Letopis Slovenske matice

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project
to make the world's books discoverable online.

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover.

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the
publisher to a library and finally to you.

Usage guidelines

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying.

We also ask that you:

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for
personal, non-commercial purposes.

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the
use of public domain materials for these purposes and may be able to help.

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it.

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe.

About Google Book Search

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web

at |http : //books . google . com/

fROrSR

m

12^ R T E S SCIENTI A VERITA8

'UigitizeckDV VjOOQ IC

V.

^ Di^itizedby VjOOQIC

#

I ■

v

Digitized by
\

Google

Digitized by VjOOQ IC

., Digitizedby VjOOQIC

MATICE SLOVENSKE

za

leto 1878.

L in 11. del.

Vredil
dr. Janez Bleiweig.

Založila in na svltlo dala

MATICA SLOVENSKA.

V Ljubljani.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.
1878.

"!__,__ DigitizedbyLjOOQlC

nllMfllU) IN TUGOSUHi^ ^

Digitized by VjOOQ IC

z-^-^tv?

OBSEG

prvega snopiča:

1. Običaji slovanski. Spisuje Pr. flubad 1

2. Življeji človeški In niih apliv na orjcanizem človeški. Prirodo-

pisno-fi^iologične črtice; spisal dr. Jan. Blemels 20

3. InocenciJ III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borln . . • • d5

dmzega snopiča:

1. Nebeške kontedUe (Divlna eommedia) Dante Alighlerl-a I. od-
delek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseški .... 79

Z. Staro- in novoslovenske Jezikoslovne črtice. Spisal R. B. . . 187

3. Drobtinice. ELEN ali ELEND (eervus alees) slovanska be-
seda. Spisal J. Navratil 190

Digitized by VjOOQ IC

Digitized by VjOOQ IC

£^@t@TS)isa

Matice slove nske

za, leto ISTS.

I. snopič.

<¥

5)

Digitized by VjOOQ IC

Digitized by VjOOQ IC

Običaji slovanski.

Spisnje Fr. Habad.

Spomldd in odnašanje smrti.

Stari Slovani so leto delili na dvoje: na poletje in na
zimo.

Leto se je počenjalo z zimo, a zima ob času, ko se začno
krajšati dnevi. Po nekaterih krajih počenjalo se je pa leto še le
koncem zime, početkom meseca mar ta, kakor nekdaj pri Kim-
Ijanih.

Razlika med zimo in poletjem je velika, tolika skoro, ka-
kor med smrtjo in živenjem. Priroaa se veseli, a na jedenkrat na-
stane mrtvaška tišina, bel prt ogrne zemljo, priroda zaspi, pred
snegom in ledom beži veselje in živenje, smrt vlada po zemlji.

Tako so že mislili tudi drugi stari narodi. Že Grki so praz-
novali smrt Dionjrzovo (boga veselja in živenja prirode), po
noči; ob svitu bakelj praznovali so žalostni odhod njegov. Po
Parna su, po Tajrgetu, po Idi in po gorah Kretiških iskale
so žene in device umrlega I)ionyza, kateri je zbežal k Muzam,
kakor so pravile. Možki niso se smeli kazati pri ponočnih praznicih,
le ženske so žalovale po nJem. Ali v žalosti ni manjkalo veselega
upanja. Solnce, katero je izgubilo svojo moč po zimi, prerodi se
skoro, zadobi si novih moči, da začne boj z mrazom. Poletni bog
spaval je po zimi, odišel je k Hyperborejcem, k Muzam ali je
ležal zvezan, a skoro potrga vezi, vrne se iz tujega, priroda oživi,
bog poletni oslepi boga zimskega in pride nazaj s svojim spremstvom,
z nimfami, sileni, veselje prihaja ž njim. Z veselo godbo, petjem
in plesom slavili so Grki prihod spomladi. Tedaj so vozili po ne-
katerih krajih friziško ,mater bogov' okolo, darovali so jej, s cvetjem
80 jej posipali pot.

Tudi pri drugih n&rodih, pri Germanih in Slovanih, na-
hajamo jednake običaje. Germani so vozili ,Nerthu8^ po deželi,
veselim krikom, obilnimi darovi častili so jo Ijudjč. Eo je priha-
jala nazaj v svoj tempelj, čistili so jo v jezeru. Kdor je pa videl
boginjo, ni smel živeti več. Valovje, katero je opiralo prej boginjo,
pogoltnilo je vse one, kateri so jo pomagali opirati. Na otok Ban

Letopis 1878, I, Digitized by GiJoglC

^ bbiSaji slovanski.

(Rugeu) stavili so mnogi učeiyaki ta obred, tamo našli so jezero,
v katerem so jo opirali nekdaj, ali vednost dokazala je, da na tem
otoku ni sledu germanskega. Odbor, izvoljen ravno za taka pre-
iskavaoja, preiskaval je leta ] 868. ves otok, premotraval razvaline,
a našel je, da tamošnji ostanki nimajo značaja nemškega , ampak
popolnoma slovanski. O

Častili so Grki tudi oznanovalce spomladi. Kdor je zagledal
prvi kanjo, padel je na tla; *) kdor je poročal prvi, da je priletela
štorklja, dobival je plačilo.^) Na Rodu so nosili otroci lastavico
od hiše do hiše in so pevali veselo pesem, pesem spomladansko,
da je prišla lastavica, prinašajoča veselih dni ! Pred vsako hišo so
peli in prosili malega daru, smokev , vina , sira in kruha. *) Pri
Bolgarih pa nosijo dečki še dandanes na Martinke (t. j. sproti
marta meseca) leseno lastavico po hišah in pojo: ,Lastavica ideše,
c^rno more plivaše . . .' ^)

Po Atenah so nosili dečki oljkino ali lovorikovo vejico,
olepšano s trakovi, sadjem in pecivom v raznih podobah, imeno-
vali so jo ,ejresione' {eigscrioivi]). *) Pred tempeljnom Apolovim so
jo postavljali ali jo pa obešali pred kako hišo in so pevali pesem,
v kateri so slavili sadje in žito , katero donaša leto. '') Životopis
Homer o v, kateri pripisujejo krivično Herodotu in Suida
(b, v. VfAfjgog) pripovedujeta, da so vodili dečki slepega Homerja
po Samu od hiše do hiše, da je prosil darov in je peval pesem,
katero so imenovali ,ejresione^

Tako so slavili Grki prihod spomladi; pri iyih je obnebje
jasno in milo, ali vendar jim je bila zima podoba smrti. Proti se-
veru, kjer so stanovali nekdanji Slovani, je nasprotje med zimo
in letom še veče, mislili so si zatorej dedi naši zimo mnogokrat v
podobi smrti, Nemci pa orjaka. Do današnjega dnš so se ohramle
med narodom slovanskim pravljice, katere pripovedujejo o lepi
kraljičini, katera spi trdo spanje, uklenjena med skalami ali kje
drugod, katero varuje strašen orjak, tako dolgo, da pride junak
(solnce), ki jo osvobodi.

Po Šleskem, Češkem, Moravskem, Saksonskem,
Turinškem pri lužičkih in polabskih Slovanih, pri
Poljacih i. dr. so praznovali in praznujejo še do današnjega dne

^) Gl. „Die Insel Riigen sonst und jetzt*'. Von V. B. von Cotta^
Ausland 1875, N. 40. str. 785, kateri pravi: ,Der Bargwall auf Štaben-
kammer (Herthaburg) ist ein slavischer Burg- und Tempelwall' i. t. d.

*) Aristophanes, Aves, 501. 713.

3) G rim m, die Mith, 723.

•*) Athenaeus Vili, 360. Bergk, Poetae lyrici, III 3, 1311.

^) Miladinovci, bolg. nar. pžsni str. 522.

®) Suida 8 8. v. in K. Fr. Uermann, griech. Altertiimer^ §. 56, 9^

'^) Plut, Theaeus, c. 22, in Suidas,

Digitized by VjOOQ IC

v nedeljo »laetareS (na Češkem v nedeljo ,Judica", katero imenu-
jejo „smrtna nedele", na Slovenskem „tiha nedelja") prihod
spomladi z običajem odnošenja smrti. Na to nedeljo se zbirajo po
mestih in vaseh odrastli in otroci. ,Iz cuiy in slame naprajVijo si
podobo stare, grde babe, privežejo jo na drog in jo nosijo peva-
joči veseli po ulicah in po vrtih. Končno jo neso pred mesto ali
pred vas, jo vržejo v vodo ali nalože grmado in jo sežgo. A mno-
gokrat neso babo le do meje bližnje vasi in jo vržejo čez mejo,
potem bež6 hitro domu , da bi jih ne vjela baba. A sosedom
navadno ni po voUi, da bi ležala baba na njih svetu, branijo se
tako, da nastane mnogokrat tepež. Slamnato podobo nazivajo
,smrt' in ves obred ,pojanje* ali ,odnašanje smrti',' (,vynašenl Mo-
rany' ali ,smrti').

Na Češkem pevajo, kedar mečejo smrt v vodo:

j^Smrt plove po vodž

nov^ l^to k nkm jede." (Čelakovsk^, n. p. str. 209).
Kedar prihajajo v vas nazaj, pojo:

^fSmtt sme Tyoe8li ze vsi
jaovd Uto nesem do vsi;
v itej l^to libezne

obilčko zelene.*^ (Grimm. deutsche Mythol. 4. izd. 642.)
Ali:

y,Smrtisko sme zaneslj,.

Praporec sme pfinesljr.

Hody d6, kvetj d6." (SuSil, n. p. str. 772.)

Na Moravskem pojo:

j^nesem^ nesem Mafenu,^*
a drugod:

,yVyneseme, vyneseme Mamurienda;

vynesli sme Murieou ze vsi,

prinesly sme maj novy do vsi.*' (J. Kollar zpiev. I. 4. 400.)

V Bielsku na Poljskem napravljajo podobo iz konopnine ali
iz slame. Na ,smrtno nedeljo* jo nosijo po mestu in jo mečejo v
jezero. Pri obredu pojo:

y,Smierc vieie si§ po plotu,

szukai^c klopotu." (Wi8zniewski, Lit. I. str. 210.)

Na to teko domu, kdor pade na potu, bode umrl še to leto.

Srbi po gornjih Lužicah napravljajo smrt tudi iz cunj in
slame; hiša, v kateri je ležal zadnji mrtvec, mora dati srajco, a
zadnja nevesta ogrinjalo in druge cunje. Na to privežejo ,smrt^ na
visok drog, najmočneje dekle jo nese v teku dalje, drugi tekajo
za njo in mečejo palice in kamenje na podobo. Kdor jo zadene,
ne umre to leto. Pri tem pevajo :

Digitized by

Google

4 ObiSaJl iloviBiki.

y,loei hore, ledt hotel

jfttabftte Toko

p«ii dele^ pan dele!'' (Grinun* d. M; 1. c.)

V kraljevem gaju (Kdnigshain) blizu mesta Gdrlitz (luž. srb.
Zgorelec) je gora imenovana ,8mrtni kamen' (Todtenstein). Med
pečinami se mora plaziti človek, da pride na vrh. Se početkom
18. stoletja so hodili stari in mladi iz vasf na goro s slamnatimi
baklami. Na gori užigali so bakle in se vračali na to domu. Na
potu so pevali:

„Sinrt smo spodili
lieto prinaiamo/^

(De^ Tod haben wir auBgetrieben,
Den Sommer bringen wir wieder.)

Na kamenu je stala menda v poganskih časih podob& mali-
kova, še sedaj se vid^o v njem štirivoglate luknje. ')

Južni Srbi praznujejo početek spomladi „prvega miga,'' t j.
na praznik sv. Jeremge. Že pred solncem ustajajo žene in prina-
šigo vode iz sedem studencev ter čistijo vso hišo. Detca zbere
kotie, zvonce in drugo bakreno ali železno posodo, tolče po njej
in poje z ženami po Macedoniji, Tesaliji, dolnji Albaniji in Traciji
in po jednem delu Bolgarske :

„Pob€gaj, pobegaj, begaj,

Begaj, beg^j pogantjo!

Ete ti go Jeremija !<' i. t d. <)

Pesem pripoveduje, da preganja svetnik kače:
y,Sve mi smije pobegnale
Toko jedna ostanala.

Na trn ni se nabodnala,
A vo ognja izgorela.*'

Po stari Sr1)iji napravljajo tudi punico ,ludkicuS iz protja
ali slame, jo mečejo v vodo in pevajo. Imenujejo jo ,Maja'. Ta
čas se ne smejo ženiti in možiti, da se mladeniči ,ne maju', ^) to
j. ne poleni in ne poslabš.

Eedar spuščajo ,Majo' v vodo, pojo:
yy Jeremija u more
Zmijurine sa more.
Jedna samo ostala,

^) Anton. Versnch ii« d. Slaven, I. 78.

^) G). Mil oje vid, pesme i običaji nkupnog naroda srbskog, u
Beogradu 1869, str. 171. Grimm. Krek, Einleitung in die slav. Lite-
ralurgesch. I. 320.

^) Majiti se, pravijo ljudje po Gorenjskem o mladikah, kedar so
mož^ne^ da se olupi vsa koža lehko za piščalke.

Digitized by VjOOQ IC

Oba oka isbola
Od dra trna glogova«
Na vatri se ipržila
Mrtva nam ostala/'

Jednako pevajo tudi v Starem Vlahu.
Eedar plava ,ludkica' po vodi, se umivajo, tolčejo po sodih
ali po železni posodi in pevajo:

„Begaj, hegaj gadario^

Begij, begaj poganio^* i. t« d.

A kedar je odplavala ,Maja^ :

^Jeremija n po^je
Zmijurine n more."

Tudi Vuk Štefanovič Earagjič (rječ. s. v. Jeremijev dan)
ve povedati o tem. V Grblju, pravi, ho(U oni, kateri note, da bi
mu to leto kače silile v hišo, okolo i^e, tolče na kaka črepinjo
in pravi;

9,Jeremija u polje,
O vse zmiju a more/'

Po Bolgarskem okolo P ril ep a pevajo ta dan: ,3^gsjf hegig,
gatu, so tvoi-te gadištica! eto ti go Jeremija, ke ti motiti čere-
va-ta so železno motoelo/' ')

Na Srbskem, okolo Drine in drugod ob Bojani naprav\jajo
punico iz ivanjskega in petranjskega cvetja (o Ivan-danu in Pe-
trovem danu). Punici denejo venec na glavo in jo spusta v reko,
da plava. Nekod jo imenujejo Mureno, Morano ali Čojčole. ')
Kedar jo spuščajo v vddo, pevajo :

y,Oj ti naSa Mureno

Oj ti naS miU Čojčole!

Plovi, plovi niz voda

Tamo da^e u more." i. t. d. (Milojevid« 1. c.)

Početek^tega običaja je gotovo prastar; poljski zgodovinar
Dlugosz') in za njim drugi pripovedujejo, da je zapovedih kra^
poljski Miečislav razdrobiti vse malike in pometati kosbve v
vodo. Hilscher pripovedijje : ,Pisatelji, kateri hočejo povedal
izvor te navade, opomii\jajo navadno zgodovine kneza poljskega
Miečislava I. Miečislav se je rodil slep. V devetem letu svoje
starosti zadobi nenadejano svoj vid. Vedeži prorokovali so zatorej.

*) Miladinovci, bolg. n. p. str* 524«

*) Mil oje vid, o. c, str. 8,

^) Historia Poloniae, lib«II. ad aanum 965, Mattb. de Mechovia,
chron. Polon. II. 1, 22. Mart. Cromer, 1,3. ad an. 965. Mart. Hanke,
de Silesiomm nominibns, p. 122, 12d.M.Paal Christian Hilscherii ca-
rioese Oedanken, von dem Oebranche am Sonntage Laetare, welchen man
insgemein nennet Den Todt austreiben. Dresden and Leipzig, 1701, §• 2.

Digitized by VjOOQ IC

g Običaji slovanski.

da bode razsvetljena in oslavljena vsa Poljska za vladanja mladega
kneza. Kasneje se oženi Miečislav zDobrovko (Dombronica), hčerjo
kralja češkega Boleslava- Ž njo rodil je sina in odpovedal se je
krivoverstvu. Leta 965 po rojstvu Eristovem, na četrto postno ne-
deljo 17/7 marta izginili so maJiki iz Poljske, pometali so jih
v vodo.

Tako se je zgodilo tudi na Ruskem. Vladimir, knez
Kijevski, dal je privezati podobo Perunovo konju za rep; ljudje
tepli so podobo malikovp s palicami in so jo vrgli v Dnepr. Tudi
vNovgorodu so vrgli kristijani Peruna v Volhov. Še dolgo so pra-
vili ljudj6, da je začel tožiti bo^ v vodi o nehvaležnosti človeški.
Jednako so delali oznanovalci vereKristove tudi drugod. Životopis
sv. 6 al -a (Pertz, monum. Germ. II. 7) in še obširneje Wala-
fridStrabo v životopisii ist^a svetnika (acta Benedict. sec.
II. p. 233) pripovedujeta, da sta prišla sv. Kol um ban in sv. 6 al
leta 612. k Bregenzu ob jezeru Bodensee in sta našla tamo starih
malikov: „Našla sta pa v svetišču (sv. Avrelije) tri podobe, bro-
naste, pozlačene, pribite na steno, katere je molilo ljudstvo, opu-
stivši češčeDJe pravega Boga." Čudno je, kako se je mešalo kr-
ščanstvo in poganstvo ; celo na svetišču krščanskem bile so za-
torej še podobe poganske. ,Ko so praznovali cerkven god in se
je zbralo mnogo ljudi od vsih strani, zgrabi G al podobe, jih zdrobi
s kamenjem in jih vrže v jezero.*

A Miečislavu ni bilo dovolj, da je odstranil malike. „Da
bi se ohranil spomin," pripoveduje Dlugosz dalje, „zapovedal je
tudi, naj potegujejo vitezi in plemenitaši sablje na pol iz nožnic,
kedar se bode bral sv. evangelij, da bi kazali prvaki v kraljestvu,
da so pripravljeni, bojevati se za kerščanstvo. Druga naprava ,od-
pojanja smrti' naj bi opominjala mladino, da so malikovalci
vredni smrti. Podoba ženska, katero so nosili pri tej priliki, naj
bi kazala Poljcem stari bogiiyi ,Marzam)* in ,ZiewonioS katerima
so slavili že prej praznik spomladi in ob žetvi.*

Ta navada, misli Hilscher, razširila se je s Poljskega v
druge pokrajine, a značaj njen , prvotno krščansk, pravi, služil je
kasneje le prazni veri. Ljudje mislijo , da varuje smrti. Mno-
gokrat kazali so mladeniči slamnato babo skoz okno v hišo, kjer
je stanoval kak človek, malo priljubljen, češ, da bode moral umreti,
ker mu je pogledala Marzana v sobo. Taki nepriliki odkupi se
pa lehko vsak, ako pokloni mladini kaj novcev ali pijače; onda,
pravijo, ne škoduje ppgled Marzanin.

Kedar se je vračala mladina z vode, v katero so vrgli smrt,
stregli so . jim vaščani s prestami (nekdaj bile so kakor kolo ')

^) Gl. Preller, gr. MythoL IL 13; L 73, 3. Grimm, d. Myth.
1. zid. 8tr. 35. Krek, Einleitang in die slav« Lit. Gesch. 200. 4«
KuhD; Zeitschr, f. vgl. Sprchf. I. 522. 585«

Digitized by VjOOQ IC

Spisuje Fr. Bubad. 7

znamenje solnca, kasneje pa križanega spasitelja) in s kuhanim bo-
bom, jedjo navadno pri pojedinah za mrtveci.

D 1 u g o s z pravi, da je bila Marzana boginja žetve, F r e n c e 1
in Šafaf ik *) udslita, da je boginja smrti. Da je pravo, kar tr-
dita zadnja dva, kaže nam etymologija, ^) katera nas učf, da je
korenika mr, mar, katero nahajamo tudi v slovenski besedi,
mreti, lat. mori, mors (mortis), s skr. marajami. V sanskritščini
je tudi mdrana = smrt. Zatorej pomenja Marzana, Morena,
Muren a, dolnolužička Mura v a toliko kakor smrt.

Narodna pesem češka poje: „Optam se tč na Mofani, maš-
li pro mnž srdce včrny." Navaden je rek: „Pfijdeš na moran «=
umrl boš," in: „Prati Mofenž neni kofenž, in: „Mofena na nSj
sahla." V „Zaboju", pesmi rokopisa kraljedvorskega, nahajamo
vrstici :

,^l jedinu družu (ženo) nam imieti

po piiti vB^j z VeBny po Moj^anu.*'

O Vlaslavu, smrtno ranjenem, pravi isti rokopis: „Mofana
jej sypaše v noc črnu."

Iste korenike je tudi srbska Morija (kuga) in slovenska ,moraS
katera po Kreku ni: drugega, nego posebna stran Morenina.

Gotovo je zatorej Morena isto kar smrt, a rokopis kralje-
dvorski jo kaže tudi v nasprotju z Vesno, boginjo spomladi
in živenja.

Po zimi spava priroda smrtno spanje, zato je postala Mo-
ra na tudi zimska boginja, vladala je od ravnodneva jesenskega
do spomladanskega. Litva ni jo imenujejo zato tudi ,veliko mater
božjo*.

Na Češkem pevajo pri opisani svečanosti mnogokrat tudi:
^^Mafena, Mafena
Kde' 8 kluče podala?
Dala jsem jich dala
Tej kvčtnej nedčli|
Aby odmykala
Ze zem^ koi*eni.'< ^)

Prašajo dakle Morene, kam je dela ključe spomladi. A v tej
pesmi že vidimo upliv krščanski, kateri je postavil na mesto nek-
danje poganske boginje, spomladanske ,VesneS ,cvetno nedeljo*,
katera ima svoje imč ravno zato , ker jo praznujemo o času, ko
se odeva zemlja zopet cvetjem in zelenjem.

V drugi narodni pesmi češki nahajamo sv. Jurja, sv. Jifi,

*) Gesch. d. slav. Spr. str. 12.

») GI. Krek, Einltg. str. 107, 7; V. Brandl, časopis matice
moravskd, VIII, 1876, str. 59.

3) V Sušilovi zbirki nar. pesmi. 771. Gl. tudi V. Brandl, ča-
sopis matice moravsk^, VIII, 1976* jstr. 67, .

Digitized by VjOOQ IC

g Obieaji slovanski.

namestnika starega solnčnega boga , Jarovit-aS a v drugi sv.. Ivana
krstnika, ,sv. Jan krestiteP, kateri je stopil mnogokrat tudi na
mesto solnčnega boga, ker praznujemo god njegov ravno o času,
o katerem so praznovali že pogani glavni poletni praznik solnčni.

y,Smrtolenko, Smrtolo,

Kam' 8 kliče dSla?

Dala jiem je dala

Svat^mu JanUi

Aby otevl^l

Do liebe br&nu^ (vrata).

Dala jsem je dala

Bvatemu Ji^i,

Aby otev]tel

Do nebe dvefi/^ (SaSil, n, p. str. 769).

' V tej pesmi nahajamo na mestu Moraninem ,Smrtolenko*
— smrt, nov dokaz, daje pomenjala Morana smrtno bogipjo.
Daljni upliv krščanski je pa postavil na i\jeno mesto celo praznik,
o katerem praznujejo obred odnašanja smrti.

,»Smrtn& nedčle

Kam' s kliče dčla?

Dala jsem je dala

Svatemu Jifi.

Svat;^ Jifi V8t&v&

Zem odmyk&v& (= odpira)

Aby trava rustla" (ibid. str. 768).

Zemlja ne more pustiti rasti trave in cvetja, če ,solnce* ne
odpre vrat, t. j., če ne premaga zimine moči. Ndrodna pesem pravi
odločno :

„Fiala, r&že

Kvčsti nemfiže

Až ji sam P4ii B&h

S nebe pom&že.'^ (Ibid. str. 773).

A druga pesem praša, zakaj je umrla Morena. Najstarejo
misel, gotovo še pogansko, naznanja pesem tako-le:

„Mo!*ena, Mo]^ena,

Pro kolio's um]^ela?

Pro teho, pro teho

šohaja Svarnčho/' . (Ibid. str. 771).
jŠohaj švarny* pomenja po V. Brandlu (1. c. str. 68) mla-
dega ali spomladanskega solnčnega boga. Krščanstvo predrugačilo
je misel tudi tti, druga nam pravi naravnost, da so kristijani uzrok
smrti solnčevi:

„Mo]^ena, Mol^ena ,

Za koho's uml^ela?

Ne za ny, ne za ny^

Než za ty kre8t'aDy.<' (Kollarjeva zbirka str. 8.)

Digitized by VjOOQ IC

Spisuje Fr. Hubad. 9

Mrodne pesmi srbske nam kažejo iste misli. V Mil o j e-
vičevi zbirki, katere omenjam, ker pravda o iiji še ni dognana,
je natisnena pesem ,iyan-danska^ (str. 2.), katera pravi:

„IvaD ga (cvede) bere te bere

Daje sa brata do sebe,

8vom mlagjem brata koleda«

Dajodi brata mo^aie:

,Aj mio brate koledol

£▼0 ti cvetak moj dijem,

Čuvaj ga divni koledo.

čuvaj ga paga sažuvi^i

Do moga čudna regjei^a (B=rojei\}a)

Do tvoga Btraina umrenja,

Umreoja brata koleda

Starijeg brata Božida

Sinova starog Svaroga.''

Ker opominja pesem Svaroga, jesumna, a nekaj jednakega
nahajamo vendar le tudi pri Vuku: ^)

y,Ivanjsko cvede, Petrovako^

Ivan ga bere te bere:

Majci ga baca u krilo,

A majka s krila na zemlju — '^

Te vrste nahajamo pri M i 1 o j e v i č u tudi v šesti pesmi (str. 2.)
Žalibože, da nimam pri roci Vukove prve knjige ,srpskih
narodnih pesmiS morda bi našel tamo še kaj. ,A kdo vč tudi, ni
li še mnogo ndrodnega blaga srbskega nenabranega? V popisovanji
,života in običajev* srbskih (str. 6.) nahajamo poročilo, da mislijo
tudi Srbi, kakor vsi drugi rodovi, da se rodi solnce (,Božič*) o bo-
žiči. V svojem detinstvu slišal je Vuk pesem, v kateri prosijo
lju4jč, naj bodejo krave mlečne. Zato namolzejo poln ,kabao'
mleka :

,,Da okupam, koledo !

Malog Boga, koledo!

I Božida, koledo !'<

Prislov srbski pravi: ,Pitali kurjaka (volk), kadje naj veča
zima (mraz). Kad se sunce ragja (rodi).* O istem času so prazno-
vali tudi Rimljani ,diesnatalis soliš invicti* (t. j. rojstni dan solnca
nepremaganega). Zato umevamo lehko, zakaj so solnčni junaki, o
katerih pripovedujejo pravljice, da rešijo zakleto princezinjo, na-
vadno v mladosti slabi, ali od dne do dnč jim raste moč, dokler
so tako krepki, da se jim ne more ustavljati nikdo. Jednako pri-
povedujejo tudi o konjih njegovih. Ruska pripovedka pravi na
primer, da je dobil Ivan, najmlajši med tremi brati, kateri so va-
rovali po redu očetovo njivo, da bi ujeli onega, kateri jo je po-

^) Život i običaji, str. 67.

Digitized by VjOOQ IC

10 ObUaji slovanski.

teptal vsako noč, od kobile, katero je ujel za odkup malo, grbavo
žrebe, katero je skoro zrastlo in mu je pomoglo kasneje v vsaki
nevarnositi.

Ali, ako preiskujemo dalje, nahajamo prič, katere nam kažejo,
da navada izpojanja smrti ni nastala še le za časa krščanskega,
kakor pripoveduje D 1 u g o s z , ampak, da so odnašali že poganski
Slovani spomladi slovesno podobo Marzanino med žalostnim
petjem ter jo metali v mlako ali v reko. To nam priča n. pr.
Martin Pfeiferus (rerum Lipsic. c. III. p. 312): ,Ti (prebi-
valci Lipski, Lipsienses), kakor pravijo, so imeli navado, da so
nosili podobi, Marzanino (Martanae) in Ziovonino (Zio-
voniae), bili ste podobi malikov Cerere in Diane, natakneni
na drogove iz vasi z žalostnim izprevodom, žalostnim in tožečim
petjem in so ji metali v mlako ali reko.*

Ta priča sama pa še ni dosta, moglo bi biti tudi, da meni
Pfeifer le krščansko dobo. Oglejmo se pa še nekoliko in našli bo-
demo jednak običaj pri Es ti h. Ti napravljajo o novem letu moško
podobo iz slame, imenujejo jo ,meciko* in ji pripisujejo moč, da
odvrača isveri od čred in varuje meje. Mecika sprenJjajo vsi va-
ščani iz vasi, na meji ga pa posade na drevo. O

Po Indiji je bila navada in se je ohranila še, da so nosili
Kalijo {== črno, jezno) kot Durgo (*= močno) sedmi dan po
novi luni v martu slovesno okolo in so jo metali končno v Gang. ^)

Našli bodemo pa še mnogo jednacega, gotovo poganskega, pri
raznih narodih.

Kar piše Pfeiferus, kateri prispodablja Mora no latinski
Cereri, govori skoro za Dlugosza, kateri jo imenujejo bogipjo
žetve. A če pomislimo nekoliko bolje, nahajamo v službi Cere-
ri ni mnogo, kar nas opominja smrti. Res, da je bila Cerera
Rim^anom in kot De me ter tudi Grkom boginja zemljine rodo-
vitnosti, ali ravno zemlja nam kaže minljivost cvetja in sadu; vse
kar cvete in donaš^ sad, nosi v sebi že kal smrti. Zato je postala
hči Cererina, Proserpina, o kateri so bajili Rimljani in Grki
še le kasneje, prava podoba letnega časa. Na njenem mestu je
stala prej gotovo mati sama, še le ko so začeli premišljevati o
svojih bogovih, našli so Grki, Rimljani so se pečali malo s takim
premišljevanjem, da je težko pripisavati Cereri oboje, rast po letu
in smrt po zimi. Zato so postavili ljudje Proserpino (Perse-
phone) na drugo mesto. Ugrabljena od gospodarja podzemelj-
skega, živi pol leta pri svojem možu v Hadu. LjudjI žalujejo, ke-
dar se odpravlja k njemu v jeseni, spomladi se pa vrača zopet na
zemljo; kakor Adonis, veselim krikom in pe^em slavijo njen
prihod.

Prihod in odhod Proserpinin praznovali so Grki in Rim-

^) Grimm, d. Mjth. Nachtrage, str. 705. (I. izdanja).
2) HanuS, slav. Mythol., 140, 336.

Digitized by VjOOQ IC

Spisuje Pr. Hnbacl. jj

iljani z ozirom na menjavo letnega časa. Posebno razSirjeni.sobili ti
prazniki po Siciliji, o kateri pravi Ciceron (Verr. IV, 48, 106J,
da je posvečena vsa Cereri in hCerki njeni, Proserpini (Liberae).
Tamo, po Italiji in po Peloponezu so jej praznovali spomladi
,anthesphoria'. Trgali so cvetlice, vili so jej venoe, ker so si
mislili Proserpino o tem času mlado, nežno devicQ, veselečo
se cvetja. O istem času so pa praznovali tudi spomin umrših, ker
so menili, da se vzbujajo tudf duže mrtvecev, kedar začnejo kaliti
rastline po zemlji. Zato so darovali Atenci o prazniku Diony-
zovem, ,anthesteria* tretji dan*) darove v loncih {xvrQoig) in
razno sadje umršim. Pravili so, da je to spomin umršim o potopu
Deukalijonovem, kateri tolmačijo sedaj učenjaki kot znamenje
premagane zime, katera nas opominja smrti.

Vse to nas opominja kaj živo ,zadušnic* srbskih, katere slave
pravoslavni na spomin mrtvecem. ^) Zadušnice so dvoje, dan pred
,mesnimi pokladami* (pust) in v nedeljo ^o Trojici (,na Petrove
poklade'). Prave zadušnice so prve, zatorej spomladi (t. j. po Bo-
žiču, ko zadobiva solnce. vedno več moči). Ves teden se imenuje
zato ,zadušna nedelja*. Tedaj prižigajo Srbi vsakemu umršemu po-
voščeno svečo, molijo za pokojnike, hodijo na pokopališče in da-
rujejo revežem. Ni še dolgo, po nekaterih krajih se je ohranila
navada do današnjega dn6, da so nosili pokojnikom celo jedila na
grob. Pri nas praznujemo spomin mrtvecev sicer jeseni, dakle v
' času, ko se začenja gospodarstvo zime, ali vendar se je ohranila
(n. pr. v okolici Ptujski) do sedaj navada, da postavljajo zvečer
pred včrnimi dušaini kruha in vina za mrtvece na mizo.

Na drugi ponedeljek po veliki noči (uskrs) ,družičalo* ali
,ružičaloS ali ,pobušeni ponedeljnik*, hodijo ljudj6 po božji službi
tudi na grobove, ,pobušavajo* (obložš jih z rušnjami), dajejo ubo-
gajme za duše in popovi molijo molitve. A tudi živih ne zabijo.
Po nekaterih krajih se zbirajo popoludne mladeniči in devojke,
plešejo in ,družicaju se'. Pleto namreč vence iz vrhovih mladik,
se poljubujejo skoz nje in menjujejo rudeča jajca. Na to menjajo
vence, devajo si jih drug drugemu na glavo in si obljubujejo, da
bodejo možki ,pobratimi', ženske pa ,druge' za jedno leto.

Pri Grkih postala je zatorej Persephone (Proserpina)
jednaka Hekati, boginji smrti, akoravno pomenja leprirodo, ka-
tera spava nekaj časa, a zopet oživi. Razno so praznovali njen
prihod in odhod. Po Rimu so vodili dan pred idi martovimi (14.
marta, o polni luni pomladanski, leto počenjalo se je Rimljanom pr-
vega paarta), človeka oblečenega v kože in tepli so ga z belimi
šibami. Imenovali so ga ,Mamurius veturius* t. j., starega Marta,

') Trinajsti dan meseca ^anthesteriona^ kateri spada našemu febru-
ariju. Saj je dobil mesec februar svoje latinsko ime tudi od prasnika
Čiščenja ,februa'«

*) Vuk, život i običaji^ str, 23.

Digitized by VjOOQ IC

\2 ObiSaji filoTanskl.

A Mart v prvih časih ni bil le bog boja in vojske, ampak tudi
bog leta. ')

Na dan idov martovih (15. marta so praznovali praznik
Ane Perene, Anna Perenna). Zbiralo se je ijjudstvo na
bregu Tibere, po travi, po Satorihin po kojicah zelenih so ležali,
peli 80, plesali in pili na zdravje ter se veselilL

„PIebB veiiity ac Tirides passim disiecta per herbas

Potot, et accambit cum pare qui8que Bua.
Sub Jove para dorat. Pauci tentoria ponunt:

Sunt qaibu8 e ramis frondea facta časa est:
Part abi pro rigidia calamoB statuere <^olumni8|

DcBuper eztentas imposuere togas.
Šole tamen vinogne calent, aonoigne precantur,

Qaot sumant cjathoB, ad nameramqae bibant|
InvenieB illic, qui Nestoris ebibat annoB^

Qaa6 Bit per caliceB facta 8ibylla buob/'

(Ovid, faati UL 525-534.)

Že Rimljani sami niso vedeli pravega uzroka tega prazno-
vanja. Menili so nekateri, da je spomin na Ano, sestro Earta-
ginske kraljice Didone, o kateri so pravili, da je morala bežati
z doma, da je prišla k Eneju (Aeneas) in da je skočila v
vodo, ker se je bala ljubosumnosti žene Enejeve Lavinije. Drugi
so pripovedovali druge stvari, posebno radi smešne erotične pripo-
vedke o neki stari babi, katera je prekanila Marta. (Ovid, fasti
III. 675 sed.) Vesele v tej svečanosti je bDo razuzdano, pili so
tako, da ni mogel iti ni mož ni ženska na ravnost domu.

Že Corssen je dokazal, dapomeiija Anna Perenna staro
leto, da so slavili zatorej tu novo leto. Pri vsih takih praznicih
vidimo, da se veseli ljudstvo kakor in kolikor se hoče. Pustne ve-
selice srednjega veka niso bile menda mnogo bolje od t6h.

A Usenerje našel, da so metali tudi podobo Anino v vodo.

Petnajstega dn6 maja so metale vestalke (svečenice bogii\je
Veste), z lesenega mosta (pons sublicius) štiriindvajset človeških
podob, narejenih iz biča, v vodo; imenovali so jih ,argel'. *)

Po Boeotiji (na Grškem) pojali so 1 a k o t o iz mesta. Plutarh^)
pripoveduje: ,0d starih časov navaden je dar, kateri danye archon
(vladar) na mestnem oltarji, vsak gospodar pa domd v svojej hiši,
imenujejo ga ,izpojanje lakote* (povUfiov iU^^^^). O tej priliki
tepejo koga izmed družine z vrbovimi šibami in ga pojajo iz hiše.

^) Preller , rom. Myth. str. 317; Usener^ italische M^then^ Rhein.
Museum, XXX (1875) str. 209. Joannes Lydu89 de menB, 4. 36. p. 71.
Bonn«

S) Preller. Rom. Myth. str. 124; 514; 694.

^) Platarch, qaaeBtione8 Bymp. VI. 8«

Digitized by VjOOQ IC

le l?r. ttubai 1§

govoreči: „Veii z lakoto, prihaja naj bogastvo in zdravje.'' Taka
navada se je ohranila tudi pri nas, in sicer: tepežkanje v dan
nedolžnih otročičev. Sedaj pravijo sploh, da spominja betlehemske
meritve, a to velja le za sedai^i praznik, tepežkanja nam ne
razjasnuje. Tepežkarji dobivajo kak dar, zato voščijo odhajajo
vsega dobrega. V okolici Ptujski pravijo pri odhodu: „Bog nam
daj tolik lan, kakor naše šibe/^ Če pa ne dobč daru, ali hočejo
dražiti koga, kateremu voščijo, reko: „6og ti dtg tolik lan, da ga
bodeš s kleščami pipal (ruval)/'

Ta navada je zelo razširjena. Okolo Danskega (Danzig) in
po Šleziji tepo o veliki noči s šibami, katere imenujejo ,Schmack-
ostern*, ,Schmeckostern'. ,Schmag6sterS pravi učeni Weinhold, O
je bič, spleten iz devetih vrhovih šib, s katerim pojajo mladenči
na drug velikonočni dan dekle iz postelje, govoreči : „Ystani, vstani,
velika noč je prišla." Isti učenjak meni, da je ta navada slo-
vanska, izpeljuje besedo od poljske besede smagač = tepsti z
bičem.

Da so praznovali tudi drugi n&rodi smrt prirode in i^eno
vzbijgeuje, omei\|ali smo že. Plutarh*) poroča, da so praznovali
Delfijani ,smrt in zginenje^ ((pO-ogdg tivag «cu dq)BvuTfjiovs), a tudi
jsmrt in rojenje* (dno^tciang xal naXiyyBva(Tlag) DionjTzovo, katero
opomiina tudi le živenja prirodnega po letu in smrti prirode po
zimi. Se lepše se pa strinja z odnašanjem smrti obred, kateri so
praznovali po istem pisate^u'} s pokopovanjem Harile {Ha^tka):
,Po zapovedi orakelja praznovali so Delfijani Ha rili na čast dar
z verskimi obredi, kateri 'praznujejo še "dandanes, vsako deveto
leto. Kralj sedi na častnem mestu in razdeluje tujcem in domačinom
debelo zinletega ječmena in sočivja. Nato prinašajo podobo mlade
Harile. Eo razdeli ječmen, udari kralj podobo svojim črevlljem,
najviša izmed ,th]jad' vzame podobo in jo nese k propadu. Tamo
ovijo podobi vrv okolo vratu in jo pokopljejo na istem mestu, kjer
so jo bili pokopali, ko se je bila obesila*.

Grki in Rimljani so metali zatorej podobo v Vodo ali so
jo pokopavali; isto nahajamo tudi pri Slovanih, po nekaterih
krajih na Češkem jo sežigajo, kakor tudi po avstr\janski Šlez^i.
V Spachendorfu skopljejo jamo, v Warmbrunnu jo neso v
neko pečino na gori Kynast, kjer josežgo. V okolici K o lin« ki
jo stolčejo ob hrastu, a po nekaterih krtgih šleskih jo vlačigo mla-
deniči iz vasi, drugi jo tepo s palicami in jermeni, ter zuna^ vasi
jo raztrgajo in raztrosijo kosove; pri Taborju jo mečejo v vodo, a
po drugih krajih jo pokopavajo. *)

1) Zeitschrift fdr vgl. Sprchf. I. 255 ; Gr imm, d. Mjih. 557.
>) De BI apud Delph. c. IX.

3) Qaaest graec. 12, p. 293« Gl. Preller, griech. Mjih. I. 229«
*j Gl. Usener, 1. c,

Digitized by VjOOQ IC

14 ObiSiji filomiki.

Te navade ne nahajamo pri Nemcih le po krajih, ^jer m
bivali nekdaj Slovani, tudi drugod se je ohranila. Y Ztirichu
sežigajo mladeniči v ponedeljek po ravnodnevu spomladanskem zve*
čer ob šestih slamnatega mož&na visokem drogu; imenujejo
ga jBoeke'. Pri tej svečanosti hodijo našemljeni po mestu in zvonš
z velikimi zvonci, zato imenujejo obred ,das Sechselauten^ Ako-
ravno se ni ohranilo nikako poročilo, kaj pome^ja obred, vendar
moramo misliti, da je praznik spomladanski.

Pri slovanskih Eašubih, ob baltiškem morju, nazapaduod
Danskega, ohranilo se je tudi izpojaige smrti. ^) Mladina Kašubska
pričakuje že težko zadnjega dneva v letu. Kedar pride, poiščejo
zvoncev, kraguljic in klopotcev. Komaj se zmrači na Silvestrov
dan, prihrumč pastirji in drugi mladi ljudje iz hiš, ropotaje in
kriče tekajo po vasi. Vsak deček nosi zvonec, klopotec ali kaj
druzega, čim strašneje ropoče, tem bolje. Čim bolje vpijejo in ro-
potajo, tem bogateje bode, mislijo, novo leto. Deček vpije: „Lepa
naj bodo jabolka, lepe hruške, rodovitne češplje, rodovitno žito v
novem letu I" Pastirica vpije: „Mnogq gosek, mnogo rac, mnogo
piščet, mnogo žita naj donaša novo leto!'' Pastir kriči na vse
grlo: „Mnogo žrebet, mnogo telet, mnogo jagiyet, mnogo žita naj
d(maša novo leto!" Tako si vošči vsak na vse grlo dobrih in
mnogih pridelkov. Po dva otroka tekata okolo vsakega drevesa
po vrtu in vpijeta: „Mnogo sKv, mnogo jabelk, mnogo žita naj
donaša novo leto.*' Mladeniči hodijo po dvoru, po hlevih in skednjih
in voščijo za vse stvari srečnega, plodnega novega leta ! Ko pre-
hodijo vsa poslopja, zbere se mladina na določenem mestu. Vsi
skupaj teko, kolikor hitreje morejo, na polje, da bi odgnali staro
(nerodovitno) leto tudi s polja. Ko se zmrači popolnem , izpode
gospodarji tudi odrastle od hiše na trg sredi vasi. Hlapci prineso
najboljih bičev in izpokajo^) staro leto iz vasi; kdor ima kako
staro puško, strelja za starim letom, dokler ima smodnika.

Strašnim ropotom voščijo na Slovenskem tudi sreče za god.
Na Gorenjskem imenujejo to ,ofreht', zakaj, mi ni znano. Ni-li
morda tudi pri tem običaju jednaka misel, kakor pri izpojaiyu sta-
rega leta? 'Ravno tako pokajo fantje po Slovenskem tudi pred
,žegnanjem', bi se li dalo razlagati tudi to na tak način? —

Mazuri pravijo, da odhaja zima na dan sv. Gregorija
(12. marta) za morje. ®)

Na razne dneve praznujejo zatorej odhod zime, zato, ker so
se ohranili le po nekaterih krajih običaji na isti čas, o katerem

^) Das Todaustreiben bei den Easchnben^ Jahrbiicher f. slav. Lite-
ratur, Kunst und Wi88en8chaft von Jordan, II. (1844) str. 25,

') Pokanje z bičem preganja zle duhove , zato streljajo Se danda-
nes o novem letu.

3) M. Toeppen, Aberglauben der Masuren^ str. 68. Prisch-
bier, Preass, Sprichw« str, 801.

Digitized by VjOOQ IC

I

^Ist^e EV. SubacL j[5

80 jih praznovali nekdaj. Zato spadajo k obi(^jem spomladanskim
vsi obredi od božiča naprej, ko se je rodilo solnce po misli na-
rodovi. Starim Slovanom začenjalo se je leto z martom, ') ker so
delili leto le po prirodnem živenju. Saj še sedaj v navadnem go-
voru ne štejemo zime po pratiki, ampak po vremenu.

Po nekaterih krajih žagajo Moreno. ŽeLinhardt^) pri-
poveduje: „Tudi na Kranjskem nahajamo še spomin tega običaja;
med narodom, posebno med otroci pripovedujejo spomladi v sredi
posta smešno pravljico, da vodijo staro babo iz vasi in je sežagajo
na dvoje. Ker je razširjena pravljica po vsi deželi, moramo mi-
sliti, da so izvrševali ta obred nekdaj res." Isti običaj nahajamo
tudi pri Hrvatih ^) in pri štajerskih Slovencih. Na Španskem *)
in po Italiji se je ohranila ta navada prav do našega veka.
Po Barceloni tekajo ta čas paglavci v trumah po ulici. Nekateri
nosijo žage, drugi polena, tretji pobirajo darove v robce. Pevajo
v tem pesem, da iščejo najstareje žene v mestu, da bijoprežagali.
Po mestih italijanskih se zbira mladina, ropoče s kravjimi zvonci,
pobija stare lonce, vpije iu kriči, kolikor more. To imenujejo'
,scompanata^ Nato napravljajo žensko podobo iz slame in iz cunj,
imenujejo jo ,najstarejo babo^ iz mesta ali iz vasi. Konečno jo
neso pred mesto ali vas in jo sežagajo. Običaj imenujejo ,segare
la vecchia' (= staro babo žagati), apoToskani ,segare la monaca^
(= nuno žagati).

Po Napoli strižejo dečki žage iz sukna, jih pobelijo s kredo
in tepejo ljudi ž njo po hrbtu, da se jim pozna žaga na obleki.
Ta navada je gotovo ista, kakor metanje smrti v vodo. Na Mi-
šenskem (Meissen) v Saksoniji imenujejo podobo, katero no-
sijo okolo, tudi ,staro babo'.

Jednake navade nahajamo drugod. V Vaibingenu ob
reki Enz pokopujejo prvega maja maj ,den Maien vergraben'.
Dečki se oblačijo za ta obred v žensko, a dekleta v možko obleko. ^)
Drugod pokopujejo pust ali celo ,žegnanje' ali sejem (,Kirmess*).

Po raznih krajih nahajamo zatorej običaj, da pokopujejo staro
leto v podobi stare žene ali smrti. Da je ta navada prastara, je
gotovo. Usener meni celo (1. c. str. 204), da moramo misliti tudi
pri obredih rimljanskih, katere imenujejo „lustrum condere'* in
„saeculum condere", na tako simbolično pokopovanje živine, katero
so darovali. Ta stvar sicer še ni gotova, vendar bode se dokazala,
kedar se konča preiskavanje raznih bajeslovnih pripovedek.

^) Gl. ,Hftnu8^ bajeslovni kalendar slovansk^', v Fraze, 1860
str. 90.

*) Versuch einer Gesch. von Kraio, Niirnberg 1796, 2. 274.

^) Anton, Versuch iiber die Slaven. 2. 66,

^) Alex. Laborde, itin^raire de T Espagne, I. 57, 58. Useneri
1. C. str. 193.

^) Gl. £. Meieri deutsche Sagen aus SchwabeO| str, 898«

Digitized by VjOOQ IC

13 Oblifajl BloVMua

Da so bili taki običaji nekdaj zelo razširjeni, kaže nam tudi
komentar Theodora Balsamona 62. kanonu šestega cerkvenega
zbora, oklicanega 15. januarija 706 v TruUo *): „Navada je bila
pri Rimljanih, da so praznovali ta spomin po grški šegi in so
pravili mai\]e častne reči, kar se godi še do današigega dn6 pri
nekaterih lunetih prve dni meseca januarija, ne po rimQ*anski šegi
na spomin kalend in drugega, ampak zato, ker se ponovi tedaj
luna in ker menijo, da je to temelj istega meseca in mislijo, da
bode prošlo vse leto srečno, ako darigejo o početku. ')''

Ruski stoglav v prepisu 17. veka prepoveduie razne praznike :
rusalii o ioannovč dBni in navečerii rožBstva christova i bogojav-
lenija schodafcBsja mužie i ženBi i dčvicBi na noštnoe pleštovanie
i na bezčinniii govon i na bčsovskie p^sni i na pljasanie i na
skakanie i na bogomerskie dčla, iegda noštB mimochoditB, toga k
rčcč s^B velikim^B kričaniem aki bčsni, i umBivajofcB sja vodojo, i
egda načnutB zautrenjojo zvoniti, togda otBchocUat^B tb domBi
svoja, i padajoti aki mertvi ofeB velikago klopotanija. (Th. Busla-
jev. Istoričeskaja christomatija 813.'Miklosich, ibid.)

Vidimo zatorej, da so praznovali Slovani nekdaj prihod spo-
mladi ali novega leta z raznimi običaji, odnašaje smrt iz vasf,
plesaje po noči i. t. d.

Pri Nemcih nahajamo iste običaje posebno po krajih, kjer
so stanovali nekdaj Slovani. Ravno pri tem narodu nahajamo še
tudi drug običaj. Mislili so si namreč Germani zimo v podobi
orjaka, kakor nahajamo v njih bajeslovji že orjake ledu (Reif- ali
Frostriesen), kateri so veliki sovražniki oijakom vročine. Ti se
bojujejo med seboj, kakor se bojujeta mraz in gorkota na zemlji ;
zato so si mislili Nemci in Škandivanci zimo in spomlad tudi v'
boju ^ kakor noč in dan. Praznovali so dalje prihod poletja ali
maja, po naše spomladi.

A začenjalo se poletje ni na gotov dan, oznanjevala so ga
razna znamei^a, cvetoče rožice ali priletavajoče ptice. Kdor je
zagledal prvo vijolico (,den firsten viol*), oznaigeval je veselo no-
vico, iz vse vasf so se zbirali ljudje, kmetje so privezali cvetico
na drog in plesali okolo nje. Jednako so praznovali tudi prihod
drugih oznanovalcev spomladi.

Okolo rekeRena, vPalatinatu (Pfalz)medNeckarjemin
Menom, po Odenwaldu in drugod sta se bojevala zima (v
nemščini Winter možkega spola) in leto. človek, ovit z bršlinom
aU zimzelenom (Vinca minor) predstavljal je leto, ovit slamo in
mahom pa zimo. 14'udstvo se je zbiralo na trgu, v okrogu se je

1) 01. Miklošič h, die Easalien — Sitsber. d. k. k. akad. S
W. in Wien, Bd. 46. 1864, str. 387.

*) Gl. Hivra^fia tcov &simp xai lEgiSv navovcuv ino i^., '//, ^PakXri
Kal M, n6tX% I4diqvrj(nv 1852, 2. 450. Miklosich, ibid.

^) Ql. Grimm. deutsche Mjthologie, 4. izd. II. str. 635 sled.

Digitized by VjOOQ IC

je Fr. Bubad. \^

postavljala in med njimi se začneta bojevati leto Jn zima tako
dolgo, da zmore leto. Na to začno peti gledalci dlaTO zmagoval-
čevo, n. pr.:

^,Der Winter hats verloren,
der Winter liegt gefangen,
und wer nicht dazd kommt^
den schlagen w]r mit Stangen/'

Ali sicer pojo: ^,Ja ja ja^ der Sommertag ist da,

er kratzt dem Wiiiter die Augen aus

und jagd die Bauern zur Stube hinaiia/' i. t/ d«

Fb nekaterih krajih prihajajo na ta boj tudi otroci z obe-
ljenimi šibami v roci, bodi si, da bi pomogli letu v boju, ali so
spremljevalci zime, ker so spuščali po stari navadi premagane in
jetnike z belimi palicami v roci. Jeden izmed dečkov, ovit s slamo,
namestoje zimo, drugi ovit z bršlinom leto. Nekaj časa se bojujeta
s palicama, naposled premaga leto zimo, jo vrže na tla in jej sleče
slamnato obleko. Po okončani borbi pojo:

y,So ireiben wir des Winter aus
durcb nnsre Stadt enm Thor kinaus/'

Ali: t,Wir haben den Tod hinausgetrieben ,
den lieben Sommer bringen wir wieder,
den Sommer und den Maien
mit Biiimlein mancherleien.'*

Ti pesmici se striikjate čttdovito s stovasnsho, kadete nam za-
torej, da sta mislila oba ndroda isto, ko sta začela praznovati ta
običaj.

Drugod no8yo tudi smrt iz vasi. Okolo Nilrnberga priha-
jajo kmetske deklice, sedem do osemnajst let stare, praznično
oblečene v mesto. Po vseh ulicah hodijo in nosijo pod levo pazduho
malo mrtvaško rako, v kateri leži donda, pokrita s prtom. Revne
deklice nosijo odprto škatljico; v nji leži zelena bukova vejica, na
katero nataknejo jabolko mesto glave. Tedaj pevajo:

y,Heute ist Mitfasten ,

Wir tragen den Tod in^s Wa88er, wol ist das.*'

Pesmi so razne po raznih krajih , a povsod je ista misel, da
neso smrt, katera pomenja povsod zimo, iz. vasi, da jo vržejo
v vodo ali jo sežgo. V Altenmarku so ohranili tamošnji Slo-
vani (Vendi) pri Salzwedlu in posebno pri Seebenu na-
sledno navado: O binkoštih nared6 hlapci in dekle iz smrečja,
slame in sena veliko dondo podobe Človeške, venčajo jo s poljskim
cvetjem, jo pri vežejo na pisano kravo in vtaknejo jej pipo v

Letopis 18W. I, 2

Digitized by VjOOQ IC

{^ ObiSi^i BloTtoski.

usta. Na to ženo kravo v yas, a vsi vaščani zapirajo vrata, Vsak
poja kravo z 4voriš£a, dokler ne pade donda raz i^e.

Vse te navade po Nemškem nas opominjajo jednakih navad
slovanskih, vendar ne smemo misliti, da bi si jo bili izposodili
Nemci. Ravno ta običaj kaže nam zopet jasno, da praznujejo skoro
vsi nš,rodi evropski letne čase jednako, da niso običaji last po-
sebnih narodov, ampak vsega plemena indoevropskega. To nam
kaže jasno, da si ti ndrodi niso v rodu le po govoru, ampak tudi
po običajih.

Končno opomnimo še nekaterih navad, katere nimajo ko-
rana v poganstvu, ampak v krščanstvu, in katere nas opominjajo
prav za prav upeljevanja vere Kristove. Običaj se je sicer že po-
gubil, ali vendar nam kaže jasno, kako je prineslo tudi krščanstvo
raznih obredov seboj, katere je praznovalo ljudstvo dolgo časa,
akoravno je pozabilo končno že pravega početka.

Letzner (Hist. Caroli magni, Hildesheim 1603 cap. 18.)
pripoveduje sledeče : „Vsako leto v soboto po nedelji ,4aetare^'
prihaja na trg pred glavno cerkev Hildesheimsko kmet, kateri je
odbran zato že od davnih časov. Seboj prinaša dva bruna, po
seženj dolga, in dva mai\ja ošpičena kot keglja. Veča postavi na
tla in dene manja po vrhu. Hitro se zbero otroci in skušajo zbiti
manja raz veča s palicami in s kamenjem. Če padeta doli, po-
stav][jajo ja zopet gori in delajo tako dalje časa. Bruna nazna-
njata stare malike, katere so razrušUi Saksonci, ko so se pokri-
stijanili."

Imen malikov ne pov6 pisatelj, a drugi imenujejo jednega
Jupitra. Otroci so ga odevali mnogokrat s plaščem in so na-
tikali na*nj krono«

Ta navada je nastala gotovo le za časa krščanskega, opo-
minjala naj bi ljudi onega dneva, ko so razrušili podobe svojih
nekdanjih malikov, dneva, ko jim je zasijala luč prave vere.

Da je ta misel prava, priča nam tudi to, da so morali pla-
čevati nekdaj kmetje v okolici Hildesheimski davek, imenovan
jjupitersgeld', t. j. Jupitrov denar, a kmet iz vasi Grosse-
nalgermissen moral je donašati bruna za ta običaj. Ta davek
kaže nam menda, da so se držali tedaj kmetje okolo H il de s-
heima trdno svoje stare vere in da so jim naložili zato davek.
Ravno tako so morali plačevati Izraelci po razdejanju mesta in
tempeljna Jeruzalemskega 1. 70 po Kr, davek, katerega so plače-
vali prej tempeljnu Jehove v Rim za svetišče Jupitra Kapitoliu-
skega (Jovis Capitolini). ')

')Dio Cassius^ G6. §. 7;FlaviaB Josephus, mQi tov
'JovduiHov noUfigVp VU. c. b, §, 6, >

Digitized by VjOOQ IC

Špisnje Fr. Hutbad. ' \^

Ista navada je bila nekdaj tudi vHalberatadtn, kiar nam
poroča Ges. Torquatusv svojem netiskanem letopisu ,afinale8
magdehurgenses et halberstadtenses. ') Ohranila se je ta navada
do mejpega grofa Janeza Albrechta. Najstareja priča za-njo
je pa pirniški (Pirna) menih Janez Lindner (TilianuSjfokolo
1. 1530) v svoji knjigi ,onomasticon' : ,Na mesto malikavega tem-
peljna v Halberstadtu, sezidali so Bogu ia sv. Štefanu na
čast stolno cerkev. V spomin tega morajo postavljati korarjt,
mladi in stari, vsako leto o nedelji ,laetare* v ponedeljek lesen
kegelj na mesto malikovo in metati po mem, a prost mora pustiti
voditi v slovesni procesiji medveda , če mu nečejo plačati , kar
mu gre. V procesiji nosi deček pod pazduho meč v nožnicah za
njim.*«)

A ta navada ni v zvezi s prihodom spomladi, akoravno bi
bili mogli primerjati kristijani prihod prave vere prihodu spomla-
dinemu. ^

Običaj, jednak nemškemu bojevanju leta z zimo, ohranil
se je še v mestu Parga v Epiru. Tamo praznuje ljudstvo
od prvega do osmega maja vsakega leta ,rusalije* ('Po^aliai^i] 'Pov'
aaha). Razveseljuje se s raznimi gledališčnimi igrami pod vod-
stvom kakega odličnega mestjana. Končno predstavljajo boj krščan-
ske z otomansko (turško) vojsko. •'*) Javelne je ta boj samo spomin
nekdanjih bojev s Turčini, skoraj gotovo je stara navada, s katero
so praznovali nekdaj boj zime z letom; a v teku časa pogubil se
je stari pomen in podtaknili so novega.

Mnogo običajev, katere slavijo narodi o pustu, veselo živenje
tega časa, moremo tolmačiti tudi le s tem, da so praznovali že
pogani ta čas , prihod spomladi. Na Slovenskem ,žg6' še sedaj
pust, t. j., na pustni večer v mraku tekajo otroci s gorečimi bak-
lami, starimi metlami, namazanimi s smolo, okrog in praznujejo s
t6m konec pusta. Na Bolgarskem igra detca zvečer na ,po-
klade* okolo cerkev z ,lapqrdi*. *) Lap^rdi so drogovi ne predolgi,
razcepljeni na koncu. V cep utaknejo slame ali sena, utaknejo
goreče oglje va-nj in mahajo sem ter tija, da se užge. Veseli ska-
čejo otroci okolo tako dolgo, da ugasne seno; lap^rde pa puščajo
v cerkvi. ^)

Že baklje nas opominjajo, da je bil obred nekdaj na čast
solnčnemu bogu.

') Fars 3, libr. I. c. 9.

2) Grimm, d. Myth. 4, izd. 653.

*) Gl. 'Aga^avzrjvog v knjigi igovofgacfla r^? *EnBiQov^ v Atenah
1857, Tez. II. str. 191; Tomaschek, BrumaUa und Rosalia, Sitzber.
d. k. k. Akad. d. W. in Wien, Bd. 60, 1868, str. 371.

^) Izgovarjaj ^ =9 o. Mosnik pišejo, le ne izgovarjajo ga.

^) Jliladinpveii bolg* o. p. str. 523.

2*

Digitized by VjOOQ IC

§0 Življeji Moveški in njih npli? na organizem MoveŠld.

Seme in maškare, katere hodijo okolo, nas opomii^ajo vese-
lega praznovanja novega leta. Po Dubrovnika so hodile nek-
daj »čoroje, vila i turicaS drugod, po Risnu n. pr. hodi ,djed^ in
,€yedova baba^ ali ,baba korizma' {^ ital. quaresima, post) okolo
in straši otroke.

Taki so ostanki nekdanjega čeSčenja mladega solnčnega boga,
kateri postaja po svojem rojstvu o božiči vedno močneji, dokler
ne premaga zime popolnem in ne odene zemlje z zeleno odejo. —

Zivljeji človeški in njiii upliv na organizem

človešlii.

Prirodopisno-fiziologične črtice, spisal dr. Jan. Bleiweis.

Honfines Deqa6 admirantur, neaue reguirimt rationes
earniB rernm, qaas semper vident.

Človeško telo nikdar popolnem ne miruje , še celo v spanji
ne. Kedar človek dihne, — kedar mu srce tripne, se premeni
marsikaj v pljučah, v srcu. — Premakne naj se kateri koli drob,
spremeni naj se i^aj še tako malega v mazincu na roci ali v
palcu na nogi, gotovo ne ostane ne ta, ne 6ni brez nekake spre-
membe; — po vsaki misli, katera prešine naše možgane, nasleduje
tudi nekaka sprememba v možganih.

Kar se j*e ljudem nekdaj le dozdevalo, na primer, da se člo-
veško telo v nekolikšnem času po vse prestvdri, to so dognale
preiskave učenih mož dandanes do dobrega. Ne moremo sicer na-
ravnost reči, da se predrugači človeški život v sedmih letih
popolnem, kakor se to navadno misli, — ali da se prestvdri še
v mnogo krajšem času (morda že v 30 dneh), kar si učeni možj«
prizadevajo dokazati; — to pa vemo za gotovo, da vsaka stvar,
ki jo vžije človek, samo le skozi život igegov potuje.

Mnogovrstne snovi, iz katerih so naša jedila in naše pijače
sestavljene, se premeni v dele našega života samega. Kar se iz
njega odstrani, so tako« rekoč, smeti ali žlindra onega, kar v životu
ni več pripravno za oprave življenja.

Preobširno bi bilo, tukaj aa drobno razkladati prebavljanje
fili prekuhovaiye živeža v želodcu in čevih. Dovolj' je, ako^ le v obče

Digitized by VjOOQIC

Prirodoplsno^flziologične črtiod, spiBal dr. Jan. BloiwolB. 21

rečemo, da drobci vžitega živeža, ko so se bili v životu snutkom
človeškega telesa poenačili, po prebavUmh cevčicah pridejo v kri,
in se tudi tukaj sami v kri spremeni. V kri spremeDJeni gredo s
krvjo na vse strani in v vse dele našega života. Tu pa se po svoje
spremene, da se ali zedinjjo s temi deli, ali se vrnejo kot za
živyeiye nepotrebni ostanki zopet v kri, iz katere se izločijo po
posebnih organih života, da se naposled vržejo iz ivjega.

Prvi prom^n, kateri zadene povžita jedila in pijače v našem
telesu, je tedaj ta, da se kri dela iz njih. Vsak košček kruha
mora postati kri ravno tako, kakor vsak požirek mleka.

Ako 100 lotov Človeške krvi v vročini, v kateri voda zavrfe,
popolnem posušiš, ostane ti samo še 21 lotov in pol strjenih stvari,
78 lotov in pol pa jih izhlapi v podobi vode. Kar strjenega ostane,
ima živežu bistveno enake snovi v sebi, namreč: laknec (fibrin,
faserstoff,) beljačeč (albumin, eiweisstoff), a Se druge z duš-
cem ali gnilcem (stickstoif) navzete stvari, nekoliko tolšče
(maščobe) malo sladkora in močeca (starke) in dokaj rudninskih
reči, soli i. t. d.

Kakor se po starosti, spolu, telesnosti, po zdravju človeškem
spreminja množina krvi, da je ima ta ali oni človek več ali manj,
(odrašen človek ima kakih 20--30 funtov krvi), tako spreminja
tudi množica obstojnih krvnih delov kri nekoliko, kar se pa ne
da do malega na mero povedati ; vendar je razloček sploh le maj-
hen. Ta razloček dela, da pravimo: „ta človek ima dobro kri",
„ta slabo". —

Vsak del telesa zajema iz krvi to, česar najbolj za-se po-
trebuje; kosti zajemajo iz krvi zlasti fosforo-kislega apna, — mi-
šice (ali mesnati deli) fosforo-kislega kalija in fosforo-kisle masne-
zije; v kitah in hrustancih je pa več natrona kakor kiJija; fluor
se nahcga skoraj edino v zobčh ; kremenica (kieselerde)i katera do-
higa z živežem v naš život, se nahaja skoraj edino le v naših
lasšh, v koži in v nohtovih; železa je največ v rudečem delu
krvi; zavoljo tega hira zlasti mladoženstvO za bledico (bleichsucht),
kedar krv pogreša železa, katero ji lepo rudečo barvo d^'e. Zato
zdravnik ozdrav^a bledenične deklice s tem, da jim železa daje v
zdravilih.

V laseh je tudi mnogo žvepla, v možganih mnogo fosfora, in
tako ni samo vsak del (ud) našega telesa po svoje mehanično
stvarjen, temuč tudi kemično po svoje osnovan. Za vse to pa
mora kri mu iz živeža gradiva dajati.

Teža vseh rudninskih (mineraličnih) snovi v životu moža,
kateri na priliko, kakih 150 funtov tehta, se na kakih 10 funtov
šteje; med Djimi je 8 funtov fosforo-kislega apna, vsi drugi rud-
ninski (neorganski) snutki skup pa tehtajo le kaka 2 funta. Osmina
(osmi del) tega, kar celi človek tehta, znašajo tedaj rudninski
(neorganski) deli, brez katerih bi ne mogel živeti, ~ katere mora

Digitized by VjOOQ IC

22: Življeji Sloveski in njih npUv na organizem Sloveikl.

tedaj s živežem vedno v*8e jemati, ker jih zavoljo neprenehauega
spreminjevanja vsak hip nekoliko izgublja.

človek sprejemlje, dokler živi, živalske, rastlinske (organske)
in pa rudninske (neorganske) reči v-se ; to pa se godi, kakor nje-
gova starost nanaša, v zel6 različni razmeri. Dokler otrok še
raste, potrebuje za svoje življenje obojega — (organskega in ne-
organskega) ~ živeža toliko več, čim bolj njegov život raste; —
odrašen človek potrebuje, ako je zdrav, ravno toliko, kolikor od-
daja njegov život. Al kedar stopi človek v leta sive starosti, v
tista leta, o katerih pravimo, da nam niso po vo^'i, se to vse
drugače obrne. Starček porabi .s časom vedno več živalskih in
rastlinskih (organskih) snutkov, kakor mu jih more živež nado-
mestiti; — moč njegovih mišic (muskelkraft) pojema, krvi mu
žmaigkuje, zebe ga rado in sušiti se začne; neorganskih (mine-
raličnih) snutkov pa njegov život ne more tako predelati, kakor
va-nj prihajajo; zato se čedalje bolj sprstenuje; — kar je bilo
poprej mehkega v njem, se s časom skoščeni in ne služi mu več,
-^ od dne do dne — kakor Schleiden lepo pravi — „človeka
vleče zemlja bolj proti zemlji, dokler se na zadnje neumrljiva duša,
naveličana težkega životnega jarma, mrljivega života reši, in iz
prahu stvaijeno truplo počasi strohni. Peščica prahu ostane zemlji,
iz katere je bil ustvarjen. Duša pa neumrljiva in nestrohUiva
se iz sužuosti natornih postav vrne k Vladarju duševne svobode,"

Naše živenje je tedaj neprestano spreminjevanje; ono je po-
dobno kolesu, katero nikdar' mirno ne stoji. Da je pa to vedno
spreminjevanje našega života mogoče, potrebuje hrane ali živeža,
in sicer dvojnega: nekatera jedila služijo v to, kar je prav za
prav za rejo telesnih udov in vsega života potrebno, — druga pa
za sopenje ali dihanje in za druga opravila.

Človek ne neha nikoli sopsti, dokler živi. Kedar sopemo,
oddajamo iz pljuč ogeljno kislino in vodo v podobi hlapa ali pare.
Da se more to neprenehoma goditi, mora kri vso pripravo dajati,
iz. katere se ogeljna kislina in voda nareja. Zavoljo tega mora v
kri Vedno dosti novega redivnega soka (mleziva) prihajati, da se
kri iz njega dela. Ne jemo tedaj samo zavoljo tega, da
si želodec sitim o, kakor nekateri mislijo, temuč jemo tudi
zavoljo tega, da moremo sopsti. Ker se v zdravem človeku
izhlapljeni ogeljc in vodenec zopet namestuje z ogeljcem in vo-
dencem, katerega dobivamo z živežem v život, je jasno kot beli
dan, da mera živeža, ki ga život za svoje ohranjevanje potrebuje,
mora zdaj veča, zdaj manja biti po tem, kakor človek večkrat
ali manjkrat, in pa močnejše ali slabše sope. Otrok, kateri hi-
treje sope kakor odrašen človek, mora tedaj za tega delj bolj po-
gosto jesti in po primeri več živeža dobivati, kakor stareji
človek, in ne more tedaj tako lahko lakote trpeti. Ni tedaj
le razvaja ali požrešnost, ako otrok večkrat jesti želi. Naj si pom-
nijo to stariši, ki so ne voljni, če jih njih otroci pogosto

Digitized by VjOOQ IC

Prirodoptsno-flziologicne Srtioe, spisal dr. Jan. B1eiwel8. ^g

nadlegovajo za kos kruha ali kaj druzega, pa jih zavračajo z be-
sedo: „snedeiiec! tvoj želodec nima dna." —

Eedar počivamo, manj sopemo, kakor takrat, kedar ho-
dimo ali kedar delamo; zavoljo tega potrebuje delaven človek
tudi več hrane, kakor lenuh. Zato že sv. pismo modro pravi:
„kdor dela, naj j6!"

Človek z drobnimi pljučami v ozkih in tesnih prsih ne povžije
toliko kakor človek z večimi pljučami v širocih prsih; zavoljo
tega ljudje, kateri imajo ozka ali tesna prša, niso nikoli dobro
rejeni in tolsti, naj še toliko snedo.

Iz tega je razvidno, da ne smemo, kedar gledamo na to,
kako se kdo redi, le samo gledati na želodec in prebavila sploh,
temuč tudi na pljuča in na sopenje, iz katerega se izcimuje največ
gorkote v životu.

Ker največ toplote v životu izvira iz sdpenja, — pljuča
so nam prav žiVotna peč — sopenje pa se ravna po živežu, tedaj
slednji lahko umeje, zakaj lože mrazi lačnega človeka kakor
sitega, in da so naša oblačila, kar se tiče telesne toplote, res
tudi namestniki jedil. Kolikor gorkeje se oblačimo, toliko maig
čutimo potrebo jesti, kajti, ako smo dobro oblečeni, izgubljamo
manj toplote, in potem tudi pogrešai\je hrane manj čutimo. Zato
sopazakurjenepeči po zimi ubogim ljudem tolažba, kedar
so lačni. Kdor dd beraču drv, da si svojo stanico po-
greje, d& mu kos kruha.

Itaj pa, ako bi kakov živež tak bil, da more sam človeku
življenje ohraniti, in ako bi tak živež razkrojili v njegove obstojne
dele: ali bi ne dobili potem prave mere za razdelitev človeških
jedil sploh?

Da, dal tak živež, ki človeku sam zadostuje za življenje, če
bi tudi druzega nič ne vžil, tak živež imamo — v mleku! Mleko
je prvak med vsem živeži, — ni ga živeža nobenega, da bi vse
lastnosti redivne hrane tako lepo združene imel, kakor jih ima
mleko. Y mleku materinem se za dojenčka nahaja redivna hrana
v najpravniši razmeri — v njem so soli, sladkor, mast,
tolšča in nekaj, kar je beljaku zelo podobno.

Te čvetere snovi nadomestujejo poglavitne stvari, iz ka-
terih je večina jedil človeških sestavljena, če prav ne vseh. Soli,
tolšča in beljak, — ali pa tudi soli, sladkor in beljak so
tedaj trojni obstojni deli, kateri so životu čez vse potrebni. Oni so
izgledi za 3 razrede živežev, — oni so jedro vseh jedi in pijač.

Ako damo tem trem razredom splošna imena, dobimo potem
prvič: živež iz vrste neorganskih ali rudninskih stvari, —
drugič: iz vrste organskih (rastlinskih in živalskih) toda brez
dušeča, in tretjič: organske, v katerih je več ali manj dušeča.

In tako smo dospeli do razdelitve , po kateri se vsi naši ži*
veži v 3 glavne vrste del6.

Digitized by VjOOQ IC

24 Živ^^ SloveSki in igih apU? na organisem človeški.

V prvi vrsti so živeži, kateri se imenujejo živelji za s o«
penje (athmungsmittel), ker nam sopsti pomagajo* T^ sem se
štejejo vse masti (tolšče) in vsi mastivci (fettbildner), gumi, pektin
ali rastlinska želca, nekatere rastlmske kisline in vse, kar spada
v vrsto sladkora (cukra).^

V drugi vrsti so živelji, iz katerih se delajo meso, kite,
hrustanci, kosti itd. Tu sem se štejejo vlečeč (kleber), laknec
(faserstoflf) itd. —

V tretjo vrsto spadajo rudninski, mineralski živelji, nam-
reS: kuhinska sol, fosforo-kislo apno itd. —

Po tem uvodu bomo zdaj svoje bolj navadne jedi in pijače
na drobno pregledali, da spoznamo njih redivno moč, po tem pa
tudi njih večo ali maujšo vrednost.

Začnimo najprvo s hrano, ki jo človek dobiva iz rast-
linstva.

Divjega človeka ni nič bolj predelalo in nič mu ni surovosti
bolj sleklo, kakor to, da se je rastlinskega živega privadil.

Kar dobiva človek iz rastlinstva, za to se mu ni treba bo-
jevati in nikoli krvi prelivati. Človek, ki si išče svojega živeža iz
rastlinstva, je krotkega srca in zavoljo tega ljubi mir.

Med vsimi rastlinskimi živeži so ntupoglavitnejši tisti, kateri
močec (starke) V sebi imajo. Kdor tedaj hoče ljudem tečnega in
zdravega živeža dati, se mora držati rastlin, iz katerih moko do-
bivamo.

Za močnatimi živeži pridejo taki, v katerih je sladkor
(cuker) in to toliko bolj, ker se v večini njih nahaja nekaka zmes
močeca in sladkora.

YsQh rastlinskih plemšn, katera ljudem po široce^l sv^tu za
dvojo hrano rabijo, je dosihmal — kakor prof. Unger pravi — že
čez 1QOO znanih, — ako vsako pleme ima le 10 do 12 vrst, je
tedaj najmanj nad 10.000 različnih rastlin, ki jih človek za živež rabi.
Baba mnogovrstnega živeža seravnd po obnebji, v katerem
ljudje živijo, — po delu, s katerim se človek vkvarja itd., a v tem
je velik razloček. Zato severni narodi povžijejo ne samo več,
ampak tudi bolj mastnih jedf, — kmet in delavec pod milim ne-
bom mora povžiti več vlečeca, kakor možaki učenosti, kateri le
boy sedž. —

Podajmo se zdaj v pregled najimenitnejših rastlinskih jedil.

Naj stopajo po vrsti pred nas, da vsako jedilo malo bolj
na drobno ogledamo!

Pridi ti, ki si glav&r med rastlinsko hrano, katerega vsak
dan v Očenašu prosimo, prvi nam na ogled — kruh vsakdanji.

Kruh — dasiravno zelo različne tvarine od tujega Indiškega
krušnega drevesa do našega navadnega — je ljudem po svetu po-
glavitni živež.

Pšenični in rženi kruh sta najbolj navadna.

^ Digitized by VjOOQ IC

PrirodopiBno-MokgiSne črtieei spisal dr> Jm. Blelw^s. 25

V 100 delili pš^ni^ae moke je kakih 70 delov močeea in 10
delov vlefiec*; 20 delov znaSa voda, katere je tudi v najbolj auhi^
v paromlinu (dampfmtthle) ali tako imenovanem »suhem mlinu"
mleti moki 12 do 18 odstotkov.

Moka, mlžta v tako imenovanem „8uhem mlinu", kakoršno
napravljajo sedaj v mnogih krajih, je dosta bolj suha, kakor moka,
mleta v navadmh mlinih, — toda ne zavoljo tega se imenujejo
„suhi mlini", ker ne voda, ampak sopar mlinska kamena goni,
ampak zato, ker v suhem mlinu posebna mašma žito za mletev
nameiueno, brez vode, tedaj po suhi poti čisti, katero pa v na*
vadnih mlinih perejo, da postane čisto. Iz tega, da se v suhih in
drugih umetnih mlinih žito tako suho obravnuje, izhaja to dobro,
da se d4 taka suha moka dalj časa hraniti in tudi čez morje vo-
ziti zato, ker je suha. V suhem mlinu mleta moka tudi človeku
več tekne, ker se da pri mšsenji bolj močiti ; tudi je bolj redivna,
ker vlečec suhe moke ni bil že pred z vodo izpran. Kuharice
imajo, napravljaje iz take moke močnatih jedi, manj opraviti in
lahko boljše jedi naredi ker morejo , kakor jim prav kaže , suhi
moki manj ali več vode prilivati. —

Kruh po pčki (ali po domače rečeno frišni kruh) je
mehak in vlažen; ljudje ga raje jejo kakor starega, dasiravno se
sploh misli, da je za želodec bolj tež&k in da ni tako zdrav. Na*
pačna pa je misel, da le star kruh bolj rediven, kakor kruh po
p6ki. Ker se voda iz kruha nikoli vsa ne izhlapi, se kruh tedaj
tudi popolnem ni strdil; ni tedaj res, da star kruh bolje redl^ V
starem Tkruhu je bli?o tgliko vode, kakor v kruhu takoj po peki, ko
se je popolnem ohladil. Tega se gc^sipodinje lahko prepričajo, Naj
denejo hleb starega kruha v dobro zaprto posodo, in postavijo ga
na vro^^ino, katera pa ne am6 tolika biti, da bi voda pri nji za-
vrela, — in imele bodo spet kruh, ki ima lastnosti kruha po peki.

Vojakom se peče poseben črnin manj osoljen kruh; ime-
nuje se „komis-kruh", Ako je moka sicer či^ta in je kruh dobro
zapečen, je ta kruh dober in zdrav, in še bolj rediven kakor beli,
Francozko vojaško ministerstvo je dalo pred več leti komis-kruhi
11 raznih armad preiskovati, in za najbolj redivnega so spoznali
Francoskega z nekaj čez 8 odstotkov vlečeca — če ni morebiti tudi
tukaj „Francozko domoljubje" jezička na tehtnici bolj na Francozko
stran potegnilo. —

Se nekaj se mi treba zdi omeniti o kruhu.

Tu in tam so zapazili na kruhu neko posebno prikazen:
namreč rudeče pičice, podobne krvavim pičicam. Nekdaj, ko
je svet še poln vraž bil, je ta prikazen — katera se tudi včasuh
na lujžu, telečjem mesu itd. pokaže — delala ljudem silen strah;
imeli so jo za srd Božji in so preganjali zavoljo tega zlasti jude,
ker so mislili, da te krvave pičice izhajajo iz hudobnih judovskih
copernij. Prof. Ehrenberg v Berolinu je že leta 1848 to reč do
dobrega razjasnil in dokazal, da se rudeče pičice naredi na kruhu

Digitized by VjOOQ IC

26 Življdjl SloveSki in njih upllv na organizem Slov«ikl.

iz vlažne, v soparčnih in zatuhlih. hramih hrai^^ene in spridene
moke s pripomočj6 smrdeče pare. 'Te pičice pa niso majhne go^
biče, kakor so ljudje nekdaj mislili, ampak neka živalic a naj-
nižjega stvarjenja so, neka monada („monas prodigiosa") tako
majhna, da 46 do 884 milijard (milijarda je 1000 milijonov) tacih
živalic napolni prostor enega samega kubičnega palca. —

Rž in ječmen sta gledž redivnosti pšenici zelo podobna.
Ržena in ječmenova moka se ločite po barvi in okusu nekoliko
od pSenične, in ne speče se iz nju tako lep in rahel kruh. — Na
Francozkem in Angležkem jedo skoraj samo pšenični kruh, na
Nemškem in Ruskem pa imajo za vsakdanjo potrebo večidel rže-
nega.

Pšenični in rženi kruh sta si gled6 obstojnih delov (vlečeca,
močeca i. t. d.) zelo enaka — ni tedaj dosta razločka, kar se tiče
redivnosti: ali jemo pšenični ali rženi kruh.

Rženi kruh ima sicer še to dobro lastnost, da ostane dalje
časa vlažen; to dšla neki poseben vlečec, katerega ima rž v sebi.

Koruza alituršica (Turška pšenica) je tudi pšenici zelo
podobna, kar se tiče njene redivnosti, samo več olja ali tolščeima
v sebi, kakor vse drugo žito — včasi po 9 funtov v 1(X) funtih ;
— zavoljo tega mislijo nekateri, da se človek bolj debeli, ako
vživa jedi iz turšične moke. — Zato res Lahom, ki vČasi skoraj
nič druzega ne vživajo, jako dobro tekne.

Oves, — pri nas le poglavitni konjski živež — je v Škociji
ljudem redivna in zdrava jed. — Pri nas pa le ob časih lakote
jedo ljudje ovsen kruh. Ovsena moka ima pa tudi obilo
vlečeca in obilo tolšče v sebi ; al zavoljo iijegovega posebnega vlečeca
se ne d& lahek in rahel kruh iz ovsa peči. Pravijo, da iz uživanja
same ovsene moke izvirajo kožne bolezni, kakor iz samo slane
hrane Skorbut.

Ajda, katero so iz Kitajskega v 16. stoletji prinesli ajdi
ali pogani (Saraceni) in se zavoljo tega to žito ajda (heiden)
imenuje, je skoraj tako redivna, kakor pšenična moka. Kakor je
na Pomorskem in v peščenih krajih severne Nemčije ajdova kaša
najbolj navadna in najbolj pri^ubljena jed kmetom, tako čislajo
pri nas tudi ajdove žgance. Ko je bila 1. 1832 v zboru Kranjske
kmetijske družbe huda vojska zato, ker je prof. H lubek, takrat
učenik kmetijstva v Ljubljani, hudo grajal setev ajde in kozolce
naše — kar je pozneje popolnem preklical — je ranjki grof Franc
Hohenwart o tej ajdovi pravdi kar na ravnost rekel, „da ne
v6, kaj je dobro, komur naši žganci ne diš6." In pravo je rekel
stari grof Hohenwart.

O rez ali raj ž, s katerim se živi najmanj polovica prebi-
valcev vse zemlje, ima po primeri prav malo vlečeca v sebi, ne
več ko 7 do 8 funtov v 100 funtih, tedaj čez polovico manj
kakor oves, nasproti ima pa blizo 86 odstotkov močeca. Ker ima
tako malo vlečeca — ki najbolj redi in največ krvi nareja — zato

Digitized by VjOOQ IC

Prlrodopiftno-fižioIogiSne crtiee, spisal dr. Jan. Bldlwet8. 27

je irajž po pravici med malo redivne jedi. Kakor krompir,
tako je tadi raj ž na veliko veliko boljem glasu, kakor je zavoljo
redivnosti svoje v resnici vreden.

Bob, fižol, grah, grašica, leča in cizara, kakor
vsako drugo sočivje. čima zlasti veliko vlečeca, a po primeri malo
tolSče v sebi. Vse sočivje je zavoljo tega. tako redivno, ker ima
toliko vlečeca v sebi ; zatorej sočivje ljudem, kateri imajo težka dela,
daje moč in krepost, ako jih v pravi primeri z drugimi živeži
vživajo. Res škoda je, da je krompir preveč spodrinil bob in ci-
zaro, katerih so nekdaj ljudje mnogo povžili, a močni in zdravi
bili.

V nekaterih deželah dajejo tudi drevesa ljudem mnogo
živeža, kakor n. pr., sagova palma, banana, datelj,
smokva (figa), krušno drevo, rožiči i. t. d. Med sladkim
sadjem stoji datelj (ruski „fini:k") v prvi vrsti. V iztočnih de-
želah — pravi Martens — dateljnovo drevo od nekdaj slovf kot
dobrotnik človeštva; dateljnovo drevo daje edini živež pastirskim
nirodom v puščavi, in po pravici se imenuje datelj „kruh pu-
ščavski.^' V nekaterih krajih se. večina ljudstva leto in dan skozi
9 mesecev živi skoraj edino s tem sadom.

Smokva (figa), katera je, — kakor Magnos pravi — prva
k naravnemu življenju pot pokazala , ima kakor datelj , popolnem
suha, skoraj toliko redivne moči v sebi kakor rajž; surova (frišna)
pa, kakor se navadno prodaja, preseže s svojo redivnostjo enako
težo pšeničnega kruha, ker ima 27 odstotkov močeca in cukra več
v sebi.

Izmed druzih močnatih sadežev naj omenim le samo še k ruš-*
nega drevesa (brodbaum). To drevo je kaj lepo drevo ; v iztočni
Indiji raste; ima veliko in krasno perje, in obilo velikega murbenim
jagodam nekako podobnega sadja. Ta sad zavijajo v iztočni Indiji
v perje, in ga pečejo med razbeljenim kamenjem. Zelo takega
okusa je kakor pšeničui kruh. Krušno drevo je tako rodovitno,
da se more človek s sadjem treh dreves 8 mesecev živiti. „Kdor
je 10 krušnih dreves vsadil — piše kapitan Cook — je popol-
nem spolnil dolžnosti do svoje rodovine in do svojih nasled-
nikov." —

V sad j i so vse redivne snovi, samo zavoljo obile vode so
bolj redke. " Skušnja uči, da zdrav želodec sadje lahko prebavlja
ali prekuha. —

Kore^nstva in gomolnice (knollengewachse\ imajo, ka-
kor sadje, tudi več ali manj vode v sebi. Tako, na priliko, je v
krompirji med 100 deli njegove teže 75 delov vode, v koreigi 83,
v kolerabi 90, v dinjah 94, v kumarah pa celo 97. Ni čuda tedaj,
da zlasti v toplih krajih te sadove tako zelo čislajo. Johnson
pripoveduje, da je glasoviti Turčin Mehemcd Ali po kosilu
včasi še 40 funtov težko dinjo snedel.

Krompir je kot živež za Jijudi najimenitniši vseh drujgih.

Digitized by VjOOQ IC

2S Življeji oloveSki in njih npliv na organizem SloToSki.

gomolnic, je pa zavoljo tega tudi najbolj po sv^i razSirjen. Pa
vendar, kakor smo že rekli^ ga ljudje še mnogo več čislajo, kakor
zavoljo redivnosti svoje res zasluži. V njem je v 100 delih le 8
redivnega vlečeca, *— zatorej dosti manj, kakor v našem žitu. Ta
mala redivnost njegova, ker ima tako malo duščecevih stvari v
sebi, je vzrok, da človek, ki se le bolj od krompirja živi, ima malo
prave moči v svojih mesnatih udih in kitah. Za tega vo^o mo^'e,
katerim je po drobnih preiskavah vsaka stvar in vsaka jed dobro
znana, nikakor ne morejo krompirja potrditi, da bi mogel ljudem
biti edin in poglaviten živež, iu to ravno zato ne, ker ima sila
malo redivnega gnjilca v sebi. V 100 delih krompirja je 75 vo-
denih in samo 25 trdih delov; v vseh teh 25 delih so pa komaj 3,
kateri delajo kri. Ni po takem tedaj res, da bi krompir bil najce-
neji živež; zakaj dvajset delov krompirja ne redi bolje kakor re-
dijo 3 deli rženega kruha. Kjer se krompir dobro zabeli ali
se vživa z mesom, jajci, mlekom itd, ima res tudi svojo ve-
ljavo, — nima je pa, kedar je sam in edini živež ljudem. Skušnja
uči, da so \judstva, katera se samo in edino z krompirjem, rajžem
ali bananami živč, bolij ali mauj vampasta, a so tudi malo bistrega
uma. Živa priča tega so Irci, kateri se največ s krompirjem
žive, Indijani, kateri uživajo rajž, in zamorci, ki se rede z
bananami.

Tudi različnih lukovih plemen (laucharten) moremo ome-
niti; ker se tudi med živeže štejejo. Mnogo močecain cukra imajo
v sebi, vrh tega pa še neko zelo dišeče, eterično olje. Že* stari
Grki so jih radi sadili in kot zdrava jedila čislali; še dandanaši\je
dni ne vživa siromaški Grk teden na teden skoraj nič druzega kot
česen.

Tudi čebuljo so Grki na vrtih skrbno obdelovali. Herodot
pripovedi\je, da v Egiptu, ko so neko piramido stavili, so delavci
samo česna, čebule in hrena za 1600 talentov, to je, za 2 mili-
jona in 196.800 tolaijev pojedli. —

Pregledali smo tako veči del tistega živeža, katerega dobi-
vamo iz rastlinstva. —

Zdaj pridejo jedila iz živalstva ali mesena jedila na
vrsto.

Kakor je kruh prvak rastlinskega živeža, tako je goveje
meso prvak mesenih živežev.

Kedar meso kuhamo, ga razkrojimo v 3 isnovi ali dele: v
vodo, laknec in maščobo (tolščo). V surovem mesu je vode (krvi
in drugih stvari, ki se izprati dado), 78 odstotkov, — lakenca je
19, — tolšče pa 3. Kar je vleč ec v kruhu in rastljinah sploh,
to je v mesu laknec (faserstoff). Močeca, katerega je mnogo v
rastlinstvu, ni v mesu celo nič. Lakneca pa je v mesu trikrat
toliko, kakor vlečeca v pšeničnem kruhu. Zatorej redi en funt do-
brega mesa toliko, kakor trije funti pšeničnega kruha.

Digitized by VjOOQ IC

t^odopisno-MologiSne črtioe/ špisail dt. Ja^. Bleinrois. 23

SpregOTOrimo tu par besedic o tem, kako naj se »esokuha
in peče.

Da moremo reči: „to je košček dobrega mesa^% mora meso
biti polno svojega mastnega soka. Pristaviti se mora tedaj meso,
naj se kuba ali peče, k močnemu ognju, da se hitro hitro
skuha ali speče. Tako se po vrhu naglo skrči iu beljačee se more
zasesti, predno ima tolšča priložnost iz srede iseediti se. — Ako
se pa meso počasi kuha, ostanejo megoive lukniee (pore) predolgo
odprte, in maščoba se izceja še iz srede mesa takrat, ko se meso
po vrhu že suši. To stori, da je meso trdo in neokusno. —

Ravno tako se godi, če se meso pristavi z mrzlo ali
mlačno vodo, in da le počasi zavr^. Veliko belačeea se izcedf iz
njega, predno se še zasede, kar je mastnega v mesu , gre največ
v vodo (V juho), meso pa i^ubi svoj dobri, pravi okus.

Da tedaj kuhano meso okusno in dobro pride na mizo, naj
ga kuharica pristavi v vodi, katera že vre. Ako pa nasproti hoče
močno mesno juho izkuhati, naj pristavi meso v mrzli vodi, da
se počasi zgreje, in še le na zadnje v vrelici skuha. Ako pa hoče
gospodiiga še boljo govejo juho (kakemu bolniku) izkuhati (kar
posebno Angleži dobro znajo), naj dela tako, da ga počasi kuha,
poleg tega naj meso, predno ga pristavi, v drobne koščke zreže.

Meso divjih živali (divjačina) ima mnogo mesenine, to je,
tistih delov v sebi, ki prav za prav meso delajo, to je, (kreatina
in Ikreatinoma) in izhlapljivih kislin, namreč (mravlinčne, ma-
selnikove in jesihove kisline). Zavoljo tega je meso divjih živali
nekako bolj rezno,' bolj okusno, bolj redivno, in želodec ga lože
prebavi ali prekuha; zato tudi tekne divjačina ljudem po prebitih
boleznih ali tudi v bolezni, ko Se bolnik ne sme govedine jesti.

Vse drugače pa je meso naših domačih pita ni h živali. Njih
meso ima vselej več masti, bodi-si loja ali slanine (špeha) v sebi;
, zato je teže prebavno.

Meso druge živine je blizo tako sesta^no^ kakor goveje
meso. Telečje meso in divjačina ima ma^jt svinjsko meso
pa več tolšče. Sicer ima vsako meso svoj poseben okus^ to se
ravna najbolj po naravi živalski, pa tudi po krmi, katero vživa.

V svinjskem, s tolščo zelo prepreženem mesu se radi za«
rejajo črviči, ki se ikre (šenki), tudi „proso" imenujejo. Skušnje
novejših časov so do dobrega potrdile, da po takem šenkavem
mesu , ako ga človek povžije , se v njem oživ6 gliste , traku po-
dobne in trak ulje imenovane. (Bandwiirmer)» 9e nevarnifie člo-
veškemu zdravju pa je svinjsko meso , v katero so se ugnezdile
tcihine, ki so tudi neke vrste, črviči, k sreči pti na^ preS^h
še malo znane; —

Ostaja nam zdaj še besedica o konjskem mesu.

Nikar, častiti bralci, se ne zavzemite, ako vam" postavim tudi
konjsko meso na mizo. Mnogim ljudstvom je konjsko meso tako
priljubljeno, da jim je ljubše memo govejega. Tartari delajo i;^

Digitized by VjOOQ IC

BO

Živlijeji j&loVeSld In njih upliv na organizem cloveSkl.

njega klobase, katere prekoisijo klobase druzih živali, — in konj-
skim plečetom, kakoršne Kalmuki delajo, naj se skrijejo najboljša
evropska plečeta. Tako pripovedujejo popotniki. Dandanašnji ne
jemo več sploh konjskega mesa ; naši stari očetje, ko so še pagani
bili, so ga jedli noter do 8. stoletja. Oni so konje tako cenili, da
80 jih svojim bogovom darovali, češ, da taki darovi so jim najbolj
všeč; darovano meso pašo potem jedli; — zato je „konjsko meso
jesti'' ob svojem času pomenilo to, kar pagan (ajd) biti. Ko se je
krščanska vera razširjala, so papeži uživanje konjskega mesa kot
znamnje paganstva kristjanom prepovedovali. Najbolj sta prepove-
dovala konjsko meso jesti papež Gregor III. in papež C a ba-
rija v prvi polovici osmega veka. — Bile so tedaj posebne pre-
povedi cerkvene, pa tudi to vzrok, da so nehali ljudje konjsko
mesto jesti, ker je cena konj čedalje bolj rastla zavoljo mnogotere
njih rabe. ,— Vzrokov prve prepovedi današnje dni ni več, ker
gotovo se nihče ne bo zato več „ajd" imenoval, ako konjsko meso
j6, — al konji se današnje dni na več strani rabijo in njih cena
je dosta viša, kakor je nekdaj bila. Nahajajo se pa vendar sicer
zdravi konji, kateri niso za nobeno rabo več, če se jim, na priliko
noga zlomi ali kaj tacega primeri, da niso za nobeno rabo sicer
pa zdravi. Taki konji so dobri za živež ; zato imajo na Švedskem,
Danskem in v mnogo druzih deželah, poslednji čas tudi na Dunaji
in drugej mesnice za prodajo konjskega mesa. - Pri vsem tem
vendar globoko ukoreninjena vraža zoper konjsko meso ni še povsod
izginila. Vse na svetu je navada, moda. Kdor polža je in ostrigo
(austern) — na videz gotovo ostudne živali — temu se pač meso
snažne živine, katera samo seno, oves ali druga žita zoblje,
ne sme gnusiti. Res je, da je konjsko meso nekako bolj trdikasto
in bolj sladko, — da se juha bolj peni in je tudi bolj sladka ka-
kor goveja; — al kuhinja popravi to lahko, da je okusno, kakor
kako drugo meso. Po ogersko kot „gulaž'* praženega konjskega
mesa, stavim, kolikor kdo hoče, nihče ne bo razločil od govejega.
— Dobro rejen in zdrav navaden konj ima po srednji meri 3 cente
za človeški živež pripravnega mesa.

Ribje meso ima sploh manj masti, kakor meso naših do-
maČih žival in zatorej tudi več lakneca. Jegulja (aal) ima precej
več masti kot mesa in neko pikavno (pikantno) kislino; — ni te-
daj čuda, da po tej ribi tako radi segajo laskerni ljudje, katerim
so morske ribe sploh priljubljene. —

Jajce, zelo redivna hrana, je prav za prav živež iz žival-
stvi, dasiravno je prvak postnih jedi. Beljak (eiweiss) ravno tako
redi, kakor vlaknec in vlečec; beljak je mehak in teče skoraj kot
voda; zavoljo tega ga želodec lahko prekuha, dokler je surov. Al
vse drugače je, kedar je beljak se po kuhi strdil; trdega beljaka
slabi želodec težko premaga ; zavoljo njega so trdo kuhana jajca
(piruhi) težko prebavna. Lahko prebaven pa je rumenjak
(Dotter); sestavljen je, kakor meso in riba, iz neke, vlečScu por-

Digitized by VjOOQ IC

t^rlrodopisno-fiziologične irtice, spisal Ar. J^li. blei^^is. gl

dobne^ pa z mastjo vmešane snovi* V jajcu je pa vrh tega še
mnogo vode, namreč : 74 odstotkov; 14 odstotkov je beljaka, 10 pa
tolšče in poldrug odstotek rudninskih delov. Vidi se iz tega, da
ima jajce še več masti kakor mastno goveje meso, in da sta mu
v tem samo svinjsko meso in jegulja enaka. Iz tega je pa
tudi jasno, zakaj so jajca tako redivna, in to dela posebno rume-
njak.

Mleko je, kar sem že rekel, eden najbolj redivnih živalskih
živežev ; v njem je nekoliko redivnega iz živalstva , nekoliko iz
rastlinstva. Sirnik (blizo 5 odstotkov) in maselnik (3 odstotke)
sta mleku to,' kar je laknec in tolšča govejemu mesu. Mleko tedaj
je govejo meso in kruh ob enem. Mleko se more tedaj
po pravici kot izgled čislati, kakošen naj bode človeški živež. Po
tem izgledu bi se imele naše jedi napravljati, vsaj za bolj postarane
in stare ljudi.

Sir vživajo ljudje ali kot navadno j^d, da si želodec sit^o,
ali kot nekako dražilo s kosilom ali po kosilu. Vsak sir je zelo
rediven; al želodec ne prebavlja vsacega enako lahko, kakor je
sir bolj masten ali pust, — mehak ali terd, — - manj rezen ali
ostrejši. Kot dražilo želodca ali za priprego prebavJjanja jedo
ljudje ostrejši sir, tekne pa tudi tak sir zdravju, in želodca ne
teži. —

Ko smo pregledali jedila človeške, obrnimo se zdaj k pi-
jačam, katere se štejejo tudi med živež.

Čaj (te), kava, čokolada, pivo (ol) vino in žgana
vina se štejejo v vrsto tako imbnovanih umetno narejenih pijač.

Voda in mleko ste najimenitniše pijače, katere nam daje
mila naša mati — natura sama. Škoda le, da jih ne ceni vsak
človek po vrednosti njuni.

O čaji moram najpred povedati, da ga vživa kakih 300
milijonov Kitajcev, Japoncev, Tibetanov in druzifa ljudi po 3- do
4krat na dan. Lahko rečemo, da polovica ljudi na svetu pije čaj.
Rusom — bratom našim po rodu — je poglavitna pijača.

Naj tukaj povem pravljico — kakor jo Johnson pripove-
duje — kako se je čajev o drevo ustvarilo.

Nekemu pobožnemu puščavniku, ki je ponoči rad bedšl in
molil, je zaspanec tako nagajal, da je večkrat med molitvijo zaspal.
V sveti jezi zoper slabost svojega mesa si neko noč trepavnice
odreže in na tla vrže. Al Bog da iz njih čajevo drevo izrasti,
katerega perje je podobno očesu s trepavnico in ima moč v sebi,
da človeku spanje prežene. Zato kitajski pisatdji pravijo : Pij čaj,
in tvoja duša ne bo zaspana, ampak živahna in vesela!

Kava je v Arabiji doma. Kakor se je Mohamedanska vera
razširjevala, tako se je razširjala kava po svetu; pijo jo zdaj
menda povsod. Turk jo imenuje , jed nebeško", tobak pa „sol te
jedi." Turk pravi, da kakor brez soli ni jed dobra, tako tudi brez
čibuka ne diši kava. *- Tudi drugi n&rgdi kaYQ r9>di pijo in bo^

Digitized by VjOOQ IC

32 Živ^*e9ilk>v6ikl )n njih tiplhr na organizenr ^loveSki.

ubogim ljudem je zlasti v veliki dragini dostikrat mlefina kava
skoraj edini živež. Gotovo je, da je pripeljejo vsako leto kakih
200 milijonov funtov v Evropo; — na vsej zemlji se je pridela
kakih 600 milijonov funtov.

Najimemtneji deli kave so: neko razdišljivo olje, katero jej
daje znani pr^etni duh (aroma), kedar jo žgemo ; potem pa kavin
ali čajin, neka čreslovita (vkup vlečljiva) kislina (garbesaure), in
cuker in vlečec. Ti deli delajo, da kava človeka drami,
oživlja in razveseljuje, mu novo življenje daje, in da se dobro po-
čuti pri nji, ako jo zmerno vživa in sploh njegovi telesnosti ni
nasproti. Kava pa ima tudi še to dobro lastnost, da nekako nasiti
človeka zato, ker prehitro premeno snovi v človeškem životu za-
držuje, zakasnuje.

Nihče naj tedaj ne zameri stari babici , da tako rada kavico
srka, — vsaj je, z mlekom vred, dostikrat njen edini živež, kateri
jej dobro d6 in želodec tolaži, a je tudi cenejši, kakor marsikak
živež enake redivnosti. — Kava nezmerno vživana pa razganja
kri v možgane in dela zavoljo tega nevarne bolezni; pa tudi v
trebušno drobovje vali preveč krvi. Skušeni zdravniki trdijo, da
od tistega časa , kar je kava znaua , ljudje bolj pogosto bolehajo
za hemorhoidi, iz katerih izvira sto in sto drugih bolezen. Po ko-
silu črno kavo piti, da želodec rajše prebavlja je, reci kar češ —
ali navada priljubljena , ali znamenje slabotnega želodca , ali
nezmernega obeda. — Kava z mlekom ni več tako močna; k temu
pa pTipomK)re tudi sladkor, kateri je sploh tudi rediven, a poleg tega
tudi hladi in pre^lno vročino tolaži. Čeravno sre vsak dan toliko
kave povžije, je vendar ne ve vsaka gospodinja dobro napravljati.
Kava se ne sme žgati insežgati, ampak le pražiti (rosten). Žgana
kava izgubi vse tisto svoje olje, ki ji daje prijeten duh; — pra-
žena kava mora biti rujava, nikoli pa črna, kakor oglje. Ker je
kava draga, jo tti in tam namestujejo z marsikatero drugo stvarjo,
žganim želodom, čiiefko, boboa, ječmenom, turšieo, s posušenim
in žganim koreiyem,. eik6rijo i. t. d. Cikorije -« od tistega časa,
kaj« Na9ol60>a L vojskoval se z Angteži in nobeno tuje blago
ni smelo v Evropo, je tedaj kava silno draga bila, so se ljudje
tako Baivadili^ da marsikatera gospodinja misli, da „brez trohice
cikoFij.e ni kava dobra." V nobenem vseh ravno imenovanih ka-
vinih namestnikov ni k a vin a (to je^ tiste snovi, ki dela kavo) in
zatorej tudi nobeden teh Mmestnikov nima kavine moči. Zgodi se
pSr še dostikrat, da se po goljufivo prodaja namesti cikorije mar-
sikaka druga zmei^ v kaMri se nahaja ceglova moka, žgano ža-
ganje in marsikaj druzega več kakor čiste cikorije. Tudi le-sem
je neumna vraža segla, in prah strohnjenih mrtvaških
trug je veljal za posebno prijetnega in zdravega namestnika
cikorije.

Kakaova zrnja, stolčena ali smleta in v testo pomžsena
dajejo čokolado, katero zlasti Španijoli in Italijani radi vživajo.

Digitized by VjOOQ IC

t^rirodopisno-iiziologiSiie črtioe, spisal dr. Jan. Bleivveis. ^S

Kakaovo drevo raste v zapadni Indiji, srednji in južni Ameriki, od
kodar so prinesli Španijoli leta 1520 Čokolado v Evropo. Tudi čo-
kolada poživi človeka, a ne tako kakor čaj in kava, redi obilo
mnogo bolj; zato je čokolada bolj redivna, ker je pa ga pa
tolšCe v nji, se težje prebavlja in služi samo dobremu želodcu.

Med pijačami, ki morajo vreti, da so za vžitek pripravne^
sti pivo in vino ljudem najljubše in najbolj znane.

Pivo stoji v sredi med redivnimi in vpijanljivimi plačami-
Pivo je mnogovrstno; najrajši pijo ljudje pivo iz slaja (malz).
Alkohol ali vinski cvet, ki ga je več ali maiy v pivu, dela, da
tudi pivo človeka vpijani, in v tem oziru je, na priliko, močno
Angleško pivo (Ale) najmočnejšemu vinu zelo enako. V pivu je
pa veliko redivnih stvari iz žita, iz katerega je kuhano. Pivo je
tedaj jed in pijača ob enem. Če prigriznemo nekoliko mesa
ali sira k pivu, domestigemo beljačec, katerega pivo pogreša. Meso,
sir, kruh in pivo vkup je izvrstno tečen živež. Še moramo pa
omeniti hmelja, ki dela bitstven razloček med pivom in vinom.
Pivu pridevajo malovestni pivarji (olarji) pelina, encyana, volov-
skega žolča, glicerina in različnih dišečih reči; al pivo se s ta-
kimi rečmi ne zboljša, ampak le kvari. Pa še mnogo bolj škodljive
so strupene omotne rastline, na priliko, zobnik in druge, katere
brezvestni pivarji med pivo devajo. O pivu veljž, kakor o vseh
živežih sploh, da je toliko bolj zdravo , kolikor bolj samo na sebi
je, in brez vseh drugih mešanic.

Vino je od nekdaj ljudem pryetna pijača. Že za Ho-
mer a je vinstvo bilo v mali Aziji in na Grškem zelo
znano. Dasiravno spijo ljudje obilo vina iz sadja, pijo vendar
vino iz grozdja najraji. To vino je po plemenu grozdja, po
zemlji in obnebji, kjer raste, potem pa še po tem, kako se izde-
luje in kako se v hramu ž i^im ravna, zelo različno. V bolj
mrzlih krajih ima vino več kisline v sebi; v črnem vinu je za-
goltnih (vkup vlečnih) stvari, a vina toplejih krajev imajo več
sladkora. Sploh dela alkohol (vinski cvet) , da vino človeka
oživlja in krepčd; če ga pa čez mero vžije, ga vpijani. Sladčico
mu daje grozdni sjadkor; kislina vinskega kamena ali vinska
kislina pa dela, da je vino bolj ali manj kislo; neka eteru po-
dobna snov daje vinu prijeten in poseben vinsk duh, tako ime-
novani „cvet". Ker je mošt tekočina, katera še le vrfe, vino pa
tekočina, katera je že izvrela, se lahko spozna velik razloček ped
moštom in vinom.

Vino razveseljive človeško srce, povzdiga človeka nad skrbi
vsakdanjega življenja, okrepi mu pest in d4 mu pogum v nevar-
nosti. Nobena druga reč se ne prikupi tako skrivsge in tako ne-
vedoma človeku, kakor vino, — nobeni stvari še niso peli ljudje
toliko hvale kakor vinu. In res! — vino zmerno vživano moč
duhd in života prijetno dvigne; al gorje mu! kdor ga pije čez
mero, ali kdor pije vino, pa bi ga kar pokusiti ne smel zavoljo bo-

^*^J?*««W-' DigitizediGoOgle

^4 Živ^eji Moveški in njih npliv na organizem. Človeški.

lehne svoje nature! Otožnost, bolečine v glavi, omotica, divjost
in zlbbnost so strašni nasledki pijanosti; — človek zdaj ni več
človek, ampak živina postane, a še higi od živine ! Evo ga, kako
se kremži in razsaja iu divj& — ali počakaj: skoro bo obležal,
saj ga noge več ne drž6! Po pijančevanji prenapeta telesna in
duševna moč čedalje slabeja prihaja ; roke se tresejo pijancu, glava
mu odpov6 opravila, in pri moškem spolu je pijančevanje največ-
krat vzrok blaznosti (norosti). Mladim in močnim ljudem vino za
navadno pijačo ni zdravo. Vino je oživljajoče in krepčajoče zdra-
vilo, tedaj se tisti, ki se vina preveč navadijo, pripravijo s to
razvado ob močno zdravilo in krepilo, ki bi jo o nekaterih hu-
(Uh boleznih potrebovali, ali kedar iz težkih bolezni probolč.
Starim in slabotnim ljudem, če vino zmerno vživajo, pa tekne
tako dobro, da že v starih časih so rekli vinu, da je „mleko
starčkov".

Bazen vina imamo še mnogo drugih žganih pijač (žganjic).
Žgane pijače nimajo sicer nič redivne moči, pa v višji starosti in
zmerno vživane teknejo dobro človeškemu životu. Ker zakasnu-
jejo prebavljanje želodcu, človek po njih ne potrebuje toliko na-
vadnega živeža; slabemu želodcu dajejo moč; zavoljo tega se na
malo mero prilezejo slabotnim in starim, posebno takim ljudem,
kateri težko delajo.

Ne moremo pa se ločiti od pijač, da bi ne omenili najime-
nitniše in najbolj naravne pijače, in to je, vode. Voda^ katero
pijemo, nam je skoraj tako potrebna, kakor zrak, ki ga sopemo.
Med vsemi stvarmi, iz katerih je živo truplo sestavljeno, je vode
največ. V vseh opravilih življenja je tako imenitna, da ne more
noben del života niti en migljej brez vode obstati. Ker je pri vseh
opravilih svojega življenja vedno dokaj porabimo, tedaj potrebu-
jemo za ohranjenje življenja vedno nove vode.

Znano je, da je voda iz dveh snovi sestavljena: iz kiselca
namreč (blizo 89 odstotkov) in iz vodenca (kakih 11 odstotkov).
Ta posebna sestava vode je živalim in rastlinstvu silno važna, ker
v vseh trdih delih rastlin in živalskih trupel nahajamo obilo teh
prvinskih snovi. Voda je gradivo, brez katerega ne morejo niti ži-
valska trupla niti rastline obstati; voda je tedaj prvi živež rastli-
nam in živalim. Ni nam treba zatorej še le vodolečnikom (hidro-
patom) biti, da bi spoznali neprecenljivo, pa žalibog, še premalo
cenjeno vrednost vode zdravju človeškemu!

. In tako sem dospel do konca svojega predmeta. Pregledali
smo v kratkih črticah življe iz rastlinstva in živalstva, in se v
tem prepričali, da hrana iz živalstva, v pravi meri mešana s
hrano iz rastlinstva, zdravju najbolj tekne.

Naj bi pač vsakdo živel tako, kakor je zdravju rgegovemu
najbolj vgodno! Al, žalibog, da dobroto zdravja — tega neprecen-
ljivega daru Božjega — človek še le tedaj najbolj spoznava, kedar
ga — ni več!

Digitized by VjOOQIC

Inocencij IIL

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. *)

Uvod.

Ime Inocencij a III. zaznamuje najsijajnejšo ddbo rimskega
papeštva. Grego rij VIL je bil priboril v dolgem, silnem boji
prostost katoliški cerkvi ; odpravil je bil pohujšljivo življenje du-
hovščine, knezom odvzel priložnost simonije in tako globoko vtrdil
in mogočno povišal veljavo in moč rimskega prestola. Seveda, on
še ni doživel sadu svoje boritve; njegovi nasledniki so bili srečnejši.
Ali najvišjo veljavo je dosegel sedež svetega Petra tedaj, ko ga je
zasedel mladi a krepki in značajni Inocencij III. Njegov glas
se je razlegal po vsi zemlji; kralji so si prizadevali blišč svojih
kron povekšati s svitom rimske tijare. Klanjali so se njegovim raz-
sodbam, bali se njegovih kazni. Ni je skoraj dežele, le malo bolj
sloveče, katere zgodovina bi ne poznala njegovega imena. Ali on
sam je stal na svojem mestu nepodkupljiv, nepremakljiv v svoji
dolžnosti, mil v svojih razsodbah, najvišji sodnik zemskega kroga.

A čas njegove vlade je tudi najlepša ddba srednjega veka,
po krivici toliko razvpitega. Surova sila je postala milejša, od-
kar je duhovščina stražila nravno postavo po dolžnosti, katero je
bila pozabila v temnih časih desetega veka. Vednost se je raz-
v^ala hitrejše, lepše je cvetela umeteljnost, odkar so se bili se-
znanili n&rodi zapadnega svetel po križarskih vojskah z iztokom.
Vseučilišča so Be jela odpirati po vednosti hlepečemu svetu ; mesta
80 prišla do večje veljave, odkar se je povzdignilo trgovstvo. In
nad vsem gibanjem in življenjem se je bil razlil oni krščanski duh,
ki blaži vsa čuvstva, povzdiguje vse kreposti, stvarja in vtrjuje zna-
čaje, oni krščanski duh, katerega žalibog! tako pogrešamo dan-
danes. —

Trdno sklenjena je bila duhovska in svetna oblast. Ves svet
je priznaval pravo razmero med cerkvijo in državo, ono razmero,
katero je hotel Kristus sam. Cesto je imel Inocencij pri-

*) Viri: P. Waibel. Papst Innocentius der Dritte. Naoh Friedrich v
Hurter. Lindau 1853. Dr. J. Alzog. Universalgeschichte der christlichen Klrche.
7. A.Mainzl860. Dr. J. B. Wei8s. Lehrbuch der Weltgeschichte. DritterBand,
Wien 1868. GeorgPhilipps Kirchenrecht« Zweiter u. dritter Band. Begens-
burg 1850. Bule iz: Corpnsjuris oanonioL Gregorii Papae IX. Decretales.

Digitized by vJOC^lC

§6 tnocencij lil.

liko, ž dejanjem in besedo pokazati prave nazore o tej razmeri
in ti nazori niso bili le njegova last, še manj, da bi jih bil on
izumel, bili so last vsega tedanjega sveta, bili so tudi nazori dr-
žavne oblasti. Zato so jih vse dežele sprejele kot prave in resnične
in če seje kje kak knez, manj prijazen cerkvi in papeštvu ali hre-
peneč po nasitenju častilakomnosti, ustavljal cerkveni oUasti, ni
ga obsodil samo papež, obsodilo ga je vse ljudstvo. Ta ozka,
iskrena zveza med cerkvijo in državo je znamei^e, katero znači
najbolj natanko srednji vek. In ravno ta zveza je bila najožja za
Inocencija III.

Če prevdarjamo vse to in se ozremo še na moža samega, ki
je bil tedaj glava krščanskega sveta, na njegov čisti, nepremak-
ljivi značaj, na njegovo gorečnost in miloto, gotovo zanima vsa-
cega, seznaniti se malo natančneje ž njim in njegovim delo-
vanjem in njegovim časom. Zato naj v kratkih črtah na-
rišem njegovo življenje, naslikam v malih potezah zgodovinske do-
godke, s katerimi je bil on v zvezi! Govoril bodem o njegovih
razmerah proti posamnim deželam kolikor moči v kronologičnem
redu. Posebno se bodem oziral na one dogodke, ki kažejo raz-
mere med duhovno in svetno oblastjo. Naj zgodovinski obraz naj-
mogočnejšega papeža zavrne predsodke, katere imajo nekateri Iju^e
proti srednjemu veku sploh, papeštvu in Inocenciju po-
sebe !

Cerkev in drSava v srednjem veku.

Zgodovina narodov in dežel v srednjem veku je združena naj-
ožje z zgodovino katoliške cerkve. Kdor pozna jedno, vedel bode
tudi najznamenitejše dogodke druge. Kako to? Vse izvira odtod,
da je bila država katoliška, da je bila v tesni zvezi s cerkvijo.
Še le reformacija in po nji galikanizem in jožefinizem, a pozneje
brezbožni uki prekucije, panteizma in materijalizma so raztrgali to
ozko vez, odtrgali državo od cerkve, od Boga in napovedali jima
nazadnje celo vojsko. Ako se oziramo v svojih časih, ko povsod
vidimo državo v boju s cerkvijo, v pretekle veke, skoraj jih ne
moremo prav razumeti, kajti rojeni v predsodkih zoper iye merimo
jih z novo mero svojega časa. Ni zatorej čudo, ako mnogi, odda-
ljeni od vsacega krščanskega mišljenja, zaničujejo srednji vek,
ga imenujejo dobo temote in sužnosti, ker nazore devetnaj-
stega stoletja rabijo pri soditvi razmer vdvanajstem. Predno
zatorej pričenjam življenjepis moža, ki stoji sredi in vrhu onih
davno preteklih časov, naj razvijem kratko nazore tedanjih časov
o razmeri med cerkvijo in državo , ker od teh nazorov je odvisno
razumljenje marsikakega dogodka v tem životopisu, odvisna prava
cenitev Inocencija, njegovih del in njegovega časa.

Rimsko cesarstvo je bilo v notranjem puhlo, zastarelo, v vna-
njem slabo, brez moči in veljave; moralo je pasti pred navali

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 37

divjih, surovih a krepkih in naravnih Germanov. Njih ustava
je bila vgodna prostosti ; bili so še pagani in duhovstvo je vživalo
pri iyih velike predpravice. Ni sicer tu prostora na dalje raz-
pravljati njih ustave, le toliko naj opomnim^ da je malokatera tako
pripravna bila, sprejeti v sebi krščanske ideje in jih izvrševati,
kakor ravno ona. Ko je cerkev po svoji božji nalogi povabila tudi
Germane v svoje naročje, je pokristijanila vse njih življenje.
Cerkev ni delala v naglici, ni silovito prezirala ndrodnih navad,
ampak je previdno odpravljala le počasi najpred ono, kar se ni*
kakor ni moglo strinjati z njenim ukom, potem še le manj važne
reči. Kar pa je našla zdravega v germanskem življenji, to je go-
jila s skrbno roko, krepila in po moči povzdigovala. Duhovščina
ni le samo obdržala velikega upliva, ampak je še pridobila mnogo
vsled vzvišenosti svojega stanu. Ker je bila veljava posamnih
knezov odvisna od tega, koliko dežele so imeli v posesti in ker
so duhovni tudi skoro dobili mnogo posestev, rastla je tem bolj
vezava duhovščine in skoro so imeli največji upliv na vso državo.
Germanska ustava sama na sebi se že odlikuje po svoji krep-
kosti, svojem organičnem sostavu; ko se jej je pridružilo še kr-
ščanstvo, navdala jo je nova moč in združena ž njim je postala
najlepši zgodovinski vzor krščanskega kraljestva. Cerkev je povek-
šala ve^*avo kraljevsko s tem, ko je učila, da je vsaka oblast od
Boga in to kazala dejanstveno s kronanjem in maziljenjem knezov.
Kakor se je njen upliv kazal pri viteštvu, kazal se je tudi v tem,
da je omij^evala surovo silo in upeljavala tako zvani „božji mir^';
kazal se je tudi pri sodnijskih obravnavah, pri ordalijah in sploh
v vsem očitnem, državnem, kakor tudi domačem življenji. Tako je
postala germanska država res krščanska^ katoliška država.

Ozka zveza med cerkveno in svetno oblastjo se je kazala in
pomnožila posebno s ponovljenjem zapadno-rimskega cesarstva v
Karolu vilikem. Frankovski vladarji iz hiše Karollngov so
se bili vedno skazali zveste varuhe in pomočnike rimskega pre-
stola. Y. času, koso Longobardi napadali rimska mesta, so
bizantinski vladarji, da-si tudi svoječi si posestvo teh dežel, po-
polno zanemarjali svojo dolžnost in prepustili Italijo svoji usodi;
a papeži so poklicali hrabre Franke in ti so jih rešili zadreg;
oteto deželo pa je podaril Pip in 1. 756 sv. Petra stolu in 1. 774
je potrdil in poleg tega tudi povekšal to gospodstvo Karol. V
zahvalo za skazano spoštovanje in Ijubav je pomazilil Leo III.
Karola na božični dan 1. 800 v rimskega cesarja. Kaj pa je ideja
tega ponovljenega cesarstva? Cesar naj bi bil varuh svete cerkve
in rimskega prestola, pospeševatelj krščanstva po vsem svetu; on
naj bi bil prvi vladar sveta, knez miru, vzor drugim knezom in
posredovalec med njimi, kakor je bila jedna cerkev, jeden papež,
tako naj bi bil jeden cesar. Res lepa, vzvišena ideja ! Cesar ni
postal gospodar druzih vladarjev, zemlja njih ni bila njegova ; le
prvi naj bi bil med njimi, najvišji po časti, veljavi in dolžnosti.
Najožja je njegova zveza s cerkvijo in njenim glavarjem, rimskim

Digitized by VjOOQ IC

38 Inocenoij m.

papežem; on je prvorojeni sin svete cerkve. A ker mu je fiasfc
podeljena po papežu, je zatorej cesarstvo v papeževi lasti; on ga
da, komur ga hoče, in kedar hoče po zasluženji za cerkveno reč,
ne po samovoljnosti, ampak previdnosti in dolžnosti. Ozka zveza
med papeštvom in cesarstvom je značila, pa tudi potrdila ozko
zvezo med duhovno in svetno oblastjo, med cerkvijo in državo.
To je bila visoka ideja ponovljenja zapadno-rimskega cesarstva.

A žalibog! ta lepa razmera je trajala le kratko. Cerkev
Se ni imela dovolj časa, globoko vkoreniniti se v vse življenje in
gibaije n&rodov. Ko je umrl Earol veliki, že so se začeli
prepiri in vojske, Karolingi so čedalje bolj slabeli, pešala je
njih veljava in ž njo je pešalo rimsko cesarstvo. A tudi cerkveno
življenje je oslabelo; ogenj, ki je ogreval prsi prve čase, jel je po-
jemati; duhovščina je postajala čedalje manj vredna, njena bogata
posestva so ji bila v propast; še celo papeštvo se je bilo pogrez-
nilo globoko v tožnih časih resnično temnega desetega stoletja.
Med knezi je vladala simonija, konkubinat med duhovni. Bes
tožni časi! A minuli so, ko se je vzbudil pravi apostoljski duh
ravno tam, kjer je bil najpotrebnejši, namreč v Rimu. Hilde-
b ran do v upliv se je mogočno pokazal po vsem svetu; bojeval
se je z vsemi močmi in ž njim vsi dobri, goreči kristijani ; boril
se je za prestol cerkve in za poboljšanje duhovščine. In ko je z
imenom Gre gori j a VIL zasedel sv. Petra stol, kateremu je bil
glavna podpora že nad dvajset let, je krepko nadaljeval svoj boj
in svoje reforme; on je rešil cerkev in če tudi sam ni videl končne
zmage, vendar i^emu moramo pripisovati, da je bil mogoč Ino-
cencij III. Duhovščina je bila vsa utopljena v svet; ona, vlada-
rica duhov, je bila robkuija mes&. Boj, katerega je bojeval Gre-
gor za neodvisnost, za svetost cerkvino, je bil najljutejši boj
zoper zunanje in notranje sovražnike, zoper strast in hudobijo, zo-
per svetno silo in večino duhovščine. S svojo trdno voljo, s svojim
navdušei^jem, s pomočjo božjo je zmagal ; in boljši časi so nastali
za cerkev, za krščanstvo, a tudi za narode in države. Še je bilo
mnogo vojske za njim, a temelj je bil on postavil in 1. 1122 je
bila zmaga v Ealikstovem konkordatu tudi formalno potrjena.
Odtod se je razvijala cerkvena oblast vedno sijajnejše, vedno se
je množil upliv papeštva; utrdil se je pa poglavitno v boju zoper
Friderika I. Barbaroso, ki je v svojih visokoletečih namerah
zadel ob veljavo papežev. Tudi on je bil premagan, osobito
Aleksander IIL je bil oni, ki je bil zadržal in zavrnil vse nje-
gove napade. Papeštvo se je bližalo vrhuncu svoje moči in slave.

Kako so uplivali ti boji, te zmage papežev na razmere med
cerkvijo in državo? Kateri so bili nazori o ti razmeri tedaj, ko je
Inocencij III. nastopil vlado katoliške cerkve?

V srcih vseh mislečih in dobrovoljnih vladalo je živo prepri-
čanje, da je blagostanje n&rodov mogoče le v prijazni jedinosti
svetne in duhovne moči. Nejedinost med njima, ki je bila pri-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 39

nesla toliko toge in nezgod zemskim prebivalcem, zdela se je vsem
najhujše zlo; bila jim je prevrat onega reda, katerega je hotel
imeti Bog. Sicer je ta misel veljavna za vse čase; a v nobenem
ni bila tako globoko vkoreninjena v prepričanji posamnikov in vseh
ndrodov, kakor ravno v tedanjem času, tako, da je v resnici zna-
čajno znamenje srednjega veka. Če brani novejši čas bolj neod-
visnost jedne oblasti od druge, se more to razlagati od tod, ker
je država odpadla od vzora razmer med njima; odtrgala se je od
cerkve in skuša si jo podjarmiti, zato cerkev v hranitvi povdarja
poglavito svojo neodvisnost in prostost. A takrat, ko so bile dr-
žave še krščanske, ljudstvo vdano veri očetov, takrat se je bližala
država vzoru; prepričan je bil ves svet, da cvete blaženstvo v
jedinem, soglasnem delovanji obeh oblasti. Zato je vskliknil Ivo
Chartreski: „Če sti kraljestvo in duhovstvo v soglasji, se svet
dobro vlada in cerkev cvete in prinaša sad'* in nasproti: „če sti
pa nejedini med seboj, ne le ne napredujejo male reči, ampak se
tožno vničujejo tudi važne." In Gotfrid Vendomski piše:
„Naš ljubi gospod in mojster Kristus je hotel, naj bode duhovni
in svetni meč v hranitev cerkve. Če zatorej drug drugemu na-
sprotuje, je to zoper njegovo voljo. Pri taki priložnosti se odvzame
kraljestvu pravica, cerkvi mir. Pohujšanja nastanejo in razdori
in duše pa telesa poginjajo. In ko se duhovstvo in kraljestvo jedno
drugo sovražita, sta obadva v nevarnosti, kajti če se kralj in
papež vzdigneta jeden zoper drugega, jeden za navado kraljestva,
za cerkve prostost drugi, ne more in tudi ne bode moglo kra-
ljestvo obdržati one navade, a cerkev izgubi mnogo svoje prostosti.
Pol^ tega je kralj opleiyen svetega občestva in svoje kraljeve
časti in papež mora po sili služiti marsikomu, ki bi moral služiti
njemu in ljudstvo, katero bi moral učiti papež in voditi kralj,
vodi kra^a in papeža." To so misli vsega tedanjega krščanstva.
Cerkev je zatorej popolno prosta v svojih opravilih, v učitvi,
opravljanju svetih skrivnosti in vladi svojih zadev; a ona pušča
tudi državi prostost v čisto svetnih rečeh, ki se ne dotičejo niti
božjih zapovedi, niti cerkvene uprave. V dejanstvoni izvršitvi teh
načel je izrečena prava razmera obeh oblasti ; obema je dom tako
v jedni hiši. Cerkev je vseol3čno kraljestvo božje, v katero
spadajo tudi kralji in cesarji, kajti v cerkvi ne veljajo nikakovi
svetni razločki.

A kakor je vzvišen duh nad telo, duhovno nad svetno, to-
liko višja je oblast cerkvena, kakor oblast kraljevska. Tudi ta
stavek izpeljuje se čisto dosledno iz krščanskih temeljnih ukov;
zato je bil sprejet brez obotavljanja in strahu med splošne nazore
ljudstev srednjega veka. Od tod one primere cerkvene in državne
oblasti s solncem in z luno; kakor solnce sveti z lastnim svitom,
luna pa z izposojenim od solnca, tako ima tudi cerkev svojo oblast
naravnost od Boga, država pa posredno po cerkvi; zato naj se
država vedno cerkvi daje razsvetljevati in voditi. Primerjali so
.tudi obojo oblast dvojnemu meču v roki Petrovi; prvi zaznamuje

Digitized by VjOOQ IC

40 Inocenoiij III.

duhovsko oblast, drugi svetno. Oboja oblast je božjega izvora;
oboja je ostra in krepka ; a državna je podvržena duhovni, katera
jo posvečuje in povišuje. Nalog duhovne je, razširjevati kraljestvo
božje na zemlji, varovati božje postave, kaznovati prestopke, a
svetna naj jo podpira .v izvrševanji tega naloga. Zato piše sv.
Bernard novoizvoljenemu Ev geni ju IIL, poprej svojemu
učencu: „Oba meča naj se potegneta zdaj pri trpljenji gospodo-
vem iz nožnic; a kdo drugi naj to stori, nego vi? Oba sta Petrova;
jeden se mora potegniti iz nožnic na njegov migljej, drugi z nje-
govo roko, kolikorkrat je potreba." In Hugo od sv. ViKtorja
piše o tej razmeri: „Pod oblast kraljevo spadajo zemeljske, pod
papeževo duhovne reči in vse, kar spada k duhovnemu življenju.
Kolikor pa je vzvišeneji duhovno življenje nad truplom, tolikokrat
se dviguje , duhovna oblast nad zemeljsko ali svetno po časti in
vrednosti. Kajti duhovna oblast naj postavlja svetno, da je, in jo
vodi, da je dobra. Ona sama je najprej od Boga postavljena in
če se obrne od prave poti, more jo soditi le Bog."

Kakor je glavar svetne oblasti cesar, tako je glavar cer-
kvene oblasti papež, od tod njegova veljava, njegova moč in
čast. On strinja v sebi vso duhovno oblast, ker njemu je Gospod
izročil ključe. Če se je pokazala oblast papežev ravno v sredinem
veku tako močna, ne smemo s tega sklepati, da bi bila še le tedaj
nastala. Papeži si niso sami dali oblasti ; oni so bili le glavarji
od Kristusa ustanovljene cerkve in so svojo moč po okoliščinah
vidno skazovali. Papež je bil najvišja oblast v duhovnih rečeh in
tudi v svetnih, kolikor so se dotikale duhovnih. Če se je žatpre|
zoper božjo postavo ali zoper cerkvene pravice pregrešil kdo,
bodi-si kralj ali cesar, so ga kaznovali; da, izključili so ga celo
iz občestva cerkvenega. Da je tak izobčen vladar zapadel tudi
svojo vladarsko veljavo, ni bila cerkvena postava, to je bil na-
sledek germanske ustave; kajti država je bila v cerkvi, kdor ni
bil ud cerkve, tudi ni mogel imeti nobene oblasti v katoliški
državi; in v tem pomenu in v takih okoliščinah so papeži kneze
odstavljali in po svoji polnomoči podložnike odvezovali prisežene
zvestobe. Nikdo se ni ustavljal tej cerkveni oblasti. Če so tudi
tako države zabredle v vojske in zadrege, niso tega pripisovali
cerkvi, ampak pregreham vladarjev in vladancev; to jim je bila
kazen bo^a. Papež je storil svojo dolžnost; kaj bi bilo neki opo-
minjevanje gluhim ušesom? Kaj bi koristili železni zakoni, ako
bi ne bilo nikogar, da bi kaznoval prestopovalce? To vse je bilo
onim razvpitim časom samo po sebi razumevno ; seveda, vladal je
krščanski duh, ne brezbožni, brezverski. Koliko oblast so pripi-
sovali najsvetejši možje onega časa papežu, razvidno je iz besed
sv. Bernarda, onega meniha, katerega so kralji popraševali za
sv^t, čegar upliv je vladal skoraj ves svet, iz besed, katere je pisal
kardinalom, ko so bili izvolili njegovega ne ravno posebno obdar-
jenega učenca Bernarda Pizanskega pod imenom Evgenija
III. za papeža: „Kakov namen je pač imelo, da ste se vrgli na

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 41

malo omikanega moža, svojo roko deli na iu'ega skritega, ter mu
iztrgali iz rok sekiro in motiko, da ste ga opasali z mečem „„da
se maščuje nad ljudstvi, kaznuje n&rode, da veže njih kralje v
spone, njih žlahtnike z železnimi verigami.'^ '^ Ali ni bilo nobenega
modrega med vami, kateremu bi se bilo to bolj pristovalo? Res,
smešno se zdi, narediti človeka oblečenega v osorno sukiyo pred-
stojnika knezom, zapovedovalca škofom in staviti pod njegova po-
velja kraljestva in cesarstva. Smešno ali čudovito; gotovo jedno
izmed obojega. A jaz ne tajim, ne omahujem v zaupanji, da je
tudi to božje delo, ki sam dela velika čudesa.'' In Ev geniju
samemu je pisal svetnik: „Oslepljen sem po blišču tvoje časti in
tresem se pri pogledu nevarnosti, katere te obdajajo. Je mesto
Petra, kneza aposteljnov, njega, katerega je Gospod postavil kneza
svoji hiši. Pepel njegovega groba vzdignil bi se proti tebi, ko ne
bi sledil njegovemu duhu, in izgledu. Oospod narodov in kraljestev
si postavljen, da trgaš in razdiraš, da zidaš in sadfš.^'

To so nazori, to so misli srednjega veka o papežtvu in ce-
sarstvu, o razmerah med cerkvijo in državo; če jih natančno pre-
mislimo, potem bodemo vedeli prav ceniti srednji vek, vedeli prav
ceniti moža, ki se je bojeval tako zmagovito za te vzvišene ideje,
za korist svete cerkve in slavo božjo, Inocencija III.

Jnocendj, predno postane papeS.

Rodovina Konti je bila jedna najslavnejših in najžlahtnejših
laških rodovin srednjega veka, k nji je pripadal tudi T raz imund,
zaročen s Klaro iz blage rimske rodovine Skoti. Med štirimi
sinovi mlajših jeden je bil tudi Lotar; rojen je bil okolo 1. 1160
skoraj gotovo v Rimu. O njegovih otročjih letih nam ni mnogo
znanega^ kakor sploh blezo o vseh možeh srednjega veka, ko se
še ni toliko pisalo in tudi ni bil vsak pisatelj sam glavni predmet
svojih spisov. Med svojimi sorodovinci je imel tri kardinale. Prvi
nauk je sprejel v Rimu, potem se je podal na vseučilišče v Pariz
in Bolonijo.

Gregor VIL je bil zmagal z duhom nad silo, on je oprostil
duhovno življenje surove moči in tako mnogo uplival na to, da
se je polagoma razširjala vednost in omika. Poprejšnje samo-
stanske šole skoro niso zadostovale; učitelji jedne stroke so
se zbirali v kakem mestu in učenci so jeli prihajati od vseh krajev,
ko je zaslovelo ime učilišča. Polagoma so nastale iz tega vseuči-
lišča; bila so sezidana na cerkvenih tleh, papeži so jih potr-
jevali, dajali jim predpravice, jih obdarovali s podporami in usta-
iiovninamL Kakor vse življenje, je bila tudi vednost v srednjem
veku cerkvena, t. j., ni imela namena, bojevati se proti veri
in cerkvi, ampak je oboje razširjala in utrjevala, se je razvijala
iz vere in imela posledigi namen slavo božjo. Učenci so pri-

Digitized by VjOOQ IC

42 Inooenoij III.

hajali iz vseh krajev in dežel iz ^'ubezni do vednosti, ne da bi si
služili kruba. Prva vseučilišča so bila v Salernu za zdravilstvo,
v Boloniji za pravo in v Parizu za bogoslovje. Prav za prav
se tudi po navadi računijo kot vseučilišča še le po 1. 1200. (Bo-
lonija 1. 1200, Pariz 1. 1206), a jednaka učilišča so bila že davno
poprej.

V Pariz je šel zatorej najpoprej Lotar. Tamošiyo učilišče
je bilo za bogoslovje že tedaj najimenitnejši. Najslavnejši učenjaki
80 tam predavali. Poslušalcev pa so imeli toliko, da je bilo skoraj
večje njih število, nego druzih mestnih prebivalcev. A imeli so
oster red; niso smeli postopati brez dela, niti pohajkovati leno
večino časa. Tu se je. Lotar natanko seznanil z bogoslovsko
vednostjo, ki je ravno tedaj dobro pričela svojo najlepšo dobo,
dobo Solastike. Vis6ko je častil svojega učitelja Petra Kor-
brilskega, kateremu je še pozneje skazal hvaležnost, podarivši
mu nadškofijo Sensko; a zel6 drag prijatelj mu je bil Anglež
Robert Courcon, katerega je pozneje imenoval kardinalom.
Kar osobito znači njegove tedanje nazore je, da je neke počitnice
v to porabil, da je obiskal grob sv. Tomaža Becketa v Can-
terburyu, grob onega velikega mučenika za prostost angleške
cerkve.

Iz Pariza se je podal v Bolonijo, ravno tako sloveče uči-
lišče za pravo svetno in cerkveno. Tako je postal sposoben za
poznejša, težka, opravila; dobro izobražen se je vrnil star kacih
21 let v Rim, skoro po smrti Aleksandra III.

V Rimu so ga porabili brzo za najvažnejše opravke, za kar
se je imel zahvaliti nekaj svojemu visocemu r6du in uplivu sorod-
nikov, a še več veliki svoji sposobnosti. Tako ga je rabil Lucij IIL,
Urban III. in Gregor VHI. Zadnja dva sta se največ bavila s
križarsko vojsko; prvi je hotel sam iti v sveto deželo, a čuvši o
zmagi Saladinovi je umrl v Ferari po dveletni vladi. Gre-
gor je vladal le 57 dnf; tudi on je vso svojo pazljivost obrnil na
isto reč; pisal je pismo vsem zapadnim ljudstvom in jih vzbujal
na sveti boj. Po njegovi smrti je postal papež Klemen III.,
Lotarjev ujec, ki je jedno leto pred svojo smrtjo imenoval Lotar j a
kardinalom v obče veseye vseh, ki so poznali njegovo izvrstnost.
L. 1191 je Klemen umrl.

Njegov naslednik je bil Celestin HI iz družine Orsini-
jev, sovražne družine K on ti je v. Nekaj zaradi tega sovražtva,
nekaj, ker ni vedel prav ceniti Lotarjevih spretn osti, ni
se kaj dosti menil za mladega kardinala, ampak mu je odvzel do-
sedanja obilna opravila. Lotar je zapustil Rim in je bival ntgveč
v Ananiji. V tem času zaničevanja je spisal v samoti knjigo:
„0 maJovrednosti človeškega življenja; ali: o zaničevanji sveta."
Njegovo visokodušno srce je bilo globoko zadeto ; spoznal je tem-
bolj nečimurnost vse posvetne slave. Da le malo označim njegove
misli, naj navedem tu nekatere Bjegovih izrekov.

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podobft; po virih spisal Boriu. 45

„Kakor je morje grenko in valovito ^ tako vlada grenkost in
valovitost v časnem bitji. Nikjer ni miru in varnosti; nikjer niti
pokoja, niti počitka, povsod strah in trepet, trud in bolečina. Ža-
lost se primeša smehu in toga se meša v cvet radosti.^'

„Predemo pajčevine in zapravljamo čas s praznimi že*
\jami."

„Kje je kdo, ki bi tudi le jeden dan preživel v čistem ve-
selji, brez dolga navesti, brez vzburjenja jeze, brez gibanja strasti?*^

Kako natanko je spoznal slavohlepnost človeško in uvldel,
da ona vodi mnogih dejanja, spoznavamo iz besed :

„Drugi misiyo na vse, storž vse, g6di jim vse, da bi dosegli
hvalo, slavo in vdanost pri ljudeh. Da se vzdignejo do visokih
časti, imajo hvalevredne besede v ustih; prosijo in obljubujejo,
dajo in darujejo in iščejo po krivih potih častne stopinj«, katere
ne morejo doseči po ravnih; ali si jo prilasti s silo in pri
tem računijo na pritrjenje prijateyev, varstvo sorodnikov. A vi-
soka čast — kakošna teža! Če je slavohlepnik dosegel svoj vr-
hunec, ne pozna igegova prevzetnost meje, njegov napuh ne čuti
brzde; meni, da je tem boljši, čim višji stoji; na svoje nekdanje
prijatelje se ozira zanič^ivo in včerajšnjih ne pozna več."

L. 1197 je zbolel Celestin. Eo je čutil, da se mu bliža
smrt, hotel se je odpovedati svoji časti, če bi volili kardinali Ja-
neza od svetega Pavla iz rodovine Kolone za papeža. A
kardinali se niso hotli vdati; še na svoji smrtni postelji priporočal
jim je onega moža; v prosencu 1. 1198 pa je umrl.

Inocmcij postane papei.

Resni časi so bili, ko je umrl Celestin. Moč cerkvi nepri-
jaznih Hohensiaufov se je bila zopet pomnožila pod krepkim
Henrikom VI. Stiske iztočnih kristijanov so zahtevale kreplJiega,
delavnega papeža. Kardinali so resno premišljali, kdo bi bil naj-
sposobnejši; največ glasov sta dobila Janez SalernskiinOk-
tavijan; oba sta izrekla, da smatrata vrednejšega Lotarja; in
res, glasovi so se združili in voljen je bil 371etni Lotar za pa-
peža z imenom Inocencija III. Jokaje se je branil težavne časti,
a volilci se niso dali pregovoriti; vedeli so, koga so izvolili. Ljud-
stvo je z veseljem sprejelo voljenca. Ker je bil Lotar še dijakon,
posvetili so ga dnš 22. svečana v mašnika, drug dan v škofa;
kardinal in škof Ostijski ga je posvetil papeža. Po končanih
obredih je govoril Inocencij duhovščini in ljudstvu o namenu
in vrednosti apostolske časti.

Inocencij in Italija.

Trdne vajeti in krepke roke, ki naj jo vodi, je potrebovala
tedaj cerkvena vlada. Marsikaj je bilo popraviti, marsikaj prena-

Digitized by VjOOQ IC

44 InoGenoij III.

rediti. A ^'e je pričel Inocencij reformo? Kakor vsak moder
reformator, pri sebi, v svojem obližji. Hotel je, da se prične pre-
rojevanje na njegovem dvoru in od tod razširi po Italiji in po
vsem sveti. Pravi vzor vsem škofom odpravil je ves nepotrebni
lišp. Zlate in srebrne posode in orodja je zamenjal z lesenimi in
steklenimi ; žlahtne mladeniče, ki so stregli na dvoru, je odpustil,
oskrbljene s potrebnim denarjem; menihi so mu stregli, le po tri
jedi so prihajale na njegovo mizo. Pri slovesnih prilikah seveda
se je skazal v vsem papežu primernem blišču. Potem je tudi pre-
gnal iz lateranske palače menjalce, ki so se bili naselili pri vratih.
Najbolj je sovražil podkupljivost; z ostrimi kaznimi jo je prepo-
vedal in sam je trikrat na teden poslušal pritožbe na mestu, kjer
so vsi mogli do njega. Z denarjem, ki si ga je tako prihranil, je
zidal državna poslopja in cerkve. Zdaj je pričel reformo najpoprej
v Rimu, kjer so še vedno tlele prekucijske misli Arnolda iz
Brešije; imeli so senat, obstoječ iz 56 udov; a tedaj je bil
le jeden senator, strinjajoč v sebi vso moč, izvoljen, seveda od ljud-
stva. Inocencij je prisilil ljudstvo, da so odstopili to pravico
njemu ; on je postavljal za svoje in kardinalov osobno varstvo se-
natorja le za jedno leto. Tudi cesarskega prefekta je pripravil do
tega, da mu je prisegel kot gospodu rimskega mesta, in s prisego
zagotovil : „da ne bode zaupanih posestev ničesar prodajal, za-
stavljal ali za fevd dajal, da bode preiskaval pravice in dohodke
rimske cerkve, jih naznanjal in spravljal, da bode dobro varoval
izročene mu dane gradove, nikogar ne puščal v&-nje brez papeže-
vega dovoljenja, da bode odgovor dajal o svoji službi in po zapo-
vedi se jej odpovedal." Tako si je Rim po vsem pridobil.

Zdaj je obrnil Inocencij svojo skrb na cerkvena posestva
po Italiji, katera je bil Henrik VI. v državne nemške fevde raz-
delil. Ker so bili Nemci malo priljubljeni zaradi stiskanja, so bili
vsi prebivalci veseli, ko je papež razposlal svoje kardinale, da bi
zahtevali pripoznanje gospodstva in so z veseljem vstali za papeža.

V Ankonski marki in v Romaniji je gospodoval Mark-
wald Anweilerski, zvit in hraber mož, nekdaj v veliki časti
pri Frideriku I. in Henriku VI., tako, da ga je bil slediyi
imenoval izpolnovalcem svoje oporoke in oskrbnikom dežele v Siciliji.
Dvema po papežu poslanima kardinaloma je odgovoril, da bode z
deželo in posestvom papežu podložen; a iskal je le prilike, da
bi se osvobodil vsake podložnosti in zato je pričel vojsko z
mesti, katera so se bila podvrgla Inocencij u. Kardinala sta
ga izobčila; skoro se je pričela vojska, v kateri je bil Markvrald
premagan in da-si je mnogo denarja ponujal, niso mu upali in
moral je iti v Sicilijo.

Vojvodstvo Spoleto in grofija A s is i ter So r a so bili v
rokah Konrada Urslingena; tudi on je mnogo obljuboval pa-
pežu, da bi mu pustil posestva, a ker ni ničesar opravil, odpo-
vedal se je vladi in odšel na Nemško. Papeža pa, ki je po teh

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin* 45

zmagah potoval po deželi, so z veseljem sprejemali ^'udje in vriskali
so mu, ki je bil oprostil deželo tujcev.

Tudi oni, kisobili naMatildinskih posestvih v Toska ni,
so priznali papeževo oblast; le malo jih je ostalo zvestih vojevodi
Filipu, poglavito v P iz i. Tako so bila cerkvena posestva v teku
jednega leta zopet pridobljena: Ankona, Fermo, Osimo,
Fano, Sinigalija, Jesi, Cesena, Spoleto, vse to je bilo
oproščeno tuje oblasti« Inocencij je dal pozidati nekaj trdnih
gradov; za Toskano je postavil posebnega oskrbnika; zagotovil si
je dohodke, ki so spadali po pravici rimski cerkvi ; , skrbel je po
očetovsko za pridobljene kraje, da sta v kratkem cvetela pravica
in mir po vseh krajih.

Tudi pozneje še je imel vedno dosta opravil v svojih deželah.
Rimljani so bili nemirni, v več stranek razdeljeni, so cesto ko-
vali zarotbe; a s svojo modrostjo in trdno vo\jo je krepko vladal
Inocencij in zato tudi njegovi sovražniki nikdar niso pridobili
kaj znatnega.

Sicilija je bila že od Roberta Guiskarda papežev fevd;
prvi papež, kateremu je Bobe rt skazoval fevdalno zvestobo, je
bil Le o IX. (1049 — 1054) in pozneje je bila potrjena pod Niko-
lajem II. (1058—1061). Ko bi bil Henrik VI. dalje živel, go-
tovo bi bil skušal razdreti to fevdalno zavezo. A vdova Kon-
stancija, ki je uvidela, kako slaba je ženska moč v tako burnih
časih, je pripoznavala fevdalno gospodstvo papeževo; vsako leto
je bilo določeno 1000 zlatnikov za fevdalni tribut. Inocencij
je spoznal skoro tudi, da so bile prevelike predpravice, katere je
uživalo sicilijansko kraljestvo, kakor: pravica imenovati legata,
nadškofe in škofe, sprejemati apelacije, sklicevati zbore; bile so
le v pogubo cerkveni prostosti; zato jih je odpravil navzlic vsem
ponudbam in obljubam kratice. A kraljica je skoro zbolela in
umrla; na smrtni postelji je imenovala Inocencij a jerebom Fri-
deriku, tedaj staremu komaj pet let, kajti rojen je bil grudna
1. 1194; določila je tudi papežu za trud 30.000 zlatnikov.

Res mnogo je imel opraviti Inocencij s Sicilijo, da je ob-
držal Frideriku kraljestvo, ker mnogo jih je bilo, ki so mu
stregli po vladi. Med temi sta bila glavarja že omenjeni Mark-
wald in Diepold. Markwald, pregnan iz cerkvenih dežel,
hotel si je ustanoviti novo posestvo v siciljskim kraljestvu in mar-
sikdo ga je podpiral, tudi W al ter, škof Trojanski, veliki
kancdar kraljestva. Proti oporoki kraljičini se je opiral Mark-
wald na oporoko Henrikov o, da pripada jerobstvo njemu, ne
Inocencij u. Zato je moral papež zbrati vse svoje moči proti
nevarnemu sovražniku; poklical je na boj vse viteze in ljudstvo,
opominjajoč jih dovršene hudobije in grozovitosti, in je slovesno
izobčil Markwalda in njegove somišljence, ter poslal v Sicilijo
trdnega in modrega kardinala Gregor ij a, naj stori kolikor moči,
za -mladega kralja; Markwaldje naposled pričel obljubovati io,

' Digitized by VjOOQ IC

46 Inooenc^ IIL

ponujati, a ni se mu posrečilo zaradi Inocencijeve značajnosti in
modrosti. Papež je poslal svojega bratranca Jakoba z vojsko
proti Markwaldu; pri Palermu se je vnel hud boj in Jakob
je zmagal; Markwaldje moral bežati; mnogo njegovih tovarišev
je bilo ujetih.

A zv^ačni kancelar W al ter je znal napraviti, da je moral
Jakob oditi in tudi papežev Ic^at; ali Mark wald je bil sprejet
med kraljeve svetovalce. Prijateljstvo to ni trajalo dolgo, jela
sta se pisano gledati, in kancelar je izgubil s svojo hudobnostjo
vso ve^'avo, in sicer se je tudi Inocencij oglasil proti
i^emu; tako je bil zopet Markwald na vrhuncu slave; a
Walter se je združil z Diepoldom. Toda Markwaldove
slave bilo je skoro konec, zbolel je in umrl 1. 1202. Zdaj se je
spravil Walter s papežem in vrnil se v Sicilijo; L 1205 pa
tudi Diepold; tako so bili najhigši sovražniki Friderikovi in
njegovega jeroba izgubili vso moč.

L. 1208 je dosegel Friderik svoje štirinajsto leto in tako
postal polnoleten; papeževo jerobstvo je prestalo. A Inocencij
le vedno ni zapustil svojega varovanca, pomagal mu je s svetom
in dejanjem. Svoje jerobstvo je odložil z zaroko mladega kral^ja s
Konstancijo, kraljičino Aragonsko. Da bi še bolj utrdil moč
kraljevo, podal se je dne 15. maja 1. 1208 iz Rima sam v siciljsko
kraljestvo in v San Germanu je predsedoval sklicanemu zboru
siciljskih ve^akov. S prisego so mu obljubili, da bodo vse spre-
jeli in držali, kar bode on napravil v podporo kraljevo, v zago-
tovljenje miru in v varstvo kraljestva. —

Tako je spolnoval blagi papež svoje dolžnosti jerobske. Ni-
Iger ni gledal na svoj dobiček, niti ni gledal na to, da bi
pridobil rimski cerkvi še kaj dežele, kar bi bil v tedaiyili časih
z lahka storil ; skazal se je pravega varuha sirote in tudi tako kazal
svojo visoko službo. Kako je Friderik to blagodušno ravnaige
povračeval i\jegovim naslednikom in rimskemu stolu, ve vsak, kdor
le malo pozn& zgodovino Friderika U.

Inocencij in bula ^fSoUtae^

Bizantinsko Cesarstvo se je počasi, a gotovo bližalo poginu.
Utikanje cesarjev v cerkvene zadeve, njih samovoljno gospodarstvo*
v duhovnih rečeh, kateremu je duhovščina malovredno klanjala
svoj hrbet, bilo je ločilo iztočno, nekdaj toliko cvetočo cerkev od
zapadne, jej je pa tudi zavezalo vse žile zdravega napredka in
tako cerkev in ž njo državo od dnč do dnč bolj slabilo. Papeži in
sploh ves zapad so se s hrepenei^jem ozirali na iztočne kraje,
spominjajoči se slavnih očetov, katere je rodil, krvi, ki je bila pre-
lita za vero, in storili so, kar so mogli, da bi pospešili zjedinjenje.
Posebno zdaj jim je bilo do tega, da bi se sprijaznili z iztočnimi
Cesaiji, ko je duh križarskih vojsk polnil ves zapad. Bizan-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba ; po virih spisal Borin. ^^^

tini se niso mnogo menili za te vojski, niso križarjev podpirali,
ampak so jim stavili še marsikake zapreke. Za Ino čen-
či j evih prvih vladarskih Ičt je bil cesar Aleksij III. zvijačen,
prevzeten človek; iyemu je pisal Inocencij pismo skoro v za-
četku svoje vlade, v katerem ga je izpodbujal na pomoč križarskim
vojskam. A cesar ni bil posebno zadovoljen s tem opominjanjem ;
pisal je Inocencij u pismo, v katerem je izrazil svoje začudenje
o Inocencijevem pismu in skušal dokazati prednost in višjo
oblast cesarsko nad duhovsko, osobito iz sv. pisma, sklicevaje se
na besede sv. Petra v 2. poglavji I. listu, in na nekatera mesta
starega zakona.

Inocencij najprej pripovedige, da je izvedel, da je cesar
res prejel pismo in ga prebral, potem nadaljuje: „Čudila se je
vaša cesarska visokost, da smo poskušali kregati te v svojem
pismu. Temu tvojemu začudei^u je dalo ne vzrok, ampak povod,
kar si bral, da je sv. Peter, apostolov prvak, tako-le pisal : „ „Bo-
dite podložni vsaki človeški stvari zaradi Boga, bodi-si kralju, ka-
kor najvišjemu^ bodi-si voc^em, kakor po njem poslanim v mašče-
vanje nad hudodelniki in v hvalo dobrih." " Te besede sv. Petra
je zlorabil Aleksij; on je namreč sklepal iz tega, ker pravi apostol
„podložni bodite", da morajo biti podložni duhovni, iz tega, da pravi
„kralju kakor najvišjemu", da ima kralj prednost pred duhovnom
in nazadnje iz besed „v maščevanje nad hudodelniki in hvalo
dobrih", da ima kray višjo oblast meča tudi nad duhovstvom; a
vse to omčta mu Inocencij s tem, da tako-le nadaljtge: „„A ko
bi bil pazil na osobo govornika in onih, katerim je govoril in na po-
men govorjenja natančneje, ne bi bil tako izrazil misli pišočega.
Pisal je namreč apostol svojim podložnikom in jih klical k zaslugi
ponižnosti : kajti, ako je s tem, da je rekel „ „bodite podložni" "
hotel naložiti duhovnom jarem podložnosti in onim dati veljavo
prednosti, katere je opominjal jim podložnim biti, sklepalo bi se
iz tega tiidi, da je vsak suženj prejel gospodstvo nad duhovnim,
ker je rečeno: „„vsaki človeški stvari."" Akarnasleduje: „„kralju
kakor višjemu"", ne tajimo, da je najvišji krallj v svetnih rečeh
nad tistimi samo, ki od i^ega prejemajo svetne reči ; a škof je
višji v duhovnih, ki so toliko vrednejši nad svetnimi, kolikor se
ceni duša višje nad truplo; da-si ni rečeno samo: „„bodite pod«
ložni"" ampak je pridejano: „„zavoljo Boga""; in ni čisto pod-
pisano: »najvišjemu kralju" ampak: „„kralju kakor najvišjemu"".

Četrta kriMarska vojska.

Nazori in čuvstva, ki so vladali srednji vek, so bili verski,
zato je bilo versko tudi navdušei^e, katero je gnalo zapad v iztočne
kraje. Kako bi bilo tudi čudno, če veliko spoštovanje navdajo člo-
veštvo do onih krajev, kjer je živel, trpel in svoje odrešenje do-
vršil naš božji izveličarl Že v starem veku so ljudje radi in po-
božno potovali v sveto deželo ; ali kedar so si Mohameda ni, posebno

Digitized by VjOOQ IC

48. Iniocencij III.

Seldžuki, prisvojili svete dežele, so nastale silne težave 2a
potnike. Od iztoka so vedno prihajale tožbe o trpinčenju, katero
prebivajo ondotni kristijani; ni čuda, da se je človeštvo razvnelo
za sveto misel, one kraje iztrgati iz rok ne vernikom; zato se je
vsa moč tedanjih naravno krepkih in verskih časov združila v iz-
vršitev te vzvišene misli. Papeži so se krepko poprijeli načrta,
vzbujevali ljudstva na sveti boj, delili odpustke; že Gregor VIL
hotel se je 1. 1074 sam postaviti na čelo vojski 50.000 mož , boj
s simonjjo in konkubinatom ga je zadržal in begun je moral
umreti v Salernu. Njegov pomen za križarske vojske znači nam
njegov slavni životopisec 6fr5rer, ki piše: „Mi&dimo si, kako
šume križarji jednajstega veka svojimi četami mimo groba 6 r e-
go rije ve ga pri Salernu. Nikdar ni videl svet jednakega po-
četja, pri katerem bi bile vladale tako čisti in nravni vzroki ; nikdar
vojske, kakor ta, ki je, da-si zbrana iz vseh kotov krščanstva,
brez vseh zunanjih ~pomočkov , brez shramb, brez denarnice, brez
bark, brez mostov, da, brez najpotrebnejšega, jedinega vodstva, ho-
dila dve leti po puščavah, premagala izlam, vzela Jeruzalem in
latinsko kra^estvo ustanovUa v Aziji. To je včinil Gregor i j ev
duh. Kakor je pod njegovim papeštvom zginilo krivoverstvo v nižjih
krogih, tako je udihnil njegov izgled višjim redom vero, ki je pre-
stavljala gore. Misel prve sirske vojske vzbudila se je v njegovi
glavi. Da bi bil on doživel izvršitev ali jo vodil, čudovite reči bi
se bile zgodile." A on je bil v grobu ; prva vojska je bila sicer
srečna, a razpori med knezi so skoro zmanjšali njih moč in jedna
pridobitev za drugo se je zopet izgubljala. L. 1099 je bil vzet
Jeruzalem, 1. 1144 že je padla Edesa; sicer so se podali na
pot Ljudevit VII. francoski in Konrad III. nemški, a duh, ki
je vladal, ni bil oni za reč božjo navdušeni, kakor v prvi vojski
in ničesar niso opravili. L. 1187 je padel pod Saladinom Je-
ruzalem. Zopet so se podali trije knezi na iztok. Friderik
nemški, Filip Avgust francoski in Bihard angleški; vendar
zopet niso mnogo opravili.

