopji in njima nasproti na levi začrnela kapelica 
sv. Lenarta. Zgornja hiša je večja in prostornejša od svoje sosede, tuđi 
lepše hleve in sadni vrt ima. Tii se pravi, odkar svet pomni, pri Zgor- 
njem planinci. A kakor da bi bil zavidal Zgornjega plauinca, sezidal je 
pred već nego sto leti tujec, prišedši od nekod z nemškega Koroškega, ne- 
koliko nižje majhno kmetiško poslopje. Kupil je nekaj travnikov in gozda 
ter izbral sam svojemu selišču ime „Spodnji planinec". 

Samec je bil v začetku. A ko si je nekoliko opomogel ter nakupil 
nekaj živine in uredil v gozdu dve ogljenici, prišla je za njim mlada 
žena. Še dandanes pripovedujejo stari Ijudje, da je bila lepa, taka kakor 
mati božja, pa da je nosila klobuk z velikimi krajci in da je umela malo 
slovenskih besed. Kmalu za mlado ženo prišel je tuđi petleten deček od 
nekod z Nemškega, ki so ga klicali prav nerodno in čudno , namr^č 
Ferdinand. 

To pa ni bilo družini Zgornjega planinca povšeči; zaraditega je 
prekrstila veselega dečka v Nandeka ali Nandeta. Toliko moramo ome- 
niti o zgodovini naših gorskih posestev, ker se stoprav petnajst let po- 
zneje pričenja pričujoča povest. 



189 

Spomlad je bila. Na Vašeku iii soseđnih gorah tajal se je sneg, 
da so kalni potoki drli po kamenitej cesti od Zgornjega planinca. Po- 
sleđnje je bilo vzlasti neprijetno štirim možem, ki so ob potu svojega 
obraza nosili mrliča dol na Šenturško goro. 

„Že po gladkej cesti bil bi rajnki Zgornji planinec krivil rame 
najmočnejšim nosačem; kajti najmanje dva stota tehta," trdili so vsi, ki 
so govorili kdaj o njegovih telesnih lastnostih. 

Ko pridejo nosači do Spodnjega planinca, obrišejo si pot raz čela 
in postavijo mi*tveca kapeli svetega Lenarta nasproti na tla. 

Zvonjenje šentlenartskega zvona in jok debeluhaste stare vdove 
izvabi nekaj družine pri Spodnjem planinci na prag. V istem trenotku 
stopi tuđi dvajsetleten mladeneč iz veže s sekiro na rami. Tik pogreb- 
cev gre potem proti gozdu, a niti pokrivala ne snarae, niti Očenaša ne 
zmoli za večni pokoj rajncega. Nosači mrmrajo zai'aditega in majejo z 
glavami. Debeluhasta vdova pa nato ge glasneje ihti. In ko v tretje 
zapoje šentlenartski zvon, dvignejo zopet nosači mrliča, da zaškriplje 
nosilnica, ter ubero z nova kameniti pot v dolino. 

Ondi na višavi tik gozda pa postoji mladi človek in zre za pogre- 
bom. Lep je bil, ko je slonel oprt na sekiro in je veter igral s krivimi 
peresi na njegovem pokrivalu in z njčgovimi dolgimi, črnokođrastimi 
lasmi. Potem se skloni, kakor da bi hotel pogrebcem pokazati svoj 
krepki, orjasko rasteni život in svoje nezmagljivo pesti, ktere je bil skrčil, 
kdo ve čemu. 

Baš V tem trenotku ozrla se je skrivaje debeluhasta vdova v višavo. 
Zarudela je, ugledavši mladenča ob gozdu. 

Poslednji pa se je glasno riasmejal, stopil v goščo in govoril sa- 
memu sebi: „Prokleta hinavščina!" 

Kake tri ure pozneje pili so pogrebci na Šenturškej gori pri Frici 
pogrebščino in rezali rudeče mesene klobase, nabadali je na vilice ter 
govorili o rajncem Zgornjem planinci. 

„Kar nič ne jokaj in k srcu si ne jemlji, da ti je umri France! 
Petdeset let imaš ti, on jih je pa imel sedemdeset; lahko nas še na 
ženitnino povabiš, če hočeš." 

Tako je govoril stari Luka, Planinčev hlapec, svojej objokanej go- 
spodinji, in vino jej je točil v izpraznjeno kupico. 

„Jaz pravim, Vašek ti je moža pokopal," beseduje zopet drug 
pivec. 

„In pa to pravdanje s sosedom za nič in zopet za nič. Zdaj bode 
pa baje mir. Na onem svetu se ne tožujeta več," omeni tretji pivec. 

„Ali pa se, kaj veš ti!" ugovarja zopet hlapec Luka. 

„Nande tuđi ne pozabi od danes do jutre, da mu je pravda snedla 
dom. Njega poznam, prava hrastova korenina je," pristavi prejšnji pivec. 



190 

„Pozabi »U ne posubbL Krivil se bode kakor leskovina, ko bode 
đolg plačeval, je-li ne Planinka?" 

„Škoda za-nj, delaven je in lep kakor iz brona vlit. Ženil bi se 
lahko pri tebi, ko bi se ne bila ločila s tvojim rajncim v prepiru." 

Tako govori suh, đolgonog kmet iz Sidroža, rajncemu nekaj v 
rodu in boter rumenolasej šestnastletnej Polonici, hčerki prve žene Zgor- 
njega planinca. 

Odrezek mesene klobase pade v tem trenotku Planinki raz vilic in 
hoteč uloviti ga, prevrne polno kupo vina po lastnej in Poloničinej 
obleki. 

A to je bilo pogrebcem nekako znamenje, Id ženitnino ali krst 
pomenja. Nekaj nagajivega smehii oglasi se zaraditega, ki materi in hčeri 
rudečico privabi v lice. Prva si kmalu pomaga iz nenavadne zadrege 
meneč: brezumnosti brezumne. Polonica pa ima navadno mnogo opra- 
viti s svojim predpasnikom. Skrivši pod omizjem pa si sname ćelo zlat 
prstanek raz prsta in ga urno skrije v žepu. 

Nekako tesno postaja odslej v pogrebskej družbi, kajti zadnji govor 
ni bil posebno modro napeljan. 

Kmalu potem vstane Planinka, češ da ima opravka pri župniku in 
odide. Veselje pa je postajalo sedaj živahnejše v družbi in tuđi Polo- 
nica je skriti prstan zopet nataknola na prstek in ga prav pogostoma 
in skrivaje ogledovala. 

Planinka je ubrala sicer pot proti župniji na griči, a za pokopa- 
liščnim zidom postala je nekoliko, potera pa odšla po strmej stezi za 
hišami po zgornjem nenavadnem potu proti domu. In ko je bila na 
šamoti, umije si objokani lici v studenci, popravi svileno ruto na prsih 
in si več potov zapored ogleduje v vodi svoj ne ravno neprijetni obraz. 

II. 

V bukovem gozdu nad kapelo sv. Lenarta pa je sekira daleč po 
gorah odmevala. Ondi je namreč že ćelo dopoldnc naš znanec, ki je 
raz vižave zri za pogrebom, drva za ogljenico sekal in na kupiček nosil. 

„Še to ogljenico zažgem, morda je zadnja. Unićili so očeta, tuđi 
mene bodo. Ne bojim se tega. Ko bi le nje ne poznal!" 

Tako je govoril mladeneč polglasno samemu sebi, sedeč na buko- 
vem deblu. Precej časa je slonel ondi. Pokrivalo mu je zlezlo na oči in 
crni kodri so se mu vsuli po licih. Zai*aditega ni opazil, kako se mu je 
približala ženska od zadaj, pritisnola mu roki na oči in vprašala ga z 
izpremenjenim glasom: „Nande, ugani, kdo te je zasačil?" 

Stresel se je mladeneč, prijel prišleca za roki in vzkliknol : „Polo- 
nica, ti si! Od kod priđeš sem, ali nisi bila pri pogrebu?" 



l&l 

Neprijetiip so bile te besede priflej ženski ; kajti zbledela je lahno 
V sicer rudeči lici in sama je nekako naglo spustila mladenčev obraz. 
Zbledel je tiidi drvar Nande, ko je ozrši se v svojo sosedo spoznal de- 
beluhasto Planinko. 

„Motila seni te, Nande. Zvedeti sem hotela, kaj misliš tu v šamoti. 
Prepričala sem se, da je res, kar pravi svet." 

Tako je govorila smeje se ženska, bel robec je stiskala v roke, 
gledajoča v iznenadjenega mladenča. 

„Ali res nimaš besede za-me, Nande? Pa k tebi smem vendar 
šesti, je-li?" vpraša nato ženska in govoreč prisede k mladenču, desnico 
položivši na njegovo ramo. 

„Ali ste pokopali moža, pokopali?^ vprasa črez nekoliko Nande. 

„Želei si je miru; saj veš starost je slabost; zdaj pa počiva zdaj.'^ 

Pri zadnjih besedah potegne Planinka z robcem po očeh. kakor 
da bi hotela solzo prestreči, z levico pa poravna svojo novo obleko in 
se skrivaje ozre po njej, da bi se prepričala, ali ni kaj na škodi, ker tii 
na buko\Ji sedi. Nato pa nadaljuje: 

„Kaj pa ti samotariš tii, Nande? K pogrebu in pogrebščini sem 
te pričakovala." 

„Delo sem imel, ogljenico moram naložiti." 

„Treba ti je ne bode nakladati ođslej, če hočeš? Ti si prost. Kar 
si užil do sedaj neprijetnega zaradi rajncega, je proč. Vse se poravna, 
če te je volja." 

Razgrele so te besede žensko. Spozabila se je ćelo tako daleč, da 
je razmršene kodre mladenču raz čela pogladila in ujela njegovo des- 
nico, na kterej je imel krvavo prasko, meneč : 

„Nande, kaj si storil tii?" 

„Peleno me je udarilo ; nič ne de." 

„In jaz sem se vrezala s kuhinjskim nožem," nadaljuje ženska, 
kažoč svojo desnico mladenču. 

„Pa zđ^ niti zakonskega prstana sneti ne morem, poglej, Nande !" 

„Tega tuđi treba ni; ostane naj, kjer je bil!" 

„Ti si hudoben, Nande. Jaz sem zdaj prosta, da veš, popolnoma 
prosta — rešena. Zaraditega nočem tuđi spomina svoje desetletne po- 
kore videti več." 

Izgovorivši sname ženska s silo zlati prstan in ga vrie daleč po 
mahovji. rekoč : 

„Ali ti je prav, Nande, tako, ali hočeš še več dokazov, da sem 
prosta popolno?" 

„Kaj to meni mari?^ odgovori mrzlo mladeneč, igraje s sekiro 
po mahu. 



192 

Bleđiiia spreleti zđajci žeusko. Če je doslej njen lepo rejeni ia 
okrogli život zakrival petdeset let njenega življenja, postala je seđaj 
hipoma za deset let starejša. Urno vstane potem, kaka dva pota z des- 
nico po čelu potegne in reče: „Nande, tega ne zaslužim jaz, da veš. 
Kar sem ti skrivala do sedaj pred Ijudmi in povsod, pokazati sem ti hotela 
danes, — in ti me zaničuješ! .... Pomisli, kdo sem, kakovo je tvoje 
posestvo, da si brez mene nič, ali pa najbolj premožen mož pod Grin- 
tovcem." 

Ustrašila se je ženska teli besed, ker se jih ni bil zbal mladeneč 
sam. Tresti se je jela. Nenadoma pa zajoče, omahne na sedež nazaj in 
oklene svoji roki mladenču okoli vratii ihteč: „Zakaj sem morala po- 
znati tebe?" 

Med tem zašurai nekaj doli ob potu. Nande plane kvišku, iztrga 
se neprijetnemu objetju. Nekaj nepričakovauega moral je videti, kajti 
zbledel je ter odšel trenotkoma na nasprotno stran. Na bukovem deblu 
pa je sedela ženska, dokler se ni jelo mračiti. Jokalaje, dasojej curki 
solza lili po licih. In ko se je ustavil jok, jame stiskati pesti, kakor da 
bi prisegala straSno maSčevanje. 

III. 

Pri Spodnjem planinci ste molili neki večer stara gospodinja in 
edina dekla Reza večerno molitev. Tuđi očenas za rajncega soseda ste 
pristavili, ko nekdo na vezne duri potrka. Ženski se prestravite, a sta- 
rejša'se opogumi ter hiti v vežo in vpraiša: 

„Nande, ali si ti?" 

Tuj glas odgovarja zunaj : „Odprite in po rebri za mejo k nam 
tecite! Za našim vrtom Nande v krvi leži in se ne zave!" 

„Pomagajte!" vzklikne starka. Goreča treska odpade jej iz desnice. 
Potem pribiti dekla in obe tečete po rebri proti Zgornjemu planincu, 
kličoč med potem vse svetnike in svetnice na pomoč. 

Tema je bila zunaj, pot strm in koreninast. Sape je zmanjkovalo 
starejšej ženski. Po dolgem iskanji izpodtakne se dekla in pade na člo- 
veško truplo. Krik privabi kmalu Planinčevo družino. Hlapci in dekle 
prihite z lučjo in najdejo Nandpta nezavednega za vrtno ograjo. Sto- 
prav pozno v noči zave se Nande. 

.,Ali so te, ali so te rokovnjači?" ogovarja ga mati, izpirajoč mu 
rano na glavi. 

Mladeneč položi desnico na čelo, kakor da bi se hotel domisliti nekaj, 
potem pa reče polglasno: 

„Uganjka mi je, čudež, kako se je zgodilo to. Za Planinčevo ograjo 
sem slonel domu grede, kar me zadene težek kamen, da omahuem na 
zemljo." 



198 

Dalje ni mogel govoriti sin. Vročina mu je silila iz čela. Blesti 
jame. Imenoval je več potov Polonico in gospodinjo soseđo Planinko. 
Še isto noč prihiti Polonica Zgornjega planinca. K bolniku prisede in 
moči Nandetovo roko s solzami. 

Proti jutru se zave mladeneč in prime Polonico za roko in jo 
vpraša: „Kdaj so se vrnoli sinoči mati?" 

Stoprav po večernem zvonjenji," odgovori plaho deklica. 

Dalje ne pozveduje bolnik, ampak bolj še zbledi v lice, nekaj ne- 
razumljivega govoreč samemu sebi. Črez nekoliko pa nadaljuje: 

„Polonica, ali vefi, da si sirota na svetu zdaj. Ali poznaš svojega 
največjega sovražnika?" 

Jok odgovarja temu vprašanju. 

„In vendar se imava rada, Polonica, in nič naju ne more ločiti na 
svetu.*' 

Tako je tolažil Nande deklico, ko je odhajala v jutro, in zaklical 
je za njo : „Pa svojo mačeho mi pozdravi ! Poroci jej, da je slabo meril 
oni, ki je lučal kamenje v mojo glavo !" 

Že drugi dan je Nandetu toliko odleglo, da je vstal in hodil z 
zavezano glavo po dvorišči. Tedaj pa mu mati skrivaje v kuhinjo na- 
migne in reče: 

„Zarubili nas bodo. Planinka se je baje v mesto peljala zaradi 
našega dolga." In temu še pristavi: „Nande, njene hiše se ogibaj in 
pozabi Polonico I 

Očeta ti je uničil njen oče in žena bode naju. Glej priča mi je Bog, 
da mu je plačal oče pred šestnajstimi leti, ko smo prišli sem, to pose- 
stvo, in prisegel je vendar, da ni dobil novca. To nas je uničilo. Nande, 
moliva za očetovo dušo, morda še je spozabil v resnici in zažgal potem 
njegove ogljenice. Poslednje ga je spravilo v preiskovalni zapor, kjer pa 
ni učakal sodbe.^ 

Jok zapre besedo materi. Na koleni zdrsne, povzdigne roki in 
pravi : „Nande, če si otrok moj, najbolj nesrečne matere na svetu, ubo- 
gajl Prokletstvo leži na Zgornjem in Spodnjem planinci. Kriva sem 
tega tuđi jaz. Povem ti danes, pregrešila sem se zoper četrto zapoved 
božjo. Sla sem pred dvajsetimi leti skrivaje z doma s tvojim očetom. 
Stoprav V teh gorah našla sem kratek mir." 

IV. 

Javna prodaja je bila nekaj tednov pozneje pri Spodnjem planinci. 
Prođajalo se je njegovo posestvo. Ponosna soseda je izterjevala po sod- 
niji ostali dolg. 

Le kopica gorskih gospodarjev je bila zbrana na razprodaji. So- 
seđe ni bilo, tuđi Nandeta ni videl nihče že nekaj dnij. Ker se ni 

U 



194 

oglasil iiikdo za kup, plačal je Poloničin oekrbnik posestvo, meneč, đa 
je najbolje, če se združi z domačijo, od ktere se je bilo prodalo. 

Pol leta je bilo pozneje. vdovi Zgomjega plauinca ni bilo čuti 
glasii. In vendar je bilo veselo dopoldne na gorah. Šest voz svatov 
vozilo se je namreč na Šenturško goro. Praznovalo se je Nandetovo in 
Poloničino ženitovanje. 

Prijetno je bilo gledati praznične goste, ki so dirjali po sicer 
slabej gorskej cesti navzdol. Na prvem najlepšem vozu sedela je ne- 
vesta Polonica poleg svojega druga. Poslednji je ravno mlađemu voz- 
niku zapovedoval, naj črez mostič nad kačjim breznom vamo vozi, kar 
zagleda v dalji čudno opravljeno žensko, ki se ozira raz ceste v sto 
sežnjev globoki prepad. 

Dolgo se je ugibalo o čudnej ženski. Stoprav zadnji svat spozna 
V njej davno pogreSano — blazno nevestino mačeho. 

Lepo je Planinčevo poslopje dandanes v vznožji gozda Vašeka. 
Izvrstna je tuđi gospodinja, mati Polona, ki uživa ondi s svojim možem 
Nandctom po tolikih ovirah in neprijetnostih nekaljeno zakonsko srečo, 
ktere ne da za ves svet, ki se razprostira pod njo po holmib in dolinah 
na daleč okrog. 



P e V e c. 

^amotno jezero na logu sanja, 

Zeleno drevje tihi breg odeva, 

Košate veje na valove klanja; 

Obok neb& iz mirnih vod odseva, 

V molčanji svetem sanja vsa narava, 

Nobeden glas mini ne moti dneva; 

Labud samoten po jezeru plava, 

Molč^ć, ponosen in na sneg pemti 

Brezskrbno v sanjah se mu klanja glava. 

Zberć na nebu se oblaki ljuti, 

Tema po nebu, zemlji se razgrne, 

Grmenje votlo je v daljavi čuti; 

Ozrč labud se na oblake ćme, 

Razpn^ peruti, odneso ga krila, 

Na solnCni dom se nad oblake vme: 

£nako povou je osoda mila, 

Ki hrani ? prsih Čarobne glasove, 

Ko zagrozi viharjer besnih sila, 

Na viSje njemu duh se vzpn^ svetove! 

Mirko. 



195 



PoDočna ježa. 

Balada. 

^do pozni uri samec še potiije? 

polnoćni uri, ko le sova ćuje! 

Mlad junak je jezdec sred* noći molće<^e, 

K ljubi de?i jezdi na srce Ijubeće. 

Na konjići dobrem si mladeneč sanja 

lepoti de?e, slasti Ijubkovanja, 

pogledlb neatih, ustnicah žarećih, 

poljubib sladkih, strastnib in želećih. 

Že nebo pokrili temni so oblaki, 

Zrak je težek, težki konju so koraki; 

Po Trhćh se ćujo temno Šepetanje 

Tužno in grozeče kakor duS jecanje; 

Netopir skoz temne frfota vrhove, 

Podkev le se Čuje in vekanje sove. 

A mladeneć sanja in ne pazi poti, 

Glej ozidje belo mu blišći naproti, 

Tam za zidom grobov vrste so roolćeče, 

Tam trpljenje neka in gorje skeleće. 

Kaj, junak, te bleda groza je prevzela? 

Nehotć ti roka uzdo je prijela? 

Kaj konjica goniš? Al* te mrtvih strah je? 

Oj ne boj se, pokoj naSel revni prah je! 

Ali se skeleči, grozni ti spomini 

Đrigajo iz grobov v noći in temini? 

D% spomin budi se, krivdo ti očita. 

Bogu le je znana, vsemu svetu skrita. 

Ljubil ti si devo v nje pomladnem cvetji, 

Bajske ure vžival v njenem si objetji; 

Ko src^ nestalno vzela ti je dniga, 

Njo je V hladno zemljo položila tuga. 

Kaj oštroga konja huje ti naganja? 

S tabo jezdi krivda, s krivdo črv kesanja! 

Mimo se v objetji spi zemljice crne, 

Tebi V srce nikdar mir se ne povme. 

Ali glej, kaj giblje tam se vrhu groba? 

Svit ni nočne veše, hine ni svetloba. 

Trupla je pođoba, skrita v belo ijuho, 

Do mladenča plava, vabi z roko suho. 

Njemu pa srce sta strah, trepet prevzela, 

Ali že ga roka mrzla je objela: 

„Vmil si se dragi k ljubi zapuščcni, 

„Jaz pri tebi bodem, večno ti pri meni!" - 



14* 



196 



Mrzlo ga poljubi, se vratu oklene, 
y srči zaskell ga, ko Tezi studene; 
y drugo ga poljubi, zaskeli ga buje, 
y žilab kri mu mrzla teci ponebuje; 
Pri poljubu tretjem v sedlu on oraabne, 
Na zemljico pade, dužico izdabne. 
Konj se splaši, brska, v čmo noč izgine; 
Vse niolči, le sova veka skoz temine. 



Mirko. 



Narodne pripovedke. 

PriobČuje Mat Valjavec, 

44. Od desenderca. 

(Varaždin.) 

2|il je jeden desenđerec, koj je vre tri put od soldatov desenderal i 
^^.ji vsigdai* svoju kaštigu podnesel. Ali trejti put znal je, kaj ga caka, 
da bi glavu zgubil. Znal je, da bi ga po danu gdo vlovil, zato je po 
danu navek v kakvi jami ali v grmovju ležal, po noči pak je navek bežal. 
Kad je jen put po noči bežal, spazi z dalekoga svetlost pa si misli: 
idem ja do ove svetlosti , morti bi se ipak kak oslobodil svoje muke. 
Kad je vre došel blizu, najde samo jednu luknju tak široko, da se je 
komaj prevlekel. Kad je vnuter došel, na jen put je bila kmica okolo 
njega. Vezda ni znal, kud bi, kam bi, nu ipak, kad je petal okolo sebe, 
zašlatal je jene štenge, po ovih štengah išel je i došel je do gajnka ; po 
ovem gajnku je hodil, dok je našel vrata; ove vrata odpre i dojde v 
jenu hižu, ali v ovi hiži bila je opet kmica. Te je hodil po ovi hiži tak 
dugo, dok ni pak druge vrata našel. Tak je išel čez jedinajst hiž i 'da 
je došel v dvanajstu, onda je stoprom svecu našel na stolu. Vu ovi hiži 
bilo je lepo pohižtvo, pa si misli : kak bude god, ja se bum vu ovi hiži 
nastanil, pa si sede na divan za stol pa 'da je vre duže tak sedel i 
premišlaval, počme mu se stol prestirati sam sobom. Kad mu se je pre- 
strl, počmeju mu vsakojačke hrane na stol dohajati. On misli: kak bu 
god, ja sem potreben, bum jel, pak se pripravi i počme jesti. Kad se 
je najel, sedi opet pak počme premišlavati. Na jen put dojdu vu hižu 
tri vu črnem oblečene frajle. Ove počele su vu glavir igrati i tancati. 
Kad je on to videl, kak je bil god truden, išel je i on tancat. Za tem 
počele su se ž njim spominati od vsakojačkih stvari i od toga, kak bi 
on nje osloboditi mogel i povedale su mu, da tak : da ne bu imel nika- 



197 

kovoga drugoga posla, oeg jedim hižu svoju, vu kojoj bude spal i da 
bu vu uoči duh k njemu doSel i da ga bu vse 'spitaval: od kud je i 
kak je vnuter došel? ali da iie srni ni reci pregovoriti, i da bude ga 
na vsakojačke muke deval, ali da bu samo do onda čutil, dok ga ne bu 
pustil ; kad ujegva vura prejde, opet bu odišel, a njemu da potlam več 
niš ne bu. On na to privoli i odvedeju ga v njegvu hižu pak odideju. 
Kad bi prešle, slekel se je pak si je zaklenul hižu i legel. On ni mogel 
mam zaspati, nek si je mislil kak bu se ž njim zgodilo. Za toga jo 
došla jedinajsta vura, a njemu na jen put počme negdo kućiti. On ni 
smel ni reci pregovoriti, ako je hotel sebe i frajle i on varaš odkupiti, 
zato je mučal. Onda drugi krat pokuči, ali ni vezda nikaj ne veli. Trejti 
put pa se samo odpreju vi'ata i dojde vnuter jen veliki človek ves go- 
nič. Ov stane k njegovoj posteli pa ga počme pitati, da od kud je i 
kak je vnuter došel? Ali ov je samo mučal. Zatim ga zgrabi pa ga 
hiti na zemlu pa ga počme mučiti, ali ov je samo mučal. Kad je došla 
dvanajsta vura, odišel je ov človek i rekel mu je, da ni denes štel po- 
vedati, da bu vre zutra povedal, kad dojdeju tri; pa se odpreju vrata 
i zapreju i ni ga več bilo. On se stane pa si leže na postel pa mu več 
ni nikaj bilo i zaspi mirno. V jutro došle su vre frajle do kolena v 
belom oblečene z muzikum po njega ter ga odvedeju v onu hižu, gde 
je včera bil. Tam je froštuklal pak su mu dele stolec i kad se je sel 
na njega i nafroštuklal se, zaspi pak je spal do večera. Kad se je pak 
prebudil, pital je: kuliko je vur? a one su mu odgovorile, da je devet. 
Zato se je navečerjal pa su ga opet sprevele spat v njegvu hižu. On 
si je legel pa i ovu noč ni mogel zaspati i kad dojde jedinajsta vura, 
počme mu kučiti po vratih a on ni vezda uiš ni rekel. Zato se trejti 
put hiža odpre pa dojdeju bormeš tri pa ga ov isti, koj ga je prvu noč 
spitaval, počel pitati isto tak, kak i včera, ali ni vezda ni niš govoril. 
Zato ga zgrabi jeden pa ga hiti v jeden kut, drugi v drugi kut tak, 
da se je vre sam od svoje krvi na stenu prijemal. Kad je prešla dva- 
najsta vura, veli mu on prvi: da nisi denes štel povedati, buš zutra 
povedal, 'da dojdemo četiri, pak odideju. On se opet podigne pak si 
leže na postelu i opet mu več niš ni falelo. Drugi dan dojdeju vre 
fmjle do pojasa bele opet z muzikum po njega pa ga v istu hižu odpe- 
laju k froštoklu te mu isto tak stolec podmetneju pak je opet zaspal. 
Na večer odvedeju ga v njegovu hižu spat i kad su one odišle, ni on 
išel kak drugda spat, nek si je mislil, kak bi mogel pobegnuti, da ne 
bi pak takve muke ti*pel. Zato je pogledal naj pređi čez jeden oblok, 
jeli bi se dalo skočiti, ali je videl strašne glibline i pečine; zato je 
išel na drugi oblok gledat, ali ovde su bile još vekše. Vezda mu ni 
drugo ostalo, nek je vse kaj je god vu hiži bilo pohižtva, k vratam 
znosil misleč da ovi ne budu mogli vnuter, ali se je vkanil. Kad je 



198 

došlo vrenie, dojđeju pak kučit, ali on niš ui ođgovarjal kak i pređi. 
Zato trejti krat se vrata sama odpreju i bilo je vse pohižtvo na svojem 
inestu pa ga počine on isti pitati, da je li bude povedal, od kud je i 
kak je vnuter došel. Ali on je samo mučal; zato zapove jednomu od 
ovih, da naj ide doli i donese nakovalo i četiri kladivce. Kad je on to 
donesel, počel je jeden rigati ogenj pak zgrabiju ovoga pa ž njim v 
ogenj. Kad se je razbelil, deli su ga na nakovalo pa vudri po njem 
tak, da su ga stukli, da je bil tenek kak papir. Al on još ni štel niš 
povedati i tak je prešlo vreme, a ovi morali su oditi; zato su mu 
rekli, da je srečen on i vse, kar je totu. Vrata se zapreju a ovi odi- 
deju. On se opet zdigne i leže si na postelju pak je zaspal. V jutro 
došle su frajle vse vu belom oblečene z muzikum po njega pa su mu 
počele hvaliti, da je nje oslobodil i rekle su mu, da koju si hoče za 
ženu zebrati, da si ju naj zebei-e. On je naj mlajšu rad imel. Vezda 
je rekel, da bi rad sveta malo iti glet; zato mu daju na put jednu 
šunku, jednu čuturu vina, tri pse i pisk na zlatom lancu, pa su mu 
rekle, da mu budu ovi psi na pomoči makar i gde bili, samo ak im ov 
pisk zapiska, a ako bude truden, da si more na kojega od ovih psov 
šesti. 

Tak se on odputi na put. Iduč po šumi dojde do nekakvoga grada 
pak je išel vnuter. Vu ov grad bile su takve Stenge, čez koje ni mogel 
on koracati ; zato si je sel na jednoga psa, te ga je pes gori odnesel. 
Kad je išel po gajnku pogleda na oblok i opazi risa, gde mu je žena 
po glavi šuškala. On ide vnuter, ov ga je mam vodil po svojih hižah 
te mu je kazal svoje lepote. Njemu se je to dopalo, ali vu vsakoj hiži, 
V kojoj je bil, je risova žena psa zaprla. Kad je došel vu četvrtu hižu, 
šetal se je okolo i gledal je vsakojačke kipe, ali na jeden put stane na 
nekakvu desku pak je opal v pivnicu. Nutri je bila kmica; on peta 
okolo, te je bilo vse mokro pa je zašlatal vezda nogu, vezda ruku, pa 
si pomisli : tu ve za me dobro ne bu. Za malo vreme se spusti ris doli 
po čigi z dugem nožom i štel ga je prebosti. Nu ov ga zaprosi, da mu 
naj bar pusti još pol vure živlenje, da se bu mogel pokajati za grehe. 
To mu dopusti. Kad je prešlo pol vure, štel ga je opet prebosti, ali 
mu se ruka zadene v lane i on se zmisli na svoje pse pak brže bole 
zapiska, i oni su bili na jenkrat pri njem a on uje nahusti na risa. Ovi 
su ga počeli trgati, zato se počme vezda ris njemu moliti, da ga naj 
pusti, da mu on ne bu niš včiuil i da bu njegova žena njega pse i risa 
van potegnula. I tak se je zgodilo. Kad su vani bili, počel je on opet 
svoje pse na risa hustiti, nu ov mu se opet počme moliti i rekel mu 
je, da mu d& takove mašče da, ako koga na plečih namaze pa ga pri- 
tisne na stenu, da ne more više doli, dok ga on ne pusti. I tak su se 
ovi dva razišli. On odide s tum maščum dalje pd svetu i dojde vu jeden 



199 

varaš, koj je bil vu crnini oblečen. Kad je došel vu jednu hižu, pital 
je, da kaj je vu ovom varaSu, da je vse tak žalost no. Oni mu veliju, 
da bude denes vrag došel po kraljevsku čer. On se na to nasmeje pak 
veli: tomu je lehko pomoči, hote pa prijavite, da ako je njim po volji, 
da bu on čer izbavil. To je bilo javleno i vu gradu je bilo veliko ve- 
selje. Kad je došlo vreme, da bi vrag moral po čer dojti, došel je i on 
tam. Ob dvanajsti vuri dopela se vrag s četiremi konji i mam vu grad. 
Ov ga je dočakal i kad je prijel princezu, da ju bude odpelal, namaze 
on njega na plečih z onum maščum, koju mu je ris dal, te ga pritisne 
na stenu i nahusti pse na njega a on pak sam počme vraga s puškum 
treskati tak, da mu se je vrag počel moliti, da ga naj pusti, da mu 
bude dal pismo od sebe, da več nigdar po princezu ne bu došel, te mu 
napiše sam svoj um krvjum pismo i čez oblok zgine. Vezda kral ni zual 
od veselja, kaj bi začel, ponujal mu je čer za ženu ali pak pol kni- 
lestva. Ali on ni štel niS vzeti, nek je samo odišel i onda se povrnul k 
svojim frajlam. Onda se je z onum, koju si je bil pređi zebral, oženil 
z velikemi ceremonijami i kud je god potlam iz crkve išel, onud je varaš 
postajal. I ja sem bil tam na gosteh a kad sem se zgostil, išel sem opet 
vu Varaždin. 

45. Devojka postala kaca. 

(Lubreg.) 

Jeden pot je bila jena žena, ona je imela dvanajstero dece i jeno 
je zanosila. Ona nigdar neje mogla nikaj pojesti prez te dece. Jeden 
pot si je skuhala jeno jajce pak je odišla na najže jest. Još nit neje 
pojela, dojđe naj stareši dečec, koj je bil dvanajst let star, pak je počel 
zvati svoje brate in sestre. Mati srdita prekone ono dete, koje je zano- 
sila, naj postane gda bo dvanajst let staro, gda bo sonce na nje posve- 
tilo, kaca. To je začul naj stareši dečec pak si je zapamtil i odišel je 
služit. On je služil pri jenem grofu, gde je bil za inoša. Njegva mati 
pak je porodila lepo puco, kojo je pod jedno čuvala od sonca, a nje- 
zino fotografijo je on imel v svoji hiži ; zato neje nikoga puščal v svojo 
hižo. Jeden pot je njegov gospon došel v njegvo hižo i gda je videl kip, 
zapital ga je, što je to, a on mu reče, da je to njegva sestra. Gospon 
mu je potlam rekel, da mu jo mora dopelati. On mu obeča i pove mu, 
da na njo ne smeju sunčeni zraki opasti, kajti bi mam kaca postala. 
Gospon mu da pokrito kučijo i on se odpela. Ž.njim je takaj išla gro- 
fovska kuharica, koja je znala po kaj ide, pa kajti mu je bila zavidna, 
štela je njo po potu zavesti, da bi van poluknola. (ida so došli do njegvoga 
doma, povedal je materi, kaj mu je grof zapovedal, i mati mu jo da, 
samo mu reče, naj dobro na njo pazi, kaj on i obeča. Po ćelom potu 



200 

jo je kuharic4i nagovarala, da bi van poluknola, a brat jo je opominjal: 
sestra, čuvaj se. (ida so l)ili na jenera mostu, reče : glej glej, kak je to 
lepo stvorenje. Ona se zazabi pak pogleda van i mam postane kaca. 
(ida 80 došli k grofu, on mu ueje veruval, neg ga je dal vu zid zazi- 
dati. Jeden pot so povedali kosci kuharici, da navek jena kaca dohadja 
na senokošo pak jim 'se poje in popije. To je kuharica dobro znala, 
što je ta kaca, zato jim je rekla, naj te kaci glavo odseču i nje do- 
nesu. Kosci so ji glavo od kace donesli a ona zakuri pečnico i njo hiti 
noter a prah zesiple pod jeden grm. Za nekoliko let dojde jeden bogec 
kuharici i da ji tri lepe rože, koje je pod jenim grmom našel, a nji 
pak je vzeme grof i zategne je za fotografijo sestre onoga inoša, kajti jo 
je imel v svoji hiži. Jeno noč je čul grof, da nekaj govori : bog živi 
mojega brata, koj je več sedem let zazidan. On vzeme šibo pak ž njom 
vudri po onih rožah i iz njih postane lepa devojka. Drugo jutro je po- 
vedala, što je i kaj je. Potlam je dal grof njezinoga brata odzidati, a 
oni so se potlam vzeli i dobro skup živeli. 



Bjavost žita. 

Spisal M. Cilenšek. 

fnetljivost, o kterej smo govorili v 7. številki lanskega letnika, ni 
edino zlo, ki napastuje naše žitne trave. Brez male izjeme vsakemu 
poljedelcu znana je ova pogubonosna prikazen na strnenem žitu, ki se 
na sploh rja imenuje. Ne samo priprosto ljudstvo, ampak tuđi veščaki 
mislili so še v začetku stoletja prosvete, omike in združevanja po narod- 
nostih, da je omenjeni pojav na rastlinah neka bolezen, pouzročena po 
slabem živilnem soku, ki bi bil zopet posledica neprimerne zemlje, ne- 
dostatne ali preobilne gnojitve in ćelo neugodnega, osobito vlažnega in 
meglenega vremena. Kdo ni slišal in ne sliši še vedno kmeta tožiti, da 
se je na pr. letos zai-adi mokrotnega vremena bati uime na žitu, da bo 
vsled tega slab pridelek itd. ! Koliko je na tem modrovanji resnice, po- 
učile nas bodo sledeče vrstice. 

Ne samo na žitnih, ampak tuđi na divjih travah, na saduuosnem 
in gozdnem drevji in sicer istotako na listnatem kakor na jelovem pri- 
kažejo se za njega rasti rumenkaste, rujavkaste ali pa črnikaste pege 
in proge nalik istim na ijavečem železji, in od tod ime rja. Ona pre- 
poza liste in stebla ter pouzročuje prerano biranje in smrt dotičnih 
delov. Da tako oškodovanje rastline zadržuje razvoj cveta in na drugo stran 
tuđi semena, je pač samo ob sebi jasno. 



201 

Ako tedaj rja ni posebna rastlinska bolezen, kaj je pa venđar? 
Gliva, ki zajeđa in razjeda razne rastline! Tedaj že zopet rastlinska 
zajedavka! Da, tako je. Število teli gliv je jako veliko, a nas zanima 
vzlasti ona, ki nam seza najbolj do živega, t. j. uničuje naš vsakdanji 
kmh. S to se hoćemo natančncje seznaniti. 

Pri takih raziskavanjih ne moremo se odreci povećalu; kajti ono 
je edino orodje, ki nas popelje v navidezno ćudne prirodne skrivnosti 
ter nam omogoći pot do resnice. 

Skoro neizmerno tanek košćek prereza preko pege ali proge polo- 
žimo pod mikroskop in marsikaj nam bode jasno. Med navadnim listnim 
stanićjem opazimo bolj ali mauj pravilno v klopćić zavite tanke in pro- 
zorne niti — steljko \ ki se živi o stanićnem soku izsesavajoć sta- 
nićje in pouzroćujoć njegovo biranje. Tuđi ćlovek in živali bolehajo in 
himjo, ako jim zajedavci neprenehoma jemljejo najboljših sokov. No pri 
tem še ne ostane! Vsaka žival, vsaka rastlina — kajti to je steljka 
— skrbi za zarod svoj. Iz nje se dvignejo naopićne iiitke in odebele na 
koncih v oblice z rumenkasto vsebino napolnjene, ktere se osebijo od 
trosonosov in nam enostanićne trosove ali klićna zrna predstavljajo. 
Veter, dež, ptice in raznovrstne žuželke raznasajo z neoboroženim oće- 
som nevidna in skoro breztežna telesca koncem pomladi in zaćetkom 
poletja po polji od bili do bili. Poletni tros klije prav lahko in hitro 
ter tvarja, zavleksi se skozi listno rezo* v stanićje, ondi že omenjeno 
steljko. To traje vse poletje in v kratkem je lahko vsa njiva okužena. 
A ker veter, dež, žuželke itd. ne poznajo razloćka med mojim in tvojim, 
ti'osijo tros po polji od njive do njive in narejajo veliko škodo. Ako še 
uvažujemo, da pega V, mm dolga hrani do tisoć klićnih zrnic, ne bodemo 
se već ćudili brezbrojnej množini napadenih bilij. 

Po obliki razlikujemo progasto, pegasto in kronasto i;jo. Razloćki 
nišo veliki in se dado le z dobrim povećalom spoznati. Tuđi nišo za nas 
nobene važnosti, kajti kar velja o enej, velja o vseh treh. 

Proti koncu poletja videvamo na istih mestih med enostanićnimi 
tuđi podolgovate, debelostenate in dvostanićne rujavkaste troše, ki so 
krepkeje razviti in klijo še le prihodnje spomladi. Ti pozimski trosovi 
prezimijo in poganjajo potem iz vsake stanice prozorno in brezbojno 
nitko, Id se razceplja navadno na 3 — 4 še tanše nitice, kterih vsaka 
razvije na konci majhno ledvićasto telesce, ki jako lahko odpade in takoj 
klije. Poznamo tedaj že tri oblike trosov, a nismo še pri kraji, in ravno 



' Gkj Kres §t. 7. 1884. 

' Povrhna koža rastlinskih b'stov in zelenih stebel ni povsem zaprta, ampak 
preotljena je po brezAtevilnih navadno paki'ožastih predorih — h'stnih rezah, ki so 
rastlinam obćila z voanjim svetom. 



202 

to je pri vsoj iijsreči se sreća. Pod uijugodiiejsiini pogoji prestala hi 
zijedavka iri žito je reseno. Vsa inegla, vlaga iii kar je še slićiiega, ne 
moglo bi nahuditi žitu. A to je redko kje iii samo oiidi, kjer se širi 
dobrodejna omika tuđi z ozirom ua to stroko. Ni težko prezimujočemu 
trosu podlago vzeti s tem, da se rastliue, iia kterih se dalje razvija, 
odstranijo iii popolnoma uuićijo. Žitnej rji je namreć lastno to svojstvo, 
da potrebuje k popolnemu razvoju še nekterih rastliii, ki navadiio rasto 
V njeiiem obližji. Najde li to zavetje, potem pospešuje toplo in megleno 
vreme najbolj plodovitost navedene glive. 

Dokler se ta res kaj čudna zveza med raznimi trosovnimi oblikami 
ni spoznala, smatrali so vsako za posebno rastlino in jo tuđi posebej 
nazivali. De Bary je leta 18G5. đokazal, da ako progaste rje tros spo- 
mladi priđe na listje česminovo, razvije se ondi dalje in naposled na 
žito prehaja. Istotako je dokazano zastraii pegaste rje, ktere prezimujoči 
tros najde podlago na raznih, njivski plevel množečih srhkolistnicah in 
ovi kronaste rje na krhljiki in kozjej črešnji. Ako bi vsak gospodar 
skrb obračal na to, da se navedene malopridnice odpravijo iz obližja 
njivinega, nehale bi rje zajedati žito, in zrnje bilo hi ne samo večje, 
temveč tuđi jačje, in ako bi na dalje tuđi zastran snetljivosti priporo- 
čena sredstva uporabljal, imel bi uzorno žito, ki hi se lahko prispodab- 
Ijalo najboljšim in najlepšim, kar jih sploh poznamo. 

Ne samo že navedene rastline, ampak tuđi nektere po mejah in 
sicer rastoče trave omogočijo daljno razvijanje naše glive. Ako je prišel 
tros za zgodnje spomladi na listje sposobnih rastlin, prevrta se skozi 
povrhno kožo in se nastani med staničjem. Tu se napravijo v klopčič 
zavita, iz jako tankih rumenkastih nitij sestoječa navadno oblasta telesa, 
ki so s prva cnovita, pozneje pa se dalje razlikujejo in na zadnje pred- 
stiivljajo čašaste ali skledaste, od vseh stranij zastrte posodice. Gliva na 
tej stopinji imenuje se kupičnata ija; a vendar ni popolna rastlina, 
nego le razvijajoča se posebna oblika. Iz posodičnega dna vzrasto na- 
opični steljkini konci, ki se drug drugega dotikajo in na koncih v vrvice 
nanizano trosje tvarjajo. V kratkem se napolni ves prostor s trosjem, 
čegar posamezne stanice so vsled tlačenja nepravilno oglate. Pri rasto- 
čem tiščanji prodro najpreje posodično kožico in potem tuđi povrhno 
listove. Zdaj so na prostem. Posoda se lepo razprostre, trosje poobli in 
je pripravno za bodoče razmnoževanje. Priđe li na žitne trave, tvarja 
zopet ondi gori omenjene žitne rje. 

Tako V krogu vrti se leto za letom ta čudni prerod naše glive in 
razumljivo je, da se, ako izpade ta ali ovi član potrebne podstave, niti 
razviti ne more. Kakor glivam na sploh prija tuđi navedenej toplo iu 
vlažno vreme; zaraditega je škoda o takih letih najobčutljivejša. Po 
vsem, kar smo zvedeli o rji, imamo to zajedavko v svojej oblasti. Nje 



303 

delokrog jej lahko omejimo, na kolikor le hoćemo, pa tuđi do zadnje 
pičice je ni težko zatreti, ako nam pomaga poleg vztrajnosti še umna 
uporaba dolgoletnih raziskavanj mnogih v tej stroki jako zaslužnih mož. 
Kaj pa zahtevajo ne samo ti, ampak v novejšem času tuđi đeželni zakoni 
nekterih kronovin naše lepe Avstrije. Nič drugega, nego da se odstra- 
nijo rastline, ki posredujejo prehajanje na žito. Marsikomu ustrežem 
raorda, ako izpregovorim o teh nekoliko besed. 

Cesmin^ je 2 — 3 m visok, obširen gnii, ki se nahaja pogostoma po 
našej domovini, osobito na grićnatem svetu na suhej in pustej zemlji. 
Najrajši raste v obližji gozdov, po mejah in sličnih krajih. Njegove veje 
so tanke in šibaste ter vise na vse strani navzven. Zastrte so z rumen- 
kasto-sivim navzdolž progastim lubom. Debla so temnejša. V pazušicah 
trodelnih, v zlesenele trne preobrazivših se listov sede moćno prikrajšane 
vejice, sestojeće iz šopoma stojećih jajćastih in oštro napiljenih listov. 
Maja in junija kaže se nam grm v najlepšej krasoti svojej, kajti tedaj 
je posut 8 svetlo-rumenimi, gi'ozdastimi, visećimi razevetji, ki se prika- 
žejo izmed listnega šopa. Cvet ima šest zelenkastih vnanjih (časnih) in 
šest rumenih notranjih (venćevih) prostih listićev. Na dalje šest prašni- 
kov in V sredi pestič, iz kterega se razvije podolgovata, s prva zelena, 
pozneje pa sivorudeća užitna, a jako kisla jagoda. Plod videvamo skoro 
vso zimo na vejah. Tu in tam se porablja za vkuho, korenina v rumeno 
bojo, les pa služi strugarjem. 

Kozja ćrešnja* je navadno 5 in već m visok grm ali drevesce, ki 
raste po solnćnih, kamenitih holmih, po gošćah, mejah, suhih pašnikih 
itd. Nje debla so ukrivljena in s sivo-rujavim lubom zaodeta. Veje, na- 
vadno v križ postavljene, so trnate, s peceljnatimi, zaokroženo-jajćastimi, 
napiljeno-nazobćanimi listi pokrite. V šopu stojeće cvetje je neziratno, 
popolno ali nepopolno, rumenkasto-zeleno ter po številu 4 razredjeno. 
V cvetji stoji istoćasno s česminom; jeseni pa dozori v oblaste, crne 
jagode grahove velikosti, ki so zdravju opasne'*. Porabijo se v lećila in 
razna baiTila. 

Imenovali smo tuđi krhljiko* v številu onih rastlin, o kterih mo- 
remo trditi, da bi bilo bolje, ako bi jih ne bilo vsaj v obližji strnenega 
žita ne. Krhljika je navadno šibko drevo, kterega veje in deblo je zao- 
deto s sivo-rujavim gladkim lubom; mlajše vejice so pa temno-sivo- 



* Babkoviua (Berberis vulgaris). 

* Draka, metuljeve jagode (Rhamnus cathartica). 

* Petnajstletna deklica otro vala se je v mojej soseščini 1. 1884. s temi jagodami 
in po kratkej, a mučnej bolezni izdahnola mlado duAo. 

^ Krhljikovec, gadov les, kaćje grozdje (Rhamnus frangula). 



204 

rujave in z mnogimi podolgovatinii ali okroglinii beliiui pikami posute. 
Najti jo je posebno po vlažnih mestih kraj gozđov. Pakrožasti, celorobi 
in zašpičeni listi stoje nasprotno, t. j. pa dva v enakej visokosti. Bu- 
đečkasto-belo in majhno cvetje razredjeno je po številu 5 in je pripeto 
s kratkimi peclji v pazušice in sicer 1 — 4. Cvete že maja in dostikrat 
tja do jeseni ; zatorej opazujemo skozi poletje na njej cvetje in plod. 
Jagode so s prva zelenkaste, pozneje rudeče in na zadnje crne ter slu- 
žijo barvarjem. Iz lesa se pa pripravlja oglje, ki se rabi v smodnik. 
Jagode so opasne in se razločujejo od onih kozje črešnje po tem, da 
imajo samo po dva zrna, dočim hrani plod kozje črežnje po štiri. 

Navedeno v splošnem oziru raalovredno grmovje je torej treba 
odstraniti od njiv in sicer, kakor zakon veleva, do 100 m na široko. 
Ne samo posestniki njiv, ampak tuđi tišti, na kterih bližnjem ozemlji 
rasto omenjene rastline in kterih tros lahko žito okužava, morajo za 
sosede svoje skrbeti s tem, da izrujejo s koreninami vred rjine posredo- 
valce. Piu^niki si s tem gotovo opomorejo, kajti prostor bode večji in 
bolj uporabljen. Po gozdu pa taka gošča itak ni nič prida in na njeno 
mesto se lahko zasade gozdna drevesa, s kterimi se človek na mnogo 
načinov okoristi. Seveda je treba splošnega in uzajemnega dela, kajti 
pojedince ne opravi mnogo in sicer ravno zaraditega ne, ker se ne more 
žuželkam, pticam itd. ustavljati. 

SrhkolistniceS na kterih se prezimujoči tros v kupičnato rjo razvija, 
80 navadni njivski plevel, in nič ni lažje. nego te odpraviti. Treba le 
pridnih rok, da se popipljejo in na gromadi zažgo. Napačno in graje 
vredno pa je navadno postopanje s kakoršnim koli plevelom obstoječe v 
tem, da se zmeče na meje, na pote ali ceste, ker ondi dozori in ga 
veter zopet na obdelano zemljo prenaša. Kmet naj tedaj skrbi za čisto 
žito in odstranjuje vsako nepotrebno rastlino na njivi in v njenem obližji, 
in nadejati se more zasluženega plačila. 



* Asperifoliae 



206 



narodnih posnih koroških Slovencev. 

Spisal J, Scheinigg. 
(Dalje ) 

^^Srehođivgi vsa razna pota in razpotja Ijubezni, ob kterih je vsađila 
^p narodna fantazija najlepših in blagođuhtečih pesniških cvetlic, sto- 
pimo seđaj na bolj solidna tla zakonskega življenja. Tuđi tukaj našlo se 
bode marsikaj, kar osvetljuje narodovo mišljenje. Lahko se da opazovati, 
da zakonski stan nima sjmpathij v narodu. Opevajo in hvalijo pesmice 
„ledik-stan", nikoli pa zakonskega: 

Sreden je ledik-stan, 
Ećdar je prdv peljdn, 
Kt^rega je izvolil 
Ljubi Jezus sam. 

Ćesar se koroški fant najhuje boji, ako se oženi, izpoveda prav 
naivno poskočnica: 

Ko je človek oženjen 
Je y z4kon zaklenjen 
Pa ž^nkico ima 
Moro biti dom^. 

Iz te pesni je vzet narodni rek : oženjen-priklenjen. 

Fant poprašuje svojega tovariša (španiča), kako se mu godi, odkar 
je oženjen: 

Se je Spanić ožonil 

V senčnato strdn 

On bo povetlal 

Kako je ta stan. 

Kaj mu ta odgovori? 

Pobi ne ženite se 

Koj tako V ves hodite še 

Zenit va je frpjuiteSnd 

Griva vsa^a (vsakega) ml4dega. 

Deklica pa se brani zakona, ker je še premlada, ter se boji obšir- 
uega gospodarstva. Leta hite, fant čuti, da je sam in osamljen; ne ve- 
seli ga niti hiša niti vrt, tuđi za razgled po lepej okolici ne mara: 

En troAt pa Še vendar imam 
Da ne bora dolgo več sam. 

Bora dobil nevesto 

Oh ljubico zvesto 
Potem bom vesel, ne bom sam. 



306 

Tuđi V gospodarstvu mu gre karsibodi navzkriž; sam sebe iro- 
nizuje : 

Koliedr sem paebić jaz lWik biv 
Vsolej sem hivževo? prov 
Repo sem vsolej na petru mov 
Svaroo pa v hr4ma sparuov. 

Sklenol je oženiti se: 

Skovdti ukdzal 
Bom pfstana dvd 
Samiških že ča«OF 
Sva sita ob&. 

Ako nima že prej izbrane nevestc, izbere si jo sedaj. Kolikor fant, 
dokler je še neoženjen, prepeva in povzdiguje sladkosti Ijubezni, toliko 
zdi se mu zakon začetek pristnega prozaićnega življenja; caka ga truda- 
polno delo, skrbi in težave. Razumeva se torej, da gleda najprvo na to, 
ali mu bode dekle dosta dote prineslo. Ako je dota premajhna, branijo 
roditelji bodisi fantu, bodisi dekletu. Le redkokrat se pripeti, da zmaga 
Ijubezen nad treznimi premisleki : 

Zakdj 80 gradi 
Ko Ijubezni nči 
In hiSe lep<$ 
Ko pob ni za m6; 

ali 

Al mi tisto ne d&ste 
Ki mi pri srči leži 
Pa Se lino te grdo 
Imćjte sami 

Humoristično opravičuje se fant, ki ima majhno posestvo: 

Je pa mihena k4jža 
In mdlo polja 
Boš pa d41je leždva 
Ti dedva mojš; 

ali 

Je pa mihena k&jža 
Na hribru stoji 
Pa koj vince boš piva 
Ker vode nič ni. 

Vse zapreke je znal odstraniti, ženitovanje se vrši. Pesni, kojih vse- 
bina je svatba, ločimo v dve skupini. Prva sodržuje pesni resnega zna- 
čaja, druga pa šaljive, kterc opisujejo razne šjile in burke, ki so pri 
ženitvah v navadi. Izmed prvih podati hočemo eno v zgled. Svatje do- 
hajajo na nevestin dom; nevesta jemlje od doma slovo: 



207 

Poslušaj poštena nevesta Ti bodeš te ki*ancelj zgubila 

Veselo te caTmarski glas, Stopila v te zakonski stan, 

Te cavmar se pelje po cesti, Te stan se ja ne zamećuje 

On ima do tebe oblast. Je velko od Boga štiman. 

Ti vzemi slovo od mene Ti bodeš v tem stanu živ<»la 

In od očeta tvoj'gd Noter do groba tvoj'gž 

Od bi-atov, od sester, od mamo Boš bijeka, bajeka pola 

Noj od stanu lodečnega. Ki boš zibala sinka tvoj'ga. 

Najprej sedej prosi sta^rejše 
Potle pa i^ druje ljudi, 
Kar si je razžaliva poprej že, 
Je prosi, da ti odpusto. 
Vsi umšamo srečo nevesti 
Vsa leta, vse ure srečne; 
Te cavmar se pelje po cesti 
Ja z velkim veseljem po te. 

Izraeđ šaljivih imenitne so one, kterim je sodržaj živalska ženitev. 
Tjp takili pesnij je po vsem Slovenskem znana „Komarjeva ženitev". 
Razvile so se pa iz živalskih pravljic, kajti v njih govore in đelujejo 
živali. Da se pa človeku, predstavljaj očemu si človeške razmere v žival- 
skej podobi, lahko vrinejo satirični nazori, je isto tako umevno, kakor 
je znano, da se ova satira nahaja skoro pri vseh indoevropskih narodih : 

Mladi košić se ženil bo 
[:Kako lepa vojscot bo 
Na zelenej planini. :] 

Imel bo senidico 

Lepo prižano senićico 

Zeček mu bandirar bo 

Lesica mu družica bo 

Bebarea šivilea bo 

Merkarca bo kuharca 

Modved starešina bo. 

Druga se začenja: 

Kaj mi to za 'na lepa vojsoet bo 
Ker se mladi Hanzelj ženil bo 

V zelenej planini 

Kjer so vse zverine. 

V tretjej pa sta čop in sova, ki hočeta svatovati. 

Hitro, prehitro mine svatni čas; nastopijo dnevi dela in truda. 
Jedva je preteklo leto dnij, že se kesat'i oba, da sta se „vzela". Njemu 
se toži po samskem stanu : 



208 

S^m se ož^nil Al jaz v oštarijo grem 

Kćsam se s4]n, En glažek Žganja ven pijem, 

Za luoj IMik-stan Žena se krega osom dni 

8e jokain noć in d4u. Bel (ali) še ddlj pokoja ni. 

Pritožuje se, da je dobil ženo zapravljivko ; da je žena hiiđa ; da 
se ga sramuje, ker je „ves pukvast ino kriv". A tuđi žena ima uzrokov 
dosta, da si kliče nazaj lepe čaše zlate svobode ; mož je hujši ko kropi va : 

Kropifo slana pomori 
Da ožgati več ne more, 
Mož pa koj za peć beži 
Da slana do nja ne more. 

V takem zakonu ne manjka prepira in še hujšega. Včasih pouzroči 
sama svojeglavnost prepir in pretep med zakoncema: 

Mož od žegna movka gre Daj, Jerea, lesićice 

Veselo k hiši pripoje: Lesićice opražene." 

„Nicon dobom lesićice ^„Moćnik kuham, moćnik jej 

Od moje ljube Jerćice Ko imam le malo masla zdej."** itd. 

Ali on hoče imeti lisičić, Jcrica mu jih ne da, rajši glavo zbito 
ima. Gre tožit sodniku in prosi, da bi njiju ločili ; sodnik pa jo posvari 
in pokara, da ni ubogala moža: češ ko bi bil mož lisičić dobil, ne bi 
te bil tepel, temveč bi te bil objel. 

Ta pesen je vsega uvaževanja vredna. Kaže nam, da zakonska 
žena ni uživala — in še dandanes ne uživa povsodi — pri Slovanih 
enakopravnosti z možem; žena mora udati se vsem zahtevam svojega 
moža; ako tega ne stori, ima mož pravico, da jo kaznuje, in sodnik jej 
ne pomaga. Še dandanašnji so razmere na Ruskem enake. 

Gostokrat je pa ženska nezvestoba, ki greni zakonsko življenje. 
Vzlasti šiviljam očita narodna pesen, da nišo zveste svojim možem: 

Šivilje se rade vdajo 
Ki kar rade delajo, 
Zraven §e druje imajo, 
Z možmi pa Stolci rajo. 

Nahajamo pa tuđi pesni, ktere nam razodevajo, kako se je v 
prejšnjih časih nezvestoba zakonske žene kaznovala. Dve pesni imamo 
V tem oziru omeniti. Vsebina prvej je tA-le: Ko dojde mož od daljšega 
potovanja domii, priđe mu mati naproti in naznani, da so prišli trije 
„vandrovci", ki so odpeljali njegovo ženo. Hitro zasede konjica in jaba 
za njimi. Najde jih v krčmi ; med njimi sedi žena njegova. Vpraša jo, 
kje ima otroka; žena odgovori, da ga je izročila materi. Prosi jo, naj 
mu poda desnico: 

„Der mu je žena roko poda?a 

Odseka ji to roko preć. 

To pa imaš ti žena lećo (slovo 

Zdaj pa bodi z vandrovci." 



209 

Druga pa, zapisana v Škofičah, glasi se tako-le : 

Prijezdili so Turci tri „Oj grozni, grozni Turki vi, 

Na belih konjih so sedeli Ki ste tako nevsmiljeni ! 

So sablice zasukali Ne smili se vara nedolžna kri 

Tri dedle so iskali. Ki ste jo zdaj prelivali?" 

Prijezdijo v prvo ves Tako oća jim govori 

Preiščejo vse črez in črez Od prevelike žalosti. 

Pobarajo tega, ona (onega) Al Turki zdaj se vzdignejo 

Al on te dećle kaj pozna. In glasno vsem tako reko: 

Ko de<5le ne dobojo „Te dećle žale in lepe 

Strašno v konje becnajo So nam se že zaročile, 

Obmejo so vskok nazaj Postale nam so nezveste, 

In jezdijo v drugi kraj. Zatorej naj le tam leže. 

Tam najdejo vse dečle tri Naj zgodi se vsem ko tem, 

Ki 80 vtekle jim vsred noći Ki služijo le-tćm lažem." 

So sablice zasukali In Turki se zasukajo 

In glavce jim odsekali. In zad jo spet odjezdijo. 

Izvirna je v oblikah in pesniškej meri ; vsebina pa kaže, kako lepe 
pesni si je znal koroški Slovence stvarjati iz bojev proti Turkom. Zani- 
mivo je tuđi, da narodna pesen priporoča raateram, naj ne uđajejo svojih 
hčerij predaleč od doma. To se nam predstavlja v dolgej pesni, Nežica 
imenovanej, ki ima sledeči zaJdjuček: 

Norčave tište matere 
Ki đaleč bčere vdajajo, 
Ko sem jaz vdala Nežico 
Preljubo mojo bćerkico 
Daleć V deveto deželo. — 

Oglejmo si sedaj one popevke, koje se tičejo raznih stanov. V 
starih pesnih opeva se kmetski stan, vojak, voznik, lovec; t novejSih 
nahaja se mlinar, mizar, mesar, drvar, pilej, planinčica, dijak in „šribar". 
Kmet hvali letne čaše, vzlasti ljubo vigred, kedar prepeva kuka- 
vica; on se zadovoljuje s svojim stanom, da si mu prizadeva mnogo 
truda in težav. Pridni kmet zabavlja svojim znancem pijancem, ki za- 
pravljajo lahkomiselno trdo prislužene novce. Vsebina kmetske filozo- 
fije pa je: 

Vsakemu stani 

So krizi na strani, 

Kdo na svetu živi 

Vsak nekaj trpi. 

Neko pesen, spadajočo v ta predel, moramo si natanje pregledati. 
V Novicah (1. 1844. na str. 109) bere se pesen „Vesel kmet" od 
Jerneja Maroušnika, kije tačas kaplanoval v Št. Jakobu v Rožnej 

15 



210 

dolini. Pesen je precej đolga ; obsega seđem đesetvrstičnih kitic in opeva 
veselje in trpljenje slovenskega kmeta. Glavna misel pajej je zadovolj- 
nost 8 kmetskim stanom: 

„Vi žlahtni gospodje 

Sem revež med vami 

Pa vest« gospodje 

Še menjam ne z vami! 

Lahko bi jo imel vsakđo, kdor to pesen bere, za umetno tem 
preje, ker je pesnik pođpisan. A jaz trdim, da je to stara narodna 
pesen, samo lično popravljena in pomnožena. Že v Jarnikovej zapuščini 
našel se je odlomek enakej pesni. Zapisala jo je kmetska roka. kar se 
vidi iz pisave in pravopisa; torej je ta odlomek gotovo starejši od 
Maroušnikove pesni. V drugo pa je pesen znana po vsem Koroškem ; 
iz vseh krajev dobil sem inačice. Da bi se bila razširila Se le po No- 
vicah V narod, ni da bi lahko verjeli. Koliko iztisov Novic zahajalo pa 
je takrat na Koroškol Še nekaj. Tuđi po nemškej pokrajini poje se 
feličnica. V Pogatschniggovej zbirki (Deutsche Volkslieder aus Karnten 
II. 124) zapisana je sledeča, kterej odgovarjajo slovenski stihi : 
Bin a liistiger Bauer Jaz sem vesel paver 

Hass Gaschper mit Nam Se Anzelj imenujem 

Und TerschaiT mV die Nahrnng Si s teikimi rokami 

Mit ag*ner Hand. Svoj kruh pridelujem. 

To je ena in ista pesen, ali starejSa od Maroušnikove. Priljub- 
ljeni predmeti takim pesnim so še prevzetje, zapravljivost kmetov, reve 
in težave kmetskega stanu. Prim. Pesmi kranj. naroda, 1841. IV. 99: 
Od kmeta. 

Mnogo motivov narodnim pesnim podala je vojaščina. Omenilo 
se je že zadnjikrat, kako globoko je segala vojaščina v vse razmere 
narodovega življenja. V onih časih, ko so vojake lovili, rodila se je 
pesen : 

Nesrećen je bil tišti daa 

Ko sem bil k vojakom zbran, 

znana tuđi po Roži in Podjunskem. Druga poroča: 

Prišli so Humprski brici 
Zvozali 80 me trdo s Strići, 

V Celovec so peljali me 

V kosarno tam so djali me. 

Najvažnejši trenotek je slovo od doma. Precejšnje število pesmic 
izraza razne občutke ođhajajočega fanta: 

Sem pobić jaz mlad §e le osemnajst let 
Me.cesar že hoče k soldatom imet, 

Kako bom soldat 

Ko sem pobić premlad 

MuSkete ne morem driat. 



211 

Ali mu bo đeklica ostala zvesta ali bode vzela đrugega? Ali pojde 
z njim V „žovt" ali ne? Te in enake motive moremo najčešče opazo- 
vati. Vendar veleva tuđi narodna pesen: 

Oh norčavi pobič ti 
Ne voii jo sebo, 
V ktoro inesto pridemo, 
Še lepSe dećle najdemo. 

Kdo hi se čudil mlađemu vojaku, da se mu toži po domu, po sta- 
riših, po ljubici, po tovaršiji: 

£na ptica priletela Mladi fantjo ustajajte 

Na kosamo se je vsela, Eno pismo si spisajtc 

Ona poje, žvi^oli Na oćeta, matero 

In mlade fante f^or budi. Vsaki svojo ljubico. 

Ako je pa fant prostovoljno zapisal se v vojake, kesa se svoje 
nepremišljenosti ; poskusil je bil sladkosti vojaSkega življenja : 

Jaz sem se enkrat premislil (-ov), 

Da sem se sam k soldatom zapisal (-ov), 

Služil sem ene kratke dni 

Pomislil da drugaće ni, 

Da se bodem preč pobral 

Mušketo, patronto§n tiikaj nav (pustil). 

Uteče jo; straža zasači beguna in ga uklene. Prestati mora hudo 
kazen, „skozi šibe iti", da mu je „preč viselo" vse meso, vendar ga 
kazen ne spokori: 

Le z jesibom rane umijte mi, 

Da bom mogel jutre spet vteći. 

Prepozno kesanje fanta, ki je iz gole svojeglavnosti in kljubovanja 
šel V vojake, izraza prav živo pesen, zapisana v Škofičah pri Vrbi: 

Kaj bi se jaz pobiČ maral Zdaj bom moral jaz marSirat 

Ko bi bil en* leto star. V to deželo vogersko. 

Sam sem se zapeljal Nisem botel doma spati 

In na večno sem se vjel. Na tej belej posteljci, 

Nisem botel Spane bogat Zdaj bom moral vabto stati 

In pa mojo mamico, Na tej granci vogerski. 

Dvobojno sukno je ženskemu spolu od nekdaj že priljubljeno. V 
Stirivrstičnicah se pogostoma ta prikazen omenja; vojak na odpustu 
prepeva: 

Dalih sem urlavbar 

Mam krdče vaše, 

Vendar se tfgajo 

D^le za mć. 

Neznatno je število onih pesnij, kojih motivi izvirajo iz dru- 
gih stauov, kakor so lovec, dijak, grajski pisač. Takozvano divja- 

15* 



212 

čenje je bUo tuđi po slovenskih planinah v navadi. Zatorej opeva na- 
rodna pesen lovca divjaka, ki ga zasačita grajska logarja. A slovenski 
korenjak se jih prav moško ubrani. Sam pripoveduje, kako jim jo je 
zasolil (kitica 9 — 12): 

Jeduega sem žlepov Moje ime je mvadi Hanzelj 

Jednega od sebe dregnor. Imeirajem se en frL^n jager, 

„Al mata kaj pri mene Pri hiši se pravi takć 

Pojta V Solcburg tožit me. Kakor je pri mojem oči bilo. 

Sem spada tuđi pesen, objavljena v 2. snopići, o medvedjem lovu 
in deklici pri potoku. 

Dijak je podal narodnomu pesništvu samo eden predmet : zavoljo 
ljubice zapusti sole. Vendar se vidi pesmicam te vsebine, da so iz 
novejših časov. Omenja se še grajski pisač. Ko so zapovedovali gi'aj- 
ščaki po slovenskih dolinah, bil je tuđi pisač „iz belega grada" važna 
oseba. Marsiktera deklica je hrepenela, da bi postala njegova žena 
ter se šetala po gradu : 

Micika, Mojcika, kaj bi le rada 
Šribarja, ftrajbarja iz belega grada. 

(Dalje priđe.) 



Đahovina. 

Spisal M. Sila. 

Ilazi okoli ko đahovina", pravi neki starček KraSevec. Ko ga vpra- 
^ šam: Kaj pa je đahovina? pripoveduje mi: „Đahovina je kaca, ki 
gre od matere obrodnice, kedar ona ne ve. Nekaj časa plazi okoli po 
špiljah in grobljah; srečen je, kđor bi rešil dahovino, da zopet dobi 
človeško podobo. Treba je urezati palico in tri enoletne tanke leskove 
šibice. Palica se upre v tla, da zleze prišedša đahovina po njej na reši- 
telja ; nato se mu triki-at okoli vratii ovije in se vrne zopet na palico. 
Takrat jo mora rešitelj udariti („šviknoti") s prvo šibico trikrat po 
glavi, z drugo trikrat po trebuhu in s tretjo trikrat po repu, a teđaj 
ti đahovina postane človek. Gorje pa temu, ki se loti reševanja daho- 
vininega, pa ga ne dovrši; nesrečen je on in ves rod njegov, in đaho- 
vina se do sodnjega dne več ne resi." 

Kaj mislite res, da je đahovina? „No saj so pravili, da je rajnki 
Vide, Bog mu daj večno luč, poskušal resiti dahovino, pa je ni mogel in 
kmalu potem je umri." Kakor sem to „pravco" slišal, tako jo povem. 



213 

Prav mi je starček ugodil s to pripoveđko, kajti jako čudna, ne- 
verjetiia se mi je đozđevala ista pravljica v Valvasorjevej knjigi „Ebre 
des Herzogth. Krain", kjer ta slavni zgodovinar piše: „Dogodilo se je 
včasih na Krasu ali na Pivki t. j. na Notranjskem, da- je žena, ki je 
imela roditi, porodila kaco namesto otroka. Ta kaca se bije s šibo ter 
se naganja v posodo vode stoječo sredi sobe, dokler noter ne zleze. 
Potem jo vprašajo, kak stan bi si najrajši izbrala: „Hočeš biti čevljar, 
krojač, kovač, mizar, strojbar, brivec, pravdnik, duhovnik?" itd. Pri 
vsakem imenu se kaca ošvrkne s šibico, dokler se pri imenovanji onega 
rokodela ali stanii, ki si ga bode pozneje izvolila, ne izpremeni v otroka. 
Večkrat pa pri takej ceremoniji otrok izgine" (VI. B. c. 8. str. 310. seg.). 

To je ista pravljica o „dahovini", samo malo drugače zasukana. 
Dasiravno se je Valvasoiju ta stvar dozdevala neverjetna in košček 
„circejskih čarobij", vcndar se napoti junija meseca 1. 1685. (torej ravno 
pred 200 leti) navlašč na Kras, da bi to bolj natančno dozvedel. Pra- 
vili 80 mu, da je neka stara ženica že dvakrat kumovala pri takem 
izpremenjenji. A one babice ni bilo doma, in potem ni nič več zvedel 
o „vražjej čarobiji". Izgovarja se pa, da bi te stvari niti ne omenjal ne, 
ako bi je ne čital zabeležene tuđi v knjigi: „Annales Norici" od uče- 
ncga jezuita patia Martina Baučerja. Ta pravi: „Na Krasu je neka 
plemenita rodbina, ktere otroci imajo pri porodu kačjo podobo. Vadlje 
potem, ko se z vodo operejo, zadobe sloveško obliko. To pa diši po 
izvirnem grehu" itd. 

Nato še poroča Valvasor, da je v Orehku „na Krasu ali na Pivki" 
(sic!) 1. 1679. neka žena rodila menda kaco; zakaj o porodu je zaspala 
in potem ko se je prebudila, ni dobila otroka. Sosede so raznesle vest, 
da je najbrže bila kaca, ali obrekovana žena je imela potlej še drugih 
popolnoma zdravih otrok. Sploh govore, da rodi, ako se dve noseči ženi 
kavsate, krivična potem kaco (dahovino). 

Glossator Valvasorjev, Francisci, nadaljuje to razpravo na štirih 
straneh, trudeč se z mnogo učenostjo dokazati, da pravljica o dahovini 
je izmišljotina in hudičeva sleparija; češ to nikakor ne more biti, da 
bi žene mesto otrok porajale kace. — To mu verjamemo! 

Novejši zgodovinar Kranjskega, Dimitz, pa se zaničljivo roga : „Das 
heikliche Kapitel der Schlangengeburten, welches mit vieler Gelehrsam- 
keit durch den Chronisten und seinen Commentator abgehandelt wird, 
wollen wir aus Rftcksicht auf unsere verleumdeten Landsmiinninen und 
die Nerven der Leser aberschlagen". (Gesch. Kr. II. B. p. 140.) Da bi 
se taka pravljica, ne rečem na Nemškem, nego le kje na Kočevskem 
nahajala, sodil bi pa izvestno vse drugače o njoj. Kdor se hoče bolj 
natanko prepričati o važnosti narodnih pravljic in pripovedek, naj čita 
dr. Greg. Kreka „Einleitung in die slavische Literatu rgeschichte" 



214 

str. 216 — 280. Slavni učenjak Jakob Gr imm, čegar rojstveno stoletnico 
ravno letos na Nemškem obhajajo, pridobil si je največjo slavo z nabi- 
ranjem narodnih pravljic. Najlepših mu je pripovedovala stara kmetica 
V vaši Niederzwehren pri Kasselu. Večja zbirka Grimmovih (bratov 
Jakoba in Vilhelma) pripovedek (200) doživela je že 19 izdanj, a manjša 
(50) pa 32, skoro vsako leto znovič. Iz tega se vidi, kako Nemce zani- 
majo domaće narodne pripovedke. Isti Jak. Grimm je tuđi pri nas že 
večkrat ponavljane resnične besede izrekel: „Skrajni čas je že, da zbi- 
ramo stare narodne običaje in izročila, da resimo, kar se da, te prav- 
Ijice, ki utegnejo v naših nemirnih časih izginoti za vselej kakor jutranja 
rosa, kedar pekoče solnce pritisne, kakor ogenj vržen v vodnjalc." 

Vsaka pripovedka (Sage) ima kako historično, pravljica (Mar- 
ehen) pa alegorično - mythično podlago. Je -li „dahovina" pravljica ali 
pripovedka? Težko, da bi imela zgodovinsko jedro, nekako podobno 
pripovedki o materi Aleksandra Velikega 01ympiji, ali o Juliji roditeljici 
cesarja Avgusta. 

Veliko verjetnejše je po tem, kar mi je moj Kraševec povedal o 
dahovini, da je to nekakov asteroidni ostanek iz davno raztreščenega pla- 
neta slovausko - poganskoga bogočastja. Dahovina v otroka premenjena 
je zimska mati zemlja, ktere tla, od strupenega mraza prevzeta in otrp- 
nena, prebude se k novemu življenju, kedar topli solnčni žarki liki tan- 
kim šibicam na-njo udarjajo in jo v cvetočo vigred izpremene. 

Marljivi nabiratelj isterskih narodnih pesnij in pripovedek, Jak. 
Volčič, priobčil je v nekdanjem Janežičevem Glasniku III. zv. 1859. 
str. 109. istersko narodno: „Sv. Juraj i devet sinov mati": 

„Kad je došal sveti Jur na konju 
Zelena s* je gora veselila** itd. 

Dalje pravi pesen, da je neka majka imela devet sinov in vse je 
oženila, ali najmlajša nevesta jej reče : 

„Ti si majka grda i nesnažna, 
Daj ti projdi ?a tu crnu goru, 
Da te zjidu oni mrkli vuci, 
Al ubiju veliki hajduci.** 

Mati gre v „crnu goru", tam prebiva devet let, pa mesto vuka i 
hajduka priđe k njej sv. Juri na belem konji ter jo vpraša, kaj tu dela. 
A ona se silno plaka in mu svojo nevoljo in tugo razodene. Sveti Juri 
pa jej pravi : 

„Ne žali se devet sinov majka! 

Ča je bilo devet sinov tvojih, 

Sad je devet kamenovih stupi; 

Ča je bilo devet nevest tvojih, 

Sada ti je devet šarih zmiji (kač).** 



216 

Hiše njih so razpađle in „okna su bršljaiiom opletena"^. Pa majka 
se je plakala, češ kdo jej bode na starost stregel in kdo v „žegan" božji 
pokopal. Sv. Juri jo teši in vpraša: 

„Komu bis ti majka oprostila 
Ko bi ti 86 nazad sprobudio, 
Na krstjansku stvorio?" 



Starka odgovori 
Nato je: 



„Starji Ito s starejom uevestom 
Da bi ona naj raje volila." 



„Profial Juraj kroz tu cruu goru 
Ulomil je od leta mladicu 
Prošal s tužnom majkom devet sinov 
Trik rat §viknu sinka starejega, 
A četirkrat stareju nevestu, 
Oba su se nazad sprobudili! 
Uzeli 80 svoju staru majku. 
Oni su ju smrti dohranili . . . 
I u žegan božji zakopali/ 

To je menda stara , na kak poganski obred o spomladnem času 
kažoča pripovedka. Da je sv. Juri na belem konji jahajoć staropoganski 
solnčni bog Slovanov, Svetovit, prenesen na kršćanskoga svetca, to je že 
mnogo naših pisateljev omenjalo. Ko on priđe, poteši staro majko 
zemljo, priroda se probudi, oživi, vsa se izpremeni vsled dobrodejnega 
upliva toplih solnčnih žarkov.- Devet okamenelih sinov in v „šarene 
zmije" izpremenjenih nevest je devet zimskih mesecev po mnenji razla- 
galcev slovansldh mythov. To bi kazalo, da so prvotni Slovani imeli 
svoja bivališca po severnih pokrajinah. 

Devet je sploh sveto število slovansko in se bodisi v pripovedkah. 
bodisi V narodnih pravljicah, pesnih, izrekih velikokrat rabi. Mesto 
staroslovansko Retra stalo je na devetih otokih in je imelo devet vrat. 
Na sodnji dan bo svetilo devet solnc po narodnih spevih. A baš to šte- 
vilo nam daje povod, glede „dahovine" misliti tuđi na devet mesecev 
sknvnostnega bivanja otroškega pod materinim srcem. Najbrže so 
prvotni oznanovalci kiščanske vere, kterej podlaga je izvirni, od peklen- 
ske kace pouzročeni greh, propovedovali po onem evangeljskem nauku : 
„Ce se kdo ne prerodi iz vode in Duha, ne more vniti v kraljestvo 
božje" (Jan. 3, 5.), — in na pol poganski slušatelji so si izmislili „da- 
hovino" t. j. človeško nekrščeno bitje. 

Je -li še kje di*ugod po širnem slovanskem svetu pripovedka o 
„dahovini", kakor po Krasu in po Istri, ne vem, a vsekako bi prav bilo, 
da se objavi, ako še kdo kaj o tem skrivnostnem bitji zna in ve. 



216 

Da se iz človeške matere utegne roditi kak spak ali monstrum, o 
tem pravijo nedvojbeno zgodovinska izvestja, a da bi iz živali, po dai*- 
winistićnih načelih, kdaj postal človek, o tem pa zgodovina molči. Morda 
je i zgornja pripovedka le neka alegorična podoba odgoje: „per verba 
et verbera" (beseda i šiba) izganja se gadja narav iz človeka. 



Solv a. 

I^menitno je bilo noriško mesto Solv a. Že 1. 1856. sem v Novicah 
^^ poskusil pomen tega imena razložiti; vendar imam še nekaj do- 
staviti. Štajerskemu starinoslovcu rajnemu župniku Knablu je ugodilo 
srečno dokazati, daje mesto Solv a stalo na lipniškem polji. Mi 
smo z njegovimi dokazi ćelo zadovoljni, in tuđi vsi novejši starinoslovci 
mu priglasujejo. Knabl ni povedal, kaj ime Solva pomenja; on prosto 
reče, da je keltsko, kajti Noričanje so mu Kelti. 

Mesto Solva se še omenja v listinah do leta 1076., čeravno že 
bolj s popačenim imenom. Najstarejša listina pa je iz leta 890. 

