(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Letopis Matice slovenske"

Digitized by the Internet Archive 

in 2011 with funding from 

University of Toronto 



http://www.archive.org/details/letopismaticeslo1889slov 



^ ^J-C^ffSi..^ 




LETOPIS 



\mi^€%^ a 



f €^ T>ri^ 



ZA LETO 1889. 

UREDIL 
ZALOŽILA IN IZDALA 

MATICA SLOVENSKA. 



M 



V LJUBLJANI. 
?^ATISXILA. „XARODX^ XISIvARXA- 

isea. 



Poziv slovenskim pisateljem! 

Odbor ,. Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih 
pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem 
bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis"'. 

Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu 
samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz razno- 
vrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti 
gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki 
ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne 
zanimljivosti prijajo večini Matičinih društvenikov. 

Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija 
1890. 1. predsedništvu „i\Iatice Slovenske" v Ljubljani. 

Po pravilih določena nagrada v „ Letopis" vsprejetim 
spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. 

V Ljubljani 20. oktobra 1889. 

V imenu „ Matice Slovenske" : 

Prvomestnik : Odbornik : 

Josip NTarn. dr. L. Hožar. 



Ud »Matice Slovenske" postane, kogar sprejme društveni 
odbor: a) ako se kot mtonoimik zaveže plačati 50 gld. a. v. ali 
takoj, ali pa v petih letnih obrokih; h) ako kot letnik plačuje 
po 2 gld. udnine na leto. (§ 2. dr. pravil.) Člane, ki ne izločujejo 
redno v prvi polovici vsacegn leta doneskov, katere so se zavezali 
plačevati, sme odbor iz društva izbrisati. (§ 3. dr. pravil.) Vsak 
društvenik ima pravico podajati društvu po odboru nasvete, 
udeleževati se letnih velicih zborov in njih razgovorov, gla- 
sovati, odbornike voliti in sam voljen biti, prejeti poročilo o 
društvenem delovanji in gospodarstvu z novci in dobiti imenik 
vseh društvenikov. (§ 4. dr. pravil.) Društvo ima namen, slo- 
venskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da pri- 
merne knjige v slovenskem jeziku na svetlo daje ah vsaj 
podpira, da se izdado. (§ 1. dr. pravil.) Le častni in ustanovni 
društveniki imajo brezpogojno pravico do vseh knjig, ki jih 
društvo da na svetlo. Običajno daje Matica vse knjige tudi 
letnikom, akoravno odboru pristoja pravica, dajati jim le nekaj 
teh ^ knjig. Vendar mora njih vrednost vsaj polovico toliko 
znašati, kolikor bi znašala prodajalna cena vseh ob društvenih 
stroških istega leta na svetlo danih knjig. (§ 5. dr. pravil.) 
Stroške za razpošiljanje knjig mora plačati vsak društvenik sam. 
(§ 7. dr. pravil.) 

Odbor. 



^^0^^'SK/ i;^,^ 



/ 



PETINDVAJSETLETNICE 







Sveta Ciril in Metod sta pred tisoč 
leti položila temelj slovanskemu slov- 
stvu; naj se ustanovi tedaj njima na 
večen spomin „Matica Slovenska" za 
povzdigo slovenskega slovstva. 

Dr. Lovro Toman. 



:6 



rata Ciril in Metod, poslanca resnice nebeške, 

Slave sinovom v temo žitja prinesla sta luč: 
Vere vzveličalne svit razjasnil duhov jim obzorje. 

Zvenel do srčnih globin rodne besede je glas. 
Pal za malikom malik, oltar je njegov in svetišče, 

Dvignil za hramom, se hram pravemu Bogu na čast. 
Kamor zasadil se križ, povsod ga obcv^la blaginja, 

Božjih je listen bil klic dedom apostolov gčlk. 
Sreča brezmejna za nas, da zmija nezloge strupena 

Dihnila v dedov src6 ni do razporov želja: 
Svetu mogočen vladar nazival se narod slovanski, 

Driižnosti bratovske sad zorel bi nam tisočer. 



Vihre so tožnih vremen Imčale nad rodom Slovanov, 

Kar poslanikov je ust zlatih umolknil mu glas. 
Trinogov spone trde očetom so prostost zvezale. 

Huda pokora za njih, sporov plačilo drago! 
Bratovske rodne krvi potoki so zšmljo pojili. 

Padel je mnogi junak, vero in jezik braneč, 
Vender apostolov ni posetve uničil sovražnik, 

Ljuljika sporov in zmot rasti ne bila pogin: 



Vero in materin golk ohranil si zarod slovanski, 
Bratov solunskih mu duh bil je spasitelj-vodnik. 

Večnosti morju deset priteklo je šumnih stoletij, 
Bojem in stiskam navzlic narod slovanski ostal, 

Hvalo in slavo je pel učiteljev dvojici sveti, 
Blagi oživljal spomin nje plodonosnih dejanj. 



Veja slovenski je rod na deblu slovanstva mogočnem, 

Pije iz njega krepost, da se razvija cvetan. 
Zgodbe slovanske povest, slovenske povest zgodovine: 

Beden slovanski očak, beden slovenski je žil. 
Blagoslov neba došel obema po bratih Soluncih, 

Njiju spominja se del večnih Slovan in Sloven. 
Njima v zahvale spomin, tisočnioe vredna slavitev. 

Rodu na duševni prid, čast in veseli ponos, 
„ Matici" svoji Sloven položil je kamen osnovni, 

Zgradil v blaginjo rodu znanstvu domačemu hrj\m. 
Peta petorica let odbegnila nam je nevdržnih. 

Kar domoljubni možje, vneti za svojcev povzdig, 
Divnim omislili so modricam slovenskim svetišče, 

Kamor prinaša dari bistri domači naj um. 
Skromen gradilcev je br5j, ki gledal bi danes ljubezni, 

Žrtev bi svojih za dom, trudov bohotni uspeh: 
Zlatega zrnja zaklad, nabranega v znanosti hramu, 

Mrtvi pozdravil zavzet mnogi bi ga rodoljub. 
„ Matica", zlatih sadov še tebi prihodnost obeta, 

Ako ti zložnosti duh veren ostane vladar, 
Zbiraj ljubeča tedaj sinove dežele domače. 

Neti jim plamen srca, budi jih delu za rod: 
Njemu prosvete naj luč odseva iz tvojega doma, 

Preko Slovenije tal žarke bogato sejoč. 

Jos. Cimperman. 



VSEBINA. 



Na strani -. 

1. S. Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenslvem . . . 1— 63. 

2. Janko B : Ženitvanjski običaji ESelih Kranjcev 64 — 87. 

3. I Steklasca: Herljart Turjaški ....'. 88—121. 

4. V. Oblak: Starejši slovenski teksti 122—202. 

5. S. Rutar: Kosovo polje. (Zemljepisno -zgodovinska črtica) 203—219. 

6. I. Šubic: Fotografija 220—262. 

7. I. Tomšič: Bibliogralija slovenska (Dalje) 263—281. 

8. Evgeii Lah: Letopis „Matice Slovenske": 

I. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" v 

dol)i od 1/X. 1888 — 30/IX. 1889 .... 282—294. 

II. Računsko poročilo 296—299. 

III. Poročilo o društveni knjižnici (Dalje) . . 300 — 307. 

IV. Upravništvo „Matice Slovenske,, za 1. 1889. 308—309. 
V. Imenik udov „ Matice Slovenske" leta 1889. .'510-348. 

VI. Poročilo o ustanovnikih 348—358. 

VII. Društva, ki z Matico zamenjujejo knjige . 358—359. 

VIII. Društvena književna zaloga 359- -360. 



Stvarni popravki. 

V spisu „Kosovo polje" str. 206 vrsta 19. od spodej čitaj mesto 
itd.: „teče deloma proti severu v Sitnico in I bar, deloma pa proti 
jugu v Lepenac" itd. V načrtu Ko s o ve ga polja je izostala bifurkacija, 
ki bi imela stati ravno nad mestom Kačanik. Str. 214 četrta vrsta 
spodej čitaj mesto Drime: „Drine". 



■3S>*- 




I'razgo(loviiiske izkopiiie po Slovenskem. 

Sitisal prof. Simon Rutar. 






Pripomnja. 



/ adnjih deset do petnajst let se je na Kranjskem toliko 
y_, prazgodovinskih predmetov izkopalo, da so veščaki raz- 
^/''^'^^sodili, da Kranjsko zavzema med vsemi avstrij- 
skimi kronovinami prvo mesto glede izvenrednega 
bogastva prazgodovinskih selišč, gradišč in grobišč. 
Pa tudi sosednja Goriška stopila je zadnja leta kot ravnorodna 
sestra na stran Kranjskega in kot posredovalka staroslavne 
kulture med beneško ravnino in vzhodno-alpinskimi deželami. 
Prav tako se vsak dan množijo poročila o prazgodovinskih 
najdbah po Koroškem, Štajerskem. Hrvaškem in po Istriji. 
Naše dežele so torej vnovič dokazale važnost svoje lege med 
severovzhodno in jugozahodno Evropo, t. j., da so uže v pra- 
zgodovinskih časih bile „prstan Evropin". 

Uže ta okolnost sama in ta prednost naših dežel pred 
vsemi drugimi morala bi spodbuditi Slovence, da bi se začeli 
globlje pečati s prazgodovinskimi izkopinami in na nje mnogo 
več pomnje obračati, kakor se je to do sedaj godilo. ..Stvarnica 
sama nam ponuja" tudi to priložnost, da vsemu svetu poka- 
žemo tudi to prezanimivo stran naše domovine in da s po- 
nosom odkrijemo starodavno kulturo naših dežel, katera se 
nam je tako dolgo prikrivala. 

Pa ne le v zadoščenje našemu ponosu služile bodo pra- 
zgodovinske izkopine, nego imele bodo tudi pozitivno veljavo, 
in njih rezultati stah bodo kot neovrgljivi čimbenici v svetski 
zgodovini. Že sedaj se čita po šolskih knjigah (Hannak. Oster. 
Vaterlandskunde, str. 1 in 2), da so gradili stavbe na mostiščih 
finnski narodi, da so bronasto orožje Kelti uvedli i. t. d. 
Naša preiskava bode dokazala , da to mnenje nima čisto 



2 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

nobene zgodovinske podlage, da različnih kulturnih dob ne 
reprezentujejo tudi različni narodi, nego da je j eden ter 
is t narod vse kulturne stopnje prebil. Kelte so 
starejši učenjaki le zato izumili, ker se drugače niso mogli 
opoznati (orjentovati) v starejši zgodovini; mnogi pa tudi le 
zato, da ne bi Slovani svoje starodavnosti spoznali. Novejše 
prazgodovinske izkopine so pa dokazale, da je vsa pravljica 
o Keltih gola izmišljotina. 

Ravno tako so bili starejši nadriučenjaki v gorki sobi 
in pri zakurjeni peči iztuhtali, da se mora kamenena dOba 
strogo ločiti od bronene, da se te dve dobi ne dasta z nobeno 
dušno vezjo spojiti. Mislili so si, da je čisto novo ljudstvo, ki 
je prebivalce kamenene dobe podjarmilo in jim svojo kulturo 
usililo, bronasto orožje po Evropi vpeljalo in, da je vsled tega 
popolnoma prenehalo kameneno orožje. Kopanje pa je poka- 
zalo, da se nahaja v grobih iz novokamenene dobe bronasto 
orožje s kamenenim pomešano, da so torej takratni ljudje 
obojno orožje ob jednem rabili. Umevno pa je, da se nam je 
bronastih predmetov mnogo manj ohranilo kot kamenenih, 
ker je kamen bolj trpežen in se ne da od zemljine vlage tako 
hitro uničiti. 

Izkopine po naših deželah so dokazale, da so si tudi pri 
nas kulturne dobe tako sledile — čeravno nekaj bolj pozno — 
kakor v Mali Aziji in na Grškem. Schliemannove izkopine v 
Troji spravile so ravno tiste rezultate na dan, kakor pri nas. 
Na griči pri Hi s s ar liku stala so v raznih dobah tri različna 
mesta, ki so bila posuta in zopet pozidana. Vsako mesto pa 
zastopa tudi posebno kulturno dobo, in ravno tako bodemo 
na Slovenskem našli kraje, kjer se nahajajo starinski pred- 
meti od najstarejše do rimske kulturne dobe. 

Mislim da sem s tem zadosti opozoril na veliko važnost 
naših prazgodovinskih izkopin in upam , da sem pri mar- 
sikom vzbudil večje zanimanje za nje, kakor je je do sedaj 
imel. In ravno zaradi te važnosti želeti je, da bi se to zani- 
manje v čim širše kroge zaneslo, da bi se tem več Slovencev 
začelo se starinami pečati, opazovati in nabirati jih, da dobimo 
tako kolikor možno popolno sliko o kulturnem stanji prvih 
prebivalcev naših dežel. 

Do sedaj se je o tem predmetu v našem jeziku še zelo 
malo pisalo in le malokdo bode znal naše starine po dobah 
razvrstiti. Pa tudi po tujih knjigah se ne najde lahko pre- 
gledne razprave o vseh dObah prazgodovinske kulture. 
Zato je sledeča razprava menda več kot opravičena, in upam, 
da največjemu delu slovenskega razumništva z njo popolnoma 
ustrežem. Ima namreč blagohotne čitatelje vpeljati v stari- 
narsko vedo, seznaniti jih z njeno metodo in z njenimi do- 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



sedanjimi rezultati. Zatorej naj se ta razprava smatra kot 
uvod k globokejšim študijam o prazgodovinski kulturi. 

Na podlagi tega uvoda sledili bodo v prihodnjih letnikih 
natančnejši opisi vseh onih mest po Slovenskem, 
kjer seje kaj prazgodovinskega našlo, kakor tudi 
dobe, kedaj se je kopalo in kako so izkopavanja napredovala. 
Vsporedno s tem sledila bodo tudi redna vsakoletna po- 
ročila o novih izkopinah in najdbah, ki so se v letu poprej, 
kot „ Letopis" izide, po raznih krajih naše slovenske domovine 
na dan spravile. Tako bode blagohotnim čitateljem prihranjen 
trud, po raznih, navadno zelo dragih časopisih, poročihh in 
letnikih zasledovati in preiskovati, kaj se je tukaj pri nas 
doma, tako rekoč pred našim pragom, izkopalo in našlo ter, 
kako važnost ima to za prazgodovinsko vedo. 

Ker pa je bilo po Slovenskem tudi premnogo rimskih 
naselbin in taborov, zato se bodemo vsporedno s prazgodo- 
vinskimi starinami tudi na rimske izkopine ozirali in njih 
rezultate kronologično beležili. Čeravno so sedaj prazgodovinske 
starine nekako zatemnile rimsko dObo, vendar ne smemo 
pozabiti, da je bila tudi ta v kulturnem razvitku prevelike 
važnosti za naše dežele in, da torej tudi rimske izkopine za- 
služujejo ravno tako našo pozornost, kakor prazgodovinske. 
In uže koncu te razprave bode pridejan tudi pregled rimskih 
izkopin preteklega leta. 



I. Prvi sledovi človeškega bivanja po srednji Evropi. 

Zgodovina naše zemlje je mnogo starejša, kakor se na- 
vadno misli. Ker pa ta zgodovina nikjer ni zapisana, moramo 
jo še le mi sestaviti iz najrazličnejših ostankov in spomenikov, 
ki so nam jih zapustili prvi stanovalci zemeljske pakroglje^ 
pa tudi iz opazovanj podnebnih sprememb, ki se tako rekoč 
pred našimi očmi na površini zemlje in v njenem zrakokrožji 

godijo. 

Vsak starejši človek je uže lahko zapazil, da se podnebna 
toplota vsako leto za nekaj zniža in, da se prava pomlad 
vsako leto za nekaj dnij zakasni. Vzrok temu iščejo učenjaki 
v kozmičnih, t. j. v vesoljnem svetu ležečih zakonih. Znano 
je namreč, da ima pot, ki jo dela naša zemlja okoh solnca, 
pakrožno (eliptično) obliko in, da je ta sedaj precej jednaka 
pravi krožnici. To pa ne ostaje vedno tako, nego pakrožnica 
se čez nekoliko časa razširi m postane bolj podolgasta. t. j. 
njena ekscentriciteta vedno raste in provzročuje večji razloček 
med letnimi časi. V zvezi s tem je pa tudi prikazen, da velika 

1* 



4 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

Zemljina os počasi, ali perijodično menjava svoj položaj v 
vesoljnem prostoru in da ekvinokcijske točke ne ostajajo vedno 
na istem mestu, nego da se počasi naprej pomikajo in da v 
toku 21000 let ravno jedenkrat okoli solnca pridejo. 

Astronomi so preračunili, da je bila naša zemlja 1. 1248. 
ob času zime na svoji severni polntki ravno v solnčni bližini 
„perihelium". Po tem takem pride torej zemlja čez kacih 
9900 let v solnčno daljino („aphelium"), ravno ko bode severna 
polutka od solnca proč ol^rnena, ali ko bode na njej zima. 
Zemlja bo torej ob času naše zime najbolj oddaljena od solnca 
in bode zato mnogo hladnejša kot sedaj. V sedanjem položaji 
zemlje sta naša pomlad in naše poletje skupaj (od 20. marca 
do 23. septembra) za sedem dnij daljša, kakor pa jesen in zima 
skupaj (od 23. septembra do 19. marca) ; čez 9900 let bosta 
pa prva dva za ravno toliko krajša, kakor druga dva, in 
letna toplota bode torej mnogo niža (vsaj za 10« C), kakor je 
sedaj. Takrat bode tudi zima kakih pet tednov dalje trajala, 
bode torej tem ostrejša in morilnejša. To pa se ve da ne 
izključuje včasi tudi blažih zim ter bolj razvite živalske in 
rastlinske rasti. 

Vsakikrat, ko se zemlja ob času največe ekscentricitete 
se svojo severno polutko v apheliji nahaja, začne ledeneti, in 
tako dobo imenujejo učenjaki ledeno (glacijalno) dobo. Čas 
med dvema glacija.lnima dobama je pa mejledena (intergla- 
cijalna) doba. Med obema je prehod naravno zelo počasen 
in skoraj neopazljiv. Slavni zeraljeznanec dr. A. Penck misli, 
da se morejo na naših Alpah tri take glacijalne dobe doka.zati. 
Takrat je bila po vsej srednji in severni Evropi nenavadno 
nizka temperatura. Vse porečje Labe, Odre in Visle bilo je z 
ledom pokrito. Proti srednji Rusiji je pa segal led do Pinska in 
do Orla. Karpati, vse Alpe, Črni Les, Vogezi, Jura, Auvergnska 
visnčina, Pireneji, da, še celo Kastilsko raz vodno pogorje in 
Siera Nevada je nosila prekrasno ledeno odejo. Na podnožji 
Triglava naredil se je velik ledenjak in napolnil vso soško 
dolino doli do Ročinja. Drug še veči ledenjak polnil je vse 
Gorenjsko in savsko dolino tjadoli do Krškega. Koroško in 
večina Štajerskega je bilo vse pod ledom. 

Od teh ledenjakov cedila se je voda neprenehoma v 
velikanski meri. Ta vodna sila je pregledala sedla, izdolbla 
nove dohne, presekla pogorja in razdelila drugo od drugega. 
Zlasti ko so se ledenjaki začeli liitreje topiti in izginjati, valili 
so se pravi veletoki od njih proti morju. Ker so trajale gla- 
cijalne dobe mnogo, mnogo let in, ker je tudi topljenje lede- 
njakov trajalo premnogo časa, zato lahko razumemo, kako 
velikansko premembo je morala taka vodna sila na površini 
zemlje napraviti. Na neka mesta je nanesla pesek in diluvi- 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



jalni grušč, ki je pravi dokaz glacijalnih dOb ; na drugih mestih 
pa je glodala in spodjedala ter izdolbla globoke potočine, po 
katerih dandanašnji le male vode teko. Na drugih mestih, 
kjer se je ledenjaška voda bolj zajezila in ustavljala, razširila 
je doline in spremenila jih v široke kotline, sredi katerih so 
večkrat jezera ostala. 

V glacijalni dobi so tekli silni hudourniki in mogočne 
reke izpod ledenjakov po naših alpinskih dolinah in se izlivali 
v spodaj ležeče ravnine. Kako velikanski so l^ili ti ledenjaki, 
spoznamo še sedaj na brazgotinastih skalah in obrušenih 
kamenih, katere je mogočni led pod seboj valil. Ob straneh 
in na konci naših širših dolin nahajamo dolge ride ali mogočne 
kupe drobnega kamenja in peska, (takoimenovane griže ali 
gruje, Moranen), katerega so ledenjaki seboj prinesli. (Primeri : 
Dr. Neumayr, Erdgeschichte II. Theil, pg. 538: Die alpinen 
diluvialen Bildungen.j 

Veče ali manjše kupe strjenega in oledenelega snega 
(,,Firn") nahajamo dandanašnji le še po senčnatih debrih 
Krnove in Kaninove planote. Jedini mali ostanek nekdanjih 
ledenjakov v Julijskih Alpah se nahaja na severni strani 
Triglavove piramide, kjer se spušča čez nekaj metrov visoki 
rob proti dolini Vrata. 

Mnoge naše reke tekle so v prazgodovinski in deloma 
še v zgodovinski dobi v drugi smeri, kakor dandanašnji. Tako 
je n. pr. Koroška Krka v diluvijalni dobi tekla od Knezove 
(Gnesau) prav naravnost proti Trgu (Feldkirchen) in potem 
po strugi današnje Gline (Glan) naprej proti Šentvidu. — 
Goriška Soča sicer nikoli ni tekla po staroselski dolini v 
Nadižo, (kakor se je to uže večkrat napačno dokazovalo), 
pač pa se je v furlanski ravnini bolj proti zahodu obračala 
in se z Nadižo (Natisso) skupno v morje izlivala. Nekateri 
verujejo, da je takrat Sava od Kranja okoli Šmarne gore 
in Vranščice po moravški dolini za Vačami proti Zagorju 
tekla. Verjetno je, da je tudi Drava kedaj po kotlini Vrb- 
skega jezera, mesto pod Satnico tekla. Francozi so name- 
ravali za časa svojega vladanja Dravo zopet v Vrbsko jezero 
napeljati in jo za plovitev pripraviti. 

Ljubljansko barje (157 km-) bilo je v prazgodovinski 
d«Obi veliko jezero, iz katerega so razne ,, gorice" kot otoci 
molele. Nekdanji jezerski breg se še sedaj pozna med Gum- 
niščem in Studencem ter se imenuje „Gumniški breg". 
Vendar se je tudi takrat jezerska voda odtekala skozi ožino 
med Šišenskim vrhom in Gradom nad Ljubljano. 

Kar imenujemo v zgodovini človeštva prazgodovinsko 
dobo, to imenujejo geologi v razvitku in ohlajenji zemljine 
skorje diluvijalni („kvartarni") čas. Dokazano je namreč, 



6 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



da je v poslednji interglacijalni dObi človek uže živel, da, 
nekateri trdijo celo, da se nahajajo njegovi sledovi aže v pozni 
tretjaški (tercijarni) dobi. Ostanke diluvijalnega ali kvartarnega 
človeka iz poslednje interglacijalne dobe nahajamo zlasti po 
moravskih pečinah (imenitna v tem obziru je posebno Šipka- 
pečina), katere so služile diluvijalnemu človeku za bivališča, 
namesti hiš in šotorov. Izvestno je torej, da nahajamo v 
diluvijalnih tvorbah ostanke človeških ogrodij skupno s 
kostmi takih živalij, ki so ali uže popolnoma zamrle (mamuti, 
veliki sobi), ali pa se iz Evrope v bolj vroče kraje preselile.' 
To najstarejšo dobo človeškega bivanja na zemlji imenujemo 
navadno starokameneno ah paleolitično dobo, ker 
je takratnim ljudem rabilo večinoma ne brušeno kamenje 
za orožje in drugo hišno pripravo. 

Resnično je pa, da je naše znanje o starokameneni dobi 
zelo zelo pomanjkljivo in, da moremo le z veliko težavo samo 
v splošnih potezah načrtati kulturno stanje tedanjih Ijudij. 
Za podlago temu označenju služijo nam najpoprej ostanki 
zamrlih ah izseljenih živalij, ki se ob jednem s človeškimi 
sledovi nahajajo po jamah ali pečinah, ter po naplavinah in 
sipmah diluvijalnih voda. Ravno todi nahajamo tudi najprimi- 
tivnejše človeško orožje iz kostij, rogov in nebrušenega ka- 
menja. Iz teh kostenih ostankov spoznamo, kake živali so 
takrat človeku za hrano služile, katere je torej za svoj živež 
in za svojo obleko lovil. Nadalje lahko sklepamo iz diluvi- 
jalnih kostij, kako podnebje je moralo takrat po Evropi vladati 
in, kako je moralo rastlinstvo ustvarjeno biti, da je moglo 
tako različne in tako velikanske živali rediti. 

Takih divjih živalij moralo je takrat veliko število biti, 
m človek je pred vsem potreboval orožja, da se jih je v 
sili ul^ranil. Ostankov takega orožja nahajamo obilno in zato 
smo o njem še precej dobro poučeni. Najpoprej so se ljudje 
v ta namen posluževali kostij samih: spodnja čeljust z 
močnim čekanom je uže od prirode same kot trdna bojna 
sekira ustvarjena. Pa tudi krajše in daljše cevnate kosti dale 
so se precej lahko zostriti za puščice ali za kopja. Za tem 
pa so se prvotni ljudje posluževah najbolj kremenjaka kot 
tvarine, iz katere so napravljali nože, pile, zobnice, sekne, 
osti za puščice in za kopja i. t. d. Mnogokrat so morali to 
tvarino iz oddaljenih mest k svojim naselbinam prinašati, ker 
ni bilo blizu pripravnega kamenja. 

Ze v dihivijalni dubi lahko opazimo razloček med orožjem 
m orožjem. V najstarejši dihivijalni dobi nahajamo samo su- 
rovo obtolčeno, topo (kot jezik zaokroženo) orožje in orodje, 
ki se je navadno brez držala ali toporišča rabilo. S početka 
je zadostoval človeku za primitivne potrebe vsak na.] bližnji 



Simon Rutar: Prazgodovinske izlvopine po Slovenskem. 7 

kamen, če tudi ni imel kake posebne oblike. Reke so na- 
našale ob povodnih prod in zaokroženo kamenje na ravnine, 
zato se je prvi človek najraje posluževal takih okroglih 
plošč. Kmalu pa je moral spoznati, da je šilast ali pa ostro- 
koten kamen mnogo izdatnejše in uspešnejše orodje, zato 
je začel ali take kose iskati ali pa okroglo kamenje drobiti. 
Mnogi kamen se da redovito cepiti in v zaželeno obliko 
spraviti. Tako si je človek svoje orodje vedno bolj spopol- 
njeval. Če je takrat tudi kje našel samoroden (gediegen) kos 
kovine, vendar ga je zavrgel zopet, ker še ni poznal njegove 
vrednosti, zlasti pa ker še ni imel potrebnega orodja, da bi 
mu IdII s klanjem ali kovanjem potrebno ol^liko orožja dal, 
katere mu narava ni dala. Zraven kamenenega orodja nahajamo 
uže iz tiste dobe tudi ž r n v e . v katerih so posušeni rastlinski 
živež tolkli in trli. Tudi ploskaste kamenčke za frače so uže 
izdelovali v najstarejši diluvijalni dObi in taki kamenčki bili 
so takrat skoro najvažnejši orožje , dočim ga v mlajši diluvi- 
jalni dobi le redko še nahajamo. 

Kulturno stanje prvotnega človeka, ki je istodobno z 
mamutom živel, bilo je najednostavnejše, najpriprostejše. On 
ni imel ni žita ni domače živine, ni tkane obleke ni prstenih 
posod, niti ni znal sam sebi hiše postavljati in bivališča zi- 
dati si. Prvotni ljudje so bili izklj učljivo le lovci in še le 
pozno jim je prišlo na pamet, da bi vendar le dobro bilo, ko 
bi si za vsak slučaj nekaj sobov ali poludivjih konj blizu 
svojih pečin čuvali. ISljih orodje je bilo zelo priprosto in malo- 
številno: nekoliko malo obdelanih kostij in obtolčenih kreme- 
njakov, to je bilo vse, kar so posedovali. Da, nekatero njih 
kameneno orožje je pač tako, da lahko prav živo dvomimo, 
ali je je človeška roka tako obdelala, ali pa mu je uže priroda 
sama tako obliko dala! 

V mlajši diluvijalni dobi, katero nekateri učenjaki pod 
imenom srednj ekamenena doba posebej razločujejo, 
nahajamo pa uže kameneno orožje iz kremenjaka, ki je na 
obeh straneh kot lavorov list obdelano, potem osti puščic 
in kopij , ki imajo zadej tanjše držalo za nasajanje, ali na 
obeh straneh zareze in kljuke, ali pa žlel^asto izdolben konec, 
da se je lahko na ročaj privezal. Tudi kamenena tvarina je 
uže različna. Za ostro orožje in posodje izbrali so si tako 
kamenje, ki se je dalo na ostrokotne dele krojiti, n. pr. kre- 
menjak, kvareč, jaspis, ahat i. t. d., za sekire in mlate (Ham- 
merbeile) pa so jemali tako kamenje, ki je posebno težko in 
se ne da lahko odkrhniti, n. pr. porfir, bazalt, diorit i. t. d. 
Vse sekire in vsi mlati imeli so uže svoja držala; frača je 
bila popolnoma izginila. Namesti nje srečujemo v tej dobi 
orožje in priprave iz jelenje in soblje kosti, ki je uže z 



8 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



nekim ukusom izdelano in deloma tudi okrašeno s pikami in 
črtami. Ko so Portugalci odkrili južno Afriko, našli so pri 
Hottentottih ravno takošno orožje in vendar se ti niso prav 
nič bali slona, nosoroga, ali pa še celo leva napasti. 

Tudi ljudje srednjekamenene dobe so živeli skoro le o 
lovu. Zato so morali tako pripravljeno orožje imeti, da so z 
njim lahko tudi take zveri pobijali, ki se ne boje človeka, 
ampak se mu v bran postavijo. Iz tega vidimo, da so 
takratni ljudje najbolj lovili in uživali: medvede, sobe ali 
dirježe, nosoroge, mlade slone, konje, vepre, kozoroge, volke, 
lisice in zajce. Od kuretnine uživali so: divja piščeta, divje 
race, bele gosi. jerebice in labode. Tudi ribe in mehkokožci 
so jim ugajali. Zidanih bivališč pa še niso imeli, nego sta- 
novali so še vedno po pečinah, ki so jim dajale zavetje pred 
dežjem, slabim vremenom in zverino. Ako pečina ni bila za- 
dosti varna, nanesli so nekoliko kamenja pred njo in napravili 
pri uhodu majhen suh zid, katerega so lahko vsak čas zopet 
razvalili. 

Da so prvotni ljudje brez obleke okoli hodili, ali se pa 
k večemu s kožami ubitih živalij odevali, to je vsakemu uže 
znano. Vendar dobivamo med diluvijalnimi ostanki tudi uže 
kremenaste nožiče za trganje in paranje kože in usnja, in to 
nam dokazuje, da so si ljudje tudi takrat uže nekako obleko 
IZ kož krojili. Na ravno tak sklep nas napotujejo mnoge 
kostene igle z ušesom, ki niso mogle za drugo služiti, nego 
za šivanje. Tudi nakras in lepotičje so uže tedanji ljudje 'ljubili. 
Prevrtali so namreč medvedje, levje, volčje in lisičje zobe in 
nataknili jih na niti in strune iz kože ter nosili jih kot nakras 
okoli vrata. Ravno tako so rabili razno barvano kamenje 
polžje liišice in školjke mehkokožnikov za bučke (Knopfe) in 
za nakras lasij in obleke. Da, še več : izrezljavali so si tudi 
IZ jantara in antracita (neke vrste svetlega premoga) in iz 
kosti različne male nakrasnine, napravljali so si koralde iz 
ilovice in izdelovali koščene ploščice, na katere so rezali in 
brazgotali primitivne podobe solnca, zvezd, živalij i. t. d. Tudi 
so imeli diluvijalni ljudje navado tetovirati se in svoje telo 
z rudečo ilovico barvati. In še več, pripravljali so si celo 
razne posode iz ilovice, ali vse še brez lončarskega kolesa 
Posebno velike golenice prirejali so si kot nekaka žezla in 
zapovedmške palice. Iz tega se sklepa, da so morali diluvijalni 
ljudje tudi uže nekako družinsko razvrščeni in socijalno ure- 
jeni biti. da so torej živeli pod svojimi posebnimi poglavarji 
Zdi se, da je zadnja glacijalna doba uničila ne le ono 
borno kulturo, katero smo ravnokar opisali, nego da je veči 
noma tudi pokončala ono prvotno ljudstvo, ki se še ni znalo 
uspešno braniti proti mrazu in njegovim nezgodam. Več sto 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



let potem, ko se je začela severna polntka naše zemlje zopet 
ogrevati, najdemo po srednji Evropi popolnoma drugačno 
ljudstvo, ki se je od mamutovih in dirježevih sodobnikov bi- 
stveno razločevalo. To ljudstvo je imelo uže precej velik 
zaklad izobraženosti, ki ni vzrastel na temelji paleolitične 
kulture. In to ljudstvo bili so Arij ci, z njimi se začenja 
novokamenena (neolitična) doba. 



II. Novokamenena doba. 

Še vedno prevladuje mnenje, da Evropa ni prava domo- 
vina Arijcev, pač pa da oni uže od svojega detinstva v 
njej prebivajo. Arijci so pač uže v svoji prvotni domovini 
poznali med ali baker, poznali so žita, znali so presti in 
tkati in živino pitomiti, ker je večina naših domačih živalij 
šele od drugod v Evropo pripeljana. Vendar pa so oni po 
Mali Aziji, južni in srednji Evropi svojo posebno kulturo 
razvili, o kateri se ne more reči, da je od drugodi prinesena. 
Arijci so povsodi, kamor so prišli, nadomestili paleolitično kul- 
turo z neolitično, na mnogo visi stopinji izobraženosti sto- 
ječo kulturo, in diluvijalni ljudje se med Arijci niso mogU 
več obdržati. 

Ta prevrat se \yA ni kar najedenkrat, takorekoč : čez noč 
zvršil, nego trajal je gotovo več stoletij. Tako razumemo, 
zakaj prepad med diluvijalnimi prebivalci in med Arijci ni tako 
velik, da bi se ne dal premostiti. Prh'odoznanci so konšta- 
tovali. da se v paleolitični dobi nahajajo samo kratkoglave 
(„brachicephala") lobanje, v prehajalni dobi opazimo uže 
„mesocephalske" lobanje in kmalu za tem popolnoma izobra- 
žene „dolychocephalske" lobanje s pravim obraznim kotom: 
dolychocephalae orthognathae. Večina lobanj izkopanih na 
Vačah je srednjeglavih. manjšina pa dolgoglavih. Iz tega se 
razvidi ne le, kako staro je pokopališče vaško, ampak tudi^ 
da je bilo tamošnje prebivalstvo zelo pomešano in da je več 
časa skupno na jednem mestu živelo. Ravno to dokazuje 
tudi razhčen način pokopavanja in pa to, da so ostanki se- 
žganih mrličev s kostmi pokopanih čisto izpremešani. 

V tretjem tisočletji pred Kr. je pa neolitično ljudstvo uže 
po celi srednji Evropi nepremagljivo veljavo uživalo. Baviti 
se nam je torej najpoprej malo natančnejše z arijsko kulturo. 
Znano je, da s čimur se ljudstvo peča in kar pozna, za to 
ima največ izrazov v svojem jeziku. Kakor imajo arabski no- 
madi na tisoče besed v svojem gibčnem jeziku, ki se tičejo 
konjo- in velblodoreje, tako nahajamo tudi pri vseh Arijcih 
skupna poznamo vanj a za ona dela, koja so najrajši opravljali. 



10 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

Tald skupni in vsem plemenom znani izrazi so za pojme: 
hiša, vrata, tesati, vrtati, rezati, strugati, strojiti, plesti, tkati, 
vezti, šivati. Skupni izrazi so tudi za lončarstvo, kolarstvo, 
brodarstvo; potem za pojme: pšenica, ječmen, konoplja, bol). 
grah; orati, sejati in žeti. 

Jedinstvo po Evropi v neolitični dObi stanujočega ljud- 
stva dokazujejo tudi jednaka znamenja in ornamentalni na- 
kras po vseh lončarskih predmetih, ki so se od časa stavb 
na kolih sem našli. Taka skupna znamenja so: navadni križ, 
kljukasti križ ali „svastika", (iz posameznih krakov tega križa 
je postal grški „maander"); jedna sama, ali pa več koncen- 
tričnih krožnic s piko v sredi (symbol za solnce), trokot (na- 
vadno črtkan = schraffiert), itd. Taka znamenja pač niso le 
slučajno postala, ali se v kateri muhasti glavi porodila, nego 
so symboli obožavanih prirodnih sil, torej verski simboli. Da 
ta znamenja niso služila samo za nakras, vidimo uže iz tega, 
ker se mnogokrat na takih mestih nahajajo, ki se navadno 
ne vidijo, n. pr. na dnu posod in vrčev. Taka znamenja ne 
nahajamo le pri prebivalcih mostišč, nego sploh po vseh onih 
deželah, kjer so Arijci preiti vali. 

Nobena poteza prazgodovinske ornamentike ni po uzorcih 
narave ponarejena, nego vse so se^ porodile v prosti, stvarja- 
joči in slikajoči duši človekovi. Še pri spirali, ki je jedna 
najprostejših ornamentalnih potez naših dežel, in ki se je po 
najdl)i bakra zelo priljubila in razširila, še celo tukaj ne smemo 
misliti na lepo zavite in razno barvane polževe hišice kot uzorec, 
ker je spirala čisto naravno tako postala, da se je bakrena 
žica večkrat okoli roke o vila, in zapestnica je bila kot lepa 
nakrasnina gotova. 

Da so bili ljudje novokamenene dnbe zares Arijci, to nam 
dokazuje tudi anthropologija in potrjuje primerjalna filologija. 
Ogrodja in lobanje, ki so se našle v prazgodovinskih grobovih 
iz novokamenene dobe, dokazujejo, da prebivalci te dobe niso 
bili telesno nič slabše ali manj razviti kot mi, in da se na 
njih nič tacega ne nahaja, iz česar bi smeli na kako čisto 
tuje pleme sklepati. Tudi trditev, da je bila pradomovina 
Arijcev na pamirski visočini, nas ne more pri tem čisto nič 
motiti, ker novejša preiskavanja vedno bolj dokazujejo, da se 
Arijci niso mogli še le po novokameneni dobi v Evropo do- 
seliti, da, mnogi uže trdijo, da se sploh niso doselili, nego da 
so evropski avtochthonci (pradomovinci). 

Ravno do takih sklepov je prišlo po drugi poti tudi je- 
zikoslovje. Iz preiskav 0. Schraderja (Sprachvergleichung 
und Urgeschichte) spoznamo, da so skupni Arijci poznali samo 
baker in zlato in nobene druge kovine. Naravno je, da so 
zlato še le mnogo pozneje spoznali kot baker, da ga pa tudi 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 11 

niso povsodi poznali, kjer je bil baker poznan ; in da so zlato 
le za nakrasnine obdelovali, nekoliko ker je bilo redkejše in 
se ga je manj nahajalo, nekoliko pa ker je bilo preveč raz- 
tezno, da bi se moglo iz njega orožje kovati. Nekateri sicer 
trdijo, da je grški /.-'jcto; iz semitskili jezikov izposojena be- 
seda, da je torej verojetno, da so Evropci stvar in ime od 
Feničanov dobili. Iz vestno pa 'je, da se je zlato uže v naj- 
starejših časih v Norikn. Panoniji in na otoku Tazu (Thasos) 
dobivalo. Zato skušajo drugi dokazati, da je toliko stvar ko- 
likor ime za njo bila vsem Arijcem znana, in to tem bolj, 
ker so vse reke, ob katerih so Arijci stanovali, zlati prašek 
nosile. Slovani in Germani vsaj imajo za zlato skupno po- 
znamovanje, namreč: zlato, litvansko zelts. gothsko gultha 
(= Gold), iransko z ar, za ran a.* To slovansko - germansko 
poznamovanje ima prvotni, temeljni pomen svetlo, beščeče 
se. kakor indijsko ha t a ali h ar ta in grško x.pT-to:, iz česar 
je postalo /p-JTo; (Mittheilungen der anthropologischen Gesell- 
schaft, Band XVI, pg. 14—15). 

Mnogo važnejši kot zlato je pa baker za novokameneno 
dobo. Da, Arijci so naravnost po bakru (prvotno ayas, iz 
tega latinski aes) vse druge kovine s primernimi prilogi po- 
znamljali. Tako so imenovali n. pr. zlato „ bleščeči baker", 
srebro „beli baker", železo ..modri baker" itd. Slovani so 
baker s početka sploh le rudo imenovali. Ta beseda prihaja 
od sanskritskega loha, pehlewskega rod in je v zvezi z novo- 
perzijskim roi (aes), iranskim aroyr (med, Messing), latin- 
skim raudus ali rodu s (tudi rudus = ruda). Ker pomeni 
loha v sanskritu prav za prav „rudeč" (od todi gothski 
raudus = rudeč). zato je baker prav za prav rudeča ko- 
vina in zato pomeni bagren v slovanskih jezikih toliko kot 
..purpern" in bager ., Pur pur". 

Arijci so poznali baker mnogo poprej, nego so ga znali 
kovati in v bron topiti. Tudi Schrader se je o tem prepričal, 
ker je našel, da imajo Arijci pač skupno besedo za baker, ne 
pa tudi za njegovo zmes s kositrom, ki se pri raznih narodih 
različno imenuje. 

Čeravno pa so Arijci uže v novokameneni dobi baker 
dobro poznali, vendar ga še niso splošno rabili kot orožje in 
domače orodje. Vsi prazgodo vinarji se ujemajo v tem, da ni 
nikdar bilo čiste novokamenene dobe. ampak da je bila 
vedno s kovinsko pomešana. Vendar pa trdijo nekteri, da 
se je baker še le na zadnji razvojni stopinji novokamenene 
dobe kot bistven „ingrediens" prikazal. Baker tedaj ni naj- 
važnejša prikazen novokamenene dobe in ta kovina ni brez 
primesi nikoli in nikjer bistveno vplivala na razvoj človeške 
kulture. Baker se je toliko glede oblike kolikor glede porabe 



12 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



zmerom tesno naslanjal na brušeno kamenje in ni tiste kul- 
ture, ki je bila utemeljena na, kamenenem in koščenem orodji, 
niti za korak dalje po vel. O tem torej ni govora, da bi bil 
baker kameneno orožje izpodrinil, da, on ni mogel niti takih 
priprav iz kostij izpodriniti, za katere je bil popolnoma spo- 
soben, in katere bi bil lahko popravil ali dovršil (kakor n. pr. 
razne igle). To se je posrečilo še le bronu. 

Naj poprej nam bode torej govoriti v novokameneni dObi 
o brušenem kamenji in njega porabi. Tvarina tega ka- 
menja je po raznih zemljah različna. Prvotni človek ni bil 
nič druzega kot suženj fizične zemlje, na kateri je bival, ter 
se ni mogel njenim vplivom odtegniti. Iz česar so bila ge- 
ološka tla sestavljena, iz tiste tvarine si je na njih živeče 
ljudstvo napravljalo svoje orožje. Zato je tvarina najzanes- 
ljivejša priča, da se je to orožje v neki določeni zemlji izde- 
lovalo, ako se dokaže, da tam drugačne geološke tvarine ni. 
Množina izdelkov je le bolj relativne vrednosti in dokazuje 
le, da je bilo dotično ljudstvo ali bogatejše ali siromašnejše, 
bojevitejše ali miroljubnejše itd. Ako se torej dokaže, da so 
izdelki dveh različnih dežel iz razne tvarine napravljeni, tedaj 
je tudi dokazano, da je vsak pojedini v dotični deželi navstal. 
Po severni Evropi so skoraj vsi predmeti le iz f 1 i n t a in 
njemu sorodnih kremenastih povrst (Abarten) izdelani. Zato 
pa tudi ne nahajamo med kamenitimi predmeti severne Evrope 
toliko različnosti, kakor pa med predmeti južne Evrope, z 
Ogrsko začenši. 

Temu nasproti je vladalo do sedaj mnenje, da mnoga 
tvarina kamenitih predmetov ni v Evropi domača, nego da 
je bila od drugodi, iz Azije, prinesena in uvedena. Po tem 
mnenji bilo je posebno ljudstvo (nekateri mislijo na maloazijske 
Hethite), ki se je s trgovino kamenite tvarine pečalo in azi- 
jatsko kamenje po Podonavji in po skandinavskem polotoku 
raznašalo. Do sedaj se je mislilo, da se jadeit in nephrit, 
(dve najnavadnejši povrsti kvarca, iz katerega se je v novo- 
kameneni dobi orožje izdelovalo) najbliže v Al taji nahajata, 
in da se je torej to novo arijsko ljudstvo iz srednje Azije 
v Evropo doselilo ter omenjeni tvarini seboj prineslo. Sedaj 
pa se je ta tvarina v neobdelanem stanu tudi po Evropi za- 
sledila, čeravno ne v veliki množini. Tako se je n. pr. našel 
nephrit pri Ljubljani, Celji in D o lah v ziljski dolini; ja- 
deit pa pri Korminu in Čedadu (Cividale). J a spi s, car- 
neol in chalcedon, tudi zelo navadna tvarina kamenitih 
predmetov, se nahaja po raznih krajih gorenje Ogrske. 

Čeravno je pa dandanašnji zelo težko le nekaj neob- 
delanih kosov tega kamenja po Evropi najti, vendar uže to 
dokazuje, da Arijci te tvarine niso seboj prinesli iz svoje 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 13 



hypothetične pradomovine v Turkestanu na svojem še bolj 
hypothetičnem potovanji, nego da so jo na mestu najdbe 

obdelali. 

Najnavadnejša tvarina kamenitega orodja je torej : jadeit, 
nephrit, chloromelanit, flint, jaspis, chalcedon in 
flintu sorodne povrste: serpentin, amphibol, steatit, 
kvarc, orthoklas in marmor. Tako kamenje so prelji- 
valci riovokamenene dobe zelo čislali, ga povsodi marljivo 
iskali in si iz njega najrazličnejše orodje, ki je služilo i za 
telesno obrano i za napad na sovražnika, izdelovali. Tako 
orodje je zelo različno in z oljčudovanja vredno marljivostjo 
izdelano ter obrušeno. S početka še niso znali orodja vrtati, 
da bi se bilo moglo na ročaje in toporišča nasajati, pozneje 
so pa tudi to izumeli. 

Neprevrtane. klinaste sekire se ob kratkem imenujejo 
balte, kamenite sekire (Steinbeile) s prevrtanim ušesom za 
toporišče imenujemo pa kratko mlate (Hiimmer). Nopre- 
vrtano orodje je napravljeno iz mnogo trše tvarine (jadeit, 
nephrit, kremenjak), ki se zaradi svoje trdine ne da vrtati, 
ki je pa ravno zaradi svoje trpežnosti in odpornosti zelo čis- 
lana bila. Ker sta jadeit in nephrit jako ^žilava, zato so iz 
njih napravljali mnogo tanjše sekire kot pa iz serpentina. 
Tanjše orožje se je dalo lože rabiti in uspešnejše nad sovraž- 
nikom vihteti. Prevrtano kamenje je pa mnogo krhkejše, malo 
trpežno, zato ga niso upotrebljevali za orodje in rokodelsko 
priprave, nego samo kot orožje proti sovražnikom. Zato pa 
tudi prevrtano kamenje navadno ni tako poškodovano, oskrb- 
ljeno, kot neprevrtano. 

Z druge strani pa je opomniti, da je vsako ljudstvo 
mnogo skrbnejše in pomnjivejše izdelovalo orožje, kakor pa 
svoje rokodelske priprave; da je zmerom skušalo svojemu 
orožju lepšo, prijetnejšo obliko dati in je kolikor mogoče na- 
krasiti. Z veliko pomnjo in marljivostjo so brusili in gladili 
svoje orožje, dajali mu kolikor mogoče ukusno obliko, tako 
da se jim moramo še dandanašnji čuditi. Ta težnja je segala 
tako daleč, da so novokamenarji včasi tudi tako čudno, pri- 
siljeno orožje izdelovali, ki ni moglo služiti za praktično po- 
rabo ampak le za bahanje. 

Bolj koristno pa jim je bilo orodje in zato se tudi 
največkrat nahaja, zlasti pa jednostavna, ploskasta in kluiasta 
sekira brez toporiščnih uhljev. Učenjaki so nazvali ta prototip 
„ploskasto sekho", Flachbeil. 

Razen uže omenjenih balt in mlatov izdelovali so iz 
trdega kamenja še razne vrste dlet, kladiv, nožev, svedrov, 
pil, strugačev. klinov in klinastih zagvozd; potem osti za 
puščice in kopja, bodeže, rablje za lan, šila, igle, glavnike, pre- 



14 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

dilne vrtovke (Spinnwirtl), uteže za statve, gladeže, bruse, nako- 
vala, žrnve z dotičnimi drgači (Reibsteine) in tolkače; naposled 
pa nakrasnine najraznovrstnejših oblik. Poleg teti j ednostavnih 
orodij in strojev imeli so prebivalci novokamenene dobe tudi 
uže sestavljene, našim kompliciranim strojem podobne priprave, 
n. pr. za vrtanje in piljenje kamenja, za predenje, motanje in 
tkanje in gotovo še za marsilcatero drugo opravilo, na kar mi 
do sedaj še nismo prišli. Množina kamenitih predmetov iz te 
dobe je po vsej Evropi, zlasti pa po otokih in obalah baltskega 
morja tolika, da se ji moramo kar čuditi, in da so uže mnogo 
muzejev do zadnjega kotička napolnili. In ravno zaradi te 
obilnosti prozvali so prazgodovinarji vso novokameneno dobo 
tudi dobo o brušenega kamenja. 

Kako vse drugačno se nam prikazuje življenje novoka- 
menarjev , kakor pa življenje diluvijalnih Ijudij! Podnebje 
evropsko je bilo takrat uže našemu podobno; sob se je bil 
preselil k severovzhodu. Namesti bornih ležišč bežnih lovcev 
ali nestalnih nomadov po temnih pečinah ali pa pod strše- 
čimi stenami zagledamo stalne naselbine. O njih trajnosti 
pouči nas mnoštvo obrabljenega ali izgubljenega orodja, lon- 
čenih Črepinj, kostij pojedinih živalij, pepela, oglja in še celo 
ometa kočnih sten. Kot zelo veljavno pričo stalnega bivanja 
zapustili so nam novokamenarji po severni Evropi takoime- 
novane „kjokkenm(Jdings", t. j. nasipom podobne kupe kuhinj- 
skih odpadkov in školjk takih mehkokožcev, ki služijo člo- 
veku za hrano. Se stalnostjo človeških bivališč pa začenja 
uže prazgodovina, torej tudi delo starinarjevo. 

Med prebivalci novokamenarjev ne nahajamo več nobe- 
nega sledu o nomadstvu (arijskih „polunomadov" sploh na 
svetu bilo ni I). Nomadi so najhujši nasprotniki gozdov. Po- 
žigajo jih brez usmiljenja samo zato, da bi več pašnikov do- 
bili. V novokameneni dobi pa je bilo premnogo gozdov, po 
katerih so bukve, lipe, breze, jeseni, jelše, vrbe, smreke, jelke, 
povodnji orehi itd. rastli. Po gozdih se je gonilo mnogo divjih 
zverij, zlasti turov („bos bison" in „bos priscus"), barskih 
goved, jelenov, medvedov, volkov, veprov in mrjascev, katere 
so ljudje lovili in pobijali, in od katerih nahajamo še sedaj 
toliko kostij. Krotili so domače živali (goveda, ovce, koze, 
svinje, pse itd.), ki so deloma pod jedno streho z ljudmi sta- 
novale, in za katere so morali seno in ostalo pičo preskrbevafci, 
da so imele po zimi kaj jesti, ko ni bilo mogoče na planem 
pasti. Novekamenarji so sejali žito (pšenico, ječmen in proso), 
sočivje (grah, bob in lečo), najbolj pa so se živili od povod- 
njega oreška („trapa natans"), čegar močnato jedro je imelo 
tak okus, kot n. pr. naš kostanj. Uživali so pa tudi jabolka, 
lešnike, malnice, borovnice in črešnje (dreže in drenulje). Jedi 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 15 

SO si pripravljali na ognjiščih v prstenih loncih, ki imajo naj- 
različnejšo obliko in zelo bogato ornamentiko. Izmed koristnih 
rastlin so najbolj sejali lan in konopljo, iz katerih so si niti 
in platno napravljali. Tudi velika skrb za mrliče in njih po- 
smrtno življenje, kakor se lahko iz vseh žgalnih grobov spozna, 
priča nam jasno, kako zelo so bili novokamenarji na svoj 
dom navezani. Le redko se je zgodilo, da so se kaj malega 
naprej pomaknili ali v rodovitnejšo dolino preselili : po večem 
so ostali rodovi zmerom na istem zemljišči. 

Kakor naša, tako je bila tudi kultura novokamenene 
dobe na poljedelstvo in živinorejo osnovana, samo da 
je naša kultura vsled poznavanja kovin mnogo bolj napre- 
dovala. Ljudje so živeli uže takrat skupno v bivališčih, ki 
so bila našim vasem zelo podobna, in sicer ne redko v veliki 
možini prav blizu drugo drugega. Zato si moramo misliti, da 
so imeli uže precej urejeno družinsko življenje, razvite običaje 
in ukoreninjene nazore o pravu. Tudi njih simbolični orna- 
menti na orodji in posodah (križ in solnčni krog) nas silijo 
k spoznanju, da so imeli precej obširne verske pojme ter 
so bržkone solnce in zvezde obožavali. Na lončenih posodah 
opažamo posebno keramiko, (repinast križ, krožnica, čve- 
terokoti, pikice, zikzakasta črta), ki je po svoji tehniki po- 
polnem j edinstvena in se da slediti ' po vsej Evropi od 
Dardanel pa do atlantskega oceana. Vsi tu opisani pripomočki 
življenja in prav taki kulturni odnošaji nahajali so se tudi v 
naj starej ši naselbini trojanski! 

Bivališča novokamenarjev so stala najbolj na okroglih 
goricah in holmih nad dolinami in ravninami, ki so bile ta- 
krat še večinoma močvirnate. Pri hiranji selišča so zelo pa- 
zili na to, da je bilo mesto uže po naravi utrjeno in da se 
je dalo kolikor mogoče lahko pred sovražnikom braniti. Po 
jezerih in barjih zabili so nedaleč od obale kole v dno in 
napravih vrh njih mostišča, mostovine, na katerih so si 
potem postavili svoje koče. Tu so bili s premoženjem vred 
varni pred napadom sovražnikov in zverine, ker so na suho 
držeči most lahko nazaj potegnili, kadar so hoteli. Na sredi 
koče bila je luknja skozi mostišče, da so lahko iz jezera vodo 
zajemali in slučajno tudi ribe na trnek lovili, tako da so jih 
še žive v lonec metali in k ognju pristavljali. Da jim niso 
otroci v vodo popadali, imeli so jih vedno z vrvmi okoli života 
privezane. Uže Strabon pripoveduje, da je moral novo oženjeni 
par po tri kole v dno jezera zabiti, da seje pomnožena naselbina 
lahko razširila in si nove koče postavila. Koče so bile večinoma 
okrogle, z deskami, pa tudi se slamo in praprotjo pokrite. 

Prve sledove o stavbah na kolih so zapazili učenjaki 
po zimi 1. 1854. do 55. na Švicarskem , ko je bila voda v 



K) Simon Rutar: Prazgodovinsko izknpine po Slovenskem. 



tamošnjih jezerih nenavadno nizka. Takrat so opazili blizu 
obale dve vsporedni vrsti nad dnom odgorelih kolov, med ka- 
terimi so našli ostanke orožja in mnogo sežganega žita. Skoro 
ravno ob istem času (1. 1854.) našli so pri zidanji borovniškega 
viadukta pri Mazijevi opekarni mlat iz serpentina, ki je moral 
uže takrat misel vzbuditi, da so tudi na ljubljanskem barji 
nekdaj mostišča bila. Učenjaki so se kmalu spomnili, da 
imajo južni Amerikanci ob reki Orinoku še sedaj taka sta- 
novanja, da so tudi slavne Benetke na ta način postale in 
da so Španjolci zato krstili zemljo „Venezuela" (t. j. male Be- 
netke), ker so tam našli stavbe na kolih. Sledove mostišč 
nahajamo tudi pri pomorjanskih Slovanih, kakor piše Hel- 
mold, Chronicon Sclavorum I, 2: „Civitas Rethre undique 
lacu profundo inclusa. Pons ligneus transitum prebet." 

Od 1. 1855. naprej so se začela po vsej Evropi jezera mar- 
ljivo preiskavati, in skoro povsodi so se našli sledovi o takih 
stavbah, zlasti pa v gorenj eavstrijskih jezerih: Atter-, Traun- 
in Mondsee. Na Slovenskem so se najpoprej opazile v ho- 
diščanskem jezeru (Keuschacher See) na Koroškem, kjer 
se pa niso še dosti preiskavale. Bolj imenitna so mostišča 
na ljubljanskem barji (najdena 1. 1875.) ob Ižici in Maše- 
nici (severovzhodno od Studenca) ter pri Bab ni gorici in 
Grmezu. Lončene posode ljubljanskih mostišč imajo ravno 
tisto obliko, kot one iz gorenj eavstrijskih jezer, sa-mo da so 
malo dovršenejše in bogateje okrašene. Poleg kamenenih 
predmetov našlo se je v ljubljanskih mostiščih čudo veliko 
najraznovrstnejših predmetov iz kostij in rogov. 

Pri polaganji cevij za ljubljanski vodovod se je pokazalo, 
da so bila mostišča tudi pod ljubljanskim Gradom, po Starem 
trgu in Florijanskih ulicah. Starejši zemljevidi cerkniškega 
jezera imajo v njegovem južnem kotu dve vrsti kolov za- 
znamovanih pod imenom „ Stari most". Gotovo to ni nič dru- 
zega kot prehistorično mostišče. V Irski se sledijo ostanki 
stavb na kolih še pozno noter v srednji vek. 

Mostiščem nekaj podobni so takoimenovani terramare. 
Kjer namreč ni bilo naravnih jezer, tam so izkopali v mehki 
zemlji umetne, zelo široke in precej globoke jarke okoli 
okroglega prostora, ki je bil odmenjen za bivališče. Te jark(^ 
je potem dežnica in snežnica napolnila, a,li pa so v nje na- 
peljali kak bližnji studenec in potočič; tako je ostal prostoi- 
v sredini kot suh otok, na katerem so našH prebivalci svojo 
varno zavetišče. 

Prebivalci mostišč se v kulturi niso nič razločevali od 
drugih novokarnenarjev : imeli so jednako orožje, izdelovali 
jodnake posode in hranili se s tistimi pridelki in plodovi, 
kakor stanovalci od natore utrjenih goric. Te poslednje 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 17 

naselbine imenuje naš narod gradišča, katerih je po naših 
zemljah vse polno. Navadno je njih zunanja oblika okrogla, 
ali po naravni podobi hriba umerjena. Vselej pa se razločujeta 
dva oddeljena prostora: zunanji, niže ležeči je bil za živino, 
notranji, više ležeči pa za ljudi odmenjen. Iz teh gradišč 
postale so ob času gibanja narodov in prodiranja rimskega 
gospodstva od Adrije proti Donavi neukrotne trdnjavice, ka- 
tere spomina Appian, Bellum illyricum cap. 18. Zlasti na 
meji proti Italiji, v zemlji Japodov (Strabo IV. 6) je bilo 
mnogo takih gradišč, katera so Rimljani večinoma razdrli, ali 
ja pa v svoje kastele spremenili: „Norica . . . castella in tu- 
mulis et Japydis arva Timavi" poje Vergilij, Georgikon III. 
475. Na marsikaterem gradišči so sezidali v srednjem veku 
nemški plemiči svoje trdne gradove, ki so pa sedaj tudi uže 
razvaline. 

Kranjska gradišča so dosedaj še veliko premalo preiskana. 
Bolje poznana so primorska gradišča, n. pr. bernsko in pi- 
cuško v Istri (Verno e Pizzughi), kateri so opisali Marche- 
setti (Bollettino della Societa Adriatica di scienze naturali 
1883, t. III.), Orsi (Scoperte archeologiche nell' Istria 1885) in 
A m o r o s o (Atti e memorie della Societa istriana 1885, t. VI.) 
ter uže poprej angleški konzul Burton („Note so-pra i Ca- 
stellieri o rovine preistoriche deli' Istria", Capodistria 1877). 
Nekaj malega j e tudi znano o repenskem taboru (kjer 
se je našlo bronasto kopje) in o Štanjel s k em na Krasu 
(Marchesetti, o. c). Natančnejše je opisano dobrdobsko 
gradišče (Mittheilungen der k. k. Central - Commission ftir Er- 
forschung und Erhaltung von Kunst- und historischen Denk- 
malen 1885, pg. 116) in šenpavelsko nad Kamnjami (ibidem 
1886, pg. LXXXI). Nekatera notranjska gradišča (pri Šem- 
bijah, na Sv. Ahaci in pri Zemonu) je tudi kustos 
Miillner ob kratkem opisal (Mittheilungen 1880. pg. XXI), vsa 
druga pa čakajo še svojega obreditelja in opisalca. 

Gradišča in mostišča spadajo torej v isto dobo, le da so 
prva mnogo, mnogo dalje časa obstajala. Ravno tisto, kar se je 
našlo v takih naselbinah novokamenene dobe, našel je tudi 
sloveči Schliemann v naj spodnj i plasti trojanskih raz- 
valin, in to dokazuje, da sta tedanja maloazijska in evropska 
kultura v najtesnejši zvezi. Pa ne samo to soglasje, nego tudi 
predmeti iz školjk, ki živijo v sredozemskem, rudečem in 
indijskem (arabskem) morji, dokazujejo, da je morala uže 
jako zgodaj zveza obstojati med Evropo in deželami na vzhodu 
sredozemskega morja. Raz ven tega se pa tudi oblika marsi- 
katerih lončenih posod iz Evrope in na njih navadnih slik 
(skoro same geometrične slike, kakor n. pr. črtkani tro- in 
četverokoti, ki so kakor zikzakast trak ali pa kakor verižica 



18 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

zvezani) vjema z maloazijskimi, odkoder je baje tudi naša 
domača živina in naše žito v Evropo prišlo. Tako se vendar 
le uresničuje star pregovor „ex oriente lnx!" in zato tudi 
lahko razumemo, zakaj je bilo med Evropejci vedno toliko 
spominov na sprednjo Azijo in še zlasti na „ bogato deželo 
Indijo". Kakor bodemo videli, oliranila se je tudi še pozneje 
živahna trgovinska zveza med Evropo in Malo Azijo. 

Mogoče je, da bode treba med kameneno in kovinsko 
dobo še lončeno dobo uvrstiti, ker so se po nekaterih švi- 
carskih jezerih poleg orodja iz kamena in kosti našle jedino 
le skledice in kuhalnice iz ilovice, nikakor pa ne tudi ostanki 
kovinskih predmetov. Saj je znano, da nobena druga tvarina 
ni tako sprejemna za vtiske človeške roke, kakor ravno 
ilovica. V nobeni drugi tvarini se ne more človeška spretnost 
in čut človeški za umetnost tako lahko pokazati, nikjer 
drugodi se ne da narodova individualnost tako lepo vtisniti, 
kakor ravno na ilovici. Zato pa tudi nobeno drugo človeško 
delovanje ni tako prešineno narodovega duha, kakor ravno 
lončarstvo. Zraven tega pa ni noben drug umetniški proizvod 
tako sposoben, trajno, nepremenjeno, v zadostnem številu in 
različni mnogoterosti do poznih zarodov ohraniti se, kakor 
ravno lončeno posodje, čeravno je na videz zelo krhko in 
lahko uničljivo. Iz tega vzroka pa tudi nam ne more nobena 
druga stvar tako obširnih in zanesljivih vestij ob onih temnih 
časih podati, kakor ravno na videz tako neznatne lončene 
črepinje. 

Veče lončeno posodje švicarskih in avstrijskih mostišč 
je napravljeno iz debele, s peskom pomešane in slabo žgane 
ilovice, ima večinoma grapavo površino, redko kedaj pa roče. 
Nasproti pa imajo večkrat malim buckom podobne l^radavice 
(„mammillae"), ki so ali vodoravno ali pa navpično (navadno 
po dvakrat) prevrtane, da so skozi nje vrvice potegnili in 
posode prenašali ali pa na stene obešali. — Nasprotno pa 
so manjše posode iz finejše ilovice, med katero se le redko 
kaj peska najde, mnogo trdnejše žgane in zato tudi temnejše 
barve. Površina je gladka, sedaj navadno temnosiva, nekdaj 
pa je bila gotovo popolnoma črna, ali tako uglajena, da se 
je bolj ali manj svetila. Te posode imajo čudno, zelo karakte- 
ristično ornamentiko, ki je v obče sestavljena iz globokejših 
ali plitkejših, v še ne strjeno ilnato tvarino udolbenih brazd, 
katere so bile nekdaj z neko belo tvarino napolnjene in zade- 
lane, kakor se to na mnogih posodah še sedaj vidi. Tako so 
nastale precej lepe, mnogokrat zelo bogate geometrične okras- 
nine, ker so se bele črte na črnem dnu prav natanko razlo- 
čevale in dober vtis delale. Zraven tega nahajajo se pogostoma 
volčjemu zobu podobni, črtkani trokoti, ki so kot trak okoli 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 19 

cele posode nanizani. Ta znamenja so imela nekdaj gotovo 
simboličen pomen. 

Na posodah iz ljubljanskih mostišč so omenjene brazde 
ože in plitkejše, kar znači, da so bile okrasnine teh posod 
siromašnejše. Poleg trokota in trokotastega traka opažamo 
na ljubljanskih posodah še rombus in krožnico, v katerih so 
mnogokrat križi začrtani. Tudi zikzak-ornament je zelo pri- 
ljubljen in sicer obstoji ah iz jednostavne zikzakaste črte. ali 
pa še bolj pogostoma iz veznin čipkam podobnih in drugih z 
iglo izdelanih "okrasnin. Mnogo posod nima druzega ornamenta 
kot pravokotne ali pa poševne križe. 



III. Kovinska doba. 

Novokamenarji so počasi spoznali tudi kovine in njih 
prikladnost za izdelovanje orožja in sicer sami po sebi, ne da 
bi se bilo med njimi novo, kovine poznavajoče ljudstvo na- 
selilo. S tem novim kulturnim elementom so se seznanili bolj 
mirnim potem, zlasti po trgovini, kakor pa v vojni se sosednjimi 
narodi. Ko se je prebivalstvo vsled naraščajočega blagostanja 
zmerom bolj namnožilo, potrebovalo je vedno več orožja, tako 
da ni bilo povsodi zadosti kremenjaka in njegovih pa vrst, da 
bi se iz njega potrebno orožje narejalo. Začeli so torej tudi 
druge vrste kamenja preiskovati in poskušati in bržkone ga 
ni kamena, ki bi ne bil za kakoršnokoli orodje ali silno po- 
trebo porabljen. Pri preiskavanji kamenite tvarine naleteli so 
gotovo večkrat tudi na čist samoroden baker in izvestno 
so morali kmalu opaziti, da se da tudi ta tvarina s kladivom 
obdelati in povoljno v različno obliko premeniti. Samorodni 
baker ni imel torej iz početka nič več vrednosti kakor druga 
kamenena tvarina. in zato so ga novokamenarji tudi ravno 
tako obdelovali. Prvotni prebivalci Severne Amerike, kjer se 
samorodni baker v največi množini nahaja, niso nikoli čez 
kovanje bakra napredovali: livanje kovin ostalo je njim po- 
polnoma neznano. 

Da je moral baker uže ob času obrušenega kamenenega 
orodja znan biti, spozna se najbolj iz tega. da imamo mnogo 
takega kamenenega orodja, ki se nikakor ne da brez kovin- 
skih priprav obdelati. To se vidi zlasti pri prevrtanih kame- 
nenih mlatih. ki so z veliko pomnjo in točnostjo izdelani. 
Tudi opažamo na nekaterem orodji iz kremenjaka, n. pr. pri 
kamenenih bodežih, kopjevskih osteh, krivačih (Krummesser), 
mlatih i. t. d. tako dovršene oblike, da se niso mogle samo 
iz kamenskega svojstva razviti, nego so morale še le iz 
kovinskih oblik postati. 

2* 



20 Simon Rutar: Prazgodovinske izlvopine po Slovenskem. 

Da kamenena doba ni najedenkrat prenehala, nego da se 
je uže v nje zadnjem oddelku poznavanje kovin razširilo, to 
nam najbolje dokazujejo preiskavanja jezer, v katerih so bila 
postavljena mostišča. Tako so našli v jezeru Mondsee med 
3000 kamenenih predmetov tudi 30 iDakrenih. Takisto so našli 
v iVttersee bronaste igle, podobne onim iz Peschiere ob 
gardskem jezeru, in prav tako tudi v mostiščih ljubljanskega 
barja. Tu najdeni bronasti predmeti kažejo uže zelo napredno 
kovinsko tehniko, bakreni pa so še zelo primitivno in ne- 
okretno uliti: (Deschmann, Flihrer durch das krainische 
Landesmuseum „Rudolfinum", pg. 29). 

Ko je zmanjkalo samorodnega bakra, tedaj so začeli 
ljudje rudo iskati, iz katere so potem baker topili. Da se da 
baker tudi topiti, to so morali novokamenarji vsaj takrat 
opaziti — če uže niso drugače na to prišh — ko so bakreni 
nakras ob jednem z mrhči sežigali in, ko se je vsled velike 
vročine baker raztopil, na zemlji v kaki slučajni luknjici 
skupaj stekel, ohladil, utrdil in obdržal luknjičasto obliko. Ta 
prikazen je morala ljudi na livanje bakra dovesti. Tudi pri 
lončarstvu in pri požarih morali so opaziti raztopljivost kovin. 
Med ostanki mostišč nahajamo različno kamenje, ki ima na 
sebi jasne sledove, da so bili nekdaj v veliki vročini. Jednako 
je mogoče, da so tudi bakreni kršci (Kupferkiese), katere so 
novokamenarji izvestno z drugim kamenjem nabirali, pri kaki 
priložnosti v ogenj prišli in se topiti začeli, tako da je potem 
iz njih čist baker prišel na dan. Ko so ljudje jedenkrat to 
opazili, poskušali so potem gotovo še večkrat sami bakrene 
kršce topiti in so nazadnje odkrili skrivnost topljenja, ki je 
ležala v rudi zakrita. In to je bila gotovo velika iznajdba, 
ki se ni zvršila kar tako brez vsega pripravljanja. 

Evropski prebivalci so morali uže prav zgodaj raztop- 
ljivost bakra spoznati, ker nahajamo med starinskimi predmeti 
novokamenene dobe samo ulito bakreno orodje in posodje. 
Zdi se, da novokamenarji sploh bakra niso nikoli kovali, 
ampak da so k večemu na ulitih posodah kaj s kladivom 
popravljali, ali jim kako znamenje vtisnili. Tudi ni mogoče, 
da bi bilo ulivanje bakra od drugodi uvedeno, nego izumili 
so je evropski prebivalci novokamenene dobe sami, ker 
vemo, da so vse prikazni z bistrim očesom opazovali, da so 
bili zelo okretni, izkušeni' in podjetni. Če so se pa od drugodi 
v Evropo priselili, tedaj bi bilo pa tudi mogoče, da so pozna- 
vanje bakra iz svoje pradomovine seboj prinesli in potem 
ulivcinje te kovine tudi po naših alpinskih dolinah razširili in 
udomačili. 

Opomniti je, da se po gradiščih in sploh suhozemskih 
naselbinah nahaja manj bakrenega orodja kot po mostiščih 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 21 



ni, da ga je mnogo teže po dobah razvrstiti. Prebivalci mostišč 
so namreč primeroma zgodaj opustili svojo navado nad vodo 
prebivati in so se raj še na suhi zemlji naselili. Vse naselbine 
na mostiščih je požar uničil, bodisi da je ogenj slučajno nastal, 
bodisi da so neprijatelji taka selišča zažgali. Nasproti kratki 
trajnosti mostiških selišč opomnili smo uže, da so bile nasel- 
bine po gradiščih bolj stalne in da so še v poznejših dobah 
na ravno tistem mestu obstojale, da, mnoge izmed njih (če ne 
večina) obstoje še dandanašnji na svojem prvotnem mestu. 
Zato pa so po suhozemnih naselbinah predmeti iz najrazlič- 
nejših dob med seboj pometani in pomešani. Vendar pa se 
tudi po suhozemnih seliščih lahko zasledi več bakrenih pred- 
metov, ki so brezdvomno iz novokamenene dobe. Do sedaj 
se jih je največ našlo po Češkem, Moravskem in Ogrskem, 
n. pr. v Zamki pri Pragi, v okolici olomuški, zlasti pa na 
žarovitskem pokopališči najnovejše kamenene dObe, pri Lučki 
v ungvarskem komitatu, kjer se je našla množina bakrenega 
orodja v najrazličnejših in jako razvitih oblikah. 

Glede obilnosti bakra novokamenarji pač niso mogli v 
zadregi biti, ker je te kovine skoro povsodi zadosti. Navadno 
se misli, da so jo začeli najpoprej na otoku Cipru kopati, 
ki bi bil po njej celo svoje ime dobil (/.o-j-pov = baker). Zelo 
bogati so bakreni rudniki na Uralu, in zato nahajamo po 
zahodni Sibiriji in vshodni Rusiji posebno cvetočo obrtnost 
bakrenega orodja. Tamkaj, pa tudi še po srednji Rusiji na- 
stopila je po kameneni dnbi hitro doba bakra in zlata, ne pa 
brona ali železa. Kolikor bakreni, toliko zlati predmeti vjemajo 
se glede oblike in ornamentike popolnoma s kamenitimi. 

Alpinski prebivalci so dobivali baker iz svojih gora, po 
katerih so ga marljivo iskali, potem ko so njegovo sposobnost 
za orodje spoznali. Rudnike so izkopali s kamenenim in lesenim 
orodjem in tudi pri drobljenji in topljenji rude se niso poslu- 
ževali drugih sredstev. Z velikimi kamenenimi tolkači (Schlegel), 
kakoršni so se našli v okolici Hali sta dt a in ob Lac Su- 
perior v Severni Ameriki, razdrobili so bakreno rudo na 
manjše kose in jo potem z rokami prebrali, ali pa še celo na 
vodi oprali, da je lože „ gluhe" kosce odnesla. Taki rudniki 
s talilnicami so bili na Mitterberg-planini pri Bischofs- 
hofnu na Solnograškem in potem na planini Kelchalpe pri 
Kitzbiichlu na Tirolskem. Dokazano je, da se je tudi ^pri 
Grobniku (G r o b n i n g) v a n i š k i dolini in še drugodi po Šta- 
jerskem v prazgodovinski dobi baker kopal. Kakor blizu vseh 
mostišč, tako so se našle tudi blizu teh rudnikov v veliki 
množini kosti od bos brachyceros in sus scropha, 
nikakor pa ne od divjih zverin, ker rudarji niso imeli časa 
na lov hoditi, nego so pasli domačo živino blizu svojih koč. 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



Tudi posode, ki so se pri omenjenih rudnikih našle, vjemajo 
se po obhki popolnoma s posodo mostišč. 

Nekdanji novokamenarji torej niso dobivah potrebnega 
bakra iz Etrurije, ali pa še iz bolj oddaljenih krajev trgovin- 
skim potem, tudi ga ni doneslo še le posebno, doseljeno 
ljudstvo; nego so ga sami po svojih gorah zasledovali in 
vkljub svojim omejenim sredstvom dobivali so ga v obilni 
meri in ga tako dobro topili, da se jim moramo kar čuditi. 
Zato pa ne smemo kulturnega razvitka alpinskih prebivalcev 
v prazgodovinski dobi prenizko ceniti; omika novokamenarjev 
ni bila tako majhna, kakor se navadno misli. Na marsikaterih 
krajih ni bilo mogoče zadosti balt in mlatov napraviti, ker 
ni bilo pripravne tvarine, tako da se je moralo kameneno 
orožje od drugodi prinašati. Nasprotno pa je bilo po naših 
gorah toliko bakra, da ni zadostoval le potrebam planinskih 
prebivalcev, nego da so iz njega izdelane predmete lahko tudi 
prebivalcem mostišč prodajali. 

Ljudje so bili uže takrat, ko se je še splošno kameneno 
orodje rabilo, uže toliko napredovali, da so težavnejše pred- 
mete (n. pr. sekire z ušesi za toporišča) izdelovali. V to vrsto 
spadajo tudi na obe strani ostre sekire (Doppelbeile), sekire 
in mlati ob jednem (Hammerbeile) in ploskaste sekire (Flach- 
beile). Nekatere oJDlike se niso nič več spreminjale, ostale so 
stereotipne skoz veke in veke (n. pr. noži, bodeži, navadne 
sekire, plugi i. t. d.), in tako je tudi bakrena sekira vzela 
nespremenjeno obliko kamenene ter obdržala svojo prvotno 
klinasto obliko stoletja in stoletja. Drugače pa je s prevrta- 
nimi sekirami, katere so uže zavoljo težavnega vrtanja hitro 
od začetka z večo pomnjivostjo izdelovali, zlasti pa še zato, 
ker je imela kot orožje služiti. Zato se je njena oblika vedno 
spreminjala, četudi so se v obče poglaviti tipi ohranili. Po 
tem vzgledu začeli so tudi druga komplicirana orodja izdelo- 
vati in ja vedno bolj razvijati ter popolnjevati. 

Vse bakreno orodje novokamenene dobe je ulito in 
ima še jasne sledove pri livanji strjene kožice, nikakor pa o 
patini ali cizelaciji. Ravno to dokazuje tudi bakrena žlindra, 
ki se je našla v nasebinah, in pa mnogo talilnih grncev 
(Schmelztigl), žlic in skledic. Te niso bile namenjene za top- 
Ijenje velikih kosov in za ulivanje večih predmetov, ker ne 
držijo več tvarine kot za jedno sekiro, ali pa za 2 — 3 manjše 
predmete. Po naselbinah se nikoli ne nahajajo bakrene kepe 
brez oblike, pripravljene za ulivanje predmetov. Če se pa 
ulita oblika ni popolnoma posrečila, tedaj so jo rokodelci pač 
tudi s kladivom popravljali, ker se pogostoma opažajo sledovi 
kladi vnih udarcev, ki sicer niso uničili vunanje kožice, pač 
pa jo na široko razvlekli. Zlasti se zdi, da je bila ostrina 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 23 



bakrenih sekir s pomočjo kladiva napravljena, ne pa na brus- 
nikii brušena, to pa zato, ker je klepana ostrina trajnejša, 
nego nabrušena. Tudi se nabrušena ostrina lože pokvari in 
2;arujavi, kakor pa s kožico prevlečena klepana ostrina. 

Ne samo navadne sekire, nego tudi komplicirane dvo- 
sekire in mlat-sekire nimajo nikake cizelacije, iz česar se 
mora sklepati, da je bila takrat kovinska tehnika še malo 
razvita. Ravno to pa zopet dokazuje, da so bakreni predmeti 
starejši kot bronasti. Tudi nikake druge ornamentike ne 
zapazimo na bakrenih predmetih, ki so se našli v gorenj e- 
avstrijskih in kranjskih mostiščih. Temu nasproti našli so se 
v dolenji plasti trojanskega mesta uže precej lepo okrašeni 
bakreni predmeti, in tudi bronasto orodje iz švicarskih jezer 
je uže mnogovrstno nakrašeno. Tako ornamentiko na bronaste 
predmete napraviti je precej težavno, ker se jo mora ali s 
posodo vred uliti — in tedaj mora uže v kalupu vtisnjena biti 
— , ali pa se jo mora po dokončanem litji z bronastimi be- 
legi (Punze) vtleči, ali pa s trdimi iglami vrezati. Prvi način 
zahteva veliko spretnost v kalupovanji, pa tudi veliko sku- 
šenost in spretnost pri livanji. Za ornamentacijo po litji pa 
je treba dovršenega orodja, ki sme biti le iz brona, kateri se 
uže s kovanjem lahko zelo utrdi, ali pa iz jekla. Kaj tacega 
pa še niso zmogli ljudje, ki so imeli večinoma le kameneno 
ali kosteno orodje, in to tem manj, ker še niso znali bakra 
tršega narediti, kakor ga je priroda dala. Zato je moralo 
vse njih bakreno orodje in njih bakreni nakras brez orna- 
mentike ostati. 

Tako pomanjkanje cizelacije in ornamentacije si moremo 
le tako tolmačiti, da je bila metalurgija onda še na zelo 
nizki stopinji („;j.£':a>.Xov, metallum" ni iz početka nič druzega 
pomenjalo kot naš „rudnik"). Iz tega pa zopet sledi, da pred- 
meti iz čistega bakra niso mogli še le v broneni dubi nastati ; 
kajti v tej mlajši dubi imeli so ljudje uže ne le vso kovinsko 
tehniko v svoji oblasti, nego tudi cel zaklad ornamentalnih 
vzorcev. Imeli so pa tudi uže različno in izvrstno orodje, s 
katerim bi se ^bilo dalo krašenje bakrenih predmetov prav 
lahko izvesti. Še le v prehodni dobi od bakrenih do bronastih 
predmetov začeli so nekatere l^akrene stvari krasiti in orna- 
mentovati, ali to so le redke izjeme prej- navedenih činov. 

Razven nedostajanja ukrasnin na bakrenih predmetih, 
in razven znane okolnosti, da se ti predmeti s kamenenimi 
predmeti pomešani nahajajo, dokazuje njih visoko starost še 
zlasti velika podobnost v obliki bakrenih in kamenenih pred- 
metov. Bakrene sekire imajo ravno isto podobo, kot obrušene 
kamenene sekire in nimajo, kakor tudi te ne, nobene priprave 
za natikanje na toporišče, t. j. nimajo ne Ušes ne toporiščnih 



24 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

uhljev (Schaftlappen). Pa tndi pri drugačnih predmetih se da 
obhčna sorodnost bakrenih predmetov s kamenenimi dokazati, 
seveda pa samo pri takih predmetih, ki se lahko iz obojne 
tvarine izdelujejo. Ko so pa ljudje še druge lastnosti bakra 
(njegovo vlačnost in žilavost) spoznali, začeli so tudi čisto 
nove oblike iz njega napravljati, ki se iz kamenja niso mogle 
delati, n. pr. tanko kovane pločevine (Bleche) in žice, špiralaste 
zapestnice in kolute (Scheiben), potem zavojkaste cevi in ko- 
ralde. Temu nasproti pa se ne more tajiti bližnja sorodnost 
med bakrenimi bodeži in med mnogovrstnimi ostmi puščic ali 
kopij iz kremenjaka, čeravno so bakrene zaradi vlačnosti 
tvarine popolnejše izdelane. Gotovo je tudi, da so bakrene 
sekire tanj še, ker žilavost bakra dopušča kaj tacega. Vrhu 
tega pa se je še prihranilo tvarine, orožje je postalo lože, 
rabljivejše in torej tudi raba njegova uspešnejša. 

Baker so topili v posebnih grncih (talilnih piskrih), ki 
so bili iz ilovice in konjskega ali kravjega govna narejeni; 
(ravno iz teh tvarin napravljajo se še zdaj kalupi za talitev). 
Grnci imajo ali podobo podolgasto-okrogle skledice brez ročaja 
ali držala, ali pa obliko žlice s prav debelim držalom. Takih 
grncev in žlic našlo se je mnogo po novokamenskih nasel- 
binah, posebno tudi na Kranjskem. Ljubljanski muzej ima tri 
talilne žlice iz barjanskih mostišč in mnogo slabo pečenih 
grncev. Med temi je posebno čudna šesterica onih grncev, ki 
so tako plitki, da so služili le za jednostransko livanje plost- 
nastih sekir, a drugo stran so morali potem s kladivom po- 
narediti, kar se skoraj neverjetno glasi. Štirje drugi, tudi 
slabo žgani grnci so služili za uli vanje bakrenih sekir z uše- 
som in ostrino, ki je držala v jednaki smeri, kakor pri naših 
repinih. (Mittheilungen der Wiener anthropologischen Gesell- 
schaft VIII, pg. 69.) 

Na grncih in talilnih žlicah se še pozna, bakrena žlindra. 
Druge posebne oblike grncev do sedaj še niso znane. Zdi se, 
da so bili ti grnci le na solnci posušeni, torej zelo krhki in 
drobljivi (mrvljivi). tako da se jih je le malo ohranilo do da- 
našnjih dnij. Vendar pa tudi ti pričajo zadosti jasno, da se 
je baker ob času kamenene dobe in stavb na kolih po naših 
alpinskih zemljah v samostalni obrtniji izdeloval. Ravno to 
dokazuje tudi bakrena žlindra, ki se je pri livanji iz ne- 
previdnosti in nepomnje razlila, kakor tudi oni kosi orodja, 
ki se pri litji niso posrečili ter so se morali torej zavreči. Ob 
ravno tistem času obdeloval se je baker samostalno tudi ob 
Bosporu, kakor nam dokazujejo najdbe v obeh dolnjih plasteh 
Troje. Grnci in talilne žlice so se vsled večkratne rabe se 
žlindro napolnile in popokale, tako da so navadno povsem 
razpadle. Ako so napravili kalup s pomočjo voščenega vzorca, 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 25 

razpadla sta kalup in vzorec hitro pri prvi porabi. Zato se je 
večina grncev le v podobi ilnatih kep brez kake oblike ohra- 
nila in zato jih je zelo težko spoznati. 

Da se je baker pred bronom obdeloval, to nam uže zdrava 
pamet naznanja, ki nas uči, da je jednostavna stvar prvot- 
nejša od sestavljene. Baker se nahaja na mnogih krajih ze- 
meljske površine samoroden (gediegen). kositar pa nikjer, za- 
torej ljudje niso mogli brona hitro od začetka pripravljati. 
Tudi se kositar redko nahaja po tistih gorah, po kojih se 
baker dobiva. Vendar se bron tudi uže v novokamenenih na- 
selbinah poleg bakra v svoji primitivni obliki nahaja. Ako 
primešaš kositra bakru, ne spremeniš mu le njegove barve, 
nego daš mu tudi mnogo višo stopinjo trdosti in prožnosti. 
Pri ulivanji teče ti potem mnogo glajše, vendar pa s tem nič 
ne zgubi svoje žilavosti in sposobnosti za kovanje. Zato 
je bron mnogo sposoVjnejši za napravljanje orožja, orodja in 
nakrasnin, ki postanejo mnogo svitlejše, vitkejše in trajnejše. 
Ker ljudje niso mogli dolgo brez brona ostati, zato je verjetno, 
da je bakrena doba le malo časa trajala. Poznanje in izde- 
lovanje brona se je iz južne Evrope uže zgodaj v naše zemlje 
zaneslo in, ker leži naše cesarstvo tako blizu onim deželam, 
v katerih se je uže zgodaj bron rabil, zato so ga tudi naši 
predniki hitro od njih prejeli. To je gotovo vzrok, da po av- 
strijskih kronovinah ne nahajamo posebno mnogo predmetov 
iz čistega bakra. 

Iz tega pa ne smemo sklepati, da obdelovanje bakra ni 
bilo zelo razširjeno. To ne. razširjeno je bilo povsodi. koder 
so tudi kameneno in bronasto orodje napravljali. ,, Bakrena doba" 
namreč ni čista doba: nikoli se ni samo iz bakra orodje, 
orožje in lepotičje napravljalo. nego ob istem času so se ljudje 
posluževali za te predmete s početka kamenene. pozneje pa 
bronaste tvarine. Izvestno je. da od začetka ljudje niso imeli 
ravno preveč bakra na razpolaganje, nego da so si ga še le 
počasi v večji množini pridobili. Tudi iz tega vzroka so bili 
tedaj bakreni predmeti mnogo redkejši, kakor kameneni ali 
pozneje bronasti. Ker so bili redkejši, bili so tudi mnogo 
draži, in ljudje so jih bolj pomnjivo čuvali in hranili, kakor 
pa lahko nadomestljive kamenene .stvari, ali pa kakor tako 
navadne bronaste predmete. Bakrenih predmetov se le malo 
poizgubi, in samo to, kar se je slučajno izgubilo ali pa kako 
drugače se odtegnilo človeški porabi, samo to nahajamo sedaj 
v zemlji in samo s tem polnimo muzeje. Če se je pa bakreno 
orodje poškodovalo in nerabljivo postalo, tedaj ga ni nikdo 
zavrgel, kakor se je to s kamenenim orodjem godilo, nego 
vsakdo je je shranil, ker so tudi mali kosi bakra še zmerom 
obdržali svojo vrednost in. ker so se lahko dali pretopiti ali 



26 Simon Riitar: Pi-azgodovinske izkopine po Slovenskem. 

z drugimi kosci skupaj stopiti in v drug predmet predelati. 
In ko se je pozneje razširilo znanje, kako se bron iz bakra in 
kositra napravlja, tedaj so gotovo poiskali vse mogoče kosce 
bakra, katere so mogli dobiti, in jih pretopili v nove predniete 
mnogo veče trajnosti. Tako izvestno ni ostal najmanjši kosec 
bakra, za kateri se je znalo in katerega se je. moglo dobiti, 
ohranjen v svoji prvotni obliki, ker so se po malem še celo 
rabljivi bakreni predmeti v bronaste prelili. Temu nasproti so 
pa ljudje prav radi popustili kameneno orodje, kakor hitro so 
se mogli zadostno z bronastim preskrbeti. Kamenene pred- 
mete so le malokje popolnoma uničevali, bakrene so pa čisto 
navadno v bronaste prelivali. 

Primeroma majhno število ohranjenih bakrenih predmetov 
pa nas ne sme motiti v trditvi, da so narodi srednje Evrope 
še pred koncem novokamenene dobe baker spoznali in iz či- 
stega bakra izdelane predmete rabili. Zdi se, da je ob tem 
času od Bospora in od grških otokov pa do baltskega morja 
in atlanskega oceana, po alpinskih dolinah kakor najutskem, 
pirenejskem in apeninskem polotoku, povsodi bivalo skoro isto 
kulturno stanje, ki je označeno ne samo s porabo neprimešanega 
bakra, nego tudi se. sličnostjo iz njega izdelanih predmetov. S 
tem se popolnoma vjema tudi sorodnost lončenih posod, ki so 
bile v porabi pri vseh narodih poprej omenjenih dežel. 

Kakor je med kamenenim orodjem ploskasta sekira 
najmnogoštevilnejša, tako se tudi med bakrenimi predmeti 
največkrat nahaja jednaka sekira brez ušesa in brez topo- 
riščnih uhljev. Bakrena je dva- do trikrat daljša kot širša 
in se nahaja v najrazličnejših oblikah celo kot dletvo ali 
ozko dleto , na drugi strani pa kot predpodoba sekire s 
toporiščnimi uhlji. Vendar se dasta tudi pri bakrenem orodji 
dva temeljna tipa razločevati: mlati, ki imajo ostrino vspo- 
redno z ušesom in na drugi strani s topo, ali malo stršečo 
ploščo končujejo ; ali pa dvosekire, ki imajo na nasprotnih 
koncih po dve vsporedni, ali pa v pravem kotu se križajoči 
ostrini. Bakrene sekire so torej ali dvorezne, ali pa jednorezne 
s ploščo, buckom, ali pa okroglim buckom na drugi strani, in 
se zato tudi različno imenujejo: dvosekire, bojne sekire, mlatne 
sekire, bojni mlati, mlati i. t. d. Prav pogostoma nahajamo 
bodeže s kratko razširjeno ploščo, na katero je bilo držalo 
s čavljički pribito. Redkejše se nahaja ta plošča v obliki 
jezika ali trna, z namenom, da bi skozi vse držalo segala. 

Izmed drugih predmetov se redko nahajajo osti puščic in 
kopij ter ribarske odice, še redkejše pa noži. Tudi šivanke 
so zelo redke, bolj pogostna pa šila. Razven tega je pa ver- 
jetno, da so bili tudi bakreni srpi uže povsodi v navadi. 
Tudi nakrasnine odgovarjajo ondanjemu kulturnemu razvitku 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 27 



Človeštva in se nam predstavljajo v najrazličnejših oblikah: 
jednotne in dvojne spiralne kolute, spiralne zapestnice in cevi, 
uhani, koralde, igle za lase, pincete. skledice, bučki i. t. d. Od 
livanja ostalo je tudi mnogo bakrenih kapelj, kep. kalupov 
grncev i. t. d. 

Vsi bakreni predmeti iz mostišč se razločujejo po svoji 
prvotnosti in jednostavnosti od naslednjih njim sorodnih bro- 
nastih predmetov, katere so uže zgodaj cizilovali. Bakreni 
bodeži so šibkejši, navadno tudi krajši kot bronasti in sicer 
za to, ker je bilo premalo bakra, da bi ga bili lahko v obilni 
meri rabili. Med bakrenimi predmeti je mnogo več jednostavnih, 
po kamenenih vzorcih ponarejenih ploskastih sekir, kot pa 
bolj razvitih z ušesi in toporiščnimi uhlji. Pri bronastih sekirah 
je pa to ravno nasprotno : priprostih sekir iz te tvarine je 
mnogo manj kakor pa kompliciranih. Bakrene sekire imajo 
torej še starinski (arhajičnij značaj na sebi, najsta- 
rejše bronaste pa uže kažejo znaten napredek. Tudi se je 
opazilo, da v prehodni dobi od kamena h kovini bakreni 
predmeti prevagujejo in, da se zraven njih bronasti predmeti 
le v manjšini nahajajo. Ker se torej bakreni predmeti naha- 
jajo nmogo češče in mnogoštevilnejše v družbi kamenenih 
predmetov, kakor pa bronasti, zato morajo prvi tudi starejši 
biti nego drugi. Na mnogih krajih se nahajajo v takih seliščih, 
ki še v kameneno dobo segajo, samo bakreni predmeti, in ne 
tudi bronasti, in iz tega se da sklepati, da je po tistih krajih 
bron še popolnoma nepoznan bil, dočim so pa baker uže 
obdelovali. 

Vendar pa, kakor uže rečeno, bakrena doba ni dolgo 
trajala, niti toliko časa ne, da bi bili povsodi prišli do izde- 
lovanja bolj .razvite bakrene sekire. Samo v takih krajih, 
ki so bolj oddaljeni od kulturnih središč, pa imajo obilno 
bakra na razpolaganje, kakor n. pr. ob Uralu, trajala je po- 
raba neprimešanega bakra mnogo dalje in, kakor se zdi, še 
celo notri v zgodovinsko dobo. Med tem časom pa je bila 
kovinska tehnika po jugozahodnih deželah uže zelo napredo- 
vala, ornamentacija je bila uže povsodi v navadi, in lepši 
bronasti predmeti so potom trgovine tudi do Urala prodrli. 
Ker pa so tu zadosti bakra imeli, niso uvedli brona, ampak 
so začeli le na bakrenih predmetih bronasto ornamentiko 
posnemati. 

Glede tehnike in ornamentike pri izdelovanji orodja in 
nakrasnin ne moremo po naših krajih nikake spremembe v 
celi novokameneni dobi dokazati. Zlasti so se oblike in ukrasi 
lončenih posod čisto nespremenjeni ohranili. Tako imajo vse 
posode iz mostišč na Ijuljljanskem barji in iz atterskega in 
mondskega jezera popolnoma jedinstven značaj, in tudi po 



28 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

drugodi ne nahajamo novih, tujih obhk, če tudi je morda 
drugodi oblika bolj razvita, tehnika bolj dovršena in ukras 
bogatejši. Ker so po mostiščih najdeni bronasti predmeti v 
primeri s kamenenimi in kostenimi vendar le neznatni, zato 
sledi iz tega, da bron ni bil naj eden krat, morda po novo 
naseljenem narodu uveden, nego da se je le počasi, 
kos za kosom uvajal t. j. stalno naseljeno ljudstvo si je počasi 
prisvajalo poleg bakra tudi poznavanje brona in, ker je bil 
ta boljši, sprejelo ga je pri izdelovanji orodja. (Much, Die 
Kupferzeit in Europa, Mittheilungen der k. k. Central-Com- 
mission 1886, pg. CII). 

Tudi ni bron najedenkratv Evropo prišel morda vsled 
trgovine, ker tudi najstarejši bronasti predmeti kažejo s po- 
četka ravno tako prvotne in jednostavne oblike, kakoršne 
smo pri bakrenih opazili. Leta 1885. našli so slučajno pod 
Visoko Ostrvico na Koroškem 170 bronastih sekir prvotne 
oblike brez ušes, ulite čisto priprosto, tako da se še šiv pozna, 
kjer sta se oba dela kalupa strinjala, vendar pa so te sekire 
uže s patino (aerugo nobihs) preskrbene. Sekire so po 14 cm. 
dolge, 6 — 7 cm. široke in 280 gr. težke. Prav slične sekire 
so se našle tudi v drugem in tretjem mestu trojanskem, 
potem v Mykenah, po Francoskem, Nemškem i. t. d. Torej 
nahajamo prvotne oblike orodja tudi po takih deželah, ki so 
bile uže zdavna trgovini odprte in, kamor bi se ne bilo ni- 
kakor moglo zabraniti uvažanje bolj popolnih vzorcev. Zdrava 
pamet nam brani misliti, da so alpinski prebivalci še ob 
takem času ulivali prvotne in neokretne predmete, dočim bi 
bila bronasta tehnika po drugodi uže vsa razcvela. V tem 
slučaji bi bila pač trgovina nove, boljše predmete uvedla. 

Ker torej opažamo počasno, naravno in .postopno raz- 
vijanje kovinske tehnike med alpinskimi prebivalci tako dobro, 
kakor drugodi po Evropi, zato ne moremo priznati, da 
bi se bilo prebivalstvo naših dežel v novokame- 
neni dobi kaj spremenilo, da bi bila zato jedna 
narodnost drugo izpodrinila! Nikjer se ne opaža, da 
bi bili poljedelci nomade izpodrinili, ali pa nasprotno, da bi 
se bili zadnji na mesto prvih naselili in, da bi bili poslednji 
drugačne rastline ali drugačne domače živali uvedli; nego 
ves čas od stavb na kolih pa do rimske okupacije 
ostali so temeljni pogoji za obstanek in za na- 
predek bistveno ravno isti. (Much, o. c. pg. CVI). 

Se ve da so se uže obstoječim sredstvom ter uže udoma- 
čenim živalim in rastlinam tudi še nove pridružile. Tako 
zagledamo poleg barskih goved, svinj, ovac, koz in psov tudi 
še nove goveje pasme in nove pasje povrste. Konja, ki je tudi 
poprej po srednji Evropi živel, ali še v divjem stanu, začeli 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 29 

SO tudi pitomiti in ga kot domačo žival gojiti. Tudi stara žita 
so še vedno sejali, čeravno so se jim tudi nove povrste pri- 
družile. Ob kratkem, prebivalci mostišč so imeli ravno tiste 
domače živali in ravno tista žita, kakor Arijci sploh: ni 
jednega več, ni jednega manj. Samo rž se je še le pozneje 
priselila iz severne Azije, ter se med evropskimi Arijci udo- 
mačila. Iz tega sledi nov dokaz, da so uže prebivalci mostišč 
bili Arijci. 

Jedina razlika, ki se more v kameneni in kovinski dobi 
opaziti, je različen način shranjevanja mrličev: v novokame- 
neni dobi so mrliče pokopavali, v kovinski dobi sežigali in 
pozneje, ob času širjenja rimskega gospodstva, zopet pokopa- 
vali. Ali tudi to ne govori proti istorodnosti evropskih Arijcev, 
ker se je ta navada zelo počasi, prav polagoma spreminjala, 
in se na več krajih istodobno nahajata oba načina shranje- 
vanja (n. pr. na Vačah, ali pa v Hallstadtu, kjer imamo iz 
istega časa in od jednakega ljudstva skoro ravno toliko se- 
žganih kakor pokopanih mrličev). Navada sežiganja se ni 
uvedla vsled poznavanja kovin, ker jo nahajamo po severni 
Evropi uže za časa čiste kamenene dobe, kakor se je na 
drugi strani ista navada še v pozni broneni dobi ohranila. 
To vemo od tod, ker se bronasti pridatki prav pogostoma 
nahajajo pri nesežganih ogrodjih. Naj je bil način shranjevanja 
kakoršen si bodi, vselej so živi sorodniki drugim umrlim tiste 
stvari v grob devali, katere so v življenji najraje imeh, naj- 
raje jedli, ali pa take, ki so jim mogle po njih mnenji na 
drugem svetu najbolje služiti. In uže ta običaj dokazuje za- 
dosti, da je bilo srednjeevropsko prebivalstvo od starokame- 
nene dobe nadalje istorodno in istoplemensko. 

Kljubu temu pa nam ostane dvakratna mena pogrebnih 
navad začudna uganka, ker je pogrebna slavnost del božje 
službe in najtesneje zvezana z verskimi nazori ljudstva, zlasti 
pa s pomislijo o nadaljnem življenji duše po smrti. Ali po- 
mislimo, da paganska vera ni poznala dogem, nego da je 
postala še le iz načina ljudskega mišljenja in delovanja in da 
se je morala, če se je spremenilo mišljenje in delovanje, spre- 
meniti tudi vera. To se je pa naravno onda mnogo lože 
zgodilo kakor dandanašnji; saj je nova struja duha in čutstva 
še celo premembo in premestitev glasov provzročila, kaj bi 
ne premenila tudi nazorov o verskih resnicah! Grobove so 
skrbno in z veliko natančnostjo pripravljali ter jih krasili, 
kar je dokaz velike pobožnosti in spoštovanja do umrlih. Sploh 
vse kaže, da so uže novokamenarji imeli popolnoma urejene 
verske pojmo ve. 

Iznajdba brona delovala je na politične razmere prazgo- 
dovinske dobe po priliki tako, kakor pozneje iznajdba smodnika, 



30 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



ki je zadal smrtno rano sredoveškemu viteštvu. Tako so 
n. pr. Rimljani premagali s pomočjo bronastih mečev ostalo 
Italike, ker ti še niso imeli drugačnega orožja kot kameneno. 
Ravno tako so pozneje Galci s svojimi železnimi meči Rim- 
ljanom žugali in se tudi mnogim alpinskim narodom za go- 
siiodarje usilili, dokler niso ti sami spoznali važnosti železa. 

Pripravljanje brona je zelo staro v nilski dolini in v 
Mesopotamiji. Ker so bile tam despotične, centralizujoče 
vlade, zato je bilo tudi pripravljanje brona tipično, konvenci- 
jonalno. Mesopotamsko in egipčansko kulturo posredovali so 
Evropcem Feničani in Hethiti. Ti poslednji so stanovali 
uže pred 1. 2200. pred Kr. med Orontom in Eufratom in 
so posredovali orijentalno kulturo zapadnjakom. Oni so raz- 
širili ne le babilonske lončenine po celi Mali Aziji, nego so 
tudi poznanje brona prebivalcem balkanskega polotoka in 
morda tudi še bolj zapadnim ljudem prinesli. (Flieger, Handels- 
beziehungen des Orients zu Europa in prahistorischer Zeit). 

Bronena kultura se je razvila naj poprej v deželah ob 
Bosporu in egejskem morji, potem pa se je razširila dalje 
proti severozahodu. Navadno se misli, da se je po srednji 
Evropi poznanje brona okoli 1500 let pred Kr. začelo, in da 
je tu bronena dfjba trajala do 500 let pred Kr. Kakor hitro 
so se prebivalci srednje Evrope z broneno kulturo seznanili, 
začeli so sami iz te tvarine izdelovati potrebno orodje, kakor 
sekire, kladiva, meče, bodeže, šila, igle, nakrasnine (zlasti 
raznovrstne fibule) in vsakojako posodje. Tudi bronaste 
predmete so s početka le ulivali in sicer v kalupe od trdega 
kamenja, kakoršen je granit in porfir. Pripravljanje bronastih 
predmetov se je vršilo ravno tako, kakor poprej izdelovanje 
bakrenih, in sicer po starodavni navadi, ne glede na to, da 
je bila bronena kultura po južnejših krajih uže mnogo bolj 
napredovala. Samo nakras in ukrasnine kupovali so s početka 
radi od tujih kupcev, da niso imeli toliko truda z izdelova- 
njem. Ko so pa pozneje tudi take predmete sami izdelovati 
začeli, davali so jim radi tujo, feničansko in orijentalno obliko, 
kakoršno so pač ravno našli na kupljenih vzorcih. 

Naše znanje o bronastih izdelkih se je zelo pomnožilo, 
odkar je Schliemann razkopal Trojo, Mykene in 01ympijo. 
Uže veči napredek pa zaznamujejo izkopine po Emiliji in 
Benečiji, zlasti okoh Bologne in Este, pa tudi pri Cor- 
netu. Chiusi, Volteri i. t. d. Po teh krajih se je našlo, 
mnogo predmetov, ki se popolnoma vjemajo z grškimi. Od- 
kopali so mnogo pokopališč, kjer so bili mrliči ali sežgani, 
ali pa pokopani in zraven njih bronasto orodje, pa tudi uže 
železno. Sodi se, da^ najstarejši predmeti iz pokopališča pri 
Cornetu ne segajo čez VIL stoletje pred Kr. Mlajši pa so 



Simon^Rutar : Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 31 



bolognske najdbe, ter bi imeli biti iz VIII— IV. stoletja pred Kr. 
Karakteristične za gorenj eitalijanske najdbe (zlasti v Estu) so 
bronaste luske (Schilppchen), katere so kot koralde nabrali 
ter lončenim posodam okoli vrata obešali. Kaj tacega se po 
alpinskih zemljah le redko nahaja in je bržkone iz severne 
Italije uneseno. 

Skoro vse severoitalijanske najdbe so pomešane z že- 
lezom, tako da nekateri trdijo, da gorenja Italija nima čiste 
bakrene dObe. Vendar pa so italijanske najdbe po starosti zelo 
različne. Očitno je namreč, da so Feničani, Kartažani in Grki 
na Italijo mnogo vplivali in, da se je pod tem vplivom tudi 
najstarejša, arhajična kultura brona razvila. Zato delijo 
prazgodovinarji sedaj vse italijanske najdbe v dve dobi; v 
starejšo s taroitalsko in v novejšo severoetruščansko. 
Ta poslednja se popolnoma vjema z najdbami po naših pla- 
ninskih zemljah, kakor bodemo pozneje videli, in zato jo 
veščaki uže sedaj rajše imenujejo illyrsko dobo. — Sicer 
je pa opomniti, da se je bron po nekaterih bolj oddaljenih 
krajih Italije še celo do časov Avgusta ohranil. Strabon 
poroča namreč, da so Ligurci še ob njegovem času imeli bro- 
naste osti na svojih kopjih. 

Čeravno pa so italijanske najdbe sorodne grškim — bo- 
lognske starine so n. pr. zelo podobne olympijskim — , vendar 
ne vemo, koliko se more to trgovini na rovaš zarezati. 
Mnogi trde, da se je bila v grških naselbinah spodnje Italije 
posebna bronasta kultura razvila, ki je bila nekako pomešana 
se starogrškimi in staroitalskimi oblikami. Slavni nemški 
anthropolog Virchow zavzema to stališče, da je človek, ki 
stoji sredi prirode, sam po sebi zadosti iznajden, 
da je mogel povsodi jedno in isto pot spoznanja, izdelovanja 
in rabljenja kovin nastopiti. Kljubu temu priznavajo skoro 
vsi starinoslovci tuji. če ne direktni, pa vsaj indirektni vpliv, 
ter po H o c h s t a 1 1 e r j e v e m vzgledu izvajajo broneno kul- 
turo iz orijenta. Skoro vsi kažejo na Mesopotamijo kot pra- 
domovino bronene kulture in na Hethite kot njene razširje- 
valce proti zahodu. Zlasti opominajo na rebraste bronaste 
vrče (cištae) in na bogato okrašene bronaste lonce (si- 
tu lae), kateri so se našli v Troji ravno tako kakor po 
alpinskih zemljah in ob bregovih dolnjega Pada. 

Vircho\v je sicer menil, da se je naša alpinska kultura 
brona iz Italije k nam zatrosila, zdaj pa večina učenjakov 
poudarja, da se je ta kulturna struja od jugovzhoda 
proti severozahodu pomikala. Sorodnost in podobnost 
med tipi bronastih predmetov je na različnih mestih taka, da 
se skoraj mora iz nje sklepati na j eden ter ist izvir. Ta po- 
dobnost se najbolj pokazuje pri manjših ukrasninah, to je pri 



32 Simon Sutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

takih predmetih, ki se najlože po trgovinskem potu širijo. 
Žene v Ehdi so nosile ravno take vehke zapone in neokretne 
ovratne verižice, kakor žene v Noriku. 

Ko bodo balkanske dežele v prazgodovinskem obziru 
bolje preiskane, pokazalo se bode morda še z večo gotovostjo, 
po kateri poti se je bronena kultura iz Grške in Male Azije 
proti severozahodu širila. Do sedaj pa poznamo le malo krajev 
še, kjer so se bronasti predmeti našli. Po thraških gomilah 
našlo se jih je mnogo, ali ti so se zopet raztrosili in poiz- 
gubili. Mnogo prazgodovinskega plena obeta velikansko gro- 
bišče na Glas in C i, visoki ravnini vzhodno od Sarajeva, kjer 
so se uže pred leti dobivali bronasti predmeti. Lani (1888) 
pa je začel dr. Truhelka, kustos deželnega muzeja v Sarajevu, 
sistematično odkopavati ondišnje grobišče, v katerem je našel 
premnogo bronastih predmetov, pa tudi železnega orožja. To ^j 
grobišče se razteza od Sokolca, Lazov in Bandinovega sela \\ 
celo do Rogatice in Višegrada. Ceni se, da je na tem ' 
prostoru nad 20.000 grobov, v katerih ležijo mrtveci deloma 'r 
pokopani, deloma pa njih sežgani prah v žarah shranjen. — i 
L. 1882. je našel kmet iz mostarske okolice v Grehinem i 
gradci, pečini pri Mostaru, velik zaklad bronastih pred- 
metov (Mittheilungen der k. k. Central-Commission 1888, pg. 
7). Tudi na hribu A v al a pri Belemgradu našlo se je uže 
mnogo bronastega orodja (Mittheilungen der anthropologischen 
Gesellschaft, X. pg. 289 ; XVI. pg. 39). 

Ker pa niso imeli povsodi zadosti tvarine na razpola- 
ganje, da bi bron mešali, zato so se na takih mestih, kjer je 
bilo te tvarine zadosti, izcimila nekaka središča bron ene 
kulture, kjer so bronaste predmete kakor v tovarnah izde- 
lovali in jih potem na vse strani razpošiljali, tako da danda- 
našnji nahajamo po zelo oddaljenih deželah popolnem jednake 
izdelke bronene kulture. Kot taka središča znana so do sedaj : 
Ogrsko, Noricum, Francoska in Meklenburško. 

Na gospesvetskem polji blizu Vi run a našlo se je 
mnogo še ne dodelanih fibul. To dokazuje, da se te fibule 
niso od drugodi prinesle, nego da je tam bila tvornica za take 
predmete. Na mnogih krajih nahajamo silo božjo nakupiče- 
nega in nagomilanega orodja in to mnogokrat celo iz različnih 
dob. To si lahko ali tako razlagamo, da so se ljudje bali 
kakega napada in so ves svoj zaklad pred sovražnikom 
skrili ; ali pa moramo pomisliti na takoimenovane „depute" 
severnih Germanov, v katerih so si še živi ljudje svojo doto 
za prihodnje življenje zagotovili. Ako je namreč kdo dvomil 
nad dobro voljo svojih dedičev, ali mu bodo hoteli kaj v grob 
dati, ali pa ne, šel je in zakopal skrivej svoje najdraže orodje, 
katero je menil v drugem življenji potrebovati. (R. Miiller 






Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine p'o Slovenskem. 33 



Depotfunde und Gussstatten aus der Bronzeperiode, Mitthei- 
hmgen der k. k. Central-Commission 1888, pg. 161.) 

Predmeti bronene dobe se po svoji obliki ne razločujejo 
mnogo od poprejšnjih bakrenih. Najnavadnejše so dletvu po- 
dobne selvire, ki imajo otlo cev (tuljava) za nasajanje ali tako- 
imenovani kelti, raznovrstno okrašeni in z obročki na kraji 
tuljave (Tiille ali Dille) preskrbeni. Zraven teh nahaja se pa 
tudi mnogo sekir, ki imajo uho in toporiščne uhlje za nasa- 
janje. To so takoimenovani p a Is t ab i. Od drugega orožja 
imamo največ mečev in ostij za kopje ter puščice. Mnoge 
puščice imajo repin (AViderhaken), da se bolje primejo držala, 
in nekatere celo luknjico za strup ! Dalje nahajamo tudi 
bronaste čelade, nekatere tako tanke, da so imele spodaj 
leseno podstavo. Meči te dObe so navadno ozki in precej 
dolgi (do pol metra), med njimi mnogi lepo patinovani ali ci- 
zelovani, da se svetijo, kakor bi bili pozlačeni. Od domačega 
in poljskega orodja nahajamo najčešče nože in britve, potem 
sekire in srpe, žeblje in odice itd. Tudi so znali prebivalci 
te dobe bron v tanke pločevine razkovati in na njem razne 
podobe vzbokavati. 

Med posodami so najzanimivejše stožčaste situle, t. j. 
gori širše, doli bolj izožene bronaste posode, kojih gornji rob 
ima v sebi obroč, da se je mogel zanj povraz (Tragreif) pri- 
čvrstiti. Zunanje lice situl je ali gladko, ali pa z ornamen- 
talnimi podobami okrašeno. Posebno imenitna je ,, vaška si- 
tula", katero so 1. 1879. na Vačah izkopali in ki ima v treh 
pasih izobočene prizore oseb in živalij, ki močno spominajo 
na orijentalne tipe (Deschman, Ein Kunst\verk altetruskischer 
Metalltechnik, Mittheilungen der k. k. Central-Commission 1883). 
Zraven situl so prav zanimive tudi valjaste, počez z rebrastimi 
brazdami prevlečene bronaste ciste z dvema ročajema, od 
katerih se je več našlo pri Sv. Luciji blizu Tolmina. (Marche- 
setti, La necropoli di S. Lucia, pg. 26 — 27). — Od drugih bro- 
nastih posod imamo mnogo, včasih prav velikanskih kotlov in 
skled, potem skledic in žlic. 

Zelo mnogovrstne so bronaste nakrasnine, n. pr. pločevi- 
nasti pasi (Blechgiirtel), ki so bogato okrašeni z vzbokanimi 
ornamenti in imajo na konci trokotaste, repinaste zaklepnice. 
Ravno tako različne so tudi zapestnice, mnogokrat spiralno 
zavite in okorele (steife) ovratnice (torques) iz pregnene de- 
bele žice ; manjše so masivne, veče pa od znotraj otle. Mesto 
okorelih ovratnic so nosili ljudje bakrene dObe okoli vrata tudi 
bronaste, steklene in jantraste koralde, ali pa bakrene krog- 
Ijice in polukrogljice, nabrane na žico ali pa češče na nit. 
Med nakrasninami zavzemajo odlično mesto premnoge bronaste 
igle za lase, med katerimi se lahko razločujeta dve poglaviti 



34 Simon Rutar; Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

vrsti: 1. take igle, kojih debeli konec zvršuje z jednim buckom, 
pred katerim je včasi še več okroglih vozlov, in 2. take igle, 
ki zvršujejo z jeden- ali dvakrat spiralno zavito žico. Precej 
mnogoštevilni so tudi uhani, ki obstoje navadno iz prst ši- 
roke s kopčico (Haftel) spojene ploče (lamina), ki ima po- 
dolgič 5 — 8 vzbokanih brazd. Ravno tako pogostoma se na- 
hajajo prstani, ki obstoje včasi iz jedne same valjaste žice, 
včasi pa iz ploskaste žice in potem tudi iz precej široke 
ploče, ki ima tudi vzbokane brazde podolgič, ali pa tudi dru- 
gačne nakrase. Mnogi bronasti prstani iz ploskaste žice so od 
zunanje strani narezani, ali pa imajo buckaste izrastke. Opom- 
niti je, da se je našlo poleg bronastih prstanov tudi mnogo 
steklenih malih prstanov (za otroke) iz vijoličastega stekla. 

Najčešči in najimenitnejši nakras bakrene dobe pa so 
brezdvomno mnogovrstne fibule, ki so služile za pripenjanje 
obleke na ramenih in na prsih. Fibule se nam prikazujejo v 
različni veličini in v še različnejših oblikah. Jedna najnavad- 
nejših oblik po naših krajih je „kačasta fibula" (Schlangen- 
fibel), ki ima lok na sredi hrbta upognen in zato dvakrat ka- 
často zavit. Na tako zavitem loku sta navadno podolgič po 
dve vrsti krogljic, buckov ali koncentričnih kolut pričvrščeni, 
tako da izgledajo od daleč kakor cvetlični popki. Kačaste 
fibule so se našle na Vačah, v Rovišči, Šmarjeti, Cerk- 
nici, Šmarji, Cveteži, pri Sv. Lucij i, na Gorini (Gurina 
v ziljski dolini), v Hallstadtu, po goratem delu Bene- 
škega, v Bologni, Certosi i. t. d. 

Zelo imenitne so tudi takoimenovane ,,certoške fibule" 
(po Certosi blizu Pavije imenovane), t. j. male, ukusne fibule 
s kratkim, malo upognenim lokom, koje utik i) se končuje z 
manjšim ali večim, nazaj proti loku pripognenim buckom. 
Poleg majhnih certoških fibul nahajamo včasi pa tudi izven- 
redno velike, ki so pa navadno vselej zlomljene. Certoške 
fibule so bile izkopane povsodi po Kranjskem, potem^ po 
Hrvaškem, Primorskem (v Novokračini, K at in ar i, Šta- 
njelu, Še n polu pri Fržiči, pri Sv. Luciji, v Bermu i. t. d.), 
Tirolskem in po gorenji Italiji. 

Prav pogostoma nahajamo „ fibule s priprostim lokom", 
t. j. jedna sama iglasta žica je po prvi tretjini svoje dolgosti 
spiralno zavita (in ta del služi kot prava igla) ; drugi in veči 
del tretje tretjine služi kot precej upognen lok, dočim je konec 
njegov lopatičast in kot utik nazaj pripognen. Posebna povrst 
te fibule je „polumesečna fibula", t. j. njen lok ni okrogel, 

O Die Nuthe, t. j. žleliasto izdolbeni del fibule, v kateri se konec 
igle utika. Vuk ima za to izraz „špunt", in na Tolminskem imenujejo 
„špnntan pod" tak pod, kjer so deske tako struganc. da se druga v 
drugo vjema. 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 35 

ampak ploskast in precej širok, kakor sekač (Wiegemesser, 
zakrivljeni kuhinjski nož z dvema ročajema). Oba konca polu- 
mesečne fibule se šilasto zožita, na jednem je spirala z iglo, 
drugi se pa zopet razširi in nazaj zapregne kot utik. 

Zelo navadne so „čolničaste fibule", ki imajo čolnu po- 
doben lok z otlino proti igli obrneno. Njih utik \e zelo dolg, 
včasi daljši od loka, in zvršuje z majhnim buckom. Nahajajo 
se po Kranjskem, po Istri, pri Sv. Luciji, na Gorini, na Bregu 
(Frogg pri Rožeku), v Hallstadtu, po gorenji Italiji in po se- 
verni Nemčiji. — Čolničasti fibuli je zelo podobna „pijavičasta 
fibula", koje lok ni otel, nego poln in siti pijavki podoben. 
Kakor čolničasta, tako ima tudi pijavičasta fibula gorenji del 
loka malko narezan s počeznimi brazdicami. Nahaja se po 
Kranjskem, pri Sv. Luciji, v Hallstadtu, Estu in drugodi po 
gorenji Italiji. 

Fibuhn lok je mnogokrat okrašen z bradavicami in Ijucki 
(po vseh poprej naštetih krajih), ali pa ima na sebi kako 
živalsko podobo, navadno konja, ptiča ali ribo. Take fibule 
so se pozneje v rimskih časih zelo priljubile in so bile z 
velikim ukusom delane. Starejši, bolj primitivni tipi teh fibul 
so se našli na Vačah, v Rovišči. pri Sv. Luciji, v Hallstadtu 
in po gorenji Italiji. 

Zelo elegantne so fibule s komphcirano, naviti cevi po- 
dobno spiralo. Igla nima posebnega tečaja (Cbarnire), nego je 
le podaljšek spiralne žice. Včasi so povrh spiralne cevi še 
posebne obročaste zanjke pridejane. Nekatere teh fibul imajo 
nazaj zavite in na sredo loka pričvrščene utike, spadale bi 
torej po mnenji prazgodovinarjev v poznejšo, latensko dObo. 
Dr. Marchesetti je našel pri Sv. Luciji (La Necropoli di S. Lucia 
pg. 55) komplicirano-špiralno fibulo, na kateri stoji mesto loka 
krasna ;,triga" ali ,,trojka" (s tremi konji uprežen voz ali plug) 
z dvema kolesoma, od katerih ima vsako po četiri okrogle 
luknjice. Utik za iglo stoji med prvimi nogami srednjega konja. 

Preostajajo nam še fibule sestavljene iz dveh jednako 
velikih kolut, ki so med seboj s povprečno vezjo spojene. Na 
jedni koluti je pričvrščena iglina spirala, na drugi pa utik. 
Po zunanjosti tej podobna je „naočnikasta fibula" (Brillenfibel), 
ki se tudi „hallstadtska fibula" imenuje, ker se je tam v naj- 
večem številu našla. Ta fibula je sestavljena iz dveh spiralnih 
kolut, zvitih samo iz jedne žice, polovico na jedno, polovico 
na drugo stran, tako da je sklepni del žice e^ podoben. Iglina 
spirala in utik sta pričvrščena, kakor pri poprejšnji fibuli. 
Take dvakratne spiralne kolute so služile bolj za nakras kot 
za praktično rabo. Mnoge so bile tako urejene, da so služilo 
kot zapone na pasu ali pa tudi pri drugih delih obleke. Ko 
se je kovinska tehnika bolj ra,zvila, predrugačili in preobrazili 



;i() Siniun Rutar: Prazgodovmske izkopine po Slovenskem. 

SO spiralo na najrazličnejši način. Naočnikasta fibula se je 
našla razven v Hallstadtu tudi v Rušah (Maria Rast pri 
Mariboru), na Vačah, v Cerknici, Gorici, pri Sv. Luciji, na 
Gorini in po gorenji Italiji, ali todi zelo redkokrat. 

Posebna špecijaliteta za Kranjsko je kranjska ali 
vaška fibula, ki se dosedaj še ni našla po drugih deželah. 
Sestavljena je iz železne žice, ki je v polukrogu pregnena in 
ima po loku bronaste vozle nabrane, sredi loka najdebelejše, 
pri koncih pa bolj tanke. Oba konca žice sta spiralno zavita, 
jeden ima iglo, drugi pa je razkovan in kot utik zapregnen. 
Razven na Vačah našla se je ta fibula tudi v Šmarjeti, Mo- 
kronogu in Podzemlji blizu Metlike. 

Našo pomnjo zaslužujejo tudi na pase, uhane in fibule 
ol^ešene ,,pritikline" ali „obeski" (bijous). V ta namen so služile 
ropotajoče krogljice in polukrogljice, prstani, kolute, zaklopne 
pločevine, verižice i. t. d. Prav pogostoma pa se nahajajo 
kleščice za čupanje nepotrebnih las po obrazu (Marcijalove 
„volselae") in ithyphallične podobe. Take pritikline so se 
našle ne le po planinskih krajih, ampak tudi po Lineburškem, 
Poznanjskem, po Skandinaviji in po Kavkazu. 

Tudi v bronasti dobi je cvelo in razvijalo se lončarstvo, 
kakor v poprejšnji. Prvo mesto v tem zavzemajo včasi prav 
velikanske žare (n. pr. z Vač), v katere so spravljali ostanke 
sežganih teles in to, kar so mrtvecu v grob dali. Navadne 
mrtvaške žare (v podobi lonca) so 50 - 70 cm. visoke in merijo 
150 — 180 cm. v obsegu. Pri temelji so navadno zelo ozke, 
potem se pa naglo širijo in razširijo do dveh tretjin visokosti; 
potem se nekoliko stisnejo, imajo prav kratek širok vrat in 
nazaj zapregnen rob. Ravno tak rob imajo tudi manjše žare, 
ki so stisnene pri vratu in pri temelji, okoli srede so pa zelo 
trebušaste. Redkejše so situlam podobne žare se zapregnenim 
robom. Take žare so navadno iz debele s peskom pomešane 
ilovice, precej surovo izdelane in ne posebno dobro žgane. 
Njih venanje lice je navadno gladko, redkeje z brazdami ali 
valovitimi črtami opasa.no. Nekatere žare imajo ob trebuhu 
male stranske, ušescem podobne roče, ki so pa služili bolj 
za nakras kakor za pravo porabo, ker bi bilo težko z njimi 
vzdigniti tudi prazne te velikane, kamoli še napolnjene. 

Pomnjivejše in lepše izdelane so druge posode, ki so 
služile za vsakdanjo porabo. Vendar je pa tudi med temi 
velik razloček. Bolj surove posode iz debele ilovice imajo de- 
bele stranice, skoro valjasto, od zgoraj majhno, bolj široko 
podobo in le malo stršeč vrat, kakor naše posode za cvetlice. 
Take posode so lončarji zelo primitivno izdelovali. Naredili so 
z lončarskim kolesom s početka samo dno in nad njim nizko 
stranico ter pustili, da se je vse na solnci posušilo. Potem 



, Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 37 

SO naredili drugi, širši pas stranice in ga pritisnili na dno ter 
zamazali sklad z ilovico, in tako je šlo naprej do vrha. Tudi 
trebušaste posode so še zelo surove in največ iz debele ilo- 
vice napravljene. 

Bolj fine so posode v obliki čase (calyx), žgane iz tanke 
ilovice in okrašene z vzbokanimi brazdami ali pa s piknja- 
stimi in črtkastimi trakovi. Ti trakovi so navadno tudi bar- 
vani, tako da se črni z rudečimi izmenjujejo. Ako se posodino 
podnožje preveč vzdigne in naraste na škodo prave posode, ki 
postane tako samo skledica, tedaj dobimo iz čašastih posod 
kupaste. Vendar je tudi podnožje kupastih posod večinoma 
otlo, rob ustja pa je na znotraj obrnen. — Bolj pogostoma se 
nahajajo posode stožaste oblike s precej ozkim dnom in zadosti 
širokim grlom, katero leži skoro ravno nad najširšim delom 
posode, tako da je med grlom in trebuhom skoro vodoravna 
koluta. Venanje lice teh posod ima prav lepo pokost (Firniss). 

Najnavadnejša oblika ilovnatih posod pa je tista, katero 
vidimo še dandanašnji pri naših loncih. Te so žgane iz fine 
rudeče ilovice. Navadno imajo po jeden roč na strani, včasi 
pa tudi pol na strani, pol na gorenjem robu. Take posode 
posredujejo prehod k mnogo nižim in manjšim zdelicam 
(Tasse). Nekatere teh zdelic so čisto podobne našim korčkom. 
t. j. njih stranice so valjaste, dno pa lepo zaokroženo, kakor 
pri kotlu. Druge pa imajo prav kratek vrat in se potem hi- 
poma razširijo, pa tudi hitro zopet zožijo, imajo zelo tanko 
podnožje in jih je kaj lahko prevrniti. Pri obeh oblikah vzdi- 
guje se roč kot uho nad gorenjim robom in je včasi tako 
visok, da je vsa zdelica bolj svetilki podobna. Zdelice so 
naravno majhne in držijo le malo. Njih venanje lice je sicer 
črno, ali zelo gladko in svetlo. Nekatere imajo uže prav lepe 
okrasnine, t. j. ravno nad največim obsegom so s zikzakasto 
črto opasane, ali pa imajo tam okoli piknjasto črto, od katere 
vise navzdol tudi piknjasti križci. 

Poslednja vrsta posod so nizke skledice (paterae) z na 
znotraj obrnenim robom pri ustji. Nekatere so bolj stisnene in 
plitke, druge pa više in globlje. Začudno je tudi pri teh skle- 
dicah, da imajo nekatere visoko in zelo stisneno podnožje. Zdi 
se, da je to navlašč tako napravljeno, da so se mogle skledice 
v pesek ali mehko zemljo posaditi. Ob največem obsegu ali pa 
malo po vrh njega imajo te posode male špičaste vzviške, kakor 
da bi se lože lovile, ako so bile v drugo večo posodo postavljene. 

Po južnejših krajih pa nahajamo v broneni dobi uže 
mnogo finejše in ukusnejše izdelane, tudi barvane posode. Na 
njih opažamo vrezane črte in brazde, trokote in križe, človeške 
in živalske podobe (konje in ptiče), ali pa raznobarvne poteze 
in trake. Med barvami pa vselej prevladujeta črna in rudeča. 



38 Simon Rutar: Prazgoduvinske izkopine po Slovenskem. 

Poleg brona, železa in ilovice služili so se ljudje bronene 
dobe le malo drugih predmetov. Zlato je bilo še malo znano, 
rabili so je le za nekatere nakrase, srebra pa čisto nič. To- 
liko bolj v navadi pa je bil jantar, iz katerega so narejali 
zlasti koralde ali pa vloge za ročaje mečev. Vse to kaže, 
da so bili ondašnji ljudje uže precej razviti in živahni, da so 
imeli ukus za lepo in da so zlasti ljubili venanjo sjajnost. 



IV. Hallstadtska in latenska doba. 

Koliko časa je trajala čista bronena doba, ne more nikdo 
povedati. Kakor pri drugih dobah, tako je tudi tu iz vestno, 
da se ni povsodi ob istem času končala, nego po južnejših 
krajih preje, po severnejših pa pozneje. Pa tudi to ne velja 
popolnoma, ker nahajamo n. pr. po kranjskih in hallstadskih 
grobiščih železo poleg brona, v Rušah pa so našli v 170 
grobih 120 bronastih nakrasnin in le 4 železne! Orožja se 
sploh nič ni našlo v tem grobišči. Zdi se, da je dolgo časa 
obstajala po Evropi popolnem razvita železna kultura ob času 
Ijronene dobe. Trše železo je bilo bronu močen tekmec in ga 
je nazadnje popolnoma pregnalo. 

Navadno se misli, da je železo prevladalo po srednji 
Evropi med leti 1000 in 700 pred Kr., potem ko so se našli 
neizcrpljivi rudniki v Hiittenbergu in Vordernbergu. 
Ves hrib med Vordernbergom in Eisenerzom je sestavljen iz 
same železne rude. Če se le gorenjo skorjo črnice odgrebe, 
naleti se na rudo, ki se lahko z lopato reže, kakor sir. Predno 
pa je železo zavladalo tudi na obalah baltskega morja, pre- 
teklo je še mnogo, mnogo let, tako da se računa skoro 1000 
let med začetkom železne kulture po Italiji in med njenim 
razcvitom po severni Evropi. 

Navadno se tudi poznanje železa iz Egipta in iz orijenta 
izvaja. V Egiptu so poznali železo uže 4000 let pred Kr., ker 
se uže med rezanim kamenjem faraonskih piramid nahaja 
železna ploščevina. Tudi sveto pismo kaže na to, da so železo 
najpoprej v Egiptu izdelovali. Kupčijskim potem se je razširilo 
železo na grški in italski polotok, kjer je nahajamo po ne- 
kropolah in terramarah. Iz gorenje Italije se je potem hitro 
razširilo njega znanje čez alpinske zemlje, ki so zelo bogate 
te rude. Ob sredozemskem morji se je železna kultura hitro 
razvila in razcvela, po alpinskih zemljah in zlasti po Nemčiji 
je pa le bolj počasi napredovala in se mnogokrat po svojih 
posebnih potih razvijala. (Primeri: Ingvald Undset, Das erste 
Auftreten des Eisens in Nordeuropa), 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 39 

Se le po iznajdbi železa začela je prava kovaška 
umetnost. To je bilo onda. ko so se bili Arijci uže davno 
na pojedine narode razcepili in. ko se je IdIIo tudi izdelovanje 
brona uže do umetnosti popelo. Baker se ni dal v tako tanke 
ploščevine kovati in tako umeteljno izdelovati, kakor pa že- 
lezo. Dokazano je, da imajo Arijci največo sposobnost za ob- 
delovanje kovin in, ker imajo cigani poseben dar za kovaštvo, 
je to nov dokaz, da so i oni arijskega pokolenja. kakor je to 
naš učeni Miklosich dokazal. Ker je bilo kovanje najljubše 
opravilo Arijcev, zato so tudi njih pravljice to rokodelstvo 
mnogo bolj okrasile, kot katero koli drugo opravilo. Pravljice 
o zvitih in premetenih kovačih so med vsemi arijskimi prav- 
ljicami najstarejše. Da, prvi bogovi Arijcev niso bili morda 
])astirji ali lovci, nego kovači, n. pr. grški Hephaist ( Vulcan), 
Kyklopi, Daidalos, germanski Asi, naš Perun i. t. d. Slovenci 
mislijo si kovača še celo v meseci. 

V dobo borbe med bronom in železom spadajo tudi se 
žarami napolnjena pokopališča (Urnenfelder). Med temi je 
daleč okoli najslavnejše pokopališče hallstadtsko v gorenji 
Avstriji. Zasledili so je 1. 1846. in od tega časa so odkopali 
uže nad 2000 grobov, v katerih so našli čez 10.000 različnih 
predmetov. Mrliči so bili celi pokopani, še večkrat pa sežgani 
in njih ostanki v žarah zagrebeni, odtodi tudi ime takim 
pokopališčem. Da, zdi se celo, da so včasi le nekatere dele 
trupla sežgali, druge pa pokopali. Med vsemi najdenimi pred- 
meti najimenitnejše je orožje (sekire, motike. kopja in različni 
noži), ki obstoji mnogo češče iz železa kot iz brona. Vendar 
je pa to železno orožje popolnoma podobno bronastemu, kakor 
smo je poprej opisali. Vse to orožje ni več ulito , ampak 
kovano, ploskasto in otlo izdelano. Meči imajo težko, široko 
in do 125 cm. dolgo pločo s poševno odrezano ostrino na 
konci. Držalo je z mečem vred kovano in zvršuje na konci 
jabolčasto. Bodeži imajo ploče navadno iz železa, držala pa 
iz brona. Ravno tako so kovani tudi noži, imajo široko pločo 
in jednostransko, nazaj zavito ostrino. Samo nakrasnine teh 
pokopališč so še vedno bronaste. Včasi se nahajajo tudi iz 
železa ponarejene, ali take so od vlage in rje zelo poškodovane. 
Karakteristične za hallstadtsko dobo so kačaste in čolničkaste 
fibule, ki naravnost spominajo na certoško fibulo. Tudi na- 
očniška fibula pripada tej dobi. 

Med vsemi evropskimi grobišči ni nobeno tako bogato 
prazgodovinskih predmetov kot hallstadsko. Kar se tiče na- 
krasnin. najbolj se odlikujejo bronaste pločevine z vzbokano 
ornamentiko. Tudi vse posodje je iz kovane bronaste ploče- 
vine. Vsi hallstadtski predmeti kažejo uže visoko razvito 
kulturo in posebno ljubezen do sjajnosti in krasote. Tedanji 



40 Simon Rutar: Prazgodovinske izkoj^ine po Slovenskem. 



ljudje so imeli uže cvetočo obrtnijo, zlasti pa veliko spretnost 
v kovinski tehniki. Najdbe okoli Hallstadta in po Salzkammcr- 
gutu dokazujejo, da so se uže tedanji ljudje s pridobivanjem soli 
pečali. Sploh kaže vse na to, da je bilo ljudstvo zelo bogato. 

Te najdbe so vzbudile tako veliko pozornost po celi Ev- 
ropi in so se zdele učenjakom tako važne, da so po njih vso 
ono kulturno dobo „hallstadtsko" imenovali. Hallstadtska 
kultura se raztega čez obširen predel, do gorenje Donave in 
srednjega Rena, na vzhodu do Karpat (po Ogrskem, ki je sicer 
bogato kamenenih in bakrenih predmetov, našlo se je le malo 
sledov hallstadtske dobe) ; na jugozahodu do Apeninov. Zdi 
se, da se je ta kultura od jugovzhoda proti severozahodu ši- 
rila, in je zato na zahodu mlajša, kot pa na vzhodu in jugu. 
Posebno čiste predmete te dobe so izkopali v gomilah vaških 
in šmarjetskih na Kranjskem. Predmeti, ki so se našli v 
vaških grobih, dokazujejo, da je bila kovinska obrtnost takrat 
uže zelo razvita. Zlasti na uže omenjeni situli vidimo jako 
pomno izvedeno ornamentacijo in točno vzbokane podobe, ki 
predstavljajo ženitvanje, sprevod svatov in pir, pri katerem 
se producirajo borilci s pestmi; sploh nam predočujejo življenje 
in vedenje tedanjih Ijudij. Razven tega odlikujejo se vaški 
predmeti tudi po obilnosti bronastih čelad, katere so popolnoma 
jednake onim, ki so se v Certosi in Bologni našle. Zdelo se 
je nekoliko časa., da bode tudi Šmarjeta\) blizu Rudolfovega 
z Vačami tekmovala, ali Vače so jo daleč nadkrilile, ker je ves 
južni obronek Slemškega vrha nad Klenikom daleč tja 
proti Sv. gori z grobovi kar posejan. 

Po drugih krajih na Kranjskem našli so se predmeti iz 
hallstadtske dobe še na Rovišči v župniji Studenec zahodno 
od Krškega, pri Mokro^nogu, na Vinkovem vrhu (Adams- 
berg) južnovzhodno od Žužemberka, v Grmu pri Podzemlji ob 
Kolpi in pri Sv. Mihelu blizu Predjame (Luegg). Važno je 
pa tudi hallstadtsko grobišče pri Sv. Luciji na Tolminskem. 
Svetolucijska nekropola pripada tudi med naj obširnejše, ker 
meri čez 10.000 m^ in utegne imeti do 50.000 grobov. Tu je po- 
sredovalna vez med gorenjeitalijanskimi in alpinskimi grobišči. 
Pri Sv. Luciji so se našli izključno le sežgani mrliči in skoro 
same nakrasnine, čisto malo pa orožja. To dokazuje, da je bilo 
ondišnje ljudstvo, živeče oddaljeno od velikih cest in osamljeno 
med srednjimi gorami, zelo miroljubno in bolj siromašno. 

Hallstadtska kultura^ je zastopana na Koroškem v go- 
milah pri Rožeku, na Štajerskem v grobiščih pri Rušah, 
Nego vi, Purgstallu in Glini pri Wiesu. Na Koroškem 



') Kopalo se je prav za prav južno od Šmarjete. v kraji na St relan 
jn dalje proti cerkvi Sv. Jožefa. 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 41 



SO se našli vrhu tega še ostanki uže takrat cvetoče svinčene 
obrtnosti, in sicer na Bregu (Frogg pri Rožeku). Tu so od- 
kopali na zelo malem prostoru 250 gomil se skoro samimi 
svinčenimi predmeti, kar je za prazgodovinsko dobo nekaj no- 
vega. Temu se pa ni trel^a čuditi, ker so se ti predmeti ravno 
v onem delu Koroške našli, ki je najbogatejši svinčenih rud. 
Jako zanimiv med vsemi temi najdbami je svinčen voz, v 
katerega je 12 volov vpreženih in okoli katerega stoje ljudje 
v kaj primitivni obliki. Raz ven tega našlo se je več stotin 
svinčenih jezdecev, konj. ptičev i. t. d., ali vse je jako primi- 
tivno. (Baron K. Hauser, Die Grabfelder von Frogg, Mitthei- 
lungen der Central -Commission 1888, pg. 84). Raz ven na 
Bregu našli so se sledovi hallstadtske kulture tudi v Črnečah 
( Tscherberg). na Napoleonovem vrhu bhzu Beljaka in na 
šenkancijanskem vrhu. 

Zunaj naših dežel zasledila se je hallstadtska kultura 
po mnogih krajih Dolenje Avstrije. Tu so najzanimivejše 
med vsemi starinami takoimenovani podzemski hlevi 
(„Erdstalle"), t. j. umetno izdolbene jame v puhličinih klopicah 
(Lofsterassen) na obeh straneh Donave. Prvi jih je začel pre- 
iskovati župnik L a m b e r t Kamer in našel, da se skoz ozki 
hodnik pride v bolj razširjene prostore, ki se kakor labirint 
na vse strani razgranjujejo. Hodniki, ki vežejo veče prostore, 
so tako nizki, da more človek samo pripognen, ali pa še celo 
po trebuhu plazeč se skozi nje priti. V večih prostorih so 
ob strani ponare (Nischen) in štirivoglate izdolbine za sprav- 
ljanje posod i. t. d. Iz tega se sklepa, da so ti podzemski hlevi 
služili za bogoslužne namene, ob času nevarnosti pa gotovo 
tudi kot skrivališča pred sovražnikom. 