Ko je 1. 1198 zasedel stol sv. Petra Inocencij, je tudi on
zbral vse svoje moči, da bi dvignil Evropo k novi križarski vojski.
Po vsem zapadu je razposlal svoje poslance, delil posebne pravice
škofom, določil, da bodo darovali on sam in kardinali tretjino svo-
jih dohodkov, druga duhovščina desetino v ta namen. Da bi obrnil
vseh misli na ta sveti boj , prepovedal je za 5 let vsak turnir.
Res, vnelo se je počasi človeštvo za križarsko vojsko; naj-
več sta storila s svojimi pridigami Fulko Francoz, in opat
Martin Nemec. Fulko je bil poprej lehkomišljen dijak, je spo-
znal svoje pregrehe in je pričel pridigovati z velikim vspehom,
tako, da ni nobena cerkev obsegla njegovih poslušalcev in da je
bil cesto v nevarnosti življenja. Opat Martin je deloval bolj tiho,
mimo, ponižno in je tudi potem ves čas vojske obdržal velik npliv.
Fulko je umrl 1.1202. Največ je pridobila križarska vojska, ko
sta se k nji oglasila dva najbolj slavna viteza, 221etni grof Thi-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal fiorin. 49

baud iz X!hampagne in 27 1. grof Ljudevit iz Blois in
Chartresa, oba bližcga sorodovinca kraljeva. Skoro se je oglasilo
mnogo baronov in drugih žlahtnikov, n. pr. Simon Montfortski,
grofBaldjiiiiFlandrijski, Gotfrid Vilehardouinski i. d.
L. 1200 so bila posvetovaiga v Soisonsu in sklenili so vožnjo po
morji. Za vožigo so hoteli najeti Benečane in zato so poslali neka-
tere plemenitaže v Benetke, ki so takrat ravno dobro pričele svojo naj-
lepšo dobo. Doze je bil v Benetkah tedaj Henrik Dandolo, star
84 let, a poln mladostnega ogiga in maščevalnega duha zoper Bi-
zantine, ki so ga bili poslanca oslepili. Za 85.000 kolonjskih mark
srebra so se pogodili v treh odlokih, zadnji v aprilu 1. 1202 ; poleg tega
je hotla mlada republika sama oborožiti 45 bark s pogojem, da bi se
delili dobitki med križarji in Benečani. Inocencij je zvezo po-
trdil z velikim veseljem.

Inocencij je delal na vso moč za vojsko, a svaril je, naj ne
napadajo nobenega krščanskega ljudstva, in če bi bilo to potrebno,
naj vsaj ničesar ne store brez legatovega dovoljeiya. V začetku spo-
mladi L 1202 so jeli od vseh strani se zbirati v Benetkah. A ni
bilo dosta denarja; še 34.000 mark morali bi bili dati. Zdaj stopi
pokonci Dandolo ter kaže Benečanom, da bi bilo sramotno, ko bi
pridobljeni denar pridržali, a da zopet niso dolžni, zastonj ga pu-
ščati križaijem ; že dolgo časa je , kar jim je ogrski kraQ odvzel
Žaro, naj jim dakle pomagajo križarji pridobiti to mesto, da si
zaslužijo dolžni denar. Benečani so bili zadovoljni ; ne tako vsi kri-
žarji, a naposled niso mogli drugače, zato so se vdali. Dandolo sam
je prevzel poveljstvo. A predno so odrinili, prišlo je od papeža
pismo, žugajoče z izobčenjem, ako bi križarji napadli kako krščan-
sko deželo. Toda pismo je slabo pomagalo, le nekaj jih je ostalo,
oisti, nesebični duh, ki je vodil prvo vojsko, ni se nikdar spet po-
vrnil in posebno četrta vojska je bila v prid le Benečanom. Vla-
dali so drugi sebični nameni; zato je pismo papeževo imelo tako
malo utiša ; križarji so se odpeljali in tudi v resnici vzeli Žaro
in postopali ostro s podvrženim mestom. 40.000 mož bilo je zbra-
nih pred Žaro.

Aleksij, sin prestola pregnanega Izaka Angela, je bežal
k vojevodi Filipu Š vab sk emu. Ta ga je priporočil križarjem.
A 1 e k s i j sam jim je obljubil, če mu pomagajo zoper A 1 e k s i j a IIL
do prestola, da jim pomaga pri vojski proti Jeruzalemu, da zjedini
iztočno cerkev z zapadno, plača 200.000 mark in osobno jih spremlja
proti Egiptu, odkoder so se bili namenili proti Palestini. Sicer so
se mnogi ustavljali temu predlogu, sklicevaje se na papeževa pisma,
a ničesar niso izdali. Sklenjeno je bilo prej vzeti Drinopolj.
Papež izvedši to, jim je vnovič zažugal izobčenje, kakor jim je
bil ukazal že prej , kralju ogrskemu vrniti vzete kraje ; a pismo
je prišlo, ko so bili že odšli.

Dn6 23. junija 1. 1203 so bili križarji na azijskem obalu nasproti
Drino p olju. Tu se je razprostiralo pred njimi jednonajkrasnejših
mest s skoraj polovico milijona prebivalcev; tako veliko mesto in

L«tQpia 1878. L ^4i ,

Digitized by VjOOQ IC

50 tnocefioij lil.

križarjev je bilo tako malo! A oni so bili hrabri, krepki, navdušeni,
Aleksij III. pa se ni bil pripravil skoraj ni£, bU je prevzeten
zanašajoč se na trdnost zidovja in broj bojevalcev, a ko se je boj
v resnici vnel, je bežal strahopetnež z 10 centi zlata in cesar-
skim lišpom. Ljudstvo pa je peljalo Izaka iz uječe in ga posadilo
na prestol ; ko so križarji to izvedeli, so poslali k njemu poslance,
da bi potrdil zvezo med Aleksij e m in križarji, kar je tudi storil.
Veselje je bilo obče. Aleksij, sovladalec Izakov, je pisal I n o-
cenciju in mu naznanil, zakaj so križarji to storili, ker jim je
namreč obljubil, da hoče zjediniti obe cerkvi, katero obljubo je po-
novil papežu. Tudi križarji so ga prosili, naj jih oprosti izobčenja,
kateremu so bili zapadli s svojo nepokorščino. A ta čas se je v
Drinopolju mnogo promenilo. Ljudstvo se je naveličalo cesarja,
nagnjenega zapadnikom, staro sovraštvo do „Frankov" se jim je vnelo ;
pripomogla je še nesreča, da so nekateri Franki provzročili silen
ogenj, ki je velik del mesta pokončal. Nekov sorodnik Aleksijev,
Aleksij ev Dukas Murzuphlos, se je v teh zmeši)javah zvi-
jačno polastil prestola, je dal Aleksija v uječo vreči in potem za-
daviti; stari Izak pa je umrl od žalosti. A zdaj je bilo tudi kri-
žarjem dovolj. Jeza in srd, katerega so dolgo zadržavali, sta
izbruhnila, sklenili so maščevati zaveznika nad izdajalcem. Dne
9. aprila 1204 se je pričel boj in dne 12. so bili na obzidji mesta.
Kakor ovce so klali Grke, velik del mesta je bil zopet požgan
in navzlic vsemu trudu poveljnikov ; so razsajali križarji hujše od
Mohamedanov. Koliko škode za vednost in umeteljnost se je
storilo, ne ve nihče; a Drinopolju so zapovedovali Franki! —
Kaj je bilo storiti? Da bi bila pridobitev stalna, so sklenili
razdeliti deželo in voliti cesarja. Za cesarja so volili Balduina,
' grofa Flandrijskega, 321etnega, lepega, pobožnega moža. De-
želo so razdelili tako, da je dobil Balduin Carigrad z okolico
in Ni ko medij o v Aziji, potem nekaj otokov. Benečani so do-
bili tri osmine z Drinopoljem in tretjino glavnega mesta ; oni so
sploh dobili najboljše in največ; odtod moč in slava benečanska
v srednjem veku. Bonifacij Montferatski je dobil Make-
donijo. Tako je padlo bizantinsko kraljestvo pred malo četo kri-
žarjev in na njegovo mesto nastopilo je latinsko, cesarstvo Ko-
manija, ki je ostalo do 1. 1261, kerje imelo slab temelj, kajti La-
tincevjebilo malo, Grkov zelo mnogo in silno sovražnih novi vladi.
Kaj je dejal na vse to Inocencij? Da ni mogel kar molčati
proti takemu grozovitnemu postopanju križarjev in proti njih ne-
pokorščini, je gotovo; pisal jim je, da niso imeli do Grške nikake
pravice. „0d svoje obljube ste se obrnili lahkomišljeno ; bojevali
ste se proti kristijanom, ne proti Saracenom; niste vzeli
Jeruzalema, ampak Drinopolj in ste višje cenili od nebeških
zakladov zemeljsko bogastvo." Potem jih še dobro okrega zaradi
grozovitosti, katere so počenjali v dobljenem mestu, zaradi oskru-
njenja svetih krajev in reči, katerih so se dolžne storili. A on
je spoznal tudi, da more ta pridobitev biti na veliko korist krščau-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal fiorin. J^\

stvu po božji previdnosti, „ki je morda hotla kaznovati to ljudstvo,
ki se je ločilo od cerkve terni nikdar pomagalo sveti deželi," in sve-
tuje križarjem, naj zdaj pridobljeno varujejo in branijo, pravično
vladajo, cerkvena posestva vrnejo, se spokore za storjene krivice
in poleg tega nikdar ne pozabijo prve obljube, sveto vojsko za Pa-
lestino. Potem je preklical izobčenje , izrazil željo , da se ločena
cerkev drinopoljska zjedini z rimsko in oprost6 robstva še sestri
jeruzalemska in aleksandrijska. Patrijarh je postal Be-
nečan Morosini.

Tako se je končala četrta križarska vojska. Da ni bila srečna,
da ni bil dosežen glavni namen, temu ni bil kriv papež, kije storil
gotovo vse mogoče, temu je kriva bila umazana sebičnost Beneča-
nov in nekaterih križarjev. Inocencij pa nikdar ni zabil svojih
namenov; vedno je budil kneze na pomoč sveti deželi; zadnji čas
je stavil svoje upanje na pokrovitelja Friderika II; a Bog ga
je poklical iz sveta in mu tako prihranil to najbridkejšo prevaro,
katero bi mu bil učinil brezznačajni Hohenstauf.

Inocmcij in NemSka.

Najožja je bila zveza med cesarstvom in papeštvom , kakor
smo že kazali; zato je zgodovina nemških cesarjev vedno natanko
združena z zgodovino papežev. To seipokaže tudi pri Inocenciju.

Henrik VI. je bil krepek vladar, a imel je one ideje, katere
je hotel izvršiti njegov oče, Friderik L Barbarosa, ideje,
ki zaznamujejo hišo Hohenstaufsko, stranko ghibelinsko.
To je namreč misel vesolnega cesarstva, absolutnega, vsevladajo-
čega. Tej ideji je stal nasproti republikanski duh zgornje-italijanskih
mest, še bolj pa veljava apostolskega sedeža. Zato je bil že Fri-
derik napel vse svoje moči, da bi si podvrgel oboje. Lombardijo
si je podvrgel, al ob skali Petrovi so se razbila njegova orožja.
A 1 e k s a n d e r in. je bil ig egov zmagalec. Henrik VI. je na-
.daljeval idejo očetovo, a ni imel istega visokega, vsaki zvijači in
lažnjivosti sovražnega, ter globoko verskega duha, kateri je odlikoval
pri vseh naopakah Barbaroso; a njegova zmagalka je bila smrt.
L. 1197 je umrl, zapuščajoč komaj Sletnega Friderika v Sici-
liji. Dal ga je bil sicer že voliti za nemškega kralja, a kaj more
opraviti tako slab otrok v tako razburjenih časih? —

Sinov Friderikovih sta živela Filip in Oton Bur-
gundski, ki pa je zaradi svoje brezobzirnosti imel opraviti z
domačim plemstvom. Filip, najmlajši in najblažji, rojen 1. 1176,
je bil odločen za duhovski stan, a Henrik VI. ga je pripravil k
izstopu in mu dal 1. 1195 voj vodstvo Tuscijo, zaradi česar ga
je Celestina IH. izobčil, ker je bilo cerkveno posestvo in 1. 1196
voj vodstvo Švabsko. L. 1197 ga je zaročil z bizantinsko Ireno,
ker v svetni monarhiji Hohenstaufski mu je bil namenjen
prostor namestnika carigradskega. Filip je skušal sicer ohraniti
kra^estvo Frideriku, a nekateri knezov so se bali, da ne bi po-

Digitized by VjCO^IC

52 InocenciJ lil.

stalo dedno, drugi za svoje prostosti, in njim na čelu bil je nadškof
Adolf Kolonjski, nasprotnik Hohenstaufom. L. 1198 je
zbral kneze v Andernahu in hotli so voliti najprej Bertolda
Zahringenskega; a po svoji stranki je bU voljen Filip,
posled dolzega obotavljanja. Ker Bertold ni hotel prevzeti kra-
ljestva, 80 volili Filipovi nasprotniki Otona, druzega sina
Henrika Leva, jednega najhujših nasprotnikov Hohen-
staufom iz hiše Welfove. On je bil poseben ljubeč Riharda
angleškega, zato ga je ta . tudi posebno podpiral v tem slučaji.
Tako je bila dvojna volitev. Oton je bil kronan v Ahenu od
nadškofa kolonjskega, zatorej na pravem kraju in od pravega po-
svečevalca; a Filip v Mogunciji od tujega škofa Taren-
taiskega s pravo krono. Oton je imel več prijateljev v se-
vero-zapadu, Filip na jugu. Prvi se je naslanjal na Angleško,
drugi na Francosko. Skorose je vnel Ijut boj med izvoljencema.
Začetkom se ni hotel Inocencij odločiti za noben del, ker
je menil, da se reč že poravnA sama po sebi. Prvi se je obrnil
do papeža Otona in ga prosil, naj ga krona v cesarja. Zaig je
pisal tudi Rihard in Adolf kolonjski. Filip pa še ni pisal
papežu; zato papež ni precej Otonu odgovoril; slednjič pa je
vendar naznanil nadškofu kolonjskemu, da po svoje pripomore Oto-
nov! časti in se nadeja od njega vdanosti do rimskega prestola.
V istem času je pisal tudi knezom o potrebi jedinosti, kazal ža-
lostne nasledke nesloge in obljubil svoje pripoznanje vrednejšemu.
Osem dnf po tem pismu je tudi Filip naznanil svojo izvolitev v
Rim. Takrat se je vrnil Konrad, nadškof Mogunški, iz Azije.
Na njegovo posredovanje je stavil svoje upanje Inocencij, a
tudi on ni ničesar opravil. V odgovoru na kneze opomnil jih je
papež, kaj govorf proti Filipu in potrdil, da je veljavna volitev
O to nova, da-situdiše se ni odločil za nobenega. Ob tem času je
umrl Konrad Mogunški. Zdaj je menil Inocencij, da je
prišel čas, odločiti se za jednega ali druzega, zato je poslal kar-
dinala Guidona legata na Nemško, naj naznani, da apostolski
stol pripozna Otona izvoljenega cesarja. Volitev Filipa je raz-
glasil neveljavno, ker je bil slovesno izobčen od Celestina
IIL; potem tudi, ker je iz rodovine Hohenstaufov, ki so se
skazali vedno sovražni papeštvu in cerkvi. To pismo je sklenil z
besedami: „ Sicer ima naš legat zapoved, da na to deluje pri
knezih, da si zjedinjeni volijo pripravnega moža ali reč nam pre-
pusti, da jo določimo. Če jim nobeden teh potov ne godi, smo
dosta dolgo čakali, k slogi opominjali, po pismih in naznanilih sve-
tovali, svojo misel izražali.'* Daljeje pisal tudi posameznim knezom,
da delujejo za Otona, ravno tako francoskemu kralju. Oton je
prisegel dnd 8. junija 1. 1201 pred papeževimi poslanci, da bode
varoval in spoštoval cerkvena posestva, papežu pomagal pri brambi
Sicilije, poslušal njegov svet v zadevah Lombardije in Tu-
scije in pri miru s francoskim kraljem. Ta čas je Guido zbral
kneze in očitno naznanil, da je Oton rimski kralj in zažugal iz-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borln. 53

občenje vsem, ki bi se mu vstavljali. Filip sicer ni izgubil mnogo
privržencev; a bridko se je pritožil proti papežu in dejal, da je
vničena prostost Nemčije, ako se ne sme voliti kralj brez pape-
ževega dovoljenja.

Začetkom 1. 1202 so prišli poslanci Filipu privrženih knezov
v Rim. Inocencij jih je sprejel prav prijazno. Knezom je od-
govoril v znameniti buli „Venerabilem", v kateri jim je odgovarjal,
ker so se pritoževali proti legatu, rekoči, da je bil ali volilec ali
sodnik v zadevah volitve; če je bil prvo, utikal se je v tuje reči,
če drugo, zakaj ni povabil na zagovor obsojenih knezov? Pojasnil
je tudi razmero med papežem in volitvijo nemškega kralja in po-
kazal, kakošen upliv sme in mora imeti papež do nje, ker to pismo
pojasnuje tako dobro stališče, katero zavzima cesar proti papežu,
naj nasledujejo tu v prevodu glavni oddelki in na to nekatere
besede o njem.

V začetku potrjuje Inocencij, da je prejel pisma knezov
in spoznal njih pritožbe nad legatom, da je bil ali volilec ali
sodnik. Potem pravi: „Pripoznamo pa, kakor moramo, da imajo
oni knezi, o katerih se ve, da jim pripada po pravu in stari na-
vadi, pravico in oblast izvoliti kralja, kateri ima pozneje postati
cesar, posebno, ker je bila njim dodeljena ta pravica in oblast od
apostoUskega sedeža, ki je rimsko cesarstvo v osobi slavnega. Ka-
ro la prenesla na Germane. A tudi knezi morajo spoznati in pri-
poznavajo, kakor so oni pripoznali v naši navzočnosti, da pripada
pravica in moč, preiskovati osobo, izvoljeno za kralja, katera ima
postati cesar, nam, ki ga pomazilimo, posvetimo in kronamo. Je
namreč po pravilih in v obče tako, da i^emu pripada preiskovanje
osobe, kateremu pristuje položenje rok. Kajti, če bi knezi ne le v
neslogi, ampak tudi složno volili kakega božjerophika ali izob-
čenca, trinoga, brezumnika, krlvoverca ali nevernika v kralja, ali
bi morali mi pomaziliti, posvetiti in kronati tacega človeka?
Gotovo ne! Odgovarjajoči dakle pritožbi knezov, rečemo, da naš
legat, potrjujoč kralja in zavrgši vojevodo, ni bil niti volilec, ker
ni niti volil, niti ukazal voliti koga, niti sodnik, ker ni hotel no-
bene volitve, kar se tiče dejanja volilcev, niti potrditi, niti ovreči.
Izvrševal je samo dolžnost zaznamnjevalca, ker je zaznamoval za
cesarstvo osobo vojevode nevredno in osobo kralja sposobno, a ne
zaradi prizadev volilcev, ampak zaradi zaslug voljenih: akoravno
se pripoveduje, da je bilo mnogo onih, kateri imajo po pravici in
navadi oblast voliti kralja, ki ima postati cesar, za kralja in se
zato razvidi iz tega, ker so privrženci vojevode brez navzočnosti
in z zaničevanjem drugih njega volili, da so po krivici delali, ker
nasprotuje volitvi več zaničevanje jednega, kakor nasprotovanje
mnogih; zato so zaslužili izgubiti svojo predpravico, ker so zlo-
rabili pripuščeno oblast. Po pravici se dakle mora zdeti, da so se
drugi mogli posluževati svoje pravice, navzlic taki krivici. In ker
ni prejel krone in maziljenja omenjeni vojevoda, niti Iger, niti od
katerega bi bil moral, a omenjeni kralj oboje. Iger je moral,

Digitized by VjOOQ IC

54 Inocencij III.

namreč v Ahenu in od katerega je moral, namreč, od naš^a
častitega brata nadškofa kolonjskega, na vsak način ne spoznamo
in ne imenujemo vojevode kraljem, ampak ostalega. — Da pa
smemo, če se pri volitvi delč glasovi knezov, po opominu in ča-
kalni razglasiti se jednim delom, posebno, ako se zahteva od nas
maziljenje, posvečenje in kronale, je jednako razvidno iz prava
in izgleda. Zakaj, ako namreč knezi, opominjani in pričakovani,
ali niso mogli ali niso hotli se zjediniti v združen sklep,. ali bode
sedež apostolski brez varuha in branitelja; in bode njih krivda
igemu v kazen? Vedo pa knezi, da, ko sta bila Lotar in
Konrad v neslogi izvoljena, je rimski papež Lotar j a kronal,
in je skoro dosegel cesarstvo ter se je oni Konrad še le takrat
ž DJim spravil — ",

Potem opominja kneze, naj pustč Filipa in se poprimejo
Otona, če nimajo kakega posebnega, veljavnega vzroka proti
njem. Občno znani so zadržki, da se ne more izvoliti Filip,
očito izobčenje, znana kriva prisega, razširjeno proganjaiye nje-
govih prednikov in njegovo proti sveti cerkvi. Te obtožbe zdaj
Inocencij dokaže natančnejše. Kar se tiče izobčenja, Filip še
ni bil veljavno odvezan izobčenja pod Gelestinom IIL, ker se
je bil polastil cerkvenih posesti; nadalje je tudi propal isti kazni,
ker se je še vedno pečal z Markwaldom, ako tudi je vedel, da
so izobčeni od apostoljskega sedeža vsi, kateri se pečajo ž njim;
da, še celo podpiral ga je, da bi Frideriku vzel še materino
dedščino (Sicilijo), kakor mu je prej odvzel očetovo (Nem-
čijo). Po krivi prisegi si je pridržal kraljestvo, ker je bil zvestobo
prisegel Frideriku, a jo prelomil, ne da bi kaj vprašal pri rim-
skem prestolu. Gotovo pa ne dvomijo knezi, da je iz rodu pre-
ganjalcev cerkve in papeštva, v dokaz nabroji papež nekatere
svojih prednikov, ki so se pregrešili proti papežu. Naposled še
pristavlja, kako se boji, da ne bi postalo cesarstvo dedno in bi tako
knezi izgubili vso prostost volitve. Pismo sklepa z opominom, naj
Bertold, kateremu je pisano, zapusti stranko Filipovo.

Papež o tem pismu dakle priznava, da imajo knezi pravico,
voliti kralja, a ne brez obzira na želje rimskega papeštva. Dvojna
je volilna oblast knezov: germanska, da volijo kot zastopniki vsega
plemstva nemškega kralja, in papeževa, da volijo rimskega cesarja
Volilci kralja so neodvisni od papeža; a ta kralj je določen
v prihodnjega cesarja; cesarstvo pa je stvaritev papeževa. On
sploh ni bil dolžan ponoviti cesarstva; a on ga je ponovil v Ka-
rolu velikemu, da bi ga odlikoval za velike zasluge in da bi
cerkev dobila krepkega varuha. S tem, da je pomazilil Karola
za cesarja, še ni bilo obljubljeno, da dedno ostane cesarstvo pri
hiši Karolingov. Pozneje so dali papeži cesarstvo nemškemu
kralju in pri njem je tudi ostalo. Po navadi dakle je nastalo že
nekako pravo, katero so imeli nemški kralji, postati tudi cesarji.
A papežu ni bilo nikake sile, da bi bil moral ravno nje pomaziliti
v cesarje; al ker se sveti stol drži opravičenih navad, dokler nima

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba ; po virih spisal Borin. 55

tehtnih vzrokov, jih pustiti, je ostal tadi pri tej navadi, tako, da,
kedar so knezi volili kralja, so volili poleg tega tudi cesarja in
ravno zato so se morali ozirati na papeževe želje. Voliti so morali
moža, ki je bil sposoben za tako važno službo; moral je biti
„oborožen z darom previdnega razločevanja, odličen po zrelosti
sklepov, vzvišen po velikodušnosti, izvrsten v krepostih; s pogle-
dom obrnenim proti Bogu, v vsem svojem delovanji posnemajoč
Najvišjega ; imel se je svetiti po svitu zvestobe proti rimski cerkvi,
žareti od čistosti posebne pobožnosti in čestiti jo z otroško go-
rečnostjo mater" ; vse to je zahteval v svojem pismu grofu R u-
dolfu Klemen V. 1. 1308. Kako visoka svojstva in kako težko
se nahajajo zjedinjena v jednem človeku! Gotovo je imel papež
pravico preiskovati, da-li ima voljenec te in jednake prednosti,
da-li morda nima ravno nasprotnih. Ti nazori navdajali so Ino**
cencija, izrazil jih je v dekretali „Venerabilem", katera zato-
rej zaznamuje, zakaj ima papež pravico, odločiti se za Otona
in zavreči Filipa, zaznamuje sploh pravico papežev do volitve
cesarjev in razmero med cesarjem in papežem.

Nadaljujmo dakle zgodovino! Papeževo pripoznaoje vendar
ni mnogo pomoglo Otonu, česar je bil največ kriv sam s svojo
neprijaznostjo, visokostjo in trdoglavostjo, tako, da je počasi iz-
gubil vse privržence; še celo njegov brat in A dol f kolonjski,
£ateri je storil največ zanj, sta ga zapustila. Adolf je kronal
Filipa, bil je sicer izobčen in škofom imenovan mesto njega
Bruno, a Filip je vzel mesto kolonjsko in 1. 1207 tam obhajal
veliko noč. Filip se je še vedno pogajal z Rimom; papež se
tudi več ni mogel mnogo ustavljati, ker so Filipa skoro vsi
knezi pripoznali in je Oton sam tako malo storil za svojo reč;
Filip se je bližal vrhuncu svoje slave, a tedaj ga zadene junija
1. 1208 merilna roka grofa Otona Witelsbaha, kije storil
to iz privatnega maščevaiya. A* knezi, vtrujeni dolgih prepirov,
zjedimli so svoje glasove in Otona v obče pripoznali.

Oton seje obrnil takoj po Filipovi smrti do papeža in
ga prosil, naj ga podpira pri knezih, kar je Inocencij tudi ob-
ljubil in storil; Otona pa je opominjal, naj bode prijazen in do-
brotljiv ; naj tudi ne hrani denarjev in obljub ; naj opusti svojo
zaspanost in kaže kraljestvu čast in visokost. V Frank fu rtu
je bil voljen Oton; Inocencij, to zvedši , mu je pisal med
drugim : „ Vidiš, ljubljeni sin, nama obema zaupana je vlada sveta ;
če sva jedina in složna v dobrem, potem velja o tem prorokova
beseda : „ „Solnce in luna bosta prav ; kar je krivo, bode ravno,
kar je grčasto, bode ravno" ", kajti če je Bog z nami, ne more
biti nič proti nam." Osem dni pred veliko nočjo 1. 1209 je Oton
dal napraviti pismo, v katerem je mnogo lepega obljubil cerkvi;
obljubil jej je, da jej pusti vsa posestva^ in pomaga tudi vzeta pri.
dobiti. V Wiirzburgu se je zaročil z Beaitrico, hčerjo Filj.
p o v o , da bi tako še ožje združil svoje prejšnje nasprotnike g
soboj, Hohenstaufe z Welfi. Julija 1. 1209 se je podal ^^^

Digitized by VjOOQ IC

66 InooencJj IIL

pot V Rim z mnogobrojnim spremstvom nemških škofov in knezov ;
šel je po Tirolskem v Verono, Milan in Bolonijo; vsa
mesta so ga sprejela slovesno. V Viterbusta se prvič sešla
Inocencij in cesar; dva dni sta bila skupaj; papež je želel ce-
sarjevega zagotovljenja, da ne bode obsedene imel dežele, kjer so
bili zdaj igegovi vojaki; Oton pa ni hotel ničesar obljubovati,
rekoč, da bi to zatemnilo blišč krone; a papež tudi ni silil dalje,
upajoč v hvaležnost Otonovo, ki se je imel njemu zahvaliti za
cesarstvo. Dn^ 4. oktobra 1. 1209 je bil Oton kronan v rimskega
cesarja; a s kronanjem je bilo končano tudi prijateljstvo med
Otonom in Inocencijem. Oton ni zapustil cerkvenih dežel;
polastil se je papeževih posestev in jih delil prijateljem ; polastil
se Je tudi Matildinskih posestev, tako prelomil vse svoje pri-
sege in pokazal grdo, nehvaležno srce. Naposled je še napadel
Apulijo, fevd cerkveni, posestvo Friderikov o. L. 1210 veliki
četrtek je izrekel papež slovesno izobčenje nad njim; Oton se
začetkoma ni menil zato, a ko je izvedel vspeh izobčenja v NlBm-
čiji, brzo se je vrnil tija.

Oton na Nemškem že tako ni bil priljub^en; le Ino čen-
či je vo stalno prijateljstvo mu je bilo pridobilo kraljestvo in pri-
poznanje knezov; a zdaj, ko je bil izobčen, odpadli so jeden za
drugim od i^ega. Inocencij je naznanil knezom, da je nepo-
boljšljivega Otona izobčil, jih je odvezal prisege in prepovedal
vse občenje ž njim. Slednjič jim je pisal: „Seveda bi se nam
moglo očitati, kako smo vse storili, da bi postal gospod kralje^
stva; a kako smo mogli pričakovati take hitre premembe! Če smo
grešili po nevednosti, morali smo se prvi pokoriti. Božjisi milost
bodi hvaljena, da je Oton pričel .pri nas, da bi njegova hudobija
prav očita postala in da bi se je moglo vse varovati. Bolf nas ;
a do vas se obračamo, da poskrbite, ker imate še čas." Sigfrida
mogunškega je imenoval svojim legatom; ta je tudi sklical kneze
in slovesno izrekel izobčenje kralja; predlagal je, naj se voli Fri-
derik sicilijanski. V prvem zboru vKambergušeni ničesar opravil,
a v drugem se je zjedinilo mnogo knezov, ki so odstavili cesarja
in spominjajoči se prisege, storjene Frideriku, ko je bil še v
zibeli, so odvšdli poslance v Rim in k njemu, da bi mu naznanili
volitev knezov. Sedemnajst let je bil Friderik tedaj star, kra-
sen mladenič, vrlo izobražen. Inocencij je privolil v rjegovo
volitev in svetoval mu, naj gre na Nemško ; ako tudi se je spo-
minjal, da je Hohenstauf, vendar je upal v njegovo hvaležnost
in dobra svojstva, katera je mladi kralj kazal tedaj, bila so mu
porok, da bode dober, papeštvuvdan vladar. Otonu je bila tačas
umrla mlada soproga in to je bilo povod, da so se tudi ostali knezi
ločili od njega. Skoro potem je prišlo naznanilo, da je Friderik
čez Alpe; Oton in njegovi dvorniki so se sicer šalili o „apulskem
otroku", a navzlic vsem šalam so se od dnš do dne množili Fri-
derikovi in manjšali O t ono vi privrženci. Dn6 9. grudna 1.
1212 je bil Friderik kronan v Mogunciji. Dne 12. julija 1.

^. Digitized by VjOOQ IC .

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 57

1213 je bil vfilik zbor kneževski v Egeru; Friderik je iz-
rekel očitno in slovesno svojo hvalo Inocenciju, svojemu do-
brotniku in pokrovitelju, po katerega trudu in skrbi je bil hranjen,
varovan in povišan. Obljubil je tudi pokorščino in spoštovanje pa-
pežu in njegovim naslednikom, rimski cerkvi, da bode volitev pre-
latov prosta in kanonična, sklicevanja na rimski prestol nezadr-
žana, obljubil je pomoč, da se iztrebijo krivoverci, da se pridobi
cerkveno posestvo, kar ga je v tujih rokah; toliko lepih obljub in
kako slabo jih je izpolnoval? Zvest sin cerkve, postal je jeden nje-
nih najhujših sovražnikov. A Inocencij te žalosti ni doživel.
Oton je iskal pomoči pri Janezu angleškemu, a Friderik
pri Filipu Avgustu francoskemu; tako je postal boj med kra-
ljema, boj med Francijo in Anglijo. Ta boj je odločen bil 1. 1214
v bitvi pri Bou vinu in sicer za Francijo in Friderika, proti
Angliji in Otonu. Oton je ostal v pokoju na svojih posestvih in
umrl L 1218, žalosten izgled nehvaležnosti. Friderik pa je bil
kronan 1. 1215 v Ahenu in se je drug dan potem zavezal kri-
žarski vojski, katero je potem tako dolgo odlašal, da je bil izobčen
pod nasledniki Inocencijevimi.

Inocencij in Francija.

Na Francoskem je vladal od L 1180—1223, zatorej ves čas
Inocencijevega papeštva, Filip Avgust, krepek, delaven,
stanoviten kralj. Poln visocih namer je hotel postati jednak K a-
rolu velikemu; posebno se je trudil ponižati velikaše, po-
vzdigniti mesta, pridobiti kraljevi vladi več moči in veljave in
Franciji več posestva, kar se mu je tudi skoraj vse posrečilo. Fran-
cija je bila že od časov Karolain še prej papeštvu zaslomba
in do Filipa IV. lepega je zaslužil kralj francoski po večini ime
„najbolj krščanski". Zato je tudi »s Filipom Avgustom prišel
Inocencij mnogo v dotiko že zaradi križarskih vojsk, potem
zaradi Nemčije, Albigenzov in Anglije. Nečesa smo že omenjali,
nečesa omenjamo pozneje, tu le one dogodbe, ki se glavno tičejo
francoskega kralja in njegove razmere do Inocencij a.

Papež je varuh vsem zatirancem, posebno zatirancem po kri-
vici in takim, da si ne morejo pomagati sami. To je pokazal že
pri Frideriku, tudi pri Ingeburgi, ženi Filipa Avgusta.
L. 1193 se je zaročil namreč kralj s sestro Kanu t a VI. danj-
skega, zaradi lepote znano Ingeburgo. Pričakoval je, da se
bodo Danjci zvezali z njim v vojsko proti Angleški; a to se ni
zgodilo, kar je strastnega Filipa Avgusta tako razkačilo, da
svoje žene ni mogel videti. Zahteval je od škofov, ^naj ločijo zakon,
kakor je dejal, zaradi prebližnjega sorodovinstva. Škofje, boječi se,
so se vdali. Ingeburga je z besedami: „MaIa Francija! Mala
Francija! Roma! Roma!" sklicavala se na papeža. Ni se hotela
vrniti na Danjsko, zato jo je kralj zaprl vsamostanBaurepaire.

Digitized by VjOOQ IC

58 InooenciJ III.

Gelefltin III. je razsodil, da je ločitev neveljavna in ničevna.
A kralj se ni zmenil za to, ampak se zaročil z Nežo Meransko.
Škofje 80 molčali. Zdaj je zasedel stol sv. Petra mož, ki ni do-
volil šale s tako sveto rečjo, ki je spolnoval krepko brez obzira
na osobe svoje dolžnosti. Najprej je pričel z lepo, in ko to ni
nič izdalo^ je žugal z interdiktom, kateri je bil 1. 1200 res izrečen
nad vso Francijo. Nek pisatelj onih časov tako popisuje inter-
dikt: „Kako strašen, žalosten prizor je bil, videti v posamnih me-
stih! Cerkvena vrata zaprta, uhod va-nje kristjanom prepovedan,
kakor psom, očitne molitve v koru končane, skrivnost telesa in
krvi gospodove ne praznovana, velike praznike ni vrelo skupaj
ljudstvo, trupla mrtvih se niso pokopavala po krščanskih obredih,
tako, da je iyih smrad polnil vzduh in njih pogled vdihoval strah
vsem živščim!" Filip Avgust se je jezen penil, srečnega je
imenoval Saladina, ki ne pozna papeža, a boječ se izobčeiga
in prisiljen po volji plemenitažev se je nazadnje vdal vojji pape-
ževi, je obiskal Ingeburgo in jej prisegel, dajo sprejme kra-
tico; legat papežev je preklical interdiktl —

A komaj se je to zgodilo, že je dal Filip Ingeburgo zo-
pet v samostan, že zopet so nove tožbe dohajale v Rim. Ino-
cencij je tolažil ubogo kraljico, ali ostro je prijel kralja; v So-
isonsu je bila obravnava zaradi tožbe in že se je hotel odločiti
legat za kraljico, kar kralj zasede konja in vzame soboj Inge-
burgo in tako obsodbo nemogočo stori. Vendar tudi zdaj Filip
Avgust ni imel resnega sklepa; še v hujšo uječo je bila poslana
Ingeburga. Res, mile so tožbe, katere je pošiljala v Rim; tako
je pisala med drugim: „Še, še nosim svoje breme. Težko, a po
dolgem času olajšano breme me še teži. O! da bi mi bilo olajšano
po vas, namestniku Kristusovem! K vam, najsvetejši oča, se za-
tečem. O! da bi mogla okleniti se nog svojega usmiljenega Eli-
žeja, jih močiti s solzami, sušiti svojimi lasmi in svojo žalost krep-
keje kazati z dejanjem, kakor s^ more zgoditi z besedo. Iztrgajte
me, pravični oča, da ne obležfm! . . . Življenje mi je teža; ne
vem, kaj bi storila; le na vas, sveti oča, obrnjene so moje oči,
da ne poginem ; ne telesno, ampak duševno. • . . O ! tolažite me,
oča tolažbe! Ne odtegnite tudi meni, sveti oča, tolažbe in pravice,
katero dajete vsakemu, da bodete kedaj na dan sodbe vredno pla-
čilo prejeli!" Da so take prošnje morale geniti srce tako rahloču-
tečega, pravičnega Inocencija, ni čudo; zato je storil vse mo-
goče v njeno tolažbo, in poleg tega se vedno trudil, da bi kralja
omehčal. L. 1201 je umrla Neža. Papež je imenoval njene otroke
zakonske, a od svoje zahteve ni odstopil; kralj se je zvijal na vse
načine; da, celo do tega jo je pripravil, da je sama dovolila v
ločitev in hotla stopiti v samostan. A In o cencij se je trdno
potezal za velikgdušno trpinko. Kralj je vnovič zahteval ločitev
zaradi sorodnosti, zaradi vraže in obljube, a In o cencij je prosil,
naj ga pusti v miru s temi rečmi. Nazadnje se je vdal kralj
in v veselje vsega ljudstva spravil se 1. 1213 z Ingeburgo.

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 59

Dvajset let je trajal boj, a božja postava je zmagala slavno nad
strastjo.

Ob času Karola priprostega 1. 893—923 je pridobil
smeli Norman Rolo Normaildijo, katero mu je prepustil
kralj, in poleg tega kot fevd Bretanijo, s pogojem, da se po-
kristijani, kar seje tudi zgodilo. Tako je post)! Rolo vazal
francoskega kralja in to so ostali vsi normanski vojevode. Ista
razmera je ostala seveda, ko je Viljem 1. 1066 pridobil Anglijo,
samo da je bil vazal mogočnejši od gospodarja. Še mogočnejši je
bil Henrik Plantagenet, ki je imel v Franciji že Anjou in
Normandijo, potem je dobil Anglijo in po papežu Irsko.
Tako se je jel kralj francoski bati svojega mogočnega podložnika
in nastali so med njima razni prepiri. Posebno mnogokrat jb imel
priliko Filip Avgust vojskovati se z Janezom, s priimkom
„brez dežele^S najhudobnejšim med angleškimi Plantageneti. Ja-
nez je s svojo grozovitostjo vzbudil marsikako vstajo. Med dru-
gimi vzdignil se je proti njemu tudi strijčnik Ar tur; a bil je ne-
srečen, ujet, in kralj, ki se ga je posebno bal, ga je baje umoril
s svojo roko. Zaradi te hudobije ga je poklical Filip Avgust,
svojega vazala, pred sodbo, naj se zagovarja proti temu sumu. Ker
ga ni bUo, je pričel vojsko zoper njega. A Janez, kakor je bil
prevzeten in grozovit v sreči, je bil plašen v nesreči, obrnil se
je dakle do papeža in zatožil pred njegovim sodnim stolom Fi-
lipa Avgusta, da je prelomil priseženi bojni mir in ga pred
določenim časom napadel. Seveda, Inocenciju je bila vsa reč
neprijetna, tem bolj, ker je imel s Francijo že tako opraviti zaradi
Ingeburge, in potem je poznal tudi malopridnost Janezovo.
A dolžnost ga je klicala; tu je bila tožba zaradi pregrehe, papež
je bil sodnik, ni se mogel odtezati. Zato je najprej Janezu ne-
katere britke resnice povedal, potem prosil Filipa, naj okonča
vojsko. A Filip mu je odgovoril : „Zaradi fevdov ni dolžan pa-
peža odgovor dajati in kar se godi med kraljema, naj njega ne
briga." Na to naznanilo je odgovoril papež z bulo „Novit".

Dekretala „Novit" je tretje važno pismo Inocenijevo, od
katerega naj se govori nekcdiko obširnejše. Če je v buli „Solitae"
Inocencij proti grškemu cesarju zagovarjal visokost duhovstva
nad svetno oblastjo, v buli „V ene rabile m" opravičil papežev
upliv na volitev nemškega cesarja, tu v buli „Novit*'' opravičuje
svoje utikanje v zadevo, samo po sebi svetno. Prva je važna v
obče za razmero med duhovno in svetno oblastjo, druga za raz-
mero med cesarstvom in papeštvom, a ta kaže, katero oblast in
kdaj ima papež tudi v svetnih rečeh.

Začenja se bula „Novit" tako: „Ve oni, kateremu ni nič ne-
znanega, kije preiskovalec src in pozna skrivnosti, da dragega sina
našega v Kristusu, Filipa, kralja Frankov svitlega ljubimo iz
čistega srca in dobre vesti in z nehlinjeno vero iii delujemo vspešno
k njegovi časti, napredku in rasti, imejoči povekšanje kraljestva
francoskega za povišanje apostoljskega sedeža, ker je to od Boga

Digitized by VjOOQ IC

6Q Inocencij III.

blagoslovljeno kraljestvo vedno ostalo v spoštovanji do njega in
kakor mislimo, ne bode nikdar odstopilo od spoštovanja do njega
. . . Naj ne misli kdo, da namerjamo oblast svitlega kralja Fran-
kov razdirati al manjšati, ker on niti noče, niti ne sme zaprek
staviti naši oblasti. A ker gospod pravi v evangeliju: „„Ako pa
greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med
njim samim. Ako te. posluša, si pridobil svojega brata. Ako te ne
posluša, vzemi s seboj še jednega ali dva, da v ustih dveh ali
treh svedokov stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi.
A če cerkve ne posluša, naj ti bode kakor nevernik in očitni
grešnik,"" in je kralj angleški pripravljen, zadostno pokazati, da
francoski kralj greši proti njemu in je on v posvarjenji delal po
pravilu evangeljskem in naposled, ker ni ničesar opravil, povedal
cerkvi: kako bi ne slušali božje zapovedi, da ne bi po njegovi
obliki delali mi, ki smo poklicani k vladi vse cerkve po višji na-
redbi, razven, ako bi on sam, bodi-si pred nami ali pred našim
legatom, dovoljno skazal nasprotno. Ne namerjamo namreč soditi
o fevdu, katerega soditev pripada njemu, če jej ni kaj pritrganega
po občem pravu, po poseb.ni predpravici ali nasprotni navadi: am-
pak določiti o grehu, katerega sodba pripada brez dvombe nam,
katero moremo in moramo rabiti proti vsakomur." V spodbudo
navaja sem spadajoče besede cesarja Valentini j ana in izgled
Teodozija, a tudi izgled Karola velikega. Potem nadaljuje:
„Ker se ne opiramo na človeško ustanovljenje, ampak na božje,
ker naša oblast ni od ljudi, ampak od Boga, vsakdo, ki je zdrave
pameti, v6, da je naša dolžnost, posvariti vsacega kristijana za
kateri koli smrtni greh, in ako bi zaničeval svaritev, ga kazno-
vati." Da ima te pravice, dokazuje še iz sv. pisma starega in
novega zakona; med drugim iz besed, katere je govoril Kristus
sv. Petru: „Kar bodeš zavezal na zemlji, bode zavezano tudi v
nebesih;** pravi, da narobe, kar je zavezano v nebesih, mora biti
zavezano tudi na zemlji; a nobeden ne dvomi, da je greh zave-
zan v nebesih, zato ga mora cerkev zavezati tudi na zemlji. Dalje
piše :

„A morda se bode reklo, da se mora drugače delati s kralji,
drugače z drugimi.^ Vendar vemo, da je pisano v svetem pismu :
„„Tako bodeš sodil všlikega, kakor malega in ne bode pri tebi
obzira na osebe"" ... A če tudi bi tako mogli delati pri vsakem
velikem grehu, da bi poklicali grešnika od greha k čednosti, od
zmote k resnici, posebno, kadar se greši proti miru, ki je vez lju-
bezni: kako bi ne mogli razsojevati o svetosti prisege, ker ni
dvomiti, da pripada sodbi cerkveni, da se popravijo prelomljene
zveze miru, potem ko so bili med- kraljema samima ponovljene
zveze miru in na obojni strani z lastno prisego potrjene, ki pa
niso bile držane do določenega časa ?" Pismo sklepa z naznanilom,
da je pooblastil legata, naj postopa po zapovedi papeževi, če
kralj noče ponoviti bojnega miru ali vsaj dovoliti, da legat preiskuje
opravičenost tožbe.

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podolba; po virih spisal Bortn. g]^

In O C en ci j je dosegel a, svojim pismom, kar je želel. Filip
je dovolil, da se preiskuje reč pred papeževim legatom v zboru
škofov vMeauxu, a francoski škoi^je so se sklicevali v Rim in
tija poslali svoje poslance, ker angleški kralj, videč, da izgubi, ni
hotel poslati poslancev, je izgubil pravdo in vsled nje večino po-
sestev na Francoskem.

Filip Avgust je poznal zdaj eneržijo in ostrost papeževo
zato se mu hi nikdar več vstavljal. Umrl je 1. 1223.

Inocencij in Albigemi.

Maniheizem, proti kateremu se je bojeval že sv. Avgu-
štin in še starejši očetje, ni bil nikdar popolnem izginil, ampak
je na skrivaj se plazil med ljudstvom in pokazal se je v 9, veku
v Aziji v imenu P a vi i cij a no v, pozneje v Bulgariji v imenu
Bogomilov; a najmočnejše v 12. veku na Francoskem in v
Italiji v imenu Albigenzov. To ime so dobili od mesta Albi
na južnem Francoskem. Albigenzi je skupno ime in pomei\]a vse
krivo vernike v tamošnjih krajih in onem času; a poglavitno sti
bile dve sekti, Katarov in Waldenzev, katerih prvi so bolj
nasprotovali cerkvenemu uku, drugi cerkvenemu življenju. Na vpra-
šanje: „0d kje hudo?" odgovarjali soKataris trditvijo od dveh
nasprotnih, večnih principov, dobrega in slabega. Stvaritev do-
brega so angeli in duhovi, slabega svet in sploh materija. Zato
so imen materijo za absolutno hudo in njih morala je bila: odtr-
gaige duše od materije, od tod mnogo ^posta , zdržek vsega me-
snega. Cerkev je popačen uk Kristusov ; zakramente so zavrgli.
A Waldenzi, tako zvani po svojem mojstru Petru Waldu,
so učili, da je bogastvo in sploh imetek od hudiča; vsa duhovščina
je bila popačena, papež glava vseh zmot. Pridigovali so vsi, tudi
ženske; sveto pismo so zlorabili v svoje namene.

Uki, katere so razširjale te sekte, niso bUi zatorej globoki,
niso imeli vednostne podpore; a razlagamo si lahko vijih nastanek
in vzrok naglega razširjanja nekaj iz res velike popačenosti du-
hovščine v onih krajih, nekaj iz zvitosti krivovercev, nekaj iz uka
.samega. Duhovščina ni bila dosta vredna, a temu so krivi bili
posebno vitezi, ki so zaničevali duhovstvo in svoje hlapce ponujali
škofu, naj jih posveti v duhovne. Duhovščiua se je vdajala lehkemu
življenju in vživanju in ljudstvo, ki ima za vzore posebno tanek
čut, je skoro opazilo razloček med ukom in ravnanjem. A krivo-
verci so znali tudi razširjati svoj uk. Povsod so imeli svoje po-
močnike in vse načine so porabili, da bi svoj strup razširjali v
srca nedolžnih in priprostih Ijudšh. V Lombardiji so imeli več šol
in več poslušalcev, kakor duhovni. Baznašali so bukve, katere so
vgajale njih zmotam; urivali so se v hiše imovitih in revnih.
Dobro so znali skrivati volčjo postavo pod ovčjim runom. Tudi uk
je vgajal ljudstvu. Učili so jednakost vseh ljudi in ta ideja je na-
hajala vedno gorkih častilcev; tudi uk ni bil tako oster, kakor bi

Digitized by VjOOQ IC

62 Inocencij IIL

kdo mislil na prvi hip. Delili so se namreč v popolne in nepo-
polne. Popoln je postal, kdor je prejel „con8olamentum" ; ta je
izbrisal vse grehe, in ker tega zakramenta obično niso delili dru-
gače, nego v nevarni bolezni,, je lehko zdravi grešil, kakor je hotel,
da je le potem prejel „consolamentum" na smrtni postelji. Tako
dakle se je po zvijači in sili razširil ta hudobni uk ob času Ino-
cencij e vem prav močno.

Inocencija so dolžili, da je kriv smrti mnogih Albigen-
zov, da je ukazal ostro postopati ž njimi in da se je tako skazal
v visoki meri netolerantnega. Da, res je navduševal kneze v boj
proti njim, da, celo one predpravice jim je dajal, kakor križarjem ;
a ne z krviželjnosti, ampak v izveličanje duš, da se je vgonobila
zmota. Al predno je pričel z ostrimi pomočki, je poskusil vse dobro
in skušal jih s podučevanjem in potrpežljivostjo pripeljati na
pravi pot.

Prvi pripomoček mu je bilo odstranjenje onih tožnih razvad,
katere so bile dale povod in zagovor krivovercem; zato je skušal
povzdigniti krščansko življenje med duhovni. Pisal jim je: „Če po-
stane pastir najemnik, kateri ne misli na čedo, ampak nase, vpra-
šuje le po volni in mleku ovac, se ne vstavlja napadajočim vol-
kovom in se ne vzdiguje kakor stena nasproti sovražnikom, če v
nevarnosti beži, potem on sam podpira pogin", opominjal jih je,
biti paznim in delati na vse moči proti hereziji. — Drugi
pripomoček mu je bilo neumorno oznanovanje pravega uka in za-
metanje krive vere. „Zveza krivovercev se mora ločiti po zvestem
podučevanji; kajti gospod noče smrti grešnikove, ampak njegovo
spreobrnjenje in življenje." — Ker so krivoverci zlorabili sveto
pismo, v čemer je bil Waldus res Lutrov predhodnik, kakor
v zaničevanji in sovraštvu proti cerkvi in papežu in je s tem za-
služil lepšati Lutrov spominek v Vormaciji, zato se je hotel
Inocencij ustaviti slabim nasledkom nepodučenega branja svetih
bukev. Tu velja izrek, da je sveto pismo dvorezen meč ; kdor mu
ne ume vsebine, ga rani in ne brani. Dolžili so Inocencija,
da je prepovedal branje sv. pisma sploh, neresnico te trditve do-
kažejo naj njegove lastne besede: „Želje, poznati sveto pismo in
se po njem podučevati, so hvalevredne; a ne skrivno se ima za-
dostovati tej želji, ne v prevzetnosti. Bog noče, da bi se njegova
beseda oznanovala v skrivnih shodiščih, kakor pri krivovercih, am-
pak očitno v cerkvi; kdor dela dobro, ni se mu treba bati svitlobe;
a vsakdo ne more razlagati skrivnosti svete vere; sveto pismo je
tako globoko, da ga ne morejo razumeti ne samo priprosti in na-
učeni, ampak ga tudi ne znajo preiskati modraki in učenjaki."

Če so koga dolžili krive vere, je hotel Inocencij, naj se
reč natanko preišče in če se vrne na pravo pot, po pokori zopet
sprejme; le pri trdovratnosti naj se rabijo ostrejši pripomočki.
To v obče!

Najprej se je trudil Inocencij, da iztrebi nevarne uke v
svojih deželah. V Orvieto je poslal Petra Paretfcija, katerega

^ Digi^zed by VjOOQ IC

IŽgodovinska poclot)a; po vinh spisal Bortn. gg

80 krivoverci zaradi nevgasljive gorečnosti umorili. On je
trdo kaznoval hudodelnike, a ne toliko kot papež, ampak kakor
vladar. Ker so Albanezi bili nevarni ne le cerkvi, ampak tudi
državi, kar pripozna celo veri sovražni historik Schlosser: „Da-
siravno moramo na jedni strani obžalovati in budovati se o tem,
da se preganjajo Ijudjč zaradi svojih mnenj, vendar moramo, da
nismo krivični, na drugi strani pripoznati, da je bilo zelo nevarno,
pripustiti obstanek nemarnosti, ki je jednako nasprotovala uku
krščanstva, umu in dobro urejeni policiji." In H ur ter pravi:
„Dolžnost proti zdravemu stalu mu(Inocenciju) je višje, nego
varovaige bolnega, načelo, katero se obrača v političnem vr6tji da-
našnjega dn6, v katerih imajo navadno popolno zagotovljenje proti
vsaki kazni prekucijske prizadeve, katere imajo v sebi kal ple-
njenja in "požiganja in vseh pregreh proti življenju, posestvu in
časti drugih," In Weiss piše o tej reči: „Inocencij je smatral
v dolžnost, vzbujati proti Albigenzom kneze, klicati zoper nje
svetni meč ; saj je mogočnim zaupano od najvišjega varstvo dobrih,
v maščevanje hudodelnikov ; saj ostrost nikjer ni bolj primerna,
nego proti onim, ki hočejo drugim vzeti, ne le časno bitje, ampak
z vero vred tudi duhovno življenje." To je tista reč, zaradi katere
novejši največ tožijo Inocencija, kjer so nazori srednjega veka
in sedanjosti najrazličnejši. Inocencij je delal popolnem v duhu
svojega časa. Ne samo Francosko, tudi Nemško je pričelo
vrjeti, da najhujši sovražniki niso ob Nilu in Jordanu, ampak
v Pr o venci." Gotovo je zatorej Inocencij spolnoval le svojo
dolžnost najvišjega varuha svetega uka in zvestega pastirja, če je
odganjal volkove od hleva, če je branil vernike krive vere.

V južni Franciji so bila posebno rodovita tla za razšir-
janje krive vere. Velikaši so blodno živeli in lahkomišljeno. Pes-
nild so se šalili z duhovni in svetimi rečmi; mesljanstvo je bilo
precej razvito in je živelo razkošno. Tako so mogli Albigenzi
dobiti vedno več prisežencev. Plemstvo jim je bilo skoraj vse
vdano, umirajoči niso zapuščali imetka cerkvam, ampak kri-
voverskim družbam.

Inocencij je pisal škofom in nadškofom južno-francoskim,
da jim pošilja dva legata Guidona in Rainerja, ki jiml)odeta
pomagala v čiščenji cerkve. Obljubil jim je tudi poklicati na po-
moč svetno oblast. L. 1203 sta bila cistercijenska meniha Pe-
ter Eastelnauski in Rudolf kot papeževa polnomočnika v
Toulousu in sta našla res žalostno stanje ondotne cerkve.
Bil jima je priposlan še opat Arnold, ki je s svojo ostrostjo
mnogo mnogo zadolžil in postopal hujše, nego je bil namenjen
papež sam. Legata sta hodila po deželi, a sta malo opravila.
L. 1206 sta prišla v Montpelier španski škof Diego in z
Djim kanonik Dominik iz slavne rodovine Guzmanove;
spoznala sta, da nasproti Wa Id o vi m naukom svetni blišč legatov
ne bode ničesar premogel; zato sta jela pridigovati v največji
ubožnosti po krajih, Iger je bilo največ krivovercev. Ko se JQ

Digitized by VjOOQ IC

64 Inocenclj III.

Diego vrnil domu, Isjer je skoro umrl, je ostal Dominik sam
in je res spreobrnil nebrojno število krivovercev.

Poseben podpiralec Albigenzov je bil grof Rajmund VI.
Toulonski. Njega je izobčil Peter Kastelnauski in poročal
v Bim o njegovi hudobnosti. Papež mu je pisal goreče svarilno
pismo in pretil mu z najostrejšimi kaznimi. A Raj mu n d je bil
nestalen človek, zdaj tak, ziaj zopet drugač. Kedar je bila nevar-
liost velika, se je vdal, a ko je zopet minila, se je vrnil v stare
zmote; od tod izvira tudi, da ni našel poznejše pri legatih zau-
panja in da so res zel6 osomo ž njim ravnali. Ko so se na pri-
govarjanje Petrovo vzdignili nekateri knezi zoper Rajmunda,
spravil se je s cerkvijo in bil oproščen izobčenja. L. 1209. je
prosil za razgovor v St. G ilesu; al ko je bil Peter v njegovi
oblasti, pretil mu je ; legat ni hotel odjenjati in je šel iz mesta,
a pri prehodu čez Rono je bil zavratno umorjen od podložnika
Bajmundovega. „Naj ti Bog odpusti, kakor ti jaz odpuščam^',
je rekel mučenik, ki je prej že cesto rekel : „Kristusova reč ne
bode dosegla vspeha v teh krajih, dokler ne bode jeden njenih
braniteljev življenja žrtvoval za Djo; ko bi pač jaz prvi padel po
Bjenih proganjalcih!" Zdaj je bil čas obravnav pri kraju. Albi-
genzi so pokazali svojo trdovratnost, svojo grozovitost in hudo-
bijo. Inocencij je pisal škofom, naj oblože vse one kraje z in-
terdiktom, a kralja in velikaše francoske je opominjal, naj zgrabijo
meč in idejo v križarsko vojsko na Albigenze.

Vojska se je pričela. Iz, vseh krajev so vreli vitezi na pomoč
cerkvi. Bili so tudi srečni, podvrgli so si grofijo Beziersko in
jej dali gospoda grofa Simona Montfortskega, krepkega,
hrabrega, pobožnega, slavohlepnega in ostrega moža. Bajmund
se je pogajal, prosil in obetal, da, celo sam je stopil v križarsko
vojsko, al obnašal se je na različne načine, tako, da ni čudo, ker
mu ni hotel nihče več vrjeti. Simon Montfortski je bil go-
spodar pridobljenih dežel; a skoro je jel roko stezati po Baj-
mundovem posestvu, kar je z lahka storil pri nestalnosti grofovi.
Vojska je bila dolga; končala se je v nesrečo Bajmunda in
njegovega zaveznika P etra Aragonskega, ki ni bil Albigen-
zom nagnen, temuč proti grozo vitostim, katere so izvršili križarji,
pri Mure tu 1. 1213 meseca grudna. Peter je padel v boju,
Bajmund je bežal na Angleško in Simon je bil gospodar jgro-
^'e Toulouske.

Grozovitosti, katere so se godile po križarjih, so bile res
silne, a nič manjše Albigenzov, kjer so zmagali. Zato se ne mogo
nikakor pripisovati Inocencij u. Legati niso delali v i^jegovem
duhu. Sam ni poznal osebnega sovraštva; svojo dolžnost je spol-
Boval brezobzirno.

Legati pa in drugi n. pr. Arnold, Fulko nadškof Tou-
louski in drugi so bili osobni sovražni Bajmundu in njego-
vim zaveznikom. Dolgotrajni boj in trdovratnost krivovercev so
jih razvneli še tem boJij. Ni čudo, da se je zgodilo mnogo proti

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podolba; po virih spisal Bortu. gg

Inocencijevi volji in tako, da še on ni vedel. To kaže sprejem Raj-
ni und a v Rimu, kaže papeževa dobrotyivost proti Rajmundo-
vemu sinu, kateremu je preskrbel vse potrebno, da je mogel
svojemu stanu primerno živeti. Sploh moremo reči, da vse, kar se
Inocenciju očita v tej zadevi, je nastalo ali iz lažiyivih poročil,
ali iz krivega stališča presojevalcev.

Kakor sem že omenjal, je bilo res med duhovščino mnogo
spridenosti. Krivo je je bilo osobito silno bogastvo cerkvenfii
veljakov. Zato je tudi v cerkvi nastopila reakcija zoper popačenost;
nastala je prava reformacija v cerkvi in po cerkvi , kakor se to
vedno godi ob času zmot in krivih v6r. Poglavito pokazala se
je reakcija v beraških redih sv. Dominika in sv. Frančiška
Asiškega; zato naj tu na koncu Albigenških vojsk ob krat-
kem nekoliko povem o ustanovi teh redov.

Sv« Dominika že poznamo, gorečega misijonarja med ubo-
gimi krivoverci, nevstraS^ivega oznanovalca prave vere. Ni moči
popisati, koliko je storil za blaženost duš, kako je zaničeval vse
posvetno in gorel le za božjo čast. Po boju pri M u r e t u je bil
zopet v Toulousu; tu je ustanovil red, katerega je potrdil
Inocencij provizorično 1.1215, a H o nori j III. pozneje končno.
Bedniki Dominikovi naj bi se udali duhovnemu in delavnemu
živ\jeiyu; oznanujejo naj besedo božjo in delajo na polji vednosti.
Iz dominikanskega reda imamo nekaj desetletij poznejše največjega
školastika, Tomaža Akvinskega, angelja šole.

L. 1182 je bil rojen Frančišek, prav za prav Bernar-
done v Asisiju; on je ustanovnik druzega velikega reda za
Inocencij a III. Njegova serafinska ljubezen je znana, po nji je
dobil ime Sera finski. Glavna misel njegovega reda je absolutno
uboštvo. Frančiškan naj nima ničesar. Uboštvo bodi mu naj-
višje, božja, kraljeva krepost; absolutno uboštvo, tako, da tudi
samostan nima posestev. Od frančiškanov so prejeli abso-
lutno uboštvo tudi domin i kani, zato se ta redova in drugi iz
i^jiju izhajajoči zov6 beraški redov i. O tčh rodovih in njih usta-
novnikih piše Weiss: „Oba (Frančišek in Dominik) sta ob
jednem sklenila, red ustanoviti; oba sta dobila provizorično potr-
jeiye od Inocencij a III.; pravila obeh redov je potrdil Honorij
in., oba sta bila svetnika razglašena od Gregorija IX. Dominik
in Frančišek pa sta bila globoko različni naravi, da-si vneta
od istega verskega ognja. Oni je imel bogato bogoslovsko omiko,
ta ni nikdar obiskoval vseučilišča in je zajemal le iz svojega srca;
oni je hotel poučevati in glavni namen mu je bil spreobrnjenje
krivovercer, ta je hotel najprej predstavljati evangejjsko življenje,
njegov red je posebno pozneje se trudil za spreobrnjenje paganov.
A poljub, s katerimi je objel Dominik Frančiška, seje
nadaljeval po lepih besedah Lacordaira na ustnih naslednikov
po vseh redovih. V vseh delih zemlje so se zopet srečavali, svoje
samostane na istih krajih zidali, pri istih vratih beračili, kri njih
se je pomešala v progapjanju in jednaki slavi, svojo redovno obleko

Iietopis 1878. I. {^^ 1

Digitized by VjOOQ IC

gg liiofeettcij lil.

so vrgli čez ramena kraljem in kraljicam, skušali se v napolnevanji
nebes s svetniki. Njih kreposti, njih moč, njih slava, i\jih potrebe
so prihajale povsod in vedno v dotiko in še dandanes praznujeta
oba redova v bratski slogi praznik svojih ustanoviteljev."

Inocencij in Anglija.

L. 1199 je umrl angleški kralj Rihard, s priimkom „le-
vovo srce." Njegov naslednik je bil malovredni, brezznačajni, gro-
zoviti, skopi Janez „brez dežele", ki je že poprej skušal, prido-
biti si kraljestvo. Kako je delal s svojim strijčnikom Arturjemin
proti Filipu Avgustu, nam je že znano.

Tudi z Inocencijjem se je zaplel v boj; da ni zmagal on,
se razume; vsaj še mogočnejši proti Inocencij u niso ni-
česar opravili. Prepir je nastal zaradi volitve p rim as a angle-
škega, nadškofa Eanterbur7skega. L. 1205 je umrl primas
Hubert. Volitveno pravico so imeli menihi samostana Eanter-
buryskega, a kralji so se radi ufikali va-njo, ker je bil sedež
najimenitnejši v Angleški. Volitveni boj je bfi boj med oblastjo
kraljevo in prostostjo cerkveno. Zdaj so volili menihi, samo mlajši,
podprijorja Reginalda, as pogojem , da ne pove nikomur o
tem, dokler ni v Bimu potrjen. A Reginald v svoji nečimumosti
je bil komaj v Franciji, že je razglasil, kam grl. Menihi, to
izvedši, so se prestrašili; starejši so bili jezni, ker so bili prezirani ;
škofje provincije so trdili, da imajo tudi oni pravico, uplivati na
volitev; a kralj se je jeze penil. V tem strahu so preklicali me-
nihi prvo volitev in volili od kralja priporočenega Graya, škofa
Norwichskega, zaupnika kraljevega. Al Inocencij, čuvšivso
reč in dobro preiskavši jo, odločil je tako , da škoge nimajo pri
volitvi pravice, da imajo volilno pravico menihi, a ni pripoznal
niti Beginalda, ker ni bil voljen kanonično, niti 6raya, ker
takrat Reginaldova volitev še ni bila vničena; škofa naj volijo
menihi, in ker je bila večina v Rimu, naj ga tam volijo. Priporočil
pa jim je svojega prijatelja Štefana Langthona, prej kance-
larja univerze pariške, kateri je bil tudi v resnici voljen. Strašno
je zadela ta novica kralja. Pismo polno pretenja in očitanja je
poslal papežu, ki mu je mirno a resno odgovoril ter ga svaril, naj
se ne zapleta v težave, iz katerih se bode težko izmotal. A Janez
si ni dal ničesar dopovedati. Skoraj letodnf je čakal Inocencij^
a potem poslal h kralju tri škofe, ki so deželo dejali v interdikt
in pozneje, ko še to ni koristilo, ga je izobčil. Skoro je Janez
čutil, da ni več varen; v tem položaju se je obrnil, kažoč tako
neizrečeno zaničljivost, k Miramolini, kralju afrikanskemu in
mu ponujal prestop k izlamu, in tribut; če mu pomaga; a še celo'
Mohamedan se je obrnil od tolike nesramnosti z zaničeva-
i\)em. Še nekaj časa se je ustavljal, drl tačas In de, a pomagalo
mu ni, kajti Filipa francoskega so bili poklicali baroni v deželo
in že je zbiral vojsko v Rouenu. Papež mu je bil določil v

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal fiorin. gf

zadnji obrok dan 1. janija 1. 1213. Kralj, slišavši, da se papežev
poslanec Rudolf približuje, ga je brž sprejel in v svoji plašlji-
vosti in malosrčnosti je prisegel na evangelije, da dovoli nadškofu
Langhtonu in drugim velikašem, ki so bežali iz dežele, naj se
vrnejo, obljubil jim je vrniti vse dohodke, in da bi se zagotovil
papeževe pomoči, je dnč 15. maja odložil svojo krono in oznanil,
da podeli kraljestvo angleško z vsemi pravicami Bogu in papežu
Inocenciju in rimski cerkvi v pokoro za svoje pregrehe, in ob-
ljubil je v znamenje podložnosti vsako leto 1000 mark. A Pan-
dulf je izročil Angleško Janezu kot fevd in tako je postal an-
gleški kralj vazal rimskemu stolu za angleško deželo.

A Pandulf je hitel na Francosko, da bi odvrnil Filipa
Avgusta od napada na Angleško; seveda se je Filip branil, a
ker je grof Flanderski odpadel, je moral odjenjati.

Janez je poklical škofe in plemenitnike domu. Štefan
Langhton ga je odvezal izobčenja. Janez seniv resnici po-
boljšal; le v strahu pred hujšim je dal kraljestvo, katero je
poprej ponujal Miramolinu, Inocenciju; zato je rekel po-
zneje: „Odkar sem se spravil z Bogom in podvrgel rimski cerkvi,
se mi noče nič več posrečiti.^' Langhton ga je dobro poznal;
ničesar mu ni več zaupal. Drugače Inocencij, ki je bil skoro
spravljen, da je le videl kes in spreobrnjenje; hitra poklonitev
Janezova se je zdelo papežu znamenje resničnega poboljšai^ja.

Od tod izhaja tudi on prepir, ki je nastal med papežem
in ^.ngleško duhovščino. Langhton je namreč stopil na stran pro-
stosti in je hotel kralja s silo primorati, naj da deželi potrebne
garancije za svobodo. Al Inocencij ni hotel pustiti, da bi se
kako onečastila kraljeva čast. Vendar Inocencij ni ničesar
opravil ; ško^e in baroni, dobro poznajoči grozovitost in nestal-
nost kraljevo, so ga posilili 1. 1215. potrditi ta^o imenovano „Magna
charta", ki je podlaga angleški ustavi do današnjih časov. Ino-
cencij jo je sicer spoznal neveljavno, a predno so bile vse ho-
matije končane, je umrl.

Da je bil Janez v zvezi z Otonom IV. od Francozov pobit
pri Bouvinu 1. 1214, smo že omenjali.. Janez je skoro za
inocencij em umrl; na njegovo smrt so zložili heksameter:
„Sordida foedatur foedante Johanne gehenna.''

Inocencij in druge deide.

Tudi s Španjsko je prišel Inocencij v maršikako dotiko.
Že v začetku je imel opraviti s kraljem leonskim, ki je živel v
nevel^javni zvezi s svojo sorodnico Berengarijo. Z izobčenjem in
interdiktom je opravil toliko, da se je Berengarija sama od-
povedala in se podala k svojemu očetu, kralju kastiljskemu. Ravno
tako je spoznal 1. 1208 neveljavno zaroko kraljica portugalskega
Alfonza in Urake kastiljske. —L. 1204 je prišel Peter IL

5*

Digitized by VjOOQ IC

^g liiocenci) in.

aragonski v Rim in se je tam dal od Inocencija kronati, ter
mu je obljubil pokorščino in z.ve8tobo.

Eavno za Inocencijeve vlade spada tudi j.edna najslav-
nejših zmag kristljanov nad Saraceni, ki so že od 1. 711 imeli
večji del Španije in kateri so ravno zdaj pod Almohadi bili naj-
mogočnejši; Španija, kolikor je je bilo krščanske, je bila razde-
ljena mnogim knezom, kar je Mohamedanom zelo polajšalo
vojskovanje. A cerkev ni prezirala važnosti boja v Španci; zato
so tudi tu obilni križarji sodelovali k zmagi. Ravno pod Ino-
cencijem ie vnovič Afrika zbrala svoje moči, da bi si iz Špa-
nije vzela Evropo. Oboji, kristijani in neverniki, so se priprav-
Uali neumorno za odločilni boj. Alfons VIII. kastiijski je poslal
škofa segovskega k Inocenciju, da bi pomagal Španiji, kar
je ta tudi storil, opominjajoč k slogi vladarja in ljudstva.

Majnika 1. 1211 je prišel v Tarifo Mohamed, sin Jaku-
bov, z brezštevilno vojno; a tudi kristijani so se bili zbrali v
To ledu, ško^e, redovni vitezi Kalatravci, Alkantarci in sv. Ja-
koba iz Kompostelle, Portugizi in sploh iz vseh krajev, čez Pire-
neje pa je prišlo na pomoč 2000 baronov, 10.000 vitezov, 50.000
pešcev iz Francoske in Burgunda ; tudi iz Avstrije se je bližal
Leopold slavni, a prišel je prepozno. S prošnjami in molitvami
«0 se pripravljali vojaki. Dne 16. julija 1. 1211 se je pričel pri
Naves de Tolosa silen boj. V rudečem šatoru, obdan od pismo-
ukov, je sedel na svojem ščitu Mohamed, v roki koran, pisan
od kalifa O t mana. Vojsko je razdelil v pet trum; 175.000 pro-
stovoljcev je bilo spredej, na desni A n d a 1 u z i , na levi B e r b e r i ,
a. v sredi glavna moč, Mavri in muri, obdani z močnimi želez-
nimi verigami. Pri kristijanih pa je zapovedoval v središči kralj
kastiljski, na desni mavriški, na levi aragonski. Do poludne ni bU
odločen boj. Zdaj so jeli bežati Mavri in za i^jimi Berberi. Boj je
bil odločen za kristijane, Mohamed je komaj ubežal; skoraj vsa
vojska je bila izgubljena, do 200.000 je bilo mrtvecev. Zelo velik
je bil plen. Šator Mohamedov, glavno zastavo in sulico so po-
slali papežu. Inocencij je imel zahvalni praznik in je opomii^jal
krajev k ponižnosti, ker Bog je zmagal, ne ljudje. Vse krščanstvo
se je radovalo tš zmage, ki je bila zmaga krščanstva nad nevero.

Na Ogrskem se je vnel boj med Emerihom (1196—1205)
in njegovim samopridnim bratom Andrejem, ki se je hotel po-
lastiti kraljestva. Inocencij ja je skušal spraviti, a ni mogel
opraviti ničesar. Papež je poslal potem nadškofa mogunškega in
pozneje kardinala Gregor ij a na Ogrsko, tako dolgo, da je bil
prepir vendar le pomirjen.

Johanicij ali Ealojoannes III., vladar Bulgarom, je
prosil že Celestina III. krone in kraljeve časti; to prošnjo je
ponavljal pri Inocenciju. On in njegovi knezi, poprej v zvezi
z grško cerkvijo, 2^edinili so se z rimsko. Dne 8. novembra 1204
je kronal kardinal Leo, poslan od Inocencija, v njegovem
imenu Johanicija v kralja Bulgarom. Ko so križarji vzeli

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovrnska* podoba; po virih spisal Borin. 09

Drlnopelj, jim je kralj bulgarskl ponudil prijateljstvo, a oni no
je zavrgli v svojem napuhu in pričeli ž njim vojsko, v svojo ne-
srečo, kajti Johanicij je ujel cesarja Balduina, ter ga po
groznem trpinčenji umoril.

Za Inocencija zjedinila se je tudi Armenija z Rimom.
Tedaj je vladal v Armeniji Le o. Pisal je papežu in mu naznanil
svoje želje, povrniti se v naročje katoliške cerkve, česar je bil za
božjo čast goreči Inocencij seveda zelo vesel. L. 1199 je bila
zveza dovršena.

Inocencij je bil tudi v gotovih razmerah s Poljsko, kjer
je vojevoda Ladislav nadškofa 6n ozonskega prognal in se
polastil marsikaterih cerkvenih pravic, s Švedijo, Iger ga je glavar
neke stranke Suerer prosil potrjenja v kralja, kar pa ni do-
segel, s Prusko, tedaj še po večini pagansko deželo, v kateri so
se ravno dobro pričela spreobrnjenja, s Škotsko, kamor je kraJ^u
Viljemu poslal raznih daril; a ta mu je hotel skazati svojo
vdanost do sv. cerkve, da je zapovedal, naj se ima že sobota po-
poludne za praznik. Tako je bil Inocencij res v dotiki z vsemi
tedaj znanimi krščanskimi deželami.

Lateranski zbor in Inocencijeva smrt

L. 1213 je razpisal Inocencij občen cerkven zbor vBimu.
Že v tem pismu je naznanil namen zborov, namreč: oproščenje
svete dežele in poboljšanje cerkve. L. 1215 v dan sv. Martina
se je pričel ta zbor, ki se imenuje četrti lateranski; bil je jeden
najsijajnejših, kakor vsa vlada Inocencijeva. Zbralo se je bilo
70 primatov, 412 škofov, 900 opatov; tudi mnogo knezov se je
zbralo in kateri niso sami prišli, poslali so zastopnike. Inocencij
je pričel zbor z nagovorom. Ta nagovor je kazal že v začetku, da
je imel veliki papež gotovo slutiyo bližnje smrti. „Srčno sem si
želel", je dejal, ,Jesti velikonočno jagnje z vami, predno umr-
jem." Kakor prvi njegov govor, ko je postal papež, tako je bil
tudi ta, jeden zadnjih njegovih slovesnih, jako znamenit. Dejal je:

„Ker je Kristus moje življenje in umreti moj dobiček, ne
branim se po božjih uravnavah piti kelih trpljenja, bodi mi podan
v hranitvi katoliške vere, ali v boju za sveto deželo, ali če se
borim za prostost cerkveno ; da-si voščim sebi, hoditi v telesu, do-
kler ni končano pričeto delo. A ne moja volja, ampak božja naj
se zgodi! Zato vam pravim: srčno si žeUm z vami jesti veli-
konočno jagnje, predno trpim. Mnoge in razne so želje človekove ;
kdo bi jih naštel? Vendar se dade razvrstiti na dvoje: želje so
namreč duhovne ali telesne. Duhovne so želje, ki žel6, kar je
večnega; telesne so želje, ki žele časno in posvetno. — A jaz kli-
čem v pričo onega, ki je zvesta priča v nebesih, da sem iz du-
hovnih želj hrepenel, velikonočno jagnje z vami jesti. — Morda
bi vprašali: Kakošno jagnje je, katero si želiš jesti z nami? Veli-
konočno jagnje pomenja hebrejsko, „prehod". Trojni. prehod hre-

Digitized by

Google

70 Inocenclj m.

f>enel sem praznovati z vami; telesnega, duhovnega, večnega. Te->
esnega: prehod od kraja do kraja v oproščenje tlačenega Jeruza*
lema; duhovnega: prehod od stanja do stanja, na poboljšai^je v
katoliški cerkvi; večnega: prehod od življenja k življenju v večno
slavo." Potler govori o vsakem prehodu posebej. „Kliče nas Je-
ruzidem. Brez svita stoji grob gospodov, sicer poln slave, kjer so
nekoč molili Jezusa Kristusa, jedinorojenega sinu božjega,
častč zdaj Mohameda, sina pogube. •— Kaj nam je zatorej storiti,
ljubi bratje? Pripravljen sem, če se vam zdi dobro, za svojo osobo
podvreči se vsakemu trudu, iti h kraljem, knezom in ljudstvom,
dk^ tudi tija, če bi mogel. Budil bi jih z močnim glasom, da se
dvignejo, bojevati boj gospodov, maščevati sramoto križanega. Kar-
koli naj tu(U store drugi, mi, duhovni gospodovi morali bi se posebno
truditi v tej zadevi in pomagati z življenjem in imovino sveti deželi."

O duhovnem prehodu je govoril, naj se prične pri duhovščini,
„kajti vsa popačenost ljudstva izvira poglavito od duhovščine. Ce
duhoven, maziljeni, greši, stori, da greši ljudstvo."

O večnem prehodu pa pravi: „0 prehodu v večnost govori
gospod : ;„,Srečni hlapci, katere najde gospod bedšče, kedar pride.
Da, resnično vam povem, opasal se bode in rekel jim sesti k mizi,
a mimogredoč jim bode stregel."" Tega prehoda se radujejo mu-
čeniki z besedami psalmistovimi : „„Skoz ogenj in vodo smo šli in
ti si nas poživil."" Posebno si voščim jesti velikonočno jagnje
z vami v božjem kraljestvu; — to jagnje, da preidemo od dela k
miru, od bolečine k veselju,, od žalosti k slavi, od življenja k smrti,
od tega, kar segnije, k onemu, ki ne more segniti, po našem go-
spodu Jezusu Kristusu, kateremu bodi čast od veka do veka.'*

Obravnave zbora se tičejo vere, notranje uprave cerkvene,
službe božje, nravstva, pravic cerkvenih osob, cerkvenih redov in
tudi razmer judov proti kristijanom. Glavno so se zastavile uplivu
državne oblasti one meje, katere izvirajo že iz pojma cerkve, kije
od Kristusa ustanovljena in od vsake svetne oblasti neodvisna naprava.

Posebe se je mnogo sklepalo o križarski vojski. Papež se je
trudil z vso močjo, naj bi se zjedinile vse moči in porabili vsi pri-
pomočki, da bi vendar vnovič zopet se zbrala resnična križarska
vojska, ki bi osvobodila sveto deželo. I no cen ci j sam je ob-
ljubil v začetek denarja in barko za rimsko mesto ; duhovščina naj
daje tri leta dvajsetino dohodkov, kardinali desetino; samo redovi
so bili prosti.

Nadalje so bili poravnani prepiri zaradi carigradskega patri-
jarha, ker sta se takrat dva poganjala za to stolico, ki sta bila
oba navzočna pri cerkvenem zboru. Zbor je oba odstavil in Grva-
zija, duhovna iz Turčije, imenoval patrijarhom.

Potrjeni ste bili tudi pravili redov sv. D o m i n i k a in sv. F r a n-
čiška.

Zbor se je bavil tudi z marsikaterimi svetnimi zadevami, s
katerimi je bila cerkev bolj ali manj v dotiki. Friderik II. je
bil potijen v nemškega^kralja. O angleških baronih zaradi „Magna

Digitized by

Google

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borln. 71

chairta^S zaradi tega, ker so poklicali francoskega kraljica Ludo-
vika v deželo, izrečeno izobčenje, je bilo potrjeno; ravno tako je
bil izobčen kraljic sam. Največ je imel opravkov zbor z Albi-
genzom prijaznimi velikaši južne Francije, grofom iz T o ulou se,
Foix in Lomminges, ki so bili prišli k zboru, da bi dobili
vzeta posestva. Papež jim je bil sicer nagnjen, ker je spoznal,
da se jim je marsikje godila krivica^ da se jim niso držale zveze;
a tudi nekateri škofje so govorili za grofe. Al večina zbora se je
bala, da bi ne škodUo veljavi cerkveni, ko bi se preklicavali po-
prejšnji sklepi in ko bi se albigenškim veljakom vrnile dežele.
Zato tudi stari Bajmund ni dobil posestva; vendar obljubilo se
je mlajšemu, če se bode vrednega skazal. Inocencij je storil po
mogočosti, da se je reč rešila v slogi in da ni bilo razdora, ki bi
bil škodoval važnejšim nameram cerkvenega zbora.

V dan sv. Andreja je bil končan občni zbor.

Inocencij se je podal drugo leto v Perugijo, da bi se
trudil za slogo v Italiji in vzbujal za sv. deželo. Tu ga je na-
padla tridnevna mrzlica. Zapustila ga je sicer skoro, a po neved-
nosti zdravnikov se je povrnila skoro zopet hujša. Inocencij ni
spoznal nevarnosti; a bolezen je postala smrtna in dnč 16. julija
L 1216 je sklenil svoje življenje Inocencij III. V stolni cerkvi
v Perugiji je bil pokopan. Grobni kamen je že davno zginil ; tako
mine vse slavno, zgine vse sijajno na zemlji ! —

Pogled na Inocencija in sklep.

Po postavi je bil Inocencij srednje rasti, lepega obraza,
slabotnega trupla. O njem piše jeden njegovih sovremenikov :
,Jnocencij je bil mož ostre bistroumnosti in zvestega spomina,
dobro poučen v bogoslovstvu in v svetnih učenostih, mojster v
govoru, če je govoril ljudstvu ali učenjakom, dobro vajen cerkve-
nega petja, srednje postave in lepega obraza, držal se je modre
srede med zapravljivostjo in skopostjo. Vendar je bil zaprav-
ljiv v dajanji miloščine in v drugih rečeh zopet bolj varčen,
kakor ni potreba zahtevala. Trdovratnikom in svojeglavcem je bil
oster, mil ponižnikom. Bil je hraber in stanovit, visokodušen in poln
pametnega premisleka, branitelj veri, bojevalec proti hereziji, oster
kjer je šlo za pravo, mil, kjer je mogel odpuščati, potrpežljiv v
nesreči, mil v sreči, lehko se je razjezil, a rad je tudi odpuščal.

Bil je zelo delaven. Koliko je imel opraviti z duhovščino in
knezi, nam kaže zgodovina njegovih del, koliko je imel opravka v
Rimu z raznoterimi uradi in pismi, se lehko razume, ako se po-
misli, da so' ga o vsakateri važni reči vprašali za svet in da ni
odposlal nobenega pisma, katerega bi ne bil prebral. Apelacije
je sprejemal in odločeval po vsi pravici, zato je sam dejal o svojih
raznoterih opravilih: „Množina vsakoršnih opravil nas teži. Sku-
šati moramo predloge, kako naj se pomaga propasti verski; zati-
ranim pomagati k pravici; na razna vprašanja svete dajati; zdaj,

Digitized by

Google

72 Inoeenoij III.

bodi-8i, da ponovimo mir med razdvojenci, bodi-si, da zadostujemo
potrebam posamnih cerkvi in dežel, pošiljati svoje' legate — zdaj
svoje misli obračati na to, kako bi pomogli sveti deželi/^ Vsak
dan po maši se je podal v zbor kardinalov in drugih veljakov,
sprejemal je prošnje in odgovarjal raznim zahtevam. Trikrat v
tednu je imel očiten zbor in poslušal razne tožbe ter sam razsojal.
Hitro je spoznal pravo, blišč besedi ga ni mogel prevariti, vedel
je hitro, ^e je pravica, kje ne. Vse bule in pisma je prebral,
potem še le je dovolil; da se odpošljejo. Pri svojem izvrstnem
spominu spominjal se je še tako maUh okoliščin in se vedel po
iyih ravnati. Tudi vroče popoludne in poletne čase ni počival, am-
pak je pridno delal , kakor druge čase. Mnogokrat je tudi pri-
digoval , kajti globoko prepričan je bil o veliki važnosti tega sve-
tega opravUa. Pri njegovih pridigah se odlikuje obširno znanje
svetega pisma, trdna vera in globoko spoštovanje razodete resnice božje.

Čudno je, da je pri tako obili delavnosti imel še čas , baviti
se z znanstvenimi predmeti. Spisal je poleg neštevilnih pisem
knjigo „poučenje knezov" in drugo, ,, pogovori z Bogom in
grešnikom." Pravijo, da je bil izučen tudi v zdravilstvu. Vednost
je vedno ljubil, spoštoval može, ki so se bavili ž i\jo, trudil se
povzdigniti bogoslovsko vednost, ki je pod njegovim ščitom vrlo
napredovala. Saj je komaj 50 let po njegovi smrti dosegla vrhu-
nec svoje izolike pod všlikim Tomažem Akvinskim in Bo-
naventuro. Vseučilišču pariškemu, kjer je sam se učil, kakor
izprva omenjeno, je ostal vdan do konca življenja, kar pričajo
raznotere naredbe in pisai^ja v prid tega učilišča. Zgodovino cerkve
Kristusove je natanko poznal in v cerkvenem pravu je bil izurjen
kakor malokdo. Zato so tudi toliko izvrstna njegova določila o
razmerah cerkvenih. Njegova določila je zbral Peter Mora Be-
neventski, ki je pozneje postal kardinal. Zopet pet let pozneje
je dal to zbirko Inocencij sam precej pomnožiti. Jednajst let
po njegovi smrti je zbral več jednacih določil Gregbrij IX. in
tako so med njegovimi dekretali tudi Inocencijeva pisma.

Vendar Inocencij pri vsem tem obilem delu ni pozabil
jednega potrebnega, večnega izveličanja svoje duše, o tem pričajo
razne črte iz igegovega življenja. Kar ga je vodilo, ni bila lastna
čast, ampak gorečnost za povišanje časti božje. Vse, kar je storil,
je pripisoval Bogu. Globoka je bila njegova ponižnost, velika po-
božnost. Vse nesreče, ki so cerkev zadele, ki so zadele srce skrb-
nega pastirja, je sprejel z vdanostjo v voljo božjo, spoznavajoč v
igfi večno previdnost, ki vse v dobro obrača onim, kL se je boj^.
Z veliko pobožnosljo je opravljal daritev svete maše., tako, da je
bil ginjen vsakdo, kdor ga je videl pri takih prilikah.

Koliko je storil za sveto cerkev, spoznali smo iz zgodovine.
V vseh težavah jo je vodil s krepko roko, za vsako njeno pravico
se je neumorno trudil, boril se stanovito proti notranjim in vna-
njim sovražnikom. Globoko je čutil naopake, katere so se počasi
urinile v cerkev, in skušal je iztrebiti jih s korenino. Zato se je

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. 73

toliko krepko vojskoval za prostost in neodvisnost cerkveno od
svetne oblasti. Spoznal je, da je le v neodvisnosti mogoč razvitek
in cvet cerkve. Zato je po mogočosti odstranil upliv kraljev na
Škofovske volitve, ker je bil ravno ta upliv mnogokrat kriv, da
80 bili malovredni pastirji v pogubo izročeidm ovčicam. Če je bilo
tako utikanje skazano, je spoznal volitev neveljavno. Tudi za to
se je potezal, da niso vladarji jemali zapuščine višjega duhovstva.
Posebno je branil prostost duhovščine od svetne sodnije, kakor je
pokazal že v buli „Solitae". Tako je cerkev obvaroval vseh ne-
varnosti od zunaj ; a to mu še ni zadostovalo. Tudi znotraj je
vedno popravljal, pravi, postavni reformator, v duhu Kristusovem.
Vedno je opominjal duhovščino k svetemu življenju. Nobena sto-
pinja, nikakova veljava ni grešnega duhovnika varovala ostrega
svarjenja in če je bUo treba, tudi kazni. Bil je ljubezni poln oče,
ki pa ne hrani ostrosti, kadar je potrebna.

Eakov upliv je imel na kneze, je znano. Vsi so ga globoko
spoštovali, se mu ponižno klanjali, ga praSevali za sv^t, svoje
pravde poravnovali pred iyim, tresli se pred njegovim pretengem.
Opominjal jih je svojih dolžnosti; kakor oče vsem vernikom, jih je
svaril, da so od Boga postavljeni, a tudi Bogu odgovorni Koliko je
tudi storil za tlačene podložnike ! Vsak zatiranec je našel pri i^jem
varstva. Kralji so poznali njegovo nepristranost; zato so se obra-
čali k iyemu. Če so se Školče pregrešili proti vladarjem, ni jih
zagovarjal, ampak jih ostro kaznoval. Povsod je branil veljavo in
tako utrjeval vse društveno in občno živ^enje.

Velika je bila njegova dobrodejnost in nesamopridnost. On je
pisal opatu Štefanu v Boloniji: „Onega kličemo za pričo,
od katerega pride vsak dober dar, da se trudimo, opravila, katera
prihajajo do apostoljskega sedeža, opravljati in reševati brez graje
in pošteno, Ker ne sovražimo ničesar bolj, kakor podkupljivost,
hčer lakomnosti, korenino vsemu hudemu. Kako zelo se nam ona
studi, more spričati množni broj onih, ki prihajajo v raznih opravkih
k rimski cerkvi. Trudimo se z božjo pomočjo, očistiti jo te kuge ;
kar smo zastonj dobili, hočemo dajati zastonj in ne pustiti na
noben način, da bi bila pri cerkvenih rečeh kaka zveza ali ob-
ljuba." Revežem je storil neizrečeno mnogo dobrega. V draginji
1. 1202 je dajal vsak dan 8000 revežem kruha, preskrb^eval jih
je z je^jo, obleko, stanovanjem. Njegov miloščinar moral jih je
poiskavati in poizvedovati iyih potrebe.

Tudi za zidaige je storil Inocencij mnogo. Mnogo denarjev
je porabil v olepšanje mesta, še več v zidanje bolnic in drugih
naprav za ubožce in potrebnike. Cerkvam je dokaj lepega daroval ;
sploh, v takih rečeh njegova radodarnost ni poznala meje.

Slabo in kratko smo obrisali življenje mož^, kateri pogreša
le še mučeniške krone, da ni največji papežev. Koliko sem moral
izpustiti, da sem naštel le najvažnejše! Nadejem se, da sem po
mogočosti zadostil svojemu namenu, pokazati na konkretnem iz-
gledu nazore srediyega veka v razmeri med cerkvijo in državo,

Digitized by VjOOQ IC "

74 Inoeenoij III.

zavrniti brez polemike obrekovanja sovražnikov svete cerkve, kateri
so se poglavitno trudili v blato pogaziti tega velikega papeža
ravno zato, ker se tako blišči med drugimi višjimi pastirji, v malem
tudi zavrniti naopačne predsodke o tedanjih časih sploh. Svoj spis
sklepam naj v pregled življenja Inocencijevega z besedami,
8 katerimi ga okončava prof. Weisš:

„V I no C en ci ju je umrl jeden največjih papežev, vsaj tisti,
katerega vlada je bila najsijajnejša. Navdušen všliki duhoven in
mrzel jurist, mož zaničevanja in gospodovanja sveta, melanholična
resnost in kipeča delavnost bili ste združeni v jedni natori. Kakor
je tudi kratka bila ta vlada, kakor mlado to življenje, tako izvan-
redne vspehe je dosegel. Ko je Inocencij zasedel papežev
prestol, je bilo še pretreseno večno mesto po trudu Hen-
rika YI., da bi ustanovil svetno monarhijo, katere podlaga naj bi
bilo nemško cesarstvo. Ko je Inocencij III. umrl, se je bližala
cerkev svetni monarhiji. V kratkem je bil osvobodil cerkveno dr-
žavo, Neapel in Sicilija sta bila fevd rimskemu stolu, vsa Italija
je pričakovala usode iz Rima. Prej so cesarji določevali o pape-
ževih volitvah, zdaj je odločil papež, kdo bodi cesar, Filip ali
Oton, in ko je Welf Oton postal Ghibelin, Oton ali Fri-
derik. Švedsko in Norveško, kakor Španija čutile so tok idej,
izvirajočih iz Rima. Ponosni Filip Avgust francoski se je moral
po opominu papežev klanjati postavi nravnosti, trinožki Janez
angleški se je tresel pred poslanci papeževimi, je odložil svojo
krono in razglasil Anglijo fevdom svetega stola. Kralj aragonski
je prišel v ifim, položil svojo krono Inocencij u k nogam. V
zmešnjave Ogrske so se glasile papeževe besede, polne politične
zmernosti in modrosti. Kraljestvo Bulgarov je pristopilo kato-
liški cerkvi, iztočna cerkev se je zjedinila z zapadno. Leo všliki
armenski je priznal 1. 1199 s svojim ljudstvom rimsko cerkev mater
vseh cerkvi in poslal je Inocenciju daril. Na iztoku kakor na
zapadu se je vnemal ogenj proti izlamu. V dan, ko je umrl Gre-
gor VIL, so prišli Goti v Toledo, in posledica vzbujevajoče de-
kvnosti Inocencij eve je bila velika zmaga kristijanov nad
Mavri pri Navos de Tolosa, katera je odločila vprašanje, da
li ima postati Španija krščanska ali mavriška, v dobro kristija-
nom. če bi bil papež dlje živel, bili bi še drugači dobitki nare-
jeni na iztoku in zapadu, ker je pregledal Inocencij z bistro-
umnostjo, kateri ni primere, vprašanja časa, gonilne moči, značaje,
in kjer je on priganjal k delu, zgodilo se je z velikim vspehom.
Nikdar niso notranji sovražniki cerkve smeleji napadali, a napad
je bil odvrjen zmagovito. Dva nova reda , katerih jeden je rodil
največje govornike in učeiu'ake, drugi največ oziral se na demo-
kratične kadence časa, kolikor so bile opravičene, obdržala sta
spomin velikega papeža tudi v deželah, v katere poprej ni bil pri-
nesen križ, simbol izveličanja." —

Digitized by

Google

Matice slovenske

za. leto 1S7S.

II. snopič.

r'7S^

Digitized by VjOOQ IC

Digitized by VjOOQ IC

Nebeške komedije

(DlYlia coDnei)

Dante Alighierija

I. oddelek:

Paklo,

po originalu poslovenil Jovan KoaeakL

isSf Lanski ^Letopis*' je prinesel le 5 spevov E^oseskega prevoda, zdaj
ga priobčimo vsega. Slavni naš Koseški se je lotU sila težavnega prevoda
Dantejeve pesmi, ki se zove „Divina oommedia*^ katere I. del ima naslov ,,Paklo"
(pekel), ki ga ti!i poslovei^'enega pred seboj imamo. Izročil ga nam je velece-
Djeni pesnik z odločno željo, da tudi to delo njegovo v isti pisavi na svitlo
pride, kakor so od veleeastne njegove ^Slovenije'* leta 1844 počenši izšle vse
njegove poez^e. Koseški hoče ostati Koseški. Da je Dantejevo klasično
„Nebeško komedijo'* razumeti zeliS zel<S teško, to pričajo nam komentari,
8 katerimi so mnogi nemški prevodi prišli na svet, ki razlagt^o bralcem vsak
Dantejev spev posebej. Tudi mi smo v lanskem ,, Letopisu'* natisnenim 5 spe-
vom dodali pojasnila hoje po paklu; vsem 34 pa dodati jih opustimo, ker bi
nam vzela preveč prostora.

Vredništvo,

Digitized by VjOOQ IC

k

Digitized by VjOOQ IC

Pervi spev.

Pervotnimu v gojzdu zmoten pevic. — Troje diyjih zverin. — Virgil k
potovanju vabi.

Na sredi bil sim našiga življenja

Prestrani v gojzd zašel mračivne boste,
Na ravno pot je krila megle teoja.

Kak bil je gojzd i tmine v njemu goste
Načertati bi bilo pretežavno,
Spomin že nanj ovre mi sodbe proste.

Gorjup spomin! podoba smerti ravno,
Zbog blažja pa ki tam je me dospelo,
Bom videnja narisal točje glavno.

Ne pomnim več, kak djanje je pričelO;
Po dremu clo sim zmešan bil te dobe.
Se mračiti mi krogoma je jelo.

Eo prišel sim potem na berda robe,
Kjer preneha omenjena dobrava.
Ki terla mi je z grozo serca globe;

Gledaje gor zapazim de mu glava
Je svitla vsa blešobe iz planeta.
Na vsakim ki je potu vodba prava.

Pojenjati takrat mi strah obeta,

Ki serce tak mi vil je noč prestano,
De bila skor zavedba mi je vzeta.

Eo kter otet iz viht na zemljo znano
Se plašno v tok ozre valov gromečih,
Kjer mnogo groz mu bilo je nagnano ;

Tak duh je moj, plen čutov se vertečih,
Stermel okrog, strani gledaje čudne.
Iz kih še ni se vemul kter živečih.

Po kratkimu počitku noge trudne

Na novo vprem, je hodba bila taka,
Globejši zmir stopala de so mudne.

Nenadoma mi zver nasprot priskaka,
Risena je, nog jadernih zverina.
Ki brezasta ji krogoma je dlaka,

Digitized by VjOOQ IC

80 Nebeška komedija.

Je bila všeč ji moja tak bližina,

De skor mi je overla spešno hojo,
Uništila namenbo želj in čina.

Prižgal je dan bil ravno baklo svojo,
In s tistim spel je zvezdami na višo,
Ki kazale so svetu krasno bojo,

Ko stvarnik je snoval te čudne bliše;
Sim upal zver ujeti s kožo šarno,
Je zdelo se, de bližo mojo iše.

Me veselil je svit i vreme parno,
Pa zona to je nova koj zakrila,
Zagledal sim, de lev me pazi žarno.

Do mene mu je želja vidno bila,

Mi gladno je pretil z glavo visoko,
Tak de o tem je zračje groza vila.

Volkinja mi nasprot zijš, široko
Požrešnosti i glada je prilika,
Že druzih več je ranila globoko.

Ta vsih strahot in stiska mi je slika,
Mi vgasnula je bila vsaka nada,
Dospeti verh, mi upanje se vmika.

Ko družba, ki koristi le bi rada^

Ak dojde Čas, ki zgubo ji nagoni,
Obupa clo i v bilkice razpada;

Tak mene vil je v pusti britki zoni
O bližanju zverine strah, ki nudi,
Poišem de zavetja v niže Ioni.

In glej, navdol ko noga se mi trudi,
Prispfe mi sprot nenadoma oseba.
Ki glas hripav je puhala iz grudi.

O vidu tem primora me potreba,

Zakličem de : Usmili se, te prosim,
Ak človek si, al tenja le iz neba!

On reče mii^obraz človeški nosim,
So bili vsi Lombardi mantovani
Prededje mi, nasledbe ja ne kosim.

Sub Julio sim rojen bil, pagani

Smo bili še, ja v Rimu sim prebival,
Augustu smo pravednim bili vdani.

Sim bil po^t, ideje sim ulival

Sloveči v spev od verliga Eneja,
Ki blagor je v Italji zadni vžival.

Kaj tebe pak po tem nemiru žeja?
Zakaj ne greš na kom veseli mika.
Ki vir je sle in prida plodna veja?

Virgil si ti? navdušenja oblika!

Bogat iztok modrosti na vse kraje I
Izkriknem ja clo srama bivši slika.

Digitized by VjOOQ IC

I

Pošlo vienil Jovan Kodeski. %\

Ti si Virgil, ti pevstva cvet i slaje,

Okrepi moj mi trud i djaDJe marno,

Ki vodita skoz vednosti me gaje I
Si moj razgled, vse tvoje ljubim žarno,

Učil si ti cvetočo me pisavo,

Nanesla ki mi Čast je milodarno.
Poglej to zver, ki brani pot mi pravo.

Me reši je, pomagaj mi, te molim,

Viharni strah kali mi sodbo zdravo!
Bo treba de ti drugo cesto volim.

Mi reče on razumši trepetanje,

Izvodim de te pušbam prida golim.
Zverina ta, ki drami tvoje zvanje.

Ne pripusti nikomur proste itbe,

Ga*zmir podi, pogin je zadno gnanje.
Je zgol pohlep, ne kaže nikda sitbe.

Po žrelju bolj ko pred je žretja gladna.

Je želna le nažokaiga, nalitbe.
Zverin je tma, s kim spojei^ja je radna.

Še več jih bo; naposled hert jo zgrabSi,

Bo zmel jo v prah, in to bo muk ji zadna.
Za vžitje ta zlata, dežel ne rabši.

Modrosti, snag, ljubezni se nasiti,

Med Feltrama de rod mu je ne zabši.
Ta bodi spas Italji v žal zaviti.

Za ktero Nis, Evrialos, Eamila,

So dali se, in Tumus, pomoriti.
Pognal bo zver, jo groza tak bo vila,

Bežala de v peklenske bo globine.

Pred našim kjer terpinčenjem je bila.
Pa tebi v prid nej stanje to premine.

Daj, sledi mi, korakal boš po potih,

Ki skriti so za žive praha sine.
Donfl bo krič obupa na vsih kotih.

Boš gledal scer preteklih dob junake.

Ki hujši smert želč si v zlih pometih.
In razun teh boš vidil tudi take,

Začasnim ki so v žaru zadovoljni,

Spasitve se nadjavši iz napake.
Ce v kraje pak, veselja ki so polni.

Ti dojde mik, popelje tje te duša,

Sloboden ki pristop ji je vesolni;
Ondašni car ker meni ne pripuša.

De stopal bi čez prag njegove hiše,

Pravednimu zakonu bivši suša.
Je scer povsot, pa stanje so mu više,

Tam tron imš., tam grad njegov je glavni,

O srečen tist, ki tje si G£st poiše.

I^topU 187d. n, Digitizedfv GoOglC

g^ Kelbeška komedija.

Odgovorim : O, čuj me pesnik slavni !
Opiraj me, pri Bogu ne ti znanim,
Uidem de zapredi se mešavni;

Me vodi tje do kraja kamor kanim,

Do svetih vrat se Petrovih dotikam.
Pa vtminah prej z nesrečnim se soznanim.

Se vpoti on, za njim se ja pomikam.

Drug^i spev.

Poklic modropevke. — Pesnik je v strahu, de bi moč mu ne omagala.

Virgil ga tolaži.

Se nagne dan, rujav kolor Ogeme,
Kar živo je, od triidniga se dela,
Od brig in sil k počitku tihim verne.

Le mene sta pohot in mik sogrela;
Lotiti se nezmemiga zadevka,
Ki zdcg ga vam bo Mu^a razodela.

Ukrepi me^ opiraj modropevka,
Opomba ti mi jasno čista bodi,
Mi vpali čut idej žarečih sevkal

Pozor, pošti izustim, ki me vodi,

Poprej ko pot nastopim strašno tako.
Al kadra k tem je moja moč presodi !

Si djal de je Enej korakal jako
Te v kriye tmin živečiga telesa,
De serčno je prespel overo vsako«

Pa njemu ak nasprotnik zlega plesa

Pomoč je dal» glede na plod plemena
Njegoviga in rimskiga drevesa^

Po vrednosti mu doSla je ta cena;
Izvoljen bil začetnik on je tlima.
In več ko to, romanskiga kolena.

Resnica nej dostcijno diko ima.
Ta mali kal, nevažna korenina.
Naslednikov je Petra bila cima.

Ta dični pot, on Venere je sina

Razjasnil) bil mu vir začasne slave.
In papeštvji poznejši veličina.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. g3

Posoda šla je tje miru in sprave,

De bila je napolnjena kreposti,

Ki zadnič bo podlaga hodbe zdrave.
Zakaj pa jaz bi tje šel, jaz priprosti?

Ne dike verh, ne Pavlus, ne Eneja,

Sam sebi k tem ne zdim se kader dosti.
Bojfm se jaz, ak ravno skusb me žeja.

De moj prihod ne bil bi čin bedaka,

Razumil boš kaj dvombevčut mi seja.
Ko kter ki rad od sklepa v sklepe skaka.

Za zmislik nov koj prejšnimu odreče.

Ugodi ker mu bolje nova vsaka;
Tak meni v tem temotnim kraju steče.

Ko tehtal sim po jedrini nameno,

Začetni cilj utažiti me neče . .
Razumil ak besed sim tvojih ceno,

Mi reče duh voditeljev opazno.

Ti pamet je plahota djala v seno ,
Ki innogokrat nakloni zmoto razno,

Od slavnih djanj de mož se proč oberne.

Kot plašna zver, ko vgleda senco lažno.
Otmem de te bojazni plahe serne,

Razjasnim ti, zakaj de pridem k tebi.

In tvojo kdo zapredo mi razgerne.
Pri tistih bil sim, ki so dvomni v sebi,

Ko me nakrat zakliče diva krasna,

Ja prosim koj, ukazala mi d^ bi.
Očesa sta ko danica ji jasna,

In tak začne oseba mi unstranska,
• Donela je beseda rajsko glasna :
O, duša ti prežlabtna mantovanska,

Ki ti do zdaj imč živi cveteče,

In vedno vsim prikazen bo božanska !
Prijatel moj, ki ni izvoljen sreče,

Je zmotil se na svomu potovanju.

In plašniga natrag strahota vleče.
Bojim se de ne bil bi v zamotanju

Tak hudimu, opor de mu ne basni,

Preti mu tma zaprek po momu znanju.
Pritečenja do igega ne zakasni,

Pomagaj mu z besedo i z rokama,

V oserčju zauj bojazen mi pogasni.
Blaženka sim, do tebe dojdem sama,

Da vpalim za otetbo te počta.

Se vernem koj potem do dike hrama.
Ko v hišo bom gospoda spet prejeta.

Po tvoji bom zaslugi te hvalila.

Od mene zdaj beseda je povzeta :

Digitized by

C^oogle

34 Kebeška komedija.

Divica snag, o ti kreposti sila,

Preseže ki na svetu vse kar biva,
Ter clo nebes je bleske doveršila!

Tak tvoja všeč mi je zapoved živa.
De zdela bi, speljana že, se kasna,
Krepkejšiga mi treba ni upliva.

Pa skazi mi beseda tvoja glasna,

Tesnoto v to kaj prideš iz prostora,
Ker te nazaj že tira želja jasna?

Prašanju hot ker k temu te primora,
Povem ti koj, odgovori mi ona,
Zakaj de me ne plaši tamna nora,

O tistih le stvarčh te stiskaj zona,
Kim dana moč je, kvara ti navleči,
Vse drugo prost je vo^i dar naklona.

Bog pa mi dal krepost je to doseči,
De vaša me nezgoda ne dotika.
Ne žar plašf, ak bil bi mnogo veči.

Divica je v nebesih, milb velika.
Ki tvojo to zapredo obšuluje,
In hujšiga iz tiska slabe vmika.

Besede te Luciji ona vsnuje:

Priporočim ti tvojega ljubimca,
Obup je clo, krepost mu omaguje.
' Lucija, bran nar manjši svade dimca,

Se dvigne koj, ter meni se približa,
Ki stala sim tik Bahelniga žimca.

Mi reče tak: Blaženka! pravdi viža!
Ga ne opreš, ki ljubil te je tako.
De vmaknula ti ni ga slastna niža? '

Ne čuješ de po hrambi kliče jako,

Mu smert grozi in krog in krog nezgoda,
Priskoči mu, nevihto taži vzako!

Hitrejšiga ni v morju jadrobroda.
Ne tiče viš, ko ja sedaj sim bila,
Ker bistvo sim ražumila navoda.

Iz lepšiga sim doli se spustila,

Zaupajoč na tvoj govor pravedni,
Ki tebi ter čitavcu čast je mila.

Ko stavek je doveršila posledni,
Ozerla se solzeča je v nebesa.
In zbode me še bolj ozir ta bedni.

Vdeležila sim tak se tega plesa,
Otela te zverine tiste strašne.
Ki tvoga v hrib ni pustila telesa.

Čemu tedaj so žile tvoje plašne,

Te sorte strah zakaj ti v sercu duja,
In groze ti razvivajo se rasne?

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. §5

Daj I družba treh veljavnih žen ti sntga

V nebesih skit premage, dike, slave,

In moj govor k okrevanju te zbujal
Ko cvetlice, al druge žlahne trave.

Ki v hladu so mračivnimu zaperte,

Povzdignejo ob soncu zopet glave;
Tak bil sim jaz, kreposti prej poterte

So v cvetju spet, oserčje se prebudi.

Izrečem to, borivec nove certe:
Usmilenka, ki zame se potrudi,

In pesnik ti, ki speljal si dotično

Tak umoma, de duh se moj ti čudi!
Podbadal si z besedo mi prilično

Oserčje tak, in tako me zarotil,

De pervo slo priznavam za pravično.
Sva zmenjena, boš vodbe ti se lotil,

Za tabo jaz, ti glava bivaj, mojster,

Sim rekel mu; na to je on se vpotil,
Ja spem za ^jim ; pot zmeden je in ojster.

Tretji spev.

Pakla vratni napis. — Kraj terpinčenja. — Meron. — Karon. — Prevožnja.

Skoz mene greš v okrožje muk i tuge,
Ta pot pelj4 neskončne v bolečine,
Ta cesta gre med žertve grešne kuge.

Pravica je voditelja višine

K osnovi te ponore napeljala,
Izverstne tak de nikda ne premine.

Poprej se ni nikaka stvar poznala,

Le večni čas, in večna ja sim sama,
Tem up v obup, kih strastbo notri gnala !

Besede te mi kazala je jama.

Ob verhu vrat so mi nasprot blešele.
Izustim plah: pomen je meni tama!

Mi reče on, zaklad previdbe cele: ^
Zda treba je, de hipno se nakani,
Preteht na stran, je sila sklenbe smele.

Digitized by VjOOQ IC

gg Nebeška komedija.

Sva prišla v kraj, nikomur živih znani,
Kjer gledal boš terpinčene duhove,
Občutki kim spoznanja niso dani.

Budivši, v dlan mi segši, snage nove.
Potem spusti prijazniga obraza
Me v mračni kraj, grozivno strašne rove.

Doni mi v sluh nezmožniga dokaza

Eoj zdih in stok, mi solza silno teče,
Se tresem ves, od studniga ko mraza.

Jezikov šum! preklinbe vsak izreče,
Izdihi groz, togote kriki čudni,
S pestmi pritisk, zarot ki v živo speče !

Tak truš je bil, tak dirindaj ostudni

V vkrožju tem, ko peska met al snega
Ker ju okrog vihar verti nemudni.

Prestrašen jaz do duše gnusa tega

Poprašam: kaj je, mojster, to začuto?
Kter narod zvil obup je tak, i vsega?

Odgovori: to bitje žalno, kruto.

Je temu v del, ki tam živi nemarno.
Brez krivde scer, pa tud zasluge muto.

Pridruženi so tistim duham varno,
Nasprotniki ki niso bili ravno.
Le zvesti ne, za sebe vneti žarno.

Boji nebo se, biti z njim neslavno,
In paklo jih med svoje šteti neče,
Ker bahati ne moglo z iyim bi javno.

Poprašam jaz : kaj silno tak jih peče.
De glasnoma izjavkajo nadloge?
Zavorne on: odgovor koj poteče!

Jim upa ni, de vzela smert bi vboge.
Njih bitje je pod nizko ceno tako.
Zavidajo de vse, i hujši proge.

Pohvalo svet jim priterguje vsako.
Usmiljenja za njih serce ne čuti.
Ne več o tem ; gledaje sodi jako !

Ozrem se tje, bandero vidim snuti.
Ki tak vertf se nagloma okrožno,
Kot veternik na turnu vihri v kruti.

In toliko je šlo jih zadej složno.

De bi poprej ne bil verjel, de smerti
Požeti jih nebroj enak je zmožno.

Potem ko sim spoznal nektere v čerti,
Sim vidil vmes i tistiga prikazen,
Kim zbog plahot so šapli bili sterti.

Bazumil sim, derhal de gost i razen
Je stranka men zaverženih od Boga,
Ki zraven tud nasprotnim zbor je prazen.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. 87

Ne živi ti, nezgoda kim je mnoga,

So nagi clo, terpinčeni preveno

Od os in muh, merčesa bolj še zloga.
Obraz potf na tla kervavo peno,

Ki i britkimi solzami se meša ,

De jo červad gnusobna serka leno^
Pretehtati zdaj drugo vid ne peša,

Ljudi zazrem na bregu širne vode,

Poprašam: kaj, o mojster, tiste preša.
De spešijo tak nagloma na prode.

Pripravljeni čez reko se peljati?

Ak sodim prav pohitrene prihode.
Opomni on: ti htjem odgovor dati,

Eb dojdeva na pušbo Aherona,

Mogoče tam ti bo i to spoznati.
Sedaj mi vprč besedo straha zona,

De vtisnul s čem sim vodnika sodivši,

Do reke več iz gerla ni mi dona*
Pa toka sred sivor na barki bivši,

Kim starosti so kodri se bleši^i,

„Gorjž, gorje 1** nasprot ml zav*pi^i.
Ni upa, de natrag bi pridši smeli.

Vaj popeljam na uno stran zaliva.

Kjer škripi zob i zdihi bodo peli.
Pa ti, kaj htj«š, o duša v truplu živa?

Ti loči se od istih ki so rajne!

Ker vidi, de nečut ukaz mu biva.
Pristavi: pot skoz drug^ je okrajpe,

Na tem n^ boš dosegoval namena,

Različna gre namera ti od zdajne.
Na to Virgil: o Karon, serda pena!

Vtolaži se, tam 8kle^jell0 je tako,

Kjer hot je čin, ti zgini dvombe sena!
Voznik na to kosmatih lic napako

Ugladi scer, pa žarna dva kolesa,

Namest očes, mu sučeta se jako.
Prikazni pak, ostudni kip merčesa,

Nagota clo, s čeljustmi so škripale.

Ko tehtale pomembo so stovesa.
So klele vse, Boga, in kar so znale.

Roditelje, zibelko, žlahto celo,

Spočetja kraj, Ijudf, velike, male.
Oberrgeno natrag, plakaje, smelo

Je vse v okrog, taistimu nameiyen.

Ki ne boji se Boga, spet veršelo.
Hudoba Karon, vatra živa cenjen,

Jih goni skup, in z veslam koj ga rukne,

Ki zdi se mu v premikaiyu poleiyen.

Digitized by VjOOQ IC

g3 Nebeška komedija.

Ko list jesen iz vej za listam cukne,
Kar ne nehd tak dolgo de posledni
Drevesa kinč na Ustnik spodej smukne;

Tak cepali Adamovi neredni

Sinovi 80 za enim drugi urno, *
Prilika cip kim tičar piska vjedni.

Preplavajo rujavo reko burno,

In preden ti so tam na nogah stali,
Jih tukaj tma je novih skup sigurno.

Moj sin, Virgil na to izdihne v žali,
Povem ti, vsi zaverženi od Boga
Na mestu tem se skupej bodo zbrali.

Nakloni k tem jih lastna želja mnoga.
Pravica jih pervotna tako vodi.
De v grozi clo jim klije čudna sloga.

Po cesti tej pravedni duh ne hodi,
Je Karon djal togotno goderiyaje,
Pretehtaj sam, zakaj de tako sodi.

Rečeno to potres prešine kraje.

Kjer stala sva, s krepostjo silno tako,
Spomin de še nagib strahoti daje.

Dolino solz vihar pretuli jako,

Rudeči blisk zavije v žar okrožje,
Zavedenje mi vgasne v glavi vsako,

Telebim tje ko skop na mračno znožje.

Četerti spev.

01>seg:;

Hoja v predpaklo. — Pervi kolobar. — Kraj imenitnih oseb, pevcov in modrih.

Preterga mi omot i spanje v glavi

Grozinski tresk; ta strese me enako
Spijočim ker ga kviško kdo postavi.

Vse tehtam zdaj, stoj6 po koncu tako.
Na to in to poglede vpiram krogo,
Spoznal de bi, kje sim i bistvo vsako.

Razmotrim de sim blizo roba mnogo
Doline solz, kjer žara strup in tuga
Družijo v javk nezmerne muke strogo.

Globoka je, temotna, zmoto žuga!

Ko skuša gled presodbo tega mesta,
Spoznam de sim ničesar perhli sluga.

Digitized by VjOOQ IC

1.

Poslovenil Jov»n Koseški, g9

Sedaj pogum j let4 je v nižo cesta,

Začne Virgil, sam plašen, govoriti,

Ja pervi grem, nej sledba bo ti zvesta.
Odgovorim, gledš ga v strahu biti,

Bom zmagal jaz, kjer sam si ti preplašen,

Raz dvomb ki znal do zdaj si me izviti?
In meni on: ni hodbe duh prestrašen,

Po žalosti za trumo v totim dvori.

Iz groze ne, mi je ta stisk narašen.
Grudav je kraj, le spešiva, to skoril

Se vpoti on in meni vhod ukaže.

Tak bila sva na pervim krogu zgori.
Tu plakanja ni bilo britke baze,

Le zdih na zdih okraj dajal je čuti.

Ki tresli so obzor vesolne vraže.
Brez muk jih je obup iztiskal kruti.

Ki žgal je tak terpinčence preveno,

Prenesti de ga niso mogli muti.
Vodivec tiaoj pa to mi da v preceno:

Ne pitaš me, kdo duhi tam so tisti?

Razjasnuti želim i to ti seno.
Ti niso zli, pa vonder niso čisti.

Ker ni opral jih kerst izvirne proge,

Zapert jim tak ostal je hram koristi.
Živeli so pred Kristam leta mnoge,

Pravedna ni jim vera bila znana,

Tud mene so zadele te nadloge.
Za ta pomanjk, za drugo ne, izbrana

Nam bila je temotna ta napaka,

Bezupno v ki nas muči serčna rana.
Ko čm'em to, britkost me zgrabi jaka,

Ker gledal sim zaslužnih duš potrebe

V okrožju tem, pa ne pokoja znaka.
Poprašati, o vodja, moram tebe.

Mu rečem zdaj, bolj vidil de bom jasno.

In z vidam tem pomot ohranil sebe:
Je šel že kter, zarana ali kasno,

Iz nore te, de bival je zveličan?

On reče mi nekoliko počasno:
Sim bil še nov, ne vsih stvari prepričan,

Ko prišel bil mogočnik je v te kraje,

Z bandero v znak de je s premago pičan.
Ta peljal jih je množtvo iz ograje.

Odama z Jevo, Abelna, Noeta,

Ter Mozesa, s tem druge modre mlaje.
Tud Izaka, Abrama mu očeta,

Mem Davida prededa Izraela,

Dvanajst sinov natančno versta šteta.

Digitized .by VjOOQ IC

90 Nebeška komedija.

Scer bila je med pjim, se ve, Rahela,
Za ktero let je mnogo služil Jaka,
In druzih tmo je tista noč otela.

Na nogah zmir je pih mi delja vsaka,
Tak spešiva naprej po toti hosti,
Po gnjeCi duš — čem reči — solz in plaka.

Še nisva vniz od verha bila dosti,

Ko plamen tam zagledam čudni v delji.
Premagal ki polnočni mrak je gosti.

Koraki so do tje se mnogi hteli,

Pa vonder sim spoznal de iste kraje
Pravedniki v posestvu so imeli.

Povej mi čast umetnosti bez graje!
Kdo tisti so izverstniga plemena,
V posnemanje vsim drug^ tam sijaje?

Mi reče on : ker slavna jim je cena

Med vami že, jih Bog čez druge vredi.
Tak prednost jim i tukej ni zgub^ena.

Besedam tem oklic doneči sledi:
Častimo ga slovečiga pošta,
Ki proč je bil, je zopet naši v sredi!

Ko vtažen don premirja čas obeta,
Se bližati zagledam štir prikazni,
Jim čerta lic ni sle ne tug napeta.

Učitelj moj pomenkvi reče v razni:

Poglej ga tam, ki meč po zraku vije.
Gre spredej trem, ki njega tik so pazni!

Homer je tist , on pevce vse presije.
Za i]jim Horac, satirikar pogumni,
Ovid potem, Lukan četerti dije.

Ti vsi, ko ja, smo v pevskih činbah šumni,
PriznavSi to v okrožju jednoglasno ,
So skazali se s klicam bistroumni.

Ogledoval sim združene počasno,

Oijaka tik, sve druge ki preplava.
Ter orlu par verSi v osračje jasno.

Medsebna jim je kratka omenjava ,
Približajo se koj mi, me pozdravSi,
Kar bilo je voditelju zabava.

Potem Se več mi slave prispoznavši ,
Odločbo mi šesto mesto v kopi,
Družbenikam tak svakim svoje davši.

Sedaj naprej pomikajo naj stopi.

Rečeva več, kar tu bi prazno bilo,
Prileglo pak se tam je mračni lopi.

Do grada tak prispem z voditbo milo.
Sedmeri zid mu čversta je terdiyava,
Potočje se mu tikama je vilo.

Digitized by VjOOQ IC

Po&Iovenil Jotah Koseški. 91

Čez to sva Šla, zdi mosta se naprava,

In prestopivši sedem vrat po redi

Naj tratnik lep nakrat zelen obdava.
Osebam tam so bivšim važni gledi,

Obnašanje sad blage rodovine,

Medu dovolj v olikani besedi.
Namerjava na desno stran doline,

V odperti kraj, razjasnen, druzih viSi,

Pregledam de selake vse širine.
Pred sabo na razcvetenim glediši

Sim vidil jih visoke tiste slavne,

Eih nikada pozabljenje ne zbriši.
Elektro vmes, blešeče druge davne,

Tud Hektora sim gledal, ter Eneja,

Voditelj bil je Cezar trume glavne.
Kamila v ti je, tam Pentesileja

Na drugo plat, sim vidil tud Latina

Z Lavinijo, ki plodna mu je veja.
Je Brutus bil, pristojni strah Tarkvina,

Lukrecja, Julja, Marcja, ter Kornetja,

In samšiga sim vidil Saladina.
Zazreti več oči mi dvigne želja,

Zagledam koj pervaka vsih, ki znj^jo

Vdeležiti modrosti se veselja.
Časti ga vse, mu pervi sedeš dajo;

Se Sokrata, Platona blesk prostira

Med umnimi, ki znanstva cvet ga zvajo.
Demokrita, kim svet je le primira,

Ter Talesa sim zrel in Heraklita,

Diogena ki samši v sodu hira.
Potem Orfej stropovja krog presvita,

Aristotel, Empedokles, Evklides,

Scer Seneka in Tulij sta očita.
Jih prišlo je še druzih več na videz,

Hipokrates, Galen in Avicena,

Avero6s, ki ve stvari izidez.
Izreči clo vam sledniga imena

Mogoče ni, preveč bi bilo dela.

Razumi vsak, popis je bistva sena.
Šesterih zbor se zmanjša v naj dva smela;

Na drugo pot voditelj zdaj zavije.

Iz tišine v šumavo tega sela,
V okrožje v kim svitlobe blage nI je.

Digitized by VjOOQ IC

92 Nebeška komedija.

Peti spev.

01>seg::

Mino«, peklenski presojnik. — Drugi kolobar. — Pobotnici. — Frančiška

iz Bimine.

Iz perviga hitiva kolobara

V nasledni kraj, ta manjši krog obseže,
Pa hujši stisk, izbor nadlog i kvara.

Tu Minos krut, vihavši studne reže,
Presodi greh, spoznš pedepsa kaka
Se grešniku po teži djanj prileze.

Ker stopi mu nasprot pregrešna spaka,
Ter se spove krivice svoje gerde,
Soditelj krut pregrešniga oblaka

Pov6 mu kraj po kretanju namerde;
On toljkokrat z repakam se okroži,
Kar krogov mu spozna pedepse terde.

Preveno se pred njim navala množi,
Gredo, prisp6 nenehama o sodbi,
Spovžsevsak, ter plane podse v znožji.

Prihodnik ti, ki dojdeš k toti godbi,
Eričf nasprot Minos, me zagledaje,
Odrekši se za mig sodnije vodbi!

Pretehtaj strog, s kom ideštamne v kraje,
Široki vhod ne bodi ti prevaral
Moj vodja iyem : zakaj se t' jezik maje?

Dovoli mu, de se v pretresbah stara.

Tak sklep je tam, kjer vedno je mogoče,
Kar volja je; ni treba tebi mara!

In čuj, mi hrup sedaj nasprot ropoče!

V okrožju je oseba moja bila,
Vtolažiti kjer javka grom se noče.

Ni kazalo se mervice svetila.

Pa šundra zvuk se sliši, kot veršenja
Voda, valov, ko v morju viht jo sila.

Peklenski piš, ki nikda ne prejenja,
Dervi okrog duhove, strašna vinta,
Sukaje zmir na vse strani se spenja.

Dotično ker satanskiga sva grinta.

Sta sik in krik, ter stok in jok le čuti,
Preklinbe snag, je mračno vse ko tinta.

Sim slišal de pridavki tako kruti
Namenjeni so grešniku mesenim,

V nemar ki um za poltne mike buti.

Digitized by VjOOQ IC

I

Poslovenil Jovan Koseški. 93

Ko škorce mraz, to memgredč omenim,

Kardeloma v zavetne žene kraje,

Tak zlobnih beg o temu vetru cenim.
Jim krogoma vse skup nagonbe daje,

Tak de jih up nikaki ne uteši,

Ne mira, ne preneha, ne prestaje.
Žerjava kip, ki v ridi zračni speši

S tovarši svom in kruli lastne muke.

Tak se vertš, kih sodba tamtje treši.
Začuvši te britkosti grozne zvuke

Poprašam: kaj so tisti ki v ti tmini

Obupno tam vij6jo vele ruke?
Naj predniši, po kih ti ved se brini,

Odgovori na to mi pesnik slavni.

Ukazala je Asge veličini.
Nečistost ji je bila madež glavni.

Jo vižal je pohot le, ne postava.

Vsi miki v zlo so bili ji naravni.
Semirame imč se ji pridava,

Je sledila po Ninu v srečni vladi,

Zda Sultan je okrožju njenim glava.
Ji sledi, ki v ljubezni prazni mladi

Pozabila Siheja je nezvesto ,

Kleopatra za njo nesnage radi.
Spoznam i krasno Parida nevesto,

In vidim tam junaškiga Ahila,

Ki zgrešil je v ljubezni žitja cesto.
Tik Parida in Tristana jih bilo

Na tisuče je množina ostalih,

Kim zadnič je ljubezen vrat zavila.
Bazumil ker sim vodja v tacih zalih,

Nekdajnosti ko štel je velikane,

Britkosti plen sim bival, i ne malih.
Ak bile bi mi, rečem, sredstva znane.

Govoril rad bi ondi s param tistim,

Kim nagle so perute vetra dane.
On reče: Boš ju vidil kraju v istim,

Ko prideta, ju rahlo nagovori,

Molčala, da, ne bosta Uicu čistim.
Ko sapa, de se bližata mi, stvori,

Povzdignem glas: o, blažene dušice,

Le bližej les, ak niso mar zavori!
Kot hlepa plen leteče golobice

S perutama razpetma v gnezdo spejo.

Al vihra se boječe druge tiče;
Iz tropa tak Didone k nama vrejo

Ob zraku zlim zaklicane osebe.

Po glasu moi^ prisiljene se zdejo.

Digitized by

Google

94 Nebeška komedija.

Pozdravimo čutliva duša tebe,

Ki dojdeš nas obiskati v ti nori,
Nas la smo kri tam bile brez potrebe!

Ak bilo bi ugodno kralju gori,
Me vatreno za tebe bi molile,
Kjer čut zbudč ti naših muk prikori.

Koristne v čem, želiS, de bi ti bile?
Izreči vse, de vsako nam bo znano,
Dokler molčč, ko zdaj, viharja sile.

Moj rojstni kraj je tam Iger Po gorano
Zapusti ter prijazno v ravno teče,
Veršenje mu valovja je končano.

Ljubav, ki sere ogibati se neče,

Je vnela žar do moje tem lepote.
Minule zdaj, način me v živo peče.

Ljubav, povsot ki sterja bistne dote,
Je v(tihnula i meni mik do njega.
Kot vidiš plen še zdaj sim britke zmote.

ljubezen vir je krivde, bola vsega ,
Eainše ji, pričini najne smerti!
Besede te so znak terplje^ja tega.

Eo slišim tak te dušici poterti,

Pripognem se, omoten skor ostanem,
On praša: kam pogledi so ti vperti?

Odgovorim: z besedo ak te ganem.
Kaj zadnič je ta vboga napeljalo
K izidu tem ? povej, de dvombe zmanem.

Le-uni pak izreči me je gnalo:

Frančiška čuj, terpljenje tvoje jako
Mi uzrok je nezmerne tuge dalo;

Razloži mi iz dobe sladke vsako,

ljubezen kak je vajna se pričela,
Spoznala v čem sta želje, kdaj in kako?

Zdihavati je ona britko jela:

Nar hujši bo 1 spomin je srečne slike
Y britkosti; ta je vodju znana cela.

Ker pak ti sle po zvedbi so velike.
Zbudila kak ljubezen se je nama,
Plakaje s tem tolažim tvoje mike:

Sva čitala nekada, bivši sama,

ljubezen kak je zvila Lancilota,
Ker ni krotil začetno v sercu plama.

Po branju sva, navdihnjena pohota.
Se bUžala, ter žamo se objela.
Ugodna ker je zdela se samota.

Čitaje do ljubimca čutna strela

Je vžgala tak, de ustne njej poljubi,
Do mene strast je i^ega tud segrela.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. 95

Zavedenje v celovih zda se zgubi. —

Galšoto naslov je polzne knige,

Nasledni čas naj k branju več ne snubi.
O tem ko ta mi čertala je brige,

Je plakala kukavno tak druživna,

De skrči mi navadne udov mige,
Podrem se v prah, ko klada mertva bivna.

Šesti spev.

Ol>se|ir*

Tretji krog. — PožreSniki. — Cerberus. — Čiako od florentinskili svad*

Zavedenje ko spet se mi poverne,
Ki vzeto mi, sočutja plen, je bilo,
Povito clo v omota proge černe,

Sim novih muk zapazil kruto silo.

Vse krog in krog, oziraj se po godi,
Al sim al tje ok6 upiraš milo.

De v tretjimu sim plohe krogu, sodi!
Tu deš na deš, težak, leden pritiska,
Nikada ta narav se ne prerodi.

Iz toče plosk, temota, strašno bliska.
Iz viš verši nezmerna Černa reka,
Od ^je smerdf ko merha zemlja nizka.

In Gerberus, kim gadji so prevleka,
Iz gerlov treh na tisto dušo laja,
Olajšanje ki muk želi al čeka.

Pogled je žar, kačovje stran ograja,
Širok je vamp, strupeni parkli tace,
Razruši vse, razterga vse do kraja.

Terpinčeni, ko v strahu plašne race,
Urlikajo ter begajo prevbogi,
Molijo tud na kvišlio clo nogace.

Zazrevši naj peklenska Hidra v krogi,
Razprostre koj čeMusti kruto Žrelo,
In spenjate se kvisko spredne nogi.

Pa vodniK moj pripogne roke smelo.

Ter pest na pest zemljiša vanj zažene,
Napolnjeno de brezdno se je zdelo.

Digitized by VjOOQ IC ^

96 Kebeška komedija.

Ko pes čuvaj v nemar hrumeiye dene,

tem ko se z jedilam brini sladkim,
Ker žretje zanj je le spodobne cene;

Tak tihi so v premirju totim kratkim

1 cerberu gortanci tako glasni,

De vsak želi odreči sluhu gladkim.

Korakava po slikah, ki začasni

Možaki so v ti silni ploh nezgodi.
Ter naju se ogibati prekasni.

Na tleh ležč, vsi sploh nečutni hlodi.
Le jedan se poviša ko v sedalo,
Ker zanj de se ne meniva presodi.

Ti živi člen, zavpije, čuj me malo,

Ak moreš glej Firence v meni sina,
Ob rojstvu tvom je z mano dobro stalo !

Obraz mi tvoj spoznanstva ni pričina.
Odgovorim, bom uzrok ja, zna biti.
Pa v glavi ni na tebe mi spomina.

Kdo si, povej, ki v bor te strahoviti,

V kraj tacih muk je pahnula pravica.
De nikoga grenejši ne dohiti?

In meni on: zavida, groz kraljica,
Očina ti, ki polna clo je svade,
Mi, žalibog! je bila porodnica.

Čiaka pak naziv se mi pridade.

Ker silno žrel je moj gortan okrogo.
Zatorej slap naliva me do brade.

Ne mene le, dušico tužno vbogo

Zadene to, vse te so meni slične,
Končavši tak molči in gleda strogo.

Odgovorim: Čiako, ne obične

Nadloge t6 me ganejo do plaka;
Ti pa, po6t, povej če veš, mi pično,

Oradjane kam bo gnala svada taka?
Ni dobrih več? izreči uzrok tudi.
Po čemu je razdražbe t6 navlaka?

Poteče kri, on pravi, spor bo hudi,
Hostovniki nasprotne gnali bodo,
De v last jim bo sramota, se ne Čudi.

Tri godiue pa menjajo osodo.

Ta padla bo, de una spet se dviga,
Podperta od — , ki zvit je v totih škodo.

Poklilo jim dovolj moči do vsiga,
Z verigami obdali bodo une,
Nej plakajo, uništi nej jih briga.

Kdo zmeni se za dobra dva te bune?

Zavid, skopost, napuh so trojca žarna,
Švigavni plam, ki serca vse presune,

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil .^ovan Koseški. ^7

Neha mu s. tem pritožba serda parna,

Dostavim ja: še daj mi razložiti,

Ta bo mi v prid, in tebi ni nevarna.
Teghiajo, Farinata, prečastiti

Arigo, Rustikuči, Moška, drugi.

Kje so sedaj, naznanjati mi hiti?
Kam prišli so pravice slavni slugi.

Razloži mi, ker radoved me stiska,

So v raju, al so žertva grešni kugi?
On reče: stran jim zbrana bolj je nizka,

Ker jih krivic različnih več nadlega,

Ak dojdeš tje ti ved o tem zabliska.
Ko verneš se na svit iz brezdna tega.

Prebudi moj spomin ondašnim živim.

Ne rečem več, je dost pomenka vsega.
Končaje se ozre s pogledam krivim,

Presodi me, potem pripogne glavo.

Se zverne v prah, je mut med unim sivim.
Moj vodja zda: nej tlači nem pušavo

Do klicanja nebeške silne trombe.

Ki v strah bo tem donela rajsko slivo.
Takrat bo vsak, po sili nje opombe.

Nazaj dobil telo, in stas in ude,

Spoznavši sam početja svoga zlombe.
Tak tavava naprej čez gnusne čude,

Po mertvinah, oblitju ploh narašnim.

Rečeva scer unstranske dobre, hude.
Voditelja ja prašam s čutom plašnim :

Po sodbi al bo rasla ta nadlega.

Se manjšala, al konc bo stisku strašnim ?
On reče: uk pretehtaj zastran tega.

Ta skaže, bolj ko zbistrena je duša,

Se bolj zavš tak dobriga ko zlega.
Če ravno se od les nikdo ne spuša.

In blaznosti resnične ne doseže,

Se bližati ji vedno vse poskuša.
Po potu zdaj greva naprej do reže ,

Kjer zniža v krog četerti se globina;

Tu glavni cilj je Plutus moje preže,
Sovražnik snag, pobožniga i čina.

Letopis 1878. n.

Digitized by

Google

L

0g Kebeška kometa.

Sedmi spev.

Četerti ter peti krog. — ZapravliToi ali potratoikl, skopini, togotaeži.

Pap6 Satan; pap6 Satdn aleppe!

To mi nasprot zda strašno Plut zakruli;
Moj varh, ki v beg overe vražne stepe,

O meni mi : le pusti ga, nej tuli !
Ak se še bolj ošabi tam žugaje,
Namembe v dno iz misli mi ne spuli.

Oberne se potem nasprotne y staje
Izrekši: tiho! volčja zver prekleta,
Požrf se sam v izid grozivne graje!

Pot najna ni bez uzroka začeta,

Je vkazana, kjer Miha brusi meče,
Skrunivce v prah raznese de osveta.

Kot jadra v čoln zvalš se hrup doneče,
Kjer jambor moč vihaija clo razdene ,
Tak treši v tla pošasti stas grozeče.

Četerti v krog sedaj se cesta vkrene,

Zagledam koj več muke v tej stermini.
Ko tar in tug vesolni svet oklene.

O večni Bog! podobo kdo jo včini

Terpleiija ki sim gledal ga v ti nori:
Kaj dregajo v ta stok se praha sini?

Karibde kip, kjer val se valam bori.
Peneči spor hrušivno v krogu vije.
Tak suče tam se ljudstvo doli, gori.

Ni množtva več, kar sonce vlad obsije!
In tu in tam sim vidil strašne teže,
Ki s persmi jih naprej obsojen rije.

Srečaje se pa zdajci vsak se spreže.
Kaj stiskaš ta, kaj brizgaš un zapita,
Veriga se oprav^anja razveže.

Tak vernejo se v krogu razun svita,
Vsih od plati k nasprotni tamni legi,
Kričaje glas nagudni vsak očita.

Obračajo potem se v gnusni šegi.
De speljejo drugačne puste glume,
Poprašam ja v neslani tej zadregi :

Voditelj daj! razjasni moje sume,
Kaj tisti so? duhovni morebiti?
Ker pleše zrem po mestih lasne šume.

Digitized by VjOOQ IC

t^osloVenil Jovan l^oseski. g0

In meni on: So bili v blod zaviti,

Brez mere tak v obnašanju življenja,

De morala je vsaka v kvar jim iti.
To uzrok jim priserčniga je stenja,

Ker srečajo se v šetai^ju na krogi,

Razločenim kar tudi ne prejei^a.
Duhovni so, po kazu pleš, ti mnogi,

Tud papeži so vmes in kardinali,

Kim strast in serd, in čert so bili bogi.
Omenim ja: spoznati bi se dali

Iz teh, bi djal, i meni nekateri,

Na zemlji ki za take so veljali.
Mi reče on: se v svoji inotiš veri.

Življenje, ti ne znano, jih oskruni,

Umakne tak jih sleherni primeri.
Nasprotniki so vekoma si v buni.

Iz groba ta s pestjo zaperto vstane,

Z ostriženo butico vstane uni.
Nepravi dar, ko skopa hranba, zmane,

Dušice te v nadlogo to je djalo,

Oza^šaiije popisu proč ostane.
Praznoto tu spoznati se bo dalo

Bogastva, s kim Fortuna tak obaja.

De ravsa svet se zanjo glup ne malo.
Pa vse zlato, kar zdaj se ga nahaja.

Kar še ga bo, kar prej ga že je bilo ,

Ne spravi duš le ene teh do raja.
Naznani mi, zapitam, ak ti ndlo,

Omenjena Fortuna kdo je tista.

Ki zmaši vse pod kruto svojo silo?
On reče mi: Želj.soderga nečista!

Vi vkla^jate gluposti se, in kaki?

Po meni nqj razjasni se ti ista.
Neskončni duh, kim drug udan je vsaki,

Naredel je obnebja, dal jim vodja,

In krogoma so v morju bleska zraki.
Razdelil svit je ravnomerno sodja,

Ter svetu dal gotovo urednico,

Kreposti vsih, vesolniga orodja.
Ta mu prizna, verteti se, pravico,

Na kolobar od roda do naroda,

Ne zmenši se za ljudsko govorico.
Ker cvet je tu, je kvar drugot in škoda,

Po volji nje, ki gledaiyu je skrita.

Kot modra goš v okrožju sten al proda.
Vaš ved in trud, pohlep je vaš ne vhita,

Previdi vse ter sledi lastni glavi.

Nje vlada je bogov ko druzih - zvita.

DigitizedbvGCJCSglC

100

Kebeška komedija.

Ko sla jo vžge, ničesar je ne vstavi,
Primora jo v premembe nagle žene,
Omah ji je, ko vsemu, zakon pravi.

Je ona ki v nemar i tist jo dene.
Ki moral bi ji peti čast i hvalo ,
Porug ji ne nasprot izreči ene.

O temu pak se ona brini malo,

S krepostmi je pervotnim vedno blazna,
In slava i^e se zove ogriiqalo.

Zda v hujši strah naj pelje cesta vražna,
So dvigale se zvezde ko sva jela,
Se nižajo, bi bila muda skažna.

Nasprotno v stran okroga sva hitela, '
Potoka tik, naprej kipeč ki teče.
In rekice, ki v mem je vir imela.

Ta tamne ne, pa kalne slape meče;
Stermeči po stezici greva v nižo.
Potoka tik navdol se cesta vleče.

V močvir naliv tu zmenja krožno bližo,
Imč pa Stiks je tej ostudni vodi.
Ki dere vniz obrežja mračno rižo.

Me silna sla, zazreti več, obhodi,

Ter gledam in osobe vidim blatne,
Nagš, iz lic prete jim serda blodi.'

Se ravsajo, ne šege pravoratne.

Ampak s pestmi, z nogam, alzobterdino
Raztergajo se v kose vele zdatue.

Mi vkaže varh: Preceni veličino
Nadloge, ki togota jo nakloni.
Pretehtaj scer valovja vso globino.

Jih tma je v igej, ki zdiha, solze roni,
Poveršine mehurji tem so priča,
Ki puhajo jih kviško v tugah oni.

Začnejo zda v močvirju enga kriča:
Smo tužni tam ob svitu sonca bili,
Skrivaje v nas glodavne rane biča,

In tužni smo te mlake v kruti sili.
To herkalo iz ust jim je žalobno ,
Brenčali so posamšim zvuki mili.

Obšla sva tak širjavo brezdna robno^

Med bregam ter med zlo globino tamno,
Gledaje jih ki perst so žerli grobno ,

Do stolpa ki stermel je kviško samno.

' Digitized by VjOOQ IC

Poslovunil JovMi Koseški. JOJ

Osmi spev.

01> šefi::

Flegias, Filip, Argenti, mesto Dite, nasprotni duhovi.

Ko znožje se mi stolpa očitava,

Poprej ko sva zidovja blizo bila,
Me mikala njegova je višava.

Dva plamena na njemu sta se vila,
In tretje, kar je v delji se blešelo.
Spoznati je poglede terla sila.

Ja praSam ga, kim znanstvo vse je cvelo :
Kaj reče to, kaj odgovarja uno,
Kaj žarke te do zubelja je vnelo?

Omeni on: poglej to motno buno!

Boš vidil več, ko prideva ji v bližo
Če vpreš ko gre očesa bistro struno.

Iz viš ne vre tak naglo krogla v nižo.
Od loka ne operjena pušica,
Ko zdaj nakrat potoka mračno rižo

Nasprot mi čoln pribriše, uma tica;

Veslar je v njem, clo sam, in ta zavpije :
Si prišla v pest mi končno, golobica!

Zastonj se krič, o Flegias, ti razvije,

Mu reče varh, za dnes je tvoje prazno,
Moči do naj čez miga dva ti n^e.

Ko kter ki zve prevaro tiholazno,

Igrano mu, na noge v serdu skoči,
Zda puha v zrak ta demon čutje razno.

Moj vodja pak se v čoln podavši loči,
. Ter migne mi, mu slediti počasno,
Ko stopim vanj, globej se v tok pomoči.

Se čolniček oberne, to ne kasno.
Plavajo bo^ globoko reže vale.
Ko druzih dob, ker sence nosi lasno.

Brodivši tak talasja mertve kale.

Kriči nasprot mi vblaten iz potoka:
Kdo si, zakaj prispeš na te obale?

In ja: sim tu, že grem iz groz oboka.
Kdo pak si ti, ki tako si ostuden?
Ter on : sim tist ki v muzi britko joka.

Odgovorim: ostani plak ti gruden.
Prekleti duh, ti vednoma ostani,
Spoznal sim te, če ravno prog si čuden.

Digitized by VjOOQ IC

102 - Nebeška komed^a.

On dvignuti rokč na ladjo kani,

Voditelj pa zdajci s tem ga vstavi:
Proč tace, vragi med une psove plani.

Objemši me po kratki tej zabavi,
O blagor ji, ki varje tako zdatno
Nesreče naj, on potolažen pravi.

Na zemlji bil je toti bitje ratno.

Dobrota ni, ki mu spomin ohrani,
Prodalša tu navado djanja škratno.

Mnogteri zdč se slavni velikani,

Ki bodo tu, ko svinje v smerdni mlaki,
Valjali se, s porugami obdani.

Presojati želim zares ga v taki,

Postojva, nej to v godlo potopi se.
Poprej ko naj odnesejo koraki.

In meni on: obala prej ko lise

Zagiedava, bo to in več očitno.
Osebe te spoznaval boš obrise.

In koj na to v zapredi zrem jo bitno,
Derhal je zad ji blatna vrela kruto,
O tem Bogd. še hvalim stanovitno.

Arženti je, za njim ! so rjuli Ijuto ;
Posebnež pak ta čudni florentinski
Za udam ud si terga, to ne muto.

Pustimo ga v divjosti tej živinski.
Ker hujši krič zadeva mi ušesa,
In temu v last je koj posluh občinski.

Omeni varh: sedaj napni očesa.
Se bližava selišu zvanim Dite,
Ei sreda je resnobi zlega plesa.

In ja: da, dat so v dolu mi očite
Ožidja že, razpaljene priUčno,
Ko de bi 2daj iz brona bile zlite.

Mi reče varh: plemena ki jim tično
Blešš okrog, jih rudijo enako
Spoznati kar pogledu da se pično.

Ustopiva! Globoke struge jako
Okrožajo bezupno to deželo,
Zidovje se je jeklo zdelo vsako.

Ovinkov naj je mnogo verlo grelo

Do broda, kjer na glas čolnar omeni:
Izhodita ! tu cesta v zlo je žrelo.

Sim vidil jih o vratih in ob steni
Na tisuče prikapanih tam doli.
Kričečih: kdo ondot se v tmine kreni.

Še živ ta pot med mertve si izvoli?
Pa vodja moj kimaje jim naznani
Bazjasnenje, in bodi si karkoli.

Digitized by VjOOQ IC

poslovenil Jovan Koseški ,103

Togote s tem so kriči scer ugnani,

Pa terja vse: ti dojdi sam, un idi,

Sprehaja ki se derznoma v ti strani.
Sam verni se po strašni tej golidi,

In skazi um; ti pa med nami bodi,

Za uniga ničesar ne previdi!
Čitatelj, sam pretehtaj, kako blodi

Enaki glas iz tacih ust po glavi

Sodivca, de iz groz nazaj ne hodi!
O slavni drug, izdihnem, ki napravi,

Pogubam de uhitil sim sedmernim,

Če ravno so veliki bili vstavi.
Ne pušaj me tem brigam tu stoternim !

Če hoditi ni*dal^ več mogoče,

Verniva se na zemljo k živim vernim.
Moj vo^ja, ki mi skazati vse hoče,

Odgovori: Nikdo ti hoj ne vbrani.

Dovoli jih, ki včas iz viš ropoče.
Me čakaj tu, pogum in up ohrani.

Za novi trud v oserčju se vjunači.

Te ne pustim zadregi v tej nezlani!
Se loči s tem ter sam naprej korači;

Dvomljivo jaz naklepe v sercu manem,

Med ne in de razpor prevdarke tlači.
Kaj tropu djal je, teh besed ne vganem,

Opazil sim, de malo jih je bilO|

Previžan, vre de vse v zabran, ostanem.
Zalopnejo nasprotniki branilo,

Ozunej on jim mora pripustiti.

In verne se potem užaljen milo.
Nevolje v mrak pogledi so zaviti,

Eo zdihne mi sledeče te besede:

Kdo brani mi v globino muke priti?
In meni to: Ne bati se, ker glede

Mi serd kali, premagala vse bova.

Je prazno kar nasprot se nama prede.
Prederznost njih sedajna ni mi nova,

So spričali drugot jo polne mere,

Odperta kjer še dnes je vrat osnova.
Ob verhu bral besede si te zbere :

Prehajal je poslan te sterme klance.

Za krogam krog prestopal brez overe.
Je vzel seboj pravednosti spoznance.

Digitized by VjOOQ IC

10^ ' Nebeška komedija.

Deveti spev.

Olbfsenr:

Furje tri, Angel pride in krega obsojene, šesti kolobar, bezverni i krivoverni v

ognju.

Groz barva, ki jo moj obraz očita,
Nevtegama Virgilu jo premeni,
In priča strah ki čute mu nabita.

Stoji ko kter, ki glas doneč preceni,
Ker zreti mu ničesar ni mogoče,
Zavolj čadu, ki kraje krog obseni.

Premago pak za naj potreba hoče,

Omeni on, ak ne — to je pogodba —
Predolgo le naznanjati se noče!

Speljana s tem; se vidi, slov ni rodba,
Začetno ker podira to kar sledi,
Ostane de brez uma končna sodba.

Strahota mi temveč obraz pobledi,
Morde ker sim pogoltnjeni izreki
Pomen dajal, ki on ji ga ne vredi.

Je prišel kter, napotja vsiga vpreki,
Iz perviga okrožja v te votline,
Kjer prej mu kvar obup le bil je neki?

To prašam jaz; na kar on tako zine:
Gotovo de so redki tud med nami,
Kih mikale ostudne te bi tmine.

Pa vonder, da! sim bival že v ti jami,
Ko bil sim po Eritoni pričaran,
Ei mertvim je dajala duše v klami.

Za dih in sop sim ravno bil prevaran.
Ker iti mi je rekla not po duha.
Ki v Judežju prekruto bil je taran.

Kraj groze poln, nezmerni strah tam puha,
Nar dalej od neb^ ki svet obsega,
Tje pot poznam, zrel boš kaj tam se kuha :

Močvirje mu je smerdna krog oprega.
Ki muke grad okrožja vse okoli.
Ne bova šla brez truda vanj in krega.

Je rekel več; spominki pač so goli.
Očesa ker so pazno vperte bile
Visoki v turn i v blesk sviteč mi doli.

Zagledam zdaj treh Furij strašne sile,
Kervave clo ; život naznanja žene ,
Obnašanja so ženske, pa nemile.

Digitized by VjOOQ IC

PosloTeuil Jovan Koseški. X05

Opasa lišp kačure so zeleiie,

Namesto las nebroj se gadov vije,

Obraz jim je izraz moči strupene.
Virgil, ki koj spoznd peklenske zmije,

Te hišinje kraljice solz in stoka,

Izreče: tam Erinij trojcadije!
Megera je na levo stran oboka ,

Tesifona togotna, ta je v sredi,

Alekto pak na desni britko joka«
Ja gledam, on molčf po tej besedi.

Te tergajo kričš si persi, pleča,

K Vir^u ja se stiskam grozi v bledi.
Okamni ga, Medusa, ki te sreča ,

Zavpijejo in gledajo na mene.

Navale ta je Tezejeve veča.
Na stran poglej I nasprotne v hriba stene,

Gorgona gre, če vidiš jo, si skala.

Ne zapustiš nikada več te sene.
Izrekši tak oberne mi gledala

Nasprotni v kraj, zatisne mi očesa,

De trošica ni vida mi ostala.
Presodbo kim so dale v last nebesa.

Pomen preglej, kipeč iz tega stiha,

Al sličnih slik sorodniga peresa!
In čuj! nakrat čez motni tok pripiha

Nek čuden hruš, podoben burki stepe.

Obrežje krdg se terga, trese, viha.
Prilika clo nevihte nagle srepe.

Ki vročiga nasitena sopara

Navlš dervi prahal, i pešk, i kepe.
Izrige hrast, nikak za bran ne mara.

Naprej vali prahu oblak ošabno.

Pastir zbeži ne branši cede kvara.
Odprš mi gled izrekši: pazi grabno!

Očesa vpri tje v tiste pene mračne.

Iz kih vertš se kviško čadi habno.
Prestrašene kot žabe bliže kačne

Tik jezera se naglo krog obale

Nagnetijo nenehama ragljačne;
Tak trume duš so zreti zda se dale.

Pred nekim, ki je suhih nog prebrodil

Valove 'Stiksa, plašno so bežale.
Od sebe hlap in par je brižno podil,

Torej je vil pred sabo zmir levico,

Pa trud je tak na videz merčno sodil.
Nebesčan je, sim djal, i vjel resnico!

Pa vodja koj, molčim da nej, ukaže,

Izrekši: daj, pripogni v prah nožico!

Digitized by VjOOQ IC ^

10$ Kebelkft komedija.

V obrazu zdel se je Berdite baze.

Dotakne vrat se s tenko šibo malo,
Odpro se te ko tresku silne vraže.

Ti, iz nebes pregnano v tmo derhalol
Tak je začel na pragu groz in muke,
Kaj te je v čin prederznosti nagnalo?

Nasproti kaj kreposti dvigaš ruke,
Kateri ni na svetu nista trudno,
I vsaki dan ti ove vtiska uke?

Kaj pridi bor ti nad namembo studno.
Ti Cerberus izgled je, pomni tiga ,
Še naga sta mu vrat ko truplo grudno.

Brez gleda v naj, ko de bi hujši briga
Vodila ga, se po moftviiju verne,
Enako tem, ki zvila skerb je vsiga,

Tak de očes na bližno ne obeme.
Midva naprej pospešiva korake.
Si svesta, kvar naj hujši ne pogeme.

Uhodiva, in brez overe vsake;

Jaz, ki sim bil izredno željen vede,
Terdi^jave kaj obsegajo enake.

Obračam krog, in semtertje poglede.
Na vse strani zapazim plan širjave,
Napoli\]en muk, obupa, groze blede.

Ko v Arli, kjer vertf RodAn poplave,
Al Poli, ne predaleč od kvarn^ra.
Kjer moije verh opira laške glave,

Nebrojno rak planote tek razdera;
Prilično so na vse strani tu rake
Strašnejši le sta jim izraz in mera.

So bliskale iz igih plemena jake.
Višave krog so žara tak blešele.
De jeklo bi topile vatre take.

Pokrovke vse na kviško so ferlele,
Žalob iz jam je bilo tacih čuti,
Tulenja de obupnih so se zdele.

Ga prašam: kaj pomeni krič ta Ijuti,
Kdo zlobni so, votline v te sognani,
Podverženi zakaj ti kazni kruti?

Mi reče: v njih so krivoverci zbrani;
Jih tak je broj, bi djal, de ni verjeti ,
Sorodni vsi na kope skupej djani.

Poveršnoma po tropih so prešteti.

Dostojno vsim zapaljeno je ječam. —
Koračiva ob steni zlo sogreti,

Tik jame groz, na desno stene s plečam.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. XOT

Deseti spev.

Ol>»e|irs

Kavalkanti. Farinj^t* Uberti prerokuje Pesniku pregnanstvo, Dahi vejo kar

pride, ne kar je.

Greva naprej po skrivni cesti tajni,

Med grozo jam in stenami na desni,
Virgil od spred, in njemu jaz pokrajni.

Ti, uma cvet! mu rečem, ki me v besni
Strahoti tej okrog poljubno vodi,
Z besedo čut m' oprosti v preši tesni!

Pregledal rad bi Ijud ki biva todi,

Grobovju v tem, so dvigneni pokrovi,
Nikak stražar branivši krog ne hodi.

Prihodni jih zaperli bodo dnovi.
Mi reče on, ko pridejo, obdani
S telesmi spet, iz Jozafe sinovi.

Je Epikur z nasledbo na ti strani,
8 taistim ki terdili so de duSa
Iz trupla kip, ter smerti se ne vbrani.

Kar pitaš več in kar se v molku puša,
Ko prideš not, bo vse ti čisto jasno.
Vse spolnjeno, kar seree znati skuSa.

In ja : Moj drug, ni prašanje mi kasno ,
Bojim se le nadlegati te včasi.
Ti sam učil presodbe prid si glasno.

„Me čuj, Toskan!" se grobni zvuk oglasi:
„Vertiš ki živ po vlasti se umerlih,
Ostati nej ti vgodi v tem opaši!

Govor je znak, de brat si tistih verlih,
Domovja sin, kim bil sim ja, znabiti,
Nadležen živ, še zdaj šeg6t po gerlih."

Izrekel to je nek še v grobu skriti,
Pritisnul ja sim se, celo preplašen,
K voditelju, ker groza me dohiti.

Viigil na to: zakaj si tak ostrašen?
Obemi se, poglej ! je Farinata,
Se vidi ves do pasa kak je zrašea.

Prezrem kar ga šterlelo je iz blata.

On kviško stal je z glavo, plečma, slično :
Ep de bi v smeh obračal pakla vrata.

Digitized by VjOOQ IC

108 Nebeškft komedija.

Me pe^*e tje Virgil groboy]a tično,

OmenSi: s tem govori mi previdno,
Obnašaj po zadevah se, to pično!

Ko dojdeva do njega raki ridno,

Me gleda sterm ter praša čmerno jezen:
Kdo starši? kaj očaki? kak izidno?

Prinudši me k odgovoru bojezen,

Razložim kar je ravno šlo na roke,
Obervi v tem on dviga serda trezen.

Namenjali, izdihne, so mi- stoke.

In žlahti vsi, prijatlam, stranki celi,
Pa dvakrat sim razpihal jih na skoke.

So združili obakrat bolj se smeli.
Omenim ja ponosne na besede,
Umetnosti vi niste te zadeli.

Namah sedaj mi druj se kip uvede,
Ki tikama je viden mi do brade,
Je zdelo se, de na petč se vsede.

Ta gleda me, gojitelj sladke nade,

De drugi kdo, mu drajši; pride z mano.
In zdajci ker to upanje mu vpade,

Izdihne tak: Ti, kim je sredstvo znano.
Po ječi tej hoditi brez overe,
Al sinu mom ni slično pravo dano?

In ja : Ta hod ni moje bil namere,

Spremljavec moj me vodi po ti nori,
Tvoj Gvido pak iskal ni v njem nabere.

Besed izraz, okolšine v pokori,
Mi bilo je, kdo bil bi, razodelo,
Zatorej šli so točno mi.govori.

Kaj? praša on, se višej dvigne smelo,
Iskal! ti rečeš? ali več ne živi?
Je žitje mar slovo od njega vzelo?

Ker mi govor zastal je zanimivi
Slučajno bil, izida duh ne čaka.
Se zverneznak, i v grobno tmp se skrivi.

Un druj o tem, pričina mude jaka,
Ne gane se, obnaše ne premeni,
Ostane mu namera zmir enaka.

De bili so, podaljša, zvitbe leni,

Pripravnosti de niso k tem imeli,

Me higši žge, ko plam i žar ti v steni.

Pripravnost koj ta tehta stranki celi.
Ti čutil boš, le žalibog, de v škodo.
Ne bomo lun čez petdeset našteli.

Ko vnovič tam ti vojke dane bodo,

Preglej zakaj tvoj rod s postavo kruto
Greneti spe mojimcam tak osodo?