Kralj Arnolf je salzburškemu nadškofu Dietmaru poklonil več po- 
sestev; med temi tuđi v okrožji mesta: Su lp a, „ — Arnolfus divina 
favente gratia Rex . . . Tradimus itaque atque firmamus ad praedictum 
monasterium s. Petri — primitus Castellum s. Erntrudis . . . . ad S u 1- 
pam: civitatem Zulp vocatam cum omnibus juste ad eandem civitatem 
pertinentibus, cum quercetis et campis sicut illa fossa, quae incipit đe 
Moura et tendit usque ad Lounznizam, et ut Luonzniza^ et 
Su lp a de alpibus fluunt, .... et forestum Susel itd. (Schriften des 
hist. Ver. ftir Innerosterr. L, 21.), 

Civitas „Zulp" je torej stala blizu rek Lounznica (Ložnica) in 
Sulpa (Sulm) in v blizini suselskih (Sausal) gozdov. Knabl postavlja 
mesto Solva z vso pravico kraj reke Sulm v okrožje današnje Lip- 
nice (Leibniz). 

Reka, ktera se v Arnolfovem pismu veli Sulpa, imenuje se v 
listini salzburškega škofa Eberharda: Sulbe — „qui Sulbe in 
ore populi nuncupatur". Libr. cit. pag. 22. 24. Oblike: Sulpa — 
Sulbe izobrazile so se iz Solva; danes jo tam stanujoči Nemci ime- 
nujejo: Sulm, po izmeni ustnikov, kakoršno nahajamo v oblikah : Alm 



* Lounznica, danes imenovana Lasuitz, ima dva vira, ki se pri Prauen- 
thalu združita in pri Wollsdorfu rećico Stainz (v starih listinah Staweuz, Stav- 
uiz) primeta; potem se Lonžnica izlije v reko Sulm- Sol vo. 



217 

iz Alpe, Lemberg iz L6weuberg, Bambergiz Babenberg 
itđ., vendar so še tuđi kraji: Sulb iu Sulbereck. 

Reka seđaj Sulm imenovana izvira pod visoko 8chwamberško pla- 
nino na Sulmecku; ker ima voda crno barvo, pravi jej ljudstvo 
Schwarz8ulin. Pod Frauenalpe pa izvira bela Sulina, ktero ljudstvo 
imenuje Weis8 8ulm. Obe se združite pri Gassersdorfu in stvarjate 
pravo Sulmo, ktera se pod Lipnico v Muro izliva. 

Barva vode je po mešanji bele in crne S u 1 m e postala rujavo-žol- 
tovata (gilva), in baS to pomenjaime Solva, kakor seje pri noriskih Slo- 
venih reka in mesto kraj reke imenovalo. V ruščini označuje s o 1 o v o j , 
gilvus, isabellenfarbig, staroslov. slav v besedi: slavoočie, glaucitas; 
iz tega ime ptica: slavec^, litovsk. szalvras, pestri. 

Imena rek po bai*vi so navadna, primeri : Bela, Crna, Sura, 
Mura (temnozelena), in tuđi na Ruskem je rečica: Sol ovaj a. Mesto 
je tuđi ime dobilo po reki, kakor Achen, Bela, Sava itd. Na rim- 
skih spomenikih, v S o 1 v i izkopanih, beremo lepa čisto slovenska ženska 
imena kakor: Samuda, Samma, Bubna itd. Rodbine Samuda še 
živijo na dravskem in murskem polji. 

Iz snove: sam so stari Slovani radi stvarjali osebna imena; to 
pričujejo stare listine, v kterih nahajamo: Sam, Samo, Saraek, 
Samovit, Samorod, Samoslav, Šamota. Ime Bubna ima 
zopet svoje sorodnike v severoslovanskih osebnih imenih: Bub-la, 
Bubanj ka, Bubana (glej Moroškin, Imenoslov s. v). Spomeniki 
izkopani iz razvalin stare Solve hranijo se v škofovskem gradu Sekavi; 
med temi jih je mnogo, ki imajo symbole iz staroslovanske mythologije 
(primeri mojo razpravo: symboličnem pomenu ribe v Letop. Mat. 
slov. 1869.). Ponemčeni Solvljani (danes se jim pravi Sulmthaler) obra- 
nili 80 še v svojem govoru več slovenskih besed; tako na pr. imenujejo 
kašo: Kascheu, glivice (gobe): Glivitzen, ptico Sojo: 
Schojen. 

Glede reke Lasnitz naj še omenim, da je na nemškem Štajerji 
več rečic s tem imenom. Tako teče južnozapadno od benediktinskoga 
stana St. Lambrehta reka Lasnitz; druga je pri Muravi (Murau), v 
ktero teče Gaitschbergbachel (gaitsch = gajič, malgaj); zopet 
je kraj Lasnitz severno od Vordernberga; potem je Ober-, Mitter-, 
Unter- Lasnitz v fari Nestelbach iztočno od nemškega Gradca; Las- 
nitzberg v fari Ligist (v starih listinah: Liubgast) na zapadnem nem- 



^ Oblika Solva pričuje, da še noriški Sloveni nišo rabili metathese in da so 
govorili, kakor polabski Sloveni: vorta,gord,gorb, borna za vrata, gi-ad, grah, 
brana itd.; Solva torej za današnjo obliko: Slava, iz ktore se imajo tuđi razlagati 
imena: Slavina in slična. 



218 

škem Štajeiji. Na sloveaskem Štujerji je Laznica v lembaškej iri makol- 
skej fari. Vse te rečice so dobile svoja poziianienovauja po lazenji, po 
počasnem toku. Ker nahajamo v listini ki'alja Aruolfa obliko: Lounz- 
niza, je to znamenje, da se je takrat glasnik a kot o izgovarjal. 

Kakor je Slovenec krstil počasno tekoče vode z imenom: Laz- 
nica, tako je imenoval vode, čijih tok se rad ustavna, z imenom: 
Stavnica'. Korotanskoslov. ljudstvo je pa to ime izgovarjalo kot 
Stajnca, ker izpreminja av v aj; tako slišiš: sem prajla-prejla, 
mesto: pravila. Mi nahajamo rečice tega imena zopet pogostem na 
uemškem Štajerji; tako Stainz v okraji Oberkindberga, Stainz v 
zapadnem Štajerji z gradom istega imena, Stainz rečica v štraden- 
skej fari v iztočnem nemškem Štajeiji, Stainzbach v okrožji Pre- 
dinga v zapadnem nemškem Štajeiji, Stainzbach v bruškem okraji, 
Stainzerbachel v muravskej okolici, Stainzgraben v Miirz- 
thalu itd. 

Na slovenskem Štajerji pa je „Stainz*' znamenita reka, ki teče 
od Marije Snežnice skozi aninsko, benediško, šentpetersko, negovsko, 
jurjevsko in Ijutomcrsko faro, potem pa se v Muro izlije. Prebivalci 
jej pravijo: Ščavnica in Šavnica; st je prelazil v šč in slednjič v 
š (primeri : štuka, ščuka — šuka, štipati, ščipati — sipati). Kakor se 
Šavničarje ločijo od korotanskih Slovenov po jeziku in obleki, po narod- 
nih običajih in pravljicah, tako tuđi v glasoslovji. Pri njih se a v ne 
izpreminja V a j , namreč govore: zavec namesto zajec, zajc, in 
tako tuđi: Ščavnica, Šavnica namesto Ščajnca — Šajnca. 

Davorin Trstenjak. 



Drobnosti. 

Politična in kulturnu zjErođovina štajersklli Sloveueev. Spisal in založil 
IvauLapajne. V Ljubljani ISH. Str. 310 v 8**. — Naj uikdo ne pričakuje o tej 
„Zgodovini** tii strokovnjaške kritike. Takošno je napisal že č. g. D. Trstenjak, §e 
predno je rečeno delo bilo prav osnovano, v zasebnem pismu, ktero je pisatelj sam v 
predgovoru svojej knjigi str. IX. X. priobćil. A s tem nam je g. Lapajne ob enem 
jako ustregel, kajti prihranil je tako drugim ćas in trud za presojevanje njegovega 
zdelka .... Zato tuđi jaz ne bodem o njem dalje govoril; nego zabeležiti hoćem in 
oziroma popmviti v sledećem samo uektere stvarne pogreške in nedostatnosti, osobito 
ono iz krajcvnih okolnostij mi bolj znane, in sicer tako, kakor sem jih redom v knjigi 
zapazil. 



^ Stavnica označuje torej isto, kar lat. stagnans, stagnatum, v severno- 
slov. jezikih: stav, stagnum. 



219 

str. 3, 4 : Kakor g. Lapajue govori o Keltih v naših knijih sploh ter posebej, da 
' tuđi uaš Ptuj in Celje ituata svoj prvi zaćetok v keltskih ćasih, to je pač uauk izključ- 
Ijivo ueinških historikov, vzlasti starejiih; uovejši uas o keltizmu todi veudar le neko- 
liko drugače poučujejo, omenjajoč vsaj miuiogrede slovenskost prvotnih prebivalcev na 
našej zemlji, kar tuđi naš pisec str. 5, 6. o Slovenih navaja. — Str. 14 : Da bi ? mestno 
orke? V Ge|ji bilo vzidanih največ jupiterskih glav, ni istina; pać pa se nahajate dve 
inoški podobi z bikovimi rogovi in ušesi v steni pred tkzv. Antikenthor-om in na Kinko- 
vein dvorišči. po Trstenjakovem opisu v „Novicah" 1859. 12. Eden od kamena izklesan 
vojak, roko na prisege držeČ, stoji poleg fame crkve na južnej strani; za drug tako- 
Sen spomenik ne znam. Martov tempel v Celji išče dr. Al. Huber Gesch. d. Einfhug. 
u. Vrbrtg. d. Christenthums in Sudostdeutsohland I. 97 uekje blizu prejšnjih Gradskih 
vrat — Str. 15: Ptuj imenujejo Hrvatje, vsaj v knjigi, Optuj, kakor tuđi uekteri 
Slovenci na pr. ob Ščavnici: kam greš? v Optiij; Petov je pać po Pettau. — Str. 18: 
rojstnej hiši sv. Maksimilijana v Celji na mestu sed. kapucinskega samostana je pać 
lo pobožna bajka; prim. Huber 1. c; leto njegove smrti je verjetnejSe 303, glej Huber 
I. 123. — Str. 19, 20: Gotje so Ptuj razdejaU 1. 380. Škofa ptujska Čest po 380 in 
Vigil 547 sta dvomljiva; istotako celjski škof Tenaks 381 ali kteri drug v teli mestih 
po Frankih vpostavljeu; gl. Huber I. 267. — Str. 28: Valkuu menda ni sin karant.- 
sloveuskega vojvode Hotemarja, nego bržčas bavarskega pokolenja Waltimch ; gl. Huber 
IV. 165. — Str. 38: delovanji sv. Euperta in sv. Vitala glede kristjaustva med Slo- 
venci glej Letopis Matice slov. 1884. 124, 125. Lork ni bil uikdar sedež nadškofa, glej 
Letopis Mat. slov. 1882/83. 163 si. — Str. 45, 46: Ciril in Metod sta prišla v Vel. 
Moravsko 1. 863; ujun učenec je bil Sava ali Saba, ne Sablas. — Str. 87: Sounek, 
Sanek itd. tolmači Ig. Orožen in dr. v Žolnek, po žolnah, kakor bližnje Vransko po 
vranah ; ob Savinji ne stoji grad ni sedaj niti je mogel lahko kdaj stati, sodeč po obličji 
kraja; razvalina je v okolici Podvrh, kako uro hod4 jugozapadno od Braslovč na pod- 
gorji Dobrovlja. — Str. 89 :. Grad, sedaj razvalina, Forchteneck, tuđi ljudstvo jo tako 
imenuje, je v fari sv, Mihela pri Šoštanji, dobro 1^/s uro od trga na sever, v okolici 
Bavne; prim. str. 133. — Str. 90: Grb celjskih grofov in mesta Celja so tri zlate 
zvezde v modrem (ne zelenem) polji. — Str. 95: sliki celjskega grofa Hermana II. 
V Lepiglavi trdi dr. I. Kršnjavi v „Viencu** 1878.802, da je še le v 2. pol. 17. sto- 
letja bila izdelana ter je po vsej priliki gol proizvod domišljije. — Str. 96: Veronika 
Descniška ni bila utopljena v Soteski, nego uprav v Ostrovici ali Ostrci, gradu (sedaj 
razvalina) jugozap. od Sv. Jurja pod Taborom v Savinjskej dolini; prim. str. 136. — 
Str. 98: TutaSki je tisk. pogreSek nam. FutaSki. Ulrik H., poslednji grof celjski, bil 
je umorjen na god sv. Teodora t. j. dne 9. nov. 1456. — Str. 116 : slov. slovaro- in 
letopisci Hier. Megiserji piše S. Ljubić Ogled, kn j i ž. poviesti jugoslavj. II. 558, da je 
bil rojen v Stuttgartu, od 1592—1600 ravnatelj plemiSke sole v Celovci, umri 1616. — 
Str. 118: Leta 1471. bili bi Turki bojda Gajre, Gornjigrad in Nazaret razdrli, kakor 
že J. Parapat v Letop. Mat. slov. 1871. 41 javlja. Kaj so Gajre? Morda Gaii*ach, Jurjev 
Klošter; v Nazaretu pa je bil samostan utemeljen še le 1. 1632; vid. Orožen Dek. 
Oberburg 250. 

Str. 124: Takozvani gotski ali gotiški slog nima nić opi-aviti z germanskimi 
Goti in torej iii staronemški, nego ta zidava se je i-azvila po križarskih vojnah iz 
bjzantskega in romanskega stavbenega sloga, in najstarejše gotske crkve so na severnem 
Francoskem in v Nizozemlji ; prim. J. Jesenko Obć. zgodovina II. 145. — Str. 131 : S 
crkvijo sv. Štefana pri Celji misli se menda na podružnico istega imena v Teharjih, 
utemeljeno 1699, v. Orožen Dek. Cilli 327. — Str. 138: Od kod je vest, da bi prek 
grada Lemberga pri Doberni utegnola biti meja med Norikom in Panonije? Vsaj s 
str. 7. se to, kakor se mi zdi, ne ujema. — Stn 140, 141 : Helfenberg je slov, Soteski 



220 

gi-ad. Grad Hiiistovec pri PtujiV Pač pri Mariboru proti 8?. Leimrtu. Grad Prebold in 
gi-adić Gorica sta pri JSv. Pavhi v Saviujskej doliui. — - Str. 152: Navada, da v spoiuia 
na budo lakoto 12o2 še dandaues o velikej uoči Ijudjo jedo repue oliipo, pać iii vendar 
l>ov8od pri Slovcncih. — Str. 163 : Tuđi pri Sv. Barbari v Halozah dajal je Se prejšnji 
župnik - dekaa po st. obbajilu bojda viua obhajaDcem iz keliba, kakor mi je pravil neki 
tamošnji rojak. — Sr. 174 : Zapušćeui grad Heckenberg pri Vrauskem imenuje Ijudstfo 
sploh Stari gi-ad — Str. 188: Vaši Imeluizen, Istrakhof, Wi8tioza, Dominzen in Vor- 
drinchen tolmači M. K. v „Slovenci** 1885. 11 v Melince, Štrukljevce, Bistrico, Domauj- 
kovce in Bogojino ob Muri. — Str. 215: Ustanovitelj franćišk. samostana v Nazaretu, 
ted. ljubljanski škof, pisan je po tedanje Scarlicbius, ne Skolič. — Str. 218: Sv. Urfta 
na Ušarjih imenuje se pać le naprosto Sv. Uršula, v Persoualst^ind d. Bistb. Lavaut 
tuđi na Plešivci. — Str. 219: Sv. Lovrenc pod Prežinom je sedaj podružnica tebarska. 

— Str. 220: J. P. Ješenak, pisatelj slovenski, umri je 1827 kot stolni pi*oŠt pri Sv. Andrafti 
V Lavantskej dolini, a ne v Novem mestu. — Str. 221 : Sv. Dub na Stari gori je 
podružnica Sv. Jurja na Šćavnici, torej v gornjeradgonskem okraji, ne v gonijegrad- 
skeui, kar je bržćas tisk. i>oniota — Str. 223: Sv. Ana na Krembergu spada že od 
1. 1859 k labodskej (lavantskej) ftkofiji; 1. 1870. je bila tej pridejana sosedua Marija 
Snežna na Velki ali Nova crkva, kakor jo tamošnje ljudstvo imenuje. — Str. 224 : Prvi 
vikar pri Sv. Piivlu v Savinjskej dolini, Wlfingu8, imenuje se 1. 1392, v. Orožen I>ek. 
Frasslau p. 1(>4. Sv. Andrej nad Polzelo je prav, ne v Polzeli. Ne pod krško, nego pod 
sekovsko škofijo spadale so do 1. 1859. fare v Mariborskem okrogu. — Str. 226 : Skomer, 
prav Skomarje. V Doblem tisk. pogr. namesto Dobjem. ~ Str. 230: Odgovor „za- 
hvalim za vprašanje" je navaden ludi po drugod na pr. v Savinjskej in Škalskej dolini 
pri ljudstvu. — Str. 232: Truber je pisal pać kranjsko narećje par excellence, ne pa 
štajerskoga. — Str. 240: Učenci iz solo v Kušah pri Mariboru 17. in 18. veka posta- 
jali so razven duhovski mnogo tuđi svetski dostojanstveniki, kakor svedoči p. J. A. 
Marian v ondotnej famej kroniki, prim. Orožen Dek. Kotsch 364. — Str. 243 si.: 
Solani na slov. Štajerji navaja vendar „Schematismus der Volksschulen Steiermarks** 
vsa imena; in vsaj ta bi radi znali tuđi v slovenskoj knjigi! — Str. 26^: Kakošen posel 
imajo oni nemški učenjaki 19. veka v zgodovini štaj. Slovencov, toga ne razumom. 

Str. 280: Zvonik sedanje nemške crkve v Celji bil je vendar naposlcd 1. 1880 
dogotovljen. Papež Benedikt XIV., ne IV., ločil je oglejski patrijarhat; razdelitev far 
na slov. Štajerji podal je pisec dobro na str. 216 in 217 po č. g. Trstenjaku. — Str. 281 : 
Gi*of Anton Gaisruck ni si celjske grajSćine sezidal v mestu, sedaj vojašnica, nego zvunaj 
mosta po priliki IV« uro na zapad blizu Žalca, takoimenovano Novo Celje 1760, vid. 
str. 133; sedanja vojašnica v Celji od 1750 bila je nekdaj dolnji grad celjskih grofov. 

— Str. 297: Štef. Modrinjaku recimo pad: znaten pesnik slovenski za ono dobo, 
t 1827; prim. vsaj sodbo Vrazovo v Gusle i tambura II. 135,6. — Str. 298: Gradova 
Novi kloSter in Majorberg pač ništa baš v okolici Vranskej, nogo prvi je v fari pol- 
zelskej v. str. 130, a drugi slov. Prešnik v fari sv. Martina v Rožnej dolini v. str. 140. 
Vi-ansko je trg nekje od 1. 1869. — Str. 299: Šoštanjski stari grad je bil nad trgom, 
ne V trgu samem; sedanjo razvalino zove ljudstvo Pusti grad. — Da bi bile Braslovče 
dobile ime po slov. knezu Braclavu - Bratislavu od 896 1., vid. str. 44, zanikuje se 
mnogo; tuđi ta Braclav ni vorjetno, da bi bil sin panon.-slov. kneza Pribine in tuđi 
ne sin njegovega sina Kocelja; vid. Letop. Mat. slov. 1884. 160. — Str. 300: Slovenski 
pisatelj Ferdo Koćevar Žavčanin je menda po tiskov. pogrešku Fr. H — ; umri pa je r 
Gradci 1878, ne v Zagrebu. Župnik v Grižah Jan. Goličnik ni „na nemško prestavil 
„debolarstva" kranjskoga kmeta Janže**, temveč narobe: nemški izvimik Janšev je pre- 
ložil G. na slovenski 1792. Str. 307: Da bi Moziije bilo Pribinov Moosburg, ni 
samo nezgodovinsko, temveč upi-av nesmisel; vid. Letop. Mat. slov. 1884. 175. — A 



221 

Btr. 214: Res Tse oue pravice, ktere je užival Neniec, pridobil je dne 21 . dec. 1867 tndi 
Slovenec — na papir. 

Toliko sem čitaj6(f LapajnetoTo „Zgodovino štajerskih Slovenccv" mimogrede 
pobral, čemur sem znal na prvi mah kaj prigovoriti. Ostalo, kar bi še morda potre- 
bovalo enakega razgovora, naj blagovolijo pripaziti dnigi našinci, znani z dotii^nirai kra- 
jevnostmi. Oincnil bi 8e tu le samo, da so v sicer dosta lepem, gladkem jeziku sloven- 
skem vendar le grdi nemi^izmi „gajžiarji" str. 79, 132 in „glažutA" str. 30G; nekaj 
tiskovnih pogreSkov je §e razven že navedenih, na pr. Schotzer, pravo Schlotzer str. 5 
in dr.; nadalje večkratno ponavljanje iste stvari, a včasih protislovno, kar je bilo deloina 
tuđi že nazna(5eno. Ne dopada mi razdelitev tvarine po načinu, kakor so sestavljeue 
nemSke učne knjige zgodovinske za srednje Sole, namreč v posamezno kratko odseke 
po dobah nekterih vladarjev; bolje nam ugajajo večje skupine istovrstnih predraetov; 
glej, kar o tej osnovi piSe Jos. Stare Občna zgodovina III. zv. predgov. Nikakor pa 
so ne more pohvaliti takoSna kompilacija, kakoršno nahajamo v Lapajnetovej knjigi, 
kjer 80 po ćele strani, da ćeli listi doslovce prepisani iz drugih pisateljev, nekaj sicer 
pač imenovanih, a nekaj pa tuđi zamolčanih t«r le na konci knjige kratko omenjanih. 
Saj bi se snov dala prirediti tuđi po svoje, tu in t^vm še morda nekoliko oki-ajšati, kar 
mislim, da bi ne bilo niti na škodo tej „zgodovini" ; nasprotno tedaj bi bila bolj „iz- 
vima". Sicer pa pontivljam besede Stanka Vraza ob An. Grfina provodu slov. nar. pesnij, 
tukaj dakakor mutatis mutandis povse umestne: „Ich h&tte nicht geglaubt, dass der 
Herr Graf dieser beschrankten Idee vom Patriotismus anhangt. Er nennt 
sie „krainische Volkslieder**, als wenn die Krainer eine eigenthOmlichc 
Menschenra^e waren. Ich habe mich schon oft ausgosprochen miindlich und brief- 
licb, đasB die Tlllker nar đnrch đas gb*ttliehe Zelehen der Bpraehe, nleht aber 
dvreh willkttrliehe polltisehe Grenzen gesehieden sfnđ^^ čemer pa morda več 
na drngem kraji. And, Fekonja, 

Jngoslovanske pravljlee in prlpoTedke. Sagen und Marchen der SOdslaven. 
Zum grossen Teil aus ungednickten Qucllen von Dr. F. S. Krauss. I. zvezek. 1883. 
II. zvezek 18S4. — To je naslov knjigi, ktero je ^Kres" že lani na 478. strani ki-atko 
oznanil. Predno preidemo na oceno te knjige, bodi nam dovoljeno, da nekoliko besed 
izpregovorimo o tradicijonalnej literaturi. Kolike važnosti za spoznavanje značaja kul- 
tumega in zgodovinskega mzvitka, v obče vsega duševnega življenja je tradicijonalna 
literatura, je dognana stvar. Znanost, kterej je zadača skupljati narodno blago ter iz 
zbranega gradiva stvariti sliko duševnega živovanja narodov, je sicer mlada, a vendar 
srne B ponosom kazati na velikanske uspehe svojo, kteri jej zagotavljajo častno mesto 
V sijajnem zboru starejših znanostij. Tuđi med nam i Slovenci podalo se je precejšnje 
število zbirateljev na delo, kteri so znašali narodno blago ter ga objavljali po raznih 
Časopisih in posebnih knjigah. „Kres** pa srne .še posebno ponesen biti, da štejo med 
svoje sotrudnike dva najodliČnejSa znanstvena zastopnika te stroke; v mislih imam pro- 
fesorja doktorja G. Kreka, kteri v svojih knjigah in razpravah posebno naglaša važ- 
nost tradicijonalne literature, in profesotga M. Valjavca, kteri je med Slovenci in 
Hrvati gotovo največ narodnega blaga zbral in objavil. Žalibog, da je tega blaga še 
mnogo nezabeleženega in da je malomarnost dotičnikov, ki bi imeli skrbeti, da se 
odkloni preteči pogin duševnega imetka narodovega, tolika, da niti ono, kar je zbrano 
in zabeleženo, ne priđe med svet Te besede se obračajo do naše Matice, ktera tuđi 
pozablja svoje sadače, da ima gojiti narodno literaturo. Ćastna izjema je izdanje knjige 
prof. dra. Pajeka o duševnom žitku Štajerskih Slovencov. Ena taka knjiga ima veČ vred- 
nosti nego deset iizik in astronomija kt^rih nihče ne čita. Take knjige, kakor je ime- 
novana, so za vsakega znnimivo in koristno, ker nas uče spoznavati naš narod, in baš 



222 

spoznavanje narodne individualnosti je temelj in podlaga književnema delovanju, ako 
lioče uspešno, koristno in vredno biti. 

Imel sem že priliko, da naglašam važni princip, da se mora književnost naslan- 
jati na narodno individualnost, kor ina^ ni dnigega nego prcžvekanje tujih stvorov. 
Jezik sam še ni oni pečat, kteri književnosti udaija značaj; v književnosti, ako hoče v res- 
nici biti narodna, mora se zrcaliti narodna osebujnost. Mi imamo mnogo izvrstnih pcs- 
nikov in pisateljev, a jako skromen je broj onih, kterih uzori bi bili zajeti iz pravega 
narodnega življenja. Knjižcvniki odgojeni v tujstvu, sicer slovenski govore, a tuje mislijo 
in čutijo. Kako odločno v svojo korist razlikuje se književnost naSih po krvi in jeziku 
najbližjih sorodnikov Hrvatov in posebno Srbov! Zakaj? ker stoji na realnem temelji 
svoje narodnosti, ktera se ne izraza samo z glasovi jezika, temveč s pojavi narodnega 
življenja, z nazori in uzori narodovimi. 

Pozdravljati nam je tedaj vsako knjigo, ktere namen je, da nas seznani z narod- 
nim življenjem in mišljenjem. Tuđi imenovana Kraussova knjiga, če prav je pisana v 
tujAćini, vredna je z rečenega stališča vse pozornosti. V predgovoru k prvomu zvezku 
podajo nam izdajatclj razvcn podatke v o kraji in napisovatciji posameznih bajk tuđi 
nekak uvod o važnosti in zadaći folklore ali one znanstvene stroke, kterej zadiiča je 
izučavanje tradicijonalne liteniture. Kar govori o tem, kako nas proučavanje narodne 
litei-ature uči poznavati mišljenje, težnje in razmere naroda, kako je tuja, ne na doma- 
čem polji vzrastla književnost kriva, da izobraženci ne razumevajo prostega ljudstva in 
kako se prosti narod iz istega razloga odvraća od izobražencev, je gola istina. 

Kot glavno zadačo svojega dela označuje Krauss, da sestavi iz teh narodnih 
umotvorin jasno sliko duševnega života narodnega glede mišljenja, čutjenja in hotjcnja 
Kako bode to zadačo reSil, radovedni pričakujemo. Kajti do sedaj se njegovo delo ogra- 
ničuje na nomSki prevod bajk in na predgovora v obeh zvezkih. Da se prevod prijetno 
čita, mora se mu priznavati, a po pravici mu očita prof V. Jagić v Archivu VIL str. 
iJOO, da je znanstvenim svrham Škodljivo, da se pri provodu ni strogo držal matic. 
Kmuss se sicer brani v predgovoru k dmgemu zvezku, a razlogi, s kteri mi opravičuje 
svoje postopanje, so ničevni. Tako na pr. priznava, da je pristavljal različne krepke 
narodne izraze, ker jih je po njegovem mnenji dotični zapisatelj iz kterih koli uzrokov 
izostavil. To je sicer možno, ali s čim bi dokazal Krauss, da mora tako biti. Kar 
nai-avnoč pa ga moramo zavmoti, ako samemu Vuku Karadžiču in vrednemu nje- 
govomu i>omagaču Vuku Vrče vi ču očita, da je na onega uplivala nemSka, na dru- 
goga italijanska umetna književnost, in pa da ni zaraditega to, kar sta zapisovala, povse 
verno po narodu zapisano. Seveda Krauss, ki je po vsej priliki žid iz Slavonije, po- 
znaval je bolje narodni jezik od obeh Vukov, od kterih je eden kakor dnigi toliko časa 
živel med narodom, kterega niti nemSka niti italijanska kultura oblizala ni, in ki oba 
dva na mnogih mestih zatrjujota, da sta vse verno zapisavala, kakor so jima pripo- 
vedovalci narekovali. Ako ćelo pri takih možeh sumnja, da li so vestno zapisa vali, kdo 
pa mu jamči, da nišo nekteri njegovih pošiljateljev jezik in slog še v vcčjej meri 
izopačili. V I. zvezku str. XVI. pravi: „Anstatt nun die betreffenden Sagen und Mar- 
cheu unmittelbar in die Auseinandersetzungen hineinzuverflechten, schicke ich sie in 
ihror trouen und unvcrfalschten Gesialt voraus, ohne sie irgendwie zu verschonern.* 
In V drugem zvezku je prisiljen priznavati, da je po svoje zaobračal jezik. 

Zakaj ni bajk in pripovedek, kterim je snov enaka, v eno skupno t^l6 zbral, 
tomu postopanju je sicer tehtovit razlog, da bi potem knjiga postala presuhopama ter 
bi čitateljem manje ugajala, ker bi jih ntrudila, a vendar je imel to storiti ter pojedine 
bajke primerjati z vzgrednimi, ako mu je bilo do tega, da bode njegovo delo .strogo 
znnnstveno. 



223 

Temeljito kritično darovitost STedoči nam trditev v II. zvezku str. XL1V., da 
pripovedka zabeležena v Vuka Vrče vica n4r. pripovedkah, Beograd 1809. p. 282 zatega- 
del ne more biti srbskega porekla, ker je v njej govora o različnih narodib, kar 
zahteva obSimega zemljepisnega znanja, kterega ni iskati med Srbi. Seveda Bokelji in 
tuđi Hercegovci, kteri potujejo po vsem šimem svetu kot momarji, ne morejo znati, 
da 80 na svetu razven Grkov tuđi Se Italijani, Francozi, Angleži, Turki in Rusi! Ta- 
kisto trdi, da je pripovedka o divjem moii naravnoč iz indijske „Pančatantre" vzeta, 
premda je že v Kresovem letniku 1882. učeni g. prof. Krek objavil svojo razpravo o 
Poljfemu V narodnej tradiciji slovanškej, kjer bi se bil mogel g. Krauss poučiti. Ali 
je očitanje opravičeno, da je ćelo iz nemškib učebnikov iu italijanskib koledarov pre- 
pisane bajke, ktere so mu nekteri njegovib sotniduikov poslali, v svojo knjigo sprejel, 
ne vem presoditi. F. X. Kubač vsaj mu to očita v Agramer Zeitung br. 271 1. 1884. 

Kar pa je naposlcd ncznosno, to je predrznost, s ktero bije on, o kterem so do 
sedaj Se prav nič vedelo ni, po zaslužnih in glasovitih učenjakih. Da mu suhoparna 
filologija, posebno klasična, v smislu onega dlakocepanja ni po godu, razuroemo, a za- 
smehovati jezikoslovstvo je smešno delo. Prav neugodno dira v predgovoru k II. delu 
ono habanje s prijateljskimi odnoSaji in pohvalami učenjakov, samoljubno opisavanje 
svojega življenja, nepotrebni lirski izlivi o svojej mamici in koketovanje na enej strani 
z nemStvom, na drugej z ntCrodnjaStvom! — Po izjavi Kraussovej sestoji njegova zbirka 
iz več od tisoč komadov (med njim i do dve sto basnij). V prvem zvezku objavljenih je 
109 bajk srbskih, bosenskih, hrvatskih, slavonskih, bokeljskih in Štajerskih. V drugom 
jih je 160 iz vseh krajov južnoslovanskoga plemena; med njimi jo razven iz zbirko 
prof. Valjavca vzetih Se 8 drugih slov. že natisnenih pravljic. R, Perušek. 

ljudska knjižnica. Odkar smo bili zadnjič naznanili to knjižnico, izSli so že 
zopet trije snopiči. V 4. zvezku podaje nam J. 8. Gombarov „Kratke povesti za 
kratek čas". Vseh je 16, in ponatisnene so iz „Vrteca" in nekterih dnigih časopisov. 
Iz tega se ie razvidi, da so i za mladino pripravne, a tuđi odrastlim čitateljem bodo 
delale krat^^k čas. Povesti nišo sicer izvirne, ali imajo dobro doraačo obleko. — 
Snopič 5. obsega „Kratkočasne povesti", ktere je zbral Lavoslav KordeS. Tu 
se čita „Dvorski", kterega je v čeSčini spisal Alojz Jirasek, poslovenil J. Sattler, 
„Dvakrat vzdigneni zaklad", ljudska pravljica „DekliSki ropar" s Kranjskoga, in 
iz nemSčine posneta povest: „PoStna hiSa v stepi". V zadnjih zvezkih je ured- 
ništvo Ljud. knjižnice po naSem mnenji pravo pot nastopilo. Kratkočasne povesti se 
kmetu naSemu kaj hitro in rade prikupijo in vabijo tuđi mladino, da jih čitA. V tem 
smislu se naj nadaljuje, in le včasih vmes poda kaka večja povest. Dolžni smo opomoiti, 
da je V zadnjih dveh snopičih tisk že tuđi pravilnejSi od prejSnjih zvezkov, ali vse Se 
ni tako, kakor bi moralo biti. Upamo pa, da se bodo v tem oziru vsi nedostatki odpra- 
vili. Konečno Se opozorimo na to, da se knjižnica vse premlačno razpečava. Uvesti se 
mora vsestranska kolportaža, ako hoče podjetje pri tako nizkej ceni — 6 nove. za eden 
po 4 pole obsegajoč snopič — napredovati. V Celovci na pr. ni se Se skoro nikomur poslala 
na ogled, in dijak in kmet ne vć pota, kako bi priSel do nje. Tukaj je treba velike 
brižnosti in mnogo nam se je Se učiti od nemSkih podjetnih knjigarjev. A te opazke 
n© veljajo samo o Ljudskoj knjižnici, temveč so v obče umestne glede na razprodavanje 
naSih knjig. — Šesti snopič, ki nam je ravnokar doSel v roke, podaje 13 „pobožnih 
pripovedek in povestij", ktere jo tuđi zapisal marljivi naS pisatelj J. S. Gom- 
barov. To so deloma nirodne legendo in pripovedko, ki se nahajajo med naSim ljud- 
stvom, ali pa iz dnigih jezikov provođene povesti pobožnoga sodržaja. Prepričani smo, 
da jih bode ljudstvo rado prebiralo in da si po njih „Ljudska knjižnica" med prostim 
nirodom mnogo častilcov pridobi. 



224 

Oetrto poročflo o deloTauji io staoji „pođpiralne zaloge slovanskih TseućilišČ- 
nikoY V Građci". Založil in'objavil t. ć. opravilni odbor. V Gradci, 1885. Tiskala 
tiskarna druibe sv. Mohora v Gelovci. Str. 8 ? 8®. — Odbor podpiralne zaloge pođaje 

V tem poročilu pregled raćunov od okt. 1883 do okt. 1884. Bazvidi se, da je preteklo 
leto glavnica od 4600 gld. na 5200 gld. narastla. Kazven tega se je 288 gld. razdelilo 

V podporo slovanskim Tseučilišćnikom, 13 pravnikom in 3 modrosloTcem. Da se je pa 
to leto podpiralna zaloga tako znatno in čvrsto povzdignola, gre iskrena zahvala dežel- 
nemu odboru kranjsKemu in štirskemu in drugim radodamim zavodom in rodoljubom 
slovenskim. Ob enem pa se ima ta razvoj tuđi pripisovati neumornej delavnosti njenega 
voditelja, prof. dr. Gr. Kreka, ki že mnoga leta uspeSno kot predsednik zaloge v njen 
prid deluje. Slovensko obćinstvo pa prosimo, naj se tuđi letos spomni nai^ih vseućili^> 
nikov V Gradci in naj položi svoj obolos na žrtvenik domovinske Ijubezni. 

Hrvatska Vila. Oetrto leto izhaja že , Hrvatska Vila". Večkrat smo omenjali 
ta illustrovani časopis v svojem listu in ga tuđi priporoćcili č. čitateljem. Menjaval je 
že večkrat svoje urednike in konečno je menjal tuđi lastnika. Lastništvo in založništvo 
lista prevzela je sedaj znana tirma v Zagrebu C. Albrecbt, duga ulica 26. Upamo, 
da je sedaj Hrvatskej Vili obstanek zagotovljen in da bode njen novi nakladnik svoj 
list na isto visino povzdignol, s ktero se pona§ajo češki illustrovani časopisi. Hrvatska 
Vila stane na leto 10 gld. 

t Josip Pagliamzzi - Kiilan. Naše mlado slovstvo, vzlasti pa slovensko pes> 
ništvo in z njim ves narod naš zadela je bridka izguba dne 1. marca t. 1. Preminol 
je na Goriškem jedva Sestindvajsetletni mladeneč Josip Pagliaruzzi, znan pod 
imenom „Krilan" vsemu čitajočemu razumništvu. Sin lansko leto umrlega velepose-st- 
nika in deželnega poslanca Pagliaruzzija v Koboridu, šolal se je Josip v Gorici in 
dovršivši gjmnazijo 1. 1877., učil se na Dunaji pravoslovnih naukov. Odlično je mladi 
mož dovršil svoje studije ter stopil kot praktikant v di*žavno službo v Gorici. Ali 
kmalu po očetovej smrti moral jo je ostaviti ter prevzeti gospodarstvo na svojem po- 
sestvu. S pokojnikom položili so goriški Slovenci nadarjenega mladenča in značajnega 
moža V hladno zemljo. Ob njegovej gomili pa žaluje muza slovenska, kajti ta je izgu- 
bila V njem bogato nadarjenega gojenca in navduSenega svojega častilca. Leta 1878. 
je stopil Josip prvikrat javno pred slovensko občinstvo, in v teku zadnjih let je obo- 
gatil naše književno polje z marsiktero lepodišečo cvetlico. Njegove balade in romance . 
se kaj dobro odlikujejo med novejšimi našimi pesniškimi proizvodi, in mi lahko 
trdimo, da si je z njimi njegov mladi talent častno mesto pridobil in za dolga leta 
zagot^vil hvaležen spomin v našej književnosti! 

PoziT sloTenskim pisateljem! Odbor Matice Slovenske obrača se do vseh 
rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, naj bi čim preje tem bolje tuđi letos 
poslali kaj primernih doneskov za Ictošnji Letopis. Kakor lani vzprejemali se bodo tuđi 
letos V Letopis samo izvirni znanstveni in znan stveno-pončni spisi iz 
raznovrstnih strok človeSkega znanja; vendar je želeti, da bi častiti gospodje pisatelji 
svojim razpi*avam izbmli takc predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam 
naroda slovenskega ter zaradi splošne zanimivosti prijajo večini Matičnih družabnikov. 
Rokopisi naj se pošiljajo do konca aprila t. 1. predsedstvu Matice Slovenske v Ljub- 
ljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vzprejetim spisom bode se izptaiSevala, 
kedar se knjiga dotiska. Prvosednik: Grasselli, odbornik: Marn. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Ske<. 



Leposloven iri znanstven liši. 



Leio V. T CeloTcI, 1. maja 18S». Slet^. o 



A r a b e 1 a. 

Roman. Spisala Pavlina Pajkova. 

Osmo poglavje. 

fdslej naprej ništa se več Arabela in profesor izogil)ala. Kedar je bil 
ta na vrtu, naneslo se je vselej, da je bila tuđi Arabela oiuli. Oba 
8ta se pa hotela izogibati, ali neka skrivna moč, ki je izvirala iz sorod- 
nosti njunega značaja, gonila je enega k drugemu. A navadno sta se 
le malo med seboj pogovarjala. Profesor jo je zapazivši že z daleka 
pozđravil in sicer nekoliko uljuđneje, kakor je bila njegova navada. Će 
je priSel v njeno blizino in je govoril z njo nekoliko navadnih besed, 
upirale so se njegove oči tako strogo va-njo, kakor bi jo hotele prebosti. 
Arabeliu ođzđrav je bil vselej hlađen; z ueustrašljivim izrazom v očeh 
ustavljala se je njegovemu ostremu pogledu. Ko sta si tako neprijazno 
stala nasproti, bila sta podobna huđima sovražnikoma, ki jedva pričaku- 
jeta, da se napadeta. 

„Ljubi Walter," začne nekega dne doktor Waldek proti svojemu 
sinu; „kdaj ps^ mislit odpotovati? Tvoj dopust se je že i)redvćerajsnjim 
začel. Nekaj đenarja sem ti že za ta namen pripravil ; dve sto goldi- 
narjev dobiš takoj s seboj." 

„Kaj nimate več đenarja pri roki?" odvrne profesor slabe volje. 

„Nimam," odgovori oče v skrbeh. „Žid Karpeles mi uoče ali pa 
ne more izplačati še eden del posojenega mu kapitala, kakor mi je i)rej 
obetal. Moram se tedaj zadovoljiti s tem, kar mi je zdaj izročil. Toda 
ti ne bodeš zavoljo njega trpel pomanjkanja," nadaljuje z važnostjo. 
„Ako mi Karpeles v dveh mesecih ne poplača zopet nekaj dolga, bodem 
začel postavno postopati z njim." 

„Ne storite tega," prosi sin kakor prestrašen; „že zavoljo njegove 
rodbine ne." 

16 



22(y 

„Kaj briga mene njegova rodbina?" oclvrne staiec s povzđignoniin 
glasom. „Moja potrpežljivost in Clovekoljubnost ima tuđi svoje meje. Ti 
moraž iti v Beč in moraš tam tuđi živeti. Karpeles ima tedaj plačati ali 
z lepim ali s budim."* 

„Ako vam, oče, ne bode mogoče se nekaj denarja poslati mi v 
Beč, bodem si pa drugače pomagal. Kupoval si ne bodem namreč v t^Mn 
pol letu tobko dragocenih knjig in tedaj upam z dvema sto goldinar- 
jema, ki mi jih boste dali seboj, in pa s svojo plačo med tem izbajati. 
Ako bi pa res ne mogel, povrnem se pa pred časom domii," razlaga 
profesor s hitrim, toda bolj tihim glasom, a med tem išče hlastno nekaj 
med knjigami. 

„Da, da, vrni se nazaj, prej ko moreš, Walter," prosi z žarečim in 
veselim licem mati, ki je ves čas z žalostnim obrazom poslušala ta 
dvogovor. 

„Kakor misliš, Walter," pristavi oče iznenadjen. Zdelo se mu je 
neverjetno, da se sin, ki je ćelo leto t^^žko čakal dopusta, zdaj vede na 
enkrat, kakor da ga ta nič ne veseli. 

„Kdaj misliš tedaj oditi, \Valter?" oglasi se zopet mati. toda zdaj 
tako žalostno, da se jedva vzdržuje solz, „Vedeti moram, da ti pripra- 
vim potrebnih oblek in perila. Eden večji zaboj za tvoje knjige obet^ila 
mi je posoditi Karpelesovka; kajti naši zaboji so premajhni, da bi v 
enega spravili vse te knjige," in pri teh besedah pokaže na veliko ko- 
pico knjig, ki so na tleh v največjem neredu ležale. 

„Cenm bi nadlegovali druge ljudi?" odvrne neprijazno profesor. 
„Ce so naši zaboji premajhni, da bi v enega dejali vse knjige, vzamem 
pa dva zaboja seboj, ali pa nekaj knjig doma pustim." 

„Kakor te je volja, Walter," tolaži ga mati bojažljivo. „Pa samo 
ne huduj se; jeza bi ti škodila. Tedaj, kdaj odpotuješ?" popraša ona 
še enkrat in vzdihne. 

„Ali me že ne morete več v hiši trpeti, ker me silite, da bi šel?-* 
odgovori profesor kakor v šali, a njegovo lice je videti bolj ui)adlo, 
njegov pogled bolj raztresen. „Jutre odpotujem," reče pottMu s čemerno 
odločnostjo; „jutre s prvim vlakom; tedaj ob polšestih." — Rekši pa si 
vzame neko knjigo, dene kapico na glavo in gre na vrt. 

Ko sin odide, i)ogledujeta se nemo nekaj časa oče in mati. 

„Kaj ima najin sin, Fabijan?" pretrga žena tihoto in glas se j(»j 
trese same nemirnosti. „On je od dne do dne bolj zmeden." 

„Ravno sem hotel tuđi tebe vprašati," odgovori doktor v skrbeh 
in gleda skozi okno za sinom, ki je baš stopil na vrt. 

„Pa ne, da bi se mu ziutelo — ?!" poprašuje Waldekovka, kažoča 
s prstom na čelo, z groznim strahom v očeh, kakor da bi hotebi reci. 



227 

da bi se diu iie začelo mešati. Ali zadnje beseđe ne more izgovoriti in 



„Čemu se udaješ tako bedastim mislim?" pokara jo doktor nevo- 
ljen, A skrb, ki se mu bere pri tem z lica, ovaja, da vznemirjiije i 
njega isti strah. 

Med tem pa je hodil profesor po vrtu. Ali on ni gledal kakor 
navadno v knjigo, če jo je imel tuđi odprto, temveč s čudnim nestrp- 
ljenjem išče nekaj po vrtu. Nenadoma pa se obrne, kakor da bi se bil 
premislil, ter se napoti proti kolibici, kjer je bila navadno Arabela. 
Tam Še ni bil on nikdar. Zatorej je Arabelina začudjenost tem večja, 
ko vidi nenadoma profesorja pred seboj. 

Arabela sedi v elegantnem naslonjači, spletenem iz španskega 
trstja, imajoča pred seboj na mramornatej mizici veliko odprto knjigo, 
iz ktere čita. Poleg knjige pa leži njen veliki vrtni klobuk, kterega je 
navadno nosila. Ker je Arabela nenadoma prižleca zagledala, ni imela 
časa dovolj, pokazati se v svojej navadnej odurnosti proti njemu. Z 
iznenadjenimi, široko odprtimi očmi, brez klobuka, ki jej je sicer po- 
krival visoko sanjarsko čelo ter dajal celemu obrazu starikav izraz, bila 
je čisto drugačna videti. Profesor je to tuđi takoj zapazil, vzlasti pa ni 
izpregledal, kako mlada se ona zdaj vidi. Zamaknen zre torej v ta 
skrivnostni dekliški obraz. Toda ni je še bil dobro pogledal, in ta obraz se 
zopet izpremeni. Njene oči postanejo mahoma majhne in odurne, njeno 
čelo neprijazno, njeni nosnici trepetate in usta so se siloma hitro stis- 
nola, kakor pri človeku, ki premaguje kakšno bolest. Tuđi profesorjevo 
lice, ki je bilo za trenotek postalo jasno, se zatemni. Videč njeno 
hitro izpremembo, pa reče kratko: ^ Kakor vidim, motil sem vas pri 
čitanji. Hotel sem se le mimogrede od vas posloviti, ker jutre odpo- 
tujem." 

Ko bi bil profesor, izgovorivši te besede, pogledal Arabeli v obraz, 
videl bi bil na njem neko izpremembo. Kakor blisk, ki neprijetno raz- 
sveti temno, v oblake zavito nebo, tako je na Arabelinem osornem lici 
hitro spreletela rudečica bledobo. To pa je trajalo samo trenotek, in 
potem zadobi njeno lice zopet prejšnji izraz. 

„Ali je potreba, da se od mene poslavljate?" odgovori z navadnim 
maločutnim naglasom. „Prijateljstva itak ni bilo nikdar med nama!" 

„Res ni ga bilo," odvrne profesor mračno ; „ali od najinega zadnjega 
pogovora pred štirinajstimi dnevi zdi se mi veđno, kakor da niste vi 
srečna. Zato sočustvujem od tedaj z vami, dobro vedoč, da ni otož- 
nemu srcu sočustva nikdar preveč. To je tuđi uzrok, zakaj sem se hotel 
od vas posloviti." 

„Nepotrebno sočustvo 1" pristavi Arabela z zamolklim glasom. Hoče 
se namreč pokazati trdo proti njegovim besedam, a pri tem jo nekaj 

16* 



228 

obhaja, da jej bije srce hitreje, glas pa zastaja v grlu, da ne more 
mirno govoriti. „Človek naj se uda svojej osođi," nađaljuje deklica, ^in 
zadovoljnost ga ne bode zapustila. Kdor pa je zadovoljen, ta je tuđi 
srečen." 

„Slutim, da si hočete vi po tem potu pridobivati svojo srečo," 
odgovori resno profesor. „Vprašanje je samo, ali je ta pot tuđi najboljša. 
Je-li namreč taka sreča tuđi stanovitna? I'* 

^Kako neverjetno mlado je Se vaše mišljenje pri vsej vašej res- 
nosti in duševnoj zrelosti," odgovori Arabela z resnobnostjo, ki je nje- 
nim letom čisto nenavadna. „Ali vas še ni izučilo življenje, da se mora 
človek boriti z bolestjo, da jo odžene, ali ne sme je zaklepati v sebi in 
gojiti jo?" 

Pri teh besedah oblije jo rahla rudečica. Cutila je, da je bilo ne- 
primerno njega podučevati. Povzdignola je oči, da vidi, kako jo najbrže 
on posmehovalno ogleduje ; ali zmedena je hitro povesi. 

Kakor zamaknen poslušal je profesor njene besede. Bile so prve, 
ki so se mu bolj prijazno glasile. Njegovo oko je ol>čudovaje zrlo v njen 
obraz, kakor da se hoče prepričati, ali more res to belo, gladko dekli- 
ško čelo gojiti tako globoke misli. 

Arabela se sramuje, da je pri njegovem pogledu povesila oči. 
Hoteč poravnati svojo slabost in pokazati mu, da se njega nič, prav nie 
ne boji, upre šc enkrat va-nj svoje mirno, čisto oko. In ta pogled je 
bil njun prvi, globoki, osodepolni pogled. 

V resnici nahaja se neki upliv duše na dušo; neka omamljenost, 
neki čut večne zdi-uženosti biva že v prvem pogledu dvojih očij. To 
sta tuđi obadva čutila in obadva sta se prestrašila. Dolga tihota je na- 
stala potem. 

„Vi čitate biblijo," reče na enkrat profesor z negotovim glasom, 
kakor da bi se bil ravno iz spanja prebudil. „Ali ste tako vneti za 
svojo vero?" 

„Da sem!" bilje odločen Arabelin odgovor, in bledejSa kot na- 
vadno se ona zravna, položivši kakor v potrjenje roko na odprto knjigo 
rekoč: „Vsakega značajnoga človeka sveta dolžnost je, gojiti in spošto- 
vati vero, v ktero so verovali njegovi predniki." 

„In ko bi ta vera ne bila prava?" popraša jo profesor kakor pre- 
strašen in vidi se mu, da se že naprej boji, da bi mu ne bil po godu 
Arabelin odgovor. 

„Vsak človek misli, da je le ona vera prava, v kterej je rojen,** 
odgovori ponosno Arabela in ga neustrašljivo pogleda. „Vi gotovo tako 
o svojej veri sodite, jaz pa ravno tako o svojej. Le enega in istega 
Boga pa molite naju obeh veri, če ste si tuđi v di*ugem jako različni. 
Toda pustiva to," dostari siloma in obrne od njega svoj pogled. „Vi ne 



229 

boste mene na svojo vero izpreobruoli, meni pa je zadnja misel, da bi 
vas jaz pridobila za svojo. — Ako pa jutre odpotujete, kakor pravite, 
potem pa ... . srečen pot!"^ Izgovori vši pripravlja se na odhod. 

Profesor ničesa ne odgovori. Kakor uničen odmakne se nekoliko 
od kolibinega vhoda^ da pusti Arabelo mimo, ter se jej nemo in zme- 
deno pokloni. 

Drugo jutro za rana, ko so v vili še bili vsi v postelji, pripravi 
se profesor na odhod. Najprej se poslovi od starišev, a priledši k vozu, 
ki je že čakal na -nj, da ga odpelje na kolodvor, domisli se na enkrat 
nečesa ter se takoj vrne in napoti proti vi*tu. A na vrt vendar ni šel; 
temveč pred vrtnimi vrati se ustavi ter pogleda na ono okno prvega 
lutdstropja, kjer je vedel, da je Arabelina spalnica. Ozrevši se na okno, 
pa močno zarudi. Med bogatimi damaščenskimi preprogami zapazi njegovo 
bistro oko nekaj belega. Profesor povzdigne hitro klobuk v pozdrav in 
kakor da bi ga čula Arabela skozi zaprto okno, zakliče jej : Z Bogom ! 
A potem sprebiedi in preplašen obrne se hitro ter zopet izgine. 



Deveto poglavje. 

„Povem ti, da je tako, kakor sem ti pravila," govori Karpelesovka 
vidno razjaijena zvečer onega dne, ko je bil profesor odpotoval, proti svo- 
jemu možu, ko sta se po večerji sama pogovarjala o dnevnih dogodbah. 
„David je prav dobro videl, kako se je v jutro Arabela pri odpiiem 
oknu do solz ginena poslavljala od njega. Profesor pa, ta nesramnež, 
klanjal se jej je v enomer. Tako, vidiš, obnaša se ta tiha voda. Sra- 
moto in škodo nam bo še delala v hiši. Da, da, prav taka bode, kakor je 
bila njena mati; saj jabelko ne pade daleč od debla," beseduje židinja 
kakor besna in se v enomer guga na stolu. 

„Ba! niti deseti del tega ni resnica," odvrnc Karpeles malomarno 
in zehne zaporedoma, da mu že stopajo solze v zaspane oči. „Meni je 
dovolj, da ti je David to povedal, in jaz postanem neveren. Saj se David 
baš ob petih zjutraj ziblje v najboljšem spanji." 

„Pa danes se ni, ravno danes ne," zagotavlja mu žena. „Sama 
božja previduost je tako naključila, da je bil danes že ob petih po 
konci." 

„Povej tedaj bolj na tanko, starka," meni žiđ dobre volje. „Kako 
in od kod je David zapazil ta dramatični prizor?" 

„Ne smem povedati, kako, Izidor ; a resnica je vendar, gola, sveta 
resnica!" 

„Potem pa že ne verjamem niti ene besedice o vsera tem," odvrne 
inož z nasmehom. „Da je David nepoboljšljiv lažnjivec, tega ne moreš 






230 

tajiti, Rebeka; Arabela pa je znacajua, o tem sem prepričan; poleg 
tega pa ima prevee žeuske dostojiiosti v selii, đa bi se tako smešno 
obnašala proti človeku, ki ne bode ia ne more nikdar postati njen soprog. 
Pa še ta profesor, ta knjigožerec, ta sovražuik žensk! Ha, ha! Re- 
beka moja, da moreš res kaj takega le misliti!^ In tii se zagrohoče 
zamolklo. 

„Da, sovražnik žensk!" zasmeje se Karpelesovka porogljivo. „Ali 
ne veš, da so ravno oni moški, ki pravijo, da sovražijo ženske, da so 
ravno ti navadno prvi, ki se ulovijo v ženske nu'eže? Pa da bodeš ven- 
dar verjel, Izidor, da se David takrat res ni zlagal, bocem ti vendar na 
tanje i*azložiti, kako je on zavohal ta skandal. Samo pokregati ga ne 
smeš potem, Izidor!" 

„David je danes ob pol petih vstal," pripoveduje ona, „da bi one 
lepe hiiiške za - se pobral, ktere si bil ti včeraj vrtnarju ukazal nabrati. 
Kaj hoćeš?" nadaljuje z dobrikovalnim glasom; „on je pač še otrok; 
ne smeš um v greh šteti take malenkosti! In pri tej priliki je tedaj 
tuđi na tanko videl, kar sem ti ravnokar povedala. On pravi, da lahko 
priseže, da mi je povedal resnico." 

„Ravno njegovej prisegi najmanj zaupam," meni žid resno. „Ali 
že greš spat, Rebeka?" popraša jo potem in globoko zehne. 

„Ne," odgovori ona zamišljeno. „Še nocoj moram govoriti z Ara- 
belo in prepričati se, ali in koliko je resnice v tem. Stvar me jako 
vzuemirja." 

„Kakor misliš," opomni žid z zaspanim glasom. „Samo glej, da 
se z ujo bolj ko mogoče mirno obnašaš. Bodi zvijačna in ne povej jej 
kar na ravuost svojega mnenja. Ukroti vendar svojo naglost in jezo 
proti njej ; kajti predobro veš, da se siloma pri njej čisto nič ne 
opravi." 

Kmalu potem je Karpelesovka stopila v spalnico svoje rejenke. 
Toda ta je bila prazna. Kod hodi Arabela ob tej uri? misli si vznemir- 
jena ; deseta ura je že odbila ! Ravno hoče poprašati Arabelino služ- 
kinjo, kje bi bila gospodična, ko priđe Arabela z velikim ključem in 
majhnim zavitkoin starih oblek v roki. 

Začudjena gleda Kai-pelesovka zdaj na Arabelo, zdaj na ključ in 
zaviteJc kterega je deklica zapazivši teto vrgla 5 zadregi na stol, ključ 
pa ravno hotela utaknoti v žep. 

„Glej jo no!" začne potem s pomenljivim nasmehom; „od kod pa 
priđeš Arabela s tako romarsko culico in s tem velikanskim ključem? 
— Pa prehladila si se tuđi pri svojem ponočuem sprehodu. Vsa si 
bleda v lici. Se ve, ni drugače mogoče, kar tako okoli hoditi, raz- 
oglava in brez ničesar na ramah; noč pa je danes tako hladna in 
mokrotna!" 



231 

y,Motite se, teta; meni je čisto dobro, "^ odgovori Arabela mirno, 
ili ona neprijetna osupnenost, ktera jo je bila s prva obšla, zapusti jo 
polagoma. „V zavitku pa imam staro obleko neke revne, bolne ženske. 
Uočem jo popraviti/ 

„Aha! tedaj milosrčna sestra si tuđi posUila, ArabelaV'' opazuje 
Karpt»lesovka nekako porogljivo. „Po kom pa si podedovala to lastnost? 
V rodbini Karpelesovej ni ta doma. — No, no! pa saj je to lepo in 
prav; samo dovoli, da te opozorim, da je nehvaležnost in zvijačnost na 
svetu brez konca in kraja, in torej je previdno, vselej tuđi prav po- 
misliti, koum kaj dobrega storimo. Prigodi se včasih, da meni človek 
revežu pomagati, pri tem pa le podpira lenobo. Prav za prav bi bila 
lahko tuđi mene za svet poprasala. Vedno sem ti nadomestovala mater 
in marsikdaj sem ti z modrimi nasveti stala na strani,** 

„Jaz mislim, da je čisto nepotrebno vprašati koga za svet, ako se 
lioče dobro delo storiti," odvrne Arabela. „Kako pa si naj tolmačim ta 
Viis pozni pohod, teta,'* pristavi ona hitro 2>otem in zna se jej, da jej ni 
ljubo dalje govoriti o tem. 

„Ravno sem zvedela," začne Karpelesovka in pogleda Arabeli oštro 
v obraz, „da si danes za rana slonela ob oknu in se bridko jokala. 
Hotela sem torej zvedeti, ali se ti je po noči kaj neprijetnega pripetilo, 
in kako to, da nisi ničesar nam povedala o tem? Saj veš, kako se skr- 
bimo vsi za te." 

„Jaz, da bi se bila na oknu slone jokala, pravite?" začudi se 
Arabela srdito in rahli mraz jo pretrese. „Kje ste zvedeli to laž?!" 

„Bog hotel, da je laž!" odgovori Karpelesovka s poudarkom, 
vedno ostreje opazujoč Arabelo. „Ali bilo je tako, kakor sem ti pravila. 
Na tvojem oknu se je nekdo bridko jokal ; in kdo bi bil to drug, ako 
ne ti?" 

„Mogoče," odvrne Arabela mrzlo in migne malomarno z ramami ; 
„ali jaz nisem bila. Tuđi veste prav dobro, teta, da jok ni moja slabost. 
Jaz solz že davno več ne poznam," končuje ona slovesno. 

„Ilavno zato sem se tem bolj začudila in prestrašila začuvsi to," 
meni Kai-pelesovka z manj sumljivim obrazom. „Sklepala sem, da te je 
uiorda ganolo žalovanje stare Waldekovke, ktera je ravno ob istem času 
tugovala po sinu, ki je takrat odhajal." 

„Jaz spoštujera Waldekovo rodbino, ker je tega vredna," odgovori 
Arabela nekoliko zmedena, a s precej mirnim glasom. „Vendar pa moje 
znanje z njimi ni tako iskreno, da bi se solzila, ako vidim, da mati 
žaluje po sinu, kedar ta odpotuje. Vsaj si mislim, da materino oko ne 
more ostati suho, če zre za svojim odhajajočim otrokom. Taka bolest 
pa ne more vzbujati občnega sočustva, ker je preveč zasebna." 



232 

„Dobro, dobro! Veseli me, daje tako,^ deje Karpelesovka dvom- 
Ijivo. „Ali pa je tebi res vse eno, ali profesor odpotuje, ali iieV*' po- 
l)raša jo poteiu iieuadoma, iu njene oči dajejo od sebe masčevaJen 
odsev. „Rada si se z njim pogovarjala," nadaljuje brezmilostno, zapa- 
zivši, da Arabela obledi; „kdo te bode tuđi odslej naprej kratkočasil 
in dvoril ti?" 

Arabela molči. Čutila je, da je nekaj resnice v tetinih obrekoval- 
nih besedah. Žal jej je bilo rćs po profesorji, toda ne iz onih uzrokov, 
ktere jej je teta hudobno naštevala. Občutila je neko praznoto po nje- 
govem odhodu, a sama ni vedela zakaj. Resnica, ki jo komu na ravnost 
povemo, dela pa viđen utis na človeka. A pri vsej tej resnici si vendar 
ni Arabela imela kaj očitati glede svojega obnašanja in občevanja z 
njim. Profesor jej je bil takrat na vrtu naznanil, da bode v jutro za 
rana odpotoval, in hotel se je prijateljski od nje posloviti. A ona ga je 
le površno in hladno pozdravila. Ravno ta njena neprijaznost proti 
njemu ćelo pri slovesu pa jo je potem pekla skozi ćelo noč. V jutro se 
je jako rano vzbudila in sama ne vedoč zakaj. hrepenela je profesorja 
se eukrat videti ter mu želeti srečen pot. Prežala je v ta uamen na-uj 
za zaprtim oknom, a prestrašena se tuđi takoj umaknola, ko ga je za 
preprogami nenadoma zagledala, zročega na njeno okno. Njegovega 
pozdrava pa ni ne videla niti čula; zato jo je zdaj neprijetno presunolo, 
kar jej je teta očitala. Čista vest jo je torej kmalu ohrabrila. Njeno 
lice je zadobilo prejšnjo barvo, njena zvuaanjost prejšnjo mirnost, tako 
da vidno razžaljena odgovori: „Takim nesramnim obrekovaujem ne da- 
jem odgovora. Povem vam pa, teta," dostavi ponosno, „da prav dobro 
vem, do ktere meje sme devojka, ki je obljubljena nevesta, občevati s 
tujim mladenčem. Svoje dolžnosti pa poznam in proti tem se ne bodem 
jiikdar pregrešila, če tuđi do svojega ženina ne čutim niti najmanjšega 
nagnenja." 

„Nehvaležnica!" odvrne teta. „In Samuel te tako zvesto ljubi! In 
na njegovoj strani te caka tako srečno življenje !" 

„Životi brez duše, to ni življenje, tem manj pasreča!" bilje Ara- 
belin odgovor. 

„Seveda na strani tega čudnega profesoija bilo bi ti bolje živeti, 
t(» vem," odvrne jezno Karpelesovka, ktero je neizmerno dražila Arabe- 
lina hhidnokrvnost. „Ali vedi," nadaljuje z zmagovalnim naglasom, „da 
kakor jaz Samuela poznam, tako tuđi vem, da bi on prej vse storil, nego 
dovolil, da bi postiUa ti profesorjeva. In poleg tega, ali si pomislila kdaj, 
Arabela, kakšno brezdno leži med vama zavoljo različne vere?!" 

Arabela ni bila več bleda, temveč postala je rumenega, upadlega 
lica; z roko j)a se je podpirala ob mizo, kakor da bi jo obhajala 
omotica. 



233 

Kar jej je teta govorila, to se jej je zdelo strahovito, iiezaslisiiiio. 
„Teta!"^ vzklikue potein razburjeiia, ^ktei'i iiesramiii obrekovalec vas je 
tiiko zmotil, da ne veste več, kako bi me bolj žalili V Moja vera," nada- 
Ijuje nekako slovesno, „je meni draga in sveta; če žc zavoljo drugega 
ue, vsaj zavoljo tega, ker je ona gotovo tuđi moje pokojne matere. Prej 
bi pa hotela izgubiti življenje, nego zatajiti svojo vero ! Ali niste s tem 
zadovoljni?^ popraša po kratkem preraolku s povzdignenim glasom, z 
valujoeimi prsimi in z bolestnim izrazom okoli usten, kakor da bi si bila 
8 to izjavo podpisala svojo moralno smrt. 

„Zato pa se bode on tebi na ljubo odpovedal svojej veri," zago- 
tavlja Karpelesovka z nekim prepričanjem. „In ti vendar pri vsem tem 
ne bođeš nikdar njegova soproga. Dobro si zapomni, Arabela, moje 
današnje prorokovanje; nikdar!" 

Arabela se je obrnola od tete, ko je ona to govorila. Neki gnus 
se jej je pokazal na lici, ko je poslušala njeno besedovanje. Ko pa 
Karpelesovka utihne, reče Arabela vidno utrujena: „Jutre nadaljujte, 
teta, ako vam še kaj srce teži. Danes sem že pretrudna; rada bi že šla 
počivat." 

Karpelesovka se Arabeli približa, primakne svoje odurno lice k 
Arabelinemu in reče hudobno : 

„Na moje zadnje besede si mi pa še dolžna odgovora. Aha! ne 
upaš si pogledati meni na ravnost v oči; tvoja vest ni torej čista," 
nadaljuje triumfovalno, ko odmakne Arabela svoj obraz od njenega ter 
gleda v stran. 

„Kakoršen je človek, takošna njegova sodba!" odgovori Arabela 
hitro z neko đostojnostjo, a brani se pogledati jo. „Na mnenje, ki ste 
ga izrekli glede moje osebe, odgovorila sem vam vestno. Na mnenja, ki 
ne zadevajo mene, pa nimate pravice zahtevati od mene odgovora." 

„Bode ga pa gospod profesor sam moral dati, in sicer Samuelu 
Siiuiemu. Te dni mu hočem pisati, naj se čim preje povrne domii." To 
rekši, odidc Karpelesovka iz sobe in zaloputne dveri za seboj. 

Drugi dan, ravno ko je vrtnarica posodo od svojega bornega za- 
jutreka z miže pospravljala, stopi v kuhinjo Karpelesovka. 

„Fej ! kakošen duh je tukaj," bile so njene prve besede. .„Zakaj pa 
iiič ne zračite, ve lenobe?" 

„Oprostite, milostljiva gospa," izgovaija se v zadregi uboga žena 
iii jej spoštljivo roko poljubi; „nisem še utegnola. — Pojdi Lojzek in 
poljubi milostljivej gospe roko," nagovarja nato svojega petletnega 
faiitička in med tem mu hitro z belim zastorom ol)riše mala ustica. 

„Je že prav; bode^ pa drugikrat," brani se gospa. „Preveč si mi 
umazan, da bi dala tebi roko poljubiti. Kaj se pa godi z onim paglav- 
ceni, Reza? Ali ne vidiš, da ga hočejo muhe snesti?" nadaljuje kažoča 



234 

z gnusom ua spečega đojenčka v zibeli, po čegar ol)razu se je več nuih 
shajalo. „Več čistote, Uoza, već čistote je treba! Ali nimas dovolj vode 
V hisi, da bi ga umivala V" 

Roza stopi k zibeli, zapođi muhe od detcta, potem pa z ruto zibel 
pogrne. „Milostljiva gospa," opazuje nato osramoćeua, „počastili ste me 
daiies nepričakovano zgodaj s svojo pričujočiiostjo. V jutro pa imam 
toliko dela, da pred deveto — deseto uro ne utegnem nikdar snažiti 
otroka." 

„Ali merida misliš, da bom tebe dovoljenja prašala, kdaj smeni 
pritiV" odgovori Karpelesovka osorno. „Pridna hisna gospodinja mora 
imeti ob vsakc>j uri siuižno hišo in otroke.** 

Roza vzdihuje skrivonui in gleda po strani na svileno oblačilo 
svoje gospodarice ter si misli pii tem : Tebi je že mogoče ob vsakej 
uri biti nalispanej, ki imaš vodno služkinjo okoli sebe! A jaz moram 
najprej skrbeti za gospodarjevo živino in vrt in se le potem za dom 
in otroke. 

„Ali mi ves povedati, Roza," prične Karpelesovka prijazneje, „za 
ktero ubogo, bolno žensko skrbi neki gospodična ArabelaV" 

Roza se prvi trenotek ne more domisliti in odgovori odkritosrčno, 
da ničesar ne ve. 

„Sinoči, po desetoj uri," nadaljuje gospa, „prišla je Arabela nazaj 
od nekod, menda iz blizine, ker je bila oblečena kakor doma, in seboj 
je prinesla zavitek raztrganih oblek, da bi jih popravila, kakor mi 
je rekla." 

Roza zbledi. Predobro je vedela zdaj, čegave so one obleke iii 
ktero ubogo žensko obiskuje Arabela. Od strahii nič ne odgov(»ri. 

„Ali mi brž ne poveš?" sili jo Karpelesovka, ki je po njenej zmo- 
čenosti sodila, da mora Roza o tem nekaj vedeti. Toda vrtnarica ne da 
bi odgovorila, začne se j okati. 

„Menda vendar ne blaznice na j)odstrešjiV" poprašuje dalje gospa 
neverno, a usta joj trepečejo in barve se izpreminjajo na licih. 

„Da! blaznico," pritrdi vrtnarica zamolklo med zobmi. „Toda jaz 
nisem izdala skrivnosti, ktero ste mi zaupali. Gospodična Aral)ela sama 
iztaknola je to tajnost, ko je neki dan na podstrešji iskala nekaj ter 
čula blazničino vpitje. Potem je odločno zahtevala od mene, da jo mo- 
ram voditi k njej. Ker mi je pa gospodična Arabela sveto obetala, da 
ne bode iz njenih ust nihče zvedel, kdo biva na vašem podstrešji, vodila 
sem jo k njej. Menila sem, da je to vendar bolje, kakor pa da bi ona 
po dnigem potu prišla do nje. Saj mi je znana trdna volja gospodično ; 
a tuđi njeno dobro srce mi je znano zdaj in jaz vem, da je ona prav 
vesela, da so njena gospa teta tako človekoljubna in milosrčna, da skr- 
bijo — ." 



235 

„Molči!"* pretrga Karpelesovka razdražeiia Rozino govorjenje, in v 
njenej sicer oholej zvunaiijosti se je zdaj pojavil neki strah iii neka 
pobitost. „Čemu toliko čenčašV — Arabela ne snie več k blaznici. Si-li 
me razumela? — In da se to ne more zgoditi, bodemo jej še danes dali 
drugo bivališče. — Bodi tiho in ne govori, če te nikdo ne vpraša," 
zavpije zdaj jezno nad vrtnarico mahnovši z roko po njej, da jo malo 
zadene, ko vidi, da hoče bojažljivo nekaj povedati. „Hočem pa se prej 
s svojim gospodom soprogora posveto vati in po tem ti še le dam na znanje 
najin sklep. Ali glej, da nikomur o tem ne zineš; tem manje pa proti 
gospodični Arabeli, če ne — !" Tu umolkne in pokaže ukazovalno z roko 
na vrata. „Upam, da me razumes,'^ pristavi odhajajoča. „Le eno besedo 
mi izgovori o tem proti komu, in v trenotji te dam s tvojo rodbino vred 
vreči na cesto !^ 

(Dalje priđe.) 



Dom. 



I. 



JSIa lipo se deiVk naslonil Je mlad, 

Okoli se rajska razcveta pomlad, 

Pod nogo šumi mu potoćiea vir, 

Šumi in beži in budi mu nemir. 

In z zlatimi kodri mu sapa igra, 

Se žene v daljave in mu šepeta: 

„Z menoj na daljave!** — oko pa mu zre, 

Kak* log se razgrinja in polje cvete, 

Kak' dvigajo k nebu se silne gore, 

Ćrez nje hrepeni mu nemirno srce. — 

Od doma želi si ubogi otrok. 

Da vrže v življenja nemirni se tok! 



II. 

In leta teko! V doraači se svet 
Mladeneč ćrez dokaj vrnil je let. 
Poto{5i(^4i kraj na lipi sloni, 
Otroških mu let spomin se budi: 
Kako je otrok pod lipo igral 
In kaj mu božeči pravil je val, 
Kako je brezskrben sanjal, vesel, 
Pišćalke si delal, pesni si pel, 



236 



Kako gu JH gnalo mlado »rce 

Od doma med svot vT*ri sinje gore. — 

Veselja iu sreće tam je iskal, 

Veselja iu sreće svet mu ni dal. 

Ogledal si uiesto, beli je grad. 

Pri zlatu pa našel tugo in jad; 

Povsodi je videl teći solze, 

Povsodi je gledal bridko gorje, 

Kak' kleto zlato pravico slepi, 

Kak' kleto zlato izdajstvo rodi. 

Vso gledalo mu je mlado oko, 

In bridko mu je srce in tesno. 

A še mu je veni, up še goji, 

Šc sanja in zida svetle gradi, 

Še ljubi srce vesoljni mu svet 

In ljubi dekle, kraljico deklet! 

Srce hrepenelo pać je nazaj, 

Tja V tiho domovje, ljubljeni kraj, 

Kjer stara mu mati v skrbi živi, 

Kjer sanja, ko sanjal prejšnje je dni. 

A žene pogum mladostnih ga let 

Osrećiti vse, oblažiti svet; 

Dobiti si hoće z lastno močjo 

Bogastva in slave, devo ljubo! 

„Ostani!" mu sicer pravi srce, 

Mladenća pa slava zove, on gre! 



111. 

Ćrez dolga leta skozi vas koraka 

Postava resna krepkega možaka; 

Lasje na glavi so mu osiveli, 

A krepki še so udjc v moći ćeli; 

Mladosti ognja nm v oćeh ni zreti, 

A samosvestno zre oko po sveti; 

Pać lica jasnost se je izgubila. 

Na -nj skrb je svoje znamenje vtisnila ; 

A lica krepka nam poteza pravi, 

Da krepko v bran se mož viharjem stavi. 

Po svetu daleć sreća ga je guala, 

Mu tuje šege, tuj mu svet kazala, 

Tujina pa nam želje ne omaje 

Vrniti v drage se domaće kraje. 

Domu prignala želja ga je živa, 

A davno majka v grobu mu počiva. 

In ko koraka po domaći vaši, 

Noben pozdrav mu proti se ne glasi: 

Ko vas, ko staro crkev ogleduje, 

Vse znano je iu vendar vse mu tuje! 



237 



Za njim oko pać marsiktero gleda 
In marsikdo, kdo tujec je, pozveda. 
„Poznal sern ga otroka," starec pravi, 
„Še pomnim ga, ko da je bilo davi." — 
„AF samee," hiSe gospodinja vpraša, 
„Življenje brez družice še prenaAa?" — 
In kraj vaši se sveti hida bela, 
Pred njo z otrokom mati je vesela; 
On gleda dete, mater in spomini 
Bude se, skriti mu v srca globini. — 
A nikuo njega srčno ne pozdravi 
In on: ,^minolo je," pri sebi pravi. 
Naprej pod vas samotna pot ga vodi, 
Kjer potok žene se po belem prođi. 
Potoka kraj stoji 5e lipa znana, 
A davno že od strele je razklana; 
Drevo se brani smrti, še poganja, 
A suhi vrh mu zgodnjo smrt oznanja. 
Mož misli: „Nam osoda je enaka, 
„Ko mine ovetje, le propast Še raka." 
Valove gleda lahno žubore^'e, 
Iz njih bliš^'i mu slika davne sreće, 
OtroAkih dnij, mladostnih sanj in dobe, 
Ko stresajo moža viharjev zlobe; 
Budć se upi, strah i u domišljije, 
Izdih iz prsij možu se izvije! 
„Pokopal sem vas," pravi, „slike krasne!" 
In dalje gleda na valove jasne. 
Glej, druga slika se iz dna prikaže, 
Oj krasna slika, toda slika laže: 
Nebeske rasti, ćarobnega liea 
Iz dna prikaže krasna se deviea! 
„Izgini!" mož zavpije, „lepa ka^a, 
„Ki Y stnip življenja bitje preobi*a<^a !" — 
Še dolgo slonel je, valove gledal. 
Kaj mislil je, nikomur ni povedal; 
Srce m\\ trdo, moSko ponosito 
Skrivnost je v sebi obranilo skrito. 
Od^l rnobV' iz rojstnega je kraja; 
Dolžnost na delo zove, — mož odhaja! 

Mirko. 



238 



Stari Đžuldaš in i\jega sin Mamet 

Povest iz življenja v srednje - azijatskib pnstinjah. — Ruski spisal N. N. Karazin, 

preložil f Fr. Jos. Reniec. * 

PredgOTor. 

fržkoiie ne bodo vseni častitim čitateljem dovolj znani kraji in pre- 
l)ivalci, kjer so vrsi sledeča povest, natisnena v ruskem leposlov- 
neni listu „Njivi" od leta 1881. Zategadel hočem v kratkih potezah 
narisati deželo in Ijudi^ o kterih se je še le poslednji čas jelo govoriti 
po svetu. 

Dejanje povesti vrši se na spođnjem teku reke Amu-Darje (Oksus) 
izvirajoče kot Ak-su iz 5 hn dolgega jezera Kul -i -Pamir-churd leže- 
čega pod 37" 15' severne širine in 91® 30' vzhodne đolž. 4145 m visoko 

V deželi Vachan. Izliva pa se reka v oblild delte v Aralsko morje. Ona 
teče V svojem spođnjem delu po precej globokej strugi od jugo-vzhoda 
proti severo - zahodu, deloma od jutra proti zahodu. Meseca aprila prične 
naraščati in julija zopet padati. Med tem časom razli va se po obeh 
krajih, in žiroko in različno grmovje in rastlinstvo zaznamuje, kako 
daleč ona tedaj šega. V Hivanskej oazi so napeljani iz nje nuiogi vodo- 
toki, ki namakajo polja. V If). veku izlivala se je še v Kaspijsko ali 
Hvalinsko morje, ali to strugo, ktero je zapustila vsled mnogih vodo- 
tokov proti Aralu, zameli so s časoma viharji s pustinjskim peskom. Ob 
levem bregu njenega spodnjega teka proti Kaspijskemu morju razpro- 

* V sponiin prerano umrlega rodoljuba in pisat^lja Pr. Remeca podamo njegov 
prevod Karaziuove povesti. Tii naj stoji pismo, s kterim je poslal prevoditelj ured- 
ništvu svoje delo: „Ker hoće Vaš eenjeni list „Kres" prinažati v svojih predelih tuđi 
prevode slovanskih jezikov, dozvoljujem si ponuditi Vam priloženo povest, ktero je 
prinašal letošnje leto ruski leposlovni, illustrovani list „Njiva". Preložil sem jo prav 
brez vsake izpremenibe. Ker se mi pa dozdeva, da Li povest v tej obliki zanidi nepo- 
znanja krajiv, Ijudij in obićajev utegnola biti tu in tam težko umevna, uapisal setn 
kratek predgovor. Besedam bolj nenavaduim dodajal sem većknit v oklepih nemški izraz 
ali pod trto kratko razl^giiuje. vrednosti te povesti mi pać ni govoriti; razsoditi jo 
znajo ritatelji sami. Le omenim naj, da je Ka ražin eden prvih sedanjih 
ruskih pisateljev. V Ljubljani dne 8. jan. 188L" — Dolgo smo hranili to povest 

V uredni.'^kej mizi. Na niišo prošnjo bil jo je pisatelj še eukrat pregledal in popravil, 
kar se mu je treba zdelo. Obžalujemo, da nam ni bilo mogoce prevod prej izdati, da 
bi bil preliigatelj sam še slišal sodbo slov. razumništva o njegovom prevodu. Ali seđaj 
prišel je isti ćas, ko se bode ta povest z većjim zanimanjem ćitala. Kajti baš zdaj 
.se zbirajo nad turkmenskim in afganskiin svetom gromonosni oblaki, iz kterih udar- 
jajo silne strele, ki bodo dolocile osodo ubogemu ljudstvu. Bati se je, da nastane ta 
svet krvavo bojišre med niskim in augleškim narodom. Uredništvo. 