Po Češkem in Moravskem so se našli na več krajih na- 
kopičeni predmeti iz bronene dobe, n. pr. v Sobenici, Jineci, 
Pisku, Soj anu, Lab skem Ty nci (Elbeteinitz), na Hra- 
d i š t i pri Pleši vci, pred vsem pa v DuhcihinKotšnem 
(Krendorf v poglavarstvu Louny-Laun). Mnogi preiskovalci 
mislijo, da se ti gromadni predmeti niso v deželi izdelah, 
nego da so bili iz južnih krajev uvedeni. Ker je med temi 
najdbami prav malo orožja, zato je moralo tedanje prebivalstvo 
Češke zelo miroljubivo biti in se najbolj s poljedelstvom pe- 
čati, ker se je posebno dosti srpov našlo. Na Moravskem se 
je našlo največ prazgodovinskih predmetov v pečini B y di- 
ska 1 a in sicer iz vseh dob prazgodovine (nekaj paleolitičnega 
orožja iz te pečine ima tudi ljubljanski muzej). V njej je bila 
cela kovačnica urejena, kar dokazuje, da so se omenjeni pred- 
meti vendar le v deželi izdelovah. 

Hochstetter (Die neuesten Graberfunde von W''atsch 
und St. Margarethen in Krain. Wien 1883 ; separatni odtisek 



42 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

iz Denkschriften der Wiener Akademie, XLVII. Band) odločno 
zagovarja mnenje, da so predmeti hallstadtske dobe v vseh 
svojih podrobnostih proizvodi domače obrtnosti, da ta 
kultura ni hči, nego sestra grško-arhajične in staro- 
italske kulture. Hochstetter tudi zanikuje, da bi se bila 
alpinska bronena kultura iz poznejše etruščanske razvila. 
Te Hochstetterjeve trditve so zadele sicer pri mnogih prazgo- 
dovinarjih na živahno ugovarjanje, vendar so dandanašnji uže 
skoro vsi jedini v tem mnenji, da se je hallstadtska kultura 
razvila samostojno na podlagi grško-arhajične kulture, ka- 
tera je deloma direktno čez balkanski polotok, deloma pa 
posredno skozi gorenjo Italijo v alpinske dežele prodirala. 
Tu pa seje potem samostalno, po svojih lokalnih po- 
sebnostih razvijala in popolnjevala. Tedaj ni druzega uve- 
denega, kot splošni kulturni vpliv in nagon, posamezni pred- 
meti pa so se po starih vzorcih na lici mesta izdelali. 

Preostaje nam še pogledati, kako so ljudje bronene dobe 
svoje mrliče zagrebali. Kakor je bilo uže rečeno, pokopavali 
so ali cele mrliče v nizke grobe, obdane s kamenjem in skrlom 
ter pokrite z velikimi ploščami, katere so mnogokrat od daleč 
prinašali; ali pa so mrliče na gromadah sežigali in potem 
njih ostanke zagrebali. Čeravno se večkrat oba dva načina 
na istem mestu skupaj nahajata, vendar je poslednji mnogo 
bolj razširjen in za broneno dobo posebno značilen. 

Za sežiganje mrličev napravili so veliko gromado iz 
smrekovih, bukovih ali lipovih drv, kakor se po dobro ohra- 
njenem oglji še prav lahko spozna. Včasi so jemali za ta 
namen tudi hrastova, hruškova, javorova in orehova drva, 
t. j. tistih dreves, ki so še sedaj po naših gozdih najnavadnejša. 
Največkrat so jemali različna drva za gromado, ker nahajamo 
oglje pomešano od raznih dreves. Samo bogatejše, zdi se, se- 
žigali so najrajše na lipovih drvih. 

Ostanke sežganih mrličev so potem, ako so bili ubožni, 
kar na mestu z ogljem in pepelom vred zagrebli v okroglo, 
kotličasto jamo. Te jame so izkopali od pol do dvainpol 
metra pod zemljo ter naredili po potrebi različno široke in 
globoke (od 20 do 80 cm). Nekatere posebno globoko ležeče 
(2— 3 m.) so skoro popolnem okrogle in merijo v premeru 
40 — 60 cm. V njih ležeče oglje je zelo mastno in vlažno, kar 
prihaja od razkrojenih organičnih tvarin. Redkokedaj se na- 
haja oglje v podobi črne plasti zagrebeno. V malih posodah 
pridodali so mrliču najdražjih mu jedil (navadno svinjine in 
telečjih nožic), katere so vzeli od pojedine pripravljene na 
čast umrlemu. Po vrhu vsega tega so posuli malo tanke 
prsti in potem vse skupaj pokrili se skrilnato ploščo, ki je 
včasi jedva kakih 10 cm^ velika, včasi pa tako ogromna, da 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 43 

jo komaj dva moža odvalita. Taki skrli niso posebej obdelani 
in nimajo nikakih napisov. Redko se prigodi, da se povrh 
mrličevih ostankov več ploskastih kamenov najde. 

Pri bogatih mrličih pa so napravili po sežigu takoime- 
novano „lectio" ali „ossilegium", t. j. zbrali so pomnjivo vse 
njegove ostanke, zlasti kosti, in vse skupaj z nakrasom vred 
v posebno mrtvaško žaro spravili. Te žare so različne velikosti 
in različnega obsega, včasi prav ogromne, kakor so bile uže 
opisane. Zdi se, da so bile take žare po nekaterih krajih zelo 
redke in velike vrednosti. Nahajamo namreč mnogo zakrpanih 
žar, t. j. luknje so zamašili z raztopljenim svincem, razpoke pa 
se smolo in povrh nje zopet se svinčenimi krpami prevlekli. 
Tudi žare so spravljali v takošne jame, kot ostanke siromašnih 
mrličev. Žaro so pokrili neposredno se skrilnato ploščo, tako 
da je moglo le malo zemlje v posodo prodreti. Te plošče, na- 
vadno veče in lepše, kot pri ubogih mrličih, oslonile so se na 
bližnje zemljišče, tako da niso zmele spodej ležeče žare. Včasi 
so pa žaro tudi s kamenjem obložili in tako podstavo pripravili 
za težko ploščo. Zgodilo se je pa tudi, da so zagrebli žare 
in mrliške ostanke brez skrilnatih pokrovov. 

Kosti se na gromadah niso popolnoma sežgale, nego 
spremenile so se le v oglje, tako da še lahko iz njih na sta- 
rost in spol mrliča sklepamo. Čudno je, da so se ravno zol)je 
tako popolnoma sežgali, da je težko o njih kak ostanek do- 
biti, čeravno trdi Plinius (Hist. nat. VII, 18): „invicti sunt 
ignibus, nec cremantur cum relifiuo corpore". Skupaj s kostmi 
in pepelom devali so v žare tudi piskre, čase in kupe, v ka- 
terih so bile najljubše jedi pokojnikove in od katerih se še 
kosti nahajajo (največkrat od janjčka ali teleta). Zraven pa 
so prideli mrliču še bogato doto nakrasnin iz brona, železa, 
stekla, jantara in ilovice. Tu nahajamo bogate zaklade naj- 
različnejših fibul, igel za lase, zapestnic, prstanov, uhanov, 
ovratnih obročev, korald i. t. d., z jedno besedo vse, kar so 
tedanji ljudje posedovali, kar je njih kultura poznala in, kar 
je mogla njih obrtnost izdelati. Ker so te predmete še le po 
sežigu trupla v žare položili, zato niso od ognja poškodovani, 
nego dobro ohranjeni. 

Vse to nam dokazuje, da se mrtvec po nazoru tedanjih 
Ijudij se smrtjo še ni ločil iz človeške družbe, da je ostal še 
vedno v zvezi se svojimi sorodniki in prijatelji, da je tudi na 
drugem svetu nadaljeval slično življenje, kakoršnega je bil na 
tem svetu navajen, zlasti pa da je pri velikem prehodu iz 
enega življenja v drugo potreboval jedij in pijač za okrep- 
čanje na tako težavni poti. Mrliča so napravili, kakor nevesto, 
z vsem nakrasom, ki mu je bil najljubši, da se je mogel na 
drugem svetu dostojno prika.zati in predstaviti. Zanimivo je, 



44 Simon Rutar; Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

da se pri nekaterih mrličih nahajajo tudi konji pokopani. 
Pri Sv. Luciji so našli n. pr. pod sedmerimi ploščami na 
ozkem prostoru stisneno celo konjsko ogrodje, ki je imelo pri 
glavi ostanke bogate konjske oprave. Jezdecu (morebiti po- 
glavarju ondotnega prebivalstva?) dali so torej še celo priljub- 
ljenega, bogato opravljenega konja v grob, da ga pojezdi na 
prehodu v drugo življenje in da tudi tam ne bo brez svojega 
ljubljenca. 

Mrtvaške jame so po nekropolah zelo neredno raztresene, 
včasi gostejše, včasi redkejše. Mnogokrat se nahaja ena jama 
povrh druge, kar dokazuje, da se je v različnih časih na 
istem mestu pokopavalo. Gotovo je, da je mnogokrat novejši 
grob starejšega poškodoval, in verjetno je tudi, da so kakor 
dandanašnji pri drugem kopanji vse ostanke prvega groba 
izkopali in jih na površini ležati pustili. Tako se je mnogo 
grobov uničilo, in število sedaj obstoječih grobov ni ravno naj- 
boljši dokaz za mnoštvo v kaki nekropoli pokopanih mrličev. 

Nasproti temu načinu pogrebanja mrličev v takoimeno- 
va-nih ,, plitkih grobih" (Flachgraber) imamo iz bronaste dobe 
tudi nagrobne gomile (Hiigelgraber). Priprosti narod 
nemški jih imenuje „Hunegraber", ne da bi pri tem mislil 
samo na Hune, nego sploh na vse nestalne nomadske na- 
rode, ki so po Evropi besneli. Pogostoma se sliši tudi izraz 
„Mugeln", ki pa ni nič druzega, kot slovanska presuknena 
beseda „mogila". V severni Francoski imenujejo gomile do Ime, 
v Angleški cromlech in v Aziji kurhane. V srednjem 
veku so imenovali gomile tudi „ zlate hribčke", ker so mislili, 
da so pod njimi zakladi zakopani. In zares, mnogi so uže 
iskali zakladov po gomilah, razkopali jih na vse strani, kakor 
bi jih bil krt razgrebel, in raztresli prazgovinske spomenike, 
ki so se pod njimi nahajali. 

Gomile so pravilno sestavljeni kupi nanesene zemlje, pri 
tleh ali popolnoma okrogli ali pa pakrožnati, zgorej ravni, 
tako da so po zunanji obliki odbitemu stožcu podobni. Premer 
navadnih gomil znaša 4 — lOm., visočina pa 2 — 6 m. To so pa 
le najnavadnejše gomile, ker po nekaterih krajih nahajamo 
mnogo ogromnejše gomile, ki imajo neredko po 20— 30 m. v 
premeru; da, velikanska, sedaj razkopana gomila pri Grmu 
blizu Podzemlja bila je 40 m. dolga, 30m. široka, pa le 45 m. 
visoka. Po tistih krajih, kjer ni mnogo prsti, nanesene so go- 
mile tudi iz kamenja, n. pr. po južni Hercegovini (okoli 
Kamena in Kruševice) , po K r i v o š i j i nad R i s n o m , po 
Boki kotorski (okoli zaliva traščanskega, v Zagori in Viš- 
njevu), po Črni gori in v Špiči. 

Da so gomile nagrobni spomeniki, o tem so bili uče- 
njaki uže davno prepričani. Babjeverni ljudje so seveda vse kaj 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 45 



druzega po njih iskali, kot grobove. Še najpametnejši med 
njimi so bili tisti, ki so trdili, da so gomile tako nastale, da so 
kakega očitnega grešnika kamenjali, in da je vsakdo na njegov 
grob po jeden kamen vrgel. Vsemu temu pa je znanost konec 
naredila, in sedaj stoji, da so gomile ravno tako nagrobni 
spomeniki kakor egipčanske piramide. A. J. Evans imenuje naše 
gomile kar naravnost ,.illyrske piramide" (On some recent 
discoveries of illyrian coins, pg. 23). Gomile niso služile namreč 
le kot priprosto grobišče, nego tudi kot spomenik umrlim, 
kateri so bili ostalim posebno dragi, ki so se na kateri koli 
način odlikovali in katere so hoteli še po smrti posebno ča- 
stiti. Čim slavnejši je bil umrli junak, tem večo gomilo so 
mu nasuli. 

Zgodovina nam priča, da so vsi narodi svojim kraljem in 
prvim junakom stavili slične nagrobne spomenike, kakoršne so 
naše gomile. Tudi v Mexiku in Peru napravljali so cenjenim 
pokojnikom gomile, katere stoje še dandanašnji, največkrat v 
velikih skupinah in sicer ali na odprti ravnini, ali pa na 
gričih. Rusi so ohranili navado, na mestu, kjer so bili mrtvi 
pokopani ali sežgani, gomile nasipati še notri do X. stoletja, 
kakor nam spričuje poročilo arabskega potovalca Ibn Foszlana 
(Frahn, Ibn Fcszlans und anderer Araber Berichte ilber die 
Russen alter Zeit, pg. 228 sq). In ravno to se tudi še dan- 
današnji, skoro pred našimi očmi dogaja. Poljaci so nasuli 
2klm. od Krakave svojemu najslavnejšemu junaku Kosci- 
uszku (t 1817) ogromno gomilo, za katero so nanesli zemlje 
iz vseh krajev poljske domovine. Na tem ..Kosciuszkovem 
griči" postavili so potem vreden spomenik umrlega, in okoli 
njega praznujejo Poljaci vsako leto svoje narodne praznike. 
— Tudi še ni dolgo, da so na Cetinji v Črni gori nasuli slav- 
nemu junaku kamenito gomilo in potem na posebni plošči 
povrh nje upisali njegovo ime. 

Pod gomilami so pokopani ali pojedini nesežgani mrliči, 
ali pa njih več skupaj. Navada ne sežgane mrliče pogrebati 
je mlajša, kot pa sežigati jih. kakor se iz pridejanih starinskih 
ostankov spozna. Le na Vačah so sežgani in nesežgani mrliči 
brez reda pomešani. Ta razloček prihaja bržkone od ple- 
menske razlike, ker vemo da so n. pr., v Rimu nekatere 
družine dosledno svoje mrliče sežigale, druge pa dosledno 
cele pogrebale. Navadne gomile imajo v svoji sredini poseben 
obzidan prostor (mrtvašnica, Grabkammer) kot shrambo za 
mrliča. Tlo tega prostora je z drobnim kamenjem, ali pa tudi 
s ploščami pokrito, okoh in okoli mrtvaških ostankov je po- 
stavljeno ali četverokotno ali pa pakrožnato veče kamenje, 
na katero so pokrovne plošče navaljene. Veče gomile imajo 
tudi po več s kamenjem obloženih mrtvašnic, ki pa niso po- 



46 Simon Rutar: Prazgodovinslse izkopine po Slovenskem. 



krite, nego zemlja, je neposredno na nje nasuta. Do mrtvaš- 
nice vodi včasi 3 — 4 m. dolg hodnik, v katerem se cesto na- 
hajajo ogrodja v čepečem stanu. To so morda ogrodja tistih 
služabnikov in robov, ki so se ali prostovoljno za svojega 
gospodarja žrtvovali, ali pa so morali na silo z njim umreti. 
Sicer se pa nahajajo pri mrličih v gomilah sredi črne mastne 
zemlje ravno tiste nakrasnine, kakor pri onih v plitvih grobovih. 

Prigodi se pa tudi, da se v nekaterih gomilah ne najde 
prav nič mrtvaških ostankov ali sicer kaj prazgodovinskih 
predmetov. V nekaterih slučajih prihaja to od tod, da so se 
take gomile uže pred stoletji odkopale in oropale; v drugih 
slučajih pa od tod, da so nekatere gomile samo spomin na 
tisto mesto, kjer se je mrlič sežgal. Mnoge gomile so tudi 
spomeniki daleč od svoje domovine umrlih, v boji padlih ali 
v rekah utopljenih junakov, zato ne krijejo trupla mrliča, 
kateremu so nasute. 

Gomile so bile po naši domovini do sedaj še mnogo pre- 
malo preiskane, mnogo manj kot plitka grobišča. Le na Kranj- 
skem so se uže sistematično prekopavale in njih starinski 
zakladi beležili. Najimenitnejše so gomile pri Šmarjeti in okoli 
Vinjega vrha tja do Toplic, vseh gotovo mnogo nad 
sto. Dalje so bile preiskovane gomile na široki gorici pri vasi 
Slepšek blizu Mokronoga, kjer se nahajajo gomile skupno 
s plitkimi grobišči. Pri Vinko vem vrhu blizu Dvora je 
16 gomil, od katerih je 10 uže preiskanih. Mnogo veČ (čez 60) 
gomil se nahaja pri Grmu ol) Kolpi, od katerih je tudi uže 
22 preiskanih in za kranjski deželni muzej izcrpljenih. 

Na Štajerskem je mnogo gomil pri SuŠici blizu Sen- 
pavla v savinjski dolini (Mittheilungen der anthropol. Gesell- 
schaft 1887, pg. 83); na hribuLivno (Loibenberg) pri Vidmu 
(Mittheilungen der Central - Commission 1888, pg. 175); dalje 
ob robu ptujskega polja, zlasti okoli Hoč (Miillner, Die Tumuli 
nachst Rothwein, Mittheilungen der k. k. Central-Commission 
1878, LXXXIII), potem pa na zahodni strani Lipnice okoli 
Wiesa, kjer so tudi mnoge uže preiskane bile. Premnogo je 
gomil po Dolenji Avstriji, Češki (zlasti v Stialavi, v okolici 
plzenski), Moravski in Šleski; dalje po Nemčiji in Švediji tja- 
gori do Upsale. Proti vzhodu nahajamo gomile po Ogrski, 
Galiciji, Poljši, Bukovini in po vsej južni Rusiji. Na jugovzhodu 
jih srečujemo po vseh deželah balkanskega polotoka, zlasti 
pa po Thraciji okoli Plovdiva, Drinopolja, ob dolenji Marici 
in po obali Propontide; vse polno jih je tudi po ravninah 
Makedonije in Thessalije, ravno tako po staroslavni Troadi. — 
Da, še zunaj Evrope, po severni Afriki, prednji in srednji Aziji 
ter še daleč tjagori po Sibiriji raztresene so po velikih rav- 
ninah prav take gomile, kakor jih tu pri nas občudujemo. 



Simcm Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



Po 1. 500 pred Kr. začela je hallstadtska kultura pre- 
hajati v takoimenovano latinsko, ki je trajala potem od 
200 — 100 let pred Kr., da. po naših krajih večinoma do rim- 
skih pridobitev naših dežel. 

La Ten, t. j. plitčina, imenujejo ribiči novogradskega 
•zera (Neuchatel) neka mostišča pri vasici Mor in, na se- 
rni strani jezera in 7 km. daleč od Novega grada na Švi- 
carskem. Kraj leži jako slikovito ob l)regu. odkoder se lahko 
h kratu vse jezero pregleda. Prazgodovinarji mislijo, da je 
bila tam nekako trdnjava in skladnica orožja za vojskine po- 
trebe. Skoro vsi tam najdeni starinski predmeti imajo vojaški 
značaj, razločujejo se pa bistveno od hallstadtskih izdelkov. 
Vse orožje je izvrstno delano, mnogo trdnejše in popolnejše, 
kot navadno bronasto orožje. Tvarina tega orožja je skoro 
izključljivo železo, le izjemoma se nahaja poleg tudi bronasto 
orožje. Najznačilnejši je latenski meč. Njegova ploča je 
tanka, ravna in povsodi jednako široka, do 1-^4 m. dolga, 
in ima tudi dolg pa tanek, trnu podoben ročaj z buckom na 
konci, ki je bil z lesenim ali roženim držalom obdan. Za 
večo varnost roke ima namesti rokobrana med pločo in 
ročajem prilepljeno zvonu podobno krivino (Biigel). ki je po- 
seben znak latenskih mečev. Te so nosili v dolgih nožnicah 
iz tanke železne ploščevine. ki je na robeh nazaj zapregnena 
in s poprečnimi črtami prevlečena. Za zvončasto krivino imajo 
nožnice poseben izrezek in ob gorenjem konci čuden nakras 
iz tankih zapletenih in vzbokanih črt, ki predstavljajo včasi 
živalske podobe ali pa se vitičasto (rankenformig) končujejo. 
Tudi trokot z upognenimi stranicami in takoimenovani ,,Tri- 
quetrum" (grškemu V podobno znamenje) so zelo priljubljeni 
ornamenti. Ker so bili meči tanki, bilo jih je zelo lahko pre- 
gniti; po kranjskih grobiščih se je našlo premnogo takih 
pregnenih dolgih mečev iz latenske dObe. Ti meči so popol- 
noma taki, kakoršne so nosili po opisovanji rimskih klasikov 
G ali i na verigah okoli pasa. 

Poleg dolgih mečev ohranili so svojo vrednost tudi krajši 
špičasti meči in bodeži. Osti kopij so zelo različne, vendar 
navadno lancetaste z močnim osnim rebrom po sredi dolžme. 
Te osti so mnogo pomnjivejše izdelane, kot one iz hallstadtske 
dobe, njih ploča je širša in tuljava daljša, vitkejša. Temu 
nasproti se je našlo pa le malo ostij od puščic. Tudi kelt je 
izginil in mesti njega nahajamo motiko in cepin z vodoravnim 
uhom. Poleg orožja našlo se je mnogo kosov konjske oprave: 
latenski vojaki so se na konji borili. 

Od drugega orodja, ki je iz latenske dobe zelo redko, 
nahajamo kuhinjske nože, ki so tudi nenavadno dolgi (celo do 
pol metra) ; potem zakrivljene nože (krivače), ovčje škarje, pile, 



48 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. _ 

motike z ozkim uhom in vratom, verige, obroče, žeblje i. t. d. 
Ker so bili latenski ščiti leseni, nahajamo od njih le posa- 
mezne dele, ki so bili iz železa napravljeni, n. pr. okovnine 
za ščitov rob, trebušaste grbe za vzvišek sredi ščita, mnogo- 
krat s perotmi, in železne kljuke, ki so se kot držala ob no- 
tranji strani ščita pribijale. Vsi ti predmeti so bolj zaokroženi 
in markantno profilovani. 

Tudi nakrasnin nahaja se med latenskimi predmeti le 
malo. Najznačilnejša med njimi je 1 atenska fibula. Ta 
namreč ne končuje z buckom konci utika, nego se zavije 
z utikovim koncem nazaj proti loku in se sredi njegovega 
hrbta z njim spaja. Tako postaja lok mnogo krepkejši in trpež- 
nost fibule veča. Namesti prejšnjih pasov iz ploščevine na- 
hajamo sedaj take, ki so iz verig ali pa majhnih obročev 
spleteni. Zaponke na konci pasov imajo navadno na zunaj 
živalsko glavo. Zapestnice so sestavljene iz otlih polukrogljic, 
ki so se žico med seboj spojene. Tudi po ovratnicah se opažajo 
buckaste pritikline in te, kakor tudi zapestnice, končujejo 
mnogokrat s kačjimi glavami. Zapestnice so cesto od barva- 
nega stekla. Med nakrasninami se nahajajo tudi take bro- 
naste, jako ukusno izdelane verižice, kojih pojedini členi so 
s poselDnimi spajalnimi obročki združeni. 

Med redkimi posodami latenske dobe imamo največkrat 
bronasto ročko (GieCkanne) s kljunastim, visoko stršečim 
žlebom za izlivanje tekočin. Sldede so skozi in skozi globoke, 
žare pa debelo-trebušaste ; oboje včasi prav velike. Od dragih 
kovin izdelovali so tudi uže srebro. Prvikrat srečamo tudi 
rudeče emaljevane kolute in steklene nakrasnine, ki se dade 
lahko raztopiti. Med ornamentiko opažamo včasi tudi klasične 
motive, ki so pa samostalno preobraženi : ribje mehurje, trom- 
baste vzorce, spirale i. t. d. 

V latenski dobi imamo torej pred seboj popolnoma raz- 
vito železno kulturo in čisto samostalno kovaško ume t 
nost, ki se je tako vršila kakor dandanašnji po naših tvor- 
nicah. Na mnogih mestih opažamo živahne kupčijske zveze 
in vsled tega tudi tuj vpliv; vendar je ta kultura po večem 
in v svoji celoti samostalna. V latenski dobi so se mrliči le 
redko sežigali, navadnejše pa zagrebali in sicer ali pod go- 
milami, ali pa v ravni zemlji. Zraven človeških ostankov la- 
tenske dobe našli so se tudi zlasti srebrni in bronasti denarji, 
ki so bili okoli srede prvega stoletja pred Kr. kovani. 

Začetek latenske kulture iščejo učenjaki v južni Galliji. 
Iz Francoske seje potem razširila preko Švice, v južno Nemško 
in v alpinske zemlje: Koroško, Kranjsko, Štajersko, zahodno 
Ogrsko, Hrvaško (v Liko) in Primorsko. To se je zgodilo okoli 
četrtega stoletja pred Kr. , in misli se, da so bili glavni 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 49 



nositelji te kulture nomadski Galli. kateri so se skoro po vseh 
deželah Evrope potikali. Celo v središče klasičnih zemelj se 
je latenska kultura zanesla. Njen vpliv se razteza tudi na 
vzhodno Ogrsko, na Poljšo, Litavijo. severno Nemško. Skan- 
dinavijo, Britanijo in Irsko. 

Najbogatejše in najzanimivejše mesto latenskih izkopin 
je Hr a d iste pri Stradonici na Češkem, kjer so izkopali 
čez 20.000 starinskih predmetov. Tu so našli tvornico laten- 
skih predmetov z mnogimi začetimi, a še ne dovršenimi kosi, 
med njimi zlasti mnogoštevilne fibule, ki še nimajo zavitega 
zapirala ali tečaja. Sploh je vse Češko, kakor tudi starejših pra- 
zgodovinskih predmetov, tako zlasti latenskih zelo bogato. Misli 
se, da so gallskiBoji to kulturo po Češkem razširih. Pravijo, 
da so bili miroljuben narod, ki se je s poljedelstvom in z jan- 
tarovo trgovino pečal. Vse to se pa malo vjema se znanim 
bojevitim in nemirnim značajem Gallov, ki niso nikjer trajnih 
državnih ustanov imeli. 

Do leta 1882. znalo se je le malokje po vzhodnih alpin- 
skih deželah za predmete latenske dobe. tako da je Hoch- 
stetter v svoji razpravi o vaškem in šmarjetskem grobišči 
obžaloval, da se po naših deželah ne nahaja posredovalni člen 
med hallstadtsko in rimsko kulturo. Mislil je torej, da je 
rimska kultura neposredno za hallstadtsko nastopila in mesti 
nje zavladala. Kmalu potem pa so se našli latenski predmetje 
v Clesu na južnem Tirolskem, na G o rini v ziljski dolini, 
pri Mokronogu na Dolenjskem, na Gradu pri Šmihelu 
blizu Postojne, pri Sv. Luciji na Tolminskem in na griči 
V i ta I blizu Prozora v Liki. V kratkem času bilo je torej 
znanih šest večih latenskih mest, ki se od bosensko-dalma- 
tinske meje, pa skoro tja do Švice vlečejo. Na vseh teh me- 
stih so se našli predmeti iz hallstadtske, latenske in rimske 
dobe, t. j. njih kultura se začenja s hallstadtsko dobo, vleče 
se skozi vso latensko in sega tudi notri v rimsko, da, morda 
še čez njo naprej. Ta okolnost dokazuje nam jasno, da je 
od časa sezidanja Rima pa do propasti zahodu o- 
rimske drža ve po naših planinskih zemljahvedno 
jedno ter isto ljudstvo prebivalo, in da je vse kul- 
turne premembe doživelo, pa se vendar ni maknilo 
od svojih bivališč in grobišč. In ta dokaz je naj- 
veči zgodovinski rezultat prazgodovinskih izko- 
pavanj po naših zemljah. 

Oglejmo si malo pobliže kraje, kjer so bili latenski 
predmeti najdeni. 

Na Gorini se je kopalo v letih 1884—86. Tamošnje 
izkopine se odlikujejo po mnoštvu prazgodovinskih predmetov 
iz najrazličnejših dob prazgodovine in rane zgodovine naših 



50 Simon Rutar; PrazgTjdovinske izkopiiie po Slovenskem. 



alpinskih dežel. Izmed razvalin rimske dobe izkopali so sta- 
rejše latenske in hallstadtske predmete, ki pojasnjujejo ne 
samo usodo naselbine na Gorini, nego sploh vso prazgodovino 
ziljske doline. Do sedaj se sicer še ni tako globoko kopalo, 
da bi se mogla natanko določiti meja prazgodovinske in rimske 
naselbine ; vendar pa se uže iz dosedanjih izkopin spozna, da 
je pred rimsko dObo tu živelo ljudstvo, ki je svojim potrebam 
po svoji lastni delavnosti in po svoji napredujoči kulturi zado- 
voljevalo. Naselniki so se pečali z obrtnijo, zlasti z rudarstvom ; 
vendar se je ta kraj še le za rimske vlade razvil in razcvel. 

Pri Mokronogu izkopali so latenske predmete za cer- 
kvijo sv. Križa nad vasjo SI ep še k in sicer v neposrednji 
bližini hallstadtskega grobišča. Tam so našli pol metra glo- 
boke, v dolomit vsekane valjaste jame, v katerih so ležale 
na dnu sežgane človeške kosti, skrbno pobrane in brez oglja 
shranjene. Povrh njih je bil pesek posut, in v tem pesku so 
našli zlomljene ali vsaj pregnene bronaste in železne pred- 
mete, zlasti one dolge meče z verigami ob nožnicah, na ka- 
terih so jih nosili ob desni strani, kakor Diodor pripoveduje. 

Siromašnejše so bile izkopine v Val i čin i vasi ob 
levem bregu Krke, med Zagradcem in Žuženberkom. Tu se 
vidijo ob hribovski cesti stare utrditve in nasipi, na njivi 
kmeta Gnjidovca pa so se našli poleg rimskih tudi latenski 
grobi in v njih znani meči. — Manjši latenski predmeti so 
se našH tudi pri Beli cerkvi in Grmu v podzemeljski 
župniji ; dalje na griči Vlaka pri Starem trgu blizu Loža 
in na Planini v vipavski dolini. 

Najbogatejše so izkopine na Gradu pri Šmihelu pod 
Nanosom. Tu je kopal 1. 1885. in 1886. sistematično kustos 
dvornega muzeja Szombathy in našel, da je bil tam pred 
prihodom Rimljanov z nasipom obdan grad, ki je imel deloma 
tudi prirodno skalnato steno za obrambo. Grobišče je bilo 
zunaj grada pod strmo glavico, ki je najtrdnejša in najvar- 
nejša stran grada, tako da se ga gotovo noben sovražnik ni 
upal od te strani napasti. Veče grobišče pa je ležalo severo- 
vzhodno od grada Pod kačo vijem, in tu se je našlo poleg 
bronastega orožja in steklenih nakrasnin tudi železno orožje, 
(n. pr. meči, osti kopij, vojaške sekire, sekala i. t. d.), ki spada 
pod konec hallstadtske in v razvito uže latensko dobo. Našle 
so se tudi mrtvaške žare in nesežgana ogrodja, ali iz začetka 
hallstadtske dobe. 

Pri Sv. Luciji našli so latenske predmete zunaj mej 
hallstadtskega grobišča, ki je moralo v latenski dobi uže za- 
puščeno biti. Marchesetti in Szombathy sta potrdila, da ti 
predmeti (fibule in njih loki; ovratnice ali „torques" iz bro- 
naste žice z okroglimi vozli, kakor pri kranjski fibuli) nimajo 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopinc po Slovenskem. 51 

S hallstadtsko dobo nič opraviti. Omenjena prazgodovinarja 
kopala sta tudi v tri kilometre . od Sv. Lucije oddaljeni vasi 
Bača (ob izlivu Bače v Idrijco) ter našla tam 23 plitkih 
grobov z ostanki sežganih mrličev. Pri njih je bilo posebno 
mnogo bronastih posod, fibul, orožja (med tem ena bronasta 
in dve železni čeladi) in najrazličnejše domače orodje iz železa. 
Vsi ti predmeti spadajo v latčnsko dObo. Pa tudi iz poznejše 
rimske dobe našli so se ostanki na griči Mir išče pri Sv. 
Luciji in po njivah, ki se pod tem gričem proti Bači vlečejo. 

Vi t al je okrogla gorica pri vasi Prozor, 5 kilometrov 
jugovzhodno od (3točca. Na tej gorici in okoh nje našlo se je 
uže mnogo predmetov latenske dobe. ki so shranjeni v de- 
želnem muzeji v Zagrebu. Dognano je. da je pozneje v rimski 
dobi stala na istem mestu naselbina Arupium ali Aruccia, 
in prebivalci cele Gacke so se imenovali po Ptolomeji 
..x\rupinoi". 

Čeravno ne prav pogostem, vendar so se tudi po naših 
krajih našli pomešani predmeti iz hallstadtske in latonske 
dnbe, in to dokazuje, da sta (»be kulturi nekaj časa skupno 
živeli, dokler ni obeh izpodrinila rimska kultura. 

LatC-nska kultura obsega torej zadnja stoletja pred Kr. 
in po nekaterih krajih moli še celo v čas rimskega gospodstva. 
Najdalje časa se je ohranila na britanskih otokih, ki so tudi 
najpozneje rimski državi zapadli. Prevladanje rimskega go- 
spodstva pa je povsodi razširilo tudi novo kulturo, ali bolje 
rečeno : rimska kultura je prešinila latensko , in po raznih 
deželah izcimila se je iz obeh posebna provincijalno-rimska 
kultura. Ta specivična kultura se je posebno po svoje razvila 
po severni Germaniji, kjer se nahaja železno orožje posebnega 
sloga po vseh germanskih grobih iz časa preseljevanja na- 
rodov pa do VL stoletja po Kr. 



Sklep. 

Do sedaj opisane izkopine so dokazale, da niso v nikaki 
zvezi z vprašanjem o Keltih, da se mora to vpra- 
šanje popolnoma izločiti iz hallstadtske in latenske 
kulturne dobe (Szombathy. Mittheilungen der anthropolo- 
gischen Gesellschaft 1885. pg. 103). To novo skupino prazgo- 
dovinskih predmetov krstil je najpoprej Šime Ljubic, vredni 
ravnatelj arheološkega muzeja v Zagrebu, illyrsko dobo in 
s tem nekako hotel povedati, kateremu narodu da se 
imajo opisani predmeti prištevati. Italijanski palaeontologi so 
to poznamovanje soglasno sprejeli, in sedaj se splošno rabi 
tudi od avstrijskih. (Primeri: P. Orsi. Sopra le recenti scoperte 



i/2 Sitnon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

neir Istria e nelle Alpi Giulie, v „Bollettinn di palaeontologia 
italiana" 1885). S tem se strinja tudi Meyer, ki v svoji 
obširni razpravi o Gorini pripisuje znani napis v Vurmljah 
pod planino Plecken (blizu Gorine) nekemu severoillyr- 
skemu narodu. Ti učenjaki prištevajo torej prebivalce 
hallstadtsko-latenske dobe illyrskemu plemenu. 

V naši razpravi se je večkrat poudarjalo, da se prebi- 
valstvo alpinskih zemelj od novokamenene dobe sem glede 
izvira in narodnosti ni nič spremenilo, da se ne more doka- 
zati , da bi bilo v tem dolgem času jedno ljudstvo drugo 
izpodrinilo in njegove sedeže zavzelo. Prazgodovinarji se vedno 
bolj nagibajo misli, da je to prebivalstvo prvobitno (abori- 
ginalno) po omenjenih zemljah in da se je vsaj v svoji večini 
in gromadnosti (Masse) ohranilo nepotujčeno celo do rimskega 
gospodstva. Ali je mogoče, da bi pisana zgodovina o tem 
ljudstvu nič ne vedela? 

Oče zgodovine, Herodot, pozna v Pannoniji med Dravo 
in Donavo „Siginne" ah ,,Sigyenae", ki so se s platneno 
obleko odevali; zahodno od njih Venetae (V. 90), južno pa 
„Thrake" in Illyre. O Siginnih se kaj malo ve: nekateri jih 
imajo za illyrsko ljudstvo, drugi pa za medijske nomade, ki 
so se pozneje med Daki poizgubili (Flieger, Mittheilungen der 
anthropologischen Gesellschaft, VI. pg. 267). V poznejših sto- 
letjih pred Kr. se Siginni več ne spominajo, mesti njih pa 
več posameznih pannonskih narodov. 

Thrake ima Herodot za jako razširjeno ljudstvo in za 
najmnogoštevilnejše poleg Indov. Da niso stanovali samo po 
stari Thrakiji, nego tudi po današnji Bolgarski, Srbiji, Rome- 
niji in po Erdelji, o tem so vsi učenjaki jedinih mislij. Flieger 
misli (o. C. pg. 224), da so bili oni tisto ljudstvo, ki je umrlim 
junakom gomile ali kurhane nasipalo. On hoče (pg. 226), da 
se imajo Thraki izrecno od Illyrov razlikovati, vendar pa rabi 
sam prav pogostem izraz „Thrako-Illyri" in „illyrsko-thrašk". 
Večina narodopiscev uči, da so bili Illyri in Thraki samo 
jedno p 1 e m e (F. Mtiller, Allgemeine Ethnographie pg. 470), 
ki je bilo razven po severnem delu balkanskega polotoka tudi 
še v Podonavji, po iztočno-alpinskih zemljah in po severni 
Italiji naseljeno (Mommsen, Romische Geschichte, V. pg. 182). 
Da, Flieger ima dolenjeitalijanske Japyge (Apulce in Daunce) 
tudi za illyrski narod (Mittheilungen der anthropologischen 
Gesellschaft VII. pg. 288). 

Da so bih stari Dal mati, Liburni, Japy di (Japodi) 
in Pannonci illyrski narodi, to učijo dandanašnji najveljav- 
nejši narodo- in zemljepisci, n. pr. Flieger, o. c. pg. 290; 
Kiepert, Lehrbuch der alten Geographie pg. 358, 360—362. 
Tudi o starih Noričanih piše Kiepert (pg. 365), „dass sie 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 53 



offenbar eine illyrische oder den Illyriern venvandte Bevol- 
kemng ge\vesen M-aren," in Mommsen (Romische Geschichte 
V. pg. 180, „dass Noricum urspmnglich nicht keltisch war, da- 
gegen zeugt schon sein nationaler Char akter"). Na drugem 
mestu opaža Mommsen (Corpus Inscriptionum Latinarum V. 1. 
pg. 44), da imajo istrski napisni kameni lastna imena z 
navadno končnico na icus. ocus in ecus ter pristavlja: 
,,nomenclatura haec. quam proprie Illyricam dicere licebit". 
Še dalje gre Tomaschek se svojim sklepom : „erwahnt sei, 
dass die liburnischen Eigennamen sowol zu den venetiani- 
schen und istrischen. wie zu den norischen auffallend 
s t i m m e n ( Vorslavische Topographie der Bosna. ]\Iittheilnngen 
der geographischen Gesellschaft in Wien, 1880, pg. 501 ). 

Tudi Istri so bili torej Illyri, čemur tudi Kiepert pri- 
trjuje (o. C. pg. 385): „Die Istrer scheinen ebensowol, wie ihre 
Nachbaren in S. O. und W., der illyrischen Nation anzugehoren. " 
Jedini tržaški profesor Benussi (L' Istria sino ad Augusto) 
se brani z vsemi četirimi proti illyrstvu Istre, ker to nekako 
po slovanstvu diši in. ker se je še pred kratkim v Istri na- 
vadni jezik ..ilirski" imenoval. Benussi bi seveda rajše slišal, 
da so bili nekdanji Istri Feničani ali Židje kot pa Illyri. Ker 
pa mora vendar le verovati poročilom starih pisateljev, zato 
prizna na zadnje, da so bili thraškega rodu. Z jedne strani 
je to le „circulus vitiosus". z druge je pa uže Kiepert to mnenje 
sC' sledečo opazko podrl : ,, Dass die Istrer auch Thraker ge- 
nannt werden, ist offenbar nur ein Schluss aus der Identitat 
des Namens mit dem aus Thrakien her bekannten Flusse 
Istro s, dessen westliohe Miindung (nach phantastischer An- 
nahme einer Bifurcation im unbekannten Binnenlande) grie- 
chische Schiffer in einer strom;ihnliclien tiefen Bucht (Valle 
di Quieto) zu erkennen sich einbildeten. Die Zugehorigkeit zu 
den Illyrern bestatigen manche in lateinischen Inschrifen aus 
Pola, Piguentum und Tergeste aufbewahrten Personennamen" 
(o. C. pg. 386, opomba 1). 

Brez dvombe illyrskega rodu bili so gorenj eitalijanski 
Veneti. Polybij jih izrecno loči od gorenjeitalijanskih 
Keltov, s katerimi so v vednem sovraštvu živeli (Hist. lib. 
II. 18, 23), in Her odo t jih izrecno imenuje ,,illyrski narod". 
Da jih Strabon iz zahodne Gallije izvaja, prihaja od todi, 
ker so tudi tam stanovali „ Veneti", na katerih ime še spo- 
mina današnja Vendee in V a n n e s v Bretagni. Tudi Kami 
po goratem delu Venecije bili so od začetka illyrski narod. 
Ker so se pa pozneje Kelti med njimi naselili zato jih ime- 
nujejo triumphalni fasti _Gallei Karnei". 

Kelti (ali bolje rečeno G aH i) so se začeli okoli 1. 400. 
po naših alpinskih zemljah naseljevati, in nekateri zgodovinarji 



54 Simon Rntar: Pi-a,zgodovin>;ke izkopine po Slovenskem. 

mislijo, da so kmalu postali vladajoča kasta med sicer illyr- 
skim ljudstvom. Za take Kelte imajo zgodovinarji poleg Karnov 
še Tauriske na Koroškem in Scordiske v Posavini. Kot 
dokaze navajajo nekatera lastna imena, ki spominajo na 
keltske izraze. Na to pa se ne sme preveč važnosti polagati, 
ker tudi Meka in M edin a spominata na slovenske besede. 
Da prihaja „Karn" od keltskega carn = rog, nikdo ne bode 
veroval, kdor ve, koliko Krno v imamo po Bosni, Hercegovini, 
Dalmaciji in Črnigori, torej po deželah, kjer gotovo Keltov ni- 
koli ni bilo. Da gore Ture ah Tauri spominajo na keltske 
Tauriske (od torr==gora), je čisto izmišljeno, ker ljudstvo ne 
naziva s to besedo planin, nego samo prehode čez nje, 
to pa zato, ker se na njih nahajajo „taverne". kar koroški 
Nemec tau'rn izgovarja. Če je končnica „metum" v kra- 
jevnem imenu Tasinemetum (ob vrbskem jezeru) keltska 
(metum = svetišče), gotovo je pav Santicum (blizu Be- 
ljaka) končnica inyrska. 

In kako kulturo so pa imeli Kelti? Mommsen je prišel 
pri svojih globokih študijah do tega spoznanja (R()m. Gesch. 
III. 212 ff): „AlIer keltische Staatsbau hatte von jeher etwas 
Lockeres, Haltloses, und entging nichi friihem Ver- 
falle". Kelti so surov, bojevit narod, kakor spričuje Polybij 
se sledečim opisom (1. II. 17): „Oni žive po odprtih vaseh ter 
imajo kaj malo orodja. Spijo na golih tleh, redijo se skoro od 
samega mesa in ne pečajo se z drugim, kot z bojevanjem in 
priprostim poljedelstvom. Ne poznajo ne znanosti, ne katere- 
koli umetnosti in nimajo druzega premoženja kot živino 
in zlato, ker je s tem najlože potovati, kamor je komu drago". 
In temu pristavlja Diodorus S i cul u s (lib. V. pg. 347): ,.Oni 
uže od davnega časa ropajo in plenijo tuje dežele in zaničujejo 
druge, hvaleč jedino le same sebe". — Ljudstvo, ki je polno 
zlata, ne more živeti v rednih okolnostih, in med njim ne 
more biti varnosti. Naravno je, da le tako ljudstvo nosi zlato 
na svojem telesi, med katerim se ne more z bogastvom plodo- 
nosno okoristiti, nego si je spreminja v zlato, kakor opažamo 
to pri vseh nomadih in bojevitih ljudstvih. (Pulszky, Liter. 
Berichte aus Ungarn, 1879, pg. 260). 

Kelti torej ob času svojega doseljenja v naše dežele niso 
imeli skoro nobene kulture, zato so njih grobovi po gorenji 
Italiji zelo siromašni. In če so se morda pozneje tudi sami 
do više kulturne stopinje povzdignili, ostali so vendar le vedno 
brez vpliva na sosednje prebivalce, med katerimi so živeli. 
Temu nasproti smo našli pri Illyrih uže v najdavnejših časih 
visoko kulturo, za katero se izkopuje vedno več dokazov 
izpod zemeljske odeje. Zato so se pa tudi ohranili neodvisne, 
obdržali svoj jezik in svoje navade celo do časov rimskega 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 55 

gospodstva. O keltstvu se torej po naših deželah skoraj še 
govoriti ne more, in zatorej Flieger prav predlaga, naj se spisi 
keltomanov ,,na indeks postavijo", da ne bodo sicer pošteni, 
pa premalo v zgodovini podkovani preiskovalci na kriva pota 
zavedeni. (Mittheiliingen etc. VII. pg. 284). 

In sedaj stojimo pred najvažnejšim, pa zelo kočljivim 
vprašanjem: V kakem razmerji stoje današnji Slovenci napram 
starim Illyrom? Ali je samo slučajno, da so se naše dežele 
tako rade in še do najnovejšega časa (do 1. 1848., ko se je 
..illyrsko kraljestvo" zopet na male dežele razdelilo) illyrske 
imenovale? Ali ni imel Napoleon I. nobenega druzega namena, 
ko je oživil „ Ilirijo", kot staro, zgodovinsko ime naših dežel 
zopet spraviti v veljavo in njih prebivalce na staro slavo 
spomniti? Zakaj se jugoslovanski gostinjec (hospitium) v Rimu 
uže od svojega utemeljenja v polovici XV. stoletja imenuje 
„ ilirski" ? — Na vsa ta vprašanja še ne moremo s popolno 
gotovostjo odgovoriti. 

Do sedaj moremo le toliko z gotovostjo reči. da mnogo 
starih krajevnih imen po illyro-thraških zemljah spomina na 
jednaka slovanska imena, n. pr. Dierna ali Tsierna (Tierna) 
v Dakiji se še dandanašnji imenuje „Černa" in kaj je istrski 
Humagum (Humacum, it. IJmago) druzega. kot hrvaški Hu- 
ma c, Umac (holmec)? Stari Longaticura se imenuje še 
dandanašnji Logatec ter notranjske Trpčane in Metlje 
nas preživo spominajo starojapodskih mest Ter p o in Me- 
tu 11 um. V mnogih staroklasičnih imenih Illyrije in Thrakije 
nahajamo naš nazalni e in a, n. pr. v imenili: Kotensii. Buri- 
densii, Sensii. Santros i. t. d. Stari pisatelji so nam sporočili, 
da so Thraki našega zobra imenovali 'Co;7/i;o:. Ali je morda 
ta beseda le slučajno iz slovanščine izposojena, ker so bili 
Slovani najbližnji sosedje Thrakom? To ni verjetno, ker zobrov 
je bilo tudi po Thrakiji zadosti in ž njimi se ni trgovalo, da 
bi bili morali Thraki s predmetom tudi ime prevzeti. 

Ko je kustos Miillner 1. 1885. na shodu arheologov v Ce- 
lovci poudarjal, da se mnogo imen gor. krajev, jezer, rek in 
oseb. ki se nahajajo uže v grških in latinskih pisateljih, da 
najlože in neprisiljeno samo iz slovanščine izvajati, vzdignil 
se je proti njemu Rudolf Much s trditvijo, da bi morala slo- 
vanščina v slučaji, da so Slovani uže pred rimskim gospod- 
stvom po alpinskih deželah stanovali, mnogo več tujk iz 
grškega in latinskega jezika imeti. Ta ugovor pa je brez 
temelja, ker imamo prvič v svojem jeziku zares premnogo 
grškim in latinskim čisto podobnih izrazov; drugič ker nam 
Grki in Rimljani vendar niso prinesli čisto nove kulture 
(kakor n. pr. krščanstvo), ki bi potrebovala mnogo novih, 
slovanščini nepoznanih izrazov; in tretjič ker je poznejši 



56 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



germanizatorični vpliv mnogo takih besed zatrl in jih z nem- 
škimi nadomestil. 

Drugi Muchov ugovor, češ da nam byzantski pisatelji 
pripovedujejo o doselitvi Slovanov še le po končanem pre- 
seljevanji narodov in sicer, da se nam tedaj prikazujejo ti 
doseljenci še kot pagani, dočim je bila poprej uže po vsem 
rimskem cesarstvu sveta vera razširjena, tudi ta ugovor nima 
dokazilne moči, ker prvič byzantski pisatelji nikjer izrecno ne 
govore o doselitvi Slovanov po preseljevanji narodov, nego to 
so spekulativni historiki le sami kombinovali iz nekaterih raz- 
tresenih opazek omenjenih pisateljev; in drugič, če so se tudi 
po občnem preseljevanji paganski Slovani v precej zapuščene 
kraje doselili, bile so to lahko le nove betve istoplemenskih 
prvobitnikov, ki so svoje prednike pojačale in v narodnem ob- 
ziru okrepčavale, kakor to dokazuje naš velezaslužni starina 
Davorin Terstenjak. 







Prazgodovinska in rimska razkopavanja po 
Slovenskem 1. 1888. 

Kakor vsako prejšnje, nadaljevala so se tudi preteklo 
leto razkopavanja za odkritje prazgodovinskih in rimskih pred- 
metov. To se je godilo deloma na stroške „anthropologijskega 
društva" in ,, centralne komisije za zgodovinske in umetniške 
spomenike" na Dunaj i, deloma pa na stroške c. kr. dvor- 
nega muzeja na Dunaj i, deželnih muzejev v Ljubljani, 
Cel ovci in Trstu, ter državnega arheološkega muzeja v 
Akvileji. 

Za dvorni muzej je nadaljeval kustos Szombathy svoja 
izkopavanja na Grmu pri Podzemlji ter razkopal več gomil, 
v katerih je našel predmete iz hallstadtske in latinske dobe. 
Preiskaval je pa tudi nekatere kraje, kjer se nahajajo rimski 
ostanki. — V Malnicah ob izlivu Krke v Savo razkopal je 
srečni preiskovalec grobov Jarnej Pečnik, kmetski samouk, 
trinajst gomil ne daleč od tamošnjega „gradišča" in našel več 
fibul (tudi jedno ,, kranjsko"), zapestnic in obročev za noge, 
ki so se nad členi nosih. 

Ravno ist g. Pečnik je razkopaval v septembru in prvi 
polovici oktobra 1. 1888. prazgodovinske grobe pri vaseh Sv. 
Križ, Slepšek, Os t rožnik in Ribjek, pol ure od M o- 
k r o n o g a proti M i r n i. Okrog teh vasij in nad njimi so 
mali hribčeki. na katerih je vse polno prazgodovinskih grobov 
se sežganimi mrtveci, ali ti grobovi niso nikjer čez pol metra 
globoki. Jednaki grobovi morajo biti tudi po bolj vzhodnjih 
gričih pod Žalostno goro, pri Martinji vasi (tamošnji 
klanec se imenuje ,, Štajngrob " . izvestno po kamenitih grobovih) 
in Š i ž i n k i blizu cerkve sv. Florijana. Naselbina tedanjih 
prebivalcev je bila na utrjenem griči Križni vrh (286 m), 
in tamo mimo je držala tudi stara cesta na S o 1 nč n i m a r o f 
in Trebno, (kjer je tudi mnogo gomil) ter dalje po hrib- 
čekih proti Š m a r j e t i. 



58 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 



V omenjenem času je odkopal g. Pečnik do 200 grobov 
skoro jedino le iz hallstadske dobe. Bili so v pesku izkopani, 
in zatorej starinski predmeti (bronaste igle za lase. različni 
uhani, mnoge zapestnice, pa le bolj male) v njih prav dobro 
ohranjeni. Med sežganimi trupli bila so tudi cela zakopana. 
Nad hallstadtskim pokopališčem leži latensko in sicer nad 
vasjo Ribjek na lepem peščenem pašniku. V tem pokopahšči 
so le kosti zagrebene brez pepela v niti meter globokih ja- 
mah. Pobrane koščice so položili kar na pesek in nad nje 
mrličevo imetje, t. j. mnogo dobro ohranjenega orožja. Pa tudi 
rimski grobovi se nahajajo tam blizu in sicer na griči nad 
Slepšekom in tudi pri Ostrožniku. V njih so bila trupla tudi 
sežgana, ali pridejani predmeti so bili kaj revni. 

Grobišča iz hahstadtske dobe našla so se tudi pri Čateži 
ob izlivu Krke v Savo, potem pri Borštu in Saj ovci ob 
Krki ter na Brezji pri Raki. Povsodi se je izkopalo mnogo 
bronastih zapestnic, pasov, igel, koraki, železnih sulic, nožev, 
sekir i. t. d. Ravno tako so se konštatovale prazgodovinske 
utrditve na Starem gradu pri Sv. Križi (vzhodno od Ko- 
stanjevice) potem pri Veniščah (bhzu Leskovca) in bhzu 
Dunaja pri Krškem (,, Ljubljanski Zvon" 1888, str. 564). 

V škoGJ anski jami pri Divači dal je tržaški odsek 
nemškega in avstrijskega „Alpenvereina" kopati, in dr. Mar- 
chesetti iz Trsta je konštatoval zelo interesantne predmete, 
ki obsegajo vse dobe od novokamenene pa do merovinške 
dobe. V kratkem izda g. doktor obširnejše poročilo o teh za- 
nimivih najdbah. 

Prof. dr. Karol Moser iz Trsta preiskoval je gradišče 
šmihelsko pri Šturijah in prišel do prepričanja, da so 
prebivalci različnih dob noter do rimskih časov iskali svoje 
zavetje v tem gradišči. 

Tudi pri Sv. Luciji nadaljevala sta kustos Szombathy 
in dr. Marchesetti svoja izkopavanja. Tu se je do sedaj od- 
kopalo uže nad 4000 grobov (M. sam 2111 in S. 1816) in samo 
preteklo leto 1083. Večina izkopanih predmetov je podobna 
onim, ki so se uže poprejšnja leta našli, vendar se je odkrilo 
tudi nekaj novih typov. Največ se je nabralo fibul (okoli 500), 
ki so sicer zelo mnogovrstne, vendar sta kačasta in certoška 
fibula najbolj zastopani. Našlo se je tudi več fibul z žival- 
skimi podobami na hrl^tu in takoimenovane dvovaljčaste fibule 
(,,Z\veirollen-Fibeln), obstoječe iz dveh, iz žice zvitih cevij in 
sicer na vsaki strani igle po jedna. Nekaj novega so bile z 
jantarom prevlečene fibule. Igle za lase bile so zelo navadne 
in nekatere prav velikanske. Jedna je imela celo dva roglja, 
od katerih jeden je tičal v koščenem ročaji. Mnogo važnejše 
pa je bilo odkritje dveh dobro ohranjenih bronastih žar, ki 



Simon Rutar: Frazgodovinske izkopine po Slovenskem. 59 

sta imeli v sfebi vsaka po jeclno bronasto situlo, in te zopet 
vsaka po majhno zdelico. Obe zdelici sta dobro ohranjeni in 
iz feničanskega stekla napravljeni in sicer jedna iz žolte 
in modre, druga pa iz zelene in žolte neprozorne steklene 
paste ulita. Tudi preteklo leto našel je dr. Marchesetti le malo 
orožja pri Sv. Luciji, nabral je samo nekoliko keltov in ostij 
od kopij. 

Dr. Marchesetti je bil začel jeseni 1. 1886. tudi pri Koba- 
ridu, med trgom in Sočo, prazgodovinsko grobišče razkopavati. 
Našel je tam slične predmete in iz iste dobe. kakor pri Sv. Lu- 
ciji, le da so pridejani predmeti siroma šnejši in priprostejši. 
L. 1888. odkopal je 186 novih grobov, ali ležali so blizu povr- 
šine in zato so bili uže večinoma poškodovani. Med temi so 
bili nekateri grobovi bogatejše preskrbeni se starinami, ali 
vendar se med njimi ni našla nobena, do sedaj še neznana 
oblika. 

Na Koroškem je dalo muzej sko-zgodo vinsko društvo na 
Bregu pri Rožeku naprej kopati in našlo poleg uže znanih 
svinčenih predmetov še mnogo železnega orožja, ki se do sedaj 
ni navadno na tem mestu nahajalo. 

Po Štajerskem je preiskaval dr. F rit z Pichler. profesor 
graškega vseučilišča, po nalogu anthropološkega društva, do 
četirideset mest, kjer se nahajajo prazgodovinski predmeti, 
vendar ga je pri tem slabo vreme zadrževalo, da ni mogel do 
važnejših rezultatov priti. 

Glede rimskih izkopin je v preteklem letu Kranjska 
najbolj napredovala, za kar se imamo le veliki vztrajnosti in 
požrtvovalnosti gospoda Pečnika zahvaliti. Zadnje dni oktobra 
in prve dni novembra 1. 1888. razkopaval je na Drnovern pri 
Krškem, kjer je stal rimski municipij Neviodunum. Na- 
letel je na pokopališče nesežganih mrtvecev in sicer ob nek- 
danji rimski cesti iz Emone v Sisek. prav blizu pokopa- 
lišča sežganih mrličev, katero je bil g. Pečmk uže v prejšnjih 
letih razkopal. Mrtveci so pokopani brez posebnega reda, 
nekateri proti jugu, drugi proti severu obrneni, vendar pa je 
navaden prostor med njimi, kakor na naših pokopališčih. Mno- 
gokrat leže tudi navskriž, samo. da so spodnji globlje poko- 
pani. Opazilo se je. da čim veči je bil človek, tem globlje 
so ga pokopali , nekatere celo nad 2 m. globoko. Kjer so 
trupla v pesek pokopana, ohranjene so vse kosti dobro, 
zlasti pa zobje, kar priča, da so imeli starejši ljudje boljše 
zobe kot mi. 

Pečnik je odkopal v omenjenem času 20 odraslih trupel 
in našel navadno pri njih glavi (na desni strani) piskre in 
druge lončene posode (največ rudeče barvane), večkrat pa tudi 



60 Simcm Rutar: Praz.crodovinske izkopine po Slovenskem. 

balzamarje („ posodice za solze"). Pri globoko zakopanem, 
močnem in velikem truplu je našel veliko steklenico s tvor- 
niško marko na dnu. Vsega vkupe je odkopal 14 lončenih in 
7 steklenih posod. Moška trupla so imela usnjate pase z bro- 
nastimi zaponami, kakor sedaj. Pri treh ženskih ogrodjih so 
našli zelene in modre steklene koralde okoli vratu in zapest- 
nice okoli roke. Jedna sama ženska je imela 6 bronastih za- 
pestnic: 4 na levi in 2 na desni roki; druga je imela na vsaki 
roki po jedno, in tretja le jedno na desni roki, ali ta je lepa, 
steklena in zelo redka. Mrtveci drže navadno v desni roki v 
nekaj zavit denar cesarja Konstantina, ali njegovih sinov, 
torej je doba tega pokopališča natanko določena. 

Na drugem mestu je odkopal Pečnik pet otroških ogrodij 
od 4 — 6 let starosti. Pri vseh je našel piskre pri glavi, pri 
jednem pa tudi denar cesarja Avgusta in svinčen okvir za 
ogledalo , iz katerega je bilo steklo uže izpadlo , ali se je 
vendar zraven našlo. 

Od 27—31. decembra 1. 1888. in tudi še 2. januarja 1889. 
kopal je gosp. Pečnik zopet blizu cerkve sv. Janeza na 
Drnovem proti Gorici. Pri 2 m. globoko zagrebenem moškem 
ogrodji našel je lep rudeč vrček z napisom: Vtere felix, t. j. 
srečno uživaj ! poleg pa bronasto posodo s črnilom in velik 
denar cesarja Antonina. Pri ženskih ogrodjih našel je tako 
lepe črnosvetle zapestnice, kakoršnih menda še ni nihče nikjer 
na Kranjskem izkopal. Našel je tudi kleščice za čupanje 
nepotrebnih kocin z najlepšo patino, lepo pitno posodo, že- 
lezen sveder i. t. d. 

Našel je pa tudi celo dobro ohranjeno rimsko lonča- 
rijo na njivah, po katerih so kmetje uže sto in sto let orali, 
l"60m. pod zemljo. Sezidana je od same opeke, in tudi obok 
nad njo je iz iste tvarine. Prostor pred pečjo je ves obzidan, 
2 m. dolg in 110 m. širok. Dobro ohranjen obok je 52 cm. visok, 
pod njim pa so četiri vrste lukenj, v katere so lonce postav- 
ljali, da je plamen švigal čez nje. Ta najdba je zavoljo svoje 
redkosti prezanimiva. 

Tudi v okolici starega Nevioduna našlo se je toliko 
rimskih starin, da se lahko trdi, da je bila vsa ravnina med 
dolenjo Krko in Savo gosto naseljena. Jedna rimska cesta je 
držala od drnovske cerkve proti Velikemu P o d 1 o g u , C e- 
zelu (na levem bregu Krke), Ost rogu in Gr oblj am blizu 
Šent Jarneja (Crucium?). Ob njej se na.haja vse polno rimskih 
grobov. Druga cesta je peljala od Drnova proti Žaspjsmu in 
potem dalje čez Krko med vasema Račja vas in Ž u peča 
vas. Ob njej je mnogo rakev za cele družine, t. j. malim ka- 
pelicam podobnih, obokanih in znotraj pobarvanih mrtvašnic. 
Ravno ob tej cesti je vodil tudi rimski vodovod za Neviodunum, 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 61 



ki je prihajal izpod sela Izvir pod Gorjanci. Studenec pod 
Izvirom je velika prirodna in obokana otlina, iz katere je 
tekla voda najpoprej po zidanem vodotoči, potem pa po lon- 
čenih ceveh (56 cm. dolgih in 17 cm. v premeru širokih). 

Pri Malenicah na desnem bregu dolenje Krke so našli 
rimsko utrjeno poslopje prav pri vaški cerkvi in zraven še 
ostanke kopeli. Druga manjša kopel je bila pri Čateži ob 
cesti proti Jesenicam. Tudi pri Brvi in Stojanskem 
vrhu pod Gorjanci so se našli ostanki rimskih poslopij, na 
poslednjem kraji pa tudi grobi zloženi iz kamenenih plošč. 

Ob glavni cesti čez Veliko vas in Rako proti Emoni 
so našli rimske grobe pri Z a 1 o k a h in pri cerkvi sv. Neže 
blizu Rake. Rimska poslopja so pa pri Straži blizu Rake 
zasledih. S tem se je lahko določila smer cestne proge proti 
Trebelnemu in Trebnju (Praetorium Latobicorum ). 

Poleg krških izkopin iz rimske dobe so najvažnejše najdbe 
blizu tobačne tovarne pri Ljubljani, v bližini stare Emone. 
Ko so namreč kopali ob desni strani tržaške ceste temelj za 
novo hišo med številkami 12 in 14, naleteli so dne 21. in 25. 
junija 1. 1887. na dva velikanska sa rkofaga (kamenita groba 
v podobi korita z močnim pokrovom v podobi strehe). V 
manjšem je bilo dobro ohranjeno žensko ogrodje, potem nekaj 
razbitih steklenih posod in na Kranjskem zelo navaden novec 
iz Konštantinove dobe, ki kaže žensko glavo s čelado in ob- 
robni napis „Constantinopolis". V drugem večem sarkofagu 
je ležalo tudi žensko ogrodje s prav dobro ohranjeno lobanjo, 
na kateri je še nekoliko kostanjevih las stalo in zraven njih 
tri kratke igle iz slonove kosti. V istem sarkofagu našli so 
tudi krogljasto, kot pest debelo, smaragdno-zeleno pobarvano 
steklenico z visokim vratom in s šestimi medalj onom podob- 
nimi kolutami okoli trebuha. Druga steklenica mlečno - bele 
barve je imela še daljši vrat in za podnožje široko koluto. 
— Malo časa pozneje so našli tudi tam blizu razdrt rimski 
grob, ki je bil iz opeke sestavljen, in v njem svetlosiv razbit 
pisker in dobro ohranjeno mrtvaško svetilko (Mittheilungen 
der k. k. Central-Commission 1888, pg. 5— 7 j. 

Od drugih rimskih najdeb na Kranjskem zabeležiti nam 
je še izkopine na njivi K a Iv arij a pri L ah ovcah med 
Kranjem in Kamnikom. Tu so zasledili veliko mnoštvo rim- 
skih sežganih mrličev, jedva pol metra pod zemljo, in pri njih 
ostanke razbitih žar iz stekla, amfor, vrčev, balzamarjev, 
mrtvaških svetilnic i. t. d. Iz vseh teh ostankov pa se vidi, 
da je tam prebivalo le bolj siromašno ljudstvo. 

V Istri je zasledil prof Benedetti iz Pazna rimsko 
cesto odVelegabrega južno od Pazna pa do Dubrovlaka 



02 Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 

blizu Grdega s ela. Na njivi Orlice k (blizu Berma?) našel 
je tri priproste rimske grobe. 

Pri Sv. Savi (S. Sabba) ob žaveljskem zalivu južno 
od Trsta naleteli so bili uže 1. 1885. na rimske ostanke, in 
lanjskega leta so tam naprej kopali ter odkrili temelj rimskih 
poslopij, zraven pa tudi dobro ohranjeno žensko glavo iz mra- 
morja, ki po svoji frizuri spomina na vlasno modo, ki se je. 
nosila početkom V. stoletja. 

VB a r k o v I j a h ali pri Š e n t J a r n e j u na severni strani 
Trsta razkopal je Albert Puschi, ravnatelj mestnega sta- 
rinskega muzeja v Trstu, rimsko vilo s peristylom, ki je stala 
sredi vrta in imela zraven tudi obširno kopel z vročo in mrzlo 
vodo ter s prostorom za potenje (sudarium). Tla so skozi in 
skozi z mozaikom pokrita. Pri kopanji našel se je tudi moški 
kip naravne velikosti, brez obleke. 

Blizu stare farne cerkve tržiške (Monfalcone), južno 
od mesteca na polji, imenovanem „Marcelliana la vecchia", 
ob poti, ki pelje iz Tržiča k Inki Molino, odkrili so lani 
rimsko zidovje iz opeke z markami; potem strešne korce, 
amfore, lončene vrče, mozaična tla, poplokano cesto i. t. d. 

Ko so čistih plovni prekop („traghetto'\) med Akvilejo 
in Gradom, vzdignili so iz gliva (Schlamm) močno poškodovan 
rimski sarkofag, na čegar prednji strani je izklesana podoba 
boga Satyra. 

Na Koroškem kopalo se je nekaj malega le na gospe- 
svetskem polji, v bližini nekdanjega Viruna, in sicer v 
gozdiči jugovzhodno od postaje Zollfeld. Kakor ima Nevio- 
dunum svojega srečnega razkopavalca , tako se je tudi na 
gospesvetskem polji našel tak starinar in še celo v ženski 
podobi, kar je morda „unicum" med starinarji. Ta žena se 
imenuje Maria Kuttner in je krčmarica v spodnji gostilni 
št. 1, po domače „Strassenhiesl". Rekel bi, da ima ona ravno 
tako dober nos za starinske zaklade pod zemljo, kakor naš 
Pečnik. Ona koplje, kadar ima čas, skoro neprenehoma, in 
odkriva podzemeljska zidišča s pobarvanimi stenami, sežgane 
ostanke mrličev, fibule, stekleničice, novce i. t. d. Takih pred- 
metov ima celo vežo polno , dragocenejši pa so v posebni 
sobici shranjeni. 

Glede slovenjega Štajerskega izvedelo se je le malo o 
rimskih izkopinah. Samo na obronku Rožnega griča blizu 
Celja (vzhodno od mesta, ob teharski cesti) in na njegovi pla- 
noti, ki se proti severovzhodu razteza, našli so mnogo rimske 
opeke, zidovje s pobarvanimi stenami in mozaična tla. Tu je 
v rimskih časih gotovo kaka naselbina stala, katera je bila 
proti jugu in zahodu z močnim zidom zavarovana. 



Simon Rutar: Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. 63 



H koncu naj omenim še nekaj opisov, ki se odnašajo 
sicer na starejše izkopine. ki so Ijili pa še le lani objavljeni, 
kakor: dr. Paul v. B iz z ar o (odvetnik v Gorici). ..Das Stand- 
lager in Heidenschaft" (Mittheilungen der k. k. Central-Com- 
mission 1888, pg. 217); Fritz Pichler, „Das Zollfeld in Karnten" 
(ibidem pg. 247, in 1889, pg. 18). Tu popisuje, kaj se je vse 
okoli Viruna do 1. 1881 — 83. našlo, predno se je začelo tam rc- 
dovito razkopavanje. Pichler, ,.Lage und Grusse der romischen 
Stadt Virunum" (F. A. Herbigs Vierteljahrschrift, Berlin 1887; 
spomina tudi novejša odkritja vVirunu); zlasti pa: Pichler, 
„ Virunum". (tekst in atlas), Graz 1888. 




Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

spisal Janko B. 



Predgovor. 

A "/edno sem z veseljem opazoval narodne običaje, kasneje 
Y/ začel sem jih zapisovati in proučevati. Marsikateri lepi 

narodni običaj se je uže povsem izgubil in pozabil, pa 
ni tudi čudno, saj je naš narod mnogo od tujcev pretrpel, 
kateri so s posebnim veseljem zatirali narodne običaje, hoteč mu 
tako naj poprej e zatreti narodni značaj. Malo običajev ohranilo 
se je nam, ali ti so nam ravno zato, ker so tako redki, še bolj 
dragoceni in sveti. Še ti se nam sčasoma pozabijo, če jih kmalu 
ne zberemo in zapišemo, le tako otmemo jih gotovi propasti. 

Med narodnimi običaji jako važni so ženitvanjski običaji. 
Slavni učenjak, dr. B. Bogišič pravi r^) — „Izmed običajev 
pravnega značaja prvi so ženitvanjski običaji. To so ravno 
običaji, kateri spremljajo ne samo različne pesni, katere zani- 
majo i jezikoslovce i književnike, nego kateri se odnašajo 
deloma tudi na bajeslovje, zelo ugoden predmet vsakemu na- 
rodopisen." — Ti običaji so res bitna znamenja narodnega 
značaja, in v njih se najbolje zrcali duh. mišljenje in pa 
srce naroda. 

Ženitvanjski običaji so pri nas še jako malo zbrani. In 
ravno zato, ker so tako malo popisani in malo znani, delajo 
nam krivico drugi narodi, najbolj pa gotovo dr. Fr. S. Krauss 
v svoji obširni ali malo vredni knjigi o jugoslovanskih šegah 
in običajih.-) Neslovani, to knjigo prebirajoč, dobili bodo mnogo 
krivih pojmov o Slovanih in njih običajih. 

') „Osvrt na radnje o običajnem pravu u Rusiji." — Na hrvaški 
jcjjik prevel je knjigo Anton Simonovič. Splet. 1<S80. 

-) „Sitte und Brauch der Sudslaven." — Nach heimischen ge- 
druckten imd uiigedrnckten Quellen von Dr. Fried. S. Krauss. Im Auftrage 
der anthropologischen Gesellschaft zu Wien. - Wien 1885. — 8'^ st. 681. 



Janko Br. Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 65 

V Članku: ..Literatur iiber Hochzeitsgebrauche" govori 
pisatelj tudi o slovenskih narodnih običajih. Toda čujmo, kako 
se o njih izražuje: (str. 342.) — „Ueber die neuslovenischen 
Hochzeitsgebrauche ist fast nichts von Belang zu melden. 
Gerade aus den Hochzeitsgebrauchen in diesen Gegenden 
ersieht man die iiberaus gewaltigen Fortschritte der Gerina- 
nisirung. Es klingt fast unglaublich, selbst die slavischen 
Bezeichnungen der Wiirdentrager bei einer Hochzeit sind 
deuschen Benennungen gewichen (kranceljungfrav. brautfirer). 
Das Hochzeitslied scheint gegemvartig ganz vergessen zu 
sein .... Die eigentliche Hochzeit bietet nichts sonst Erwah- 
nens\verthes, da sie in der Kneipe ihren Abschluss 
fin det ... i. t. d." — Tako slika naše lepe ženitvanjske 
običaje znani ta učenjak! — Ne bode-li to sporočilo razveselilo 
vsakega sovražnika naše narodnosti, ne bode-li se Nemec, te 
vrstice prebirajoč, veselo košatil, češ, kako lepo deluje pro- 
svetljena kultara nemška in izbrisuje Slovencu vedno bolj 
njegov nž,rodni značaj. 

Mi imamo lepa slovenska imena (pa še mnogo jih imamo, 
v raznih krajih različna) za osebe, katere obavljajo na ženit- 
nini kake častne posle: pri Kraussu smo jih uže povsem 
izgubili, seveda v veliko veselje našim nasprotnikom. Tudi 
svatovskih pesnij nimamo več, in vendar jih v svojem opisu 
več in prav narodnih objavim. 

Oglejmo si malo podatke, s katerimi se je Krauss služil. 
Izvzemši jednega (rokopis prof. Valjavca o ženitvanjskih obi- 
čajih Slovencev na murskem polji) so vsi njegovi podatki 
dokaj nezanesljivi in neznanstveni. M Tu vidimo, da so vsi 
njegovi viri j edino iz slovenskega Štajerja, a iz vseh drugih 
slovenskih pokrajin ni nijednega (izvzemši Bunčev: ,,Zenit- 
nine Slovencev na Krasu", kateri je pa jako neznaten in ob- 
sega, kakor pisatelj sam pravi, samo „drei Spalten"). 

Ne bi bil tako obškno govoril o Kraussovem delu. da 
nisem hotel baš na tem primeru pokazati, kako je potrebno, 
da se naši ženitvanjski običaji čim preje zbero in zapišejo. 
Slovenci imamo do sedaj svoje ženitbene običaje -) res prav 



') L o v r o S t e p i š n i k : „Ženitne ali svatbine navade,in napitnice 
z godčevskim katekizmom iz slov.- bistriške okolice na Štajerskem." 
Maribor 1884. (Pisatelj je priprost mlinar in piše v nar. jeziku, kar je 
„das einzige W"erthvolle" v celem, kakor pravi sam Krauss.) — 
Koloman Mulec: „Običaji staj. Slovencov pri snubljenji in svatbah." 

— „Novice" 1856. — Žurman Janez: „Ženitvo vanje okoli Rogatca.'' 

— ,!Novice'' 1859. — Franc Bunc: „Ženitnine Slovencov na Krasu." — 
..Kovice" 1856. 

'-) Val v. : .,Ehre des Herzogthums Krain." H. Th. VI. B. p. 278 i. t.d. 
Dobro so opisani ženitvanjski običaji tudi v: ..Ein Versuch einer Ge- 
schichte von Krain"' von Anton Linhart. II. B. p. 282— 293. Laibach. 



00 Janko B. : Ženitvanjski oljičaji Belih Kranjcev. 

malo popisane. Naši bratje Hrvati bili so bolj marljivi in 
pridno zapisovali svoje ženitvanjske običaje, čeravno je pri njih 
mnogo manj nevarnosti, da se pozabijo, kakor pa pri nas. Naši 
ženitvanjski običaji, čeravno so zelo raznovrstni in zanimivi, 
vendar se vedno bolj opuščajo. Zapišimo jih torej, dokler je čas! 
Te običaje zapisal sem sredi lepe Bele Krajine v 
podzemeljski župniji, katera se razprostira med Methko 
in Černomljem ob bregovih srebropene Kolpe. Na nekaterih 
mestih dodal sem opazke, da čitatelja opozorim na veliko 
sličnost ali pa različnost dotičnega običaja z običaji drugih 
južnih Slovanov. 

I. 
Pro sci. 

„Dobro jutro očka vi! 
Ar nam date vašo hčer?" 
„Moja volja bi že bila, 
Pa za mam'co se ne ve." 
„Dobro jutro mam'ca vi! 
Al' nam date vašo hčer?" 
„Moja volja bi že bila. 
Pa za Micko se ne ve." 
„Dobro jutro Micka ti! 
Al' l:)i tvoja volja bila, 
Da bi rekla pred oltarjem 
Trikrat: da? — " 

(Belokranjska nar. pesen.) 

HrvaŠki narodni pregovor pravi: „U kojih se godinah 
može sablja pasati, u onih se može i ženiti." Zatorej si mla- 
denič, za ženitev dorasel, sme iskati družico, s katero bode 
v življenji delil veselje in žalost. Mladenič uže v adventu 
poprašuje, kje bi si dobil skrbno gospodinjo. Najpreje skrbi, 
da bode njegova bodoča družica poštena in delavna, in da 
bode med njima lepa krščanska ljubezen vladala. Seveda 
skrbi tudi, da bode nevesta premožna in da mu bode v hišo 
tudi nekaj denarja prinesla; vendar to ni glavna stvar, ker 
je v Beli Krajini dobro znan pregovor: ,, — Vzel je vraga radi 
blaga, vra.g je ostal, a blago propalo. — " 

Ko se približajo lepi božični prazniki in sv. trije kralji, 
ni več drugega pogovora v hiši mladeničevi kakor o bodoči 
ženitvi. Mladenič skrbno poprašuje stariše, s katero deklico 
bi bili najbolj zadovoljni. Ko so mu stariši dovolili, da se s 



1788. — Tudi v „Slov. večernicah" 1. 1882. J. Karba: „Ženitva," str. 
56 — 80. — Belokranjski ženit, običaji opisani so tudi v jednem letniku 
„Carniolije", a opisal jih Je tudi slavni Stanko Vraz v „Danici" 
1. 1841. str. 197. ;^ J^^^' jM< v ,^ /Vov/CA^ " mj , Ijf^, 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 



67 



katero oženi, poprašuje še ostalo družino, in ko mu tudi ta 
dovoli, treba se je pripravljati ,,v prosce". 

Mladenič mora najpreje vedeti, če bodo dekle in pa njeni 
stariši z njim zadovoljni. To skrb prepusti svoji materi, če 
pa matere nima, pa teti, ali kateri bližnji sorodnici. Ta napoti 
se najrajše zvečer še z jedno ženo v hišo bodoče neveste. 
Čeravno se vse to bolj tiho vrši, vendar dekle uže sluti, po 
kakem poslu sta ženi k njim prišli, in hitro iz sobe pobegne. 
Oni večer se v sobo več ne pokaže, posebno če se ji mladenič 
ne dopada ( „če ga ni voljna"). Če se ji pa ženin dopada, pride 
kasneje v sobo, ko so ženice uže precej glasne zaradi dobre 
kapljice, s katero so jima postregli, če so voljni dekle dati. 
Postrežejo jima navadno s kruhom in vinom, pa tudi s cvrtjem. 
Živahno se med seboj pogovarjajo, kaj bode nevesta na novem 
domu delala, in kako ji bode dobro. Njena mati obljubi, da jo 
bode rada dala, čeravno ji bode težko, saj ve, da k dobri hiši 
pride. Trdno pa le ne obljubi, češ. da mora popreje vendar gospo- 
dar j a (moža) in hčerko poprašati. Če bodeta tudi ona dva zado- 
voljna, sporočila bode uže mladeničevim, da pridejo „v prosce". 

Čeravno je ljubezen povsod zelo potrebna, najpotrebnejša 
je vendar v zakonu : Le na njej se osniva sreča in blagostanje 
obitelskega življenja. Kdo bi zakonska v težavah in britkostih 
navduševal, če ne ljubezen? Kdo bi vzgajal in skrbel za 
otroke, če ne bi bilo med njima čvrste vezi, ljubezni? Tudi 
priprostim ljudem je to znano, saj imajo tudi src6, d^, 
marsikdaj še nežnejše kakor drugi ljudje. Deklica ne bi nikdar 
vzela mladeniča, katerega ne bi ljubila, pa tudi njeni stariši 
jo le redko kdaj silijo, če vedo, da ne bode srečna. Ljubezni 
treba med zaročencema, a to pravi tudi belokranjska narodna 
pesen, ki se tako-le glasi : 



„Vsi se fanti poženili, 

Samo ja se niš. 

Ako živ in zdrav dočelvam 

V jeseni se bom. 

Znam za jedno devojčico. 
Dobro jo poznam." 
Ive šel je pred štacuno. 
Da se razhladi. 
Devojčica v rano jutro 
Z vrta pridrči. 

V roki nosi črlen grojzdič, 
Zelen rožmarin. 

„Daj ga meni devojčica, 
Da ga podišim." 
„Ne čo, ne čo^), dragi Ive, 
Zak' me volja ni." 



,,Kupit čem ti svilen robec. 

Zemi mene ti." 

„Ne čo, ne čo, dragi Ive 

Zak' me volja ni." 

„Kupit čem ti zlati prstan. 

Zemi mene ti." 

„Ne čo, ne čo, dragi Ive. 

Zak' me volja ni." 

„Ja 'mam dosti srebra, zlata. 

Zemi mene ti." 

„Ne čo, ne čo, dragi Ive 

Zak' me volja ni." 

Rajše očem siromaka, 

S kim me volja je. 

Kakor tebe srebrnaka 

S kim me volja ni." 



') Čo = čem. Čudno, da se v isti pesni, katero sem zapisal v 
• nibljah (vas podzemeljske župnije) jedenkrat rabi čo, drugikrat čem. 



68 Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

Dobro so se za to stariši z deklico porazgovorili, predno 
so sporočili mladeničevim, da pridejo „v prosce". „V prosce" 
gredo uže bolj proti večeru: mladenič, njegov oče in navadno 
jeden ali dva od mladeničevih sorodnikov; a oče deklice 
povabil je ta večer k sebi nekoliko izmed svojih bližnjih so- 
rodnikov. Ko pridejo prosci v hišo, reče jeden izmed njih, 
navadno mladeničev oče: „Kupci in popotni ljudje smo, a 
prišli smo k vam, ker smo videli, da pri vas še luč gori, 
proseč vas, da nas prenočite." Temu odgovori navadno oče 
deklice: „Pri nas ni gostilna, pa tudi vaših spričeval nismo 
še videli. Kdo ve, od kod ste. Jeden ali dva bi še lahko pre- 
nočila, vas je pa preveč, vi bi mene zatrli. Gotovo ste izbirčni 
in ne bi bili z našo jedjo in pijačo zadovoljni." „Nismo izbirčni, 
ne", odgovori mu mladeničev oče. „Če nam bodete kaj dali, 
bodemo vam zelo hvaležni, če pa nič, nam je pa tudi prav." 
„Če ste pa taki poštenjaki, pa le stopite v mojo hišo" — reče 
jim hišni gospodar in jih pelje v sobo, kjer je uže vse pogr- 
neno in za večerjo pripravljeno. Sedejo okrog mize, a deklica, 
katere so prišli prosit, prinese juho na mizo in pozdravi goste : 
„Bog daj dober večer!" — Po juhi donese deklica govedine 
s hrenom in svinjetine s kislim zeljem ter vošči gostom: 
„Bog vam blagoslovi nocojšnjo jed in pijačo!" ter odide iz 
sobe, a od sedaj le druge žene gostom strežejo. Sedaj se začne 
še-le prava gostija, ko se vrsti jed za jedjo, tako n. pr. : mlinci 
(opresni kruh v peči pečen) s klobasami, pečenka z raznimi 
poviticami. Seveda možje med jedjo svoje želodce tudi marljivo 
s6 sladkim „Drašičanom" zamakajo in si slade večerjo z 
raznimi burkami in šalami. Potem napelje kdo od mladeni- 
čevih govorico na svatbo in pove pravi vzrok njih prihoda. — 
Očeta deklice to jako iznenadi in počasi privoli sicer v ženitev, 
vendar pravi, da mora poprej e hčerko poprašati, da zve, kaj 
ona poreče. Zato pokličejo dekle v sobo, a ta sramežljivo 
povesi glavico in se igra z robom svojega robca. Čeravno je 
stvar uže popreje dobro razmislila, vendar le počasi odgovori, 
da je pripravna z mladeničem v sveti zakon stopiti, a v 
znak privoljenja poda mladeniču roko.i) Njen oče ju potem 
opomni, naj bodeta skrbna in delavna, da ne bodeta sebi in 
svojim starišem v sramoto, in zaroka je končana, a dekletce 
„izprošeno". 

Sedaj še-le začno se pogajati za nevestino doto. Nevestin 
oče, skrben gospodar, navadno pol manj obljubi, kakor misli 
dati, samo da se pogajajo, ker to mora biti po nar. običaji. 
Po vse krivo govore nekateri, da se v Beli Krajini za nevesto, 



») Slično je na Goriškem. Glej : Kocijančič S. v Arkivu za povjest- 
nicu jugoslavensku. Knj. III. 1854. str. 278. 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 69 

kakor za kako živinče pogajajo; kajti je zaroka nže popreje 
končana, a prepirajo se le za to, da jim večer v prijateljskem 
prepiranji hitreje preteče. Mati deklice poteguje se, kakor 
tudi ostali gostje, za nevesto. Kdo izmed mladeničevih popraša 
nevestinega očeta po priliki tako-le : „Kume, koliko pa vendar 
mislite vi svoji hčerkici dati?" — Nevestin oče našteje na to, 
koliko bode dal v gotovini, koliko zemljišča, koliko blaga 
(živine) i. t. d. vendar vsakega pol manj. kakor res misli dati. 
Ali njegova žena se hitro oglasi: „Čuješ, stari, ne bodi vendar 
siten, kdo bode najino dete s tako borno doto vzel, saj vendar 
nismo tako revni, bodemo uže še to in to dali i. t. d." — Pa 
tudi deklica ne molči: „Kaj bodem jaz najmanjšo doto imela? 
Ljubi oče, ne bodite vendar tako trdi. priložite še nekoliko." 
— Ženinovi tudi prigovarjajo nevestinemu očetu, da še neko- 
liko primakne, ker se bode drugače vse pokazilo i. t. d. Kdo 
bi se tolikim prošnjam ustavljal, pa še jeden proti tohkim! 
In res, nevestin oče vedno več obljubuje, nazadnje jim celo 
toliko obljubi, kolikor sami žele. Uže je mislil stari, da je vse 
gotovo, in vendar ga ti nenasitni prosilci naposled še zgra- 
bijo, da kupi ženinu novo haljo (suknjo) in pa škornje. Še 
se izgovarja nevestin oče, da ga bodo povse zatrli, a vendar 
jim nazadnje tudi še to obljubi. 

Sedaj je še-le vse veselo, ko je pogodba končana. To 
zvene kozarci v slavo mladih zaročencev. Pogovore se še, 
kdaj pojdejo „pisem delat"' in pa k gospodu župniku, da ju 
okliče ali ozove. Tudi zapojo katero, ker, kdaj ne poje veseli 
Beli Kranjec? Petje izraža notranje veselje, zadovoljnost in 
poštenje, kajti, kjer malo pojo, tam je ali malo poštenih Ijudij, 
ali pa vlada veliko gorje. Zakaj ne bi pel veseli Beli Kranjec, 
saj je vzrasel pod trto? Naj pa zapišem nekoliko pesnic,' 
katere tu pojo: 



Po vrtu §pancira Kako se ženil boš: 

Jen mlad' fantič, Stare babe si ne zemi 

Na rami nosi Ona zmiraj godrnja, 

Lep. svitel gver. Nek' si zemi mlado dekle. 

Nad njim se suče. Ki je zmiraj vesela. 

Lep pisan ptič: Stare vdove si ne zemi 

.,Lepo te prosim; Ker je zmiraj žalostna, 

Ne streljaj me! Nek' si zemi mlado dekle, 

Oj' srečo bom povedal Ki je zmiraj vesela." 



n. 

Jena stara mamica Devojka se šetala. 

Jeno hčerko hranila. Zlate lase spletala. 

Dala ji ni vichti Junak vodo gazio. 

Solnca niti meseca. Devojko zapazio: 



70 Janko B. : Ženitvanjski ul)ičaji Belih Kranjcev. 



„0j devdjka, clevojka Zakaj nisi za me."" 

Zemi me za dragoga!" ,,0j devojka Anica, 

„„Ne čo vere, ne čo vere, V) Ne norčuj se z junaka, 

Zakaj nisi za me."" Junaki se ženijo, 

„0j devdjka, devojka Kad jih volja je, 

Zemi ti me za sluga!" Devojke se udajajo, 

„„Ne čo vere, ne čo vere. Kad junaki dojdejo." 



III. 

Biser Mare, biser Mare „Čačko mili, čačko mili. 

Po jezeru brala, Ddpelaj mi ladjo!" 

Berujiiči, berujuči Čačko neče, čačko neče 

U jezero pala. Ladjo dovoziti. 
Viče Mare iz jezera: 

Druga kitica je ravno taka, samo da se poje: „Majka 
mila, majka mila," v tretji: „ bratec mili, bratec mili," v četrti: 
„ sestra mila, sestra mila," vendar nihče izmed njih noče „ ladjo 
dovoziti". Potem se pa poje: 

Biser Mare, biser Mare Dopelaj mi ladjo!" 

Po jezeru brala. Mili dragi, mili dragi, 

Berujuči, berujuči Ddpelal je ladjo, 

U jezero pala. Izvodil je, izvodil je 

Viče Mare iz jezera: Maro iz jezera. 
„Mili dragi, mili dragi, 

Te in še druge pesne poj 6 veseli prosci. Vendar čas hitro 
poteka in polnoč je uže davno minila. Težko loči se vesela 
družba. Nevesta podari ženinu v znak, da mu bode ostala 
zvesta, nekoliko lepo rudečih jabolk,^) a ženin podari ji nekaj 
denarja ali pa kako drugo malenkost. Po zadnjem kozarci, 
katerega so pili v čast Šentjanža, razidejo se prosci vsak na 
svoj dom. 

Kakor so se bili dogovorili, podale so se stranke o dolo- 
čenih dnevih k duhovski in deželni gosposki. Pismo navadno 
tako narede, da ženin nevesti ravno toliko zapiše, kolikor ona 
njemu. A nevestin oče mora plačati za ženitvanjsko pismo in 
za oklice (ozove). 

Kako sramežljivo povesi nevestica oči, ko jo prvikrat 
duhovni gospod z leče okličejo! Šepetanje čuje se po cerkvi, 
in vseh oči so uprte vanjo, ki se bode kmalu za vse svoje 
življenje z ljubljenim mladeničem zavezala. 



*) Podkrepljuje se negacija. 

-j Tudi na Visokem v hrv. Zagorji podari nevesta ženinu lepo 
rudeče jabolko in pa kako rutico, ko odhaja od zarok (ustno spo- 
ročilo). — V Bosni je nekako nasprotno. Na mizo postavijo jabolko, v 
katero je zal)oden vižlin (denar vreden od 25—30 kr.), in če deklica to 
jabolko vzame, zaročena je. -- Krauss: ,,Sitte und Brauch" str. 368, 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 71 

Na domu ženinovem in nevestinem delajo se velike pri- 
prave. Šiva se obleka, pripravlja perilo, pitajo se petelini, 
purani, gosi in delajo se razni načrti. Težko se pričakuje 
usodni dan, ki se vedno bolj približuje. 



II. 
Kako vabijo svatove in bala. 

..Stade čare kupiti svatove, 
Skupi svata dvanaest hiljada." 

(,, Ženiti )a Dušanova" hrv. srbska nar. pesen.) 

Človek po naravi hrepeni po društvu. Veselje, katero 
uživa, slajše mu je, če je uživajo z njim tudi njegovi prijatelji 
in sorodniki. Kaj bi bila svatba brez svatov? Čim je več 
svatov, svečenejše in lepše je ženitvanje. Zato začno pa tudi 
ženinovi in nevestini uže kakih osem dnij pred svatbo svoje 
sorodnike in prijatelje na ženitvanje pozivati. Ženin vzame 
svojega očeta, a če tega več nima. pa strijca in vabi svoje 
sorodnike, a nevestin oče in pa kdo izmed njegove rodovine 
vabita nevestine sorodnike. Ko prideta vabilca v hišo, v 
kateri bodeta vabila, rečeta navadno tako-le: „Hva]jen bodi 
Jezus Kristus! Mi smo došli^) vas vabit vse od najmanjšega 
do največega na našo dobro voljo, na zrelo vino, pečen kruh, 
na pečene guske in purane, bomo imeli dosti hrane, bojo 
imele tri jen cent, bomo imeli trohtament. Boste imeli mehko 
pojstlo, trdo klop, malo spanca, dosti tanca, dobre volje hop- 
sasa!" — To je navadno vabilo. Domači jima prineso vina, 
potem pa odideta vabilca zopet v drugo hišo. Od povabljenih 
pride gotovo vsakdo s celo svojo družino na svatbo, ker ve, 
da se mu ne bode slabo godilo. 

Ko so uže vsi svatovi^ povabljeni, tedaj še le začno se 
prave priprave za svatbo. Ženin mora nekoliko očediti kako 
malo sobico, kjer bode izložil nevestino skrinjo, kadar jo bodo 
pripeljali. Nevesta pa zbira obleko in perilo, da ji bode skrinja 
napolnjena, ker bi bilo nasprotno velika sramota ne samo za 
nevesto, nego tudi za njene stariše. Tudi druge stvari se pri- 
pravljajo, kakor meso, vino, prirejujejo se mize in stoli, pri 
sosedih posojuje se razna omiznina, kakor krožniki, kupice, 
žlice, noži i. t. d. 



») Belim Kranjcem le redko ral»i dvojina, nego skoraj vedno 
množina. 



72 Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

Navadno je poroka v sredo zjutraj. i) Uže vtorek zvečer 
zbere se na nevestinem domu precejšno število svatov, ke.r 
pojde ženin k nevesti po skrinjo ali balo. Ti svatje so : 
„starej sina," ženinov naj bližnji sorodnik, kateri opravlja in 
nadzoruje celo ženitvanje, ženinov „t o variš" (Brautfiihrer), 
navadno ženinov največi prijatelj, nekoliko drugih svatov in 
pa dva ali trije godci. Vsi ti odpeljejo se po nevestino skrinjo, 
če je nevesta iz druge vasi, s konji, če je pa kje iz sosedstva, 
pa z voli. Voz, navadno sani, svatje dobro spravijo, ker vaški 
fantje se zelo trudijo, da pobero vijke (Schrauben) od koles, 
da se jim po poti kolesa snamejo, ali pa narežejo trte, s ka- 
terimi so lojtrnice k ročicam privezane. Če so pa s sanmi 
po skrinjo prišli, odneso fantje sani navadno na kako streho. 
Tega fantje ne delajo baš iz neprijateljstva, nego samo za to, 
da ženinu malo ponagajajo. Res so včasi malo jezni na ženina, 
posebno če je iz druge vasi, ker jim dekle odpeljuje. 

Ko so prišli ženin in njegovi svatje z godci v neve- 
stino hišo, postrežejo jim hitro z dobro večerjo, potem se pa 
vesele in plešejo, kdaj celo do dveh, treh zjutraj. Takrat se 
še le vzdignejo in gredo skrinje nalagat. Skrinja ali bala se 
zoveta navadno dva „kofana" (ormara), katera sta natlačena 
s perilom in obleko, potem dve blazini, odeja, nekoliko pod- 
zglavnikov in nekoliko zrnja. Ko skrinjo nalože, prinese ne- 
vestin oče še nekaj vina, katero pri vozu spijo, potem pa 
zacvilijo gosh, zabuči bas, a svatje zapojejo: 

„Mamica, mamica, Lahko noč, lahko noč, 

Piuho vam peljamo. Draga Ijrača moja, 

Nikdar več, nikdar več Z vami Bog, z vami Bog 

Nazaj ga ne damo. Z nami pa Marija." 

Ko nevestica to zashši, milo zajoka. Sedaj vozijo njene 
stvari v tujo hišo, k malo znanim ljudem. Pač se spomni, da 
bodo čez četiri in dvajset ur blizu tako, samo malo drugače 
peli, ko bode ona za vsekdar zapuščala prijazno rojstveno 
hišo in mile stariše, bratce in sestrice. Spomni se dekle, da 
se o tem poslavlja tudi od zlate mladosti, ki se ne povrne 
nikdar, nikdar . . . 

Komaj pridejo svatje se skrinjo nekoliko korakov od 
nevestine hiše, uže morajo ustaviti, ker so jim vaški fantje 
z žrdmi, lestvicami, deskami pot zagradili. To in pa ono, 
kako so poprej e nagajali fantje ženinu, hoteč mu skriti voz, 
ali pa kako drugo nepriliko napraviti, spomina nas na 



1) Tako je tudi v Bosni, kjer traje ženitvanje od srede do pon- 
deljka. — Krauss: ,,Sitte und Brauch der Siidslaven" str. 387. 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 73 

dekliško otmico^) (Madchenraub), ki je bila popreje med 
Slovani običajna. Vendar svatje tudi to oviro odstranijo in 
veselo ukaje in prepevaj e pridejo na ženinov dom, kjer se 
precej spravijo k počitku, da bodo prihodnji dan čilejši in 
veselejši. 



III. 
Poroka in običaji pred gostovanjem. 

„Sani so po cesti dričale 
In njega in njo odpeljale, 
Tje v cerkev pred l)ožji oltar. 
Da združita se na vsegdar." 

J o s. Cimperman 

Napočil je veseli, odločilni dan. V vsaki hiši, v kateri 
je kak svat, pripravlja in redi se uže od ranega jutra. Kar 
je ženskega spola, oblači si najlepšo obleko, seveda tudi moški 
ne zaostajajo. Naj omenim, da od vsake povabljene hiše 
pošljejo novemu paru ogromno pogačo iz finega brašna, po 
jednega kapuna, jedno kračo, po šest bokalov vina, bogatejši 



M Naj spregovorim nekoliko več o tej otmici, katera je bila naj- 
starejši način ženitve. Valvasor je sani videl take primere med Uskoki 
II. VI. str. 293), a Fortis med prebivalci dalmatinskih alp. Tudi med 
kranjskimi Slovenci videl je Valvasor običaje, kateri nas na otmico 
spominajo. Tako so n. pr. ženinu, ko je po nevesto prišel, zabranili vhod 
v hišo nevestino. Gotovo se tudi za to nevesta zove nevesta ^= die 
Unge\visse (Linhart : Versuch. II. pg. 283). Tudi nas spominajo koroški 
nar. plesovi na ta dekliški rop. Tako n. pr. nar. ples iz Ziljske doline, 
„Korošec". Kuhač fJugo.slovjenske nar. popievke III. knj. 3-1-4 sv.) pravi 

o tem plesu: „Ko rušeč ili obični slovenski raj vrlo je veseli ples . 

Hoče, da izrazi otmicu, što nije bio toli surov oljičaj, jer, ako se je 
otmica izvela potiho i lukavo, to je ipak djevojka ponajviše sporazumna 
bila s otimačem." — Pa še do danes se ta običaj pri južnih Slovanih 
ni povse pozabil. V Banatu se še danes kedaj vrši, kadar stariši branijo 
deklici, da vzame onega, kogar ljubi. iPukler: ,,Prilozi kulturnoj i pravnoj 
povjesti Hrvata" str. 32.) V nekih krajih severne Dalmacije, posebno v 
nekdašnjem „Contado di Žara" in v Bukovici se še dandanašnji dogodi 
kak slučaj otmice, če ima mladenič kake ovire pri snul)ljenji. Zanimiv 
dogodek o tem poroča letošnji (1888) „Agramertagblatt" (prve dni no- 
vembra). Lepa deklica Kata Kneževic odbila je prosce Jurja Barabe. 
Ko je bila neki dan pri ovcah na paši, zagledala je četo oboroženih 
mladeničev, a med njimi Jurja Barabo. Precej je vedela, da jo mislijo 
silovito ugrabiti, in je začela Iježati. V strahu pa zgubila je stezo in 
pala v več metrov globoko brezdno, kjer so jo njeni bratje težko ranjeno 
našh. — Tudi v Bosni se še večkrat otmica vrši, kakor poroča IMartič, 
a mladenič se z njo ponosi, čeravno je bolj častno na zakoniti način 
deklico odpeljati (vidi Krauss str. 249). Tudi v Srbiji je še otmica obi- 
čajna. Največkrat se dogodi zaradi tega, ker je deklica siromašna in 
ne more dajati navadnih darov, katere bi morala, ker drugače bi se 
zelo osramotila (v. Krauss str. 350). — Kadar se pri Bolgarih nemoreta 



74 Janko B. : Ženitvanjski oljiCaji Belih Kranjcev. 

in bližnji sorodniki pa še celo več.^) Na ženitvanje povabljena 
je cela rodovina, kar „leze ino gre", vendar ostanejo otroci 
zjutraj doma, odrasli pa odidejo še pred osmo uro ,,na kosilo" 
na nevestin dom. Zajutrkujejo navadno juho in nekaj gove- 
dine in kuretine, seveda tudi vina ne manjka. Pri tem kosilu 
razdeli nevesta svatovom umetno narejene cvetice, katere si 
na prsi in na klobuk pripno, a ženinu prišije ogromen šopek 
na klobuk. Ko ima vsakdo svojo cvetico v roki, začno zaju- 
trkovati, nevesta pa odide v stransko sobo, kjer se začne 
oblačiti. Obleče se navadno v belo obleko, a na glavo dene si 
venček iz belih cvetic se zelenimi peresci, na prsi pa majhen 
šopek. Tudi si naveže po hrbtu in po prsih nekoliko svilenih 
trakov. Pred kakimi desetimi leti nosile so neveste krasen 
„naplet" iz svilenih trakov, po čelu pa „parto". Naplet bil 
je privezan okoli glave, a na glavi imela je skoraj pedenj 
visok venec. Naplet pokril ji je lase in vrat, le nekoliko 
obrazka videlo se je izmed lepo rudečih trakov. Baš škoda, 
da se je ta lepi, povse nš-rodni nakit tako opustil, a uvel se 
tuji venec. 

Ko se je nevesta oblekla in čim bolj nalepotičila, pripelje 
jo njen starejšina, navadno najmodrejši mož njene rodovine, 
v sobo, kjer so zbrani ženin in svatje. Ženin precej vstane 
in stopi izza mize, pa se postavi poleg neveste. Tedaj napije 
nevestin oče, ako pa tega ni, pa nevestin starejšina novemu 
paru po priUki tako le: „Sešli smo se, predragi prijatelji; na 
tej veselici, da zaželimo vso srečo ženinu in pa nevesti. Bog 
oče nebeški jima dodeli, da ta sveti zakrament vredno prej- 
meta, dolžnosti svojega stanu vestno spolnjujeta in si po tem 
življenji nebesa zaslužita!" — Vsakdo pije sedaj novemu paru 
na zdravje in srečo, potem se pa kmalu vzdignejo in napotijo 
v sledečem redu v cerkev k poroki. Prvi gredo godci in igrajo 
kako veselo koračnico, za njimi gre starejšina se svojo ženo. 
ki se zove „starej sinka" ali „p osnažnica", za njimi 
gre nekoliko svatov se svojimi ženami, sredi njih pa ženin s 



združiti mladenič in deklica zaradi velikih ovir, kadar n. pr. ne more 
oče ženinov plačati „ogorlok", pride mladenič se svojimi tovariši in ngral)i 
nevesto pri delu ali pa pri studenci, ali pa pribeži deklica sama k 
mladeniču. V hiši njegovi sede k ognjišču, brska po ognji v znamenje, 
da je prišla pod varstvo domačina, in čaka odloka domačinovega. Go- 
spodar ji ne odreče nikdar, ker si s tem prihrani „ogorlok" in darove 
njenim starišem. Ako jo mladenič šiloma ugralji, zove se = otkrad- 
nota, ako je z njim sporazumna = prestanka, ako svojevoljno po- 
begne = bjegunica. (Fr. Hubad. Letopis Matice Slov. 1880. str. 291.). 
1) V Srbiji pošljejo dan pred ženitvanjem oguljenega janjca, kateri 
ima v gobci lovorikino vejico, velik hleb kruha, nakičen s pozlačenim 
cvetjem, in po dve steklenici vina (v. Vuk Stef. Karadžic. Život i olučaji 
uaroda srpskoga. Beč 1867, str. 106). 



Janko B. : Žepitvanjski oljičaji Belih Kranjcev. 75 

tovaršico, a nevesta ali „mlada'' s tovarišem; od poroke 
gresta pa ženin in mlada skupaj. Gredoč k poroki imajo 
tudi nekoliko praznih ver, na katere se pa le malokdo še 
ozira. Vendar naj jih navedem. Ženin in nevesta morata k 
poroki mnogo denarjev vzeti, posebno pa kake posebne vrste 
denarja, n. pr. kako staro petico, srebrn groš, ali pa polukrajcar, 
češ ker bodeta potem povsod denarja dobila in srečo pri 
denarji imela. — Nevesta mora ženina, gredoč k poroki, skozi 
prste pogledati, da jo bode bolj ljubil. — Kolikor vozlov na- 
pravi nevesta na kakem traku, gredoč k poroki, toliko let 
bode še brez otrok, a kolikor pšeničnih zrn si dene v žep, 
ali pa v čižmo, toliko let bode še živela. — Ko gredo k po- 
roki, daruje se navadno kruh ljudem, posebno pa otrokom, 
kateri svatove gledajo. Vendar tega kruha ne sme deliti nevesta, 
nego kaka druga žena, ker, če bi kdo kruh, katerega mu je 
nevesta dala, vrgel psu ali pa mački, ne bi bilo sreče v za- 
konu in, ženin in nevesta bi se vedno prepirala. 

Ko nevesta z ženinom poklekne pred oltar, mora po- 
klekniti na rob njegove suknje, da je ne bode v zakonu pre- 
tepal. Ko pa po poroki vsakdo nekaj denarja cerkvi daruje, 
mora nevesta ženina denarjev prositi, pa ji bode vedno dajal 
in ni vinarja sebi pridržal. — Ko gredo pa od poroke, ne sme 
nikdo iti izmed neveste in ženina, ker se inače ne bi nikdar 
ljubila. Veselo vriskaje in prepevaje vrneta se ženin in nevesta 
se svatovi na nevestin dom. Ko pridejo do hišnega praga, pre- 
nese ženin nevesto čez prag, da ji ne bode mogel nihče nič 
hudega storiti. Po poroki ni na nevestinem domu nikakega go- 
stovanja, nego se vrnejo svatje pa tudi ženin vsak na svoj dom. 

Stoprv ko se je večer približal, zbrali so se ženinovi 
svatje na ženinovem domu, da pojdejo skupaj po nevesto. 
Med njimi je „starej sinka"' ali „posnažnica", kateri je 
zadača, da nevesto na novi dom privede. Ko pridejo ženinovi 
svatje do nevestine hiše, zbrani so uže tamkaj pred hišo 
nevestini svatje. Uže nekaj streljajev popreje utihnili so ženi- 
novi svatje, a ko pridejo do nevestinih, reče kdo izmed njih, 
navadno starejšina: „ Bog vam daj dober večer! Popotni ljudje 
prosimo vas prav lepo prenočišča!" — Njemu odgovori ne- 
vestin starejšina: ,,Mi bi vas prenočili, ah vas je preveč, pa 
tudi Bog ve, kdo ste vi. Klatežev ni nesmemo, ni nočemo 
sprejemati!" — „Nismo klateži, nego smo pošteni ljudje" i. t. d. 
Po tem uvodu razlože, po kaj da so pravo za pravo došli ter 
med različnimi šalami zahtevajo, da jim privedejo in izroče 
nevesto. A nevestin starejšina dovede jim vse druge ženske 
še preje iz hiše ter jih ponuja, le nevesto jim hoče utajiti. 
Naposled pa vendar gre in pripelje nevestico, katera nese v 
rokah kozarec z vinom, pokrit z rudečini robcem. 



76 Janko B.: Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

Jedva se nevestica na pragu pokaže, uže godci veselo 
zagodejo. Nevestin starejšina vodi nevestico za roko pred 
ženina, da mu poda robec, potem pa trikrat ženina obajdeta. 
Nevesta se potem pred ženinom ustavi, pokusi vino, potem 
pa poda kozarec ženinu, kateri vino hitro izpije, kozarec pa 
z vso močjo ob zid trešči, da se na tisoč koščekov razleti. 
Če bi kozarec cel od zidu odletel, bila bi to velika sramota 
za ženina. 

Dokler se pred hišo ti obredi vrše, prikrade se starej- 
šinka ali posnažnica v kuhinjo, čeravno ji domači vhod v 
hišo branijo, in premeša jedi, da se ne bode nihče svatov 
upijanil, potem pa še mizo trikrat obajde, da ne bode nihče 
svatov na potu ostal, kadar bodo nevesto odvajali. Ko so vsi 
ti obredi končani, odidejo svatje z novim parom v sobo, kjer 
se skoraj začne bogata gostija ali „pir". 



IV. 
Pirovanje ali ženitnina na nevestinem domu. 

,.Z Bogom oča, z Bogom mati, 
Srčno hvalo za vse vam; 
Le nikari se jokati. 
Ker podajam se drugam." 

F ran j o Ser. Cimperman. 

Ko so se vsi svatje v sobi zbrali, posedajo se okrog 
mize. Prvo mesto, ima ženinov starejšina, kateri se danes 
zove „stoloravnitelj", zato ker celo gostijo nadzoruje in 
upravlja. Poleg stoloravnitelja sede starejšinka ali posnaž- 
nica, a k njima ženin in nevesta, pa tovariš in tovarišica, 
a za njima ostali svatje, kakor kdo hoče. Stoloravnitelj ime- 
nuje si pomočnika, ki se zove fiškuš, in pa še druge 
manjše častnike, p odf i skuša in pazi tel j a, da lože gostijo 
nadzoruje. 

Ko je vse v redu, pomirijo se svatje, a nevestin starej- 
šina se prekriža in zmoli glasno dva očenaša in dve „češena 
si Marija", a svatje mu odgovarjajo. Sedaj prineso na mizo 
juho in potem jed za jedjo, proti koncu pridejo mlinci, žinkrofi 
in kokošja pečenka. Ko prineso na mizo kokošjo pečenko, 
godci zagodejo, a svatje zapojo veselo pesnico: 

„Tičica golobček, I še jeno malo, 

Kušekaj me v gobček, Da se bo kaj znalo, 

Ti l)oš mene, ja ])om tebe Kušekaj ga, vinčekaj ga, 

Kušekala v gobček. Primi ga za vrat." 



Janko B. ; Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 77 

Tedaj nalijejo v nekaterih vaseh dva kozarca, ki stojita 
na belem krožniku, z vinom in ja pomikajo od svata do svata. 
Dva po dva izpijeta vince in se poljubita. V drugih vaseh sedejo 
pa moški tako. da ima vsak moški na vsako stran po jedno 
žensko. A ko zapojo to pesnico, poljubi vsak moški najpo- 
prej jedno sosedo, potem pa še drugo. Ko so pesen odpeli, 
začne starejšina rezati kapune. peteline in kokoši, katere so 
predenj prinesli. Takrat zapojo svatje pesnico: 

,,Čiba, čiba jarčica Da ne bo kukurikal več. 

Nesla drobna jajčica. Režte njemu perut preč, 

Oče starejšina Da ne bo letel več. 

Režte petelina! Režte njemu nogo preč, 

Rež'te njemu glavo preč. Da ne bo hodil več i. t. d." 

Kaj bi omenjal, da svatje prav pridno izpraznujejo kozarce 
sladkega „Drašičana''. Začnejo napijati naj poprej e novemu 
paru, potem pa ženinov starejšina napija nevestinim svatom, 
a nevestin starejšina ženinovim. Ko starejšina ženinu in ne- 
vesti napije, zapojo jima svatje pesnico: 

„Ljubi ženin Janez ti. Zraven tebe tu sedi, 

Poglej si nevesto, Ako ti je zvesti. 

Zraven tebe tu sedi. Lep je. lušen je, tvoj je. 

Ak' ti je kaj zvesta. Danes je lušni dan. 

Lepa je. lušna je, tvoja je. Ki je za nas izbran. 

Preljuba nevesta IMare ti, Saj je za nas izbran 

Poglej si ženina. Ta veseli dan." 

Na zdravico zahvali se le s polnim kozarcem; če bi pa 
kdo to pozabil, mora za kazen dva ali tri kozarce izpiti. Pa 
tudi če gre kdo od mize, mora „za štempelj" malo vina izpiti 
in ravno tako tudi, ko nazaj pride. V nekaterih vaseh so pa 
svatje bolj svobodni in pije vsakdo po svoji volji, kar je res 
pametnejše; zakaj večkrat silijo piti tudi kakega slabiča, kojega 
vince premaga in popreje od mize spravi, kakor bi sam hotel. 

Med tem pa še vedno na mizo nosijo pečene purane, 
svinjsko, telečjo pečenko, včasi tudi celega koštruna. Tudi 
seme pridejo sedaj za nekaj časa v sobo. Fantje našemijo se 
na razne načine in plešejo nekoliko časa po sobi. Svatje mo- 
rajo jim kaj dati, da se jih popreje odkrižajo. 

Sedaj še le začne se pravo veselje. Uže vsem vhaja 
vince v lase in jim vliva veselje in dobro voljo v srce. Godci 
godejo, a svatje vrte se po sobi, ali pa tudi zapojo katero, 
kakor n. pr. : 

L 

„Na mizi mi stoji jen pisani glaž. 
Godci nam godejo ravno ta čas. 
Godci nam godejo ravno tako. 
Da bomo peli zdravico to, 
Da kratek čas nam bo." 



78 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 



II. 



Oj ti mala čašica, 
Sem pa tam potuješ, 
Naš'mu drag'mu Tonetu 
Lepo nazdravljuješ. 
Saj ti, Tone, dobro veš, 
Kaj ti je storiti, 



Glažek moraš nagniti 
Vince ven popiti. 
Le popiti, pa zavžiti, 
Dosti let dočakat', 
Le popiti, le zavžiti 
Dosti let dočakat'. 



IIL 



Grličica grče, 
Peter konja drče, 
Peter podaj palico. 
Da ubijem gTlico. 
Meni grla soli da, 
Ja sol škopcu') dam, 
Škopec meni loja da, 
Ja loj Bogu dam. 
Bog meni nalije 
Dve latvice mleka. 
S čim ste ga meli? 
S mačkino čapico. 
Kadi je ta čapica? 
Na polici merici. 
Kadi je ta polica? 
Ogenj jo pogorel. 
Kadi je ta ogenj ? 
Bujica") zalila. 
Kadi je ta bujica? 
Travica zarasla. 
Kadi je ta travica? 



Ovčica popasla. 
Kadi je ta ovčica? 
Vuk jo je odnesel. 
Kadi je ta vuk? 
Skril se je za grmak. 
Kadi je ta grmak? 
Sikir'ca ga posekla. 
Kadi je sikirica? 
Kovač jo razkoval. 
Kadi je ta kovač? 
Črvi so ga sneli. 
Kadi so ti črvi? 
Kokoti jih pozobali. 
Kadi so ti kokoti? 
Svati so jih pojeli. 
Kadi so ti svati? 
Prošli so po mlado.«) 
Kadi je ta mlada? 
Skrila se je v slamico. 
Kakor miš v jamico. 



Približal se je čas, da gre godec vina prodajat. Preobleče 
se v popotnika ali pa v voznika, prinese na belem krožniku 
dva kozarca; v jednem je vino zmešano z vodo, v drugem 
pa čisto vino, in reče tako: „Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober 
večer Bog vam daj! Oče starejšina, čul sem, da imate tute-*) 
pri vas velik pir, pa da vam uže vina zmanjkuje. Prinesel 
sem vam zato izvrstnega vina, le pokusite ga ; kateri se Vam 
bode bolj dopadel, onega vzemite, fina roba je, pa tudi dosti 
zlahka (ceno) vam ga dam!" — „Dobro, da si vino prinesel", 
pravi modro starejšina, pokaži je, če bode dobro in ne pre- 
drago, kupim je!" — Godec mu ponudi vino, zgrabi pa kozarec, 
v katerem je vino z vodo zmešano; starejšina pokusi je, na- 
kremži se in je vrže jezen v prodajalca. Še okrega ga, da se 
je usodil tako kislico poštenim ljudem prodajati. Vendar ga 
godec kmalu potolaži, ko mu poda drugi kozarec, s katerim 
je starejšina povse zadovoljen. — „To pa uže! Koliko je pa 
cenite?" — „Take izvrstne robe" — pravi godec — „vam ne 
morem tako zlahka dati, po trideset goldinarjev bodete mi 



') Škopec = koštrun. ') Bujica = hudournik. '■^) Mlada = nevesta. 
*) Tute = tukaj. 



Janko B. : Ženitvanjski ol)ičaji Belih Kranjcev. 



vedrce plačali, menim, da ne bode preveč!" — „ Trideset gol- 
dinarjev!" — začudi se starejšina — „to je pa vendar malo 
preveč! Po deset vam je še plačam, po več pa ne." — Po- 
gajajo in prepirajo se dolgo časa med seboj, potem pa godcu 
vendar obljubijo, da bodo vedrce po dvajset goldinarjev plačali. 
Sedaj je godec povse zadovoljen in vsak svat mora mu dati 
na krožnik po dvajset novčičev. a ta denar si potem godci 
med seboj razdele.\) 

Jedva je godec iz sobe odšel, pride v sobo kuharica, 
ogrnena s kako staro suknjo in prinese v roki kako ogorelo 
krevljo ali lopš^r in reče: „Oče starejšina! velika nesreča se 
je v kuhinji pripetila. Nastal je velik ogenj in poglejte, vse 
orodje je zgorelo!" — Starejšina in svatje začno se čuditi in 
kuharico tolažiti, da menda vendar ne bode tako velike škode. 
Ali sedaj pride tudi godec v hišo in tudi on jame pripovedovati 
o strahoviti nesreči, katera seje v kuhinji dogodila in nagovarja 
svate, naj hitro zlože, kolikor kdo premore, da se kupi novo 
kuhinjsko orodje. In res njegove besede pomagajo, in vsak 
izmed svatov vrže po kakih dvajset novčičev kuharici v dar, 
za njen trud v kuhinji. 

Kadar so vsi ti obredi končani, prineso na mizo svinjska 
pleča, zadnjo jed. Ko to godec zapazi, začne na peč lezti, 
vendar vselej zopet nazaj pade. Naposled po dolgem trudu, 
ko mu tudi svatje pomagajo, posreči mu se, da na peč pri- 
kobaca. Komaj je gori, zakriči: „posluh!" (mir) in si natakne 
na nos kake naočnike brez stekla, a kdo izmed svatov stoji 
pred njim z metlo in z njo včasi godca izpod nosa obriše, 
češ, da mu s tem sveti. Godec pa večkrat zakriči: „ Posluh! 
Sveti mi!" — in potem začne iz kake raztrgane knjige na 
način evangelija genealogijo svatov, ali pa druge kake čenča- 
rije brati. Med tem pogrnejo mizo z belim robom (prtom), a 
na njo postavijo bel krožnik, v katerega bodo svatje denarje 
metali. Vsi svatje vstanejo, a godci začno k daru z vati, tako le : 

„Lepa moja Mare-), Drugega si vila 

Vesela mi bodi, Od vinske trtice. 

Kot si ondaj Itila, Tega si darVala 

Kad si venček vila. Svoji dragi majki. 

Prvega si vila Tretjega si vila 

Od bele šenice. Od svojega poštenja. 

Tega si darovala Tega si dar'vala 

Svoj 'mu drag'mu čačku. Svojemu dragemu." 

Potem pa poj 6 : 



^) Na Bolgarskem „na hljebu" v ženinovej hiši odreže kum kos 
kruha, pa ga nosi od svata do svata, a ovi zabadajo denar v kruh, 
katerega potem godci med seboj razdele. Arkiv VIII. pg. 255. 

-) Ime neveste. 



80 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 



Ali k darom pristoplajte, 
Pristoplajte, darovajte. 
Našo mlado nevestico ! 
Včeraj je bila še deklica, 
Danes pa je nevestica. 
Očka, mamka, pristoplajte, 
Pristoplajte, darovajte 
Našo mlado nevestico. 
Oče škudo'), mamka ruho. 
Bratci, sestre'-^) pristoplajte, 
Pristoplajte, darovajte 



Našo mlado nevestico. 
Vse iz kota in iz pota. 
Pristoplajte, darovajte, 
Našo mlado nevestico. 
Saj ne boste nikdar več, 
Ledek stan je danes preč. 
Razvezujte črne mošnje, 
Dajte ven srebrne groše. 
Ak' ji Bog da doživeti. 
Saj vam želi spovrneti." 



Sedaj vsak daruje po nekoliko goldinarjev nevesti, ka- 
tere na prt položi ali na krožnik, potem se pa z ženinom 
in nevesto poljubi. Ta dar je nevestin, katera kaj rada plače 
pri tem daru. Preštejejo^ denarje in jih dado nevesti, ona 
pa ženinu, da jih spravi. Še se nekoliko časa veselo zabavajo, 
vendar čas poteka in ura odhoda se vedno bolj približuje. 
Vsi se vzdignejo od mize, a nevesta mora takrat nekoliko 
roba potegniti, da se tudi njena sestra, če jo ima, hitro uda. 
Tedaj pa vzame tovariš velik izvrsten hleb, ki se zove 
„vrtanj", ki je med celim gostovanjem, navezan na veliko 
„6teračo" (Handtuch), visel na klinu nad „ mlado", in si ga 
dene na rame, da ga odnese na ženinov dom. Malo manjši 
vrtanj pa, ki je tudi na steni visel, nese nevesta v jedni roki, 
v drugi pa nese svetilnico, v kateri gori blagoslovljena sveča, 
če tudi je uže beli dan. Nevesta milo plaka, ker se ne more 
nikakor ločiti od svojih dragih. Kako se tudi ne bi plakala! 
Poslavlja se od brezskrbnega, veselega dekliškega stanu, a 
nalaga si na rame težko zakonsko breme. Čakajo jo skrbi, 
katere ji bodo marsikatero noč spanje prikratile. Koliko bode 
trpela z otroki ! In vendar ji je ostalo tolažilo. Pogleda poleg 
sebe, in pri njej stoji lep, krepak mladenič, katerega prisrčno 
ljubi, kateri ji bode od sedaj nadomestoval očeta in mater, 
bratce in sestrice. On bode z njo delil vesele in žalostne 
trenotke, pomagal ji bode nositi bremena, a tudi branil jo 
bode, če bode treba. Pa tudi na otročiče, katere ji bode dobri 
Bog podaril, pomisli. Na jedni strani stoje ji oče, mati, bratci 
in sestrice ob domačem ognjišči, a na drugi stoji ljubljeni 
mladenič in tuji malo znani ljudje, in vendar ljubezen pre- 
maga. Odtrga se plakajoč od mile matere in od svojih dragih 
in gre za mladeničem. 

Le malo očij ostane suhih. Posebno pa vse plače, ko 
godci zagodejo in zapojo pesnico: 



„Mamica, mamica, 
Hčerko vam peljamo, 



Nikdar več, nikdar več 
Nazaj je ne damo." — 



O Škuda = Thaler. -) Potem se poje: „vujci. vujne" ; „tetci, tetce", 
žlahta vsa, vsi sosedi in sosede i, t. d. 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 81 

Ko pridejo nekoliko korakov od hiše, zapojo godci in 
svatje pesnico : 

„Rasti. rasti trava deteljina. 
Žela te bo dekle gizdava. 
Kaj nažela, to pred konjce dela: 
Jejte, jejte mojega bratca konjci, 
Pojdete na daleke pote, 
■ Črez tri gore, gore so visoke, 
Da ne more ptica preleteti. 
Črez tri vode, vode so globoke. 
Da ne more riba preplavati." 

Take pesnice poj 6 med potjo, dokler ne pripeljejo neveste 
na novi dom. 



V. 
Na novem domu. 

„Letom se naglo miiikajo leta. 
ban porodi se iz prejšnjega dne; 
Venec nevesto nocoj še opleta. 
Prazne si jutri počeše lase." 

Stanislav (Levstik). 

Prispeli so svatje z nevestico na novi dom. V veži pri- 
pravljen je stol, na kateri sede nevestica in vzame na kolena 
do tri leta imajoče moško dete. iz ženinove hiše, katero se 
zove „nakolenče" 1). Ta običaj izraža menda željo, da bi 
bilo prvo dete moškega spola, in pa, da bode nevesta od sedaj 
vsem otrokom, kar jih je v hiši, prava mati. Temu otroku 
podari nevesta oni mali „ vrtanj", a na njem mora biti z iglo 
pripet robec, ki je tudi otrokov. Potem prinese koja žena 
stekleuico vina in dva kozarca. A ženino va mati nalije vina 
v kozarca in trkne z nevesto, katera pravi: „ Draga mama! 
Bodite mi od sedaj mati, a jaz vam bodem pokorna hčerka. 
Bog daj, da bi se z očmi gledale, a v srci ljubile!" — S tem 
je nevesta ženinovi materi ,,napila" in sedaj še le postane 



1) Ta lepi običaj imajo vsi južni Slovani. Ko prihajajo v Žumberku 
do ženinove hiše, vsi zjahajo. samo nevesta ostane na konji, da ji 
]Hidade nakolenče. Tovariš vodi konja trikrat okoli „pjevajucega kola", 
a nevesta drži nakolenče pred seboj, potem je trikrat ,,po suncu" obrne 
in je poda tovarišu, a kdo drugi njo v hišo prenese, (vidi: Arkiv VIL 
str. 345). Na Visokem v hrv. Zagorji podari nevesta nakolenčetu jabolko, 
v katero je zabodeno nekaj denarjev. (Ustno por.) V Dubrovniku po- 
dade nevesti nakolenče na voz. ona je obrne in poljubi, pa zopet oljrne 
in poljubi, tako trikrat. iYnk: Običaji str. 316.) Na Bolgarskem podade 
ženinu moško, a nevesti žensko dete. hoteč ju s tem spomniti na pomen 
zakonskega življenja (vidi: Arkiv Ylll. str. 263). 



82 Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

pravi ud ženinove rodovine. Vsaka nekoliko pije, a nevestica 
spusti v svoj kozarec po dva srebrna goldinarja v dar ženi- 
novi materi. Če nima pa ženin več matere, napije nevesta 
kaki drugi ženi, katero v hiši najde. Sedaj prineso nevesti 
hleb kruha in jo vedejo v sobo, a ona postavi hleb na mizo 
in za mizo sede. Tudi svatje posedejo okrog mize, a na mizo 
prineso juhe, katere si nevesta prva vzame, zato da ji bode 
odslej vsaka jed dišala. Drugih jedij ne prineso, tudi pijo 
malo, a črez kake pol ure odidejo spat. Posnažnica razopravi 
nevestico , katera ji zato nekoliko denarja podari. Vendar 
komaj je „mlada" z ženinom legla spat, uže pridejo pred 
vrata godci in zagodejo „j utrni co", a pojo tako le: 

„Petelinček lepo poje, 

Da bo skoraj beli dan. 

Stani se mlada nevestica, 

S'noči si legla deklica, 

Danes boš vstala še lepša nevestica. 

S'noči si snela kranceljček. 

Danes boš vzela jalbico. 

Petelinček lepo poje, 

Da bo skoraj beli dan. 

Stani se mlada nevestica, 

S'noči si legla deklica, 

Danes boš vstala še lepša nevestica. 

S'noči si z'ula štonfeke') deklica, 

Danes boš obula štonfeke nevestica." 

Pa tudi sledečo pesnico pojO: 

„Hvaljen bodi Jezus Kristus. 
Dober večer Bog vam daj ! 
Petelinček lepo poje, 
Ker bo skoraj beli dan. 
Stani, stani nevestica. 
Da bi rada molila 
K maši rada hodila, 
Da bi rada vbogala i. t. d. 

Tako pojo godci, a nevesta podari jim nekaj denarjev, 
da odidejo. Pripovedujejo, da bode oni popreje umrl, kateri 
popreje zaspi. Ob jednajstih ali pa malo pred poludne mla- 
deniča (tudi tako rekajo novemu paru) vstaneta, a posna- 
žinka priveze nevesti jalbico (kapico iz čipek) a ne več venčka, 
katerega je nosila, dokler je bila še deklica. 

K obedu se zopet nekaj svatov zbere, kateri se kratko- 
časijo in plešejo, žene pa hite pripravljati za večerjo, katera 
mora biti ravno tako slovesna in bogata, kakor prvi večer. 
Ko se zmrači, pridejo nevestini svatje, a zovejo se pohodi 



') Tako se našteva vsa obleka n. pr. čižmice, i. t. d. 



Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 83 

ali pa riihari (zato ker prinesejo seboj riiho = perilo, katero 
nevesta in pa še jedna žena od njene rodovine med ženino vo 
rodovino razdelita). Ženinov oče dobi plahto (rjuho ), ženinovi 
bratje tudi vsak po jedno plahto, ženinova mati celo obleko 
in robec, sestre rokave (gornja ženska suknjiča) in robec, 
a drugi svatje in pa godci vsak po jeden robec. Še le ko 
nevesta vse perilo razdeli, sedejo k večerji, katera se brez 
premembe ravno tako vrši, kakor prvi večer. Pojd: „tičica 
golobček," pridejo seme; a ko pride pleče na mizo, zavleče 
se zopet godec na peč, a potem je darovanje ženina, ravno 
tako, kakor poprejšnji večer nevestice. Tudi prodaja godec 
vino, a kuharica pokazuje ožgano krevljo. Ko se začne daniti 
in se ruhari domov odpravljajo, sname starejšina oni „vrtanj", 
katerega je tovariš nad nevesto obesil, s klina in ga tako 
razreze, da dobi nevesta dva dela, a ruhari jednega; vendar 
se popreje prepirajo, kdo bode veči del dobil, nazadnje se pa 
vendar starej sinki ali posnažnici posreči, da spravi veči del 
nevesti v skrinjo. Ta kos delita prihodnjo nedeljo nevesta in 
pa starej sinka po maši med ljudstvo, a ta vrtanj je gotovo 
znamenje obilnosti in rodovitnosti, a drugi kos razdele si 
ruhari med seboj. 

Drugi dan je petek. Nevestini svatje razveseljujejo se na 
nevestinem domu, a ženinovi na ženinovem. Popoludne našemi 
se godec in vzame surovo pleče, ali pa svinjski okrak in si 
ga naveže na vrat, pa se dela in pači, kakor bi ga jedel. 
Ženinovi svatje ga vodijo (pravijo: „petka vodijo") na 
nevestin dom. kjer jih svatje smeje se sprejmrj. Vendar 
„ petek" je zelo razposajen in vsakega nadleguje, naposled se 
pa v kako lužo zavali. Ali tudi te. dosti neumne šale se 
kmalu nasitijo, godec se preobleče, a začne zadnjič godba in 
ples, in ,.pir" je končan. 

Svatje razidejo se veselo vriskajoč in prepevajoč vsak 
na svoj dom. a najbolj veseli so godci, izmed katerih vsak 
polno torbo samih dobrih stvarij vleče na svoj dom. Nevestica 
pa poljubi še jedenkrat svoje drage, potem pa ostane za vselej 
pri svojem dragem , kateremu bode pomagala nositi težko 
breme, s katerim bode delila veselje in žalost, kateremu: 

..Sine mu l)orle junake rodila. 
Deklice — zvezde nad vrhom gore, 
Njemu pokorna, le njega ljubila, 
Dokler jej bode gibalo srce." 



84 Janko B. : Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. 

Evo ženitvanjskih običajev Belih Kranjcev ! Mogoče bodeš 
prigovori!, da se narod predolgo pri teh slovesnostih razve- 
seljuje in preveč zapravi. Res, tudi jaz vsega ne odobravam, 
in vendar kdo ne bi oprostil ubogemu kmetiču, če se kdaj (le 
redke so prilike) malo razveseli in če malo zaraja? Tudi on 
potrebuje počitka in poštenega razveseljevanja. 

Kdor bi pa utegnil podvomiti o resničnosti mojega opisa, 
prosim ga, da se o priliki v prijazno Belo Krajino potrudi, a 
gostoljubni Beli Kranjec ga bode gotovo vesel in posadil ga 
bode tje v kot k očetu starejšini na najodličnejše mesto. 
OsvedoČil se bode sam, da je moj opis istinit, a ko mu bode 
sladki „Drašičan" srce in glavo malo ogrel, oprostil bode Be- 
lemu Kranjcu kaj rad tudi kako malo napako. 




Križi v Gribljah.*) 

Narodni običaj, zapisal Janko B. 

Veselo in brezskrbno pastirsko življenje ohranilo je še 
marsikojo narodno pripovedko, pesen in igro. Zbero se pastirji 
okrog ognja in si pripovedujejo mične pripovedke, da jim čas 
med tem pripovedovanjem hitreje poteka 

Med pastirji v Beli Krajini ohranil se je še lep narodni 
običaj, katerega bodem tu opisal. Jedva so minili slovesni 
velikonočni prazniki, uže se pastirje vesele „križev" (vne- 
Ijohod Gospodov). Štejejo tedne in dneve do tega veselega 
praznika, a zadnji teden pred križi nabirajo si drva in druge 
potrebne stvari, katere bodo na križe ali križevo potrebovali. 
Na dan pred križi sesekajo drva in jih zlože v velik ,,slog" 
(slagati). — Marsikateri pastir vso noč pred križi ne zatisne 
očesa, ker čaka, kdaj bode ,,pri fari" ..Zdravo Marijo" za- 
zvonilo, ker imajo le v redkih hišah uro, da bi znali, 
koliko je ura. Uže zvečer si vsak pastirček vse pripravi . 
kar bode vzel prihodnje jutro na pašo. Od gospodinje dobi 
toliko jajec, kolikor misli, da mu bode zadostovalo, potem 
slanine in masti, da si bode „ cvrtje" spekel, hlebec kruha, 
(če je le mogoče iz boljše moke), krožnik, ponvo, vilice, pipec 
pa ima itak vsak pastir sam. Vse to zloži si v torbico in si 
jo dene poleg sebe. Ko zasliši zvon. vstane, odveze blago 
(samo vole in teleta) torbico čez rame, pa hajd na pašo. 
Kateri je popreje na pašniku, oni zakuri velik ogenj. 

Uže pred križi so pastirje pridno poslušali, kdaj bodo 
prvikrat kukavico zaslišali. Ko so jo zaslišali, prikradel se je 
j eden izmed njih tiho do breze, na kateri je kukavica kukala, 
šel trikrat okoli breze, potem pa na oni brezi nekoliko kože 
olupil. To kožo prineso pastirje na križe na pašo. Vzemo 
tri klopotce, brezovo kožo, a vsak doda še nekaj drobtinic od 
svojega kruha in nesd vse skupaj pred solnčnim vzhodom na 



V Vas v podzemeljski župniji, ne daleč od Kolpe. 



86 Janko B. : Križi v Gribljah. 

„izgon"^) sosednjih pastirjev in to na sredi pota zakopljejo. 
To napravijo, če so jezni na sosednje pastirje, da se jim bode 
blago celo leto str kal o (viškalo. bezljalo). 

Ko pastirje to ceremonijo obavijo, vernejo se zopet k 
ognju, kateri se je med tem lepo razgorel. Kakov zaspanec, 
kateri ni cul zvona, prižene še le sedaj svoje blago na pašo. 
Ali jo skupi revež! Tovariši se mu posmehujejo in mu kriče: 

„Ldnc'Ogloja, posterglaj. 
Žlice peri, pepel meri, 
Nisi baba, ni junak 
Nek' si svinjski pominjak !" 

Tako kriče in mu z gorečimi poleni nasproti teko, češ 
da mu bodo posvetili, da si revček palca na nogi ne razbije. 

Vendar dosti je šale. Vsak pastirček prisede k ognju in 
si začne na lepi žarjavici pripravljati zajutrek. To delajo pa 
tako le: Vsako jajce na obeh straneh malo prevrtajo in je na 
krožnik izpihajo, tako da lupinja cela ostane. Izpihana jajca 
dobro raztep6 in ja v ponvo na razbeljeno mast vlijo. Dokler 
so ti mladi kuharji v največem poslu, vzide rumeno solnčece, 
a njih mlajši bratje ali pa sestrice priženo krave na pašo, 
ker krava na križe ne sme na pašo pred solnčnim vzhodom, 
ker bi jo čarovnice celo leto molzle. 

Cvrtje je pečeno. Vsak pastir poje svoje veseleč se 
svojemu lastnemu imetku. Po zajutreku gredo veči pastirje 
k maši, a mlajši pasejo blago dalje. To je dopoludne. 

Mnogo svečanejša je popoludanja gostija. Popoludne mora 
imeti vsak pastir svinjski „6 k rak" (krača), kruha in vsaj 
jedno „mazano" (stari bokal) vina. Uže ko ženo na pašo, 
prepevajo in žvižgajo pastirje, pa kaj tudi ne bi, vsaj jim poln 
barilec ob strani binglja. Ko priženejo (prirenejo) na pašo, 
posedejo v kolo in se začno gostiti; tudi sedaj ne jedo trije 
ali pa četirje skupaj, nego vsak se gosti se svojim. Uže zjutraj 
zasadili so v zemljo poleg ognjišča tanko visoko brezo in jo 
vso oklestili, pustili šole „špuncle" aH „brke" (male vejice), 
a na te špuncle nasade sedaj vse lupinje, iz katerih so zjutraj 
jajca izpihali. Na vrh te breze obesijo svoje torbice in tako 
nakičena (okrašena) breza stoji poleg ognjišča po več dnij, 
da vsakdo vidi, koliko jajec so pastirje pojedli. Sedaj se začne 
še le pravo življenje, ker vince ražgreje pastirjem mlade glavice, 
pa prepevajo in vriskajo, da odmeva daleč okrog. Navadno 
poj 6 te pesnice: 



1) Izgon (izgnati) pot, po kateri ženo pastirje živino na pašo, 



Janko B. : Križi v Gribljah. 



87 



„Lepi Ive venčeni 
Zak' te majka ne ženi? 
Zat' me majka ne ženi. 
Kad me dekle ne če. 
Ak' te ne če nijedna, 
Če te verna Mare. 
Mare teče po potoku, 
Ive za njo na kokotu. 



Kupil ji je pisan trakec 
In erdečo jabolčico, 
Navezal ji na ročico, 
Pelal jo je u sejmdve, 
Kupil ji je pdstolove/) 
U čem bode tancovala. 
Kad se bode fldavala." 



II. 



Lep je vrtec ograjen. 

Poln je rožic nasajen. 

Po njem šeče groiica, 

Nji se vklanja rožica. 

Kaj se vklanjaš rožica? 

Ja te nimam komu l)rat'. 

Ja te nimam komu brat'. 

Ni komu trgat, komu dat'. 

So čačka. majka prestari. 

Sestrica, bratec premladi. 

A moj je dragi daleko, 

Tam preko devet črnih gor 

Tamo i zelen l)or, 

I u boru beli dvor. Oj rožica! 

I u dvoru zlati stol, 

Na njem sedi dragi moj. Oj rožica! 

V žepu ima robec moj. 

Da se pozna dragi moj. Oj rožica! 

Na prstu ima prstan moj, 

Da se pozna, da je moj. Oj rožica! 



Oj rožica! 
Oj rožica! 
Oj rožica! 

Oj rožica! 
Oj rožica! 
Oj rožica! 



m. 



Lepe moje senokoše, 
Kud mi rastu bele rože. 
Lepe rože vijolice. 
Brale so jih devojčice, 
Vsaka svoj 'mu dragemu. 
Ja pa tužna nimam komu. 



Trgala bom cvet rožice. 
Nesla jih bom v Koprivnice, 
Tamo jeso bele hiše, 
Gde moj dragi s perom piše, 
S perom piše in spisuje. 
Na me drago se zmišluje.-') 



Te in še druge pesnice poj 6 in se vesele do večera. Ko 
se pa zmrači, ženejo veseli pastirje svoje cede vriskaj e in 
popevaje domov. 



M Čižmice. 

-') To je hrvaška, kajkavska pesnica, katera se je malo popravljena 
in spremenjena naselila v Gribljah. 




Herbart Turjaški. 

(1528—1575.) 
Spisal Ivan Steklasa. 