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jdvan RoseBki. 2()^

Kervi pretok, ja rečem, djanje Ijuto,

Ki Arbijo sta barvala v rudeče.

Je nudilo zatreti milši čuto.
Majš z glavo vizdigne v zdihu pleče:

Sam nisim bil; nagiba scer je bilo

Dovolj za nas! razložnoma izreče.
Pa sam sim bil, ko v kvar se je sodilo, ^

Razdjana de Firenca biti mora,

Uništil ki namero je nemilo.
Zasveti ak vam kdaj pokoja zora,

Razpledi mi, te prosim, vozla zmedo,

Presodbi ki je moji tu zavora.
Vi terjate v začetku, djal bi, sredo,

I v tem ko hlep verti vas glupo v zoni.

Vam zdajne sle neplodno mimo gredo.
Mi vidimo, ko kter si svit zasloni.

Le te stvari, ki delja nam jih kaže,

To samo nam višave car nakloni.
Približano pozablenje zamaže.

Če kter prigod nam vaših ne omeni,

Ne vemo nič od vas i zemne baze.
De znanstvo vse slovo nam da, preceni

Iz teh opomb, taistiga trenutka,

Nazočnosti ko čute smert obseni.
Potem, ko svest krivice si občutka.

Pristavim: tem pa padšimu recite,

Ni znebil sin njegov se žitja snutka.
De v molku prej so misli bile skrite.

Je uzrok, sam ker bil sim zlo v zadregi.

Pomote zdaj so jasno mi očite.
Vlrgil začnš me klicati na bregi,

Ja silim, ta nej jasnuti mi speSi,

Kdo hira z njim v ostudni toti legi.
On reče: Tmo jih sem osoda treši,

Tu Kardinal, tam Friderik je drugi ,

Povesti v tej ostale svet pogreši.
Mi zgine s tem. Ja bližam po zaslugi

Se pesniku, pomnivši scer besede,

Prerahle ne, tak uzrok moji tugi.
Se vpotiva. Virgil naprej ki grede.

Me praSa: Nu, zakaj si v mislih zmoten?

Mu čertam kar je bilo moje vede.
Ohrani um ti ta govor nasproten.

Omeni moj voditelj modre glave.

Ta stegnen perst pa klic ti vterdi loten I
Ko dojdeš tje v željene ti bližave

Izvoljenke, ki vidši ceni vsako,

Bo t9, ti blesk na potu zamota(Ye,

Digitized by VjOOQ IC

WQ Nebeška komedjja.

Na levo s tem korak oberne jako,
Hitiva proč od stene proti sredi,
Globine tik, iz ktere strašno tako

Smerdelo je, obraz de mi zabledi.

Enajsti spev.

Papež Anastazi. Zadni trije krogi. Posllaost. Golufija. Vobernija. Pedepse

ali kazni.

Po robu tje kamnitiga obrežja,

Ki krog in krog skalovje ga obdaje,
Do hujšiga prispeva zdaj nadležja.

Tu varjejo smerdeče naj nagaje,

Ki nama jih prepod na kviško puha,
Nagrobnice povišane ograje.

Opis le te sledečiga je duha :

Tu Anastaz prebiva, sumen papež,
Fatinu ki zatisnul ni posluha.

Začetni hod naj bode samo tapež,
Sopara nos pomalim de se vadi,
Prehudi voh ne biva dihu trapez.

Tak meni on. Ja njemu: Novo vsadi,
De. nama čas ne steče razun prida!
Že mislim, on overne, tega radi.

Ti boš, mi sin, v okrajni sten al zida
Okrožine zagledal tri enake
Okroglejem pretekliga ti vida.

Napoli^ene zaveržene so spake,
Jo. viditi, zadosta to ti bodi,
Zakaj je v tem, ti zjasnim koj oblake.

Zločestni yir krivice vse zarodi.

Pritisk je cilj, na tega se namerja,
Prevara pot, ki tapno zvit jo hodi.

Ker pak lerta nar higši kazen terja,

Ja Bog čerti čez druge grešne zmote.
Zato se v te pedepse djana verja.

Posilnežev so polne jame tote.

Ker sila tri zadene sorte ljudi,
So ločene v tri kroge te goU>te.

Digitized by VjOOQ IC

t^oslovenil Jovan fi^oseski. .]^|j[

Bogii nasprot, al bližnim, lastai grudi,

Goditi zna se sila razne viže,

Bazjasnenja govor mi ne zamudi.
So rane, vmor, so druge djanja priže,

Ei bližniga pokvarijo hudobno,

Požar, obrop, in činbe tote niže.
Ei v solze, v kri, pomaka roko zlobno,

Je tu domd, z njim tolovaj, tatovi.

Ta pervi krog terpinči jih na drobno.
Pa vprejo tud se v sebe zlob rogovi.

Ter pristno v last; zatorej drugi v jami

T6 tarejo prisojeni okovi;
S tem žitje ki uzamejo si sami.

Al v igrah so zapravljali imetje.

Iz praznih bed kih radost ne predrami.
Božanstvo pak oskruni teg početje,

Ei dvomi v je, ki psuje al zanika.

Al zrelih sle v nemar pusti požetje.
Nasledni krog, širjava manj velika,

Eohors obseže, Sodom in Gomoro,

Ter tiste kim je snaga prazna slika.
Prevara, ker vesti pomrači zoro,

Zadeti zna, ki zvesto nam zaupa,

Eo tega, ki zaupu da zavoro.
Omenim jaz : posledni ta razčupa

Naravno zvez, tedaj on manj pregreši;

Zato, kaj ne, se v drugim krogu štupa?
Tu najdeva, on reče, kurbe v preši,

Hinavce, vrad podkupnike, lizune.

In sličnih kar jih sodba v noro treši.
Un druj način ogluSi milbe strune,

Narave moč, kar snag iz tote sledi,

Oslabi čut za žitja razne bune.
V okrožju tem, vesolnosti na sredi,

Ejer Dite je, se pokori na večno,

Izdajstva v greh zvijavni ki zabredi.
Mu rečem ja : razvedril to si srečno.

Pretehtal, dal na tenko te globine,

Eo polke v njih pomešane poprečno.
Kdo so, pov6, selaki te močvine,

Eih suče piš, al ploha jih namaka,

Nasprotni kim priklon le v kletvi mine?
Zakaj jih ne zadeva kazen jaka

V požaru not, ak jih čertš nebesa,

Če ne, zakaj pedepsa tre jih taka?
Omeni on: kak de vert6 kolesa

Se misli li nasprot navadni šegi,

Na ktero stran obernul si o<^^sa?

Digitized by VjOOQ IC

•[j[2 Nebeška kome<Uja.

Ti z lastno zdaj si etiko v zadregi,
Ne spomniš mar se trojniga nagiba,
Ki Bog čerti nar bolj ga vaši v legi.

Nezmernost je te trojce manjši hiba ,
Hudoba jo prevaga ne za malo,
Divjosti pak preti nar hujši šiba.

Pretehtaš ak do dna prisodbe zalo,
Se spomniš kdo so tisti zunej bili,
Primerjeno kim tam se je dajalo ;

Boš koj spoznal, zakaj so se ločili
Od unih ti, in une viš pravica
Pedepsa v manj očitno britki sili.

Mu rečem jaz : o, vedenja resnica !

Ti krogoma mi dvombe vse razjasniš,
Čez knige blesk je tvoja govorica.

Te prosim de le mervico se kasniš,
Bazlosiš mi, po čemu vohernija
Pregreši se, in uzroke mi glasniš!

Bazumnimu pov6 filozofija,

Povsot, ne le na strani tej al uni,
Narava pot, kam, kdaj in kak, zavija.

Po božji vse modrosti, ne po luni.
Ak fiziko pretehtaš kakor grede,
Zapela to ti bo na vsaki struni.

Po vredbi viš gre vsaka razun zmede,
Ko zvesti djak učitelja po volji.
Vaš čin tedaj je vnuk višav besede.

Iz totih dveh, razjasni ak se bolji

Namen stvari, se vzame za potrebo,
S prebitkam pak previdajo se goli.

Ker vohemik v imetje stavi nebo,
Zakone on prirode zaničuje,
In up zadf v neplodno pusto grebo.

Zda sledi mi v okrožja tebi tuje;
Je itbe čas, ker dvigajo se ribe,
Nebeški voz kolesa v sever snuje,

In daleko so pota v niz nagibe.

Digitized by VjOOQ IC

toslovenil Jovan Koseški. ^J^g

Dvanajsti spev.

Sedmi kolobar, kroge V tri razdelon. Minatavros. Pervi krog: posilniki bližniga
v reki vrelokipeee kervi.

L

Clo pust je kraj, po kimu šla sva v nižo ;

Kar gleda v tem okrožju se težave,

Ostud budf očem na strašno vižo.
Ko tisti vdor skalovja kraj planjave

Ob Trenti, ki je Adigo zasukal.

Ko pahnul stres je verh iz goličave;
Tak sterm je zid, de ki bi zgorej lukal,

Ob reki tej bi v znožju stez nikake

Za samši hod popotnika ne vkukal.
Tem bile so razpotja tam enake;

Na verhu pak razrušene skaline

Kretenski vil prikor je svoje spake,
Ki rojen bil je z hlinjene kravine.

Ko naj zazre, se grize, strašno vije,

Enako tem, ki jeza ga prešine.
Voditelj moj mu pak nasprot zavpije:

Al misliš de je vižar Atenjenski,

Se treseš mar, de vnono te nabije?
Poberi se, divjak! tem ni po ženski.

Po tvoji tem ni sestri klonč pripravljen.

On hodi tu, de ceni ples peklenski.
Kot ranjen bik, v odboj na tlak postavUen,

Ker čuti smert, na kviško iljuto plane,

Pa semtertje spotika se zadavljen :
Tak Minotor togoto v sebi mane,

Virgil o tem: pobegni tje do vhoda,

Dokler divjd, se v bliži ne ostane.
Zda vzeti pot globejši je osoda.

Po skalah ki o teži ne navadni

Živečiga se tresejo do spoda.
Zamislen tak o groblji tej si jadni,

Ki varje jo, kaj ne, gerdoba tista,

K pokoju ki nagib dajal sim zadni?
Ko vidla me je v pervo jama ista.

Razrušena ta skala ni še bila.

Je stala clo brez reže stena čista.
Pa malo pred, ak pomnim prav zgodila,

Ko prišel bil je tisti, ki iz kroga

Je perviga jih peljal mnogo sila.

Letopis 1878. n, Digitizedby(J00gle

j^ j^^ Nebeška komedija.

Na vse strani oblai^t je tresla stroga
Te kraje tak, de mislil pohotje
Prešiiy'a svet, ki uzroka iz toga

Že večkrat šel, po nekim, je v sipotje.
Takrat je tud obstenje to mogočno
Zdrobilo se v pešeno to golotje.

Oberni zdaj pod sebe glede točno.
Ker bliža se kervava vrela reka,
Ki dere svet, se pari v njej razločno.

slepa strast! o pameti navpreka!

Ki zbadaš nas živetjju v kratkim sladno.
Pretehtaj kop ki v jami tej te čeka!

Sim gledal rov 6irok, zakrivljen padno.
Ko kter ki vso okrajno krog obdava.
Kar bil mi varh naznanul je navadno.

Med bregam in pa temu goličava
Centavrov da mi smotriti pušice.
Ki lova jim so v žitju bile slava.

Ko se navdol obernem raz gorice,
Trijč nahip se ločijo iz tropa,
Nasprot mi vsak moli strašivno lice.

1 kteriga, zavpije on, sta kopa

Deležnika? od ondi oznanita,

Če ne strelim, ne anam zlih se čopa!

Moj varh na to: bo misel mu očita.
Ko dojdeva Kirona tje do bliže,
Poterpi ak nagon te že|j prebita.

Me sunši jo podaljša tote viže :

Ta Nesos je, zrok smerti Dejanira,
Mašval se je, ne žlahtno, studne niže.

Na sredi tist, id gled na persi vpira.
Je Kiron siv, učitelj zvest AMla,
Tik i^ega Fol, kim čert i serd izvira.

Obrežja krog je šetalo jih sila,

Streljali ki so v tiste duše kruto,
Katere ni ta godla vse pokrila.

Dohitiva sedaj kardelo lijuto,

S pušico germ razdeli Kiron brade,
In žrelo da mi zreti razobuto.

Besedi ker overka snop ne dade,

Tovaršam on omeni: glejte točno,
Un zadni kar zadene to razpade.

Stopalo ni umerlih tak mogočno!

O tem je že mu vo4Ja tik do grodi.
Kjer strinja konj s človekam se obočno,

In reče : da, je živ ! i vse mu bodi

Razkazano po meni v paklu žarnim;
Ne radoved, ga sila v hod navodi.

Digitized by VjOOQ IC

Se vmaknula je diva kraju jarnim,

In vodbo to je meni naročila,

Ta ni zločin, ja ne tovarš kovarnim.
Zarad moči, ki nama v prid je bila

Do teh zaprek po cesti tamni, čudni,

Pridružba nej ti vižarja bo mila.
Nej spremi naj po pusti tej odljudni,

Pajdaša nej izdatno mi podpira,

Ei živ je še i v gibanju pomudni.
Na desno se potem Kiron ozira,

I Nesosu omeni: ti ju spremi,

Pomozi kjer prehojo kljub zavira.
Se vpotimo, prevdarku v svojim nemi.

Po bregu tje žaru kipeče reke.

Iz dna veršš terpinčenih pojemi.
Sim vidn jih do čela v kipu neke,

Mi konjomož pove, ti so tirani.

Izvirki štet, pogina, enot zapreke.
Tu plakajo, spomin v izgled nam dani.

Ta Škander je, le-un je Dionisi,

Sikulce ki za blagor nekda vkani.
In tisti tam, kim černa kita visi,

Je Acolin; rumenolasa glava

Tik njega pak Estenski je Abisi,
Kim bila smert je pastorka naprava.

In pesnik moj na to izreče tako:

Ta vodi nej, ja bom le napeljava!
Nekoljko dalj stoji Centaver jako

Kraj množice, iz toka ki le čela

Napol moli, scer krije v reki vsako.
Naznani stvar : ta je oseba smela ,

Prebodla ki je v cerkvi serce slavno.

Na Tamizi kim čast že dnes je cela.
Sim vidil jih, ki čop al grudi ravno

Iz hlapa so nakviško mi moleli.

In več od njih poznaval sim že davno.
So bo^ in bolj se žlebi plitvi zdeli.

Do gležna le je segala kervina,

I v kraju tem smo gaziti pričeli.
Možbik začne : Tu micna je globina,

Vervranje vlag pomapjšano je vidno,

Le rahloma poteza se nižina.
Na uno stran valovja ni preidno,

Obrežja tik tomun je neizmeren.

Not mučeni krič6 tirani pridno.
Je Atila med igim, trinog neveren,

Človeštvu bič, obraženju gonoba,

Z qim Pirhos, grek, ter Sekstus, lalu prešeren.

Digitized by

l^ogle

Wl^ Kebeška komedija.

Dva roparja, zmešnjav netivna goba,
Rioier Kornet, sobrat Rinieri Paco,
Sta tudi vmes, prekanjena goloba.

Izrekši to k prehodu dvigne taco.

Trinajsti spev.

Ol>fseipx

Sedmiga kolobara drugi krog. Posilniki sebi nas^rot premenjeni ? drevesa, ino
po H^krpijah terpinčeni.

Do brega bil še Nesos ni pregazil,
Ko vpotiva se midva po gošavi,
Kjer nisim stez, ne tenje cest zapazil.

Zeleno ne, le velo se mi javi.

Nič gladkih vej, le gerče, kile, kluke.
Ni sadja znak, ternovje dreva davi.

Prilične tej zverin in kač razbuke
Ne čuje se lecinski po samoti,
DivjaStvo kjer se gneti varne v luke.

Harpijam dom so strašni kraji toti,

Ki pega strup so brizgale v Trojane,
Naznanba de pogin se mesta loti.

Okremplenim perute so pridane,
S peresmi je tel6 pokrito celo,
Na drevje to so čudno v stok sognane.

Omeni varh: poprej ko dalej spelo

Se bode, znaj, de v krogu drugim hodiš.
In toliko bo časa to te grelo,

De v strašni pešk pušave tje pribrodiS.
Pa spomni se o temu te besede:
Ne roba tik, de mar se ne osmodiš!

Ni bilo še ničesar za poglede.

Pa vhajali so kriči mukam kislim.
Tak de sim bil ko panan glasov zmede.

Ja mislim, oa je mislil, jaz de mislim.
Ti glasi so iz gerla bistev takih,
Ki med ljudi, nalaš mi skrite, čislim.

Mi reče varh: če zlomiš berst enakih
Dreves, ti bo se hipoma skazalo,
. Pretehtal de razmer še nisi vsakih.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil 3oym Koseški, 117

Ker mene zlo je radovedje gnalo,

Odkerhnem kal iz bližniga drevesa,

Nalom kriči: zakaj me raniš, tnalo!
In ko je kri pribrizgala iz lesa,

Ponovi glas: kaj lomiš kruto mene,

Al Bog ti dal ni milosti očesa?
Junaki pred, zda temi smo brez cene.

Pa lajši pest bi morala ti biti,

Občutka če bi bili kače lene.
Kot veje verh se vidi v plamen iti,

Ker drugo se telo Se zdravo vjje,

Ob vetru ki jo memveršč dohiti;
Iz mozga tem odlomku slično dije

Besede glas i ruša kri ob enim.

Izpade vlom, strahu ml serce bije.
Mu reče varh: ak vedel bil bi, cenim,

Poprej ta moj, kar zvedel je zavozno,

Spotikleja ne bil bi dal nobenim;
Ne bil bi te napadal tako grozno,

Ja sam sim ga v to 4jai^e vpeljal kruto,

Zaveržem je, le žalibog, prepozno.
Bazjasni mu živetje svoje sluto.

Spomina glas bo tvojega oživil,

Kjer petje bo od jame te začuto.
In čok na to: si sladko tak zakrivil.

Molčati de ne smem, pa zanosita.

Če vama clo govor bo kodre sivil.
Sta k^uča dva mi* v desni bila skrita.

Odpirala sta serce Miroslava,

Nikomur pak se skazala očita.
Posestvi v mdm sta bila čut in glava,

Marljivo tak sim sukal opravila.

De vpešala mi zadnič je narava.
Zavid, ki je visosti sprotna sila,

Z dvoranstvam ki poljubno, merčno rabi.

Ostud za trud, posilju sprožba mila.
Mi v kvar takrat oserCja splošne zgrabi ; '

Zapaljeni podpihajo Augusta,

Zasluge cvet se v sipu sreč pozabi.
Osenči me obupa tenja pusta.

Zaslepi blod, de smert bo sverha vsega,

In samomor nekriviga me shrusta.
Se zarotim o mozgu dreva tega.

Oskrunil de nikdar zvestobe nisim

Gospodu mdm, ki groza bil je zlega!
Ak pride kter, ob tem ko tukej visim,

Na svitlo spet, nej moj spomin obudi,

Nevredni tam pozabi v mračni ki sim.

Digitized by VjOOQ IC

lig Nebeška komedija,

Prejenja s tem. Virgil na to : ne mudi
Ga prašati, ak več te znati mika,
Le urno, de se v rako prej ne zgrudil

Omenim jaz: le tebi ne zanika,

Poprašaj ti, kar plodno sodiš zame,
Ja nisem kos, je zmota prevelika.

Moj varh potem : kar ta ti vstreči jame,
O panan duh, nej tebe mu nakloni.
De zmedene razjasniš tote klame,

Ter mu poveš, kaj duše v gerče goni,
Ak moreš tud mu dalej to razjasni,
Če ktera duš uide britki sponi?

Začetno so odvet mi žvišgi glasni,
Potem se sič premeni v te besede:
Bo kratek vam odgovor moj počasni.

Ker duša iz telesa v smerti grede.
Ko človek sam živetja se oprosti,
Soditel koj jo v sedmi krog uvede.

Zletf navdol brez vo^e, v toti hosti

Pogrezne se, kjer zgod na tla jo treši,
Ko pir hiti v drevesni veršič gosti.

Iz micnosti se v deblo dreva reši,
Harpije pak ogrizajo mladike.
Ga stiskajo ko zemo v ostri preši.

Nekd& prispč naš duh do presne slike.
Pa ne de i^ej v obstoj bi se pridružil,
Zaverženo po sebi vgasne mike.

Terpinčeivja predmet bo tukaj sužil;
Zapanan, kot ostali, v gerče tote.
Bo v enomer zabrede svoje tužil.

Posluzam še, razjasnepja te zmote
Bazlagal de bo dalej se nadjaje.
Ko čuden hrup napolni jamne kote.

Priličen tem, ki čuje tik ograje

Ga lovec, ker se gon mu bliža v hosti.
In hrup in krič odmeva v krogu staje.

Dva dirjata nasprot mi v šumi gosti
Iz leve, vsa razpraskana i naga,
Germoyje se drobf v premiki prosti.

Pervotni smert zakliče nej pomaga.

In drugi, ki je zdel se bolj počasen.
Omeni: ti ni bila slična snaga

Pri Topi, tam si, Lano, bival kasen!
Potem ko moč omaga mu se skrije
Košati v germ, kjer ni zagledu jasen.

Za njima, hu! tuleča truma 1^'e

Lovivnih psov, dotika hert se herta.
Kar nese vid, se rep za repam vije.

Digitized by VjOOQ IC

Posloveail Jovan Koseški. II9

I v skritiga derhal zobč zaverta,

Mu sterga kos za kosam iz telesa,

Ter ude krog raztrosi spačje čerta.
Me pelje zdaj prijazniga očesa

Moj mili varh do germa, kim so crele

Solzč iz ran, ko ploha iz nebesa.
Zakaj, o Jak da Santandrej, so vnele

Besede te iz mojih ustnic tako,

Eer žalibog; izid so pust imele!
Mu bivši tik popraša vocUa jako :

Povej zakaj de puhaS kri in slova

Iz britkih ran okrožja plat na vsako?
I nama on : O duši kima rova

Ondašniga nevihte so očite,

Peres ki me oplenile se znova,
Pobrane skup nazaj mi prinesite!

Iz mesta sim, ki Marta premenalo

Je s Eerstnikam za varha zgodbe zvite.
Zato bo v kvar mu sukal pravd navalo,

Če znaka bi nekoliko ne bilo

Od njega tam na mostu mu ostalo,
Gra^jani, ki so zidali premilo

Staniše spet po sipu Atilovim,

Napenjali zastonj bi bili silo.
Ja sam pogin si v lastni dom zazovim.

Štirnajsti spev.

i

I Ol>fiiefir:

I Sedmiga kolobara tretji krog. Posilniki naravi in Bogu nasprot v ognjenim

I deževja terpineeni. Eapaneos. Peklenske reke.

ljubezen me je gnala do domovja.

De perja sim nabral kar se je dalo,
Ga vergel mu, ki več ni gučal slovja.

Potem sva šla do tam kjer se kazalo
Over ni več nasledno v krožje priti,
Kim reči smem pravice strašno tnalo.

De steče mi, ondotno prav razviti.
Omenim de v obširni sva livadi.
Zelenja kjer ne more bilca kliti.

Digitized by VjOOQ IC

12Q Nebeška komedija,

Jo krogoma mučenja hosta gradi,

In meja tej je struga tug i bloda,
Te greva tik, ja konca groze v nadi.

Tla pešk so vroč, Katonoviga hoda
Po Afriki podoba clo prilična,
Ko vila ga v pušavah je osoda.

O, kazni strah! pedepsa krivd pravična!
Kak morala bi stresti družbe blede,
Ko v sluh don6 jim videnja dotična.

Sim gledal duš, clo nazih, cele črede,
Ihtivno ki so plakale preveno,
Terpinčenja so razne bile zmede.

Ležati znak sim trumo vidil eno,
Dotična v klonč povita je sedela ,
In sukala je tretja se v premeno.

Oseb nar več med svoje ta je šteta,
Menj druga ki v pedepso je ležala.
Pa gerla bolj napete v krič imela.

Višava je nenehama metala

Nebroj plemen po zraku vse na kraje,
Prilika ploh zametniga navala.

Kot žar i plam čez tabora^ ograje

Ob Sindu zrel je Škender tje leteti,
Ter nižati se v šotor, koče, staje;

Posamezne so spešili zatreti

Vojšak in on, ker laglej se ugasne
Samotni žar, ko v plamen smod razpeti.

Podobne tem peršele so užasne
Svetilke krog, zažgale ko netila
So prah in pešk, ne naglosti počasne.

Preneha ni rokama nikda bila,

Preveno so mahale krogom sebe,
De vmaknula bi plamena se sila.

Omenim ja : vse, vodja, čisla tebe,

Razun gerdob, straživnih skrek uhoda.
Ki vark so tam ti spričale potrebe.

Kdo velikan je tist ki ondi smoda
Ne zmeni se, uporno se obnapa,
Ne gane ga, ne tma, ne žar, ne voda?

Razumši ta, o njemu de se praša.
Mi zakriči nasproti te besede:
Kar bil, to sim! in tak bo lega vaša.

Nej z delmi Cevs kovača svoga zmede.
Ki brusil mu je treske v borbi tisti,
Zatisnul kjer mi v smert je bistre glede;

Premaga nej po Monžibelu isti

Nasprotnike, klicaje v norah mračnih:
Opri Vulkan me v bitki krivde čisti!

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovafi Koseški 121

Kot nekada na poljah Flegre zračnih,

Ko mi dervil nasprot je grozne strele,

Bo shlapil serd po višah mu oblačnih.
Varh zakričf; zda tako glasne fele,

De čuti še mi ni dajal enake:

Kapanej! gnjev ti serce vedno melje.
Si karan prav, napuh ti merši dlake.

Ni kazni de bi bila bolj prikladna

Za taki serd, ko studne serda spake.
Ko bila je končana ojstra zadna,

Podaljša: ta sedmerih bil je eden,

Kim Teba v bran je stala ravsa jadna.
Bogovam kljub, si v tem je še dosleden,

Terpinčenja njegove so pravične,

Obširniga pretehtanja ni vreden.
Naprej z menoj! plati se boj dotične,

Tam pešk je žar, verh muk i njih pridavka,

Le gaja tik so ti stez6 prilične.
Se vpotiva brez vora, brez ustavka,

Do goše, kjer potok izteče neki,

Kim barva je čerleno strašna rjavka.
Ko tist izvir, pričetek topli reki,

Hotivnice ki ga dele v porabo.

Enak je ta, navdol veršijo vteki.
Njegovo dno, ko brega medju sabo,

So sviž peščen; hodivna pot je skala,

Premikapju tedaj ne žuga slabo.
Kar do sedaj po nori sva spoznala,

Od hipa ko sva vrata prestopila,

Kih v enomer odperte najde zala,
Nikaka reč ne mogla bi, al sila.

Enačiti s potekam tem se točno,

Kim lastna moč, zatreti žar, je bila.
To rekel mi voditelj je razločno.

Ga prosim jaz, nej dalej to mi jasni.

Vse vediti, me huskalo je močno.
Je v morju pust otok, pa slave glasni.

Mi reče on, imenovan je Kreta,

Ondašni kralj je blagor bil začasni.
Na njemu hrib je Ida, viša sveta,

Cveteč je bil nekada, slast i sreča.

Sedaj je vres, ničesar ne obeta.
Za sinčika skrivalnica gosteča

Je Rheji bil ; ko plakat sin je hudo ,

Je hujši šum zbudila straže gnječa.
Sivor visok je v hribu, moža čudo,

Ki gledati Damjati pleča dava.

In tehta Rim ko lastno v sklenu grudo.

Digitized by VjOOQ IC

122 Kebeiks komedija.

Iz čistiga zlat& je svitla glava,

Sreberne so mu persi, rame, pleča,
Do stegna bron, ter jeklo se spoznava.

Železja moč o bedrah je grozeča,
Le škoda de je desna noga glina,
Potperta ker je teža s to nar veča.

Podoba vsa, le glave ne višina,

Preklana je, razpočje solze roni,
Ob toku kih se širi zmir votlina.

Nižavo v to se združen mok nakloni,
Stiks, Aheron, in Flegeton so sledbe.
Ki v strugah klane navdol jih urno goni.

Do ondi to, kjer druge so naredbe,

Kocit je tam ; — kaj temu je narava ,
Molčim o tem, za potlej so te zvedbe.

Poprašam ja: Potok če ta priplava
Iz kakiga izvirka zemlje gorne.
Zakaj se tu, ne ondi, zreti dava?

On reče mi: So v lok te jame borne.
Če ravno se vij6va v krogu pridno.
Za prostor tak so noge preokorne.

Je bilo ti le malo nore vidno,
Ak nove te osupnejo prikazni.
Se spomni de i to ne bo izidno.

Ga prašam: kaj so toki vage razni,
Eo Flegeton in Lete? ni speljano!
Si djal izvir de pervimu so blazni.

Prašanju tem je bistro želo dano,
Overne on, pa vrenje reke rdeče
Razjasni vso pomembo v i^ej iskano.

Boš Lete tud zapazil, končno reče,
Ejer snidejo se k snaženju dušice.
Objokan greh kih manje v sercu peče.

Je doba zdaj od gojzda poslovice.
Za mano tik mi slediti se trudi.
Pot varen so nevpaljene stezice,

Ob verhu kih ne liže plamen hudi.

Petnajsti spev.

Posilnikl nasprot naravi. Brunetto Latini prerokuje pesniku pregnanstvo.

Zda nese rob skalnitiga naj brega;
Od zgorej hlap ohrani cesto žara,
Ko prostor krog plemen vihrai^a zlega.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovau Koseški. 123

Flamingo kot nevžugan zid ovara

Od Brisla do Guzante slapov brani,

Odbiva ker natrag jih brezdna v stara ;
Eot Padova o Brenti setve hrani

Potopa, rek naval, viharja spake.

Poprej ko žig zbudi se Ejarentani;
Okopi tam podobe so enake.

Le više mai^, in manjši debelosti

Je zidal jih, ki vmislil si je take.
Od gojzda proč sedaj sva bila dosti,

Ne bil bi ga zagledal zbog de^ave,

Ak bil bi spet oziral se po hosti.
Duhov prispž po robu te širjave

Mi trop nasprot, in sledni naju gleda,

Ko v tmini kter, kim ni svitlobe prave.
Ker lune bliš ne kaže jasno sleda,

Naj paz^o ko siv šivar šivanko

Ob točki kjer se luknice zaveda.
Pretehtan tak po trumi tej natanko.

Začutim de nekdo za pas me grabi.

In reče mi: si vjel se končno v zanko!
Cutivši de nasprot mi roke rabi,

Vanj gled uprem, spoznati ga pohoten,

Pa znamki so mu v prižah bili slabi.
Naposled pak spoznd pogled ga loten,

Dam desno mu: mir z vami, pan Bruneto !

Vi tukej ste? sim clo nenade zmoten.
On reče mi: -moj sin, ne bo ti v šteto,

Natrag če greš z menoj korakov malo,

Pustiva trop, nej sledi cesto Ueto.
Sej ravno to bi mojim željam zdalo.

Omenim jaz, tu mervico počiva,

Voditelju ak momu bo veljalo.
Overne on: ki tu počitka vživa.

Je godin sto pripanan, se ne gane.

Če sred plemen, če v živi vatri biva.
Ti spredej koj, nasledba men' ostane.

Potem hitfl do svojega bom tropa.

Obup ki ga neskončni v tugi mane.
Bolj nizko ker ne tvegam djati stopa,

De vštric bi bil zamogel mu hoditi,

Sim zadej spel ozirniga kolopa.
Me praša on: kaj nudi les te priti,

Ker ni ti še posledna ura bila,

In kdo je un, ki zrem ga s tabo iti?
Me zmota je, mu rečem, žitja vila,

V oblake bil sim zamotan ostudne,

Poprej ko se mladost mi je spolnila.

Digitized by VjOOQ IC

124 Nebeška komedija.

Ko včera sim hitU iz niže čudne,
Me sreča ta poslan in mi obljubi,
Popelje v prid de te me ceste mudne.

In on: bo prav! ta zvezda ne pogubi,
Zanesi se, v preluko slediš dike,
Nasledba ta že jedro Ijusk orubi.

Prezgodna .smert je vgasnula mi mike,
Scer krepil bil moj uk bi tvoje dela,
Namembe ker so božje ti velike.

Pa tisti rod, zavist ga je prevzela,

Fjesolske kim so skale vir starinski,
Je kar je bil, skalovja duša smela.

Za dar bo kvar snuval ti čert živinski;
Osode tek! ne ploidi smokva sladna,
Robidja germ ker hobota grozinski.

Jim slepcev d& perimk pravHca jadna,
Skopost, napuh, zavid so jim priroda,
Tem biti tuj, ti bivaj skerb navadna.

Namenula ti slavo je osoda.

Želi te ta in una četa stranska.
Za klune teh, bi sodil, te je škoda.

Premeni v gnoj zverjad se fjesolanska.
Prekrasne pak ne kvari tulipane,
Iz klata ki slučajno zraste (^anska;

Katere v čin orjaški duh nej gane
Rimljanov, ki so zvesti tam ostali.
Kjer cimil bič je krut za nove rane!

Ak mojih želj bi bili čversti kali.
Odgovorim, dosegli vse namene,
Na zemlji vi bi še se radovali.

Je vtisnjena podoba zlate cene

Mi vaša v čut, še spomnim se natika
Zgovornih ust; mi cvet je sle prevene!

Kak slave vene doseže perhla ruka.

Ste skazali; dokler bom živ bo sledba
Mi žarna skerb, zamuda ve^na muka.

Kar djali ste, bo mojih dni naredba.

Vse hranil bom za slavno divo milo.
Naklonjena če bo mi nje zagledba.

To bodi vam resnice oznanilo,

Kar vest veli, ostane mi ugodno,
Ne menim se za vso nasprotno silo.

Mi novo ni, kar tehtali ste sodno.
Kolesa nej namemba obračuje,
I pridni kmet motiko mu prirodno.

Na desno zdaj se mojster ogleduje,
Omenši mi osorno te besede :
Tist sliši v prid, ki čuto sercu vsnuje!

Digitized by VjOOQ IC

iPosloVenil Jovan Soseski. i^

To misli mi v pretehtai\]u ne zmede,
' Gredč naprej zaprosim še Braneta,

Izreče de glavarje četne srede.
Spoznati tri, omeni, prid obeta,

Ostale pak bo bolje zamolčati,

Mi množina je ur natanko šteta.
Ti mašniki so bili v sreči zlati,

Učeni zlo, visoke v žitju slave.

Pa slično vsi napake prebogati.
Tam Priscian se bliža modre glave.

Tik njega Franc d' Akorso ; več enacih

Je zreti, ak ti budi srab zabave.
Tud Moči je, ki sluga slug iz jacih

Je zmot le teh poslal ga v Baki^jone,

Kjer zginul je pozablei^a v oblacih.
Bi rekel več, pa v hodu volja vtone

Razlagapja, temveč ker se dviguje

Iz peska prah, budeč mi nove zone.
Se bliža trop, ki k ognenju me nige,

Preporočim Težavi ove ti branja,

Vsih ved zaklad, se anam hvale druje.
Oberne se, tem sličniga ravnai\ja.

Ki za zelen Veronski plajš tečejo,

O dobi v to izbraniga igranja,
In zmage čast, ne smeh porug, dospejo.

Šestnajsti spev.

Sodomiti druge sorte. Rq]b nasledniga okrožja. Strahota se v delji prikaže.

Sim bil do tam, kjer slišalo veršei\je
Vode se je, ki v dolni krog je vrela,
Bučelni roj je zdelo se šumenje.

Privihrajo tri sence iz kardela

Letečih duš, namenjene ki bile
So v isti kraj užasniga mučela.

Ob enim so, bližaje se, za vpile;

Ti stoj, si naš! ak slika nas ne moti,
Ta gnus je dom za take rogovile ! .

Digitized by VjOOQ IC

n

][gg Nebeška komed^a^

Oj! kacih ran sim gledal tmo v tem koti, ^
StraSivnih prog iz presne, zdajne dobe.
Ko spomnim se, obup se serca loti!

Poznavši varh okolnosti te globe,
Oberne se do mene in mi reče:
Priljudno s tem, kar pika to za zobe!

Žerjavce ak ne vidil bi veršeče,

Terdil bi de spodobno bo ti stala,
Če jim nasprot osoba tvoja teče.

Začnejo, ker sva midva prenehala,

Ti presni ravs, in bližej nama bivši,
Jih svade strast v obroč je zamotala.

Kot borec nag s polznoto se močivši
Prevdarja kaj prospeha več nakloni,
Poprej ko spe v protivnika gromivši;

Prilično tem vert6 se tam skakoni.
Stopanju vprek obernjene so lica,
T6 jedna sla, in druga noge goni.

Ak bed ogled, v kih stiska nas pravica,
V oserčju ti nečuta lusk ne zmane,
Tak enimu izklikne govorica,

Nej bivšiga spomin ti dušo gane.

Poveš de nam, kaj si, de slika živa
Bez groze v teh strahotah ti ostane?

Ta pred menoj, ki v hodbi drug mi biva,
Je zdaj za vid le naga odertina,
Nekada bil čelad je zlata griva.

Gvaldrade vnuk poštene je, sin sina,
Imenovan po djanju Gvidogverra,
Je z umom ko z orožjem znag veršina.

Stopinje un za mano ki pobera.
Je Aldobrandi, vitez Teghijaja,
Bi morala še vanj živeti vera.

Jaz, kruto kim pedepsa tu nagaja,
Sim Bustikuči, brez ovinka rečem.
Je bila kvar mi supruge izdaja.

Me strah je vil, prehudo de se spečem.
Pa mednje me je mikalo v tem hipu.
Dovolil bil bi varh de jih dotečem.

Ker gnala sla me ni k požara tipu,
Mi serca mik premagala je zona,
Čeravno hlep do itbe spel je h kipu.

Omenim: ni poruga kazni Iona

Mi mnenj izraz, sočutje mene viža,
In temelj bo mi zadniga nagona.

Ko vodja moj, razkriti mi, se zniža.
De dojdete, sim sodil koj, de jaka
Mi množica se slave vredna bliža.

Digitized by VjOOQ IC

/J

t^oslovenil Jovan soseski. ]^^^

Rojaki smo, me gane vaša vsaka,

Navadne vam početja so fiešene,

Blišoba del je svuda vam enaka.
Bom zmenal javk za sadja visi cene,

Obljubil je vodivec mi resnični,

Pa v sredo pred namemba me požene.
Nej dolgo še tvoj bistri duh pravični.

Izreče on, ti dične dela snuje.

In slava tvoj spremljuje čin različni;
Povej mi le, pravednost al stanuje

Se v domu nam, ko nekda, višjih briga,

Al zginula od nas je v kote druje?
Nas Borsijžr Guljelmo, senca kiga

Se ravno zdaj od ondi nama bliža,

Terpinči zlo, terdi, de upa nf ga.
Novaki so Firenci nova priža,

Dobički vmah, obljudenje ne kasno,

Bud6 napuh, in ta v pogubo viža.
Omenul bil izrek sim zadni glasno,

In ti trij6 v odgovor so ga vzeli.

Gledaje se ga tehtali počasn6.
Če tudi scer, so reči mi začeli.

Ni težej ti na voljo drugim biti.

Med ljudi, da! te srečne bomo šteli.
Ak mogel boš iz brezdna tega priti,

Tam gledati nanovo zvezde lepe,

In: Bil sim not! rojakam oznaniti.
Povej jim kaj od strašne naše stepe!

Izrekši to, zbeže, in se je zdelo,

Perute so navadnih nog okrepe.
Hitrejši ni še „Amen" izdonelo.

Ko v deljo ta je trojca se zgubila.

In varha tud je dalej guati jelo.
Jaz koj za i\jim. Le malo sva hodila.

Že blizo sva veršeiyu vode tako.

Ni čuti več,^karkolj sva govorila.
Ko tisti tok po lastnim žlebu jako

Šumi v izhod iz Vesove višine,

Ki Apenin visost preseže vsako.
Mu pred imč je Akvaketa, mine

Ga to potem ko pride do nižave,

I v Forli druj perimek se mu vrine.
Tik Benedeta vihra čez goljave,

Prekucne se v dolino po veršinah.

Vse krogoma razločne so bobnjave.
Enako tem sva cula po skalinah

Veršeti vniz pobarvane talase,

Prezreti jih ne steče v tacih Jflainah,

Digitized by VjOOQ IC

128 Nebeška komedija.

Konop imel okrog sim za prepase,
S kim šekasto uhvaliti riseuo
Sim trudil se v gošavi presne čase.

Odpašem ga i v gručo zvijem eno,
Ukazal kot voditel bil je ravno,
In klonč podam zaupno mu v preceno.

Na desno ta obemjen roko stavno.

Od roba proč, zažene zvitje v jamo,
Kjer zdelo se je brezdna žrelo glavno.

Sim sodil ja, prikazati se tamo

Bo moglo kaj na tako novo djanje,
Bazumi vzak, de ni primerlej samo.

Omeni varh: bo prišlo zdaj na znanje,
Kar pazna že mi duša pričakuje,
In tebi se prebuda kakor sanje.

Resnica scer, ki zmoti slično snuje,
Je ho\jQ de ostane v mislih skrita.
Sramoto ker izrečena nakuje;

Pa sila me k terditbi tej dobita:

Se zarotim pri stihah pesmi tote,
Nej prazni so koristi, mika, svita;

Ak nisim zrel nižejše iz grozote
Priplavati pošast užasno, čudno,
In kviškoma prostirati krilote;

Kot vodolaz, vernivši se nemudno

Iz mozskih nor, kjer sidra v guge terči,
Glede v naval in globočino studno,

Se speuja vzgor, in zdolej ude kerči.

Sedemnajsti spev.

Kolobara sedmiga konec. Odertniki. Žanfiljaci, Ubriaki, Skrovini, — Gerione.

Poglej zverjad strupeniga repaka.

Razruši ki terdnjave, hribe, grade,
Katere sil ne vbrani se nikaka!

Moj vodja s tem poprime zdaj razklade.
Ter migne ji, nej bregu se približa.
Kjer viti se prihodni pot imade.

Pošast le ta sramote, brig in križa.

Je kraja tik z glavo in persmi kraalo,
Repak od zad pokriva tamna niža.

Digitized by VjOOQ IC

tosloVenil Jov&n Koseški.' \^i^

Obrežje clo pohlevno, mično, zalo, .

Prijazne so, diviških kip, ji lica ,

Telo v izid je gada zreti dalo.
Kosmata dva sta parkla znak poklica,

Telesa krog pobarvane maroge

Različnih boj so varke naznanica.
Tatar i Turk, enako umne sloge

Med barvami, ne stuhtala obleke,

Arahne clo ni tkala slične proge.
Kot vidi včas o bregu morja, reke,

Na suhim pol se, v toku barke drugo;

Kot pibra v bran in prid si včini leke
V okrajnah, neme Iger iše v pitji vugo.

Tak stala tam je studna ta zverina,

Vteleseno, sim sodil, vidim — kugo.
Po zraku se je sukala repina.

Strupena ost je znatno kviško stala,

Škorpjona ki je bila bodečina.
Omeni varh: sedaj stezica mala

Nazaj se gre, do tam, kjer ta strahota

Je pervikrat se vidu pokazala.
Potem navdol popelje naj stermota.

Na to deset stopin po ravni legi,

Tak žarna bo prehitena peščota.
Zverjaku lih ko bila sva v dosegi.

Zapazim duš nekoliko sedeti

Stermine tik peščenimu na bregi.
Mi reče varh; de vedel boš našteti

Po versti vse okrožja tega muke,

Poprašaj t6, kaj kanijo začeti.
Le kratko vse, nastran besed zasuke!

Jaz medju tem naprosil bom divjaka,

De vzame naj na herbta svdga kluke.
In tak mi je spoznana bila taka.

De sam sim šel do kroga sverhe zadne,

Kjer truma ta se v plohi solz namaka.
So znaki jim pogledi bede jadne,

Nenehama so brani vse z rokami,

Sopara zgor, i zdolej brizge čadne.
Prilično psu, ko žgejo sončni plami,

In pikajo ga bolhe, muhe, ose,

Protivi se in z gobcam i z nogami.
Kardelo vse pretehtam to na kose,
' Spoznati moč nikakiga ni bilo,

Pa vidil sim, — utisne to mi zlo se —
De mavhe vse ob sercu je nosilo ,

Zaznamvane in barvane različno,

Kih gledanje vsim zdelo se je milo.

IietojU 187d. D. Digfted by CjOOg IC

230 Kebeska komec^ft.

Samotnimu dospem kardelu lično,

In viši^jev kip na torbi zrem rumeni,
Leonu ki podoben bil je pifino.

Potem pogled ostale mavhe ceni,
Na eni ko tekoča kri rudeči,
Belava gos nasprot mi glavo kreni.

I nekdo kim na torbi 8yiiya veči
Je vrisana na belkasti podlogi,
Me praša: kaj ti vohaš toti v peči?

Poberi sel živečih ker si v krogi.
Ti to povem; moj sosed Vitaliano
Bo vsedel se na levo stran mi k nogi!

Jaz, Padovan, sim s tem; ti bodi znano.
De zbadajo me zmir enake viže:
Kdaj vitezu bo slavnim dojti dano,

Kim klunov treh na mavhi bodo prižel
Pomerdne v tem, ter jezik von zakrivi.
Goveda kip, ki nosnice si liže.

Ja v strahu, de pomuda ne oživi

Nevolje mu, ki speh mi je naročil.
Se vetnem berš, pustivši trop na grivi.

Virgil je bil na herbet ravno skočil
Pošasti, ter se gugal je na sredi,
Izrekši: glej, de točno boš razločil!

Zdaj pojdeva navdol po čudni gredi,

Sedeč li spred, ja zadej tik za tabo.
De repa strup te ne zadene, vedi!

Kot merzlični, kim ude vije slabo.
De nohte le mu višnjeva napada.
Se trese ves, ko misli, lomba zdi bo;

Tak straha mi je trepetala brada.

Pa bal sim se opombe ojstro slane.
Kot sluga zvest boji se višjih jada.

Hitim tedaj na strašne te plečane,

Obseži me! — sim hotel pevcu reči.
Beseda pak mi groze zaostane.

On ki me je čes brezdna spravil veči.
Mi dene koj rok6 okrog telesa,
Oprfe mi trup, glavo i vrat i pleci.

Potem veli: zdaj Gerion peresa

Je vpreti čas; polagoma v doline.
Ker takiga tovarš ni vajan plesa!

Ko čoln za včin premisleno odrine.

Naprej, nazaj, potem hitrej se guga.
Enako ta, soteska de premine.

Kjer grud je bil, zdaj z repam kviško žuga.
Ko kača se z letem naprej poganja,
Po parklih mu dofde šopa vuga.

Digitized by VjOOQ IC

t^oslovenil Jovan Koseški. f^\

Nekdaj, bi djal, je groza bila manja,

Ko Faeton tekalo sončno zgreši,

Goreč oblok, poznš. se, sip naznanja;
Al pa takrat, ko všel je Ikar preši,

Mu sonce vosk perut prebližnih staja,

On stermoglav iz neba v morje treši;
Kot moja tam, obš, telesa kraja

Nad brezdnam ker sim čutil plavajoča.

Ne vidši kaj, razun strahote zmaja.
Se niža ta polagoma giboča,

Navdol, navdol, pa komaj de se čuti,

To le ker gib mi sape pih svedoča.
Ne daleč proč slapovje čujem rjuti

Derečih vod od skale na skaline.

Poglede vprem pozorno v hrup ta Ijuti.
Ves tresem se, mi ravnovažje mine,

Zapazim žar pod sabo, slišim krike.

Zvijam se v klonč, zavedenje mi zgine.
Potaplenja, vertenja razne slike

Zapazim zdaj, ne pred, na strašni derni.

Prikažejo se čudnih sort oblike.
Kot sokol, kim se v delji sivočemi

Potuhne tič nenajdno za poglede,

Ko sokolar zakliče: daj, oberni!
Se zniža scer, pa serd mu v čutu prede.

On semtertje obrača in davi se.

Ter daleč od klicavca proč se vsede.
Tak bremena tam Gerion znebf se,

Postavi naj na znožje stene skalne.

Težila prost okoli zaverti se,
Pušice kip, mi zgine v kraje dalne.

Osemnajsti spev.

Osmi kolobar. Deset krogov. Zavodivci. Venediko KaSjanemiko. Jasonidmgi.

Je v paklu kraj, se Malebolže zove,

Okrož kamnit je barve skoz jeklene,

Enacih boj zagledaš kroge, rove.
Na sredi te samotne puste stene

Globok štepin se vidu izobrazi,

Ki ga v pretres drugej ta pesem dene.

Digitized by Vjt)OQlC

^g^ Nebeška komedija.

Ostala se okrožina zapazi

Bazde^ena v koomdov desetero,
Dolinam kip, na levi hriba plazi.

Prilično kot sovražniku v overo

Terdnjave grad obdavajo prekopi,
I vništijo ne redko s tem namero.

Tak bili so dolinam tem ostopi,

In kakor tam so bervice in mosti.
De semtertje premenjajo se tropi,

Je ondi tad prehodov fiverstih dosti,
Ki peljejo iz kraja v kraj soparno,
Ob štimi pa končajo v zveži gosti.

Tu Gerion spusti na tla naj varno.
Moj voc^a se na levo stran zasuka.
Po stopih mu od zadej sledim žamo.

Naznai\]a se na desni nova muka,

Britkosti javk, novotnih sort beriči.
Iz bližnih de^ ostudno glasje kuka.

Dno polno jel vse nago! strašni kriči!
Pridere mi derhal nasprot od srede,
Druj ravno vštric, hitrejši, zreli tičil

Ko dobe vug se v Rimu ljudstvo mede.
Ki semtertje na mostu oskim speši.
Na levi od — , na desni k cerkvi grede ;

Le-teh pogled Šenpetra dom ne zgreši,
Le-unim je v očeh nasprotno berdo,
Ki bližajo se mu tlačivni v preši.

Naprej se je v ti gneči vilo terdo.
Delili so rogati gonci kerce,
Pritiskali mudlive z bičmi gerdo.

Kak dvigali so vbogi suhe berce,

Na pervi šverk! jih nikdo več ne čaka,
Ker stare mu dotik začetni serce.

Naprej gredč zapazim de mi spaka

Stojf nasprot, in sam pri sebi rečem:
Spoznam jo, da! podoba je enaka.

Se vprem z nogo, z očesam jo pretečem,
Ob enimu z menoj se vodja vstavi,
Volj&n de jo z besedo britko spečem,

Terpfn žele, de zmedam se izbavi,
Topf pogled, pa to mu pridi malo.
Mu rečem : stan tvoj prejšni mi je v glavi.

Spoznanje me oseb še ni nehalo ,
Venediko si ti Kačjanemiko,
Kaj nek te je v to pusto žehto ^Bilof

Odgovori: ni že^ mi scer veliko

Pogovora, pa glas domač me gane.
De bližam se osebno ti v dotiko.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški* 133

Sim tisti bil, na kiga svete dane

Ghisola je Marchezeta objela,

Nej glupi Ijud le druge bajke mane.
Ni mene le v Bolonji ta zadela,

Vse polno jih je notri slične cene.

Domači glas kim „sipa" je imela.
Od Rena vse je krivo do Savene,

Terdenju tem ak prič bi treba bilo,

Na grablenja se spomni naše stene.
Izrekši to, s korbačam vrag nemilo

6a šverkne zad : kurbišnik proč I zakruli.

Tu ni vlačug na prodaj za plačilo,
Povernem se o tem, ko ta ga guli.

In koj ob& naprej sva se podala,

Do rogla ki čez rob se znatno štuli.
Na rogel ta sva lahko dojti znala,

Oberneva na desno se širine.

Slovo sva tak prevenim vitju dala.
Ko dojdeva širejši do votline,

Terpinčeni kjer skoz derejo vedno,

Omeni varh: preceniš de mercine
Taiste prav, kih skrito bilo spredno

Obrazje je, ker z nama vštric tečejo ,

Pozor sedaj, na tanko tehtaj sledno!
Iz mosta jih pregledam kako vrejo,

Od ondi sem, iz niž na viS, v okrogi,

S korbačmi zad hudiči tikom drejo.
Neprašan varh opomni : glej ga v slogi

Nekdajnosti med unim velikana.

Ki z jokam clo se ne vtolaži, vbogil
Kraljeva, da, postava mu je dana,

Je Jason, ki iz Kolhide je runo

Unesel scer, pa tresla vanj je slana!
Do Lemne je preskusil to in uno.

Tam bile so supruge pomorile

Možake vse, končavši spola buno.
Objemal jih je, da! do zadne sile,

Vlastnik celo vsim nedosežne tiste

Prekrasne, še divice, Hisifile.
Nasiten te, je všel od nosne iste.

In toti bič krivico to zadene,

Osvetnik tud Medeje ne prečiste.
Z njim plačani goljufi so te cene;

To je dovoy od perviga predaJa,

Kot od stvari, kih udes notri vklene.
Sva bila tam, kjer cesta gorna jala

Se tikoma z okrogam dolnim križa,

Ob stenah, ki so višjim podpirala.

Digitized by VjOOQ IC

134 Nebeška komed^a.

Derhal nasprot privihra, ki se niža
Sledeči v krog, ropofie in razbiva,
Se tergs, ter z neznagami se priža.

Obstei\)a tik, napolnjene plesniva,

Ki ga sopar nastavši v skorjo sterdi,
So nosu in pogledu — kuga živa.

Je tamno vse podnožje, mrak so berdi,
Ni vidlo se na kaj de stopa noga,
Tak tapava naprej stermini v gerdi.

Na klancu sva; prezrem prostore kroga,
Zapazim duš ne malo v gnusu blata,
Ki gnojnice se zdi smerdeča proga.

Eo semtertje oko sodivno šlata,

Zagleda vmes posraniga do čela,

Ni znalo se, je mnih, al kip le brata.

Ta zakričf: zakaj te strast je vnela,
Med gerdimi prevdarjati le mene?
Odgovorim: je misel me prevzela.

Poznal de sim nekdaj te višji cene;
Ti si Aleš Interminej iz Luke,
Zato se gled od tebe moj ne vkrene.

Zaplete v čop ta lastni jezno ruke:

Hinavstvo me je treslo v to pogubo.
Za ktero djal sim drugo vse na kluke.

Mi varh velf : sedaj ak ti je ljubo.
Naprej obraz nekoliko prikloni,
In tehtaj tam ostudno snage zgubo.

Razmeršena posrane nohte goni

V obličju gor in dol in križem besno,
Zda puhne viš, i zdaj se kerči v Ioni.

Ta6da je, je kurba, ki je resno

Prašavnimu hotivcu: Si hvaležna?
Terdila: de, obilnoma, ne tesno!

Pojenja s tem pregledba naša bežna.

Devetnajsti spev.

Ol>seg>:

Tretji krog. Simonisti. Nikola III. Bonifacij VIII. Element V.

O, Simon Mag, in vi, ki njem prilično
Nebeški dar prodajate za cvenke,
Prešestvate s kar Bogu je dotično!

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan EoBOBki. ^^^

Namenim vam -* preslabe, dal — te brenke;

Tu vdala bi se gromu slična tromba,

Te strunčice za krog so vaš pretenke.
Sva došla zdaj, ostani vam opomba,

Do derče ki v nasledni pod se niža,

Fočes grozi stermečih skal nalomba.
Modrosti duh, vesolnim ista bliža!

So zemlja ti, neb6 in paklo priče,

Fravedno vse kak tvoja desna viža!
Strani in pod, in kar se teh dotiče.

Je polno jam, okroglih, clo enacih ,

Primerna se sledeči vsaka kliče.
Nekoliko, podobnih tem, ne tacih.

Je v krasnimu Šentjanžu doma mdga,

Za keršenje otrok veljakov jadh.
Teh eniga, ni mnogo časa toga,

Sim zlomil jaz, otevSi stvar iz klame,

Ki bila scer poginula bi vboga.
Pedepsan kter je sleherne iz jame

Molil nogč do meč na videz cfjane,

Scer skrite so telesa, glave, rame.
Stopala vsim so bile žara vžgane.

In bercali so s tako strašno silo.

De zmela bi verige nogam dane.
Kot mastniga nasiteno povUo

Zapaljen plam natvegama okroži.

Tak naglo teh je znožje v žaru bilo.
Popragam jaz : kdo tisti je ki množi

Čedalej huj mektaige nog iz ječe.

In blisk na blisk iz jame svoje sproži ?.
Te nesem koj, ak hočeš, varh mi reče.

Po klancu tam, po stermim, tje dosega,

Oznanil bo, kdo je, in kaj jga peče.
Kar tebi všeč, je meni sla do vsega,

Ti vodja si, posnemam tvoje stope,

Spoznaš kar drug izreči se ne tvega.
Despeva tak četertih rid okope,

Polagama na levo se nižaje,

Tlak poln je jam, težaven zrak za sope.
Podvizno krog sodivši na vse kraje,

Me ne pusti od sebe vodja slavni.

Do jame v ki pedepsan znake daje.
Karkolj bi bil, temničnik stermoglavni ,

Ki si v precep ko kol porirgen isti,

Govori ak so glasi ti naravni !
Sim stal ko mnib ob ozki jami tisti,

Visečiga ki v lukni spoveduje, *

Ker mudno ta, de smert mudi, se čisti.

Digitized by VjOOQ IC

1

136 Nebeška komed^*a.

Obešen pak mi te besede vsnuje:

Oj, Bonifac! al ti si? mama zdenjat
Ker nekaj let je to prerokbi tuje.

Tak naglo si nasiten premoženja,

Za ktero si prekanjal ženo krasno,
Ji bivši puh, in zmot in zmede tepja.

Enako stal sim tistim ki počasno
Prevdarja nem zaslišane besede,
Primerniga ne vedši reči glasno.

Ukaže varh: povej, za resno grede,
De nisi tist, mu reci, nisim ovi!
Ja vsnujem koj, kar vodja mi naprede.

Un zvije se, rožlajo nog okovi,

Zdihuje zlo, ter plakajoč me praša:
In kaj želiš od mene v žarnim rovi?

Ak zvediti, kaj sim, je želja vaša,

Ki gnala vas je clo do te zagrebe,
Povem, škerlat je bila gizda naša.

Medvednje sin sem gnal se za potrebe
Medvedičev brez mere, brez ozira,
Tam zlate v žep, tu v mavho djal sim sebe.

Med tistim zrem pod sabo tmo prepira,
Mečkali ki s prebendam so pred mano,
In smukali tu skoz v obod nemira.

Tud meni bo enako zlo nadano,

Eo dojde tist, ki mislil sim de ti si,
Prašaje kar od pred je tebi znano.

Ker moje pak že truplo dolgo visi,

Ker mnogo dob sem gor s petam obernen,
Manj časa on bo v tako pustim kisi.

Bo druj za iyim, še hiyši, v lukno zvernen,
Brezdušni varh, izhodši od zapada,
Po ^jemu naj spomin bo clo zagernen.

Nov Jazon bo, načerta ki ga sklada

Mah&bejev: kot unim kralj Sirjanski,
Bo temu blag, francozko stranki vlada.

Mordč sim bil nekoljko goričansM,

Ker mu na to zavornem: sam presadi,
Kateri dar je Kristus terjal djanski

Od Petrusa, ko v službo ga uvodi.

In njemu ključ nebeški dene v roke?
Ne več, ne manj: Za mano zvesto hodi!

Tud Jogri vse odstranili visoke
Pogoje so, Matija ker so vzeli
Za Judeža, ki spel je v žara stoke.

So stiski te pravični clo zadeli,
Opomnim le cekinov pridobitih,
Ki Karolu nasprot so kri ti vneli

Digitized by VjOOQ IC

PoBlovenil Jovan KoBMki. J37

Mi brani lesk obstretja ključev skritih,

Ki nekada jih sukal si mogočno,

Ker bival si v številu silovitih;
Scer bi dovo^ izrekel grenkih ročno,

Vam lakomnost je vodnica nečista,

Pošten gre v kvar, zločin dobf razločno.
Zadene vas opom Evangelista,

Ki vidil je, ob rekah de sedeča

Z mogočnimi kurbala se je ista.
Sedmero glp ji vrodila je sreča,

Ka kojih je deset rogov imela,

Dokler je cnost suprugu bila sveča.
Zlato, srebro, sta Bogu kraj prevzela,

Razločka ni med vam i med pagani.

Tem golt je bog, vam truma jih je cela.
O, Konstantin! po tebi zasijani

So kvari vsi ; ne, ker si menjal vere,

Ker papežu so Vlahje, kosi vdani.
O tem ko pet račune sim te mere.

So kerča zlo mu noge trepetale.

Ne vem al iz vesti, al strasti ktere.
Okolšinam besede so se vdale.

Voditelj jih je pazil clo brezglasno ,

Ko gladkoma iz ust so ropotale.
Zdaj dvigne me v naročje varh počasno.

In ker sim tak mu v rami slonil varno,

Oberneva na presno stezo lasno.
Ne vtrujen de tišim se ga prežamo,

Me nese jak obloka do višine.

Kjer dene me na zemljo vatre parno.
Tu v petimu četerti kroglej mine,

Na terdo me podnožje rah postavi,

Preojstre clo so serni tam skaline.
Po temu koj mi krog se druj objavi.

Dvajseti spev.

Tražarji z obrazam napako preoben^enim. Jezero Garda. Izvir Mantove.

Vifgil.

Bom risal let obraze nove muke,

Dvanajsti spev de pesmi te razjasnim,
Popiše ki v močvirje ^sjie čiike.

Digitized by VjOOQ IC

138 Nebei^ka komedija.

Kar gledal sim, povedati ne kasnim;
Odkrito je pred mano brezdno bilo,
Vir groz.in selz, pričina javku glasnim.

Nebrojno senc po krogih je hodilo,
Eričaje ti, moU6 plakaje drugi,
Procesij kip je gnetno krog se vilo.

Posamezne pregledam rajdi v dugi.
Mi skažejo pokvečeni se čudno.
Od verhglav6 do lakotnic v ogugi.

Obenyeno od ledja truplo grudno,
So morali vsi ritnisko hoditi,
Oziranje ne grč, al zlo in trudno.

Že kteriga, enako tem, zna biti.

Je zvil protin, pa vidil nisim toga,
In djal bi skor, ne more se zgoditi.

Čitavec, ak ti dano bo od Boga,
Te knižice koristi de ti branje.
Presodi sam britkost občutka mdga.

Ker našiga sim vidil trupla stanje

Previto clo, de vsak na herbet gleda,
TočivSi jok po ritnicah do špranje.

Se vprem na peč, me britka tuga vjeda.
Tak de Virgil besede te izreče:
Si slična ti bedakam drugim zmeda?

Tu vsmilenja pravica Božja neče;
Ni hujSiga zločina kot je tisti.
Ki sodbi viš mermrav oberne pleče.

Sedaj pozor! tam bliža se nečisti,

Kim zemlja se odperla je tik Tebe,
Ob kriku vsih: jo vpihneš borbi isti,

Amfiaros? ti misliš le za sebe!
Ne čuje on, se niža ter poniža
Do Minosa, kjer minejo potrebe.

Kar bilo zad, je zda mu persna priža.
Ker le v naprej tam stavil je nebesa,
Tu ritnisko zavit korake viža.

Tiresija ne pusti iz očesa,

Premenul ki za kiklo bil je hlače.
Ko stas prejel je ženskiga telesa.

Spet švigati je moral z bičem kače

Povite v klonč pridružbe spolne tično,
' De zrasle so na novo možke gače.

Aront je un, ki zadej spe mu slično,
Ta stanoval ob Luni je na gori.
Kjer širi se Karara zdolej mično.

Tam stanico si v marbel sivi vtvori.

De gleda krog na morje, zrak, planjave,
Zadnž, zvečer, ob svitu, mraku, zori.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovfwj KoBeski. 189

Le-una ki z lasmi koSate glave

Si persi, ne videče ti, pokriva,

Obličja pak očita vse gerbave,
Je Manto, ki jo blodila ko živa

Dovolj okrog, potem se vstanovila,

Kjer dom je moj; o iyemu več reciva,
Posledna ker očetu je odbila.

In Bakovo se vdalo v spon okove,

Je semtertje veliko prehodila.
Na gorni kraj Italje lepe nove.

Planin dotik, tevtonske zemlje m^a,

Je jezero, Benako, ki se zove;
Izvirkov se čez tisuč vanj oceja,

Med Gardo in Eamoniko Penina

Napajajo, nikada ga ne žeja.
Je v sredi kraj, pastirji kjer Trentina,

Tje prid&i, bi pozdravili Bre^ane

Ob enim in sloveče Berne sina.
Peskjera, grad, obč pregleda štrane,

Tam Bergamu, tu Brešji kaže zobe,

Od ondi se v nižavo svet pregane^
Vsa voda ki Benaku gre čez robe,

Se druži v žleb, in zbrana dalej teče

Po pašnicih in polju brez gonobe.
Pa Minčio naprej se toku reče,

Od ondi kjer začnš se rečna vitii

Do tam ko v Po valovje vrč šumeče.
Na teku svom zamoka kraj dohiti,

Raztegne se, prestrano šir pokriva,

Poleti s kim zna kuge uzrok biti
Tu mem gredš od juga umna diva.

Zapazi suh okrog močvirja v sredi,

Brez žiteljev, brez djanskiga upliva.
De vogne tak se vsaki ljudski zmedi.

Se vstavi tam ljudem prerokovaje, \ '

Korake zmir do smerti vraže sledi.
Ljudje okrog, nai vpor in bran gledaje,

Obilno v to zavetje so se zbrali,

Ker štit vode ga krogoma obdaje.
Sosidati uterjen grad so dali , . -. 3

Ker Manto pak za sobstvo možko vzeli,

So Mantovo ta stran imenovali.
Naselnikov so nekda višej šteli, ' : r

Prej ko jo zvil je taka Kasalodi,

Za vodja de so Pinamonta vzeli.
To ti spomin od moga domsi bodi, , 1

Ak lažejo drugačni vir pravlice.

Verjeti ne, po mojem uku sodi.

Digitized by VjOOQ IC

140 Nebeška komed^^a.

In jaz na to : uSitelj, tvoje klice

Poslušam le, vse mneqja druge baze
So meni pih, ugasnjene kersnice.

O množtvu, ki se nama ondi kaže,

Govori zdaj, če kter omemb je vreden,
Z izbirki ker se moj spomin ne maže.

Zastavi on: se ravno bliža eden,

Eim kosem las na rame visi rjave;
Pri Troji bil igegovih dob je sleden,

Le v zibukan so bile možke glave ;
VračAr je bil, je v Avlidi ugodni
Naznanil čas in red za vožnje zdrave.

Perimk imel Evripilos je rodni,
Eneida ga zove tak, ti znano
Dovolj je to, čitatelj si presodni.

Un drugi, Idm je stegno vozko dano.

Je Miha ŠKot, čarobnik zlo prekaten,
Sleparstvo vse je bilo v iyem dognano.

Bonati ta, un je Asdente, ganjen
Žalobe je, vertil de rtg ni šila ,
Prepozno pak je ksanja ondi ranjen.

Tam babe glej, kim vraž je milši bila,
Ko preslica, šivanka al pletivo.
Pogubi v golt je vsaka s tem planila.

Pa dalej zda; nebo prihaja sivo.
Krog lune ob Sevili tak se niža.
Namakata de v morju koi^a grivo.

Že v čecej je celote bila bliža,

Pomoglej bil ti blesk je nje. ne malej,
Ko pela ti je v gojzdu pusta viža.

Izrekši to koračila sva dalej.

Eden in dvajseti spev:

Os miga kolobara peti krog. Goljufi kipeči v smoli. Desetero grozivnih vragov.

Iz gomiga na dolni most hodivši

Rečeva več kar ni omembe vredno;
Na holmu pak potem višave bivši

Preceniva po Malebolži sledno,

Prepiranja, tulenja prida prazne.
Ter celiga okrožja tmo izredno.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil ^otan' Koseftkl. f^f

Prilično ko v Benetkl zime lažne

Stanotno vre na barkonici smola.

Pripravljena za rane ladij razne;
Orodja ni nobena roka gola,

Ta čolna hrod, un vesla nove dela,

Ostalih množ obstenja prosti bola;
Nek barke nos, druj preme kvar zakela,

Al rebra žge, vetrila tretji Siva, ^

Se pere krov, se proga gladi čela;
Tak moč nebes, nikakor vatra živa.

Je smole tu stopila morje širno.

Ki krogoma okolico pokriva.
Sim gledal kak vervralo je nemirno , •

Kak brizgale so kviško kipa pene,

In sterjene natrag šumele dirno.
Ko tverdo vprem oči na jamne stene.

Zavpije varh: Opaž! pozor! se vari!

Od roba v tem potegne k sebi mene.
Prilično kom, ki nagli sun ga vdari,

Pogledam de^bi vidil kaj mi žuga.

In kako bi ostranili se kvari.
Zazrem, o strah! za nama černi sluga

Peklenskih sil po robu jame teče,

Ostuden zlo, vtelesena ko kuga.
Zagledba ta me britko v dušo speče,

Že v sebi je prikazen sporna bila.

In haba ji s perutma gnusno pleče!
Na tilniku ji žertva se je vila,

Obsojen mož, obojnih kukov sklučen,

Deržalo pak je v taci nožna žila.
Oj, nate ga ! zakliče, ta je stučen,

Sovetnik bil je v Li^ slavne Zite,

Le v žarko s tem, po pravdi bodi mučen,
Ja vernem se po druge slično zvite,

So gerče vsi, nar hujši je Bonturo,

Tem vedno v De namembe Ne so skrite.
Ga treši v kip in spe nazaj klisuro;

Za zajcam tak izurjen pes ne plane.

In jastreb ne iz viš na plašno kuro.
Un se topi, se verne, kriv ostane.

Pod mostam pak duhovi so kričali:

Brez prida up je ondi v svete rane!
Des ne hladč ko Serkje toti vali.

Se v žaru skri', de hi^j te ne zadene,

Ker zunej ti pretijo zli stergali.
Se stotina bodil nasprot mu krene,

Topivši ga kričč: skrivej se pleše,

Priplesano pa pazno v hramr zaklene;

Digitized by VjOOQ IC — ^-

]42 Nebdfikft komedija.

Kot povaruh Travne vrele zmeše

Komad mesš, ki veršno v kotlu plava,
S kuhavničo nazaj na dno zakreše.

Omeni varh: derhal de ne spoznava
Ta tvojiga prihoda, se za skalo
Potuhni tam, ki varno hrambo dava.

KarkoU bi se mi pustiga nagnalo,

Ne boj se ti, so znane mi te spake.
Že mnogokrat pregledal sim to tnalo.

Od mosta proč obeme zdaj korake,

Gred6 naprej po pusto mračnim logi,
Potreba mu je pazbe bilo vsake.

Ko tujca, psi ospejo v selu mnogi,
Ki brižno jih z besedami uteha,
Metaje v žert, kar ima, jim v okrogi;

Spod mosta tak napadba ne preneha,

Nasprot moW mu krampe, kopja, pike,
Om^ on : vaš trud je vreden smeha !

Ne iskati v orožju prazne dike.

Vas eden prej zmenoj se pogovori.
Al so za všip ugodne vam prilike!

Vse zakričf: da! Malakoda stvori;

Ta vpoti se — pajdaštvo rad ostane —
Kaj de želi, ga praša ker je gori?

Al misliš de, un reče, te neslane
Prehajal bi okrožja v šalo zame,
Des nad menoj vam ni oblasti dane.

Brez hrambe viš, brez krepke božje rame?
Ne mudi me, je sojeno od Boga,
De pevcu tem razkažem vaše jame.

Ostudna zanj je bila scer naloga,
Ponižal pak je ojstre rogovile,
In družim djal: pustimo v miru toga I

Izusti varh: potuhnjen ti v gomile

Teh skalnih sten, pazivSi klice moje,
Približaj se, strahu ti več ni sile!

Ja zapustim ta hip skrivalo svoje,
Ob enim so hudiči tudi vstali,
Prezrejo de, sim bal se, mi pogoje.

Vojaki tak so nekada se bali,

Pogojema ki šli so iz Kaprone,
Nasprotni ker so naglo jih obdali.

Do varha spem z oser(^em polnim zone,
Od nnih skor očesa ne obernem ,
In tehtam njih ravnanja zle nagone.

Al hočete de nanj se bodši zvernem,
Popraša ta, v odgovor dajo drugi:
Le urno, daj ! in jaz ga v žar zagernem.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil «^oyaii tCoBOski. ][43

Un, s kim Virgil pomenkvi bil je v dugi,
' Pa krilate besede te omeni:

Stoj, Skarmiljon ! so prazni ovde žugi.
Potem do naj: Ne dalej po ti steni!

Globejši je popolnoma razdjana ,

Nehodna se pri šestim kroga ceni.
Ak vama pot je dalej prispoznana,

Skoz ta berlog se bo naprej hodilo,

Ob koncu kim je glajši cesta dana.
Sotišje to razrušeno je bilo,

Tisuč dve sto in šest in šestdeseti

Je včera let ob treh po poldne mnilo.
Namenjam tje s tem četam svojim speti,

De vidim al se kter iz para dviga,

Prilike te se znata poprijeti.
Vam zvestim bo spelai\je 4lAmA briga,

Alikinu, Kaqjacu, Ealkabrini,

In Barbarifi vižatelj bodi vsiga!
Deset vas bo, dovolj ob istim čini,

Čirjat, Libik, Draginjac, 6raQakaue,

Bubik, Farfar, pavliha v ti družini.
Bregovja vse preglejte krog ožgane.

Ta dvojca pak nej gre naprej pokojno

Po stezah ki so grobljam totim dane.
Omenim jaz: kar vidim ni dostojno.

Hodiva brez tovaršev rajši sama,

Ak potja veš odpravi pusto gojnof
Če uma ni ti vništila ta jama ,

Poglej jih kak očitajo mi zobe.

Kak žugajo z obervim tamno nama.
In meni on: ne sodi tak narobe,

Nej žugajo, ak jim je gro2ba mila,

To meri le v zaveržene te gobe.
Na levo zda je truma obernila ,

Bugaje pak jim splošno jezik merda ;

Se vpoti spred voditel opravila,
Nam6stuje trobente glas mu — perda.

Digitized by VjOOQ IC

$44 "Nebižka komedij^*.'

Dva in dvajseti spev.

Segavofit nekiga goljufa, de bi se zvil peklenskih iz rok. Prepir med hudiomi.

Sim konjke v boj že vidil burno vreti,
Se sukati, v naskok ležiša gnati,
Al bežno čas nazaj v otetje speti;

Puškarje plen sim vidil strastno brati,
Arečani, po krogu vaše vlasti,

V napadih zrel sim borce čast iskati;
O vrisku in trobentanju narasti

Sim čul ri)pot, ko hruli so zvonovi,
Ter ti^ih in domačih strun oblasti;

Nikada pak po godbi tak sirovi
Ni letalo ne ljudstvo ne živina,
Ne nesli bark na kruti boj valovi.

Hudičev zdaj gre z nama desetina;

O, družbe stud! pa v cerkvi so pobožni,

Y tabemi pak pijanci nam družina.
Pogledi v kip so smole bili zmožni,

Precenjal sim obširno vrenja loko,
In bitja not, ne v sliki rudorožni.

Ko včas dupin priplava bo^* visoko,

De herbta verh iz morskih nor pokaže.
Mornarju znak, de v beg zasuče roko;

Tak dvigne se i v kljub nevprične straže
Mnogter iz dna, de malo se ohladi,
Pa kakor blisk pogrezne spet sevpraže.

Eo žabjih trum edinci, stari, mladi,
Molč na kraj kaluže gobca šobe,
Pa skrivajo v močvirju truplo zadi;

Tak sili trop kaluži tcg na robe,
In komaj se približa Barbaričja,
Nemudoma pogrezne vse se v globe.

Le čmemi nek, zlovoljniga obličja.
Se zamudi, ko žaba včas edina^

begu vsih ne iše dna ne bičja.
In Grai^akan, blizotnik samotina.

Mu v smolnato laso^'e vtakne piko,

1 dvigne ga ko gada kter iz brina.
Imena vsih sim vedel že z dotiko,

Pazivši kak med sabo so se zvali,
Ko dala je naldljučba mi priliko.

Digitized by VjOOQ IC

i

PosloTunll Jovah IČoseski. |45

Oj, Bubikant! so šuntanja pognali,

Zasadi mu gorjupe parkle svoje,

Na vekomaj de bodo se poznali.
Poprašam jaz : Vodltel, misli tvoje

Bi slišal rad, kdo je ta duša vboga,

Ki prišla je med ove divje roje?
Moj vodja gre namah do roba kroga,

Poprašana je zdajci reči jela:

Navara je zibelka roda moga.
Je mati, ki me z nekim je spočela,

Ki vništU bil je sebe in lastnino^

Pri žlahtniku me v lahko službo dela.
Po tem sim bil s Tebaldovo družino,

Prilika tam je v himbe bUa dana.

Za koje zdaj preskušam to toplino.
Cirjat, kim dva — ko divjih zviiy — čekana

Obeh plati iz rivca zlo grozita.

Mu znati da, de teh dotik — ni mana.
Od mačka, da! je miška predobita.

Že Barbarič ga zgrabši jim zatrobi:

Mirujte! ta na moje gre kopita!
Virgilu pak omeni v isti dobi:

Poprašaj ga, kar zvediti te mika,

Prej ko ga v prah zdrobš peklenski robi!
Zapita varh: al je latinska slika

Kardelu v tem, de znana bi ti bila?

Poprašan duh v odgovor ne zanika
Izreči tak: sva ravno se ločila

Z nekakim ki je blizo tam izviren ,

De bila bi me velna z i\jim pokrila!
In Libikok: prezlo je ta nemiren,

Zavpije in z motiko ga napade,

Odbivši mu komolca kos obširen.
In Dragiigac, upaljen slične svade,

Približa se, ostruži de mu krače,

Voditel pak nevoljo zreti dade.
Ko zadnič trud umiri svad vertače,

Popraša varh pazivca Ijute rane,

Ne zmenši se ostalne za robače:
Kdo je le-un, ki ondi samši stane.

Kar ti Util od njega si do roba?

Gomita, far! so znanbe bile dane;
Zadevši v plod, ni štedil rok ne zoba,

Je vražnike v pesteh imel gospoda,

Doveršila pa v prid je iyim se doba ;
Izkup je vzel, ne branil jim odhoda,

Sleparstva tak je vsaciga, ne mali,

Izverstni bil te snage je oproda.

^?i8 1878, n,

Digitized by

)yfcoogle

\^^ Helbeška kornef^ja.

Opiral ga je Zanke Miha zali,

Sta vedaoma od Sardov blebetala,

• NeTtrujena bahanja v dnevni hvali.

Omenim jaz: un kaže krog merdala,
Bi rekel več, pa zona me nahaja,
De grozba ta bi meni ne veljala.

Voditel teh do Tarfarela zmaja,

Dve bakli kim očesa sta, obernjen.
Ukaže: čuk, na stran do stene kraja!

Prašavcam, al je kter latincov zvernjen
Kalužo v to, bom kazal koj Toskane,
Tud marsikdo Lombardov je pogernjen.

Nej ta ropot nekoliko prestane.

De bati se ne bo gerdob napada.

Na mestu tem kjer bivam brez obrane,

Za samiga, ki sim, jih bo priklada,

Sedmero koj, če pisk mi včini troba,
Naznanba, ki se rabi tukej rada.

Kanjacu se o tem napenja šoba.
Poviša čop izrekši: de ohladi
Gerbačo si, to stuhta, puhla goba!

Na to le-un, ki šalno djanja sladi,

Omeni : da, dovolj sim jaz prekanjen,
Clo vodju dam skerbeti sverhe radi!

In Alikin, po ti opazki ranjen,
Omeni koj besede te mu Ijute:
Bo ravs in bor, je k svadi čut mi ganjen,

Pa ne le nog, bom tud napel perute.
Ti mislijo : bereg nam je obrana ,
Poskusimo, kdo hujši rabi bute!

Čitatel, zdaj v izgled bo nova djana.

Oberne vsak nasprotno v stran očesa,
Naj pervi tist, kim zdela se je slana.
. Navarčan pak se zmuzne iz okresa,

Z nogama v tla opert na kviško ravsne,
Se otme tak pretivniga mu plesa.

To vsacimu občutno v živo kavsne.
Posebno tem, ki uzrok bil je bega.
On reče: to boš plačal, ta te šavsne!

Pa ni mu v prid; njegova haba tega
Ne prehiti, kim groza je podbada,
Se niža on, un spešno višje sega.

Enak utop je raci v mlaki vada,
Ko sokol se iz više zniža male,
Ta odleti ter čmerno dan prestrada.

Pa Kalkabrin, nevšečen take šale,

Togotno spe za unim poln pohlepa,
De ravs in k^vs prilojEnoi^ti bi dale.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan KoBeski. \^^

In ker begun že t delji se potepa,

ToTarša on, mu bližniga, zagrabi,

Obadva koj sta klonču slična kepa.
Un, čverst kregulj, prevare ne pozabi,

Se vijeta na vse strani ostudno,

Ter puhneta v kipeige ko dve žabi.
Bazloči tam ju smole vrenje čudno,

Pa dviganja v zamudo so se vlekle,

Presmolene kjer babe so negudno.
Barbariča prigodbe te so pekle.

Odpravi štir osebe plat na drugo,

Ki zdajci so na dane mesta tekle.
Se razdeli po sliki straž pred kugo,

Smoljake tam nabadajo derhala,

Terpeli ki so pražbe kruto tugo.
In tu predih! zakrimo strašne zala.

Tri in dvajseti spev.

obsear*

šesti krog, hinavci s kapami svinčenim s6 zlatarn prevlečenim, dva zrela tiSa.

Molč6 sva šla brez družbe po ti strani,

On spred, ja zad, ne jaderno, pa stalno,
Poredoma ko bratje frančiškani.

Opomni me prigodba stekla žalno,

Ki prešnimu je petju skor zarobna ,
Kar da Esop od žabe in miške šalno :

Ker zdaj in zdej si nista bolj podobna
Ko zgodba ta omeiyeni pravlici.
Primeri ak se viru sverha kobna.

Prihodnim so pretekle groze klici.
Tak ena jih je meni tmo zbudila.
Ki diijale so vednoma mi v strici.

Sim sodil tak, sva stiske zrok jim bila,
Po nama so terpeli sram in rane,
Togota njih bo v bakle se razvila;

Ker zlobi pak so jarosti pridjane,

S tem hujšim naj gonili gnjevam bodo,
Kot zajce psi v ležišu host pregnane.

Stermeli so lasjš na kviško rodo.

Ko gledal sim nazaj straha treptaje,
Ter vodju djal : ovemi to nezgodo !

Digitized by

v^oogle

I^g Nebeška komedija.

Naj skri oM, le urno, v tajne kraje,
So blizo naj, pogin grozi obema,
Korbači že vertijo se žvižgaje.

In on: se s tvom občutje moje vjema,
Kot jaz de bil posvinčeno bi steklo,
Priličnejših oseb narava nema.

Je komaj se po meni kaj izreklo,
So istih slik namere tebi Tstale,
Kjer mene tam je tebe v živo speklo.
. Ak zrašene na desni tak so skale,

Hoditi de po njih bo nama k&zalo.
To grozbe se ovreti bodo dale.

O tem ko to je mnei^e se izr&zalo,
Sim puhati jih vidil zad za nama,
De z bičem bi se plečje mi namazalo.

Zdaj vodnika me reši krepka rama;
Kot mati, ki zbudi se sred požara,
Ne gleda de y nevarnosti je sama,

Beži, de le otroka otme kvara.
Se s kiklico za dlo le pokr^*e,
Za drugo vse, za lastni prid, ne mara.

Iz više vniz, pa znak derčš, zavije
Sledeči v krog^ hodiše tote strane,
Moj vodja zdaj, in sam ostrašen dije.

Tak jaderno po žlebu slap ne plane.
Odločen za koles vertei^e mlinskih,
Ki vihrati v lopate ne zastane.

Ko zdaj Virgil, si svest naval grozinskih.
V naročju ja sim zdel de sin sim njega,
Ne le tovarš, al kter dijak občinskih.

Ko prišla sva do tal iz derka tega,
So vragi scer nad nama zlo šumeli,
Pa meni ni se bati bilo zlega.

Ker iz nebes naročbo so prejeli,

Previdati ta peti krog z nadlogo.
Čez meje pak stopiti niso smeli.

Tam barvanih oseb sva našla mnogo,
Ki semtertje počasno so hodile,
Naj gledale plakaje, tužno strogo.

Zavite vse so v kute rjave bile,
Kapuce so čez čela jim visele.
Po mnihih kot so v Klunji se nosUe.

Zunajno so pozlatjene blešele.

Svinčene not in težke bile tako,
De slama bi Bedrihove se zdele.

O kute ploh! ti večno kril opakol
Oberneva potem se bolj na levo.
S plakavnimi, kih bedo tehtam jako.

Digitized by VjOOQ IC

PoBlorenil Jovftn Koseški. 149

Ti lezejo počasno s tako revo,

De vsak prestop spremljavce mi premeni,

Eazaje mi zadevo za zadevo.
Ja vodniku omenim: razodeni,

Nagovora v ti trumi kdo je vreden,

Al svetješ mar molčaiye zda v ti steni?
Zavpije zdaj od zadej glasno jeden:

Kaj dirjata po tminah spešno tako,

Me čujta, daj! ki vama sim nasleden.
Zna biti, jaz razjasnim dvombo vsako!

Ukaže varh: postoj, ga čakaj malo.

Mu hodi tik, če vštric ne, z njim enako I
Jaz postojim gledaje krožno zalo,

Zapazim dva, kim bližnima za mano

Doteči naj napotje skor ni dalo.
Naposled naj dospevši se neznano

Začudita, me cenita stermeča.

Omenita: to ni po redu tkano!
Ta živ je še, tem teče kri žareča,

Scer krilo bi ga breme rjave kute,

Ne reši te ne kraj, ne čas, ne sreča.
In meni tak : Toskan, ki v kraje Ijute

Zabredel si lizinov naše fele,

Kaj si, kam greš, povej nam cilj i čute!
Odgovorim: rodile ko spočele

So me stranf, kjer Arna krasna teče,

S telesam tem so sle mi kliti jele.
In kdo ste vi, kim javk nehati neče,

Potoki solz vam curkoma derejo,

Kaj uzrok je de strašno tak vas peče?
Te kute nas, rujavke, v živo žgejo,

Izusti on, ker take so težkote,

Nosivca de kolena se všib^jo.
Sotidnika „preserne" sva družbote.

Jaz Katalan, Lodringo un, poslana

Sva bila dva v pomirenje šumote.
Naloga scer je bila enim dana,

Namemba dveh de cilj se prej doseže,

Gardingo vž, kak bila je speljana.
Izustim ja: Veriga ki te veže —

Onemim s tem, ker vidil sim pred sabo

Na kolih treh terpinca britke teže.
Ta zrevši me se kerči, sope slabo,

Mermraje v germ obradni svoje tuge.

In Katalan omeni to mi v rabo.
Ta križan je rabine zmotil druge.

Jim svetoval, razpor končati tako.

De Jeden sam za rod prevzame kuge.

Digitized by VjOOQ IC

X50 Nebeška komedija.

Ležf navprek fiez pot raztegnen jako,
In mora, svet ko spodni se premika,
Občutiti, kaj tehta bitje vsako.

Tak Anasa se v tugi vije dika,

Z enakim njem Sanhedrina Judeje,
Propast ki bil v izid ji je velika.

Virgilu pak možgane silno greje,
De ta razpet na kraju se vede,
Na vekomaj brez upa in odeje.

Bedovniku izreče te besede:

Povej če smeš, al so na desno duri
In stegne tak, de vogneva se zmede,

Dospeva kraj, kjer se pre zlo ne vkuri,
In ^er naprej potrebno bi ne bilo,
De vtikali bi v pot se studni murL

Omeni on : skalada je za silo

Ne dalno proč, ki visi čez prepade,
Bo gverala za hojo vama milo;

Čez brezdna vse ta varno hojo dade.
Do tam kjer se razdor začne veliki.
Tam hipoma — se nižej priti znade.

Moj varh stoji enak dvomeči sliki,
In reče mi : nasvet je ta prevara.
Nabadati pregrešne so mu miki.

Je kvasila v Bolonji že ta para,

Pristavi mnih, od vražniga upliva,
Terdili so, za vraž i laž le mara.

Korake varh potem naprej poriva,
Nevoljnoma po pustih nor okopih,
Dotična mu oseba moja biva,

Sledeča berš po milo važnih stopih.

Stir in dvajseti spev.

Ol>seir:

Težavna preboja v sedmi krog tatinski. Vani Fuči iz Pistoje. Premene.
Beli in Čemi.

Ko sonce se spomlad iz niže dviga,

Svitlobe kras vodnarja v liv pomaka.
In skriva tma poluto dneva vsiga;

Digitized by VjOOQ IC

PoBlovenil Jovau Eoseflkl. 151

Ko prostre se na zem^'o slana jaka,

Sestrična ki je mlajši belca brata,

Po terpežu le malo tem enaka:
Se dvigne kmet, kim terka kvar na vrata.

Pogleda krog, zazre okrožje belo,

Čehlaje se po glavi tužno šlata;
Ak je domd, napolni z javkam selo,

Ne vedši v sv6m obupu kaj začeti.

Pa kmalo se mu zbudi nada smelo.
Ko vidi, de pričn^ se trata greti,

Vizdigne koj pastirsko šibo svojo,

Na pašo ter hiti ovčice deti.
Enako varh ostraši dušo mojo,

Ko vidil sim de gerbi se mu lice,

Ob enim pak odpr^ mi v slast prehojo.
Dospevši do poderte mostovice,

Prijazno tak oberne se do mene,

Ko s perviga ob nagnenju gorice.
Premisli stan glede razbite stene.

Po kratkimu prevdarku me objame.

In rahloma v naročje svoje dene.
Ko tist ki vse natenko v misli vzame,

I v enomer le tehta kaj de pride.

Tak dviga on roglovju me na rame.
Od ene vprž že v drugo skalo vide ,

Omenši mi : čez to prestopi grapo^

Pa vari de spod nog ti čok ne uide.
Ta pot ni bil za širne hale s kapo ,

Obema pust, in meni clo težaven,

Premikava iz tape se na tapo.
Ce krajši bi ne bil ko drugi zraven.

Omagal jaz na njem bi bil gotovo.

Ne on morde, ki vsigda je zmagaven.
Ker udes dal je steni tej osnovo,

De bolj in bolj se proti sredi niža,

Okrožje tak ustrojeno je ovo ,
De zmir globej nasledna biva riža.

Doplazila sva tamni kraj konično.

Kjer zadne je skaline sterma bliža.
Jaz pak sim bil ugnan, in slab nesrečno,

Skor bila je premika mi nemožna,

Počivanje, če kratko tud, mi tečno.
Nej zgine ti nečimernost otožna,

Mi reče varh, na pernicah ležeče

Ne najde prid, ne mir, ne dika rožna.
Kim pa v gosteh življenje prazno- teče.

Ta zapusti prihodnosti spomina.

Kar zraku dim, al vodi pena sreče.

Digitized by VjOOQ IC

]^52 NebeSka komedija.

Tedaj pogum! ne boj »e truda, čina,
Nej zmaga duh, on reši vse zaprede,
Ak trupla ga ne vleče v prah težina.

Z oviram se različnim biti grede,
Premahati okrožja te ne hasni,
Ti um je dan, ter glej de se ne zmede.

Se dvignuti mi volja ne zakasni,
Eazaje do prehoda mik in želje,
„Le koj naprej !" mi bivši zvuki glasni.

Navkreber zdaj me po skaladi pelje,
Po grudasti, kamniti, zli nevkretnid,
Stermeči v hrib, ne mai\j ko presna delje.

Na kviško spem po grobni žile žmetnici,
Zakrikne ker iz tmine bližne jame ,
Ostudni glas, ko britko zdišje vjet^ici.

Pomeni kaj ? ni jasno bilo zame
Stoječiga sosedni na višavi,
Razumil sim, de režba meri name.

Ozrem se strog, ničesar se ne javi.
Globin do dna ne sežejo pogledi.
Izustim ja : voditel, daj ! napravi ,

De dojdeva na krog le-un ki sledi.

Tu čujem hrup, kaj reči htje, ne urnim,
Zagledši ne pregledam djaiga v zmedi.

Omeni varh: z obljubam ja ne šumim.
Pa tvojih želj priznavši blazno seme,
Tem s činbami zadostiti razumim.

Zapustiva mostovja zadno teme.

Kjer tvezno se z okrožjem osmim stika,
In množtva groz mi zreti da goleme.

Trna kač je not, ob hidri hidre slika.
Na gadu gad, pošasti sorte vsake,
Ko mislim, skor mi kri se ne premika.

Sahara ne zedini groze take,

Če ravno tam nel^rojno kač prebiva.
Ne najdejo se strahu tem enake.

Nej skaže se strašil Etjopja živa,
Podoba ni strašilam tote jame,
Dodjane kar jih morje rdeče skriva.

Ob drugim je vidlivo bilo zame
Clo naziga derhala tu veliko,
Skrivala ne, ne spasu služne rame.

Zrem strašnih kač na vsakimu premiko,
Ledovju skoz glave, repak molivši.
So sklučene od spredej klonča v sliko.

In k nekim^ ki, se mene tik vertivši,
Očit je bil, strašAn kačur pribriše,
Ter sikne vaig, kjer sverha vratu bivši.

Digitized by VjOOQ IC

I

PoBlovenll Jovan Koseški. 153

Tak urno I al O se ne zapiše,

Kot on se vžg^, gorf, in se vpepeli,

Je prah, ležf na tleh, kar veS ne diše.
Pa gibajo se spet razf^ani deli,

Zedinši se po redu samobsebi

So presna koj podobo nase vzeli.
Tak samolet življenja scer se znebi,

Star pet sto let, i vnovo se omladi,

To bere se v starinah po potrebi.
Zobanje zern življenja mu ne sladi,

Ga hrani le taiigan, kadila drage,

I v smerti mu britkosti mira hladi.
Kot padšimu na tla iz ravnovage

Ni jasno, kaj na zemljo de ga treši.

Al vražna moč, al zginba hojne snage;
Pretehtati, ko vstane, zgodbo speši,

Ozira se prestrašen simo, tamo,

Iz tužnih pers mu zdih na zdih se reši.
Tak dviga ta, izrekši, kviško ramo:

O, sodbe strah! pravica ojstra kruto.

Slabosti de v to studno siliš jamo !
Na vprašanje je bilo to začuto:

Privihral sim, nedavno, iz Toskane

V to prižano derhalo, srepo, Ijuto.
Živinske so mi šege bile dane.

Človeške ne, sim pankert Fuči Vani,

Me, slična mi, Pistoja v grabež gane.
Virgilu jaz : izreči mu, ostani !

Poprašaj ga : zakaj si djan te v tmine ?

Strigon je, vem, se nikdo ga ne vbrani.
Kečeno to prekletnik hipno zine,

Omenši mi te krilate besede,

Ko v lice mu sramote barva šine:
De najdeš me v kernici tote zmede,

Britkosti v tej, me hujši v čutu peče,

Ko de sim bil iz živih pahnen srede.
Kar znati htješ, se tebi ne odreče,

Obropal ker svetiša sim posode.

So tresli me v ostudne ove gnječe.
Tam drug je žel pregrehe moje plode.

De pa spomin, ak prideš iz te jame

Med žive tje, te radoval ne bode,
Od les nej to opombo sabo vzame:

Černaki, da! omagajo v Pistoji,

Okrepi se Firenci sila rame;
Privihra Mars iz Magre v ihti svoji,

Zjedinyo njegovi se sopari,

Z oblacmi viš in tmino niž so boji,

Digitized by VjOOQ IC

]^54 Nebeška komedija.

Serdito vse vPicenum gromno vdari.
Ko so potem vedrine žarki vžgani,
Se spazi de so zmeli Belce kvari.

Omenim to, naznanba de te rani.

Pet in dvajseti spev.

Ot>0eflrs

Centavra v podobi Eakus. Premene ljudi v kače, in kao, podobe v človeške.

Končaje tak razbojnik razun sebe
Dve figi rok moli na kviSko Jtjuto,
Kričaje: Bog, obernjene so v tebe!

Ni strah me kač, njih pikanje ni kruto —
O tem že golt mu ena je ovila,
V očitni znak: preveč, prezlo, začuto!

In druga mu je rame tak pokrila,

Zvozlavši spred se tesno v klonč ostudni,
De vzela moč mu vso je maha bila.

Pistoja čuji prepad napake čudni!
Zakaj ne speš do vtrinka pogoreti?
Preseg zares prededam si nemudni!

Vse krogoma, kjer bivajo prekleti,
Ni bilo tem priličniga dijaka,
Enak ni bil po tresku v Tebi zmeti.

Se v beg pod&, preklinbe vtihne spaka.
Pa že za njim kentavros dirja hudi,
„Eje je zločin?' serdito kokodaka.

Se gadov več Maremmi ne prebudi.

Kot i^em se jih po herbtu je sukš,lo.
Vse krog in krog do tam kjer kermo grudi.

Na ramah mu razširjeno letalo

Zagledal sim grozivniga drakona,
Čeljustjo kig je plam i žar bljuvalo.

Mi reče varh iz lastmga nagona:

Tist Kakus je, ki v rupah Aventina
Moril je od izhoda do zatona.

Od bratov sv6h inaciga je čina ,
Izmikal ker goveda je ko varno
Sosednih čed Perunoviga sina.

Sto mahov mu naštel je Herkul parno ,
In tacih že deset preveč bi bilo.
Ker pervi je končal pošast nemarno.

Digitized by VjOOQ IC

I

Podovonil Jovjm Koieski. I55

IzreSeva ; un proč MU ; zgodilo

Se je o tem, de dojdejo prikazni

Od spodej tri; nevažno pripetilo,
Pa zakričč: kaj sta, kam stopi razni?

Pogovor koj ta glas obema vstavi,

Gotova sva se vpreti vsaki blazni.
Neznan mi vsak; slučaj pa berS napravi,

Kar gostokrat primerlej scer učini,

De govoren im6 tovarSa slavi.
Tak čul sim ond: s čem nek seČianfabrini?

Jaz denem koj, de vo^ju pazbo vnatnem,

Čez usta perst, ko v Sumu prosti sini.
Če pojde v dvom, kar reči zdaj povzamem,

Čitatel moj, ne čudim se izida,

Sim gledal sam, in komaj sam veijamem.
Ko vpiram na to trojno žile vida,

Šestnožno vmes ugledam kaČo čudno,

Popaden se je brani, pa brez prida.
6a s tacama okleši srednim studno.

Ju krog in krog trebuha Ijuto vivši.

In s prednim par pokr^e ram negudno.
Posledni dve, na koncu zadnim bivši.

Zakrivi v loki vmes repak zaprede,

Izidni člen ob le^ju viš molivši.
Se ne deržl beršlan germovja zmede.

Al dreva tak, ne s hujši korenino,

Ko ta pošast se z mučenikam splede.
Se zmeša ta z le-une tak pervino,

Ko de raztop oh6 bi voska bile,

Oblike Sle so prejSne clo v premine:
Kot žigu na papirju nagle sile

Naprej hitč rujave barve znaki.

Ni černo še, belote so minile.
Leunima so div prigodki taki,

Zavpijeta: Aigel, si druj, o čudo!

Ti nisi dva, ne jedno, dve le spaki.
Se sklenete glavč v edino grudo.

Pod kojo dve se gibate pošasti.

Peneče kih obličje žuga hudo.
Iz dvejuh ram sim vidil štir izrasti,

Nog^, rok6, opersni lok, in pleče,

V neznanih še krivin premenbe pasti.
Poprešni par v ostudo jedno steče.

Kaj bilo je to bitje strašno novo,

človeški glas imena ne izreče.
Kot plah martinc iz germa v stran germovo
Čez pot leti ob toplim času kresa.

In bliska kip se vidu zdi gotovo :

Digitized by VjOOQ IC

156 Nebeška komedija«

Tak pribiti kačura gerda, besa,
Kot paprika rumenožolte barve,
Nad una dva premei^ena telesa;

I v tisti kraj bližejše iyemu larve,
Kjer pcrvi sok redivnl dete najde.
Mu vrine zob, ter padši stegne stvarve.

Molči potem na pesku mračne rajde^
Sk]epoyja nog zdehaje križem stiska.
Ko v spanju kter, ki v britke saiu'e zajde.

Pogled na to zda tu zda tam zabliska,
Iz rane njem, iz golta njej kadi se.
In z dimam dim v oblak se sniti iska.

Onemi s tem Lukan kar govori se
Od Katovih Nasidia, Savella,
Mi vredniši omenbe moja zdi se.

Umolkni, ki Ovidju je donela,
Od Kadmusa in kače Aretuze,
Stražnejsi bo potomstvu moja pela.

Enak izmen predmet ni bil nju Muze,
De bile bi narave dve se gnale.
Pretvoriti pervine lastne v druze.

So tako si vzajemno pomagale.
De kačni rep je bival rogovila,
I niso več nogč se njem spoznale.

Zedinjena ob^h je snova bila,

Zazreti ni med njima zrasbe znaka.
Ne činbe, ki je gledu skrivna sila.

Je bivala podoba repu taka.

Kot možu pred ; se koža i\jemu meči,
Njej pak terdl se trupla troha vsaka.

Se skerčijo možaku rame v pleči.

Zveri nogž, ki pred so kratke bile.
Začnejo se v dolgoto hipno vleči.

Poslednoma so krače se sklenile

Taisti v člen, ki stidni mož ga skriva,
Njegov izgrš hodivne v rogovile.

Prešine krog sopara barva siva.

Pokrije tu kar dene tam v očito,
Nenehama verteiye čudno biva.

To zgine v tmo, nastopi bivši skrito,
Dreven pogled, ki tehta te premene,
Je stalno vpert prigodbo v strahovito.

Tist ki stoji, gradivo kviško krene,

Kar ga preveč za teme veršno pride,
V izdelanje ušes pristojno dene;

Ostalo se v napravo nosa snide,

Zdebeli šavs kar je potrebno bilo.
In tako stas do verha v stvor izide^

Digitized by Vj.OOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. J 5 1"

Ležeči pak naprej pomika rilo,

Ušesi v tem natrag potegne v glavo,

Ko splašen polž rožično rogovilo.
In jezik, prej gotov zločinstvu v slavo,

Piecepi se, razklan un druj se stiska,

Gebavni čad pa zmeni v mir naravo.
Ta duša zdaj zverina bivši nizka,

Navdol beži nenehama sičaje,

Le-un za i^jo s preklinbo strašno vriska.
Obrača ji telesa zadne kraje,

Izrekši : da ! nej Boso jih prelazi.

Kot jaz do zdaj, obupa britke staje.
To v sedmimu okrožju se opazi,

Obris je slab, ne bodi mi v zamero.

Je nova stvar, s to lahko se zagazi.
Bečf dovoli stopalo je v overo,

Moj gled i duh sta jako mi slabela,

Pa vonder sta zapomnula si ktero.
Sjankatova oseba se je zdela

Poslednih treh prikazni mi edina,

Katera ni premenbe na-se vzela;
Gavili drug je žarka bil speklina.

Šest in dvajseti spev.

Osmi kolobar. Nasvetovavoi koTami. Ulises in Diomed.

Firenski grad I raduj se svoje dike,

Po morju in po suhim prostreš krila,
I v paklu, dal sim srečal tvoje slike.

Med roparjem peterca jih je bila.
Sramote dnes me barva še oblije.
In tebi ne izcimi slave sila.

Ak istino ob zori sanja dlje.

Občutil boš, bo viditi se dalo.

Kar z drugimi v pogin ti Prato vije.

Že bivši pak ne bilo bi prekmalo,
Doverši se kar zgoditi se mora,
Če ravno muk dovolj mi bo nagnalo.

Se vpotiva, in višej greva gora.

Kjer prej navdol skalovja sVa hitela,
Voditel spred, ja zadej brez ovora.

Digitized by VjOOQ IC

}58 Keb^ka komedija.

Med brezdnam in skalovjem tje sva spela,
Samotna pot je v sterme klance vila,
Kjer nog nenio£ potisk je roke htela.

Je peklo me, še skli me v živo sila,
Ko spomnim se zagledane strahote,
čeravno jo deljave tma je skrila.

Se berzdam scer de duh ne zajde v zmote,
Kar uma pak preroda mi je dala,
, Ne mečem ga ne v prah, ne v mah za plote.

Kar kmet zazr^ stoječi kraj obala,

Ko sončni žar, ki polja s plodam kinči,
Maiy časa mu pokriva senca jala,

Namesto muh komar stvari terpinči,
Mračivnih ur ivančic krog letati,
Kjer Olje scer, al tertno berstje klinči.

Z onoliko plemen pričn^ igrati

Zdaj osmi krog, sim tako bil mu tično,
De v brezdnu vse zamogel sim spoznati.

Kot modrijan, ki vbogala sta pično
Medveda ga, je vidil vos Elije,
Ki plaval je po zraku kviško lično.

Tak umoma de pazenju se skrije,
In on le plam, oblaka sliko, vidi.
Ki lih navfš nenehama se vije.

Prilično tem se sučejo ob zidi.

Al stenah jam, plamečih slik škratoni.
Vsak enimu zločinu pokoj spridi.

Na mestu stal od zgorej sim v osloni,
Ak deržal bi ne bil se rogla skale.
Bi zderknul bil gotovo v britki zoni.

Ker moje zre pazlivosti ne male.

Mi reče varh: so v plamih teb duhovi,
Zaviti vsi razbeljene te hale.

Odgovorim: ta pazka me vgotovi
Doslednosti vlastite mi presoje,
Sim ravno htel poprašati, kak zovi

Se duh, ki djan žareče je v povoje ,
Te v plamena, razkrojita ki više,
Ko nekda žig tebanskih bratov svoje?

On reče mi: v tem žaru dvojca diše,
Diomedes, Ulises, razpre znaka,
Osveta tu pravila jima piše;

Zadela v tem je žaru dvojco taka,

Koiyička zbog, odprel ki bil je vrata,
Iz kih prišla je rimska sila jaka.

Tu verlo se prevare ksati znata,
Opomni ju Dejdamja na Ahila,
Pred sabo tud ukraden kip imata.

Digitized by VjOOQ IC

J

Poslovenil Jovan soseski. 159

Izustim jaz: ak dana jima bila

Beseda bi, te prosil tak bi žamo,

Za tisuč prozb veljala te bi sila;
Dovoli mi, sej tu mudim se mamo.

De tisti plam rogat za nama pride,

Želim ga zlo, pomudje ni nevarno!
On reče: da! nej mik ti v prid izide.

Kar basni, to dovolim brez overe,

Pa vari se, de napčna ti ne vjide.
Pomenk bo moj; so znane sle mi, ktere

Ti mik budč; pa Gerki so, se vname

Jim zdajci serd, i vsi so slične mere.
Moj vodja zda v pretres okrožja vzame,

In ker o tem je plamen clo v bližavi.

Izreči te besede rahlo jame :
Ve dve, ki ste v tim žaru, slavne glavi,

Ak cene kaj imajo moje dela

Preteklih dob; ak šteje troho v slavi
Popevka, ki iz ust mi je donela;

Postojta tu, in ena odgovori,

I^e, kdaj, in kak, jekrutasmertjovjela?
Koj višji rog se plamena od zgori

Zamaja, in se viti tak pričeiga.

Ko de bi bil z nasprotno sapo v bori.
Različno zlo on gorni verh premenja.

Kot jezik svoj marlivo govoreči ,

Izrekši tak opombe, čute, zdenja:
Ko Circnim bil sim zmuznul čaru pleči.

Ki let in dan me stiskal je v Gašti,

To pred ko dal Enej perimk je ječi;
Hlepenje ne do sina in k očeti,

Ne serca mik Penelope do drage,

Ki v žudu mre zaročnika objeti;
Čez huj nagon dospeli niso zmage.

Ki nudil me je jadrati v deljave,

Spoznavati človeštva zle i blage.
Sim tvegal se v Okšana širjave

Na barki sam, le malo verlih z mano.

Zvestobe ki so bili slike zdrave;
flispanijo, občh strani neznano.

Ter Sardov dom sim vidil in Maroko,

Kar morju tem otokov scer je dano.
Slabeli smo, je segal trud globoko.

Nam ožina v ogledu je ležala,

Kjer dvignul je spomin Alcid visoko.
De nikoga bi strast naprej ne gnala;

Sebiljo smo na desni zad pustili,

Na levi nam slovo je Setta dala.

Digitized by VjOOQ IC

(Igo Neb^Ska kondedija.

Opomnim jaz : mi bratje, ki ste bili
Pogumni zmir od jutra do zapada,
Ne zabite pozora v dnešni sili!

Vam dana moč nej paznosti ne strada,
Ne mislite, de prazno, golo, biva,
Za soncam, kjer se ljudstvu zdi pregrada.

Zakaj nam je zbujena duša živa?
Ne bivali de slično bi živini,.
De dali bi stvarem koristi vpliva.

Nagovor ta, nevažen scer, učini.

De koj pogum tovaršam se prebudi,
I v (^anju vsak prospešnimu se brini.

Obernjen zda v zapad se čoln ne mudi,
Ko tič leti, vetrila so perute.
Na levo stran pogapjajo vsi udi.

Smo čutili sopuhe nočno Ijute,

Blešelo je ozvezdje naše strane,
Nasprotno pak je skrito v niže krute.

Začeta in doveršena v neslane
Minulosti nam peta luna steče,
Kar broditi smo jeli morske plane.

Zdaj gora nam pokaže v delji pleče.
Visoka zlo, ni bilo ji enake,
Bujav odsiv i^e mračna barva meče.

Začetna slast pa kmal izide v spake,
Iz kopniga začne vihar bučati,
In ladje nos drobi se morske v mlake

Trikrat poprej z vodo se krog ovrati,

V četerto pak se zadna kerma dvigne,
Nasprotno tisk pričnš v globino gnati,

Čez nas in brod valovja sila švigne.

Sedem in dvajseti spev.

Homanje stan politični« Gvido Montefeltro terpinčen za dan sov6t krmčen.

Je plamen zdaj {)okojno stal in lično ,
Govoril ni, počas naprej premika.
Soglasno z njim, ki sladke pel je mično.

Na to se mi prikaže druga slika

Plemena vhip; iz verha slišim zvuke,
Kim bil izraz ni mir, ne up, ne dika.

Digitized by

Google

I

Poslovenil Jovan Koseški. \^\

Kot nekdaj bik Perilov, ki je muke

Napervo tem budil, in prav je bilo,

Ei sukal je v izdelu spretne ruke,
Pretulil bol je žara s tako silo,

Des bil je plod nečutniga iz brona,

Ko de bi ga zares terplecge vilo:
Enako, ker izida ni iz Iona

Plamečih veln, te mukajo besede,

IzidSe v slog &e higšiga nagona.
Ko prišle so do verha iame zmede,

Treptaje zmir ko v gibanju začetnim.

Ker vile so iz plamena se srede,
Bazumim to: v tem kraju neprijetnim

Postoj lombard! de si, izreka skaže.

Besed izraz je doma znak umetnim.
Poznej de sim dospel vertfn te baze,

Ne goderojaj, tud jaz ne godem tužno,

Če ravno zvit v okrutne žvepla praže.
Ak padel si, mordč ni dolgo, v kužno

To noro iz latinskiga okraja,

Kjer zlosti vse Je moji bilo sužno;
Je mir, povej, al vojska vam nagaja?

V pogorju ja sim rojen bil Urbina,
Kjer Tevera studencu svom izhaja.

Pozorno še sim pazil nem zločina,

Voditel ker izrekši me podrega:

Odgovor daj! nasprot imaš Latina.
Sim svest si bil že prej pomenka vsega,

Zatorej koj izustim te besede:

Čuj duša me, ti jedro plama tega!
Iz pustiga Bomapja v hujši grede,

Olavarji so, ki nečejo pokoja,

Pa vonder zdaj ni bilo ravno zmede.
Bavenna plajš navadniga je kroja.

Polente tič utvoril tam je gnezdo.

In Cervija je sličniga obsoja.
Imela prej svobodo je za zvezdo,

Nekd& ko stern francoze pokosila,

Leončiku zelenim šla je v mezdo.
Veruška psa, dvostručna rogovila,

Ki derla prej Montaujo je okrutno,

Pomaka v kri, i di^^es, čeljusti šila.
Lamon, Santern, leon pritiska čutno.

Ki zove se po gnezdu barve blede.

Menjaje cilj od miga v mig, i — butno.
In mesto, kim do meje Savio grede.

Leži ko kraj tik hriba na poljani,

V okro^u se s triaožtvam prosto mede.

Digitized by VjOOQ IC

\Q^ Nebeška komedija.

Te prosim, kdo de si, mi zdaj naznani,
Ne bodi huj, ko v sličnim bil bi drugi,
Na zemlji ak im6 ti dik ne rani.

Zaberska plam potem ko v britki tugi,
Se semtertje premaja sapi slično.
Ter mu doni iz Iona kakor žugi:

Govoril ak bi živimu dotično,

Na svitlo ki se verne iz te jame,

Ta zubelj stal na kviško nem bi pično.

Ker pa nikdo iz te ne vteče hrame,
Ce res je kar terdijo modre glave.
Ti vse povem, ne bavši se zasrame.

Pomnišil bil vojšak sim ude zdrave,
Na potu tem oteti htel dušico.
In vera mi je bila verste prave ;

Pa vikši far, mu zdrobi blisk butico!
Zapeljal bil me v grehe je na novo,
In kakih viž, tu skažem ti resnico.

Ko vlačil sim naravo še sirovo,

Kot mati mi v porodu jo je dala,
Sim bil lisjak, ne leva kip, gotovo.

Sim hlimba bil, izurjena, ne mala,

Zvijač verhon, goljuf do zadne pike,
Na vse strani je lože poganjala.

Ko naglosti zapazim prevelike,

S kim žitje mi k izidu tistim teče,
Ko jadra vsak veslar povije v štrike ;

Mi prejšni mir v oserčje priti neče,
Odzgor začnem usmilenja iskati.
In blagora nebo mi ne odreče.

Le farški knez miru ni hotel dati,
Je netil žar sovražtva v Laterani,
Ne v Jude, al v Osmane ga zagnati;

O, ne, to ne! ostud so mu kristjani.
In hikdo teh napadal ni ne Ake,
Ne mešal se za mezdo s Turkomani.

Ne predstva, tie visosti lastnih znake
Ni gledal on, ni v meni cenil pasa,
V kim hujšale so naglo krače jake.

Kot Konstantin, de krast in gob izrasa
Ozdravil bi, za svet Silvestra bara,
Tak prosi ta, oprostim de ga basa

Napuha in sledečiga mu kvara;

Jaz molčal sim, izustil ne besede,
Sodivši ta za uka lek ne mara.

On reče mi: nej nič ti v sum ne grede,
Si greha prost! povej mi, Palestrino,
Kak trešim jovprikor, i sram, i zmede?

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Soseski. ^g^

Odprem, zaprem, sej veš, nebes višino.

Dva ključa sta v desnico meni djemekj
' Moj prednik ju ni cenil — blagotino.
Napelje me izkazba ta mi dana.

Izrekel de sim tako mnei^a svoje:

Moj oča svet, otemba je dognanal
Sim greha prost, obljube to so tvoje,

„Obeta puh, speljave pih'^ bo dalo

Ti vništiti zaprek, over nebroje.
Frančisk prispč, ko vmiram, po-me zalo.

Pa mu nasprot uprižan duh zavpije :

Ta ves je moj, na stran ti oviralo!
Je paklo zanj, med moje ta se zv^e.

Se ni mudil krivic i svad kovati,

Od istih dob on mojo sapo dlje.
Želeč odvezb se greha mora ksati,

Ne družita se hlep in kes hudobe,

Nasprotna moč ju sili razen stati.
O, bednik jaz ! mi stiskal kerč je zobe.

Ko zgrabi me izrekši: sta dosledna

Mi greh in zdeh; ti sodil si narobe!
Do Minosa me vleče stvar poredna,

Z repakam ta se osemkrat oplete:

Tem roparjev, kriči, gre muka vedna!
Tak prišel sim v okrutni klonč te štete.

Obupa plen te v plamena oblečen,

I nikada žerjavce prost uklete.
Ko s tem zalog besed je bil iztočen ,

Potihne plam in dalej se premika,

Ospičen verh vertivši v zrak žarečen.
Moj varh in jaz, o vsemu sloge slika,

Zda speva do nasledniga oboka

Terpinčenih, kjer čuje zvuk se krika,
Eim šunt in husk sta bila slast visoka.

Osem in dvajseti spev.

Deveti kolobar. Svad sejavci s telesmi razterganim. Mahomet. Bornionski.

Kdo kos bi bil, do britve glas nej brusi.
Izreči kar sim gledal zdaj strahote,
Ak še temveč napeti strune skusi?

U*

Digitized by VjOOQIC

]^g4 Nebeška komedija.

Omagal bo vsak jezik, da! slabote,
Narisati ki groze te se trudi,
Prikazni strah, užasni, zmede, zmote.

Ak združiti se narod cel ne mudi,
Po Rimcih kri prelito žalovati.
Ki barvala je Puljo v borbi hudi;

Če temu htje se kruti boj pridjati.

Ki perstanov na mecne dal je plena.
Iz Livjeve kar knige je spoznati;

Dodeni tš, kim bil kamnita stena,

In smerti tresk je Robert knez Gviskardo,
S taistim kih mertviše je Geprena ,

Kjer Pulijan se vsak legal je gardo ;
Verh tega še begunce Taljakožke,
Brez meča kjer je zmagal siv Alardo ;

Vsakter le-teh nadlog nej skaže stroške,
Ne bo obraz, ne temu kip gotovi.
Kar vidil sim cenivši tamšne vložke.

Je nekdo bil, ko sod, ki mu okovi

Odpadejo, prdklan, raztergan čudno,
Od zgor do tam kjer pihajo vetrovi.

Med kračama je visil drob ostudno.

Nesnažni vamp, gnusoba v kim se staka.
Je v gledu bil, in bogme! ne priljudno.

O tem ko me prikazni stresa spaka,
Ta s parUama opersje si raztega,
Prašaje me: je znana ti enaka?

Sim tist Mahon, ki veri v bistvo sega.
Pred mano gre plakaje zet Ali,
Razbitih lic on sam se v rane drega.

Kar naju tik jih vidiš, toti vsi
So verolom, razkolništva sejali,
Zato smo tak na zlo razterganf.

Od zadej vrag nas gneti, ruka, pali,
Vsakterimu z ostrino meča svoga
Izvrstnih muk poredama navali.

Ko dojdemo nazaj do kraja toga,
Zaceljene v ti dobi ak so rane,
Se truma spet mesari naša vboga.

Kdo pa je tist, nalaš ki zad ostane.
Poznejši de v te britke muke ide,
Ki v sodbi so mu bile prispoznane?

Ta živ je še, on tu se z mertvim snide.
Omeni varh, ja sam okolj ga vodim,
Ki mertev sim, de v znanbo vse mu pride.

Nalog mi je, po krogih z njim de hodim.
Od rajde tug do rajde muk te jame,
Po zadne de strahote vse prebrodim.

Digitized by VjOOQ IC

PoBlovenil Jovan Koseški. IQQ

Je več ko sto jih bilo, ki so name

Pogledali o zvuku te besede,

Pozabši v tem opravke, hod, i klame.
Un reče: Ti, ki pojdeš iz te zmede,

NaroČi tam Dolcinu nej previdi.

Kar terja boj, de v kvar se ne zaplede;
Zadosti hran, kar scer vojaštvu pridi.

Ne bo mu moč Novare cele briga ,

On stal bo v bran ko grada čversti zidi.
Izreče to mi Mahomed ko dvigs.

Desnico nog, in spet na tla jo stavi,

MoJč6 potem naprej po potu miga.
Nek druj, kim ves raztergan vrat se javi.

Pokvarjen nos razcepljen clo do čela.

In eno le ušes na studni glavi,
Se vstavSi vprfe očesa v mene vela,

Da viditi, izrekši to, mi gerlo,

Kervavo vse nagnusniga do žrela:
Poslušaj me, kim ni telo še vmerlo,

In ki poznal ga v zemlji sim latinski,

Priličje ak ne mami me to verlo ;
Se spomni de sim Peter Medicinski,

Ko gledal boš mikavne sle v poljani

Verčella krog do Markabž, raj vinski;
Panonskima pervakama naznani,

Gvidonu ter Angiolelu, de bosta,

Previdi ak mi prazni niso dani.
Iz broda v smert, po varki zvita gosta,

Porinjena, ne daleč od Kat61ike,

Ker hlimbami veijameta priprosta«
Po morju vsim, od Cipra do Maj61ike,

Zapazil ni Neptun krivic enake

Od roparskih gusarjev iz Argolike.
Izdajnik tist, ki z enim gleda zrake,

In stiska stran, ko nekdo, ki je z mano.

Zahteva de ne bil bi vidil take.
Povabil bo v posvet na brod ju rano ,

In zvil jo tak ob vihru iz Fokare,

Zastonj de bo — obet i v pušco djano.
I njemu jaz : Mi spolni mik in mare,

Ak hočeš de opomnim tam o tebi,

Kdo tu želf okolnosti si stare?
Naj bližnimu, previžanja v potrebi,

Izrekši to čeljusti koj raztegne:

Le-ta je tist! nej priča sam o sebi.
Ta Cezaru, begun, do jedra segne,

Ker poterdi, nesreča zmago ruši.

Dobitnik ak do živiga ne dregne.

Digitized by VjOOQ IC

160 Nebeška komedija.

h groze tu se Eurio ne zluSi,

Razklan ker mu v gortancu jezik hira,
Ki nekada z besedo Rim naduši!

Nek druj brez rok komolca kviško vpira,
Mračivni v zrak, de kri obraz mu mo£i,
In krogoma ob glavi se raztira.

Ta vpije: tud se Moška priporoči,

Ki nekda — „činje zgin" — učil je svoje,
Iz kih besed za Toske beda skoči.

Pristavim jaz: i britka smert za tvoje!
Umolkne on in dalej se pomika.
Enako tem, kim dvom overa hoje.

Postavšimu se mi prikaže slika, —

Ne tvegam skor je peti tu brez priče,
Izrednost i\je, bi djal, se sanj dotika;

Pravednika pa v sercu vest me kliče,
Prijatlica ki pristna je človeka ,
Obranba, de prevara ga ne miče.

Sim vidil res, in cela še navpreka
Obrača se v spominu duše moje.
De množtvo senc brez glav po krogu teka.

Je nosil nek pred sabo lice svoje.
Ko de bi mu namest laterne bilo,
Zdihaje v tem: ah, ločen sim na dvoje!

Premenjen tak je v lastno bil svetilo,
Dva jedno sta, in jedno je dva kosa.
Kak to, vč tist, kim čudo to je milo.

Ker mostu je približal se do nosa.

Je z glavo vred povzdignul kviško ramo,
Beseda de ne steče prida bosa,

Izrekši: glej na bistvo moje amo.
Ti ki še živ umerlih ceniš bedo.
Si slično kdaj britkosti gledal jamo?

Ko živim pel boš ondašno zapredo.

Ne žabi me, sim Bertram Bornionski,
Ki mlajšiga zavil je kralja v zmedo.

Očetu biv i sinu svet nagonsKi.
Ahitofel ni v hujši Absalona
In Davida razpor zavijal zlonski.

Ker složno sim razdjati bil nagona,
So ločene od vira mi možgane,
Od herbta i pleč, njih pristniga naslona ;

Tak znamenja povračbe so mi dane.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jotiui EoMski. 167

Devet in dvajseti spev.

Osnjga kolobara posledol krog. Kovine in brona kvaritelji. Grifolin. Eapokio.

Derhal ljudi in raznoverstne rane
So tak očf vpijanile mi bile,
De tekle so mi reke solz neznane.

Me praša varh: kaj gledaš? ktere sile
Te nudijo, nenehama po nori
Prevdaijati te studne rogovile?

To šega ni ti bila višej gori.

Zapomni, krog, ak ceniva ga pično,
Čez dvajset mil in dve širok je skori.

Podnožne tih je čerte luna tično,

Čas kratek je, odločen ki je nama,
In zreti več, kar huj, al tem je slično.

In jaz : ak znal bi ti zakaj ta jama

Me mika tak, ne bil bi me priganjal,
M zbadala me radovednost sama.

Se vpotiva, on spred, ja zadoj sanjal

temu sim, kar je v pogledu bilo,
Omenši: ja spominu sim se vklanjal;

Ti v jami,. ki jo gledam s tako silo.
Tak sodim jaz, iz moje rodovine
Terpi nekdd storjen za greh nemilo.

Virgil o tem: to tuhtanje nej mine.
Ne misli več na mučenika tega,
Na drugo glej, ta plati svoje čine.

Ob mostu tam zapazim ravno njega,
Ei s perstam te kazaje žuga jako,

1 nekdo ga — „Žeri del Belo" r— krega.
Ti pušal si v nemar te dobe vsako,

V posestnika zamislen Altaforte,
Un zmuznul ti nevidjen se je tako.

Omenim jaz : prigodba čudne sorte ,
Ter ne do zdaj dosežena osveta,
Izredno tak razpaliti ga morte;

Za to, bi djal, mu buča je sogreta.
De proč je šel gledaje ne na mene,
In duša zanj mi vonder je prevzeta.

Tak marnjava gredoč do sterme stene.
Kjer vidila globina bi se druga
Do dna, ko bi ne krile tmin je sene.

Digitized by VjOOQ IC

168 Nebeika komed^a.

Ko prišla sva do zadniga okruga,
Do Malebolže, kjer se vidi točno,
Kar tresla je v gorj4 pregrehe kuga,

So hruli mi nasprot, pa ne razločno,

Krič, javkaige, grozitve, in preklinbe,
Z rokama de zatiskal sluh sim ročno.

Kot bil bi truš, ak Valdikcane činbe,
Ječanje, stok, ropot bi skup donelo,
Tem še poverh, kar je v Maremi ginbe.

Vse isti hip v ogradi bi gromelo.

Tak šum je bil, smerdelo paJs: je tako,
Kot iz teles trohlivih de bi velo.

Po grudastim sva potu spela jako,
Na levo zmir te puste dolge skale.
Pod sabo vid zapazi bistvo vsaka

Pačivce kjer so v žehto britko djele
Pravice viš, ki tak so stanovitne,
De niso še premaknuti se dale.

Ne verjem, de kukavniši očitne

Nadloge so v Egini nekdaj bile,
Divjale ker so kuge, vse dohitne.

In živo clo do červa pomorile;

Tak de potem k obfjudenju dežele,
Kot pesmi nas učč helenske mile,

Mravlima v Ijud izrašati so jele.

Da! strašniši sim gledal tu prikazni
Med javkaiy'em okoljšine te cele.

Pa videzi so groze bili razni,

Ta znak leži, na persih drugi zdiha.
Po štirih so pregibi tretjim lažni.

Počasno tak derhal naprej se viha.

Jaz pak in varh precei^java te tužne,
Kih sleherni obupa pene piha.

Sklepovja dveh sim gledal garja kužne.
Čepela sta ob ogpju ko dva lonca.
Nobeden prost ni bil spušave ružne.

Nespeši tak fantin oprav do konca,
ŽivinČe ki jahavno v stajah cedi.
In se buji jaharja, v naglo gonca;

Kot nohte vsak tu suče ran po sredi.
Ker polta serb ničesar tak ne vtaži.
Ko čoh in prask, tolažbe v pusti bedi.

Tak sterže lusk, poprej ko karpa praži.
Mu kuhar iz okrožlejev teleela,
De truplo vse do nežnih mren osnaži:

Cuj, 8 krempljama, prilicnim britvi besa.
Ki truplo si drobiš na kose studne.
To nekim varh omeni iz okresa.

Digitized by VjOOQ IC

Poslaveml JoTan Koseški. 169

Je kter Latfn sočlen te trume čudne,

Povej, potem se praskaj, ak te mika,

Nenehama do zadne dobe mudne!
Latinca sva, obema gre ta dika,

Plakaje koj omeni rahlo jeden.

Kdo pak si ti, kaj mar ti tamšna slika?
Moj varh na to: jaz nisim tu izreden.

Le temu, ki se ondi živ sprehaja,

Razkazati prepad imam nečeden.
Na to gošat se celi Uonč omaja,

Pohotno vse oči (4)eme v mene,

I ti, kim glas odmev na znanje daja.
Moj vo^ja mi da sluha se prikrene,

Omenši: zdaj govori kar ti blago!

In ja začnem, ko zber v. izbor mi dene:
De spomni kter se vas^ ak vam je drago^

Poprejfinimu v domovju vašim gori,

Nakloni tak češenja vam prevago;
Povejte mi, zbog česa ste v pokori,

Od kod, kaj, kdo, iz kteriga naroda?

Naznanba ta strahu vam ne utvori.
Sim Arečan, odveije, žertva smoda,

Sičnski me je Alber dal ocreti,

Pa v to navod ni bil mi v žar dohoda.
Šalil sim se, de znam ko tič leteti,

Se dvigati v podnebje zlo visoko,

On hlepa poln, ne uma, v glavi vneti,
Veli mi, v tem de šel bi mu na roko;

Ker nisim koj ga v Dedala premenul,

Me pahne v kvar po sinu svom globoko.
Za toti krog pa kriviga me cenul

Je Minos, ker sim bival alkimista,

In on še ni prasodbe v zmoto krenul.
Ja pevcu : kdo včrliv je kakor tista

Sičnska se naselba vsikdej skaže,

Gotovo da! francozje manj kot ista.
Druj, ki govor je slišal moj te baze,

Pristavi : da, in Striketa ne žabi,

Sipač je bil, pravUca se ne zlaže;
Nlkola z njim, ki gvozdiko pograbi

Sičnskimu na vertu kar je vhvati,

Ker cena nje v pograbno c^ai^je vabi.
Izjemi trop, zapravi s kim bogati

Zaklad, poljč, vinograd Ascianski,

In Abaljat požreto s kvantam plati.
De vedel boš, kdo bival ti je djanski

Opor nasprot Sični, glej me v lice,

In to spomin ti bodi neprestanski:

Digitized by VjOOQ IC

i 70 Nebeška komedija.

Kapokjo sim, kazitel tam resnice,

Prememba rud je v zlato skerb mi bila,
In splošno 80 terdile govorice,

Zadeval de narave sim učila.

Trideseti spev.

Kovin kvaritelji druge sorte. Mlrra. Penezniki. Prepir Slnona z nekim Grekam.

Takrat ko je Junona se mestila,

Semele zbog, tebanskim nad narodam,
Za neki kvar — , kim ni pregledna bila ;

Je Atamas, v oblasti zlim osodam,
Supruge dva v naročju vidši sina,
Zdivjal ko bes nad materjo in plodam.

Zadergni sak, de vjame se mladina,
Leonka z njo, kričaje krog naroči,
Mole vsim trem nasprot 6b& krampina;

Popade v tem Learka, ter ga poči

Na skalne tla, ga v zraku prej sukaje,
Z leunim pa v slapovje majka skoči.

Ker nija, pohotna prej brez graje.
Premagana, razdjana tak je bila.
De znaka ni, ne vlad, ne hiš, ne staje;

Tak Hekubo obup in iht sta vila.
Posebno ker pogine Poliksena,
In sina ji zadavi vražna sila ;

De kakor pes lajaje tužna žena

Pri morju je v obzor ostudno ijula ,
Glas plen je bil okrutniga premena.

Pa jarost ni se vonder slična cula

Ne v Tebi, ne v trojanski divji zmedi.
Ki v zver i Ijud bi bila tako hrula,

Ko duhov ppr zda jeden družim sledi.
Dve blede, nage, grizlive pošasti.
Kot vepar Ijut izvihra hlevni sredi.

Teh eden sp^ Kapokiota popasti,

In trebuh mu na dvoje tak razklati,
Pogledu de herbtanec je v oblasti.

In Aretin mi da treptaje znati:

Tist besni duh, slepar je Žjani Skiki;
Tovarše ki na tako vižo plati.

Digitized by VjOOQ IC

Posloveiiil Jovan Eoieski. 171

Daj, rečem jaz, ak druj te v tej priliki

Ne šavsne zad, povej kdo je ta para,

Poprej ko v tmo jo skrijejo premiki.
Omeni on: je Mirre suka stara,

Pregrešnice, pohotno ki gabila

Očeta je, mu bivSi t spoj prevara.
Pregreho v to je tako ga zavila,

Obraz ker tuj čaraje si je dala,

Begunam s tem je slična se zgodila«
De vlastnice zadela ga je hvala.

Je hlinll on, de Buoso je Donati,

Kobila tak mu dojde v mezdo zala.
Eo besama ni bilo več ostati.

Ki pazil ju do zdaj sim nezamudno,

Obernem svoj pogled na druge plati.
Zagledam prec premei^jeniga čudno,

Bosonu bil bi sličen bil do pike,

Odveržen verh i z njim roglovje udno.
Vodenca, ki telesne skvari slike.

In tako na širjavo jih raztega,

De nimajo spodobnih udov dike,
Primorala, zijati zlo, je njega;

Kot jetčen žejn ustinko kviško dviga,

Z nasprotno pak Čez brado sporno sega.
Vidva ki sta prišld do kraja tiga.

Ne vem zakaj, pa vseljena tu nista,

Pričn^ pomenk, poglejta kaka briga
Modruna žgS, Adama; — zla je ista!

Imel sim tam, kar serce je želelo.

Tu manjka clo vodč mi sraga čista.
Potokicov, kim Kasentin je vrelo,

Iz kiga vdol šumš do reke Arne,

Vse krogoma budivši plod veselo.
Se spomnim zmir; te slike vidu žarne,

Glodaje mi v obrazu mečo lica.

So bolj ko svest mi presnih muk nevarne.
Strogost nebes, kim temelj je pravica.

Mi vedno gled na vir pregreh obrača.

Primerna tak je tarči ojstra pšica.
Romena krivd je bila mi vertača.

Tam kvaril sim utiske Žanbatista,

Germade ža,r je truplu bila plača.
Je žal mi zlo, de duha v nori nista

Gvidona še, al Škandra, i nju brata,

Prihodba šla čez Brande serk;bi ista.
Teh eden scer prispel je skozi vrata,

Ak res je kar terdč mi teige neke.

Pa v prid mi ni, vkovanim samcu jata.

Digitized by VjOOQ IC

1T2 Nebeška komedija.

Ak udes dal bi kasne tak mi teke,
De lezfel bi v stoletju ped šiijave,
Upotjen sa j> bd h konca bil zapreke;

Iskal bi ga po krogu Ysim deljave^

Ak ravno mil enajst mu je prostora,
In malo manj ko pol poprečne prave.

Zavoljo teh me »odba les primera,
Sta uzrok de pokvarjal sim cekine,
Dajal jim tri karate kupra skora.

Ja i^em: kdo ste pa tkte dve goline,
Kadč se kot po zimi vlažne roke,
Čepeče tih in tvoje tik bližine?

Ko puhnul sim, on reče, tote v stoke.
Ste bile tam in ondi ste ostale,
Tavarštva ne delivši suk i skoke.

So Jožeta t6 zlosti v ječo (|jale,

Un druj Sinon je Grek v osedbi Troje,
Tu vročnice sopare perska zale.

Posledni, kim razlaga pm^o poje,
Prištetiga se vidši zli napaki,
Trebuha v stran pesti mu dregne dvoje.

Ta zadonl kot mah na boben jaki.

Odam nasprot ga vseka v lice pridno,
In spriča s tem de vdarki so enaki.

Omenši v tem: telo mi res ni idno,
Pa gibati se znam s poprešno silo,
Dokažem koj te rame urnost vidno.

Zaverne un : Hiti! ko si v gomilo,
Germade plen, je nisi sukal tako.
Pa v Čeki, da! — tam ni preneha bilo.

Na to vodene: to ravno ni napako.
Pa v Troji, iger so terjali resnice,
Kar tam si djal, je puhlo bilo vsako.

Sim kvaril gač, ti tolar, zlat, petice,
Renči Sinon, za zlo sim tuki jedno.
Pa v tebi ni, ko v čertu, čiste žice.

V opombi koDJ, zlodej! ti bodi vedno,
Zaverne un, s trebuham polnim varke,
ZasQ v izgled ljudem zvijače sledno.

In tebe žgi zahteva žeje žarke.

Mu reče Grek, de jezik se ti cepi,
Izhlapi vamp, ko meh na stisk i vdarke.

Novčar mu sprot: ti verlo serd se krepi.
So usta vir ti kletve i psovanja,
Ak žejn sim jaz, te hujši žeja slepi.

Si suša ves, od vode se ti saoja,
Narcisovo popil bi ogledalo,
Ne bilo k tem bi tr^a mnogo zvaiga.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. J^S

To v svajo sim zamislen bil ne malo,

Ko vodja mi omeni te besede:

Daj, pazi ! al — me strežje bo nehalo.
Ta čversti všip mi v jedro duSe grede,

Pogledam ga v obraza barvan srama,

Na to spomin, še čut mi v sercu zmede.
Eo tam sanjar, ki sanja de ga drama

Napada štet, želf sanjajo sanje.

Ker bistvo mu nebitna zdi se kiama;
Zgovarjal tak sim jaz neredno djanje,

Želč de bi očistil se izverstno.

Pa čistiga se čutim svagda mai^e.
Mi reče varh: krivico hujši berstno,

Ko tvoja je, ostruže kšs resničen.

Ne vij se žal, ko t sapi bilje terstno I
Zanesi se, ostan^n truda vpričen,

Ak se zgodi, de drugi krat enako

Primera te namemba v ravs priličen,
Ker samorad ne gre se v zmedo ta^o.

Eden in trideseti spev-

Strašni velikani. Orjak Anteos prenese ob4 pesnika na dno prepada, ki loči
osmi od kolobara devetlga.

Taisti glas, ki pred je piknul jako,
Tak de ste lic obč strani me žgale,
Mi dal sedaj zdravil je mer enako«

Ahilove od sulice so hvale

PritiCne tem, zasekala je rane,
Ki le po njej so sceliti se d^e.

Se vpotiva — dol tužni zad ostane —
Po klancu gor, ki vkreber viSeg sega,
Molčč naprej, mi jezik se ne gane.

Ni tma, ne svit; svepavih senc pretega;
Zaupati očesam ond ni bilo,
Nek ojstri zvuk trobilke v sluh me drega.

Presegal glas je i^eni groma silo,

Sim krogoma poslušal prej pozorno,
Po temu vprel v en kraj očes vidilo,

Digitized by VjOOQ IC

X74 Nebeška komedua.

Ker Earolu velikim c^aije morno

Protivnih trum je vništilo vajšake,
Trobental ni Orlando bo\j osiH^no.

Ozrem se jaz, ko čujem glase take,
Sodivši de z^ledal sim zvonike,
Poprašam kaj so tiste mesta jake ?

Virgil na to: meglč so tu velike,
Nataojčen vid overa še deljava,
Ti zmede v klonil prikazni razne dike.

Razločil boš, ko vmesje prederdrava,
De delja gled ovrfe i včasih mami,
Je treba de se bližej tje podava.

Omenši to prijazno roko di mi,
In reče, prej ko dalej se koraci,
De čuda strah ne zmane te v ti jami,

Začuj de so prikazni te orjaci,

Zvoniki ne; stermč od popka v zrake,
Ostalina je skrita v studni mlaci.

Ko dvigne se sopuha sen v oblake ,
Polagama pred sabo vid razloči
Kar krile prej predstave so prejake;

Prilično tem, zastretje ko razpoči.

In boy in bolj poganjava v globino.
Se jasni blod, užas pa huj naskoči.

Kot Monterežje krasijo višino

Nebrojno krog zvoniki, stebri, rogi.
Enak je breg nad ondašno dolino.

Obdajtgo Orjaki ga, i mnogi,

Kim pol stermf telesa v zrak ošabno.
Še s treskam jim Perun grozi v okrogi.

Sim eniga presojal udje grabno.

Obraz, gortan, operspe, vampa strane.
Rebro vja stud, ostalino ne vab no.

De stvarstvo teh pošasti zaostane.
Je blagi zgod, natvora je zadela,
• Eo vništila te zla je Martu dane.

Se ne kesa, de slona je uvela

In kita v stvor; ki dobro to prevdari,
Poreče: da! pra vedno je počela;

Ker, ak razum se s hudobijo pari«

In zraven moč, ko tretji mik, pristopi,
Je bran zastonj, gotovi Ijudu kvari.

Obraz je zdel se dolg, širok i gropi,
Šenpetra storž ko v Rimu na višavi.
Primerni tem členovja drugi čopi.

Strani okrog, na levi, spred, na pravi,
So visokost preceniti mi dale,
Srizonov treh uzrast je ne sostavi,

Digitized by VjOOQ IC

Poslotenii Jovan EoMski. ^75

Dolgosti te 80 čudne, da ! ne male,

Sim sodil jih do trideset po palmi,

Navniz od ond, pripnejo kjer se hale.
„Rafel mai omčh iz&bi almil'^

Zakruli mi iz divjih ust nasproti.

Ker slajši tem ne scimijo se psalmi.
Mu reče varh: pregreta klama v zmoti.

Zatuli y rog, izpuhaj v tega jezo,

Ak se te hlep opake činbe loti!
Pošlataj vrat, zatipal boš prevezo.

Kjer se deržf, bedak oblačne zmede!

Y obočino si reber djal ga blezo.
In meni: tist ki v gled se tam uvede,

Je Nimrod, kriv po turnu de so razni

Jeziki nam, različni glas besede.
Pustiva ga, začmu dostavki prazni?

Ne razume nikakiga jezika ,

Kar on renči, so umu druzih blazni.
Obernuti na levo plat naj mika,

In ker strelaj sva pota prehitela.

Nastopi druj, inak, pošast velika.
Moči ki ga je vpresti tak umela,

Ne zrečem tu, tik trupla roka leva

Je visla zad, in desna vprek molela;
Telesa kar se vidu razodeva,

Od golta dol, peterokrat ovito

Z verigo je, ga žuli muk de zeva.
Je derznulo to bistvo ponosito

Primerjati se Bo^u na višavi,

Omeni varh, zato je v tmino skrito.
Fialtes je, veliki bil je v slavi,

Bogovam ker orjaki so grozili,

Pa v paklu moč tedajna ne opravL
Virgilu jaz : izreči mik me sili,

De tudi rad bi gledal Briareja,

Nezmerniga, če hlepi 90 ti mili?
In on na to: presodi zdaj Antejai

Je blizo tu, kramlja, verig ne vlači^

Ponese naj, kjer mučeoju je meja.
Želeniga drugej pravica tlači,

Je vklenjen ves, pa vstvarjen tem enako,

Le čelo holj se serda mu oblači.
Se nikda ni se stresla zemlja tako.

De bila turn bi slično zamajala,

Ko zdaj Fialt zatrepetal je jako.
Me smertna v tem je groza tak navdala.

Na njemu de zapazil nisim spone.

Ki čversto hod in gib je overala.

Digitized by VjOOQ IC

176 NebeSka komed^a.

Potem naprej sledivSi sle nagone,
Se bližava Anteja, ki iz jame
Vre vatlov šest, brez glave, zretju zone.

O ti ki v dol »loveč vojaške drame.

Kjer Scipio je dospel verhovja slave,
Ko Hanibal je v beg obernol rame,

Leonov AjnA si tisuč bil v oprave.

In ki, ak bil bi bratam se pridružil,
Perunu bi dosegel bil do glave,

Sinovam pak te zemlje k zmagi služU;
Prenesi naj, nevredno ti ne bodi.
Kjer clo je led Kocita tok okružil!

Pa k Titiju, k Tifeju naj ne vodi,
Naklonil ta bo vse kar tu se žudi.
Se vtaži s tem, vihaje nos ne sodi.

Na zemlji spet on slavo ti prebudi.
Ker še živi, i mnogo dni še upa,
Slučajno ak naklonba ga ne zgrudi.

To reče varh, le-un pa bližej stupa.

Ter tisto pest nasprot mu stegne ^'uti,
Ki bila je Alcidu groze kupa.

Virgil, ko tak prijetiga se čuti,

Zakliče: berš mi bližaj se do tika,
Ter se v objem z osebo vso mi buti.

Se zdi na vid, ker vihta je velika.

In gost oblak čez Garisendo plava,
De ne oblak, de ona se premika ;

Tak svepata Anteju struk i glava,

Me strah je -vil, ko gledal sim priklonbe,
Napolpjen že^ slovd de kraju dava.

Prenese naj on raiilo brez pogonbe

Na jame dno, kjer s čertam Judas biva.
Pa nagloma se dvigne iz utonbe,

Kot jambora na barki slika živa.

Dva in trideseti spev.

Deveti kolobar. Izdajavci v ledovju. Štiiji krogi. Kaina* EamlMon de Pftci*
Anteoora. Boka Abati.

Imeti htel bi slova gromoglasne,
Primerne tej dolini groz in zala,
OhBeŽLej ki je muke večnočasne ;

Digitized by VjOOQ IC

l^osloveml Jovan soseski. " J^J

Strahota s tem bi se izreči dala ,

Ker niso last pa take mi besedo,

Razlaga, da ! omagati bi znala.
Obraziti užasni tamšne zmede,

Narisati strašila globočine,

To šala ni, se lahka v kvar zaprede.
Divice yč razjasnite mi tmine,

Ki v Tebi ste operle Amfiona,

De mi v besed sopuh predmet ne zgine.
O, trop ukletl obupa verh i stona!

Sognan ta v kraj, ki strah je ga izreči,

De bil bi plod ovac i koz iz Iona!
Globejši ker sva bila ob stermeči

Skalini vniz prispela pod Orjaka,

In semtertje jaz gledal sim po peči,
ZaČujem klic: glej noga kje koraka!

Pozorno dalj, ne dregni kake glave

Umerlih, kim je ondi sreč napaka!
Ozrem so tje, in sredino širjave

Prepreženo zagledam srež in leda.

De zdela sklen se je ne liv poplave.
Clo Donave ne vstavi huj zapreda

Po zimi, mraz ne da ji slični lik,

I Donu ne, ki v studni sever gleda.
Kot led je tam; če pade Tambernik

Na njega, al visoka Pi€itrapana,

Se čul ne bo o bregu hersk ne krik.
Kot žabe ril iz vod mole za rana,

Kvakaje, Iger se trudni žnici sai^a,

PšeniČni snop de veže v žaru plana:
Tak udes te prikazni tu naganja,

Iz leda von stegavati obraze,

Občutke njih čeljusti škrip naznanja.
Zamislene v globejši so prelaze.

Pogledi jim svedočba britke muke.

Iz ust puhte izdihi zimne mraze.
Ko cenim krog, ljudi, terplenja zvuke,

Se vniz ozrem, ter vidim spako trupa,

Sprijeta dva, de jeden sta lasuke.
Povejtami, ki zrašena sta skupa.

Ju prašam jaz, kdo sta? — sekojozreta,

Očf, ki plen so znatniga obupa ,
Blešeče solz, mi v lice srepo vpreta;

Pa zmerznjene spoznati nič ne dajo,

In zretje tak jim trud je le in šteta.
Clo vinte dil bolj stiskati ne znajo,

I stisnjena razbivata i phata.

Ko časi se serdito kozli phajo,

fceioi^U 1878, U, %^ j

Digitized by VjOOQIC

J^f^g Nebeška komedija. '

Nek druj kim se ušesa ne poznata,

Ker zmerznjena, zagledan podse praša:
Po čem pozor tak pazno v jamo hvata ?

Ak čuti kaj o teh ti mik nanaša,
Povem, de ju Bizencja je gojila,
Zdajavna, kot očetu nekda, paša.

Taista je obema majka bila.

Ne najdeš ga v pretresbi vse Kaine,
Prilegla kim bi bolj se zimna sila.

Ne tistim ki na pervi mah pogine.

Ker Artus mu preklal je vrat i grodi,
Fokačju ne, ne tem, ki kos mi vrine ^

Zdaj glave v gled, naprej de vid ne sodi;
Imč mu bil Sassol je Maskerone,
Ak si Toskan, boš vedel v čim zabrodi.

Sim bil nekda dei Pači Kamičjone,

To pametvaj, prihodnim bodi znano,
Karlin dospi, mi zmapjša sram i stone.

Zdaj tikama jih tisuč je pred mano,

Psoglavmh senc, mi plane v čut strahota,
Še strese me, ko tehtam vidbo strano.

Ko bližava potem se kraju pota.
Ki nase vse občutne vleče teže.
In mene zlo napada strah i zmota;

Je bil primer, al ne zadostno preže,
Kdo reši to? med bučami ko greva.
Se mi zgodi, de jedno krevs doseže.

Ta zakriči : kaj suješ čop mi, šleva !
Ak ne hlepiš povikšati osvete
Za Montapert, zakaj me to zadeva?

Virgilu jaz: ra^asni te zaplete!

Postojva tu, zavem de v tej se dvombi,
Potem ne bom naganjal spehu štete.

Se vstavi varh, in jaz omenim zlombi.
Ki kletve psalm nenehama prebera:
Kdo si de vreš prilično sodni trombi?

Kdo pak si ti, on reče, ki odera

Umerlih polt v Antenori temotni?
Ne pekla huj bi žive noge vmera.

Zavornem ja: sim živ, če mik pohotni
Navdaja te, med živim tam sloveti,
Po meni plod letd ti bo celotni.

On zarenčl: nasprotno htjem imeti,
Poberi se, de huj me ne zadene,
To ni tolaž, ne more serca vgreti.

Se desna zda mu v tilnik moja krene,
Ker mu velim : povej mi stanje svoje,
Al ne pustim na buči dlak ti ene.

Digitized by VjOOQ IC

t^oslovenil Jovan Eo6eski. \^^

Vse lase ak populiš glave moje,

Omeni on, ti prazen trud ostane,

Sim tih i nem, ne jasnim čutov roje.
Ga zgrabim zdaj; ko čversto pest ga mane,

Mu znatni čop izpulim že na glavi,

Naznanja on ko pes tuleči rane.
Zavpije druj : kaj, Boka, te ongavi?

Al ni dovolj de škripajo čeljusti ,

Rujoveš clo I hudičev kter te davi ?
Ni treba de se dalej več izusti.

Omenim jaz, izdajnik malovredni!

Prihodnim čin oznanjal tvoj bom pusti.
On reči mi : po godi, krič ti vjedni I

Tud uniga, ki psuje me, ovadi,

Ak idši v svit zapustiš kraj ta bedni.
Tu žgejo ga francozki zli zakladi,

Dveranskiga sim srečal tam, omeni.

Kjer vijejo zločine leda jadi. .
Ak prašan boš, kdo druj de je v ti seni.

Vej, tikama je tist iz Bekarije,

Ki glave ga firenska moč opleni.
Jan Saldanier pa mislim de se vije,

Ter Ganelen, in Tribaldelo dalej,

Fačnco ki izd&, ko v spanju dija
Koračiva sopešno prostor malej,

Zagledam dva ki sta se zgrabla tako.

De spodniga je glava gornim valej.
Kot lačen hleb s čeljustmi mane jako.

Tak spodnim zob zasaja gorni hotno.

Dosega kjer zatilnik buče dlako.
Naganjalo občutje hujši motno

Ni Tideja, požreti Menalipa,

Kot serda ta postavo mu nasprotno.
Užasna zver, ki v smert soseda Sipa,

Ga z ojstrino zobov odera kruto,

Zakaj ti zob to stvar serdite tipa?
Ak prav imaš, de tak čertiš ga Ijuto,

Spoznavši vaj, od kod i kaj sta bila.

Vse vidjeno razglasil bom i čuto,
Če roka ta ne bo se mi vsušila«

Digitized by VjOOQ IC

j^gO Nebeška komedija.

Tri in trideseti spev.

Konte Ugolino. Devetiga kolobara tretji krog. Tolomea, Mnili Alberigo.

Na to zločin od studniga jedila

Vizdigne ril, ga ob lasžh obriše
Glav6 ki je načeta zadej bila ;

In reče tak: želiš de se popiše

Strahota ta, ki britko v čut me speče,
Ko spomnim jo, poprej ko glas jo zdiše.
■ Če pa mu v zlo, v sramoto ak mu steče ,
Kar slišal boš, trinogii ki ga grudim,
Nej grozo glas plakaje moj izreče.

Kdo si, ne vem; in tu de si, se čudim;
Pa zdi se mi, beseda razodeva,
Firenčan boš, terditi ne zamudim!

Jaz Ugolin sim svojega bil dneva,

Prelat Rudžjer tik mene ond se trese.
Me čuj zakaj v obupu straha zeva!

De vjet sim bil, v Italji celi ve se,
Zaupal ker poštenju sim njegovim,
Ter to de mi k izidu smert nanese.

Pa zgodbe čuj, kih grozo tu ponovim,
Prisiljen kak sim kruto bU umreti.
In sodi sam, al sanja sence lovim.

Temavni lesk, po linci v hram sprejeti,
Kim davajo perimek ječe glada.
Ki slišal bo še zdihov tmo* doneti,

Me spomni kdaj začenja luna mlada.

Jih steče več; sedaj nek sanj mi skaže
Prihodni čas, kak strašno za-me vlada.

Ta vodja zdel se je veljavne baze.

Pognati v hrib volka i z njim volčiče.
Ki v Luko vid Pisančanu zalaže.

Zedinši v trop meršave urne psiče,

Gvalandi spred, Sismondi, ter Lanfranki,
Po godi ki so vili druge ptiče.

Pa v kratkimu se vidi de so v zanki.
Omagani glavarje in podložni.
Do jedrine razdjani tropi stranki.

Ko se zbudim pred zarjo v svesti tožni,
Začujem zdih sinov ki so še spali,
Pa plakali spijoč po kruhu vbožni.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan KoseBkl. ],$}

Iz jekla ste, ak niste joj kričali ,

Razkrita vam ker mojih muk je sreda,
Ak ni vas jok — o čem bi vi jokali?
Zbudijo se; se bliža čas obeda,

Prineslo ker se nam je scer kosilo,
Po sanjah pak preti mi higši zmeda.
Zabivati sim čal uhoda krilo,

Prestrašen ves pogledam svoje sine,

Izreči kaj mi ni kreposti bilo.
Odrevenim, ne plakam, svest me mine,

Otroci pak so plakali, in silno,

Kaj tak stermiš? prašaje Anzelm zine.
Jaz le molčim cel dan talst ozbilno,

Ter celo noč ki sledila je tistim.

Do tretjih zvezd, ki prišle so pravilno.
Ko micni svit zas^e v mraku istim

Po ječi mi, v obličju zrem čveterih

Svoj lastni kip i bol v odsevu čistim;
Ob6 rok6 si grizem tih v ozerih.

De glad me k tem, se mojem zdi, naganja,

I v sličnih se vsi dvignejo namerih,
Izrekši to: bo muka naša manja,

Ak nas poješ; ti dal si to mes6 nam,

Ga vžl tedaj, doverši tužne sanjal
Prepustil sim občutke molka sponam

Cel isti dan, ves druj smo bili muti.

Zakaj se ni odperla zemJja stonam?
Napočil ker četerti dan je kruti,

Moj 6ado mi v medlevci k nogam pade,

Prašaje me: so strani vam sočuti?
In mertev je. Ko tu od nog do brade

Me v grozi zreš, tak slišal sim jih plašne
^ Pomreti vse, ko šesti dan nastade.
Ze bivši slep, naklonbe plen te strašne,

Sim tipal krog in klical mertve mile,

K izidu glad premaga stude pašne.
Končajo tak očes oberne kile

Na bučo spet, s čeljustmi jo zagrabi,

Prilične ki so gobcu pasjim bile.
O, Pisa! sram dešel kjer „Si" se rabi,

ljudem prikor, okrajfie krasne zona!

Ker karati sosedstvo te pozabi.
Se dvignite Kapraja ter Gorgona,

Zaprite clo izliv dereče Arne,

Vse živo nej pogine tega Iona.
Ak Ugolfn je bil namere kvarne,

Ce on izdal protivniku je grade ,

Zakaj so šli otroci v muke tarne?

Digitized by VjOOQ IC

182 Nebeška komedija.

Pravičba teh so bile leta mlade,

O, Tebe kipi Ugučiori, Brigata, |

Ter una dva, otroka še bez brade! j

Se vpotiva do druge sorte jata, j

Tu vsaka stvar naviš je stermo zjala ,

Ker bila v led je vtaknjena do vrata. ,

Tem solza clo, solziti se, ni dala,

Britkost ki ni se mogla v jok razliti, |

Grenejši ost je v serce poganjala.
Že perve se za£n6 solzš terditi, j

Tak očnice pred vidam naredijo, {

De gledi v mrak zastora so poviti. j

Čeravno mi oterpnenja grozijo

Občutlejev ostudnimu po mrazu.

In lica polt zmerzline že morijo.
Nek rahli pih začutim na obrazu;

Voditelju omenim: zrak se maja!

Ni muto vse po tamnim tem prelazu?
On reče mi: pihaje kar nagaja,

Pokazal bo ti videz lastni kmalo ,

Zagledal koj pričino boš pihaja.
Zdaj zakriči med zmerznjenim rogalo:

Ve duši dve, krivični ki ste tako,

To končno de se vama je spoznalo,
Mi bacita iz lic teh kril napako.

De mogel bom izpuhati težave.

Poprej ko jok mi zmerzne spet enako !
Odgovorim: če hrepeniš lajšave.

Povej kdo si, razpihal bom ti brigo,

Nej spem, ak ne, globejši v te lednjave.
Mi reče on: ja mnih sim Alberigo,

Strupeni plod sejal sim tam nekada.

Prejemam zdaj tu datelj pust za figo.
Ga prašam: kaj, si že med mertvim sada?

Odgovori: kak truplu momu ide

Na zemlji gor, to v mojo vest ne spada.
Se s prednostjo te Tolomeje snide.

De duša pred ko Atropos odreže

Živega klonč, te v kraje padši pride.
De berzej se sočutje ti razveže,

Posteklenih oprostiti solza me,

Povem de koj, ko duša v deljo seže.
Kot moja zdaj, se trupla druge klame

Polastijo, v zlo djanje ga tiraje,

Dokler ga ne prihuskajo do jame.
Razvezana ko duša spe v te kraje,

Lupina nje na zemlji zdi se živa.

Nagibe pak premenjen duh ji daje.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovftn EoBeekl. X83

Ti vedel boS, prihod ker nov ti biva,

Orjanski je pred letmi puhnul Branka

Ledovje v to, ki zdaj ga še pokriva.
Mu rečem jaz : opombi temelj manka ,

Imenovan še žitja veseli se,

On hodi, j6, in pije brez prestanka.
Nečimerno, zaverne un, mi zdi sel

Raztopljena kjer smola širno teče.

Prikazoval še Miha Canke ni se,
Ker prižku on obsesti nekim reče.

Tak trup njegov, ko bližniga rojaka.

Ki brusil pred izdajstva z njim jo meče.
Do mojega raztegni pest oblaka.

Mi sčisti vid! — Mu nečem gel odpreti.

Ker blažena nevljudnost bivši taka.
O, Genova! derhali zlobe vneti!

Brez čednosti, zločinci razun snage,

Zakaj vam Bog pravico da živeti?
Med hujši zlost uredim vaše blage.

Ko Sima smet; sim bitje srečal krivo.

Ki množilo je z dušo paklu vrage,
S telesam pak med živim snulo živo.

Štir in trideseti spev.

Gindeka, zadni krog, sreda vesolnosti, luoiferov tron, Juda, Brat, Kas^.

Vexilla regis prodeunt inferni

Nasproti nam; de vidil boš Orjaka,
Mi reče varh, na levo se oberni!

Ker megle šlar se zgosti do oblaka.
Al kadar trna večerna nas obsega.
Mlin veternik se zdi deljave spaka.