239 

stira se široka turknienska pustinja (Turkmenija), po kterej so raztre- 
scne posebno ob tej reki in reki Atrek veeje in manjine rodovitrie oaze, 
ob (lesneni pustinja buharska. Povrsje teh pustinj je delonia popolnoma 
plano, (leloma posejano / nialimi, pesćeniuii holnii (l)arhani). Vegetacija 
je jako borna. Iz ibiat(\ s peskoni prevlečene, solnate zemlje prođira tu 
pa tani štepna trava in zamorjeno grmovje, ali po ćele dni daleč ne 
vidiš ve^krat drugega kot sam pesek, kterega viharji v visokih, smrto- 
nosnih smrkih vrti* po zraku raznašajoć ga na vse strani. 

Nasprotno so oaze, izmed kterih so največje Hivanska, Ahal-Te- 
kinska in Mervska, jako rodovitne. 

Prebivalci ob levem bregu proti Hvalinskemu morju so Turkmeni. 
Oni so tursko -tatarskega plemena in p(» veri muzelmanje. Število njih 
se ceni na eden milijon dus. Oni se dele v več plemen in Rusi ločijo 
jih, po odno^aji k njim, v mirne in nemirne. NajmogočiK»j§i so Tekinci 

V Ahal-Tekinskej in Mervskej oazi. 

Prebivalci oaz žive v kibitkah, malih kočah, ki se lahko prenasajo, 

V posameznih naselbinah, koje imenujejo aule. Neodvisni Turkmeni 
nimajo organizovane vlade. Osebe najbolj uplivne po bogastvu in hra- 
brosti stejejo se za voditelje in sprejemajo večkrat tuđi ime hana. Ali 
njihov upliv je ničeven. Trpe jih, dokler so z njimi zadovoljni. Turkme- 
nom njijvišja oblast je — njih običaj. Vsako pleme skrbi najrajši za -se 
in iz tega izvira tuđi vedno sovrastvo med posameznimi pleme ni. 

Turkmeni so neizrečeno hrabri. Dasiravno se pečajo s poljedel- 
stvom in živinorejo, vendar je njihovo glavno zanimanje in strast: na- 
padanje karavan, trgovskih col nov j)o reki Amu in ropanje po sosednih 
perzijskih in ruskih mejah, kar jim prinaša lep dol)ićek in tuđi čast in 
slavo med soplemeniki. Kedar hočejo napasti kako karavano ali iti na roj) 
na sosednje meje, zbero se nuiogostevilno, poslovijo se prav srčno od žen 
in otrok želečih jim dober uspeh, in mulla, njihov duhovnik, da jim na 
pot svoj blagoslov. 

V prejsnjih časih cvetla je pri njih trgovina s sužnjimi, za kar je 
bilo glavno trgovij^će lliva, ali odkar so si Rusi ta hanat podvrgli, ne 
pečajo se s Unn toliko in love ljudi bolj zaradi odkupa. 

(ilavna njihova moč so konji, ki slove daleč ok(di zaradi svoje 
lepote, sile in neverjetne vztrajnosti. Turkmen naloži na svojega konja 
za več dnij živeža za -se in za konja, vsede se na -nj in se odpravi na 
rop. Tako nat(»vorjeni konj prehodi več dnij zapored(nua po 70 do 80 
kilometrov na dan. Zato jih pa tuđi njihovi gospodarji zelo cenijo in 
lepo odevajo. 

Turkmeni so čedne visoke rasti, ko oglje crnih las in l)rade, dol- 
gega obraza, svetio -belih zob, majhnih, lesketajočih se umnih očij. Nji- 
hova narodna nosa je halat, t. j. dolga, nasej nočnej suknji podobna 



240 

halja, visoka, crna jančja kučma in čcvlji iz safijana s kljunasto vzvi- 
hanim, oštrim prednjim koncem. Oboroženi so večjidel z dvoce>Tiimi 
puškami in sabljami. Ženske so tuđi kakor nioški opravljene, samo da 
imajo namesto kučem okoli glave ovit sal. One vživajo večjo prostost, 
kakor pri drugih rauzelmanih, in dasiravno jim vera dovoljuje mnogo- 
ženstvo, izbirajo si vendar Turkmeni navmlno le po eno ženico. 

Večno vznemirjanje ruskih pokrajin, napadanje na karavane in 
ropanje primoralo je konečno Ruse misliti o tem, kako bi ta narod 
ukrotili in podvrgli ter si tako osigurali svoje trgovinske interese v 
Aziji. Z velikimi težavami in žrtvami pridobili so si najpoprej (1. 1873) 
nadoblast nad Hivanskim hanatom in 1. 1880. so si prisvojili tuđi ol)širno 
oazo Ahal - Tekinsko, ktere prebivalstvo se ceni na 200.000 duš. Sedaj 
imajo Rusi tuđi že oazo Merv, ki šteje nad 250.000 prebivalcev, v svojih 
rokah, in pot v Afganistan in od tod v Indijo jim je odpi-ta. Kakor 
znano, ustavljajo se ruskim interesom Angleži in kakor se kaže, hočejo 
z oboroženo silo zaprečiti njih napredovanje v onih pustih krajih. 

Leta 1879. poslali so tuđi Rusi posebno ekspedicijo skozi to pu- 
stinjo in po reki Amu-I)arja. Tej je bil nalog preiskovati, ali je t4i 
reka pripravna za plavanje vecjih l>rodov, in ali bi se ne mogla prepe- 
Ijati zopet v Hvalinsko morje, ali pa, kje bi se naj napravila železnica, 
ki bi jo vezala z morjem. Izpeljava tega ali onega projekta je le vpi*a- 
^anje časa in ni dvomiti, da si bodo Rusi s svojo marljivostjo, požrtvo- 
valnostjo in vztrajnostjo s ćasoma vso to zemljo pridobili, Turkmene 
ukrotili ter si važno trgovinsko pot v Indijo zagotovili. 

Prelagatelj. 



Voda Amu-Darjc se je letos razlila Široko. Tako velike že davno 
ne pomnijo tukajsnji starčeki, tuđi je ne pomni sivobradi Džuldati, ki 
malo da se ni utopil v njej z vso svojo ribolovno opravo in zemljanko 
(Erdhtitte) vred. 

Voda je jela nepričakovano hitro narasčati. Črez dan narastla je 
tako, da ste bili pri solnčnem zahodu že obe otoku nasproti ležeći sipini 
pod vodo in tuđi ol) otoku samem je ves pesćeni kraj zalilo. Izmilo je 
z njega vse, kar je voda v desetih letih nanosila, ćele kupe ribjih luskin 
in ves sklad črnikasto - belega ptičjega gnoja. Vzdignolo in odneslo je 
tuđi stari čoln s pregnilim dniščem, ki se je brez dela valjal na pesku 
in z njim vred pletene vrše* Džuldaf^eve .... Za tem nizkim krajem, 
posutim z mokrim peskom in Skolkami, dvigala se je polagoma sredina 

* Vrše 80 iz protja ali trstja sploteiii kosi, v kt(Te lovć ribe. One so v rabi tuđi 
pri nas. 



241 

otoka, prerastena z vrbovjem, sreteno (Geum, Nelkenwurz), bičevjem, 
trstjem in druginii privođiiimi rastlinami. Tamkaj se je videl tuđi že od 
daleć nad gostim grmovjem trsteui rumeni stozec D/uldasove zeinljaiike, 
ki je pokrival čveterokotno jamo, v vsem kakega pol sežiija globoko in 
na okrog obdano z majhnim peščeuim nasipom. 

Ko je sobice zašlo in je nastopila nepregledna tema, jela se je 
voda nepričakovano bližati temu vzvisenemu kraju na otoku. In 
Džuldaš je vse to opazoval, ne dremal. Oba svoja col na, ki sta bila se 
trdna, privezal je na krepki vrvi, spel ju s kavlji in konca vrvi poteg- 
nol je daleč uotri do grmovja, in tu ju je dobro zvezal in obvil okoli 
debla stare vrbe. Od drugega malega domaćega orodja prenesel je 
Džuldaš z brega na bolj varno mesto h koči, kolikor in kar ga je mogel ; 
česar pa ni mogel ali več utegnol, to je odnesla voda. 

Nekoliko ur brodil je v temi naš stari ribič po vodi sezajočej mu 
črez koleni, na zadnje se vrue v svojo kočo. 

No, mislil si je, do semkaj ne bode prodrla, saj je že tako dovolj 
narastla I Kar živim, nisem je še videl tako visoke ! 

Hudo je bilo starčeku, da sina njegovega, Mameta, ni bilo doma. 
On je šel na oni breg, da zamenja pri pastirjih ribe za koštrunovino. 
Će bi bil sin doma, ne bila bi voda napravila toliko škode; oba, oče 
in sin, spravila bi bila kmalu vse v varnost. 

Stari Džuldaš je legel spat. Krepko se spi, če vetrovje tuli, trstje 
šumi, valovi ploskajo in zamolklo bobni trgajoče se nabrežje. Ni sli^5al 
Džuldaš, kako je voda narastla prav do njegove koče, kako je razmila 
peSčeni nasip ter se vlila v hladnih curkih v njegovo kočo. 

Jedva je ubežal starček iz koče . . . Gleda : krog in krog je voda ; 
vse grmovje je zalila; njemu samemu šega do pasa; do suhega brega 
je daleč — ne doplavaš, prej utoneš, a ostati tukaj je strašno! Vedno 
više in više dvigajo se šumeči valovi . . . Krog in krog je nepregledna 
tenia . . . mraz 1 Streho kočino je odneslo in jamo zalilo. Starček je nabral 
nekoliko šopov trstja, privezal si ga pod pazuho, malo pomolil in ostal 
na mestu, pričakujoč belega dne in izročivši se popolnoma allahu v 
njegovo blago voljo. S solnčnim vzhodom narastla je Amu-Darja še 
bolj ; proti poldnevu je še voda nastopala . . . Valovi so nosili in nosili 
starca; vsega je razpraskalo po trnjevem grmovji — no hvala če bi bilo 
samo to, ali zaneslo ga je daleč dol po reki; kmalu bi bil ubožec 
utonol. Še le drugi dan na večer jela je voda padati, in zopet so se 
pokazala vzvišena mesta na otoku. Tedaj se je vrnol tuđi sin Mamet; 
poiskal je očeta, odvezal čoln in odpeljal Džuldaša na nasprotni breg, 
kjer si je v suhem, vročem pesku starček segrel svoje suhe, otrpnelo 
ude. Potem sta se vrnola oba na svoj otok ter jela zopet zbirati in 
spravljati v red svoje razdejano imetje. 

17 



242 

Njuno promoženje je bilo malo, skromno. Pecala sta se z ribištvom, 
a to je V tukajsiijem kraji še ua prav nizkej stopinji. Vsa njuna ribo- 
lovna oprava obsUjala je iz majhue, skoro kvadratne mreže z globo- 
kim ravAljeni v sredi. To mrežo razpenjajo prav ob bregu v takih krajih, 
kjer voda napravlja ovinek in teče močneje. Mrežo razpenjajo na drojju, 
prikrepljenem na bregu, sklonjeno nad vodo; spodnji kraj mreže potap- 
Ijajo s privezanimi kanienčki k dnu in tuđi ravšelj se potaplja. Tok vode 
ga razprostira in vleče za seboj. H koncu droga, na kterem visi mreža, 
privezana je dolga vrvica; njen drugi konec je prikrepljen h kolu na 
bregu, tako da ona vodi ne pužča mrežo naprej valiti in odnesti. Z njo 
se vsa nastava hihko izvleče iz vode. Ribe Ijubijo deročo vodo, rade se 
igi'ajo v curkih in tako zahajajo prostovoljno v zrelo ravšljevo. Ko zadene 
z glavo V mrežo, čuti mai-siktera, da je prišla v past in uide zopet na- 
zaj, če je še čas, ali marsikaka, bolj neumna, hoče prodreti in razsaja 
po mreži toliko časa, da jo izvlečejo na suho. Na mreže pazijo ribiči 
sedeči na bregu in držeči za vrvice. Kakor hitro se nastava zaziblje, 
potegnejo jo iz vode. V take nastave vlove se včasih prav veliki ^brkači" 
(somi). llazven tega spletajo tuđi ribiči vrše iz trstja z dvojno pastjo; 
noter je pot svobodna, a nazaj se ne more. Te vrše nastavljajo vzlasti 
ob bregu ali pa po sipinah sredi reke; privežavajo jih na kole zabite 
navlašč v to svrho in obirajo jih na majhnih čolnih ali pa na „guksarih" 
t. j. na dveh kozjih kožah, vkup sešitih in napihnenih z zrakom. 

Tako priprosto ribolovno opravo imela sta stari Džuldaš in sin 
njegov. Voda jo je raznesla po vsem otoku, Bog sam ve kako daleč. Pa 
kako je naj tuđi ne raznese, če je ćelo železni kotel, v kterem sta si 
kuhala hrano in topila somovje salo, — če je ćelo tega, kakor težek je 
tuđi bil, dvignolo iz kamenja in ga vleklo kakih sto sežnjev daleč ter 
ga potem z ilom in peskom zasulo. Težko in prav slučajno našel ga je 
zopet Mamet; sicer bi bila popolnoma ubožala! Za tako dragoceno po- 
sodo delaj ćelo leto, pa še ne naslužiš dovolj. 

Ves ta divji, pusti brezljudni ki-aj imenuje se Kiekli. Na obeh 
straneh razprostira se peščena puščava na pet dnij jezdnega pota široko 
in loči reko Amu-Darja od rodovitnih obljudjenih krajev. Na reki na- 
stali so s časoma med gostimi sipinami, zdaj pokritimi z vodo, zdaj mo- 
lečinii nad njenim površjem, trije otoki, ki so bili tuđi poprej podvodne 
sipine. Prvi otok začenja se dan hoda nižje od Kabakle, buharske trd- 
njave na leveni l)regu, in je kake tri vrste* dolg. On je popolnoma 
uerodoviten in prazen ; pogledal je iz vode nedavno, še za pameti Džul- 
daj^a; na njem raste samo bičevje in še to le po nekojih krajih. Na 
sipinah, prevlečenih tu z redkhn, na solnci lesketajočim se, tam s suhim. 



* Vrsta = omi kilometra. 



243 

čudesno razpokanim ilom, zbirajo se ob času ptičje selitve milijom vsa- 
kojake povođne iu sosebuo močvirne perutiiiiie. Ćeli polki, lepo urejeni 
po vrstah, visokonogih žrjavov brođijo iu skakljaji» snie^rio po l)latu ; sive, 
čopaste čaplje, stisuovši se iu skrivši vrat med pluća pokrita z mehkim 
puhom, preže pazno na plen. Včasih prileti trop pelikauov; spusča se 
šumno nad vodo in potem se ustavi na bregu liki ledena plosča po- 
krita s snegom. Na vse strani, kakor sreberne iskre, odletavajo povodrii 
kosi in čajke (Moven) ter kriče in vrišče. Krik in vrišč odmeva tuđi od 
di;uge strani .... Rezko, kakor z nožem ob nož, zaškripljejo žijavi ; 
kljuni belih žličark, ploščnatej žlici podobni, zatrobijo in zaloputajo, 
gosi pa zagogočejo in zašume ter ploskajo s perutami po lužali zastale 
vode, a brezštevilne družine raznoličnih rac zakrekajo z raznimi gla- 
sovi. Krik in vrišč, zmešan kaos ptičjih glasov, razlega se dolgo po 
zraku, dokler se naposled ne pomiri in se svojega prekračenega dela 
ne poprime vsak posameznik iz te raznoplemeniue, neskončno - ogromne, 
pernate družbe ... No konca se li čas seljenja, tedaj pa postane mrtvo, 
dolgočasno na teh opustelih sipinah; čuje se samo še večni, enoglasni 
plosk valov ob obrežje, tih, nekak poseben šum tekoče motne, glinaste 
vode iu sem ter tja bobnenje in vzplesk zemlje, ki se je odtrgala od 
kraja ter padla v vodo ... Za tem otokom nižje pričenja se drugi bolj 
visok. Ta je obrasten tu in tam že bolj z gostim, močvirnim rastlin- 
stvom. Semkaj prinaša veter z desnega brega droben pesek in ga po- 
siplje po otoku v žoltih vijočih se gredicah, ki se rezko odlikujejo od 
bledozelene rastlinske mase. Na tem otoku bije se večni boj med mrtvim, 
a neuđržno vsled vetra prihajajočim peskom suhe zemlje z živo silo 
vode, ki razvija gosto rastlinsko pregrajo. Tii se vidijo ostanki nekda- 
njega veličja, ko so še, kakor se pripoveduje, bregovi Amu bili gosto 
naseljeni. Na otoku se že vidijo od daleč sledovi vogalnih stolpov visoke, 
na pol podrte, od vetra in deža razkopane, glinaste stene starodavne 
trdnjave. Te razvaline se imenujejo „Džigit-Kala", a njim nasproti na 
đesnem strmem bregu vidijo se še druge, bolj velike. Na ravnost na 
vodo zijajo njihova široka crna vhodna vrata med dvema na pol okrog- 
lima, od vrha do tal počenima stolpoma. To je „Kiz-Kala" (deviška 
trdnjava), sezidana v davnih časih od premodre carice amazonske. Mnogo 
vekov je že preteklo, odkar je pusto to zidovje priča davnosti; danes še 
niti orli več ne gnezdijo na teh zobčastih, na pol podrtih stolpih, samo 
sove in škorpijoni rede se po zijajočih razpokah, bojujoči med seboj 
večni, neodstopni, neprizanesljivi boj. 

Tretji otok, največji izmed vseh treh in najbolj obrasten, začenja 
se takoj za drugim in je dolg dve uri hoda. Na tem otoku živi že peto 
desetletje stari Džuldaš, pečajoč se sedaj kakor prej s samim ribištvom. 

(Dalje priđe.) 

17* 



244 



Dve pesni. 



^^|S!JJ??oj sosed na Beli v predvorskej fari na Kranjskera bil je čiuleu 
^ 'I??' mož. Nakupil si je polno slovenskih knjig in mnoge je kar sam 
prepisal, Bil je strašno pobožen. Po večerji je sosede pri sebi zbira! in 
jiin bral kaj svetega ali pa jim kar pridigoval, in kedar je šla soseska 
kam na božjo pot, on jo je vselej vodil. Pri hiši se je reklo pri Kosmatu, 
pisal se je pa za Nagliča. Davno je že mrtev, vzela je njega in sina suha 
bolezen. Ko sem v prve latinske sole v Ljubljani hodil, znal mi je 
skoro vsakikrat, ko sem na počitnice prišel, reci : E Matija Matija, Bog 
ve če že ne sedi v enej klopi s teboj antikrist. Bil je sicer dosti skop 
mož in ni mu rad šel kraj cer izpod palca, ali za knjige je pa rad dajal 
in ko sem bil leta 1848. na počitnicah, prinese mi pridige Janeza Kri- 
škega, naj mu poslovenim kar je v njih latinskega in plačal mi je pre- 
vod tako dobro, da sem se kar čudil. V enem zrezku našel sem prepi- 
sano pesen slovensko, ki sem jo za se prepisal, in ker se ne spomi- 
njani, da bi jo bil kje bral, oglašam jo tukaj, dasi ni kaj posebnega. 



Pogubljena duša. 



Se du5a je vrnila 
Od trupla grešnega, 
Nazaj se je vniekuila 
K' bo huđa rajtinga. 

Se drugih mi prikaže 
Ko saje ^nia vsa, 
Še vselej se povrne 
K' bo strašna rajtiiiga. 

Se tretjic:^ mi prikaže 
Vsa siva ostrmi, 
Še hitrej se povrue 
K' se rajtiuge boji. 

Je duša zapustila 
PregreSno truplo zdaj, 
Na pot se je podala 
Tje gor pred sveti raj. 

Potrkala na vrata 
Da b* Jezus slišal bil, 
Jezus je ni zaslišal 
Jo <?akat je pustil. 

Mo(5u6 drugič potrka, 
Da b' Jezus smilil se, 
Jezus jo zdaj zasliši. 
Odpirat dusi gre. 



Široko ji odpira 
Pa not jo ne pusti. 
Nebesa ji pokaže 
Pa vunkaj jo tiš6i: 

Le pojdi pojdi, duša, 
Komur si služila, 
Ti nisi zaslužila, 
Da b' tidtaj noter šla. 

Se j' duša obrnila, 
Vtruila tri solz^. 
Tri solze j' potoćila 
Kot vinske jagode. 

Na pot se je pod&la 
Brezna peklenskega 
Do pekla j' prijokala, 
Rahlo j' potfkala. 

Potrkala je rahlo 
Da hud* ne slišal bi. 
Zašli šal jo je hitro 
Odpirat ji hiti. 

Le ozko je odpiral, 
Jo not potćgnil bil, 
Še hitrej jo zapiral 
Ne vunkaj već pustil. 



245 

Brž so jo posadili So hitro jo vzdignili 

Na sedež ves goreĆ: Oblaćit so jo Sli, 

Le sedi sedi, duša, So hitro vso ovili 

Saj to je tebi všed. Z gor^d'mi ježami. 

Ti tamkaj si sedela Le nosi nosi, duša, 

Na mehkih sedežih, Saj si navdjena 

Zdaj tukaj boš sedela Navajena hoditi 

Na žgečih ogelcih. Štimaua, gizdava. 

Zdaj 80 jo položili Ti tamkaj si nosila 

V gorećo posteljo: Žido iu pauteljce, 

Le leži leži, duša, Boš tukaj se zavila 

Saj si navajena. V goreće kuS^rje. 

Ti tamkaj si norela Milo j' duša zavpila 

Z nesramnimi Ijudmi, Za mal* mrzle vod^, 

Zdaj tukaj boŠ norela Hitro fo ji naprav'li 

S stnipeu'mi kdčami. Vkup žepla in smole. 

Le pij le pij, o duša, 
Saj si navajena, 
Po dnevi si le pila 
Po nodi pjanč'vala. 

Nabiraje narodne pesni dobil sem včasi tuđi kaj nenarodnega. Taka 
je ta-Ie pesen, ki sem jo dobil 1850. leta v Ljubljani, pa več ne vem od 
koga, in ker ne vem, da bi jo bil kdaj bral, naj gre tuđi ta med svet. 

Pobožno dekle. 

Po placi špaucira en bogat solddt, 

£n bogat soldat pa kordžen in mlad. 

Na placi zagleda sprelepo dekle, 

Ki sveto živela, dopddla mu je. 

Jo pelje V 'štarijo, za mizo sedi, 

Deklica pa milo solzice toči. 

Zakaj pa ti, deklica, solze to(?iš? 

Al' nimaš imena, k* se mene bojiš? 

Na krst* sem dobila Marijno ime, 

Zdaj bom ga zgubila, Bog smiP se čez mć ! 

Bi rada šla v klošter, pa nimam blaga 

Ker star'ši so revni, jim manjka vsega. 

Ne jokaj ne jokaj, t« v klošter pelj4m 

Te V klošter peljdm pa še doto ti dam. 

Da V kloštru boš zd me molila Boga 

Molila, prosila da milost mi da. 

Bom sveto živela, prosila Boga 

Molila, prosila da milost ti dd. — 



246 

Čez sedcm let priđe Marija k nji v vas: 
Dekliea, od tebe se sliši lep glas. 
Dobrotnik je tvoj bil ua vojski ubit, 
S svetniško je krono v nebesih ovit. 

Čemu to razglašam? Meminisse iuvat, kakšen veter je še malo 
pred triđesetinii leti vel po Gorenjskem. M. Vaijavec, 



Narodne pripovedke. 

Priobčuje Mat, Valjavec, 

46. Kralica i njeni sin. 

(Noršinci na Ogerskem.)* 

'^(leii krao meo je ediioga sina, ali on je rano rarno pa je svojoj ženi 
%^ ino sini njao kralestvo. Sin je btio ešče premladi pa je zato ma- 
teri pravo: mati, jas san mlađi pa nemrem krao biti, nego odajva kaj 
mava pa ideva po svejti. Mati je nato privolila pa odala vse, samo si 
je edne kolese, štiri konje ino ednoga lapca zadržala, šteri bi nje vozo. 
(nla sta že dugo odila, potrošila sta vse pejneze a najsledi sta mogla 
ešce konje i kolese odati a lapca piistiti pa peški oditi. Zdaj prijdeta 
V eden velki loug, gde sta drtigo nej vidla kak firmamentum. Njeva 
ideta den i noč, ali nigdar sta nej mogla ž njega prijti. Na ednouk 
prijdeta k ednomi gradi. Pred dverami vijdita dva oroslana, gde sta 



* Na izhodi od Radgonje tri vore je Sobotiv (Olsnitz, Muraszombat, Murska 
Sobota). Ona je glavno mesto v ton orsagi, ma edno cerkev ino lejpi grad. Na izhodi 
od Subote prejk ednoga loga prijde se v NorSince. Noršinska v^? mi dvatreseti hiž, 
ali od tej je seden liiteranski'. Na gornjoj strani vesi te^ mali potok, na pravoj rouki 
potoka je eden mali lejpi loug, v šteron se drtigo ne <!^uje, kak mijlo popejvanje ino 
igranje vii žvegle pasterov. Pon vore od Noršinec na severi je cerkev, kama odijo Ijiidi 
k sliižbi božoj po nedelaj ino svetki'. Na velkon oltari je kejp svetoga Mdrtina, od 
tog;i je dobila tuđi ves ime Martijanci. Pripovedava se, da so tou cerkev t4> zazidali, 
gda je luteranska vrtnt nastala. Okoli nje so nigda mrtve pokdpali, no sledi so za 
britiv edno driigo mesto ponleg V(^si napravili. Eta fara bijla bi na<}i velka, da nej 
luteranov v njoj bilou, ar so malo dalo gori skoro cejle vesi luteranske. V Puc>onci pou 
driigo voro od Martjanec majo svojo cerkev, kama odijo k svojoj službi božoj; ar pa 
ništiTui majo po dve tri vore dalet*, zato idejo raj v nažo cerkev, gda je trnok mrzlo, 
a niiiterni znajt* tiidi lipou popejvati naše pesmi. Cerkev majo s tornon a v njen tri 
zvone, a britiv kak pdpinci in što bi vido pa nej znao, da je Ititenmska, mislo bi, da 
je papinska. Svetke majo gda mi a postijo se samo na sveti post i na velki petek. 



247 

uikoga uej vo niti notri pttstila, na stubaj so međvedi a gori vuki. 
Oroslani so ergttlili a vučke tulili tak, da je strašno bilou čttti, ar so 
trnok lačni bilij, a vo je nanč eden nej smeo iti, ar bi ga divji krao 
vmouro. Gda sta tou vidla, odijđeta malo dale pa tan najdeta eden 
kamen, na šteron je bilou napijsano : pod etin kamnon s ij divji krao, 
što bi njemi meč ztto, te bi on bio krao od divji' stvari. Sin je žilo 
nož pa rezao kamen, ar je btto meki kak repa, te je ztto meč pa odišao 
nazaj v grad, tan so se njemi kak nouvomi krali divje stvari poklonile, 
a je nje vo ptisto. Zdaj je šou z materjov gledat po gradi, nindri je 
nikaj nej najšo, samo v ednoj hiži dvej dekle v kmici cilou blejde, 
štere je divji krao zapro. On njin da jesti pa pttstij domou. Sledi je on 
vsigdar na strejlanje odo pa meč seov noso, a mati je doma klijala. A 
zdaj je divji krao odo k materi, gda je znao, da je sin nej doma i tak 
je ednoiik nagučao mater, naj pripravi dosta jesti pa piti pa gda prijde 
domou, naj ga dobro opije. Ona je tak napravila. (Jda je sin jeo i 
pio. pitao je mater, zakaj zdaj telko jejo i pijejo, a ona je pravla: ka 
i\e vejs, da je dnes tvoje krstno ime ? Gda je on pijan ležao, prišao je 
divji krao, skopao njemi je ouči, zUo meč pa ga je odnesao na sredijno 
loga. Divji krao ino mati sta se zdaj veselijla, ar je nej bilou sina. 
Medtemtoga njamo mater i krala. Sina sta dva inedveda najšla i)a sta 
ga odnesla v edno jamo pa napravla od veja edno hllto, kama sta ga 
djala. Ttt so odili jagri pa vidli medveda, gda je v jamo šou. Idejo 
gledat, ali ovo, vidijo slejpoga notri. Oni ga pitajo, odkeč je pa ka tii 
dela. jeli šče ž njimi iti. On je pravo : jas bi šou, ali medvede neniren 
eti pustiti, ar so mi že telko dobroga napravili. Pa ščemo medvede ttidi 
z nami zeti, odgovorili so. Oni so je seov želi pa v eden varaš odpe- 
lali. Oni so njemi davali hižo, gde bi se držao, ali je on pravo : jas 
nemren biti brez medvedov, nego mi dajte mesto raj v ptingnuli. Tou 
je doubo. Za ki'atki čas prišla je zapovid, da more vsaki betežnik v 
špitao iti. On je zdaj medvedon zafalo za dobrouto pa so tak oni ža- 
losno odišli V loug, on pa v špitao. On si je vsigdar popejvao kak v 
lougi V gradi tiik ttt, a ttt je bijla tista dekla, štero je on osloubodo z 
grada, pa je člijla, da on popejva. Sledi ga je zela za moža. Njeni oca 
i mati nejsta radiva bila, da slejpoga moža m«a, zato so podkopali piin- 
grad, ar je on palik v pttngradi bio i s svojov ženouv, te so ga šteli v 
Ittft pttstiti. Edno gojdno priletijta dvej vrane, edna pravi: zdaj je taksa 
rosa, da što si očij namaze, da de včasi vido. On s prston namaze i 
vido je. Drttjga je pravla: tebe ščejo v luft pttstiti. On včasi odijde vo. 
Zdaj so veseli gratali oča i mati. On je odišao zdaj k svojoj materi v 
loug pa te je ravno nej bilou krala doma, ztto je meč pa gda je krao 
domou prišao, zapro je mater ino krala v edno hižo, v šteroj sta tttdi 
mrla, a on je živjo ešče dugo s svojov ženouv. 



248 



47. Palček.* 

(NorSinci na Ogerskem.) 

Eđnoiik je žijvo eden oča i mati. Njeva sta nej mela dece. Zato 
je mati Boga prosila za edno dejte či nej vekše bar kak palec. Boug 
je posliijno njeno raolijtev pa je narodijla edno dejte kak palec velko 
i dala njemi je ime palček. Oča je btlo te na njivi pa nej znao, da je 
mati dejte narodijla. Gda je domou prišao, čtto je dejte krijčati : oča 
oča, ne stoupte na mene. Oča malo prestrašen pogleda po hiži pa pijta : 
žto si? a dejte velij : jas sam, japa, sin vaš. A gde si? Eti sam pod 
pragom. Oča ga prijme v roke i ti*nok se njemi je radtlvao, ar tak malo 
dejte pa zna giičati. Gda je odo na njijve delat, vsigdar si ga je seov 
žilo, pa gda je odo z gtinci orat, palček je odiša6 vu viijo gtlnci pa je 
tan fličkao, popejvao a na njivi je nje gono. Tak je ednouk šou oča 
orat a mali kočiš je odišao giinci vu vOjo fiičkat. Mijmo njij se je pelao 
eden grof pa je čiio, gde palček fiička. Grof pijta očo, da što tou 
filčka? Kočiš, sin moj, odgovori on. Grof pa pijta: a gde je on? Eti 
san, zakriči sin. Gde? Eti vu viiji. Grof ga ide gledat i til ga vijdi, 
gde sidij notri. A što te je esi zanesao? pijta grof. Jas sam sam prišao. 
Grof je za tim proso očo za toga kočiša, da njemi da stou rajnski, či 
njemi ga da. A oča je pravo : jas vam ga nemrem, ar sam ga komaj 
od Boga doubo. Grof njemi dava dvej stou. Oča ne da. Edno za drttjgim 
prijde na jezero. Te njemi je oča pravo : No, da ga ščete tak meti pa 
si ga zemte. Grof njemi je plačao pa odišao s palčekom. Grof je bilo 
trij dnij daleč pa gda je domou prišao, pelao ga je gori po stubaj i po- 
kazao ženi: glej, ktVjpo sam nam lapca za jezero rajnski. Žena njemi 
je nato pravla: zakaj si tou pripelao esi? Zakaj? zato ar zna lipou 
filčkati ; bar fučkaj malo, pravo njemi je grof. On je zaftlčkao tak, da 
je vse grmelo pa vsi so se njemi čiidili, ar tak mali pa zna tak trnok 
fiičkati. Palček je bilo edno vrejmen v gradi a sledi se njemi je nikaj 
zamerilo pa je odišao po svejti. On ide ide pa prijde v eden loug ; on 
ide dale pa prijde do touvajov. Oni so ga prijali i dali jesti, ar je 
trnok bičen bilo iu pravli so njemi, da more touvaj biti. On je na to 
privolo. Ednouk so šli touvaji pa palček kradnot. Oni prijdejo k ednomi 
pavri k št4ili. Touvaji so njemi pravli : idi tij na okno v štalo, odveži 
ednoga gilnca pa odpri dveri i vo ga pripelaj. On prijde v štalo a gil- 
nec j^da jt» tou čilo, stano jo gori, a palček zakričij : ne stoupi na mene. 
A touvaji so njemi i)ravli: ka kričiš? odveži eduoga pa odpri dveri. A 
on esče bole zakričij: šteroga bi odvezao? Touvaji: šteroga šteš, samo 

* Prim. Kres IV. str. 5(50. 



249 

hitro. Ljilđi s6 tou čUli i pribejžali k štali a touvaji so ođbejžali. Oiii 
idejo notri gledat pa čUjejo, da nikak kričij: nejte na mene, a tou je 
palček krijčao pod pragom. Ljttdi so se prestrašili od toga i ođbejžali. 
Palček je zdaj ttidi odišao v loug i prijde nazaj k touvajom pa je nje 
proso jesti. Oni so zdaj jeli edno telico, štero so te vkradnoli, gda so od 
tistoga pavra ođbejžali, ednomi drtijgomi pavri. Oni so njemi nej šteli 
dati jesti, nego so ga odtirali. Dobro, on si palik nikaj zmijsli, zeme si 
eden bot pa odijde ta, gde so telico bujli i kama so drouba vrgli. On 
vdari po droubaj i zakiičij : ne bijte mene nej, nego ejne huncvote, šteri 
80 vkradnoli. Touvaji so tou čtili pa ođbejžali, ar so mislili, da ga što 
zato bije misleći da je on vkradno. Palček je za tim odišao k stoli, gde 
80 touvaji jeli. On se zdaj dobro najej, zeme nikelko pejnez, kelko je 
mogao nesti, štere so touvaji tan njali. Za tim je odišao domou i oči 
pomagao i sledi je ešče dugo žijvo i huncvot je bilo i ostano. 

48. Mati i či postale osliće. 

(Budinšriua.) 

Tak je bil jen otec, bil je jako siromašni, imel je čudaj dece i išli 
su po svetu. Kad su došli vu jenu šumu, našel je najmlajši vtiča i nesel 
ga je sobom i kad je došel vu varaš, išel je mimo apoteke a apotekar 
pital ga je, da li oče vtiča prodati. On veli, da je ; a kad ga je apote- 
kar kupil, pogledal je pod perje i videl je napisano, da koj poje glavu 
ovoga vtiča, da bu kralj postal, a koj poje srce, da bu našel šaku noč 
sto cekinov pod svojom glavom. Mislil si je, da bu pojel glavu a žena 
mu bu pojela srce. Zel je takaj i onoga maloga dečeca i njegovoga 
brata k sebi, da l)udu pri njem živeli, dok ne budu vmrli. A kad je 
kuharica vtiča temfala, pazili su ti dečki pa kad je odišla v špajzu, želi 
su glavu i srce, stareši je pojel glavu a mlajši srce, pa su odišli. Tak 
je došel mlajši vu jen varaš i išel je v oštariju i dal si je jesti donesti 
a kad se je najel, legel je na klup i zaspal je a kad se je v jutro zbudil, 
našel je pod glavom sto cekinov. Onda si je taki kupil konje i kučiju 
i živel je kak jen grof. Či birtaša se je vu njega zaljubila i oni su se 
ženili. Mati njegve žene fuii; je studirala, kak bi mogla srce vun zeti, 
kajti je bilo vuvek vu njem ćelo, i skuhala je drač i dala mu je piti a 
on je srce vun zbluval a ona je zela srce i dala svojoj ceri a od vezda 
je ona vuvek našla sto cekinov pod svojom glavom. Jen put su rekli, 
da se idu malo na vodu vozit i kak su tam došli, rekli su, da naj ide 
on prvi nuter v ladju, i on je išel a kak je v ladju došel, porinuli su 
ju i on je sam na vodi odletel i pol leta je na vodi živel i došel je 
do zakletoga vrta. Tam je bil jen stari člov(»k a kad ga je on videl, < 
rekel mu je, da naj slobodno vse je, samo one salate ne. A on neje štel 



260 

posluhnuti pa je jel, a kak je pojel, taki je bil osel. Onda mu je rekel 
starec: zakaj me nisi posluhnul? nek za ov put ti naj bu, i dal mu je 
druge salate i taki je postal opet človek. Onda ga je prosil za obodve 
fialate i odišel je v on varaš gde je bila njegva žena i punica i prodal 
je ovim ovu salatu, a kad su one počele jesti, bile su osliće. Onda je 
on rekel njim: dajte mi ono srce, onda bute opet ljudi. One su mu 
dale srce a on je rekel : samo vi ostante osli. Kupil si je kola i vozil 
se je z ovimi osli i išel je brata si iskat, koj je bil kral, a kad ga je 
našel, živel je pri njem, dok nisu 'si vumrli. 



<^; 



našem literarnem gospodarstvu. 

Spisal France Podgornik, 

H^ obče se pripoznava, da se naša literatura v novejj^om času krepko 
^- razvija. Množenje, vzlasti raznovrstnih časnikov je pač preočitno, 
da bi moglo ostati to konm prikrito. Z druge strani pa se vendar pouav- 
Ijajo nuiogotere pritožbe, da ne gre vse gladko, kakor bi bilo želeti. 
Da se osobito slovenskej knjigi ne godi predobro, o tem je najtrdnejši 
dokaz to, da se prepočasno razpečavajo najboljsa dela naših književ- 
nikov. In še ponatisi istih del, ki se izdajejo razmerno jako ceno, ne 
pokupujejo se toliko, da bi se povoljno izplačevali tiskovni stroški. Pa 
tuđi podpora raznih slovenskih \\o\\\\ ne more biti prekrepka, čc se spi>- 
minjamo na pritožbe, ktere se razglašajo od obroka do o))roka. 

uzrokih neugodnih razmer, ktere tlačijo in more našo literaturo 

V širjem pomenu, govorilo se je že mnogo. Refren dotičnih razgovorov 
pa je bil navadno ta, da se naše občinstvo premalo zanima za vsiiktere 
izdelke slovenskega duha, in tedaj bi trebalo v prvej vrsti boljše agi- 
tacije za razširjevanje naših knjig, časnikov in časopisov. Da ni ćelo 
med omikanimi Slovenci preveč požrtvovalnosti, je prežalostna resnica; 
ali res je tuđi to, da natančnejše premišljevanje ne kaže o gospodar- 
skivj osnovi naše literature v onej obliki, ktero bi želeli in kot narod 

V skupnosti ćelo zahtevali tuđi v mejah sedanjega občega gospodarstva 
in V okviru resnično preomejene narodne svobode. 

Kakor v drugih narod nogospodaiskih oddelkih, treba je' popraše- 
vati tuđi v širjej literaturi, česa imamo premalo za sedanjo stopinjo 
razvoja, z druge strani pa, česa nam ponujajo literarni podjetniki v pre- 
obilici. V tem pogledu utegnemo mai*sikaj razumeti brez posebnih 
pojasnil, 



251 

Brez dvojbe je odobravati, da se objavlja tuđi v ponatisih oni del 
našega slovstva, ki se je stvarjal v prejšiijih časih in ki ima v ođ- 
branih oddelkih veljavo tuđi za sedanje iu še poznejše rodove. Take 
zbirke v kakoršnej koli obliki naj se med narodom razširjajo tuđi 
zaradi nižje cene, ker se izvršujejo malo da ne prek in prek brez 
vsake nagrade, in to že vsled tega, ker so dotični pisatelji večinoma 
pomrli. Ponatisi pa ob enem delujejo kot plodoviti kapital sosebno še 
na sedanje pisatelje. 

V tem smislu uceplja tuđi „narodno blago" novih mislij pisa- 
teljem, in torej je nabiranje in ponatiskavanje istega blaga nadaljevati 
brez vsakih pomislekov. S ponatisi starejše literature in pa vsakovrstnih 
narodnih snovij stopimo z narodom v naravno, nepretržno zvezo. Za 
onako zvezo pa nam je skrbeti še iz tehtnejših razlogov glede na seđa- 
njost. Pristransko bi bilo gledati na dotiko s predniki, zvezo istodobne 
skupnosti ali vsestransko gibanje sovrstnikov pa prezirati, a vendar je 
naša literatura sedanje dobe jako podobna zvunanjej geografskej in po- 
litičnej razkosanosti našega naroda. 

Pojedine knjige se objavljajo ne kot nasledek skupno narodnih 
naciiov, ampak kot osamljena, samostojna podjetja. Časniki se ozirajo v 
najboljšem primeru na svoje posebno ožje okrožje in zanemarjajo mno- 
gokaj, kar bi bilo pojasnjevati v interesu skupnega naroda. Za ta del 
pogrešamo torej kljubu velikej množini domačih novin še poseben list, 
č^gar zasluga bi bila že zaraditega velika, ker bi Slovencem vsaj 
vsak teden dajal ne pristranski pregled vseh važnejših 
člankov in novic, ki se v teku vsakega tedna raztreseni 
objavljajo po naših ćasnikih. 

Z druge strani ni na Sloveuskem občega političnega društva ali 
vodstva, ktero bi v skupnosti zavračalo napake in od slučaja do slučaja 
narekovalo novinam složno razgovarjanje in postopanje ter tako v res- 
nici vodilo narod. Časniki so zaraditega brez vsake skupne vezi, in 
njih uspeh je nepopoln. Zategadel bi bilo velike vrednosti osnovati list, 
ki bi ne izročal osobito slovenskim omikancem samo povoljnega tedenskega 
pregleda gibanji vseh naših novin, ampak on bi naj ob enem pre- 
sojeval i dotične razprave, ukrepe, dogodke ter bi ko- 
nečno sprožal sam plodovite misli in kazal pot v onem smislu, 
V ktcrem bi nas moralo drugače voditi skupno politično društvo. Tako 
bi ta list zabranjeval tuđi ne opra viče no strankarstvo in služil 
kot zavetje napadencem, ki se ne morejo braniti po drugod. Namen v 
tem smislu pa bi se dosegel samo, ko bi mu stopili na čelo kot sode- 
lavci najodličnejši in najneseb ičnejši slovenski fo-. 
doljubi. 



252 

Kakoi je opravičena zahteva takega kritičnega politi čuega 
ogled 11 ika, kteri bi združeval ob enem tuđi posel obče literarne 
kritike o vsem našem slovstvu, ravno tako umevno je pa tuđi, 
da plaćuje slovenski narod za nektare liste nepotreben, torej že 
zaraditega jako drag davek. 

Priznano je, da se slovenski narod drži v obče enih in istih načel 
glede na svojo ožjo domovino, glede na državo in vero. Ona glasila 
tedaj, ktera hočejo zastopati skupni narod, bila bi v množnem številu, 
in če tuđi samo v dvobroji, popolnoma odveč, ko bi se znali sporazumeti 
slovenski rojaki ter v resnici združiti se tuđi v narodnogospodarskem 
oziru. Kakor bi bilo modrejše zadovoljiti se z enim samim politič- 
nim dnevnikom, enako bi zadostoval po en list na vse 
druge strani. Vsaka pokrajina je skupnost in celota za -se; torej je 

V namen, da se narod na široko najuspešnejše budi, jako primerno, da 
uživa tuđi vsaka autonomna dežela slovenska dobrote specifično svo- 
jega lista. Prava organizacija bi ne dopuščala več nego eden sam 
kmetijski list za vse dežele skupaj; kajti razlike nišo take, da 
bi ne inogel tak časnik ustrezati skupnosti našega naroda. Za druge 
narodnogospodarske oddelke pa bi bilo dovolj, ko bi se obrtnija, 
kupčija in vsi denarstveui oddelki združili za en list, in bi 
))ilo po največ še dovoliti, da bi ves delavski stan slovenskega rodii od 
tal naprej poučeval in vodil en sam delavski list. Ta bi bil vreden 
podpore tuđi zaraditega, da bi se naši težaki obvarovali nezdravih na- 
ukov in razpotij , ki se razkrivajo sosebno poslednji čas pri drugih 
narodih. 

Zaradi enotnih načel ni dalje opravičeno, da se slovenskim 
učiteljem vsiljujejo ćelo trije listi! Eden sam bi jim ustrezal vsled 
nižje cene in po notranjosti v večjej meri. Potrata prav škodljiva je 
potem tuđi, podpirati več kot eden humorističen list, kteri bi uteg- 
nol veseliti in poučevati rojake v vseh slovenskih pokrajinah, ko bi mu 
isto tako daj ali pomoči od vseh stranij. 

(flede na leposlovne in znanstvene liste so nam jo doslej 
vendar bolje pogodili, ker se bolj in bolj delć v sj)ecifične naloge, tako 
da ni drug drugemu na potu, če se prav umejo. Še mladi „SI ovan" 
obdeluje omikancem našim jako koristne snovi, kakor jih v tem obsegu 
ne morejo razpravljati drugi listi. ,,Ljubljanski Zvon"^ se sam po 
sebi nagiblje holj na specifično Icposlovno polje, in „Kres" jo je zopet 
sam po sebi ukrenol bolj na znanstveno pot. Poslednja mu je toliko 
primernejša, ker nimajo naši znanstveni strokovnjaki nobenega specifič- 
nega lista, in zategadel je vsak teh listov z razdeljenimi nalo- 
gami posebne podpore vreden od strani slovenskega naobraženstva 

V obče. 



253 

Iz kratko naznačenih potij je razvidno, da bi bilo niožno izhajati 
brez vsake konkurenee, ktera je jako škodljiva, kedar brezpo- 
tre))no cepi duševno in gmotno podporo. Poslednjo slovenski narod itak 
skopo odmerja domaćemu slovstvu. Kdor bi pa menil, da ni možno 
stvarjati dobrih literarnih izdelkov ))rez konkurence v podjetjih za ene 
in iste namere, naj se ozre na družbo sv. Mohorja in videl bo, da 
zdrava organizacija tuđi kaj premore. Opravičujoč po več listov za eno 
in isto namero in potre))0, morali bi priti dosledno tuđi do 
zahteve, da se nam ustanove jioleg Matice slovenske in družbe sv. Mo- 
horja se vstrićni zavodi teh družb. in mi bi morali konečno zahtevati, 
da nam vsaka autonomna dežela vstvari vsaj se po eden list, in v obče, 
da se pridruži k dosk\j osamljenim listom vsaj se po eden tovariš 
enake vrste. 

Iz take absurdnosti je že jasno, daje lažje zagovarjati konkurenco, 
nego pa jo dejanski uvesti. In tako uči že sama potreba, da smo tii pa 
tam nehote previdnejši in varčnejši. Konkurenca, enotna načela, velikost 
naroda, potreba vodilnega lista in v obče tu na kratko omenjene strani 
zahtevale bi še širjih pojasnil; ali na tem mestu je veliko važnejše, da 
razkrijemo kolikor toliko gospodarsko stanje naše literature pri kore- 
nini. V ta namen pa nam je poštevati vse one sile, od kterih je zavisno 
uranejše gospodarstvo, torej tuđi srečnejši razvoj našega skupnega 
slovstva. 

I. 

Najzanesljivejše znamenje o ugodnem ali neugodnem stanji kake 
gospodarske stroke vidi se v večj^j ali manjšej zadovoljnosti vseh vrst 
uđeležencev pri istej stroki. Sedanje stanje literarnega gospodarstva na 
Slovenskem pa ne kaže, če izvzamemo družbo sv. Mohoija, na nobeno 
stran posebno jasnega obraza. Poštevajmo knjige ali časopise, povsod 
slišimo samo pritožbe piTih in pravih delavcev, to je literatov, potem 
knjigaijev in uživalcev literarnega blaga ali isto blago kupujočega o))- 
činstva. Dejanska resnica je, da naši knjigopisci ne đobivajo založnikov, 
izvzemši kako šolsko knjigo, o kterej dajejo tu pa tam šolske uredbe 
nekaj upanja, da se utegnejo razpečati. Pa še v tem primeru morajo 
pisatelji večjidel sami ostati založniki, in tuđi če jim vlada nekaj pod- 
pore odmeri, so še vedno v nevarnosti, da bodo imeli gmotno izgubo, 
ne glede na to, da se za spisovanje in izdanje trudijo po največ brez 
vsake ođškodnine. Še med uajboljšimi novejšimi pesniki je znan le eden 
sam, kterega pesni so takoj po tisku pošle med narod in kteremu po- 
nujajo za druge izdaje založniki nekoliko primernejše ođškodnine. 

Tuđi našega časopisja ne zalagajo knjigarji, ampak pisatelji in 
rodoljubi sami. Knjigarji samo prodajejo za visoke odstotke naše lite- 



254 

rarne izđelke iu se še pritožujejo, da niniajo dobičkov z naini. Narod pa, 
ki kupuje duševna dela, je uajbolj iiezado voljen zaradi dragi nje ter želi, 
da bi do))ival dušne hrane po nižjej ceni. Podjetne in rodoljubne mo^i 
se z neznatnim uspehom trudijo, da bi šio delo od rok, in tako se nam 
razkriva na več stranij velika, da prevelika revšćina v našem literarnem 
gospodarstvu. Literarni podjetniki na Slovenskem so menda najskrom- 
nejši na svetu in so zadovoljni, samo da poprek stroške pokrivajo. A 
kaj bi se godilo, ko bi morali vsakovrstne pisateljske moči za njih trud 
primerno odškodovati! Narod se je razvadil ter terja od naših podjetij 
iste zvunanje literarne oblike za isto, če ne še nižjo ceno, kakor so oue, 
ktere zasledujejo pri velikih kulturnih narodih ; a slovenska beroča duša 
ne pomisli, da prave ga delavca ali stvarnika snovi, ktero dobi v l>e- 
rilo, niti v najmanjšej razmeri plaćala ni ! Oćitno je tedaj, da naše lite- 
rarno gospodarstvo ni v onem razmerji in redu, ki ga zahteva pravilni 
system tuđi današnje ekonomije civilizovanih narodov, in naši literati so 
v tem oziru v najslabšem položaji. 

Za sedanje naše razmere glede na literarne delavce še prin- 
cipa za deljenje opravil ne moremo sprejeti. Kjer se opravila dele, tam 
mora biti tuđi priskrbljen zaslužek delavcem, ki se svojega posla popri- 
jendjejo po različnih oddelkih opravil. Pri nas pa ne moremo imeti 
pisateljev po poklici ali stanu, že zato ne, ker jih kot takih ne moremo 
samostojno preživiti. Če izvzamemo nekoliko uredniških delavcev, morajo 
vsi drugi slovenski literati imeti svojo gmotno zaslombo v dohodkih od 
drugod. Slovenskih urednikov, će so vestni, pa ne more zaradi njih plače 
nihće, kdor njihove dolžnosti in posel prav poznava, zavidati; zakaj 
njih zaslužek je v pravem pomenu besede kivav in jim v resnici tuđi 
krajša življenje. Kajti oni morajo misliti in delati, kakor da bi bili 
vsevedoći in železne narave vrhu tega, da jih zvijaće nasprotnikov vedno 
razgrevajo zaradi nepoštene taktike. Občinstvo zvali na urednike vse 
časniške dolžnosti, potem pa še meni, da imajo lahek posel. Uređuje 
se, kar se dobi, a slovenski urednik mora pri političnih listih snovi 
sam stvarjati pogostoma v tolikoj meri, da ni urednik, ampak tlačan naj- 
hujše vrste. 

Drugim pisateljem, kteri morejo svoje spise oddajati proti nagradi, 
pa se tuđi le malo odškodnine odmerja za njih trud. Zaradi majhnih 
dohodkov pri raznih literarnih podjetjih usojajo poslednja poprečno po 
enem in istem kopitu odškodnino, kar pa je prav za prav krivično. 
Spisi namreč, tuđi glede na enako sposobnost in plodovitost pisateljev, 
zahtevajo po različnosti snovi tuđi razlićno dolgega, utrudnega preisko- 
vanja, mišljenja in konečnega urejevanja. Najtežavnejše naloge zavzamejo 
pogostoma v izvršenej oblild razmerno po najmanj prostora tiskanih pol. 
Vzlasti znanstvenim spisom se v tem oziru krivica godi nasproti lepo- 



265 

slovnim tvorbam, ktere navadno več z e v a j o č e g a prostora poberejo. 
In kakoršni so navadno te vrste umotvori! Mislim pa, da nikakor ne 
prizadevajo onih naporov, ktere imajo v resnici mnogi znanstveni se- 
stavki. Mi ne menimo toliko onih spisov, ki se snujejo iz dognanih 
resnic za obči pouk, kolikor razprave one vrste, ktere so sad lastiiega 
preiskavanja in dolgega preraišljevaiija in ktere občinstvu ob enem nekaj 
izvirnega izroče in dotično literaturo v resnici obogatijo. 

Pa ne na to, ne na ono stran ni pri nas primerne odškodnine 
iskati, Navadno ne dobivajo nobene nagrade raznovrstni sestavki, članici 
in dopisi nažih političnih in enake vrste listov. Tega, kar se tii red- 
nim sodelavcem plačuje, ni poštevati in bolje je, da svet o takih pla- 
čah nikdar nič ne zve! Osamo prilično poslanih in pošiljanih dopisih 
ali razpravah pa še govoriti ni, ker za te se nikdar se niti pisni niti 
poštni stroški ne povračajo. 

Sreča je velika, da rodoljubje in požrtvovalnost mnogo premore. 
Na prvem raestu je rodoljubnosti pripisovati, da je naša literatura v 
širjem pomenu besede dospela do sedanjega razvoja. Pa tuđi vir rodo- 
ljubnosti bil bi že na mnogo stranij usahnol, ko bi plodoviti pisatelji 
ne bili v di-ugih službah, ktere jim priskrbljujejo vsakdanjega kruha ter 
jim daj ej vsaj toliko oddiha, da primcjo iz Ijubezni do naroda za pero in 
nm posvetijo one ure, ktere svojemu življenju tako rekoč ukradejo. V 
resnici, če komu, mora se slovenski narod ravno svojim raznovrstnim 
peresnim delavcem hvaležnega skazovati, kajti brez njih bi ne bil dosegel 
đosedanje poprečne zavesti in omike. Namesto tedaj nasproti listom in 
knjigam, kakor se doslej gmotno podpirajo, razodevati nevoljo zaradi 
nepopolnosti in revnosti, moral bi narod zadovoljen biti, da se mu za 
plaćo, ki jo on daje v skupnosti, še toliko ponuja. 

Čudno pa je vendar, da se ravno od pisateljev slovenskih zahteva 
največja požrtvovalnost, za ktero še poroštva ni, da bi dotičnike mo- 
ralno, V časti in spoštovanji, odškodovala. Dočim drugi omikanci našega 
naroda, kakor na pr. odvetniki, zdravniki, strogo zahtcvajo dragega pla- 
čila za vsako črko in vsak korak, ki ga storijo, naj bi pisatelji ostali 
brez vsakega gmotnega priznanja! Naši javni zastopniki, ki se ne jem- 
Ijejo navadno iz vrste pisateljskih močij, dobivajo častni odmev veselja 
in zadovoljnosti narodove za vsak stavek, ki ga njenm v prid javno 
izpregovore, in pogostoma dobivajo isti zastopniki tuđi dejansko gmotno 
ođškodnino ter dospo do višjih stopinj javnih častij ; pisatelji pa, ki se 
trudijo ves narod in ćelo javne zastopnike voditi, naj bi pa delali brez 
takih gmotnih zadostil! 

Naši pisatelji so se morali enako drugim izobražencem, ki terjajo 
za svoje delo plačila, brez podpore, ktera bi neposredno izvirala iz skup- 



256 

nosti narođove, sposobiti za svoj posel. Še v zrelem živ ljenji potrosijo 
brez iste narođove podpore velike svote za svoje knjižnice, in ti bi naj 
torej edini brez ođškodnine delovali ! V resnici jini pisateljevanje ne 
izplat-a se knjig, ktere si nakupujejo v pripravo za spise narodu posvećene. 

Pisatelj je v korenini vendar delavee, ki potrosa za svoje izdelke 
časa, telesnega živeža in naj))(djsih duševnih niočij ; jk) pravilib, ktera 
težakom dnino odmerjajo, moral bi tuđi literat svoje plačilo prislužiti. 
Torej ravna naše literarno gospodarstvo s prvimi književnimi debivci 
slabse, nego tovarniska podjetnistva v najhujsih ćasih, v dobah polomov 
ali križ dotičnih obrtnij. Razlot-ek je tedaj ta, da je polom pri drugih 
gospodarskih oddelkih bolj ali manj samo za^^asen in minljiv in da se 
delavci povrnejo v prejsnje ugodnejse razmere zaslužka, ali slovensko 
literarno gospodai'stvo je glede na pisatelje v polože nj i stalnih 
križ, torej pri dosedanjej uredbi v stanji bolezni. ktera sama najbolj 
dokazuje, da naša literarna ekonomija potrebuje in zahteva preustrojbe. 
Kajti 8 strogo narodnogospodarskega stiiližča se je bati, da bo naša 
literatura tuđi zaradi neugođnega stanja pisateljskih delavcev škodo 
trpela v svojem razvijanji in da požrtvovalnost, ki se zahteva črez raero 
ravno od te strani, polagoma opeša na škodo narodovo. Slabe nasiedke 
vidimo že sedaj v brezplačnem sodelovanji pri raznih narodno - političnih 
časnikih. Dopisniki so redki, ki bi iz enega in istega še večjega kraja 
zvesto poročali o vseh đogodkih enega in istega leta v eden in isti list 
Enako neredno vrste se članici in podlistki tuđi v naših dnevnildh, in 
ta skrb dela pojedinim urednikom največjo preglavico; kajti najhujša 
krivica se godi urednikom, ako občinstvo zahteva, da bi eden in isti 
urednik dan za dnevom sam članke koval. 

Pa ne naštevajmo neizogibno neugodnih nasledkov, ki so sami po 
sebi umevni. Mi smo le hoteli neugodno stanje naših literatov razjasniti in 
pobiti krive in krivične misli, ki so na to stran raztrošene ćelo med 
omikanim delom našega naroda. Ali ni predrznost tuđi v tem, da pogo- 
stoma pojedince ustanovi list za svoje namene, a potem zahteva, naj se 
literati žrtvujejo, ne da bi redeli, v koliko bo njih požrtvovalnost obr- 
nena v narodovo korist? Kakor je zdaj nekaj naših listov uredovanih. 
morali l)i v njih največ ravno oni delovati, kteri rabijo te liste za svoje 
namere. Namesto tega pa potiskajo rajši druge na oder — ne! — na 
oder tekajo sami; hoteli smo reci, da naganjajo druge, naj bi njim na 
ljubo ćelo V nevarnost postavljali se in njim ugodno pisali v določenih 
organih. Taka očitna sebičnost pa se močno pregrešuje proti požrtvoval- 
nosti resničnih rodoljubov, in posledica je, da se poslednjih poprime 
opravičena nevolja in jeza in da opuste, kar bi bili narodu na ljubo še 
dalje izvrševali. Sukajmo pa jo konečno, kakor hočemo, vedno nas sili 
nerazmerje med delom in plačo naših pisateljev do potrebne izpi-emembe 



257 

V tem pogledu, in to posebno za politično literarno đelovanje. Ravno to 
vprašanje pa je tako v tesnej zvezi z drugirai deli našega literarnega 
gospodarstva, da ga ni raožno niti theoretično, niti dejanski resiti, če ne 
razvozlamo še drugih vprašanj. 

(Dalje priđe.) 



narodnih pesnih koroških Slovencev. 

Spisal J. Scheinigg. 
(Dalje.) 

|arođna pesen je pristno zrcalo narodnega života. Kar narod misli 
in čuti, sliši in vidi, predočujejo nam njegove pesni. One opisujejo 
šege in navade, vero in vraže, omiko in zgodovino naroda. 

Omeniti imamo še nekaj manje važnih stvarij. Najprvo o žlahti. 
Kjer je narod še nepokvarjen, jako čisla sorodščino. lijudje so si tako 
đolgo žlahta, da ne vedo več, po čem in kako; govore samo: v totej 
hiši smo si tuđi žlahta. 

Človeka, ki nima sorodnikov, iniajo za siromaka, nevrednega, da se 
ga usmiliš. Lepo nam to misel izraza stara legenda znana po Zilskem 
in V Kanalu: 

Marija po puli prangava, 
Srenčala je dva popotiiika. 

Koj je rekva roža Marija: 
Oj kan še vidva pojdata? 

„Midva greva v mesto Jeruzalem 
Bova JežiŠi štriče splietava." 

Koj je rekva roža Marija: 
Liepo vaji prosim popotuika, 

Ne splietejta Striće preojstre, 
Da bo Ježiš vožej trpov je. 

„Koj je nama za Ježiša, 
Saj Ježiš nama žvahta ni. 

Saj nema bratov, sester nU\ 
Da bi se Ježiš smilu jin. 

Saj še sači fovak žvahto ma 
Sam Ježiš in Marija je nemata." 

18 



258 

Petkrat ponavlja se isti začetek. Marija poprašuje popotnika, kam 
gresta. Odgovarjata, da gresta v Jeruzalem, da bota „Ježiši gajžle, kroao 
splietava, križ iii žreble devava," a vselej pristavljala, da vsak človek 
žlahto iraa, samo Ježiž iii Marija je nimata. 

Tuđi botrinstvo imajo Slovenci v velikej časti. M. Majar poroča: 
„V Koroškej imajo za velik greh, prepirati se z botrino; ako kdo pri- 
poveduje, da se je pričkal s kumom, vsegdar obžaJujoč pristavi: vidite, 
z njim sva si še kotrina. Odtotl je slovenska prislovica: Ženi se bližje 
ko moreš. botrini se dalje ko moreis, — kakor da bi hotel reci, da bo- 
dei5 nevesto dobro poznal in da se ne bodeš prepiral z botrino. Boter 
z botro blodno grešiti, šteje se med tri najveeje grehe. To kaže peseu 
imenovana: Zlata češčena si Marija, ki jo je zapisal Majar v Gorieah 
pri Žili. — Marija je duše iz \ic klicala in: 

Vse duše so gori sbajale, 

Samo tri 80 notre ostajale. 

Še tište so močuo jokale. 

Kaj je tištim trem dudam b'loV 

Jena je koter s kotro greSila, 

Jena je dnižje vmorila, 

Jenu je na Bogu obupala." 
Da je bilo med koroškimi Slovenci pobratimstvo doma, znamo iz 
Majarjevega poročila: ^Koroški Slovenci se pobratijo in Slovenke po- 
sestrijo. Pobratjeni zovejo se bratje in sestre. Pobratjeni Slovenci imajo 
se za žlahto, podpirajo se v potrebah, kakor prava žlahta. Pri Žili se 
vabijo na obed o crkovnem žegnanji. Ako se hočeta pri Žili dva po- 
bratiti, napijeta si vina na zdravje rekoč: Bodiva si brata? No masti 
Bog brat! to je: pomozi ti Bog. V Roži greste ženski hoteči posestriti 
se k duhovniku, daste za sv. maso in si obljubite, da hoče ona izmed 
njiju, ki bode družico preživela, skrbeti, da se bere za umrlo še ena 
sv. masa. Pri Žili se drugače posestrujejo : Vsaka vzame čašo vina, rani 
se na srednjem prstu in pusti tri kapljice krvi kanoti v vino in tako 
nazdravi svojej prihodnjej sestri. Tako je po starej šegi in navadi." 
Dandanašnji nahajamo samo spomine na ta običaj. V narodnej pesni 
moremo še zasledovati tu pa tam kak ostanek. Koroški Slovenci so ])o- 
zabili, kolikor se da iz pesnij soditi, dotične besede in prevzeli mesto 
njih od sosednjih Nemcev izposojene tujke. Izrazi: špan, španič, španinja, 
šj)anovanje, izpodrinoli so pobratima in pobratimstvo. 

To se je zgodilo precej zgodaj, kajti španiča nahajaš že v starih 

pesnih : 

Jaz pojdam klicat Spaiiića 
Da nicoj vcs kam pojdava, 

ali 
Spanir moj, kaj ti jaz povt'mV 
Pojdi drev*^ ves zmeno. 



259 

V boji čutdl se je vojak pogumnejšega, ako mu je stal na strani 
španič; zatorej si poišče španiča, ki mu najlažje pojnaga: 

Al jes pobid v vojsko pojdaii 
Saj ne pojdan ko jes sam, 
Z meno pojde še Marija 
Ježiš bode pa moj špan. 

Izmeđ sorođnikov omenja narodna pesen večkrat tuđi mačeho. Opi- 
suje se tuđi V naših pesnih isto tako, kakor v drugih narodih. Vendar 
pesni enake „Jerici" nisem mogel zaslediti. Maćeha je — huda; s tejn 
je povedano vse o njej. Fant posla vlja se od ljubice in naroča jej: 

Oh ne vdajaj se, oh ne Tdajaj se, 
Počaj en' leto, dve na me, 

a deklica mu odgovarja: 

Jaz pa čakat več ne mo (morem) 
Imam cveč hndo madeho, 
Bom koj vdava se, bom pustiva te 
Ti pa ne žinjaj već na me. 

V pesni legendarnega značaja: „Marija in ribica" odgovarja ribica: 

Mene je pa sem (v morje) Tpravila 
Moja huda maćeha. 

Precej motivov narodnim pesnim podaje voznik in vozaijenje sploh. 
Voznik odhaja; zvesta žena mu brani, ker se za-nj boji: 

Ne hodi kramar v Pergamo 
Tam 80 masa hudl ljudi. 

Ponosen je voznik, ako ima lepe konjice in lepo vozno opravo; 
zato prepeva fant: 

Pod sćdvam je dimel 
Na strdni pa pršm 
Poglej me ti dećva 
Kak furati zn4m, 

ali 

Mam šimlasta konjca 
Pa vienarski cšjg, 
Ko bi dećva to vedva 
Kaj bi meva za 'n frajd. 

Dolgo je že voznik na potu in težko ga pričakuje deklica : 
Da bi bila lepa ura 
Da bi sijala svetla luna 
Ko bo prišel moj furman mov. 

In ko se vrne, ide mu nasproti, pomaga izpreči konje, vodi ga v 
Bobo, kjer je pripravljena jed in pijaca za utrujenega voznika. Zgodi se 
pa tuđi, da se mu je med tem, ko je on „bural" v daljne kraje, žena 
nezvestnica izneverila. Ko priđe vesel, pobegnola je žena s tremi tujci. 

18* 



260 

Vozarjenje je prinašalo v prejšnjih časih lepega đobička. Vzlasti 
Ziljani so vozili od Seljaka po Kanalskem v Trst iu na Laško les in 
železnino, nazaj pa žito, fine izđelke in vino. Črez Tursko pogorje 
(Tauern) pa so tovorili s tovornimi konji: 

Moj pobič bura, v Vaše gre 
Gor tja V gorenje brajde,^ 

aU 

Kranjci so vsi kramarji 

Ziljani pa vsi žamarji (s= Saumer). 

V drugej pesmici beremo: 

Žamar mi ^rez Ture bura 
Žamar lep, žamar mlad. 

Der mi žamar mov pribura 
Lepo vriš(?e noj poje. 

V novejših imenuje se pogosto štajerska dežela, štajerska cesta 
t. j. cesta od Maribora do Celovca, po kterej so vozili štajersko vino: 

Po štdjarskej cesti 
Moj voz rad teč^ 
Je 'na štajarska dećva 
Napregla konje. 

Ko so se Slovenci naselili po pokrajinah, kjer bivajo sedaj, bili so 
poljedelci, poljanci, poljaki. Rokodelcev nišo imeli. Vso obleko in tuđi 
večji del hišne oprave preskrbel si je slovenski kmet sara. Odtod se je 
obranila po mnogih vaseh takozvana domača obrtnija. Rokodelci so bili 
brez izjeme tujci t. j. Nemci, kar spričujejo pred vsem dotični nem$ki 
izrazi med Slovenci. Naravno je tedaj, da prosto ljudstvo ni spoštovalo 
rokodelcev in rado se ponorčevalo z njimi. Naročito nagaja se v narod- 
nej pesni šiviljam, krojačem in črevljarjem; pa tuđi drugim: 

Šoštar me prosi, da bi rajat šla z njim 
Z njim pa ne grem. 

Šostarji, oni so čudni ljudi: 
Po smoli smrdi. 

Žnidar me prosi, da bi rajat šla z njim 
Z njim pa ne grem. 

Žnidarji, oni so (^udni ljudi: 
Po žverci smrdi. 

Štamec me prosi, da bi rajat 5la z njim 
Z njim pa ne grem. 

Štamci oj žtamci so čudni ljudi : 
Po maltri smrdi. 



261 

Kavec me prosi, da bi i-ajat šla z ujim 
Z njim pa ne grem. 

Kavci oj kavci so čudni ljudi: 
Po žlihti smrdi. 

Tuđi pisača uoče, ker po crnilu smrdi; samo natakar jej ugaja, 
„ker po vilici diši". 

Se dandanes kmetski fantje pisano gledajo delavce po fužinah in 
tovarnah. Poskočnica poje na pr. o borovljskih puškarjih tako-le: 

Oče se kregajo 
Mati mrmrdjo 
Da paverske dečle 
Pileje majo. 
Tem in enakim zabavljicam imajo se prištevati tuđi one, ki so se 
izcimile iz medsebojnega mrženja raznih slovenskih zadrug. 

Vsaka vas ve in zna o svojih sosedih nekaj sme^nega ali zbadlji- 
vega zapeti. Vzlasti fantje vasovalci pikajo se s štirivi-stičninii puščicami. 
Izmed daljših pesnij je razširjena „Pesen od Dolanskega jeza** ali 
„Kako 80 Dravi rov kopali" in slaba jej inačica „Pesen od Glinskega 
jeza" in „Težave v Srejah". Posebno pomenljiva je prva, zložena začet- 
kom tekočega veka po narodnem pevci v Zagorjah. Njena vsebina je 
jako zbadljiva kmetska šala nad mestno gospodo in gosposko, ki so 
skušali Dravo v nov rov nagnati: 

To poglejte modre gvale Saj je biva vsolej Drava 

So študirđne brez eale, Cievo sama svoja frava 

Oni hoćejo storiti Jo pa mien'jo prekopati 

Kar še ni bvo na svieti. Noj v en mihen rov nagnati. 

Potem se opisuje delo samo; tri sto Ijudij zbral je inženir, ki ga 
je poslala gosposka iz Celovca; iz šest „griftov" morali so kmetje tlako 
delati; skopali so nov prekop in obdali ga z jezovi; ali kaj pomaga : 

Storjeno je vse brez tadva, Ne bo dovgo tam ostava, 

Drava še ni noter padva Pojde spi»t, ćir se bo sprava, 

Gro še koj po svojem rovi Drava niica velko pvaea 

Nić ne mara za te novi. Na skopan rov ni(3 ne žaea. 

V poskočnicah opažamo lahko nasprotje med Poljanci in Gorjanci 
(Rutaijani). Gorjanec se oproščeva: 

Da sem lih Rutarjan 
Sem vender prav storjan, 
Roče mam, noje mam, 
Ljubiti znam. 

ali 

Da .sem lih Riitarjdn 
Dećvo na polji m^i, 
Jiiekam, pojdm 
Po polji ravnam. 



262 

Gorjaiikam očita štirivrstičnica, đa so lepe in se rade lišpajo in 

da so ošabne: 

Gorjanćice so dro lep^ 
P4 nezmćmo ofertuć, 
Jaz pojdem pa v ravno poljć 
Po ćno ždvbrno deklć. 

ali 

Gorjanke, Gorjanke 
Majo ršjdaste jduke, 
Majo rijde drobne, 
So prenorile m6. 

Po zgornjem Roži in na Žili predbacivajo spodnjim Rožanom, da 
slabo gospodarijo in ne „marnjajo prav^, temveč „čeklajo". Tuđi v Pod- 
junskem so slične poskočnice doma. 

Unkraj Drdve 

So dede rujave 

Sćinkraj od Peće 

So belo-rudeće. 

ali 
Na onem kraji Drdve 
So velćG tivžive 
Na tam krdji jih nći 
Ko smo pobi lepi. 

Kaj nam poroča narodna pesen o nosi korožkih Slovencev? Stara 
narodna noža je po Roži in po Podjunskem že zdavna izginola. Ziljani 
pa so jo obranili do najnovejših časov, dasi je cesarica Marija Terezija 
prepovedala in preganjala nošo zilskih deklet iz moralnih ozirov. Videla 
se jej je kratka obleka, ki šega do kolen, nenravna. V pesni omenjenej 
V tretjem članku naštevajo se ti-le posamni deli ženske obleke zilske: 
Prinesel sem ti ćrevelce Prinesel sem ti volšpateč 

Oj črevelce prav prajzaršče, Oj volšpateč lep landraršči, 

Priuesel sem ti štumfiče Prinesel sem ti burtašeč 

Oj štumfiče prav purgaržće, Oj burtašeč lep prižani, 

Prinesel sem ti pantelče Prinesel sem ti pintelć lep 

Oj pantelče prav zidaste, Oj pintelČ lep prav zm od vani, 

Prinesel sem ti unterfat Prinesel sem ti pase 6 lep 

Oj unterfat lep pavelnast, Paseč lep prav zavsperšči. 

Iz druge pesni vidimo, da je kupil fant dekletu : lepe črevlje, bele 
„žtunfe", „miederč" ko kri, in tretja navaja „jopico, drobno na bavde". 
Jopica imenuje se še v drugoj pesni: suknjica. 

Ziljanka se ne dopada fantu Rožanu, ker nosi prekratko obleko: 

N6<M3m Ziljanko, 
Ma prekratko janko; 
Roždnko bom mov (imel), 
Ma janko do tov (do tal). 



263 

Kanalski faiit opisuje svoje dekle tako-le: 

Drukasta čikelca, 
Žlabaiika ta pvava, 
Tista je ljubica 
Moja ta prava. 

ali 

Ma cicasto janko, 
Se plazi za njo, 
Sem se uoter zapledel, 
Da venkaj ne mo. 

Gorjanke pa nosijo „rajdaste, rajdičaste, cicaste janke", ki imajo 
„rajde drobne"^. Ziljanski črevlji stare šege se omenjajo dvakrat: 

Od Celovoa do Blaka 
Nobena ni tdka, 
Ko je dečva moja 
Ki na šnole ćrevlje ma, 

iu 
Dccva ma pa črevel<5c, 
Ćrevlje s srebrom okovdno. 

Pozabiti ne smemo robca, kojemu pravijo „hadrca" ali „facanetelj". 
O praznikib nosi dekle „zidano, židasto, rozaforb hadrco". Iznied kra- 
sotja navaja narodna pesen pogostoma prstan (rinčico) in enkrat „ko- 
ravde", ki je nosi dekle okoli vratii. 

Manje na tanko opisuje narodna pesen moško obleko. Kmetski fant 
nosi suknjico, jopič, jopico, lajbič (telovnik), ki je o praznikib y,židan^ ; 
„fajn klobuk", okoli kterega je dekle ovilo svilnato žogico in pripelo z 
^medenco" lep zelen „puselc". Okoli vrata ima zidano „hadrco". Obuvali 
so V prejsnjih časih črevlje, kakoršni se vidijo pri Ziljanih, sedaj pa 
škorne. Da nosijo na kmetih fantje in dekleta pri vsakdanjem delu coklje, 
ni treba ^e posebej omenjati. Fant norčuje se sam seboj : 

Petnajst parov coklov strgal 
Ko sem pobič vas hodil; 
Za pet rajniš žrebljev zgubil 
Ki sem jih pobič v cokljah imel. 

Razloček med kmetico in ženo rokodelčevo izraza se kratko, a 
toćno : 

Meva pavrinja biti, 
Kajši pileja mam, 
Meva cokle nositi 
Kajši Oricvelcp mam. 



264 

pijaci naj se zapamti, da nahajamo v starih pesnih le viao; na 
Žili so bile doma lepe pesiii v slavo vinskej kapljici: 

Le pijmo ga eu glaž bel (ali) dva, 
Saj uam ga le sam Jezus da: 

[ : Oj prežlahtna vinska trta, 

K' je veselje mojga srca. :] 

Der se vinska trta zeleni, 
Se sam Jezus veseli. 

Ćrez morje je pripelana 
Na hribre je zasajena. 

Šo mešnik ne more maSo brat 
More sladko vince zraven stat. 

Ta pesmica je izvirnik, ki je služil' SlomSeku v podlago znane 
pesiii : Na svetu lepše rožice ni, Kakor je vinska trta. V modernih po- 
skocnicah pa se šopiri — žganje, kar sedanje razmere po Koroškem 
jasno osvetljuje : 

Al jaz V ostari jo grem 

Glažek žgauja ven spijem, 

Žena se krega osem dni, 

Bel (ali) 5e dalj pokoja ni. 

ali 

Le tota jaz pojdem 
Čir Drdva teće, 
Majo vino iu žganje 
In mojo dekle. 

Borno jaz hdvž'jeni, 
Žganje jaz rid pijem, 
Derva pa krega se, 
Da kna vnirjem. 

ali 

Vsaće petek jiitr' 
Zmedem en velik putr 
V soboto ga pa predam 
Da niož za žganje ma. 

(Konec priđe.) 



265 



Grof A. S. Uvarov, ruski arheolog. 

§tarinoslovje se je v novejšeni času kaj lepo razvilo pri vseh kultur- 
, ^ nih narodih, veudar pa se menda nikjer ue goji s tako Ijubavjo, 
kakor dauđanes v Rusiji. Tukaj podpira to znanost država z velikimi 
svotiinii, se već pa store v tem pogledu zasebni bogataši. A kar je še 
najlepše, med ruskim plemstvom nahajajo se možje, ki potrosijo mnogo 
na to znanost, pa tuđi sami iztražujejo prošlost ruske zemlje. Med 
take velikaše moramo brojiti tuđi na početku tega leta umrlega grofa 
A. S. U varova. Smrt njegova je prišla nepričakovana, kajti pokojnik 
še ni bil star; tembolj je razžalostila vsako rodoljubno slovansko srce, 
posebno pa one, ki so bavijo z rusko in sploh slovansko znanostjo. Za 
nas Slovence pa je izguba tega moža še tem večja, ker je bil pokojnik 
obiskal tuđi Slovensko in sosednjo Hrvatsko ter imel tukaj med uče- 
njaki ćelo znancev. Zavoljo tega hočem v kratko nacrtati delovanje tega 
znamenitega ruskega učenjaka in njegove rodovine, ki je za rusko zna- 
nost in književnost sploh velike važnosti. 