Turjaški so bili med 9. in 11. vekom naseljeni iz Švabske 
na Kranjsko iz državnih razlogov. Njih prvotno posestvo 
je bilo na Svabskem pri Mandelheimu ter se zvalo Ursperg 
(Auersperg). Slovenski pravimo Turjak. Prvi nam poznati 
Turjaški na Kranjskem je bil Adolf I. okoli 1. 1060. Njegova 
potomca sta šla uže v križarsko vojsko , in sicer Ivan z 
Leopoldom VII. avstrijskim, a Engelbert I. s Friderikom I. 
Barbaroso ; oba sta tako postala posebno znamenita. Sčasom 
so pridobili Turjaški po ženitbah veliko bogastvo, ki so je pa 
kot dobrotniki cerkva, samostanov in ubogih dobro obračali. 
Posebno so obdarili samostan zatiški.^) 

V 15. veku naraste njihova moč še posebno, slavno so 
se skazali pri vsakem podvzetji, kar nam dokazuje domača, 
pa tudi avstrijska in hrvaška zgodovina. Turjaški pa onda 
niso bili tako ponemčeni kakor dandanašnji, a pojedini izmed 
njih, ki so služili v Krajini ter imeli tudi tukaj svoja posestva, 
govorili so in pisali kot rojeni Hrvati. ^) V domovini svoji 
zavzemajo vsa visoka dostojanstva do časti deželnih glavarjev, 
pa tudi posestva njihova so se znatno povečala, da so mogli 
celo vladarjem pomagati iz denarnih zadreg. V tem veku se 
začno turški napadi na slovenske zemlje, ki so vsled tega 
pretrpele mnogo nadlog, vse od 1. 1408. pa skoz celi 15. in 
16. vek. Tudi v teh bojih so Turjaški prvi pri obrambi domo- 
vine svoje ter se drže točno svojega gesla „ vselej verni". Z 
meščani ljubljanskimi pa se med tem bore zaradi pravic drva- 



1) Peter von Radics. Herbart VIII. Freiherr zu Auersperg. Wien 
1862. Str. 27—35. 

") Racloslav Lopašic, Poviest grada Karldvca. Zagreb 1879. Str. 178, 



Ivan Steklasa; Heii«art Turjaški. 89 



renja in paše po njih posestvu, dokler jih nadvojvoda Ernest 
ne pomiri z Ljubljančani s pogodbo, da je bilo meščanom do- 
zvoljeno rabiti drva iz šume turjaške za kurjavo in tesarski 
les, Turjaškim pa zagotovljena lastnina (1. 1421.).^) 

Pa tudi zaradi trgovine so se z Ljubljančani prepirali, 
dokler jih ni cesar Friderik IIL posvaril, da puste meščane 
mirno trgovati.-) Od tega časa so bili Turjaški dobri in verni 
privrženci deželnih vladarjev ter jih podpirali v vseh njihovih 
borbah proti Ogrom, Turkom, celjskim grofom in domačim 
nemirnežem. Ko so cesarja Friderika IIL obseli na Dunaji 
vojaki brata mu Albrehta, ki se je dolgo z njim boril, pod- 
pirali so Turjaški spet cesarja, ter sami odločili borbo njemu v 
korist (1. 1462.). Cesar Friderik III. je zaradi tega podelil 
Kranjski mnogo svoboščin in pravic ter vrhu tega dovolil, da 
se dene v grb zlato in cesarska krona namesto vojvodskega 
klobuka. Turjaški pa so dobili kot nagrado nasledno maršal- 
stvo. Samo Pankracij 11. Turjaški je bil proti cesarju, bržkone 
zaveden po Ahaciji Mirnškem, pa se je kasneje pomiril ter 
postal stotnik v Metliki in se je boril s Turki, ki so prihru- 
meli 1. 1469. ali 1470. v ogromnem številu 10.000 mož nad 
Metliko. ■') To službo je opravljal 22 let, pa jo je kasneje od- 
stopil Lambergarjem. 

Za Turjaške je bil XV. vek zlati vek moči in bogastva. 
L. 1467. so se razdelili na dve betvi: na pravo dedino s Tur- 
jakom in na Šumberškp na Dolenjskem na Temenici. Od po- 
sestev ostal je samo Žužemberk vseh vkup. Le-ti poslednji 
so postali sorodniki mogočnih Frankopanov, ko se je 1. 1469. 
Pankracij oženil z Ano, hčerjo grofa Tiema Frankopana. 

Prvotna dedina Turjaških na Kranjskem je bil današnji 
grad Turjak, ki leži tri ure od Ljubljane čez Ig zraven potoka 
Žehmlje. Grad stoji precej visoko, na okoli ga obdajajo gore 
nekako srednje visokosti ter zapirajo razgled na vse strani, 
samo ne proti Ljubljani. Grad je sezidan v trikotu 1. 1520. 
V dvorani se vidijo podobe Turjaških po redu. v orožnici pa 
različno orožje in koži z glave našega, junaka in njegovega 
prijatelja Friderika Višnjanskega, ki je ž njim pal v bitki pri 
Budačkem. Na starem grbu se vidi pozlačen tur, za njim 
trdnjava, a pod nogami cvetlice. 

Med Turjaškimi od dedinske betve se je posebno odli- 
koval Viljem Bogati, ki je deželni glavar izposloval Ljuljljani 
(1483), da si sama voli župana. Bil je velik prijatelj duhov- 
ščini ter je v Ljubljani uvel red sv. Frančiška (1491). Ker so 



M Ivan Vrhovec. Ljubljanski meščanje v minulih .stoletjih. Ljub- 
ljana 1886. Str. 29 i 30. 

-■) Valvasor XV. str. 369. 
3) Ibid. str. 154—159. 



90 Ivan Steklasa: Herl)art Turjaški. 



pa v tem času Turki najhuje pritiskali na Kranjsko ter jo 
večkrat pojjlenili, opomnil ga je cesar Friderik III., da zatiški 
samostan utrdi in oboroži, kar je on tem rajše storil, ker so 
imeli Turjaški v tem samostanu svojo rakev. Na cesarskem 
dvoru so bili Turjaški uže takrat čislani, kar se vidi tudi iz 
tega, da sta bila pri pogrebu cesarja Friderika III. navzočna 
dva Turjaška, namreč Viljem in Volkart VIII. Prvi je nosil 
zastavo Vojvodine Kranjske, drugi pa kacigo cesarjevo. Viljem 
je umrl 1. 1506., a njegov naslednik Volkart VIII. je bil 1. 1511. 
glava Turjaških, potem pa Trojan I, oče našega Herbarta. Med 
sinovi Viljemovimi je poznat tudi Jakob, ki se je posvetil 
duhovnemu stanu ter bil 1. 1496. župnik v Šent Rupertu na 
Dolenjskem in kasneje prost v Novem mestu. Bil je tudi v 
Rimu, za kamor je bil dobil priporočilna pisma od cesarja 
Friderika III. 

Od Šumberške betve, utemeljene po Volkartu VI. 1. 1467., 
poselmo je poznat Ivan IX., bratranec Viljema Bogatega. Kot 
deželni glavar Kranjski je bil posebno privržen cesarju Maksi- 
milijanu I. (1493—1519), katerega je celo z denarji podpiral 
v vojski proti Benečanom, najhujšim sovražnikom Avstrije 
na jadranskem morji. Cesar mu je za te zasluge zapisal in 
podelil mnogo posestev, da je vsled tega postal silno premožen. 
V kmečkem uporu 1. 1515. Turjaški niso bili napadeni, nego 
je Ivan branil Ljubljano, a Josip Lamberg je potolkel uporne 
kmete. Ivan se je pa tudi drugače v vsakem pogledu zavzimal 
za Ljubljano, samo da mesto povzdigne. Podpiral je meščane 
v borbi za svobodno trgovino proti Židom, katerih se je mesto 
konečno 1. 1515. popolnoma rešilo, ko jim je bilo zabranjeno 
stanovati v Ljubljani. ^) Leto poprej dobila je Ljubljana tudi 
svoje sodnijsko pravo. 2) L. 1517. je uvel na Kranjskem red 
sv. Krištofa, da se po njem sploh ublažijo čuti plemstva v 
teh bojaželnih časih. ■') Ko so 1. 1529. Turld oblegali Dunaj, 
podal se je tudi Ivan s kranjskimi vitezi cesarju na pomoč, 
ali pri tem obleganji našel je svojo smrt. Sinovi njegovi so 
po ženitbah posebno obogateli ter so spadali med prve bo- 
gataše svojega časa. Tako sta posodila Volk in Engelbert 
Juriju Kacijanarju 10.000 gld., kar je bila takrat vehka vsota. 
Med drugimi nasledniki je tudi še na glasu Ivan Turjaški, ki 
je služil v vojski na hrvaški meji od 1. 1570 — 1580. ter po 
smrti Herbartovi (1575) postal zapovednik v vojaški krajini 
(1575 — 1580). Tukaj je dobil znameniti samostan Kamenski, 
blizu današnjega Karlovca, ker ga Paulini sami niso mogli 



1) August Dimitz. Geschichte Krains. Lailjach 1874. II. Str. 52. 
'') Ibicl. str. 48. 
«) Ibid. str. 59. 



Ivan Steklasa; Herl^art Turjaški. 91 

braniti proti Turkom. ^) Za njegovega polubrata Andreja, 
kranjskega Ahila, poleg Herbarta najznamenitejšega Turjaškega, 
poznatega po bitki pri Sisku, dosegla je Šumberška betva 
vrhunec svoje slave in moči ; potem pa zopet pada. dokler 
se ne zedini z glavno betvo. 

Med vsemi Turjaškimi je poleg Andreja gotovo največi 
junak Herbart VIII. Njegov oče je bil Trojan L, sin Pankracijev 
iz glavne betve Turjaških, ter Ane, iz baronske rodovine Ekov. 
Trojan L se je rodil 1. 1495. Bil je posebno nadarjen mladenič 
ter je v vseh naukih lepo napredoval. Ko je 1. 1511. hud 
potres razdejal grad turjaški, stanoval je Trojan na Dunaj i, 
pa je dohajal tudi v Ljubljano. V tem času se je poskusil 
tudi s Turki ter se je prav hrabro ponašal, kar nam dokazuje 
pismo papeža Aleksandra VI. L. 1519. se je podal Trojan na 
Španjsko s poslanstvom, katero je vodil Žiga Herberstein, da 
se poklonijo Karolu V. posle smrti Maksimilijana I. ter ga 
zaprosijo, da jim potrdi vse deželne svoboščine in povlastice. 
Za velike zasluge, ki jih je zadobil Trojan pri obsedanji Du- 
naja, podelil mu je cesar baronstvo. Na Dunaji se je poprijel 
tudi nove vere Lutrove, kakor mnogi drugi velikaši, ter je dal 
celo svoje otroke v njej odgojevati. Ker je podpiral kasneje 
tudi svojega podanika Truberja v razširjevanji nove vere, 
moral se je temu upreti Kacijanar kot deželni glavar dobivši 
zato nalog iz Dunaja. Trojan pa je postal kljubu temu na- 
mestnik na Dolenjem Avstrijskem (1. 1535.), kjer je tudi umrl 
na Dunaji 1. 1541. 

Trojan je zapustil sedmero otrok, a med njimi je bil 
najstarejši Herbart, ki se je narodil 1 1528. Kot deček je hodil 
v šolo na Dunaji ter se je po svoji bistrosti in marljivosti 
pred vsemi odlikoval in uže takrat najlepše nade obetal. Ker 
se je pa takrat prava viteška krepost gojila le na kneževskih 
dvorih, poslali so ga stariši zato v Cleve na Renu, pa morda 
tudi zaradi protestantske vere, ki se je takrat kaj visoko 
cenila na tem dvoru. Herbart je prišel na ta dvor v 13. letu 
ter ostal tamkaj do konca otročjih let — do 18. leta. Bil je 
v veliki milosti pri knezu in drugih, ki so ga poznali, kar 
se vidi po sijajnem slovesi, o njegovem odhodu. Kar se je 
na tem dvoru naučil tega se je držal čvrsto tudi kasneje. 
Čast in marljivost je visoko cenil ter se proslavil ne po 
prirojenem plemstvu, nego z lastnimi krepostmi. Nemarno 
življenje, igre in zabave je preziral, smelost in podvzetnost 
pa čislal. 

Herbart je stopil še le 18 let imajoč v vrsto kranjskih 
mejnih brambovcev, ki so takrat stali v slovenski marki pod. 



'j Lopašic str. 178. 



02 Ivan Steklasa: Heii)art Turjaški. 

zapovedništvom glasovitega junaka Ivana Lenkovica, četrtega 
glavnega zapovednika in tretjega generala v hrvaški krajini. 
LenkoVic je bil srečen vojnik in velik junak, a vrhu tega pa 
še posebno gostoljuben, i) Pod vodstvom tega v popolnem 
smislu viteškega moža je izvedel naš Herbart prve dokaze svoje 
spretnosti v vojaštvu ter je bil od sedaj njegov veren drug in 
pomočnik v vseh nevarnih podvzetjih in bitkah na turški meji. 
Bil je to začetek njegove poznejše sreče in slave, pa se je 
tudi zares trudil , da . naslednje prednike v vseh viteških 
krepostih. ^) 

S početka mu je izročil Lenko vic zapovedništvo čez 50 
mož ; ko so pa kasneje vojaki videli njegovo spretnost in 
sposobnost, služili so prav radi pod njim ter se hrabro borili 
proti Turkom. Lenkovič mu je zaradi tega predal 100 konjikov, 
s katerimi je imel sovražnika napadati na lastni njegovi zemlji. 

Herbart je dolgo razmišljal, kako bi se nad Turki ma- 
ščeval za njih ropanje in požiganje po slovenskih zemljah, 
konečno pa je sklenil, poiskati jih na njihovem domu. In ko 
mu je to osnovo odobril glavni zapovednik Lenkovič, razgo- 
varjal in razpravljal je o tem s svojimi ljudmi, zbral povečo 
četo pešcev in konjikov ter čisto na tihem napadel vlaško 
vas Srb. Prebivalci niso vedeli nič o tem, pa jih je mogel 
zatorej mnogo pobiti ter jim živino odpeljati. Vrhu tega je 
zapovedal Herbart svojim vojakom, da sovražniku vse pokon- 
čajo, vasi zapalijo, plote raztrgajo in polje opustoše, kakor je 
sovražnik delal po krščanskih vaseh. Vse se mu je posrečilo ; 
Turkom je silno škodo naredil. Njegovi vojaki so ga od tega 
časa spoštovali, sovražniki pa se ga silno bali. Od napada na 
vas Srb ni več miroval naš junak, marveč je bilo vse življenje 
njegovo sama borba proti zakletemu sovražniku krščanstva. 
Sedaj navalil je čez mejo na tem kraji, kjer so se ga najmanj 
nadejali, potem pa jih je pustil nekaj let pri miru, da jim je 
mogel spet ob ugodni priložnosti popravljene va^si in obdelana 
polja pokončati. In to je sledilo leto za letom. Njegov najvažnejši 
čin iz te dobe je bilo osvojenje dobro utrjenega razbojniškega 
gnezda Udbine, kjer je Turke pobil in pregnal, kulo pa zapalil. 
Plen je bil velik, in njegovi ljudje so smeli konje in živino od- 
gnati ter so jo potem doma razdelili med same vojake. Kmalu 
za tem je spet navalil na Udbino , katero so bili Turki po 
odhodu Herbartovem popravili, pa jo je ravno tako pokončal ter 
živino odgnal, kakor prvikrat. Tako se je boril neprenehoma 
dve leti proti Turkom, pa se ni bal nikdar svoje življenje 
žrtvovati na korist domovine svoje. Zvedeli so pa tudi na 



») Lopašic. Str. 181—182. 
■') Dimitz. [1. str. 190. 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. f)3 

cesarskem dvoru o njegovi hrabrosti, zato je bil imenovan za 
stotoika senjskega (1. 1548.). Tako je prišlo to mesto, ki 
jeT)ilo v tem casii vedno od Turkov napadano, pod njegovo 
zapovedništvo. kar je bilo prebivalcem milo in drago, kajti 
znali so dobro, da jih bo Herbart branil po svoji navadi. 

Senj je pripadal za turških bojev med tako zvane 
morske meje (Meergrenzen), t. j. medmejne trdnjavice, ki so 
stale ob morji ali blizu morja. Na ta način je spadal med 
splošne mejne trdnjave, katere je po trditvi Valvasorjevi ter 
po računih še do sedaj ohranjenih vzdrževala in obskrbovala 
Kranjska dežela. Kranjska je pošiljala plačo in hrano ve- 
čidel iz teh krajev nabrani vojski v oddaljene trdnjavice. 
Denarničarji in oskrbniki so imeli pri vsem tem mnogo težav 
in skrbij, kajti bili so v vedni nevarnosti, da jih razbojniki 
napadejo in pošiljatve odvzamejo. Denarničar, ki je Čete oskr- 
boval s suknom za obleko in z denarji, ni imel nikjer stalnega 
prebivališča; mogel si ga je le za kratek čas izbrati. Za 
oskrbnika hrane pa je bila Reka določena, ker se je semkaj 
vozilo žito od vseh stranij in od tod po vodi dalje. Tako je 
tudi Senj dobival hrano. Trdnjave teh pomejnih mest so bile, 
kakor jih je Valvasor naslikal, precej znatne. Sedem stolpov 
je bilo postavljenih proti kopnemu in jak zid, ker se je mesto 
bolj širilo na suhem, kakor proti morju , Na desno znotraj je 
bil grad, zunaj pa je bil čvrst stolp in nad njim drugi, tako 
zvana stražarnica „Fortalitium''. Tudi Senj je bil tako utrjen. 
V mestu je bil škof in 14 cerkev. Valvasor hvali Senjane, da 
se čvrsto drže svojih starih navad in da so nenavadno hrabri 
in smeli. ^) Nad tem mestom tedaj je prevzel Herbart zapo- 
vedništvo ter svoje dolžnosti naj točneje spolnjeval in napade 
turške hrabro odbijal. Skrbel je za red in napredek v vsakem 
pogledu, in prebivalci so ga spoštovali kot svojega varuha ter 
mu bili hvaležni za obrambo življenja in imetka. Dokler je 
bil Herbart tukaj stotnik, imamo dve veči podvzetji proti 
Turkom omeniti. Prvo spada na 1. 1552. Takrat je bila 
nevarnost velika. Na državnem zboru v Pasavi so zaradi 
Turkov hitro mir sklenili, samo da se morejo poprej v bran 
postaviti splošnemu sovražniku krščanstva. Nabor je bil raz- 
pisan od cesarja Karola V. za celo Kranjsko meseca septembra. 
Hitro so se čete zbirale in tudi imenovani častniki, na čelu 
jim Herbart. Vendar pa je vsa ta nevarnost srečno minila. 
Leta 1557. pa je prišlo do hude borbe, ko so Turki obsedli 
Senj. Herbart je pri tej priložnosti kot stotnik senjski in za- 
povednik trdnjave navalil iz mesta na Turke s 400 vojaki 
ter z njimi pregnal 4200 sovražnikov. Vsled te zmage je bil 



>) Valvasor, XII., str. 81— 9<J. 



94 Ivan Šteklasa: Herbart Turjaški. 



povzdignen na čast .,lajtnanta na hrvaški granici", t. j. za 
namestnika glavnega zapovednika. S tem imenovanjem, se 
začne najsijajnejša doba v življenji našega viteza/ 

Uže 1. 1549. se je oženil kot stotnik senjski_z Marijo 
Kristino baronovko Spanersko in Valersko, tirolskega natočaja 
in barona Ulrika Spanerskega hčerjo, ki mu je prinesla pre- 
cejšno doto in mu še povečala njegovo bogastvo. 

Izvrstna svojstva, posebno pa njegova nesebičnost in od- 
važnost, povzdignila so ga do časti lajtnanta na meji. Pa to 
je tudi v popolni meri zaslužil. Njegov životopisec Kisi pri- 
poveduje, kako je Herbart spremljal njegovega očeta Ivana, 
ko je le-ta kot blagajnik nosil pomoč krščanskim četam v 
EJihač. Zvedelo se je bilo namreč, da so Turki Sluin napadli, 
grad in vasi v okolici požgali, polja pokončali ter mnogo krist- 
janov polovili in pobili. Precej se je vzdignil naš Herbart, čim 
je mesto Senj preskrbel z dobro posadko, s svojo četo proti 
Sluinu ter zadel na sovražnika pri Drežniku na Kovani 
(2^ 2 ure od Sluina), odvzel mu plen, oslobodil ujetnike ter 
ulovil sam do 200 Turkov, od vseh svojih pa je izgubil samo 
dva moža. V tej borbi so sodelovali tudi Nikolaj in Franjo, 
grofa Frankopana, prvi posestnik Trsata (3 ure od Sluina). 
drugi pa grada Sluinskega, potem grof Ursini Blagajski, Mak- 
similijan Lamberg in Jvan Kisi. Ko je hotel dalje spremljevati 
Kisla, sprijel se je zopet s Turki, ki so prežah na blago in 
denar, ter jih zapodil v beg. Komaj pa se je pri Korenici uta- 
boril, da se malo odpočije s svojimi vojaki, raznesel se je glas 
po taboru, da so Turki napadli grad Perguo ter nakanili potem 
moriti in požigati po celi okolici ; ali. naš junak oboroži hitro 
svoje ljudi, jih nagovori in ohrabri ter z njimi napade sovraž- 
nika Trideset konjikov pošlje naprej za predstražo, sam se pa 
z ostalo četo počasi in oprezno za njimi pomiče. Kar zadene 
predstraža na 800 turških konjikov, in slabo bi bilo zanjo, 
da ji ni Herbart prišel hitro na pomoč ter razbil Turke, ka- 
terih je 150 ujel s stotnikom Poturnelijem vred. Na ta način 
si je odprl pot v Bihač. Ker je pa doloro vedel, da Turki še 
vedno preže na Kisla in njegovo spremstvo, spremljal je bla- 
gajnika v društvu s stotnikom Ivanom Lenkovicem, ki je še i 
bržkone Bihač pregledavat. Temu poslednjemu je bil Herbart, 
pravi Kisi, pravi sin, sovetnik v nevarnosti in sodrug. 

Kako prav je ravnal Herbart, da je bil tako oprezen, poka- 
zalo se je v kratkem. Popotniki so se sešli nekega večera v Pe- 
trinji, a ker se niso mogli v gradu namestiti, pa jim je pretilo 
grdo vreme, podali so se v tamošnji samostan, da tamkaj 
prenočijo. Ali drugo jutro se čuje strel od Sluina sem. dokaz, 
da Turčin zopet pleni in mori. To opazi tudi precej grof 
Franjo Frankopan Sluinski ter poprosi Lenkoviča za dovoljenje, 



Ivan Steklasa: Herlmrt Turjaški. 95 

da sme navaliti s svojimi konjiki na sovražnika, da reši 
okolico teh neljubih gostov. Lenkovic mu to dovoli ; ali ob 
ednem je dobil Herbart nalog, da se poda za njim. s 300 ko- 
njiki ter mu v sili pomore, ko bi bilo morda Turkov preveč. 
In to se je tudi pri tej priložnosti zgodilo. Grofovi konjiki so 
neoprezno napadli sovražnika, ki je bil mnogo močnejši, pa 
jih je zatorej tudi hitro premagal , nekaj polovil, nekaj pa 
pobil. Kar se zaleti iz zasede Herbart na brezskrbnega sovraž- 
nika ter ga popolnoma razbije, osvobodi do 60 hrvaških ple- 
mičev ter mnogo žen in otrok. Turki se razpršijo na vse 
strani, ali brzi konjiki jih vendar mnogo pobijejo, med dru- 
gimi tudi zapovednika Ali Dumlija, katerega so Turki posebno 
čislali zaradi njegove velike smelosti. Lenkovic je tudi sam 
prišel na bojišče, kjer so imeli čez sto povezanih Turkov, ka- 
terim so se naši po navadi osvetili. Ti zadnji boji so se 
morali goditi 1. 1556., ker 1. 1557. Lenkovic ni bil več glavni 
zapovednik v Krajini. M 

Zaradi poprejšnjih napadov med 1. 1552. — 1555. so se 
pritožili Kranjci na državnem zboru v Regensburgu ter za- 
htevali po svojem poslanci Turnu državne pomoči za obrambo 
dežele. Ali le-te niso dobili, kajti Nemčija je bila takrat sama 
razdeljena na dva nasprotna tabora; zatorej pa se imajo ti 
boritelji slovenski tem bolj ceniti, ker so žrtvovali premoženje 
svoje in kri za domovino slovensko. A ta obramba je bila 
posebno težavna, kajti okoli polovice XVI. veka imeli so naši 
junaki braniti ne samo dolenjske meje, ampak tudi meje ce- 
lega Krasa in Notranjske, kajti zgodovinski je dokazano, da 
so Turki 1. 1552. prvikrat prišH na Kras, 1. 1559. in 1560. pa 
so te napade še ponavljali. -) Da se pa vendar Herbart za 
te napade osveti. plane on s svojo četo meseca junija 1. 1560. 
čez mejo na Turško, popali mnogo vasij, odžene 20.000 ovac 
kot plen ter se spet lepo povrne v svoje kraje. ^) 

Vkljub miru, sklenenemu 1. 1562. pred cesarjem Ferdi- 
nandom I. in sultanom, napadejo Turki Hrvaško in Kranjsko 
po stari svoji navadi. Tako turško četo, ki se je privalila na 
Kranjsko do Novega mesta, napade Herbart ter jo zapodi do 
Kostanjevice, kjer jih požene v vodo, da se mnogi utope. Val- 
vasor pravi, da jih je Herbart silil v vodi plavati, vojaki pa 
so jih streljali kakor race, tako da jih je čez sto v vodi ostalo, 
in da so le četiri take race pobegnile. *) 



1) P. v. Radics: Herbart VIII. str. 120—120. 

-) Parapat. Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim oljzirom 
na Slovence, str. 56. 

«) Valvasor XV. str. 466—467. 
*) Valvasor. XV'. 467. 



9G Ivan Steklasa: Hci'bart Tuijaški. 

To vse pa so bile le neznatne borbe in praske večidel 
na mejah zaradi pomejnih paš in medsebojnih zdražb. Od 
1. 1565. pa se začno pohodi Herbarta Tmjaškega v veči meri, 
in čete iz cele Kranjske so se udeleževale teh borb. 

Meseca avgusta leta 1565. napade namestnik Bosne, 
Mustafa Sokolovic, bratranec velikega vez ira^ Mohameda, meje 
hrvaške, da pomore kaj od te strani Ivanu Žigi Zapoljskemu, 
sinu Ivana Zapoljskega. Vzdigne se z veliko vojsko, z 20.000 
mož, proti Krupi, katero Valvasor na.braja med turškimi 
pomejnimi trdnjavicami in ki je nekdaj spadala pod oblast 
Ivanovcev, ondaj pa grofov Zrinjskih. Posadki od 23 mož je za- 
povedoval Matija Bakid. Ta se je proti sovražniku dobro držal, 
čeravno se je na trdnjavo hudo streljalo. Videči pa, da se ne bo 
mogel dolgo braniti, piše kranjskemu zboru za hitro pomoč ter 
pošlje poslance Herbartu, Zrinjskemu, Frankopanu in Erdediju. 
Šestnajst dnij traja uže obleganje, ali Bakič se še vedno brani. 
Med tem pa je potrošil tudi Mustafa strelivo ter moral poslati 
po novo v Banjaluko; cigani pa so mu oblivali kremen s 
svincem, da ga je mogel rabiti za kroglje. Konečno pride pa 
tudi krščanska vojska v pomoč pod Joštom Gallenberškim, 
kranjskim deželnim upraviteljem. Kranjcev je bilo 3000 mož 
s tremi topovi in 14 čolni. Herbart sam pa je dopeljal 7000 
vojakov. Postavili so se na drugi strani Une nasproti Turkom 
ter začeli drugi na druge streljati. Frankopan in Fakšic, vo- 
ditelja hrvaških čet, poprosita Herbarta, da jima da 1000 mož 
za prehod čez Uno, ali on v to ne privoli, ampak zadrži svoje 
čete v taboru zaradi opreznosti, gotovo pa ne zaradi bojaz- 
ljivosti, kakor so Hrvati trdili in našemu junaku oponašali. 
Herbart je bržkone videl, da se ne da tukaj nič storiti, pa ni 
hotel Ijudij zaman žrtvovati; saj druzega razloga gotovo ni 
moglo biti, da bi se bil zdržal boja sicer tako hrabri zapo- 
vednik slovenskih čet. Da bi bila morda kakošna nesloga za- 
vladala med zapovedniki, o tem viri tiste dobe popolnoma 
molče. Na ta način se hrabri Bakic seveda ne more v Krupi 
dolgo držati, in Turki si jo uže 25. februvarja osvoje ter jo 
spalijo popolnoma, branitelje pa z ženami in otroki vred 
posekajo. Bakič sam se je hotel rešiti čez Uno, pa se je 
revež utopil. O 

Tako žalostno je končal ta hrabri branitelj Krupe. Turčin 
se pa vendar ni upal to leto udariti čez Uno boječ se zbrane 
krščanske vojske, katero je videl na drugi strani pomejne 
reke. Kranjski stanovi pa so žrtvovali za ta pohod zaman 
deset tisoč goldinarjev. 



1) Valvasor XII. str. 18—19. Smičiklas. Poviest Hrvatska. Zagreb. 
1879. II. str. 55—56. 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 97 

Ko je I. 1566. Soliman oblegal Siget ter ga konečno tudi 
osvojil, bal se je Herbart tudi za Kranjsko, pa je zatorej vse 
zapovednike na mejah k sebi poklical ter jim naročil, da 
pazijo na gibanje Turkov ter precej prijavijo, ko bi kako ne- 
varnost opazili. Tudi kranjskim stanovom piše, naj imajo vse 
v redu in, da so na mejah straže dobro preskrbene s potreb- 
nimi stvarmi, kajti če Turki nadvladajo Hrvaško, potem je 
tudi Kranjska izgubljena. Herbart sam se ni bal pri vsem tem 
nobenega truda, niti mu ni bilo žal denarjev, ki jih je kot 
zapovednik večkrat trosil, saj je šlo vse za sveto stvar, za 
obrambo domovine. Vedno je bil pripravljen povsod pomagati, 
kjer je bila stiska. Na njegov poziv pribite v tabor najodlič- 
nejši možje njegove dobe, namreč dva njegova brata, Ditrich 
in Weikhard; poslednji je bil uže vojaški sovetnik ter dobil 
pred jednim letom od cesarja posebna napotila za brambeno 
vojsko na meji ; potem Ivan Turjaški — Šumberški, baron Jošt 
Turn, ki se je odlikoval v tem pohodu, posebno pa kasneje v 
kmečkem punta 1. 1573. , ter Ivan Kisi, poznati blagajnik za 
pomejno vojsko. S temi možmi se je Herbart posvetoval ter 
jim obljubil, da prevzame rad sam obrambo dežele, samo naj 
mu oni vojsko zbero in oskrbe, mesta po deželi utrde, s hrano 
preskrbe, ter se potem napotijo na mejo proti sovražniku. 
Vsi mu obljubijo, da bodo po svoji moči vse preskrbeli in po 
možnosti uredili. 

Ali še predno se je krščanska vojska zbrala, pride v 
Herbartov tabor turški pribežnik, Simon Sečic, ki je iz Udbine 
pobegnil ter trdil, da se more Udbina prav lahko osvojiti. 
Tega pribežnika so Turki potem tako dolgo zasledovali, dokler 
ga niso ujeli, mu glavo odrobili, jo s srebrom oko vali ter jo 
za čašo rabili na vedni spomin maščevanja. 

Izjava Simona Sečica mikala je Herbarta, ki je mislil 
vedno le na razširjenje mej proti Turški, torej je zapovedal 
svojim ljudem, da se vzdignejo na pohod. V Zavalji, dve milji 
od Bihača in Repica prenoče. Drugi dan se odpotijo dalje, ali 
tu jih ustavijo graničarji ter jim svetujejo, naj ne gredo čez 
gorovje, čez takozvani Hudičev vrt, kjer je toliko snega in 
blata, da ne bode mogla vojska dalje. Neustrašni Herbart za 
svojo osebo sicer ne bi bil popustil, ali na nagovor svojih 
svetovalcev se je vendar z vojsko povrnil nazaj do Repica. 
Ta neuspeh ga je žalostil; da se pa ne povrne praznih rok, 
sklene navaliti v Bosno. Drugi dan je bila Velika noč. Na ta 
dan, pa tudi še drugi dan, je razsajal po Bosni okoli Lušca, 
požgal do 300 hiš, pobil in polovil mnogo Turkov ter se po- 
vrnil z velikim plenom nazaj v Bihač. 

Kmalu za tem pa se je pripravljal za drugi napad na 
trdnjavo Novi ob reki Uni. Ker so se bile med tem čete 



98 Ivan Steklasa: Herlmrt Turjaški. 



Štajerske in koroške napotile na Ogrsko proti Solimanu, liotel 
je Herbart, da ima vsaj Kranjce v svojem taboru, pa jim je 
zatorej ukazal, da doma ostanejo zaradi brambe mej, ter je 
sporočil vsem zapovednikom, da se zbero s konjico na šent- 
jarnejskem polji. Hitro se zbero, ostanejo tukaj tri dni, potem 
pa se napotijo v Križ, da počakajo tukaj daljne zapovedi 
Herbarta, ki je bil takrat na hrvaški meji blizu Turškega. 
Med tem se je posvetoval o napadu na Novi z Erdedijem, 
banom hrvaškim, in Josipom Turnom v Topuskem, kjer so 
se bili sešli. Takoj pošljejo ogleduhe na vse strani, in tudi 
vojska se vzdigne proti omenjenemu mestu. Iznenada se 
sprimejo naši s Turki, ki so čakali v zasedi. Nekoliko vasij 
so zažgali, in po kratki borbi zbeže Turki. V mestu so se 
vsled tega naglega napada preplašili, in zapovednik trdnjave 
Proculab je prihitel sam pred mestna vrata, da se dogovori 
z zmagovalci o miru. Predal jim je precej trdnjavo, samo da 
ostane zid. To se je našim čudno zdelo, pa so se posvetovali, 
kaj jim je storiti : je-li jim ne preti tukaj morda kaka prevara, 
je-li jih Turki ne vabijo v trdnjavo, da jih potem z večo četo 
napadejo. Naši ravno sklenejo med tem trdnjavo s silo vzeti: 
kar se začuje glas, da se približuje Usraimbeg, paša bosenski, 
iz Hlivna z 800 janičarji in ravno toliko konjiki, pa da gre v 
pomoč Solimanu pod Siget. Turki v trdnjavi so se vsled tega 
spet ohrabrili, Herbart pa je komaj čakal, da napade trdnjavo, 
čeravno so mu njegovi svetovalci odgovarjali zaradi nevarnosti, 
ki jim je pretila od druge strani. On da vkljub temu Novi 
zapaliti ter udariti z razvitimi zastavami na pridošlega sovraž- 
nika, ki se tega napada ni niti najmanje nadejal, ter ga zaradi 
neopreznosti tudi popolnoma razbije. Herbart je ujel do 200 
Turkov, med njimi tudi samega Usraimbega., katerega je poslal 
z vsemi dragocenostmi (zastavami, z zlatom in srebrom me- 
šanimi sedli in mnogim drugim plenom) v Ljubljano, kjer je 
živel več mesecev kot gost Herbartov, a ne kot sovražni 
jetnik. Kasneje ga je pustil domu za 30.000 cekinov odkupnine. 
Od Kranjcev pa je bil pri tej priliki ujet edini Krištof Abfalter 
ter v Carjigrad odpeljan. Herbart in Turn sta dobila za to od 
cesarja pohvalna pisma, kajti čeravno je Siget pal (1. 1566.), 
dfr^ vendar ta zmaga ni bila brez koristi. Cesar je pa še posebno 
Herbarta odlikoval, imenovavši ga deželnega_glavarjajvranj- 
skega po smrti Jakoba Lamberga (1. 1566.). Le-ta' služba pa 
je bila v tedanjih okolnostih dvojno težka, kajti z ene strani 
so deželo vznemirjali Turki, z druge strani pa domači nemiri 
zaradi nove vere ter borba med velikaši in podaniki. Sicer 
pa je cesar s tem imenovanjem gotovo našel pravega moža, 
saj je bil Herbart na svojem mestu v vsakem oziru; požrtvo- 
valen in goreč za domovino, in kar ga pred vsem diči : udan 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 99 

V božjo voljo. Njegovi gesli sta bili: ,.In mami Dei sors mea" 
(v božjih rokah je moja usoda) in pa .JJnrergessen gehaltene 
Treu"' (vedna zvestoba). Vrhu tega pa si je znal zadobiti s 
svojim ponašanjem zaupanje vseh podložnih ter si ga tudi 
vzdržati. In mož s takimi svojstvi je bil gotovo sposoben za 
tako visoko čast, on je bil zares pravi „deželni glavar". Škoda 
je bila velika, da so ravno takrat Turki najhuje pritiskali na 
meje hrvaške in, da je Herbart moral biti večidel na bojišči; 
pri vsem tem pa je dohajal vendar na posvetovanja, če so mu 
le okolnosti dopuščale, ter ni nikdar zamujal sej, v katerih 
se je imelo razpravljati o važnih zadevah. Kadar pa mu 
nikakor ni bilo mogoče udeležiti se osebno, obravnaval je s 
stanovi važna vprašanja pismeno. Tako je bil 1. 1567. in 1568. 
na meji proti Turkom, kar je v zapisnikih sej omenjeno, ker 
prosi stanove za pomoč in denar, ki ga potrebuje nemška in 
hrvaška vojska. Ravno tako prosi tudi za senjsko posadko, 
kateri je primanjkovalo potrebnega živeža. L. 1568. so ga 
stanovi podpirali s precejšnjimi vsotami, da je vojake, ki so 
se pritoževali zaradi neizplačanih denarjev, pomiril. Najbolj 
se razvidi, kako so ga stanovi cenili, iz tega, da so se obrnili 
do nadvojvode Karola. naj bi dovolil Herbartu opravljati dve 
službi, namreč službo deželnega glavarja kranjskega, in zapo- 
vednika na hrvaški meji. Za velike zasluge za deželo in 
neutrudno njegovo delovanje odločili so mu stanovi kranjski 
200 cekinov, katere so mu podelili v svečani seji, povrnivšemu 
se z granice. Bila je namreč onda navada, da so deželnim 
glavarjem za zasluge dajali taka darila. M 

Leta 1567. se je podal Herbart kot poslanec stanov z 
Ahacijem Turnom, deželnim upraviteljem, ter Maksom Lam- 
bergarjem, vojaškim blagajnikom, na cesarski dvor zaradi 
preustrojenja vojaštva na mejah. V tem času je dobil od 
stanov kranjskih dva lista velike važnosti: tikala sta se 
namreč trdnjavic v Bihači in Ostrožci, katerih zapovednika 
sta. bila pisala stanovom za hitro pomoč, češ da padeta inače 
Turkom v roke. Herbart je imel tedaj v ednem listu nalog, 
te zadeve razjasniti tudi na dvoru in opozoriti vojaške kroge, 
kako velika nevarnost preti državi od juga, ako se ne pošlje 
pomoč o pravem času. V drugem pismu pa so se razpravljale 
zadeve škofa tržaškega in Truberja, ker je le-ta poslednji 
mnogo deloval na Turjaške v verskem pogledu. Uže poprej 
sem omenil, da je bil Herbart odgojen v Cleve ob Renu v 
protestantski veri, pa tudi drugi Turjaški so se poprijeli te 
vere t er varova li na svojem jposestvu T ruberja in druge pro- 



') Valvasor XV. 467—468: Raclics. Herbart str. 137 si.; Dimitz. 
Geschichte Krains I!., str, 16—17. 



100 Ivan Steklasa: Herbart Tuijaški. 

testantske propovednike. Takrat je bilo sploh kranjsko plem- 
stvo zavzeto za novo vero, pa se zatorej ne čudimo, da so 
tudi Turjaški istotako ravnali. Posebno dolgo je trajal prepir 
med Turjaškimi in katoliškimi oblastmi radi župnije škoci- 
janske , kajti Turjaški so hoteli, da ostane protestantska, 
oblasti pa tega niso dovolile. Še le 1. 1598. se je ta borba 
končala v korist katoliške stranke, ker so bili Turjaški po 
vojski prisiljeni, da so popustili in župnijo izročili katoliškemu 
župniku. Herbart pa ni podpiral samo Truberja nego tudi še 
dva propovednika v Metliki, namreč Vlahovica in Nikolaja 
Tuskaniča, ki sta ondi širila novo vero; na Bledu pa nekega 
Fašniga, proti kojemu so se vzdignih duhovniki škofa brižin- 
skega. Fašnig je moral odstopiti, čeravno se je bil zavzel 
zanj Herbart prišedši na zbor v Ljubljano. ^) Znano je tudi, 
da je na turjaškem gradu prestavljal sveto pismo Jurij Dal- 
matin, poseben ljubljenec Herbartov. Sploh nam je omeniti, 
da je nova vera napredovala na Kranjskem do smrti Her- 
bartove (1. 1575.), kasneje pa je začela pešati, posebno ko je 
postal Jurij Lenkovič deželni glavar (1. 1589.), ki je bil od- 
ločen katolik.^) 

Sredi teh verskih prepirov proslavila se je na slovesen 
način ženitev nadvojvode Karola z Marijo, nadvojvodinjo ba- 
varsko, v štajerskem Gradci. Kranjski stanovi so sklenili 
sijajno pozdraviti svojega deželnega vladarja in vladarico ter 
so podelili za ženitbeni dar 8000 gld., katere so imeh pokloniti 
deželni glavar Herbart Turjaški, Ahacij in Josip Turn ter Maks 
Lamberg. To se je pa zgodilo 10. septembra 1. 1571. z velikim 
spremstvom, katero je vodil Herbart. Sredi veselja in zabav 
zve Herbart vest o buni v p az in s ki okohci.^) Hitro odpravi 
svojega brata Weikharda z vojsko v te kraje, in v kratkem 
se je spet mir povrnil v ceh predel p az in s ki. 

Tako je znal deželni glavar Herbart poskrbeti v vsakem 
pogledu za mir in red, pa tudi za blagostanje njemu poverjene 
dežele. Ali največe zasluge ima naš junak v tem, da je zemljo 
branil pred najhujšim sovražnikom, ki je onda grozil celi 
srednji Evropi. 

Herbart je bil, kakor nam znano, uže 1. 1560. vrhovni 
zapovednik na meji hrvaški; potem mu je nasledoval najpreje 
Ivan Ungnad, a kasneje Ivan Lenkovič; po smrti poslednjega 
pa je prevzel zapovedništvo spet Herbart 1. 1569. Ali Herbart 
nazivlje se tudi med 1. 1560—1563. in 1565 - 1569. zapovednik 
(„oberster") na mejah; to prihaja pa od tod, ker je bil on v 



») Dimitz. Geschichte Krains II., str. 148—150. 
2) Obširneje v životopisu, ki ga bode izdala o tem moži družba 
Bv. Mohora. 

«j Dimitz. Geschichte Krains II., str. 30. 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 101 



teh letih zapovednik samo v slovenski krajini, drugače pa 
tudi v hrvaški in primorski. L. 1569. najdemo ga zopet za- 
povednika ob vsej meji, ali tukaj je bil vsled cesarske zapo- 
vedi za nekaj časa popolnoma obsojen na mir. 

Ko je prišel namreč Herbart 1. 1568. vsled prošnje kranj- 
skih stanov, ki so mu pisali na Dunaj za pomoč Bihaču in 
Ostožcu, z 800 vojaki na krajino, napade iznenada Turke ter 
jih razbije in razkropi. Oni pobegnejo v bližnje trdnjavice 
Kamengrad, Udbino, Ključ in Belaj ; ali se kmalu spet prika- 
žejo pri Bihači, kjer jih pa Herbart spet popolnoma potolče.^) 
Cesar Maksimilijan II. (1564—1576) pa je želel s Turki skleniti 
mir ter je vsled tega prav strogo zapovedal glavnemu zapo- 
vedniku na mejah, da imajo prenehati vsa neprijateljstva ter, 
da se posebno pazi na hajduke, ki Turke iznenada napadajo 
in tako zdražbe provzročujejo. Tudi ko bi Turki na našo stran 
prišli, ni treba se jim osvetiti; kajti na tak način bi se z 
njimi sklenil lože in povoljnejši mir. ^) Ali Turčin ni bil tega 
mnenja, niti je mislil na mir, temveč le na vednu napadanje 
krščanskih dežel. To mu je bilo spet tem lože mogoče, ker 
je bila uredba krajine tako slaba, da ni bilo treba dražiti ga, 
da pride na našo stran, nego je mogel to storiti, kadar se 
mu je zljubilo. 

Meja, katero so morali naši braniti proti Turkom, bila 
je pa tudi dolga: od Reke ob morji do Senja in od tod proti 
severo-vzhodu Ogrske, kjer ta zemlja meji s Poljsko. Protezala 
se je ta meja od strmih pečin, ki obdajajo Senj, skozi morlaške 
šume, čez gorovje do Sluina : potem proti Uni, ki deli Hrvaško 
od Bosne, kjer sta trdnjavi Bihač in Kostajnica. Odtod se je 
vlekla meja do Save pri Sisku na Kolpi. Ustje obeh rek je 
bilo tudi ob ednem meja hrvaške in slovenske (vindiške) 
meje. Ta predel se more . smatrati predzidje Kranjske, na se- 
veru omejen po Gorjancih, a na vzhodu po Velebitu in Kapeli. 
V slovenski krajini so bila najvažnejša mesta Koprovnica, 
Sv. Jurij, Križevci, Ivanid, Varaždin, v kotu, ob izlivu Mure 
v Dravo, pa trdnjava Legrad ; potem na polotoku med obema 
rekama Čakavac, Zrinjskih pribežališče in prebivališče. Ob 
Dravi je prenehala slovenska meja, a na severu se je začela 
ogrska. Tako je bila Hrvaška obdana na^ daleč okrog s trd- 
njavicami, kar je bilo za Kranjsko in Štajersko neizmerne 
važnosti, pa sta torej, če tudi večkrat prisiljeni, morali vzdr- 
žavati te trdnjave in vojsko v teh krajih. Posebno je zapretila 
velika nevarnost predelom med Uno in Kupo, odkar je pala 



1) Dane Gruber. Borba Hrvata sa Turci. Str. 10 — 11. 
^) Ibidem. str. 6 — 7., kjer so navedene tudi točke tega mira (drino 
poljskega), sklenenega 17. febr. 1. 1568. 



102 Ivan Steklasa: Herbart Tui'jaški. 

Krupa Turkom v roke. Od tega časa (1565.) so krajiški za- 
povedniki s svojimi četami posedli veči del mest in trdnjavic, 
katere so pojedini vlasteli izročali kralju na obrambo. Vojaške 
posadke so dobili Sisek, Sračic, Bužim, Ostrožac, Jezerski, 
Cazin in Peč, Unadol, Gora, Hrasto vica in Cetin, Hresna, Ključ, 
Jesenica in Ogulin, a v slovenski krajini uže poprej omenjena 
mesta. Te straže pa so se razširile uže 1. 1568. od Senja in 
jadranskega morja do Blinje in Save. V četirih stotnijah: senjski, 
bihaški, ogulinski in hrastoviški je posedla vojska 52 mest. 
Veče posadke so dobile razven stotniških stolic trdnjavice: 
Ripač, Izačic, Ostrožnc, Tržac, Drežnik, Cazin in Bužim v 
stotniji bihaški, Dabar in Jesenica v ogulinski, Otočac in 
Brinje v senjski, konečno Blinja, Bojna in Gradac v hrasto- 
viški stotniji ter Zrin, Gvozdansko in Vranograd. Krajiški 
generali Ivan Ungnad, Ivan Lenkovic ter Herbart Turjaški so 
se trudili neprenehoma, da zabranijo z urejenimi stražami 
napade turških čet, ki so prek pounske in pokupske Hrvaške 
neprenehoma napadale tudi Kranjsko. Ravno radi obrambe 
Kranjske in bližnje Štajerske naseljeni so na ugodnem mestu 
v gorah žumberških, odkoder je bilo lahko nadzirati gibanje 
turških čet, žumberški uskoci. To so jedini kristjani grško- 
iztočne vere, ki so si poiskali v prvi polovici šestnajstega 
veka pribežališče na Hrvaškem, dočim so tedaj vsi ostali 
pravoslavniki še vedno pokorni bili polumesecu ter služili kot 
turški vojaki z imenom „martolozi", ki so bili kot groznovit- 
neži na kaj slabem glasu, i) 

V upravnem pogledu je bilo odrejeno 1. 1560., koliko se 
je imelo plačati v denarjih in koliko vojakov dajati od notranje- 
avstrijskih dežel. Po smrti Ferdinadovi je prevzel upravo v 
svoje roke nadvojvoda Karol, ki je hotel še posebno vse na- 
tanko urediti. Plačevale so se velike vsote na leto. Vkupna 
vsota je znašala 152.904 gld., zra.ven 10.000 gld. za trdnjave. 
Koroška je dajala na leto 73.000, Kranjska pa 60.000 gld. ^) 



1) Lopašic. Poviest grada Karlovca str. 10 — 12. 

-) Najstarejši popis in račun o strošku za vojsko na Hrvaškem je 

od 1. 1556., a nahaja se v štajerskem arhivu med krajiškimi pismi. V 
njem so izkazane za hrvaško krajino sledeče potrebe: 

Za vohune in tajna sporočila na leto 867 gld. 

16 stražarjev (Skartleuthe) po šumah okoli Bišca .... 576 „ 

20 „ v Senji 540 „ 

32 poštarskih konj na Hrvaškem in Kranjskem 1464 „ 

Za čoln za tajna preiskovanja po morji 100 „ 

20(J strelcev puškarjev 8154 „ 

Posebni doplatek (Liefergeld). 

20(J „martolozov" (uskokov) s stotnikom in ostalimi poglavniki 4598 „ 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 103 



Pri vseh teh stroških pa vendar večkrat niso dobivale čete 
svoje plače ter so se zaradi tega večkrat pritoževale. Zatega- 
delj sta se sporazumela cesar in nadvojvoda Karol (1. 1567.) 
o urejenji krajine, daje treba namreč za trdnjave 112.000 gld., 
razven tega pa še za hrvaško krajino 164.000 gld. Cesar je 
obljubil na leto dajati 50.000 gld., nadvojvoda pa 150.000, 
kasneje celo 200.000 gld. O 

Komaj se je po dolgem posvetovanji vse tako uredilo, 
kar sporoči Ivan Dornberg, zapovednik Hrastovice, da se Turki 
pripravljajo spet na nov udarec proti kristjanom, kakor mu 
je bil dojavil Tomaž Klarič. Precej se to prijavi cesarju in 
nadvojvodi ter se izda nalog stotnikoma Juriju Barbo-tu in 
Henriku Edlingu, naj bodeta pripravljena za boj, kakor tudi 
deželnemu zapovedniku Ivanu Turjaškemu ter zapovednikoma 
v Senji in na Reki. In ko so Hrastovčani javili, da se ne 
bodo mogli držati proti sovražniku, ako ne pride hitro pomoč, 
in da bodo rajše zapustili kraj, razpisal se je zaradi tega nov 
davek po celem Kranjskem. 

Da se Turki niso samo grozili, ampak tudi zares prodrli 
v Hrvaško in sicer na posestva bana Frankopana Sluinskega, 
vidimo iz pisma, katero je poslal sultan 1. novembra 1. 1569. 
cesarju Maksimilijanu II.. in v kojem se izpričuje, da ni on 
kriv, ako je namestnik bosenski prelomil premirje. -j Pa tudi 
v druge predele, namreč v Liko in Krbavo, so navalili Turki 
tega leta. Prišlo jih je robit in plenit do 2700. Ali hrabri 
senjski uskoki se vzdignejo na zaklete svoje sovražnike in, 
kakor jih je bilo malo (vseh skupaj le 280), udarijo vendar 
na mnogobrojnejše Turke pri Perušici ter jih razbijejo in po- 
davijo čez tisoč, druge pa zarobijo. Ujeli so med drugimi tudi 
dva „martoloza" (turški najemnik), ki sta senjske otroke 



Posebni doplatek. 

1W hrvaških pešcev v Bišci. Ripci in Izačici mesečno 350 gld. 

a na leto 28(J() gld. 

Za šest novo na plačo sprejetih uskoških stotnikov . . . 50 ,. 

Za hrvaški mesti Senj in Bihad z vojsko 32260 „ 

Ivan Lenkovic, veliki stotnik, dobiva plače mesečno 100 gld., 
za 10 konjikov 60 gld., za dva trabanta 12 gld. in pet 

tovornih voz, skupaj na mesec 192 gld.. a na leto . 2304 ,. 

Za 2 nemška, 1 latinskega in hrvaškega pisarja skupaj . . 192 „ 

Veliki trobentač (Herculestrompeter) 120 „ 

Janko trobentač 72 „ 

Ranocelnik 120 „ 

Temničar 244 „ 

Bojni blagajnik . . 240 ,. 

Skupni strošek na hrvaški krajini . . . 65151 gld. 
i) Dimitz. Geschichte Krains II., str. 40. 
'-) Dane Gruber. Borba Hrvata sa Turci str. 11. 



l<>i Ivan Steklasa; Herbart Tmjaški. 



lovila ter jih Turkom prodajala. Uskoki so bili na nju tako 
razsrjeni, da so ju živa sežgali. i) 

L. 1571. so Turki zopet pridrli na posestva bana Fran- 
kopana Sluinskega okoli njegovega utrjenega gradu Gore (ne 
daleč od Hrastovice). Ta je bil onda ravno na svojem gradu 
ter je ta dan gostil prijatelje svoje, kar dobi glas, da so Turki 
vdrli na Hrvaško, da plenijo po bližnjem polji in love zbegane 
kmete. Skoči od mize, zbere hitro svoje konjike pa zdirja iz 
grada na Turke ter jih napade tako naglo, da se ti po trikrat 
obnovljeni bitki kar razkrope. Na begu jih je še mnogo pobil 
ter jim odvzel ves plen. Ban se je potem povrnil v svoj grad 
brez vsake izgube svojih junakov. To junaško delo proslavi 
hitro bana Frankopana, da so o njem sovražniki sami zlagali 
pesni ter slavili njegovo hrabrost; naši so ga pa zvali, „ensis 
et clipeus" (meč in ščit) Hrvaške. 2) ^ 

Tudi sledečega leta 1572. je objavil deželni glavar kranjski, '''^1 
da hočejo Turki napasti pomej ne .zemlje, ter zaradi tega opo- 1 
mina spet vse vojništvo, naj iDode pripravljeno za vsak slučaj. 
Glas o tem nameravanem napadu pa je prinesel v Bihac 
turški uskok Franjo Kaplovic, ki je potrdil, da so Turki blizu 
Udbine pod Ferhat-begom, kojemu sta se pridružila Mustafa 
in Kliški-beg; in da se groze vsak čas napasti Bihač ali pa 
Repic. Kranjski stanovi so poslali precej po Herbarta v Gradec, 
kjer je takrat bival. ,Lambergj mu je imel glas sporočiti, ali 
storil je to precej nespretno, ker se je pred njim izjavil, da 
naj ostane on glavar, ali pa da se drugi izbere. To precej 
osorno ponašanje proti glaso vitemu vojskovodji se da izgo- 
varjati s tem, da se od cesarja, pri katerem je bil Herbart 
zaradi pomoči, sploh kaj doseže, ker je on tako rad take po- 
trebne stvari odlašal. Da so bile tukaj tudi spletke proti de- 
želnemu glavarju, videti je iz tega, ker mu nadvojvoda Karol 
dozvoljuje ostati na dvoru, da kaj podpore izprosi proti Turkom, 
ki so se pripravljali za nov napad. 

Za poldrugi mesec je prišla zopet druga vest o Turkih, 
da jih je vdrlo 10.000 proti Udbini, odkoder bi mogh dospeti 
lahko v Istro in na Furlansko ropat in plenit. Na vse strani se 
spet naznani velika nevarnost, ki preti kristjanom od Turkov. 
Cesar sam sporoči budimskemu paši , naj zabrani ta 
napad, kajti drugače bodo tudi cesarski prisiljeni vnovič na- 
padati turške zemlje. Daljnih glasov o tem napadu nimamo, 
vendar pa se je moralo po hrvaških mejah pleniti, čeravno 
onih dveh trdnjav sovražniki niso mogli osvojiti, ker jih še 
nadalje nahajamo v krščanskih rokah. Da brambo popolnoma 

*) Iljidem. 

'^) Dane Gruber str. 12. 



Ivan Steklasa; Herbart Turjaški. 105 

uredi, vidimo kratko za tem Herbarta spet na dvoru. Slede- 
čega leta 1573. urejene so plače vseh služabnikov na krajini. 
Potrošilo se je na mesec 12,415 gld., na celo leto pa 148.988 gld. 
Cesar je dajal od državnih dohodkov 60.000 gld.. navojvoda 
Karol pa 100.000 gld. 

Ko se je Herbart posvetoval v Gradci za obstanek slo- 
venskih dežel, vnel se je doma nesrečni kmečki punt, ki je 
pokončal še ono blagostanje, kolikor ga je ostalo po slovenskih 
deželah pred zatiranjem in preganjanjem siromašnega naroda 
od obestnih plemenitašev. Vstaja je bila sicer zatrta, ali Turki 
so to priliko uporabili za svojo korist.^) 

Po padu Sigeta (1. 1566.) je bila za naše najvažnejša 
trdnjava na Ogrskem Kaniža. Turki so to dobro vedeli, pa 
zato tudi niso opustili nolDene priložnosti, da ne bi poskusili 
osvojiti si jo. Kakor so 1. 1566. Tahija in njegove junake iz- 
mamili iz mesta, da je prišlo do boja. v katerem so bili naši 
premagani, ali so se vendar še srečno rešili v trdnjavo ter 
odbili napad, tako se je dogodilo tudi 1. 1571. Juriju Turiju, 
ondašnjemu zapovedniku trdnjave. Turija je Ali-paša. zapo- 
vednik sigetski, izvabil iz mesta ter ga z mnogimi njegovimi 
junaki vred nemilosrdno pobil. Ali trdnjave same se Turki 
vendar niso polastili. Ko se jim to dosedaj ni posrečilo, 
mislili so uporabiti zmešnjave vsled kmečkega punta po Slo- 
venskem in Hrvaškem 1. 1573. Takrat je bil zapovednik 
trdnjave Gašpar Alapič. ki se je bil rešil iz Sigeta. Eden 
njegovih vojakov je pobegnil iznenaden k Ali-paši sigetskemu 
ter mu prijavil, da more zdaj lahko zavzeti Kanižo, ker so 
močvare, sredi kojih je stala trdnjava, zamrznile, ter da bi 
mogli vojaki lahko po ledu priti do trdnjave. Ali-paša poskusi 
torej srečo : hitro zbere svoje čete, dobi tudi okrepljenje od 
paše sikloškega, pečuškega in kapošvarskega ter pride na 
tihem zvečer pred Kanižo. Sedaj pošlje begunca, da bolj na- 
tanko pregleda, ali je led dosta debel in da zve. kaj se dela 
v trdnjavi. Bil pa je to ravno zadnji dan predpusta (22. mar- 
cija), ko so se prebivalci malo razveseljevali ter opojeni legli 
počivat; a dasi je bil Alapič opomnjen o preteči nevarnosti, 
vendar ni hotel verovati. Poslani vohun je vse to izvohal ter 
javil Ali-paši. le ta pa odpravi precej najboljših osem sto ju- 
nakov proti trdnjavi. Vodil jih je vohun sam. Ti pobijejo stražo, 
prodrejo v mesto ter začno moriti pijane in pospane vojake 
in druge prebivalce. Nastala je velika zmešnjava v mestu, in 
edini zapovednik Štefan Istvanfy se je osvestil ter pohitel 
v mestno trdnjavo, kjer je probudil Alapiča in vojake, da 



1) I. Parapat. O kmečkih puntih sploh in o uporu 1. 1573. posebej. 
.Letopis Matice Slovenske" 1870. 



106 Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 



branijo trdnjavo. Turki vendar niso mogli pridobiti trdnjave, 
nego so poplenivši mesto vrnili se slavodobitno v Siget. Za- 
plenili so pa več ko tisoč Ijudij, 748 konj, 2 topa in drugih 
bojnih priprav. Nepazljivost Alapiceva je bila kriva te nesreče, 
pa je bil zaradi tega odstavljen od zapovedništva trdnjave 
kaniške. Ali ker je bil drugače dober vojak, imenoval ga je 
kasneje cesar Maksimilijan II. za bana hrvaškega zraven 
Draškovica, ko je bil umrl Franjo Sluinski (1. 1572.). Zapovednik 
v Kaniži pa je postal Jurij Zrinjski, sin junaka Nikolaja. i) 

L. 1573. so Turki napadli Hrvaško zopet od bosenske 
strani. Beglerbeg bosenski, Ferhad-paša, vzdigne se s četo od 
3000 mož ter razsaja okoli Cetinja in Klobuka, potem pa se 
pridrvi na Hrvaško proti Ivanicu. Kanonik zagrebški in čaz- 
manski prost, Franjo Filipovič (od Turkov nazvan delipop t. j. 
junaški duhovnik), zbere kapitelske čete ter ga napade pri 
Ivaniči; ali Turki ga premagajo, celo njega samega zarobijo 
in odpeljejo v Carjigrad. Ferhad-paša popleni še okolico ter se 
tako povrne z bogatim plenom v Bosno. Radi teh napadov 
se je potožil na sultanovem dvoru v Carjigradu cesarski po- 
slanec Ungnad, ali to ni vse nič pomagalo, kajti še tisto leto 
prihrume Turki konci meseca julija v predel med Savo in 
Dravo, pa jih ban Draškovic razbije in v Bosno nazaj zapodi.'^) 

Sledečega leta 1574. so Turki pridrli spet dvakrat na 
Hrvaško. Uže 26. aprila zvedel je cesar Maksimilijan II., da 
se Turki pripravljajo na odvažen napad na Hrvaško, ter je javil 
zato banu Draškovicu, naj dobro pazi in posebno Hrastovico 
dobro varuje. Pač pride tudi sam brat njegov, nadvojvoda 
Karol, na krajino hrvaško, da jo brani. 

In zares napade 1500 Turkov početkom maja Hrvaško 
ter popleni ves predel med Steničnjakom in Budačkim in 
prodro bržkone tudi še dalje v Hrvaško; kajti Vitezovič 
pripoveduje, da je Ivan Panovic, stotnik ivaniški, z malimi 
četami mnogo Turkov „ razbil in pobil". ■^) Ko so se pa le-ti 
domu vračali, pričakovali so jih naši pred Kostajnico ter jo 
za njimi udrli ; kajti Maksimilijan II. v navedenem pismu pravi, 
da ve, da so naši napadli sovražnika pri Kostajnici. 

Dva meseca za tem so se spet Turki zagrozili Hrvaški 
in sicer sedaj od Ogrske strani. Dne 10. septembra javlja 
Maksimilijan II. banu, da so mnogi Turki iz Budima, Peste, 
Ostrogona ter iz bližnjih mest odšli na hrvaško stran in, da 
se za nekaj posebnega pripravljajo. In zares imamo vest, da 
so prodrli begovi požeški, sigeški. kopanski, sečenski 



1) Dane Gruber. Borl)a Hrvata sa Turci str. 13—14. 

'■*) Ibicleni. 

'■') Vitezovič. Kronika str. 1(51. 



Ivan Steklasa: Herltart Turjaški. 107 

in pakraški s 4000 Ijudij v Hrvaško ter zažgali Koprivnico. 
Zato Maksimilijan 11. dne 10. novembra opomina bana, naj 
Koprivnico popravi in obnovi ter jo dobro učvrsti.^) 

Med tem pa je premirje, katero je bil cesar Maksimi- 
lijan II. s turškim sultanom sklenil na osem let, uže skoraj 
poteklo, in nevarnost za notranje -avstrijske zemlje postajala 
je tem veča. Bilo je potrebno, da se zbere radi tega zbor na 
posvetovanje, kajti posle dunajskega shoda 1. 1556. in ptujskega 
1. 1558. radi obrambe mej — ni bilo do sehdob splošnega 
zbora, ki bi se bil s tem vprašanjem bavil, zaključki poprejšnjih 
pa so bili tudi večidel jalovi.-) Nadvojvoda Karol je zatorej 
pozval uže dne 5. marcija 1. 1574. najodličnejše može v Gradec 
na zbor, kjer so se sešli dne 20. aprila tistega leta. Med odlič- 
nimi poslanci se nahaja v prvem redu naš Herbart, potem pa 
Ljudevit baron Ungnad, Pongrac Slovenjegraški, Jurij baron 
Herberstein, Ahacij baron Turn. Ivan Turjaški. Maks Lambergar, 
zatiški opat Ivan, ljubljanski župan Ivan Pfanner in mnogi 
drugi. Razprave so se vršile temeljito in oprezno. Vsi poslanci 
so složni v tem. da so potrebne izvenredne vojaške priprave, 
ako se hočejo zemlje obvarovati največe nesreče. Kar je 
slabih trdnjav, naj se pokončajo, druge pa naj se tem bolj 
učvrste, in posadke kakor tudi ostala vojska naj se pomnože, 
doma pa naj se gleda, da se duh vojaški v narodu pomnoži 
z vežbanjem v orožji in drugimi sredstvi, katere je predložil 
glavni zapovednik Lazar baron Sch\vendi. Za vse to pa je 
treba mnogo denarja, ali dobiti ga je težko. Moralo bi se prodati 
nekoliko cerkvenega posestva, a posvetni posestniki naj bi žrt- 
vovali deseti del svojega premoženja, da jim ostane ostalo na 
miru. Tudi dolg nadvojvode Karola je prevehk, da bi ga mogla 
dežela še za naprej plačevati. Sploh naj bi se malo popustilo 
v prekomerni sjajnosti in gizdosti v obleki, ne samo na dvoru 
njegove svetlosti, nego tudi sploh po deželi, a prihranjeni 
denar upotrebi naj se za obrambo dežel. Pokojni cesar Maksi- 
milijan I. ni smatral za sramoto služiti angleškemu kralju za 
denar, ki ga je potem upotrebil za vojsko proti Benečanom, 
sedaj ga je treba pa le prihraniti. Zraven velike potrate 
pa so tudi preveliki davki krivi, da se ne more za obrambo 
po želji dovolj storiti, kar je potrdil posebno naš Herbart. 
Baron Jurij Herberstein pa se je izjavil, da naj se od sedaj 
branijo le deželne meje, slovenske in hrvaške pa naj se po- 
puste, če ni mogoče dobiti nobene pomoči. Drugi spet opomi- 
najo nadvojvodo, da je njegova skrb obramba deželnih mej. 
in da naj se meje natančno pregledajo, da se morejo jsotem 



>) Dane Gruber. Borba Hrvata str. 15. 
"-') Parapat. Turški boji str. 152—153. 



108 Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 



potrebne odredbe ukreniti. Vse te želje se imajo prejasnemu 
nadvojvodi izročiti, cesarja in državne stanove pa poprositi 
za pomoč, ki se ima samo za krajino upotrebiti.^) 

Kakor je baron Schwendi predložil svojo bojno osnovo, 
da jo zbor priporoči nadvojvodi Karolu, tako je Herbart 
Turjaški izdelal proračun o stroških za krajino, ki se bitno 
razlikuje od proračuna iz 1. 1556.-) Potrebe so bile vsako leto 
veče, kakor tudi nevarnost od strani turške. Posebno pa je 
stalo vzdržavanje in popravljanje trdnjav mnogo denarja. 
Domači dohodki niso bili dostatni, zatorej so se imeli za 
pomoč prositi papež za 75.000 gld., nadvojvoda Ferdinand za 
30.000 gld., vojvoda Imvarski za 20.000 gld., škof solnograški 
za 15.000 gld., škof brižinski za 10.000 gld., škof bamberški 

^) Dimitz. Geschichte Krains III., str. 3U — 41. 

-) Herbartov proračun znaša za slovensko (štajersko) 

mejo na leto 103.000 gld. 

za hrvaško (kranjsko) mejo na leto . . 150.000 „ 

skupaj . . . 252.000 gld. 
ali Ijrez živeža in zidarskih stroškov. 

Dozvoljeni proračun za krajino pa je znašal 

v ime Štajerske . . . ' 102.000 gld. 

„ „ "Kranjske 68.181 „ 

„ „ Koroške 100.000 „ 

,, „ cesarjevo . . 60.0(J0 „ 

skupaj . . . 320.181 gld. 
tedaj po proračunu Herbartovem . . 252.000 „ 

preostane še 78.181 gld. 

Od tega denarja pa naj bi se za slovensko krajino naročilo 
200 oboroženih konjikov z mesečno plačo 2.4(X) gld., 
ali na leto 28.800 gld. 

potem KJO manjših konj na mesec 500 gld., ali na leto . 6 000 ,. 

in 100 „haramij" (lahko oboroženi pešci) z mesečno plačo 

400 gld., ali na leto 4.800 „ 

potem za živež na leto 8 000 ,, 

in za neprevidljive stroške . . 12.000 ,, 

skupaj . . . 59.60(Jgld. 
Na hrvaško krajino : 

2(J0 manjih konjev na mesec 1000 gld. in na leto .... 12.000 gld. 

na 200 „haramij" mesečno 800 gld., na leto 9.600 „ 

za živež na leto 8 000 „ 

za nepi'evidljive stroške . . 12.000 .. 

skupaj . . . 41.600 gld. 
k tej vsoti še gornjo . . 59.600 ,. 

iznaša . . . 101.200 gld. 
ali z gornjim razpoloživim ostankom . . 78.181 „ 

manjka še . . . 23.019 gld. 
o čemur je bilo treba v zboru razpravljati. 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. li/,) 



za 10.000 gld., vojvode florenški, ferrarski in mantovski vkiipe 
za 45.000 gkl. Vrhu tega se je razpravljalo o popravku pomejnih 
trdnjav in o poklici sposobnih Ijudij. ki bi imeli po obrisih 
omenjena najpotrebnejša dela izvršiti. Najpopreje treba je po- 
praviti Kanižo in Koprivnico, potem pa Kermend in Radgono. 
Tudi na prošnje za vojaško pomoč grofu Zrinjskemu in Banfiju, 
kakor tudi zagrebškemu škofu mora se obzir vzeti ter jih 
cesarju priporočiti. Na posebno priprošnjo zadnjega naj se 
nemudoma utrdijo njegovi gradovi, posebno Bihač in Hrasto- 
vica, ker te kraje Turki sedaj najhuje napadajo. Konečno se 
je razgovarjalo tudi o sporočilu uskoškega stotnika Jošta 
Turna, namreč o nakani hrvaških velikašev, da se bodo pod- 
vrgli Turkom, ker se ne morejo več braniti brez pomoči. 
Sklenilo se je. da se ima to sporočiti cesarju, z druge strani 
pa se je naložilo glavnemu zapovedniku Herbartu Turjaškemu, 
da bodri velikaše na stanovitnost v borbi, dokler ne pride 
izdatna pomoč. 

O vseh teh zaključkih in predlogih so imeli poslanci ce- 
sarju Maksimilijanu II. točno sporočiti. Zatorej se podado na 
Dunaj, kjer so trajale razprave od meseca julija do septembra. 
Izposlovalo se je samo toliko, da je odredil cesar komisarje 
za krajino, katero je bilo treba pregledati, in da je nadvojvoda 
izvršil sklep graškega zbora o papeževem pismu od 1. 1568., 
po katerem je bilo doz volj eno za obrambo dežel upotrebiti 
polovico dohodkov od duhovnih zaklad na pet let, čeravno 
so se duhovne oblasti temu protivile.^) 

Med tem pa je potekel tudi čas premirju, in cesar se 
je zavzel, da je zopet obnovi. To se mu je meseca decembra 
1. 1574. tudi posrečilo. Veliki vezir je bil pri sklepanji pri- 
pravljen prodolžiti rok na dvajset let, ko bi cesar hotel pristati 
na njegove uvete, namreč, da bi tudi on smatral vse turške 
sovražnike za svoje in sicer v vseh slučajih. Ali ta predlog 
je bil avstrijskemu poslancu vendar pretegoten, pa tudi ne- 
dostojen. Zaradi tega odbil je ponudbo vezirovo, ter so ostali 
pri osemletnem premirji. 

Kmalu zatem umre sultan Selim II., in njegov naslednik, 
sultan Murad III. (1571 — 1595). se je izjavil pripravnim po- 
stoječi mir pripoznati in odobriti, premda po turških državnih 
nazorih naslednik ni bil vezan na odredbe svojega prednika. 
Ali da se mir vzdrži tudi z novim sultanom, odpravi cesar 
sledečega leta posebnega poslanca barona Preynera v Carjigrad. 

Pri tej priložnosti moremo seznati, koliko je takrat stalo 
Avstrijo to kaj sumnjivo in negotovo prijateljstvo s Porto. 
Uže na poti skoz Ogersko potreboval je baron Preyner znatno 

1) Dimitz. Geschichte Krains III.. str. 45—46. 



110 Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 

vsoto denarja, da si pribavi svoboden prehod skozi prvi turški 
pašaluk. Paša budimski, Mustafa, je dobil razven navadnega 
daru 3000 tolarjev še dragoceno srebrno kupo in uro kot 
poseben podarek, dočim je vsak njegov činovnik bil nadarjen 
s 600 tolarji. Tako je pripadala tudi l^egu kot navadni dar 
vsota 300 tolarjev, a da se potegne za poslaništvo, ko bi 
bilo potrebno, poklonili so mu še posebej dve srebrni škat- 
Ijici in lepo uro. Še mnogo dragocenejši in draži so bili po- 
častni darovi v Carjigradu. Med prvimi je dobil veliki vezir, 
sedaj še glasoviti Mehmed Sokolovic, kakor uže po navadi do- 
ločeno plačo, znesek od 9000 tolarjev in vrhu tega „za sedaj, 
da se prodolži in potrdi mir" še 12.000 cekinov. A koliko 
vredni so bili drugi dragoceni darovi, katere mu je poslanec 
poklonil, namreč pet velikih kup, eden vrč, dve skledi za 
sadje in edno krasno uro. vse iz pravega srebra in jako po- 
zlačeno ! Za njim so bili na redu drugi veziri, od katerih je 
dobil vsak uže navadnih svojih 2000 ali 1000 tolarjev in pri- 
meren dar od srebra. Razven teh so prejeli: janičarski aga, 
razven povrh odmerjenih darov še 300 tolarjev; beglerbeg grški 
ravno toliko; jako vpliven dvorski Žid, Salomo, 300 tolarjev. 
Sploh vsakdo, o komur so mislili, da morajo njegovo milost in 
dobro voljo kupiti, do zadnjega stražarja in vratarja velikega 
vezira, bil je drago podkupljen. 

Navadni počastni dar „munus honorarium", kakor se je 
z val turškemu sultanu dolžni davek, narasel je bil takrat uže 
do 46.000 tolarjev, a čez 3000 tolarjev se je računalo na da- 
rove, zlate in srebrne posode, ure in veliki kompas, na katerem 
je bila vsa Turška narisana. Tudi za dvornega tolmača je 
bila odrejena nagrada 1800 tolarjev, a drugim odličnim činov- 
nikom vsakemu po 1500 tolarjev. 

Vrhu tega so se imeli v obzir vzeti tudi stroški za vzdr- 
žavanje cesarskega poslaništva v Carjigradu in sploh diploma- 
tičnega občenja s Porto. Stalna plača cesarskega poslanca je 
bila odmerjena na 7500 tolarjev, in premda je po tedanjem 
diplomatičnem običaji od Porte dobival vsak dan 12 tolarjev 
v gotovem denarji in vse ostalo, kar je potreboval, narastli so 
vendar vkljub temu njegovi stroški vsako leto na 13.000 to- 
larjev. Donositelj letnega davka je dobival navadno po 2000 to- 
larjev. Posebno znatni so bili stroški za ostalo mnogobrojno 
poslaniško osobje, za glasonoše, za počastno stražo, podvor- 
nike in janičare, ter konečno stroški za vzdržavanje tajnih 
opraviteljev in vohunov, ki so bili povsod postavljeni. 

V tem poslednjem pogledu je bil poslanec Ungnad po- 
sebno neumoren. On je imel povsod svoje sigurne ljudi; velik 
del slug portinih, celo onih v „divanu", je bil v njegovi službi. 
Zatorej je bil pa tudi navadno o vsem, kar se je dogodilo ali 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 111 



sklenilo bodisi v Carjigradu bodisi v pokrajinah, točno poučen, 
ter se je mogel potem ravnati v govoru in odredbah svojih. 

Ali vse to je prav malo. a večkrat pa tudi čisto nič 
koristilo. Porta je ostala v svojem držanji proti avstrijskim 
poslancem osorna. ohola in nepristopna ; in dočim so se v 
interesu cesarja v Carjigradu trosile ogromne vsote, doživele 
so čete njegove na Ogrskem poraz za porazom. V tistem času. 
ko sta kupila Ungnad in Preyner za cesarja podaljšanje miru 
z veliko vsoto, moral je hrabri glavar Kranjski. Herbart Tur- 
jaški, svojo odvažnost v obrambi domovine s svojim življe- 
njem plačati, kajti svetost prisege in vernost zadane besede 
sta bili tedaj nepoznati stvari med osmanskimi državniki. 
Stari dobročudni veliki vezn, Mehmed Sokolovic M bil je vsaj 
dosta iskren, da je cesarskemu poslancu Ungnadu to načelo 
turške politike javno priznal. „ Poslanec", rekel mu je pri 
neki priliki, ko se je le-ta pozival na neke točke sklenenega 
miru. ,, ugovori so mrtvo telo brez duše, ki dobiva življenje 
samo po volji onega, ki je nakanil držati jih." Najgore pa je 
bilo to, da se je Porta vedno tega načela držala. V „divanu" 
se je trdilo vedno o miroljubivosti turški do sosedov, ali v 
istini se je vojskoval vsak paša. sandžak ali beg na Ogrskem 
ali na hrvaških mejah na svojo roko ter tako vznemirjal 
svojevoljno soseda, ki je bil prisiljen, da take napade odbija 
in tudi sam neprijatelja napada; zatorej se ni nikdar znalo, 
je li mir zares sklenen ali ne.-) 

Vkljub sklenenemu miru so začeli Turki napadati Hr- 
vaško tako pogostem, kakor nikdar poprej. Nevarnost za 
slovenske zemlje se je vedno bolj približevala, in bilo je po- 
trebno, da se za obrambo ukrene kaj odločnega. Spet je nad- 
vojvoda Karol sklical (18. aprila 1575) velik zbor stanov kranj- 
skih, štajerskih in koroških v Bruck na Muri, kjer se je uže 
večkrat poprej posvetovalo ob obrambi slovenskih dežel. Ali 
še poprej, nego se je na tem zborovanji sklepati začelo, pro- 
vali v Hrvaško beglerbeg bosenski, Ferhad-paša. ter jo strašno 
popleni. Iz tožbe Ungnadove je razvidno, da so Turki to leto 
požgali po Hrvaškem posebno mnogo vasij in manjših trd- 
njavic, kakor so Kliman, Petrovič, Sokol, Glino. Sturlico, ter 
napadh Cetinj. Kladuš, Bajlinovac in Bovic. Seboj so odpeljali 
tudi 900 krščanskih ujetnikov. Ivan Turjaški, stric Herbartov. 
eden izmed zapovednikov krajiških čet. vzdigne se s svojimi 
četami nad Turke, da zabrani ropanje po mejnih predelih. 
Pri Budačkem na rečici Radonji se strneta oba s svojimi 



») Obširneje o tem znamenitem moži v knjigi: Ivan Kukulje\ič. 
Glasoviti Hrvati. Zagreb. 1886. Str. 73—95. 

-; Gruber. Borba Hi-vata sa Turci str. 6. 



112 Ivan Steklasa: Hcrl)art Turjaški. 



Četami. Dne 7. januvarja se dogodi bitka, v kateri so bili naši 
premagani. Ivan Tmjaški je bil zajet in ranjen ter se je komaj 
živ rešil. Turki pa se vrnejo polni plena in sužnjev slavodo- 
bitno v Bosno. Turjaškega pa so doma obdolžili, da je vojaške 
zapovedi prezrl ter tako nekaj pogrešil, ali pa da je bil 
sporazumljen s Turki. Ali on se je med tem sijajno opravičil, 
tako da ni bilo na njem nobene sumnje zaradi nemarnosti 
ali še celo izdajstva. 

Vedno hujše je tedaj pritiskala turška sila na krščanske 
zemlje, in stanovi slovenskih dežel so bili v velikih skrbeh, 
kako da ohranijo domovino svojo ; kajti denar, ki se je po- 
biral v ime obrambe, se je le težko in neredno plačeval, iz 
mej pa so dohajale vedno veče zahteve, in tožbe so se vrstile 
za tožbami, da je vse v neredu in slabo obskrbeno. Zatorej 
se je podal Herbart na hrvaško mejo še poprej, nego so se 
zbrali v Brucku poslani Ivan Ambrož Turn, Kozma Ravbar, 
prost Ljubljanski Tomaž Reutlinger in Lenart Kren na posve- 
tovanje v vojaških zadevah (8. junija). Ko so se le-ti možje 
z drugimi poslanci posvetovali, obšel je Herbart vso krajino 
od Senja dalje s cesarskimi komisarji od 13. maja do 7. av- 
gusta, katerega dne je prišel v Ljubljano. Po kratkem počitku 
se je podal uže 10. avgusta spet v Bruck ter je bil 13. av- 
gusta uže v seji. Tukaj se je bilo pa uže poprej predložilo, 
ker so vedeli o žalostnem stanji na krajini, kako bi odstranili 
zaostatke plač, zatrle prevare mnogih oskrbovalcev, ter udušila 
nemarnost zapovednikov. Tudi poročilo o trdnjavah je bilo 
prav žalostno, saj so bile večidel slabe in zapuščene ; torej je 
izvestitelj po pravici omenil, da je čudno, kako da ni sovražnik 
osvojil si uže vseh teh krajev in tudi sosednih dežel. Vsled 
tega nereda je nastala v vojski spridenost, ker ni hotel nihče 
več pokoren biti, nego je vsakdo delal, kar je hotel. Tožili 
so se pri tem tudi na Herbarta, češ da ne spolnjuje svojih 
dolžnostij kot glavni zapovednik. Potem pa so predlagali, kaj 
se ima vse storiti, da bodo mogli sovražnika na krajini 
uspešno odbijati. Vse, kar se je uže 1. 1563. naročilo, ima se 
točno izvesti. Posebno pa se mora paziti na pomejne trd- 
njave, da bodo vedno v dobrem stanji. Za hrano je sicer 
težko, ker ima sovražnik vsa najboljša mesta v svojih rokah, 
vendar pa bi se dalo tudi v tem pomoči, da se hrana pošilja 
iz slovenskih krajev. 15. avgusta se je začelo o teh predlogih 
v javni skupini razpravljati, ali tudi v teh žalostnih časih 
ne popuste zastopniki svojih verskih zahtev ter prosijo nad- 
vojvodo, da jih ne nadleguje z raznimi zabranami v verskih 
zadevah. Sploh si v XVI. veku ne moremo mishti zborovanja 
brez takih verskih prepirov, kar je pa seveda le oviralo složno 
in krepko delovanje na zunaj ; kajti stanovi so si hoteli na 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 113 

ta način s sleharno še tako malo privolitvijo odkupiti kako 
versko svoboščino. Vendar pa so se v tem zborovanji zado- 
voljili stanovi s samo prošnjo za versko svobodo, dočim so 
odobrili vse predloge nadvojvode Karola. Dne 22. in 24. avgusta 
so razpravljali o brambenem redu, ki obsega dvanajst važnih 
točk o načinu oboroževanja, o broji vojske in imenovanji za- 
povednikov. Tudi o trdnjavah je bilo dovolj razgovora, po- 
sebno glede Kaniže, za katero se je sam cesar Maksimilijan II. 
zavzel, da se utrdi, in pa glede Hrastovice, ki je bila na naj- 
hujšem udarci. Niso se še ta posvetovanja dovršila, ko pride 
iz Varaždina glas, da so Turki pokončali vso zemljo od Ko- 
privnice do Ludbrega ter napadali Koprivnico, Rasnije, Ku- 
semac, Martinac in Ludbreg. Z druge strani pa je pisal Ivan 
Turjaški zastopnikom neke občine Kranjske, da so Turki po- 
plenili Cazin, a uže 12. avgusta so prijavili le-ti zastopniki 
nadvojvodi Karolu. da so Turki obsedli Bihac in navalili z 
veliko silo na Dubovec (kraj Karlovca) in Metliko. ^) Skup- 
ščina se vsled teh žalostnih glasov vznemiri, ter naloži, da 
se ima v vseh teh zemljah vojska vzdigniti in se ima grofu 
Zrinjskemu pisati, da brani na vsak način Kanižo. Tudi 
živež za to vojsko se ima precej v vsaki deželi zbirati, in 
vsak prebivalec mora zato žrtvovati, kolikor premore.-) 

Ali 4. septembra so zvedeli poslanci v Brucku še žalost- 
nejše sporočilo. Herbartu Turjaškemu je bilo namreč prijav- 
ljeno, da se je združilo pet turških zapovednikov, ki so sklenili 
osvojiti vse trdnjave po krajini. Bili pa so to namestniki : 
paša bosenski, beg požeški, beg pakraški. beg glinski in alaj- 
beg belajski. Le-ti zbero v resnici 3000 Ijudij, obsedejo naj- 
poprej Bihač (meseca avgusta), a potem, ko si niso mogli 
osvojiti mesta, začno neusmiljeno pleniti in ropati zemljo, „od 
dalmatinskih bregov do sredozemne Bosne," kakor pravi 
Istvanfy. Napadejo Topusko. Vojnič, a potem se obrnejo 
na predele med Kolpo, Dobno in Mražnico, kjer udarijo na 
Dubovec ter ga spalijo. ^) Skupščina se vsled teh žalostnih 
glasov vznemiri. Sedaj pa poprime besedo Herbart, ki je 
poznal te kraje in upravo v njih gotovo najbolje, ter raztol- 
mači „v lepi, hrabri pa vendar priprosti" besedi nevarnost, ki 
je zapretila mejam, ter omeni slabe obrambe v tem zdvojnem 
položaji. Hrvaška krvavi vsak dan vsled izdajalskih napadov 
turških divjakov, ki imajo na jeziku vedno mir, v pesti pa 
vojsko in rop. Z vsakim dnem raste nevarnost, dočim je 
odpor vedno bolj nemogoč. On gotovo ni nikjer nič zanemaril, 



») Gruber, Borba Hrvata str. 17. 

-') Dimitz. Geschichte Krains III. str. 47 — 50. 

") Gruber. Borba Hrvata sa Turci str. 17. 



114 Ivan Ste klasa: Herbart Turjaški. 

nego se povsod ravnal verno po nalogih in vse strogo nad 
ziral, kolikor mu je to bilo mogoče zaradi velike oddalje- 
nosti krajine. Kar je propalo, ne da se sicer nič več rešiti ; 
hoče pa vse storiti, če bode moral tudi s smrtno nevarnostjo 
braniti zemljo ; on bode tudi to storil, ker to zahteva njegova 
domovinska ljubezen in vojaška čast. katero brani uže čez 
30 let kot vojak. 1) 

Na to sklene zbor, naj se Herbart poda precej v krajino 
ter naj potuje noč in dan, kajti le njegova prisotnost bode 
obudila hrabrost med vojaki. Kerbart je dobro vedel, da 
sedaj ni mogoče hitro vojske zbrati ter slabo založenih in slabo 
branjenih trdnjav vzdržati, kajti v tem oziru se do tedaj 
vkljub vsem opominom ni vendar nič storilo za obrambo. 
„ Vendar pa," pravi na zboru v Brucku, „ zavoljo tega nočem 
popustiti borbe, čeravno me bode zdaj glave stalo!" Siromak, 
kakor da je slutil svojo usodo ! 

Vsled zaključka stanov se je podal Herbart precej, na 
svoje določeno mesto, ker je bil navajen uže od mladosti po- 
koren biti zapovedim viših. Na svojem domu, kjer je uredil 
domače svoje zadeve, bival je samo dva j jni ; potem pa se je 
podal nemudoma na svoje mesto ter je bil ^trti_ daiL^Q 
svojem odhodu ,uže^_v_ Podbre^i (Freithurn), kjer je imel svoje 
konje in vse potrebno za vojsko. Od tod je naročil vsem čast- 
nikom ob meji, da se imajo v četirih dneh zbrati v Budačkem, 
kamor tudi sam prispe. Tako je storil vse, kar je mogel', če- 
ravno je bil prepričan, da se tukaj ne more nič pomagati. 
Tembolj ga pa zato tudi čislamo v zgodovini. 

Drugi dan se je vzdignil Herbart sam s svojim sinom 
Vukom Engelbertom, z vsem svojim spremstvom in z nekoliko 
konji iz Podbrežja z namero, da obrani zemljo turškega na- 
pada in reši prebivalce vseh nadlog, pa tudi, če ne bode dru- 
gače, da se žrtvuje za domovino. Onda je bila usoda Kac- 
janerjeva še vedno v dobrem spominu — in tako je Herbart 
sam tudi uže slutil svojo usodo, kar dokazujejo ona krivična 
obrekovanja nekih zastopnikov na zboru v Brucku. Tako je 
bilo, da je Herbart prišel prav žalosten 21. septembra 1. 1575. 
v Budački, kjer se je nastanil pri gostoljubnem hrvaškem ple- 
miči Tušilovici. (Budački Dolnji leži na rečici Radonji, ki iz- 
vira na gorah petrinjskih, pa se izliva najprej v Korano, 
a z njo v Kolpo.) Tukaj da postaviti šotore ter pošlje ob enem 
nekoliko straž na bližnja brda, ki naj pazijo, da jih sovražnik 
ne napade iznenada. Ko bi se sovražnik približal, naj dado 
znamenje, da bode vsa vojska pripravna. Ker je pa tist večer 
bilo vse tiho, legel je brez večerje spat. Mecl tem pa je bil 



M Dimitz. Geschichte Krains «tr. 50- 51. 



ivali Štekiasa: Herbart Turjaški. 115 

Ferhad-paša zvedel po vohunih, da se je Turjaški utaboril 
pri Budačkem, kjer zbira svoje čete, da napade Turke. Sedaj 
pokliče vse bege na posvetovanje, in tukaj odločijo, da prene- 
hajo harati in pleniti, da pa čim preje napadejo Turjaškega, 
dokler ne zbere vseh bojnih čet. Ferhad-paša zapove torej 
precej svojim prednjim stražam, da se čim prej odpotijo proti 
rečici Radonji. HerlDart pa med tem ni mogel zaspati, kajti 
skrb ga je trla radi tako majhne čete, ki gotovo ni bila 
veča od 1000 konjikov in pešcev. Turkov pa. katerih je bilo 
na početku te vojske komaj do 3000, zbere se konečno pri 
Budačkem do 1-2.000 mož. Vrhu tega pa je bolehal Herbart 
uže dalje časa na drobu. kar mu je prav pogostem kratilo 
spanje. Valvasor ima Ilerbarta naslikanega, kako leži v po- 
stelji, ki je z nebom pokrita, z desnico podpira si glavo ter 
razmišljuje usodo zemlje, pa tudi usodo svojo. Potem je molil, 
ter izročil svojo stvar v božje roke.^) Da pa njegove vojske 
ne napade sovražnik iznenada, začne jo zgodaj buditi, ukaže 
konje sedlati ter zapove ljudem, da se oborože, kakor je tudi 
sam vstal pred dnem. Sedaj sliši puško spaliti, kar mu je bilo 
znamenje, da so sovražniki blizu. V trenotku je bil na konji. 
Ali čudno, da se je tudi njegov konj poplašil, kakor da 
bi bil slutil gospodarjevo nesrečo. Tudi konj njegovega sina 
Vuka Engelberta se je stresel, ko ga je zajahal. To je storilo 
mladeniča plašljivega in bojazljivega. Ali oče ga je bodril, naj 
bode brez strahu in skrbi, naj se tudi preveč Turkov ne boji. 
Tudi smrti se ni treba izogibati, nego z veselim srcem hiteti 
v boj za krščansko vero in domovino. Ravno tako je tolažil 
tudi svojo ostalo družbo, namreč: Friderika Višnjanskega, Ju- 
lija Zadranina, Daniela Tetavskega, same ugledne viteze in 
izvežbane vojake. Ohrabrivši tako svoje spremljevalce in vojsko, 
odpravi nekoliko hrvaških mladeničev, na čelu jim Ivana Voj- 
kovica, ki so poznali okolico, da razvidijo, kje je sovražnik, a 
sam se odpoti s 60 konjiki k stražam, katere je bil sinoč poslal 
v sosedne gore. da zve kaj od njih, da li so uže Turki blizu 
ali ne. V tem trenotku ga opozorijo neki drugače nepoznani 
turški konjiki na neko turško četo, ki se bode kmalu prika- 
zala. Herbart je precej slutil, da je prišel v zasedo, zatorej 
se obrne in napade sovražnika v nadi, da mu vojska v stiski 
pride na pomoč. Trikrat je pregnal sovražne prednje straže v 
beg ter je s streljanjem v daljini, z mečem pa v bližini pro- 
vzročil velik nered v sovražnikovi vojski. 

Ferhad-paša je bil namreč, zvedevši. da se naši gibljejo, 
postavil celo vojsko v bojni red, 1000 pešcev poslal je pa 
napiTJ, da se precej sprimejo s Herbartom. To je bila ona 



1. Valva-sor XV. 489. 

, 8* 



IIG Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 

Četa, s katero se je pobil Herbart. Ali sedaj se pokaže glavna 
sila turška od 10 — 12 tisoč Ijudij, da pomorejo prednji četi. 
Le-ta turška vojska se je skrivala dotlej po šumah in so- 
teskah ter se tako počasi približevala krščanski četi, da je ni 
nihče videl, pa potem iznenada na naše udarila. S takšnim 
krikom napadejo naše, kakor da se nebo in zemlja ruši. Ali 
Herbart se nič ne preplaši. Njegova četa napada neustrašljivo ; 
ko se polomijo sulice, potegnejo meče. Ali zaman jim je vsa 
hrabrost, kajti obdani so od vseh stranij od Turkov. Herba-rt 
uvidi, da se mu ni mogoče rešiti, ter zato napade sam 
sovražnika, ker je tudi Vojkovič ves obdan od sovražnih 
čet. On skoči v sredino vojske z besedami: „ Jezus, Jezus, po- 
magaj!" Rudeča s podobo Kristovo okrašena zastava vije mu 
se v levici, z desnico pa pobija sovražnike. Dva turška čast- 
nika je uže pobil, kar mu oproda nekega bosanskega paše 
ustreli konja. Herbart ustreli oprodo, ali sluga tega prehode ga 
s sulico ter truplo grdo izmrcvari, glavo mu pa odseka. To 
se je dogodilo nedaleč od Budačkega 22. septembra 1. 1575. 

Tako je skončal glasoviti naš junak. Z njim so padli tudi 
drugi prijatelji njegovi: Friderik Višnjanski, stotnik strelcem, 
in Daniel Tetavski, telesni njegov častnik; mnogi drugi pa so 
prišli v sužnost: sin Herbartov Vuk Engelbert, Vid Klekovic, 
Jurij Jankovic, Peter Sarkovič, Baltazar Gušic, Tomaž Čadež, 
zapovednik mesta Zrinja, Julij Zadranin, zapovednik Hrasto- 
vice, Wolf Ensthaler in Krištof Burgstaller. Samo četirje možje, 
namreč : Oton in Henrik Losensteinski, Martin Volbenk Mor- 
daks in pisar Herbartov so pobegnili ter prinesli žalostni glas 
o tej izgubi v Podbrežje. Turki pa so hiteli z glavo Her- 
bartovo v šotor Ferhada, paše bosenskega, ki je razsrjen za- 
radi tega da mu niso živega pripeljali, precej zapovedal mo- 
rilca njegovega obglaviti. Kasneje je bila glava Herbartova 
poslana v Carjigrad.^) 

Uže kasno po tem dogodku pride krajiška vojska na bo- 
jišče, ali bila je tudi ta jako pokončana, 200 Ijudij je padlo, 
a 2000 jih je bilo ujetih. Oni, ki so se rešili, pokopali so trupla 
ubitih, ko se je Turek oddaljil, truplo Herbartovo pa so pri- 
nesli v Podbrežje. Odsekano glavo njegovo je dal paša zaviti 
v platno ter jo pred seboj nositi na vseh potih. Kmalu za 
tem pa se je obrnil Ivan Turjaški, ki je prevzel po smrti Her- 
bartov! zapovedništvo na mejah, v ime vdove do paše, da 
mu jo da nazaj. Zato je poslal k njemu dva hrvaška ple- 
miča, ki sta mu imela predočiti nestalnost sreče ter ga pro- 
siti, da z ujetim Vukom Engelbertom lepo ravna, kakor se 



1) Valvasor. XV. str. 489— 498; Dimitz. Geschichte Krains III. str. 
52—54. 



Ivan Steklasa. Herbart Turjaški. 117 



je pred nekaj leti ravnalo z Usraim-begom v Ljubljani, ter ga 
nagovoriti, da povrne glavo, ker bi jo radi pokopali s truplom 
vred. Paša je obljubil obema poslancema, česar sta ga pro- 
sila, a le za visoko odkupnino, ki je bila kasneje plačana. Da 
pa vendar za veliko zmago, zaradi katere se nadja pri sul- 
tanu velikega plačila, ostane nekaj njemu in potomcem nje- 
govim za večen spomin, zahteva, da sme kožo z glave potegniti 
ter jo, nabasano s slamo, v Carjigrad poslati, da zadobi tako 
tem lože milost sultanovo, odrto glavo pa proda poslancema 
ter ob enem pohvali hrabrost nesrečnega junaka. Tudi sina, 
Vuka Engelberta, so kasneje odkupili za denar. 

Še po tej zmagi se je odpotil Ferhad-paša proti Kranjski, 
kjer je požgal in poplenil ^letliko. prebivalce pa večidel pobil, 
a potem se povrnil skozi Steničnjak in Ramensko. Seboj je 
odpeljal 1200 sužnjev. Pa tudi na drugih mestih so silili 
Turki čez mejo. Bega požeški in pakraški prideta spet 
koncem leta na Hrvaško s 1000 konjiki, popalita mesto Apatin 
pred Ivanicem ter ropata do Koprivnice. 

Še jedenkrat se loti Ferhad-paša Hrvaške. Vzdigne se z 
veliko vojsko, s 4000 konjiki in 3000 pešci, ter ropa z njo in 
pali okoli Dobre do Kolpe, pa se povrne domu z velikim ple- 
nom (meseca decembra 1575). Tako se je končalo to za 
Hrvaško in sosedne slovenske zemlje jako nesrečna leto. ^) 
Na Slovenskem je vrhu tega zapretila še kmečka vstaja, ki 
se je pa vendar hitro zadušila, da ni bilo treba še na domačih 
tleh krvi prelivati.-) 

Dne 22. novembra sklenili so cesarski s sultanom mir, o 
kojem se je uže poprej baron David Ungnad. cesarski poslanec, 
dogovarjal. Dne 9. decembra pa se je Ferhad-paša slovesno po- 
vrnil v Carjigrad. Ungnadov protestantski propovednik. dr. Štefan 
Gerlach, ki je predal leto dnij poprej augsburško veroizpove- 
danje v grškem jeziku patrijarhu grškemu, opisal je obširno 
ta sprevod v svojem turškem sporočilu tako-le: „9. decembra 
je bil tukaj žalosten sprevod. Prvi so jahali neki odlični 
Turki z meje v svojih rudečih kapah z dolgimi šopi, in eden 
pa sam pred njimi. Potem sta nesla dva Turka dve zastavi. 
Za njima sta prišla spet dva Turka, ki sta nosila vsak na 
svojem drogu po jedno človeško glavo. Jedna je bila Her- 
barta Turjaškega, deželnega glavarja kranjskega, širokega pri- 
jaznega obraza, rudečkaste in sivkaste brade ter na pol sivih 
las, kar se je dalo vse dobro razpoznati, in se nam je tudi 
zdelo, kakor da je imel rano pod obrazom. Druga glava pa 



O Dane Gruber. Borba Hrvata sa Turci str. 20. 
■') Valvasor XV. 499. 



118 Ivan Steklasa: Heiijart Turjaški. 

je bila Friderika Višnjanskega,i) prav poštenega junaka, bila 
pa je poclolgastega lica in brez brade. Ravno ta dva, ki sta 
glavi nosila, sta jih bila tudi odsekala. Deli Parnana^) je od- 
sekal glavo Turjaškemu. Do sedaj je bil „zaim" (nizi zapo- 
vednik); vsled tega čina pa se mu je plača povišala za 250 
tolarjev, in mogel je postati „alori" ali „sandžak-beg" (na- 
mestnik). Višnjanskemu pa je odsekal glavo Deli Regioks ; zato 
je imel na leto 2000 asperov (grošev). Za le-temi so nesli četiri 
zastave. Potem je šel čisto sam neki ujeti stotnik, z ogrskim 
klobukom pokrit in v hrvaških opankah. Bil pa ^je to La- 
vrencij Petričevic, oskrbnik Jošta Josipa Turna v Žumberku. 
Za njimi sta korakala počasi dva ujeta trobentača in piskača. 
Potem je šlo okoli 20 mladih jetnikov z verigami okoli vratu. 
In zadnji je korakal med njimi mladi Burgstaller (njegov brat 
je bil konjiški stotnik na Kranjskem), s širokimi rokavi in 
galiotskimi hlačami ter zelenim in modrim peresom na klo- 
buku. Nesimi Tihaja, hišnik Ferhad-bega iz Bosne, je pripeljal 
ujetnike iz Kranjskega in Hrvaškega ter je zaradi tega postal 
„čauš" (policijski činovnik) na dvoru v Carjigradu. Vse te so 
pripeljali danes popoludne okoli treh s piščalkami in bobni 
mimo paše in potem spet nazaj. Dne 10. decembra zjutraj 
okoli osme ure se je ponovil ist prizor in včeraj celo dvakrat. 
Danes pa so jih peljali samo enkrat mimo nas v cesarski 
„divan". Tukaj so pokazali sultanu obe glavi ter mu predali 
ujete. In ko je šel včeraj Burgstaller dvakrat mimo nas, ter 
je moj milostljivi gospod vselej pred vrati stal, pogledoval je 
tu vselej za njim prav milo, vendar pa ni nič rekel. Ali danes, 
ko je šel v tretjič, zaupil je za nami: „Prosim gospode, da 
me ne zapuste." Za tem pa so odpeljali vse v carsko tem- 
nico. Moj milostljivi gospod se je dogovarjal z veziri zaradi 
glave Turjaškega. Na to ga je paša potolažil. Sliko tega ža- 
lostnega prizora je moj gospod poslal cesarju samemu."''^) 

Ungnad se je precej za tem potrudil, da dobi v roke 
nadelani (namašeni) glavi padlih junakov. Veliki vezir mu je 
obljubil, da mu jih hoče izročiti. Rabelj pa je zahteval za 
nji 80.000 cekinov, ali dobil je samo 50 tolarjev za vsako. 
Glavi sta bili po izročitvi precej poslani rodovinama njihovima 
in še dandanašnji ji čuvajo v orožnici dednega grada Tur- 
jaških ter tujcem pokazujejo. Položeni pa sta v omarici iz 
dilic cipresnih. Na Herbartovi glavi je videti še brada, in 
tudi lasje so še popolnoma ohranjeni. 



1) „Letopis Matice Slovenske" za 1. 1887. Žiga Višnjegurski str. 
168—184. 

^j Po i»(jprejšnjem poročilu je bil morilec Herbartov obglavljen. 
•') Gerlach. Tagelnich. Frankfurt ani Main. 1674. Str. 132 i 134. 



Ivan Steklasa: Herbart Turjaški. 119 



Uže poprej sem omenil, da je bil mladi Vuk Engelbert 
Turjaški ujet. Ivan Turjaški Šumberški se je precej potrudil, 
da ga osvobodi. Vendar pa je ostal dve leti v varstvu paše 
bosenskega, čeravno je njegova rodovina vse upotrebila, da 
ga reši. /zavzeli so se zanj tudi njegovi rojaki ter konečno 
prosili celo cesarja, da posreduje zanj na turškem dvoru. To 
se je tudi zgodilo, kajti v pismu do papeža Gregorja XIII. 
slavi cesar Maksimilijan II. zasluge Herbartove ter prosi 
njega, da bi izdal Turke, ko bi bili slučajno kot ujetniki v 
njegovih rokah, za ujetega Vuka Engelberta Turjaškega, sinu 
Herbartovega. Pismo pa bržkone ni prišlo papežu v roke, 
kajti izvirnik se hrani v turjaškem arhivu. Za tem ni bilo 
dolgo, da je moral Vuk Engelbert iz Bosne v Carjigrad, ker je 
sultan zvedel po sovražnikih pašinih, da ima imenitnega ujet- 
nika, ter m'u je tudi potem naročil, da mu ga ima nemudoma 
izročiti. Dne 24. maja 1. 1577. je prišel Vuk Engelbert v Ca- 
rigrad, in drugi dan so ga pripeljali k velikemu veziru. Pri- 
jezdil je čisto črno oblečen ; na glavi je imel ogrski klobuk 
ter je izgledal kot Jiak star zapuščen mož, kajti lasje so mu 
viseli čez pleča, kar je bilo posebno grdo, ker je bil male 
postave. Ferhad-paša ga je bil tako oblekel, ker je mislil, 
da ga bode tako nazaj dobil; kajti se je bil z njegovo rodbino 
uže dogovoril zaradi odkupnine v znesku 29.000 tolarjev, nekaj 
v gotovini, nekaj pa v dragocenostih, katere je Ivan Kisi uže 
zbiral. Vse to pa je oskrboval Ungnad. 

Dne 27. maja so pripeljali jetnika k sultanu, kjer so mu 
rane pregledali, da bi ga potem zamenili za turške jetnike. 
Ferhad-beg pa je bil mlademu jetniku naročil, naj ne pove, 
da je bil uže cenjen; in tako je jetnik menda tudi storil. Ko 
je pa popoludne tistega dne spet poklican bil v „divan". go- 
voril je z velikim vezirom hrvaški ter ga je prosil za nizko 
ceno, češ ker je njegov oče zapustil mnogo dolgov. Sultan 
mu ponudi, da ga pusti za 12 Turkov, cenjenih na 50.000 to- 
larjev, med njimi tudi Ibrahim-ago. Na to so se od avstrijske 
strani ti jetniki predali, a 28. maja je bil Turjaški odpeljan 
v cesarsko ječo, kjer ga je Ungnad preskrboval s hrano. Radi 
tega pa se je Ferhad-paša razsrdil ter poslal poslanca k Un- 
gnadu, ki je od njega zahteval 32 Turkov, med kterimi so 
trije cenjeni na 30.000 tolarjev, a Ibrahim-aga sam na 5000 
tolarjev. Samo pod temi pogodbami bi mogel pustiti Turjaš- 
kega na svobodo. Veliki vezir se pa ni oziral na to 'sporočilo 
Ferhadovo. nego je pustil mladega Turjaškega za dogovorjeno 
ceno, a Ferhad-paši je ostalo, kar so mu uže poprej dali ro- 
jaki jetnikovi. Še le 17. junija se je vrnil Turjaški, kakor je 
mislil, osvobojen iz Carjigrada v Bosno. Ungnad mu je dal 
konja, da je lože popotoval. Ali zdaj se je pokazala lokavost 



120 Ivan Steklasa: Herl)art Turjaški. 

Ferhad-paše. Izrazil se je, da bode dal mladega barona ubiti, 
ako mu ne plačajo 30.000 tolarjev odkupnine. In tako so mo- 
rali iz Ljubljane poslati še raznih stvarij v vrednosti do 
20.000 tolarjev, samo da so rešili ujetnika. Vuk se je kasneje 
oženil z Elizabeto Šumberško, pa je uže leta 1590. umrl na 
j etiki vsled strupa, ki ga je dobil v turški ječi.^) 

Namesto padlega junaka Herbarta so izbrali kranjski 
stanovi v svoji seji dne 21. novembra 1. 1575. enoglasno ba- 
rona Weikharda Turjaškega za deželnega glavarja kranjskega, 
da s tem pokažejo zaupanje za deželo tako zaslužni rodbini. 
Poslanci Kranjske, Štajerske in Koroške pa so se napotili po 
nesrečni bitki pri Budačkem na državni zbor v Regensburg, 
da se dogovore ob obrambi slovenskih mej, ter so stanovi 
vseh treh dežel obljubili 705.000 gld. v ta namen. Posvetovali 
so se tudi, kako bi za obrambo domovine na hrvaški meji 
utemeljili viteški red. Stanovi so na to privolili in določili 
celo mesta, kjer bi se imeli vitezi namestiti. Ta mesta so 
bila: Kaniža, Koprivnica, Sv. Križ, Sv. Jurij, samostan Lepo- 
glava, potem Sisek, Kostajnica, Bihač, Gvozdanski itd.^) Ali to 
se ni zgodilo, ker je med tem umrl Maksimilijan II., in ker niso 
stanovi na zboru v Brucku hoteli v tem podpirati nadvojvode 
Karola, ki je prevzel obrambo mej konečno sam v svoje roke 
ter utemeljil mesto Karlovec nad 900 turškimi glavami 1. 1578. 

Mrtvo Herbartovo truplo je bilo najpopreje preneseno v 
Podbrežje, potem pa v Ljubljano, kjer je bilo pokopano v se- 
danji protestantski cerkvi (poprejšnji cerkvi sv. Elizabete). Ta 
pogreb pa je bil kaj žalostna svečanost ne samo za mesto 
Ljubljano, ampak za celo deželo. Plemiči in drugi vsi so pri- 
sostvovali pogrebu v obleki tuge in žalosti. Dne 25. septembra 
ob 8. uri zjutraj je čakala velika množica Ijudij, stanovi domači 
in tuji, pri Karlovških vratih mrtvega trupla, katero je nosilo 
deset izvoljenih plemenitih mladeničev v omenjeno cerkev, 
kjer je bilo izpostavljeno tako dolgo, dokler ni prispela tudi 
glava iz Carjigrada. Še le potem so ga pokopali. Pri tej pri- 
ložnosti je govoril protestantski propovednik in superintendent 
Krištof Spindler lep govor, s katerim je proslavljal velikega 
junaka, priliko val ga junaškim Makahejcem ter omenil vse 
čednosti Herbarta kot kristja-na in junaka. Le-ta govor je bil 
tiskan v tolažbo vdovi junakovi, ki ni mogla sprevodu pri- 
sostvovati radi bolezni, ter bil razširji^n po celem Kranjskem 
pod naslovom (Ain christliche Leichpredig etc. Laibach, Hans 
Mannel, 1575.). Razven tega pa je napisal Herbartov životopis 
uže poprej omenjeni Jurij Kisi Fužinski ter natisnil v latinskem 



1) Hammer, Geschichte des omanischen Reiches IV. str. 22—24. 
-j Valvasor X. 347. 



Ivan Steklasa. Herljart Turjaški. 121 



jeziku 1. 1575. (Herbardi Auersperg Baronis Rerum Domi mi- 
litaeque Praeclare gestarum etc.) in v nemškem prevodu od 
Ivana Krazenpochera 1. 1576. v Ljubljani. Tudi se je spomin 
Herbartov čez malo let po njegovi smrti slavil v pesni (Car- 
men encomiasticum), katero je dal tiskati Tobija Stangel v 
Ljubljani 1. 1577., in sto let kasneje je pisal Schonleben v 
svoji „Genealogia Auerspergica": „Nihil in hac tempestate in 
Carniolia glorosius Auerspergico sanguine, nihil amabilius." 

Nad grobom Herbartovim je bil kasneje postavljen lep 
marmornat spomenik s podobo njegovo. Valvasor ga je še 
videl; dandanašnji pa ga ni več ali napis se je ohranil v po- 
pisu teh napisov pri Talničarji ter se glasi: 

..Elogium Herbardi ab Auersperg Herois inclyti, qui in 
finibus Croatiae ad Budaschki adversus Turcas strenue dimi- 
cans 22. Septembris 1575 ocubuit. Herbardo ab Auersperg, 
sago et toga longe inclyto, ?Ieroi in utraque fortuna spectato, 
qui praecipuis in Patria forisque gestis cunctis se admira- 
bilem praebuit; cum utri(iue profuerit consilio et manibus 
ambiguum ut videretur. prudentior capitaneus Carnioliae: an 
fortior dux militiae esget. Cecidit quidem sed in acie sed dirai- 
cans sed occidens circumventus et pro mole pressus fatum- 
que fato objiciens et vita cedens non cessit animo, docens 
aliud esse occumbere aliud del^ellari, fatis concessit, ut me- 
moriae, sublatus oculis mentium admirationi exhibeatur. Quen> 
suorum gestorum farna, ut heroem magnanimum immortalitati 
hoc honoris monumento immolat." 

Podobe junakove so se ohranile nam tri ; jedna istodobna, 
oljnata v c. kr. ambraški zbirki, druga kasneje, precej dobro 
naslikana, pa med slikami prednikov na dednem gradu pri 
Ljubljani. V graščinskem ura<:Iu kneza Porcije v Spitalu na 
Koroškem se je nahajala 1. 1832. (sedaj na Dunaji) podoba 
gospoda v črni spanj olski obleki z belim plaščem do pet, okoli 
vratii s trojno zlato verižico in z napisom nad glavo: „Her- 
bardus Auersperch Dum moriens vitam pro Christi nomine 
dedi, mors mea celebrem perpetuumque fecit 1575." i) Lice 
junakovo nam kaže na teh slikah resnobnost in odvažnost, 
z edno besedo: možatost; veliko, odprto oko je lastnost vse 
rodovine, ter kaže prijaznost in velikodušje; drugače pa se 
na lici vidi prestano burno vojaško življenje. Brada in lasje 
so sivkasti. Oklop je temnosiv in črn, z zlatimi gumbi okovan 
in z verižico ovit. 



',) Radics. Herbert VEL ima sliko ambraške zbirke. Valvazor XV. 
489 str. ; Dimitz Geschichte Krains III. str. 54 — 55. 



Starejši slovenski teksti. 

Spisal Vatrosbiv Oblak. 



^f lo venskih spomenikov in tekstov, ki so starejši od prvih 
ITj protestantskih tiskov in knjig, skoraj ni. Da se pred Trn- 
"[j berjem v slovenščini ni nič pisalo, kakor trdi Triiber v 
prvem svojem katekizmu ( „das dife Sprach zuuor nit gefchriben 
worden" str. 143), sicer ni do pičice res. toda slovenski od- 
lomki, kateri so se ohranili iz starejše dobe, so tako malo- 
obsežni in redki, da se ni nikakor čuditi, da ni prišel nobeden 
tekst Truberju pred oči. Raz ven brizinskih spomenikov 
iz X. stoletja, ljubljanske očitne spovedi, celovškega 
rokopisa, beneško-slovenskega rokopisa, pisanega na 
pergamenu iz konca XV. stoletja, jednega kratkega odlomka 
Marijine pesni (prim. Letopis 1879, 10) in še jedne malen- 
kosti, katera obseza načrt jedne homilije (prim. „Lj. Zvon" III, 
606), ni nobenih samostalnih slovenskih tekstov, ki bi bili 
starejši od XVI. stol. In še ti teksti razven briz. spomenikov 
imajo samo jezikovno važnost; pa tudi v tem obziru se ne 
sme pretiravati njih vrednost, kajti slovenščina je jako kon- 
servativen jezik in se v XV. stol. v slovničnih oblikah ni 
bistveno razločevala od današnje. Nekoliko več starega blaga 
imajo ti drobci v leksikalnem obziru; ohranilo se je v njih 
nekaj izrazov, kateri so pozneje izginili popolnoma ali pa 
postali jako redki. Vzroki temu, da se je slovenščina še le 
tako pozno uvedla v slovstvo, da se počenja sloven. književ- 
nost še le s protestantstvom — kakor tudi pri nekaterih 
drugih narodih — so mnogovrstni. Pričakovati bi se sicer 
dalo, da se je med Slovenci pod kulturnim vplivom nemškim, 
ki je gospodoval v teh pokrajinah gotovo uže v XIII. stol., 
zgodaj počela razvijati in uporabljati slovenščina za književne 
svrhe, da sezajo tedaj prvi slovstveni poskusi v starejšo dObo; 
pa če se pomisli, da je v tem času uže zdavna bila izginila 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 123 

politična samostalnost, da se je plemstvo uže večinoma po- 
tujčilo, da je v mestih gospodoval nemški vpliv, tako bo nam 
razumevno, da je nekoliko več, nego slučaj, da iz te dobe 
skoraj ni sloven. spomenikov, da jih skoraj gotovo tudi ne 
bo nikoli najti. K temu se pridružuje še to, da je v oni dobi 
bila omika sploh težko pristopna ter je bila najti večinoma 
le med duhovščino, a pri tej je l)ila vsa omika, kakor sploh 
v zapadni Evropi, latinska. Duhovniki so v narodnem jeziku 
sestavljali samo najpotrebnejše porabne (praktične) pripomočke. 
Da bi bil med duhovščino v sloven. pokrajinah in sploh na 
zapadu vladal samo latinski jezik, da je bila tudi pridiga in 
katehetika latinska, to je krivo, kakor so pokazale novejše 
preiskave. A. Linsenmayer (Geschichte der Predigt in Deutsch- 
land von Kari dem Grossen bi s zum Ausgange des vierzehnten 
Jahrhunderts, Miinchen 1886). kateri se je zadnji bavil s tem 
predmetom (str. 36—40), pravi med drugim: „So wurden denn 
auch die Predigten, soferne sie geschrieben wurden, lateimsch 
geschrieben, denn fiir das ge\v()hnliche Volk waren sie eben 
nicht geschrieben, sondern entweder als Muster und Vorbild, 
oder geradezu als Stoftquellen fiir den Geistlichen (str. 38); 
nekatere pridige, o katerih se ve za gotovo, da so se go- 
vorile nemško, ohranile se so samo latinsko pisane (str. 39), 
in stran 39 beremo: „Also die lateinisch auf uns gekoramenen 
Predigten sind meist ent\veder Musterpredigten, die iiberhaupt 
nicht gehalten \vurden, oder sie sind nur vorher lateimsch 
concepirt oder auch erst nach ihrer Abhaltung lateimsch 
niedergeschrieben." Tako je gotovo bilo tudi v sloven. pokra- 
jinah, ker so tukaj bile iste cerkvene razmere, isti cerkveni 
običaji in navade in v istem duhu odgojena duhovščina. Da 
na Češkem ni bil narodni jezik v cerkvi popolnoma zatrt — 
vsaj kolikor se tiče cerkvenega petja — za to imamo stara 
poročila. 

I. 

Drugo mesto med do sedaj znanimi sloven. teksti zavze- 
mata po svoji starosti očitni spovedi (conf. gen.), kateri sta na 
zadnjih listih latinskega zbornika ljubljanske licejske knjižnice, 
sign. Nr. 141. Miklosich je prvi izdal ta drobec v „Slavische 
Bibliothek" 11. 170—172, toda se je omejil samo na prvo in 
daljšo conf. gen. Na konci daljše spovedi je dostavil (št. 11) 
začetek krajše, ne da bi to omenil. Za tem je še dodal začetek 
(več se sploh v rokopisu ne nahaja) velikonočne pesni. Tudi 
predzadnji in zadnji odstavek jMiklosichove objave (št. 13 in 14) 
nista v zvezi z očitno spovedjo — vsebina jima je kratka 
prošnja in pesen „ salve regina" — m sta tudi v rokopisu na 
drugem listu. V Letopisu 1879, str. 11—13 je objavil Radicg 



124 Vatroslav Oblak; Starejši slovenski teksti. 

krajšo spoved z vsem ostalim drobižem, toda z marsikaterimi j 
pogreški. Ker se je po naključbi celo v Miklos. izdajo vrinilo ! 
nekaj pomot — dve kvarita celo zmisel — kaže najbolje, dn 
se spomenik še jedenkrat izda, in to tem lože, ker ni obširen. 

Conf. gener. se nahaja, kakor sem uže omenil, na zadnjih 
listih obširnega latinskega zbornika (rokopisa) na listih 244 1) 
do 246 b, toda takoj za latinskim tekstom sledi v rokopisu 
nekaj praznih listov (240 — 243). Rokopis je pisan na papirji 
in je 21^2 cm. visok, IS^ ^ cm. širok. Pisani sta obe spovedi 
z malimi in stoječimi gotskimi črkami dovolj ukusno, in črnilo j 
je ostalo še črno. Vse ostalo t. j., vse kar je sloven. na listu 
246 a, b, pisano je z večimi črkami in sicer je na prvi strani 
(246 a) pisava nekako srednje velikosti, dočim so na zadnji ^ 
strani (246 b) črke še jedenkrat tako velike kakor v sami 
spovedi. Ob jednem so vsi ti dostavki, kateri se nahajajo vsi 
na jednem listu, pisani mnogo slabše in neskrbnejše od samih 
spovedij. Očitni spovedi se tedaj nahajata na listu 244 b — 245b 
in sicer prva na drugi strani lista 244 (b) in prvi strani lista 
245 (a), druga na zadnji strani istega lista. Obe očitni spovedi 
sta pisani od jedne roke, vse ostalo je pisala druga roka. 
najbrže celo več. Razven omenjenega nahajamo na levi strani , 
hsta 246 a sedem sloven. glos in na hstih 183 b, 184 a, 217 b, ^ 
220 b, tedaj med latinskim tekstom tudi nekaj glos in sicer 
na hstu 183 b nad lat. hofpes Gofpodar, 184 a nad diHus 
(= discipulus) vczenyk, 217 b nad hr^ bonam czaftny leben, 
220 b morigeatos czaftne. Na. listu 194 b stoji pod latinskim 
tekstom na praznem prostoru sledeče: Blagolce Himilis, Buo- 
goycze Gayftleych, Pjyfanace Gefchriffleych (dalo bi se brati 
tudi PjyftoTce), Treppoloyce (ali Trefpoloice?) GeCittleich. 

Starost teh sloven. drobcev se da določiti le s pomočjo 
paleografije, jezikovnih kriterij za tako določevanje nimamo, 
ker nam nedostaja starejših rokopisov. Prof. Sickel, do kate- 
rega se je obrnil na mojo prošnjo prof. V. Jagic, stavi conf. 
gen. in tudi ostale sloven. odstavke v isto dobo in sicer v 
početek XV. stol. okolu 1. 1430. i) Kar je pisano na listu 246 b 
napravi sicer vtis, da je iz poznejše dobe, toda to je morda 
samo radi tega, ker je pisava mnogo slabša in površnejša. 
Kako more Radics trditi, da je daljša spoved mlajša od 
krajše, to mi je popolnoma nerazumljivo. Pisala je obe ista 
roka. Da, on celo ve, da ima krajša „ mnogo starejše oblike 
jezikove od prve". O tem jaz nisem mogel nič najti in tudi 
prof. Kreku (Kres I. 175) se to ni posrečilo. 



1) Na tem mestu moram izreči g. prof. Jagicu za njegovo prijaznost. 
s katero je podpiral moje, kakor sploh vsako znanstveno delo, in g. prof. 
Sickel-u prisrčno hvalo. Naj omenim še tukaj, da je dal prof Jagič za 
Slovan, seminar napraviti snimek ('facsimile) tega rokopisa. 



Vatroslav Oljlak: Starejši slovenski teksti. 125 



Najpoprej treba je povedati nekaj o grafiki našega ro- 
kopisa na katero je vplivala nemška in sicer posebej ona 
katera se nahaja v bavarskih rokopisih. Pri tem nas to nič 
ne ovira da v bavarskih rokopisih ni povsod jednoten pra- 
vopis da se nahaja vpliv srednjenemške grafike. Treba je pri 
tem razmotravanji ločiti očitni spovedi od ostalih drobcev 
tega rokopisa, v obeh očitnih spovedih je isti pravopis. Nemška 
grafika gospoduje, kakor je to natančneje pokazal Braune (bei- 
traae zur gesch. der deutsch. sprache und literat. I 527-53o), 
uže^v brizinskih spomenikih in to je najti v vseh sloven. 
rokopisih in starih tiskih, razven male betvice onih, kjer je 
vpeljana italijanska ali madjarska grafika. 

Najodločnejši vpliv nemškega pravopisa opazimo v tem, 
da se niše na početku besed mnogokrat ir za naš />, seveda je 
najtf tudiV- wofye 1 13, will I 15, 33, 41-, wy 1 22 28, 33, II 22, 
28 33, wogu I 26, 37, 44, II 25, willu I 39, migo I 45 weffeydo 
149 II 14 etc. - in buga 17, 16, boga 116, bofye 152. To je najti 
tudi v drugih sloven. rokopisih manj ali več n. pr. v pris. kr., 
Stapl In res je važna posebnost bavarskega narečja, da stoji v 
početku besed b za ic in narobej in sicer je to bilo od početka 
XIII stol do konca XVI. stol. WB. § 124, 136, Paul 43. Tudi 
ch za // moramo zmatrati za vpliv nemškega pravopisa m 
sicer bavarskega, kjer se to najde uže na konci XIII stol. 
posebno pa v XIV. stol. WB. § 183 in ta pisava je sploh v 
srednii nemščini navadna (BA. 117), toda piše se tako tudi 
uže v staronem. spomenikih (BA. 117) in zato najdemo c/^ tudi 
v brizinskih spomenikih (Vostok. Filolog. nab. 23). Mi beremo 
v conf gen. chudiczu I 2, II 2, chudeymi I 8, II 7, chudim II 12, 
areichy 112, greychy II 13. drugich 117, meych_^I17 etc. tudi 
v ostalih odlomkih: chocztfche III 7. chlaftczetn III, prichod 
IV 3 ducha IV 3. obchranyenye IV 5, tech IV 2; samo trikrat se 
piše V zazVfmahl 117, hofarti 13, 113. To pisavo ima tudi celov. 
rok in pris kr. Lastnost nem. pravopisa je tudi podvajanje 
konsonantov in sicer je to, kakor v našem rokopisu mnogokrat 
najti pri /, toda to je v nemščini večinoma opravičeno v 
zgodovini razvitka tega glasa, pri nas je pa to samo nepo- 
trebno posnemanje, ravno tako malo utemljeno v jeziku 
samem, kakor n. pr. v polj. rokopisih ff 7.^ j, kar je vzeto iz 
češčine. Sicer nahajamo tudi v češk. rokopisih večkrat U 
(Gebauer, Pf ispžvky k historii českeho pravop. 126) pa m 
tam ni v sloven. stoji U za 1, nego tudi za mehak Z. wulle 
158 mollo II 17. Primerov za 11 imamo mnogo v cont. gen. 
n pr priell I 6, obarnyll I 7, wdall I 29, odpoueydall I 10 
zchodill 1 14, prifhall 1 14, oblubill I 38, tellu I ^5 Pra^znoval 
1121 morali II 22, 29 etc: jedenkrat tudi U: brittke Ui 3. v 
dveh slučajih stoji v početku besede pred samoglasnikom h: 



120 Vatroslav Oblak: Stai-ejši slovenski teksti. 



hodbyrnill II, hod (oti.) II, kjer ni misliti, da se je tako govo- 
rilo, dasi se dandanašnji pojavi v nekaterih nareojih pred 
samoglasnikom g (y). To je samo posnemanje nem. pravopisa, 
kajti ta raba se nahaja v bavarskih rokopisih (WB. § 190) in 
sploh tudi v staronem., kar je pa samo grafična netočnost 
(BA. 114). 

Veliko težavo so delali pisatelju sikavci (sibilantes) in 
nebniki (palatales) in sploh oni glasovi, katerih nimata nem- 
ščina in latinščina. Nemško in latinsko izobraženi mož ni 
vedel, kako bi te glasove zabeležil, pustila ga je tukaj njegova 
učenost na cedilu. Pa celo v tem slučaji se ni mogel otresti 
nemškega vpliva, podlaga vseh njegovih, včasih prav groznih 
kombinacij je bila nem. grafika. Za c piše se cz in jedenkrat 
c: zareza I 15, diuiczo I 52, II 17, czweticze 152, Syuinicze II 27 
in diuico II 17 — de\vic^e IV 2, otroczy IV 10, odwetnycze IV 13. 
Zanimivo je v tem slučaji opazovati, kako so si razni slovan. 
jeziki pomagali jednako. V čeških spomenikih iz XIV. stol. se 
piše navadno cz, v početku XV. stol. cz in c (Gebauer 87 — 92, 
171) in to je tudi v polj. spomenikih, kjer se je ta pisava 
razvila morda samostalno ( Archiv II 413, toda drugače Kaluž- 
niacki, Histor. Ubersicht der Graph. und der Orthograph. der 
Polen 5), v poljskih listinah je cz = c najti še le 1. 1258. Jeli 
se je v teh raznih slovan. pismenostih samostalno in brez 
tujega vpliva pojavila ta pisava? Pri češk. (in polj.) bi se to 
dalo še misliti, ker se najde cz uže na konci XIII. stol., dasi 
je sporadično cz v nem. spomenikih najti uže v mnogo sta- 
rejši dobi, toda v sloven. in posebno v našem rokopisu, kjer 
smo zapazili tako silno odvisnost od nem. pravopisa, je to 
jako dvomljivo. Ne sme se pozabiti, da je v bavarskih roko- 
pisih XIV. in XV. stol. jako gosto najti cz mimo c WB. § 150. 
Da bi bila cz vzela nemščina iz slovan. grafike, kakor je 
mislil nekdaj Wackernagel, ni mogoče radi kronologije. Ta raba 
(cz = c) se ni mogla v sloven. udomačiti , nahaja se jako 
redko n. pr. v celov. rok. (Kres 1 176). 

Za s rabi se navadno ./" in tudi z, mnogokrat //' Pisavo 
./' in ff najdemo sploh jako razširjeno v zadnjih stoletjih 
srednjega veka, ona se je udomačila tudi v češki pismenosti 
in v češk. spomenikih iz XIV. stol. se piše f in ff (Gebauer 
87—92), kar je bilo navadno še v XV. stol. (Gebauer 171—175). 
Nasprotno je pa 2; za s v staronem. le jako sporadičen (BA. 
135) in tudi v češk. spomenikih velika redkost (Gebauer 87). 
Zato bi tudi ne pričakovali, da se v Ijublj. rokopisu rabi tako 
gosto z, posebno ker tega ni najti skoraj nikjer v sloven. 
tekstih, ne v celov., rok., ne v pris. kr., celo v Stapl. tega ni, 
le v brizinskih spomenikih se piše skoraj vedno za s in to je 
v tem spomeniku vpliv nem. grafike, ker v tedanji nemščini 



Vatroslav Oblak: Stai-ejši slovenski teksti. 127 



ni bila razlika med s in z ta, da je zadnji soglasnik bil 
zveneč Conf. gen. ima: gofpudi 14, fam 16. 8, 9, 10, 11 etc. 
115 6 7 9 karft 16, 11. 116, fe 16, 10, 26,1111, 13, 39 etc. 
>oblafti 19, reyga 111, fobothe 120, rwety 123. poft 123, go- 
[pofczino I 31. f o I 59, myfalyo II 14, rwete II 19 etc. — neyffim 
1 18 38 neyffam I 21, 24, II 24, doperneffl I 25. dopemeffil I 39, 
II 24 vffeymi I 48, II 13, promty I 53, wefreydo II 14, vffe II 17, 
pofft 11 23 — ze I 2, 3, 5, 13, 20, 37, 57, II 2, 3, 5, 7, zareza 
1 15 zchodill 1 14, zam 1 15, z\vete 1 16, \vzo I 42, zchudim I 47, 
II 12 zkemer I 48, II 13, vzeych 154, vzeym 159, zym 156, 
ztvario I 60. V dodatkih : gofpud III 2, fmerti III 2, ft\vall III 2, 
fe III 3, vefeliti III 3, myloft IV 1, gcfpody IV 1. fladkofti IV 8, 
h IV 9 etc. — wfrech IV 4, teleffa IV 16. Za s najdemo /m// 
tudi v celov. rok. in še v XVI. in XVII. stol. ni ta diializem 
izginil iz pisave. Dvakrat stoji 7:^: rzyanya I 27, fzyania II 26. 
To je nedvomno posneto po nem. pravopisu, v bavar. rokop. 
XV. stol. je ta /z najti mnogokrat WB. ij 156. 

Med s in ^ ne razločuje grafika našega rokopisa, in zato 
stoji tudi za z več znakov: z, J\ JJ in v tem se strinja z briz. 
spomen., dasi ni med obema spomenikoma v tem obziru no- 
bene genetične zveze, obema je to skupno, da imata nem. 
pravopis. Tu beremo z meymy 1 12. yzpouem I 3, zmallo 1 14, 
omarzity I 43, zweffeydo I 49 , prafnowall 1 22 . yefikom 1 47, 
II 12; ffveft 135, praflnou-al II 21. 

Največo težavo so delali piscu nebniki in res tudi m raz- 
ločeval v pisavi s od z, pri vseh treh nebnikih se je naslanjal 
na sorodne sikavce. Za c piše navadno c^, toda tudi ij\ ffrz, 
tez, tfch, I cz, cztfcli : chudiczu I 2, II 2, chudicza I 9, II 8, veczeri 
121'bis! II 20. czaltill 122. 33, czyftu 125, priczy 146, czelf 
II 14 czaftill II 33, pomoch II 2. racz II 6, placzecz II 12 etc. ; 
tnowik 143, ratfy 154, 55, 56: otcze 130, II 30; otczo 138, 
otcza II 32 ; veytfchny I 56. V zadnjem odstavku skoraj vedno 
cz- pomocz 2, racz 6, czeftyena 7, 9, czertyta 17, placzecz 12, 
samo jedenkrat czz : oczzy 14. V III. odstavku chocztfche 4, 
chlalczetn Tudi v staročešk. spomen. se piše na isti načm cz 
za č, pa tudi chz (Gebauer 99—106), v spomenikih večinoma cz. 
' Š se piše tudi na nekoliko načinov (f, ff. Ich, s), najboljši 
dokaz da je bil pisec v zadregi. Prva dva znaka najdemo 
v češk spomenikih XIV. stol. in tudi v početku XV. stol. se 
posebno rado piše ff (Gebauer 99-105, 177—179). Kakor je 
češka grafika v tem slučaji posnemala nemško, tako sloven. 
Isti znaki se rabijo v nem rokop. XIV. in XV.^stol. (WM. 170). 
Jako redko imajo češ. spomeniki Jch, tako v Safaf. fragmentu 
psalt sv. Tomaža (CČM. 1881, 124), kjer se pa mimo njega 
nahaja tudi še Jf in 8; v polj. listinah je pa jch večkrat najti 
(Archiv II 414). V conf. gen. čitamo navadno ,//: nallymi i % 



128 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



114, priffa]] 114, riiffal 116, greymty 149, II 14, naffyga 153, 
proffo 150, 51, 61, II 15. 16; niff 145. naf 161; dufcho 145. 
II 10, falfch I 46 bis, II 11 bis; v dodatkih: nas III 2, naliga IV l, 
naff IV 8, naffe IV 1 o. Da brizin. spomen. sch ne pišejo za š, 
temu vzrok je to, da je bil v isti dobi nem. sch sestavljen 
glas s-ch (Braune. Beitrage I 530). 

Za z se piše navadno ./'toda tudi f/ in redko z, in v češk. 
spomenikih XIV. stol. se tudi rabi f in z: dalfan 13. 5, 13 
20, 11 11, 13, 25 etc. vorye 113, vefe 113, ryuota I 27, blifniga 
I 34, bofye I 52, II 17, fywoty I 56, fywota I 51, II 16, 27, auffil 
1 12, boffyam I 61 ; v zadnjem odstavku fegnanega 15, roffe 12, 
kriffe 5, jelyffe 15, zywota 15. 

Za u se rabi n, ir in nekolikokrat tudi v in spet naj- 
demo isto v bavarskih spomenikih XIV.— XVI. stol. (AVB. § 28), 
vendar je mogoče, da ta raznovrstnost ni potekla iz nem^ pra- 
vopisa, nego da se osniva na latin. grafiki : chudiczu I 2. yna 
I 2, 3, II 2, 38 drugich 1 17, druge 121. nykuli I 22, 32. kakur 

I 22, pokuro I 27, gofpudy II 4. tellu II 9, obluby II 12 etc. ; 
ynw 17, 17, 21, 117, 12, volnw 19, tw 114, 15, 16, pridi- 
gwyocz 1 16, takw I 28, Dwhwniga I 31, timw I 11, tymw 
141 etc; r = n v prvi očitni spovedi ni najti, v krajši: volnv 

II 8 in menv IV 6. Iste črke se pišejo za v in tudi pri tem ni 
najti nobenega pravila, samo toliko se da opaziti, da na po- 
četku besede ne stoji nikoli u; v tem je grafika našega roko- 
pisa nekoliko sUčna češki in od te odvisni poljski, kjer se na 
početku piše vedno r (Gebauer 56, Archiv II 417): vry 13, 
volnw I 9, vefe 113, veczeri 121 bis, veytfchny I 5u, veczery 
II 20, volnv II 8 ; zapu\vidy I 7, rey\vo 1 15, z\vete 1 16. popra- 
\vill 1 19, prafnowalI I 22, ztwaryo II 15, iywota II 16, 27 etc. ; 
fveftI35, ftanovitu 138. fovrak 141, owarovaty 155. czlovik 
II 13 etc, yzpouem I 3, praudy I 23, 28, 33, II 22, 29, praudi 
II 34, fyuota I 27, adpouera II 2 etc V zadnjem odstavku je 
samo ir: fwetega 5, f\vetnykom 4, wamy 6, zywota, e\ve 10 etc. 

Za / se piše i in //; razloček v rabi obeh znakov je 
najti samo v početku besed, kjer stoji y: ynu 12, 3, 33. 112, 
3, 8 ynw 17. 8, 17 etc, ynvo II 10, 21, 30, yzpouem 133, y 
I 22, ymill I 35. V sredini in na konci besed ni tega razločka : 
nafrymi I 4, obarnylI I 7, zapuwidy I 7, meny II 4, kyr II 5, 6, 
19, fym- II 5. 19, tyga II 8, 10, 12 etc ; gofpudi 1 4, oblubil 
1 6, deyli 1 8, oblafti 1 9, drugich 1 17, czaftill II 33 etc. V 
predzadnjem odstavku ni najti //: fmerti 2, brittke, trofti 4, 
biti 4, ponifan, pochle\vnik, no nobena beseda se ne počenja s 
tem samoglasnikom. 

Vedno stoji // zdi j: ya 12, 5, 13, 112. 5. ye 111, 22. 
wofye 1 13. dyati 123, 29, moyo I 24, II 10, 23, moye I 27, II 9, 
27. ym I 33, yefykom I 47. II 12 etc Primeri kakor zatayl I 8, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 129 

pryell 111. mimo katerih najdemo tudi priell I 6. se ne morejo 
sem prištevati, ker se ne ve. jeli se z // izražaj e i ali j, s kratka 
za ?/ in Ji se v sredini piše i in //. Posebno se pa mora na 
to opozoriti, da se piše v zadnjem odstavku dvakrat g za J : 
zdychygeme 11, glagogicze 11 mimo jefyffe 15. Vprašati se 
moramo, jeli to neposreden vpliv nem. grafike, kjer je v staro- 
nem. mnogokrat najti .7 za .; v početku besed (BA. 140), kar 
imajo tudi bavarski spomeniki (WB. ij 176) — in na te je vedno 
misliti v prvi vrsti — ali se je pa ta g v našem spomeniku 
pojavil pod vplivom češke grafike, kajti tukaj se uže v početku 
XIII. stol. do XV. in celo XVI. stol. piše c/ (Gebauer 43—50, 
137—142) in od tod je prodrl tudi v poljsko (Archiv 11419-420). 
V našem slučaji ni o tem dvojiti. da je (/ za ./ vzet iz češčine, 
kajti v četrtem odstavku najdemo še mnogo glasoslovnih 
vplivov in posebnostij čeških. Pri tem me to čisto nič ne 
moti, da je v prvi knjigi Truberjevi tudi sporadično najti (/ 
za j, kar je morda poteklo iz nemške grafike, dasi se ne sme 
pozabiti, da je Truber imel v tiskarskih stvareh zvezo s Prago 
(VladimirovL, Doktorb Frančiški. Skorina 202). 

Mehkost se označuje pri ;/ s pomočjo // : fzyanya 127, 
prefegayem 1 46. II 11. jedenkrat fzyania II 27, ochranyenye 
IV. 5. Za stsl. rib stoji tudi n: nega 12. 3, 7, 44, 112, 3, III 2, 
nym I 18. Jeli tukaj mehkost res ni samo zaznamovana in 
jeli se je v teh slučajih govorilo v tem narečji, mehak 11, o 
tem se da dvomiti, kajti v nekaterih narečjih, kjer se je na- 
vadno ohranil n. govori se jn ali j, je postal ta soglasnik v 
teh primerih trd. Pri / je samo jedenkrat mehkost zazname- 
novana: ve'elye III, najbrž je bila razlika v izgovoru Ij med 
besedami na li.je (lije) in pravim Ij t. j. prvotno topljenim Ij 
stsl. Ib. V vseh ostalih primerih se piše samo 1 : oblubil II 6, 
obluby II 12. ludy II 14. nedele II 19, mollo II 17. kralewa IV 17. 