Tem sličen stav mi videnja preproga;
Vetrovja zbog sim bil za vodjem tično,
Branilo scer ni nič nadležja zlega.

Sim bil — plašdn izrečem to prilično —
Do tje prispel, kjer sence v ledu skrite,
So vidle se ko v steklu proge mične

Leže so tu, stoje so tam očite.

Na nogah te, s petam na kviško une,
Clo v kolobar nektere s truplam zvite.

Digitized by VjOOQ IC

X84 Nebeška komediji^.

Ker toliko naprej sva hodne bune,
De vodniku se je pristojno zdelo,
Mi skazati posestnika te krune,

Omeni on: postoj, in dvigni čelo!
Orjak le-un je Ditel lep nekada,
Dnes vanj pogled zahteva serce smelo.

Premenul kak sim groze v led se^ tada,
Ne upati, prepeval vam de to bi,
Jezika ni, ki strah enak ovada.

Ja nisim bil, ne vbit, ne živ, ti v dobi,
Ak um imaš pretehtaj moje čute,
Ko spasa vse obup mi nade zdrobi.

Glavar ohol te vlade žalno krute
Iz leda pers moli le polovino.
In roke te so prej za obra snute.

Kot obrove, mu seči v ram višino.

Zdaj sodite, kak stas de mora biti,
Primeren de za tako je zverino.

Prej slično lep, ko zda je grozoviti.

Ker stvarniku nasprot je dvignul glavo,
Iz njega zlo, ni čuda, mora kliti.

Clo groze plen sim gledal to postavo.
Obraze tri različne je imela,
Polt predniga mi kaže boj rujavo.

Inaka dva sta tik naviš kipela,

O plečnicah nasprotna scer si bila.
Pa zrašena se z unim zgorej zdela.

Rumenkasta je barva tem i čila,
Letiniga jo misliti si morte.
Enako tem, ki unstran biva Nila.

Peruti dve ste vsakim pram al porte,
Širejši od jadrila morske barke,
Primerne kot so tičku take sorte.

Namest peres imele so kožarke.

Kot matopir ; te suče silno tako.
De vihram trem so dajale povdarke,

Premenši v led Kocita gnusno mlako.
, Teko solz6 iz šest očes ko veka.
In peni jok mu v brade tri se jako.

Vsakterih je v čeljustih duša neka,
Ki mane jo ko terlica predivo.
Ob enim de odmeva trojna jeka.

Je predniga terpinčenje scer živo,

Pa mickino v primeri unim dvema,
Kih ledja so razkrite v kostje sivo.

Le-ta ki spred obupno muk pojema.
Omeni varh, je Iskarjot izdajnik.
Moli v gertan, z nogama von z obema.

Digitized by VjOOQ IC

Poslovenil Jovan Koseški. 185

Le-unih dveh je Brutus levi krajnik ,

lu černiga mu gobca visi vprečno,

Se kerči tug namere zviti tajnik.
Je Kasij druj; tem služi hrana tečno.

Nastopa noč, bo treba dalej iti,

Pretehtala dovolj sva muko večino.
Mi reče zdaj, mu z desno vrat ovitii

Presodi Se okolnosti te Ijute,

Ker zdejo se ugodne cilju biti,
Se spne z menoj žerjavu na perute.

Od kodra sva do kodra gomazila,

Med gošo dlak i srežjem polti krute.
Ko sva do tam ponižala se bila.

Kjer stegno se premika v kuknim sklepi,

Naravna moč je vodja tak zavila,
Kjer glava prej de nog so mu razcepi,

Plezavcu bil podoben je do pike,

Za nov se pot, sim djal, po paklu krepi.
Se derži jak ; iz groze te velike

Po stopnicah težavnih le se pride,

Sopeha varh, ko kter iz muk dotike.
Votlini ker z menoj potem izide,

Me posadi na rob skalade sive,

Ter bližej se s telesam mojem snide.
Ja dvignem gled, nadjavši se de krive

Ne bom zazrel okrenbe velikana,

Pa zgor pet^, in zdol so bučne grive.
Al stresla ni prikaz ne ta neznana,

Nej praša tist, ki ne razumi jasno,

Čez kteri člen sva zemlje bila gnana.
Na noge zdaj, veli mi vodja glasno,

Je dolga pot, negladka hodbi cesta,

Ur dve in pol že sije sonce krasno!
Ni hišni pod, ne tlak uglajen mesta,

Kjer bila sva, le groblje so sirove,

Spotik, overk, svitloba clo nezvesta.
Poprej ko se iz jame ločim ove.

Razjasni, varh, ga prosim stavši ravno.

Te vganjke mi, razumu negotove!
Kje led je zda? zašto je un zabavno

Obernjen tak? in- kak ti v kratki dobi

Premenulo je sonce stanje glavno?
Mi reče varh : ti sodiš de si v globi

Poprejšni še, plezaje unstran sredja.

Strahote tik, ki zemlje jedro drobi.
Si bil dokler prehajal sim ji ledja,

V obratu mom si prekoračil piko.

Ki vleče vso na sebe težo ve^ja.

Digitized by VjOOQ IC

186 Nebeška komedija.

Prispela sva na drugo plat veliko,
Le-uni sprot, ki zdaj otesa čeka,
Nedolžnosti kjer križali so sliko,

Ki svetu snag je bila plodna reka.
Sedaj stojiš na grudi zemlje male,
Ki ravno ji nasprotna je Giudeka.

Ker tu dani, so nočne ondi hale,

Ta pa ki bil mi stopnica je z dlako.
Je v stanu ki mu zgodbe so ga dale.

Na toti kraj iz viš je trešnul jako.
In zemlja, pred i ondi suha bivši.
Pokrila se je v grozi z morsko mlako;

Na strani tej se kviškoma razvivši,
Je za seboj votlino to pustila,
Oprostena gnusob se veselivši.

Je neki kraj, globejši sila sila.
Od Satana kar nora je široka,
Premerjena po vidu ni še bila;

Naznanja ist po glasu se potoka.
Ki v nižo raz kamnite jame lije.
In brizgoma peneče solze joka.

Na toti pot moj varh z menoj zavije.
De prišla bi iz puste tmine lasno,
Počitka brez on stalno dalej rije.

On spredej spe, tik njega jaz ne kasno ,
Dosegel de bi prej željene mezde;
Skoz neki vdor primahava na jasno,

Kjer z radostjo zagledam svitle zvezde.

Digitized by VjOOQ I C

187

Staro- in iiovoslovenske jezikoslovno črtice.

Nsl. srakoper lanius,

iz srako+per, hrv. svrakoper; ms. sorokoputi; polj. Bro-
fc o s z , zbog pisanega sraCnemu podobnega perja, kakor je imajo
veče bire gegači; zaradi per primerjaj nsl. srb. kal oper
Frauenblatt'1 ; slovaš. kalokap, kalotok gonorrhča, kar se v
Halozah pravi cvžt; srb. šestoper buzdovan od Sest pera, Art
Keule; crvemperka avicula rubra. Na konci besede pristavlja
se nalik na per tudi ter, ber, der: nsl. makoter Stampfklotz,
inače pšaj iz pth (-ati); hrv. grozdober Traubenleser ; kla-
sober; groboder Todtengraber ; nsl. Kozoderc rod. ime.

Nsl. povir, poverje

arundo, Schilf zur Ausfiillung der Ritzen an Fassern; Vir je
krajno ime; srb. vera Haarlocke, ver ati immitere; čes. po-
vprek Schlossnagel ; rus. ver v a Pechdraht, vervB Strick, nsl.
vrv isto, hrv. vir ni ca Bogenlaube; stsl. vrSti concludere; polj.
vrzeč, vierač schliessen, vrzecij^dz, Thtirkette, tore povir iz
kor. vr, ker veže; pr. zbog pomena rogozi, magi. ragaz Kitt,
kar je rogoz pri posodi ; magj. ragaszkodni ankleben, anhangen.

Stsl. posmag^b placenta,

iz po + smagi. Fick II. 502 (s m a k) s m u g schwelen, schmauchen ;
čes. slovaš. smah Brandfleck, s m aha Brandgeruch, Brandmal,
smahly gedorrt, slovaš. s m a h n u t' rčsten;čes. smažiti bachen,
rčsten, braten, smaženka Schmalzkuchen ; polj. smazyč
schmoren, braten, rosten; srb. zmazati comedo: smazao či-
tavo jagnje; nsl. cm a žit i braten, bachen.

Nsl. ščava eluvies,

čes. slovaš. stava Saft; polj. szczak Pisstopf; Pisser; srb.
stava das Legen derHaut in8Wasser, um sie nachher zu gerben :
metnuokože u štavu; magj. csa^va Beitze; Garberlohe; Gerber-
grube; iz kor sbc (-ati). Fick II. 674 sik seigen, harnen, be-
netzen, befeuchten, ausgiessen. Odtod tudi ime potoku na Slo-
venskem Sčavnica Stainz.

I

Digitized by VjOOQ IC

188

Nsl nastor Abneigung; Eifersucht,

iz na+stor (= stvor); pr. komu čini ti trotzen, hetzen: „očaI
Franček pa mi čiui" = draži me.

Stsl pazder'B stipula,

paz ni mesto pa, nego pas (paz) = pos (poz), kakor pa =
po, SB^zzbog naslednjega soglaša: stsl. pazder'B, pozden iz
paz (s) + derB, kor. dr; nsl. pazder, pozder, pezder; magj.
pazdorja, pozdorja ScMbe, Age, iz stsl. pozderije; stsl.
paznogitB ungula; čes. paznecht Klaue; rus. paznogti mn.
Hufe, Iflauen; polj. paznogieč, — nokieč Nagel (an Fingern);
lit. posnagas Pferdehuf, iz paz (s) + nogitB; stsl. pazuha
axilla sinus, iz paz+duha ^= pas+duha, d je odpadel kakor v
b'Bz sambucus iz b'Bzdšti; pr. nsl. pazduha, pazuha; skr. d d s;
stsl. poskonB cannabis, iz pos + konB, pr. nsl. kon+oplja,
litv. paskannas unechter Hanf; rus. poskonB (mSlnnlicher)
Hanf; slovas. poskonnica isto; čes. poskonnice isto; magj.
paszkoncakender Fimmel; stsl. pasr^bb^b Stiefsohn, iz pas +
ribi, poslednji živelj = rob'B = rabi servus, skr. arbha puer,
čes. parob Knabe, Knecht; rus. rebjata Kinder, iz rebja; rus.
paserbi, paserbica; stsl. pastoriki privignus; nsl. pa-
storek, pasterek, iz pas in pripona tor, ter: vtorek
Dienstag, kotoryj, koteryj; nsL kteri, koteri; lat. po-
st erus; grš. (Toq^<0'tBQog\ lit. pastoras der letzte; stsl. pozdi
serus, strpr. pa(n)sdau nachher z vrinenim n kakor litv. pan-
skarra in skarra Lumpen ; d v pozdi je pripon kakor v na+di,
prS + di, po + di itd. in praz + d+B otium, iz praz =
prozi per, durch; pr. zbog pas šče grš. «ti-fta-To^ mesto noa-
ficc-tog Curt. Grundz. str. 70N5; Fick 11.605 navaja tudi Ttop-pog ==
Ttoffpog, itak ta beseda ne čita se v Passowu. Nsl. pažlj in čes.
slovaš. pazur Elaue, Kralle ne spada sem, nego naslanja se na
kor. paž (-iti) fiigen, stopfen, pfthlen; rus. paziti fugen, Caf);
čes. paže brachium.

Stsl. kimetB, kmeti

magnatum, procerum unus; srb. kmeta, a) imenitnejši seljak,
kteri v malih rečeh sode občinarjem, b) v Crnigori Schiedsrichter,
c) v Bosni zove se kmet seljak, kteri sedi na tuji zemlji in v
tuji hiši; nsl. kmet Bauer (Ganzhiibler) Landmann ; slovaš. kmet'
alter Mann; Greis; Grundbesitzer ; Bauer; kmetica eine sehr
alte Frau; kmetstvo Greisenalter ; čes. kmet Greis; Bauer;
Ganzlahner; polj. kmieč Hiifner; Bauersmann; Bauernbengel ;
kmiotek (armer) Bauer; kmiotka Bauersfrau; stsrb. kmeti
in kimeti (Daničič) subjectus, vasallus ; kmetici servus, iz ki +
met + B, kor. met (-ati) werfen, vsaj stsrb. kmeti podvrženec,
privrženec, kar so tudi bili velikaši in boljari svojim vladarjem.

Digitized by VjOOQ IC

189

Žbog pomena sodeč odgovarja lepo temu, ki je iz s%+di, po-
slednji »živelj iz de (-ti), in srb. birov Unterknez im Dorfe, nsl.
Dorfschulze magj. bir6 Schulze, Richter, iz br(-ati): pr. šče srb.
žbir, iz ž + bir, Spion; pr. laš. sbirro, birro Scherge. Pri-
spodabljaj šče litv. kumetjs; litv. kummettys; strpr. po-
mests unterworfen, m. pometts, kar brez dvojščine kaže na
kor. met.

Nsl. kaštuba

langlicher Milchtopf, kakor okolo Ljutomera duklj, iz ka +
štuba; v Halozah štublj isto; stsl. stublB puteus; srb. stu-
blina ein hohler aufrechter Stamm als Wasserbehalter; rus. isto.
Dal' L 750; pr. kolo d a (klada), kol odi ca Brunnenkasten ;
Tranke; nsl. š tu m bij ein langlicher Strunk; langer Krug, iz
stbblo; kor. štab, stamb stemmen; stLblo; stamba Pfeiler,
Stender, odtod tudi sto bor, vse iz sta. Nsl. duklj = kaštuba
iz dhaka Behalter, korenika dha stellen. Fick I. 628. — Beseda
kaštuba govori se v hrvatskih Halozah na Bezjačkem, prijavil
mi jo je gosp. Toplak, župnik pri sv. Lenartu blizu Velike
nedelje, in več drugih draginj. Javna mu hvala za njegov trud
in marljivost.

Nsl. hajzba

(Topi., govori se na Murskem polji) velika soba v razmeri proti
hiški: kdo bode v toti mrzli hajzbi spal? iz ha + izba.

Nsl. nunščak

(Topi.) Taufling, v Halozah zetec, zetica, iz nunec, nunica
Taufpathe, — in, in to iz na, na na, na na lallende Anrede der
Kinder an ftltere Angehčrige; grš. vapva-g^ vivvo-g Oheim Gross-
vater; lat nonnus nonna Erzieher, Muhme, Amme, pozneje
Nonne; Slovenec govori nuna Nonne; nunščak (na Žvabu
blizu Ljutomera hišno ime Nunščak) je tore krščenec, komur je
kdo nunec, kum (= compater), boter (= pater); rus. njanja
Kind8warteriu ; luž. nan Vater; rez. nun Taufpathe; rusin.
nenbka Mutter.

Nsl. pamprlič

(Topi.) dickes Kind, iz pa schwellen, podvojeno pa+p=pap in
okrepljeno nosnikom m = pamp; pr. stsl. p^-pi umbilicus; nsl.
pop, popek a) isto, b) Knospe, tudi p6pje, pdpovje, p6-
pika, — er pripon; pr. rus. pupyr penis; Bl^schen; zbog t— a
lit. pamplys, lit. pamp-ti aufdinsen. — Na to koreniko na*-
slanja se tudi slov. pumpava, pupava Kreuzdistel; čes. pu-
pava Eberwurzel; polj. papava Pfaffenplatte; rus. pupavka,

Digitized by VjOOQ IC

190

pupavniki anthemis tinctoria; nsl. pumpava, popava, po-
pove c, čegar korenje v (Halozah) Eberwurz, stolčeno za vraštvo
služi, srb. pupa (Vuk) 2) nekaka trava, u koje je korijen otišao
u zemlju dolje upravo; djeca ogledaju ovu travu, koje če iščupati
upravo s korijenom i vukuči je gore govore: „ispupi se pupo na
majčino mlijeko".

Nsl. binec, nca

(Topi.) iibermuthiger Bursche (jajčasti binci); glagol bincati
springen, bincnoti (koga) ausschlagen und dadurch jemanden
treflen wollen; tudi bincati se scherzen (gymnasti8ch): pastirje
se hincajo, krave pa bincajo; bi (-ti); zbog oblike pr. svinec; sem
najbrže ne spada samostav bingolice = gosli.

R. B.

I>irol>tiiiiee.

ELEN ali ELEND (cervus alces) slovanska beseda.

spisal J. Navratil.

Trdil sem pred izvrstnim jezikoslovcem, da so Nemci besedo
elen ali elend (= eZenhirsch, eZenthier, tudi ežendhirsch, elendthier)
posneli po slovanski jelen *), ter se naslanjal pri tem posebno na
zloženo besedo elenhirsch, v kateri po mojih mislih druga polovica
ni nič drugega nego prve ponevedoma prevod; d \ obliki dend
je bil pa pricepljen. — Ali on mi ni hotel pritegniti nikakor, po-
navljaje, da je ta elerid . . . stara nemška beseda.

To pričkanje me izpodbode, da sem premišljeval to stvar
pot6m še bolje in se uveril naposled, da moja prva slutnja, — ki
se mi je bila posilila že pred mnogimi leti, ko sem besedo elen-
hirsch prvič čital v Ramiševem naravopisji, **) — vendar ni
bila jalova.

^) Stslov. exEuu ali le^EHb (= jelenb); rus. oa^Hb; polj.
jelei^; Čes., slov. in srb.hrv. jelen. Pis.

**) j^Naturgesoh." v. P. H. Ramisch, I. Prag, 1841. Pis.

Digitized by VjOOQ IC

191

Zasledil sem namreč pozneje, da je mojih misli tudi slavni
G rim m (glej slovarja IIL zv., 406.^, da-si je ta nemški učenjak
dobro vedel in pravi ondi razločno, da se veli omenjeni živali po
5,slovan8ki" *) : los^ polj. loš, čes. los

Podomačivši tujko elen do dobrega s privešenim d, **) mislili
so Nemci — tako modruje učeni Grimm z drugimi besedami
— pri tako popačenem imenu na svojo domačo besedo „elend"
(= nadloga) ter začeli s časom pritikati tej živali, [največji izmed
vseh jelenov; — pis.], da jo meče božjast, ki jej pravijo pri
nas včasih tudi „pždeča nadloga"; nekateri Nemci so pa zdeli,
da ima ta žival v sebi tako moč, da lahko prežene to nadlogo.

Oživljali so neki nemški pisatelji z Ramišem vred pravo
staro, a zastarelo . . . mrtvo nemško besedo srednjega veka
elch (elch), ter se trudili, da bi se ukorenila zopet v nemščini;
ali zahman. Mrtvi ne vstajajo. — Izpodrinila jo je menda na
veke . . . slovanska presajenka.

*) To je: stslov. in ruski (aocb). Pis.

**) Prlprosti Bečani (Dunajčani) podomacili so si cel6 domačo
besedo „lebertran'* še bolj s privešenim k: „lebertrank*' (nemara zato,
ker ga daj6 slabotni deci piti za zdravilo). Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Popravki tiskovnih pomot

v „Ietopisu" 1877.

Prvi dve vrsti na str. 227 prenesi na str. 228 pod 42 vrsto.

Na str. 228, vrsta 18. čitaj: ubi srb. aorlst; (a ne „ubij'0-

Na str. 222, vrsta 3. od zdol. čitaj: „tankega sukna" (a ne suknja).

Na str. 230, vrsta 8. prečrtaj „ze".

Na str. 228, vrsta 26. namesti: „Petra II." eitaj: „Petra I."

Digitized by VjOOQ IC

■('//U,'. , /^, ./,(.'*

MATICE SLOVENSKE

za

leto 1878.

III. in IV. del.

Vredil

dr. Janoz Bleiwei8.

Založila in na svitlo dala

MATICA SLOVENSKA.

V Ljubljani.

Natisnili J. Blaznikovl naslednild.
1878.

Digitized by LjOOQ i ',

1

Digitized by VjOOQ IC

OBSEG

tretjega snopiča;

1. Tomaž CJhrdn, pesnik, mecen umeteljnost in podpornik vednosti.

Eulturno-zgodovinska stadija; spisal pl. P. Badies 1

2. Slovani v Andalaziji. PrevM Fr. Hubad . BS

3. Zakaj Slovani spodtojejo lipo. Po dr. B. Šulekovem spisu posnel

Jos. Carpeuter 57

4. Oroslav Caf, spisal Baidev Božidar 72

5. Fdmodka in Fimaeka. Preval F. M. Štiftar 102

6. Dvoje Imenitnih tloliOe-ddOersklh mest:

a) Starodavno mesto Ptuj. Zgodovinska črtica. Po Eremp]jevih
spisih J. L , . . 112

b) LJjatomer. Zgodovinska črtica. Po spisili Mucharjevih, Krem-
pljevih in Hofrichterjevih, sestavil J. L 117

7. Črnogorski In srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil . • 125

8. Drobtinice:

a) Kres v Istri. Zapisal J. V 136

b) Pesmica pri Kresa 136

I

Četrtega snopiča:

1« Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Priredil Lavoslav Go-
renjec, Podgoričan 139

2. Pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil 148

3. Bibliografija slovenska od začetka 1877. 1. do 1. jannarija 1878. L 192

4. Poročilo o delo vanj L ^IMa tiče Slovenske'^ 1878. 1. Sestavil Andrej

Praprotnik 214

5. Imenik Matlčinih udov 226

Digitized by

GoogI

Digitized by VjOOQ IC

i

Tomaž ClirOn,

pesnik, mec6n umeteljnosU in podpornik vednosti.

Rnlturno-sgodovinskf^ študga; spisal P. pl. Radics.

I^redg-ovor.

Ljubljansko škofijstvo, v primeri še ne zelo staro —
kakor je znano, je njemu utemeljitelj šele cesar Friderik
lil. L 1462 — vendar lehko skaže lep broj cerkvenih po-
glavarjev, kateri so se odlikovali po visocih dušnih krepo-
stih in po izvanrednih svojstvih.

Da se navedo le najizvrstuejši izmed njih: Sigmund
Lamberg, prvi škof, umrl je v slavi svetosti, Krištof
baron Eauber, (Eavbar,j prisrčen prijatelj „poslednjemu
vitezu'* cesarju Maksimilijanu L, duhovnik, vojak in di-
plomat v eni osobi, Baltazar Eadlitz, (Radlec,) „kranjski
Ciceron/* Viljem Leslie, oster zagovornik cerkvene
discipline, Sigmund Krištof grof Herberstein, blag pod-
pornik umeteljnostim in vednostim in poleg stolnega prosta
Prešfrna soutemeljitetj semeniške biblijoteke, postavil je
tudi v novo ljubljansko stolno cerkev, potler Anton Alojzij
WoIf, kateri si je s svojimi zaslugami za slovenizem v
našem ndrodu pridobil nesmrtnost.

A kreposti, ki so se javile pri drugih posamezne, je
strinjal v sebi vse eden ljubljanskih cerkvenih poglavarjev :
bil je duhovnik po božji volji in verski junak v naj-
širšem pomenu besede, državnik, učenjak, pesnik,
vnet, odkritosrčen prijatelj svojega, našega
naroda, bil je podpornik vsemu, kar je bilo lepega,
dobrega ni resničnega, umeteljnosti in vednostim,
visokodušen dobrotnik ubožcem, njegovo im6 —

I<etopi8 187d. ra. Digitized by OoOglC

skoraj bi ga nam ne bilo treba povedati — njegovo im^
je Tomaž Ohron.*)

Mnogostransko viharno življenje in neumorno delovanje
tega izvrstnega cerkvenega poglavarja sem si izbral v pred-
met obširnemu delu, za katero nabiram gradivo že dvajset
let, ali še sedaj nisem do dobra prei^al vseh dotik, v
katerih je bil ta škof xar bIoijv s svojimi sovremeniki, od naj-
višjega do najnižjega, še sedaj nisem popolnem proučil
mnogobrojnih del posvetne in duhovne vsebine, katera je
stvaril on. Dovršiti mi bode še mnogo preiskav, predno
se mi posreči, da začnem spisovati nameijano obširno bi-
jografijo tega v istini slavnega rojakanašega. Vendar ena
stran tega 1;ak6 mnogostransko plodovitega življenja To-
maža G h r 5 n a leži pred mojimi očmi, kakor odprta knjiga,
in to je njegovo stališče proti najvišjim po-
svetnim zakladom, proti umetelj no s ti in vednosti.

V prostoru te knjige, odmenjene lepoznanstvu, ali boljše,
v teh četrtletnih zvezkih, imam namen, razdeljeno po na-
slednih oddelkih kolikor moči natanko narisati izobra-
ževanje Ohronovo, njegove pesniške poskušnje,
njegovo delavnost slovenskega pisatelja, njegove
razmere do umeteljnosti , do muzike, slikarstva,
stavbarstva, njegovo ljubezen do zgodovinske ved-
nosti, njegovo gorečnost za napravo izborne b ib lij o t ek e ,
njegovo zanimanje za gledališče jezuitov, in še mnogo
drugih stvari.

Iz te črtice se bode razvidelo, da je mož, kateri se
je, kakor verski junak in proti-reformator vedno ravnal
po gSslu svojega življenja „Terret labor, aspice praemium*',
to svoje gfeslo imel vedno pred očmi tudi v svojih razme-
rah do umeteljnosti in vednosti, kajti vse, kar je on za-
počel, ali k čemur je izpodbadal, vse je uosilo na č^lu
znamenje tega prekrasnega r^ka:

„Terret labor, aspice praemium!"

*"

) Po zakonih slovenSČine bi imeli sicer pisati Hren^ a nadejamo
se, da tudi po listinah Jn tisl^ovinah posneta pisava tega imena ne
služi nil^omur v spodtiko.

Digitized by VjOOQ IC

[

Tomaža ChrSna izobraževanje.

Tomaž Ghron se je rodil v Ij'ubyani dne 13. novembra
1560.

Njegov oča Lenart Chron je bil ljubljanski mestni svetnik,
pozneje župan in poslanec deželni.

Vere je bil protestantske, v katero je prestopil, ker so mu
vgajali nauki Primoža Trubarja. Bil je tudi odločen branitelj
protestantski stvari in je šel 1. 1565 z deputacijo „evangeljskih" stanov
na dvor v Gradec, da bi se dovolila vrnitev prognanemu Primožu
Trubarju.

Lenart ChrOn je bil imovit mestjan in gospodar fužin v
Savi pri Jesenicah na Gorenjskem.

Tomaža GhrOna mati, rojšna Schittnik (Žitnik,) je
imela brata, kateri je tedaj, ko je Tomaž zagledal beli svet, bil
profesor na dunajski univerzi.

Deček Chron ni ostal dolgo v rojstni svoji hiši v Ljubljani.

Že 1. 1570 nahajamo desetletnega dečka v admontskem
benediktinskem samostanu na gorenjem Štajerskem, kjer je bil
isti čas nek rojak Nebel predstojnik. *)

Še v poznejših letih se je škof Chron v ljubezni in s hva-
ležnim srcem spominjal dobrot, prejetih v admontskem samostanu.

Po dovršenih gimnazijskih študijah v ljubljanskih „evangelj-
skih" deželnih šolah, se je pod&l na univerzo dunajsko.

Tam dohode rektorja doktorja Aleša Strausa, rodom
Kranjca.

Njegov ujec, profesor etike in dekan filozofične fakultete.
Žitnik, je v tem zapustil (1. 1572) kateder in je nastopil častno
službo vladnega sv6tnika pri dvoru nadvojevode v Gradcu. Žitnik
je v dobi svojega profesorstva — kar se opomni mimogredoč —
občU na Dunaji s tamošnjim profesorjem matematike, dr. Jakobom
Straussom, učencem Budfne in Melanchtona, kar svedoči
njegova zdaj že precej redka tiskana pesem „Carmen a d M. Jaco-
bum Strauss."

Chrčn je študiral na dunajski univerzi „humaniora" in filo-
zofijo in je zapisan „kandidat prostih umeteljnosti.^^-

Chron je bil ud družbi „bursa Agni" in s svojimi toviriši
je bil vedno v prijateljski, a z nekaterimi celo v prisrčni zvezi.

Temu svedoM so mnoge pesmi, katere je Chrdn zložil v d6bi

^) Glej oddelek : „Tainaž Chron in slovenizem," pismo Chronovo
1. 1615 predstojniku N e b I u v A d m o n t n. Op. pis,

Digitizedby000gle

4 Tomal^ Ghron.

svojega šolanja na Dunaji in o katerih govorimo v naslednjem
oddelku.

V isti meri, kakor je napredovalo Chr5novo izobraževapje,
začela se je tudi že po notranji Avstriji v všrskih stvaršh vršiti
prememba, se ve, najprej le v merodajnih vladinih krogih na iz-
podbadanje nadvojevodinje Marije.

Katolicizem se je začenjal zopet počasi vedno bolj utrjevati.

Tako se je zgodilo, da je Tomaž Chr5n, ko je bil ravno
odmenjen, da se pojde na neko univerzo v Italiji pravoznanstva
učit — hotel je posvetiti svoje živ^enje državni službi — pred
svojim odhodom iz Ljubljane na smrt zbolel za vročinsko mrzlico,
in v tej nevarnosti stori obljubo, da bode katolišk duhov-
nik, ako mu Bog zopet podeli zdravje.

Res, ozdravel je, a tudi spolnil storjeno svojo obljubo.

L. 1586 se je pod41 v Gradec in je pričel tam bogoslovske
študije. Dv6 leti potem je bil že posvečen v mašnika ter župnik
v Sekovi, kjer je bil tedaj škofovski s6dež za gorenje Štajersko,
kajti tudi še dandenes se imenuje eno škofijstvo na Štajerskem
sekovsko škofijstvo.

Ali še istega leta (1588) so Tomaža Chrdna imenovali k a-
nonika ljubljanskega, namesto Primoža Trubarja, *)
spogojem,daimapridigovati vljubljanski stolni cerkvi.
L. 1597 ga je imenoval na priporočilo umirajočega škofa Janeza
Tavčarja nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji, škofa
v Ljubljani.

Umrl je škof Chron 1. 1630.

Mladi pesnik.

Na dunajski univerzi je uplivalo izpodbudno občflo s teda-
njimi profesorji in dijaki, kakor tudi posebe znanje njegovega ujca
Žitnika z drugimi slavnimi učenjaki med brati sosednjih samo-
stanov, daje mladenič Tomaž Chr5n rad in cesto se klanjal
pesniškemu geniju.

Pisal je svoje pesmi, kakor je veleval tedanji okus časa, v
latinskem jezici, in ohranil se je nam zvezek teh mlade-
niških pesniških poskušenj Chronovih, katere je 1. 1586 zbral ter
posvetil svojemu ujcu.

Ta pesniška zbirka se ni tiskala nikdar, a nje rokopis,
katerega vsega je Chrčn svojeročno pisal, se nahaje v
C. k. licejalni biblijoteki ljubljanski.

Rokopis, s precfej velikimi črkami na papir razgovetno pisan,
obseza 73 listov v četverki (nekatere pole so zganene ter obliki
knjige primerjene), in je vezan v svetlo-rjavo usnje, (kakor so

'} Stolni kapiteljski arhiv z v. VI. štev. 8.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pl. Ba^oB. 5

vezane knjige iz biblioteke barona Žiga Zoisa, od koder je
tudi najbrž ta rokopis.)
Ves napis slove:

„Libellus Poematum sive Carminum variorum
generum Thomae GhrOn Labacensis Garniolani L. L.
Oandidati."

Rokopis obseza 54 mai^jših in večjih poez^'.
Sapphiška oda je mnogokrat zastopana, in v tej vrsti
kakor tudi v inih: v akrostihih, anagramih, epigramih,
himnah L t. d. kaže pesnik svojo spretnost v jeziku ter se
odlikuje po čistosti oblike in po vzvišenih mislih, a
poleg tega kakor vsi Slovani, po množini prilik in podob.

Poznejše podam nekaj poskušenj iz te pesniške zbirke C h r 5-
nove, a t& bi samo rad še izpodbodel, da bi, kakor jih objavljajo .
nemški stolni samostani, tudi pri nas kaka v6šča rdka izdala na
svetlo mnogo nam Se ohranjemh arhivaličnih spominkov cerkveno-
zgodovinskega obsega, prevažnih za kulturno zgodovino dežele naše.
^ Za nas so Qh r d n o v e mladeniške pesniške poskušnje zanimive
ne le zgolj zaradi poetične svoje veljave, temveč tudi zaradi kul-
turno-zgodovinske pomembe, ker nam kažo, s katerimi osobnostimi
. je v dobi svojega učenja na Dunaji prijateljski občil in s katerimi
sovremeniki je tudi zunaj univerze bil v bližnji dotiki.

V prvem oddelku smo že omenjali razmer njegovega ujca do
Jakoba Straussa, najbrž očeta ali brata Alešu Straussu, in
temu poslednjemu, svojemu rektorju , pridši v obliž^e, se ga je
ChrOn prisrčno oklšnil.

Ko je Strauss, do tedaj le prostih umete^jnosti in filozofije
magister, 1. 1582 prejel doktorsko diplomo, zložil mu je naš pesnik
voščilno pesem. ')

Tudi še nekemu tretjemu Straussu Jakobu je napravil
GhrOn veselje in čast, poslavši mu čestilno pesem, ko se je bil
poročil z Jero, hčerjo Rateškega mestjana Petra Spo-
rerja; ta Jakob Strauss je bil doktor zdravilstva in filozofije
in deželni zdravnik na spodnjem Štajerskem, ^)

Kakor je prisrčno občil Chron s svojim učenikom, tako je
bil tudi pobračen s svojimi tovariši družbe „bur8a Agni," v
katere imenu je „bakalavreju" filozofije in provizorju družbe, Eliju
Stan zlu, zložil godovno pesem, ^) katera seje 1. 1583 tiskala
pri Štefanu Kreutzerju na Dunaji. Ta je bila druga njegova
tiskana pesem.

Njegova prva tiskana pesem je namreč eno leto prej (1. 1582)
prišla na svetlo, (tudi iz Kreutzerjeve tiskarne). Bila je to voščilna
pesem, ko je bil Chrčnov rojak in tovariš Janez Markovič

>) Štev. xxxxin.

«) Štev. XXXXIL 1. 55, 56.
3) šter. Vm. 1. 12.

Digitized by VjOOQ IC

g Tomaž Chron.

iz Radovljice na Ooreiy'skem po drju. Alešu Straussu promo-
viran v doktorja filozofije; konec napisa slove: ,,ob8ervantiae
et conterranei amoris ergo scriptum per me." — !)

Obseg tej pesmi dokazuje, kako vešč je bil C h r 6 n v rimski
mitologiji, katere podobe nam vodi pred oči z odlično spretnostjo.

Drugim tovarišem piše nežne, pomeipbne pesmi, n. pr. Pavlu
Blou in Štefanu Gallu,^) katera zapuščata Alma mater na
Dunaji in sta nameigena iti v Tubingo. (Štev. U. 1. 2.)

Ta prijateljska pesem, katera se odlikuje po posebni lepoti,
slfive:

In Discessnm Vieuna Anstriae.

Tvhingam lecbisnmorum Juumum Pauli Blo et Stephani GaUj.

Mane erat et nitidum Phoebus lustravit 01ympum

Ordine coniunctis quattuor actus equis
Luce polum rosea pinxit, terrasgue iacenteis

Insuper et clavis expulit astra rotiš
Aurea splenduerat croceis Aurora capillis

Et circumfuso rore madebat humus.
Cum mea de molli releuassem membra grabatho *)

Et peterem fontes lenesonantis aquae
Tum mox coeruleas sursum delapsa per auras

Constitit ante oculos candida Nympha meos
Candidior nivibus, flavis decorata capillis

Cui uel non tonsis cedit ApoUo comis.
Hanc ego conspiciens, uultum mirabar in illa

Collaque cum manibus pectora tota simul.
Dixi ego: diuinus quis spiritus incolit artus?

Talia dicentis permeat ossa pauor.
Illa sed est blanto uultu solata timentem.

Et retulit placito talia verba sono :
Excute nune tristes moneo de pectore motus

Et versu promptas praemeditare vias,
Arma resume citus, sinuel et Tritonia tela

Cur tua sic somno Musa sepulta iacet!
En duo praeclari Juuenes, quos maxima nostri

Cura tenet, certum nune iter instituunt.
Qui studio nostrum summo coluere Lyceum

Quot gremio nobis alta Vienna fouet.

') Štev. V. L 5-8.

^) B I o menda ni Sel ▼ T a b i n g o ^ ker ga £ 1 z e v svojem izpiska is
matrik v delu „Die Universitat Tiibingen und die Studenten aus
Krain 1877" ne imennje; a sicer beremo tam K 1580: /,Stefan
Gallns ClausenburgensiB TranBBylvi^naB/'

«) Postelja.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pl. Badios. 7

Et bene jam notum est patrios liguisse penates,

Quo uel in ignota nos regione colant.
Haec mens illorum est, haec stat sententia firme

Hinc etenim uentis candida uela dabunt.
Ergo age tu gelide procul hinc formidine pulsa
Arripias laetus, quam tibi monstro lyram.
Et Juvenum cane discessus, et itinera longa

Prospera foelici numine laeta iube.
Haec ubi dieta suis retulisset Nympha labellis

Max celeri tractu regna superna petit.
Ergo Deae monitis, tandem mea labra resoluo,

Nympharum, Juvenes, splendida turba nouem
Pergite foelices (si qua prece fata leuanturj

Et laeti patria ducite ab urbe pedem.
Ble DEVS superum, nutu qui concutit orbem
Reddat iter foelix: hoc duce ferte viam.
Hinc abeant casus, abeantque pericula cuncta
Vestraque supremus prosperet acta DEVS
Ite bonis avibus, simul et per longa nalete

Tempora, quos placide culta Minerva fouet
Ergo valete boni fratres, dulcesque parentes

Et pia Musarum caetera turba vale
Musarum grex culte vale atque urbs celsa Vienna
Jam jam discedunt. Tu pie Christe fave.^
Jednake vSrzevslovo piše Chrčn svojemu rojaku Tomažu
Eapelleju, kedar ga imenujejo magistra ; zloži mu oktostih, ka-
terega uglasbi promovirančev brat; ') dalje Volbenku Piitt-
lerju s svojo sliko; *) Juriju Nidiju, kateri je postal duhoven,
,)in primitias militis Christi militiam ingressi^S kakor
B6 bSre napis; ') v spominsko ki^lgo Juriju Wie8ingu vefi
komadov *) i. t. d.

A ne le na hram univerze je bil omejen Chr5novega
pesniškega genija vzlet, služil mu je tudi, da je visocim, mogočnim
osebam izražal svoje čestenje.

Tako n. pr., je slavil s pesmijo poroko cesarskega tajnika
Melhijorja Alaude, ko je vzel vdovo Schrottnerjevo za
ženo, ^) in takisto tudi poroko cesarskega dvornega vojnega svet-
nika Danyela Schlegerja, ko je bil v zakon vzel Marijo,
hčer cesarskega ceremonijskega mojstra Pocusota, ®) za kateri
cestni dan je zložil še drugo pesem, ki se je potem (1. 1584) tudi
pri Ereutzerju tiskala.

O Štev. XI.

«) Štev. xn.

3) Štev. XVI.

*) štev. XXXII.- XXXIV.

*) Štev. WL

«) Štev. VI.

Digitized by VjOOQ IC

g Tomaž Chr5&.

Pozdravil je Chr()n s svojimi vdrzi tudi krst Anice- Marije
Auerjeve, hčerke Janeza Auerja, cesarskega učitelja.

Dvor je pesnika Chr5na spoznal že 1. 1577, ko je v pre-
krasni sapphiški odi slavil krst nadvojevode Ferdi-
nanda, svojega bodočega visocega podpornika, poznejšega cesarja
Ferdinanda IL, sina nadvojevode K a r o 1 a , vladarja notranji Av-
striji, in Marije bavarske.

Ti vSrzi dunajskega „študenta" so se — naravno, po posre-
dovanju njegovega ujca — tedaj, ko se je vršilo sveto dejanje,
obesili v cerkvi na primernem mestu. Iz notranjih in. zunanjih
vzrokov naj se vsa ta pesem tudi objavi v tej črtici.

Pesem imd t&-le obseg:

„Ode Sapphica.

In hanorem Serenisaimi Archiduds Austriae Caroli jUii Ferdinandi
cum anno 1577 salutari fonte ailueretur in templo affixa.

Voce iucunda cecinisse turbam
Gaelicam scimus, genitrix Maria
Dum DEI patris peperit potentem

Numine prolem

Laeta sanctorum domus Angelorum
Tunc eratj cantus melici sonabant
Quo recens Christus DEVS esset infans

Natus in orbem

Corda pastorum fuerunt amore
Gaudio magno quoque mox repleta
Nuncius coeli noua dum tulisset

Aethere ab alto

Persici reges regione longa
Fulgida stella duce visitantes
' Hunc recens natum Dominum, profundum

Munera trina

Tantus etsi iam jFuit haud triumphus
Cum novus princeps satus orbe nobis
Attamen plausus aliquos dedere

Numina coeli

Millies salue soboles tenella
Caroli patris generosa proles
Millies salve decus et Mariae

Archiducale

Antequam Phoebus veniebat ortu
Aureo mundum in patulum sereno
Plurimos uultu (quia te petebant)

Exhilarasti

Digitized by VjOOQ IC

Spiaal P. pL B»dics. , 9

Nonne gaudebat polus incitato
Astrifer eursu celebrique plaasu
Cuncta splendorem rutilum ferebant

Astra referto?

Omnis aufugit timur et recessit

Tunc metus cordis lachryma8que moestas

A geuis moestis soboles Mariae

Splondida tersit

Hunc novum natum fore non putatis
Principem magnum patriaepue patrom
Graezy nostri fore non putatis

Dicite Musae?

Tu reges Christi populum sereni
Principis proles, iuvenilis aetas
Si in virum cresces ualidasgue reddent

Tempora vires

Graezium gaude, peperit Maria
Indolis celsae soboles Maria
Caroli nostri generosa coniux

Styria gaude

Ecce habes qui te poterit tuerj
Bella si uellet patriae mouere
Martius saevus, truculentus hostis

Carnia tellus

Hunc tibi servet moderator orbis
Integrum vitae scelerisgue purum
Principem natum fideique nostrae

Religiosum/'

Od tedaj je prihajal Chrčn časi z dvorom v Gradcu v
dotiko, kajti imel je trden sklep, da dovrši pravoznanstvo v Italiji
in potem pod pokroviteljstvom svojega ujca Žitnika, kateri je v
tem postal mejni grof in apostoljski protonotar, nastopi službo pri
„vladi".

Za ono, princu nadvojevode posvečeno pesmijo, je spisal C h r o n
dvogovor v všrzih, kako govori namreč nadvojevoda Karol s svo-
jim mladorojenim sinom o boju proti Turku, katerega je pričeti. *)

A kakor je skušal s proizvodi svoje Muze pridobiti si pri-
jaznost najvišje gospode, tako tudi ni zabil obližja knezovega.

Tu nahajamo imena Volbenka Schranza in Volbenka J 5 c h-
lingerja.

Ko se je prvo imenovani, vice-kancelar , poročil v sredo po
sv. Katarini L 1584 z Marjeto Pappenheimovo, in drugi, od-

») Štev. XXIV.

Digitized by VjOOQ IC

10 Tomftif Chron.

vetnik krone in fiskus, z Ano, bčeij6 sodnika Hijer o nima v
Schottwienu, dn6 6. januvarija L 1585, njima je zložil naš C h r O n
ženitninske pesmi ; M JOchlingerjeTO poroko je slavil poleg
tega še v sapphiški odi, ki obseza pogovor potnika s Sem-
meringom, s poročencema in z mestom SchottwieQom.
Obžalujem, da mi ni moči t6 izborne pesmi tu ponatisniti vse —
odlomki bi ne zadostovali — ker napisana je tesno na osmih
straneh. *)

Dalje je zložil Chr5n za Oradec voščilno pesem pridigarja
vojevode, jezuitu P. Janezu Saxu, ^ in žalostinke o smrti ce-
sarskega svetnika in kancelarja Bernarda Waltherja,^) kakor
tudi o novem letu 1585 mali Mariji Ž it ni k o vi — svoji sestri-
čini — voščilno pesem za rojstni dan nje očeta, *) svojega ujca,
katero je dekletce očetu izročilo, intetrastih, ki ga je dekla-
movalo.

V domovino je dvakrat za rojstni dan pesniško pozdravil
opata Lavrencija v Zatičini, ®) svojega blazega mecšna in — kar
je tedaj, se vš, še „skrival bodočnosti zastor'^ — svojega poznej-
šega „sodelovea v vinogradu Gospodovem'^ za povzdigo stare ka-
toliške vere na Kranjskem.

A v začetku leta 1585 je prišel Ghrčn sam v Gradec, kjer
je napisal Jičencu svojemu Dezideriju Garzoniju, sinu vice-
glavarja Ilijeronima Garzonija v Gradiški, pesnišk „po-
zdrav", "O kateregaje deček govoril pri prihodu komturja nemškemu
reduin glavaija v Gradiški, Janeza Cobenzla iz Preseka
v Gradiški.

Meseca februvari^ja istega leta je C h r 5 n odpotoval iz G r a d c a.
Njegov govor za slov6 ujcu je datiran dnš 18. februvarija 1. 1585
in im& naslov: „Ode sapphica, qua Magnifico, Nobili, Clarissimo
atque excellentissimo Dno. Dno. Gasparo Sitnikh etc. etc. Mae-
cenati meo perpetua fide colendissimo se 8uaque studia penitus
Italiam petiturus commendans etc. ^)"

Neposredno pred svojim odhodom iz krasnega Gradca je
ChrOn zložil eno najlepših svojih pesmi, katera im4 le t& po-
grešek, da je nekoliko preveč raztegnjena. Naslov pesmi je:
„Zmaga ljubezni."^)

J) Štev, XXV, in XXVm., XXIX.

«) Štev. XXX. 1. 31-^38.

3) Štev. XXXV.

*) Štev. XXXVI.

6) Šter. XXXIX.

«) Štev. XLI in L.

») Štev. XLV.

8) Štev. XLVI. 1. 63, 64.

*) Štev. XXVIL L 25 do 33.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pL Badics. XI

Uvod te pesmi popišite Gradec:
„Non locus Austriacis iucuuda extat in arvis

Tempe ego Thessalici sic reor esse arvis soli,"
tako preslavlja prijetno mesto ob M a r i. Tam se je uedavoo izprehajal
v bližnjem gozdiču in logu in je legel v travo; jokal je in potem
mu v spanji ugasne oko. V senu se mu je prikazala Nimfa, veleča
mu, iti v Italijo. Vidi jo zatorej pred soboj :
„En stetit ante meos oculos pulcherrima Nympha

Nymha puellaris gloria prima chori
Os humerosque Deae similis cui tincta cruore

Sidonia, circum candida vestis erat
Omabant lacuam Pharetrae celeresque sagittae

Atque decus capitis pictus Adonis erat."

Ršče pesniku:

„Surge age et Italium celebrum mirare triumpbum
Isthac uictores qui modo ducet equos."

Slušal je glas Nimfe --a žal! hrepenenje po lepi Italiji
(„bella Italia") se mu ni spolnilo. Kakor smo že omei\jali, položila
ga je bolezen na smrtno posteljo, in jedva rešen smrti, stopi, izpolnujoč
svojo obljubo, v duhovenski stan.

Sedaj se je tudi zaprččila pesniška iy'egova delovnost v no-
vem težkem stanu. Od tedaj se le redko še nahajajo pesmi iz m'e-
govega peresa. Bogoslovec pridši iz Gradca na počitnice v do-
movino, je napisal pri obisku v Zatičini prelatu Lavrenciju
verze pod njegov grb v knjigo Julija Cezarja *) in tetrastih v
cerkev M ulj avsko pri Zatičini, kjer spominja zgodovinsko
znamenitih dnf tč božje hiše in nje okolice, in sicer 1.
1473, ko so Turki napali Muljavo; 1. 1511, ko je po vsem
Kranjskem razsajajoči potres pribobndl tudi do tega kraja,
in L 1577, ko je silna množica kobilic pokončala bližnjo poljč.

Pesemsko zbirko v c. k. licejalni bi^lijoteki ljubljanski sklepa
epigram na poroko nadvojevode organista v Gradcu s hčerjo
nekega Kranjca, muzika Lovrenca Plautza (Plavca.)

Ali, da-si tudi je zahtevalo delo proti-reformacije, katero je
pripalo GhrOnu skoro po okončanih teologičnih štud^ah, vse mo*
zeve kreposti in ga je odvračalo od pesniškega delovanja, vendar
je še časi, kedar „ga je obiskala Muza^S pisal kake vSrze.

NeKateri dokazi o tem so se nam ohranili.

V drugem oddelku priobčim opevanje Chrčnovo, posve-
čeno narodnemu junaškemu dejanju pri Sisku, a sedaj
sklepam ta oddelek z vSrzi, namenjenimi „Martinu Lutru^S

Ta akrostih je zapisan na notranjo stran zadnje platnice v
njegov odtis Dalmatinovega luterskega sv. pisma,
kateri im4 na notranji strani sprednje platnice posvečenje Juriju
BainJi v Strmolu o novem letu 1584., pisano od Dalmatina
svojeročno.

^) Štev. LI.

Digitized by VjOOQ IC

12 Tomaž Chron.

L. 1829 je poslal knjigo ljubljanski kanonik Albert kakor
eksemplar Chr6nov našemu rojaku Kopitarju, kar je ta za-
znamoval pod verzi Chrčnovimi; a sedaj je knjiga v c. k. ljub-
ljanski licejalni biblijoteki. *)

Ghronova „sramopesem" na odpadnika Lutra slove:

„Lavde8 ac Tituli Martino Lnthero Haeresiarchae
congrnentes.

Lubricus hic erro est, nebulo sentina maloruM
Vipera, foex hominum, basiliscus, apostata: JudA
Ter pejor: mendax, Antichristique ministeR
Haeresibus pia conspurcat male dogmata spargiT
Et scelerum incendit facibus, contemptor honesti
Regna, urbes, populos: Christi et uenerabile numeN
Votifragus temnit, uestitus Doemonis astV
Sed quae periuro sunt praemia? Pocula LetheS/^

Ta pesem je nastala najbrž v dnžh najostrejšega „reforma-
cijskega delovanja", ko je Chrona srdila opozicija tedaj še evan-
geljskih stanov in je svojo jezo javil tudi v prozajičnih spisih,
spominih o stanju Kranjskega v istih dneh, kar v rokopisu hrani
C. k. dvorna biblijoteka na Dunaji.

Gledališče jezuitov.

v načrtu vzgoje pri jezuitih so imele vdlik n&log vaje v go-
vorništvu in deklamacije in poleg tega pri slovesnih prUikah ^e-
dališke igre, katere so tudi iz svetnih krogov namene jezuitov po-
spešujoči jjlajiki" podpirali duševno in materijelno.

Po smrti nadvojevode Karola notranje-avstrijskegal. (1590)
je začelo jerobstvo njegovega sina Ferdinanda poleg vodstva
matere njegove Marije, tega „vzora krščanske kneginje", kakor
jo nazivlje nje bijograf Hurter, ostrejše postopati s protestanti
treh dežel : Štajerske, Koroške in Kranjske, in tako se je upeljava
katoliške vere po Kranjskem vedno hitrejše razširjala.

Skoro so sklenili ljubljanski škof Janez Tavčar, stolni
kapitelj, katoliška frakcija stanov in ljubljanski
mestni magistrat, da pozove jezuite na Kranjsko, kateri so
se potler tudi v istini 1. 1590 v Ljubljani slovesno umestili ter so
L 1596 prevzeli vodstvo gimnazije.

Ne spada sžm, pisati o tem, kako so jezuiti z izvrstnimi svo-
jimi učnimi močmi kakor z odlično metodo, najtežjo disciplino
učencem storiti ljubo in prijetno, tu v deželi takoj si pridobili

^) Štev. 10053. II. C. 62,

Digitized by VjOOQ IC

Spisal i^. pl Kadics. \^

srca^ in nagnenost starišev. Tudi ni tu mesta, obšimiSe razlagati,
kako so umevali razdeljevati učilo in vedrflo (po svojih pri-
jetnih poletenskih bivališčih v Slapih, v Tivoliju, v Ple-
t ar jih itd.) ter si tako še bolj naklanjati hvaležnost in ljubezen
mladine in roditeljev.

T6 vrste naj pokažo, kako so jezuiti z gledališkimi
igrami na svojem odru vedeli uplivati na starost in mladost
jednako vspešno.

Dragoceni kostumi, čarobni v pravem pomenu besede, v ka-
terih so vršili svoje „igre", prekrasne dekoracije, mnogovrstna me-
hanika, efekti razsvitljave, ogromni broj osobstva, plesi, (baleti),
ljudi in živali predstavljajoči igralci, poleg tega še izvrstne igre
domačih pisateljev, ali naglo dovršeni prevodi kakih iger,
katere so imele vSlik vspeh na dunajskem, umeteljnosti
ljubečem dvoru, vse to je bilo gotovo najboljši povod, da je gle-
dališču jezuitov iz vseh stanov ljudstva prihajalo vedno več česti-
teljev in prijateljev.

A razven tega so očetje družbe Jezusove od leta do leta s
tem delom svojega vzgojevalnega načrta dosšzali viden pedagogičen
vspeh. Od leta do leta so prihajali iz i\jih izvrstnih kolegi finejše
in elegantnejge izobraženi v govoru in vedenju ugfbičnejši učenci,
svedoki njih izborne didaktične spretnosti.

Ni dakle čudo, da je kranjska dežela od leta do leta svoje
subvencije za učne namene, posebno za gledališčine igre, od na-
vadnih 500 gld. za eno igro, zviševala do 1000 gld. ')

Tudi premije, katere so imenitni podporniki: škof, deželni
glavar, prelatje bogatih samostanov v Zatičini, Kostanjevici in
Bistri dajali učencem, in katere so se delile pri končnih teh pred-
stavah, so postajale vedno višje cene. Najdražja učenjaška dela,
katera je tedaj salcburški ali frank furtski književni katalog na-
znanjal, so kupavali meceni in jih delili najizvrstnejšim učencem
kolegija jezuitov in igralcem jezuitskih dram.

Eden največjih podpornikov in prijateljev teh gledališčinih
predstav jezuitov je bil naš škof Tomaž Chrdn.

Kakor že o njih prihodu na Kranjsko jezuitom odkritosrčen
čestitelj in družnfk ter pospeševalec vseh njih namer, tako je tudi
duševno in materijelno podpiral njih delovanje v izobraževanju
mladosti pri prostih deklamacijah in ppsebno v hoji na „koturnu."
Duševna svežest in ob jednem prijazno-veselo bitje C h r fi-
no vo sta ga storila sprejemljivega gledališčinega obiskovalca, ki
je vnšmal tudi svoje obližje. Smijal se je z veseljaki burkam
pustnih komedij, jokal je z ginjenimi gledalci pri kaki igri iz zgo-
dovine klasične dobe, na njegovem obrazu se je brala mirna za-
dovoljnost in vedrost, kedar so šle mimo oči gledalcev vzvišene
podobe krščanske legende, ali sv. pisma, katere so s prisrčno-po-
božnimi dijalogi svojimi povzdigale src6 v pobožnosti.

') Zapisniki deželnega zbora v deželnem arhivu ljubljanskem.

Digitized by VjOOQ IC

.]^4 Tomaž Ohr&n.

ChrOnovi zaznamki v „letnih knjigah" („Jahrbucher*0 in
v koledarjih, ter notice v jezuitskih analih, so namoChronu
gledališkemu mecčnu in obiskovalcu gledališča ohranili mnogo pre-
zanimivih dat.

Prva notica, da je Tomaž Chron obiskal gledališče, je pi-
sana 1. 1601, ko je bil navzočen pri igri „Euclioni8Dialogus ')"

V poslavljenje praznika sv. Rešnjega Telesa 1. 1603
je prišla na oder igra „Dvojčk a Imma inJunna", in pisatelj igre
je imenovan „Venerabilis Beda";*) ob sklepu šole istega leta
(1603) se je pak z velicimi dekoracijskimi pripravami igral dra-
matičen proizvod, kateremu je bila snov vzeta iz cerkvene zgodo-
vine, in sicer ikonoborstvo, pod naslovom :„Constantiniper-
secutio in s. imagine s." *) Igra, katera je ob jednem obravnavala
važno dobo rimskega državnega življenja za vlade cesarjev in ki
je bila tudi zanimiva v lokalno-patrijotičnem obziru za Ljubljano,
je prišla na deske, „ki pomenjajo svet", pri jezuitih dne 16. no-
vembra L 1606, imenovana „Theodosius Imperator"; v tej
igri se je med ploskanjem slušalcev predstavljal rimski cesar
Teodozij.

Dv6 leti po cerkvenem zboru v Akvileji (1. 381) je nastal
v rimski državi punt med mestjani, in v ta punt je bilo zapleteno
tudi mesto Emona (Ljubljana).

Cesarja Gracijana so umorili v Lyonu in rimski vojsko-
vodja Maksim je hrepenel po ž^zlu in kroni. Šel je iz Britanije
proti Akvileji, jo je oblegel, prišel je čez Juliške planine in je
oblegel Emono, Ptuj in Sisek.

A Teodozij pribiti od iztoka, potolče usurpatorja pri Sisku
(Siscia), a njegovega brata M ar cel in a pri Ptujem , ter potem
praznuje slaven uhod v Emono. To v zvestobi utrjeno mesto,
katero je Maksim zelo strašil, jedva izvedši, da se bliža osvo-
boditelj, se vda glasnemu veselju. V trumah, pevajoči in z godbo,
so vreli razveseljeni prebivalci spasUelju naproti. Tu mu je peval
zbor slavilne pesmi o zmagi, tam je drug zbor prepeval tiranu
Maksim u mrtvaške pesmi in razlegalo se je mrtvaško vpitje. Svo-
bodno plemstvo (patriciji), mestni svetniki v belih oblačilih in du-
hovniki v prazničnem ornatu so spoštljivo sprejeli cesarja pri
mestnih vratih, olepšanih z zelenimi venci. Po ulicah so bUe po-
grnjene preproge; plamen bakelj je razsvitljeval noč. Ljudstvo se
je gndtlo po cestah: starci so bili radostni, da so doživeli ta daO)
mladeniči so si želeli dolgo živeti, da bi prav dolgo služiti mogli
cesarju. Matere in hčere so bile vesele s svojci.

') Koledar, stolni kapiteljski arhiv.

') Neč&sek, Gesch. d. Laib. Gimnasiums (ans den Jahrbiichern der

Jesuiten.) Programm und Jahresbericht des k. k. ObergimnaBUims

zu Laibach 1860. p. 8.
3) Neč&sek 1. c,

i

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pl Badics ]^5

Ta živi popis veselega apeljevaiga rimskega imperatoija po
ljubljanskih prebivalcih, vzet izPacatove panegirike o T eo do-
zi ju, je bil jeden glavnih prizorov v drami jezuitov o cesarju
Teodoziju, in je, kal^or se dandanes v gledališčinem jargonu govori,
„vn6mal slušalcev prepolno hišo" s svojo lokalno barvo kakor tudi
ne menj s sceničnim efektom.

L. 1611 je bilo dogotovljeno novo poslopje v Tivoliju (Pod-
turnom), vedrflnica v sredi lepega prijetnega gozda, katero je
škof Chrdn dal sezidati jezuitom, in nad glavnim uhodom kras-
nega gradu se je ponosno dvigal iz kamena iztesani po koncu
stoječi lev' Ghrčnovega grba.

Dn6 5. septembra se je slovesno praznovalo blagoslovljenje
tega novega posestva pobožnih očetov jezuitov. Istega dnš se je
sklenil deželni zbor, in potem je bila velikanska pojedina z dvo-
govorom na prostem (poletno gledališče), v vedrilnici, od kodar
se' vidi vsa lepa panorama ^ubljanskega mesta.

ŠkofChrdn je zaznamoval ta dogodek v svojem kole-
darju ') in navaja tudi najimenitnejših osob, katere so bile nav-
zočne pri tej slovesnosti. Bili so: deželni oskrbnik Herbart
Auersperg, deželni opravnik Jurij Andrej Kacijanar
(Katzianer), njegov svak baron Lamberg, Nikolaj pl. Eck,
Jakob pl. Edling, Danijel Gall in Še mnogo drugih („et alii
permulti").

Te zastopnike dežele, na č£lu s škofom-meešnom, so, kedar
80 se približali, Podturnom na prostem zbrani mladi igralci v
svojih kostumih sprejeli, alegorično opravljeni, v znamenje, kako
jih dež61a ceni, *) in potem so jih slovesno vedli v poletno svoje
gledališče. „Excepti scenice fuimus perhonorifica" — piše Tomaž
Chr5n v svojem koledarju na koncu dotične beležke o prazno-
vanju tega dogodka.

Lepo je praznovala bela LJubljana mesec majnik 1. 1613.

Istega dnč je namreč položil škof ChrOn temeljni kamen
sedanji Št.-Jakob8ki farni cerkvi, ki so jo tedaj imeli očetje Jezu-
sove družbe,

Nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji in velik
podpornik jezuitom, je poslal svojega namestnika k tej slavnosti,
in sicer opata iz Zatičine, kateri je navzlic svoji bolehnosti —
se vš, z največjim veseljem — izvršil vladarjev čestilni ukaz, tem
bolj, ker je bil gospod opat sam poseben prijatelj očetom jezuitom
in tudi posebe prijatelj in podpornik njih gledališkim igram.

To slavnost pokladanja temeljnega kamena je sklepala ko-

^) Mosejni arhiv.

^) TakoSnih sceničnih alegoričnih glorifikacij kranjskili deželnih stanov
in njih predstojnikov sodržajo mnogo rokopisi kneza Auersperga
biblijoteke v knežjem dvoru v Ljabljani. Op. pis«

Digitized by VjOOQ IC

medija „Savel in David^S *) katera še je ,42yr8tno igrala"; v
veliki kolegijski dvorani je bilo igrališče.

In kakor pokladanje temeljnega kamena, tako se je sklenilo
tudi dovršei^e zidaiya cerkve jednako slovesno z gledaliSko igro
v dvorani kolegija; to je bilo v nedeljo po praznika sv. Martina
1. 1615, in igrala se je komedga „Judita". *)

Prihodnje leto 1616 je zopet razveselil nadvojevoda Ferdi-
nand mesto Ljub^ano s svojim obiskom, ( — prvič je bil sem
prišel na poklonstvo 1. 1597 — ) in tudi takrat se je na čast de-
želnemu knezu napravilo mnogo slovesnostij.

Med temi ni bila poslednja slovesna gledališčina
predstava pri jezuitih, kjer se je igrala v navzočnosti nadvo-
jevode drama: „de Gedeone", '') in na svoji strani sedečega je
imel visoki nadvojevoda svojega posebno ljubljenega in spoštova-
nega škofa Ghr5na, kakor so tudi sicer on, njega mati in graški
dvor temu odličnemu cerkvenemu knezu vedno javno pred vsem
svetom skazovali svojo prijaznost.

Kedaj se je Chrčn posledujič udeležil gledališčnih predstav,
o tem nam poroča beležka njegova v koledarju 1. 1626, ko je že
zelo bolehal (umrl je 1. 1630), in sicer je pisano tamkaj:

„Dem Schulmeister Purificationis Mariae dassEr einen
Dialogum Adam et Evae exhibirt geben 4 fl."

Ta beležka nam ob jednem svedoči, kakšni so bili tedaj ho-
norari pesniku in voditelju gledališčinemu privatnih šolskih odrov,
katere so tudi imeli ; da govorimo v sedanjem gledališčinem jezici,
za „začasna glumišča'* v primeri z odrom prve vrste, kakoršnega
so vzdržavali jezuiti.

Škof Chron in slovenizerti.

v Kranjski Luter Primož Trubar in njegovi privrženci so
spoznali, da je nepogojno potrebno za razširjaiye novega uka, go-
voriti z našim ljudstvom v njegovem dragem materinem jezici.

Le tem načinom se jim je zdel mogoč vspeh njih dušnega
napora.

V tem sestavku nam ni moči, obširno pisati o tej stvari.

Znano je iz mnogih večjih publikacij prejšnjega časa — h
Schnurrerjevegadela„Bibeldruck"indruzih spisov — kakor
tudi ne menj iz novejših dšl o tej dobi kranjske zgodovine, po-
sebno iz preiskav pastorja Elzeja, ki so si pridobile splošno
pohvalo v učenjaških krogih in katere je upotrebljal g. Dimec
v svoji „G es chicht e K r a i nV, iz prevažnih objav g. dr. Ko s t ren-
čiča v Zagrebu o jugoslovanskem knjigotisku v XVI. stoletju, in
po nekoliko iz sestavkov pisatelja teh vrst, kaj in koliko sta

') Koledar Chron o v, muzejni arhiv.
«) Neč&sek 1. c.
') NeČdsek 1. c.

Digitized by VjOOQ IC

spisal P. pl. feadics. ^f*

storila naša Trubar in Dalmatin ter njih pomočniki na polju
slovenskega jezikoslovstva in pisateljstva.

Reformaciji naslednica je bila proti-reformacija.

Tomaž ChrOn, duša proti-reformaciji, slučajno postavljen na
4)dpadšega kanonika Trubarja mesto, je, kakor njegov protivnik,
takoj spoznal, da je vspešno proti-reformo moči izvršiti z vspehom
samo na narodni podlagi.

Zategadelj je Chrčn, ko je bil še kanonik in „apostolJ8ki
pridigar", dobil po svojem trudu privolilo, da se tudi dalje v stolni
cerkvi oznaiyuje ljudstvu božja beseda v slovenskem jezici.

On sam, čegar spretnost j« vse poznalo, on sam je bil go-
vornik ljudstvu s propovednice.

Množica »lufeilcev je vrela k njegovim pridigam v cerkev sv.
Nikolaja, in isti, ki so prej bili slušalci protestantskih pridigarjev,
so pode čuIi z veseljem staro katoliško božjo besedo v svojem
ljubem domačem jezici, kakor so jim prejšnji čas novi uk razlagali
tudi reformatoiji.

Kedar so Chrona imenovali škofa in ko so jezuiti na nje-
govi strani začeli na novo utrjevati katolicizem v naši dežžli,
imeli so ti miTžje na slovenščino posebno pozornost.

Nevtrudljivi verski bojnfk — kakor vidimo iz njegovih za-
piskov ^)— je n.p. štiri dnf zapored, dnž 24., 25., 26. in 27.
decembra L 1600, ko je divjal najhujši boj, „v stolni cerkvi
vindiški pridigoval."

Poznejše je pridigoval vsako nedeljo in ob praznicih.

Sam piše namreč v svojem škofovskem poročilu papežu
Pavlu V. o stanju ljubljanskega škofijstva 1. 1616; „0b takih
slovesnih dnevih (ob nedeljah in praznicih) se pridiguje v tej stolni
cerkvi v slovanskem narodnem j ezici in sicer že mnogo
let, kar vedno opravljam jaz, škof, sam, ali, kedar
mene ne bi bilo, stori to moj generalni vikar ali kateri drugih ka-
Doaikov, in vselej je zbranega mnogo ljudstva." *) In dalje piše škof
v omenjenem poročilu svojem: „Popoludn6 (ob teh praznicih)
se v cerkvi sv. Jakoba (pri jezuitih) tudi razlaga ljudstvu
krščanski nauk v slovenskem jezici."

V nekem rokopisu c. k. dvorne biblijoteke na Du-
naj i (Liber totius Archivy Soc. Jesu Labacensis) je uložen s prvo
r6ko najbrž od Chrona samega pisan list „Propositio de Con-
veatu Labacensi", kateri je sprožil to vprašanje.

V tem predlogu se bere poleg drugih stvari: „Jam vero ad
opulum instituendum et in his quae salu tis sunt adinvandum,
ioneionatores duo necessarij erunt, Germanicus unus et Sla-
us alter, quos Societas pro sua commoditate dabit."

Izrecno sta se zatorej v tem predlogu zahtevala od jezuitov
5den nemški in eden slovenski pridigar. Tudi se njim s po-

') Koledar" Chronov -^ stolni kapitialjski artiv.
-) Mitth. d. hist. Ver. f. Kraiu 1854, p. 46.

Letopis 1878. UI. Digitized by (ŽOOglC

Tli

4 g Tomaž Chron.

četka, a le s početka dovoljuje, pozvati jednega samegj^pri
digarja, kateri, da more koristiti, ima toliko znati ob a jezika,
nemškega in slovenskega, da lehko v občh oznanja ljudstvu
besedo božjo.

Jezuiti so bili poslušni tej uredbi in so pozvali posebnega
slovenskega pridigarja in ekshortatorja.

Ta je bil P. Nikolaj Koprivec.

Kar se tiče tega duhovnika, nahajamo njegovo imč že 1. 1603
v pisani prošnji škofa C h r d n a do predstojnika jezuitov v Bimu, Petra
Himeneja, in sicer naš škof prosi: „naj P. Koprivec, (katerega
so hoteli premestiti), zaradi svojega znanja slovenščine
še ostane v ljubljanskem jezuitskem kolegiju." *)

• Vendar Chr5nova proti-reformatorska delavnost ni bila
omejena na samo govorjeno ndrodno besedo.

Hotel je tudi ob jednem s pismom v domačem jezici
uplivati na svoje ljudstvo.

Skoro po začetku proti-reformacije , ko je bilo dovršeno prvo
delo, da so pregnali evangeljske pastorje^ podrli njih molilnice,
sežgali njih „neverske spise" — bila je to železna doba, v kateri
so vladale železne roke — ko se je moglo zopet pT)stavljati novo
slaVno poslopje katoličanstva, se je poprijel škof C h r 5 n , zdru-
žen z mnogimi v slovenščini veščimi in za vero vnetimi duhovniki
svojega škofijstva posla, spisovati v katoliškem duhu in v mate-
rinščini ljudstvu slovenskemu zanj namenjena sveta pisma.

Prvi izmed vseh je bil Chron sam, ker je prevel evange-
lije in liste za nedelje in praznike v slovenski jezik.

Ker teda.] v Ljubljani tiskarne ni bilo, (tiskarna Manne-
Ijeva (Mandelčeva), katero so bili ustanovili „reformatoiji", je
po kratkem delovanju nehala, je U. okolnost delo zelo prečilo.

Škof, kateri je imel v Gradcu mnogo znancev, sklene, da
izda tamkaj svoje delo na svetlo.

Kako je napredovalo tiskanje „evangelijinlist ov", otem
nam mnogo zanimivega poročajo beležke v ^,Skofovem koledarju.*^

Tiskalo se je škofa Chr5na delo v tiskarni Jurija Wid-
mannstatterja (sedaj Leykam-Josefsthal v Gradcu.)

Tisek je stal 240 gld., papir 200 gld. nemške veljave. P. je-
zuitov Janez Ča^dik, kateri je v Gradcu oskrboval to zadevo
in jo nadzoroval, je prejel gratifikacijo „pro viatico" 20 gld. ;
razven tega še 45 gld. Vožiya knjige v Ljubljano — 3000 iztisov
— je stala škofa 30 gld., kajti poravnal je vse troške iz „svojega
imetja." «)

Izkupiček prodane knjige in poznejših natise^
dobiček je namenil ChrOn v darilo kolegiju jezuitov.

Dnš 15. avgusta 1613 je bilo Chrčnovo ddo dotiskano.

^) Knezoškofijski arhiv v Ljubljani zv. XVII. štev. 21.'
^) Koledar 1. 1613^ muzejni arhiv.

Digitized by VjOOQ IC

J

Spisal IP. pl Radiofe. 19

Naslov mu je:

„Evangelia inu Ijrstuvi, na vse nedele inu jmenitne prasnike
cčljga 16jta, po stari karszhanski navadi resdeleni, vsem €atho-
lishkim cerkvam, stuprau v' krajnski desheli, k' dobrimu s'novizh
is Bokovskiga na Slovanski jesik svestu prelosheni, s' perpuszhe-
niem tiga v' Biigu vissoku vrejdniga vivuda ipu gospuda gospuda
Tbomasha devetiga Lablanskiga Shkoffa i. t. d. na svitlobo dani

1612. Istiskanu v' Nemshkim Grddzu skusi Juria Widmanst6terja

1613. 8«. 136 in 43 1.'*

„In diesem Werkchen" — piše Kopitar^) — „ist Bohoritsch^s
Grammatik strenge befolgt und sogar einige Deutsche W5rt'er
des Georg Dalmatin'schen Textes durch gangbare echtkrainerische
ersetzt worden.*'

Kako nujni potrebi je škof Chrdn s to katoliško in ob jed-
nera n&rodno knjigo vstregel in kaj je stvaril s tem svojim delom,
najbolj svedočijo mnogi po smrti njegovi napravljeni novi natisi.

SchOnleben, v najšitjih učenjaških krogih nekdaj dobro
znani prvi kranjski historijograf in predhodnik Valvazorjev na
lokalno-zgodovinskem polju — on je oskrbel nov natis teh C h r o-
novih „evangelij in listov."

Janez Ludovik Schi^nleben je pridM svoji L 16V2 pri
Widmannstd,tterju tiskani izdaji 7 duhovnih pesmi, kratek
katekizem in nekatere molitve. Predgovor bralcu (Praemonitio ad
lectorem) obseza igegove nazore o narečjih slovanskih in o
slovenskem pravopisu.") SchOnleben, kateremu je oča bil
Svaba, a mati Slovenka, razlaga v nekem drugem svojem delu (v
predgovoru k „po8tnim pridigam"), da njemu urojM jezik ni
nemški, a svoj jezik je spoznaval slovenski, jezik svoje
rodlce.

To le mimogredoč!

Tretji natis in sicer v Ljubljani 1. 1730 pri J. G, Mayru
(sedaj Klein in Kov&{) je oskrbel pater Hippoljrt. *)

Chr5 n sam je že nameraval dr ugi natis svojih „e v angel i j."
To posnemljemo iz pisma jezuita P.Nikolaja Jagniatoviusa
L 1616. *)

Pater piše škofu : „Evangelia Camiolica jam ante ab allquot
Patribus sunt revisa praesertim a P. Malio (Mali) : nullum alium
modo scio, cui ad revidendum dari deberent, videbimus tandem
quod adversarij in eis erroneum reperient et tunc dabimus volente
^eo vel responsum uel manus: videbitis autem dicebat ille, quod
Ml fiet"

*) Grammatik der tlavischen Sprache in Krain^ KUmten und Steier

mark. Laibaeb 1808, p. XLII.
<> Cfr. odtis T Ijabljanski c. kr. Hcejaloi biblijoteki 10026, 11. O. b.
») Kopitar I. c. 108.
♦ Stoldi kapiteljski arhiv zv. XCIII. Štev. 40.

Digitized by BjOOQ IC

1

2p Tqm&i Chriin. :

V tem je, navdušen po škofovem deloyaajtt, Mk dfug za
vero vuet duhovnik, dr. sv. pisma in ljubljanska stolne cerkve
dekao, Miha Mikec, sestavil katekizem v slovenskem
jezicL

Kakor škof Chron, tako je tudi on dal tiskati. Bvoje delo
na svoje troške in je izdal knjigo vAug»burgu, „wt schanen
Holzschnittfiguren fur^dieLaibachische Jugead", kakor Va Iva zor
pohvalno pravi o njem*

Naslov temu delu je:

»^Ta mali katechismus^ ali kershzanski navuk (Spiaal Miha
Mikez) Augsburg .1615, 8V'

Zelo zadovoljen omei^aChrOn te s^oje in Mikčeve delov-
nosti, oziroma spisa vanja slovenskih duhovnih knjig v pismu (L 1615),
katerega je poslal predstojniku Admontskemu,

V mnogih obzirih prezanimivo pismo Chronovo je itašal
učeni arhivar benediktinskega samostana v Admontu, visokočestiti
gospod P. Teodor Wichner, in po prijaznivem posredovanji na-
šega čislanega uda, visokočestitega gospoda F. Matesa Pivca,
gaje poslal gospodu dr. Jan^ .Bleiweisu, da ga ponatisne v
„Novicah."

Iz tega lista priobčujem tu omenjeno pismo brez vsega okraj-
šanja:

Slove tako-le:
. „Ehrwyerdiger in Gott, andachtig^r, Altuertrauter hochgelyebter
Herr vnd Landts-Mann Herr Sebastiane. Nebeft wimb8chung eines
gnadepreichen Newen Jahrs, a,uch . deren vili nacheinander vnd
Mfas sonst E, E. zu Seel vnd leyi3 Erspryes8lich, dienstlich vnd lyeb
ist etc. sein dero Meine allzeytt wolgenaigte perspetuirte Dienste
vnd affection betragt zuuor. Die sollen auch vergwisst sein das
Ich Die Jenige Vatterliche Mir in Meiner Jugent vnd Eržyehung
Ao. 1570 Ueber (tie drey Jahr lang nacheinander, er^aigtje Wol-
thatten So lajig Ich lebe auf alle furlallende occasipnen vn^b das
Gottshauss Admont E. E. vnd alle dero Zuegehorige Welche sy
etbo Mir recommendiren m^chten vnuergessen sein will zuuerdie-
nen. etc. etc. Bin auch der Hoifnung E. E. werden meuln t^r^r-
tum Carniolanicum id est: Libellum Epistolarum &
Euangeliorum Slavica lingua Concinnatorum vor die-
sen empfangen haben. An yezo Drukht man zu AugsT)urg Ca-
thechismum Slauicum cum Imaginibus ad usum dim-
plicis Catholicorum Plebeculae.*) Bald darauf soUen vol-
geii: Hymeologium Slauicum das ist Ein Crainerisc*"
von Mir nach vnd nach zusamen gesamblet: vnd verfasstes Ges
sangbuech auf alle Fest Tag des ganzen Jahrs, we
liche, lyebts, Gott schyrrist waa sy Mir zuhanden khoman E. E
auch zuegeschikht werden soUen pro K^enio. Yezo nit mehr dai
allain Ich beuilchMich £. E. andachtigem gebeth. (et jatorem ha

'^)Mikčevkatekizei]]. Qp. pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pL Badlos/ 21

rum &muliim meum Joannem Kuusstl). Wie 8y mir in uicem
sambt Iren ganzen Ehrw. Conuent auch Trewherzigellch beuolhen
seih. Gratia D. N. JESV Chri. & Maguae eius Matris Virginig
Mariae benedictio cum omnibus uobis ingiter 6r&tz den 28. Jan. 1615.

Thom. Epus.

Labac. (M. propria).

l^apis :

,,Dem WolEhrwycrdigen InGott andachtigcn Vnsern besonder
. gelyebten alten Herrn vudt Freundt Herrn Sebastiano Nebol Se-
niofn des Wyerdigen Convents zu Admont."

V tem pismu se obeta tudi izdaja še druzega dela C hre-
novega, a ta nakana se ni izpolnila nigdar.

Še 1. 1627. Chrčn o tem piše v svojem „koledarju** ')iuškof
pravi ves radosten, da se nuncij €araffa „živahno zanima za to
delo.** Pobožni C h rOn sklepa omenjeno opazko z željo: „Flet id
opus ad majorem Dei gloriam et B. Mariae Virginis ac Coelitum
omnium nostrique gregis emolumentnm."

A ti vroča žfilja njegovega sred se ni vresniCila.
' Morebiti, da Chr5n sam tega svojega sklepa, (kakor ne-
kega druzega, o katerem takoj govorim), ni mogel tako energično
izvršiti, kakor sicer vsfe dru^e svoje nakane; bolehal, zel6 bolehal
jel namreč že naš škof in njegova huda kronična bolezen, piitika
^ in inrzlica, ga je mnogokrat zapored obiskavala ter pokladala na
bolniško posteljo. Vsak hip je potoval v kopali spodnje-štajerske,
v Dobrnske toplice, in brez prestanka je potreboval zdravfl.

Ta' neprestana telesna slabost, kateri je naposled y žrtev
zapal 1. 1630, ona je bila najbrž vzrok, da ni izvršil dveh svojih
najljubših namčr: izdaje slovenskega himnologija, in da
ni ustanovil v Ljubljani kranjske tisk&rne.

Dakle je bil namenjen Ghr5n napraviti tudi slovensko
tiskdrno?

Tako je!

Že 1. 1613 si je dal škof napraviti proračun o troških „za
napravo kranjske tiskarne v Ijubljani", s katerim proračunu se je
primerjal zapisek troškov ža tisek „evangelij." *)

In že drugo leto (1614) se je v Gornjem Gradu pri du-
hovenskem zboru, sklepalo o davku za ljubljansko tiskarno. ^)

L. 1625 je dobila ta namera še določnejšo obliko.

V „koledarjn" Chrčnovem 1. 1625*) nahajamo obširno be-
ležko, katera razpravlja to stvar, in tudi imena druzega gospodarja,
poroka in „tiskarja", ob jednem bukvoveza."

Tamkaj berfimo 1. 1625, dn6 10. novembra :

^) Muaejni arhiv.

^) Knecoikofijski arhiv ▼ Ljubljani, žv. IV« Štev. 20.

^) Stolni kapiteljski arhiv.

*) Mnzijjiil arhiv.

Digitized by VjOOQ IC

22 Tomaž ChroA.

„Mit Hansen Hliller Handelsmaim hier mediante Andrea
fratre et Elia Aadriano wegen der bischOflichen Druckerei also
transigirt. ^

De loco Typographiae prospicitur et Praelo: atrameuto ac
chartis idque Venetijs recepit in se idem Hiiller. Etiam de coUec-
tore Typico. Diesem werden wir sein Unterhaltung geben den
Unkosten auf oberz^Iten Sachen und P. Rector muss uus die
300 fl. so ihnen per Andream (fratrem) nostrum uberreicht wieder
hergeben. Item Hans Httller bat mit Mund vnd Hand sich fftr
Joannem Weber Buchbinder allhie versprochen und wie
er Ime helfen auch pro initio in der Press und Pa-
pier khein Gewinn suchen wollen. Alles in praesentia
des Hrrn Thumbprobsten und Einer Ebrsamen Landscbaft in Krain
Hrn Verordneten Prasidentens Dr. Caspar Bobek, Andreas Chrčn,
quibus etiam manu stipulatus est: Jacpbi Stopper Canonici et
aliorum Actum est supra X nov. 1625 in Aula EpiscopalL"

Storiti se je imel, kakor se vidi, le še eden korak, da še
utemeli pod Chrdnovim nadzorstvom narodna tiskarna. To se
ni storilo. Naprava slovenske ndrodne tiskarne v Ljub^*ani se je
odložila daleč v bodočnost.

Chron je umrl 1. 1630 dn6 10. februvarija.

Ali, ako tudi se poslednja dva projekta Škofova nista izvršila,
vendar je še pred njegovo smrtjo po njegovi izpodbudi spisano
delo v slovenskem jezici zagledalo svet, in sicer: Peter Kanizijev
katekizem jezuita Janeza Čandika (Tschandik) preveden v slo-
venščino. Knjigi je naslov: „Catcchismu8 Petra Canisia, tujeChri-
stijanski nauk (skus Janesa Zhandika) 1618, 12^.^^

Mec6n umeteljnosti.

A. MuziH.

Že 1. 1580, dijak na dunajski univerzi, ko se je Chrčn,
kakor smo videli, z vspehom poskušal na pesniškem polju, je prišel
v bližpjo dotiko z mnogimi domačimi skladatelji.

V omenjeni pesemski zbirki, iz katere smo podali nekatere
poskušnje, beremo namreč, da je nek Kapelle *) eno t^h pesmi
uglasbil; tudi sklepa zbirko epigram na poroko nadvojevodeorga-
nista v Gradcu, ko se je oženil s hčerjo nekega kranjskega m u-
zika Plavca.

Tudi pozneje, ko je bil Chron že škof, je vedno ljubil in
pospeševal gojitev muzike.

') Morebiti identičen z Janezom Andrejem Capellisom, kateri je
tedaj bil d?ome kapele mozik« (Die kais. Hofmutikkapelle in Wien
▼on Dr. Ludwig R. ▼. Kochel. Wien 1869, p. 48.)

^) Historia annua Soc. Jesu Lab« rokopis v d o 1 j 9 k e m arhivu«

Digitized by VjOOQ IC

r

Spisal P. pl. Bftdios. 23

Udeleževal se je pevskih produkcij jezuitskih učencev,^ kateri
80 (1. 1599) praznovali rojstvo Kristovo z latinskimi, slovenskimi
(slavonicis) in nemškimi popevkami (cantibus). |)

Nakupi dalje Chrdn knjig o kontrapunktu injih da pre-
krasno vezati (L 1607) ^j nakupi tudi muzikaličnih knjig 24 odtisov. ^)

Zaupljivo se obrnejo s prošnjo n&nj mestni muzikanti („Stadt-
tarmer") za novoletno darilo (1. 1612). »)

Beležka o slovesnem praznovanju škofove obletnice (1. 1613)
nam naznanja honorare, kateri so se za Ghr5na plačevali cerkve-
nim muzikom. Župnik je prejel za velike maše branje 40 kr., a
„lu<Umoderator^S (prvi organist ali muzični vodja) 30 kr., in vsak
diskantist 15 kr. *)

V svojem škofijskem poročilu, katero je poslal škof Chr5n
L 1616 svetemu očetu, posebno povdarja, kak6 slovesno se v
cerkvi sv. Nikolaja poveličava božja služba z igranjem na
orgijah, in da je v škofovski rezidenci v Gornjem Gradu
(na Štajerskem) od benečanskih mojstrov dal postaviti dra-
gocene orgije. *)

O broju instrumentov tedanjega zbora pri stolni cerkvi
nam poroča notica, da je 1. 1618 vdova T umeri ca škofu To-
mažu vrnila instrumente, posojene nje možu, in sicer : 3 trobente,
4 rožnice (komete), 1 piščal („Prugel") in 5 krivorožnic. *)

A poznejše, kakor se kaže, so postali mestni muzikanti bolj
leni v obziru poveličavanja službe božje, kajti nahajamo opombo
C hr 6 novo, da jim je 1. 1626 dal 10 gld. za novo leto, z resnim
svarilom: „dass sy bey der Thumbkirchen sich Fejrertaglich vleissig
einstčllen soUeru" ')

L. 1627 spoznamo nekega „ludimoderatorja'^ Jakoba Id ena,
kateri pride v dotiko s Chrčnomin prosi službe pri stolni cerkvi. ®j

Finis coronat opusi Dve leti pred svojo smrtjo, in že zelo
bolan, se je spominjal prijatelj dijakov, kakoršnega se je vedno
kazal Chron, (o čemer govorimo še pozneje), njih s tem, da je
napravil ustanovo, katera ima njegovim Ijubcem na vedne čase
ohraniti njegovo im^, kakor kaže ustanovno pismo (na Dunaji L
1628), in sicer je dolžnost vsacemu štipendistu, da se
uči muzike.

Tudi jezuiti, prijatelji in tovariši Chrčnu v proti-reforma-
cuskem poslu, so v lepem soglasju s svojim pokroviteljim in z
jednako ljubeznijo gojili muziko v svojem kolegiju.

^) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.

^) Mosejni arhiv, koledar.

^) Stolni kapiteljski arhi?, koledar.

^) Muzej ni arhiv, koledar.

^) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1854; str. 46, 47 in 71.

^) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.

^) Masejni arhiv, koledar.

^) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.

Digitized by VjOOQ IC

24 Tomaž Chroii. -.

Vzdržavali so v svojem semenišču pevce in muzike,
(discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, orga-
nista, tubista, violinista, fagotista i. t. d.) ')

Pri igraiyu svojih šolskih dram, katere so, kakor smo
videli iz prva, jezuiti spravljali na oder s potratnim bliščem, se
ve, se tudi ni pogrešalo „prav lepe prijetne muzike" („gar
schčne liebliche Musik"), v začetku in pri sklepu zborov, nasto-
pov, plesov i. t. d.

Ko 80 nekoč praznovali veselico po leti Podturnom (Tivoli), spre-
jeli so deželnega glavarja bogoslovci jezuitov v kor^lkih in opravljeni
kakor opice in satiri, plešoči in s spremljanjem muzike.

Kedar se je zbor njih muzikov vedno bolj začel razširjati,
pozivali so muzike na Kranjsko iz dežele muzike par excellence,
iz Češkega! —

B. Slikarstvu.

Jedva je bil Ohr5n zašel škofovski prestol, že se je pokazal
visocega' mecena slikarstvu, oziroma učencem te krasne umetelj-
nosti.

Svojo ljubezen do lepih slikarij je pokazal s tem, da je ku-
paval slike in jih naročal.

Tako n. pr. poklanja 1. 1598 dvema Lahoma, ki sta mu da-
rila jjkrasno knjigo slik", („einsch()n Gemaldebuch")20gld. *)

Od nekega nizozemskega knjigotržca prejme Chrčn
1. 1611 po naročilu 7 cesarskih podob (7 kaiserliche Con-
trafet) za21gld.,,14 poganskih cesarjev v bakrorezu,
vsak po 1 gld. 45 kr., različne podobe noš za 6 gld., in raz-
ličnih bakrorezov za 36 gld. ^)

Istega leta počesti s svojim naročilom jednega domačih
slikarjev.

V njegovem „koledaiju" nahajamo namreč dli6 23. aprila 1611
notico :

„Mit M. Marxen Hobtner Maler die Capelle S. Martini &
B. Virginis Annuntiatae, wo unsere Gruft ist, zu m al en dieser
Gestalt verdingt, dass er die Farben, wir ihm und seinen Gesellen
die Kost und Notdurft hergcben, sich mit der Arbeit meisterlich,
beinebens wenn dieselbe fertig. leidentlich gegen uns verhalten;
wir aber auch nicht eures Schadens begehren sondem ein gebuhr-
liches davon bezalen sollen. Dedimus invicem dextras et in pecu-^*
niis Germanicae monetae subarravimus operam per 30 fl. In no-
mine Jesu et Mariae."*)

Iz nekega poznejšega zapiska razvidamo, da je na^ škof
Chrčn s slikarjem HObtnerjem meseca decembra 1. 1611 svojo

') Historia annua 1. c.
^) Muzej ni arhiv, koledar.
^) Muzejni arhiv^ koledar.
^) Muzejni arhiv, koledar.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pl Radios. gg

stvar poraTnal („&bgerayt"X insMJer niu je pkičal t90 gld., posebjB
še razven tega tudi „čestiio darilo" („Gescheak"). •

L. 1611 je Ghron dalje ukazal slikarju M. Krištofu Wey8-
manu, da je šev polju treh obokov bazilike ljubljanske
(tedaj še gotska stavba), napravil slikarije; plačal mu je za to
30 gld. M

Naglo zapored so dobivala naroČila Chrčno^a j^omačim
učencem te stroke umetelnosti.

Tem načinom spoznavamo vrsto domačih slikarjev^ n. pr.,
Janeza Janzila, Matevža Plavca, Matija Planerja, Elija
Wolfa in Gerharda Krena.

Janzil je naslikal 6 podob v gradu jezuitov v Tivoliju L
1613.*)

M. Plaveč je slikal po naročilu Chronovem v Gornjem
Gradu in v Celji.

Opazke o teh delih v ,,koledarjih" škofovih so jako drastične
in karakteristične in nas poučujejo s kratkimi beaedami o te^a*
njih umeteljnostnih razmerah na$e domovine, zato naj se pona-
tisnejo tu^ kakor jih je pisal škof sam.

Chrdn je namreč zapisal 1. 1613, dn6 19. aprila, v svoj „ko-
ledar*^: „Mit M. Mathesen Plawz Malern die- 12 SchwybOgen
vnnd Fenster in der grossen Kirchen zu Oberburg allhle
in Navi Ecclesiae der gestalt verdingt vnd bedingt, das er Sauber
vnd meisterlich die 12 Apostolos auf jeden Schwipog6a ainen
Mannes oder noch grdsser hohe mit seinen Nam^n articuk) fidei
und Verzeichniss der Frovinzen leben, lehr und Sterben artlich
vnd vnsaumblich malea; die fenster alle 12'fein uod khonstlich
einfassen, die Gesimbs zu Obrist auch lustig (veselo) malen vod
inner 4 Wochen sicut promisit verfertigen soUe; dagegen hat er
von vnss die Speyss vndTrankh 6 fl. filr ein Schwypogen Apostel
und fenster und das gerisst. Dedimus ei ad rationes 20 fl. 13 kr."

In dne 2. decembra 1613 je zaznamoval škof drugo pogodbo
(„Yerdingnuss'M, katero je, zopet sklenil z Matevžem Plavcem
„w^en eines Quadern ^} auf CiUi Ins Capuziner Closter,
(80 wir Inen verhaissen sambt ainem Tabernaculo pro 8. S. Sa-i
cramento). Das Quader soli sein Exaltatio S. Crucis vnden berumb
S. Caecilia, Valerianus, Tiburtius^ S. Vrbinus ; auf der aadern
Sejten S. Joannes Bapt. S. Thoma&, S. Hieronymus, S. Franciscus,
md S. Clara vmbs Greuz schdae Sngel cum armis Pa^sionis,
oberhalb des Kreuzes S. Trinitas Gott Vater, ad dexteram Gott
Sohn super crucem immediate der heilige G>eist,.ad sinistram B,

') Muzejni arhi?, koledar.
Vozejni ^rhiT, koledar,
(juadro ital.'8lika.

•i

Digitized by VjOOQ IC

26 Tomai CI]D*6n.

Virgo Maria vnd ein Stern Buper crucem, 80 gesehen wordeii anter
Tags in die positionis Primarij lapidis. Item ad Basim S. Caecilia
Todt liegend mit dreyeti hal8swaQden vnd zu beden Seiten des
Quaders .in dem Tiirlein dus Sancti ad Beneplacitum. Item die
RUmen vnd alle Zyerd soli Meister Matbes Seuberlich schuldig
sein zu malen. In unser Speiss (v naši hrani) Leinbat
(platno) Lein5ll(laneen olje) vnd Khreyden(kreda)gebeawir
daher, und Meister Mathes ist schuldig das Quader biss L^echt-
mess ausmalen. Wo nit so wierdet Ime aller Vbrig Vncosten an
der verdingten suma abgezogen werden. Vnd begert 100 fl., die
wolle er alss Verdienen, dass wir mit seiner arbeyt be-
stehen vnd zufrieden seyn auch Sprechen sollen, ')
dass ers verdient babe. Actum et promissum Oberburgi . .
data tela et Oleum lini."^)

Tukajšnja bogoslovska biblijoteka hrani krasno vezano, na
prgament tiskano sveto pismo z naslikanimi minijaturami,
katero je škofu Cbrčnu 1. 1614 poklonil baron Herbart Au-
ersperg (Turjačan), ker je bilo Auerspergu znano, kako rad
imd Chrdn lepe podobe.

Razven navedenih naročil v stroki slikarstva je ukazal Ghrdn
dalje tudi še slikarju in lijubljanskemu mesljanu Eliji Wolfa na
spominku svoje matere naslikati poslednjo sodbo (in coeme-
terio ad S- Petrum Labaci), inGerbarduKrenu tri slike za
,v61iki oltar v cerkev jezuitov pri sv. Jakobu, tudi sliko za všliki
oltar pri avguštinib zabOgld.in drugih podob za to in ono cerkev
na Kranjskem in Štajerskem.

Najlepše slike, katere jeChrOn v stari ljubljanski
stolnici dal napraviti, in katere so se z njo vred pogubile, nam
je popisal naš trudoljubivi domači preiskovalec zgodovine in nabi-
ratelj Delničar pl. Thalberg v svojem delu: „Historia
Ecclesiae Chatedralis cap. VI. De monumentis et inscrip-
tionibus veteris Basilicae p. 36 — 39", in eno podob, katera kaže
utemeljitev ljubljanskega škofijstva po cesarju Fri-
deriku III., nam je ohranil v načrtu.

Tu vidimo v lepi kompoziciji cesarja Friderika III., kateri
se z desnico dotiče desnega ramena klečečega in rokč sklenjene
držččega škofa Tomaža Chrdna, a z levico kaže na stolnico;
zadaj za cesarjem Friderikom se vidi njegov sin Maks L, so-
utemeljitdj stolnice in „pronepos" Ferdinanda L, patron in
dobrotnik ško^stvu; nasproti teh osob se vidi krasna Leonora
Portugijska, soproga Friderika III. — kateri je dvomi
svčtnik Birk v almanahu ces. akad. vednosti na Dunaji postavil
tako lep bijogra£čen monument — soutemeljiteljica (fundatrix)
Ijublljanskega škofijstva, katera tudi s svojo desnico kaže na podobo

') Dakle priporočilo pri pogojih o prevsetjn dela. Op. pi«.
^) Mnsejni arhiT, Itoledar.

Digitized by

Google

spisal P. pl Bftdios. 2T

stolnice« Šest klečečih duhovnikov, prvi z infulo in palico, z an^
gel^i, z grbom in gdslomChrdnovim: „Terret labor, aspiceprae*
miam^S to je bil dalje ^ensemble" izvrstne podobe iz domače cerk-
vene zgodovine.

Drago izvrstno zgodovinsko sliko je naročil ChrOn pri
slikaijuMat Planerju: ,3itev pri Sisiku'* (L 1594), slavno de-
janje naših očetov proti dednemu sovražniku kristjjanstva, in slikar
je šel prej ogledat bojno mesto.

Cena je bila 200 gld.

Sliko, kedar je bila prišla iz rok umete\jnikovih, je dal C hr fin
obesiti v stolnici in je napisal p6digo nasledige latinske vdrze:

„Turcica signa stupes? turmasoue in bella paratas
Barbara Carnioliae, minitantes lunera terrae
Praesidii fias etiam spectator abAstris
Quod tulit in saevos oratus Achatius hostes.
Sacrilegus Ghristi desertus tranafuga castris
Ut Mahometanae suscepit dogmata sectae
Turcisque ingenitum bibit Hassan Bassa furorem
Contra Christicolas caepit non impiger omQes
Continuo Mavortis opus, victore superbuš
Milite saepe suo, meditatur, et agmina cogit
Bosniacisque replet per Sissek arva mariplis
Lux aderat funesta tibi ni socia arma tulisscat
Nam Baptista et Achatius ni fera bella vocati
Communi voto, clypeos et tela ministrant.
Auerspergum et Eggenbergum duo fulmina belil
Hisque parem Bauber, socios patiuntur honoris.
Bassa loco culpae derisae, caepit in undis
Exitium culpae. Haec quacunque trophea tueris
Christo gratus ades^ faustus patriaeqne precator."

Tudi portretirati se je dal škof Tomaž Chrčn in v ljub-
ljanskem deželn^n muzeju se hrani njegova tedanja, „a nekoliko
poškodovana'^ podoba. ^

Ali je v škofovem gradu v Gorica na h shranjena slika
Chronova (v naravni velikosti) iz iste dobe, ali je naslikana
pozneje „iz spomina'S s^daj ne vem povedati, kajti tedaj, ko sem
jo videl pri milostivem gosp. škofu Antonu Alojziju, mi ni
bilo moči; podobe natančnejše preiskati.

C. Stavbarstvu — kiparstvu — risiharstvu in umeteljni-

ikemu obristvu.

Že v oddelku o slikarstvu sem govoril, da je škofu Ghrdnu
bila skrb, tedaj še gotsko zidano stolno cerkev v Ijublljani ume-

.i

•) niyr. BUtt 1888t ». 1»» »w. 41,

Digitized by CjOOSlC

S8 Tomai.Ohrdb.

teniško na novo olepšati. A tudi naravnost popravil je stokuco,
katem je bila že za njega dnf precej v «labem staau in na ka-
terem prostoru se je pomeje dvignila v XVIII. stoletji sedala v
bizantinskem slogu sezidana stolna cerkev.

V „Historia cathedraHs" (MS. Dolničar Thalberg) in v
škofovskem poro6ilu Ohrdnovem do papeža so omenjene te po
njem ievršene poprave stolne cerkve v Ljubljani.

ChrOn piše papežu:

„Tri, posebno zaradi svoje stavbe in slikarji izvrsUie kapele
sem dal jaz poc^viti, in sicer: jedna v čast sv. Tomažu , drugo
v čast Mariji oznanovanja v moji navadni rezideaci v Gor-
njem Gradu, a tretjo v stolnici ljubljanski, v čast sv.. Flori-
janu in vsem svetnikom, Iger je tudi škofovska rakev. Vrhu
tega sem dal tudi postaviti pri tej cerkvi dragocen mramornat
kor in novo zakristijo za shranjevanje pontifikalij; ravno
tako sem dal popraviti zvonik in olepšati vso
cerkev." Dalje navaia ChrOn svetemu Očetu vrsto drugih
cerkvenih stavb in posebno povdarja, daje ,,ono staro cerkev
v Gornjem Gradu, katera je bila nekdaj samostanska cerkev,
dal olepšati s slikarijami, podobami in rezbarskimi deli."

O grobnih spominkih, jako umeteljno izdelanih, katere
je dal napraviti ChrOn svojim prednikom na škofovskem prestolu
in sebi v škofovski rezidenci, sem obširno že pred leti pisal v
„Mittheilungen der Centralcommission fur Erhaltung der Bau-
denkmale", ") in opozorujem strokovnjake na to delo.

Sv. Petra cerkev v Ljubljani,^ katera je bila že za
ChrOna zel6 oprhla, ker so jo Turki, cesto obiskovajoči in poži-
gajoči našo deželo, precej razrušili, j6 dal škof pozidati, kakoršno
vidimo v naših dašh.

Tudi frančiškanom ljubljanskim je izdatno pomogel Chrdn
z novci, ko so nameravali popravljati svoj samostan. ')

Tudi, akoravno specijelno v stavbarstvo spadajoča in posebna
nje vrsta je originalna cerkvena stavba^ katero je škof
Chr5n po svojem obisku v sosednji deželi Hrvatski dal izvršiti.

Beremo iiamfeč v i:\jegovem koledarju dn6 11. oktobra 1601:
j^haben wir M. Christophen Suppan unsern Hofzimmer-
mann mit Gehiilz and anderU' Materialien nach Sissek und Pe-
trinia geschickt daselbst ein Oratorium den Petriniern aufzurichten,
als wir ihaen im verschienenen Augusto v^sprochen, als wir der
Orten gewest. Eodem haben wir M. Laurenzen Sakher Uhr-
macher von Crainburg mit gedachtem M. Christof ^uf Flds-
šen nach Agriim abgefertigt, dasš er alldort, wieauch zu Petrinia
eine Uhr aufrichte!"

, . Kra49€^n, v novejšem času popravljen stavbeni spomenik« vitek
spomiusk. steber na Poljanah blizu mosta nasproti St pe-

') L. 186 1, nov* ID dec.

3) Muzejni arhlT^ koledar iaU,.^4 9^; n^trifija«' * -

Digitized by VjOOQ IC

Spi»l Pj^l. Raftics. ^

terakikasfuni, je Chrfin postiTil! v spomin lia: jnnašlEO «felo Ijiib-
Jjanskih kovačev, kateri so napad protestantov na prro po refor-
maciji praziiovano procesijo sv* Beš njega Telesa s težo svojih
pod plaščem skritih kladiv ubranili' in odvrnili.

Spominek, okrogel kalnenit - steber, na vrhU: nos^ križ, je
olepšan* i» podobo Bogorodfee, s škofovskimi zhUmetiji iii »Ofard-
novim grbo ta. Napis berSino:„Ara etvia Coeli", potler pod
podobo Bogorodfde: „Mon^tra te esse Matrem^S in na< stopiijicah
C h r on o v a gislo : „Terret labor, aspice praemium'^ ;

Kakor • slikarjem in.arrhitektomj tako je bil Cbrdn tidi ki-
parjem in ršz bar je m odličen mecčn.

Tako spoznavamo kiparje in r6:2barje: Janeza Krstitelja
Gosto, iz Gorice,' (izveMno^ prednik našemu nepo2abljivemu
prijatelju dr. E. H. Cesti), kateri, ima škofu ChrčnU izddavati
naročena dela od 1. 1611 do 1625, in kated je imel zlasti opraviti
pri oltarnih deUh v ljubljanski stolni cerkvi; Petra Hofferja,
kateri prejme za štiri podobe 28 gld. ; mojstiu Jurija Skarnoaa,
mestjana ljubljanskega, kateri ima opraviti pri olepša vanju , sv.
Petra cerkve ljubljanske, in drug not se mu naroči, naj iztšše iz
kamena grb Chronoit^^^ksitertfgafje dal < škof uzidati ') v Trstu,
kjer je imel svoje stanovanje, kedar je prišel tija; dalje, Jakoba
Holzwai:ta, ^ašk^d rezbarja, kateri je imel naloga izražati
„podobo vstajenja" (Vrstendbild), in sv. Tomaža, pokladajočega
roko v rane, („einen S. thomam, so in die Wunden greift") ;. na-
posled Lenarta Kerna, kateri je s pomočjo nekega mizarja, ki
je bil tudi rezbar, moi:al n^-praviti oltar v ljubljanski stolni cerkvi.'')

Kakor umeteljnosti^ tako je naš, odlični domorodec ^kof
Ghrdnpodpiralpredvaem v cerkvene atudi vposvetnenapeane
umeteljniško obrtstvo. /^

M. Jurij Plaši k v Kamniku napravi ,,železnd ograjo za
ljubljanski kor", in prejme za to 100 gld. Pozlačeni taberaakeJj
je naročil C h r5n izdelati v Be'nedkah.

Svečnike za^ stolno cerkev ljubljansko je ddal Jakob
Zwygolt, zTatAr v Ljubljani 1. 1617. ^) • <

' 'Gfrob Kristov v Gornjem Gradu je dal škofChrdn
pozlatiti 1. 1610, in se jepofabilo zanj 9000 zlatih listkov, za kar
je pttč&l Chr^n 67 benečanskih ztatialkov („ZS(bc5lrinen^^);*y

Cerkvi jezuitov pri sv. Jakobu* je i^odaril Chr<d|i 1. 1610
kraseu ssvon. *)

Tudi gravžrji so imiali delo za Ch:rft^a. ..Skoro potem,
ko je biltimenpiVAn škofa, 91 Je dal, L 1599,' kov^^tisvetinje, kar

*) Mazejni arhiv

^) Mnzejni arhiv, koledar !• 1613.

^) Mu žejni arhiv, koledar.

*) Mazejni arhiv, koledar.

^) Mazejri arhiv^ koledar. , n

Digitized by VjOOQ IC

30 ^Qiaa& Okron.

tere, zelo Učno izdelaiie, k<iž6 Erista s križem in gaslo Chr&-
novo: „Terret labor, aspice praemium^S in katere je naš nedavno umrši
izvrstni numismatik gosp. Ant JelovŠek obširno popisal v
„Mittheilangen des histon Vereins fur Krain/' *)

Dve leti potem, 1. 1601, je naročil Chrčn pri kamnoršzcn
in gravSiju M. Ablu Degnu v Ijabljani vSlik škofovsko-
cerkven pSčat, „darin unser lieben Frau und Jesu des heil.
Kindleins BUdnis in einem k5niglichen Saal auf beiden Seitm aber
das Bistbuma und mein Wappen sauber und statlich sammt der
Scbrift herum gegraben werd/&n solle per 40 fl. und so er sicb
meisterlich mit der Arbeit verhAlt ein Ebrnog (Geschenk) darzu
fein Silber geben 7 Loth." «) .

Zastopnik umeteljniškega obrtatva istib dni je velik b61
steklen kozarec, na katerem, medlo brušene, se vidijo podobe
12 aposteljev; ta kozarec je prišel iz gradu Šinkovega Turna
v Ijubljand^i muzej, ^) kajti omenjenemu gradu sta gospodarja bila
škof in i\|egov brat Andrej.

Chr5n fn vednosti.

Kakor umeteljnostim, je bil, kar se umeje sam6 ob sebi, ta
izvanredno visoko obdarjeni človek tudi prijatelj vsem vednostim
in jih je podpiral na mnogo stranf.

Zanimal se je za matematiko in astronomijo; med
nakupili za njegovo hišo se zapored nahajajo beležke, da si je
omislil matematičnih instrumentov, n. p. „duo Astro-
labia'' za 20 gld. (1. 1611 4); bil je tudi ljubitelj rimskih in
grških klasikov, iz katerih cesto nahajamo odlomke v njego-
vih pesniških proizvodih, in ne menj natančen požnavatelj mito-
logije.

Bogoslovje mu je bilo predmet, katerega je gojfl z vso
gorečnos^o in ljubeznijo, in, lotkor piše Valvazor, je še za
njega dni jeden d61 pjegovega „Opus Ganonieum'' v rokopisu
hranil Ijuh^anski škofijski arhiv; a drugi dčl je bil že za Valva-
zorja ,,ra2nešfen" („distrahirt."*)

A izmed vseh vednosti je bila Chrdnu najbolj priljub^ena
in je najbolj, gojfl zgodovino.

Mož, kateri je sam izvršil dejanski lep dčl zgodovine naše
dežele, on ni zasledoval le zgodovine starih časov, kjer je bilo
moči, ampak zapisaval je tudi zgodovino svojih dni.

<) Tečaj 1. 1849, str. 94 in dalje.

Musejni arhiv^ koledar.

mir. BI. 1833, Nr. 41, p. 19.
^) Musejni arhiv, koledar.
^} Ehre des Hersogthams Rraio^ II., p. 860.

:!

Digitized by

Google

Spisal P. pl. Badies. ^l

Njegovi ,,koledarski zapisniki^S kateri, se nam hran^o
v muzeja in v stolnem kapiteljskem arhivu, ti nam podajajo naj-
podrobnejših opomb in so, tako rekoč, kulturna slika o
koncu XVL in v začetku XVIL stoletja. Dobro bi bilo, da bi jih
kedaj kaka vešča roka zbrala in v redu objavila.

Chrčnove „letne knjige", („Jahrbiicher"), p katerih
se je dolgo menilo, da so izgubljene, in katere sem po sreči jaz
našel v nekedanji Valvazorjevi, sedaj metropolitanski
biblij otek i v Zagrebu, te knjige nam v velicih potčzah rišejo
zgodovino Chr5novega časa.

Zapiskom Chr5novim, (katerih si je povsodi, kamor je
prišel, izpisaval važne stvari iz arhivov), se imamo zahvaliti za
važno beležko, da znamo, kedaj in odkodi so prišli K o če v ar j i
v našo kranjsko dež61o.

V al vaz o r piše (a urinil se je tiskarni pogrešek v letnici
1509, kedar ChrOn še ni živel «), da je škof ChrOn 1. 1590 ali
1599 v škofje-loškem arhivu našel in zapisal notico: ,,Carolu8 IV.
Imperator, Bex Bohemiae devictis Franconibus & Thuringis ad pe-
titionem Friderici Comitis ab Ortenburg, dedit ei trecentos viros,
cum Conjugibus et liberis in servitutem, qui alias debebant puniri
propter rebellionem; quos, transmisit ad sylvas, ubi nune Gotsevia
est. Qui processu temporis excisis arboribus, septem ecclesias
parochiales erexerunt." To je: „Ko je Karol IV., rimski cesar in
češki kralj premagal Franke in Turingčane, je izročil grofu Fride-
riku Ortenburškemu na njegovo prošnjo 300 mož z ženami, da so
mu služni : ti bi se sicer bili zaradi upora in rogovllstva kažnje-
vali (s smrtjo.) Te ljudi je poslal omenjeni grof v gozde, kjer je
sedaj Kočevje ; s časom so izsekali šumb ter postavili sedem farnih
cerkva." *)

Tu opomnjeni prihod Kočevarjerv iz dežele Frankov so no-
vejše jezikoslovne preiskave Elzeja, Schroerja in piisatelja
teh vrst potrdile kot zgodovinsko istinit.

Druga arhivaUčna beležka Ghrčnova nam je ohranila vest,
daje natorni sin cesarja Karol a V. bil na Kranjskem du-
hovnik.

V zapisniku „Ordinatorum ad annum 1577" berfimo:

„Acolitus Anthonius £delmann Augustanae did-
cesis Hic Caroli V. Jmpciratoris Naturalis filius'*.')

Razumnik, kakoršen je bil Chrdn, je imel tudi — skoraj
je odveč, to zatrjevati — mnogobrojno in izborno biblij o tek o,
Biljevzvezisknjigotržci vsega svet4, naroča knjige iz Benetek,

') Ta tiskarni pogreiek^ kateri se lehko popravi, i^i preiel samo. t
£1 seje v spis o Kočevji, temuč tudi y DiiačeTo nG^chichte
Krains/^

*) £bre dos Hersogthttins Krain, III«, ki\jiga XI., stran 194.

^) Rokopis Chronov t Zagrebški metropolitanski biblijotekr.

Digitized by VjOOQ IC

^2 tomaS: CMrJtt. , !

kupava jih od potujočih knjigotržcev, (n. pr. od nizozemskega
knjigotržea Baura 1. 1611 ,,B6larmm Reges Angliae^ ') L t. d.,
obči 8 BOlnogradskim knjigotržcem Janezom Muerspergom
(L 1617 ^\ in z Widinann8tedterj6m v Gradcu, kateri mu
redno pošilja slavnegaKeppIerja „Efner Ehrsamen Land-
schaSt in Steyer Mathematici'' koledar.

Chr5nova precej obila biblijoteka je shranjena v škofovski
rezidenci v Gornje nf Gradu, kanjor je tudi pošiljal lepe od-
tise slovenskih protestantskih knjig, katere je on kon-
fiskoval, tem načinom so se nam do dandanes ohranile v cesarski
ljubljanski licejalni biblijoteki, v katero so prišle z dragoceiiostimi
nekdanje družbe »prijateljev kmetijstva".

Po okusu svojega časa je prilepljal Chron svojim kiyigam
po Tsej notranji strani spredpje platnice svoje biblij oteke
znamenje s svojim grbom in alegorično pomenljivim
naipisom v. bakrorezu.^)

Bakroreze je delalv kakor nam kaže ime: Greuter, morebiti
praded dandanes mnogo imenovanega poslanca iz Tirolskega msgr.
Greuterja.

A ne, da bi samemu sebi napravil izvrstno biblijoteko, Chrčn
je tudi sktbel, za ljubljansko stolnico, namenom duhovenstva pri-
merno zbirko knjig omisliti. '

Eno leto pred smrtjo škofovo pisano se nahaja v stolnem
kapiteljskem arhivu naznanilo, katero iraž, ozir na to. Slove tak6-le:
„1629. Bibliotheca. contributio facta a Clero Labac. Dioces. pro
erigenda Bibliotheca apud Ecclesiam Chatedralem."

Kakor se je škof ChrOn v svojem življenju zanimal ža ved-
nosti, tako je tudi skrbel za podporo učencev vednosti.

, Komu naših rojakov niso znane še dandanes pod škofovem
in njegovega brata Andreja imenom vsako „novo letp" se omla-
jttjoče štipendije ChtOnove za mladino I A. ne še le na koncu
svojega plodovitega življenja, takoj pri nastopu svojega škofovega
poziva se je spominjal „ubogih dijakov" ter jih je podpiral v Ijud-
Ijani, v Gradcu in n^ DunajL

; Z ginjenim srcem beremo namreč med drugimi stvarmi v
njegovem , , koledarju" opombo : „Der alten Mutter Uršula Bost ia-
zhizhin zu Stain wyttib in Bedacht Wir mit ihrem Herrn Sun
P. MathiaBbstian^hizh Soc. Jesu Decano Philosophicae sive Ar-
tisticae Facultatis' zti- Wien vnnss dahin beredt vnd verglichaa

^

Muzejni arhiv, koledar.
Muzejrti athit, koledar. •
^) Eden tflikoiho ' btbTijotekiDO zn^imenje imaječ kramo ' T^zaa odtis ka-
toliškega nemSkega sv. pisma Dietonbergerja,' darilo C h r o-
novo patom 'Auetsper^oiiTV se nahhja t kne^evf- domači 'knjigarni
v ^kne^Jeifn dvora'' v Ljab^ani. i Op*, pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal P. pl. Radics. 33

das er Ime (sich) die Armen Crainer zu Wien auf der
hocb Schuell entgegen wir sein allte liebe arme Mutter Trew-
lich befolchen sein lassen wollten ; vor diesem zu 3 malen gelt
ron 12 bis 15 und mehr Gulden an yetzo aber zu ihrem Tag
(godOTni dan) und auf die kal te Winter8zeit ain neuen Pelz und
gefutterte rauhe Joppen geben. Vt oret Deum pro me!"

A tudi šolo samo ob sebi je ChrOn podpiral; tako n.
pr. 1. 1599 od nadvojevode Karola utemeljni licej jezuitov v
Gradcu, ') in 1. 1603 semepiSCe v Ljubljani. »)

Slovani V Andaluziji/)

(^ismo zbiorowe Jozafata Ohry2ki. 1869.)

Prevel Fr. Hubad.

Slovani na Španskem? To je bedost! misli gotovo mar-
sikak čitalec Tudi jaz sem mislil tako, beroč napis, a zgodovina
me je naučila boljšega. Že sestavek sam nam kaže, da je stvar
gotova, in poroki so nam izvrstni učenjaki, kateri pričajo o tem. Med
drugimi pravi tudi W e b e r („allgemeine Weltgeschlchte" VI. str. 537) :
„Tujci, prodani na Špansko, so bili iz prva Slovani, ujeti v boju;
zato so jih obče imenovali Slovane, prejeli so jih v telesno
stražo kalifovo, v boju so bili vot^je, dos6zali so visoke čestf na
dvoru in v državi; skopljenci, katere so prodajali zidovi francoski
v Ko r do v o, so dosegli mnogo upliva. Število Slovanov, ka-
terim je zaupal Obderahman in nasledniki njegovi največ, zna-
šalo je šest do osem tisoč in še več. Ali sužnji sluge despotizma
in samovolje, katere je sovražilo ljudstvo, jiiso bili varna podpora
prestolu. Prednost tujcev, katere so imenovali Ara bi „neme",
ker niso umeli govoriti arabski, je dražila plemenitaše muhame-
danske, zato so nastale zarote in upori.''

Že to nam kaže, da ne smemo misliti, kakor bi se bili
zavedali Slovani po Andaluziji svoje narodnosti; bili so
sužnji. Vidimo zatorej, kakošna nemila usoda je zadela Slovane

') SfeiermUrkische Zeitšchrift. Neue Folge^ I. teSaj, 2. zv. str. 40.

>) Stolni kapiteljski arhiv, koledar.

>) 61. K. Sf ajnocha v j^Zeitschrift fur slav. Lit, Kunst und Wi8-

•entehaft.'' Verantur. Redact«ur J. £• Schmaler h 1, str. 10*- 26^

2, 67-81; II. 1, 29-27.

34 Slovani v Andaluziji.

postali so sluge tujim gospodarjem. Odlikovali so se na ti^em po
svoji hrabrosti, zvestobi, prebrisanosti, vdanosti do svojega gospo-
darja, doma so postajali hlapci tujčevi.

Kdor vpraša po vzroku, najde ga lehko sam, a pravijo nam
ga tudi kroniki nemški, ki pripovedujejo, da so se bojevali v vr-
stah nemških tudi Slovani proti rodnim bratom svojim. Tožno
je to, ali resnično. Toda pogledimo rajši, kaj pravi pisatelj o Slo-
vanih po Andaluziji.

Brez vspeha.bi iskali dandanes pri sedanjih Slovanih spominka,
kateri bi pričal, da so občevali Slovani poganski z Andaluzijo.
Saj treba še praviti, kaj je Andaluzija. Tako so imenovali v
srednjem veku, posebno v prvi polovici igegovi, ves del Španije,
kjer so vladali Arabi. Tedaj so občevali tudi Slovani z A rabi.
Posebno iz devetega vška so se ohranili spominki jednoglasni in
zanimivi, kateri pričajo o tem.

V letih 943 in 948 je pisal učeni Arab MasudjO svoje
zgodovinsko delo „zlati travnik" in „biserna jama". Td
govori dvakrat o Slovanih. Prvikrat pravi: „Naj večji ndrod
med Slovani so Lužani. Tržujejo do Andaluzije, do Ca-
rigrada in do Kazarov." Drug pot omenja, da love bobre
(Castor fiber, Biber) v okolici Kijevski in prodajo kože celo v
Andaluzijo. *)

Najslavnejši vsih kraljev arabskih ali kalifov španskih v K o r-
dovi je bil Abdelrahman III.*)

Na njegovem dvoru je služil tudi modri Izraelit Ho z da j*)
Ta piše 1. 959 kralju Kazorov Josipu v Azijo in pravi med
drugim, da so pri kalifu Abdelrahmanu tudi poslaniki carja

^) Gl. M. Charmoy: , R^lation de MasBOud^ et d' antres auteors
musulmans sur les ancieus Slaves. (M^moires de V acad. iiup. des
Sciences de St. Petersbourg, tom. II. 1834)."

^) D* O h s 8 o n , ^^Des peuples da Cancase," str. 86^ 89.

^) Abdelrahman, Abdelraman, Ab dorrhaman, })ra7 za
prav A b d - e 1 - R ah m a n t. j. slažabnik milostivega. Arabski izrek
r a h m a n je koren (?) staropoljskim besedam rochinanny (krot&E),
rochmannosd (krotkost), arochmanidr= }agoduy, lagoduošd,
ulaskowic; glej Lindejev slovdr. (Mrongovius je^prid^l tem
besedam le zvezdico, kajti so zastarele.) Opominjam, da arabskih
imen ne pi86 vsi jednako, ker Arabi v rokopisih ne pii6 samo-
glasnikov. Dakle je mnogokrat dvomno, kak6 se glas^ besede. Zato
čitamo: Omejadi, Ommajadi in Ommijadi; Elhakam ia
Elhaken; Hišem, Hišam in HeSam; Muhamed, Moha-
med in Mahomet; Snlejman, Solejman in Soliman;
Edrisinldrs,£bninlbni.t. d.

^) Vse im^ sldve: Babbi Hozdaj, Ibn^ Šaprut. Pisma izdano
je sa novo, Dn P. Catsel, ^^der ohasarlache Konlgsbriefaasdem
10. Jahrhdt/< Berlin 1877, Op. prev.

Digitized by VjOOQ IC

Prevel Fr. Hubad. 35

grškega, kralja nemškega ia kralja „Gebalim," „kateri so Slo-
vani" (al-Sekalab). Isto pismo') Hozdajevo omeuja kasneje zopet
paslanfkov slovanskega kralja in pravi, da sta prišla z igimi tudi
dva Žida. ^)

O istem kalifu Abdelrahmanu III. pripovedujejo pisatelji
arabski, da so prišli k njemu tudi poslaniki slovanskega kralja^
imenovanega „Ducu'' in, da je poslal z jednem teh poslanikov
škofa mozarabskega ^) Hugona Babije, kateri se je vrnil
posled mnogih let s pota k Slovanom.*)

A najobširnejše govori o odnosa jih Slovanov z Arabilmam
Ebn-Haukal. L. 976 je spisal „knjigo potovaiya.'* V njej pri-
poveduje: „Dežela slovanska, je tolika, da daje sužpje na vtok za
Korasanana zapad za Andaluzijo. Andaluzi jih kupujejo v Ga-
liciji (španski), na Francoskem, v Lombardiji in Kalabriji
in jih prodajo skop^ence v Egipet in v Afriko.*)

') QL W. B i e 1 o w B k i I ,^Monamenta Poloniae hietorica ;^* Pomniki
dzijowe PoUki, I. 61. 65, kjer je natisneno pismo.

') Lepe opazke Bielow8kega na str. 81. nam dokastgejo, daje
kralj slovanskih O e b a li m knez hrvatski, o katerem pravi K on*
stantin Porpbyrogenetes, da biva na severo zapadni strani
Karpatov, blizu Nemcem. S tem se vjema Hozdajevo im^
Gebalim, kajti gotovo se izpeljuje iz korenike ,gebal^ (gora),
kakor izpeljujejo navadno ime Hrvatov od ,gora^ Arabsko im^
gebal nahajamo tudi v bebrejščini, v kateri je' pisano pismo
Hozdajevo. A služIlo je Arabom in Heb rejcem kot kra-
jevno im^. To dokazuje: Gebal ene, t. j., gorata pokrajina v
Palestini; okraj Gebel (Ožebel) «= gorati, na Libana ; po-
krajina Gebal, katere omenja C on de, ,,Geschichte der Araber
in Spanien'', zv. U. oddel 11, in drnga imena, n. pr« Gebal-
Tarik, Gebal-Qaintosin dr. Dakle „Gebalim'' ni drugo, nego
prevod besede Hrvat in pomenjati obe besedi G o r j a n c e = H o r-
vate (Horite) pri kralju Alfredu.

^) Mozarabi so se zvali kristijani, živoČi med Arabi.

^) O t^m pripoveduje Aschbach „Geschichte der Ommagaden in
Spanicn*^, 11. 98 po Mnrpbyjevem ^Historj of the mahometan
empire in Spain'': „Other ambassies arrived at Annasirs court;
namel7, one from the king of the Slavonians, called Ducu ; one
from the king of France behind the Pjrenees, named Ukad; and
one from tbe sovereign of the France on the east side of the
countr7, called Calda. These envojs were likevise received by
Annasir with great pomp and state: and he sent back, w]th the
ambassador of the Slavonicans to their Sovereign Hugo Rabia, ihe
bishop, who returned after an absence of two years.'' — Da je
pošiljal Abdelrachman HI. mozacabske duhovnike kot poslanike
in da so mu pisali ti po pisarnah, omenja cesto ta Joannis abbatis
Oorsiensis. Perts, Monumeota Germaniae« Script. IV* 869— 877f

^) D'Obs«ont 9,Dof pouples da Cauoaso/^ str, 86,

Digitized by

Ajoogle

36 Slovani v Andaluziji.

Čudna je ta novica, a vrjetua je vendar, ker nahajamo več
drugih poročil, katera jo potrjujejo. Ebn-Haukal pravi, da so
dobivali Arabi slovenskih sužnjev iz Galicije, Francije, Lom-
bardije in Kalabrije. Vse te dežele so tržile tedaj res s
sužtjimi po arabskih deželah. Po Lombardiji in Kalabriji,
t. j. po Italiji: (Lombardijo so imenovali tedaj vso deželo od
Alp do. Rima) kupavali so sužnjev in prodali so jih v Anda-
luzijo posebno Benečani. Celo v Rimu je bil trg za sužnje.
Životopis sv. C ah arije iz 1. 747 nam kaže, da je bil ob Tiberi
trg za sužnje, kjer so jih kupavali Benečani mnogo Saracenom. *j

Ko sta prepovedala cesar rimsko-nemški in papež kupčijo s
sužnji po Italiji, so se pogodili Benečani s pomorskimi tolovaji
po morju adrijanskem in srednje-zemskim. Ti so plenili in kupa-
vali sužnje po bližnjih obalah in Benečani so jih vozili v Afriko
in v Andaluzijo. ^) Posebno so plenili ljudi po obalah, slovanskih
ob morju adr^anskem. V Dubrovniku je bil velik sejem za
sužnje. Zato je bila večina sužnjih, prodana Musulmanom, slo-
vanska. ^)

^) Multitadinem mancipiorum virills scilicot et femiaei sesas^ quos in
Africam ad paganam gentem nitebantur dedacere. Fischer, ,,Gesch.
d. deatschen Handels I. 36/'
2) Dandul „Chron. ad annum 878," str. 186 Piscber 1. c. I. 36. —
^) Kak6 JG bilo s sužnostjo po Ifcaltji še celo ▼ petnajstem stoletju,
kaže nam jasuo Maku8zew, ,yMonumenta historica Slavomm me-
ridionalium'*, zvezek I. sešit L Varšova 1874. Na strani 199 ome-
njenega dela nahajamo sklep mestnega zbora ankenskega 1. 1458,
kateri sldve slovenski : ,,S|^Ienili so in zapovedali so, da so Grki,
Turki, Tartari, Saraceni, Bošnjaki, Bolgari aH Albanezi, in vsi
dragi nevemiki, možki in ženske, katere so že kupili mestjani
ankonski, ali jih bodo še le kupili, vedno sužnji (sclavi) in
hlapci in potomci njih (descendentes ab eis seu ex eis) onega,
kateri jih je kupil in potomcev njegovih in dedičev aH onih, kateri
imajo kako pravico do njih. In da se ne smatrajo oproščeni na
noben drug način, kakor če jih oprosti izreČno gospodar po jav-
nem pismu, ali po zadnji oporoki, pisani po notarija (bilježniku)
ali po pismu, za katero pričajo dovoljni svedoki/' — A da so res
prodajali o tem času sužnje posebno slovanske z balkanskega polu-
otoka, nam priča tudi pismo, katero je pisalo starejšiustvo (se&atus)
florentinsko dn^ 21. maja 1456 namestnerau kralju v Napeli (Ma-
kuszew, ,,Monum.^' str. 443}: „Ciprijan, sin Elementov,
pošten mestjan našega mesta, zaslužen za naše mesto, je dobil po
rdki Lovrenca de Ricasolis z otoka Hija (Chios) sužnjo, zvano
Katarino, Bolgarkinjo (natione balghera), imejočo okolo Šestnajst
lef. On jo pelje v Pisok svojemu sestrancu, kateri jo je prodjil
Jarneju de Varna, mcstjanu pizanskemu. Ta je poslal
sužnjo ▼ Palermo i. t. d. A culi smo, da delajo nekateri radi
sužnje omenjenemu Jarneju zapreko in mu pravijo, daje sužnja

Digitized by VjOOQ IC

PrevM Fr. Hubad. 37

Na Francoskem so bili tedaj glavni sejmi za sužnje v
Verdunu in v Lyonu. O Verdunu pravi škof Liutprand,
kateri je živel okolo leta 948, da prebivalci ne prodajo samo
sužDJih Saracenom na Špansko, ampak, da jih skopijo tudi,
da jih. prodajo dražje. *)

V Lyonu so tržili s takošno robo posebno zidovi, kakor
nam priča pismo tamošnjega nadškofa Agobarda (f 840).^)

Tržna pot skozi Lyon in Verdun je držala k Renu in
dalje k dolnjej Labi, t. j. v slovanske pokrajine, od koder so
dobivali trgovci sužnjev. Nemški kronik Thietm ar, kateri je živel
v istem času kakor Ebn-Haukal, pripoveduje o bojih s Slo-
vani polabskimi in poroča, da je postal pregovor: „Razkropili
so jih kakor Slovane, katere so prodali na razne strani za
sužnje."

Prihajali so zatorej sužnji Slovani s Polabja naŠpansko
čez Lyon in Verdun.

A rab i so kupavali sužnjev v Galiciji, severo-zapadnem
kota španskem. Tijakaj so plavale že dolgo ladije naroda
mogočnega, soseda Slovanom, kateri je gospodoval dolgo
Slovanom baltiškim. Bili so ti Normani. Že od leta 827
so prihajali ti morski tolovaji na obala galicijska in portu-
galska. Eupčevali so posebno s sužnjimi. Helmold pripoveduje
tudi, da je bilo mnogo trgov za sužnje na obalu baltiškega morja,
zato si mislimo lehko, kako so prihajali sužnji Slovani v An-

iz Dubrovnika (ez Rausis)^ ne Bolgarka, In da je ne more
siliti v aužnost** i. t d. — (V okolici ankonski so bili naseljeni
tudi Slovani in Albanezi; čudne pravice so zatorej uživali.)

Op, prev,

^) Huratori, ^Scriptores rerum Italicarnm,'^ 11. 470 ; „qao8 (eunnchoa)
Verdunenses ob immensum luerum facere solent et in Hispaniam
ducere.'* — Zato so poznali Verd unči tudi dobro pot do Ara-
bov španskih in so jih rabili potniki mnogokrat za vodje. |,Vita
Joannis abbatis Gorziensis pri Pertzu, Monum« Germ. IV. 370**:
y.praedictumque Virdunensem socium ob locorum regionumque notitiam
fecit.^' Ni čudo, da so imeli kalifi andaluŠki radi skopljence, saj pripo-
veduje škof Liutprand v svoji zgodovini (Mura tor i, H. 470), da
so bili carju Konstantinu Porphyrogeneti izmed darov, katere
mu je pripeljal škof v imenu italijanskega kralja Berengarj a, naj-
ljubši štirje mali skopljcnci: „quatuor carsumatia, impesatori nomi-
natis omnibus (doniš) preči iosiora. Carsumatium autem Graeci vocant
eunuchum.*'

*) Fischer, „Qesch. d. deutschen Handols/' I. 35 : „praedicavimus
Christianis, ut mancipia eis (Judaeis) ehristiana nou venderent, ut
ipsos Christianos vendere in .Hispaniam non prermitterent.' Vidi
se zatorej, da govori le o kupčiji s krščanskimi sužnji. A nikjer še
ni bilo prepovedano^ prodajati nekrščenih Slovanov.

Digitized by VjOOQ IC

38 Slovani v Andalaziji.

daluzijo. Po deželah in po potih, od koder pravi Ebn-Haukal,
da 80 prihajali, jih je bilo mnogo. ")

A nahajamo tudi drugih poročil, katera pojasnujejo, kar pravi
Ebn-Haukal. Da, ohranili so se spominki, kateri pripovedujejo,
kak6 se je godilo Slovanom po arabski Španiji.

Usoda njih je bila iz početka navadnega sužnja, kasneje se
je poboljšala in je postala pfav odlična. Arabski pisatelji, kateri
so opisovali zgodovino A rabo. v po Španiji, pripovedujejo mnogo
o njih. Ali poročila niso še natisnjena, vsa, večinom jih hranijo Se
v rokopisu. V minolem stoletju seje bavil z njimi učeni biblijo-
tekar Casiri v Madridu. Izdal je na svitlo 1. 1760. delo z na-
slovom: „Bibliotheca Arabico-Hispana Escurialensis." A 1. 1816 je
dal na svitlo v Londonu. Anglež Murphy svojo zgodovino Mo-
hamedanov na Španskem („History of the Mahometan empire in
Spain"). Zajemal je gradiva posebno iz biblijoteke Casiri j eve.
Obš knjigi donašati izpiske iz arabskih zgodovinarjev, a vendar
še ne kažeti popolnem bogastva arabskega slovstva zgodovinskega.

Še le J. 1820 je zagledalo beli dan delo popolno v Madridu.
J. A. Conde je izdal tedaj zgodovino arabske vlade na Španskem
(„Historia de la dominacion de los Arabes en Espana, sacada de
varios manuseriptos y memorias arabigas'M. Ponemčil je to delo
Butschmann in ga je dal na svitlo L 1825 v Karlsruhe.
Conde popisuje prav obširno zgodovino Mavrov po Španiji; pri
iyem nahajamo največ trarfne za zgodovino arabsko. *)

^) Razven ujetih v boju (čeS. plennici) in takih Ijudf, katere so uple-
nili tolovaji ali jih ujeli s silo, so postajali sužnji po staroslo-
vanskem pravu tudi: a) Hudodelei^ obsojeni na smrt, katerim so
pustili živenje (gl. dr. Hermegild Jireček, „Das Reeht in Boh-
men und Mahren*^ I. 2. str. 39.). b) Dolžniki, katere so tožili
upniki, a niso prišli pred sodnijo in so jih dakle obsodil! „in con-
tumaciam*^ Upnik je smel prodati takega za sužnja. „Jus Conradi^',
ali ,oura županorum*^ pravi (§. 33) : ,,Kdor je pozvan pred sod-
nijo zaradi dolga, a ne pride na prvi obrok, bodi prodan, 5e ne
more dokazati pravne ovire.*' c) Zakonski, kateri je zapustil ženo
ali moža brez pravnega vzroka in ni hotel živeti veS ž njim. Pravo
Brecislava I. 1. 1039 po Kristovem rojstvu (Decreta Brecis-
lai I.) prsivi (§. 2): „Če zapusti Žena moŽa ali mož ženo in se
skregata tako, da se ločita; naj se proda oni, kateri se noče vrniti
v zvezo, sklenjeno po zakonu, po zakonu naše dežele, v sužnjost.'*
Isti paragraf zapoveduje, naj prodad^ takega na Ogrsko, da ne
okuži jedna ovca s svojo boleznijo vse črede Rristove. d) Ravno
tako so kaznovali tudi nezakonske matere, katere so odganjale
sad svojega telesa. — Z Ogrskega ao pr6dali sužnje dalje ▼
carstvo bizantinsko. Tak6 pravi zakon kralja ogrskega Kolomaos
1. It 00. §. 11 f „da ne smejo pr6dati sužnjev drugih, kakor one,
katere so prignali iz tujih deždl.*^ Op. prev.

^) Vire arabske je rabil tudi Roderich, nadbiskup toledski. BmI

Digitized by VjOOQ IC

tmhl Fr. Hubtid. 39

aiovanika telesna strala v Kordovt,

Prvič omenjajo Slovanov po Španskem za časa emira ali kralja
Hakem^a L, kateri je gospodoval Arabom španskim od 1. 796
do 822. Conde pripoveduje o njem (I. 2, 36): „Kralj Hakem si
je napravil na svojem dvoru telesno stražo 5000 oboroženih mož ;
3000 naed igimi je bilo Mozarabov, a 2000 Slovanov.
Tudi je imel mnogo skopljencev v notranjih prostorih svoje palače."

Godilo se je to sto let po tem, ko so si osvojili Arabi
Špansko, petdeset let po tem, kar so seli na prestol slavni O m e-
jadi, kateri so vladali prej po kalifatu bagdadskem. Hakem L,
ali z vsem imenom Alhakem-ben-Hišem-Abulasi, je bil
tretji kralj arabski iz dinastije Omejadov. Slavijo ga pridnega
vladarja. Da bi proslavil svojo vlado, izbral si je visocih dosto-
janstvenikov, kakor so jih imeli po dvorih kraljevih na iztoku. Na-
bral si je silno trumo sužnjih, da mu služijo in ga čuvajo. Kakor
pripovedujejo pisatelji arabski, je imel na svojem dvoru toliko
sužnjih ljudi, kakor nikdo pred njim „ni dednioča njegov."
Plačano telesno stražo je razdelil v dva oddelka. Prvi oddelek je
služil na konjih, stanoval je po vojašnicah blizu palače kraljeve.
Štel je SOOOvMozarabov, andaluških kristijanov, kateri so iz-
gubili svojo n&rodnost pod arabsko vlado in so sprejeli večinom
islam. Drugi so bili pešci, služili so na dvoru. Bilo jih je 2000.
Bili so sužBji, kupljeni po tujih deželah. Opravljali so kralju
tudi osobne službe v palači.

Ti so bili Slovani. To stražo zovo pisatelji arabski vedno
le ^slovansko stražo", Slovane, ali arabski: Seklabe,
Saklabe. Po izpisih Casirijevih nahajamo tudi imč Skalah,
Skalabi, ali z latinsko končnico Scalabaeus, Scalabitae.
Casiri sam pripovedige, zakaj jih imenuje tako. V predgovoru
svojemu delu toži, da pogrešajo rokopisi arabski samoglasnikov. ^
Zato, pravi, moramo staviti samoglasnike po svojem prepričanju.
Vodilo mu je bila pisava latinska, navadna v srednjem veku
Sclavi, zato piše navadno Skalah namesto Saklab. A
učeni biblijotekar je vedel tudi dobro, kdo so bili ti tujci. ]^a
strani 206. drugega dela dostavlja: „Skalabi so Iliri, zovo jih
navadno Slave, ti so služili tedaj z orožjem na Španskem."*) A
tudi ni mislil nikdo izmed prejšnjih pisateljev, da bi bili ti Ska-

je v trinajstem stoletju. Njegovo „Historia Arabum" nahajamo

▼ drugem delu Schottovega dela ,,Hi8paniae Hlustl-atae scrip-

tores "
*) Casiri, „Bibliotheca" I. str. VI. Ravno tako razno b^re slovanska

imena Masndfjeva Des Gnignesv „Notices et extraits des

manuscrits de la bibliot^ue du roi, I. 27 in D^Ohsson, „De8

peuples du Caučase," str. 36-38."
^) Casiri, „Bibliotbeca, II." 206 : „ScalabitaG sunt lllyrii, vulgo Escla-

vones, qui per ea tempora in Hispanla stipendia merebant."

Digitized by VjOOQ IC

40 Slovani v Andaluziji.

labi kaj druzega, nego Slovani. Mlajši prevoditolji arabskih pi-
sateljev Murphy in C o nde iu pisatelji, kateri so zajemali iz
obeh: Aschbach („Geschichte der Ommaijaden") in H a m me r-
Purgstall („Gemaldesaal der Lebensbeschreibungen grosser mosli*
mischer Herrscher^') so že opustili obliko arabsko in pišo: Sla-
ven, Sclavonians, Slaves, Slavonier.

Poleg varovanja vladarjev vpravljali so Slovani v Kordovi
tudi službo skopljencev, pravi Ebn-Haukal. Stregli so in slu-
žili po notranjih prostorih kraljeve palače. Na mestu, kjer omenja
C o nde 2000 Slovanov v telesni straži kralja Hakema,
omenja tudi velike trume skopljencev v palači. A ker pripoveduje
o skopljencih že Ebn-Haukal, smemo sklepati gotovo, da
so bili tudi skopljenci omei\jeni po Condeju večinom Slovani.
Kakor pišo drugi pisatelji arabski, je bilo toliko Slovanov med
skopljenci na Španskem, da sta pomenjala imena skopljenec in
Slovan kasneje isto. Zato pravi nek pisatelj na mesto: „Skop-
lienec je ubil kralja Ali- j a", „Slovan je ubil kralja Ali -j a"
(CasiYi, Bibliotheca, II. 205.), namesto: „Mnogi Slovani so mo-
rali umreti zato na križu^S piš6 kroniki arabski : „Mnogi skopljenci
80 morali umreti zato.*' (Casiri Bibliotheca, 11. 108.); namesto:
„Vadha, nadzornik slovanskih komornikov," čitamo tudi: „yadha,
nadzornik skopljencev" i. t. d. *) Kasneje prešlo je lm6 skopljencev
na vso stražo slovansko. Zovo jo tako prvi pisatelji arabski in
kasneje tudi krščanski. Namesto, da reče n. pr. or^entalist Her*
belot s Condejem, da je služilo v telesni straži Hakemovi
2000 Slovanov, pravi, da je služilo 2000 skopljencev. *)
Znano vojsko med slovansko in afričansko telesno stražo imenuje
kronik arabski Alhomaidin vojsko skopljencev z Berberi. ^) S
tem se strinjajo tudi novejši prevoditelji arabskih poročil in piši
kakor Aschbach: „slovanski skopljenci v telesni straži,"*) in
Hammer-Purgstall: „po vodji slovanske skopljensfce straže." *)
Gotovo je prešlo ime lahko na Slovane v telesni straži in na slo-
vanske koraornike, ker so bili oboji sužnji, kupljeni z drugimi, ka-
tere so prodali po Ebn-Haukalu iz Andaluzije v druge
dežele. *)

1) Casiri, ,,Bibliotheea/' II. 104. a Vadheh Alscalabaeo, Eunucborum
rectore.

^) Herbelot, „Biblioth^ue orientale^'< 382.

3) Casiri, „Bibliotheca," II. 205.

*) y,Ge8ch« d. Ommaijaden/* II, S86: „Die slavonischen Eanuchen
in der Leibwache/'

^) ^»Gemaldesaal dor Lebenbeschr. grosser moslim. Herrscher/* III. 152:
„Capitaen der slavischen Eunuehen-I^eibvirache/*

^) Gl. Lembke, ,,Gesch. Spaniens/^ I. 373. Asch bach, ^Gesch. d.
Ommaijaden,** I. 229. Vita Joannis abbatis Gpr^iensis (Pertz,
^^Monum.** Germ. IV^ 371.) popisaje poslanstvo v Kordovo h kalifa
Abderahmana IIL Tu pravi pisatelj : „Težko je priti k njemu. Vse

Digitized by VjOOQ IC

Pre?41 Fr. Hubad. 41

Arabsk pisatelj, Treden vsega zaupanja, pripoveduje, da so
nazivali Slovane v Kordovi, ker niso umeli jezika svojih
gospodarjev Moslemov tudi „neme" „al-chara8." Hammer-Purg-
8 ta II (III. 65) meni, da se je povrnilo s tem Slovanom, ker so
imenovali ti Grmane tudi neme, Nemce. Drug pisatelj, Anglež,
imenuje te Slovane „tujce iz zapada," kar je popolnem pravo
glede na lego dežel slovanskih proti Andaluziji. ')

Ne pogreša se tudi poročil, katera nam pravijo, od kod so
nekateri Slovani na Španskem. Od jednega, slavnega vodje slovan-
skega, o katerem bodemo še govorili, pravi poročilo, da je bil
Dalmatin.'-*) A izmed novejših pisateljev meni jeden, da je bilo
več Slovanov v telesni straži Abderahmana IIL doma iz po-
krajin slovanskih na Ogrskem. ^) Iz teh krajev ste držali dve
cesti na Špansko. Prva je držala na zapad skozi del Bavarske,
kjer po povelju nemškega kralja Ludovika 1. 906. ni trebalo
plačevati ,cariae' (colnine) od sužnjih moravskih. *) A druga je
držala proti jugu v Benetke. Ogri so bili v zvezi z Benet-
kami, odkar so pridrli na veliko Moravijo. Iz Benetek je
držala pot za reveže, katerih trpenje skruni še dandanes omiko
in vero, v Španijo. Na trge gališke na Španskem so prihajali
sužoji Slovani najbrže izPolabija, od kodar so jih gonili Nemci
čez Verdun, a Normani po morju,

86 dela pismeno po slovanskih komoruikih, ,,tantnm litteris per
Bclavos cubicnlarios omnia perfercintar.*^ Skoraj gotovo pomenja tu
„8c!aTi cubicularli*- toliko, kakor „Slavi cubicularii.** Životopis
opata Jaoesa je pisan namreč že pred letom 904; tedaj besede
„8Iavi'' »li pScIavi*^ pisatelji Se niso rabili v pomenu „sušnjega.'<
V desetih zvezkih ,,Monnmenta Germania«' , kateri navajajo ssgocio?
vinske vire do XI. stoletja, nahajamo besedo „sclavi^* le edenkrat na
mestu, na katerem smo ravno govorili. Misliti smemo zatorej, da po-
menja beseda „sclavi'^ tu narodnost, a ne suŽnjega, ker je do«*
bila zadnji pomen Se le kasneje. — Da so prejeli Nemci besedo
,,8klttve'* v pomenu sužnjega od imena naroda slovanskega, pod-
jarmljenega, priča nam J. Grimm, kateri pravi (,, Deutsche Rechts-
alterthumer,** GSttingen, 1828, str. 322) : -„Ueberwundene Slaven
unter der botm^ssigkeit deutscher fursten befanden sich unbezwei-
felt in einem soichen verhUltnis der hdrigkeit. Wende oder Winde
zu heissen galt lange zeit als beschimpfung. Selbst der name Slave
hat fast allen volkern Europas den hartesten ausdruck fiir knecht
hergegcbcn: sclave, itaL schiavo, span. esclavo, fraiiz. esclave.^^

Op. prev,
') Con de, ^Historiu'* zvez. I. del II. oddel 66.

*) Casiri, „Bibliotheca,'< II. 214: „gente Dalmata."

^) Aschbach, „Gesch. d. Ommaijaden," II. 111. Maj lat h, „Ge8ch.
der Magyaren,'* 1. 16.

*) Boczek, „Codex diplomaticus Moraviae,'' I. 72,

' Digitizedbv Google

42 Slovani v Andalaz^i.

Tudi čas, o katerem so začeli prihajati Slovanina Špan-
sko, se ujema z raznimi dogodbami, ki nam razjasnujejo, kako je
moglo priti tija toliko sužnjih. Kralj Alhakem je ustanovil
stražo in skopljence slovanske v letih 796 in 832, ravno, ko so
začeli podjarmljati Nemci Slovane najkrutejše. Po 1. 747, ko
80 prodali še očitno sužnje za dežele arabske na trgu v Rimu,
se je razprostrla trgovina beneCanska s zaplenjenimi ljudmi naj-
boljše po obalah adrijanskega morja. L. 789 so prihruli Franki
na Slovane polabske. Po vsakem boju so gonili ti boritelji za
vero krščansko, kakor so se nazivali, trume Slovanov v
sužnost.

Po kralju Alhakemu I. nekaj Časa čujemo o Slovanih v
Kordovi samo, da so bili tamo. To dokazuje tudi naslednje poročilo iz
dobe kralja A b dale, v letih 888 in 912, katero nam kaže, kako so
bili oboroženi in priča, kako lepo so sloveli pri vsem n&rodu : „Ko
se je odpovedal Abu-Otman cesti vezirski" pravi poročilo arab-
sko, *) „postavil ga je kralj A b dala poveljnika slovanski telesni
straži, v kateri so bili sami tujci iz iztočnih krajev. Te so čislali
posebno, a odlikovali so se po postavi in po zadržanju, po skušeni
hrabrosti, zvestobi in vdanosti. Slovani opravljajo službe po no-
tranjih prostorih palače, vsak nosi meč, katerega suče z obema
rokama, ščit in bojno sekiro."

Za Abdalo je nastopil Abdelrahman III., kateri je
sprejel poslanike slovanskih Geb alim in slovanskega kneza D ucu.
Njega prištevajo najslavnejšim vladarjem arabskim po Španskem,
on se je nazval prvi v svoji rodovini „kalif-a", kar latinijo kro-
niki latinski „cesar". Še dandanes nam pričajo sijajaost vlade
njegova mnoga poslanstva, katera so pošiljali razni vladarji k
njemu, razvaline poslopij, zidanih za ^ njega, ohranjeni rokopisi
slovstva arabskega, katero je pospeševal. Skoraj petdeset let, od
1. 912 — 961, je vladal slavno in sijajno. Pomnožil in proslavil je
naprave svojih prednikov. To se je zgodilo tudi s telesno stražo,
posebno s slovansko. Služilo je od telaj naprej v straži 12000
tisoč mož, raznih narodnosti, Slovanov, andalužkih Mozarabov
in afričanakih Mavrov ali Cene.tov. Vsak oddel je štel za vla-
danja njegovega po 4000 mož. ^) Druga poročila zopet pripo-
vedujejo, da je imel kalif na svojem dvoru 6087 sužnjih. •) Morebiti
našteva prejšnje število 4000 Slovanov one, kateri so služili v te-

^) C on de, ^»Historia,*' zvez. I. del II. oddel 66. Vita Joannis Gorsi-
en si s (Pertz. IV. 375) pak pripoveduje, da je videl poslanik iia
potu v palačo razne oddelke vojaške; med njimi ,^pedite8 hastis
humo stantes defizis , longa inde hastilia quandum (?) et missilia
vibrantes manuque erispantes, ictusque mutuos simulantes,*^ zatorej
pešce, kateri so «e vadiU z orožjem.

2) Con de, »Historia** I. del II. oddel 88.

3) Aschbach, „Gesch. d. Cm.«' II. 111.

Digitized by VjOOQ IC

FrevM Ff. Hubad. 43

lesni straži, a drugi so stregli kalifu samemu. Gotovo je, da so
opravljali slovanski komomiki in slovanska straža službo v palači,
da so si pridobivali zatorej veliko lažje zaupanje gospodarjevo, in
da jih je čislal bolje, nego druga dva oddelka konjikov Moža-
rabov in Afričanov.

Okolo leta 949 je bilo tako. Stražo nam popisujejo tako pi-
satelji arabski o priliki, ko so prišli v Kordovo poslaniki ce-
sarja carigrajskega in ko je sel po smrti Abdelrahmana III.
na prestol naslednik njegov Alhakem III. Zadnji prizor popisu-
jejo izvirniki arabski kot najsijajniši : *) „Okolo vladarja, sedečega
na prestolu", pravijo, „stali so brati in strijci njegovi in vodje
telesne straže, slovanske, andalužke in afričanske. Prestolu na-
sproti je stal iadžib z veziri. Slovanska straža je stala v dveh
vrstah, vsak vojak je imel v desni roki gol meč, a na levi velik
ščit. V polukrogu je stala straža, napolnovala je skoraj vso dvo-
rano. Za vladarjem so stali v dveh vrstah sužnji, muri, belo oble-
čeni, z bojnimi sekirami na ramenih. Na prostoru pred palačo je
stala straža andaluška in afričanska, lepo oblečena, s svitlim orož-
jem. Po ostalem prostoru so stali sužnji z golimi m6či v roci."

A sužnjev niso imeli v Kordovi samo, da jih kaž6 o takih
prilikah. Po naklonjenosti kalifovi in po raznih okolščinah so do-
speli nekateri pod naslednikom Alhakema 11. početkom jednaj-
stega stoletja do najvišje cesti hadžiba, t. j. prvega ministra, ka-f
teri je imel največ uplfva o miru in vojski. Drugim se je posrečilo,
dospeti še višje. Notraiye vojske so razrušile počasi kraljestvo
Omejadov na več kosov. Nekateri sužiyi, kateri so znali po-
rabiti okolnosti z&se, so postali celo neodvisni vladarji posameznih
pokrajin. Govorili bodemo najprej o hadžibih.

HadSihi slovansku

Hadžibov slovanskih je bilo za raznih vladarjev pet: Vadha,
Hajran, Naja, Razykala in Sekan. Predno opisujemo njih
zgodovino, opomeniti moramo še nečesa.

Po izgledu Abu-Otmanovem smo videli, da niso zaupali
kalifi poveljništva nad slovansko telesno stražo v Kordovi nikdar
rojenemu Arabu. Vodje slovanski, katerih smo omenjali, niso
bili Arabi. Imenujejo jih viri izrecno Slovane (Alsaklabj;
pravijo n. p. Vadha Slovan, Hajran Slovan, Naja Slovan i. t.
d. Ker so bili rodom tujci, dospeli so tem lažje do cesti, katera
jim je dajala toliko upliva na zgodovino andalužko. Ker so bili
tujci brez osobne zveze z narodom, zaupali so jim kalifi tem več.
Rabili so jih za važne posle, plačevali so jih bogato, zato so jim
bili tudi zvesti do smrti. Gotovo je, da so bili vsi hadčibi slo-
vanski naklonjeni vladarjem Omejadom; še le ko so poginili ti
vsi, polastili so se nekaterih delov njih ostallne.

1) Con de, ^Historia/' I. del IL oddel 88.

Digitized by VjOOQ IC

44 Slovani v Andaluz^i.

Da pojasnimo bolj podobe teh vodij slovanske telesne straže,
opominjamo nekaterih jednakih straž, v katerih so služili tudi le
kupljeni ljudje ali robovi. Tudi drugod so bili ti silno mogočni
na dvoru svojih gospodarjev, kakor mameluki v Egiptu in jani-
čarji v Carigradu. Tu in tamo so dopolnovali straže z mladimi
sužnji črkeskimi in krščanskimi. Ti so morali opustiti svojo vero,
sprejeti muhamedansko in novo im^. Tak6 so kupovali tudi v
Kordovi vedno novih sužnjev slovanskih, poganskih in krščan-
skih iz raznih pokrajin. Novi stražniki in komorniki so prejemali
vero muhamedansko radi ali neradi, nosili so obleko muhame-
dansko in so se navadili tudi običajev nove svoje domovine. Nek-
danje iroč umeknilo se je novemu ali so predrugačili Arabi staro
v govoru in pismu tako čudno, da ne spoznavamo več prvotnega.
Ni zatorej čudo, da ne nahajamo slovanskih imen hadžibov, saj bi
ne spoznal nikdo njih samih pod turbanom, olepšanih z znamenjem
svoje čestf.

A držala je še druga pot do najvišje čestf. Tudi sužnji, ka-
teri so stregli kalifu kot skopljenci, splezali so mnogokrat visoko.
Ne bilo bi čudo, ako bi zvedeU, da je bil kak minister prej skop-
Ijenec, saj nam kaže zgodovina iztočnih dežel, da je bil marsikak
junak muhamedanski v početku le skopljenec, ki je stregel svo-
jemu gospodu kot sluga. Geld po krščanskem Carigradu so
potresali nekdaj skopljenci prestol carski. Evtropij za carja Ar-
kadija, Hryzafi za carja Teodozija in sestre njegove Pul-
herije, kakor Narses za carja Justinijana so se proslavili
v zgodovini carigrajski toliko, kolikor hadžibi slovanski v zgodo-
vini A rab o v po Španiji. Je li bil tak človek prej skopljenec ali
stražnik, gotovo se je opiral kasneje na oborožene svoje brate Slo-
vane, da pase svojo čestilakomnost. A straža je podpirala takega,
naravno, vedno, posebno, če je bil .prej igen vodja. Složni so bili
ti Slovani, naučili so se sloge še le na tujem, toda skušali so
vedno, da si pridobijo tudi pomoč kake mogočne stranke. Bila je
ta stranka Almeridov, kateri je spadal rod in prijatelji mogoč-
nega hadžiba Almanzorja (Abuanzov =» oni, kateremu je dal
Bog zmago). VladoOmejadov začela se je rušiti posebno s tem,
da je bil kalif Hišem II., kateri je vladal od 1. 976 dalje mlado-
leten. Kasneje se je brigal le malo za poslovanje vladarjevo, za-
nimivale so ga le veselice na vrteh njegove palače, a skrbf vladar-
jeve je prepuščal svojemu hadžibu Almanzorju. To sicer ni
škodovalo vladi, kajti hadžib Muham e d A Imanz o r si je pri-
dobil največ zaslug za moslime na Španskem. V petdesetih
bitvah je premagal kristijane, skrbel in pospeševal je slovstvo in
vednosti, ustanovil je v Kordovi akademijo vednosti in lepe
umeteljnosti. Proslavil je s tem vlado Hišemovo. Mnogo čeati-
teljev, sorodnikov in prijateljev se je zbiralo okolo njega. Imeno-
vali so jih Almeride, po lepih vrt6h Almerijskih, katere je
bil podaril kralj svojemu ministru. Tamo je stanovala navadno
družina Almanzorjeva, tamo so se zbirali prijatelji njegovi,

Digitized by VjOOQ IC

Prevel Fr. Hubad. 45

tamo so se razgovarjali o učenih in o drugih stvareh. Ker je ostal
hadžib zvest svojemu gospodarju, odlikovali so se Alm^ridi z
zvestobo proti kralju in so se družili tudi s Slovani, zvestimi svo-
jemu kalifu.

Nekateri res mislijo, da je vezala Almeride in Slovane
še tesnejša vez. Novejših pisateljev trdijo nekateri, da je ustanovil
slovansko telesno stražo vKordovišele Almanzor') Mislijo
tudi, da izvira ime Almeridov, katerim prištevajo tudi Slovane,
od rodbinskega imena Almanzorjevega, katero se glasi arabski
Alaamen. A ker vemo, da so služili Slovani na dvoru kraljev
andaluških že več nego 150 let, ne moremo si tolmačiti ustanov-*
Ijenja telesne straže po Almanzorju drugače, nego, da je po-
množil morda število njeno.

Slovani na dvoru Eordovanskem so imeli zatorej mnogo
upliva, združeni s stranko Almeridov so združili tudi imena.
Tako čitamo „Almeridi in Slovani" — „Slovani in Alme-
ridi" po poročilih arabskih; malo ne vsi Slovani imajo zatorej
tudi priimek Almeridov ,^el Alameri", cel6 izraz „almeriški
Slovani nahajamo.