Uvarovi so stara rodovina, ki pa izhaja iz tatai"skega pokolenja, 
kakor še nnioge druge obitelji, na pr. Urusovi, Apraksini, Jermolovi, 
Daškovi, Širinski, Bibikovi, Mordvinovi, Karavisini itd. Praded Uvarovih 
je izstopil iz zveze z zlatno hordo (Mongoli) *, pa pristopil na rusko 
stran. Rodovina njihova izhaja od Minčaka Kasajeva in Uvara, ki je 
iz zlatne horde pobegnol k velikemu knezu Vasiliju I. Dimitrijeviču 
(1389 — 1424)^ ter tako postal ruski dvorjanin (plemenitaš). 

Oče pokoj nega Uvarova Sergij Semenovič je posebno proslavil 
svojo rodbino v znanosti in književnosti; bil je tuđi kot minister in 
predsednik akademije znanostij in umetnostij v Petrogradu. Ded njihov 
pa je bil pobočnik carice Katarine II. Sergij Uvarov je bil v minister- 
stvu za zvunajije zadeve na Dunaji na početku tnga stoletja, a 1. 1809. 
Bo ga poslali v Pariz k ruskenm poslanstvu za tajnika. Ali znanost ga je 
bolj zanimala, nego prevrtljiva diplomacija; zatorej je že leta 1810. 
sestavil osnovo azijske akademije, ki je bila 1. 1823. oživotvorjena kot 
„zavod za iztočne jezike". V tem zavodu se pripravljaj o mladi Ijudje za 
diplomatske činovnike v Aziji. Kmalu potem je napisal Sergij Uvarov 
historično - filologično razpravo: „Ob elevzinskih tainstvah". L. IHIG. ga 
je izbrala francoska akademija (Institut) za svojega člana, a v Rusiji je 
postal predsednik akademije znanostij in predstojnik prosvete v petro- 



* (Ht*j niojo ra/ipnivo: Rusija pod tahirsko nadvlado. „Slovenski Narod** 1. 187G. 
štev. ir> — 18. 

* Vasilij I. Diinitrijevio. ,,Slovenski Narod** 1. 1875. štev. 220. 



266 

gradskeni učevnem okrožji. Leta 1824. bil je cesarski tajni sovetnik, a 
1. 182G. senator. L. 1832. pridelil ga je cesar Nikolaj kot tovarisa 
ministru narodne prosvete, a 1. 1834. postal je sam minister. Šolstvo je 
bilo takrat v Rusiji še jako zanemarjeno in stoprav Uvarov je zač-el prvi 
svstematično ustrojavati sole po celem prostranem cesarstvu. On sam 
jih je utemeljil do 700, gotovo tretjino vseh tedaj obstoječih. L. 1834. 
odprl je vseučilišče v Kijevu, ktero je lansko leto proslavilo že svojo 
petdesetletnico. Za vse te velike zasluge na polji prosvete podelil rou 
je car grofovsko dostojanstvo. Veliko muzej ev se ima njemu zahvaliti 
za svoj povstanek, ravno tako tuđi mnogi botaniški vrti, observatoriji, 
natoroznanski kabineti, knjižnice, učena društva ter vpeljava klasičnih 
jezikov V gvmnazije. Pod njim so dobile sole v Rusiji čisto nov in čvi-st 
temelj, a naobrazba svoj odločeni smer. Sergiju Uvarovu je slovanstvo 
dolžno zahvalnost tuđi raditega, ker je na predloge in priporoke histo- 
rika in moskovskega vseučiliščnega profesorjaMih. Pogodi na ^ ustrojil 
pn vseh ruskih vseučilisčih posebne stolice za slovanske jezike, in od teh 
ima Rusija pa tuđi slovanstvo sploh neizmerno korist. Arheolo^5ke zbirke 
in bogata knjižnica, ki steje zdaj do 100.000 najizvrstnejših del vsega 
sveta, shranjena je v Porečji zraven Moskve. Ta knjižnica s svojinii 
zbirkami spada med najznamenitejše na vsetu, kolikor jih je kdaj kak 
postameznik ustrojil. 

Od tako naobraž(uiega, povrh pa se bogatega očeta in od matere 
rojene Razumovske narodil se je Aleksij Sergijevič Uvarov 1. 1828. Višje 
nauke je dovršil na petrogradskem vseučilišči. Poti'm se je podal v ino- 
zemstvo, najpoprej v Berolin in kasneje na druga nemska vseučilisča. 
Kakor oče stopil je tuđi on v službo ministerstva zvunanjih poslov. 
L. 184S. bil je za revolucije poslan kot poslanik v Neapol. Ali v krat- 
kem ]nu onnzne služba na zapadu, ker ga je želja vlekla na istok, 
osobito V Carigrad, v blizino slovanskih narodov. L. 1850. je pustil diplo- 
matsko službo ter pnstopil k ministerstvu notranjih zadev. Letit 1851. 
je sodeloval pri komisiji za osvobojenje knn^tov estonskih od tlake. I)ve 
leti kasneje pa je bil prideljen cesarskej pisarni. V krimskej vojski je 
ustrojil domobranstvo od svojih kmetov v možajskem okrožji ter postal 
stotnik tej družini. V tem času mu je umri tuđi oče. Kasneje je zopet 
služil V cesarskej pisarni, a 1. 1850. je postili pomočnik predstojnika v 
moskovskem okrožji, in od 1. 1858. bil je član odbora za zidanje velike 
crkve spasitelja v Moskvi na spomin osvobojenja od Napoleona I. Od 
1. 1805 — 1871. bil je dvakrat ])redvoditelj plemstva možajskega. S 
tem je bila dovršena njegova službena delavnost. ali če l)i se bil ost^il v 
službi, bil bi gotovo postal tuđi ministei", kakor njegov oče. Mnogo 

* Oloj: Mihajlo IVtrović Pogodili. „Slovouo«-^ 1. IS77. §U'V. S8 — <)7. 



267 

večja pa je njegova zasluga na polji znanostnem. Že 1. 1848. je začel 

V južnej Rusiji, vzlasti okoli Črnega morja^ kopati in zbirati starine, in 
ta posel je nađaljeval do smili svoje po vseh historično znamenitih 
mestih ruskega cesarstva. Ali pravo sijajno delovanje in slava pa se za- 
čenja za pokojnika stoprav z utemeljenjem arheološkega društva v 
Moskvi. Kako se je ta učenjak zađolbel v arheologijo in s kakšno Iju- 
beznijo jo je gojil, pripoveđuje nam glasoviti ruski historik K os t oma- 
ro v V vsojem odzivu o pokojniku. On pravi: Dne 14. (2.) januarja 
1. 1885. spustili so v Moskvi v grob ostanke prevrednega in intelligent- 
nemu ruskemu svetu predragega Aleksija Sergijeviča Uvarova. Našemu 
odzivu o pokojniku bodo se pridružili vsi oni, ki so ga v Rusiji pozna- 
vali, a to so skoro vsi Rusi, ki se zanimajo za zgodovino in arheolo- 
gijo; kajti on je bil izvanredno vsem pristopen in uslužen. Kdor ni 
hotel zavoljo svoje skromnosti vznemirjevati pokojnika, tega je on sam 
poiskal. Za arheologijo je bil tako zavzet kakor zaljubljenec v svojo 
drago. S kopanjem v Krimu, Kavkazu in drugod ni se bavil samo on, 
nego iz svojih bogatih sredst^v dajal je pomoči vsakemu, ki je le željo 
izrazil za kako znanstveno podvzetje. Nepoznati se je le prijavil in 
preeej je dobil na stotine rubljev, da se bavi z arheologijo. Pisatelj teh 
vrstic (Kostomarov) poslal mu je večkrat mladih Ijudij, in pokojnik jih 
ni nikdar odbil. Od teh so zdaj neki znameniti arheologi. Od pokojni- 
kovih del so najvažnejša ona o drevnostih južne Rusije na obalih Ćrnega 
moja, potem o narodu Meri, ki je bival v jaroslavskej, vladimirskoj in 
obližnjih gubernijah. To delo je izdano z mnogimi illustracijami. L. 1H81. 
je izdal dva zvezka: „Arheologija Rusije**, kjer so svstematično raz- 
viti in zl)rani spomeniki raznih mest ,,kamenite dobe*^. Pupolnejšega in 
boljšega dela nima nobena evropska književnost. 

Kot predsednik moskovskega arheološkoga drui^tva ustrojil je grof 
Uvarov časopis „Drevnosti"^, kjer zavzemajo vrlo važno mesto crkveni 
spomeniki. V delavnosti in življenji bili so za pokojnika od velike važ- 
nosti arheološki shodi, ktere je on podvzetno sklicaval ter z denarji in 
vsemi sredstvi podpiral. Na shodih so se imeli učenjaki porazgovarjati, 
čitati razprave in razpravljati o njih. Važnejša mesta so bila odločena 
za shode, in po njih je dobilo marsikako mesto večjo znamenitost in 
živahnost. Taki shodi so bili v Moskvi 1. 1808., v Petrognidu 1. 1871., 

V Kijevu 1. 1874., v Kazanu 1. 1877., v Tiflisu 1. 1881. in šesti v Odesi 
1. 1884. Na ZiMlnjem kongresu sta, sodelovala tuđi dva hrvatska uče- 
njaka, namieč dr. Fr. Rački in prof. S. Ljubič, kjir je za Hrvatsko 
častoo pa tuđi za znanost koristno. Učenjaki, ki navadno v svojih sobicah 
delajo, spoznavali so se na ta način ne samo z mnogimi drugovi, ktere. 
so prej le po imenu in delih poznali, nego videli so tuđi nova mestji 
in kraje. Razprave javno čitane so nauki mnogo koristile. One so oile 



268 

leto dnij poprej tiskane, in teđaj se je mogel vsak pripraviti, da kaj o 
njih izpregovori. Ako so mnogi pri takih shođih preveč strastno branili 
svoje samoljubje in nazore, ali narodnosti mešali v arheološko znanost, 
urael je to pokojnik lepo in s pravim načinom poravnati kot visoko in 
uljudno naobražen predsednik. Žena mu Praskovija Sergijevna, rojena 
kneginja Ščerbatova, spremljevala ga je povsod ter mu bila v vsem 
desna roka. Gostje so bili vselej mili v hiši grofa Uvarova; Ijubeznivo 
jih je dvorila in zabavljala soproga njegova. Smrt mu je zastavila delo, 
predno je mogel izdati vse, kar je bil napisal in zbral za tisek. 

Očetovo knjižnico je tako dopolnil, da je jedva ktero vseučilišče, 
ki bi razpolagalo s tako različnimi deli iz vseh evropskih književnostij, 
a poleg knjižnice je še tuđi jako bogat muzej. Kako velik mecen je bil 
pokojni Uvarov, vidi se iz tega, da je dajal petrogradskej akademiji 
vsako leto 3000 rubljev za naučne nagrade v spomin svojega očeta. To 
je bil pravi učenjak, pa tuđi velik domoljul), ki je žrtvoval vse za raz- 
iskavanje drevnostij v svojej preobširnej domovini. /. Stcklasa. 



Što, kaj, ča. 

Spisal J. Šuman. 

J^j^redno se mi zdi, te besedice vzeti v misel in poskusiti njih povsta- 
c^ i|l^ nek razložiti. Te tri besedice : s/o, kaj^ m, značijo naša tri narečja 
jugoslovanska: srbsko, slovensko, hrvatsko. Kjer drugih znamenj nimanio, 
pravimo na kratko, to je štokavščina, kajkavščina ali čakavščina, in 
človeku, ki tako narečje govori, pravimo, da govori štokavski, kaj- 
kavski, čakavski in da je zato štokavec, kajkavec ali čakavcc. 

S temi besedicami so v ozkej zvezi nedoločna zaimena: nešto^ 
nH'aj ; tako tuđi sestavljenc nikalnice: nič, niMa. Opomniti bode tuđi, 
da Čehi govorijo co^ Slovaki ćo; zraven pa imajo Ćehi še oblike: proe, 
zai\ in V rodilniku : čelio, ničvho^ nečeho, tedaj blizu kakor mi in Hrvatje 
in Srbi. 

Iz te množine in različnosti pridemo najprej na trdo stalo, če 
si staroslovensko sklanjatev pred oči postavimo. Začnemo s sklanjatvo 
srednjega zaimena vhio I ; v dopolnitev dodamo moško zaime kzto II ; 
poteni tuđi sestavljene oblike : a) ky, b) kojr, c) kaja III ; slednjič 
izvodno obliko: a) lij, h) čije, c) čija IV. 



269 





.A 


^ 












1 


E 














© 














Q0 














O 












»O 


►o 










5 


^ 




>fi 




•!r> 




00 


1 




s 

o 
M 


s 

B 




o 

M 

.§ 


c: 


^ 




Oi 


'? 


•5? 


eiS 


1 


e 




s 


-!» 


'3 


O 


*•« 




« 


^ 


^ 


^ 



5* 



s 



g r^ 'a? 'S* R n ^ 









»o 



SS S3 « e3 

as s .§ 






.3 »: 



riri 



3, as s S »^.5 -I »^ ^ .§ »^ »= i '^•s? s r. R s 

p kS »S ^ ,« J-! -i-! 5 .-3 .o »« »o 

^ bi) rS »^ »^ 

i s i? ■ 



© 



i 3 



o©o© e >o.o- 

§ -^ .SL .S? rt _ .^ .25, .^ ® rt- «1 .^ a?- c« 0^ 

S c^ c? c? ć? © r ^ c? >:! :::> :s? :r? ::? -^ «^ ::;* :^ :z^ 



3 



o 1: -s ce* ^ ::^ :=» ::;» :=> :- ^ :s •'=? :=» 

'^ ^ '^^ 's" »o« 5^'^ 5jfOo e^'o* '^ hs '^ 



to 3* '»^ "3? '3 



-S S -S S 



a K 



Po tem pregledu je jasno, da je oblika .<fo postala iz stsl. čbto; 
mesto što govorijo in pišejo tuđi čto, Kurelac na pr. je ob svojem času 
V knjižici: „Recimo koju" naravnoč zagovarjal pisavo c/o. Skupek čt 
izgovarja se v onih besedah, kjer je med č in ( l)il izvirno glasnik b ; 
tako govorijo na vzhodnem Slovenskem ctejcm^ počtuj, Bolj ko se c pri- 
bližuje sosedu /, manj je čuti polni č, ampak čt se olajfia v št, t. j. tšt: 
st; zato čefyri in štiri. Čehi že pii^^jo čtyri, dasi imajo ctim in atdni. 
Obliko što moremo tedaj uvrstiti v gornje stsl. oblike ; kaj pa je z obli- 
kama kaj in ča Y 



270 

Predno poskusimo tuđi te oblike uvrstiti, naj opomnimo, kako se 
vse oblike pod I — IV med seboj po izviru ločijo. Imamo namreč trde 
oblike kz'^ ko-go itd. iu mehke oblike čb-so, ch^to itd. 

1. Trde oblike nahajamo v besedah kz-to^ ko^toryj, kyj nsl. kdo. 
kateri, ki; na dalje kz-de, kz-da nsl. kde, kdaj; kmlu^ kc^e nsl. kod^ kodi; 
kamo nsl. kam, kamo; kakz iz ka-kz, nsl. kak^ kakši\ kjer in kir iz kder 
in to iz kzde-že ; ko-lik, ko itd. 

Nekterim tem besedam odgovarjajo slične besede v drugih indo- 
evropskih jezikih, na pr. ko-toryj : lit. ka-tras : gr. ^to-vi^og : lat. u-ter 
iz *quo-ter. Tako si odgovarjajo na dalje tuđi besede kz-da : skr. ka-da : 
lat. qua-n-do : got. hva-n, nemš. wann ; enako tuđi skr. ka-s^ kdo : got. 
hva-s, nemš. wer iz hwer : lit. kas : stsl. kz-to : nsl. kdo, kto, gdo, V 
vseh teh besedah stoje tuđi samoglasniki in pred njimi stari goltnik k 
ali v grškem namestnik njegov. 

Tu sem spada menda tuđi oblika ka, ko, kz v sestavah z značajem 
zastarele predponke, na pr. ka-vnia ( : vltna, volna) WoIle am Tuche 
in kavrnek, grozd pred cvetom : kavrnki se že nastavljajo, letos je obilo 
kavrnkov videti; Ka-niža; Ka-Iobjc, kz-norozz t. j. neresec ali meresec ; 
ka-vran in gavran ; ka-vrač in kavra, pri nas pravijo : kanvra, — kako 
si ljudstvo oblike polajšuje, spoznaš primerjajoč knez : kneginja, kovač : 
kovačica , kavrač : kavra , prim. lat. nutrix iz *nutri-trix : nutri-tor ; 
ka-grT»ličif5tb : *ka-grlica ; ko-m-polje ; kT»-vrčdije ; ko-robida. 

V skr. so namreč enake tvoritve^ ki imajo predponke kad-, kam-^ 
kara-, ka-, ku-. Te predponke imajo v skr. pomen nekakega začudjeuja, 
pomanjkanja, zaničevanja, na pr. kad-agni nekaj ognja, kad-aghvan slaba 
pot, kad-ak^ara slaba pismenka ; kan-dara iz *kam-dara špilja, kam-sara 
nek sok; kava-patha slaba pot, kavagni iz *kava-agni nekaj ogiya; 
ka-patha slaba pot, ka-trna neka trava ; ku-žanas slab človek, ku-^rutas 
na slabem glasu človek (slabo slišan), ku-bhuktam slaba jed. Te pred- 
ponke so V nekej zvezi s prasalnim zaimenom ka-s, ka, kat. Po obliki 
je mogoče, da bi skr. obliki ka odgovarjala v slovenskem oblika ka. 

V besodi čb-parogx, srb. čaporak, čes. čpar in špar, nsl. š-par-k-lj, 
potem V besedi čb-pri> napuh, iz koje je po Gafu Vestnik str. 1G7 naš 
šo-piriti se (mesto čb-piriti se), imamo j^e menda mehko obliko sorodne 
predponke, kojej odgovarja skr. kim-, na pr. kim-paka nezrel, kim-nara 
pol mož, va-nara opica. 

Ce je razlaga besed ča-porak in čb-prb istinita, onda je verjetno, 
da so tuđi besedice ka-, ko-, kt- v gornjih sestavah ka-vrna itd. prvotne 
in stoje na istem stalisči, na kterem stoji stsl. ko-toryj ali stsl. k'L-to, 
ozironui stsl. čb-to. 

Trdo obliko kz, ka \m nahajamo tuđi v končnicah, kjer ima značaj 
besedotvorne priponke ; primeri tojdi-ka, lani-ka, j)Ovsoili'ka zraven 



271 

vsodi'Jc, povsođi'k, omla-h in na zahodu tvoritve: tam-Jcaj, tu-Mj, zdi- 
kaj, sem-kiij, ondu-kaj, ondu-kajr, tii-kaje, vun-knj, vun-kaje, Miklošić 
IV. 120, 8 ; primeri na dalje : k viš-ku, z vis-ka, z dalje-ka itd. Miklošič 
II. 239; na dalje oblike : sinoč-kn in hrv. sinov-ke, i)oteni iznim-ce, 
peši'ce, zđaj-ci, stsl. sej-ei in Miklošič IV. 120, 8; na dalje oblike: 
scdeč'ki, stojee-ki Miklošič III.^ 162. 

Da po tem takem naš kaj v izvirnej obliki ka tuđi seni spada, je 
brez dvombe. Toda težko ga je po posebnej ol)liki uvrstiti. Pod gornjo 
sklanjatev I. ne gre, kaj ti tam imamo ol)like čh-, dasi kaj sam v ostalih 
sklonih oblike cr- dobiva ; piimeri sklanjatev : 



Imen. 


Tož. 


Rod. 


Daj. Orodn. 


Mestn. 


V pniš. obhki: kaj 


kaj 


česa 


čemu čim 


ćem 


V ozir. „ ka-r 


ka-r 


česa-r 


čemu-r čimur 


čemu-r 


enako: nekaj 










toda: iii-č 


ni-č 


ni-česar 


ni-čemur ni-čimur 


ui-čemur 



Namesto nič nahaja se v starejših spomenikih pogostoma ništcr : 
stsl ničbto-že, pri hrvatskih Slovencih nisfar, pa tuđi nikaj, rod. ničesar 
itd., glej Miklošič UI.^ 141). 

Meni se zdi, da je v besedi ni-č proti ni-česar, ni-čcmur itd. ne- 
kaka doslednost, nasproti pa v besedi kaj proti česa, čemu itd. nekaka 
nedoslednost ; z drugimi besedami, v besedi ni-č nahajam v zadnjem 
delu besede ono isto osnovo, ki jo ima beseda čb-to v prvem delu besede. 

Najprostejše bi bilo, ko bi mogli besedo kaj spraviti v gornjo 
sklanjatev II. Recimo, da moškej obliki ki- besede kzto odgovarja ženska 
oblika *ka, in tako se v istini glasi v skr. ženska oblika ka. 

Vendar pri tem ničesar ne pridobimo, ker kaj je srednjega spola 
in pomena. V obče pa prašalno zaime za ženski spol ni razvito ; prim. 
lat. quis, quid, gr. t/c, ti\ nemš. wer, was, stsl. k'i»to, čuto. Oblika v srednjem 
spolu bi se pa glasila, po sliki dohrz, dobra, dobro ali po sliki tz, ta, to, 
vsekako tuđi *ko in tako se glasi prislovna oblika ko, kor, kot. Glede glasni- 
ških postav res ni ovire, da bi ko ne smel biti pri deblu ko- ono, kar 
je to pri deblu tz, in tako odgovarjal skr. obliki ka-t, lat. quod, got. 
hva. Toda istina je, da se je naše zaime ki- obranilo v vseh slovanskih 
jezikih le v sestavah, in tako je tuđi moški prašalnik kz-to sestavljena 
oblika, Enako nahajamo v srednjem spolu omehčano obliko čbto sestav- 
Ijeno, in sicer po mojih mislih v vseh slovanskih jezikih razven nsl. 
Zato se ima oblika ko, kjer ni kratica iz jako, morda enako presoditi, 
kakor naše oblike : ka, ka-j, ka-r. 



272 

In za obliko ka, oziroma Aar, kaj nam mislim ne ostane druga, 
nego urediti jo v gornjo sklanjatev III. Imamo nanireč oblik iz skla- 
njatve gornje III., oziroma IV. tuđi že v nsl. gornjej sklanjatvi II. ; glejmo : 



Imen. 


Tožil. 


Rod. 


Daj. 


Orodn. 


Mestn 


kdo 


koga 


koga 
čiga 


komn 


kim 
kom 


kom 



Izmed navedenih oblik so le oblike kdo, koga, komu in kom v 
mestniku organične ; oblika kom v orodniku je krivo prenesena iz mest- 
nika v oroduik, glej Miklošič III. ^ 149; oblika čiga stoji mesto stsL 
ćljego ; vzeta je tedaj iz naše gornje sklanjatve IV. Enako je tuđi naš 
orođnik kim sprejet iz naše gornje sklanjatve III. in odgovarja stsl. 
obliki kyimb, kakor naš ki stsl. obliki kyj. 

Tako je tedaj dokazano, da so se v nsl, sklanjatev prašalnega za- 
imena vrinole neorganične oblike vzete iz izvodnih in sestavljenih oblik 
istega zaimena. Pravimo istega zaimena, kajti tuđi čiga, oziroma nj, 
čija. čije spada k zaimenu A?z-, iz kterega je stvoijeno s priponko -ij, 
t. j. i-jb, prim. lat. -ius, -ia, -ium, gr. -tog, -la, -tov, kakor na pr. otrokt : 
otročij, nsl. navadno otročji, vrag : vražij, nsl. vražji itd. ; tako tedaj tuđi 
k^'ij daje čij, -a, -e, Miklošič II. 62. 

Zato imamo, če se ne motim, tuđi oblike ka, kaj, kar in njih po- 
vstanek iskati pod našo gornjo sklanjatvo III. Res stoji na dotičnem 
mestu koje. Oblika koje pa daje po pravilih krčenja (Miklošič III.* 151) 
le obliko ko ali *A:r. Sodim torej, da stoji ka, oziroma kaj mesto stsl. 
ka-ja, kur mesto kaja-že; vzeta je tedaj iz množine. Da bi bila oblika 
ka, kaj starejša nego stsl. čbto, je neveijetno, in sicer zato, ker je proti 
česa, čemu in vsem drugim organičnim oblikam neorganična in ker je 
edino le v nsl. jeziku v navadi. 

ki : stsl. kyj 

kim : stsl. kyimb = ka : stsl. 



ka : kaj = keda : kedaj 
kaj : šta = šta. : što 

HiTatsko - srbska l)eseda šta, ki se rabi za navadno besedo što, je 
neorganičen imenovalnik, oziroma tožilnik množinski srednjega spola, 
prim. šta radiš? ništa; ob enem pa tuđi neorganičen rodilnik jedninsld, 
prim. odašta. Besedi šta v pi-vem pomenu imamo tedaj naš kaj pri- 
merjati glede pomena. Po obliki bi se res lahko naš kaj, oziroma A*a 
naslonil na stsl. ženski jedninski imenovalnik kaja, in glede pomena bi 
lahko primerjali stavke, na pr. vila, ka mi srce travi. Pri tem bi bilo 



273 

sonineti, da bi se bil prenesel pomen ženske oblike blizu enako, kakor 
se je V istini prenesel poraen moške oblike, če pravimo na pr. drevo, 
ki cvcte, ali drevesa, hi na njih . . . ; vendar pa je naslomba oblike ka 
m njenih dinigotnih oblik Ica-j in kar iz ka-žc na srednji množi nski inie- 
novalnik, oziroraa tožilnik verjetnejša, in dotična naslomba na ženski 
imenovalnik jedninski neverjetna. 

Tako je tedaj po tem mnenji postala oblika kaj iz kn in oblika 
ka iz stsl. kaj a, ki smo jo navedli v nai^ej gornjej sklanjatvi III. v sred- 
njem množinskem imenovalniku in tožilniku. 

Ali sp^ida V našo gornjo sklanjatev III. morda tuđi izredni srednji 
nulilnik kotja^ na pr. koga na vrhu ttik grmi? koga te tak žali? koga 
sem primolila? v koga si tak zamišljen? Odgovarja-li ta beseda ko(ja v 
tem pomeiiu morda stsl. srednjemu rodilniku kojega, kakor odgovarja 
riga stsl. obliki čijcgo? Mislim da ne; ker imamo niojcgo skrčen v meho, 
mi-ho (rezijanski itd.), dohrojcgo v dobrega, dobreho (češki itd.), zato 
s(Mlim, da je koga v navedenem smislu potvorica in spaka iz zaimen- 
skega moskega spola, primeri Miklošič III. * 149. 

Imamo pa na dalje v briž. spom. : Roti choise ih ne pazem. Te 
besede bere Miklošič : roty, kyže ihi* ne pasemt t. j. prisege, ki jih ne 
držimo ; choise je tedaj kgže : *kir oziroma *kyr ; vendar je od te besede 
različen Truberjev kir in današnji kcr, ki je postal iz kjer, kder, *k'i>dc-že. 
Hrvatski Slovenci imajo še polni ki^ ka^ ko = stsl. kyj, kaja, koje, glej 
Miklošič III. « 149, 150. 

Samostalniške nedoločne oblike se glasijo nalik prašalnim : nekdo, 
oziroma nčhto in n^što, stsl. nčkijto ; nčkaj, stsl. nečbto. Pridevne ne- 
določne oblike so: stsl. nekyj, nekaja, nčkoje, nsl. nčki, neka, neko; 
rodilnik stsl. nčkojego, nsl. nčkega; tedaj tuđi na tem rodilniku se vidi 
povstanek nsl. sestavljene sklanjatve prilogov, primeri zaimensko skla- 
njatev : nekdo, nčkoga : sisi. nčkogo, in sestavljeno : nčki, nčkega iz stsl. 
nčkojego ; enako dobrega iz dobro-jego ; meho, miho : mojego. 

Najnovejša tvoritev pa je po tem takem beseda n^k, na pr. nčk 
človek, iz nfki stsl. nčkyj ; ta tvoritev je po sliki besed : tak, vsak, enak, 
jak, inak itd. glej Mikl. II. 240, oziroma od druge strani po sliki: do- 
ber stsl. dobn. : dobri stsl. dobryj ; tuđi hrvatski koj, nekoj ima svoj 
imenovalnik potvorjen po ostalih sklonih, ker ima sicer na pr. kojega, 
kojemu, koja, koje itd. ; zato je dobil tuđi v imenovalniku obliko koj in 
izpodrinena je izvirna oblika kyj. 

(Dalje pride.) 



19 



274 



Turje — Tauern. 

^SHreteklo je kaksiiih trideset let, kar je nemško zemljezaanstvo spre- 
mi jelo poznanienovanje „Tauern" za „noriške Alpe*^. Stari geo- 
grafi nišo poznali tega poznamenovanja za ćeli vlak gorovja, ktero se 
zdaj V geografskih knjigah imenuje: „Tauern". 

Ljudstvo, ki prebiva v tem gorovji, pozna le samo devet predelov 
gora, in sicer 1. Krimmler-Tauern, 2. Felber-Matreier, tuđi 
W i n d i 8 c h -T a u e r n imenovan, 3.Stubach-Kalser-Tauern,4. Fu- 
scber-Heiligenbluter-Tauern, 5. Rauriser-IIeiligeu- 
bluter- Tauern, G. Nassfelder-Malnitzer-Tauern , 7. Hoch- 
in Korntauern, 8. Iladstildter-Lungauer-Tauern in i). 
Rothenmanner-Tauern. 

Zraven teh še Schaubach (Deutsche Alpen) navaja Goldbcrg- 
Fragant-Tauern, Grttn in Funtensee-Tauern, Gotzen- 
Tauern, Pust erer - Tauern, Thurntauern in Katscb- 
tauern. 

Črez vsak Tauern bile so v starejSh časih pregazi, ktere Nemec 
„Joch und Saumwege" imenuje. Skozi te so nekdaj tovorniki nosili 
robo nakupljeno na primoi-skih trgoviščili v Tirolsko, Salzburško in 
Bavarsko. Najvišja točka tega gorovja, skozi ktero je bila prcgaz, veli 
se Tauern, kar se spozna iz poznamenovanja „ilber den Tauern 
ali aufden Tauern gehen, aufdem Tauern sein." 

Za tovornike so nekdaj tam stali: „Tauernhauser", to so bile 
bajte, V kterih so si tovorniki odpočinoli in če jih je noč ulovila, pre- 
nočili. 

Imena teh gor so prastara. Že rimski in grški pisatelji nam i>o- 
ročajo, da so v tem okrožji prebivali Taurisci, čvrsttiv in krepek 
rod, ki je imel obilo zlata in železa. Ime zaroda se je ob času, ko so 
ga Rimljani podjarmili, zavrglo in rabilo se je v diplomatskih in admi- 
nistrativnih pismih le ime : N o r i c u m , N o r i c i , ki je nastalo po eiiej 
betvi prebivalcev v tem goratem svetu. 

Kolikor je meni znano, začel je nemški zgodovinar Koch-Sternfeld 
V svojej knjigi: „Tauern", ki je leta 1810. izišla, prvi trditi, da je 
ime „Tauern" keltsko in da v keltskem jeziku: tor-taur pomenja 
breg, goro, če se ravno v nobenem slovniku novokeltskih jezikov ta 
beseda s tem pomenom ne nahaja ^ in tuđi v deželah, v kterih so Kelti 

* Najdemo v novokeltskih luiroejih iu sicer ? kymrišk. twrr, a no kot pozna- 
nienovanje za visoke gore, nego za brežuljek, eumuhis, v giuielsk. torr, eminence, 
ein hervorragendcr Punct, tower, v basbrctansk: teur, pause, groš ventre, Dickwaust, 



27-6 

prebivali, kakor v Helvetiji, Galliji, Britaniji ni nobene gore, ki bi no- 
sila ime Tor ali Taur ^ Koch - Sternfeldovo blodnjo je sprejel Muchar, 
in zdaj se ta spaka nahaja v vseh novejših zgodovinskih in geografskih 
knjigah. 

Grškim in rimskim pisateljem je poznamenovanje Taurus za to 
noriško gorovje neznano, pač pa se najde v srednjevežkih listinah v 
obliki „Mons Thurus, Mons Turo, a Turone monte" (glej 
Steierm. Zeitschr. Neue Folgc, U. zvez. str. 141). 

To je tedaj izvirna oblika, iz ktere se je ncmška Tauern izobra- 
zila, kakor iz staronemških besed biich novonem. bauch, staronem. 
bur, novonem. baucr. Ker je zgodovinski dopričano, da so do one 
dobe Sloveni v tem okrožji stanovali, rekali so torej gorovju: Tur je, 
in iz Turje se je izobrazilo: Tauern, kakor iz imena: Širje — 
S c h e i e r n. 

Ime Tur označuje divjega bika. Po divjosti in Ijutosti te živali pa 
so poznamenovali stari Sloveni tuđi ljute brege, in zato toliko takih 
imen po slovanskem svetu za visoke strme bregove ; tako na Štajerskem : 
Turje V fari sv. Jakoba v Doliči; Turjak, strmi breg v fari šent- 
ilskcj pri Mislinji; Tura, Tur ja, Turova, imena gor v Karpatih. 
Tuđi Nemee je dajal strmim goram imena po živalih, na pr. Hengist, 
Hengstberg, Rosseck, Hundsrttcken. Posebno z imenom Ross 
je rad poznamenoval velikost reci; jaz le navedem: Rosskastanie 
in R o 8 s g 1 ii c k *. 



velik vamp, kar vse prii'uje, da se monijo besede tur- taurus in twrr-tower raz- 
lor-evati in da imajo razlićne korenike in sicer novokeltske besede brez dvonibe kore- 
niko tav, tov, tu, aoerescere, tuniere; confer tumulus in tumeo. 

* I)r. Avg. Prinzinger, ki ima prebivalce st^arepi Norika za bavarske Nemee (!! ), 
opazi V tej zadevi prav dobro: Das Wort „Tauern** soli vom keltischen Worte tor, 
taur kommen, das Hiigel, Borg, naeh einigen Bergspitze bedeutet. Das Wort 
tor, taur, kann im Keltiscben nicbt die bebauptete Bedoutung baben, weil es soleben 
Falles in den Namen der einst und zum Theile nocb jetzt keltiscben Liindern sicb 
finden und so haufig sein miisste, wie im deutseben Wobngebiet<» dor Gattungsname 
Berg, im italieniscben monte, im franzosiseben mont und montagne, im slavi- 
SM'ben gora, im tftrkiseben Gebiete das Wort dagb. Mir gelang es jedoeb nicbt in 
solchen Landern Tauern zu entdecken. Die Worte tor, taur sind aber auch nicbt 
keltiscben Quellen, sondern lediglicb unsem mittellat. Urkunden des XII. bis XVL 
Jahrhundcrt entnommen, worin der Name Tauern mit Mons Turo gegeben wird. 
(Zur Keltenfrage pag. 9.) 

* Analogii%e nazore nabajamo v romanšc\ bravo-brau, bik, gpanj. bravo, 
wild, staroital. „unde brave", stiirmiscbe Wogen (glej. Diez Lex. s. v.). Po turu 
korožkoslov. turji petelin, Auerbabn, turji konj, mo^ni, siloviti gorenještajerski konj, 
menda tuđi žtajersk.- slov. turSek, len, ki se v jesen seje in zimo zdrži. Tuđi koro5ki 
Slovenci imenujejo Tauern — Ture in znana mi je narodna pesen. ki se zai'-ne: Bom 
peljul tri fure (rez visoke Ture. 



276 

Pa tuđi divji biki-turi so nekdaj v tem gorovji prebivali, nov 
uzrok kraj Turje iraeuovati. Pokrajina se je velela Tursko in pre- 
biviilci Turščani, kai* so grški iu latinski pisatelji prestavili v T au- 
ri se i. Pred mnogimi leti sem že v „Novicah" Tauriscus iz tur 
razlagal; pozneje sem mislil, ker mi še ni bilo znano, da se v listinah 
10. in 11. stoletja veli gora Turus, ka je taver, korot. nareč. taur, 
snova imenu Tauriscus, ter sem postavil koreniko : tav-tu, turgidum 
fieri, aecrescere, za razlago, ktero pa zavržem, in ostanem po vsestranskem 
presojevanji pri snovi: tur. Da nišo noriški Taurisci-Turščani 
bili Kelti, poskusil bodem z novimi razlogi dokazati v posebnem sestiivku. 

Davorin Trstenjak. 



Poročilo hrvatskej književnosti. 

Spisujo J, Steklasa. 



1. Rad jugoslavenske akudeinije znanosti in umjetnosti. Knjiga IiXXlIl. Raz- 
prave: 1. Prinos k nagljisu u ^novoj) sloveuAtini. Od M. Valjavca. (Nastiivek.) 2. Nov 
prilog za istorijii akcentuaeije hrvatske ili srpske. Od dra. T. Maretića. (•Svr:5<»tek.) 
Obe razpravi ste bili že omenjeni. 3. Sveeana sjednica jjigoslavensko akatleniije zna- 
nosti i umjetnosti dne 9. studenoga 1884 prigodom otvorenja Strossmayerove galerijo: 
1. Besjeda predsjednika dra. Fr. Ra <^ koga. II. Besjeda pokrovitelja biskupa J. J. 
Strossmayera. III. Godišnja sver-ana sjednica jugoslavenske jikademije znan. i umj., 
dne (). prosinca 18iS4: I. Besjeda predsjednika dra. Fr. Rackoga- II. Izvještaj tajnika 
dra. P. Mat ko vica. Izvodi iz zapisnika. 

2. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, na sviet izdaje jugoslavenska akade- 
mija znanosti i umjetnosti. Svezak V.: cetiv — dali. Obradili Gj. Danićić, M. Valjavec, 
P. Budmani. Svezak VI.: dali — do. Obradjujc P. Budraani. U Zagrebu 18S4. — i>d 
tega znamenitega dela ležita pred nami dva zvezka v enej knjigi, ki iznosi do .*M) drobno 
tiskanih i)ul. Prvih 5G stranij je sestavil še pokojni Gj. Dauićić. Sledečih 114 je 
priredil nai5 rojak, prof. M. Valjavec, a vse ostalo pa je delo novoga urednika prof. 
P. Bjidmanija, kteremu je zdaj urejenje tega reCnika izključljivo poverjeno. Ko je 
glasoviti Danićić umri, mislili so mnogi, da bode izdavanje tega rečuika zadavalo aka- 
demiji mnogo težav, ali nova sila, ktero si je znala ona pridobiti v osebi P. Budma- 
nija, je po sodbi najznamenitejših slovanskih tilologov popolnoma dorastla toj težavnej 
nalogi. Tako priše prof. dr. V. Jagić v svojem Archivu fiir slavische Philologie: 
„Vsak prijatelj slovanskega jezikoslovja H\X\ iskreno radost, da so tako hitro in ti»ko 
srećno nadvladano potežkoče pri napredovanji tega lepega podvzetja. Zares služi to na 
veliko čast jugoslovanskej akademiji in ujenemu energićnemu predsedniku, da so to 
prvo krizo tako srečno nadvladali.** Prof. Jagić in prof. Miklošić sodita, da je Budma- 
nijevo delo v mnogom pogledu bolje, vzlasti kar se tiče etimološkoga tolmačenja, in 
pa tuđi V tem, da je novi urednik tvarino na mnogih mestih skratil. Delo bode zdaj 
hitro napredovalo in morda poprej dogotovljeno, nego so je s početka mislilo. 



277 

3. Sbirka slika Strossmayerove galerije jugoslavenske akademije znanosti i umjet- 
aobtl. Izdala jugoslavenska akademija. Zagreb 1885. Str. IK). Cena 20 n. — To je za- 
ćasni katalog in opis vseh slik v Strossmajerovej galeriji, a kasneje bode izdan većji 
za znanstveno porabo. Kdor obišće galerijo, more s tem katalogom prav lahko vseh 
256 slik pregledati in jih proućiti. 

4. Cvieće i ljubav ili znamenja cvieća u pjesni(5kib kiticah, s dodatkom Ijubovnih 
pjesama. Sabrala jih u jednu kiticu M. Cvietoljuba. Senj. 1884. Tiskom i nakladom 
H. Lustera. Cena 70 nov. — To delee je btlo prav potrebno za mladež, da iztisne 
neiiiške knjižice te vrste. Tuđi za Slovence bilo bi potrebno, da se kaj podobnoga izda. 

i). Kratka poviest francezke književnosti, priredio Alfred Orešković, uc'Mtelj na 
kr. roalci u Osieku 1881. Tisak i naklada Dragutina Laubrora. Cena 1 gld. — Ker s«» 
iia n*alkah preda va franeoski jezik, bilo je potrebno, da imajo ucenci tuđi sistematično 
povest o literaturi tega jezika. Zato je izdal pisatelj to priroćno knjigo, ki je nanu'ujena 
najprcj 5oli, ali iz nje se more tuđi vsak prijatelj fraiu'o^cine )»rav v kratkem v io 
znamenito književnost upotiti. 

<5. Znamenite žene iz pri(\^ i poviesti. Sastavila Marija Ja mbr i .kakova, ući- 
teljii-a više djevojačke Akole u Zagrebu. Nagradjeno od „Matice Hrvatske" iz zaklade 
Ivana Nep. grofa DraAkovića za god. 18S:J. U Zagrebu 188;'). Nakladom knjižare Muć- 
njaka i Senftlebena 1885. Str. 1J)8. — Ta knjig*a je namenjena za odrastlo žensko mla- 
dinu, ki še ni imela do zdaj takega berila v svojem jeziku. Vredua pisateljica se je 
tnidila, da najde najlepSe ženske značaje iz povesti in književnosti, pa da jib v lepej 
obliki predoči mladeži, kar se jej je po njiseni mnenji prav posrećilo. „Matica Hrvat- 
sL'i" je sama uvidela važnost te knjige t^»r jo je zatorej tiidi nagradila. Kar pa vred- 
nost te knjige >ie posebno povišuje, je to, da se jih med 33 životopisi nahaja .sest- 
najst, ki so vzeti iz slovanskega naroda. Med njimi je tuđi Slovenka Josipina 
Turnogradska. Tako knjigo bi potrebovali i Slovenci za slovensko žensko mladino, 
da urtisnemo jMicasi nemške knjige te strokc iz naAih rodovin. 

7. Pripoviedke iz obtV poviesti staroga vieka. Sast^ivio Janko Tomić, učitelj 
visje djevojai'ke ućione u Karlovcu. Nagradjeno od „Matice Hrvatske" iz zaklade grota 
Ivana Nep. Draškovića za god. 1882. LT Z:igrebu. Knjigt>tiskara C. Albrechta 18S4. 
Str. 24*5. Cena 1 gld. 50 n. — Ta knjiga je nastala iz predavanj, ktere je imel mar- 
ljivi pisiitelj tečajem svojega učiteljeva nj a. Uvidel je, kako je mladež ukaželjna, ali da 
jej manjka i)otrebnih knjig. Z;\torej se je odvažil, da izda pni zvezek teh pripovedek, 
ktere hoj'e nadaljevati, ako so mu prva knjiga izplaea. V tem zvezku je obradil pisatelj 
vso staro zgodo vino do Uiniljanov, tako da bi se drugi zvezek zaeel z rimsko povestjo. 
Pri povesti so pisane v prav unun'nem jeziku in lejjem slogu ter se j)rav s slast jo bero. 
Mladi'ž nahaja v njej krasno berilo. Tuđi to knjigo je nadarila Matica Hrv. Naš;v slo- 
ven.ska mladež sicer nima tako knjige, ali ima zato Staretovo obeno zgodovino, ki 
se ravuii tako umevno in lepo bere, kakor te pripov<'sti. 

8. Poviest razvitka naPiega jezika hrvatskoga ili srpskoga od najdavnijih vremena 
du danas. Piše Marcel Kuiiar, prof. u Kotoru. U Dubrovniku 1885. V Sini str. 2:]2. 
Cena I gld. — Prav zabavna in podućna knjiga je to za vsakega Hrvata, pa tuđi za 
nas Slovence. Pisatelj je naćrtal prav živo, kako se je hrvatska literatura od početka 
pa do diindanes po vsej Ilrvatskej širila in kako je napredovala. Kdor se hoće upo- 
znati z duhom te literature, mom to knjigo citati. novejšej hrvatskej literaturi sodi 
pis;Uelj malo preostro, trdeć, da je sedanji književni jezik prev<*ć opojeu s tujimi ele- 
menti, posebno pa z nemseino. Tuđi je on za fonetieno pisanje tor proti etvmološkemu, 
da bi se na ta način bolj s srbskim izjednačili. Kar pa sbnli na zadnjih straneh o pre- 



278 

inoci srbskogsi jozika in literaturo nad hrvatskim imonoin, je bolj politićuo razmo- 
trivanjc ii<>p> kiijižfvno, iii nato so no inoroino o^ir.iti ; saj ima Hrvatska toliko kultumili 
zavodov in tako razvito literaturo, da sp joj ni treba v tem i)Ogledu bat i srbske 
l)rt'vlade. 



Drobnosti. 

8l0Ystvena z^ođorina v slovenski ljudski soli. Spisal Janko Leban ((iradi- 
mir), ljudski uritrlj. I'onatis iz ^rritcljskoer.i Tovarijia'* ISHl. in 1HS.">. 1. V Ljubljani. 
Natisnil in založil J. Uudolf Milie lssr>. Str. i'jO v 4". Velja 80 nov. s poilto vred. 
— Prirujora knji»ra ni eolokupna slovstvena zj?o(bivina, ki bi nam opisovaLi razvitak 
naš(» književnosti v lahko umevn<\i be.sedi ter podajala mladini podobt' in slike glavnih 
naših j)isateljcv, temvcv' ona je le pripomo<'na knjižica, tako rekoć komentar k dnigemu. 
tretj(»mu in rotrtemu berilu ljudskih šid. vsakem pisatelji, Sloven'-i ali Nt*nu i, ki jf 
])()dpisan pod )>os;imeznim berilnim odstavkom, nnhajamo najvažnejAih pmlatkov, kakor 
b»tnieo nj«*}i:ove«ja rojstva, stan in kratko označenjo njegt)vih proizvodov. Ker je med 
j)isatelji v(v manj poznatih, moramo g. Lebanu hvalo izreci, da se je potrudil podati 
nam o njih zancsljivih dat. 77 pisateljih obravnava na kratko ta zj?odovina v oiH»m 
redu, V kterem se nahajajo njih imena v berilih. S to prirornieo je g. pisatelj gotovo 
ustrej^el svojim tovarišem, ali glede praktiene rabe pogresa se na konei knjige abeeeilni 
imenik vseh pisateljev in mesta, kjer se navajajo. 

Ave Marija! J\Klu('ljivo razlag-anje molitve: „('eseena si Marija!" Za Smamirno 
opravilo. Sjusul Jožef Kereon, duhoven Ljubljanske Skofije. Z dovoljenjem visoko- 
i'astiteg-a ka]utel - vikarstva Ljubljanske škotije. V Ljubljani. Založila ^Katoliska 
Bukvama". 1SS.'». Str. XII 4- '^'^"^ v 12". — Molitvena naša literatura je dobila po ome- 
njenej knjigi lep prirastek. Tvarina v njej je dobro izbrana po slavnih pisjiteljih 
Fr. Hattb'rji, Patisu, Sti>gerji, Šloru, Alb. Stol/u, Ott BoUandu in drugih. Jezik je 
eist in ])ravilen, tisk b']> in eehi oprava prav okusna. Knjiga pol v usnji vezana stane 
IKl n., V sa V usnji 1 gbl., in z zlatim obrezeem 1 gld. 21) n. Po pošti 10 n. vee. Kdor 
12 knjig .skupno naroei, dobi eno i)ovrh. Ken'onove Šmarnitte se bodo ljudstvu gotovo 
prikupile in mi še jK)s(»bej na-nje v. gff. duhovnike in verno ljudstvo opozorimo. 

Lira iu cvotjo, poezije, zložil Franjo Zakrajšek. Cena (»0 nove. Trst 
IKST). Str. 107 V H^. To je naslov zbirki najnovejših pesnij one vrste, ki pri nas bujno 
kakor „evetje** i)omla(lansko, — a tuđi brez vonja ve in duha kot mnogobrojne troben- 
tiee, zvoneki ali veternice prodirajo iz žalibože! eesto prevlažnih tal naše književnosti. 
Zopet nam je grajati ono i>redrzno, da ne re(Vmo prenaivno kovanje, kraćenje, ]>re.stro- 
jevanje besed, ki dola jezik nerazumljiv in tuj. Knako in še bolj poslužuje se pesnik 
drugega sredstva, da si ubere mero in stik, namree samolastnega premikavanja v naglasu, 
kar bi naj vendar že enkrat ponehalo kaliti in grditi nam jezik. Sicer pa nuli prizna- 
vamo pesniku ])esniške nadarjenosti in dobro domoljubno voljo. Nekaj predmetov, 
vzlasti epienih, izbral si je res poetiške veljave, in junaška pesen : „Ljudmila in Pri- 
vina" kaže, da zna baš epika pesniku donesti lavorike, doeim bi mu v liriki ne mogli 
prorokovati sbive. J. Wang. 

Josipa Jiirčiča zbraui spisi. JV. zvezek. Uredil Fr. Levee. V Ljubljani, IHHT*. 
Založil „odbor za Jureieev spomenik". Natisnila Narodna tiskarna. Str. 292 v raal. S'». 
Velja nevezan 70 n., elegantno vezan pa I gld. 20 n. — Po dolgem presledku nam je 
vendar zopet došel nov zvezek Jureieevih del v roke. Ćetrti zvezek ob.sega te-le štiri 
povesti: I. Tihotapee, povest iz domaćega življenja kranjskih Slovencev, prvikrat 
uatisnena v Slov. (ilasniku IHrn'); II. Grad Roj i nje (iz Slov. Veeernie IHlJG); 



279 

III. Klošterski žolnir, povest iz IS. stoletjji (81ov. Glasnik, IHGi)) iu IV. Dva 
brata, iiatisneua v kolodarčku družbe sv. Mohorja 18GH. Kakor prt-jsuje, taku je tuđi 
ta knjiga jako okusno iu elegantno upravljena ter je vse hvalo vredna. 8krajui ean je 
že, da se naše razuiunižtvo zaCne bolj zanimati za JurćiĆeve zbrane spise ter tako 
si. odboru omogo^i, v kratkeni vsa njegova dela izdati. Vsi zvozki se se dobivaju, prvi 
\}o 1 gld., drugi po 70 n. nevezani, pri g. dr. Jos. Stare-tu v Ljubljani, Marije 
Terezije eesta 5. 

ČakaTiseli - kroatiKche Studieu. Von D. Nema nić. Ei-ste Studie. Aecent- 
lehre (ir. Foi-tsetzung). Wien lb85. Str. GG v vel. 8'\ Ponatis iz letnika l^-'i sejnih 
poroćil fil. hist. razreda ces. akademije znanostij. — V tem zvezku nadaljuje učeni nas 
rojak razpravo, ktero smo bili lani v tem listu na str. 220. naznanili. Podaje nam 
iiatancno naglašavanje o zaimenu, o prilogib, števniku in ćesticah. Kakor iMivjšnja dva 
zvezka odlikuje se tuđi pričujoči po velikoj natančnosti in bogatom jozikoslovnem gra- 
divu. Veliko slic^nosti se uahaja med Čakavskim in slovenskim naglasom, kakor se ta 
rabi v i-aznih naših uarećjih. V tem smislu je imenovana razprava tuđi velike važnosti 
za slovenskoga jezikoslovca. Želeti je, da bi g. pisatelja nova služba — D. Ne ma nić 
jo imenovan nivnattljcm v Sarajevu — ne ovii*ala v luidaljnih studijah. Kaj hvaležni 
bi mu bili, ako nam prilično tuđi vzdigue zaklade iz onoga jezika, ki se govori sredi 
Bosne okoli Sarajeva. 

Die Berbokroaten đer ađriatischeu KlistenlSiiđer. Anthropologisehe Studie. 
Berlin (Ascher & Comp.) ISSI von Dr. A. Weisbach. — Marljivi dr. A. Weisbaeh, 
ravnatelj c. in kr. modnarodno („ internat ionalne") bolnisnice v Carigradu, objavil je zopet 
spis, ki je za poznavanje kakor Slovauov v obco, tako posebno južnih Slovanov znamenit. 
Delavnost Weisbachova na polji nove vednosti, „an thropologije", ktera se stoprav 
za kakih petnajst let systematicno obdoluje, je prijateljem te znanosti slavnoznana. 
Izuied njegovih spisov to vrste naj omenim njegovih sostivkov pod imenom „Beitriig(^ 
zur Kenntnis der Schadelformen der osterr. Vol kor" (1. ISGI in 1HG7 v „Wien. 
Med. Jahrb." imenovanih let). Meni so že v spominu nekoji njegovi spisi onakega zapo- 
padka, objavljeni v „Zeitsch. f. Ethnologie" (inionitncm listu berolinskega anthro- 
l>ološkega društva, kteremu predsedujc učeni prof. U. Virchow), v ktorih sjiisih Wois- 
bach rad omonja Slovanov sploh, Jugoslovanov pa posobej. 

Kuvnokar ćitam naznaujeno voc^je njegovo delo: „Korpormessungen ver- 
schiedeuer Meuschenrassen'* (izdano v Berolinu, .*{.% str. obsezajoC-e, meni po 
Zivpopadku ui očividu neznano). Gore omonjono dolce: „Dio Serbokroaton" pak, ktero 
.som z veseljem prećital, zdelo so mi je vabljivo, da je tu posebno in na častni način 
omenim iu priporočim. 

Weisbach nam v toj kujižici, 77 str. obsozajočoj, proiskave 21PJ „Srbo-Hrvatov", 
morskih, podaje ter lastnosti njih životov na drobno popisuje. Te može jo meril iu pro- 
iskal v Carigradu, kamor so kot moruarji pripluli. Njih domovino jo na tanko zabe- 
ležil. Eden dol je bil iz Istre, drugi iz hrvatskoga Primorja, trotji iz Dalmacijo, s 
kopne kakor tuđi z otokov. Po veri in jeziku jih ni ločil, v čemer mu vsak pritrjuje, 
ki ve, da med Srbi iu Hrvati ni narodne niti plemenske razlike. Preiskaval jih je po 
tclosnej velikosti, barvi las, očesnoj barvi, iu osobito po lastuostih in dolih lubanje. 
Zadnji del — morjenje po lubanji — je uajbolj nataučon izmed vseh. V toj vednosti 
je Wcisbach znan mojster. 

Izmed resultatov tog-a preiskavanja naj sledeče omenim. Merjeni Srbo-Hrvatje 
imajo poprck 1690 mm tolosne velikosti in so v tom oziru Augložem iu Ircem ouaki 
iu samo maujši proti Škotom (ki merijo poprek 1708 mm) iu Norvvegom iu Ćuhon- 
com (Fiunom). Med Slovani so Srbo-Hrvatje po postavi najvišji, in to med vsemi Slo- 
vaiii, ne Siimo med avstrijskimi. Pisatolj omenja ua tom mostu (str. 3), da Slovenci 



280 

poprt'k merijo KKJH mm visine*. Vt^iidar pak i>o S.-H. protj .ivstrijskiin Nemc^'m 
iiiaujši; ti morijo l*5!».*] mm višiuc. Najvivji uiožjc, ktere je W. iiK»ril, so Pastrovići, 
ki so popivk 17"2() mm visoki. Zauiuiivo je, da «o 8.-11. poleg tej^a tuđi uajtežji v 
životu, poprek tJJJ kg tehtajoi\ težji torej nego vsak drug ujih sosed. Postraiiski bodi 
ouH'iijcuo, da Magyari po W. samo (U) 7 kg, Angleži pa, ki so dobro rejeui, (il J> kg 
tehtajo. Z 2iX letom je Srbo-Hrvat dorastel iu zrel, doeim pri nekterih narodih rast do 
24 — '55. 1. traje. Po barvi lasij so Srbo-Hrvatje poprck ia z velike vec'^iue temnih, 
in to te mno-ko stanje v ih las; samo 10 odstotko? je s vetlolasili, torej iM)% 
temuolasih (kostaujevih — eniih (vranjih) lasij). V tem oziru so jim Slovenci po 
W. jako blizu. V Drubrovniku je4r>07"/„ tem nokost anjevo-lasih, med Slovenei 
!>«» W. 2i{0*57o takih. Nemel uvstrijski Štejejo samo llJi]«"/^ temuolasih. Med vsemi 
Slovani so v tem oziru Slovenei Srbo-Hrvatom najbližji, kajti oni štejejo 8181% 
temuolasih proti 1M)7„ temuolasih Srbo-Hrvatov. Ornolasih t. j. vranoeruolasih 
.štejejo Slovenci kakih 7'27"/y, nekaj malo odstotkov nianj proti Srbo-Hrvatom. Kakur 
v lasih, tako so si Srbo-Hrvat je iu Slovenci tuđi po barvi oćij razmeroma podobni; 
med Slovenci je jio W. G7 27*Vo svetio-, in .-)2'7i)% temnookih. Veudar pak je 
prinuMoma med Srbo-Hrvati nekoliko već tenmookih, nego med Slovenci. 

V teh ozirih ste si srbsko-hrvatsko in slovensko pleme jako sorodni, mnogo 
sorodnejAi nego z dnigimi Slovani. Glede lubanj je zanimiva Weisbachova preiskava, 
ktera kaže, da je o ti i na lubanje Srbo-Hrvatov, znašajoća 1524*55 cm^, izmed vseh 
slovanskih m sploh avstrijsko-ogerskih lubanj najvećja. Dosledno imajo torej Srbo- 
Hrvatjo tuđi najvee možgan med vsemi avstrijskimi Slovani. Pa zanimivo je ob enem, 
da srbsko-hrvatska lubanja sama (okostje) med vsemi avstrijskimi lubanjami uajveć 
tehtii: 045 g. — Sklepajoc to poročilo izražujem željo, naj bi Slovenci sami za(3eli pri 
sebi samih enake studije dehiti, kakor jih marljivi Weisbach s tolikim uspehom in s 
toliko i)ohvalo dela pri drugih. J. Pajk. 

t Juri Vole, Stolni dekan iu zlatoma^nik ljubljanske škofije preč. g. Juri 
Vole umri je dne 14. aprila v 80. letu svoje starosti. Rojen pod Korenom na Gorenj- 
skem dne 5. apr. 1. 1805. bil je v ma.^nika posve(^en 1. 1831. Iz Loke prišel je v Ljub- 
Ijaiio za stolnega kaplana, postal 1. 1858. kanonik in bil ravnatelj v Alojzijevišci do 
1. IvHHl. Od 1. 1877. do svoje smrti pa je opravljal častno službo stolneg-a dekana. Po- 
kojnik ni bil samo izvrsten duhovnik, temveč tuđi vztrajen rodoljub in pisatelj na 
crkvenem polji. Izdal je lastne pridige in prevedel već oddelkov sv. pisma v sloven- 
šćino, sodelujoć pri njegovem uredovanji. Tuđi koledarsko literaturo je pomnožit s svojo 
.,Stoletno pratiko" od 1. 1801— im)l. Blag mu spomin! 

LefikoTO pismo namesto notarslceura. Lepi J. Babnikov spis: „Sledovi sloven- 
skega prava** daje povod priobćiti to-le priprosto, pa značaj ljudstva in navado osvet- 
Ijujoćo zastavljavno pogodbo, ktero sta naredila dva kmeta na Kamnem pri Tolminu. 
Posestnik L., tako je nekdo pripovedoval, potreboval je že pred dvema sto leti sto in 
petdeset gld. Zastavi torej svojo njivo za omenjeni denar posestniku C. K notarju ne 
gresta in tuđi sama ne zna^a pisati. Urežeta pa kratko leskovo šibico, naredita va-ujo 
tri zareze, precepita jo po strženu in iiato vzameta ter skrbno shranita vsak svojo polo- 
vico. Vprićo mož reče C.y da kedar mu prinese L. ali kteri njegovih nasleduikov to 
šibico in 150 gold., da mu nazaj njivo. Zadeva o tem leskovem instrumentu (pismu) osti^lu 
je dotičnim sosedom živa v spomimi, in glej §e le črez dve sto let, to je v naših dnevib, 
došla je njiva nazaj v roke dedičem posestnika L. brez prepira in tožbe! 

/. Fonovaki. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: I)r. Jakob Sket. 



Leposloven iii ^iiaiislveii li.sf. 



-♦•••#- 



r^(*t(> V. V Celovd, 1. Junlja 1Sh:>. ^"^/ei-. O, 



A r a b e 1 a. 

Roman. Spisala Parlina Pajlora 

Deseto poglavj e. 

^^amuel se je dobivši materino pismo kmalu vrnol domu. Mati mu ni 
VSlf razložila uzroka, zakaj so ga poklicali na/aj. Omenila je samo, da 
se jej zdi potrebno, da živi on v blizini svoje neveste ; sicer se mu 
bode Arabela vedno bolj utujevala. Samuel pa je bil svojega povratka 
neizmerno vesel in ni dalje zahteval razjasnila. 

Karpelesovka je sinu samo zategadel zamolćala svoje strahove 
glede Arabelinega znanstva s profesorjem, ker se je vedno bolj prepri- 
čavala, da Samuel ljubi Arabelo, in tedaj ga ni hotela vzneniirjati. Saj 
je vedela, da je jako Ijubosumne nravi. Hotela je pa zato oštro prezati 
na vsako Arabelino dejanje, da eelo vsa pisma, ktera bode dobivala ali 
odpo^iljala, hoće na tanko nadzirati. Le v najhujšem slučaji menila je 
sinu odkriti svojo sumnjo. 

Arabela je zadnje dni kiikor sanjaje hodila okoli. Bila je videti 
trpeča in raztresena; govorila je malo in pri mizi se je jedva dotaknola 
jedil. Ko je namreč brž drugi dan, potem ko jo je bila teta zasačila 
povračujočo se od blaznice, šla zopet k njej na podstreSje, naAla je 
njeno sobico prazno. Osupnena obstala je za trenotek kakor pribita 
pri vratih, potem pa se vsede na stol poleg prazne postelje, in neiz- 
rekljiva bolest jej je polnila srce. Zdelo se jej je, kakor da je z blaz- 
nico izgubila svojo najboljšo prijateljico ; čutila se je zapusćeno, nc- 
srečno, kakor nikdar poprej. A še predno se je zavedela svoje bridke 
osupncnosti, močile so jej že gorke solze bledo lice. 

Slutila je, da je blazna ženska vsled tetinega povelja izginola od 
ondi. Ah! in Bog ve, kako zdaj zopet ta revica trpi in kako po njej 
vzdihuje! Zakaj mi pa teta brani skrbeti za to nesrečnico, da je ćelo 

20 



282 

obiskovati no bi smela? Tako si je mislila Arabela in ni se mogla 
ločiti ođ borne sobice, v kterej se je vedno tako zadovoljno in srečno 
čutila. 

Skiišiila je potem z lepim in hudim po viinarici zvedeti za sedanje 
bivaliSče blazne ženske; ali pri njej ni mogla nič več doseći. Ubožica 
se je bila tako prestravila groženja gospe Karpelesovke, da si ni upala, 
kolikor je tuđi spostovala Arabelo, izpolniti jej želje, ali obetala jej je 
sveto, da hoče vse blaznici v polajšanje storiti. 

To je bil tedaj glavni uzrok Arabeline pobitosti. Vendar pa je 
Arabela kmalu čnitila, da se je tej bolesti pridružila Se druga, mnogo 
hujSa. Neka nezadovoljnost jo je prevzela, da se jej je zdelo življenje 
neprenesljivo. Kedar je hodila na vrt, čutila je neskončno praznoto 
okoli sebe. Škakljanje in pevanje ptićkov jej je bilo zoperno; cvrčanje 
čričkov jo je dražilo ; do dela in čitanja pa ni več imela veselja. Po 
ćele ure držala je delo med rokami, ne da bi se jej prsti ganoli, ali je 
pa gledala v odprto knjigo niti ene črke ne čitajoča. Sanjarski je zrla 
okoli sebe in se vedno čutila na jok razpoloženo, čuvstvo, kterega Se 
do sedaj ni poznala. 

Arabela si ni mogla tega tolmačiti. Kmalu potem pa začuti, da 
je njena otožnost le predslutnja Ijubezni. Ona zmedenost človeškega 
srca V prvih prikaznih Ijubezni pa je stvar tako nežna in vzvis^ena, da 
se ne da popisovati; knjti besede bi jo samo oskrunile. 

Uboga Arabela! Zakaj ti je tetii s svojim neprevidnim opominje- 
vanjem in svarjenjem pred profesorjem Waldekom raztrgala še zadnji 
kosček zagrinjala, ki ti je zakrival tvojo srčno skrivnost? Od onega 
večera začenja se doba tvoje nesreče. Saj ne moreš pri vsem svojem 
prizadevanji in pri vsej trdnej volji, da bi pustila svojo pamet vladati 
nad srcem, ugasiti plamena, ki ti ogreva dušo, ter zadužiti vzdih, ki ti 
srce tesni! 

Arabela sedi v svojej sobi pri odprtem oknu in si z roko podpira 
trudno glavo. Zvedela je. da se je zjutraj vrnol Samuel, ter slutila, da 
jo bode obiskiil Se pred obedom. Na -nj je čakala. Zdaj pa zdaj nese 
polagoma k ustom kozarec vode, i/pije nekaj požirkov, strese energično 
z glavo, gleda skozi okno, a pri tem ne misli na nič. 

Na enkrat se jej zdi, da se približujejo Samuelove stopinje. Pre- 
plašena pogle<la na vrativ, a ko vidi Samuela vstopiti, obrne hitro z 
neko nevoljo od njega obraz, kakor otrok, ki se svojeglavno obraća od 
ponujenega, gorjupega leka. 

pČemu se tako tihot^ipski v mojo sobo priraikaš?*^ posvari ga potem 
neprijiizno, ko čuje, da zapira pažljivo dveri in da se jej jk) pi*stih pri- 
bližuje samo z.at6, da bi jo izneuadil. 



383 

„Ali te najđem tako slabe volje, ArabelaV" opomni Samuel z na- 
smehom in jej gorko stiska roki v pozdrav. „Ti znaš lepo sprejemati 
svojega ženina!" 

Arabela rahlo zaradi. „Ti veš," pristavi ona, „da ljubim jaz na- 
ra vnost in določnost ter ne maram za komedije in prilizovanja." 

„Kaj pa delaš tii pri odprtera oknu? Solnce ti ravno sije v lice> 
glava te bode bolela," reče Samuel s skrbljivim glasom. 

„Kaj đelam?" odgovori ona razdražena. „Nič ne delam, saj vidiš. 
Veseli me pač poslušati, kako ure v zvoniku bijejo ena za drugo 
dvanajst." 

„Ali postala boš rajava od solnea, Arabela; idi vendar od okna?" 

„Kaj to de, če bodem tuđi crna," odgovori Arabela. „Gizdava 
nisem bila nikdar." 

„Vsaka ženska si «kuša obraniti lepoto, dobro vedoča, da skriva 
V njej svojo največjo moč. Telesna lepota je ženski orožje, s kterim se 
proti moškim z najboljšim uspehom bojuje," odvrnc Samuel z vjižnostjo. 

„Jaz nisem bila nikdar lepa," odgovori malovažno Arabela; „zato 
pa nimam tuđi ničesar čuvati. In ko bi tuđi imela lepoto, ne vedela bi, 
za koga naj jo hranim." 

„Ali nisem jaz nikdo?" zakliče Samuel razžaljen in nagubi čelo. 
„Jaz pa zahtevam, da čuvaš svojo lepoto, Arabela," nadaljuje razdražen. 
„Ti postaneš moja soproga, in jaz te hočem videti lepo vsaj tako dolgo, 
dokler ti ne bo z leti priroda sama vzela svoje dari." 

Lahen, porogljiv nasmehljaj se je zibal na Arabelinih ustnah, ko 
Samuel to izreče. 

„Prepričana sem, da bi me vzel, ko bi bila tuđi grbava in šan- 
tava, vendar le za ženo. Moja zvunanjost je tebi deveta briga; to je 
nama obema znano, Samuel." 

„Fej, kako si odurna, zbadljiva in nezaupna, Arabela," odvrne 
Samuel globoko žaljen. „Bojim se," nadaljuje z bridkostjo, „da te moja 
mati prav dobro pozna. Tako mlada si še, a vendar si že tako ne- 
zaupna. S tem pa delaš sebe in one nesrečne, ki s teboj žive." 

„Jaz mlada?" začudi se Arabela. „Kaj je mladost, ako ne čvrstost 
duhd in vera v človeštvo? A pri meni se že vse poruša! Veselja strune 
se V meni več ne glasijo in ćelo up, zadnja zvezda, kakor jo imenujejo 
pesniki, utonola je že za -me! Da sem pa polna slabostij, kakor si mi 
ravno zdaj očital, vedi, da je to le neizogibljivi nasledek moje nezado- 
voljnosti. Večina človeških slabostij izvira vendar le samo iz nesreče." 

„Ali kaj ti manjka k sreči, Arabela?" poprašuje jo Samuel pol 
sočutno, pol nevoljno. „Vsega imaš, česar si želiš. Vem, da ti moja 
mati in oče ne vesta nađomestovati roditeljev; ali če te more moja 
udanost in skrb osrečiti, tedaj vedi, da te hočem ljubiti namesto njih." 

20* 



284 

Arabela f;a oštro pogleda. „Samuel !" reče počasi, „da si ti boljši, 
nego vsi tvoji rodbeniki, veni, odkar te poznavam. Ne dopužćaj pa, da 
bi začela sedaj dvoniiti o tem. Čemu hliniš, kar ni resnično? Morda 
me res Ijubifi in sicer toliko, kolikor brata Davida. Zakaj pa bi tuđi 
ne? Saj sva skupaj vzrastla in meni si tuđi ti le iz tega uzroka Ijub. 
Toda taj'}, če moreš, da bi me ne bil nikdar izvolil za nevesto, ko bi 
bila revna!" 

„Arabela," vzklikne Sanmel neprijetno zadet; „ne draži me, ne 
trpinči me tako brezsrčno! Priznavani," nadaljuje obžalujoč, „da mi je 
nekdaj laskala misel o bogatem, brezskrbnem življenji, ktero bi jaz kot 
tvoj soprog delil s teboj ; sedaj pa, Arabela, pozabil sem popolnoma na 
tvoje bogastvo in v tebi ne vidim drugega, nego miljeno mi devojko, 
ktero tem gorkeje ljubim, čim mrzleje se proti meni obna.^as. — Ara- 
bela! ti mene ne ljubiš; to čutim v tem trenotji," vzklikne z divjo bo- 
lestjo, ko mu ona s silo odteguje roko, ktero lioče prijeti; „ali jaz sem 
pri tem vsekako prepričan, da bode^ ti meni vendar dobra in zvesta 
družica." 

„Ako ti to zadostuje," pristavi hitro Arabela, Je meni tuđi prav. 
Več pa od mene tuđi nikdar ne zahtevaj !" 

Samuel spreminja barve na lici. Jeza in bol se mu bereta iz očij. 
„Zakaj te raanj ne ljubim, Arabela?*^ reče potem bridko in vzdvojeii 
udari z nogo ob tla. „Ali zvestji mi moraS ostati, Arabela; zvestobo pa 
zahtevam od tebe. Ali me razumes?" nadaljuje strastno in jo divjo 
pogleda. „Ako mene ne morež ljubiti, ne zamerim ti tega; a vedi, poteui 
tuđi nikogar drugega ljubiti ne sme^! Gorje," pristjivi Se s povzdigiie- 
nim prstom in strasnim pogledom, „ako bi kdaj zvedel, da se ti je kdo 
ukradel v srce! Njega in tebe bilo bi konec!" 

Arabela se je silno prestrašila njegove strasti. Srce jej je bilo, 
kakor da bi jej botelo počiti, in čuteč, da jej kri izginja iz lica. obrne 
se popolnoma od njega. 

„Ne bodeva se prepirala, Samuel, za prazno stvar," nadaljuje ona 
po kratkem, neugodnem molku in se nekoliko pripogne črez okno, da 
jej ne more pogledati v obraz. „Nisem še tvoja žena in t4)rej že ninnis 
popolne pravice do mojih čuvstev ! Sicer pa vedi, da me s svojim žuga- 
njem še bolj od sebe odganjas, nego pa približuješ. Ljubezen se pri- 
vablja z Ijubeznijo, ne s strastjo." 

Izgovorivsi odide od okna, poravna si pred zrcalom obleko, potem 
pa nadaljuje s spremenjenim glasom, kakor da bi se ne bilo med njima 
nič posebnega prigodilo: „Mislim, da je že čas k obedu; ali pojdeva v 
obednico, Samuel V" 



285 

„Ne greni," odgovori oq mračno. „Danes ne obediijem!" 
„Potein pa te bodem pri strici izgovorila/ odvrne Arabela pri- 
jazno ili gre iz sobe. 

„Kaj, ko bi ona že koga drugega ljubila?'' mrmra Samuel gledaje 
za njo ter škriplje z zobmi. Ljubosumnost, ta gnusni ćrv človeškega 
srca, začel se je oglašati v njem. 



Ednajsto poglavje. 

Bil je krasen jesenski dan. Potem ko je skoro žtiriuajst dnij brez 
preneha deževalo, prikazalo se je zopet solnce v vsej svojej lepoti in 
t^idoti, kakor da hoče zemljo ođškoditi za obilo mokroto prejšnjih dnij. 
V Karpelesovej vili ni nihče toliko hrepenel po lepcm vremenu, kakor 
shmovniki v dnigem nadstropji. Ker ni mogla Waldekovka hoditi, zato 
je navadno o lepem vremenu ćeli popoldan posedala na vrtu. Stari 
doktor, njen soprog, sliajal se je pa tuđi najrajši v. blizini svoje žene in 
naviulno ga je bilo najti na vrtu. 

Noga gospe Waldekove se je danes vsled toplega vremena čutila 
j)osebno čvrsta. Gospa je torej j)oskusila upinije se ob svojo palico 
prav počasi hoditi po vilu. Ali doktor Waldek se je čutil baš danes 
nekaj bolehen. V želodci ga je tiščalo. Sedel je tiho na klopi ter delil 
psičku, kterega je imel na svojej desni, in belemu mačku, ki um je 
sedel na levej strani, košček kruha. Na enkrat pa prinese Julija, Wal- 
dekova kuharica, doktorju pismo z besedami: „Od gospoda profesoija, 
če se ne motim!" 

„Ah, od našega Walterja,'' veli starce razveseljen, vstane hitro in 
gre z brzimi koraki svojej ženi nasproti. Cutil se je mahoma zdravega. 
„Lidija! Walter priđe nocoj na obisk," zakliče vesel svojej ženi in po- 
vzdigne kvišku odprto sinovo pismo. 

„Walter priđe?" vzklikne ona prijetno razuenadjena. „Ah, Fabijan; 
kako sva srečna, da imava tako dobrega sina! Mesec bode šc le, odkar 
je odpotoval, a vendar že naju obišče ! On čuti, kako ga Ijubiva, in 
sluti, kako se nama tožl po njem. Le zato naju tako kmalu obišče ! — 
A kako dolgo bode se tii mudil?!" 

„Tega ne omenja v pismu," odgovori doktor; „samo toliko pravi, 
da priđe nocoj ob šestih in da je pri dobrem zdravji." 

„Hvala Bogu, hvala Bogu!" ponavlja mati radostna. „Sjirejmi me 
hitro v stanovanje, Fabijan; moram prezračiti Walterjeve sobe. Julija 
pa mora v trenotji k peku, da naroči grahamskega kruha. Tak kruh je 
njegova najljubša jed. — Ubogi moj Walter! tvoja mati ti ga bode 
tuđi nocoj priskrbela." 



Oba starćeka se napotita potem v živahnem pogovoru proti domu. 
Psićek je pred njima veselo skakljal, za njima pa se leno vlačil beli 
maček. — 

Arabela se ni mogla utolažiti, ker je tako nagloma izgubila blazno 
ženo. Noč in dan je premišljevala, kam bi jo bili skrili. Preiskala je 
vsak kotiček po hiši, kjer bi tuđi nobeden živ človek ne mogel prebi- 
vati. Posebno po večerih. keđar je prihajal mrak, lazila je kakor senca 
okoli hiše, nadejajoč se, da bode čula kje njeno vpitje, ali pa da najde 
kakšno drugo znamenje o njej. Vrtnarice pa ni ćelo uikdar pustila iz 
očij. Menila je, da jo mora enkrat zasaćiti, ko bode nosila blaznici hrane. 
Toda pri vsem svojem prizadevanji ni jej vendar že ćeli mesec mogla 
priti na sled. 

Kakor je bil dan, o kterem smo govorili, svetel in topel, ravno 
takšna bila je tuđi noč: Jasna, topla, čarobno razsvetljena po polnej 
luni, ki je ponosno plavala po neizmernem obnebji. Isto noč se je 
čutila Arabela nemirnejšo, nego sicer. Ona ni mogla zaspati. Podobo 
ubog© blaznice, ktera steguje zastonj roki po njej, predstavljala jej je 
vedno razdražena domišljija. Deklica vstane tedaj iz postelje, obleče se 
hitro, zavije v pled in odklene varno vrata, da ne bi nikogar v hiši 
vzbudila. Še le ko je stopila na prosto v svetio noč in je užila nekaj 
požirkov čiste nočue sape, stoprav ondaj jej je nekoliko odlegla srćna 
tesnoba. 

Ura na majhnem vilinem stolpiči bije poldvanajstih. „Tako pozno 
je že?" zašepeče Arabela in se tesneje zavije v pled. „Kaj hočem tii?"* 
misli si potem. „Blaznico hočem videti!** odgovori jej notranji glas, in 
pri tem jej srce močno polje. 

Vrata vrtnarjevega stanovanja zaškripljejo, kakor da jih kdo od- 
klepa. Arabela stopi bolj v senco, da bi je kdo hitro ne zapazil, priča- 
kujoč z valujočimi prsimi, je-li bode Iloza prišla iz hiše. 

In res ni se motila. Vrtnarica na pol oblečena in bosa, z lučjo in 
majhnim jerbasom v roki, stopi iz hiše ter se napoti proti kleti, ki je 
bila eden streljaj od vile oddaljena. Klet je imela dva oddelka. V enem 
so imeli vino, v drugem pa so navadno po zimi premog shranjevali. Pri 
železnih vratih slednjega oddelka ustavi se Roza. 

„Tedaj tii notri biva ona?" vzdihne Arabela in groza jo obleti. 
„Potem seveda bi je jaz ne mogla nikdar najti." 

M6d tem je Rozii odklenola vrata, ki so precej zaškripala pod 
zarujavelim ključem, in se podala po stopnicah navzdol. Arabela se 
ustavi pri vratih in gleda za Rozo, ki se je vedno bolj izgubljala v temi. 

„Blaznico moraš videti," zakliče v njej zopet prejšnji notranji glas, 
in brez daljšega pomisleka odide Arabela po stopnicah v klet. 



287 

Vpitje in jok blazne ženske zađoai jej sedaj na uho. Ko začuje Ara- 
bela znani glas, zatrepeče od veselja in žalosti po vseni životu. Poteni se 
skrije za kletnimi stopnicanii, z nestrpljenjem pričakujoč, da priđe vrt- 
narica nazaj. Hotela je ostati pri blaznici in govoriti sama z njo brez 
prič, kakor je delala to prejšnje čaše. 

Ravno tako tiho, kakor je prišla, odisla je zopet Roza črez nekaj 
časa. Ko so se kletna vrata z velikim ropotom zaklenola, vzdihne prosto 
Arabela in stopi iz svojega skrivalisča. Potem gre varno naprej do male 
lučice, ktero je videla brleti ob konci kleti, kajti po njej je sodila, da 
prebiva tam blaznica. 

Na starej slamnici pogrnenej s čistim perilom sedela je blazna 
ženska in jedla nekaj iz lesene sklede. Poleg nje na stolu stala je 
majhna leščerba in bučica vode. Zrak pa je bil hlađen in vlažen. Z 
oboka in zidovja, po kterem je kapala voda, rastel je mah, zemlja po 
tleh pa je bila mehka in mokrotna, in duh plesnivosti je udarjal 
prislecu nasproti. 