Posebnost nemškesa pravopisa je, da se stavi h za / : 
fobothe 120, czefthu 144. 

Glasoslovje. 

Stsl. poluglasnikoma odgovarja skoraj brezizjemno o: ta 
(n. mase.) 123. 48. 56, II 22, kadar 16, czaftill 123, 33, II 21, 
33, dalCan I 3. 5, 13. 20. 25, 26 etc, fam I 5 bis, 6 bis, 7, 9. 
10, 11. 13. 14. 16. 25, 37. 41, 44, II 5, 6 bis, 7, 25, zam I 15. 
neyffam 121, 24, II 24, neyram II 21, 28, priffall 1 14, myfalyo 
1 19, II 14, odpuftak I 54. Nekohkokrat nadomestuje grafično 
poluglas tudi /: neyffim 118, 38, [im 142, 115. fym 119, II, 
doperneffil 139, II 24 , pri neyfm manjka najbrž pogrešno 
kratica, v tretjem odstavku: ponifan, czaft, v zadnjem pa e 
czeftyena 7. 9, czeftyta IV 7. 

9 



130 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Vprašati se moramo, kak izgovor se skriva za to grafiko 
(i)? jeli se res v teh slučajih tako govorilo kakor pisalo? Da 
bi bil isti pisec za sedanji sem v svojem domačem narečji 
govoril sa7n in sim, nesam in nesini^ ni nikakor verjetno. Mi 
vidimo v tem slučaji, da ne odgovarja grafika popolnoma 
govoru; pa jaz tudi dvomim, da bi se bilo v istem narečji 
govorilo odpustak, šal, prišal, misaljo. Le poglejmo v naše 
vire iz XVI. stol. in prepričali se bodemo lahko, da ni preveč 
verovati grafiki. Če najdemo v Trub. C. mifel 109 poleg miffal 
40, 75, 217, lubefen 62 poleg lubefan 199, če piše v t. d. d. 
pravizhin 17, 22, 32, risnizhin 4 b mimo frezhen 1 b, prifhal 14, 
26 mimo mogel 19 a, hlapiz C. 87 in hlapez t. d. d. 1 a, če ima 
Dalmatin perfsal, rekal, rekel, perfegel, mogel, tekel, ne moremo 
misliti, da se je res tako različno govorilo, da je bilo slišati 
v istem slučaji tri glasove a-e-i. Ta nedoslednost je samo 
grafična, pisec je bil v zadregi, kako bi izrazil glas, katerega 
je slišal. Naslanjal se je zopet pri tem, kakor v drugih slu- 
čajih na nem. pravopis. In res tudi v srednjenem. posebno po 
bavarskih spomenikih najdemo isto \VB. § 8, 198, BA. 47 - 50 ; 
celo v tem je najti v grafiki bavarskih spomenikov in našega 
složnost, da je ta različna pisava posebno gosta pri r, I, n in 
pri ec-ic (PM. 25). V nemščini so se na ta različni način 
pisali „ slabi" ali irrationalni samoglasniki, in da se je naš 
pisec poprijel tudi tukaj nem. pravopisa, kaže, da je slišal 
nekak nejasen glas. V vseh omenjenih primerih t. j. tam, kjer 
stoji refleks stsl. poluglasnikov v nenaglašenih sufiksih in 
zlogih, govorilo se je v narečji conf. gen. nekak temen, nejasen 
in nedoločen glas. V dolgo naglašenih zlogih je pa nadome- 
stoval v tem času a stsl. poluglasnika, kar nam priča tudi 
celov. rok. n. pr. dannafs I 4. 

V prvi polovici XV. stol. je bil v slovenskih narečjih uže 
sedanji refleks stsl. i., 'i>, razloček med obema poluglasnikoma 
je bil uže zdavna izginfl, saj nadomestuje uže v brizinskih spom. 
skoraj vedno isti glas (e, i) oba poluglasnika. O tem, da je 
tudi slovenščina v najstarejši dobi imela poluglasnike — in 
sicer samo jednega, kateri je bil fiziologično trd glas — se 
nikakor ne da dvomiti, ker imajo briz. spom. v naglašenih 
zlogih e mimo /. Ta pisava bi bila nerazumljiva, če bi se bil 
razvil uže v X. stol. polni e iz b, i>. Iz tega jedinega (trdega) 
poluglasnika razvil se je pozneje v nekaterih narečjih e v 
drugih pa a in sicer j eden neodvisno od drugega. Da je res 
tako bflo, dokazati se da iz slov. imen, katera se nahajajo v 
latin. listinah. V kajkavskih listinah iz XII. — XIV. stol. katere 
je izdal Tkalčic (Monumenta historica episcopatus Zagrebiensis) 
beremo: Bebrevnicha 1242 (I str. 79), Bf-zenche terra 1260 (I 
125), Lepaw^z 1354 (II 22, 145) ; semkaj se morda sme pri- 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 131 



števati tudi D^schen 1256 (1 111, 112). Celo v nenaglašenih 
priponkih najdemo navadno e in le redkokrat /: Chernech 
1211—1244 (bis), Chemez 1209, Clenouez 1266. Gradez 1201, 
1217, Grobez 1245, Jelshewec 1217, Slauez 1266, Desinec 1266, 
Studenech 1252, Gradez 1354 (nekolikokrat). V kajkavskem 
narečji XII. — XIV. stol. je bil kakor dandanes e popolnoma razvit 
za stsl. I., 'I., in v našem spomeniku iz prve polovice XV. stol. 
pa najdemo uže a v teh slučajih, kjer se tudi danes v kranjskih 
narečjih tako govori. Če bi se bil v vseh slov. narečjih polu- 
glasnik nadomestil naj poprej s polnim e, tako sploh ni mo- 
goče, da bi se bil v nekaterih narečjih iz tega e pozneje razvil 
f/, ker slovenščina ne pozna nobenega preglasa in prehoda e 
v a. Prvotni slov. poluglasnik je bil tedaj kratek nejasen in 
trd glas, iz katerega se je lahko izcimil e in a. Kako dolgo 
je živel v jeziku poluglas i) (^ stsl. T), l) in kedaj se je spre- 
obrazil v polni samoglasnik, to se ne da lahko določiti s po- 
močjo slov. imen v latinskih listinah. Mi sicer vidimo, da se 
piše v listinah e m i n isti besedi tam, kjer ima stsl. i., b in 
iz tega bi se morda dalo sklepati, da je takrat še živel polu- 
glasnik. Toda pri vseh teh listinah je treba največe previd- 
nosti, povsod je opaziti vpliv nem. pravopisa in celo nem. 
fonetike, saj so bili pisci teh listin tudi vzgojeni v nemščini 
(prim. Briickner, Archiv 1X142-143). V listinah, katere je 
izdal Zahn (Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I, II) 
beremo sicer Lazenickhe 1230, in Miklos. (Die slav. Ortsnamen 
aus Appellat. II 52) pravi, da stoji lazinich 1181 za lazbniki-, 
Timenich 1167, Michsnitz 1170 (God. dipl. Austr. Fris.), toda če 
najdemo muno tega tudi Laznik 1195. 1207, Strelz 1146 in 
celo Zedilsah 1195, mugelnich 1208 mimo moglniz 1197, Chol- 
munz 1150. Chulraenzi 1160, Chulmenz 1126, Chulmenize 1126, 
kjer je opaziti nedvojbeni vpliv nemške grafike, tako se ne 
smemo preveč naslanjati na zgoraj navedene primere. To nam 
potrjujejo tudi poljska imena v latin. listinah, tudi tam se 
najde vrinen samoglasnik, kjer ga v govoru gotovo ni bilo in to 
navadno pri 1, n, r, kajti tam se pojavi v nem. narečjih ,,irratio- 
nalni vokal". V Baudouin de Court., O drevne-polbskomi. jaz. 
najdem n. pr. Mocidilnice-Mochidlniz 126, Sedelizze - Zedlitze 
I 29, Wadicho\viz mimo pravega Wadoch\\iz I 5, Gostecowo pa 
tudi Gosticho 111 etc. Kako so nem. pisci pri slovan. imenih 
mnogokrat vrivali samoglasnike med soglasnike, lepo je razložil 
Schleicher, Laut- und Formenlehre der Polab. Spr. 38 — 40. 

Za poluglasnik stoji e v czeltyena IV 7, 9 in czeftyta 
IV 17 nasproti častil (štirikrat) in čast. V našem slučaji bi 
se sicer še nekohko dalo misliti, da je e tukaj češki vpliv, 
ker je v tem odstavku nekaj čehizmov, toda v češk. spome- 
nikih se navadno piše ta oblika brez e, tedaj čšč-čšt'. Tudi 

9* 



132 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



celov. rok. ima češčena II, dasi tudi v njem v vseh drugih 
skičajih odgovarja a pokiglasnikoma. Celo v jednem ter istem 
viru ni jedinosti glede te besede. Iz Trub. bi se dalo sklepati, 
da se čr/st — pojavi v naglašenih in cest — v nenaglašenih 
zlogih n. pr. zefti (3. sgl.) C. 96, zhefti (gen.) C. 12, t. d. d. 33, 
zhefti (dat.) t. d. d. 5 a, zheftio t. d. d. 12 a, zheftih 1 a, toda 
zhaft 7 a, 9 b, no Skal. ima v teh slučajih tudi (( mimo e n. pr. 
zhasti 389 b, zastio 17 b, 23 b, 57 a mimo zesti 198 b, 221 b, 
224 b, 288 a, zhestio 357 a etc. Mogoče je, da se je a v ne- 
naglašenih zlogih pojavil pod vplivom nom. acc. sgl. in e se 
bi bil tedaj iz « v nenaglašenem zlogu predstoječemu č ne- 
kako priličil (tedaj preglas kakor v češč.), za kar imamo tudi 
druge primere pri Trub. in v nekaterih sedanjih narečjih. Samo 
to dela nekoliko ovir, da imamo tukaj sekundarni a, kateri 
nadomestuje starejši poluglasnik, no pa ipak je mogoče, da je 
v tem obziru izginila vsaka razlika med tem in etjmol. a. Da 
je bil ta preglas nekdaj bolj razširjen v slo ven. narečjih, nego 
je danes, o tem pričajo nekatere besede, katere imajo skoraj 
v vseh narečjih e. Pa kakor se mnogo glasoslovnih pi-esnov 
ni dalje razvijalo, nego celo omejilo, tako tudi ta. Najbrž so 
nebniki prej izgubili svojo mehkost (tedaj č', š', ž' so postali 
č, š, ž) kakor je ta preglas prodrl. 

Samoglasnik e se je ohranil : veczeri 121 bis, veczery 
III 3, edn I 51, veliku I 59, vefeliti III 3, czeftyena IV 7, 9 (y 
izražuje mehkost predstoječega t'). V slovenščini je v tej 
dobi bil e uže trd glas, kakor sploh v južnoslovan. narečjih. 
Jeli sploh v sloven. kedaj bil e mehak kakor v ruščini, toda 
mehkost gotovo ni bila razvita v tej meri, ne da se lahko 
reči, toda toliko se sme trditi, da je uže v XIII. — XIV. stol. se 
izgovarjcd trdo, kakor danes, kajti drugače bi se bil najbrž 
v gotovih slučajih razvil preglas 'e v 'o, kar je najti v vseh 
Slovan, jezikih, kjer se je ohranil mehak e. Ta preglas počel 
se je pojavljati v slovan. jezikih uže v XII.— XIII. stol. (Archiv 
V, 547, 568, Sobol. Lekc. 52, Baud. de C. O drevpol. jaz. 77) 
in najbrž bi bilo nekaj jednakega najti v slovenščini, če bi 
se v tej dobi ne bil govoril trdi e. Še to se ne da zanesljivo 
določiti, kako dolgo se je ohranil nenaglašeni e v besedah 
kakor kamen. V listini iz 1. 1187 (Zahn I 662) je uže najti 
Camniz, toda v Tkale, se bere iz iste dobe Camenic 1201, ad 
Camenicam 1217, in zato je dvomiti, da bi prva oblika bila 
povsem narodna, najbrž je prikrojena po nem. fonetiki. 

Stsl. f odgovarja vedno e: priell 16, Swetikow 117, fwe- 
ticom I 38,' II 9, fwetikom I 44, z\vete I 20, II 19, Swete I 23, 
II 23, fwety I 23, II 23, zwety I 37, defetino I 26, II 26, czefthu 
144, prefeganyem 146,1111, yefikom 147, II 12; fwetega IV3, 
5, f\vetnykow IV 4 etc. V početku XV. stol. je tedaj v sloven. 



Vatroslav Oljlak: Starejši slovenski teksti. 133 

uže bil izginil rinezem, celo v brizin. spomen. je rinezem pri e 
samo v jednem slučaji zabiležen (uenfih), v vseh drugih pri- 
merih se piše e ( Vostok. Filol. nabl. 23 — 24), iz česar pa še ne 
sledi, da se je uže v X. stol. izgubil v vseh teh slučajih rinezem. 
V listini iz 1. 898 (Zahn 1 15) se piše Zuentibolch, toda v sre- 
dini XII. stol. najdemo uže Zwetbocho 1130, Zwetbochi 1140. 
Da v sredini XIV. stol. sloven. res ni imela rinezma (v neka- 
terih narečjih se je saj deloma še gotovo ohranil), vidi se iz 
kajkavskih listin pri Tkalč., kjer najdemo iz 1. 1354 dvakrat 
Jaztrebarzka str. 93, 148. 

Iz conf. gener. vidimo, da so bili uže v XV. stol. različni 
refleksi stsl. e razviti, da je uže takrat bila v jeziku sedanja 
raznovrstnost — če morda tudi še ne v tej meri — da uže 
takrat ni bilo v vseh sloven. narečjih jednega glasu e. V celov. 
rok. stoji za i v dolgo naglašenih zlogih e, v našem spomeniku 
pa se skoraj dosledno nahaja <?/, tedaj isti refleks, katerega 
pišejo Trub., Dalm., Hren etc. Sedanje dialektične razlike (e- 
ej-ie-i-aj-ja) sezajo tedaj najmanje — če tudi ne vse, kajti za 
tako trditev nam manjka spomenikov — v XV. stol. Vendar 
pričajo brizin. odlomki, kateri so pisani v narečji, kjer se go- 
vori danes /e, i za ^, da je v X. stol. sloven. refleks tega samo- 
glasnika še stal jako blizu etymolog. e, da še ni bil ej ali ie, 
da je bil samo nekak ozek glas, kateri se je približeval k i, 
inače bi gotovo refleks e ne bil na isti način izražen kakor e. 
Maloraščina, kjer odgovarja t> v različnih narečjih m, je e in 
posebno /, kaže da je bilo to mogoče, ker tudi v njej ni bilo 
prvotno teh različnostij : sedanjega i v maloruskih spomen. 
skoraj ni najti pred XIV. stol. (Ogonowski Studien 26 — 28, So- 
bolev. Lekc. 62). V češčini se je iz starejšega 4=-r, še le v 
XIII. stol. razvil ie (Archiv VI 94 — 96) in v srbohrv. je bilo v 
XI.— XII. stol. še najti e (Archiv, IV 405 — 406) in še le pozneje 
se je razvil današnji i-ie (Archiv VI 90). Iz sloven. imen v 
latin. listinah ne moremo pozvedeti mnogo, ker se one za tako 
malenkostne fonetične razlike ne dado zanesljivo porabiti. Le 
toliko se da dognati, da se je v sloven. kajkavščini uže v po- 
četku XIII. stol. govoril današnji e, ker se v hstinah piše skoraj 
dosledno e: Belabochouia 1217, Belypotok 1209. Bresniza 1201, 
Breszovica 1222, Brest 1217, Bresto.va mlaca 1217, Brestouam 
mlacam 1217, Lesco\va 1211, Lescoues 1201, Leskouez 1266, 
iz 1. 1354: Belabochouia str. 106 Brezouicham 106, Bresnicha 
94, Brezounicha 84, Meduednicha 80, 83, 117, 131 etc. Iz tega 
starejšega ozko zvenečega e se je pozneje (v XVI. stol.) v na- 
glašenih zlogih v nekaterih krajih kajkavskih razvil ie, katerega 
je pa v Vramczi še prav redko najti (prim. Archiv IV 484). 
Tudi v onih listinah, kjer je opaziti nem. vphv, stoji večinoma 
e za u, le redko / aU ie. V Zahnovi zbirki : Treuina 890, Vresne 



134 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

1196, Medwed 1222, Lesach 1130, Belochowe 1196, Lescowo 
1216, in Liesgowe 1229, Liesnicha 890, Liesnich 1184, Piela 
1160 (bis), Pielach 1184; v knjigi Schumi, Urkundenbuch des 
Herzogt. Krain : Trebelen 1145, Trebemer 1160, Lescah 1061, 
Bleswich 1250, Vressowe 1267, toda Osridek 1265. Ne sme se 
pozabiti, da se je za nem. e že jako zgodaj pisalo ie (BA. 23). 
V Ijublj. rokopisu stoji za dolgo naglašen e skoraj vedno 
ej, le redkokrat e, v nenaglašenih zlogih pa i in se tedaj 
vjema z najstarejšimi dolenjskimi pisatelji: deylam 12, 112, 
deyh (instr.pl.) 18, 117, deyllal 140, greichy 112, greychi 
1 48, 57, poreydkim 1 13, greychw 1 17, greychu I 54, greychy 
1 55, II 13, greyche I 61, greyffity I 49, II 14, greyffill I 42, 
Sweyftu I 28, II 28, wefreydo I 49, II 14, weffeyda I 60, vzeich 

I 54, veytfchmy I 56, vzeym I 49, vffeymi II 13, teym I 59, iz 
poueym 113, odpueydall 110, neyffim 118, neyffam 121, 24, 

II 24 in tudi v tujki reywo I 15 je isto etc. Nekolikokrat stoji 
tudi v naglašenem zlogu e in celo v takih primerih, kjer se 
nahaja mimo tega tudi ey: adpouem 12, 112, yzpouem 13, 
vefe 1 7, nedele I 20, II 19. Nenaglašenemu e odgovarja i in 
stoji tudi v kratkem zlogu: zapuuidy 17, ymill 135, tflowik 
143, czlowik 148, czlovik lil 3, naprid 155, 57, diuiczo 152, 
II 17, diuico II 17; pa tudi e najdemo: tellu I 15, II 10 (kakor 
piše tudi Trub.) cheff 149, II 14 (Trub. ima tudi samo zhes), 
pred I 55, 57, yzpouednika I 62, fapuuedy II. 

Drugače pa stoji v četrtem in zadnjem odstavku, tukaj 
je najti samo e za e: wffech 4, tech 12, teleffa 16, dewicze 
2, tebe 9, 11 in celo dolynye (loc.) 12. O tem ni dvojiti, da 
je ije v zadnjem primeru vpliv češč. kjer je navadno za č najti 
ije ah ie (List. filolog. 1878, 193). Izginil je nenaglašeni e v dveh 
besedah: djati 123, 29, II 22, 29, fzyanya 127, fzyania II 27 
(vendar v zadnjem primeru to ni gotovo); oboje je navadno 
tudi v XVI. stol. 

Dolgo naglašeni o se je spreobrazil v u in v tem se strinja 
conf. gen. popolnoma s Trub., Dalmat. in drugimi starejšimi do- 
lenjskimi pisatelji. Meje tega u-=.o so se jako naglo razširile 
po vplivu analogije, kajti v našem rokopisu stoji uže u tudi v 
nekaterih primerih za nenaglašeni o, baš tako kakor v jeziku 
prvih sloven. pisateljev. Tu beremo : ynu I 2 bis, 3, 27, II 2 
etc. ynw 17, 9, 17 etc, gofpudi I 4, gofpudy 153, golpud 101, 
III 2, buga 17, 16, 113, mimo boga 18, 116, woga 150, II 15. 
voInw 19, 12, nykuly 122. 32, II 21, 32, taku 122, 25, 32, 
II 21 etc, takw I 28, II 28. kakur I 23, 25, 28, 33, 36, 57, II 22, 
24, 28, 33, pokuro I 24, L 24 toda pokoril I 33, IT 33, Sweyftu 
I 28, II 28, ftanovytu I 38, chudu I 39, willu I 39, dobruto I 40, 
pruty 143, czeftu 144, goftu 145, 119, malu 159, veliku 159 
etc. Polne doslednosti v tej presnovi ni, videli smo uže, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 135 

da se nekolikokrat najde v isti besedi in sicer v isti obliki 
o in n, pa tudi v drugih primerih je ostal o, kjer bi priča- 
kovali u in kjer Trub. res tudi tako piše : to (n. acc. n.) 1 5, 
23, 28, II 22, 29, moyga 130, 1130, moya 130, 31. Pri glagolih 
VI. vrste je ostal o, obhke praes. tedaj niso vplivale: owaro- 
vaty I 55, owarouaty I 57. — V četrtem odstavku ni u za o 
tedaj yno 1, 6, 8, 12, 15, gofpody 1, pomocz 2, roffe (božje) 
2, fladkofti 8, otroczy 10. 

V nenaglašenih zlogih se je ohranil o n. pr. yzpouem I 3, 
gofpudi I 4, pokuro I 24, II 24, dobruto I 40, o\varovaty I 55, 
praffnovall II "2 1 etc. samo jako redko se pojavi v takih slu- 
čajih a, česar bi gotovo ne pričakovali, ker je takih primerov 
v dolenjskih pisateljih iz XVI. stol. silno malo in so omejeni 
samo na nekatere besede. Omeniti se tudi mora, da je v obeh 
spovedih razloček med o in a minimalen, da se večkrat ne 
da z gotovostjo reči, jeli stoji o ali o, in zato je mogoče, da 
se morajo nekateri primeri prečrtati, vendar je a tudi razločno 
pisan. Mi najdemo a za nenaglašeni o: adpovem 12, II 2 mimo 
odpueydall I 10, gardabo I 42 (če ni pomota). 

V dolgo naglašenih zlogih se je pričel o gotovo uže v 
stari dobi spreminjati v u. Kedaj se je iz o izcimil u in po 
katerem potu in koliko prehodnjih stopinj, — če so sploh take 
bile — je bilo med o in u, o tem molče naši viri. V desetem 
stol. se je še govoril o, kakor pričajo briz. spomeniki, kjer še 
ni nobenega u, da se je pa mnogo pred XV. stol. dovršil v 
nekaterih narečjih — v vseh gotovo ne ob istem času — ta 
prehod, vidimo iz conf. gener. kjer ni ti samo na mestu o, 
nego je po vplivu analogije prodrl celo v nenaglašene zloge. 
Slovanski jeziki, kjer se je iz dolgega o razvil n ali njemu 
jako soroden glas, kažejo nam pot, katero je hodila ta presnova 
V maloruščini se je izcimil iz o ne samo u, nego celo i (nekaj 
takih primerov je tudi v slovenšč. n. pr. dimov), no prva sto- 
pinja je bila oo v XIII. stol. (Sobol. Očerki izb istor. russ. jaz. 
97) in potem še le u (uo), katero je sporadično najti uže v 

XIII. stol. (Sobol. Lekc. 58), več primerov je še le iz XIV. stol. 
(Ogonow. Stud. 33). Ravno tako seza v poljščini 6 (puchyl.), 
kateri se je razvil iz dolgega o, v XIII. če ne v XII. stol. (Prace 
filol. II 142; prim. Baud. d. C. O drevpol. jaz. 78). Najjasnejša je 
pa stvar v češčini, tamkaj se je iz dolgega o razvil uo uže v 

XIV. stol., v XV. stol. se je počel ta diftongični glas zlivati / 
dolgi u (u), toda še le na konci XVI. stol. je n prodrl popol- 
noma. Pri tem se mora seveda še to v poštev jemati, da je 
grafika vedno konservativna, da se še dolgo piše po stari na- 
vadi kak glas, ko se je v govoru uže spremenil (Gebauer, Pri- 
spevek k hist. česk. samohl. 93—96, List. filol. 1874, 50). V 
sloven. narečjih je v tem slučaji razlika, katera seza gotovo 



136 Vatroslav 01»lak: Starejši slovenski teksti. 

uže v staro dobo, kajti v gorenjskem celov. rok. stoji u za o 
samo dvakrat, kar se vjema s sedanjim govorom, v kajkavskih 
pisateljih XVI. stol. se je o ohranil, samo pri glagolih VI. vrste 
se je vzel u iz praes. oblik v infinit. oblike (prim. Archiv IV, 485). 

Za stsl. a ima conf. gen. uže današnji o: pridigwyocz 
116, fobothe 120, fobote II 20, fovrak 141, goftu 145, wryga- 
mogoziga 150, II 15, wodem 157, oblublo 157, proffo 150, nI. 
mollo II 1 7 — body IV 7 toda f menv IV 6. Nenaglašeni refleks 
o = a se je v dveh slučajih spreobrazil v a: moya (acc. sgl.) 
130 mimo moyo 131, z wefeyda 160. 

V desetem stoletji je bil v slovenščini še nosni a ohra- 
njen in se še ni razvil iz njega ti, kakor se to razvidi iz brizin. 
spomen., če je njih jezik baš v tem slučaji popolnoma na- 
roden. Za a pišejo briz. spom. nn, on večinoma pa uže ^^ o in 
Miklos. 1-34 sklepa iz tega: „Man wird nicht fehlen. wenn 
man annimmt, dass schon im neunten jahrhunderte, im zeit- 
alter der wirksamkeit der Slavenapostel in Pannonien, das 
nsl. d. i. das norisch-sloven. die nasalvocale nur in einzelnen 
Worten kannte." Na podlagi briz. spomenikov se to ne da 
lahko trditi, različni pisavi im, on, u, o je lahko vzrok samo 
nepopolna grafika. Saj najdemo v polj. imenih za a ne samo 
an, iiH, on, nego mnogokrat tudi a, u, o (Baud. d. C. O drevpol. 
jaz. 79 — Si), in radi tega vendar še ne bo nikdo trdil, da se 
je v poljščini XII. — XIII. stol. ohranil rinezem samo v gotovih 
slučajih in besedah ; razlika je samo v grafiki, v govoru je ni. 
Isto vidimo v polabskih zapiskih, kjer stoji za a navadno ang 
(tudi an), vendar se najde tudi oo, u in sicer v istih besedah, 
dasi v govoru v tem slučaji gotovo ni bilo nobene razlike 
(Schleicher, die Laut- und Formi. d. Polab. Spr. 114-120). Še 
to se ne da sodeč po brizinskih spomenikih z gotovostjo 
trditi, da se je bil na konci besed iz a razvil o, če se tudi v 
tem slučaji piše večinoma u — o, vendar najdemo tudi an, 
dasi rad priznavam, da se je izgubil rinezem najpoprej na konci 
besed in v nenaglašenih zlogih, kakor to vidimo v mnogih 
polj. narečjih, kjer je nosnik še ostal v sredini besed, na konci 
se pa uže nadomestil s čistim samoglasnikom. 

Kdaj se je izgubil v sloven. rinezem in se 6 razvil iz a. 
to se ne da natančno določiti s pomočjo sloven. imen v latin. 
listinah radi nepopolne grafike. Pri tem se ima pri listinah še 
to jemati v poštev, da v pisanji imen vlada jako velik kon- 
servatizem, da se je mnogokrat vzelo ime v stari obliki iz 
prejšnjih listin neposredno in nespremenjeno. To vidimo uže 
iz tega, da se nekateri stavki, kjer se baš nahajajo dotična 
imena, ponavljajo po besedi. Zato še ne smemo trditi, če 
najdemo v XIII. stol. kako navadno ime pisano z ohranjenim 
nosnikom, da se je res še takrat tako govorilo. Toliko je gotovo, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 137 



da se ni v vseh sloven. narečjih pojavil o za q v isti dobi. in 
ne sme se prezreti, da so brizin. spomeniki pisani v zapadnem 
narečji, kjer se so ohranili v jednem narečji (junskem) še 
danes nosniki. Najbrž se je rinezem pri nekaterih besedah 
dalje ohranil. Če pregledamo v Tkalčicevi zbirki sloven. 
imena, v katerih je stsl. r^ zapazili bomo takoj, da se pisava 
on za stsl. (/ ponavlja samo pri dveh besedah: Loka in po- 
sebno Dobrava. Tu beremo Dumbroa 1227, Diimbrou 1269 celo 
Denbron. 1 1()3, Lonca 1292, Lonka 1354, Lonkam 1354, v 
drugih besedah stoji že o: Dubiza 1209, Globoca mlaca 1217, 
Globocizo 1217. Globoky potok 1260, Labod 1276, Lokouch 
125ii in iz 1. 1354: Globocizo str. lOu. Globoca 108, Globoki 
dol 141, Dubnica 95, Golobanech 1 19. Isto je v listinah Schumi- 
jeve zbirke: Lonca iz 1. 973, llijO, 1215, Lonka 1074, toda Lok 
1252, 1257, 1259, 12(57. tedaj skoraj iz iste dObe obe obliki; 
toda Globoch 1177, Globochdorf li77, M<itiniz 1130, Moteniz. 
Motniz. Motnize 1130— IT. i7. Zotle 1016, Zotel 1130 in Zontle 
1028. To najdemo tudi v Zahnovi zbirki n. pr. Luonzniza i^.O 
(bis), 973, 9S4. Loncha 1219, Lonch 1184, Lonscha 119."), 
Lonschach 1220, Londschach 1227 in Losniz 1187, 1203, 1207, 
Lusnich 1074 in ^lotniz 898, 1203, Moteniz 1227 pa Zontlae 
1028 in Zotle 1016. V cod. dipl. Austr. Fris. I najdemo med 
ostalim Domplachi (=Dabljachi.) 993 (str. 47). Lonca 997 (37), 
1215 in celo iz 1. 1278 Lonk (385) mimo Dubrava 973 (38), 
Ocroglach 1274 (329). Ti primeri samo toliko kažejo, da so v 
početku XIII. stol. nosniki uže izginili : jeli se so v zgoraj 
omenjenih dveh besedah še govorili, se z gotovostjo ne da reči, 
in meni se to dozdeva prav malo verjetno. Današnja razlika v 
refleksu stsl. o — v veliki veČini narečij je o, v nekaterih uo. 
v drugih celo u — seza gotovo v staro dobo, ker jo uže najdemo 
v XV. stol. v rokopisih. Dočim ima conf. gen. o, stoji v beneškem 
rokopisu iz konca XV. stol. u: svoju. dušu, zemlju, su (3 pl.), 
v poznejših dodatkih istega rokopisa iz početka XVI. stol. pa 
u in o, in to se strinja popolnoma s sedanjuid beneškimi na- 
rečji. Celo kajkavsko narečje je imelo v XVI. stol. za a še o 
poleg u, kateri se je vrinil iz hrvaške književnosti (Archiv III 
i) 13) in Vram. Kron. piše še mnogokrat o mimo m n. pr. beho 
(3pl) 3 a, 4 a, 10 b, bodochemu 9 a. voze 9b, 13 b. 29 a, glauo 
15 b etc. Tako je tudi v kajkavskih listinah iz XVI. stol. še 
jako gosto najti o (Archiv III 313) in tudi Dalmat. ima v svojem 
leksikalnem dodatku v sloven. ali bezjaških (= kajkav.) besedah 
vedno o: votroba, voza, izrinoti. nagnoti, toga. modro, moka, 
globochina (prim. Kopitar, Glag, Cl. LXXI.); v XVII. stol. je pa 
uže u popolnoma izpodrinil starejši o, Petretic (1651) piše razven 
jedne besede vedno ii za a. tako tudi Milovec; v Krajachevichu 
je o jako redek: peto (acc. f.;, poztno (acc. f.) 12. fzobote 193, 251, 



138 Vati'oslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Stsl. samoglasniku a odgovarja vedno a : taku I 23, 25, 
33, 35, II 21, tak 135, kakur 123, II 24 etc. in celo da 151, 
53 bis, 60, II 10. V osebnem zaimku azT. — jaz se je a priličil 
predstoječemu j in mimo t/a 1 2, 5, 13, 11 2 etc. najdemo 
tudi i/e lil, 23, 26. 119 etc. Ta preglas je v Truberji močno 
razširjen, v drugih starejših pisateljih ga pa skoraj ni. V Skal. 
se sme najbrž semkaj prištevati isulizher 115 b (če ni pomota), 
celo v Petret. najdemo zvelicfenje 248, 249, III zvelicfen II bis 
in tudi Milov. piše zvelichenye 9, 59. Zato smemo, sklepati, 
da je bil nekdaj ta pojav bolj razširjen, prodrl je pa samo v 
nekaterih narečjih, v večini je pa izginil popolnoma. 

Razločka med i in i)i ni, za oba glasa se piše jednako / 
in se je gotovo tudi jednako govorilo : chudiczu 1 2, II 2, 
oblubil 1 6, priell I 6, obarnyll I 7, wy (= bi) 1 23, 28, 33. 
ogardity I 43, yefykom I 47, II 12 etc. - mati IV 7, maty IV 18, 
prikaffy IV 10, body IV 7, prihod IV 3. V sestavljenkah se je 
i praepos. iz'h še ohranil: yzpouem 13, yzpouednika 162, iz- 
poueym II 3. Nenaglašeni i se je v tem narečji izgovarjal še 
polno in se še^ni oslabil v poluglasnik e (l): ynu 12, 3 etc. 
ymill I :)5, ymn 140; e y prefegayem 146, II 11 se ni narav- 
nost oslabil iz i, nego se je pojavil naslanjajo se na sestav- 
ljenke z besedico pre. Sploh lahko opazimo, da se v slo- 
venščini razširja „pre" in da je v mnogih narečjih izpodrinilo 
pro in pri n. pr. prorok je uže v prvih pisateljih redko najti. 
Prvi e v instr. pl. z kemer (= kymiže) se je najbrž pojavil 
pod vplivom oblike čem, pri drugem e je pa vplival sledeči r, 
in vidimo, da se je iz ir mnogo prej razvil er — r, nego 
se je oslabil i v e (b). Če smemo soditi po jedinem primeru 
yiede (= ide) v celo v. rokop. III 7, tako je v gorenj ščini uže v 
XV. stol. najti za nenaglašen i oslabljen glas e — b in potem 
bi se ne dalo dvomiti, da se je to oslabljenje v gorenjščini 
mnogo prej pričelo, nego v dolenj ščini. To se da potrditi tudi 
iz drugih virov. V pris. kranj. mesta, katere so nekako iz sre- 
dine XVI. stol., je ta presnova uže močno prodrla in na malem 
prostoru tega rokopisa je najti uže mnogo zanesljivih primerov : 
jenu 1, 2, 3, 5 (15krat). Dat. pl. naffen I 5 in gen. pl. mart\vech 
III 7 v celov. rok. se ne morejo z gotovostjo semkaj prištevati, 
ker je lahko mogoče, da je tukaj analogija zaimka tb, kakor 
je to v kajkavskih pisateljih (v Vram. Kron. sta samo dva pri- 
mera v gen. in loc. pl.) XVII. stol. in v knjigah pisanih v ko- 
roškem narečji iz XVIII. stol.; v Catech. 1762 malega, hudega, 
dobremu, drujeh, duhounem, drujemi etc. v Megis. (1744) no- 
vemu, sakonskeh, fveteh, resbielnemi. in tudi v zadnji polovici 
Skal., kjer je koroško-kranjsko narečje, ne manjka teh oblik, 
navedem jih samo nekaj : tazeh, boshieh, neh, velikeh, drugem 
(dat. pl.) fladkem, hudem. Celov. rok. je ravno nekje na koroški 



Vatroslav Oblak: Stai-ejši slovenski teksti. 139 

meji nastal (Kres I 188 - 189). V gen. tvojga 112 celov. rok. 
ni fonetičnim potem izginil /. in fwettga III 9 se ima hvetiga 
citati ali je pa pomota. V zadnjem odstavku našega rokopisa 
najdemo jedenkrat imper. brez /: racz IV b; mi bi tega ne 
pričakovali, ker je bas v istem odstavku še body in mati z 
ohranjenim /: opozoriti je. daje imperat. / v stčešč. uže zgodaj 
izginil (List. filol. 1886, 284—285). 

Skupina ri. se je reducirala v er -r: doperneffl 125, do- 
perneffil I 39, II 24, večinoma je pa še ohranjen zgodovinski ri: 
priell 16, pryell 1 11, priffal I 14, prichod IV 3. prykaffy IV, 16. 
Tedaj uže v početku XV. stol. je najti r za ri. Da seza ta redukcija 
uže v tako staro dobo, dalo seje sklepati iz prvih naših pisateljev 
Trub., Krelja, Dalmat., Bohor., kateri pišejo ri in er, kar velja 
tudi o priseg, kranj. m. Ta pojav se ni razvil povsod, kajkavski 
pisatelji XVI. in XVII. stol. imajo še zgodovinsko skupino ri. 

Težko bo določiti, kdaj je v sloven. izginila razlika med 
/ in 7)1. Da sta se ta samoglasnika v zgodovinskem času še 
razločevala, kaže pisava brizin. spomen., kjer stoji nekoliko- 
krat iii n. pr. bui, buite, mui. Ta pisava nedvojbeno priča, da 
se je M v sloven. X. stol. glasil nekako il in je bil nemškemu 
/7 tako podoben, da ga je pisatelj izrazil na isti način. Za 
nem. il se piše iu, ui in tudi /, //, redko u (BA. 22. 28 — 29, 
38) in sicer je najti id uže v bavarskih spomenikih VIII.— XIII. 
stol. (AVB. § 111). Ta grafika je zavedla Geitler-a, daje trdil, da 
je bil i>i nekdaj dvoglasnik. Paral elizem z nem. grafiko seza 
še dalje. V bavarskem narečji se je v XII. stol. dolg ti podvo- 
glasil v ei( (WB. >< 85, WM. ij 101 ), in res najdemo v listinah iz 
te dobe za starejši Fiustriz uže Feustriz. Če bi smeli sklepati 
po pisavi imena ..Bistrica" v listinah X. — XII. stol., tako je 
imel i.i v XII. stol. še v večini sloven. narečij svoj lastni 
glas. V Zahnovi zbirki najdemo Vustrice 1120. 1170, Viustriza 
1130, Fiustriz 1135. v Schumijevem Urkb. Fuistriza 1061 ; 
prej je bila izginila, če smemo verjeti listinam, razlika v kaj- 
kavskem narečji, kajti v kajkavskih listinah (ed. Tkalčic) je 
iz početka XII. stol. za i.i najti samo / — // : Bystrizam 1209, 
Biztricha 1222, Bistric 1226, Bystrycha 1227, toda cela stvar 
je radi konservatizma v listinah in nenatančnosti v pisavi 
negotova. Omeniti hočem samo, da se tudi v češk, listinah 
najde ui za i.i (Gebauer Pfisp. 20). 

Samoglasnik u stoji vedno na svojem mestu n. pr. chu- 
diczu 12, 112, chudu 139, chudim, IV 12. samo jedenkrat je 
najti na njegovem mestu i/ (i) in sicer: jeffyffe IV 15, kar je 
pa nedvojbeno češ. vpliv, kjer je preglas iu v i uže v tem času 
popolnoma prodrl, sicer vidimo v tej besedi tudi češ. preglas 
(t v e. Češka ,, salve regina" iz XIV. ali XV. stol. ima na tem 
mestu tudi: Gezisse, tako tudi starejša iz XIV. stol. 



140 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



V pisavi zlogo tvornega r ni nobene j edinosti in to kaže 
najbolje, koliko težave je imel pisec, da ta glas dobro izrazi 
v grafiki. Piše se v obeh spovedih ar : karft I 6, II 6, obarnyll 
I 7, zareza 1 15, gardabo I 42, ogarditj I 43, ogardyll I 45, II 10, 
omarzity 1 43 ; v dodatku (na strani) h krajši spovedi stoji 
l/r: hodbyrnill, v tretjem odstavku er: fmerti 2, v zadnjem 
samo '/• : obrny IV, toda ta primer se ne more dosti v poštev 
jemati, ker je morda samo vpliv češ. Tukaj nastane vprašanje, 
kako se je ta ar = r y početku XV. stol. v jeziku našega 
spomenika, t. j. v dolenjščini izgovarjal? Jeli se je res pred 
r bil razvil «, kakor je to v . nekaterih zapadnih sloven. na- 
rečjih, ali je pa ta pisava samo nekaka teorija? Ista pisava 
je tudi v celov. rok. : martuw III 5, martwech III 7, jedenkrat 
tudi mortwe III 9. Trub. piše nekaj nad sto let pozneje er, ar 
za r n. pr. t. d. d. dershati 10, ferde 21, kerftu 34, gardu 19, 
garde 1 a, Dalmat. ima er, er, ur n. pr. vmerla, perta, vervy, 
obernete, ferce, fmerti, mertuazhkih, karfzheniki, karfzhanfke, 
parfty, v Krelji sicer prevaguje znatno ar n. pr. parftom, farcu, 
par, karft vendar ima tudi er n. pr. poterdi II 6, kervavi 147 a'; 
Bohor. piše navadno er n. pr. terft 54, merlizh 57, verba 59, 
semtertja pa tudi ar n. pr. smart 59, fkarbjo 7, fkarbi, garmi 13. 
Ta različna pisava istega glasu v istem pisatelji je nam samo 
razumljiva, če rečemo, da je bil v teh slučajih stari r še zlo- 
gotvoren, da se pred njim še ni razvil polni glas a ali e. 
Pisci so bili v zadregi, kako bi izrazili oni priglas, katerega 
so slišali pri izgovoru donečega r. Pri tem so hodili razna 
pota, neki pišejo ar, drugi er, tretji oboje. Uže Bohor. je opazil : 
„Qvia lingvae flavicae ea eft natura, vt vocales fcribere, fed eas 
mterdum non nifi obfcure et vix Cenfibiliter efterre oporteat, 
Quare, ut ibi illud fieri debeat, aliquod extet iudicium, notula 
gravis accentus commodifime fignabitur" in potem navaja 
primere per, pervi, pert, vert (str. 30). Celo v Vram. Kron., kjer 
stoji vedno er, je najti : zmarti 6 b. Od kod je ta grafični 
usus? Da je imel v izgovoru svojo podlago t. j. da se je pri 
izgovoru slišal nekak temen glas, za katerega je bilo najbolje 
pisati a, ne da se reči, ker se piše tudi er. Skoraj gotovo je 
pri tem nekoliko vplivala latin. znanstvena omika. V istodobni 
slovnični znanosti je bilo uže zdavna uzakonjeno pravilo, da 
nobeden zlog ne more biti brez samoglasnika. Ker se je pa 
sloven. pismenost razvijala pod vplivom nem grafike, ni ne- 
mogoče, da so nemško omikani pisci sloven. tekstov tudi v 
teh slučajih uporabljali nem. pravopis. V bavarskih spomenikih 
se najde uže zgodaj pri I in r za iracijonalni glas a (WB. § 8, 
WM. § 22). Tudi v nekaterih hrv. tekstih poznejše dobe je 
mnogokrat najti ar, toda to je vphv cerkvenega jezika (Archiv, 
I 454 sqq, Književnik I 32—34). 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 141 

Brizin. spomeniki s svojo pisavo r. ve, ir, ri pričajo, da 
je slovenšč. X. stol. imela r. To se da podkrepiti tudi iz latin. 
listin, kjer najdemo re , ir, cr za r n. pr. v Zahnovi zbirki 
Treztoniz 1200, Tsirno\ve 1209. Verhach 1208. Ternperg 1190. 
Ostirwiz 1155, 1192. Osterwitz 1130, 1236. Osterbize 1142. v 
Schumijevem zborniku Stermo 1102, Oster\viz 1209. 1249, 
1254, Sterminiz 1264, Tyrneulach 1239, Tirnovlach 1248, 
Tirno\vich 1258, Zernomel 1263, Schirnomel 1228; za sedanji 
cirk — (cerkev) vedno samo cirk — , kar kaže. da seza ta 
izgovor uže v jako staro dubo: Zirkniz (Zahn 1242 ter), Cir- 
kenitz (Z. 1219), Circheniza (Sch. 1040). Cyrcheniz 1184. Cir- 
keniz 1209, 1249, 1254. Cirkiniz 1265 etc. V kajkavskih listinah 
stoji ekoraj vedno er , redkokrat re, ri n. pr. Berglez 1213, 
Cernez 1201, Cernoglau 1201, Chernech 1211, 1244, Strazni 
werch 1280, pa Treztenic 1'209, Tristenec 1201; Di-H: Cherna, 
Chernech, Chernomel, Ternava, Terztennicha, Verhouchi, toda 
spet Cirkueniz, Cirkuenicha, Cirkuenische. 

Jednake težave so imeli hrv., češ. in polj. pisci z r, tudi 
oni niso nikoli vedeli, kako bi ta glas najbolje pisali. V starih 
hrv. listinah se piše ir, er (Rački Rad XXXV, 41), v čeških 
listinah re, er, ri, ir (Gebauer 17 — 19). v najstarejših čeških 
spomenikih se piše navadno ir, i/r, pozneje tudi /•; /•/ je samo 
v glos. Georg. (ČČM. 1878. 544). ' 

Na str. 41 razprave „Uber den Ursprung der Worte von 
der Form aslov. tr-bt" je izrekel Miklos , da je še v XVI. stol. 
v slovenščini živel zlogotvorni /. To se da sklepati iz različne 
pisave tega samoglasnika v istem viru. Če najdem v Trub. C. 
delfhni 4, 108, 128, 129, delgu 9, 175, delge 134. If.G mimo 
dalge 23, dalfhni 36, dalgo 46 in dolge 241, dolfhan 178, tedaj 
mi ta pisava kaže, da se v tem času še ni udomačil poznejši 
ol, da se je ohranil — če tudi kot nekak ?a-haizem — še I, 
in da pisec samo ni vedel, kako bi izrazil ta glas in njegov 
priglas. Da se v teh primerih ni govoril polnoglasni eJ, kaže 
to, da bi bil jezik gotovo ostal v vseh dolgo naglašenih zlogih 
pri tem el; iz polnega el se ni mogel razviti sedanji ol. Najbrž 
je bil v sredini XVI. stol. v dolenjščini J jako redka prikazen, 
večinoma je uže bil prodrl ol, kajti v poznejših tiskih Truber- 
jevih (vsaj v onih, katere sem jaz imel v roki) skoraj ni več 
najti el in tudi Bohor. nima nikoli el. Bohoričev ul mimo ol 
se mi pri tem ne dozdeva toliko važen, iz njega se še ne da 
sklepati, da je hotel na ta različni način izraziti I, ker med 
o in H pred trdim I ni bil v nekaterih slučajih velik razloček. 
Pri vsem tem se vendar ne sme prezreti, da bi pisava el, al 
tudi lahko značila i.l, ker se za b v nenaglašenih zlogih piše 
e, a, toda temu nekoliko nasprotuje to, da se v XV. stol. 
gotovo še ni razvil t> v naglašenih zlogih; tudi pisava id se 



142 Vatroslav Oljlak : Starejši slovenski teksti. 



ne strinja ravno dobro z 'i.l, pa ne sme se zamolčati, da, je 
ul najti samo sporadično in jako redko. Zdaj bodemo radi 
verjeli, da se je tudi z al — kakor pišeta očitni spovedi -- 
izrazil 1: dalfan 13, 5, 13, 20, 25, 2G, 30, 34, 37 etc. II 11, 13, 
25 etc. — oZ ni v tem spomeniku. Tudi celov. rok. piše dalge 
I 5, dalnykom I 5. Pisava al Ijublj. rokopisa je morda posneta 
po nemški, ker tamkaj se piše od XII.— XIV. stol. gosto <i za 
iracijonalni samoglasnik pred I in r. 

Jezik briz. spomenikov je imel tudi 1: slzna, pulti. Kako 
se je v slovenščini iz zlogotvornega I razvil sedanji ol, ni 
težko reči. Iz temne barve ^ se je počel razvijati samoglasnik 

0, kateri se je pozneje okrepil v polni o, iz I je pa postal 
zgodaj w, tedaj je bila pot l—^i—ol—oio. Tako je bilo y, onih 
narečjih, kjer se govori ali se je govorilo ol. Tudi kajkavsko 
narečje, kjer najdemo v XVI. stol. o, (prim. Vram. Kron. sonchem 
1 a, dofe 1 b, 2 a, tomach 9 b, pretomachil 17 a,) — u najdemo 
samo dvakrat (prim. Archiv IV 396) — imelo je v starejši 
dobi ol, kakor razvidevamo iz listin n. pr. Holm 1209, Volk 1228, 
AVolcom 1222, Wolkan 1256, Wolkmery 1181; 1354: Dolga 
mlaca, Dolgo, Tolstouich. Jeli: Dulga mlaca 1217 in Vulk 1228 
samo nenatančna pisava ali pa kombinovana grafika, katero je 
najti tudi v hrv. spomenikih in listinah, ne morem določiti, toda 
u=l v srb. v tem času še ni. Samoglasnik u za I seje v tem 
narečji še le na konci XVI. in posebno v teku XVII.°stol. razširil. 

Nikakor bi ne pričakovali v latin. listinah iz početka 
XII. — XIII. stol. skoraj dosledno današnje pisave o/, ker se je 
še v XV. in celo v XVI. stol. ohranil zlogotvorni 1. Jaz sicer 
ne pripisujem tem listinam bogve kake važnosti in natanč- 
nosti, dobro vem, da se smejo uporabljati za jezikovne svrhe 
samo „cum grano salis". da jih moramo, rekel bi, prav citati 
in razumeti, vendar me moti ta doslednost v pisavi. Da, 
najdemo celo iz konca IX. stol. sedanji ol (Zuentibolch iz 

1. 898), dasi se je baš v tem času ali ne mnogo prej govoril 
še I, kakor pričajo briz. spomeniki. Da je slišal nem. pisatelj 
v teh slučajih zlogotvorni I, najbrž ne bi bil pisal zanj s to 
doslednostjo ol — ul. No prezreti ni, da je pri teh piscih ne- 
kolikokrat vplivala ljudska etimologija in podobne nem. besede, 
in da se najde mimo ol tudi ul. Tudi se ni v vseh sloven. 
narečjih nadomestil I z ol v istem času, treba je nam samo 
primerjati Dalmatina z Vramczem ali pa z A. da Sommaripo, 
kateri ima uže sedanji beneški u. 

V zadnjem odstavku Ijubljan. rokopisa stoji celo /If/ 12, 
kar bi potrdilo zgoraj razloženo mnenje, če bi vedeli, da to 
ni vpliv češkega pravopisa. 

O prilikovanji (asimilaciji) samoglasnikov se ne da 
mnogo govoriti, ker manjka primerov. Iz krale\va IV 7 se vidi, 



Vatroslav Oblak : Starejši slovenski teksti. 143 



da še ni prodrla analogija trdih debel, jeli se pa nove oblike 
še sploh niso jele pojavljati — v sredini XVI. stol. jih je uže 
precej najti — ali jih pa samo slučajno ni, o tem se ne da 
nič reči. V zadnjem odstavku je nekaj primerov priliko vanj a 
predstoječemu .;', kar pa ne morem zmatrati za domač glaso- 
sloven pojav, dasi imamo nekaj podobnega v Trub., ker najdem 
tukaj še druge sledove češkega vpliva: naflV od\vetnycze 13, 
jeffyffe 15. 

Krčenje (kontrakcija). V brizin. spomenikih imajo neka- 
teri skloni pronom. poss. mnogokrat skrčene oblike n. pr. memu, 
me, to je najti tudi v conf. gen. in je gotovo znak starosti, 
ker so te oblike pozneje — razven v kajkav. in rezijanskem 
narečji — popolnoma izginile iz jezika. Uže v sredini XVI. stol. 
so jih nadomestile in izpodrinile brez sledu polne oblike. Mimo 
skrčenih oblik gen. sgl. meyga 1 15, 18, 26, 27, 31 bis, 34, 51, 
II 26, 27, gen. pl meych I 17 in inst. pl. meymi I 8. II 7. meymy 
I 12 ima Ijublj. rokopis tudi polne oblike: moyga I 30, II 30 etc. 
Kako je citati v tem slučaji e//? V rokopisu se sicer e;/ piše 
za e, toda da bi v vseh slučajih eij ravno e zaznamenovalo, 
to se „a priori" ne da trditi pri tako nepopolni grafiki, kakor 
jo ima naš rokopis n. pr. za naglašeni e ne samo eij^ nego 
tudi e, za r, I — ar, al. Miklos. I- 332 se o tem ni natančneje 
izrekel, on samo pravi: „Im inlaute geht oji in ej, kroat. e 
iiber: mejh, mejmi conf." Da je mejh postalo na isti način 
kakor v nekaterih sedanjih narečjih^ niejga iz mojga, to se ne 
bode dalo dokazati, in rad pritrdim Škrabcu (Cvetje II 8, VII 5), 
da so te oblike nastale po skrčenji. Jeli je pa res e;/ v meyga 
naglašeni e, jeli je res iz oje po skrčenji nastalo e, to bi se 
ne upal trditi z gotovostjo. Če si ogledamo stvar v ostalih 
Slovan, jezikih, najdemo povsod, da je produkt skrčenja raz- 
ličen glas od refleksa stsl. h, da je e in ne e. Iz dolgega e bi 
se bil v češčini samo razvil dolgi /: miho. V onih staročeš. 
spomenikih, kateri natančno ločijo refleks stsl. e od e in pišejo 
ie samo za prvi glas ne pa za f, ne najdemo nikoli v teh 
slučajih ie, nego vedno e (Gebauer, Uber die weichen e-Silb. 6) 
in v onih, kateri označujejo kvantiteto celo z ee (List. filol. 
VI 216); toda kjer se pojavi e n. pr. v dat. loc. fem. sest. dekl. 
se res najde ey (List. filol. V, 196). Isto velja o poljščini. Ako 
bi se bil 'b razvil v poljšč. iz oje — aje, ne bil bi nikakor pred 
tem glasom ostal tudi sogl. ohranjen, in vendar se ni spre- 
menil niti prej niti sedaj (Kalina Hist. jez. pol. 309 — 311), in 
v tem se strinja tudi srbohrv., kjer tudi ni sledu, da bi se ta 
skupina bila skrčila v e, saj postane iz eje dolgi i- in ne e : 
vruče. Samo slovenščina — in morda še ne vsa njena narečja 
— bi bila v tem slučaji krenila na drugo pot in se odstranila 
od vseh ostalih slovan. jezikov ; povsod se e = oje — a je 



144 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



razlikuje od refleksa stsl. e, samo v sloven. ne. To bi jaz trdil, 
če bi se omenjene oblike našega rokopisa — in v drugem 
tekstu jih sploh ni — ne dale razložiti na drug način; dokler 
pa te potrebe ni, ne dozdeva se mi dobro, da se slovenščina 
loči od drugih slovan. jezikov. Med dolgim v in naglašenim 
refleksom stsl. t, v slovenščini kakor tudi v ostalih jezikih 
najbrž ni bil velik razloček. V slovenščini so postali vsi e 
(= e, e, e, e, h) trdi glasovi in tako je bila razlika med r- in I 
še manjša, nego n. pr. v polj. ali staročešč., kjer je bila glavna 
razlika mehkost glasa 1. Da se je pri tako mali razliki zazna- 
menoval naglašeni i' na isti način kakor naglašeni t^, ne bodemo 
se čudili, posebno, če pomislimo, da je v nekaterih sloven. 
narečjih razlika med naglašenim e (stsl. e) in I popolnoma 
izginila, da je refleks prvega jednak drugemu, in da je grafika 
Ijublj. rokopisa dovolj nepopolna. Semtertja je take primere 
najti uže v starih pisateljih n. pr. v Schonl., kateri za naglašeni 
e, piše ej berem grej. Rezijansko narečje s svojim miha etc. 
nič ne dokazuje, ker ima / tudi za dolgi e n. pr. lit (ledi.), 
wčira (Baudouin d. C. Opyt fonet. rezbjan. gov. 50). Če se je 
iz oje razvil e, kaj je pa potem z gen. meych in instr. meymy ? 
Te oblike so mogle postati samo iz : mojih etc. in to da samo — 
na (jospe se ne moremo toliko sklicevati — mih, mimi, kar nam 
potrjujejo briz. spomeniki s svojim „tuima" in tudi ostali slovan. 
jeziki. Te oblike kažejo nam, da je pri njih vplivala uže jako 
močno analogija, meych etc. je nastalo po analogiji: tžhi., vsčhi., 
saj najdemo celo chudeymi, in zato se da nekoliko dvomiti, 
jeli sploh gen sgl. meyga ohranil svojo staro skrčeno obliko 
in se ni morda iz mega razvilo meyga še le sekundarno pod 
vplivom plur. oblik tvorjenih po teh. Sicer bi se dala stvar 
tudi drugače obrniti in reči: gen. pl. meych, meymi so nastali 
po vplivu sgl. mevga etc, toda to se mi ne dozdeva tako 
verjetno, ker imamo tudi obliko seyga in najdemo v naših 
starejših pisateljih v plur. sploh samo seh. seh, nikoli sih, tedaj 
po analogiji teh — teh, in ta e je vzet iz plur. v sgl. Meni 
se tedaj dozdeva še najbolje, da ostanemo glede krčenja pri 
Miklos. nazoru (Lange Vocale 9—10). 



Konsonanti. 

Pri primeroma malem obsegu našega spomenika se ne 
da mnogo povedati o soglasnikih. Toliko vendar vidimo, da 
se v tem obziru ni mnogo spremenilo v teku četirih stoletij. 
Tudi / (stsl. li.) se ni samo v sredini besed (n. pr. volnw I 9) 
še ohranil, nego tudi na konci, v sredini XVI. stol. pa uže 
sporadično najdemo sedanji w n. pr. v Krelji: vovno 86 a. Da 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 145 

je sloven. imela nekdaj trdi / (rus. polj. i), to se sme sklepati 
po tem, da se v listinah semtertja najde ic za /. — Uže conf. 
gen. ima : czeff I 49 kakor tudi Trub. etc. in tudi pruti najdemo 
in ne pruki. Da je bil v tem narečji / epent. razvit, kaže 1. 
sgl. oblublo I 57, in zato se ima tudi proffo citati proso in ne 
proso. Iz same grafike se v tem slučaji ne da nič sklepati. 
Lahko bi bilo mogoče citati proso in reči, da se je iz starej- 
šega proso pod vplivom ostalih oseb razvilo proso in še le iz 
tega novejši prosim, če bi ne bilo oblike obljubijo. Posebno 
se mora omeniti, da ima spomenik skupino šč : gofpofczino 
I 35, II 31, odpufcho I 59, kar je znak dolenjskega narečja. 
V jednem slučaji se je s priličil sledečemu s in izpadel 
kakor v rusk. spomenikih : z mvfalvo z \vefleydo ynw zt\varyo 
150, II 15; d se je ohranil v edn 151, II 16; skupina bv se 
je spreobrazila v v (kakor tudi Tiub. in drugi pišejo): o\varo- 
valy 1 55. Jeli h v : hodbyrnill II in hod II samo grafičen dodatek 
(kar se meni dozdeva verjetnejše), ali pa ima podlago v 
izgovoru, ne da se z gotovostjo določiti. Omeniti samo hočem, 
da je sporadično nekaj jednakih slučajev v nekaterih sloven. 
narečjih in da se najde tudi v nekaterih češk. narečjih /i v 
početku samoglasniku dodan. 

Oblikoslovje. 

D e k 1 i n a C i j a i. o - d e b. 

Deklin, i. o-deb. se jako malo razločuje od današnje, 
popolnoma je uže novoslov., acc. sgl. živečih stvarij je uže 
nadomeščen z gen., v gen. pl. je uže sedanja končnica ov, v 
dat. pl. pri neutr. uže celo am in v acc. e. 

Gen. sgl. se vedno končuje na -(/, končnice u ni najti: 
buga 17. IG, II, chudicza 19, 118, zareza I Ifi, lebna 118, 
fyuota 127, fywota 151, II 16, 27, zywota 118, fzyanya 127, 
fzyania II 27, ducha IV 3; gen. sgl. saraostavnika „telo" ima 
še staro deblo : teleffa IV 1 6. — Oblika kryfCe IV 5 je češka. 

Dat. ima zgodovinsko končnico u ; za -ovi tudi ni prilike : 
chudiczu I 2, II 2, wogu I 26, 37, 44, II 26. 

Acc. sgl. je nadomestil gen. pri živečih stvareh: boga 
18, 116, woga 150, lilo, pridigarva 132, II 32, vzpouednika 
I 62 , farmayftra I 31. II 32 in jeffyffe IV 1 5, kar pa ni sloven. 
oblika. Ostali samostalniki so seveda v tem sklonu jednaki 
nom. n. pr. karft 16, II, II 6 ; jedenkrat stoji gen. za acc. celo 
pri besedi sad, ker je v ozki zvezi z acc. jefiyffe in sicer 
imamo tukaj j edini primer za končnico u : fadv IV 15. Samo- 
stalnik oča sklanja se po a-dekl., tedaj acc. otczo I 32 in ker 
lahko gen. nadomestuje acc. tudi otfcze I 30, II 30. 

10 



146 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Za loc. sgl. sta samo dva primera, v jednem slučaji 
je stara končnica /, v drugem je pa uže prodrl n od u-dekl. : 
fywoty 156, meyftu 162. V in str. sgl. se je ohranila zgo- 
dovinska končnica om : yefykom I 47, II 12. 

Za no m. pl. je jedini primer otroczy IV 10, kar kaže, 
da je pri tej besedi uže v tej dol^i se spreobrazil goltn. v si- 
kavec. Gen. pl. nima več stare končnice, prodrla je uže popol- 
noma nova oblika -ov, katero je najti uže v briz. spomenikih : 
Swetikow 117, greych\v 117, greychu, f\vetnykow IV 4. — 
Zanimiv je dat. pl., ker ima pri neutr. uže novo obliko am, dasi 
je pri mase. še sa,mo om: deylam 12, 112, toda fweticom 138, II 9, 
rwetikom 144, prifeganyem 146, II 11 (prim. Archiv XII, 45—47). 

V a C C. pl. je uže prodrla današnja končnica e: r\vetike 
1 52, greyche 1 61, čemur se ne bodemo čudili, ker najdemo 
te oblike uže v briz. spomenikih mimo starejših, katere morda 
celo narodne niso. Da bi bili acc. veczeri I 21 bis, II 20, ve- 
czery II 20 še stare oblike na i = stsl. 'li dozdeva se mi, ne- 
koliko dvomljivo. Če primerjam najstarejše primere, katere 
imajo v sloven. v tem sklonu /, zapazim takoj, da so to znani 
jednozložni samostalniki. Zato se mi dozdeva verjetnejše, da 
je v conf. gen. ta samostalnik gen. fem. in potem je seveda 
večeri navadna oblika. — In str. pl. ima organično končnico 
i: deyli 18, greichy 112, greychi 148, greychy 155. 

a - d e b 1 a. 

Gen. sgl. ima sedanjo končnico e, katera seza gotovo v 
jako staro dObo: marie I IG, IV 2, Svvinicze 127, Svuinicze II 27, 
martre III 3, matre IV 2, de\vicze IV 2, ewe IV 10. Dat. se kon- 
čuje samo na i: mary I 37, priczy 146, II 11, obluby 147, II 12. 
Končnica acc. je o: pokuro 124, II 24, dufcho 145, II 10 etc. ; 
loc. je jednak dat. : praudy I 23, 28, 33, II 22, 29, praudi 11 34; 
loc. dolynye IV 12 ni domača oblika, nego vzeta iz češč., kar 
nam kaže i/i'=e, kakor se ta samoglasnik navadno piše v češk. 
spomenikih. Tudi v o c. sgl. odwetnycze IV 3 ne smatram za 
sloven. obliko, nego mislim, da je to češ. nom. Če stoji v 
instr. res wefeyda I 60 in se nima brati o, potem bi uže iz te 
dobe imeli jeden primer za prehod nenaglašenega o = ct v a, 
kar mi je pa dvomljivo; ostali primeri imajo končnico o. 
V acc. pl. je jednako gen. sgl. popolnoma prodrla končnica e: 
vefe I 13, nedele 120, II 19, czweticze 152, fobothe II 20; 
quatri 12, 4, II 23 je najbrž tvorjeno po analogiji fem. i-deb. 

Za ženska i-deb. imamo primere samo v nekaterih 
sklonih : gen. zapuwidy I 7, zapuuedy II, fmerti III 2 etc, dat. : 
hofarti 13, 113, oblafti 19, 118; v instr. —jo: andochtyo I 14, 
myralyo 149, II 14, ztwaryo 150, II 15, ztvario 160. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 147 

Omeniti je še nekatere ostanke mase. i-deb. Ta sklanja 
se je še najbolje ohranila pri samostalniku gospod, in v našem 
spomeniku imajo vsi skloni, kateri se sploh nahajajo, samo 
zgodov. končnico, tedaj gen. sgl. gofpudv IV 1, dat. gofpudi I 4, 
acc, po obliki gen. gofpudv 153. Tudi acc. pl. dnv 121. 24, 
II 20. 23. oczzv IV 14 so skloni te deklinacije ; jednako seveda 
ludy 149, II 14. 

Pri osebnem zaimku je najzanimivejši nom. sgl. prve 
osebe, kateri ima v našem spomeniku dvojno obliko ya in i/e, 
za obe imamo mnogo primerov. Je, ja mesto jast, Jest, dela 
nekoliko težave, ker se govori še dandanašnji večinoma jes in 
jest. Skoraj vsi sloven. pisatelji kranjski imajo jast, jest, samo 
v kajkavskih pisateljih je najti dosledno obliko ;a n. pr. Vram. 
Kron. ia 28 a, Petret. ja 6. 34, 47 etc. Milov. ja 57. V celov. 
rok. jaft, v priseg, kr. jeft (nekolikokrat), Trub., Bohor., Hren 
etc. imajo jest. samo v Krelji je mimo ieft IV a, b, 11 a. 30 a 
in Jas 23 b, 60 a, 82 b etc. tudi Ja 30 a, 66 b, 115 b — je-li to 
v njem narodna oblika ali posneta iz hrvaščine, ne morem 
zdaj določiti. Vdat. ima Ijublj. rokopis navadno obliko: meny 
I 36, 59, 60, II 4, febv I 36, v zadnjem odstavku tebe IV 9, 11 ; 
mimo tega tudi enklitične oblike : acc. ze, /e mnogokrat, me 
1 55. Inst. se glasi menv IV 6, opomniti je treba, da se ta 
oblika nahaja v zadnjem odstavku. Dat. pl. nam III 3, 4, IV 13, 
16 in ne morda kakor v Trub. nom; instr. namy IV 6. 

Zaimenska sklanja. 

V vseh Slovan, jezikih je tesna zveza med zaimkom in 
sestavljeno sklanjo. Jedna je vplivala na drugo, in večinoma 
je izginila razlika med obema ali se je pa samo ohranila v 
kvantiteti in naglasu. Ljublj. rokopis priča, da je uže v početku 
XV. stol. bilo današnje razmerje med obema sklanjama in da 
sezajo tedaj prvi početki zjednačenja v mnogo starejšo dobo. 
Vendar ima ta rokopis tudi nekaj starinskih oblik, katere so 
pozneje izginile skoraj popolnoma, v prvi vrsti uže zgoraj 
omenjene skrčene sklone pronom. poss. in gen. ter loc. sgl. 
pronom. si., kateri dandanes živi samo okamenel v nekaterih 
izrazih. 

V nom. sgl. najdemo kur (=kir) v pomenu qui I 39 
(cf. Škrab. v Cvetju VI 10—11, VII 9). V gen. je takoj opaziti 
vpliv sestavlj. skl. Ni samo izginila zgodovinska oblika to^a, 
nego umakniti se je morala tudi nova oblika te(/a po ana- 
logiji sestavlj. dekl. tvorjenemu tiga: tvga 19, 12, 19, 25, 29. 
34 etc. II 12, 18, 25, 29, 34, tiga I 33, 11 4, 34 in ta končnica 
je prodrla celo v deblo jb, kar je drugod le redko najti: niga II 
mimo navadnega nega I 2, 3, 4, 7, II 2, 3, 8, III 2. Poleg skrčene 

10* 



148 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



oblike mevga I 15, 18, 26, 27. 31 bis, 32, 34, 51 II 26, 27, 31, 
32 in twega IV 15 tudi moyga I 80. II 30. Celo gen. pron. si> 
se nahaja v izreku: do feyga mali lil: kvgar (mase.) 1 10 je 
najbrž sestavljena oblika iz hignr in onih oljlik, katere imajo 
v početku />•, posebno gen. kogar. Gen. fem. je pravilen : te IV 7. 
10. raove 127, II 27. 

Tudi v dat. je prodrla končnica sest. skl. imn: tym\v 
m ; celo vpliv imen. skl. je najti: nafCvmi gofpudi 14, naffymi 
gofpudv II 4, tedaj dat. našimu je dobil končnico svojega samo- 
stalnika. Samo vfv I 3, II 3, ty 19, II 8 po analogiji samost. in 
sest. skl. V a C C. je v jednem slučaji moya I 30 mimo movo 124, 
31, 45, II 10, 24, 30, 31, wzo 142 in to (fcm.) 142. Acc.'(nom.) 
stsl. ti. je v conf. gen. uže ta I 23 kakor v vseh kranjskih pi- 
sateljih. Omeniti je pa, da kajkav. pisatelji XVI. stol. še pišejo 
te (e = 7>) n. pr. Vramecz Kron. mnogokrat, celo one (ovii), 
kar (nam. te) je sicer tudi posebnost korr škega narečja n. pr. 
v Megis. te 12)), v Catech. mnogokrat. Gen. ga nadomeščuje 
uže acc. tudi pri neživečih stvareh (kakur fam ga [poft] dalfan 
125; tudi ni/ter 118 je najti. — V loc. je posebno omeniti 
obliko zym (stsl. semi.), katera je uže v XVI. stol. redka n. pr. 
v Krelji najdemo samo jedenkrat fim 98 a. Celo prvotno 
obliko po toin je najti, katere pisatelji XVI. stol. več ne po- 
znajo (silno redko jo rabi Trub.) in celo Vram. Kron. kateri 
vendar piše navadno toga, tam, ima še loc. tem 2 a, po tem 
toga 1 2 a, v poznejših kajkav. pisateljih ni več te oblike. V 
našem slučaji se ne sme prezreti, da je morda loc. tem vzet 
iz češč. izvirnika. Oblika nijm 1 18, II 18 je tvorjena po sestav, 
dekl., mesto te IV 12 bi pričakoval ti. 

V celem pl. ni zapaziti vpliva sest. skl., morda je to 
samo slučaj, ker sploh nimamo mnogo primerov, tedaj gen. 
vzeych 154, \vffech IV 4, tech IV 12 in mevch 117, 54. dat. 
vzeym I 59, teym I 59 in ym I 33, II 33, iz katerega primera 
vidimo, da oblike vjega etc. s svojim n še niso popolnoma 
prodrle; najbrž je pa brati ?',y»?, ker stoji nad besedo črta. 
V instr. najdemo poleg vfreymi I 48, II 13, mevmi I 8, II 7, 
meymi 1 12, "tudi la-mer (kymiže, cf. Miki. III ^ 149,' Cvetje II 7), 
kjer se je — če ni sploh pomota. — e m. / pojavil naslanjajo 
se na druge pronom. oblike, katere imajo e. 

Sestavljena sklanja. 

Conf. gen. ima jednako celov. rok. v gen. obliko -iga 
in to dokazuje, da je -iga, -imu, kakor pišejo vsi pisatelji 
od XVI. — XIX. stol. stara oblika. Določiti je treba, je-li / v teh 
končnicah refleks nenaglašenega h ali je pa pravi nsl. i (stsl. 7>i) 
vzet iz nom., in pri tem smo nekoliko v zadregi. Da v vseh 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 149 

ostalih Slovan, jezikih oblike gen. in dat. sest. sklanje nimajo 
refl. stsl. 1; — kjer je sploh najti v teh sklonih glas e ■ — to 
je gotovo. Radi tega se rad ozrem po taki razlagi, katera 
spravi slovenščino v sklad z njenimi sestrami. Kdor išče v 
oblikah na -igi, -inm refl. stsl. h, ne more se pri tem sklicevati 
na meyga našega rokopisa, ker je. kakor sem zgoraj omenil, 
sploh dvomljivo jcli tukaj najti li (ne sme se pozabiti, da teh 
oblik ni v drugih sloven. virih) in potem, ker je eij v mevga 
postalo iz oje, v sest. skl. pa najbrž iz nje. Našlo se je pa 
zlei/d (gen. sgl.), kjer se je baje refl. naglašenega 1; ohranil 
kot (' — ej, in ta jedini zlega je imel tako moč. da se je 
po njem napravilo seijjd. Toda instr. pl. chudeymi kaže. da 
se sme o tem vplivu gen. zlega jako dvomiti. Če je zlh/a 
sploh narodna in ne od prvih književnikov skovana oblika, 
vendar ne more biti velike starosti in ni postala po skrčenji 
(fonetičnim potem), nego po analogiji, in meni se ne dozdeva, 
da bi bila tukaj vplivala sest. sklanja, ker ta ni imela v 
tej dobi v gen. -e}. Tudi iz oblik celicigo, velicimu etc. se ne 
sme sklepati, da je /=1;: c je pač vzet iz onih sklonov, kjer 
je zgodovinsko opravičen. Da so to nove oblike, vidimo iz gen. 
loc. dimih Trub. C. 7, 61, tncih 46, dat. dnifim C. 33, hofim 
C. 142. •i;>!.», instr. drujlmi C. V. in da je mnogokrat c vzet 
iz jednega sklona v druge, priča nam tudi instr. otroci, srb. 
instr. pl. kakor fnvci, frzmi, rimmi (Daničic. Istor. obl. 115, 
117). V nekaterih sedanjih sloven. narečjih je i v oblikah -ga, 
-iniH oslabel v poluglasnik in potem celo izginil, in ker to 
velja baš o -li nikoli pa o e, kateri v teh narečjih ni nikoli 
toliko oslabel, sklepalo se je, da mora ta / res odgovarjati stsl. i;. 
Tudi ta dokaz ne stoji, ker se v vseh teh narečjih tudi nena- 
glašeni i (stsl. i in 'i. ) spreminja v i.. Prezreti tudi ni. da imajo 
gorenjski pisatelji iz XVI. — XVII. stol. za naglašeni e tudi e, toda 
v gen. dat. samo ign, hnu, in j\Iegis., kateri piše za nenaglašeni 
č- tudi e mimo /. nima v gen. nikoli ega etc. V zadregi smo edino 
radi „vivuda'" — če se je res razvilo fonetičnim potem brez 
vsake ljudske etimologije iz .,vojevoda." Ne tajim, da bi se dal 
sloven. igri, imu razložiti iz egit. posebno če se omejimo samo na 
slovenščino, toda reči se ne da, da se mora; meni ugaja mnogo 
bolje razlaga, po kateri ni treba ločiti sloven. od drugih slovan. 
jezikov (prim. ..Ljublj. Zvon" VII 567 — 570, Cvetje VII 5. 7). 

V Ijublj. rokopisu najdemo za gen. sgl. : D\vchv.-niga 131. 
(acc.) II 31, blifniga I 34. lubiga I 35, 40, Avfvgamogocziga (acc.) 
150, 11 15, IV 3. 5: v zadnjem odstavku pa: f\vetega IV 3, 5, 
fegnanega (acc.) — v prvem slučaji bi se dalo citati tudi: fwe- 
tiga, v drugem in tretjem je pa razločno pisano e — najbrž 
ni narodna oblika , če ni pomota : tem. ima kakor danes 
končnico e: zwete 116, brittke 1113, rofe IV 2. V dat. sgl. ni 



150 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

najti ej, nego i: zwety 137, chwdy 147, II 12. Loc. ima mimo 
im (ktero lahko odgovarja stsl. -liMb): poreydkym I 13 tudi am: 
bofryam I 62. To spomina — če ni pogreška — na jednake 
oblike v koroški Duhov. br. n. pr. pravizhnam 25, fwetam ?>'\ 
toda kar je razumljivo v koroški knjigi, v Ijublj. rokopisu je 
nerazumljivo. Instr. sgl. chudim 147, II 12 — mallo 114, 
bredko I 15; gen. pl. drugich I 17, dat. drugim 137, acc. 
worye 113, fwete 120, 21, II 19, 20, poftne 124, 11 23 etc, 
instr. chudeymi po analogiji pron. ti). 

Glagol. 

Glagolske oblike so z malimi izjemami uže čisto današnje, 
aor., impf., kateri se nahajajo v kajkav. pisateljih še v XVII. stol. 
tako gosto, nima Ijublj. rok. in se v tem razločuje od celo v. 
V kranjski slovenščini, posebno dolenjščini so tedaj te stare 
tvorbe kmalu izginile, v drugih narečjih se so pa dalje ohranile 
n. pr. v belokranjskem dolžnem listu iz 1. 1G30, v Skalarji še 
6e, v Krelji odgovoriše : kar pak niegov uk pfuieio inu hu- 
dizhov imenuieio, tiga ne more terpeti. Sato odgovorife inu 
pravi 132 a in v rezijanskem narečji se najde še kdaj spora- 
dično impf. Zato pa ima conf. gen. v 1. sgl. v vseh slučajih še 
staro končnico o mimo j edinega irodem 

Infin. se je ohranil v svoji polni obliki, a supina sploh 
ni v tem spomeniku: ratfy . . . owarovaty 155, chocztfche 
trofti biti III 4, oblublo . . . owarouaty I 57, more . . . ogardity 
inu omarzity I 43, more greyffity I 49, II 1 4. raczyte proffity 
I 53, nam ye fe vefeliti III 3, morali dyati I 23, 29, II 22, 29, 
ratfy daty I 54, 56, racz . . . byti IV 6. 

V partic. so same zgodovinske tvorbe, onih novih oblik, 
katerih je mnogo v pisateljih XVI. in XVII. stol. (n. pr. gredeoč) 
ni v spomeniku, tu beremo part. praes. act. pridigwyocz 1 16, 
placzecz IV 12 in morda tudi glagogicze (če se ima brati gla- 
golice) IV 11. To bi bil tedaj part. s češk. preglasom, starejša 
oblika mu je bila glagoljuce. Med part. praet. II. je naj poprej 
omeniti : obarnyll 1 7, hodbyrnill II, kar nam kaže, da so uže v 
početku XV. stol. vse oblike tvorjene od inf. debla pri glagolih 
II. vrste prešle v analogijo IV. vrste, in to je uže vseskozi najti 
v pisateljih XVI. in XVII. stol., starih oblik na nd ni raz ven v 
kajkav. pisateljih, kateri pa pišejo navadno nii. Vsi ostali pri- 
meri so pravilni n. pr. priell I 6, II 6, priffal IN, doperneffl 
1 25, doperneffil 1 3l>, II 24, prafnowall 1 23 etc. — Za part. 
praet. pass. je samo jeden primer: czeftyen (=čest'ien) IV 7 in 
še pri tem je češki vpliv. 

Praes. Prva oseba sgl. ima še staro končnico, nove 
oblike se še skoraj niso pojavile: proffo (proso) 1 50, 51, 61, II 15, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 151 

17, mollo 117, oblublo 157, odpufcho I 59 in wodem. Sicer se 
nahaja v nekaterih narečjih še sedaj co, in hoco pišejo nekateri 
pisatelji še v XVII. stol., da v Trub. je celo mnogokrat najti 
mimo hoco tudi venjo (C. 14, 15, 158, 160, 161, A. 11, 12 etc), 
toda pri glagolih IV. vrste je uže popolnoma prodrla nova oblika 
na -nij stare ni v nobenem pisatelji XVI. stol. Ta sprememba 
se je morala tedaj vršiti v teku 120 let in ta slučaj kaže 
jasno, kako naglo more analogija prodreti in popolnoma iztre- 
biti zgodovinske oblike. Lepo paralelo imamo v češč., kjer se te 
nove tvorbe pojavijo še le v sredini XIV. stol., toda na konci 
istega veka so uže zgodov. oblike jako redke (Listy filol. 1886, 
47 — 55); tudi v srbohrv. sezajo nove oblike 1. sgl. (razven pri 
glagolih V. vrste) samo v konec XV. stol. — V zadnjem od- 
stavku stoji dvakrat 1. pl. na me : vpyeme IV 9. zdychvgeme 
IV 11, spet ne slovenska oblika, nego gotovo češka. 

V imper. se je ohranil /, saj ga nahajamo še dosledno 
v pisateljih XVI. in XVII. stol. : obrny IV 14, prikaffy IV 16, body 
IV 7, zato bi nikakor ne pričakovali: racz IV 6 in jaz dvomim, 
da bi to bila narodna oblika ; v češč. se je imper. i jel kmalu 
opuščati. 

Tukaj se naj tudi omeni, da je v našem rokopisu razlika 
med moči in morati, katera je v pisateljih XVI. stol. uže skoraj 
popolnoma izginila: wzo to gardobo, kyr fe more tno\vik ogar- 
dity 1 43, ya ze dal lan dam vffeymi greychi z kemer ta czlowik 
more greyfrity I 49, II 14, kakur fe wodem naywulle mogl I 57 ; 

— kakur y wy ye to po praudy morali dyati I 23, 29, II 22, 
kakor \vy to po praudy morali dyati II 29. 

C o n j u n C t. c o p. p a r t. a d v. Tukaj hočem kratko ome- 
niti samo nekatere stvari. Naš rokopis ima inu I 2 bis, 3 27 etc. 
//Uit IV 6, pa tudi i: lubiga ymill ynw taku y ffveft will 135. 
czaftill kakur y \vi ye to po praudy morali I 22, proffo diuiczo 
mario y mollo diuico mario 1 17, kakur y wy ye po praudy 
II 22. Prvo je najti tudi v kranjskih pisateljih XVI in XVII. stol. 

— Ki/r v pomenu quia najdemo nekolikokrat n. pr. kyr fam 
fe od buga obarnyll I 6, kyr fam boga zatayll I 7, ya ze dalfan 
dam, kyr fam . . . zchodill I 13, potem še I 28, 26, 30. II 5, 6, 
19, 26, 30. Oblika l-i/r je uže v XVI. stol. jako redka ter se na- 
vadno nahaja uže I,rr; v Trub. še kir C. VII, XIV, A. 3, 4, tudi 
Stapl. piše ki/r 12 mimo ker 12 in celo Schonl. ima /cir 1, toda 
Krelj ima uže kar, Dalmat. ker (cf. Cvetje VII 9). Dalje je ome- 
niti kadar, ki se v tej obliki nahaja še v XVI. stol. : kadar 
fam karft priell 16, 10, 116, kadar fam tw prifall 114 etc. 
Jednako ima spomenik toku in ne morda toku n. pr. neyffam 
nykuly taku prafnowall I 23, taku czyftu I 25, taku Sweyftu 
I 28, II 28 in še I 33, 35, II 21, 22, 28; ijublj. rokopis ima samo 
kakur I 22, 25, 28, 33, 36, 58 II 22, 24, 33, 38 in nadomešče vanje 



152 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

naglašenega o z k kaže, da je to bilo v tej dobi narodna oblika, 
tudi celov. rok. ima kakor. Trub. piše sicer nže koker, toda Krelj 
ima še hrtkdi- in to seza tudi v sledeče stoletje. Da se je v XV. in 
XVI. stol. res govorilo kakor — kakiu\ v drugih narečjih pa tudi 
koker. to se po omenjenih primerih, kateri se še dado pomnožiti, 
ne more dvomiti. Nekolikokrat tudi nijknli/: neyffam nykuly I 28. 
nikuly neyfam I 27, neifhi nykuly I 32, dalje I 35, II 21. — Vedno 
stoji da: da my on da 151, da my raczyte I 5 J, to je v dolenjskih 
pisateljih XVI stol. silno redko. — Za sedanji naprei najdemo 
naprid 155, 57. — Tudi veznico ni je najti: neyffim Ctanovytu 
ftall ny tyga doperneffil IS-". — Oblika reilkim ]q y zvezi s 
praepos. pa okamenela in postala adv. po reydkim zchodill I 13. 

Pronomen. Glede rabe zaimkove ima conf. gen. vse 
one posebnosti, katere je najti v prvih sloven. pisateljih iz 
XVI. stol. V prvi vrsti se izogiblje pron. poss. in rabi v takih 
slučajih vjeya: ya ze adpouem chudiczu ynu nega deylam ynu 
vfy nega hofarti I 2, kyr fam fe od buga obarnyll ynw od nega 
zapuwidy I 7, pruti \vogu ynw nega fwetikom I 54. chudiczu 
ynu nega devlam II 2, nas goCpud ye od fmerti ftwal od nega 
brittke martre III 2. Tudi v tem se strinja Ijublj. rokop. s Trub. 
in njegovimi vrstniki, da piše moj mesto refleks, svoj, kar je 
morda vpliv tujščine, toda tudi v sedanjih narečjih dovolj 
razprostrto : moyo pokuro neyffam taku czyftu doperneffl I 24, 
kyr ye \vogu defetino meyga fyuota ynu meyga fzyanya moye 
Svvinicze neyfam I 26, II 26, ya fe dalfan dam, kvr ye moyga 
otCcze, mo}'a mater moyo gofpofczino meyga farmayftra meyga 
Dwch\vniga otczo meyga pridagarya neyfrn 1 30 fto fam . . . 
moje tellu ynw moyo wugo dulcho ogardyll I 44 etc. 

V nikalnih stavkih ne stoji objekt v gen. nego v acc. toda 
opomniti se mora, da je zanikani glagol jako oddaljen od svo- 
jega objekta, da je ta daleč pred glagolom, sploh se vidi v tem 
slučaji, da je slov. prevod sledil besedo za besedo originalu, 
da se ni prevajalo tako kakor zahteva duh slov. jezika. 
Takih hlapčevskih prevodov, kateri se včasih skoraj ne dado 
razumeti brez originala, je mnogo v cerkveni literaturi poz- 
nejše dobe (XI. -XII. stol.). V našem rokopisu: ta fweti polt 
Sw6te quatri drugue poftne dny moyo pokuro neyffim taku 
czyftu doperneffl I 24, Ta fwety pofft, Swete quatri druge poftne 
dny moyo pokuro nevffam taku czyftu doperneffil II 22, kyr ye 
wogu defetino . . . neyfam taku Sweyftu dali II 26, kvr ye moyga 
otfcza mova mater moyo gofpofczino meyga farmayftra meyga 
Dwchwniga otczo meyga pridigarya ney ffm . . . czaftill I 30, II 30 
— toda jedenkrat najdem gen., kjer imajo sedanja narečja uže 
večinoma acc. : kakur wy tiga po praudy dalfan will I 33, II 34. 

Za superl. je samo jeden primer: nay wulle 157. pa 
ta je zanimiv, ker kaže, da je tudi v slovenšč. naj starejši od 



Vatruslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 153 



nnr — ner, katero je v vseh pisateljih XVI. — XVI1[. stol., samo 
Krelj piše naj. Kajkavski pisatelji pa spet pišejo dosledno 
naj^ tako uže Vram. v svoji Kron. prirn. Miklos. Etym. W. 210. 
Germanizmov je tudi v Ijiiblj. rokopisu dovolj, slov- 
niških in sintaktičnih, nekaj zadnjih je bilo uže omenjenih. 
Vendar se m-jre reči, da je jezik tega spomenika mnogo čistejši 
in bolji od onega, katerega nahajamo v nekaterih virih iz XVI. 
in XVII. stol. Navadni germanizmi so : ynu vfj nega ho far t i 
13, II 33, z mallo andochtjo I 11, mevga lebna po nvm 
popra\vill I 18, kar fam fliffall pridigw)0cz od buga odzwete 
marie . . . zazverfmahal 117, mevga farmavftra 131, 
II 31. v Ijublj. rokop. stoji beseda tedaj bliže nemškemu iz- 
virniku kakor današnja oblika, podobne slučaje najdemo v 
prvih pisateljih, tako je tudi pukša starejši in prvotnejši in 
še le iz tega se je razvilo puška, meyga pridigarva 132, 
trofti biti III 4 myloft yno gnado IV 1, fegnanega IV 15, kar 
fam tu fliffall pridigwyocz od buga od z\vete marie 110 etc. 
Semkaj spada tudi falš: ya ze dalfan dam falfch prefegavem 
falfch priczy 146, II II, kar je zanimivo tudi radi tega, ker se 
adj. falfch ne sklanja, prim. Miki. III -, 154. 



Slovniške posebnosti. 

Ljublj. rokopis ima še nekaj arhaizmov in marsikatero 
besedo, katera se sedaj nahaja še samo v kakem narečji. 
Omenim v sledečem samo važnejše. 

cesto: S to fam ye czefthu yn\v goftu move tellu yn\v moyo 
wugo dufcho ogardvll 144; v istem stavku je tedaj v 
istem pomenu tudi gosto. 

hlastčeten avarus. Tega adj. nisem mogel sicer zaslediti; 
isto deblo je pa staremu in sedanjemu jeziku dobro znano 
Gutsmann (Deutsch-\vind. AVOrterb.) 504 ima: hlaftam 
fresse begierig. Murko: hlaftaviz der begierige Esser 87, 
v Belostenci nima glagol hlastam tega pomena, nego 
znači blateco II 128. 

odlog: proffo woga wfygamogoziga, da luv on da eden odlog 
meyga fywota IT/l, II Ki; Murko odlog Aufschub 274. 

omrziti: kvr fe more tflo\vik ogardity vnu omarzitv pruty 
\vogu vnu nega f\vetikom I 43. Murko ima omersiti ver- 
hasst machen, verschreien 2)1. v drugih slovarjih je pa samo 
verbum simplex: merfem liabc Eckel Giitsm. 52, Belost. 
merzi jeden na drugoga odio unus alterum ha.betII218. 
Habdelich merzek turpis, odiofus, kar imajo uže brizin; 
spomeniki: mirzcih. 



154 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



plakati: my k tebe zdychvgeme glagogicze yno placzecz te 
do]ynye tech flff IV 1 1. Ta beseda kaže na iztočno sloven- 
ščino. Iz dolenjščine mi ta glagol ni znan, najljrž ga tam 
tudi ni razven morda med Belokranjci, toda omenja ga 
Murko 346. 

p o h 1 e v n i k : pechlewnik = pharifeus ; v tem pomenu mi ni 
znan ta izraz. 

pravda: neyffam nykuly taku prafnowall ynw czaftill kakur 
y wy ye to po praudy morali dyati I 23, ya nejfam ny- 
kuly taku czaftill ynu ym pokom will kakur wy tiga po 
praudy dalfan will I 33 etc. To besedo v tem pomenu rabi 
še TrulD., v Belost. ima uže današnji pomen, vendar na- 
vaja tudi sledeče primere: pravda, ka je na jednu fztran 
vngnula jus caeduum, od pravde odfztupiti a jure fuo 
recedere II 480. 

sovrak: kar ye dobro deylall timw fam ye fovrak will 141. 
Trub. ima za sovrak vedno s o vraž, kar je najti tudi 
v drugih pisateljih n. pr. Krelji ter ne sklanjajo tega pri- 
devnika. 

svetik: od drugich Swetikow 117, diugim f\veticom 138, 
vedno svetik samo v četrtem odstavku jedenkrat fwet- 
nyko\v 4. V tem se strinja naš rokopis s celovškim; v 
slovenšč. XV. stol., kolikor jo sedaj poznamo, je bilo tedaj 
svetik navadno. 

veža: kyr fam wofye vefe poreydkim zchodill 1 13. V slovarjih 
nisem mogel zaslediti tega izraza, toda drugje sem našel : 
en fam dan doperneffen v' boshji veshi je boljfhi. 

voli — voli: ynw ya odpufcho vzeym teym kyr fo meny malu 
voly veliku dyaly zwefeyda voly vztvario ; voli — voli 
pomeni tedaj aut - aut. To je arhaizem, katerega nisem 
mogel v nobenem starem sloven. viru zaslediti, tudi v 
starejših slovarjih ni tega izraza in Miklos. (Lexicon Pa- 
laeosl.) 73 omenja samo stsl. volje — volje iz poznejšega 
spomenika. Starosrb. ima volja — volja v tem pomenu. 
Daničic Rječnik kn. star. I 149, prim. Maretic v Radu 
LXXXIX 106. 

Ljublj. rokopis spada v oblast dolenjščine. O tem se naj- 
briljc prepričamo, če ga primerjamo z istodobnim celov. roko- 
pisom, kateri je pisan v gorenjščini. Za to imamo nekaj kriterij. 
Pred vsem ej za stsl. 'h, kar je v tej doslednosti samo svojstvo 
dolenjščine, dalje močno razprostrto nadomešče vanje na.glaše- 
nega o za n, kar je sicer tudi v gorenjskih pisateljih, toda v teh 
ta pojav ni tako prodrl, posebno pa skupina šč za gorenjski š. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 155 

Kar se tiče odnošaja in odvisnosti med obema spove- 
dima, lahko rečemo, da je krajša spoved prepisana po daljši 
in je samo nekoliko skrčena. Da je pisec pri spisovanji krajše 
res imel pred seboj daljšo in da je najbrž ni nalašč krajšal, nego 
da je pri prepisovanji se spregledal in mnogo izpustil, sledi iz 
tega, ker v krajši sledi za stavkom „fam ze volnv wdall ty 
oblafti tiga chudicza" ..takoj ynu nega fweticom", kar seveda 
nima smisla : imelo bi slediti, kakor vidimo iz daljše spovedi, 
,,kygar fam fe odpoueydall kadar fam karft pryell etc." Šesto 
vrsto je pogrešno izpustil pisec, toda ko je zapazil svojo po- 
moto (zavedla ga je besedica kyr, katera stoji v 6. in 7. vrsti, 
in on je uže v šesti vrsti za kvr to dostavil, kar bi imelo še 
le v sedmi biti), je izpuščeno dostavil na strani. Na odvisnost 
jedne spovedi od druge kažejo tudi nekatere oblike, namreč 
dat. sgl. našemi in instr. pl. chudeymi, katere imata obe 
spovedi na istem mestu. V krajši spovedi sledi za osmo vrsto 
takoj ono, kar je v prvi v 44; pozneje je pa prepisovalec 
zapazil, da je mnogo izpustil ter v 19.— 34. vrsti dostavil 
to, kar seza v prvi od 20.— 34. vrste. Početek, vrsta 1—8, je 
obema skupen, 118-19 = 144—52, 1119—34 = 120—34. V 
drugi spovedi tedaj manjka 8-20, 34—44 in 54 — 62. 

Zadnji odstavek obsezajoč ., Salve regina" je potekel iz 
češkega originala, to svedočijo nekatere jezikovne posebnosti, 
katere se gotovo v svoji skupnosti ne morejo zmatrati za 
slovenske. Take oblike so 1. pl. na me: vpyeme (bis), gen. pl. 
////', gen. sgl. kryffe, jefryffe, loc. sgl. dolynye, part. czeftyena in 
morda tudi pravopisna posebnost g za ./. Ta himen je tedaj 
tudi v literarnem obziru važen, ker nam kaže. da je v po- 
četku XV. stol. bila nekaka, če tudi slaba literarna vez ali 
odvisnost od Češke. Pesem Salve regina je bila v Čehih močno 
priljubljena, in poljski prevoditelji so se pri svojih prevodih 
naslanjali na češke originale. Tudi naš pisec na jednem mestu 
ni dobro razumel češkega teksta ali ga je pa krivo čital, 
kajti to. kar je on zapisal, je brez pravega zmisla. Za ,,czeftyena 
fy, mi k tebe vpyeme" stoji „tuge fabne otroczy te e\ve". Meni 
ni bilo mogoče dognati, od kod in kako se je vrinila ta po- 
mota. Vsi trije češki teksti, katere do sedaj poznamo, imajo 
tukaj dober prevod latin. originala. V praškem tekstu iz 

XIV. stol. (Jungmann, Nektere modlitebnv knihv w rukop. v 
Rozb. staročesk. lit. 131 sqq.) stoji na tem mestu: k tobe volamy 
vypoved'jni deti Evini, v tekstu Ivovskega rokopisa iz XIV. do 

XV. stol. (Glovackij, O rukopisnomi. molitven, staročes. str. 373): 
k tobie wolame \vipowiedieny syno\ve ewyny, in tudi tretji 
dozdaj ne izdani tekst v rokopisu vaclavske vseučelišne knjiž- 
nice (jaz se imam za prepis zahvaljevati g. dru. Liciejewskemu) 
ima: k tobye wolamy wypovyedyny dyetky ewyny. Tudi poljski 



156 Vatroslav 01)Iak ; Starejši slovenski teksti. 

teksti te pesni, kateri so deloma potekli iz češk., nam ne po- 
jasnijo tega mesta, oni se strinjajo s češkimi (prim. Bobowski, 
Die polnische Dichtung des XV. Jahrh.), in sicer ima tekst I 
(iz XV. stol. Bobo\vski 49) k tobe wolami wignani szinowe 
}ewini, tekst III vjgnane dzeczv, IV wynovedniczi (najbrž po- 
mota za wypovedeni Bobo\v. ;')!) szynowe, VI se strinja s I 
in VII ima spet češki wipowicdny synowe (prim. Nehring, 
Altpoln. Sprachdenkmiiler I?:] 17o). Zaman je bilo tudi vse 
iskanje po starih latin. in nemškili cerkvenih pesnih, nikjer 
ni podobnega mesta. — Cerkvene pesni v narodnem jeziku 
so tedaj bile uže pred protestantsko dobo med Slovenci, toda 
kakor pri Čehih in Poljakih (prim. Nehring 15S-1G0, Archiv 
X 31(7 - 403) tudi pri nas niso bile mnogoštevilne, nego ome- 
jene na malo številce. 

Zanimiv je za nns početek velikonočne pesni, katera se 
nahaja na listu 246 a, ker je najti isto pesen (seveda celo) v 
slovensko-protestantskih pesmaricah. V knjigi Ta celi Cate- 
hismvs, eni psalmi inv teh vekshih godov, stare inti nove 
kerfzhanike Pejfni v' Bitembergi (1584) najdem na str. 124 pod 
naslovom: Ta ftara velikonozhna pejffen, v' nekuliku mejftih 
popraulena na mnogitero visho jednako pesen, katera slovi : 



Jesus ta ie od Smerti vftal 

Od fvoje britke Martre, 

Nam fe je vefseliti 

Nam hozhe h"trofhtu priti. — Kyrie cleifon. 

De bi ne bil od fmerti vftal 

Viisfilni Sveit bi konez vsel 

Ob tu fe vefselimo 

Inu bogu hvalimo. — Kyrie eleifon. 

Bug je taku miloftiu bil 

Svojga Synu mej nas puftil 

Od Marie je rojen bil 

Vusulni Svejt obefselil. — Kyrie cleifon. 

Je jel Jude vuzhiti 

Le bogu prou flushiti 

Tu fo mu na slu vseli 

Na Krish fo ga refpeli. — Kyrie eleifon ctc. 



Mi vidimo da so se protest, pisatelji pri sestavljanji 
sloven. cerkvenih pesmaric naslanjali na stare pesne, da so 
jih v svoje svrhe samo malo i)redelali in spremenili. Ravno 
tako so jedno stoletje pozneje postopali katoliško - bosanski 
pisatelji. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 157 



List 244 b. 

Hoc eft vna gnalis cfeffio etc. 
Ya ze ad ^) pouem chudiczu vnn nega dejlam ynu 
vfy nega hofarti ynii ze yzpouein ynu dalfan dam 
narfymi gofpiidi etc. 

Ya ze dalfan dam kyr fam to plomil kar fam 5 

oblubil kadar fam karft priell kyr fam fe od 
buga obarnyll yn\v od nega zapmvidy kyr 
fam boga zatayll Smeymi chudeymi deyli 
ynw fam ze volnw \vdall ty oblafti tyga ch- 
udicza kygar fam fe odpoueydall ka- 10 

dar fam karft prvell tymw fam ye dofeyga mali 
zmeymy greichy woln\v fliiffil Ty ga ye etc. 
Ya ze dalfan dam kyr fam wofye vefe porey- 
dkvm zchodill kadar fam tw priffall zmallo and- 
ochtyo bredko reywo meyga zareza zam t\v \vill J<ar 15 

fam tw fliffall pridig\vyocz od buga od z\vete male 
od drugich S\vetikow ynw od meych greych\v zaz 
vfmahl ynw nift neyffim meyga lebna ponym 
popra\vill. Ty ga etc. 

Ya ze dalfan dam kyr f\vete nedele fwete fo- 20 

bothe veczeri druge fwete dny ynw veczeri nevffam 
Nykuly taku prafno\valI ynw czaftill kakur y \vy 
ye to popraudy morali dyati Ta f\vety poft Sune- 
te quatri drugue poftne dny moyo pokuro neyffam 
taku czyftu doperneffl kakur famga dalfan Ty ga 25 

Ya fe dalfan dam kvr ve wogu defetino meyga 
fyuota ynu mevga fzyanya moye Syvinicze nikuly 
neyfam takw Sweyftu dali kakur wy to popraudy 
morali dyati Ty ga etc. 

Ya fe dalfan dam kyr ve moyga otfcze moya mat 30 

moyo gofpofczino meyga farmayftra meyga dwcli 
wniga otczo meyga pridigar ya ney(m nykuly taku 
czaftill ynu ym pokofn will kakur wy tiga popr- 
audy dalfan \vill Ty ga etc. meyga blifniga ney 
fam nykuly taku lubiga ymill ynw tak yffveft 35 

\vill kakur fam feby Ty ga ye meny etc. 
Ya ze dalfan dam kar fam wogu zwety mary drugim List 245 a, 
fwetikom_oblubill neyfrim ftanovytu ftall ny tyga 
doperneffil kyr ye chudu willu ynw kur ye chudo- 
bo devllal tyga fam lubiga ymll kar ye dobru- 40 

to deya]l tymw fam ve fovrak wi]l Tyga etc. 
Ya fe dalfan dam kyr fvm greyffill wzo to gar- 

») Morda od. 



158 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

dabo kyr fe more tfIowik ogarditv ynu omarzity pruty 

wogu yn\v nega rwetikom Sto Tam ye czefthu ynw 

goftu moye tellu yn\v moyo wugo diifcho ogardyll Ty etc. 45 

Ya ze dalfan dam falfch preregayem falfch priczy 

chwdy olilubv ynw zchiidim yefykom Ty ga 

Ya ze dalfan dam vffevmi grevchi zkemer ta czlo 

\vik more greyrrity czeCC vffe Iudy zmyfalyo z\veff- 

eydo yn\v zt\varyo ynw^proffo woga \vrygamo- 50 

goziga da my on da edn odlog raeyga fywota p- 

roffo diuiczo maio vffe bofve fwetike vnn czwe- 

ticze da my raczyte prorfity narryga gofpudy da 

my on ratfy daty odpuftak vzeych meych greychu 

yn\v me ratfy naprid predgreychy owarovaty ynw 55 

my ratfy po zym fywoty ta veytfchny lebn daty 

ynw ye oblnblo ze naprid predgreychichy i) o\varo- 

uaty kakur fe wodem nay wulle mogl ynw ya 

odpufoho vzeym teym kyr fo meny malu vo]y ve- 

liku dyaly zwefeyda vo]y vztvario to yme da meny 60 

tudy nafgofpud odpufty moye greyche proffo vas 

yzpouednika na boffyam meyftu etc. 

List 245 b. 

Hec eft vna giialis cfeffio in II 

Ya ze ad pouem chudiczu ynu nega deylam 

ynu vfy nega hofarti ynu ze yzpoueym ynu 

dalfam dam naffymi gofpudy etc. tigaye meny 

ya ze dalfam dam kyr fym to plomil kar fam 5 

oblubil kadar fam karft priell kyr fam boga 

zatayll Smeymi chudeymi deyli ynw fam ze 

volnv wdall ty oblafti tyga chudicza ynu nega 

f\veticom Sto fam ye czeftu ynwo goftu moye 

tellu ynvo2) moyo wugo dufcho ogardyll Tyga etc. 10 

ya fe dalfan dam falfch prefegayem falfch pr- 

iczy chwdy obluby yin.\v'^) zchudim yefykom Ty ga etc. 

ya fe dalfan dam vffeymi greychy zkemer ta czlo- 

vik more greyffity czeff vffe ludy zmyfalyo zweff- 

eydo ynwo ztwaryo ynno_^proffo woga wfyga 15 

mogoziga da my on da edn odlog moyga^)^fy\v- 

ota proffo diuiczo maio y mollo diuico maio vffe bo- 

fye etc. poymf>) poprauyll Ty ga. 



') Sic! 

-) Morda ynw ali ynno, nikakor pa ne ynwo kakor je bral Radics. 

^) Morda ynvo ali ynno. 

*) Morda meyga. 

'■) Najln'ž manjka pogrošno znak kratice, l»rati se ima po nym. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 159 

ya fe dalfam dam kyr fym ^vete nedele hvet- 

te fobote veczery druge f\vete dny ynvo veczeri 20 

neyfam Nyku]y taku praffnovall ynvo czatilP) 

kakur y \vy ye to popraudy morali dyati Ta 

r\vety pofft Swete quatri druge poftne dny moyo 

pokuro neyrfam taku czyftu dopernefril kakur 

famga dalfan Ty ga ye 25 

ya fe dalfam dam kyr ye \vogu defetino me- 

yga fywota ynw meyga-) fzyania. moye Syui- 

nicze niku]y neyfam tak\v Sweyftu dali kakur 

wy to popraudy morali dyati Ty ga 

ya Je dalfan dam kyr ye moyga otfcze moyo 30 

mat moyo gofpofczino meyga farmayftra d\vch- 

wniga otcza meyga pridigarya neyfm nykuly 

taku czaftill ynu ym pokoTn will kakur wy 

tiga popraudi dalfan \vill Ty ga. 

Na strani med vrsto 5. in 10. je dostavljeno : ky fym ze 
od buga hodbyrnill ynno hod niga fapuuedy. 

List 246 a. 

Kryft ift herftondri. 

Nas gofpud ye od fmerti ftwal, od nega 

brittke martre nam ye fe ve fe 

liti / onam chocztfche trofti biti kyre*"' 

Za tem sledi 14 latinskih vrst pisanih z jednako rumen- 
kastim črnilom, za katerimi pride še 6 latin. vrst in potem 
sledeče tri vrste: 

Auarus chlafczetii Gloia ^efelye /;' Huilis 
ponifan Honor czaft phaifeus pechle\vnik ;/ 
Laus chauaki lex zakon. 

Na levi strani med drugo in tretjo vrsto tega odstavka 
stoji: poftenj-e. 

List 246 b. 

myloft yno gnada na figa gofpody 
pomocz dewycze roffe matre maie 
prichod f^etega^) ducha 
Troft wffech f\vetnykow 



») Sic! 

") Morda moyga, pa verjetnejše je meyga. 

''j Če ni bolje brati fwetiga; črka je bolj podobna e, toda ima 
piko nad seboj. 



160 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

obchranyenye fwetega kryffe 5 

Ta racz fmenv yno r\vamy byti. 

Czeftyena body krale\va mati te mj-lofti 

zy\vota fladkofti yno naff troft 

Czeftyena fy my ktebe vpyeme 

tuge fabne otroczy te ewe 10 

my k tebe zdvchvgeme glagogicze 

yno placzecz te dolynye tech flff 

Obto ty naffe odwetnycze ty knam 

obrny ty mylortywe oczzy 

yno jerfyffe fegnanega fadv twega 15 

teleffa ty nam prykarfy potom 

tvyftv O czertyta omy]oftywa 

o fladka maty marya. 

II. 

Razven vinograškega (gorskega) zakona, kateri je ob- 
javljen v „ Letopisu Mat. SI." 1888, str. 289—305 poznamo do 
sedaj še tri prevode tega zakona, kateri so shranjeni v Ijublj. 
deželnem muzeji. Med temi je radi svoje starosti najvažnejši 
oni, katerega je našel K. Deschmann v neki knjigi nekdanjega 
dolskega arhiva. Ta je iz 1. 1582. Drugi do sedaj neznani 
prevod je iz 1. 1683. in najmlajši spada v XVIII. stol. V 
sledečem hočem objaviti najstarejši prevod. Ta se nahaja v 
v kožo vezanem kodeksu, kateremu je naslov: „Landgerichts 
Zehendt vnnd Perkhrechtsordnung diefes Flirftenthumb Crains". 
Ves ostali zbornik je pisan nemško in pred sloven. prevodom 
vinogr. zakona je isti nemški tekst. Sloven. prevod obseza 15 
listov, nem. samo devet in sicer seza nem. od lista 31 — 41 a 
in sloven. od 41 — 55. Med sloven. in nemškim tekstom je 
jeden prazen list. List 1 a našega prevoda ima samo glavo 
ali naslov, druga stran je pa prazna. Sloven. vinogr. zakon 
obseza 52 toček, dočim jih šteje nem. jedno manj. Razven 
tega ima prevod še uvod in za zadnjo točko še jeden od- 
stavek, česar ni najti v nem. tekstu tega zbornika. Prevod je 
pisan z dovolj razločno latinico in pri vsaki točki je na strani 
ob robu kratko povedana vsebina dotičnega odstavka v nem. 
jeziku. 

Pravopis. Pri pravopisu opazimo takoj nem. vpliv, 
čemur se ni čuditi pri onodobnih kulturnih razmerah. Vendar 
je v našem rokopisu pravopis jako nedosleden, prelagatelj ni 
imel pri njem nobene teorije in nobenega vzgleda, da bi ga 
bil posnemal. Bohoričevega pravopisa še ni bilo, koliko je 
vplivala grafika Truberjeva in njegovih protestantskih sode- 
lavcev na pravopis tega prevoda, to se ne da lahko določiti, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 161 

ipak se mi dozdeva verjetno, da se pravopis našega rokopisa 
ne strinja samo slučajno v marsičem s Truberjevim. Oglejmo 
si tedaj najpoprej, kako je pisal naš prelagatelj one glasove, 
kateri so bili večinoma tuji nemščini, sikavce in nebnike. 

Za C našel je v nemščini z in tako piše v veliki večini 
primerov, jednako s Trub. : flouenzih, gorizi, klizali, fizer 3, 
prauizo 10, 44, sonza 18, sizer i^l, želu 2+, fidanizo 36, mefzij 
49 etc. Dvakrat najdemo zh, kar ne bi pričakovali, ker tako 
zaznamenuje č: nemzhih, delouzhou 52, pomote to najbrž niso, 
ker najdemo to pisavo tudi v Stapl. 

Med s in 2 ni nobene dosledno izvedene razlike, za oba 
glasa piše s in /. Pričakovali bi lahko, da je ta dva znaka 
s in J\ katera je našel v latinici in nemški grafiki, poral^il v 
to, da razločuje med s in ^; da tega ni storil, ne bodemo se 
čudili, če pomislimo, da te razlike tudi v Trub. ni najti, tudi 
on meša s in z. Za s najdemo tedaj /, s, /s, sJi, seli -. flauenfki, 
rimfki, ufakimu, kranfkj-, gofpud, fuoih 13 etc; skufi, milosti, 
suoie 3, obsoditi 11, gospud 14, besednikom 28 etc; zhafsu, 
pernefsene, pernefse 3, befsede, prefs 1 , befsedami 3, fsille 7 etc ; 
poshushi 3; schlufsi 15, najbrž je pa tukaj v početku š. Za 
s ne najdemo samo v našem rokopisu sJi, nego tudi drugod, 
dasi je to redko n. pr. v Stapl. (Raic 51); tudi /6- ne priča- 
kujemo, dasi se to nahaja tudi v drugih pisateljih v Skal. 
tridefseti 5 b, 45 b, shesdefset 46 a, poufsodi 10 a, vefselie 2 a, 
nebefsom 13 a, 24 b etc tako tudi v Stapl. (Raic 51) in v 
nekaterih kajkavskih pisateljih. Sicer moramo reči, da popolne 
doslednosti ni najti ni v Trub., kateri piše n. pr. tudi meffu 
C. 29, t. d d. 24. viffoko t. d. d. 13, teleffa t. d. d. 36, 12 a, 13 b etc 
niti v Krelji, kjer stoji n. pr. teleffom 18 b. Pisava /s = s ni 
izvirna posebnost sloven. pisateljev, oni so jo našli v nemščini, 
kjer je uže v XV. stol. sestavljenka (fs) v sredini besed jako 
priljubljena. Za z se piše/, s: iefigk, skufi, Spofnamo, fnaine, 
fuefti, faulechi 2. ifnaide 5 etc. ; sakaj 2, isdere 4, sapoueduuatj 
14, samudo 2G, Sastaue 21. 

Soglasnika š in I je izrazil na ta način, da je držeč se 
nemške grafike dostavil s in še h. Odstopil je tedaj toliko 
od nemškega pravopisa, da je pisal mesti ch samo h, kar uže 
najdemo pri Trub. Najbrž naš pisatelj ni te pisave uvedel 
samostalno. Razumevno je, da tudi med š in ž ni v pisavi 
razlike. Isto grafično načelo, katero smo našli pri I in i po- 
rabil je tudi za č, zato piše za ta glas zh. On je bil tedaj v tem 
slučaji dosleden in se ni poprijel nem. pravopisa, po katerem 
bi pričakovali tsh, t/h, toda tudi to najdemo, dasi jako redko. 

C = zh, t/h, tsh in z: istulmazhan, zhafsu 2, 8, nozhio, ne- 
uterpezhih, femuzh 2, tezhi 2, mech 3 etc. ; ritfhi 4, lefhetsh 
26, zes 15, pridezih. 

11 



162 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Š=/s, sli, f: poftena, nafha, nafhiga, perfhlu etc. ; firsht, 
she 16; fkodo 10, če ni pomota. 

7i=fh, sli,/ch,/s: clefheli tofhiti 2, rofhie 3, defhelfkiga 5, 
dolfhan 10, fhitu 13 etc; shupo 15; defelfki, Vrfahou 9; fch 
nafhim (ž našim); schlufsi 15. 

Mehkost se pri /, n (V, n) označuje v mnogili slučajih in 
sicer skoraj vedno takrat, kadar se je ohranila tudi v govoru, 
sicer se V in n tako pišeta, kakor se sta govorila v tem na- 
rečji t. j. znak mehkosti, v našem rokopisu vedno i, se stavi 
pred /, II. Mi najdemo tedaj : krailoue, krail, krailoua 28, krai- 
loufkim in tudi volio 3, uolo; toda lubi, ludi 7, popraulati 9, 
pela 13, 38, pelati 18, oblubi 23, uolo 19, napreuablene 27, 
uole 41, dale 51 etc. Jeli se je tudi v izgovoru v teh primerih 
izgubila vsa mehkost, to se ne da povedati, toda je jako ver- 
jetno radi primerov kakor kraji, kajti kjer se tako govori se 
navadno ne najde 1' nego 1, t. j. srednji 1. 

Isto velja on: fnaine, peruoleinem, maine 3, objskaine 3, 
fegaine 7, terkaine 7, rounaine 14, pofnainem 17, sapadeine 19, 
ymeine 20, kopaine 24, saine (za nje) 27, 44, sgrubainam 20 
in celo ofnainenimu 9 etc. Na isti način se tudi v nekaterih 
staropolj. spomenikih stavi i/ pred soglasnik, katerega omehčuje. 
V našem tekstu je ipak tudi dosti primerov, v katerih se piše 
prosto w, dasi ni dvomiti, da se je tudi tukaj tako izgovarjalo 
kakor v prejšnjih slučajih: kranfky, uablena 5, uablene 27, 
spofnanem 5, sapadane 13, 25, terganu 16, fpofsnam 20, nan 
(nanj) 20, 36, fposnane 34, manka 39 etc. Jako redko je, da 
stoji i za n : poterieniu. Da bi se bil v tem slučaji ohranil 
mehki n in da se ni govorilo : potrjejnu, ni verjetno, samo 
grafika je druga; najbrž je v tem slučaji posneta po starejših 
sloven. pisateljih. V slučajih kakor niue 16, 17 se mehkost ni 
dala lahko izraziti. Pri nemu 2, 11, negouo 3, 23, negouim 19, 
goreni, goreniga etc. se 7i najbrž ni izgovarjal mehko v na- 
rečji našega prevoditelja. Pisava ju, In za ri, il za 1' je pre- 
lagatelja celo privedla, da je pisal tudi poite 18 za potje. 

Za rj se piše razven jednega slučaja, kjer stoji nj, vedno 
ri : poterien, poterienu, denarieu 3, sturienu 20, udarien 2 1 etc. ; 
dinarjeu 14. 

Če se piše za k tudi (^k, tako to gotovo ni nič domačega 
in izvirnega, posneto je po nem. pravopisu : iefigk, vofnigk 13, 
gornigk 25, sagornigk 26, nagk 26 etc, dvakrat tudi c: punctih, 
Articlnih, kar je vpliv latinske grafike. Po nem. navadi se piše 
tudi nekolikokrat ch: nemzhich, richtne 27, richteriam, gornich, 
navadno pa h. Za h stoji dvakrat p: prefs, preT 9; za ^ tudi 
dt: grundti 13, grundt 45, 49. Za v se piše u: Clouenfki, du- 
houni, uettio, bukui, praude, praudo, prau 4, uinogradou 8, 
uinogradih 10, uinu 13. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 163 

Med / in j ni razlike v pravopisu, za oba glasova se 
piše i in J in tudi //. Pravila, kedaj stoji i ali./, ni najti, vendar 
se opazi, da se j posebno rado piše na konci in sicer za oba 
glasa; i: defheli. kir. bukui, leti 2, imaio 6, obfedeti 6 etc. ; 
rakj. markj 3, bj 14, gornj 14, drugj 14, prutj 14. profsitj 14, 
toChitj 14, sapoueduuatj 14, Vinograd] lo, bodj 16, jnu 16 etc; 
lyftum, objfkaine 3, ryhto 4. yti 5. kyr 6, fylio 7. ny 14, 
ymein 20, tystim 20, lystj 27 etc. ; j: ueftio, nareiene, imaio 1, 
Vmei, poboiu 3, sgorai, meie 10. sunai etc; tulikaj, ufelej 2, 
sakaj 2, 5, tedaj 13. 15, tadaj 13, sgoraj 17, nasaj 31 ; frayati 7, 
stayerih ; nekolikrat se ne jjiše J med dvema samoglasnikoma : 
Andrea, nareati 9, nareat 9, to imaio tudi drugi sloven. teksti. 

Nekatere črke podvaja prelagatelj. kar je posneto po nem. 
pravopisu, sicer je to najti v mnogih starih pisateljih, v Trub., 
Krelji, Stapl., Skal. etc. skoraj nobeden se v tej stvari ni mogel 
otresti vpliva nem. grafike. Mi najdemo v našem rokopisu: 
offen, ftraiftan 3, innu 37, defhelanni 6, filla 7, ryllo 7, fgodilla 7, 
billu 9, fturilla 10, allj 32, Mattynim 8, pottler 41, efterraihi. 

Naš rokopis je v jezikovnem obziru zanimiv in važen 
uže radi tega, ker je skoraj edini rokopis iz XVI. stol. Knjig 
imamo res iz druge polovice XVI. stol. lepo število, toda 
od rokopisov spadajo raz ven našega še samo pris. kranj. v to 
stoletje. Ker je ta rokopis precej obširen, imamo priliko pri- 
merjati njegov jezik z istodobnim književnim jezikom, in pri 
tem se bodemo prepričali, da se je književni jezik nekoliko 
razlikoval od prostega govora uže v drugi polovici XVI. stol. 
tedaj kmalu po početku sloven. književnosti sploh. Pri tem 
primerjanji seveda ne smemo pozabiti različnosti narečij, pa 
če tudi to vzamemo v poštev, se mi ipak dozdeva, da se 
jezik v knjigah ni več gibal popolnoma prosto, vsaj jezik na- 
šega rokopisa je v marsičem slabo „ disciplino van" nasproti 
književnemu iste dOlje in nekatere nove oblike so mnogo bolj 
prodrle, kakor bi to pričakovali sodeč po knjigah iz konca 
XVI. stol. To razliko vidimo tudi v XVII. stol. med jezikom 
v rokopisih in v knjigah (prim. Archiv XI, 586). Naš prela- 
gatelj ni bil, kakor se o tem lahko uverimo, tako temeljito 
izobražen v slovenščini kakor n. pr. Dalmatin, inače bi tudi 
on bil ta prevod spisal v književnem jeziku, ipak je tudi pri 
njem opaziti nekaj vpliva drugega narečja, morda književne 
dolenjščine. 

Glasoslovje. 

Stsl. I., 1. odgovarja pravilno a, ker spada jezik našega 
rokopisa v oblast jugozapadne slovenščine, tedaj maine 3, 
manka 39, dan 14, 18, 45, 52, usame 32, vsame 41, ufame 50, 

11* 



164 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



pomainkfhati tako tudi pri nekaterih naglašenih sufiksih, dasi 
v takih shičajih slovenščina skoraj izklj učljivo poluglasnika 
nadomeščuje z e: dolfhan 10, 18, 19, dolshan 31. Tudi ufaka- 
terni 1, vfakateri 2, ufakateri 3, kateri 2, 3, 8, 10, moramo 
semkaj prištevati, dasi v stsl. v teh besedah ni i), kajti samo 
v tem slučaji razumemo, da najdemo razven kateri tudi 
keteri, koteri, kiteri in kteri n. pr. v Skal. mimo kateri še 
nekiteri 22 b, ufakiteri 31 a, v Stapl. vsakotera 7, nekotera 1)3, 
nekoterim 41 etc. V sufiksih je e = i., t., kakor je to najti 
skoraj v vseh onih sloven. narečjih, ki v drugih slučajih 
nadomeščujejo poluglasnika z a: ueden 26. Ta e, kateri na- 
vadno ni imel naglasa, je zgodaj oslabel v nedoločen glas, 
nekak poluglas, kateri se navadno piše z e in i: prodeiauiz 50, 
maihina 27, kar najdemo uže v Trub. hlapiz C. 87, mahina 
C. 46, 115 etc. Od onih besed, katere imajo tudi v južnih 
narečjih v deblu e, beremo tukaj : mezh 3, stebla 34 in perQiel 9, 
priChel 26. Prvi protest, pisatelji sicer pišejo v zadnjem slu- 
čaji a n. pr. Trub. C. fhall 14, 26, 30, prifliall 89, Krelj 
priflial 96 etc. mimo naQiil 71 b, pa vprašanje je, jeh se je v 
tem narečji (Trub.) res tako govorilo, ni to samo nasledek 
kake teorije v grafiki? Samoglasnik se v tem slučaji ni več 
polno izgovarjal. Razven t6'daj lo beremo tudi tadaj 13, kar 
bi nikakor ne pričakovali, no ipak piše tudi Krelj tada 1 6 Id, 
17 b etc. Če najdemo mimo omenjenih refleksov p oluglasniko v 
še druge, vplival je pri tem sosedni soglasnik, pri vun 3, 
5, 11, 16, 20 je vplival v, semkaj spada najbrž tudi: vnkaj 14. 
Tudi fo ufem 26 prištevam tem primerom ter ne mislim, da 
bi tukaj o odgovarjal «, ker najdem = 1) (so = si>) samo pred 
sledečim v, prim. Trub. t. d. d. fo vfem 18, 28, fo vfemi 28 etc. 
Krelj fo vfso 24 a, 34 b, fo vfakim 81 b. V ifuprashati 5 ne 
odgovarja n neposredno 7., nego se je pojavil naslanjajo se na 
uprašati; tako je tudi najbrž pri sapadl vplivala analogija. 

Refleks stsl. e se je v slovenščini, kjer ni nobenega pre- 
glasa, v XVI. stol. kakor dandanes prav malo spremenil. Zato 
najdemo: pernefsene, vehko, podloshen 18 etc. Izpad e v 
periatl 50 ni čisto fonetičen, vplivali so drugi sufiksi, kateri 
imajo b=:e; to velja tudi o: istulmazhan, kjer se je a pojavil 
po analogiji oblik kakor dolžan etc. Jedenkrat stoji v nikav- 
nici ne (non) a m. e, tedaj 7ia: na preiel 49 nasproti ne 9, 
14, 24, nefnanih 7, ne plazhal 16 etc. kar je najti tudi sedaj v 
sloven. (gorenjskih) narečjih n. pr. v okolici Predvora ( Valjav. 8), 
v Bohinsk. nar. (Baud. d. C. Otčety 58) in v Skal. na more 
Ga, 17 b, nauoshliuost 56b, narad 75 b etc. V dolenjščini 
ostane navadno ne (non), a za praep. na se govori ne. 

Stsl. a odgovarja vedno e: jefigk, knes, vfeti 1, 4, ufetu 11, 
suetimu 16, gre 19, fpet 38. Če je v dveh slučajih izginil ta 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 165 

e = e, ne sme se prezreti, da je to pri snf. — ecL, na kate- 
rega je vplival suf. — bcl: meizj 49. mefza. 

Razno vrstnejši so v našem spomeniku refl. stsl. h, kate- 
remu odgovarja e, ei in /, in sicer najdemo ei navadno v 
dolgo naglašenih zlogih, toda mnogokrat stoji bas v istem 
slučaji tudi e. Sodeč po prvih naših pisateljih bi v nenagla- 
šenem zlogu pričakovali skoraj dosledno i, in rokopis ima res 
prepouid 13. prepuuid 19, sidezhi 20, fidezh 45 in starifhih 4. 
8. Vendar stoji nasprotno tudi i v naglašenem zlogu : iftribitj 
47 in morda tudi zilounu, posebno pa v glagolu; nimam: 
nima 1. 3, 5. 30. nimaio 45, nifso 8, nifo 27. Opozoriti je 
treba, da je pri tem glagolu najti /- tudi v pisateljih, kjer 
odgovarja naglašenemu t ne i, ampak e in ej n. pr. v Krelji 
nimaio 21 b, 62 a, Skal. nima 4 a, 42 b, nifso 16 b, 23 a, 46 a, 
nifsmo 82 a tudi v Stapl. nifem 4. nifi 4, nifo 14, nimaio 13. 
Za naglašeni e stoji ei in e: leitu 1, 2, 4, 5, leit 45, leifs 34, 
42, meiftih 1, meiftu 1, meifti, meifte 10, ueiftnu 5. sapouei- 
dati 26 in flauenfki, flouenzih, nemzhih, pofuetuane, befsede, 
befsedo, potrebna, potrebnu 9, fapouedane 2. faulezhi 2, ulekel 
12, faulekel 5, pouedati 7. prepouedani 8, imeti 13, mefti M, 
19, mesti 15, letu 17, ueftnu 'J3, delom 26, rezh 27, dreuie, 
trebiti 47 etc. Pa tudi za nenaglašeni e najdemo e: Suetlofti, 
želu 24, rezheh 27, breguue 47, vrednost 50. Kako hočemo 
združiti to mnogovrstnost? Meni se dozdeva, da ti refleksi 
kažejo na gorenjščino, kajti v tej se govori za naglašeni e ne 
samo glas stoječ v sredini med / in e in je\ nego tudi /. 
prim. Baud. d. C. Otčety lOo — 106. Če pa najdemo za nagla- 
šeni e pisavo e in ei, vzrok je temu nenatančna grafika, v 
kateri se ni mogel e, kateri se nekoliko približuje /, natančno 
izraziti, zato sedaj e, sedaj ei, morda je pa to tudi vpliv knji 
ževnega jezika (in pisave). Jednotnega jezika sploh ne naj 
demo v našem rokopisu. V noti 33 je izpadel e (nasproti otel 
33) najbrž ne čisto fonetičnim potem. 

Za stsl. o stoji o, n, a. Nenaglašeni in kratko naglašeni o 
je skoraj vedno ostal neizpremenjen, kjer ga je nadomestil n, 
je to vpliv sorodnih oblik: milosti, flouenzih, gofpud 2, 5, 
gofpudu 7, no (ino) 45 etc. in tudi terdno. Dolgo naglašeni o 
se je navadno spreobrazil v u in potem je še analogija raz- 
širila meje tega pojava : skufi, gofpud 2, 5, gafpud 1, tulikaj 1, 
gur 1, kuh 3, gdu 3. prepuuid 13, 19, pruti 14, inu 1, 2, 3, 
4, 8. innu, meiftu 1, perfhlu, letaku, vfaku, leitu, kokur 9, 
kakur 20, potuu, vhu 40. breguue 47, meiafhuu 47, kupzuu 
50 etc; pri zapoueduuatj 14 je vplival inf. s svojim u in tudi 
v imenuuane se u ni čisto fonetično razvil iz o. 

Važnejše je nadomešče vanje nenaglašenega o zd, a, ker 
v tej meri tega pojava še ne najdemo v istodobnih knjigah. 



166 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

nego še le v prvi polovici XVII. stol.; toda naš spomenik 
priča, da je ta prehod bil precej razvit in razširjen uže v 
drugi polovici XVI. stol. : gafpud 1 bis, flauenfki, dafhezhi 22, 
dapufhane ol, samauolnu 26, popolnama 1.'}; zadnji primer 
ne gre popolnoma semkaj, ker so nanj vplivale oblike dat. in 
instr. dual. s končnico ama, kar imajo uže prvi slo ven. pisa- 
telji, in ta ama se je pojavil naslanjaje se na a nom. du. V 
Hrenu tudi popolnoma 21b in damu 22 a, 104 b, 12Gb, dama 
25 b, nazoj 53 b. — Nenaglašeni o je tudi izginil: roChie 3 
(ter), pofuetuane; dostaviti je, da se prva beseda v krajši 
obliki nahaja tudi v drugih slovan. jezikih, bolg. ri)že, or-bže, 
mruss. ruže, ružo, oruže. Kakor drugod, najdemo tudi tukaj 
v sestavljenkah j^re m. pro : predaye 50, toda prodeianie 50 
jezik ni več razločeval prodati vendere od predati tradere, 
zadnje je izpodrinilo prvo. Tdikaj 19 mimo t^likaj 34 je 
najbrž pomota. 

Nosniku a odgovarja o: tofhiti 2, toChnigku 30, potih 9, 
obsoditi 11, obfodi 14, bodj 16, rok 49. 

Stsl. a odgovarja navadno a, vendar najdemo tudi primere, 
v katerih se je ta samoglasnik spremenil in sicer navadno 
radi vpliva bližnjega soglasnika, tedaj nekaka asimilacija. 
Semkaj spadajo: rounati 4, 6, rounane 14, delouzhu 52, kjer 
je vplival v na nenaglašeni a, mimo : raunati 5, 6, prauizhnih 
22, pran 5, 45 — vinogrodu 24 in najbrž tudi odgouoriati 30 
sta samo pomoti. V skupini aj je ostal a še nespremenjen, 
kar je skoraj sploh najti v pisateljih XVI. stol: primeri asi- 
milacije se nahajajo še le pozneje, in v tem se strinja slo ven. 
nekoliko s češčino, kjer najdemo v XIV. stol. aj še skoraj 
brezizjemno ohranjen, še le v XV. stol. postajajo primeri z ej 
obilnejši in so posebno najti v XVI. in XVII. stol. V našem 
rokopisu spada semkaj sakaj 2, 5, sekaj 14, sgorai 9, 17, 
vfai 12, vfaj 13, ufaj 22, tedaj 13, fdolaj 29, nefaj 34, 42, 
tulikaj 34, ukupaj 47, sunai, in celo pred sekundarnim ^" je 
a = e: sapadeine 19 mimo sapadane 13, rounaine 14. Sem- 
tertja piše uže Trub. za nenaglašeni aj tudi ej. toda jako redko. 
K tem primerom je tudi prištevati delezh 1^, kjer stoji e po 
analogiji: od dalje, delj, toda: dale 51. Tn najdemo celo neko- 
liko sledu stari asimilaciji samoglasnika a predstoječemu 
nebniku, katera je v češč. popolnoma prodrla. Trub. ima precej 
takih primerov, toda ostalim pisateljem XVI. stol. je ta pojav 
neznan, in ga je najti samo v nekaterih narečjih, pred vsem 
v nekaterih dolenjskih, notranjskih in goriških, prim. Archiv XI 
420 — 422. Naš rokopis ima: bref dopufsane al in tie 41. V 
reOialenimu je morda r nekoliko zakrivil, da se je razvil e, 
vsaj v nekaterih narečjih se to da opaziti (Baud. d. C. Otčety 55), 
vendar se ne sme zamolčati, da v pisateljih XVI. in XVII. stol. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 167 

čitamo v sestavljenkah s praep. raz vedno rez, izjemo naj- 
demo samo v Krelji. Ta prehod olajšala je nenaglašenost a. 
Kakor Trub. ima tudi vinogr. z. oli 23 mimo oli 2, 3, 6, 22, 
23 in celo oku (ako) 47. Še v nekaterili slučajih stoji o m. o. 
kjer ni mogel vplivati sosedni soglasnik: kokur 9, 18, 26, 45, 
kokor 4, 2U, koker IG, 48, kokou 7. če ni pomota, toku 44 
bis mimo taku in. kakor se tudi sedaj govori v mnogih narečjih 
in je deloma najti tudi v Trub. n. pr. koker C. 3, 4, 5, 13 etc. 
A. 17, 19, Ab. 4; so (za) 27 je najbrž pomota. Praepos. na 
se glasi mnogokrat ne: ne potih 9, nemeftiti 34, nefaj 34, 42, 
nesai 37, nefai 42; tudi de m. da 5. 13, 16, 30, 51 beremo, kar 
je skoraj splošno veljalo v XYI. in XVII. stol., in tudi: sekaj 14. 
O samoglasniku i (stsl. i in i.i) je opomniti, da ostane 
nespremenjen v naglašenih zlogih in večinoma tudi v nena- 
glašenih: bil 10, fturilla 10, prauiza 11, vofnigk 13, vprizho 14. 
bilu 5, kuli 3, tudi 3, 6, 15, It), pernefti 5, doli 10, sagornik 
16. Iz nenaglašenega in kratko naglašenega / se je razvil v 
tej dobi v tem narečji nedoločen glas (poluglasnik). za kate- 
rega se piše navadno e. Za to oslabljenje imamo v našem 
spomeniku dovolj primerov, in v tem obziru so mi za zgo- 
dovino tega samoglasnika važni, ker v tiskanih virih iste 
dobe še skoraj popolnoma ni najti tega pojava, in vidimo 
tedaj v tem slučaji, kako se je uže takrat razločeval književni 
jezik od prostega govora. Da ne najdemo v nekaterih slučajih 
e m. /. kjer bi ga v našem spomeniku lahko pričakovali, temu 
je morda vzrok to, da se je ta pojav v tem narečji še le 
počel ali pa, kar je verjetneje, da je na prelagatelja vplival 
književni jezik. Tu beremo: be (de be) 5, mimo: bi 3, 5, 7, 10. 
16, bite (inf), fodrate (inf.) 19, sapouedatte (inf.) 19, loc. sgl. 
per poene 9. per meifte (zu stundt) 10, sapadaine 26, praude 
29, po lete 31, fposnane 34, dat. sgl. k praude 14. Da v teh 
slučajih ni e starejši refleks stsl. 'b, vidimo tudi iz sledečih 
prunerov n. pl. vrtine 27, instr. pl. purgarie 6; pred -li. v 
part. pf. act. H: prelomel 10. porozhel 49, v podstopl 41 je 
celo i popolnoma izginil, kakor tudi v: dneu 16. Uže na drugem 
mestu (Archiv XI, 587) sem omenil, da se je samoglasnik 
pred tem h. uže zgodaj oslabil v nejasen glas, to nam ne 
priča samo pisava Stapl. (rekol. fhlifhol etc), nego najdemo 
uže v Trub. C. v tem slučaji e: fodell X. grefhell 2, ftopell 15, 
premenell 52, poterdell 105, prelomell 148 in tudi Skal. piše: 
reserdel 5 a, perprauel 58 b, sastopel 02 a, postauel 67 a, 73 a, 
profsel 88 a, odreshel 113 b etc. Da bi bile te oblike nastale 
po analogiji glagolov I. vrste : ni verjetno. Ostale primere e = i 
najdemo v drugih pisateljih v večem številu še le v sredini 
XYII. stol. mnogo jih je v Stapl. (Raič 57) in v Skal. n. pr. 
drugezh 63 a, be bila 256 a. demm 287 a, serdet 321 b. 



168 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



Semkaj gre prištevati tudi Je m. nenaglašenega ali kratko 
naglašenega /, česar v drugih virih iz te dobe še ni najti: 
Jemeti 29 mimo iskati 19, imena. V teh slučajih se je krat- 
kemu / v podporo dodal j, kakor to najdemo tudi v drugih 
Slovan, jezikih in potem je ji oslabel v jb, prim. češ. jehla; 
nekoliko podobno našemu pojavu je tudi j m. i v češ. jdu, 
j mu in v starorušč. se je v nekaterih slučajih tudi je razvil 
iz j n. pr. nom. mase. tvoe, ijudejeski. (Archiv VII, 57-59). 

Skupina trit se je uže skrčila v trt (piše se tert), največ 
primerov je pri praep. ^jvi in njenih sestavljenkah, kar najdemo 
uže v naših najstarejših pisateljih: pernefsene, perfhlu 1, 4, 
pernefse 3, pernefsel 3, pernefti 5, perfhel 9, dopernefse 24, 
per 4, 9, 10, 11, 19, 26 etc. mimo prifhh 8, prifhlu 16, 18, 
prifhel 26, kar se gotovo ni govorilo v narečji našega prevo- 
ditelja. Na isti način imamo tudi: noter 7, 36, 45 mimo: notri 
5 in oslabljenega: notre 19; v Skal. najdemo celo: terie (trije) 
422 a. Odpadel je i v no (ino) 45 toda ne čisto glasoslovnim 
potem. 

Za r se piše skoraj izključljivo er, ipak je dvomiti, da 
bi se bil pred r govoril e, saj najdemo jedenkrat tudi r: 
hrbtam 20 — obernene 1, bersh 2, terpeti 2, derfliati 3, derfhi 
26, 41, derfhal 3, terkaine 7, fmerdezho 15, terganu 16, smertio 
22, peruiga 28, pouernitj 34, perst 38 bis etc. jedenkrat or: 
poruo 24, če ni pomota, sicer se govori danes v nekaterih 
krajih in gotovih slučajih ^r; v^rh, vort. Celo iz ve se je spre- 
obrazilo r=zer: deruu (drevo) 33. Tega ne najdemo samo v 
današnjih narečjih n. pr. tbrbuha, sbrdica (Baud. d. C. Otčety 67, 
Miklos. I' 306), nego tudi v Hrenu, sherbe 3 b, 4 a, sherbeti 3 b. 
V pisateljih iz XVI. in prve polovice XVII. stol. najdemo za r 
ne samo er (er), nego tudi ar, ar. Dalo bi se misliti posebno 
pri poznejših pisateljih, da je tukaj mešanica dveh narečij ali 
je pa ar večinoma vzet iz čakavskega izvirnika, in poznejši 
pisatelji kakor n. pr. Hren, kateri so bili od svojih prednikov 
močno odvisni v pisavi, so jih v tem posnemah, tako da je 
ar — toda ne v vseh slučajih — morda eleganca književnega 
jezika. K zadnjemu nagibljem se radi tega, ker najdem v vseh 
rokopisih iz XVI. in XVII. stol. skoraj samo er, a kjer stoji ar, 
so to večinoma primeri, ki so navadni v cerkvenih knjigah 
n. pr. karst, karvav. Seveda se ne sme prezreti, da to velja 
samo za ona narečja, katera imajo v sedanjosti ^r, r, ne pa 
za ona (n. pr. beneško, rezijansko), kjer se govori »r, ar. 

Iz / se je razvil ol: famolzhal 7, dolfhan 10, 18, dolfhnu 11, 
popolnoma 27, dolgu 19, dolguu 22, dolg 41 in istulmazhan 1 ; 
/ od ol je izginil v: sonza 18, ker se ne da lahko izgovarjati 
skupina In v zlogu s o In. Če najdemo v Krelji solnce, je to 
vpliv hrv. ; on je našel v svojih hrv. (čak.) virih slnce in 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 169 

ker je zapazil, da v takih slučajih odgovarja vsakemu hrv. I 
v sloven. ol, pisal je tudi solnce. Zveneči / (|) je v četirih 
primerih: vrtine 27, vrtina 27, vrti 27, artikl 2°9. 

Prilikovanja (asimilacije) samogl. ni najti, prodrla je 
analogija onih oblik, katere imajo pred samoglasnikom trd sa- 
moglasnik, tedaj: krailoue, krjiloua 28, krailoufkim. Krčenje 
(kontrakcijo) samogl. najdemo v treh slučajih: noti 32, 50, 
nozhe 44; v Trub. t. d. d. čitamo še: ne hozhe 20, 22, 12 b. 

Soglasniki. Kar se tiče r, I, >', omeniti je samo: Ciobodnim. 

Pri t, d je opomniti, da je v skupini dl ostal in izpadel 
d: fapadl 19, 24, fapadel 14 in sapal 13, 32, 38, 40, 41, 42, 
43, 49. Naš spomenik ima potle 16 toda najdemo za mehek t 
uže k: treke 24, trekemu 25, za kar imamo tudi drugod pri- 
mere iz XVII. stol. (Archiv XI, 588), dalje beremo ponuien 
(part.) 50 in ne ponuden. 