Po smrti Almanzorjevi (dn^ 1. julija 1. 1002) nasledoval
mu je v cesti sin njegov Abdelmelik (Modhafer). Tudi ta se
je znal proslaviti v boju in doma. A vladal je le malo časa, umrl
je že oktobra meseca 1. 1008. Prišel je za njim brat Abdel-
r ah man. A ta ni bil jednak svojemu očetu in bratu. Ljubil je
veselice in vino, upal je, da zadobode po naklonjenosti kalifovi,
kar bi mu bile mogle dati le zasluge. Kralj Hišem ni vedel po-
staviti na njegovo mesto boljšega moža. Ljudstvo postane zatorej
nezadovoljno in se začne upiraU. Upornikom na čSlo postavi se
Muhamed Abdel Džabar, mlad, srčen sorodnik kraljev. Nekaj
dni bojevali so se po Kordovi, končno ujamo uporniki ranje-
nega hadžiba Abdelrahmana in ga pribijejo na križ (dn6 18.
februarja 1. 1009). Muhamed postane hadžib. Daljne namere
njegove so povzdignile prvega slovanskega hadžiba, Vadho in
temu sledili so Hajran, Naj a i. dr. Upliv straže slovanske pod
poveljem slovanskih hadžibov rastel je tako, da je napisal nek
novejši zgodovinar oddelek svojih preiskovanj: „Die almeridische,
slavische und afrikanische Partei in Andalusien.*' ^) A zgodovina
Vadhova kaže, da so postopali Slovani prijateljski in milo med
strankami, da so branili sploh le dobro Omejadov, katerim so
bili vedno vdani.

UadSib Vadha.^)

Muhamed Abdel Džabaf je postal hadžib, a zato je po-
stal nemir, razni oddelki telesne straže so se bojevali med soboj.

^) A8Chbach,^,Ge8cIiichte der Ommaijaden/' II. 266.

^) Aschbaoh, ,,Qe8ch, d. Oinmaijaden'* VIL 1.

') Con de, ,;Historia,<' svess. K d«I II. oddd 104-108«

Digitized by VjOOQ IC

46 Slovani v Andaluziji.

Slovanski stražniki so stali na strani preipagane stranke Alman-
zor je ve. A. Muh a med je bil naklonjen andalužki straži, opiral
se je naivjo. Afričane je zaiel proganjati in pokoriti. Tudi kralja
Hi še mu se je godilo slabo. Muhamed je nameraval, da mu
vzame prestol in živeuje, zato raztrosi govorico, da je zbolel kralj
nevarno. Skoro zapazi, da se briga ljudstvo kordovanskb kaj
malo za živenje svojega kalifa, tedaj sklene spolniti namero. Go-
tovo je že bilo, da mora umreti H išem, ko zve o naklepu sužiyi
Slovan Vadba, katerega imenujejo pisatelji tudi Vadheh in
Vazihu in mu dajo priimek El-Alameri ali Alsaklab. *) Bil
je nadzornik slovanskim komornikom kralja Hišema, popolnem
vdan svojemu gospodarju. Smilil se mu je kalif, zato ide k hadžibu
Muhamedu in mu začne prigovarjati, da ne treba moriti Hi-
šema: „Zakaj se češ skruniti s krvjo nedolžnega^' — reče mu —
„če moreš doseči svoj namen tudi brez uboja? Dosta je, če zapreš
kalifa skrivaje. Povem ti najboljših sredstev.'*

Muhamed Abdel Džabar slušal je svšt zvestega Slo-
vana.") Po noči so ubili reveža kristijana, kakor pravijo letopisi
krščanski, kateri je bil zelo podoben kralju po postavi in po licu, in so
ga položili v kraljevo posteljo. V tem so odpeljali skrivaje Hišema in
so ga zaprli v palači vezirovi. Prej so razširjali že govorico, da je
bolezen kraljeva vedno hujša, na to, da je izvolil Muhameda na-
slednika in naposled, da je umrl. Nepravega Hišema so položili
v rakev in pokopali so ga slovesno (dnš 2. februarija I. 1009J.

Muhamed Abdel Džabar sede na prestol i^ nadene si
priimek „el Mohdi Bila'S t. j., prinašatelj miru.

') Ca sir i, „BibIiotheca/' II. 204. Aschbach, Geschidite dcr Om-
maijaden^ II. 264. Im^ V a d h a spomii^ja nas poljskega imena W a d a.
A tudi po inih jezicih nahajamo isto imd. Casiri, Bibliothcca,II«
51: „dnce Vadheho Alscalabaeo;'' II. 204:,, a Vadheh Alsacalabaeo
Ennuchornm rectore/'

") Kakih dvanajst let prej je rešil drug Slovan drugemu cesarju živci^je.
Bil je ta rimski cesar O t o n II. Bojeval se je z Grki in z Arabi
po južni Italiji ; a ti premagajo ga v bitvi pri Basantello 1. 982.
Cesar se ni znal rešiti drugače, nego skočiti s konjem v morje,
da splava na bližnjo ladijo. Mornarji ga potegnejo res na krov.
„A bili so mornarji Grki, le jeden je bil Slovan in je poznal
cesaija. D4 mu zatorej svojo suknjo in mu r^če, naj se ne ime-
nuje. A svojim tovarišem ršče, da je rešeni cesarjev služabnik,
ki varuje zaklade cesarjeve, kateri so v Rosanbu; Če bi ga
peljali tija, dal bi jim gotovo rad polovico. Slovan je bil pdrok
za to in pregovori Grke, da ga pelj6 takoj v Rosanno. Ko
priplov6 do brega, ide Slovan v mesto, češ, da prinese zaklada,
H prav za prav, da poroči škofu Teodoriku, kje je cesar.*'
Škof pošlje svoje ljudi na breg, cesar skoči v moije in se reši v
mesto. — (Giesebrecht, Kaiscr Otto II. y ttaumerjevih:
y,JahrbUcher des deutscben Belcbs** IL 79.)

Digitized by VjOOQIC

Preval Fr. Hubad. 47

Jedva je bil kalif, zapovč afričanski straži, katero so črtili
vsi, naj gre iz mesta. A ta se je vstavljala in vname se boj. An-
dalužki stražniki ia mestjani spodč končno Afričane iz mesta. Ali
pred mestom se zbero premaganci na novo in si izvolijo vodjo
nekega Sulejmana. Ta jih pelje proti mejam krščanskim, kjer
dobodo pomoči od kristijanov. Kalif Muhamed se je moral posta-
viti na ččlo straži andalužki, da kažnjeva upornike, a tepen (dnč
5. novembra 1. 1009 pri Gjebel-Quintosu) pride nazaj. Su-
lejman z Afričani in s krščanskimi pomočniki je bil skoro pred
ozidjem Kordo vinskim.

Po^Kordovi je zapovedoval v tem Slovan Vadba. Slovani
BO bili menda ljudstvu najmilejši; ko so bili odbiti Afričani in je
odšel Muhamed v boj, so ostali Slovani v mestu. A ker se niso
čutili dosta močnih, niso se hoteli bojevati brezvspešno z zmago-
valci, ko so pridrli ti pred ozidje, zato svetujejo prebivalcem, naj
potrpč nekaj časa. Sulejman in V a dh a skleneta zatorej dogovor,
da odpr6 mestjani Afričanom mestna vrata, in da spolnijo ti zato
mestjanom nekatere želje. Skoro na to pridejo Afričani z zavezniki
krščanskimi v mesto in Sulejman se i& proglasiti kalifa.

A kakor je u videval Vadba že prej, vlada novega kalifa ni
trigala dolgo. Razni so bili vzroki, ki so ga vrgli skoro s prestola.
Afričani že prej niso bili priljub^eni, in sedaj so se celo studili
ljudem še njih krščanski zavezniki. Slovani so bili vdani Omeja-
dom, želeli so starega vladarja in so skušali slabiti moč Sulej-
manovo. Najprej so ga hoteli pregovoriti, najd& pobiti kristijane,
kateri so prišli z igim, da bi si pridobil zopet ljubezen ljudstva.
Ali Sulejman ni hotel tega, vendar, da bi se ognil uporu, je
poslal svoje zaveznike iz Kordo ve. Toda s tem oslabi svojo
krepost. Zato pride Vadba k njemu in rSče: „Kalif Hišem ni
umrl, kakor so pravili, skrit je na varnem mestu. Da pomirimo
kraljestvo, ni druge pomoči, nego da ga pokažeš ljudstvu in mu
vrneš prestol očetov. Stori to in pridobiš si srca vseh mesljanov."
Sulejman mu odgovori: „Storil bi rad po tvojem svetu, a okol-
nosti ne dovoljujejo. Države ne morem izročiti tako slabima ro-
kama, a potolaži se, prej ali slš pride čas Hišem o v.^^

Najbolj se je upiral Sulejmanu prognani tekmec. Po iz-
gledu Sulejmanovem si je nabral tudi Muhamed krščanskih
pomočnikov in je prihajal proti glavnem mestu. Sulejman mu
grč naproti s svojo vojsko, ali nasprotnik ga natolče v prvi bitvi
Muhamed pridfire zopet v Kordovo in si prisvoji vlado.

V tem se je množil upUv Vadb o v. Da bi ga spravil na
svojo stran, si ga zbšre Muhamed prvega ministra, hadžiba.
Okolnosti so pak nanašale vendar tako, da je naraščal uplfv Vad-
bo v in slovanski. Sulejman si je bil opomogel v tem, začnfe
boj na novo, premaga svojega nasprotnika, ga zapodi v Kordovo
in začne oblegati mesto. Mestjanom ni bil po volji ni on s svo-
jimi Afričani, ni Muhamed z zavezniki kristijanskimi. Zato se
je držal Muhamed Slovanov tčm trje, ker so imeli od dne do

Digitized by VjOOQIC

4g Slovani v Andaluziji.

dnž več uplfva. „Muhamedov hadžib, Slovan V a d h a ," pravijo
pisatelji arabski, „je imel popolno zaupanje svojega gospodarja. V
vseh stvaršh je smel zapovedovati neomejeno. Po Vadhi so prošle
vse cestne službe na Slovane in Almeride, Muhamed se ni
smel ustavljati njih željam. Počasi je postal upllv slovanski zoprn
pametnim mestjanom. Sovraštvo proti Slovanom je rastlo še bolj,
ko so svetovali Muhamedu, naj spodi nekatere šejke in vezire iz
Ko r do ve, češ, da so zabavljali njemu in so sumljivi."

A Slovani v istini niso bili naklonjeni Muhatiiedu, ampak
zatiranemu Omejadu, nesrečnemu Hiš emu. Že prej, za vla-
danja Sulejmanovega, so mislili, kako bi ga spravili zopet
na prestol in te misli niso opustili tudi za Muhamed a. Kakor
smo že omenjali, svetovali so Muhamedu, naj spodi sumljive
mestjane, a storili so to le, da bi se začela nevoUa proti Muha-
medu vzbujati in bi dosegli lažje svoj namen. Iz istega vzroka
»o poročili skrivaje Armagudiju, poveljniku krščanskih poma-
gačev, da hoče pomoriti Muhamed svoje zaveznike. Kristijani
popade na to tolik strah, da niso hoteli ostati več v Kordovij
akoravno jim je prisezal in obetal Muhamed, da se ne zgodi
nikomur nič zalega. Otidejo zatorej in storijo s tem Muhamedu
veliko škodo. V tem so naskakovali vojaci Sulejmanovi čem
dlje tem hujše ozidje kordovsko, od vseh strani so stiskali
Muhamed a, da je izgubil vse upanje^ da se ohrani na prestolu.
To je bilo ravno po volji Vadhi in Slovanom, strinjalo se je
tudi z obljubo Sulejmanovo, da pride še čas Hišemov.^

Pri C o n d e j u pripovedujejo pisatelji arabski naslednje : „Slo-
van Vadha el Alameri porabi srečen trenotek, opozori Muha-
med a, koliko . nevarnosti preti od vsih strani. Da mu povekša
strah, mu razodene nevarne naklepe proti njemu, pravi mu, da
se ne sme zanašati na zvestobo telesne straže, ker so razprti razni
oddelki. Vadha je postal tako gospodar v Kordovi. Brez po-
velja Muham edovega privede naposled skritega kralja iz uječe
in ga pokaže ljudstvu, zbranemu v všliki mošeji. Zgodilo se je to
nek petek V meseca Dylhadžin 1. 400 po begu prorokovem (po naše
meseca julija 1. 1010. po rojstvu Kristo vem). Vse mesto se vzraduje,
kočuje novico, da živi še kralj Hi še m; kedar ga zagledajo ljudje,
mislili so, da so bile le sanje, kar so videli prej s svojimi očmi.
V trumah so se zbirali mestjani okolo mošeje, Igerje kazal Vadha
Slovan zbranemu ljudstvu gospodarja. Z veselim krikom razglasi
ga na novo kralja in ga peljo v Alkacar.

Muhamed se je bil skril v Alkacaru, ko je zvedel, kaj
se godi; ali Slovan Ambaro ga najde, prižene pred prestol in
Hišem ga obsodi na smrt. Glavo njegovo pošljo tekmecu iye-

Žovemu Sulejmanu. A Vadhi, kateri je storil vse to, podeli
[išem čast hadžibovo, da se mu zahvali. Vendar zvestemu slu-

^) Pisatelji pravijo sicer t „iiede1jo*^, a ker prasnujejo rnubamedant
petek, bode bo^e misliti na ta dan. Op. prev.

DigitizecL by VjOOQ IC

PrevM Fr. Hubad. 49

žabniku še vse to, kar je že storil, ni bilo dosta, s svojimi rojaki
sklene, da pomirijo vse kraljestvo.

A mnogo mu je bilo delati in truditi se, predno je mogel to
zgotoviti. Na jedni strani je stiskal Sulejman mesto še vedno,
na drugi se je dvigoval Obejdala, namestnik dežele Tole-
danske, sin umorjenega kalifa Muhameda,inje hotel mašče-
vati svojega očeta. Sulejman ga nagovori, da se združita proti
občemu sovražniku Hiš emu II. Obejdala privoli. Trebalo je
zatorej delati hitro kalifu in hadžibu njegovemu, da premagata
sovražtdka, predno se združita. Nekdanji komornik postane dakle
vojak in sreča mu je bila vgodna. Na njegovo povelje prevzameta
Slovana Zahor in Ambaro^) povelje nad slovansko stražo, a
sam otide s konjiki proti To ledu. Ali Ob ej dale ni bilo več
tamo, otišel je bil, da se združi s Sulejmanom. Ker ne najde
sovražnika, dogovori se Vadha z mestjani toledanskimi, da si ga
postavijo gospodarja. Ta čas sklene tudi zvezo s krščanskim kra-
^'em kastilijanskim, kateri mu pri vMe obilo vojsko na pomoč.
Hadžib ni imel časa, da bi bil vprašal kalifa dovolijenja; a to so
mu kasneje imenovali veliko krivdo.

S krščanskimi pomočniki dSre Vadha za Obe j dalo, dohiti
ga, vname se strašen boj; a Vadha premaga sovražnika, ujame
Obejdalo in ga privede ujetega v Kordovo. Na povelje Hi-
šemovo mu odseka rabelj glavo. Sulejman je zgubil zatorej
mogočnega zaveznika, Slovana Zahor in Ambaro ga premagata
skoro in prepodita Afričane izpred mesta Kordove.

Tolik vspeh je pomnožil še cest Vadhovo in drugih Slo-
vanov. „Vadha Slovan", beremo pri arabskih pisateljih pri Con-
deju, se vrne vesel v glavno mesto in pošlje svoje zaveznike z
bogatimi darovi domu ter jim obljubi še več v bodoče. Kralj Hi-
šem ga sprejme z veliko čestjo, Slovani in Almeridi, kateri
so se vojskovali pod hadžibom, so postali Alkaldi, in dobili so
namestništva podedovalna na jugu španskem, posebno v Tadmiru,
Eartageni, Lekanti, Almeriji, Deniji, Esativi i. t. d.
Tudi drugim Slovanom, kateri so služili že nekaj časa v taki cesti,
potrdi kalif cest na novo. Nekdo izmed sedanjih pisateljev pravi
kratko a resnično: „0d te dobe je vladal hadžib Vadha s po-
močjo svojih Slovanov po Kordovi samostalno. Najvišje službe
so bile v rokah njegovih tovarišev, po večjih mestih so gospodo-
vali Slovani."'^) A še lepše govori znan orijentalist, rekoč: „Sedaj
80 bili Slovani gospodarji po Andaluziji, skoraj vse dežele so
oni upravljali." ^)

^) Letopisec Roderich Tole dan a ki imenuje ,,$lovanaZahora in

H a n b a r a."
*) Aschbach, ,^Qe8ch. d. Om," II. 265: „£» regierte der Hadtjchib

WadhH durch seine Slavonier fast unumscbrUnkt.*^
^) Hammer-Purgstall, ,;Gem&ldesaal'' IIL 153.

Letoplfl 1878. DI. Digitized by GOOglC

50 Slovani v Andaluziji.

Vendar s tem niso bili vsi zadovoljni. Sulejman ni bil še
popolnem premagan, skusi zatorej, da obrne nezadovoljnost sebi
na korist Namestnikom po zapadnih deželah razpošlje proglas,
naj se zjedinijo, da starejo nadvlado Slovanov, „kateri gospodujejo
po Kordovi in po drugih deželah." Ko zve Vadha o tem, nago-
vori kalifa, naj pošlje sam pisma drugim namestnikom, posebno
Beni-Hamud Oma v Algeziri in Ceuti, katerima je oblju-
boval sijajnega ' plačila, a po smrti svoji nasledovanje na prestolu,
ako mu pomoreta v boju proti Sulejmanu. Hišemda napisati
pisma, ali Vadha jih ne razpošlje, ampak jih pridrži pri sebi. V
tem se dogovarja Sulejman tajno z nekaterimi mestjani, naj mu
izdajo mesto. Tudi o Vadhi so začeli praviti kalifu, da se hoče
pomiriti na tihem s sovražnikom. Nekatere reči, storjene po had-
žibu že prej, so razburile Hišema, posebno, da se je zvezal s
kristijani brez dovoljenja njegovega. Ko d4 iskati po sobah nje-
govih, najdejo tudi pisma, katera so bila obležala pri njem. Dru-
gih dokazov ni trebalo. Na povelje kalifovo so odsekali Vadhi
glavo. Vendar podeli kalif že bodoče leto cest hadžibovo drugemu
Slovanu Hajranu.

Hadiih Hajran.

Novi hadžib slovanski je bil prej kalifov namestnik v A Ime-
riji. Na novem cestnem mestu mu ni bilo ni bolje, ni slabše, ka-
kor predniku. A spomin njegov se je ohranil v zgodovini in v
slovstvu andalužkem še obširnejše. Ohranile so se dolge pohvalne
pesmi o njem, ki sta jih zložila glasovita pesnica arabska Alga-
zenija in pesnik Abu-Amer. Prvo pesem so mu izročili skoro,
ko je nastopil novo cest, a za drugo je podaril sam pesniku mnogo
novcev v Algeziri. Pri najodličnejših ljudeh po Andaluziji
je bil obče priljubljen. To nam kaže, da je bil naslednik Vadhov
vzor arabske priljudnosti in elegantnosti. Česar smo omenjali že
prej, da so prejemali Slovani v Andaluziji vedno vero svojih
gospodarjev in z vero tudi nova imena in nove navade, kažejo
nam posebno izgledi iz časa Hajranovega. O raznih prilikah
nahajamo Slovanov, kateri so že popolnem Arabi po imenu, kakor
n. pr. Slovan Muhamed ben abi Siar, ali Slovan Muhamed
ben Zejad. ') Slovanska telesna straža je praznovala sijajno
praznike muhamedanske, živenje Vadhovo nam kaže, da so za-
htevali Slovani, naj da pomoriti svoje krščanske zaveznike. To vse
nam kaže, da so se privadili do dobra.

Udomili so se navadno taki Slovani poarabčeni v društvu
muhamedanskem s tem, da jim je podaril kalif kakšno posestvo.
Na kmetih, z muhamedanskim imenom, v muhamedanski obleki,
združeni z muhamedani po družini in po društvu, navzeli so se
Slovani čem dlje tem bolje duha muhamedanskega, in v teku časa

^) Copde; ,;Hi6toria/< svea. I dol IL oddel. 108«*111.

Digitized by VjOOQ IC

Ij

Prevel Fr. Hubad. 51

SO se pogubili popolnem med narodom. Početkom jednajstega
stoletja, ko so prihajali sužnji še vedno iz domovine, a še niso
bili zabili svojega rodu, zato jih zovo pisatelji arabski pri vsaki
priliki odločno Slovane. Tak poarabčen dvornik je bU ludi Haj-
ran. Že izpuščenje navadnega sloga ,ben' (t. j. sin) pred imenom
njegovim, kaže, da smemo misliti, da sejepomuhamedanil on prvi
iz svojega rodu, kakor Vadha. A odlikoval se je Ha j ran z isto
čestiOjivostjo, z isto dobrosrčnostjo, z isto udanostjo do Omeja-
dov, kakor Vadha. „Bil je vojak posebne hrabrosti in razmerne
pameti", pravijo pisatelji o iyem, „kateri bi bil mogel sam vzdr-
žati Hišema na prestolu, ako bi ne bila potekla sreča njegova.
Hajran je bil potrpežljiv in milosrčen; marsikatero strogo po-
velje Hiš em o vo je predrugačil po svojem uplivu; kalifu so bili
sumljivi vsi odlični mestjani. Tako je prepovedal vsak shod razven
po naošejah, ker je mislil, da se posvetujejo ljudje na vsakem zboru
o kaki zaroti."

Zato je postalo ^'udstvo nezadovo^no, tu in tamo je nastal
nemir; zato je mogel početi Sulejman vojsko tem hujše. Afri-
čani so napadali mesto vedno hujše, mestjani se niso branili več
tako marljivo in hrabro, da, začeli so ovirati branitelje. Hajran
je poskušal boj z uporom in s sovražnikom. Ali sreča mu ni bila
prijazna. L. 1013 polasti se Afričani mesta. Hajran ranjen blizo
Alka carja, se skrije s težo v revno kočo. Že prej, ko so še
naskakovali sovražniki, je bil izginil nesrečni Hi še m; sledu ni
ostalo o njem, nikdo ni zvedel, ali je zbežal, ali je umrl. Afričani
zmagovalci so plenili po mestu, Sulejman sede zopet na prestol.

Slovani, kateri niso vedeli, kaj se je zgodilo s Hišemom,
80 prosili Suleimana, naj mu pusti živenje. Ko jim odgovori,
da ne ve, kje je kalif, mislili so, da se je skril in da se vrne
zopet.

Posestva Almeridov so prišla v last zmagovalcem. Vodje
Afričanov so dobili od novega kalifa lepih posestev. V Al merijo,
kjer je vladal prej Hajran, je poslal Sulejman novega na-
mestnika. Vse se je zdelo trdno in gotovo, kar se zdajci prikaže
zopet Hajran in oplaši zmagovalce.

Nekdanjemu liadžibu so se bile rane zacelile, pride iz zavetja
in uteče v Avrijolo. Z mogočnimi prijatelji je bUv zvezi, skoro
si zbžre silno vojsko in pride pred Almerijo. Dvajset dni se je
branilo mesto, a ko vidijo prijatelji Sulejmanovi, da ni po-
moči od nobene strani, izročč mesto Hajranu in ta prevzame
vlado (1. 1013).

Ali, da bi si pridobil večjo moč za boj s Sulejmanom,
odjadra drugo leto (1014) v Afriko. V Ceuti inTangerju
gospodoval je tedaj dalnji sorodnik nesrečnega Hišema, Ali
ben Hamud, starejši brat Alkacem ben Hamuda, kateri je
vladal na tej strani ožine Gibraltar^ke v Algeziri, Ceuti
ravno nasproti. Tema dvčma je bil pisal nekdaj Hišem po svčtu
Vadhovem in ojima je obetal nasledovanje na prestolu, ako mu

Digitizedbf(!!*^OOgle

I

52 Slovani v Andaluziji.

pomoreta proti Sulejmanu. A Vadha je bil pridržal pisma.
K istemu Aliju v Ceuto pride zatorej Hajran, mu pove, kaj
je namerjaval z njim Hišem in ga nagovarja na vojsko proti Su-
lejmanu. Toda, ker niso vedeli, je li Hišem še živ ali mrtev,
sklenejo vojsko v imenu Hišemovem, a ko bi zvedeli gotovo,
kakšna je usoda njegova, pogodili bi se o nasledovanju. Ali se zveze
zatorej s Hajranom in s svojim bratom Alkacemom. V Al-
geziri se združite vojski obeh bratov zAlmeridi; a Slovani
se zbero v okolici Almerijski pod poveljem Hajranovim.
Hamud starejši počne' vojsko in zasede M al a g o. Na sredi pota
med Malago in Almerijo se mu pridruži vojska Hajranova.
Da bi si zadobili ljubezen ljudstva, prisežejo zavezniki slovesno,
da so začeli vojsko le zato, da bi posadili Hišem a zopet na pre-
stol ali, da se maščujejo zanj, ako bi bil že mrtev.

Vse dogodjaje od časa, ko je potoval Hajran v Afriko,
do d6be, koso napadli zavezniki Sulejmana v Kordovi, zov6
nekateri zgodovinarji vojsko berberjev s skopljenci. Ber-
berje zov6 Afričane Sulejmanove, a skopljence Slovane.
Po arabskih izvirnikih pri Condeju so pozvali Slovani Alija
iz Ceute na prestol v Kordovo, Ali je dal Slovanom pismo
za svojega brata v Algeziri in Slovani so se združili z vojsko
Alijevo. Drug pisatelj arabski Alhamaidi pripisuje vse to
skopljencem. *) Tako tesno se je vjemalo im6 skopljenca, katero
je pomenjalo posebno komornika ali slugo v palači, v Andaluziji
z imenom Slovana, da so jih rabili drugo za drugo.

Nekaj mesecev je trajala že vojska, vspeh je bD razen. V
tem je dorastla nepriljubljenost Sulejmanova tako, da so ga
zapustili mnogi privrženci njegovi; Afričanov ga je zapustilo to-
liko, da mu jih je ostala le peščica. Vendar se je moral bfti s
sovražniki. Zmaga je bilaskoro gotova, Sulejman in brat njegov
Abdelrahman padeta ranjena zmagovalcem v pest Tudi glavno
mesto pride skoro zaveznikom v roke.

„Ko pridejo zavezniki v mesto", pravijo zgodovinarji arabski,
— „zapove Ali, naj pripeljejo predeig ranjenega Sulejmana,
brata i]Jegovega Abdelrahmana in očeta Alhakema, kateri
je zapovedoval po mestu, ko sta vojevala sinova zunaj ozidja. Ali
vpraša očeta: „Povej! kamo ste spravili Hišema?" Alhakem od-
govori, da ne vš, kaj se je zgodilo z njim. Ali zavpije: „Umorili
ste ga." Starček odvrne : „Umorili ga nismo, niti ne vemo, kje je."
Ali se ne zmeni za te besede, izdere meč iz nožnice in ršče: „Te
tri glave posvečujem osveti za kalifa Hišem a." V istem trenotku
dvigne Sulejman svoje očf in ršče: „Tadva sta nedolžna, mene
samega kaži^jevaj z mečem." Toda Ali ne sluša besed Sulejma-
novih, z enim udarcem odseka glavi obema in na to tudi Su-
lejmanu. Tako so umrli oča in brata 8, dnč meseca Mu-

*) Ca siri ;,Bibliotheca," H. 806-206.

Digitized by VjOOQ IC

PrevM Fr. Hubad. 53

harram. ^) Na to zapov6 Ali svojim služabnikom, naj iščejo Hi-
še m a. Po vsem Alkacaru ni ostalo sobe ni kota, ni nad zemljo
ni pod zemljo, povsod so iskali nesrečnega kalifa. A bilo je vse
zastonj. Ker ga niso mogli najti, razglase, da je mrtev. Vendar,
ta novica ni bila po všeči ljudstvu, začelo je pripovedovati raznih
pravljic o Hiš emu."

Po sv6tu Hajranovem proglasi Alija kralja z imenom
MotuakilBila. *) Vse, kar je dosegel nekdanji gospodar v C e u t i ,
je bilo zatorej le delo Ha j rano vo. A plačila zasluženega vendar
ni dobil pomagač. Jedva je sedel Ali na prestolu, že ni potre-
boval več svetov Hajranovih, zapove mu dakle, naj otide zopet
v Al merijo za namestnika. Ta uboga in otide. Ali (1. 1017)
jedva pride na svoje mesto, zbero se prijatelji in tovariši njegovi
v obilem številu in mu ponujajo pomoči proti nehvalbžniku z orož-
jem v roci. Upornikom Slovanom in Almeridom je bilo pri-
ljubljeno im6 Omejadov. Tem so hoteli priboriti zopet gospo*
darstvo, za se so zahtevali le d6dna namestništva pod novo vlado.
Vojska se vname in uporniki pridbr6 pod povežem Hajranovem
skoro pred vrata Kordovska. Drzno jih napade Ali, premaga
jih sicer, a vendar ne more vdušiti upora. Jezni Hajran sklene,
da napravi v kakem drugem mestu sedež drugemu kalifu.

Potegne se v Jaen in proglasi kalifa pravnuka slavnega
Abdelrahmana IIL z imenom Abdelrahman IV. Novi kalif
izvoli si Hajrana hadžiba. V imenu Abdelrahmanovem vo-
jeval je prvi minister njegov ^roti Sulejmanu, ali tepen je bil
v drugo. Bežati je moral, skril se je v trdnjavico, do katere niso
mogli sovražniki. Ali Abdelrahman še ne obupa, slovesno di v n6 vo
pripeljati tepenega svojega hadžiba v Jaen. Vojna se zopet začne,
a za kalifa postaja vedno bolj nevarna. Sovražnik natepe Haj-
rana v tretje in pogubi mnogo vojske. Ali je bil poslal vojno
krdelo proti Abdelhramanu v Jaen, in z drugim potuje proti
Hajrana v Al mer i j o. Hajran se brani, dokler se more, ali
sila je bila prevelika, prehoden s sulico pade mrtev na tla. Mesto
odpre vrata sovražniku in Ali zapove, naj prineso truplo Haj-
ran o v o. S svojo roko odseka mrtvecu glavo (1. 1017).

Tako je umrl Slovan, kateri je imel toliko močf, da je po-
sajal kalife na prestol. Pisatelji arabski žalujejo po njem. Še bolj
80 tugovali za iyim njegovi rojaci v Kordovi.

Ali se vrneiz Almerije v Kordovo, da si pripravi močno
vojsko proti Abdelrahmanu v Jaenu. A na tihem gazadušev
tem slovanski komorniki v kopeli (L 1018, dne 29. marcija. ^)

Mnogi so mislili tedaj, da so se maščevali Slovani radi smrti
Hajranove.

^) Meseca junija 1016.

^) Motuakil^ ali Motavakil^ kakor piš6 nekateri^ pomenja „zau-

pajočega na Boga.*' Op. prev.

«) Weber, „allg. Weltgeschichte.** VI. 551.

Digitized by CjOOQ IC

54 Slovani v Andaluziji.

Nasledoval je na prestolu brat zadušenčev Alkacem. Tudi
on je mislil, da je bila zarota proti bratu, zato ik trpinčiti mo-
rilce, ali zvedel ni ničesar.

Skoro na to pride Jahija, sin Alijev, iz Afrike, da vo-
juje proti strijcu in res si osvoji posled nekaj časa Kordovo. A
sreča se skoro obrne. Jahija mora bežati pred Alkacemom in
umrje dne 1. marcija 1. 1026. Ta je sumil, da so pospeševali
Slovani njegovega tekmeca, začne zatorej strogo preiskavo proti
Slovanom. Morda 'je misli pravo, ker je bilo narastlo v zadnjem
času tudi na dvoru v Ceuti število Slovanov. Vendar ni mogel
najti ničesar gotovega.

HadSihi: Naja^ Razykala in Sekan,

Med Slovani, služečimina dvoru v Ceuti, je bil tudi Naj a,
drzen človek. Ko je odhajal Jahija, gospodar Ceute in Tan-
ger j a, na Špansko, da si pribori prestol ubitega očeta, oddal
je svoja dva sina Edrica in Hacena, katera sta bila še mala,
veziroma, katerima je zaupal vse, Slovanu Naj i in Arabu Aben
Bo kini. Ostala sta zatorej oba v Afriki. Živel je tamo tudi brat
Jahijev, z imenom Edric, kateri je gospodoval nad delom de-
žele. Ko umre Jahija na Španskem po tem, kadar si je pri-
boril cest kalifovo, želeli so prebivalci v Malagi ostati Se dalje
pod vlado Hamudov. Pošljejo zatorej poslanike v Ceuto, da si
pridobodo novega vladarja iz te rodovine. A Jahijeva sinova
sta bila še mladeniča mladoleta. Strijc njih Edric grš zatorej
v Malago in vzame soboj vezira Aben Bokino (1. 1027).
Edric je gospodoval slavno v Malagi s pomočjo pametnega
vezira, a v Ceuti je vladal Naj a z imenom svojih varovancev.
Posled jednajst let umrje Edric I. v Malagi. Zvesti Aben
Boki na napravi, da pride vlada na Edrica, starejšega sina Ja-
hijev ega (1. 1039).

A jedva je sel Edric II. na prestol v Malagi, vstane nek-
danji jerob proti njemu in zahteva celo dedšino za mlajšega brata
Hacena. Aben Boki na in Malažani se vstavljajo. Zato pri-
dereta Naj a in Ha cen z vojsko, zbrano v hitrici, pred Malago,
da si osvojita mesto. Toda Aben Bokina ja ni čakal v mestu,
dere njima nasproti in ja potolče tako, da se morata umekniti v
bližen grad. Tu ja oblega zvesti vezir in ja prisili, da se začneta
pogajati. Dogovore se, da ostane Malaga Edricu II. in da se
zadovoli Hacen s Tangarjem in s Ceuto. Pri tej priliki
pregovore tudi Edrica II., da si izvoli vezira bogatega trgovca
Malažana, z imenom Ašetnifa, dobrega prijatelja Najevega.
Na to se vrne Naj a z varovancem v Afriko in vlada mirno tako
dolgo, da postane Hacen polnolet.

Posled dveh let prevzame Hacen vlado in se oženi z lepo
Azafijo, hčerjo umršega strijca Edrica L Naj a postane nje-
gov hadžib. Ali ta cest mu ni bila dosta; hrepejipl je no vladi

Digitized by VjOOQIC

Previl Pr. Hubad. . 55

in trpinčila ga je vrhu tega še ljubezen do lepe Azafije. Zat6
sklene, da vzame svojemu gospodarju prestol in ženo. L. 1042
izgubi zatorej Ha cen s svojim malim sinom živenje in ženo;
vlada nad Ceuto in nad Tangerjem preide na Najo.

Ko zve Edric, da je umorjen brat, začne se pripravljati na
vojsko proti Naj i, a ta ga prehiti, pride z mnogobrojno vojsko
na Malago iniznenadi kralja tako, da si osvoji takoj oba gradova
in ujame v dogovoru s svojim prijateljem Ašetnifo Edricall.
v njega gridu. Tedaj je gospodoval Naj a ne le Ceuti in Tan-
gerju, ampak tudi Mala g i. Ali vladanje *njegovo ni trajalo
dolgo. V sosedni deželi Aldžeziri je vladal Muhamed, sorod-
nik Edricov; ta prihitf z mnogimi vitezi Edricu na pomoč.
Naj a mu hiti naproti. A slabi prijatelji mu svetujejo, naj se
ogiblje bitve, naj se vrne rajši v M a 1 a g o , da se brani tem lažje. Revež
uboga izdajice in se vrne z malim brojem svojih Slovanov. Na potu
ga napade krdelo andaluških vitezov, katero se je bilo skrilo ob potu
njegovem, in ga ubije z vsemi izpremljevalci (1.1043). V Malagi
sede zatorej Edric II. zopet na* prestol.

Razven Naje, moramo omenjati v Mavritaniji še dveh
Slovanov, Razykale in Sekana. Opravljala sta vis6ke službe
v Ceuti in Tangerju, ko si osvoji Edric II. deželo. A ker
se je videlo, da ljudstvo ni naklonjeno novemu gospodarju, sta
hotela obračati to sebi na na korist, zat6 sta začela kovati sovražne
naklepe proti kralju. A prebivalci niso bili i\jiju misli, izdaj6 ja
in ja ubijo pred očmi kraljevimi.

Na obalah afričanskih zatorej sreča ni bila prijazna Slova-
nom, a tem prijaznejša je bila nekaterim vodjem po Andalu-
ziji. Nekateri vodje slovanski so dosegli celo kraljevo cest.

Kralji slovanski v Almeriji, Deniji^ Murciji in Valmciji,

Po smrti kalifa Hišema III. je pomrl rod Omejadov, vse
kraljestvo se je razrušilo. Nastalo je samostalnih dežel toliko, ko-
likor je bilo prej provincij, okrožij ali m6st. Gospodarji takih
malih deželic so imeli razna imena, navadno so jihnazivali kralji,
kakor poročajo pisatelji arabski. Zato nahajamo v delu Conde-
jevem dolgo vrsto takih „kraljev." Kralje nahajamo n. pr. v Kor-
dovi, Malagi, Sevilji, Toledu, Saragosi, Granadi,
Badajozu, Azakili, Almeriji inDeniji,Huelbi in Libli,
Tadmiru in Murciji, Valenciji in Seguri. Med prvimi
kralji v Almeriji beremo „Kajran Slovan, Zoair isto" —
dalje nekoliko kasneje na čelu kraljev v Valenciji „Mudafas
Slovan, Mubarik isto, Lebib isto."

Če pomišljujemo, kar smo pripovedovali že prej, ne bodemo
se čudili, da nahajamo pet kraljev slovanskih. Iz zgodovine Vad-
bo ve vemo, koliko namestnij in mest je bilo v rokah slovanskih
za časa Hišema II. liehko umevamo zatorej, da se je posrečilo
marsikakemu namestniku, postaviti se v boju na svoje noge, ali

Digitized by VjOOQ IC

56 Sloranl v Andalozlji.

da postane, kakor pravijo pisatelji arabski „kralj". Prvi kraljev
slovanskih v Almeriji je hadžib Hišama II. in Ali Hamuda,
Hajran, v katerem smo že govorili, črke K^ Kh. in ff pome-
njajo v arabščini isto, kakor pravi C asi r i.

Dvakrat je postal Hajran iz hadžiba samosvoj namestnik v
Almeriji, zato so ga zapisali tudi v imenik tamošiyih kraljev.

Naslednik njegov Zoaira ali Z oh a ir a je bil po arabskih
zgodovinarjih njegov sorodnik. Gasiri meni, da je bil rodom
Dalmatin. Gotovo je premenil svoje slovansko ime, ker je
Zohair gotovo arabski. Za časa Hajranovega je bil Zohair
namestnik v D eni j i. Po smrti svojega sorodnika se polastf Al-
merije in kasneje tudi Tadmira in Murcije. Zgodovinarji ga
imenujejo vedno: „Slovana Zohaira, kralja Almerije in Mur-
cije i. t. d.", ali: „Sl6vana, Alsaklaba, Saclabaeus,
kralj Murcije." Nek zgodovinar piše med drugim : „Na to je vladal
Slovan Zohair vsemu pomorju od Murcije do Almerije, ka-
kor tudi otokom balearskim."

O prvem kralju slovanskem v Valenciji, Mudafasu,
nismo našli več spominkov; druga dva tamošnja kralja slovanska,
Mubarik in Lebib (ali tudi Lebun), sta bUa prav za prav
gospoda vMurviedru in Hativiinsta bila nekoliko odvisna
od Abdelazija, kraljaValencijanskega,sorodnikaZohair-
jevega. Kasneje so gospodovali v Valenciji in Murviedru
sinovi nekega Lebuna, Abu Vahid ben Lebun, okolo 1.
1065, Isa ben Lebun, Amir ben Lebun i. t. d. A nikjer ne
nahajamo zapisanega, so li bili ti sinovi znanega kralja slo-
vanskega v Valenciji. A če bi bili tudi, gotovo je, da je nad-
vladala pri njih že kri arabska, kakor so bili vsi ti Slovani le po
rodu, a po mislih in po običajih muhamedani.

Od te dobe ne nahajamo sledu o Slovanih na Španskem,
znameniti so bili le od časa Hišema I. do konca Omejado-
vega rodu, t. j. od 1. 796—1086.

Vsa zgodovina o Slovanih po teh daljnih krajih je jednaka
boljše pravljici orijentalski iz „tisoč in jedne noči" kakor resnici.
Od Visle ali od Donave, od Labe ali iz Dalmacije so pri-
gnali Slovana sužnjega; skoro postane stražnik cesarja mavriš-
kega, zadobode si naklonjenost njegovo, skoro sedi v zboru s pr-
vimi ministri in končno zadobode si vse kraljestvo. Se je li tudi
spominjal svoje domovine, kakor Josip v Egiptu? Menda ne,
še vesti bi ne bilo o njem, ako bi ne bili ohranili imena njego-
vega pisatelji onega naroda, kateremu je služil. Učenjaci Casiri,
Conde Fraehn '), D' Ohsson in drugi so našli že toliko zani-
mivega o Slovanih v Andaluziji, kdo v6, ni li skritega še marsikaj
po rokopisih arabskih v knjižnicah evropskih? Morda še ni naj-

') ^,Ibn- Foszhen's und anderer A r a b e r Berichte iiber dieBiu-
sen alterer Zeit. St. Petersbarg 1823./'

Digitized by VjOOQ IC

Pma Pr. Hiibad. 57

deno vse. Masudi pravi v izpisku D'OhssoDOVem o Slovanih
na Španskem : ^Preobširna je ta stvar, da bi razpravljal tik o nji,
govoril sem obširno o tem v svojem delu Abbaruz-Zemani
in (Eetab)- ul Ausati.'' Teh spisov še niso našli, a morda
se še najde kak učei\jak, kateri bode preiskava! te in jednake spise.
Preiskali so že izvirnike grške in latinske, da nabero porodil o
Slovanih, da bi prišel i (as za arabske!

Zakaj Slovani spoštujejo lipo?

Po dr. 6. Sulekovem spisu posnel Jos. Carpenter.

A rab spoštuje palmo, Grk oljko, Nemec hrast. In-
dij an smokvo, a Slovanu je izmed vsega drevja lipa spošto-
vano drevo. To spoštovanje, se v6, ni od včeraj, tudi ni nikakšna
begoča moda, ampak že iz starodavne ddbe je prišl6 do nas in
po vsi širni domovini slovanski se nahaja sled ^ubezni slovanske
do lipe. Najbolj pričajo o tej ljubezni premnoga imena vasi in
drugih krajev po vsi slovanski zemlji, katera so nastala od lip.
Slavni Koli ar je zabeležil takih imen do 200, a gotovo jih je več. *)

Imenitnejše je še, kako cesto- se slovanski n4rod spominja
lipe v svojih pesmfa. Slovaki imajo do 30 takšnih pesmi, a po-
lj aških in ruskih ndrodnih pesmi o lipi je večji broj.

Tudi SI oven i imajo mnogo n&rodnih pesmi, proslavljajočih
lipo. Obseg teh pesmi kaže, da Sloveni, katerih je nemštvo za-
tiralo 1000 let, so verni ostali svoji slovanski narodnosti. Sadili
so in še sade lipe po sredi sčl, da se mladina pod njimi zbera,
zabava, igr^, pleše, ali pije rumeno vince.

i^Stojf, stojf tam Hpica,
Pod lipo hladna sčoČica,
Pa ▼ senci miza kdmnata,
Na štiri vogle rezana*' i. t. d.

^) Na Hrvatskem invSIavonijije do 40 takih imen ; Bosna in
Hercegovina jih imati 12 (Lipici, Lipe 2, Lipnice 3, Liporašče,
Lipovci, Lipno,) invBulgarskiso: Lipnice, Lipnica (reka in mesto),
Lipen, Lipec, Lipnik. Tudi na K r a n j s k e m se nahajajo imena : Lip-
nica, Lipica, Liplje, Lipljene, Lipnik, Lipoglav. Nižje proti jugu jih
je menj. Kolikor dalje proti severju ,. tem ohilejSe še nahajajo ta-
koSna imena, da ne jemljemo v poštev gozdov, g6r in brd, kateri
80 po lipi krSčeni. — Nemško mesto Leipzig je po prizna-
vanju Nemcevsamih prejelo to im^ od tip, in najbrž je tudi
kneževina Lippe slovanska lipa.

Digitized by VjOOQ IC

58 Z^^^i Slovani spoS^ajejo lipo.

Naš velecei]jeiii stariDa pisateljev D a v. Trstenjak piše v
»»Glasniku slovenskem" X. zv. 1864, str. 23. „Spominjam se pes-
mice, katero so nam otro£ičem ljuba ranjka mati peli:

^^Bodite le pridni, ljubi otroČiČi,
Poj demo na svate v šumo zeleno,
Hrast se bode ženil, bokev si košato
Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno.
Gaber se bo ženil, brezo dolgolasko
Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno.
Klen se bode ženil, lipo = sladovico
Bode vzel za ženo, ženo ljubljeno^' i. t. d.

Najmenj se imenuje lipa v hrvatskih in srbskih n&rodnih
pesmih. Do zdaj je poznana jedna sama taka pesem, in sicer kaj-
kavska, katera se peva v Mihovljanih blizu Krapine, in
morebiti še kje drugej.

Čudno je res, da Hrvati nemajo več narodnih pesmi o lipi.
Stari hrvatski pesniki molč6 o tem drevesu, a najnovejši ga ome-
njajo, kakor n. pr. St. Vraz, P. Preradovič, J. Trnski,
Ilijaševič.

Sloveni se cesto spominjajo lipe, n. pr. Preščrin, Te-
man, Vilhar, Cegnar, Jenko, Trstenjak i. dr.

Tudi poljski pesniki slavš to drev6, osobito Kochanow-
ski, kateri je svoja slavna dela največpisal pod senčno lipo,
ter jej je posvetil krasno pesem.

Pri Slovakih Sladkovič inHolly senjata smrtni sšn „v
hladu štirih lip."

A izmed vsemi slovanskimi pesniki svoji ljubezni do lipe ne
daje tako lepega izraza nikdo, nego oča slovanske uzajem-
nosti Iv. K o 11 ar v svojem eposu „Slavy dcera".

Toda ne upotreblja se lipa samo za označanje sentimentalnih
spominov v poeziji, tudi v slovanski mitologiji ima velik
nalog. Nesmrtni Koli ar piše: „Ze všech narodnfch spčvfi zda se
vysvitati, že lipa u pohanskych Slavft obzvlaštž bohyni lasky čili
Lad(5 posvčcena byla". Tega svojega mnenja sicer ne utemeljuje,
a po nekoliko ga podpira odlomek neke slovaške narodne pesmi:

„HoreIa lipa, horela,
Pod nov panenka sedšla,
Ked' na nu iskry padaly,
Všeci mladenci plakali,
Chyba ten j eden neplakal ,
Čo ju falešn^ miloval.''

Da SO nekdanji Slovani smatrali lipo posvečeno bogovom,
nam poročajo ljudske pravljice. Tudi Sloveni pripovedujejo, da
v lipo nikdar ne trešči, „ker je pod njo Marija, preganjana, poči-
vala s svojim detetom."

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. B. Šiilekovem spisu posnel Jos. Carpenter. 59

Sloveni tudi varujejo, kakor piše Tušek, „da lipovo ličje
varuje pred čarovnijo ; njen pepel, posut po repišču, prežene vse
repne bolhe. Ako se uročna živina tepe z lipovo šibo, zadene se
tadi coprnica. Vsa z lipovo tresko izkopana zelišča so dobra zoper
uroke." („Slov. Glasnik IX. 82.)

Črnogorci jemljo dv6 lipovi poleni ter ji drgnejo jedno ob
drugo, da se unemo, kar zovo „živi ogenj." Pepel lipovine, posut
na kraste mladi detci, jih ozdravi. Tudi sicer se v Čmigori
pri raznih boleznih rabi za zdravilo „živi ogenj."

So li stari Slovani spoštovali lipo v obče, ali so posamezna
drevesa, tako rekoč, oživljali in personij&kovali, se ne i& na-
tanko določiti.

Mogoče, da so slovanski ndrodi kakor njih sosedi verovali,
da je v nekaterih drevesih skrit kakšen duh, ali zatvoren kakšen
človek, kakor priča narodna pesem hrvatska:

Boga moli mlado momče: s

y,Daj mi, Bože^ zlatne roge

I srebrne parožSide,

Da probodem boru koru;

Al T boru mlada moma,

Pak sasija kano sance«^'

Ako premišljamo to vsestransko ljubezen Slovanov do lipe,,
lehko umevamo, zakaj ima naš rod še sedaj več Ifp, nego drugi
rodovi.

V Trstu je Se dandanes trg, slovenski zvan „llpica", itali-
janski „piazza deli a Lip s i a". Kakor se kaže, je trg im6 dobil
po kakšni stari lipi, katera je nekdaj tamkaj stala.

Gorko ljubezen Slovenov do lipe potrjuje tudi vrloznaniin
učeni kranjski historijograf Peter pl. R a d i c s , pišoč : „Die Linde, der
heilige Baum der Slaven war (in Krain) auf Schlossern, in Stadten
und in Weilern, bei Adel, Blirger und Bauer in gleich hohem An-
sehen. Wenn wir in Valvasor's bilderreichem Schlosserbuche blat-
tern, so sehen wir vor gar manchem Edelsitze den stattlichen
Baum, wie wir demselben Baume auch noch heute begegnen, so
z. B. in Laibaehs nachster Nahe auf dem Schlosse Rothenbtihel
bei Stein."

Kar piše pl. Radics o gospodskih gradovih, velja tudi o
mestih : vsak trg slovenskega mesta je nekdaj krasila lipa. Najsta-
rejša jugoslovanska lipa, o kateri poroča zgodovina, je bila Kažo-
tičeva lipa pri Cerniku v Slavoniji.

Na Kranjskem najstarejša lipa, o kateri se govori v zgo-
dovini, je bila v Ljubljani. Slavni naš zgodovinar V al vaz o r
piše v svojem delu „Ehre des Herzogthums Krain", da je
bila ta lipa že 1. 1547 zelo velika, ter da jo je sam videl 1. 1638,
ko so jo posekali, ker je bila vsa razpokana in truhla.

Valvazorjeva povest obseza tudi živo sliko tedanjega živ-
ljenja in mišljenja, in naš nesmrtni pesnik P reš6rin je tega

Digitized by VjOOQ IC

gQ Zakaj Slovani spošti^ejo lipo.

slavnega rojaka povest mojsterski porabil v izvrstni svoji baladi o
„povodnjem možu". ^)

Val vaz o r tudi pripoveduje, da je za njega dni stala pred
ljubljanskim gradom na tamošnji ravani lipa „einanmutMg scbo-
ner Lindenbaum". Več o tej lipi ne pove- niti on, niti kater drug
zgodovinar, ali Sloveni trd^, da so pod isto lipo sodili one kmete,
kateri so se bili spuntali za dobe Matije Gub ca. A katera tu
omenj^h oh6h lip je bila to, se natanko ne zna.

Tudi na Hrvatskem je stala v prvi polovici tega stoletja
iz zgodovinskega ozfra znamenita lipa v Krašičih. Gorp. Tor-
bar piše o nji po poročilu svojega umršega očeta: „V Krašičih
je stala do L 1829 pred cerkvijo lipa, kakoršnih je malo ali nič
sedaj v Hrvatski. Pod to lipo so bile napravljene okrog klopi,
kjer se je zbiral narod v posvetovanje. Tam storjene sklepe so
proglašali s formulo : „tak6 dokončano", ali, „zapovedano pod našo
lipo". Ta lipa je bila tudi občinsko sodišče, kjer so razglašali
ukaze gosposkine in delili kazni. Le v nevgodnem vremenu so se
taka opravila izvrševala v občinski svetovalnici.

L. 1829 so se uprli Erašičani gospodarju svojemu, grofu
Batthydnyju ter so mu odrekli davek in pokorščino. Zaradi
tega je meseca novembra istega leta podžupan zagrebške županije

') Valvazor piše o tem zanimiTem dogodku v „Ehre des Herzog-
thums Rrain^*: ,y£s steht noch za berichten, datis in der Laybach
ein Gespenst, so man den Was8ermann nennet, sich aufh&lt, und
offters zu Nachte seigt, auch so gar bekandt ist, dass jedweder
Schiffmann und Fischer auf der Lajbach gnug davon zu sagen
wei8s. Solches ist, gemeiner Sage nach, vorzeiten auch offtera bei
hellem Tage aus dem Wa8ser hervorgesdegen und hat sich in
menschUeher Gestalt sehen lassen. Seit dem aber der FIuss offters
geweibet und gesegnet worden, gibt dieses Gespenst bessere Ruhe«

An dem ersten Sonntage dess Heumonats 1547. Jahrs, zu
Lajbach auf dem alten Marckt bei dem Brunnen, welchen eine da-
mals dabeistehende schone Linde belustigte^ kam die gesammte
Nachbar8cha£Pt alter gewohnheit nach, auf selbigen Platz beyeinan-
der, verzehrte allda ihre zusammengetragene Speise bei einer an-
nehmlichen Music in freundnachbarlicher Vertraulichkeit, nach vor-
maliger alter Weisey an welcber Stat heutiges Tages die frantzo*
sische Misstraulichkeit^ betriegliche Hoflichkeit, vermummte Falsch-
heit und Heucheley, nebst der verfiucfaten MachiaTellisterey fast
aller Orten sich leider eindringet. Sie machten sich auf gut alt
Crainerisch^ das ist redlicher aufrichtiger Wolme7nung und guter
Zuneigung gegen einander, in Ehren lustig, ergotzen sich auch
nach eingenommener Mahlzeit mit einem gewohnIichen Tantz.

Nachdem man soicher Froiichkeit eine Weile gepfiegt und
nunmehr manniglich guter Dinge war, j a die Last alle Gemuther
in voUigen Besitz genommen hatte : siehe^ da tratt hervor ein wohl-

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. B. Šulekovem spisu posnel Jos. Carpenter. gl

Henrik Mikšič z batalijonom Banovcev šel krotit upornikov. Kedar
pride z vojaci v njih bližo, pošlje Mikšič pod „lipo" zbranemu
narodu vest: naj občina pošlje k njemu svojih zastopnikov, da se
pogodš. Ali naoroženi n&rod odgovori : „Naše pravice so pod lipo,
ako hoče govoriti z nami, naj pride pod lipo." Razgovor ni imel
Tspeha in n&rod se sprime z vojaci ter pade 11 mrtvecev in 16 je
bilo težko ranjenih. JColikor je tudi nžrod prej prebil, ni mu bilo
toliko hudo, kakor, da je izgubil svojo lipo. Mikšič, misleč, da
ukroti upornost Krašičanov za vselej, jim poseče lipo, pod katero
80 bile, kakor so ponosno trdili, „zakopane njih pravice". To je
bil jok in stok, a vse brez vspeha I Od zjutraj skoraj do poludnž
80 sekali štirje krepki mladeniči to mnogo stoletij staro čuvajko
krašičkih pravic, dokler se naposled ne podere pod ostrimi seki-
rami. Zmagalec ni bil zadovoljen s tem „triumfom", temveč je
Se napovedal strogo kazen onemu, kateri bi se drznil, posaditi na
istem mestu drugo lipo. Dolgo časa je bilo isto mesto prazno,
8amo truhle klopi so stale okolo, s katerih je ljudstvo ob prazni-
cih pomenJljivo gledalo goli štor, na katerem je nekdaj rastla
lipa njegova. Zdaj se ni ljudstvo shajalo pod „lipo", ampak po-
zivalo se je samo v klopi. Po daljšem času^ kedar se je ostra pre-
poved nekoliko zabila, so se necega jutra okolo starega štora po-
kazale štiri tenke lipice, zasajene po noči. Še živi starec, kateri

staffirter scbongestalter Jiingling, und that, als beliebte ihm einen
nnd andem Reigen mit za vcUbringen. Welches sich die gantze
Gesellschaft auch im geringsten nicht. missfallen noch befremden
liess: weil dem Gebrauch nach Jedwedem zu solcfaer Lust-Gesell-
schaft mit einzutreten erlaubt war. Er griisste zavorderat die Ver-
sammluDg gantz hoflich, bot auch allen AnweseDden freandlich die
Hand^ von deren Beriihrung aber Jedermann ein ungew5ii]iche8
Gefiibl emp&nd, sintemal seine Hande aUer kalt and weich wareti.
Demnechst begriisste er eine aus denen heramBitzenden, mit ihm
an den Reigen zn gehen und erkieste zu seiner Tautz-Gefahrtin
ein sonst wohlaufge<;chmUckte8 M&gdlein. Nachdem sie nun auf
gewohnliche Art mit einander etliche Tantze vollbracht, liessen sie
sich allgemach in einen weitlaufftigern Tantz aus und fingen an
vor dem Platz, der sonst den Reigen zu umschranken pflegt^ immer
weiter auszuBchwei£Fen, also, dasssie von obbesagtem Linden-Baum
nach dem Sitticher Hofe zu und demsclben vorbej bis zu dem
Wa88er*Strom Laybach mit einander forthiipfften und allda den
sogenannten Kehraus voUbrachten : sintemal sie in Gegenwart derer
Schiffleute be7de zuletzt in den Fluss Lajbach gesprungen und
den Zuschauem aus de& Augen ver8chwQndeny auch hemach nicht
mehr gesehen worden.

Gedachter Linden-Baum ist biss ins Jahr 1638. und also
schier 91 Jahr noch gestandoui da ihn aber endlich der selige
Rerr Ludw!g Schonleben als Ober-Stadt-Kammerer bat f Stilen lassen,
weil er vom Alter gantz warm8tichig und yoll Ungesiefers gewe8t,''

Digitized by VjOOQ IC

^2 Zfiksiki Slovani spoštujejo lipo.

ponosen pripoveduje, kako se je s istimi lipicami boječe priplazil
do klopi ter jih tamkaj zasadil v temni noči. Denes delajo one
lipe že širno senco in svet se zbira pod njimi po službi božji na
pogovor; ali svčti, razglasi gosposke i. t. d. se več ne javijo pod
„lipo'S ampak v občinski pisarni."

Težko je v Hrvatih bilo kedaj mnogo takšnih zgodovinsko-
znamenitih lip, a dosta je še sedaj živih in nemih prič slovanske
minolosti, katere, kakor orjaci iz starodavnosti, ^ezajovnašo dobo.

Poleg stare lipe v Cerju stoji tudi še velika lipa v Peru-
šiču, vendar o i^jej ne znamo druzega, nego, da je dočakala že
200 let.

Zelo krasno lipo ima tudi vas Osojnik priSeverinu.
Najstarejši možaki tamošnji ne vedo^ kedaj se je sadila, in pripo-
vedi^ejo, da tega tudi njih očetje niso . znali, temveč so že oni
pametUi staro lipo. Da je res stara, priča iye deblo, katero meri
na najširšem mestu v obsegu 6'3J4 metrov, a v prem6rniku 2 metra.
Pri lipi stoji kapela sv. Petra, ravno tako zelo stara, in Ijudjč
pravijo, da prav ta krasna lipa je dala povod zidaiigu kapele. O sv.
Petru se promfnja „podlfpje" v trg. Tudi sicer spoštuje n4rod to
lipo toliko, da bi prej podrl kapelo, nego posekal lipo.

Malo manjša lipa stoji pri Vinko vcih, obseza 2^ 5', v pre-
merniku ima 6%, a. visoka je 60 čevljev. Lepo košata je, a strela
jo je že cesto ošinila. V deblu je napravljena dolbina, v kateri se
nahaje slika Bogorodfce. Takšnih lip s slikami Marije je mnogo,
n. pr. v Vukovaru in Šidu; sliko Marije neki devljo na lipo,
ker je lipa „žensko drevo". —

V slavonski vasi Zbiegu (dve uri proti jugo-zapadu od
Broda na Savi) stoji vrlo stara širokoveja lipa. Deblo ima v
premšrniku 3 metre. Drevo ni zelo visoko, a tako se je razrastlo,
da si v dežji pod njim varen, kakor pod streho. Kedar kmetje sene
spravljajo, a se bliža slabo vreme, zapeljo. vozove pod drevo ter
tamkaj čakajo, da se prevedri, in potler spravijo seno suho domu,
kajti skoro začenja kapati od listja, ki se je premočilo.

Pri podravski vasi Sedlarice je brdo Ar sanj, a na njega
vrhu je štor stare lipe, ki se iz dalje vidi in po katerem je teme
brda dobilo ime „Lipice".

Še je mnogo bolj in rnecj starih lip v Praputniku (vas
nad Bakrom), v sv. Petru in v Koroški (kraj Križevca),
vOgulinu, vNovem gradu (priKoprivnici), pri sv. Šimnu
(nedaleč od Zagreba), v Lipovljanih, v NoviGradiški, v
Požegj (pri sv. Ivanu) i. t. d., a natančnejših popisov o teh
lipah nimamo.

Pogledimo nekatere znamenitejše lipe po drugih slovanskih
krajih. V Bzencih na Moravskem je prastara lipa, ki ima
veje do 20 metrov dolge, da v hladu njih more stati skoraj polk
konjikov. Ta je najbrž največja lipa avstrijske monarhije.

Izmed starih čeških lip so znamenite najbolj one nedaleč
odErumlova v Trnovi ali Zlati kroni (Goldenkrop), pn

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. B. Šulekoveta spisa posnel Jos. Oarpenter. g g

tamoSnjem samostanu. Listje te lipe se od drugih loči, da je vsak
list zavit, kakor redovniška kapuca O in ljudstvo pripoveduje, da
80 dobile te lipe takšno listje, ko so husiti 1. 1420 redovnike
tamošnjega samostana na lipove veje obešali.

A sicer se takšne lipe nahajajo tudi drugje, kamor ni došel Žižka.

V Slovak iji je do nedavno stala v vasi Bori ali Bo-
rovcu (nitranjska županija), tolikšna lipa, da je v nj6 debla vot-
lini moglo stati 12 ljudi, a v hladu nje vej 100 konjikov. Tako
jiše Mathias Belius (Matija Bel) v svojem slovečem delu„No-
titia Hungariae novae." Pars I. Tom. IV. pag. 493.: „Ne zna se,
ako še raste ta lipa; a stoji v isti županiji v vasi Bukovcu ve-
lika lipa; nje dšblo obsega blizu 20 čevljev. Najbrž je tudi gora
zvana „Krasna lipa" v ravno isti županiji svoje ime prejela od
kakšne znamenite lipe, a sedaj raste tamkaj le drugo drevje."

V Šlezki je znana samo je dna historična lipa, in sicer v
Gurkovu. O njej piše „Deutsche Zeitung" dnš 15. junija 1877:

„Bei der kiirzlich in Glogau abgehaltenen Wanderversamm-
lung der historischen Section der schlesischen Gesellschaft ftir va-
terlandische Kultur ist unter Anderm eine historisch merkwtirdige
alte Linde, die Torstenson-Linde bei Gurkau, Gegenstand
der Untersuchung seitens der beiden beruhmten Botaniker Ge-
heimrath Dr. Goeppert und Professor Dr. Ferd. Cohn gewesen.
Beide erklarten die Linde, von der aus, nach mundlicher Ueber-
lieferung, Torstenson im Jahro 1642 die Belagerung geleitet haben
soli, fiir ein Unicum, sowohl wegen des hohen Alters als wegen
der merkwurdigen Erhaltung und Fortbildung des Stammes. Aehn-
lich wie die beriihmte Vehmlinde bei Dortmund, welche jedoch
von der Gorkauer Linde in Bezug auf Hohe, und Umfang
tibertroffen vvird, hat sie, als sie dem Absterben nahe und der
Stamm schon grossentheils der Vermoderung anheimgefallen war,
durch Hinabsenken von Luftwurzeln auf den Boden und Umbildung
derselben in Erdwurzeln neue Zufuhr von Nahrung und damit die
weitere Fortentwicklung ermčglicht. Sie iibertrifFt die Vehmlinde
bei Dortmund noch darin, dass diese nur drei umgebildete Luft-
wurzeln aufweist, wahrend die Torstenson-Linde deren funf hat,
aus welchen sich ein neuer einheitlicher Stamm entwickelte, der
die Reste des abgestorbenen Baumes theilweise in sich schliesst.
Der interessante Baum steht an der Strasse von Glogau nach
Tauer, da, wo der Weg aus dem Dorfe Gurkau in dieselbe ein-
mundet."

V Poljski in Ruski so gotovo tudi znamenite lipe, a
znana je nam samo ona, katero popisava Avgust Miinde, govo-
reč o nji, da.se pod nje razprostrto všjino streho lehko zbere do
3000 ljudi.

Le tega, kar se je govorilo do zdaj, je jasno, da je lipa vsem
slovanskim plemenom od nekdaj izmed vseh dreves najdražja.

* Zat6 jej pravi Nemec: Kapusenlindo*

Digitized by VjOOQ IC

g4 Zakaj Slovani spoštujejo lipo.

Kje imi to spoštovanje lipe svoj izvor?

Kdor je kedaj potujoč vgledal lipo, razširjajoče svoje veje na
vse strani malo ne do tal, da se skoraj ne vidi dSbla, v resnici,
oči so mu z veseljem gledale nanjo in ni se mogel načuditi nje
lepoti. Ako je ob poletni vročini lipa s svojim cve^em širila blago
vonjavo, jedva si čakal, da se ohladiš v nje dobrodejni senci, ve-
seleč se bučelic, nabirajočih po nje cvetnih šopkih sladke strdi.
O lipi piše nek nemšk pesnik : „Die Linde ist ein Bild der Schon-
heit, Einfachheit, Gute, emster Schwermut — weil der Baum mi4
seinen sich weit verbreitenden Zweigen oft auch die Schlummer-
hugel unserer Todten beschattet; — Bild der Hftuslichkeit, der
labenden Ruhe, der gliicklichen Ehe oder ehelichen Liebe. Darum
wurden Baucis, das Weiche, Milde in eine Linde, und Philemon,
das Starke, Strenge, in eine Eiche, mit ihren Wurzeln in naher
ewiger Umschlingung verwandelt, als Zeichen ehelichen GlUckes."
(Primeri: Ovidii Metamorphoses VIII. 611—724.)

A lipa zaradi svoje lepote ni mila samemu Slovenu, temveč
tudi vsakemu človeku, kateremu še ni otrpnilo čuvstvo za prirode
kras. Vendar sama lepota lipe ne more biti vzrok, da je Slove-
nom toliko draga. Zaradi svojega krasa in dolgotrajnosti so spo-
štovali tudi Nemci in Škandinavci posamezna drevesa ; a Slovanom
je bila lipa sploh omiljena, tfi mora biti zatorej vendar nekaj o
tem. — Nemcem je hrast sveto drevo, ker so bivali Nemci in
njih bogovi v hrastovih gozdih, a jel je Nemec želod. Arabu je
dateljevo drevo najdragocenejši dar božji, ker ga hrani in s6nči
njega in konja. Slovanom je zatorej.tudi lipa postala draga najbrž
ne le zaradi svoje lepote, nego iz praktičnih vzrokov. Lipa je v
istini zelo koristno drevo, kajti ne brani samo hiše severja in
daje hlad, ampak tudi sicer se odlikuje po hvalevrednih svojstvih.

Llpovina je mehka, bela, ali rudečkasto bela, tudi se brzo
suši. Stolarjem, strugarjem, drevoršzcem in kiparjem rabi nje les.
Tudi grobne križe so nekoč rezali iz lipovine, zato poje Joahim
Bielski (pesnik XVI. veka>v slavo Jakobu Straussu:

,yNa grob mu wonn^ lipki§ sieczcie,
Wy eni rjcerze praporsec p08t;awcie.*^

Ravno tako si je žšlel naš nepozabljivi pesnik pesni „Naprej'S
Šimen Jenko:

„Ro zaspal bom v smrti,
Ne kopljite jame,
Kjer vnt6 se križi;
Tam ni mesta z4me.
Na visoki Tatri
Jamo izkopljite,
Tri drevesa sveta
N&njo zasadite.

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. B. Šnkkovem spistt podn^l Jos. Carpenier.
Tam moj duh bo gledal

65

Na vse štiri vtrani^
Dokler bela z5ra
Dneva ne osnani/^

To je dalo povod, da se je Ifpovina prej zvala lign«m
sanctum, in Slavoni verujejo, daje Krist na lipovem
križu umrl. Morebiti je to izvor prišlo vici slovenski: „držiš se,
kakor Ifpov bog", ali turški psovki: „k rs te lipovi"!

Ako se lipa v spomladi navrta, curi iz nje ddbla sladdk sok
kakor iz br^ze; ruski se ta sok zove lipovica in upotreblja se
kakor brezov sok v zdravilo za sušico bolnih ljudi.

Lipov cvet imajo ljudj6 v domače zdravflo. Še bolj ko-
risti lipov cvet bučelarjem, ker bučele po njem bero najslajšega
medu. — Listje lipovo je krma govedini; sš suhim se za sUo
rede ovce.

Ličje lipovo se potrebuje za vezllo pri trsu; iz lubja
se delajo kozuli i. t. d.; tudi se z njim krijo kolibe.

V nekdaigih časih se je neki upotrebljalo široko lipovo ličje
namesto papirja.

Razprostranišče lipi je zelo obširno, meje njegove so na se-
verju Skandinavije in Ruske na priliko do 60^ severne širine, na
zapadu severne Španije (Guipuzcoa), na jugu južne Italije in Bul-
garske, a proti iztoku nema lipa gotove meje, kajti nahajaš jo tudi
v Sibiriji, tija do Amura in Japana, na Yezu in severnem
Nipponu. Tudi onstran včlicega oceana, v severni Ameriki, so lipe
neke posebne vrste. Malo dreves bi se zatorej v tem obziru moglo
meriti z lipo.

Na južni meji svojega razprostranišča raste lipa le po samem
na visocih planinah, a na severni se jedva nahaja. Lipa ne pre-
naša niti ostre zime, niti hude letne vročine.

Lehko se rdče, da je Rusija prava domovina lipi, na vsem
Sirem sveti namreč ni toliko lip, kakor v stari Rusiji. O tem piše
Bode: „Nebst der Birke, Espe und Vogelbeere besitzt die Linde
die grOsste Grftnzausdehnung unter den russischen vorzUglichen
Waldbftumen. Dem Gouvernement Archangel, Cherson und Astra-
chan fehlt sie g&nzlich, auch tritt sie in den Gouvernements St.
Petersburg, Olonez, Wologda und P5rm sehr untergeordnet, meist
in Strauchform auf, sobald sie nicht besonders gepflegt wird. —
Die schonsten Lindenwlllder finden wir vom Nordosten des Gouver-
nements Kostroma an, stidlich nach allen Richtungen des russi-
schen Reiches bis zum Steppenrand und jenseits desselben in
Taurien. Ausgezeichnet schdne Lindenwaldunge'n hat fruher Nižnij
Nowgorod besessen, sie sind aber gegen^^rtig bis auf wenige Ue-
berreste verschwunden."

Kdor morebiti ni še videl več , nego deset Up vkupe , čudil
se bode, ako čuje o gozdih lipovih, večjih od hrvatskih hra-
stovih in bukovih gozdov, in vprašal bode: čemu so Rusom

Letopis 187<J ffl. Digitized by CŽ00QIC

gg Zakaj Slovani spoštujejo lipo.

toliki lipovi gozdi? Ali Rusija ima mnogo koristi od lip, a naj-
bolj z one strani, kjer bi se na^mcuj mislilo.

Lipovina se vsa upotrebi: Rusi izdelujejo iz lipovega lesa
pohištvo in razno drugo orodje. Lipov cvet je tudi zelo koristen,
kajti njemu se ima Rusjja največ zahvaljevati za obilico medu in
voska, katerega napravlja vsako leto za 8 milijonov rubljev.

A Rusom je tudi najvažnejše lipovo ličje. Hrvatom ne rabi
skoraj za drugo nego za privezavanje trsov in sadnih drevesec. Rusi
delajo drugače: rabi jim namreč lipovo ličje namesto prediva i. t. d.
Izdelki iz lipovega ličja so zelo znameniti. Kakor nosi Hrvat
opanke iz kože, tako si nadevlje ruski ^,mužik^^ obutalo, sploh
zvano lapute, t. j. čevlje iz lipovega ličja. Tudi se sučo iz lipovega
ličja vrvice in vrvi, pleto klobuci, koš4re, reš6ta in izdelujejo vsa-
kovrstna tkanja, iz katerih šivajo vreče. Ravno v tem obziru ima
lipa pomen za Rusijo. Leto in dan se natke do 14 milijonov raz-
ličnih vrčč i. t. d. in za to se potrebuje milijon lipovih dčbel. Iz
tega se lehko sklepa na obili broj lipovih gozdov v Rusiji.

Čuditi se je, kako se ruski narod poprijemlje tega rokodel-
stva, da obrtnik trpi škodo. Tudi so se že izsekali lipovi gozdi v
Rusiji tako, da je v mnogih gubernijah najti saipo ničevega drevja.
V novejši dobi se je skušalo priti v okom tudi temu pokončavanju.
Bode piše: „E8 lasst sich schwerlich ein Fabrikat nachv^eisen,
das im Verhaltniss der aufgewandten Arbeitskraft weniger Werth
hatte als der Bast. Der einfache Umstand, dass 80— lOOjahrige
und ^Itere BMme erzogen werden miissen, um ein Material zu
liefern, dessen Beniitzung nur eine einmalige und dabei sehr ua-
voll8t£l.ndige ist, zeigt schon im Vergleich zum Preise der Rogoshen
das Unvortheilhafte der Lindenzucht zu diesem Zwecke". Ta dokaz
se podpira z naslednjo primero. V Pičomskem gozdu, v ko-
stromski .guberniji , se obeli vsako leto do 30.000 debd lipovih.
Kmetje, to delajoči, stanujejo 8—15 milj od gozdov in pogube za-
radi tega mnogo časa, predno završe svoje delo z lipo. Po zimi
naznanijo občinskemu uradu, koliko dčbel hote obeliti , potem do-
hode vsak privolilo , katero mora v spomladi pokazati gozdnarju.
Ta odloči kmetom, kje naj sekajo. Meseca junija se prične delo,
a belijo se debla tudi v pozni jeseni. Iz lubja jedne velike lipe
se dobode do 30 funtov suhega ličja. ^

To se je povedalo, da se spozn4, s kakšno trudo^ubivostjo
se Rus drži lipovega obrtstva. Mnogo dobička ima Rus^a
pri tem, a še več ga je imela > dokler niso bili lipovi gozdi tako
^zsekani , kakor so sedaj. Lipa je zatorej Rusom zelo znamenito,
morebiti najznamenitejše drevo.

To je vzrok spoštovanju Rusov do lipe, a iz tega se vendar
ne razvida, zakaj je drugim Slovanom priljubljena. Umevali bi to
še le, ako bi se dokazalo, da so Slovani še v prazgodovinski dobi,
dokler so skupno živeli, lipo poznavali in vsestransko upotrebljali,
kajti v 2000 letih se lehko rastje ali vegetacija zem^e po vsem
premeni. Tako na pr. v Danski sedaj ni videti hrasta, ampak

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. 6. Šulek^vem spisu posnel Jos. Carpe&tet. g^

same bukve. Tudi na Nemškem so izginili glasoviti hrastovi gozdi,
ali zatorej ni moči , da se je lipa tudi v Rusiji ge le v zgodo-
vini^ dobi tako razkrila in kakšno starejše drevje izpodrinila ter
zadušila? So ti dakle že Praplovani poznali lipo?

A Eremer piše: „Wenn die Benennung fur die Palme und
Dattel in allen . semitischen Dialekten eine und dieselbe ware, so
stiinde auch damit fest, dass schon in der Urheimath die Palme
und Dattel ihnen bekannt war." Zaradi tega smemo tudi mi misliti:
ako lipo vsi Slovani istim imenom nazivljajo, to je dokaz, da so
že v pradomovini svoji poznavali lipo. A to še ni odgovor na
vprašanje: „zakaj Slovani spoštujejo lipo?"

Ak,o poznd kodo kakšno stvar, iz tega še ni sklepati, da
mu je draga, kajti, da se more to trditi, treba dokazati, da mu
stvar koristi. To velj4 nam, ako dokažemo, da so že Praslovani
rabili lipo: iz tega se razvidi, zakaj so to koristno drevo cenili.
Tudi nam pri rešitvi tega vprašanja pomaga slovanski jezik.

Da so Slovani iz prva poznali med, dokazuje jedna ista be-
seda, vsem Slovanom znana (cslov. MOJtt, rus. Mefli, polj. m i od,
češ. med, luž. mjed, a tudi beseda bučela, katera z malimi
promembami rabi vsem Slovanom (cslav. n^ejia, 6i?ejia, slov.
bučela, bolg. pčeli, češ. včela, polj. pszcoia, luž. včoia,
jus. n^ejia;) — vosek (cslov. Bocra, rus. BOCEb, slov. vosek,
č^. polj. luž. vosk.) Ker so Slovani poznavali med, to do-
kazuje, dft tudi lipo, kajti divje bučele rade bivajo v lipovih dup-
ljah. O prastarih Slovanih znamo, da so bivali v lipovih gozdih,
in l^akor medved išče medu po dupljah, tako se more misliti, da
.80 tudi oni iskali medu po lipovih dupljah. T^ nam priča ne-
dvomno beseda, s katero so Praslovani že nazivali med, (rus.
SBfiejsih, polj. lipiec, hj-v. lipo vac, slov. lipov med, nem.
Jungfernhonig.)

A zdaj se vpraša: so li Praslovani se brigali za med?
E^gti, ako jim ni bilo do medu, čislali niso tudi lipe.

Koliki prijatelji mčdu so bili S 1 o v a n i , dol^azuje občeslovanaka
pijača medica, češ. mčdovec, rus. HeA'B, polj. miod, miodo-
vrina, luž. mjed, odtodi gotovo tudi non. Meth, proti gršk.
^fiidv, Anton piše v delu „6e8chichte der Slawen": „Die
Slawen wussten auch aus Honig Meth zu verfertigen. Von ihnen
lejnteB die Deutschen die Kunst und den Namen. Diesen Meth
lerjiteo die deutschen 6eisUi€fae9 zuerst in Pommem kennen, er
^ar ganz nach ihrem Geschmacke und ward dan besten W^e
vorgezogen."

Jednako piše Herbord (Vita S. Ottonis): „Vinum Slavi in
Pomerania nec habent, nec quaerunt, sed melleis poculis ex cere-
visia accuratissime confecta vina superant falernica." Tudi Ka-
ramzin potrjuje: „MeA'B ;n;peBHegme jhoCemoo narii B&bTb
napojiOBT. cjiaBaHCKHn*.**

In češki letopisec Hajek, popisavajač gostbo kneza Neza-

Digitized by Vj900Q IC

gg Zftkaj Slovani spošii^ejo lipo.

mjrsla (1. 745.), pravi: „Kniže Nezamjsl razkazal svym služebni-
kftm, aby dali — medovinj k pfti bez nedo«tatku."

Sem spada tudi^ ruska pijača KBaci, .o kateri piše Rako-
wiecki („Prawda Rus." I. str. 14.): „Powszechniey8zym Slowian
napoyem bil kwas, ze slodu, lub chlebu i miodu robiony, iakiego
dot%d w Rossyi užywqja."

Da so že stari Slovani med ne le cenili, ampak da so tudi
bili bučelarji, to spričuje občeslovanska terminologija. Razven že
navedenih besed: bučeia, mčd, vosek, nahajamo v vseh Slo-
vanih še tudi te: matica, cslov. MaTHi^a, rus. MaTca, (MaTHi^a
je zdajvRusih = greda), polj. macica, matka, češ. matice,
slč. matica; — trut, slov. trot, cslov. Tp;RTi, TpjTeni, polj.
tr^d, tr^t, češ. troud, slč. trud, luč. tSut, nem. Drobne;
roj, (tudi vsem Slovanom znan), magj. raj, rum. poH); sat,
slov. sat, cslov. GhTbj rus. coTh, nem. Wabe (iz lat. favus);
hrv. ul, ulište, slov. ulnjak, cslav. ojJiefi, oyjiHH, rus. yjie3,
češ. oul, slč. polj. ul, bolg. uliji. — Hehn piše, da je pravo
bučelarstvo prišlo k Slovanom od juga in zapada, zatorej od Nem-
cev. Ali beseda vul znači do danes Slovenom votlo drevo, in
ftl Litvanom dupljo: ni li to naravnejši izvor odalveus? A da
bi bili Slovani, stanujoči v pravem bučelišču, v lipovih gozdih, iz-
poznali bučele in njih rejo pri Nemcih, kar odločno trdi G eb h a rdi,
(„Geschichte der Wenden" I. str. 42.) to je smešno, kajti bučeia
ne ljubi hrasta, (ker jej žir ni hrana), a hrastovi gozdi so bili
starodavnim Nemcem bivališče. Resnica je nasprotno: da so Slo-
vani učili Nemcev bučelarstva, kakor sploh gospodarstva, in sicer
ne samo nekdaj, nego tudi še v sedanji dobi. Vide Dzierzona.

Iz dokazov do sedaj navedenih se razvida, da so že staro-
davni Slovani poznali in cenili med v obče, in lipov m6d posebe —
in kako bi ga ne bili, ker so ga imeli v svojih gozdih preobilo, a
sladkorja se v njih ni nahajalo! Da so Slovani poznali tudi drugi
poglaviti produkt lipe, to je: ličje, o tem nam daje zopet naj-
boljše poroštvo jezik sam. Beseda: lika, liko, likovina, rus.
jitiKO, bolg. liko, češ. lyko, lejči, lejko, polj. lyko, luž.
lyko, lykno znači sploh lat. liber, nemški Bast, a naposled
lipovo ličje. Poznali so ga zatorej že Slovani v starodavnosti
in rabilo jim je, kakor sedaj. O tem imamo znamenitih dokazov v
čeških in poljskih letopiscih.

Okolo 1. 690 je sčla na prestol češki slavna Ljubuša, a
ženska vlada ni godila češki gospodi: zato si izbere Ljubuša
soproga in vladarja Pfemysla. N4rod jej pošlje poslanike, da
do vedo Pfemysla na Višegrad pri Pragi, kjer je bila stolfca
čeških vladarjev. O teh poslanikih piše češki letopisec D ali mil
(živel okolo 1. 1314), da so Pfemisla našli na polju, kjer je
oral, a škornje je imel iz lipovega ličja; čez ramena mu je visela
torba, tudi spletena iz ličja, iz katere je vzel hleba in sira, ter je
obojega nudil poslanikom.

Da 80 bile te Pfemyslove škornje iz t>ravega ličja, potr-

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. B. Šotekovom spisu posnA Jos« Carpentor. gg

juje drugi češki letopisec, Hajek iz Libočan (živel okolo 1. 1540)
On piše : „Pf emysl k&zal aobž podati tf evlc lyčenych, v kter]^ch
obyčej mčl dflvž clioditi, kterež byl i s&m svti ruku ušil lyčim z
kor lipovych; ty lined za žadra Vjoživ svuoj konj obrdtil."

Za istino te stvari je porok tudi tretji letopisec češki, Gos*
mas pragensis(tl 125), pišoč : „Przemysl tollit secum suos cothur-
nos ex omni parte subere consutos ; quos fecit servari in posterum
et servantur Wissegrad in camera ducis usque hodie." Cosmas
pripoveduje, da se ti skornji tamkaj hranijo po zapovedi Pf e-
mysla samega: „Faciam eos in aevum servari, ut nostri posteri
sciant, unde sunt orti/' Češki vladarji so obuvali te skorcje, kedar
BO zasedali prestol, kakor ogrski kralji čevlje sv. Štefana. A zdaj
ni več Pfemyslovega obuvala; zgoreli so skori^i najbrž z Vi-
iegradom L 1420, ko so ga Pražani si osvojili ter ga pokončali

Tudi o praotcu poljskih vladarjev, P i a s t i , poročajo poljski leto-
pise!, da je nosil opanke iz lipovega ličja.

Iz besed Cosmasovih se spominjamo, da so za Pfe-
mysla, kakor še dandanes v Rusiji, oratarji obuvalo in torbo imeli
iz lipovega ličja. - Tudi nam je še v mislih, kako so Praslovani
poleg ličja tudi lipov les potrebovali za različne lesene stvari, ka-
tere so imele biti lebke. Ako še jemljemo v poštev, kako jih je
lipa zdravila s svojim cvetjem in listjem in jim naklacjala medu;
kako jim je po zimi varovala bivališče pred severjem, a po leti
jih hladila in po njih mislih jih tudi gromu branila — ne čudimo
se, zakaj se jim je lipa zaradi teh vsestranskih koristi toliko pri-
ljubila. '; Da to ni prazno govoričenje, imamo živ dokaz pri mestu
Piricu v Pomorju (Pyritz in Poinmern.)

') 9>^ piešniach i pr2y8}owiach lad6w sloiria^skich lipa rawni6 jak
u nas ma miejsce. - I nie dziw, može wi9cej žadoe drselo tyle
užytk6w uie prsjnosUo w dawiiyech wiekoch.'' (Wojcicki. „Za-
tyBy domove^*, str. 234.)

Tak6 misli tudi nai veleačeni rojak dr. Qr. Krek, profesor
na grafiki univerzi. On piše dr. Š u 1 e k u : „0d nekdaj se nam
pripoveduje, da so stari Slovani izmed vseh dreves posebno lipo
čestili in tudi v navadnem življenju čujemo ravno toliko o slo-
venski lipi, kakor o nemSkem hrastu. Jaz si stvar prilično tako- le
tolmačim: Lipa ni nigdje v Evropi bolj domača, nego na onem
teritoriji^ kamor danes stavimo prvotna bivališča Se ne razdeljenega
slovanskega plemena. Da je bila ted^j lipa našim pradedom prav
dobro znana, že iz navedenega izvira, a poleg tega na isto meri
tudi občeslovanska beseda za to drev6: stsl. lipa od kor« lip, skr.
lip, staro-visokon. klib, litv. in lot« lip, (lit. lepa, pruss. lipe, lot.
leepa = si. lipa). Blizu je z našo lipo gr. Utisiv = si. lupiti, lit.
lapti in strviskn« 16ft je drevesna skorja. Za grah luščiti imajo še
danes nemški Štajerci besedo liiften (cf. slov. i in p = nemšk.
/.) Sem spada tudi gr. Istrtog in lat. lepidus« Izraz za pomen
giedd slovanščine je porod tega jako zanimiv, ker lehko iz njega

Digitized by VjOOQ IC

70 SSakaj Slovani spoštojejo lipo.

Pomorski Slovani so se najdlje branili krščanstvu, kajti še v
početku XII. stoletja so bili v obče pogani; le sem ter tija se je
kateri skrivaj poprijel nove vere, ali ni se upal, je javno spozna-
vati, ker 80 jim bili kristijani Poljaci, hoteči jih poc^armiti,
omrzili veto krščansko. Naposled pride Oton, biskup bamberški,
podpiran od poljskega vladarja Bol es lava, ter je s svojim bla-
gim, prav apostolskim poučevanjem pripravil Pomorce, da so se
pokristijanill : leta 1124 na Vidov dandojde namreč v mesto Piric,
kjer je bil ravno zbr&n n&rod pri nekakšni n&rodni slovesnosti.
Oton in njega pomočnik začno ljudstvu prigovarjati, naj zapusti
svoje poganske malike (kumfrje) in se obrne k živemu jedinemu
Bogu, kateri jim bode tudi pomočnik. Narod se je pokristijanil in
krstili so jih mnogo tisoč z vod6, izvirajočo pri onem mestu. Zate-
gadelj se ta studenec nazivlia „sveti studenec". In kaj so storili
pomorski Slovani, da postavijo trpežen spominek tej veleznameniti
dogodbi? — Nasadili so okrog tega studenca štiri lipe. M

Ni li to tehten dokaz, kako so že stari Slovani ljubili lipo,
ker niso vedeli izbrati lepšega spominka svojemu pokrščenju, nego
je to slovansko drevo ?

L. 1824 so praznovali v Piricu slovesno osemstoletnico svo-
jega pokristijanjenja , in pokojni pruski kralj Friderik Wilhelm

sklepamo, da so stari Slovani iz lipovega lubja baš delali nekaka
vesila, da ne rečem vrvi, kakor mi danes iz prediva. Slovani so
bili tadi dobri bnČelarji, nekako naravno k tema pripravljeni, tim
je tudi nekaj njih pri^ubljeno drev6 — lipa precej pripomoglo.
Tak6 je tedaj staroslovansko bučelarstvo že v neki zvezi t lipo.
Sicer so nekteri nemški • preiskovatelji hoteU dokazati, da so se
buČelarstva Slovani Se le od Nemcev učili. Ali ravno nasprotno je
resnično* Bučelarstvo so ravno tak6 Slovani poznali pred Germani,
kakor poljedelstvo^ se v^ da primitivno. Dokaz temu so osobito
arabski pisatelji in da\je tudi lingvistično starinarstvo, kar dalje
izjaviti tii ni prostora. ^ Da so dalje Slovani rabili lipov cvet
tudi za zdravnifike potrebe, si smemo barem misliti^ ako tudi ne
lebko dokazati. Ni ga bilo tedaj na prvotnem teritoriji slovanskem
drevesa, ki bi bilo enako koristno kakor lipa^ in zaradi tega, ka-
kor tadi ki je ondi t6 drevd v taki obilici rastlo, smemo sklepati,
da je res bila Kpa ono drev6, koje je bilo Slovanom nad vsemi
druzimi priljubljeno in čestito.''
') Am 15. Juni 1124 taufte Otto zuerst in Pjritz mehrere Tausend
Heiden, wovon sich an diesem Orte noch ein ehrvriirdiges Denkmal
erhalten bat. Nahe bei der Altstadt befindet sich eiue mine)*ali8che
Quelle, ans der Otto die Heiden getauft haben soli und die des-
halb noch jetzt der.heiltge oder Ottobrunnen heisst. Das christ-
liche Alterthum bat diese Begebenheit durch ein einfaches Erin-
neruDgszeichen unvergesslich zu machen gesUcht, indem noch jetzt
vier Linden den Brunoen nmgeben, die ein hofaes Alter verraUien.
(Allgemeine Kirchenzeitong 1829. Nr« 24.)

Digitized by VjOOQ IC

Po dr. 6. Šulekovem spisu posnčl Jos. Carpenter. 'J\

m. s svojimi sinovi je dal napraviti na slavo tega dogodka med
omenjenimi lipami v^lik kamenit križ in je obzidati ukazal ta
„sveti studenec", kakor pričuje napis.

Od tedaj je prošla polovica stoletja. G. dr. Šulek, želeč
izvedeti, 8toj6 li še one prastare priče pomorske bog olj uM-
vosti in slovanščine, je prosil župnika piriškega, da mu poroča
o lipah, posajenih okolo »svetega studenca.**

Da-si nepoznan, vendar je slavnemu hrvatskemu pisatelju g.
Berg takoj odpisal: „Al8 ich 1868 in das hiesige Pfarramt trat,
standen neben dem Ottobrunnen auch zwei uralte Linden, diedurch
ihr ehrwurdiges, dem Absterben nahes Aeussere die Nachricht,
dass sie bald nach der Anwesenheit des Bischofs Otto von Bam-
berg gepflanzt seieu, wol rechtfertigten. Die eine derselben ver-
brannte so sehr, dass die Ueberreste beseitigt werden mussten.
Das war 1869. So steht denn jetzt nur noch eine der historischen
Linden, eine Greisin, die uns jeden Herbst besorgen lasst, sie
werde im nachsten Frtihjahr keine Blatter mehr bringen. Die
Greisenlinde misst iiber dem Erdboden 3*52 Meter im Umfange.
Es grunt an ihr nur noch ein einziger Zweig, von welchem ich
ein Paar Bl^tter beilege. In Agram mOgen sie doch eine Selten-
heit sein, die letzten Blatter von der acht Jahrhunderte altenOtto-
linde, die wohI schon im nachsten Jahre zu den Todten gehdren
wird. — Der Taufbrunnen selbst, dessen Wasser noch heute hier
(in Pyritz) und in der Umgegend als Taufwa8ser gebraucht wird,
sprudelt sein Element so ktihl und klar wie am 15. Juni 1124."

Da bi se ohranil staroslovanski zgodovinski spomin v Po-
morju, prosil je g. dr. Šulek istega župnika, naj nai\jega troška
posadi štiri mlade lipe okolo ^svetega studenca", a da mu na
jesen pošlje semena one stare lipe, da bi se morebiti razplodila
poleg Adrije in Balta.

G. župnik Berg je uslišal tudi to prošnjo ter je poslal se-
mena one lipe z naslednjim pismom:

„Pyritz 5. December 1877.

Ihrem Wunsche gemSlss sende ich Ifanen ein Schachtelchen
Samen von der aJten Ottolinde. Ihr Gedanke, denselben in Agram
aoszusaen uod so die Ottolinde zu verjiingen und aus dem rauhen
Norden in den sonnigen Siiden zu verpflanzen, ist so sinnig und
tief poetiscb, dass Jeder, dem ich hier davon sagte, Ihnen lauten
Beifall spendete. Vielleicht ruht einmal in f^ner Zukunft ein
Pomnver im Schatten einer kroatischen Linde und Isjsst es sich
nicht tr^umen, dass das Samenkorn, aus welchem sie entspross,
aus seiner Heimat kam, am Ottobrunnen bei Pyritz reifte.

Richard Berg."

Seme se je posejalo največ na vrtu prevzvišenega biskupa
Strossmayerja v Djakovu, a po nekoliko v gospodarskem
poskušališču v Zagrebu, ker se ne zn&, katera zemlja bi temu dre-

Digitized by VjOOQ IC

72 OroBlav Gaf.

vesu bila vgodna. A do zdaj še ni videti vspeha, in tako ne vemo,
se li ohrani te praslovanske lipe zarod.

Te okolnosti, o katerih se poroča, so najboljše priče o lju-
bezni staroslovanski do lipe. To ljubezen so prinesli Slovani iz
severja, iz ruske pradomovine, v svoja nova naselišča, ter so jo
tamkaj gojili, kar so lehko storili, ker so našli iz prva mnogo lip
po tamošnjih gorah; a gojč to ljubezen tradicijonalno še sedaj. <-*

Oroslav €af.

Spisal Raidev Božidar

Po5etek modrosti je : nabiraj si modrosti in vsem
svojim imetkom pridobivaj si razumnosti; povzdigsj
jo in povisi te, obini jo in poslavi te ; pomnoži tvoji
glavi miiino ter okinči te slavnim vencem. Preg.
Solom. IV. 7-9.

Krasna okolica med mračnoj Muro in deročoj Uravo, ople-
tena po gričnih temenih gostorožnim trsjem, premrežena v obširnih
dolih mastnimi travniki in rodovitnimi njivami podarila je Sloven-
cem obilo dobrih in marljivih pisateljev, kateri so pomagali na-
rodni naš jezik književno na beli den spravljati, pravilnejši gojiti
ga in iskrenost do njega vzbujati med prostim ljudstvom, pa tudi
med razumništvom.

Ivan Levoslav ŠmigocO spisal je v Ptuju za ono dobo
(1812) prilično'slovnico slovenskega jezika, da si v nji oniče: „go-
spod ! kak se imajo ?* — Slavni Anton K r e m p 1 j , umrvši kot župnik
pri Mali nedelji više Ljutomera 1844. L — V. Jarnik pisaljeo
njem v Blatnem gradu dnš 21. maja 1838. 1. : „on zaslužuje boltjšo
osodo. Ali mi moramo jako pogostoma plavati proti strmenu, kar
poraja soprotivnosti." Zložil je prikladne prepovedi, prevel ka-,
tekizem in blagovestno knjigo, sestavil »Dogodivščine šta-
jerske z eml j e'*; ta knjiga je jako priljubljena med štajerskimi
Slovenci; ostavil je v rokopisu letnik prepovedi in čitanko za na-
rodne učilnice. Zaradi dogodivščin omeigam, ka bi kazalo, da nam
nek naših zgodovinarjev oskrbi drugo izdanje, popravljeno v tvar-
nem in obličnem pogledu. Ndrod je K. čislal kot odbranega uče-

*) Skrajšanka iz Še -f- mig -f- ovec, koreuika mig, a Se — je
prepon; iz iste korenike vzrastel je migljec «= fegec. Česar oaŠi
slovarji pogreSajo, namreč = oe klopotec, nego stroj podoben klo-
potcu brez macljekov in blanje^ kteri samo migeče = fegeČe =
leti; a ne ruži in ne klopoče.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal BaiJeT Bol^idar. 73

pjaka in vrstnega govornika: iz daljnih krajev prihajalo je ljudstvo
poslušat navadnih nedeljskih in svetečnih. prepovedi; mnogo je
pomenil izrek: „Krempljna sem Cul", ali „Kremplj so rekli."
L. 1867. nabralo se je za Krempljnov spominek okoli 280 gld.
in po mnogem drnjezganji vročilo se podobarju Fr. T. v Mariboru
250 gld.; stesal je lepo mramorno podobo Kliono, za podnožje bil
je kamen naročen iz Koroškega, napisi prikrejeni, a vsled ne-
ugodne osode preminol je ta umetnik 1876. 1. na jesen, ne zapu-
stivSi niti dleta ne kladiva v svoji delavnici, in sedaj ni znano,
kamo je spravil podobo i. t. d. Ostale goldinarčke ima v shrambi g.
M. St. K. Na blagi spomin bila je 1867. leta v Bočkovcih pri
Mali nedelji velikanska n&rodna svečanost in javljala se skrajna
navdušenost za Er. in naše n&rodne svetii\je. — Peter Danjko,
bivši mnoga leta župnik in debin, a poslednjič zlatomešnik in
častni kanonik pri Veliki nedelji, pol ure od Ormoža proti
zahodu (po krivem se piše Ormt^ž m. Ormož, vsaj ondešnji n&rod
ne govori Ormi^žani, nego Ormožani, tore Ormož), nekda jako de-
laven slovenski pisatelj in nabirač ndrodnih svetinj, a od 1834. 1.,
kar je bil obsojen jegov krivopis, prevrgel se je v strastnega nem-
škutarja in ostal do hladnega groba, ter črtil huje od kuge sedanji
pisni jezik kot nedanjščak. — Levoslav VolkmerLjutomerščan,
narodivši se 1741. L, budil je ljudstvo na ljubezen narodnega je-
zika po basnih in pesnih, ktere je dal natisnoti v Gradci 1836. 1.
-^ Dr. Anton Murko, sestavljavec slovensko-nemškega in nemško-
slovenskega ročnega besednika, čvipel je sicer itak prece pravilno
urejen, spisatelj vrlo porabne slovnice slovenskega jezika, ktera
je segla v tretji natisk. Pisal je za krolečega želodca, a pozneje
gospodarskih in drugih skrbi poln dal je slobo naši knjigi. J ar ni k
pital je uže 1836. leta St. Vraza, kaj dela Murko, a 1838. 1.
istemu pisal: „ne morem si razjasniti M. molčanja v njegovi dobi,
kda se reši ta zagonetka ?" APreširen 1837. 1. : „Kaj dela Murko?
ka je tudi razhladila se jegova gorečnost ? naj sveti vaša luč. Ru-
sticus expectat, dum defluit amnis'* i. t. d. (Iz pisem J. i P. St. Vrazu).
Kvar za toliko bister veleum; — ljuba korica vsakdeiyega kruha . .
silno pleni čas in grabi duševne darovitnike. — Modrinjak, žup-
nik pri sv. Nikoli pri Ormoži, okoli 1830. L, zložil je v lepi slo-
venščini več pikečih pesni: Pesem o peterih pisanih babah; Pu-
nica zeta^toži ; Kako kmet gospodski stališ spoznava; Golob i. t. d.;
rokopis hrani dr. Modrinjak v Mariboru. — Franc Cvetko, naj-
boljši in najizvrstnejši slovenski govornik, kar sem jih dosle po-
znal, kot dekan in župnik v Ljutomeru, šel je 1854 L počivat
v Maribor k g. Kostanjevci, ondažupniku v slovenski žup-
nikovini, kder sedaj očevje Franjevci pastirjujo. Tu je priprav-
ljal svoje prepovedi za tisk, pa nemila smrt ca je prehitela in
vsi jegovi prekrasni in posebno marljivo izdelavani govori prešli
so, ka jim ni več duha ni sluha ; pisal sem zaradi njih g. K. kot
mestnemu župniku in kanoniku, pa brezuspešno ; lagodni svet resni,
ka 60 prodani nekemu sirarju za ovitke. Modrost in nauk prezi-

Digitized by VjOOQ IC

74 OrosIftT Oaf.

rajo bedaki. Preg. I. 7. — Fr. Vrbnjak, svečenik sekovske vladi-
kovine, bil je nirodni pesnik in pevec, jegovi izdelki so obilno
razšiijeni med n&rodom in radi se prepevajo pri veselicah; spisal
je tudi „Pflanzennomencl. nach d. Lin. Eintheil. 1835;"
rokopis hrani „M a ti ca." — Jak. Košar, darovit svečenik, trudil
se je mnogo za krasni razvoj domače besede, skušaval se je tudi
v pesništvu s povoljnim uspehom, umrl je 1846. 1. kot vladikin
kaplan v Gradci. — Iv. Zemlja, jak slovenski pesnik, poslobil seje
8 svetom 1844. 1. — Kol. Kvas zasedal je stolico slovenskega jezika
na vseučilišči v Gradci od drugega desetletja tekočega stoletja do
1857. 1. ; bil jo blag človek, narodm'ak, soli bi mu bilo treba nek-
tere polne soljenke; skrbel se je mnogo več za pisarnico nego li
učilišče; naučili smo se k samemu vrablju malo od njega, a nav-
dušili šče menje za ' našinstvo, in tak dedek je bil jako povoljen
nemškemu Gradcu. — Iskrenega rodoljuba in jugoslovanskega knjiž-
nika Stanka Vraza, ugledavšega beli svet v Cerovci pri Sve-
tinjah blizu Ljutomera, životopis načrtal je naš mladi in vrli
pisatelj g. F e konj a povse verno in točno, kar me reši dolžnosti
o njem obširnejše govoriti, samo to omenjam, ka je umel prostaka
in razumnika za narodno stvar bolje pridelavati in dobivati, nego
li ikdo drug; bil je vseslovan po izbor, kar od njega urejevano
„Kolo" glasno svedoči. Preselil sejev večnost 1851.1. — Dr. Lovro
Vogrin, prvlje župnik pri Mali nedelji, potem župnik in de-
kan pri sv. Jurji poleg Sčavnice, potle kanonik in naučiteij
pastirskega bogoslovja. Slovel je kot odbran govornik, posebno
zbog lepe sestave in pravilnega jezika; spisal je pastirsko bogo-
slovje v slovenščini in po njem učil prvi naški na bogoslovskem
zavodu v Mariboru; potrebno bi bilo, da se ta spis pregleda,
natisne, da po takem dobč vsa bogoslovska semenišča na Sloven-
skem to knjigo za učno vodilo. Ta časten in učen mož zaslužuje,
da se mu spiše životopis po vrednosti jegovih odličnih del. — Dr.
Matija P r e 1 o g , ustanovnik „S1. Gospodarja", prevoditelj H u f e 1 a n-
dove knjige „Makrobiotika", deželni poslanec, prvosednik či-
talnice mariborske, trudil se je pri vsaki priliki za zboljšek gospo-
darskih razmer prostega ljudstva. Straha in buljenja ni poznal. Počiva
na mariborskem pokojišči. — Med živečimi knjižniki slovanskimi prvo,
vsaj svetovno kolo igra radomerski zleženik prof. vitez Miklošič
Kar je zlato solnce proti navadnim zvezdam, isto je* naš M. kot
prvoknjižnik proti drugim pisateljem; jegovih premnogih del, ka-
kor šče jih n\jena slovanska roka ni spisala , navajati ni treba,
vsaj učeni našinci je tako znajo in znati morajo, a neknjižni-
kov in prostadi kot presvetli biseri zanimati ne morejo. Osobito
mi Lilki in Prljeki smo izredno ponosni na to velikansko sve-
tilo na vsem slovanskem obzorji. Junaci! listajte jegove kiyige.
— Dr. J. M ur še c, na glasu po svoji jedrni slovnici, učeno spisanem
„Bogočastji" ter mnogih znanstvenih in političnih spisih in
sestavkih, odlikovanih po krasnem slogu, žive sedaj v Gradci kot
innirevljen verozakenski^ naučiteij. Slovenski bogoslovci graški

Digitized by VjOOQ IC

i

Spisal Baidev BoMdar. 75

1848. leta. 1. 1, d. dolžni so nm mnogo hvaležnosti, domoljubne iskre
prijemale so se živo in črstvo mladih slovenskih srdec; kakor i
ogigi očJšCeno zlato čisto in stalno je jegovo rodoijttblje. Na mnd-
gaja srečna in zadovoljna leta. — Dr. St. Koče bar, rodom S re-
di 8 Ca n, sedaj okrajni vračnik v Cel ji, znan je Slovencem po
svojem blagem srci, cistam značaji, dela blizo pol stoletja neope-
šano besedoj, pismom in tvarnoj pomočjo na vseobčno korist in
boljšo bodočnost svojim rojakom. Spoštovanje do njegove toliko
vredne in zaslužne osobnosti je splošno; damuslavanepovene. -^
Kralj evčana Davorina Trstenjaka svetli um kresil in budil
je uže za modroslovnih naukov tovaruše slovenske in slovanske
krvi na narodno delo za ožejšo in širšo domovino, jegovo blago in
čisto srce plamtelo in gorelo je ter vedno gori za prijetne razmere
doma in roda ; Davorin neumorno nabira in občinja zgodovinsko
in jezikovno tvarino na dokaz, ka so Slovani uže pred firistom
stanovališča imeli med Karpati in Jadro, vsaj Mura, Drava,
Sava i. t. d. niso spremenila svojih krasnih slovanskih imen. Sedaj
župnikuje v Ponikvi, rodišči Slomškovem, ter marljivo spi-
suje in modruje; o njem tudi veljajo Jarnikove besedo, ktere
je povedal o Krem pij nu: ka je zaslužil boljšo osodo. Da črst-
vuješ in zdravstvuješ do Praševih let. -— Jernej Ciringar, Vrban-
SCan, iskren in blag narodnjak, napisal je „Z godbe sv. pisma",
za en mesec žitek svetnikov, obilo sestavkov politiških in kraso-
islovnih; vodil je bivši župnik matice v slovenščini, kakor vrli naš
župnik Fr. Kranjec pri sv. Margeti niže Btuja; C. si sedaj
počiVlje pri sv. Lovrenci v Puščavi; drago bi nam bilo, da
za pečjo sede počastil bi rojake kakoj knjigo koristnico kot otro-
kom starostnim, vsaj je očaku Jakobu tudi ljub in mil bil pače
v»eh. — Prof. Iv. Macun spravil je fia svetlo „CVetje jugoslo-
V a h 8 k o", grško slovnico za hrvatske gimnazije in razne druge
spise; dedaj naučiteljuje na gimnaziji v Gradci. — Dr. Radoslav
Razlag, Malonedeljčan, glasovit po raznih učenih in lepo-
slovnih tiskopiših in sestavkih, po izvrstnem govoMštvu, deloma tudi
po političnem delovanji, sedaj zbog razslabljenega zdravja ne more
se povoljno klanjati modricam in vencev spletati majki Slavi; itak
nado gojimo na skor okrep. — J. Šuman, prebiti je moral prece
neugodnosti, sedaj tolmači na akademiški gimnaziji v Beču, slovi
po učenih razpravah in izrednih znanostih. „Matici" je brž iz-
ročil slovensko slovnico, odgovarjajočo sedanji Višini jezikoslovstva.
— Fr. J a h C a r , dnešnji den duhovnik opešanec, ' dober pisatelj o
gospodai^skih stvareh in iskren narodnjak; tudi od njega pričaku-
jemo priličen sad skušenj in uma. — Fr. Toplak, župnik pri sv.
Lenartu pri Veliki nedelji, rodom Vrbanščan, jedrn in
kakdr glat brezmadežen rodoljub, v raznih predmetih, izlasti pri-
rodoslovnih in prirodopisnih zvedenec in učenjak, kakega redko
nahajaš po vesnicah in med prostadjo, žive samotni in modrijanski
žitek; narodnega blaga; nazivje rastlin, rudnin, drevja, sadja, be-
sede živoče med narodom, a ne zapisane, ndrodnepregovoreltd.

Digitized by VjOOQ IC

76 Oroslav Caf.

ima nabranega kakih 14 zvezkov, ktere mi je račil lani pokazati ;
vseh prepovedi, prek 1800, kar jih je namreč govoril, posnetek
ima zapisan. Napreduj neopešano. — Dr. Levoslav Gregorec,
Vrbanščan, profesor v bogoslovskem zavodu v Mariboru,
urejuje tednik „S1 o venski gospodar", spisal je več crjkveno-
politiških obširnejših sestavkov in razprav, in ovaja jasen razum
o politiških razmerah in položajih. — Dr. Križan, gimnaziijski
profesor v Varaždinu, sestavil in priobčil je uže mnogo pri-
rodoslovnih sestavkov po raznih glasilih, in ravnokar dovršil
„logiko" v slovenskem jeziku, ktera naskorem ugleda beli svet;
od tega mladega, marljivega in učenega gospoda nadejati se sme
naše občinstvo šče marsiktere koristne knjige. Medmurjein
Meddravje šče zmaga obilo mladih moči, kterem bode po do-
vršenih težkih nalogah slavo prepeval bodoči zarod.

Med vsemi temi pospešitelji n&rodnega jezika in kcjige sveti
se za Mikloši<iem glede na osnovno učenost v jezikoslovji naj-
vedrejše Oroslav Cafov, narodivši se dn6. 13. aprila 1814 na
Ročici pri sv. Trojici na Goriškem, kder so nekda samo-
stanovali Avguštini, pozneje dušno pastirstvo oskrbovali Petri-
AJani, a sedaj vračajo vernike očevi Franjevci. Krstil ga je Franc
Murko, bivši ondi kaplan, ter ga pripravljal za latinske šole;
oča mu je bil Matija, a mati Magdalena, rojena Belan in
to im6 je povod, ka je podpisaval pesni, sestavke, razprave i. t. d. :
Belan, Belankin, Belanin, Belaninič. Dognavši ondi
ljudsko nemškutarsko učilnico poslan je bil v bližuji Maribor,
da si ondi vedri jake dušne sposobnosti in nabira po zgledu mar-
ljive mravlje in delavne bučele potrebnih pripravnih znanosti, do-
vršivši na šestrazrednem gimnazijskem zavodu prepisane nauke z
odlikoj, zajemal si je modroslovja v Gradci z izvrstnim uspehom,
potler so mu na gorečo željo materino sojenice določile bogoslovje.
Uže v poprejšnjih letih prisvojeval si je skrbno slovanska narečja,
a v graški bogoslpvnici spopolnjeval. Součenec ^).C. mi je pripo-
vedal, ka se je v svobodnih urah učil ruski slovar na pamet, radi
česar so ga nekteri tovaruši posmehovali; itak ta nespretnost ga
ni odvrnoTa od učicjenega kana, nego podvojila mu marljivost, a
onim zabavljajočim paglavcem dal je zasluženi odgovor: „v kole-
gijah se javno kaže, ka toliko ali šče več znam iz prepisanih pred-
metov, nego li kteri izmed vas prevzetnjakov in nemarnjakev, a
to čitam iz posebne marljivosti enda, kedar se vi igrate in po
hodnikih halabučite." Tako je. Posebno pazljivost je posvečeval
arabščini, židovščini in sirščini, kar mu je znatno razširjevalo je-
zikoznanje.

Vsled vzvišenih sposobnosti in sijajnega napredka v bogo-
slovskih naukih postavilo ga je dotično semeniško ravnateljstvo
za nastojnika združenega enda s tem zavodom hranilišča. Nek
jegov součenec, sedaj biležnik v Ptuju, resni, ka je Cafa zbog

^) Nektere životopisDe črte rabljene so iz spisa g. prof. K. G laser ja^

Digitized by VjOOQ IC

Spisal ftaicev Božidar. 7?

posebno blagega srca izročena mu posvetna mladezen visoko čis-
lala. L. 1837. za duBovnika posvečen poslan je bil kot kaplan
v Lebring pri Vildonu, in 1839. 1. v Fram pri Slivnici
na podnožji južnega Pohorja; krasno in divno razveselišče raz-
nih društev, ktera v poletnih dnevih žel6 krepiti se čistim in
zdravim zrakom, čuditi se prirodnemu velikolepju ter slaviti stvar-
nikovo veličanstvo. — Mladi bistrega uma in črstvega zdravja
svečenik živoči za svojega stanu pozvanje in za vede čutil se je
dovoljno srečen, ker čas preostavši mu od rednih službenih poslov
mogel je sevsema darovati učenju in naukom. Vrban Jarnik, se-
znavši uže 1836. 1. o C. kanih in trudih, pisal je v Gradec
Stanku Vrazu: „Radujem se, ka se C. bavi jezikoslovjem, in
opozorujem ga na pogibeli pri tem nauku;" in šče pristavlja, „ka
je k temu treba najtočnejše znanosti ne samo vseh starih, nego
najstarejših uže spreminovših in morebiti nikdar pisanih jezikov."
L. 1838. poročuje istemu St. V.: „Račite g. Cafu javiti, naj le
napreduje v svojem početji, in k drugim evropskim jezikovnim
naukom naj šče si pridruži sanskrt, ker le ta praizvor bode mu
dajal najnatenčnejša razjasnila v vseh dvojščinah. Vrh tega je on
v taki dobi, ka se lehko nauči, kar je težkoča v kesnejših dneh. . .
Tem potem pridobi si globši pogled v jezikov ustroj ne samo slo-
vanščine, nego tudi drugih z njo sorodnih jezikov z indijščino
vred; te bode jegova primerjava segala v sero daljavo meglovne
pradobe daleko prek vse evropske zgodovine, kar jega samega
pozneJ6» preseneti." — Ovde počel je učiti se primerjajočih jezi-
koslovnih del Boppovih in Pottovih, segši najprvlje po azijski
skupini indoevropskega jezikovega debla, namreč po staroindijščini
(sanskrtu) in zendščini, kar popričujo razna znanstvena dela na-
hajajoča se med njegovimi knjigami, ktera razpravljajo ta starinska
jezika, potler po evropskih sorodnikih: po nemščini, litavščini,
lotvanščini, keltščini; latinsko bila mu je gurača, a grščine se je
znova strastno oklenol in jo toliko čislal, ka prečitavši kako knjigo,
zapisal je na konci iste ^<^i?, in navadno tudi danje, p. Vi«- 62;
iskreno je tudi želel pričakati dokon grškega slovarja Pas so-
ve g a, kar se mu je spolnilo 1857. L; vzrok tej nestrpnosti se
niže naznani. Pri tem strogo znanstvenem poslu nabiral je pridno
besede slovenskega jezika med ndrodom in iz knjig ; v poslednjem
obziru treba je poresniti, ka je vse do 1848. 1. na sveflo dane in
znane tiskopise in nektere rokopise prečital in izpisal za slovar.
Prekmurščine žalibože naši slovničarjl in slovarjepisci razve Mi-
klošiča do najnovejših dni celo niso poznali, v čemur bi dra.
Murka najprvlje bilo pokarati, ker blizo njih je živel in za nje
znal, pa jih je itak iz misli pustil. Niti M. slovar ni porabljen v
knjigah pozneje objavljenih, n. pr besede lebka nima drugo
izdanje Janež, slovarja, tudi besed rebrnice = garice, ple-
tene = breguše, vodina, belica = jajce p. kokošinje ni po-
rabljeno iz Mat. „Letopisa" 1869. Ubornost našega slovarjepisja je
tolika, ka niti Murko ni- prepisan, p. besedo rumpa i. t, d. po-

Digitized by VjOOQ IC

78 Oroda? Caf.

grešamo y J. KI. ji;?daQJi; oudi se tudi ae čita nunec = kum,
boter, akoprem je v C i g. citati. Takšao brezvestno postopanje je
ukanljivojst, ki ima občinstvo za trobelake ter mu krade pen^eze
iz žepa. Vsem tem magarskim napakam ogne se gotovo naš bo-
doči slove nsko-nemški slovar, kterega se morebiti oni do-
čakajo, ki jim je sojeno in prikrojeno na sodnji den trobiti. Naš
Oroslav je v^e prekmurskih Slovencev slovstvo, onda kakih 36
knjig in spisov, porabil za naš besedni zaklad, in prijatelji odonod
so mu ppšiljaU narodne besede, kterih knjige pogrešajo. Kopitar
je sicer daleč segal z obilnimi znanostmi, pa 1808 šče jegova slo-
venščina ni prekoračila Mure. Prava slovnica slovenskega jezika
mora šče pobrati blago onkraj Sotle, vsaj kajkavsko nar^je na
Hrvatskem je razrečje slovensko, in šče le te dobo4emo do-
stojno vse Slovensko obsezajočo slovnico. Ogrske slovenščine na-
učil se je C. iz raznih knjig, ktere so mu pošiljali učeni Prek-
murci: župnik Košič, Trpljan Aleks., prot. duhovni pastir v
Pucencih in drugi prijatelji; sam si je pozval na dalji čas pro-
staka Vladislava Časa rja, Porabca, s kterim je razpravljal
prekmurš(ino ; pismeno je popitaval razdobno tega ali onega pri-
jatelja o raznih jezikoslovnih razmerah. L. 1860. bil sem pri
priletnem g. župniku Košič i, rodovitnem prekmurskem pisatejlji,
kteri je Oroslava iskreno ljubil, popraševal po njegovem zdravji
XX)i delovanji, in vabil k zlati meši, ktero je vredni starina speval
1861. leta. Kakor pri tem starovičnem poštenjaku, našel sem tudi
povsod indi iskreno prijateljstvo in prijaznost ter udano itftklouost
nam Slovencem. G. Cipot, po umrvšem dne 18. marca 1858. leta
Trpljanu, farar v Pucencih, razloživši mu nektere besede:
t o nje (wolUfeil): toige si odao vole; primerjaj za-(o)b-s-tonj ;
ceknoti se (sehnoti) i=^ posušiti se; pasika, paseka =^ plot,
ograjka pri goricah z rozgovinoj oklajena; na ku če več i {na
dražbi) misli Prekmurec, ka je magjarizna k6tyavetye, kar pa
je iz srb. hrvaščine ko če veče (dati). Miki. Revai: „Die sla-
vischen Elemente im Magyarischen*S svek^t == svitek
i. t. d. piše: „V. gospod! Evo sam za silo na hitro popisao i odgo-
vor dao, kako je bilo mogoč — k^ pa ešče nesem razli^ao, bode
nasledovalo, vendar morem pred spitavati kaj. — Viditi, i^ je naša
literatura jnitialna — , negda so pisaUin govoi:ili vsak poleg svoje
glave i miali." Te vrstice kažo , ka se je Prekmurec prege nm
prilagodil y pisavi. Tudi „6radual'' (pesemska knjiga) župne prkve
v Pertoči izcrpil je in porabil za slovar, naj ga kiači in venca
krasno panonsko ali panovinsko razrečje.

Da vzdigne draginje rezijskega ali rozejanskega slovenskega
razrečja na Benečanskem, pozval je k sebi Bezijana, po
imeni Ratibora Longino, s kterim je prebrodil ves slovar in po-
sebno tudi slovnico ; na veliko radost zasledil je ondi jednostavne
minovnike: d ah aorist, ddhom vršivniminovnik; jaz bisem ich
wurde; gredeh, gredeše vrš. minovnik. — Nabirati hot6 na-
rodne pesni, poslovice/ besede in poprek narodni zaklad« poklical

Digitized by VjOOQ IC

Spisal Baidev Božidar. 79

je kako starko kpt pršijo v svojo sobico, ktera vm je prp^oč^.
pesni popevala, a biji jih je zapisaval. Po nedeljah in svetkih na-
vabljal je mladezen po poludnevni božji službi k sebi, piskal jim
na žveglo stranjščico napeve, a zbrani dečki in dekline prepevali
je za njim, in po takem je več od stotine pesni in popevk razširil
med ljudi, in svobodno se resni, ka so v zgoreiyi okolici F ra m-
čanje najizurjenejši pevci, poslavljavši in poslavljajoči se pri raz-
nih slovesnosti, in vesele so želi pleskaiye in pohvalnost Fram-
skl bivaki odlikuje se proti drugim sosedom nekoliko višoj omiko ;
pri njih nahaja se občinsko bolnišče, krasen učilniški liram, nova
Cfkev, in narod bavi se rameno s koristnim čitapjem. K temu na-
prednemu razvoju pripomogel je mnogo ali največ Oroslav,
vsekdar in povsod skrbeči za korist župljanov, priča temu ste dre-
vesnica in župna knjižnica ; otročiče in jih vzgajo je iskreno ljubil
ter nauk pospeševal ; oskrbel je prevod ražunice za narodna uči-
lišča; dopisaval je v razne časopise, izlasti tudi v list „Slavi-
sche Jahrbiicher'', ktere so izhajale v Lipskem, in skri-
voma čitale se v Avstriji pred razpalom 1848. leta, ktero je
strlo verige grozovitnemu samovoljstvu in brezvestnemu nasilju.
Takega lista središčnika nam je dnes krvavo treba, pa ne v nem-
ščini, nego v slovanščini tako, da bi vsak Slovan v njega smel
napisati svoje misli v svojem narečji; najprikladnejše mesto za
nje bi bila zlata Praga ali Beligrad.

Predno kanim dalje razvijati C. delovanje,- priobčujem dve
pismi, kteri je Kremplj okoli 1842. leta Oroslavu kot od-
govor pisal.

Prvo se glasi:

„Vi8okopoštuvani, Velikovučen Gospod!

Prav v' aerce me razveseli Njih lubo dopisanje od 13. t. m. (?)
ino za potrebno spoznam, Njim kak najprejd odpisati.

Njihovo za našo slovenšino nestrudjeno prizadenje je t^lke hvale
vredno , da se izrečti nemore, naj Njim za nje bo časna ino večna hvala
ino slava! Njihov besednjak bo stoldtjam svedočil (priČuval) od Njihove
za naš narodni jezik sereagoreče skerblivosti, ino z veseljom rad bi tudi
jaz k' temu pripomogifl, da bi samo imel z' čemu. Srebra ino zlata ne<
mam (za proč dati), kaj mam, to dam :

Fervič Njim ali odgovorim na to, kaj se Njihovega pravopisa
dotiče, le telko, da nič lepšega ino^ snažnešega n6y kak najprosteS, pa
vender popnnomen pravopis, poleg kerega en z* mnogimi kvakami ino
čergotigami natežen pravopis tak stoji, kak poleg prostega šibkega Slo-
venca razbofnjani, napihi\jjQni, krofasti Nemec. Za nas je nlČ bolšega,
kak eehoilirski pravopis, pa prež vseh dragih nadznamcnj ino podznamenj^
kak kere so ravno zsl nas potrebne, ksgti izgovorenje tak skoro povsod
nekaj drugačišo, ino vsaki se lehko sam previja, kak hitro se naši zvumni
Slovenci to ti pravopis brati (šteti) navaČ/jo, ino kak lepo vse izrečejo
prež nepotrebnih starogerčkih le zmotečih ferkulih.

Drugič Njim tu sem nekere besede zapišem, kere s^m po prili-

Digitized by VjOOQ IC

gQ Orofilav Cat.

kah tu ino tam sgrabil, tudi nekere prislovice ali pravo^i, n. p. : sklek-
noti, nastoraost itd.'^ 5 strani in nekaj. — Drugo pismo: y|V. posebno
častivredni gospodi Da se ravno taksa prilika namdri, tak Vam na po-
hitoč nekaj počergotarim. Moje štajerske dogodiviine, kaj ste ojih tamgor
imeli, so od Barbarinega pa do Svečnice od Vas do mene potuvale. To
imate še oto, pa tudi per tem ne bodite preoster sodnik, kajti tudi tu
je v' mojem štertem, še pred Božičem v' Gradec na sodbo poslanem pre-
delanji dosti predrugačeno. Kaj Vam obečanih imen i. t. d. tak dugo ne
pošlem, je zrok v' temu, da sem zred Vami en mnbgopisec Pred sem
skoro neprehenjano moje dogodivšine mazal, potem so mi silo nagnali za
mojega romara (Pilger), tečas so mi na skrbi bili moji „Sveti nedelni
ino svetešni Evangelji z' kratkimi iz njih izidočimi navuki'^, kere, ako
hočete, na Pfuji pri Špricaji za 30 kr. srb. dobite. — Zdaj na vso jagno
delam ^^Keršanski navuk, ali Katekizmus priiično rasložen ino na konci
v' pesmah podrugočen.*' Kak bo navnk za spoved dokončan ino vuzemska
spoved na menje odišla, bo se delo na njivah ino goricah odperlo, te
bom mogel vsaki den pri težakih biti, samo po jutrah ino v^ lagodnem
vremeni bo mi dopušeno pisšk v' roko vzeti. Če bom mogel (že sem
tridesetletni mešnik), še imam tri knige v' glavi: 1) Mala Gramatika
slovenskega jezika ; 2) Svčt, ali popisanje vseh narodov na zemli ; 3 ) Sveta
nedela, ali pobožne premišlenja po nedelah ino svetkih celega leta.

Per vsem tem pa, če ravno sem tak z' samim delom zaklojžan, ho-
čem per toti priliki Vam nekere reči sem postaviti'': 7 strani narodnega
blaga na v celopolni obliki in potem skleplje: ,,Z' tem, lubi prijatel!
naj za tečas za dobro vzemejo, jaz sem za zdaj ino tak na hitrem ne
mogel več vkupspraviti — ino Vam samo telko morem povedati : da bi
Vi na toto zbirco sami šli, to bi se ludem veselilo, ino bi dosta veČ do-
bili, kak Vam gdo iz sam svoje vole na dom pernese. — Od mojih dru-
gih rokopisov nič ne pošlem, zakaj iz mojih predgih, kerih največ v'
rokopisi imam, ne bi velko več, kak iz Že natiskanih, izčerpati mogli.

Tak ali za zdaj sklenem mojo mazanje ino ostanem z* posebnim
poštuvanjom

Mojega Slovenca ino domovnjaka pripraven sluga

^ Anton Krempl, frmStr.

Za enega Vogra, ali kak Vi veHte, Vandala (Vandalussember-bas-
zama) Vam, če ga ne dobite, po priliki hočem skerbeti, tudi z* mojimi
primnrskimi duhovskimi s6sedmi govoriti zavolo šematizma. —

Še, ali kak Vi po vogersko velite „ŠČe eno turško knigo Vam na
pregledanje pošlem !! — *'

Iz teh črtic videva se posebna prijaznost do mladega knjiž-
nika, goreče narodoljubje in vsled tega povoljna poslužnost in po-
strežljlvost, potler pa tudi neugodne razmere gospodarske za žup-
nika, kteri razve kmetovanja ima šče više in blažejše kane ; vsaj
mu najmenje polovico zlatega časa požre hlapčevsko delo ; ako
drugi činovniki vleko plačo v gotovih novcih, zakaj bi ravno žup-
nik moral na poznejše dni vršiti priproste kmetiške posle, oziroma

Digitized by

Google

Spisal ttaicev Božidar. gj[

oskrbovati. Vlada naj proda župniška zem^jiSča in iz obroati pla«
čuje berivo. Kmetu ni treba 161etnega dragega šolanja; pametno
je tore C. večkrat ponavljal besede: „na stare dni nečem kmet biti,*'
razumevaj župnik kmetovalec. Krempljnov slog š£e tudi ni
prelagoden v teh lističih, itak ne prilaga se kanjenemu pisatelja
male gramatike slovenskega jezika. O rosi a v porabi vši nekaj
časa na najblažejši opravek — na vzgajo ljudstva, posvetil in da^
roval je ves ostali čas, služeči mu na razpolagalne, božicam mo-
dricam brodeči in razglabljajoči v vedohramih vzvišenih znanosti
najviše žagane in razkrivajoči najtemnejše tajnosti v jezikosloVji,
L. 1851 ob Jurijevem premeščen bivši iz Ljutomera, kder
sem početnega polletja prekobrojničil pri navedenem glasovitem
govorniku crkvenem ~ Cvetku, kterinamje včasih segret iskrenoj
kapljico zlatorumenega ^utomerščana gladRO in navdušeno krasno*
slovll izDeržavina ali Puškina kak obširnejši pesmotvor,
kar nam je razigralo vsako žilico in srce razpalilo do skrajnosti,
v Slivnico pri Mariboru, postal sem temu učenemu glasovit*
niku sosed; prvokrat mu poklon učinivši ter kAJižico „Načala
russkagojazika^' kot trud četrtega bogoslo vskega leta v Gradci
za pozdrav izročivši, naprosU sem ga, da mi bode račil kot blag
sosed in slovit učenjak na pomoč priteči z obilnimi jezikoslovnimi
in jezikoznanskimi zakladi ; hipoma imel sem od te preblage duše
obečano, ka svobodno vsak teden prihajam enkrat na razgovor,
čital sem namreč onda od Miklošiča na svetlo dan „Codes
Supraslski^S kteri v sebi zagreba mnogo težkoč, izlasti za sa-*
mouka. Kar sem predelal v tednu, poročal sem mu, a koščake
mi je pomagal Oroslav trti in kalati, da se je po takem razkrilo
trdno zakrito jedro* Slava mu za to onkraj hlachie postelje. Strastno
je Uubil studenčnico iz „Zlatega studenčka'S neke minote za žup-
nim hramom, in jegovo gajsko okolico, kder je v logu na brežčeku
pdetni čas pisal in čital. Nekokrat našel sem ga ondi pišočega
„Zitek svetnikov'* za mesec april po nalogi in proši^ji prečastnega
in prevzvišenega kneza in vladike Slomška, kteri so tudi 1853 — i
na beli den spravili „D Janje božjih svetnike v"; pomagalo
je k tej ki^jigi 11 pisateljev, med ktere se prištevata sedapja pre-
častna gg. kanonika Fr. Sorčič in Fr. Košar. Kazal mi je od
vladike SL. pismo, v kterem so blagi oča trudili se preveriti o
nekih oblikah slovniških, kakor da bi je ta bil krivo rabil, pa pre-
jemši od njega odgovor o tem znanstveno razvit, odložili so oro^e
rekši: „vidim, ka ste strokovi^ak in priznavam Vašo učenost;** a
itak so mu prestrojili jezik tako, ka 0. skoro niti ni poznal pi-
save svoje, le nektere prave oblike so se, recimo, vsled pregleda,
ohramle; cvetoč, padši, naimer, zlodej, povratek, po-
svetnjača, a druge pomolele, o kterih Oroslav niti ni senjal:
ga čil i m. golčali, glagol je: golčati, golčim, kakor molčati, mol-
čim; na morišče peljali; Fideli je 1557 na svet prišel (kakor
kokot iz Indije?); časoslovje = brevir ne velja, kajti časo-
slov horologium, a molitve slov bieviarium, n. pr, „Molitvo-

Mopls 1878, m, Digitized by C^OOglc

g2 Oroslav Caf.

sldv^' slovanski izdan v Lvotu 1768; enkrat ga je Častaik na
konja srdčal, kterega še nikoli ni videl, — konja? ali čast-
nUta? cdi ga častnik srečal na konju? h t. d. Sila rad je razkladal
težke jezikoslovne prikazni. Redno se je ves jegov razgovor sukal
O tem, malokda je govoril o drugih stvareh, razumevaj le moran
po okolnostih, inači samo o znanstvenih. Prepeval je rad, javlja-
joči jaren in močen glas ter tenek posluh. C. ni razkrival svo-
jeg«i dela, vsaj malokdo ga je razumel, le kakemu iskrenemu pri«
jate^tt razodel je kak zamršen slučaj. Dopisoval si je z najodhra-
nejiKmi slovanskimi učei^aki, kteri potujoči po slovanskem jugu
pečeščavaH so radi O rosi a va. Razve nabire besedne iz kigig
povzel je jako čuda tvarine tudi iz ljudstva, vsaj se je mnogo let
trudil skrbno zajimati iz n&roda, česar §če tako obilno dosle
ilikderni učinil. Miklošič slišavši o njegovi veliki zbirki prišel je
1866. leta k m'emu, ter mu naznanil nasledijo ponudbo : „Vi imate
obilno besedne tvarine nabrane, tudi jaz posedujMi 4 zvezke v
poM obliki spisane, če ste vo^en, izdajva skupno slovar, na na*
slevnMi listu natiskati se naju obeh imeni, in z dobičkom bodeva
se deliht.^ Pa G. ni privolil, vede ceniti množino in vrednost skup*
y enega blaga; itak bi bilo narodu koristno, imeli bi kon€i slovar,
a sedaj Bog si ga vedi, kteri zarod bode v njem čital ; sicer pa je
Vedeti treba, ka je 0. „Matici" izročil svojo zbirko, *> a ne ka-
kemu zasebniku, tore ima „Matica" na njo pravico. Pred petini
leti odpravljeno je pod nadzorom sedaigega prečastnega in prevz-
viBenega kneza in vladike ljubljanskega, g. ara. ZlatotUsta Po-
gačarja okoli 60.000 besed „Matici'S'>> dočim jih II. natisk
Jan. slovaria javlja samo 22 tisoč; in kesneje šče |e dr. Cesta
opet prece blaga odtovaril. 9) Mili Bože! mi Slovenci vzdihujemo
po slovarji, kakor so sužniki Bolgari in drugi naši bratovi pod
turškim jarmom hrepeneli za rešiteljem; jim je svanala sora ni
Balkanu, a nam se vedno gošče mra(S, da doživemu to zMo
knjigo. Tako marljivo delajoči in zbirajoči živel je prijetno in
ugodno v tihoti iia samoti brez hruma in šuma; jedini kan vseh
trudov in ukov mu je bil obogatiti in okrasiti naše slovo ih ki^igo,
rešiti n&rodnost in osrečiti n&rod, da si po kvarnem dremu vstavša
hčerka Slovenija blažena in majka Slava ponebeSčena v vseh svo-
jih mnog(^ojnih potomcih. Prof. G 1 a se r piše o i^em : „Bre2«iimno
vvrSčtijem ga onim velikim moževem, kteri morejo biti zvezda ve^
diteljica in krepiti vero na najviše kane človeštva ter jačiti tršenje
po njih. Uresničujo se na njem besede, ktere izgovar^Schleiei^
macher v svojih samoslovih: Lehko romoni moje pozemeljsko
dejai^ po časovem strmeni, misli in čuti menji^ se, a mjene ne
morem obdržati, in največa svoboda je delavnost, ktera se kaže v

*) Caf o vi b tik navedenih ftpiso? ),Matica*' nikdar ni prtrfels. Dr»

Gotta jih Je doMt %el6 m16 malo. Kje n«kl so? Vred,

•) Kateri?

^) Uboge malo, kakor popr^ reieno« Vred«

^ Digitized by VjOOQ IC

Spisal B&ic6T Bo£idar. §3

čredečem in obrazujočem dejstvu, in nepomično v tem dejatiji za«
vedajoči se, praznuje blažen žitek/' Po takem se lehko razvideva^
ka so dalešnji znanstveniki počeli na njega pozornost obračati.
Eo je 1857. 1. zapustil sloviti in bistroumni jezikobrodec dr. Au«-
giist Schleicher Prago in sprejel naučiteljstvo na vseučilišči
v.Jeni, potrudili so seHanka,jegov iskreni prijatelj, Šafarlk,
čeIakovsky, Hattala, da pridobe učenega C. za naučiteUsko
stolico primerjavnegajezikoslovstva. Da je odbil to ponudbo, povse
dostojno in primerno jegovim znanostim in osebini, pri{»sujem je-
govi skromni naravi, ljubeči mir, samoto in zadovoljnost v Framu,
ter prepričanju, ka tudi v samoti mogo se vzvišeni nameni po-'
speševati. Kdor je blizu 20 let sam za sdbe in zarit v knjižure,
ter malokda ima priliko občiti z višimi naobraženei in učenimi
strokovnjaki, ni mu več za mestne pošume in vseučiliščna razkla-
danja. To mnei^e, vsaj osvedočeige jedrno in točno zagovarja pre-
memba, ktera se je naskorem potem z igim zgodila. — Po mnogih
trudovih in naponk itak se je spolnila opravičena želja štajerskih
Slovencev, ka se je od vladikovine sekovske odločilo slovensko
Štajersko, in vsi štajerski Slovenci združili v eno vladikovina
1859. leta ; načelnik vsemu temu jako težkemu delu bili so knez
in vladika labodski Slomšek, kteri preselivši se v Maribor
kanili so najkrepše slovenske moči zbrati okoli svoje vladiške sto-
Mce, ter po takem usp^no delovati na korist slovenskemu ljudstvu;
zato prišel je tudi red naOroslava, da sprejme častm in od-
lični čin med sorodnimi odličniki ; ali C. se je upiral taki odliki,
vladika sami hodili so nagovarjat in prosit ga, pošiljali k njemu
jegove prijatelje z istim namenom ; pa jako težko se je odločil
slabo diUi Framu in framski mirni zadovo^nosti. Občna govorica
jiO, ka šče sedaj se poznajo pete na podu, kder je pri svojem pi-
saJniku stajal študujoči in pišoči. V bogoslovskem zavodu mari-
bordL^n odmerjeno mu je bilo razlagati dušno pastirstvo in pa
podravnateljstvo vršiti v semenišči. Nagovaijali smo ga, naj učil-
niški predmet tolmači v naščini, pa rekel je, ka se je malo bavil
s toj stroko, ka ni dovolje izurjen v znanstvenem nazivji, in tore
ne more naščiti (razumevaj, ka ni kanil ondi doživeti framskih let)«
Kar je opustil Or o slav, dično in vredno je za njim dognal j^ov
vojak dr« Vogrin, kteri je spisal v naščini bogoslovsko pastiro-
slovje, in tudi po njem učil, kar dela tudi jegov vredni naslednik.
Rad in gosto sem prihajal k C, ali ni bil dovršeni zadovo^nik
framski, nego ka^al je častni jegov obraz neko otožnost in nemir,
kar šče je jezik zaprva prikrival ; naskorem pa je uže glasno jav-
kal: „bratecl vidiš, toliko posla so mi naprtili, ka se skoro nič ne
utegnem klanjali svojhn iknjigam ljubimkam in toliko miUm mi
naukom ;*^ naložili so inu namreč razve omenjenega tudi cerkveno
govorništvo, pri čemur mnogo časa požero popravki in poskušuje.
Nekokrat prišutali so Slomšekk njemu v sobo in opazivši na
mizi razgmene sanskrtske kigige, poluknoli v iye ter račili se iz-
rabiti: ,^a Vašem mestu se jaz tega ne bi učil)" in ta izrek bil je;

Digitized by ^t30QlC

g4 Oroslav Caf.

krvavi ineč v njegovo rahlo isrce. Te hip je trdno sklenol, na
večno srečno reči bogoslovskim zidinam; vsled te prikazni pola-
stila se ga je tudi misel, ka upravo v tem zavodu namei\]'eno je
bilo odvmoti ga od strokovnega predmeta. V iyegovi blagi duši
ni bilo Teč miru niti pokoja : „le ven , in nekam inam, z Bogom
bogoslovnica, srečno Maribor, tu mi je smrtna past nastavljena/'
Vladika so mu službo zboljšali za dva stotigaka, pa povedal mi
je še istega dnč : „če bi mi dajali na leto toliko tisočnjakov sIuž-
nine, kolikor dobivam stotnjakov, niti za hip me dolže ne zadrže,
moje bivanje v Mariboru je za me zgubljen čas.'* Ponujali so mu
kanoništvo, in zahvalil se jim je. Ni mogel dočakati dobe , da
nekam odrine, ešče sam ni vedel kam; nekterekrati prihitel je k
meni uže o petih zjutroma, da si nekoliko ohladi skeleče in bolečo
dušo. Modriščnik in vseučiliščni naučite^j Sreznčvki mu je
pisal izPetrograda, ka ga radi spremejo in mu dajo vseuči-
liščno stolico; itak zdelo se mu je predaleč in odmislil si je.
Oglasil se je pri minoritskem provincijalu v Beču za sprejem v
njihov konvent, čemur se je zadovolilo, ali jegov pryatelj otec O.
mu je objavil, ka pravila jihovega zavoda zahtevajo popolno po-
kornost, in če bi se zvidelo predniku, lehko bi ga poslal v dušno
pastirstvo na to ali ono župnikovino, da si bi dobil dovoljenje v
minoritskem samostanu ptujskem živeti in svoje nauke gojiti. To
ga je opet preplašilo in prekrižil je ta črtež. Po vsem tem ne-
ugodno in urazljivo pljuskajočem valovji ponudili so mu vladika
Slomšek, da se ne znebe toliko odličnega izvrstpjaka, nadarbo
pri mestni župi ptujski, kder sicer dohodki niso odlični, itak našel
je d6vo\je prUike za svoje ob^ubljene študije in nadaljevanje nau-
kov; o tej priliki podarjen mu je tudi bil naslov duhovnega sve-
tovaJIca. Te motne in kalne prikazni vedrijo jegove poslednje dneve.
Prof. Gl. dobivSi 1872. leta službo na realni, gimnaziji v Ptuju,
spoznal je C, mnogo se z njim družil in potler nasIed^]e o njem
napisal: „Spoznal sem na i\jem moža, kteri je z velikansko mar-
ljivostjo in izrednimi znanostmi v slovanskem in indoevropskem
jezikobrodstvu jedinil redko čednost in blago mišljei\je, na kako
se ešče nisem nameril svoje žive dni/' Razve svojih svečeniških
opravil daroval je ves čas in vse dušne moči vednosti, delal je
neprestance. Zaprva šče je včasih, zahajal v družtva in se po
okolnostih razveseljeval, v kesnejših letih se je vedno bolje umikal
občinstvu, sodeči svet, kakor je, kteri dnes po največi večini ne
zna nič blagega, nič vzvišenega, nič plemenitega^ nego tava in
brede po blatu snet]jivega vsakdeigstva. Res, ka človeku okraše-
nemu z odbranimi lastnostmi kamor v srci tamo v možganih ne
more posebno ustrezati navadna svetina, ka samota in tihota, kder
se daja mirno in nemočeno vedam kadilo toriti in darovi žrtvovati,
bili ste mu ugodna nasladnost, svetla dragocenost in pozemeljska
blaženost; istina je, ka vednosti delijo redke slasti, ktere prese«
zajo vsa razkošja na zemyi; ka on, zasledivši kako zagrneno istino^
primerjal se je krilatcu nibajočemtt se med nebom in zemljo; pa.

Digitized by VjOOQIC

Spisal Bftieev BoSidar. 85

tudi na C. potrdila se je od Schopenhauerja postavljena res-
nitev, ka ljudje preveč samoto ljubeči sčasoma prihajajo občutljiv
vejši, kar se je ovde toliko leže vršilo, ker dufina rahlost in srčna
nežnost Štrleli ste najviše v njegovi znaCajnosti. Ako je opazil,
ka ga kdo v lice gladi o jegovem tršenji in trudih, a grebeni za
hrbtom, vse žive dni imel ga je za sovražnika, namesto ka bi ga
bil pomiloval, ker ni umel ceniti in čislati jegove blage in nese-
bične delavnosti. Skeleče ga je činilo, ka je jezikobrodec Schlei-?
cher v svoji knjigi C. obrete navajal kakor svojo lastnino. Ta je
sodil, ka so drugi ljudje tudi toliko pošteni, kakor je bil on, pa
motil se je. Kvar, ka si ni v srce vtisnol pravila porabne razbo-
ritosti žitkovnega modrstva: „Blaženec, kdor ne preštimava sveta
za raj, pa niti za peklo''; itak mi se dozdeva poslednji slučaj ver-
jetnejši, namreč, ka svet po eminentni večini obiluje peklenščaki,
Skušenec seževsele prvlje po načelu: vsakternikse imej za lagod-
nika, dokler se ne pokaže dobričnik, negoli po grdi iji smešni
ukanljivki: vsakdor se preštimavaj za dobraka, dokler se ne do-
kaže lagodnik. Poslednja poved redno vara, a ona malokda. Nekda
so nam v modroslovji tudi tolmačili, ka je pre pričujoči svet naj*
boljši med vsemi mogočnimi svetovi ; pojdi v rakitje ti lisičasto in
trobeličasto modrstvo, take šale zganjaj z nezvedenimi dečaki iQ
kratkovidniki v duševnem obziru. Skušenost in porabnost ste v
največ primerih opikoma nasproti. Hudobi se tudi ne bi smelo
opraščati, nego vsekdar strogo in občutljivo kazniti, kajti inače jL
prenaglo rasto rogovi in kačje glavž.

Prejemši bolgarsko sv. pismo čital in brodil je isto tako mar-
ljivo, ka je den na dnoma delal rano od štirih in na večer do de-
setih; ta prevena delavnost otela mu je spanje na toliko, ka je od
one dobe samo po dvš uri mogel počivati, kar mu je hudo kva-
rilo živce in dušno razpoloženost. Pripovedal mi je sevsema nav-
dušeno v tej dobi, ka Slovanu ni moči jezikosloviti brez bolgar-
ščine; prevideval je tore osobito vrednost bolgarskega narečja, ali
prestrastno se ga je hapil, kakor da je slutil bližnji konec. Dn6
6. sečnja 1874 pisal mi je naslednje pismo :

,;Predragi prijatelj! Mili mi bratec!

Moje preiskavanje dobro prospeva, ravno idaj imam bolgarsko
biblijo v d^li — ter se dalje bolje presvedočujem, ka je jezik v Miki.
L. kakor tudi učeni Nemci ovajajo : starobolgarsk, etu Ti je poprav Miki.
hibam i dvojbam!!! Etu se Ti svdti slovanSČini pravi praotec — pramati

— prabratcc! Bog! da bi uže Bogorov izdal II. ddl! Bolgarskemu je
naSa mila slovenSčina najbliže — bez Bolg. ne moreš jezikosloviti • . •
etu Ti je zaklada — Bog daj oplakauim bratom skoro odreSenje !

Draga dušica! v svojih izpisih iz Miki. ^^Bildung der Nomina^^ ne-
kaj in sicer velikega Mikloši<5evega kozla najdoh, ali ne morem ga pobiti,
ker je moj prepis pretemen: b^h pisal g, Kreku^ na: nego g. MuršSecu

— čakah i &kah — kar mi le Krek odpiše, ka je MurSč. bolen — a
pisk mi le tudi temnico^ zatore se obmoh na Dunaj, kakor vidiš:

Digitized by VjOOQ IC

86 Oroslav Cat

„Rtfj bivat V kaki ras- in someri so ti oblilie: got-nji^ got^-Hji;
▼čerašn;t *— nnjii leloJfft;t: Miki. — inj razlaga: ka se je s pred nj
Truiol, nalik dit^»n in česk. ditiisita, ba«nB — jaz pa pitam, kako je
{^esk. luž. in poljsk« — H bes 9i, naprikl. letojTi, včara^i primerjati s

leio^ill/{ • • • ali o posledi^em Miki. y ovi knjigi kaj ima po K

ne isren:

ZATORE

ljubi brate^ lepo Te prosim, Če eSČe mene- aH bolje sloven- in — van-
SČino kaj rad imaS — piši brž p« K or binianu, naj meni skoro
pošlje Tvojo: ^Miklosicfa Bildung der Nomina**^ konČi na 14 dnf. Morti
eSče ondi več nalezem, kar me je onda minolo. Ali si Svoj odgovor
Kranjcu J. K« uže kam poslal? *) daj ^^Vestniku^M

Ali ti je besedioa : s k a b i c a (Peuj ; v Halozah in ob Rogatski gori)
Fetttropfen in der Suppe znana ali konci Tvojcem, in morti ešče drugega
pomena: Kriszt. Kroat, Sprachl. 11, ima skabica^) Flitter bractea, to
je košek medf svetle: pri Ptuju je Fetttropfen y,zvezdica'' : skabica
je brž iz skoba! !!

Raci bratce! oSi obračati na Baložke reči!! Dostikrat le ena be-
sedica celo pleme razsveti in zveze*

Delajn^o, dokler živimo ! !

Tvojega prijatelja g. Nagy-a je na sveČnico rortvud udaril —
pri pamjB^ eSče biva, a golcati ne more.

Kn, je naK Joža Vrbnjak pogrel^en, v^S — g. Toplak mi po-
vadk, ka se prehladi, dobi hripo, ter se mu pluČa nžgaSe -4-*

Zatore
Na Pti\ia 6. sečoja 1874.

Ves Tv(4 OrosL Cafov.^<

Na duhovaki bednik bil sem poslednjič pri ojem; navadno mi
je vsakokrat čital izdelke od najnega poslednjega sestanka, ter »
tem nekako opravičeval svojo pridnost, a takrat je Žalosten pri-
znal: dnes Ti nimam nikakšnilL uspehov pokazati; slabo mi je,
spaiya pogrešam, nikakše dušne prolivosti ne zmagam, slutim, &$
me v kratkem ne bode več. Jaz sem mu prigovoril, Ti mili moj
Or o si a ve! lehko dožlveš 90 let, močne in krepke postave si,
prave bolezni svoje žive dni poznal nisi , a potler sem mu nasve-
toval: brate! zakleni to kočico, pa idi nd^am na jug na dalma-
tinske otoke in dalje proti Črni gori, ali pa k kteremu svojih
prijateljev, naužfj se zdrave prirode, izbij si vse sršene iz možganov,
in dobro bode; a za odgovor sem dobil: „Tebi je lehko. Ti si člo-
vek prirodnik, a z menoj je druga, vidiš bratec ! 60 jih imam, de-
pontanus sum, Bimljani so namreč take starce z mosta metali
v Tibero, in šestdesetniki niso bili več sposobni volitvenega

:!

Uredništvo „Slov. Naroda'* mora za njega znati« Pif.

Primeijig srb. skablica u ženske košulje gongi kraj polofin*
do pojasa^ koji je od lepšega platna nego do^ji* Fh,

Digitized by VjOOQ IC

spisal Bftii^T Boiidar. ^7.

glasa davati: 8exageaario8 de ponte deiicere ^ staioe z ureda
z?rči, odpustiti Vsaka beseda bila je brezuspešna, tolažbe ni mogel
najti; dolgo uže je roval nek zlobni irv v igegovem osrčji, do*
zdeta se mi odonda, kar so ga, kakor ml je pripovedal, obedni
jegovi tovaruši dotle navrli, ka da si celoletno naročen na „Slov.
Narod'' nehal ga je prejemati in citati, in to ga je hnje peklo od
žarjavice; ni si mogel poiskati hladila. Pred odhodom pokazal mi
je prstom na spodnji predel neke inače visoke omare, rekSi: „etu
80 moji spisi, kedar me ne bode več, gledi, ka je hitro rešiS/' —
Naskorem pojavila se mu je stavna pomisel, ka se črt in pregon
snuje proti i^emu, ki ga je vse toliko častilo 1 Ta stavna pomisel
koreničilaje v Slomškovi izreki zbogstaroindUščine: „das vrfirde
^ ich an ihrer stelle nicht studiren." On je namreč živel samo za
narod in znanost, sklepal je tore, ka drugi vladikini doglavniki
tudi enako sodč o cjem; je li trčo pogodil, ne spada na me, a
toliko je gotovo, ka inače priljuden in prijazen, nikdar več ni imd
nikak§e ljubezni do nijenega rdečevratnika, češ, ka vsi pušo v eno
hrgo oziroma na razvitje našega n&roda v narodni besedi. Odtod
toliko zlo, ta prikazen temenila je osobito na začetku tekočega^
dasetletja, srce mu je strastno kolcalo in krvavelo, pa sirptek f^
notar nI razkrival svojih bolečin; ako so tore posledice jegove
dni prihajali prečastni gg. kanoniki k njemu na posett to nikakor
ni bila saig tolažba, nego množenje strupa onemu črvui kteri mu
je morilnim rilcem pil možgane in troval srce. Prijatelji so \m
poskusili na razvedrjenje C. bolnega duha, priijazma irabila je do-
bival iz raznih krajev, naj bi na neko dobo ostivil toliko ^ubečo
modriSčnieo, in neke tedne preživel pri častnem in iskrenem pri->
jatelji Davorinu Trstenjaku, ali pav Vindenavi, kder
ima knez in vla4ika labodski polčtni dvorec; na 14 dni je bil v
Slatini pri Rogatci, a vrnol se je nepopravljen nego lrJa0^
šem stanji ^»Za me ni več ostanka v Ptuju, moram nekam inam^S
povedal je nekemu svojcu, a meni uže dva meseca poprej, sUenol
je tote službo ostaviti, k sv. Trojici na Goriško, v svoj rojst^
veni kraj preseliti se, in ondi živeti kakor svečeniški opešaoec,
Trapiti ga je tudi počela pomisel, ka se je vsled i^vetPbr^a podu*"
hovnil, ka ga sod na smrt obsodi.

„Tri dni pred smrtjo''« piše prof. Gl, ,3eta)a sva se proti
Mestnemu bregovi, ker je v prvi vrsti bil jezikobrodee, m^
nimalo me je zvedeU iz njegovih ust, zakaj je svečenik poE^l.
Pripovedal mi je, ka je, dovršivši modroslovske nauke, izrekel proti
svo jenm očetu že(jo, ka bi si rajše izvolil posvetni stan, jegova
mati je na to vest celo noč plakšia, in on, da potolaži ž^Ostno
mamico, bogoslovju se posvetil." Blagi mladeniči žrtvoval «1 ma^
terini želji vso svojo bodočnost. Kot iskreni pobožnik nikoli ni
znal zažarjenostl ali prenadutosti, nego vestno je vršil svoje sve«
čeniške dolžnosti, a nikoli ni želel kamo li hlepel po duhovniških
dostojnostih ; sedanji in uže za iijega ravnatelj bogoslovskega se«
meniŠča v Ghradci, prečastni g. Buchinger, rado prihajajoči v

Digitized by

Google

gg OroslftT O^t

Fram, ponujali sa mu lepe nadarbine, ali ni mu bilo za oje, iul
0em ga sam večkrati reklega: „kmet na stare dn( nikakor ne(em
biti/' Oj zlati O rosi a ve! pametno si govoril, in presrečen, ka
nisi tega trnovega Venca pritisnenega nosil na svoji prebistrt in
za blažejše pomisli ustvarjeni glavi ; te šče bi bil vedel, kaj je bič.
Bil je svečenik i brez tepje kakšega madeža, molitvoslov je žebral
do posledpjega hipa, zato dolžni smo ga čislati in čuditi mu se
kamor vzorniku svečeniku, tamo bistričniku učenjaku. Kot propo-
vednik rabilje odbrano besedo^ kakor se dohaja božanskemu nauku;
glede na govorno naglaševanje prevladalo je včasih nekoliko jed-
nakoglasje. Bi li mu osoda toliko mila bila, kakor na priklad
Schleiermacherju ali V. Humboldtu, s kterima je bil so-
rodne naravi, mogel bi bil na sebi uresničiti Schleiermacher-
jevo osnovno misel: „Svobodni in živahni razvoj osebine, združene
z vzbudom krepke udeležbe občinskega žitka^S dobil bi bil tečaj
jegovoga žitka povse drug pravec.

Za obilne jegove znanosti spodobila bi se bila naučiteljska
stolica na kakem vseučilišči, ondi bi bil imel priliko vsak den dru-
žiti se z vele naobraženimi moževi, vzgojil bi bil krdelo navduše-
nih učencev, č^ih privrženost bi mu služila na radost in zado-
voljnost, ker videl bi bil uspeh in sad svojih trudov na pridn^n
sluSatelljstvu.

V petek dn6 3. julija odločeno je bilo odvesti ga v graSko
blaznicO) itak naznanilo se mu je, ka se poveže v Maribor. G.
nadarbenik F., na kterega jedinega imel je popolno zaupnost, bil
je popoludne pri njem, popitavši ga,jeli vse v redu? „Kaj bi bilo
v redu?' praša C, F. mu reče: radi imetka; na to je napisal na
košček papira: 100 goldinarjev ubožcem, in ničesar druga. Ub
dveh večerko pohodil ga je prof. 61. in našel ga je sred sobe sto-
ječega, k redu na pot; na prašanje , kako mu je, odgovoril "je: ,jako
slabo," pripovedal mi je o ravnokanečem potovanji v Maribor
in privolil na mojo prošnjo, da ga smem sprevoditi; samic izrekel
je željo, ka bi zbog opravka molitvoslovnih časov rad sam bil, in
na to sem odšel. Prečastni gospodin prost poslali so svojega strež-
nika potem k i\jemu, naj bi ga stražil ; pa na tega se je zrežal
omenivši: „kaj čete pri meni? penez nimam, gospod F. so je od-
nesli, pustite me pri miru in idite domov, naj zvršim svoje mo-
litve"; vsled te prikazni pobrisal je strežnik pete. Nekoliko kes^
neje potem čul se je molkel pok — in O r osla v se je štel k po-
kojnikom.

Tako mila duša! čuval si svoje zdravje kakor zenico svojega
sokolskega očesa in občuval, vsaj nisi poskusil, kaj po pravem je
bolezen, in lehko bi užival na mnogaja leta svoje bele dneve, pa
skvarjenost človeška pretrgala ti je nit dalnjega žitka. Dobro je
razumel, kaj kane strijci z njim učiniti, in računil je: vse svoje
dni sem daroval naukom, a sedaj, mi hote moji tovaruši postlati
v blaznici! — nikakor! Kaj bi tudi tako odličnega človeka silili
v blaznico, kteri nikomur ni pogibelen in premore tolike imetka^

Digitized by VjOOQ IC

Spisal Raidev Boiidar.

80

ka bi lehko kde indi, bodi si pod kakvim nadzorstvom, poprav^al
se. Tudi ni bilo v redu, ka se je odločilo uže po pretekših 28
urah pokopati ga, in sicer v soboto na večer ob Tih, sama ka se
ni moglo svečeništvo iz okolice udeležiti v dostojnem broju. Šče
pri tem se kažejo motnikani. Na grobu ima priličen spomenic ka-
meni z napisom: „0 rosi a v Cafov, umrl dnč 3. julija 1874 . .
60 let star/^ Šče na grob so mu pritisnoli nemčizno, kar je živ
toliko črtil. Bodi ti prijetno društvo pri Dobrovskem^ Kopi-
tarju, Passovem, Juugmannu, Qrimmu, Hanki, Hav-
ličku, Šafaffku, Vuku, Palackem, Pogodinu.

Prehajam na njegova dela. — V mladih letih in deloma tudi
kesneje poskuševal se je včasih s pesnijo, jemljoči predmet iz
krasne prirode, ali mladostne dobe, potler obdelaval je zmes po-
božne in crkvene pesni z boljšim uspehom; na njem poresničuje
se poslovica: pesništvo je prirojeno. Dvajsetletnik popeval je med
drugimi naslednji poeziji brez naslova:

„V8e na sv^ti se m^ajava,
K robu leze slavni car,
Junost sehne, kako trava ,
Zlato prahu dava dar.

P^sni sladki molk sl^dujoi
I mraz času toplemu,
Radodt gorko se žalige,
Padne cvet prijateljstvu.

15. decembra 1834»

K to is burje se izba v i,
Qine bedno strelami,
Mir po vojni se razjavi,
Hodi po mrtveČini.

Slava prhne v rasvalinu,
Strašni grad se razdrobi,
Liki tržestva premi d u
Mndrost sebi ne všri.

G. A. Caf. Bel.'«

„D$vka cvetek pičje.
Sladko se posm^je,

Hladek popihne,

Ptica tihne,
Vrt namilo zazveni.

Rastlinu poliva,
Ruku b^lu miva,

Rčka zastane,

Mrknu strane,
Vse preslepi sn^zec«

28. decembra 1834.

S stebla rosu bije,
Prst hotlivo pije,

Pestra gvozdika

Rada vznika.
Ograd živko se vzbudi.

Na plot se opira,

K ljubemu ozira,
Kaže se jasna
Strana krasna

Začrveni brSžec.