Ko začuje blaznica lahne Arabeline stopinje, ozre se plašno ; a ko 
zapazi temno podobo, ki gre proti njej, đivje zakriči: „Ne umorite me! 
Snj bodem tiha, voljna; popraševala ne bodem več po svojem otroku! 
Proč, proč crna pošast; ne pustim se umoriti!*^ In zavzeta zgrudi se 
na slamnico, skrije se pod odejo in zastoka. 

Arabela je takoj izprevidela, da jej je napravila sama, zavita v 
temen pled, oni strah. Vrže ga od sebe, dasi jej je tamošnja mokrota 
pretresala vse ude, približa se ležišču in nesrečnico nežno ogovori, da bi 
jo ukrotila, rekoč: „Ali me več ne poznate? Jaz sem, vaša nekdanja 
prijateljica. Utolažite se vendar; nihče vam nič hudega ne stori !** 

Blaznica pa se je vedno bolj zavijala v odejo in ni nehala stokati. 

„Čujete, dobra ženska? Jaz sem Arabela, ona devojka, ki vam je 
nekdaj dan za dnevom delala družbo. Prišla sem, da vam zopet stre- 
žem,** hitela je praviti Arabela s povzdignenim glasom, da bi jo nesreč- 
nica vsaj po glasu zopet spoznala. 

Ko izreče Arabela nehote svoje ime, strese se starka, kakor od 
nečesa zadeta in neha togovati. Ko pa deklica umolkne, potegne glavo 
izpod odeje, obrne proti Arabeli svoj bledi, koščeni obraz, nategne usta, 
kakor da hoče nekaj govoriti, upre va-njo svoje preplašene medle oči in jo 
nekaj časa raznenadjena pogleduje ; potem pa se radostna glasno zasmeji, 
da njen glas neprijazno po temnem prostoru odmeva. Arabelo ' obhaja 
groza. Starka popraša zdaj z nategnenim glasom: „Kaj si rekla? Ara — 
Arabe — Arabe — kako si rekla? To ime mi je znano," vpije ona in se 
vzdigne po konci. „Kje si čula to ime?" Potem pa bridko zaplače in 
toži: „Ah, kje je moje dete? — Dajte mi mojega otroka! Svojega 



288 

otroka hoć^m imeti! — Joj, kako me boli glava! Joj — joj — joj!" 
vzđihuje iiato, potiplje si scuce iii oiiemogla zvrue se na leži^če nazaj. 

Arabcla se strese po tem prizoru iia vsem životu. Naslanjati se mora 
na steno, da ne pade. Tema se jej stori pred oemi, ona hoće govoriti, 
a usta jej odrekajo besedo. Na njenem lici pa se zaporedoma menjavajo 
utisi ; zdaj se razprostira mi njem skrivna groza, zdaj neizrekljiva bolest, 
zdaj je videti preplašena, in dvom in brezmejna vznenadjenost sije iz 
njenih zavzetih očij. 

Polagoma se pomiri, njene oči pa počivajo napete na licih nesrečne 
ženske, kakor da hoće iz teh črt sklepati nekaj, — blaznica je bila, 
kakor se je po njenem enakomernem sopenji poznalo, zaspala; — potem 
pa vzdigne oči proti nebu, sklene pobožno roki in vzdihne z glasom, 
ki je ovajal neskončno muko njene duše : „0 Bog, o Bog ! vse naj bi 
mi ona bila, a samo, samo — mati ne!"* 

Ozrla se je se enkrat na spečo ženo s pogledom polnim sočuvstva, 
Ijubezni in groze, nato pa izbeži od nje. 

A sedaj se še le domisli, da so vrata zaklenena, da ne more iz 
kleti. Preplašena gleda okoli sebe in zapazi na onem konci kleti majhuo 
oknice, skozi ktero je luna sijala. Utolažena se napoti tja. Mislila je, 
da zleze skozi okiio na prosto. 

Okno je bilo prepieženo z žično mrežo. Z nožekom, kterega je 
Arabela slučajno imela pri sebi, utrga z vebkim trudom konec žice, 
l)otem pa odplete s prsti mrežo. Ravno je zlezla skozi okno do sredi 
života, ko se preplaši in nehote glasno zavpije. 

Ne daleč od nje zapazila jo visoko moško postavo. Takoj hoče 
zlezti nazaj, a krilo se jej prime žreblja, in ona ne more ne naprej, 
ne nazaj. 

Ko je Arabela zavpila, obrne se ona moška podoba, kakor vzdram- 
Ijena proti njej. Luna je sijala Arabeli v obraz. 

„(iospodična Arabela!" vzklikne raoški glas in se jej približa. 

„Gospod profesor!" zakliče Arabela in spusti onemogla roki, s 
kterima si je pomagala na prosto. 

Profesor Waldek je bil prišel isti večer z Dunaja, kakor je bil 
pismeno naznanil, domu. Po večerji se je z roditelj ema, ki sta bila pre- 
srečna imajoč sina pri sebi, dolgo nmdil pri mizi, da je že polnoč 
miuola, ko se je hotel vleči k počitku. A vendar zaspau še ni bil. 
Gledal je skozi okno v svetio noč, in neka skrivna moč ga je vlekla 
na prosto. 

Ko je bil zvunaj, gre nekolikokrati gor in dol po dvorišči, potem 
pa se ustavi zroč v okno, pod kojim je bil pred enim mesecem za rana 
vzel od Arabele slovo. Preproge so bile spuščene. Profesorjev obraz je 
bil pri tem pogledu miren, toda bled, kakor da bi bil iz mramorja; 



289 

samo usta so mu nekaj šepetala: Arabeli je v srči želei sladke sanje! 
Zopet hodi gor iu dol» saj je čutil zdaj se nuuij spanja, nego popreje. 

Nepopisljivo, mandjivo slast ima jasna niesećna noč, opazovana v 
slovesnej tihoti, kedar čist in krepek zrak veje skrivnostno po vejevji 
drevesuem, kedar zre oko sanjarski v neskončno daljavo sveta. Za glavo 
in srce, ki sanja o Ijubezni, je taka noč neizrekljiva. 

Profesor se ne more od tega cara ločiti. Nemiren se sprehaja z 
đvorišča ua vrt, z vrta na dvorišče. Pod Arabeliniin oknom pa se mu 
zopet noga ustavi, in oko gleda tako bistro v okno, kakor da hoče 
prodreti njegove preproge. Naposled pa se zamakne v luno in začne 
vzdihovati. Arabelin prestrašeni vzklic ga stoprav predrami. 

Nekaj tienotkov neugodnega molčanja sledilo je temu nenadeja- 
nemu svidenju. Ti trenotki so pa dovolj jasno izdali čuvstva obeh. Oble- 
dela in zarudela sta zaporedoma, izogibala se drug drugega pogledov 
ter molčala oba. 

Profesor je bil prvi, ki se je zavedel. „Za Boga, gospodična, kaj 
delate tii? Kaj isčete v kleti V*^ poprašuje on z razburjenim glasom. 

„Tiho, ne kričite, da naju ne čuje kdo," sepeta skrbljivo Arabela 
vsa zmedena. „Pomagajte mi rajši iz tega neugodnega stalisča!"* 

Profesor prime preplašen njeni roki in jej nežno pomaga iz okna. 
Ko je Arabela zopet na nogah, drži se eden trenotek njeni roki med 
svojima, potem pa jih neniuloma odurno izpusti in s tako burnostjo, 
da se je zdelo, kakor da jih hoče odpahnoti. — „Kaj ste iskali v kleti 
ob tej uri iu po takošnem potu?" poprasa jo že enkrat zamolklo. 

„Nič, nič! Ne pražajte me, ne zahtevajte razjasiiila,'^ odvrne Ara- 
bela vsa razdražena in teka na levo, na desno, kakor da ne ve, po 
kterej strani bi najhitreje prišla v hišo. 

Nenađoma pa začuje v tihej noči razjarjen glas, sprendjan od hude 
kletvice. Strel poči ravno mimo bežeče deklice. Arabela zakriči bolestno 
i u zbeži nagloma v hišo. 

(Dalje priđe.) 



290 



Rastislav. 



Sivo zidje samostan obdaja, 
V saiuostnuii si^ iiuniih Hprehaj.i ; 
Palica luu v ruci jo vodilica, 
Kajtl ^roza zicU imi Je llcai 
(ilej, globoko iiiu oko je vdrto, 
A ne vidi, dasi jo odprto! 
Ni nieniha shinist o.slcpila, 
Ni bolezen mu oc^rij stomnila, 
Da ne jjloda božjegji već sveta, 
Kriva nui je vragov sila kleta. 
Tebe v halji gledam. Rast išla ve, 
Jadni kneže velike Morave! 
Lastna kri ti jamo je kopala,* 
Lastna kri te vragom je izdala; 
Izumeli Nemci so hudobo, 
Vzeli tebi so oćij svetlobo! — 
Jasno solnce sije na višJivi, 
Kastislav pa tužen solncu pravi: 
„Božje solnce, većna luč nam dneva! 
„Znana ti je grozna moja reva: 
„Oslepili 80 me Nemci kruti, 
„Ali lice tvoje žarke čuti ; 
„Ti se voziš čez neba višave, 
„Zrlo kraje mile si Morave. 
„Kaj godi se v moji zemlji dragi? 
„Je-li srečna, al' duše jo vragi?** — 
Sobica žarki pak zatrepetajo 
In odgovor liiistislavu dajo: 
„Tisoćletja luć gorje nam gleda, 
„Kaj nam, kneže, mala tvoja beda!'* — 
Dalje plava solnce in zaide, 
A za solncem svetla luna priđe, 
Svetla luna, nam noći kraljica. 
K njej menib obrne šlepa lica: 
„Mila luna, svetla luna bleda! 
„Znana ti je grozna moja beda: 
„Oslepili so me Nemci kruti, 
„Ali lice tvoje žarke ćuti; 



„Ti se voziš ćez neba višave, 

„Zrla kraje mile si Morave. 

„Kaj godi se v moji -zemlji dragi V 

« Je-li prosta, al' duše jo vragi V" — 

Luno žarki pak zatrepetajo 

In odgovor Itiistislavu dajo: 

„Tisoćletja luć gorjo nam gleda, 

„Kaj nam, kneže, mala tvoja beda!** — 

Dalje plava luna in zaide, 

A za noćco jasno jutro priđe. 

Drobna pticu v jutni priletela, 

Itiistislavu milo je zapela. 

Drobili ptici kneže progovarja: 

„Mila ptic;j, blažena mi zarja, 

„Ki dovede te na okno moje! 

„Svet peroti merile so tvoje; 

„Preletela gore si, nižave, 

„Preletela polje si Morave; 

„Kaj godi se v moji zemlji dragi V 

„Je-li prosta, al' duše jo vragi V^ — 

liiistislavu drobna pticii poje: 

„Zrla grozne sem krvave boje, 

„Zrla V prah Moravo sem steptauo, 

„Zrla zemljo tujcem sem podano.** — ^ 

Žalost knezu je stemnila lice, 

Ali dalje praša drobne ptice: 

„Kje pak on je, ki izdal nećiistno 

„Knitim tujcem svojo kri je lastnoV 

„Kje je on, ki gorši je od volka, 

„Kje je desna kneza SvetopolkaV 

„Kje Metodij, božji sluga verni, 

„V groznem jjidu, tugi neizmerniV** — 

Pticii knezu Rastislavu poje: 

„Odletela sem iz zemlje tvoje, 

„Preletela Dunava nizine; 

„Dunav pere žalostne zidine, 

„Pod zidovjem jećii se razteza, 

„V njej sem zrla Svetopolka kneza.** — ^ 



* Kneza Rastislava, pokrovitelja slovanskih apostolov Ci rila in Metodija, izdal je 
lastni sinovec knez Svetopolk Neiiicein 1. {^70.; a kralj Ljudevit, kakor se izražaje 
Annal. Bert., „alicjuanidin custodia detentum post iudicium excoecari et in monasterium 
mitti praecipit**. 

^ Karloman, upravitelj Koroi^kej, vdrl je v Moravo in prestrojil jo v neiuško 
pokrajino (Anmil. Fuld. ad a. 870). 

* Zuentibald, nepos Rastizi, apud Karlomannum intidelitatis crimine insiniulatus, 
in custodiam missus est (Annal. Fuld. ad a, 871). 



291 



Dalje poje ptiea mu o poti: 
„Do plan i n so nesle uie peroti, 
„Nesle daleć me do Soliiograda, 
„Tam Metodij gine ti od jada." — * 
Rastislav, ko drobno ptico čuje, 
V grozni tugi se razplaka huje; 
Prsi vzdihe dihajo mu vro<5o, 
Jadno srce poći ti mu hoće, 
Ali soiza mu v oko ne sili, 
8aj oći so Nemci oslepili! 
Mudno dalje drobne ptice praša: 
„Ali kje je hrabra vojna naša? 
„Kje junaci moji siloviti? 
„Kje jiju meci, kje zobati ščiti? 
„Dobro znali prej so tepsti vraga, 
„Ar jim već ni domovina draga? 
„Kje je Devin, silna mi trdnjava, 
„Ar propala ctjla je Morava?" — 
Drobna ptica knezu odgovarja: 
„Še blesti se nad Moravo zarja! 
„Iz zemlja sem nemških odletela, 
„Pak na Tatro se visoko vzpela; 
„Po široki sem Moravi zrla, 
„Tja na Devin sem poglede vprla. 
„Pod Devinom, groza ti je zreti! 
„Dve ste vojni v divjem srdu vneti: 
„Prva vojna Nemci so ti kruti, 
„Druga vojna Moravanje ljuti. 
„Groza čuti smrti je krićanje, 
„Groza zreti divje bojevanje! 
„Daleč zemlje so opustošene, 
„DtileČ reke so okrvavljene. 



„Da ti gledaš, kneže, Moravaue 
„Seči vragom bridke smrtne rane! 
„Da ti gledaš popa Slavomira,'^ 
„Kak' sovragov vrste ti podira! 
„Da ti čuješ, kak' zvenć ti nu!či, 
„Da ti vidiš kri v potocih teći! 
nTri dni tekla krvca je rudeča, 
„Tri dni bila je krvava seča. 
„Ko je prišla hladna nočt^ tretja, 
„Nemcem ni pomoči, ne zavetja; 
„Odmet^ili šćite so in meče 
„In bežali, koder Dunav teče. 
„Trupla njih sedaj gnoje Moravo, 
„Eden srečno le otel je glavo, ^ 
„Da sovragom, zemlji njih oznani, 
„Kak' svobodo branijo fcJlovani. 
„Zdravo, kneže! Večna Begu slava, 
„Prosta vragov tvoja je Morava!** — 
Nehala je ptica knezu peti, 
Odletela daleč je po sveti. — 

Jedva petje drobne ptice vtihne, 
„Mili Bože!** Rastislav izdihne, 
„Hvala ti za sladko tolužilo, 
„Ti mi čuvaj domovino milo! 
„A kaj hoče še življenje meni? 
„Oj iK>loži V grob me zaželeni!" — 

Čul je prošnjo Večni nad zvezdami. 
Ko je mrlo solncc za gorami, 
V siimostiimi so menihi peli: 
„Rastislavu, Bože, mir podeli!" — 

Mirko. 



* Sv. Metodija pozvali so nemški vladike na sodbo, zabranili mu delovanje in 
obsodili ga v zapor, kjer je ostul do 1. 873 (Žitje sv. Metodija gl. IX. : onigo (Meto- 
dija) zaslavše vb Svaby (Švabsko) drtžaaša pol'i, tretiia Ićta). 

' Boj proti Nemcem pričel se je pjič pod svećenikom Slavomirom; v bitvi pod 
Devin-skim ozidjem pa je vodil Moravane že knez Svetopolk; izpustil gii je bil namreč 
lualo prej Karloman iz zapora. 

• Batbod po imenu (Annal. Fuld. ad a. 872). 



292 



Stari Đžuldaš in njega sin Mamet. 

Povi'st iz živijtMija v srednje -iizijatskili pustinjah. — Kliski spisal N. N. Karaziii, 

preložil f Fr. Jos. Kemee. 

(Dalje.) 

^ihće ni vedel dol)ro, kdaj ravno je prišel senikaj ribić Džuldaš in 
od kodi. Sam stiirćok ni o tem nikomiir govonl in tuđi bi ne bil 
V stanu i)ovedati tega ; kaj ti vsa leta so se mu zmedla, zlila se v gosto 
neprozorno meglo; izgubila se mu je nit in zveza doživelostij. Driigi star- 
čeki, ki hodijo vse svoje življenje leto za letom v Hivanskih eolnih po reki 
Anm, ponuiijo ga, ko se ni bil tako star, ko se mu je se do pol oprsja 
vila gosta, kodriusta, rumenkasta brada, ko je se z eno roko potegoval k 
bregu velike naložene ćolne, ko je kostrune po dva vagana težke preaašal 
kakor pi^ćeta v eolne. Pouniijo ga, ee tuđi ne već ndadega, a vendar se 
krepkega junaka, ki se je tuđi rad pomenil o kakej stvari. Sedaj je to vse 
drugače! Stari Džuldas ni najmanj podoben bivšemu junaku. Tuđi ni 
več sledii o gostej rumenej bradi na njem : pod brezzobimi, suhimi, skr- 
čenimi usti, na kosćenem podbradku, trfotajo po vetru ćopiči sivih 
šćetin ; ogenj v nekdaj zeleno-sivih očeh je ugasnol ; trepalnice so se 
zmi-vile ; tanke obrvi s časoma izpadale ; s^iroke obrastene prsi upale ; 
skrivili ste se v kolenih mogoeni nogi; v drobnih, košćenih rokah ni 
več stoterega dela nekdanje moči, in do kolen mu sezate s svojimi 
suhimi, obžuljenimi prsti. 

Kakor bi ne bil živ človek, kakor bi ne bilo bitje s tega sveta, 
videti je od daleč ta starček, kedar čepi na kraji brega nad vodo, 
držeč V roki vrvico, ki pelje do mreže. Nepremično sedi stari Džuldaš 
z glavo po konci, — nepremično sedi drugi, ravno tako stari Džuldaž v 
vodi z glavo navzdol. Ćeli roji komarjev posedajo po njem ter obdajajo 
kakor s crno preprogo to teumo-bionasto suho telo. Slaba jim je tii 
hrana! Stari Džuldas sedi, on se ne gane. Cajke, povodnji kosi letajo 
okoli njega, vsedajo se malo da ne lui njegova kožčena pleča, ne boje 
se starega ribiča. Privadili so se ga tako, da mu žc skoro izpod rok 
kradejo male ribe in i)obirajo vodne izmečke. Sedi, ne gane se stari 
Džuldas in oči njegove, vlažne, vnete, ne gledajo na vodo, ampak samo 
mižurijo * po lesketajočih se briljantnih valovih. No glej, zamajala se je 
mreža, stresel se je drog, udarila in plosknola je po vodi na njem pri- 
krepljena vrvica, in zanuijalo se je tuđi okamenelo starčevo telo. 



* Beseda „iiiižuriti'* iiahaja .se okoli Krauj.ške gore na (ioreujskeni in odgovarja 
popolnonia ruskima „žinuritb" in „ši'uritb** — mit halb zu^emachteu Aiigeu sohaueu, 
bliuzeln. 



293 

UiTio so jele delati privajene roke, maček je že pripravljen, dviga 
se flrog, gubico za gubico prikazuje S(^ iz vode mreža, in glej ! prav na 
dan nieceta se in krivita dva brkasta soma .... Tii zažene mačka; 
rudeči curek krvi vlije se izpod vpičenega železa. Še trenotek in plen 
je na bregu. Tam se premetavata soma še nekoliko trenotkov po pesku 
V poslednjej agonrji, ko jima je že z nožem razj)aral trebuha. 

Ali je bil oženjen stari Džuldas ali ne, tega nikdo ni znal. Kdaj 
je ravno dobil sina, malega slabotnega dečka, ni vedel nihče. 

Potniki , ki so vodili karavane , pomnili so sina se slal)otnega 
dečka, ^e otroka, vsega zamazanega, vedno brodečega po nabre/nih 
lužah. Pomnili so bolj velikega, drznega plovca, ki je s povezkom trstja 
reko Amu-Darja črez in črez, se ćelo ol) povodnji, igraje preplaval. Pomnili 
so visokega, krasnega, zdravega mladenča, o kterem so pripovedovali, 
da stil se enkrat v vodi sprejela s seže nj d(dgim somom, da mu je on 
no/ sunol pod škrge ter ga izvlekel na breg. Bil je odljuden ta mla- 
deneč, sin Džuldasa starega, zel kakor tiger in — tako vsaj pravijo, a 
morebiti lažejo — da se je tuđi z Ijudmi z nasprotnega levega brega 
j)ajdasil, z Ijudmi, ki nišo bili na dobrem glasu. 

Pripovedovali so v prej^njih časih tuđi enake reci o Džuldaši samem, 
a V resnici se ni moglo ničesar opaziti ; no kdo ga naj tuđi opazuje ! 

Le redkokdaj priplavajo tii mimo trgovski čolni iz Hive v Ćardžuj 
in nasprotno. Samo tedaj so videli mimogrede tuji Ijudje Džuldasa s 
sinom, samo tedaj videla sta tuđi nafia ribiča tuje ljudi. 

I^eto in zimo - prebila sta Džuldaž in Mamet na enem in istem 
kraji. Spomhuli, v času polnem komarjev in moskitov, napravljala sta si 
sotor, dol)ro obgrajen in pokrit s ^torjami, po zimi pa sta se preselje- 
vala V svojo zemljanko. Tja sta prenesla tuđi železni kotel. Nalovljene 
ribe sta razobeSala po drogih in vrveh ter jih sušila. Somovje salo, 
kedar ga je bilo malo, toj)ila sta v kotlu, a kedar ga je bilo veliko in 
stil ulovila ne po enega ali dva, ampak po ćele desetorice krepkih 
velikih ^brkačev", tedaj sta izkopala v pesku jamo na solnčnem pri- 
peku ter pometala vse skupaj va-njo, če^5 solnce bode že razgrelo in 
ločilo mast od mesa. Tedaj pa je luistajal tak smrad, da se je čutil po 
tii vrste daleč po vetru. Vsak se je moral obrnoti proč, a onadva — 
nikakor ne. Imela sta privajene nosove ! Pi'av brez najmanjsega gnusa 
zajemala stii s korci na vrhu ostalo masčobo in vlivala jo v kozje 
mehove. 

To blago pokupavajo Turkmeni in je rabijo za mazilo orožja, a 
tuđi Hivanci in Huharci, na čolnih mimo vozeči se, izvabljajo je. 

Oče in sin se ništa nikoli ločila več nego v toliko, kolikor je bai5 
njihovo delo zahtevalo. Mladič je misHl, da je otok njijun in da so 
sosednji peščeni holmi na obalih reke ves svet, kar ga je, če je tuđi že 



204 

večkrat sliSal od potnikov, da 80 tam nekje daleč drugi, čudesni, 
obljudjoni, cvotori kraji, da so tamkaj druga dela, druge skrbi in druge 
zabavo. 

Vedol je tuđi Ramo po gluhu, da so na svetu ženske, matere, ki 
porajajo ljudi. Instinktivno je čutil, da so te ženske človeku tuđi na 
olajisanje, na radost, na vse to, kar se mu je tako nejasno, motno raz- 
vijalo v mislili, kar mu večkrat ni dalo spavati, kar mu je gnalo kri vro- 
čim potokom enako k srcu. Toda niti enkrat ni Se videl v resnici žen- 
skega obraza, So ćelo ne v spanji, v živih, ognjenih mladostnih sanjah. 

Brodita po otoku stari DžuldaS in njega sin Mamet tor iščeta svojo 
opravo, ki jo je bila voda raznesla. Voda v zemljanki se je posušila 
sama. Naneslo je tja vse polno iLa in razne sare. Tri dni bilo je treba 
dolati, da sta zopet vse popravila in se mogla poprijoti svojega staroga 
dela. Za neprestano godrnjanjo sinovo so starec ni zmonil in no jezil ; 
poznal ga je, da je čmorne in zlobno nravi; samo posmojaval so je 
na tihom. 

II. 

Drugi dan na vse zgodaj jol je Mamet letati po otoku in nabirati 
suhljadi. Vse kar jo dobil, znosil je na on kraj. Solnce se dviga že 
visoko, a on šo vodno vlači in ziiaša na eno mesto suho vojevje. Nako- 
pičil ga je colo goro, a vodno mu ga jo šo premalo. 

;,Zakaj pa znasaž drva?" vprašal ga je stari DžuldaS, ko je sin 
slučajno šel mimo njega in ga od strani pomoril s svojim neprijaznim 
pogledom. 

Mamet je molčal, kakor da ni slišal vprašanja. 

„Oemu pa znašaš vse to?" ponovil je starec. „Ej, slišiš ali ne?" 

„Kaj tebi to mari!" zagodel je v odgovor Mamet, vrgel na tla 
nabrano suhljad, počonol k ognju tor potipal s prstom somovino, ali je 
že pečena. 

„Kmalu bodova imela goste," dejal je Mamet črez nekoliko tre- 
notkov. 

„Kake goste, od kodi?" 

„Od tamkaj," pokazal je sin z roko po reki navzgor na iztok. 

„To jo edina pot ... Od tod prihajajo vodno Ijudjo," omenil je 
starec. „Ues kaj modro!" 

Hotel ga je zopot vprašati, čemu je toliko drv navlokol, a mislil 
si jo, na zadnje ga so razsrdim, no čemu ježiti ga. 

Coli dan ništa več oče in sin govorila. Eden je sodel po navadi 
na brogu in stražil ribjo nastavo, drugi pa je šel obirat vrše po vodi. Mamet 
so jo vrnol črez ono uro; molčo iztrobil jo ribe, molče sta použila iz 
kotla in molčo dočakala večera. A proti večeru, ko ie jelo solnce 



295 

zahajati. pokrivajo s purpurnim svitom visoke grebene pefičenega na- 
sprotnega brega, ođevajoč z globokimi, temnosinjimi sencami kodrasto 
grmovje, zaznamujo^e rezko vsak jarek, vsako malo razpoko skalovja, 
zagrinjaje s preprogo večenie megle motno - žolto vodno povr^je : tedaj 
gledata ribiča in vidita, kako se je izza otoka, kjer se je jedva z rudečim 
madežem videla „Džigit-kala", prikazal čoln. Za njim drugi, ne daleć 
od prvega, in ta dva čolna plavatii semkaj. 

Samo bistremu, privajenemu očesu bilo je mogoče videti ti daljni 
točki skozi motno -rudeei veeerni mrak. Ti dve ))iki rastete, bližate se, 
postajati* vedno večji in večji. 

Glej, že je prvi čoln priplaval do otokovega jezika, jel ga ol)gi- 
bati in bližati se, in za njim sledi drugi ter peni vodo s ponosno po- 
vzdignenim nosom z železnim ročem. Na prvem čolnu razpeta je bela 
streha platnena; Ijudje v njem sede v bclih kapali, v obleki tujej, ne- 
znatnej ; samo eden ima obrito brado, rudeče sčetinaste brke in krasen, 
pisan svilen halat, a vsi drugi so v kratkih suknjicah. Pri njih je tuđi 
pravih Ilivanccv sedem. Oni so napravljeni, kakor je Sega, v halate in 
jančje kape. Oni tuđi pridno vesljajo in napcnjajo vse moei, očevidno, 
da bi dospeli še za dneva na prenočis^če. Na kraj i ladije stoji človek, 
ves V črnem, sirokem klobuku in gleda skozi daljnovid semkaj . . . Kakor 
živi očesi lesketate se okrogli stekli na tej prokletej trobiei ; ničesar nika- 
mor od njih ne skriješ . . . Mameta je postalo prav strah, nehote je 
zamižuril in pogledal v tla. Zraven crnoga človeka stoji drugi, beli, 
samo da ima ti veliko crno bnido. Oni s trobico pokazuje z roko sem- 
kaj, a bnulač zapisuje vse v knjižico. Nad čolnom vije se višnjevkast 
prapor, na ognjici plapola ogenj in na ognji stoji krasna, kakor pozla- 
ćena, medna posoda. 

Priplul je čoln do njunega brega, Hivanci so poskakali na suho, 
potegnoli vrv na ravnost k njunej nastavi, prav semkaj kjer sedi — 
stari Džuldaš s svojim sinom Mametom. 

Glej, tuđi izmed tujcev prilezel je ven krasen halatnik. On šepa 
in se vedno poprijemlje za hrbet, bržkone je bolan. Tuđi drugi, ostro- 
nosi, z majhno brado primahal jo je na suho ter pomežikuje lenobno z 
zaspanimi očmi in zeva široko . . . Tam pod tepihom pa se nekdo leže 
stt^guje in poprašuje o nečem črnobradca, a ta mu pravi: 

„Da, dospeli smo. Tukaj ostiinemo! Tu je kraj prekrasen!" 

Će tuđi ni teh besed Mamet razumel, sodil je vendar po kretanji 
bradačeve roke, da je govoril tako. 

Ustavil se je čudni čoln s čudnimi svojimi potniki, a tamkaj že 
vlečejo drugega z vrvijo k bregu. Tuđi na tem čolnu so tuji Ijudje. 
Pet jih je, in vsi v enakej obleki. Tuđi pri teh so brodniki Hivanci in 
v čolnu je naloženo deset konj. Spočiti konji hripe, prhajo, bijejo; 



296 

posebno močiio pa so zateptali, ko je čoln iistavivši se zadel z izpo- 
giienim bokom ob bieg in odvalil plast zemlje skoro na dva aršina ' široko. 

Ćolna so spravili vkup in ju krepko z nosom k nosu h kraju pri- 
vezali. Najstarejsi izmed brodnikov, krmar, sel je k ribićema. 

„Zdravi, dobri Ijudje, ali imate kaj rib? Nanosite drva in hitro! 
— Prišli so Rusi, važni, jako učeni Ijudje," dodal je tiho na ravno tako 
tiho vprašanje starega Džuldaša. 

„Nosi drva, — prav lepo!" zamrmral je Mamet ter si mislil: Saj 
imajo sami roke, in pogledal je v stran, kamor je bil nanosil gromado. 

Od tukaj se ona ne vidi, a z levega, suhega brega mora se videti 
dobro ; takov kraj izbral si je bil Mamet navlašć. Med tem ko je star- 
ček 8 krmarjem govoril, ko sta ribe cenila in trgovala, ziigledal se je 
Mamet v col na. Oesa vsega ni bilo tamkaj ! Oči kar begajo od ene stvari 
do druge ! Tii so ti puške lepo zavite v prevlake, gotovo tuđi dobre. 
Tii samokresi, tii jatagani, sodčeki, zavoji tepihov, posode vsakojake! 

„Tii bi bilo kaj vzeti!" šinoio je nehote po glavi mlađemu ribiču. 
No to je težavno. Rusi strogo pazijo. Eden stoji na bregu in vsak 
grmiček opazuje. Tuđi na drugem čolnu nabrali so drv in naredili ogenj ; 
konje so spravili na breg in jeli po tleh razgrinjati plahte. Gotovo se 
spravljaj o spat. 

„Vsaj potem, ko poležejo, bode mi moči izmaknoti kaj," roji 
Mametu crna misel po glavi. Ne da mu mini in siloma ga drži pri 
tujih čolnih. 

Rus, V črnej obleki/ izprašuje v eno mer ribiča po kirgiskem tol- 
mači, kako se ta ali oni l^reg imenuje, kaj se za bregom nahaja in kdaj 
pričenja voda naraščati, kdaj zopet upa<la. 

Stiirček mu odgovarja kratko, ponizno, največ z nevednim zanika- 
njem in z „voljo allaha"; Mamet molči čmerno in ne izpusti očeša s 
pušk in mednega čajnika. Misli si: kdor caka, pričaka. 

„Ali se ne bodete že vlegli, pare pasje!!" 

Nastiila je tema, crna tema. Okrepčali so se Rusi, napili se čaja 
in starega Džuldaša napojili. Mametu nišo dali ničesar. Na zadnje so 
legli spavat. 

Ali oni spe tuđi pazno, previdno. Pri konjih privezanih na bregu 
hodi edea gor in dol s puško v roki, na prvem čolnu sedi drugi, tuđi 
puško na kolenih držeč. „Da bi vaju vrag!" 

V tem času je vzhajala luna pozno, jedva uro pred dnevom. V^so 
noč ni Mamet spal in tuđi ne vlegel se. 

Komaj se je pokazal na kraji neba krasni srp lunin, in že so se 
jeli gibati Rusi, prevedli konje na čoln, sami zavzeli svoja mesta, dali 

* Aršiu je niski vat^l — 0-7112 metra, razdeljcn v IG vaSkov. 



297 

Džnidašu nekoliko srebernega drobiža, ođvezali čolne iii nadaljcvali 
svojo daljno plavanje po roki navzdol domii, po tujej, njim popolnoma 
šc Tieznanej, veličastnej reki, iz konca v konec proreziijočej najobsir- 
nejšc puščave v srednjej Aziji. 

Nišo se še čolni z „ruskimi, važnimi, učenimi Ijudmi" skrili iz viđa, 
ko se prične visoko nad otokom dvigati gosti stolp sivega dima. Vzha- 
jajoče solnce je ozlatilo kodrasto krono tega stolpa, razprostirajočo se 
po zraku. Jutranji veter je nagnol dim proti kraju, kamor so odisli Rusi, 
prav kakor da bi se klanjal odplivajočim. Zažgal je bil namieč Mamet 
svojo gromado in metal na-njo vsakojako sveže zelenje, da bi se bolj 
kadilo in ne bi suhljad tako hitro zgorcla. Jedva je jel upadati dim, 
vali že zopet Mamet na ogenj ćelo naročje zelenega vejevja; bil je ves 
zamišljen v delo. Prisel je k njemu Džuldas in ga pocukal za rokav. 

„Ti," vprašal ga je on, „komu daješ vest: psu Hanulu ali Hakim- 
Muratu?" 

„Hakim-Muratu. Komu neki drugemu?!" odgovori mu Mamet. 
Govoril sem z njim prošli teden, ko sem šel ribe prodajat. Bil je v 
pogovoru s Tekinci in ko zagleda mene, reče mi: „Slišali smo, da kmalu 
pridejo po reki na čolnih Rusi, da je med njimi važna osoba, baje 
sorodnik caijev." No in za ta slučaj, rekel mi je, naj pazim jaz na 
Otoku, in ko pojdejo mimo, naj jim naznanim z dimom . . . Menim, da 
je dovolj dima! Lahko ga vidi vsak slepec od daleč. 

„Ali oni ne potujejo lahkomiselno," opazi kakor zji-se stari 
Džuldaš. 

„S Hakim - Muratom je mnogo naroda, več ko sto mož," uirmral 
je ravno tako za-se Mamet. 

„Oni nišo prav ukrenoli." 

„Naj jih pobijejo, pse!" 

„() kom ti to misliš?" 

Starček pogleda prašaje na sina in ga potegne zopet za srajco. 

„() kom neki ! Hakim-Muratu gotovo ne !" 

„Videl sem," pričel je Džuldaš, „kaj imajo oni, kozaki, našito na 
plečih. So sami Uralci z Jajika \" dodal je on in rekel se eno besedo, 
ali tako hitro, da je še Mamet, kakor blizu je tuđi bil, ni mogel 
razumeti. 

Pozneje po premišljevanji zdelo se mu je, da je ta beseda bila 
„zemljaki". 

Ni še prošla ura, kar so bili Rusi odišli ; na enkrat pa pokne nekaj 
daleč daleč, komaj komaj prišlo je do sluha ribičema, če se tuđi po vodi 
daleč sliši. Zopet je počilo, zopet se ponovil strel. 



* Reki Ural pravijo tuđi Jajik. 

21 



298 

Veliki orel, črn, z belimi prsimi in rumenkastira ovratnikom, kl je 
ne dale^' na bregu sedel, obmol je tuđi proti zapadu svojo glavo, 
stresnol se, jel prisluSavati, vzmahnol z ogromnima perotnicama in težko 
vzdignovsi se plavno poletel kviSku. Za trenotek ustavi se v zraku in 
odleti proti kraju, od koder je dohajalo to zamolklo, nejasno pokanje. 

„Ptici je zadii5iila kri," opazi stari Džulda.^. 

Mamet nekaj zamrmra in vrže na ogenj, na rudeče jezike plamena, 
ki je na enkrat buhnol izza groniade, poslednjo pest od jutranje rose 
vlažnega zelenja. 

Mamet ne strpi več. Delo mu je ])adlo iz rok. Vleče ga tja, od 
koder priliajajo ti čudni zvoki. 

Zgrabil je vc^lik kosmat „guksar", — velik namreč po obliki. a 
lahek — zadel ga na ramo ter se spustil v beg po kraji otočjem. Tekel 
je vrsto daleč, poUhn Sel v vodo, bredel jo dolgo do kolena in ko je 
reka na zadnje postala se globokejSa, vrgel na-njo guksar, legel na-nj 
na trebuh in jel krepko mahati z rokama in nogama, da so brizge 
letele na vse strani. Jel je plavati čre;: vodo proti levemu bregu na 
ravnost proti grmovju, ki se je že od daleč videlo. 

(Dal^je priđe.) 



Sonet 

Je zemljo beli zsikrijo snegovi 
In burje jezji se po iijej proguiija. 
Pod raehkim snegoin mirno zemlja sanja, 
Odeti belo nanjajo lesovi; 

Posije r solnoe, otroso Trhovi 

Itaz sebe ivje, gibanje oznanja, 

Da smrt ne skriva se pod sliko spanja. 

Da nov cvet oživi v pomladi novi. 

Tako na srce mrzla zima pa<le 

In zdi se nam, da mraz je nje odeje 

Zamoril vec'no in pokopal nade; 

A kje srce (^utilom stavi meje? 
I.e žarek si-e^e iz raegla se vkrade. 
Srce vzbiidi se, bije nam j^orkeje. 



Mirko. 



299 



Kosova pesen. 

^preletva po grmu se samec kos 

In mrak ga s perotjo lahkotno zakri?a; 

Spreletva po grmu se samec kos, 

Iz grla se mlađega pesen mu zli?a. 

Milotno z?eni, 

Sladko se glasi 

In V zraku veCernem na lahno se giblje, 

Da dnige krilatce ve spauje zaziblje. 

Na potok je selo dekletoe mlado, 
Sladka jej je pesen ve duši ogrela 
Neznanih obcutkov na sto in na sto 
Sladka jej je pesen ve duSi unela. 
Kaj neki je to, 
Tako da mehko 

In nežno in rahlo jej prsi preveva, 
Kaj milo iz pesni jej v srči odmeva? 

Na ramo nekdo jej roko položi — 

Dekletce se stresne, urno se obrne, 

Oćesca povesi, kot roža vzrudi 

In srce na enkrat jej nekaj razgrne. 

Kar V duši želi, 

Na enkrat vzkipi — 

Saj strastno mladened jo v prvit^ objame, 

In ona njegovim poljubom verjame. 

To videl je kos in pel je naprej, 

In ona sta pesen njegovo umela. 

In zletel je dalje zmed zelenih vej — 

Še dolgo je pesen njegova zvenela. 

In V srcih obeh, 

In njunih očeh 

Pad strastno je, silno in burno kipelo, 

Kipelo tako naj življenje bi ćelo! 

Dve leti potćm dekletce mlado 

Na potok gumeni kot nekdaj je selo; 

Oko jej je bilo temn6 in solzno 

In lice nagubano, bledo in velo. 

Spet kos se je vsel, 

In spet je zapel, 

Uglobil V ^ubezni se sladke je sanje — 

Zazibal dekletce v većno je spanje! 

J. Kostanjevet. 



21* 



300 

Narodne pripovedke. 

Priob^uje Mat, ViUjavec. 

49. Vile prosu popasle.^ 

(Marugevci.) 

^il je jen put v jenom selu otec, koj je imel tri sine, a naj mlajšega 
su držali za bedaka. Jeuo leto je posejal na svojem polu prose i 
gda je vre prosa velika bila, šaku noč bi bole razjašena i stočena bila. 
Otec si misli, kaj je to? zato je rekel svoji ženi: žena, idem ja jenu 
noč pazit na nazu prosu, da vidim, kakov hudič mi ćelu prosu jaSe i 
stoče. Otec ide, dojde na prosu, si legne i tečno zaspi. V jutro se pre- 
budi, hej, prosa je još bole razjašena i potočena. Dojde on dimo a 'si 
su mu se počeli smejati, kaj je bil tak bedasti, kaj si je dal prosu raz- 
jabati i stoci. Zatem je rekel naj stareši brat: idem ja, tatek, morti ga 
bum ja najpredi vlovil. Odišel je naj stareši brat, dojde na prosu, na- 
pravi si postelu pa zaspi, nikomu niš. V jutro se prebudi, prosa je bila 
zjašena. Dojde dimo i reče : ho, videl sem ja tata, koj nam prosu jaše, 
imel je veliku torbu pa kak me je videl, bežal je još bole kak zajc. 
Vezda je rekel mlajši brat : idem ja, zemem si ja našu pištolu pak ga 
bum strelil. Ide, nabije si pištolu, dojde do prose, dela si postelu, dene 
si kraj glave pištolu pak tečno zaspi. V jutro se prebudi nu ne najde 
pištolu. Siromak se neje skoro vufal dimo, nu tatek mu itak oprostil, 
ar neje sam niš vloviti mogel. Vezda se zglasi naj mlajši brat iz pepela. 
Ha, gda se on zglasil, 'si su ga počeli špotati: kaj buš ti pepelnjak 
vlovil, ako mi spametni nesmo niš vlovili. A pepelnjak je rekel: kaj 
vas je briga za me, ja ga bum vre vlovil. Odide on k prosi a vu prosi 
nabere si pun žakel mravov pa si ide postelu delat a za vajnkuš si zeme 
vreču punu mravili. Mravi su ga vuvek grizli pak neje mogel zaspati. 
Okolo pol noči došle su tri vile, mati i dve ceri. One su najpredi k 
njemu odišle gledat, jeli spi. Jena čer materi reče: ov ne spi, pazite. 
Mati reče onoj drugoj ceri: hodi ti glet. Ona kak se približi pepel- 
njaku, dukne on pa nju zgrabi. Ona počela mu se jako moliti, da ju 
pusti. A ja, odgovori on, vi ste tri pa ajde, pređi tebe ne pustim, dok 
mi ćelu prosu ne zravnate i s konji više nigdar ne dojdpte na ovu 
prosu, a ti pređi, nek te pustim, moraš poveđati, koja ima mojega brata 
pištolu i moraš mi pištolu dati. Mati mu da pištolu, a još moraš mi 
dati, ako ja kaj ocem težkoga napraviti, da ti đojđeš pa meni napraviš. 
Ona mu da nato od svojega konja mali vuzel i je rekla : ako ti z ovim 



» Prini. Valjavec Prip. 1858, str. 38—41. 



301 

vuzlom po tvoji levi ruki jeu put vudris, došla ti bum ja na pomoč. 
Hej, pepelnjak mravlje iz zakla van spusti i dene vu on žakel pištolu 
i ou vuzel. Prosa je bila lepo popravleua i on ođbežal je đimo. Brati 
su ga vre čekali i gđa su viđeli, da je prosa lepa i da je douesel opet 
pištolu^ pitali su ga, kakav je to bil tat. On njim neje niš štel pove- 
dati, neg reče ocu i braci: prosu imate lepu, več se ne bojte, da bu 
popašena i pištolu imate, vezda živete kak očete, ja tata ne bum 
povedal. 

Na jem put dojde glas, da je v kralevskom gi'adu jena jabuka na 
jen kolec dugi pedeset klavtrov nabodena, a što svojim konjom, ako 
dukne, ju dotekne, dobi kraljevu čer. Pepelnjak kak je to čul, rekel je 
k sebi: vila mi vre da takvoga konja, kaj bu duknul gor i jabuke se 
doteknul. Dojde on den, 'da se jabuka ima doteknuti, a braca, otec i 
mati su išli tu komediju glet i rekli su pepelnjaku: nejdeš ti? A ou je 
rekel: kaj bi ja tam tu komediju gledal? Ovi su odišli a pepelnjak se 
je skopal iz pepela van, vudril z vuzlom po levi ruki i taki došla je 
vila i dala mu je konja i rekla: naj se prvi put doteknuti jabuke, ar 
još neje vreme došlo, nek se napravi tak, da buš duknul, da ti bu od 
jabuke falelo dva pednja. On kakti naj lepši postavi se tam prvi, dukne, 
nu faleli su mu dva pednja. Nigdo neje se mogel dale doduknuti, zato 
je bilo za vezda ove komedije dosta. Pepelnjak ide naj prvi dimov, 
vudri z vuzlom, dojde vila pak mu 'se zeme a on se legne vu pepel. 
Gda su oni došli dimov, hteli su mu pripovedati, kak je kaj bilo. Hej, 
reče pepelnjak, videl sem ja 'se, bil sem ja na našem krovu. Nato se 
braca rasrdiju i razrušiju krov. Dojde drugi den, braca, otec i mati 
ideju opet komediji a kak su oni odišli, je on pak z vuzlom po levi 
ruki vudril. Dojde vila, obleče ga vu samo srebro i da mu konja, ali 
reče : naj se ni denes još doteknuti, nek dukni samo, kaj ti bu jen 
peden faJel. On odjaše, dojde tam, dukne opet gor, nu mu je još jeden 
peden falel i komedija je bila za drugi den opet van. Dojde dimo, vudri 
on z vuzlom po levi ruki, dojde vila, zeme mu 'se opet nazad a on 
brže bole vu pepel. Dojdeju ostali dimo i su mu pak hoteli pripove- 
dati, ali on je 'se to još bole znal nek oni, a oni ga pitaju : gde si pak 
denes bil? On pak im reče: na oni jalSi na dvorišču pa sem 'se videl. 
Na to se ovi rasrdiju i posečeju jalSu. Dojde trejti den, oni ideju opet 
komediji i on vudri z vuzlom, dojde vila, preobleče ga vu samo zlato, 
da mu na to jenu ladicu punu zlata i srebra i jen veliki kofer, gde je 
bilo nutii dvajsti četiri rubac i tuliko gač i rubcov i rubcov za vi-at, 
šest crnih hlač, šest crnih kaputov, šest črnili lajbecov, šest parov 
čižem, dvajsti četiri parov štumfov, dva sopona. jeden češel, jenu kel'u 
za snažiti kaputa, kefe za čizme i jenu škatulu pomade i drugih stvari 
i kučiju i konje i po sebe konja jahača, pak mu je rekla : to ti dam 



302 

ja 'se, to ti dost za podkrala igrati i ja ti bum napravila, đa buš 
kraljevu čer žeuil, a ti mi vezda daj nazad vuzla. On na to odide s 
kočijom i sira svojim blagom od hiže, dojde tam, preda 'se kraljevskim 
slugam, zeme konja, duknc i dotekne se jabuke. Za tem je bila gostbu 
i svatba i tak se je 'se zvršilo. 

50. Madaj. 

(Noršiuci na Ogerskera.) 

Eklnouk je bio eden oča i mati i njeva sta mela dosta dece. Te je 
oča odišao na senje z gttnci. On je prišao vu edno vodou, gde je nikam 
nej mogao niti vo nazaj niti notri. On je zatim pravo, da bi ga Boug 
ali vrag s te vode vo odpelao. Vrag je včasi prišao i pravo: jas te 
odpelam vo, či mi daš ono, za kaj tij doma ne vejš. On je pravo, da 
da, i odpelao ga je vo. Oča prijde domou pa je vido dejte v zijboli, 
štcro je njegova žena porodijla. On je zdaj gratao žalosten pa se je 
vsigdar, gda je tomi deteti krQj rezao, joukao, a gda je drttjgim rezao, 
te se je smijao. Gda je te sin malo vekši zrasao, dao ga je oča v šoulo, 
da de pop. Gda se je že zadosta navčo, prišao je k oči. Ednouk se je 
oča napouto v loug sekejrov rastovo penjovje kalat, a sin njemi je pravo, 
da on tildi šće iti a oča je pravo: e, tij nejdi, ar je tou delo nej za te. 
Edno za drUjgim, da de šou, pa si je zUo tildi sekero na pleče pa ide 
z očom V loug. Gda so kalali, vsejkao je sin v eden penj pa pravo oči : 
oča, esi ote pa eti prste notri dente i rastrgnite. Oča tou včinij a sin 
je sekero vo vtrgno i tak so oči prsti notri ostali. Zdaj je pravo sin 
oči: oča, dokeč mi ne povejte, zakaj se vij joučete, gda meni krilj rej- 
zete, ne raskolim penja. Ar je očo tak bolelo, mogao je povedati, da 
ga je vragi dao. Sin zato nikaj ne velij, nego ide k starim popom, šteri 
so kaj več znali. On je pijta, ka hi si mogao seov zeti, ar ide v pekeo 
po krstni lijst. Oni so njemi pravli : Gda boš na pouti pa gda de sunce 
ke dnAdi, te ne smiš dale iti, či boš ravno vu vodi, zemi si seov kadilo 
pa blagoslovleno vodou, pa gda prijđeš k pekli, poškroupi vrata pe- 
klenska i okadi je i te ti prinese eden plantavi krstni lijst. 

On tak napravi pa odijde. Edno večer, gda je sunce bilou ke 
dnadi, prišao je k ednoj hiži i t(l so touvaji bilij. On ide notri pa prosi 
edno babo za stan. Ona njemi je pravla: moj dragi, jas vam nemrem 
dati stana, ar sledi pridejo touvaji domou. Madaj, naš gospodar, bujo 
je že devedesetdevet glav i zdaj ešče edno išče, da de stou, pa lejko 
vas buje. A pop njoj velij: ne starajte se nikaj, nego mi dajte edno 
korito i podveznite na mene eti pod posteljov. Ona je tak napravla. 
Gda je sledi Madaj domou prišao, pridijavao je vse po hiži i pravo : ti 
maš eti krščenijka, a ona je pravla : eti je pod koritom eden, proso me 



303 

je za stan. Madaj zeme nož pa odpre korito i pravi: odi odi vo. No 
pi-vle, nego ga je bujo, pitao ga je, kama ide. On odgovori, da ide v 
pekeo. Madaj njenii pravi : zdaj ti neščem nikaj, ar ideS v pekeo, nego 
pogledni tani raojo postelo pa gda boš šou nazaj, te mi povej, a zdaj 
dobiš eti jesti i stan. On je prenoučo tU pa v gojdno odišao dale. (ida 
je že dugo odo, prijde k pekli, on ide okoli pekla od edni do drUjgi 
vrat i vsaka škropij i kadij. Gda je prišao do deveti vrat, tam je te 
proso svoj ki*8tni lijst, a nanč eden vrag je nej vtipao njemi lijst od- 
nesti, ar gda je nje škropio z blagoslovlenov vodouv, bolelo je tou nje 
tak, da bi kamenje po nji lujčao. Te so donok prisijlili ednoga planta- 
voga, da njemi je lijst vo Ittčo. Zdaj je pogledno tttdi Madajovo postelo 
i ona je bijla napravlena od igeo, kos, brijtv, srpouv i tak dale, gde bi 
ga visiko nesli pa na posteo pUjstili. 

Zatim se je obrno nazaj domou i prijde k Madaji. On ga vćasi 
prijme i pijta, kakša je njegova postela. On povej, kak5o je vido. Zdaj 
se je Madaj prestraso i proso ga je, da bi ga spovidao. On ga je spo- 
vidao a za pokouro njemi je dao, da more k svojemi boti, šturim je 
Ijlidij klao, v lampaj po koulini vodou nositi, dokeč de žijv i dokeč 
se ne prijme te bot. Madaj je zafalo popi na spouvidi i pokouri pa je 
zatim pop odisao domou. Za seden lejt je mogao to i)op kak kaplan iti 
daleč na spouvid. Kak se je pelao na spouvid, vido je edno jablan, na 
šteroj 80 lejpa jaboka bila. On povej kočiši, naj ide doli pa naj edno 
dvoje vtrgne od tej jabok, gde tak dišijo. On je stoupo doli pa šteo 
vtignoti edno, ali je nej mogao, ar je gori skočilo, zatim drtijgo, pa tou 
je tUdi nej mogao, Zdaj se je spoumeno pop, da je tou lejko Madajov 
bot. On je tttdi s koul doli stoupo i na ednouk vijdi ednoga staroga 
scjroga možaka, gde z edne jame v lampaj po gouli koulini vodou nese. 
Kak je Madaj opazo popa, vćasi se je njemi poklono i proso sveto tejlo. 
Pop ga je prečesto i dale odišao, a Madaj jo mrno. 



304 



našem literarnem gospodarstvu. 

Spisttl France Podgornik. 
(Diilje.) 

fjijbolj se nara je razgovarjati o političnih listih^ kajti dobro je pre- 
udariti, da iz skupnega gibanja narodovega pripada v sedanjej dobi 
većji del na ]>olitićne te/nje, in najboljse narodove moći se uporabljajo 
za neizogibni boj, ki ima namen narodu samostojnost in svobodnejse 
dihanje priboriti in zagotoviti. Zaraditega tuđi drugo duševno delovanje 
razmerno zaostaja; a časopisje med drugo literaturo ne zaliteva od 
naroda samo najveć sodelovalcev, ampak razmerno tuđi največ materi- 
jalnih žrtev. Od g m o t u e p r i m e r n e ali neugodu e organi z a - 
čije nai^ega časnikarstva zavisni so tor ej gmotni do- 
hodki tuđi za ves drugi del naših literarnih podjetij. Z 
drugimi besedami, stroski za našo skupno literaturo se d(de na dve 
glavni strani, na stroške za knjige in stroške za e.isopisje. Med t^ma 
dvema deloma ni glede na stroške nikake uzajemnosti ali nikakega 
soglasja, ampak je p r i m e r n a p o d p o r a za knjige zavisna od 
s t r o š k o V za č a s o p i s j e , a ne narobe. Vsled te pristranske zavis- 
nosti moramo si stvar na tanko ogledati. 

Slovenski politični listi se po svojej notranjosti še ne dajejo pri- 
merjati z listi većjih narodov, in tuđi po zvunanjosti ne kažejo enake 
bogatosti. Omikanec, ki se ne zanima samo za domače, ampak tuđi za 
svetovno gibanje, ne dobi slovenskega lista, ki bi ga bistveno zadovoljil. 
Še c(d6 za skupne zadeve vseh slovenskih pokrajin so pomanjkljivi, tako 
da ni možno samo z enim brez škode izhajati. Pokrajinski listi še naj- 
bolje zadostujejo svojim dolžnostim; oni listi pa, ki so skupnosti namen- 
jeni, prezro mnogokaj, kar je vaino za ves narod, in to je, kakor 
smo videli, nasledek iz nerednih dopisniških poročil in nedostiitnih raz- 
prav. V do[)olnjenje morajo si pojedini rodoljubi vsaj po en pokrajinski 
list in po en dnevnik vzdržavati, a vendar so še vedno negotovi, ali zvedo 
o našem javnem življenji vse, kar je potreba in koristno vedeti. In ker 
jim za svetovne dogodke, še manj pa za njih pojasnila, ne daje povoljne 
hrane noben list slovenski, prisiljeni so naročiti se j)o najmaijj še na 
eden večji list iz tujine, in to vsled Uiiše dosedanje odgoje navadno na 
nemški časopis. Pri duhovnikih zasledimo naviidno dunajski „Vateiland"*, 
pri drugih rodoljubih pa kak nemški, Slovanom vsaj nekoliko pravič- 
nejši list, nego so židovsko - liberalni listi. 

Po mestih, trgih in vaseh, kjer so ustanovljene razne bralnice, je 
položenje ugodnejše, ker dobivajo udje za relativno manjše stroške več 



305 

listov ili V obče povoljiiega berila. Večina naših rodoljubnih onii- 
kancev pa si venthir sama vzdržuje in mora tuđi sama kupovati po već 
listov. Samo po sel)i pa se ra/aimeva, da bi eden in isti rodoljub vseh 
naših listov stidno ne mogel vzdržavati. 

Ako vzamemo, da je na Slovenskem sednj političnih, gospodarskih 
in drugovrstnih listov samo petindvajsot, pa jih je dejanski črez trideset, 
in denimo, da bi znasahi naročnina poprek za vsak list samo po 4 gld., 
moral bi dati vsak rodoljub 100 gld. na leto samo za slovensko časo- 
])isje. Tuđi ko bi druge literature ne i)otrebovali, ne zmagali bi rodo- 
ljubi poprek takih stroskov. Po razmeri i)opreenih doliodkov bi se skoro 
nihće ne mogel v toliko žrtvovati, in i)ostevati je vendar, da isti naroe- 
niki potrebujejo tuđi knjig in da trkajo i drugi literarni zavodi na 
njih vratii. Naj se pa rodoljubi se toliko umikajo ćasopisjii, a vendar 
morajo. ee noćejo zaostajati, razmerno veliko za -nje potrošiti in napo- 
sled se zadovoljni nišo vsled dosedanje časniške osnove v nast^ domovini. 

Se eelo psjcholosko delujejo naši časniki ni brah*e nen-^odno; 
kajti kljubu ru*solidarnosti list^i z listom prinašajo veinlar tuđi nekaj 
novic, ktere se v vseh listih izražajo bolj ali manj z istimi l)esedami in 
stHvki. Lahka nulovednost naganja bral(%i, da navadno tuđi take vari- 
jacije prebira in tako trati ČJis, ne da bi kaj novega pridobil ; a karje 
najlepse, on mora prostoi*, ki ga zaležejo po čtusniških predelih take malen- 
kostne razlićiee, se drago in po številu naročenih listov po v(»čkrat iste^ 
malenkosti plačevati ! 

Ta uredl)a ali bolje reč(»no, nesiečno dosedanje brezredje preob- 
klada pojedince s prevelikimi stroški, n e da bi p o s a m i č n i č a s o- 
pisi vsled tega dobro izhajali ali da bi ćelo politično 
zavest razmerno napredovala. Tako brezredje, ktero se ka/e 
kvarljivo na vse strani, moralo bi pa vendar narod v skupnosti vzdra- 
miti, da bi delal na to, da se časniki, kakor smo [)Oprej luisvetovali, po 
stevilu skrčijo, na znotraj pa v toliko zboljj^ajo. Tedaj ni samo e!K)tni 
princip narodovih potreb veljaven povsod, ampak gmotna sila je se bolj 
mogoćen razlog, da zmanjsamo stevilo časnikov. 

Pa preidimo dalje do pojasnil o skupnej na ročni ni na naše 
časopisje. Vzamimo prejšnjo podlago 25 listov s poi)rečnim št(»vilom 500 
naročnikov za vsak Hst, pa dobimo 12.500 naročnikov ali bolje naročnin 
za vse liste skupaj. Naročnina, j)oprek 4 gld. za vsak list. znaša tori^ 
skupnih 50.0(K) gld. Ako poštevauu) družbo sv. Mohorja s po])rečnimi 
30.0(X) udi priprostega naroda na leto 1 gld. udnine in skupne 
stroške vse ga naroda za vse druge knjige na 20.00(^ gld., 
razvidimo, da izda slovenski narod ravno polovico stroskov liteiaturi 
odmerjenih samo za časopisje. Za knjige in časnike bi torej ves narod 
vsako hito izdal sto tisoč gld. Ko bi poštevali nai*od s 1 7^ uiilijonom 



306 

duš, prišlo bi po 1 gld. stroskov na 15 duš ali okoli "'j nov. na eno 
slovensko glavo. To res ni veliko, ali vse dru.*;aće so dejanske razmere, 
vsled kterih so eni preobloženi, drugi pa brez vsakega ali neznatnega 
literarnega davka. 

Iz števila naročnin za časopisje je takoj razvidno, da mora manjsi 
del naroda izdajati več za časopisje, nego pa široki del naroda za knjige 
družbe sv. Mohorja. A pomisliti je, da se nahaja med udi družbe 
sv. Mohoija večina tuđi onih, ki skladajo naročnino za časnike. Potem 
spada od onih 20.000 gld., ktere smo postavili za vsakoletno plačevanje 
drugih slovenskih knjig, tuđi velik znesek na ramena tistih, ki so med 
naročniki časnikov in ob euem udje družbe sv. Mohorja. Tor ej mora 
en in isti manjši del naroda večji del ali znesek skupnih 
stroskov za literaturo pokrivati. Zaraditega priđe, tuđi ko bi skupno 
svoto smatrali kot razmerno majhno, na pojedinca manjšega dela naro- 
dovega že velika teža stroskov, in to breme je toliko očitnejše, potem 
ko smo dokazali, da je pojedini rodoljub se po na več kot na eden 
časnik naročen. Odtod pa, da mora eden in isti pojedinec po več časni- 
kov plačevati, je takoj brez drugega jasno, da med postavljenimi, skup- 
nimi časopisnimi naročninami s šttnilom 12.500 ni v resnici 12.500 
dejanskih naročnikov, ampak veliko ma nj. Ker je računati, daje 
pojedini rodoljub, ki našo literaturo po časnikih podpira, vsaj na dva 
časi»ika naročen, je poštevati samo polovico dejanskih naročnikov med 
12.5(X) naročninami, torej po največ okoli 7 000 dejanskih naroč- 
nikov. Po takem pošteva majhni, eden in isti del naroda največji znesek 
za skupne stroške naše literature, in s tem je dokazano, da mora 
eden in isti pojedinec preveč izdajati vsako leto za našo 
literaturo in — kar je tukaj najbolj naglašati — da izda eden 
in isti pojedinec, ki je itak preobložen od stroskov za 
podporo skupne literature, največji del teh stroskov za 
časopisje. Vsled tega ne more isti pojedinec izdati 
toliko za knjige, kolikor bi želei in bi pri drugačnej 
literarnoj uredbi tuđi mogel izdati. Iz vsega tega je po 
takem razvidno, kako stroški za časopisje neugodno uplivajo na podporo 
in kupovanje slovenskih knjig. Ker se pa ti stroški potrosijo po največ 
za politične in enake liste, je umevno, da stroški za politično lite- 
raturo jemljejo podporo tuđi onim književnim proizvodom, ki se pri nas 
tiskajo po leposlovnih in znanstvenih časopisih. Torej vsa litera- 
tura V ožjem pomenu besede trpi pod sedanjim časniškira brez- 
redjem. Pa pojdimo dalje k pojasnilom. 

Pozabiti ni, da med postavljenimi 7000 dejanskimi časniškimi 
naročniki ni razmerje enako; kajti eni so naročeni tuđi na 5 — 6 in še 
več domačih časnikov, dočim jib imajo dinigi po največ po dva. Vidi se, 



307 

da se pravi rodoljubi v največjej meri žrtvujejo in da se jim prevelika 
kinvica godi, kedar slišijo pritožbe literarnih podjetiiikov o premajhnej 
podpori. Naši računi so tukaj samo poprečui, pa neoporečiio za potrebue 
sklepe veljavui, ker naše razmere v resnici razkrivajo z večjo veljavo, 
nego vsaktero še toliko natančno številjenje. Vprašaiije pa je zdaj to, 
ali bi se ne dali naročniki pomnožiti, z druge strani pa preob- 
loženi rodoljubi nekoliko razbremeniti v namen, da bi knjige 
in v obče literaturo ožjega obsega lažje kupovali. 

Preobložencem je niožno bremena za časopisje zlajšati samo z 
reorganizacijo tega časopisja, in sicer tako, da bi eden in isti časnik 
bolje ustrezal potrebam zavednih rodoljubov, nego zdaj; tedaj samo 
s tem, da se broj dosedanjih listov skrči na manjše ste vilo in da se 
tako skrčeni listi zboljšajo po notranjej vrednosti. Naročniki 
se ob enem na podlagi te preustrojbe pomnože; kajti mnogo Slovencev 
noče listov vzdržavati, ker se jim zde preslabo uredovani in predragi v 
razmeri z listi drugih sosednjih narodov. Mimogrede bodi zaradi pravič- 
nost omenjeno, da take graje naši leposlovni in znanstveni časopisi ne 
zaslužijo, in vendar morajo tuđi oni zaradi drugih listov škode trpeti. 
Tedaj tuđi dobro blago trpi zaradi slabšega. Zboljšani, recimo na rav- 
nost preustrojeni politični listi bi prival)ili v večjem številu naročnikov 
ćelo iz udov raznih bralnih društev; zakaj poleg tega, da bi še vedno 
udje bralnicam ostajali, prebirali bi vendar radi kak dober list še tuđi 
sami na svojem domovanji, tedaj se na -nj tuđi naročiti. Zboljšani listi 
bi se tuđi rajši in bolje shranjevali, ko bi bili na znotraj večje veljave. 
Malo dobrega gradiva v sedanjih listih je ravno tuđi zelo krivo, da se 
naši časniki uničujejo in razmetavajo po kotih. 

Če pogledamo 7000 časniških in časopisnih naročnikov v razmerji 
z vsem narodom, recimo kakor poprej, poldrugim milijonom duš, vidimo, 
da priđe lia poprečnih 200 duš po eden dejanski naročnik. Tuđi se 
ujema ta številka z dejanskimi razmerami, če se ozremo samo na kraje, 
kjer je narod že bolj probujen. Na občiuo, ki šteje 1000 duš, prišlo bi 
po 5 naročnikov. To bi bilo že jako ugodno. V resnici pa je mnogo, 
mnogo občin, ki štejejo po največ po enega ali dva novinska naročnika. 
Zato je pa treba misliti, da so za ta del toliko ugodnejše razmere po 
mestih in trgih. 

V obče je videti, da bi se dali novinski naročniki v resnici po- 
množiti, in naše časopisje ima torej veliko upanja glede na povečanje 
domačega trga na znotraj. Ali reorganizacija v smislu naših 
pojasnil in zahtev je prvi uvet ali pogoj za racijonalno zboljšanje 
na to stran. Enako pa bi se potem tuđi specifično knjižni trg na 
znotmj razširil, kajti kakor dokazano, utegnoi bi isti del, ki je preob- 
lož^n s stroški za časnike, ne samo poslednjim ostati zvest podpornik^ 




3()H 

za inarijsc stroske, aiiipak ravuo one znoske, za ktcre bi se inu novinski 
Htroski zmanjsali, zrtvoval bi lazje za (lomače knjige, kterih sedaj kupo- 
vati ne more. In ker bi ne bilo vslcd izvršene domaće organizacije 
toliko tujih easnikov imjedineem naročati, prišli bi novinski zneski 
sedaj na tuje poslani već ali manj zopet v podjjoro domačej knjigi. 

Iz vseli teli razlogov je zdaj še oeitnejse, kolikega pomena je 
j)reustroj našega časnikarstva za razvoj in usjiešno delovanje vse naše 
literature. Knjigam je po tem takem možno Jias trg nizširiti. če poštc- 
v.imo ude družlje sv. Mohoija po 30.00() za vsako leto na 1 '/< milijon 
dus, priđe eden ud na 50 duš, tedaj 20 udov na občino po 10(X) duš, 
torej dva novca stroškov na glavo, če se pošteva udnina po 
I gld. Ker narod na široko ne kupuje drugih knjig, daje v resnici malo 
/..i knjige; kar duje za molitvene knjižice in kako enako malenkost, 
oilpade pa v tem, da je med udi družbe sv. Moliorja tuđi mnogo 
omikancev. 

Poslednji pa tuđi ne izdajejo mnogo za knjige, ker teh se sploh 
j)ri nas malo proizvaja vsled premajline podpore. Gradivo za knjige se 
seijjij objavlja v naših lej)oslovnih in znanstvenih časopisih, in samo 
/.:iradi slalie dosedanje organizacije je opravičevati, da izhajajo po ćeli 
romani v razkosanih odlomkih ali nadaljevanjih za razmerno drago ceno 
po naših časopisih. Kako se knjige samostojno izdavane slabo kupu- 
jejo, vidi se tuđi iz tega, da se ćelo Jurčičeva dela slabo razprodajejo 
V j)onatisih, in najbolj razvidno je to iz razmerno majhnega štcvila udov, 
kten; šteje „Slovenska Matica"^. 

Toslednjemu zavo<lu ni možno po naših pojasnilih z lahka udnine 
zvišati, ker so eni in isti rodoljubi z literarnim vsakoletnim davkom 
preoldoženi zavidjo neurc\jenega časopisja; a drugih udov tuđi „Slo- 
venskt\j Matici" ni možno pridobiti, ker vidi pri njej vi-sta nepo- 
žrtvovalnih rojakov previsoko udnino za razmerno malo knjig. Tako 
s(; sučemo vediio v istem kolobaiji in vselej se prikaže poslodica, da 
ji' \>ii' A]i) It'žece V neugodnem gospodarstvu naše skupne literature 
]nt n;ijv(*r jiiluivila in ga je kriva neurejenost slovenskoga novinar- 
**tva. Ta krivdit P^^ je velika dovolj, ker š kod uje vse mu narodu, 
in liebji j(- h dnj, da se loti isti narod sam in v skupnosti reorganiza- 
rijr V riusi'ili siimkIu. 

Ali itn'r kritično presojevanje ni še ziulovoljno z dobički, ki bi na 
|mm11(;!J di>slij pndanih pojasnil narastli; ono hoče še druge nedostatke 
r;i>^l<riti. iNisi^lmo pokrajinski listi, kterini iz tehtnih razlogov dalje 
ii;ijkrr|il%*'iši' :^i\ ljenje želimo, so v hudem položenji nasproti svojim 
ti:( rnr M fk iiiH . ki se zbirajo iz omikanih in bolj priprosto izobraženih 
umIijIjuIkiv (iliHle na to ozirajo se pokrajinski listi v svojih snoveh na 
♦ilie vjsti u I ruci n kov in tedaj prinašajo eden del gradiva, ktero ugaja Siuno 



309 

omikancem in ktero priprostejši del naročnikov prezira edino lo zato, ker 
ga ne razume, dočim omikanci tuđi priprostim bralcem odnierjeiio snovi, 
kakor jim drago, ali prehirajo ali pa opusčajo. Vsekakor pa so omi- 
kanci na boljšem vsled take osnove. 

Poslednja bi bila takoj tuđi namenom primernejsa, ko l)i l)ili 
izključno omikancem namenjeni dnevniki bolje urejeni. Mi dopuSčamo 
pokrajinske liste edino v namen, da se probuja narod na široko. 
Torej morajo biti pokrajinski listi tuđi napolnjcni samo z gradivom, 
k i p o d u č u j e priprosti narod. Vsled te zahteve mora biti tuđi 
slog pisave narodu popolnoma razumljiv. 

Omikanci dotičnih pokrajin se morivjo naročiti na liste svoje dežele 
ne zaradi političnih in drugovrstnih naukov v obliki njim primcrnih, 
ampak da pozvedo, kake so vsakočjisne razmere v deželi in da ostanejo 
v ožjej dotiki z narodom dotične de/.ele. Vso drugo znanje o svojej 
pokrajini in o vsej ožjej in sirjej slovenskej donK)vini, kakor o zvunanjem 
svetu, iskati jim je v specifično njim posvečenih listih, tedaj v dnevnikih 
ali vsled naših zahtev še bolje, v preustrojenom slovenskem dnevniku 
Aiti^ }^oxi]v. Dnevnik od svoje strani pa se mora zavedati, da samo za 
naobražence piše, da se torej ravna i)o odločilnili listih drugih narodov. 
S tem je na tom mestu za poklicane vse potreI)no rečeno, in kar se je 
V tem oziru doslej grešilo, mora se našim i)olitičnim listom odpustiti, 
ker so bili uredniki in njim odmerjena sopomoč omejeni in so torej 
storili, kar je le bilo po dosedanjih raznuMah možno storiti.« 

(Djvljo \\v\i\i\) 



narodnih posnih koroških Slovencev. 

Sj^isjil J. Schcinigg. 
(Konoc.) 

r5^onečno moramo izpregovoriti še nekaj besed o uplivanji nemškega 
^l}% življa do slovenskega ])esništva v narodu. Dokazati pa se bo dalo, 
da je tuđi nemška pesen koroška marsikaj prevzela od sosedov Sloven- 
cev. Kjer se potujči narod, kakor se je zgodilo po Koroškem, tekom 
več stoletij, zasledovati moreš v o})ičajih, navadah, pesnih itxl. ostanke 
prcjšnje narodnosti. To je tako naravno, da ni treba obširnega razla- 
ganja in dokazovanja s primeri. Nemški upliv se kaže najvidnejše v tem, 
da so poskočnice izpodrinole stare slovenske pesni epiškega značaja. 
Dandanes vlada po vsem Koroškem štirivrstičnica. Ta pa je pristna last 
južnonemškega naroda, vzlasti bavarsko -avstrijskega plemena. 



310 

Kedar sodimo o tujem uplivu, treba nam je biti opreznim. Slo- 
venska peseu se glasi: 

Je pa snodi slanca padla 
Na zeleno travnike, 
Je vso traveo poinorila 
Noj vse žlahtne rožice itd. 

V nemškej zbirki ^Des Knaben Wunđerhorn'^ beremo to-le narodno 

pesmico : 

Es fiel ein Reif in der Friihlingsnacht, 
Er fiel aiif die zarten Blaubliimelein : 
Sie sind verwelket, verdorret! 

Kdo bi tajil, da ste si pesmici enaki ko jajce jajcu in vendar ni 
postila nobona iz druge. Drugaće pa bodemo sodili, ako se nahaja taka 
sličnost v okrožji koroške deželice. Primerimo nekaj Pogatschniggovih 
8 slovenskimi : 

Was hilft mar inei Mabnen Kakii bom jaz siekov 

Wann die Sengas nit scbneit K' je kosa topa, 

Wa8 hilft mar a Madl Kakii te bom lubov 

Was nit ba mir bleibt. K' nisi moja. 

Mei Vater bat g'si^gt Moj 4t^j so djali 

I soli bleib'n da z' Haiis Moj sin pojdi sp&t, 

Hab's anderscbt vorstand'n Sera rivaž zast/ipov 

Laf alle Nacht aus. Pojdi k liibici vas. 

Das Ringel is gebrocben, Je pa rinć'ca zvomlana 

Da bast die Triimmer, Tu maš ti konce, 

Die Lieb is scbon aus Boš pa vedov ti triebat 

Und i mag die niemer. Z ni'na norce. 

Wenn Sonn und Mond steht Kedr Žila noj Drdva 

Und die Welt untergeht, Nazšj pota<5e, 

Und die Drau aufwart8 rinnt, Boš ti moj Socoj 

Dann liab i di g'scbwind. Jaz tvoja dakl^. 

Takih bi našteli lahko ćelo kopo. Kaj se učimo iz njih? Po 
Koroškem živita dva naroda v jako tesnej zvezi. Ona občujeta toliko 
med seboj, da izposojujeta drug od drugega ne samo izrazov, temveč 
tuđi misli celih poskočnic. 

Lipa je sveto drevo slovansko. Pod lipo so molili stari Slovani 
bogovom, pod lipo shajali so se fantje in dekleta in pod lipo je v rao- 
dernej poskočnici tuđi — pretep. Kaj bi bila slovenska narodna pesen 
brez lipe? Kar je šopek cvetlic brez vonjave. Lipa se je obranila v 
narodnej pesni še potem, ko je narod že govoril tuji jezik pozabivši 
glasove mile materinščine. Ni torej slučajno, da nahajamo v nemških 
pesmicah pogostoma lipo; preživela je rod slovenski, in sedaj poje 
nemški fant in deklica: 



311 

Bei der Lind'n bin is g'standn 

Bei dor Lind'n steh is gern, 

Da kan man wenn's schon windstill is 

Mei Herzklopfen hern. 

ali 

Was thust den do draus'n 
Ban Lind'nbam stehn itd. itd. 

Neniški upliv pritiska iiajmočnojo v celovškoj okolici, kjer vsaj 
uioski poprek govore oba jezika. Tii se iiahaja tuđi največ takili po- 
skočnic, ki imajo uomškim podobno vsebiuo. ^Težko je razločiti, ktera je 
preje postala, je-li izvirnik slovenski ali nemžki. A še tesnejšo vez opa- 
zujemo med obema. Pojo se stirivrstičniee na pol neniJ^ki, na pol slo- 
venski. V zgled naj stoji ena, ki se pripada starejfiini ; donud je na Žili : 

Das Diendl is aufstandon Wt»n die Leit di wern fragen 

Je zgoda j v eiikov šva Kaj bos rožVe nucava 

Hat schon Riugel g'fiinden Must nur lei so sagen 

Na zelienam travnje. Bom pušelc vezava. 

Wen dip Leit di worn fragen Wen dio Leit di wern frageu 

Oej si deeva bva Kaj boš pnšele nucava 

Must nur lei so sagen Must nur lei so sagen 

Sem rožVe trgava. Bom puebc'i dava ga. 

Wen die Leit di weni fragen 
Oej pa de^va pubea maS 
Must nur lei so sagen 
V spodnjib Štajrab je doma. 

V novejšem času širijo se pa že gole prestave nemžkih poskočnic : 

Du verbanter Kuku Ti prpant'5 kuku, 

Wia sebon sing'n thuest du Kaku pojaS Tpu 

So sebon singst du in Wald Tak' pojas l'pu 

Du verfObrest mi bald. Da me zmotiš v'bkii. — 

Und i liab di so fest Jaz te lubim tako 

Wia der Bam seine Ast, Kakor zvezde nebo, 

Wia der Ilimmel seine Stern Kakor listje veje 

Orad so bab i di gern. Tak jaz liibim tebe. 

NemSki upliv se tuđi vidi iz tega, da mrgoli po slovenskih poskoč- 
nicah nemških besed in izrazov. Treba samo brati pesni priobčene v 
teh črticah, in dosta jih imamo. 

Govoriti bi nam še bilo o napevib. Glede teh smo po slovenskem 
Koroškem jako na slabem. Ilazven napevov, koje je nabral Kuhač, 
zopet po M a j a r j e v e m trudu in je objavil v zbirki jugoslovanskih popevek, 



312 

iiimamo nobcnih. A poglejmo na nemške sodežolane. Že dolfijo let nabi- 
rajo iri objavi jajo napevo nem^kih poskočnic E. barou Hcrbert, Fr. 
Decker, J. II e r b e c k , J. II e i n e r in dr. Izdali so precejšnje število 
takih popevek ; pred vsemi pa je proslavil iiemško narodno pesen Toniaž 
Kos eh at, mož slovenskej?a rodii iz Vetrinja, ki tuđi lastna svoja dela 
ufj:la8buje v duhu narodne pesni koroške. Ti vrli raožje naj so onim v 
zf^led, ki niislijo, da je smrtni greh baviti se z narodnimi poskočnicami 
in njihovimi napevi. Eden in isti napev rabi pogostoma nemškim iu 
slovenskim besedam. Naj pokažem samo eden pnmer. Poskočnici : 
„Diandle wo hast den dei Kamerlc" in slovenska „Koliedr sem pub'č 
jas lod'k biv", pojete se z istim napevom; tako je z drugirai. Gotovo se 
prodaja mnogo napevov za nemsko blago, kar je prav za prav last Slo- 
vencev. S temi besedami hočemo le glasbene naše strokovnjake opozo- 
riti na napeve koroških nar. pesnij, proseč jih, naj nam otmo vsaj to, 
kar je se vidno našega. 

H koncu naj omenim nekaj besed, ki sem je zapisal iz narodnih 
pesnij. V starih pesnih obranila se je marsiktera })eseda, ki je v navad- 
nem govoru izginola. Take so: junak, bogme; dol = dolina: črez 
tri gore, crez tri dole; ravna = ravnina: se lepsi ravna, kjer je pobič 
doma ; p i s m o : mladi fantje ustajajte, eno pismo si spisajte ; narod na- 
)iadno govori nems^ko besedo; polju 1)1 ej = poljubek ima nar. pesen, 
ljudska govorica si pomaga z glagolom poljubiti. Iz narečnih oblik i u 
izrazov naj se zabeležijo sledeči: al = ali pomenja čestokrat ako: Al 
mi tisto kne daste, K' mi pri srči leži; bel (izg. lA) ==ali: Rada bi 
dava En tolar bel dba; postala pa je besedica iz bolj, bolje; za 
nikalnico ne govori se po Koroskem: kne (kna) = nak ne; mov in 
movka = domov = domii; poneti = ponehati = pustiti; trečo- 
bart = tretjobai-t; anir = enčr = nobeden; ta bcseda živi se dan- 
danes. Narekoval mi je neki delavec v Borovljah pesen o pijancih, v t^^j 
tuđi vrstico: Al pijanec anir noče biti. Vprašam ga, kaj pomeni anir, 
i n odgovori mi, da nobeden; in t5e po dru god se je našla; že brati 
(izg. ž'brati) = moliti ; že Jarnik Etym. str. 218 pečal se je s to čudno 
b(»sedo in jo razvozlal v : se + brati = colligere. Mislim, da je českega 
pokolenja: žebrati, betteln. Stimati = čislati imamo z drugimi vred iz 
laškega, kakor: kaiulela, bandera, masa, i'acanetl itd., ktere so se pri- 
teple z vraćajočimi se zilskimi vozniki v naš jezik. Gibčnost narodovega 
govora vidi se iz besed: dekle, deklica, deklić, deklina, dečva; dekva 
je Magd; vse nahajamo v nar. pesnih. Omeniti je se, da se rabi dekle 
vedno v naravnem spolu: moja dakle, ])ri mojej dakleti ja.sno je, dakle 
goljufasta. 