Gol t ni k i se nekolikokrat mehčajo v sikavce , pa 
treba je tukaj razločevati med starimi primeri in onimi, ka- 
teri so se pojavili še le vsled analogije: drufiga 13, 37, dru- 
fsiga 49, drufimu 38, ufaziga 48 in celo v loc. sgl. na blafi 
(an Gut.) 36, toda drugimu 40, 42, vfakimu 48, drugi (loc. 
sgl. fem.) 49 in seveda tudi defhelfkiga 5. Kakor v vseh virih 
iz XVI. stol. raz ven Krelja samo nom. pl. gorniki 29. 

Pri nebnikih je važna skupina sč, za katero ima naš 
tekst šč in Š; da oboje ni lastno istemu narečju, to je razvidno, 
jedno je poteklo iz književnega jezika (dolenjščine) ali pa iz 
izvirnika: podobfzhino 5, 6, dopufzhena 13, gorszhina 16, 
gorfhino 6, K), gorfhine 13, 17, gorfsino 18, gorfhino 23, gor- 
shini 20, gorfhini 26, 31, gofpofhine 12, 49, perpufhenu 30, 
dapufsane 51, dopuChainu 51, erbshinu 49, vofhiti 44. — Na- 
preie 4, 45, maienike 39 spomina nas na podoben pojav v 
staroruščini. 

Prilik o vanje soglasn. najdemo v nekaterih slučajih, 
posebno pri praep. As, kakor se to nahaja tudi v sedanjih 
narečjih: h timu iCtimu 1, h timu 9, 26, h ti 14, h prihod- 
nimu 1(3, h praude 29, 44 (prim. Trub. h timu C. 71), toda: k 
enimu 2, k fagorfki 3, k uinogradam 8 etc, tudi fhnim 50, 
kar je danes navadno, uže Trub. piše: fhnimi C. 54, fhnega C. 31. 
Tako najdemo tudi: Clatkiga 15 in celo: gdu 3, 14, 19, 27, dalj: 
štiri 27, goCpofkiga, toda: vinogradfkim 26. 

Najnavadnejši je izpad d pri števniku eden in sicer je 
tukaj d naj poprej izpadel v skupini dn n. pr. ednega. edna 
in od teh sklonov je oblika brez d prodrla tudi v one, kjer 
se d in n nista dotikala: ena 6, eniga 3, 13, 14, 27, enimu 5, 
23, enim 11, 24, en 1, 2. 4, 11, 27 in eden 3, 37, 41; isto 
velja o zaimku ob eden: obenu 1 in obeden 51. Soglasnik h 
je izginil pri glagolu ho tet i: otel 33, ozhe 50, ozhmo p. To 



170 Vatroslav Ql)lak: Starejši slovenski teksti. 

najdemo tudi v Krelji n. pr. ote 11 a, Sla, 52 a, ozho 11 b, 
12 b, ozhmo 22 a, 40 b, v Skal. ozhesli 5 a, otel 6 a, otla 252 b, 
v Stapl. ozhe 64, ozho 66, oshte 3 in drugod. 

Za soglasnikom h izpadel je v: obarouati 10, kakor piše 
tudi Trub. obari C. 107, obarye 1G5 in tudi obeffeli t. d. d. 32, 
Krelj : obarovati 48 b, obaruie 58 a, obari 77 b, obeffelili 56 b. 
Hren : obari 7 a. Glede skupine hv še danes ni j edinosti v je- 
ziku, v nekaterih slučajih se je ohranil r, v drugih je pa izpadel, 
o kakem glasoslovnem zakonu ne morem tukaj govoriti, to je 
samo neki nagon: obezati, obesiti, oviti, obvarovati. Nekoli- 
kokrat manjka tudi pri pron. poss. svoj soglasnik v. foiga 12, 
foio IG, pri tem je najbrž vplival pron. moj. Tujga, sujga, etc. 
je posebnost Trub. narečja, pa ipak najdemo te oblike tudi v 
gorenjskih pisateljih. Skal. toiga 21 a, 2i> b etc. v Stapl. najdem 
samo: tuga 15 (če ni pogreška), v vseh ostalih primerih se je 
ohranil v, Basar tu i ga 4; te oblike ima tudi Megis. dat. 
toimu 95, loc. tojem 147, instr. tojem 86. Danes so te oblike 
močno razširjene po sloven. narečjih, ne pozna jih samo do- 
lenjščina, govore se tudi v gorenjskih narečjih: toj, soj, v 
narečji predvorskem (Valjav. 1 3), toje, sojoe, sdjga, soje, sojbh 
etc. v bohin. govoru (Baud. d. C. 100), pozna jih goriško-kraško 
(Strek. 89) in beneško (Klodič 13) narečje, v iztočnih krajih 
štajerskih ohranile so se stare oblike, kakor tudi v rožan. 
narečji (prim. Cvetje II, 9). Kakor sploh v slovenščini (raz ven 
nekaterih iztočnih nar.) se je skupina to olajšala v t v slu- 
čajih: fturiti 2, zhetertu 17. Dalje je izginil d v skupini zd : 
vsigne 38, prim. Skal. usignit 11 b, vsignit 22 b, Stapl. vsignel, 
vsigniti, vsignili in vsdigne; tako se danes govori vsaj v 
gorenjskih nar. (Valj. Baud. d. C. 108), v rožansk. narečji 
(Kres I, 464) in zapadnoštajerskih, najbrž pa še drugod. 

Oblikoslovje. 

Nominalna dekl. 'f. o-, u-, i-, konson. debel. 

O gen. sgl. je opomniti, da najdemo raz ven navadne 
končnice a dopufzhena 12, laeČsa 16, 17, rihtaria 19, padza 18, 
mefza, vinograda 15, imena 40 — konsonant. debla so v sloven- 
ščini uže zgodaj prešla v sklanjo -h o^deb. — tudi u od u-deb. 
in sicer pri enosložnicah z naglasom '^: ftanu, lystu (prim. 
Archiv XI, 412 — 420). Jedenkrat najdemo v tem sklonu tudi 
asim. dopufsane 51, kar je iz te dobe najti v Trub. (Archiv XI, 
420—421), v sedanjem jeziku pa v nekaterih goriških in do- 
lenjskih narečjih. Ostanek stare mase. i-dekl. je: gospudi 49, 51 
mimo uže bolj navadnega: gospuda 12, 21, 27, 28. Oblika 
konson. sklanje je: dne 29. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 171 

V dat. je končnica u: zhaf^u 2, meiafhu 50, ozhetn 12. 
vinogradu, poboiii, terganu 16. prafhanu 28 in celo: gofpiidu 
mimo starega gofpud* 10, 13, 14, 15, 17, 18, 23, 31. 

L o C. sgl. ima tri končnice, /, e, u, zadnja vzeta je od u-deb. 
Nekoliko dvomljivo je, da bi se bil v loc. na e: meifte 10, 
sapadaine 26, sapadane 48, po lete 31, fposnane 34, Dunaie 
ohranil stari refleks končnice i;, najbrž je e oslabel še le 
iz nenaglašenega i. Opaziti se da, da v našem tekstu pri 
neutr. znatno prevaguje končnica i: leti 2, 26, mefti 9, 15, 19, 
meifti, imeni 20, blafi 36, sposnani 46, 47, (semkaj se lahko 
prištevajo loc. na -e) in samo jcdenkrat n : poterieniu. Res 
je sicer, da najdemo to končnico tudi pri mase. : pufti 8, vi- 
nogradi 23, grunti 54, mefzj 49 nasproti : potu 3 (ter), zhafsu 8, 
rozhinu 20, vinogradu 2)3, vendar bi se ne upal trditi, da je to 
popolnoma slučajno, ker najdemo to pri vseh pisateljih XVII. stol. 
in sicer navadno pri konson. deblih potem pa tudi pri neutr. 
(prim. Archiv XI, 538 — 539). Jeden primer imamo celo za stari 
prehod goltnika v sikavec pred končnico i tega sklona, kar je 
IdIIo v XVI. stol. uže silno redko v kranjskih narečjih: blafi 36. 

Jako zanimiv je naš spomenik glede in str. sgl. V vseh 
tiskih iz XVI. stol. nahajamo v tem sklonu samo organično 
končnico om (em), nikjer am (iz Trub. in Dalmat. mi je znan 
samo jeden primer Archiv Xf, 552), katera končnica se po- 
javi šele v XVII. stol., v vinogr. z. pa kar na jedenkrat naj- 
demo mnogo instr. na -am. skoraj nič manj od organičnih 
oblik. Kako si naj pojasnimo ta dualizem v jeziku istodobnih 
tekstov, je-li to samo dialektičen razloček? Jaz mislim, da se 
ne da lahko dvomiti o tem, da je naš spomenik v tem slu- 
čaji pravo zrcalo narodnega govora iste dobe, v tiskih je pa 
vladal uže takrat neki konservatizem, pisalo se je v gotovih 
slučajih uže drugače, kakor se je govorilo, s kratka književni 
jezik, katerega vidimo v naših knjigah iz druge polovice 
XVI. stol. ni več čisti narodni jezik iste dobe, ima uže 
nekaj starejših oblik, katere so sicer v istem času najbrž še 
bile v rabi, toda ne izključljivo. Tu beremo: firftam 1, dena- 
riam 11, fiuotam 14, moshtam 16, hrbtam 20, pifmam, ter- 
gainam 31, grubainam 26 nasproti figlom, uinom 16, delom 26, 
besednikom 28, kupom 50, peruoleinem. fpofnainem 17, pod- 
sigainem. Vidi se tudi, da pri samostalnikih na -Je (stsl. i.je) 
in pri onih, kateri so tvorjeni po njih analogiji, prevagujejo 
zgodovinske oblike na -em, kakor je to pri vseh pisateljih 
XVI. in v početku XVII. stol. (Archiv XI, 557-560). Končnica 
um (=om), katera je uže v XVI. stol. jako redka, nahaja se 
dvakrat: Ijftum, prilifhkum 15 (Archiv XI, 556). 

V no m. pl. je mimo navadne končnice /, pred katero se 
ne spreminjajo goltniki (gorniki 29, sagornikj, samo otrozi 45) 



172 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

dvakrat od i-deb. izposojena končnica -je in: sicer poite 8 
(patbje) in vinogradarye 5i, jedenkrat nvi (=ovi) spreobraženo 
iz starejšega ove: plotuui 10. Pri neutr, je še zgodovinska 
končnica: bolfhi vina 51. 

Gen. pl. nima več stare zgodovinske oblike, nego samo 
končnico ov (u-deb.) in tudi razlika med mehkimi in trdimi 
debli je skoraj popolnoma izginila; za ov je v mnogih slučajih 
uiv (uv) in celo w; uv se ni govorilo, nego je samo kombi- 
novana oblika, prelagatelj je našel v vseh virih in tekstih 
končnico ov, govoril je pa uže u, tedaj je hotel ob jednem 
zadostiti govoru in prejšnji pisavi: ftanou, shlahtnikou, sagor- 
nikou 1, 17, potuu (i-deb.), dolguu 22, denariu 25, meiathuu 
47, kupzuu 50, toda denarieu 3, 7, 8, 10, 11, 19, 21, jedenkrat 
ludi 7, ostanek i-dekl. 

Kar je bilo povedano o instr. sgl, to velja tudi o dat. pl. 
V spomenikih iz XVI. stol. ni v tem sklonu pri mase. najti 
oblik na a7n (razven peryatelam v priseg, kranj. 2), v Trub., 
Krelji, Dalmat., Bohor. je samo končnica om, in am imajo 
jedino neutra ; naš tekst hodi tudi tukaj svojo pot in piše am 
tudi pri mase: uinogradam 8, fagornikam 9, sagornikam 26, 
defetnikam 51, goCpudam , rihtariam, lonzhaubtmonam, pur- 
geriam in knefom, vizdomom, valputom, purgermaiftrom, suet- 
nikom, oblaftnikom, verbefhariem, flegeriem, rihteriem. Jaz si 
tudi v tem slučaji ne morem razlike med tiski in rokopisi 
drugače pojasniti kakor pri instr. Še bolj jasno bode to, če 
pomislimo, da v Hrenu najdemo pri mase. samo jedenkrat 
-am, v rokopisih Skal. in Stapl. so pa uže nove oblike v večini, 
v rokopisnem vinograd, z. iz sredine XVII. stol. celo samo am, 
toda v knjigah, v Kast. in J. Bapt., kjer bi tedaj smeli priča- 
kovati skoraj uže izključljivo oblike na am tudi pri mase. 
(sodeč po omenjenih rokopisih), so pa še stare oblike v veliki 
večini. Samo dialektična ne more biti ta razlika. Jedenkrat 
najdemo tudi -um: praelatum. 

Pri a C C. pl. je omeniti: lystj 27, podobne oblike imajo 
znane enozložnice v vseh starejših pisateljih (prim. „Ljub]j. 
Zvon" Vil, 565 — 566). Danes poznajo to obliko — in sicer je 
naglas navadno na končnici, no ne vedno in povsod — be- 
neško narečje v okolici Sv. Petra (Klodič 9), nekatera goriška 
in več gorenjskih narečij, prekmurščina in med koroškimi 
narečji junsko : voli, wasi (lasi) etc. Jedenkrat -ima rokopis 
— ove: breguue 47; to končnico poznajo tudi Trub., Krelj, 
Dalmat. etc. 

Ker je v instr. sgl. in dat. pl. uže tako močno prodrla 
nova končnica am , pričakovali bi nekaj jednakega tudi v 
loc. pl. vsaj pri neutr., toda v tem sklonu nahaja se samo 
končnica ik, nikoli ah: nemzhich, flouenzih, shuabih, potih 9, 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 173 



uinogradih 10, letih 17 fbis), meiftih 1. Opomniti je, da neka- 
tera gorenjska narečja v tem sklonu res nimajo nove končnice 
ah, nego e/ž, b/i, kar se je razvilo iz starejšega //^ V slučaji : 
dneh 2, 43 se je ohranil spomin na staro sklanjo ; grunteh je 
najbrž oslabljeno iz neiiaglašenega ih. 

V instr. pl. se je, kakor še dandanes, ohranila končnica 
i: (agorniki, defhelani 6, vrfhahi 11, vinogradi 47 in pnrgarie 
(iz purgarji) 6, samo jedenkrat: denarmi 16. 

a - d e b 1 a. 

V tej sklanji ni bilo mnogo prilike za nove tvorbe; ta 
je bila preveč karakteristična in se je preveč ločila od vseh 
ostalih, posebno pa femin. i-deb., kajti le na to se da v prvi 
vrsti misliti, da bi bila vplivala. Zato je pri tej sklanji najmanj 
premen. V gen. sgl. beremo: tergatui (u-deb.) 51 mimo: praude 
11, defhele 11. Dat. sgl. ima razven zgodov. končnice i: 
praudi 3, 30 tudi e: praude 14, 29, 54 najbrž oslabljeno iz 
starejšega i = 'li. Acc. s g 1. ima historično obliko na o: praudo 
1, 25, gorfhino 6, fyllo 7, fkodo 10, pofodo 15 etc. vendar 
enkrat tudi a : poena, če ni tukaj vpliv latinščine. Ta končnica 
dela, kakor sem uže omenil („Letopis" 1887, 273) razlagi ne- 
koliko težave. Če bi jo našli samo pri infin., dala bi se raz- 
ložiti na isti način kakor v rusk. narečjih, kjer jo najdemo 
uže v XIII. stol. (Sobolev. Lekc. 141), toda ne nahaja se 
samo v tej zvezi in je v starejših sloven. tekstih sploh jako 
redka, pred sredino XVII. stol. je skoraj ni najti. Razvil se je 
ta a v acc. iz nenaglašenega o, kajti nahajamo danes to 
končnico v onih narečjih, kjer se je nenaglašeni o spremenil v 
a n. pr. v goriškem narečji okoli Davč, v notranjščini okoli 
Lašič (ob Krki), Zatičine, Št. Vida, v okolici Pod^kogla in v 
nekaterih gorenjskih narečjih n. pr. v okolici Trate, Škofje Loke, 
večina gorenjskih narečij pa ima zgodovinski o. S tem se strinja 
tudi to, da je prehod nenaglašenega o y a y XVII. stol. še 
jako redko najti, zato tudi ni skoraj acc. sgl. na -a. Loc. sgl. 
je uTiel isto usodo kakor dat., zato beremo mimo : marki, bra- 
banti, defheli 1, gori 9, praudi 11, 14, gorshini 50 tudi poene 9, 
praude 28, gorfhine 31, gospofhine 49, skrčene oblike: hifpany, 
kar je sploh najti pri besedah na -ija. Acc. du. se je še 
ohranil : due markj 3, due marky 24. 

Pronom. sklanja. 

Pronom. sklanja se le malo razločuje od sklanje istodolmih 
spomenikov, povsod zapazimo vpliv sestavljene sklanje. V 
gen. sgl. beremo samo dvakrat starejšo obliko: tega 16 in v 



174 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



zadnjem odstavku, drugače: tiga 3, 5, 12, 19 po sest. sklanji; 
tako tudi: iftiga 12, 15, 44, vfakiga 9 in ufaziga 48, usiga 22, 
obeniga 5, 22 pa kakouishnega. V dveh slučajih se je er (r) 
razvil iz ar: od koger 7, zhiger 35 (prim. Škrab. Cvetje VIII, 9) 
kakor piše tudi Trub. koger C. 96, nekoger C. 96, 113 mimo 
kogar t. d. d. 15 a, nikogar t. d. d. 4 a, 22 a, tudi Hren ima nikoger 
37 a mimo kogar 64 b in Stapl. nikoger 1 6, 53, kogerkoli 50. V 
dat. sgl. timu 1, 9, 10, 13, 31, 35, iftimu I, ufakimu, vfakimu 
48, obenimu 30, nemu 2, 44, komu; suomu 23 je pogreška. 
Omeniti se morajo tukaj oblike: suimu 12, 17, suoimu 15, 17, 
kakor tudi gen. foiga 12, suoiga, pri katerih je vplival nom. 
sgl. tvoj, svoj ; svojega, svoj^-mu v XVI. in XVII. stol. (razven 
dveh, treh primerov) ni najti. Komer 36 se je na isti način 
razvilo iz kom^r, kakor koger; to obliko ima uže Trub. ni- 
komer C. 9!, 129, 155, 238, A. komer 21, t. d. d. nikomer 23, 
36, 14 b, 21 a. Krelj piše nikomer 74 a in nikomar 71 a, Hren 
nikomer 24 b, 25 b, 26 b, 40 a, Stapl. nikomer 8, 16, 42. Je- 
denkrat oblika loc. instr. mesti dat. : ima tim gornunu 8. 
Dat. fem. je: ti 14. Te oblike ni lahko razložiti iz: tej (analogija 
mehkih debel., n. pr. jej). Če pomislimo, da se celi sgl. fem. 
pronom. (in sest.) sklanje v slovenščini popolnoma strinja z. 
nom. skl. a-dekl., ne bode se dozdevalo neverjetno misliti 
v tem slučaji, da se je ti spreobrazilo iz starejšega tej po 
analogiji a deb. Da je bila nekaka vzajemnost med pron. (sest.) 
sklanjo in a-deb., kaže nam jasno poljščina, samo je tam 
obratno vplivala pron. (sest.) sklanja na a-deb. Gen. in dat. 
na ej sta se v poljščini uže zgodaj pojavila in sicer uže v 
najstarejših spomenikih (Kalina, Histor. jez. pol. 151, 154 — 156, 
1()2 — 163). Vplivala je pa v sloven. močno tudi sestavlj. sklanja, 
kjer se je i lahko razvil iz ej. Prvi pisatelji pišejo (v dat. in 
loc.) obe obliki, Trub. C. ti IX, XI, XII, 11, 21, 25 in tei 6, 
25, 43, 50 etc. A. tei 19, ti 9, t. d. d. tei 16, 18, 27 etc, Krelj 
ima tei IV b, 10 b, 27 b etc. Hren tt 4 a, tej 98 a, letej 26 b, 
te 23 a. Skal. ti 4 a, 13 b, 19 b, 60 b, 84 b in te 8 a. 

Loc. sgl. se je pomešal z instr., kar je najti tudi v 
srbohrv. , malo- in belorušč. in poljšč. („Ljub. Zvon" VIII, 
121 — 122), zato ima naš rokopis v tem sklonu tim 39, mimo 
starejšega: tem 44, istim 44, nim 22, 44, fuoim 9, 14, 44 etc. V 
instr. sgl. je najti spet obliko loc. sgl. tem 3, 50, 51 mimo 
letim, tjstim 20 in morda tudi vfem 26; nim, fuoim 14. — Isti 
vpliv sestavlj. sklanje je opaziti v pl. Gen. pl. leteh in ufeh 
50 mimo tih 17, iftih; nih 27; dat. pl. ufem, vfem, letem 2, 
pa tim 9, 26, 45, iftim 45; nim 26; loc. pl. teh 5, vfeh 52, 
toda tih 1, 44, nih. Instr. pl. timi 47, foymi 1. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 175 

Sestavljena sklanja. 

Sestavlj. sklanja se je od XV. stol. do danes jako malo 
spremenila in je pri vseh pisateljih XVI. stol. skoraj čisto 
jednaka. Tudi naš spomenik ne dela nobene izjeme. V gen. 
sgl. ima iya: Suetiga, rimfkiga, goreniga, doleniga, nouiga, 
defhelfkiga etc. drufiga 14. V dat. imu: refhalenimu 3, gor- 
nimu 7, 8, 10, 13, 17, drugimu 10, 2:5 etc. Dat. loc. fem. ima 
končnico /: fagorfki 3, Trub. rabi skoraj izključljivo v tem 
sklonu končnico i: C. boffy 2, 4, zhlovefhki II, celi 6, drugi 
1 9 etc. ipak bofhjei 59, t. d. d. dolgi 1 1 , slouenski 1 1 , laftni 
79 a, vezhni "^59 b etc. Stapl. drugi 8, 57, trety 12, deueti 
12 etc. — tedaj je nova oblika zgodaj izpodrinila zgodovinsko. 
V a C C sgl. je dvakrat končnica a: more . . . fagornike vfeti 
inu Sagorfka praudo obfedeti 1, sa negoua uolo 19 in poredno 4, 
fmerdezho 15. Loc. sgl. se ne razločuje od inst., vendar je 
končnica im v obeh sklonih najbrž različnega izvira: imeni- 
uanim 8, deQielfkim 20; loc. fem. na /: kranfky, goreni, doleni, 
flouenfki, fhtayerfki 1, drugi 49. Instr. je ohranil končnico im: 
gnadliuim, zhiftim IG, dobrim K), drugim 26, potrebnim liG, 
praudnim 28 etc. 

V no m. pl. je pri neutr. končnica e vzeta iz fem., pri 
nomin. sklanji se je pa še ohranila stara končnica : boKhi 
vin« . . . mogo prodan«- biti 51. To se strinja popolnoma z 
jezikom protest, pisateljev XVI. stol., tudi v njih skoraj ni 
nom. acc. pl. nom. i./o-deb. na e, v celem t. p. d. je samo jeden 
primer, pri sestavlj. skl. je pa uže več primerov n pr. Trub. 
t. p. d. vfe hudizheva deli'/ III 9, t. d. d. bode i<t vafha mertuashka 
teleffrt shiue fturil 13 a, Hren: vse drivefsa 5 b, ie zhudeffa 42. 
90 b, lete? dellf/ 1 o a. Zanimiva je končnica i pri kompar. neutr. 
bolfhi vin^/ 51. — Ostali skloni pl. imajo stare oblike ih, im, 
imi n. pr. gen. gomili 4, ftarifhih 1, 4, drugih 1, 20 etc. dat, 
flobodnim, defhelfkim etc. loc. vinfkih 52 etc. instr. dobrimi 
1 1, guifhnimi 11. 

Ostanek nom. skl. pri adj. je: is nou. 



Glagol. 

Pri glagolu je omeniti v prvi vrsti infin. Naš spomenik 
sicer v večini slučajev razločuje inf. od sup., pa vendar naj- 
demo tudi inf. s krajšo obliko (brez i) in to navadno tam, 
kjer je jeden inf odvisen od druzega. Potem ima jeden inf. 
krajšo obhko: nima puftit vun jti 5, kateri bi se noti puCtiti 
rubit 33, ima nareat inu popraulat vkafanu biti 9, kateri bi 
se noti puftiti rubit 33, taku se more . . . podftopit ga noter 
vlezhi inu tergati 17, toda tudi: ima spofnati puCtiti 44, ima . . . 



176 Vatroslav Oblak : Starejši slovenski teksti. 



pustiti sposnati 26, prim. Krelj, neifo oteli od Joannefa fe 
puftit karftiti 2U a. V ostalih slučajih ima inf. še svoj i: 
imaio . . . obernene biti 1, more vfeti 1, ima diati 3, ima 
ftraiffan biti 3, ima . . . vfeti 4, more pernefti 5, ima sapafti 
8 etc. Povedal sem uže prej (Letopis 1887, 2G9), da odpad 
inf. i ni fonetičen proces, da je tukaj vplival sup. : razloček 
med infin. in sup. je izginil, to mešanje inf in sup. se je počelo 
v sloven. vsaj uže v XV. stol. (Archiv XI, 588). To najdemo 
tudi v rušč., kjer je razloček med sup. in infin. počel giniti 
uže v najstarejši dobi (Sobol. Lee. 117, 181), isto je bilo v 
poljšč. (Kalina Hist. 342 — 358). Novejših po analogiji praes. 
tvorjenih inf hel-čU ni, tedaj lezhi 2, tezhi 2, 11, dafhezhi 22, 
vlezhi 17, kakor je to sploh navada v XVL in XVII. stol. n. pr. 
Trub. A. ifrezhi 4, rezhi 25, Krelj rezhi III a, 13 a, 27 b etc. 

V praes. je najti krajše in starejše oblike pri glagolih 
III 2 in IV in sicer pri glagolih, kateri jih morejo še danes 
imeti: sture 20, toda derschyo 2, fhlufhio 6, poftauio 51, celo: 
mogo 51. Da se piše: gre (3. sgl.) 19, ne bodemo se čudili, 
tudi 3. sgl. raste, kar je zanimivo radi tega, ker se je uže v 
XVI. stol. govorilo rasem, raseš etc. , tako piše Krelj : rafite 
mimo srafteio, Trub. t. d. d. raffite 65 b. Hren ima: rafteo 121 a, 
Skal. pa rastio 97 a, rase 326 a, Stapl. fraste 11, tako tudi 
Kast. N. Z. rafte 19, srafte 23. Od glagola bad — beremo samo 
daljše oblike: bode (3. sgl.) 5, 13, 19, 23 in bodeio 51. 

P ar t. praes. ima skoraj izljučljivo organične oblike, 
oblik kakor gredeoč, hvasteoč ni tukaj najti, in to se ne sme 
prezreti, če hočemo prav soditi o teh oblikah v Trub. posebno 
pa v Krelji in drugih, tedaj lefhezh 45, 49, lefhetsh 26, fidezh 45, 
sidezhi 20, uedezhe (v pomenu wissentlich) 7, 44, stojezho 16, 
samo jedna „ izjema" : pridezhih, kjer je nastopil e po vplivu 
praes. in onih partic. kjer je e historično opravičen. V part. 
praet. II se je pri glagolih I. vrste večinoma uže pojavil e 
pred 1: pernefsel 3, faulekel 5, ulekel 12, mogel 13 pa tudi 
mogl, kar pa v našem slučaji gotovo ni starejše od prve 
oblike, padel 24, fapadel 7, 14 in sapadl 19, 24 in celo sapal 
13, 32, 38, 40, 41. Nenaglašeni: (^ je izpadel v noti 33, 50 mimo 
otel 33, ^■ je izginil v podstopl 41. Od oblik part. praet. pass. 
so zanimive fhiuenu (gelebt \verden) in ponuien 50 (bis), v 
zadnjem slučaji bi lahko pričakovali d n. pr. Trub. t. d. d. 96 
obuden. 

Slednjič naj se omeni, da se „more" rabi v pomenu 
posse: more if drugih gur . . . vfeti mag er aus anderen Pergen 
nehmen I, vfai se nemu gnada sturiti more doch mag ihm 
Gnad gethan werden 12, koker ga hitru more 15 etc. 

Comparat. in sup er lat. sta tvor jena pravilno: sta- 
rifhih 1, 4, 8, fhihrifhi 29, mirnefhi 29 in celo tem berfhe 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 177 

(dest ehe) 51. V superl. se rabi nar: nar dale. Triib. ima ner 
■ n. pr. t. d. d. ner te nuznifhe 10. ner faftopnishe 13, 14, ner 
obilnefhe 14, ner shirshe 13, ner potrebnisha 18. ner poprei 23, 
ner bulshiga 25, ner vezh 34 etc. tako tudi Hren: ner inanQii 
20 b, ner vekfhi 34 a, 44 a. ner globokeffe 32 etc. Skal. piše 
nar: nar nezhi 2 h, nar huishi 2 b, nar uikshi 3 b, 4 a, nar 
globshi 3 b, nar zhistishi 2 1 a, nar tershimu 88 b etc. Štapl. 
nar manshe 11. nar tu uegshi 11. nar ta perua 48, ner ta 
mani 74 etc. Kast. N. Z. nar vekiha 2, 9. narfrezhnifhe 3, nar- 
shlahtnifha 10, narmanfhimu 25. narmanie 29. nardle 412 etc. 
Schunl. ima spet ner: ner manfhe 58, ner vekfhe 58 etc. 
jedini Krelj rabi )ioJ: nai vifhim II b. nai fvitefhi II a, nai 
tamnefhi III a. nai sdravifhi 11 b. nai gurie 19 b etc. najbrž 
je to pri Krelji tuji vpliv. 

Sintaksa. 

Mesti sedaj navadnega gen. beremo pri adj. (part.) nom. : 
kateri en vinograd enu leitu ne obrefan pufti 24, podobne 
slučaje najdemo sploh v XVI. stol. Nemški sol len se sloveni 
z i m e t i , in to se naj loči od imeti z infin. za futur, kar naj- 
demo n. pr. v Trub. ; v našem slučaji je to germanizem: k 
sazhetku imaio vfaktere sagorfke vpraude . . . obernene biti, 
anfangklichen sollen alle Perchthading . . . besessen \verden 1. 
h timu iftimu ima en ufakaterni gorni Gafpud obfedeti darzu 
soli . . . besetzen 1. kateri fa Erbe tofhiti imaio 2, gorni gofpud 
ima . . . praudo puftiti yti 2 etc, takih primerov je mnogo. 

Prvi sloven. pisatelji radi rabijo gen. pronom. njega m. 
pron. poss., naš rokopis je v tem bolj i. — Zabeležiti je tukaj 
nekaj zaimkov, katerih drugod ni lahko najti : en ufakaterni 
gorni gafpud ein jeder Perckherr 1. toda navadno stoji vsa- 
kateri : vfakateri gorni gofpud 2. ufakateri jegklicher 3 etc. 
Dalje: f obenifhnim prilifhkum mit einicherley 15. vfem inu 
flehernim praelatum allen vnd jeden Praelaten; takouifhne 
praude soleh Recht 1. kakoaishnega imena sad bodi allerley 
Ops 40, kakou frauel solcher Fravel 7, tako ima ta gorni 
gospud takouo negouo samudo so soli der Perckherr soleh sein 
versaumbnufi 26 ; nifhter s tem maine germanizem (nichts- 
destoweniger). Kakor sploh v XVI. in XVII. stol. . se piše 
obeden, oben: obene praude 11, obenimu 3 etc. 

Praepos. imajo iste oblike in rabo kakor v drugih 
pisateljih. Vedno se piše zhef in sicer se rabi ta predlog mno- 
gokrat v nem. smislu n. pr. katerimu fe ie zhef tuittu fhkoda 
fturilla vnd dem anderen schaden dardurch geschehen ist 10, 
zhes prepuuid 13; skiul : istulmazhan skufi Andrea; piše se 
vmej : vmej veliko nozhio inu umei vinkuftmi 1, kar ima n. pr. 

12 



178 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

tudi Trub. vmei C. X, 26, 51, 66; "naš spomenik ima samo 
mimo 50, Trub. ima tudi murnu t. d. d. 5 b, tako tudi Krelj 
28 b, 39 a. Posebno se pa more omeniti, da se nahaja jeden- 
krat predlog za z gen. v časovnem pomenu, kar je v narodnem 
jeziku uže v tej dobi redko bilo: inu dolfhan pelati taku delezh 
kokur en dan sa sonza pelatj more als fern er eines tags bey 
der Sonnenschein 18. 

Adverb. conjun cop. partik. 

Za današnji književni kjer piše naš spomenik Jcir: na tih 
meiftih, kir ie od starifhih fim pershlu an den Orten, da es 1, 
inu poufod kir ie potrebnu 9. Seveda najdemo tudi ki za kje 
41 ; uže Krelj ima ki/r (ubi) 21 a in % III b, Hren ker 8 a. 
Dalje kadar 5, 6, 13 etc. in ne kader, in tako pišejo prvi pisa- 
telji iz XVI. in prve polovice XVII. stol. Trub. kadar C. 5, 13, 
16, 56 etc, t. d. d. 16, Krelj 9 a, 23 b, 26 b, 61 b mimo kada 
II a, IV a, 11 a etc. Hren kadar 3 b, 5 a, 6 a etc. Skal. pa ima 
uže kader 4 a, 5 a, 6 a, 9 a etc, v Stapl. najdemo to besedico 
v četirih oblikah : kadar 1, 2, 5, 8 etc, kader 2, 3, 5 etc, keder 
21, 48 in kodor 33. Mi ne beremo samo koker 15, 16, 48, nego 
tudi kokor 4, 17, 29 in celo kokur I, 9, 18, 26, 45 in kakur 20; 
zdaj se ne da več lahko dvomiti, da se je na konci XVI. stol. 
res tudi govorilo kakor — kokor, o čem je še pred kratkem 
dvojil Škrabec (Cvetje VIII 9, II 6, 7). Sicer se lahko reče, da 
v narečji našega prevoditelja se niso govorile vse četiri oblike, 
toda da bi samo oblika koker bila narodna v XVI. stol. kokoi- 
— kakor pa samo književna tvorba upeljana od Krelja, to se 
ne da reči, temu nasprotuje celi značaj našega rokopisa, ka- 
terega jezik je naroden celo v onih slučajih, kjer se je knji- 
ževni jezik uže razlikoval od narodnega govora. Če bi bila 
tudi na našega prevoditelja vplivala pisava Kreljeva — o 
čemer v drugih slučajih ni nobenega sledu — ne bi bil pisal 
kakur — kakor, ker teh oblik nima Krelj, in te obliki kažeta 
ob jednem s svojim u, da sta se res rabili v govoru. Meni se 
celo to ne dozdeva verjetno, da je Krelj pisavo kakor samo iz- 
umil s svojim jezikoslovnim modrovanjem (Cvetje II 6, VIII 9), 
za to trditev vendar nimamo dovolj razlogov. Škrabec sicer 
misli, da ^ nad o znači isto kakor nad e m a pred r, namreč 
nekako poluglasno in zamolklo izreko. Od kod pa to vemo? 
Jaz v Krelj evi postili nisem nobenih primerov našel, kateri 
bi to potrdili ; Krelj piše tudi lahko, prelohko, lepo, globoko, 
celo, fpodobno etc v vseh teh slučajih ^ vendar nima ome- 
njenega pomena. Da; tukaj ne, toda pred r. Gotovo, toda pred 
r najdemo samo ^ in a, nikoli o, in da Krelj piše sedaj e sedaj a, 
to je nam razumevno in je deloma tuji vpliv. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 179 

V drugi polovici XVI. stol. je bil v knjigi kalvr uže močno 
v rabi. V Trub. Cateh. s dveima islag. 1575 najdemo še koker 
12, 13, 16, 95 etc. v predgovoru knjige: Ta celi Cateh. eni 
psal. (1584), kjer je Trub. podpisan, beremo uže kakor in v 
jedni Dalmat. pesni (v tej knjigi) tudi tako, v Dalmat. Karszh. 
lep. molit. (1584) kakor 3, 8, 38 etc. Na Hrenov kakor se ne 
da sklicevati, ker ga je lahko vzel iz Dalmat., toda Stapl. piše 
mimo koker 3, 4, 5, 12 etc. tudi kokor 8, 17 in kokur 6 b in v 
priseg. Ijublj. m. najdem tudi trikrat kakor. Ob jednem razvi- 
dimo iz vinogr. z., da se je ohranilo še kakor (v katerem na- 
rečji?) in ne samo z o pred /.-, za to najdemo potrdilo ne samo 
v Stapl. nego tudi v Skal., tudi Vram. Kron. ima kakor 28 a. 

Germanizmov je dovolj v našem tekstu, v tem obziru 
je prevoditelj daleč prekosil prve sloven. pisatelje, jezik je 
mnogo slabši. On ni samo mnogo nemških besed rabil, za 
katere imamo domače in sicer sploh znane izraze n. pr. far- 
moftra, reih, firsht (mimo knez), gnadliuim, erbe, straiflan, 
ryhta, meldati, vrfhali, falihati etc. nego tudi v skladnji ali 
sintaksi zapazimo časih debele germanizrae n. pr. h timu 
iftimu darzu, kar gornih praud an tizhe so das Perckrecht 
beriihrt, zhefs propouid, zhef tuiftu doli poftauiti dariiber 
darnieder setzen etc. Da najdemo tudi člen, nikakor se ne 
čudimo, saj se ga ni mogel nobeden sloven. pisateljev XVI. stol. 
(razven kajkavskih) iznebiti, še Krelj ne; naš tekst ima: kadar 
bi pak ta gorni gofpud wo aber der P. 5, potehmal more ta 
Kellermaifter alCdann mag der K. 5, inu ta drugi und der 
ander etc. — Se nekaj leksikalnih posebnostij : 

gorni, gorski = vinograški. Od tega debla ima isti pomen 
danes gorica. V Gutsm. najdemo gornik Weinzerl. gor- 
niza Bergrecht 502, v Belost. gornicza, gdrno jus montaneum 
II 110. gorni, gorfzki montaneus I 789, Murko gurna Berg- 
recht, gornik Bergmann, Weinzer, gornica Bergrecht 75, 
Habd gornicza jus montaneum, gornjak montanifta 

gorfhina Bergrecht (večkrat) pa tudi gorna prauda; Murko 
ima za to gornija 75. 

due gube abermals (z\vifach) stsl. sugubb; ta izraz je v 
sloven. virih redek. 

prelas Stigl, Gutsm. prilas, privas Stiegel 538. 

ročin: deželski ročin = Landeshandfeste Ta beseda ni stara, 
skoval jo je prestavatelj sam naslanjaje se na ročnik 
Handhabe. 

tropine Trestern; Gutsm. tropina, terpina Satz, Trestih vom 
Butter zerlassen 550, Belost. tropine retrimenta uvarum 
II 547. Habd. tropine acini expreffi; Megis. tropijne Trefter. 

12* 



180 Vatroslav Oljlak: Starejši slovenski teksti. 

v e r f e 1 Eingang ; Gutsm. ima verseu Zaunoffnung 558, Murko 
versel v istem pomenu 702. 

Določiti, v katerem sloven. narečji je pisan ta prevod, je 
nekoliko težko, ker ni v njem mnogo karakterističnili črt 
za tako določilo. O tem, da imamo pred seboj kranjsko 
slovenščino, ni dvomiti, na štajerska ali koroška narečja se 
skratka ne da misliti. Toda določiti, je-li dolenjščina ali go- 
renj ščina v tem rokopisu, težko je tudi radi tega, ker jezik 
ni popolnoma jednoten, ker je v njem primes drugega na- 
rečja. Uže to, da najdemo v veliki večini š m. dolenjskega 
in notranjskega še — primeri s šč so vpliv književne dolenj- 
ščine — kaže odločno na gorenjsko stran. Tudi nadomešče- 
vanje negacije tie z na je posebnost gorenjskiti narečij, in to 
imajo uže starejši gorenjski teksti n. pr. Skal. in tudi Stapl. 
Nasprotno je pa v dolenjščini najti ne za praep. na in to ima 
sporadično uže Trub. Refleks stsl. h — ne samo ei, nego 
mnogokrat tudi e — se tudi mnogo bolj strinja s posebnostmi 
gorenjščine, nego z dolenjščino. Tedaj smemo ta vinogr. z. pri- 
števati med gorenjske tekste. 

Kakor se razvidi iz nekaterili mest, ni naš prelagatelj 
povsod nemškega originala prav razumel in je tedaj podal 
nekolikokrat kriv prevod; iz tega smemo sklepati, da to ni 
prepis prejšnjega sloven. prevoda, ali si pa moramo misliti — 
in to se mi dozdeva prav malo verjetno — da je pri svojem 
prepisu pridržal pomote, dasi nemški teksti, s pomočjo katerili 
bi bil lahko popravil sloven., niso bili redki. 

GORNIH BV- 
QVI: 

Od Krailoue Suetlofti Offen innu 

poterien general inu Priuilegium. 

Is Nou uflauenfki Jefigk Istul- 

mazhan skufi Andrea Rezla 

Farmoftra na Rakj, 

Anno M: D: LXXXII. 

PRIVILEGIV List 2 a. 

MI FERDINAND, OD BOSHIE 

milosti Rimfki krail, ufakimu zhafsu Gmerar tiga Raiha 
Vnemzhicli inu na VOgrih, Vpegamih, Vdalmaty, na Hrauatih, 
inu Vflouenzih etc: krail Infant Vhifpanj ErzHerzog Vefter- 
raihi Herzog VBurgundy, Vbral^anti, Vstayerih, Vkoratani, inu 
Vkranrky Defheli, VLuzenburgi VBirtenbergy , Vgoreni inu 
doleni Shlery Firsht Vshuabih, Margraft' tiga Suetiga Rimfkiga 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 181 

Raiha Vbiirgaui inu Vmarerih, goreniga inii doleniga 

Laufniz, Pod Firftam knes Vhabspurgi, Vtiroli, 

Vfirti, Vkiburki, inu Vgorizi Defelfki knef Velfafsi 

Gospud na Oouenfki Marki, Vporteraui inu Vralinfi, 

etc : Spofnamo ozhitnun, i) inu damo na fnaine, 

ufem uprek, sletim lyrtum, de fo n^if ti Vredni 

flilahtni inu duliouni nafhi lubi andahtiui inu fuefti, 

N : ena pofhtena nafha Landtshafft nafhiga Fir- List 2 b. 

ftouftua, Shtayeria tih treh ftanou, od prel . tou 

Gofpofkiga ftanu inu od Shlahtnikou, p . dnif . . 

klizali inu profili, de bi mi nim tih gornih praud 

Buque, tam iftu Vftaieryh, kir fo fnfho-) ueftio inu 

gnadliuim peruoleinem is nouiga pofuetuane, gori 

nareiene inu nam Vpifmi na pre pernefsene kokur 

regirni Gafpud, inu Defhelfki Firfht Hconfirmainu 

inu Hpoterieniu, Gnadliuu priftaU, Inu leteh gornili 

Bukui, glas ie od befsede do befsede letaku. 

I. KSAZHETKV, Imaio. Vfakatere sa gorfke 
Vpraude Vfhtayerfki defheli Vmei Veliko nozhio inu 
umei Vinkufhtimi Vfaku leitu, na tih meiftih, kir ie 
od starifhih fim perfhlu inu prefsufebnih neuterpe- 
zhih, potrebna, obenu drugu meiftii, obernene biti, 
Htimuiftimu ima En ufakaterni gorni Gafpud tako- 
uifhne praude Vfoymi fogorniki obfedeti, Aku on 

palv V tulikaj Sagornikou nima, more on if . drugih List 3 a. 
gur Sagornike Vfeti inu Sagorfka praudo obfedeti. 

II. Item en Vfakateri gorni Gofpud, ima letem 
kateri fa Erbe, tofhiti imaio, Vfelei Vleti Praudo 
puftiti yti nemu ufelej, fpifmam ali fbefsedo, fapoue- 
dane fturiti, Inu nemii toifto kenimu zhafsii nikar 
faulezhi, famuzh berfh kir more praudo puftiti tezhi, 
sakaj lete praude, od ulezheina nemoreio terpeti. 

III. Item kateri kuli pride kfagorfki praudi, 
inu Rofhie fabo pernefse, ta en ufakateri ima suoie 
rofhie od febe diati (: sakaj vgorah so Firftouf ke 
frainge :) inu aku bi glih gdu mezh ali drugu rofhie 
nefpodobnu fabo pernefsel , taku on tu'ftu nefpo- 
dobnu vprauhati, fbefsedami se tudi spodobnu 
derfhati ima, Nima tudi fa tiga Volio, ena kufhne 

framote inu nepofhtena oblaiati inu nikar fa brefe List 3 b. 
daiati Hkobenimu poboiu, Aku bi pak kateri zhefs 
tuiftu sturil, inu bi fe fbefsedami inu fizer udrugim 



*) Pogreška. 

^) Pogrešno manjka tukaj a, 



182 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

potu, nefpodobnu derfhal taifti ima ftraiffan biti, fa 
LXXII. denarieiT, Akii pak kateri mezh Vun isdere, 
timii ima biti ftrayffinga "I" Marka denarieu, inu 
akii enden^) eniga udari, ima ftraiffan biti II Markj 
denarieu, inu nifhter stem maine, timu refhale 
nimu negoua fkoda inu obyskaine nopre^) ohranenu. 

IV. Item en ufakateri, ima perpraui Infhtanzy, 
pred suoio poredno Ryhto, kokor ie od starifhili fem 
perfhlu Vfakatere ritfhi, kar gornih praud an tizhe, 
napreie vfeti inu rounati. 

V. KADAR BI Pak ta gorni Gofpud enimu 
praudo faulekel, debe-^) ueiftnu bilu, poteh mal more 

on toifto pred tiga // defhelfkiga Firfta, kellermaiftra List 4 a. 
pernefti, inu na fnaine dati, de fe ima tiga praii 
ifuprafhati, inu aku fe takuiftu ifnaide, inu ifuifingo 
dopernefsenu bode potehmal more ta Kellermaifter, 
fpodobfzhino notri raunati, sakaj ta kellermaifter, 
nima obeniga napreuablena puftit Vun yti. 

VI. INV TA KEllermaifter ima tudi kadar 
Ena rezil pred nega pride, katero on spofnanem, te 
praude raunati, takouoifto praudo, fdefhelanni inu 
fpurgarie, kyr gorfhino imaio ali fhlufhio obfedeti, 
inii po preagani gornih Buqui notri fpodobfzhino 
rounati. 

VJI. OB SAGORnih Praudah se imaio napre 
pouedati, Vfe prauizhne inu frayati fagorske, noter 
fe gaine noter ter // kaine, frauelnu inu fsile, od List 4 b. 
nefnanih ludi, ali od koger bi fe kokou frauel ali 
filla ifgodilla, ti frauelni inu ftraiffinge, fe imaio 
meldati, inu kateri bi en frauel Ali fyllo uedezhe 
famolzhal inu nikar ne meldal taifti ie timu gornimu 
gofpudu fapadel LXXII: denarieu. 

VIII. VSI NESPODOBNI Poite, kuinogradam 
inu od uinogrodou kateri nifso od starifhih neuade, 
fem prifhli ti iffci imaio po S: Mattynim, ob pufti 
uii prepouedani biti, kateri bi fe pak tih iftih pre- 
pouedanih potuu po imeniuanim Zhafsu nikar ne 
ognil Ima tim gornimu Sapafti LXXII. denarieu. 

IX. ITEM AKV Vgori billu Potrebnu ne Potih 
nareati, inu popraulati, tu ima tim fagornikam, timu 



O Pomota, imelo bi stati eden. 
^) Ali nepre. 
'•') Morda debi. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 183 

ofnainenimu, jnu per poene .LX: denarieu ta ifti 

l)Ot nareat, Inii Popraiilat, Vkafanu biti, kateri List 5 a. 

hi Pak Htimu ne perfhel, Ali koga na fuoim mefti 

pref spodobnih Vrfahon ne poflal, od tiga ima 

straiffingi od Viakiga Samudeniga dne kokur od 

sgorai stoy. 

X. Item TI GMAINI Plotuiii Inu meie, per 
uinogradih, nafglauih, inu poufod, kir lE Potrebni!, 
le imaio per meifte po S: Mattynim fagraditi inu 
fa obarouati, kateri bi leto dolfhan bil fturiti inii 
bi ie prelomel, ta ima timu Gornimu Gospudi. sa- 
pafti kstraiffingi LXXir denarieii inu timu drugimii 
katerimii fe ie zhef tuiftii, fkoda ftm'illa, to fkodo 
doli polofhiti. 

XI. ITEM EN VSAKATERI ERbizh, kateri fa 
Erbino prauizo, ima gouoriti. ta ifti ima letu per 
fagorni, praudi meldati, Inu ialofhiti fe nim denaria, 

Aku bi Pa on tuiftii, ne fturil, takii fe nemil zhef List 5 b. 
tuiftii obene praude, ni dolfhnii rezhi, ali obsoditi, 
Vunufetu, Aku bi on fdobrimi guifhnimi Vrfhahi if 
defhele bil oftal. 

XII. ITEM KATERi bi pak bref uefti loiga 
Grundtniga Gofpuda Ali gofpofhine, ali drugih guif 
hnih Vrfohoii, is deihele. ulekel Inu bi suimii ozhetii 
negouiga blafhza nepomagal delati ta ifti ima poteh 
mal tiga iftiga Erba odrezhen biti, Vfai se nemii 
gnada sturiti more. 

XIII. ITEM KATERI Vinii, ]\Ioft, ali Hiitii Veliku 
ali mahi zhef prepouid if Gorfhine bref Vefti ali 
dopufzhena eniga gornika Vun pela, te daj ie ta 
Vofnigk LXXII: denarieii keni poeni, inii ta drugi 
to uinu, ]\Iofht ali fhitu, timii Gornimu Gofpudi 

sapal, kadar bi pak / ta gorni gofpud, tu Vinu, List 6 a. 

mofht, ali fhitu na fuoih grunteh, ne mogel fapo- 

pasti, tadaj more on suoie sapadane popolnama 

tatimu uinogradi, ali grundti imeti inu fadobiti, Vfaj 

de ta ifta prepuiiid Vftirnaiftih dneh potler bode 

opraudana. 

XIV. ITEM EN VSAKATERI. Ima nata dan. 
ali na kateri fe sagorskA Praiida ali fagorfku rou- 
naine Vnkaj klizhe, Inu obfodi. fam fuoim fhiuotam, 
persagorni Praudi biti, ali eniga Driifiga na fuoim 
mefti, Poflati, tuiftu Bite Vprizho Inu Poflilufhati 
Aku bj ta gornj Gospud, Ali gdii drugj prutj nemu 



184 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

imel, kekaj tofhitj, ali meldati, Sekaj se ny dolfhnu 
Eniga Vfakateriga pofebe kpraude napre profsitj, 
inu sapoueduuatj kateri pak Hti ne pride, taifti ie 
fapadel timu gornimu Gospudi LXXII: dinarijeu. 

XV. ITEM KATERI OD Eniga Vinograda mofht 
schlufsi, taifti ima suoimn , gofpiidi to neperuif hno List 6 b. 
shupo dati inu nima is tropin guerati, Inu nima 
mofta uliti, V fmerdezho pofodo, Inu tiga iftiga 
fobenifnim prilifhkum falfhati, inu ima ta Mofht 
tedaj zef antuertiiati, taku flatkiga koker ga hitni 
more, on tudi ima suoiga gospudi guerati is tiga 
Vinograda od kateriga on slufhi, Aku mu ga pak 
Vinogradi ni taku ga on ima drugde kupiti, na mesti, 
ker taku dobru uinu raste unegouim Vinogradj. 

XVL ITEM EN SAGORNIK Se more fuio gor- 
szhino, ksuetimu IVRIV dneu^) bodj od Vinograda, 
loefsa, ali Niue, fzhiftim dobrim uinom, ali sdenarmi, 
koker od starifhih fim priflii dobru plazhati, kadar 
bi pak En sagornik suoio gorfliino f moshtam, ali 
szhistim uinom, ob S : lur / ieuim ali sdenarmi, od List 7 a. 
uinograda, loefsa ali niue tudi Nikar neplazhal taku 
on ima taifto gorfliino Hprihodnimu terganii, potle 
due gulje plazliatj, Inu debi on she pak tega nefturil, 
taku on ima poteh mal, to Vun stoiezho gorfhino, 
drugimu terganii ifhe pak due gube plazhatj, Inu 
taku pred inii pred preraitatj. 

XVII. KADAR BI PAK En Sogornik suimu 
Gornimu Gospudi, Vtreli letih poredii gorfhine, kokor 
ie od sgoraj meldanu nikar ne fhlufhil, taku se more 
ta gorni gospud spofnainem tih Sagornikou, dobrii, 
tiga Vinograda, lefsa, ali niue, na zhetertii letii pod- 
ftopit, ga noter Vlezhi inu tergati. 

XVIII. To gorfsino IE EN Vsakateri suoimii 
gospudi, podloshen imi dolflian pelati, taku delezh 
kokur on en dan sa Sonza pelatj more, kokur od 

stariga fim prifhlu. / List 7 b. 

XIX. ITEM EN VSAKATERI Gorni Gospud ali 
Gornik ima sa suoio prepuuid, sapadeine ali straif 
fingo, rubiti ugorah po fagorskj praudj. Aku on pak 
Rubefno ugori fa fuoio popre meldano poena^) inu 
straiffingo ne more imetj, taku on Ima en kol pred 

1) Sic! 
■') Sic! 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 185 

ta prelas ali Verfel, tiga uinograda Vbiti, inu nemu 

sapouedatte per ■LXXir denarieu kadar on pak ali 

gdii driigi sa negoiia uolo Vinograd nun inu notre 

gre, telikaj krat ie on dolfhan ali sapadl LXXII 

denarieu, Inu kadar ie letu timu Gornimu Gospudi 

shal. taku on ima nemii eniga Richtaria inu siioie 

sagornike zhef tuiftu doli poftauiti, inu nega na 

tuiftu napre fodrate ali gnati. Inu takouo poeno pred 

rihtariam raitati, inu ukup šteti puftiti, Inu potler 

fe tiga Erba podieti, taku dolgii dokler on zhef 

tuiftii plazhan bode Inu takou praude Iskati, List 8 a. 

more, ta Gospud ali na negouim mefti negou 

sagomik sturiti. 

XX ITEM VSI TI KIR SO Slaftnin ^) Hrbtam 
Vgorshini sidezhi. se imaio Vun Vlezhj , Inu na 
femble ali ymeine seftj, kateri bi pak zlief letuiftu 
sturil, stystim ima handlanii biti, kakur ie Vde- 
fhelfkim rozhinu sapopadenii Vun Vsetu, kadar bi 
ta gorfhina hpraiidnimii Imeni raitala, kadar bi pak 
is tihiftih ali drugih praudnih ymein supet kenimu 
Vinogradu sturienu , bilii , potler more ta gorni 
Gospud, po fpofnanii tih sagornikoii Eno spodobno 
gorfhino nan udaritj. 

XXI. ITEM VSAKATERAE. shaffti, shtifftaine 
Sastaue. katere se Vgorshini sture, taifte imaio stiga 
gorniga Gospuda Roko, ali negouiga gornika sturiene 
inii gori udariene bitj, sizer tu iftu obene Mozhi nima, 

kateri bi pak leto prelomil, taifti od tiga Gorniga List 8 b. 
gospuda ima fa eno Marko denarieii straiffan bitj, 
Inii takoue premembe obene nimaio imeti kraffti. 

XXII. ITEM KADAR EN SAGOrnik Smertio 
doli gre inu obeniga Erba nesapustj taku ie taifti 
Erb timu gospudi spraudo ledig postal, ufaj kar ie 
prauizhnih dolguu na nim, ti imaio is usiga negouiga 
blaga, plazhani biti, Aku sizer to iftu tulikaj preleti, 
ali dalliezhi more. 

XXIII. ITE]\I KATERI Sagomik suomii gospudi 
negouo gorfhino oli grundt-) odulezhe inu enimu 
drugimu ali sam felDi oblubi inu da, inu aku tuiftu 
bode lieftnu, taku ie taifti Erb negouimu gornimu 
gospudi ledigk inu sapaden. 



1) Pomota, m. Slaftnim. 

') Ta beseda je dostavljena na strani. 



186 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

XXIV. ITEM KATERI EN Vinograd enu leitu 
ne obrefan puftj, ta ifti ie timu gospudi enu dragu 

leitii spraudo domu padel, Inu kateri, pak enu // List 9 a. 
letu uenim Vinogrodii to poruo kopalne pred Vin- 
kustmi nikar ne dopernefse, taifti ie timii gornimu 
gospudi sapadl eno Marko denarieii Inu ta drugu 
leitii due Marky denarieii inu tu treke letu ta ui- 
nograd želu. 

XXV. ITEM KADAR TA Gorni Gospud ali 
Gornigk eniga nepre klizhe, Inu Htrekimii kratii 
nikar nepride Vfaku sapadane III. Marke denariu. 

XXVI. ITEM KATERI SAgornigk Suoie Vino- 
grade Sgrubainam inu foufsem fdrugim potrebnim 
Vinogradfkim delom, nikar ueden kokur fe Htimii 
spodobi : nederfhi, takii ima ta Gorni Gospud takouo 
negouo samudo tim sagornikam osnanitj inu nim 
zhes tuiftu pustiti sposnati, aku takouo negouo 
nemarnoft fkodi tiga grunta ugorfhini, leflietsh 
pride, ta.ku mu more ta Gorni Gospud sapoueidati, 
ta Vinograd po potrebi delatj, ali uenim pul letj 

predati per enim sapadaine T V. Marki, kadar bi // List 9 b. 
pak ta sagornik in truzikofti ali samauolmi timu- 
iftimu nagk neprifliel, poteh mal more ta gorni 
Gospud zhef tuiftu sposnati, imi fhazhatj pustitj, 
tiga iftiga uglihi Vrednofti predatj. 

XXVII. ITEM KATERI Od gorniga gospuda ali 
Huebmaftra enu na pre uablene pegeruie, ta ima 
saine dati ■Xir denarieu Inu so^) ene richtne Lystj 
kir nifo poglaiini Vrtine unim sapopadani •Xir de- 
narieu Sa enu udinane ■LX' denarieu, Inu sa en 
pousdig lift (nemfki behobnifi) štiri fhilinge denarieu, 
ufaj aku ie ta rezh taku maihina, Ima biti tudi 
uglih [podobnih rezheh odnih ufetu. 

XXVIII. ITEM AKV SE gdu eniga Vrtina pe- 
fhaura^) pred tiga gorniga gospuda ali negouiga gor- 
nika ta ifti more tu od tiga peruiga, inu pofledniga 
spraudnim // Besednikom ta poglauni Vrti, glih dobrii List 10 a. 
udinati pred tiga defhelfkiga Firfta, kellermaiftra, 

kateri se pak tiga kellermaiftra Vrtina pofhuara, taifti 
more poteh mal utilti umeldani Spodobi udinati 
pred Landtshaubtmona, Landtsferbefaria, inu Viz- 
domba, Vmafi aku tu istu Krailoua suetluft peruoli. 

O Sic! 

'^) Pomota m. pefhuara. 



Vatroslav Oblak; Starejši slovenski teksti. " 187 

XXIX. ITEM TI, SAPAidane Inu straiffinge V 
fogorski praude, katere so Enimii Gornimu Gospudj 
ali Gorniku sa paidane per poeni. kokor le od fdolaj 
Pifsanii, fa En usakateri Artikl bo sapopaden, so 
tudi Gorniki sami Vun is rekli, inu hpraude sposnalj, 
satu kir oni suj Erb inu Blagii inu ta fhiuot stem 
mirnefhi inu Qiihrirhi moreio lemeti Inu obranitj. 

XXX. ITEM OBENIMV Tolhnigku inu odgouor- 
ienigku. kateri usogorni praudi tofhiti alj odgouoriati 
ima, nima perpufhenu bit j, debi fe on enimu Be- 
fsedniku puftil moliti, famuzh AKV le nerau enu List 10 b. 
pomankane, taku on more eniga is Rinka pogeruuati, 

taisti potehmal ima nemii fa fhaffan biti. Inu kadar 
en purger eno gbat ugori fturi ta bode straiffan 
fa V' Mark Item En flilahtnigk stu' Mark zhiftiga 
Oata. 

XXXL ITEM KATERI Enimu fhiuino fkodo 
sturi Venim uinogradi ali gorfbini, ta ie to škodo 
dolshan nasaj pouerniti inu timu gornimu Gospudi 
ali gorniku, od usakatere glaue XXXII denarieu, 
onu bodi posimi ali polete. 

XXXII. ITEM KATERI Enimu emi) pelzar allj 
fad enu deruu usame posegka, ali poshushi, ta isti 
ie sapal "V" Marke denariu, [mu i pelzar spet nafaj 
poverniti.] -) 

XXXIII. ITEM EN Vsakateri kateri bi se noti 
puftiti Rubit, inu bi fe fkusi fraul branil, ali otel 
braniti ta le sapadel tri Marke denarieu. 

XXXIV. ITEM kateri enimu nega koren leifs 
ugorshini posegka, od usakateriga stebla LXXII. List 11 a. 

denaieu^) inu nemu tulikaj nefaj nemeftiti, ali po- 
uernitj po fposnane tih gornikou. 

XXXV. ITEM KAteri enimu kolie krade tudi 
Ena Marka deneriu, Inu timu zhiger ie tu kole bilu 
duegube pouerniti inu plazhatj. 

XXXVI. ITEM KAteri enimu noter flomi Vhram- 
bo, ali Vfidanizo Inu skufi fraul nan bije ta ifti Ima 
na shiuoti, inu na blafi straiffan biti. 



1) Sic! 

2) To je dostavljeno od druge roke. 
=*) Pomota, imelo bi biti denarieu. 



188 ' Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

XXXVII. ITEM AKV Eden drufiga Bie ali pre- 
tezhe inu pofkodi Vgorfhini tudi pone 'V* M : dena- 
rieii Innu timu negono škodo nesai pouerniti. 

XXXVIII. ITEM KATERI Edin timu drufimu' 
negouo perst lyftie, oloe gnoie gori Vsiguie inu kpo- 
nafhanu sui Vinograd prazh nefse ali pela, ta ifti ie 
sapal LXXir denarieu inu timu negouo perst fpet 
plazhatj. 

XXXIX. ITEM KAteri Meienike Vun kopa ali 

// fanifha, ta poene 'V' Mark denarieu Inu kar natim List 11 b. 
potu Manka tiga iftiga ie fpet dolfhan sturitj. 

XL. ITEM KATERI Enimu negouo grosdie, ali 
Vsakateri shlaht sad, kakouishnega imena sad bodi 
ukrade, ta ie sapal tri shilinge denarieu, ali enu 
Vhii doli odrefati inu timu drugimu shkodo doli 
plazhati. 

XLI. ITEM KADAR Eden enimu en Vinograd 
proda, Inu sa dolg poroke vsame, Inu on ne derfhi 
Frifhta, Inu gre tie inu se podstopi bres negoue 
inu tiga gornika uole, Straffelnam tiga Vinograda, 
taku ima ta gornik, timu kir ie ta Vinograd prodal, 
spet noter ifrozhitj, inu aku bi ta drugi kikaj Vnim 
bil delal tu on ima sgubiti, Inu ie pottler timu 
gornimu gospudi sapal "V" Mark, satu kir fe ie on 
te rihte podstopi. 

XLII. ITEM KATERI, spodsigainem Vinograde 
1 1 ali koren leif, satare taifti le sapal •X" Mark List 12 a. 
denarieu inu timu drugimu negouo škodo nefaj 
pouernitj. 

XLIII. ITEM KATERI Enimii fkufi frauel, eno 
terto doli udari ali po segka ta ifti ie sapal .LXII 
denarieu inu timu drugimu negouo terto nefaj po- 
uerniti. 

XLIV. ITEM EN GORNI Gospud Ima Enimu 
ufakaterimn Erbu, negouo prauizo , kir ie nemu 
nemerla, Vofhiti, kar on nemu Iprauizo Vofhiti ima, 
INu kadar ta Erb tri Vre Vprizho dueh fagornikou 
nad nim pegeruie, de ie uedezhe inu mu zhel tuistu 
Vofhiti nozhe, potehmal taku ima ta Erb tiga de- 
fhelfkiga Firshta, kellermastra saine obiskati, ta ima 
pifati Gornimu Gospudi, inu porozhiti de on timu 
sagorniku na negouo prauizo '14" dneh Vofhi Aku 
bi pak ta gorni Gospud tiga iftiga sturiti dolfhan 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 189 

nemenil, toku on nfai ima utih XIV- dneh te fagor- 
nike doli pofaditi, inu spofnati puftiti. Aku bi pak 

on tiga istiga nefturil, toku potem iftim ima tiga List 12 b. 
defhelfkiga Fiirfhta kellermaftra nemu takou Erb na 
negouo prauizo douofliiti inu nega knemn hpraude 
shirmati, nesapopadenu timu gornimu gospudi na 
negouim grunti prauizi inu gorfhini. 

XLV. ITEM KATERI Vinograd inu grundt Vgor- 
Ihini lefhezh, ie leitu no dan nesagouorien, per enim, 
kir ie Vdefheli fidezh, unuzj inu Vgueringi ostal, more 
on tuiftu saprizhati kokur ie prau, taifti ie (uoio 
gueringo, kokur ie fagorske praude prauiza dofedil, 
inu napreie per pokoi ostati, Vun ufetu, ne odra- 
fteni otrozi kateri Gerobou inu sogornikou nimaio, 
tim iftim ima noter 'KVr leit kobifkainu napre stati. 

XLVI. ITEM KADAR ENIMV Enu dreiiie per 
enim Vinogradi pre bliTu stoi kateru bi fe timu 
uinogradu fkoda delala, tuiftu ima skusi sagornike 
ogledanu i; biti fnaide li fe potehmal de onu nemu List 13 a. 
pre blifu ftoy ali fkodi Ima priti taku natuiftu po 
sposnani tih fagornikou biti doli poftaulenu. 

XLVII. ITEM Meie inu Breguue trebiti, per, 
inu mih ^) timi Vinogradi Imata obudua Meiafha 
ukupaj uum^) iftribitj, Inu oku se ona dua neglihate, 
taku ima tuiftu posposnani tih meiafliuu doli po- 
ftaulenu biti.-*) 

XLVIII. ITEM VSeH Poenah Sapadane Inu 
straiffingah koker ie popre pouedanu, Ima Enimii 
Vfakimu Gornimu Shupanu ali gorniku, od ufaziga 
padza ali poene kir ie timu gornimu Gospudi sa- 
paden •Xir denarieu sa negouo miiio, de on tiifte 
timu Gornimu Gospudi noter perpraui, nemu biti 
ali ostati. 

XLIX. ITEM KATERIMV Bi En Vinograd ali 
Grundt Vdrugi Gospofhine lefhezh fkufi Erbshino, 
kupilu membo fhafft ali sarozheine priftal inu biga 
Venim mefzj od tiga gorniga gospudi rok ali eniga 
drufsiga komer bi ie on porozhel, napreiel ta ie 
timu gornimu gospudi sapal T V' Marke denarieu. List 13 b. 



') Sic! 
') Sic! 

^) Zadnje tri besede so prečrtane od iste roke in je potem do- 
stavljeno: fgoditi. 



190 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

L. ITEM Kadar en uinograd ali en drugi Erb 
Vgorshini bode na predaye postaulen, takii ima ta 
gorni Gospud mimii ufeh kupziiii ftem kupo ponuien 
biti, Vsaj de ta gorni Gospud takouisti Vinograd 
Vto Vrednost koker bi ga sizer ta prodeiauiz enimu 
drugimu mogl dati, gori ufame, inu enimu zhes 
tuistu pretefku nesturi, kadar bi pak ta gorni go- 
spud tiga noti kupiti, potler more ta bliftmi periatl 
fhnim biti ponuien, kadar ga taisti tudi nekupi, 
taku se ima taisti timu blifhnimu meiafhu ponuditi, 
inu kadar ga taisti tudi nekupi poteh mal more on 
takou Vinograd ali Erb predati komer ga on ozhe. 

LI. ITEM STEM sgodnim tergainam, bodeio 
tudi uelike nemarne neuade derfhane, fkufi katere 
timu gospodariu gornimu gospudi inu defetnikam 
fhleht mofht rata, de dokler nar dale tu grosdie 
brefh fkode more stati, de obeden bref dapufsane 
tiga gorniga gospudi ali gornika neterga, Inu aku List 14 a. 
bi potrebnu bilu, de fa perfhefheni Vinogradarye 
inu sagornikj kogledenu inu kdopufhainu te tergatui, 
poftauio, fkufi tuiftu bolHii Vina inu stem berfhe 
Vun is defhele mogo prodane biti. 

LIL ITEM VSAKATERimu Delouzhu Vfeh Vin- 
ikih Gorah polek inu Vifhe mureke, pred uinkuftmi, 
fe ima en dan klonii X' denarieu, Ampak kar ie 
podmureko doli se ima enimu en dan ■Xir dena- 
rieu dati. 

SMO MI NAGLEDALI, NIH Ponifhno flisigk 
profhnio Inu smo nim skufi toiftii inu is suseb 
gnade, imenuuane Gorne Buque milostiii Confirmali 
inu poterdili,. Confirmamo inu poterdimo nim tuiftu 
uedezhe inu fmozhio letega Lystu kar mi fa prauize 
inu gnade uolio natim poterditi imamo letaku dete 
predgouoriene Gorne Buque Vfeh nih punctih, Ar- 
ticlnih, Vmanungah Vsebi derfhanu inu sapopadenu 
Zilounu taku derfhane timu nagk diami inu potem 
iftim fhiuenu Ima Biti, tudi od sgoraj meldana List 14 b. 
nafha Londtshaft noter inu sunai praude ponih 
rounati inu fe tih iftih pokoinii nuzati imaio inu 
moreio. Inu sapouemo natuistu N: Vfem inu flehe- 
ternim Praelatum, i) knefom flobodnim Gospudam 
Richtariam inu fhlufhezhim lonzhaubtmonam, Ver- 



*) Morda Praelatam. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 191 

befhariem, Vizdomom, Flegariem inii Valputom, 

defhelfkim Richteriam Purgermaftrom, Rihteriem, 

inu suetnikom, Purgeriam, Gmainam inu sizer ufem 

drugim nafhim oblaftnikom podlofhenim inu fueftim, 

fdainnifhnim ali prihodnim, terdnu inu ozhmo de 

mi od Tgoroj meldana nafha Landtsafft, per ime- 

nuanih Gornih Buquah, inu nafhim Confirmiranu 

inu poterieniu Zilounu puftite oftati, tudi fanafho 

uolo per tim roko derfhite, branite Inui fhirmaite 

de oni takoue gorne Buque pokonu^) dershati inu 

nuzati moreio, inu timu super nedeio. Nikar tudi 

tega kaj komu drugimu diati nedopustite letu mi 

menimo terdno bref, Vsaj Vfe na nafho nafhih 

Erbou Inu snanimi pridezih Herzou uftayerih uolo 

inu dobru dapaidene .Te Iste Gorne Buqui po List 15 b. 

lefhezhofti gmerati nu pomainkfati Ali želu gori 

ufigniti. S: fueftnuftio letih Gornich Buquiz fchna- 

fhim krailoufkim gori nauefhenim figlom poterienu. 

Danu Vnafhim meifti Dunaie ta iX' dan tiga mefza 

Februaria, po Chrifhtufhouim nafhiga lubiga Gospudi 

Roiftua Vpetnaift stu inu utri mu Vstirdefetim, Inu 

nafhiga Blagaftua tiga Rimfkiga vtrinaiftim inu tiga 

drufiga Vfedim naiftih Letih. 



III. 

Rokopis vinogr. zakona iz 1. 1683. obseza deset listov 4« 
in je pisan dovolj razločno od jedne roke s črnilom, katero 
je postalo uže zelenorujavo. Na konci rokopisa je postscriptum, 
iz katerega razvidimo, da je bil prepisan ta rokopis 1. 1683. 

V pravopisu je najti še prav malo sledu Bohoričeve 
grafike, vidi se, da njegova teorija ni takoj splošno prodrla, 
da se je le počasi širila in polagoma udomačila, saj še v 
tiskih iz konca XVII. stol. najdemo nedoslednosti v Bohori- 
čevem pravopisu n. pr. v Kast. Vinogr. zak. sicer piše z Bohor. 
2; za C n. pr. zilu 2, prauizo 3, sdaizi 10, klizati 14, nuza 14, 
seže 15, zeline, toda tudi c: sdaici 12, iz (vpliv nem.) prodauetz 
39 in celo zh: delauzhou 41. Za č bi tedaj pričakovali zh in 
v večini najdemo tudi to pisavo n. pr. nozhio 1, tamuzh 2, 
odlozhiti 2, zhes 2, mezh 2, uedezhe 3, reizh 3 pa tudi z, tako 
da ni doslednega razločka med c in č: plazati 7, smerdezo 12; 
isroziti, klize 19, rezeh 38; dvakrat celo tz: prauitznih 16, 
tamuth 20 in tzh: reitzh 3. 



') Sic! 



192 Vati'oslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Bohor. razločuje med sms (raz ven v početku besed pri 
velikih pismenkah), tukaj pa ni tega razločka, za oba soglas- 
nika se piše navadno .s; za s: gorskhe 1, krainski 1, sem 1, 
mestu 1, obsoditi 1, naprositi 1, pustiti 2, neiso 8, kolesa 13, 
jedenkrat /: fledniga 6, dalje /s; flifsam 1, lefsa 13, leifs 26, 
lefs 33, odnefse 29, pofsekano 35, fsili 39 in celo dosezhi 16, 
Za 2 rabi .s: drusyga 1, treisni 1, isdere 2, sposna 3 etc. Za 
š bi pričakovali sh, sicer res tudi to najdemo, vendar v večini 
primerov stoji s, sch, /s: pershlu 1, meiashi 1, starisheh 3, 
isprashati 3: scJi : meiaschou 1, poschluschati 1, perschal 6, 
schlishi 37 ; s: škodo 2, 4 škode 23, perslu 3, štirih 7 etc. : 
fs: hifsa 14. Kakor med s in z, tako tudi med Š in ž ni raz- 
ločka, v mnogih slučajih se piše za zadnji glas s/t: dershati 1, 
2, toshiti 3, sadershi 3, dolshan 7 etc, toda tudi samo s: de- 
seli 1, dersati 2, dersal 2, tosba 3 in sch : vrschaha 1, derschati 
1, moscha 1, schlachto 39 etc. 

Mehkost pri / in n {I' n) se ne zaznamenuje vedno, izra- 
žuje se z i kateri pa stoji navadno pred soglasnikom n. p. 
peila 10, daile 1, krainski 1, obiskhaine 2, snaine 3, vhaiaine 
4, sposnaina 8 etc. nekolikokrat stoji i tudi za /, n: pelia 29, 
graienia 7, dopushenia 10, sposnaniem 13, rounanie 14, prelo- 
menie etc. da v nekaterih slučajih je mehkost dvakrat ozna- 
čena, i stoji pred in za soglasnikom: terieinia 7, graieinia 7, 
snainie 21. V mnogih slučajih mehkost ni označena, iz tega 
se pa še ne sme sklepati na trd izgovor /, n n. pr. negouo 2, 
dopushena 10, posebno pri / : postauleni 2, opraulenu 2, rasha- 
lenemu 2, ludi 2, priatela 16, vole 32, postaulen 39. V nekaterih 
takih primerih se je najbrž tudi izgubila mehkost v govoru. 
V narečji našega rokopisa se je za mehak n govorilo ju, 
pisava ni je vzeta iz originala ali pa iz drugih pisateljev, 
ini = n je kombinovana grafika. 

Za k se piše mnogokrat po nem. navadi kh : gorskhe 1, 
khei 1, segornikhe 1, khupi 15 etc, tudi gk: segornigki 1, 
gornigk 14, 19 celo gkh : segornigkh 11, 13, segornigkha 14, 
dalje c: ducat 42 in cJi : poroche 32. Za h stoji h in ch n. pr. 
mesteh 1, starich 1 etc. Za v in u se nahaja vedno (razven 
v početku) u n. pr. timu 1, inu 1, letu 8 — praude 1, nauado 1, 
uole 9. Med i in j ni razločka, za oba stoji i in // brez vsa- 
kega pravila n. pr. imaio, doli 1, praudi 1, vsaky 1, billy 8 -- 
nozhio 1, meiashi 1, mey 7. Za ij, ji stoji tudi i/ : partye 1, 
derschyo 2, stoy 2, 35 etc. Tudi th je najti n. pr. pousoth 7, 
tertho 34 in grundti 36. V nem. pravopisu ni redko podva- 
janje in to ima tudi naš rokopis in sicer največ pri I n. pr. 
sille 1, alli 1, bihu 3, koha 36, tt: sabitti 14, bitti 41, ss : 
possodo 12, bessedniku 22, possekha 25, 34 etc. in celo saada 
31, saad 31. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 193 



Glasoslovje. 

Glede refl. i., 'i. ni nobene jedinosti; tudi ne v onih slu- 
čajih, kjer niso vplivali bhžni soglasniki, najdemo a in e: 
dan 2, 11, -il, kateri 2, 10, 11, isusameio 8, usame 8, dolshan 
7, 23, lastan 17 celo perschal 6. mogal 10 etc. — pa ne samo 
mezh 2, nego tudi vsakheteri 8, 14, keteri 11, keteriga 12. 
se (ST.) vsemi 20, pershel 20, persheu 11 etc. Iz tega (^ je v 
nenaglašenem zlogu nastal poluglasni i (b): vsakiteri 11, 
vsakhitire 32. Da bi bil v jeziku prepisovalčevem res tak 
dualizem, to ni nikakor verjetno, to je vpliv izvirnika. Prepiso- 
valec je marsikaj pri držal iz izvirnika. Za v se je razvil h iz 
b -b: vun 2, 8, 10, 17, vus, semkaj spada tudi vundar 8, 10. 
21, dasi je najbrže v prvem zlogu nekdaj stal e, toda v jeziku 
je izginil popolnoma čut za postanek te besede in se je ona 
spravila v zvezo z vun. 

Stsl. p. odgovarja vedno e, samo jedenkrat najdemo ei : 
teiga 2, vplivali so tukaj skloni plur., za nikalnico ne stoji 
mnogokrat ud : na pershlu 1, na bila 1, naspodobnu 2, na 
bode 2, na pustiti 2, na imenuie 4, na poslau 6 etc. toda tudi 
ne: nespodobnu 2, ne perschal 6, ne.sapiisti 16; mayasch 39 
je pomota. — Refleks stsl. e je vedno e: deuete 1. vseti 3, 
suetim 5, ogledati 30. 35 etc. 

Stsl. 1i odgovarja v naglašenih zlogih e in e/, naša 
grafika tedaj v tem slučaji ni dosledna; v nenaglašenih zlogih 
stoji /, navadno je to najti tudi v naglašenem zlogu glagola 
nimam: leitu 1, 13, meisti J, treisni 2, reitzh 3, reizh 3, nei- 
maio 1. neiso 8, seisti 8, imeiti 10, 15, leith 13, nei 11, isuei 
17, leifs 26, pa bas v istem slučaji tudi '-: imeti 14, letu 18. 
mesteh 1, mestu 1, imel 2, zhes, besedami 2. uedezhe, sedezhi 
3, pouedati 4, delaio 4, prepouedani 5, deli 20, leti 20 etc. 
Tudi za nenaglašeni t stoji e: prepuued 10, potrebuie 22, 
navadno je pa i: prepuuid 10, 14, vidilu 14, risatue 18, neob- 
diluieio 20, liti 23, cilu 2. brigoui 36 mimo nima 2. 12 (bis) 
15. 22, nisso 5. V jednem slučaji se je tr. spreobrazilo v r 
terbleina 36 toda dreuia 35. 

Nenaglašeni o je uže dokaj gosto nadomeščen z a, mnogo 
bolj kakor bi pričakovali sodeč po istodobnih knjigah n. pr. 
Kast. Schonl. in J. Bapt., kjer je takih primerov prav malo. 
Tu beremo: paprei 1, abednim 1. abenim 12, pakure 14, ad- 
usetia, adgouorniku 22 in celo da (= do) 1, ker se je ta be- 
sedica v izgovoru naslanjala na sledečo besedo. Navadno je 
ostal nenaglašeni o nespremenjen: gospud 1, 3, gospudu 4. 
gospuda 9, 10, oroshie 2 (bis), pokuro 14, odgouoriti 22. Iz 
naglašenega o se je razvil u n. pr. taku 1, zilu 2, perslu 3 etc, 
vendar je ostal o v nekaterih slučajih tako da lahko rečemo, 

13 



194 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



da ta proces prehoda o v /( ni prodrl v tem narečji : oprau- 
leno 2 (in opranlenu 2), stori 2 (in stnri 3), plotoui 7, to 7 bis. 
(in tu 2), ino 12 (inu 1, 2, 12), ako 14, 20 (aku 1, 2, 8 etc), 
neobdelano 20 (obdelana 20), toliko 26, pofsekano 35. V tem 
se strinja naš rokopis najbolje s Stapl. prevodom, kjer stoji 
tudi mnogokrat o, kjer imajo dolenjski pisatelji u n. pr. ka- 
tero 1, toko 2, pifsano 3, frounano 5, gouorilo 6 etc. tudi 
Skal. ima nekaj takih primerov n. pr. zhistost 2 b, bog 3b; 
tako 197 b, dolgost 198 b, vifsokost 198 b. Prepisovatelj našega 
rokopisa je v teh slučajih govoril gotovo o in, če piše tudi «, 
je to vpliv izvirnika in književnega jezika, v katerem je go- 
spodoval dolenjski vokalizem. Nekoliko drugače stoji z nado- 
meščevanjem nenaglašenega oz«. Jaz dvomim, da bi na 
konci XVIL stol. v tem narečji bil ta pojav (o = a) uže 
popolnoma prodrl, in zato ne zmatram o v nenaglašenih zlogih 
za vpliv književnega jezika. Vsekako se pa strinjata oba po- 
java s sedanjo gorenjščino. — Mimo oroshie 2 (bis) nahaja 
se tudi roshie 2. Izpadel je o v spet 32 mimo supet 3, 25, 
naslanjaje se na sestavljenke s, s%. 

Za stsl. nosnik a se nahaja o: obsoiene 1, obsoditi 1, 11, 
mosha 1, 11, pot 6, poteh 2, potu 6 etc. 

A je osfcal navadno nespremenjen, vendar se je nekoli- 
kokrat spreobrazil v o v kratko naglašenih zlogih: koker 1 
(bis) 3, 6, 20, 38, koko 8, 12 in celo oke (ako) 2 in oku 6. 
Vplival je tudi v: rounati 3 mimo raunati 3 (bis); vrschah 2 
pa tudi bolj domača oblika vrsohou 8, 9. V nekaterih slučajih 
najdemo e za a: reshlositi 4, resodene, toda: rashalenemu 2, 
de 1, 3, 10, 12, 20, 22 in da 20 ; sledečemu .; se a ni priličil : 
kai 4, 11, 21, sgorai 6, vendar najdemo: perbulsheinem 12, 
kjer je vplival tudi predstoječi Š, če ni to pomota. 

Samoglasnik i se je dobro ohranil, le j ako redko se je v 
nenaglašenih zlogih znižal v kratek e\ ale 3 mimo ali 2, 3, 
alli 1, starisheh 3, inue 3, porede 13, drugače je povsod i n. pr. 
bi (1 bis), 2, tudi 1, imenuie 4. V početku besed ni odpadel 
nenaglašeni i tedaj : isprashati 3, is gore 10, istrebiti 36, v sre- 
dini je izginil v jednem primeru : schuino 23. Kakor drugod 
se je skupina n skrčila v r (er) noter 1, 3, 13 etc. per 3, 4, 
6 etc. perslu 3, pershle 5, perschal 6, pershel 20 vendar tudi 
notri 3, 32, priatela 16, zadnji obliki sta vpliv tujega narečja. 
Za stsl. u najdemo navadno u n. pr. pusti 18, dopu- 
shainu 40, vendar imamo nekaj primerov, kjer je o nadomestil u 
in to so dat. sgl. uinogrado 14, ogledanio 40, timo 6, kateremo 7, 
suoymo 12. Nenaglašeni in kratko naglašeni u je, kakor je to 
najti dandanes v nekaterih narečjih, oslabel v nejasen glas e, (b): 
vkeb; isto najdemo v Skal. trebeh 224 b, kepez 263 a, kepze 
275 b. Izginil je u v : poldnem, toda ne čisto fonetičnim potem. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 195 



Za r ima naš rokopis brez izjeme e)\ kar se je najbrž 
izgovarjalo ep, ^r; derschati 1, sadershali 1, uerscheio 2, peruy 3. 
saterditi 7. smerdezho 12, persti 29 etc. in pirui 12. Iz / se 
je razvil ol : famolzhal 7, dolfhan 10, 18, dolg 41 etc. j eden krat 
istulmazhan, kar kaže — če je u vzet iz izvirnika, da je bil 
I v sloven. v starejši dobi zlogotvoren, kar velja najbrž tudi 
o : vrti 28, artikl 29 ; izginil je / v sonza 18. 

S o glasni k i. Skupina ti se je spreobrazila v /.•/. kar je 
v XVI. stol. še redko: dokler 2; uže Krelj piše d okle 79 a, 
Hren d o k 1 e r 5 b, 6 a, Skal. d o k 1 e r 4 a, b, 5 a, 19 a etc. Visit. 
117, Stapl. 16. Kast. N. Z. 3, 10, 27 etc. Schonl. 9 etc. Ohranil 
se je pa mehki t: tretie 18, tretymu 19, tretimu 31. Skupina 
(II je ostala v: padi 18, sapadl 7, 10 vendar: sapal. in se je 
spreobrazila v del : sapadel 14. padel 17, vkradel 31. 

Pri goltn. je omeniti sekundarni prehod v sitičnike v 
sestavlj. skl. : drusiga 1, 28, drusimu 7, drusih 9, 38, mimo 
drugiga 16, 37, 38 in drugimu 29, 31. Pred g je izginil // (ki.) 
kakor je tudi s pred sledečim s (si.) včasih izpadel : od letih, 
kateri gorskhi jn-audi naprideio 11. Pri nebnikih je omeniti, 
da za skupino sč najdemo samo .<; gorschine 2, gorshino 3, 
sagorshine 4, erbschino 8, gosposhine 9, dopushena 10, dopu- 
shenia 10, perpushenu 22, potrebshina 40 etc. Pravilno je 
tvorjeno: obsoiene 1 in od graieinia 7. V besedi slišati je 
nadomestil š starejši s: poschluschat 1. poshlushati 11; pred 
sledečim s je izginil .s: ima takouo praudo suoirai meiashi 1, 
taka ima tuistu sposnainem teh segornikou 35. — Mi najdemo 
še ptuyh 50. 

Na konci besed se skoraj še vedno piše / = h, redko je 
najti u, in vendar ni lahko dvomiti, da se je na konci XVII. stol. 
v tem slučaji govorilo u\ saj najdemo ic (u) v nekaterih be 
sedah uže v sredini XVI. stol. in Al. da Sommaripa (1607) 
piše dosledno u n. pr. sem biu 12 a, si biu 12 a, da bi ieft 
biu 13 a, on ie lubiu 14 a, da bi ti biu lubiu 14 b, imeu iOOb, 
rodiu 10(> b in pravi o tem str. 9 a: La prima, feconda, e 
terza perfona del preterito imperfetto, & plufquam perfetto, 
e futuro, deir indicatiuo, optatiuo e fubiuntiuo fi termina 6 
in au vt diau i. dixi, 6 in eu, vt uneu i. habui, 6 in iu, vt 
lubiu i. amaui & alcuni anco in ou, vt fou .i. iui. V našem 
rokopisu beremo persheu 11, pustiu 22, poslan 22, toda per- 
schal 20, mogal 10, mogel 39, imel 2, 11, dersal 2 etc. 

V gotovih slučajih so nekateri soglasniki izpadli. Tukaj 
najdemo same uže od drugod znane primere. I) je izpadel 
v števniku: eden. eni 1, en 1, 2, 8 etc. enimu 3. enu 18 etc. 
toda zraven tudi starejše oblike: edniga 2, edan 2, 22, edne 2, 
3, eden 32 in obeden 40, abednim 1. Za starejši črez sroji 
samo zhes 2, mimo hozhe 39 tudi zhe 8. Dalje najdemo še 

13* 



196 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

polno neokršeno obliko vinograd n. pr. vinogradam 5. — 
Prilikovanje se nahaja pri p o ts t op iti 13, in tudi predlog kr, 
se je pred sledečim /.; in t spreobrazil v A, in potem je vsled 
analogije se ta h pojavil tudi pred drugimi soglasniki (prim. 
Baud. d. C. Opyt 107) : h timu 1, 14, 20, h timo 6, h tretymu 
19, h tretim 31, h kregu, h peruim 8, h škodi 20. Prilikovanje 
ni prodrlo: vinogradskhimi 50. 

Oblikoslovje. 

7) /o - debla. 

Končnica gen. sgl. je vedno a, ker sploh ni prilike za 
končnico u, jedino mesto: saada 31 bi mogli pričakovati tudi: 
sadu; tedaj mosha 1, sposnaina 8, dopushenia 10, 46, vino- 
grada 12, 13, 32, lefsa 13, priatela 16 etc. V jednem slučaji 
se je konečni a priličil : pomankaine 16, če ni pomota, tudi 
se nahaja nova oblika: gospuda 9, 13, 15, 21, 38; konson. 
deblo se je ohranilo v gen. kolesa 13, j edini ostanek stare 
konson. dekl. je gen. dne 6 mimo dneva (tvorjen s prirastkom 
-ov - po analogiji u-deb.). Dat. se končuje brezizjemno na u: 
knezu 2, toshniku 22, bessedniku 23, vinogradu 35 etc. celo: 
h tretymu malu in tudi gospudu 4, 5, 7, 10, 12, 13 etc. V 
analogijo t-deb. je prešel samostalnik oče: ozhetu 9. Samo 
jedenkrat je nadomestil o končnico u: ogledanio 40, prim. 
Archiv XI, 527. V acc. je seveda pri živečih stvareh gen. 
nadomestil acc: mosha 11 etc. Staro i-deb. pečatb je prešlo 
v sklanjo -i. o-deb. in to tem lože, ker je gen. mase: ta 
pezhat 14, en pezhat 21 ; nom. acc. neut. ima mnogokrat // 
m. o, kar je seveda fonetičen pojav n. pr. letu 18, dreuu 25 etc. 

V loc. sgl. je končnico / najti samo pri n^utr. meisti 1, 

11, 14, (v pomenu Stelle), leti 20, liti 23 toda tudi u: mestu 1, 
letu 18, posebno pa pri deblih na -ije: sgubleinu 20, sposnainu 
26 pa vendar sposnaine 36 in Maty 5, 7. Mase. imajo raz ven 
omenjenega primera u: zhasu 5, grundtu 10 bis, vinogradu 
10, 12, 18, 23. V in str. je nova končnica (nn raz ven pri samo- 
stalnikih na -ije (je) uže popolnoma prodrla in tudi pri tej 
so uže nove oblike: flifsam 1, truzam 20, kupam 39 — ko- 
painam 20. grubainam 20, veloinam 20, (sicer je druga polovica 
te besede dostavljena od poznejše roke) toda: perbulsheinem 

12, sposnaniem 13, sposnainem 35, obiraniem 40. Naš drobec 
je tedaj v tem sklonu manj konservativen od istodobnih 
tiskov in knjig. Če se pri tem tudi ne oziramo na Schonl., 
kjer je -om morda samo posnet po Hrenu (Archiv XI, 533), 
tedaj vidimo to vendar v Kast., kateri piše še otn in ne samo 
um. Instr. konson. deb. je : pretpoldnem 1. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 197 

No m. pl. končuje se na /, pred katerim ostajajo goltniki 
(segornigki 2. segorniki 2, segornikhi 40) in pri znanih enozlož- 
nicah tudi na -ori (od u-deb.): plotoui 7, brigoui 36. V gen. pl. 
je najti samo končnico u-deb. on, in sicer je razloček med 
mehkimi in trdimi debli izginil, kar se popolnoma strinja z 
jezikom istodobnih pisateljev, kajti ne samo Kast. in J. Bapt., 
imata tudi pri mehkih deblih • ov v veliki večini, nego to je 
uže najti v Skal. ; v vinogr. z. beremo segornikou 1, 26, vino- 
gradou 5, 18, dolgou 6 etc. — meiaschou 1, denariou 2, 18, 
19, 20, 23, denariau 2, 5, 6, 7, 10, 11, 14, 21, delauzhau 41, 
toda še denarieu 2, posharieu 33. Končnica ov se je uže zlila 
v u : potu 6, 36, in potui 5 mimo potou 5, 6. erbu 16, vino- 
gradu 20. Ostanek i-dekl. je: ludi 4. 

Zanimivo je, da prevaguje v dat. pl. pri mase. (za 
neutra nimamo primerov) znatno končnica (nn : vinogradam 5, 
segornikham 20, delauzam 4 nasproti segornikom 6. Vendar 
je premalo primerov, da bi mogli najti v tem sklonu bistveno 
razliko med našim rokopisom in istodobnimi knjigami, toliko 
se pa da ipak reči, da se tudi v tem sklonu ne strinjajo dobro 
rokopisi s knjigami, kajti v Kast. Br. so pri mase. še zgodovinske 
oblike v večini, tako tudi v J. Bapt. in v Schonl. najdemo 
obe končnici. Če pa primerjamo ostale rokopise iz XVII. stol., 
vidimo, da v njih, kakor v našem, nova oblika znatno pre- 
vaguje tudi pri mase. tako v Skal., Stapl., Vinogr. z. (iz sre- 
dine XVII. stol.). O a C C. pl. je samo omeniti, da jedenkrat 
najdemo tudi končnico /; za suoie imenovane dolgi 14, in te 
oblike beremo tudi v drugih pisateljih XVII. stol., toda omejene 
na enozložnice („Ljublj. Zvon" VII, 565 566). Ostali primeri 
imajo končnico e n. pr. segornikhe 1. V loc. pl. skoraj ni 
organične končnice ih, samo jedini: kraih 7, v vseh ostalih 
slučajih se končuje ta sklon na eh, h. Končnica eh ne od- 
govarja neposredno staremu ehz, oslabljena je iz nenagla- 
šenega ik, kar kažejo najbolje obhke na h, kjer je nenaglašeni 
i celo popolnoma izginil : mesteh 1, vinogradeh 7, 36 in tudi 
poteh 2, kar gotovo ne odgovarja naravnost staremu patF.hi. 

— leith 13. Ta končnica eh, (bh), h se ne more zmatrati za 
posebnost gorenjščine. Res je sicer, da je danes ta oblika 
posebno razširjena v gorenjščini n. pr. v narečji predvorskem 
(Valjav. 9), bleškem etc, toda govori se tudi v nekaterih 
dolenjskih narečjih n. pr. v okolici Podkogla. Jednake oblike 

— katere je pa treba dobro ločiti od loc. kakor : gradeh. tateh 

— se najdejo sporadično v drugi polovici XVII. in XVIII. stol. 

— Samo v slučaji : dneich 10 odgovarja eih stsl. ehz ; kon- 
čnica -b o-deb. je tedaj nadomestila starejši eh (dbnehi. — 
dbubhi.), kar je uže najti v stsl. spomenikih n. pr. nebesehi) 
(Scholvin 53). 



198 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 



In str. pl. je ohranil večinoma zgodovinsko končnico i {>j): 
meiashi 1, deselani, purgary 3, deli 30, gornikhi 30, jedenkrat 
-ml: poshormi (požarmi) 33, meiashimi 30 ima tudi to končnico, 
in pri tem se je v ta sklon vzela radi lože izreke še oblika 
nom. pl. Jednake tvorbe najdemo sporadično uže v XVI. stol. 
in v sredini XVII. stol. n. pr. bratimi Dalmat. Reg. II 3 a, 
ozMmi Bohor. 59, 161, pustobimi Skal. 322; vplival je pri tem 
tudi sestavlj. skl. s svojim imi. 

O dekl. a-deb. ni nič posebnega povedati, v vseh sklonih 
je najti organično obliko. Gen s g I. se končuje samo na e 
"n. pr. sille 1, gorschine 2, deshelle 8, goCpofhine 9, rokhe 15, 
risatue |L8 etc. ; dat. na i: praudi 11, škodi 20 etc. ; acc. ima 
sarno končnico o, nikoli a: nauvado 1, praudo 1 (ter) 3, 11, 
prauizo 3, 17 etc; loc. je jednak dat.: deseli 1, gory 1, simi 
23 etc; in str. se glasi na o: praudo 10, 16, 18, uolo 20 etc 
V nom. pl. je končnica e: meye 7, 36, praude 12 etc. in tudi: 
vse kriue pote (tedaj je patb v tem slučaji gen. fem.); v 
gen. p 1. samo zgodovinske oblike : gor 1, praud 2, rokh 38 etc ; 
dat. praudam 2; acc. jednak nom. praude 1, 2, 11, sramote 
4 etc ; loc. se končuje na -ah praudah 2, 4, 8, gorshinah 41 etc; 
in str. ima še polno končnico ami : besedami 2. — Nom. acc. 
du. je ohranil svojo končnico: duei markhi 2, 14, duei marki 18. 

Tujka: gvalt sklanja se po fem. i-dekl. tedaj acc. pl. gualti 4. 

Pronom. dekl. 

Pronom. poss. je skoraj v vseh slučajih ohranil svoj v, 
samo dvakrat najdemo krajšo obliko: acc sgl. soi 29 in loc 
pl. soih 11. V gen. sgl. je prodrla končnica sestavlj. sklanje, 
zato iga mimo eya : tiga 3, 12, 20, 28, obeniga in tega 3, 10, 
18, obenega 8 celo teiga 2, kjer so vplivale obhke pl. ; suoiga 
9 in gen. fem. ie 4, nie 21. Isto je v dat.: timu 1, 2, 5, 7, 
tirno 6, po temu 4, 7, 23, 27, 37, kateremo 7, nemu 2, 11, 12 
— suoimu 9, 12, 13, 17. Loc. se ne loči od inst., končnica 
mu je skoraj vedno im: tim 3 (bis) 12, 16, istim 16, taistim 
30, suoim 1. abednim 1, redko em: tem 3, 5, 10, 39 — fem. 
ti 4, 39, leti 42; in str. tem 39, 40, abenim 12 — suoio 20, 
niegouo 23. Gen. pl. ima končnico eh in ik: teich 2, 6, teih 
16, teh 5 (bis) 24, 26, tich 12, tih 2, 7, letih 11, 20; dat. pl. 
tem o — tim 5, 20, tim istim 1, tystim 1, niem 20 (po sgl), 
nym 9; loc. tech 1, teh 7, vseh 7, 37, soih 41; instr. vsemi 20, 
39, suoimi 1. 

Sestavljena sklanja. 

V gen. sgl. je kakor drugod samo iga: gorskiga 10, 
dobriga, drusyga- fem. deuete; v dat. mimo hna tudi emu 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 199 

(= emu 6mu), kar se je- razvilo še le iz nenaglašenega huu : 
rashalenemu 2. vdarienemu 2 in pobienimu 2, drusimu 7 etc, 
pomota je: gorskhnmu 4, 18; acc. fem. se končuje samo na o: 
gorsko 1, peruo 18 etc. L o c. ima i m : drugim 1, suetim 5, 7 etc.,* 
fem. samo /: krainski, krainskhi 42, gorskhi 4, 13; in str. 
segorskhim 31, sgodnim 40 — veliko 1, lastno 20 etc. V gen. 
pl. je jedenkrat najti eh fbh): starisheh 3, toda starishih 5, 
starih 1, drugih 1 etc. ; loc. gorskih 2, 3, 4, 14, drugih etc, 
in str. drugimi 20, 39, potrebnimi 20, vinogradskimi 20. 

Glagol. 

V inf. se je večinoma ohranil še i: ima . . . priti 1, se 
ima . . . naprei vseti 3, more . . . naprei pernesti 3, verniti 
23, pouerniti 25, derschati 1, dersati 2, obsoditi 1, naprositi 1, 
pustiti gori nositi 2, sturiti 7 etc, toda more . . . pustiti 
sposnati inu pustit shazati 20, na prudei postauit ali ponudit 
39, ima ponudit 39, nima obirat ali tergat 40, se ima pouedat 
inu reshlositi 4. P ar t. praes. act. je pravilno tvorjen: se- 
dezhi 3, lesezh 20. O oblikah part praet. II. sapadl, sapadel, 
sapal je bilo uže zgoraj potrebno povedano. Tudi v part. praet. 
pass. najdemo samo organične oblike : obsoiene 1, sturiene 15, 
perpushenu 20, dopushen 22, vdarienemu 2 etc, omeniti je 
pobienemu 2. Praes. 3. pl. ima nekolikokrat še staro kratko 
obliko: gredo 9, leshe 8, sture 15, puste 24, v vseh ostalih 
primerih so daljše na ostale osebe naslonjene oblike: isvsa- 
meio 8, vlezheio 9, prideio 11, moreio 36, derschyo 2, vosio 10, 
sastopio 42 etc. Tu najdemo 3. sgl. : isdere 2. toda: vmerie 16. 
Glagol daj ati ni v praes. prešel v 1. razred iste vrste, tu naj- 
demo: daie (3. sgl.) 12, toda glagol kopati ima po analogiji 
1. razr. iskopa 30. 



Ostaje še določiti, v kterem narečji je pisan ta prevod, 
da jezik ni popolnoma jedinstven, to je bilo uže omenjeno. 
Nadomeščevanje u z o, katero je nekolikokrat najti v našem 
tekstu, kaže na gorenj ščino. Ne najdemo samo sedaj v goren. 
narečjih v gotovih slučajih te posebnosti (prim. Valjav. 15, 
Baud. d. C. Otčety 106 — 107), nego ta pojav poznajo uže 
gorenjski spomeniki iz XVI. — XVII. stol., še bolj se je pa raz- 
širil v XVIII. stol. (prim. Archiv XI, 584). S tem pojavom je 
v zvezi, da stoji mnogokrat o tam, kjer imajo dolenjska na- 
rečja u: v našem prevodu sploh ni posebnega nagnenja nado- 
meščevanja o z u. To je še sedaj posebnost gorenjskih narečij, 
kjer se govori -blpo, proso, trdo, mesu, moj etc (Valjav. 9, 



200 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

Baud. d. C. 103), Najodločnejše pa kaŽB na gorenjščino skupina 
I za dolenj šč, mnogo imamo primerov za Š. nikoli šč, in 
to velja o sedanjih gorenj, narečjih in je najti tudi v gorenj, 
pisateljih iz XVII. stol., dočim pišejo Trub. Krelj, Dalmat. Hren, 
Schonl. skoraj brezizjemno šč (prim. Archiv XI 584). Tudi 
refleks stsl. e, kateri je v naglašenih zlogih mimo ej v mnogih 
slučajih tudi e, podpira to trditev. Res je, da pišejo tudi do- 
lenjski pisatelji n. pr. Trub. Dalmat. Hren e za nenaglašeni e, 
toda ti primeri se ne nahajajo v tako znatnem številu, kakor 
v našem spomeniku, in pri tem je treba pomisliti, da se sedaj 
govori v gorenj, narečjih za naglašeni e ne ej, nego e, je (i) 
prim. Baud. d. C. 105—106. Jaz celo tega ne morem prizna- 
vati, da se sme ej = naglašen e v spisih XVI. — XVIII. stol. 
zmatrati za zanesljiv kriterij dolenj ščine, ker najdem to pisavo 
(najbrž vpliv književne dolenj ščinf.) tudi v goren. pisateljih 
(prim. Archiv XI, 585). S tem se tudi strinja oslabljenje ne- 
naglašenega i v nejasen e, kar je sicer tudi v dolenjskih na- 
rečjih, toda v tej meri ta pojav v XVII. stol. še ni bil prodrl 
v dolenj ščini, nasprotno je pa v XVII. stol. v gorenjskih pisa- 
teljih ta pojav uže močno razširjen. Sodeč po vseh teh kriterijih 
prištevam prevod med gorenjske spise. 

Dodam še nekaj toček samega teksta, da se bolje razvidi, 
kakov je jezik v tem prevodu. 

Articl. 25. Od Dreuia. Kateri enimu en Pelzar ali Dreau 
usame, Possekha ali Vshushi, ta le Sapadl 5. Markhe denariou, 
Inu ta pelzer Supet pouerniti. 

Articl. 26. Od Koloseka. Kateri enimu niegou Leifs Vgor- 
shini Posseka, od Sledniga kolla Sapadl 72 denariou, Inu 
niemu toliko Supet pouerniti, posposnainu teh Segornikou. 

Articl. 27. Od Koilla. Kateri enimu en koli Vkrade Sapade 
1. Markho den : Inu temu zhegaie ta koli bih topelt namestiti 
ali pouerniti. 

Articl. 28. Od nad Skhakaina. Vdari, ali natezhe eden 
tiga drusiga, Inu Škodo preime Vgorshini, ta Isti ie Sapadeu 5. 
Margk den: Inu temu niegouo Škodo Supet uerniti. 

Articl. 29. Od Persti, ali zeline. Kateri drugimu Perst, 
ali Zelino usame, Inu Vsoi Vinograd Sposnashuie od pelia ali 
odnefse, taisti ie Sapi 72. den: Inu niemu niegouo zilino ali 
perst Supet Plazhati. 

Articl. 30. Od Meinikhou. Kateri en Meinigkh iskopa, ali 
Sanizh Sturi, ie Sapal '5' Margkh den : in kai na taistim falli, 
ie dolsan Supet Sturiti, Inu ta menigk, Sgornikhi, Smeashimi, 
ogledati Inu taistu mestu postauiti. 



Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 201 

Articl. 31. Od Grosdia ali Saada. Kateri drugimu grosdie, 
ali drugi Saad Vkradel, taisti ie Sapadl hperuimn 5 Margkh 
den : drugimu Suoie Vhu, htretimu, pa Segorskhim SposuRinam 
kastigan biti, Inu timu drugimu niegouo Rkodo^) nadomestiti. 

Articl. 32. Fristi Sa prodane Grunte. Kader eden en 
Vinograd proda, Inu Vsame Sa ta dolg Poroche, ter ta drugi 
Frishta neobdershi, ta Se bres niega Inu bres Gornikhoue 
Vole Vinograda is preusetia podstopi, taku Ima Gornigk timu, 
kateri le Vinograd prodal. Spet isrozhiti, inu aku bi kai notri 
delal tu Ima Sgubiti, Inu potler le Gorskhimu Gospudu Sapadl 
5. Margk den: Satu de Se on Sam te Prauize Potstopil. 

Articl. 33. Od Sposharieu. Kateri Sposhormi Vinograde, 
meye, kolosek, ali lefs, Inu koshenine Satare, ali opusti taie 
Sapadl 10. Margk den : Inu timu drugimu niegouo Škodo Supet 
Verniti, Inu nadomestiti. 

Articl. 34. Od teh Terth. Kateri is-) Syllo enimu eno 
Vinsko Tertho doli Vdari ali possekha, ta ie Sapadl 60. den: 
Inu timu drugimu niegouo Škodo pouerniti. 



Nekatere kratice. 

Al. da Somnidiipa = Grigorio Alafia da Sommaripa, Voca- 
bolario Italiano e Schiauo 1607 ; Basar = B. Bassar, Conciones 
juxta libellum exercitiorum S. P. Ignatij 1734; Bohor. = Boho- 
rizh, Arcticae Horulae 1584; Celoo. rok. = celovški rokopis iz 
XV. stol. izdal G. Krek (Kres I 173—190); Dalinat. = Balma,tm, 
Biblia 1584; Hren = Hren Evangelia inv Ijstuvi 1612; ./. Ba2)t. 
=z Joannes Baptista a S. Cruce (Janez Svetokrižki) , Sacrum 
Promptuarium 1691; Kast. iJr. = Kastelec, Bratovske Bvqvice 
S. Roshenkranza 1682; Kast. N. Z. = Kastelec, Nebeshki Zyl 
1684 ; Kad. Br. = Kastelec, Bratovske Bvqvice S. Roshenkranza 
1682; Knijarh. = Krajachevich, Molitvene knjisize 1657; Krelj 
= Krelj Postila Slovenska 1567 ; Met/is. = Megiser Dictionarium 
Cjvatuor linguarum 1744; Petret z= Petretics, Szveti Evangeliomi 
1651; Pris. ljub. m. = Prisege ljubljanskega mesta iz prve 
polovice XVII. stoletja izdal V. Oblak v „Letopisu" 1887; 
Rok. kr. m. = Prisege kranjskega mesta objavil J. Pajk v 
poročilu mariborske gimn. 1870 ; Scltonl. = Schonleben, Evan- 
gelia inu Lystuvi 1672 ; Skal. = A. Skallar, Shula tiga premi- 
shluuana 1643 ; Stapl. (Raič) = Prevod Stapletonovih evangelij 



O Sic! 

-) Dodano od poznejše roke. 



202 Vatroslav Oblak: Starejši slovenski teksti. 

iz sredine XVII. st. izdal A. Raic; Triih. C. = Truber Cate- 
chifmus In der Windifchen Spracli 1550; Trub. A. = Truber 
Abeceda.rium vnd der klein Catecliifmus in der Windifchen 
Sprach 1550; Trub. Ab. = Truber Abecedarivm 1555; Trub. 
t. p. d = Truber, Ta pervi deil tiga noviga testamenta 1557 ; 
Trub. t. d. d. = Truber, Ta drvgi deil tiga noviga testamenta 
1560; Valjar. = M. Valjavec, Proben des Slovenischen wie es 
im Predvor in Oberkrain gesprochen wird, v poročilu varaž- 
dinske gimn. 1858 ; Vinoc/r. z. = Vinograški zakon iz sredine 
XVII. stol. izdal V. Oblak v „ Letopisu" 1887: F/s?Y. = Visitatio 
generalis prima diaecesis Labacensis 1631 izdal Wiesthaler v 
„Letopisu" 1882/83; Vnun. /luv«. = Vramecz Kronika 1578; 
BA. = W. Braune Althochdeutsche Grammatik; Paid (P. M.) 
= Paul Mittelhochdeutsche Grammatik; WB. = Weinhold 
Baierische Grammatik 1867; WN. = Weinhold Mittelhoch- 
deutsche Grammatik 1877. 




Kosovo polje. 

Zemljepisno - zgodovinska črtica. 
Spisal Simon Rutiir. 



otovo ni izobraženega Slovenca, da bi ne poznal Kosovega 
t polja in ne vedel, kako žalostni spomini za Srbe m sploh 
za vse južne Slovane so s tem imenom zvezani. Zadnje 
dni junija in prve dni julija t. 1. praznovali so Srbi v kraljevmi 
in z njimi ne le vsi drugi Srbi, ampak Slovani sploh (vsaj na 
tihem ali v duhu), petstoletnico velikega zgpdovmskega do- 
aodka v Kraljevem in bližnem samostanu Z i č i (ob desnem 
bregu I bar a, bhzu njegovega izliva v zahodnjo Moravo). 
Spomnivši se svoje važnosti na balkanskem polotoku, poma- 
zilili so Srbi mladega kralja Aleksandra v Ziči, torej na tistem 
mestu, kjer je bil njih veliki Dušan maziljen, m s tem izja- 
vili svojo nado, da se tudi mlademu Aleksandru kedaj posreči 
vzpostaviti Dušanovo carstvo v vsem njegovem obsegu m vsej 
njec^ovi mogočnosti. Mislim, da spolnimo tudi Slovenci narodno 
svojo slovansko dolžnost, ako se letos spomnimo imenitnega 
tega ozemlja, na kojem so prelivali Srbi kri za srbstvo m za 
krščanstvo, ozemlja, ki ga opeva toliko narodnih pesnij m se 
ga spomina vse slovanstvo, s tem da podamo razumnikom 
našim zemljevid in kratko zemljepisno-zgodo vinsko črtico tega 
za Srbe tako znamenitega ozemlja. 

Kosovo polje, ah kratko samo Kosovo, je v zemlje- 
pisnem pomenu kakih 6500 km.^ velika kotlina, ki se razpro- 
stira med Šaro planino, Severoalbanskimi Alpami, 
Rogozno, Ko p ao ni kom in Črno goro (Kara Dagh). Dje- 
vicka planina, ki se spušča od zadnjih ogrankov Severo- 
albanskih Alp južno proti Šari planini, deli to kotlino na dva 
dela, na Kosovo polje v pravem, najožem pomenu in na zapadno 
od njega ležečo kotlino Metojo ob gorenjem (belem) D rimu. 



204 



Simon Rutar: Kosovo polje. 



Severoalbanske planine se vlečejo v podobi srpa od Ska- 
darskega jezera proti severovzhodu skoro celo do Mitrovice. 
Njih najviši vrhunec je baje skaloviti Skiilsen (2296 m.) 
jugovzhodno od Plavanj skega jezera blizu črnogorske 
meje. Drugi vrhunec Zljeb (2183 m.) vzdiga se skoro ravno 




Kosovo polje. 

nad Pečem (Ipek). Na njegovem vzhodnjem boku izvira 
Beli Drim. Mokra gora in Mali Kolašin s Čičavico 
planino (901 m.) južno od Mitrovice sestavljajo srpovo kri- 
vino in ost. Mokra gora je mnogo niža, ima raven hrbet s 
pašniki in se spušča zelo strmo k Metoji. 



Simon Rutar: Kosovo polje. 205 

Kopaonik planina vleče se ob desnem bregu Ibara 
in Silnice do njenega pritoka Lab blizu Prištine. Njegov naj- 
viši vrhunec blizu Kosovega je Šal (1659 m.) severovzhodno 
od Mitrovice. Kot podaljšek Kopacnika na levem bregu Laba 
mora se zmatrati Gclja planina, ki se vleče ob novi srbski 
meji tjadoli do Binčje (bolgarske) Mor a ve, ter zvršuje v 
gori Sv. Ilija (1190 m.) zahodno od Vranje. 

Ob desnem bregu gorenjega toka Binčje Morave vleče 
se neprijazna in nerodovitna Črna gora, ki doseže svojo 
največo visočino v gori Sv. Ilija (1552 m.) severno od 
Skoplja, torej uže prav blizu Lepenca. ki teče v Vardar. 
K Lepencu pada Črna gora zelo strmo in napravlja z nasprot- 
nimi obronki Šare planine glasoviti klanec (defile) Kačanik. 
Ta klanec se začenja pri mesteci Kačanik in se vleče 12 km. 
daleč celo do železniške postaje Elias-han. Dolinske strani 
so 250 — 300 m. visoke in skoro neprehodne. Lepenac se skozi 
ta ozki klanec tako zelo zavija, da mora železnica kakih 
dvanajstkrat na mostovih preko njega, in da se vrh tega še 
kakih šestkrat v podzemeljske predore izgublja ter spet iz 
njih prihaja. Zato je tukaj najshkovitejši del vse železniške 
proge Solun-Mitrovica. 

Na desnem bregu Lepenca se začenja Šara planina 
(lat. Skardus, turški Šar Dagh) ter se vdeče proti jugozahodu 
med P r iz r eno m in S ko pije m. Njen naj visi in najdi vji 
del se vzdiga ravno zahodno od Kačanika in zapira z južne 
strani Kosovo polje. Tu se vzdiga tudi njen najviši vrhunec 
Ljubotrn ali albanski Ljubo t in (3050 m.), ki velja do 
sedaj za najvišo točko celega balkanskega polotoka. M Ta 
vrhunec se daleč naokoli vidi in takoj spozna po svoji 
karakteristični obliki velikanske piramide. Njegovo podnožje 
je vse obrasteno se samimi kostanji celo do 1300 m. višine; 
potem začenja še le hrastovje in nazadnje bukovje skoro do 
2000 m. višine. 

Od Ljubotrna spušča se proti severozahodu panoga 
Crnoljevica do sedla Dulja (915 m.), preko katerega vodi 
cesta s Kosovega polja v Prizren. Malo naprej je sedlo 
L oz in C e (740 m.), čez katero drži pot iz Prištine v 
Djakovico. Od Lozinc naprej vleče se v isti smeri Djevička 
planina (okoli 1000 m.) proti Mokri gori. — V jugovzhodnjem 
delu Kosovega polja je še Žegovac planina (okoli 670 m.), 
t. j. nizek ploskast hrbet, ki napravlja razvodnico (AVasser- 
scheide) med Sitnico in Binčjo Moravo. 



») Po najnovejših meritvah bi znašala absolutna višina Ljubo- 
tmova samo 2500 m., in tedaj bi bila Mu s s Al a (2917 m.) v Rodopu 
najvisa gora na balkanskem polotoku Dlittheilungen der k. k. geogi*. 
GeseU. Wien, Bd. XXXII. pg. 362,i. 



206 Simon Rutar: Kosovo polje. 



Severni del Kosovega polja od Mitrovice do Labovega 
izliva je prav za prav le precej široka dolina reke Sitnice, 
ležeča od 515 560 m. nad morsko gladino. Južno od Labo- 
vega izliva se začenja potem pravo Kosovo polje in se 
razprostira proti jugu do planote Saši, torej 30 km. v dolžino 
in na najširšem mestu 16 18 km. v širino. Polje pa ni ravno, 
nego valovito, počasi vzdigajoče se na obe strani Sitnice. 
Njegova srednja nadmorska višina znaša 580 - 600 m. Planota 
Saši ali Sasli (turška beseda „sas" pomeni odprto taborišče) 
leži 580 — 585 m. visoko in je od severa proti jugu 8 km. 
dolga ter 4 km. široka. Njen najniže ležeči del je močvirnat. 

Metoja je 40 km. dolga in za polovico oža kotlina med 
Pečem in Djakovico. Imenuje se skrajšano od Met o hi j a, ki 
prihaja ali od grške besede [Xoto'//.siv, ali pa od turške „metoch", 
ki pomeni v najem dano samostansko zemljišče. Tudi ta 
kotlina je zelo valovita in ima tu pa tam celo veče griče in 
hribčeke. V svoji sredini leži kotlina le 406 m nad morjem, 
ali vzdiguje se okoli in okoli do 600 m. Ob podnožji severo- 
albanskih planin vleče se 2—4 km. širok pas zelo rodovitne 
oranice (Humuserde), ki se pa ob deževji tako namoči, da je 
zelo težko po njej hoditi. Ta oranica je tudi dobro obdelana, 
dočim leži južni del kotline večinoma le kot pusta ledina. 

Vode kosovske kotline bile so sicer večinoma uže naštete, 
vendar jih je treba zaradi preglednosti ponoviti. Na planoti 
Saši leži razvodnica med Črnim ter Egejskim morjem, in 
sicer nahajamo tu zelo redek zemljepisni pojav ,,bifurkacije". 
Potok Nerodimka namreč, ki izvira v Crnoljevi planini, 
razdeli se pri selu Fatič itd. in teče v L ep en a c ter po tej reki 
vVardar in jEgejsko morje. Severni rokav pa teče skozi 
dve uri dolgo Šašliško blato in potem skozi Ra bovško 
(Rebovačko?) blato v Sitnico, ki izvira pod imenom Crna- 
lejska (Crnoljeva?) reka pod sedlom Dulja. 

Sitnica sprejme kmalu po svojem izviru mnogo večih 
potokov z desne strani, tako da naraste uže na Kosovem 
polji v precejšnjo reko. Prvi veči pritok od leve strani ji je 
Drenica reka, ki prihaja z vzhodnjih obronkov D j evicke 
planine in se jugozahodno od Prištine v Sitnico izliva. Tudi 
Lab z desne strani dovaja Sitnici mnogo vode, tako da je pri 
Mitrovici mnogo veča kot Ibar, a vendar mora njemu svoje 
ime žrtvovati (bržkone ker je ženska!), in ta jo potem dalje 
odpelje po Moravi v Donavo in slednjič v Črno morje. 

Metojine vode se po Belem D rimu odtekajo v Ja- 
dransko morje. Najniža razvodnica med Črnim in Ja- 
dranskim morjem je sedlo Loznice. Kakor je bilo uže 
povedano, izvira Beli Dom (albanski: ,,Drim bard") pod imenom 
Veliki Istok med Žlebom in Mokro goro. Kmalu potem I 



Simon Rutar: Kosovo polje. 207 



sprejme Drim od desne strani Jablanico in Pe dansko 
Bistrico, ki priteče iz široke doline med Žljebom in Peklenom 
iL'166 m.). Na južnih obronkih poslednje gore izvira De dan- 
ska Bistrica, ki se nasproti holmii Koznik izliva v Drim. 
Zadnji veči pritok Drmiov v Metoji z desne strani je Ribnik, 
ki teče skozi Djakovico. 

Od leve pritekata Drimu naj poprej Glina in Banja 
reka ali Banjica, potem pa Topluha izpod Crnovljeve 
planine in Prizrenska Bistrica izpod Sare planine. Na 
zahodnji strani Prizrena si je izdolbel Drim 32 km. dolgo, jako 
ozko in navpično korito celo do kraja Kukfis. kjer se potem 
spaja z od juga prihajajočim Črnim Drimom. Poprej pa, 
predno si je Beli Drim svojo novo strugo prekrčil, stalo je 
gotovo po vsej Metojini jezero. 

V političnem obziru je Kosovo dandanašnji vilajet 
(namestništvo, pokrajina) z glavnim mestom Priština. Ko- 
sovski vilajet se deli na šest sandžakatov, t. j. na pri- 
štinski, skopeljski, prizrenski, pecanski, sjeniški 
in plevaljski. Sandžakati Plevlje, Sj enica (Novipazar) 
in Skoplje (skrčeno od ,.Usko polje'', turški IJskub) ležijo 
uže zunaj geografijskih mej Kosovega, zato ne spadajo v okvir 
te črtice, in ne bodemo dalje o njih govorili. 

Prištinski sandžakat se razprostira od Mitrovice pa do 
Črne gore in Šare planine na jugu. ali tako, da vsa do- 
lina ob Lepenci in Nerodimki tjagori do Varoši (blizu Veri- 
sovida) spada še pod Skoplje. Na vzhodu meji prištinski sand- 
žakat s kraljevino Srbijo, na zahodu pa ob Crnovljevo in 
Djevidko planino. Glavno mesto Priština leži v strani 
10 km. od reke, ob stari cesti, ki je iz Mitrovice skozi Gnjilan 
v Kumanovo držala. Hiš ima nad 3500 in v njih okoli 18.000 
prebivalcev, t. j. 13.000 pomohamedanjenih Srbov, 1.300 osmanskih 
Turkov, potem več ciganov, zidov in Albancev. Ulice so zelo 
ozke. zavite in slabo potlakane, hiše so iz lesa in ilovice ter 
z opeko pokrite. V ' mestu ni nobenih zanimivostij. razven 
nekdanjega gradii kralja Milutina (1275-1321), ki služi še 
sedaj Turkom kot vladino poslopje, in 12 kamenitih mošej. 
..Pazar" je čisto neznaten, vendar so vsako leto maja in 
oktobra meseca dobro obiskani sejmi za konje in goveda. 
(3brtnije mesto nima nobene. Še pred Milutinom je stoloval v 
Prištini srbski kralj Štefan Ne manj a 1. 1160. pa tudi kralj 
Štefan Uroš III., car Dušan, car Uroš in vojvoda Vuk 
Brankovid so cesto bivah v Prištini. Milutinjedal sezidati 
tudi lep samostan Gračanica, uro vožnje južno od Prištine. 

Gnjilan ah Gilan jugovzhodno od Prištine ima 650 
hiš in 3000 prebivalcev (^mahomedanskih Albancev in Srbov). 



208 Simon Rutar: Kosovo polje. 

Mitrovica leži jako slikovito v mali kotlini med viso- 
kimi gorami ob sžtokii Sitnice in Ibara. Prebivalcev ima pa 
le malo (okoli 3.500), večinoma pomoliamedanjenih Srbov. 
Tu je sklepna postaja železnice Solun -Mitrovica. Na zelenih 
obronkih Rogozne, skoro ravno nad Mitrovico, se vidijo raz- 
valine nekdaj imenitnega grada Zvečan, kjer so nekdaj 
srbski kralji stolovali. 

V peckem sandžakatu so naslednji kraji: 

Ped (turški Ipek) na podnožji Žljeba ob obeh straneh 
Pecanske Bistrice ima okoli 3000 hiš in 15.000 prebivalcev, ki 
so dandanašnji z večine mohamedanski Albanci, potem pa 
tudi poturčeni Srbi in katoliški Albanci. Hiše imajo večinoma 
lesene stene in so z opeko pokrite. Ob hišah so prostorna 
dvorišča in z drevjem nasajeni vrti, kateri so proti ulicam še 
se zidovi iz opeke zagrajeni. V glavni ulici stoji okoli 1000 siro- 
mašnih lesenih prodaj alnic, delalnic in kavarn. Ostale ulice so 
kotaste in slabo potlakane. Mesto se šteje za bogato, ker sta- 
nujejo tu mnogi zemljiščni posestniki iz Metoje. Kupčuje se z 
volno, izdeluje pa safian in drugo usnje. Arbanasi vedno bolj 
iztiskajo Srbe, katerih je sedaj uže le malo več. V Peči je 
tudi mala katoliška župnija za katoliške Arbanase sosednih 
vasij. Četrt ure nad mestom pri začetku Bistričinega debra 
leži samostan sv. Arsenija ali sv. Save, katerega še sedaj 
„patrijaršija" imenujejo, ker je bil nekdaj sedež srbskega pa- 
trijarha. Samostan je dobro zavarovan, z jarki in čveteroogla- 
timi, 3"5 m. visokimi zidovi obdan ter ima lepo dobroohranjeno 
cerkev byzantskega zloga z grobovi srbskih patrijarhov. Seve- 
rovzhodno od Peča, nad vasjo Jablanica se vidijo razvaline 
samostana Stud eni ca, ki je bil nekdaj zelo velikansk, iz 
marmora sezidan, in je imel veliko cerkev v podobi križa. 

Petnajst kilometrov južno od Peča se nahaja imenitni 
samostan Decani ali Visoki Dečani, v slikoviti dolini 
Dečanske Bistrice 680 m. nad morjem. Ta samostan je začel 
zidati srbski kralj Štefan okoli 1. 1330. na spomin zmage 
nad Bolgari, in po njem je ta „ s veti kralj" tudi svoj priimek 
dobil „Štefan Dečanski". Zdi se pa, da ga je še le njegov sin 
Dušan okoli 1. 1335. dozidal. Ves samostan je sezidan iz 
pisanega marmora, ki je baje tako zložen, da se menjajo rudeče, 
modre in bele barve. Okoli samostana je več jednonastropnih 
hiš, in vse skupaj je s 5 m. visokim zidom obdano. L. 1687. 
in 1692. so Turki vso okolico dečansko strahovito oplenili. 

Djakovica ali, kakor se navadno oficijelno in na zemlje- 
vidih imenuje, Djakova, leži ob vznožji nizkih gora ob potoku 
Ribnik. Mesto ima okoli 4100 hiš in blizu 25.000 prebivalcev, 
večinoma poalbanjenih Srbov mohamedanske vere in najfa- 
natičnejših poturic. Res je, da živi v mestu še nekoliko pra- 



Simon Rutar: Kosovo polje. 209 



voslavnih Srbov, (okoli 1.500, ki so večinoma trgovci, orožarji 
in kovači), ali število teh se vsak dan manjša, ker prestopajo 
k mohamedanski veri ter postajajo Albanci. In vendar je bila 
ob času srbskega gospodstva v Djakovici pravoslavna viša 
šola (od todi tudi mestu ime, ker „djak" pomenja učenca, ki 
se pripravlja za duhovski stan). Pravijo, da je bilo onda v 
Djakovici in njeni okolici toliko cerkva, samostanov in šol, 
kolikor dni v letu. 

Djakovica je zelo obširno mesto in ima čedne lesene, z 
opeko krite hiše. Ulice pa so ozke, neredne in zelo umazane. 
Na pazaru (tržišči) je 800 lesenih koč, prodajalnic, kavarnic 
in delalnic za orožje ter druge kovinske predmete. Kot trgo- 
vinsko mesto je Djakovica mnogo važnejša od Prizrena ali 
pa Peca. Izvaža se mnogo sadja in žita. Prebivalci veljajo za 
najbogatejše cele Me t oje. Tudi obrtnost je precej znatna, in 
se izdeluje zlasti safiansko usnje in lepo cizelovano orožje. 
Katoliška župnija v Djakovici šteje 47.000 katoliških Albancev, 
od katerih pa le manjšina v mestu samem stanuje, večina pa 
v bližni okolici. 

Prizren, nekdanja prestolnica srbskih carjev, leži ob 
Prizrenski Bistrici tam, kjer izstopa ta iz Šare planine v 
metojsko kotlino. Mesto je zelo prostorno, šteje do 5000 hiš 
in okoli 40.000 prebivalcev, je torej poleg Soluna največe mesto 
zahodnjega dela balkanskega polotoka. Od prebivalcev so četiri 
petine mohamedanske (okoli 6000 Osmanov, drugi so Albanci 
ali poalbanjeni Srbi), jedna petina pa obstoji iz pravoslavnih 
Srbov in nekoliko (1.200) katoliških Albancev. Ulice so precej 
široke in ravne, deloma celo dobro potlakane in mnogo čistejše 
kot po drugih turških mestih. V mestu je 25 mošej, od katerih 
so nekatere zelo prostorne, potem 26 turških, 3 srbske, 1 ka- 
toliška in 1 cincarska šola. Čez Bistrico vodi devet, večinoma 
lesenih mostov. Ravno nad mestom (na južni strani) stoji 
sedanji močno utrjeni grad. 

Na prizrenskem pazaru, ki je seveda poseben del mesta 
za-se, stoji 2000 prodajalnic, kjer se prodajajo različni in lepo 
izdelani obrtnijski predmeti, n. pr. orožje, safijan-usnje, usnje 
po kordovanskem načinu izdelano, lončemue, vrvi, predmeti 
iz filigrana, nakrasnine iz srebra in zlata v lesene ročaje ali 
v cevi za kajenje uložene, da, ulagajo jih celo v kovinske 
izdelke. Taki prizrenski izdelki so po vsem vzhodu na dobrem 
glasu. Posebno živahna je trgovina z domačimi zemeljskimi 
pridelki. V vsej okolici čuti se zelo pomanjkanje drv. 

Visoko nad Bistrico vzdiga se na jugovzhodnji strani 
mesta razvalina starega carskega grada Drvengrad (Dre 
vengrad?), tudi Višegrad imenovana. Prizrenci pripove- 
dujejo, da ga je dal sezidati car Dušan, in zato ga imenujejo 

14 



210 Simon Rutar: Kosovo polje. 

tudi „Dušanov grad'. Mnogi verujejo, da leži tam pokopan 
srbski car tega imena. Tuje stoloval 1. 1340. Štefan Dušan, 
1. 1375. pa Lazar Grbljanovic. 

Prizrenski sandžakat sega ob levem bregu Driraa proti 
severu celo do pritoka Banja ali Miruša, proti severovzhodu 
pa do Crnovljeve planine. 

V narodopisnem (etnografskem) obziru je prebivalstvo 
Kosovega polja zelo mešano. Ne glede na prave (osmanske) Turke, 
ki žive le po večih mestih, imamo tu še Srbe, Arbanase ali 
Škipetare, Bolgare, Cincare ali Macedo-Vlahe, Ci- 
gane in Žide španjolskega pokolenja. Da, še celo nekaj malo 
Čerkesov se nahaja v okolici prištinski (v selih: Azizje, 
Čerkesko selo in Avalipotok). 

Kolikor je bilo do sedaj znano, stanujejo Srbi le na 
pravem Kosovem polji. t. j. ob obeh straneh Sitnice tjagori 
do Šašliške planote. Le ob dolenji Drenici in jugovzhodno od 
Prištine, okoli Janj eva, sezajo Srbi malo dalje od reke celo do 
podnožja gora. Razven tega stanujejo čisti Srbi le še v okolici 
prizrenski. Z Albanci pomešani pa prebivajo Srbi ob izlivu 
Topluhe v Drim in više gori pod planino M i 1 a n o v a c ; potem 
po vsej srednji Metoji, na desnem bregu Drima do podnožja 
gora, na severu celo do reke Jablanice; dalje med Banjo in 
Glino, na jugu Djevicke planine, in pa še na zahodnji strani 
Decanov. Drugodi pa, torej še na večem prostoru kot Srbi, 
imeli bi stanovati Albanci ali Arbanasi, in še celo ob 
novi meji srbske kraljevine, t. j. po goratih predelih vzhodno 
od Mitrovice in Prištine. 

Sedaj pa je začel znani žurnalist Spiridijon Gopče- 
vic^j trditi, da so še po vsem Kosovem polji in po Metoji 
Srbi v veliki večini naseljeni. On nahaja Albance le v okolici 
djakoviški in ob Decanski Bistrici skoro tjagori do Peca, potem 
nad Pečem okoli sela Jablanica, po vsej dolini gorenje Gline, 
Banje in Topluhe, ter tja čez Milanovac planino v dolini Dre- 
nice (skoro celo do njenega izliva) in njenega pritoka Obilica. 
Tudi ob srbski meji je Gopčevic zožil albansko zemljišče. Ob 
Binčji Moravi in njenih pritočičih beleži Gopčevic na svojem 
narodopisnem zemljevidu Stare Srbije le tu pa tam kako al- 
bansko naselbino, dočim se je poprej vsa dolina vzhodno od 
Gnjilana zmatrala za albansko. 

Bolgarov Gopčevic ne pozna v prištinskem sandžakatu, 
dočim so jih starejši narodopisci dosledno beležili po vsej 
gorenji dolini Binčje Morave (med Žegovcem in Črno goro) doli 
do Podgradja (vzhodno od Gnjilana) in potem severovzhodno 



1) Spiridion Gopčevic, Makedonien und Altserbien, Wien (Seidl & 
Sohn) 1889. . 



Simon Rutar: Kosovo polje. 211 

od Gnjilana okoli albanske naselbine v dolini spet doli k 
Binčji Moravi, zahodno in južno od Vranje. Da Gopčevic Bol- 
garov tu ne nahaja, to ni nič čudnega, ker je svojo knjigo 
pisal z namenom, da dokaže, da je bila vsa Makedonija 
zmerom in da je še sedaj srbska, a ne bolgarska. Njegov 
narodopisni zemljevid uže zaradi tega ne more imeti znan- 
stvene veljave, ker se ne naslanja na uradne (oficijelne) 
podatke, nego samo na ustna poročila mnogokrat neukih Ijudij. 

Povsodi po omenjenem ozemlji imajo mohamedanski 
Albanci moralično in politično prvenstvo, oni so prevzetni, 
vendar poštenejši in radodarnejši, kot njih katoliški sosedje. 
Oni tekmujejo s pravimi Osmani in so jih skoro uže iz vseh 
služeb izpodrinili; zaničujejo vse, kar je krščanskega, zlasti 
pa slovanski jezik. „Besa" (moška beseda), gostoljubnost in 
krvna osveta so pri njih zelo spoštovane, ravno tako kot 
pri hribovskih Arbanasih; večinoma so zemljiščni posestniki, 
(pa ne obdelujejo zemlje sami), trgovci in obrtniki. Oblačijo 
skoro povsodi, zlasti pa po mestih, svojo narodno „fustanelo", 
t. j. v mnogo gub nabrano, do kolen segajoče površno obleko. 

Pravi Osmanlije so fanatični zaničevalci vsega tujega; 
deloma opravljajo vladine službe, deloma pa so zemljiščni 
posestniki, ali pa tudi obrtniki, n. pr. kavarnarji, kovači orožja, 
sedlarji i. t. d. 

Srbski poturice razumejo le redko in s težavo arabski 
ter so zelo divji in po goratih krajih tudi roparski („hajduci"). 
Vendar po tu opisanem ozemlji nimajo posebnega vpliva. 
Pravoslavni Srbi so zelo tiho, apatično prebivalstvo, ki 
je popolnoma odvisno od premožnih vlastelov in trgovcev, ter 
molče izvršujejo zapovedi turških ag. Slepo udani so tudi 
svojim nevednim popom, katerim se samopridnost in dobič- 
karija uže na obrazu čita. Pravoslavni Srbi so siromašni, zmerni 
in z malim zadovoljni, ali ne posebno gostoljubni. 

Bolgari so skoz in skoz pravoslavne vere, so zelo 
delavni na polji in znajo posebno zelenjavo uzorno gojiti. Pre- 
meteni in zvijačni so toliko, da se znajo odtegniti zahtevam 
svojih mohamedanskih tlačiteljev. Na videz so pokorni in po- 
slušni, ali ob ugodni priložnosti se vendar odtegujejo in celo 
ustavljajo, da na zadnje le dosežejo svojo voljo. Bolgari so 
večinoma premožni poljedelci, ali so siromašno oblečeni in 
nosijo zmerom ovčjo kučmo na glavi. Samo na tihem in doma 
govorijo bolgarski, (kakor tudi vsi drugi narodiči, kjer so v 
manjšini), javno pa le arabski. 

Katoliki našega ozemlja so večinoma albanskega po- 
kolenja. Tisti, ki so zunaj mest naseljeni, so posebno hrabri, 
pa tudi lakomni in podkupljivi. Nimajo nobene politične 

14* 



2l2 Simon Rutar: Kosovo polje. 

veljave in so večinoma mali trgovci, delavci in služabniki. V 
Prizrenu imajo svojega katoliškega nadškofa 

Romanski Cincari ali Kuco-Vlahi se imenujejo v 
Metoji „Goge" in so vsi pravoslavne vere. Ti se s Srbi jako 
dobro razumejo, poprijeli so tudi uže zelo srbski jezik in srbske 
običaje, tako da jih Srbi prištevajo k svojim. Cincari (tako 
imenovani, ker se v njih jeziku pet „cinc" = cinque veli) so 
jako marljivi ter žilavi trgovci in obrtniki, zlasti pa kot dobri 
zidarji znani po vsem balkanskem polotoku. 

Čerkese je naselila turška vlada 1. 1864. na Kosovem 
polji, da bi v njih vzgojila hrabre tekmece proti Srbom. Vendar 
se ji to ni posrečilo, ker žive v velikem pomankanji in zelo 
siromašno. Vendar se 1. 1878. niso hoteli povrniti v svojo 
prvotno domovino, ko so se drugi njih sorojaki vračali. 

Ž i d j e , katerih je zlasti v Prištini precej, so se iz Španije 
sem doselili in govore še vedno pokvarjeno spanj ščino. 

V trgovinskem obziru zadobilo bi Kosovo polje 
lahko veliko važnost, ko bi se dozidala železnica Mitrovica- 
Sarajevo. Kakor je znano, dodelana je uže kakih dvajset let 
železnica Solun - Mitrovica. Njen lastnik je baron Hirsch in 
ta ne gleda na ugodnost potovalcev, nego samo na to, kako 
bi si svoje Ž3pe napolnil, zato ima same stare vagone brez vsake 
udobnosti. Iz Skoplja naprej se vozi železnica samo trikrat na 
teden. Na tej progi so sledeče postaje: Eles-han (Elijin han) 
246 km., Kačanik 117 km., Verisovic 18'4km., Lipljan 19"5 km., 
Priština 19 2 km., Vučitrn 19"(3 km. in Mitrovica 6"6 km. 

L. 1869. mislili so tudi o nadaljevalni progi Mitrovica- 
Sarajevo. Po prvem načrtu bi šla ta 350 km. dolga proga iz 
Sarajeva čez razvodnico pri Vitez-Karauli, potem po do- 
linah P race, Drine in L ima do Bjelopolja; od todi pa 
čez sedlo Sasvica v Rožaj na I baru in potem ob tej reki 
dalje v Mitrovico. Po tem načrtu bi imela torej ta železnica 
prekoračiti dve razvodnici: Vitez-Karaula 945 m. in Sasvica 
1380 m. nad morjem. Pod prvo razvodnico bi se napravil v 
višini 872 m. — 440 m. dolg tunel; pod drugo pa v višini 
1160 m. drug, — 1040 m. dolg predor. 

Ob istem času študirali so tudi še drugo, za 20 — 25 km. 
krajšo progo, katero je turška vlada iz vojaških obzirov za- 
govarjala. Po tem načrtu bi držala železnica iz Prjepolja 
po dolini Miloševe in potem skozi 3 km. dolg predor pod 
sedlom Jadovnik v Sjenico. Iz Sjenice bi šla po dolini 
Brnjičke reke čez sedlo Pometenik v dolino Ljudske 
reke v Novi pazar in slednjič odtodi čez Vučjolokvo 
pri Točanici v dolino Ibara ter po tej v Mitrovico. Po tem 
načrtu bi morala železniška proga tri razvodnice prekoračiti: 



Simon Rutar: Kosovo polje. 213 

f 

! Jadovnik 1290 m., Pometenik 1304 m. in Rogozna planina 
1469 m., a pod vsako bi bil daljši predor potreben. Po tem 
načrtu bi postala železnica mnogo strmejša in bilo bi jo precej 
teže izpeljati. 