6. A. Caf. Belaninič/^

S toj stroko ni si glave belil, nego marljivo učž se jezikov
prehajal je na jezikoslovno polje, kder se je domač, sposoben in
zmožen čutil, in temu je odločU darovati ves žitek^ ka^ se je tudi

Digitized by VjOOQ IC

90 Oroslftv Oa£

2vršilo. Poleg učeiga zbiral je jako mar^ivo tvarino za slovar, pa
blago za slovnico, o čemur navedem Kremplju o vi pismi pričati.
Neka leta pozneje čitam uže med njegovimi spisi zaradi novega
slovenskega slovnika in slovnice nasledpji ^Proglas/'

„Črez 12 let se uže, kakor mi moja čestita prijatelja goap.
dr. ^Miklošič, naš bistroumni jezikoslovec, ino gosp, Vraz, mili pes*
nik, svedočita, z največim trudom upenjam, popolni si ovni k (be-
sednik) ino primerjeno slovnico našega Ijubeznivoglasnega ino za
vse Slovane zavzetnega natččja spisati. -^ To se je med mojimi
rojaki, ktere kakor svojo dušo ^abim, razglasilo, kar mi je neks^
zlo po volji, ker sem potem dosta gg. pomočnikov ino podpira vcev
dobil, kakor jih k tolikemu pamenu trebaše (je trebalo) — nekaj
pak vemdar ne, ker se od mene preveč in prevred pričakuje.

Moje težavno delo bode glede na zbiranje ino primerjanje
zdaj zdžy dokončano ; vemdar še ni gotovo za tisk, zato , kar je
tude prvi namen tega proglasa, vse domorodne iskrpje Slovence,
kteri še morebiti gdej kaki zaklad naše sladke besMe varujo, zdaj
očitno prvič ino slčdnjič za korist ino slavo našega
krepkega naroda Ičpo prosim, da mi ga najhitreje, ko
je mogoče, ponudilo za slavno Kra^'no po gosp. vredniku
„Novlc"; za Koroško pak po gosp, MatMajerju, stolnemu kapMnu
v Celovcu.

Zakaj pak se li to dčlo tako dolgo kesni, si marsikteri bravec
tega misli? Odgovorim: Jaz nčsem najemnik, ter si s tem ne
iščem ni kruha, niti po hvali ne hlepim; rajši odkrito povem: jaz
svoj narod v srdcu nosim, ino me ni sram, temoč si v največo
cest štejem, tukaj ovaditi, da mi naša mična slovenščina -^ draga
beseda, ktero sem napro iz ust svoje ^ube mateire doma inp od
božjega namestnika v sv. crkvi čul — če se mi ravno vsi indo-
evropski jeziki iz moje knižnice prikupljivo glase — le najmiieje
v ušesih zveni, mi najjasneje um bistri, ter najsilneje srdce giblje:
da je za tega delo, kar tude slavni g. dr. Jordan v „Vorwort der
Graramatik der wendisch-serbischen Sprache in der Oberlausitz.
Prag 1841" od sam sebe piše, jezikoslovstvo uže davno moje ve-
selje. Potem takemje le samo resnica — istina — pr^ivlca
moja zvezda, za ktero skrbno hodeč z Dobrovskim, Kopitarjem,
Šafaffkom, Kolarjem, dr. Miklošičem, Jungmannom, Lind^jem po
Slovanskem, z Adelungom, Grimmom, Boppom po svetu celo na
jutrovo, gder je prvo po sanskritskem slovenski pregovorilo (Kremp-
IjeveDogod. str. 251), vsako siederno našo bes6dico ino vsako
slederno našo pregibico iščem ino pretresam, ker so mi
prazdni prepiri z rojaki izčista soper, na priliko uže samo pregi-
banje prilogov koliko je razločno med Slovenci! . . .

Jaz slovnikov samih ne prepisujem, ampak sloven-
ščino še iščem ravno tako iz vseh dosihdob natisnjenih drugih
slovenskih bukev ino rokopisov od najstarših treh Frizinžkih
(Brezničkih) monumentov (Glag. Cloz. str. XXXV— XLIj ino od
Trubeija dar do najnovejšega lista naših Novic ino do Oljskih

Digitized by

Google

SplBftl Rai^v Božidar. 01

vse pohvale vrednih Evangeljev (17. Priloga k Novicam), kakor iz
slovarjev vseh inih slovanskih narečij po ustnem, večlet-
nem izpraševanji navlašč zato najemanih možev iz raznih slovenskih
krajev: iz Ogrsko-Slovenskoga sem si bil na dalji čas prostaka
Vladislava Cesarja, Porabca; za Štajersko na 6 16t vinograd-
nika Kazimira Bedenika, Pohorca; za rozeanski romon
črez 6 let Batibora Longina,. Beljana; ter za Kranjsko ino Ko-
roško vse k meni prihajavše sukndrje, rešet&rje itd. iskušal, ker
s^n presvedočen, da je med SIov6nci dosta — Slovanom znanega
— blaga, kar se je domorodcem skrivalo dosihmal, ker še prilike
ni bilo, je nalesti.

Vrh tega mi dobri domorodci cfle zbirke slovenskih besed
ino besedil, ter svoje rokopise ino knige iz svojih ino ljudskih
knižnie pošiljaho: izmedtehjih zdaj le nekoliko, pak ves hvaležen
imenujem: za Ogrsko ggda. Košič ino Trpljan; za Štajersko: pred .
vsemi drugimi cela bremena prečest g. Slomšek, — potle gospodje :
prof. Kvas, Košar, Šerf, Kremp^, Muršec, Vraz, Drobnič, Matjašič,
Kaiijuh, dr. Vogrin, Macun, Pirš, Trstenjak, Račič, Godina, Lah,
Strai\jšak, Bajzman, Kvar, Mulec, Novak, Šmidinger, Jarec, Bežan,
Rižnar, Galuf, Ihan; -- za Koroško gosp. Majer; za Krajno tude
posebno gospodje: dr. J. Bleiweis, Jernej ino Jakob Medved, prof.
Metčlko, Stanič, Koseški, Volčič ... ter mimo teh gospodov kn«
vi. Ostrovski.

Tude naš stari Gradec ino naša zlata Ljubljana mi zvčsto
odpirata svoje knižnice ino knigamice.

Tu je nekoliko izvirkov, iz kterih mi je slovenščina za bIov-
nik ali slovnico obilno pritčkala, ter toliko vzrokov, za k&r se je
to delo pokesnilo — prostranilo.

Akoravno tej sedanji slovnik ne bode izčista ino ves etymo^
logički po volji učenih iSovdnov, bo v^mdar, kakor sedašnja doba
od takovega dčla terja, kratičke etymologičke razvitke obdržal.

PoCle moj slovnik s sloTnico vred bo slovenski, česar ne
hočem ino ne smčm utajiti, da se gdčj trmasti prepirljivci iz ka-
kega kota soper mene ne vzdignejo, ako jihove popdke razodčnem
ino v kraj spravim, iz drugega kota pak samo čisto zlato pokažem
jihovim ostrmenetim očem : rečem tukaj očitoino razločite,
da moj nalnen m ktero slovensko pod- ali p o dp o d narečje (bodi
si ogrsko-slovensko, ali štajersko, ali krai^sko, ali koroško, ali
hrvatsko, ali rozeansko) zatreti aU ti na vrh pot^noti, ampak iz
vseh pod- ino podpodnarečij ždfm, hočem ino se upiram le samo,
kar je jeklenega zrnja — suhega zlata — čiste pšenice ino dra-
gega kamenja naši materi Slavi v eden snop, v edno gomolje, t
edno žitnico ter v eden venec spraviti: za zuno ino žlindro pak
mi celo nikar ni, najdi še si toliko zagovarjavcev.

Oj Slovenci! dragi rojaki moji! združite se k en drugemu k
pomoči si Y kmetovanju, besedovanju ino v pisanju; sprejemljite
vse kar je slovenskega, če si ravno ni iz vašega krqja, radi; vsej
je le vaše, ko je slovensko ino vaš zaklad le množL Slov^i! ne

Digitized by VjOOQ IC

92 OroBlftV Caf.

pustite iz misli, niti V nemar, da se vaša prava ino vlastna be-
seda v šestih zemljah med raznimi tujimi sosedi : na Ogrskem,
Štajerskem, Hrvatskem, Kranjskem, Vlaškem ino Koroškem govori
— da vi posvečeno besedo govorite, v kteri se je vašemu ve-
likemu rojaku Kopitarju najti zdelo prastaro slovanščino. Premis-
lite! kako prav ino lepo vam je gosp. Majer v svojih slovenskih
besedah dopovedal, da brez narečja nf živega jezika, ako je le ne-
količkaj razprostranjen. Tudi naše slovensko narečje im& več pod-
narečij, iz kterih vseh se mora brez ednostranosti ino pristra-
nosti vse, kar je za slovnikino slovnico, skrbno zbrati, po trdnih
vodilih zvesto pretresti, skaz in divjadi čisto utrebiti, ino le, kar
ino kolikor je dobro jedro, bratovski združiti, če si hočemo čist,
popoln, naroden slovenski jezik, kir bi se vsem podnarččjem
ednako pril6gal, izobraziti. Če hočemo dobro slovenski govoriti,
moramo skrbno paziti, da je besšda živa slovenska, ne pak gdej
domuje, — ker slovenske lepe bes6de, ktere so občinstvu še ne-
znane, v zabitih kotih tu in tam med ljudstvom tečijo.

Ljubeznivi rojaki moji! iz vsega tegauvidite dolžnoriti ino
težave slovnikarja in slovničarja, v6mdar vam vesšl povžm,
da tako preiskšvaige , pretresavanje, občinj&vanje, primerjanje ino
družei^e iz narščij ino podnarečU še tudi nikdar ni bilo tako lehko,
kakor zasihčas, ker si iz ljubezni do materinščine užgani domo-
rodci počredama tekmavci eden drugemu pomočne roke molš, —
ino pak tako potrčbno, ker se je v edno ali drugo podnarečje,
dokler domorodnost tako dolgo Išna spaše, posebno iz nemščine,
nekaj iz vlaščfne, magjarščfne ino latinščine spak, ktere so k sreči
nesplošne, lehko opaziti ino odpraviti dajo, vnašslovnik ino slov-
nico priteplo, ino ker se knige za ves narod tiskati morajo, ne
pak samo za edno mesto, za edno drželo'^ — Itak ni nam
prisojeno bilo dočakati nijenega omenjenih in naznanjenih del.

L. 1851 bil je, pri J. K. Jeretinu v Celji 1849. 1. tis-
kan, a založen pri Francu Dirnbčku v Gradci, na svetlo dan v
slovenščini „Robinson Mlajš i.^^ „Knižica predragi slovenski
mladosti za uk ino kratek čas, iz češkega prepisal jo Oroslav
Cafov.'^ Knjiga obseza X. in 358 strani, in pisiana je bila pri
sveči, kakor pisate^ sam pravi: „če se ti, dragi Slovenec! tako
berilo poljubi, pripravljen sem ti ga, kolikor le pri sveči, od svo«-
jega večega dela koti počivajo — premorem, mislim ponujati."
Glede na besede piše: „Ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti
moja,' nego da je slovenska! ino samo tako mora biti; ker
naš jaki narod prestira se daleko po sveti po Vlaškem, Krai^'8kem,
Koroškem, Štajerskem, Hrvatskem ino Ogrskem: vsak kraj pak
ima svoje posebnosti ; ako pišem samo po svojem, šče sem polž
v svoji lupini zaprt; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi
tj rad, imel bi se jaz odpovedati svojega uma, ino ne bi bil vreden
Slovenec imenovan biti. Potem takem boš na veliko besed zadel,
kterih ne umiš, poišči jih v slovarčeku (pridejan je knjigi na koncu),
ino mi verimi, če neso tvoje, pak so izčista slovenske — suho

Digitized by VjOOQIC

Spisal Bai^ev Božidar. 93

zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne
iz domače — vlastne rude, po volji."

Za vodilo mu je služilo pravilo : scribendum est more gentis,
Ioquendum vero more regionis (piši za narod, govori po domače).
Krasno besedo v čitanji nekoliko moti postavljanje dveh, treh,
včasih tudi četireh soimen zaporedoma : tisoč — taužent; plaht —
jader — vetril; plavcu — veslarju — grebcu; v svetlici — ispi
sobi — hiši — cimru ; pramen — žarek — trak — poblesk ; taka
pisava pači gladki slog. Vemo, ka je G. imel blagi kan, seznaniti
čitate^a s sorodnimi narečji, pa kaj takega bi bilo na pravem to-
rišči v kakem znanstvenem delu, nikar v knjigi namenjeni pripro-
stemu občinstvu; sicer tudi prosto ljudstvo več razume, nego li
nam se dozdeva. Oblike dar bis, nebi, ner sed, jednor-enok,
enoj ne vode k občinskemu in jednakemu govoru, akoprem so
pravilne. Želeti bi bilo, da „Robinsona Mlajšega" na svetlo
spravi v 11. izdanji in v urejeni besedi naše „Mohorsko družtvo."
Čitanje je ugodno, zanimivo, poučno in lehko, kar šče se podvoji
v povse pravilni in gladki besedi.

V kratkem po tem poslu sestavil je po prepisanih izvirnicah
za knjigo „Djanje svetnikov božjih" žitek svetcev za mesec
april, o čemur je bilo uže govorjeno.

Drugo delo spisano „pri sveči" je „Romarska palica".
V Gradci 1853—4. Prepisal in sestavil OroslavCaf. Ta knjiga
pobožne zadržine, predelana in poslovenjena po knjigi: „De8
Christen Pilgerstab" v mali osmini, str. 285 i 416, z dvema
G. govoroma itd. in slovarčkom zapira v I. delu najimenitnejše
istine verske, in za človeka najvažnejše: kan človeku; vrednost
časa; pokora; vest itd. v kratkih razpravah; 11. del pa je navadna
molitvenica, samic v odbranem slogu. Tu uže je jezik odličen na-
toliko, ka ga svobodno vsak ponudnik za naučiteljstvo v srednjih
učiliščih marljivo in pazljivo čita radi pravilne besede in sloga,
kajti dična je in vrstna, le včasih šče se nahaja kaka kvaka menjše
vrste: iz m. z ali vz: izgled Muster, Beispiel m. 2;gled ali vi^gled,
ker tsrgled Aussicht; takisto i2;gubuti m. ie^gubiti, vz =^ z -j- gub-
i-ti ima tu pomen, a ne u, akoprem se nahaja v hrvaščini, ktera
v tem slučaji posnema latinščino; naslapjače stavkajo se gostoma
na prvo mesto in mahoma po ločnicah: se pogubi; si moreda misli;
ji srca ne zapreš ; mu reče iznotrenji glas ; uže dolgo, pravi sv
Pavel, te je Bog k pokori klical; nebeJTki m. nebetki, ker nebe«+
«ki =» nebeški; nezapopadljiv; bo prišel: den gospodov bo
prišel m. pride; večkrat za samostav piše prilog: pravični m.
pravičnik, der Gerechte; kakor m. negoli: ona je veliko
vekša dobrota, kakor vsakt drugi dar i. t. d., ker onda šče se je
malo na take hibe pazilo.

L. 1847 od julija do konca decembra sestavljal je grško,
latinsko, nemško slovanski slovar, pa dognal gaje samo do besede
Hiffifia to (Mvim) dalje pa nij mogel, ker delal je po Passovem
grškem slovarji, kteregalllt zvezek je bil stoprvl8&2. L na svetlem

Digitized by VjOOQ IC

94 Ororiav Cal

dan. Na z^led duži 1 »ftinostav, 1 prilog, 1 glagol: m»X6g 6 («£-

lof, xtjlavy IvAof , xalifiriy Kalofiog^ x*^dg, ^log^ vlrj^ caulis, culmus, KoU,
Kiel, Holz, skr. šalas, šolaš, Halm, Stengel, Spiess, si. kol) caulis:;
2. capulus; 3. ostium uteri muliebris; 4. aoa&tj; 1. Stengel, Stiel,
2. Stiel, Schaft, Heft; 3. Muttennund. pBnB,lodyga, lodyžba, str^k,
stBblB,koščal — ko£enb,kocea,stBbr, ščavlB,ščayfc,€evB,stvol, bylB,
slipik, šašarika? glob, parutka? stonik, ko^l; 2. roč, ročnik,
ročka, rocn, roclB, rokoj^tB, rokoj^tB, rog, drBžak, rokoj^tka, drB-
žalo, šija nasad, j^lce, črBn, glavišče, kopjišče, ratišče, ratovišče,
lože, dTBžaj, Ičs, ročica, mBČišče, tesačišče, kordišče, palašiSče;
vlBččišče; 3. xatie otroby, života, matice, matrBnice. ~ ilsvdi^tos
liberalis, ingenuus; liberator (Jupiter) freisinnig, freimiithig, frei-
gebig, svobodn, prost, otvrBt, otprBt, ščir, iskrBn, istinit, otkroven,
ič^dr, užil, prostodušn, prčm, prisn, ravnosrBdčn (trizn?)^ človččn,
blagodatn, darovitn, gojn, darežljiv, dobrotljiv, milostiv, plemenit,
vzpanel, vyborn, učBtiv. 2. immunis, frei, sein eigener Herr; lErei,
befreit v(m etwas, svobodj, »vobodn, vo^n, samopašn; s&msvoj,
samovoljn, neotvisl; lih, prost. — io^ff^Mca — igur^tjUrn, eur%aXai$
cavillor, ludificor; contendo, rixor, scherzen, spassen, Scherz oder
Neckerei treiben; zanken, Satiti 8q, šutiti (žrBtovati), balaguriti,
igrati sq (nsl. gurati sq), lodovati, loditi sq, zanovčtati? sprBdaii?
laknidijati, radovati s^ prBdegati sq?, šprimovati, norčevati sq,
norce imčti, norce pasti, smčiiy imčti, tamašiti?, prorogovati hsq,
norovati s^, glumiti, gutoriti, baljasničati, treljuditi s^, skomrašiti,
glumy dčjati, dražiti, drastiti,drazcyiti,podbadati, podpaljati, pikati,
nagabati, začepljati, zadirati, gziti. Kesneje opuščeno je nadalje-
vanje tega dela, razumevaj neporabnega, kako bi namreč mogel
dnes mrtev jezik za podlogo služiti živemu govoru, kteri rabi obdi
100 miljonov Ijudij po Evropi^ Aziji in deloma v Ameriki razpro-
strapjenih, na priklad novi izumi, razni poznejši pojmov! pogre-
šajo osnove v grščini; pustimo miiiče pokojnikom. — Vsega slo-
varja je 46 V« pol«-

Navedeni primeri svedoče, ka si je Oroslav priredil za vsa
slovanska narečja jednak pravopis, kar jedino bi moglo zbližati
Slovane; prelenf smo močiti se azbučnoj pisavo, zato bi kazalo,
da konci v učenih delih in razpravah rabe vsi pisatelji pišoči lati-
nicoj jednaka pisna znamenja, ker razne vnanje prikazni istega
glasa mote tudi izurjenca, ne da ne bi početnika in nezvedenca.
Omenjam, ka bi tu<M v latinici mnogo leže in lepše bilo pisati 'B
in B, negp li ii in »"^ z rogatoj zakrožko. C. je rabil samo^se : a,
e, i «a ti, B = «", š =>• t, MikL ž, ^ «= a, o, «« /r, MikL %,-
tt, y in soglase razve navadnih ž =» žd in č »= št, pa tudi. šč iz sk.

% je opuščal kot nepotrebnik na konci, ter pri samostavih in
prilogih na m^B, ni, 1b, rB: trak; jarm, hladn, svčU, dobr, a stav-
kal v slovkafa: dihnoti; gladek; pisal je % po samoglasu r in 1
kot »prevajalko: krit, dlBg, kder namreč po sličnosti drugih
jezikov ima pravico, a smrBtB, nikar smritB; razločeval je po
takem po r *- u i in b, za česar delo mu se je sponeslo, ka greši,

Digitized by VjOOQ IC

Spisal fiaioBT &«židar. 05

pa dnes se drugače sodif in Zograf takisto razločuje v takih pri-
godkih % ia B. C. je delal točoo in vestno, nij tore zakrivil uči*
Djeoe mu zbog t^a brce. Poslednji čas, da ne ostane osamljenec,
pisal je 'b T vseb sluči^ih.

h opuščal je samo po c, č, ž^ š, j na konci , indi pa pisal :
lonBc, kovač, nož, koS, znoj; golobB, nitB, tBnBk; kako
lepo lonBC = lonac, lonec, loacl

Nesrečni razkrojnik i po raznih narečjih različno izgovarjan
poznam^'eval je dosledno z znamkoj č; kamo sreče, da vsi Slovani
tako delamo, onda ne bi toliko pogobao razsajal in razbojnički
kalal jedinosti: tčlo = telo, tjeto, tijelo, tielo, tilo, teglos tajlo,
£člo, cialo, dakle d «» e, je,. qe, ie, i, ej^ aj, ia; zakaj ne bi vsi
pisali t čl o? iii čital bi noj vsak po svojem.

Nosnik ^ prepisuje Mkh z 4, a C. po slovenskem z o; prvi
način je razšiijen, poslednji ne, da si doslednejši.

y «8 11 dozdeval se mu je potreben, zato kyp.

Namesto std. id deval je d (ali dj) zbog sličnosti, kakor je
aamteč č iz (3, dakle rožen » roddeni, roženi, rodjen, rožen,
rojen; nam. stri. ft stavljal je č, kder je iz tj: svčča «> svčšta,
svčča, svice; kder pa št iz sk+j, šč: iščem. -^ V sedanji dobi
težko popusti narečja svoje ustanovljene pravopise, ne preostaje
tore drug pomoček, nego da se hapimo za občnost in razumnejše
krogove najrazširjenejšega slovajisk^;a narečja, da to vsak na-
obraženec razume in govod, a ožejša narečja rabimo v svojih do-
mačih področjilu To bodi zvezda vodite^ica učenim Slovanom.

Ok^li 1853. leta spisal je C. pod znamkami O. G. i V. H.
oster pretres vseh del, ktere je Miklošič do onda izdal, razu-
mevaj, vsled sestavka tiskanega v I. ktgigi „Slav. Bibliothek"
proti H an ki, kder je tudi po nekrivem C. prejel klopoušnico de-
lajoči, kakor je bilo ravnokar povedano, razliko med ^b i b po sa-
moglasu r (primerjaj „Archiv i slav. Phitologie v. Jagič
11. 2. . . % und B in der sylbenbildender Stellung als
rt — fB — l^B — 1b.") v tej kiyižici, tiskani v Pragi v čeSčini,
posvedočil je G. obilno znanost in daleč je hrumel zvdE jedrne
vednosti, točnosti in vernosti v čitanji in rabljenji, pa tudi poka-
zida se neka površnost nasprotnikova. Osobno zaime na priklad ima
v dvojfiikovem imenovalniku prve ostibe pa rokopisu Supraslskem
obliko na: sb njimiže i na da byhovč s^Bpodobila s^, SuprasL st
156, kar nij tožiinik, a druge va: n^B b^deta in va s^b njimi, Su-
prasl. 154; čBto v a byst'B, vsčhii človčki okaannčjšaja, ondi 156.
va oba. Vitae Sanctorum p. 8. Po takem je za prvo osobo orga-
nični vzor staviti: na, naju, nama; za drugo: v a vaju, vi^oa^
akoprett ste te obliki v redkih slučajih navadni ; ali treba bi bilo
v opasski te prikazni navesti.

Velike vrednosti je C. spis v „Zori" 1858 r Zagrebu,
izdavanoj Rad. Razlagom v sestavku „0 glagolčh'* na 68 stra-
aeh. Jako poučne v tem delu so točke: 9. Prčmčny i ora^kčanija
B^glasBnic; §. 6. T^ža Ui sila samoglasBnic; izlasti §. 7. Prikla^

Digitized by VjOOQ IC

96 Oroslav Oaf.

danije, okrgpkovanija, krčpljenija i slab^enija k glagolom. Glagolska
razredba je inačejša nego li Miklošičeva; Trst jemlje 9, in sicer

I. vrsta: — tU in II. osoba en. sed. časa — si, — ši, — š:

damB — dasi, jamB, jasi = ješ; včmB — všsi == vžš.

II. v. — ti, -eš: nes-ti, nes-eš; pi-ti, pi-j-eš.
lU. v. ns^-ti^ n-eš: t§g-n%-ti, t^g-n-eš.

IV. v. ž-ti, -i-š : vel-ž-ti, vel-iš
V. v. i-ti, 1-š : hval-i-ti hval-i-š.

VI. v. a-ti, j-eš: glagol-a-ti, glagol-j-eš.

VII. v. a-ti, a-j-eš, dčl-a-ti, dčl-a-j-eš.

VIII. v. č-ti, č-j-eš: um-č-ti, um-č-j-eš.

IX. v. ov-a,-ti, u-j-eš: kup-ov-a-ti, kup-u-j-eš.

Miklošičevo razvrščepje je občno sprejeto in v učilniške kiyige
vvedeno, tedaj tudi znano; samic treba bi bilo glagole V. vrste,
III. skupine: bra-, pra-, sra-, zva-, gna-, kla-, pla- i. t. d.
v VII. skupino I. vrste premestiti, ker pri teh je 1. a v nedoločil-
niku blagoglasje aliokrep, kakor č pri mr, tr; 2. v sed. se vlaže
samoglas: ber-em, der-em, per-em, kol-em, pol-em, a
ne kol-jem, pol-jem, kakor per-em, a nikoli per-j-em, z o v- ena
a ne zovljem; 3. zaradi sličnosti s tHkq. — tlčči, vriig^,
vrčči; 4. litvanščina in lotvinščina imati v tem slučaji nedolo-
čilnik na Iti, rti.

G. je dejal vzor krepkega aorista tako: enojnik: idi, idi,
id^B; dvojnik: idova i. t d.; množnik: idom^B ... 3. osoba
id^; oblika v U. inUI. osobi idd je od L idohB, tore ne krepki
aorist. V enojniku potrjuje krepko obliko reki, podperB. IgorB ;
padB. Saf. Pam. Marc. 4, 8; reki, podvigB. Ark. IV. 21;
gospodB o bi a d 1^ me vb poč^tBCČ dnij svojihi, prčžde neže niČBtože
sBtvori. BemBsk. blag. Po vseh brojevih in osobah ne more se
dosle ta vzor s primeri podkrepiti. -- Pri glagolu t-ti navaja C.
tudi haloiko sprego : jem, ješ, je; jema, jeta, jemi, jeti; jemo, jete,
jedo; pa ni tako, nego Haložan spreza : i-j-em, i-j-eš, i-je; i-je-ma,
i-j-eta, i-j-emi, i-j-eti; i-j-emo, i-j-ete, i-j-edo, in bodočnik: pem,
peš, pe i. t. d.

Ta odbrana razprava spisana je v staroslovenščini z nekimi
premenami: tečete, v človčce brez uvesla, kedar omekča grlnico,
in opustkom nepotrebnega B-a na konci, te kaže po izbor stro*
kovigaka.

Od 20. januarja 1856 — 20. nutrca 1857 sestavU je znanstveno
razpravo 60 stranij goste pisave o ^^ABvu^og — rBtory" proti nek-
danjemu nazoru dra. Schleicherja, kar v nekem listu 16 let kesneje
zloženem omenja: „ich habe dem Dr. Schleichereinen Artikel iiber
vitory vor 16 Jahren'^ (glagola ni); Schl. je namreč v slovnici:
„Die Formenlehre der kirchenslavischen Spracbe.
Bonn 1852" na strani 180. resnil, ka je v% - tory = drugi,
odbiv d iz osnove dva + tory, kakor grški ČBvtBgog. Ta jedina
razprava, ktera se največ suče okoli razklade in raznih prdiodov
nosnika 4, spisana je toliko vrstno, ka bi ploskom osposobila pi-»

Digitized by

Google

spisal ^ičev fio^idair. ^^

satelja za vsakega vseučilišča stolico določeno primeijalnemu jezi-
koslovstvu indoevropskih jezikov; najbrže je tudi Oroslav imel
kan osposobiti se po Schleicherjevem odhodu na pražkem
vseučilišči, vsaj zvali so ga ondešnji jezikoslovci in učenjaki, in
spis nosi nekoliko pristavkov in opazk, učii^enih olovkoj od Han-
kine roke, med kterimi primetbami je ta nesrečna: C. namreč
povse redno in pravilno razvija in razlaga besedo on usta =
onuča Fussfetzen izo-ob^B+t«? ^je vložen, da se ogne stiku
dveh samoglasov i. t. d., a pristavek pravi: onušta pro obinušta
ex obvinušta, kar ovaja dober snop nevednosti. Schleicher se
je kesneje spokoril ter uči v knjigi: „Compendium derver-
gleichendenGrammatik der ind ogermanischen Spra-
cheu. Weimar 1876'* na str. 470 in 491, ka ima VB-tori
osnovno obliko an-tara, vi-^-an, kakor je C. 1857. leta tol-
mačil. Iz tega sestavka priobčim nektere zanimive in jako poučne
črtice v „Letopi8u'' Matice slovenske.

Kakih 60 pol nahaja se jezikovne tvarine, ktera je bila na-
birana za lastno napredovanje iz slovanskih narečij, potem iz sta-
roindijščine, magjarščine . . . ; vse primerjalno tako, ka je prika-
zen v tem ali onem narečji jasnila drugo onda šče mračno besedo
ali koreniko; to se je vršilo začetkom 1839. leta in uže prvlje.
Mnogo tvarine je prečrtano na znamenje, ka je bila pozneje po-
rabljena.

Slovnično tvarino razpravljal je jako marljivo in točno v sno-
pičih pod imenom „Slava'^ Drugi snopič je od dne 25. februarja
1856 a poslednji, 45., od dne 16. decembra 1872 na Ptuju, in
kaže se, ka šče nij poslednji; vseh ima „Matica" samo 15 šte-
vilk, druge so prešle. Velik kvar za toliko temeljite slovniške
pazke, vse podkrepljene navodi: oča ogrs. si. K ti z m. Mat. 3. 9
i. t. d. tož. očo, rodil očš, mestnik pri oči, druž. z očom,
rod. mn. o če v, imenoval, oče ve, očevje, daj. mn. očem, tož.
oče; Goričko rod. oce; na in pri Pohorji oča. „Novice" 26. 315,
ravno tako med Muroj in Dravoj; Vrbnjak Pflanzen-Nomend.
Boga oče oko aster. Sklanja oče, očeto, oče^i(u) je lašizna: An-
tonietto, Carlotto, franc. Cbarlot, Georget Bi li kdo božji znal za
ostale sešitke, raci oskrbeti, da je „Matica** dobf v shrambo,
vsig hrape obilo klenega zrnja v scJbi.

Vrh slovniških razklad v snopičih ,,Slava" in slovarske na-
birke častno mesto G. trudov zaslužujo jezikoslovne preiskave na
potji indoevropščine, razumevaj na korist in jasnilo slovanščine, v
zvezkih, kteri se počinajo okoli 1853. leta, — 15. zvezek je od
2. oktobra 1854. L, p, poslednji, kar jih zmaga „Matica'S siv^z^Eiki
(tako je zapisano) 86 od dne 7. marca 1865; 6 snopičev je v če-
trtinski obliki a jeden v osminski brez številke in danja, a kaže
se po vnanji podobi i notranji izdelavi, ka so spisani pred 15.
zvezkom^ Vseh je 70, a končni broj je 86, tore jih je nekam
prešlo 16, poznamljanih s številkami, a 7 brez danja, skupaj po-
greša se po takem 23 snopičev, najbrže vsled nemarnosti in ne-

I^pis 1878. m. r^ . u

^^ ^ Digitized by

Google

§g Oroslav Ča^.

pazljivosti. Vsak sešitek ima dve polLPrikladi: «op8ti — sapa —
hlap — slap xcc9fvm, lit. kv&pas Geruch, Athem, kv6pti lot.
sv6pe, kv£pdt, kupSt,got.afhvapnaii extingvi, lat. vapor,
vappa, vid. si. vapa in koptB. Zv. 15, 2. okt. 1854. — gmata

— čes. greifen, betasten, poy. gmata — in gmatva — mischen,
mengen, zusammendriicken, čes. gmot Materie, Urstoff, mata —
tasten, verdrehen, po^. mača — tasten, befuhlen, šmati — čes.
herumtasten, luž. mača k mota — m^t. Zv. 53. od dne 11. ju-
nija 1858. — prah'B Staub k piha — ali pBha — stampfen,
stossen, primerjaj p čs^B ki, plesna, pisa — kakor m ok lit
lotv. merk, korentt[a pr v pra — ; prim. pjli Staub, prim. šče
nsl. prhalica, lot. parsta Flocke. Ondi. — granB, granica
Kante, Ecke, Grtoze, k skr. gr — džr,prim. lit. galas, si. kraj,
kranBCB, lit. šonas, tore naobraženo kakor sani, stranB,
dlanB; kraj=:lit. šališ, pa lit. šonas lot. s&nis Seite k si.
kranB, kor. gf, tore ni s Polt Et. ForSch 11.6^ k pers. s<i,
sul latus; prim. tudi težkočo s lit. S, ako pers. m. Zv. 76. 2. ja-
nuarja 1862. — tčlo po Miki. L. iz skr. ski tegere, kakor tSnB,
stčnB (mnogo bliže skr. str, stai, tai, tai, tr, tra, trai),

— pa 1. nij tždZo, 2. rodilnik — ese, bolje kor. tr — ta tegere,
ali skr. tarasa, talasa (Gilf.) corpus, caro, prim. tor; prima
significatio est imago, quae umbra efficitur, pravi Miki., tore naj-
prej corpus; C. k temu kypB Ltd.; nikoli ne prikaže se stčlo;
1 61 o tabernaculum KOrper. II.Petr. I. 13. 14 ^) je samo v podobi
izrečeno; pr. „Wiesemann Zusammenh. Zwisch. Wis-
sensch. u. Offenb. 541 §, 6"; zbog pripona — lo pr. Celo,
dčlo, kolo. Zv. 86 . . 7. marca 1865. — umi po Miki. L. iz
got ga-umjan wahrnehmen, skr. av cognoscere, ergo + w;
ali Stamm-Wdrterbuch got piše gaumjan, nikar ga — ;
potle anglosaks. guma vigilans, gyman curare, po A del. ad
voc. Gaumen šče gaumen beobachten; pr. čes. k a um a — in
skauma — wahrnehmen po Jungm. iz ka + um; anglosaks.
gegyman, to je ge-gy-man curare, tudi geman curare, ge-
omian isto, numen captus; čes. r ožjima — durchdenken, be-
trachten, nemš. \erhunft, lat. capere, conceptus, (rvlkafi^Apsiv <rvpitrtg
srb. razbor, nsl. zapopadek, lit pran t, protas, lot prat,
pratfi, prats k si. pr§ta, got frapjan za jum — jom; pr.
tBn — tina,tonB,čB:n — čina — kom; pr. čes. pochop i — ,
pojem i. t d.; hrv. razmč — dluž. rozmfi — verstehen, pač
iz raz 4- umi; pa dluž. tudi razym Verstand*) dluž. humč —
verstehen. Žwahr 206 meni, ka je iz u-hu+mč — , to je imč,
toreuim — ; gluž. rozomi Verstand, rozemč — verstehen;
pr. nčmi — ^ na + imi = neumini: nžmo živiniče = ne-
umBno; k temu Miki. L. neobimeni in neobumeni incom-

1) Ogr. slov. ima da tem toriiSi latoi*, kar jd k 8a-ia-f^tor in

ta IZ kor. tr. Pi«.

*) ionI* rat imen Slovek. ?lh

Digitized by VjOOQ IC

Spisal iRaicev Božidar. ^^

prehensibilis ; res je to namesto neobuimeni, dakle za obuB-
men^B.

Nektere razkladbe uže so zastarele, pa itak je tvarina na-
brana, kar dobro služi daljemu preiskovalcu; inače pa v sebi za-
pira mnogo jedra; naši pisatelji na primer so dvojili, kako občnO
obliko ima rus. golotB Krystall, Glatteis, itak čes. glatB (hlaf),
tore glatB; pr. lat; glacies mesto glaties.

Od 1865. 1. 7. marca do 3. novembra 1868 ni najti nikakovih
zvezkov; s poslednjim danjem počina se pretres, spopoln in po-
prav Miki. staroslovenskega slovarja; napisano je 12 zvezkov,
vsak po 4 pole; poslednja ima na prvi strani napis: Ptuj dne 26.
januarja 1874. Caf.-Mikl. Lex. Palaeoslov. Grossentheilš
bulgarisch. Na končni strani tega snopiča čita se: j^kn^ti —
j^cati —-jok (= jaki) weinen, skr. an, kakor nsl. žž|.kati,
ž£{,kn^ti iz žBm-ti, kakor stf|.kati iz sten^ti; pikati iz
pbn-ti; zv^kati, zvečati iz zvenčti; m^kn^ti iz mBn-ti. A
poslednje besede ondi so : Prestav. Rodop Fuss des Berges o^onodla.
Bolg. Milad. 330. — Zbog točnega razkladanja navajam primer:
utro — jutro pač po Pottu pravejše k skr. djautra Glanz,
Helle Boh ti. III. 785 (Fick jyut — dyut glanzen Pis), splen-
dere, ker dluž. jatšy, vjatšy m. jatfi je oči vestno iz nemš.
Ostem, anglos. e as ter, dakle niti omenjati, gluž. jutry pa
ide samo po narodni etimologiji sem; 1. nijma nijedno si. narečje
za Ostern jutry; 2. dluž. jatfi kaže na vzajmljenje; 3. moralo
se je v gluž. za Morgen sprejeti ranje mesto zlorabljenega jutry
Ostern; 4. izpah s-a v si. je neslišan razve v luž., ker jato more
se tudi izvajati iz jamB; prim. nsl. pojeto gegessen; mogoče
pa tudi je, ka je pisalna pomota; 5. si. ima ustn aestivus;
6. najkrepši razlog : prvotni ju — w ne prepina nikoli vw, nikder
i9t*tro, a dluž. witše = witfeje mesto wejutše (jutfe; pr. jugi,
nikoli vugi , Miki. izvaja krivo iz lit. v£ strepere, a Pott pravo
iz skr. dju — ju\ junBCB, nikoli vuubcb;/« — w nikoli t?«, ker
hrv. vre je iz ure = uže; pr. jurve, juha, nikdar vuh a;
ka j nij prepon, nego spada k koreniki, kaže čes. jitro=jutro;
jih = jug, jinoch = junoša; již=juže, kakor si. jigo «= igo;
lat. i. t. d. ju gum; 7. ima samojako potujena dluž. jatšy mesto
jastry kakor wotšy m. wostry, bytšy m. bystry; 8. ima
za besedo Morgen kamor dluž. tamo gluž. jutro, jutšo, kakor
dluž. jžtšo = j^tro; 9. ne more jako ponemčeno narečje odlo-
čevati; 10. ne* nahaja se v navedenih knjigah primerjava s usra
in utro, in recimo,- ka je gluž. justry Ostern resnično iz au
ali u {8)try, govorilo bi se hutry ali wutry; 11. nima lit. lotv.
rytas, ritssw«nič občnega, do lotv. auštrs ostlich in lit.
aušra Morgenroth; pokaj tore silo delati jeziku, kajti se luž.
jutry tudi Ostern zove, zato se je « izpahnol! I pa dajmo, ka je
gluž. jutry res nastalo iz ustr, austr, ka luž. med vsemi si.
narečji kakor franceščina a pred tr odmeče: gluž. tradač dluž.
tšadaš e» stradati; glui^, tHcba, dluž. tšicba ^ strčba; pr,

Digitized by Vjfcn3QlC

100 Oroslav Caf.

dr, PfuM Wend. W5rterbuch 745—757; Zwahr WOrterb.
365—369., dakle gluž. jutry m. justry samo Ostern naslanjajo
86 na uže soče jutro iz skr. djautra; kratko, ka tujizno kaže
dluž. jatšy, wjatš7 mesto jastrj, kde pa se v si. mei\ja
ustrojni u v a? ker se ne da dokazati prvotno vas — {t)ro ; 12. čudno,
ka bi samo lužiščiua imela za Ostem jutro; pr. lotv. leeldeena
der grosse Tag (bolg. velikt dtnB), lit. velykos; pr. v si.
narečjih rus. sv^taja nedčlja, velika noč, Ičtnice, va-
lička, nsl. srb. yizBm'B kakor estn. lihha vottii. t. d.')
Matica ali pa jugosl. akademija bi svobodno ta slovarček na svetlo
dala, da se spopolni Miki. Lex. palaeosL, in neke mračne besede
razjasne, kterih šče drugi modrostniki nijso razmetali; vsaj C. sam
imd je isti kan, ker napisal je uže tudi naslov: „Slovarček k
Lexic. paleaosl., posvečen našemu slavnemu rojaku (p. n.) g. dr.
vit. Fr. Miklošiču v prijazni spomin in javno izraženje odlič-
nega spoštovaiga. O. Caf.''

Naš Davorin Trs t enjak izds^al je počenši 1873. leta „Ye8t-
nik'S znanstveno prilogo k „Zori", in ta list polagal jev čviplih
povzemkah G. zaklade svojih mnogoletnih trudov, posledke globo-
kih preiskav. Početek je učinil v I. št. 1873 s preponom ma-:
masosna (mecesen) ; maklen ; mocizra, matprika, majelovec, modra-
vec; pobivši več krivih nazorov in razjasnivši obilo mračnost^ in
dvojščin priobčil je v št. 4. 1874 dne 15. aprila poslednji sestavek,
dotolmačivši končnico ik^B — bcb, ecB, — enBCB — jgg* —
QZB, kajti, kar mi je sam žalosten pripovedal, pisal mu je Trst,
naj preneha s tem delom, najbrže, ker čitateljstvo samo na površ-
nost privajeno nij moglo prebavljati trdešega in krepšega stroška,
čitajoče občinstvo je dnes toliko zanemarjeno in skaženo, ka bi
se rajše guralo, a ne globlje mislilo in se resno učilo, zato pa
tudi mkder ni videti napredka, in mnogokrat kvar za novce, kteri
se mečo na otle tiskopise, odkoder se ničesar ne naučL Mladi
svet mora počinati učiti se in sicer resnobno, ter misliti, ako kani
kda biti na slavo in korist domu in rodu. O tej neugodni za nas
Slovence prikazni pisal je nekemu ruskemu jezikoslovcu: „Ja
vozbuždaju g. Trstenjaka, izdatelja „Zory", daby oni svojej
„Zorč" otvorili bolčje slovesnostnym'B sočipjenijam^B ; no on^B mnč
otvčtrtvujetB : „kto sije pročitajetB''. Po istinnš mnč žali, čto ne
mogu svojihi učennyhB zapisoki nikami posylatB. No ja imčju
mnogo jčzikoslovskyh'B razsuždenij vseslovanstvu zanimatelBnyh'E,
n. p. kritiki o Miki. Lex. palaeosl. ležitB u menč oad 30 listovB;
n. p. nestera consobrina, eto skr. naptri; lat. neptis prešlo
iz podlinnago nepstra, a) ko pervomu obrazu neptra pri-
stupili $j kakB vo cerkvenoslov. tepq., infinit t ep (s) ti; potomi
nep(s)tra, b) otpalBjp, potomi nestra, tra bokakB vo sestra,

^) Nemiki jesikobrodci Cartio«, Fick i. t d- pisali bo za Miki«
bres lastnega preiskava^ja^ kakor večkrat dela ^visoka modrost
nemška,*' Pis,

Digitized by VjOOQ IC

Spisal BaiJev Boiidar. 101

i — stera iz str a kaki v polj. maciora, matb, 9, i s vypal'B,
i imejem^b stčes. neti, genit. netere neptis, kaki mati, matere,
dišti, dištere filia, i vengrsko-slovensk. svati, genit. sva tere=s
svadebnaja gostBJa^'. — Dokler ne priJljube naši razumniki znanosti,
in sicer prave, istinske znanosti, ves trud pisateljski priliči bolje
gurači, nego li koristnemu delovanju.

Prvejša leta daroval je Or osi a v skoro vse prislužene petice
za drage knjige, in le vsled obilnega požrtvovaiga narastla mu je
knjižnica, kake ni najti med selškimi svečeniki. Bogoslovski od-
delek dostojno zastopan stržen je bil o priliki neke duhovniške
skupščine v Ptuju, a jezikoslovne kpjige, kterih sem pri igem videl
za dobre tri tisočnjake: slovarje, slovnice, učene . razprave, stro-
kovne časnike i. t. d., scvrle in skrčile so se do končne prodaje
1877. leta toliko tesno, ka bi je dva težaka lehko bila odnesla
kamokoli.

Glede na telesno podobo bil je mož srednje zrasti, do-
vodno obilnega obsega, krepke postave, črnih lasij, bistrih sokol-
skib črnih očij, le posledpja leta rabil je premetavajoči slovarje
naočnice, *) gladkega, primerno rdečega in prijetnega lica, zdravja
črstvega in stalnega, čašo vrstne lozovine je tudi ljubil, pa nikdar
preko mere, kakor bi odrezal, nehal je srkati, tudi v večem družtvu,
kedar se je zadovolil; prstovet trenca ugajala mu je pri jeziko-
slovnem mozganji; drugih potrebščin ni poznal. Gospodaril je
zgledno, preseUvši se namreč v Ptuj na določeno mu nadarbino
prinesel je obveznico na 2500 gld., in ves ta znesek vteknol je v
zapuščena pospredniku vinograda: v Halozah in na Mestnem
bregu; itak založil je istinsko na dobre obresti, vinske letine so
poslužile, in ostavil je 7500 gld. imetka, o kterem žalibože ni
razročU, ne mogši sam sebe v poslednjem hipu točno prepoznati.
Sicer bi red donašal, da pokloni svoj zaklad n&rodnim zavodom,
a brez oporoke dobila je tretjino rodbina, drugo cerkev a tretjo
ubožci. Za slobo tega vekopisa iskreno želim našemu slovenstvu
in poprek slovanstvu čistih značajev, brezporočnih ljubiteljev krasne
domovine in vzvišenih znanostij na pospeh povoljne bodočnosti. —
^Spoznal sem vse skrito in javno, ker naučila me je vseumetnica
modrost; ona je svetlejša od solnca in vsega leščečega zvez^ja,
svetlobi primerjana biva jasnejša, ker na to sledi noč , modrosti
pa ne premore zloba." Premodr. Sol. 7. 21, 29, 30.

^) Besedo očali imel je za lažisno Iz occhiale, v«^ Stalil na-
vaja očila, očnice, naočnice (pr. nagubica); tujizno ovi^a
veznik a; sicer znamo besede na alB: pečalB iz pek -{- člB|
piSčalB; — ŽivalB, druhalB ne dozdevati se C. domaČi. Pis«

Digitized by VjOOQ IC

102 Ptouika in Ftooika,

Fomuška in Finiuška.

(19. poglavje najnovejšega romana J. S. Turgenjeva ..Novi": prevM
F. M. Štiftar.)

Fomuška in Ffmuška — Foma Lavrentjevičin Ev-
fimija Pavlovna S6boČevi*) sta bila oba enega istega
prvotno-ruskega plemenitega rodu in brojili so ja skoraj med naj-
starejše prebivalce mesta S. V zakonski stan sta stopila jako
zgodaj in se naselila že jako davno v dedovem domu na kraji
mesta, od kodar se nikoli nista vozila in nikoli ni v čem izmenila
ni svojega življenja, ni svojih navad. Čas, kazalo se je tako, se je
ostanovil zanja: nikako „novšestvo" ni prodrlo čez meje njiju
„oaze**. Imovine velike nista imela; a njiju nekdanji kmetici so
njima pripeljali kakor prej nekolikokrat v letu domače perjadi in
druge jestvine. Starejšina se je javljal po prejšnjem v odločenem
času z davščino in z dvojico jerebic, kakor če bi jih bil ustršlil v
grajskem gozdu, v istini že davno tujem posestvu. Zato sta ga na-
pajala s čajem na pragu gostovalnice, darila mu kučmo iz ovčje
kože, in usnjate rokavice ter ga odpravljala — z bogom. Domači
ljudj6 so se po prejšnjih navadah vrtili vSubočevskega domu.
Stari sluga Kalliopič, v kamižoli iz nenavadno debelega sukna
s stoječim zavratnikom in malimi jeklenimi gumbicami, je nazna-
njal po stari šegi poje, da je ,juha na mizi", in dremal stoječ za
stolom gospe. „Bufet" mu je bfl pri rokah : pod njegovim ključem
je bilo razno žlahtno sadje, kakor: pomoranke in limone i. t. d.,
a na vprašanje: je li čul, da je vsem kmetom objavljena svoboda,
je odgovarjal vselej, da ljudje mnogo vežo otrobe; svobodo imajo
v Turčiji, a njega je ona, slava bogu, že minola. Pritlikova de-
vica Pufka je delala zabavo, a stara pestunja Vasiljevna je
hodila za mizo v veliki, temnobarveni adrci na glavi in pripove-
dala s tresočim se in nejasnim glasom o novicah vsacega rodu:
o Napoleonu, o dvanajstem letu, o antekristuin o belih murih;
a če ne jednacega, je kaj predavala, podprša po svoji stari na-
vadi z roko podbradek, in sicer, kake sanje je imela, kaj so po-
menile in — kaj so jej karte pokazale. Sama hiša S ub o če vi h od-
likovala se je od vseh druzih hiš v mestu : bila je vsa iz hrasta,
okna so bila podobna jednakostranim štiriogelnikom — vžčno z
dvojnimi okviri! In bile so vse mogoče lopice, sobice, saloni svo-
jega rodu, stopnice z mrežami, omarice v steno udelane z božjimi

*) . V S o 1 č a v t govord n. pr. : „Logar in Logarica gresta''^ ali prosto •
i,Logarji gred6". Opaž. prey.

Digitized by VjOOQ IC

podobami na strojenih nožicah, paradni in zadnji prebodi in kam-
rice. Spredaj je bila ograda, zadaj vrt, a v vrtu hramiči, starina-
rici, ledenici i. t. d., s kratka pravo gnezdo I A nikdo naj ne
misli, da bi v vseh teh shrambah bilo mnogo blag4 — ne, ne :
nekatere so se že razvalile ; bilo je vse iz starih časov — in se
je hranilo. K6iya so imeli Subočevi samo dva; bila sta stara,
kosmata, s sloMmi hrbti; na jednem so bile vidne celo bele lise
od starosti, rškali so mu Medvigo. Zaprčzala sta se, £e mnogo,
po jedenkrat na mesec v nenavadno, vsemu mestu znano kočijo,
jednako zemeUenemu globu. Spredaj je bila izrezana ena četvrt,
znotraj obita z rumenim, zamegnim blagom, polnim belih popkov,
jednacih bradovicam. Posledici lekdt tega blag& so tkali ali v
Utrehtu, ali v Lijonu še za cesarice Elizabete! lu kočijaž
Subačevih je bil mož nenavadejano starinsk, popolnem prepojen
s smradom ribje masti in smolč. Njegova brada se je začenjala
precej pod očmi, a obrvi so padale kakor mala kaskada na brado.
Dvigal se je tako kesno, da je porabljal pet minut na noslaj to«
baka, dvš minuti, da je ihl za pas knut, a obilo dvš uri, da bi
zapregel samega Nedvigo. Nazivali so ga PerfiSko! če je na-
našalo, da so se Subočevi kam peljali in kočija je morala, če
tudi le malo v klanec, strašili so se čisto gotovo — strašili lio se,
med družim, tudi niz dolu — lovili se za kočijine jermene in trdili
na glas: „koiuem — konjem . . . sila Samuelova; a mi — a mi

smo loži puha, loži duha M . • ." Subečeve je imelo vse

mesto S. za čudake, dk, skoraj za zmešane; a saj sta tudi sama
priznavala, da nista za sedaigi čas ... a n\jsta mnogo želela:
kakor ste se rodila, vzrastla in se poročila, tako sta ostala. Samo
ena posebnost nj^u veka se njiju ni prijela: od svojega rojstva
nikoli nikogar nista kaznovala. Če se je kak sluga pokazal živega
pijanca ali tatu, trpela sta od začetka dolgo in prenašala — kakor
se prenaša slabo vrdme; a napčsled sta se potrudila, iznebiti se
ga, odpraviti ga drugi gospodi: naj se tudi drugi nekoliko pomu-
čijo ! A to nesrečo sta imela redko, tak redko, da je njima bila
epoha — in pogovarjala sta se n. pr : „To je bilo jako davno ; to
je bilo tedaj, ko je pri nas živel Sepežnik Aldoška;'' ali:
„ko so nam ukrali koževino, dedovo kučmo z lisičjim repom . . ."
Pri Subočevih so bile tudi še takšne kaše. Druga ravno tako
karakteristična črta starih časov v Subočevih tudi ni bila za-
paziti: ni Flmuška, ni Fomuška ni bil preveč pobožen. F6-
muška je živel prav po pravilih VoltSrja; a Fimuška se je
bala duhovnikov bolj nego vrag križa: oni imajo, kolikor je ona
mogla opazovati, krive — hudobne oči. „če pri meni posedi pop"
— je navadno govorila 7- wse smetana skisa." V cerkev sta se
peljala redko, a postila se po katoliški, t. j., jela jajca, belila z
maslom, pila mleko. V mestu so to vedeli, in se vč, da to ni ko-
ristilo njiju cesti. Ali njiju dobrost je premagovala vse, in da si
so smijalise čudakom Subočevim, dasi so jih imeli uboge, izve-
ličane v duhu, čestili so jih prav za prav vendar vse.

Digitized by VjOOQ IC

X04 F6maika in Fimuika.

Da Fčmuška in Fimuško spoštovalo je vse ... a k
i^ima uikdo ni zahajal. Sicer tudi o tem mnogo nista tožUa. Vkup
i^ima ni bilo dolgočasno, zato se nikoli nista ločila, a druge to-
varišije tudi ne želela. Ni Fomuška, ni Fimuška ni bila
kedaj bolna; a če je na katerega izmed i^jiju napala kaka slabost,
sta pila ob& nastoj lipovega cveta, namazala se z razstopljeuim
maslom okoli pasa, ali kapala si lojevo svečo na podplate — in
bolezen je bila skoro proč. Dan sta preživela vselej jednako. Vsta-
jala sta pozno , zigtrkovala čokolado v malih čaškah, stopicam
podobnih. „čaj'^ —sta terdila — ,je prišel v navado že za nama;"
sedela sta jeden pred drugim, in navadno sta besedovala — vselej
sta imela o čem govoriti — ali čitala iz „Prijatnago preprovosc-
denija vremeni^S „Zerkala Sveta^S ali „Aonid^^; ali pregledavala
star album, vezan v rudeči safijan z zlatimi okviri, kakor je slul
napis, nekoč imetje nekove gosp6 Barbede Eabyline. Kako
in kedaj je igima ta album prišel v roke, sama nista znala. V i\jem
je bilo mnogo francoskih in ruskih pesni in prozajičnih člankov,
v podobi, n. pr. : „Kratkega razmišleuja o Ciceronu" : ,. V kaki raz-
položnosti je Ciceron nastopil kvesturo, on objavlja to-le: Potr-
divši 8 prisego pred bogovi čistosr^je svojih čut|j v vseh službah,
s katerimi so ga počestUi do tedaj, mislil se je zavezanega z naj-
svetejšimi vezmi, da jih vredno izvršuje, in v tem namenu on, Ci-
ceron, ni samo okušal nikacih sladkosti prešeštovaijja, ampa^ tudi
zdržaval se tacih zabav, katere se kažo vsesplošno potrebne/' —
Prelepa je bila tudi pesem z nadpisom „Tirsis'S v kateri so bile
med druzimi tudi take kitice:

„PokoJ ▼selennoj ') upra?lja}et; *)

Rota • prijatnos^n blistit,

Prirodu ndžit, prohlaždajet,

Jej nova žianj soboj darit!

dih Tinis a dnioj unjloj <)
Stradajet, >) mnStffja, gnistit, ^)
Kodga a njim n^t etnetjmiloj —
Jego ničto ne veselit !^<

— in „eximproviso" kapitana, pe^avšega se črezS.leta 1790.,
„na šesti den Mailja^' (maja:)

„Nikogda ja ne zabudu!
Tebja, ^'nbeznoje selot

1 vŠčno pomnit bada!
Prijatno vrenja kak teklo I
Ko Joroje im€I ja Čeat' I
U vlad61icy tvojej !

Pjaf laSčih ») v žiznji dnej !

*) Stihov nisem slovenil ; slovnično isobraženi Sloveni razam6 jib >
pomočjo t^h bes^d: >) svet. ^) žalostni. ') trpeti. *) žalovati.
^) najgorSi. Opas. prev.

Digitized by VjOOQ IC

Pwil F. M. Štiftar. 105

V poČteoejSem knigu proveat^ ')!
Sredi množestva dam i ddvic,
I pročih ^) antereanih lic!''

Na poslednji strani albuma so stali namesto stihov recepti
za želodec, krč — in — veste kaj ! in celo za — gliste. Subočevi
kosili so ravno o poludne in jeli so vedno jedi kakor v starih
časih : sirnik, nasoljeno ribo, kuretino z žafranom, kiselo mleko,
mlinec s strdjo i. t/ d., i. t. d., i. t. d. Po kosilu so oddihali —
urico, ne da\je. Probudivši se, sta F orna in F ima zopet sela
jeden pred druzega in pila sta malinovo vodo, časi tudi neko
kipeče pijačo, katero sta imenovala „srakoum". A ta pijača je
vselej skoraj vsa ušla iz steklenice in je delala gospodi mnogo
smeha, a Kalliopiču mnogo jeze: moral je vselej brisati „pov-
sodi'^ — in dolgo je mrmral na gospodinjo in kuharja, katera sta,
kakor je mislil, izumila to pijačo . . . „ln kaka je v igej zabava?
Samo nebelj škoduje!" A za tem sta pošteni zakonski polovini
zopet kaj čitali ali se smijali pritlikovki Pufki, ali peli stare
romance. (Glas sta imela oba čisto jednak, visok, slab, nekoliko
se tresoči hripavi — posebno po spanji, a ni bil brez vsake pri-
jetnosti) ali naposled igrali s kartami, a se v6, da tudi le stare
igrč: boston-sans-prendre, durak i. t. d.! Potem so prinesli sa-
movar. Zvečer sta pila čaj; samo s tem sta se klonila duhu no-
vega časa; vendar sejei\]ima kazalo vselej, da je to samo zabava
in da narod od ,;te kitajske trave*' samo pčša. A sploh sta se
zdržavala v graji novih in v pohvali starih časov: drugače od svo-
jega rojstva nista živela; ali da so drugi Ijudjč mogli živeti na
drug način, da celo boljše, sta priznavala; samo, da bi jih ne silili
prominjati sel Okolo osmih je podaval K al li opic večerjo —
večno okrožko, t. j., mrzlo jed iz kvasa in mes&; a ob devetih so
že sprejemale mehke pernice v svoja objetja okrogla telesa F6-
muški in Ffmuški in sladki s4n se je skoro spustil na njiju
obrvi. In vse je umolknilo v stari hiši : lampica je tlela, vonjalo
je po melisi, šurec je črikal — a dobra, smešna, nedolžna zakonska
dvojica je spala.

Glejte, k le-tem pravednikom pripeljal je Paklin svoje pri-
jatelje in znance.

Gostje so zasačili Fomuško in Fimuško ravno v isti mi-
nuti, ko sta se probujevala od pokosilnega spanca in ko sta pila
malinovo vodo.

— „Ustopamo v XVIII. vek!" — je vskUknil Paklin, ko
je prestopil prag Subočevske hiše.

In res: XVIII. vek je srečal gostov precej v lopi upodob^en
na nizkih, sinjih zagrinjalih, olepjtjenih z izrezanimi črnimi siluet-
kami poštupanih dam in kavalirjev. V zlatih časih Lavaterja
so bile siluetke jako v navadi tudi v Rus^i, okolo osemdesetih
let prešlega stoletja. Nepričakovano znamenje tako velicega čisla

^) preživeti. >) drugi. Opas. prev.

■ Digitized by VjOOSIC

106 F6mttška In Fimuika.

obiskovalcev — bili so na debelo štirje — spravilo je d6m, ki se
je tako redko obiskaval, v vdlik strah. Začulo se je topotanje
obutih in bosih nog, nekoliko ženskih lic se je prikazalo zdajci na
svitlo, katera so se zopet brzo poskrila; koga so kje priprli, kdo
je globoko zdihnol, kdo obupno tožil, kdo trepetno pošeptal: —
da bi vas vseh! — -•

Naposled se je prikazal K ali i opic v svoji kosmati kamižoli,
in odprši duri v „salon" je rekel glasno:

— »Gospodar, to je Sila Samsonič*) z drugo gospodo."

Gospodarja prestrašila se sta dosta meiy, nego njiju slugi.
Ustop štirih vzraščenih možkih v njiju sicer precej obširno sobo
za goste ja je res nekoliko začudil; a P a klin ja je precej po-
miril, predstavši njima po vrsti z različnimi opazkami Neždanova,
Solomina in Markelova kakor ljudi mirne in ne „kronine".

„F6muška in Fimuška" nikakor nista mogla trpeti ljudi
„kroninih", t. j., cesarskih služabnikov — uradnikov.

Poprosila sta oba vkup z istimi besedami goste, da bi seli
in poprosila jih, s čem bi jim postregla : s čajem ali s čokolado, ah
s kipečo pijačo in s kacim sladkim sokom. A ko sta izvedela, da
gostje ničesar ne žel6, sta prenehala njim nuditi, in položivši ročice
oba jednako na trebuh sta pričela govorico.

S početka je šlo nekoliko počasno, a skoro se je oživ61a.
P a klin je silno smešil starčka z znano anekdoto Gogoljevo
o vrtniku, probivšim se v proaapolnjeuo cerkev — in o pogancu,
kateri se je pokazal za istega vrtnfka ; smijala sta se do solz.
Smijala sta se tudi jednako: jako tenko, končajo vselej s kašljem
in .z rdečico in potom v obrazu. P ak lin je sploh zapazil, da citati
iz Gogolja na ljudi, jednake SuboCevim, silno uplivajo in
sicer nekako vulkanično Ali , ker ju ni samo hotel razveseljevati,
je zasukal svojo besedo tako, da sta si starčka skoraj za vsem
poupala. Fomuška je dobil in pokazal gostom svojo ljubo, iz
lesa rezano tabačnico, na kateri je bilo mogoče nekdaj nabrojiti
šest in trideset človeških podob v različnih položjih : vse te podobe
so se že davno strle — a Fomuška jih je videl, videl do zdaj,
in je mogel jih prebrojiti ter je kazal nanje. „Vidite", je govonl
— „vidite, jeden čez okno gleda — vidite, kako je pomolil svojo
glavo čez okno I . . ." Ali mesto, na katero je kazal njegov puhli
prst z nekoliko vstavšim nohtom, je bilo ravno tako gladko in
čisto, kakor vsa druga tobačnica. Za tem je opozoril svoje obisko-
valce na sliko, visečo ravno nad njegovo glavo, naslikano z olj-
natimi barvami. Kazala je lovca, bežečega na vso moč na rjavem
konjiči po sneženi ravnini. Slika je bila v profil. Lovec je imel
na glavi visoko, belo ovčjo kučmo s sinjim jezičkom; črkesko iz
veljbljudne volne in žametovo obrobo pretezal je kovani, pozlačeni
pas; rokavica, prešita z rudečo svilo, gledala je za tem pasom;
kinžal v srebrni opravi je visel za njim. V eniroci je držal lovec,

l);Pakliny že znani sluga Kalliopiču«. Opazr prer.

Digitized by VjOOQ IC

Pma F. M. Štiftar. JOT

na videz še jako mlad, rog nenavadne velikosti, katerega flo kra-*
sUe rudeče franže, a v drugi je imel uzdo in biček; vse štiri noge
konjiča so bile v zraku, ino na vsaki je izrazil slikar podkovo,
označil celo žeblje. „In zapazite" — rekel je Fomuška, kažofi
na štiri poluokrogle pičice za konjičem — „»ledi po snegu — še
te je izrazil !'< — Zakaj je bilo teh sledov samo četvero — dalje
nazadaj od konjiča ni bilo ni jednega več -• o tem je Fomuška
molčal.

. — »jA veste kaj — to sem jaz I" — pribavil je črez nekaj časa,
smejš se sramežljivo.

— „Kak6?" — se je začudil Neždanov. — „Vi ste bili
lovec?" —

— „Bil ... a. ne dolgo. Nekoč na vsem skoku sem se pre-
kucnil vznak raz konjiča in si skoraj vrat izvinol. Nu, F i m u š k a se je
vstrašila ... nu — in prepovedala mi je. Od istega časa sem ta
posel pustil."

— „Nu, če si že ti se tako pobahal" — zagovorila je naje-
denkrat Fimuška — „pobaham se tudi jaz." . •

• Iz malega „bon6rdtižura" -^ tako seje nazival stari. pisar na
krivih nožfcah z okroglim podjemnim pokrivalom, katero se je spu*
ščalo v hrbtišče pisarjevo — vzela je akvarelno sliko „en minia-
ture" z bronastim, ovalnim okvirom, izražajoče čisto golega, štiri-
letnega otročiča s strelotokom na plečah in modrim trakom čez
prsi, poskušajočega s končkom svojega prstca strelino ostroto.
Otročič je bil jako kodrast, nekoliko šiljav, in držal seje na smeh.
Fimuška je pokazala akvarelno sliko gostom.

— „To sem bila — jaz" ... — reče Fimuška.

— „Vi?"

— „Res, jaz, ko sem bila še mlada. K mojemu rajnkemu
očku je hodil slikar— Francoz, preizvrsten slikar! — Vidite tako
je on mene naslikal za god mojega očka. In kakšen preizvrsten
Francoz je bil! On je tudi potem k nam zahajal. — Ustopil je
časi — drgnol z nožico, potem jo privzdignil, in ročno jo poljubil,
a odpravljajo se •— obliznol je svoje prstce, — jej, jej I — In
poklanjal se je na desno in na levo, in nazaj in naprej! Preizvr-
sten je bil ta Francoz!"

Gostje so pohvalili njegovo delo, Paklin je celo.naSd, da
sta si slika in Fimuška še zdaj nekoliko podobni. 7 v

Tukaj je Fomuška začel govoriti o sedanjih Francozihf
in izrazil svoje mnenje, da so oni najbrže vsi jako hudobni ljudje
postali! — Zakaj tako, Foma Lavrentjevič? — Res, ;^omir;
slite! . . . kakšna imena so začeli nositi! — Na primer? — Res,
ovo vam na primer: Nožan-Cent-Dorranl — Ali ni to prav
razbojnik?! — Pri tej priliki je poizvedel Fomuška: kdo zdaj
v Parizu caruje? ~ Povedali so mu, da Napoleon*). To je
njega, kolikor je bilo vidno, iznenadejalo in razžalilo. — Kaka:

') Boman se vrši 1. 1868. Opaz^ vprev«

Digitized by VjOOQ IC

108 F^maika in Flmnlka.

more to biti? . . . Tacega starca ... — je on skoraj zafiel in
obmolčal, ogledavši se in občutivši nekak aram, Fomuškaje
8lab6 govoril po — francozki in Voltšra je bral v prevodu (pod
njegovim zglayjem v skriti skrinjici se je hranil rokopisni kandid)

— a metal je čas^ s frazami, kakor: „to je očka, fosa — parke I**

— (v smislu: „to je dvomno, to ni resnično") — nad katerimi so
se mnogo sm^ali, dokler nek učen Francoz ui razložil, da je ta
fraza parlamentarična. katera seje rabila v njegovi domovini i 1789.

Ker je govorica tdkla ravno o Francki in o Francozih, se je
osmelila Ffmuška povprašati o nekaterih stvareh, katere so jej
ostale na srci. — Sprva se je mislila obrniti k Markelcvu, ali
on je že presrdito gledal; — Solomina bi vprašala . • - vendar
ne! pomislila je — ta je preprost; gotovo ne umeje francoski. In
tako se je obrnola k Neždanovu.

— „Nu kak6, očka, jaz bi želela od vas izvedeti" — je za-
čela: — „oprostite me! Res,gledite, moj žlahtnik^ Sila Sam s o nič
se smeje meni starki za moje babje neznane.'*

— „Kak6?"

— „Vidite, tako. Če kdo hoče v francoskem dijalektu tako
vprašaige staviti: „kaj je to?" — ima rfiči: ^kese kese kese la?*

— „Tak6!"

— „More li tudi ržči: „kese kesela?"

— „More."

— „In prosto: „ke se la?"

— „Tudi tako more."

— „A vse to je eno?*

— „Je."

Ffmuška se je zamislila in razprostrla roki.

— „Nu, Siluška" — je ržkla naposled — jaz sem kriva, a
ti prav praviš. Samo ti Francozi! . . Da bi jih!" . . ,

P a ki in je začel prositi starčka, da bi zapekla kako romanco* .
Posm^ala sta se oba in se začudila, da mu je prišla taka misel ;
vendar sta skoro soglasila se, a samo pod tem pogojem, da bi
Snandulija, grbata sestra zveruženega Paklioa, bivajoča po
leti pri svojih žlahtnikih, sela za klavir in ja izpremljala — ona
že ve kaj. Snandulija, je sela za klavir iu vdarila nekoliko
akordov . . . Tacih bezzobih, kiselih in neprijetnih glasov Než-
d a no v v vsem svojem življenji nikoli ni čul; a starčka sta za-
pda:

,,Na tor čtobi pečaU — >}
je zadel Fdmuška -*

,)V Ijubvi nam nahodit',
„Nam bogi serce dali|
„8po8obnoje ljubit*?*^
„Odiio liS'*) čuvstvo strasti —

je odpšla Ffmuška —

O Za to li, da bi žalosti. «) samo.

Digitized by VjOOQ [C

PrevM F. M. Stiftar. IO9

,,6ez hM, bez sloj napasti
„Na sv^tg jest' li gdš?*'
„Nigdg, nigdš, nigdž.«* —

odpšl je zopet Fomuška —

,,NigdS, nigdš, nigdS'* —
je ponovila Fimuška —

,,S njim goresti ') žestoki')
„Vezdg, ^) vezdš^ vezdS'*, —

p61a sta 6b& v duetu —

„Vezdg^ vezdd, vezdš'*, —

je potegnol sam Fomuška.

— „Pravo!" — je zakričal P a klin: — „to je prvi kuplet;
a drugi?"

— „Izv61i" — je odgovoril Fomuška: — Samo, Snandu-
lija Samsonova, a kaj „triler?" Po mojem stihu je treba
„trileria.*'

— „Izvolite" — je odgovorila Snandulija — a čigete
triler."

Fomuška je zopet začel:

„Ljabil li kto v vselennoj
„1 muk ne i8pytal?*)
fjKskoif kakoj vljablennjj
yyNe plakal, ne vzdyhal?*'

A tukaj Fimuška:

,,Tak srdce stranno ^) v gorjd
„Kak lodka gibnel v moijS • . ,
„Na čto-ž ono dano?"

yyNa zlo, na zlo, na zlo!'' —

je vskliknil F6muška — in počakal, da bi dal Snanduliji
storiti triler.

Snandulija ga je storila.
A zdaj ob& vkupe:

,,VQzmite, bogi, serdce
„Nazad, nazad^ nazad!
„Nazad, nazad, nazad!"

In vse se je končalo zopet s trilerjem.

„Bravo ! bravo I" — so vsi zakričali, in celo z rokami so plo-
skali.

„A kako—" je pomislil Neždanov, ko so prestali ploskati
— „čutita li, da igrata ulogobrezumnikov? — Morebiti, da ne: —
a morebiti, da čutita, toda si mislita:, kaj, če je tak6? Hudega

') težave* ^) neusmiljene. ^) povsod« ^) skušati. ^) čndno^

. Digitized by VjOOQ IC

XXO Fomuska in Fimušk^.

ne delava nikomur. Razveseljujeva celo druge 1 In ko to kdo dobro
presodi — imata prav, stokrat prav !"

Pod upllvom jednacih misli njima je začel zdajci govoriti
ljubeznivosti, na katere sta odgovarjala s tem, da sta nekoliko
pripovzdigavala se od svojih stolov, a zapustila jih nista. ... Ali
v isti minuti se je pokazala iz sosedne sobice, najbrže spalnice
ali devičnice, kjer se je že davno čul šum, pritlikovka Pufka,
izpremljana od pestunjo Vasiljevne. Pufka je začela kričati
in se kriviti — a pestunja jo je zdaj pogovarjala, zdaj dražila.

Mark el o v, kateri je uže davno kazal svojo nevoljo — Šo-
lo m in se je samo nekoliko bolj široko smijal — Markelov se
se obrne zdajci kFomuški.

>— „Jaz od vas nisem pričakoval" — je pričel po svoji rezki
navadi — „da se vi, kakor človek obrazovanega uma — vi veste,
čul sem, da vi čestite Voltera? — morete zabavati s tem, kar
je usmiljenja vredno : — s pokvečenci". . . Tukaj je spomnil sestre
P a klina — in stisnil svoja usta ; — aFomuško je obšla rdečica,
popravil je svojo kapico na glavi in izpregovoril : „Da ... da,
veste ne jaz . . . ona sama" ... In zato je Pufka prav natek-
nila se na Markelova.

,,Zakaj ti je prišlo na um" — zavpila je komaj razumljivo —
„žaliti našo gospodo ? Mene ubožico so vzeli k sebi, me preskrbeli,
me red6, me poj6. Je li tolika tvoja nevoščljivost? Tebi se celo
tujega kruha škoda zdi! Odkod se je vzel ta črno-umazanec, brke
ima, kakor šurec". . . Pufka je pokazala s svojim tolstim, krat-
kim prstom, kakšne so njegove ruše. — Vasiljevna se je za-
smijala na vsa svoja bezzoba usta — in v sosedni sobici se je
čul odglasek.

— „Jaz, se ve, nisem vaš sodnik" — se je obrnol Markelov
k Fomuški — „ubožce in pokvečence preskrbovati je lepo delo.

— A naj vam povem naslednje: živeti v obilosti, da pečene race
v grlo let6, nikomur ne greniti življenja, ile trohice se brigati o
svojem bližnjiku ... to še ne pomenja dobrega človeka; vsaj jaz
taki dobroti ne pripisavam nikake veljave 1" Tukaj je Pufka
strašno zavpila; razumela, se ve, ni ničesar, kar je Markelov
govoril; a „črno-umazanec" se je prepiral . . . kako je predrzen!

— Vasiljevna je tudi nekaj zagodla, a Fomuška je položil
svoje rok6 na prsi in povrnivši se k svoji ženi je rekel zadušljivo :
„Ffmuška, golobica, čuješ, kaj gpspod gost govori? Midva s
toboj sva grešnika, zlodeja, farizeja . . . pečene race nama v grlo
let6, oj ! oj ! oj I . ... Na ulice naju silijo, iz hiše, iz hiše, in vsa-
cemu metlo v roke, da bi si svoj živež pridelovala — o, ho — ho !"
Čuvši tako žalostne besede, Pufka Še glasnejše zavriščl, Fl-
muška si zatiska oči, si grize ustna, in nabrala je. že dovollj
sape, da bi na ves glas zajokala. • •

Bog vč, kako bi se bilo vse to končalo, če bi se ne bil
umčšal Paklin.

Digitized by VjOOQ IC

PretM P. M. Štiftar. JU

— „Kaj je to I za božjo voljo" — je začel, mahaje z rokami
in smijoč se na vso grlo — „vas ni sram? Gospod Markelov
je hotel samo nekoliko posmešiti: — ali, ker je njegov obraz jako
resen, pokazal se je vam nekako prestrog ... in vsi ste mu vse
verjeli? Bodite pametni! — Evfimij a Pa vi o v na, miljenka, skoro
moramo iti — veste kaj? za slovo vrzite nam vsem karte ... vi
izvrstno umejete. — Sestra I dobi karte!"

— „Karte, karte" ... — je dejala ona: — „8em že poza-
bila, očka; jih že davno nisem imela v rokah" • . • A sama je že
sčzala v roke Snanduliji za kupom strašno starih nenavadnih
kart.

— „Vsem" — pravi P a ki in — a sam je pomislil: — Kako
je živahna t& starka! kam bi zasukal . . . Čisto veselje! — „Vsem,
babica, vsem," je r^kel glasno. — „Povedite nam našo usodo, zna-
čaj naS, našo bodočnost ... vse povedite!"

Fimuška je že začela razlagati karte, ko je najedenkrat
kup zagnala pod mizo.

— „Ni treba ukrepati s kartami!" — je vskliknila: — „jaz
tudi tako vem značaj vsacega izmed vas. — A kakoršen jo koga
značaj, takšna je tudi usoda njegova. — Gledite ta" — (pokazala
je Solomina) — je človek hladen, nepremenljiv ; — ta — (po-
grozila je Markelovu) — je goreč človek, poguben. . . (Pufka
mu je pomolila jezik); — tebi (pogledala je P a ki i na)^- ni treba
govoriti: ti sam sebe znaš: vrtžlka! — A ta . . ." pokazala je
Neždanova — in zamolčala.

— „Kakšen?" — je izpregovoril on — „povedite, bodite tako
dobri: kakšen človek sem jaz?"

— „Kakšen človek si" • . . — potegnila je Fimuška: „ti
si revež — veš kaj!"

Neždanov se je prestrašil.
— „Revežl zakaj tako?"

— „Tako ! smiliš se mi ti — veš kaj !"

— „A zakaj?"

— „Zakaj! Moje oči so takšne." — Ti misliš, da sem jaz brez-
umna? ^ Ne, morebiti, da sem prebtisanejša, nego ti — nič ne
pomaga, da si imaš rudeče lasč. — Ti se mi smiliš « * . zdaj
vse veš!"

Vsi so pomolčali . . . spogledali se — in zopet pomolčali.

— ,^Nu, srečno, prijatelji!" — je brenknil P aklin. — „Za'^
sed61i smo se pri vas — in vi ste na& morda že siti. — .Tem.
gospodom je že čas iti ... a tudi jaz se odpravim z iyimi. —
Srečno, hvalo lepo!"

— „Srečno, srečno, če še zajdete v naše kraje, ne zabite
nas", — rekla sta v jednoglasno Fomuška in Fimuška. ., . A
F črnuška zdajci kar še pristavi: *

-^ „Mnogo, mnogo, mnogo let, mnogo." ^ . . '

— ,,Mnogo, mnogo" . • ., zab^salje čisto nepričakovano Kal«,
Uopiči odpirajoč duri mladim \judčmr • «

Digitized by

Google

112 Starodavno megto Ptuj.

In vsi štirje so bili najedenkrat na ulicah pred tribušnato
hišo; — a za okni se je čul cvileči glas Pufkin.

— „Duraki ..." — je kričala — „duraki, duraki!" . .

Če bi kdo čitateljev se hotel bolj podrobno seznaniti z lič-
nostim!, katere je tukaj srečal, ali sploh zvedeti usodo Tur-
genjeve „Novi" v ruski literaturi, naj poleg druzega preKsttge
„Zoro" za leto 1877, kjer bode našel moja „pisma o ruski lite-
raturi", katerih III. in IV. govorita samo o „Novi" in nj6 značaji,
kakor splošnem, tako posebnem.

Prevoditelj.

Dvoje imenitnih dolnje-štajerslilJi mest.

^tairodavno mesto I^tuj,

(Zgodovinska črtica. Po Erempljevih spisih J. L.)

Po Slovenskem, razven Ljubljane in Celja, gotovo no-
beno mesto ni tolike zgodovinske važnosti, kakor Ptuj (Pettau)
na slovenskem Štajerju.

Po preiskavah novejših zgodovinarjev im& Ptuj svoj začetek
ževddbi starih Keltov, ki so bili prvi zgodovinsko znani
prebivalci štajerske zem^e. Potomcev starih Keltov, o katerih
zgodovinarji dokazigejo, da so bili še precej omikan n&rod, ni
skoraj najti v Evropi, razven Ircev, katerim pradedi so bili baje
Kelti. Ptuj je bil zatorej po Keltih ustanovljen ; Rimljani dakle,
ki 80 si pod cesaijem Avgustum (Oktavijanom) malo pred Kri-
stovim rojstvom Panonijo podvrgli, našli so tu kolikor toliko
velik kraj ali mesto. Imč so Ptuju (latinski Petovium) vtegnili
dati prej Kelti, nego Rimljani; zato si more pomen te besde
razlagati najbrž le oni, kateri umč starokeltski jezik, čegar ostanki
se nahajajo v irskem jeziku. Ako bi obveljalo mnenje nekaterih
zgodovinarjev in preiskovalcev starodavnih dob, da so stari Slo-
veni že za časa Rimljanov, to je, nekoliko let pred Kristom in
kasneje v sedanjih svojih sedežih ali vsaj v nekdai\ji Pano ni j i
bivali, bi se moglo im6 Ptuj ali Op tuj tolmačiti na podlagi sta-
roslovenskega jezika, zatorej vtegne Ptuj res pomenjati mesto
„ptujih^' ljudi, kajti v istini so se v tem mestu zadrževali največ
ptigci, začetkoma Rimljani, kasneje v dobi preseljevai^a niro-

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska Srtioa. Po Krempljevih spisih J. L. ^^3

dov Goti, Huni in A vari, a Se poznejše Nemci, kateri imajo
Se zdaj skoraj večino v tem na polu ponemčenem mestu.

Ptuj ima tako vgodno lego, kakor malo kateri kraj , zato so
ga mnogokrat obiskovali razni narodi in razne vojske: zaradi
tega je Ptuj v zgodovinskem obziru jako važen in napisati bi se
mogle o njem obširne knjige. A največje važnosti je bil Ptuj v
dobi Rimljanov; zavoljo tega hočemo najprvo njegovo usodo
iz teh časov opisovati.

..^'^•'.'J® ^^^ zbirališče za vojščake panonske in noriške pro-
viacije, kajti bU je skoraj ob meji teh rimljanskih pokrajin. Po
smrti rimskega cesarja Ner o na je hotela vsaka rimska vojska
druzega cesarja imeti in že tedaj (1. 69 p. Kr.) so se zbrali pa-
nonski in noričanski vojevode v Ptuju, ter se posvetovali o vo-
litvi novega cesarja. Zdajci se z gorečo besedo vzdigne panonski
vojevoda Antonius Primus in svoje rojake navduši za Ves-
pazijana, za katerega so se šli v Italijo bojevat in kateri je
bil tudi -za rimskega cesarja spoznan.

Temu vrlemu cesarju je bil naslednik ničvredni Domicijan;
a za tem je nasledoval cesar Ulpius Trajan. Ta je obiskal
(okolol. 100 p. Er.) tudi mesto Ptuj, katero mu je bilo tako po
volji, da ga je razširil in mu dal ime Ul p i a.

A tudi drugi rimski cesarji pred in za Trajanom so najbrž
Ulpijo cesto obiskovali. Ko so divji ndrodi, KvadiinAlemani,
po Panoniji razbyali, jih je prišel sam rimski cesar Aleksan-
der (1. 222 p. Kr.) krotit. Pri tej priliki se je obotavljal tudi v
Ptuju, kjer je bil baje maliku Serapisu postavil podobo. Med
rimske cesarje, ki so bili za te kraje dobrotljivi, se smš skoraj
brez dvombe brojiti tudi cesarProbus (1. 282.) Rojen Panonec
je dal mnogo primernih goric z vinskim trsom posaditi, tako n. pr.
v Sremu (v sedanji Slavoniji), a tudi h al ozki vinogradi (v
ptiygki okolici) imajo baje začetek v Probusovi dobi. -

Kakor je bil Ptuj važen v svetovni rimljanski zgodovini, tako
tudi in sicer še boy je bU znamenit v cerkveni povestnici. Ptuj
je bil v rimljanskem času središče krščanstvu za panonsko in no-
riško provincijo. Krščanska vera se je prvotno le iz Ogleja proti
seveiju razširjala. Tu je bil sv. Marka evangelist, ki je sv. Mo-
horja za oglejskega škofa postavil. A ta in njegovi nasledniki so
učence tudi v PanonijoinNorik pošiljali, in ni dvombe, da
bi v 2. in 3. stoletju po Kr. v P tuji že več kristijanov ne bilo.
Vendar toliko je gotovo, da je imel Ptuj proti koncu 3. stoletja
po Kr. že svojega škofa. Ta je bil sv. Vik to rin, ki je 1. 304
p. Kr. umrl kot krščanski mučenik. Viktorin je bil prvi znani
^kof na Ptiyi. Njemu je nasledoval Aprijan, o katerem se zna,
la je bil še 1. 347 ptujski škof. Potem se b^re kot pravoverni
ikof ptujski Marko (okolo 1. 377.) A v tem se je bilo že začelo
preseljevanje nšrodov, kateremu so bili dali povod divji Huni. Od
njih pregnani so bili pridrli vPanonijoGoti, kateri so bili sicer
kristgani, toda arijanske krivovere. (Arijani so trdili, da Krist ni

Jirtopli 1878. m. Digitized by (SoOgk

1\4: Starodavno mesto Ptaj.

z nebeškim očetom jednaki Bog.) Ti Goti so tudi na Ptuj pri-
hruli, mesto oblegali in prognaU pravovernega škofa Marka, ki
je v Italijo zbežal. Na škofovski sedež so posadili anjanskega
duhovnika Julija Valensa (rojen Ptujčan). A pravoverni kri-
stjani tega odstaviijo in zopet Marka za škofa postavijo. Iz ma-
ščevanja izdi Valens Gotom najslabšo stran mesta, ki je
bilo takrat z zidovjom obdano, in mesto so Goti premagali in
vkončali.

O tretjem pravovernem ptujskem škofu Marku se tudi bžre,
da je^bil pozvan 1. 381 k cerkvenemu zboru v Oglej. Za škofom
Markom je nasledoval nek Gestus (Gastus). On je prav za
prav stoloval v Emoni (Ljubljani), a opravljal tudi ptujsko ško-
fijstvo. Poslednji ptujski škof, o katerem nam zgodovinarji pripove-
dujejo, jebilVirgil, kateri je bil i^^to mesto po Justinijano-
vem vojskovodji Narzesu (1. 54tF postavljen. Ta škof je bil
baje tudi koncil^*ske sklepe 1. 558 z drugimi škofi vred podpisal.
Po tem zadigem ptigskem škofu se nič več ne čuje o jptujskem
škofijstvu, kajti pridrli so bili v tem divji Obri (Avari), ka-
teri so bili, največ mesta razdrli, kolikor ga ni bilo že med pre-
seljevanjem nŽrodov vkončanega.

Predno nada^ujemo o cerkveni zgodovini našega Ptuja,
vrniti se hočemo z nova v rimljansko ddbo. Ker je rimljanska
v61ika cesta iz Italije skozi Ljubljano, Celje in Ptuj dalje
proti seveiju napeljana bila, zato so se vojaške trume cesto v
ptujskem polji shajale in tudi sprjjemale. Tako se nam pripove-
duje iz iste dobe, ko so bili arijanski zapadni Gotje vzele Ptuj,
že še o drugi bitki v teh krajih. Kremplj piše v svoji „dogodiv-
sčini" : „Drugi Gotje gredo nad Adrijanopel in Carigrad. Cesar
Gracijan zato Teodozija v Gremu (L 378) postavi za 2. cesarja čez
vse rimske jutme dežele ; on in Valencinijan pa ostaneta v ve-
černih. Čez našo Štajersko je še Valencingan vedno poglavar. Ker
je bil pa cesar Gracijan (1.383) umorjen, in ker hoče imeti puntar
Maksim njegove in Valencinijanove dežele, poda se Valencintjan v
Carigrad k Teodoziju. Poslednji se napravi zoper Maksima s trojno
vojsko, s Rimljani, Goti, Huni inAlemani. Maksim pride na Ptuj
in v Sisek ter vzame obe mesti. Pri Sisku seTeodozg in Maksim
sprimeta, prvi premaga poslednjega in mu veliko vojakov v Savo
in mestne grabne zapodi. Pri P tuj i se zopet spopadeta. Maksim
je dobil na pomoč nove vojaške čete svojega bra^ Marcelina.
Ob6 vojski se postaviti prav blizo druga proti drugi, menda na
tem mestu, kjer stoji dandanes cerkev sv. Roka. (Glej: „P o vo-
den v svojih rokopisih.") Bila je strašno srdita bitka, ob6 vojski
ste si skoraj v las^h, a naposled je bil Maksim premagan."

Koliko Rimljanov je moralo biti na P tuj i naseljenih in

kako velik upliv so v tem kraju imeli, o tem nam priča iim|jansko

Jbogočastje. Da so se rimljanski poganski bogovi na P tuj i jako

čestili, o tem svedoči, kakor piše Kremplj, altar Apolov (?)

jpred velikim zvonikom, podobe na veliki cerkvi v kamen izsekane^

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska Mca. Po Krempljevih spisih J. L. ^5

katere nekako kažo, da je bil tu tudi Herkul v cesti. Na Haj-
d i ni pri Ptuju je vtegnil biti, kakor nekateri menijo, tempelj
boginje Isis. ^) Pri sv. Janžu v dravskem polji je bilo iz Drave
vzdignjeno kamenje tempeljna, kateri je bil posvečen solncu.

Ptuj je videl v dobi preseljevanja narodov (od 400 do 600
p. Kr.) razne narode, vojske in iyih zgodovinsko važne vojsko-
vodje. Mimo Ptuj a, Celja in Ljubljane so drli Goti s svojim
kraljem Alarikom{l. 400); Ptuj, Celje inLjubljano sovkon-
čevali grozoviti HunlzAtilo (1. 452), zvanim „šiba božja".

Zgodovinsko zanimivo je za Ptuj, da je bila mati posled-
njega zapadno-rimskega cesarja, Romula Avgustula, rojena
Ptujčanka. '*) (Oče njegov je bil vojskovodja Orestes.)

Po dokončanem narodskem preseljevanji se je začelo zopet
mimo življenje tudi v P tuj i, zlasti potem, ko so bili tudi A v ar i
po Karolu Vžlicem prognani od iztočnih pokrajin velike Pa-
nonije. Krščanstvo je začelo nove kali pogaigati. Svojih škofov
(a tudi ti niso imeli stalnih svojih sedežev, bili so le tako zvani
regijonalni škofi), kakor v rimljanski dobi, niso več dobivali, a po-
stavljati so si začeli zopet božje hrame. Prvo ptujsko cerkev so
najbrž razdejali že zapadni Goti (1. 377), ali vrjetno je, da so si
bili skoro gotovo zopet drugo postavili. Vendar tudi to so jim brž
čas Huni ali A vari razdrli, kajti zgodovinsko Je dokazano
(Kremplj), da je solnogradski škof A m o (1. 785) iz p o dr t in dal
sezidati novo cerkev na Ptuji. Nadškof solnogradski Luitpram
jo je podayšal z dozidanjem iztočnega prednjega dela in jo je 1.
846 svečano blagoslovil. Zapadni zadnji del mestne farne cerkve
s starinskim altarjem sv. Marka v tako zvani krstni kapčlici je
postavljen L 1312.

Ptuj je bilo važno mesto tudi v dobi štajerskih grofov Oto-
karjev, kateri hrabri vojevode so naši deželi 2(X) let čvrsto
vladali in jo branili. Tako je Otokar III. pri Ptuji zapodil
divjeMadjare (Gledi „Eremplj: dogodovščine štajerske
zemlje"). Po smrti štajerskih Otokarjev (L 1192) so se odli-
kovali ptujski grofi cesto in znamenito. Nekateri ptujski grofi so
bili sicer na glasu vitezov plenilcev, a drugi so se skazovali koristnim
štajerski deželi in avstrijski državi. Tako je n. pr. ptujski grof
Friderik I. od Madjarov pribojeval v^likonede^jski okraj (t. j.
Všlika nedelja, Ormož, Središče, sv. Miklavž) in te
kraje je avstrijski vojevoda Leopold (1. 1199) pridružil štajerski
deželi, prepustivši podložmke ptujskim grofom. Bili so ti lepi kraji
pod Madjari čisto zdivjani in niso imeli še nobenega božjega
hrama.

') Povoden misli, da se je „liajdin8ka cerkev^' iz podrtin starega

poganskega tempeljna postavila.
^) Nj^ oča je bil grof Romnlus iz Ptuja. — Orestes je bil

prej tajnik kralja A tile in je Se le po smrti njegovi pribeSal ▼

Italijo, kjer Je bil izpodrinil cesaija Ol^cers,

Digitized bvjAOO^lC

"«T^M

WQ Starodavno mesto Pt^j.

Zato jih je prepustil ptujski Friderik I. nemškim križ-
nikom (deutscher Bittersorden), kateri so v teh krajih cerkve
postaviijali in svoje duhovnike semkaj poSi^*ali. Še dandanes so na
omenjenih farah duhovniki tega rčda.

Ptuj je bilo važno mesto tudi v dobi medvladja (interreg-
num). Ko so se bili Štajerci v tej d6bi 61etnega vladanja mad-
jarskega naveličali, se je bil uprl prvi njim grof ptujsM Hart-
nid z drugimi vitezi iz dravskega polja, in spodili so bili mad-
jarskega namestnika Štefana zagrebaškega (I. 1258). Za-
radi tega pride na Štajersko sam madjarski krajijevič Štefan
(sin ogrskega kra^a Bele IV.), premaga Ptuj in si ga izvoli v
svoje stolno mesto. A ljudstvo ni bilo dobro divjim Madjarom
in vsi Štajerci so se njim uprli ter v 11 dneh vse Ogre iz
dežele pregnali (1.1259), ali Ptuj je ostal njim v oblasti. V bitki
priEroissenbrunnu sobiliOgri čisto premagani inŠtajerci
so dobili v češkem O tok ar j i novega, boljšega vladarja. Toda tudi
Otokar je premalo čislal pravico Štajercev. Eo se mu je 1.
1268 pttgski grof (tudi imena Friderik) pritožil o tem v imenu
vseh štajerskih velikašev, je dal Otokar v Vratislavi, kamor
so mu bili prišli na pomoč proti Prusom, igega in vse imenit-
nejše štajerske grofe zapreti. Izpustil jih je bil še le po tem, ko
so mu svoje gradove izročili.

Ptuj in okolico igegovo z drugimi štajerskimi mesti vred so
cesto obiskavali di^'i Turki, a tudi Madjari.

Vseh napadov turških omenjati, bi bilo preobširno delo.
Ptuj so že 1. 1396 Turki razdejali in 16.000 kristijanov so bili
iz ptujske okolice soboj v sužnost odvedli. A Madjari so 1. 1429,
1480inl481 to okolico za kralja Matijaža zaradi prepira s
cesarjem Friderikom obiskali in pri tej priliki vzeli grad
B orel j (Ankenstein). — Še marsikaj malih zgodovinskih beležek
bi se dalo o Ptuji navesti; a večjega spomina so vredne le cerkvene
zadeve. —

Mestna farna cerkev se je dolgo zvala katedralna (velika,
stolna) cerkev, kajti to im6 jej je dohajalo, dokler so v Ptuji
škofi svoj sedež imeli. Ali, ko so dobili Eorotani od solnograd-
skega škofa Virgila na proŠEJo svojega vojevode Hotimira
svojega deželnega škofa, namreč Modesta, ni se zvala ptujska
farna cerkev „katedrala", ampak le „kolegijatna" cerkev, ki se je
bila do reformacijske ddbe ohranila. Na koleggatno cerkev spomi-
igajo stari znameniti korarski stoli in ime „kormajster". —

L. 1684 je bil v Ptuji velik požar, ki je bil vkončal tudi
zvonik pri mestni farni cerkvi. Zaradi tega se je potem postavil
sedanji prosto stoječi zvonik, kateri je dobil 1. 1807 lepo glaseče
se zvonove.

V Ptuji je bilo prej mnogo cerkva, o katerih je sedaj malo
sledu. Bila je cerkev „vseh svetnikov*, sezidana 1. 1480, a 1. 1785
prodana in v „ma^azin'' prenarejena. Potem cerkev ,^sv. Jožefa"
{sunaj mesta^ kjer je dandanes mestno pokopaliBče. L* 1680 je bila

Digitized by

Google

ZgodoTinska trtica. Po Er6mp^'6Ti]i spisih J. L. H^

•

zavoljo kuge sezidana, a L 1784 podrta; da^'e „domiiukanflka
cerkev^S sezidana 1. 1230, iz katere se je vojašnica naredila.

K sklepu omei^'amo še na kratko vseh nesreč, katere so za-
dele Ptuj v teku blizo dveh tisočletij.

L. 377 po Er. je bil Ptuj razdejan po zapadnih Gotih.
(Tudi od iztočnih Gotov so Ptujčani baje mnogo trpeli,
kajti mesto so obirali tako, da so prebivalci od glada mrli.)
Dalje so Ptuj razdejali (1. 452) Huni, a 1. 1396 Turki. Od
L 844 je bilo mesto zapuščeno in pomandrano, ponoviti ga je
bil dal slovanski vojevoda Eozil (Hezil). Kuga je razsajala tu v
letih: 872, 881, 889, 912, 1545, 1680, 1682. L. 1684 je bil požar
mesto popolnem, a L 1705 po nekoliko ukončal.

Zgodovinska Srtioa. Po spisih Mnohujevili, Eremp^evih hi Hofrichteijevih,

sestavil J. L.

Ljutomer je bil do novejših časov znan le po svojcem iz-
vrstnem vinu, katero raste v njegovi okolici. V posledimh letih
prob6de slovenskega nAroda se je tudi v tem odlikoval, da se je
za razSiijeige slovenske ideje posebno zanimal in z&njo kolikor
toliko delaven bil. Poblii^e se je o Ljutomeru in m'egovi okolici
prav malo znalo; le vinski trgovci so ljutomerski trg in m'egove
prijazne vin6grade sem ter tija obisk&vali. A sicer tudi ni naš na-
men, te krige v njih sedanji obliki opisovati, ampak poskusiti
se samo s kratko zgodovinsko črtico.

Praddbe ljutomerskega okraja, ali v obče praddbe spod-
njega Staj er j a nočemo preiskavati. To je stvar geologov. Le
mimogredš bodi omei\jeno, da ste murska in šavniška do-
lina kasno nastali, kajti vsa zemlja je očividnonaplov^'ena z voda,
ki 80 od severja proti jugu drle, zgoraj ženejo jemale in jo tu in
po Ogrskem puščale. A vinske g6rice so produkt „tretje for-
macije^^ z razno mešanico mlajšega kamenja. Ko se je voda ko-
likor toliko iz tukajšnjih dolfn odtekla, je bila še vendar zemlja
dolgo močvirnata, kar je po nekoliko tudi dandanes. Iz teh mlak
so rastiie razne rastline, velikanski praproti, velike palme, trstovje,
o kakoršnih ni dandanes druzega sledii, ne^o, kar je v ijavem pre-
mogu, kateri se je bil tudi v teh krajUi pred nekaterimi leti
zasledil (pod Grizovščakom) in tudi lani (v Veličanski
grabi bliizo Svetinj). V tej pradobi so živele živali, kakoršnih
ni najti sedaj na sveti. Bile so velikanske živali, katerih kosti se
iz ljutomerskih gdric sem ter t^ja izkopljejo; učenjaki so jim pri-
dali imena: „Mastodon*S »Deinotherium** in dr. človek je

Digitized by VjOOQIC

Ug Ljutomer,

•

v tej ddbi Jave^ne še živel, a vse omenjene rastiine, živali, je ves-
VDtJni potop pokončal in površino zemlje precej predrugačil. Se
le po tem občem potopu se je predrugačila zemlja tako in nastalo'
je takSno podnebje, da je bilo človeku v bivališče vgodno. A vse
to je le meglena slika te temne ddbe, katero si moremo stvar-
jati bolj po domišljavosti, nego po zanesljivih znanostnih dokazili,
katerih še jako pogrešamo. Posebno je moči to rfiči v obziru pr-
vega n&roda in njegovega prvotnega življenja v teh krajih.

Prvi zgodovinsko znani ndrod v teh krajih so bili Kelti,
ki 80 stanovali v obče v osrčji Evrope. Ali so s Kelti vred tudi
tti stanovali že predniki denašnjih Slovenov, o tem se je že mnogo
„pro et contra'^ pisalo.

Gotovo smemo misliti, da so Rimljani prej ali sl6 v te
kraje pridrli in kolikor toliko se tudi tukaj raselfli. Sledi njih bi-
vanja v teh krajih se le malo nahaje, ali vendar nam stari novci
iz rimskih- časov, ki so tu bili izkopani, to potrjujejo. Ce se tudi
v obziru Ljutomera stari rimljanski izrek „ubicumque Roma-
nus vicit, Romanus habitabat'* (jiki^^ jo Rimljan zmagal, tani se
je tudi naselil"), spričati ne da, vendar je skoro gotovo, da je v
teh krajih bila narejena rimljanska cesta. S Ptuja je dalje dr-
žala cesta čez ogrsko stran (Sabaria, sedanji Sombotelj, Stein-
amanger) na Vindobono. Če je šla mimo Lendove na Prek-
murskem ali na desnem bregu Mure mimo sedanje vasi Ce-
zanjevci (Zesendorf) pri Ljutomeru, o tem ni bilo moči
priti na pravi 8l6d. Ostanki stare ceste pri Humu (Holmu) blizo
Ormožu, kraj „Stara cesta" (tu se je izkopal 1. 1839 pri oraiyi
rimski zlatnik menda iz dobe Nerona), in razlagalce imena
„Cezanjevci" od 20. rimske štacije ad Vicesimum), to bi bili
sicer mali dokazi za to, da so se Rimljani po teh krajih zadr-
ževali in od juga proti severju ter narobe premikali. Za kulturno
zgodovino tega kraja bi bilo silno važno znati, v kateri dobi je
bil začetek tukajšigemu znamenitemu vinstvu. Lehko je, da se je
bil vinski trs zasadil že v predrimljanski dobi, ali če tudi tako
rano ne, smž se za gotovo trditi, da se je zgodilo barem v dobi
rimskega cesaija Probusa (vladal 1. 275—282 po Kr.) Ta je
bil rSjen v Sremu (v Slavoniji), in je ne samo t6 kraje daJ ob-
saditi z žlahtnim vinskim trsom, ampak gotovo tudi druge pr^azne
hribe v Panoniji, h kateri so spadali tudi še ljutomerske, rad-
gonske in ptigske gorice.

Iz rimljanskih časov se o Ljutomeru in okolici ne d&
več navesti, nego smo povedali. Ce tudi so tukajšnje ljudstvo
ostri Rimljani hudo tlačili in je mnogo davka plačevalo, ven-
dar se je še srečnejše čutilo, nego v poznejši dobi občnega pre-
seljevanja narodov, ko ni bilo morda n^edno leto varno svojega
življoBJa. Kako so diyji Goti in Huni, A vari in Madjari v
teh krajih razsajali, o tem nam pričajo razni zgodovinarji. Kakor
je bilo bližnje mesto Ptuj po omenjenih naro^ cesto opleigeno
in poškodovano, tak6 so še bolj nevsmiljeno delali s posameznimi

Digitized by VjOOQ IC

Zgodoviiuka Srtioa. Po spisih sestavil J. L. X19

kočami v ljutomerskih krajih. Dokler ni bil Earol Veliki di\jih
Avarov (Obrov) prognal iz zapadne Panonije, niso imeli miru
tokajšiui Sloveni, kateri so sicer že najmem' 200 let pred Earo-
lom Všlikim po Štajerskem prebivali. V našo štajersko de-
želo, takrat po vsem slovensko, je bil postavil ta mogočni sve-
tovni vladar nemške (frankovske) vojščake in grofe, kateri so s
pohlevnim slovenskim ljudstvom cesto prav grdo ravnali. Sicer so
tukajšiui kraji bUi morda v podložnosti slovanskega kralja Sama
(L 623 — 658), čegar le prekratko vladaiye je bilo Slovenom
gotovo vgodno. Ali tudi po smrti mogočnega frankovskega vladarja
Karola Velikega je vtegnila biti ljutomerska okolica (gotovo
vsajPrekmursko)pod slovansko vlado, namreč podPrivi-
novim slovanskim kraljestvom, čegar sčdež je bil najbrž ob Blat-
nem jezeru, kakor novejši zgodovinarji dokazujejo. Ker je bil
Pri vi na kristijan, je dakle gotovo skrbel, da se je krščanska
všra pri njegovih podložnikih razširjala. Zato je verjetno, dasi
ne zanesljivo, da je dobil morebiti Ljutomer takrat svoj prvi
božji hram, t. j. kakšno leseno cerkvico (okolo L 840). Po smrti
Privinovi je podedoval očetove dežele Eozil (Hezil). Kakor
se dozdeva nekaterim zgodovinarjem, posebno Kremplju, spo-
miiga mnogo krajnih imen na nekdanje vojevode slovanske iz
9. stoletja, tak6 občini Badislavci in Moravci pri Mali ne-
delji na Badislava (Bastislava) in na qjegovo veliko-moravsko
kraljestvo, občina Kozla vci pri sv. Juriju in priimki Kosi
na slovanskega vojevodo Kozila, Badomerje pri Ljutomeru
na hrvatskega vojevodo Batimirja, h kateremu je bil Privina
pribežal pred sovražniki. Navzlic vsem tem dozdevam nahajamo že
v 9. stoletju, da sta grad in trg Ljutomer (Luttenperch) spadala
h komitatuHengist (Gosting, tagradjezdajpodrtina). A v starih
pesmih se govori še le 1. 1174 o Ljutomeru, ko se tukajšnja
fara prepušča v uživanje samostanu Borovje (Vorau, na severo-
iztočni strani nemškega Štajerja). Kako se je kasnejše zopet ločila
od tega samostana, o tem nam zgodovina ne poroča. Graščina
ljutomerska (grad se je v nemškem zval „Oberluttehberg*S
v slovenskem jezici „Dolnji grad", od ljudstva tako imenovan
menda zavoljo razločka od „6raneka", ki mu je bil višje nad
Ijutomerom ležeč nasprotno gornji grad,) je bila državna lastfna
in trg je bil najbrž popolnem njej podložen. Mesfjanstvo ali tržan-
stvo se je še le kasnejše v srednjem veku izobrazilo in kraj si je
tudi pozneje pridobil im6 in pravice trga. Dasirh.vno se je morda
ti^ po trgovini z vinom, kOBJi in drugimi pridelki rano odlikoval,
vendar so ostali trž&ni še vedno v odvisnosti od graščinske
gosposke; a ^nasproti Ljutomeru je bilo nadgorsko mesto mnogo
prej svobodno in samostalno.

Graščino ^'utomersko so najbrže cesarski oskrbniki
(Pfleger, V6gte) oskrbovali in trž&ni so bili v igik varstvu in od-
visnosti. Vendar so si včdeli Ljutomerčani tudi nekaj pravic
pridobiti, kakor kaže prvo pismo, ki se tiče ljutomerskega trga.

Digitized by VjOOQ IC

120 I^utomer.

To je datirano v Radgoni dn6 12. julija 1342. V Tyem podeljuje
avstrijski vojevoda Albrecht, katerega so bili Ljutomerčani
v Radgoni pozdravili, yutomerskemu trgu vse iste pravice (pri-
vilegije), katere so takrat že Radgonci imeli. A radgonski mest-
jani so imeli takrat med drugimi manjšimi privilegiji tudi to pra-
vico, da so si sami svojega sodnika in porotnike volili.

Kakor smo že ržkli, je ostal trg najbrž še dalje graščini
podložen in se je v kupni pogodbi 1. 1415 (za nadvojevode E r-
nesta) dvornemu maršalu Hansu Scliweinb5cku ') z grajščino
vred proddl. Kasnejše sta prišla graščina in trg v last Jflrgu (Ju-
riju) vitezu Schweinbeckhu, potem na njegovo hčer, omoženo
Rindscheid, a dalje v roke Ferdinandu in Hansu (Ivaou)
Rindscheidu. (Po teh graščinskih posestnikih ima mala doli-
nica v bližnjih vinogradih im6 „Rindscheid-Graben'* (Rinče-
tova graba). Kasnejše so bili posestniki gradu Nikolaj pl Alappy
in grofovska rodovina Draschkovitsch (Draškovlč), Za grofa
Kašparja Draškoviča, poslednjega gospodarja graščini iz tega
rodu, je bil trg od graščine ločen. To se je zgodilo (L 1657) za-
radi tega, ker je trg za zadolženega svojega grofa plačal 600 gld.
dežžli, kakor spričuje pobotnica tedanjega deželnega glavarja
Ivana Maks. grofa Herbersteina dnš 16. marca 1657. Za tem
je moral trg za omenjenega grofa plačati še znesek 3099 gld.^ in Se
le potler(l. 1677) je postal čisto neodvisen od graSčineke gosposke.
A dotično pismo se je bilo najbrž izgubilo in 1. 1680 se ni hotela
ta drago odkupljena sloboda trgu več priznati , zaradi česar je
nastal med braneško graščinsko gosposko in trgom prepir, (Naj tu
omenjamo, da sta bila gradova Branek, Dolnji grad in b^e
tudi cvenski grad le jedna lastina). Ta prepir se je še le s po-
godbo dne 16. decembra 1. 1684 poravnal, in nekako brambstveno
razmerje (Schutzverhaltniss) med trgom in graščino se je ustano-
vilo, ki je bilo merodajno še do 1. 1848.

Ljutomer z okolico bi bil lehko mirno vžival sad svojega
truda, mirno bi bU lehko sejal in žel po svojem rodovitem pojji
in trgal po goricah sladko grozdje, ako bi ga ne bili po prognanih
Obrih cesto nadlegovali divji Magjari, Turki in tako zvani
Kruci, Ko je bil ptujski grof Friderik I. 1. 1199 premagal
Madjare, pridobil je bil velikonedeljske, ormoške in središke
kraje ter ljutomerske gorice štajerski deželi in določila se je bila
takrat (okolo 1. 1205) sedanja meja proti Ogrskem, namreč
Mura in Presika (ob Medjimurji). Nekako do L 1400 je vladal
po tem po iztočni meji štajerske dežele kolikor toliko mir. A tedaj
je prišel v avstrijske dežele in v slovenske pokrajine nov
hud sovražnik, namreč Turek, ki je iz Azije prišedšl mnogo sto-
letij vso južno Evropo močno nadlegoval. Tudi ljutomerska oko-
lica je obilo pred njim trpela. Že 1. 1418 so bili Turki pred

^) V kamen sekane podobe necega Sehweiiibocka ae vidijo ie
za altaijem ljutomerske eerkve«

Digitized by VjOOQ IC

Zgodovinska ortioa. Po spisih sestavil J. L. X21

Radgono prišli. Mislili so to mesto, (tedaj 9e mala trdnjava),
kar hitro vzeti.

Toda možkiiQženskeso8etak6 hrabro branili, da ni Turek
ničesar opravil in moral je iti ob strančh mesta čez Muro, če-
ravno je, kakor jevrjetno, po okolici razsajal. Poznejše so Turki
še cesto v večjih in maigših četah v teh krajih Muro prebrodili
in todi škodo delali. Tako so 1. 1532 po vsem Štajerskem,
in posebno po Slovenskih goricah hud6 rogovilili. V turSldh vojskah
L 1552—1562 so ti divjaci ravno v ljutomerski okolici mnogo
ljudi polovili in je seboj na Turško odvedli.

Eo sta Turke pri poslednjem obleganji Dunaja potolkla
nemški Lotaring Leopold in poljski kriJj Sobieski, so se
tračali skozi Ogrsko domti in pri tej priliki grozovito množico
kristijanov polo^ in seboj vlekli, morebiti so tedaj tudi v ljuto-
merskih g6ricah razsajali, kajti ostal je bil v teh krajih sedem-
leten turški deček, sin Ibrahimov, ki je bil paša Budima
(Ofena). Krščen je bil ta deček pri sv. Miklavžu in je tudi tam
bil krščansko vzgojen.

V tem, ko so Turki nadlegovali Avstrijane, se je bila
začčla luteranska vera po Štajerskem širiti. Vendar se ne
najde nikjer nič zapisanega, da bi se bil Lutrov nauk v Lju-
tomeru prijel, ali da bi morda bil cel6 tako vnetih privržencev
imel, kakor v bližnji Badgoni, kjer so bili skoro krvavi prepiri
v verskih zadevah.

A največ sta Ljutomer in okolica trpela od tako zvanih
Krucev, in sicer 1. 1683—1709.

To so bili ogrski nezadovoljneži in puntalci — zgodovina jih
imenuje „malkontenti'^ — kateri so se pod vodstvom R&kocija
za večje sloboščine bojevali. Svoje ime so dobili od neke križarske
vojske (od todi „Kruci") na Ogrskem, katera je bila v 13. stoletju
v Palestino namenjena. Ali neki D osa je gnal to četo namesto
na muh ame dane, na gradove in gosp6ske, da je graščine, mesta,
trge in vasi planila. In tudi Bakocijeve puntalce so zvali ne-
kateri „Kruce". O b6jih s Kruci govori Kremplj prav obširno
in na drobno, pripoveduje o njih pleigenji Središča, Ormoža,
Ljutomera in bližnjih vasf.

V bran so se jim bili postavili samo Ljutomerčani. Pr-
vikrat (1. 1683) so hrabri Ljutomerčani z orožjem Krucev
pričakovali onkraj Mure pod vodstvom župnika Simona Pora ta,
kar jih je bilo baje ostrašilo , da se na štajersko zemljo niso upali.
Drugi napad Krucev je bil 1. 1685. A najhujše so razsajali 1.
1704. Ljutomerčanom je bil takrat na pomoč prišel radgonski
sodeč (župan) Draš s tremi tisoči oborožencev. V teh bojih so
bili Kruci Ljutomer in okolico strahovito oplžnili in celo
c venski (Cven je vas blizo Ljutomera) grad razdrli. Ljutomer-
ska občina hrani še iz teh časov zastav o, katero so bili Kru-
com odvzeli, in dvč sliki, kateri kažete momente iz teh bojev. Na
jedni je še upodobljen omenjeni župnik Simon Porat, jašoč s

Digitized by VjOOQ IC

^

122 Ljutomer.

svojim faranom na čdlu proti Soboti preko Mure, a na drugi
86 vidi Matija Vranašič, sodeč ljutomerski, ki se je v bojih L
1704 za domači kraj krepko pot6zal.

Na Ogrskem, zlasti na Sedmogradskem se jeEakoci
še nekaj let ustavljal in celo dal ozvati za poglavarja Erde.lj-
skega. Toda nap6sled ga je 1. 1709 na Donavi general H ci-
st er za vselej pobil.

A Ljutomer so tudi druge nesreče mnogokrat obiskavale.
L. 1637, 1777 in 1827 so bili v trgu silni poždri. Zaradi posled-
njega ognja se je po prizadevanji pokojnega graščinskega oskrb-
nika ljutomerski trg lepše in varnejše pred ognjem sezidal.

L. 1678 je bila v Ljutomeru velika povodenj, in 1. 1680
je razsajala v vseh teh krajih huda kuga (pomor). Po obljubi in
v spomin tej grozoviti bolezni so se bile nekatere cerkve posta-
vile, n. p. cerkev sv. Roka v Cezanjevcih. O cerkvi sv. Ja-
neza krstltelja v Ljutomeru smo že prej povedali, da se
o njej kot farni cerkvi bSre še le 1. 1174., akoravno je bila gotovo
prej postavljena.

Istega leta jo je namreč radškofsolnogradski, Adalbert II.,
daroval z desetinami vred samostanu Borovskemu (Vorau).
Pozneie je spadala v sekovsko ško^'stvo; a 1. 1800 jo dohode de-
želni knez, zaradi tega je zdaj staj. religijski fond nj6 patron, toda
v cerkvenem obziru spada pod mariborsko škofijstvo. Cerkev je mo-
rala biti s početkk prav majhna, kakor spričige njč starejši sprednji
d61 gotskega sloga. Zadnji večji d61 cerkven je bil baje L 1717
prizidan, kar se iz. tega sklepa, ker je bila v tem letu slovesno
blagoslovljena. Izmed župnikov so zaznamovana t&-le imena: Bug-
ger (L 1328), Konrad Schreyer (1. 1410), Simon Por at (1.
1683, znan iz bojev s Kruci) Matija Ozmac, Mihael F ras s,
Jože Petek (Ljutomerčan, je postavil zid okrog cerkve, steber s
podobo matere božje na v61ikem trgu (1. 1729) in ustanovil do-
hodke za 2 kaplana), Mih. Jaki in (umrl 1847, učen mož, prija-
telj Slovanom in dobrotnik Stanku Vrazu, zapustil je vinograde
cerkvam: ljutomerski, svetiujski in miklavžki), France Cvetko
(1. 1847 do 1854, dekan in župnik v Ljutomeru, znamenit
pridigar in slovensk jezUiOslovec) in naposled dr. Anton Kle-
menčič (umrl 1. 1873, goreč domoljub slovensk, učen mož in
iskren prijatelj ljudstvu).

Naj navedemo še nekatera druga imena slavnih mož, kateri
so bili ali v Ljutomeru rojšni, ali kateri so na cest in slavo
domovine tu delovali.

V Ljutomeru se je rodil Leopold Vol k mer (Volkmajer)
dn6 13. oktobra 1741. Bil je duhovnik v Ptuj i in umrl je dnš
4. febr. L 1816. Volkmerju se pripisuje ta zasluga, da je v
cerkvah severo - iztočnega dela slovenskega Štajerja, med Dravo
in Muro izpodrinil nemško cerkveno petje in ga nadomestil z
lepimi slovenskimi popevkami. V o I k m e r , imenovan „veseli pesnik
slovenskih goric'', je zlagal največ umeteljne pesmi, in sicer si je

Digitized by VjOOQ IC

ZgodoTinska Srtioa. Po spisih sestavil J. L. ]^23

prizadeval pisati v nirodnem duhu, dasiravno se mu je le redko
posrečilo. Njegove pesmi imajo prav malo pesniškega ognja in tudi
jezik je slab. Samostalnike je n. pr. pisal z veliko začetno črko.
Njegove „fabule in pesme" je na svitlo dal Murko 1. 1836 v
Gradci.

Ljutomer je rojstni kraj (dn6 20.nov. 1. 1813) slavnega slo-
vanskega jezikoslovca, profesorja na dunajskem vseučilišču in dvor-
nega svetovalca, g. dr. Franca viteza Miklošiča.

V ljutomerski okolici, v prijaznih goricah v Cerovcu se je
naredil tudi jeden najznamenitejših hrvatskih pesnikov: Stanko
Vraz.

Vendar med vsemi imenitnimi možmf, ki so v minolih časih
v Ljutomeru delovali, si je pridobil za trg in okolico največje
zasluge dr. Ivan Gottweiss. Ta mož je bil svoie dni (okolo 1.
1800) učitelj na mariborski gimnaziji, v mladih letih celo nemšk
pesnik (zlasti lirik), a v poznejših letih goreč prijatelj slovenščini.
Bil je uradnik in kasneje najemnik braneške graščine, v^liM po-
sestnik in trgovec. Izveden je bil v vseh zadevah. Okolo njega se
je zbirala mladost in starost, kmet in gospod, vse ga je vpraše-
valo za svfet, in vsem je tudi bil dober svetovalec, odkritosrčen
prijate^ in dobrotnik. Ud štajerski kmetijski družbi, kateri načel-
nik je bil sam nadvojevoda Ivan, ga je posledi^ji cesto za
svet vprašal. L. 1848 je bil tudi deželni poslanec v štajerskem
deželnem zboru, kjer se je kot zvedenec in mož zmčren v politiki
odlikoval. V letih 1840—1850, v teh važnih letih slovenske probude,
so v Ljutomeru delovali za slovenstvo zelo zaslužni možje, ki
so se vsi okolo dr. Gottweissa zbirali.

V Ljutomeru (prej pri sv. Križu in baje tudi pri Sve-
ti njih), je bil dekan že omenjeni J a klin, 2. (ali 3.) kaplan naš
Davorin Trstenjak, pri Malinedelji prerano umrli (1. 1844)
župnik in slovenski pisatelj Krem pij, in v Cerovcu je cesto
bival Stanko Vraz. Vsi ti možj6 so bili domoljubi v pravem po-
menu besede. O dr. Gottweissovem domoljubji še najglas-
nejše govori, kar je Ljutomeru storil. Ustanovil je trgu še za
svojega življenja bolnico, zasadil okolo Ljutomera dva drevo-
reda in skrbel v obče za olepšanje trga. Vendar najlepši spomi-
nek si je postavil v svoji oporoki. Zapustil je 8000 gld. v srebru
za ustanovitev obrtnfjske šole v Ljutomeru, ki se je bila
1. 1861 osnovala, a L 1863. v 1. razred nižje realke prestvarila.

Kako pravičen je bil obema narodnostima, kako razumen
mož tudi v obče, kaže to, da je v oporoki določno povedal, da
ima biti na omenjeni šoli učni jezik slovenski in nemški. S
tem je dokazal, da jednostranski pouk v jednem samem (nemškem)
jezici ni vspešen in koristen. Ravno, ko je hotela vlada tega za-
služnega moža z zlatim križcem ali kolajno poslaviti, ga je zadela
huda bolezen in dn6 1. majnika 1. 1850 je umrl, star 74 16t.

On je sicer mrtev, vendar njegov spomin živf še v onih hvaležnih
Ljutomerčanih, ki njegove dobrote vživajo. A da je broj hva-

Digitized by VjOOQ IC

124 Ijtitomer.

ležnikov njegovih oskromen, temu je tožea dokaz, da fakajo nje-
govi telesni ostanki, ki počivajo v Cezanjevcih, Se dandanes
grobnega spominka. Potomcev svojih Gottweiss ni imel; jedini
sin njegov je umrl pred njim. Grobni kamen na starem grobfšči
pri cezanjevski cerkvi je znamenje groba Gottwei8&-
ovega sinu.

Završujoč ta spis naj še navajam svoje misli o etimologiji
(izpeljavanji) imena „Ljutomer" (nemški Luttenberg). Nekateri so
Ljutomer šaljivo nazivali latinski Lutetiae, kar bi slovenski
značilo „Blatno v d s" (blata se ob deževji res ne pogtžša), aH
Blat ovci; zopet drugi (Nemci,) bi radi videli (se v6, tudi le v
šali), da bi Luttenberg toliko kakor Lustberg pomenjalo, a
vsa so prazna ugibanja. Znameniti zgodovinski pisatelj Kremplj
m6ni, da to im6 prihaja od onih Slovenov, ki so se zvali Ljuto-
merici in bili panoga velikega, po vseh slovenskih zemljah raz-
tresenega rodu Hrvatov. S tem bi bilo zatorej v zvezi imeno*
vanje češkega (zdaj ponemčenega) mesta Litomerice (Leitme-
ritz), in morda poljske pokrajine „L o d o m e r j e". Na Hrvatskem
blizo Koprivnice je trg, zvan Ludbr6g in pri Ormoži je
vas Lit mer k. V starih listinah se nahaja ta kraj različno zapi^
san: Lutbrega, Luetenberg, Luttenperch, Lutten«
werd (v nečem pismu 1. 1232) Slo veni so brž — ako je
Kremplju vrjeti — v prejšnji ddbi ta kraj (menda z okolico vred)
Ljutomersko nazivali. A zdaj se v prostem ^'udstvu čuje sploh
samo LotmerkinLjutomeržan. Y književnem jedci se piše
in govori Ljutomer, Ljutomerec, LjutomerCan in Lju-
tomeržan.

Katera pisava je pravilna?

Na to je težko odgovoriti. Naš slovenski učenjak Trstenjak
se je odločU za obliko Ljutomer, katere se je tudi že ves omi-
kani svet poprijel. Jaz si mislim, da je trg dobil svoje ime od
gradfi (Oberluttenberg, Dolnji grad), kateri je sigurno prej stal,
nego trg. In gradu je tukajšnje slovensko ljudstvo dalo brez dvombe
slovensko imč. To slovensko imš se je glasilo najbrž Ljutbrfig;
Ijut br6g, Ijut pomenja: jčzen, divji, grozovit, hud, in
morebiti, je tudi strm pomenjalo; a„br6g" pomerga v ljuto-
merskem krajnem narečji hrib, holm; Ijut br^g bi zatorej
bil strm hrib.

A na takem strmem brčgu je postavljen D olj ni grad,
ki je mnogo starejši od braneškega gradu, vsaj je sedanje novo
nedodelano poslopje postavljeno iz podrtln starega Ijutbrčga,
kakor so gaSloveni najbrž zvati vtegnili; igih nemški gospodarji,
se vš, so mu pridčli tudi nemški zavito im6,

A sicer razlaganje krajnih imšn prepuščam strokovnjakom in
jezikoslovcem, kajti bojim se, da bi me že zaradi tega svojega mnenja
naši slovenski učenjaki ne počestili z naslovom „mojstraka2e'S

Naj dobra volja opraviči moje neuko per6! —

Digitized by VjOOQ IC

Črnogorski ir srbski zdravniki samouki«

Spisal J. Navratil.

Za poslednje Cmogorsko-turske vojske razglasil je nekega
Bečkega lista dopisnik iz Črne gore zanimljivo novico, kako je
nahajal sh svojimi tovariši ondod mnogo takih možakov, kateri so
hromdtali (šepali), zato ker jim je bilajedna noga malo prekratka;
pa takim hromcem, — kakoršnih je bilo tudi med kneževo rod-
bino, — vendar to ni branilo naglo hoditi in kretati se ; da, lahko
80 plezali celo po skalovju.

Na vprašaiije, zakaj ti možje tako hrom&tajo, pravili so jim
domači Jijuc^je: „ysi ti možjč so bili hudo ranjeni na vojski ali v
bojih, pa so jim tako srečno rane zacelili naši „doktori" t. j. do-
mači ranarji ali ranocelniki samouki.

Neznani dopisnik si ni mogel kaj, da ne bi bil očitno izprožil
svojih misli, rekši: „0d teh preprostih samoukov utegnili bi se
tedaj česa priučiti cel6 naši . . . izučeni zdravniki (unsere mo-
dernen Aerzte)/^ Te besede nam pa kažejo, da dopisnik ni bil
zdravnik.

Ugodil mi je sicer mož s^ svojim poročilom, ali o tem, kar
bi jaz bil zvedel neizrečno rad, t. j. kako, ali „na kdk n&čin'^ sa-
mouki črnogorski cel^o in izcelijo ranjencem tudi hude rane tako
izvrstno, da ni treba nog odrezivati („žagati"), — o tem ni niti
črhnil.

Kako bi, ker ni včdel sam ! Črnogorski „doktor" ne razodene
namreč, kakor bodemo slišali pozneje, svojega „n&čina'' tujcu za
ves svet.

Meni pa ni dala prirojena mi zvedljivost ni mira ni pokoja,
dokler nisem seznal nekoliko več o tem „ndčinu" pri ozdrav-
Ijan ju sploh, sosebno pa pri ranocelstvu ali ranarstvu
samoukov »črnogorskih", — a nehote tudi „srbskih".

To, kar sem vlovil po najboljših dosedanjih virih ^) — to po-
dajem našim narodnjakom, a posebno „strokovivJakom" (zvedencem).

') Ti Tiri so : ,,Montenegro nnd die MoDtenegriner''| spisal (bresimeno)
Vuk Štef. Karadžid v ,^V\nedenmann'8 nnd Hauffs Bei-
sen- und LanderbeschreibuDgen/^ Stnttg. u. Tiibing, 1837, cvez.
11. — „ŽiTOt i običtgi Cmogoracd.,'' napisao (srb.) V. M. G. Me-
dakoTič v Nov. Sadu 1860. — ^Časopis l^kaf&v Če8k:^ch'* 1.
1876, čislo 2.y 5. in 88. (Dr. Sonček j6 dopisoral iz Črne gore
1876—76.) — pWiener medirin, Wochenfchrlft" 1876—77: ,,Er«

Digitized by VjOOQ IC

][26 črnogorski in srbski zdravniki samouki.

katerim je bUo to ^narodno polje'^ do zdaj še jako malo znano,
če ne popolnem neznano.

Naj si ga vsak, kojour se zdi vredno, dobro ogleda ter pre-
mišljuje in obdeluje na dalje tako, da bode po godu tudi strokov-
njakom ; kajti jaz nisem »strokovnjak". Zato se ne spuščam v ni-
kako presojevalce (kritiko), nego verno pripovedujem samo to, kar
sem zasledil o tej stvari po knjigah in časnikih. — Nekoliko za-
nimljivega sem zvedel tudi v Beču po mladem imenitnem Črno-
gorcu. ^)

Naj vzamem najprej v misel na kratko to, kar je napisal o
črnogorskih in srbskih zdravnikih samoukih v imenovani nemški
knjigi V u k, ki se je pa, dasi nestrokovnjak, vendar pri vsi svoji
skromnosti spuščal nekoliko 4;udi v presojevanje.

Zdravnikov, vsaj znanstveno izučenUi, ni po njegovih bese-
dah v Črni gori, pa ni bolezni ni ondod toliko, kolikor med omi-
kanim, mehkužnim svetom. Vse te besede imajo do malega svojo
veljavo še dandenes; kajti razen edinega knezovega zdravnika
ni nikakega drugega v vsi Črni gori.

Gled6 znotranjih bolezni so Črnogorci strašno nevedni.
Za vse znotrasje bolezni, med katerimi je najhujša nekaka vro-
činska bolezen („Nervenfieber") po imenu „pošalina", ^) ne rabijo
Črnogorci drugega nego nekoliko domačih pomočkov (zdra-
vil ^) ali pa . . ničesar, prepuščajo prebolevaiye jaki naravi črno-

Včasih pošiljajo tudi po „pope", da prihajajo k bolniku ter
molijo zanj, da bi mu Bog dal zdravje.

Posebno moč so preprosti Črnogorci za Vukove dobe pri-
pisovali tedanjega „vladike" molitvi. Ker jim je bil pa vladika
mnogokrat predaleč, zato so mu pošiljali samo bolnikovo „kapico"
ter ga prosili, naj moli nad rgo, a vladika se ni branil nikdar. —
One bolnike, katerih bolezen jim predolgo trpi, pošiljajo v samo-
stane, posebno pa besnike („Easende") in tako imenovane obse-
dence, ki jih zdravijo potšm njihovi „kaludjeri" (menihi) po
stari neumni šegi, vklepaje jih v železje in mahajo neusmiljeno

lebnisse in Montenegro". 1875—76 von Dr. Hickl, gewe8. Spi-
talarzt in Grahovo. V istem časnika 1876, str • 1280, dopis Dr.
F. Steiner-ja o Srbyi. — „Der MiUtararat*', (Wien) 1876, str.
190. (Poročilo nekega avstr. zdravnika s Cetinja: „Mont6negro'8
Sanitatseinrichtungen.^^) i. t. d. — Pi««

') Pero (Peter) Vrbica, prebrisan mladenič, icvršil je 1. 1878 gina^
nazijo v Terezišču (Theresianum). Oča mu je slavni junak in se-
danji čniogorski minister Mašo Vrbica. — Pis.

^) Po Vukovem „iječniku" str. 562 „typhus abdominalis" (Bauch-
typhus)5 znanstveno Je pa „po5alina'* = typhus; prim. ,,trbaiaa
pošaUna'* (Bauchtjphus) ; „Ob»or*^ 31./5. 1878, str. 4, — ' Pis^

») Zdravilo «= »rb^hrv, „lek'« ali „UeV^ (po Vuku ^lijek'^. ~ Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil 227

po njih. To pa zato, da bi imenovali one hudiče, „kateri so v
^]ih'^ Eedar 86 to zgodi, zapišejo onih hudičev imena brž na
listke in vržejo te listke na ogenj.

Ker se je pa na ta surovi ndčin ozdravilo vendar nekoliko
takih nesrečnikov, zato so začeli taki samostani, kakor n.pr. Stu-
d eni C a (v Srbiji) zbog čudežne moči sloveti tako, da vodijo vča-
sih celo Turki take bolnike tja. Tako se je godilo vsaj za Vu-
kove d6be.

Ali zvunanje bolezni odpravljati, posebno rane celiti, spah-
nene in zlomltiei^e ude vravn^vati znajo po Vukovih besedah
Črnogorci, da „malokateri — ali morda nijeden narod tako".

,,ReSf da včasih iyihovi samouki brez pravega orodja in pod-
„uka kaj pokvarijo ter pošljejo v krtovo deželo nekaterega ranjenca,
„kateremu bi bili izučeni zdravniki pomogliinga rešili smrti vsaj
„tako, da bil ostal, kakor pravijo Srbi : „bogalj" (»Krfippel") ; *)
„ali kakor je to dognaho, — ravno tako se upam na drugo stran
„trditi, da izcelijo oni t. j- črnogorski samouki do dobrega to-
žilko takih ranjencev, katere bi bili izcelili tudi evropski zdrav-
„niki, a samo tako, da bi bili ostali ... bogci (zopet „Erilppel").
— Tako beseduje sloveči Yuk, ki ga pa na žalost ni več med
nami, da bi nam razodel uzroke tej svoji trditvi.

Okanimo se za sedaj vgibai^ja, ter poslušajmo raje, kaj nam
pravi vrli narodnjak na dalje o samoukUi ranarjih, kakoršnih
je še mnogo po Črni gori, nekoliko tudi še po Srbiji.

Omenjeni samouki napravljajo sami za rane nekako mazilo
(„melem") sosebno iz „laškega o]ja" , kozjega loja" in „voska^^
Zdravijo pa tudi s^ zelmi. „Četudi nijeden Čirnogorec ne ozdravlja
„zat6, da bi si 8 tem služil kruh, vendar se nahaja med njimi po-
Jedinih, kateri znajo tej „umetnosti" posebno glas („die als Meister
„gelten"). Po navadi prehaja ta učenost tudi z očeta na sina. —
„Samo taki samouki so ozdravljali ranjence v srbski vojski za
^slobodo" (1815).

„Čudno je pa, da taki ranarji ranjencem ne dopuščajo piti
vode; s^ slivovico se pa smejo napajati, kolikor jim je drago."

„Lahko si misliš — veli Vuk — muko, katero jim zavdaje
(zadaje) ta pijača." — „R6s, da srbska slivovica «i jaka, pa je
vendar opojna pijača, in ranjenci se opijajo prve dni tako, da se

^) NaSa ^,pokveka^^y „pokvečen'* je iz nemSkega „quetschen' 1. Prim.
pri Vuku tudi brv, „bogac** (hrv. SloTenci pravijo nemara „bo-
gec'')B=l. božjak, Bettler, 2. Rrtippel; oba pomena iz ;,u-bog^',
kakor naš „b6žec" nm. „ubožec'S — Zastran pomena prim. pri
Murka tudi ^^štdrc" : 1) Bettler^ alterMann itd. 2). Kruppel, ka-
kor zastarala češka beseda ,|Stercdf" ali ,}štercif'' iz sredovečno
nčm. ,,Sterzer'* (vlaSugar, potepuh), tedaj ni okrajšana iz izmiš-
ljene besede „iSterc'<, ki jo izvaja Marko po kritem iz stsU
ffiitej.^^ ()i£em, iskati), Pis.

Digitized by VjOOQ IC

]^28 črnogorski in srbski zdravniki samooki.

ne zavedajo čisto nič." — Banarji jim brodijo tedaj lahko po ra-
nah, da iščejo po m*ih svlnčenk in koščic (razdrobljenih kosti) ter
ravnajo ž m*imi, kakor hočejo; kajti raqjenci, tako opojeni, ne
nagajajo — ne čut6č bolečin — ranarju z nikakim javkaigem niti
prenevedanjem, kakor da jih omamiš s kakim novim mamilom
G^modemes Bet&ubungsmitters 9,narkotikon").

Ali to — kar se tiče takega omdmljanja, ne velja o Čr-
nogorcih, (kakor bi utegnil kdo soditi po Vukovih vpletenih be-
sedah), nego samo o Srbih po Srbiji. O zadnjih turških vojskah
(1876—1878) celili so, kakor vemo, srbskim ranjencem rane (brez
malega) izučeni ranarjL — Eer ni bilo dosta domačih te
vrste, vabila in privabila je srbska vlada mnogo tujih. .

V Črni gori so pa poleg učenih tujih zdravnikov oprav-
lijali še na poslednji turški vojski tudi mnogi domači samouki, in
to vsi, ti in oni, brez kakega mamila. O

S čudovito potrpeživljostjo in s pravim junaštvom trpi ju-
naški Črnogorec strašne bolečine, kedar mu reže ranar živo meso
iz hude rane.') O tem čitamo v Medakovičevi ki^igi (na str.
184) to spomina vredno zgodbo: „Vrsni (vrstni) junak Mašan Sa-
„vov Petrovič, dobio je grdnu ranu na Žabljaku (1852 god.)
„Svaki je mislio, da preboyeti neče. Ečim *) mu je sjekao giyUo
„meso i guštere,^) ali ovaj nikda ni jauknuo nije,> več je pušio i
„gledao svojim očjma, kako tu^ja ruka sa njega živoga odsieca
„(s6ka, rčže) meso. Mašan je imao tad(a) preko 50 godina (16t),
„pa mu je opet rana zarasla."

Tudi Medakovič potrjuje, da niso imeli Črnogorci nikdar
drugih zdravnikov (,J(jekara") razen jedinih ranarjev. — Ti ranarji
pa se niso učili ranarstva nikdar v nobeni šoli; v6s nauk jim je
to, kar se nauči samouk od samouka; a vendar znajo, veli Me-
dakovič, izceliti („izvidati") rano kakor drugi zdravniki. Črno-
gorec neče tujcu pokazati „svojega načina''; ali iz srca rad izceli
rane vsakemu ranjencu. Mnogokrat se pripeti, da je zdrobljena
kakova kost; ali on vendar izceli, da je zdrava roka in noga,
samo da ni več tako trdna, kakor je bila poprej s celo kosijo, pa
ne odreže nikdar roke niti noge, naj bode rana s tem večja. ^)

Črnogoipki zdravniki samouki znajo tudi krv puščati, rožiče
ali kupice staviti („mečati rogove") in vrtati glavo („trapati", tre-

^) Vendar se včasih pripeti, da silijo domači ljudje hudo ranjene
s opojno pijačo, dokler jih ne opoj^ in oman^jo do dobrega. Tako
se je vs^j godilo, kedar so prihajali ljudje obiskoTat rai\jencev
T Orahovsko b61nico 1. 1875 — 76. Pis.

") Ali „nnna regnla sine ezceptione«'^ O tem kasneje. Pis.

^) Tnrska beseda (ranar). Pis.

4J „Miiice<< (Muskeln). Pis.

^) „Ako je najgrdja rana u ruei ili nos]| nede nipoSto i^edi,** (Me-
dak, 188.)

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil, |2^

paniren), tako tudi uravn&vati izpahneno roko ali nogo in izvleči
„zrige" (svinčeno) iz mesa in kosti. — Nekateri Črnogorci poznajo
tudi trave, katere so dobre za zdravila, kedar pikne koga kača;
tako ved6 i za zdravilo, kedar piči koga ščipavec. O

Po Vukovi svedočbi znajo Črnogorci staviti tudi „koze"
to je, „ospice", ali os6pnice, srb. 5,boginje** , česar jih je naučil
sloveči vladika Peteri., „sveti", kije vladikoval od 1. 1770
do 1830, ter so ga imeli še bolj v čislih nego njegovega naslednika
Petra 11. Petroviča Njegoša.

Tako se je po posebnih okolnostih črnogorskih — po vednih
in silnih turških vojskah pri toliki siromaščini, — osnovalo na-
rodno ranarstvo, kakoršnega ni zdaj več v vsi Evropi. — Naj do-
dam še to, da znajo Črnogorci vračiti*) tudi živino. Več podatkov
o igihovi živinozdravski vednosti pa nisem mogel najti. „1 stoko
znadu oni Iječiti'*, — to je vse, kolikor se nahaja o tej vednosti
v Medakovičevi knjigi.

Toliko sta o „črnogorskih'' in „srbskih'' samoukih zdravnikih,
t. j. ranarjih razglasila imenovana narodnjaka, a „nestrokovnjaka :
Vuk pa Medakovič.

Poslušajmo zdaj, kaj pravijo o teh samoukih, pa tudi o „Sr-
bih" in „Črnogorcih" sploh, izučeni zdravniki, tedaj strokov-
njaki — s6 svojega stališča.

Na prošnjo sedanjega kneza črnogorskega Nikolaja I. po-
slala je naša vlada že septembra meseca 1. 1875 (dokler so se
bili s Turkom še sami hrabri Hercegovci, a Črnogorci tedaj samo
skrivaj), tri učene zdravnike slovanskega roda na pomoč; kajti
so prenašali preobilno število ranjencev iz Hercegovine v Črno
goro. A ondi ni bilo tedaj razen kneževega zdravnika, po rodu
Francoza, (ki je tudi polkovni zdravnik „na francoske stroške'*),
nijednega izučenega zdravnika. ®) Oni trije zdravniki so bili

') Škorpijon. V Črni gori mu pravijo ^^špnrak'' menda namesto y,8ka-
rap'* is lat.-gr. scorpius, ecorpio; (TXOQ7iiog, (THognimv. — Slov.
^,8krak*< (Drobn*) ali »^skrakek*' (namesto ^skrap', skrapek', prim.
stsl. „skrap\j^') postal je nemara iz iste lat.-gr. besede. Olej
Matzen. y,Ciz{ slova'^ (834 in 409). Pis.

^) Stsl. glagol vračiti (zdraviti) živi Se „sem'pa tam^S sosebno med
štaj.^ogr. in brv. Slovenci. Tako tudi ime (subst), y,vrač*' (zdrav-
nik, po Drobn. Bader, Arzt, il medico); po Murku „vračitel'*,
„vračnik*' ; dalje ,,vračtvo" (Drobn.), po glasu „vraStvo'S Arznei,
zdravilo. Tako nm. ^^vrastvo" čitaj tudi v ^^letop. Mat. slov.** 1877,
str. 122, l.odd. Ondi čitaš tudi ogr.-sb>v. glagol „zvračiti'< e=:„iz-
vračiti** (ozdraviti), a na str. 95 „vračitel*' (kakor pri Murku)
in glag. „vračiti'^ Med Bel. Kranjci sem slišal nekdaj 'raciti, iz-
'račiti, 'raStvo. — Gl.Mikl. „Lexic. psl.-gr.-lat.«* II. str. 75-^76.

') Dve loti poprej bavil se je na Cetinju tudi 5e neki drugi zdrav-
nik, Žid (jud)} pa mu ni nič kig ugajala sapa črnogorska, kajti

IietopU 1878, VI 9

]^30 črnogorski in srbski zdravniki samouki.

dr. M i š e t i č , mestni zdravnik iz Dobro vnika (Bagusa), dr. B o u č e k ,
Čeh, bivši zdravnik („sekundar") v vesoljni bolnici v Beču, pa
dr. Hickl, Moravec, zdravnik (nekdanji „sekundar") iz „Rudol-
fove bolnice" Bečke. Vsi trije so znali srbski ali hrvatski, samo
poslednji iz prvine ne do dobrega, pa se je brž priučil na mestu.

Dr. Miš e ti č in dr. Hickl sta bila s Getinja poslana na
Grahovo, dr. Bouček pavŠavnik (severno-vzhodni kot črne
gore, samo pol ure od turške meje proti Drobnjakom hercegov-
skim, ki spadajo zdaj k Črni gori).

V Šavniku so bili bolnico za ranjence napravili iz poprejšnje
učilnice na štiri razrede; druga bolnica je bila ona na Graho-
vem, tretja in četrta pa na Cetinju. Prve tri so imeli v rokah
izučeni zdravniki, četrto pa po dr. Boučkovem poročilu neki
imogoraki ^doktor\ t. j. samouk, zato kerpremala množica uče-
nih zdravnikov (avstrijanskih in ruskih) ni mogla vsemu kaj.

„Takih dohtarjev je dosti" — piše dr. B. — in ljudje so
jih biU tako navajeni, da sem imel mnogo opraviti, predno sem
jih odvadil starih, napačnih navad teh samoukov. T^o je zahteval
iz prva od mene vsak ranjenec, naj mu izmjjemrano šl slivovico,
a na rano naj mu denem tako imenovani „melem". O

„Nijeden izmed ranjencev" — poroča dr. B. nadalje — ni
hotel piti vina, — v ,vr6čicr '^) pa vode ne, rekši, ker to ra-
nam škodi. — Poglavitno opravilo zdravnikovo je po njihovih
mislih, da izvleče svinčenko, ter radi trpč v ta namen najhujše
bolečine. Dajo si rezati telo, dokler ni izvlečena." —

Vse to nam kaže, kakšen je . . . samoukov „način".

Pri vsem tem so pa, — človek ne bi verjel, — ti junaki
strašno občutljivi, ter nečejo pretrpeti ni najmanjše bolečine. ')

Nove rane obvezujejo se „surovo" ovčjo kožo in jo puščajo
na njih po nekoliko dni. Lahko si mislite, da ne diši lepo, ke-
dar rano razvežejo, posebno če mine, — kakor se je nekolikokrat

že po 9 mesecih popihal je iz Črne gore k svojim bližnjim
bratcem na Turško. Pis.

^) Ne vem zakaj piše dr. B o n č e k zmdrom ,,mel'^ Po V u k u samo
,,melem" [turška beseda] = emplastrum, Pfiaster. Tako piše tudi
dr. Hickl in pravi, da narejsgo tu „melem'' iz voska, kadila,
m^da, olja pa iz žganega vina. — Ta zapisek ali ^^recept^'
se tedaj nekoliko loči od poprejSnjega (Vukovega). Pis.

^) Češki „hofečka'S srb. „rručica'' (hit^iges Fieber). Pis.

3) Isto očita dr. F. Steiner i srbskim vojščakom. „Wr. med. W."
1876, na str. 1280. — N^i dr. M. K. se pa jezf v „Wr. TagbU'
14. jul. 1876 v dopisu iz Belega grada nad surovimi srb-
skimi mazači in kostolomci (,ydie wilden Pflasterschmierer und
sogenannten Beinbrecher^'), t. j. samouki, ki jih je bilo tedaj
poleg izučenih zdravnikov ie nekoliko na srbski vojski L 1876.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil. 131

primerilo zbog različnih napoty, — kakih 14 dni, predno prinesejo
raigenega siromaka z bojišča s tako obvezano rano na „nosilih^^
ali (pa iz daleč) na konju čez hribe in doline v bolnico, do ka-
tere je bilo z bojišča včasih po dva dni hoda, pa tudi več.

Nekateri, dasi na nogi hudo ranjeni, prihajali so p6š. Med
ranjenimi se je nabijalo tudi mladeničev pri 16 letin, celo po
večkrat ranjenih. A vendar so bili vsi veseli in niso mogli doča-
kati dneva, da bi srečno preboleli ter šli . . . zopet nad Turka.

Ne moremo in ne smemo tukaj na drobno popisavati vsega,
kar sta dr. Bouček pa dr. Hickl namenila samim strokovnja-
kom; izbirati nam je to, kar spada v naš namen.

Vsak ranjenec dopušča zdravniku — veli dr. B. — samo to-
liko, da mu izvleče, in to mahom, svinčenko — da inn iztrebi
razdrobljene kosti — in da mu prereže „žlezo" O — tudi nemu-
doma. (Tako namreč zahtevajo).

Noge si pa ne da odrezati živa duša. Bolnik in prijatelji
njegovi pravijo naravnost, da raje umrje, nego da bi si dal
nogo odrezati. — Za prste se pa ne boj6 tako. Dr. B. je bil
tako srečen, da je zac61il dvema ranjencema prst, v katerem so
bile kosti prebite. Tega ni mogel opraviti s svojim topim ,nožemS
neki samouk, pri katerem je iskal tš.k ranjenec pomoči že poprej..

Čudno se zdi tujcu, da ne morejo junaški Črnogorci, kakor*
je bilo že povedano, pretrpeti naj manj e bolečine; velike (kedar
se jemlje n. pr. svinčenka iz globoke rane) prenašajo pa res ju-
naški. Tudi sicer so (po B o u č k o v i h besedah) voljni, Jioslušni
in mirni bolniki, ali jako zvedjjivi in besedni. Vsak hoče vedeti,
in poprašuje izučenega zdravnika, zakaj dela tako, a ne tako,
kakor njihovi dohtarji, ter 86di mahom njegovo ravnanje. Razsodba
pa šviga od ust do ust, in za teden dni v^ vsa Črna gora, kakšen
je ta ali oni zdravnik. Nekateri so tudi zelo izbirljivi ter hodijo
od bolnice do bolnice. Mnogokrat je prišel s kakim bolnikom k
dr. Boučku tudi neki samouk, in „prigovarjal" njegovemu po-
čenjanju. Nekega dne ni hotel pritrditi, da je roka „zlamana". De-
belo je gledal, ko izvleče dr. B. na to iz rane prebito kost.

Oba imenovana zdravnika se tožita, (posebno pa dr. H., ka-
kor bode povedano pozneje), da jima iz prvine Črnogorci, vajeni
samo svojih „samoukov'S niso nič kaj upali, in pošiljali k iijima
ogleduhov, da biseznavali, kaj delata in kako ravnata tuja zdrav-
nika (katerima so bili neizrečno na potu tudi stari predsodki in
vraže ali babjeverstvo. *) —

^) Dr. Bouček rabi češko besedo: ,^hliza'^ ==1) Driise 2) Ge-
schwiir; srb.-hrv. je Druse ,,žliezda", po Vuku „žlijezda'*, —
Geschwur pa po njem „čir*', (osterr. Ais), apostema, abscessus. T ii
velja menda 1 . pom^n. Tako misli vsaj neki ,,č e s k i strokovnj4k'^

Pis.

^) Ob nedeljah in sobotah se ne sme, pravijo, počenjati nikako opra-
vilo i. t. d. Pis.

Digitized by VjOOQ IC

\^2 črnogorski in srbski zdravniki samouki.

Po Hicklovih poročilih ozdravlijajo samouki znotranje
in zvunanje bolezni s „pilom in mazilom*^ ') iz različnih stvari.
Za grižo („dysenteria") rabijo zmes iz opečnega praha (Zie-
gelmehl) pa mMa. Za poltne (kožne) bol6zni jim rabi duha-
nov sok (Tabaksaft), ki ga izcejajo kar iz „čibuka" ter pomažejo
ž njim polt na nezdravem mestu.

Za vravnavanje zlomljenih kosti („bei Knochenbrtichen") v
roki ali v nogi rabijo drevesno koro brez kake podblazine („ohne
Polsterung i. t. d. *)

Kako obvezujejo Črnogorci obstreljenim in drugim ranjencem
rane, predno jih pošiljajo po navadi na tovornih korgih *) da^e do
zdravnikov po l-'2 dni . . ., o tem smo že slišali nekoliko.

Temu je dodal dr. H. še to, da denejo na rano najprej kos
skopčevih pljuč („Stiick Lunge von einem HammeP^, a na to
jo obvežejo s surovo „skdpčevo kožo*', katera se po potu nikdar
ne menja. — Živo popisuje dr. H. tega zakorenjenega ravnanja
neugodne in (nosu) strašno „nepryetne^* nasledke.

Eratkočasno je pa citati popis, kako se je dr. Hicklu go-
dflo na Grahovem. Naj posnamem po obilnem poročilu samo
toliko :

Predno sta prišla z dr. Mišetičem na Grahovo, celil je
5ndi neki črnogorski „medik'' ali „lekar^^ ^) Tega samouka so jima
odkazali tudi za pomočnika.

Vesela sta ga bila, zato ker je kazal nekako po dobrem. Bil
je voljan in zvedljiv, — ali samo na videz ; kajti brž je prišlo na
dan, da je bil prava lisica. Dasi jima je vedno obetal, da ne bo
ravnal nikdar sam ob sebi , nego tako, kakor ona ukažeta, — delal
je skrivaj vendar na svojo roko in nasproti temu, kar sta ona za-
povedavala.

Neprestano je podpihaval bolnike in netil i^jihove krive misli
(„predsodke'') o novih zdravnikih, tako, da nista smela več časa

^) „Tranke und Salben." — Pie.

^) Vžfl popis najdejo radovedni strokovnjaki v ,,Wr. med. Wochen-
schrift.** 1876, str. 1159-62. Pis.

^) Na Grahovo so prinesli od oktobra meseca 1875 do marca m.
1876 samo dva rai\jencalia y,no8ilih'' (Wald- oder Bauerotragen).
O teh nosilih piše neki avstr. zdravnik v Časniku ,,Der Milit. Arst'*
1876, str. *190 tako: y,Statt der N eudorfer^schen Feldtragen
beniitzt der Montenegriner eine Tragbahre, die ihm die Natur
fertig liefert. Es sind dies zwei gabelformige Holzaste, die mit
Biemeu verbunden und mit Stroh, Laub und Kleidnngsstiicken be-
deckt werden/' . . . „Jedermann versteht seinen Kameraden ans
dem Sahlachtgewuhle am Riicken oder mittelst einer Qewehr-
bahre, ja selbst auf £wei durch Riemen verbundenen H a n d j a r s (sic)
auf den Verbandplats zu bringen. Pis.

*) Po južni govorici prav za prav „ljekar'* == zdravnik. Pis.

Digitized by VjOOQ IC

spisal J. Namta. * 133

prislediti k nijednemu ranjencu ni z roko, če ni bilo njega poleg,
in če ni on privolil. Večkrat sta mu pa morala celo dopustiti, da
da je on novim ranjencem rane preiskaval, ali opravil včasih kako
manje ranarsko opravilo, t. j. kako malo „operacijo". *)

Ranjenci so varovali vanj kakor v Boga; dr. Mišetiču in
dr. Hicklu pa niso verjeli in upali kar nič, — kaj, celo bali so
se obeh, kakor bi bila prišla Ije . . . konč&vat ali iztrebljat jih.

Slutila sta vrla moža , da je temu kriva sosebno zvita buča
samoukova. In uverivši se, da ne opravita pri bolnikih ničesar, dokler
bode ta nagajivec tam, iznebita se ga s časom pod nekako pre-
tvezo. — Dregnila sta v srSenje gnezdo. StraSno hudi so bili zbog
tega vsi raiijenci ter jima očitno kazali svojo nevoljo tako, da se
niso hoteli dati njima več ni obvezovati.

Nekateri so nagajali še dolgo potčm. Naposled sta pa učena^
zdravnika sfe svojo spretnostjo vendar prevčrila vse bolnike tako,
da so začenjali modrovati: „Cesar pa naš knjaz*\^) sta nam
^poslala ta zdravnika, tedaj ne moreta biti brez mozga v glavi.'* —

Eedar so pa stari nasprotniki preboleli in prešli, a prišli na
qjihovo mesto novi, priltiul^iift sta se tčm naglo spretna zdrav-
nika, ter ravnala poslej lahko brez kake zapreke samo po svoje
t. j. po svojem „ničinu.*' — Vendar se je Se primerjalo, da je ka-
teri ranjenec zahteval po svoji stari trmi, naj mu celijo rano tako,
kakor Je mislil on, da bi bilo bolje, — namreč po „domači'' navadi.

Šaljivo popisuje dr. H. preveliko občutljivost junaških Črno-
gorcev, „ki se bojS najmanjega orodja ranarskega bolj, nego veli-
kega noža turškega („Han(lžar"), — ter potrjuje Boučkovo, sve-
dočbe, da si ne da res nijeden Črnogorec odrezati niti roke, niti
noge. Vsak veli, da bi raje umrl, nego ostal živ brez roke ali
brez noge. — Vsi zaljubljeni so pa v svoj „melem",ki rabi iyi-
hovim samoukom za vse rane brez razločka. Ravno tako pri
srcu so jim njihovi ,3tilji" aU „vitilji". ')

Od kraja si niso hoteli dati ranjenci v Grahovski bolnici ni-
kakor rdn z vodo izpirati; še bolij so se pa branili rdeče ranarske

*) „Operation" srb.-hrv. tudi iz lat.: ^operacija*', češki ^operaci^^ —
Težko, da bi imeli črnog. ali srb. samouki kako pripravno besedo
za ta splošni pomen. Pis.

^) Vsi Črnogorci pravijo od Danilove d6be svojemu knezu res po
ruski ,,knjas''; tako vel^ (vsaj službeno) zdaj tudi Srbi svojemu,
v nemar puščajo pravila jezikoznanska, menda zato^ da se razlo-
čuje y,kn^z'^ od drugih mnogo neimenitnejiih srb. „knezov*^ 01.
pri Vuku na str. 278 pod bes. ,yknez od knežine,** ^^seoski
(selški) knez" itd. — Pis.

') „Fitilj" ali „vitilj" m. po Vuku (64, 3): „Sto se u ranu meče;
savije se od svilca (Cbarpie), pak se namaže melemom." — Po
dr. Hicklu „eine Art Bourdonets (,;Charp iewe]g9r<'y Moz.) aus
Leinwand sur Verhutung der Wundenschliessung."

Pis.

Digitized by VjOOQ IC

134 Črnogorski in srbski zdravniki samouki.

vode, O rekši, da jim hočeta zdravnika s to „rdeCo vodo" rane
okužiti. — Tudi pot^m, ko so bili že preverjeni o dobrih nasledkih
te rdeče vode, silili so še, naj jim irpirata rane rajši ... z „ra-
kijo" (slivovico). »Consuetudo altera natura." (Navada — že-
lezna srajca.)

S časom so se pa vendar privadili novega orodja, tako tudi
novih zdravil, ter jih težko pogrešali, kedar jih je bilo konec.

Mično pripoveduje dr. H. tudi navade črnogorske, kedar pride
kdo k izučenemu zdravniku (v bolnico) pomoči iskat. — Bolnilc
stopi v sobo molče brez trkanja na vrata in brez pozdravljanja.
Potem popraša zdravnika , je-li „medik" ali „ljekar" in zna li
„liečiti"2) tudi z notranje bolezni.

Na vprašanje zdravnikova, kaj bi rad, odgovori, da je boMn,

— Ko nato poprašaš bolnika, kaj mu je, odgovarja ti po navadi
vsak : „5oK me srce,'' ^) Začneš ga pretrkovati in naslušati („per-
cutiren u. auscultiren"), pa ne moreš zaslediti nikake srčne bolezni.

— Čudno! — Po dolgem izpraševanju še le vgoniš (vganeš), da
je, — pa brez zamere . . . „driska" *) — Če ga pa nato zopet
poprašaš, je li res driska, in odklej je bolan, odgovori ti pre-
prosto: ,Baš neznam.* — „Hodi z Bogom! — veliš — tega ti ne
verjamem." — Pravim ti vse je resnično do zobca ; smej se, ko-
likor hočeš.

Pa zakaj nečejo Črnogorci povedati po pravici, kaj jim je,
kedar imajo to bolezen? — .„Dozdeva se mi, pravi dr. H., da se
črnogorski junak sramuje te bolezni, in za žive oči ti ne pov6
nijeden, da ima tako bolezen, če ga ne vženeš (s^ svojim izpraše-
vanjem) v kozji rog. — Drugače pa pov^ Črnogorec sam ob
sebi vselej ono bolezen, ki misli, da ga trapi, in zahteva od
zdravnika mahom kakega „domačega" pomočka. Kedar mu pa
zdravnik dopovž, da je to druga bolezen ter mu izroči zdravilo,
in ga poduči, kako ga treba rabiti, — prejde tako, kakor je prišel
t. j. molčž : ni „z Bogom" — ni „hvala" !

Ali ker ne upa tujcu, zato korači najprej k kaki babi ali
pa k samouku, in vpraša, kaj mu je storiti. Kar mu svetuje o n ali
ona — to pot^m obvelja. —

Včasih prisopiha k zdravniku posel iz Črne gore od kakega
hudo bolnega človeka. „Kaj mu je", vpraša zdravnik. — Odgovor :
„Toliko da še živi." — Včasih pa: „Mislijo da se loči že duša
od tšla," — ali pa tudi : „Umrl [umro) je." — Zdravnik : „Če je

^) „Schwache desinficirende Losung vod Kali hypermaDganicam cry-
Btallisatum.'^ Pis.

•) Po Vuku j.liječiti** (sdraviti, ozdravljati.) Pis.