313 



rastUnskem oprašeigi. 

Spisal M. Cilenšek, 

I. 

|aziii 80 poti, po kterih dosezajo rastline glavni svoj namen^ namreć 
đozorevanje v plod. Iz česa pa nastane plod? No vsak deček nam 
zna povedati, da jablana poprej cvete, nego se on ozira s svojimi tovariši 
po rudečem jabolku. Tuđi nam na vprašanje, zakaj ni obrodilo drevo, 
žalostnega obraza odgovarja, cvetje je mraz posmodil^ in drugikrat reče 
morda, „crvi" so je zglodali in uničili. Iz cveta nastane torej plod ! Toda 
cvet je različen, dk jako različen, a nekaj ima vendar vsak, in ravno 
to je bistveno. Nikdo še ni videl plodu iz cvetnega oboda, isto take ne 
iz čaše ali venca; velika množina jih niti nima. Zavoljo tega so taki cve- 
tovi neznatni, lahko se prezro in često skoro ne vemo, kje bi je iskali. 
Dasi po bistvenih delih „cvetlicam" enaki, skrivajo se ponizno po drevji 
in grmovji ter dozore na tihem v plod. Žuželke ^ mnogovrstne cvetlice 
pohajajoče, ne brigajo se za -nje, navadno je tuđi ne vidijo, ampak use- 
dajo se na velikocvetke, ki so jim že iz daljave mamilo. 

Ozrimo se na drugo stran! Kar so žuželke cvetlicam, to je veter 
neznatnim cvetovom. Oba faktorja sta največje važnosti za oprašenje 
rastlinsko, ktero se vrši po prehodu cvetnega prahu na brazdo. Kje 
nastane cvetni prah in kaj je brazda? Ako za prve pomladi stresemo 
na pr. lesko, napolni se v obližji zrak s suhim rumenim prahom, kte- 
rega raznaša veter na vse strani, čestokrat prav daleč od rastline. To 
je cvetni prah. Ako pa opazujemo lesko natančneje, vidimo, da se izpreza 
iz nitastih, na konceh nekoliko kijastih organov, kterih po osem sedi za 
vsako lusko pričvrščeno na pecelj. Vsaka taka luska z osmimi prašniki 
— tako se zovejo nitasti organi — je neznaten cvet, kterih skupnino, 
na enem peclji nahajajočo se, imenujemo razcvetje, in sicer mačico. Vsak 
prašnik sestoji iz spodnjega tanšega dela — prasne niti — in iz gor- 
njega debelejSega — prašnice. V tej se narejajo ona lahka in mičkena 
zrnca, ktera nazivljemo cvetni prah. Dozorelega razpraši veter po zraku, 
na zadnje pa popada na zemljo, kjer se včasi na nekterih mestih tako 
obilno nakopiči, da se vidijo tla rumenkasta, in od tod je prazna vera 
na „žvepleni dež". Po tem soditi, ne imel bi cvetni prah nobenega 
upliva na plod. A temu ni tako! Brez njega ne nastane nikdar plod, 
tomveč ker se more prašnik samcem v živalstvu primerjati, služi tuđi 
njega proizvod — cvetni prah — v fizijološkem oziru sličnim svrham. 



^ žuželkah govorimo pozneje. 



314 

Veliko cvetnoga prahu pogine brez namena. Ako pa uvažujemo, 
da eno samo zrnce zadošča, da se prikaže na konci poletja lešnik, ne 
moremo se odreci prepričanju, da od silne množicc vendar nekoliko 
zrnec dospe na pravo mesto. To mesto je brazda. Vrnimo se torej zopet 
k leski in opazujmo vejice na tanko in pažljivo. Vzdolž v odstavkih 
skoro nepravilno razvrščeni stoje dvoji popki. Razlika med njimi je 
mala, a iz nekterih nekoliko odprtih strle rudeče niti izmeđ gornjih 
lusk. Popki te vrste so cvetni in rudeče niti — brazde, kterih po dve 
in dve sedite za vsako lusko na debelejšem notranjem konci — plod- 
nici. Vsaka taka luska z brazdama in plodnico je cvet. Cveti so sicer 
na istej rastlini, a na raznih mestih, zovejo se enodomni. Iz plodnice raz- 
vije se plod, brazde pa končavSi svojo ulogo zveno in odpadejo. Na 
brazdo mora vsaj eno zrno cvetnega prahii pasti, da se more razvijati 
plodnica. 

Brazde imajo pri raznih rastlinah različno obliko; povsod so pa 
tako ustrojene, da zadržavajo zrnca bodisi po kosmatinah, bodisi po lej)- 
Ijivih tekočinah, ktere same skrgavajo (absondern). Prej ali.slej priđe 
vsebina zrnec v dotiko s semenskimi, v plodnici nahajajočimi se popki 
ter pouzročuje, oplodivS je, nadaljni razvoj. Oprašenje in oplodba sti 
torej razna pojmova, drug zavisen od drugega. 

Kako skrbi priroda za pojedince, zvedeli smo po predstojećem zgledu. 
Nekaj sličnega dogaja se v naravi tuđi v obče. Naša naloga bodi sedaj, 
č. čitatelje seznaniti z najvažnejšimi naredbami, kterih se priroda poslu- 
žuje, da doseza svoj namen. Že gore je bilo omenjeno, da vsak cvet 
ni cvetlica, da torej ne pohajajo žužclke vseh, tcmveč da igra pri ne- 
znatnih cvetovih veter glavno ulogo. Te naredbe so dvovrstne. Prvić 
take, ki pospešujejo opraSenje cveta po cvetnem prahu sorodnih rastlin 
iste vrste, drugič pa take, ki zabranjujejo samolastno oprašenje po cvet- 
nem prahu istega cveta in iste rastline. 

Najpoprej se hočemo ukvarjati z naredbami tistih rastlin, kterim 
veter oprašenje oskrbljuje, in zavoljo tega je imenujemo kratko vetro- 
cvetke. Te naredbe so: 

1. Cvetna doba. Naše vetrocvetke so večinoma mačičarice, na pr. 
leska, breza, topol, trepetlika, dob, oreh, jelša, bukev itd. Navadno se 
razvijajo cvetovi pred listjem, tako da so one često že s cvetjem posute, 
ko še listje v popkih spava. Izjemo delajo samo nektere, ki istočasno 
zelene in cveto. Navadno cveto že za prve pomladi in veter raznaša 
na razne strani cvetni prah, kar bi ne bilo možno, ako bi zanuli pre- 
obilega listja ne mogel stresati pi-ašriic. Cvetni prah bi ostajal po največ 
na listji in ondi bi poginol; z druge strani pa bi ne mogel do skritih 



315 

2. Množina cvetnega prahii. Že to, kar je bilo povedano o žvep- 
lenem deži, more nas prepričati, da vetrocvetkc ne Stedijo s cvetnim 
prahom. Tisočkrat vee nareja se fja v prasnicah, nego bi ga bilo treba 
za oprašenje. Seveda veter gospodari hudo, a ravno to ugaja rastlinam 
z ozirom na bodoči plod. 

3. Kakovost cvetnega prahii. Zrnca cvetnega prahu vetrocvetek so 
na povržji gladka in suha. Kedar ja veter iztrese iz prašnie, osebijo se 
ter najMavljajo prašnate oblačke. Ako bi bila zrnca pa lepljiva, zlepila 
bi se V večja telesca, in sedaj seveda padla bi lažje na tla. Ker imajo 
vetrocvetke večinoma enosemenske plodnice, zadoj^ča dostikrat en sam 
prasek prijezdivši na brazdo na vetra lahkih perotih. Cvetni prah 
storžnjakov se odlikuje se po posebnej naredbi obstoječej v tem, da dve 
kožnati, z vzduhom napolnjeni vrećici pomnožujete povrSje in tako po- 
sanma zrna lažja delate. 

4. NameSčaj cvetov in prašnikov. Prasniki, oziroma cveti nahajajo 
se na rastlini na takih mestili , kjer je veter lahko doseza. Večinoma 
so vetrocvetke visoka drevesa, kar oprašenje gotovo bolj pospešuje, nego 
l)ri pritlikavcih. Ko bi pa priroda tuđi za to ne bila skibela, razpo- 
stavila je cvetove vendar tako, da je veter lahko pretresa. V mnogih 
slučajih je vse razcvetje jako gibljivo, drugje zopet posamezni cveti ali 
ćelo pojedini prasniki. 

a) Mačiće mačičaric giblje že najslabša sapica na vse strani, in 
razcvetja vise na tankih nitastih pecljih. Pri nekterih travah so i)osa- 
mezni deli razcvetja — klaski — jako premični. Ako se pri lahkem 
vetiu tuđi vse razcvetje ne stresa, treso se klaski, in oblački cvetnega 
prahii polnijo zrak. 

b) Kislica, špinača, konoplja in dr. imajo sicer negibljiva razcvetja, 
a posamni cveti sede na šibkih, tankih in precej dolgih pecljih, ki se 
zaradi svoje teže obračajo proti tlom in lahko tresejo. 

c) Mnogobrojne vetrocvetke nimajo gibljivih razcvetij in cvetov, a 
prasniki so jako dolgi in tanki ter vsled težkih prašnic viseči, dasiravno 
cvet kvii^ku moli. Takih cvetov praSniki so zrairom daljsi od cvetnega 
ogrinjala. Izvrstni zgledi so nektere trave, na j^r. pšenica, rž in dr. 
Khiski so z rastlino v trdnej zvezi in žtrle navzgor, prasniki pa izsto- 
pivši izmed loput obrnejo se navzdol ter se živahno vihraje kmalu 
izpra^.nijo. 

5. Oblika brazd. Navadno so brazde vetrocvetek velike in z dol- 
gimi, često togimi ščetinicami porastene, med kterimi se v zraku plava- 
joča zrna ujamejo. Najgorče so peresaste, boje pa belkaste ali sive, 
včasi ćelo rudeče. Ako so cveti posamični, so njih brazde velike, inače 
pa majhne in tedaj v ogromnej množini nakopičene. V^edno pa je učinek 

22* 



316 

ta, da se oskrbi možno obširno povrfije, kjer potem cvetni prah ostaja. 
Tuđi je žc bilo omenjeno, da skrgavajo lepljive tekočine, ki isto tako 
delujejo. 

6. NameSčaj brazd. V tem oziru velja skoro vse tisto, kar je bilo 
o pra.^nikih povedaiio. Tuđi brazda je na rastlini in v cvetu ondi po- 
stavljena, kamor cvetni prah lahko dohaja. Daljša je od cvetncga ogri- 
njala in se prikaže vrhu ali pa ob straneh iz cveta. 

7. Velikost cvetnega ogrinjala. Iz vsega, kar smo do sedaj naveđli, 
mora se posneti, da so cvetna ogrinjala vetrocvetek jako neznatna; kajti 
ne dostaje jim lepobojnih cvetlic, ampak one imajo navadno samo majhiie 
zelenkaste obode, često nimjijo niti teh. Bili bi li prašniki in brazde 
skriti za čašo in vencem, ne bilo bi vetru možno cvetni prah iztresati 
in ga donašati na pravo mesto. 

Razven navedenih, oprašenje sorodnic iste vrste pospešujočih na- 
prav omeniti nam je še tistih, ktere samolastno oprašenje med cveti tište 
rastline zabranjujejo. Najpopolnejša teh naredeb je dvodomnost, vsled 
ktere so cveti ločeni na prasne in pestićne ter se nahajajo na pojedin- 
kah tište vrste, na pr. vrba, konoplja itd. 

Mnogo je tuđi takih, ki imajo sicer popolne ali pa enodomne cvete 
ili ki so zavoljo raznodobnega razcvitanja zavisne od cvetnega prahu 
sorodnic. Ta naredba obstoji v tem, da se prašniki in brazde iste rast- 
line raznodobno razvijajo. Ako govorimo o razcvitanji, je to pač tako 
umeti, da se prašnikov prašnice razprezajo in cvetni prah oddajejo, 
brazde pa istega lahko sprejemajo. Zdaj so prašniki in brazde zreli, a 
njih doba ne traje dolgo; oni kmalu zveno in posušivši se odpadejo. 

Zastran raznodobnosti v razcvitanji moramo razločevati dva načina, 
a) Prašniki so že zreli, dočim se brazde še nišo razvile. Kedar so praš- 
nice izpraznjcne in cvetni prah razpršen, razcveto se zadnje. Tako raz- 
cvitanje zove se moško - žensko, b) Brazde se razcveto pred prašniki. 
Kedar ti dozore, so one že vele. To je žensko -moško razcvitanje. 

Ako bi vse pojedinke raznodobno razcvitajočih se rastlin istodobno 
cvetele, izostati bi moralo njih oprašenje. Vsakdo pa ve, da se to ne 
dogaja; kajti na razvoj rastlinski uplivajo vlaga, solnčna gorkota, kako- 
vost zemlje itd. Med množino sorodnic je gotovo nekoliko takih, ki stoje 
pi-ve V cvetji, potem priđe na vrsto ogromna večina in slednjič je še 
nekoliko takih, ki so za vsemi zaostale. Kakor za prve, skrbi priroda 
tuđi za repeče, da ne ostajajo brez ploda. 

To 80 poglavitne točke o rastlinskem oprašenji po vetru. Prihod- 
njič se hočemo seznaniti z onimi naredbami, ki pospešujejo oprašenje 
po žuželkah, in uverili se bmlemo, da je mnenje o samolastnem opra- 
šenji sploh napačno. 



317 



ŠtOy kajy ča. 

Spisal J. Šuman, 
(Dalje.) 

2. Vzamimo zđaj v niisel omehčane oblike čbto^ česo itd. iii glejmo, 
ali se morđa da tu uvrstiti hrvatska beseđica ča, 

Cb- V besedi čhto primerjajo učenjaki lat. beseđi qui-s, qui-d, gr. 
Ti-g, tIj skr. *ki-s v besedi na-ki-s iiihče iu skr. ki-m kaj ; tuđi grški 
zlg, ti ima v glasuiku t omehčau k. 

Od druge straui primeijajo tuđi sloveusko besedo 6T>, si, se : due-s, 
do seh mal, lit. szis, szi z istim korenom ki-, lat. ci-s, gr. t-y.€l, uem. 
hi-naea, hie-r. Omehčanje izvirnega A; v s, lit. sjs iu omehčanje v č bilo 
bi po tem mnenji vzporedno, blizu kakor je grški i-^il-vog iu rlg] pra- 
šalui iu oziralni pomen od eue iu kazalui pomeu od druge sti'aui je iia 
zaimenskih deblili večkrat uajti; kazalni pomeu je izviruejši. Če je ta 
priiuerjatev istiuita, potem sta si zaimena *čb iu sh izviruo v rodu, kar 
tukaj ua dalje ue moremo zasledovati. 

Cb- V besedi čhto stoji tedaj mesto *A;i, oziroma h mesto i; zato 
stavi Miklošič s Schleicherjem vred tuđi oblike čhso, čhvnu iz *Ai-so, 
*ki-mu na pi-vo, česo, čemu itd. pa ua drugo mesto. Glasnik e v ime- 
novanih oblikah česo, čemu stoji tedaj mesto i iu je postal iz i, ki ga 
ima na pr. Latinec v besedi qui-bu8 in Grk v besedi ri-v-og. Postal pa 
je e V omenjenih oblikah po zgledu sličnih zaimenskih sklonov, posebno 
po sliki zaimena *jb, ja^ je, ki je gosto v rabi za-se, v sestavi v besedah 
moj, tvoj, svojj fMŠ, vaš, hyj, kaja, koje in v sestavljenej skhinjatvi do- 
ločnih prilogov. Pri tej obilnosti sličnih mehkih sklonov ni čuda, da so 
tuđi skloni besede čhto stopili v njihov sled in se tekom časa zvrgli v 
isto obliko. To izvršitev hočemo si v primerjalnej sklanjatvi dotičnih 
zaimen predočiti ; primerjamo pa ob enem tuđi trdo in niehko sklanjatev 
dotičnih zaimen: 









Imen. 


Tožil. 


Rod. 


Daj. 


Orodn. 


Mestn. 


trda 


sklanj. 


mos. 


ti, 


tt 


togo 


tomu 


tčmb 


lomb 






sr. 


to 


to 


n 


» 


» 


n 








kii-to 


(kogo) 


kogo 


komu 


cčmb 


komb 


mehka 


» 


mog. 


i iz»jb 


i iz^jb 


jego 


jemu 


imb iz jimb 


jemb 






sr. 


je 


je 


n 


» 


n » 


V 


izvu-na 


» 




ćb-to 


čb-to 


Čb-SO 


čb-mu 


čimb 


»čbmb 


posneta 


V 








če-so 


če-mu 




čemb 



318 

Pred vsem je treba onieuiti, da si trda iii mehka debla glede skla- 
ujatve popolnoma odgovarjajo, kakor na pr. nusto : polje ali kakor 
rabz.'konj; ćelo eiiako je tuđi <o : je, to-go : jc-go^ to-mu : je-mu iU\. 
Eiiako ludi tz : i iz*jb, iz podstavile oblike *jc-6', gr. iig iz *joc, skr. 
ja-s. Iz slovaiiskega stališća zato tuđi pišem *7b ue *J5, kajti kakor je 

V sređujem spolu je : to, t. j. o po glasniku j omehčau v e, enako je tuđi 

V moškem a v l; Miklošić i)išoč *J5 ima z v uadomešćenje skr. a, ozi- 
roma gr. o iii znači tako namestek pred omehčanjem. 

će tedaj naša besedica chto uamesto čb-so, ći.-ww, *čh-m\» prijema 
oblike ćc'-.so, če-mu, ce-mh, imamo sotliti, da so te oblike mlajše in da 
80 postale po priliki sklonov pri ostiilih mehkih deblili v obće navadnih. 
Tako je jasno, da so te oblike, ki imajo namesto b v sebi e, mlajse; 
nasprotna trditev, da so oblike z glasnikom u mlajše, bila bi nerazum- 
ljiva in je protizgodo vinska, kajti v najsUirejših spisih se uahaja u i;i v 
mlajših je b vedno redkejši in c navadnejši. Zato imamo v glasniku i. 
naše besedice prav sUirinski ostanek. Morda še je oni i besedice ri 
edini ostanek izvirnega samoglasnika e; kajti veznica ei je brz ko ne v 
zvezi z našim deblom (;l- in je postala členec menda vsled nekakega 
zastare lega sklona, morda tožilnika, v kU»rem bi bil e, odgovarjajoo 
kratkemu i drugih indoevropskih jezikov, obranjen blizu enako, kakor 
se je ohranil v besedici si^ stsl. jesi, gr. fa-ai, skr. asi iz *a8-si ; glede 
pomena primeri besede lat. cum, gr. ine in enake. Sledujič je razmeni 
med člencem ći in će : ve pone, quidnam, morda enako presoditi, kakor 
smo sodili o razmeri med čbso in ćcso. S tem pa ni rećeno, da je nas 
današnji će, ki ga na zahodu i'c izgovarjajo, istega izvira. 

Še neki drug ostanek naše besedice je jako star; ta ostanek je 
končnica -so v obliki vb-so, S konćnico -(/o ne vedo ućenjaki početi kaj, 
ker je posamezna prikazen slovanšćine; končnico -so pa primerjajo skr. 
konćnici -sja ; v besedah skr. ta-sja : stsl. to-go, skr. ka-sja : stsl. ko-go 
stoji naš -go misproti skr. končnici 'Sja\ toda beseda čb-so ima še tuđi 
končnico -so : skr. -sja. 

Zato je besedica ćb-so tuđi iz tega stiilišča prav zanimiva. Ali 
nekaj nam vendar moti veselje v dragocenosti starinskega ostaiikii. 
Ednačba -so = -sja ni prav razumljiva. Recimo, da stoji grški tolo ua- 
mesto to-aio, skr. ta-sja, got. thi-s; got. žen. thi-zos, skr. žen. ta-sjas; 
slov. podstavna oblika je *ki-sja, iz nje čb-so. 

Nerazumljivo je pri tem, kako se je j izgubil ; glasniška posUiva 
bi nanueč bila, da daje "^sja v slovenskem *sjo : *so : *še, a ue so. 
Recimo, da se je j izgubil v glasniku s in da imamo v glasniku i> iskali 
nekak omehčan s, ki se ima primerjati glasniku 8 nadomestujočemu skr. 



319 

q, na pr. desQtb : skr. đa^an, in tak s uahajamo v besedicah Sb, si, se 
in vhsb, vbsa, Vbsc (ne vbso)-, venđar nam še ostane nerazumljivo, kako 
je bilo mogoče, da je ostal o in se ne omehčal tuđi v e, kakor v bese- 
dici vbSc. Morda se imamo pri tej besedici tolažiti s tem, da rečemo : 
o je ostanek iz one dobe, v kterej se še ni mehčanje vršilo. Da 
mehčanje ni bilo sploh v navadi, je jasno ; treba nam le pomisliti, kako 
se na pr. (i drži po mehkih soglasnikih, na pr. pištj (nsl. pišem); zato 
imenovalnik moj, inojc, moja in tožilnik nwj^ moje in ženski moju. Po 
tej * prikazni sodečemu je jasno, da se je mehčanje glasnika o v e po 
uebnikih uvedlo v slovanskih jezikib še le po ustanovljenji nosnikov; 
kajti če bi mehčanje bilo že pred ustanovljenjem nosnikov, imele bi 
oblike hvaljij (hvalim) in hvalt^tb (hvalu) eno in isto lice ter se glasile 
"^^hvaljc? in *hvalj(jtb, moje in *moj(^ namesto moj^. 

Tako šega tedaj oblika čhso morda v ono dobo nazaj, v kterej 
še tuđi slovanski jezik mehčanja ni poznal, in bi bila ostanek iz one dobe. 
Vsekako je prikazen zanimiva, kajti vsa ostiila zaimena in po njih da- 
našnji prilogi imajo končnico -go. Po vsem tem je tedaj beseda čhso 
prav stara in tako tuđi naš nsl. rodilnik čcsd^ dasi ima ta besedica že 
uniformovano končnico na a : česa, kakor Jcoga iz koga, morda po sliki 
ruba. Pri tej starosti besede se tuđi ni čuditi, da se je pomen končnice 
'So deloma izgubil in se jej z nova priklenola navadna končnica -go : 
ćhso-go in pozneje tuđi ostale sklonske končnice. 

Idočemu k poskušenej razlagi besedice ča treba je pred vsem 
opomniti, da se menja ča z oblikama čo in če. Slične oblike imajo tuđi 
drugi slovanski jeziki. Uočem te oblike po Miklošičevej slovnici sesta- 
viti, in sicer v đopolnitev tuđi zaimena nedoločna in nikalna moškega 
in srednjega spola z rodilnikom vred: 



320 






3 



00^ ZL 2L 






ligi 



b3« 



^ sr ----. 






« « « « 

»• tr tJ- sr 

• <§ s 
I 



M « O 
§ g ^ 

S- N o g 



© o 



1 

Ci* 

© 
I 



rs- cg o 

o © p 
© 

•-i 50 

<=> JL 

I o 

0» CD 
© - 



©< 



N< 



09 



© 5r 



® ©^ 

E3- 

© cr« 
©< 






?^ 



(g ^ «2- © 

^? 6^ g •• PfoQ 

© r~* B- 0- 



A<^ 



g" »^ 






^ ao ©< 






,& 



P © 



^ 2 
©% ©^ 



» 5 

CtK ©X 



9 



SS 

©% 



I? 



£3 3 



^ 



5.5. 



ep £3 B 

<B< '^ (^ <X< 

© Ci- © sj" 

p- © Cjq <=* 

© © 












© 






3 



ta £3 

ft« ct< 

I I 

■§ s- 



C3 B 

© 



©« 2; CJ- Cl- £• 
(H5 ^ ©< ©< oc. 

© © 



a. 

8. 



t3 



cg gig 

2 <S S^ 

sr tJ 2* s* 
© » 0^ 0* 

a. 0? sr 






5.5. B.5. 5.5. 



<§ 



s s 



© p* 



S.S. 

©« ©< 

© © 

© 



P o 



^ 



B » S 

o © &* 
Cj' 63- © 

©X © 

© 
5. B. 

©< © 

"I" 



5- 5. 

© 



I! 



E-2. 

©. ©« 

cjq ^ 

© 



B P 

1^ 



p P 



5 g P P 



g' 



P P 

©« ©< 

© 

© 



.5 <=^ 
p 



e.s. 



©< oc« 

© rts 

OD CD 



5.5. 



P 



5.' 

© 



g 5. 

*^ OD« 

g.S- 

W« 

s- 



P g 2 S3 

^g li- 

S* 5. e. 

©< o o" 



5.S. 
g' ^* 

•^ B. 



B. 



321 

Iz vseh teh obilnih oblik se dajo izločiti oblike posttile iz pod- 
stave a) kl*, })) čb, c) čbto. 

a) Na podstavilo obliko kz gredo razveii besede kdo, kto, kdo, ki 
je sestavljeiui iz kz- m to, vsi njeni skloni ; na dalje nešto in što = kdo ; 
srb.-hrv. tko je prestavljen kto, ko je iz tko. Tuđi Malorusi govorijo 
chto namesto ktOy enako gornji in spodnji Sorbi ; prvi še chto dalje pre- 
menjajo v što, kakor štirski Dolanjci govoreći što namesto kdo : što to 
pravi? primeri štela sem = hotela sem, ich wollte, in nialoruski scvš, 
Miklošič III.* 451. V tej novejšej glasniškej postavi, po kterej je što 
postal iz kto, ponavlja se, če se ne motim, ona ista prikazen, po kterej 
imamo v stsl. noštb : lit. naktis , lat. nocti- , nem. nacht , got. nahti-, 
skr. nakti. 

b) Na podstavilo obliko čh gredo besede : nsl. uič iz ni-čh, srb. 
nič, malorus. nyć, slovaški nič, spodnje-sorbski nic. Po mojem mnenji 
gre semkaj tuđi češki in poljski nic, ki ima v rodilniku niveho, oziroma 
niczego ; oblika nic pa je potvorjena po uplivu besede co in n^co ter 
stoji namesto nič, oziroma nicz ; zato češki glagol zniciti. Na dalje spa- 
dajo sem vsi ostali skloni razven imenovalnika, oziroma tožilnika izmed 
onih slovanskih besed, ki pomenijo kaj, nekaj, nič; besede chto, što pa 
80 sestavljene, ker imajo zaime -to pristavljeno. Slednjič gredo sem 
besede češke : zač iz za-čb, proč ; srb. zač iz za-čb, nač ; poljske : nacz 
iz na-čb, ocz, pocz ; spodnje-sorbske : voc iz vo-čb po tamošnjih glas- 
niških pravilih, prim. locyš in naš vlačiti, Miklošič I. * 578. Po sliki 
sklanjatve i, ja, je stoji staročeski čc in zacvž, proces za stsl. *čb, 
*za-čb-že, *pro-čb-že itd. 

c) Ne glede na izvir in sestavo se je oblika čhtOy oziroma što pora- 
bila kot novo deblo v tvoritev novih besed; take nove besede so be- 
sede : ništb, ništavt, ništevati, ništeni., ništeta itd. ; tedaj je srb. ništiti : 
nsl. ničiti = ništo : nič. 

(Konec priđe.) 



322 



t Nikolaj Ivanovic Kostomarov. 

avno ko se je slavihi tisoćletuica Metodijeva (VJ. aprila), umri je v 
Petrogradu Nikolaj Ivaiiović Kostomarov, glasovit ruski historik 
iii pisatclj. On je bil ćlau mnogih učenih društev, pa tuđi od 24. okt. 
1S7() jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ker je 
na ta način v Idižujcj dotiki z Jugoslovani, je vredno, da objavimo 
nekoliko črtic iz njegovega življenja in delovanja na književnem polji. 
Nikolaj Ivanovic Kostomarov se je narodil 1. 1817. v vaši Jura- 
sovskej V ostrogoškem okrozji voroneske gubernije v južnej Rusiji. Oče 
mu je bil dvorjanin (plemenitaš). Ko je mali Nikolaj odrastel, poslal ga 
je oee v Moskvo, da se tamkaj naobrazi v zasebnej soli (pension), kakor 
je bila takrat sploh navada pri odlićnejših stiinovih v Rusiji. Ko je pa 
njegovega očeta zadela tragična smrt, bil je nanu*eč ubit od podložnikov 
svojih, vzela je mati ndiulega sina iz Moskve ter ga poslala v bližnji 
Vtnone/ (50.000 prebi valcev) na nauke. Tukaj je izvršil štirirazredno 
g}inna8ijo z dobrim usi)ehom ter po tiidanjem systemu prestojul 1. 1833. 
stoprav 1() let star na harkovsko vseučilisče (Harkov v sosednjej jugo- 
zai)adnej guberniji s 85.(K)0 prebivalci) v tiloložko - historični fakultet 
(današnji filosofiški), ki je takrat imel tri razrede. L. 183(3. je dokončal 
tečaj vseučilisčni s pravom pravega dijaka z naviulnimi izpiti, a 1. 1837. 
dobi po strogem izpitu diplomo kandidata ter bi se imel tako se pri- 
pravljati za učitelja, kakor se je bil s početka namenil. Ali namesto 
tega odločd se je za voja^ko službo v kinburnskej polkovniji, ki je tiikrat 
bila nameščena v njegovem rojstnem kraji ostrogoškem, ter postane 
junkei*. Ali že črez mesec dnij pokazal se je nesposobnim za vojjisko 
službo, ker se je preveč ztidolbel v spise ostrogoškega arhiva. Od tega 
časa se je i)osvetil povestniei ter se začel prii)ravljati za izpit magistra 
historičnih znanostij. Zato je napisal dissertaeijo : „0 značenji crkvene 
unije v zapiulnej Rusiji".^ Dan razprave je bil že napovedan (2. aprila 
1S42), ali zopet odložen, ker se je imel njegov spis i)o zahtevanji škola 
Inoeenta Rorisova poi)rtvj pregledati. Razprava se i)Ošlje na razsodl)o 
ministru naredne prosvete grofu Uvarovu, ^ ki jo izroči na oceno histo- 
riku J. Ustrjalovu. Ali le-til je dal o njej tako mnenje, da so bili vsi 
eksemplari spaljeni, a Kostomarovu se je javilo, naj si izbere in napiše 
kakšno drugo razpravo. Vsled tega ga je začela sumničiti i crkvena in 
politična obhist, in Kostomarov ni imel od tega časa mirii, dokler je 



* (ilej o tfj uniji moji) razina vo „Litovska unija'*. Slovouski Narod, št. 21 — 22. 
leta 1S78. 

- KrcH V., str. 2()r>— 2(;(} 



323 

živel car Nikolaj. Vendar pa je dobil mesto podiiadzoriiika radi pomanj- 
kanja sposobnih Ijutlij na liarkovskem vseućilišci, kjer je začel pisati 
novo dissertacijo : „0 liibtoričneui znaćenji narodne ruske poezije"^. Leta 
1844. objavil je sijajno svojo dissertacijo, in neki harkovski vseućilisčni 
profesorji so inu že opredelili stolico za historijo, kajti izbor je zavisel 
od profesorskega zbora; ali drugi so se temu hudo protivili trdeči, da 
je on preveć Malorus. To sunmičenje je Kostoraarovu moćno škodovalo, 
in on je radi tega veliko trpel in se bil ćelo nekaj čiusa zaprt. Da mo- 
rejo č. čitatelji te odnošaje bolje razumeti, potrebno je, da jih tukaj v 
kratkem navedemo. 

Misli se, da nišo velike ideje francoske revolucije imele v Rusiji 
sploh nobenega upliva, ali temu ni t;iko. V tistem času, ko se je IVan- 
coska narodna ideja začela širiti med Nemci, Magyari in lUilijani, ob 
enem s lirvatskim in slovenskim ilirizmom in narodnim probujenjem med 
Cehi in Slovaki, v tistej dobi ravno okoli 1. IHK). začeli so neki mladi 
Ijudje širiti v južnozapadnej Rusiji idi\jo maloruske narodnosti in slo- 
vanske konfederacije po primeru Severne Amerike s francoskimi svobo- 
stinami. Maloruska književnost za narod od 18 — 20 milijonov imela bi 
se razvijati v posebnem narodno -kijevsko- pol tavsko- liarkovskem na- 
rečji, a ne v gališkem, kakor so to mnogi v Lvovu zahtevali. S knjigo, 
je pa kaj nula zjedinjena i politika. To je povsod, in tako je bilo tuđi 
pri ukrajnotilih (jugozapiulna Rusija se zove Ukrajna). Njihov ideal je 
velika slovanska konfederacija, v kterej bi imela Ukrajna posebno auto- 
nomijo na čelu z atiunanom ali hetmanom (poglavar politični in vojaški 
kakor poprej hrvatski bani). Da je car Nikolaj kot strog absolutist z vso 
strogostjo preganjal ukrajnoiile, k;ikor tuđi vsako drugo svobodno gibanje, 
je znano; pa tuđi ćelo oni, ki so skladali pesni v maloruskem narečji, 
nišo imeli miru pred redarstvom. Radi tega so morali nniogi maloruski 
talenti propasti ali ostati pozabljeni, ali pa pisati v velikoruskem narečji, 
kar so tuđi mnogi storili. A med njimi sta najglasovitejsa pesnik Gogo I 
in historik Kostomarov. Pokojni Kostomarov pa je v zadnjih 10 — 15 
letih uvidel ter tuđi trdil, da se ne more maloruska književnost poleg veliko- 
ruske razvijati, a še manje je mogoče v politiki nekako neodvisnost od 
ostjile Rusije doseći. In prav je imel v vsiUcem pogledu, posebno pa v 
književnem; kajti zdaj se piše v velikoruskem narečji za iU) milijonov 
Rusov, kar je za razvitek literature od velike važnosti. 

Ker ni dobil Kostomarov stolice na liarkovskem vseučilišči, poda 
se v Kijev (130.<X)0 preb.), od koder je bil poslan za starega učitelja 
rovenske gymnasije (Rovno je okrožno mesto v volinskej guberniji, ki meji 
z Galicije). Tamkaj je ostal leto dnij. Ta čas je upotrebil za nekoliko 
izletov v histerično važna mesta volinske gubernije, kjer je nabral mnogo 
narodnih pesnij, ktere je kasneje tiskal D. A. Mordovcev v maloruskem 



324 

literarnein zborniku še le za Aleksandra II. 1. 185*.). Sledećej^a letii je 
bil prestavljen na prvo kijevsko gyninasij(), a 1. 184G. enoglasno izbran 
za profesorja ruske povestnice na vseueilišći v Kijevu. Isto leto je izdal 
„Slavjansko niythologijo". Ali kar se je dolgo snovalo proti njemu, to se 
je 1. 1847. tuđi izvedlo. Bil je namreč s bevčenkom, Kulišem in 
A. V. Marke vičem ujet ter poslan v Petrograd kot nevaren človek, 
ki mladež z maloruskimi idejami kvari. Leto dnij se je mučil v tenmici, 
dokler nišo vse preiskali ter ga spoznali nedolžnim. Ali nazaj v Kijev 
ga nišo poslali, nt?go na dolnjo Volgo v Saratov, kjer je živel pod redar- 
stvenim nadzorom in ob enem mu je bilo tuđi zabranjeno predavati in 
svoja dela tiskati. V Saratovu je opravljal melianično službo prevodnika 
pri gubernskej upravi kot navadni činovnik. Potem so mu poverili sta- 
tistični oddelek. On se je pa vendar se zraven tega bavil z ethnograf- 
skimi studijami ter je nabral mnogo narodnih pesnij, ki so pa prišle na 
svetio še le 1. 1861. v „Letopisih ruske literature" N. S. Tihouravova. 

Ko je umri car Nikolaj (1. 1856) in stopil na prestolje blagi 
Aleksander II., začela se je druga in nova doba v življenji Kostoma- 
rova. Od leta 1836 — 1856., tedaj celih 20 let, preživel je v strahu, 
sumničenji in preganjanji pod nadzorom redarstvenim, a bil je vendar 
tako miren in pohleven, kakor malokdo. Mnogi prijatelji so se ga ogi- 
bali, ker se je vsak bal sumnje in — Sibirije. L. 1856. pa je vse to 
prenehalo in dozvoljeno mu je bilo tiskati svoja dela in sestavke. Leta 
1857. izdal je v „Otečestvenih zapiskih^ atamana Bogdana Hmelnickega *, 
ki je V polovici 17. stoletja odpadel z ukrajinskimi pravoslavnimi Kozaki 
od Poljske ter prestopil k caru Alekseju, oče tu Petra Velikega, ter 
s tem pouzročil najprvo delitev Poljske. Bogdan Hmelnicki je še dan- 
danes pri Malorusih v spominu in mnogim tuđi ideal autonomije pcnl 
ruskim žezlom. Ni tedaj čudno, da je tuđi Kostomarov prvo svojo raz- 
pravo 8 tem junakom začel; saj je bil tuđi s početka sam, kakor 
smo videli, za to idejo zavzet. Kasneje so sledile druge prekrasne 
monografije iz važnejse dobe ruske historije v debelih 15 zvezkih. Med 
temi tuđi buna Stenka Razina* (1669 — 1671), tega ruskega Matije Gubca, 
proti očetu Petra Velikega, caru Alekseju. Važna je tuđi razprava o 
patrijarhu Nikonu ' (1652 — 16(56, f 1681), ki je popravil crkvene ruske 
knjige, ali s tem pouzročil tuđi razkol v crkvi. Pravoslavni so sprejeli 
popravljene knjige, a staroobrednici, zdaj imenovani razkolnici, ostali so 
do dandanes pri pokvarjenih knjigah in ol)redih. Opisal je Kostomarov 



* Glej uiojo razi)nivo: „Bogdau Hmeluicki". Slovenski Narod, leta 1875, §tev. 
2G:3— G7. 

^ „Steuka Haziii«. Slovenski Narod, 1. 1H76, štev. 1—2. 
8 „Patrijarh Nikon". Sloveuee, 1. 1878, štev. 124— 12G, 129. 



325 

tuđi Jurja Križani ča (1617 — 107G?) S glasovitoga Hrvata, ki 
se je prvi med Slovani mnogo trudil o dušcvnem zjodinjenji vseh 
Slovanov. 

Leta 1858. je Kostomarov potoval po inozemstvu: po Švedskoj, 
Nemškem, Avstriji, Italiji in Franeoskem. A ko se je povrnol, prevzel 
je mesto izvoditelja saratovskega odbora za poboljšanje stanja kmetov 
podložnih grajščakom ter je bil na ta način sodelavec velikoga dola o 
osvobojenji kmetov. V tem času so ga poklicali v Petrograd, da pre- 
vzame stolico ruske historije na vseučilišči, kar je tuđi storil 1. 1858., 
ko je bil od cara pomiloščen ter mu je bilo zopet dovoljeno mladež podu- 
čevati. Kar mu je preostajalo prostoga časa, upotrebljeval ga je na 
obiskavanje historičnih most ter je v raznih časopisih napisal mnogo- 
brojnih člankov in razprav. Bil je tuđi član arheolo^ikega društva ter je 
zastopal južno in jugozapadno Rusijo v arheoloških zadevah. Večkrat 
so ga zvali na kijovsko in harkovsko vsoučiliščo, češ da zapusti Petro- 
grad, pa da tukaj med svojimi prevzame stolico rusko povostnice ; ali 
on ni hotel zapustiti Petrograda zaradi knjižnice, ktere je potreboval 
pri svojih preiskavanjih. 

Kostom.arov so je pojavil na književnom polji se pred 1. 1840., ko 
je izdal pod p8eudonymom Jeromije Halko „Ukrajinske balade" in dra- 
matično delo „Sava čalyj" ; k temu „Perojaslavskaja nič" (noč), potom 
iz Byrona provod „Židovske melodije". Vse to je izdal 1. 1875. pod 
naslovom: ^Zbirnik tvoriv Jeromije Halko". Vseh njegovih dol, romanov, 
novol in posnij nokaj izvirnih, nokaj prevedenih in narodnih, je dobrili 
40 zvezkov, od kterih je 15 zvezkov monografij in 6 zvozkov „Ruske 
historije v žizueopisanijah eja glavnejših dojatelej". Ko som leta 1873. 
prvi zvezok te historije v roke dobil ter ga pročital, čakal som težko 
drugih zvezkov, tako se mi je omilil način njegovoga pripovedovanja. 
Moram roči, da v ogromnoj historičnoj literaturi nišom našol v nobonom 
jeziku tako lopih in jezgrovitih razprav, kakor so Kostomarovo, od kterih 
som jih nekoliko tuđi na slovenski jezik proložiP. 

Kostomarova historična dola so v Rusiji prav rada čitajo tor so 
mnoga že po več izdanj doživola. Posebno važna je njegova razprava 
o hotmanu Mazopi in Mazopincih za Petra Velikoga. Tuđi med bol](»- 
tristi je on močno priljubljen ter ga občinstvo rado čitji. Vrh tiiga pa 
je napisal črcz sto razprav in kritičnih reconsij v raznih časopisih. S 



* ,,Juri Križanić-. Lotopis Miitiro Slovenske. 1880, str. 98—121. 

'^ V razli(^iiih tec^ijih „Zore", „Slovenskepra Naroda" in „Slovenca" nahajajo st* 
slnleei prevodi: Prepodobni Feodozij IViVrskij, Knez Vladimir Monomah, Knez Andrej 
Bogoljubskij, Prepodobni S^Tj^ij, Solovecki Cndotvoni, Sibirski raziskovalci, Kostovski 
mitropolit Dimitrij Tupti\lo in že poprej navedeni Juri Križani«'. 



326 

početka je pisal pod pseudonjmom Halke, a na zadnje pod imenom 
Bopjučarova v „Novoo Vreme". Skoro neverjetno je, da je moj^el toliko 
napisati pri tako raznih in tolikili zaprekah in neugodnostih, ali on je 
dneve in noči preživel pri knjigah in v knjižnicah. Bil je mož blagega 
značaja in posebno dobrega srca ter so ga spoštovali ćelo ukrajinski 
kmetje, ki sicer panu (gospodu) ne verujejo radi. On je imel v svojem 
rojstnem kraji posestvo, kamor je rad zahajal zadnja leta na odpočinek 
med svoje ljudi ; ali huda bolezen, ki ga je več let mučila, vzela ga je 
V OS. letu njegove starosti. Večen mu spomin! J, Sieklam. 



Drobnosti. 

Ljudska knjižnica. Saopir« 7. S. 1). V toh zvozkih ber.'iu:) na str. :)!»') — 412 
/.godovi usko povost i/, šosliiajst<'g;i stoletja, Salvijan, kt<»»o jo p.osto pretlclal ali 
posnol II. Majar. Dojaiij«^ se vrsi na francosklb tloU. Na str. 412 — IM naliaja se 
povest: Za o('in dom, ktoro je ee^ki spisal Aloj/.lj Jiiasek, poslovonil pa J. 
Sattlor. Tej sledi ua str. 4iS — 4i);5 „Mati in sin", reski spisal Vaelav Stulc, 
preloži] Leop. (i orenjee-Podgoriean. V \). snop. je povest iz easov grske ustaje, 
Sotir, ktero je prevel H. Majar (str. 4*.)7 — 542), in prosto iz nemškega preložena 
povc'stiea: „firof Knginski". Ljud. knjižnica stane za eetrt leta le 4S nov., za c«lo 
leto 1 gld. 70 nov. Posamezni snopiei se dobivajo s po.'itnino vred po H n., brez pošt- 
nine po (j n. v Leonovej tiskarni \ Mariboru. 

Narodna biblioteka KraJčeTa. V snop. l:J — 10. je ponatisnena „Babica", 
obrazi iz živenja na kinetih. Spisala po reski Bože na Nt^meova, poslovenil Franee 
Cegnar. Str. .-)1.-] v 12". L. l.S(j2. prišla je „Babica" v Cegnaijevem prevodu prvikrat 
na svetio v „Cvctji", ktero je izdaja] nepozabljivi naš Anton Janežič. Hitro se je 
bilo to ben]o priljubilo slovenskeiiiu svetu, in odobravati moramo ukrep, da so se ti 
obrazi na kmetih z nova ponatisnoli. — Snopić 17. sti. 78 podajc nam „Senilia", 
poezije v prozi Ivana S. Turgenjeva, ktere je prevel Aleksander Mudovernik. 
N«'kteri zgledi teli kratkih slik, prilik in pesmic v prozaiškej obliki so že znani našemu 
razumništvu tmli v slovenskem prevodu (v Krešu in Zvonu). Prepri^*ani smo, <la bode 
vsak, kdor je te majhne umotvore le koliekaj pogledal. rad segel po slovenskem pre- 
vodu in jih večkrat ('ital, Krajćeva biblioteka zaslužuje vso pozo.nost na.šeg-a lazuiu- 
ništva, osobito pa naše mladine. Cena vsakemu snopiću je ir> nov., pa])ir in tisk 
sta prav lićna, in splob je ćelo podjetje vseg-a priporoćila v redno. Na narod. bibl. so 
naroruje pri izdajatelji, tiskarji J. Kraj ci v Novem mestu. 

Spisi KHštofa Hmida. VI. zvezek. „Ferdinand. Oudapolno življenje mlađega 
špaiijskega groiiea." Poslovenil P. Florentin Uro vat. V Novomestu 18-44. Tiskal iii 
založil J. Krajcc. Str. 14l» v mal. S", — Večkrat smo že imeli prilike naznanjati na.scj 
ućeeej se mladini, da izhajajo spisi Krist ofa Smida v slovenskem prevodu. Do zduj 
so prišli že na svetio: Ijuilevit Hrastar in Golobćek v I., Jozafat, kraljevi«- Indije v 
II., Pridni Janezek in hiulobni Mihec v III., Kanareek, Kresnica in Kapelira v gozdu 
V IV., Slavrek in Nema dekliea v V. zvezku. Vsaka knjižica stane po 2<) — 10 nov. in 
je vredna, da si jo na.š;i mladež omisli. Prevode oskrbljujeta n'. f;^. P. H. Sattner in 
prof. P. Fl. Hrovat, in sicer v lepem, lahko umljivem jeziku. 



327 

Priđigra^ o ovangoljskih uasvetih. Pri iiovi svoti moši castitoorH P. Lpojiolda 
Napotuika K. S. B. dno 28 dcconibra IHS-l v Konjioah govoiil Mihaol Napotnik. V 
Mariboni 1885. Založil pisatolj. Tiskal Janoz Loon. 8tr. 22 v h^ — Ta svoj slaviiostni 
govor poklanja (^astiti gosp. pisatolj, sodaj vodja vi^jog-a duhovskoga izobražovaliži'a na 
Dunaji, .širjomn krogu slovouskoga ob(^instva v posebnom ponatisu. Ta govor zaslužnjo 
po svojoj vsobini iu razvrstitvi, kakor po gladkosti jozikovoj, da s(? rosi po/abljivosti. 

Prinos k na^rlasii u novoj slovenštini. Napisivo M. Valjavoo. (ProAtanipano 
iz LXXI., LXXJII. i LXXIV. knjigo Rada jiigoslavonsko akadoniijo znanosti i unijot- 
nosti.) U Zagrobn. Tiskom Dionirko tiskaro. 188.'>. Str. 2()4 v 8". — V toj razpravi 
nadaljujo m'oni naS rojak in sotnidnik g. prof. M. Viiljavoo svojo proiskavanjo o 
slovonskom nagbisu. Cola ta knjiga govori o glagolib, nkojini so infinilivna osnova 
zavrjJnjo na a". Proiskujo so todaj pot^i vrsta našoga glagola po naglasu, kako so g;\ 
rabili stiirej^i pisatolji v kranjskoj, o gorskoj in kajka vski'j slovon.srini. Voćkrat 
smo žo V poroc^iln o hrvatskoj književnosti omonjali tnidapolnih proiskav Valjavoovih 
o slovonskom naglasu. Zdaj jo to dolo žo narastlo na sodom knjig. Od lota 187S. 
objavlja jugoslovanska ak;wlomija Valjavoovo studijo o naglasu naAoga jozika, in Slt>- 
vonoi joj moramo biti jako hvaložni, da spravlja tako gradivo na dan; kajti s svojimi 
gmotnimi moomi no mogli bi mi sami kaj takogii po ti.^^ku spraviti mod svot. Prva 
knjigii (1878) govori o naglasu a-doklinacijo na stranoh 174, druga (1878) o naglasu 
T»-<lokli nacijo na str. 2iM), trotja (1881) na str. 142 o bosodah srodnjoga spola, 
00 trta (1882) obsoga na str. liti naglas o samostavnikih ženskoga roda na soglas- 
nike (i,-deklina<ijo), peta (188.)) podajo naglas glagolskih osnov s prosontnim nastav- 
kom e in o na str. 14<), .4esta (188:5) razpravlja osnovo s prosontnim nastavkom je 
(jo) na str. 124 in sedma (18^5) obse^a na str. 204 glagolsko osnovo na a. Vsak 
kdor vć, kako težavna so pri uiis strogo tiloloSka razpravljanja, ob(''uduj<' vztrajno dolo- 
vanje našega rojaka. Prosn'no želimo, da bi dogaal konoc slovenskemu naglasu in nam 
najK)sled na podlagi svojih razprav spisal praktični navod, kako naj naglaAujomo 
pismeni jezik na.«?. 0. ravnatelj J. Šuman je žo to deloma poskusil v svojoj slovnici 
za srednje Sole, in upati je, da bode Valjav<Vv trud koneono vonoalo doslediio nagla- 
ševanje v pismenoj naj^oj slovenAriiii. 

Priručni iječnilt sveibćoga znanja ili mala hrvatska oneiklopodija, Obradjuju 
dr. Ivan Zoeh i Josip Menein uz sudjelovanje i pripomoć mnogih književnika. U 
Osieku 1885. Tiskom i nakladom Dragutina Laubnora. Zvez. 1. str. 4S v vol. 8". po 
40 nov. — Tukaj naznanjamo važno delo zi nis Jugoslovano. Izh.ijati je jel „Pri- 
rorf'ni rećnik" ali takozvana hrvatska (zakaj ne j ugoslovanska) onoiklopedija. Ćelo 
dolo no ImkIo haje prekoraoilo obs«'ga šestih knjig, vsaka knjiga obstojeoa iz 12 — 15 
ZV., vsak po :) — :)*/a pole obsogajiM*. Vos roi^iuk bode sodržaval okoli (Jl).()()0 elankov, 
na kratko in to<^no izdelanih. To podjetje ima tuđi za nas voliko važnost. Ker jo nam 
Slovenoem nemožno izdati broz gmotno škode tako dolo, poprimimo se imenovanoga 
prinM'nega reenika, smlelujmo in opišimo v njom one rotM toono in vestno, ki se tieejo 
n.vs Slovenoev. Sovikla moramo tuđi pot/»m gnn»tno to podjetje sami podpirali in mu 
narornikov kolikor mogon* pridobiti; saj se menda vendar ni bati, da bi jezik, v kto- 
rom jo rornik pisan, o\in\l ta namen. Želeti pa jo, da se reonik ozira na zemlje slo- 
vanske in nas o njih vsestranski bcdjo poduči, nogo nemške sliene eneiklo])edije. Škoda 
p.^ jo, da pogrošamo v t(Mn dehi sliko, ki so v takih rtn'nikih potrebno in ki dioijo v 
velikoj meri iuostrauska onaka podjetja. Slov. razumništvo opozorimo na to novo delo 
in mu ga priporo«*amo. Kakor prvi zvezek kaže, bode reonik zolo rabljiv in nam 
deloma nadomostoval nemške onoiklopedije. Vsi dopisi, nov«i it<l. naj :e pošiljajo 
opravništvu ^prirurnega rje/nika" v Osi.'ku, giiv. grad, kapucinska ulica br. G. 



228 

NapreJ zastara SlaTe! Dne 16. maja t. 1. preteklo je petindvajset let, odkar 
jo iiglasbil Rlavni naš rojak, Davorin Jenko, himno slovensko: Naprej zastava 
Slave! Po vsem slovanskem svetu se jKJJe sedaj naš „Naprej" in njega glasovi se bodo 
V kratkem udoma<5ili tuđi na albionskih otokih. Anglcž Alfred L. Hardy, ki nam je 
znan po svojih spisih v „Slovanskem Sborniku", in naS rojak in sotnidnik Andrej 
Jurtela, sedaj v Petrogradu, presiulila sta našo glasbeno cvetlico na angleška tla in 
tako castno proslavila petindvajsetletnico slovenske himne. Naslov angleške izdaje se 
glasi: Naprei zastava Slave! (With Slava*s banner, forwards!) the Slovenian National 
March, or Patriotrc Chant of the Slovenes, the South-Slavonic people of the provinces 
of Camiola, Carinthia, Styria, and Istria, &c, in the Austrian Empire. The Musie by 
the Slovenian composer Davorin Jenko: The Words by the Slovenian poet S i m o n 
Jenko. Re-arranged as a solo for the Pianoforte; with interlinear English version by 
Andrej Jurtela and Alfred L. Hardy. London 1S85. Str. 5. — V proslavljenje imeno- 
vane petindvajsetletnice prinesel je illustrovani list „Slovan" v svojej zadnjej številki 
dobro izdelano sliko DavorinaJenka, kratek životopis in oceno njegovih umotvorov. 
Veseli nas, da kaže obćinstvo vsaj nekaj onega navdušenja za svojega umetnika, ktero 
slavljeneo v tolikoj meri že dolgo zaslužuje. 

TseslovauBka biblioteka, Štcvilo tako imenovanih „bibliot^^k'^, kterih imajo 
Cehi mnogo (na pr. „Salonni biblioteka", „Kabinetni knihovna", „Ottova laeind kni- 
hovna narodni", „Ndrodni biblioteka itd.) pomnožilo se je lani z novo, z „vse.slovan- 
sko" po neumorno slovstveno delujočem F. Vy ma žalu v Bmu, kteri nas je pred 
kratkim razveselil s slovensko slovnico v eeskem jeziku. Do zdaj sta prišla dva zvezka 
na svetio. Prvi ima naslov: „Počatky slovanštini (deviti reći spisovnych) 
a litevštiny" (v Brnž. Nakladem c^eskeho knihkupectvi J. Barvice, 1884, 110 str., 8**) 
in je posvecVn: „Našim studentum". V tem razlagii g. pisatelj kratko in jedernato 
oblike in glavne posebnosti vseh slovanskih jezikov razven 6eš^ine in pridava kratko 
berilo. Jeziki so tako razvršćeni: Staroslovenski, ruski, poljski, srbski, srbsko-hrvatski, 
bolgarski, slovenski, maloruski, slovaški, srbsko-lužićki in kot dodatek litvanski. Na 
str. t)H — 66 govori g. pisatelj o našem jeziku. Za berilo je natisnena: „Pohddka o 
bidd", to je ćeska pripovedka, ktero jo pošlo vcnil in objavil dr. Grog. Krek v Krosa 
leta 1883. 

Doćim se prvi zvezek bolj na jezikoslovno stran ozira, ima drugi „Kvdtobor 
z pfednich basniku slovanskych. Originaly s vykladem" (v Brnž. Naklad. č'. k. 
J. Barviće, 188.'), 175 str., 8**) slovstven značaj. Prinaša namre^ najkrasnejše pesniške 
proizvode ter tolmai'i pn\v vestno in temeljito ona njih mestji v jezikovnem oziru, ktora 
je težje razumeti. V priroi'ao knjižico vzprejeti so slede<M pesniki velikani: Poljaka 
Adam Mickiewi(*z in Julius Slovvacki, Rusi A. S. Puškin, Michail Jur. Lermontov^ i u 
Aleksej Vas. Kolcov in naš Prešćren. Za kratko životopisno rrtico nati.suene so sle- 
deće pesni Prešernove: „Slovo od mladosti", „Prva Ijubezen", „Mornar", „Vrba" in 
„Memento mori", — v.se razven zadnje, po prvem natisu (1847). Da je izmed vsob 
jugoslovanskih pesnikov edini naš Prešeren vzprejet v kolo najgenijalnejših pesnikov 
slovanskih, mora nas posebno veseliti, in mi smo T-eskemu učenjaku za to laskavo pri- 
znanje srćno hvaležni. Obe knjigi prav toplo priporočamo slovenskomu razumništvu, 
vzlasti pa onim, kojim je do slovanske uzajemnosti, ktora so dejanski zrcali tud! v toli 
<lolih Vynuizalovih, kakor v mnogo drugih njegovih. B. Krdc. 



Izdaje, založuje in tiska ti.skarna dnižbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven iri znanstven list. 



Leto V. Y CeloTcI, 1. jnlUa 1885. -Štev. 7. 

A rab ela. 

Roman. Spisala Pavlina Pajkova. 

Dvanajsto poglavje. 

^aj je bilo to?" popraša se profesor, zaćuvši strel. ^Nekdo je meril 
na meue ali na Arabelo." Nato pogleda okoli sebe in zapazi v 
prvem vilinem nadstropji odprto okno. Od ondot je prišel strel, misli si. 
A ker nikogar gore ne vidi, umiri se polagoma. 

„Ali ni Arabela zakričala?" domisli se na enkrat vznemirjen. „Za 
Boga! ko bi bila ona zadeta! Ne, ni mogoče," nadaljuje, „sicer bi ne 
bila šla v hišo. Kaj, ko bi pa bila menda obležala na stopnicah?!" 

Kri mu zastane pri tej misli. Takoj se napoti v hišo za njo. 

Ko priđe do vrat, popade ga nekdo za ramo. „Gospod! samo na 
na dve besedi," zagrmi mu nasproti razjarjen globok moški glas. Bil 
je Samuel. 

„Prosim, prosim," brani se profesor Samuelove močne roke, ktera 
ga kakor s kleščami drži za ramo. „Pozno je že, spat moram iti. 
Jutre je časa dovolj za dve besedi in tuđi za več, ako vas je želja." 

„Jutre, jutre?" godrnja Samuel z divjim uaglasom in porine pro- 
lesorja naprej. „Jutre ni več časa, kajti enega izmed naju ne bode 
več med živimi. Ali ste razumeli, učeni gospod profesor? Vi ali pa 
jaz," zašepeče mu še strastno na uho, potem pa se zagrohoče. 

„Idite V posteljo, prijatelj," odgovori profesor dobrodušno. „Počitek 
vam bode dobro storil! Jutre pa vam prvi svoj prosti čas posvetim." 
Rekši hoče se profesor ođdaljiti. 

Samuel še bolj razjarjen o profesorjevej hladnokrvnosti, zastopi mu 
pot in strastno zakriči : „Ako ste mož, ne pojdete od tod, dokler me ne 
poslušate do konca." 

23 



330 

Profesor postoji ia ga pogleda. Od njegove možatosti je Samuel 
zahteval, uaj ga poaluSa. Profesor se ni mogel več izognoti. 

„Tedaj le hitro izrecite svojo željo," reče aato z nestrpljenjem. 
„Bojim se zelo, da je gospodična Arabela zadeta. Človekoljul)nost pa 
zahteva od mene, da pogledam, kje je, in da se prepričam, ali ni menda 
ranjena," končuje s trepetajočim glasom. 

„Kaj vas briga ona gospodična?" odvrne Samuel Ijubosumno. „Ona 
je moja nevesta; da veste; moja zaročena nevesta!" ponavlja še enkrat 
s poudarkom ter hoče z očmi prebosti profesorja. „Sicer pak se njej 
ni nič hudega zgodilo," pristavi bridko. „Srečal sem jo, ko je stopala 
čvrsto črez stopnice, pač pa obžalujem, da moja krogla ni zadela vas, 
kajti vam je bila namenjena, ali čujete, vam, vam!" 

„Meni?" začudi se profesor neprijetao zadet; zakaj zdaj je stoprav 
začel slutiti, kaksen uzrok vodi Samuela do takega čina. 

„Da, vam," pritrdi Samuel trepetaje od srda. „Kar je pa nakljućaj 
danes zaprečil, zgodi se gotovo jutre. Jaz se hočem jutiv^ z vimi dvo- 
bojevati. Ali me zdaj razumete?" 

„Razumem; a zidcaj, tega še ne morem zapopasti," odvrne pro- 
fesor, in lice mu obledi. 

„Zat<>," pojasni mu Samuel z zlobnim dopjidenjem, „ker ne more 
Arabela postati naju dvojili last. Ker je pa ona obljubljena meni že 
blizu štiri mesece, zato moram vas spraviti s pota." 

„Vprasa se pa ^e sumo," odgovori profesor že nekoliko viharno, 
ker je začenjal potrpežljivost izgubivati, „ali imam tuđi jaz voljo dvo- 
bojevati se? Povem vam, da ne sprejmem vaše ponudbe. Prvič, ker 
še nisem jaz nikdar imel orožja v roki, in drugič, ker mi še nikdar na 
misel ni prišlo, da bi jemal komu nevesto." Zadnji stavek je profesor 
manj glasno izrekel, in v crtah že izpremenjenega lica pojavila se nm 
je nenadoma globoka žalost. 

„Da ne boste, da ne boste, pravite?" vpraša ga Samuel popolnoma 
zdivjan. „Potem pa trohice časti nimate v sebi. potem pa vam povem 
na ravnost, da ste strahopetec." 

„Stojte!" zavpije jezno profesor, izravna se po konci in (ni mu za- 
žare. „Boje val se hodem z vami. ali ne za voljo vaše neveste. temveč 
zaradi žaljene časti. A prepričan sem tuđi," nadaljuje s jvrndarkom, „in 
baš to naj ukroti vašo besnost. da izgubite, ako mene umorite, tuđi 
Arabelo za vselej. Morilca ne bode ona nikdar vzela za raoža!" 

Samuel pogleda zaničevalno preplašenega profesorja po strani, 
potem pa se gido zagrohoče. Oči pa se mu hudobuo zasvetijo, ko od- 
vrne ošabno: „Vi Arabelo premalo poznate, ako to o njej ticlite. Ona 
ve, kaj se pravi, dati komu besedo. Postala bode moja žena, ko bi tuđi 
tri vam enake moral spraviti s pota. — S kakšnim orožjem se želite 



331 

bojevati? Vidite, jaz sem vam uljuđen nasprotnik, ker đovolim, đa 
določite sami orožje, ki ima prođi'eti vaše srce." 

„Vi ^te me pozvali na dvoboj, vi si tedaj tuđi izberite orožje 
zato," odvrne profesor ponosno, a vendar jedva premaguje neki trepet. 
Ko profesor to izreče, zadoni v tihej noći bridek vzklic. Oba se takoj 
obrneta na ono stran, od koder je prišel glas. Arabela je slonela na 
oknu ter si skrivala med dlanima obraz. 

Ko jo profesor zagleda, zgane se. Samuelov obraz pa se stemni, 
prsi se mu hitreje vzđigujejo, potem pa reče z divjo porogljivostjo : 

„Kako je mehka moja nevesta! Zgrozila seje začuvši, đa ste voljni 
z meuoj bojevati se. Ona ve, da ne priđete živi izpođ mojih rok. Ha, 
ha/ smeji se prisiljeno ter se napoti proti vili. „Dobro se naspite, 
veleslavni gospod profesor, svojo zadnjo noč! Jutre ob desetih vam 
pošljem dobro nabit samokres, ob ednajstih pa priđem sam s pričami 
slovesno po vas. Priskrbite si tuđi vi svoje priče." 

Ko je počil strel, ki je bil splašil profesorja in Arabelo, čutila je 
slednja hipoma v desnej roki hudo bol. Od tod njen pni vzklic. Po stop- 
nicab gredoč srečala je v temi Samuela, kteri je kakor besen letel po 
stopnicah in težko sopel. Slutila je nezgodo in ne brigajoč se za ranjeno 
roko, ki je pa le bila samo nekoliko po smodniku opraskana, podvizala se 
je V svojo sobo. Tam odpre nekoliko okno ter posluša nam znani 
pogovor. 

Z utripajočim srcem in sklenenima rokama pričakovala je, kako 
se njuno snidenje konca. Upala je in v srči molila Boga, da profesor ne 
sprejme dvoboja. Poznala je Samuela kot izvrstnega strelca, in pri tej 
misli jo je groza obhajala. Ko je pa profesor sprejel dvoboj, osupnola 
in prestrašila se je ob enem tako, da nehote močno zakriči, in ta vzklic 
je izdal njeno pričujočnost na oknu. 

Ćrez nekaj časa povzdigne zopet glavo, ali profesor in Samuel sta 
že bila narazen. Samuela je ravno čula zaklepati se v sobo, profesorja pa 
j(* viđela na vrtu z velikimi koraki hođiti gor in dol. 

Arabebi nekaj premišljuje, a vzđramivsi se, reče pcilglasno: „Ta 
dvoboj se nikakor ne snie izvršiti. Pomagaj mi Bog!" Nato si zavije 
ranjeno roko v mokro ruto , ogrne si pleđ in gre đoločno iz sobe 
na vrt. 

Profesor je seđel razoglav na nekej klopi v vrtu, glavo z rokama 
si pođpirajoč. Luna je razsvetljevala njegov upjulli obraz, ki se je malo 
strifijal z veličiistnim mirom krasne noči. Njegove oči so se motno upi- 
rale zdaj na nebo, zđaj na tla, zđaj na kako đrevo v njegovej blizini, 
iz prsij pa so mu pogošče prihajali težki vzdihi. Bil je tako vji-se za- 
mišljen, da ni čul brzih korakov. Aral)ela se ustavi blizu njega in ga 
nekaj trenotkov polnočutno opazuje. 

23* 



332 

„Gospod profesor!" zašepeče rahlo potem, đa bi ga ne prestrašila, 
in se ožje zavije v pled. 

Profesor se zgane, začuvši njen glas. Plaho privzdigDe glavo in 
moćna rudečica obleti na enkrat njegovo bledo lice, ko vidi Arabelo v 
svojej blizini. „Gospodična, vi ste zopet tii?" reče nato z veselo izne- 
nadjenim glasom. 

„Prišla sem," nadaljuje Arabela pogumneje, „da vas svarim, naj 
bi se ne bojevali s Samuelom. Prekličite takoj svojo besedo, takoj — ." 

„Vi ste naj u poslušali?" pretrga jej profesor besedo, med tem ko 
dobiva njegovo lice zopet prejSnjo bledobo. 

„Da, sem," odvrne Arabela in povesi za trenotek oči. „Vi se ne 
bodete z njim bojevali, kaj ne?" pristavi hitro in skrbno potem, pri- 
bliža se mu za eden korak ter upre v4-nj proseče svoje oči. 

„Moram!" odvrne resno profesor gledaje v tla. „Dal sem besedo, 
ktero hočem držati." 

Arabela se čuti užaljeno o njegovem nasprotovanji. Nekaj časa 
molči V zadregi, a pri tem se jej poznd, da se bojuje hudo s sebdj. 
Roka jo začne na enkrat močno žgati. V bolečinah izpusti pled, ki jej 
zleze na tla, in pritisne bolno roko krčevito na prsi. Dolgi lasje se jej 
V neredu vsipljejo črez ramena, v licih je bleda, čelo se jej nagubi vsled 
bolečin, iz očij jej blišči strah, okoli usten pa ima nacrtano globoko 
žalost.. 

Ko profesor zapazi njeno obvezano roko in nje trpečo zvunanjost, 
približa se jej hitro. 

„Vi ste ranjena?" reče sočutno in prestrašen. 

Neizrekljivo sladka slast, ktero je Arabela že davno slutila, obču- 
tila pa še nikdar ne, obiđe jo, ko jo profesor s tako mehko-skrb- 
Ijivini glasom ogovori. Poznala ga je le kot mrzlega in okornega člo- 
veka. kteri ni imel očij niti srca za drugo, nego za knjige in učenost. 
Sedaj pa je tako rahločuten stal pred njo in se jedva vzdržaval joka, 
videč jo trpeti. Nehote je globje pogledala v njegove oči, kterc so na 
pol rosne, z nepopisljivim izrazom počivale na njej. 

Temna nidečica je pri tem pogledu pregnala prejšnjo bledobo na 
njenem lici. Kri jej siloma šine v glavo, da jej v ušesih zašumi in da se 
jej dela senca pred očmi. V tem njegovem pogledu je videla njegovo 
dušo. In kar je bilo profesorju samemu še pred kratkim skrivnost, 
postalo je Arabeli v tem trenotji jasno kot beli dan. 

Toda ona se kmalu predrami iz te sladke omame. Mraz jo preide. 
Privzdigne pled in se zavije v4-nj. Potem pa reče hitro in nekako 
trdno: „Kaj ne, gospod profesor, da ne sprejmete dvoboja?!" 



333 

Tuđi profesor se je vzđramil zđaj iz svoje zaniaknenosti. Njegov 
obraz postane nenađoma zaraiJ^ljen, njegove oči temne. „Hočem, bodem 
se boje val,** ođvrne ravno tako hitro in trdno, kakor prej Arabela. 

Arabela ga neverno pogleda. „Ali ste pa pomislili," pristavi opo- 
minjajoć^ „kakšen bode nasledek temu dvoboju? Ali ste imeli v mislih 
bol, ktero s tem nepremišljenim korakom napravljate svojim roditeljem?" 

On raolči in skloni glavo na prsi, kakor grešnik, ki spozna svojo 
pregreho ter prićakuje zaslužene kazni. 

Ko vidi Arabela to pobitost, začne jej srce močno biti. Kakor 
nikdar poprej, oglasi se zdaj v njej hrepenenje, resiti ga. 

„Prekličite ta nesrečni dvoboj," prosi s trepetajočim glasom in 
solzami. „Vi še ne slutite, kako izvrsten strelec je on. On — ," tii ob- 
molknc in zadrži sapo, kakor bojeć se dalje izreci svoje misli. 

„Ne bojte se za -me, gospodična; izkušal bodem po svojej moči 
braniti se," odgovori profesor vidno ginen in zaduši siloma vzdih, ki mu 
prsi kakor mora teži. „Ta dvoboj se mora izvršiti." 

„Ali on — on vas bode zadel, usmrtil," mrmra Arabela, bleda 
kakor smrt, jedva slišno, ker jej postaja glas vedno bolj negotov po 
joku, ki ga vzdržuje. 

Profesor se strese. „Arabela!" zakliče on radostno, prime za njeno 
zdravo roko in jo rahlo potegne k sebi. „Vi se skrbite, vi se bojite 
za-me? Vi ste mi tedaj dobra, prijazna?!" 

Deklica zatrepeče kakor rosa na listu, ko se je dotakne profesor. 
Nato dene roko na oči in žalostno zašepeče: „Ne delajte si praznih 
upov ! Vi niste moje vere, in jaz, to je najhujše, jaz sem Samuelova — 
ne vesta!" 

Profesor jo prestrašen izpusti. „Potem me pa pustite, da umrem," 
zakliče jej z votlim glasom in se obrne od nje. „Z Bogom, Arabela, z 
Bogom! Rad grem v smrt, saj me življenje od tega trenotka več ne 
veseli. Bog vas čuvaj, Arabela!" 

Izrekši zadnje besede, zbeži, kakor da bi ga kdo gnal, razoglav z 
vrta V svoje stanovanje. 

Trinajsto poglavje. 

Oni del noči, ki je burnim tem prizorom sledil, ni se bila Arabela 
niti vlegla v postelj. Dasi telesno utrujena in duševno pobita, vendar se ni 
čutila razpoloženo k počitku. Hotela in morala je preraišljevati o vseh 
nocojšnjih prigodkih. Ni pa vedela, na kaj bi najbolj mislila. Rojilo jej je 
po glavi, kako je blaznico našla in kake občutke in slutnje je poleg 
nje občutila. Potem je mislila na nenadejano svidenje s profesorjem in 



334 

na pogovor z njim in naposled še na neizogibljivi dvoboj Samuelov s 
profesorjem. 

Slonela je ćelo noč v naslonjači. Njena domišljija si je predstav- 
ljala najtemnejše podobe. Hodila je v mislih po temnej kleti in čula 
divje vpitje blazne ženske ; med vpitjem pa, kakor glas potrteg^ zvona, 
izgovarjanje prvih črk svojega imena. Videla je profesorja s prestrelje- 
nimi prsimi, kako jej kliče z umirajočim glasom: Z Bogom! A na 
zadnje se je videla kot soprogo na Samuelovej strani. Slednja slika jej 
je bila najbolj strahovita. Zdaj še le je čutila, ne samo, da ga ne ljubi, 
temveč tuđi, da jej je črez vse zopern. In vrhu t«ga, naj bi še postala 
soproga morilcu?! Saj je dobro vedela, da je Samuel samo zato pozval 
profesoija na dvoboj, da bi ga usmrtil. — Pri tej misli so jej lica zago- 
rela, kakor da bi plamen švignol po njih, a na čelu je začutila mrzel 
znoj. Zdaj je čutila, da se ta poroka ne sme nikdar izvršiti, ako 
noče sebe duševno uničiti. Ravno premišljuje, kaj naj stori, da se častno 
resi Sanmelu dane besede, ko nekdo zaporedoma rahlo na njena vrata 
potrka. 

Na njen odziv vstopi vrtnarica. 

„Gospodična/ reče ona vsa vznemirjena, „blaziiica umira ! V smrt- 
nih blodnjah pa zahteva vas." 

„MeneV"^ začudi se Arabela z obledelimi ustnami in upadlim licem. 
„Pa da umira, pravite V"* 

„Da, umira," potrdi vrtnarica in si z zastorom otiia oči. „Prinesla 
sem jej za rana kakor po navadi mleka in našla sem jo v brezzavesti in 
izpremeiijeno v lici. IJolehala je že dolgo, veiidar nisem mislila, da bode 
tako kmalu preininola. Siiioči. ko sem bila pri iijej, nisem še nič poseb- 
uega opazila na njej, nekoliko ur potem pa kakošna neverjetna izpre- 
memba!! Ko iiiidem tedaj pred pol ure k njej, ni že mene več poznala 
in tuđi ni, kakor sem se [)repričula, čula več mojih besed. Z zagrlje- 
nim slabotnim glasom je v eniuner klicala: Ara— A rabe - Arabel -! 
Zato sem takoj uganila, da /eli še enkrat videti vas. Dasi ne vem, kaRo 
in kdaj bi bihi pozvcdt^la za vaše ime. Dobrotni Bog se je pač levice 
enkrat usmilil in jo rešil dolgoletnega trpljenja. — Toda pridite br/," 
nadaljuje ona z neko hlastjiostjo, ,.ako jo hočete najti še živo. Vaše 
gospe tete se pa več ne bojim. Naj me izpodi od hiše, ako h<»če. zatti 
ker sem prišla po vas; Bog bode že za -me in mojo rodbino skrbel. A 
vest mi ni pripuščala, da bi odrekala umirajočenm človeku zadnjo željo." 

„Že pridem,"* odvrne Arabela zamolklo in se pripravi na odhod. 

Šesta ura v jutro je bila že odbila, vendar je polmrak še odeval 
zemljo, ko ste takoj potem obidve šli črez dvmišče v klet. 

Tiha, z najbridkejšimi občutki v srči, stopala je Arabela poleg 
vrtnarice ter ^e spominjala, kako je še pred nekoliko urami veselega, 



386 

lahkega srca hodila todi, želeč si blaznico videti. Iq da bi ona zdaj že 
umirala? — „Kaj znači ta moj nemir, ki mi pri tej misli dušo pre- 
tresuje?** 

Pot se jej je zdel predolg, tako se je bala, da bi blaznice ne našla 
več žive. Z druge strani pa je želela, da bi ne čula več njenega glasii, 
ki jo je bil sinoči tako strašno ganol ; da ne bi več zrla v njene ste- 
klene oči, ki so tako grozne čute vzbujale v njej. 

Nekoliko korakov od blazničinega ležišča ustavi se Arabela. Ona 
ni mogla več naprej. Kakor .priklenena stala je in se niti ganola z 
mesta, da, skoro si ni upala dihati. Z nepopisljivo tesnobo, ki jo je 
bila nenadoma vso prevzela, čakala je na to, kaj jej bode vrtnarica 
povedala o bolnici. Kajti ta se je bila po prstih približala postelji in 
je nekaj trenotkov opazoTala bolnico in jo potipavala. Potem se obrne 
k Arabeli in reče ćelo brezvažno, kakor je to lastno nizkemu stanu : 

„Končala je trpeti! Bog jej ne odrekaj večne luči! Na tem svetu 
ni itak nič dobrega imela." 

Nato pregrne prt črez mrtvo, utrne luč, da bi bolje gorela, in potem 
nadaljuje proti Arabeli, ki se 6e vedno ni ganola z mesta: „Pojdivc! 
Midve nimave nič več opraviti tukaj. Prišli sve prepozno. Tuđi mo- 
ram gospe Karpelesovki takoj naznaniti njeno smrt, kakor mi je vedno 
naroč^la. Pojdive!!" ponovila je še enkrat in čudeč se gledala Arabe- 
lino nerazumljivo obnašanje. 

„Pustite me še eden trenotek tukaj ; pridem takoj za vami," reče 
Arabela z votlim glasom in pri tem se počasi obrne na ono stran, kjer 
je ležala mrtva žena. 

„Kakor želite, gospodična. Pustila pa vam bodem na onem konci 
to leščerbo, da bodete našla vračajoča se pot iz kleti." Po teh besedah 
se oddalji vrtnarica. 

Arabela je jedva pričakala, da je bila Roza odšla. Ako smo ža- 
lostni in nam duša kipi otožnih občutkov. smo radi sami. Ne vidimo 
radi pri sel)i prič svojega trpljenja. Enako se je -ijodilo Aral)eli. 

Koza je bila prej deklico vzdramila iz bolestnega, več ur trajajo- 
čega otrpnenja in jo pozvala k umirajoćej blazniei. Misc»l na tuje bole- 
čine. da naun-eč blazna ženska trpi in umira, zadušila'je za eden tre- 
notek lastno trpljenje v njej. Ko je pa zvedela, da je blaznica že pie- 
minola in jej ona tedaj ne more l)iti već na pomoč, ponovilo se je v 
njej vse prejšnje gorje. 

Slovesna mrtvaška tišina okoli nje, brleča lučica, ki je tako straš- 
ljivo na pol razsvetljevala oni podzemski prostor : ves ta žalostni prizor 
je bil kakor stvaijen, razđražiti še bolj njeno burno notranjost. Zato 
se zdaj tii, kjer je ni videlo nobeno oko, niti čulo nobeno uho, z vso 



336 

dušo uda tugi in žalosti. Ko zaplače, čuti se olajšano. Ona obupna 
bridkost. ki jo je že Teč ur težila, izpremenila se je polagoraa v glo- 
boko otožnost. 

Ko se nekoliko urairi, pogleda na prt, izpođ kterega so se viđeli 
znaki nesrečne pokojnice. 

„Uboga žena," šepeta Arabela ginena. „Tuđi ti nisi bila v živ- 
Ijenji srečna, kakor mi vse kaže. Najini osođi ste si nekoliko podobni: 
sama, brez Ijubeče roke, ki bi te naj bila čuvala v tvojej nesreči, živela 
si zapuščena, kdo ve koliko let pod tujo streho, zaprta, kakor huđodel- 
nica! Kje je neki tvoja rojstna zemlja, kjer ti morda Se bijejo udana 
srca?! 

Tuđi jaz sem sama," mrmra na dalje vzdihuje in skrivaje si v dlani 
mokro lice, „in niti tega veselja nimam, da bi vedela, kdo je bil moj 
oče ! Moja mati pa — ah, kako je hudo, ako nas nikdo ne ljubi, ako 
nimamo nikogar, kterega bi se oklenolo naše srce!" 

Hoče še nekaj pristaviti, a tu obmolkne zroča strmo pred se. 
„Kako je prišla ta uboga žena sem v hišo mojih sorodnikovV Ali bode 
nesla s seboj v grob to skrivnost, ki je navezana na njeno osebo?!" 
Tako se poprašuje Arabela in sklene pobožno roke, ki jej ležijo na 
kolenih. 