Odkar je Avstrija posedla vso zemljo do Lima, postal 
je tudi promet na železnici Solun-Mitrovica mnogo živahnejši, 
ker se pivo in drugo blago čez Solun, ali pa tudi čez Beligrad- 
Skoplje mnogo ceneje uvaža v garnizijske kraje ob Limu 
(Priboj, Prjepolje in Pjelopolje), kot pa po zelo slabih potih 
iz Sarajeva čez Romanj o planino in Me dni k. 

V zgodovinskem obziru je naše ozemlje zelo ime- 
nitno. Ni sicer še določeno, ali je slavno mesto Ul piana 
seu Justin ia na secunda stalo tam, kjer je dandanšnji 
Lipljan (na desnem bregu Sitnice, južno od Prištine), ali pa 
na mestu sedanjega Prizrena. Vendar pa je gotovo, da je bilo 
Kosovo polje uže pod rimskim gospodstvom popolnoma oblju- 
deno, in da se je tudi krščanstvo tam zgodaj ukoreninilo. Za 
preseljevanja narodov bilo je izvestno tudi na Kosovem polji 
zelo živahno in nemirno. 

Potem ko so se bili Srbi za čara Heraklija (610—641) 
v svojo današnjo domovino naselili, pripadalo je Kosovo polje 
takoimenovani Rasi (Rasa ali Raška je levi pritok Ibara) ali 
Stari Srbiji. Šara planina in Črna gora delali sta jugo- 
vzhodnjo mejo srbske oblasti. Porečje obojne Morave je bilo 
1 za časa Konstantina VII. Porphyrogeneta, (ki je pisal 
okoli 1. 949.) uže popolnoma v bolgarskih rokah. Konstantin 
imenuje Raso {h 'PaTr,) mejno trdnjavo proti Bolgarom 
(De administrando imperio ep. 30). Bolgarski car Simeon 
(t 927) si je bil pridobil tudi vse Kosovo in Raso ter podredil 
te kraje bolgarskemu patrijarhatu, ki je imel svoje škofije v 
Lipljanu (Lipenium), Prizrenu, Hvostnu (blizu Peča) in v Rasi. 
Za njegovega naslednika Petra (927—969) in za mogočnega 
čara Samuela (977-1014) se to ni nič spremenilo. Ko so 
pa Byzantinci 1. 1018. popolnoma potolkli Bolgare pri Vela- 
sici (Veles ali Kopriihi ob Vardaru), pripadlo je vse Kosovo 
cesarju Basiliju, in Rasa (to 'Pi-rou opoupiov) je postala by- 
zantinska mejna trdnjava proti Srbom. 

Ali uže pod konec XI. stoletja so začeli Srbi Kosovo 
spet prisvajati si ter z grada Zvečana pri Mitrovici nad- 
legovati byzantinski Lipljan. L. 1120. se posreči Srbom, vso 
Raso dobiti v svoje roke; pa uže 1. 1149. prišel je cesar Manuel 
z veliko vojsko in spravil Raso spet v svojo oblast. Vendar 
je pustil predobljeno zemljo poprejšnjemu srbskemu županu, 
samo da ga je moral ta za svojega gospodarja spoznati. (Ji- 
reček, Die Handelsstrassen von Serbien und Bosnien, pg. 32). 



214 Simon Rutar: Kosovo polje. 

Veliki ta župan je bil slavni Štefan Nemanja (1159 
—1196). Predobivši vse zemlje svojih bratov ter Hlbm, Tra- 
V unij o in Žeto (t. j. današnjo Hercegovino in Črno goro), 
začel je Nemanja po Manuelovi smrti 1. 1180. Kosovo prisvajati 
si. Zaporedoma je predobil župe: Lab (ob reki jednakega 
imena), Lipljan, Kostrbc (severno od Peca), Hvostno in 
Pat kov o pri Djakovici. Tako je spravil vso Staro Srbijo v 
svojo oblast ter jo podredil srbskemu nadškofu, ki je stoloval 
v samostanu Žici. Ali uže proti koncu XIII. stoletja so pre- 
stavili nadškofovsko prestolnico v Ped, glavni kraj župe 
Hvostno. 

Od Nemanje utemeljeno srbsko carstvo začelo se je 
kmalu širiti proti jugu. Štefan Uroš II. Milutin (1282 do 
1320) je premagal velik del Makadonije in Albanije, ter njegov 
vnuk Štefan Dušan (1331 — 1355) posede vso Makedonijo s 
Tesalijo, vso Albanijo z Epirom. Ponosen zaradi tega uspeha 
se da kronati za cesarja „vseh Srbov in Grkov" ter si izvoli 
Prizren in Skoplje za svoji prestolnici. Ali po Dušanovi smrti 
začelo je srbsko carstvo hitro razpadati. Povsodi so nastopili 
domači knezi kot neodvisni vladarji. Proti Dušanovemu sinu 
Urošu vzdignil se je kralj Vukašin ter mu 1. 1370. otel vso 
moč in oblast. Njegov sin je bil slavni Kraljevič Marko, 
ki je stoloval v Prilipu blizu Bitolije ter priznaval turškega 
cesarja kot svojega vrhovnega gospodarja in se je tudi zanj 
bojeval proti kristjanom. 

Politična moč in sijajnost srbskega carstva razvila je 
tudi nenavadno živahno kupčijo in obrtnost po Stari 
Srbiji. Trgovina je šla vsa proti Jadranskemu moiju, v S kadar 
in na izliv Drima, v Bar (Antivari) in Kotor, zlasti pa v 
Dubrovnik. Izvažali so iz Srbije živino, sir, suhe ribe, ži- 
valske kože (od volkov, jelenov, zajcev, lisic, kun i. t. d.), 
volno, med, vosek, lesene izdelke in rude (zlasti srebro). Na- 
sproti pa so uvažali najbolj sol (od izliva Neretve, iz Dubrov- 
nika, Kotora in Sv. Sržja na ustji Bojane) ter sukno. Tvarina 
za obleko je prihajala največ iz Benetek in drugih italijanskih 
mest v južno Dalmacijo, od todi pa dalje v Staro Srbijo. 
Srbsko plemstvo je ljubilo lepotičje in nakrasnine ter je rado 
kupovalo narejeno obleko, svilo, žamet in zlate brokate. Na- 
dalje so se uvažale vsakovrstne zlate in srebrne nakrasnine, 
orožje, sekire in drugo orodje, konjska oprava, posoda, čase 
in druga steklenina, dišave, južno sadje, ribe, olje in vino. 

Dubrovniške karavane so potovale skozi Trebinje in Gacko 
čez sedlo Čemerno v dolino Drime in potem dalje ob Limu 
v Prjepolje, Sjenico, Novi pazar in Mitrovico. Odtodi je držala 
trgovinska pot Čez Novo br do ob Binčji Moravi v Sredec 
in dalje v Carjigrad. Na tej poti so imeli Dubrovčani tudi 



Simon Rutar: Kosovo polje. 215 



poŠto upeljano. Listonoša (lat. cursor) je potreboval iz Du- 
brovnika v Novo brdo sedem dnij (če je bilo vreme slabo tudi 
12-15 dnij), v Carjigrad pa 15 dnij. L. 1397. je sklenil du- 
provniški senat, da smejo listonoše privatna pisma samo na 
bovratku prenašati. 

S tem trgovinskim potem se je deloma vjemal drugi, 
ki je vodil iz Hrvatske na Kosovo, in katerega so se Turci 
vselej posluževali, kadar so v naše dežele ropat hodili. Ta 
pot je vodil skoro v premi črti iz Ogulina v Bihač, Ključ, 
Jajce Travnik. Sarajevo ter po dolini Prace m Lima v 
Prjepoije, dalje pa skupno z dubrovniškim. Mimo imenitnega 
grada Zvečana, ki se v srbski zgodovini XI.— XV. stoletja tako 
cesto imenuje, prišlo se je v V uči trn ob Sitnici, ki je bil 
konec XIV. in v začetku XV stoletja zelo živahno m važno 
tržišče. 

Iz Vučitrna vodil je pot v Prištino, kjer je bila v prvi 
polovici XV. stoletja jedna najvažnejših trgovinskih naselbin 
Dubrovčanov. Iz Prištine je šla potem trgovina skozi južni 
del Kosovega polja v Lipi j an in od todi dalje mimo toliko- 
krat imenovanih gradov Svrčin, Paun m Nerodimlja 
skozi Kačanik v Skoplje (Jireček, o. c. pg. 86 m 87). 

Drugi trgovinski pot od jadranskega morja v Staro Srbijo 
ie vodil iz Kotora ali Bara skozi Črno goro („la via de Zenta' 
= Ceta) v važno tržišče Brskovo ob gorenjem Limu m potem 
čez visoko ležeče sedlo Mokra planina v Pec (Pech, Piech). 
V tem patrijarškem mestu je bila v XIV. stoletji tudi naselbina 
dubrovniških trgovcev. Iz Peca je šla dalje trgovina ali v 
Prizren ali pa čez Kosovo polje k rudnikom v Novo brdo. Pot 
Kotor-Peč je bil posebno živahno obiskan v tistem času, ko 
so Benečani obustje Drima in Bojane v svojo oblast dobili ter 
tam svoje carinarne postavili. 

Tretji pot je vodil od tu omenjenega obustja skozi 
Skadar pod gradom Danj (Daino, 2\, ure jugovzhodno od 
Skadra) in dalje skozi albanske gore v Prizren, kjer nekateri 
iščejo rimsko mesto Theranda. V XIV. stoletji so imeli Du- 
brovčani tukaj jedno svojih najpoglavitnejših skladišč, m od 
1 1340 naprej je tu stalno prebival dubrovniski konzul. z,a 
dušne potrebe tujih trgovcev sta bili takrat v Prizrenu dve 
katohški cerkvi. Ali uže 1. 1433. spomina se Prizren kot 
„zapuščeno" tržišče. (Jireček, str. 67.) 

Iz Prizrena je držal pot naprej po metojski ravnini, ki 
ie bila onda polna bogatih vasij, čez sedlo Dulja v Liplj an. 
Ta krai ie bil pod byzantinsko in bolgarsko vlalo imenitno 
mesto ki je imelo svojega škofa. Ko so pa pozneje srbski 
kralji bolj za Prištino skrbeli, in ko so zasloveli rudniki v 



216 Simon Rutar: Kosovo polje. 

Novem brdu, propadel je Lipljan, vzeli so mu celo zadnje 
spomenike slavne preteklosti, namreč rimske napisne kamene, 
ter jih porabili pri zidanji samostana Gračanice. — Od cest- 
nega križišča v Lipljanii je vodil pot dalje skozi Janjevo v 
Novobrdo in potem skozi Vranjo čez gorsko sedlo v Sredec. 

Novo brdo leži 23 km. vzhodno od Prištine na visoki 
gori 1124 m. nad morjem in 300 m. nad sosednimi dolinami. 
Ob severni strani grajskega griča se vije Kriva rijeka, 
nekdaj Topolnica imenovana, na južni pa teče Priljep- 
nica, a obe dve hitita v Binčjo Moravo. Novo brdo (Novus 
Mons, Nyeuberge) je bilo med leti 1350 — 1450 najvažnejše 
mesto v vsej sredini balkanskega polotoka. Njegovo tržišče 
(„mercatum" ali „burgus") je ležalo pod grajskim gričem, več 
hiš pa je bilo daleč okoli blizu rovov raztresenih, kakor se 
iz njih razvalin še zmerom lahko spozna. Dva gradiča (Pri- 
zrenac in Priljepac) sta služila za olorambo rudnikov. 

Prvikrat se spomina Novo brdo 1. 1326. in takrat je 
bilo uže precejšnje tržišče. Za vladarjev Lazara, Štefana 
Lazarevica in Ju rja Brankovi ca razcvelo se je to mesto 
do tržišča prve vrste. Dubrovčani so imeli tu svojo glavno 
naselbino, in od todi so razpošiljali vesti iz svoje domovine 
v druge bližne naselbine. Tudi Italijani, zlasti Benečani, so 
bili tu kot trgovci naseljeni, takisto tudi več srbskih plemičev. 
Kakor povsodi drugod po Bosni in Srbiji, tako so tudi v 
Novem brdu Saši rudo kopali in talili. Ti saški „purgari" 
so imeli tu svojo veliko cerkev sv. Nikolaja, takoimenovano 
„ saško cerkvo". O bogastvu novobrdskih rudnikov razširile 
so se bile po Evropi bajne pravljice. Byzantinec Kritobulos 
piše, da se v Novem brdu zlato in srebro kar iz zemlje orje, 
in Francoz Brocquiere je slišal 1. 1433., da dajejo rudniki 
200.000 dukatov čistega dohodka na leto. 

Tudi v Janjevu (jugovzhodno od Prištine) bila je -na- 
selbina dubrovniških trgovcev, in uže 1. 1328. se tu omenja 
katoliška župnija. V okolici je vse polno rovov in žjindre, kar 
dokazuje, da so tudi tukaj bivali nekdaj rudarji. Še sedaj je 
v Janjevu osamljena katoliška občina (srbski govoreča), ki se 
peča z ulivanjem medi. (Jireček pg. 57.) 

Tudi ob jugozahodnjem podnožji K op a oni k a (ime mu 
je od todi, ker so v njem rudo kopali) bilo je več rudnikov, 
n. pr. v Brveniku ob izlivu Brvenice v Lab in na cesti, ki 
je vodila iz Prištine ob Labu mimo grada Vrhlab v Kur- 
š umije. V Brveniku se spominajo 1. 1280. kotorski in dubrov- 
niški naselniki ter 1. 1346. katoliška cerkev sv. Trifona, patrona 
kotorskega). — Drugi še veči rudnik je bil v T repe i severo- 
vzhodno od Vučitrna. Trepča ali Trepce spomina se prvikrat 
1. 1303., ali sloveti je začel ta rudnik še le v prvi polovici 



Simon Rutar: Kosovo polje. 217 

XV. stoletja, ko je bilo tu poleg Prištine in Novega brda naj- 
imenitnejše tržišče v Srbiji. Zraven dubrovniških nahajamo 
tudi spljetske trgovce v Trepci. 

Tako bogato in cvetoče je bilo Kosovo polje pred turškimi 
navali. Strašne propasti pa ni zakrivila jedino le kosov- 
ska bitka, o kateri vemo prav za prav jako malo zgodo- 
vinsko resničnega. Kakor je obče znano, dogodila se je ta 
bitka na Vidov dan (15. junija, po gregorijanskem koledarji 
bi to bilo 13. junija) 1. 1389. Pripoveduje se, da je bil takrat 
sultan Murad s 300.000 vojaki Balkan (?) prekoračil in se 
utaboril najpoprej pri Čuk ar ki (482 m. visoka razvodnica 
med Moravo in Vardarom). Od tod je potem drl na Kosovo 
polje in se utaboril 8 km. severozahodno od Prištine. Tu ob 
potoku Brnjici, ki teče vzporedno z Labom, postavil se mu je 
srbski car Lazar Grbljanovic se 100.000 vojaki nasproti, 
carjev zet Vuk Bran kovic pa je stal od zadej v pričuvi 
(reservi) z 20.000 konjiki. Desnemu krilu srbske vojske je za- 
povedoval albanski junak Jurij Kastriotic Skenderbeg, 
levemu pa bosenski ban Štefan Tvrdko. Uže v jutro Vido- 
vega dne priplazil se je drugi carjev zet, vojvoda Miloš 
Obilic, v šator sultana Murada ter ga z bodalom smrtno 
ranil. Bežečega so Turki ujeli in pripeljali nazaj pred sultana 
še, predno je bil življenje izdihnil. Odsekli so mu glavo in umrl 
je ob jednem se sultanom. Mesto Murada prevzame njegov sin 
Bajazet-Ilderim (t. j. „blisk") zapovedništvo turške vojske 
in po hudem pet ur trajajočem boji potolče popolnoma Srbe, 
potem ko je bil Vuk Brankovič se svojo pričuvo k sovražniku 
prešel. 

Tako pripovedujejo narodne pripovedke, pisana zgodovina 
pa o vsem tem nič več ne ve. Čudno je verovati, da bi se bili 
Srbi na tako odprtem polji in imajoči reko Lab za hrbtom v 
boj spustili. Izdajstvo Brankovicevo je premalo z razlogi pod- 
krepljeno, in težko bi ga bili Srbi še živeti pustili, ko bi on 
res bil tako veliko nesrečo zakrivil (Gopčevič, o. c. pg. 228). 
Opomniti je tudi, da se nahaja več „Kosovih polj" po slo- 
vanskem jugu. Še najbolj bi pričal Muradov nagrobni spo- 
menik (turški „turbe"), ki se nahaja 8 km. severozahodno 
od Prištine, za resničnost kosovske bitke, ako bi bil ubiti 
sultan res tam pokopan. AU Hammer trdi v svoji „Zgodovini 
osmanske države", da je Murad zakopan v Brusi, v mošeji, 
katero si je sam sezidati dal. 

Bodisi uže s kosovsko bitko kakor koli, to je gotovo, 
da ona ni prouzročila propada srbske države. Prvi udarec od 
Turkov dobila je Srbija uže 1. 1371. v bitki pri Črmenu ob 
Marici (zahodno od Drinopolja, 7. oktobra). Srbi so bili tu 
popolnoma potolčeni, in kralja Vukašina je ubil na begu njegov 



218 Simon Rutar: Kosovo polje. 

lastni sluga. Od sedaj naprej je zavladala v Srbiji anarhija, in 
pojedini knezi so vladali vsak v svoji zemlji. Še največ vpliva 
je imel knez Lazar Grbljanovic, ki je stoloval v Kruševci. 
Proti njemu se je vzdignil bosenski ban Štefan Tvrdko, pre- 
dobil vse porečje Drine in se dal kronati se srbsko krono kot 
kralj „Srbije, Bosne in Primorja" (1. 1377.). Na Kosovem, t. j 
v Prištini, Vučitrnu, Prizrenu in po rudnatem predelu na južni 
strani Kopaonika je vladal Vuk Brankovic. On in Lazar pla- 
čevala sta sultanu davek in sta bila dolžna slediti mu v vojsko. 
Ta odvisna razmera je ostala nespremenjena tudi pod Š t e - 
fanom Lazarevicem (1389 — 1427) in despotom Jurijem 
Brankovicem (1427—1456). 

Še le 1. 1455. je zadel smrtni udarec srbsko državo. Sultan 
Mohamed IL. ki si je bil 1. 1453. Carjigrad prisvojil in s tem 
byzantinsko državo uničil, napadel je omenjenega leta tudi 
Srbijo. Najpoprej začel je oblegati Novo brdo. Skozi 40 dnij 
je streljal iz velikanskih svojih topov na to rudniško mesto, 
da se je moralo 1. junija 1. 1455. udati. Ta dogodek je napravil 
celo v Italiji in na Ogrskem velik vtis, ker se je takrat mislilo, 
da je Novo brdo jedna največih trdnjav krščanstva. Kmalu 
potem (1. 1466.) so se morali krščanski prebivalci v Carjigrad 
preseliti, saška cerkev pa je bila v mošejo spremenjena. Dvajset 
dnij po predobitvi Novega brda prisvojili so si Turki tudi 
Prizren in z njim vse Kosovo polje. L. 1456. umrje despot 
Jurij in po pridobitvi zadnje srbske trdnjave Smederovo (20. ju- 
nija 1459) prenehala je srbska država popolnoma ter postala 
turški pašaluk. 

Na Kosovem se je bila med tem pripetila še druga bitka 
17 — 19. oktobra 1. 1448. .Slavni ogrski junak Ivan Hunyadi 
bil je namreč pridrl se svojo vojsko celo do Kosovega, da bi 
ustavil napredujočo turško silo. To se mu pa ni posrečilo, nego 
je bil omenjenega dne od Turkov premagan, da se je moral z 
veliko izgubo v svojo domovino povrniti. 

Več ko 200 ^let po padu srbske države se o Kosovem 
nič več ne sliši. Še le ko je bila cesarska vojska 1. 1688. Be- 
li g rad pridobila, porodil se je načrt, Turke popolnoma iz 
Evrope pregnati. Kot cesarski agent med Srbi je bil neki 
Jurij Brankovic, (kakor je sam trdil, potomec istoimen- 
skega despota), ki je sam sebi prideval naslov „ despot Ilirije, 
Srbije, Sriema, Mezije i Bosne", zaradi česar so ga pa v Hebu 
internovali. Pozno v jeseni 1. 1689. je pridrl cesarski general 
Piccolomini celo na Kosovo polje, pa je umrl v Prištini. Od- 
delek 2.800 mož, katere je vodil polkovnik Strasser, prišel 
je bil celo v Kačanik, ali ker se je preoblastno vedel, zapustili 
so ga srbski pomagalci ter je bil od Turkov z drugovi vred 
posekan. 



Simon Rutar: Kosovo polje. 219 

Naslednjega leta 1690. vodili so cesarski nesrečno vojno. 
Zato je cesar Leopold povabil pecanskega patrijarha Ar s eni j a 
Cr noje vi C a, naj se preseli v Ogrsko, kjer mu je odkazal 
novih zemljišč v Bački. In res se je preselil se 37.000 druži- 
nami (okoli pol milijona duš) v južno Ogrsko, ali na škodo 
srbstvu, ker se dane obljube niso držale, Stara Srbija pa je 
ostala skoro brez prebivalcev, zato so se pa po onih rodovitnih 
predelih naselili Arbanasi. Težko da se Srbom še kedaj posreči 
staro svojo domovino spet pridobiti. 





Fotografija. 

spisal Ivan Šubic. 



Važnejša novejša literatura: 

David: Anleitung zur Herstellung von Photographien, mit be- 
sonder Berucksichtigung des photogr. Salon- und Reise-Apparates. 

Eder: Ausfiihrliches Handbuch der Photographie. 5 zvezkov, ki 
obsegajo vse stroke fotografskega znanja. 

Eder: Die Moment-Photographie in ihrer Anwendung auf Kust 
und Wissenschaft. 

Eder: Anleitung zur Herstellung von Moment-Photographien. 

Eder: Jahrbuch fiir Photographie und Reproductionstechnik , 
1887—1889 (4 zvezki). 

Eder & Pizzighelli: Die Photographie mit Chlorsilber-Gelatine, 

Gaedicke-RIiethe: Photographie mit IMagnesiumlicht. 

Grashoff: Die Retouche von Photographien. 

v. Konkoly: Pract. Anleitung zur Himmelsphotographie und 
Spectralphotographie. 

Liesegang: Handbuch des pract. Photographen. 

Pizzighelli: Anleitung zur Photographie fiir Anfanger. 

Pizzighelli: Handbuch der Photographie fiir Amateure und 
Touristen, (2 zvezka). 

Remele: Kurzes Handbuch der Landschaftsphotographie. 

Schiendl: Klinstlerische Photographie. 

Stein Th.: Das Licht im Dienste wissenschaftlicher Forschung. 
(6 zvezkov). 

S t e n g 1 e i n : Microphotographie. 



Časopisi : 

„Photographische Correspondenz" , Organ der photogr. 
Gesellschaft in Wien. Vsak mesec 1 zvezek. 

„Photographische Rundschau" , Organ des Club der Amateur- 
Photographen in Wien. Vsak mesec 1 zvezek. 

Der Am at e ur - Photogr ap h, Vsak mesec 1 zvezek, 



Ivan Šubic: Fotografija. 221 



I. Iznajdba fotografije. 

Pogled na naše stoletje je pač zanimiv; kamorkoli se 
oko ozre, povsod bujni napredek. Ni je stroke človeškega 
znanja, ki bi zaostajala v tem splošnem, krasnem tekmovanji. 
V prvi vrsti pa se odlikujejo one vede, ki so v zvezi s pri- 
rodopisjem. Kakor blagodejni dež na osehle poljane, tako 
vplivajo prirodopisna izsledovanja na dejanje in nehanje člo- 
veškega roda ter z elementarno silo dajejo zakone — našemu 
socijalnemu, umetniškemu in znanstvenemu življenju. 

V zgodovini iznajdeb pa zavzema jedno prvih mest iz- 
najdba fotografije. Ravno petdeset let je minilo, odkar se je 
porodila, a kolik napredek v tej kratki dubi, in kak pomen 
si je pridobila pri vseh strokah človeških teženj ! V prvotni, 
okorni obliki namenjena samo portretu, služi danes v jako 
dovršenem stanji raznim napredkom našega uma. Prirodopiscu 
podaje natorne slike rastlin, živalij in rudnin; s pomočjo mi- 
kroskopa ustali mu oni tajni, čudoviti svet, oni mikrokosmos, 
ki ga strmeče oko zre pod povečevalno lečo. Z velikim na- 
porom narejene, minljive preparate fiksuje za vselej ter širi 
njihovo znanje daleč čez tesne meje učenjakove sobice. Pri 
raziskavanji biologijskih razmer je fotografija neobhodno po- 
trebna. Momentne slike gibajočih se živalij nam kažejo preza- 
nimive novosti o stanji premikajočega se telesa in njegovih 
udov, o dejanji in nehanji živalskega življenja. Podzemske 
jame z njihovimi kapniki in natornimi čudesi odpira fotografska 

ploča Od tod pa se obrne v neskončne vsemirje in 

zvesto služi zvezdoznancu. Podaje mu slike meseca in solnca 
ter ga uči o izbruhih velikanskih plinastih bakelj (protuberanc) 
na površini njegovi. Ustali mu lege planetov in nepremičnic, 
slika mu skrivnostne zvezdne megle in kaže brezbrojno zvezd, 
ki jih prosto oko še nikdar ni videlo in jih ne bode. S po- 
močjo fotografije rišemo natančne karte nebeškega oboka in 
njegovih prikaznij ; kolikega pomena je ravno tu moderna 
fotografija, zna ceniti le oni, ki je globlje pogledal v delavnico 
astronomskega raziskovatelja ! 

Zdravniku daje fotografija slike zanimivih sprememb na 
bolnem telesi, tu mu odpira celo pogled v notranje telesne 
organe. Fiziku pomaga na vsakem polji. Z nečuveno vestnostjo 
mu zabeležuje gibanje najfinejših aparatov, daje mu podatke 
o jakosti svetlobnih izvirov, načrtuje pot bliska in električne 
iskre; fiksuje mu severni svit in tresenje zemeljskega magne- 
tizma ; donaša mu slike vseh važnih dogodkov in prikaznij v 
natori ter pomaga iskati sledove zakonov natornih; v zvezi z 
elektriko preskrbuje podobe predmetov, ki jih ne more opazovati 



222 Ivan Subic: Fotografija. 

nobeno človeško oko. Lice morskega dna in gibanje morskih 
tokov, slike izstreljenih krogelj iz puške in topa — vse nam 
zabeleži svetločutna gelatinska ploča s toliko vestnostjo, da 
stopa na njeni podlagi matematika na terišče in uporablja 
fotografske slike v raziskovanje prirodnih sil in zakonov. 

Geografu in etnografu je gelatinska ploča najzvestejša 
družica. Prizore na večnem planinskem ledu in tvore v nizkih 
dolinah; predmete iz daljnih, nepoznanih zemelj, šege in na- 
vade tujih narodov, njihove zgodovinske spomenike in sedanja 
domovja, njih posebnosti in znamenitosti, — vse podaje foto- 
grafija v pristnih slikah. Zgodovinarju riše ostanke minulih 
dob, umetnika pa podpira v vseh njegovih strokah. Umotvore, 
ki bi bili drugače pristopni le majhnemu krogu izvoljencev, 
širi potom razmnoženja v maso narodov. Kjer se pojavi ne- 
smrtno delo, takoj ga sprejmo svetločutne ploče in ga reso 
po širokem svetu, učeč in navdušujoč ljudstva. Tako je postala 
fotografija velevažno učno sredstvo, in brez nje bi pač ne bili 
s svojimi učili na tako visoki stopinji; brez nje bi ne imeli 
onih brez]>rojnih krasnih del, ki omogočujejo posamezniku, da 
se v svoji sobici z majhnimi troški poučuje o vsem, kar se 
dogaja po našem planetu in, kake napredke zabeležuje genij 
človeštva v svojo knjigo. 

Predaleč bi prišli, ko bi naštevali vse brezštevilne upo- 
rabe fotografije, ko bi še nadalje slikali, kake koristi imata 
od nje inžener in zemljemerec, ki ž njo ustaljujeta (fiksujeta) 
najbolj zamotane predmete in merita svet; kako jo uporablja 
vojak, kateremu gelatinska ploča pokaže stališče sovražnikovo, 
njegovo gibanje in ozemlje, in to morebiti z visokega zračnega 

balona kako uspešno jo je vzela v službo državna oblast, 

kateri napravlja slike nevarnih Ijudij, podobe sumnih krajev itd., 
da preprečuje družinskemu in državnemu redu sovražne na- 
kane • — le to še omenimo, kako je fotografija tudi posa- 
mezniku vir prijetne in koristne zabave, ako ima srce in oko 
odprto za prirodo in njena čuda ter za vse, kar se giblje po 
tem božjem svetu! Zato raste od dne do dne število amaterjev- 
fotografov, ki na lahek in zanimiv način uporabljajo čudoviti 
fotografije napredek! 

Začetki fotografije segajo v daljno prošlost; slediti jim 
moremo celo v deželo Indijo, kjer so baje svečeniki uže pred 
mnogimi stoletji uporabljali skrivnostno moč svetlobe za svoje 
namene nasproti nevednemu ljudstvu. V Evropi so v 16. stoletji 
alkemisti poznali vpliv, ki ga ima solnčna luč na klorovo 
srebro, a globlje se niso pečali s tem predmetom. Prvi je 
Scheele znanstveno preiskoval delovanje svetlobnih trakov 
na papir, napojen s klorovim srebrom, ter našel, da ga vijoli- 
časti trakovi dokaj prej počrne, nego druge barve, n. pr. rudeča. 



Ivan Šubic: Fotografija. 223 

L. 1801. je dokazal Rit ter, da svetloba vpliva celo čez bar- 
vane dele spektra. Na podlagi teh poskušenj začel je Anglež 
Wedgewood (=Ueddšvuhd) svoja zanimiva raziskavanja ter 
v družbi s slavnim rojakom Davyjem (= Devy) delal prve 
slike s pomočjo svetlobe. Bel papir ali svetlo usnje sta napojila 
s solitarnokislim srebrom, potem pa pritisnila nanj ploščnat 
predmet, n. pr. drevesni list ali žužkovo krilo. Oni deli namo- 
čenega in tedaj svetločutnega papirja, oziroma usnja, katerih 
ni kril dotični objekt, so se naglo počrnili, ostala, pokrita 
mesta pa so obdržala svojo prvotno barvo: napravila se je 
bela slika na črnem ozadji. Zal, da je nista smela nesti na 
svetlobo, kajti tedaj zatemneli so poprej beli kraji, vsa slika 
postala je jednakomerno temna .... Zaman sta iskala sredstva, 
da bi z njim ustalila (fiksovala) podobo ; njuni poskusi so bili 
torej brez uspeha in so veljali le kot zanimiva redkost (ku- 
rijoziteta). 

Kmalu za imenovanima Angležema se je s to stvarjo 
pečal tudi Francoz Jo s. Nicephore Niepce (=:Niaps), ki 
je prvi jel z uspehom rabiti temno sobico (camera obscura) za 
svoje poskuse. Trudil se je leta in leta, a vendar brez posebnega 
praktičnega uspeha. Pač je napravil v svoji kameri podobe 
raznih objektov, a manipulacija je bila mučna in dolgotrajna, 
rezultati pa čestokrat negotovi. Niepce je pozneje zvedel, da 
se sobni slikar Luis Jacques D a g u e r r e ( := Daggehr) tudi 
bavi z jednakimi poskusi, in kmalu (1. 1829.) sta stopila v 
tesno zvezo, da bi rešila zastavico, kateri sta bila posvetila 
uže toliko let in toliko sil. Delala sta skupaj, a uže 1. 1833. 
je Niepce zatisnil trudne svoje oči, ves obupan, da je dvajset 
let eksperimentoval brez uspeha! Daguerre je bil sedaj dedič 
njegovih idej in skušenj, in res, par let pozneje je dospel do 
dolgo zaželenega cilja! L. 1838. je prinesel členom pariške 
akademije, Humboldtu, Biotu in Aragi prve svoje fotografije, 
katere je napravil na priprost, lahko izvršljiv način. 

Svet je strmel o novi skrivnostni iznajdbi. Takoj j« 
francoska vlada napravila Daguerru ponudbo, naj ji proda 
svojo umetnost. Obljubila in dala je njemu 6000 frankov, sinu 
nesrečnega mu druga, Izidoru Niepceju, pa 4000 frankov letne 
penzije. Dne 19. avgusta 1. 1839. je proglasila francoska akade- 
mija Niepce-ovo in Daguerre-ovo umetnost v javni seji. Tistega 
dne je bilo v Parizu vse na nogah; slavni pisatelji in umet- 
niki, civilni in vojaški dostojanstveniki, vse se je gnetlo proti 
palači Mazarinovi, kjer je akademija zborovala. Na tisoče 
naroda je polnilo bližnje trge in ulice, ko še je vršila zname- 
nita publikacija. Kakor burja iskre, raznašali so časopisi vesti 
o čudoviti fotografiji in v kratkem je ves omikani svet poznal 
iznajdbo slavnega Francoza. 



224 Ivan Šubic: Fotografija. 

Daguerre je delal podobe na kovinske ploče. Dobro 
oglajeno srebrno pločevino okadil je z jodovimi parami ter 
na ta način napravil po kovini tanko jodosrebrno mrenico, 
ki je bila svetločutna. Da se pokaže na njej podoba, treba jo 
je zelo dolgo imeti izpostavljeno v kameri; ako so svetlobni 
trakovi le malo časa vplivali nanjo, ni se pokazala nikaka 
slika. Predolgo izpostavljenje (ekspozicija) pa je bilo glavna 
ovira za razvoj fotografije. Zato se je Daguerre v prvi vrsti 
trudil, kako bi skrajšal čas izpostavljenja; to se mu je po- 
srečilo s tem, da je vpeljal po izpostavljenji sekundarno ope- 
racijo — klicanje imenovano. Svetločufcno pločo je za prav 
kratek čas položil v kamero in, ko jo je vzel iz nje, ni kazala 
še nikake slike; na to je postavil pod pločo skledico živega 
srebra, da so njegove pare puhtele vanjo, in podoba se je po- 
kazala z vsemi svojimi podrobnostimi ; „ poklical" jo je z živo- 
srebrnimi parami na dan! 

Daguerre je prišel do svoje iznajdbe na čuden način. 
Necega dne je namreč postavil par izpostavljenih ploč, ki niso 
kazale nikake podobe, v staro kuhinjsko omaro; ko je mož 
več tednov pozneje omaro odprl, je bila na neki ploči krasna 
slika! Takoj je sklepal, da tiči v omari ona tvarina, ki je 
podobe „ poklicala". Skrbno je preiskal vse predale, a sam ni 
znal, kaj bi bilo provzročilo to skrivnostno spremembo. V 
omari je ležalo staro orodje, prazne steklenice, kemikalije in 
druga šara. Daguerre je začel kaj temeljito iskati neznanega 
mu sodelavca: Jemal je stvar za stvarjo iz omare ter dejal 
vanjo občutljive ploče, čakajoč, se bode-li podoba pokazala ali 
ne. Omara je bila uže skoraj prazna, in vendar je dobil še 
vselej slike na svojih pločah. Ves radoveden, kaj mora tičati 
v skrivnostni omari, da mu „ kliče" podobe, preiskaval je 
še enkrat vse kote in res je našel nekaj novega, kar je bil 
popreje prezrl, namreč skledico živega srebra. Takoj je slutil, 
da so živosrebrne pare njegov nepoznani sotrudnik. Na raz- 
postavljeno pločo je napeljal živosrebrnih par — in fotogra- 
fija (daguerrotipij a) je bila iz naj d ena! 

Istodobno z Daguerre-om je živel na Angleškem bogat 
zasebnik, Fox Talbot (= TahlbOt), ki je ves svoj prosti čas 
posvetil kemijskim poskusom in z živim zanimanjem sledil 
iznajdbam o delovanji svetlobe. L. 1839. je sporočil kraljevi 
akademiji, da je izumil, kako je s pomočjo svetlobe razmno- 
ževati bakroreze. Navadni papir je namočil s kuhinjsko 
soljo (NaClj ter ga položil na vodeno raztopino srebrovega 
nitrata; papir je bil potemtakem napojen s klorovim srebrom 
in solitarnokislim srebrovim oksidom. Tak papir je jako sve- 
tločuten. Pritisnil je nanj bakrorez in oboje dejal na solnce. 
Svetlobni trakovi so sijali skozi bele in prozorne dele bakro- 



Ivan Šubic: Fotografija. 226 

rezove ter počrnili pod seboj ležeče kose svetločutnega papirja ; 
nastala je slika, predmetu podobna, a na njej so bili svetli 
deli predmeta temni, in črni deli svetli, tedaj ravno na robej 
kot pri bakrorezu. To negativno sliko je zopet položil na 
svetločutni papir ter nesel na solnce in sedaj je dobil na isti 
način še jedno sliko, ki je bila prvotnemu predmetu (bakro- 
rezu) popolnoma jednaka — positivna slika. 

Ko se je Talbot seznanil z Daguerre-ovim procesom, 
poskušal je srebrno pločo nadomestiti s papirjem. Namočil 
ga je z jodovim kalijem in srebrom ter ga razpostavil v ka- 
meri. S prva podoba ni bila vidna, a ko jo je polil z zmesjo 
šiškove kisline in srebrove soli, prišla je slika na dan,^ kakor 
pri Daguerre-ovih pločah vsled vpliva živosrebrnih par. Šiškova 
kislina reducira srebrovo sol, srebro se posede v podobi naj- 
finejšega črnega kovinskega prahu na vseh mestih, kamor je 
padala svetloba. Slika Je tam najbolj črna, kjer je bila svetloba 
največa; razmere so tedaj ravno nasprotne s predmetom in 
slika je negativna. Z njo je potem Talbot razmnoževal 
podobe na prej opisani način. 

Slike njegovo pa niso bile posebno lepe in prikupljive. 
Negladki papir je uničil dokaj podrobnosti izvirnikovih (origi- 
nalovih), in stvar ni vzbudila niti desetine tistega zanimanja, 
kakor Daguerre-ova iznajdba. 

A to ni dolgo trajalo. Kmalu so poskušali nadomeščevati 
papir za negativne podobe z drugimi tvarinami. Niepce de 
S t. Victor je vzel steklene ploče, polil jih z beljakom in ga 
napojil z istimi tvarinami, kakor Talbot svoj papir. Slike 
njegove so bile dokaj lepše kakor Talbotove, vendar tudi niso 
mogle prodreti v splošno rabo, ker se je beljak hitro pokvaril 
in razkrojil ter s tem uničil podobo. 

Med tem so iznašli strelni bombaž in kolodij. Uže leta 
1850. je Legray delal prve poskuse, da bi beljak izpodrinil 
s kolodijem, a ni se mu posrečilo. Z njim vred sta eksperi- 
mentovala Angleža Archer in Fry. Leto dnij pozneje je 
Archer priobčil popis novega kolodij evega procesa, z 
njim naglo izpodrinil Daguerre-ove jodosrebrne ploče ter pričel 
cvetočo dobo na polji fotografije. Njegov proces je še le po- 
magal, da je nova umetnost prodrla v najširše kroge, in da 
se je jelo z njo pečati nebrojno lajikov in učenjakov. Zamolčati 
pa ne smemo, da je bil velikanski ta uspeh deloma tudi po- 
sledica novih iznajdb v optiki in kemiji. Prvotne leče v 
Daguerre-ovi kameri so bile jako neugodno brušene in so 
puščale malo svetlobe na občutljivo pločo. Celo na solnci je 
bilo treba sedeti več minut, da je bil portret gotov. L. 1841. 
pa je izračunal prof. Pet z val na dunajski univerzi nov 
objektiv, ki je bil za svetlobo dokaj bolj prodiren in od tedaj 

15 



226 Ivan Šubic: Fotografija. 



SO bili portreti še le mogoči v širšem pomenu. Ob jednem je 
čudovito napredovala kemija; njeni produkti so prihajali ceni 
in dobri na trg — vse se je združilo, da je gladilo pot iz- 
najdbam Daguerre-ovim in Talbot-ovim. Vsak količkaj spreten 
človek se je mogel v kratkem navaditi nove umetnosti. Na 
tisoče Ijudij je šlo med fotografe in služilo lepe novce. Ko 
so 1. 1858. začeli delati vizitne portrete, drlo je ljudstvo tru- 
moma v fotografične delavnice ter polnilo žepe Daguerro-ovim 
učencem. Kakor gobe so rasli atelieri iz tal, in kmalu ga ni 
bilo mesta, ki bi ne imelo svojega fotografa ! 

In vendar se nam dandanašnji Archerjev in Talbotov 
proces zdi jako okoren; z začudenjem in pomilovanjem gleda 
moderni fotograf na svojega prednika, ki je še pred 10 leti 
ukvarjal se s kolodijem in nosil črne prste okoli kot vidni 
znak svoje umetnije. Danes je tudi kolodijeva doba — ali 
doba „ mokrega procesa" — pri kraji, kolodij je izpodrinila 
g el a t in a in njene „suhe ploče"! 

Kolodijev proces je imel velik nedostatek : Vse operacije 
so se morale vršiti na lici mesta, kjer smo fotografe vali, kajti 
s kolodijem polite ploče so bile rabljive le nekaj minut. V 
temni sobici, razsvitljeni z rumeno lučjo, je polil fotograf 
stekleno pločo s kolodijem, kateremu je bilo pridejanih nekoliko 
jodovih in bromovih solij, potem pa jo je kopal (sensibilisoval) 
par minut v raztopini srebrovega nitrata. In tedaj jo je moral 
hitro izpostaviti v kameri, dokler se ni mokra kožica posušila. 
Po izpostavljenji je spet hitel z njo v temnico in takoj začel 
„klicati" podobo z železno galico. Ko se je slika pokazala, 
zmival jo je z raztopino natrijevo ali cijankalijevo, da je 
spral z nje vse nerazkrojene dele srebrovega nitrata in podobo 
„ ustalil" (fiksoval). 

To je bilo pač lahko mogoče v stalnem atelieru, kamor 
so objekti prihajali sami do aparata; kjer pa je bilo treba iti z 
aparatom na piano, kjer je moral fotograf poiskati si predmet 
zunaj svoje delavnice, tam so bile težave jako velike. Nesel 
je seboj poseben šotor, cel kovčeg raznih kemikalij in dokaj 
vode za zmivanje. Trebalo je tedaj organizovati veliko in za- 
motano ekspedicijo — in to je oviralo splošno uporabo foto- 
grafije izven delavnice. Razni raziskovalci so se trudili z vsemi 
silami, da bi zamenjali mokre ploče s pripravnejšimi. Najprvo 
so poskušali s kolodijem in dosegli precej lepih uspehov. 
Mnogo zaslug imajo v tem oziru Russel, Lea, Simpson, 
Mawson, Swan in dr. A še le z nadomeščenjem kolodija 
z gelatino') prišli so do zaželenega cilja. Abney, Van 
Monckhoven, Obernetter, Maddox Vogel, Dr. Eder 



1) Gelatina je brezbarven in brezukusen fin Ivlej. 



Ivan Šubic: Fotografija. 227 

in dr. so spoznali, da je bromosrebrena gelatina neizrečeno 
svetločutna. Ravnanje z njo je jako jednostavno, priročno in 
lično, tako da je uže skoraj popolnoma pregnala rabo kolodija. 
Gelatinske suhe ploče so otvorile fotografiji novo dobo ter 
privedle v njen tabor nebrojno prijateljev in učencev iz vseh 
stanov. Učenjaki na vseh poljih človeškega uma so ji dandanes 
zvesti privrženci in pospeševatelji ; iznajdbe v kemiji, optiki 
in mehaniki tekmujejo, da povv.dignejo fotografijo do prej ne- 
poznane popolnosti in jednostavnosti. Umetnost naša pa je 
tudi jako hvaležna svojim učencem; culi smo, da je ni kul- 
turne stroke, kjer ne bi donašala obilne koristi resni vedi in 
obilnega veselja amaterju. A tudi kakor uporabljena umetnost 
dospela je do nepričakovanega uspeha. V družbi s tiskarstvom 
se uporablja v vedno veči meri v privatnih in državnih za- 
vodih : Po vseh ilustrovanih delih tiskovne stroke se širijo 
slike, razmnožene potom fotografskih procesov. Lesorez in 
bakrorez, oba se umičeta zmagonosni umetnosti, ki z nedo- 
sežno natančnostjo kaže izvirno delo veliki masi bralcev — 
in vendar še nismo na kraji! Vsak dan skoraj nam prinaša 
poročil o novih iznajdbah, o novih procesih, ki tekmujejo v 
priprostosti in jednovitosti z dosedaj rabljenimi. Nad 800 
svetovnih firm kupčuje s fotografij skimi tvarinami in dokaj 
časnikov v vseh kulturnih jezikih služi Daguerre-ovi iznajdbi. 
Tedaj povsod velikanski uspeh, povsodi tekmovanje, da ga 
mu ni jednakega! 

V naslednjih vrsticah hočemo ob kratkem popisati glavna 
pravila moderne fotografije — s posebnim ozirom na amaterja- 
fotografa. Kolodijevih mokrih ploč ne bodemo jemali v poštev, 
če tudi so za nekatere posebne stroke tam pa tam še v navadi. 
Za nas so važne samo suhe ploče z bromosrebreno gela- 
tino, ploče, s katerimi delata danes strokovni in amaterski 
fotograf, poslednji pač brez izjeme. 



2. Fotografski aparati. 

a) Temna sobica — camera obscura, kaseta in stojalo. 

Temna sobica je v prvotni podobi štirioglata, znotraj 
počrnjena skrinjica, ki ima v prednji steni pritrjeno medeno 
cev z akromatičnimi lečami (objektiv). Tej nasprotna stena 
sestoji iz motne steklene ploče, na katero objektiv meče 
vzvrneno sliko. Ako stekleno šipo zamenjamo s svetločutno 
gelatinsko pločo, padejo svetlobni trakovi, ki izhajajo iz pred- 
meta, nanjo ter z veliko hitrostjo izvrše potrebne kemijske 
spremembe v bromosrebreni gelatinski kožici. 

15* 



228 Ivan Šubic: Fotografija. 

Razdalja med lečami in stekleno pločo (kateri pravi 
fotograf vizirna šipa) pa ni stalna, temveč ravna se po 
oddaljenosti predmeta. Čim bolj je dotični predmet oddaljen, 
tem bliže mora leča iti do vizirne šipe. Kamera mora biti 
tedaj zgrajena tako, da se premika prednja ali pa zadnja 
stena. V ta namen prerežemo skrinjico in pritrdimo med 
prednji in zadnji del raztezen meh, kakoršnega vidimo pri 
znani harmoniki. Lesena dela, ki no^ta meh, vtaknemo v 
poseben, horizontalno ležeč okvir z vrezanimi utori (Nieten), 
po katerih se premika jeden (sprednji ali zadnji) del kamere, 
dočim je drugi na okviru nepremično pribit. Tako je mogoče 
kamero raztezati in stiskati, ali razdalje med objektivom in 
vizirno šipo po potrebi spreminjati. Obe steni morata seveda 
imeti dovolj stajnosti (stabilitete), da se med ekspozicijo ne 
treseta. Objektivova cev je navadno uvita v posebno deščico, 
ki se pritrdi v sprednjo steno kamere. Pri boljših aparatih 
moremo to steno premikati v vertikalni meri, kar je posebno 
pri večih slikah čestokrat potreba; pri nakupu nove kamere 
naj bi vsakdo gledal na pregibnost sprednje stene, noseče 
objektiv. 

Svetločutno pločo je treba dobro zavito prenesti v ka- 
mero, kjer jo potem odgrnemo vplivu svetlobnih trakov. V to 
nam služijo ploščnate skrinjice, kasete imenovane, ki so na 
jako različne načine narejene. Kasete sestoje iz okvira, kate- 
rega zapirajo na jedni strani vratica, na drugi pa zapah. Vrata 
odpremo, ko v temnem prostoru svetločutno pločo vlagamo v 
kaseto, zapah pa otvorimo, ko stoji kaseta na mestu vizirne 
šipe in jo hočemo razpostaviti. Svetločutna ploča mora tedaj 
zavzemati isto mesto, kakor poprej vizirna šipa, ako hočemo, 
da je slika natančna. Opisano „jednostavno" kaseto rabi 
fotograf v svojem atelieru, zunaj njega pa rajši poseže po 
„dvostroki" kaseti, v katero lahko 2 svetločutni ploči ob 
jednem vloži. Dvostroka kaseta sestoji tudi iz okvira ter ima 
na vsaki plati poseben zapah. Okvir je po sredi predeljen s 
tenko črno pločevino v dva oddelka. V vsacega moremo po- 
ložiti jedno pločo; s tem prihranimo polovico prostora, ako 
gremo s svojim aparatom z doma. 

Kamero je treba postaviti na posebno stojalo, s tati v, 
ter jo zanesljivo pritrditi na njegovo glavo. Stativi so navadno 
trinožni, posebno za aparate, ki niso namenjeni za ateliersko 
rabo. Da nahajamo pri stativih zelo različne oblike in kon- 
strukcije, tega mi pač ni treba omenjati. 

Opisana kamera s kaseto in stativom spada med najbolj 
primitivne in jednostavne, kakoršne rabijo fotografi v atelieru. 
Za one fotografe, ki neso svoj aparat v prosto natoro, da si 
tam poiščejo zanimivih predmetov, pa Iji bila taka kamera 



Ivan Šubic: Fotografija. 



229 




SI. 1. 



preokoma in prevelika. V ta namen so napravili dokaj raz- 
ličnih temnih sobic, ki se morejo na zelo majhen prostor 
skupaj zložiti in nimajo velike teže. Tu ni naš namen, popi- 
sovati mnogobrojne sisteme ,,popotnih kamer'' ; nekatere se 
odlikujejo po duhoviti konstrukciji in čudoviti priročnosti, a 

v isti meri raste tudi njihova 
cena. Vse veče fotografske firme 
postrežejo rade z dotičnimi ilu- 
strovanimi cenilniki; na te opo- 
zarjam svoje čitatelje. Brez na- 
tančnih slik je sploh opis takih 
kompliciranih aparatov brez po- 
sebne koristi, in jedna dobra po- 
doba bolj pojasni bistvenost do- 
tične priprave, nego obširni popisi. 
Dunajska firma R. Lechner 
(Dunaj, I. Graben) je spravila na 
trg dva lična in priročna aparata, 
ki sta posebno pri amaterjih jako 
priljubljena, in sicer: 1.) Davidov 
aparat je prirejen za podobe v 
kabinetni velikosti 12 : 16 nn. 
Kamera zavzema prav malo prostora; z objektivom, tremi 
kasetami za 6 gelatinsklh ploč in drugo neobhodno potrebno 
pripravo tehta samo dobre 3 Ig ter se 
da spraviti v priročno torbo, podobno vo- 
jaškemu tornistru. SI. 1 predočuje aparat, 
ko je pripravljen za fotograf o vanje, sl. 2 
pa potnika, nosečega ves Davidov aparat 
seboj v gore. 

Še bolj priročen in obče-rabljiv, bolj 
eleganten in primeren, a seveda tudi bolj 
drag je Wernerjev salonski in potni 
aparat. SI. 3 kaže skup zloženo Werner- 
jevo kamero od spodaj, sl. 4 od strani in 
sl. 5 na pol odprto kamero. V sliki 6 vi- 
dimo kamero od strani, v sl. 7 pa od 
spredaj, v obeh slučajih popolnoma po- 
stavljeno in iztegneno. V sl. 8 je kamera 
na stativu iztegnena in njena objektivova 
deščica nagnena in znižana,- v sl. 9 je 
meh kolikor možno skrčen, sl. 10 pa ima 
namen, da vidimo kako je zgrajen okvir 
z vizirno šipo; sl. 11 kaže kaseto od vrha. 
I I Poleg teh krasnih aparatov imamo se ve tudi še dokaj 
druzih; posebno angleški slove zaradi točnosti, pripravnosti 




Sl. 2. 



230 



Ivan Šubic: Fotografija. 




in — velike cene. V najnovejši 
dobi so na posebnem glasu tako 
zvane tajne kamere (Detek- 
tivkamera), s katerimi delamo 
slike na skrivnem, da dotičnik 
''e ne ve, kedaj smo ga „ujeli". 
\ekateri imajo skrite v klo- 
1 uku, drugi jih nosijo na prsih, 
krite pod obleko ali pa v po- 
lobi vezane knjige v roki; 
treba je samo potegniti za 
\rvico, in slika, velika kot 
rebrni goldinar, je narejena! 
1 *oleg teh prijetnih igrač imamo 
tajne kamere, ki delajo veče 
slike in so torej tudi večega in 
resnejšega pomena. Prirejene 
so večinoma za trenotne (mo- 
mentne) in trajne ekspozicije. 
SI. 12 kaže Kriigenerjevo tajno kamero v podobi priročne 
knjige, katero lahko vtaknemo 
v žep. Nabasana je s 24 ploča- 
mi v velikosti 4 cm- in objektiv 
(ki se vidi sredi hrbta „ knjige") 
je tako brušen, da riše vse 
predmete jednako natančno, 
če so le več nego 4 korake od- 
daljeni. Z vsemi pločami vred 
tehta aparat samo 500 </>•. — Stirn je napravil tajno kamero, 

ki je podobna plošča- 
temu krožniku , ima- 
jo čemu 15 cm v pre- 
meru. Aparat denemo 
pod telovnik, objektiv 
pa vtaknemo skozi 
gumbovo luknjico Na 
jed ni ploči lahko na- 
pravimo 4, oziroma 6 
malih slik, ki so jako 
ostre in se morejo 
izvrstno povečati. 

AVernerjevo »uni- 
verzalno kamero" vi- 
dimo v si. 13 v prorezu, 
v si. 15—17 pa v raz- 
ličnih porabah. Ž njo 





Ivan Šubic : Fotogi'afija. 



231 




SI. (J. 



napravljamo trenotne (momentne) in trajne slike v velikosti 
10 : 12^ o an. Za trenotne podobe drži fotograf aparat v roki, 

za trajne pa ga po- 
stavi na stajalo. Shra- 
njen je v priročni torbi 
ter tehta 3"\^ Ay/. — 

Za začetnika je 
posebno važno, da po- 
zna glavne zahteve, 
ki jih stavi izkušen 
fotograf do dobre ka- 
mere. Pri nakupu tem- 
ne skrinjice naj bodo 
vsakemu merodajne 
naslednje točke: 

1.) Kamera naj 
bode lahka in jedno- 
stavna. Komplicirani 
stroji se radi pokvarijo 
in nam skale v važnem 
trenotku vse veselje. 
2.) Elastični meh, ki veže prednjo in zadnjo steno, mora 
biti v istini prožen in znotraj dobro počrnjen. Na oglih naj 
bode posebno skrbno zlepljen, in Bog ne daj, da bi kje svetlobo 
prepuščal. To velja tudi o lesenih delih kamere. Predno aparat 
kupimo, vselej ga posku- 
simo, ali je za svetlobo 
neprediren. Kamera se z 
zaprtim objektivom obrne 
proti solncu, vizirno šipo 
odstranimo , potem pa 
zadnji del in svojo glavo 
pokrijemo z gostim prtom, 
ter gledamo v kamero. V 
prvem trenotku ne zapa- 
zimo ničesar, a kmalu se 
prikažejo s vitle pičice in 
špranje, ako ni kamera 
solidno narejena. — Še 
natančneje se prepričamo 
o kakovosti kamere, ako 
pri zaprtem objektivu iz- 
postavimo svetločutno 
pločo. Pri ,,klicanj)" ne 

sme biti nikjer sledu o kakem svetlobnem vtiskU; ako je ka- 
mera dobra. ^ 




SI. 7. 



232 



Ivan Šubic: Fotografija. 



3.) Deska, ki nosi objektiv, ali pa zadnja stena kamere 
naj bode pregibna okoli horizontalne osi, kajti čestokrat je 
treba jedno steno nekoliko nagniti, ako hočemo priti do slike. 
Da bode deska z objektivom tudi v vertikalni meri pregibna, 
smo uže omenili. 

4.) Kamera je znotraj črno pobarvana. Paziti je treba, da 
se ta črna prevlaka nikjer ni odluščila, kajti nepobarvana 
mesta bi mogla svetlobo reflektirati na pločo in škodovati sliki. 




SI. s. 

5. Vselej se moramo prepričati, ali je svetločutna ploča 
na istem mestu kakor vizirna šipa, kajti le tedaj je slika na- 
tančna, ostra. Zmeriti je torej treba razdaljo motne šipe od 
objektiva in isto tako tudi razdaljo svetločutne ploče (v ta 
namen seveda nismo rabili sveže ploče, temveč kako pokvar- 
jeno, staro). Če nista obe razdalji jednaki, imamo „ diferenco 
kaset", kar naj se skrbno popravi. 

6.) Vse kovinske sestavine na aparatu, n. pr. razni vijaki naj 
bodo na kameri pritrjeni. Skušnja uči, da se ravno v odločilnem 
trenotku radi izgube ali založe ter s tem ugonobijo ves uspeh. 

7.) Stativ ne sme biti prešibek, da ga ne maje vsak 
vetrič. Novejša mehanika nam sicer podaje razna sredstva, 
da utrdimo šibke stojalove noge, kar je posebno za amaterje- 
fotografe prijetno, a vendar smo s pretankim stativom v vedni 
nevarnosti, da se nam slike pokvarijo. 



Ivan^Šubic: Fotografija. 



233 



h) Leče (obj ektivi). 

Pogoj lepih podob so dobri objektivi. Vsa skrb 
in ves trud sta zaman, ako objektiv ne zadoščiije. Briljantne 
slike današnjih strokovnih in amaterskih fotografov so večinoma 
zasluga izvrstnih leč. 

Jednostavne leče niso rabljive za fotografske svrhe. Fi- 
zika nas uči, da vsaka leča robne trakove močneje lomi, nego 
središčne. Vrha tega se pri zbiralnih lečah (edino te pridejo 
tu v poštev) robni trakovi bliže središča sečejo, nego središčni. 
Trakovi, ki izhajajo od edne svitle točke, se tedaj ne zbere 




SI. 9. 

spet v je dni točki; slike točk niso več ostre, žive točke, 
ampak majhne, nejasne krožne ploskve. To je sferični 
odklon leč ali razsip z okroglosti. Vsled te prikazni se 
krožne slike bližnih točk deloma pokrivajo, in slike predmetov 
so nerazločne. Vrhu tega narejajo jednostavne leče barvane 
slike, vsaj ob robih. Svetlobni trak se namreč v leči jednako 
kakor v prizmi razkraja v barvane sestavine. Slika vsake 
točke je obdana od raznobojnih koncentričnih krogov, in naše 
oko si izmed teh barvanih trakov poišče nehote najbolj svetle, 
torej rumene, ki se sečejo v drugi razdalji od leč, nego n. pr. 



234 



Ivan Šubic: Fotografija. 




^7. 10. 



vijoličasti trakovi, katerih gorišče (focus) tedaj ne leži na vi- 
zirni šipi. A samo ti poslednji trakovi delujejo z veliko kemijsko 
jakostjo na svetločutno pločo in se prej poznajo na njej, nego 
drugi. Na podobi bi torej ne dobili slike jedne točke, temveč 
sliko njene barvane oko- 
lice; na vsak način bi 
tedaj ne bila jasna in 
ostra; to je kromatični 
odklon leč. 

Da se ognemo tem p o- 
glavitnim napakam je- 
dnostavnih leč (poleg opi- 
sanih nedostatkov imajo 
namreč še nekaj driizih, 
manj važnih), vzamemo 
dve leči, jedno od flinto- 
vega, drugo od kronskega 
stekla, ter jih brusimo 
na poseben način. Taka 
kombinacija izgubi kro- 
matični in sferični odklon ter se imenuje aplanatična. 
Nekateri sistemi so le brez kromatičnega odklona, a sferičnega 
niso prosti. V tem slučaji vtaknemo pred lečo zaslonko 
(Diaphragma, Blende), t. j. neprozoren obroč z manjšim pri- 
merom, nego ga ima leča, ki ne propušča robnih trakov do 

nje. Tako odstranimo razsip z 
okroglosti, a ob jednem zmanj- 
šamo množino svetlobe , ki 
pada na svetločutno ploščo, ter 
s tem podaljšamo čas ekspo- 
zicije. 

Kedar nam ni na tem, da 
bi delali momentne slike, se di- 
afragme prav lehko in vspešno 
rabijo. Zaslonke pa imajo še 
jedno prednost; one pomnože 
globino slike. Ako smo na- 
stavili aparat istočasno na 
daljne in na bližne predmete, 
ne moremo dobiti ob jednem natančne slike od bližnih in daljnih 
objektov, vselej so prvi ali drugi nerazločni, neostri. Globino 
imenujemo potem ono svojstvo leče, vsled katerega more bližnje 
in daljne predmete zbrati tako na vizirni šipi, da oko še dovolj na- 
tančno razloči prve in druge. Zavisna pa je globina od premera 
leče in daljine gorišča; kakor nas uči optika; raste ter pada 
s kvadratom lečinega premera in raste ob jednem s kvadratom 




{ 



Ivan Šubic: Fotografija. 



235 



daljine gorišča. To je vzrok, da morejo leče z veliko daljino 
gorišča imeti le malo odprtine, ali da moramo vanje vtakniti 
zaslonke, ako hočemo povečati globino podobe in dobiti na- 
tančne slike. Zato nam 
rabijo diafragme tudi pri 
aplanatičnih lečah in vsa- 
kemu objektivu je pride- 
janih nekaj zaslonk, ka- 
tere izbiramo z ozirom 
na svetlobne razmere in 
na zahteve do globine 
slik. 

Temeljitega pomena 
pri vsakem objektivu je 
nadalje njegova svetlob- 
na jakost (Lichtstarke); 
to je veča ali manjša 
sposobnost, s katero ob- 
jektiv napravlja svetlejše 
ali temnejše slike na vi- 
zirni šipi. Pri nakupu 
novega objektiva se ima- 
mo v prvi vrsti ozirati 
na to svojstvo in zato 
ga hočem malo podrob- 
neje opisati. 

Svetlobna jakost za- 
visi a) od lečine ploščine; 
h) od daljine njenega gorišča in c) od odbojnosti (refleksije) in 
vpojnosti (absorpcije) lečinega stekla, kajti svetlobni trak iz 
gubi vsled teh dveh 
faktorjev nekoliko svo- 
je jakosti, ko prehaja 
skozi lečo 

Čim veča je torej 
ploščina leče, tem več 
svetlobnih trakov pro- 
pušča. Ploščina pa je 
nadalje zavisna od pre- 
mera ter raste ž njim 
vred v kvadratični me- 
Zato velja izrek : 



ri 



Svetlobni jakosti dveh 

leč sta (pri sicer jed- 

nakih razmerah) sorazmerni kvadratoma njunih primerov ali 

odprtin, tedaj 





236 



Ivan Šubic: Fotografija. 



J -Ji 



P-Pi 




ako imenujemo svetlobni jakosti s črkama j in Ji, premera 
pa s črkama p in p^. 

Glede daljine lečinih gorišč pa uči optika izrek: Svetlobni 
jakosti dveh leč sta (pri sicer jednakih 
razmerah) obratno sorazmerni s kva- 
dratoma daljin lečinih gorišč, torej 

j -Ji = fx' : A 

ako pomenita črki f in f^ dotični da- 
ljini gorišč (focus). 

Oni velevažni faktor, ki mu pra- 
vimo svetlobna jakost, zavisi tedaj od 
premera leče in od daljine njenega 
gorišča. Ako obe formuli združimo 
potom multiplikacije, da dobimo jedno- 
staven izraz za oba slučaja, velja 



ali ./.•,. = (f)=:(Ay. 

7) 1) 

Izrazu -,,- ali ~,~, t. j. premer leče Si. u. 

deljen z daljino gorišča, pravimo „relativna odprtina". Po 
tem takem se imata svetlobni jakosti dveh objektivov 

kakor kvadrata njunih relativ- 
nih odprtin. Ako hočemo primerjati 
svetlobno jakost dveh leč, treba je 
torej zmeriti njuna premera (ali pa 
premera zaslonk) in ju deliti (divi- 
dirati) z daljino gorišča. Oba kvocijenta 
konečno kvadrujemo, in dobljeni števili 
kažeta, koliko je prvi objektiv v sve- 
tlobi jači nego drugi. 

Na podlagi naše formule moremo 
tudi izračuniti svetlobno jakost jednega 
•^ in istega objektiva pri uporabi raznih 
I zaslonk. Pri vsaki novi zaslonki ima 
^^^ p drugo vrednost, f pa je pri istem 
objektivu vedno jednak; zato zadoščuje, 
ako zaporedoma kvadrujemo premere 
zaslonk. To najlože razumemo pri po- 
sebnem vzgledu. Vzemimo tri zaslonke 
' ■ ""• ,, .s premeri 36 mm, 26 mm in 7 mm, 

potem nastane naslednji račun: 




Ivan Šubic: Fotografija. 



237 



j^: j^: js = 362 : 262; 7^ 
ali ii : h ■■ Jz = 1296 : 676 : 49 

ali Ji-. jo: ./s = 26-4: ISS: 1. 

Ker pa stojita jakost svetlobe in čas ekspozicije v obratnem 
razmerji, imamo konečno formulo: 

e^: e..: e, =z 1: ISS: 264, 

pri kateri pomenijo črke e^, e^, e^ čase, ki so za ekspozicijo 
potrebni pri zaslonkah z navedenimi primeri. Ako s prvo 
diafragmo izpostavimo 1" (sekundo), treba nam je z drugo 
13'8", s tretjo 26'4" svetločutno pločo izpostaviti. Če smo pri 
drugi zaslonki potrebovali 1", moramo pri tretji eksponirati 

—5-5- = 2 sekundi (približno). 

loo 

v navedenih računih potrebujemo (izimši zadnji zgled) 
daljino lečinega gorišča, ki smo jo zaznamenovali s črko f. 

Te ni težko najti, ako se oziramo 
na temeljne fizikalne zakone o zbi- 
ralnih lečah: „ Izbočena leča lomi 
vzporedno z njeno osjo nanjo vpa- 
dajoče svetlobne trake (ki izvirajo 
od zelo oddaljenih predmetov) v 
takih mereh, da se na drugi strani 
leče 'Sečejo v jedni točki — v go- 
rišči" in „V dvakratni daljini gorišča 
.-=sS! stoječ predmet daje na drugi strani 
s^ leče v isti razdalji vzvrneno fizično 
in isto toliko sliko." Ko tedaj dolo- 
čujemo daljino objektivovega gorišča, 
namerimo naj prvo na zelo od- 
daljen predmet, da se slika njegova 
kolikor možno ostro pokaže. Na 
stojalu kamere treba potem zazna- 
movati, kje stoji premična stena. 
Na to namerimo na kak majhen 
predmet, n. pr. na polo papirja s črno črto in premikamo 
premično steno toliko časa, da zapazimo na vizirni šipi črno 
premo v natorni velikosti in tedaj v novic zarišemo stališče 
premične stene. Razdalje obeh mark nam natančno pove 
daljino objektivovega gorišča. 

Pri novejših boljših lečinih sistemih je daljina gorišča 

navadno uže na cenilniku zaznamovana, a vendar je dobro, 

da se na opisani način uverimo o pravosti dotičnega števila. 

Daljina gorišča pa nam ne rabi samo za račune o jakosti 

svetlobe in o času, potrebnem za ekspozicijo, temveč tudi pri 




SI. 10. 



238 



Ivan Šubic: Fotografija. 



določitvi vidnega prostora (Gesichtsfeld) naše leče. V ta 

namen vtaknemo objektiv v dovolj veliko kamero, tako da se 

na vizirni šipi pokaže ves mogoči svetlobni kolobar. Njegov 

premer ah zmerimo in narišemo na papir (glej sliko). V sredini 

ah postavimo pravokotnico cd, jednako daljini lečinega gorišča. 

Če še konečno zvežemo točko d s točkama a in h, oklepata 

premi ad in hd kot vidnega prostora (Gesichtsfeldwinkel). Na 

drugi način, s pomočjo trigonometrije, se najde lahko kot d 

. n T j^ d ac 

po znam formuli: tang -^ = -. 

2 cd 

V praksi ni ves svetlobni krog rabljiv. Samo v osrednjem 

delu je slika ostra, na robeh pa motna in nejasna. Da se 

najde v istini rabljiv vidni prostor, narišemo na risalni deski 




več koncentričnih krogov, razdalj enih morebiti po 1 cm, ter 
namerimo s kamero nanje, da se osrednji krog ostro prikaže 
na vizirni ploči. Čim več bližnjih krogov vidimo natančno, 
tem veči je rabljivi prostor, tem boljši je dotični objektiv. 
Ako premer najdenega prostora porabimo za jednako kon- 
strukcijo, kakor pri zgornji sliki ah, dobimo veličino kota 
vidnega prostora, ki nam rabi v praksi. — Da imajo zaslonke 
velik vpliv na veličino vidnega kota , ni treba dokazovati. 
Čim manjša je zaslonka, tem veči je rabljivi prostor. Zato 
treba tudi diafragme vzeti v poštev, ali bolje rečeno, relativne 
odprtine, kadar primerjamo vidne prostore raznih objektivov. 
Ker je dobri objektiv podlaga uspešnemu delovanju, opi- 
sali smo njegova glavna svojstva nekoliko bolj podrobno. Za 
praktično porabo izdelujejo jako mnogovrstne leče; vsaka 
firma ponuja za različne svrhe tudi različne kombinacije, n. pr. 
posebne objektive za portrete, za skupine, za okolice, za po- 
slopja in arhitekturo za interiere, za reprodukcije itd. kdor 



Ivan Šubic: Fotogi-afija. 239 



se peča samo z jedno ali drugo teh strok, bode pač posegel 
po leči, ki je izbrušena le za dotični namen. Začetnik in sploh 
amater - fotograf pa navadno ne razpolaga s tolikimi novci, 
da bi si kupil več objektivov: on gleda po aparatu, ki zado- 
ščuje vsem poglavitnim težnjam njegovim in mu služi v 
splošno porabo, za trenotne in trajne slike. Najnavadnejši 
sedanji lečini sistemi so nastopni: 

1.) Jednostavni objektiv za okolice (Einfache 
Landschaftslinse), navadno sestavljen iz jednega samega para 
leč, pred katere vtaknemo zaslonko, je najstarejši fotografski 
objektiv in je za okolice še vedno v porabi. Leča, ki je obr- 
nena proti vizirni šipi, je od flintovega stekla ter izbočeno- 
jamasta (convex - concav) ; pred njo stoji jamasto- izbočena 
(concav-convex) krovnova leča, ker nista aplanatični, treba je 
zaslonk, a vsled tega imata tudi precejšnjo globino slike. Po- 
rabe tega objektiva so jako briljantne, kajti ima samo dve 
leči, ki vpijata in odbijata manj svetlobe, kakor objektivi, 
sestoječi iz dveh lečinih parov, zato so slike manj motne in 
dokaj živahnejše. Vidni kot ne meri veliko čez SO*^, in tedaj 
je uporaba opisanega jednostavnega objektiva za okolico vse- 
kako zelo omejena. 

2.) Aplanatične kombinacije. Aplanatični objek- 
tivi so sestavljeni iz dveh lečinih parov, in zato jim pravimo 
„dvojni objektivi" (Doppelobjective). Sprednji par leč ima jedno 
dvoizbočeno krovnovo in jedno skoraj ravno izbočeno flintovo 
lečo. Zadnji par kaže v isti meri jedno izbočeno jamasto flin- 
tovo in jedno dvojnoizbočeno krovnovo lečo. Med obema pa- 
roma stoje diafragme, katerim v tem slučaji pravimo osrednje 
zaslonke (Centralblenden). 

Aplanatičnih objektivov je jako mnogo vrst. Tu ome- 
nimo samo nekatere, ki jih izdelujejo posebno sloveče tvrdke : 

a) Steinheil v Monakovem ima na prodaj aplanate, kon- 
struirane deloma samo za okolice, deloma za splošno porabo. 
Prvi rabijo v izdelovanje okolic, poslopij, reprodukcij ploč- 
natih objektov i. t. d. Njihova izdatna odprtina^) meri le 

TTT do — ( = — '- do --_ ) in zato nimajo toliko svetlobe, 
12 lo v 12 lo^ "^ 

kakor drugi; vidni kot pa je precej velik in znaša 95*^. 

Za portrete, skupine, a tudi za arhitekture in okolice 
izdeluje Steinheil „ skupinske antiplanete", ki se posebno 
amaterjem priporočajo. Odlikujejo se z vehko svetlobno ja- 

f 
kostjo, kajti izdatna odprtina je - — • Zato so izvrstni za mo- 

o D 

*) Izdatna odprtina ("vvirksame Oef&ung) izražamo z ulomki da- 
ljine lečinega gorišča /. 



240 Ivan Šubic: Fotografija. 



mentne slike in se morejo rabiti skoro za vse mogoče slučaje 
Oba lečina pasa sta tako tesno približana drug drugemu da 
je med njima ravno dovolj prostora za zaslonke. 

Imenovana tvrdka brusi v novejšem času tudi tako zvane 
objekti vove vložke (Objectivsatze), kateri so pač pripo- 
ročila vredni. V posebni škatljici je spravljenih več posameznih 
parov leč, ki se morejo na različne načine kombinovati v 
popolne dvostroke objektive, ter so izvrstni za vsakojake slike 

V zadnjih letih je tudi zasovela tvrdka E. Suter v 
Baselu s svojimi objektivi. Izdeluje jih za različne svrhe: za 
portrete, skupine in sploh trenotne slike, za okolice in monu- 
mente; izmed poslednjih ima sistem „velikokotni aplanat" 

izdatne odprtine j^^ do ^^ in vidnega kota 90°. V teku zad- 
njih mesecev zaslovelo je „jenensko (baritovo) steklo", nova 
vrsta stekla, ki izmed vseh druzih vpija najmanj svetlobe ter 
prekosi vse ostale vrste s svojo svetlobno jakostjo. Suter dela 
iz imenovanega stekla leče, katerih glede globine in ostrine 
slike ne doseže nobena druga steklena zmes. 

Izmed inozemskih firm je na izvrstnem glasu I. H. Dal 1- 
meyer v Londonu. Njegovi objektivi rišejo zelo briljantno in 
imajo veliko svetlobne jakosti. Za oddaljene okolice, za gorske 
prizore in za fotografe vanje z zračnega balona brusi leče, ki 
so med strokovnjaki jako priljubljene. Za arhitekture ponuja 
objektive, katerim je vidni kot nad 100"; žal, da so cene 
njegovih izdelkov, kakor tudi druge sloveče angleške tvrdke 
Ross & C o. v Londonu, jako visoke. 

Kakor povsodi, tako so tudi pri objektivih začeli Ame- 
rikanci delati veliko konkurenco staremu kontinentu. Sedaj 
pošiljajo v Evropo leče, ki so dobre za portrete, skupine, 
okolice in za vsakojake trenotne slike, a cena jim je komaj 
polovica od onih, ki jih brusijo evropske stare firme. Ti „ Ame- 
rican StarRapid-aplanati" zadoščujejo baje vsem zahtevam na- 
vadnega fotografa in so zato priporočila vredni. 

Raz ven omenjenih tvrdk imamo še dokaj drugih, ki iz- 
delujejo izvrstne leče. Čitatelj si lahko izbira med njimi po 
vsakem fotografskem cenilniku. 

Objektiv je najdraže in najvažnejše fotografsko orodje. 
Predno se torej odločimo, izdati lepe denarje zanj, treba nam 
pač previdnim biti. V obče se pri lečah ne sme preveč 
štediti; pravilno in skrbno brušen objektiv zahteva dokaj 
truda, in zato ni po ceni. Važno je tudi, da ga znamo va- 
rovati raznih nezgod. Če se mu okruši črna povlaka , s • 
katero je medena cev pobarvana, treba je bliščeče se pičice 
spet zamazati s črno šelakovo pokostjo. V obče naj bodo 
leče vedno skrbno zavite, da ne prihaja prah do njih. Brišejo 



Ivan Šubic: Fotografija. 241 

naj se z mehkim starim platnom ali usnjem; ko bi po nepre- 
vidnosti ranili lečo, najbolje je, da takoj zamažemo prasko s 
črnim šelakom. To slikam manj škoduje, kakor refleksi, ki 
bi sicer izhajali od praske. V obče je treba pomniti, da ni 
dobro, objektive prevečkrat razdirati, kajti nevajenec ima 
vselej težave, da leče pravilno in brez poškodovanja medenih 
zavojev skupaj sestavi. 



c) Objektivovi prikrovi. 

Pred ekspozicijo in za njo treba objektiv pokriti s po- 
sebnim poklopcem. V to nam obče rabi kapica od kovine ali 
papirja, znotraj prevlečena s črnim baržunom. Poklopec sna- 
memo in nataknemo s prosto roko. Razume se, da mora 
dobro objemati medeno cev, ker drugače bi vhajali svetlobni 
trakovi na nepravem kraji v aparat ter pokvarili pločo. 

Človeška roka pa je za razne slučaje dokaj prepočasna: 
kjer smemo le dele jedne sekunde eksponovati, treba posebnih 
priprav, da se otvorjenje in zatvorjenje dovolj hitro vrši; tedaj 
rabimo tako zvane momentne z^atvornice (Momentver- 
schliisse), katerih je veliko število. Ž njimi moremo razstaviti 
poljubne dele jedne sekunde. Navadne momentne zatvornice 

odpro objektiv — r- do — — sekunde, kar amaterju večinoma 

zadoščuje. Momentne zatvornice pritrdimo spredaj na objek- 
tivovo cev ali pa med lečina para, kar je bolj priporočila 
vredno, čeravn: pri navadnih objektivih teže izvršljivo. 

Najvažnejša zatvornica, katere se poslužuje amater in 
strokovnjak, je Czernyjeva gilotinska zatvornica, narejena iz 

X 11" 

trdega kavčuka. Cas ekspozicije meri -^ ^^^ ^ Vtaknemo 

jo spredaj na objektiv in sprožimo z zračnim pritiskom, da 
ne stresemo aparata. Zdelana je prav priprosto. Podolgovata 
deščica ima na sredi okroglo odprtino, stoječo ravno v objek- 
tivovi osi. Ta deščica ima na vsaki strani urezane utore, po 
katerih se premika druga deščica zatvornica z jednako odpr- 
tino. Kedar smukne zatvornična odprtina mimo odprtine v 
prvi deski, je za trenotek objektiv odprt, tedaj gelatinska 
ploča razpostavljena. Da zatvornica hitreje pada, goni jo 
kovinsko pero in kavčukov trak. Deščico sprožimo , ako 
pritisnemo na kavčukov balonček. Z njega gre zrak do po- 
sebnega peresa, ki zabranjuje pad in podstavlja zatvornice. 
Stisnen zrak spodbije pero, deska pade in odprtina švigne 
mimo objektiva, za trenotek pločo razs vitij ajoča. 

IG 



242 



Ivan Šubic: Fotografija. 



mp^ ^f ^entna zatvomica Thury-Ameyjeva je pritrjena 
med lečama m tako konstruirana, da moremo čas regulovati 
Um bolj privijemo pero, ki ga vidimo pod razdeljenim krogom 
na aparatu, tem hitreje se odpira in zapira. 

Imenovani momentni zatvornici nam predstavljata glavne 
zastopnike dveh vrst, namreč zatvornic z regulovanjem in 
brez regulovanja. A naj si bode zatvornica zgrajena po tem 
ali onem sistemu, vselej moramo tirjati od nje, da pada lahko 
in sigurno; nam pa je tudi koristno, da znamo vsaj približno 
nitrost gibaiija zatvornice in onega objekta, kojega hočemo 
momentno fotografovati. Kjer ni na zatvornici zabeležena 
hitrost pada, treba jo poiskati, kar ne dela nikakih težav in 
kar nam popisuje vsaka veča učna knjiga o fotografiji O 
hitrosti gibajočih se objektov nas pouči naslednja Pizzig- 
hellij-eva tabela: ^ 



















-■ 




il 




g 






^ 












II 


dmeta, 
išča 


'S 




J4 
0) 

t> 
o 


a 
s 




o 
"3 


'C 


C 

a-^3 


»o _ 










O 


>o 


d C« 


> 


ba 
> 


J4 

> 


o p 


-rs 


-3 




wl3 




> 


<D 




o 


'H" 


"^ 


^■^ 


N 


> l> 




1^ 


> 
O 

k3 




1-^ 


O 


M 


M 


o 
M 






pq 




1 e^ 








1 





























bo a 






napra\ 


n v jedni sekundi 


pot v 


metrih : 













































TJ O 


1-5 


1-6 


2-3 


1-8 


3-8 


5-7 


12-0 


7-0 


9-8 


16'7 




« 


























ir 


1 teda^ 


zahteva ekspozici 


je v s( 


ikundah : 




100 


— 





_ 
















200 


0-01 


0-01 


— 





_ 














300 


0-02 


0-02 


001 


001 


















400 


0-02 


0-02 


001 


0-02 


001 





_ 










500 


0-03 


0-03 


0-02 


0-02 


0-01 





_ 










600 


0-04 


0-03 


0-02 


0-03 


0-01 


0-01 





_ 








7(30 


0-04 


0-04 


0-03 


0-04 


002 


0-01 





001 


_ 






800 


0-05 


0-05 


0-03 


0-04 


0-02 


001 





001 


_ 






900 


0-06 


0-05 


0.03 


0-05 


0-02 


0-01 





001 


_ 






1000 


0-OG 

1 


0-06 


0-04 


005 


0-02 


0-01 


0-008 

1 


001 


0-01 


0-006 

1 





Ivan Šubic: Fotografija. 243 

Razdalja predmetov je povedana v daljinah gorišča. Ako 
ima leča n. pr. 26 mm daljine gorišča. je ioOkratna razdalja 
= 2600 mm = 26 m — i. t. d. Razdalje je treba meriti, ali 
vsaj ceniti. To se posebno lahko zgodi, ako merimo na vizirni 
šipi veličino človeka ali konja, ki sta v natorni velikosti pov- 
prečno visoka 175 m oziroma 1'60 m. 

je od apararata oddaljen 
v daljinah gorišča: 



50 
100 
200 
300 
400 
500 
600 
700 
800 
900 
1000 



jasnil. Na vizirni šipi se nam je pokazal konj, vprežen v voz 
visok 4 mm, tedaj je od aparata oddaljen 400 daljin gorišča 
Ako je korakal v trabu, kaže nam Pizzighellijeva tabela, da 
preleti vi" b8 m. Od te številke gremo v vertikalni meri 
navzdol, da zadenemo do številke, stoječe v oni horizontalni 
rubriki, ki je na levi zaznamovana s številko 400; tedaj naj- 
demo čas ekspozicije 001 ali .tt^^"- 

Za navadno rabo tudi dobro služi Ederjeva tabela o eks- 
poziciji nekaterih navadnih gibajočih se objektov. Ako se po- 
služujemo antiplaneta ali dobrega evriskopa, ravnamo se lahko 
po nastopnih podatkih. 

Čas ekspozicije 

Smejoči se otroci „žive podobe", ki za trenotek 

mirujejo — - do 1 " 

5 



Ako je na 


vizirni 


šipi človek 


ali konj 


visok 


v mtn : 


Človek 




Konj 


35-7 




32 


17-5 




160 


8-8 




80 


5-8 




53 


4-4 




40 


3-5 




3-2 


30 




30 


2-5 




23 


2-2 




20 


20 




1-8 


1-8 




1-6 


Posamezen zgled nam 



Psi, mačke, pri navadnem gibanji 

Cestni prizori, fotografovani iz okna kake hiše . 
Pasoča se živina, gozd in ovce, pri jasnem nebu 



1 1 

^ ~ 10 
1 J^ 

20 "" 50 
1 J^ 

20 ~~ 30 

16* 



244 Ivan Šubic: Fotografija. 

Čas ekspozicije 

Leteče barke, oddaljene 500 do 1000 m -— ^ do ^^?r" 

20 oO 

Barke veče oblike in bliže leteče . . ^l^ _1_" 

Živali, ki naj bodo v sliki 3 do 5 cm ^^ ^^^ 

velike in počez gredoče -A- " 

Dirjajoči in bežeči konji , leteči ptiči , 50 100 

bežeči ljudje _ r^o ~ do --— " 

100 400 1000 
Razume se, da začetnik shaja z momentnimi zatvorni- 

cami, ki mu do ~^' eksponirajo. Le za posebne slučaje po- 
trebujemo zatvore, ki padajo ^r^--^ do -zr—'. Do -z-z:^'' g^^e le 
oni, ki se peča s posebno stroko momentne fotografije. 



3. Čas ekspozicije. 

Koliko časa treba eksponovati svetločutno gelatinsko 
pločo v kameri? — To je prvo vprašanje, ki ga stavi vsak 
začetnik — fotograf; a tudi star in izkušen delavec je časih 
v zadregi, ko mu je določiti čas ekspozicije. Najnovejše iz- 
najdbe sicer ne zahtevajo več, da bi bila ekspozicija do tre- 
notka prav pogojena: premalo ali preveč razpostavljene ploče 
nam dado s pomočjo novih „klicavcev" tudi še rabljive slike, 
a vendar je podoba tedaj najlepša, ako je bila ekspozicija 
povsem pravilna. 

Čas ekspozicije pa zavisi a) od svetlobnih razmer krog 
predmeta, ki ga fotografujemo, h) od svetlobne jakosti objek- 
tiva, c) od občutljivosti gelatinskih ploč. 

Svetlobnih razmer krog predmeta ni lahko določiti; ma- 
tematičnih pravil zanje sploh ne moremo postaviti, kajti za- 
visne so od jasnega ali oblačnega neba, od dnevnega in letnega 
časa, od barve objekta, od njegove oddaljenosti i. t. d. Zato 
je v tem slučaji skušnja najboljši učitelj, posebno če jo zdru- 
žimo s skušnjami starih izvedenih fotografov, ki so si v teku 
dolgoletne prakse nabrali dokaj empiričnih pravil, koliko časa 
treba eksponovati. Vselej pa se nam je ozirati na nastopne 
fizikalne zakone, veljavne za jasne dni: 

1.) Kemijska jakost svetlobe raste s solnčno višino; zato 
je blizu poldneva veča, nego zjutraj in zvečer, po leti moč- 
nejša nego po zimi. Na svetločutno pločo vplivata ob jednem 
svetloba solnca in modrega neba, a obe po raznih zakonih ; 



Ivan Šubic: Fotografija. 



245 



razlika med jakostjo obeh svetlobnih virov je največa krog 
poldneva V tem času je torej najteže določiti svetlobne raz- 
mere v obližji predmeta, recimo okolice, kajti nekateri deli 
leže v solnci, drugi pa v senci. Prvi dobivajo svetlobo od 
solnca in neba, drugi pa samo od neba. Okolic po tem takem 
ne bodemo fotografovali o solnčnatem poldnevu, temveč zjutraj 
ali pa zvečer. 

2.) Ure, od poldneva jednako oddaljene, imajo precej 
jednako kemijsko jakost; v obče pa so jutranje ure svetlejše 
nego večerne. 

3.) Kemijska jakost svetlobe raste s poletjem in pojema, 
ko se bliža zima. V solnčnih dneh se rast in pad huje po- 
znata, nego v oblačnih. 

4.) Dnevi, ki z ozirom na poletno obratišče (solsticij ) — 
t. j. 21. jun. — simetrično leže, imajo skoraj ednako svetlobo, 
n. pr. 21. julij in 22. majnik, 20. marcij in 23. september. 

5.) Kemijska jakost svetlobe raste z nadmorsko višino. 
Čim više stojimo, temveč svetlobe ima naše obližje. 

6.) Skupna kemijska jakost, ki jo imata solnce in nebo, 
raste neznatno z geografsko širino. 

Dar val je po dolgoletnih zapiskih in skušnjah sestavil 
nastopno tabelo, ki velja za oblačno in jasno vreme. „Po 
dnevi" računa od 9-4 ure po leti, in od 11 — 2 ure po zimi. 
Po leti naj se ne fotografuje čez 6. uro, po zimi pa ne čez 
4. uro popoldne, ker je tedaj treba predolgo eksponovati. 



Razpršena 
svetloba 




Panorama 

Panorama z mnogimi drevesi . 
Razgled z vspredjem fVorder- 

grmidi in svetlimi poslopji 
Razgled z vspredjem in temnimi 

poslopji 

Gozd, slabo razsvetljena rečna 

obrežja 

Živi objekti, portreti, skupine na 

_ prostem 

Živi objekti blizu okna ali pod 

kako streho 

Reprodukcije v jednaki velikosti, 

povečevanje fotografij, leso- in 

bakrorezov 



1 

2 


2 
4 


2 

4 


4 
8 


2 


4 , 


4 


8 


3 


6 


6 


12 


10 


20 


25 


40 


4 


8 


12 


24 


8 


16 


2-4 


48 


6 

1 


12 


12 


24 



6 
12 

12 

18 

60 

40 

50 

80 



246 



Ivan Šubic: Fotografija. 



Števila Darvalove tabele so razmerna števila. Ako 
smo n. pr. našli, da je treba žive objekte na prostem pri 
oblačnem vremenu eksponovati 40 sekund, pove nam tabela, 
da je pri istih razmerah eksponovati okolico z mnogimi dre- 
vesi 12 sekund; ko bi za prvi slučaj zadoščevalo 10 sekund, 
tedaj le četrtina omenjenega časa (40"), razpostavili bi okolico 
tudi le četrtino od 12 sekund, torej 3 sekunde i. t. d. — Obe 
ekspoziciji se imata kakor 10 : 3 ali 3-3 : 1. 

Zamenjajmo sedaj objektiv in naredimo istočasno obe 
sliki z drugimi lečami. Prvi objektiv je imel n. pr. 242 mm 
daljine gorišča in zaslonka njegova 45 mm odprtine, pri 
drugem objektivu pa je daljina gorišča 415 mm in premer 
zaslonke 7'2 mm. Svetlobni jakosti obeh sistemov se imata 

(glej stran 236) kakor i-^v^j'- (tTH")^ ^^^ P^ izvršenih ra- 
čunih, kakor 1 : 123. Ako smo s prvim objektivom potrebovali 
za živi objekt 40 sekund, eksponovati moramo z drugim objek- 
tivom isti predmet 40x1-23 = 492 sekunde. Okolico z mno- 
gimi drevesi je treba, kakor smo zgoraj našli, eksponovati v 
primeri z živim objektom 33 krat manj časa, torej z drugim 

49'2 
objektivom — — = 149 sekunde ali približno 15 sekund. 

Burtonova tabela podaje tudi prav rabljivih podatkov 
o potrebni ekspoziciji. Sestavljena je za dobro, razpršeno 
svetlobo, kakoršno imamo spomladi, po leti in jeseni opoldne 
in za jako občutljive gelatinske ploče. Črka h pomeni ure, 
m minute in s sekunde. 



rt g. '2 

"C o 
rt p. tu 

•S > o 
S'c'rt 



° 2 
'S o 



? t" *> D. 
^ ^ > 



> 




^ rt 


rQ 


1. Xi 




°-°-:= 


tfj 










^ > -^ 


•- 






O -C « 


_^ 


Ph-^ 




-o 


Q^ 



Vl60* 

1/ 
/80 n 

/40 )5 

( 20 J) 

1/ 

/10 « 

IV3J5V2 



/4 )i 



>v /s 



m 10 s 
- „ 20 „ 



10 „'21 „ 

32 J42 „ 



— m 10 s 

- „ 20 „ 



- „ 40 „ - „ 40 
1„20 



2 „ 40 „ 
5 „ 20 „ 
10 „ 40 „ 



1 „ 20 „ 

2 „ 40 „ 
5 „20,, 

10 „ 40 „ 

21 „ - „ 

42 „ - „ 



— h 2m 

— 4 
~ )) 8 „ 

— ,1 16 „ 
)5 32 „ 

1„ 4„ 
2 „ 8 „ 
4 „15,, 
8 „30,, 



Ve* 

1/ 
/s „ 



/M 1* 

« 2 „ 

2/ 4 

/3 » >) ^ )) 

1'/ 

16 
32 



/3 n 
2^/3 „ 

5V 



3 „ 

ioV-2 „ 
21 „ 

42 „ 



„ "-"-' „ 
1„ 4„ 
2 „ 8 „ 
4 „ 16 „ 



— m 4« 

— „ 8 „ 

— „ 16 „ 
„ 32 „ 

1„ 4„ 
2 „ 8 „ 
4 „ 15 „ 
8 „ 30 „ 
17 „ - „ 



Ivan Šubic: Fotografija. 247 

V 1. vertikalnem oddelku je zabeleženo razmerje med od- 
prtino objektiva (oziroma zaslonke) in daljino gorišča f (Focus). 
Številka v imenovalci znači razmerje med daljino gorišča in 

f 
premerom zaslonke. -^ pomeni n. pr., da je premer zaslonke 

jednak osmemu delu daljine gorišča ali osemkrat manjši nego 
daljina gorišča. Poseben zgled nam bode to najlepše pojasnil : 

V rokah imamo n. pr. Sutterjev aplanat B štev. 3. Ta objektiv 
ima 230 mm. daljine gorišča. Ako vzamemo zaslonko s pre- 
merom 10 mm., je razmerje med obema 230 : 10 ali 23 : 1, 
premer zaslonke je 23krat manjši nego daljina gorišča in tedaj 

f 
pišemo -^. Ta izraz poiščemo v vertikalni vrsti. Ako ne naj- 

demo istega izraza, vzamemo ali najbližo ali pa srednjo vrednost. 
f 

V tabeli stoji —^ in to lahko porabimo brez posebne pomote. 

Odprto okolico bodemo eksponovali - \ sekunde - glej namreč 

f 
številko, kjer se srečata horinzontalna vrsta skozi -^r^ m ver- 
' "^ 22 

tikalna vrsta pod naslovom „ Odprta okolica". Za svetle no- 
tranje prostore bi rabili 5 minut in 20 sekund ekspozicije, za 
portrete v dobro razsvetljenem ateliru pa 32 sekund itd. 

Iskanje po Burtonovi tabeli je jako priročno. Vsak fotograf, 
ki jo rabi, naj si izračuna za svoje objektive izraze v prvi 
vertikalni vrsti (razmerja med daljino gorišča in premerom 
zaslonk) ter dobljene številke zariše na zaslonke. Potem ima 
za vse slučaje vodilo pri sebi, za koliko časa naj razpostavi. 

Kar se tiče svetlobne jakosti objektiva, smo uže poprej 
omenili, da jo moremo najti potom računa za vsako zaslonko. 
Treba je le poiskati ,,relativne odprtine" ter jih kvadrovati. 
Časi ekspozicije so potem v premem sorazmerji s kvadrati 
relativnih odprtin. 

Občutljivost gelatinskih ploč ostane pač vedno jednaka, 
dokler se poslužujemo iste firme. Ko menjamo prodajalca, treba 
le napraviti istočasno par slik istega objekta za poskus, in 
kmalu bodemo znali, katere ploče so bolj svetločutne nego druge. 
Če smo n. pr. s starimi pločamo eksponovali 4 sekunde, z no- 
vimi pa le 2 sekundi, a smo vendar dobili jednake slike, je 
to dokaz, da so druge vrste ploče za polovico bolj občutljive, 
nego prejšnje. 

Vendar pa moramo tu poudarjati, da z navedenimi tabe- 
lami in podatki ne shajamo v vseh slučajih. Fotograf, osobito 
začetnik, čestokrat napačno eksponuje; a rekli smo uže, da 
male pomote ne škodujejo veliko, odkar imamo novejše boljše 
„klicavce". V obče nam bodi glavno vodilo, da je ugodnejše 



248 Ivan Šubic: Fotografija. 



razpostaviti preveč, nego premalo. Premalo ekspo- 
novane ploče dado slabe, motne podobe, in malokdaj se fotografu 
posreči, narediti iz njih dobre slike. Preveč razpostavljene 
ploče pa se morejo večinoma popraviti s previdnim in umetnim 
ravnanjem. Se-ve, gotovih mej ne smemo prekoračiti ne navzdol, 
ne navzgor; v takem slučaji je naš trud zaman, slika po- 
kvarjena. 

Konečno omenimo, da imamo več jako bistroumno zgra- 
jenih svetlomerov ali fotometrov, ki nas z večo ali manjšo 
natančnostjo pouče o svetlobnih razmerah. Amaterjem hvalijo 
Decoudunov fotometer, imajoč podobo žepne ure. Ž 
njim moremo takoj določiti čas ekspozicije, bodi-si za trenotne 
slike, bodi-si za fotograf o vanje temnih notranjih prostorov. 
Velja samo 4 gld. 50 kr. in je za premnoge slučaje v istini 



priporočila vreden. 



4. Negativni proces. 

Gelatinske ploče. — Podlaga vsemu fotografovanju, 
v prvi vrsti pa negativnemu procesu, so svetločutne ploče. 
Na njih izvršimo s pomočjo svetlobnih trakov in raznih ke- 
mijskih tvarin prvo podobo. Kjer so zadevali razpostavljeno 
pločo najsvetljejši žarki, tam se ploča pozneje najbolj počrni; 
na temnih krajih pa obdrži več ali manj svojo prvotno pro- 
zorno barvo. Slika ima tedaj povsodi temne sence, kjer je bil 
fotografe van predmet svetel in povsodi svetlobo, kjer je bil 
predmet teman ; senca in svetloba sta na podobi ravno narobej 
razdeljena, in zato pravimo taki sliki negativna podoba 
ah negativ, vsemu dotičnemu delu pa negativni proces. 
Ako pritisnemo na negativ svetločutni papir in ga razpo- 
stavimo svetlobi, papir več ali manj počrni pod pločo; kjer 
je prozorna, celo otemni, kjer pa svetlobni trakovi ne morejo 
skozi, ostane papir v prvotni barvi. Konečno dobimo sliko, ki 
je glede svetlobe in sence v direktnem nasprotji z negativom 
in ki je povsem jednaka predmetu. To je positivna slika 
ali positiv; dobili smo jo potom positivnega procesa. 

Daguerre je v kameri napravil na svojo srebrno svetlo- 
čutno pločo takoj positivno podobo, katere pa ni mogel raz- 
množevati. Zato je moral za vsako sliko posebej eksponovati, 
kar je splošno porabo njegove iznajdbe dokaj oviralo. A ko so 
iznašli kolodijeve in gelatinske prozorne ploče, dobila je stvar 
povsem drugo lice. Z jednega samega negativa posnamemo 
lehko na stotine positivnih slik, ki so druga drugi popolnoma 
jednake, in katerih lepota zavisi v prvi vrsti od kakosti negativa. 



Ivan Šubic: Fotografija. 249 

Omenili smo uže, da se kolodij rabi le še v nekaterih 
posebnih strokah fotografske umetnosti, v obče so ga izpodrinile 
gelatinske bromosrebrove ploče, in jedino na te se 
hočemo tu ozirati. 

Svetločutna plast naših ploč je razprostrta po stekleni 
šipi. Da se napravi občutljiva kožica, treba najprvo namočiti 
gelatino v gorki vodi, potem pa ji primešati bromove soli. 
V temnem, samo z rudečo lučjo razsvetljenem prostoru se 
vlije v opisano zmes določena množina vodene raztopine sre- 
brovega nitrata, in tedaj se stvori jako svetločutna spojina : 
„bromovo srebro", ki plava v najfinejših drobcih v gosti gela- 
tinski hladetini (Gallerte). S to zmesjo konečno prevlečejo lepe 
in čiste steklene ploče ter jih skrbno posuše; potem so takoj 
za rabo. 

Svetločutnih gelatinskih ploč ne dela navaden fotograf 
nikdar sam, še manj pa amater. Oba si jih kupita od znanih 
in dobrih firm, ki se pečajo v veliki meri z izdelovanjem bro- 
mosrebrove gelatine. Manipulacija pri mešanji in polivanji je 
silno kočljiva in zahteva veliko posebnih priprav; na drugi 
strani pa so kupljene ploče skoraj brez izjeme izvrstno nare- 
jene in zanesljive, njih cene zmerne, trajnost pa tudi večme- 
sečna -- faktorji, ki so vzrok, da rajše posežemo po narejenem 
blagu, kakor da bi se sami pečali z mučnim in nesnažnim 
izdelovanjem. 

Gelatinske ploče dobivamo po 6 ali po 10 skupaj zavitih 
v črn ali rujav papir, tako da se tiščita dve in dve ploči s 
svetločutnima plastema. Ves zavitek je konečno še obdan s 
stanijolom ali pa je položen v črno in zalepljeno škatljo, na 
kateri beremo firmo in čestokrat tudi kratek navod, kako 
ravnati s pločami. 

Svetloba v temni delarnici. Ploč ne smemo razviti 
pri navadni svetlobi, temveč treba je posebnih varstvenih 
priprav, da svetločutno gelatinske mrenico obvarujemo pred 
vsakim svetlobnim trakom, ki ji ni namenjen. Fotograf ima 
zato poseben prostor — temno delarnico — , v kateri 
manipuluje z gelatinskimi pločami. Za delarnico moremo po- 
rabiti vsako sobo, ako smo ji okna popolnoma zakrili, da 
ne uide noben svetlobni trak vanjo. Samo jednega okna ali 
jedne šipe ne zatvorimo s črnimi zagrinjali, temveč z rubi- 
nasto-rudečim papirjem ali blagom. Rudeča luč ne škoduje 
svetločutnim pločam; pri njej je treba izvršiti vsa dela, dokler 
ni podoba ustaljena. 

Navadno pa amater nima posebne temne delarnice pri- 
pravljene — kajti osobito v mestih je tesna s prostorom. 
Zato dela rajše zvečer in po noči : tedaj mu sobo razsvetljuje 
svetil niča, prirejena nalašč za to svrho, ki sipi je sam(3 rudečo 



250 Ivan Šubic: Fotografija. 

svetlobo po prostoru. Pizzighellijeva svetilnicaje po- 
dobna vrtni svetilnici, le valjasto steklo, ki obdaja s^ečo, je 
rubinsko-rudeče barvano. Svetilnica druzega sistema je slična 
mali omarici, ki je od spredaj zatvorjena z rudečo šipo. Kadar ne 
potrebujemo več rudeče svetlobe, privzdignemo poklopec, ležeč 
pred dimnikom, in tedaj nam zasveti navadna luč iz omare. 
Mesto opisanih, precej dragih svetilnic si moremo z malimi 
troški sami prirediti primerno luč. Treba le vzeti prostoren 
zabojček ter mu jedno steno nadomestiti z rudečim steklom. 
V novejšem času so našli, da smemo neprijetno in oči jako 
utrudljivo rudečo luč zamenjati z drugo, ugodnejšo. Najprvo 
pritrdimo v svetilnico rumeno šipo, nanjo pa temno zeleno ; luč, 
ki prehaja skozi obe stekli, tudi ne škoduje pločam, čeravno 
je svetlejša, nego rudeča, a očem je dokaj ljubša in milejša. 

Ekspozicija. Pri opisani svetlobi vložimo tedaj gela- 
tinsko pločo v kaseto; pri tem je treba paziti, da svetlo- 
čutno plat prav obrnemo — tako namreč, da gleda v kameri 
proti objektivu. Svetločutno stran lahko spoznamo po motni 
površini, tudi je manj gladka, nego samo steklo. Vsako pločo 
s finim in mehkim čopičem poprej obrišemo, predno jo polo- 
žimo v kaseto; drugače leži na njej kak prah, ki se pozneje 
javlja v podobi neprijetnih prozornih pik na negativu. 

Predno nesemo kaseto s svetločutno pločo v kamero, pre- 
gledamo še jedenkrat, je li vse v redu, in se prepričamo, da 
je slika na vizirni šipi natančna in ostra. Kdor nima dobrih 
očij, ali kadar želimo posebno živih črt, vzamemo še poveče- 
valno lečo na pomoč in ž njo namerimo prav natančno na 
dotični predmet. Čim bliže je objekt pri kameri, tembolj mo- 
ramo kamero raztegniti; nasprotno pa jo skrčimo, ako je 
predmet bolj oddaljen. Bližni predmeti se natančneje pokažejo 
tedaj na drugem mestu, nego daljni, kar se posebno pozna 
pri lečah, ki nimajo velike ,, globine". Da poravnamo to dife- 
renco, vtaknemo v objektiv primerno zaslonko. Diafragma sicer 
poveča natančnost slike, a zmanjša svetlobo; zato ne smemo 
rabiti premajhnih zaslonk. Sploh pa se ravnamo po pravilih, 
ki smo jih navedli pri opisovanji leč. Najbolje je, da kamero 
namerimo v začetku brez zaslonke in sicer tako, da se nam 
najvažnejši predmet pokaže popolnoma ostro; potem še le 
vložimo zaslonko. 

Sedaj odstranimo vizirno šipo, na njeno mesto pa polo- 
žimo kaseto. Previdno potegnemo zapah iz nje in tedaj od- 
krijemo objektiv — svetlobni trakovi se vspo v kamero in 
na gelatinsko pločo ter več ali manj hitro izvrše v njej po- 
trebne kemijske izpremembe, rekše narede zaželeno, tajno sliko. 
Ko smo eksponovali dovolj časa, zatvorimo objektiv, zapahnemo 
kaseto ter jo vzamemo iz kamere. 



Ivan Šubic: Fotografija. 251 



Klicanje in ustaljenje. V temni delarnici vzamemo 
pločo iz kasete, a slike še ne zapazimo nikake. Podoba je 
skrita, latentna in treba jo „poklicati". Pri tej operaciji od- 
tegnemo onim delom bromosrebrove gelatinske ploče, katere je 
zadela svetloba, ves kisik (Sauerstoff) ; srebrova spojina se 
razkroji, in na dotična mesta se poleže črno, kovinsko srebro. 
Svetlobe na sliki potemne, sence pa ostanejo bele; od tod 
ime ,, negativ". 

Pri klicanji treba paziti, da dobi podoba pravo moč. Ako 
kličemo predolgo in s premočnimi sredstvi, izgube se polupro- 
zorni toni slike, in konečno imamo podobo s hudimi svetlobami 
in črno senco, a polusenčja nima nikacega. Na drugi plati 
pa tudi ne zadoščuje premalo klicana slika; njej manjkajo 
žive svetlobe, in vsa je motna in medla. Ploče, ki so bile pre- 
dolgo eksponovane, rade dado medle slike, premalo eksponovane 
pa podobe brez polusence. Novejše zmesi klicavca delujejo v 
takih neugodnih slučajih jako povoljno in popravijo do gotove 
meje razne pomote, ki nastanejo vsled neprave ekspozicije. 

Sledovi podobe se pokažejo pri normalno eksponovanih 
pločah uže v 20 do 30 sekundah. Naj prvo zapazimo naj- 
hujše svetlobe, za njimi pridejo polusence in konečno sence. 
Pri preveč eksponovanih pločah pa se časih bliskoma narede 
svetlobe in za njimi jako hitro tudi sence, predno so svetlobe 
dovolj potemnele in se zgostile. Rezultat je motna in medla 
slika. Ako pa je bila ploča premalo razpostavljena, čakamo 
jako dolgo na podobo; sence se konečno sploh ne prikažejo 
ali pa še le tedaj, ko so se svetlobe uže preveč zgostile in so 
izginile vse finejše odličice (nuance). Slika je trda in polna 
kontrastov — torej tudi slaba. 

Zato je treba za razne opisane slučaje klicavca modifi- 
cirati. Kadar se kaže, da je bilo preveč eksponovane, naglo 
priciknemo h klicavcu nekaj kapljic bromovega kalija, v na- 
sprotnem slučaji pa natrona ali amonijaka. Najnovejši klicavci 
te pomoči ne potrebujejo in delovanje ž njimi je postalo jako 
jednostavno in priročno. 

Negativ je dovršen, ko so oni deli slike postali skoraj 
popolnoma neprozorni, ki predstavljajo najsvetlejše točke 
na objektu. 

Klicavcev imamo več vrst. Tu hočem omeniti samo dveh, 
ki sta danes — vsaj pri nas — najbolj v rabi, in ki amaterju 
zadoščujeta pač za vse slučaje. 

o) Ferro-oksalatov klicavec, napravi naslednje 
raztopine : 

Raztopina A : 
Kalijev oksalat (nevtralni oksalno-kisli kalij j 200 g 



252 Ivan Šubic: Fotografija. 



Vodai) 800 cm^ 

Raztopina B: 

Železni vitrijol 100 ff 

Vode 300 cw3 

Kemijsko čista žveplena kislina ... 3 kapljice. 

Ravno pred rabo zmešamo 3 prostorninske dele (n. pr. 
tri majhne merice) raztopine A in j eden prostorninski del 
(jedno merico) raztopine B. To zmes vlijemo v štirioglato 
ploščnato skledo od stekla, porcelana ali pocinjene kovine 
ter položimo vanjo negativ tako, da ga klicavec popolnoma 
pokrije, in da je svetločutna kožica s tajno sliko na vrhu. 
Potem zibljemo posodo toliko časa sem pa tja, dokler ni 
podoba dovršena, to je, dokler se tudi v senčnatih partijah ne 
pokažejo vse potrebne podrobnosti in posameznosti. 

Pri momentnih slikah kopljemo pločo v naslednji razto- 
pini, predno jo denemo v klicavca: 

Voda 1000 cm3 

Natrijev hyposulphit (Unterschwefeligsaures 

Natron) 2 g 

Bromov kalij b g 

Če zapazimo, da je ploča premalo eksponovana, in da se 
slika prepočasi kaže, priciknemo klicavcu par kapljic nastopne 
raztopine : 

Voda 500 cm' 

Natrijev hyposulphit Ig 

Kadar pa je bila ploča preveč razpostavljena, pridenemo 
klicavcu par kapljic raztopine: 

Voda 10 cm^ 

Bromov kalij Ig 

Te kapljice ovirajo klicanje in pomagajo, da postane slika 
močnejša. Če se bojimo, da bi to tudi ne imelo uspeha, potem 
kličemo s starim, uže jedenkrat rabljenim klicavcem, kateremu 
pozneje prilijemo nekoliko svežega, ali pa vzamemo manj, že- 
leznega vitrijola, kakor ukazuje formula. 

Raztopina A se drži jako dolgo, a raztopino B treba 
večkrat obnoviti, ker se železni vitrijol hitro razkroji. Zmešan, 
svež khcavec im.a lepo temnorudečo barvo; pokvari pa se 
hitro, in zato ga ne hranimo. Ko je podoba dovršena, zlijemo 
klicavca proč, kajti ni več za nobeno rabo. 



1) Voda naj bode destilovana ali vsaj dežnica. cm-^ pomeni ku- 
bične centimetre, g grame. 



Ivan Šubic: Fotografija. 253 

h) Soda-hydrokinonov klica v ec, naredi naslednjo 
raztopino : 

Natrijev sulphit 40 ^ 

Hydrokinon b g 

Destilovana voda 700 nn^ 

Natrijev karbonat 75</ 

Od te raztopine vzamemo 10 cm^, potem pa jo razredčimo z 
vodo. Priliti ji smemo do 35 c/»^ destilovane vode. Ako je 
bila ploča predolgo razpostavljena, položimo jo v staro teko- 
čino, ki je bila uže večkrat v rabi. Če se potem klicanje pre- 
počasi vrši, smemo staremu klicavcu pridejati nekoliko svežega. 
Nekateri primešajo hydrokinonu pepelike (Pottasche) : 
dotični recept slove: 

Natrijev sulphit 40 y 

Hydrokinon b (/ 

Destil. voda 150 cm^ 

Ko sta natrijev sulphit in hydrokinon raztopljena (včasih 
je treba vodo nekoliko ogreti), pridene naj se jima 

Kalijevega karbonata (pepelike) .... 50 r/. 

Za rabo je ta zmes premočna; zato vzamemo od nje 
5 cni^ in ji prilijemo do 35 cm^ destil. vode. 

Tretji klicavec te vrste ima naslednjo sestavo : 

Pa/toi^ina A ^ ^^t^ijev sulphit 50 ^r 

Kaztopma A ^ ^^^^^ ^^^^^ 200 cm^ 

Ra7toniTia B / ^^^i^JJ^v karbonat .... 50 ^ 
Kaztopma i) ^ ^^^^ ,.. 200 cm^ 

Raztopine A vzamemo 75 cm-', raztopine B pa 150 cm^. Obe 
zmešamo in potem jima pridenemo 5 (/ hydrokinona. Naj- 
lepše se s tem receptom podoba pokliče, ako rabimo zmes, 
sestoječo polovično iz starega, uže rabljenega klicavca in po- 
lovično iz svežega. Kadar nimamo starega klicavca pri rokah, 
priciknemo na vsakih 150 cm"^ svežega klicavca 15 kapljic 
ocetne kisline. 

Včasih se narede na gelatinski kožici gube in grbanci, 
ko jo dvignemo iz klicavčeve kopeli. Tedaj treba pločo polo- 
žiti za nekaj minut v nasičeno (koncentrovano) g o 1 u n o v o 
raztopino, ki kožico ostroji, utrdi in zravna. 

Po klicanji in tudi po golunovi kopeli zmijemo pločo, 
na to pa jo denemo v kopel, ki ima namen, sprati s ploče 
vse nerazkrojeno srebro in podobo ustaliti (fiksovati). 
Kopel za fiksovanje je naslednja: 

Voda 1000 cm3 

Natrijev hypo3ulphit 200 g 



264 Ivan Šubic: Fotografija. 

V imenovani raztopini naj ploča leži več minut; iz nje 
jo smemo še le tedaj dvigniti, ko se na stekleni strani ploče 
ne kažejo več bele lise. 

Natrijeva raztopina — fixage imenovana — se more 
večkrat rabiti; le ko postane umazana in rumena, treba jo 
nadomestiti z novo, svežo. 

Nekateri fotografi združijo golunovo in natrijevo kopel 
ter si s tem prihranijo jedno operacijo. V ta namen vzamejo 
1 del nasičene vodene raztopine natrijevega hyposulphita in 
V2 do 1 del nasičene vodene golunove raztopine. Zmes je sicer 
motna in kalna, a to nič ne škoduje. Rabljiva pa je še le 
24 ur potem, ko smo jo napravili. 

Ploča je sedaj ustaljena, negativna slika gotova, samo 
sprati jo moramo še skrbno. Splaknemo jo pod pipo kacega 
vodovoda, ali pa jo postavimo v posodo, napolnjeno z vodo. 
Tu naj stoji 5 do 6 ur, vodo pa treba vsaj lOkrat menjati. 
Spiranje se mora jako vestno vršiti, in odstraniti 
moramo ves natrijev hyposulphit, kar se ga je nasrkala ploča. 
Najmanjši sledovi natrija pokvarijo negativ, ako ostanejo v 
ploči. Kdor si hoče biti svest, da je odstranil ves škodljivi 
natrij, položi pločo po prvem zmivanji še v vodo, kateri je 
pridejanega nekaj znanega Javellovega luga (Eau de Ja- 
velle). Na 100 delov vode zadosti 5 delov luga; v tej zmesi 
naj leži negativ 10 do 15 minut. Po tem se še jedenkrat dobro 
spere in konečno posuši na zraku. 

Komur se mudi in kdor ne mara čakati, da bi se negativ 
počasi na zraku posušil, naj dene pločo za pol ure v alkohol. 
Ko jo dvigne iz njega, posuši se v malo minutah. 

Za zmivanje in sušenje ploč imamo razne priprave, ka- 
terih pa tu ne bodemo opisovali, ker niso bistveno važne. Vsak 
si lahko sam izumi potrebne posode in pripravnih polic, na 
katere polaga ploče. Sploh pa je za zmivanje dobra vsaka 
lončena ali lesena posoda, ploče pa se ravno tako lepo posuše, 
če jih naslonimo kjer koli na kako steno. 

Na opisani način napravljeni negativi so pa le tedaj za 
rabo, ako nismo naredili posebnih pomot pri izdelovanji. Pre- 
tenke in medle negative, ali pa predebele in močne, je treba do- 
stikrat še popraviti, predno začnemo delati positivne podobe. 
Prve moramo „ojačiti" (verstarken), druge pa „oslabiti" (ab- 
schwachen). 

Za ojačenje rabimo naslednji recept: Fiksovani in zmiti 
negativ se položi v skledo, v kateri imamo raztopino : 

Živosrebrovi klorid (sublimat) 2 g 

Bromov kalij 2 g 

Voda . . . . , 100 cm^ 



Ivan Šubic: Fotografija. 255 

V tej kopeli leži negativ toliko časa, da postane siv ali 
celo bel. Potem ga splaknemo z vodo in vnovič položimo v 
nastopno tekočino: 

Mrzlo nasičena vodena raztopina natrijevega 

siilphita 250 cm^ 

Vode 250 cm^ 

Tu se negativ zopet počrni. Konečno ga dobro zmivamo, kakor 
po fiksovanji. S sulilimatom je treba previdno ravnati, ker je 
hud strup. 

Kadar hočemo negativ oslabiti, raztopimo 1 del stru- 
pene rudeče krvne lužninske soli (Blutlaugensalz) v 5 delih 
vode, in posebej 1 del natrijevega hyposulphita v 6 delih vode. 
Od prve raztopine vzamemo potem 5 ci)r% od druge pa 100 cnr^, 
in v tej zmesi kopljemo negativ, dokler ne postane dovolj pro- 
zoren. Po dokončanem procesu treba pločo spet dobro zmiti. 

Ojačevanje in oslabljenje se lahko vrši o belem dnevu; 
zato lahko prav natanko sledimo vsemu procesu. Ko vidimo, 
da je negativ postal dovolj debel in močan, oziroma prozoren, 
vzamemo ga naglo iz kopeli in denemo v vodo, kjer ga spiramo. 

Lakiranje in retuširanje. Gelatinska kožica je pač 
precej trdna in odporna, a vendar je dobro, da prevlečemo 
negativ z lakom. V ta namen mora biti ploča popolnoma 
suha. Izvrstne lake prodajajo fotografske firme. Kdor si hoče 
lak sam pripraviti, naj vzame: 

700 g belega šelaka, 
50 g sandaraka, 
5 g mastiksa, 
5 g damarove smole. 

Omenjene smole raztopimo v 1 litru dobrega alkohola, katerega 
je treba nekoliko ogreti. Steklenico večkrat potresemo, konečno 
pa par dni počakamo, da se gošča posede na dno. Čistino 
filtrujemo skozi pavolo, potem pa priciknemo še 3 kapljice 
glicerina in 3 kapljice ricinovega olja. Ker je ta lak pregost, 
prilije naj se mu po potrebi alkohola. 

Predno lakiramo, ogrejemo negativ pri peči, na solnci 
ali pa previdno nad špiritovo svetilnico ; toplo pločo primemo 
na jednem oglu, držimo jo vodoravno in potem vlijemo nanjo 
laka, skrbeč, da se jednakomerno razteče po njej. Kar ga ostane, 
vlijemo ga nazaj v steklenko. 

Negativi imajo pogostoma male hibe, katere moremo 
s pomočjo svinčnika ali čopiča odstraniti (retuširati). Najbolje 
je Faberjev svinčnik z znamko HH ali pa HHH, ali pa dobre 
vodene barve, osobito karmin. Fotografske tvrdke prodajajo 
posebne barve, ki se kaj rade primejo gladke lakove kožice. 



256 Ivan Šubic: Fotografija. 



Strokovni fotograf ne retušira samo hib in napak, ampak 
z zvedeno roko poseže v celo podobo: tu zmanjša kontraste 
med svetlobo in senco, tam odstrani neprijetne poteze na 
obrazu, drugod poudarja lepote predmeta, zmanjšuje natorne 
hibe itd. Amater se s takim opravilom ne peča ; sploh pa opo- 
zarjam čitatelja na dotične knjige, omenjene v uvodu, ki po- 
drobno opisujejo retušerjevo delo. 

Kako hranimo negative? Za negative imamo po- 
sebne škatlje z utori, v katerih stoje ploče. Bolj priprosto in 
ravno tako dobro pa jih shranimo, ako denemo vsako pločo 
v poseben papirnat zavitek (kuvert) ; nanj pa zapišemo tekočo 
številko negativa, dan ekspozicije in druge podatke, ki so za- 
nimivi za presojo izdelane podobe. Več takih zavitkov zložimo 
skup in zavijemo v trdnejši papir. Hraniti jih je treba na 
suhem prostoru. V tem slučaji se obdrže neomejena leta. 



5. Positivni proces. 

Kopijo (snimek), katero napravimo s pomočjo negativa, 
zovemo positivno sliko ali p os it i v. Ta je zadnji smoter 
fotografov; s positivom je vrsta operacij dovršena in slika v 
natornih svetlobnih razmerah narejena. 

Positivni odtisek napravimo skoraj brez izjeme na papir. 
Dotični proces je povsem podoben negativnemu. Kakor v ge- 
latinskih pločah, tako je pri papirji svetločutna tvarina neka 
srebrova spojina, klorovo srebro ali pa druge kovinske 
sestavine. Papir prevlečemo z beljakom, škrobom, gelatino 
ali s kolodijem, to kožico pa napojimo s svetločutnim klorovim 
srebrom. Ako denemo napojen papir pod negativ in ga svetlobi 
razpostavimo, počrni se papir tam, kjer je negativ prozoren, 
kajti svetloba je klorovo srebro reducirala v kovinsko, vijoli- 
často-črno srebro. Tedaj nastane slika, s katere treba konečno 
izmiti nerazkrojeno srebro s pomočjo natrijevega hyposulphita, 
kakor pri negativnem procesu. A v ustalivni kopeli dobi 
slika neprijetno, umazano rujavo barvo. Da se temu ognemo, 
barvamo poprej podobo v posebni kopeli, kateri je glavna 
sestavina kaka zlata sol, navadno klorovo zlato. Konečno 
moramo vse soli, kar jih ni bilo kemijsko razkrojenih pri po- 
stanku podobe, odstraniti iz papirja, da nam pozneje ne po- 
kvarijo slike. Zato skrbno zmijemo sliko, predno moremo 
reči, da smo delo dovršili. 

Pred malo leti je vsak fotograf sam napajal papirje s 
srebro vo raztopino , kajti napoj eni papirji so obdržali svojo 
moč le nekaj dni, pozneje pa so se kmalu pokvarili. Sedaj 



Ivan Šubic: Fotografija. 257 

Prodajajo trajne papirje, in vsaj amater se rad ogne izdelovanju 
papirja, ker ima pri tem opraviti z jako neprijetno srebro vo 
spojino, s takozvanim peklenskim kamenom. 

Okvir za kopiranje. Da napravimo kopije, treba nam 
posebne priprave, okvira za kopije, ki je podoben navad- 
nemu okviru, v katerem leži močna steklena ploča. Mesto 
šibke lesene deščice, s katero pritrdimo v navadnem okviru 
sliko, ima fotografski okvir močnejšo desko ali prikrov, pre- 
lomljeno v dve polovici ali dva zaklopca. Obe moremo z 
elastičnimi peresi s precejšnjo silo pritisniti ob šipo. Negativ 
položimo v okvir, nanj denemo občutljivi papir, tega pa po- 
krijemo in pritisnemo s prikrovom tesno na negativ. Potem 
obrnemo okvir in ga postavimo proti dnevni razpršeni luči. 
da se prične opisani proces. 

Mesto posebnega okvira za kopije moremo vsaj pri manjših 
negativih bolj na priprost način svetločutni papir spraviti v 
kontakt z negativom. Navadno stekleno šipo prerežemo po 
sredi, obe polovici pa prilepimo na kos platna, da jih moremo 
odpirati in zapirati kakor n. pr. prazne platnice kake knjige. 
Obe zaklopnici pritrdimo in pritisnemo z lesenimi skobami 
(Klammern) na negativ. 

V novejšem času so prišli tudi v navado svetločutni pa- 
pirji, pri katerih se slika ne pokaže takoj, temveč jo je treba 
poklicati s posebnimi raztopinami, jednako kakor pri negativnih 
pločah. Delo s temi papirji ni tako jednostavno, kakor z 
drugimi, a vendar je za nekatere slučaje vsega priporočila 
vredno. Kopiranje traje namreč le nekaj sekund, in jeden sam 
delavec more vsak dan na stotine snimkov napraviti; slabo 
vreme in noč pri tem ne ovirata, kajti pri umetni luči se stvar 
ravno tako hitro in sigurno vrši, kakor ob solnčni svetlobi. 

Izmed papirjev z direktnim kopiranjem rabimo dan'^s : 
beljakov papir ( Albumin papir), klorovosrebrni gelatinski 
papir in klorovosrebrni kolodijev papir, tudi aristo-papir 
imenovan. Operacije so v obče za vse tri precej jednake; 
sploh pa daje tudi vsaka tvrdka posebna navodila, kako po- 
stopati s papirjem, ki ga prodaje. 

d) Belj akov papir. 

1.) Kopiranje. Beljakov papir treba najprej napojiti z 
raztopino solitarnokislega srebra ali peklenskega kamena. Ako 
nočemo sami izvršiti dotične operacije, dobimo narejen papir 
pri vsaki fotografski firmi. Kadar nameravamo tak papir na- 
praviti doma, priredimo si nastopno kopel : 

Peklenski kamen 50 ^ 

Destilovana voda ■ 300 cm^ 

17 



258 Ivan Šubic: Fotografija. 



Raztopino vlijemo v štirioglato ploščnato skledico, kakoršne smo 
liže rabili pri negativnem procesu (samo da mora biti sveža 
in jedino le srebru namenjena), nanjo pa položimo primeren 
list kupljenega beljakovega papirja tako, da plava z belja- 
kovo, svetlo stranjo l^/o minute na kopeli. Pri tem je treba 
paziti, da se papir ne potopi in da raztopina ne zajde na 
hrbtno stran njegovo. Konečno papir na jednem oglu z leseno 
žabico previdno vzdignemo in ga obesimo na vrvico, da se 
posuši. Kopanje v srebru ali srebrenje (sensibilisovanje) naj 
se vrši v IdoIj temačnem prostoru; tudi sušiti ne smemo na 
svetlobi, kajti papir je od onega trenotka svetločuten, ko smo 
ga dvignili iz kopeli. Posrebren papir se drži po leti le jeden 
dan, po zimi pa 3 — 4 dni; potem porumeni in ni več za rabo. V 
novejšem času izdelujejo fotografske tvrdke posrebren beljakov 
papir, ki ostane skoraj leto in dan nespremenjen, ako imamo 
previdno shranjenega. To je velika prijetnost za fotografa, in 
zato pač rajše vsak amater poseže po kupljenem papirji, ki 
je večinoma izvrstno prepariran in dokaj lepši, nego oni, ka- 
terega smo napravili v domači delavnici. 

Ko smo negativ položili v okvir za kopiranje in sicer 
tako, da je gelatinska kožica na vrhu, denemo nanjo posre- 
bren in dobro posušen beljakov papir. Svetločutno papirjevo 
plast obrnemo navzdol, da se dotika gelatinske ploče, oziroma 
negativne slike. Potem položimo še par listov navadnega 
mehkega papirja na beljakov papir, ali pa elastično pločo od 
klobučine ali kavčuka, konečno pa vse pokrijemo s prikrovom, 
kojega z vzmeti pritisnemo s precejšnjo silo na vloženo podobo. 

Tedaj nesemo okvir na svetloi30 ; navadno ga fotograf 
nasloni na, kak zid, katerega ne zadeva direktna solnčna 
luč. Le izjemoma kopiramo na solnci, in tedaj naj žarki 
padajo navpično na sliko. — Med kopiranjem treba včasih 
pogledati, kako da. se proces vrši. Zato je prikrov razdeljen v 
dve zaklopnici (polovici). Nad jedno polovico odjenjamo vzmet, 
vzdignemo zaklopnico in ž njo vred tudi beljakov papir, da 
moremo pogledati, koliko je uže slika narejena. Pri tem se ni 
bati, da bi se nam papir nad negativom premaknil, kajti druga 
polovica prikrova ga tišči še vedno navzdol. Ko smo si sliko 
ogledali, zapremo okvir in ga postavimo na prvotno mesto, 
dokler ni kopiranje dovršeno. Opomniti nam je, da se sme 
okvir odpirati le v bolj temnih kotih, sicer škodujemo belim 
delom slike. Ko je kopija dovolj črna postala (navadno kopi- 
ramo toliko časa, da je slika temnejša, nego si jo pozneje že- 
limo), vzamemo jo iz okvira in spravimo v temno škatljo, 
kjer čaka prihodnjih manipulacij. 

2.) Barvanje slik. Kakor smo uže omenili, treba je 
slike kopati v raztopini zlate soli, da dobe prijetno črno ali 



Ivan Šubic: Fotografija. 259 

vijoličasto barvo. Ko smo naredili dovolj kopij, pomečemo vse 
v skledo vode, kjer jih zmivamo toliko časa, da odlita voda 
ni več belkaste barve. V papirji je namreč ostalo še dokaj 
nerazkrojenega srebrovega nitrata in to spojino moramo od- 
straniti. Potem pridejo slike v zlato kopel; tu se jim na po- 
vršini napravi neizrečeno tenka zlata kožica, ki je vzrok oni 
prijetni in lepi barvi, s katero se dovršene fotografije odlikujejo. 
Jako priprosta a vendar izvrstna zlata kopel je naslednja 
raztopina : 

Destil. voda , . . 1 liter 

Splaknena kreda 20 <; 

„ Zlata raztopina" 10 cm^ 

,, Zlato raztopino" si napravimo, ako vzamemo 1 r/ klorovega 
zlata ter ga raztopimo v 10 y destilovane vode. Ta raztopina 
se drži jako dolgo; zato si jo priredimo nekoliko več, da jo 
imamo vedno pri rokah. 

Opisana zlata kopel se sme rabiti še le nekaj ur potem, 
ko smo jo sestavili. Dobra je dolgo časa ; kadar se na dnu 
steklenice zmanjša usedlina ali mot, treba pridejati 10—20 g 
sveže krede in priliti nekaj zlate raztopine. 

Pri barvanji polagamo slike iz vode zaporedoma v zlato 
kopel, katero smo poprej vlili v čisto skledo. Paziti je treba, 
da tekočina vsako podobo popolnoma pokrije ; zato obračamo 
papirje v raztopini, skledo pa zibljemo sem ter tja. Ves čas 
pa opazujemo, kako se slike barvajo; najprvo so rudečkaste, 
potem vijoličaste in konečno živo črne. Kadar imajo zaželeno 
barvo, jih naglo dvignemo iz kopeli ter vržemo v posodo 
čiste vode. 

3.) Fikso vanje. Barvane slike pustimo le malo minut 
v čisti vodi, potem jih pa po vrsti začnemo fiksovati v na- 
stopni tekočini: 

Voda 1 del 

Natrijev hyposulphit ....... 3 do 4 dele. 

Natrij izmije iz papirja vse nerazkrojeno, tedaj nepotrebno 
srebro in sliko nekoliko obeli; še le tedaj je slika ustaljena, 
in svetloba ji ne škoduje več. Zato je treba do fiksovanja vse 
operacije izvrševati v prostoru, kamor ne vhaja premočna 
svetloba; ako delamo po dnevi, zagrnemo okna z belimi za- 
giinjali, zvečer pa vzamemo lahko poljubno svetilnico, kajti 
svetlobna moč najboljše svetilnice je še vedno preslaba, da bi 
vplivala na beljakov papir. 

V natrijevi kopeli naj papirji ostanejo vsaj 10 minut. 
Predno vzamemo sliko iz nje, poglejmo jo še proti luči: ako 
ne zapazimo v presojni sveti oJ^i nikakih lis in marog, dovolj je 

17* 



260 Ivan Šubic: Fotografija. 



fiksovana, drugače pa jo vržemo še nazaj v kopel. Ker je natrij 
Jako cena tvarina, ni treba štediti ž njim; ko smo raztopino 
obrabili, vlijemo jo proč. 

4.) Zrni vanje. Fiksovane slike denemo v posodo, na- 
polnjeno s čisto vodo. Tu ostanejo kacih 5 minut, potem od- 
lijemo vodo in prilijemo nove, v kateri ostanejo četrt ure. Na 
to jih spravimospet v novo vodo in to ponavljamo še 4 — Škrat. 
Vmes jih Škrat vzamemo iz vode in s čisto gobo dobro zbrišemo. 

Sedaj poberemo sliko za sliko iz vode, konečno pa po- 
sušimo med čednim pivnim papirjem ali pa jih obesimo na 
vrvice, da se posuše. 

5.) D o vršenje. Posušene slike treba čedno obrezati, 
potem pa jih prilepimo na debele papirje, karton imenovane, 
ki so na prodaj pri vseh fotografskih firmah. Priporočila 
vreden je nastopni klej: 

Škrob (šterka) 50 </ 

Gelatina Q g 

Voda 520 cm^ 

IVo raztopine karbolove kisline 40 cm^ 

Gelatina naj se namoči v 450 cm^ vode, škrob pa z ostalimi 
70 an^. Ko je gelatina namočena, se voda odlije in zavre, med 
tem pa se pridene škrob in gelatina. Vre naj še 5 minut, ko 
se pa malo shladi, prilije se karbolova kislina. Narejeni klej 
se spravi v steklenice in dobro zamaši. 

Kartone namočimo jedno uro pred rabo na obeh straneh 
z gobo, da se nam koneČno ne zveze, ko prilepimo slike nanje; 
a tudi beljakov papir malo namočimo, predno ga s klejem 
namažemo, kajti v tem slučaji slika manj vtone in ostane 
bolj na površji beljakove kožice. 

Suhe in napete slike natančno pregledamo, imajo li kaj 
malih napak in hib, katere je možno odpraviti z retuširanjem. 
Da dobimo primerno barvo za to, vzamemo malo karmina, 
indigo in kineškega tuša, zraven pa še pridenemo nekaj kapljic 
arabske gume. S finim čopičem zadelamo potem vse bele 
luknjice in proge, ki morebiti kaze našo sliko. 

Podobe pa niso posebno gladke. Zato jih denemo v stroj 
za glajenje (satiniranje), ki sestoji iz jako gladke jeklene ploče 
in dveh valjev. Sliko položimo na pločo ter jo s pomočjo valjev 
z veliko silo stlačimo skozi stroj, da se lepo ogladi. No, za- 
četnik in amater si pač ne bodeta kupovala drazega stroja. 
Pomagata si s tem, da podobe namažeta z voskom, raztop- 
ljenim v etru ali pa s ceratom, ki ga prodajajo fotografske 
tvrdke. Namazano sliko je treba dobro zdrgniti s platneno ali 
pa sukneno cunjo, in tedaj se pokaže jako lep lesk po podobi. 



Ivan Šubic: Fotografija. 261 

V novejšem času zelo rabijo Liesegangov aristo- 
papir. Kopije njegove so jako briljantne in prikupljive še celo 
tedaj, ako je negativ medel in moten. Ta papir moramo skrbno 
varovati pred svetlobo in mokroto. V okvir za kopiranje ga 
vložimo na jednak način, kot beljakov papir. Kopirati je treba 
precej močno, ker slika pozneje nekoliko obledi. Ko smo na- 
pravili več snimkov, položimo jih v raztopino, ki jih ob j ed- 
nem pobarva in fiksuje. Sestavljena je tako-le: 

Natrijev hyposulphit 200 y 

Rhodanammonij (strupen) 25 (/ 

Ocetnokisli natrij 15 f/ 

Voda 800 cm^: 

temu se pridene 10 g galuna, raztopljenega v 50 cm^ vode. V 
raztopino se vrže nekoliko odrezkov nefiksovanega posrebre- 
nega papirja potem pa naj se tekočina 24 ar ustoji. Konečno 
se precedi in prilije se ji 200 cyn'- vode, v kateri je bil poprej 
raztopljen 1 g klorovega zlata in 2 y klorovega amonija. 

Opisana kopel se drži brezmejno in daje rujave do plav- 
kasto-črne barve. Kopati je treba slike v začetku skorej 1 uro, 
a čim starejša je, tem hitreje barva. Slika v začetku močno 
obledi, a kmalu jame črneti. Včasih moramo priliti malo zlate 
raztopine, posebno tedaj, ko postajajo kopije zelenkastoplave. 
To je znamenje, da manjka v kopeli zlata. 

Snimke posušimo na pivnem papirji tako, da leže slike 
navzgor. Ako hočemo, da se konečno lesketajo kot steklo, po- 
ložimo jih še mokre na gladko, z lojem obrisano šipo ter jih 
s precejšnjo silo potlačimo nanjo. Ko so na pol suhe, prevle- 
čemo jih po hrbtu z gumijem ali pa z Liesegangovim lepilom, 
kakoršnega prodajajo fotografske firme. Dobro posušene kopije 
potem brez težave odtrgamo od stekla; z lepilom prevlečeno 
plat malo namočimo in pritisnemo na karton. 

Jako zaslovel je tudi Pizzighellij ev platinski papir, 
kateri je napojen s platinsko raztopino. Podobe, narejene s 
tem papirjem, ne svetijo se kakor one od beljakovega in aristo- 
papirja. Barva jim je jako prijetna; slika je na prvi pogled 
čisto podobna bakrorezu in očesu dokaj bolj ugaja, nego bli- 
ščeče srebrove podobe. Z umetniškega stališča nam je Pizzighel- 
lijevo iznajdbo jako toplo pozdravljati in brezdvombeno ima 
veliko prihodnjost, tu pa bi prekoračili namen te skice, ko bi 
jo hoteli podrobneje opisovati. Tako se tudi ne moremo ozirati 
na ostale metode, ki nadomeščujejo srebrove spojine z drugimi 
kovinskimi tvarinami, in na dolgo vrsto zanimivih iznajdb, 
bodi-si v negativnem, bodi-si v positivnem proce.^^u. Vsak dan 
nam prinese kaj novega! Uže je Ee as t man z velikim uspehom 
nadomestil težke steklene šipe z lahkim papirjem in omogočil, 



262 Ivan Šubic: Fotografija. 



da moremo na jeclnem samem izletu brez težav izdelati na 
stotine papirnatih negativov, ki nimajo v primeri s steklom 
skoraj nikake teže; Carbut skuša isto doseči s tankimi plo- 
čami od celuloida. Drugi pa se pečajo s positivnimi slikami, 
in uže dohajajo poročila, da je iznajden papir, pri katerem ni 
treba • ne barvanja, ne fiksovanja. Kopija se zmije v vodi in 

slika je dovršena! 

In v petdesetih letih tak napredek! Človek se ob tej 
petdesetletnici nehote mora klanjati človeškemu umu, ki 
je v teku pol stoletja privedel čudovito, a okorno Daguerre-ovo 
iznajdbo do take popolnosti. A vendar še nismo na vrhu. 
Morebiti se bodo o stoletnici fotografije zanamci ravno tako 
s pomilovalnim začudenjem ozirali nazaj v našo dobo, kakor 
mi gledamo na Daguerre-ove prvence. Bog daj tako! — 




Bibliografija slovenska. 

Slovensko knjigarstvo od i. januvarja 1888. leta 
do I. januvarja 1889. leta. 

Sestavil Ivan Tomšič 



Štev. 1—147 glej v „Letopisu" za 1869. leto od 268—281. strani; štev. 
148—243 v „Letopisu" za 1870. leto od 364—371. strani ; štev. 244—351 
v „Letopisu" za 1871. leto od 346—354. strani; štev. 352—589 v 
„Letopisu" za 1872. in 1873. leto od 280—301. strani; štev. 590—817 
v „Letopisu" za 1876. leto od 193—215. strani; štev. 818— 925 v „Leto- 
pisu" za 1877. leto od 324—335. strani; štev. 926—1124 v »Letopisu" 
za 1878. leto od 192—213. strani; štev. 1125—1230 v „Letopisu" za 
1879. leto od 220—231. strani; štev. 1231—1362 v ,.Letopisu" za 1880. 
leto od 326—341. strani; štev. 1363—1487 v „Letopisu" za 1881. leto od 
209—223. strani; štev. 1488—1612 v „Letopisu" za 1882. in 1883. leto 
od 417—431. strani; štev. 1613—1758 v „Letopisu" za 1884. leto od 
287—303. strani; štev. 1759—1935 v „Letopisu" za 1885. leto od 371—391. 
strani: štev. 1936— 2094 v „Letopisu" za 1886. leto od 211—228. strani; 
štev. 2095—2221 v .,Letopisu'' za 1887. leto od 316—319. strani; štev. 
2222—2357 v „ Letopisu" za 1888. leto od 224—238. strani. 



I. Časopisi. 

2358. Cerkveni Glasbenik. Organ Ceciljanskega društva v Ljub- 
ljani. Letnik XI. 1888. Urednik Janez Gnjezda; 
urednik glasbenih prilog A nt. Forster. — Tiskar 
R. Milic. 

2359. Cvetje z vHov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slo- 
vensko ljudstvo, vzlasti za ude tretjega reda ^sv. Fran- 
čiška. VIIL tečaj 1888. Urednik P. Stanislav Škrabec. 
— „Hilarijanska Tiskarna" v Gorici. 