^) GoBp. dr. Hickl, ki je poročal nemški, bil je tako vljuden, da
mi je poslal, naproSen, te izvirne besede pismeno, in to s cirilico
napisanem „BOJIH MO Cp^e." — Pi».

*) „Diarrhoe^' (eic dr. H.); prim. srb. brv. „dričkanje'* (Vk.) „dri-
9tati*'. (Maž. Užar.) — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil. 135

že umrl, čemu si prišel po-me?" — Posel: „E, hodite k njemu
pogledat, morda vendar ni še p o vse mrtev." —

Ko pride zdravnik v siromaško kočo brez poštenih oken in
brez dimnika (ogDJišČe je sredi koče), najde bolnika ležečega na
golih tleh ali samo na kaki „8truki." ^ Zdravnik vpraša bolnika,
kaj mu je. Bolnik molči. — Popraša ga drugič. Bolnik ni „b6"— ni
„m6".

Zdaj se obrne ubogi ... zdravnik proti domačim lju-
dem ... Ti pravijo: „Menda je umrl". Zdravnik se skloni k
bolniku, potip^je mu žilo in čuti, da še ... bije. Se le kedar
pove zdravnik svojo misel, kakšna je to bolezen, oglasi se bolnik :
„Bog i Vi morate znati, ja neznam." Ž njim vred pravyo tudi do-
mači ljudje: „Bog i Vi morate znati; mi neznamo", ter slavč na
glas Boga, a knezu žel6 zdravja, [anti zato, ker je poklical tako
učenega moža]. — Zdaj prežene ubogega zdravnika strašan dim,
ki mu zapira sapo, iz koče pod milo nebo. -- Zdravi črnogorski
zrak ga brž zopet okrepča.

Vmivši in pogovorivši se sila težko s preprostimi ljudmi za-
stran bolezni, kako treba ravnati z bolnikom i. t. d., — izroči jim
zdravnik pripravno zdravilo na pr. kak „prašek" (Pulver), ki ga
je prinesel že sabo. — Misleč, da jim je dopovedal vse do dobrega,
odhaja. — Ali toliko, da mu je koča za hrbtom, prileti nekdo za
njim in ga vpraša: „Treba li „prašek" . . . s papirjem vred
zavživati?" (Tako dr. H.)

Smeješ in čudiš se zopet. Ali to ni neverjetno 1) zato ne,
ker je dr. H. poštenjak, kar se vidi iz vsega njegovega poročila;
2) zato ne, ker preprosti Črnogorci do zdaj niso bili vajeni iz-
učenih zdravnikov in njihovih „čudnih" zdravil, kakoršnih niso vi-
deli nikdar poprej.

Jezila bi se pa čitateljem koža, ako bi jim popisal živo in
zvesto po Hi ck lovi pripovedi, kako žalostno se godi siromaku
Črnogorcu ondaj, kedar oslabi tako, da ne more več po „vseh
štirih" laziti iz koče .... Prepuščam to strokovnjakom.

Kdo se ne čudi, da so Črnogorci, četudi živ6 v tako revnih,
nezdravih kočah, tako krepke narave 1 Dr. B. veli, da mu je
srečno prebolelo nekoliko črnogorskih ranjencev, pri katerih si ni
bil v svesti drugega nego . . . smrti. Ali zmogla jo je neizrečeno
trdna narava črnogorska.

Po istega zdravnika svedočbi stavijo ali cepijo črnogorski
samouki tudi „koze", *) a ne samo na rokah, nego na katerem

^) pStraka" je nekak plašč, podoben jako dolgetnn in debelemu h r t.-
slov. .,guDJu'* (koča). Pis.

^) Kakor imamo mi tri besede, tako Srbohrvatje za isti pomen;
^,08pice'' ali „boginje*', tudi ^kraste" („velike in male"), Pocken,
Blattern, variolae (Vk.) — Sem pa tam pomenjajo Slorencem
,, ošpice" ali ,yOsdpnice'' tndi ^Masern*^ Nijedno ,jpro8to" ^ndstvo
oe rasločuje bolezni tako nataoko kakor učenjak, ^ Pis, ^

Digitized by VjOOQ IC

]^36 črnogorski in srbski zdravniki samoukL

koli mestu. — Iž njegovega poročila se vidi, da samouki ne
zdravijo zastonj, in da so se do zdaj bogatili obilo, zato ker
ni bilo ondi izuCenih zdravnikov, ter jih ni še dan današnji.

Nekateri samouki izpodrezujejo „8teklim ljudem*^ jezik,
ter se hvalijo, da so jih ozdravili „na ta naCin*' že mnogo. Več
podatkov o iyihovem ,,načinu" in njihovi spretnosti nisem mogel
zaslediti. — Na vojski pomagajo samoukom Črnogorskim vrle in
hrabre Črnogorke.

Toliko sem hotel, in to, kolikor se je dalo^ ,,po domače" pove*
dati o „čmogorskih'' in „srbskih" samoukih, kakoršnih ni menda
zdaj na vsem svetu — ali vsaj v Evropi ne. .

Naj sodijo strokovnjaki!

Drobtinice.

Kres v Istri.

(BUzo Pozna.)
Zapisal J. V.

Tukaj ne loževajo tako velikih kresov, kakor na Kranjakem.
Za kres davajo sosedi vsak po malo kakovega trnjfi, da je vU
plamen. H kresu pride mnogo ljudi, možkih in ženskih, mladih in
starih; stareji samo stojč okolo ognja, a mlajši, posebno pastirji
in pastirice, primivši se za roke, store kolo okolo kresa gorečega
in plešejo ples kolo, vrteč se zdaj na desno zdaj na levo, pevajoč
zdoli zapisano pesmico. Kedar kres pogorf, fantiči j eden po
jeden stopi iz kola, a kolo se koj zopet zveze, se zmuzne pod ro-
kama kola, skoči priko žeravice, smukne na drugi strani pod ro-
kama kola vun, in ednako stori, kadar skoči nazaj čez ogenj, ter
se zaplete zopet v kolo; za tem skačejo drugi ednako, dokler se
napojejo, nasmijejo in naveličajo. To se razume, da kdor ni vreden
ognja preskočiti, da ne skače.

Pesmica pri kresu.

Gori, gori božji kres, Babin janjac

Da nam bude tuka ples Okol bresa skače,

Bogu na čast, Babin janjac

I svetemu Ivanu, Priko kresa skoči^

Na veliku slavul Babin janjac

Mi imamo tu plesati, Zimu nam odaosi,

Babinomu janjcu Babin janjac

Čast i hvalu dati: Lčto nam donosi

Baba s= zima, babin janjao =3 apomlad«

Digitized by VjOOQ IC

Matice slovenske

za. leto X&7S.

rV. snopič.

Digitized by VjOOQ LC

Digitized by VjOOQ IC

r

Obrazci iz prirode ia života na Tatrali. *)

Kulturno -historiden obraz«

Po poljskem pesniku Vincenciju Polu priredil Lavoslav Gorenjec,

Podgorican,

Najprldnejši Tatranci so gorjanci na zapadni Tatranski
panogi. Ker je njih svet precžj Ijudnat, a zemlja uboga, zato mo-
rajo skrbeti za prislužek : pečajo se z obrtstvom, katero vendar ni
še dovolj razvito, ter ne more ljudstvu dajati potrebnega dela, niti
kruha. Sploh smemo trditi, da je na teh Tatrah goijanec ubog
pastir in z ubogo zemljo nadarjen kmet.

Gorjanec kmetuje, če prav ubožno, a vedno mu je kmetijstvo
glavna skrb, zategadelj se marljivo peča z njim.

Ta pridni Ijud v gromade znaša šoto, gozdno zemljo, listje
in tratino — in marsikdš vidiš tolik kup gnoja, da se čudiš in
meniš, Bog zna, kakov kmet je gospodar temu zmešanemu gnoju,
a tak gnojni dvor je dvor majlme staje, v kateri je le nekol&o
krav, jeden ali dva konja, kakih deset ovac, časi tudi kaka koza,

— vse imovina istega delavnega kmeta.

Ko mine huda, gorska zima in neha spomladanska slana, ve-
selost oživi v ndrodu. „Spomlad, spomlad, spomlad ide!"

— radujo se gorjanci in pozdravljajo, ko se srečujejo. Kedor je
na tujem, vrne se domu, a kedor' je doma, ne gane se nikamor z
doma, če prav bi mu pot na tuje obetala več dobička, nego mu
ga obeča kmetijstvo.

Ko hitro pokne glas: „Spomlad prihaje!" — poslovi se Ta-
tranec .od svojega ljubega blagi in vkaže odgnati ga na pašo;

^)Tatra ali viaoka Tatra, je najsevernejše in nig višje gorovje
na Ogerskem. Sestavljena je iz golih, raztrganih granitnih • sten,
katere se zelo strmo vzdigujejo iz širocih dolin reke V^ga, Du-
naj ca, Poprada inOrave. Posebnosti tega gorovja so: nje-
gove prečne doline, katere se na gorenjem kraji končujejo v kot-
lanjo, njegova ostra in ozka slemena, njegovi vrhovi, kateri stolpom
podobni mol^ k višku. Znamenita so tudi mnoga visoka jezerca
na Ta tri, — imenuj6 jih „ morska očesa^^ — katera ob največji
vročini poletni cesto pokriva zelena ledenina. Omeniti je še, da
na T a tri ne najdeš (dasi je do 7000' visoka) nijednega ledenika,
temveč se j edino goli skalnati vrhovi spenjajo nad ločnico večnega
sneg&.

Digitizedb^([?OOgle

140 Obrazci iz prirode in života na Tatrah.

treba je posej&ti polje, prekopati in ograditi loke, očediti vrtove,
popraviti meje, zato gospodarji priprezajo vozno živad, zrnje čistijo
za setev, prirejajo pluge in brane in semena rastlinam, ki jih goj6
po vrtovih, gospodarji pak hrano pripravljajo domačim in najetim
delavcem, ki hodijo na po^je.

Le-ti goqanci jako pridno obdelujo svoje revno polje. Po-
gorski oratar je vedno dober kmet — in bogati, če se le naseli
na dobrem zemljišči. Gorjanec nikoli ne zapusti svojih gor, mar-
ljivo rije in vrta po svoji ubogi zemlji, ne §um6 in ne hrum6 mu
vode na uha, ne kričč pastirji, ne piščo na piščali, ne prepevajo
pesni, ki se drugodi vsako leto rade razlegajo po zrači, ko hitro
ozeleni polja, loke in gaji.

Izmed Tatranskih plemen imajo samo Podhalanje, ter
Novotaržanje planinske pašnike v T atr a h, rekajojim „hale."
O Duhovem (binkošti) se vsako leto zberajo v poljski čuvajnici,
a popreje v61iko hromado (shod) skličo, pri katerem izmed sodni-
kov, županov ali „soltisov'S pod njegovo streho volijo ,Juhase"
(ovčarje) in i\jih načelnika (bačo). Ta včlika hromadaje sta-
rožitno „viece" (zbor), v tem zboru človek lehko opazuje slovanske
Ijudovlade pravne obrede. „Mala hroma da" rekajo kake vasi
shodu na skupno posvetovanje, a „včliko hromado" imenujo
zbor vse krajine, vsega pokolenja, poklicanega na „viece".

Eedar pokne potreba, da se mora sniti včlika hroma d a,
od hiše do hiše, od vasi do vasi neso „bulavo" (pravo) ali sod-
nijsko palico. Bulavo ima vedno sodnik ali župan (soltis = schult-
heiss) v svojem varstvu; soltis jo pošlje sosedu in povč, kdč, kedaj
in pod čegavo streho bode včlika hromada, katera je vsak
pot na drugem prostoru. Sčl, ki odnese bulavo, teče, da mu sapa
zaostaje, k najbližji hiši, trikrat s palico potrka najpopreje na
okno,^ potlej na vrata. Če so vrata zaprta, pokriči: „Včlika
hromada. Soltis Hreptovski. V soboto!" Gospodar pride
in sprejme bulavo, ali če igega ni dom4, vzame jo gospodinja,
ali kedo drug domačih ljudi, če prav kateri otrok. Eedor prevzame
to palico, teče in nese jo, neutegoma naprej, ko bi ga, ne /znam
kaj motilo.

Vincencg Pol piše: „Videl sem mater, ki je dojila dete. Ko
hitro je bil sčl s palico vdaril na okno, prestrašila se je, vstala,
dete posadila na tla, bulavo popadla sčlu iz rok — in odbežala je,
kakor srna, dalje po vrtovih. Sčl je dete dvignil s tal — in odšla
sva na mejo k i\jivam, ter gledala za ženo. Za vrtovi je na poliji
oral sosedov hlapec. Žena je bulavo vrgla pred plug in takoj vrnila
se k detetu. Služnik je vstavil živino in plug — in pobegnil po
polji ter dalje nesel bulavo. Kraj sosednje vasi — takoj pri prvi
hiši je srečal devo, ki je vrč nesla od studenca, vzel je vrč jej iz
roke, palico potisnil jej v&-njo, a deva je na moč urno pobegnila
in bulavo po najkrajšem potu odnesla v selo."

Po gorah, kjer so vasi močno raztresene, potoki narastli, bjer
je treba plaziti se čez prelaze in klopi, po takih krajih n&rod ne

Digitized by VjOOQ IC

Priredil Lavoslav Gorinjee, PodgoriSan. j[41

oddaje lehko bulave. Ali kazen o vseh okolnostih, ki se tičo hro-
made, velika je tako, da ga zbog nj^ nikakor ne zadržuje ne
starost, ne vreme, ne noč, ne dan, ne nevihta, ne voda, ne led, s
kratka: prav niS ga ne zagovarja, bulava ne sme ni trenotje
zamujati se na poti.

V. Pol dj^je piše: „Stari sodnik Hreptovski mi je pri-
povedal, da je o neki priliki njegovemu dedu sel bulavo prinesel
na večer, ko so še vsi domači bili na polji. Ded je bil vlž€ jako
prileten, iz hiše ni več zahajal sicer, nego le vselej o polu dnš;
ko mu je bil s61 bulavo vrgel na postey, pržcej je vstal, po vrtu
privehral pred veliko kočo, ki je stala za vrtom, vkresal ogenj in
zapalil kočo. Koča je takoj vsa bila v jasnem ogiyi, a starček je,
ko so iz bližiyih bivališč jeli ljudj6 vržti skupaj, opomnil: „0d-
dajte bulavo dalje, a mene po trijeh dnšh položite v grob! Učinil
sem svojo dolžnost, a vam naročam, da učinite to, kar sem učinil
jaz !'^ Sšl je bulavo odnesel da](]e, stari soltis pak je umrl še isto
noč, do cela je bil onemogel o posledigi službi, s katero je po-
častil hromado."

Hromade se zbirajo pred polu nočjo. Starejšine in sodniki
vseh vasf s prisežnimi in starejšimi srenjčani vred se shajajo ta
čas pod odločeno streho. Najčešče se zbero v hiši bogatega sol-
tisa ali istega gospodaija, kateremu je velika čast, če „včliko
hromado" skličo v njegovo hišo; tak gospodar gostinski počastf
hromadnike.

Vendar ta gospodar ni ud zbranemu svčtništvu, ne glasile,
ampak ima le skrbeti, da vredno pozdravi in sprejme goste. O vsa-
kem takem zboru morajo izpod strehe oditi žene in otroci — itv
vse možko in žensko služništvo. Okrog zborišča znatno oddaljeno
v veliko kolo stop^o mladeniči, ki nimajo še pravice, da bi v zbor
zahajali. V njih kolo ne sme stopiti noben otrok, nobena ženska,
tudi noben tuj človek ne. Nekoliko na strani stoji, ali leži stra-
žnik — in čuje vso noč. Kedar hromadniki pozdravijo drug dru-
gega, starejšina (soltis) z bulavo udari ob mizo in povpraša : „Eedo
je sklical zbor?" — Samo trijž gospodarji imajo pravico, da sWi-
cujo „hromade", a le takrat, kedar to zahteva velika potreba, ali,
kedar n&rodu preti kaka nevarnost. Nihče se ne upa zbora skli-
cati brezi velike potrebe, kedor bi to učinil, moraJ bi vsakemu
izmed prišlih navzočnikov globo plačati za pot, za izgubljeni čas,
za noč, a poleg tega bi ga na vse žive dnf zadela sramota, da bi
o nobeni priliki več ne smel zbora sklicati.

Vprašanju: „Ked6 je sklical zbor?" — odgovori jeden istih,
ki 80 zahtevali bulavo, ter zboru kratko, a jasno dopovč, kakova
potreba je vstala. Po tem razjasnilu zborovalci jemo premiš^ati —
in drug po drugem razodeno vsak svojo misel: prvi je na vrsti
najmlajši gospodar: A kakor hitro se razodeno vsi, vstane „uch-
wa}a" (sklep). Ta „uchwal:a" je o vsaki priliki jako kratka. Če .
se sklepu nihče ne upre, najstarejši župan pokliče pisaije in ne-
koliko starejših mož v zboru, in le-ti sklep odobrš in spfeo v po-

Digitized by VjOOQ IC

'1<42 Obrazci iz prirode in ^vota na Tatrah.

flebzd izbi. Po nekolikem časi hromadi prečitajo spisano odobrava,
zborovavci pa zlož6 novce, ki jih zahteva ta ali ta potreba: pot
potrebnih pooblaščencev o sodnijskih zadevah i. t. d., i. t. d.

A v slehernem takem zboru je nekoliko ubežnih pravnikov.
Ti pravnici so zborniških okolnosti zavetniki in vstajajo tako-le:
dečka, ki se dobro ' uči in ki o sebi daje nadejo, da bode kedaj
„moder kmet^S takega dečka na hromadine troške dad6 v visoke
šole — najrajši pijaristom v Podolenjec. Tak mladič vsako
leto p^š pride na počitnice domu, stopi pred župana in zborniškega
starejšino, a župniku in vlastelinu nese pokazat svoje izpričevalo.
Kedar pohodi vse te mogotce, obleče gorsko „hunko^S preseli se
v pastirsko kolibo, pase koze in roditeljem pomaga o žetvL Po-
dolei^ski dijaci najrajši pohajajo visoke šole v Olomuci in na
Dunaji, ko hitro pa zvrše pravniške nauke, vrnejo se domu, ože-
nijo se in uredujo zborniške okolnosti, ter vračujo, kar so hro-
made potrosile igim na omiko. To so sami izučeni pravniki, vrlo
pišo nemški, čitajo Horacija, Erasickega in Skargine „Životopi8e
svetnikov in svetnic Božjih". Te dijake veže huda kazen, zatega-
delj skoro ni nobenega, ki bi se izneveril, ali ne vrnil domu, ter
bi ne živel hromadi na prid. To je povod, zakaj na Tatrah na-
hajamo obilo dobro, vrlo razsvitljemh omikancev, ki so vendar
nravni, oblečeni in delavni tako, kakor so drugi gorjanci.

Velike zbore imajo samo Podhalanje in Novotaržanje,
kajti le v iyih krajinah se je moglo najsvobodnejše razviti ^udo-
vladno živ^nje. Tu se o vseh životnih važnostih posvetujo v ve-
likih zborih.

Med važnostim! je tudi poletna paša, zato volijo ,Juha8e^^
(ovčarje) in „bace" (načelnike).

„Baca" ima posebno sodnijsko pravico ves čas, dokler je kaj
blaga po pašnikih in pastirjev po kolibah. Načelniku morajo po-
korni biti vsi juhasi.

Vsaka vas ima svoje pasišče. Nekatera pasišča so županovih
rodovin imovina. Pravico po istem pašniku pasti imajo ali vse
vasi, ali vsega županovega rodu družine, ki jih gorjanci imenujo
po praoči ali ,,pniaku". *) Takih družin posamezni udje rekajo :
„ Jaz sem Kraljem iz rodu ; jaz sem Toporom, jaz Hreptovskim, jaz
Nedzom, a jaz Tatarom iz rodu." Eder je pašniška pravica splošna,
tam nihče sam ne pase svojega blaga, ne ovac, ni koz, ampak iz-
roči blago občemu nadzorništvu. Odbrani „baca" in njegovi po-
močniki se ustanavljajo na splošnih pasiščih.

Rčs, krasen prizor je, ko pastirji prvikrat spondadi svoje
črede ženo na zelene gore. Vse vasi v Novotaržki dolini in
naPodhali se pomičejo na cesto; pozdravljajo se vsi povprek,
izpremljajo „juhase" in pozdravila posipajo sorodnim „bacam". O
joku vsakdo izroči svoje blago pastirjem; otroci se poslavljajo od
molz^^ krave, uboga udova s poblagoslovljeno vejico iz hleva žene

/) Pili a k je majhen sod.

Digitized by VjOOQ IC

Priredil lavoslav Gor^AJdo, Podgorlian. 14g

svojo jedino ovčico z jagojetom vred, ali kozfco in kozlfča. Množi
in množi se živinska truma in Ijud. Otroci, lepo oblečeni, veselo
popevajo in plešo okrog konj, ki so otovorjeni s kotli, z lesenim
posodjem za mleko, za sir, za maslo in za druge dobitke iz mleka,
— otovorjeni s posodjem za kuho in s toplimi koči. Tanj pa tam
kateri izmed otrok skoči na konja, ter kaže, da znš. sedeti na
konji. Dudlarji in načelnik „baca", praznično oblečeni, ido naprejj,
,Juhasi'^ sekirice mečo k višku in Igrajo z njimi, a mladi pastirji
ves pot plešo, zvlasti Tatrancem priljubljenega „hajduka", N4-
rod prihaja na pot in donaša soli in „v6dke*^ (žganja), napija pa-
stirjem in pastiricam, ki idd past ; le-ti pak napijajo gosto^ubim
vaščanom. Svobodno, mirno stopa naprej takov izprovod. Blago,
ovce in kozč, prišle iz raznih staj, nete združiti se v gromado.
Volčje in belo dlakasti psi, ki jih red6 Liptovski ovčarji, črede
zganjajo v vrsto na brodeh, kder se Ijudjč ali na plavih pejjo črezi
vodo, ali jo brodijo.

Plahe ovce se zmerom vznemirjajo, preSirne koz6 se d^htivo
odFivajo od gnšče, a da „baca'S ,juhas'' in Liptovski psi ni-
majo oči in dovolj razuma, ni narod, ni črede bi ne prišle naprej.

Gospodarstvo planinskih pastirjev po pasiščih je zanimljivo,
polno vsakdanjih dogodkov in neprestanih različnosti, ki izvirajo
iz posebnega života in zračja.

Gospodaiji in lastniki množnega blaga po pašnikih vsakih
štirinajst dni svojim pastirjem nes6 kruha in soli, vodke, sočivja
in perila. Vselej jim iz pastirske kolibe ali iz.„bacovke*' (načel-
nikova koliba) kedo pride naproti, zato da pridejo po najkrajšem
potu t\ja, ^er se pašo črede; zategadšlj nikoli ne prenehajo
občevati pastirji po pašnikih, in Podhalanje in Novotaržke
doline seljanje.

Kakor hitro prvo mleko zvar6 v kotlčh, takoj lastniki jemo
prihajati po „brindzo" O i» „oštipke". *) Na mighnih goijanskih
vozičih in v lepem lesenem poso^ji peljo to novino, ta dar pla-
ninskih pasišč v Krakov, Iger gorski sir prodajejo na trgu.

Marljivost, varčnost in obrtnost vrlih gorjancev Tat ram na
zapadnem krilu je tako velika, da vsi okolici, ki se s temi gorami
veže v goržnji Sleški, v goržnji Ogerski in v vsem Povislji
ravno do reke Raba, — da vsemu temu svetu skrbe za stavbeni,
za mizarski, za sodarski les, za leseno posodje in za vsakojake
rezljine.

Po Visli, po Soli in po Skavi plave 16s ■— in na. vseh
trgeh od Tješina do Bohnje, ob vsem „Podgorji" srečavaš
gorskih vozičkov samo z jednim konjem, ki vozijo deskč, skodle in
druge izdelke iz Tatranskega lesa.

^) Brindza = brimsenkase.
S) Odpadki.

Digitized by VjOOQ IC

244 Obrazci \z prirode in života na Tatrah.

Menda na tem božjem svetu ni boljšega obrtnijskeg^ kupca,
nego je Tatranec; gotovo ni na svetu prodajalca, ki bi znal
varnejše računiti. Silno težko se človek pobota z njim; tudi po-
gajaš se z i\jim težko. Naposled se vendar le pobotata, ter znaš
kup, a Tatranec zdaj še le jame potezati se za pridavek. Ozira
se po hiši, po gospodarstvu, po polji, — ogleduje rodovino in otroke,
služništvo in blago, govori zvlasti o tem. kar je hvalno, toži, kako
hudi so časi, kako ubožni soTatranci. A kadar ima voz uže
pripravljen na daljšo pot, zopet sede in konja krmi iz roke, ali
žalostno zamišljen pogleduje svojo junico.

„Kaj vam je, duša? — Kaj vam je, ženska? — Kaj ti je,
deklic?" — povprašigo jih ljudje.

„0h, štejem, a vidim, da sem slabo prodal. Pot je drag, roba
je draga, mnogo milj daleč sem moral peš iti in voziti se, predno
sem prišel do vas. A gore, kolike so! Kake so vode! Kaj še bode!
— ali naj s temi groši idemdomu? — Kaj poreko otroci, ker jim
ne pripeljem ne „kukielek" ^) (štruc) od Matere Božje v Kra-
kovu, in grudate soli iz Bo hn je, ni trakov detetu — in gumbov
hlapcu?" —

Gospodar ukaže svojim ljudem, naj konju dade krme, a možu
vodke, kruha in kake druge jedi. Deklice jemo zbirati trakove,
dečki svitle gumbe, a druga družina zbira steklene bisere. Horal
(gorjanec) vzame vse to hvaležno. Ali, če so kj6 blizu njegovi to-
variši z gor, ne dotakne se vodke v merici, a jelo postavi na
stran. Horal izgine in brzo pokliče tega ali onega znanca, ali ženo,
ali deklica, ki so z njim vred to ali to prinesli na prodaj, pije z
njimi vred merico vodke, uživa z njimi vred skorijo kruha, žlico
jela, sam za-se ne skrbi dosta, temuč le drugim streže. A če ga
domači povprašajo: „Zakaj tako delate?" — odgovori: 5,Saj so
ubožnejši od mene — to so naši ljudje."

Horali so jako usmiljen n&rod: ne kmet, ni meščan, niti
gospod — nobeden ne more trpeti, da bi kedo gladen šel izpod
i\jegove strehe. Dar dade jednemu samo, a zaužije ga nekoliko
duš. To je takov običaj; pa temu običaju se nihče ne čudi, ni-
kogar ne žali ta navada. Vsakedo zna : kedor od horala kaj kupuje,
da je beratija težka, a naposled, da je treba še gostije. A ko
horal otide, ni še gotovo, da se ne vrne. Rado se pripeti, da se
izpred duri ali izpred vrat povrne. A saj — kako bi bilo mogoče
to, da bi na dalek pot odpeljal se na golem vozi?! —

„Dajte mi pest slame ali sena. Saj sami znate, da človek ne
more sedeti na teh golih gredih."

Dade slame ali sena horalu. Horal naredi sedalo, a napo-
sled lulo izvleče na dan. Treba mu je še tobaka dati tia pot; pa
tudi ta tobak ni samo njegova lastnina, ampak kade ga vsi nje-
govi ljudje.

^) Kukielka &= ein wecken^ brotel.

Digitized by VjOOQ IC

Priredil Lavoslav Gor^nje^, Podgori&iL 145

Človek bi veroval, da horala ne bode več pod to streho; ali
ni rčs to. Horal meni, da so po taki beretiji hiSni Ijudjč iyegovi
znanci. Eo zopet pride na someig, takoj stopi v znano hišo kakor
gost, pozdravi otroke in družino, poda jim kako malost na dar,
n. pr.: ovčji sirček, kako brinjevko, ali nekoliko lepo ostruganih
žlic, kakov klepetec ali kako torilice otroku; horal zna pozdrav*
Ijati, govoriti, kratkočasiti, popevati in plesati.

Možki so jako vljudni ; ženske pa so jako bistre in ugibične,
kar vse zahteva kupčija in beretija. Horal je posebno varčen, na
poti ne potrosi ni groša. Vedno si pomaga le s tujo gosto]|jub-
nostjo; horal zna hvaliti in živeti tako, kakor nihče drug ne; ja-
dikovati zna tako, da srce poka človeku. Morda bi kedo menil, da
je tega kriva ubožnost, a ni rčs to. Prav tako se.v6de tudi vsak
imovit gorjanec. Ta igih navada izvira iz tega, ker poznajo svet,
ljudi, in ker so varčni.

Horal poznd uboštvo, potrebe ne pozn4. Ker zna sam sebi
pomagati, tem bolje skrbi za družino, kadar je doma. Kar horali
domd delajo, delajo vsi skupaj: skupaj nosevajo sukno v va^av-
nico, — skupaj platno prenašajo na belišče, — skupaj hodevajo
ovce kupavat — in blago, predivo in volno, — skupaj hodijo v
lesove, — skupaj hodevajo po vino in po železo v Ogersko, a
iz Ogerske v Sleško in Prusko, — skupaj o trgatvi zaha-
jejo v vinograde, o košnji na senožeti — in o žetvi na polja. Ko
se po leti zbere družina, ki se pripravlja kam ali na koS^o, ali
na žetvo, dogovori se medsobno — in urno, brezi vsakoršnega
prepira določijo, kateri izmed igih bode družbi starejšina. Starej-
sina skrbf, da nihče ne prodaje zij4I, — da nihče ne pospava, —
da nihče novcev ne trosi, — da se nihče ne opije ali da ne za-
muja nujnega dela, ki mu je odločeno. Vsak delavec ima svoj
kruh, svoj sir in svoje maslo na poti. Če popotujo po gorah o
vetru in grdem vremenu, v slehrni krčmi in gostilnici se malo
pomudš, zato da se krepčajo. Ali nihče se ne opije, kajti vsak pot
le jeden izmed vse družine plača četrtke ali pol-četrflte vodke, s
katero si vsakedo samo omoči usta, použ\je kosec kruha, ter oja-
čeni ido dalje.

Jako zanimljive so družbe koscev s kosami, ki jih imajo na
ramenih se slamo ovite, ko se spuščajo z gor na Podgorje in
Visli napobrežje — in ko se razhajejo zaVislo, v Krakovsko,
v Sandomersko in Lubelsko. Vsaka gruča se pomiče po
drugi cesti, v drugo vas in k drugemu gospodaqu. Kob2ari (di-
plarji) in skočki (plesalci) ido spredaj, za njimi pa se vali črna
gneča „bandohov". Le-ti sami sebi rekajo „kosbiarzi'^ (kosci), a
po ravninah jih imenujo bandohe. Po vsi Krakovski, San-
domerski, a tudi po Mazovski gospodarji najeml^ejo horalskih
koscev in bandohov o košnji in žetvi.

Kamor pridejo, v vsako selo, k vsakemu gospodarju pripoj6
in priplešo, Ijud znajo kratkočasiti in razgrevati, s pe^em in ple-
som razveseljevati tako, da jih nihče nogostoljabo ne sprejme«

Digitized by VjOOQIC

146 Obrazci is prirode in iivoU n% Tatrah.

Vsaki „bandi'' načeli^e starejša ženska, rekajo jej „bandoška"
Le4a pozni vse vasi in gospodarje od Bab je gore tija do K ra-
kova in Sandomera, in do Lublina, pred Vislo in za
Vislo, prav do VarSave in Toruna, kajti bandoška se z
brodniki vred vozi po plavih in ladijah, s kosci vred zahaje na
košnjo, z bandohami na žetvo, a z deldiči natrgatvo v Ogersko.
Taka bandoška ogleda vfes sv6t — od Vi sle do Dunava; a ker
uboštvo in popotništvo uči in bistri razum, zato ima takova baba
bujši jezik, nego deset možkih, in več razuma, nego sto mlade-
ničev. Bandoška zna, kakove so tu ali tu gospodinje ali kakovi
so deklici, kakove so hiše, kakovi gospodarji, koliko je na ti ali
ti loki treba koscev ; bandoška dobro zna, kdš popreje kosš loke
in kdč popreje dozoreva strn. Bandoška zna, po čim je kd6 lekdt
platna, kako Iju^jč plačujo delo, kako je treba o ti ali o ti priliki
delo razdeliti. Nje razum, nje ukazi „bande" vodijo po kritini, v
jeseni pa oživljene, bogate z novci vodi domu bandoška.

Kar Bog dom& d& — in natora, to žena se svojimi otroki
vred pospravi, za blago (črede) in za volno skrbi juhas, hiša pa
stoji tam in tako, kder in kakor je stala.

Bandoška pozn4 zdravila in rastlinje, bandoška je zdravnica.
Ce kaj razžalosti koga, bandoška ga poteši; da bi se krivica go-
dilia komu, Bog varuj tega! V nje varstvu so mladeniči, ki prvič
id6 na košigo, in deklici, ki prvič ido na žetvo. Bandoška uga-
njeva in vedežuje ljudem po hišah in krčmah, prerokuje lepo in
grdo vreme, slaba in dobra leta ; bandoška pripoveda svete „le-
gende'^ in modre dogodke. Bandoška sama ne dela, zategadelj pa
tfm bo^ napredige delo, ki ga vodi.

„Mnogokrat'S — piše Vinc. Pol sam, „čudil sem se temu
posebnemu ljudstvu, ki pozna človeško srce in človeške značaje,
zvlasti tudi običaje, tako, da mu tisoč in tisoč miy daleč nič ni
tuje ali neznano. Cesto ti taka bandoška razum in znanstvo obo-
gati lehko mnogo bo^e, nego mnogo knjig, ki jih prečitaš, če prav
jih pisatelji niso slabo spisali.''

BandošUna sodba je zahteva vse družbe, zato — kadar ban-
doška ukaže, da morajo kaznovati koga, ne čakajo, temveč takoj
zvrSč igč ukaz.

Horali s Tater in od Babje gore hodevajo v Živec in
v Suho, a odKostrenka in Lučka vSleško inMoravsko,
v Ogersko in v Halič. Horali od Novega S2|.ča in od Mu-
Sine vozar6 v Ogersko in v Halič, ali po ravninah ne zaha-
jejo za Dunaj ec na iztok, temveč vozarijo le v najbližja mestca
v Podgorji. Na poti morata živeti človek in konj, a spomladi
koDJ daje ta dobfSek, da ni treba najemati, kadar orjo in vlačijo.

Od M uši ne prihajejo družbe dekličev, ki iz Ogerske do-
našjgo prvega sadja. Svojo beretijo začenjajo z ogerskimi čreš-
iyami, z marelicami in z breskvami, a končavajo jo z grozdjem.

Dekleta, združena v velike korušlje, imajo brente, polne sadja,
in pohajajo mnogo mili] daleč krajino, baš Krakov in Bohenj.

Digitized by VjOOQ IC

Priredil Lavoslav Oor^njec, Podgoriian. ll47

Ta dekleta se po dnevi razhajejo po vaseh, po mesticih in po gra-
dičih, a na večer se vračajo k svojim vozovom in vozičkom po.
drugo, sveže sadje. Spraznjene vozičke pošiljajo v Ogersko in
dobivajo drugo sadlje.

Sadske družbe vežo drugače razmere, nego bandoške. Sicer
pa je tudi vse družabno. Vse beretije dobiček je dekliSk.

Sluznici, ki so vozniki, ne smejo sadja ne kazati, niti pro-
dajati.

Na noč se vsa dekleta vračajo v tabor in skupaj prenočigdt
a tabor se vsak dan pomakne dalje, ali vselej na drugo stran.
Vsak deklic se zjutraj počeše in obleče še pred solnčnim vzhodom,
sadja naloži v brento, po dnevi ga mora prodati, n^ večer pa se
vrne v tabor. Iger pokaže in odšteje novce, ki je pritržil jih.

„Mnogokrat*S — piše V. Pol, „vprafial sem: Zaki^ tigite^
da imate voz se sadjem? — Zakaj nečete pokazati sac^ja na vor
zičku?" -

„Da*S — odgovorila je deva, „to so nas naučili drugi, zato,
ker bi se ljudem ne smilile, ako bi znali, da imamo voz in mnog^
sadja. A to je tudi : če človek vidi, da je kake reči malo, močno
hrepeni po nji in jako jo ceni, česar pa je obilo, do t^ga mu ni
mnogo Mnogokrat, če pridem v hišo, v gradič, milujo me ^u4}^
ker sem mlads^ pa sama, da težko nosim, da je užš večer, in da
sem še malo prodala. Usmilijo se me zatorej, kupijo vse «a4ie, li
še teš6 me in nadarč.^'

Digitized by VjOOQ IC

148 ^B"* ^ ^^'"'^ ^ Hireegovini.

Pisma o Bosni in Hercegovini.

Spisal J. Navratil.

I, pismo.

Dragi pr^atelj! Prosiš me, naj ti na kratko popišem Bosno
in Hercegovino. Iz srca rad; samo dovoli, da ne mahoma, nego
iz posebnih uzrokov polagoma v pismih ali listih. Popisoval ti
bodem tedaj, (vendar ne prenakratko, da ne bode prepasto), naj-
potrebnejše in najimenitnejše, navmes pa i druge zanimljive stvari,
katerih sem se navzel od dobrih „izvimikov^' — mrtvih (tiskanih)
in živih.

Imel sem namreč priliko v Beču razgovarjati se o Bosni in
Hercegovini tudi s takimi ljudmi, kateri so iz onih krajev doma,
in z drugimi južnimi Slovani, kateri so potovali ondod. — Tem
prištevam tudi nekoliko vrlih slovenskih in hrvatskih junakov, ki
80 se ondi hrabro borili v poslednjih bojih (1. 1878) za slobodo
ubogim zatiranim bratom po krvi. — Najbolj izmed vseh mi je
pa ustrezal mladi bistri trgovec Sarajevski po imenu Jevto A.
Despič (Nikolič), ki je bil tako moder, da ni ^ hotel verjeti pre-
sladkim besedam turškim, ter unesel grdim rogoviležem za časa
p6te in novce v Beč.

Eedar se s kom znanimo, ne zvemo ntgprej tega, kar je bilo,
nego po navadi najprej to, kar je, a nato s časom zvemo še le
ono, kar je že minilo. — Tegareda se kanim držati tudi jaz. Napo-
sled naj pride tedaj kratka zgodovina.

Bosanci ali Boinjaki <) in Hercegovci so srbske ali hrvatska
ndrodnosti, govori tedaj srbski ali hrvatski. — Lahko se pomeni ž
njimi za silo vsak Slovenec; kajti naši ljudje hodijo kupčevat na
Hrvatsko, v Slavonijo in celo v Srbijo do turške meje, a ne po-
trebujejo nikdar nikakega tolmača.

O tem sem se uveril večkrat tudi sam na sejmih Metliških,
poslušaje, kako so se za vole itd. pogajali Beli Eraigci, Gorenci
in Žumberčani. •) Vsak je govoril po svoje, pa so se razumeli ven-
dar vselej do dobrega.

') Tako si pra?ijo samf; zoWmo jih tako i mi! ,,Boliijak^' namesto
„Bo^jak''y kakor srbohrv. „ir njim*' nm. ,.* njim*'. — Pi«.

^) Ker si ?e1^ sdaj (po svojem „kotara^^ ali okraja, nekdanjem kranj-
skem grada Žomberka, Sicbelburg) tudi sami tako, a ne ^,Vlabi^',
okanimo se i mi tega nelepega imena, s katerim je sramotil doslej
na jugu brat brata drage vere. — Pi«.

Digitized by VjOOQ IC

r

Spisal J. NaTTfttil 149

Vsi Bošnjaki in Heroegovci so po govorici „5tokavci", t. j.
namesto „kaj^' pravijo „što" ali „šta'S kakor naši sosedje Žum-
berčani, ki so nekdaj, — zdaj je tega že kakih 350 Ičt — pred
turško krvoločnostjo iz Bosne v naše kraje pobegnili ali „uskočili,
a zato jim pravijo nekateri še dan današnji tudi „Uskoki'S (srbo-
hrv. „UskocP'). Najprej so se bili naselili v Senju (Zep^), pozneje
so se pa morali seliti od morja prek Kolpe : proti Karlovcu in
datje proti slovenski meji/ a sosebno v Žumberski okraj (y,kotar
Žumberački^') tik kraigske dežele, ~ zadi^ič L 1617.

Kakor ti naši Žumberčani, — isto tako izgovarjajo in pišejo
z drugimi Srbi in Hrvati vred tudi Bošigaki in Hercegovci na
koncu zlogov in besed namesto našega pismenega I po navadi o;
n. pr. „žao** (namesto : žal), „nosioci" (nm. : nosiZci, nosci); ^mislia"^
„kazao^', „umro'' (nm.: mislih, kazaZ, umr2) itd.

Ali to se ne vrši vedno tako lepo okroglo. — Z nepravilno*
stimi te pa nečem trapiti; saj jib najdeš lahko v vsaki srbski ali
hrvatski slovnici'.

Posebnega spomina vredno je pa to, da izgovarjajo Srbi in
Hrvatje staroslovenski % to je naš i M ali Gajev i na troje; a
po tem se deli srbohrvatski jezik „na troje'' (narečje) : „iztočno" ali
vzhodno, 2) južno, 3) „zapadno'' ali zahodno.
(Istočno) (jnSoo) (zapadno)

vera *) vjera vira (slovenski; vira)

belo 1) bielo (aU btjelo >) bilo (slovenski ; bčlo)

Bošnjaki in Hercegovci izgovarjajo po različnih krajih „vjera''
in vira (ne „vera"); bielo (ali „bijdo") in bilo (ne „belo"); ven*
dar Hercegovci največ: „v^era", „btelo" (ali „biyelo"). To herc^
govsko ali ^Ju£no'^ narečje rabi zdaj po slovečega Vuka vzgledu
večini Srbohrvatov za „kigiževni jezik". Mnogi Srbi v Srb^i in
v poprejšnji srbski Vojvodini pišejo še raje po svoje t. j. „iztočno":
vera, belo itd.

Zato ni čuda, da čitamo po knjigah, časnikih in zemljevidih
jugoslovanskih (pa i po drugih) tako različno pisana bos&nskih in
hercegovskih krajev imena; n. pr.:

Predor, Priedor (ali Pn/edor *) in Prtdor, (slovenski bi se
reklo: Predor j; Suteska, Sutjeska in Suttska^); Slovenec bi rekel
Soteska % ki jo imamo tudi na Kranjskem. Po teh primerih si
bodeš znal poslej sam razkladati take razlike.

') Miklošič rabi zdaj za znanstvene stvari e (= t). Pis*

^) Tak e zvoni kakor naš e v besedi ,,berem'^. — Pis.

^) Tako po Vukovem pravopisu. Hrvatski pisci rabijo namesto ,iyV*

raje samo „fe". — Pis,

*) Nepravihio tudi „Prjedor".
^) Popačeno tudi Sutmska in cel6 ;,Su(2in8ka''^ po tt^em nespretnem

sluhu. Pis.

^) Iz stsL „8^*^ (c^%) pa ^^teskl'^, angustus (oiek); tedi^ soteska =3

Engpass. — Pis,

Digitized by VjOOQ IC

].gQ Pisma O; Bosni in H^roeg^ovini«

2« pismo«

Nekaj posebnega sem ti pozabil povedati zadnjič o srbsko-
hrvatskem jeziku«

Čudno, a resnično je, da se ravna jugoslovanska govorica ali
J0gik. tudi po včri; kajti glasnik i (namesto staroslovanskega %
našega ^,^ ali Gajevega e) rabi sosebno katoličanom. (To potrjuje
tudi Vuk Štefanovič Earadžič v svojem „Kovčežiču^^ na str. 23.)

O v6ri in verskih razmerah pozneje več. Gredoč naj vza-
mem v misel samo toliko, da bosanski in hercegovski Slovani niso
vsi ene v6re, nego nekateri kristjanske (in to: katoliške ali pa
„pravo8lavne^S kakeršne so tudi Rusi in Srbi, ki jim pravimo sta-
roverci), nekateri pa turške t. j. „muhamedovske" aJi „muhame-
danske" vere. ^) Poturčilo se je s časom pod turškim jarmom pre-
mnogo slovanskih kristjanov ; kajti — „sila kola lomi^^

Takim poturčencem pravijo drugi zaničljivo „poturice".

Ti slovanski poturčenci se štejejo za prave Turke, a ne znajo
brez nialega čisto nič turški, razen pojedinih besed pa.izopačenih
pozdravov turških. — Ra2^ovarjajo se tedaj tudi med sabo zme-
rom srbsko-hrvatski, samo da trpajo radi premnogo turških besed
v svojo govorico.

Znamenitno je, da se v Bosni samo * oni (poturčenci) štejejo
tudi za prave „Bošm'ake'S a kristjanskim Bošnjakom pravijo za-
nič^'ivo „Vlahi", (kakor katoličani „pravoslavnim" bratom).

Veliko čudo je pa, da se je med kristjanskimi Bošnjaki in
Hercegovci, ki so ječali 400 let pod turškim jarmom, ohranilo do
denaši^ega dne toliko prelepih narodnih pesmi. L. 1867 je prišel
na svet v Belem gradu obilen zvezek , junaških", ki jih je nabral
Bogoljub Petranovič. — Prva je hercegovska in se začenja
tako:

i^Ali grmi, al' se zemlja trese?
Al* udara more o bregove?*^ — itd.

Zadnja je bosanska :

„Vino pije visoki Stevane,

S i\jim ga pije čare Bajazite*' itd.

Toliko samo za pokušnjo.

Gled6 govorice naj pritaknem tu tudi nekoliko o pozdrav-
Ijanju.

„Pomozi Bog!" — tako pozdravi po starem kristjan kristjana,
kedar se srečata.

^) Vuk piše ,,mt£hamedovci^' ; drugi tudi ^^muhamedanci'^ (moha-
medanci ali mohomedanci), kakor ^Jutranci^^ nm. ^^lutrovd" itd.
Izberi si, kar hočeš« ^Muhamed^ je bil • . . muhast (muhav), —
naj bodo ted%j ,,mt«hamedovci'< ali ^^mtihamedanci^M Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. NaTTtttU. ]51

Odzdravlja se: „Bog ti pomagao!'' — Vendar se pozdrav-
ljajo kristjanski Slovani po mestih tudi že po novem: ,J>obro
jutro!" — „dobar dan!" — „dobar veče" (večer)!

Ali preprosti ljudje pravijo Se po starem: „pomozi Bog!"
namesto „dobar dan!" — Ta pozdrav rabi tedaj samo „izobraže-
nirn" ali gospodskim meščanom. —

Poturčenci se pozdravljajo po turški s pokvatjeno turščino,
in to zjutraj: „Saba hajrosum!" (prav: „Sabah hair olsfin" t. j,
po vrsti: , Jutro dobro bodi!" ali po naše: „dobro jutro!") — Od-
zdrav: „Alah razosumi" (prav: „Alah razi olsfin", „Bog milostljiv
bodi" ali: Bog b6di milostljiv!)

Zvečer: „Akšam hajrosum !" (prav: „Ahšam hair ols6n", ve-
čer bodi dober == dober večer!). — Odzdrav zopet: „Alah razo-
sumi" —

Kakor si nazavajo nekateri južni Slovani o vsaki dobi ^zdravo 1"
— tako tudi slovanski poturčenci: „merabal" (prav: „marhaban"9
ki pa pomenja po pravem „prostor", kakor bi si želeli dosti . . «
prostora!)

Eedar pride kakšen poturčenec v kavano, v kateri ptjo črno
kavo, in pušyo skupaj prijatelji Turki in kristjani, pozdravi naj-
prej Turke po turški, a nato kristjane slovanski. — Tako saj v
Sarajevu.

Bos&nski Turki se pozdravljajo tudi s popačenimi besedami:
„Selam", ali „Salam alekim!" (prav: „Salam alejkum" = mir vam
bodi!). — Bosanski poturčenci pravijo nespretno: „Selam aledm",
ali „saram alečum", ali pa „selamaleč!" ■— Odzdravljajo: „Alečimu
selam I" (namesto : „alejkum salam" = tudi vam bodi mir. *)

Z besedo „selam" ne sme pozdravljati nikdo nego samo Tur-
čin Turčine. — Ne daj Bog, da se je predrznil tako pozdraviti
kakega Turčina kristjan za turške vlade. — Strašno bi ga bili
Turki okresali ali vsaj osramotili. Nekdaj bi pa bili takega pre-
drzneža celo ubili, da se ni hotel mahom poturčiti.

Turki se nosijo po . . . turški. Anti si že videl kakega Turka,
hlačarja — če ne živega, pa vsaj igegovo podobo. Pp turškem
kroju je i sedanja bosansko-hercegovska ndrodna nodnja ; turška
so jim do malega tudi oblačilska imena. Tuja šega — tuje ime.
Tako se godi tudi pri drugih narodih. Ni se nam treba tedaj sra-
movati, da nimamo ni mi za vsako oblačilo domačega imena.

„Pokrivajo se" (po glavi) Bošnjaki in Hercegovci zdaj naj-
več s „fesom" (rdečo kapo), nekateri, celo kristjani tudi z rdečim

') ,ySalam" ali „selam'' pomenja tedaj »»mir^*, a ne y,bo2)i ti poadiav
in blagoslov", kakor bo tolmačili 1. 1839 menda nevedni poturčenci
neimenovanemu piscu Banim^jive knjišiee: ,|Pogled u Bosnu^'«
(Spisal jo je Mat. Mai^arani^) sedaigemu banu brat, preložil na
češki jezik L 1845 v Pragu V. D. Lambl). — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

X52 Pisma o Bosni in HereegoTini.

„sarukom*'. *) — Druga oprava je jako podobna črnogorski, ki je
bila popisana v lanskem ^letopisu'' na str. 222 — 223 ; samo da
se Bošnjaki ne pasejo tako, kakor Črnogorci — po gunju *), nego
pod njim; a „gunj" oblačijo tako, kakor „Srbi" v Srbiji vrh vse
druge oprave. Premožni Turki in kristjani nosijo tudi dolge, na-
brane suki^je „dolame".

P&s bosansko-hercegovski je po navadi iz rdeče tkanine, a
turški iz zelene ali pa pisane.

Tudi po zelenih (turških) in rdečih obrobkih na opravi
razločiš lahko Turka od kristjanskega Slovana; pa ne vselej.

Namesto črnogorskih, suknenih „ga6" (hlač) nosijo nekateri
Bosanci in Hercegovci „čakšire'^ t. j. dolge, a samo do kolena ši-
roke, pod kolenom pa ozke in zapete suknene hlače.

Razen takih hlač rabijo Bošnjakom in Hercegovcem tudi
„pelčngače'' t. j. žumberske ali čičke ozke suknene hLače, ki pa
segajo samo do pregibi (pod kolenom), kakor sedanje črnogorske
ohlapne ,gače^ Od gležnja ali členka do kolen so noge ovite z
dokolenkami („dokoljenice, £[amaschen^') ; do gležnja pa mol6 „ča-
rape" (kratke volnene nogovice) iz „opankov" ali druge obuče.

Turki nosijo čakšire in ,,šalvare" (Pluderhosen), suknene,
strašno široke in dolge hlače, ki so pod kolenom podvezane, pa
mahajo vendar malo da ne do tal, —* na videz kakor široka, obilno
nabrana vreča.

Če so take hlače platnene (prtene) ali pa svilene, pravijo
jim „dimije" ali „dimlije". (V Sarajevu jih nosijo same Turkinje).

Na prvi pogled ne zapaziš med nošnjo različnih prebivalcev
nikakega razločka; še le s časom izpregledaš in vidiš, da nosijo
sami Turki (s poturčenci vred) opravo iz jako svetle tkanine, po-
sebno iz rdeče, pa tudi modre, zelene in žolte, in da sta jim
„guiy" in „fermen" (tako pravijo Turki , jeleku" ali „dječermi" *)
posebno olepšana t. j.' s^ zlatom prešita ali se zlatimi motozi in
vrvcami („gajtanom" in „zeom") prepletena.

Uboga tlačena „raja^' pa nosi poleg bele samo črno, tenmo-
modro in zagorelo-rjavo opravo ; rdeče itd. do zdaj ni smela nositi,
če odštejemo „ves" ali „fes", „8aruk" in pas ali „pojas" z »rde-
čimi obrobki" vred. — Tudi zidom ni dovoljeno opravljati se, ka-

^) i^Sarok*', Turki mu pravijo ^fi&haaf* (Torban) ; podoben je „otirača^'
ali „tkanici^' t. j. tkanemu pasu, ki si ga oyijsy'o Turki^ pa tudi
nekateri kristjani^ okoli glave vrb ,yfesa'', ki pokriva Turčinn obrito
glavo. — PiB.

') Ta (črnogorski) ;,gUDJ'' je podobčn tesni bdli suknji do kolena
ali belokranjskemu ženskemu „zabuncu^^ z rokavi, in se ne zapenja;
bosanski ^^gunj*' Je pa mnogo krači in iz črnega ali zagor^o-
modrega sukna. O ^izabunoih^^ pozneje še nekoliko več» Pis.

^ Okoli Sarajeva pravijo brezrokavniku jeleku^ samo y,dječ^rma^'
(^fiČpHa) =3 ječ^rma. Prim. Vuk. ^^iječn/' 252, 149 in 254. —

Pia.

Digitized by VjOOQ IC

Spif^l J. Namtil. 153

kor koli. Mnogi Turki hodijo pa povse rdeče obleSeni, tako da so
vsi rdeči — kakor raki — od glave do n6g.

Vendar ni nošnja povsod jednaka, niti turška niti kristjanska.
Onstran turške ali bosanske Gradiške n. pr. okoli „6ai\]eluke" O
nahajaš pri turških Bošnjakih največ žoltih (kratkih) „gunjev", po
letu največ b61ih (platnenih) „ga6" turškega kroja. — Ondod in
dalje proti Jajcu nosijo Bošnjaki „zarad lepšega'^ celo po letu tudi
bele kožuhe iz ovčje kože, in to po letu napak (narobe), da se
vidi kosmata stran, •— po zimi pa naprav (na lice).

Bfle' so, kakor ti kaže ime — tudi hrcegovske „belj4če",
suknje z rokavi, jednake črnogorskemu „guiyu". *)

Meščani Sarajevski (tudi kristjani) nosijo po zimi dolg kožuh
(„čurak'V), zgoraj suknen, zdolaj z lesičjo, polhovo ali krtovo kožo
podstavljen; — po letu pa „džube", t. j. dolgo suknjo s kožuho-
vino obšito, a ne podstavljeno.

Namesto preprostih kmetskih opankov obuvajo bosansko-her-
cegovski meščani tudi črevlje („crevlje", „mestve", „kondure") in
škornje ali škornjice iz črnega usnja, nekake krevse („papuče",
Pantoffel) in čudne cokle („nanule"), z lesenimi visokimi podpet-
nicami in podprstnicami na štiri ogle podkovane, nekod z jerme-
njem za privezovanje, nekod pa brez jermenja, z usnjem iz c61a
od zgoraj na lesene podplate pribitim.

Kristjani po mestih hodijo tudi v „filaiah" t. j. brezpetnih
črevljih čolničku podobnih. Turki si obuvajo vrh rdečih škornjic
ali „či2em" žolte, brezpetne postole („tomake")» katere paizuvajo,
predno vnidejo v kako „džaniijo" (turško cerkev), ter jih puščajo
pred vrati. Od obuče do kolena imajo Turki in kristjani doko-
lenke, bogati Turki zelene, s6 srebrnimi zaponami („kopčami")
zapete; samo „čakširam" ni treba dokolenk.

Malo da ti nisem pozabil povedati o posebni „bosanski obuči
brez šiva".

Po letu hodijo namreč siromaki Bošnjaki posebno po kmetih
največ . . . bosi. Celo nekateri župan, (ki mu pravijo ondod po
navadi „knez" namesto „seoski knez"), hodi bos, — ne samo na
polje in v hosto, nego tudi v svoj urad („konak") in celo v . . .
cerkev. To ni ondod nikaka sramota. Po pravici bi se tedaj smeli
imenovati, „Boaaki". Vendar se ne upam trditi, da je postalo
njihovo ime iz igihove „bosote". ^)

Nošpja kraj srbske meje je podobna srbski, kraj dalmatinske
pa dalmatinski. — Težko je nevajenemu očesu v kakem mestu

^) Po naše prav za prav ,,Banjal6ka" t. j. ^^Banja 16ka^^; zato skla-
njajo nekateri še obe besedi. — Po Vuku tudi „Bajna laka'^ — Pis.

^) Velik razloček je tedaj med črnogorskim pa med belokranjskim
vS^^^Jem". — Pis.

^ Prim. Šafaf. ^^Slovanskd starožit^^ str. 652. -^ Pis.

Letopis 1878. nr 11 ^ ,

Digitized by VjOOQIC

-^

]^54 Pisma o Bosni in HerčegoTini.

na dalmatinski meji tujega Bosanca razločiti od Dalmatinca ; samo
popotna ,prtljaga* ti pomaga, da razpoznaš, kateri je tujec. ')

Po torbi ali „torbaku'' pa lahko razločiš tudi popotnega ka-
toličana od pravoslavnega — kakor „Belega Kranjca" od Žumber-
čana. Katoličani nosijo z našimi „Belimi Kranjci" vred rdeče pi-
sane torbe ali olepšane s takimi resami, — „pravoslavni" pa kakor
Žumberčaui zagorelo-pisane (z modrimi ali črnimi resami).

V Travniku (sredi Bosne) nosijo pravi Turki dolge „kaftane",
poturčenci strašno velike „čalme", na glavi na pol obriti, a Tur-
kinje vso zeleno, dolgo opravo.

Kedar je bil mir, niso smeli v zadnji dobi oborožani hoditi
niti pravi Turki, niti poturčenci, niti kristjani, cincarji, judje in
cigani. Poprej je bilo Turkom in poturčencem dovoljeno orožje
nositi tudi o mirnih časih, kristjanom in drugim pa ne, razen, če
so kam potovali. —

Pri popotnem Bosancu ali Hercegovcu vidiš po dve „mali
puški" ^) z velikim „nožem" in nabijačem(Lad8tock) vred za pasom.

OcUiajaje na vojsko ali v boj zatakne si pa nekateri tudi po
3 — 4 male puške za pas, pripaše si turško sabljo, ter si zadene
na ramo še »dolgo puško". — Najhujši razkačene! se oblože včasih
... s celo orožnico. — Tako so poročali novičarji res že iz prvih
strašnih bojev sedanje dobe s turškimi rogovileži.

O mirnih časih si deva vsak Bošnjak, kateri nosi po dva
pasa, za spodnji usnjeni pas („silaj", „silav" ali „bensila" ^) sam
nabijač, „male nožiče", dolgi „čibuk"j „kresivo" in še nekoliko
take ropotije, — nekateri celo kleščice („mašice") za ogerg. Ali
povsod se ne pasejo z dvema pasoma, nego nekod samo z enim,
bodi si tkanim ali pa usnjenim, ozkim ali pa širokim.

Bogati kristjanski trgovci in drugi izobraženi meščani se no-
sijo že tudi „evropski" kakor naša gospoda — ali namesto klo-
buka . . . „fes" z modro „kito" (Quaste). — Nakaterim prostakom
maha pa res še dandenes prava slovenska kita („pletenica") po hrbtu.
Videl sem jo za mladih nog tudi pri starih Hrvatih, sosedih naših.

Kristjanke (žene in deklici) nosijo na glavi nekatere pisane
robce, nekatere pa „kalkan", rdečo kapico, pri premožnih zlato
prešito in pripeto s krasnim „podbradnikom" t. j. trakom z nani-
zanimi svetlimi novci. Sarajevkam pa vis6 po „kalkanu" okolivrč
t. j. okrog in okrog črni „konci" (črne niti).

Po hrbtu jim maha po ena ali pa po dve kite („pletenic^'), -—
okoli Sarajeva samim dekličem po dve — , a žene sijih ovijajo

O Glej pri Vuku pod besedo „torbak'* (^44). Pis.

^^ y,Mala puška" pravijo zdaj Sarajevčani in okoličani največ „pišto-
lam na kamen''; a „saniokres", ^pištolam na kapico". Pred temi
80 bile 6ne ,,samokresi''. Črnogorcem je pa ^samokres" s=: ,^trod
iz drveta'' (kresilna goba). Ql. Vuk. „iječn." 663.

^) Tako mu pravijo po različnih krajih [turški], in spravljajo va-uj tudi
robec in duhan. Nekateri si paSe^jSilig*' vrh navadnega pasa« Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. NmatiL j[55

okrog glave. Ta šega se tedaj nekoliko razlikuje od žumberske
ženske nošnje. ') ^

Žumberčanke si po dolgi, širokorokavi in beli (po prsih s
„krpami" vezeni) „košulji" pasejo pas z „rizo", pisano „tkanico"
in tehtno pisano „opregačo" (zastor, Schiirze, Vortuch), — Bo-
sanke okoli Sarajeva se pa pasejo po jedhaki „ko3u]ji'' samo z
„opreŽino" tj. opregačo, dalje proti Hercegovini tudi s „tkanico",
ki je nekod rdeča, in jej pravijo turški „pafta". Po vrhu nosijo
Žumberčanke „kožun" (sic), „haIjino" in „dolamo", omeiyene Bo-
sanke pa svojo „džoko'S ki je podobna belokranjskemu ženskemu
„zabuncu" brez rokavov. V Krajini mu pravijo „zwbun*, ali „zobun",
v Zumberku pa „zobunac".

Nekoliko več o tem oblačilu se nahaja tudivVukovem „rječ-
niku^ na str. 214 pod besedo „zt«bun^ ; čitaj pa primerjaj srbske „zti-
bune^ belokranjskim „zabuncem" — možkim in ženskhn, z rokavi
in brez rokavov. Pri Žumberčanih nosijo „zobunce", in to samo
možki.

Po nekaterih krajih si oblačijo Bosanke „život*' v izrezan
Jelek" ali „dječžrmo" in kratek ženski „gunj" *) z rokavi al brez
rokavov, iz pisane svile ali pa iz volnene tkanine. Starje gospe
oblačijo po njem še nekak kožuh („čurak'S Pelisse), ki se života
oprijema, da se jim vidi lepa rast. —

Kmetice nosijo sem ter Ije vrh „kušulje" tudi kratko krilo,
iz debelega sukna narejeno, ki se mu veli srbohrvatski „suknja". ')

Turkiiye se doma jako lepo opravljajo in lišpajo ; njih nošnja
za šetaiy'e, v kakoršni hodijo po mestu ali pod milim nebom, ni pa
nič kaj lepa. Nespretni vreči podobna je njihova svetlo pisana
„feredža" (površnica, površna oprava ali obleka.) Obraz si pa za-
krivajo t. ]. zavijajo Turkiiye z belo tančico (,jašmak", Ge-
sichtsschleier) tako, da ne vidiš drugega nego oči in morda košček
nosa.

Vendar si v Bosni pokrivajo obraz samo vdane (omožene)
Turkinje, in to z jako tanko, prezračno tkanino; nevdane pa ho-
dijo golega obličja z , jašmaRom" po plečih jim visečim ; samo če
jim zija kak tujec predrzno v obraz, pokrijo se vse srdite z , jaš-
makom'^ Pisano pogleda razžaljena devica takega predrzneža; ne-
nekatera ,nevesta' je tako huda, da mu . . . ^\me celo v obraz,
.ali ga pa ovadi „domačinu'' (hišnemu očetu).

V Hercegovini onstran Ivan-planine (če greS tje iz Sa-

^) Žumberske „djevojke^' (dekleta) nosijo rdeče kape in po eno dolgo
kito („8plitnjak^< z y,upletkom*<) zad^j, — žene pa nekako ohlapno
belo pečo („premOtačo*') in po dve kite spredaj (y,8plitnjaci^' jim
pravijo); ena jim visi na levo, ena pa na desno po prsih izpod
„premetače^^ — Pis.

«) Glej pri Vuku na str. 107.

^) Srbohrvatska (ženska) ^suknja' se strii^ja tedaj po pomena do zobca
s češko y,8ttknč''y a ne z naio (možko) ,,8uki:go'^

Digitized byVjOOQlC

J^gg Pisma o Bosni in Hercegorlni.

rajeva), hodijo pa tudi vse turške ženske — celo na polje — raz-
kritega obraza.

Turkiivje se rade lepotičijo, tudi nohte si mažejo z nekakim
. . . „rumenilom*' ; *) zato izpoznaš lehko Turkinjo izmed drugih
žensk} (e ne drugače ... po rdečih nohtih.

Kako se Turčin lahko spozna (vsaj večidel), bodi mu obrita
glava a ^jčalmo'' in s fesom, ali pa samo s „fesom^^ pokrita, kakor,
po navadi kristjanu neobrita, — to si posnel menda iz poprejš-
i^ega popisa. Poslej bode treba nemara oččm drugih razločkov
i8kati ; kajti pod našo vlado se utegne predrugačiti skoraj, ne samo
kristjanska, nego i turška noša. ')

Ker vem, da rad čitaš o narodnih nošah ali nošpjah, in da
posebno hrepeniš po izvirnih imenih različni opravi, a jaz sem
imel priliko zvedeli jih ; zato se nisem mogel utrpeti, da ti ne bi
bU narodne nošnje popisal tako na drobno. Mislim, da sem ti ugodil.
Krčiti se mi bode tedaj pri popisu drugih stvari, katere so popi-
sane na dolgo in široko po knjigah in časnikih, — po tujih (na
žalost!) s popačenimi imeni bosansko-hercegovskih krajev itd. —
Po nevednosti izpuščajo tujci po gostem soseb *) „rogovilice" in
,roŽičk6' nad S, <f, ^ in if povse, ali jim pa natikajo ta znamei^ja
po nepotrebnem n. pr. Glasinač, Stolač, (namesto: Glasinac, Stolac);
včaaih se zamenjujeta ^ pa £, včasih se piše celo « ali iT za <^:
Germe* ali GermeiT- namesto „Grme(f- planina"; „Ozrina-
planiiia^' se zamenjava z „Ozren - planino" itd. — Zato ti treba
biti jako pazljivemu, da se ne opečeš. — Pri tej priči sem zagledal
ua nekem nemškem zemljevidu smešno popačeno ime „Freskovica"
— namesto: „rreskavica*' (planina).*)

3« pismo.

Ker se šteje Bosna-Hercegovina z nekdanjim Novopazarskim
okrožjem (^^sandžakom" „pašalikom" ali Rašijo) vred zdaj že za

*J Dragi« jnitnim Slovanom je ^rumeno^ to^ kar nam ,rdeče'; lato se
Urratice In Srbkinje veseli ,rumenega lica^ (obrača); sato velijo
tudi pri naa • . • rdečema vohi po starem ,fomen* (b=s ramen, tudi ste-
roflloveaski ,rM^'). Mnogim sedanjim Slovencem rabi ta beseda cdig
la „žoH*' aU „šelt".

^) Neki novičar je poro<Eal samo Sest dni po uplenjenem glavnem
naeitn bos4nskem, da so hodili ondaj Turki pokriti tako, kakor krist-
Jani, in da je njemu samo obrita glava ovijala Turčina. — Pis.

^) „36seb'^ („auseb'0 sa „sosebno" živi Se med Belimi Kranjci* — Pis.

*) E&ko lepo ti kaž« pravo ime „Qrmed - planina'*, t. j. grmeča, —
ta^P todi „7redkavica", sakaj se pravi tak6 tej in 6ni; kako bi
pa slutU človek k^j takega po navedenih popačenih imenih: ,,Ger-
mea'* • • . pa „Freskovica*' ! ! I — Dosta takih popačenih imen se je
v teplo cel6 v slovanske knjige. Jaz ti pod^jem po najbo\jih virih
prava ^ izvirna (scbohrv.) imena; nalašč jih nisem hotel sloveniti;
fiamo sem pa ttm ti pokaaujem slovensko obliko. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Namtil. 15^

eno deželo, naj ti povem tako tudi njene nove meje in koliko iej
bode poslej površje ali prostor, — če obvelja namreč »Berlinska
pogodba" 1. 1878.

Proti vzhodu se meji se Serbijo, od katere jo loCi stara mokra
meja t. j. posebno reka Drina pa Ibar, nekoliko tudi suha meja
(gore in sloveče Kosovopolje.)

Na zahodni strani jej mejači Dalmacija v Hrvatsko, z reko
Uno in z jadranskim morjem vred; — proti severju Slavonija in
Hrvatska, (od 6ne jo loči Sava, od t6 pa Una, Glina in suha meja),
ha jugu Črna gora, Albanija in stara Srbija ali Macedonija.

Ker ni dala turška vlada nikdar meriti Bosne-Hercegovine,
zato se ne da za trdno povedati, koliko je njeno površje, nego
samo „na priliko*' sodijo, da bi vsa Bosna-Hercegovina, (če se tudi
odšteje površje ali površina onega kosa hercegovskega, ki je po
Berlinski pogodbi prisojen Črni gori), utegnila bi zdaj vendar obsegati
še kakih 1100 D milj, in da bode tedaj še malo večja nego je
češko kraljestvo s kranjsko deželo vred; kajti ono obsega (po
Heuflerju 903, ta pa 173 □ milj, tedaj skupaj 1076 D »UJ- Nisem
zahman rekel: po Heuflerju, kajti — čudno inprečudno! — v štirih
knjigah (tudi šolskih) Čitam v vsaki drugo mero temu površju.

Goram, po katerih se po navadi razprostirajo ,šume* t. j.
gozdi ali hoste, pravijo naši ju^ni bratje „pianine^^^) »gorokim
ravnicam'^ t. j. na visokem ležečim planjavam pa „poija". Prav
za prav vel6 oni vsaki ravnici, pa i prosti neravni površini,
razen Posavine, brez razločka „polje". Tako uči vsaj neki „rodo-
ljub samovidec", ki je obhodil Bosno in Hercegovino -ter popisal
premnoge bosanske in hercegovske gore, vode in pote. (Glej v „Glas-
niku srpskog učenog društva" 1866, XX, 321).

Ali tujd jemljo zdaj v zemljepisnih ki\jigah besedo „poUe"
največ, za pomen : ,gorska ravnica'. ")

Čitaje o „planinah*' in „poljih" po Bosni in Hercegovini ne
smeš tedaj misliti samo na naše domače planine, niti samo na
naše domače polje.

Vsa Bosna s Hercegovino vred je prepletena z gorami, ki
spadajo k „Dinarskim planinam' ' (dinarische Alpen), tako imeno-
vanim po planini D in ari (Dinara na dalmatinsko-bosanski meji
blizu Kninja, nem. „Knin", v Dalmaciji), ter delajo razvodje (Wa8-
serscheide) med onimi vodami (pritoki) , ki se izlivajo v Savo, in
med 6nimi, ki se iztakajo v jadransko morje. Najvišje izmed teh

^) Po Vukovem ,,rječnika'^ je ,yplanina^' = „Bergwald, saltuB, mooB
silvosus'', (tedaj =rs waldiges Gebirge, bewaldeter Berg); aH adaj
štejejo domači in tuji zemljepisci te ,,planine'' sa gore (Gebirge)
sploh ; Thdmmel za ,^gro88eres 'Gebirge, Kette.*' — ^ Pis.

«) „Hochebene** (Piateau). Po Roikiewiciu je „poUe'' pra? za prav
^jHochebene von gerioger Anadehnang^S ■owie auch ,,Tiefebene**. —

Pifl.

Digitized by VjOOQIC •

158 Piima o Bosni in Hercegovini.

gor („planin") so: Bitovnja, Zec, Vranica, Vlašič, Grmefi-planina,
Proloff, Romanija- in Ivan-planina. Imenitne so tudi Ozrina-pla-
nina, ') Kraljeva gora, Javornik, Ozren in Raduša, Zec-planine po-
datek ; v Hercegovini : Volujak, ,Hum' (Holm) Vojnik, TVeskavica
pa „Dunnitor" (Dormitor), izmed vseh najvišja „planina", prek
katere pojde nova meja med Hercegovino pa med Črno goro. Herce-
govci pravijo, da je Durmitor „nebe8ka soha" t. j. „da je tako vi-
sok, da nebo drži". Ali natanko ga menda ni izmerila do zdaj še
živa duša nikdar; kajti po nekaterih meri 7500 stopinj,*) po ne-
katerih 2606 metrov ali 8250 stopinj, a po nekaterih ,,nad 8009
do 9000 stopinj."

Pa kdo bi se temu čudil, če pomislimo, kako se razlikuje
celo po naših šolskih knjigah mera domačih kraljestev in dežel.

Bosanske gore sodo malega zelene, ovenčane z lepimi gozdi;
hercegovske pa največ kamenite, podobne našemu Krasu, tedaj
gola, pusta kraševina. Zato so pa i Hercegovci — kakor jim pra-
vdo — „kršni" t. j. trdni kakor skala. ^)

Sfe snegom pokrite se nahajajo po vrhu sredi leta „planine" :
JaAorina ali Javorina (5 ur od Sarajeva), Treskavica, Zec. Vlašič
in več drugih. —

Gorata Bosna-Hercegovina ima pa tudi dosta prostranih in
rodovitnih ravnic, (posebno okoli Save, Une, Bosne, Ukrine, Usore)
in velikih „polj". Taka „polja" so med mnogimi drugimi: „Baiya-
lučko", Bilajsko ali Bjelajsko, Glamočko, Kupresko, „Glasinci" ali
,.Glt«sinsko polje". Sarajevsko in Nevesinjsko polje, (največe izmed
vseh bosanskih in hercegovskih.)

„Bavnica Glasinci" ali „Glt«sinsko polje" *) je znamenitno
zato, ker se strinja na tem travnatem, 3 ure dolgem in širokem
po^u velika cesta, ki drži iz Zvornika, z ono cesto, ki drži iz Vi-
Segrada v Sarajevo, pa tudi zato, ker je okoli tega „polja" raz-

') Na njenem podnožju stoji Maglaj , a ne na Ozrenovem, kakor je
po krivem tiskano cel6 na Roškiewiczevem velikem zemljevida in
po nekaterih nemških knjigah. — „Ozren-planina^' je daleč v stran
proti Sarajeva* — Pis.

*) Po A. Bond-ju 7-8000 Parižkih stopinj. — Pis.

3) „KrS" (srbohrv.) = skala, kamen; stsl.-srb. „kršiti" == lomiti. Is
iste korenike je tndi Kras (Rarst), kraševina, kraševje. Primeri
srbohrv. „loman'' = ,krSan* (kamenit) : „lomna Črna gora.*' — Pis.

^) Tako po vasici „QIt^Binac^' na srbskem samovidčevem zemljevida
proti vzhodu od ,Qlasincev'. Dragi jim pravijo s Hilferdingom vred
„po]je Glasinac^' (Hochebene Glsisinac). Nenavadno je ime „Glasi-
načko polje*, kakor je posrbil 6no ime ,,Srb. letop." (1859. I. 129),
nekdo tudi v omenjenem ,, Glasniku** na več mestih 20. in 21.
zvezka [popravljeno v 22« zvez. , str. 47. 48. in 52.]; „G]a8inac''
se pa zove tudi neki ,han* (krčma) pri cesti iz Sarajeva proti
Rogatici na levo od ,polja'. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil. \^Q

tresenih kakih 20 vasi, v katerih živf morda 3000 pravosl. krist-
janov. — Na rodovitnem in za živinorejo jako pripravnem ,Kup-
reskem polju*, ki je kakih devet ur dolgo, eno ali dve uri pa ši-
roko, stoji 22 vasi; med njimi poglavitni kraj Kupres. *) Mnogo
vasi in kakih 6500 dbš različne vere je naGlamočkem polju, 7 —
8 ur dolgem, nad poldrugo uro širokem. V tem kraju redž dosta
lepih konj; tudi obilo rimskih starin se nahaja ondod. Imenitno
je tudi „Skopaljsko polje" (Skoplje-Feld), — • ali ne po svoji visoki
legi, nego zato, ker se razprostira med gorami šest ur na dolgo,
ker je sila rodovitno, in ker stanuje po njem kakih 8000 katoli-
čanov ; vendar vmes tudi mnogo pravoslavnih, po mestih tudi mu-
hamedancev in ciganov. Spomina vredno je še „Bileče polje" (Hoch-
ebene von Bilek) tik nove meje med Hercegovino pa med Črno
goro. Trikrat je manje od poprejšnjega, ali prevažno zato, ker ima sredi
pustega kraševja dobre vode na prebitek. — Rad bi ti naštel še nekoliko
večih ,poljS pa mi . . . prostor ne dopušča. Saj si rekel : „na kratko !"

4« pismo.

Bosna-Hercegovina je bogata z vodami: studenci, potoki in
rekami, ki se pretakajo po njej kakor vodne žile. Na jugozahodni
strani sega na dveh krajih do morja. Vendar pogreša Hercegovina
sem pa tam studencev in potokov, izmed katerih nekateri po letu
usihajo, kakor vaš Suhor. — Nekatere vode se pa izgubljajo po-
sebno v Hercegovini v „ponikve" (podzemeljske jame- ali rupe*)in
prihajajo na drugem mestu . . . daleč v stran prekrščene t. j. z
drugim imenom zopet na dan. Morda bi jih smeli po naše krstiti
poničnice (Schlundfliisse). Naj ti imenujem sanvo dve najime-
nitnejši izmed vseh:

1) Trebinjščica ali „TrebiSnjica",*) ki izvira nadTre-
binjem iz „planine" Bileče, teče mimo „Popovega poya^' pa ondi
ponikne, ter prihaja v Dalmaciji zopet na dan pod novim imenom
Ombla. Nekateri mislijo, da izhaja i Reka (Fiumera) iž nje.

2) „Lištica" (ne Lističa), ki napravlja tekoč (da ne rečem
„gredoč") jezero po imenu „Mostarsko blato", in kakor bi bila
gotovo jezero prerUa, izteka se na drugi strani pod imenom „Ja-
smica'^ (ne Jesenica); pozneje pa ponikne, teče poltretjo uro

^) Kupres^ (po Vuka „Enprez^'), ne EupreS; vendar poleg pravilnega
priloga ^Enpreski^ tudi ,KupreJfki' (kakor pri nas „nebejfki'^ nm.
^nebeaki'). — Pi«.

^) Srbohrvatski se jim veli „ponori'** • — Pis.

3) ,Trebignjica* ali ,TrebiSnicaS (kakor piše Hilferding, ruski H, ne
HB), izrekuje večina naroda* To mi je potrdil tudi g. Despid. Ven-

» dar izgovarjigo po Hilferd. besedah nekateri, in to pravilneje tudi
„Trebinjfica*' (sic; nj = hb) ali pa „Trebinjifica"; to je pa =
brv. jTrebinjRSca*, a sloven. ,Trebinjif2^ica' ne (,Trebinfica*). — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

160 Pisma o Bosni in Hercegovini.

pod zemljo, in se prikaže zopet na svet blizu Bune (vas dve uri
daleč od Mostara).

Ne spominaš li se nehotoma naše „Suhe kraj'ne"? — Pivke
pa Unca ali Unče (Unzfluss)? — Anti veš, da teče Pivka skozi
sloveče Postonjsko jamo, da se vije nato več ur daleč pod zemljo,
in da izhaja pri Planini — vendar ne mahom pod novim imenom. *)
„Unec" zopet na svetlo, da pozneje zopet ponikne in privre, pri
Vrhniki ... po imenu Ljubljanica vnovič na dan.

Prva poglavitna deželna reka, (ali ne v deželi, nego samo
ob njenem severnem robu) je Sava, Id izvira na Kranjskem . .
kdo bi si mislil . . izpod „Babjega zoba" (Mangart, na Gorenskem),
in teče pod Korenom (Wurzen) dalje proti Ratečam. Pod Ra-
tečami se „Podkorenski Savi" pridružuje „Bohinska Sava", in tako
postaja iz teh„vodenih" dvojčkov v61ika Sava ali reka Sava, ki
se približa Ljubljani do Zaloga, potem pa hitf mimo Brežic, ^Za-
greba in Siska proti Slavoniji in Bosni, med katerima dere od Ja-
senovca — mimo Stare Gradiške in Broda do Race, (kjer se za~
čenja srbska meja). .

Naposled se izliva ta imenitna reka, koja nas veže tako lepo
z južnimi brati, pod Belim gradom v Donavo, ki jo zovejo drugi
južni in severni Slovaid še po staroslovenski „Dunav" ali „Dttnaj". *)

Sava je vsi deželi jedina reka, po kateri se vozijo ljudje
in blago tudi na ,,lad]jah parnicah", kakor se jim pravi po novem,
in to po zakonu. *)

V Savo tečejo te bosanske vode (pritoki) : Una, Vrbas, Ukrnja
(ali Ukrina), Bosna in Drina.

1) Una izvira iz planine Čemernice v Liki na Hrvatskem,
teče mimo Bfišča*) in „Krupe" na severni strani med Bosno pa
Hrvatsko od Novega (Novi) do Jasenovca in se iztaka ondi v
Savo. — Pri Novem selu (Kulen-Vakuf) Bišču, Krupi, Otoku in
Kostanjici most. — Na več mestih se pa prevažajo na brodih
(„prevozih"). Tako tudi drugod, ker je premalo mostov. —

Od Novega dalje nosi Una ladije.

^) Dr. A. Schmidl 1854; 153. — Pie.

^) Zato slovenski „wa Duniyu (po pravem „an der Donau" = in Wien)
v Beča, a ne „v Dunaju, tedaj tudi pravilneje ,,z Dunaja" nego
yfiz Dunaja". — Pis.

3) Nepravilno skovano hrv.-srb. besedo „parobrod" sa ,,Dampf8chiflP*
na 91 pisci zdaj zamotajo. Narod srbohrvatski veli sem pa tam
fjVatrena ladja'* ali j^vatrenjaSa^' (t. j. ladija na ogenj) in s po-
domačeno tujko „dimliV". Glej Vuk.„rjeČn." str. 56 pod besedo
,,vatrenjača" in „Obzor*' v listku br. 203 — 1878, — Pis.

*) Srbohrvatje pravijo Bišde ali Bihad, tudi Bihač ali Biač; v 2. sklonu
ali padežn pa samo:* ,,Bišca''. Tako uči St. Novako^ic
v „Glasn." srpsk. uč. dr. (XXIL 1867; 49); ali po hrv. časnikih
čitamo tudi: Bihača ali Bihaca, Bihaču itd. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navata. Id

2) Vrbaa izvira pri Privoru izpod Zec-planine, teče mimo
Skopja, Jajca, Banjeluke, in se izliva v Savo pri Selu Strbcu. O
Pri Skoplju zidan — , pri Trnu lesen most; pri Jajcu in fidJ^i-
luki* po dva lesena mosta.

3) Ukrnja (Ukrina); ta se nareja iz združene male in ve-
like Dkrine, ki izvira z ono vred iz planine Uzlomac, teče mimo
Dervente (Dervent) pod mostom in vteka v Savo pri Koraču.

4) Bosna, poglavitna reka v deželi tega imena, vre izpod
Igman-planine iz več obilnih „vrel" blizu vasi „Vrelo Bosne" (pri
Blažuju, dve uri od Sarajeva), in goni — toliko da privre iz pe-
čine — že krepko mlinska kolesa; teče nato mimo Visoke, Zenice,
Zepča, Maglaja, Doboja ... ter se izliva v Savo ne daleč od no-
vega ali bosanskega Samca, slavonskemu Samcu nasproti.

Bosna je polna rib, ali velikih ladij ne nosi. — Pri Ilidži
zidan most, pri Raljevu (Dvoru), Visoki in Zenici lesčn.

5) Drina postaja iz združene Tare pa Pive, teče mimo Foče,
boražda (Goradja), Višegrada, Zvomika in Janje do Race, deli
^Ko Bosno proti vzhodu od Srbije, in tone potem pod Raco v

!^' 7~ ^^^ Višegradu veže Bosno pa Srbijo velik zidan most
prek široke Drine, ki je pa za velike ladije preplitva.

Druga poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini
ali „gornji Bosni" je iVere^va. (Tujci jej pravijo N ar en t a). —
Izvira na severno - vzhodni strani Cemerno-planine med Voluja-
Kom^) in Lebršnikom, dve uri od Gackega (Gacko), teče skozi
Konjic ali Konjice «) in Mostar, kjer vodi prek nje star, ali trden
zidan most, vije se pri Jablanici med velikanskimi pečinami in
tudi dalje po „strašno" lepih krajih, z visočine padjge (uro hoda
pod Jablanico), — vnide pozneje pri Metkoviča v Dalmacijo in se
iztaka v jadransko morje pri „Opuzen-u" (Fort Opus), razlivajo se
pred vtokom v morje na dve veliki strugi in devet maiyih tokov,
tako da je Neretva ondi nad pol milje široka. *

Razen Mostarskega mosta je zidan most tudi v Konjiči,
T ui^^ pri Glavatičevem, in dva nova železna mosta (pri gornji
Jablanici in uro pod Jablanico pri Neretvinih slapih t. j. „vodo-
padih.")

Pri Kruševici je Neretva že ladijonosna, od Metkoviča počevSi,
(tedaj še le v Dalmaciji) nosi pa tudi „parnice".

*) Selo ali vas ,,Strbac**. Iz nenaglaSene srbohrv. končnice -aC iapada
pri sklanjanju a kakor naš zamolkli O iz končnice n-OC'; tedaj
15nac, Irfnca, Unac, Unca, Strbac, Strbca; Kr^gnjevac^ Kragnj^t?ca,
u KragujšvcM (ne: Kragujevaca) itd. — Pia.

*) Pri Kovačevidu na str. 3 izpod „Volaka'*, (menda tisk. greh.) —

Pia.

^) Po Vuku, Kovačeviču in in srbskem samovidcu „Koi]jiC^'
(ne Konjič), po drugih pa „Konjica*»' ; sam dr. Blau (Nemec) piše
„Konjitj<< := Konjic, pa tudi „Konjita". — Pia.

Digitized by VjOOQIC

162 "Bism^ o Bonu in Hercegovini.

Jadransko morje požira i Trehiinjico Povedal sem ti že,
kje ta hercegovska poničnica izvira, kje ponikne, in kje se zopet
prikazuje po novem imenu Ombla. — Kakor nosi naša Ljublja-
nica pri (novem) izvoru mahom ladije, tako goni Ombla se svojo
široko in obilno strugo mahom mlinska kolesa.

Tretja poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini na jugu
je IbaVf ki izvira v Novopazarskem okroi^*u izpod Prokletije-pla-
nine nad Rožajem, teče nato mimo tega mestca in hercegovske
Mitrovice (tik Kosovega po^a), razmejuje nekoliko časa na jugo-
vzhodni strani Hercegovino od Srbije, prehaja va-njo ne daleč od
Baske, in vteka blizu Koranovca v srbsko Moravo.

O dotokih Sdvinih pritokov t. j. onih vod, ki tečejo v Savo,
samo toliko:

Vodi Uni ,dot&kajo' da rečem tako: Unac, (našemu Uncu
imenjik), Čadjavica pa Sana; — Vrbam: Pliva, Ugar, Vrbaiga
i. dr.; — Borni: Vogača, Lepenica, Lažva, Željeznica, Miljacka, ')
„Krivaja" in Spreča; —Drini: Sutiska, *) Bistrica, Kriševica, Dri-
njača, Jasenica, Lim, Vuvac (ali Uvac, a ne Uvač) itd.

Večjidel jako pokvaijeni so mostovi, s katerimi so premostili
nekatere izmed naštetih dotokov (Že^jeznico na 8 mestih).

Neretva jem^e va-se in sabo v morje devet večjih in več
mačjih dotokov; med njimi so: Neretvica, Raina, (poničnica), po-
toka poničnika (Schlundbache), Perutac in Proporac, (ki padata
šumeč z visočine kakih 80 stopinj globoko v Neretvo), znana po-
ničnica Lištica-Jasenica, obilna Buna, plitva „Krupa" ^) i. t. d.

Tako imenovana „polja" namaka po ena ali tudi po več po-
ničnic, ki odt6kajo po rebrih („obronkih'^) v doline ter se potčm,
— če ne morejo iz kakega kotla ali kotline dalje, — gnb6 v po-
nikve, rijejo dostikrat po več ur daleč pod zemljo in prihajajo
zopet na svetlo, a prekrščene, zato ker iz prva ljudje niso vedeli,
in ne vedo* premnogi še dan denašnji, da je ta ali ona voda po-
ničnica t j. da je bila — rekel bi — že na svetu, da je izgirola
pozneje na „drugi svet", pa se pokazala vnovič tu ali pa tam,
nekatera mnogo obilnejša nego je bila poprej. *)

') Ne Tem, zaki^ piše Hilferding „MiljaČka^^ Posabil sem vpra-
šati g. DespiiSa, kako pravijo Sarajevci tej vodi^ ki teče
skozi Sarajevo. Večina (s hrvatskimi dopisniki iz Sarajeva vred)
piSe in menda tudi izgovarja ,, Miljacka'*. — Pis.

^) Tega imena sta tudi gora in kraj (trg); ali daleč vsaksebi. Zakaj
se pravi in piše tudi ^^Sutjeska^' (=: Sot^ska)^ to sem ti že raz-
ložil — Pis.

3) „Krupa** (namesto „Kr6pa") pravijo tudi Beli Kranjci vodi (vo-
dici) in k r a j u , kjer jim je bila nekdaj okrajna gospodska. — Tudi
na Gorenskem pravijo „Kr6pa^* vodfci in kraju (trgu). Stsl. „krq,pTb** t, j,
„kp<Rni" = parvus (miyhen, mali), tedaj Kr6pa (voda) = mala
voda ali y,vodica*^ Na k r 6 p ni treba misliti ; Rr6pa je mrzla. — Pis.
. f ) To ve^a tudi o naiih . poničnicah na Notranjskem. Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil. |g3

O velikem deževju ali kopnei^ju naraste nekatera izmed teb
vod, da je strah, in ker je ne more mahom pogoltati ponikva, za-
staja in nabira se voda okoli ponikve kakor Jezero, ki stoji včasih
po več tednov. Kedar pa naposled odteče, ostaja „močvirje" ali
„blato", ki se celo po letu nikdar do dobrega ne posuši.

Izmed vseh vod krasnega *) sveta predrla je in dere med
velikanskim gorovjem in skalovjem po prosti t. j. predrti ali pre-
sekani dolini celo do jadranskega morja . . . jedina reka Neretva,

Sila velikih jšzer ni v Bosni-Hercegovini. Med veče spadajo :
Jezero med mestom istega imena pa med Zaslapjem proti Jajcu,
poldrugo uro dolgo, pol ure široko, ki ga dela reka Pliva. Borci
v nahyi Neretvanski ; Neteka v nahiji Derventski (oboje napravlja
Bosna); Prokos v nahiji Fojnički, iz katerega izvira reka Dra-
gačka. — ' Spomina vredno je tudi tako zvano „Mostarsko blato",
ki ga nareja — kar sem ti že povedal — „Lištica", ki izhaja iz
njega na drugi strani pod imenom Jasenica. Kakor v GirkniŠkem
jezeru na Notranjskem po odtoku raste trava in vsejano žito, tako
ti tudi po „Mostarskem blatu^S kedar izgine voda po letu pod
zemljo ter ostaja samo močvirje ali „bIato'S ^) raste po i^jem lepa
trava in žito. „Mostarsko blato je posebno se sirkom bogato.^' Oodi
je tedaj obljubljena dežela . . . metlarska. —

Rad bi ti pisal še kaj o rudnicah t. j. o rudnih vodah: to-
plicah itd.; ali ker se bojim, da ne bi bilo to dolgo in dosta ,»vo-
deno'' pismo prevedeno, zato odlagam to stvar raje do druge,
ugodnejše dobe.

5. pismo.

V gorati Bosni je po zimi hud mraz, po letu pa velika vro-
čina. — Čim nižje tem topleje; kolikor više, tžm mrzleje. (Temu
so krive „planine' po katerih zapada sneg oktobra in leži vsaj do
maja meseca.)

Dežuje v Bosni, posebno v srednji, jako rado, najbolj na
pomlad. Na glas ti oznanuje bosanska „Grmeč-planina'' s herce-
govsko posestrimo „Treskavico", da po Bosni-Hercegovini ni tudi
brez grmenja in brez treskanja. Po Zimi piha burja včasih tako
strašno in dela tolike žamete, da zametajo cele črede ov&c. ^
Naj prijetnejše podnebje, namreč srednje vrste, je v Posavini*
A tudi sploh bosansko podnebje zdravju neizrečno godi. V Bosni
ne znajo ni za kolero ni za druge kužne bolezni pri ljudeh; (go-
veja kuga pa Bosno rada obiskuje).

V Hercegovini je — malo da ne povsod — po letu tako „vroče*S
a po ^imi tako „toplo", kakor v sosedni Dalmadgi, posebno ob

') Prim. naš ^^Krajfni vrh*', Krasu podoben. — Fis.

^) Primeri madjarski „Balaton^< (Platten-See) iz stsl. besede ,>lato''
= jezero. Nemško ime je tedaj sestavljeno tako kakor '^lEllen-
Hirsch^', t. j. dmgi del je prvemu samo prevod. — Ha.

Digitized by VjOOQ IC

164 'Pivmt^ o Bosni in Hercegovini.

morju t j. po jugo-zahodnih krajih hercegovsltih. — Zato raste
ondod isto drevje, isto sadje, kakor po Dalmaciji. Ondod se moDJa
tudi v zimski dobi, kakor v Dalmaciji •— po gostem mrzla burja
(Bora) s toplim jugom (Scirocco).

Po Hercegovini razsaja burja včasih kakor po Notranjskem,
ali ne tako strahovito kakor po Dalmaciji. M Po letu je glede
toplote prijetno živeti v „8umoviti" Bosni, po zimi pa v „kršeyiti"
Hercegovini.

Ni se zastonj 2e toliko mogočnikov trgalo in vojskovalo za
nesrečno Bosno ; kajti Bosna je jako lepa in neizrečno rodovitna
dežela. To priznavajo zdaj celo tujci „8amovidci" (kateri so jo
sami videli). — Skoraj po vseh severnih krajih je zemlja, ki je pa
leži še neizrečeno velik prostor neobdelane, tako mastna, da jej ni
treba čisto nič gnojiti. — Brez težave kmet orje in povlači setev
— za silo samo ... s triyem (druge brane nima); a vendar mu
njive obilo rodijo. Seje se pa poleg vsega pri nas navadnega žita
t. j. „žitka" ali „tega" tudi „pir*' (Spelt, triticum spelta) in „bar"
(Kolbenhirse, setaria italica ali panicum italicum), naj več in še
mnogo več od naših Belih Kranjcev pridelujejo pa koruze, ^) ki
jim daje moko za vsakdanji tečni živež, kakor našim sosedom Hr-
vatom in drugim južnim bratom. V „gornji Bosni" (Hercegovini
raste pa tudi laško pšeno (oryza sativa, Reis), ki mu pravijo
ondod „oriz" ali „pirinač". «) Vendar ne prideluje Hercegovina
toliko žita, kolikor ga potrebuje; pomagati jej mora ž Djim Bosna,
ki ga prideluje toliko, da ga izvaža v sosedne dežele.

Na prebitek je v Bosni tudi sadja: jabolk, hrušek, črešepj,
breskev itd., največ pa prelepih sladkih sliv (češpelj), ki so jih
polni vrti, *) gozdom podobni.

Bošnjaki znsgo slive na posebnih pečnicah jako umno sušiti,
ter prodajejo suhe na debelo tujim trgovcem, ki jih izvažajo (so-
sebno iz Brčke), in razprodavajo nato po imenu „turske slive"
križem svet. Iz surovih palijo tudi slivovico, ki jo „raja" — da
bi je tako ne ! — prerada srka.

V Hercegovini rastejo, kakor po Dalmaciji, tudi smokve, limone,
pomoranče, oljke in vse drugo sadje, kakeršno raste po južnih
(toplih) krajih.

^) Ubogi Notranjec obklada streho svoji revni koči s težkim kame-
njem, da je ne odnese huda buija; siromak Hercegovec in Oalma-
tinec jo pa krijeta nalaSč zato s ^kamenimi'' {»loSčami. — Pis.

^) Srbohrvatski y,kukuruB'' ali „kurus<'; slovenski: koruza, debelka,
debelača ali turičica (tiirkischer Weizen); zadnja besiBda kaže, da
80 dobili to zrnje sk Slovenci vred tudi Nemci iz Tnrčije, nemara
iz Bosne. — Pis.

') Iz turške besede pirinč; zato v rodivnika (2. sklonu^ tudi srbohrv.
'„pirinča^^ (ne pirinača). — Pis.

*) 'takemu vrtu pravijo ,^Sljivik*' ali ^^šljivak*^ kakor ^S^iva^' namesto
„sliva''; (vendar tudi tako). — . Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navratil ]^g5

Izmed tržnih sadežev (Handelspflanzen) pridelujejo posebno
konoplje, lan, brošč, (rubia tinctorum; Krapp, FarberrothdJ „du-
han" (tobak).

Dobro vino raste v Hercegovini, vendar tudi po nekaterih
bosanskih krajih : po Neretvanski dolini, okoli Rame, pri Banja-
luki in drugod. Hercegovsko vino je črno, kakor dalmatinsko in
talijansko, ^) — pa tudi belo.

•

6. pismo.

Malokatera dežela ima toliko prelepega gozda, kolikor ga
ima Bosna. Bes, da so ga toliko iztrebili za nesrečne turške vlade ;
res, da se vidi sem ter tje tudi šibja in ruševja; ali daleč od
večjih rek, rudnikov in mest razprostira se po višjih gorah Se zme-
rom dosta prekrasnih, prostranih gozdov, ki so polni izvrstnega
lesa vsake vrste, posebno hrastovine, bukovine in jelo-
vine, pa i vsega drugega lesa ali dreifja pri nas domačega.

Nenačete so še do malega neizmerne državne „planine'S pr-
vovečni (prvotni) gozdi se svojim velikanskim drevjem in tako
obilnimi debli, da ne morejo nekaterega po štirji možje objeti. Ta-
kih gozdov, ki niso videli še drevnice, ni sedaj, dragi moj I niko-
dar po vsi Evropi. — Glej velikega bogatstva v siromaški Bosni I *)

Če so umolknile v tužni in žalodtni Bosni ,Javorove gusle^'
bolj nego drugod, — pričajo ti imena bosanskih „bra" in „planin":
Javorje, Javorina (tudi „Jahorina", ali „Jaorina")» Javomik itd.,
da 8toj6 ondod še cele gore javorovega lesa. Kolik zaklad za
nove . . . javorove gosle, ki se sedaj morda že zopet veselo ogla-
šajo, n&rodni pevci in pevke pa zbranemu narodu brez straha pre-
krasne narodne pesmi prepevajo.

Jako mi je žal, da ne morem živine bosanske hvaliti tako,
kakor gozde. — Dasi je po Bosni toliko lepega gozda in travna-
tega pollja, pa bosenska živina vendar ni lepa, niti lepo rejena,
zato ker se je za turške nemarne vlade zanemarjala že toliko let.

Goveda so, da ti povem po belokranjski malo da ne same
„buše'S ^) jako kosmate, da jih ne zebe, zato ker morajo prenočevati
skoraj povsod vse drago leto (tudi po zimi) pod milim nebom.

Krave ne dajejo več mleka nego za domačo potrebo.

Vozijo z voli in z bivoli, ki so tudi manji in pohlevnejSi od
drugih.

^) Talijani ma vel^ ^^vino nero^', t. j. .^črno vino'', a Srbohrvatje ,^nreno ,
Tino''ali „cnrčnika'' (= nem. ,yrother Wein**) ; „ri\JDO vino*' je pa njim
to, kar nam „rdeče vino*' : Tako vino srkajo ni^raje njihovi , Jonaci''
▼ n4rodnih pesmih: „Dje junaci rujno vino p^u". itd« Pis.

^) Misli pa i na HercegovinO| ki ima, dasi je kamenitai vendar lep
kos gosda: tretji del svojega prostora. — . Pis.

^) ^Boša*' B= kleiues unansehnliches Eind. Prim. pri Vako (50)
,,bi!idltk" =3 eitt kleiner, fester Ochs. -— Pis«

Digitized by

Google

166 Pisma^o Bosni in Hercegovini.

Konj pa red^ po nekaterih krajih mnogo ia lepih, vendar ne
več tdiko, kakor nekdaj, dokler so bili bosanski plemenitaši, soseb
pjihova „mala in všlika gospoda'^ (age in bogi) še mogočnejši
in bogatejši. O tem pozneje.

Bosanski korgi niso veliki, ali so sila čvrsti in stopajo, pod-
kovani z umno narejenimi podkovami jako spretno po strmih gorah
in pregrdih potih bosanskih.

Zbog tako slabih potov rabi kom'. Bošnjaku bolj za jahanje
(ježo) in tovorjenje nego za vožnjo. Po zadnjih vojskah utegnilo je
ostati v Bosni in Hercegovini skupaj samo še kakih 105.000, (v
Hercegovini posebej pa 40.000 konj, kajti po »službenem' izkazu
1. 1875 jih je bilo pred vstankom istega leta vsega vkup samo
106.000).

Mul in navadnih „dolgoušcev" je po Hercegovini mnogo
več nego po Bosni.

Od nekdaj „žirijo" t. j. redž ali pitajo se žirom ^) sosebno v
Bosni po velikanskih gozdih (hrastovih in bukovih) velUs:o mno-
žino „ščetink" *), največ v Posavini in okoli Une (v Krajini. *)

Po Bosni in Hercegovini imajo zdaj (in to sami kristjani,
zato ker Turki in poturčenci ne smejo jesti svinjine) skupaj kakih
160.000, (v Hercegovini posebej 40.000) „ščetink".

Neznano se množ6 ovce v Bosni-Hercegovini, kjer se jih redi
skup več od dveh milijonov (v Hercegovini posebej pa
100.000). — Volna je lepa, vendar bi bila lahko še lepša,, da jej
znajo glas.

Pečeno bravino in jagnjetino Bošnjaki in Hercegovci z dru-
gimi Srbohrvati jako radi jedo. Včasih pečejo cele ,jaiyce" (ja-
gnjeta) in skdpce (koštrune) pod milim nebom tako, kakor vsako
leto Hrvatje, kateri prihajajo o Jernejevem na „proščenje" k „Trem
faram" (pri Metliki) na kranjsko stran. Tudi domači Beli Kranjci
znajo temu poslu glas.

Koz se pa po Hercegovini mnogo več pase nego po Bosni.
Leta 1876 so jih našteli ondod 700.000; v obeh deželah jih je
zdaj vsaj 1 milijon.

Bošnjakom in Hercegovcem je v slast i kuretina. Pre-
mnogo je snedo premožnejši, bodi si same na sebi pečene, ali pa.
sesekane in kuhane v priljubljeni narodni jedi „pilav". ^) Zato se
te živadi neizrečno mnogo redf in pita.

') Ž i r = želod in bukovica (bukov žir). — Pis.

') Zarad lepšega skovali so si Nemci ,yBorstenvieh'' ; iz uzroka istega

kovati smemo . • . tudi mi« — Pis.

*) Tako se imenuje v Bosni zahodno-sevemi kos nekdanje Hrvatske,

zato nemški y,Tiirkisch-Kroatien'*. — Pis.

^) ,,Pilav'' se kuha iz laškega pšena in sesekane kuretine ali bravine;
po nekih turških krajih pa samo ii laškega pšena in kake ,,omake"
(SancOi isr, z6b). *— Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navrata. Ig7

Tudi s bčeiarstvom se Bosanci in Herc^ovci radi pečajo, in
to ne brez lepega dobička, ker razprodajo na leto dosti sladkega
meda in dišečega voska doma in v tuje dežele. Turki sladkosne-
deži potrebujejo mnogo meda posebno za drugo narodno (močnato)
jestvino, ki jej pravijo „halva'', *) in za druge sladkarije turške.

7. pismo.

Jako se po Bosni „trguje*' (kupčuje na debelo), največ s
Trstom pa z ^ečem. Poleg tega se tudi marljivo „trži'' (po
malem kupčuje), „tržari" (kramari) in sejmari po premnogih do-
mačih sejmih;^) ali trgovina (kupčija) vendar ni tolika, kolikeršna
bi bila clahko mimo tako obilnih deželnih pridelkov. Temu je kriva
sosebno nemarna turška vlada, ker ni skrbela za dobre ceste in
pote, ter se mora največ tovoriti (nositi na koigih). Zato se je
premalo izvažalo, a zbog tega je uhajalo deželi in narodu pre-
mnogo dobička. Koliko več bi se lahko izvažalo n. pr. samega
lesa iz velikanskih gozdov bosanskih po poštenih potih in cestali.
— Skrbeti bode tedaj novi vladi, da se brzo popravi ta „tuji greh".

Da se ni do zdsg izvažalo še več pridelkov, temu je bilo
krivo tudi to, da leži še preveč ledine (celine), in to mimo vse
ralne zemlje malo da ne polovica, če ne več. ^)

Največ se je izvažalo ali pošiljalo doslej iz dežele žita, suhih
„sliv" (češpelj), 16sa, dog, železa, nada ali jekla, meda, „čibukov",
goved in „ščetink". *) Sosebno v Trst izvažajo malo manje od
polovice govejih, kozjih in ovčjih kož (neustrojenih) ; toliko tudi
izvrstne volne.

Uvažajo se v Bosno iz Avstrije: kose, srpi, bolji žeblji in
ključavnice (soseb iz Štajerske); sukno, svilena tkanina, platno,
„fesl", vino, pivo, slador, kava, laško pšeno, papir itd.

Pa tudi iz drugih krajev se uvaža dosta takih in drugih
, izdelkov in pridelkov, samo da ne smejo biti . . . predragi. —

Čudno, da so ljudje povsod tako muhasti, da kupujejo rajši
ceno nego li drago!

Ker se meniva o trgovini, naj ti povem gredoč tudi kaj o

*) „Halvo'* delajo iz meda, olja in r6žnice (rožne vode), — Pis.

^) Srbohrv. ^^sajam^^ := sejem. Najstarša slovenska oblika je ,yienjem*^^
iz staroslovenske ^stn^m^^S tedaj ne iz ,,so*menjati'' ; kajti oblika
„8emen]*< je z dragimi vred („sejmen'', ,,8ejai'* itd.) mlajša. Za-
stran pravega korena glej Miki. „Lexic. pslov.-gr.-laf 941. — Pis.

^) Po nekem službenem poročila 40 odstotkov (40 %); PO ^* Presl-a
samo vid ca rokopisa (^»Unsere Orient-Interessen^') pa cel6 90 ^/0« —

Pis.

^) Srbohrvatje jim vel^ po navadi tako kakor mi, — pa tudi ,)krmače*^
iz stsl. „krmiti*^ (hraniti, fiittern). Istega korena je tudi belokranjska
in srbohrv. „krma^^ (mrva); premda ni — za ^^krmače*^ — • Pis.

Digitized by

Google

]^gg Pisma 6 Bosni in Hercegovini.

novcih, o Iii6ri in o utežih. — Če ne pojdeš sam v Bosno ali Her-
cegovino, morebiti ustrežeš komu drugemu s tem dodatkom.

Ondod računajo največ po ,,turskih groših". — Turški groš
(Piaster *) štejejo tujci zdaj preradi za 10 kr., t. j. za našo novo
desetič o; ali po „oglasu" v uradnih „bo8aDsko-liercegovačkili
novinah" (v br, 3. in 7. L 1878) velja „turski groš" nekoliko manje
od naše desetice; kajti naš ^goldinar" ali „forint" ima v sebi 12
turških grošev. Tedaj je turški groš prav za prav vreden samo
8V3 kr. — Turški groš del6 pa na 40 „par", tedaj ima naš krajcar
v sebi malo manje nego 5 „par" (4:%).

Tujci računajo (zato ker jim je turški groš = 10 kr.), samo
po 4 „pare" na 1 kr. „Pare" so neizrečno droban drobiž, srebr-
nim luskinam podoben. Kako lahko izgubiš tedaj tako luskino, če
jako ne paziš, ali če se zamisliš ... v „kranJ8ko paro". Sreča, da
ni po Bosni-Hercegovini že davno več takih luskin. Najdrobnejši
turški drobiž, iz kotlovine kovan, velja zdaj ondod 2 pari.

Še zmirom se jemljo tudi naše stare dvajsetice, ki jih cenš
tujci in domači po 4, tudi po 47« „turskega groša", ali celo po
toliko naših desetič. Vredna pa je stara (cela) dvajsetica
samo jjSVj desetice" ali 4 turške groše. Stara „šuplja" (prebita)
dvajsetica velja pa samo 3 desetice (ali 4 turške groše, — po
pravem: 375 g^- — Pis.)

Za „belo (srebrno) turško medžidijo" ali „mečidijo" hočejo
imeti 24 naših desetič; a vredna je samo 20 desetič.

To sem posnel po omenjenem uradnem časniku ; tedaj je po-
polnoma verjetno.

Poleg imenovanih novcev jemljo trgovci posebno radi „Napo-
leondore" (zlate Napoleonovce) in cesarske dukate" t. j. naše stare
zlatake (cekine). Zato razglašajo „Bosansko-hercegov. novine", ki
izhajajo v Sarajevu, v vsakem listu, kolika je tem novcem in srebru
zadivja cena Bečka („tečaj brzojavni"). Ker se ravnajo v Bosni
gledš novcev zdaj že po vsakdanji Bečki ceni, zveš to nestano-
vitno ceno lahko vsak dan doma iz domačih listov brez potovanja
v Sarajevo in brez „bos.-herceg. novin."

Zato ti je nečem naštevati na drobno.

Dolgostna mera je do zdaj še „aršin", *) ki meri malo
več od dveh Bečkih stopinj ali „čevljev" (2*02 = 7,00 )» t^<ii
„pik" ki meri samo drobet več nego aršin, namreč 2-16 1, j. 2*7ioo
stopiiu.

Žito, meso, moko itd., pa i pijačo merijo na „oke". Oka je
toliko, kolikor 27» funta. — „Tovar" (tovor) je = 100 ok.

^) V Srbiji sovejo ^turški groš'' službeno tndi ,,Čar8ijski (tržni)
groS<*. — Pis.

«) Srbohrr. „lakat" (Elle, braccio, vatel); slovenski „lak&t'* meri 3
vatle in pol. — ^ Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J* Navratil. Jgg

Po istih „bos.-herceg. novinah" br. 8. bila je 25. septembra
1878 v Sarajevu oka pšenice po 30 do 35 kr., — oka mesa
po 30 kr., — oka soli pa po 60 kr. (1) — Tovor drv so ponu-
jali po goldinarju („po forinti").

Ali treba pomisliti, da je ondaj živela ondi prevelika mno-
žica vojščakov.

8. pismo.

Ker nima dežela do zdaj še velikih tvornic (fabrik), zato se
Obrtnost ni mogla povzdigniti „na visoko". Da pa rokodelci
bosanski „znajo več nego hruške peč'", priča nam slavni Dositej
Obradovič pismeno z besedami: „Kdor koli ne zna drugega
rokodelstva nego „krive češlje'' delati, ta naj ne hodi ni v Bosno
ni v Carigrad". Ali od one dobe je preteklo že mnogo vode,
bosanski rokodelci so pa ostali na starem mestu — pri starem
turškem kopitu. Dosta bi se tedaj lahko^ naučili in priučili od
naših. Popustili so pa več starih slovanskih imen rokodelstvom
in izdelkom svojim, ter se poprijeli — na žalost! — novih
turških. Lahko si misliš zakaj.

Največ je v Bosni čevljarjev s „papučarji" *) in „opančarji"
vred, krojačev, »kožarjev", „kožuharjev" ali krznarjev, kovačev,
kotlarjev, „tkačev" („sagarjev"), sedlarjev in remanarjev.

Nahaja se tudi urarjev, svečarjev, lončarjev itd. Malo je zla-
tarjev, še manje pa spretnih.

Urarji so brez malega tujci in imajo jako dober zaslužek.

Sila malo je izučenih stolarjev (mizarjev), kolarjev in zidarjev.
Vsa ta rokodelstva opravlja ondod tako imenovani „djunder", ki
ob enem zidari, tesari, stolari; pokriva (strehe) in pečari. A za
vse to potrebuje sila malo orodja. Mero nosi sabo . . , v očeh;
druge nima. *) „Eo (kdor) zna bolje, široko mu polje".

Jako dober zaslužek imajo krznarji, dasi ne znajo drugih kož
krzniti razen medvedjih, volčjih in lisičjih. Vse druge pošiljajo
nekrznjene v Lipsko, — samo zajčje v Trst. — „Papučarji" delajo
(vsaj v Sarajevu) poleg „papuč" tudi črevlje „čizme" in škornje,
ali samo po domači šegi, in to dosta okorno; zato imenitnejše
turške gospe obučo po naši šegi napravljeno, jako rade nosijo.

Domači krojači ne znajo šivati druge oprave, nego narodno,
bodi si gospodska ali pa „seljačka" (kmetska). Do zdaj je bilo
samo po večih mestih nekoliko tujih krojačev za našo gošpodsko
nošo. Poslej jih bode treba, vem da, mnogo več.

Posebnih klučavničarjev nimajo; njihova dela oprav-
ljajo kovači, ki podelajo mnogo železa ne samo za podkove,

On
«) Z

Papuča", krevsa (Pantoffel). — Pis,

Za tesarsko in stolarsko (mizarsko) delo ne rabi mu drago orodje
nego sekira, klešče, dleto in sveder; (ruskemu tesarja pa •• •
sama ostra sekira), — Pit,

Letopis 1878. IV, Digitized by ClS^Og IC

]^^Q JPisma o Bosni in Hercegovinti

nego i za različno železno orodje, posodje in orožje soseb v Sa-
rajevu in y Foči (na Drini v Hercegovini)* Hercegovsko izvrstno
orožje (puške, sablje in „noži") slovž po vsi Turčiji, ter se jih
tudi mnogo izvozi.

Nekatera rokodelstva smeli so opravljati sami muhamedanci ;
poslej bodo imeli to pravico tudi oslobojeni kristjani.

Po vaseh („selih") ni izučenih rokodelcev ; kajti po kmetih
si narejajo ljudje za domačo potrebo sami obleko, rdbje, („rubje'\
perilo), orodje in posodje, celo hiše ^) delajo si sarai. To se ve,
da niso prelepe, nego siromaške koče, včasih samo iz pletera sple-
tene in z blatom omazane „košare'^

Nekdaj niso ubogi kristjani bosanski okoli Sarajeva smeli
imeti drugačih hiš. Če si je dal kateri kristjan sezidati polteno
hišo, vzeli so mu jo zločesti Turki ali poturčeEci, ter prodali ka-
kemu Turčinu, rekši: „A za tebe je košara, krstu lipovi, ti sebi
napravi košaru.*' Po vrhu so ga pa dali še zapreti, ia ga imeli
zaprtega, dokler ni plačal odmerjene mu „gIobe" (kazni v novcih.)

Kakor tkejo n. prt v Slavoniji platno, a v Črni gori i sukno
za domačo potrebo same ženske doma, tako se tke tudi v
Bosni-Hercegovini „raša", (nevaljano sukno, Lodentuch) in platno
za domačo potrebo v domači hiši.

Rokodelci živ6 največ po mestih. V vsakem mestu imajo po
jutrovski navadi svoje središče t j. trg ali tržišče, ki mu pravijo
„čaršija", po turški besedi „čaršu", četverokot, (Vicreck), Razde-
Ijena je po večih mestih na dvoje, troje ulice, Oodi je delalnica
poleg delalnice, prodalnica poleg prodalnice, Tje zahajajo skoraj
vsi obrtniki vsak dan, ondi delajo (ali ne vsi), ter imajo svoje iz-
delke na prodaj, razen kožarjev, ribičev ali ^ribarjev*, mesarjev ia
drugih obrtnikov, kateri potrebujejo vode, ter se zato naseljujejo
kraj rek. — V Sarajevu stoji pa „čaršija'' s pokritimi ulicami
poleg vode Miljacke; zato imajo ondi samo peki in maslarji
svoje prodalnice po glavnih ulicah.

Mično je gledati po „čaršiji", kako se vedejo ondi različd
obrtniki. — Dokler kristjani i. dr. svoje blago kupcem ponujajo
in hvalijo, stoji ali čepi Turčin v svoji nizki prodal uici, puši, srka
navmes črno kavo, ter premeta — kdo bi verjel! „očeuaš*^ (molek%
puščajo ga med prsti iz roke v roke. A zakaj? Samo zato, da mu
se ne toži.

To turško navado sem videl prvič pri pokojnem > . - Vuku*
Na vprašanje, zakaj to dela, odgovoril mi je, da si krati tako čas,
in da se je srbska gospoda navzela te navade od turške* Res Čudno
in prečudno: kristjanski očenaš Turčinu igrača za kratek čas.

1) Pri nas se je premenila stara ,)hiža'' (stsL ayi&) t novo fth\lfo'^f
kakor pravimo ;,hia'', hiša (ne his, hiza). — Fi««

Digitized by VjOOQ IC

gptsai i. iJavratil. j;^i

g. pismo.

Po pravici se lahko reče, da je neizrečno velik zaklad skrit
v bosanski zemlji, kajti mnogo je v bosanskih rudnikib zlata, srebra,
železa, svinca („olova''), in drugih kovin, sila obilo kopanega oglja,
žvepla („sumpora^'), slanika („9lan-kamena", ali „kamene soli^')
morske pene {„stive'* ali „istive" *) in druge rude, •) tudi živega
srebra („žive").

Največ kovine se nahaja v bosanskih gorah okoli Fojnice,
Ereševa in Vareša (proti severno-zahodni strani) blizu Sarajeva in
v Starem Majdanu (v Krajini). Maj dan (turška beseda) pomeoja
„rudnik".

Pod nič sta pa prišla staroslavna rudnika rimljanska Sre-
brnica pa Srebrnik.

Zdaj kopljejo rudo samo še po krajih zgorad naštetih ; pa jej
na žalost ne znajo pravega glasa. Največ izkop^ejo na leto dobrega
železa, ter podelajo ga, — kakor je bilo že povedano — za po-
trebno orodje, posodje in orožje; a mnogo izvozijo nepodelanega.
— Vendar se ve, da je v Bosni še dosta zlate, srebrne in druge
rude, katera leži (kakor pravijo) „mrtva''; n. pr. v Borovi ci, kjer
je dala turška vlada 1. 1841-42 in 1. 1847 za poskušnjo kopati
po dveh tujih rudarjih. Potem je pa zopet zaspalo vse, dasi ruda
ni bila slaba. ^) Več rudnikov so pa menda Bosanci utajili turški
vladi. Tako kopljejo ubogi ljudje tudi slanik samo skrivaj; očitno
se ne koplje nikjer.

10. pismo.

Evo ti podaljška mojemu „vodenemu" pismu, ki sem ga 6n-
dan prestrigel, bojč se, da ne bi bilo „pre vodeno", kajti tudi
„rudnlce*^ so vode, in to z eno besedo: slatine, ali „kisle vode",
slani studenci, različne toplice itd.

Kisle vode je v Bosni dosta : v Slatini, *) v Kiseljaku, v Le-
penici in drugod; slanih studenceo v gornji in doljni Tuzli*) . . .;

') Po Vakasofidevem hrv. ,rudo8lofja za viŠe gimn/' (v Zagr. 1864;
124); po Vttktt (239) „wtiva" ali „ist<va" = Meerschauin-Pfeife. —

Pis.

*) Kovina k=s Metali; ruda (= Mineral — po istem rudoslovja. Po
Vuka je nida &= £rs.

') V lOO.OOO ' elih je bilo 9 delov zlata, 85 dtjlov srebra in 85.000
delov Čistega svinca. — Pis.

^) Tadi po Slovenskem je več Slatin, sosebno na Štajerskem. Sla-
tino blisa Rogatca (Rohittfch) ponemčiii so „Sauerbninn*<. Prav la
prav pomenja „8latiua" 8 1 a n o vodo, pa tudi kislo ali ki s kast o.
Miki. 857; Vuk 691.

^) Dohija Tttsla tudi =» ,^Dolnje soli''^ a „gornja Tuila =» Gornje
soU*S

DigitizedlŽ Google

X72 Pisma, o Bosni in Hercegovini.

to]^Uc vBai^jaluki, t Vručici, v Didži *) t Banji, pri Novem pazaru
(]ger so se kopali že Rimljani) itd.

Ne morem si kaj, da ti ne bi pri tej priliki povedal o nekih
toplicah, v katerih se k6pajo . . . brez slačenja in preoblačanja.
Vem da porečeš: Ta je bosa. — Pa poslušaj, ali če hočeš . . .
čitaj dalje.

Pojdi od turške ali bosanske Gradiške po zidani cesti
(Chaussče) proti Banjaluki, pa prideš po 5 urah do okroglega, v
goščavi stoječega hriba, ki je bil mejnik rimljanski Panoniji (na
nekdanji postaji „ad fines'*) blizu Vrbasa. Ondi na istega hriba
podnožju najdeš pod milim nebom toplice s starim kamenjem ogra-
jene.

V te toplice se hodijo kopat domači ljudje, pa tudi tujci z
dalijnih krajev, in to tako, da se kar nič ne slačijo, kar nič ne
preoblač^o.

Povse oblečeni kakoršni prihajajo fje, stopajo možki in ženske
po stopnjicah v vročo vodo tako globoko, da jim sega do pod paz-
duhe.

Eedar se kdo ok6pa vrže odhajaje za plačilo v toplice kak
,,božjak" (na korist duhovščini najbliže vasi, ki pozneje te novce
izpod vode lovi). Ljudje pa dirjajo nato v kolobar okoli okroglega
hriba, dokler se jim ne posuši mokra oprava na životu. Pravijo,
da odpravlja to vse bolezni in nadloge, — pa ne vem, je li . .
istina; porok nečem biti za to nikomur.

Res, da nisem tega videl na svoje oči, ali izvedel sem to
novico — kakor se pravi po novem — ,4z verjetnega vira" (brez
vode) t. j. iz knjige, kateri gre vsa vera. ') — Vidiš li zdaj, da
moja pripoved ni ,,bosa"? — A vendar je nekoliko „bosega" pri
tem. Povedal sem ti že, da siromaki Bošnjaki hodijo radi . . .
bosi, tedaj se tudi kopajo bosi; taka družba je tedaj res bosa.
Takih toplic pa ni — vem da — na vsem svetu! Vredne so tedaj
posebnega spomina.

II. pismo.

Pisal sem ti že nekoliko o bosansko-hercegovski živini; naj
vzamem zdaj v misel tudi diyjačiiio in zverino.

Po prevelikih planinah bosanskih in hercegovskih živi poleg
množine plašnih zajcev obilo divjačine in zverine vsake vrste :
divjih k6z, srn, jelenov, košut, diigih narascev (merjascev), volkov,
medvedov, jazbecev, lisic itd.

') ,,Ilidž&^* je po pravem tnrsko hne („ilidže'S ne „ilic(;V') za toplice
sploh, n. pr. „ilidža'* ali „ilidže<' (toplice) pri SangeTu. Tako po-
menija i Banja k6pel („balneam^<) ali toplice. Vuk 230; Miki.
11. — Pis.

*) Dr. O Blau-a iivrstni spisi o Bosni in Hercegovini isiSli so tiskani
v Berlinu L 1877. Glej ondi str. 129. •— Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. NamtU. 17$

Tudi ptic nahajaš po Bosni-Hercegovini toliko, da je strah,
in to : različnih sokolov, orlov, jerebic, divjih petelinov, divjih rac
in gosi, prepelic, „kozic" (Moosschnčpfen) in še več dragih, ka-
koršnih je tudi pri nas doma, — a največ povodnih.

Jako mnogo postre^ajo ali polovč na leto zarad meha ali
kožuhovine sosebno lisic, dihurjev, podlasic, jazbecev, diy]ih ma-
ček in kun . . ., pa tudi volkov in medvedov, a največ zajcev,
(teh tudi zarad okusnega mesa).

Do zdaj so imeli pravico na lov hoditi samo turški velikaši,
ki 80 to včasih dovoljevali tudi imenitnim tigcem; domačim krist-
janom je pa bilo prepovedano zveri streljati ali loviti. Kako bode
s to pravico poslej, to se še ne v6,

mb: somov, ščuk, mršn, belic, krapov, ^) smojev,^} lipanov')
in postrv mrgol6 reke in potoki.

Bibji lov dajo grajščaki („spah]je") kmetom v zakup (Pacht),
ki blizu mest ni brez dobička. — Po nekaterih krajih se nalovi
vsako leto tudi dosta jako lepih in dobrih rakov, ki bi se smeli
meriti celo s krškimi.

Mnogo se polovi in razproda tudi pijavk ali „piijavic", s ka-
terimi je Bosna sUa bogata, soseb če doštejemo tudi one pijavke,
ki hodijo po suhem po dveh nogah ter izpijajo krv svojim bratom.

Že iz . . . pisma, čitaje v njem o zemlje rodovitnosti in pri-
delkih, zvedel si nekoliko, kake rastline rastejo po deželi ali de-
želah, o katerih se meniva, — da sejejo v Bosni isto žito, kakor
pri nas L t. d. O tej priliki naj ti povem še to, da rastejo po
Bosni tudi sploh take rastline, kakoršne pri nas, t. j. po vsem
Slovenskem vkup. Zato ti jih ne bodem našteval na drobno. Na
kratko : kamor koli se ozreš, — po hribih in dolinah; po poljih
in planinah, — povsod te pozdravljajo naše domače cvetice, naše
domače ptice pevalice.

Kakor z mrežo je Bosna-Hercegovina vsa prekrižana s poti
in cestami; ali malo jih je med njimi poštenih. Kakovi so ti poti,
lahko sodiš po teh izvirnih Jukičevih ali Kovačevičevih be-
sedah: „Putovi so po Bosni onakovi, kako se sami načine, al' ih
(«ij") J6 priroda sama načinila." *) Te besede potrjuje tudi srbski
rodoljub „samovidec'S ki piše: . . . ,,Nigde sagradjena puta nema,
nego samo takvih, kako su ih ljudi i stoka (živina, črede) ugazfli,
ili voda prolokala." *)

>) Srbhrv. „krap" ali „garan" (Karpfen). — Pis.

*) Smo j, srbhrv. ,;8mndj'' (ludoperca^ Schiel). — Pis,

^) Lipao Aesche (Asch), salmo ihjmallaB ali thyinallaB vezilifer. -—

Pis,

*) Fr. Jakld je praTO imeSlavoljabuBoSnjaka, ki je dal '1. 1851
▼ Zagreba na svet čislano knjigo: „zemljopis i povjestniea Bosne*^
Istega leta je ta spis posrbil in nekoliko popravil^ isdal pa Se le
— 1. 1865 (y,u Beognuln<<) BoSnjak T. Kova^^id. — Pis.

») ^,Glasn. srpsk. uč. dr/< 1867 XXI; 290. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

X74 nBmh o Bosni in Hereegovinl*

Zato treba ondod trgovcem na konjih tovoriti, a potnikom'
jahati (jezditi) ker ni mogoče voziti po takih potih, ki so o de-
ževnem vremenu tako blatni, da se jih ogibajo pešci, in neizre-
čeno težko gazijo po njih celo konji. Strašno nehodni so tudi po
krasni (kraški) Hercegovini kameniti ,tovorni poti', steze, po ka-
terih ti je jahati dostikrat mimo peklensko globokih prepadi, da
te zona obhaja. — Ne boj se jih na spretnem hercegovskem ko-
njiču, ki zna takim potom glas. Ali ako nečeš takega pota izgre-
siti ter zajti Bog v6 kam, potrebuješ po vseh tovornih potih ali
stezah tudi dobrega domačega vodnika; kajti včasih izgine soseb
na katnenitem svetu hercegovskem kar stezi sled, da ne veš ni
kod ni kam.

Najstrašnejše so pa potnikom turške „kaldrme", t. j. ceste
okorno posipane samo z debelim (robatim ali pa okroglim) kame-
njem. Kedar stopiš z voza, misliš, da ti je kdo s kolesom tri in
potrl vse kosti. Kdor se je tedaj vozil ali samo jahal po takem
potu, pametil ga bode vse žive dni. Taka ti je turška „kaldrma'S
t. j. turški ,,tlak", premda turški velikaši in pobožni „hadžije" ')
radi popravljajo ceste in mostove zato, ker se šteje to po njihovi
veri za dobro delo. (Hvala lepa na takem „dobrem delu" veliš
menda i ti misleč na potrte kosti).

Vendar niso vsi poti tako grdi. V zadnji dobi je bila turška
vlada začela po malem popravljati vsaj najvažnejše stare pote, ter
dala napravljati celo novih lepih (zidanih) cest; ali na žalost pre-
mailo za tolik prostor. Sto in stokrat večje bilo še zmerom
grdih nego lepih, „poštenih" potov.

Ni tedaj čuda, da so se ,našim' letos (1878) v Bosni po de-
ževju vojaška kola pogrezovala v blato do „pesti", ali se jim pa
potirale osi tako, da so morali ubogi vojščaki kola s težkim orožjem
vred vlačiti na sebi.

Največ voznih potov vodi po deželi, pa i do meje hrvatske,
slavonske, dalmatinske in srbske iz glavnega mesta bosanskega
Sarajeva, iz katerega se razteka tudi trgovina na vse strani.

Prvo za njim je glede tega glavno mesto hercegovsko Mostar,
ki ga veže zdaj lepa cesta tudi z glavnim mestom bosanskim.

Izmed onih cest, katere vodijo s hrvatske ali slavonske
stranf do Sarajeva prva, najboljša in od meje najkračja (58 ur dolga)
je bila do zadnje vojske poštna cesta iz Broda bosanskega
(Turkisch-Brod) — na Travnik, Vitez in Kiseljak — v Sarajevo.
Po tc(j cesti je drl 1. 1697 slavni Ev genij Savojski nad Sarajevo,

*) Hadžija (po turški besedi ,,hadžl*') pravijo Turki pobožnemu p6t-
Bika (romarja), kateri je bil Že ▼ Meki, rojstnem kraja Muhame-
dovem, S tem častnim privržkom sme imenovati in pisati se tadi
sam. Zd%j veš, zakaj se imenuje znani rogovilež . . . ,hadii^ Loja«
— Naš ,jtomar'^ je iz zastarale talJHn. besedo j,romerQ'* (romeo,
Pilger), a ta iz imena „Roma^' (Rim). — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

SpisftI J. Navratil. ]^75

ter ga dobil v roke že deveti dan, prekoračivSi Savo 14. oktobra.
Po tej cesti se je 29. julija 1878 proti glavnem mestu bosanskemu
upotil tudi visi vojaški zapovednik hrvatski junak Filipovič
(Josip), ter ga preotel vstajnikom po strašno hudem uporu in kr-
vavem boju že 19. avgusta.

Stara cesta: „Novi (bos.) — Banjaluka", ki vodi od Baiye-
luke dalje na Sitnico, Jajce in Travnik — do Sarajeva, je 20 ur
dalja od prve.

Tudi iz Kostanjice bosanske je pot — na Prfdor — do
Banjelnke; ali o moči na mestih neizrečeno blaten in z vodo
preplavljen.

Od Gradidke bosanske [Ttirkisch - GradiSka] sega do Ba-
njeluke lepa „zidana cesta" (Chausse6). Istega dne, ko je preko-
račil Filipovič z glavnim vojaškim oddelkom Savo pri Brodu,
prestopila sta bosansko mejo še dva druga vojaška oddelka pri
Eostanjici in pri Gradiški bosanski.

Te štiri poglavitne ceste so nam Slovencem najbliže pa ne
bodo več dolgo take, kakoršne so bile za turške vlade.

Najlepša in najkračja (samo 48 ur dolga) cesta z dalma-
Aiske strani do glavnega mesta bosanskega je ona, ki vodi od
nietkoviča na Mostar, Jcablanico in Konjico — v Sarajevo. Ta
cesta je od kraja do konca — od konca do kraja dobra, od Mo-
stara do Jablanice pa izvrstna (zidana „Eunststrasse"). Napravili so
jo še le med 1. 1872 pa 1874 Poljaki, svetomerci v turški službi.
Iz Dalmacije vodi še druga cesta v Sarajevo, namreč od
Siivia ^) do meje dalje na Livno in Travnik, a od ondi dalje kakor
na potezi ,Baigaluka-Sarajevo'. Ta cesta je od ,meje dalmatinske'
do Sarajeva tako dolga, kakor 6na od Broda do Sarajeva, t. j. 58
ur ali 46 jezdnih ur ,turskihS

Hercegovina ima več včlikih in drugih cest, izmed katerih
veže glavno mesto Mostar z Dalmacijo: 1) cesta ,,Dnbrovnik
(Dobrovnik)-Stolac-llIo8tar" ; 2) „Vrgorac-Ljubuška ali Ljubuški-
Mostar. Po tej cesti se je napotil 1. avgusta 1878 z našo vojsko
(armado) njen junaški zapovednik Jovanovič proti Mostam ter
ga dobil že 5. avgusta brez kakega upora v pest.

Tretja cesta veže Trebinje z Dubrovnikom (in se do-
tika pri Čajnici tudi velike ceste Garigradske), četrta pa Eotor
(Cattaro) z Nikšiči, Pljevljem in Priepoljem.

Znana ti je že cesta „Metkovič-Mostar''.

Najlepša izmed vseh hercegovskih cest je nova „zidana cesta^^
(ki sem jo imel tudi že v mislih, in sega od Mo stara — na Ja-
blanico in Konjico — do Bradine proti Sarajevu).

') S in j (taljanski ,Sign') spadal Dalmaciji; mesto Seuj (Zengg)
pa k hrvatski krajini in stoji od Reke proti jagu poleg jadranskega
moija« — Pia,

Digitized by

Google

176 ^mft o BosBi in Hercegovini.

Kos nOTe ^zidane ceste^' se razprostira med Trebiiijem InElija-
čem; tako tudi od dalmatinske meje do Livna (na poštni cesti od
Siiga do Travnika).

Ne bodem te vodil zdaj več po drugih blatnih, ali pa ka-
menitih in strmih potih, da mi ne opešaš.

Konec je — hvala Bogu! — nemarnemu turškemu gospo*
darstvu; zato sem si v nadi, da ti ne bode potreba, kedar pojdeš
v Bosno, valjati se po Blatu tako, kakor se je bilo srbskega „sa-
movidca" tovaršu, jahaču, ki se je na potu med Kostajnico (bos)
pa Baigoluko zvalil s koiyem vred v ,,najdeblje blato".

Veselega srca čitam res v različnih izvirnih dopisih, kako mar-
ljivo popravljajo ali pa iz nova delajo že ceste in moste, in da je
4. okt. 1878 prvikrat . . . zažvižgal „lukamatija'^ na začeti železniei
od Broda (bos) proti Sarajevu ter dirjal za poskušnjo kake dve
uri daleč proti Derventi (Dervent, Derbend).

Popravlja in dodeluje se pa za občno vožigo tudi železnica
odBaajeluke — na Novi in Dobrlin — do Kostajniee bosenske
(Ttirkisch Eostajnica), in bode menda do konca t. 1. gotova od
kraja do konca.

Od Banjeluke do Novega vršila se je namreč železnocestna
vožnja že poprej štiri leta, dokler se ni začel poslednji bosan|rid
vstanek zoper turško vlado. ^) — Ondaj je pa morala jenjaii
vožm'a po tej prvi bosansko-turski železnici, ki se je držala — da
ti povem gredoč — tudi pravega ,turskega reda*.

Ker so imeli namreč Turki premalo priprav za tako vožnjo,
zato ti ni mogel, kakor sem čital v nekega samovidca popisu, ni-
jeden vlak odhajati po redu vsak drugi dan. Kedar so „luka-ma-
tiji" podkurili do dobrega, „hajd" ! — pa so ga izpustili, da je so-
pihal od postaje do postaje.

Glej, tak ti je „turski železnocestni red". Vsaj v Bosni je
bil tak. Še več potrebnih železnic je bilo Bosni za turške vlade
resnično nameigenih po pogodbi 1. 1870; pa so ostale razen ome-
njenega kosa „Novi-Banjaluka" vse druge na cedilu, — zakaj, —
tega ti ne bodem pogreval; saj vem, da si čital že v letošnjih
„NovicaL". Dovrševati jih bode zdaj (železnice, ne „Novic") turške
vlade naslednici.

Po moji pusti pameti bi trebalo tudi pri tem gledati na to,
da se zveze na ta način Bosna-Hercegovina ne samo sama sabo,
nego tudi s „posestrimo" Hrvatsko-Slavonsko in s „posestrimo'^
Djdmacijo. Iz Slavonije teče železna koleja že do Save, in to od
„Dalj na Vinkovce — do Broda." Ta železnica veže zdaj, ali bode
vsaj po novem letu 1879 vezala tudi belo I^ubljano neposredno z
Brodom (na Savi), in to na dve strani, kar zveš malo kesneje.

((

') Tndi od Novega (Novi) dalje do Dobrlina bila je železnica gotova
že za turške vlade, a rabili so jo samo od Banjelnke do Novega«

Pis.

Digitized by

Google

spisal J. Navrata. X77

Hrvatska železnica sega osčdobi od Zagreba da\je proti Bosni —
samo do Earlovca in do Siska; proti Hercegovini do Beke; dal-
matinska pa od Siveriča do Spljeta. ^)

Treba pa še druge vezi, namreč dobrih, trdnih mostov. Takih
je bilo do zdaj po Bosni-Hercegovini jako malo mimo premnogih
siromaških, lesenih, ki so tako slabi, da se ne moreš načuditi ne-
prehvaljenemu bosanskemu kopjcu, kako more prejti prek tolikih
lukenj, skozi katere se ti sveti reka ali pa bujica, da se je lahko
nagledaš, kakor skozi poštena okna.

Vendar nahajaš tudi več maivjih zidanih mostov. Najimenit-
nejši so pa trdni starinski mostovi : Višegradski in Mostarski, most
pri Koiyici in „kozji most" blizu Sarajeva (prek Miljacke), priJa-
blaniei gornji sta tudi dva nova železna mosta angličanskega dela.

4. oktobra 1878 so začeli staviti tudi nad Brodom nov „SavsM
most", — prvi, kateri bode vezal Slavonijo s „posestrimo" Bosno.
Poprej so se prevažali, in se prevažujejo še zdaj v Bosno prek
Save na ,,brodih" (prevozih), kakeršnih je bilo mnogo tudi po
drugih krajih bosanskih.

12. pismo.

Evo ti odgovora na vprašanje: ^^Kod M najlaže potuje v
Bosno in v Hereegovino iz naših krajev?"

Iz Ljnbljane v Bosno po suhem je zdaj, (dokler ne pojde
železnica iz Ljubljane po Dolenskem naravnost do Karlovca i. t. d.,)
najkračjipot po železnici na „Zidan most" do Zagreb a; iz Zagreba
dalje do Siska; od ondi pa — dokler se ne dostavi še ta kos
železnice — na vozu do Kostajnice, ki jo veže „Unski most" s
Eostajnico bosansko. Od ondi do Ba^jeluke je menda zdaj
že gotova železna cesta.

Pot od Banjeluke do Travnika in da^e do Sarajeva že znaš.
Ako bi se pa hotel voziti po železnici od kraja do konca, trebalo
bi ti še potrpeti, dokler se ne dodela.

Iz Zagreba dalje v Sarajevo potuješ lahko tudi tako:
do. Siska po železnici, od ondi na „pamici" ^) po Savi do Broda,
dalje pa na najetih kolih, za katera se je plačevalo poprej v dru-
ščini po 40 do 50 gld.

Taki vozniki potrebujejo od Broda do Sarajeva (za 58 ur)
pol četrti dan. (O zadnji in po zadnji vojski je bila ta cesta
po deževju in po vedni vožBJi pokvarjena tako strašno, da so po-
trebovali novembra meseca za vožnjo do Sarejeva 10— 13 dni in več).

') iSpljet^ ali ,SplitS slovenski bi se reklo po snanem pravila Splet

(Spalato). Pis.

*) „Obzor'' rabi tudi ,,parojača" (podobna ^vatrenjači") ; kajti „par-
nica'' je Hrvatosrbom to kar nam ,pravda*^ ali pa tudi &= ,ybra8da
■ Z nožem narejena.*^ — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

178 PinD» o Boinl in B«re«goTii)l.

Vendar jo utegnejo popraviti zopet do dobrega, kedar zmerzno,
da b6de po novem letu zopet za rabo. ...

Po novem letu bo pa veljalo že to vodilo: ,Dvoji le želez-
nocestninot, ki te v6di iz I^ubljane v Brod': 1., Ijubgana;-
(Celje) - Pragerhof - Zakanj (Z4kiny)>- Oslek (Essek),— Yin-
kovce — Brod'; 2. ..LJubljana — (Zidan most) -- Zagr«b -
Zakanj (Z4k&ny) - Osiek (Essek) - Vinkovce — Brod." Drugi
je kake 4 kilometre (malo več od ure) krači nego prvi. —

Ce hočeS pa iz Zagreba po najkračim potu pnti v UiSCe
(Bihač) a od ondi na Krupo in dalje v Krajino, oddrdrjg se po
železnici do Karlovca, od ondi pa z vozom — na Sliyn {pma}
Bakovico in ZavaHe — v BiSče. ■ . . , „, t,

Iz Ljubljane v Mostar se pride tako: po železnici do Trsta,
daije 8 parnico po jadranskem morju na „SplJet", dalje po moqu
in na posled po Neretvi do Metkoviča (na dalmatinsko-hercMiovski
meji), od ondi do Mostara pa na kolih »li pa na konju. Vendar
ni prepovedano . . . hoditi tudi „per pedes apostolormn •

O ugodni sapi se računa od Trsta do Metkoviča 4 dni m
4 noči; ») od ondi do Mostara 8 ur z vozom ali 12 ur hoda. —
Iz Mostara prideS lahko po lepi cesti v Sarajevo za dan m noj5.
Iz Spljeta gre zdaj že tudi poštna cesta do Suya, a od Sinja
daije do Livna, kjer je razpotje proti Travniku in proti Konjici.
Po obojem se hodi tudi v Sarajevo. _ . . *»

Doslej ni bUo baš prijetno potovati po Bosni-HerCegovini, zato

ker ni bilo, in ni še zdaj, dosta poštenih potov, niti pnda gostUmc
Nekoliko ugodnih gostilnic se je nahajalo do zdaj samo v barajevu,
v Mostam in še v kakih dveh drugih mestih.

Po kmetih nahajaš ob voznih in večih tovornih potih n. pr.
vsako drugo uro kakšen „han" ali „hanič" (gostUnico ah krčmo
kaki koči podobno.) - tudi v vsaki vasi, v katen prebiva obUo
kristjanov, je kaka krčma;, v večih vaseh jih je pa tudi po več
manjih in večih. - Krčm&rijo po takih krčmah sosebno kristjani,
vendar sem pa tam tudi poturčeuci.

Veči „hani" bosanski imajo pri tieh veliko konjušmco, v nad-
stropju pa samo po eno izbo za p6tnike, ali brez kake postelje,
mize in stolov (stolcev) i. t. d. K večemu še kako torUo (umi-
valnica), ali kakšen vrč za vodo stoji v njej - največkrat brez
kupice. — Namesto postelje leži na tleh ob steui prašna žimnica.
Joj njemu, komur je nočiti v taki krčmi, če nima sabo . . . zna-
nega ponočnega praška. — r-

V boljih „hanih" bosanskih dobiš, če si naročiš, cvrtja, pe-
čene bravine i. t d., vselej pa mladega domačega sira, narodne
„cicvare" (jedi iz sira, moke in surovega masla), pogače namesto
kruha; — vina in piva pa ne.

>) Tndi dnkknt toHko pa, Se ni morje mirno, po limi kalcib 6 ali 6
ur reč nego po leta. — P"'

SpisalJ. Nftmtil. 179

Ali v premnogih drugih „hanih'' bosanskih ni dobiti drugega
zalogaja nego kruha pa slivovice.

V Hercegovini točijo kristjanski krčmarji tudi vino. Za
prigrizek pa nimajo drugega nego bravine ,Janetine^' (kozlovine),
domačega sira, t. j. ovčjega ali kozjega in domače „kukuruznice**
(kuruznega kruha).

Vendar si smem biti v svesti, da se bodo po sedaj s poti in
s cestami, z „dostavniki'' (Stellwagen) in z drugimi vozili ali prili-
kami za vožnjo brez zamude, popravljale in množile tudi gostUnice
po mestih in po kmetih (v Sarajevu se množ6 res dan za dne-
vom), — da bode tedaj s časom moči mnogo prijetneje potovati
po pridobljeni novi deželi ter navžiti se rajske lepote premnogih
njenih krajev. — Novo cesto so začeli res delati sredi novembra
meseca od morja (pri Eleku) do Metko viča, staro dalje do Mostara
pa popravljati. Ta cesta pojde tedaj od Kleka do Sarajeva.

Ker so doslej ondod potovali največ na konjih, zato so
mčrili tudi daljno od kraja do kraja najraje na jezdne ureS

Ni ti treba praviti, da so že, in da bodo še bolj tudi pofite po-
množene, a stare ničkoristne turške po naših uravnane.

Kaj bi bil sedaxyi svet brez ,brzojava' (telegrafa) — brez
bliskovega pisma, — brez brzojavnih strun! — Že za turške vlade
so bile brzojavne naprave — glej čuda! — najbolje izmed vseh
drugih. Že ondaj je bilo več brzojavnih postaj za občno rabo, nam-
reč : ,8arajevo — Travnik — Banjaluka — Brod* (zvezana z Novo-
gradiško v Slavoniji), ,Sarajevo — Mostar — Metkovič* in ,Sara-
jevo — Carigrad*.

Nova vlada je brzojavne prilike za občno rabo pomnožila brez
zamude; n. pr. izLivna — na Sinj — do Spljeta.

13. pismo.

Koliko Ijudf živf v Bosni in Hercegovini? — Težko ti je od-
govoriti na to vprašanje ; kajti turška vlada ni dajala nikdar po-
pisovati vseh prebivalcev, — nego samo cele rodovine skupaj, —
posebej pa samo m o ž k e glave, glede kristjanov nekdaj soseb za-
rad „harača", t. j. glavnice, ki jo je bilo treba plačevati od vsake
m ozke glave; v zadnji dobi pa zarad „vojnice", t. j. odkupnine
od vojaštva, *j ki so jo morali plačevati namesto poprejšnjega „ha-
rača'' vsi kristjani in drugi nemuhamedanci m ozkega spola od
rojstva do smrti.

Podatki, ki se nahajajo po različnih spisih o vkupenem šte-
vilu bosansko-hercegovskih prebivalcev, ne stoje tedaj na trdnih

') Sarajevci jej pravijo ,vojiiica' (Militarstener ; Turki pa „a8keria'^
nm. ^askeria bedelik*). Po Vuku je ,¥0jnica' samo e=s Kri«g ^Kriegfl-
ztW (belli tempus); „vojska*^ je pa srbohrv. aoaeb tO| čemnr ve-
limo mi po domače a ne domačo besedo ^^aimada'** -^ PSs.

Digitized by VjOOQ IC

130 ^"^* ^ ^0^ ^ HercegoTini.

nogah. To ti je samo računsko ugibai^^e, t. j. vse samo ^^po pri-
liki" izračunano (po številu popisanih rodovin in možkih glav i. t d.)

Tako sodijo, da ima ves poprejšiyi „vijalet" Bosna, tj.
prava Bosna s Krajino, Hercegovino in Novopazarskim okrožjem
ali Bašijo vred, vsega vkup kakšen milijon prebivalcev. Lahko pa,
da jih je tudi nekoliko stotin več *) da bi utegnil tedaj ta „milijon"
Bosni-Hercegovini vendar ostati celo po zadnjih vojskah in po od-
cepu onega kosa, kateri je bil v pogodbi Berlinski privržen Grni-
gori.

Natanko ti pa lahko povem po gematizmih (cerkvenih letnikih)
1. 1865—1867, koliko je bilo ondaj v Bosni in Hercegovini kato-
ličanov.

V Bosni jih je bilo 132.532 duš

v Hercegovini 59.242 „ «)

tedaj vseh vkup (v Bosni in Hercegovini) 191.774 duS.

Ni tako dognano število kristjanov pravoslavnih; *) vendar se
ve za trdno, da jih je največ izmed vseh drugih stanovalcev. Jukič
jih je naštel pred letotii 1851 (1. 1834) v vsi Bosni-Hercegovini
561.500, a RoSkietvias v svoji knjigi (1. 1868) samo 535.000. Vseh
kristjanov skupaj bode tedaj kakih 733.000.

Muhamedovcev t j: pravih Turkov in poturčžncev je po Roš-
kiewiczevem računu v vsi Bosni in Hercegovini vkup 383.000; ali
turška vlada je naštela 630.000 muhamedovcev, vštevši molčž v
to število tudi cigane, katerih je po novih podatkih 11.500 do
200.000 in še več. Pomnoživši tako po krivici muhamedance na
videz z ubogimi cigani, trdijo in razglašajo zvite butice turške, da
ni vseh drugih stanovalcev po Bosni in Hercegovini več od 612.000
duš, — tedaj muhamedancev „po njihovem" največ, kar pa ni
resnično. ,

. Bolgarov, Jermencev (Armenier), Arbanasov (Albanezov ali
Arnavtov), Oerkov in Cincarjev se nahaja ondod vseh skupaj morda
kakih 28.500.

Židov šteje Roškievicz v vsi Bosni-Hercegovini 5700, Luk-
šiču se dozdeva, da jih je brez malega 10.000; a jaz velim samo

1) Po Boškiewicza 1,150.000; po dr. Blau-u 1,061.000; po Tho-
mela 1,211.772; po državnem koledarju „Salnam^'' za 1. 1871
1,242.456, po (dozdevni) Stetvi 1. 1874 pa 1,200.000. — Pis.

^) Dr. Blaa 8e je uštel za 10.000 daš na manjo stran (49.242) pri
seStevanju pojedfnih podatkov iz omenjenih šematizmov. Prim. letop.
Mat. sloven. 1877; 198— 199. — Po Sematizmu 1. 1873 O. Petra
Baknle imela je Hercegovina že 7092 katoličanov več — brez
Trebinjskih, ki spadajo pod ,,Dubrovačko^< škofijo (Dubrovnik, Ka-
gasa)« — • Pis.

^ V Bosni, (tndi v Dalmaciji) pravijo pravoslavni sebi tadi „riš<Eani''
ali ,yhrii&mi*< zato, ker izgovaijajo Isns 9,Hri8to0^'; katoličani pa
■ sebi |,krS<5ani<' «atO; ker izgovai^ijo Isu ^^Krsf — Pis*

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. NavratiL 181

tO : „Če jih ni, pa jih bo". Doslej je največ španskih. — Jako vro
zdaj v Bosno i drugi ljudje, sosebno obrtniki, tako da utegnejo v
kratkem času nadomestiti število onih, ki so jih pobrale zadme
vojske.

Samo nekoliko stotin se nahaja po vsi Bbsni-Hercegovini
pravih Turkov^ kateri se kličejo „osmanlije^^ Vsi drugi bosansko-
hercegovski Turki so po narodnosti Slovani, a turške (muha-*
medanske) vere, — mlajši kristjanskih dedov, kateri so se poturčili
(zdsg je tega že 400 let), — in to: najprej „plemenitaši" od straha
za svoje gospodstvo, za njimi pa tudi mnogi preprosti ljudje zato,
da so se oslobodili strašnega tlačenja in pregaiqai\ja turškega. —
Takih poturčencev z&rod je sovražil in sovraži še dandenes krist-
janske brate bolj nego praid Turki.

Najimenitnejši izmed poturčencev so „begi" in „age", ki so
pa bili do 1. 1850 mnogo mogočnejši nego zdaj. Ondaj so jim bile
jako peruti pristrižene po nesrečnem uporu zoper turško vlado. —
Od onega časa niso več tako mogočni in bogati, ne morejo tedaj
več toliko trositi na drage konje, svetlo orožje in krasno opravo.

Turki verujejo v Boga, (ki mu pravyo „Alah"), v njegove
angele, in v tri preroke : Mojzesa, Isa (Jezusa) in Muhameda, ki je
po igihovih mislih naj veči in najsvetejši prerok. Posvečujejo petek,
vendar ne tako strogo, kakor mi nedeljo, kajti ves dan O delajo;
saino da hodijo vsjg po enkrat v „džimijo" (turško c6rkev, Mtf-
schee) po svoje molit. Doma pa molijo vsak dan po petkrat:

1) zgutraj (o zori), to ti je „sabah", bosanski „saba" = jutro;

2) opoldii® 5»<^jl®" aM jj^jlen", (Bosanci pravijo še po starem-
„p6d ne" = poldne); 3) popoldne — „ikindi", bos. „ičindija", (ve-
černice); 4) o mraku t. j. o solnčnem zahodu — „ahšam" ali „ak-
šam** »= večer; 5) po noči (dve uri po solnčnem zahodu) —
,jaci", bos. jjacija". To jim je peta molitev . . . kakor pri nas
„zdrava (ave) marija".

Na vsako molitev jih kliče turški duhovnik („hodža") molit-
veni klicdr („muezzin"), z visoke „munare" (Minaret, ki je visok
stolp brez zvona, okroglemu dimniku podoben). Umivati se morajo
pred vsako molitvo na poseben način. Pri molitvi se obračajo z
obličjem proti solnčnemu vzhodu.

Slišal si že. Vem da, kako lep je turški raj, (zato ti ga ne-
čem popisovati); a peklensko strašen ti je . . .turški pškel,
(pa ni tega ti ne bodem popisoval na drobno, ker vem, da ga nisi
željan). Ali kdor je neznano spreten, moči mu je rešiti se večnega
ogDJa in smukniti na ravnost v raj — prek mosta, ki je ozek ka-
kor las, in oster kakor meč.

Če je temu tako, ne vem zakaj se znani veliki grešniki (begi
pa age) že na temu svetu ne vadijo hoditi in plesati vsaj na na-
peti vrvi.

') Dneve štejejo Turki od akšama (solčnega zahoda) do akSama. Turška
ura ,^9ahat<' »» sat) kaže tedaj drugače nego naia. — - Pis,

Digitized by VjOOQ IC

j^gj^ Hsma o Bosni in flercegovtiiL

Najviši duhoven turški („Sejk-ul-islam") ima svoj aedež t Ca-
rigradu. Pod i\jegovo oblast so spadali doslej tudi hercegovski in
bosanski Turki ; ali ti bi se je radi zdaj izoebili, ter dobili po-
sebnega, samostalnega višega duhovna.

Imajo pa še več drugih duhovnikov različnega imena.

Obilen je turški cerkveni zaklad („vakuf'}; ali turška duhov-
ščina neče pritrditi, da je ta imetek tolik, kakor mislijo nekateri
ljudje. Prav za prav je več takih zakladov.

StraSno mrzijo bosansko-hercegovski Turki t j potarčenci slo-
venske krvi vse kristjanske brate, ter jih ,pitajo' z „Vlahi'S kar
je bilo že povedano. *) Ker štejejo Turki sami sebe za ,,pravover-
nike", zato zmčrjajo radi vsakega kdor nI njihove včre^ tudi z na-
devkom „djkur" (djkurin ali „kaurin'') t. j. nevernik. ~ Čudno je
pa^ da se poturčeni Slovani jako pisano gledajo i s pravimi Turki
se držž turške vžre zvesteje od njih. — Vendar jim ni moglo mu-
hamedanstvo izkoreniti nekaterih lepih svoj štev iu navad ali šeg
kristjanskih in slovanskih. Premda dovoljuje „koran" t. j. turško
sv. pismo možu po več žen {mnogoienstvo^^ zakorenilo se je pri
njih enoženstvo tako, da si jemljo skoraj v^i slovanski muhame-
danci samo po eno ženo, najsi drži tudi veak svojo po turški
šegi — rekel bi — pod ključem v posebni ženski izbi (Harem) z
omreženimi okni, na katera pa vendar ne emeS gledati, ako nečeS
jaditi . . . strašno ^'ubosumnih Turčinov. Baš zato si niso kristjaai
smeli do zdaj hiš kupovati po turških ulicah.

Hvalijo jih potniki tudi zarad stare slovanske gostoljubnosti
•in poštenosti pri kupovanju in proddvanju. Krivopričnikov za plačo
in poltnih razuzdancev, kakoršnih je dosta med drugimi muhame-
dbvci, pri Bošnjakih in Hercegovcih muharaedanskih ne nahajaS.

Vendar se ne da tajiti, da jih je neizrečeno pokvarilo pohotno
muhamedanstvo. — Ali da sovražijo oni straSno kristjanske brate,
temu se ni čuditi toliko, koliko temu, da so se doslej tako pisano
gledali tudi kristjani (katoličani in pravoslavni) med s a b o , ter
se ... pa raje molčim. Bog jih razsvetli in navdihni z bratovsko
ljubeznijo!

Druge verske razmere čital si na drobno popisane v lanskem
letopisu „Matice slovenske". Naj ti povem raje nekaj novega.

Ko se je bavilo letos novembra meseca nekoliko dni v Beču
hercegovsko poslanstvo (deputacija), imel sem priliko seznati se i
nekaterimi imenitnimi in preprostimi izmed teh mož različnega
stana in troje vere, ter razgovarjati se ž njimi — ne vem, kako
bi rekel, da ne bi ialil iive duSe jugoslovanske — hrvatski ati
srbski. Rčs da pravimo Slovenci osčdobi iz istega mroka ^srbohr-

') Taja, menda keltovska beseda „Vlah** pomeiija prav za prnv Ih*
▼eka rImljaDskega (romanskega) plemena »ploh, Prim, atoventko
okrajSano ,,'Lah < (Talijan), ^,Walscher*' in , /laško olje" = walfi«hei
Oel ; ,Kara-Vlah^ (,der Walache aus der Walftchei* ^=^ ^Homune', >U
iBamdne* (Bumunec)« --o Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal i. KavratU. j[gg

vatski^'; alt vem, da d tem ... ne ugajamo vsem. Začudil sem
86 pa, ko mi je neki hrcegovski Turčin (ki je govoril lepo, čisto
južno narečje), na vprašanje, kako govorč hercegOiski Turki,
hrvatskidM srbski, — odgovoril ponosno: „Mi govorimo bdsanski
(sic); tek sada, u Beču, kazali (povedali) su mi, da je to . . .
hrvatski.'*

Tedaj sem slišal prvič, da govorč i hercegovski Turki ...
bosanski. Po znanem načelu „(livide et impera^' morali bi govoriti
hercegovski, kakor govorč nekateri Kranjci po kranjski, a neka
Žumberka . . . Sumberski. —

čudno bi se bilo menda zdelo i tebi, ako bi bil videl poleg
drugih kristjanov in mahomedancev, tudi katoliškega župnika in
škofa z rdečim fesom na glavi pa z brkami pod nosom. —
Oboje (fes i n brke) nosijo tudi „franjevci" t. j. frančiškani bo-
sanski. ')

O drugih Hercegovcih bodi povedano s kratka, da so se no-
sili jako različno, vsak po svojem stanu, nekateri sijajno, nekateri
prosto narodno, a vsi razen duhovnikov ali popov sploh in dveh
uradnikov — po turški šegi. - Dolgopeti kožuh („čurak" ali „kaf-
tan" s kožuhovino obrobljen) čredilseje skratkim kožuhom („čur-
čičem"), ali pa s kratkim, toplim „gunjem" hercegovskim pisana
„antšrya'' z rdečim „džamadanom'S črno obrobljene ,«črnogorske
kape** so se vrstile z rdečimi „fesi" in s pisanimi ali pa z belimi
,čalmami' ^) dolge brade z obritimi, obrite glave z dolgimi ali pa
s pristriženimi lasmi i. t. d.