Nenadoma pa se zravna po konci. Domislila se je, da je blaznica 
vedno skrivala neke spise. Menda bi oni odkrili njeno skrivnost?! 
Menda bi se iz njih pozvedela kaka krivica, ki bi se jej bila storila?! 

Hitro odtegne prt, ki je mrtvo pokrival, da poišče omenjene listine. 
Vedela je, da jih je blazna žena vedno skrivala na prsih. Ko pa zagleda 
voščeno lice, ki je še nosilo izraz hudih bojev, strese se in zameži. 

Pravi se, da je smrt spanju podobna. Kako neresnično je to! 
Kakšna razlika med lahnim ležanjem spečega človeka, na čegar lici je 
izražen blagodejni počitek, in čegar rahlo, kratko sopenje prebudi naj- 
manjši šum — in pa med 6no grozno otrpnelostjo, med onim trpečim 
izrazom na človeku, ki spi večno spanje ! Iz tega spanja ga ne prebudi 
ne največji potres, ne najglasnejši odmev groma, ne pokanje stoterih 
topov ! 

Blaznica je tuđi v smrti krčevito stiskala zavitek papirjev, kterega 
je živa tako varno čuvala in branila. 

„Ali imam pravico vzeti jej oni zaklad?" misli si Arabela. „Imaš!" 
odgovori jej notranji glas, in ona seže takoj po spise. 

Kakor da bi mrtva žena vedela, da segajo ljube roke po njene 
svetinje, izpustili so nje prsti brez upora te spise. S trepetajočo roko 
drži Arabela majhen, zarumenel zavitek, v kterem so bile shranjene 
listine. Zavitek je bil prevezan z debelo nitjo. Ona gleda bolj s spošto- 
vanjem, nego z radovednostjo na nje. 



337 

A nenađoma zasliši za seboj brze korake. Obrne se in zagleda 
teto, ki se malomarno oblečena, vihroma približuje z vrtnarico tajnemu 
mestu. 

„Kaj išćeš tii, Arabela?" reče burno, ko zagleda đeklico, a njene 
oči iSčejo hlastno nekaj na pokojnici. Ker pa ne najde, česar išče, obrne 
se proti vrtnarici in jo popraša v skrbeh: „Kam pa je izginol oni 
zavitek, Roza? Saj veš, kaj menim." 

„Držala ga je Se v roki, ko sera jo pokrila s prtom," odvrne vrt- 
narica bojažljivo. Pomenljivo pa pogleda Arabelo, kakor da hoče reci : 
„Ali ste ga vzeli vi?" 

Karpelesovki ne uide oni pogled. Njeno lice postane nenađoma 
mrliško - r^meno, in njene oči se široko upirajo vsled nekega skrivnega 
strahu. Potem pa reče Arabeli z negotovim glasom: 

„Arabela, ti se vendar nisi predrznola?** 

„Sem se," pretrga jej deklica besedo in stisne na prsi kakor v 
obrambo papirni zavitek. „Iz teh spisov hočem zvedeti, zakaj ste to ne- 
srečno ženo skrivali in zapirali kakor jetnico." 

„Ti si upaS segati v moje zadeve?" odvrne Karpelesovka razsrjena 
in prestrašena ob enem ter jej hoče siloma vzeti spise, 

„Upam in hočem tuđi iztaknoti to skrivnost!" odvrne Arabela z 
glasom, kteremu seje poznalo, da bode ona tuđi storila, kar trdi. „Slutim, 
da je s to revico v zvezi neko hudodelstvo. Zato ne bodem samo čitala, 
kar je ona lastnoročno napisala, temveč hočem tuđi naznauiti gosposki, 
da ste več let zapirali blazno ženo, ki je naposled zaradi nečloveškega 
stanovanja v kleti in za voljo slabe postrežbe rano umrla." 

Eden trenotek videl se je neskončni strah z vse Karpelesovkine 
postave, a potem jej oči jezno zablisknejo, usta se jej zaničevalno za- 
tegno, in ona odvrne sicer mirno, toda s škodoželjnim naglasom: „Stori 
to, ako se ti mudi. Idi, odkrij svetu lastno sramoto — sramoto svoje 
matere!" 

Arabela se zgane pri zadnjih beseđah in pogleda neverno teti v 
obraz. Mislila je, da jo hoče teta samo oplašiti. A kar je čitala v nje- 
nem hudobnem pogledu, to jej je bilo najizgovornejj^e zagotovilo. 

Tema se jej stori pred očmi, kri jej počasi gine iz lic, njena čutila 
oslabe, telo jej začne omahovati in s srce pretresujočim vzklikom : 
Moja mati?! zgrudi se nezavestno vrtnarici v naročje. 

Karpelesovka pa skoči kakor tigra na svoj plen in pobere zavitek, 
ki je Arabeli omedlelej padel iz rok. 

Roza poskuša, kako bi nesla nezavestno gospico iz kleti, a ker je 
sama slabotna, ne more vzdignoti njenega trupla. Strese jo pa zato 
tem krepkeje, da jo oživi, in to se jej je tuđi kmaUu posrečilo. 



338 

Ko odpre Arabela oči, ozre se okoli sebe. Prvi trenotek se ne 
more domisliti, kje je; ko pa priđe nekoliko k sebi in se jej povrne 
zavest in spomiu na to, kar je ravno doživela, hoće jo zopet prevzeti 
omotica. 

„Uboga gospodična I"^ tarna zdaj vrtnarica, hoteč utolažiti jo, 
^kakšno neverjetno novost ste učakali. Kdo bi si bil mogel kdaj do- 
mišljevati, da bi bila ona nesrečnica — vaša mati?! Kako obžalujem, 
da sem jo slednji čas zanemarjala in pozabljala redovito jej donašati 
hrane!" 

Arabeline oči srdito zažare, ko jej Roza to odkrije, ter hoče pah- 
noti ženo od sebe. Ali pred no to stori, prevlada neki ol)čutek veliko- 
dušja njeno strast, in ona reče proseča: „Vodite mek materi; preslabo 
se ču tim, da bi se držala po konci 1"^ 

Roza jej voljno pomaga. 

„0 mati, mati!" zakliče obupno Arabela, ko se mrtvej blaznici 
približa, spusti se na kolena pred njeno ležišče in zagrebe obraz glo- 
boko V vzglavje poleg materinega lica. Potem nastane tihota. Le zdaj 
pa zdaj se čuje pretrgano Arabelino ilitenje. 

Oni trenotek, ko za vselej umolknejo usta, ki so vedno za nas 
imela nasmeh, oni hip, ko se zapre za vselej oko, ki je žarelo o našej 
sreči in se solzilo o našej uesreči: ta trenotek je uajbridkejši Ijube- 
čemu srcu ! 

Arabela ni sicer teh sladkostij uživala od svoje matere, a zato je 
tembolj obžalovala njeno izgubo. Saj so jej hudobne roke odtegnole 
srečo, ktera je otroku namenjena, dokler mu je dano uživati neprecen- 
Ijivo blizino materinega srca. Cutila je to in bila ])repričana, da je njena 
mati postala blazna šo le tedaj, ko so je»j vzeli njo. njenega otroka. 
Tedaj je bila res ona ono dete, po kterem je blaznica brt»z mini toliko 
vzdihovala ! 

Pri t(>j misli vzbudi se nenadoma v njej z vso niočjo otročja Iju- 
bezen. Df^klica privzdigne glavo in iskreno poljubuje mrzlo lice svoje 
nesrečne matere. 

Potem ko je dolgo molila kleče in se izjokala, vstane nekoliko 
potolažena. Z Rozo se pomenkuje, kako se ima materi nai)raviti dosto- 
jen pogreb. 

Nekoliko ur pozneje leži Arabelina mati na bogatem odru v Rozi- 
nem sUmovanji, obdana z vsemi sočutnimi izkazi, ki se le napravljajo 
dragemu pokojniku v zadnje slovo. 

(Dalje priđe.) 



Fesni mladeniške \jubezni. 



339 



i). 



^vet priklil je iz globiue 
Iz brezkoiične tihe tmine. 
Na povrSje poralajene 
Zemlje cvetne iu zelene. 

Nežno tu se on razcvit^i 
Nežno in lepo se svita, 
Cvet to pač je najrailejši 
In med vsemi najkrasnejši. 



Pa saj to ni cvet miloten 
Nežen ne in ne ki-asoten, 
Le Ijubezen to je moja 
Ko se se vi ta brez pokoja. 

Iz srca mi je priklila 
Nežno se lepo razvila, 
Zd-te gledi deva moja 
Scvita zdaj se brez pokoja. 



10. 



V rajskem svitu zlate zore 
Gleda crkvicra me z gore, 
Kakor zvezda mila jasna 
Blesti crkvica se krasna. 

Milo zvonce njen ti pojc 
Ko pozvaiija vse po svoje, 
Da Boga bi vsi slavili 
In V niolitvah ga častili. 



Njegii, ki vsem dal je žitje 
In ki vć za vsako bitje, 
K njemu naj bi vsi molili 
Sreće z neba ga prosili. 

Gledi sreo tuđi moje 
Njemu hvalo takrat poje 
K njonni takrat žarno moli 
V svojem jadu, v svojej boli: 



Naj nebeski oće mili 
\>dno te varuje v sili ; 
Naj iiadlug te vedno brani, 
Blago meni pa obrani. 



11. 



Jedva izza sinje gore 
Luć prisveti zlate zore, 
Že po logu so sprehajam 
Sre«' z radost jo niipajam. 

Vse krog mene se razcvita 
Vse je krasno, polno svita — 
Vsaka bilka nežno klije 
Vsaka cvetka žlahtno dije. 



Tam v drevesca varnem krili 
Pa prepova jitirek mili 
Pesen dal«-«' s«' razlega 
V srce juoji' tu<li šega. 

Dekle ti predrago moje. 
Kaj ti praviš, kaj li puje 
Ptićek nežni, ptieck mili 
Tam V drevesca varnem krili V 



Ijubezni, sreći zlati 
Poje p^vec ta krilati, 
Kakor tebe srce moje 
Ljubi tuđi on po svoje. 



340 



12. 



Snežec skopnel je v ravnini 
V tihem giiji in dolini 
Iz zemlje pa uežno mile 
Cvetke zopet so priklile. 

Pti^ki drobni in veseli 
Zopet glasno so zapeli, 
Radost zdaj povsod kraljuje 
Vse oživlja se — raduje. 



Radost tuđi v prsi moje 
Je poslala žarke svoje, 
V srca razsvetljenem hrami 
Brez miru zdaj šepeta mi: 

Blag ti hodem vedno biti 
Zvesto tebe le ljubiti, 
Gledi deva, brez nehanja * 
Srce to se zdaj ti klanja. 

A. Pin. 



Stari Đžuldaš in njega sin Mamet 

Povest iz življenja v srednje - azijatskih pustinjah. — Ruski spisal N. N. Karatin, 

preložil t Pr- Jos. Remec. 

(Dalje.) 

||amet je priplaval na drugi kraj. Ta je ves prerasten z raznolič- 
nim neprolaznim grmovjera in trnjeni. Trnje mu trga srajco in 
razpraskava žilasto telo. Toda to nič ne đe, da le guksar ostane cei. 
Visoko nad svojo glavo drži on to kosmato, napihneno plavalno orodje. 
Čudno je videti od strani, kako nad gostim grmovjem, kakor kaka pri- 
kazen, plava nekaj črnega, napihnenega, a kdo to nese, ne vidi se 
prav nič. 

o o ! začulo se je na enkrat tiho stokanje ne daleč od njega. 
Tam med zelenim grmovjem bržkone leži človek ; nekaj takega kakor 
noga vidi se iz zelene trave. 

Mamet se je vrgel na tla — taka je bila njegova navada, popol- 
noma šakalska, — ter se poč^i splazi prav do tistega kraja. Gleda. 
Res, človek je. V konvulzivno stisnenih zobeh tiči mu krvav nož, v 
roki gola sablja. Zraven njega leži guksar, prebit od krogle. Ta krogla, 
ki je prebila guksar, napravila si je pod levim rebrom moževim crno, 
globoko pot; crna kri je že nehala teci od tod, strdila se je, a skozi 
zobe cedi se po jeklenej oštrini noževej krvava pena, v grlu sliši se hrip. 

„To je gotovo eden od Muratovih, poznam jih." 

Mamet se je nagnol nad ubitim. „Da, ni li to dolgi Palavan Ašik? 
Res, on sam je; tu na senci ima stari obrunek. Gotovo, on je!*^ 

Mamet sune truplo z nogo. Ono se ne gane, ne premakne. 



341 

„No, ta je mrzel. Čemu so ga neki tukaj pustili ?" 

Mamet je jel mrliću vleći nož iz zob ... On ogleduje dobljeni 
nož in ne sliši, da se mu nekdo od zadi približuje. 

„Kaj pa ti tukaj delaš, pes!" začul se je glas za njegovim hrbtom. 

Dvonogi šakal se je stresnol, skoćil v stran prav tako, kakor oni 
štiriuogi, toda uiti ni mu nikamor. 

Za njim stoji Tekinec Daud, a v gnaiovji vidijo se še štiri crne 
jančje kućme. Evo ti samega Hakim - Murata. Brada mu je klinasta, 
sivkastti. 

„Ej ... to si ti sam, prijatelj." 

Srpo, sumljivo upro se va-nj oči Hakim - Murata, one ga preba- 
dajo vseskozi . . . žgo, ne gledajo. 

„Ti si nas tedaj Rusom prodal, ni li res?" vprašal ga je vođja 
tekinske druhali. 

Tu je prišel Mamet k sebi od ne voljnega strahu; spoznal je, zakaj 
tu gre, in raztogotil se je sam. Že samo to sumnićenje je bilo za -nj 
jako razžaljive. 

„Prodal . . . pes! jaz hisem izmed tistih, ki svoje prodajejo ne- 
vernim psom, jaz vas nisem prodal. a sami se niste znali držati. Takov 
plen ste izpustili in potem se še upate bahati po vsej stepi, da ste 
junaci! Pojdite ovce past, a ne čolnov jemat!" 

„Oj, počasi!" ustavil ga je Hakim -Murat. „To je zakrivil Ka- 
baklinski mirza (knez pri Tatarih), to je delo njegovih rok. On nam je 
pisal, da priđe lahkomiselni narod, da nikakega orožja pri sebi nimajo, 
da kar z golimi rokami pojdi in grabi ; pisal je, da je vseh skupaj deset 
mož. A jeli so streljati in pokazalo se je, da jih je več od sto." 

„Saj je res bilo samo deset Rusov. Hivancev ne smemo prište- 
vati," potegnol se je Mamet za Kabaklinskega mirzo. „Jaz sam sem jih 
štel. ko so prenočevali pri nas. Dim ste videli, ali ne?" 

„Dim smo zapazili o pravem času. Naši so se razdelili in legli 
po grmovji. Gledamo, že plavata čolna. Nobenega človeka ni bilo 
videti; sedeli so vsi pod šotorom. Plavali so na ravnost proti temu-le 
kraju, in tii - le bili so naši skriti. Jedva nam je prišel vštric prvi čoln, 
dvignoli smo se in iz vseh kotov na enkrat udarili na -nje. Na čolnih 
uganili so precej, kaj je; Hivanci so se poskrili po dnu ... Na 
enkrat prikažejo se na vrhu sami Rusi in vsak ima v roči puško." 

„Dobre puške imajo. Jaz sem videl, ko jo je eden vpričo mene 
jemal iz prevlake," omenil je Mamet. 

„Naši, ki so na guksarih poskakali v vodo, malo da že nišo dospeli 
do čolna. Tii pa oni na enkrat prično streljati." 

„No!" 



342 

„Kaj, no! Bilo je po nas. Oni streljajo po guksarčikih in po teh, 
ki leže skriti po grmovji. Eden pada, drugi kriči : Ubili so me, ubili ! 
Naši jamejo bežati. One^ ki so na guksarih, zanesla je voda navzdol in 
jeli 80 lezti na kraj, a čolna tadi ne stojita, plavata za njimi, dojdeta 
jih in zopet jamejo streljati po onih, ki so prikobacali že na suho." 

„Ali 80 jih mnogo pobili ?" 

„Mnogo. Zdaj jih išćemo in zbiramo. Biket^ je ubit, Šaripu je 
bedro odstreljeno. Tii se valja Palavan. Mnogo jih je padlo. Vseh še 
nismo prešteli." 

Tekinci so pobrali ubitega. Tam iz grmovja izvlekli so še drugo 
truplo in tii peljejo ranjenca s prebito nogo. Težko je priti iz dna 
peščenega brega na vrh; pesek se melje pod nogami in drči v celih 
gručah navzdol. Če se primeš za kak grm, da bi si opomogel naprej, 
izrujejo se ti korenine iz peščenih tal. A tii vlečejo ranjence; oni sto- 
ks^o in prosio, naj jih rajši puste na dnu, kakor pa vlečejo s seboj in je 
mučijo. Privlekli so jih vendar le na vi'h. Kaki dve vrsti od brega, za 
krutim, podkvi podobnim, peščenim barhanom (holmeem) razpostavili so 
Tekinci svoj stan. Bilo je videti, da so prišli od daleč in da nišo svo- 
jega pota storili v enem dnevu. Trudni konji, sami dolgonogi žrebci, 
valed potovanja z upadlimi boki, bili so razstavljeni daleč drug od dru- 
gega, privezani za prednje noge na kole trdo v zemljo zabite. Odeti so 
8 tepihi, vratove in ušesa imajo okrašene z jarkobojnim lišpom. Na 
strani stoji nekoliko tovornih mul (računali so seveda na velik, bogat 
plen). Izza barhana pogleduje velblod, ves oguljen, tam dalje pa gloda 
dvoje grbastih kljus trnjevo gnnovje. Tii pa tam vidi se pepel od ognjev 
že pogašenih. Nad enim kupčekom vije se še dimček; pri njem stoji 
tanka, visoka posoda do polovice izkipela. 

Naši nesrečneži so se jeli vračati. Že od daleč prišli so jim na 
proti tovariši, ki so ostali pri konjih. Gredo jim naproti žalostili: brez 
poročila vidijo, da se jim je ponesrečilo. Začeli so se pričkati, razsojati, 
drug drugomu očitavati. Pnšlo je do tepeža. Nekteri, bolj vroči, prijeli 
so nože. Mamet vidi, da mu ni tu ničesar dolati; boljko je zdrave kosti 
odn(*8ti donui, nego čjikati zastonj na obetjino „nagrado"*. Takoj ko je 
jelo tenineti, sol je on tiho za barhan tor se napotil skrivši jjo grapici 
nazaj k reki, kjer je v gosti razven svojega, že staroga, skoro obrab- 
Ijonega guksara našel dvoje novih, no pristovajoč trotjoga od rusko krogle 
prebitega. 

111. 

Kakor je Mamet tuđi truden, kor je tekol tiiko daleč za obotano, 
toliko zazeleno „nagrado", A^ondar on ni zaspan. Comu tedaj valjati se 
brez spanja po posku; rajsi so počasi napoti i)roti domu. 



343 

Plavajočega prej na ta breg, mamila ga je sladka nada; on je 
mislil samo na nagrado. A vračajočega muči seđaj zloba iu nevolja. 
On sovraži ves svet, jezi ga vse in žolč se mu razliva. Tara na zara- 
stenem otoku zbrali so se šakali; daleč se čuje v nočnej tišini njihov 
laj, rjovenje in cviljenje. 

Prišel je domu. ko je solnce že stalo visoko na nebu, ves potrt; 
oči so se mu skalile, kakor blaznemu. Tuđi ni jedel, dasi je imel kaj, 
ampak vrgel se je na tla k vodi in pil hladne vode ter se dolgo ne 
mogel odtrgati od nje. Potem je sedel na zemljo, skril obraz med kolena, 
stisnol z rokama glavo in videlo se je po hrbtu in plečih, krčevito 
tresočih se, da joče ubožec, joče bridko, neslišno od srca, iz bolestnih 
prsij, ne po babje z mokrimi očmi. 

„Mametček, golobček moj dragi," dotaknol se ga je stari DžuldaŠ^ 
a Mamet! 

Mladeneč ne sliši očetovega, prijaznega poziva, morebiti ga tuđi 
noče slišati; ne oglasi se, samo zobje so mu zaškripali. 

^Naj mu preide, naj se najoka," mislil si je starec in jel potr- 
požljivo čakati, kdaj in kako poneha to gorje o izgubljenej nadi. 

Dolgo je še sedel Mamet, ne menjaje položaja svojega, in dolgo 
je sedel pri nastavi tuđi stari Džuldaš, holj pogledujoč od strani na 
sina kakor na nastavo. Ne le ena riba mu je ušla iz mreže, da, malo 
da je ni ćelo pretrgal neki velik „brkač" ; starček ni opazil ničesar 
tugujoč s sinom in pregibaje počasi svoje stare kosti, poslavljajoče se že 
od dolgega življenja. 

„Res, če malo pomislim, hudo je," modroval in premišljeval je 
stari Džuldaš. „Davno bi bil že moral spravljati in nabirati kalimo \ 
da bi mu dobil nevesto in napravil pošteno ženitovanje. V osemnajstih 
letih nakopičil bi bil siromaku lahko veliko. Sedaj se mu je treba ženiti, 
a nima ničesar. Vedno sem si le mislil: saj je še majhen, saj je še 
otrok . . . Sol bi kam na perzijsko raojo iskat si plena, a stfir sem že, 
nimam moči ; nisem več oni kot nekdaj. Nekdaj ... Ej — ej ! Rusi 
so se tuđi nekani izgubili, „naši"* so popustili to pot; deset let je že, 
kar so kozaki zadnjo druhal napadnikov ulovili. Nihče ne gre več za 
plenom na pota ruska . . . Oe bi imel srečo, dobil bi ne mara k a k o 
po ceni. Dobro bi bilo tuđi iti v Hivo ali v Kabakli med delavee h 
komu. ki jnia veliko hčera, in si počasi z delom pridobiti ženo. s hrbtom 
plaćati kalimo. Toda on ni za kaj takega in tuđi meni ni živeti brez 
iijoga. Jaz bi umri ])rej tu na otoku, predno bi dočakal vnukov. Ej ti 
ubogi inoj sinček ! Xa zadnje bodeš še moral preživeti vse svoje življenje 

* Kuliiiiii SI' iiiienujo odkupniiia. kl jo inom žimiIii <lati za novest« njonemu 
oveUi. 



344 

brez žene. Glej, tu so se našli „dobri Ijudje", obljubili so mu dati na- 
grado za „uslugo'*. Stvar je bila tako lepo, dobro osnovana^ a pone- 
srečila se je, sami so padli v past. Težko, težko mi je ločiti se od tebe. 
dete drago, a moralo se bo zgoditi. Boljše je, da životarim tukaj jaz 
sam, da končam samotno, tebe pa pustim k Hakim - Muratu ali h komu 
drugemu . . . Pojdi, dobi si jo sam, kjer znaš ... Saj si jo je tuđi 
tvoj oče o svojem času sam dobil, dasiravno ne k sreči, no pri tebi- je 
drugače. V meni, prokletem verolomci, odzivajo se tuje solze. Gospod 
me je kaznoval, no na tebi, mladeneč, ne leži prokletja. Ti bodi, kamor 
ti drago, z Bogom, hodi srečno!" 

Kakor ogenj begajo te misli po glavi staremu Džuldašu, in suhi 
ustni mu spremljate vedno te misli. Beseda: „hodi" sliSi se ćelo jasno. 
„Mamet, a Mamet!'* 
„Kaj — hočeš — oče?'* dejal je sin v presledkih skozi zobe. 

„Hodi, golobček moj, hodi, kamor ti drago! Pusti mene starčeka, 
pusti ! Pojdi k Hakim - Muratu, ali pa idi v Merv in pozvedi pri mulu 
Zafiru, ali še živi Ulluhan Berdi? Će je še živ, poišći ga in spomni ga 
na „Ivana Volka" ..." 

„Kdo pa je ta Ivan Volk?" dvignol je Mamet glavo. 

„To je . . . vidiš, moj dragi . . . to je . . ." 

Starček postaja nemiren. 

„To je neki znauee. Tebi je to vse enako; njega;* ni več; on je 
umri . . . da . . . umri. Ta Ivan Volk je umri kot starček, njega ni 
več na svetu." 

„Nu, dobro!" 

„Tako tedaj pojdi k Ulluhanu, spomni ga na to, kar sem ti rekel. 
Reci mu, da če še ni pozabil starih Volčjih uslug, naj te sprejme pod 
svojo streho in vzame s seboj na napade na kizilbaško mejo ali tuđi 
kam drugam. Ti si krepek mladeneč, iz tebe bode nastal znaten junak ; 
takega korenjaka ne bode odgnal Ulluhan. Tako, pojdi; a jaz . . ." 

Starček se je stresel, obraz se mu je zgrbančil. Majhne, vnete 
oči 80 se mu skrčile popolnoma; še bolj globoko ste se udrli očesni 
votlini in iz njih so se poeedile solze, polivaje se po krivih starčevih 
gubah. 

„No, pojdem !" dejal je hladno Mamet in se obrnol proč. 

„No, pojdem!" ponovil je še enkrat, ali tako je kriknol, da bi ga 
bil lahko slišal na drugi breg. Potem je vstal, stegnol se, pogledal po 
strani na očeta in na enkrat mu je prišlo v glavo, da mu treba nove 
ribolovne vrše. Tu je ležalo narezano trstje ; Mamet je počenol k njemu. 



345 

jel ga viti, vihati, podvezavati, zapletati in pođrezavati. Će bi vedno 
tako priđno đelal, končal bi dnevno delo v enej uri. 

„Stopaj, golob čisti, stopaj!" dejal mu je zopet Ijubeznivo Džuldaš. 

„Saj pojdem!" trdil je svojo Mamet, s trstjem se ukvarjajoč. 

IV. 

Prošel je ćeli teden za tem skupnim odlokom, a priprave na pot 
nišo nič kaj napredovale. Molči oče, molči sin. Dnevi jima teko po 
starem. Lovita ribe, jih sušita ter topita somovje salo. Prazna je reka 
Amu, — ne vidi se na njej niti eden popotni čoln ne od vzgor ne od 
vzdol. Prazni in mrtvi so ti peščeni bregovi, prazne in mrtve za njimi 
razprostirajoče se pustinje. In Bog ve, koliko časa bi še bilo to 
trpelo, da se ni pripetilo nekaj popolnoma nepričakovanega, nenadnega. 

Enkrat, zjutraj zgodaj, pri solnčnem vzhodu, ko je zlatista odeja 
jutranje megle pokrivala vso okolico in so se v daljavi spojali z meglo 
kot biseri lesketajoči se rečni valovi, začujejo se na enkrat od zapadne 
strani, kakor od sredine reke, ne od brega, čudni glasovi. Zdelo se je, 
kakor da bi kdo konje poganjal ; čulo se je tuđi trudno prhanje plavajo- 
čega konja — prhanje vse drugačno kakor na suhem, nekako posebno. 
Za tem na enkrat nekak krik, krik ne otročji in ne ovčji. Zopet poga- 
njajoč glas, zvočni vzplesk vode. Da kako čudo je to? 

V megli ne vidi se ničesar, a sliši se dobro. Čuje se, kakor bi 
se nekaj približavalo in zopet oddaljevalo. V zraku je tiho ; kakor mirna, 
nema stena stoji tu zlatisto - rudečkasta megla — ona ušesa ne prevari. 
Ta nezapopadni zvok ne dozdeva se jima samo, ne slišita ga v snu, 
ampak čujeta ga v resnici oče in sin, in brzo je pripravljen čoln, da se 
prepričata in pogledata od blizu, kaj je to. 

Sedla sta va-nj — odplula. 

„Gledi, gledi!" šepeče starček; „ravno so dospeli v curek, več od 
pol vrste nišo od naju." 

Oči starčeve, če so tuđi kakor mrtve, vidijo bolje od mladenčevih. 

„Gledi," dejaJ je on Mametu. „Tamkaj le plavajo, spravljajo se z 
onega brega. Četvero do šestero konj plava. Konji, gledi, so nato- 
vorjeni." 

Sedaj vidi tuđi Mamet, da plavajo od ruskega brega sem. Konjem 
so ob straneh privezani veliki šapi trstja, da bi vzdržavali živino nad 
vodo. Ljudje plavajo sami in se konjem drže za repe. Na hrbtih konj- 
skih so res tovori, in ne mali. No glej, tam se giblje nekaj živega, vidi 
se nekaj takega, kakor kopje; tam se je zopet nekaj mednega zabli- 
skalo, brenknolo tako zvoneče, tako sladko, kakor bi s srebernim zvo- 
nom zazvonilo. 

24 



346 

Sope prhajo konji in razbijajo s prsimi penasto brazdo, sikajo in 
pokrikavajo te človeske glave, ki se nad vodo preinikajo. Kakor sence 
plavajo nad vodo. 

Naša ribiča bila bi rada veslala bliže, no bala sta se: kdo jih 
pozna, kdo ve, kaki Ijudje so to in s čim se pečajo. Glavna beda je, 
da so z ruskega brega. 

Počakala sta nekoliko. Oni se oddaljajo vedno bolj in bolj, že so 
dospeli do nasprotnega brega; sliši se, kako je prednji konj dosegel 
dno pod seboj, da je jel visoko kolena dvigati in kako lete brizge na 
vse strani. 

„Oho — ho — ho!" začuje se zopet, ne jok in ne ovčje beketanje. 

„Pojdiva domii, pustiva jih, kamor jim drago !** dejal je stari 
Džuldaš. 

Mamet po svojej navadi molči, samo oči se mu žare; prsi se dvi- 
gajo težko: zagledal se je v stran, kamor so se skrile te čudne, sum- 
Ijive sence. 

Vendar sta se vrnola domii na svoj otok. 

Dan je prošel v svojem navadnem redu; v svojem redu prošla je 
tuđi noč, a na jutro prišli so k njima neznani gostje. 

Priplavala sta na otok dva konjika ravno na tak način, s podveza- 
nim trstjem, in jela izpraševati ribiča. Povedala sta, da so napađli 
rusko karavano med Šurahanom in Kazaljo, pobrali kar jim je „Bog 
poslal" in zdaj se vračajo domii. Vse je šio po sreči, a zdaj se jim je 
pripetila nezgoda. Nočevali so namreč tukaj blizu brega, konji so bili 
vsi utrujeni in tuđi oni sami ob vse moči. Imeli so pri sebi zaplenjeno 
Rusinjo; mislili so si, sedaj ne more uiti nikamor, osobito ker je Amu- 
Darja že za hrbtom, in pustili so jo po noči brez straže ter jej poleg tega 
še razvezali roki. No in ravno ta ženska ušla jim je po noči. „Ali je 
ništa nemara vidva videla?" 

„Ali sta že preiskala breg?" poprašal ju je starec. 

„Kako bi ga ne bila preiskala. Obe strani otoka sva obhodila, 
objezdila več, kakor more človek v enej noči prehoditi." 

„Kaj pa, če je na zadnje utonola?" 

„Že sama jela sva na to misliti. Vendar sva še hotela tukaj popra- 
šati, ali se ona ni morda tu kje skrila?" 

„Ne, tii je ni bilo. Bila bi jo videla; kako ne," dejal je starček 
pogledujoč po strani na sina. 

Ta je nabral grozno obrvi ; kar z očmi bi požrl razcapana, pre- 
močena gosta. 

„Kaj pa imata tukaj, ribe, ni li res?" dejal je eden njiju. 

„Vsaj vidiš kaj," zamrmral je Mamet in krepko stisnol v roko 
železni maček ter se pripravil na boj. 



347 

Drugi je jel, ne da bi vprašal, trgati z drogov ribe, ki so se sušile, 
ter jih nositi in privezavati k sedlu. 

Đžuldaš je šepnol še o pravem času sinu : 

„Ne brani jima, naj vzameta, samo da naju pustita v miru." 

Če bi oče ne bil tega izrekel sinu na uho, gotovo bi bil on jel 
udrihati z mačkom po tujcih; čeljusti so mu že drhtele od jeze. 

„Ah, saj pravim, to je nesreča!" vzdihoval je Turkmen in s tatin- 
skim pogledom meril kotel, „da ga ne moreva vzeti s seboj." 

„Oe bi bil meden, zakaj ne, a je železen ; zamoril bi samo konja 
pod njim in stal bi naju drago. ** 

„Da, prijatelj, midva nisva videla va.^e ubežnice," rekel je Džuldaš. 

„Ej da, vrag z njo! Saj bi bila tako med potem poginola; bila 
je suha in prav slaba; v Mervu bi nihče še par tiP ne dal za njo." 

Posedela sta še malo nezvana gosta pri naših ribičih, nabrala rib, 
seveda brez plačila, odnesla strgano plahto, ki je ležala tam in ne bila 
skrita, češ dobra bode namesto potnika (plahta iz klobučine) pod sedlo, 
kajti enemu konju bil se je na potu hrbet odrgnol. 

Šla sta, kakor sta prišla, v plav, a vendar sta prehodila ves otok 
od konca do kraja. 

(Dalje priđe.) 



Napitnica. 



Dežela kranjska, gorotanska, Trobojnica vihra pred nami, 

Primorje milo, Štirska naša; Pa<'^ vse, bodo<?iiost, zmago jasno 

Oj zemlja šima, vseslovanska — Mi z njo si pridobimo sami. 

Spodobi prva se ti čaša! Proslavimo si Slavo, mater krasno. 

Do neba glas naj se vali: Zato trobojnica vibrdj 

Slovan, Slovan, naj v vek živi! Mi t<5bi napijemo zdaj! 

Od bratov res nas meja loći, 
A meja src vezi ne zruSi. 
V ljubavi spajajo se vroči — 
Će svet se nad Slovanom kruši! 
Slovanska sloga pa^ zato 
Naš up naj, zmaga naša bo! 

J. Kostanjevec. 



* Tila — buharski zlati denar za 15-37 frankov. 



24* 



348 



Božja poez\ja. 

Vecni Bog na zlatom stoli „Na planine sini tuđi 

Spušća doli žarek zlat: „In obrddi cvet in c?et; 

„Kodi blagost, rodi sad, „Sini y gozda senćni svet 

„A nikar ne rodi boli! „In zelenje mu obudi!** — 

„Želei sem in moja želja Sine žar na polje bujno 

„Ti rodila zlat je srit; In rodi mu zlati klas; 

„Iz dobrot si mojih zlit, Sine na pogorja pas 

„Zvit iz sret^ in veselja. In rodi mu vino rujno. 

„Sini dol na polje bujno Na planine tuđi leže 

„In obrddi zlati klas; In rodi jim cvet in cvet; 

„Sini na pogorja pas Sine v gozda senćni svet 

„In obrddi vino rujno! In rodi zelenje sveže. 

Ko pa žar se t4 razvija, 
Ouj! šepeče vsaka stvar: 
„To ni jasni solnćni žar, 
„To je — božja poezija!" .... 

A. Funtek. 



Narodne pripovedke. 

Priobćuje Mat. Va^avec, 

51. Muž kaci mleko nosil. 

(Varaždin.) 

fak je bil jeden človek, išel je v šumu drva cepat. Kak je štel jeno 
. .^. drevo odseči, onda se je kaca iz drva skotnula pa mu veli: ti si 
siromak, daj ti meni donesi saki den jeden lonec mleka i to pred sun- 
cem. On je donesel i kaca mu je saki put pustila jenu škudu i to je 
bilo jeniu dobro. Žena ga je pitala: a gde to ti jemleš? On joj odgo- 
vori: kaj to te briga. Jeden den je zamudil pa neje donesel. Onda se 
stane pak ide kravu dojit pa je nesel, ali vre je bila kaca vucrknjena. 
On se je plakal nad njom, da ne bu više penez ostavila i zel ju je pa 
ju je del vu lonec vu tu mleku pa je zakopal na svojem grunto. Drugi 
den kak se je stal, videl je strahovito veliki grad; puno šega je bilo 
nutri. On je mislil, odkud je ov grad pa se je zmislil, da je iz one kace 
to zraslo. Nu on neje nikomu to povedal, neg je rekel, da koj bude 



349 

zgodil, ođkud je ov grad, da bude njegov, ako ne bu zgodil, onda mora 
sto forinti platiti. Došlo je puno ljudi i gospode već od leto dan 
daleko ali nijeden neje zgodil a saki je moral sto forinti dati, tak da 
je vre imel tuliko penez, da je iskopal jenu veliku jamu, kam je peneze 
deval. Njegva žena ga jen put pita : prosim te, dragi moj muž, poveč ti 
meni, odkud je ov grad. On joj neje štel povedati, nu žena mu neje 
dala mira, da joj je moral povedati, a ona je imela jenoga školnika 
rada, pa je ov školnik pital nju, da odkud je ov grad? ako ti meni 
poveS, mi bumo lepo živeli, ti ne buš niš delala, nego lepo živela kakti 
grofica, a muža bumo stirali. Ona mu je povedala, a on ide zgadjat i 
zgadjal je dugo a onda veli : ne bi li tak bilo : ti si ižel v šumu drva 
cepat pa kak si štel odseči pa je jena kaca iz drva se potegnula, a ti 
si njoj saki den pred suncom mleka donesel a jeden put si zamudil pa 
ti je vucrkla a ti si ju zakopal. Muž mu odgovori: je, istina je. Škol- 
nik je muža pretiral pa mu je dal iz železa napraviti škorne pedeset 
funti težke pa mu je rekel, da naj dojde onda nazad, kad bu je rezdrl. 
Muž je odišel i došel je do jenoga prelaza a tam nemre prek pak se 
plaće. Dojde jeden bogec a to je bil Bog pa ga pita : kaj se ti plačeš V 
On mu veli, da ima prežmehke čizme. Bogec pita: a gdo ti je to dal 
i kak je to bilo? On mu se pove a bogec veli: idi nazad pa reći da 
još neje njegov grad, nego naj pređi pove, da odkud bude zutra sunce 
zišlo a kud zašlo. On je išel brzo nazad. Vre su bile straže kakti kak- 
voga grofa. On ide nutri pa veli: još neje ov grad tvoj, nego moraš 
pređi znati, odkud bu zutra sunce zišlo a kud bu zašlo. J^kolnik veli: 
kaj ti muž, ti buš mene vučil, odkud bu sunce zišlo a kud zašlo? odkud 
je i saki put. Nu zutra su pazili, a sunce, kud je drugda zašlo, tam je 
zišlo, a odkud je drugda zišlo, tam je zašlo. Hajde školnik vun iz 
grada. Onda je mužek gospoduval a ženu je strelil. 

52. Konj, sabla, robača. ' 

(Varaždin.) 

Tak je bil jen pot jen človek, koj si je išel službu iskat. On je 
došel k tolvajom, oni su ga mam v službu želi pak su mu rekli, da bu 
on delal to, kaj i oni. V jutro se tolvaji staneju i on odide ž njimi na 
ravbarijo. Drugo se jutro pak tolvaji staneju, ali on ne čul i gda se 
zbudi, vidi da su odišli, pak si misli, da budu ž njim zlo vćinili, ako 
ostane. On misli, jeli bi sobom peneze ael ali govedino. On zeme gove- 
dine dva komade, kajti si je mislil da, ako bi zel peneze, bi ga morti 



' Priineri Valjavec Prip. „Husar Mato**, str. 21H, in „Pepek s sabloj** v va- 
raždiuskem izvestji 1. 1876., str. 24 — 26. 



360 

vlovili pak zatukli. Ide dugo po šumi dok je došel do jenoga potoka. 
Na uiostu su dva psi stražili jen z jedne a drugi z druge strane. On 
da sakomu psu jen komad i tak je odišel prek i došel do jenoga grada. 
Tu je taki notri isel. Kak je v piTO hižo došel, videl je lepoga svet- 
loga konja. Ide v drugo hižo, tu je videl jeno dogo robačo, v trejti je 
videl jeno sablo a v četrti hiži videl je jenoga starca koj je na posteli 
ležal a to je bil Bog. On ga taki za službu prosil a starec mu jo dal. 
On je tam deset let služil. Starec ga pita, kaj on oče. On mu odgo- 
vori, da kaj mu on da, a starec mu je dal onoga konja, ono sablo i 
ono robaco. On odjaše i dojde do jenoga cara. Ov ga taki zel za 
cara, kaj bu mesto njega caruval i da se ž njegvom čerjom oženi. Či 
ovoga cara taki je pisala svomu šocu drugomu caru, da naj boj počme. 
Car pita ovoga, kuliko oče soldatov, a on mu veli četirideset pet. Car 
mu da. Gda su se zestali, prekriži ov svojom sablom soldate drugoga 
cara i si su mu opali a njegovi su ostali. I drugi pot tak i trejti pot 
tak. Onda pisal je car svoji šoci, da naj mu zeme robačo i sablo. Tak 
je i bilo. Ov ide v boj, on drugi car prekriži soldate ovoga človeka i 
si su mu opali. Tak je bilo i drugi pot i trejti a četrti pot raseče ga 
na komade male i konju obesi v plahto zvezane na vrat. Konj ga taki 
k onomu starcu odnesel. Starec ga nazad zloži i zešpota ga zakaj se s 
pucami spravla. Vezda odide nazad k onomu caru, a car bil se je vre 
š čerjum toga cara oženil. On mladi car kupi od njega konja za pet- 
sto forinti pak se počel ženi faliti, kak je lepoga konja kupil. Ona mu 
reče, da jako smrdi i da mu mora glavo odseči. Jeni puci ga bilo jako 
milo pak ga na veke hodila gledat. Konj ji reče, da bi mu ona mogla 
pomoči, ako bi onda, gda mu budu glavu sekli, fortuf širom držala. To 
je ona včinila i kak ji kapla krvi špricne na foituf, foi-tuf pod obloke 
zakopa a drugo jutro zrase iz onoga fortufa lepo visoko dišeče drevo. 
Cesarica je taki rekla svomu caru, da mora ono drevo vseči, ar da 
smrdi tak kak i on, koj bi moral njeni mož biti. Oni puci je pak se 
ono drevo mililo, a drevo ji veli, da naj širom fortuf drži, gda budu 
drevo sekli, pak kak ji jen iver v fortuf dukne, ona naj iver vu vodo 
hiti. Ona je tak napravila, hiti iver vu vodo i postane zlata raca. Puca 
pokaže raco caru, on jo je išel strelat i streli a raca počne se prenjav- 
lati kak da mrtva bila. Car sleče ono dogo robačo s sebe, dukne v 
vodo a raca se pretvori v konja, konj vun dukne, a taki je tu i on 
človek bil pa zeme robačo i sablo, sede na konja, caru odseče glavo i 
oženi se s cesaricom. 



361 



53. Pozoj postal človek. 

(Varaždin.) 

Bil je jeden človek, imel je tri ceri. Dve su ga odurjavale a jedna 
ga je rada imela. Ov otec odhajal je od hiže i pital je naj starešu 
ćer, kaj bi rada, kaj bi ji donesel. Naj stareša mu je rekla: kaj bi ti 
stari smrad donesel? Otec veli: samo reci, kaj očeš, ja ti donesem. 
Rekla je, da oče zlatom štikanu opravu. Sredja mu je rekla, da ji 
naj donese srebrom štikanu, a naj mlajša mu je rekla, da oče šipek rožu. 
To je bilo vu zimi. Otec je išel. Noč ga je zastigla i došel je vu zakleti 
grad. Konja si je del vu štalu i išel je gor. Sega je puno bilo a 
nikoga živučega. On se prestraši i išel je doli a doli je našel pozoja, 
koj bil tak velik, kak ćelu dvorišče. On se prestraši, da je opal. Nu 
pozoj reče: ne straši se, samo idi gor, tam ti bu se pripravleno jesti i 
piti i postela raspravlena. Ti se napi i naječ pak se v jutro stani. On 
se je stal i išel je doli. Pozoj ga zapita: kaj si ti tvojim cerim obečal, 
da jim buš donesel? On je povedal. Pozoj mu veli: idi ti samo gor, 
tam buš videl vu četrtem romaru se zloženo, ali naj mlajšoj ceri reci, 
da mora sim dojti, ako ne bu došla, ne bu za te dobro. Kad je on 
došel dimo, donesel je se ovo, kaj su mu zapovedale. One su se vese- 
lile. Naj mlajšoj je pak rekel. da mora iti služit tam, tam bu imela se 
tak oprave, kak su i ove dobile. Ona privoli na to, a otec ju je od- 
pelal tam a on je odišel odonud, ona je sama tam ostala i vidla je 
šega puno a nikoga živučega. Na večer došel je jeden pozoj. Ona se 
je prestrašila, nu on ji veli: naj se strašiti, devojčica, ja ti niš nečem, 
ti imaš šega dosta piti i jesti i saki večer je došel k njoj na spomenek. 
Dal ji je zlati prstan, a ona ga je prosila, da bi ju štel pustiti dimo 
svojim sestram. On ji je rekel, da naj nejde, ar bi ji prstan žele. Ona 
reče : nikaj zato, ja jim ga ne dam. A on je rekel, da ji budu ga žele 
ako drugda ne, onda gda bu išla spat. Ona je došla dimo, a sestre su 
ju mam prosile za prstan, a ona jim neje štela dati ga. Onda su ji ga 
žele, gda je išla spat. Drugi den došla je kočija po nju, a sestre nisu 
ji štele prstan dati. Onda jih je otec i ona prosila, plakali su se, nu 
stopram onda ji je jena dala ga. Ali ona je vuru vre zamudila. Došel je 
večer, pozoja ga ni. Onda se je jako plakala. Drugi večer ga opet ne 
ga. (ida je došlo jutro, gledala je čez oblok i zagledala jenu šipek rožu. 
Bejžala je po nju i gda je štela ju vtrči, pozoj glavu porine. Ona 
krikne: ah moj pozoj, gde si? On ji reče: ja sem znal, da ti ga budu 
žele, nu naj ti bu za vezda, ja ti oprostim. I večer je došel na spo- 
menek k njoj i rekel je, da se naj nika ne straši, da bude po noči 
veliko hrupanje. Ti se pokri i gledi mirno. Po noči počelo je veliko 



352 

hinipanje po najžu, onda su došli v hižu prez glave pak su se tu kar- 
tali, kuglali i z mi-tvečkemi glavarai naraitavali. Ali ona samo gledi, na 
jen put je jeden joj hitil glavu vu jejno glavn, ali ona neje nika rekla. 
Za tem bilo je 'se tiho i v jutro vidla je kre sebe jednoga lepoga čio- 
veka, a pod postelom pozojovu kožu a vani se je čulo lepo popevanje. 
Tak je ona grad oslobodila, onda su se zdali i bile su gosti. 

54. Dva čedniva i eden nouri brat. 

(Noršinci na Ogerskeui.) 

Ednouk so bilij trij brati. Dva starejšiva sta mlajšega za nouroga 
držala. Starejšiva sta si ednouk gučala, da ta šla gouske kradnot. 
Mlajši je tou čUo pa je odišao k tistomi gospodari, šteroga so gouske 
bile. Te brat je pravo, da prijdeta gouske kradnot dva brata, da ka 
njemi da, da de on stražo. On je pravo, da njemi da dobro več^rjo i 
naj lepšega gosaka. Brat si je ztto edne klejšče pa odišao v štalo, gde 
80 gouske bile. Gda sta brata prišla kradnot pa gđa je eden notri 
stoupo, prijao je ednoga za nous s sklejšči a on zakričij : ete gouske 
tfnok grizejo. V gojdno, gda je nouri prinesao gosaka, pravo je eden 
drtijgomi: vijdiš, nouri je vkradno a mtiva nej. Zatim sta si palik gu- 
čala, da ta šla konje kradnot. Nouri odijde palik k tistomi veili, čidi 
80 konji bilij pa se pogodij palik za večerjo i naj lepšega konja. Gda 
sta prišla, vdari ednoga z ednov trejskov po glavi a on zakričij: eti 
konji trnok brcajo, pa sta odišla. V gojdno je te palik konja prignao 
a brata sta si gučala: nouri je vkradno a miiva nej. Zatim ga je gnao 
na senje pa prijde v eden loug, gde je eden brejst škrijpao, a nouri je 
mislo, da je tou kiipec pa se je pogajao ž njim. Gda je brejst zaškrijpao, 
on vsigdar pravo, da ne da za telko. Zatim je pravo: dobro, da mi 
ne ščeš povedati, jas ti eti njam konja pa vUtro prijdem po pejneze, či 
mi ne daš, te te doli vsičera. On prijde driljgi den pa je nej najšao 
konja, ar ga je vuk pojo. Te ga doli vsiče a notri najde dosta pejnez. 
On odnese domou i pokazao bratom a oni so pravli, da naj ide k popi 
po tanjer. A pop ga je pitao, zakaj ntlcajo. On je pa povedao, da do 
si pejneze talali. Zdaj so njemi brati pravli, da naj ide k dveram, či 
pop prijde, da ga notri ne plistij. A nouri si je edno trejsko zuo pu 
gda je pop prišao, vdaro ga je po glavi, zdaj je pravo bratom : popa 
sam l)ujo. A oni so njemi pravli, zakaj je tou napravo. Zatim so popa 
odnesli v klejt, a gda je v nedelo zvouno k meši, pribežij nouri v cer- 
kev pa povej liidem : pop v našoj klt-jti spij. Liidi pridejo v kkyt pa 
vidijo edno nntvu tele, štero sta njej^oviva brata bujla, ar stii njeva že 
prvle znala, da on tou povej llidem, a popa sta v parmo odnesla. Sledi 
so si slamo talali. Čedniva sta doubila pri kraji a nouri na srejdi, a 



353 

na srejdi je pop btto. Nouri je ztio popa pa ođnesao v eđno zelje, v 
edno rokou njemi je djao sekero a edno je tak naravnao, kak da bi 
šteo za edno glavou zelja držati. Zatim odijde k verti, čido je tou 
zelje bilou, da eden njegovo zelje kradne. Vert odbežij ta pa Ittčij 
sekero v njega a pop se je prevrgao. Zdaj je pravo nouri: ka ste tou 
napravli, ka ste popa bujli? a vert njemi je pravo, da njemi da stou 
rajnski, či nikomi ne povej. Nouri je privolo tak. Sledi ga je palik 
odnesao na edno črešnjo, dene njemi edno t6rl>o na šinjek. On odbižij 
palik k tistorai verti, čida je ta črežnja bijla. Te vert Ittčij eden bot v 
njega i doli se je prevrgao. Te njemi obeča palik stou rajnski, da naj 
nikomi ne povej. Gda je nouri že dosta huncvotarij napravo, odišao je 
domou pa je si-ečnejše žijvo nego čedniva. 



našem literarnem gospodarstvu. 

Spisal France Podgomik. 
(Dalje.) 

parod, kakor je sestavljavec tega razgovora že drugod načelno po- 
udarjal, je treba po danaslnjih razmerah dosledno deliti glede na vse 
naobraženje V om i ka no, jako omejeno manjini no in veliko večino 
priprostega naroda. Po tem načelu imamo že dva literarna glavna 
zavoda osnovana, družbo sv. Mohorja in Slovensko Matieo, 
prvo za narod prek in prek, drugo pa za razumništvo slovensko. Po 
tem načelu so po notranjosti in po pisavi tuđi naši leposlovni in znan- 
stveni časopisi bolj omikanemu delu naroda odmerjeni. Ako so literarni 
voditelji narodu to dobro pogodili, čuditi se je, da bi glede na pokra- 
jinske liste to pravilo zanemarjali. 

Naša literatura ima najmanj povoda, da bi se ravnala po obče 
vladajočem svstemu, ki skrbi v prvej vrsti in v največjej meri za peščico 
bogatinov, v tem ko ima za težake in narode na široko samo odmečke. 
llazven družbe sv. Mohorja pa je slovenska literatura narod na široko 
veliko preveč tuđi politično in v obče z neprimerno obliko novinstva 
prezirala. Omikanci naši se ne smejo prištevati bogatinom nacijonalno- 
ekonomskega sjstema, ki ima doslej veljavo, in tožaki ali priprosti narod 
se iie smejo prezirati v nobtMiein vužnem delu littMarnih podjetij. A 
doslej se je vedla naša politična in novinarska literatura na slovenskem 
trgu, — V prvcrj vrsti na svojo lastno škodo, — kakor da bi imeli du- 
ševne, ob enem gmotno preskrbljene kapitaliste iia enej strani, na drugej 



354 

pa helote, na ktere se nikakor ni literarno ozirati. Ta zaslepljeni, 
literarno-aristokratski duh, ki se je žalibog tuđi pri 
bratih Hrvatih jako zagresil glede na pravo narodno 
literaturo, zakrivilje tor ej za velik del neprestano ali 
permanentno hiranje in večne krize naših literarnih 
podjetij V obče. Glede na knjige skrbi vsaj družba sv. Mohorja za 
narod na široko; glede na časnike pa ni se nobenega, Id bi istemu 
širšemu narodu popolnoma ugajal. V tem oziru se na boljšo stran 
odlikujejo doslej najbolj „Brencelj**, „Mir'* in „Slovenski Gospodar". 

Vsi ćasniki tedaj, o kterih se ve, da jih ima uživati bolj priprosti 
narod, nego razumništvo, morajo skrbeti za primerne snovi in za pri- 
prosto, odlično popularno pisavo, nad ktero se omikancem ni izpođti- 
kati, če so prisiljeni tuđi oni sami iz tistih listov zajemati. Komur je 
to težavno, naj svojo nezadovoljnost žrtvuje v zavesti obče narodove 
koristi. Tu je požrtvovalnost, če je kaka, na pravem mestu. 

Tuđi mora literarnim močem slovenskim znano biti, da je še v 
našem narodu humoristična žila, ktero podpira ironija in 
sarkazem, v polnej meri. Te lastnosti se je treba pisa- 
teljem močneje spominjati, in mi se jako čudimo, da oni, sami 
iz naroda vzrastli, veliko premalo tej lastnosti odgovaijajočih oblik 
stvarjajo, bodisi v knjigi, bodisi v novinah. Glede na probudo in glede 
na nadaljni narodov pouk se ne dajo preceniti ravno humoristične in 
ironične oblike. Sicer je dovolj, da važno literarno načelo, sosebno v 
narodovo korist na široko, tukaj poudarjamo in ob enem za ta del ter- 
jamo, da se naši humoristični listi tuđi iz tega uzroka v eno samo pod- 
jetje združijo ter se pisatelji te in enake vrste iz vseh pokrajin istega 
podjetja z izdatno podporo oklenejo. Ravno humoristične liste bi bilo 
glede na omikance in neomikance najabotnejše cepiti na dve strani, kaj 
li še na več podjetij deliti ! Naj rajši, kakor je bilo že na drugem 
mestu priporočeno, en sam list po večkrat izhaja, ter ga naj naobra- 
ženstvo podpira, da se razširi v vse kroge navzgor in navzdol. In če 
je kdaj v listu kaj snovi, ktere prostak zaradi političnega ali družbin- 
skega nepoznanja po naključji ne razume, je to izjema, ktera nikakor 
ni močna dovolj, da bi morali omikanci posebej humorističen list za-se 
zahtevati. Dunaj na pr. je pač velik tuđi glede na čitatelje humori- 
stičnih listov; a višji in nižji krogi radi prebirajo doslej dobro uredo- 
vani humoristični list „Kikeriki"*, kteri v resnici ustreza navzgor in 
navzdol še ćelo daleč črez meje, ktere si je določil list. 

Nam je tedaj potreben eden sam humorističen list, dobro na vse 
strani podprt, in to toliko bolj, ker tuđi priprostemu narodu po dolž- 
nosti namenjeni pokrajinski listi izporočajo veliko premalo zabavnega, 
humorističnega gradiva istemu narodu. Na to se nekaj in najbolj ozirata 



365 

zopet celovšld „Mir" iii pa mariborski „Slovenski Gospodar", ktera tuđi 
smešnice iii enake snovi objavljata. Poseben zgled daje v tem oziru 
hrvatski list „Naša Sloga", ki se tiska v Trstu za isterske Hrvate, 
ktere po izvrstnih potih probuja in vodi. Humoristično stran smo mi 
tukaj se posebej zato naglašali, ker se nam dozdeva, kakor da bi Se 
ćelo naši omikanci ne umeli prav velikoga pomena te vrste literaturne ; 
vsaj drugače bi morali oni tako literaturo bolje podpirati, nego se to 
sedaj godi. 

To, da se je doslej vsled neprimerne časniške organizacije narod 
na široko zanemarjal, je velik uzrok, da je narodova politična zavest še 
veliko premalo razvita, in videti je, kakor da bi se poslednja gibala v 
meglenem zaduhlem ozračji, v kterem ni slišati čistih glasov. Narod na 
široko sedaj bolj sluti, nego da bi gojil jasne pojmove o vrednosti svojih 
državljanskih pravic in narodne samostojne zavesti. Zato so politični in 
narodni naši voditelji v strahu, da bi ob volitvah propadli, kedar koli 
nasprotni veter potegne v dotične kraje in okraje. Ko bi bil narod 
zares tuđi na široko probujen, ne delali bi nasprotniki in ne računali z 
njim kot z mrtvo maso, ktero je možno s slepo mehanično silo sukati 
sem ter tja in preobračati. Ne doživeli bi novic, da smejo tu pa tam 
narodovi najhujši nasprotniki volilce samo nekoliko opiti, pa dosežejo 
svoje naklepe; ne doživeli bi, da se voditelji naših središč varajo o 
celih okrajih, ktere najprej razglašajo kot polnc politične in narodne 
zavesti, a po propadu obsojajo je ne kot zavedne, ampak kot zavedene 
ali take, ktere vsaka sapa presukne na nasprotno stran. Ugovor, da se 
tuđi drugod tako godi, ne sme za nas veljati, ker mi smo maloštevilni ; 
nam je zaradi tega gledati, da se na znotraj ali intenzivno toliko bolje 
okrepimo ali z drugimi besedami, pri nas se mora narod na široko 
probuditi, da se postavi vsak mozak v vrsto političnih vojščakov. Sicer 
pa ni res, da je politična zavest tuđi po drugod blizu enako na slabem. 
Da se ozremo samo po Avstriji: na Českem politični in narodni vodi- 
telji ne dozive tako grenkih skušenj, kakor pri nas; ali češki narod ni 
samo velik, ampak on je tuđi glede na narodne liste bolje preskrbljen, ki 
narodu na široko primerne hrane delć. Na Ceskem ni brati, da bi bila 
narodna probujenost podobna peni, ki se takoj razprši ; kajti narod 
prebira njemu namenjene in v resnici za -nj primerno osnovane liste. 
Kaj pa pri nas? Zadovoljni smo, da biramo s poprečnimi oCK) naročniki 
enega lista, in smo onemogli, da bi jih izdatnejše pomnožili za eden list ! 
Cena je previsoka, da je narod navzdol ne zmore ; a cene se ne morejo 
znižati, ker so listi osnovani za pomešano občinstvo, največ za višje 
bogove, a teh je tuđi za vladanje v novinskem svetu premalo, in pri 
nas 80 še, v nasprotji z voditelji drugih Ijudstev, sami na sebi ubogi, 



356 

preubogi. Torej večni kolobar zaradi nesrečne desorganizacije in ne- 
prikladnosti ! 

Ljubljana šteje toliko listov, a ona snuje najma nj priklađ* 
nih listov za ma nj omikani del narodove većine. Ona hoće 
in bi imela uplivati s političnimi glasili na vse pokrajine; ali ona sama 
ćelo kranjsko deželo glede na širši narod jako zanemarja, in vse druge 
pokrajine so še pri sedanjem časniškem brezredji z listi za narod 
navzdol boljše preskrbljene, nego Kranjska. Mi se nikakor ne čudimo, 
ne da so sploh, ampak da so še le sedaj sklenoli Dolenjci izđajati lasteu 
list za kmetijske in druge potrebe priprostega naroda. Mi obsojujemo 
pomnoženje pokrajinskih listov za eno in isto deželo ; ali dokler se čas- 
ništvo ne preustroji, je množenje te vrste samo nasledek brez- 
redja. V resnici, ko bi se bilo slovensko središče oziralo bolje na pri- 
prosti narod v novinskej literaturi, ne štela bi tuđi ravno Kranjska 
toliko nezavednega naroda, naj si že bo na Gorenjskem, Notranjskem 
ali pa na Dolenjskem. Iz vsega tega pa se razvidi, kako pregrešno in 
napačno je krmiti samo višje občinstvo, a verue tlačane popolnoma. za- 
nemarjati. Še kmetijski listi, ki so veiidar že po besedi za kmete, pogo- 
stoma previsoko s katedre pišejo in se do ćela spozabijo, da se narod 
poprek ni učil kemićnih formul in preumetnih terminov. Politični pokra- 
jinski listi pa se še posebej vedejo tako, kakor da bi priprosti narod 
sam poznal državne in deželne zakone ter državljanske pravice kore- 
nito in nadrobno, ne preudarjajoč, da je treba narod zopet in zopet 
pouče vati o osnovnih političnih in enakovrstnih pojmih in posta vah. Vse 
to se opušča večinoma zaradi neopravičenih zahtev omikanih 
naročnikov in vsled krive sestave vsega novinstva. 

Kedar se bodo naši časniki načelno delili v glasila za naobražence 
in V tednike za širši narod, potem še le naj pričakujejo, da jih bo možno 
razširjevati med narodom v večjej meri. Po tej razdelitvi se zopet 
stroški za časopisje zmanjšajo ter prihranijo za nakupovanje doslej pre- 
več V stran potisnene domače knjige. Še večji leposlovui proizvodi bi 
smeli iz predelov leposlovnih časopisov posloviti se ter zahajati takoj 
V celotah po potu samostojnih zvezkov med svet, v tem ko jim zdaj ni 
možno z lahka autonomno prikazati se. 

Pokrajinskim listom smo na tanko določili namen, vsebino in njeno 
obliko ter tako vzbudili upauje, da se vsled tega oprimejo naroda na 
široko. Ker ostane tem časnikom a priori omejen delokrog za pojedine 
dežele, ne morejo se enakomerno na vse pokrajine slovenskega naroda 
ozirati. Pač pa jim je važnejše dogodke vse domovine poštevati v večjej 
meri in z večjo doslednostjo, nego se je to godilo poprečno doslej. Ker 
pa je v našem narodu na najspodnjejša tla zaradi dosedanje zamude 
tako rekoč še vse storiti ter s pojmovnimi prvinami za javno gibanje na 



357 

debelo in široko začeti, potreben je Se poseben list, ki bi 
vezal in probujeval najnižje ljudstvo vsega naroda. Ta del 
naroda razmerno malo take duševne hrane potrebuje, ker nima ne 
duševnih moćij, ne posebnega časa, da bi mogel mnogo prebaviti. Uga- 
jala bi temu delu naroda tud] polovica pole v obliki „Mira", s polme- 
sečnim obrokom izhajajoča. Zaradi nezavesti, še bolj pa zaradi popreč- 
nega uboštva moral bi biti list osnovan za jako nizko ceno. „Našo 
Slogo", že omenjeni list, dobivali so hrvatski kmetje po 70 nove. na 
leto, če je lista po 12 izvodov dohajalo na eden in isti kraj. Rodoljubi 
bi morali posebno pozornost obračati takemu listu, ki bi polagoma ob 
enem tuđi gladil pot pokrajinskim listom v Sirje kroge. Po- 
misliti je, da ni sedanjih listov nobeden priprostemu narodu dovolj 
umljiv, ne toliko zaradi stavkov kot jezikovnih snovij, kolikor zaradi 
predmetov samih. Zato se na pr. „Mir" še posebej trudi, jako umljivo 
pisati, a naš tu nasvetovani list bi imel v skrbeh še bolj nezaveden del 
naroda, nezaveden v splošnem pomenu. Mi poštevamo ustanovo 
takega Ijudskega lista, ki bi se nahajal, kakor na pr. sedanje poštne 
hranilnice, na mnogih krajih tuđi v posamičnih stevilkah po uajveč po 
3 nove. na prodaj, med najimenitnejše naloge tu nasvetovanih reform 
našega literarnega gospodarstva. Ta list bi se moral še posebej v 
pisavi držati lastnostij narodovih, vsled kterih mu je možuo pouk naj- 
lažje sprejemati. Pogovori v šaljivej in drugej primernej obliki so na 
pr. tuđi izvrstna pot za ta namen. Kar koli pa se je doslej zares popu- 
larnega ukrenolo po drugih naših listih, dobilo bi v tem Ijudskem lističi 
načelno veljavo. Omeniti je samo še, da bi ta listič med „novicami" 
objavljal samo to, kar bi vse Slovence dotične stopinje utegnolo zani- 
mati in podučevati, kakor bi naj bilo tuđi vse drugo gradivo ne aktualne 
važnosti, ampak splošno podučnega pomena. 

Po takem bi bil uzor naše preustrojbe glede na časopisje naslednji. 
Kritični oglednik naj bi kazal na vsestransko literarno 
življenje in nepristransko kritično vodil do pozitivnega 
delovanja sosebno naobraženi del naroda, in ta list bi 
moral torej imeti vsak rodoljubni razumnik. V družbi 
takega zanesljivega spremljevalca bi omikance bistril 
in utrjeval en sam dnevnik; priprosti, doslej najmanj 
probujeni del naroda pa bi dramil en sam polmesečnik. 
V sredi med obema bi se širilzavsako pokrajino, recimo 
na ravnost, po en sam tednik, kteri bi pa tuđi omikan- 
ce m dotičnih d e ž e 1 ne bil o d v e č. Eden h u m o r i s t i č e n 
list bi v svoj ej obliki narod razveseljeval in ob enem 
podučeval. V obče naj bi služil po eden list sam zavsako 
glavno namero in narodovo potrebo. 



358 

Po našej preosnovi bi dobili dva nova lista, ali ve- 
liko več bi jih odstranili. Z novima listoraa pa bi se 
narod navzgor, kakor navzdol, po najprimernejšej poti 
vodil in kar je sosebno važno, napravljala bi se narod- 
nemu probujevanju in utrjenju najširša in najtrdnejša 
tla. Vsi listi bi tako svojim namenom ustrezali, ker bi imeli strogo 
določene meje svojemu delokrogu; in ker bi bil vsak list na široko 
podprt, bili bi na boljem ne samo bralci, ampak tuđi uredniki, sode- 
lavci in lastniki listov, na črez in v skupnosti pa na najboljšem narod sam. 

Doslej najmanj požrtvovalni rodoljubi bi se utegnoli za tako osnovo 
ugreti in pridobiti. Strokovnjaški listi raznih vrst bi vsled tega tuđi 
dobili večjo pomoć in bi po tem tuđi oni po nižjih cenah narod osre- 
čevali. Zaradi manjših stroškov, kakor dokazano, bi se pa potem tuđi 
knjižni trg razširil. 

(Konec pride.) 



rastlinskem oprašenji. 

Spisal M. Cilensek. 

U. 

leprimerno večje je število ovih rastlin, kterim oprašenje oskrblju- 
^1$ jcjo razne živali. Med domačimi so pač samo žuželke, ki prenašajo 
cvetni prah na brazde sorodnicam iste vrste, in zaraditega je hočemo 
žužkoevetke imenovati. Nevede opravljajo seveda ta posel, kar je pa 
tem zanimivejše, ker one brezdvomno o rastlinskej oplodbi, ktero je 
naravoslovčevo s povećalom oboroženo oko jedva zasledilo, nikakega 
pojma nimajo. Naredbe žužkocvetek merijo na to, da pridejo žuželke 
obiskujoć cvetlice v kakoršno koli dotiko s prašnicami, kterih klejasti 
cvetni prah ostaja na njihovem telesu. Dospevši na drug cvet iste 
vrste, dotikajo se na razne naćine brazde, ktere se nekoliko zrnec prime. 
Oprašenje je izvršeno, oplodba gotova. 

Ne bilo bi odveć, ako bi utegnol kak neveren Tomaž vprašati, 
zakaj neki pohajajo žuželke redno in cesto cvetove, ker se itak jako 
važnega opravila svojega ne zavedajol Prav tako, zajec tići v drugem 
grmu. Nekaj drugega je vodi na cvetje. Želodec, ta nikdar siti želođec 
ne daje jim miru od zore do mraka; da, nektere še ćelo po noći ne 
mirujejo. V cvetlicah nahaja se nektar, kterega prav poželjivo išćejo 
in srebljejo. One ga tuđi najdejo ter se ga do dobra nasrkajo, kakor 



359 

se ga aiso niti bogovi na 01ympu. To delo traja skoro vse kratko 
življenje, dokler ne poginejo. Ako ga pa nektere često s cvetnim pra- 
hom izpremešanega spravljajo kot med v zaloge, prikupijo se ćloveku 
posebno. Iz sebičnosti vzame živalice v varstvo svoje, ne raeneč se za 
to, komu je namenjen. No zemlje gospodar se pač ne briga za tako 
malenkost, saj ga tuđi njim privošči. Mnogo se ukvarja človek na pr. z 
bučelami in ve tuđi zakaj. A maloštevilno je krdelo onih, ki bi vedeli, 
da so bučele in druge žuželke še večje važnosti zavoljo oprašenja, ktero 
izvrSujejo leto za letom in brez kterega bi naše r.istline ostajale neplodne. 
Dragi bralec, ako še nisi, oglej si enkrat na pr. travniško kaduljo ^ 
ktero najdeš povsod po travnikih, gričih, tratah in drugje. Lahko jo 
spoznaš po štirirobatih steblih, nasprotnih listih in velikih lepo modrih 
cvetih, ktere že iz daljave opaziš ob konci razvejanega kviSku stoječega 
stebla in na vejah. Klas iz vretenec sestavljen je precej dolg ter so 
razvija polagoma navzgor. Cvetni venec je dvoustnat, gornja ustna 
čeladasto vzbočena. Iz nje moli na ravnost naprej navzdol zakrivljen, na 
dve brazdi razcepljen vrat. Postranska robova sta tako stisnena, da se 
prašnika ne vidita in tem potem se cvetni prah obvaruje deža, ki bi ga 
pokvaril. Grlo zapirate dve sorastli pločici kot spodnji del ob straneh 
pričvrščenih in v gornjej ustni skritih jako gibkih prašnikov. Ako s 
svinčnikom ali kako drugo ostjo poskušaš prodreti do dna, posrečilo se 
ti bode in čudom se bodeš čudil, ker h kratu klecnete pločici navzgor, 
prašnice pa navzdol ter ostanete, dokler ne odstraniš osti. Gotovo ti 
bode to V veliko veselje in ponavlja! boš ter ugibal, kaj neki to pomenja. 
Čudno napravo premišljujoč ozreš se po brenčečom čmrlji, ki se je ravno- 
kar cvetu približal ter se na spodnjo kakor navlašč pripravljeno ustno 
vsedel. Radoveden, kaj bode pač ta „kosmač" počenjal na cvetu, pri- 
pogneš se ter ga opazuješ pri delu. Vrat z brazdama, v kteri je ne- 
rodnež s kocinami treščil, ziblje se še malo ter bolj in bolj ponehava. 
Zdajci vbode s sesalcem svojim v grlo in hipoma ga otepavata praš- 
nika po kožuhu. Lepljivi cvetni prah porumeni mestoma njega površje, 
a on se za vse to niti ne zmeni. Kedar je opravil svoje delo, izdere 
sesalo ter se odpravi počasi iznad cveta in odleti morda na sosednjo 
kaduljo. Ti mu slediš in ga znova opazuješ. Vse prejšnje se ponavlja, 
a vendai* se ti dozdeva, da je ta brazda s cvetnim prahom potresena, 
kar pred pohodom ni bilo. Istina! Med tem namreč, ko se bliža čmrlj 
cvetu, dotakne se s kožuhom brazde, in ta si prisvoji nekoliko zrnec. 
Zdaj je oprašenje izvršeno, ali živalica ne miruje, temveč brenči s tre- 
buhom za kruhom skoro ves božji dan od cvetlice do cvetlice ter nabira 
zii-se in nosi zalegi svojej. 



* Salvia prateusis. 



360 

Kaj iščejo đrobne živalice po cvetji, se je že omenilo. Na venč€- 
vem dnu zlivajo se trohice sladkih tvarin ter služijo žužkom v živež. A 
kakor smo se prepričali, vhod do teh sokov je zaprt s pločicama, seveda 
ne zato, da bi ga živalice ne dobivale, ampak zavoljo tega, da bi ga dež 
ne uničil. Ako ogledujež cvet natančneje, ni možno, vzkliknol bodeš ugle- 
davši bagreno liso — sokoznak * — pred cvetnim vhodom, da bi bila 
priroda rastlini oskrbela tuđi kažipot, ki naj vodi obiskovalce po pravem 
tiru tja do sočnih zalog. Kaj ne, lahko bi zvali opisano naredbo čudno, 
o kterej poprej morda niti sanjali nismo, a sedaj nam je jasna po vsej 
mičnosti svojej. Kdor torej hoče naravo razumevati, mora jo marljivo 
opazovati stoječ sredi nje. Nalik navedenej nahajajo se pri žužkocvetkah 
še druge ne manj zanimive naprave, o kterih hočemo pozneje nekoliko 
izpregovoriti, sedaj pa pogledimo, da nišo samo svojstvo posamezniin, 
temveč vsem v to skupino spadajočim, torej občne. 

1. Že večkrat smo poudarjali, da dičijo žužkocvetke lepe cvetlice, ki 
mamijo žužke k pohodu. Z lepo bojo strinja se tuđi vonj in pa sočne 
zaloge. Izkusnja nas pač uči, da tem lažje opazimo cvet, čim večji in 
pestrej.^i je. Bi li morda mogli to odrekati žuželkam! Majhne, temne 
in med listjem skrite cvetove je pač težje ugledati od prvih. Lepe 
barve je navadno cvetni venec, redkeje čaža ali pa oba. Znatna cvetna 
ogrinjala pa nišo samo žužkom na videži, ampak z njimi se doseže tuđi 
varnost bistvenim delom notranjim. Dočim je cvetje vetrocvetek majhno, 
neznatno in zelenkasto, je ovo žužkocvetek veliko in lepo barvano ; samo 
temu smo dali ime „cvetlica''. 

2. Tuđi vonj je mamilo žužkom. Nekteiim ugajajo ravno iste 
dišeče cvetlice, kterim je tuđi človek vsled tega prijatelj. Kdo še ni 
natrgal za prve spomladi šopek Ijubic* in veselil se prijetnega duha! 
No ako rahel veter potegne, ovaja ti vonj, sprehajajočemu se na pri- 
pravnem kraji, ponizno morda med trujem skrito cvetko. Sedaj ' se ^ 
le oziraš po tleh ter se raduješ te slučajnosti. Na bučele na pr. deluje 
nje vonj liki magnet in je vabi k sebi. Istotako nam je znano, da ne 
maramo uekterih često lepobojnih cvetlic zavoljo zopernega vonja po 
gnijočih tvarinah. A veliko krdelo raznih o gnusobi živečih muh zbira 
se na takih cvetkah. Osobito rastline, kterih oprašenje se vrši po noči, 
močno diše. Raznovrstni ponočnjaki ^ in sovke ^ opravljajo ta posel. 
Cvetlice te vrste so sicer velike, blede, navadno bele ali jasno -rumene 
ter tuđi po noči zdalja vidne, a vendar bi je brez vonjajoče moči žuželke 
redkeje obiskavale. Posebno nekoliko mošnjic ^ je v ttnn oziru kakor 
navlašč stvarjenih. 



* Saftmal; ^ Viola odorata; ■ Nocturna; * Noctuae; ^ Orchideae. 



361 

3. Gore je že bilo poveđano, da žužki cvelja ne pohajajo samo 
zaradi lepote in vonja, torej ne zavoljo veselja, temveč želodec in tuđi 
skrb za narod svoj goni je na delo. Ako imajo tuđi nektere cvetlice, 
ki žužkom ne dajejo nikakoršnih živil, zaradi boje in vonja prijateljev, 
vendar so one na boljšem, ki strinjajo vse lastnosti; kajti žuželke uvi- 
đevSe brezuspešni trud, jamejo se rajži vsedati na cvetlice, hraneče 
sokove proizvajajoče, in opušć^jo gizdaline. Že večkrat se je pri bu- 
čelah opazovalo, kako s prva v vsako cvetko utikajo sesalo, a prepričavši 
se o neplodnem tem početji izvole si potem le hraneče cvetlice. Taki 
pojavi nas sigurno dovajajo do prepričauja, da je priroda tuđi tem pri- 
tlikavcem udahnola neko zmožnost v razlikovanji, ki se s časoma po 
nekoliko usovrši. 

Mnogobrojnim žuželkam najvažnejše živilo je med. Malo ne vse 
žužkocvetke skrgavajo več ali manj vodočistih, prav sladkih sokov, kte- 
rim pravimo med (nektar). V obče je iz vode, v kterej je raztopljenih 
veliko sladornatih snovij. Na kmetih pač ni menda z lepa dobiti fantiča, 
ki bi Se ne bil srebal te slaSčice, na pr. iz bele mrtve koprive \ Ovi 
del, ki tvarja med, zove se medovnik*. Med se ne nahaja v vsakem 
cvetu na istem kraji, marveč na raznih, kakor na pr. na venci, na praš- 
nikih ali na plodnici. Nekoliko zgledov naj to pojasni. Ako pregleduješ 
iz cveta zlatičinega^ iztrgano rumeno peresce ob vzdoljnem uotraujem 
konci, lahko opaziš precej debelo, skoro krožno luskico, z omenjenim 
peresom globelico tvarjajočo; to je medovnik, kterega izpolnjuje za 
cvetne dobe kapljica medii. Somerni cvet Ijubičin nosi medovnik na dveh 
prašnikih, ki sta podaljšana v jasnozelena jezička ter se skrivata navzdol 
v ostrogo. Kobulnicam * pokriva medovnik plodnico kot dvokrpasta tarča. 
Veliko primerov dalo bi se navesti, a že omenjeni nam svedočijo, da 
medovnik ni navezan na eno mesto, temveč on je ravno ondi, kjer po 
legi medsebojnih delov najbolje služi namenu svojemu. 

cvetnem prahu nekterih rastlin žive na pr. hrošči, ki ga takoj 
na cvetu požro ; bučele ga pa nabirajo na zadnjej nogi v to svrho posebej 
ustrojenej in ga nosijo v panj, kjer ga izpremešajo z medom in zarodu 

V živež pripravljajo. Ni treba Se naglaSati, da so praSnice takih cvetov 
sila rodovitne in da proizvajajo mnogo več cvetnega prahii, nego ga je 
ravno pri opraSenji potreba. 

4. Doslej navedene naprave so žužkom izvrstiia mamila, a je Se 
drugih, ktere si hočemo v kratkih potezah predočiti. V prvo vrsto sta- 
vimo kakovost cvetnega prahii. Ni prahast, ampak lepljiv ter se zrnasti 

V grudice izstopivSi iz prašnic; zato ostajajo zrnca početkoma na praS- 
nici. Na cvet priSedSe žuželke drgnejo se, iskaje živila, na kteri koli 

* Lamiiim album; ' Nwtarium ; ^ Raniinculus a<ri8; * Uiubelliferae. 

25 



362 

način obenj ter ga ođneao na sorodnice iste rrste. Ker je klejast, ne 
ođpade tuđi ob vetru in pri raznem kretaiyi, kar bi se inače gotovo 
đogajalo. 

5. Liki cvetni prah je tuđi brazda povsem najugodnejše oblike, da 
se pospeži oprašenje po žuželkah. Doćim se meri pri vetrocvetkah aa 
to, da brazda ulavlja zrna v zraku plavajoča, — ona mora torej kolikor 
raožno biti velika — so glede žužkocvetek druge razmere merodajne. 
Brazda je navadno majhna, a v cvetu ondi namedčena, kjer se je žužki 
za medom stikajoči dotaknoti morejo. Ker je vrhu tega še jako lep- 
Ijiva, ni nič kaj posebnega, ako se obloži s cvetnim prahom. Pri kadulji 
smo se že čudili prcmodrej naredbi, da se dotakne dotična žuželka prej 
brazde, nego se vsede na cvet, sedaj pa vemo, da je občno pravilo vsaj 
to, da priđe z njo sploh v dotiko. 