2360. Deželni zakonik za Vojvodino Kranj.^ko. Leto 1888. XXVIIL 
tečaj. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskala 
Klein in Kovač v Ljuljljani. 



264 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2361. Deželni zahmik in ukazni list za Vojvodino SUtjersl-o. V 
Gradci, leto 1888. v 4». (S slovenskim in nemškim 
tekstom). — Tiskar „Leykam" v Gradci. 

2362. Dolenjske Novice. Leto IV., 1888. Založnik in tiskar J. 
Krajec v Novem Mestu. 

2363. Dom in svet. Zabavi in poduku. Leto I. 1888. Izdajatelj, 
lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala „ Ka- 
toliška Tiskarna" v Ljubljani. 

2364. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem 
zboru zastopane. Leto 1888. XXXVII. tečaj. Založnik 
C kr. dvorska iu državna tiskarnica na Dunaji. 

2365. Duhovni Pastir. Urednik Anton Kržič. Leto V., 1888. 
S prilogama: „Apologetični razgovori" dr. Lampeta 
in „ Pedagogika" prof. Zupančiča. Založba in tisk 
„ Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. 

2366. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za 
Primorsko. XIIL leto, 1888. Urednik Julij Mikota, 
lastnik društvo „ Edinost", tisk V. Dolenca v Trstu. 

2367. Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v 
Gorici. Leto VIII. , 1888. — Tiskar Paternolli v Gorici. 

2368. Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list s prilogo „ Vrtnar". 
Uradno glasilo c.kr. kmetijske družbe Vojvodine Kranjske. 
Leto V. 1888. — Urednik Gustav Pire; tisk J. Blaz- 
nikovih naslednikov v Ljubljani. 

2369. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. VIII. 
leto, 1888. — Urednik Fr. Leveč. — Tisk „Narodne 
Tiskarne". 

2370. Mir. (Političen list za koroške Slovence.) VII. leto, 1888. 

— Izdajatelj in urednik Andrej Einspieler; tisk 
„ družbe sv. Mohorja" v Celovci. 

2371. Narodna biblioteka. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec 
v Novem Mestu. (Izhaja v snopičih po 15 kr.) 

2372. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. XLVI. leto. 

— Urednik Gustav Pire; tiskarji in založniki J. Blaz- 
nikovi nasledniki. 

2373. Obrtnik. Političen in strokovnjašk list za obrtni stan. 
Leto III. V Ljubljani 1888. Izdajatelj in odgovorni 
urednik Matija Kune. Tisek „Narodne Tiskarne". 

2374. Popotnik. List za šolo in dom. IX. leto, 1888. — Urednik 
M. Nerat; tiskar J. Leon v Mariboru. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 265 

2375. Rimski katolik. I. tečaj. Vrejuje in izdaja dr. Anton 
Mahnič, profesor bogoslovja. V Gorici. Hilarijanska 
tiskarna 1888. Velika 8", 96 "str. 

2376. Rogač. Izdajatelj in odgovorni urednik Srečko Magolič. 
Letnik III., 1888. V Ljubljani, po dvakrat v meseci na 
celi poli v 4"^. — Tisk „ Narodne Tiskarne". 

('Koncem leta nehal izhajati.) 

2377. Slovanski svet. Letnik I. 1888. Tisk „ Narodne Tiskarne". 

— Izdajatelj in lastnik: Fran Podgornik. — Urednik: 
Janko Pajk. 

2378. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik XVI., 
1888. Urednik Ig. Žitnik; tisk ^Katoliške Tiskarne". 

2379. Slovenski čehtlar in sacljerejer. Glasilo čebelarskega in 
sadjerejskega društva za Kranjsko. Tečaj VI., 1888. — 
Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik; odgo- 
vorni urednik Ant. Klein: natisnila Klein in Kovač. 

2380. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. XXII. leto, 
1888. — Izdajatelj in založnik „ Katoliško tiskovno 
društvo". Odgovorni urednik: B. Ferk; tiskarna sv. Cirila. 

— („ Slovenski Gospodar" ima vsak mesec po dve pri- 
logi, vselej po 4 strani obsežni: 1. Cerkvena priloga, 
priložena od „Kat. tisk. društva"; — 2. Gospoda r- 
stvena priloga, priložena od staj. kmetijske družbe). 

2381. Slovenski Narod. (Politični dnevnik.) XXI. leto. 1888. 
Odgovorni urednik Dragotin Hribar: tisk ., Narodne 
Tiskarne". 

2382. Slovenski Pravnik. Sodelovanjem odličnih pravnikov, iz- 
daje in ureduje dr. Alfonz Mosche. IV. leto. Natisnili 
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1888, 8«, 32 str. 

2383. Soča. (Politični tednik.) Leto X\^II., 1888. Urednik M. 

Koršič. tisk ,,Hilarijanske tiskarne" v Gorici. 

2384. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Tečaj XXVIII., 
1888. Urednik And r. Praprotnik; tiskar in založnik 
R. Milic. 

2385. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Tečaj 
XVIIL, 1888. Založnik in urednik Iv. Tomšič; tiskata 
Klein in Kovač v Ljubljani. 

2386. Viinar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnar- 
stvo sploh in za sadjarstvo. V Ljubljani 1888. Letnik I. 



266 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 



Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk J. Blaznikovih 
naslednikov. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. 
(Izhaja kot priloga „Kmetovalcu".) 

2387. Zadruga. List za upravo narodno-gospodarskih vprašanj. 
Glasilo zveze posojilnic. Tečaj V., 1888. — Urednik 
Maks Veršec; tisk „ Narodne Tiskarne". 

2388. Zakonik in nkaznik za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj 
XXVIII., 1888. V Trstu. 

2389. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list XLI. leto, 1888. 
Urednik Luka Jeran, tiskarji in založniki J. Blaz- 
nikovi nasledniki v Ljubljani. 

2390. Laihacher Dioecesanhlatt. Jahrgang 1888, 4°. Urednik 
Martin Pogačar; tiskala „ Katoliška Tiskarna" v 
Ljubljani. 

(Prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.) 

II. Društvena dela. 

Čitalnica narodna v Ljubljani. 

2391. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1888. 
Tisk J. Blaznikovih naslednikov, vel. 8*^. Samozaložba. 

IMatica Slovenska. 

(1710 društvenikov.) 

2392. Letopis Matice Slovenske za leto 1888. Uredil dr. Lovro 

Požar. Založila in na svetlo dala „ Matica Slovenska". 
V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna". 1888. 8», 
298 strani. 

Vsebina: 1. Božidar Raic. Spisal dr. K. Glaser. — 2. Kaj 
človeštvo prideluje in uživa. (Drugi del.) Spisal dr. J. Vošnjak. 
' — 3. Ivan Franjin Gundulic. Spisal Anton Trste nj a k. — 4. 
Slovenske narodne vraže in prazne vere. (Dalje.) Spisal J. Nav- 
ratil. — 5. Jožef Lamberg. Spisal Iv. S_t e k 1 a s a. — 6. Kakšnih 
odnošajev nahajamo na slovenskem Štajerji glede zemlje in 
njenih prebivalcev. Spisal M. Cilenšek. — 7. Bibliogi-afija slo- 
venska za leto 1887. Sestavil Iv. Tomšid. — 8. Letopis „Matice 
Slovenske". Sestavil Evgen Lah. 

2393. Slovenci in 1848. leto. Spisal Josip Apih, profesor na 
deželni veliki realki v Novem Jičinu. Tisek Blaznikov 
v Ljubljani 1888, 8o, 302 str. 

2394. Zabavna knjižica. III. zvezek: Prihajač. Povest. Spisal 
Fr. Dolinar. Tiskala Miličeva tiskarna v Ljubljani 
1888, 8«, 104 str. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 267 

2395. Zabavna knjižica IV. zvezek. Izbrani spisi Frana Erjavca. 
Uredil Fr. Leveč. I. del : Pripovedni spisi. V Ljubljani, 
tisek „ Katoliške Tiskarne" 1888, 8^ 156 str. 

Družba sv. Mohora v Celovcu. 

(41.552 udov.) 

2396. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1889. Na- 
tisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. V 4o, 112 stranij. 

Iz vsebine: Naš cesar Franc Jožefi. V spomin štirideset- 
letnice vladanja Njegovega Veličanstva. Spisal Ignacij Žitnik. 
— Obsojen. Povest. Spisal dr. J. Vošnjak. — Zlatomašnik 
Josip Jurij Strossmayer, vladika bosenski in sremski. Spisal 
Josip Stare. — Korovlje in puškarija v Borovljah. Spisal 
Janez Šajnik. — Dekan Lambert Ferčnik. — Kako je stari 
Molek tatu iskal. Kratkočasna povest. Spisal Janko Kersnik. 
Dr. Valentin Zarnik. oče taborov slovenskih. Spisal J. Ž. — 
Zlatomašnik Leon XIII. in slovenski romarji. Spisal dr. Ivan 
Kri zanič. — Razgled po svetu. Sestavil Ignacij Žitnik. — 
Kako je ravnati s travniki. Spisal M. Cilenšek. — Iz kuhinje. 
Spisala R. Kos-ova. — Zbirka gospodarskih, zdravniških in 
drugih skušenj. Spisal Jan. Lampe. — Sleparija s skrivnost- 
nimi zdravili. Spisal J. Tisovec. — Smešnici. 

2397. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega 
prečistega ženina svetega Jožefa. Spisal Janez Volčič. 
VIL snopič. 1888. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mo- 
hora v Celovcu. 40, 160 str. 

2398. Tomaža Kempcana : Hodi za Kristusom ! Štiri knjige. Pre- 
ložil in z navadnimi molitvami pomnožil Andrej 
Kalan, Trnovski kaplan v Ljubljani. 1888. Tiskarnica 
družbe sv. ]\Iohora v Celovcu. 16", 402 str. 

2399. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip 
Stare, c. kr. profesor višje realke v Zagrebu. XII. 
snopič. 1888. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 
80, 580 + 80 str. 

2400. Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. V. 
snopič. Spisal dr. Ivan Tavčar. 1888. Natisnila 
tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8", 497—626 str. 

2401. Slovenske i-^čer»/ce za pouk in kratek čas. Dva in štiri- 
deseti zvezek. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. 
8«, 143 stranij. 

Katoliška družba za Kranjsko. 

2402. Drobtinice. XXII. letnik. Uredil dr. Fr. Lampe, profesor 
bogoslovja, vodja Marijanišča. Izdala Katoliška družba 
za Kranjsko. V Ljubljani 1888, 8^ 244 str. 



268 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 



Katoliško društvo detoljiibov. 

2403. KršhmsM defoJjuh. List za krščansko vzgojo in rešitev 
mladine. Izliaja štirikrat na leto s prilogami za otroke. 
— Vreduje A nt. Kržič. Ljubljana 1888. Tisk „Kat. 
Tiskarne". — Založba „Kat. društvo detoljubov". 

Letnik 1888 ima štiri priloge za otroke: 1.) Ali znaš? 2.) 
Mala zakladnica; 3.) Litanije presvetega imena Jezusovega; 4.) 
Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 

2404. Katoliško društvo detoljubov, poseben pripomoček za vzgojo 
in rešitev mladine. Založilo „Kat. društvo detoljubov". 
Tiskala „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani, v mali 8", 
16 stranij. 

Marijna bratovščina. 

2405. Letno poročilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani 
za 1887. leto. — V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač, 
8*^, 16 stranij. 

Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevanje v Ljubljani. 

2406. Letno poročilo društva v pomoč bolnikov in za oskrblje- 
vanje v Ljubljani za dvaindvajseto društveno leto 1887. 
8«. Tiskala Klein in Kovač. 



III. Pravoznanska in državoznanska dela. 

2407. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 20. 
in 21. junija 1888. 1. (Po stenografičnih zapisnikih.) 28. 
zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. — 
Tisk Milicev. 4». VIII., 11, 14 stranij. 

2408. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 10. 
septembra do 22. oktobra 1888. 1. (Po stenografičnih 
zapisnikih.) Založil deželni odbor kranjski. — Tisk 
Milicev. 4». VIIL, XXXIV., XXXVI., 296, 453, 185 str. 



IV. Jezikoslovje. 

2409. Staroslovenski Jezičnik. Knjiga slovenska v dobi od IX. 
do XVI. veka. Spisal J. Marn. V Ljubljani 1888. Na- 
tisnila in založila J. R. Miličeva tiskarna. Vel. 8''. 71 str. 

2410. Jezičnik o slovenskem slovstva ob njegovi petindvajsetletnici. 
Predaval v Katoliški družbi A. Kalan. (Ponatis iz 
Slovenca.) 1888. 8". 74. str. Samozaložba. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 269 



V. Zemljepisje in zgodovina. 

2411. Kočeislv okrajno glavarji co. Zeinljepisno-zgodovinski opis. 
S sodelovanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja 
opisala Št. Tomšič in Fr. Ivane, učitelja. Založila in 
izdala okrajna učiteljska knjižnica v Kočevji. Natisnila 
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 1888, S«, 108 stranij. 

Knjiga je posvečena velespoštovaneniu_ prijatelju šole in 
učiteljstva, blagorodnemn gospodu Danijelu Šuflaju, c. kr. okraj- 
nemu sodniku v Velikih Laščah. 

2412. Postojina in sloveča postojinska jama na Kranjskem. S 
črtežem vseh razdelkov jame. Po raznih virih sestavil 
J. B. Tisek in založba Šeberjeve tiskarne v Postojini 
1888, m. 80. 52 str. 

2413. Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik 
slovenski, njegova domačija in njegov rod v Ivanjkovcih. 
Spisala Jakob Meško, župnik pri sv. Lovrenci v 
slovenskih goricah in dr. Franc S i m o n i č , skriptor 
C. kr. vseučiliške knjižnice v Beči. Z 8 slikami in 2 ro- 
doslovnicama. V Beči ; tiskali Rudolf Brzezo\vsky in 
sinovi, založil dr. Fr. Simonič, 1888, 8", 154 str. 

2414. Dogodki iz župnije Vranske. Ob 201etnici uvrstitve Vran- 
skega med cesarske trge spisal Ivan Gabršek, okrajni 
tajnik na Vranskem. Založil pisatelj. Tiskarna sv. Cirila 
in Metoda 1888, m. 8«, 67 str. 



VL Lepoznanstvo. 

2415. Jos. Stritarja zbrani Sjjisi. VI. zvezkov. Ign. pl. Kleinmayr 
& Fed. Bamberg. Ljubljana 1888, mal. 8°. 

(Izhajali so v snopičih po 40 stranij obsežnih. Se 60. sno- 
pičem je izdaja završena.i 

2416. Josipa Jurčiča zhrani spisi. VIL zvezek: Pripovedni spisi. 
Uredil Fr. Leveč. Založila in natisnila „ Narodna 
Tiskarna" v Ljubljani 1888, 8«, 242 str. 

Vsebina: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- 
tenbach. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slo- 
venske zgodovine. 

2417. Poezije. Zložil Simon G r egorči č. II. zvezek. Založil 
J. Gorup. Natisnila ,. Narodna Tiskarna" v Ljubljani 
1888. m. 8» 158 str. ' 



270 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2418. Pesmi. Zložil J o s. C i m p e rman. Tiskala Kleinmayr in 
Bamberg, založila knjigotržnica J. Giontinijeva v Ljub- 
ljani 1888, 8", 190 str. 

2419. Dr. Valentina Zamika^ zbrani spisi. I. zvezek: Pripovedni 
spisi. Uredil Ivan Železnikar. Založila in na svetlo 
dala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1888, 8», 154 str. 

2420. Olci in sinovi. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. 
Preložil Ivan Gornik. (Ponatis iz „ Slovenskega Na- 
roda".) Natisnila „Narodna Tiskarna". V Ljubljani 1888. 
Mala 8«, 357 str. (Cena 50 kr.) 

2421. Ukrajinske dume. Češki spisal E. Jelinšek. Poslovenil 
Podvidovski. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Mala 80. 
84 stranij. (Cena 15 kr.) 

2422. Vilenski brodnik. Spisal Emile Souvestre. (Ponatis 
iz „Slov. Naroda".) V Ljubljani, 1887. Natisnila in za- 
ložila „ Narodna Tiskarna". Mala 8«, 178 str. (Cena 15 kr.) 

2423. Ican Zbogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, 
poslovenil J. Kržišnik. — (Ponatis iz „Slov. Naroda".) 

V Ljubljani 1886. Natisnila in založila „ Narodna Tis- 
karna". Mala 8°, 198 str. (Cena 25 kr.) 

2424. Dnevnik. Spisal Ludovik Halevy, poslovenil Vinko. — 
(Ponatis iz „Sloven. Naroda".) V Ljubljani 1886. Na- 
tisnila in založila „Narodna Tiskarna". Mala 8*^, 95 str. 
(Cena 15 kr.) 

2425. Undina. Spisal Andre Theuriet, poslovenil Vinko. — 

V Ljubljani, 1887. Natisnila in založila „ Narodna Tis- 
karna". — Mala 80, 143 str. (Cena 20 kr.) 

2426. Pedagogika. Po najboljših virih spisal Anton Zupančič, 
učitelj pedagogike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču. 

V Ljubljani, Založila „Katoliška tiskarna". 1888. Vel. 
8«, 152 str. (Cena 80 kr.) 

2427. Pedagngiski letnik. II. leto. 1888. Uredil Fran Gabršek. 
Izdalo in založilo „Pedagogično društvo" v Krškem. 

V Ljubljani. Natisnil J. R. Milic. Stranij 224 in dve 
litografovani prilogi. 

2428. Občno ukoslovje. Po dr. Jos. Michu. Spisal Fran Gabršek. 
Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo" v Krškem. 
8°, 111 str. 

2429. Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej mladini v 
pouk in kratek čas popisal Fran Erjavec, c. kr. pro- 
fesor. Prvi zvezek. Četveronoge živali. Na svetlo dala 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 271 

in založila družba sv. Mohora v Celovci. (Drugi natis.) 
V Celovci 1888. Natisnila tiskarnica sv. Alohora. 8", 
284 stranij. 

2430. Koroške hukvice slovenskemu ljudstvu v poduk 'n kratek 
čas. Izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev v 
Celovci. 7.. 8.. 9., 10. in 11. snopič. Tiskal J. Krajec v 
Rudolfovem. 1888, m. 8». 

2431. Bazne povesti. Tisek in založba Blaznikovih naslednikov 
v Ljubljani 1888, m. 8", 39 str. Cena 15 kr. 

(Vsebina: Abel. — Očetov maček.) 

2432. Nazorni nauk za slovensko mladino. Spisal Ivan Tomšič. 
Obsega tekst in 30 barvanih tabelj na debelem papirji 
s 380 podobami. V Ljubljani 1888. V založbi in na 
prodaj pri Janezu Giontini-ju. Nov natis. 

2433. Zlati orehi slovenskej mladini v spomin. Spisal Ivan 
Tomšič. Drugi popravljeni natisek s podobami. Natisnil 
in založil J. R. Milic 1888, m. 8", 126 str. 

2434. Spisi Krištofa Smida VIII. zvezek. Poslovenil P. Florentin 
Hrovat. 8^, 111 str. Založil J. Krajec v Novem mestu. 

Vsebina: Pirbi. — Ivan. turški soženj. — Krščanska obitelj. 

2435. Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih 
državah svobodne severne Amerike. Angleški spisala 
Henrieta B. Sto\ve. Iz nemškega poslovenil Fr. Mala- 
vašič. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. Založil in 
izdal Jan. Giontini. 1888. 8«, 228 str. (Cena 70 kr.) 

2436. Pripovedke za mladino. Spisal Fr. Hubad. I. in II. zvezek. 
Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji 1888, m. 8», 72, 
oziroma 81 stranij. 

2437. Cesarska pesem. V spomin na 2. dan decembra 1888 s 
podobami ukrasili avstrijski umetniki. V obliki pole. 
10 podob z berilom. Založil F. Tempsky v Pragi. 

2438. Xaš cesar 1848 — 1888. Spomeniški spis za slovensko 
mladino priredil učitelj. Tiskala in založila Ign. pl. Klein- 
mayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1888, 8»; 32 str. 

2439. Cesar Franc Jožef 1. 1848 — 1888. Na spomin štirideset- 
letnega vladanja Njega Veličanstva sestavil Ivan 
Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Z de- 
vetimi podobami. Natisnil in založil Kari Rauch na 
Dunaji. 1888, 8", 16 str. 



272 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 



2440. Franc Jožef L cesar avstrijski. V spomin štiridesetletnice 
Njegove vlade spisal slovenski mladini Fr. Hubad, 
C. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila 
„Družba sv. Cirila in Metoda". 1888, 8°, 64 str. Z 2 
podobama. 

2441. Amjeljceh, otrokom učitelj in prijatelj. Izdal Anton 
Kržič. IV. zvezek. V Ljubljani, 1888. Samozaložba.— 
Tiskala „ Katoliška tiskarna". 8^ 48 str. S podobami 
(Cena 12 kr.) 

2442. Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenski 
mladini poklonil Janko Le ban. učitelj v Avberu pri 
Sežani. I. zvezek. Založil pisatelj, tiskala »Katoliška 
Tiskarna" v Ljubljani 1888, m. 8", 40 str. 

VII. Šolske knjige. 

2443. Cvetnik. 11. del. Berilo za slovensko mladino. Spisal 
Anton Janezi č. Tretji popravljeni natis oskrbel 
dr. Jakob Sket. 8 o. 166 str. V Celovcu 1887. Tiskarna 
družbe sv. Mohora. 

2444. Početiiica nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih 
gymnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč se- 
stavil Rajmund Čuček, profesor c. kr. učiteljišča v 
Kopru. Kopar 1888, 8«, 183 str. Tisek Bambergov v 
Ljubljani. 

2445. Sloveiiisches Sprach- und llmmjshuch. Nebst Chrestomathie 
und slovenisch - deutschem und deutsch - slovenischem 
Worterverzeichnis. Fiir den ersten Unterricht bearbeitet 
von Dr. Jakob Sket, k. k. Professor am Staatsober- 
gymnasium in Klagenfurt. Vierte veranderte Auflage. 
Druck und Verlag der St. Hermagoras - Buchdruckerei, 
Klagenfurt 1888, 8«, 294 str. 

2446. Grundriss der slovenischen Grammatik mit Uebungsbei- 
spielen, Gesprachen und deutsch - slovenischem Worter- 
verzeichnis. Von Dr. Jakob Sket, k. k. Professor. 
Druck und Verlag der St. Hermagoras - Buchdruckerei. 
Klagenfurt 1888, 8«, 184 str. 

2447. Četrto berilo za občne ljudske in nadaljevalne šole. Uredil 
Peter Končnik. (Tiskano brez premene kakor leta 
188:).) 80, 328 str. Založila c. kr. zaloga šolskih knjig 
na Dunaj i. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 273 

2448. Trti je heiilo za občne ljudske šole. (Tiskano brez pre- 
mene kakor leta 1886.) Na Dunaju. C. kr. zaloga šolskih 
knjig. 8», 268 str. 

2449. Dnigo berilo in slovnica za občne ljudske šole. (Tiskano 
brez premene po izdanji od leta 1887.) 8", 218 str. 
C. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. 

2450. Pno berilo iti prva slovnica za drugi razred 4 in 5 raz- 
rednih ljudskih šol. Drugi popravljeni natis. 8^ 96 str. 
A. Razinger in A. Žumer. V Ljubljani. Tiskala in 
založila Ign. pl. Kleinraayr & Fed. Bamberg. 

2451. Prva nemšha slovnica in prvo nemško berilo za slovenske 

ljudske šole. A. Praprotnik, A. Razinger in A. 
Žumer. 1888. Natisnila in založila Ig. Kleinmayr & 
Fed. Bamberg. 

2452. Začetnica in prvo berilo za občne ljudske šole. Ivan 
Miklosich. Tiskano brez premene kakor leta 1887. 
Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih knjig. S"', 106 str. 

2453. Sl-.rensko- nemški abecednik za občne ljudske šole. Slove- 
nisch-deutsche Fibel fiir allgemeine Volksschulen. Von 
Kari Preschern. (Unveranderter Abdruck des Textes 
vom Jahre 1887.) Im k. k. Schulbiicher-Verlage Wien 
1888. Druck von Kari Gorischek. 8*». i:6 str. 

2454. Abecednih- z?i slovenske ljudske šole. Drugi natis. Andrej 
Praprotnik. (Tiskan brez premene kakor leta 1883.) 
Natisnil Henrik Mercy v Pragi. Založil in prodaja Matija 
Gerber, bukvovez v Ljubljani. 8^ 80 str. 

2455. Abecednik za slovenske ljudske šole. A. Razinger in 
A. Žumer. Šesti nepremenjeni natis. V Ljubljani. Na- 
tisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. 8^, 80 str. 

2456. Prva racmiica za občne ljudske šole. Dr. vitez Fran j o 
Močnik. Deseto izdanje. (Tiskano brez premene kakor 
leta 1887.) Na Dunaju. C. kr. zaloga šulskih knjig. 
8«, 40 str. 

2457. Druga ročunica za občne ljudske šole. Petnajsto izdanje. 
Dr. vitez Franjo Močnik. (Tiskano brez premene 
kakor leta 1887.) Na Dunaju. C. kr. zaloga šolskih knjig. 
8«, 64 str. 

2458. Sveti listi, berila in evangeliji za nedelje in praznike celega 
leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami 
pri službi božji. (Tiskani brez premene kakor 1. 1886.) 
Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih knjig. 8'^ 340 str. 

18 



274 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2459. Krščanski nauk za prvence. Spisal Simon Zupan. 
(Prvo in drugo šolsko leto.) III. natis. 8», 48 str. Zalo- 
žila „Katol. Bukvama". 

2460. Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske 
šole ljubljanske škofije. V Ljubljani 1888, 8», 96 str. 
Založili ..Blaznikovi nasledniki". 



VIII. Šolska poročila. 

2461. Jahreshericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach fiir 

das Schuljahr 1888. 

Ima spis: Stapleton. Neznanega prelagatelj a evangelija pre- 
ložena po Stapletdnn v XVII. veku. Prioljčil c. kr. prof. A nt. 
Raic. 8", 66 stranij. 

2462. Sedmo letno poročilo deške meščanske šole s kmetijskim 

značajem v Krškem 1887 8. 

Ima pregled metereološkc postaje meščanske šole v Krškem 
v letih 1886, 1887 in 1888. 

2463. Letno j^oročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem 
1887 8. leta. 

2464. Letno poročilo trorazredne ljudske šole v Mengši koncem 

šolskega leta 1887/8. 

(Ima na čelu zgodovinski spis: Na razvalinah Mengeškega 
gradu. Spisal A. K o bi ar). 

2465. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Senožečah 
koncem šolskega leta 1887 8. 

2466. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Trnovem 
koncem šolskega leta 1887 8. 

Ima spis: Ustanovno pismo Trnovske šole 1814. 1. 

2467. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Metliki 
koncem šolskega leta 1887/8. 

2468. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Črnomlji koncem 
šolskega leta 1887/8. 

2469. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini 
koncem šolskega leta 1887 8. 

2470. Letno poročilo trorazredne dekliške šole v Kameniku 
koncem šolskega leta 1887/8. 

2471. Letno poročilo čveterorazredne deške ljudske in obrtno- 
nadaljevalne šole v Kameniku 1887 8. 1. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 2'75 



2472. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Škofji Loki 
koncem šolskega leta 1887 8. 

Ima na čelu spis: Črtice iz življenja Nj. Veličastva našega 
presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Spisal Fr. Papa. 

2473. Ldno poročilo čveterorazredne deške in dvorazredne de- 
kliške šole v Kranji koncem šolskega leta 1887,8. 

2474. Letno x>orocilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novem 
Mestu koncem šolskega leta 1887 8. Tiskal J. Krajec. 

2475. Poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v 
Ljubljani koncem šolskega leta 1887 8. 

247(;. Letno poročilo 11. mestne peterorazredne deške šole v 
Ljubljani koncem šolskega leta 1887 8. 

2477. Razredba učenk mestne šestrazredne dekliške ljudske 
šole v Ljubljani koncem šolskega leta 1887 8. 

IX Molitvene in podučne knjige. 

2478. Sveta Germana izgled krščanske potrpežljivosti. Spisal 
Anton Kržič. Drugi natis. Samozaložba. Tiskala Ka- 
toliška tiskarna". 8", 32 str. 

2479. Ali znaš? Zbirka kršanskih resnic in molitev, ki naj bi 
jih vsak kristijan znal na pamet. 32«, 32 str. Založilo 
„ Katoliško društvo detoljubov". 

2480. Sv. Alojzij ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. Alojzija 
Spisal Val. Lah. Peti natis. 8», 436 str. Matija Gerber' 

2481. Angeljshi služba. 32«, 16 str. Tiskarna sv. Cirila v Ma- 
riboru. 

2482. Božja pot k sv. Joštu, ali češčenje sv. Jošta, spoznavalca 
m puščavnika v fari sv. Martina pri Kranji na Gorenjskem 
z ozirom na božjo pot k sv. Joštu na Kumu na Do- 
lenjskem. V Ljubljani. Samozaložba. Nati.^nila .,Katol 
Tiskarna". 16^ 32 str. 

2483. Dejanje svetecja Ddinstna. V poduk malim in odraščenim. 
320. Društvena založba. VIII. zvezek. 

2484. Kijuček nebeški. Molitvenik za bogoljubno mladino. Spisal 
Ivan Skuhala. V Mariboru 1888. 16^ 192 str. Ti- 
skarna sv. Cirila. 

2485. Mala zakladnica. Zbirka krajših molitev in pobožnosti z 
obilnimi odpustki. Založilo „Katol. društvo detoljubov". 
(II. priloga h Kršč. detoljubu 1888.) 32°, 32 str. 

18* 



276 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2486. Moliter velik pripomoceJc k zvelicanji. Spisal sv. Alfonz Ma- 
rija Liguori. Slovenski izdal s pridejanimi molitvami 
pri dopoludanski in popolndanski službi božji dr. Anton 
Jarc, prost. V Ljubljani, 1888. Tisk „Katoliške tiskarne". 
Založila „Katoliška bukvama". 16", 174 str. 

2487. Molitev velik pripomoček k zveličanju. Slovensko izdal 
s pridejanimi molitvami pri dopoldanski in popoldanski 
službi Božji dr. Anton Jarc. 16'^, 174 str. Samozaložba. 

2488. Našim hirmancem. Spisala J o s. Jurik. Slovenjigradec. 
Samozaložba. 32», 16 str. 

2489. Neldera duhovna opravila. Labaci 1888. Sumptibus et li- 
teris successor. Blasnik. vel. 8°, 161 str. 

2490. Pet nedelj, posvečenih peterim ranam sv. Frančiška. III. 
pomnoženi natis. Tretji red v Rudolfovem. 8", 78 str. 

2491. Pot v nebesa ali življenje udov III. reda sv. Frančiška 
Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal P. Nikolaj 
Meznarič. Tretji natis. Maribor 1888. Zaloga III. reda. 
Tiskarna sv. Cirila. 8°, 552 + VIII. str. 

2492. Pustite te male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo! 
Kratke molitvice pobožnih otrok. Spisal Janez Volčič. 
Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva. 
Založil Matija Gerber v Ljubljani 16», 282 str. 

2493. Marija dobra mati pobožnim otrokom. Za sedmi natis 
pripravil in pomnožil P. Hrisogon Maj ar. V Ljubljani 
1887. Založil Jan. Giontini. 

2494. Bimda božja pot in nje romarji. Spisal dr. Ivan Kri- 
ža n i č. 

2495. Sveto opravilo. Molitvenik za krščansko mladino. Spisal 
Anton Slomšek. Peti pomnoženi natis. Maribor 1888. 
16", 250 str. Cirilo va tiskarna. 

2496. Zgledna pomoč za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve 
za bolne kristijane. Dušne pomoči druge bukve. Spisal 
Janez Zupančič. Drugi predelani in popravljeni 
natis. V Ljubljani 1888. Založila družba sv. Vincencija. 

8", 452 str. 

2497. Sv. Viidorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. 
Njegovo življenje in delovanje. Na podlagi najstarejših 
virov in po najnovejših pripomočkih spisal dr. Mihael 
N a p o t n i k. 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 277 

2498. PastirsU list za postni čas leta 1888. 4«, 8 str. Založil 
„Knezoškofijski ordinarijat". Tisk „Katoliške Tiskarne" 
v Ljubljani. 

X. Različna dela. 

2499. Glnhomutec In nja obrazovaiija, z navodom, kako gluho- 
neme otroke doma izrejati in v domači šoli poučevati. 
Spisal Janez Koprivnik, c. kr. vadnični učitelj v 
Mariboru. Ponatisek iz „ Popotnika". Tisek tiskarne sv. 
Cirila v Mariboru. 1888, 8", 55 str. Cena 35 kr. 

2500 Hifri racunar z ozirom na sedanji denar po avstrijski 
veljavi in na novo mero in vago. Deveti popravljeni 
natis. V Ljubljani 1888. Založil Janez Giontini, 8°, 367 
stranij. Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 

2501. Izurjena kuharica. Nauk najboljša jedila brez posebnih 
stroškov pripravljati. Spisala Josefina Juri k. 240 str. 
8". Jos. Jurik's „Ver]ags-Expedition" v Mariboru. 

2502. Nauk, kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami, 
da jih trtna uš ne more uničiti. Po naročilu deželnega 
odbora kranjskega spisal Rihard Dolenc, vodja de- 
želne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. 
V pojasnilo več slik. Založil deželni odbor kranjski, 
natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1888, m. 8", 
34 stranij. 

2503. Ocena slorenskih knjig za mladino in ljudstvo. Spisal 
A nt. Kržič. Ponatis iz „KoledaTJa" katol. tiskovnega 
društva v Ljubljani. Založila „Katol. bukvama". Tisk 
„Katol. tiskarne". 16», 28 str. 

2504. Petindvajsetletnica Sokola 1863— 1888. Spisal Evg en Lah, 
52 str. vel. 8». Založil „ Sokol". 

2505. Poduk, kako se med in vosek koristno porabita. Spisal 
Franjo Jeglič. Založilo „Čebelarsko in sadjerejsko 
društvo za Kranjsko". Vel. 8", 65 str. 

2506. Pojm slavnostij, katere so se priredile v Logaškem po- 
litičnem okraju 1888. leta v proslavljenje štiridesetletnice 
vladanja Njega Veličanstva presvitlega cesarja Frana 
Josipa I. Spisal Vojteh Ribnika r. V Logatcu. 8», 
96 str. Založilo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev 
Logaškega šolsk. okraja". Tiskal Šeber v Postojni. 

2507. Primeri odlokov, vpisov in potrdil o vpisih v zemlje- 
knjižmh rečeh, 8°, 32 str. K. k. Hof- u. Staatsdruckerei 
in Wien. 



278 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2508. Poročilo o delovanji ,. Glasbene Matice" za leta 1885 6, 
1886; 7, 1887 8. V Ljubljani, 1888. Založila „ Glasbena 
Matica". — Tisk Blaznikov. 8°, 32 str. 

2509. Bacun in poročilo delavskega podpornega društva v Trstu 

pod pokroviteljstvom Nj. c. vis. cesarjeviča Rudolfa. 
Tiskarna Dolenčeva v Trstu 1888, 8«, 32 str. 

2510. Rudeči križ in njegov pomen za kmetsko ljudstvo. Po- 
slovenil Lapajne Feliks pl. Lenk. 

2511. Sanjske bukve prave egiptovske od leta 1231. z razkla- 
danjem sanj in s pristavlj enimi numerami za tiste, 
kateri hočejo svojo srečo v loteriji poskusiti. V Ljubljani 
1888. V založbi pri J. Giontini-ju, bukvovezi. (Nov natis.) 
8», 40 stranij. 

2512. Sokolova petindvajsetldnica dne 8. in 9. septembra. Ponatis 
iz »Slovenskega Naroda". V Ljubljani. 1888. Založil 
Dragotin Hribar. Tisek „Narodne Tiskarne". 16'', 46 str. 

2513. Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena 
po Stapletonu v X VIL veku. Objavil A. Raič. (Ponatis 
iz progr. vel. realke 1. 1887 8. V Ljubljani 1888. 8°, 122 str. 

2514. Vcsfnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. IL Izdalo 
in založilo vodstvo. V Ljubljani 1888. Tiskala ..Katol. 
Tiskarna". 8", 32 str. 

2515. Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbo- 
vanje šolskih vrtov. Po naročilu visokega c. kr. kme- 
tijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik 

C. kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj. 
S 180 podobami. Založila c. kr. kmetijska družba 
kranjska. Natisnili Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 
1888, v 8«, 147 str. 

2516. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. 
S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil 

D. Hribar; tiskala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 

1888, 8", 74 str. 

2517. Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1889. Za 
pouk in kratek čas. Uredil, izdal in založil Dragotin 
Hribar. V Ljubljani. Natisnila „ Narodna Tiskarna" 
1888, 8«, 88 str. Cena 40 kr. 

2518. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1889. 
Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Prvi letnik. Iz- 
dalo in založilo „ Katoliško tiskovno društvo" v Ljub- 
ljani. Natisnila „ Katol. Tiskarna". 12». 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 279 

2519. Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1889 s popolnim 
šematizmom šolsk. oblastnij, ^^iičiteljišč, ljudskih šol in 
učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Pri- 
morskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v 
začetku šolskega leta 1888 89. — III. leto. Sestavil in 
založil Miha J. Nerat, nadučitelj in „Popotnikov" 
urednik v Mariboru. — Maribor. — Tisk tiskarne sv. Cirila. 
8", 156 stranij. 

2520. Velika 2)>'atika za navadno leto 1889, ki ima 365 dni. 
Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. 
Natisnili in založili J. Blaznik-ovi nasledniki. 16°. 
(Cena 15 kr.) 

Vselnna: Navadni kalendarij. — Sejmi. — Zabavno- 
poučno berilo: Sveti oče Leon Xin. — Nadvojvoda Albrecht. 

— Andrej Einspieler. — Franc Erjavec. — Pogovor pod lipo. — 
Mnogovrstne gospodarske skušnje. — Naznanila. 

2521. Mala pratika za navadno leto 1889, ki ima 365 dni. 
Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. 
Natisnili in založili J. Blaznik-ovi nasledniki. 16^ 28 str. 
(Cena 13 kr.) 

2522. Slovenska pratika za navadno leto 1889., ki ima 365 dni. 

V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. 
16». (Cena 13 kr.) 

2523. Koledar za leto 1889. Tisk in založba Blaznikove tiskarne 
v Ljubljani. 8°, 48 str. 

2524. Žeptii koledar za leto 1889. Samozaložba „Kat. Tiskarne" 

v Ljubljani 1888, 16', 31 str. (Cena 20 kr.) 

2625. Viseča pratika 1889. Tiskal in založil J. Krajec v Ru- 
dolfovem, 

XI. Muzikalije. 

2526. Glasbena Matica. Zvezek XIX. Slovenski napevi za čvetero 
in petero mešanih glasov, zložil P. Hugolin Sattner. 

V Ljubljani 1888. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaju. 

Vseljina: 1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. 

— 3. Studenčku. — 4. iMajniku v pozdrav. — 5. Detetu. — 
6. Opomin k petju. — 7. Na planine. 

2527. Gorski odmevi, četveroglasne pesmi, zložil H. Vol ari č, 
op. 6. Založil skladatelj. Natisnili J. Blaznikovi nasled- 
niki v Ljubljani. Cena 70 kr. 

2528. Slovenske pjesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil 
dr. Benjamin Ipavec, III. zvezek. Samozaložba, 



280 Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 

2529. Vencek slovenskih pesem. Za moški zbor zložil Ign. 
HI a dni k. Založil skladatelj. Tisk Blaznikov, 4». 12 str. 

2530. Zbirka narodnih pesmi. I. snopič. Tiskarna sv. Cirila v 
Mariboru. 

2531. F proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega 
cesarja Franca Jožefa I. Trije zbori: I. Oj živi Bog 
cesarja, zložil P. Angel i k Hribar. II. Na slavo Av- 
striji, zložil An t. Foerster. III. O Avstrija, ti dom 
krasan, zložil P. Hug. Sattner. Založilo Cecil. društvo. 

V Ljubljani. Tisk Milicev. 8°. 5 str. 

2532. Teoreticno-prakticna pevska šola. Zložil Anton Foerster. 
Tiskal in založil J. R. Milic v Ljubljani 1888, 8". 107 str. 
Tretji pomnoženi natisek. (Cena 75 kr.) 

2533. Cerkvene pesmi nabrane med slovenskim narodom. Zvezek 
III. Z dovoljenjem preč. knezonadškofijskega ordina- 
rijata goriškegaizdalo in založilo cecilijansko društvo za 
goriško nadškofijo. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. 4". 24 str. 

2534. Češenj e Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Za štiri 
moške glasove, deloma z obligatnimi orgijami postavil 
Ivan Pogačnik. Založil skladatelj. Tisek Blaznikov. 

V Ljubljani 1888. 4"., 8 str. 

2535. Sveta maša v čast sv. Cirila in Metoda za moški zbor, 
postavil in prečastitemu, veleučenemu gospodu, gospodu 
dr. Antonu Mahniču, profesorju bogoslovja i. t. d. i. t. d. 
udano poklonil Janez C ari i. Op. 4. Založil skladatelj. 
Tiskali Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. 4». 9 str. 

2536. Svete pesmi za šolarje. IV. natis. Tiskarna sv. Cirila v 
Mariboru. 

2537. Velikonočne pesmi, zložil in prečastitemu gospodu gospodu 
Adolfu Harmel-u, župniku v Šebreljah hvaležno poklonil 
Laharnar Janez. 4<^. 8 str. Samozaložba. 

2538. 24 fngiianih pred- ali poiger v vseh tonovih dur in moll-a. 
Za orgije ah harmonij zložil Danilo Fajgelj. Op. 29. 
Izdalo in založilo cec. društvo za goriško nadškofijo. 
Cena 55 kr. V Kat. Bukvami. Tisek Blaznikovih na- 
slednikov. 

2539. Štiri Marijine pesmi. Za moški in mešani zbor z orgijami 
čveteroglasno postavil Ivan Pogačnik, organist v 
Vipavi. Op. 2. Cena 40 kr. Založil skladatelj. Tiskarna 
Blaznikova, Ljubljana 1888, 



Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 281 

2540. Najimenitnejše cerkvene določbe o katoliški cerkveni glasbi. 
Z dodatkom: O petju mašnikovem pri altarji. Mitterer 
Ignacij — Dolinar — Lučinski A. 8". 90 str. Za- 
ložilo „ Cecilij ansko društvo". 

2541. Šolske pesmi. Nabral in izdal Gabrijel Majcen. Prva 
stopnja. Založil Th. Kaltenbrunner v Mariboru 1888, 
m. 8». 38 str. 

2542. Šolske pesmi. Druga stopnja. (Na podlagi drugega berila). 
Nabral Gabrijel Majcen. 8". 48 str. Založil Th. Kal- 
tenbrunner v Mariboru, 1888. 

2543. Asperges me et vidi aquam, za mešani zbor se spremljavo 
orgelj. Zložil Janez C ari i, organist mestne farne 
cerkve v Škofjiloki. Založil pisatelj. Tiskali J. Blazni- 
kovi nasledniki v Ljubljani. 4". 4 str. 

2r;44. Pet Tantirm erc/o, pet masnih in deset Marijinih pesmi, 
ter dva kratka in lahka „Te Deum" za mešani ali 
moški zbor zložil Ig. Hladnik. Op. 10. Lastnina skla- 
dateljeva. Tisek Blaznikov. 1888. 





Letopis „Matice Slovenske". 

Sestavil Evgen Lah, društveni tajnik in knjižničar. 



Poročilo o odborovem delovanji 

v clolji od i;X. 1888 — 30/IX. 1889. 



81. odborova seja, v sredo dnš 17. oktobra 1888. 

Navzočni: Gg. J. Mam {predsednik); A. Bartel, I. Flis, P. GrasselU, dr. A. 

Jarc, dr. Fr. Lampe, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnih, L. Robič, 

F. Stegnar, J Šutnan, dr. I Tavčar, I. Tomšič, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, 

V. Zupančič in dr J. Zupajtec {odborniki , E. Lah [zapisnikar). 

Skupaj 19. 

Zapisnik 80. odborove seje, ki sta ga pregledala odbornika 
Bartel in Krzič. potrdi odbor brez ugovora.; današnjemu bodita 
overovatelja odbornika Bartel in Tomšič. 

Predsednik naznanja, da so se v zadnji dobi vršile sle- 
deče seje odsekov: gospodarskega: 5. maja, agitacij skega: 
11. julija in književnega: 15. oktobra. Zapisniki so danes 
na ogled. 

Predsednik se spominja žalostne usode pokojnega prof. 
Raiča (f 16 IX. v Pragi), zaslužnega in marljivega odbornika, 
katerega ni pri nobeni, niti odborovi, niti odsekovi, seji 
manjkalo. Cesto je presojal došle rokopise in popravljal iz 
lastnega nagiba društvene knjige. Matica je položila na nje- 
govo rakev venec s trakovi in se v mnogobrojnem številu 
udeležila njegovega tukajšnjega pogreba, dne 21 IX. Dalje 
omenja predsednik posrednjega počeščenja društvenega s tem, 
da je bil matičin podpredsednik, župan GrasselU, vnovič po- 
trjen za župana, odbornik dr. Pokiukar pa odbran za deželnega 
glavarja. Mnogoletnemu marljivemu odborniku, proštu dr. Jarcu, 



Letopis jNIatice Slovenske. 283 

Čestitalo je društvo povodom njegove zlate maše, dne 12. av- 
gusta. Ker je odbornik /. Subic imenovan za ravnatelja c. kr. 
obrtne strokovne šole in ker se je ravnatelj Fr. IViestJuder 
preselil iz Kranja v Ljubljano, priraseta odboru na ta način 
dve spretni in delavni moči. Marljivemu blagajniku, odborniku 
L. Robicu, čestita k njegovemu godu, za katero čestitko se 
blagajnik zahvali z zagotovilom, da bo za Matico vedno rad 
deloval, kolikor bo v njegovi moči. Konečno izraža veselje, da 
se je odboru posrečilo obdržati v svoji sredi člana Vilharja, 
ki bo društvo še vedno lahko podpiral, posebno v gospodarskih 
vprašanjih. 

Slavitelje Stefcmovicn-e v Belem gradu pozdravila je „ Ma- 
tica" brzojavno in dobila v prijazen odgovor brošurico , v 
kateri je tiskan slavnostni govor, ki ga je imel o tej priliki 
prof. Boškovic. 

Predsednik poprosi odbornike, naj bi do prihodnje seje 
pripravili primerne nasvete, kako praznovati društveno pet- 
indvajsetletnico. 

Odbor odobri nagrade pisateljem in korektorjem društvenih 
knjig po daljšem razgovoru in z nekaterimi spremembami ve- 
činoma v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka. 

Določijo se založne cene društvenim knjigam. ,3Iatica" 
bo prodajala posamezne iztise „ Letopisa" : po 1 gld. : Apihovih 
„Slovencev in 1. 1848": po 1 gld. ; Dolinarjevega „Prihajača": 
po 30 kr. in ..Erjavčevih izbranih pripovednih spisov" I. del.: 
po 70 kr. 

S pozivom pisateljem glede doneskov za ..Letopis" po- 
stopati je istotako kakor druga leta. 

Odbor potrdi za 1889. leto dve knjigi, to je: ..Letopis za 
1. 1889." in pa II. del „ Erjavčevih pripovednih spisov". Glede 
ostalih knjig pa uvažuje in odobrava obširnejše poročilo knji- 
ževnega odseka o sredstvih, s katerimi naj si jih odbor pridobi. 

Na podlagi razpisa častnih daril v znesku 200, oziroma 
100 forintov, iz obrestij „Jurčič-Tomšičeve" ustanove za lite- 
rarne namene, došli sta odboru dve povesti, od katerih je 
dobila le jedna nižje darilo. Drugo je odbor vrnil pisatelju; 
povest z nagrado je pa Matica izdala v 3. zvezku „Zabavne 
knjižnice" pod naslovom „Prihajač" ; spisal Dohnar. Neizpla- 
čana nagrada 200 forintov določi se izvirni povesti v obsegu 
10 tiskovnih p61 z obrokom do 1. oktobra 1889. L, da se tako 
poskrbi za primerno knjigo 1890. 1. 

Knjige in računi za 1. 1887. so bili pregledani dne 14. 
maja t. 1. ; pregledovalci našli so vse v redu. Oddaja blagajnice 
novemu blagajniku izvršila se je 1. maja. O tej priliki, vrhu 
tega pa še 14. julija in 13. septembra, bila je blagajnica škon- 
trovana ob navzočnosti ključarjev, ki so našli vse v redu. 



284 Letopis Matice Slovenske. 

Odobre se troški za potrebne temeljitejše hišne poprave 
izza zadnje dobe. Blagajniku izreče se kot hišnemu upravi- 
telju zahvala na vestnem in marljivem upravljanji. — 

Sprememba pri hišnih strankah vzame se na znanje. 

Prof. Majciger dobil je iz predsedništva pismeno zahvalo, 
ker je tako točno in društvu na korist opravil o svojem času 
zadevo mariborske hranilnice. 

Odbor odobri postopanje gospodarskega odseka glede iz- 
vrševanja kupnih pogojev pri hiši na Bregu št. 8. 

Nasvetu književnega odseka glede primernega prazno- 
vanja 401etnice Nj. Veličanstva odbor v načelu soglasno pri- 
trdi. Odbor meni, da društvo kot literarno-znanstveni zavod 
najprimernejše slavi omenjeni praznik, ako prouzroči, da knjige 
patrijotičnega obsega iz društvene zaloge pridejo v širše omi- 
kane kroge, ki jih s pridom bero. V ta namen hoče „Matica" 
podariti slavnostnega „ Spomenika" in Krsnikove „ Zgodovine 
avstrijsko-ogerske monarhije" v znatnem številu šolam in uči- 
teljskim knjižnicam po vsem Slovenskem. Predsedništvo s 
tajništvom in po potrebi ožji odsek pooblaste se, da njegov 
sklep primerno izvrše. 

Poročilo tajnikovo o društvenih knjigah (obseg, oblika, 
natiskavanje, vezava in razpošiljanje) se vzame na znanje. 

Obširnejše poročilo tajnikovo o delovanji agitacijskega 
odseka (načelnik : odbornik dr. Požar), o njegovem namenu in 
sklepih se odobri. 

Vsled poziva predsednikovega poroča tajnik natančneje 
o delovanji odseka za nabiranje krajepisnih imen, ki se je po 
inicijativi gg. dr. pl. Milkowicza in prof. Pleteršnika iz 1. 1876. 
ponovil le pod pokroviteljstvom „ Matice Slovenske". Njegov 
namen je skrbeti za to, da dobimo obširen, zelo potreben 
„Slovenski krajepisni slovar" s popolnoma zanesljivimi imeni. 
Odsek obstoji iz 19 členov, ki so se julija meseca nekatere- 
krati shajali in razgovarjali. Da doseže svoj namen, objavil 
je odsek poseben poziv z vprašanji, kateri je razposlal na vse 
fare po Slovenskem. Iz odseka je šlo na ta način ali narav- 
nost ali po poverjenikih in zaupnih možeh krog 800 pozivov 
za nabiranje. Odsek daje nabirateljem, ako žele, vedno tudi 
pojasnila. Delo je na znanstveni podlagi dobro osnovano ; že- 
leti bi mu bilo svoje dni tudi ugodnega konca. 

Novi poverjeniki so postali: dekan Incko: za PodkloŠfer, 
dekan Kajdiž: Z3, Moravče, odvetnik dr. Leščnik: za 5"^. Lenart. 
Vsled smrti ali pa odpovedi so na novo izpraznjena poverje- 
ništva: Idrija, Kostanjevica, Zagorje. Vodice so se spojile deloma 
s Kamnikom, deloma z okolico ljubljansko. Še vedno so brez 
poverjenika: Pliberk, Cirhio in Belca. 



Letopis Matice Slovenske. 285 

Nekatera društva zahvaljujejo se za podarjene knjige iz 
društvene zaloge; drugim, ki zanje prosijo, imajo se podariti.. 

Knjižnica se je od zadnje seje pomnožila za 96 knjig, 
zvezkov in časopisov; 22 po darilih, 7-i po zamenji ; večinoma 
ruskih, čeških in slovenskih deloma pa tudi hrvatskih, srbskih, 
bolgarskih in nemških. Darovalcem seje predsedništvo o svojem 
času primerno zahvalilo. 

Poročilo o društvenikih se vzame na znanje. Od zadnje 
seje (25 IV) pristopilo je društvu na novo 144 členov in sicer: 
2 ustanovnika (1 izmed letnikov) in 142 letnikov. Zanimanje 
za Matico raste. 



82. odborova seja, v sredo dne 20. februvarija 1889. 1. 

Naczočni : O g J Mani predsednik ; A Bartel, I. Flis, dr A. Jarc, A. Krzič, 
dr. Fr. Lamj)e,Fr Lerec, M. Pleteršnik, dr L Požar, A Praprotnik, L. Bobič, 
F. Stegnar, I. Suhic, I. Tomšič, I. Vairii, Fr Wieftthaler, A. Zupančič, V. Zu- 
pančič, dr. J. Zupanec odborniki in E. Lah zapisnikar'. 

Skupaj 20. 

Zapisnik 81. odborove seje, ki sta ga pregledala odbornika 
Bmiel in Tomšič, potrdi se brez ugovora; današnjemu zapisniku 
bodita overovatelja odbornika Bartel in Krhč. 

Predsednik naznanja, da so imeli v zadnji dobi seje od- 
seki, in sicer: gospodarski: 6. novembra in 12. decembra; agi- 
tacijski: 24. novembra in književni: 18. februvarija. Dotični 
zapisniki so odboru na ogled. 

Predsednik obširno pojasnuje zgodovino izvršitve mati- 
činega sklepa povodom cesarjeve štiridesetletnice (podaritev 
patrijotičnih knjig iz društvene zaloge učiteljskim in šolarskim 
knjižnicam) po raznih slovenskih pokrajinah. Vsega skupaj 
bilo je podarjenih 1037 ,,Zgodovin avstrijsko-ogerske monar- 
hije" Krsnikovih in 214 ..Spomenikov". Matici so došle za to 
darilo mnoge primerne zahvale, posebno od kranjske deželne 
vlade in pa od primorskega ces. namestništva. 

Matica kupila je povodom cesarjeve 401etnice cesarjevo 
podobo, ki se nahaja sedaj v matičinlh prostorih. 

Predsednik se spominja žalostnega dogodka iz dne 30. ja- 
nuvarija, ki je navdal vsacega Avstrijca z bridko žalostjo. 
Matica je z drugimi narodnimi društvi visoki deželni vladi 
izrazila svoje sožalje in na višjem mestu ovrgla neresnične 
trditve o društvu in svojem predsedniku po ptujih časopisih. 
Konečno pozove odbornike, da vstavši izrazijo svoje iskreno 
pomilovanje o prebridki izgubi presvitli cesarski rodbini, vzlasti 
ljubljenemu cesarju! 

Dne 26. jan. t. 1. bil je predsednik društvu mienovan za 
častnega kanonika stolnega kapitlja ljubljanskega. Nedeljo 



286 Letopis Matice Slovenske. 

pozneje poda se posebna deputacija iz odbora, na čelu njej 
podpredsednik prof. Leveč, k njemu Čestitat in ga ogovori 
tako-le : 

Prečestiti gospod predsednik! 

Nj. Veličanstvo Vam je te dni blagovolilo podeliti dosto- 
janstvo častnega kanonika. — Izredno to odlikovanje je veselo 
prešinilo srce mnogoštevilnim Vašim prijateljem in čestiteljem 
po vsi Sloveniji. Kajti v Vašej osebi, prečestiti gospod kanonik, 
poslavljen je v)-l duhovnik, vesteii učitelj, izhoren pisatelj slo- 
venski, markantna osebnost v našem slovstvu. — Posebno 
veselje pa nam navdaja srce, da je žarek cesarske milosti 
posvetil na mnogozaslužnega predsednika „ Matice Slovenske". 
Zadnje dni, prečestiti gospod predsednik, prejeli ste brez dvojbe 
mnogo lepih čestitek o Svojem odlikovanji, toda verujte mi, 
da nobena ni bolj iskrena, nego je ta, katero Vam danes iz- 
raža „Matičin" odbor po zastopnikih svojih. S to iskreno 
čestitko združujemo še gorečo željo: Bog „Matici" naši ohrani 
še mnogo let tako skušenega in modrega vodnika! Bog 
Vas živi! 

Predsednik se odborovi deputaciji zahvali s temi le be- 
sedami: 

Gospodje! 

Časti, preveč me časti Vaš prihod. Taki gospodje, pa o 
takem vremenu, se potrudite k meni! To je pa tudi res, da 
me veseli, jako veseli. Rekli ste; g. načelnik, da je v moji 
osebi poslavljen duhovnik. Ne bom Vam razlagal, kake in ko- 
liko vojske sem imel kot duhovnik ; to pa Vam povem, da 
prav sedanje poslavljenje mi je obilno zadostilo za marsikatera 
preziranja in poniževanja, katera sem trpel v preteklih letih, 
proti katerim so vse jezikoslovne borbe le vnanje praske. V 
moji osebi, pravite, poslavljen je učitelj. Tudi v tem oziru me 
veseli, kajti na vsej naši gimnaziji, morda prvi v državi, ni no- 
benih poslavljenj in vendar bi se mnogim spodobile. Cerkev je 
sedaj pričela, država naj naslednje! Pred dvema letoma so naš 
višji pastir dva dekana povzdignili za častna kanonika: po- 
častili so tako vso duhovščino v pastirstvu; sedaj pa dva 
profesorja, ter so počastili s tem tudi naše šolstvo. — Po- 
slavljen je v moji osebi po Vaši besedi pisatelj. Res je, in — 
ravno slovensko pisateljevanje naklonilo mi je bilo preganjanje, 
vsled katerega so mi zgodaj lasje šli iz glave in so ostali mi 
popolnoma osiveli. Tembolj me sedaj veseli, da moje pisa- 
teljsko delovanje dobiva priznanje in mnogoterim koristi. — 
Poslavljen je predsednik Matice Slovenske. Gospodje! Razne 
borbe, ki so se v prejšnjih letih vršile v Matici, bile so vzrok. 



Letopis Matice Slovenske. 287 

da sem zelo nerad prevzel nje predsedništvo. Ali - od leta 
do leta sem bolje skušal Vašo udanost in vzajemno podporo. 
To mi daje pogum, da rad delujem za Matico in bom v pri- 
hodnje še rajši, dokler bom mogel in bode Vaša volja. Moje 
stališče Vam je znano. Želim, da bi se nekoliko še bolj pri- 
bližali med seboj. Posebej za njo pisati ne utegnem, ali ko 
bi Matica hotela katerega mojih ^Jezičnikov" , ki so že pošli in 
se po njih zelo poprašuje, n. pr. Metelko in njegova doba, itd., 
kedaj vnovič založiti, bi jej rad prepustil vse pravice. — 
Hvala, iskrena hvala za to čestitanje bodi Vam gospodje! vsem 
skupaj in vsakemu posebej ! Podpirajte me, prosim, tudi v 
prihodnje, da vzajemno delujemo na čast )iaši Matici jja na blagor 
našemu narodu! 

Letošnja društvena petindvajsetletnica naj se posebej ne 
slavi. Z vsako svečanostjo združeni so večji stroški in Matica 
se je poslavila že s tem, da je izdala štiri lepe knjige, s ka- 
terimi je občinstvo zadovoljno. Razumništvo naj bi pa obilnejše 
pristopalo in jo podpiralo z združenimi močmi. V letošnjem 
Letopisu naj bi se objavil primeren sestavek o dosedanjem 
društvenem delovanji, občni zbor naj bi imel nekoliko sloves- 
nejše hce in naj bi se obhajal pozneje po leti, n. pr. okoli 
Binkošti. 

Vsled §. 12. dr. pravil in vsled smrti jednega odbornika 
izstopijo letos iz odbora: gg. M.^Cigale, P. Grasselli, A. Pra- 
protnik, F. Stegnar, L. Svetec, J, Šuman, I. Vavrfi, M. Vodušek, 
A. Zupančič in f A. Raič. 

Vsled odborovega sklepa sestavlja po nasvetu odbornika 
Robiča tajnik autentičen zapisnik pokojnih društvenih ustanov- 
nikov s podatki, s katerimi se imajo pomanjkljivi zapiski po- 
polniti, imenik sam pa primerno objaviti v Letopisu. Jednak 
zapisek, toda le z imeni in priimki v abecednem redu, pričela 
je objavljati „Matica Hrvatska" v svojem ,,Izveštaju" za 1. 1887. 

Predsedništvo je dne 14. novembra 1888. 1. brzojavno če- 
stitalo Ciril - Metodovi podružnici v Celovcu kot slaviteljici 
cesarjeve 401etnice in pa Einspielerjevega spomina. Dalje je 
prejelo vest o smrti bivšega ministra in predsednika češkega 
književnega društva, Jos. Jirečka, kateri ostane tudi Slovencem 
v hvalnem spominu. 

Ostali iztisi „Nauka o telovadbi" (II del.) imajo se iz 
književne zaloge podariti v jednakih delih društvom ,, Sokol", 
„Narodna šola" in »Učiteljsko društvo", ker bodo na ta način 
svojemu namenu boljše vstrezali in lože koristili. 

Odbor vzame na znanje, da je Matica izročila Vodnikov 
in Vilharjev zaklad dotičnima odsekoma proti blagajnikovemu 
potrdilu ter pritrdi prošnji odseka za nabiranje doneskov za 



288 Letopis Matice Slovenske. 

Bleiweisov spomenik, da se ima spraviti hranilniška knjižica 
z dotičnimi nabranimi novci v matičini blagajni. 

Matica je v zmislu odborovega sklepa izplačala brez za- 
držka nagrade pisateljem, korektorjem in tiskarnam. V tej 
zadevi ni nobenega zaostanka. 

Predsednik se častno spominja pokojnega , č. kanonika 
A. Žuže (t 1884), čegar volilo (100 for.) je bilo Matici po od- 
štetih pristojbinskih stroških po c. kr. fin. prokuraturi izplačano 
v znesku 89 for. 50 kr. 

Vzame se na znanje naredba o zvišanji gostaščine, po 
kateri se je bilo Matici kot hišni^ lastnici tudi že ravnati. 

Glede ponudbe o nakupu Žvabove literarne zapuščine 
odbor ne more poprej sklepati, dokler je ne dobi v pregled 
in presojo. 

Na ogled so: računski sklep za 1. 1888., proračun za 1. 1890., 
račun o ptujem in izkaz lastnega premoženja za 1. 1888. Po 
nekaterih podatkih blagajnika in I. podpredsednika vzame 
odbor s pritrjevanjem na znanje ugodno društveno denarno 
stanje. 

Matica izda letos za društvenike tri knjige, in sicer: 1. Le- 
topis za L 18S9. Urednik mu bo zopet dr. Požar. Oblika in 
vsebina podobna lanski, obsegati ima krog 20 tiskovnih pol; 
tiskala ga bo „Narodna tiskarna". Rokopisov je že zadostno 
število ali poslanih, ali pa obljubljenih. Uredniku se naroči, 
da skuša skrbeti za prijetno spremembo v pisateljih in strokah. 
2. Dušeslovje (I. del) ; piše dr. Lampe. Knjiga bo obsegala 16 — 
18 pol; tiskala jo bo „Katoliška tiskarna". Določijo se ji 
stvarni in jezikovni presojevalci. 3. Erjavčevi pripovedni spisi 
(II. del); urednik prof. Leveč. Oblika ista kakor pri I. delu, 
obseg nekako 18 pol; tiskala jo bo „Miličeva tiskarna". Knjig 
bo tiskati po 2000 iztisov. 

Razun tega se je posvetoval odbor o načinu, po katerem 
naj se izvrši v 53. seji, dne 17. febr. 1882., storjeni sklep, da 
se „Slovensko-laška slovnica" izda s podporo po §. 1. dr. pravil. 
Dasi so nekateri zopet razodevali željo, naj se sprejme kot 
društvena knjiga, obveljal je po živahni razpravi proti pred- 
logu književnega odseka nasvet, da se izda v 1000 iztisih 
samo za p)rodaj in sicer v „Blaznikovi tiskarni". Ali jo udje, 
kateri bi je želeli, dobe po nižji ceni vsled §. 6. ali v zamenjo 
za katero drugo knjigo, to se odloČi pozneje. Pisatelj je ro- 
kopis preosnoval popolnoma, kakor se je zahtevalo, in odbor 
si je v svesti, da se sodba o tem njegovem ukrepu odloži do 
časa, kedar pride knjiga na svitlo in se pokaže, kako se bode 
Matici obnesla omenjena kupčija. 

Vprašanje o vezavi društvenih knjig reši se v tem zmislu, 
da se imajo knjige, ki se razpošljejo udom, v vezavo izročiti 



Letopis Matice Slovenske. 289 

za letos zopet jednemu samemu knjigovezu. Matica bo strogo 
gledala na to, da se delo povoljno izvrši. 

Odbor vzame na znanje, da se je Kopitarjeva zadeva vsled 
nekaterih neugodnih občinskih razmer na Dunaj i zopet za- 
vlekla in se mora čakati poslednjega določila. 

Po prizadevanji agitacijskega odseka se je ustanovilo, 
oživilo ali prenovilo več p overjeni štev. Poverjeniki so postali 
gg. : župnik Pavlic: za Kostanje dno z okolico; dekan Vesel: za 
skupno trnovsko dekanijo ; kaplan Dekorti: za Brežice; trgovec 
Mejač: za kamniško okolico; ravnatelj in nadzornik Gabršek: 
za Krško: župnik Podboj: za Phnino ; župnik Petrovčič : za 
poljansko dolino; župnik in duh. svetnik Mesar: za Bohinj; 
C. kr. okr. sodnik Jenčič : za Zatičino z okolico ; župnik Virant : 
za mokronoški in župnik Tavčar: za žuzemberški okraj; župnik 
Špendal za tržiški in trgovec Kos: za idrijski okraj. Več po- 
verjeništev >:e še snuje, dotični dogovori niso še dognani. 

Zanimanje za društvo je vedno živahnejše; za lansko 
leto plačalo je že 1427 letnikov, Letopisa je le še 10 iztisov v 
zalogi. Od zadnje seje, to je od 17 X. 1888, pristopilo je društvu 
na novo 78 društvenikov, in sicer: 3 ustanovniki (izmed 
letnikov) in 75 letnikov. 

Prošnje za podaritev založnih knjig reševala je Matica 
v zadnjem času po odborovem navodu. Prosili so pa za knjige : 
Šoli v Goricah in Čatežu ; orgljarska šola v Ljubljani ; vodstvi 
„Alojzijevišča" in „Marijanišča" ; provincijal Ozimek: za fran- 
čiškanska zavoda v Gorici in Kamniku; šole v Cirknici, na 
Cvenu, pri Sv. Križu poleg Maribora in v Ribnici; vodstvo 
C. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani in Jugoslavenska aka- 
demija v Zagrebu. Nekaj prošenj je bilo pa odklonjenih, ker 
prošnjiki niso bili društveni členi. 

Knjižnica je narastla v zadnji dobi za 92 knjig, zvezkov, 
časopisov in zemljevidov; 17 vsled daril in 75 po zamenji; veči- 
noma slovenskih, čeških in ruskih, deloma pa tudi hrvaških, 
srbskih, bolgarskih, angleških in nemških. Predsednik svetuje 
gospodom iz agitacijskega odseka, kako naj bi skupno pospe- 
ševali zanimanje za „ Slovensko Matico" po dopisih v slo- 
venske časnike. Nato vzame odbor še nekaj manj važnih 
tekočih zadev iz tajnikovega poročila na znanje in, ko izvoli 
mesto izstopivšega prof. Pleteršnika v odbor za zgradbo Vod- 
nikovega spomenika ravnatelja Šubica, zaključi predsednik 
skupščino ob 7 ^,.3 uri. 

XXIV. redni veliki zbor, dne 5. junija 1889. 1. 

Predsednik pozdravi navzočne zbornike in konštatuje 
sklepčnost. Pojasnuje, zakaj Matica zboruje letos pozneje kakor 

19 



290 Letopis Matice Slovenske. 

v drugih letih. Deloma zaradi pravil, ki vele, naj se zbor vrši, 
ako mogoče, o poletnem času ; deloma zaradi vzajemnih razmer 
in pa društvene 251etnice. Odbor se je večkrat posvetoval, 
kako praznovati jo, in konečno sklenil, naj se praznuje bolj 
akademiško, brez lastnih stroškov, brez vnanjega bleska in 
svita, ki ne pristoja resnemu, literarnemu društvu. Govorilo 
se je tudi o tem, naj bi o tej priliki izšla društvena zgodo- 
vina. Ali temu nasproti reče se lahko: prvo desetletje je opi- 
sano v Letopisu 1. 1874., drugo pa natanko v Letopisu 1. 1885. ; 
zgodovino zadnjih 4—5 let ima pa vsakdo še v tako živem 
spominu, da ne kaže razpravljati je vnovič. O Veliki noči zbo- 
rovali so ljudski učitelji, o velikih počitnicah bi bil pa čas za 
zborovanje še neprimernejši, ker skušnja uči, da takrat zapuste 
še domačini mesto, nikar pa, da bi zborovanje privabilo več 
vnanjih društvenikov in odbornikov. Glede 251etnice se je 
Matica poslavila najbolj s tem, da je podala družnikom štiri 
dobre in lepe knjige ; slovensko razumništvo naj jo pa poslavi 
s tem, da v še obilnejšem številu pristopa ter pospešuje njene 
namene, bodisi s pisanjem, bodisi z razširjevanjem, itd. Želja 
dr. Goste, naj bi Matica v drugem desetletji napravila jednak 
korak naprej, kakor v prvem, vresničila se je popolnoma. 
Matica storila je, kakor razvidno iz že omenjenega poročila 
v Letopisu za 1. 1885. še boljši in slavnejši korak, brez šuma 
in ropota, po pregovoru: „Kar raste, šuma ne dela." 

O zgodovini zadnje dObe poročal vam bo naš tajnik. 
Dovolite mi, da poprej omenim le nekaterih stvarij. Lani pra- 
znovali smo 401etnico cesarjevo. Tekmovali so v svečanostih 
najbolj Slovenci. Tudi „Matica" ni zaostala. Darovala je v ta 
spomin 214 „Spomenikov" in 1037 zvezkov „Zgodovine av- 
strijsko-ogerske monarhije" učiteljskim in šolarskim knjižnicam 
po vseh krajih slovenskih — ne le po Kranjskem, tudi po Šta- 
jerskem , Koroškem in Primorskem. Došle so jej dostojne 
pohvale za to, n. pr. : od visoke deželne vlade kranjske, od 
ces. kr. namestništva tržaškega, itd. Čudno se je zdelo lahko 
človeku, da se je cesar toli branil vseh vnanjih, potratnih 
svečanosti in priporočal le dobrotne, Ijudomile namene. Grozen 
dogodek nas je pa iznenadil dne 30. januvarija letos. Z uža- 
ljeno rodbino, z užaljenim cesarjem žalovali smo vsi pravi in 
verni podložniki. Ali — v ognji se skusi zlato. V tej prebridki 
nezgodi pokazal se nam je cesar sam najuzorniše. In prav 
to je, kar nam je cesarja še bolj priljubilo. Zato vas o spo- 
minu na ta prebridki dogodek povabim, da vsfavši izrazimo 
iskreiio pomiiomnje presvitli vladarski rodbini, vzlasti preljuhlj enemu 
vladarju, ter v tem slovesnem trenutku vnovič pritrdimo staremu 
geslu slovenskemu: Vse za. vero, dom, cesarja — kojega nam Bog 
ohrani še mnoga, mnoga leta! (Se zgodi). 



Letopis Matice Slovenske. 291 



Govoril sem lani v občnem zbora nekoliko o pravi omiki, 
do katere naj naše društvo s primernimi knjigami pripomore 
narodu slovenskemu; govoril tudi o njegovem očitnem napredku 
in o napredovanji slovenske knjige sploh. Temu ogovoru na- 
menilo je glasilo ustavoverne stranke kranjske, ki izhaja v 
nemškem, nekdaj slovenskem Gradci, uvodni članek, v ka- 
terem pomiluje „ Matico" in slovensko razumništvo, češ po 
nazorih načelnikovih je nemogoč vsak napredek. Mene pita s 
fanatikom, zelotom in pravi, da pripravljam Slovence za sta- 
roslovensko liturgijo, ker sem povedal nekaj besed po Ostro- 
miru. Nisem hotel omenjati tega zaradi svoje osebe, le veseli 
me in to veselje želim tu izraziti, da nobeden slovenskih in 
tudi slovanskih listov ni potegnil s tem u-?tavovernim glasilom, 
da je tedaj s svojo jeremijado popolnoma pogorelo. Vsaj mu 
ni do našega napredka, le jezi in peče ga naš napredek sploh 
in napredek naše „Matice" in književnosti slovenske posebej; 
jezi in peče ga sloga, ki vlada v „Matici" in ki bo, ako Bog 
da. vladala tudi v prihodnje. 

Govornik se zahvaljuje vsem, ki so se v zadnji dobi 
zopet žrtvovali „ Matici" na korist, pregledovali in presojali 
jej spise, itd. Pohvali tajnika, ki stori več, kakor je dolžan; 
zahvali se mestnemu starešinstvu in navzočnemu županu za 
dobrovoljno prepustitev mestne dvorane v zborovanje in za 
naklonitev mestne službe društvenemu tajniku poleg matičine, 
tako, da ne bo „ Matici" na kvar. Kdor pozna marljivega 
tajnika, mu iz srca čestita k tej pridobitvi. — Dobila je 
,, Matica" tudi novega, dasi že starega blagajnika, tako vest- 
nega in skuš enega, da ji je le čestitati, katerega naj nam Bog 
ohrani še dolgo! 

Vsled smrti zgubili smo tudi v zadnji dobi obilo druž- 
nikov, še celo nekaj odbornikov. Omeniti mi je izvrstnega, 
za naše društvo toli zaslužnega odbornika, g. Cigaleta. Bil je 
iz one sedmerke, ki vstraja v društvenem odboru od I. red- 
nega velikega zbora 1. 1865. (Gg. Cigale, Marn, Praprotnik, 
Svetec, Vavru, Vilhar in dr. Zupanec). Čast komur čast, Slo- 
venec ne sme biti nehvaležen. Kakor se nam je užalilo o 
njegovi prerani smrti, tako nas je zveselila odlika dr. viteza 
Miklošiča, ki ga je cesar pred kratkim povzdignil v stan taj- 
nega svetnika. On je naš častni član. V s vesti sem si, da v 
smislu vseh nasvetujem, naj mu današnji zbor po posebnem 
pismu čestita k temu izbornemu poslavljenju. (Soglasno pri- 
trjevanje, ,, Slava" klici). 

Ker imajo zborniki računski sklep v rokah, opusti se, 
kakor že običajno, njegovo branje. Blagajnik Bohic pojasnuje 
predrugačeno obliko, ki- jo je dal letošnjim računom, in njeno 
potrebo ter prebere glavne točke računa. (Računski sklep za 

19* 



292 Letopis Matice Slovenske. 



1. 1888., izkaz premoženja in izkaz zastankov se odobre brez 
ugovora). 

Potem se z vsklikom potrde za presojevalce lanskih ra- 
čunov gg. F. Bradaška, G. Pire in D. Žagar. 

Glede proračuna, ki ga tudi le v glavnih točkah prebere, i 
omenja blagajnik, da zaradi nekaterih nujnih poprav v hiši 
in zaradi pristojbinskega ekvivalenta ne utegne biti popol- 
noma istinit. Po tem pojasnilu se odobri brez ugovora. 

Tajnik prebere letno poročilo, ki govori o odborovih in 
odsekovih sejah, o ustanovitvi novega, agitacijskega odseka 
in njegovih vspehih, o društveni 251etnici in odborovih ukrepili 
glede nje, o društvenih knjigah: lanskih in letošnjih, o računih 
in gospodarskih zadevah, o književni zalogi in o knjižnici, o 
odseku za nabiranje krajepisnih imen in o Kopitarjevem od- 
seku, o Gorupovih ustanovnih pismih, o odlikah v odboru in 
med častnimi člani (Marn, dr. Jarc, Rieger, dr. vitez Miklošič), 
o izgubah v odboru (Cigale, Raič), o slavnostih: slovenskih 
in slovanskih, avstrijskih in neavstrijskih, o društvenem ded- 
stvu, o poverjeniških in sicer društveniških razmerah, konečno 
o izgubah vsled smrti. (Poročilo se odobri brez ugovora). 

Zvrši se dopolnilna volitev v odbor. Skrutinij prevzameta 
v zvezi s tajnikom gg. Novak in dr. Požar. Izid volitev je 
sledeč: Oddanih 291 veljavnih glasovnic. Prejeli so : gg. Grasselli, 
Navratil, Rutar in Svetec po 291 , gg. Praprotnik in Zupančič 
A. po 290, gg. Stegnar in Vavru po 289, g. Šuman 287 in 
g. dr. J. Lesar 285 glasov, ter so tedaj izvoljeni v odbor 
„ Matice Slovenske" v zmislu društvenih pravil (§ 12) za dobo 
4 let. 

Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik 
zbor ob 5. uri. 



83. odborova seja, v sredo, dne 19. junija 1889. 1. 

Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, 
dr. A. Jarc, J. Kersnik, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Leveč, 
M. Pleteršv ik, dr. L Požar, A. Praprotnik, L Bobič, S. Butar, L Subic, 
L Tomšič, L Vavrii, Fr. TViesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odbor- 
niki), E. ImJi (zapisnikar). Skupaj 22. 

Po overovateljih, prof. Bartlu in katehetu Kržiču, pre- 
gledana zapisnika o 82. odborovi seji in o XXIV. rednem 
velikem zboru se odobrita brez ugovora. 

Predsednik naznanja, da je drugi dan po zboru odšla 
čestitka dr. Miklošiču, ki se mu je potem pismeno zahvalil za 
prijazno voščitev. Volitve v odbor so se častno z vršile. Kar 
je rekel Slomšek o neki družbi, spolnuje se v Matici. Pomla- 
dila se je z novo izvoljenimi, po starih pa se v lepem redu 



Letopis Matice Slovenske. 293 

ohrani. Nova dva fgg. dr. Lesar in Rutar) bosta lahko mnogo 
delala Matici na korist; velike zasluge ima že g. Navratil. 
Govornik pozdravi vse in prosi starosto, g. dr. Zupanca, da 
prevzame predsedništvo ter vodi volitev novega predsednika. 
To se zgodi in po nasvetu prof. Levca z vsklikom izvoli 
dosedanji predsednik, č. kanonik J. Mam. Ta se zahvali za 
častno priznanje in pravi, da bode prihodnje leto, ko pride 
sploh v novo volitev, prosil, naj se Matica izroči mlajšemu 
in krepkejšemu vodstvu. Prosi gg. odbornikov, naj ga vrlo pod- 
pirajo, da bode vzajemno delovanje Matici v čast, narodu 
slovenskemu pa na korist. 

Nato se po predsednikovem nasvetu izvršo z vsklikom 
volitve obeh podpredsednikov in potem tudi drugih upravi- 
teljev. Predsedniku namestnika ostaneta gg. prof. Leveč in 
župan Grasselli; blagajnik: L.Kobic; pregledovalec društvenih 
računov: dr. J. Zi(panec ; ključarja: A. Krzič in A. Prnprotnik ; 
overovatelja sejnih zapisnikov: A. Bartel in S. Rutar. Gospo- 
darskega odseka dosedanjim členom privzame se še društveni 
pravdni zastopnik, odvetnik dr. Tavčar, književnega odseka 
sedanjim členom pa : dr. J. Lesar., S. Butar in Fr. IViesthaler. 

Najprej sklene odbor o pozivu slavnostnega odbora za 
zgradbo Vodnikovega spomenika, naj bi se Matica udeležila z 
drugimi narodnimi društvi venčanja Vodnikovega groba in pa 
spomenika, dne 29. in 30. junija, da pooblasti svoje zastopnike 
v slavnostnem odboru in pa tajnika, da njegove dotične sklepe 
zvrše ter Matico v tem pristojno namestujejo. 

Vzame se na znanje, da so „Slov. Matice" odborniki po- 
slali odboru za odkritje Levstikovega spomenika v Laščah vsled 
dotičnega poziva nabranih 24 for. in da se utegne poslati še 
neka mala svota. O tej priliki sklene odbor, naj se da pismena 
zahvala g. Guttmanu, ki je naklonil društvu iz Levstikove za- 
puščine nekaj Vodnikovih listin. 

Matica je prejela ter shranila ustanovno listino Govupovo, 
ker ji po ustanovnikovi naredbi po njem, njegovih sorodnikih 
in slovenskem deželnem zboru na 4. mestu pristoja pravica 
do podelitve njegovih ustanov. 

Obširniše pojasnilo tajnikovo glede natiskavanja letošnjih 
društvenih in založnih knjig in pa urednikovo glede razdelitve 
vsebine „ Letopisu" vzameta se brez ugovora na znanje. Odda 
se tudi vezava založne knjige. 

Sklepanje o ponudbi neke knjige za prihodnje leto pre- 
pušča se književnemu odseku z dostavkom, da se odbor ne 
sme vezati, dokler se društvu ne predloži rokopis sam. 

Poročilo o zadevah društvene hiše (fasija, napovedba 
zaradi odmerjenja pristojbinskega ekvivalenta, odloka zaradi 



294 Letopis Matice Slovenske. 



ekstabulacije dolga, spremembe pri strankah, potrebne poprave, 
itd.) se soglasno odolDri. 

Kamenotiskarju Koekeju se ima vsled njegove lastne želje 
poslati 1_ popoln izvod pri njem tiskanega atlanta na ogled 
ter delati na to, da se njegova zadeva čim preje konečno 
dožene. 

Računski presojevalci so društvene knjige pregledali v 
petek, dne 14. junija, in našli vse v popolnem redu. O tej 
priliki izreče se pristojna zahvala posebno g. D. Žagarju, ka- 
teri že nekaj let tako radovoljno „Matici" zvršuje ta posel. 

Tudi v zadnji dobi došlo je „ Matici" več prošenj za po- 
daritev založnih knjig. Predsedništvo reševalo jih je po starem, 
običajnem načelu in prejelo od raznih stranij primerna za- 
hvalna pisma. 

Glede poverjeništev se v zadnji dobi ni dosti spremenilo. 
Tretje poverjeništvo v loški dekaniji, za selško^ dolino prevzame 
župnik Sušnik v Selcih; poverjeništvo za Št. Peter z okolico, 
tamošnji kurat A. Verbajs. Nekaj poverjeništev se ima v 
kratkem osnovati v goriški nadškofiji, nekaj že osnovanih pa 
oživiti; odbor čaka na dotične odgovore. 

Prošnji visocega c. kr. dež. predsedništva na odsek za 
nabiranje kraiepisnih imen, naj bi le-ta slovniško presodil ime- 
nike kranjskih krajev, predložene mu po c. kr. okr. glavarstvih, 
ki naj bi bili potem o prihodnji ljudski štetvi splošno po 
Kranjskem vpeljani, ima se po možnosti vstreči. 

Knjižnici je prirastlo v zadnji dobi 65 knjig, zvezkov in 
časopisov; po jeziku: 36 ruskih, 13 čeških, 11 slovenskih, 
2 latinski, 2 srbski, ] poljska; 22 vsled daril, 43 po zamenji. 
Darovalcem so se iz predsedništva o svojem času izrekle pri- 
merne zahvale. 

Društveniške razmere smejo se zvati ugodne, akoravno 
bi bilo glede nekaterih, posebno starejših poverjenikov, želeti, 
da se z ozirom na pozni letni čas (§ 3. dr. pravil) nekoliko 
požurijo. Za letos je plačalo doslej 867 letnikov. Jako pridno 
pristopajo društvu novi člani, od zadnje odborove seje (20 lit. 1.) 
133, namreč: 2 ustanovnika in 131 letnikov. 




Letopis Matice Slovenske. 



295 







•• 




.s 

E 

o 
o. 
o 






lil ^i^;l|Ml^.iH-^^ 

|i^||||i|^||5||p|. 






o5 

00 






2|li 


S:;.__5 .s-ro*'.^ - = -="■""=. g ^2 






20 






— 


_ .- I M .^ _ -N - - _ J - 


= ^ 










1 — 1 


^^ 




C 


Oi 


--= 




1 b- 


« 

« 




.a-^ 






n 


^ 




-U 


s TŠ 1 




1 — 






O 




■Ji 


sx 




' S ^1 


(>- 


^ 










t « M •* 


1 1 






s: 


C 


i'i 


^ 




1 ca lO 


i i 








00 y-* y-f 












o » 


■^ 




©) « os t- 


1 1 






•1-1 




»<a 


M 




»H •^ 00 






d 




.2, 




c3 

ID 


loterijskega posojua 
št. 5(i026 , . . 

Knjižica posojilnice v 
Šoštajnu št. 145 

*) Knjižica kranjske 
hranilnice štev. 
13C4'.tl .... 

**) Knjižica ohrtno- 
po<lii()rnef,'a društva 
v Ljubljani št 281 

Knjižica kranjsko hra- 
nilnice št. 84037 

Skupaj . . 




1-H 


O 


e 




M 







rž 

?-. 
O 


>M 

o 
E 

09 




_rt_ 




' 


?r 


a. 

N 

e« 

N 




Ki 
? 




§ 1 












^ H 


■| ■.}' i i 


-i 


1 g S 


t- 




'/> 




eo « 




r ( 


"i ij -2 


^ 


1 


,-1 






fH 


^ 






(N y^ 


CO 




^ & 






C 


1 1 


^ 




'^ 1 


> 


^3 


"5: 


o 


1 1 


■■0 




>'J 1^ 


o 

^5 


§ 1 


»' 


V 


___ 




O 


" 


« 


X 


•r-l 




§. 


=5- 


O 


t- 


co 


1— 






« 03 




P 




^ 


'^ 


<N 


— 


■* 


o3 


H- 1 


>s: 

O 

a 


<D 

S! 


73 


t£ 


CO 


•0 ?5 


-* 


^ 


1—) 


^1 ^ 

a. = -= 


"ši 


1 « t2 


50 


a 




1 »-t 




-« 




2 ^ • 

(K cS t- 


^ 


O 


S 


M 
X 

(S 


X 
X 


co 




(N 






a 




1 


o ,H 






tO ^ 




^C 




03 




: J4 


ti 




Oi — 


" 






-P 






'57 




g 




ft 








>o ' — ' ' * 


s 




O 


O 




> 


Mi 1 • 1 


3" 






E 








> 










Ič O 

p & 


."2 J S Hi 








1 -Ag^^s oupea 


^ 


©] w 





296 



Letopis Matice Slovenske. 



vseh. clotLodkov in stroškov „Matice Slovenske" za 



Dohodki 



posebej 1 skupaj 



V gotovini 



gld, Ikr. 



kr. 



po knrzni 
Trednosti 



Opombe 



Imetek koncem leta 1887 
Plačila društvenikov: 

a) ustanovnikov . . 

b) letnikov .... 



290' 
30471 



Obresti : 

a) od obligacij . . . . 

b) od gotovine v hranil- 
nici naložene . . . 

c) od intabuliranega ka- 
pitala 

Dohodki hiše : 

a) najemščina strank 
bj gostaščina . . . . 

Skupilo od založnih knjig 

Razni dohodki . . . . 

Prirastek na kurzni vred- 
nosti obligacij koncem 
leta 1888 



508 

12453 
150 — 



Skupaj . . 
ako se odštejejo izdatki 

ostane imetka . . . , 



2310 
46 



20 



354655 



3337 



782 



2356 

210 
14 



53 



9581 



25 



1024683 

7804; 53 Vg 



535 25 



1011650 



2442 2972 10116,50 



K št. 4 a) 
Najem 8 čina od 
prostorov, ki jih 
rabi društvo sa- 
mo, v tej svoti 
ni zapopadena. 

Potrositi se je 
smelo : 

k št. 2b) 3047-— 
k št. 3 782-53 
k št. 4 2356-20 
k št. 5 210-10 
k št . 6 14-45 

Skupaj 6410-28 
Potrosilo se pa 
je . 7804-531/.2 
po od- 
bitku 
pri toč- 
ki 6 na- 
vede- 

nih . 2000- — 
kateri 
zade- 
nejo 
glav- 
nico 

pa l e 5804-631/3 
toraj 
manj 



605-741/2 



Izkaz 



Aktivni zastanki 




Opombe 



ffid- kr. 



Obresti od intabuliranega kapitala 
Od matičinih knjig v zalogo izročenih 
Predplačila pisateljem za rokopise 

Skupaj 
Po odbitku pasivnih zastankov . . 

Znaša aktivum 



150 — 

14 44 

550 — 



714J44; 
13305 



58139 



K št. 1. 
Ta znesek je 
zapadel še le 
31. decembra 
1888 in bil vpla- 
čan meseca ja- 
uuvarija 1889 1. 



Letopis Matice Slovenske. 



297 



XXIY. društveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1888. leta. 



Stroški 



V gotovini 



posebej sknpaj 



gld. kr. gld. kr. 



Y obliga- 
cijah 



Opombe 



gl«l- tr. 



322 90 3940 



Upravni stroški : 

a) tajniku 600 — 

b) potrebščine pisarne . 157 52 
Izdavanje knjig: 

a) nagrade pisateljem in 
poprave 1447 50 

b) stavek, papir in tisk 2170 — 

c) vezanje in ekspedicija 
Hišni sti-oški: 

a) davki in gostaščina . 

b) poprave; i. t. d. 
Obresti od hišnega dolga . 
Izplačani, na hiši vknjiženi 

dolg 

Razni izdatki 

Skupaj . . . 



757 



846 59' 
185 14 



1031 
36 



52 



40 



737, 



2000 - 

3888 



— — , 7804 531/, 



K št. 1 b) 
V tej svoti je 
zapopadeno tudi 
plačilo postrež- 
nici. 

K št. 4 : 
Obresti 80 tekle 
za čas od 18. ju- 
lij* 1887 do 31. 
decembra 1SS7, s 
katerim dnem je 
stopila odpoved 
dolga v veljavo. 



zastankov. 




Pisateljska nagrada 

Računi o hišaih popravah, i. t d. 



57 — 
76 05 



Skupaj 



V Ljubljani, dne 31. decembra 1888, 



133 05 



K št. 2; 
Dotični računi 
došli so Matici 
še le tekom me- 
seca januvarija 
1889. 1. 



blagajnik. 



298 



Letopis Matice Slovenske. 



premoženja „Matice Slovenske" koncem leta 1888. 



> 

O 


Predmet 


Z 


nesel< v 


Opombe 


gotovini 

1 
?ld. 1 kr. 


hranil ničnih 


obliga- 






knjižicah ' 


cijah 




gld. |kr. 


, 


Gotovina v blagajnici . . 


242 


397,1 












2 


Knjižici kranjske hranil- 
nice : 


















a) štev 169385 . . . 


— 


— 


2100 


— 


— 


— 






b) štev. 174157 . . . 


— 


— 


100 


— 


— 


— 




3 


Obligacija državnega lo- 
terijskega posojila od 
15. marcija 1860 štev. 
18312 za 100 gld. v 


















kurzni vrednosti . . 


— 


— 


— 


— 


144 50! 




!4 


12 obligacij sreberne rente 
po 1000 gold. štev. 
147573, 147574, 147576, 
147577, 147578, 219682, 
219684, 329788, 354641, 
354642, 379606 in 436624 
v kurzni vrednosti po 
















5 


83 107o 

Skupaj . . 


— 


— 


— 


— 


9972 


— 




242|39'/, 


2200 — 1 10116|50 






12558 89Va 






6 


Intabulirani kapital . . 


— 


— 


6000 — 








7 


Vrednost hiše na Kongres- 
















nem trgu št. 7 . . . 


— 




29069 — 








8 


Vrednost inventarja . . 


— 





500 — 








9 


Vrednost zaloge knjig 


— 


— 


3500! — 








1« 
11 


Čisti znesek zastankov . 
Stan premoženja koncem 


— 


— 


581 39 














leta 1888 


- 


— 


52209 


28V» 








12 


Koncem leta 1887 ie zna- 
















13 


šalo premoženje . . . 
Pomnožilo se je toraj za 


— 


— 


50196 


80 








2012 48 Vg 




V Ljubljani 31. decemb 


L-a 1888. 


i 
i 












blag 


ajn 


ik. 



Letopis Matice Slovenske. 



299 













F 




O 


O 

a 

5 
o" 
cu 
a 
^3 

"o 
> 

>• 


;-• 

M 

O 


2 b: 

3ki davek, 
odmero se 
maja t. 1. 
a predložiti 
dmero pri- 
le se uže s 
889. leta. 


CO 


,2 P 

03 O 

O ^ 
C > 


)3 

KO 

p 

D 


"5" 






K) 

•H 








o 
a. 
O 




KO 


rt 

'S, 
-S 

-d . 
® • 


nici. 

K št. 
Pristojbin 
za katerega 
ima konec 
dotičnalzjaM 
uradu za o 
stojbin, zač 
1. junijem 1 




a> '5 

en a> 

> 

!^ S 
•73 


O 

1o 
o 

(D 
CO 


rt 
> 

rt 












i 


'«* 


^ 


1 1 11 


1 

os 


^ 










o S5 








O 


o 








'S 

o { 


Ui 










S a> 








?J 


o 


M 


5i 






-^ 


"5» 








00 '-' 








«* 




«> 








^ 




1 




1 1 


1 1 1 




1 


1 




1 












l> 




j^ 








1 1 

























o 


o o 


ff» t- O 




o 


o 




o 










<1-) 






o 


to lO 


C4 <M >n 
























ca 


. ■ 




«o 




rH 


00 r-« IN 




lO 


e<i 




Cti 














































o 




O« 
































os 

00 










































— 





— 1. 





















^ 




-1-3 

(D 
1— t 








12 

>co 


(X, > 

o 


ne pisarne 

i : 

priklade 
nski ekvi- 

in druge 

.njige: 


1 ® 

rt > 

a. 

CO ■" 

rt ® 

CO t-O 

"rt" 




a, 

CO 

<ll 


• 


'.5 


'rt" 




d 

Si 


C« 
tSJ 

d 

CD 
O 




o 

L. 

co 




Upravni str 
a) tajnikov 
b blagajn 

grada 
C' potrebšči 

Hišni strošk 

a) davki in 

b) pristojbi 
valent 

c) poprave 
potrebe 

Društvene i 


-3 03 
CO CO 


'5* 

rt 

N 

> 
'o 


rt 

'o 


-t-" 
a 

.s 
'S 

a 
P3 






•^5 oup9H 


- 






<N W 










•>* 


»0 




^~~ 


(S 
























05 


h 


m 




.a 
£ 
























00 




<D 




o 




























O 




a. 
























rt 




1 




O 
























. "S 







~\ 


T~^ 








lili 1 


1 


1 


1 










t» 




g 




■J? 


mi^ 














1 










- s 












OO O O O o 


oo 


05 


05 










Ž 




•^ 














(N 


(N 


O 














'i 

-M 
O 

60 

> 


E5 


ro 








05 CO o Oi 


lO 


1— 1 


eo 














r!4 
1 "^ 


fti 








oi eo 


<o 


eo 




















1 








1 


















<N 




'S? 


[^ 


1 1 1 




















oo 
o 




o o 
ta o 
















S 
TS 










'C 




iO 




Ti eo 
















•PH 










































p^ 


1 M 
























j::! 
rt 








^ 








rt 


ovine 
uliranega 

ikov . . 
prodanih 

upaj . . 
zdatkov v 


rt 

1 










2 

13" 








•o 






o :z! 


Pm 










5^ 














o; 


a 


■*^ ^ xn a M 


.^ 


x» 


















O 

o 
a 




resti : 
od oblig 
od v hra 


ožene go 
od inta 
apitala 
liodki hi 
neski let 
rila 
upilo od 

S 


S" 


'e? 
<o 






















X2 -a 


v^ s 


-r>M o o rt ^ 


O ~ 
























O "^-^ 


" OQfi02 


Ph 


o 














"}§ oup9'a 


y-l 




(M eo •<* »o o 


t- 


X 














III. 

Poročilo o društveni knjižnici. 

b) HrvaŠka knjižnica. 

(Dalje.) 



AJfieri-Sundecic: Saul; tragedija. U Karlovcu 1863. 

Bazni: Posielo (ponatisi iz Pozora); 8 zvezkov. U Zagrebu 

1863—1864. 
A. Liikšic: Kriesnice. U Karlovcu 1863. 
J. J. Pozezanin : Darinka i Milko. (2 pripoviedke za mladež). U 

Zagrebu 1863. 
J. Macitn : Kratek pregled slovenske literature. U Zagrebu 1863. 
Različni : Narodni koledar, novi i stari. Godina I — XI, XV — XIX. 

U Zadru 1863—73, 77-81. 
Desetogodišnje izvčšce kralj, više realke u Zagrebu koncem 

školske godine 1863. 
V. Pacel: Naše potrebe. U Zagrebu 1863. 
A. Kos: Uspomena na Sloveniju. U Zagrebu 1863. 
A. Lukšič: Prorok, pučki koledar. I — II. tečaj. U Karlovcu 

1863—64. 
Različni : Tisucnica u slavu ss. Cirila i Metoda. U Zagrebu 1863. 
Lažečnikov-Dimitrovic : Ledena palača. (Poviestni ruski roman). 

U Zagrebu 1863. 
/. Bercic: Ulomci svetoga pisma obojega uvjeta: II. i IV. sv. 

U Zlatnom Pragu 1864. 
dr. RačJd-Jagic- Torbar : Književnik (časopis). God. I— III. U Za- 
grebu 1864—1866. 
A. Lidšič: Vilinski darovi. (Zabavno-poučni album za domače 

^ krugove). U Karlovcu 1864. 
dr. M. Suhaj i dr. : Prva izložba dalmatinsko-hrvatsko-slavonska. 

U Zagrebu 1864. 
Uvjetno ili bezuvjetno? (Mnjenje o rešenju naših državopravnih 

pitanjahj. U Zagrebu 1864. 
Politički razgovori na južnoj promenadi. U Zagrebu 1864. 
dr. Lj. Gaj: Danica ilirska. Tečaj XVIII. U Zagrebu 1864. 



Letopis Matice Slovenske. 301 

A. Liikšic: Glasonoša (časopis). IV — V. godišnjak. U Karlovcu 
1864 i u Beču 1865. 

dr. Fr. Rački: Assemanov ili vatikanski evangelistar. U Za- 
grebu 1865. 

Narodne pjesme. U Zadru 1865. 

J. E. Tomič: Leljinke. U Požegi 1865. 

C. Bubetič: Svibanjski ružičnjak. U Zagrebu 1865. 

A. Kardec: Spiritizam na prosto razložen. U Zagrebu 1865. 

1. Dežman : Smiljan i Koviljka. U Zagrebu 1866. 

/. T : Sievak zrinjske zvezde. U Zagrebu 1866. 

Pravila jugoslavenske akademije znanostih i umietnostih. U 
Zagrebu 1866. 

M. Mesic: Život Nikole Zrinjskoga, Sigetskoga junaka. U Za- 
grebu 1866. 

V. Jagič: Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga. 
Knj. I. U Zagrebu 1867. 

Poslovnik jugoslavenske akademije znanostih i umjetnostih u 
Zagrebu 1867. 

Razni: Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. 
Knj. I-LXXXVI. U Zagrebu 1867—1887. 

J. Manasteriotti : Slavomila (pripoviedka). U Zagrebu 1867. 

Gj Klaric: Našinke. Sv. I— II. U Karlovcu 1867 i u Zagrebu 
1868. 

Fr. Kiirelac: Imena vlastita i splošna domačih životin. U Za- 
grebu 1867. 

dr. V. Bogišic: Naputak za opisivanje pravnijeh običaja. U Za- 
grebu 1867. 

Izvješče o djelovanju družtva sv. Vinka Pavlova. U Zagrebu 1867. 

Izviešče o stanju zakladah za jugoslavensku akademiju i sve- 
učilište. U Zagrebu 1867. 

Fr. Bradaška : Sravnjivajuci zemljopis za više razrede srednjih 
učionah. U Zagrebu 1867. 

S. M. Mmiinovic: Viški boj. U Zadru 1867. 

S. J. i K. Lj. : Ručna knjiga za občinare, za občinske upra- 
vitelje i pero vodje. U Zadru 1868. 

Božična pjesma u prozi (prievod s engleskoga). U Beču 1868. 

dr. Šulek: Naše pravice. U Zagrebu 1868. 

I. Dežman: Rečnik lečničkoga nazivlja. U Zagrebu 1868. 

1. Dežman: Lečnička izvčšca za praktičnu porabu lečnikov. 
U Zagrebu 1868. 

P. P. NjeguŠ-S. Ljubiša: Gorski vijenac. U Zadru 1868. 

E. Kvaternik: Istočno pitanje i Hrvati. Sv. I — II. U Zagrebu 1868. 

N. Arsenovič: Osnovne črtice za ustanov tehno-naučnoga za- 
voda. U Zagrebu 1868. 

Godišnje izvžšce kralj, velike realke u Zagrebu koncem školske 
godine 1868. 



302 Letopis Matice Slovenske. 

M. Pavlinov/č: Besjeda na postanku ješke narodne čitaonice. 
U Zadru 1868. 

Izvještaj o stanju „Matice Ilirske" od \'o^ 1865—31/, 1867. U 
Zagrebu 1869. 

Različni : Vienac zabavi i pouči. Tečaj I IV. U Zagrebu 1869 - 72. 

Izviešce o stanju zaklade za jugoslavensko sveučilište. U Za- 
grebu 1869. 

Gusjenica i njekoji najškodljiviji kukci. U Zagrebu 1869. 

I. Tusel-: Računica za male realke i za samouke. I — II. dio. 
U Zagrebu 1869. 

K. Ljubic: Hrvatski perovodja. Zadar 1869. 

A. Mažuranič : Slovnica hervatska. Dio. I. U Zagrebu 1869. 

/ K. Tkalčic: Sumporne Toplice kod Varaždina u Hrvatskoj. 
Zagreb 1869. 

/. Dežnian: Poletar. U Zagrebu 1869. 

M. Novak: Kronika izvrstnijih tamburašah i dr. U Zagrebu 1869. 

Pastirska poslanica Jurja kard.inala Haulika. U Zagrebu 1869. 

Pučhi knjižnica (26 knjižic) : 

I. M. Stojonovic: Pijanac (povest). III. /. Fiamin: Radnja 
čovjeku dužnost i blagodat. IV. *S'. Balenovic: Povjest- 
nica hrvatskega naroda. VI. /. Trnski : Učitelj Dobrašin. 
VIII. Gj. Kralj: Toplina i njezini pojavi. IX. Kodi/m: 
Mlada majka (prevod iz češkega). XVII. F. Bučar: 
Selške pripoviesti. XXV. M. Kučenjak: Pčelarstvo. 
XXVIII. P. Krempler: Povrcarstvo. XXX. dr. Stražimir : 
Mijak Briguša (pučka pripoviest). XXXI. dr. Ferkic: 
Pripoviesti iz povjesti hrvatske. XXXIII. Gj. Simončic: 
Večernji razgovori o sv. obredih katoličke crkve. 
XXXIV. M. Kučenjak: Govedarstvo. XXXVII dr. Stra- 
žimir: Ratarstvo za puk. XLIV FV. Kiiralt: Vinogra- 
darstvo i pivničarstvo za puk. XLV. dr. A. Lohmatjer : 
Domača dvorba bolestnika. XLVII. Go. i??<&rf/c; Vjekopis 
dra. Jurja Dobrile. XLVIII. dr. A Lohmaijer : Prva 
pomoč kada tko nastrada. LIL Fr. Kuralt: Vočarstvo 
za puk. LIH. A. Hajdrinjak: Domača perad ili živad. 
LIV. /. F. Paidič: Supruga (žena) prava kršcanka. 
LV. R. Filipašic : Nauk o domačem uzgoju. LX. N. Vežic : 
Krmadarstvo. LXI. dr. Lihi : Kovačeva Barica. LXV. St. 
Mažuranič: Svilogojstvo za puk. LXVI. /. Jagic: Živinski 
liečnik. (U Zagrebu 1869-72; 1875, 1877—1887.) 
V. Gaj: Lira. (Različne pjesme). Zagreb 1870. 

Pomorac: Morski riečnik hrvacko-srbski. U Trstu 1870. 

Danica: Koledar i Ijetopis društva svetojeronimskoga. Godina 
1870—1888. U Za.grebu 1869—1887. 

/. Berčic: Dvie službe rimskega obreda. U Zagrebu 1870. 



Letopis Matice Slovenske. 303 

1. Kostrenčic: Vrtic. (Pjesme Fr. K. ^l. Frankopana.) U Zagrebu 
1871. 

A. Pavič: Histerija dubrovačke drame. U Zagrebu 1871. 

M. Povlinovič: Radišu bog pomaže. Zadar 1871. 

(h: Fr. Rački: O dalmatinskih i ilirskih novcih naj starije dobe. 
U Zagrebu 1871. 
Pedagogijska biblioteka in knjižnica za učitelje , (18 knjig) 

in sicer: 

L Jan Amosa Komenskoga ,.Didaktika". III. GJ. Ester: 
Pogled u lučbu. (Prevod.) IV. St. Basaričrk: Kratko 
izkustveno dušoslovje. (II. znatno preradjeno izdanje.) 
V. dr. Hermana Klenkea „Školska dijetetika". VII. St. 
Basariček: Pedagogija. Dio L: Uzgojoslovje. VIII. Dr. Hirc: 
Slike iz hrvatske cvjetane. IX. St. Basariček: Pedago- 
gija. Dio IV.: Poviest pedagogije. X. M. Stojanovic: Milan 
Dragojevic. (Pedagogijska pripoviest.) XI. St. Basariček: 
Pedagogija Dio II.: Obče obukoslpvje. XII. D. Trsfenjak: 
Školski vrt u selu. XIII. Spencer-Širola : Nauk ob uzgoju 
umnom, čudorednom i tjelesnom. XIV. St. Basariček: 
Pedagogija. Dio III. : Posebno obukoslovje. XV. V. Ada- 
mocic: Gragja za istoriju dubrovačke pedagogije. XVI. 
Fr. š. Kiihac : Pjevanka; sto dječjih popievaka. XVII. 
GJ. Kuten: Metodika prostoručnoga črtanja. XVIII. V. 
Ž Marik : J. A. Komenskoga informatorijum za školu 
materinsku. XIX. Tomaseo- Fahkorič : Ob uzgoju. XX. 
Bousseau-Širola : Emil ili ob uzgoju. I. Dio. (Zagreb 1871, 
74, 77, 78, 80—87.) 

I. obča hrvatska učiteljska skupština u Zagrebu: 23, 24. i 
25. kolovoza 1871. U Zagrebu 1872. II. obča hrvatska 
učit. skupština u Petrinji : 25., 26. i 27. kolovoza 1874. 
U Zagrebu 1874. III. obča hrv. učit. skupština u Osieku 
4,, 5. i 6. rujna 1878. U Zagrebu 1879. 

Kišpatič - Šebišanorič : Životinje. Diel I— IV. U Zagrebu 1872, 
1875, 1881, 1885. 

/. Šimmiič: Tumac talij ansko-hrvatski za činovnike. U Zadru 
1872. 

/. Bianchini: Pucki mudrac. (Prevod.) Zadar 1872. 

V. Gaj: Časovi književne zabave. Zagreb 1872. 

dr. V. Bogišič: Pisani zakoni na slovenskom jugu. U Zagrebu 
1872. 

dr. Fr. Ivekovič: Život svetaca i svetica božjih. Sv. 1 — 10. U 
Zagrebu 1873, 1876—1878, 1880-1883, 1885—1886. 

dr. P. Matkoiič: Hrvatska i Slavonija u svojih fizičnih i du- 
ševnih odnošajih. U Zagrebu 1873. 

dr.BŠulek: Prkodni zakonik. Knj. I (Sv. I— II) III. U Za- 
grebu 1873 1876. 



304 Letopis Matice Slovenske. 

Zakon ob ustroju pučkih škola i preparandija u Hrvatskoj i 

Slavoniji. U Zagrebu 1874. 
dr. B. Sidek: Hrvatsko-njemačko-talijanski rječnik znanstvenoga 

nazivlja. U Zagrebu 1874. 
V. Gaj: Ogled bibliografij skih študija. Zagreb 1875. 
P. Preradovic : Pjesnička djela. U Zagrebu 1875. 

Spomenica na svetčano otvarjanje kralj, sveučilišta Franje Jo- 
sipa I. 'U Zagrebu 1875. 

Jides Verne-a: „0d zemlje do mjeseca" i „Oko mjeseca". (Prevod.) 
U Zagrebu 1875. 

Statistika narodnjega školstva u Dalmaciji, Hrvatskoj i Sla- 
voniji. U Zagrebu 1875. 

dr. Fr. Rački: Gradja za poviest hrvatsko-slovenske seljačke 
bune god 1575. U Zagrebu 1875. 

Pravilnik društva „Slovinskog Napredka". U Zadru 1876. 

A. Senoa: Antologija pjesničtva hrvatskega i srbskoga. U Za- 

grebu 1876. 
J. DHzhal-I. Pe.vlder: Geometrija za male gimnazije. I — II. Dio. 

U Zagrebu 1876. 
Izabrane Andersenove priče. U Zagrebu 1877. 
Lj. Modec: Napredak (časopis). Tečaj osamnaesti. U Zagrebu 

1877. 

B. Saint-Pierre-A. Senoa : Pavao i Virginija. U Zagrebu 1877. 

G Pfleger Moraivski: Iz maloga svieta (roman). Sv. 7—11 bele- 

trističke knjižnice. Zagreb 1877. 
Ljetopis jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti: 

Prva svezka (1867—1877). U Zagrebu 1877. 

Druga svezka (1877—1887). U Zagrebu 1887. 
Izvještaj „Matice Hrvatske" za godinu 1877-1886. U Zagrebu 

1878—1887. 
Poučna knjižnica „ Matice Hrvatske". (10 knjig). U Zagrebu 
1878—1888. 

I. V. Klaic: Prirodni zemljepis Hrvatske. IV. T. Smi- 

čiklas: Poviest hrvatska. Dio I. V. T. Smičiklns: Poviest 

hrvatska. Dio^ II. VIL M. Kišpatič: Slike iz geologije. 

VIII. dr. B. Sidek: Lučba za svakoga ili popularna 

kemija. IX — X. dr. M. Kišpatič: Iz bilinskoga svieta. 

Knj.I— II. XI— XII. dr. M. Kišpatič: Kukci. Knj. I— II. 

XIII. dr. I. Hoic: Slike iz občega zemljepisa. 
Lj. Dlustuš-M. Stojanovič: Predavanja držana u sjednicah hrv. 

ped.-knj. sbora. Knj. I. Sv. I. U Zagrebu 1878. 
T. Ivkanec: Smilje. Zabavno-poučni list sa slikami za mladež. 

U Zagrebu 1878. 



Letopis Matice Slovenske. 305 

V. Gaj : Balkan-Divan. (Viesti, misli i prouke o zemlji i narodu 
u Bosni i Hercegovini. Zagreb 1878. 

Kvjiznica za mladd, 13 knjižic (U Zagrebu 1878—87.) 

I. /. Filipovic: Jagodnjak. (Sbirka pjesama i pripo- 
viedaka.) II. M. Stojanovic : Narodne pripoviedke. IV. />. 
Trstenjak '. Dobra kučanica. I. i II. natis. V. /. Gall: 
Uzordjevojka ili kako se djevojka omili bogu i ljudem. 

VII. I). Trstenjak: Savka i Stanko. (Izvorna pripoviest.) 

VIII. Pripoviedke za mladež. IX. J. Klobučar: ITčitelju 
Jabukovcu. (Poučna pripoviedka za mladež.) X. Dra- 
gušice. (Pripoviedčice i pjesmice za raalu djecu.) XI. 
is. Fabkovic: Počke priče za odrasliju mladež. XII. D. 
Trstenjak: U radu je spas. (Poučna pripoviest.) XIII. 
J. Tomič: Sielo za zabavu i pouku. 

Žabama knjižnica „ Matice Hrvatske" (XLIII— CXIV. sv.) 

in sicer: 

XLIII- XLV. J. Jnrkovic: Sabrane pripoviesti. I. sv. 
XLVI — XLVIL Sienkietvicz- Tomir: Hania, stari sluga. 
(Prevod.) XLVIII L. Puškin- Trmki: Evgenij Onjegin. 
(Prevod) LI LIH. ./. Jnrkovic: Sabrane pripoviesti. 
il. sv. LIV— LV. F. Ž. Miltr: Cvieta i Miljenko. (Tragedija\ 
LVI LVni. F. Bedi- : Zavjet. (Pripoviest.) LIX— LX. Tnr- 
genjev-Miškatovic: Klara Miliceva. (Pripoviest.) LXI — LXII. 
Krasieuski- Tomir: Kolibar. (Pripoviest.) LXIII — LXV. 
J. E. Tomir: Komedije. LXVI- LXVin. F. Markoric: 
Iz mladih dana. (Pjesme.) LXIX— LXXII. J. Sisolski: 
Gospodja Sabina. (Roman.) LXXIII LXXIV. V. Mažu- 
ranir: Grof Ivan. (Igrokaz.) LXXV— LXXVI. /. Okrugic: 
Šokica. (Igrokaz.) LXXVII LXXIX. Sergij P : Perom 
i olovkom. (Črtice.) LXXX— LXXXII. J. E. Tomir: 
Kapitanova kči. (Pripoviest.) LXXXIII— LXXXVI. E. 
Kitmicič: Sirota. (Roman.) LXXXVH— LXXIX. Ks. Šan- 
dor-Gjahki: Pod starimi krovovi. (Zapisci i ulomci.) 
XC— XCII. i Vojnovic: Ksanta. (Pripoviest.) XCni— XCV. 
J. E. Tomir: Pošurice. XCVI— XCVIII. Ševčenko-Haram- 
bašir: Pjesničke pripoviesti. XCIX — C Goethe -Vežic: 
Ifigenija na Tavridi. CI— CII. D. Trstenjak: Rane i 
melem. CIII— CIV. Ks Šandor-Gjalski: Tri pripoviesti 
bez naslova. CV— CVI. M. Ban: Knez Nikola Zrinjski, 
drama u pet čina. — CVII— CIX. V. Nomk: .Pavao 
Šegota. — CX CXI. J. E. Tomič: Emin-Agina Ljuba. 
— CXn-CXIV. Biedne priče. (U Zagrebu 1880-1888.) 

B. Lorkorir : Razgovori o narodnem gospodarstvu. Zagreb 1880. 

Vj. Klair: Opis zemalja, u kojih obitavaju Hrvati. L— II. sv. 
Zagreb 1880-81. 

20 



306 Letopis Matice Slovenske. 

Fr. Markocic: Stanko Vraz. Izabrane pjesme. Zagreb 1880. 

Pravila „Matice Hrvatske". Zagreb 1880. 

Cantu Despot: Zdrav razum i pošteno srdce. Zagreb 1881. 

Prievodi grčkih i rimskih klasika v 6 svezkih in sicer: 

I. T. Mdretic: Homerova Odysseja. II. A. Veber: Sallii- 

stijeva djela. III. T. Maretic: Homerova Iliada. IV. A. 

Veber: M. T. Cicerona izabrani govori. V -VI. dr. A. 

Music: Herodotova povijest. Dio I. — H. (U Zagrebu 

1881-88.) 
RazUhir. Novovjeki izumi u znanosti, obrtu i umjetnosti. Knj. 

L— n. Zagreb 1882-83. 
A. Senoa: Izabrane pjesme. Zagreb 1882. 
Prva desetgodišnjica hrvatskoga pedagog. - književnoga sbora. 

U Zagrebu 1882. 

A. Senoa: Sabrane pripoviesti. Sv. L, III -V., VIL U Zagrebu 

1883—1887. 
Srjetslm poviest : 

I. G. Manojlovic: Poviest iztočnih naroda (prevod). 

II. dr. P Tomič: Poviest grčka (prevod). III. dr. P. 
Tomic: Poviest rimska do careva. (I. — II. Dio). IV. /. 
Babar: Poviest carstva rimskoga. (Zagreb 1881 — 88). 

pj. Zaje: Hrvatske skladbe. Sbirka pjesama. (XXIV) Zagreb 1883. 

B. Lorlovic: Žena u kuci i u družtvu. Zagreb 1883. 

J. Caric: Slike iz pomorskoga života. Knj. I. — II. Zagreb 

1884—1885. 
dr. I. Zocli-J. Mencin: Priručni rječnik sveobčega znanja ili 

mala hrvatska enciklopedija. Knj. I. Svežčic 1. — 7., 

9.— 11. U Osieku 1885—1886. 
L. Botic: Pjesme. Zagreb 1885. 
Imenik članova književnoga društva svetojeronimskoga. Go- 

dina 1885. Zagreb 1885. 
L Knkuljemc-Sakcinski : Glasoviti Hrvati prošlih vjekova. Zagreb 

188G. 
A. Veber: Put u Carigrad. Zagreb 1886. 
Izvještaj „Matice Hrvatske" o vanrednoj glavnoj skupštini. 

U Zagrebu 1886. 
1. Broz: Črtice iz hrvatske književnosti. Sv. I. — II. U Zagrebu 

1886—1888. 

Vj. Klaic: Pripoviesti iz hrvatske poviesti. U Zagrebu 188 G 
do 1887. 

J. Mencin: Bosna; geogr.-hist. pregled. (Ponatis iz „Rjecnika"). 
U Osieku 1^8 (>. 



Letopis Matice Slovenske. 307 

dr. A. Musič: Rječnik hrvatsko-slovenski. Zagreb 1887. 

Fi\ S. Kulidc: Vatroslav Lisinski i njegova doba. Zagreb 1887. 

/. F. Gundulic: Dubravka (pastirska igra u tri čina). Zagreb 

1888. 
Knjižnica za hrvatske trgovce. Knj. L: dr. B. Lorkovič: Počela 

političke ekonomije. Zagreb 1888. 
R. Lopasic: Dva hrvatska junaka: Marko Mesic i Luka Ibriši- 

movic. Zagreb 1888. 
Milhtic-Tommaseo: Iskrice. IV. izdanje. Zagreb 1888. 




20* 



IV. 



Upravništvo „Matice Slovenske" 



y^f\ leto 1880. 



Predsednik : M a r n Josip. 

I. Leveč Franc, 
Namestnika : ^^ ,, , , • „ 

II. Grasselli Peter. 

Blagajnik: Robič Luka. 
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen. 

Pregledovalec društvenih računov : dr. Z u p a n e c Jernej. 
Kržič Anton, 
Praprotnik Andrej. 

Bartel Anton, 
R u t a r Simon. 

Pravdni zastojmik : dr. Tavčar Iva n. 



Ključarja : 

Overovatelja sejnih zapi-snikov: 



Odbor : 

a) I^jvibljariski odboriiiRi 



1. Bartel Anton, (1888) 15. 

2. dr. Dolenec Hinko, (18S6) 16. 

3. Flis Ivan, (1887) 17. 

4. Grasselli Peter, (1889) 18. 

5. dr. Jarc Anton, (1888) 19. 

6. Kermavner Valentin, (1886) 20. 

7. Kržič Anton, (1887) 21. 

8. dr. Lampe Franc, (1885) 22. 

9. dr. Lesar Josip, (1889) 23. 

10. Leveč Franc, (1887) 24. 

11. Marn Jooip, (i88j) 25. 

12. Pleteršnik Maks, (1888) 26. 

13. dr Poklukar Josip, (1886) 27. 

14. Praprotnik Andrej, (1889) 



Robič Luka, (1887) 
Rutar Simon, (1889) 
Stegnar Feliks, (1889) 
Šubic Ivan, (1887) 
Suman Josip, (1889) 
dr. Tavčar Ivan, (1886) 
Tomšič Ivan, (1886) 
Vavru Ivan, (1889) 
Vilhar Ivan, (1888) 
Wiesthaler Franc, (1887) 
Zupančič Anton, (1889) 
Zupančič Vilibald, (1888) 
dr. Zupanec Jernej. (1888) 



Letopis Matice Slovenske. 



309 



b) Vnanji odbornil-ci : 



1. dr. Gregorčič Anton, (1887) 

2. Gregorčič Simon, (1886) 

3. Hubad Franc, (1887) 

4. Kersnik Janko, (1886) 

5. Majciger Ivan, (1888) 

6. Navratil Ivan, (1889) 

7. dr. Požar Lovro, (1887) 



8. Senekovič Andrej, (1887) 

9. dr. Sket Jakob, (1888) 

10. Svetec Luka, (1889) 

11. Suklje Franc, (1888) 

12. dr. Šust Ivan, (1885) 
I-?. Zolear Mihael. (iJ 



Odseka: 

a) Gos pori n rs 1<; i odsek:: 



1. dr. Dolenec Hinko, 

2. Grasselli Peter, 

3. dr. Jarc Anton, 



4. Robič Luka (načelnik), 

5. dr. Tavčar Ivan, 

6. Vilhar Ivan. 





b) Ivi 


iji^.ovni odsek: 


I. 


Bartel Anton, 


7- 


Rutar Simon, 


2. 


Kržič Anton, 


8. 


Šubic Ivan, 


3- 


dr. Lesar Josip, 


9- 


Tomšič Ivan, 


4- 


Leveč Franc (načelnik). 


10. 


Wiesthaler Franc, 


5- 


Pleteršnik Maks, 


1 1. 


Zupančič Anton, 


6. 


dr. Požar Lovro, 


12. 


Zupančič Vilibald. 




v. 
Imenik 

udov „NI^itice Slovenske" leta 1S89.*) 



A) Častni društveniki. 

1. grof HARRACH IVAN, graščak, veleposestnik v Pragi. (1883)**) 

2. dr. JAGIČ IGNACIJ VIKENTIJEVIČ, c. kr. vseuč. profesor na 

Dunaji. (1886) 

3. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseuč. profesor v Pragi. (1882) 

4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja v Pragi. (1885) 

5. dr. vitez MIKLOŠIČ FRANC, tajni svetnik, c. kr. vseuč. profesor 

v p. na Dunaji. (1872) 

6. dr. RAČKI FRANC, kanonik v Zagrebu. (1869) 

7. dr. RIEGER FRANC LADISLAV, drž. in dež. poslanec v Pragi. 

(1869) 

8. TRSTENJAK DAVORIN, župnik v Starem Trgu na Štajerskem. 

(i8'78) 

B) Ustanovniki in letniki. 
I. Ljubljanska škofija. 

I. Dekanija Ljubljana. Poverjenik: hali Evgen. 
d) Mesto: 

*Arce Rajko, c. kr. p. blagajnik *dr. vitez Bleiweis Karol, primarij, 
in h. posestnik. h. posestnik in obč. svetnik. 

*Auer Jurij, tovarnar in h. posestnik. *Bučar Franc, zasebnik in posestnik. 

*Plaznik Frančiška, posestnica in *Bušič Josip, c. kr. v. p. uradnik 
solastnica tiskarne. v pokoji in h. posestnik. 



*) Kdor vsled odboru nenaznanjene spremembe svojega imena ne 
najde natisnenega v kraji, kjer biva sedaj, naj išče svojih knjig pri onem 
poverjeniku, kateremu je plačal društvenino. Za take spremembe ne 
moremo biti odgovorni. 

**) Letnica pomeni, kedaj je liil dotični izvoljen za častnega 
društvenika. 



Letopis Matice Slovenske. 



311 



*dr. Čebašek Andrej , kanonik, 

prelat, itd. 
^Čitalnica narodna. 
■■■'Detela Oton, dež. poslanec in 

odbornik, graščak, itd. 
*dr. Dolenec Hinko , c. kr. dež. 

sodnije tajnik. 
*Dolenec Oroslav, svečar, posestnik, 

obč. in trg. zbornice svetnik. 
*Fabian Ivan, trgovec in posestnik. 
*Fabiani o. Placid, provincijal, itd. 
*vitez Gariboldi Anton, zasebnik. 
*Globočnik Anton, c. kr. vladni 

svetnik, itd. 
*Grasselli Peter, m. župan, deželni 

poslanec, h. posestnik, vitez žel. 

krone III. reda, itd. 
*Heidrich Karol, misj. duh. kongr. 

sv. Vincencija Pavlanskega. 
*Hranilnica kranjska. 
*Hren Franc, veletržec, trg. zborn. 

svetnik, graščak, itd. 
*dr. Hudnik Matija, odv. koncip. 
*Jamšek Ivan, trgovec in posestnik. 
*dr. Jarc Anton, prost, c. kr. dež. 

šolski nadzornik v p., itd. 
*Jeraj Ivana, zasebnica 
*Jeran Luka, msgr., kanonik in 

urednik. 
*Jereb Josip, župnik v p. 
*Kadilnik Franc, trg. denarničar. 
*Klemenčič Josip, c. kr. pripr. prof. 

in katehet. 
*Klun Karol, kanonik, drž. in dež. 

poslanec. 
*Knjižnica frančiškanska. 
^Knjižnica c. kr. učiteljišča 
*Kokalj o. Rajnerij, frančiškan. 
*Kosler Ivan, tovarnar in graščak. 
*dr. Kosler Josip, tovarnar in po- 
sestnik. 
*Kotnik Ignac, not. koncipijent in 

posestnik. 
*Križnar Miroslav, kanonik in st. 

župnik. 
*K.ušar Josip, trgovec, posestnik, itd. 



*dr. Lampe Franc, vodja ,>Mari- 

rijanišču* in sem. profesor. 
*Lukman Jakob, c. kr. rac. svetnik 

v p., itd. 
*Mahkot Ivan, c. kr. okr. glavar. 
*Marn Josip, c. kr. ginin. profesor, 

konz. svetnik in č. kanonik. 
*Martinak Josip, c. kr. dež. sod. 

svetnik, itd. 
*dr. Mis.sia Jakob, knezoškof, itd. 
*Močnik Matej, m. učitelj v p., itd. 
*dr. Munda Franc, odvetnik in 

posestnik. 
*Murnik Ivan, ces. svetnik, dež. 

po.slanec in odbornik, vit. Fr. 

Jos. reda, itd. 
*Petričič Vašo, podžupan, trgovski 

zborn. predsednik, veletržec in 

posestnik. 
*Pfeifer Franc, c. kr. rač. nadsvetnik. 
*Pleteršnik Maks, c. kr. gimnazijski 

profesor. 
*Pogačar Martin, knezošk. kancelar 

in č. kanonik. 
*dr. Poklukar Josip, dež. glavar, 

drž. poslanec, vit. žel. krone 11 1. 

reda, posestnik, itd. 
*dr. Pongraz Oskar, zasebnik in 

posestnik. 
*Pro.senc Josip, gl. zast. »Aziende«. 
*Ravnihar Franc, dež. knjigovodja, 

obč. svetnik in graščak. 
*Robič Luka, c. kr. v. davk. nad- 
zornik v p. 
*Rohrman Zmagoslav, tovarnar in 

posestnik. 
*Rozman Ivan, m. župnik, duh. in 

obč. .svetnik. 
*Skubic Anton, c kr. gimn. prof. 

v zač. pokoji. 
* 3, Sokol* telovadno društvo. 
*Souvan Ferdinand, veletržec in 

graščak. 
*Souvan Franc Ks., veletržec, dež. 

poslanec, trg. zborn. svetnik, po- 
sestnik, itd. 



312 



Letopis Matice Slovenske. 



*dr. Staie Josip, c. kr. fin. prok. 

pristav, posestnik in obč. svetnik. 
*dr. Suppan Josip, odv. in hran. 

ravnatelj. 
*dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. ])rof. 
*Suman Josip, c. kr. gimn. ravnatelj. 
*Tavčar Ivan, posestnik. 
*dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dež. 

poslanec, posestnik in obč. svetnik. 
*dr. Valenta Alojzij, c. kr. vi. svetnik, 

posestnik , ra\natelj dež. bol- 
nice, itd. 
*Vavru Ivan, c. kr. gimn. jirof. v p. 
*Vilhar Ivan, ravnatelj m. užitn. 

zakupu in posestnik. 
*dr. Vo.šnjak Josip, primarij, dež. 

poslanec in odbornik, obč. svetnik 

in posestnik. 
*baron Winkler Andrej, c. kr. dež. 

predsednik, vitez žel. krone II. 

reda, itd., itd. 
*Zamejic Andrej, st. kanonik, itd. 
*Zupan Tomo, c. kr. gimn. prof., 

konz. svetnik, ravnatelj .^Aloj 

zijevišču*, itd. 
*dr. Zupane C Jernej, c. kr. notar, 

posestnik , not. komore pred- 
sednik, itd. 
*Žagar Karol, dež. blagajnik, obč. 

svetnik in posestnik. 
*Žlogar Anton, mestni kaplan. 
Ahčin Jera, h. posestnica. 
„Alojzijevišče^'^, knezošk. dij. zavod, 
dr. Ambrožič Franc, m. zdravnik. 
Avšič Jakob, zav. uradnik. 
Ban Franc, faktor »Kat. tiskarne«. 
Bartel Anton, c. kr. gimn. prof. 
Belar Leopold, vodja II. m. d. Ij. 

šole v p. 
Bele Ivan, m. učitelj. 
Benkovič Josip, bogoslovec. 
Bezenšek Ernst, uradnik .^Slavije«. 
Birek Franc, bogoslovec. 
Bizovičar o. J )sip, frančiškan. 
Bohinec Žiga, .sem. podvodja, eko- 

nom. in konz. svetnik. 



Bonač Ivan, knjigovez. 

Borštner Vincenc, c. kr. gimn. prof. 

Bradaška Ferdinand, m. blag. kon- 
trolor. 

Brešar Josip, bogoslovec. 

Celestina Josip, c. kr. pripr. prof. 

Cestnik Anton, bogoslovec. 

Dežman Franc, knjigovez. 

Didak Gustav, hran. pristav. 

Dobida Jo.sip, c. kr. fin. tajnik. 

Drahsler Pavi, trg. vodja. 

Dralka Josip, c. kr. vi. svetnik, itd. 

dr. Drč Josip, c. kr. tab. tov. 
zdravnik. 

Drenik Franc , glavni zastopnik 
.^Fon^-iere*. 

Društvo kranjskih tiskarjev. 

Družba rokodelskih pomočnikov. 

Duffč Ivan, I. m. ingenieur. 

dr Elbert Sebastijan, škof. tajnik. 

Endlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik. 

Eppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj. 

Erker Josip, stolni vikar. 

dr. Ferjančič Andrej, c. kr. drž. 
pravd, namestnik in drž. poslanec. 

Fik Franc, bogoslovec. 

Fhs Ivan, sem. spiritual in konz. 
svetnik. 

Franko Alojzij, drd. juris. 

dr. Fux Franc, ces. svetnik, pri- 
marij in h. posestnik. 

Furlan Jakob, m. učitelj. 

Gnjezda Ivan, c. kr. r. profesor in 
katehet, itd. 

Gogola Ivan, c. kr. notar in obč. 
svetnik. 

Goričnik Franc, trgovec. 

dr. Gregorič Vinko , zdravnik - in 
obč. svetnik. 

Grkman Franc, c. kr. vadn. učitelj 

dr. Gross Franc, c. kr. d. sod. pristav. 

Guttman Emil, c. kr. fin. prok. 
pristav. 

Hafner Jakob, vodja priv. učilišču. 

Hofbauer Ana, deželnega tajnika 
vdova, itd. 



Letopis Matice Slovenske. 



313 



Hohn Hugon, c. kr. p. kontrolor 
in h. posestnik. 

Hribar o. Angelik, frančiškan. 

Hribar Dragotin, upravitelj »Na- 
rodne tiskarne*. 

Hribar Ivan, gl. zast. »Slavije*, 
obč. svetnik in dež. poslanec. 

Hrovath Blaž, c kr. pripr. ravnatelj. 

Izobraževali.šče za učiteljice. 

dr. Janezi č Ivan, sem. profesor. 

dr. Jenko Ludovik, zdravnik. 

Jentl Anton, zasebnik. 

Josin Maks, m učitelj. 

Kalan Andrej, trnovski kajjlan. 

Kalan Ivan, bogoslovec. 

Karlin Andrej, m. kaplan in katehet. 

Karun Franc, trnovski župnik, itd. 

Kaspret Anton, c. kr. gimn. prof. 

Katoliško društvo. 

Kaučič Jakob, c. kr. zemlj. knjigo- 
\odja v p. 

tir. Kavčič Jakob, c. kr. drž. pravdn. 
namestnik. 

Kermavner Valentin, c. kr. gimn. 
profesor. 

Klein Anton , solastnik tiskarne, 
obč. svetnik, dež. poslanec, itd. 

dr. Klofutar Leonhard, st. prost, 
stud. ravnatelj, itd. 

Knjižnica bogoslovska. 

Knjižnica c. kr. gimnazijska. 

Knjižnica c. kr. realska. 

Koblar Anton, kurat v pris. de- 
lavnici. 

Kočevar Franc, c. kr. dež. sod. 
predsednik. 

Kolar Matija, stolni vikar. 

Kolman Franc, trgovec, hišni po- 
sestnik, itd. 

Kovač Ivan, solastnik tiskarne. 

Kremžar Andrej, deželne bolnice 
oskrbnik. 

dr. Krisper Valentin, odv. koncip. 

Kruleč Ivan, m. učitelj. 

Kržič Anton, nun.ski kaplan in 
katehet, itd. 



dr. Kulavic Ivan, sem. ravnatelj, 

kanonik in prelat. 
Kune Matej, krojač, itd. 
Lah Evgen, mag. konc pristav in 

tajnik »Mat. Slov.« 
Lassnik Peter, trgovec in posestnik. 
Lavrenčič Josip, h. posestnik, itd. 
Lavrič Mihael, vodja trgovine, 
dr. Leben Matija, č. kanonik in 

sem. prof. v p. 
Ledenik Alfred, trgovec, itd. 
Lederhas Ludovik, gimn. profesor. 
Lenarčič Anton, c. kr. fin. tajnik, 
dr. Lesar Josip, sem. profesor, itd. 
Leveč Anton, c. kr. d. sod. pristav. 
Leveč Franc, c. kr. r. profesor, 

nadzornik in urednik. 
Lozar Josip, trgovec, itd. 
Mahr Ferdinand, ces. svetnik, h. 

posestnik, itd. 
Maier Josip, m. učitelj, 
dr. Majaron Danilo, odv. koncip. 
Majntinger Ivan, c. kr. predstojnik 

dež. deske. 
Malenšek Martin, m. župnik. 
Marolt Avgust, glasovirar. 
Medic o. Kallist, fr. župnik in vikar. 
Mihelič Jakob, bogoslovec. 
Mikuš Anton, cand. prof 
Millitz Ljudmila, lastnica tiskarne 

in posestnica. 
Modic Josip, C. kr. rač. oficiial. 
dr. Mosche Alfonz, odvetnik. 
Mulaček Franc, trg. pomočnik. 
Mušič Ivan, c. kr. davk. uradnik. 
>> Narodna tiskarna*, deln. društvo 

za tisk. podjetja. 
Nedeljko Franc, zav. uradnik. 
Nemanič Davorin, bogoslovec. 
Novak Franc, gimn. profesor. 
Obreza Anton, tapetnik in posestnik. 
Omejec Ferdinand, deželne blag. 

oficijal. 
Ozimek o. Evstahij, fr. gvardijan. 
fPakič Mihael, trgovec, občinski 

svetnik, h. posestnik, itd. itd. 



314 



Letopis Matice Slovenske. 



dr. Papež Franc, odvetnik in dež. 
poslanec. 

dr. pl. Pauker - Glanfeld Henrik, 
kanonik in st. dekan. 

Pavlic Franc, c. kr. poštni uradnik. 

Pavlin Alfonz, c. kr. gimn. profesor. 

Pavločič Andrej, žel. uradnik v p. 
in posestnik. 

Petelin Martin, gimn. profesor. 

Pfeifer Josip, dež. tajnik. 

Pichler Josip, c. kr. gimn, profesor. 

Pintar Luka, gimn. profesor. 

Pire Gustav, c. kr. kmet. družbe 
tajnik in pop. učitelj. 

Pleiweiss KaroJ, c. kr. avskultant 
in posestnik. 

Pleško Karol, c. kr. dež sod. svetnik 
in posestnik. 

Poljanec Alojzij, dež. prisilne del. 
oskrbnik. 

Porenta Gašpar, bogoslovec. 

Potočnik Mihael, konz. svetnik in 
n. spovednik. 

Povše Franc , veleposestnik, obč. 
svetnik, dež. poslanec, itd. 

Povše Henrik, bogoslovec. 

Praedica Jakob, c. kr. pripr. pro- 
fesor. 

Praprotnik Andrej, vodja L m. d. 
Ij. šole, itd. 

Premk Anton, c. kr. p. kontrolor 
in posestnik. 

Ravnikar Vekoslav, pom. uradnik 

Rešič Prostoslav, žel. uradnik. 

Rihar Josip, c. kr. okr. komisar. 

Robida Ivan, mag. oficijal. 

Rode Ivan, trgovec in posestnik. 

Roshnik Anton, c. kr. sodn. pristav 
v pokoji. 

Rutar Simon, c. kr. r. prof, itd. 

Safran Franc, m. cerkovnik. 

Schuendelen Božidar, trg. knjigo- 
vodja. (2 izt.) 

»Slavec«, delavsko pevsko društvo. 

Smolej Jakob, c. kr. dež. š. nad- 
zornik. 



Smrekar Ivan, m. katehet. 
Smrekar Josip, sem. profesor, konz. 

svetnik. 
Staudacher Ferdinand, č. kanonik 

in C. kr. gimn. profesor v p. 
Stegnar Feliks, c kr. kazn. učitelj 

in dež. poslanec. 
Sterbenc Josip, duhovnik v p. 
Steska Viktor, bogoslovec. 
Stuhec Rudolf, priv. uradnik. 
Suhač Matej, gimn. profesor. 
Svetek Anton, c. kr. rač. oficijal. 
Svoboda Josip, lekar. 
Sarabon Mavrilij, stolni vikar. 
Sašel Felik.s^ c. kr. okr. glavar. 
Sesek Ivan, mag. tajnik. 
Šiška Jo.sip, dvorni kaplan. 
Skrabec o. Stanko, frančiškan, 
dr. Štor Franc, odvetnik. 
Subic Ivan, c. kr. ravnatelj obrtne 

strokovne šole. 
Tauzher Johana, posestnica, itd. 
Tavčar Alojzij, gimn. profesor. 
Toman Helena, posestnica. 
Tomažič Ferdinand, c. kr. poštni 

oficijal. 
Tomec Jakob, I. mestni komisar. 
Tomšič Ivan, c. kr. vadn. učitelj, 

okr. š. nadzornik, obč. svetnik, 

urednik, itd. 
Tratnik Antonija, soproga c. kr. 

v. davk. nadzornika v p. 
Tratnik Leopold, pasar. 
Travnar Josip, m. učitelj. 
Trček Mihael, m. kaplan, 
dr. Triller Karol, odv. koncipijent. 
Trstenjak Anton, m. hran. kon- 
trolor. 
Trtnik Franc, dež. blag. kontrolor 

in pose.stnik. 
Tschurn Karol, hran. uradnik. 
Turk Hugon, priv. uradnik. 
Učiteljsko društvo slovensko. 
Urbas Leopold, c. kr. rudn. uradnik 

v pokoji. 
Valenčič Ivan, dijak. 



Letopis ]\Iatice Slovenske. 



315 



Valenta Vojteh, mestni blagajnik. 

Valentinčič Ignacij, obč. svetnik, 
posestnik, itd. 

Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodnije 
svetnik. 

Virbnik Alojzij, gimn. profesor. 

Vodušek Matej, C. kr. gimn. profesor. 

Vončina Ivan, mag. svetnik. 

Wascher Rajko, hran. knjigovodja 

Wester Avguštin, c. kr. gimn. prof 

Wiesthaler Franc, c. kr. gimn. rav- 
natelj. 

Zagorjan Anton, not. koncipijent. 

Zakrajšček han, bogoslovec. 

Zamida Matija, dež. svetnik. 



Zarnik Ana, odvetnikova vdova, 
dr. Zupane Franc, c. kr. vi. kon- 

cipist, itd. 
Zupančič Anton, semen, profesor, 

konz. svetnik 
Zupančič Vilibald, c. kr. pripr. 

profesor in okr. š. nadzornik. 
Zakelj Miroslav, c. kr. gimn. prof. 
Železnikar Ivan^ urednik »Slov. 

Narodu* in obč. svetnik. 
Žitnik Ignacij, st. vikar, urednik 

,> Slovencu* in dež poslanec. 
Zumer Andrej, m. učitelj, c. kr. 

okr. .š. nadzornik, itd. 
Zvan Franc, bogoslovec. 

St. 76 + 204 = 280. 



b) Okolica : 



Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. 
Belec Anton , posestnik , itd. v 

Št. Vidu. 
Bizjan Franc, posestnik v Sjjodnji 

Šiški. 
Čitalnica narodna v Spodnji Šiški. 
Čitalnica ndrodna v Št. Vidu. 
Čuk Julij, kaplan na Igu. 
Derčar Martin, župnik v Preski. 
Dolenec Jakob, župnik na Igu. 
Dolinar Franc, župnik pri Sv. Ka 

tarini. 
Fine Anton, župnik v Sostrem. 
Gams Ivan, posestnik v Loki. 
Govekar Franc, nadučitelj v Spodnji 

Šiški. 
Juvančič Ivan, trgovec in posestnik 

v Spodnji Šiški. 
Knez Anton, trgovec in posestnik 

v Spodnji Šiški. 



Knjižnica okr. učiteljska za ljub- 
ljansko okolico. 

Kobilca Ivan, župnik v Črnučah. 

Mekinec Franc, kaplan v Št. Vidu. 

Porenta Franc, župnik v Sori. 

Potočnik Ivan, župnik na Brezovici. 

Pov.še Franc, župnik na Jezici. 

Praprotnik Franc, učitelj v Preski. 

Primožič Anton, pos. sin v Sostrem. 

Pristov Josip, kaplan v Sostrem. 

Rojina Anton, posestnik v Spodnji 
Šiški. 

Skul Valentin, župnik pri Sv. Jakobu. 

Sterle Franc, nač. postaje v Zalogu. 

Šola ndrodna v Št. Vidu. 

Štrukelj Franc, duhoven v p. na 
Šmarni Gori. 

Tomec Miroslav, slikar in posestnik 
v Št. Vidu. 

Trošt Franc, nadučitelj na Igu. 
Št. 30. 



2. Dekanija Bistrica Ilirska. Poverjenik: Vesel Ivan. 



*Brinšek Ivan^ trgovec v Trnovem. 
*Česnik Jurij, trgovec v Knežaku. 



^Domicelj Alojzij, trgovec v Za- 
gorji. 



316 



Letopis Matice Slovenske. 



*Jenko Aleksander , trgovec v 
Trnovem. 

*Ličan Aleksander , trgovec v 
Trnovem. 

*Strucelj Jurij, c. kr. okr. .sodnik. 

*Valenčič Ivan , i:)osestnik v Tr- 
novem. 

* Vesel Ivan, dekan v Trnovem. 

Bile Ivan, duhoven v p. 



Bralno društvo v Zagorji. 
Jenko Ludovik, kaplan v Trnovem. 
Križaj Nikolaj, žui)nik v Premu. 
Lesar Ivan, kaplan v Trnovem. 
Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. 
Tomšič Ivan, po.sestnik v II. Bistrici. 
Zarnik Martin, nadučitelj v Tr- 
novem. 

Št. 8 + 8 = i6. 



3. Dekanija Cirknica. 
a) Cirknica. Poverjenik: Kimstelj Franc. 



Blažon Marija, posestnica v Be- 
gunjah, 
Cibašek Ivan, župnik pri sv. Vidu. 
Jan Simon, župnik pri sv. Trojici. 
Kljun Matej, ekspozit v Begunjah. 
Krek Franc, kaplan v Cirknici. 



Kunstelj Franc, dekan v Cirknici. 
Safer Ivan, župnik v Grahovem. 
Serko Franc, trgovec in posestnik 

v Cirknici. 
Žirovnik Josip, učitelj v Begunjah. 
Št. 9. 



b) L o ž. Poverjenik : Lali Gregor. 



*Kaplenek Ivan, župnik na Blokah. 
Lah Gregor, župan, posestnik, itd. 
Lenček Blaž, župnik v Starem Trgu. 
Ogorek Andrej, c. kr. sod. pristav. 
Planinec Ivan, trg. pomočnik v 
Starem Trgu. 



Poklukar Mihael, učitelj in po- 
sestnik v Starem Trgu. 

Rozina Julij, trgovec in posestnik 
v Poddobu. 

Volčič Jurij, c. kr. sod. pristav. 
Št. 1 + 7 = 8. 



C) Planina. Poverjenik : Podboj Ivan. 

Benedik Josip, nadučitelj. Kovšca Anton, župan, posestnik, itd. 

Bernard Valentin, župnik v Stu- Mayr Julij, zdravnik, itd. 

denem. Podboj Ivan, župnik. 

Klemene Franc, župnik na Uncu. Reissmiiller Franc, grašč. oskrbnik. 

Št. 7. 



4. Dekanija Idrija. 
a) I d r i j a. Poverjenik : Kos Franc. 

*Občina mestna. Cizej Ivan, c. kr. sodn. pristav. 

*Vidmar Josip, župnik v Žirčh. Čitalnica mestna. 

Belar Jusip, župnik na Vrhu. Delavsko bralno društvo- 



Letopis Matice Slovenske. 



317 



Goli Franc, trgovec in posestnik, 
dr. Kaisersberger A., c. kr. rudn. 

zdravnik. 
Kogej Josip, dekan, itd. 
Kos Franc, trgovec in posestnik. 
Koser Maks, c. kr. notar. 
Kroupa Gustav, c. kr. rudn. pristav. 
Kumer Jo.sip, rudar. 
Lapajne Franc, trgovec in po.sestnik. 
Lapajne Štefan, trgovec, župan in 

posestnik. 
Lapajne Valentin, trgovec in ])0- 

sestnik. 



Lavrič Josip, kaplan v Žireh. 

Leskovic Sebastijan, zasebnik v Sp. 
Idriji. 

Picigas Leopold, benef in katehet. 

Svolioda Karol, c. kr. ingenieur. 

Šola C. kr. rudniška. 

Treven Valentin, trgovec in po- 
sestnik. 

Vončina Franc, pom. uradnik. 

Zgur Anton, župnik na Ledinah. 

Zonta Ivan, posestnik v Sp. Idriji. 



St. 



+ 23= 25. 



b) Črni Vrh. Poverjenik: Domicelj Anton. 

Rudolf Gašpar, ])o.sestnik v Lomih. 
Št. 4- 



Bukvama farna. 
Domicelj Anton, vikar. 
Majnik Miliael, posestnik v Mrzlem 
Logu. 



5. Dekanija Kamnik. 
a) Kamnik. P overjenik : 



*Starč Alojzij , administrator na 

Rovi. 
*Stranjska fara. 

Bergant Luka, trgovec in posestnik. 
Cenčič Jernej, nadučitelj vodja. 
Čitalnica nžrodna. 
Depolo Mihael, c. kr. geometer. 
Dmhsler Jakob, c. kr. okr. tajnik. 
Fazan Rudolf, nadgozdar. 
Fischer Franc, župan, gostilničar 

in posestnik. 
Kenda Josip, posestnik 
Kljun Ivan, župnik v Sp. Tuhinji. 
Knjižnica okr. učiteljska. 
Lindtner Hinko, trgovec. 



Močnik Josip, lekar. 

Murni k Ivan, trgovec in posestnik. 

Novak Martm, c. kr. po.štar. 

Oblak Ivan, dekan. 

Pečnik Valentin, adm. na Vranji 
Peči. 

Podboj Alojzij, C. kr. davk. pristav. 

Rode Josip, po.sestnik. 

fdr. Samec Maks, zdravnik, po- 
sestnik, itd. 

Stenovec Anton, župnik na Selih. 

dr. Šmidinger Karol, c. kr. notar. 

dr Zba.šnik Franc, c. kr. okr. ko- 
misar. 

Št. 2 + 22 = 24. 



b) Brdo. Poverjenik : Kersnik Janko. 



*Jarc Jernej, župnik v Dolu. 
*Kersnik Janko, c. kr. notar, ve- 
leposestnik, dež. poslanec, itd. 
■'■'Rožič Alojzij, žu[)iiik v Krašnji. 



Detelja Karol, trgovec in posestnik 

v Dobu. 
Dolžan Ivan, župnik v Ihanu. 
Nemanič Ivan, župnik v Št. Ožbaltu. 



318 



Letopis Matice Slovenske. 



Polec Julij, C. kr. okr. sodnik. 
Potočnik Tomaž, kaplan v Dobu. 
Strupi Jakob, adm. na Goričici. 
Skofic Jurij, župan in posestnik v 
Št. Vidu. 



Škufca Ludovik, žu])nik v Blagovici. 
Vidic Maks, c. kr. sod. pristav. 
Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Got- 

hardu. 
Zorko Matija, c. kr. cestni uradnik. 
Št. 3 + 11 = 14. 



c) K o m e n d a - M e n g i š. 

Bralno društvo v Mengiši. 
Golob Janko, trgovec v Zalogu. 
Gornik Franc, kaplan v Komendi. 
Griinthal Ivan, trgovec v Komendi. 
Leveč Ivan, župan, posestnik, itd. 

v Mengiši. 
Mejač Andrej mL, trgovec, it(i. v 

Komendi. 
Mesner Josip, nadučitelj v Komendi. 



Poverjenik : Mejač Andrej. 

Paternost Henrik, učitelj v Ra- 
domljah. 

Svetlin Andrej, posestnik, itd. v 
Komendi. 

Sega Ivan, kaplan v Vodicah. 

Tomažič Ivan, učitelj v Zalogu. 

Zaletel Leopold, kaplan v Mengiši. 

Zoreč Ivan, župnik v Mengiši. 
Št. 13. 



6. Dekanija KoČevje. Poverjenik: Komljanec Ivan. 



*Lampe Josip, c. kr. zemlj. knji- 
govodja. 

*Lovšin Simon, župnik pri Fari. 

Berčič Peter, adm. v Starem Logu. 

Gerzin Matija, župnik v Banji Loki. 

Kalan Janko, c. kr. davk. nadzornik. 

Knjižnica okr. učiteljska. 

Komljanec Ivan, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 



Krese Josip, dekan 

Kunauer Ivan, adm. v Polomu. 

Pfeifer Jurij, c. kr. fin. straže ko- 
misar. 

Rott Gothard , žui)nik pri Stari 
Cerkvi. 

Št. 2 -j- 9 = 1 1 . 



7. Dekanija Kranj. 
d) Kranj. Poverjenik: Savnik Karol. 



*Bartol Baltazar , župnik v p. v 
Cerkljah. 

*I)ebeljak Ivan, župnik v Pred- 
dvoru. 

*Globočnik Edvard, zdravnik. 

*Majdič Vinko, tovarnar. 

*Mežnarec Anton, dekan, itd. 

*Omersa Franc, trgovec in po 
sestnik, itd. 

*Pirc Matej, trgovec, posestnik, itd. 

*Prevc Valentin, posestnik, itd. 

*Ross Matej, trgovec. 



*Sajovic Ferdinand, trgovec. 

*Savnik Karol, lekar, župan in po- 
sestnik. 

*Urbančič Alojzija, graščakinja na 
Turnu. 

*Žužek Franc c. kr. ingenieur. 

Blagne Anton, posestnik v Št. Jurji. 

Bohinc Ivan, priv. uradnik. 

Bralno društvo slovensko. 

Brodnik Anton, kaplan v Šmartnem. 

Čitalnica ndrodna. 

Dolenc Franc, trgovec in posestnik. 



Letopis Matice Slovenske. 



319 



Einspieler Tomaž, c. kr. sod. pristav. 

Florijan Karol, zasebnik. 

Globočnik Viktor, c. kr. notar. 

Gregorič Ignac, župnik v Trste- 
niku. 

Hubad Josip, c. kr. g. profesor. 

Kacin Josip , posestnik v Creš- 
njevku. 

Kačar Ivan, kaplan v Predosljih. 

Karlin Martin, c. kr. gimn. profesor. 

Knjižnica okr. učiteljska. 

Kos Mihael, učitelj v Veleso\'em. 

Krčon Josip, župnik, itd. v Pre- 
dosljih. 

Krisper Rajmund, trgovec in po- 
sestnik. 

Kržič Josip, posestnik v Trbojah. 

Kukelj Anton, mestni kaplan. 

Lavrenčič Ivan, kaplan v Cerkljah. 

Mayr Peter ml., posestnik, itd. 



Mtiller Ivan, kaplan v Smledniku. 
Nemec Anton, kaplan v St. Jurji. 
Pavlin Alojzij, trgovec in posestnik 

v Podbrezji. 
Pavlin Franc, trgovec in posestnik 

v Podbrezji. 
Pogačnik Josip, posestnik v Pod 

nartu. 
Povše Martin, župnik, itd. v St. Jurji. 
Preželj Matej, župnik v Mavčičah. 
Rakove Ivan, zasebnik 
Rihar Franc, kaplan v Podbrezji. 
Robič Simon, adm. na Senturški 

Gori. 
Rome Franc, župnik v Naklem, 
dr. Šavnik Edvard, c. kr. okr. 

zdravnik, 
dr. Stempihar Valentin, odvetnik. 
Tavčar Franc, ekspozit v Besnici. 

Št. 13 + 36 ^49. 



d) Tržič. Poverjenik : Spcndal Franc. 



Ahačič Leopold, tovarnar. 
Jelene Ivan, trgovec. 
Kmet Andrej, učitelj. 
Merčun Rok, kaplan. 



Omersa Ivan, trgovec. 
Spendal Franc, administrator. 
Žerjov Gregor, c. kr. okr. sodnik. 

Št. 7. 



8. Dekanija Leskovec. 
a) Krško. Poverjenik : Gabrsek Franc. 



*Knjižnica okr. učiteljska. 

Bezlaj Josip, mešč. učitelj in c. kr. 

okr. š. nadzornik. 
Crnovšek Ivan, um. uradnik. 
Gabršek Franc, nadučitelj - vodja 

in c. kr. okr. š. nad/ornik. 
Gregorič Franc, posestnik, itd. 
Gregorin Alojzij, c. kr. okr. sodnik. 
Hans Miroslav, c. kr. uradnik. 
dr. Kersnik Josip, c. kr. okr. zdravnik. 
Knavs Ivan, mestni vikar. 
Kobal Bogdan, c. kr. sodn. pri.stav. 



Lapajne Ivan, vodja mešč. šole. 
Lončar Ivan, c. kr. davk. nadzornik, 
dr. Mencinger Ivan, odvetnik in 

posestnik. 
Pfeifer Viljem, župan, drž. in dež. 

poslanec, posestnik, itd. 
dr. Pucko Jurij, c. kr. notar. 
Ravnikar Jernej, m. učitelj. 
dr. Romih Tomaž, mešč. učitelj. 
\\^eiglein Henrik, c. kr. okr. glavar. 

Št. 1 + 17 = 18. 



320 



Letopis Matice Slovenske. 



/;) Leskovec. Poverjenik: dr. Sterbenc Jitrij. 



*Grivic Franc, kaplan v Leskovcu. 

*Šo]a ljudska v St. Jerneji. 

*dr. Sterbenc Jurij, dekan v Les- 
kovcu. 

*Štrobelj Franc, v St. Jerneji. 

Borštner Josip, kaplan v Skocijanu. 

Brulec Franc, župnik v Dolini. 

Cepuder Jakob, učitelj v Leskovcu. 

Dolinar Ivan, župnik na Raki. 

Dolinar Mijo, trgovec v Dolini. 

FettichFrankheim Anton. žu]inik 
v St. Jerneji. 



Lavrič Matija, župnik na Studencu. 
Lebar Jakob, kaplan v Boštajnu. 
Maurer Gašpar, posestnik na Raki. 
Ogrin Peter, adm. ])ri sv. Duhu. 
Smid Anton, kaplan v St. Jerneji. 
Šola trirazredna v Leskovcu. 
Vari Tomaž, kaplan na Raki. 
Vovk Ivan, župnik v p., itd. v 

Št. Jerneji. 
Zadnik Simon, župnik v Cateži. 

Št. 4+15 = 19. 



C) Kostanjevica. Poverjenik: Pavlic Damijan. 

Abram Lavoslav, nadučitelj. Pavi i č Damijan, župnik. 

Ambrož Ivan, kaplan pri sv. Križi. dr. Wurner Josij) , c. kr. polk. 

Ilovski Albin, kaplan v Kostanjevici. zdravnik v p., itd. 

Novak Mihael, c. kr. okr. sodnik. Št. 6. 



9. Dekanija Litija. 
rt) Litija. Poverjenik: Svctcc Luka. 



*Nabernik Ivan, c. kr. okr. sodnik. 
*Sajž Mihael, župnik v Štangi. 
*Svetec Luka, c. kr. notar, dež. 

poslanec in posestnik. 
*Šusteršič Fr., kaplan v Šmartnem. 
dr. Babnik Janko, c. kr. avskultant. 
Golmajer Josip, župnik v Javorji. 
Grill Matija, c. kr. okr glavar. 
Jeločnik Anton, tov. knjigovodja. 
Jcretin Martin, c. kr. okr. tajnik. 
Molek Martin, župnik na Savi. 
Okrajna učiteljska knjižnica, 
dr. Pavlic Ignacij , c. kr. okr. 

zdravnik. 



Podkraj.šek Franc. nač. postaji na 

Savi. 
Pollak Josip, C. kr. vi. koncipi.st. 
Rus Jakob, dekan v Šmartnem. 
Starič Josip, c. kr. .sod. pristav. 
Tekster Konr., benef. v Šmartnem. 
Tuik Avgust, župnik na Jančem. 
Vončina Valentin, c. kr. sod. kan- 

celist. 
Vrančič Ivan. žel. uradnik 
Zdražba Ivan, župnik na Prežganji. 
Zupančič Jernej, duhovnik v p. 

Št. 4+18^22. 



b) Radeče. Poverjenik: Zagorjan Ivan. 

*Krisper Valentin, tovarnar in po- Ramovš Andrej, župnik v Svibnem. 

sestnik. Vidergar Ivan, župnik v Št. Jurji. 

Gmeiner Karel, župnik v Širji. Zagorjan Ivan, žu])nik v Radečah. 
Požar Anton, nadučitelj. Št 1+5 = 6. 



Letopis Matice Slovenske. 



321 



I o. Dekanija Loka. 
a) Lok a. Poverjenik : Kožuh Matej. 



*Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. 
dr. Arko Anton, okr. zdravnik. 
Čitalnica mestna, 
dr. Dolenec Josip, kaplan v Stari 

Loki. 
Oblak Ivan, mestni kaplan. 



Peterlin Primož , adm. pri sv. 

Lenartu. 
Rozman Lovro, ekspozit v Zabnici. 
dr. Skofic Franc, c. kr. okr. sodnik. 
•fSoklič Blaž, mestni župnik. 
Tomažič Ivan, mestni župnik. 
Št. I -|-9 = 10. 



b) Selca. Poverjenik : Suhiik Ivan. 



*Tu.sek Gregor, posestnik na Mar- 
tinjem Vrhu. 

Boncelj Franc, župnik v Dražgoših. 

Bralno društvo v Selcih. 

Jamnik Anton, žu])nik v Sorici. 

Košmelj Luka, posestnik v Že- 
leznikih. 



Mrak Jakob, župnik v Železnikih. 
Su.šnik Ivan, župnik v Selcih. 
Slibar Franc, trgovec in posestnik 

v Selcih. 
Vavpotič Ivan, kaplan v Selcih. 
Veja Maks, župnik v Bukov.šici. 
St. I +9 = lo. 



c) Trata. Poverjenik: PctrovČlč Franc. 



*Debeljakova hi.ša v Poljanah. 
*Dolinar Ivan, župnik v p. na Trati. 
Bralno društvo na Trati. 
Cirman Anton, nadučitelj v Poljanah. 
Cebašek Ivan, kaplan v Poljanah. 



Dolinar Anton, adm. v Lučini. 
Justin Blaž, adm. v Novi Oslici. 
Knific Luka, nadučitelj na Trati. 
Petrovčič Franc, župnik na Trati. 
Št. 2 + 7 = 9. 



II. Dekanija Metlika. 
a) Črnomelj. Poverjenik : Kupljeti Anton. 
*Koenig Jurij, župnik na Vinici. Pokorn Jakob, m. kaplan. 



Juvanec Franc, učitelj na Vrhu. 
Klemenčič Mihael, m. kaplan. 
Kune Avgust, posestnik. 
Kupljen Anton, c. kr. notar. 
Okrajna učiteljska knjižnica. 



Rezek Peter, župnik v Starem Trgu. 
SchAveiger Ivan, posestnik. 
Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih. 
Šola farna v Starem Trgu. 

Št. 1 + 10=11. 



b) Metlika. Poverjenik : Navratil Anton. 



Aleš Anton, dekan v Semiči. 
Bulovec Mihael, kaplan v Semiči. 
Dovgan Franc, prost n. reda. 
Dular Franc, učitelj v Semiči. 
Guštin Franc, posestnik. 



Hayne Edvard, c. kr. davkar. 
Navratil Anton, zasebnik. 
Pavlic Ivan, m. kaplan. 
Premer Ignacij, posestnik. 
Prosenik Anton, trgovec. 

21 



322 



Letopis Matice Slovenske. 



Romž Josip, župnik n. r. v Pod- Šola ljudska v Semiči. 

zemlji. Šola mestna v Metliki. 

Schweiger Franc, župnik na Ra- Šola narodna na Radovici. 

<^o^'ici. Tanšek Ivan, not. koncipijent. 
Stajer Franc, c. kr. notar. Št. 1 7 

12. Dekanija Moravče. Poverjenik: Kajdič Tomaž. 



*Preša Josip, župnik v Pečeh. 
Brcž Anton, župnik v Št. Lam- 

brehtu. 
Cesenj Andrej, kaplan v Zagorji. 
Kajdiž Tomaž, dekan, itd. 
Kepec Franc, adm. v Češnjicah. 
Kušar Franc, kaplan v Moravčah. 



Lazar Mihael, c. kr. gimn. prof. v 

p. v Cemšeniku. 
Letnar Lovro, nadučitelj in c. kr. 

okr. š. nadzornik. 
Oblak Lovro, kaplan v Moravčah. 
Volk Ivan, kaplan v Čem.šeniku. 
Vrančič Ignacij, župnik v Kolovratu. 
Št. 1 + 10=11. 



13. Dekanija Novo Mesto. Poverjenik: Poljanec Ivan 



*Babnik Ivan, župnik v Toplicah. 

*dr. Gestrin Karol, c kr. sod. 
svetnik. 

*Krčon Anton, župnik v Šmarjeti. 

*Rome Ivan, župnik v Št. Petru. 

*dr. Vojska Andrej, c. kr. sod. 
svetnik. 

*Vrhovec Ivan, c. kr. gimn. prof. 

Ambruš Valentin, c. kr. gimn. prof. 

Bergant Valentin, župnik v Brus- 
nicah. 

Breznik Franc, c. kr. gimn. profesor. 

Čitalnica mestna. 

Dovič Ivan, župnik v Mirni Peči. 

Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. prof. 

Frančiškanski samostan. 

Frank Rihard, kanonik. 

Hočevar Josip, kanonik. 

Hrovat o. Florentin, frančiškan in 
vodja m. Ij. šoli. 

Kastelic Franc, trgovec. 

Knjižnica c. kr. višje gimnazije. 

Knjižnica okr. učiteljska. 

Košir Franc, kaplan v Št. Petru. 

Krajec Ivan, lastnik tiskarne. 

dr. Marinko Josip, c. kr. gimn. 
profesor, itd. 



Mervec Ivan, župnik v Stopičah. 
Mohar Martin, c. kr. vodja sod. 

pom. uradov. 
Oblak Valentin, trgovec. 
Pakiž Marko, kaplan v Šmihelu. 
Pec Viljelmina, učiteljica. 
Perko Franc, trgovec. 
Perušek Rajmund, c. kr. gimn. prof 
Poljanec Ivan, c. kr. gimn. prof. 
dr. Poznik Albin, c. kr. notar, 

župan, itd. 
dr. Požar Lovro, c. kr. gimn. prof 
Rogina Anton, c. kr. avskultant. 
Rohrman Josip, not. koncipijent. 
Senekovič Andrej, c. kr. gimn. 

ravnatelj, itd. 
Skale Otmar, c. kr. okr. živino- 

zdravnik. 
Sega Karol, c. kr. gimn. prof 
Smidovnik Anton, župnik v Prečini. 
Šturm Josip, c. kr. gimn. profesor. 
Urh Peter, prost, itd. 
Videmšek Matija, župnik pri Beli 

Cerkvi. 
Vindišar Viljem, frančiškan. 
Virant Anton, trgovec. 
Zavodnik Feliks^ stolni vikar. 
Št. 6 + 38 = 44. 



Letopis Matice Slovenske. 



323 



14. Dekanija Postojina. 
a) Postojina. Poverjenik: Hofstetter Ivan. 



Bezeljak Pavi, c. kr. notar. 

Čitalnica ndrodna. 

Dimnik Jakob, učitelj. 

Ditrich Anton, trgovec. 

Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. ži- 
vinozdravnik. 

Hofstetter Ivan, dekan, č. ka- 
nonik, itd. 

Jurca Franc, trgovec. 

Knjižnica okr. učiteljska. 

Kraigher Alojzij, trgovec. 

Kraigher Peter, trgovec. 

f Kraigher Peter, posestnik v Hrašah. 



dr. Pitamic Ivan, odvetnik. 

Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah. 

vitez Schwarz Friderik, c. kr. okr. 

glavar. 
Seber Rihard, lastnik tiskarne. 
Šola ljudska v Postojini. 
Vernik Peter, mesar in posestnik. 
Vičič Miroslav, nadžupan in po 

sestnik. 
Vodopivec Anton, c. kr. po.štar. 
Zakraj.šek Franc, kaplan. 
Žužek Leopold, c. kr. okr. sodnik. 
Št. 21. 



b) Senožeče. Poverjenik : Okorn Ignacij. 



*Kržič Gregor, c. kr. okr. sodnik. 
*Občina razdrška. 
Jemec Anton, kaplan. 
Kavčič Hinko, posestnik, nadžupan 
in dež. poslanec na Razdrtem. 



Okorn Ignacij, župnik. 

Senčar Josip, c. kr. sod. pristav. 

Suša Franc, posestnik. 

Skerjanec Ivan, župnik v Vremah. 

Želen Josip, posestnik. 

Št. 2 + 7 =9. 



c) Št. Peter. Poverjenik: Verbajs A^iton. 



*Bole Martin, profesor na Ruskem. 

*Sajovic Ivan. župnik v Slavini. 

Dekleva Franc, trgovec v Slavini. 

Grossman Gustav, učitelj pri sv. 
Ivanu. 

Korošec Ivan, gostilničar in po- 
sestnik. 

Kozlevčar Anton, žel. uradnik. 



Križaj Franc, tovarnar. 
Lavrenčič Andrej, posestnik. 
Medica Matej, tovarnar. 
Smolič Ivan, žel. uradnik. 
Strnad Ivan, kaplan v Košani. 
Špilar Ludovik, posestnikov sin. 
Torkar Matija, župnik v Košani. 
Verbajs Anton, kurat. 

Št. 2 -|- 12 = 14. 



15. Dekanija Radovljica. 

a] Radovljica. Poverjenik: Roblek Aleks. 



*Plantan Ivan, c. kr. notar 
Bernik Valentin, kaplan v Mošnjah. 
Bizjan Ivan, c. kr. kazn. kurat v 

Begunjah. 
Bric Ivan, c. kr. okr. sodnik. 



Bulovec Ivan, trgovec in posestnik. 
Butalič Jakob, c. kr sod. kancelist. 
Carman Franc, c. kr. vojni kurat 

v p., itd. na Otoku. 
Eržen Valentin, mestni kaplan. 

21* 



324 



Letopis Matice Slovenske. 



Ferk Ernst, c. kr. sod. pristav. 

Homann Friderik trgovec in po- 
sestnik. 

Klinar Matija, gostilničar in po- 
sestnik. 

Kosmač Matej, posestnik. 



Marovt Marija, m. učiteljica. 

Novak Ivan, mestni župnik. 

Roblek Aleks, lekar, župan in po- 
sestnik. 

Sittig Teodor, civ. geometer in 
posestnik. 



Kumer Franc, župnik v Mošnjah. Teran Ivan, župnik v Ljubnem, 
grof Margheri Rudolf, c. kr. okr. Vurnik Ivan, podobar in posestnik, 
komisar. St. 1 + 19=20. 



b) Bled. Poverjenik: 

*baron Schwegel Josip, velepo- 
sestnik, itd., itd. 
Ažman Ivan, župnik v Gorjah. 
Berlic Ivan, župnik na Boh. Beli. 
Bralno društvo v Gorjah. 
Bukvama okr. učiteljska. 
Razboršek Josip, dekan na Bledu. 



Strle Rezika, učiteljica v Gorjah. 
Trojar Ivan, c. kr. poštar, nad- 

učitelj in posestnik. 
Zupane Ignacij, kaplan na Bledu. 
Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah. 
Zumer Jakob, župan in posestnik 

v Gorjah. 

Št. I -f I o = 1 1 . 



c) Bohinj. Poverjenik: Mesa-) Ivan. 

Čitalnica bistriška. Zarnik Matija, župnik v Srednji 
Mesar Ivan, župnik, itd. na Bistrici. Vasi. 

Pretnar Jakob, nadučitelj v Srednji St. 4. 

Vasi. 

d) Jesenice. Poverjenik : KrhČ Ivan. 

Aljaž Jakob, župnik in c. kr. okr. Molj Ivan, župnik v Beli Peči. 

š. nadzornik na Dovjem. Pokorn Franc, kaplan. 

Andolšek Franc, c. kr. okr. sodnik Robič Matija, rudn. uradnik. 

v Kranjski Gori. Treven Anton, župan in posestnik 
Hudovernik Aleksander, c. kr. notar na Savi. 

v Kranjski Gori. Vrhovšek Franc, kaplan v Kranjski 
Keršič Ivan, župnik. Gori. St. 9. 



e) Kamna Gorica. Poverjenik : Bernik Lovi o. 



*Bernik Lovro, župnik. Pavlin Franc, kaplan v Kropi. 

Aljančič Valentin, adm. na Dobravi. Pesjak Mihael, trgovec in posestnik, 
pl. Kapus Adolf, c. kr. poštar, po- 
sestnik, itd. 



St. i + 4=5- 



Letopis Matice Slovenske. 



325 



1 6. Dekanija Ribnica. 
a) Ribnica. Poverjenik : Skubic Martin. 



*Kljun Marija^ posestnica v Slatniku. 

*Lesar Ivan, pcsestnik v Hrovačah. 

*Lesar Martin, posestnik v Sušji. 

* Lovšin Marija, posestnica v Jur- 
jevici. 

*Skubic Martin, dekan in č. kanonik. 

Brence Ivan, župnik pri Sv. Gre- 
gorji. 

Drobnič Jurij, župan v Sodražici. 

Erzar Matija, kaplan v Ribnici. 



Fajdiga Franc, trgovec v Sodražici. 
Jaklič Josip, župnik v Dolenji Vasi. 
Kadunec Franc, adm. v Dragi. 
Merher Josip, trgovec v Dolenji 

Vasi. 
Mrak Matija, kaplan v Ribnici. 
Prijatel Matija, župnik v Strugah. 
Višnikar Franc, c. kr. okr. sodnik 

in dež. poslanec. 
Voglar Josip, župnik v Sodražici. 
Št. 5 + 11 = 1 6. 



V) Velike Lašče. Poverjenik: Šnflaj Danici. 

*Bohinjec Peter, kaplan v Dobre Škofic Josip, c. kr. sod. pristav. 

poljah. Suflaj Daniel, c. kr. okr. sodnik. 

Hočevar Matija, župan, poštar in Tramte Anton, kaplan v Dobre- 

posestnik. poljah. 

Kosec Jernej, župnik v Skocijanu. Zgonc Ivan, župan v Podhojnem 
Lavtižar Mihael, župnik na Robu. Hribu. 

Lenček Niko, c. kr. notar. Št. 1+8 = 9. 



17. Dekanija Šmarije. 
a) Šmarije. Poverjenik: Drobnič Atidrcj. 



Borštnik Ivan, nadučitelj. 

Bralno društvo. 

Drobnič x\ndrej, dekan. 

Fertin Ignacij, kaplan. 

Marešič Franc, župnik v Lipoglavu. 



Novak Josip, kaplan na Krki. 
Pipan Andrej, župnik na Polici. 
Rozman Marija, trgovka.* 
Urbanija Lovto, župnik v Zalini. 
Št. 9. 



b) Zatičina. Poverjenik: JenZič Alojzij. 



Gregorič Josip, kaplan v Višnji 

Gori. 
Jaklič Štefan, župnik v St. Vidu. 
Jenčič Alojzij, c. kr. okr. sodnik. 
Kastreuz Egid, c. kr. sod. pristav. 
Kregar Franc, kaplan v Št. Vidu. 
Lukan Jakob, zdravnik v Št. Vidu. 



Pešec Anton, not. kandidat. 

Pirnat Stanko, c. kr. notar. 

Podobnik Marija, trgovka in po- 
sestnica v Št. Vidu. 

Pristov Simon , beneficijat v St. 
Vidu. 

Št. 10. 



326 



Letopis Matice Slovenske. 



1 8. Dekanija Trebnje. 
a) Trebnje. Poverjenik: Frelih Matu j. 



Bratkovič Kazimir, c. kr. notar. 
Frelih Matej, dekan, itd. 
Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik. 
Hočevar Anton, župnik pri sv. 

Lovrenci. 
Hofer Karol, župnik v Čateži. 
Jarc Franc, župnik na Mirni. 
Jerše Alojzij, nadučitelj v Trebnjem. 
Karlin Ivan, župnik v Dobrničah. 



Košir Alojzij, župnik, itd. v Št. 

Rupertu. 
Marolt Jakob, župnik pri sv. Križi. 
Nagodč Ivan, kaplan v Trebnjem. 
Planinšek Anton , posestnik na 

Mirni, 
dr. Smolej Gustav, c. kr. sod. 

pristav. 
Vzgledbodi Lazar, obrtnik. 

Št. 14. 



b) Mokronog. Poverjenik : Virant Ivan. 



Barbo Mihael, župnik v Trebelnem. 
Depler Alojzij, c. kr. kancelist. 
Fischer Ivan, c. kr. notar. 
Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici. 
Leveč Ivan, učitelj. 



Lunaček Aleks., učitelj v Tre- 
belnem. 
Mikuš Franc, c. kr. sodn. pristav. 
Pfefferer Adolf, c. kr. okr. sodnik. 
Virant Ivan, župnik v Mokronogu. 

Št. 9. 



c) Žužemberk. Poverjenik: Tavčar Mihael. 



Bralno društvo v Žužemberku. 
Šinkovec Avgust, kaplan. 



Tavčar Mihael, župnik, itd. 
Zbašnik Franc, župnik v Hinjah. 

Št. 4. 



1 9. Dekanija Vipava. Poverjenik : Erjavec Matija. 



*Erjavec Matija, dekan itd. 
*Kavčič Franc, c. kr. poštar in po- 
sestnik v Št. Vidu. 
*Nakus Josip, župnik, itd. na Planini. 
Arko Mihael, župnik v Šturiji. 
Bratož Franc, posestnik v Podragi. 
Bukvama okr. učiteljska. 
Čitalnica kmetijska v Podragi. 
Čitalnica narodna v Vipavi. 
Dejak Hinko, župnik v Vrhpolji. 
Habč Josip, josestnik na Gočah. 
Hladnik Ivan, župnik na Gočah. 
dr. Kenda Josip, okr. zdravnik. 



Koželj Mihael, župnik na Podkraji. 
grof Lanthieri Karol, graščak, itd. 
Lavrenčič Matej, posestnik in dež. 

poslanec v Vrhpolji. 
Lenasi Anton, župnik na Golu. 
Lukanec Josip, benef. v Lozicah. 
Primožič Jernej, župnik v Vrabčah. 
Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah. 
Semenič Ivan, posestnik v Podragi. 
Silvester Franc, trgovec v Vipavi. 
Skvarča Ivan, župnik v Budanjah. 
Zupan Ivan^ kaplan v Vipavi. 
Št. 3 + 20 = 23. 



Letopis Matice Slovenske. 



327 



20. Dekanija Vrhnika. 
a) Vrhnika. Poverjenik : Koprivnikar Ivan. 



*Kotnik Franc, tovarnar in po- 
sestnik v Verdu. 

*Zupan Mihael, župnik v Polh. 
Gradci. 

Bralno društvo v Polh. Gradci. 

Čitalnica narodna. 

Dolinar Franc, župnik v Horjulu. 

Gruden Ivan, c. kr. davkar. 

Hladnik Ivan , kaplan v Polh. 
Gradci. 

Hočevar Anton, župnik pri sv. 
Joštu. 



Jelovšek Gabriel, trgovec, župan 

in posestnik. 
Komotar Anton, c. kr. notar. 
Koprivnikar Ivan, dekan, itd. 
Kurent Karol, adm. v Črnem Vrhu. 
Laznik Josip, kaplan. 
Lenarčič Josip, veleposestnik, itd. 
Levstik Vinko, nadučitelj. 
Sitar Matej, kaplan. 
Tomšič Ivan, usnjar in posestnik. 
Vidic Ivana, učiteljica. 
Vonča Anton, kurat v Bevkah. 
St. 2 + 1 7 = 1 9. 



//>) Borovnica. Poverjenik: Oblak Ivan. 



*Oblak Ivan, župnik v Borovnici. 
Borštnik Franc, c. kr. profesor v 

Dubrovniku. 
Borštnik Ivan, posestnik v Dolih. 



Hromeč Ivan, kaplan v Borovnici. 
Papler Franc, nadučitelj. 
Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. 
Rozman Jurij, župnik v Rakitni. 
Št. 1+6 = 7. 



c) Logatec. Poverjenik : Arko Franc. 



Arko Franc, krčmar in posestnik. 
Bergant Lovro, župnik. 
Bralno društvo dolenjelogaško. 
Bralno društvo gorenjelogaško. 
De Gleria Anton, ti"govec. 
Gruntar Ignacij, c. kr. notar. 
Jeglič Josip, C. kr. davkar. 
Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. 
Kranner Andrej, c. kr. okr. tajnik. 
Lajler Franc, not. uradnik. 
Levičnik Valentin, c. kr. v. davk. 

nadzornik. 
Marguč Josip, trgovec in posestnik. 
Martinčič Matej, posestnik na 

Jezeru. 
Mikš Ivan, kaplan. 
Mulley Adolf, c. kr. poštar in 

posestnik. 



Nagode Josip, čevljar. 

Petrič Martin, posestnik. 

Ravnihar Aleksander, c. kr. sod. 
pristav. 

Ribnikar Vojteh, nadučitelj, itd. 

Sakser Ivan, župnik v Hotederšici. 

Sicherl Ivan, trgovec in posestnik. 

Smol^ Josip, posestnik. 

dr. Sterger Stanko, c. kr. okr. 
zdravnik. 

Tollazzi Tomaž, trgovec in po- 
sestnik. 

dr. Trauner Martin, c. kr. sod. 
pristav. 

Učiteljska okrajna knjižnica. 

Št. 26. 



328 



Letopis Matice Slovenske. 



II. Lavantinska škofija. 

I. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: 



*Hajšek Anton, dekan, itd. 
*Ratej Franc, c. kr. notar. 
Bizjak Vinko, župnik v Laporji. 
Brezovšek Davorin, župnik pri sv. 

Martinu. 
Brumen Anton, c. kr. sod. pristav. 
Cizej Franc, kaplan v Slov. Bistrici. 
Forst Anton, grašč. oskrbnik v 

Manjšbregu. 
Heržič Josip, župnik v Sp. Polskavi. 
Hitrek Adolf, spiritual v Studenicah. 
Jerman Ivan, obč. predstojnik v 

Makolah. 
Košar Jakob, župnik v Zg. Polskavi. 
Lenart Janko, župnik v Htinju. 
Lendovšek Mihael, župnik, itd. v 

Makolah. 
Mahor Feliks, učitelj v Makolah. 
Parkolo Dominik , profesor na 

Ruskem. 



Peče Ivan, c. kr. žand. vodja na 
Ptujski Gori. 

Pernat Jernej, kaplan v Manjšbregu. 

Petan Franc, župnik pri sv. Venclji. 

Pihljar Simon, kaplan v Makolah. 

Povh Ivan, učitelj pri Sv. Venclji. 

Presečnik Gregor, kaplan v Poli- 
čanah. 

Raktelj Rudolf, vikar v Slov. Bi- 
strici. 

Sekirnik Simon, učitelj na Ptujski 
Gori 

Sotljar Davorin, župnik v Manjš- 
bregu. 

Stepišnik Lovro, posestnik. 

Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah. 

Skerjanec Rok, nadučitelj v Ma- 
kolah. 

Vrunkar Radoslav, učitelj v Ma- 
kolah. Št. 2 + 26 =: 28. 



2. Dekanija Braslovče. Poverjenik: Balon Anton. 



*Balon Anton, župnik, itd. na 

Vranskem. 
*Bohinc Jakob, dekan, itd. 
Bralno društvo v Braslovčah. 
Čitalnica ndrodna na Vranskem. 
Gabršek Ivan, okr. tajnik. 
Južna Valentin, trgovec in posestnik 

v Št. Jurji. 



Kolarič Josip, župnik na Paki. 
Križnik Gašpar, posestnik v Mot- 

niku. 
Prislan Franc, posestnik v Parižlah. 
Svetina Anton, c. kr. notar na 

Vranskem. 
Šorn Franc, nadučitelj v St Jurji, 
Št. 2 -I-9 = 1 1. 



3. Dekanija Brežice. 
d) Brežice. Poverjenik : Dekorti Josip. 



*dr. Firbas Franc, c. k. notar. 

•"Gomilšek Josip, žel. uradnik v 
Vidmu. 

*Knjižnica okr. učiteljska. 

*Repič Andrej, župnik v Kapelah. 

*dr. Srebre Gvidon, župan, od- 
vetnik, itd. 



Agrež Josip, uradnik v Brežicah. 
Berglez Ivan, župnik v Artičah. 
Crnoša Simon, župnik v Pišecah. 
Dekorti Josip, kaplan v Brežicah. 
Kozolč Anton, učitelj v Vidmu. 
Kukovič Blaž, kaplan v Rajhen- 
burgu. 



Letopis Matice Slovenske. 



329 



Kunej Ivan, župnik v Dobovq. 
Mešiček Ivan, nadučitelj v Glo- 
bokem. 
Pajmon Anton, župnik v Sromljah. 
Slane Ernst, nadučitelj v Dobovi. 



Stanič Josip, not. koncipijent. 
Stuhec Marko, kaplan na Bizelj- 

skem. 
Šetinc Josip, odv. koncipijent. 
dr. Smirmaul Matija, okr. zdravnik. 
Št. 5 + 14= 19. 



b) Sevnica. Poverjenik : Versec Fratic. 

*Slomšek Ivan, župnik pri sv. Le- Lenček Franc , veleposestnik na 

nartu. Blanci. 

Jerman Franc, ces. svetnik, itd. v Prešern Ivan, župnik v Koprivnici. 

Rajhenburgu. Starki Mio, c. kr. kancelist. 

Kapler Ivan, kaplan v Sevnici. Veršec Franc, c. kr notar. 
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici. St. 1 + 7 = 8. 

4. Dekanija Celje. 
a) Celje. Poverjenik: Zolgar Mihael. 



*Čitalnica mestna. 

*Krušič Ivan, c. kr. gimn. profesor. 

*Lipold Franc, odv. koncipijent. 

*Podružnica kmetijska. 

*dr. Sernec Josip, odvetnik, itd. 

*Teharska občina. 

*Topljak Josip, posestnik. 

*Vošnjak Mihael, ingenieur, po- 
sestnik, drž. in dež. poslanec. 

*dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn. 
profesor, itd. 

*Žuža Ivan, zasebnik. 

Ambrožič Blaž, c. kr. okr š. nad- 
zornik. 

Bas Lovro, c. kr. notar, itd. 

dr. Brenčič Alojzij, odv. koncipijent. 

Cede Josip, gimnazijec. 

dr. Dečko Ivan, odv. koncipijent. 

Detiček J., c. kr. notar. 



Erhartič Ivan, c. kr. avskultant. 

dr. Filipič Ludovik, odvetnik. 

dr. Gelingsheim Karol, c. kr. okr. 
sod. pristav. 

dr. Hra.šovec Jurij, odvetnik. 

Hudovernik Ludovik, mestni ka- 
plan. 

Jerman Ivan, trgovec. 

Knjižnica gimnazijska. 

Kosi Anton, c. kr. gimn. profesor. 

Krušič Franc, gimnazijec. 

dr. Matek Martin, n. propovednik. 

Oblak Vatroslav, velikošolec. 

Pirtošek Martin, gimnazijec. 

Rančigaj Anton, m. kaplan. 

Veršec Maks, ravn. hranilnice, itd. 

dr. Vrečko Josip, odvetnik. 

Zolgar Mihael, c. kr. gimn. profesor. 
Št. 10-^-22=32. 



b) Žalec. Poverjenik : PetHček Anton. 



*Arzenšek Matija, župnik v Grižah. 
*Janežič Jakob posestnik v Grižah. 
*Jeraj Josip, župnik, itd. v Zalci. 
Grušovnik Adam, kaplan v Zalci. 
Hausenbichler Ivan, posestnik. 



Klemenčič Josip, učitelj v Galiciji. 
Petfiček Anton, učitelj v Zalci. 
Roblek Franc, posestnik v Zalci. 
Sirca Ernst, posestnik v Grižah. 
Št. 3 + 6 = 9. 



330 Letopis Matice Slovenske. 



5, Dekanija Dravsko polje. Poverjenik: Ratli Franc. 

*Sorglechner Josip, župnik v Cir- Hren Anton, nadučitelj pri sv. Janži. 

kovcah. Rath Franc, župnik pri sv. Lov- 

*Stranjšak Martin, dekan, itd. v renči. 

Hočah. Sabot o. Anzelm, misijonar. 

Antolič Ivan , župnik na Ptujski 

Gori. 



St. 2+4 = 6. 



6. Dekanija Gomji Grad. 

d) Gornji Grad. Poverjenik : Potočnik Lovro. 

*Kura]t Ivan, c. kr. sod. pristav. Strnad Anton, posestnik. 
*Potočnik Lovro, dekan, itd. Šola narodna v Novi Štifti. 

*Strnad Matija, župnik v Ljubnem. dr. Vovšek Franc, c. kr. okr. sodnik. 
Čitalnica nžrodna. Zdolšek Franc, župnik v Solčavi. 

Št. 3 + 5 = 8- 

b) Mozirje. Poverjenik: Lipold Josip. 

*Lipold Josip, posestnik. Šola ljudska na Rečici. 

Čitalnica ndrodna. Turnšek Anton, trgovec in po- 
Praprotnik Franc, nadučitelj. sestnik v Nazarjih. 

Šola ljudska na Gorici. Št. 1 + 5 = 6. 

7 . Dekanija. Jarenina. Poverjenik : Flek Josip. 

*Vagaja o. Rudolf, župnik v Svičini. Pavec Ivan, kaplan pri sv. Jurji. 
Cmko Jernej, učitelj. Rešek o. Henrik, kapitular in 

Flek Josip, dekan. oskrbnik. 

Jančič Franc, pos. sin. Sinko Josip, kaplan pri sv. Jakobu. 

Murkovič Franc, kaplan. Slekovee Josip, nadučitelj. 

Št. 1 + 8=9. 

8. Dekanija Konjice. Poverjenik: Mikus Franc. 

*Bezenšek Jurij, župnik v Cadramu. *Verlič Franc, župnik v Stranicah. 

^Knjižnica nadžupnijska. dr. Prus Karol, zdravnik. 

*Kovač Josip, posestnik v Žrečah. dr. Rudolf Ivan, odvetnik. 

*Mikuš Franc, dekan, itd. Wankmuller Albin, učitelj v Ca- 
*Modic Ivan, župnik na Prihovi. dramu. 

*Škerbec Martin, vikar. Žnidar Mihael, župnik v Žrečah. 

Št. 7 + 4 = 11. 

9. Dekanija Kozje. Poverjenik : Bosina Ivan. 

*Knjižnica okr. učiteljska. Cilenšek Blaž, župnik v Zagorji. 

Bosina Ivan, dekan, itd. Gršak Vinko, župnik v Podčetrtku. 



Letopis Matice Slovenske. 



331 



Korošec Franc, kaplan pri sv. Vidu. 
Kranjc Josip, kaplan pri sv. Petru. 
Lednik Anton, župnik v Podsredi. 



Rakoše Mihael, župnik na Bučah, 
dr. Rausch Franc, odvetnik. 
Ribar Anton, župnik pri sv. Vidu. 
Št. I +9 = lo. 



10. Dekanija Laško. Poverjenik: Žuza Ivan Ev. 

*Vrečko Matej, kurat v Jurij- Ros Ferdinand, veleposestnik v 

kloštru. Hrastniku. 

Dimnik Ivan, posestnik v Trbovljah. Sajevec Karol, žel. uradnik v Hrast- 

Elsbacher Andrej, trgovec. niku. 

Fischer Anton, župnik pri sv. Jederti. Smole Jakob, župnik pri sv. Mi- 

Janžek Edvard, župnik pri sv. klavži. 

Marjeti. Žuža Ivan Ev., dr. c. p., konz. 

Potočnik Anton, župnik na Razborji. svetnik, dekan in nadžupnik. 

Št. I + 9 = 10. 

1 1 . Dekanija St. Lenart. Poverjenik : dr. Lesčnik Janko. 



*Arnuš Franc, kaplan pri sv. Ru- 

pertu. 
*Colnik Dominik, živinozdravnik 

pri sv. Benediktu. 
*Lapuh Martin, župnik pri sv. 

Barbari. 
Bohanec Ivan, kaplan. 
Ješovnik Simon, nadučitelj pri sv. 

Rupertu. 
Kronvogel Josip, c. kr. sod. pristav. 



dr. Leščnik Janko, odvetnik. 
Petrovič Ivan, c. kr. sod. pristav. 
Rop Josip, posestnik, 
dr. Suhač Anton, župnik, itd. pri 

Sv. Ani. 
Šijanec Alojzij, župnik pri Negovi. 
Sijanec Anton, kaplan pri sv. Jurji. 
Vraz Anton, župnik pri sv. Antonu, 
dr. AVenger Karol, c. kr. okr. sodnik. 
Št. 3+II = 14. 



12. Dekanija Ljutomer. 
a) Ljutomer. Poverjenik : Horvat Josip. 



*Skuhala Ivan, dekan, itd. 

Božič Anton, posestnik pri Mali 

Nedelji. 
Bralno dru.štvo pri sv. Križi. 
Bralno društvo pri Mali Nedelji. 
Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali 

Nedelji. 
Čitalnica narodna. 
Desenibus Franja, učiteljica, 
dr. Farkas Ivan, zdravnik. 
Freuensfeld Josip, učitelj. 
Gomilšek Josip, uradnik. 
Hoechtl Barbika, učiteljica. 



Horvat Josip, nadučitelj. 
Ivančič Josip, c. kr. davk. uradnik. 
Janžekovič Lo%to, župnik v Veržeji. 
Karba Ivan, učitelj pri sv. Križi. 
Keček Andrej, kaplan pri sv. Križi. 
Kralj Ivan, posestnik v Ilijaševcih. 
Kukovec Ivan, posestnik in dež. 

poslanec, 
dr. Lebar Josip, zdravnik pri sv. 

Križi. 
Mursa Josip, posestnik na Krapji, 
dr. Namestnik Josip, odvetnik. 
Osenjak Martin, kaplan. 



332 



Letopis Matice Slovenske. 



Pušenjak Tomaž, učitelj na Cvenu. 
Schneider Franc, učitelj na Cvenu. 
Sever Franc, uradnik. 
Sršen Franc, trgovec. 
Slamberger Anton, c. kr. notar. 



Šoštarič Ferdinand, kaplan. 
Vavpotič Ivan, gostilničar. 
Vedernjak Franc, c. kr. sod. pristav. 
Volovec Jakob, trg. pomočnik. 
Št. 1+30 = 31. 



b) Radgona. Poverjenik: Belsak Anton. 



*Jančar Franc, duhoven v p. pri 

sv. Petru. 
*Meško Martin, župnik pri Kapeli. 
*Simonič Ivan, kaplan pri sv. Jurji. 
Belšak Anton, župnik pri sv. Petru. 
Frangež Jernej, kaplan pri sv. Jurji. 



Hecl Franc, mestni kaplan. 
Jelovšek Emilija, učiteljica pri sv. 

Križi. 
Lacko Anton, župnik pri sv. Petru. 
Strelec Ivan, učitelj pri sv. Jurji. 
Št. 3 + 6 = 9. 



13. Dekanija Maribor pri Dravi. Poverjenik: Majciger Ivan 

*Citalnica mariborska. 
*dr. Dominkuš Ferdinand, od- 
vetnik, itd. 



*Dovnik Franc, sem. profesor. 

*Ferk Feliks, zdravnik in posestnik. 

*Knjižnica gimnazijska. 

*Knjižnica semeniška. 

*Kosar Franc, kanonik, itd. 

*Majciger Ivan, c. kr. g. profesor. 

*Ogradi Franc, kanonik. 

*Orožen Ignacij, stolni dekan, itd. 

*dr. Pajek Josip, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 

*dr. Radaj Franc, c. kr. notar, itd. 

*dr. Sernec Janko, odvetnik, itd. 

*Sinko Božidar, župnik pri sv. 
Kungoti. 

Borsečnik Anton, mestni vikar. 

Bratkovič Franc, bogoslovec. 

Brglez Svojmir, bogoslovec. 

Caf Jakob, kaplan pri sv. Mag- 
daleni. 

Cilenšek Alojzij, bogoslovec. 

Časi Franc, bogoslovec. 

Ciček Josip, mestni kaplan. 

Črnec Jakob, bogoslovec. 

dr. Feuš Franc, sem. profesor. 

dr. Glančnik Jernej, odvetnik. 

Glaser Alojzij, bogoslovec. 



Golob Friderik, bogoslovec. 

Gregorc Vsevlad, bogoslovec. 

Gunčer Josip, bogoslovec. 

Haubenreich Alojzij, duh. v p. 

Hebar Franc, stolni kaplan. 

Herg Lovro, kanonik, itd. 

Horjak Ivan, bogoslovec. 

Hurt Franc, bogoslovec. 

Kardinar Josip, bogoslovec. 

Kavčič Jakob, stolni vikar. 

Knjižnica c. kr. učiteljišča. 

Koprivnik Ivan, c. kr. gl. učitelj. 

Košan Janko, c. kr. gimn. profesor. 

dr. Križanič Ivan , kanonik in 
profesor. 

Lavtar Luka, c. kr. pripr. profesor. 

Majcen Gabriel, c. kr. vadn. učitelj. 

Medved Anton, bogoslovec. 

Meško Alojzij, mestni kaplan. 

Miklošič Ivan, c. kr. vadn. učitelj. 

dr. Mlakar Ivan, vodja dij. seme- 
nišča in profesor. 

Morič Maks, trgovec. 

Munda Janko, bogoslovec. 

Nerat Mihael, nadučitelj. 

Ozmec Josip, bogoslovec. 

dr. Pekolj Ivan, c. kr. sod. pristav. 

Pivec Štefan, bogoslovec. 

Plepelec Josip, bogoslovec. 



Letopis zlatice Slovenske. 



333 



Rakovec Alojzij, žel. uradnik. 
Rošker Franc, nadučitelj v Lem- 

bahu. 
Sattler Josip, župnik pri sv. Križi. 
Sver Alojzij, c. kr, kazn. duhoven. 
Štrakl Matej, bogoslovec. 
Šuta Alojzij, bogo.slovec. 
Veternik Anton, bogoslovec. 



Višnar Franc, bogoslovec. 
Vogrinc Valentin, bogoslovec. 
Vreze Ivo, bogoslovec. 
Vurhelc Jernej, bogoslovec. 
Zadravec Peter, bogoslovec. 
Zagajšak Josip, bogoslovec. 
Zavadil Anton, bogoslovec. 
Zdolšek Franc, bogoslovec. 

Št. 14 + 53 = 67. 



14. Dekanija Maribor za Dravo. 

a) Ruše. Poverjenik: IViirccr Matija. 



Bralno društvo. 

Cerjak Franc, kaplan. 

Cinglak Jakob, kaplan v Selnici. 

Koren Matija, župnik v Selnici. 

Kranjc Franc, učitelj. 



Lichten\vallner Franc, učitelj. 
Novak Franc, gostilničar. 
Tominc Blaž, učitelj. 
\\'urzer Matija, župnik v Rušah. 
Št. 9. 



b) D. M. v Puščavi. Poverjenik: 

Bralno društvo pri sv. Lovrenci. Pajtler Ivan, kaplan pri sv. Lov- 

Glaser Ivan, posestnik v Cinžatu. renči. 

Korman Josip, pos. sin v Humenu. Pavelšek Ivan, učitelj v Račjem. 

Korman Peter, pos. sin v Humenu. Schatz Josip, učitelj. 

Kralj Josip, župnik. Št. 8. 



15. Dekanija Marnberg. Poverjenik: Jazbec Anto7i. 



Jazbec Anton, dekan. 
Kocbek Davorin, c. kr. notar. 
Lekše Franc, kaplan. 



Munda Jakob, c. kr. okr. sodnik. 
Zmavc Jurij, župnik na Remšniku. 
Št. 5. 



16. Dekanija Nova Cerkev. Poverjenik: dr. Gregorec Lavoslav. 



*Gajšek Karol , dekan, itd. na 

Dobemi. 
*dr. Gregorec Lavoslav, kanonik, 

drž. in dež. poslanec, itd. 
*Kos Alojzij, župnik v Crešnjicah. 
Drnjač Josip, učitelj v Vitanji. 
Ferenčak Franc, župnik vVojniku. 



Fideršek Matija, kaplan v Vojniku. 
Jankovič Franc, tržan v Vitanji. 
Kordiš Terezija, učiteljica v Vitanji. 
Rom Ignacij, kaplan. 
Selik Jurij, kaplan v Vitanji. 
Zičkar Josip, župnik v Vitanji. 
dr. Žižek Anton, zdravnik v Vojniku. 
Št. 3 + 9 =12. 



334 



Letopis Matice Slovenske. 



17. Dekanija Ptuj. Poverjenik: Kiinstek Luka. 



*Hrtiš o. Benko, min. župnik. 
*Kukovec Josip, župnik pri .sv. 

Andraži. 
*Me.ško Jakob, župnik pri sv. Lov- 
renci. 
*Modrinjak Matija, inf. pro.št. 
*Trstenjak Jakob, župnik pri sv. 

Marjeti. 
*Zelenik Josip, posestnik pri sv. 

Vrbanu. 
*Zmazek Franc, župnik pri sv. 

Vrbanu. 
Alekšič o Fidelij, em. gvardijan. 
Balon Ivan, c. kr. vin. komisar. 
Cilenšek Martin, d. ginin. profesor. 
Cernko Marko, mestni vikar. 
dr. Čuček Josip, odvetnik. 
Grebenec Ivan, učitelj pri sv. Lov 

renči. 
Gregorič Anton, posestnik, 
dr. Jurtela Franc, odvetnik in dež. 

poslanec. 
Kavkler Ivan, nadučitelj. 
Klobučar Anton, c. kr sod. pristav. 



Kos Davorin, organist pri sv 

Vidu. 
Kunstek Luka, d. gimn. profesor. 
Majcen Ferdo, d. gimn. veroučitelj. 
Mihelič Josip, c. kr. sod. pristav. 
Oschgan Simon, c. kr. notar. 
Planinšek Mihael, meščan, 
dr. Ploj Jakob, odvetnik, 
dr. Preveč Franc, odv. koncipijent. 
dr. Schiffrer Ivan, c. kr. polk. 

zdravnik. 
Sok Anton, veleposestnik v Mož- 

gancih. 
Stazinski o. Konrad, min. kaplan. 
Suhar Franc, m. učitelj. 
Šalamun Franc, mestni kaplan. 
Sijanec Franc, nadučitelj pri sv. 

Lovrenci. 
Trstenjak Marija, učiteljica pri sv. 

Rupertu. 
Učiteljsko društvo [)tujskega okraja. 
Zopf P>anc, m. učitelj. 
Zupančič Dragotin, m. učitelj. 
Železinger Franc, d. gimn. prof 
Št. 6 + 29 = 35. 



18. Dekanija Rogatec. Poverjenik: Tombalt Josip. 



*Knjižnica okr. učiteljska. 
*Sovič Josip, župnik v Stoprcah. 
*Vraz Ivan, kaplan v Rogatcu. 
Kapus Armin, kaplan v Žitalah. 
Kozinc Ivan, kaplan pri sv. Križi. 
Merkuš Anton, župnik v Žitalah. 
Sparhakl Ivan, župnik pri sv. Petru. 



Stoklas Vinko, učitelj v Žitalah. 
Šalamun Martin, učitelj v Stoprcah. 
Tombah Josip, dekan v Rogatcu. 
Ulčnik Martin, kaplan pri sv. 

Križi. 
Vezjak Franc, učitelj v Slatini. 
Št. 3 + 9 = 12. 



19. Dekanija Šaleška Dolina. Poverjenik: Kači^ Ivan. 



*dr. Lipold Ivan, župnik pri sv. 

Martinu. 
Čitalnica v Šoštajnu. 
Frecč Matija, župnik v Belih 

Vodah. 



Govedič Ivan, župnik v Šoštajnu. 
Kačič Ivan, c. kr. notar v Šoštajnu. 
Skubic Franc, župan in zdravnik 
v Velenji. 

Št. 1+5 = 6. 



Letopis Matice Slovenske. 



335 



20. Dekanija Šmarije. Poverjenik: Ivane Maftin. 

*dr. Ipavic Gustav, zdravnik, itd. Ivane Martin, dekan, itd. 

v Št. Jurji. Janžekovič Vid, kaplan na Sladki 

*U]aga Josip, župnik, itd. pri sv. Gori. 

Vidu. Kotnik Josip, učitelj v Žusmu. 

Aškerc Anton, kaplan. Rotner Josip, c. kr. sod. pristav. 

Št. 2 + 5 = 7- 



2 I . Dekanija Šmartin. Poverjenik : dr. Temniker Valentin. 



*dr. Šuc Josip, dekan, itd. 
*Trstenjak Davorin, župnik, itd. 

v Starem Trgu. 
Fekonja Andrej, kaplan v Starem 

Trgu. 
Klavžar Franc, župnik pri sv. Ilji. 
Kocbek Franc, kaplan pri sv. Ilji. 
Košar Ivan, župnik pri sv. Florijanu. 



Ostrožnik Anton, župnik v Pamečah. 
Purgaj Jurij, kaplan v Šmartinu. 
Rogina Ivan, posestnik, itd. v 

Podgorji. 
Rous Karol, kaplan na Mostiču. 
Smid Miloš, kaplan v Starem Trgu. 
dr. Temniker Valentin, odv. v 

Slov. Gradci. 

St. 2 -f 10 = 12. 



22. Dekanija Velika Nedelja. Poverjenik: Jesih Anton. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 
*dr. Petovar Ivan, odvetnik v 

Ormoži. 
Čitalnica v Ormoži. 
dr. Geršak Ivan, c. kr. notar, itd. 

v Ormoži. 
Jesih Anton, oskrbnik n. reda. 
Kapus Franc, meščan v Ormoži. 
Kosi Anton, učitelj v Središči. 
Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu. 
Kranjc Vekoslav, not. koncipijent 

v Ormoži. 
Miki Vekoslav, trgovec v Ormoži. 



Munda Franc, kaplan v Ormoži. 
Nedeljko Ivan, odv. uradnik v 

Ormoži. 
Petek Martin, pri Veliki Nedelji. 
Pirnat Milka, učiteljica v Ormoži. 
Porekar Anton, nadučitelj na Humu. 
Schwinger Albin, dekan pri sv. 

Nikolaji. 
Skuhala Peter, župnik. 
Venedig Vilibald, župnik v Središči. 
Vrtnik Ivan, not. koncipijent v 

Ormoži. 

Št. 2 -f- I 7 = 1 9. 



23. Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž. 



*Držečnik Luka, župan v Ribnici. 
*Mraz Tomaž, dekan, itd. 
Cernko Josip, župnik \ Vuhredu. 
Hrastelj Franc, župnik v Ribnici. 



Kočevar Josip, župnik v Trbonjih. 
Mereč Jakob, kaplan v Ribnici. 
Strajhar Filip, krčmar in posestnik 
v Ribnici. 

Št. 2 + 5 = 7. 



336 



Letopis Matice Slovenske. 



24. Dekanija Zavrč. Poverjenik: Snta Ropert. 

*Rajsinger Franc, trgovec in po- *Suta Ropert, dekan v Zavrči. 

sestnik v Dobravi. 
*Sovič o. Aleks, župnik pri sv. 3' 

Trojici. 

III. Goriška nadškofija. 

I. Dekanija Bolec. Poverjenik: Sorč Alojzij. 



Gregorčič Simon ml., vikar v Logu. 
Kranjec Franc, provizor v Soči. 
Kurinčič Ivan, vikar na Srpenici. 
Mlekuž Tomaž, c. kr. okr. cestni 
nadzornik. 



Moškat Franc, kaplan. 
Sorč Alojzij, c. kr. poštar. 
Sirca Ivan, nadučitelj-voditelj. 
Štrukelj Mihael, vikar v Cez-Soči. 
Trebše Ivan, učitelj v Srpenici. 
Št. 9. 



2. Dekanija Cirkno. Poverjenik: Razpet Ffaitc. 



Božič Peter, kurat v Ravnah. 
Kašca Franc, učitelj na Reki. 
Kocjančič Nikolaj, kaplan. 
Kokošar Ivan, župnik v Šebreljah. 



Milovčič Josip, c. kr. okr. sodnik 
Peternelj Franc, gostilničar in po- 
sestnik. 
Razpet Franc, kaplan. 

Št. 7. 



3. Dekanija Črniče. Poverjenik: Cibič Anton. 

*Čitalnica v Ajdovščini. 
Bralno društvo v Šempasu. 
Cibič Anton, dekan v Črničah. 
Frfolja Andrej, kaplan v Kamenjali. 
Goljevšček Franc, župnik v Batujah. 
Kersnik Leopoldina, učiteljica v 
Ajdovščini. 



Kodrč Ivan, vikar v Oseku. 
Kodrič Franc, kaplan v Črničah. 
Krkoč Štefan, vikar v Lokavcu. 
Poljšak Alfonz, vikar pri sv. To- 
mažu. 
Slokar Anton, kaplan v Šempasu. 
Šimuc Ivan, vikar v Velikih Žabljah. 
Št. 1 + 11 = 12. 



4. Dekanija Gorica. Poverjenik: dr. GregorHč Anton. 



*Bensa Štefan, kanonik, itd. 
*Budal Bernard, ingenieur v Bosni. 
*Ferfila Franc, uradnik v plinarni. 
*Grča Blaž, vikar v Čepovanu. 
*Kavčič Josip, c. kr. notar. 
*Knjižnica bogosl. semenišča. 
*Knjižnica c kr. studijska. 
*Marušič Andrej, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 



*dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, ^ 
itd., itd. I 

*Vales Marko, vikar v p. ■ 

*Wolf Ivan, mestni župnik. i| 

Bajec Josip, vodja glohonemnice. 
Bajt Franc, nadučitelj v Štandreži. 
Berbuč Ivan, c. kr. r. profesor. 
Božič Anton, vikar v Batah. 
Bralno in podporno del. društvo. 






Letopis Matice Slovenske. 



337 



Bratina Anton, vikar v Doberdobu. 
Čenčič Mihael, vikar v Desklah. 
Čerin Tomaž, sem. profesor in dež. 

poslanec. 
Čitalnica v Solkanu. 
Eržen Anton, c. kr. uradnik. 
Ferfolja Josip, vikar v Gabrijah. 
Gaberšček Simon, vikar vStandreži. 
dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravnatelj. 
Gerbec Ivan, knezonad.šk tajnik. 
Godnič Josip, vikar v Kronbergu. 
dr. Gregorčič Anton, .sem. profesor 

in dež. poslanec. 
Hmelak Franc, trgovec in posestnik. 
Izobraževališče učiteljsko, 
dr. Jakopič Josip, odvetnik. 
Jenko Ivan, c. kr. gimn. profesor. 
Jurič Ivan, dijak. 
Kafol Štefan, kanonik. 
JCnjižnica gimnazijska. 
Knjižnica realska. 
Knjižnica učiteljska goriške okolice. 
Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu. 
Kosec Josip, učitelj verouka. 
Kragelj Andrej, c. kr. gimn. prof. 
Kralj Ignacij, bogoslovec. 
Kramberger Franc, bogoslovec. 
Kumar Valentin, c. kr. vadn. učitelj. 
Kuntih Josip, učitelj v Batah. 
Leban Andrej, vikar v Grgarji. 
Leban Ignacij, sem. duhovnik. 
Ličen Maks. 

dr. Lisjak Andrej, zdravnik, itd. 
dr. Mahnič Anton, sem. prof. 
Marušič Josip, č. kanonik. 
Marzidovšek Radoslav, c. kr. voj. 

duhoven. 



Mašera Josip, vikar v Št. Mavru. 
Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj. 
Pavlica Andrej, bogoslovec. 
dr. Pavlica Josip, duhovnik na 

Dunaji. 
Pezdič Mihael, poštar v Solkanu. 
Pirjevec Ivo, c. kr. uradnik. 
Podgornik Franc, pisatelj, itd. 
Poniž Benedikt, c. kr. vadn. učitelj. 
Primožič Josip, bogoslovec. 
Roječ Ivan, bogoslovec. 
Rott Antonija, učit. pripravnica. 
Rudež Anton, učitelj v gluho- 

nemnici. 
Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. 
Seidl Ferdinand, c. kr. r. profesor. 
Semenišče nadškofijsko. 
Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj. 
Spinčič Alojzij, c. kr. okr. š. nadz., itd. 
Santelj Anton, c. kr. gimn. profesor. 
Sašelj Milan, bogoslovec. 
Terpin Anton, vikar v Zapotoku. 
Toman Ema Albina, c. kr. vadn. 

učiteljica. 
Tomšič Josip, bogoslovec. 
dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik. 
Valentinčič Ignacij, bogoslovec. 
Vodopivec Franc, c. kr. okr. š. 

nadzornik. 
Vuga Alojzij, bogo.slovec. 
Waller Elodija, c. kr. vadn. učiteljica. 
Zega Mihael, nadučitelj v Kanalu. 
Žepič Franc, v. dež. km. šole. 
Žigon Franc, mestni kaplan. 

Št. II +69 = 80. 



5. Dekanija Koborid. Poverjenik : Doviinko Franc. 

Dominko Franc, nadučitelj-vodja. Marinič Franc, župnik v Ravnici. 

Mesar Andrej, vikar na Livku. 
Murovec Ivan, vikar v Sedlu. 
Pavša Anton, vikar v Prosnidu. 
Pipan Anton, kaplan v Koboridu. 
Št. 10. 



Fon Jakob, vikar v Kredi. 
Jarc Ivan, vikar na Ljubušnjem. 
Kenda Matija, učitelj v Sedlu. 
Kumar Ivan, vikar v Lozeh. 



22 



338 



Letopis Matice Slovenske. 



6. Dekanija Komen. Poverjenik : Štrckelj Edvard. 



Brezovšček Andrej, žui^nik v Ri- 

fenbergu. 
Cazafura Henrik, c. kr. okr. sodnik. 
Harmel Adolf, dekan, itd. 
Knjižnica vikarijatska v Stanjeki. 
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu. 



Kramer Filip, župnik v Dornbergu. 
Leban Anton, nadučitelj. 
Pahor Anton, kaplan v Rifenbergu. 
Rodž Edvard, c. kr. sod. pristav. 
Štrekelj Edvard, kaplan v Komnu. 
Štubelj Vinko, vikar v Gabriji. 
Št. II. 



7. Dekanija Ločnik. Poverjenik: Volar i^ Andrej. 



Golob Jo.sip, vikar v Podgori. 
Gregorčič Anton, vikar v St. 

Ferjanu. 
Leban Henrik, učitelj v Kojskem. 



Pavletič Gothard, kaplan v Kojskem. 
Smrekar Franc, vikar v Medani. 
Volarič Andrej, učitelj v Kozani. 
Žnidarčič Andrej, vikar v Gradnem. 

Št. 7. 



8. Dekanija Št. Peter. Poverjenik: Poljšak Josip. 



Faganelj Štefan, kaplan v Biljah. 
Gregorčič Simon st., vikar v p , 

itd. na Gradišči. 
Jug Anton, vikar v Vrtojbi. 
Orel Josip, učitelj v Prvačini. 



Pavletič Josip, župnik v Renčah. 
Peršič Franc, okr. tajnik v Vrtojbi. 
Poljšak Josip, župnik v Prvačini. 
Vicentini Jakob, vikarvVogerskem. 

Št. 8. 



9. Dekanija Tolmin. Poverjenik : Kragelj Josip. 



*Čitalnica v Tolminu. 
*Knjižnica okr. učiteljska. 
Bratina Kristijan, šolski ravnatelj. 
Carli Alojzij, župnik pri sv. Luciji. 
Grželj Ivan, ravnatelj pri sv. Luciji. 



Ivančič Josip, c. kr. notar. 
Kovačič Ignacij, veleposestnik pri 

sv. Luciji. 
Kragelj Josip, dekan, itd. 
Lapajne Ivan, zemljemerec. 

Št. 2 + 7 = 9. 



10. Posamezniki. 

Kanal: *Vidic Franc, dekan. 



St. I. 



IV. Tržaško koperska škofija. 

I. Dekanija Dolina-OspO. 
a) Dolina. Poverjenik : Jan Jurij. 



*Jan Jurij, dekan, č. kanonik, itd. 
*Notar Anton, ekspozit v Plavijah. 
Jereb Franc, učitelj v Dolini. 



Kompare Josip, župnik in upr. 

dekanije v Ospem. 
Kovač Ivan, kaplan v Dolini. 



Letopis Matice Slovenske. 339 

Mikuš Josip, župnik v Kubedu. Sancin Josip, župnik v Predloki. 

Pavli Alojzij, kaplan v Borštu. Učiteljsko društvo kop. okraja. 

Št. 2 + 7 = 9. 

/-") Brezovica. Poverjenik: Benedik Ivan. 

Benedik Ivan, žujjnik v Brezovici. Zupan Josip, župnik v Rodiku. 
Stržinar Josi[), kaplan v Klanci. Št. 3. 

2. Dekanija Jelšane. Poverjenik: Jenko Slavoj. 

Benkovič Josip, kaplan Nekerman Ivan, učitelj. 

Bunc Dragotin, c. kr. sod. kancelist Rogač Anton, dekan v Hrušici. 

v Podgradu. Vaj.šel Franc, učitelj v Hrušici. 

Dolžan Jurij, kaplan v Hru.sici. 
Jenko Slavoj, trgovec, itd. v Pod- ' '* 

gradu. 

3. Dekanija Kastav. Poverjenik: Jehišid Rajmund. 

Jane Josip, kaplan v Opatiji. Knjižnica kot. učiteljska. 

Jelušič Rajmund, župnik v Beršecu. Št. 3. 

4. Dekanija Koper. Poverjenik : Glavina Blač. 

*dr. Kos Franc, c. kr. pripr. prof. Kožuh Josip, c. kr. pripr. prof. 

Černivec Anton, c. kr. pripr. prof. Markelj Ivan, c. kr. pripr. prof., itd, 

Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat. Omers Josip, župnik v Kortah. 
Knjižnica okr. šolskega sveta. Št. 1 + 6=7. 



5. Dekanija Pazin. Poverjenik: Kfišnian Josip. 

Bukovec Franc, župnik v Trvižu. Miklavčič Karol, župnik v Zminji. 
Jereb Gregor, nač. brz. postaje. Okretič Ivan, c. kr. sod. pristav. 

Knavs Josip, kaplan v Žminji. Turk o. Efrem, fraiič. vikar. 

Kos Ivan, c. kr. gimn. profesor. Zavadlal Mihael, c. kr. g. prof. 

Križman Josip, c. kr. gimn. prof. 
Malloyer Maks , c. kr. fin. straže 
komisar. 



St. 10. 



6. Dekanija Pičan. Poverjenik: Statika Jakob. 

*Stariha Jakob, dekan, itd. Grašič Josip, kaplan. 

Št. 1 + 1 = 2. 

22* 



340 



Letopis Matice Slovenske. 



7. Dekanija Tomaj. Poverjenik: Leban Franc. 



*Črnč Anton, veleposestnik. 
Dettoni Josip, c. kr. sod. kancelist 

v Sežani, 
dr. Gregorin Gustav , odv. konci- 

pijent v Sežani. 
Gulič Franja, posestnica v^ Sežani. 
Kante Matej, učitelj v Sežani. 
Knjižnica okr. učiteljska. 
Kosovel Anton, učitelj v Dutovljah 
Leban Franc, c. kr. vodja zem- 

Ijišnice v Sežani. 
Mahorčič Evfemija, c. kr. poštarica 

v Sežani. 



Mahorčič Rajmund, nadžupan, itd. 

v Sežani. 
Narobe Ivan, župnik v Divači. 
Praprotnik Avgust, trgovec v 

Lokvah. 
.Sila Matija, župnik v Repentabru. 
Skerl Josip, kaplan v Sežani. 
Štrukelj Janko, nadučitelj na Barci. 
Tentor Anton, c. kr. sod. pristav v 

Sežani. 
Tom.šič Josip, učitelj v Skopem. 

Št. 1 + 16=17. 



8. Dekanija Trst. Poverjenik Strmiš Josip. 



*Cegnar Franc, c. kr. v. p. kon- 
^ trolor v p. 

*Černč Ivan, kurat v Barkovljah. 
*dr. Glavina Ivan, vladika, itd. 
*Gorup Josip, veletržec. itd. 
*Kastelic Franc, trgovec. 
*Kenda Anton, zav. uradnik. 
*vitez Klodič - Sabladoški Anton, 

C kr. dež. š. nadzornik, itd. 
'••'Komar Vekoslav , gl. dež. blag. 

oficijal. 
*Semenišče mladeniško. 
*Vovk Ivan, kurat v Bazovici. 
Abram Josip, pravnik. 
Bartelj Srečko, knjigovodja. 
Bekar Josip, m. kaplan. 
Bottegaro Josip, m. kaplan. 
Cvetnič Lavoslav, c. kr. p. uradnik. 
Černe Maks, pravnik. 
Čitalnica narodna. 
Dekleva Franc, trgovec. 
Delavsko podporno dru.štvo. 
Dolinar Ivan, c. kr. m. učitelj. 
Dovgan Anton, žel. uradnik. 
Fabris Dragotin, m. župnik. 
Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah. 
Flego Peter, kanonik. 
Furlan Vekoslav, c. kr. rač. oficijal. 



Furlani Ludovik, c. kr. rač. azistent. 

Germek Karla, učiteljica v Rojanu. 

dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. prof. 

Gombač Marija, učiteljica v Rojanu. 

Gomilšok Jakob, n. propovednik. 

Gorup Jakob, zas. uradnik. 

Gregorčič Anton, c. kr brz. uradnik. 

Hočevar Ludovik, c. kr. fin. svetnik. 

Hrovatin Anton, duhoven pri sv. 
Antonu. 

Huber Avgust, c. kr. dež. sod. 
svetnik. 

Inamo Franc, obrtnik. 

dr. Ivanič Josip, škof tajnik. 

Jagodec Mihael, m. katehet. 

Jančar Josip, učitelj na Katinari. 

Jelušič Franc, c. kr, fin. tajnik. 

Kalister Vekoslav, zas. uradnik. 

Kanobel Ivan, trgovec. 

Kariž Ferdo, c. kr. p. azistent. 

Kjuder Anton, vikar pri sv. Justu. 

Koren Josip, učitelj na Proseku. 

Kosovel Valentin, c. kr. car. oficijal. 

Košuta Josipina, učiteljica v Ba- 
zovici. 

Kraje Anton, c. kr. tab. in kol. 
urad. azistent. 

Krže Davorin, trgovec. 



Letopis Matice Slovenske. 



341 



Lavrenčič Antonija, učiteljica v 

Trebčah. 
Legat Edvard, c. kr. kaplan v Lipici. 
Legat Ivan Nep., msgr. in c. kr. 

gimn. profesor. 
Macdk Ivan, c. kr. vj.šji nadzornik 

kat. uradov. 
Macher Ivan, gimn. profesor. 
Mankoč Josip, trgovec. 
Michelli Iv., učiteljica na Katinari. 
Muha Josip. 

Mušič Andrej, zas. uradnik. 
Nabergoj Ivan, drž. in dež. poslanec 

in veleposestnik na Proseku. 
Ogulin Franja. 
Paternost Dragoslav, c. kr. rač. 

uradnik. 
Pertot Josip, nadučitelj v Bazovici, 
dr. Pertot Simon, zdravnik. 
Piščanec Just, c. kr. car. uradnik. 
Pogorelec Ivan, c. kr. p. oiicijal. 
Pokom Ignacij, gimn. profesor. 
Polley Oskar , c. kr. obrtni nad- 
zornik. 
Ponikvar Franc, trgovec, 
dr. Rybaf Otokar, c. kr. sod. av- 

skultant. 
Sinkovič Davorin, c. kr. okr. š. 

nadzornik. 



Slavec Ivan, vikar pri sv. Justu. 
Straus Josip, c. kr. rač. azistent. 
Sabec Ivan, zasebnik in vlastelin. 
Silec Ivan, trgovec. 
Skabar Anton, žel. uradnik. 
Skerbinec Bogdan, trgovec. 
Sorli Anton, kavarnar. 
Stepančič Gracijan, trgovec, 
dr. Sust Ivan, stolni prost, itd. 
Tosti Ivan, zas. uradnik. 
Trnovec Bogdan, c. kr. dež. sod. 

svetnik. 
Truden Mihael, veletržec. 
Tržaško podporno in bralno društvo. 
Urbas Viljem, c. kr. profesor. 
Valenčič Ivan, trgovec. 
Valentič Anton, učitelj na Opčinah. 
Vari Ivan, m. kaplan. 
Vičič Ana, c. kr. m. učiteljica. 
Vilfan Josip, ingenieur. 
Vilišič Hinko, c. kr. car. oficijal. 
\Vartho Julij, duh. pri sv. Antonu. 
Zavnik Leopold, š. vodja na Proseku. 
Zebokin Mihael, c. kr. rač. oficijal. 
Zbona Andrej, žel. p. podnačelnik. 
Žitko Anton, trgovec. 
Žitko Franc, zasebnik in posestnik. 
Živec M. V., ingenieur, itd. 
Žužek Josip, c. kr. pol. komisar. 
Št. 10 + 88 = 98. 



9. Posamezniki. 

Paz : *Požar Anton, župnik. 



St. I. 



V. Krška škofija 

I. Dekanija Beljak. Poverjenik: Lendovsek Josip. 



Amschl Ivan, provizor v St. Jakobu. 
Dular Franc, m. živinozdravnik. 
Einspieler Gregor, župnik in dež. 

poslanec v Podkloštru. 
EUer Franc, učitelj na Žili. 
Jerman Jurij, župnik v Stabnji. 
Kandut Filip, revident. 
Knaflič Jakob, župnik v Ločah. 



Knjižnica c. kr. v. gimnazije. 
Kolarič Franc, adm. na Vratih, 
dr. Košmelj Fvanc , c. kr. polk. 

zdravnik. 
Kraut Valentin, župnik na Brnci. 
Kržič Mihael, trgovec v Podkloštru. 
Lendovsek Josip, c. kr. gimn. prof. 
Pihač Franc, trgovec. 



342 



Letopis Matice Slovenske. 



Podboj Anton, c. kr. p. uradnik. 
Podružnica ss. Cirila in Metoda. 
Schififrer Ivan, c. kr. p. uradnik. 
Sirnik Ivan, župnik v Dvoru. 



Stoeckl Simon, župnik v Št. Lenartu. 
Strojnik Josip, župnik na Žili. 
Vavtižar Luka, župnik v Ziljski 
Bistrici. Št. 21. 



2. Dekanija Celovec. Poverjenik: Jaiiesič Simon. 



*Janežič Evgen. 

*Lenc Franc, sem. prefekt. 

Einspieler Lambert, kanonik in 

kancelar. 
Hren Jakob, c. kr. dež. sod. svetnik 

in drž. poslanec. 
Hutter Ivan, c. kr. real. katehet. 
Janežič Josip, posestnik v Lešah. 
Janežič Simon, c. kr. nadporočnik 

v pokoj i. 
dr. Janežič Valentin, c. kr. v. št. 

zdravnik. 



Knjižnica dijaška v Marijanišči. 
dr. Kraut Štefan, c. kr. avskultant. 
Kremenšek Janko, c. krvi. koncipist. 
Rossbacher Bernard, trgovec. 
Semenišče duhovniško, 
dr. Sket Jakob, c. kr. gimn. profesor. 
Sokolšek Štefan, bogoslovec. 
dr. Šegula Jakob, odvetnik. 
Treiber Franc, mestni kaplan. 
Wieser Ivan, župnik, itd. 
Zadnikar Franc, trgovec. 
Zupan Josip, poobl. grof Eggerjev. 
Št. 2 + 18 = 20. 



3. Dekanija Doberla Ves. Poverjenik: Šervicelj Matej. 



*Šervicelj Matej, komendator, itd. 

na Reberci. 
Boštijančič Ivan, župnik v Kamnu. 
Drobež Anton, župnik v Mohelčah. 
Fric Josip ml., kaplan v Doberli 

Vesi. 
Legat Valentin, župnik v Žitari 

Vesi. 
Mihi Franc, provizor v Šmarjeti. 



Muden Simon, župnik v Železni 

Kaplji. 
Peterman Josip , župnik , itd. v 

Št. Vidu. 
Škerbinc Josip, župnik v Ogerčih. 
Traven Jurij, župnik v Obirskem. 
Virnik Franc, kaplan v Železni 

Kaplji. 

Št. 1 + 10=11. 



4. Dekanija Kanalska Dolina. Poverjenik: Incko Simon. 

Globočnik Ivan, župnik na Pontablu. Mikuluš Anton, ekspozit v Rablu. 
Incko Simon, dekan v Žabnicah. Selnik Luka, župnik v Ovčji Vesi. 

Št. 4- 



5. Dekanija Rož Spodnji. Poverjenik: Ambrož Matija. 



Ambrož Matija, dekan v Kaplji. Simonič Ivan, župnik v Št. Janži. 

Gradičnik Sebastijan , župnik v 
Bilčovsi. 



Št. 3. 



Letopis Matice Slovenske. 343 

6. Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej. 

Bizer Andrej, dekan, itd. v Grab- Premru Franc, kaplan v Tinjah. 
štajnu. Serajnik Lovro^ prost v Tinjah. 

Ogriz Ivan, adm. v Medgorjih. Štiberc Ivan, župnik v Timenici. 

Št. 5. 

7. Dekanija Velikovec. Poverjenik : Hočevar Jakob. 

Centrih Franc, župnik v Črni. dr. Kulterer Jurij, odvetnik. 

Hočevar Jakob, mag. pharm. in Petek Franc, župnik v Grebinji. 

trgovec. VoJavčnik Ivan, župnik na Rudi. 
Karpf Valentin, župnik v Kloštru. Št. 6. 

8. Posamezniki. 

Labod : Žerjav Matej, župnik. 

Spital: *Hra.šovec Franc, c. kr. okr. sodnik. 

St. Andraž: Žužek Alojzij, redovnik. 

St. Pavi: *Pirc Franc, prefekt. St. 2 + 2=4. 



Vi. Sekovska škofija. 

I. Dekanija Admont. Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan. 

*Matevžič o. Eginhard, g. profesor. Trček o. Egid, redovnik. 
*Pivec o. Maksimilijan, redovnik. St. 2 + 1=3. 

2. Dekanija Cmurek. Poverjenik: Pavalec Jurij. 

Lopič Ivan, kaplan. Pavalec Jurij, kaplan. 

Št. 2. 

3. Dekanija Gradec. Poverjenik: Hatiptmann Franc. 

*Bradaška Franc, kr. gimn. rav- Goršič Ivan, učitelj v Karlovi. 

natelj v p. itd. Hauptmann Franc, c. kr. profesor. 

*dr. Ipavic Benjamin, m. zdravnik. dr. Hoffer Edvard, d. real. profesor. 

*Komel pl. Sočebran Andrej, c. kr. Hubad Franc, c. kr. gimn. profesor. 

major v p. dr. Klemenčič Ignacij, vseuč. prof. 

*dr. Krek Gregor, c. kr. vseuč. Lavrič Josip, m. učitelj. 

profesor, itd. Novotny Emanuel , c. kr. okr. 
*dr. Muršec Josip, c. kr. r. pro- sodnik v p. 

fesor v p., itd. Papež Ivan, dež. r. profesor. 

*ŠvajgS.r Gabrijel, min. gvardijan. Premru Franc, c. kr. voj. kaplan, 

dr. Camer Anton, vseuč. docent. dr. Purgaj Jakob , c. kr. gimn. 
Dolenc Franc, c. kr. p. oficijal. profesor. 



344 



Letopis Matice Slovenske. 



Reich Anton, c. kr. fin. oficijal. 
Riitnik Rajko, c. kr. poštni sluga. 
Skočir Avgust, kurat v dež. bolnici. 



J, Triglav*, akad. društvo. 
Turkuš Anton, dež. r. profesor, 
dr. Žižek Franc, zdravnik. 

Št. 6+18 = 24. 



4. Posamezniki. 

Lebring: *baron Conrad-Eybesfeld Žiga, bivši minister, itd. itd. 

Liebenau: dr. Zupančič Franc, c. kr. polk. zdravnik. 

Ljubno: Žitek Josip, d. gimn. profesor. 

Seegraben: Sedej Andrej, delovodja. 

St. Gallen : Wendler Sigmunda, c. kr. okr. sodnika soproga. 

Wundschuh : Tikvič Janko, kaplan. St. 1+5=6. 



VII. Razne druge pokrajine. 

1. Nižjeavstrijslca. 
a) Dunaj. Poverjenik: Navratil Ivan. 



*dr. Babnik Miroslav, odvetnik. 

*Kandernal Franc, c. kr. gimn. 
profesor. 

*dr. vitez Miklošič Franc, c. kr. 
vseuč. profesor, itd, itd. 

*Napret Teodor, c. kr. sen. pred- 
sednik pri najv. sodišči. 

*Novak Peter, terez prefekt. 

*Sežun Žiga, c. kr. blag. uradnik. 

*dr. Simonič Franc, c. kr. uradnik 
v vseuč. knjižnici. 

Ciperle Josip, mešč učitelj. 

Filipsky Anton, c. kr. gimn. profesor. 

Goestl Franc, cand. med. 

Jančar Franc, duhovnik n. reda. 

dr. Jelene Josip, odgojitelj. 

Jereb Ivan, c. kr. uradnik v prav. 
ministerstvu. 

Koželj Anton, odgojitelj. 

Krek Ivan, bogoslovec v Avgu- 
stineji. 



Lastavec Franc, odgojitelj. 

Levičnik Albert, c. kr. sekc. svetnik. 

Lukančič Ivan, c. kr. nadingenieur 
v p. 

Luzar Ivan, žel. revident. 

Medjimorac Anton, bogoslovec v 
Avgustineji. 

dr. Murko Matija, cand. prof, itd. 

dr. Napotnik Mihael, c. kr. dvorni 
kaplan, itd. 

Navratil Ivan, c. kr. ravn. pred- 
stojnik pri najv. sodišči. 

dr. Ploj Miroslav, c. kr. fin. prok. 
koncipist. 

Polak o. Alojzij, min. provincijal. 

Pukl Radoslav, odv. koncipijent. 

Stritar Josip, c. kr. gimn. profesor. 

dr. Strekelj Karol, vseuč. docent. 

Suklje Franc, c. kr. gimn. prof, itd. 



h) Dunajsko Novo Mesto. Poverjenik: Po-anik Radivoj. 



*Poznik Radivoj, c, kr. ingenieur. dr. Detela Franc, c. kr. gimn prof. 

Št. 8 + .?3 = 3i. 



Letopis Matice Slovenske. 345 

2. Ostala Primorstca. 

Kanfanar: Cotelj Ivan, kaplan. 

Krk: Sorli Ivan, c. kr. okr. komisar. 

Pulj : Kuralt Ivan, c. kr. nam. kaplan I. reda. 

Mubej Josip, c. kr. nam. pristav. 
Rovinj: Jamšek Josip, c. kr. car. uradnik. 

Stekar Ivan, žel. uradnik. 

Sinek Rajko, c. kr. davkar. St. 7. 

3. Tirolska s Predarlsl-co. 

Bolcan : Schreiner Henrik, c. kr. pripr. profesor. 
Inomost: Koder Anton, c. kr. p. uradnik. 
Trient: Jaklič Anton, c. kr. voj. kaplan. 

Maselj Franc, c. kr. rac. nadčastnik. St. 4. 

4. Češl-ca. 
a) Praga. Poverjenik: Leg-o Jan. 

*Ceško-slovenski spolek. Slavia, literarni a fečnickv spolek. 

Hora Jaroslav, dijak. dr. Volkar Andrej, c. kr. okr. 

Lego Jan, uradnik č. muzeja, itd. komisar. 
Občina mestna v Melniku. 

b) Drugi kraji. 

Gostrna: Artel Anton, c. kr. gimn. profesor. 

Pribram: Pimat Mohor, c. kr. ingenieur. 

Železni Brod: dr. Havliček K., odvetnik. Št. 1+8 = 9. 

5. Adoravsl-ca. 

Iglava : dr Primožič A., c. kr. gimn. profesor. 

Jamnica: *dr. Turner Pavi, zasebnik. 

Novi Jičin: Apih Josip, d. real. profesor. Št. 1 + 2 = 3. 

6. Šlezija. 
Belsk : *Makuc Ivan, c. kr. obrt. profesor. Št. i . 

T. Galicija. 
Tarnopol: Kopytzak Bazil, c. kr. gimn. profesor. Št. i. 

8. Dalmacija. 
Benkovac: Namar Franc, c. kr. kot. tajnik. 



346 



Letopis Matice Slovenske. 



Dubrovnik : Pavlica Andrej, c. kr. nam. profesor. 

Orebič : *dr. Cucek Lovro, c. kr. polk. zdravnik v p. 

Zader : Klobovs Ivan, c. kr. vojni kaplan. Št. 1+3 = 4. 

0. Ogerska. 
KoŠice: *Kranjc V. J., c. kr. žen. major. Št. i. 

10. Hrvatskei s Slavonijo. 

a) Karlovec. Poverjenik: Steklasa Ivan. 

*Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor. Vamberger Mihael, kr. g. profesor 
Lipež Viktor, kr. gimn. ravnatelj v Rakovcu. 

v Rakovcu. 
Podgoršek Josip, kr. g. profesor v 

Rakovcu. 

b) Varaždin. Poverjenik : dr. Krtzan Josip. 
dr. Križan Josip, kr. gimn. profesor. Raič o. Ivan, kap. vikar. 

c) Zagreb. Poverjenik: dr. Celestin Franc. 



*dr. Celestin Franc, kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 

*Kastelic Franc, c. kr. stotnik v p. 

*dr. Kopač Josip, odvetnik. 

■^Starž Josip, kr. real. profesor. 

Badalič M., kr. gimn. profesor. 

Barl^ Janko, klerik. 

dr. Bauer Anton, kr. g. veroučitelj. 

Benigar Ivan, kr. g. profesor. 

Bučar Viktor, bogoslovec. 

Cajnko Valentin, bogoslovec. 

Čitalnica grško-kat. semenišča. 

Didovič Štefan, klerik. 

dr. Dočkal Jurij, lic. profesor. 

Filipec Mijo, bogoslovec. 

dr. Fon Josip, primarij, itd. 

Juratovič Anton, klerik. 

Knjižnica kr. gimnazije. 

dr. Kosirnik Ivan, zdravnik, itd. 

Kovačič Franc, klerik. 

Kučak Štefan, kr. gimn. profesor. 

f pl. Kukuljevič - Sakcinski Ivan, 
predsednik ^^Mat. Hrvatske ^"^j itd. 

Kuralt Franc, tajnik gosp. društva. 



Magdič Franc, kr. real. profesor. 

Malic Ilija, bogoslovec. 

Marn Franc, kr. gimn. profesor. 

dr. Mušič Avgust, kr. gimn. prof. 

Pasarič Josip, kr. gimn. profesor. 

Penko Lovro, umetni vrtlar. 

Petek Davorin, bogoslovec 

Posavec Andrej, bogoslovec. 

Prelec Ivan, bogoslovec. 

Rakuša Janko, bogoslovec. 

Seigerschmied Matija, duhoven. 

Stožir Ivan, kr. real. profesor. 

Strunjak Štefan, klerik. 

dr. Suk Feliks, kr. vseuč. profesor. 

Šuller Franc, kr. š. nadzornik. 

Tkalčič Ivan, knj. jugosl. akade- 
mije, itd. 

Tomšič Ljudevit, šolski ravnatelj. 

Torbar Josip, kr. r. ravnatelj, itd. 

Turkovič Anton, klerik. 

Valjavec Matija, kr. g. profesor. 

dr. Vidrič Lovro, odvetnik in 
posestnik. 

dr. Weingerl ]osip, primarij, itd* 



Letopis Matice Slovenske. 347 

Zagorac Štefan, klerik. Zbor duh. mladeži. 

Zarec Franc, klerik. Zupan Ivan, kr. gimn. profesor v p. 

d) Ostali kraji. 

Bednja: Vojska Lavoslav, župnik. 

Djakovo : *dr. Strossmajer Josip Juraj, škof bosenski in sreniski, itd. itd. 

Konščina: *Košiček Ubaldo, župnik. 

Križevci: Lenarčič Andrej, d. gozd. profesor. 

Osjek : *Jelovšek Martin, kr. gimn. ravnatelj. 

Požega : *Kos Anton, viečnik .sodb. stola. 

Bošnjak Ivan, opat. 

Mazek Anton, kr. gimn. ravnatelj. 
Reka : *Tabor o. Rupert, kap. gvardijan. 
Slunj : *Zor Lovro, okr. zdravnik. 
Trsat: Majar o. Hrizogon, redovnik. 
Verovitica: Kranjc o Krlzostom, veroučitelj. 

Rozman o. Robert, redovnik. St. 114-56 = 67. 

11. Bosna, s Hercegovino. 

Sarajevo. Poverjenik: dr. Jeglič Anton. 

dr. Jeglič Anton, kanonik. 

Nemanič Davorin, c. kr. gimn. ravnatelj. 

Znidaršič Jakob, c. kr. gimn. profesor. St. 3. 

12. Rtisija. 

*Slavj. dobrodelni komitet v St. Petersburgu. St. i. 

13. Italija. 

Ušeničnik Franc, bogoslovec v Rimu. St. i. 

14. Grškra. 

Suša Ivanka, zasebnica v Patras. St. i. 

15. Angleška. 

MorfiU W. R., kr. vseuč. profesor v Oxfordu. St. i. 

16. Annerika. 

*Jeram Peter, duhovnik v Shakopee. 

Bilban Matija, bogoslovec. 

Podgoršek Anton, stud. phil. Št. 1 + 2=3. 



348 



Letopis Matice Slovenske. 



I. 

II. 

III. 

IV. 

V. 

VI. 

VIL 



Pregled vseh društvenikov. 



Imena škofijam 



Število društvenikov 



Ljubljanska . . . 
LavantJnska . . . 
Goriška . . . . 
Tržaško-koperska . 

Krška 

Sekovska . . . . 
Razne druge . . 

Skupaj 



častnih 



usta- 
novnih 



148 
85 
15 
16 
5 
9 
26 



304 



letnih 



771 
339 
139 
141 
69 
26 
112 



1597 



skupno 



919 
425 
154 
157 
74 
35 
145 



1909 



VI. 

O ustanovnikih društvenih. 

Po § 2. lit. a. postane društveni ustanovnik, kdor plača 
društvu 50 gld. ali takoj ali v petih letnih obrokih. Ustanov- 
nikom se prištevajo tudi ona društva, knjižnice, zavodi, itd., ki 
plačajo Matici 100 gld. ali takoj ali pa v petih letnih obrokih 
po 20 gld. Da se veliko število ustanovnikov ni držalo te svote 
in jo pogostokrat močno prekoračilo, je ob sebi umevno. Plačila 
ustanovnikov imajo pripadati društveni glavnici in so ravno 
glavni temelj društvenemu premoženju. To lahko takoj uvidimo, 
ako pomislimo, da so ustanovniki vplačali Matici brez večjih 
volil, ki so večinoma tudi ustanovniška (dr. Toman, Debeljak 
in dr.), le na ustanovninah s preplačili 27.190 gld. 51 kr. v go- 
tovini in 6.828 gld. 50 kr. v obligacijah, skupaj tedaj 34.019 gld. 
01 kr. Tu bodi dostavljeno, da šteje Matica od prvega početka 
do današnjega dne 562 ustanovnikov, ki so razun nekaterih 
prestopivših in izstopivših ter nekaterih v najnovejšem času 
pristopivših vsi vplačali polno ustanovnino. Povprek pride 
tedaj s preplačili vred na vsacega ustanovnika po 60 gld. 53 kr. 
ustanovnine. Zaradi dostojnega uvaževanja omenjene svote je 
treba dostaviti, da znaša društveno premoženje dne 31 de- 
cembra 1888. leta 52.209 gld. 2^' L, kr., bodisi v gotovini, bodisi 
v obligacijah, bodisi v hranilniških vlogah, bodisi nepremakljivo. 

Iz ravno povedanega je lahko razvidno, da so bili in 
ostanejo ustanovniki društvu glavna podpora, da so, kakor 
kaže že ime, društvo zares ustanovili, da je pa tudi krepko 
vzdržujejo. 



Letopis Matice Slovenske. 



349 



Velika večina ustanovnikov je pristopila društvu takoj 
v prvih letih njegovega obstanka. V drugi polovici dobe dru- 
štvenega obstanka pristopajo mu le v tolikem številu, da 
sproti popolnujejo število izstopivših, prestopi vših in umrših. 



o 
o 


'S 

m 
"C 


Odpadek vsled 


i 
2 ^- 


1 


1 


Odpadek vsled 


■ 


o" 
t; 

C 


cž 

& 
o 

-►J 


smrti 
sploh 


"g 
o 

CO 

o 

L. 


o 

-1-3 
N 


sinrti 

Sploll 


>o •« 

o > 

O>co 


1864 


192 


_ 




2 


2 


19<J 


1877 




_ 




13 


13 


366 


1865 


177 


2 


4 


2 


8 


359 


1878 


1 


— 





8 


8 


359 


1866 


36 


3 


7 


6 


16 


379 


1879 


3 







7 


7 


355: 


1867 


22 


3 


8 


9 


15 


386 


1880 


— 







6'l 6 


349 i 


1868 ; 


11 


— 


6 


7 


13 


3^4 


1881 


7 


1 


2 


7 10 


M6 


1869 


7 


1 


4 


4 


9 


382 


1882 


9 


— 


— 


7, 7 


348 1 


1870 


17 


1 


1 


7 


9 


390 


1883 


7 


1 


— 


14 i 15 


:340 


1871 


14 


— 


1 


12 13 


391 


18S1 


1 


— 


— 


15 : 15 


326 


1872 


8 


— 


1 


6 i, 7 


392 


1885 


7 


1 


— 


11 


12 


321 


1873 


16 


1 


— 


9 ;l 10 


398 


1886 


2 


— 


— 


9 


9 


314 


1874 


3 


~ 


— 


9 


9 


392 


1887 


11 


— 


— 


7 


7 


318 


1875 


3 


— 


— 


6 
10 


6 
10 


389 

379 


1888 


5 


— 


— 


15 j; 15 


308 


1876 


j Sploh 

1 


559 


14 


29 


2081251 


308 



Zanimljivo je, v kakošnem razmerji sta si bili med sabo 
števili ustanovnikov in letnikov, dalje kako različno sta naraščali. 



a ) Razmerje med letniki in i 


iistanovniki 


po letnih d6bah: 


Leto 


Absolutno , Relativno ^ 


o 

1 ^J ! 


Absolutno Relativno i 


iistanoin. 


letniki ' nstanav. 


letniki 


u^anovii. 


letniki ustanurn 


letniki 1 


1864 ; 190 


339 3592 


64-(J8 


1877 


366 


1013 


26-54 


73-46 


1865 1 359 


458 4394 


5606 


1878 


359 


985 


26-71 


73.29 


1866 


379 


693 35-36 


64-64 


1879 


355 


996 , 


26-28 


73-72 


1867 ! 


386 


818 3206 


67-94 


1880 


349 


950 i 


26-87 


7313 


1868 ! 


3&4 


927 29-29 


70-71 


1881 


346 


1043 1 


24-91 


7509 


1869 i 


382 


1065 26-40 


7360 


1882 


348 


1139 ' 


23-40 


76-60 


1870 


390 


1199 24-54 


75-46 


1883 


340 


1091 


23-76 


76-24 


1871 


391 


1361 22-32 


77-68 


1884 


326 


1084 j 


2310 


76-90 i 


1872 ■ 


392 


1595 


19-73 


80-27 


1885 


321 


1131 1 


22-79 


77-21 


1873 


398 


1457 


21-46 


78-54 


1886 


314 


1198 : 


20-77 


79-23 : 


1874 


392 


1298 


23-20 


76-80 


1887 


318 


1306 1 


19-58 


80-42 I 


1875 


389 


1176 


24-86 


75-14 


1888 


308 


1433 


17-70 


82-30 ! 


1876 


379 


1047 


26-58 


73-42 


Povprek 


355 


1072 


24-88 


75-12 



Ako tedaj ne jemljemo v poštev takoj prvih let, v ka- 
terih se je društvo, rekli bi nekoliko nemirnejše, nepravilnejše 
razvijalo in v katerih je število ustanovnikov nad številom 
letnikov v primeri s splošnim razmerjem močno prevladovalo, 



350 



Letopis Matice Slovenske. 



našli bomo, odtod počenši, dvojnato različno pot med obema 
desetletjema društvenima. Od 1. 1868—78. je v prvi polovici 
število ustanovnikov veliko slabše rastlo kakor število letnikov, 
v drugi polovici pa zopet slabše padalo kakor število letnikov. 
Sploh sta pa obe števili krog 1. 1872. dospeli do vrhunca. Vse 
drugače je v drugem desetletji. Tu je število ustanovnikov od 
leta do leta dosledno in skoro brez izjeme padalo. Število 
letnikov je pa najprej padalo, potem rastlo, pozneje zopet 
padalo in še le od zadnjega petletja dosledno rastlo, tako da 
je v zadnjem letu postalo razmerno s številom ustanovnikov 
najvišje cele društvene dobe. Sploh se tedaj lahko reče, da 
je druga polovica pri ustanovnikih, prva pa pri letnikih glede 
rastenja ali padanja veliko jednoličnejša. Nekake ekstreme 
nahajamo blizo v sredah obeh polovic, in sicer: maksimalni 
v sredi prve polovice, to je v letu 1872., minimalni proti 
sredi druge polovice, v letu 1880. 

Le 1. 1872. in pa v zadnjih dveh letih je padlo število 
ustanovnikov pod petino skupnega števila društvenikov in le 
v prvih treh letih je prekoračilo tretjino, v vseh ostalih letih 
se je pa držalo precej dosledno četrtine in prepuščalo letnikom 
po tri črtrtine. 



b) Naraščanje 


in 


padanje c 


»beh števil od leta do leta. 




o 

(D 

1-:! 


I > 


Naraščaj ali prim. 

absol. 1 relativni 


Naraščaj ali prim. 


Štev. 1 


o 






relativni 


absol. 






1864 


190 


_ 


_ 


_. 


_ 





339 


1864 






1865 


359 


+ 169 


4 88-95«/o 


+3510 


+119 


458 


1865 






1866 


379 


+ 20 


+ 5-57°/o 


+51-31 


+235 


693 


1866 






1867 


386 


+ 


7 


+ l-85«/o 


+18-04 


+ 125 


818 


1867 




a 


1868 


384 


-- 


2 


- O-520/o 


+ 1333 


+109 


927 


1868 




w 


1869 


382 


— 


2 


- 0-52«/o 


4 14-89 


+138 


1065 


1869 




1870 


390 


+ 


8 


+ 2-09°/o 


+12-58 


+134 


1199 


1870 




r+ 


1871 


391 


+ 


1 


+ 0-26«/o 


+14-18 


+ 170 


1361 


1871 


■■^ 


23 


1872 


392 


+ 


1 


+ 0-26"/o 


+ 1719 


+234 


1595 


1872 


^ 


D 


1873 


398 


+ 


6 


+ l-53»/o 


- 8-65 


—138 


1457 


1873 


.w 




1874 


392 


— 


6 


- i-5l7o 


—10-91 


—159 


1298 


1874 


C 





1876 


389 


— 


3 


— 0-77«/o 


— 9-55 


—124 


1176 


1875 


^ 


1876 


379 


— 


10 


- 2-57«/o 


—10-97 


—129 


1047 


1876 


•p 


:3 


1877 


366 


— 


13 


- 3-43^'o 


- 3-25 


- 34 


1013 


1877 


(D 


1878 


359 


— 


7 


- l-92°/o 


— 2-76 


— 28 


985 


1878 


J 


'"'' 


1879 


355 


— 


4 


- 111% 


+ 1-12 


+ 11 


996 


1879 




7} 


1880 


349 


— 


6 


- l'69«/o 


— 4-62 


— 46 


950 


1880 




w. 


1881 


346 


— 


3 


- 0-86«/o 


+ 9-78 


+ 93 


1043 


1881 






1882 


348 


+ 


2 


+ 0-68«/o 


+ 9-20 


+ 96 


1139 


1882 






1883 


340 




8 


- 2-30«/o 


— 4-21 


— 48 


1091 


1883 






1884 


326 


— 


14 


- 4-12«/o 


— 0-64 


— 7 


1084 


1884 






1885 


321 


— 


5 


- l-53»/o 


+ 4-34 


+ 47 


1131 


1885 






1886 


314 


— 


7 


- 2-23»/o 


+ 5-92 


+ 67 


1198 


1886 






1887 


318 


+ 


4 


+ l-27% 


+ 901 


+ 108 


1306 


1887 






1888 


308 




10 


- 3-150/0 j 


+ 9-72 


+127 


1433 


1888 





1 



Letopis Matice Slovenske. 351 

Število ustanovnikov je tedaj le devetkrat narastlo in 
petnajstkrat padlo , število letnikov pa ravno nasprotno pet- 
najstkrat narastlo in devetkrat padlo. Ako ne jemljemo takoj 
prvega leta v poštev, ni število ustanovnikov nikoli narastlo, 
oziroma padlo, za več kakor 6" o, nied tem ko je število let- 
nikov včasih naraščalo skoro za petino, včasih pa tudi padalo 
za desetino. Število ustanovnikov se je tedaj razvijalo veliko 
mirnejše, kakor število letnikov. Z ozirom na prvotno število 
sta seveda narastli obe števili , število letnikov in število 
ustanovnikov, vendar precej nejednako. Jedno leto k drugemu 
narastlo je število ustanovnikov vsako leto za 3150 o, število 
letnikov pa za 7 9*^;o- 

Ako si razdelimo ustanovnike po stanovih, našli bo- 
demo sledeče: Glavno zaslombo ima Matica v tem obziru 
med duhovniškim stanom. Izmed 562 ustanovnikov je duhov- 
nikov 223, zasebnikov in posestnikov 65, trgovcev in obrt- 
nikov 60, profesorjev in učiteljev 53, javnih uradnikov 51, 
notarjev in odvetnikov 33, društev, zavodov, itd. 33, zasebnih 
uradnikov in zdravnikov po 18, dijakov 8. 

Po teh pojasnilih preostaje mi naloga, kojo mi je z vršiti 
še po naročilu odborovem. V XXX. seji, dne 6. maja 1874. 1., 
sprejel je odbor soglasno predlog g. Ivana Vilharja: „Naj se 
umrli ustanovniki ne brišejo z imenika, naj marveč ostanejo v 
njem za vselej, v znamenje, da sicer niso več med živimi, pa 
tudi v trajen in spodbuden spomin, da so podpirali nekdaj 
književni raz vitek naroda slovenskega." Ta sklep se doslej ni 
zvrševal. Zategadelj mi je naročil odbor po nasvetu blagajnika 
g. Robiča, naj sestavim kolikor mogoče popoln in avtentičen 
zapisnik pokojnih društvenih ustanovnikov, da se ž njim 
popolne pomanjkljivi zapisniki in da se v Letopisu primerno 
objavi. Jednak zapisnik, toda le z imeni in priimki, pričela 
je objavljati „Matica Hrvatska" v svojem „Izvještaju" za 1. 1887. 

Tu sledi kronologičen imenik pokojnih ustanovnikov, ob- 
segajoč nad 200 imen. Sestavljen je deloma na podlagi že 
obstoječih podatkov, večinoma pa na podlagi pismenih in 
ustnih pozvedb, katerih je bilo v ta namen neogibno potreba. 
Kjer se ni dalo nič natančnejšega pozvedeti, napisana je samo 
letnica smrti. Gospodom, ki so na ta ali oni način pripomogli 
kaj k večji popolnosti sestavljenega imenika, bodi tem potem 
dostojna zahvala. 



352 



Letopis Matice Slovenske. 



M 



Naslov ustanovnikov 



Datam smrti 



1 Volovšek Franc, kaplan v Makolah . 

2 Holzer Ivan, trgovec v Kranji . . . 
'^ Pleiweiss Konrad, trgovec in posestnik 

v Kranji 

Žnidarič Anton, c. kr. gimn. profesor 
v Mariboru 

Žerovec Franc, odv. koncipijent v Ljub- 
ljani . . 

6 Bratkovič Andrej, c. kr. notar na Vran- 
skem 

7 Gressl Josipina, grašč. hči v Trebnjem 
Hribar Ignacij, župan in posestnik v 

Jesenicah ob Savi 

9 Pleiweiss Valentin st. , posestnik v 
Ljubljani 

10 Kostanjevec Josip, stolni dekan v Ma- 
riboru 

11 Piki Mihael, sem. ravnatelj, itd. v Ma- 
riboru 

1^ Pleiweiss Josip, trgovec v Ljubljani . 
iy Lužnik Valentin, not. uradnik v Tol- 
minu 

14 - Močnik Franc, župnik v Spodnji Idriji 

15 Grmek Henrik, c. kr. poštni oficijal v 

Ljubljani 

16 Tušek Alojzij, trgovec v Celji . . . 

17 ^iiicinger Peter, dekan v Postojini 

18 : Debeljak Matija, kx'. gimn. profesor v 
! Vidmu 

19 I Dobovšek Mihael, duhoven v p. v Trbiži 

20 j Vovk Simon, dekan v Radovljici . . 

21 Spenger Gregor, kaplan v Trbovljah . 

22 i^olzapfel Ignacij, dekan v Ribnici 

23 I Ferjančič Josip, župan in posestnik 

na Slapu 

24 Arko Jernej, st. prost v Novem Mestu 

25 Kos Anton, st. prost v Ljubljani . . 

26 Urek Ivan, gimnazijec v Celji . . . 

27 Šavperl Karol, kaplan pri Novi Cerkvi 

28 Novak Vincenc, župnik v Spodnji Pol- 

skavi 

29 Janežič Anton, c. kr. realski profesor 

v Celovci 

30 I dr. Vogrin Lovro, st. prost, itd. v 
i Mariljoru 

31 I Robič Andrej, maš. ingenieur v Bu- 
j dimpešti 

32 I ■Weixl Ivan, dekan pri sv. Barbari 



7. nov. 
10. nov. 

9. jan. 

10. okt. 

21. marc. 

28. marc. 
4. maj. 

13. jun. 

18. dec. 

23. dec. 

26. jan. 

13. febr. 

22. apr. 
1. jun. 

21. jul. 
16. avg. 
30. avg. 

18. okt. 
28. okt. 

1. jan. 

3. jan. 
21. jan. 

11. marc. 

14. sept. 

10. dec. 

30. jan. 
8. marc. 
18. sept. 

11. dec. 

18. febr. 
21. marc. 



Letopis Matice Slovenske. 



553 




33 



Pinežič Viktorin, duhoven pri sv. Vidu 
niže Ptuja 



Burger Josip, dekan v Šmartnem pr 

Litiji 

dr. Toman Lovro, odvetnik, itd. 1 

Ljuliljani 

dr. Cvajer Ivan, posestnik v Ljubljani 
Roj Jakob, c. kr. sod. pristav v Ljulmem 
Klemenčič Josip, posestnik na Vrhniki 
Pust Franc, župan v Trbovljah 
Novak Ivan, kanonik in sem. ravnatelj 

v Ljubljani 

"VVolf Anton, župnik pri sv. Petru 
Škofic Ivan. župnik v Suhorji . . 
Eger Rozalija, lastnica tiskarne 

Ljubljani 

Rozman Josip, dekan v Trebnjem . 
Vilhar jMiroslav, graščak, itd. na Kalci 
Premrov Dragotin, zasebnik v Postojini 
Sorč Edvard, trgovec in posestnik v 

Trstu 

Rudež Josip, graščak v Ribnici . . 
Murko Anton, dekan v Hočah . . . 
Gregi Ivan, deficijent pri sv. Mihaelu 

nad Mozirjem 

dr. Prelog Matija, zdravnik v ]\Iariboru 
Čepon Anton, krojač, itd. v Ljubljani 
Blasnik Josip, lastnik tiskarne in po- 
sestnik v Ljubljani 

dr. MelcerRajmund, zdravnik na Dunaji 
Vodušek Matija, opat v Celji . . . 
Podobnik Ivan, c. kr. poštni uradnik 

v Trstu 

Valentinčič Luka. c. kr. poštni uradnik 
v Trstu ...... ^ ... . 

Knez Edvard, c. kr. notar v Št. Lenartu 
baron Zois Anton, graščak itd. v Ljub- 
ljani 

Lesar Anton, c. kr. realski profesor v 

Ljubljani 

Holzer Karol, trgovec in posestnik v 

Ljubljani 

Concilia Ivan, trgovec v Zagrebu. . . 
Irkič Ivan, c. kr. notar v Ivi-škem . . 
Moos Avgust, c. kr. poštni uradnik v 

Ljubljani 

dr. Mele Ivan, c. kr. v. sod. svetnik v 
Gradcu 



18. apr. 
24. jun. 

15. avg. 
2. nov. 

21. jan. 
9. marc. 

13. apr. 

26. apr. 
30. apr. 

23. maj. 
10. jul. 
6. avg. 
8. avg. 

30. avg. 

14. okt. 

31. dec. 

2. jan. 

27. jan. 

I. marc. 

23. jun. 
26. jun. 

II. dec. 

8. jan. 

26. jan. 

27. jan. 

9. maj. 

31. avg. 

22. sept. 
6. nov. 

16. nov. 

8. dec. 

19. jan. 



1870 

1870 

1870 
1870 
1870 
1871 
1871 

1871 
1871 
1871 

1871 
1871 
1871 
1871 

1871 
1871 
1871 

1872 
1872 
1872 

1872 
1872 
1872 

1873 

1873 
1873 

1873 

1873 

1873 
1873 
1873 

1873 

1874 



23 



364 



Letopis Matice Slovenske. 



M 



Naslov ustanovnikov 



Datum smrti 



66 

67 
68 
69 
70 
71 
72 

73 

74 

75 

76 

77 

78 
79 

80 

81 

82 

83 
84 
85 
86 
87 
88 
89 
90 
91 
92 

93 
94 

95 
96 

97 

98 

99 

100 



Zhishman Anton, c. kr. nam. profesor 
v Trstu 

Bonner Josip, dekan na Vrhniki . . 

Vitenc Andrej, glasovirar v Ljubljani 

Re s Ivan, dekan v Kranji 

dr. Bratkovič Franc, odvetnik v Krškem 

Rozman Josip, dekan v Konjicah . . 

pl. Kleinmayr Ignacij , knjigotržec in 
posestnik v Ljubljani 

dr. Vončina Leo, sem. ravnatelj v Ljub- 
ljani 

dr. Gosta Etbin Henrik, odvetnik, itd. 
v Ljubljani 

dr. Legat Jernej, vladika tržaško -ko- 
perski, itd 

Terpinz Fidelis, graščak, itd. na Fu- 
žinah . 

dr. Klun Vincenc, c. kr. profesor, itd. 
na Dunaji 

Lesjak Josip, župnik v Sodražici . . 

Dolenec Ludovik, graščak v Orehku . 

Pregelj Rajmund, hran. blagajnik v 
Ljubljani 

dr. Ložar Gregor, c. kr. notar v Vipavi 

dr. Pavlic Valentin, odvetnik v Veli- 
kovcu 

Bergant Josip, župnik v Košani . . 

Fegec Franc, c. kr. nam. svetnik v Trstu 

Zevnik Martin, posestnik v Malem Vrhu 

Hollinger Neža, posestnica v Brežicah 

Orešek Ivan, c. kr. g. prof. v Celji . . 

dr. Dolenec Matija, odvetnik na Dunaji 

Petanjek Lavoslav, minorit na Ptuji 

Majnik Ivan, župnik v Žireh .... 

Bučar Viktor, trgovec v Ljubljani 

Jugovec Leopold, tovarnar in posestnik 
v Kranji 

Skubic Mihael, župnik v p. v Toplicah 

Karlin Nikolaja, c. kr. g. prof. soproga 
v Kranji 

Stajnko Anton, župnik v Stopercah . 

Lavrenčič Andrej, župan in posestnik 
v Postojini 

Zorman Josip, kaplan v Trstu . . . 

Masten Josip, župnik v Zg. Polskavi 

Globočnik Ivan, msgr., itd. v Gorici . 

Globočnik Ivan, župnik v Slavini . . 



8. febr. 

14. febr. 

24. febr. 

15. marc. 
27. marc. 
12. avg. 

19. sept. 

4. nov. 

27. jan. 

12. febr. 

15. febr. 

15. jul. 

11. sept. 

1. nov. 

26. dec. 

27. jan. 

5. marc. 
21. jun. 
17. jul. 
29. jul. 

16. avg. 
12. okt. 
26. okt. 
10. dec. 
2. marc. 

12. marc. 

9. apr. 

25. jun. 

24. avg. 
30. sept. 

2. okt. 
8. okt. 

17. okt. 
14. dec. 

18. dec. 



Letopis Matice Slovenske. 



355 



Naslov ustanovnikov 



Datam smrti 



101 Zupan Valentin C, veletržec, itd. v i I 

Ljubljani ; 23. dec. 1877 

102 j „Leseverein" v Ilirski Bistrici ... i prenehal 1877 

103 Vovk Matej, duhovnik v p^na Mirni. 7. jan. 1878 

104 Remic Primož, župnik v Škofji Loki 29. jan. 1878 

105 Brolih Matija, dekan v Šmariji ... 16. febr. 1878 

106 Zoričid Peter, kr. realslii profesor v 

Zagrebu 25. apr. 1878 

107 Smukavec Ivan, dež. uradnik v Ljub- 

ljani 5. maj. 1878 

108 Kopitar Mihael, kurat v p. v Vipavi . 9. jun. 1878 

109 Debevec Josip, trgovec in posestnik v 

Ljubljani jI 10. jun. 1878 

HO Šinkovec Jo.sip, župnik v Munah . . j 25. jul. 1878 

111 Wolf Andrej, dekan v Kanalu . . . 5. jan. 1879 

112 Parapat Ivan, župnik v Zagradcu . ! 7. apr. 1879 

113 Kosler Peter, zasebnik in posestnik v ! 

Ljubljani I 16. apr. 1879 

114 Skale Pavi, mestni živinozdravnik in I 

posestnik v Ljubljani ! 29. sept. 1879 

115 Mlinaric Josip, župnik v Leskovcu na 

Štajerskem 2. nov. 1879 

116 grof Barbo Josip, graščak, itd. v Ra- 

kovniku 23. nov. 1879 

117 dr. Steiner Ivan, c. kr. notar v Ki-anji ' 1. dec. 1879 

118 Grašič Anton, kanonik v Rudolfovem !, 9. febr. 1880 

119 Blaž Franc, trgovec na Reki . . . . j| 27. apr. 1880 

120 dr. Razlag Radoslav, odvetnik, itd. v I 

_ Brežicah 5. jun. 1880 

121 Šabec Franc, trgovec v Podgradu . . 20. sept. 1880 

122 Koestl Gustav, mestni župnik v Ljub- 

ljani 15. nov. 1880 

123 Mlakar Anton, kanonik v Rudolfovem 30. dec. 1880 

124 SvethčičFranc, duhovenvp.vLjubljani 22. febr. 1881 

125 Schweiger Jurij, c. kr. pol. nadkomisar j 

, v Celovcu I 5. jul. 1881 

126 Žvanut Matija, trgovec v Trstu • • j 5- avg. 1881 

127 Jerala Ivan, kaplan na Boh. Bistrici . i! 6. avg. 1881 

128 dr. Ulaga Josip, dekan v Konjicah . : 4. okt. 1881 

129 dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Ivan, em. 

profesor, itd. v Ljubljani .... 29. nov. 1881 

130 Pleiweiss Valentin mL, trgovec na 

Dunaji 9. dec. 1881 

131 Dobrila Jurij, vladika tržaško -koper- 

ski, itd i 13. jan. 1882 

132 Kovačič Martin, kanonik in sem. rav- 

natelj v Mariboru 1. febr. 1882 



356 



Letopis ]\Iatice Slovenske. 



M 



Naslov ustanovnikov 



Datnm smrti 



133 

134 

135 
136 
137 
138 



189 
140 

141 

142 

143 
144 
145 

146 
147 

148 

149 
InO 
151 
152 
153 

154 

155 

156 
157 
158 

159 
160 

161 
162 

163 

164 



Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Ni- 
kolaju ^ . . . . 

Stritar Ivan, benificijat v Št. Vidu pri 
Zatičini ;, . . . 

Rapoc Franc, c. kr. notar v Šoštajnu 

Grabrijan Jurij, dekan, itd. v Vipavi . 

Skodler Henrik, trgovec v Gradcu 

Košir Ivan, c. kr. sod. svetnik v p. 
v Škofji Loki 

Samassa Anton, tovarnar v Ljubljani 

Šventner Leopold, trgovec na Vran- 
skem . . _^ 

dr. Kočevar Štefan, c. kr. okr. zdravnik, 
itd. v Celji 

Šolar Ivan , c. kr. dež. š. nadzornik v 

Zadru - 

•vK^eme Josip, župnik v Barkovljah . . 

Hašnik Josip, župnik pri sv. Jurji 

dr. Golmajer Andrej, knezonadškof, itd. 
v Gorici _. 

Kocjančič Štefan, kanonik v Gorici . 

baron Codelli Anton, dež. glavar in 
graščak v Ljubljani 

dr. "VVidmer Jernej, knezoškof v p., itd. 
v Kranji 

Novak Josip, dekan v Kočevji . . . 

Zorčič Franc, st. prost v I\Iaril)oru . 

Kancler Pavi, minorit na Ptuji . . 

Žuža Anton, dekan, itd. na Laškem . 

dr. Pogačar Ivan Zl., knezoškof, itd. 
v Ljubljani _ . . . . 

Krašovec Jurij , župnik v Šmartnem 
pri Kranji 

dr. Gogala Ivan, kanonik, sem. rav- 
natelj, itd. v Ljubljani . . . . , 

Hiti Luka, beneficijat v Vipavi . . 

dr. Vancaš Aleks, zdravnik v Zagrebu 

vitez Gariboldi Franc, c. kr. v. sod. 
svetnik v p. v Ljubljani 

Lenček Alojzij, veleposestnik naBlanci 

Peternel Mihael, c. kr. realski profesor 
v p. v Ljubljani 

dr. Hrast Ivan, sem. ravnatelj v Gorici 

pl. Schneid-Treuenfeld Josip, c. kr. vi. 
svetnik, itd. na Dunaji 

Pavšler Josip, kanonik v Ljubljani . 

Kapus Franc, trgovec v Celji . . . 



11. apr. 

21. maj. 
30. maj. 

22. jun. 
20. avg. 

17. jan. 

23. jan. 

13. febr. 
22. febr. 

22. febr. 

23. febr. 
6. marc. 

17. marc. 

9. apr. 

8. maj. 

17. maj. 
11. nov. 
22. nov. 
29. dec. 

18. jan. 

25. jan. 

22. marc. 

4. maj. 
18. jun. 
28. jun. 

10. jul. 
20. jul. 

20. avg. 
18. sept. 

24. sept. 
1. okt. 

21. okt. 



1882 

1882 
1882 
1882 
1882 

1883 
1883 

1888 

1883 

1883 
1883 
1883 

1833 
1883 

1883 

1883 
1883 
1883 
1883 
1884 

1884 

1884 

1884 
1884 
1884 

1884 
1884 

1884 
1884 

1884 
1884 
1884 



Letopis Matice Slovenske. 



357 



Naslov ustanovnikov 



Datam smrti 



165 
166 
167 
168 

169 

170 
171 

172 

173 I 

174 I 

175 I 
176 

177 
178 
179 

180 
181 

182 
183 
184 

185 

186 
187 
188 

189 
190 
191 
192 
193 
194 

195 

196 

197 
198 



Jnrca Adolf, gimnazijec na Ptuji . . ' 2. nov. 

Lampe Anton, vikar v p. v Gorici . . ; 18. nov. 

Kovačič Ivan, dekan v Trebnjem . . ; 4. jan. 

Rudež Karol, graščak v Gracarjevem ji 

Turnu l{ 21. jan. 

Mar kič Matej, župnik v Logatcu • • i 7. febr. 

Urbanček Ivan, dekan v Trnovem . I 1. marc. 

Souvan Franc Ks. st., veletržec in po- 
sestnik v Ljubljani 14. maj. 

Šavnik Sebastijan, posestnik v Kranji 26. jun. 

Zeschko Valentin, tovarnar in posest- 
nik v Ljubljani 5. jul. 

Vučnik Franc, nadučitelj v p. v Sevnici 3. okt. 

Tavčar Anton, župnik na Raki . . 28. okt. 

Kobler Alojzij, gostilničar, posestnik, 
itd. v Litiji 15. nov. 

Polak Edvard, dekan, itd. v Leskovcu 4. dec. 

Ruard Viktor, graščak na Bledu . . 19. jan. 

Pribošič Ivan, c. kr. vojni kuratvLjub- { 

Ijani 1. apr. 

Trampuš Ivan, dekan na Zavrči . . 14. apr. 

Hočevar Martin, zasebnik in posestnik 
v Krškem 17. apr. 

IMazek Lovro, župnik v Črnučah . . 20. apr. 

Trafenik Franc, dekan v Skalah . . 24. apr. 

Raič Božidar, župnik, itd. pri sv. Bar- 
bari 6. jun. 

Obreza Adolf, trgovec, posestnik, itd. 

v Cirknici i! 26. sept. 

Froelich Anton, posestnik v Ljubljani • 6. nov. 

Šentak Franc, posestnik na Vranskem \ 3. febr. 

Valenčak Martin, c. kr. gimn. prof. v p. i, 

v Celji i 4. febr. 

Šlibar jMartin, dekan na Vrhniki . . ; 22. febr. 

Čitalnica narodna v Celovcu .... i 8. maj. 

Pleiweiss Ivana, posestnica v Kranji . i 14. avg. 

Ripšl Dragotin. župnikov Vidmu • • L 8. nov. 

Volčič Ivan, župnik v Šmarjeti . . |' 14. dec. 

Einspieler Andrej, c. kr. r. profesor v 
p., itd. v Celovcu 16. jan. 

Millitz Rudolf, lastnik tiskarne in po- 
sestnik v Ljubljani 21. febr. 

dr. Zarnik Valentin, odvetnik, itd. v 

Ljubljani 30. marc. 

<dr. Mally Ignacij, c. kr. okr. zdravnik 

^ v Kranji Ij 6. apr. 

dr. Razpet Martin, c. kr. okr. zdravnik ii 

v Rudolfovem ; 26. apr. 



1884 
1884 
1885 

1885 
1885 
1885 

1885 
1885 

1885 
1885 
1885 

1885 
1885 
1886 

1886 
1886 

1886 
1886 
1886 

1886 

1886 
1886 
1887 

1887 
1887 
1887 
1887 
1887 
1887 

1888 

1888 

1888 

1888 

1888 



358 



Letopis Matice Slovenske. 



M 



Naslov ustanovnikov 



Datnm smrti 



199 

200 
201 

202 

203 

204 
205 
206 

207 

208 
209 
210 
211 

212 

213 

214 
215 
216 



dr. Pogazhnik Ferdinand, odvetnik na 
Dunaji 

Lesjak Ivan, župnik v Kostanjevici . 

Buerger Leopold, trgovec in posestnik 
v Ljubljani 

Sušnik Gašpar, c. kr. stotnik-avditor 
v p. v Predosljih 

Raič Anton, c. kr. r. profesor v Ljub- 
ljani 

Volčič Jakob, duhoven v p. v Zarečji 

Zarnik Anton, župnik v Naklem . . 

Mažuranic Anton, kr. gimn. ravnatelj 
v p. v Zagrebu 

Dreo Aleksander, veletržec in posest- 
nik v Ljubljani ........ 

Pirnat Andrej, zas. uradnik v Ormoži 

Lajh o. Korbinijan, vikar pri sv. Jurji 

Koder Matej, župnik na Slapu . . . 

dr. Suppantschitsch Franc, odvetnik, 
itd. v Ljubljani ........ 

Cigale Matej, c. kr. vi. svetnik na Du- 
naji 

Francelj Jernej, kr. gimn. profesor v 

^ p. v Varaždinu , . 

Šranc Stanko, župnik v Retečah . . 

Weber Adolf, kanonik v Zagrebu . . 

Kreč Matej, I. dež. tajnik v Ljubljani 



6. jun. 
24. jun. 

14. jul. 

29. jul. 

16. sept. 
10. nov. 
27. nov. 

18. dec. 

23. dec. 

23. dec. 

9. jan. 

2. marc. 

16. apr. 

20. apr. 

16. maj. 
26. jul. 

7. avg. 
27. avg. 



889 
889 



889 
889 
889 



VII. 

Z ,, Matico Slovensko*' zamenjujejo knjige. 

1. Matica srbska v Novem Sadu. (1864) 

2. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865) 

3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1866) 

4. Matica češka v Pragi. (1866) 

5. Beseda umetniška v Pragi. (1866) 

6. Družba sv. Mohorja v Celovcu. (1866) 

7. Društvo pravniško v Pragi. (1866) 

8. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu. (1868) 

9. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1869) 



Letopis Matice Slovenske. 



359 



10. Matica moravska v Brnu. (1869) 

11. Prvo društvo gabelsb. stenografov v Pragi. (1870) 

12. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872) 

13. Universiteta imperatorska v i\Ioskvi. (1872) 

14. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. 

(1874) 

15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (1877) 

16. Hrvatski pedagogijsko-književni sbor v Zagrebu. (1878) 

17. „Smithsonian Institution"' v Washingtonu. (1879) 

18. Bolgarsko književno društvo v Sredci. (1882) 

19. Matica srbska v Budišinu. (1882) 

20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882) 

21. Jednota čeških mathematikov v Pragi. (1884) 

22. Kr. češka společnost nauk v Pragi. (1884) 

23. Spolek arhitektov in ingenieurjev v Pragi. (1884) 

24. Spolek čeških filologov v Pragi. (1884) 

25. Matica hrvatska v Zagrebu, (vnovič 1886) 



W 



VIII. 

Zaznamek književne zaloge ,, Matice Slovenske" in 
kupna cena posameznim iztisom. 

1. Narodni „Koledar in Letopis" za 1. 1868 

2. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1871. Uredil dr. E. H. Gosta 

3. Letopis ..Mat. Slov." za 1. 1872— 1873. Uredil dr. E. H. 

Gosta 

4. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1874. Uredil dr. E. H. Gosta 

5. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1875. Uredila L Tušek in M. 

Pleteršnik 

6. Letopis „]\lat. Slov." za 1. 1876. Uredil M. Pleteršnik . 

7. Letopis ,.Mat. Slov." zal. 187 <". Uredil dr. J. Bleiweis 

8. Letopis ,,]Mat. Slov." za 1. 1878. I. in U. del. Uredil dr. J. 

Bleiweis 

9. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1878. HI. in IV. del. Uredil 

dr. J. Blei\veis 

10. Letopis .,j\Iat. Slov." za 1. 1879. Uredil dr. J. Bleiweis 

11. Letopis ,,Mat. Slov." za 1. 1880. Uredil dr. J. Bleiweis 

12. Letopis „Mat. Slov." zal. 1881. Uredil dr. J. vitez Blei- 

weis-Trsteni3ki 

13. Letopis ,,Mat. Slov." za 1. 1884. Uredil E. Lah . 

14. Letopis ,.]\Iat. Slov." za 1. 1885. Uredil Fr. Leveč 

15. Letopis „]\Iat. Slov." za 1. 1886. Uredil Fr. Leveč 

16. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1887. Uredil Fr. Leveč 

17. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1889. Uredil dr. L. Požar 

18. J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda . . . 



— 


crld 


. 50 kr 


— 


n 


50 


n 


_ 




50 




- 


!) 


50 


n 


- 


v 


50 
50 


n 


- 


r> 


50 


n 


- 


n 


25 


J) 


- 


» 


25 


)■> 


— 


» 


50 


)) 


— 


5J 


50 


!) 


— 


r> 


50 


n 


1 














n 


1 




50 




1 


)i 


— 


TI 


1 


H 


20 


n 


1 


)i 


30 
60 


n 



rld. 


20 kr 


n 


20 „ 


)) 


^0 „ 


TI 


25 „ 


" 


30 „ 


?) 


50 „ 


n 


10 „ 


)) 


!) 


» 


40 „ 


" 


40 „ 


n 


85 „ 




16 „ 



360 Letopis Matice Slovenske. 

7// .16 

19. J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije. 

(II. popravljeni natis) — 

20. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko — 

21. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško — 

22. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič . . . — 

23. dr. Ivan Geršak: Slovenski Štajer. III. snopič . . — 

24. Majciger-Pleteršnik-Raic: Slovanstvo. I. del . — 

25. J. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v 

srednjem veku — 

26. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis 1 

27. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi . . . . — 

28. Felloe C ker-E rjaveč: Rudninoslovje — 

29. P o k o r n y- T u š e k : Prirodopis rastlinstva s podobami — 

30. Pokorny-Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami 1 

Knjiga prirode: 

31. I. snopič — Schoedler-Tušek: Fizika . — „ 40 

32. II. snopič — Schoedler-Ogrinec-Erj a- 

vec: Astronomija in Kemija — „ 40 

33. III. snopič — Schoedler-Zajec: Minera- 

logija in Geognozija — „ 40 

34. IV. snopič — Schoedler-Tušek-Erja- 

vec: Botanika in Zoologija — »50 

35. J. Žnidaršič: Oko in vid — „ 25 

36. Jules Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v 

80 dneh — „ 40 

37. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač .... — „ 10 

38. Fr. Levstik: Vodnikove pesni — „ 50 

39. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek . . . — „ 20 

40. A. Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo) . . — „ 40 

41. V. Ur bas: dr. Etb. H. Gosta (s podobo) .... — „ 40 

42. J. Mam: Kopitarjeva spomenica — „ 40 

43. M. Cigale: Znanstvena terminologija 1 „ — 

44. Fr. Marn: Slovnica češkega jezika — »60 

45. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri- 

merjalni 1 „ 50 

46. Woldf ich-Erjavec: Somatologija — „ 75 

47. L. Lavtar: Geometrija za učiteljišča 1 „ 20 

48. dr. S. Šubic: Telegrafija — „ 30 

49. L Tomšič: Slovenska bibhografija (Let. za 1. 1881) — „ 20 

50. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev . ^ — „ 10 

51. P. Kosler: Imenik mest, trgov in krajev .... — „ 20 

52. Turgenjev- f Remec: Lovčevi zapiski. II. del . — »50 

53. Spomenik o šestsjboletnici začetka hal^sburške vlade 3 „ — 

54. dr. J. Pajek: Črtice duševnega žitka štajerskih 

Slovencev 1 „ 20 

55. dr. F r. Kos: Spomenica tisočletnice IMetodove smrti — „ 80 

56. I. Vrh o vec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih 1 „ — 
67. Kraševski-Podgoriški: Koča za vasjo (Povest) 1 „ — 

58. Gogolj-Podgoriški: Mrtve duše (Roman) ... — „ 80 

59. dr. Fr. Lampe: Vvod v modroslovje 1 „ — 

60. J o s. Apih: Slovenci in 1. 1848 1 „ — 

61. Fr. Dolinar: Prihajač (Povest) — » 30 

62. Fr. Leveč: Erjavčevi pripovedni spisi (I. del) . . — »70 

63. Fr. Leveč: Erjavčevi pripovedni spisi (II. del) . . — „ 70 

64. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika . ... 1 „ — 

65. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje 1 „ — 



AS "Slovenska matica' v Ljublijani. 

346 Letopis Matice slovenske. 

147 

1889 

IMS 



PONTIFICAC mSTiTUTE 
OF MEOfAEVAL STUDIES 

59 OUEtNS PARK 

ToFJOMTo 5. Canada