0. Redkokdaj priđe žužek brez truda do medovnika, kaj ti nikdar 
se ne najde kje na površji, ampak v cvetu in sicer je večinoma postav- 
ljen tako, da je dotika prašnice in brazde z dotičnikom neizogibna. 
Nikjer tedaj ne nahajamo medovnika spredaj ob vhodu, pradnikov in 
brazde pa morda globoko v venci. Ravno obratno; prašniki in brazda 
strle pogostoma iz cveta, medovnik pa tiči globje kje. Rastlinam s 
plitvim kolesastim cvetom bi pač dež pokvaril slaščico, ki bi potem po- 
stala neužitna. Ali tuđi o takih slučajih videvamo premodro naredbo v 
tem, da je vhod kolikor toliko zaprt s pavencem. Oglej si enkrat po- 
točnico *, gabez ^ narcis * itd., vse te osvedočijo, da je medovnik kaj 
dobro shranjen. Drugje strinjajo se zopet lasje, ki se ravno nad raedov- 
nikom vežejo, v stožčaste kosmiče. Taki in enaki zaklopi imenujejo se 
„sokokrovi" *. 

7. Rastlinam bi ne ugajalo, se li žuželka manj ali več časa po 
njih mudi. Ker oprašujejo njih brazde, je njim le na korist, ako oprav- 
Ijajo svoj posel brez vse zamude. Torej veni, vidi, vici in smuk na 
drugo, tretjo itd., dokler jih noč ne prebiti. Skoro vse med dajajoče 
cvetlice imajo svojega kažipota, ki dovaja žužke brez ovinkov tja, kjer 
najdejo zaželene hrane. Ta kažipot je sokoznak, sestoječ iz lis, pik in 
črt na venci, ki se po barvi nekako razlikujejo od venčeve ter so tako 
razpostavljene, da se vse enej točki primikavajo. Ta točka se okončava 
vsekdar ondi. kjer je medovnik. Redkejše tvarjajo sokoznak pestri 
liisjt* oa v^Mifi, iia pnišiiikih in drugje. 

Nrkiilik«) dnlini /iiaiiih rastlin naj nam služi v zgled. Raznobojnih 
sirotie ^ [likjt r ii*^ jif>*xre5amo. Cvet je someren in z ozirom na druge 
dele imenovati rc iiiore velik. Na spodnjem, največjem lističi, ki je 



*MTOKiHy [i,ilij!^tri?< ; - Symphytum officinale; • Narcissus po^ticus; ^Saftdecke; 
* Viok trit?o!t>r. 



363 

navznoter preobražen v ostrogo, pa tuđi na postranskih đveh vodi neko- 
liko premih ali pa obločastih prog crne ali temno - modre barve na jasnej 
večinoma rumenej pođiagi v osredje evetličino. Te očitne crte so mrče- 
som kažipot, po kterem ne zgrešijo medu, ki se nabira v ostrogi kap- 
Ijajoč iz medovnika, o kterem smo že govorili pri ljubici. Raznovrstni 
jetičniki ^ imajo na jasnej navadno modrej podlagi istotake temne proge, 
ki se liki polmeri strinjajo v središči, kjer se razprostira medovnik. 
Slično sestavljen je sokoznak kartavžarjev *, samo da ima na vsakem 
listići le po tri crte. Pegasti klinček ' ne nosi neopravičeno imena svo- 
jega. Blizu osredja vabi pet belkastih lis, pred njimi se nekoliko pikic, 
na inače jasno - rudečem cvetu žuželke. 

Pri kadulji smo prilično tuđi že omenjali sokoznaka. Lahko bi 
našteli ćelo krdelo enakih prekoristnih naprav, a nočemo kratiti veselja 
opazovalcem, dobro veđoč, da jim jemljemo s tem polovico zanimanja, 
pa tuđi zaraditega ne, da si bistrijo vid ter se vadijo v spoznavanji pri- 
pomočkov prirodnih. 

Možno, da utegne kdo z glavo zmajevati ter dvojiti o gore nave- 
denih razmerab. Temu pa odgovarjamo kratko tako-le : Slučajnost je tu 
izključena, kajti sokoznaki se nahajajo istinito le ondi, kjer je tuđi 
medovnik, nikdar pa po takih cvetovih, kterim ga ne dostaje. V to vrsto 
spadajo vse vetrocvetke in pa one žužkocvetke, kterih oprašenje se do- 
gaja po noči. Kaj bi pa tuđi kažipot v temi, saj ni lučica, ki bi svetila 
mrčesom. Tukaj jim pomagata vonj in tip. Brez vsega pretiravanja 
lahko torej trdimo, da se vsaka cvetlica z medovnikom, pa brez soko- 
znaka razcvita* po noči, in ponočnjaki jo oprašujejo. Naša trditev je 
na dalje tuđi oprta ne samo na lastno, ampak tuđi na natančno opa- 
zovanje verodostojnih mož, ki so razna sredstva uporabljali, da se je 
prišlo resnici na sled. 

8. Velike važnosti je tuđi oblika cveta, kajti žužkom ne more biti 
vse eno, opravljajo li posel svoj lahko ali težavno. Navadno je venec 
tišti del, ki se jako različno razvija in obiskovalce sprejema. Pri kadulji 
smo zvedeli, da se vsede žuželka na spodnjo ustno in pije sok ; včasi 
so jej tuđi prašniki podstava. Na konci spisa bodemo še navedli neko- 
liko primerov in sicer takih, ki nam jasno kažejo, na kako razne načine 
se vrši oprašenje. 



' Veronica ; ' Dianthns Carthusianorum ; * Bianthus delto'ides ; * t pod I. ozna- 
■ ćenem smislu. 

25* 



364 



Noriški Tauriski Diso bili EeltL 

Spisal Dammn Trstenjak. 

-^e na đrugem mestu (glej Letopis Matice Slov. 1874, str. 156 — 179) 
<^ dokazal sem prepričevalno, da noriških Tauriskov niroa iiobe- 
den grSki ue latinski pisatelj za Kelte in da onih Tauriskov, 
zraven kojih so se bili iz Italije pregnani keltski B o j i * naselili, ne 
smemo iskati v okrožji noriških planin, marveč pod južnimi Karpati ob 
meji thraških Đakov. 

Sicer nahajamo B o j e , ki so bili najimenitnejše in silnejše pleme 
keltsko, že v starej dobi naseljene ob virih donavskih, kraj Badenskega 
jezera, proti iztoku na pobrežji donavskem; lia severu ob Smrečinah 
(Fichtelgebirge), na jugu do mejnega gorovja bavarskega in tirolskega 
in proti iztoku do gore mons Cetius blizu stare Vindobono (Appian in 
Celt. I.), ali v zemljo starega Norika nišo prišli. Ena betva Bojev je 
obsedla današnje bohemsko, moravsko in sleško mejno gorovje, a tukaj 
zopet nišo bili Boji prvi naselniki, marveč Sloveni. Resnično je, 
kar bistroumni Contzen o Bojih piše: Wie sich nach Italien der eine 
Volksstrom (Bojev) ergoss, so wogte der zweite nach Germanien; der 
keltischen Tapferkeit mussten die angrenzenden Volker weichen, dort 
nahm der gewaltige herkynische Wald, den wir uns hier speciell als 
das heutige Bohmen zu denken haben, sie auf. Jedoch darf man mit 
Gewissheit annehmen, dass sie nieht die ersten Bewohner des Landes 
wareiK Schou der Umstand, dass die Wanderungen von West nach 
Ost geschahen, zeugt von einer frttheren Bevolkerung der Donaulander 
(Contzen, die Wanderungen der Kelten pag. 48). V zemljo, ktera je po 
njih dobila ime Bojohemum, prišli so Boji po preiskavah najboljših 
zgodovinoslovcev okoli leta 388. pred Kr. Že Kimbri, germanski rod, 
porinoli so jih nekaj leta 113. pred Kristom v Pannonijo, popolnoma 
pa je njihovo gospodarstvo zatrl markomanski kralj Marbod, kteri je 
Boje črez Donavo vrgel. Oni se obrnejo nato protiNoriku, napadejo 
noriške Tauriske, hočejo si osvojiti Tauriskov glavno mesto: Noreja, a 
to se jim ni posrečilo. Zdaj se je obrnolo 32.000 mož proti gorenjemu 
Rhenu in se leta 58. pred Kr. pridružilo Helvetom. Caesar je potolkel 
Helvete in Boje ter je ujel, a ker so Haedui prosili, naj dk hrabrim 
Bojem svobodo, privolil je v to, in Boji so se naselili med Ligerom in 



* Vsi stari pisat^lji in novi zgođoTinosloTci trdijo, da so Boji bili Kelti, a xdaj 
priđe velik urenjak Booca, in ta ho^e iz lubanj dokazati, da se oni Boji, ki so 400 let 
pred Kr. mesto Felsina vzeli Etniskom, razloćujejo po svojih lubanjah od Keltov. 
Anthropologia etiam non est infallibilis. 



365 

Ararora (Caesar 1, 5. 26. Tacit. hist. 2, 61). Da jih je še bilo nekaj 

V starej domovini ostalo, nekaj pa se jih med noriškimi Tauriski nase- 
lilo, to je gotovo. 

Za najvažnejši dokaz, da so noriški Tauriski bili Kelti, navajajo 
starinoslovci imena krajev: Hali, Hallein, Hallstadt, ki ležijo v 
nekđanjem Noriku, ćeš da so keltska; kajti v keltšćini pomeuja bal, 
sol, in V Hallu, Halleinu, Hallstadtu se koplje sol. 

Proti tej trditvi imam jaz mnogo pomislekov. Res je, da se v 
novokeltskih narečjih bal, balann, baloin veli sol, pa je-li 
se mora dokazati, da se je sol tuđi tako velela v jeziku stari b Keltov? 

Će Zeussova keltska slovnica kaj velja (čisla se kot najizvrstnejše 
delo v tej stroki), nišo stari Kelti govorili: bal, balann, baloin, 
marveč : sal, salann, saloin. Zeuss trdi ćelo, da ni starokeltski 
jezik glasnika h poznaval, in ako se nabaja na početku in v sredini 
besed, je zgoli spirant. Poslušajmo Zeussa. On uči: H britannicae 
mutatae ex s primitiva celtica exemplum praeclarum est nomen fluvii 

Habren quod Romanorum aetate adbuc est Sabrina. Alia 

quaedam eiusmodi : baloin, balien (sal) Vocab. cambr. bodiern. 
balen = bibern. vet. salann, e sal, quod etiam obtinet in vetusto 
nomine gallico Salusa („Fons non dulcibus, sed salsioribus, quam 
marinae sint aquis defluens" Mella 2, 5.). 

Torej so stari Kelti govorili: sal — salann itd., a oblike: bal, 
balann, baloin so novokeltske; glasnik s prelazil je v ^ takisto, 
kakor v slov. blap iz slap. Dalje uči Zeuss (vide Gramm. Celtica I., 
144 si.), da je glasnik h na početku v mnogib besedab „spirans*^; zato 
se nabajajo oblike: Elvii in Helvii. Glasnik h kot spirant naba- 
jamo tuđi v slovanščini, na pr. bokno in okno, hopice in opice, 
ćelo V latinskib napisib: bobitum za obitum, boriundus za 
o r i u n d u s. 

A oporekati bi se mi utegnolo, da Ptolomaios imenuje v okrožji 
noriškib Tauriskov poseben rod Halaunov; ali to druga ne označuje 
nego — solarje. Res je, da Ptolomaios omenja posebnega rodica, ki je 

V soseščini Sevakov med Ambisonti živel — xar^x^vai de za ^uv 
dva^uTU'hega Trfi lnaQxic^^ dn ag^tojp oQxo^iivoig ^eoicnug xai *AXawoi 
xca A^ifiionvreg (Ptol. 2, 14, 2.), a vsi dobri codices imajo pisavo: 
i^?Mvyoi, ne pa *Alavvoi, To blodnjo je Mucbar napravil, in za njim so 
lopotali drugi, in isti Zeuss se ni več na svoje trdenje, da se je sol v 
starokeltskem jeziku sal, ne pa bal imenovala, zmislil, ko je trdil, da 
so ti l/4?Mvvni po pripravljanji soli dobili svoje poznamenovanje. Da je 
pisava lAlmt'Oi edino resnična pisava, spričujejo rimski napisi, na kterib 
smemo diplomatično točnost iskati, in na teb najdemo: ALOVNIS 
SACRVM (glej Hefner, Das romiscbe Baiern pag. 95). V stjirib britanskih 



366 

kronikih imenuje se tuđi rođič: Alauni in reka Alaunus na Britan- 
skem in sicer v takih krajih, kjer ni solišč (vide Diefenbach Celtica); torej 
se ne more trditi, đa so Ptoloraajevi *AXavvoi bili keltski solarji.* 

Imena: Hali, Hallein, Hallstadt, Herzoge nhall itd., ki 
se nahajajo kot topična v nekdanjem Noriku, so tako dobro slovanska, 
kakor Halle, Friedricbshall, Schwabi8chhall itd. po N«m- 
škeni. Imena so prišla tja po slovanskih solarjih, Wanderarbeiter, 
kakor jih učeni V. Hehn imenuje, ki o saksonskem mestu Halle sle- 
deče piše: Im Uebrigen bat die Invasion der Slawea einem grossen 
Theil der deutscben Salinen, sowobl Reicbenball, als Liineburg und 
Halle ihre Pbjsiognomie gegeben. Dieser Stamm, der allmahlig voin 
Westen her unterjocht wurde, gibt nicht nur leibeigene Feldarbeiter, 
sondern auch Minen- und Salzknechte ab, und maucher in den genann- 
ten Wcrken gebrauchliche Ausdruck stammt aus seiner Sprache. Auch 
das sonderbare Hallor fttr Salzarbeiter in Halle wird wohl ein ent- 
stelltes 8lawisches Woil sein. Dass es nicht deutsch ist, lehi*t die 
Betonung Hallor, — und das slawisch betonte ar, das fttr die ver- 
schiedenen Arten Handwerker in Gebrauch ist*, wird den nachsteii 
Anspruch haben (Hehn, Das Salz, pag. 57); in dalje naprej : — als 
namlich zu Karls des Grossen Zeit die bei den Salzquellen an der 
Saale stehenden wendischen Htitten zur Stadt zusammengefasst wurden, 
hatte das sorbische, ursprunglich keltische ( V ) und aus Bohmen * stam- 
mende Wort der neuen Grttndung den Namen gegeben. 

Hehn torej tuđi misli, da je beseda bal, čije domovino išče v 
nekdanjem Noriku, keltska, kajti prebivalci noriških planin so mu Kelti. 
Dalje naprej se bodemo prepričali, da se poznamenovanje bal ne rabi 
za sol, raarveč za kraj, kjer se sol lomi ali vari, vendar preje pretre- 
sujmo, kaj bi bal v slovanščini mogla označevati. 

Snov hal ima v slovanščini več pomenov; tako hala, hrv.-srb. 
sordes, Smutz, hal-av, sordidus, hal-av-iti verbum durat. hrv. 
inquinare, maculare, starobolg. o-hal-ovati, poUuere, rusk. halji, 
nanos od razli va, hal-j-avi, kothig, schmutzig, hal-j-av-it, za- 
marat, beschmutzen, hal-eva čajka (ptič, larus glaucus ichtyaetus), ker 

V hali stanuje in ribe iz muž lovi*. Ta beseda bi bila prikladna za 
označevanje soli, ako bi hal morsko, jezersko sol pomenjalo, a hal se 

* Tuđi Ptolomaios imenuje v Britaniji reko: Ahxvv6g in mesto: Ahxvva 

V kraji, kjer ni nikakoršnega sledii, da bi se bila kdaj tam lomila sol ali varila. 

* Primeri: mesar, kolar, solar, sedlar, reŠeUr itd. 

* Češki hal, kamnena sol, lužičkosorb. ha laf, Pfanner, halama, Pfannwerk, 
halarstvi, der Besitz und die Benutzung dos Salzkothes. 

* Sem spada tuđi slov. hrv. in srb. haloga, haluga, fucus, resa, ki v močvir- 
nah raste, Koth-, Sumpfgras. 



367 

rabi za kraj, kjer se kamnena sol izkapa; torej pojdimo na drugo 
snov: hal. 

EDOstavna mi sicer beseda hal ni znana^ a z daljnimi tvariliiimi 
pritiklinami nahajamo v rušč.: hal-j-ava, rot, z$v, Sclilund, hal-k-at, 
glotat^ verschlingen, ia den Schlunđ aufnehmen, staroslov. : hal-^ga, 
ff'Q€ty^tfig, eine Schirm-, Schutzgrube, rusk. hal-uga, campus foveis cir- 
cumseptus, srbsk. hal -u ga, provalija, Mine, Kluft, Schlucht, caverna, 
hiatus \ in ta suov hal nam služi v razlago imen: Hali, Hallein, 
Hallstadt, in za hal, Salzwerk, Salzsiederstatte. 

Indoevropski narodi še nišo poznali soli, ko so v svojej azijskej 
pradomovini skupno živeli. Evropska beseda: itlg — sal, sol ni v celej 
Aziji V tem pomenu znana; ne nahaja se v sanskritskem jeziku, ne pri 
nobenej betvi Irancev. Ko so členi arjanskega materinskega ljudstva 
prišli V Evropo, zadeli so po mnenji kulturohistorikov na sol v onih 
močvarinah, ktere so stvarile hvalinsko jezero. Po poznamenovanji moč- 
variri so nastala evropska poznamenovanja za sol. Muža, luža in slično 
pa se veli V evropskoarskih jezikih, in sicer staroirski : sal, Moor, stnem. 
srneni. ags. sol, Lache, Pftitze, staroslov. slat-ina izsal-t-ina*, 
palus in aqua salsa, rusk. sol-oti>, sol-ot-ina, vjazkoe, židkoe, sto- 
jačee, kisloe boloto (Dali>). 

Sem spada starosl. slanost iz sal-n-ostb salsugo, slan-ik'B 
iz sal-niki>, emporium salis, tuđi slanica iz sal-nica; slov. 
slatina iz sal-t-ina, kisela voda, slani> iz sal-ni«, salsus, 
salsuginosus, slanina iz sal-n-ina, salsum lardum, lat. sal-ac-ia, 
aqua salsa, gršk. al-iirj (glej Victor Hehn, Das Salz, eine culturhist. 
Studie, pag. 16 — 20)'. Slovansko sol bi jaz imel za izposojeno iz lat. 
sal, kajti po ravno omenjenih primerih bi tuđi v slovanščini morali 
najti obliko sal, ker imamo tvarine: saltina, salnina, salni>, in 
tuđi V sorodnih jezikih nahajamo: salann (staroirsk.), sal-t (goth.). 
Pa utegnol se je glasnik a tuđi stopnjevati, kakor v starosaks. s u 1 - 1 a , 
starogorenjenem. s u 1 z a ^. 



* Iz snovi hal tuđi starosl. hal-eva, poljsk. chol-ewa, Stiefelschaft, sara, 
po odprtiui, zevu ; rusk. hal-j-ava, širok kratek metćnov (plajSev) rokav, torej tuđi 
po zevu. 

'^ Iz suovi: sal, luža, so poznamenovanja lužnatih rek: Sala na Ogerskem, 
Sala na Kranjskom in Štajerskem. 

' Tuđi V islanddčini salt pomenja sol in morje, jezero. Tako se veli Ostsee 
( V staronemšćini : Austrmarr) pri prehivalcih islandskih : Ey8trisalt to je: Ost- 
salz — Ostmeer, Ostsee (glej Werlauf, Geographia medii aevi ex monument is 
islandicis pag. 33. nota 11). 

* Čudovito je, da Litvaui in potomci starih Illyrov, današnji Škipetari, nimajo 
enakih poznamenovanj za sol. Litvani jo imenujejo : d r u s k a to je reč, ki se potroši, 



368 

Ker smo se prepričali, da so hal, haloin novokeltske tvarine 
ter topična imena krajev, kjer se lamlje sol in ki se glasijo hal, ne 
morejo prvotno pomenjati sol. Tuđi hal samo za -se ne more biti 
tvarina za solnato rudo; treba bi bilo še kake pritikline, ki lastnost 
poznamenuje, v keltšćini na pr. e k , kakoršen se nahaja v besedah : 
dervennek, quercetum, avolnek, locus ubi mala (jabolke) plan- 
tantur, gwennadek, locus insolandis linteis, torej : halanek, ha- 
loin ek in slično. A mi najdemo v vseh starih listinah, da se je kraju, 
kjer se je sol kopala ali varila, pravilo: hal. Tako v Indicul. ali Con- 
gestum Arnonis 5. 5. ^Tradidit praedictus dux in loco nuncupante 
hal unum putiatorium (solni studenec) integrum*^, — dalje 7. 6 — 
„Tradidit ipse dux in ipso pago in loco, qui vocatur hal ad sal co- 
quendum fornaces VIIII, tres sunt vestitas (za porabo) et VI aptas 
(zapuščene), et boe decrevit censum dare unus quisque homo, qui in 
hal habitaret. Te listine so iz leta 788. 

Topično kakovost besede hal poznamljajo tuđi kasnejše listine. 

Tako stoji v Traditio Arnonis pri Meichelbecku 1. 2, pag. 354. 
štev. 713 iz leta 8(30.: ^Quidquid in loco, qui dicitur hal, visus fuit 
proprietatis possidere", — in v „Breviarium Gotscalchi" iz sredine 11. sto- 
letja: in vili a hal est loeu^ ad conficiendum sal (Pertz. S. S. IX. 
pag. 223). Da ni hal nemška beseda: Hallc, porticus, spričujejo 
oblike: „in Hallo, „ad Hallum^ . . . ut sex caiTa liceat ei dirigere 
ad Hali um propter sal accipiedum"^ — actoribus nostris tara iu 
Hallo, quam etiam in ceteris villis nostris, torej je hal zopet 
krajno ime (Meichelbeck 1. 2, j^tev. 1K)1 iz leta SHD). Jaz trdim tedaj, 
da hal izvinio pomenja isto, kar banja. Grube, Schacht, kar poljsko 
župa, prvotno Grube, Schacht, potem Salzwerk\ (glej Helcel, 
Starodawne prawa polskiego pomniki Wai*szaw. 1850, pag. 217 seq.) iu 
„zupparius**, župar pa v poljščini označuje isto, kar nemški 
Hallgraf. 

Hal je torej deblo, iz kterega so se stvarile besede: hal-j-ava, 
Schlucht, Kluft, hal-t^ga, hal-uga, hal-oga, Schutz-, Schinn- 
graben. 

Za resničnost te razlage govori tuđi način, kako se sol dobiva. V 
nekterih krajih, kakor v Vielički, Liverpoolu, v Cardoni itd. dobiva se 
sol po rudarsko, ravno tako, kakor druga ruda s kladivom, železom, ali 
pa se s strelnim prahom razpoka. Če pa se iz različnih uzrokov sol ne 



iu Škipetari: kripe ali krjpe; glagol: krepig pa po Hahnu oznaćiije: potrošim, 
ich streue. 

'Da hal ne pomenja sol, ampak soli5(>e, solno rudo, Salzwerk, potijujejo 
imeua: Herzogeuhall, Salzliebenhall, Friedrichshall, Reichenhall. 



369 

more po rudarsko (bergraannisch) dobivati, napravijo si sololomite^ji in 
solovari v gorovji jame, banje, župe, okna (Neraec jim pravi Salz- 
kammern); te napolnijo z vođo in naredijo po izluženji solnatega 
kamenja koncentrovano solino (Soole), ktero potem zvarijo. Tako se 
sol dobavlja v Hallstadtu in Halinu (Hallein) in v Bexu na Švicarskem. 

Te jame, banje, župe, okna, so noriški Sloveni imenovali hale. 

Ime kraja in načina, kako se je sol pripravljala, obviknolo je pri 
sosednjih narodih za poznamenovanje soli, tako češki haP, kamnena 
sol, halarstvi, Pfannwerk. Po Slovanih je ime prišlo k Nemcem, ali 
tuđi tukaj ne pomenja sol, marveč torišče, kjer se sol dela, tako v 
švabščini hal (neutr.), Platz der Salzsiederhauser, die gesammte Sieder- 
schaft, hal les, Siedhaus (Schmid, Schwab. Worterb. str. 255). 

Nekteri nemški jezikoslovci so poskušali besedo hal jednačiti z 
nemškim Halle, porticus: tako Adelung, a že bistroumni Schmeller je 
to jednačenje neprikladnim spoznal, vendar pa se ni upal spraviti nad 
razlago besede: hal. Keferstein je spisal posebno knjižico: „Ueber die 
Halloren, als eine wahr8cheinlich keltische Kolonie, den Ursprung des 
Halleschen Salzwerkes und dessen technische Sprache. Halle 1843." 
Proti V tej knjigi navedenim keltskim etjmologijam, ki so iz peresa H. 
Leo-na, oglasil se je veleumni jezikoslovec A. Pot; ta je v svojej knjigi: 
„Die Personennamen" Leonova trdenja zmagovito podrl, in v svojih 
novih delih: „Etymologische Forschungen" (II. 3, str. ()G2.) izraza se 
kategorično — „Benennung des Sal/es, wovon tibrigens die Halle ge- 
heissenen C)eii:er keinesvregs benannt worden". Tuđi Forstemann 
(Deutsche Ortsnamen, str. S7) reče odločno: „die keltische Hjpothese 
kann damit (d. h. mit der Erkliirung von hal, hali, durch Halle) ftir 
abgethan gelten.*^ 

Ime Hal ima svoj početek v nekdanjem Noriku, to pripo- 
znava sam veleumni V. Hehn; le da mu je keltsko, zakaj noriSki 
Tauriski so mu Kelti. Vendar Hehn pripoznava, da so Kelti po- 
znejši naselniki v Noriku. On piše: „Sicherlich fand der 
Keltenstamm der hier erobernd eindrang eine Urbevolkerung vor, die 
man die Wahl hat, entweder zu der weitverbreiteten Race der Illjrier 
(!) zu rechnen, oder als bis weit nach Osten reichende Ligurer (!!) 
anzusehen, oder endlich als schattenhafte Rhatier (!!!) und Verwandte 



* Ko sem jaz pred 60 leti v Radgoni v solo hodil, sliSal seni večkrat slovenske 
ljudi oiidotne okolice, ki so v dtaoutiih sol kupovali, govoriti: Dajte mi grudo soli, pa 
ne vogerSčice, ampak haloviee. Pod halovico so razumevali gorenjeStajersko sol. 
Poznamenovanje je obviknolo po kraji, kakor imena druge robe na pr. Mauchester 
Casbmir itd. 



370 

der Etrusker sich zu derikeii '. Iq jedem Falle waren sie đie Knechte. 
die Unterwoi-feneu der gewalt8anien Eroberer uiiđ wurdeii ah frohneiide 
Arbeiter beim Salz unđ Griibeabau verwenđet (Hehn, Das Salz, pag. 33). 

Da Kelti uiso prebivalci Norika, spoznal je tuđi bistroumni Ott- 
fried Mttller (Die Etrusk(^r I., 134), a kakšne narodnosti so bili ti pra- 
bivalci (Tauriski), ni si upal določiti. Diefenbachu so „aus theils ligu- 
rischen, theils illjrischen Grundstoifen" sestavljeni, in ćelo Muhar naj- 
večji keltoman in slavofag je v svojih mlajših letih bil prepričan, da v 
Noriku nišo sami Kelti prebivali. „So wie wir aber eben de88wegen 
weit entt'ernt sind lauter Celtenstarame im norischen Lande 
zu vermuthen," — tako je pisal Muchar leta 1820 (glej Steierm. Zeit- 
schrift I. ZV., str. 57). Pozneje ko smo zaćeli trditi, da so prabivalci v 
Noriku bili Slovani, pozabil je čisto na svoje prvo trdenje in videl same 
Kelte od Donave do Adrije. 

Tuđi anthropologi in starinoslovci pridejo do tega prepričanja, da 
je V avstrijskem Salzkammergutu dvoje različnih plemen skupaj stanovalo 
(primeri : Sacken, Das Grabfeld von Hallstadt, pag. 148), kar tuđi spri- 
čuje dvojni način mrtve hraniti, naimer sežiganje in pokapanje mrličev. 

Tuđi mi ne tajimo tega, da so se bili Kelti med prabivalce v Noriku 
naselili, in sicer iz plemena Bojev, večjidel po gorenještajerskem in go- 
renjeavstrijanskem gorovji, da so oni postali gospodarji črez prabivalce, 
kterih pa nišo nikdar bili vseh uničili. 

A te prabivalce imamo mi za Slovene, in njihove potomce še naha- 
jamo noter do 11. stoletja po Kristu, o kterej dobi so se s Kelti vređ 
potopili V nemškem življi. Ne samo v okrožji štajerskega Hali a, nego 
tuđi avstrijskega Hallstadta in Halleina nahajamo še dandanes 
obilo slovanskih imen. Ako tok reke Traun (v listinah Travna, to 
je Dravi na) zasledujemo, ktera na južnej nemi* gorovja, ki Štajersko 
od Avstrijanskega loči, izvira in ki se v hallstadtsko jezero izliva, naha- 
jamo rečico Toplitzbach, ktero Dravina sprejema v svoje divje 
rečišče in se z njo vred v globoki crni „Toplitzersee" valja. 

Tuđi dvojno poznamenovanje reke, ki se dandanašnji veli Salza 
in ki se v starih listinah imenuje Ivarus in Isonta (nekteri codices 
imajo I gon ta), opominja na dvojne stanovnike v enem okrožji; I var 

* Meje starodavnih Illyrov, Ligu rov iu Rhaetov so nam grSki in latinski pisa- 
teilji fiobrd zaznamovali; v noriSke planine nobeden teh narodov ne postavlja. 

* Nritna, nema, po Pohorji znana beseda v pomenu : Abhang, Neigung, niski: 
niinia, ih lu^i, krajnost, konec; od tod imena: Namoš. Ne me t na Pohorji; sanak, 
tiani, iiidjimre, starosl. mutato n in m: man-i^ti, nuere = inclinare. 



371 

je noriškoslovensko, Isonta — Igontapa keltsko ^ Starorimska postaja 
Sabati nca je slovenska tvarina^ med tem ko ima Tarnantone kelt- 
sko obliko in pomeni tarnant = Predol — UeberthaP. Sicer na jed- 
načenje imen kritičen zgodovinoslovec ne srne dosta držati, a kjer se v 
družbi čisto slovenskih imen nahaja, na pr. : Sabatreuten zraven 
Fistr iz (Bistrica), Flad niz (Blatnica), Gradniz (Gradnica), Loiben 
(Lubno), Globniz (Globnica), (glej Gottweiger Saalbuch v Vili. zvez. 
Font. Rer. Austr. pag. 176, 177), smemo Sabati nca za slovensko 
ime imeti. 

Zgodovinopisec Huber se čudi, da so Nemci, ko so bili severno 
stran nekdanjega Norika vzeli v posest, Slovene našli izurjene v soli- 
varbi in inidarstvu. Kako bi bili do teh umetnostij prišli, ako bi se še 
le konec šestega stoletja iz zakarpatskib uižav in planjav, kjer ni o rudar- 
stvu ne sluha ne duha, bili naselili v noriške planine, kjer so bila že 
od nekdaj skladišča železja in soliV! 

Iz vseh teh okoliščin se prepričamo, da so Tauriski, ktere so 
Boji že tukaj našli, bili prabivalci in prvi solivaritelji. 

Ze Muchar se je čudil, zakaj nobeden star pisatelj ne omenja, da 
bi V Norik po trgovini sol dohajala, in sklepa iz tega, da so Noričanje 
in Tauriski že pred prihodom Rimljanov rabili sol in jo lamali iz bo- 
gatih solnih rud. Še v srednjem veku se imenujejo posebni solarji, ki 
se V latinskih listinah 10. in 11. stoletja imenujejo halari, v nemških 
pa Haller, Hallinger (Muchar Gesch. der Steierm. I. 125 8eq.). 
Ti 80 bili združeni v čehe (Ztinfte), potovali so po Bohemskem in Nem- 
škem ter odpirali solne hale — haloge — Salzschachte, Gruben, Minen. 

Beseda halar se je torej obranila iz predrimskih časov do U., 
da ćelo do 16. stoletja, in pomenja izvirno isto, kar poljski župar, 
Gruben-, Minenarbeiter ^ 



* K imeuu reke I var primeri reke: Iva, Ivica, Ivina, Iviuka, Ivot na 
Ruskem (Šafafik Starož. I., 10), brez dvonibe po ivi, Weide, primeri tuđi ime reke: 
Ibar v Hercegovini. 

' Tarnanto iSćejo starinoslovci kraj Attersee-a pri Seewalcben, to je selo 
Vlahov (Keltov) kraj jezera. 

• Naj tukaj pristavim, kar piše eden novejSih zgodovinoiztražiteljev dr. Aug. 
Prinzinger, ki ima Tauriske za bavarske Nemce in besedo Hali za iiemSko Halle, 
porticus. „Der Name Hali soli nun wieder vom keltischen hal, halen = Salz her- 
kommen. Alleiu das Wort hal (Stilz) war in solchem Palle nicht geeignet, lun als 
Name von Salzwerken uud Sudstatten verweudet zu werden, so weuig als das blosse 



372 



ŠtOy kajy ča. 

Sp]8al J. Šuman. 
(Konec.) 

^0 se je besedin značaj pozabil, bila je besedina oblika izpostavljeoa 
vsemu potvorjenjii. V malorušćiai in bolgaršćioi nahajamo oblike 
.s^f), šco in m. Ni dvomiti, da so oblike ^čo, nyščo^ hdeščo^ šcože itd. po- 
stale iz čto in oblika šo iz čso. Enako govorijo Slovaki ćo, prečo, počo ; 
ta oblika čo je vsekako postala tuđi iz čh; tako tuđi hrvatska oblika 
čo ; bržkone tuđi hrvatska oblika ee, v kterej nahajamo o po ć omehćaii, 
ako ni beseda če postala iz čije. Po zvunanjej obliki bi ta če lahko pri- 
merjal staročeskemu če; ta stčes. če razlagajo iz čb, toda tuđi v č^skej 
besedi se menja pisava čie in če, tako da je morda tuđi češka oblika 
postala iz čije. 

Cesko in poljsko besedico co razlaga Miklošič iz čhso, pozivajoč se 
glede glasniške postave na tvoritve, kakoršne so na pr. nčraeck^ iz nčmbčb- 
8kyj, in posebno naglašujoč poljsko pisavo, ki jo ima še Psalterz Kro- 
lowej Malgorzaty (Psalterium Florianense Wieden 1834) ; ta psalter ima 
narareč besedo co še pisano polnejše v obliki c;sso t. j. po našem čso. 
Pa kaj, ko bi bila ta oblika odmev maloruskemn ščo^ slovaškemu in 
hrvatskerau čo iz čhtOj ne odmev obliki čbso? Vredno se mi zdi to vpra- 
šanje staviti. Razlagajoči besedo co iz ćbso, mislijo nekteri, da je rodilnik 
čhso prešel v pomen tožilnika in vsled tožilnika tuđi v imenovalnik. 
Prehod poraena ima dve stopnji ; prva stopnja je navadna in razumljiva, 
kajti naše oblike dobrega, jega, koga, jelena itd. so vse po obliki rodil- 
niki in po pomenu in rabi tuđi tožilniki; stari tožilniki dobrjj, i in 
je, jelefn se dandanes poizgubivajo, kogo pa je že v stsl. rodilnik in 
tožilnik. 

Že bolj redka je prikazen, da prevzame tožilnik pomen imenoval- 
nika; vendar imamo tuđi za to primerov, glej Miklošič slov. IV. 371, 3. 
Ali prikazen je vendar izredna, ker je po tej razlagi co dvakrat pre- 
nesen, enkrat iz rodilnika v tožilnik in drugič iz tožilnika v imenovalnik, 
izrinovši pravi im., kakor da bi mi rekali: česa imaš? mesto kaj imaš? in 
tako na pr. pravimo govoreći : ćf>a imfxm pričakovati ; ali že druga je reci : 



Wort : Gold, Kupfer, Silber, Blei zur Benennung von derlei Erzstatten dient. Goldeck, 
Silbereck, Bleiberg, Kupferstatt, Salzangen, Salzdietfurt, Salzliebenhall, Salzgitter, 
Salzwedel sind die Beneuimugen sokher Orte. Eiii Name Salzliebenhall ware 80gar 
widersiniiig. Salzwprke mit Naiiien ^Hall" gibt es ferner aucb in solchen Gegendeu, 
wohin noch niemand die Kelten versetzt bat, wie Halle und Halzliebenhall in preus> 
siscb Sachsen imd Hannover (Dr. A. Prinzinger, Zur Keltenfrage pag. 10, 11.). 



373 

česa je dobro namesto haj je dobro in na tem stališči stoji razlaga co 
iz čhso. Pri tej razlagi vendar ne smem zatajiti, da imata v srednjem 
spolu imenovalnik in tožilnik sploh iste končnice v vseh indoevropskih 
jezikih in da jezikoslovci trdijo, da je srednji imenovalnik postal iz tožil- 
nika ; pa tuđi tedaj je pomisliti, da bi v našem slučaji bil že razvit ime- 
novalnik izpodrinen od tožilnika, oziroma rodilnika. 

Pa tuđi iz oblikoslovnega stališča stvar ni ćelo razjašnjena. Da bi 
sklanjali ro, *coAo, *coniu itd., kakor ima stsl. čhsogo^ čhsomu, čhsomh, 
bilo bi jasno, da se je po obliki *com, *comu^ ^coga razvil imenovalnik 
co, kakor je na pr. v hrvatsko - srbskem nekoj mesto rhekyj iz nekojega^ 
nekojemu itd. postal. Ali novi rodilnik se ne glasi *coho, ampak glasi 
se čeho^ dajalnik čemu. Razven tega ima staročeščina razvito obliko 
če = kaj in rodilnike eese zraven č'se = česa. Oblika čhSo ni tedaj 
edina, in pogoji v razvitje besede co iz ihso nišo niti ugodni niti izklučivni ; 
zato nimamo polne vere, da bi bila postala oblika co iz chso. Dodajmo 
še besede neco proti nic, v slovaškem nič in rodilnike, ki so med seboj 
ćelo enaki: niveho, niceho in čeho. Zakaj ima nic v rodilniku ni f eho, 
ali zakaj se imenovalnik ne glasi ^nico kakor neco ? 

Ta vprašanja se dado menda lažje reSti, če pravimo, da stoji eo 
mesto čhto in n\e z glasnikom c po sliki eo in neco mesto *ni-ćb. Tako 
so rodilniki čeho^ nčeeho, nirelu) jasni, dasi je pritrditi, da je oblika na 
-go mlajša nego na -so; mlajšo obliko na -go pa ima tuđi maloruščina 
in gornja sorbSčina, kojih oblike .</o, sro, so, oziroma sto, eo so prošle 
brez dvoma iz chio. 

Kako pa z glasniškimi postavami? Primerjajmo: 

a) čbto : čt() (ruska), 

fc) čbto : ćto = tšto : što (srbska), 

c) ćbto : ♦ččo : ščo : šžo : šo (maloi'us., bolg.), 

d) ćbto : ♦ččo : čo (slovaška, hrvatska, gornje -sorbska), 

e) čbto : ♦čco : ♦čso = czso : co (čes., polj., spodnje-sorb.), 

f) uičbto : ničto ; ♦ničće : nišće (srbsko), 

g) nikto : ničto : '*'nićće : nišče : nihče (slovensko). 

a) Ruska oblika eto stoji najbliže staroslovenskej in se od stsl. 
razločuje le, ker se ne piše in morda tuđi ne govori več srednji pol- 
glasnik b. 

b) Srbska oblika sto gre en korak dalje, izgubivši prvi t, hranjen 
V glasniku c, eto = tkio : što; to je glasniški olajšek, ki je vsem jezikom 
občen. 

c) Maloruska oblika šo, ki je v navadi zraven oblike šeo, je olaj- 
šek iz zadnje oblike ; ščo : štšo : šo ; srednji t se je v izgovoru poizgubil 
in podvojeni š je postal samec. 



374 

đ) Slovaška, hrvatska, gornje - sorbska oblika čo drži svoj prvi č 
in njemu se je umaknol t. Ta umik je vsleđ đmgih analogij postal 
bržkone po pređhodnjej stopnji priličenja; najprej se je iz skupka čto 
glasnik t priličil prednjemu sosedu č v čč, tako se je *ečo polaj^ po- 
tem v čo. 

e) Će je češki in poljski obliki co posrednja oblika csso^ to je po 
našej pisavi čso, onda je s nastopnik prvotnega t\ to je pa mogoče, 6e 
vzamemo srednjo obliko *ćco nepopolnega priličenja; popolno priličenje 
iz čto V *ččo je bilo po<l d); nepopolno pa obstoji v tem, da se / iz 
čto ni priličil v c, ampak le \ c =^ ts\ čio : ^čtso = *tštso, z olajSavo 
cgso, kar ima Matgorzaty psalterz. Će je iz czso t. j. čso postala oblika 
co, imamo še eno priličenje pred seboj, priličenje nebnika č v sičnik c. 
To priličenje se je izvršilo po lici sičnega soseda s in obstoji v tem, da 
je postal iz šumnika č sičnik iste vrste t. j. c, tako imamo czso : *cso = 
*ts$o, kar s posameznim s daje tso =? co. 

f) V srbskej obliki nišće imamo še o omehčan; oblika *šće v be> 
sedi nišće pa stoji glede soglasnikov na sredi med maloruskim ščo in 
poljskim czso, če je zadnja oblika res, kakor somnim, postala iz *čco, 

g) Novoslovenska beseda nišče stoji na istej glasniškej stopnji, na 
kterej je srbski niščc, samo da je postala iz nikto, oziroma ništo v po- 
menu nikdo, kajti mesto hh pravimo tuđi što. 

Će primerjamo naš nišče niemand in ništer nichts, ki se nahaja 
pri starih hrvatskih piscih, pridemo mislim na zanimive prikazni, ki se 
jih hočemo s kratko besedico dotaknoti. Primerjajmo nišče, uište-r; 
glede oblike je vsekako oblika nište-r prvotnejša, ker še ima t, ali samo- 
glasnik je že e^ tedaj omehčan iz o, če je res, kakor somnim, nište-r 
nastal iz ni-čhto-£r in nišče iz ni-kto : ništo : ni-šte : nišče. V besedi 
nište-r imamo še skupek M^ in na -nj bi rad opomnil čitatelja; št pa 
je prav staroslovenski skupek, ki ga v nsL nimamo; kajti naš štiri, 
štejem, poštujem bil je še do najnovejšega časa, kar je še deloma tuđi 
dandanes, polni četiri in čtejem in počtujem, ali skupek št, ki je v stsl. 
besedah 7^ošth, rešti, pesti, postavši iz kt, tega skupka v nsl. nimamo ali 
vsaj nimamo ga več govoreči noč, reci, peči itd. Ali v besedi nište-r bil je 
še ta skupek, a vendar že tako nenavaden, da imamo v moškem spolu 
sicer što zraven kdo in v sestavi že nišče. Ena beseda mi je v spominu, 
ki nam ta prehod in ob enem tuđi prehod skupka šč v hč predočuje. 
Mislim na besedo hči, hčere, ki se rabi zraven šči, ščere. Ni dvomiti, 
da odgovarja naša nsl. beseda hči, hčere stsl. besedi đišti, dzštere. Pa 
kako jej odgovarja po glasih, kako se je pretvorila? Vzamimo: dišti^ 
♦d'Bšči, šči, hči. 

V teh oblikah odgovarja nsl. č stsl. glasniku t in po mojem pre- 
pričanji še le v novejšej dobi in zato ker je skupek št v nsl. postal 



376 

nenavaden; skupka šč v besedi šči ne moremo razjasniti iz kt, tuđi 
skupka he ne. Naslanjajoči se na podstavno obliko litv. dakie iz 
*dukter, koji odgovarja zend. dughdhar^ gi*. i>vyu%ifiy got. dauJdar^ nem. 
Tochter, stsl. dzšH iz ^dzšUr oziroma *dzktčr^ dobili bi v nsl. po pre- 
meinbi skupka kt y č ali (5 ali c (Miklošič L* 349. 4) oblike de«, d^^r«' 
ali dći^ dćere ali rfci, rfccrf?. 

Zadnjo obliko ima češki jezik pripolnivSi si po ostalih sklonih tuđi 
imenovalnik dcera\ obliko šči^ šći ali hči, hći^ hrv. kći pa si mislim 
moremo le razjasniti iz stsl. oblike dzsti tako, kakor smo glede soglas- 
nikov poskusili razjasniti nisče iz ništo. 

Oblika sci iz dišti je po mojih mislih prvotnejša iii iz nje je še le 
postala oblika lm po enakem razlikovanji, kakor je imamo v besedah 
veksi iz večsi, vikši in pri Dalmatinu viliši iz višši, Miklošič I. 349. 
Beseda šči pa je po tem takem res prava hčerka stsl. dbštere. (Pri- 
merjaj še tuđi Kres II. 538 in Jagičev Archiv VII. 668. Ured.) 

Sči in nisće^ oziroma hči in nihće so posamezne glasniSke prikazni ; 
pa tuđi na samem sebi je posamezna prikazen, če se v nsl. kt ali čty 
oziroma st neposredno dotikata. 

Ta dotik, če je bil izviren, zravnal se je ob svojem času in že 
davno v stsl. v št, v nsl. v ć, v ćeskem in poljskem v c; v novejšem 
času je ta dotik le mogoč, ako se je izgubil zmesni samoglasnik. Ker 
spada ta izguba v različno dobo, so tuđi prilikovanja med seboj nestrp- 
ljivih soglasnikov različna; zato imajo Ćehi ctpri^ a dim zraven čitam^ 
slučajno pa stoji co na istem stalidči, na kterem stoji dcera^ noc, moc, 
peci, toda ptadvo : stsl. pitachstvo ; enako pri nas noč, moć, peči, toda 
junaštvo zraven junačtvo iz junačhstvo, Miklošič II. 179., štejem zraven 
čtcjem iz čhtej({, Enako što, nčšto^ ništer zraven kto, gdo, nehto, nelUeri. 
Nadalje hči, nihče zraven šči, nišče ; primeri nemški Macht, Nacht in 
backt, tragt, toda lat. factum, gr. le^iin;. 

Po vsem tem je tuđi hrvatski ča postal iz čbto\ oblika se je raz- 
vila iz ččo : čo : ča ; ali pa iz čta : čča : ča nalik srbskemu šta, tako da bi 
bil potvorjen nekak imenski rodilnik ali množinski imenovalnik ; pa mo- 
goče je, da so oblike čo : m (slov. kaj) = srb. što : šta ; vsaj a je tako 
rajgasnjen. Vsekako pa je oblika ča postala neodvisno od oblike šta ; to 
kaže glasnik ć, kajti iz sta prićakovali bi šč^ ali ča. Tretja oblika mimo 
ćo, ča, oblika če ima lahko svoj e omehčan nalik srbskemu nišče in slo- 
venskemu nište-r, če ni samostalno razvita, kakor je bilo gore omenjeno. 

Će se sedaj kajkavci in čakavci in štokavci med seboj merimo, 
kako nam je pri srči? Glede vprašalnikov nismo li vsi pravi pravcati 
sinovi očakov čhtokavcev?! 



376 



V spomin sv. Girila in Metoda. 

„Slovaiisko pismo stvorila, 
Slovane pros veća vala." 

flavnostiii spis „Žizii i podvigi 8vjatyh Kirilla i Methođija, prosv^ti- 
telej Slavjaii", ki ga je ietos v Petrogradu izdalo slavjaaskoje bla- 
gotvoriteljiioje obščestvo, pravi v uvodu med ostalim: „Vsak Slovan je 
dolžen znati imena teh svetnikov, njuno življenje in delovanje, kajti delo, 
ktero sta onadva izvršila, tiče se vsega slovanskega sveta." — Znano je 
sicer kolikor toliko Slovencem delo sv. Cirila in Metoda ; a osobito Ietos 
se je tuđi pri nas o tem precej govorilo in pisalo; vendar, ker uprav 
dne 5. julija praznujemo spomin ali god sv. blagovestnikov naših, bodi 
mi dovoljeno, da še enkrat tu izpregovorim kratko o njunih zaslugah 
za Slovane na polji duševnem, prosvetnem ter dosledno narodnem. Saj 
sta sv. brata solunska, po besedah slavnostnega odbora velehradskega 
za slovansko tisočnico, ^bila prva učitelja slovanske uzajemnosti in noseća 
ćeli narod brez razločka v svojem srči, dala nam vero, omiko in zgo- 
dovino," — torej res prava apostola slovanska, kterima se ne moremo 
nikdar dostojno zahvaliti, nikoli njiju zadosta počastiti. Podajem pa v 
naslednjem rojakom slovenskim nekaj črtic o sv. Cirilu in Metodu iz 
omenjenega ruskega spisa. 

Že pred tisoč leti bili so Slovani naseljeni po prostorih, kjer še 
sedaj bivajo, in še precej dalje. A bili so tuđi že tedaj razdeljeni na 
razna plemena; vendar v jeziku se še nišo razlikovali tako, kakor se 
razlikujejo dandanes. Nekaj jih je v IX. veku bilo že pokristjaujenih, 
ali večina je še bila poganska. Nišo znali ne čitati ne pisati, saj nišo 
imeli niti črk ne knjig ; niti je bilo domačih učiteljev, nego samo ino- 
strani, grški in latinski, kteri pa so Slovane njihovej narodnosti le od- 
tujevali ter jih pridobivali za svoje. Tuđi svojega kraljestva, zjedinje- 
nega, večjega, Slovani v onej dobi nišo imeli; pripadali so vzhodni 
ponajveč na preobraženo bizantsko in zapadni na obnovljeno nemško 
cesarstvo. Tako so se zmirom izgubljali v tujstvu ; kajti majhne državice, 
tu in tam ustrojene, nišo se mogle braniti proti razmerno velikim, moć- 
nim, a vedno sovražnim sosedom. Posebno izdatno sredstvo v zatiranje 
Slovanov bilo je kristjanstvo, in vzlasti Neinci so se tega kaj uspešno 
posluževali v rečeni namen. Od Nemcev je Slovanom pretila konečna 
propast. 

Da se takega pogubnega upliva na slovanski narod resi, poskusil 
je najprej moravski knez llastislav. Ta slovanski vhular zaprosi narareć 
1. 862. pri grškem cesaiji Mihaelu IH. v Carigradu slovanskih verouči- 
teljev, kten bi ljudstvo znali o resnicah sv. vere poučevati v domaćem. 



379 

vanska, od Konstantina jeđnoč modroslovca pronajdena, s kterimi se 
Bogu dolžua hvala odpeva, po pravici hvalimo ter ukazujemo, da se v 
istem jeziku Krista Gospođa našega nauki in dela pripovedujejo ; kajti 
ne samo v treh, nego v vseh jezikih Gospoda hvaliti, opomiiija nas sveto 
pismo. Niti je to pravej veri ali nauku kaj protivno, ali maso v 
istem slovanskem jeziku pevati, ali sv. evangelje ali sv. pismo iiovega 
in starega zakona dobro prevedeno in raztolmačeno čitati, ali vsa druga 
urna opravila peti; kajti, kteri je stvaril tri glavne jezike, hebrejski 
namreć, grŠki in latinski, oni isti je stvaril tuđi vse druge na hvalo in 
slavo svojo." 

Že na telesu slabeč pomišljal je sv. Metod s skrbjo, kaj bode po 
njegovej smrti z delom prosvetljenja slovanskega. No vei-ujoć, da istina 
nikdar ne umre, da resničnega in božjega dela ne iztrebi in ne unići 
nikaka člove§ka zloba : trudil se je srčno dalje na njivi slovanske crkve. 
Sluteč nove nezgode za Slovane, a tuđi bližanje svojih poslednjih dnij, 
pospešil je, da utrdi in ukrepi svoje sveto in veliko delo kolikor moći 
bolje. Zato je neobhodno bilo potreba prevesti na slovenski jezik one 
svete knjige, ktere se nišo bile prevedene, in razmnožiti kolikor možno 
V većjem številu spisov že prevedenih. In tega se je Metod tuđi lotil 
8 pomoćjo dveh ućencev svojih duhovnikov hitropiscev. To delo, nada- 
Ijujoće se tekom šest let, šio je jako uspešno. Dne 26. oktobra je 
sv. Metod slovesno s svojimi učenci ovršil božjo službo ter za uspešno 
dokončanje svojih trudov zahvalil se Bogu in sv. mučeniku Dimitriju 
solunskemu, kterega sta sv. brata posebno častila. 

S smrtjo Metodovo (na Velehradu 6, apr. 885) je delo sv. apo- 
stolov slovanskih v Moravski in Panoniji propadlo. Zapadni Slovani so 
bili podvrženi zopet latinsko - nemškemu duhovništvu ter oropani narod- 
nega jezika v bogoslužji. Učenci sv. Cirila in Metoda, izgnani s sirovo 
silo od Nemcev, šli so v Bolgarsko, kjer so blagonosno nadaljevali ve- 
liko delo svojih učiteljev, ktero je kmalu nato prešlo še v sosednjo 
Srbsko ter se naposed za sto let razširilo tuđi v vso Rusko. — In tako 
se še dandanašnji v ruskih, srbskih in bolgarskih crkvah pri službi božjej 
glasi jezik slovenski, v kterem sta govorila in pisala sv. brata Ciril in 
Metod, prvoučitelja slovanska. 

Na tak način je torej delo, zasnovano in v enem delu izvršeno po 
sv. Cirilu in Metodu, dotaknolo se vseh Slovanov, le žal! da je ostalo 
trajno samo pri vzhodnih. No vendar sta sv. brata s tem, da sta nam 
dala sveto pismo, dala nam sv. knjige v našem jeziku, v vseh Slovanih 
položila temelj narodnej omiki ter sta postala tako prav slovanska pro- 
svetitelja. Zato pa tuđi Slovenci ćutimo veliko Ijubezen do teh prosve- 
titeljev slovanskih ter blagrujemo in proslavljamo spomin sv. Cirila in 
Metoda, ker sta ona samozatajevalno in nesebično služila tuđi nam. 



380 

„Svjažčennuju dvojicu prosvštitelej naših poćtim, 
božestveunjrh pisanij prelože nijem, istočnik bogopo- 
ztianija nam istočivših, iz nego že daže dodnesneos- 
kudno počerpajušće, ublažajem vas, Kyrille i Metho- 
dije, prestolu Vjšnjago predstojašćih i tepI6 molja- 
gčihsja 6 dušah naših." Andrej B'ekonja. 



Drobnosti. 

Ant. Mart« Hlomšeka zbrani spisi. Četvrta knjiga. Razlićno blago. Zbral, 
uredil in izdal Mih. Leudovšek, župnik Makolski. 1885. Natisnila tiskarua družbe 
«v. Mohora v Celovcu. Str. Vili + 428 v 8". Velja 1 gld. 40 nov. trdovezan, 1 gld. 
;J0 nov. brodiran iztis po knjlgamah, pri izdajatelji (pošta Makole — Maiau bei 
P6lt»chach) po 1 gld. s poštniuo vred. — Željno smo že prićakovali oetrto knjigo 
Slomšekovih zbranih Hpisov. Do^im so prvi trije zvezki priuieroma še precej hitro sle- 
dili eden drugomu, preSlo je blizu šest let, preduo je zagledala prićujoi^^i knjigii bell 
dan. Vse to nam živo 8vedo<?i, da se naše obćinstvo premalo zanima za izvii*tne pro- 
izvode nepozabljivega rodoljuba iu pisatelja SlomSeka. Dobivajo pa se 5e vsi prej^uji 
trije zvezki, prvi po 50, drugi iu tretji po 70 n. pri e. g. izdajatelji. Med vsemi dose- 
danjimi zvezki odlikuje se osobito četrti. Med tem ko nam kažete prvi dve knjigi v 
pesnih, basnih, prilikah in povestih Slomšeka kot izvrstuegii crkvenega in domai^ega 
])esnika in pi.satelja, tretji zvezek pa kot vestnega životopis(;H, predočuje se num Sloin- 
Aek V ('^etrtej knjigi kot nedosegljiv učitelj v crkvi in soli, kot previđen voditelj našega 
ljudstva na političnem in narodno- gospodarskom polji. 0. g. izdajatelj nam je vse 
gradivo v tem zvezku razvrstil v tri oddelke. Prvi sodržuje splošne mzprave o soli in 
odgoji. V drugem se nahajajo sestavki tikajoči se narodne politike in narodnoga gt»- 
spodai-stva. Res zlata vredni so nauki, ktere podaje nenadomestljivi škof svojemu ljud- 
stvu. Posnemajte ga vsi, ki imate uplivno besedo med mv^im narodom; uspeh no bode 
izustal. Njegovi nauki veljajo še dandanes, treba je le ponavljati jih ob pravem ćiusu 
našemu ljudstvu. Zatorej naj nikdo ne zamudi seči po tej knjigi in iz nje ućiti narod 
naš po njego vej potrebi. Tretji oddelek obsega podućno tvarino, ki zadeva vero i u 
crkev, pa tuđi slovensko slovnico in jezikoslovje. 

Č. g. izdajatelju vemo veliko hvalo, da nam je vse to razlićno, za naše ljudstvo 
jako podućno gradivo zbral v celoto. Stoprav kdor to knjigo vestno pregleda, spozna 
prav za prav SlomŠeka in vć ceniti njegov upliv na duševni razvitek našega naroda 
vzlasti po Štajerskom. V uvodu nam g. sestavljatelj dopolnjuje bibliografijo Slomše- 
kovih del in nam 15 knjig in knjižic njegovih navaja. Knjiga je prav lično opravljena, 
tisk lep in čist, jezik pravilen in v skladnji jako zanimiv, s pravopisom pa se popol- 
noma ne strinjamo. Za ves trud, ki ga je imel g. izdajatelj, skažejo se naj Slovenci 
hvaležni in naj širijo to zlata vredno knjigo med prostim narodom. 

Saljiri Klovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Aut. 
Brozovnik, učitelj. V Ljubljani. Natisnila in založila „Ig. v. Kleinmayr & Fed. 
Bamberg**. 1884. Str. 112 v mal. 8". Velja GO n. — To je prva knjiga svoje vrste med 
nami in roči moramo, da se je dobro obnosla. Prijetno in zabavno berilo za vsakega, 
kdor se hoče beroč oddahnoti od trudapolnega dela. Knjižica sodržuje dokaj kratko- 



381 

Časnic o različnih stanovih. Marljivi, v učiteljskih krogih dobro znaai g. sestavljatelj 
jih je vzel nekaj iz domaćih časopisov, kakor iz Vrteca, Slov. Gospodarja, 8lov. Naroda, 
Novic itd. ; druge so ćelo izvirite, de nikjer ne iiatisuene, nekaj pa jih je iz dntgih jezikov 
poslovenjenib. Mnogo dovtipov in šal uahajaš v tej zbirki. Nišo sevćda vse kratko- 
^ulce ettako dobre, in gotovo bode g. nabirat^lj skušal v drugej izdaji nektere prisi- 
lj«ne z boljšimi nadomestiti* ali to moramo priznavati, da je zbirka eelo premišljona 
in ne žali niti dobrega okusa niti raznih stanov. Zatorej se srne mladini in vsakemu 
stanu priporočati. Oprava knjigi je lična, jezik pravilen in lahko razumljiv. Le kratek 
pregled in kazalo pogredamo ob konci knjige, kar bi nam lahko njeno rabo olajševalo. 
Oče nafi. Povest za kršćansko mladost ( ! ) in kršćansko ljudstvo. Po priporoćenji 
častitljivega duhovna iz nemškega poslovenil Fr. Malavašić. Drugi pregledani natis. 

V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1886. Str. 227 v mal. 8«. Velja 60 n. — 
Leta 1854. došla je ta povest prvić poslovenjena na svetio. Naš zaslužni pisatelj Pr. 
Malavašić je z mnogimi prevodi obogatil naše slovstvo in priprostemu narodu marsi- 
ktero dobro povest poslovenil. Med tako, našemu ljudstvu primerno berilo spada tudl 
omenjena povest: Oće naš, in g. založnik je na vsak naćin dobro pogodil, da je izdal 
to knjigo V drugem, seveda pregledanem natisu. Mladini in prostemu narodu to povest 
prav gorko priporoćamo. 

Slovenska TaUJa. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetio daje Dramatično 
društvo V Ljubljani, 52. zvezek, zapopivdajoč : Deborah, — Revizor, — Oče so rekli, da 
le! — Same zapreke, — Perzijski šal, — Kdor se poslednji smeje! — C-ena 2 gld. — 
Zopet je obogatilo priduo Dramatično društvo zalogo naše dramatične književnosti kar 
s šestimi igrami na enkrat, ki bodo — dasi so le prestjive — dobro služile tuđi slo- 
venskim našim odrom. Beseda je skozi in skozi gladka, jezik čist in umeven. Posebno 
opozarjamo naše čitalnice na igro „Deborah" in glumo „Očo so rekli, da le!**, ki ste 
tuđi našim razmeram prilični in rekel bi podoniačeni. „Revizor** nam uianj ugaja; 
podlost in podkupljivost uradnikov ruskih se veiidar le preveč pretira in sincši, nego 
da bi mogli igro priporočati, naj se igra na slovenskem odru. Tisk in zvunaiijost sta 
kakor v vseh dosedanjih zvezkih „Slovenske Talije** lična; cena 2 gld. za šc!st iger 
jako uizka; bodi tedaj zbirka vsem narodnim knjižnicam, čitalnicam in vsakemu, komur 
je mar književnost naša, toplo priporočena. J. W. 

Hkladbe. Zložil F. S. Vilhar, II. knjiga. Posvečil je to knjigo slavnemu 
gradu Karlovcu v znak osobite hvaležnosti. Tiskal jo je Albrecht v Zagrebu. Cena 
1 gld. 6() kr. — Tuđi v tej zbirki podal nam je F. S. Vilhar mnogo lepih najievov, 
kteri bodo ugajali vzlasti našim čitalnicam in pevskim društvom. Riizdeljena je knjiga 

V 4 dele, ki imajo sledeči obseg: A. samospevi: 1. Oti dušo! — Avgust Šenoa; 
2. Prvi cjelov — Hugo Badalič; 3. Srcu — Miroslav Vilhar; 4. Zorom — Josip 
MilakoviČ; 5. Oj vi magle — Avgust Šenoa; 6. Turobuica — Josip MilakoviĆ; 
7. Mrtva ljubav — Peter Preradovič; 8. Na morju — Boris Miran; 9. Hrvatska 
himna — Peter Preradovič. B. moški zbori: 1. Bojna pjesma — Josip Milakovič; 
2. Sokole divni — Ant. Kovačič; 3. Davorija — Avgust Harambašič; 4. Izgubljeni 
cvet — Simon Gregorčič; 5. Oj djevojko milena! — Avgust Harambašič; 6. Pozdrav 
Samoboru — F. S. Vilhar; 7. Geslo delavskega podpornega društva v Trstu; 8. Geslo 
pevskega društva „Velebita** v Gospiću; 9. Lahko noć** — Lavoslav Vukelič; 10. Leti 
pjesmo! — Josip Milakovič; 11. Hrvatska himna — Peter Preradovič; 12. Slovo — 
Simon Gregorčič. C. mešani zbori: 1. Lunica — F. S. Vilhar; 2. Večerna — Mir. 
Vilhar; 3. Bliedi mjesec — Ferdo Rusan; 4. Hrvatska himna — Peter Preradovič; in 
D. hrvatska misa, ki obsega sedem delov. 

Skladbe so vse lepe, toda najbolj mi dopadajo samospevi, v kterih nahajamo 
tako krasne melodije in njim prikladno spremljevanje, da bodo naši slovenski solisti 



382 

pri naroduih pevskih dništvih z veliko radostjo popevali te izvrstoe napeve. Najlepda 
skladba pa je pesen „Slovo**, ki je s spretnljevanjeoi moškega zbora in glasovirja. Tu 
je Vilhar stvaril za dobre baritoniKte samospev, ki bode povsod učinil velik utis. Med 
sainospevi nahajamo tud! znano Miroslav Vilharjevo pesen n^rcu'', kterej je sin 
F. S. Vilhar nekoliko predelal spremljevanje za glasovir. Zbori so vsi tako sestavljeni, 
da jih morejo povsod tuđi inali pevski zbori pope vati. Ne bom tu Tsakega zbora 
posebej ocenjeval, kcr bi bilo to preobširno ; oinenim le, da jih bodo naši pevci z vese- 
ljem V svoj repertoir sprejeli. Zdaj, ko imamo drugo knjigo pred seboj, vidimo, da je 
na5 F. S. Vilhar jako marljiv in neutniden skladatelj. Njegove skladbe se odlikujejo 
tuđi po nekem posebnem značaji in kažejo, da si je skladatelj prisvojil neko samostal- 
nost V slogu in da skozi in skozi v jugoslovanskem duhu sklada. Žal mi je, da Vilhar ni 
priobćil V II. knjigi tuđi instrumentalnih kompozieij, ker nam manjka takih. Res je, 
da dosežejo vokalne skladbe većjo popularnost, pa treba je vendar le tuđi podajati 
našim muzikom instrumentalne komade, in ker nam je Vilhar v svojem I. zvezku 
podal kaj lepih skladeb te vrste, želeti je, da nas kmalu zopet razveseli z umotvori 
tega genra. 

Da je Vilhar zložil svoje napeve vedinoma hrvatskim poezijam, ni (^do, ker 
živi med Hrvati in ima med njimi svoj posel, ker je dobil na Hrvatskem izdatne pod- 
pore za izdavanje svojih glasbotvorov in ker je med Slovenci tako malo iztisov svoje 
I. knjige spe6il, da more skladatelja Slovenca hudo žaliti, ko vidi, kako malo se bri- 
gajo rojaki za proizvode domaćega umetnika. — Naj bodo te vrstice opomin našim 
rojakom, da se bolj ozirajo na domaćo umetnost ter naj kmalu popravijo svojo uebrii- 
nost in Vilharjcve skladbe kupujejo. Knjiga ima lićuo zvunanjo obliko in 6eden tisk; 
dodana jej je tuđi jako dobro izdelaua podoba, ktera nam kaže obraz našega sklada- 
telja F. S. Vilharja. Naročila naj se pošiljajo skladatelju v Sisek. F. Valenta. 

t Br. LaTOslar Geitler. Dne 2. junija je mnrl na Dunaji glasoviti slavista 
dr. Lavoslav Geitler, redoviti profesor na vseučilišči v Zagrebu in pravi član jugoslo- 
vanske akademije, stoprav v 37. letu svoje starosti. V njem je izgubila znanost pra- 
voga gojitelja, a hrvatsko vseučilišće enega najboljših svojih profesorjev. 

Lavoslav Geitler se je narodil v Pragi 1. 1847; starisši njegovi so ga dali v 
realko, da dovrši na njej pripravne nauke za tehniko, ali mladi dijak je imel toliko 
veselje do nauke o jeziku, da je prestopil na gimnazijo in tukaj položil izpit zrelosti. 
V 20. letu se je vpisal na praškem vseućilišći kot redovit slušatelj ter je marljivo 
izučaval slavistiko, primerjajoće jezikoslovje in klasične jezike po predaranjih prof. 
Hattale, A. Ludwiga in Kvičale. L. 1866. se je podal na dunajsko vseučiliSče, da 
posluša iste nauke po preda vanjih slavnega Miklošiča in za primerjajoče jeziko- 
slovje Frid. Mtillera in Bollera. L..1870. je postal doktor filozofije. Precej za tem 
se je odpotil v Prago, kjer je začel samostalno izučavati svojo stroko ter se priprav- 
ljati za habilitacijo. V tem času je največ občeval s prof. Ludwigom, ki je takrat naj- 
več deloval na smer Geitlerjevih studij. To se vidi najbolje iz razprave, ki jo je na- 
pisal za habilitacijo, „o stavu a pokrocich srovnavaciho jazjkozpvtu" (tiskana v „Časo- 
pisu Ćeskega Muzeja"), v kterej zastopa Ludwigovo theorijo o aglutinaciji. Še pred to 
razpravo je bil napisal 1. 1872. v „Časopisu .Cesk. Muz." obširno recenzijo o Matze- 
nauerjevom dolu „Cizi slova ve slovanštinč" (tjkje besede v slovanščini), ki je mnogega 
opozorila na temeljito znanje tega mlađega jezikoslovca. Posebno važnost pa je polagal 
Geitler pri izučavanji slavistike na litvanščino. Zatorej se je odločil, da ta jezik po- 
polnoma prouči. Že 1. 1873. je izdal prvi plod teh studij „starobulharska fonologie se 
stalym zfotelem k litevštinč**. S tem delora je pokazal, da pozna točno litvanščino; a 
na temelji tega jezika je natolmaćil na poseben način neke pojave v staroslovenskem 



383 

glasosloTJi. Tukaj je Geitler o<5ito izrekel, da zastopa mnenje, po kojem je tako- 
zvana staroslovenšćuia starobolgarski jezik, in pri tem je ostal do konca svojega 
življenja. 

Geitler je hotel proučiti tuđi vsa litvanska narei^ja ter se zatorej 1. 1873. odloći, 
kakor uekdaj Sehleicher, obiskati Litvanijo ter tamkaj nekaj časa preživeti. Prepotoval 
je prusko in rusko Litvanijo, bil v K5nigsbergu, Memelji, Kovnu in Vilni, a pet me- 
se<^v živel je po litvanskih selih. L. 1874. se je vrnol iz Litvanije ter lepo opisal 
svoje doživljaje v teh krajih v c'eskem časopisu „Osveta", a I. 1875. izda kot plod tega 
potovanja znamenito delo „Litauische Studien", v kterem je objavil litavske pesni ter 
opazke o rusko -litavskih dialektih, potem neke litvanš<3ini in slovanšćini občne gla- 
sovne znake ter konećno bogat prilog za poznavanje litvanskega jezićnega blaga. Na 
tem potovanji so ga podpirali profesorji Nesselmann v Kdnigsbergu, Avg. Baranovski 
V Kovnu in V. Lamanskij v Petrogradu. 

Po brezuspeSnih dogovorih s prof. Jagićem, da prevzame stolico slavistike na 
novoutemeljenem vseućiliš<^i v Zagrebu, ponudilo se je to mesto (ieitlerju, ki je bil 
takrat docent v Pragi. On sprejme to ponudbo 1. 1874., v novembru tistega leta je bil 
imenovan redovitim profesorjem slavistike in Se tisto leto od jugoslovanske akademije 
izbran redovitim članom. 

Geitler se ni bil s svojimi dosedanjimi iztraživanji zadovoljil, nego je kot mlad 
učenjak hotel izreci poslednjo besedo o poreklu starobolgarskega ali po Miklodiči staro- 
slovenskega jezika. Zato je začel iztniživati danaSnji bolgarski jezik, posebno macedou- 
ska narečja in srednjebolgarske spomenike, pa še le po tem na temelji tega izreci svoje 
mnenje o starej slovenščini ali starej bolgarščiui. Iz tega razloga se je podal 1. 1875. 
na pot V Macedonijo in na sv. goro Athos. V smrtnej nevarnosti prehodil je mladi 
učenjak nemirno Macedonijo, da le svoj namen doseže. V Velesu so g-a tamodnji Bol- 
gari lepo sprejeli ter se je mogel tamkaj dalje časa zadržavati in jezik prouč'evati. Bil 
je tuđi V Prilipu in v mnogih drugih krajih. Od tukaj se je podal na Athos, kjer je 
precej dolgo ostal. Geitler je tedaj bolgarski jezik temeljito poznaval v vseh njegovih 
narečjih. Na tem potovanji je zasnoval svoje znamenito paleografsko delo: „Die slavi- 
schen uud die albanesischen Schriften**. To delo je šesta vljal do 1. 1883. ter ga ko- 
nečno izdal s podporo dunajske akademije. S to knjigo je pokazal, da je izvrsten slo- 
vaiiski paleograf, kar mu je tuđi kritika priznala. 8 tem delora se reSuje vpnidanje o 
postanku glagolice. Će tuđi kritika posredovanja albauskega pisma ne more prizna- 
vati, vendar je dokazano, da sta grSki inicial in rimski cursiv prvobitna elementa v 
glagolici. 

Ko se je povrnol, bavil se je Geitler zraven svojeg;i profesorskega zvanja s pro- 
učavanjem bolgarskega jezika, ali vrh tega je spisoval tuđi slovansko komparativno 
slovnico, ktero je bil on na široko zasnoval, in zajedno je zbir.il tuđi gradivo za slo- 
vansko etymologijo. Iz teh velikih osnov se vidi, kako je bil Geitler smel in ueumo- 
ren duh, kako je hotel več predmetov ob enem rediti. Delal pa je noč in dan ter si 
niti privoščil počinka ; ali na ta način je izgubil dragoceno zdravje svoje. Kako je on 
na široko osnoval svojo komparativno slovansko slovnico, dokazuje nam mali del, ki 
ga je tem izdal 1. 1877., kjer razpravlja samo o korenih na „u" v slo^anskih jezikih. 
Tuđi iz tega spisa se vidi, kako globoko se je on zadolbel v tajnosti prvobitnega 
jezika indoevropskega plemena. Tuđi pri tem se je držal svojega litvanskega stalidča. 
Ko je bil na Bolgarskem, dobil je v roke pesni macedonskih Bolgarov, ktere je 
Verkovič po Macedoniji zbiral in kasneje nektere pod naslovom „Veda Slavenov" 
izdal V dveh zvezkih. Takrat kakor tuđi še dandanes imel se je Verkovič za falsifika- 
torja ter se mu ni ve rovalo, da so to narodne pesni. Geitler jih je začel proučiivati 
ter je uapisal o njih duhovito in vrlo poučno literarno - historično razpi*avo pod 



384 

nasloTom „Poetičke tradice Thr&ku i Đulbaru, v Praiš 1878**. Geitler trdi v tem delu, 
kar mu odobrava tuđi Miklošić, da je jezik v tcb pesnib naroden, a glede sodriaja, 
da je ali osnovan na narodiiem izro<:^ilu, tedaj resni<H^n, ali pa da je falsifikator 
dubovit in vrlo u^-en človek, kar še ni duzdaj nobeden opovrgel niti protivno dokazal. 

Plod teb iztraživanj ste tuđi dve razpra?i v 5 — 7 zvezku: „Mittbeilungen der 
antbropologiseben Gesellscbaft in Wien 1880" pod naslovom: „Die Sjige von Orpheus- 
Orfen der Kbodope-Bulgaien** in „Die Juda in den Mytbender Balkan volker*". V radu 
jugoslovanske akademije pa je objavil kot <^lan te le razprave: 1. Etimologija imena 
Hrvat. 2. Litavska postilla od 1. 1591. 3. O parasitskib sibikntih izza guturalov v sla- 
ven^'ini. 4. parasitskib guturalib izza dentalov v litavskib in slavenskib jezikib. Is 
5. razprave: „Prilozi k brvatskej gramatiki in glasoslovju 1881" pa se vidi, kako je 
Geitler toćno poznaval čakavsi'-ino in brvaš43ino splob. 

L. 1879. odpoti se zopet na znanstveno iztraživanje v Egipet. Znalo se je ie 
poprej, da se nabaja v samostanu sv. Katarine na Sinaj -gori v Egiptu glagolski spo- 
menik, ki ga je videl prvi 1. \HiAX arbimandrit Porfirij Uspenski ter dal o tem kratico 
poro<:^ilo V „Izvčstija irap. arcb. obš<5estva drevnostij". Gekler je že z davna ielel, da 
more sam ta glagolski spomem'k videti, ker je od tega spomenika pričakoval tuđi sia 
svoje paleografske studije mnogo koristi. Hrvatska vlada mu je dala za to potovanje 
podporo in tako je mogel svojej želji zadovoljiti. Pod raznimi neprilikami je priSel 
srećno na Sinaj, kjer je mislil kupiti ta glasoviti glagolski spomenik, ali za noben 
denar bi ga ne izroćili menibi tega samostana. Vendar pa so dozvolili, da more ostati 
Geitler 30 dnij v samostanu in da prepiše ta spomenik in še neki neznan molitvenik 
(trebnlk, eucbologium). Tukaj je prepisa val mladi učenjak noć in dan oba spomenika 
ter si ni privo^ćil niti toliko odmora, da bi se v redu naspal. S fotografskim apara- 
tom si je napravil od obeb rokopisov snimek ter prispel srec^no z njima v Zagreb. S 
pomoćjo jugoslovanskc akademije je izdal 1. 1882. omenjeni „Eucbologium", a 1. 1883. 
„Psalterium". Zajedno je sestavljal tuđi svojo paleografijo, ktero je izdal 1. 1883., 
kakor smo že omenili, na Dunaji. V istem ćasu je zbiral gradivo za „Historijo bol- 
garskega jezika", o kojej v paleografiji obeća, da jo bode v kratkem izdal, ali to se ui 
zgodilo zaradi prerane smrti njegove. 

Pri tem ogromnem poslu ni zanemarjal nabirati gradiva za slovansko etymolo- 
gijo, ktero j« bil osnoval po Curtijevej knjigi : „Gnmdztige der Etymologie der griech. 
Spracbe". Predno je obolel, dovršil je in izroćil dunajskej akademiji razpravo: „Bei- 
trage zur litauiscben Dialektologie", ktera je tiskana v Sitziingsbericbte CVIll. Svez. 1. 
To delo je kakor njegove litavske studije od posebne važnosti. S to razpravo j© do- 
konćal Geitler svoje delovanje na književnem polji. Prevelika marljivost ga je ubila, 
a zatorej se bode njegovo ime tuđi ća.stno imenovalo v slavistiki! J. Stekhua. 

Za Narodni Dom. V Ljubljani je osnovalo već rodoljubov „Kraj carsko 
podružnico Narodnega Doma". Ona si prizadeva pridobiti vsakega Slovenca za 
svojega uda, in ta plaćuje na mesec po 1 novec ali na leto 12 nov. Zato se obraća 
odbor do vseb domoljubov, proseć jib, naj podpirajo njegov namen. V vsakej fari ali 
većjej vaši naj se postavijo poverjeuiStva in naj se zbirajo mesećni doneski po novcib. 
Majben se vidi sicer tak dar, ali ko bi vsak Slovenec žrtvoval na mesec le po ^den 
novec, narastla bi glavnica „Nar. Doma" skoro za dve sto tisoć gld. tekom enega 
leta. Vzdramite se torej rujaki po mestib, trgib in vaseb in pomnožite s krajcai-skimi 
doneski imetje „Nar. Doma". Kdor boce prevzeti poverjeui^tvu, naj stopi z odborom v 
ožjo, pismeno dotiko. Napis je: Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" (dr. Jos. 
Stare) v Ljubljani. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna dnižbe sv. Moborja v Celovci. 
Odgovorni urednik: l)r. Jakob Sket. 



Ijeposloven in znanstven list. 



4*mȴ 



Leto V. V CeloTei, 1. »Trusta 18S5. jStejr. 8. 



A rab ela. 

Roman. SpisaU Pavlina Pajkova, 

Štirinajsto poglavje. 

rabela ni sođniji ođkrila huđođelstva, ktero so Karpelesovi učinili 
njenej materi. Ko bi blaznica ne bila njena mati, bila bi te korake 
brez đvombe storila. A tožiti lastne sorođnike in s tem venđar niti 
sebi niti đragej pokojnici v ničem hasniti, to se jej ni zđelo pri- 
memo. Mogoče je bilo ćelo, đa bi bila ona s tako pritožbo le sebi v 
nekem oziru škođovala. Saj bi se s tem z nova vzbudila pozornost na 
že davno pozabljene neugodnosti v rodbini in kar bi njo najbolj bolelo, 
pretresavale bi se bile še enkrat mladostne slabosti njene matere. Zato 
je to žalostno dogodbo proti vsakemu zamolčevala. Pustila je, da so 
Karpelesovi njeno mrtvo mater pri gosposki naznanili kot tujo beračico, 
ktero 80 baje nezavestno našli v jutro za rana pred hišnimi dvermi in 
ki je potem kmalu umrla. Hotela pa je Arabela od njih zahtevati račun 
o tem vnebovpijočem hudodelstvu, in sicer brž, ko se bode čutila manj 
razdraženo in bode pokojnica že zemlji izročena. 

Med tem je bivala deklica v vrtnaričinem stanovanji poleg drage 
mrtve. Sprejemala ni nikogar, niti tete Karpelesovke, ktera je hotela 
po sili govoriti z njo. Karpelesovi pa so, da bi zakrivali svojo zadrego, 
Arabelo obrekovali in zasmehovali jo, ker je bila za tujo beračico naro- 
čila slovesen pogreb. Rekli so, da je zapravljivka in da se je samo 
zato izkazala, da bi po mestu hvalili njeno radodarnost. 

Vendar pa so bolj bli