Nekemu bradatemu kristjanu je čepel na glavi „8aruk*'
(čalma), nekemu obritemu muhamedancu pa „fes'S izpod kate-
rega so se vili dolgi lasje. — Tudi po opravi je bil ta možak
(brez „torbaka'') nekako ves podoben kakemu Sarajevskemu krist-
janu. — Ko ga pa nalašč vljudn6 poprašam: „da oprostite, koje
ste vjere ?", — odreže se mi prijazno, a možato : „Turčin" (sic). •)

Tako sta mi odgovorila na isto vprašanje še dva druga po-
turčenca. Turški ni znal ni jeden izmed teh treh. Bogati „hadii'*
Usein efendi (pravoznanec) Djabič, ki je z belo čalmo na glavi
korakal kakor kralj nebes in zemlje, naročal je pa svojemu slu-
žabniku vendar nekaj po turški. Nehote sem se spomnil bele
vrane. —

^) Treba pa vedeti, ča je bil „f e s'* na neobriti glari nekdaj pr?o
anamenje nove slobode. Poprej so morali po vseh tarskik deželah
i kristjani nositi ,,8aruki'^ (Čulme), in si briti glavo, dokler se niso
aa knesa Miloša ua pol oslobodili turškega jarma najprej Srbi v
Srbiji. — Pis.

<) Bela čalma ti kaže ,,hadžijo'<. *- Pis.

') O tej priliki sem se uverll sa^m, da rdeči obrobki po Črni opravi
(a dolgimi lasmi vred) res ne kažejo vselej kristjana.

Digitized by VjOOQ IC

jg4 Pisma o Bosni in Hercegovini.

Znamenitno je, da se je med bosansko-hercegovskimi potur-
čenci sem pa tam ohranila do denačnjega dne stara jugoslovanska
jjzadruga".

14« pismo.

Po mestih muhamedanci večidel kupčujejo, ali se pa pečajo
z rokodelstvom. — Tudi med pravoslavnimi je po mestih največ
trgovcev, po kmetih pakmetujejo; vendar ne tako marljivo, kakor
katoličani. — Še slabeje od pravoslavnih kmetujejo leni muhame-
danci. Zat6 dajo „gospodarji" „age", svoj „svet" najrajši katoliš-
kim ,tkmetom'' obdelavati.

Uboga „raja" — *) kristjani nimajo namreč skoraj nič svo-
jega sveta, nego ga dobivajo od omenjenih muhamedanskih
gospodarjev, kojim so oni samo nekaki „najemniki'^ ali kakor sami
pravdo „kmeti". *)

Ne da se popisati, kako strašno so drli ti turški „gospodaiji"
svoje kmete a soseb nesrečne kristjane. Zona te obleta,
kedar čitaš o neusmiljeni Uaki („begluk" imenovani po „begu",
zato ker je morala raja nekdaj tlačaniti sosebno „begom") in o mno-
goterih davkih, ki jih je morala dajati krvoločnim pijavkam muha-
medanskin^: „spahijr' desetino^ deseto ali ^^desetak^^) agi ,>|>oZo-
t?mo", če so bili pa voli kmštovi, „tretjino" pridelane letine i. t. d.
(po pogodbi). — Begi in a ge so pa zahtevali in grabili po sili
še mnogo mnogo več. — Aga je zapodil svojega kmeta sš svojega
sveta in iz svoje hiše, kedar mu se je hotelo. Dokler so bili sa-
,mogoltni begi in age še premogočni, polastili so se po krivici še
več drugih „pravic" (do drvaščine, ribjega lova, cestnine i. t. d.),
ter rajo golili, kakor koli so mogli. Gledali so samo svoje koristi.

Kako dobro se je godilo begom sosebno v Hercegovini,
(dokler je ,jadna raja^' stradala in umirala od glada, svedoči nam
ndrodna „poslovica** (pregovor): „Živi kao beg na (sic) Hercego-
vini." V glavi se mi je vrtelo, kedar sem prečital dolgo vrsto

») Bese

Beseda „rajia** pomenja prav za prav „čredo". — Pia.

Bosni se zove kmet (pl. kmeti) seljak, koji sjedi (stanuje)
na tudjoj (tuji) zemlji i u tu^*oj kucH i. t. d." V Boki mu pravijo
y,kmetid^'^ talij anski ,,colono" (= Lehenmann, feadatarius). Prim.
Vuk, „rječn." 277 in 278. — Pis.

^) ,ySpahije'^ so dedni plemenitaši vojaški in ^gospodaiji^' brez svo-
jega sveta^ ter so imeli do 1. 1875 pravico pobirati desetino. —
,^Begi''^ (ki jih primerja Vuk našim knezom, imeniten gospod
iz Bosne pa našim ,,grofom-veleposestnikom''), imeli so pravico do
desetine samo ondaj, če so bili tudi ,,8pahije", — drugače pa le
do „begluka*', ki ga nadomeščuje ,,tretjina'' ... od onega časa,
ko je nehala tlaka tudi v Bosni-Hercegovini. — ^^Alajbeg'^ := vseh
begov beg (Beglerbeg) je izmed veS begov najviii. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal i. KaTr&til

18S

pravoslavni ali
ker se dotika

imen vsem t^m in Se premnogim^ drugim davkom in davščinam,
katere so morali bosansko-hercegovski kristjani do sedaj po vrhu
plačevati še državi. Ker se bojim, da se ne bi zvrtelo i tebi, zato
ti jih nečem naštevati in raje molčim.

Vendar si ne morem kaj, da ne bi vzel v misel nekega pre-
čudnega davka. Eedar je umrl v kateri kristjanski hiši hišni sta-
rejšina, morala je hiša dati zemljišča gospodarju... najbolj ega
vola. Tak gospodar je modroval menda tako: „Če ima Alah pra-
vico hiši vzeti najbolj ega moža, tedaj imam jaz pravico vzeti
jej . . . najboljega vola". — Kolika modrost turška, in kako ko-
ristna je bila . . . brezdušnemu Turčinu! —

Kako trden, kako žilav je jugoslovanski rod, da je pretrpel
vse to, pa si ohranil vendar n&rodno svest!

Najživeje se zavedajo svoje narodnosti .
Srbi, a soseb v Hercegovini, — brez dvojbe zato,
slobodne Črne gore.

Jako so potihnile -— ali ne povse — n&rodne pesmi med
tlačeno rajo bosansko ; po Hercegovini se pa razlegajo še dandenes.
Najraje popeva na ves glas — ■ kakor naš Žumberčan, tako i Bo-
sanec in Hercegovec potujoč po noči na samini kako staro junaško
pesem: o kraljeviču Marku, o knezu Lazaru ali o Milošu Obiliču
i. t. d. *)

Stare narodne pesmi pripomogle so menda — da so se ohra-
nili med njimi. najbolj stari narodni „običaji" (šege in navade).

Poleg slavnega ^.pobratimstva^^ zakorenila se je pa — žali-
bog! — pri njih še trdneje neslavna „osveta". Srbski narod živi
v Bosni-Hercegovini tudi še zmerom po starem v „zadrugah". Se
dandenes cvete pa pri pravoslavnih in katoličanih starovečna krasna
cvetica: jugoslovanska gostoljubnost. Sploh znana je tudi njihova
poštenost.

KatoliSani ali „Hrvati" *) — pobožni ljudje, pripravnejši za
kmetovanje in rudarstvo, nego za trgovino, živ6 v Bosni posebno
po severni in zahodni strani (proti Dalmaciji) ; tako tudi v Herce-
govini med dalmatinsko mejo in dolnjo Neretvo.

Da jih niso Turki tako tlačili in drli kakor pravoslavne, za-
hvaliti se treba njihovi j edin i duhovščini, vrlim oo. Frančiškanom,
ki so jih morali poštovati in v čislih imeti celo Turki vsled po-
sebnih pravic, katere jim je dodelil L 1463 pismeno sultan Muha-

^) V novi dobi se čadeži god^; cel6 Banj elučkega bega Ibrahima
DiinidjaL služabnik („muhamedanac'' ; sic), ki je spremljal svo-
jega gospodarja med bosanskim poslanstvom v Beč, sna že naro-
dopisno -verski razloček med Srbi pa med Hrvati. Oovoril je pa
11. decembra 1878 vendar i on Se ^bosanskt^^ ali „boSnjački*'
(sic). ^ Pis.

«) GU ▼ letop, „Mat, »lovea.*« 1877 atr* X95, ~ Pia.

Digitized by ^

|gg t^isma o ^osiii in ttercegovinl.

med IL ^) Topreimenitno pismo („ferman" == diplom) hranijo z vsemi
svojimi drugimi „fermani" vred v Fojnici v svojem samostanu.*)

Kakor mi je pravil prečastiti, tudi brkati provincijal frančiš-
kanov bosanskih o. Nikola K ril i 6, ko je bil z bosanskim poslan-
stvom tukaj v Beču, imel je za turške vlade svakodobni prvak
omei^jenemu redu v Bosni pravico, o slovesnih prilikah v turški
opravi s fialmo na glavi po ulicah jahati, ter nositi kateri si bode
„ferman" na traku o vratu tako, da mu je mahal po prsih navskriž.
— Po istem gospodu sem zvedel, da hodijo frančiškani zdaj doma
po mestih v svoji redovni opravi, a vendar pokriti z rdečim
,,fesom*' (ki so ga nosili tudi v Beču), po glavi pa čisto nič obriti,
nego samo s pristriženimi lasmi; samo ondaj, kedar potujejo po
deželi, oblačijo se še po turški zato, da morejo . . . jahati. Pripo-
vedoval mi je priljudni g. redovnik mnogo zanimljivega o slovečem,
a — žalibog — ne več živem frančiškanu, pisatelju in narodnemur
mučencu Jukiču.

Ves zaljubljen ... v Slovence je provincijalov Ijubeznjivi
tajnik, mladi o. Mihovil Vjenceslav Batinič. Naj ti povem gredoč,
da sem bil tako srečen ter smel po posebni priporoki stopiti celo
pred novega „ndCelnika" (župana) Sarajevskega. Mustafa beg
Fazli Pasič, velik korenjak prijai^nega, zagorelega obraza, zna
izvrstno hrvatski. Oblečen je bil ves v drago turško opravo, po-
krit pa z „ahmedjjo" (belo čalmo), dasi ni ,jhadžija". Na moje
ponižno vprašanje zastran sedanjih in nekdanjih pravic begovskih,
odgovarjal mi je ta bistroglavi „beg - veleposestnik" tako vljudno
in jasno, da ti ne morem povedati.

Kar sem govoril še z nekaterimi drugimi Bosanci, kristjani
in muhamedovci, ki so bili oblečeni vsi v opravo" turškega, a ven-
dar različnega kroja i. t. d., - o tem drugikrat „na besede".

15. pismo.

Meniva se zdaj raje o njihovi izobraženosti, tedaj tudi o
šolah. Da pravoslavni katoličanom po „izobraženosti" niso kos,
to priznava i Srbin T. Kovač evič. To prihaja od tod, ker imajo
katoličani že davno dosta izobraž nih duhovnikov (omenjenih 00.
frančiškanov), kateri so se v zadnji dobi učili bogoslovja v Djakovaru na
Slavonskem a nato ... v Ostrogonu (na Ogerskem) ter imeli 1. 1851
v treh samostanih bosanskih že tri gimnazije in bogoslovne šole. Že od
1. 1848 do zdaj ustanovljali so pa vedno tudi marljivo „n&rodne šole".

Pravoslavni so gledš šol Jako zastajali in zaostali, zato ker
so jim bili ter so še zdaj i popi s „kaludjerji" (menihi) vred pre-

*) Fojnica (Vojnica) nam. JTrojnica kakor „fala*' ali „vala** nam.
„*t>ala*^ x=z ^ Pig.

*) ZdHJ nofi -^ rekel mi je — pri nas vsak tako čali&o, kakerSno
hoče. — Čas hitf. — Ni več vse res, kar nova knjiga piSe; go-
i^oriti treba z d orna Si m i Ijadmf ter imeti jih res pred očmf. Pis.

Digitized by VjOOQ IC

Spisal «^. Navratil. ^gf

malo izšolani in razsvetljeni. Os6dobi se nahajajo po večih mestih
bosanskih in hercegovskih za katoličane in pravoslavne trorazredne
(narodne) šole, ki jih pa „bosansko-^hercegovačke novine" ne hva-
lijo tako, kakor milosrčnih sester nove ženske šole v Sarajevu,
Travniku, DerventijBanjiluki, Livnu in v Mostam.
— Pravoslavni imajo v Sarajevu tudi „realko". Naučni jezik je
srbski z novim (Vukovim) pravopisom.

Muhamedanci imajo svoje šole skoraj po vseh mestih, tudi
po vaseh; male („mejtefe") in velike („medrese"). Ali vse te šole
so včrske. Y malih se učf deca samo za silo citati in pisati,
vrh tega pa tudi nekaterih turških molitev in koranskih izrekov,
katerih pa ne razume nijedno dete slovanskega roda. Nehot6 se
spominjam, kako smo morali čisto slovenska deca moliti po t ur...
to se veli: po nemški mahom prvi dan, ko smo začeli v šolo
hoditi. Za Boga, kako smo izgovarjali nerazumljive besede I — —

Še nečesa se je učila turška mladina v malih šolah (vsaj do
zdaj) : strašno zaničevati in mrziti vse kristjane in druge „never-
nike".

Učenci v velikih turških šolah se zovejo „8ofte". To so gla-
soviti turški „bogoslovci'S ki se pa učč nekoliko tudi „muhame-
danskega pravoznanstva" ter bivajo potem „kadije" (sodniki), ali
pa „hodže" (župniki in učitelji).

Bogati poturčenci so doslej pošiljali svoje sinove v Cari-
grad v šolo, zato da so se učili ondi turški. Kateri se je naučil
tarskega jezika, postavili so ga mahom za „kadijo'^; za druge
turške uradnike so bile dobre tudi „prazne buče."

Dosta vrai se nahaja še zm6rom povsod — tudi v Beču --
celo med tako imenovanim „izobraženim svetom'^ ; kdo bi se čudil,
da jih je še več med preprostim narodom bosanskim in herce-
govskim, a največ med pravoslavnimi in muhamedanci, zato ker
80 jim šole malo prida.

Jako zakorenjena je soseb pri pravoslavnih še vera v „vješ-
tice" (čarovnice). Kedar oboli človek ali živinče, mislijo preradi,
da mu je. storjeno („nagazio na čini"), in hodijo svojih neizobra-
ženih popov prosit, da jim narejajo za dobro plačo „zdpise" (ška-
pulirje) z umetno načrčkanimi imeni posebnih svetnikov. — Take
„zžpise", ki odvračajo po njihovi misli tudi druga zla ali nesreče,
nosijo babjeverci po navadi na sebi t. j. na životu, (nekateri si
jih našivdvajo na kape); volom jih privezujejo na roge; nekateri
se pa ž njimi kad6 i. t. d.

Največ zapisujejo zapise (tur. „hamajlije") turški „hodže",
kajti Turki so babjeverci, da malo takih. — Da je vsakemu člo-
veku vse sojeno že od nekdaj, - te največe vraže jih uči muha-
medanska vera. Greh je po njihovi veri orla ubiti; ali ,.kaurina"
ubiti ni greh, nego „sevap" (dobro delo). —

Čudno je, da prihajajo tudi Turki k pravoslavnim popom po
zapise. ~

Digitizedbyi|AOgle

j[gg i^isma o 6o8ni in Bercegovini.

Sicer so pa vsi bosansko-hercegovski Slovani kakor drugi Ju-
goslovani, — tudi oni, kateri ne znajo ni pisati ni citati, — tako
zdravega in bistrega uma, da se smejo meriti gled6 tega z vsakim
drugim narodom. To priča njihova redka šegavost, njihove bistro-
umne šale, sosebno pa „narodne poslovice jugoslovanske^^ -—na-
rodna modrost. ^

Te hvale so vredne tudi ženske, ki so tako spretne, da iz-
delujejo dosti umetnih ženskih del siamo po svojem umu tako iz-
vrstno, da jim se ne moreš načuditi. Ne samo, da znajo jako ročno
vezti (sticken) in plesti (stricken), nego, — kar sem vzel v misel že
poprej — tudi tkati: platno, robce, „terače" (otirače, antvele),
„tkanice", „opregaCe", raševino, sukno, „sage" ali „šarenice** (pre-
proge, Teppiche) i. t. d. po mnogoterih obrazcih, premda se niso
učile nikdar risati.

Književnosti ni bilo doslej v Bosni^Hercegovini ni duha ni
sluha. Zadnja leta za turške vlade izhajala sta na i\]ene stroške
v Sarajevu samo dva časnika: turška: „Bosna*' pa srbski „Cviet-
njak^' (oba tedenska lista). Za nove vlade, in to 1. septembra
1878 iz njene tiskarnice začele so ondi na svetlo hoditi „bosansko-
hercegovske novine" samo hrvatski pisane (z latinico tiskane)
in izhajajo po dvakrat na teden. Vendar se smejo zdaj — to se
v6 — po vsi Bosni-Hercegovini citati, ter se čitajo očitno in obilo
tudi druge (nedomače) hrvatske in srbske novine. Poprej se je
godilo to samo skrivaj.

Upajmo, da se bode s časom bolje nego do zdaj obdelovalo
tudi „književno polje" — dušna paša. — Poprej pa bode skrbeti
za dobre šole. — Bog podari zdaj našim, pretežkega turškega
jarma rešenim bratom še sto in sto Jukičjev, narodnih budite-
yev in vrlih delavcev na književnem polju, pusti ledini, ki jo bode
treba zdaj orati.

i6. pismo.

Seznanil si se nekoliko z ljudmi; spremljaj me zdaj v mislih
tudi v njihova prebivališča.

Bosanska kmetska hiša {kuča) — večidel brez nadstropja —
narejena je na pol iz lesa, na pol pa iz nežganih opek, med les
vzidanih, še večkrat pa nadomeščuje opeke „pleter" (plot), ki
ga omaže siromak kmet sam (kakor si je postavil sam tako kočo)
od zunaj in od znotraj z ilovico, ter pustf v njem samo nekoliko
okni C. Dimnika dostikrat pogrešaš. Tudi po mestih so hiše brez
malega lesene, se tankimi, pobeljenimi stenami iz opek. — Pre-
možnejših Turkov zidana poslopja („kule") imajo nadstropje, ia
80 obzidana, v zidu pa luknje za streljanje s puškami („puška-
rice", tur. „mazgale"), da se branijo prebivalci lahko sovražniku.
Vendar navadni Turki bosanski ne troš6 mnogo ni na zunanjo ni
na znotranjo lepoto svojih prebivališč. V prenizkih sobah z lese-
nim stropom nahajaš „zarad lepšega" samo kakšen „sag" (tur.

Digitized by VjOOQ IC

Bpisal J. Namili. Ig9

,,čilim^O po tUh in Bem ter tje kako umetno izrezano ormarico na
steni, ali pa jako velik ormar f„dolap")? za pečjo pa kopelj. Miz,
stolov (stolcev) in postelj Turki ne potrebujejo. Tako imenovani
„minderji" (žimnice ob stenah na leseni podlogi kakih 8 palcev
visoki) nameščujejo jim stolce in postelje; na-nje sčdajo, na njih
sp&vajo.

Siromašnemu Turku, kateri ima hišico s plotom ograjeno, ra-
bijo pa za sedež in posteljo preproste rogoznice (Rohrmatten) po
tleh prestrte. Sredi dvorišča stoji kučica, a v njej samo po dve
sobici — ženska pa možka. — V gospodskih (turških) hišah je po
več sob, ki ima vsaka svoje posebno ime. O „haremu", v katerem
tiC6 turške žene, bilo je že govoigenje. Da je po takih hišah vse
pohišje tudi mnogo lepše in draže, to si lahko misliš.

Po kameniti Hercegovini so pa zidane skoraj vse hiše — ali
po pravem kd^e^) z luknjicami namesto oken, a dostikrat brez
oken in brez dimnika, tedaj vse zakajene, zato ker stoji —
kakor v jednaki črnogorski koči — ognjišče sredi Bje, a dim nima
kam. — Samo kakšen bogatin ima pošteno postelj ; zahman je iščeš
pri siromaku. Preprosti Hercegovci spdvajo zaviti v svoje debele
„8truke'S kakor črnogorski junaki, na golih tleh ali na pesti slame
okoli ognjišča, (po letu pa tudi pod milim nebom). Y takih kočah
se rod6, žive in umirajo hrabri Hercegovci.

Bosdnskih vasi hiše so včasih sila raztresene, a na presledkih
se razprostirajo dostikrat veliki vrti ali pašniki, gosto grmovje ali
pa gozdne jase. Kristjani so si do zdaj stavili hiše daleč vstran
od potov in cest, zato ker so jim potujoči Turki po sili otžmali
vse, kar so mogli, če so bile hiše blizu pota. — Tudi po mestih
bosanskih se vidi med hišami in mestnimi predeli („mahalami*0
dosta krasnih, zelenih vrtov, ki so očesu ugodna paša ; ali taka
turška mesta so lepa samo na videz, — samo z daleč. Ce se jim

pa približaš, kaže se ti povsod velika nemarnost. Malo je

zdaj še tako imenovanih „palank" ali „z4grad" t. j. s koli zagra-
jenih vasi.

17. pismo.

Sodna, upravna in redarstvena oblast je bila za turške vlade
samo zagrizenim Turkom (muhamedancem) v rokah. Kristjani niso
smeli biti uradniki. Pa tudi pri sodbah niso imeli jednaklh pravic
8 pravimi Turki in poturčenci. Po vse neveljavno je bilo kristjane vo
svedočanstvo zoper muhamedanca. Kedar koli je tožil kristjan
muhamedanca, najsi je imel sto kristjanskih svedokov (prič), zvil
je „kadya** kristjanovo pravično tožbo vselej tako, da je pre-
pravdal . . . muhameJanec. Vse se je verjelo Turčinu in potur-
Cencu, — kristjanu nič. Če je tožil kristjana kakšen star Turčin

*) Hrvsrb. „kllcfa*' je naša „k6&*' po korenu, — hifa (hižs) po po-
menu. — Pis.

Digitized by VjOOQ IC

]^90 Pisma o BoBni in Hercegovini.

(posebno pa, če je bil bele brade), ni potreboval nikakega svedoka ;
dosta mu je bilo reči : „Bela je ovo, vlaše, ') brada." — Zdaj veš,
kaj pomenja izrek: „To je turška pravica."*)

Ni čuda, če pomisliš, da ni plačevala sodnikov turška vlada,
nego da so si „kadije" svoje službe kupovali, ter morali živeti ob
„miti", „globi" (Geldstrafen) in „krvarini" (Blutgeld).

Ne da se popisati, kako se veseli rešena „raja", da je od-
zvonilo „turski pravici", — premda sodijo zdaj— iz početka —
še vsem Bošnjakom in Hercegovcem, tedaj i kristjanom turški
sodniki, — ali pod nadzorstvom, t. j. gleda se jim na prste, dokler
ne postavi nova vlada novih sodnikov.

Jako se je zadaja leta v Bosni in Hercegovini menjala de-
želna („upravna" ali ,,politična") razdelitev. Poprejšnjo debelo bo-
sansko („Vilajet Bosna'), ki je imela v sebi vso Bosno in Herce-
govino (s Krajino in Novopazarskim sandžakom vred), razdelila je
turška vlada za upora L 1875/7& zopet na dve deželi, — ob 6
skupaj pa po zadnji turški razdelitvi (1877) na osem „8andža-
kov" (okrožij), te pa na 50 „kaz" (okrajev). — Naša vlada kani

— po verjetnih poročilih — držati se do malega te razdelitve ter
Bosno-Hercegovino *) razdeliti na 47 o k r a j e v in na nekoliko okrožij. *)

V vsakem okraju bode upravljal in zapovedoval okrajni
upravnik („kajmakam", Bezirksleiter). V njegovih rokah bode
upravna in sodna oblast ; za svetnika bode imel pa pri sebi takega
sodnika, kateri zna poprejšnje (turške) zakone. .

Pridržala je nova vlada v vseh okrajih in okrožjih tudi tako
imenovane „medžlise*', t. j. svetovalstva, sestavljena iz prebivalcev
Vsake vere v deželi, vendar tako, da bode pri okrožnih uradih
sodna oblast ločena od upravne.

Deželnemu poglavarstvu za Bosno-Hercegovino je sedež v
glavnem bosanskem mestu Sarajevu.

Da zdaj ne more biti vlada pri takih okolnostih še „ustavna",

— tega ti menda ni treba dopovedovati.

*) Vlah. — Pig.

^) ,yPrayico pes na repu nosi'', veli Beli JCr., kedar hoče roči, da je
pravica omahljiva. Pis.

3) Brez Novopazarskega okroSja^ ki ga po Berlinski pogodbi doslej
DaSa vlada ni hotela zasesti, in brez okraja NikSiSkega in PiV'
skega^ ki pripadata po isti pogodbi k Črni gori. — Pis.

^) Koliko jih b6de, to ni bilo se službeno razglašeno do denaSojega
dne (16. dec. 1878^. Z novo razdelitvo se peč& „stanovitni odbor
za bosanske in hercegovske zadeve'* v Beču. Po zadnji turški raz-
delitvi je bilo teh 8 sandžakov: (v Bosni) Sarajevo, Travnik, Bi*
hflč, Banjaluka, Zvornik, Novi pazar; (v Hercegovini) Mostar pa
Gacko. (Tega sandžaka ni bilo po predzadnji turški delitvi). —

Pis,

Digitized by VjOOQ IC

Spisal J. Navrata 191

Napravil si me, da sem privolil, naj se razglasijo ta „na pri-
skakcih'^ pisana pisma po letošnjem „Matičinem^' letopisu tudi
drugim za poduk in zabavo.

Kersepažejako mudi, da letopis ne zakesni, a nova upravna
delitev ni še znana, — zato sem se za zdaj okanil „zemljepisja",
(da ne zastari, predno pride na svet), ter ti pošiljam samo še jako
kratek pregled bosanske zgodovine.

Zanimljivo bosansko zgodovino dele zgodovinarji na šest
dob.

Prvi dobi, ki se začenja z letom 167 pred Kr. r., pravijo
„pravliška doba", t. j. doba verjetnih in neverjetnih pravlfc ali pri-
povedek.

I>ruga doba obsega dvestoletni boj s hrabrimi Rimljani za
uplenjeno deželo.

Tretja doba je ona, ko so Hrvatje in Srbi začeli sed-
mega stoletja seliti se v Bosno, in sega do 1. 1376.

Četrta in najimenitnejša doba je ona od 1; 1376 do 1463,
ko so imeli Bosanci ndrodne kralje in samostalno kraljestvo, dokler
se niso polastili Bosne krvoločni Turki (1. 1463) pod sultanom
Muhamedom II., — dvajset let pozneje (1. 1483) pa tudi Herce-
govine.

Peta doba (od 1. 1463 do 1527); to je ona doba, ko so
ogerski in hrvatski kralji nekoliko bosanske dežele preoteli zopet
Turčinu.

Šesta in prevažna doba se šteje od 1. 1527 do 1878. V tej
dobi je podjarmil Turčin zopet vso Bosno, ki je pod tem silnim
jarmom s Hercegovino vred strašno dolgo ječala in krvavi pot
potila.

Večkrat je ta in ona otresala pretežko breme, — ali
otresti ga ni mogla ni ta ni ona. — Kako mračna je bila ta
predolga doba nesrečnim kristjanom bosanskim in hercegovskimi
— Po zimi 1. 1878 prisijalo je pa rumeno soince i pred njihova
vrata, — a to ni bilo soince, nego . . . sloboda zlata.

Digitized by VjOOQ IC

1

192

Bibliografija slovenska.

Slovensko knjigarstvo od začetka 1877. leta do
I. januarja 1878. leta.

Sestavil Ivan Tomšič.

(Štev. 1-147 glej. v „Letopisu" za 1869. leto 268-281. strani; štev. 148—243
v „Letopigu" za 1870. 1. od 364-371. strani; štev. 244-351 v „Letopisu" za
1871. leto od 346-364. strani; štev. 352-589 v »Letopisu" za 1872. in 1873.
leto od 280—301. strani; štev. 590— 817 v „Letopisu" za 1876. leto od 193-215.
strani; štev. 818—925 v »Letopisu" za 1877. leto od 324-335. strani.

I. Časopisi.

926. Besednik. Eratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: J. Gole. Tisk tiskarnice
družbe sv. Mohora v Celovcu. Deveti tečaj. 1877. 8^
196 strani.

(Izhaja 20. vsacega meseea.)

927. Brenceij v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik:
JakobAIešovec. Letnik VIIL (1877) 4<>. 12 številk.

(Po začasnem prenehanji je začel zopet izhajati meseca julija.)

928. Deielni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4^. V Ljubljani. Leto
1877. XII. 91 strani. Natisnila Klein in Kovač (Eger).

929. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru
zastopane. Na Dunaji. Iz ces. kr. dvorne in državne tiskar-
nice. 4^ Leto 1877. 1. 1. X. 239 str.

930. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške
okolice. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Ivan Do-
linar. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj II. 1877.

(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsacega meseca)

931. Jugoslavjanski Stenograf, Izdavatelj iu urednik Anton Be-
zenšek, državno-izpitani učitelj stenografije za više gimna-
zije i realke. Drugi tečaj. Zagreb. Tiskarski i litografski
zavod C. Albrechta. 1877. 8^ 12 listov, 96 str. Vsak list
ima stenografično prilogo.

(List je pisan v slovenskem in hrvatskem jezika in izhaja 20. dne vsacega

meseca.)

Digitized by VjOOQ IC

193

932. Kmetovalec. Gospodarski list. Vlastnik Rih. Dolenc. Odgo«
vorni urednik: Fr. Kuralt. — Tiskal: Seitz. V Gorici 1877.
Tečaj III. 4^ 96 strani.

(List je izhajal 15. in 30. vsacega meseca. — Dn^ 30. junija 1877. L je nehal

izhajati.)

933. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani.
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedičev. Odgovorni
vrednik: Alojzi Majer. 4«. Tečaj XXXV. 1877. 418 strani.

(Izhajajo vsako sredo.)

934. Prijdtel. Znanoszt razserjuvajocze mfiszesne novine. Tretje
leto. Buda-Pest. 1877. 4^ Podgovoren ršditel: Augustich
I mre. Stampano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve na-
sztavi. 12 brojev.

(Izhaja prvega dne vsak mesec.)

935. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik V. 1877.
Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ferd.
Pevec. Tiskali Blaznikovi dediči. 145 številk.

(Izhaja po trikrat na teden^ v torek, četrtek In soboto.)

936. Slovenska debela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po
Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj
,, čebelarsko društvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljub-
ljani. Tečaj V. 1877. 8^ Tiskala Klein in Kovač (Egerjeva
tiskarna).

(Izhaja vsaki mesec.)

937. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in zalo-
žilo katol. tiskovno društvo v Mariborn. Odgovorni vrednik
dr. Lavoslav Gregorec. — V Mariboru. XI. tečaj. 1877.
J. M. Pajka v Mariboru. 4^. 428 strani.

(Izhaja vsak četrtek v tednu.)

938. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. X. leto, 1877. Izdajatelj
in vrednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne ti-
skarne". 297 številk.

(Izhaja vsak dan^ izvzemšl ponedeljke in dneve po praznlclh.)

939. Slovenski prijatelj. Vredil in založil: Andrej Einspieler,
knezošKofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces.
kralj, visi realki v Celovcu. - Leto 1877. XXVL tečaj. 12
številk. 560 str. (S prilogami šolskih katekez).

(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)

940. Slovenski uSitelj. Glasilo ^Učiteljskega društva za slovenski
Stajer". Izdalo in založilo ^Učiteljsko društvo za slovenski
Stajer" v Ljutomeru. Za uredništvo odgovoren Drag. Lo-
renc. , Peti tečaj. 1877. Tiskal J. M. Pajk v Mariboru.
8<>. 24 številk. 376 strani.

(Izhajal je 5. in 20. vsacega meseca. — Eoneem leta 1877 je nehal izhajati.)

Digitized by VjOOQ IC

194

94L Šota. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za
brambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni vrednik
Anton Fabijani. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj VIII.
1877. Fol.

(Izhaja vsak petek v tednu.)

942. U^Ueljiki TovariS. List za šolo in dom. Sedemnajsti
tečaj. 1877. Odgovorni vrednik: Matej Močnik, učitelj
v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — V Ljubljani. Natisnil
in založil Rudolf Milic. 8^ 384 strani.

(Izhaja 1. in 15. dne vsacega meseca.)

943. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in
založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljub^ani.
Sedmi tečaj, 1877. 8^ 192 strani. V Ljubljani. Tiskala
Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 5 muzikalnih prilog.

(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)

944. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vrednik:
LukaJeran. V Ijubljani, 1877. XXX. tečaj. Natisnili
in založili J. Blaznikovi dediči. 4^. 416 strani.

(Izhaja vsak petek.)

945. Zora. Časopis zabavi i poduku. Šesti tečaj. 1877. Izda-
jatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Uredil, za-
ložil in tiskal J. M. Pajk. V Mariboru, 1877. 8^ 388 str.

(Izhaja 1. in 15. dne vsacega meseca.)

946. Zvon. Uredoval in založU J. Stritar. Leto IH. 1877. Na
Dunaji. Tiskala A. Keis in P. Horn. 8^ 386 stranL

(Izhaja 1. in 15. dan mesesa.)

n. Društvena dela.

čitalnica narodna v LjablJanI«

(298 udov.)

947. Letopis ndrodne (italnice v Ljubljani začetkom leta 1877.
Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8*^. 24 str.

948. K programu pevske, godbene in deklamatorične zabave v
dvorani ljubljanske narodne čitalnice na „ Silvestrov večer"
1877/78. Založila „Narodna Čitalnica" v Ljubljani. — Tisk
Milicev. 8".

Obseg: 1. Od kod Šampanjec? 2. Mačji shod. 3. Za novo leto
1878! 4. Po jezeru. 5. Otok bleski. 6. Moj dom.

Dramatično društvo v LJablJani.

(322 udov.)

949. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo
daje dramatično društvo v Ljubljani.

Digitized by VjOOQ IC

195

36. Vezek. C vrček. Slika iz kmetskega življenja v 5. de-
janjih. Po Charlotte Birch-Pfeifer-jevi poslovenil Davorin
Kostni k. — V Ljubljani. Natisnila ^Narodna tiskarna'*.
1877. 16«^^- 124 str.

37. Vezek. Lowood8ka sirota. Igrokaz v dveh oddelih in
4 dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala
Charlotte Birch-Pfeifer, poslovenil Davorin Kostni k. — V
Ljubljani. NatisnUa „Narodna tiskarna". 1877. 16"^^- 128 str.

38. Vezek. Ternje in lavor, ali neznani umotvor. Drama
v dveh dejanjih. Po Lefort-u poslovenil F. Končdn. 57 str.
Doktor Robin. Igra v enem dejanji. Po francoski : „Le docteur
Robin, comč^ie-vaudeville en un acte, par JuUes des Pržma-
ray" poslovenil Val. Mandelc. 50 str. — V Ljubljani.
Natisnila ^Narodna tiskarna". 1877. 16"»°-

39. Vezek. Pesek v oči. Igra v 2 dejanjih. Po francoskej:
„La poudre aux yeux", poslovenil Val. Mandelc. 92 str.
— Odborovo poročilo v X. občnem zboru ^Dramatičnega
društva". 33 str. V Ljubljani. Natisnila ^Narodna tiskarna".
1877.

Kriišfvo T pomoč bolnikom in za oskrbUevanJe v LJubljani.

(184 udov.)

950. Letno poroHlo I. ljubljanskega društva za podporo in pre-
skrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikov za dvanajsto
društveno leto 1877. Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljub-
ljani. 8^ 15 str.

Glasbena Matica v LJobljani.

951. Milotinke L Slovenske pesmi za en glas in glasovir, zložil
dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 1. Tvoje goste černe
lase; 2. V tihi noči; 3. Pri vodici. — Izdala in založila Glas-
bena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova kamenopisalna.
4^, 6 str.

952. Milotinke 11. Slovenske pesni za en glas in glasovir, zložil
dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 4. Pomlad. — Izdala in
založila Glasbena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova ka-
menopisalna. 4^. 6 str.

953. Milotinke IIL Slovenske pesni za en glas in glasovir, zložil
dr. Benjamin Ipavec. Obseg: 5. Pod oknom; 6. Va-
bilo; 7. Spominčica; 8. In vendar enkrat še, src6? — Izdala
in založila Glasbena Matica v Ljubljani, 1877. Blaznikova
kamenopisalna. 4^, 10 in 3 str.

954. V spomin Anici. Koncertna mazurka za glasovir. Vglasbil
in velečestitemu gospodu dr. Jerneju Zupanc-u c. k. bUježniku
v Ljubljani, verlemu rodoljubu, pospeševatelju vseh narodnih
naprav in iskrenemu čestitelju glasbe, posebno domače, po-
svetil Anton Stockl, pevovodja ^ljubljanske čitalnice" in
kapelnik „Dramatičnega društva", Ljubljana, 1877. Izdala

Digitized by VjOOQ IC .. •'

196

in založila »Glasbena matica". Blaznikova kamenopisalna,
Ljubljana. 4^ .6 str.

955. Slovenske petini za en glas in glasovir vglasbil dr. Benja-
min Ipavec. II. zvezek. I. Zašlo je solnce. Fr. Cimperman.
II. 1—4. Dekliške pesmi. Baptista. Izdala in založila „Glas-
bena matica" v Ljubljani. Tiskala Engelmann in Miihlberg
Y Lipsii. 4^, 7 str.

Matica slovenska.

(2096 udov.)

956. Dr. E. H. Costa. Spisal V. Urbas. Založila in izdala Ma-
tica Slovenska v Ljubljani. 1877. Natisnili J. Blaznikovi de-
diči v Ljubljani. 8^ 126 str. (S podobo dr. E. H. Coste.)

957. Zgodovina avstrijsko - ogerske monarhije* Spisal Janko
Ersnik. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. Dru-
gega, popravljenega natisa. V Ljubljani. Natisnila
J. Blaznikova tiskarnica, 1877. 8®. 107 str.

958. Letopis Matico Slovenske za leto 1877. Založila in na svitlo
dala Matica Slovenska. V Ijubljani. Natisnili J. Blaznikovi
dediči. 1877. 8^ 394 str.

Obseg: Životoplsne ertice odlicnili udov Matice slovenske: Frane
Palackj. Spisal prof. Fr. S u kije. — Žlvotopis N. M. Karamzina, ruskega
historijografa. Spisal prof. J. Steklasa. — Slovanski elementi v ve-
netšeini. IV. Spisal Davorin Terstenjak. — - Izgledi slovenskega je-
zika na Ogerskem. Eazglaša M. Valj a ve c. — O starem rimskem mali-
koslovji sploh. Spisal Fr. L. Črnogorski. — Praznik pravoslavnostL
Obraz iz Kusije, ceski spisal K. Havli 6ek, poslovenil Fr. H. ■— Pisma
Jarnikova Stanka Vrazn. -— Cigani na Crnej gori. Poslovenil Fr. H. —
Družinski život v Jugoslovanskej. Kultarhistorišk obraz. Po B. BogišiSi^
priredil Lav. Gorenjec, Podgoriean. — Verske razmere v Bosni in
Hercegovini. Po raznili virih spisal Fr. H. — Ain newes lied von den
krajnerischen bauren. Poroča ar. Jan. Bleiweis.— V gozdu. Poslo-
venila LujizaPesjakova. — Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hubad.
— Iznenadno poznanstvo z imenitnim možem. Spisal J. Navratil. —
Nebeške komedije Dante Alighieri-a prvi oddelek: Paklo, po originala
poslovenil Jovan Koseški. — Valvazor z ozirom na Slovanstvo. Štad^a;
spisal P. pL Eadics, -— Bibliografija slovenska. Sestavil Iv Tomšič. —
Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1877. 1. Sestavil Andrej Pra-
protnik. — Imenik Matieinih udov.

959. Atlant F. snopič : Švica, Španija in Partugalsko, Nizozemsko

in Belgija. Vrezal na kamenin tiskal F. Kocke naDunaji.

Marij na bratovščina v LJubljani.

960. Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, na
koncu leta 1876. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bra-
tovščine. Tisk Milicev. 8^, 15 str.

Katollšlta dražba sa Kranjsko.

961. Olasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za
Kranjsko. L V Ljubljani. Založila katoliška družba za
Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger), 1877. 6^. 32 str.

Digitized by VjOOQ IC

19t

t Z ot)S6ga: Nekoliko o katoliški družbi na kranjskem. — Ale-
laja Slovencem za velikonoSni eas. — Procesija. — Prikazovanje Marije
Device v Marpingen-u na Nemškem. — Škofovska 501etnica „Marijnega
papeža'' in naše priprave k tej slovesnosti. — Mičneinpodučne. —
Smešne in zasoljene. —- Kaj posebnega se je godilo po svetu od
novega leta? — Zlata zrna. — Vesela mladina.

962. Olcisi katoliške druibe. Na svitlo daje katoliška družba za
Kranjsko. II. Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1877. 8^ 32 str.

Iz obsega: Nekoliko malo od pravice. •— Sporo6ilo o popotvanju
prigodom škofijske petdesetletnice ^sv. Očeta Pija Ia. od 22. maja do 5.
junija 1877. 1. — Mične in podučne. — Smešne in zasoljene. — Udje
katoliške družbe v Ljubljani.

DruStTo sv. Mohora v Celovca.

(25.863 udov.)

963. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1878. V Celovcu,
1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8®. 208 str.

Iz obsega: Skušnjava in skušcja. Spisal J. Križani č. — Škof
Matevž Ravnikar, slavni pisatelj slovenski. Spisal Vladimir. — Naravo-
slovne Sertice. Spisal J. Ogrinec. — Hoja na Vezuv. Spisal A. Zu-
pan 6 i 5. — - Perva pomoč v smertnih nevarnostih po naglem zbolenji ali
po drugih slučajih. Spisal dr. Josip Vošnjak.

964. Kristusovo Uvljmje in smert v premišljevanjih in molitvah.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence predelal Štefan Ko-
ciančič, profesor bogoslojavGorici. Na Avetlo dala družba
sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastitega ker-
škega knezoškofijstva. II. del. V. snopič. 1877. Natisnila
tiskarnica družbe sv. Mohora. 8^ 743 str.

965. Občna 2?jfodof?fna za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Star6,
profesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. IV. snopič.

V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora.
8». 324 str.

866. Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in zbolj-
šati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v
poduk spisuje Franc Povš6, vodja slovenskega oddelka
deželne šole v Gorici. III. snopič. V Celovcu, 1877. NatisnUa
tiskarnica družbe sv. Mohora. 8®. 133 str.

967. Kri^m sveta. Zgodovinska povest. Spisal Valentin Sle-
me ni k. V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv.
Mohora. 8^. 95 strani.

Obseg: Križem sveta. Spisal Val. Slemeni k. — Temo! Spisal
J. Ogrinec. — • Vsak naj opravlja svoje delo I Spisal P. R. — Očitna
kazen Božja. Spisal Št. K. — Pesmi: Molitev. — Zdrava Marija! —
Cerkvica. — Nedela. — Glosa,

968. NebeSka hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe sv. Mo-
hora. Spisal Franc Košar, korar stolne cerkve v Mariboru.
II. del. Z dovoljenjem visokočastitega kerškega knezoškofijstva

V Celovcu, 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv, Mohora,
8^ 456 str, ^

Digitized by VjOOQ IC

198

Dražb« rt. Vincencij« Patljana v LJabljant.

(Postavno ustanovljena v Ljubljani 24. mal. travna 1876. 1. pod predsedstvom
gosp. vodje v Alojzevisči dr. Jan. Gogale )

969. Druiha sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani. Zaloga družbe.
— Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8®. 7 strani.

970. Prvo raSunsko porodilo družbe sv. Vincencija v Ljubljani.
Založila družba sv. Vincencija. Tisk Milicev. 8®. 16 str.

Vzajemno zavarovalna banka ,,SIavija v PragL

971. Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz opravilskega poro-
čila za 1877. leto. 4^. Tiskala ^Narodna tiskarna" v Ljub-
yani. 4 str.

IIL Pravoznanska in državoznanska dela.

972. Obravnave deielnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 5. do
21. aprila 1877. Tisk Rud. Milicev. Založil deželni odbor.
4«. p. XXVm in XX. 161 in 440 str.

' IY. Jezikoslovje.

973. Jezi^nik. A. Kranjska Čbelica s Čbelarji. B. Dr. Jakob
Zupan. C. Vladika Matej Ravnikar. D. Dr. J. Zupan in
dr. Fr. Prešern. Spisal J. Marn. XV. Leto. V Ljubljani,
1877. Natisnil in založil Rudolf MUic. 8^ 75 str.

Y. Geografija.

974. ObSna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko. Drugi
del. Srednji vek. V Ljubljani, 1878. Natisnila „Narodna ti-
skarna". 8^ 178 str.

YI. Lepoznanstvo.

975. Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij, dram i. t. d.
izvirnih slovenskih, in iz druzih literatur na slovenski jezik
prevedenih. Izdaje 'J. Jurčič. Šesti zvezek: Mej dvema
stoloma. Izviren roman. Spisal J. Jurčič. V Ljubljani. Na-
tisnila „Narodna tiskarna." 1876. 16^ 132 str.

976. Priiigalec. Roman. V angleškem spisala Miss. M. Cummins.
Poslovenil J. Jesenko. Prvi del. V Ljubljani, 1877. Na-
tisnila „Narodna tiskarna". — Založil J. Jesenko. 12™<>- 508 str.

977. Marjetica. Izviren roman. Spisal Anton Koder. V Mari-
boru. Založil pisatelj. — Tiskal J. M. Pajk, 1878. 8^ 251
strani.

978. Učitelj Dobraiin. Podučna povest Slovencem. Po hervatskem
izvirniku od J. Ternskega. Poslovenil Ivan Lapajne. —
Tisek J. M. Pajkove tiskarne. 8^ 28 str,

Digitized by VjOOQIC

J

r

199

979« Življenje 8V. Justa spriSevalca Trsta iH tržaške okolice po-
močnika. Spiflal A. A. T. — PoslovenU J. K. tržaška du-
hovnika. (Čisti dohodek bo v korist ubogej cerkvi.) V Trstu,
1878. Natisnila in založila Bello in Pastori. 8^ 14 strani.

980. Zadnji dnevi v Ogleju. Izviren roman iz petega stoletja.
Spisal Alojzij Luk o vi č. (Ponatis iz ^Slovenca"). V Ljub-

1876. Založila administracija „Slovenca". Tisk Blaznikov v
Ljubljani. 8^ 172. str.

981. Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu. Spisal E. Guenot.
Poslovenil F. Jaroslav. V Ljubljani. Založilo opravništvo
^Slovenca". Tisk Blaznikovih dedičev. 1875. 8^ 170 str.

982. TurSija in nje konec v Evropi. Balada. Po narodnem na-
pevu: „Dolen'c Gorenca vabi". Zložil Srečkovič. Založilo
telovodno društvo „Sokol" v Ljubljani. — Tisk Milicev. 8®.
4 strani.

YII. Šolske knjige.

.983. Slovenska slovnica za pervence. Spisal Andrej Praprot-
nik. (Četerti neizpremenjeni natis.) V Ljubljani, 1877. Za-
ložil pisatelj. — Natisnil Rud. Milic. 8^. 94^ str.

884. Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške
ljudske šole. S ll2 podobšinami in 1 zemljevidom. Po nemško
spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton Lčsar, duhoven
ljubljanske škofije. V c. kr. založbi šolskih bukev na Dunaji

1877. 8^ 232 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

985. Perva nemSka slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.

V C. k. založbi šolskih bukev. 1877. 8^ 180 str. Natisnil
Karel Gorišek na Dunaji.

986. Kratki katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske šole
ljubljanske škofije. V Ljubljani, 1877. Natisnili in založili
J. Blazntkovi dediči v Ljubljani. 8®. 96 str.

987. Mali katekizem v prašanjih in odgovorih. Na Dunaji. V C. k.
zalogi šolskih bukev. 1877. 8^ 36 str.

988. Slovenski Abecednik za pervi razred ljudskih šol. Na Dunaji.

V C. kr. zalogi šolskih bukev. 1877. 8«. 91 str.

989. Perva računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez
Fr. Močnik. Števila od 1. do 20. Na Dunaji. V c. kr.
založbi šolskih bukev. 1877. 8^ 35 str.

990. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez
Fr. Močnik. Računanje z drobci. Kako se izračuni cena
kake stvari. Šesti, po novih učnih čertežih predelani natis.
Na Dunaji, V c. k. zalogi šolskih bukev. 1877. 8^ 67 str.

991. Poduk o scenskih roSnih delih zdi učiteljice, učiteljske priprav-
nice in gospodinje. Spisala Ana Stumpfi, nadučiteljica na
c. kr. dekliški šoli v Trstu. V Trstu. Založila pisateljica.
1877, Tisk Austr.-Ung. Lloyda. 8«. 104 str,

Digitizedby VjOOQI

200

992. Kocenov zemljepia za narodne šole. Poslovenil Ivan La-
pajne. V Mariboru 1877. Založilo ^Učiteljsko društvo za
slovenski Štajer.^ — Tisek J. M. Pajkove tiskarne. 8^. 47 str.

Vm. šolska poročila,

993. Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru o šolskem letu
1876—77. V Ljutomeru 1877. Založilo vodstvo ljutomerske
šole. — Tisk J. M. Pajk-ove tiskarne v Mariboru. 8". 16 str.

Obseg: I. Kratek pregled štajerske in kranjske zgodovine. (Za
učence ljudskih sol.) 6 str. — II. Šolska naznanila. — III. Razredba
šolske mladine.

994. Letno sporoHlo čveterorazredne ljudske šole v Postojni 1877.
Natisnil M. Schaber. 8^ 15 str.

(V nemškem in slovenskem jeziku.)

995. Razvrstitev učencev I. mestne peterorazredne deške ljudske
šele v Ljubljani koncem šolskega leta 1876/7. Tisk R. Mi-
hcev. 8^ 4 str.

(Nemško - slovensko J
996* Učenke mestne peterorazredne dekliške šole uverstene po
zasluženji. V Ljubljani 1877. Tisk R. MUlcev. 8^ 4 str.
(Nemško - slovensko.)

997. Razredba učencev in učenk na čveterorazredni ljudski šoli
C k. rudnika v Idriji 1877. V Ljubljani. Tisk R. Milicev.
8«. 12 str.

(Nemško - slovensko.)

998. Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji.
1877. V Ljubljani. Natisnil R. Milic. — Založila štirirazredna
ljudska šola v Kranji. 8®. 20 str.

Obseg: Oblikoslovje in risanje v vsakdanjem življenjL Spisal J.
Bezlaj. ~ Šolska naznanila. — Učenci po zasluženji vversteni.

999. Letno sporočilo dvorazredne ljudske šole v Višnji gori 1877.

V Ljubljani. Natisnil R. Milic. — Založila dvorazredna
ljudska šola v Višnji gori. 1877. 8^ 15 str.

Obseg: I. Ljubezen do staršev. — Napredek šolske mladine. —

1000. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Ornomlji 1877.

V Ljubljani. Natisnil R. Milic. — Založil krajni šolski svet
v Crnomlji, 1877. ^\ 14 str. ^

Obseg: I. Učiteljsvo. — II. Šolska kronika. — III. Šolska knjiž-
nica. — IV. Popis ueil. — V. Pregled šolske mladine. — VI. Zahvala.
— VII. Učenci in učenke po napredku.

1001. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Loki.
1877. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". — Založil
krajni šolski svet v Ško^i Loki. 8®. 9 str.

1002. Razredba učenk v štirirazredni ljudski šoli pri č. č. g. g.
Uršulinaricah v Ško^i Loki, koncem druzega šolskega pol-
" dska šola v Škofji ~

Digitized by VjOOQ IC

letja 1877. Založila štirirazredna ljudska šola v Skofji Loki.
Tisk Milicev v Ljubljani. 8^ 12 str.

M

lOOB. Gienci ti. mestne šole Uversteni po Kasluženji. V IJubljani,
1877. Tisk R. Milicev. 8». 10 str.
(Nemško - slovensko.)

IX. Molitevne in poučne knjige.

1004. DuSna pomoS za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve
za bolne kristjane. Druge bukve. Na svitlo dal Janez Zu-
pančič, župnik v Ihanu. Z dovoljenjem visokočastitljivega
Ljubljanskega knezoškofijstva. V IJubljani, 1877. V zalogi
pri H. Ničmanu. 12°»«- 536 str.

1005. Jezus na kriSi moja ljubezen! Molitevne bukve, ki obsegajo
masne, spovedne, obhajilne in druge molitve. Sv. križev pot.
Litanije in pesmi. A. M. Z dovoljenjem visokočastitljivega
ljubljanskega škofijstva. Šesti natis. V Ljubljani, 187L Za-
ložil H. Ničman. 12««- 346 str.

1006. JezuB na kriii, moja ljubezen! 24"*®- 408 str.

(Knjiga kakor poprejšnja, le v manjšej obliki.)

1007. Smarniee za leto 1878. Na svitlo dal dr. J. Sterbenc, se-
miniški podvodja. V Ljubljani. Založil pisatelj. — Tisk
„Narodne tiskarnice" v Ljubljani. 1877. S^. 408 str.

1008. Tri pridige čestitega očeta Klemena. V Ljubljani. V lastni
založbi. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.
1876. 8^ 31 strani.

X. Različna dela.

1009. Hitra pamoi pri računanji cene po stari meri in vagi v
ceno po novi in narobe. V Ljubljani. Tiskala ^Narodna
tiskarna". Založil H. Ničman. 1876. 24"»^- 37 str.

1010. Nove kuharske bukve ali nauk, naj boljša in naj imeuitniša
jedila brez posebnih stroškov pripraviti. Z 200 jedilnimi
listki. Tretji natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J.
Blaznikovi dediči. 1877. 8^ 261 strani.

1011. Kratek poduk o zemljišču C. k. slovenskim vojakom v poduk.
II. pril. h knjigi „Bojna služba". 12"** 14 str. Tiskarnica
družbe sv, Mohora v Celovcu. Založil A. Komel.

1012. Stavbni red za Vojvodino Kranjsko od 25. oktobra 1875. V
Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač. Samozaložba. 1876. 8^.
56 in 56 str.

(Nemško - slovensko.)

1013. Obiinski red za Vojvodino Kranjsko z dotičuimi dodatki. V
malej obliki na svitlo dani zakoni (postave) in ukazi za
Vojvodino Kranjsko. I. zvezek: Občinski zakon ed 17. fe-
bruarja 1866. leta. Y Ljubljani. Tiskala in založila Klein
in Kovač (Eger). 1876. 12"»o- 67 in 67 strani.

(Slovensko - nemdko.)

1014. Sluibovnik slovensko-nemški za cesarsko i kraljevsko vojsko
po vprašaigih i odgovorih^ Drugi del. (Bojna služba.)

Moj^ii IV. isra.

Digitized by

Google

Sestavil Andrej Itomel, c. kr. stotnik, tisk družbe sv.
Mohora v Celovci. 8^ 63 in 63 strani.

1015. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega 1877.
Tisk Kleinmayer-jev v Ljubljani. 8". 92 strani.

(V nemškem in slovenskem jeziku.)

1016. Pravila ces. kralj, kmetijske družbe za vojvodstvo Krai^sko.

V I4ubljani. Založila c. k. kmetijska družba. — Tisk J.
Blaznikovih naslednikov. 1878. 4^ 15 str.

(Slovensko - nemško )

1017. Sanje v podobah. V Ljubljani. V založbi in na prodaj pri
Jan. Giontinitu. Natisnila ^Narodna tiskarna^^ 8^. 40 str.

1018. Mala Pratika za navadno leto 1878, ki ima 365 dni. V
Ljubljani. Blaznikovi dediči. 16"^-

1019.. Velika Pratika za navadno leto 1878, ki ima 365 dni. Na
svitlo dala c. k. kmetijska družba. V I^jubljani. Natisnili in
založili Jožef Blaznikovi dediči. Vse tiskovne pravice pri-
hranjene. 16™**

Iz obsega: Podu^ne stvari našim gospodarjem in gospodinjam.

— Vodila srečnega gospodarstva. — Posnemajmo Francoze! — Mnogo-
vrstne dobre gospodarske skašnje. — Naznanila.

1020. Slovenska Pratika za navadno leto 1878, ki ima 365 dni.

V I^ubljani. Natisnila in založila pl. Eleinmayr in Bam-
berg. 16"»*-

XL Muzikalije.

1021. Slovenske narodne pesni nabral in za moški zbor upravil
Josip Kocijančič. II. snopič. Lastnina založnikova. Za-
ložil: Ignacij Kovačič. Kamnopisalna Jos. Blaznik-ova v
Ljub^ani. 8\ 22 str.

Obseg: 27. Junak Janko. — 28. Dober večer! — 29. Prevzetna.

— 30. Stara ljubezen. — 31. Fantič na vojski. — 32. Zape^ana deklioa.
-- 33. Pri vinu. - 34. Vinski brat. — 35. Materino žalovanje. - 36.
Cerni kos. — 37. Miličino slovo. — 38. „Visoka je gora". — 39. „0
moj ,šocja* je žel." — 40. Dolenjska zdraviea. — 41. Pobiči mi po cest*
gredd. — 42. KoŽenkrant, nagelj in rožmarin. ~

1022. Slovenske pesmi za en glas in glasovir zložil dr. Benja-
min Ipavec. I. zvezek: I. Lahko noč Fr. Malavašič. II.
Kam? Dr. Prešern. III. Po noči. S. Jesenko. IV. Gomila.
J. Krsnik. V. Pred durmi. S. Jenko. — Kamnotisk A. Pap-.
permanu-ov v Gradcu. 4^ 16 str.

1023. 23 Cerkvenih pesem za šolsko mladino. Čveteroglasno po-
stavil Anton Foerster. Op. 14. V Ljubljani. Tisk R.
MiUcev. 1877. 12™^- 59 str.

Knjižica obsega nemške in slovenske pesmi. Slovenske so : 2 maini
nesmi; Adventna; BožiSna; Postna; Velikonoc^na ; Sveto rešnje telo; K
Mar^i; Zahvalna; Cesarska pesem.

Digitized by VjOOQ IC

Od I. januarja do konca decembra meseca 1878. leta.

I. Časopisi.

1024. Besednik. Kratkočaseu in podučen list za slovensko ^udstvo.
Izdigatelj in odgovorni vrednik: J. Qo\L Tisk tiskarnice
družbe sv. Mohora v Celovcu. Deseti tečaj. 1878. 8^ .196 str.
(Izhajal je 20. vsacega meseca; koncem 1878. L je nehal iih^ati.)

1025. Brencdj v laži\jivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik :
Jakob Alešovec. Letnik IX. 1878. 4^

1026. Cerkveni glasbenik. Organ CeciUjinega društva v Ijubljani.
Letnik L 1878. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik
lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik muzik. prilog
Anton Foerster. Zaloga CecHijinega društva. Tiska
R. Milic. 8^

(Izhaja po enkrat na mesec. ZaSel izhajati miga meseca 1878. i.
Vsacemn lista je priložena muzikalna priloga, obsezajoSa po 4 str. 8'.)

1027. Deielni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4**. V Ljubljani.
Leto 1878. Natisnila Klein in Kova« (Eger).

1028. Driavni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru
zastopane. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvome in državne tis-
karnice. 4^ Leto 1878.

1029. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške
okolice. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Do-
lin ar. Tisk avstrijskega Lloyda. Tečaj III. 1878.

(Izhaja vsako drugo in četrto soboto vsakega meseca.)

1030. Jugoelavjaneki Stenograf. Izdavatelj i urednik A nt. Be-
zenšek. Tečaj III: 1878. Tiska C. Albrecht u Zagrebu. 8^
Vsak list ima stenografično prilogo;

(List je pisan y hrvatskem in slovenskem jezikn in izhaja 20. dne vsa-
cega meseca.)

1031. Novice^ gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk
in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov. Odgovorni vred-
nik: Alojzi Maj er. 4^ Tečaj XXXVL 1878.

(Izhajajo vsako sredo.)

1032. Prijdtd. Znanost razserjtivajocze mSszesne novine. Četrto
leto. Buda-Pest. 1878. 4^* Podgovoren ršditel : Augustich
I mre. Stampano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve ni-
sztavi.

(Izhaja pn^ega dn6 vsacega meseca.)

1038. &lwienec. Političen list za slovenski narod. Letnik VI. 1878.
Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip
Haderlap. Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.

(Izhaja po trikrat na ted^, v torek, četrtek in soboto.)

Digitl4s?yG00g!

] ^^^ingli

.SQ4

1034. Slovenska iebela. Družbeni list za prijatdje Čebelarstva po
Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj
„{ebelarsko druStvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljub-
ljani. Tečaj VI. 1878. 8^ Tiskala Klein in Kovač (Eger),

(Izhaja vsak mesec.)

1035. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in zalo-
žilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik
dr. Lavoslav Grego rž c. — V Mariboru XIL tečaj 1878.
Tisk J. M. Pajka v Mariboru. 4«.

(Izhaja Tsak četertek v tednu )

1036. Slovensld Narod. V Ijub^jani. Fol. XL leto, 1878. Izdatdj
in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk ,,Narodne tis-
karne^'.

(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prazniclh.)

1037. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler,
' knezoško^ski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces.

kray. visi realki v Celovcu. — Leto 1878. XXVII. tečaj.
(Izhaja po jedenkrat v meseca.)

1038. Šola. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za
brambo narodnih pravic. Lzdavatelj in odgovorni urednik:
AntonFabijani. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj IX.
1878. Fol.

^Izhaja vsak petek v tednu.)

1039. Učiteljski TovariS. List za šolo in dom. Osemnajsti
tečaj. 1878. Odgovorni vrednik: Matej Močnik, učitelj
v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — V IjublijanL Natisnil
in založil Rudolf Milic. 8«'. 384 str.

(Izhaja 1. in 15. dne vsacega meseca.)

1040. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in
založil Ivan Tomšič, učitelj na. c. kr. vadnici v I^ubljani.
Osmi tečaj, 1878. 8^ 192 strani. V Ljubljani. Tiskala
Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 3 muzikalne priloge.

(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)

1041. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Odgovorni vrednik:
LukaJeran. V Ljubljani, 1878. XXXL tečaj. Natisnili
in založili J. Blaznikovi dediči. 4®. 416 str.

(Izhaja vsak petek.)

1042. Zora. Časopis zabavi i poduku,Sedmi tečaj. 1878. Izda-
jatelj in odgovorni urednik J. M. Pa j k. Uredil, založil, in
tisKal J. M. Pajk. V Mariboru, 1877. 8^ 96 str.

(Izhfga 1. in 16. dn^ vsacega meseca. — 29« marca meseca je nehala
ish^jati.)

Digitized by VjOOQ IC

20B

1043. Zvon. (Lepoznanski list s podobami.) Izdaje in uredaje:
J. Stritar. Tiskata A. Keis in P. Horn. na Dunaju. Leto
IV. 1878. 8^ 384 str.

(Izhaja 1. in 15. dan meseca.)

II. Društvena dela.

čitalnica narodna v LJubljani«

1044. Letopis ndrodne Utalmce v Ljubljani začetkom leta 1878.
Založila čitalnica. Tisk J. Blazniko? v Ljubljani. 8^.

Dramatično društvo v LJubljani.'

1045. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo
daje dramatično društvo v Ljubljani.

40. Veze k. Kozarec vode. Vesela igra v 5 dejanjih. Fran-
coski spisal Scribe, poslovenil Davorin Hostnik. V Ljub-
ljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1878. 16"^- 140 str.

41. Vezek. Igralka. Veseloigra v enem dejanji. Prosto
po Fournier-u poslovenil Viktor Eržen. 51 str. — Dva
gospoda pa jeden sluga. Burka s petjem v enem dejanji.
Po Goldoni-ju poslovenil D a v. Hostnik. 51 str. V Ljub-
ljani. Natisnila „Narodna tiskarna." 1878.

42. Vezek. Star samec. Podoba iz življenja v dveh de-
janjih. Po Octave Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik.
51 str. — Stara mesto mlade. Vesela igra v enem dejanji.
Poljski spisal J. Korzenovski, poslovenil Josip Starš. 48
str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1878. 16"**-

43. Vezek. Gringoire. Igrokaz v enem dejanji. Spisal
Th. de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. 54 str. — Ena
se mora omožiti ! Veseloigra v enem dejanji. Spisal H. Uhde.
Poslovenil Ivan Kalan. 20 str. — Odborovo poročilo v
XI. občnem zboru ^Dramatičnega društva." 31 str. V Ljub-
ljani. Natisnila „Mrodna tiskarna". 1878. 16»*-

llnidtvo v pomoč bolnikom In za oskrbljevanje v IJubUani.

1046. Letno sporočilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-
vanje v Ljubljani za dvanajsto društveno leto 1877. 8^- V
Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. Zalo-
žUo društveno vodstvo. 16 str.

Malica slovenska.

1047. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. I. in II, del. Vredil
dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi
nasledniki. 1878. 8^ 191 str.

Obseg: 1. ObiSaji slovanski. Spisnje Fr. Hubad. — 2. Živ^eji
eloTeiki in njih npUv na organizem človeški. Pripodopisno - fiziplogiSne

Digitized by VjOOQ IC

906

Srtiee; ipUal dr. Jan. Bleiw6ii. 8. Inooenoij ITI. Zgodovinska
podoba; po tirih spisal Bor in. — i. Nebeške komedije (Divina com-
medla) Dante Allgnleri-a I. oddelek: Paklo, po originalu poslovenil
Jovan Koseški. — 5 Staro- in novoslovenske jezikoslovne Črtice.
Spisal B. B. ~ 6. Drobtinice. — Elen ali Klend (cervus alees) slovanska
beseda. Spisal J. Navratil.

1048. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. III. in IV. del
Vredil dr. Janez Bleivireis. V Ljubljani. Natisnili J*
Blaznikovi nasledniki. 1878. 8«.

Obseg: 1. Tomaž Chron, pesnik, meeen umetelnosti in podpornik
vednosti. Kultu rna-zgodovinska študija; spisal P. pl. Radie s. — 2. Slo-
vani v Andaluziji. (Pismo Bbiorowe Jozafata Ohrjzki. 1859) Preval Fr.
Hubad. — 3 Zakaj Slovani spoštujejo lipo? Po dr. B. fiulekovem spisu
posnel J 08. Garpenter. — 4. Oroslav Caf. Spisal Baičev Božidar.
— 5. Fomuška in Fimuška. (19. poglavje najnovejšega romana J. S Tur-
genjeva ,.Novi'*; preval F M St if tar.) - 6. Dvoje imenitnih dolnje-
stajerskih mest. Starodavno mesto Ptig. (Zgodovinska trtica. Po Kremp-
Ijevih spisili J. L.) — 7. Ljutomer. Zgodovinska 5rtioa. Po spisih Mo-
oharjevin« Krempljevih in Hofrlohterjevih. sestavil J L. — 8. Črnogorski
in srbski zdravniki. samouki. Spisal J. Navratil. — 9. Drobtinice.
Kres v Istri. (Blizu Pazna.) Zapisal J. V. — 10 Obrazci iz prirode in
života na Tatrah, Kultumo-historiSen obraz. Po poljskem pesniku Viucen-
eiju Polu priredil Lavoslav Gorčnjeo Podgoriean. — 11. Pisma o
Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil. — 12. Bibliografija slo-
venska. Sestavil Ivan Tomšič. — 13. Poročilo o delovanji ,,Matiee.
Slovenske'* v Ljubljani od 13. decembra 1877. do 13. novembra 1878. leta

1049. Potovanje okolo svetd v 80 dnih. Francoski spisal Jules
Verne. Preval Davorin Hostni k. V Ljub^jam. Natisnili
J. Blaznikovi nasledniki. 1878. i^. 145 str.

mariJDa bratovi^dioa v LJubljani.

1050. Lehio sporoUlo društva Marijne bratovščine v IJubljani, na
koncu leta 1877. V Ljubljani. Založilo društvo Maryne bra-
tovščine. Tisk Milicev. 8^ 16 str.

Kafolidka družba xa Kranfsko.

1051. Olasi katoliike druSbe. Na svitlo daje katoliška družba za
Kraigsko. III. in IV. Vljubljani. Založila katoliška družba za
Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger), 1878. 8^ 56 str.

Iz obsega .*' Društvena sporočila. — Tone pod lipo ali zmota in
spoznanje. — Mične in podučne. — Dve veselice in dva osreSena berača.
(Resnična dogodba.) — smešne in zasoljene. — Tobakova popotnica
umniše mladine. — Udje katoliške družbe v LjubJijanL —

1052. Glasi katoliike dndbe. Na svitlo daje katoliška družba za
Kranjsko. V. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba
za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8^40 str.

Iz obsega: Zadnji nauki Papeža Pij a IX, ali pridigi^ prec. gosp.
kanonika Petra Urha, 5. susca 1878 o 40urni pobožnosti v TeržiSo*
(S podobo papeža Pija IX.)— Pija IX poslednji dnevi, smr^ pokop.—
Kaj se je posebnega zgodilo po naSi deželi od novega leta 1878? —

Digitized by VjOOQ IC

207

Sporočilo o stanji in ddovanji katoliške družbe na Kranjskem* -* Udje
katoliške družbe v Ljubljani.

1053. Glasi katoliike druibe. Na svitlo daje katoliška družba za
Kram'sko. VI. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba
za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8^.
34 str.

Iz obsega: Leon Xril naslednik Pija IX. (s podobo). — Ave
Marija. — Šiba u6i moliti. — Perva laž. — Mične in poduSne. — Kaj
se je posebnega zgodilo po svetu od novega. leta 1878? — Smešne in
zasedene. — Vnanji udje katoliške družbe.

1054 Olasi katoliSke druibe. Na svitlo da^je katoliška družba za
Kranjsko. VIL in VlII. zvezek. V Ljubljani. Založila ka-
toliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1878. 8« 47 str.

Obseg: Dar ljubezni dušam v vicah, ali Življenje sestre Marije
Dlonizije iz reda Obiskovanja. Spisal BI. GrŠa.

Družba sv. Viacencija Pavijana v LJablJant.

1055. Drugo raiunsko poroSUo družbe sv. Vincencija v Ljubljani
za čas od 24. aprila 1877 do 24. aprila 1878. ZaložUa
družba sv. Vincencija v Ljub^ani. Tisk Milicev. 8^. 16 str.

DraStvo sv. Slohora v Celoreu.

(24.412 udov.)

1056. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1879. Na svitlo
dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1878. Natisnila tiskar-
nica sv. Mohora v Celovcu. 8^. 206 str.

Iz obsega: Stari grad. Kranjska pripovedka. Zapisal F. H. —
Matija Cop, slavni učenjak slovenski. Spisal Vladimir. — Spomini na
Poljsko in Busko. Potopisne čertice. Zapisal M. L. — Človek in živali.
Spisal J. G. — Kako se dela toča? . Spisal Pranjo Krakovec. —
Cnjte^ 5ujte možj6! Tožba starega itmeta. Spisal Šak. —

1057. Slovenski Goffine ali razlaganjie cerkvenega leta. Predelal
Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis.
č. Kerškega knezoškofijstva. I. snopič. 1878. Natisnila ti-
skarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8^. 224 str.

1058. Potovanje v Rim. Spisal Jakob GomilSak. Slovenskih
Večernic XXXIII. snopič. Z dovoljenjem prečastitega krhkega
knezoškoškofijstva. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv.
Mohora. 8^ 176 str.

1059. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Starž,

{irofesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. V. snopič.
II. zvezek. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora.
V Celovcu, 1877. 8». 160 str.
1060., Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v poduk spisal Franc
Kur al t, profesor deželne kmetijske šole v Gorici. 1878.
Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celoten. 8^. 142 str«

Digitized by VjOOQ IC

»08

1061. Slovenske veiemice za poduk in kratek čas. Štiriintrideseti
zvezek. Z dovoljenjem visokočast. EerSkega knezoškofijstva.
1878, Natisnila tiskarnica družbe sv. Moliora v Celovcu. 8^.
95 str.

C k. kmetijska družba Kranjska.

1062. Naznanila. Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Kranj-
skem. Letnik 1878. V Ljubljani 1878. Tisk J. Blaznikovih
naslednikov. 8^.

III. Jezikoslovje.

1063. Jezidnik. A. Matej Ravnikar Poženčan. B, Matija Vertovec.
C Mihael Verne. — Slavnemu dr. Janezu Bleiwei8U posve-
čuje Josip Marn. XVL Leto. V Ljubljani. Natisnil in
založil Rudolf Milic. 1878. 8^

IY. Lepoznanstvo.

1064. Slovenska knjUnica. Zbirka romanov, povestij, dram itd.,
izvirnih slovenskih, in iz druzih literatur na slovenski jezik
preloženih. Izdaje J. Jurčič. Sedmi zvezek: Cvet in
sad. Izviren roman. Spisal J. Jurčič. V Ljubljani. Natisnila
„Narodna tiskarna." Založil J. Jurčič. 1878. W^' 274 str.

1065. Mali Šopek domoljubnih cvetli^ic. Zlomil in na svitlo dal
Radoslav Sil v ester,tergovski pomočnik v Ipavi. Na-
tisnila tiskarnica sv. Mohora v Celovcu 1878. Založil pi-
satelj. 12^ 64 str.

(Obsega 52 različnih umotvorov v vezanej besedi.)

1066. Ant. Mart. SlomSeka zbrani spisi. Druga knjiga: Basni,
prilike in povesti. Zbral in uredil Mih. Lendovšek,
kaplan in katehet v Ptuji. 1878. Natisnila in založila ti-

. skarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8". 388 str.

1067. Materin blagoslov. Igra s petjem, spisal Ant. Klodič. V
Trstu. Tisk B. Appolonio 1878. 12^<»- 85 str.

1068. Pesni Pavline Pajkove. V Mariboru založila pisateljica.
Tiskal J. M. Pajk 1878. 16"»^- 75 strani.

1069. Vojska na TurSkem od leta 1875 do konca leta 1878. Ob-
sega začetek ustaje v Hercegovini, vojsko Srbov, Črnogorcev
in Rusov s Turčijo, sledujič zasedbo Bosue in Hercegovine
po slavni avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal
Jakob Alešovec. (S podobami.) V Ljubljani. 1878. Za-
ložil Janez Giontini. Tisk „Narodne tiskarne''. 8^. 104 str.

1

Y. Šolske knjige.

laju.

/Google

1070. SlovenskonemSki Abecednik. Na Dunaju. V c. kr. založbi
SolAih bukev. 1878. 8^ 158 str.

Digitized by ^

209

1071. Pirvo berilo in Slovnica za drugi razred ljudskih šol. S pe-
semsko prilogo. Na Dupju. V. c. kr. založbi šolsUh bukev.
1878. 8. 196 str.

1072. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez
Fr. Močnik. Računanje se številkami do 1000 in do ti-
tisočin. Sklepovni računi. Čete rti, po novih učnih čer-
težih predelani natis. Na Dunaji. V c. kr. založbi Šolskih
bukev. 1878. 8<>. 59 str.

^073. Damovinoslovje. Za ljudske šole. 1878. Natisnila tiskarna
družbe sv* Mohora v Celovcu. Lastna zaloga. 8®., 32 str.
(Slovensko spisal Ivan Lapajne.)

t074. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Mi-
klosich, učitelj na c. k. vadnici v Mariboru. Na Dunaju.
V C. k. založbi šolskih knjig. 1878. 8^ 116 str.

1075. Ceterta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez
Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi
drobci, z mnogoim^nimi števili in navadnimi drobci. Če-
terti, predelani natis. Na Dunaju. V c. k. zalogi šolskih
bukev. 1878. 8". 96 str.

1076. Druga tiemSka slovnica za slovenske ljudske šole. Na Du-
naji: V C. k. založbi šolskih bukev. 1878. 8^ 271 str.

1077. Peta raSunica za jedno-, dvo- in trirazredne ljudske šole.
Spisal dr. vitez Fran j o Močnik. Računske naloge za po-
slednja šolska leta. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev.
1878. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 8^ 114 str.

Opazka. Peto racunieo, kakor tudi vse poprejšne, prvo,
drugo, tretjo in 5etrto je preložil na slovenski jezik IvanTomšie,
iieiteB n» c k« vadnici v Ljubljani.

1078. Šopek milnih peanij zdi. šolo in dom. Nabral in vredil F.
Stegnar, c. k. učitelj. V Ljubljani. Tiskal in založil Rud.
MUic. 1878. 32«. 46 str.

YI. Šolska poročila.

1079. Zaietek svetovni oblasti akvilejskih patrijarhov in pokneženje
goriških grofov. Spisal A. Rutar.

Programm des k k. Staats-Gjmnasiums inGorz, veroffeutlicht am
Schlusee des SchuJjahres 1878. 8». Pag. 10—39.

1080. Letno poročilo II. mestne peterorazredne Uudske šole v Ijub-
Ijani 1878. 8^ 18 str.

(Nemško-slovensko.)

1081. Letno porodilo L mestne peterorazredne ljudske šole v Ljub-
ljani 1878.

(Nemiko-slovensko. )

1082. Letno porodilo javne štirirazredne ljudske šole v Krai^i 1878.
VLjubljani.NatisnilR. Milic. — Založila štirirazredna ljudska
šola v Kranji. 8». 16 str.

(Ima sestavek: Kako se vjema ljudska šola s sredi\jo šolo?)

Digitized by VjOOQ IC

210

1083. L$ino »paraiilo čveterorazredne deSke ljudske šole v Novi^ia-
mestiL 1877—78. V laatnej zalogi. Natisnil J. Krajec v
Novomestu. 8^. 10 str,

1084. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Črnomjiji 1878.
Y Ljubljani. Natisnil R. Milic. Založil krilni šolski sv^t v
Cmomlji. 8^ 14 str.

YII, Molltevne in poučne knjige.

1085. SveU listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanskit
obravnava vseb listov, ki se berejo ob nedeljah in zapove-
danih praznikih celega leta. Spisal dr. L. Elof utar, č.
kanonik in prof. sv. pisma nove zaveze. Z dovoljenjem viso-
koSastitega Ljubljanskega škofijstva. V I^^ubljani. Lastna za-
ložba. — Natisnila Klein in Kovač. (Eger.) 1878. 8^ 310 str.
in II str.

1086. Pohoinoat za mertve. Pastirski list milostnega gosp. kardi-
nala in nadškofa iz Rouen-a na Francoskem. (Ponatis iz
„Zgodi^e Danice*^ 25. vinotoka in 1. listopada 1878). V
Ijubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878.
8". 16 str.

1087. Zlate jabelka. Spisal Friderik Baraga, misijonar, bivši
škof v Ameriki. Četerti natis z dodanimi masnimi mo-
litvami pomnožen. V Ljubljani 1878. Tisk in zaloga J. Blaz-
nikovih nasletlnikov. 12"*^-

1088. Hvala Boija ali navod, kako naj mladi kristjan Boga vsaki
dan časti in hvali. Molitvene bukvice za mladost Deveti
natis. Poleg nemških Braunhuberjevih okrajšane. V Ljub-
^'ani 1878. Založil J. Giontini. Natis J. Feichtingerjevih na-
slednikov v Lincu. 8®. 256 str.

1089. Pot v veSnost. Vernim svoje škofije razložil dr. Janez
Zwerger, knezoškof sekovski. Gradec. Tisk in založba
društvene tiskarne. 1878. 8^. 142 str.

1090. Duini vodnik v srečno večnost. Molitvene bukve za bogo-
]|jube odraščene ljudi, kteri želč v duhu in resnici Boga ča-
stiti. Sestavil J. P., duhovnik škofije ljubljanske. Z dovo^e-
njem visokočast. ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani 1878.
Založil Henrik Ničman. Tiskala „Narodna tiskarna". 12»<>-
425 str.

1091. Kljui nebeikih vrat. Jutranje , večerne in masne molitve z
več drugimi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili.
Spisal J. R. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škof^'-
stva. Sedmega natisa. V Ljubljani 1879. Založil Matya
Gerber. Natisnil Rud. Milic v I^ub^ani. 12mo. 354 str.

1092. Steza v eveti raj, ali masne bukvice z lepimi spovednimi,
obhajilnimi molitvami i. t. d. Vredil J. P. Tretji natis.

Digitized by VjOOQ IC

^

nt

v Ijubljanl 1879. Založil H. Ničman 32mo. 316 atr. Tiskala
Klein ia Kovač (£ger).

1093. Božja pot k naši Ijabi Gospej presvetega Serca Ift deaet-
dnevnice k Mariji vedne pomoči. Napisal Janez Volčič,
duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. Založil Matija
Gerber. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 12'**-. 206 str.

1094. Druibim bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski
družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Z do-
voljenjem prečast. lavantinskega knezo-škofijstva. Spisal
Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. Deveti po-
množeni natis. (Lastnina „Križevske družbe" v Konjicah).
V Ljubljani 1878. Založil in prodaja Matija Gerber. Natisnil
R. MUic v Ljubljani. 12»^- 538 str.

1095. omar»f06 Marije Device. Šesti letnik. Spisal in na svitlo dal
L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878.
Založil Matija Gerber. Tisek J. Blaznikovih dedičev. —
16"^^- 255 str.

1096. Slovesno kronanje podobe naše \jubeGo8p6 presvetega Serca
v Šmarjeti na Dolenjskem. Spisal Janez Volčič, župnik.
(Ponatis iz „Danice".) — Tisk in zaloga J. Blaznikovih na-
slednikov. 8^. 11 str.

1097. Nauk o sv. zakramentih. Sostavil Andrej Zamejic, pro-
fesor past. v ljubljanskem bogoslovji. Tisk Blaznikove ka-
menopisalne v Ljubljani. 8^.

1098. Obletnica posveSenja nove cerkve Marijne v Suši v Zalilošk^
duhovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P. Zaliloški. Ponatis
iz „Zgodtye Danice" 8. in 15. listopada 1878. V Ljubljani.
Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 8«. 12 str.

1099. Četert ure pred sv. ReSnjim Telesom. (Molitev.) — Tisk Blaz-
nikov v Ljubyani. 12™^- 4 str.

1100. PomagfMJte ubogim duiam iz vie! (Molitev.) ^— Tisk J. Blaz-
nikov v Ljubljani. 12"«- 4 str. ^

1101. Zlato angelsko (eSenje. (Molitev.) Tisk J. Blaznikov v Ljub-
ljani. 12"^- 4 str.

1102. Molitw k ramenski rani Jezusa. — „Spomni se** k presve-
temu Sercu Jezusovemu. — Misli čast. župnika Arkskega. —
Duhovno oblačilo Marijino. — Tisk Blaznikov v Ljubljani.
12°»«- 4 str.

1103. PoboSnost knajsvetejSemu sercu Jezusovemu. (Molitev.) Z do-
voljeiyem duhovske oblastnije. Tisk in zaloga J. Blaznikovih
naslednikov v Ljubljani. 12"»^- 8 str.

Yin. Različna dela.

1104. SlovanSiina v romanSčini, Spisal Davorin Terstenjak.
1878. Natisnila tiskarnica družbe sv.Mohora v Celovcu. Za-
ložil pisate^. 8^ 79 str.

Digitized by VjOOQ IC '" "'

212

1105. O narri^H henMnh (hmeXanških) Sloveneev, Posebni natis iz
izvesti imperatorske akademije nauk. Sočinenije A* Klo-
di£a. Sanktpeterburg. Tipografija imperatorskoj akademii
nauk. 1878. Velika osmerka, 27 strani.

(NasloT knjigi je ruski in slovenski, a pisana je v slovenskem jezikn.)

1106. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in ime-
nitoa jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Plei-
weis. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani, 1878. Založnik
H. Ničman. Tisk „Narodne tiskarne'^ v Ljubljani. 8^ 320 str.

1107. Blaznice (norišnice), kakoršne morajo biti in kaj je njih
namen. Spisal dr. Karo 1 Bleiweis, primarij deželne blaz-
nice Kranjske. V pojasnilo našim županstvom, častiti du-
hovščini in v obče prijateljem človeštva. V Ljubljani 1878.
Založil deželni odbor kranjski. — Tisk J. Blaznikovih na-
slednikov. 8^ 20 str.

1108. Prvi sploini shod avstrijskih katoličanov in njegove resolu-
cije (sklepi) in važniši govori (s potrebnimi raqasnili) na
Dunaji meseca maja 1877. Poslovenil in spisal dr. Lavoslav
Gregorec, vrednik „Slov. Gospodarja'* in predsednik kat
polit, društva v Mariboru.

1109. Pridiga pri slovesnem razkritji spomenika na čast prvemu
knezu in škofu Mariborskemu Antonu Martinu Slomšeku
v Mariborski stolni cerkvi postavljenega. Govoril Franc
Košar, kn. šk. konzistorijalni svetovalec in korar stolne
cerkve, dne 24. junija 1878. Založba in tisk J. M. Pajkove
tiskarne v Mariboru. 12"^®- 19 str.

1110. i\^aj^vor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda
dr. Janeza Bleivireisa v ljubljanski čitalnici dnč 19. no-
vembra 1878. Zložila gospa Lujiza Pes Jakova, govorila
gospa Albina Valentova. Založila Lujiza Pesjakova. — Tisk
Blaznikov v Ljubljani. 8". 4 str.

1111. Velika Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni. Na
svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in
založili J. Blaznikovi nasledniki. 16""^'

Iz obsega: Podačne stvari našim gospodarjem in gospodinjam.
Zadnji 5as je, da zboljsamo domačo govejo rejo — Mnogovrstne dobre
gospodarske skninje. — Mali obris Bosne in Heicegovine. — Pogovor
nod lipo. -^ Naznanila.

1112. Mala Pratika za navadno leto 18V9, ki ima 365 dni. V Ljub-
ljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°"^*

1113. Slovanska Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni.
V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinmayr in Bamberg.

Iz obsega: Še nekaj o Mirnem dola.

1

IX. MuzikaUje.

J.
o

Digitized by VjOOQ IC

1114. Missa in honorem sanetae Caedliae IV. vo€. inaequal. Com-
posita et reverendissimo ac clarissimo domino, domino An-

^13

tonio Jarc, ss. theologiae doctori, praeposito mitrato s. Pauli
de Nyir in dioecesi Magno- Varadinensi in Hungaria, inspec-
tori scolarum provinclalium emerito, equiti imp. auBtr. ord.
Francisci Josephi, associationis sub titulo s. Caeciliae in
ducatu Garnioliae primo praesidi etc, dedicata auctore An-
tonio Foerster, magister capellae in ecclesia cathedrali.
Op. 15. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Rudolphi Milic.
4»., 10 8tr.

1115. IV Tantum ergo ad IV. voces inaecquale8. Auctore Antonio
Foerster, ^magistro capellae in ecclesia cathedrdi. Op. 16.
Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Rud. Milic. 4^., 6 str.

1116. Lavretansko litaniie. Č veteroglasno postavil An t. Foerster.
Op. 17. Cena: 20 kr. V ijubljani. Založil skladatelj. —
Natisnil Rud. MUlc. 4»., 4 str.

1117. TeDeum laudamus. Ad IV voces inaequales composuit A nt.
Foerster, mag. cap. in eccl. cathed. Op. 18. Pr. part.
et 4 voc. 80 kr. — Pr. 4 voc. separ. 30 kr. Labaci. Sump.
tibus auctoris. — Tipis Rud. Milic. 4®.

1118. Brilantna Po2A;a za glaso vir vglasbil in velečestitemu gospodu
očetu dr. Janezu BIeiweisu o priliki njegove sedemdesetlet-
nice posvetil Ljud. Hudovernik, bogoslovec. Op. L Cena
50 kr. V Ljubljani. Založil skladatelj, r— Tisk in kamnotisk
J. Blaznikovih naslednikov. Fol. 6 str.

1119. Slavjanka. Mazurka za glasovir, zložil dr. Benjamin
Ipavec. Priloga k „Učit. Tovarišu" L 5. 1878. Tisk in za-
ložba R. Milica v Ijubljani. 8^. 4 str.

1120. 6 hoii^nih pesem za petje postavil Leopold Gvek. Fol.
8 str.

1121. Šopek mičnih napevov za šolo in dom. Nabral in vredil F.
Stegnar, c. k. učitelj. V Ljubljani 1878. Tiskal in založil
Rud. Milic. 8«. 48 str.

(Knjizka obsega 52 napevov za šolsko mladino.)

1122. Kako 81 krasno. Vglasbil dr. B. Ipiivec. Tisk Milicev v
Ljubljani. 8«. 2 str.

(Priloga k .,Učit. Tovarišu** štev. 9. 1878)

1123. Kanon. — Ob mlatvi. Vglasbil Gr. Rihar. — Domu.
Vglasbil Avg. Hribar. — Gorska cvetica. Narodni

napev.

(Priloga k „Ueit. Tovarišu**, štev. 13. 1878.)

I 1124. Pozdrav majniku. Vglasbil P. A. H. — Angel j ček moj.

Vglasbil P. A. H. - Zgodnja cvetica. Vglasbil P. A. H,
— Tisk Milicev v LJubljani.

(Priloga k „U5it. Tovarišu** štev. 16. 1878.)

-4«l* • ^>»

Digitized by VjOOQ I

Poročilo

o delovaigi ,|Hatice Slovenske^^ 1878. L

Sestavi]

Andrej Praprotnik,

odbornik in tajnik.

41. seja Matičinega odbora

19. decembra 1877 L

Zbralo se je 14 odbornikov (izmed vnanjih gosp. Luka Svetec),
katere predsednik g. dr. Jan. Bleiweis pozdravi, in začenja sejo
s tem, da se zapisnik zadnje odborove seje potrdi.

Potem poroča odbornik in tajnik Matičin A. Praprotnik
o raznih Matičinih zadevah tako-le :

Odsek za izdavanje knjig je imel 7. novembra t. 1. sejo, v
kateri se je določilo : a) vabilo na naročbo znanstvenega ^časopisa
Matice Slovenske" naj se še enkrat razpiše, b) Gospa Lujiza
Pesjakova naj se povabi, da svoje spise „Matici" predloži, da jih
odsek za izdavanje knjig po pravilih pregleda in o natisu razsodi.

Gosp. prof. Hubad v Ptuji naznanja mnogo zanimivih spisov
o b^jeslovji Slovanskem za prihodnji ,,Letopis'^

Gosp. prof. 61owacki v Ptuji stavi na odbor vprašanje:
ali ne bi hotela „Matica" založiti knjigo : „Flora slovenskih dežel"
v slovenskem jeziku. — Važna ta ponudba ^osp. profesorja, ki je
strokovnjak v botaniki, se izroči v prevdarek in poročanje odseku
za izdavanje knjig.

Gosp. Božidar Raič nasvetuje a) marsikaj o ^časopisu
Matičinem'^ osobito gledč na vredništvo njegovQ, in b) vprašu^
kaj je s slovensko-nemškim slovarjem, katerega vredo-
vaiye je prof. Pajk popustil. Najbolje bi — pravi — sedaj kazalo,
da „Matica" kot neka namestovalka znanstvene akademije vzame
to nalogo v svoje roke in nasvete o tem predlaga občnemu zboru.
Lužičanje, katerih je le 160.000, imajo izvrsten slovar, a mi poleg
toliko nakopičene tvarine ne doživimo ga najbržei — Odbor je z
gosp. Raičem vred obžaloval strašansko zavleko nesrečnega slovarja,
9, ker nabrano gradivo ni lastnina Matičina, izreka g. predsednik

Digitized by VjOOQ IC

2l5

le željo, da bi se tolikrat ponavljani klici po slovaiji sliSalinado-
tiCnem mestu.

Litograf gosp. KOke je z Dunaja poslal nove zemljevide, in
sicer: Švico, Španijo in Portugalijo, Nizozemsko in
Belgijo. Pripoznavalo se je enoglasno, da sta si vrednik zemlje-
vida g. Gigale in Kdke zelo prizadjala, da je „ Matica^ dobila
krasne zemljevide, s katerimi bodo udje Matični gotovo zado-
vo^ni. Odbor sklene, v posebnem pismu iskreno zahvalo izreči
gosp. Cigaletu za veliki 91etni i^egov trud, in veliko vredno delo.

Matičine knjige za 1877. leto so natisnjene in se bodo raz-
pošiljale. Slavnemu Iv. Koseškemu se za poslane poezije izreka
iskrena zahvala.

Konečna določba o izdavanji Matičinega „časnika^ prepušča se
občoiemu zboru, ki se bode sklical h koncu meseca januarija 1878. 1.

Šoli v F ram i na Štajerskem in čitalnici t Mozirji, kakor
tudi nekemu udu daruje se nekaj knjig, ki jih „Matica^ ima po
več iztisov v zalogi in jih lahko utrpi.

Natiskovanje Matičinih knjig bode se oddalo tisti tiskarni, ki
jih bod^ najceneje prevzela.

Ker gospoda LeganinKogej naznanjata, da ne moreta
naprej opravljati poverjeništva , se za Pivko za poverjenika izvoli
gosp. A. Drobnič, za Idrijo pa župan g. Tre ven. Ob enem se
v Varaždinu za poverjenika izvoli gosp. prof. Star^.

Konečno so se določile nagrade mnogim gosp. pisateljem.

Trinajsti občni zbor

^Matice Slovenske" 13. februarija 1878. 1.

Vrsta razgovorov. 1. Predsednikov govor. 2.Tajnikovo poročilo
o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1877, 1.
3. Račun od 1. januarja do konca decembra 1877. 1. 4. Proračun od
1. januarja do konca decembra 1878.1. 5. Volitev treh udov, da pre-
gledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčaem gospodarstvu
vsled §. 9. Matičinih pravil. 6. Razgovor^zarad izdavaivja znanstvenega
časopisa. 7. Nasvžtje posameznih udov. 8. Volitev 16 novih odbor-
nikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil iz-
stopijo iz odbora in so g. g.: Jeran Luka, Kozler Peter,
Krisper Valentin, Močnik Matej, Vilhar Ivan, dr. Zupanec
Jernej, Erjavec Franjo, Majciger Janez, Parapat Janez
iu Ž o 1 g a r Miha ; b) namesto teh, ki so izstopili : g.g. P I e t e r i ni k
Maks, Wiesthaler Franjo, Žakelj Miroslav, Herman Miha
in Gor up Josip, in c) in namesto umrlega prof. Iv. Tušeka.

Vdeležilo se je zbora osobno 50 udov, volitve odbornikov pa
po poslanih volilnih listkih bUzo 3(XX

Digitized by VjOOS

216

iZborovanje je pričel prvosednik dr. Blidiweii^ z gOTOfom, v
katerem omeivja kujig, kijihje^ Matica" izdala lansko leto, obširnega
iu zanimiTega ^Letopisa", životopisa dr. Gostovega in krasnih
zemljevidov, 8 katerimi je slovenski atlant dovršen. I^apri-
hodile je že vredjeno za natis ,,Potovanje okoli sveta;'^ prof.
61owacki, dobroznani strokovnjak v botaniki, seje ponudil, da spiše
„Floro dežel slovenskih'', pa tudi „slovensko-hrvatska
slovnica^' se izdeluje. Gledč znanstvenega časnika se je
oglasilo tako malo naročnikov in je došlo tako pičle tvarine, da
si odbor ni upal pričeti izdavanja in „Matici'' nalagati tiskovib stro-
škov, katerih bi bilo igo zadelo čez 320 gld. Zato naj bi občni
zbor sam pretresal to reč pri današnji seji. Denarno stanje
Matičino je ugodno,' kakor udje sprevidijo iz njenega računa. V
obče z veseljem konstatira prvosednik, da se oživlja delovanje na
slovstvenem polji slovenskem.

Za tem odbornik in tajnik A. Praprotnik obširneje poroča o
tem, kar je omenjal prvosednik; gospod blagajnik Vilhar pa bere
sklep računa od 1. januarja do konec decembra 1. 1877. (kakor je
zadej posebej natisnjen). Iz njega je. razvidno, da ima „Matica'' pre-
moženja v obligacyah 38.460 gld., hišo, vredno 11.400 gld., in in-
ventar, vreden 5700 gld. Dohodkov je bilo 7874 gld. 48 kr., stroškov
pa 4936 gld. 75 kr., in sicer tajniku nagrade in za pisarne po-
trebščine 475 gld., za spise 1192 gld., za tiskanje knjig in atlantov
2809 gld. 84 kr., za vezaoje knjig 100 gld. 90 kr., hišni otroški
297 gld. 55 kr., razni izdatki pa 60 gld. 94 kr., konečnega premo-
ženja je tedaj ostalo 58.497 gld. 74 kr. V proračunu so dohodki
za leto 1878. nastavljeni s 4721 gld. 58 kr., stroški pa z 870 gld.,
tedaj ostaja za izdavanje knjig 3851 gld. 85 kr. Proračun je
odobril občni zbor.

Gledč hrvatske slovnice g. Jurčič omenja, da je nepotrebna
kakor je bila češka, in naj se denar, ki bi se za njo potrosil, obrne
za kaj druzega boljšega. Slovencem se hrvaščine ni treba učiti iz
slovnice. Gosp. Begali nasproti povdarja potrebo slovnice za pro-
stejše ^udstvo, ki je večkrat v dotiki z našimi sosedi na Hrvatskem
in se hoče učiti hrvatskega jezika. Gosp. Jurčič odgovarja, da
naši fantje pridejo na Hrvatsko in se brez velikega truda nauč6
hrvatski govoriti. Pri glasovanji ostane resolucija Jurčičeva,
naj se hrvatska slovnica ne izd&, v manjšini. Prof. V od usek pri-
poroča resolucijo, naj odbor raje skrbi za izdavanje hrvatsko-slo-
venskega besednjaka. Gosp. Elun pojasnuje, da bo, kolikor mu
je znano, besednjak Slovencem bolj neumljivih besedi pridejan na-
meravani slovnici, in da je zato resolucija Voduškova nepotrebna.
Pri glasovanji tudi ta resolucija ne obvelja. — Za pregledovapje
računov se po predsednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, Ce-
lestina in Hafner.

O znanstvenem časniku nek družbenik pismeno nasve-
tttje, naj se raje ^Letopis" deli v 4 snopiče, ki bi vsakega četrt
leta prišli na svitlOi in bi vatrezali zahtevanim potrebam, ne da

Digitized by VjOOQ IC

1

bi se vsled tega stroški Matičini pomnožili. Nek drug ud tudi pis-
meno svetuje povikšanje letnine na 3 gld., gosp. Navratil pa je
za izdavaige časnika. Dr. Bleiweis našteje razne zadržke: pičlo
število naročnikov, pomanjkanje vreduika in potrebnega gradiva
ter se striiga z nasvetom o razdelitvi ^Letopisa^S Gosp. Jurčič
potem predlaga, naj se znanstveni časnils za zdaj dene „ad acta^S
dokler ne pride ugodnejši čas za-nj, in da naj se ^Letopis'' raz-
deli v 4 snopiče, katerih bi se vsakega četrt leta eden razposlal.
Gosp. Šolar nasvetuje, da bi se članki v ^Letopisu'' ne trgali, ampak
da bi se objavili vselej celotni. Oba ta predloga se enoglasno sprejmeta.
Pri volitvi novih odbornikov bilo je oddanih 273 glasov. Iz-
voljeni so : gg. : Erjavec in Parapat (273), Vilhar in dr. Zupanec (271),
Zupančič Vil. (270), Kozler (268), Majciger (266), Žolgar (264),
Močnik (263), Krišper V. (261), dr. Jarec (260), Šuklje(259), Kržič
in Marušič (256), Robič (255), Hubad (239 glasov). Nekoliko po-
samnih glasov so dobili drugi udje.

42. seja Maticinega odbora

6. marca 1878- 1.

Vdeležilo se je seje 17 ljubljanskih odbornikov in izmed
Tnanjih gosp. Luka Svetec.

Prvosednik dr. Jan. Bleivreis pozdravlja odbornike prejšnje
in novo izvoljene, o katerih je prepričan, da bodo v duhu edinosti
marljivo delali na čast „Matice Slovenske^' in na korist naroda našega.

Potem se zapisnika 41 . odborove seje in pa posledi\jega občnega
zbora po nekaterih prebranih točkah odobrita.

Odbornik in tajnik Andr. Praprotnik naznanja izid vo-
litev pri zadnjem občnem zboru. Vsi izvoljeni gospodje so spre-
jeli odbomištvo.

Prof. Hubad v pismu, s katerim naznanja , da rad stopi v
odbor, tudi opisuje načrt svojega znamenitega rokopisa o staro-
žitnostih slovanskih; prof* Šuklje pa javlja, da se že več
časa peča z zgodovino francoske revolucije in da je pri-
pravljen in da bode kmalu Matičinemu odboru izročil izvirni spis
o znanih ^girondistih**.

Na vrsto pride nova volitev upravnikov Matičinih. Bili
so izvoljeni: za predsednika dr. Janez Bleiweis, za pod-
predsednika pa gospoda Peter Kozler in prost. dr. Jarec; za
blagajnika g. Iv. Vilhar. Bivši Matičin knjižničar prof. Vavrfl
prosi, da bi ga ne volili več, ker mu hi mogoče ta posel dalje
opravljati. Odbor mu izreka toplo zahvalo za ISletno njegovo mar-
ljivo delovanje, in izvoli g. Fel. Stegnarja, naj bi s tajnikom

lietopis IV. 1878. Digitii by GoOg I

2IŠ

vred vredoval knjižnico. — Za pregledovalce računov izvoljen je
dr. Zupanec, za ključarja pa gospoda Fr. Souvan in E. Elun.
— Za tajnika ostane odbornik Praprotnik, ki pa pravi, da hoče
ta posel še to leto opravljati, da bodo stvari vredjene, potem pa
tajništvo radovoljno prepušča komu drugemu v odboru. Dr. Zu-
panec nasvetuje, naj se tajniku za mnoga njegova opravila na-
grada zvikša. — Gosp. Močnik ta predlog toplo podpira. Dr.
Poklukar pa nasvetuje, naj se razpošiljanje knjig in enaka čisto
mehanična opravila izročč komu drugemu, da se tajnik oprosti
tacega posla. Po daljšem razgovoru se sklene, naj gospodarski
odsek to stvar pretrese in odboru potrebno nasvetuje.

V odsek za iz da vanje knjig se izvolijo gospodje: dr. Jan.
Bleiweis (načelnik), Klun, Marn, Močnik, Parapat, dr.
Strbenec, Fel. Stegnar, Tomšič, Urbas, Vavrft, Pra-
protnik, Zupančič, Hiibad, Šuklje in Kržič. — V gospo-
darski odsek izvolijo se gospodje Souvan (načelnik). Klan,
Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec in Robič. — Dr. Poklukar
nasvetuje, naj se naprosi gosp. Robič, da pomaga tajniku in
kBJižničarju pri vredovauji knjig,— g. Stegnar pa temu nasvetu
kristavlja, da zlasti še pri vredovanji družbenih knjig. Gosp. Ro-
bič svojo pripomoč radovoljno obljubi.

O ^Letopisu" za 1878. 1. po predlogu predsednikovem se
ukrene, da ga izide vsake tri mesece po 5 tiskanih pol, zadnji
snopič pa zarad kazala, imenika itd. naj bode še nekoliko obširniši.
Za vrednika se naprosi predsednik dr. Jan. Bleiweis. Poročila
o odborovih skupščinah bodo se po nasvetu gosp. Kluna objavljala
v ^Letopisu" samo zapisnikarsko,

Za posebni tisek za letošnje leto je pripravljen rokopis : „Pot
okolo sveta". — Sklep o „FIori slovenskih dežel", katero za „Ma-
tico" spisati je volja prof. Glowackega, in o „slovensko-
hrvatski slovnici", katero izdeluje prof. Fr. Marn v Zagrebu,
pripušča se odseku za izdavanje knjig z željo, da o obojem kmalu
poroča odboru.

Gosp. Križman naznanja, da spisuje „slovensko-itali-
jansko slovnico," da bi mogli Slovenci s pomočjo domačega
jezika seznaniti se z jezikom in slovstvom svojih sosedov Italijanov.
Ponudba se je izročila odseku za izdavanje ki\jig, kateri naj od-
boru pred vsem o principu poroča: ali bi utegnila ta slovnica
spadati v vrsto onih knjig, ki jih „Matica" sama izdaje ali i^eno
izdapje podpira.

Na vrsto pride potem razprava, kateri tiskarni naj se tisek
Matičinih knjig izroči letošnje leto? Tajnik odpečati ponudbi, ki
ste ji poslali Blaznikova in narodna tiskarna.

Sprejme se ponudba Blaznikove tiskarne.

Akademičnemu društvu „Hrvat" v Pragi podar6 se letošnje
MatiSine knjige.

Digitized by VjOOQ IC

r

^*!5?rip

210

Štirinajsti (izredni) občni zbor

„Matice Slovenske" 13. novembra 1878. 1.

Dnevni red: Volitev častnih udov.

Ta izredni občni zbor je vodil podpredsednik preč. gosp. prost
dr. Anton Jarec. Po srčnem pozdravu naznanja gosp. prost
častni namen tega zbora, namreč, da velja slavnemu možu, ki je
vse svoje močf žrtvoval in jih še sedaj žrtvuje narodu, in zasluži,
da ga preslavljajo hvaležni mu rojaki. Mnoga narodna društva
izvolila so ga že za častnega uda; tudi odbor „Matice Slovenske",
kateri je slavni dr. Jan. Bleiwei8 sedaj mnogozaslužni predsednik,
je sklical današnji izredni občni zbor, naj bi ga izvolil žastnega
uda „Matice Slovenske".

Gosp. Drag. Klun v daljšem, krepkem govoru posebej na-
števa vse, kaj je dr. Janez Bleiweis storil za ustanovljenje in
živ^euje ^Matice Slovenske". Reči se more, da po njem je „Ma-
tica Slovenska" prišla v nekako dostojno, mirno pa uspešno delo-
vanje, in občni zbor stori le svojo dolžnost, da ga pridruži dose-
danjim peterim častnim udom ^Matice Slovenske".

Predlog, da naj se slavni dr. Janez Bleiweis izvoli za
častnega uda „Matice Slovenske", sprejme se enoglasno z
navdušenimi slavoklici.

Gosp. Krsnik pri tej priliki omenja tudi vrlega moža, ki
je s slavnim dr. Jan. Bleiweisom ob enem zastavil svoje spretno
pero in delal za narodno našo idejo, tedaj je pristojno, da slavimo
obadva t. j. slavnega dr. Jan. Bleiweisa in spretnega pisatelja
Da v. Trste njaka, ki ravno sedaj obhaja 401etnico svojega na-
rodnega delovanja.

Tudi ta predlog se enoglasno sprejme.

Digitl&ify Google

1

2Ž0

Sklep

vseh dohodkov in stroškov ^^Matiee Slovenske"

Dohodki

v gotovini

posa-
mezno

gld. |kr

skupaj

gld. kr

' obli

gaci-

jah

gld.

Opombe

Imetek 31. dee. 1876
Plačila družbenikov:

a) ustanovnikov . .

b) letnikov . . .
Obresti :

a) od obligacij • .

b) od gotovine . .
Za prodane knjige .
Dohodki Matieine hiše
Skupni znesek dohod-

, kov

Ge se odštejejo stroški
ostaja i^ietka . . .
(v hranilnici, bukv. št.

90878, 2336 fl. 9 kr.,
in če se k temu pri-
šteje še vrednost hiše
in vrednost inventarja
se pokaže konečnega
premoženja . . .

110
1942

1808
151

3100

2052

1959

77
684

40

38460

K štev. 1.

V začetnem imetku

fl 3100.40
je zapopadeno.
Ravnikarjevo da-
rilo . fl. 1080.-
in 1 obrok 1000 —

svote fl. 4185 24

2080-

7874
4937

38460

2937

11400
5700

7l

38460

20037 74 38460

58397 gl. 74 kr.

ktera se ima po-
vrniti glavnici,
tedaj ostaja za
potroškele . fl. 1020.40

^ Potrošiti se sme:

Iz tek. št. 1 fl. 1010.40
„ „ „ 2b „ 1750-
„ „ „ 3 „ 1969.45

>i ff »> * n 7i.o4
„ „ „ 7 ., 68480
skupaj

fl. 5492.49
potrošilo se je p a 4936.75
[tedaj . . , fl. 556.74
manj, nego se je smelo.

Digitized by VjOOQ IC

j

221

L.

I ca XIII. leto, to je od 1. jan. 1877 do 31. dec. 1877.

Stroški

V gotovini

posa-
mezno

j^

skupaj

gld. |kr

' obU.

gaci-

jah

gld.

Opombe

Tajniku :

a) nagrado . • . .

b) za pisarne potreb-
ščine

800
75

Zft spise:

a) na račun 1 1876.

b) „ ,1 1» 1877.
C) „ „ prihod-

igih let . . • .

Tisk:

a) Blaznikovim dedi-
čem na račun leta

1876

na račun leta 1877.

b) Edke-n za zemlje-
vide • . . , .

Vezanje knjig . • •
Hišni stroški • . .
Razni izdatki • • .

Skupni znesek stroškov

150
892

160

52

575

1192

52

505

1200

1104

09

75

2809

100

297

60

4936

751

V Ljubljani 1. januai:|a 1878.

^ K štev. 2.

a) Životopis Dr. £. U.
Coste . . fl. 105.-

b) Letopis 1876 ,
0) „ 1877 ,

d) Potovaige
okolo sveta . ,

e) Za pojjDravo
zgoaovine av-
strijske mo-
narhije . . f

f) Za nablro spi-
sov za narod-
no blago

skupaj

787.52
100.-

70.-

50.-

fl. 1192.52

Ivan Vilhar,

blagajnik.

Digitized by

Google

■ 232

1

Pro-

,, Matice Slovenske" za XIV. leto, to je o^

[

Ncminal-

Dohodki

na vred-
nost obli-

Letu!
obresti

Skopaj

Opombe

gacij

m

^id.

kr

gld

[kr

1

1

Obresti m sicer:

a) od obligacij zemljiške od-

veze, namreč:

Ad a)

temešvarske: št. 1939, 15397,

15J>89;
cedeobiirške: št 75G1, imi,

Obresti po
odbitem 10%
uavKUi

7789, 8080, 8081, 8170,

13488, 13480;

veliko ' varaždineki : št. 388,

Ad b) c) d)

8037;
požonski: st. 641, 6751 ;
tasavski: St. 1710, 3585,

Obrefiti po
odbitem 1S%

Bki^paj 17 po 1000 gld. . .

17000 ,

803

25

—

*-

davku

b) iz r©Dte v srebni in sieer :

6 po 100 ^m, st. 546378,

548115, 548116, 266407,

257408; 12 po 1000 gld. Št

147673, 148574, 147576,

147577, 147578, 219682,

219684, 219685, 386508,

388211, 142690, 142691 •

12500

526

"

—

—

c) iz rento v papirji in sicer :

7 po 100 gld. Ht 4582.

4683,87009,87054,87055,

201078, 207779 : 5 po 1000

gl. 27713, 113720, 113721, '

144904, 144906 . . . , j

6700

239

40

—

,

d) diL loter. posojila L 1860

št. sreeke 16 serija 18312

za !

100

4

20

—

e) od ^Pfandbriefov** za . .

3000

150

_

—

f ) od 2 akcij banke Slovenije

za , .

160

—

^

1721

85

38460

_

_

2

Čisti doliodck Mati čine biše .

—

—

'—

400

—

3

Od 1250 letnikov po 2 gld. .

—

^

— ;

2500

^

4

Za knjige^ ki bc morda prodado
Sknpaj .

—

—

-

100

—

4721

86

Digitized b

;c

joogle

223

račun

L januarja 1878 L do konec decembrti 1878. L

Stroški

inozno

gld.

kr

Skupaj

g\d. |kr

Opombe

Tajnik ti iiB^^rftda , . .
Za pisarne potrebsiM^i© .

Bbg»jnik«

KnjižniL^arjn ....
Vezanje knjig , . . ,
Haz Bi izdatki . . . ,

V primeri £ dobodkoui ,

ostajft za i^davanjd kqjig

250
150

60

60

300

m

870
4729

85)

3851

85

V Ljubljani L januarja 1873,

Ivan Vilhar,

blagajnik.

Digitized by VjOOQ IC

upravni štvo

„Matice Slovenske" 1878. leta.

Prvosednik :

Dr. Janez Bleiweis.

Prvosednikova namestuika:

Peter Kozler.
Dr. Anton Jarc.

Blagajnik:

Ivan Vilhar.

Tajnik in zapisnikar:

Andrej Praprotnik.

Knjižničar :

Feliks Stegnar.

Pregledo valeč društv. raeuuov:

Dr, Jernej Zupanec.

Ključarja :

France Souvan.
Dragotin Klun.

Digitized by VjČ)OQIC

225

ODBOR.

a) LJublianski odborniki.

1. Dr. Bieiwei8 Janez 1875.

2. Dr. Jarc Anton 1878.
Kržič Anton 1878.

4. Klun Dragotin 1877.

5. Ko«ler Peter 1874.

6« Krisper Valentin 1874.
7- Marn Josip 1876.
S. Močnik Matej 1874.
9. Dr. Poklakar Josip 1877.
Praprotnik Andrej 1876.

3

10

11. Robič Luka 1878.

12. Souvan France 1877.

13. Stegnar Feliks 1875.

14. Šolar Janez 1876.

15. Tomšič Ivan 1877.

16. Vavrft Ivan 1875.

17. Vilhar Ivan 1874.

18. Dr. Zupanec Jernej 1874.

19. Zupančič Vilibald 1878.

b)

1. Barbo Josip grof 1875.

2« Cigale Matej 1876.

3. Einipieler Andrej 1876.

4. Erjavec France 1874.

5. Grabrijan Jurij 1876.

6. Herman Mihael 1877.

7. Httbad France 1878.

8. Košar France 1877.

9. Majciger Janez 1874.

10. Marušič Andrej 1878.

11. Parapat Janez 1874.

VnanJI odborniki.

12. Raič Božidar 1874.

13. Svetec Luka 1875.

14. Dr. Sterbenec Jurij 1877.

15. Šavnik Dragotin 1877.

16. Šuklje France 1878.

17. Šuman Josip 1874.

18. Dr. Šust Janez 1876.

19. Dr. Tonkli Josip 1877.

20. Dr. Ulaga Josip 1875.

21. Urbas Viljem 1875.

22. Žolgar Miha 1874.

Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.

ODSEKA:
a) Odsek za gospodarstvo.

1. Klun Dragotin.

2. Souvan France, prvomestnik.

3. Tomšič Ivan.

4. Vilhar Ivan.

5. Dr. Zupanec Jernej.

b) Odselc za izdavanje Icnjig.

1 . Dr. Bleiwei8 Janez, prvomestnik.

2. Klun Dragotin.

3. Mam Josip.

4. Močnik Matej.

5. Parapat Janez.

6. Dr. Sterbenee Jurij.

7. Stegnar Feliks.

8. Tomšič Ivan.

9. Praprotnik Andrej.

10. Urbas Viljem.

11. Vavrfi Ivan.

Digitized by

Google

■^

226

1

Imenik Matičinih udov.

častni udje:

1. Bleiwei8 Janez, dr., v Ljubljani.

2. Miklošič Franjo, dr., vitez na Danaji.

3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov^ akademije.

4. Rajevski Mihael, biSknp pri ruskem poročništvu ▼ Beču.

5. Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.

6. Trstenjak Davorin, župnik ▼ Ponikvi na Štajarskem.

7. Vesel Koseški Ivan v Trstu.

Razvrstitev udov po poverjenikih ali dekanijah.

Opazka. * kaše ustanovnike. — Napake n^j ae bla^irovoljno na-
zna^ji^o Matičinemu t^jnifttvu. Kdor svoje iipremembe ni o pravem času
nasnanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva , naj išče knjig^ pri
poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel ; ako pa ga ni v ime-
niku, naj se sglasi pri tajništvu, in nemudoma bode ae mu postreglo.

I. Dekanija LJubljana« — Poverjenik: Andr. Praprotnik.
a) Mesto I^ub^ana.

UstanovBiki.

Arce Rajko, c. k. poštni uradnik.
Auer Jurij, posestnik.
Blainikova Fani, gospica*
Bleiweis Janez, dr.
Bleiwei8 Drag., dr., zdrav, v boluišn.
Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajSčak.
čebašek Andrej, dr«, častni kanonik,

prof. bogosl.
Češko Valentin, posestnik.
Čitalnica, društvo.
Detelja Oton, grajščak.
Dolence Henrik, dr., c. k. adjunkt

pri dež. sodniji.
Dreo Aleksander, trgovec.

Fabian Janez, trgovec*
Fra D čiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik.
Oariboldi pl. Anton, grajščak.
Gariboldi pl. France, bivši svetovalec

višje dež. sodnije.
Oogala Jan., dr., katehet više gimna-

z^e in vodja v AlojaijeviSču.
Oraseli Peter, posestnik. .
Heidrih Dragutin, redovnik.
Hranilnica Kranjska.
Hren France, posestnik.
JamSek Ivan, trgovec.
Jarc Anton, dr., proSt.

Digitized by VjOOQ IC

I Jerajova Ivana^ zasebnica.

I Jeran Luka, monsign. ,yZg. Danice''

I vrednik.

I Kadilnik France.

Klemenčič Jožef, kat. c. k. učitelj-
skega izobraževaliSča.

Kino Drag., duhovnik, mestni od-
bornik.

Knjižnica c. kr. učiteljskega isobra-
ževaliŠČa.

Kosti Oustav, mestni fajmoSter.

Koaler Ivan, grajSčak.

Kosler Jožef, dr., posestnik.

Kozler Peter, posestnik.

Krcč Mat., dež. odbora tajnik.

Krilper Valentin, trgovec in posest.

Križnar Mir., katebet na c. k. viii
realki.

KuSar Jožef, trgovec in biSnik.

Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec.

Mam Josip, profesor na c. k. viii
gimnasiji.

Milic Rudolf, tiskar in biSnik.

Močnik Matej, učitelj 1. mestne 8ole.

Munda Franjo, dr., odvetnik.

Mumik Janes, tajnik kup. zbornice.

Pavšler Jožef, korar.

Peteniel Mibael, c. k. profesor vile
realke v pokoji.

Pfeifer France, c. k. rač. uradnik.

Pimat Andrej, posestnik.

Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof.

PogaČar Ivan, Zl., dr., knezoSkof.

Pogačar Martin, knezoSk. kancelar.

Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec.

Pongrac Oskar, dr., zasebnik.

Pribošič Janez, vojni duboven*

Ravnikar France, dež. blagajnik.

227

Robič Luka, c. kr. davkarski nad«

zornik v pokoji in deŽ. poslanec.
Rozman Ivan , katebet v mestnik

Solab.
Ruard Viktor, grajSčak na Bledu.
Samasa Anton, zvonar.
Skal& Pavel, učitelj živinosdravn.
Skubic Anton, c. kr. gimn. prof.
„Sokol", telovadno druStvo.
Souvan Ferko, trgovec,
Souvan France Ks. starejSi, trgovec.
Souvan France, mlajii, trgovec.
Star^ Jožef, dr., koncipijent pri c. k.

finančni prokuraturi.
Strobelj France.
Šolar Janez, c. k. deželni šolski

nadzornik,
fivajgar Jurij, pol nadkomisar.
Tavčar Janez, bišn. posestnika sin.
Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja

v bolnici.
Vavrft Ivan, c. k. prof. na vi«

gimuaziji.
Vilbar Ivan, trgovec.
VoSnjak Jožef, dr., zdravnik in

drž. poslance.
Zamejic Andrcrj, bogosl. profesor.
Zamik Valentin, dr., advokat in

dež. poslanec.
Zupančič France, dr., pravd osrednik.
Znpanec Jernej, dr., c. k. bilježnik.
Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.
Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-

gajnice.

Vuičič Paskal, biskup in namestnik
apostolski v Bosni. Štev. 81.

Letniki

Abačič Karol, dr., odvetnik.

Abčin Drag., ključar.

Alčšovec Jakob, pisatelj.

AlojzijeviSče.

AmbroŽič Fr., dr., mestni zdravnik.

Arko Albin, žumalist.

Arko Janes, c. k. notar.

Babovec France, učitelj 2. m. Šole*
Belar Leopold, nadučitelj in rav-
natelj 2. mestne ljudske deške šole.
Belec Ivan, bogoslovec.
Bisavičar, o. Jožef frančiškan.
Bobinec Žiga, knezošk. kaplan.
Brus Andrej, kmet. družbe tignik.

Digitized by VjOOQ IC

Candoliiii Vojteh, c. kn sodnik t

pokoji.
Oelettina Josip, prof. na c. k. učit.

izobraževaliSči.
C?ajer Dragotin, trgovec.
Čadež Jan.

Čuren Karol, uradnik v hranilnici.
Dimic Avgust, c. k. finančni svetnik.
Drč Josip^ dr., zdravnik.
Dolenec Jakob, vikanj stolne cerkve.
Dolinar Ant., prefekt v Alojzije višču.
DraSler France, čevljarski mojster.
Drašler Pavel, trg. pomočnik.
Drenik Franjo, opravnik.
Drenik Runibert, kontrolor v po-

silni delalnici.
Društvo izobraževalno za tiskarje.
Družba rokodelskih pomočnikov.
Endlicher Budolf, c. k. uradnik.
Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici.
Erker Jožef, stolni kaplan.
Eržen Ignaeij, duhoven v pokoji.
Flis Janez, spiritval v duhovSčnici.
Fortuna France, trgovec in posestnik.
Franke Ivan, slikar.
Fuchs France, dr., prim4r v bolnici.
Garbeis France, poštni official.
Gerber Matija, posest, in bukvovez.
Gerdežič Jože, c. kr. dež. pravdn.

namestnik.
Gi^esda Ivan, prefekt ▼ Alojz.
Goričnik France, trgovec.
Gross Anton, misijonar v Ameriki.
Grkman France, učitelj v c. k. vad-
nici.
Guttman Emilij, odv. koncipijent.
Hab^ Jožef, učitelj v Waldherjevem

zavoda.
Hafner Jakob, realni nam. učitelj.
Hofman Viktor, dež. rač. svetovalec.
Hohn Edvard, posestnik in bukvovez.
Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik

v SučavL
Hohn Robert, uradnik pri železnici.
Horak Ivan N«, posestnik in roko-

vičar.
Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-

ževališča za učitelje in učite^ice.

Iber Ivan, trgovec.

Jeglič Anton, dr., drugi vodja v

škof. duh. semenišču.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik.
Jentel Anton, trgovec.
Jerič Jože, župnik v pokoji.
Jurčič Josip, vrednik „Slov. Naroda' '.
Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik.
Kajzel Peregrin, tig. pomočnik.
Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetuili.
Karun France, župnik.
Katoliška družba (2 iztisa).
Rermavner Valentin, prof. c. k. više

gimnazije,
Kilar Janez, kaplan v Trnovem.
Klein Anton, lastnik tiskamice.
Rlofutar Leonard, dr. prof. bogosl.
Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije.
Knjižnica ljubljanske realke.
Knjižnica učiteljska \jublj. okolice.
Knjižnica c. kr. preiskovalnice na

Žabjeku.
Koblar Anton, semn. duhoven.
Kočevar France, c. k. dež. sodnije

svetovalec.
Kogl Barbara, hišna posestnica.
Kokalj France^ učitelj 2. mestne šole.
Kolman France, trgovec.
Konšek VaL, prof. c. k. više gim-
nazije.
Kovač Janez, lastnik tiskamice.
Kozina Jurij, c. k. profesor više

realke.
Kramar France, kanonik.
Kremžar Andrej, upravnik deželnih

dobrotnih naprav.
Krsnik Janko, notarski koncipijent.
Kržič o. Andrej, frančiškan.
Kržič Anton, nunski katehet.
Lapajn Emestina, gospd.
Lasnik Peter, trgovec.
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hain-

burgu.
Lazar Mih., glavni učitelj v c kr.

izobraževališču za učiteljice.
Leben Matija, dr., častni korar.
Ledenik Alfred, trgovec.

Digitized by VjOOQ IC

n9

Lerher Jurij ^ bukvar.

Leveč France, c. k. profesor na viši
realki.

Levstik France, skriptor v c. k.
licealni knjižnici. '

Lichtenberg, baron, Leopold, grajŠčak
v Habahu.

Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi.

Lozar Jožef, trgovec.

Mac&k Ivan, zemljemerec.

Mali Marijana, rojena Tomanova.

Mahr Ferdinand, lastnik in ravna-
telj knpčijske nčilnice.

Majer Jožef, učitelj v 1. mestni Soli.

Maj želj Franjo.

Medic o. Kalist, frančiškan.

Mihalič Jurij, ravnat, mest. pisarnice.

Moš^ Alfons, dr., odvetnik.

MulaČek Drag., mestni uradnik.

Mulej Andrej, c. k. uradnik.

Munda Jakob, dr., koncipijent.

Mnmikova Marija, go8p4.

N4rodna tiskarna.

Nemanič Ivan.

Ničman Henrik, pos. in bukvovez.

Novak Janez, mizar in posestnik.

Oblak Jožef, zasebni uradnik.

PakiČ Mihael, pos. in trgovec.

Papež France, dr., odvetnik.

Pavker pl. Glanfeld Henrik^ dr., korar.

Perles France, posestnik.

Perm^ Anton, posestnik.

Perona Ljudevit, magist^ svetovalec.

Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora.

Pirec Iv., uradn. pri juŽni železnici.

Prinat Tomaž, hišnik.

Porenta Franjo, kaplan pri sv. Petru.

Porenta Janez, stolni kaplan.

Potočnik Fr., stavb, svetnik v pokoj i.

Potočnik Mihael nunski spovednik.

Poznik Albin, drž. od v. koncip.

Praprotnik Andrej , nad učitelj 1.
mestne ljudske deške šole.

Praprotnik France, učitelj na Jezici.

Pribil Janko, inženir.

Pahar Dragotio, posestnik.

Pustotnik Jan., dr., primarij v dež.
bolaici.

Premk Anton, poštni uradnik.
Radics, pl. Peter, pisatelj.
Baič Anton, učitelj nae.k. viŠt realki.
Rajakovič Franjo, uradnik v lua-

nilnici.
Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske

deške šole.
Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec.
Recbbach, baron, jurist v terez. na

Dunaji.
Regali Jož, hišnik in mest. odbornik,
RegorŠek France, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec.
Rodd France.

Rogelj Florijan, notarski uradnik.
Rost Viljem, sodar v Gradišči.
Rumpelj Avgust, glasovirar.
Schifierer J., dr., c. k. vojn. nadteeuik.
Schre7 Ivan, pekovski mojster.
,,Sloven8ki Narod'* vredništvo.
Slovensko učiteljsko društvo..
Smolej Jakob, Šolski svčtnik, c. k p

gimnazije vodja.
Smrekar Jožef, profesor bogoslovja«
Spoljarič Jakob, ključar.
Star^ Ferdinand, c. k. sodDijaki

pristav.
Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na

Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoj lu
Suhadobnik Lovr., zasebnik«
ŠaŠelj Feliks, okrajni komisar.
Šavnik Eduard, dr. v Laškem,
Šešek Ivan.

Škofic Lovro, davkarski kaslr.
Škrl Ivan, avskultant pri okr. sodtiiji,
Šolraajer France.
Šolmajerjeva Kornelija gosp&,
Štempihar Valentin, dr. odv. konci-
pijent.
Sumi France, sladikovarnik,
Tavčar Dragutin, posestnik.
Tekavčič Drag., oskr. pos. delatitice,
Toman Helena.

Tomec Jakob, magist. uradnik.
Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadniee«
Tratnik Antonija, fin. kom. žena.
Travnar Jožef, učitelj 2^ m, aole.

Digitized by

Google

230

Turek Hogon, trgo?ec.

Urh Peter, kanonik«

Valenta Vojteh, magiet uradnik.

ValentinČič Ignacij.

VavpetiČ Ivan.

Več Ivan, trgovec.

Vičič Janei, Ev., trgovec.

Viinikar Franjo, uradnik pri del.

sodniji.
Visjak Ant , učitelj na c k. učit.

isobraževaliiču.
Vod6 Jožef.

Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor.
Wa8cher Raj ko, uradnik v hranilnici.
Wie8thaler France, c. k. gimn. prof.
Zagoijan Ivan, kaplan pri sv. Petru.
Zeplichnl Ognjeslav, kamnoptsec.

Zic Nikolaj, vojni župnik.

Zima Janea, učitelj v c. k. vadnici.

Zitterer Andrej, Čevlj. mojster.

Zmrslikar France, tehnik.

Zupan Jožef, stolni prost.

Zupančič Anton, kaplan pri sv. Ja-
kobu.

Zupančič Viiib., c. k. prof. ženskega
uč. izobraževaliSČa.

Žakelj Miroslav, c. k. gimn, prof.

Žark Franjo, krojaški mojster.

Žitko Jakob, vratar pri dež. gUvarjn.

Žitnik Simen, sod. uraduik v pokoji.

Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu.

Žvab Lovro, uČ. v trgovski Soli.

Štev. 20X..

b) ljubljanska okolica.

*Krčon Anton, župnik v Rudniku.
^Mazek Lovro, duh. adm. v Čer*

nučah.
Aleš Luka, župnik v Preski.
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi.
Čitalnica v Šent-Vidu.
DemovSek Jurij, duh. adm. v Že-

limljah.
Dolence Andrej, posest, v Dravljah.
Finec Anton, župnik v Sostrem.
Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu.
Govekar France, nadučitelj na Igu.
Hočevar Jožef, župnik na Igu.
Klemenec Fr., posestnik v Zalogu.
Knez Janez, posestnik v ŠiŠki.
Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M.

v Polji.
Kogej Janez, učitelj na Brezovici.
Križaj Nik., kaplan na Igu.
Kraljic Miha, posestnik in poštar v

St. Vidu.
Kunaver Miha, pos. v Dravljah.
Malinšek Marija v Tscenu,
Mandelc Anton, kaplan v Preseiji.

Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu.

Marinko Jožef, benef. v Preski.

Mekinec France, kaplan na Dobrovi.

Mencinger Lovrenc, duh. oskrb. na
Golem.

Namr^ Anton, župnik v Šmartnem.

Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu.

Potočnik Janez, župnik na Brezovici.

Potočnik Martin, učitelj v Sori.

PovS^ France, župnik na Jezici.

Sever Janez, posestnik, srenj ski od-
bornik na ViŽmarjih.

Skul Valentin, župnik pri sv, Ja-
kobu na Savi.

Sovinec Anton, duh. v pokoji na
Game^nih.

Štrukelj France, duhoven na Šmarni
gori,

Vrhovnik Ivan, kaplan v Sorl.'

Zupan Davorin^ železniški uradnik
v Zalogu,

Žagar France, kaplan v Javoru.

Žan Janez, duh. v pok. v Št. Vidtt.

Žužek Šimen, župnik pri sv. Katarini.
Štev. 88.

2. Dekanija Škofja Loka. — Poverjenik: Matej KoSuL

^Debe^akova rojstna hiša na Viso-
kem, it. 2, v Poganski fari,

*Dolinar France, župnik na Trati.
*Kožuh Matej; dekao ▼ Stari Loki«

Digitized by

Google

gsi

Ahčin Anton, župnik v HeteČab.
Čadež Ivan, posestnik v Poljanah«
Jereb Matej, župnik v Javorjih.
JezerSek Janes v Gornji vasi
Lfavrič Matija, župnik v Novi Oslici.
Masterl Anton, župnik v Leskovici.

Peterlin Primož, duhr adm. pri sv.

Lenartu.
Puc Alojsij, kaplan v Stari Loki.
RamoveS Jernej, župnik v Foljatiuh*
Rozman Lovro, eksposit v Žabuici,
duiuik Jakob, kaplan v Tržiča.
Štev. 16.

b) Poverjenik: Blat Mohor.

Arko Anton, dr, okrajni sdravnik

v Loki.
Bukvarnica učiteljska v Loki.
Fabiani Karol, lekar v Loki.
Oaiperin Jakob, ključarski mojster

▼ Loki.
Golob Oaipar, posestnik v Loki.
Gueel Janez, trgovec v Loki.
Jeriha Matija, nunski spovednik t

Loki.
Kadilčeva Radevojka v Loki.
Kosmač Šim., duh. y pokoji.
Kralj Matija, kaplan v Loki.
Mohar Antonija, kovačica v Loki.

M obar Blaž, mestni župan in po-
sestnik v Loki.
Naglic Rudolf, trgovec v Loki.
Ramo veš Andrej, kaplan v Loki,
Sušni k JovaUf posestnik v Loki.
SuSnik Jovana, posestni ca v Loki,
Triller Janez, c. k. notar v Loki.
WoIken8berg Avguštin, baron, po-
sestnik Oblakovega fidejkotniea v
Loki.
Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoj L
Zupan Šimen, katehet nunike de-
kliške šole.

Štev. 20*

c) Poverjenik: Jote LeviČnik.

*Globočnik Leopold, posestnik v Že- Lapajne Janez, duh. adm. v Draž-

lešnikih. gošah.

*BožiČ Alojzij, kaplan v Železnikih, LeviČnik Jožef, posestnik in učitelj
Eržen Balant, kmet v Rudnem. v Železnikih.

Globočnik A., posestnik v Želez- Majer Vincencij, župnik v Sektb,

nikih. TuSek Gregor, posestnika sin vMe-
Hafner A«, rud. uradnik ▼ Železnikih. gušnici.

Štev, 9.

3. Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragotin Šavnik.

^Debeljak Jan., župnik v Preddvoru.
♦Globočnik Edv., dr., zdravnik v

Cerkljah.
♦Rrašovic Jur., župnik v Šmartnem.
♦Mali Ognjeslav, dr., okr. zdravnik

v Rranji.
♦Mežnarec Anton, dekan v Kranji.
^Omersa France, trgovec ▼ Kranji.

*Pirec Matej, trgovec v Kranji.

*Pleiweis-ova Ivana, poieatnica v
Rranji.

^Pleiwei8 Valentin, trgovec v Bct^ii.
(Knjige naj prejema kranjske gim-
nazije učenec, kije v ilovenSčini
najizvrstnejši.)

♦Preveo Tine, dr., lasebnik.

Digitized by

Google

232

*Ro8 Matej, trgovec ▼ Rranji.
•Sajevic Ferd.| trgovec v Rranji.
^Steiner Janez dr., c. k. bilježnik

▼ Kranji.
^Šavnik Dragotin, lekar v Kranji.
^Šavnik Sebastian, posest, v Kranji.
*UrbančiČ Lujiza, goBp4 graj ščuk i nj a

na Tarnu.
*Widmar Jernej, dr , kneaolkof.
*Zamik Anton, župnik v Naklem.
*Zapan Toma, gim. prof. v Kranji.
Aljaž Jakob, kaplan v TerŽiča.
Bezlaj Jožef, učitelj v Kranji.
Bohinec Fr., župnik v Krizah.
Cebin Peter, ljudske Šole učitelj ?

Kranji.
Čitalnica, druStvo ▼ Kranji.
Dolence France, trgovec v Kranj.
Erjavec Janez, duhoven v Kranji.
Frank Rihard, župnik v Tržiču.
Florijan Karol, zasebnik v Kranji.
Golob Janez, kaplan v Cerkljah.
Golobic Anton, župnik v Cerkljah.
Gregorič Ign., župnik naTrsteniku.
Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji.
KoSmelj Janez, kaplan vŠentJurji.
KriSper Rajm., trgovec v Kranji.
Rrčou Jožef, župnik v Predosljah.
Kregar France, kaplan v Predosljah.

Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.

KoimerI Jurij, župnik v pokoji ▼
Kranji.

Kuster Mihael, nadučitelj v Kranji.

Mencinger Janez, dr., odvetnik ▼
Kranji.

Molek Martin, kaplan v Preddvoru.

Novak Martin, poštni odpravnik v
Kranji«

Pavlin AleS, posestnik v Podbrezji.

Povše Martin župnik v Sent-Juiji
pri Kranji.

Preželj Matej, župnik v Mavčičah.

Robič Simon, beneficijat na Šent-
jurski gori pri Cerkljah.

Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmart-
nem pri Kranji.

Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.

Tavčar France, kaplan v Kranji.

Tavčar Ivan, dr., advok. konci pijent.

Učiteljska knjižnica kranjskega šol-
skega okraja^

Urbančič Janko, grajSčak v Turnu.

Vavken Andrej, učitelj in posestnik
v Cerkljah.

Vomberger Blaž, župnik v pokoji
na Primskovem.

Zamik Matija, kaplan v Šmartnem
pri Kranji.

Štev. 55.

4. Dekanija Radovljica. — Poverjenik: Anton Umek.

^Jerala Janez, kaplan v Bohinjski
Bistrici,

Burger Martin, obČ. tajnik v Bo-
hinjski Bistrici.

Cirheimb Ceno, baron, župnik na
Koroški Beli.

Dobravec Miha, kaplan v pokoji v
Bohinjski Bistrici.

Gnjezda Štefan, župnik na Bohinjski
Beli.

Jereb France, župnik ▼ Zaspem»

Kože\{ Anton, duhoven v pokoji na
Dobravi.

Lukežič Janez, ranocelnik v Bledu.
Mali Ignacij, duhoven v Ribnem.
Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski

Bistrici.
Mesar Jan., župnik v Boh. Bistrici.
Mor^ Anton, kaplan v Gradu.
Trojar Janez, nadučitelj v Gradu.
Umek Anton, župnik ▼ Gradu.
Žumer Jakob, posestnik v Podhomu

(Gorje.)
Žumer Janez v Spodnjih Gorjah.
Štev. 16.

Digitized by VjOOQ IC

233

b) Poverjenik: Janez KerSiS:

Ažman Ivan, župnik na Dovjem.
Keršič Janez, župnik na JeseDicah.
Kljačevšek Ign., kaplan na Jesenicah.

Robic Matija, jamski nadzornik im
Jesenicah.

Žtev, 4,

C) Poverjenik: Silvester KeSe.

*Bernik Lovro, žup. v Ramnigorici.

Bononi Jožef, župnik ▼ RadoTljici.

Brodnik Anton, kaplan ▼ Radovljici.

Hauptman Janez^ strojar in posest-
nik v Kranjski gori.

Kalan Mat, cenilni poroč« v Ra-
dovljici.

KeŠe Silvester, dekan v Begunjah.

Kumer France, župnik v Moanj&b.
Novak Janez, kaplan v Mošnjnh.
OlifiJič Josip, usnjarski raojjitor.
Tavčar Janez, kaplan na Brezojct.
Teran Janez, župnik v Ljubnem,
Zupan Ulrik, duh. v pok, v Motnjah.
JŽtev, VI,

d) Poverjenik: Matej SorSak.

Berlic Janez, kaplan v Kropi.
Hab6 Janez, župnik na Ovsisah.
Kapuz Janez, župnik v Kropi.
Kropinsko-Kamnogoriška Čitalnica.

„Sloga*', bralno društvo v
Soršak Matej v Kropi.
Zupan Janez v Kropi.

Krop i »

«tev. 7.

5. Dekanija Kamnik. — Poverjenik: Janez Dehevcc.

'^Kokalj o. Rainerij, frančiškan.

*Stare Alojzij, administrator na Rovi.

*Stranjska fara po Mih. Dobovsekovi
ustanovi. (Oosp. župnik je proSen,
da knjige razdeli med tri posest,
iz Dobovšekove rodovine, po nji-
hovi smrti pa faranom po svoji
previdnosti )

^Nabernik Ivan, c, k. sodn. pristav.

'^Parapat Janez, duh. oskrbnik v
VranjipeČi.

Albrecbt Leopold, župn:k v Dobu.

Bukvarnica učiteljska, okraja kam-
niškega.

čenčič Jernej, nadučitelj v dekliški
šoli v Kamniku.

Čitalnica v Kamniku.

Debevec Janez, posestnik v Kam-
niku.

Letopis 1878. IV.

Eder Janez, župnik v Mekinj nb.
Gruden Ivan, c, k. davkar na Brdu.
Hiti Janez, župnik na Homcu.
Hoffern pl. Viljemina^ grajščinska

gospica na Brdu.
Hribar France, posestnik na Križu.
Iglic Janez, trgovec v Lukora,
Janežič Anton, trgovec v Kamniku.
Jereb o. Romuald, frančiškan v Kain*

niku.
Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah,
Kmetic Mihael, župnik v Stranj i.
Knjižnica v Repnjah.
Leveč Janez, trgovec v Kamniku,
Ložar Janez, posestnik v Trzini.
Lomberger Jožef, beneficijat v Ko-
mendi.

Mrvic Blaž, župnik v Ncvljah,
Murnik Janez, trgovec v Kamniku,

DigiJIdbvGoOgI

m

Orel Josip, trgovec v Kamnika.
Pečnik Valentin, kaplan v MengiSa.
Plaveč Anton, posestnik v Kamnika.
Pfeifer France, aČitelj na Goričici.
Polak Josip, meščan v Kamnika.
Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi.
Kodč Josip, meščan v Kamnika.
Samec Maks, dr., v Kamnika.
Šahi J., trgovec v Kamnika.
Svetlin France, karat na Ooričici.

Svetlin Andrej, posestnik v Komendi.
StarS Mih , inženir v Mengiša.
Šolska knjižnica v Blagovici.
Špendal France, kaplan v Mengiša.
Švajgar J., grajski oskrbnik na Brdu.
Tavčar Matej, župnik v Komendi.
Vidic o. Fortuoat, frančiškan.
Zoreč Janez, župnik v Mengiša.
Zarnik Anton, posestnik v Krtini.
Štev. 45.

6. Dekanija Moravče. — Poverjenik: Jan^z Toman.

*Jarec Jernej, župnik v Dolu.

*Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni.

*Preša Jožef, župnik v PeČah.

*Šranoc Stanko, žapnik v Hotiču.

^Urbanček Janez, župnik v KraŠaji.

'*'Bartol Baltazar, župnik v Ihanu.

Absec Matija, admin. na Sveti gori.

Brvar Gotard, župan, mlinar in po-
sestnik v Podzidom.

Gros Jakob, župnik v Zagorji.

Kepec France, duh. administrator v
ČeSnjicah.

Koprivnikar Janez, župnik na Savi.

Kristofič Lovro, duh. admin. v Št.
Osvaldu.

Mogolič M., župn. pri sv. Lamberta
Petro včič France, kaplan v Morav

čah.
PleŠko France, beneficiat na Vrh-
. polji.

Romč France, župnik v Čemšenikn.
Šolska knjižnica, v Blagovici.
Stupar Janez, duh. admin. pri sv.

Gothardu.
Tavčar Mihael, župnik na Vačah.
Toman Janez, dekan v Moravčah.
Zorman Anton, župnik v Kolovratu.
Zupančič Janez, iupnik v pok. v

Radomljah.

Štev. Ž2.

7. Dekanija Šmarija. — Poverjenik : Andrej DrobniČ.

^Stritar Janez, benef. v Št. Vidu.
Anžur Anton, župnik v Šent-Jurji.
Borštnik Janez, nadučitelj v Šmarji.
Drčar Martin, župnik na Polici.
Drobnič Andrej, dekan v Šmarji.
Hinek J., župnik v pokoji v Zati-

čini.
Hočevar Anton, župn. v Kopanji.
Jakelj Gregorij, župnik v Žalini.
Klun Janez, kaplan v Šent-Vidu.
Kovač Franjo, učitelj v Zatičini.
Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu.
Lauter Valentin, kaplan v Višnji

gori,
Lukan Jak., zdravnik v Šent Vidu,

Mazek Anton, posestnik v Šmarji.
Oblak Lorenc, kaplan na Krki.
Podboj Ivan, kaplan v Šent-Vidu

pri Zatičini.
PogaČar Andrej, gozdpar.
Razpotnik Jakob, župnik v Višnji

gori.
Rotschiitz Emil, baron, grajščak v

Smreki.
Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v

Zatičini.
Vrančič Ignacij, kaplan v Šmarji.
Zoreč Jurij, žapnik na Krki.

Štev. 23.

Digitized by VjOOQ IC

235

8. Dekan ija Litija. - Poverjeniki Luka Svetec.

*Kobler Alojzij posestnik v Šmart-

nem.
*Sajč Miba, župnik v Štangi.
*Svetec Luka^ c. k notar v Litiji.
*Zupan Miha, župnik na Prežganji.
Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem.
Celar Janez, župnik ▼ Svibnem.
Dovič Janez, župnik na Dolih.
Oestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji.

Jeretin Martin, tajnik C k. okraja.

glavarstva v Litiji.
Kunstelj Fr., župnik na Janccni.
Lebar Jakob, kaplan v Svibnem,
RoŽtiik Auton, c. k. sodnijski ad-

junkt v Litiji.
Rus Jakobf dekan v Šmartnem.
Vestenek Julij, dr., vitez, c. k. oknijui

glavar.

Štev. 14.

9. Dekanija Trebnje. — Poverjenik: Janez KovaSiS,

*Barbo-Wazen8tein grof J., grajSčak

v Rakovniku.
''^Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnem.
'^^KovaČič Janez, dekan v Trebnem.
Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Ru-

pert).
Blagn^ Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Bogolin Miha, župnik v Ajdovici.
Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu.
Grčar Andrej, učitelj v Šent-Ru-

pertu.
Grčar Jožef, Župnik pri sv. Trojici.
Hofer Rarol, župnik v Čatežu.
Rolar Matija, kaplan v Trebnem.
Košir Alojzij, župnik v sv. Rupertu.
Lenasi Anton, kaplan v Dobemičab.
Marolt Jakob, župiiik pri sv. Križu.

Nemec Anton, kaplan pri sv. Trcjici«
Pogačnik Jan., kaplan na Ulmu
Steklasa France ▼ Šent- Rupertu«
Stenovec Anton, kaplan pri nv. Križu,
Strupi Jakob, kaplan v Šent-Lorencu,
Šular Janez, župnik v 1'rebelnem*
Tramte Anton, kaplan v Žužem-
berku. '
Trepal Anton, administrator na Selib.
Urbanija Lovro, župnik na Mirui^
Vašič Ljudovik, dr., zdravnik, v

Trebnem.
Zagorjan Martin, župnik v pokoj i v

Čatežu.
Zoreč Anton, župnik v Dobernicah.
Štev. L>6.

10. Dekanija LeskOVeC. — i. Poverjenik: Edvard Polak-
^Bnsič Jožef, posestnik v Št. Jerneji.

*Grivec France, kaplan v Lesko vcu.

*Hočevar M., posestnik in državni
poslanec v Krškem.

*Kapler Janez, posest, pri sv. Duhu.

*Polak Edvard, dekan in čast. ka-
nonik v Leskovcu.

*Rudež Dragotin, grajščak v Gra-
carskem turnu.

*Šola Št Jernejska.

*Tavčar Anton, župnik na Raki.

*Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu.

Bralec France, župnik v Dolini.

Bukvarnica šol. okraja na Krškem,
Bumik Valentin, učitelj vŠt. Jerntyi.
Gašperlin Gašper, župnik v Bučki.
Jarec France, kaplan v Leskovcu.
Knavs Janez, vikar ij v Krškem.
Koceli Kari, odvetnik v Krhkem.
Kurent Kari, kaplan pri sv. Križu.
Lapajne Janez, ravnatelj meščanske

šole na Krškem.
Mervec Janez, kaplan v Št. Jerneji.
Mavric Janez, kaplan v Št. Jernej L
Mavrer Gustav, posestnik na Raki.
Obrstar Jan.^ kupčevalec v Cerkljah.

flzed by

Google

ža6

Pfeifer Viljem, župan v Krškem.
Poznik Badivoj, uradnik v Krškem.
Saj6 Janez, nadučitelj v Šent-Jerneji.
So8 Miha, župnik na Studenca.
ŠusterŠič Mat., posest, v Krškem.

Tavčar Ignacij j Župntk pri ar. Križa,
Vir k France^ trgoirec v Škocijanu,
Vovk Janez f župnik v Šentjernej i,
Zadnik Simenp župnik t Čate^Eu.
Štev. 31.

2. Poverjenik: Janez Lesjak,

^Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sod-
nik v Kostanjevici.

*Kuralt Ivan A., c. k. sod pristav
v Kostanjevici.

^Lesjak Janez župnik v Kostanjevici.

Abram Lavoslav, nadučitelj v Ko-
stanjevici.

Bel6 France, grajSč, oskrbnik v Ko-
stanjevici,
Setinec Fr., trgovec v Kostanjevici,
Verbajs Antan^ kaplan v Kostanje*
vici.

Štev- 7-

II. Dekanlja NovomestO (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. WUfan.

*Babnik Janez, župnik v Soteski.
*Grašič Anton, kanonik v Novem

mestu.
*Langer pl, Fr., Podgoro, grajščak

v Podgani cah.
''^Mlakar Ant., kanonik v Nov. mestu.
*Rom6 Janez, župnik pri sv. Petru.

* Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne

sodnije svetnik v Novem mestu.

* Volčič Janez, župnik v Šmarjcti.
Babnik Janez, župnik v Prečini.
Barbo Miha, kaplan v Šent-Mihelu.
Čitalnica v Novem mestu.
Frančiškanski samostan v Nov. mestu.
Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi.
Hren Jakob/ c. k. državni pravdnik

v Novem mestu.

Hrovat Florentin.

Jereb Matej, župnik v Stopičah.

Kalčič Ant., trg. v Novem mestu.

Krajec Janez, lastnik tiskarne v No-
vem mestu.

Klofutar Janez, kaplan v Prečini.

Knjižnica c. k. gimnazije.

Majtinger Ivan, c. k. uradnik v No^

vem mestu.
M obar Martin, uradnik v Nov. mestu.
Oblak Valentin, trgovec v Novem

mestu.
Og6rek Josipa gimn, profesor v No-
vem mestu.
Pogorelec Andr,, kapkn v Stopičab,
Podboj Jože, C. k. notar v Novem

mestu.
Rizzolli Dommik, lekar v Novem

mestu.
Rozina Jož., c. k. odvetnik v Ho-

vem mestu,
Stavdaher o. Ignacij, glmn, katehet

v Novem mestu*
Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu.
Verbič Lovro^ ci, k, davk* adjunkt.
Virant Janez^ župnik v Podgradu.
Wilfan pl. Sim-^ proit in dekau v

Novem mestu.
Zajdel Nandc, filozof,
Zbašnik Frajijo, kaplan v Mirni peČi,
Žitnik Ignacij. Štev, 86.

12. Dekanija Metlika. — a) Poverjenik: Anton AM.

'^Mabkot Janez, c. k, okr. glavar v
Črnomlji.

Aleš Anton, dekan v Semiču.
Borštnik Pavel, učitelj na Preloki,

Digitized by VjOOQIC

237

De? Edvard, c. kr. okrajni sodnik
v Črnomlji,

Dolžan Jernej, župnik v Radovici.

Gerzin Matija, kaplan v Starem trgu.

Kalan Rajm., župnik na Vrhu.

Kenda Franjo, učitelj v Semiču.

Kupljen Anton^ c. k. notar v Črnomlji.

Mohar Peter, župnik v Dragatušu.

Nekerman France, knjigovodja v Čr-
nomlju.

Pavlic Igo., dr., okrajni idravnik t

Črnomlji.
Rezek Peter, župnik v Starem trgu.
Šola farna v Starem trgu (plačuje

g. dr, Jurij Strbenec.)
Šola v Semiču.

Švajger France, kaplan v Semiču.
Švajgar Ivan, posestnik v Črnomlji.
Šutej Matija, župnik v Vinici.
Tomec Martin, župnik v Suhorji.
Štev. 19.

b) Poverjenik: Anton Na^tatiL

^Lampe Jož., c. k. uradnik v Metliki.
Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Gustin Franjo, župan.
Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda.
Kapele Janez, oskrbnik komendski.

Navratil Anton, zasebnik.
Poklukar Josip, kaplan v Metliki.
Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec.
Sturm Vaclav, učitelj.

Štev. 11.

13. Dekanija Kočevje — Poverjenik: Josip Novak.

*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Ko-
stelu.

*Novak Josip, dekan v Kočevji.

Bučar Žiga, dr., c. k. okrajni zdrav-
nik v Kočevji.

Gasperin Viljem, kaplan v Mozolji.

Gantar Lovro, kaplan v KoČevji.

Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu.

Kalan Jakob, provizor v Spodnjem

Logu.
Komljanec Janez, katehet gimn. v

Kočevji.
Treitz Anton, zdravnik v Kočevji.
Vaj voda Simon, župnik v Nemški

Loki.
Videmsek Matija, adm. v Osilnici.
Štev. lU

14. Dekanija Ribnica. — o) Poverjenik: Martin Skubec,

•Jereb Jožef, župnik v Dragi.
*K]jun Marija, posestnica v Slatniku.
•Lesar Janez, posestnik v HrovaČah
•Lesar Martin, posestnik v Sušji.
•Lovšin Mica, pos. v Jurjevicu.
•Skubec Martin, dekan v Ribnici.
Arko Anton, posestnik v Ribnici.
Bobek Janez, zdravnik v Ribnici.
Bralno društvo v Sodražici.
. Jaklič Štefan, Župnik v Dolenji vasi.
Jenčič AlojzVj, c. k. sodn. adjunkt.
Knific Srečko, kaplan v Ribnici.

Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi.
Poč Martin, župnik v Loškem potoku.
Pristov Simon, duhovni pomočnik v

' Ribnici.
Ratek Lovro, c. k. sodnik v Ribnici.
Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici.
Strl^ Franjo, trgovec v Loškem

potoku.
ŠuSje, vas.

Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici.
Vari Tomaž, kaplan v Sodražici.
Voglar Jožef, župnik v Sodražici.
Štev. 22.

Digitized by VjOOQ IC

-Vf

338

6) Poverjenik: Matej Frelik.

^Martln^k Joief, c. k, flodnikvLa-

licah,
Armbmster Dragutin^ trg. pom. v

Liilicab«
Frelib Mfitejf župnik t Laiicab,
G rj olj Lo T ro , žu p nik pri e v . G regorj i ,
Hočevar Matija, c, k. poltur v La-

Jan Pri mož J župnik o a Eobu«

Jaki te J 08 [p« pOftestDik v Vidinii«
Karlin Janez, kaplan v Laeicab,
Lotrič Leo, kaplan 7 Dobrtspoijiili.
EočeTar Matija, trg, Pod-Tatjakoni.
Koaec Jernej, Župnik v Turjaku«
Lotric Le D p, J kaplan v Dobrepoljah,
MurgeEj , Julij , c* k«, adj uiikt v Laiieah,
FavfiČ Jožef J nad učitelj t Lašicah.
SteT. 14,

15. Dekanija Vrhnika. — a) Poverjenik: ŠUhar Martin.

^RotDik France, posest, na Vrbniki,
^MarkiČ Mateja župnik t Logatcu.
^Slibar Martin , dekan na Vrbnikti
Belar Joetp, župnik t UotederSici.
Balec JaDcz, kaplan v Logatca,
BorStuik France^ profesor (knjige t

Borovnico It* 8.)
Borštnik Janes^ pOBe^tnlk v Dol^b.
Dolbar France, ad min i str. v Horjulu,
Ho^e va r Anton, ž u pni k v Š eo t- J o štn ,
Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrbniki,
Jngovcc Anton, župnik v Borovoiei.
Justin Blažj provizor t Črnem Vrhu.
Kavčič Gašpar, posestnik v Eovtlb.
LavHč Jožefj duh, v pok, v kaplani.

Levi^nik Valentin , c, k. davkaraki

nadsomik v Logatcu*
Levstik Vioc*, nadučit na Vrhniki*
Man dele Anton^ kaplan t FreBerju
Papler Fr.^ naduČitelj v BorovnicL
Pipan Andrej, kaplan v Polh. Gradcu,
PleSko Bragn^f c, k, okrajni sodnik

na Vrhniki.
Podobnik Ignacij, žnpnik t Preaerjf.
Bott Gotbar:!^ kaplan v Logatcu,
Rozman Jurij, župnik v Rakitni-
Vidmar Matej ^ žnpnik v Rovtib,
Vonča Anton, dub, pastir t Belkab«
ZdraŽba Janez« kaplan na Vrhniki.
Žitnik Dragu ti n v Borovnici.

Sten 27.

16, Dekanija Idrija- — a) Poverjmdk: Valentin Trevm.

*Obcina mestna v Idriji.

* Vidmar Jožef, župnik v Žir^b.

Demšar Janez, administrator na

Ledinah.
Eržen France , kaplan v Hpodnji

Idriji,
G rbec Lj nd e vi t, d r. , ru d arsk i z dra t ni k

v pok. in cea. svetov, v Idriji,
Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji.
Inglič Jakob, naducitelj in ravnatelj.

rudarske gple v Idriji.
Juvan Janez , beneGeijat in glavne

iole kat^bet v Idriji.

filobuft Valentin, admin, na Vojske m,

Kogej Jožef, dekan v Idriji.

Lesko v ec Boštjan^ posest, in Župan

v Spodnji Idriji.
L i pol d Marka Vincencij, c. k. rudo«

predstojnik in tisi svetnik v Idr ji,
I'ivek JaneSf admin, v Zavracu,
Stranecky Jolef, trgovec v Idriji.
Treven Valentin, trgovec in žnpan

v Idriji.
Urbas Leopold, ces. kr, topilnični

Ofkrb. v pokoj i v Idriji*

Štev- 16.

Digitized by VjOOQ IC

'» Al

9$9

1) Poverjenik : Domicdj Anton.

*STetlJ£ič Fr. , župnik t Oodoviču.
Cit&lufca T Črnem Vrlin.
Domicdj Aut.j 1? J k arij v Črnem Vrhu.
Gostisa Jo^», kmet. fant t Črnem Vrhu.
MaJDJk bliba, kmet v Črnem Vrhu.

MikuS France, rokadelaki umetnik t

Zadlogah.
Plešnar Anton, lupau v Črnem Vrhu-
Vo\k Josip, učitelj t Črnem Vrhu*

17* Dekani ja Cerknica. — a) Poverjenik: Anton SraSovec.

^Obreza Adolf, poe. v Cerknici.
Jan Simen, Župnik pri sv. Trojici

nad Cerknico.
Rlinar France, učitelj v Šent-Vidu.
Koželj Mih., kaplan v Cerknici.

KraSevec An t., pOBest. tn cerknlSki
župan T Dolenji vas L

Oblak Janes, dekan 7 Cerknici.

Žerovnik Tomaž, župnik t Graho-
vem. Štev. 7.

b) Poverjenik: Jakob Vilar.

*Kaplenek Jai)., župnik na Oblokah.
Končnik Dav., kaplan v Starem trgu.
Lenček Blaž, župnik v Starem trgu.
Mandelc Iv., nadučit v Starem trgu.
Prijatelj Mat, kaplan na Oblokah.

Schweiger Martin, Edravmk in župan

v Starem trgu.
Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Losu.
Volčič Jurij, c. k. pristav v Ložu.
Štev, 8.

c) Poverjeniki France Bihar,

Bernard Val., farni nam. v Studenem.
Blažon Jakob, posestnik v Planini.
I^olenec Jožef, posestnik v Planini.
Jeršan Anton, posestnik na Uncu.
Klemenec France, župnik na Uncu.
Koren Miroslav, posestnik v Planini.
Kovšča France, posestnik v Planini.

Lavrič Jurij, posestnik na Bakeku.
Poženel Ivan, učitelj »a Uncu,
Rihar France, župnik v P lani ni.
Kihar Anton, duhoTni pomočnik v

Planini.
Sebenicheijeva Matilda na Rakeku,
Štev, 12,

18. Dekanija Postojina. — Poverjenik: Jan^ Hofstetten

*61oboČnik Anton, c. k. predstojnik.
*Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik v

Senožečah.
* Občin a v Razdrtem.
*Kazpet Mart:n, dr., c. k. okrajni

zdravnik v Postojini.
^Sajevic Janez, župnik v Slavini.
Besljak Pavel, c. k. notar v Postojini.
Čadež Janez, eksposit v Matenji vasi.
Čitalnica v Postojni.
Dekleva France, trgovec v Slavini.
Ditrih Ant., pekovski sin v Postojni.
Fettih Frankheim Anton , župnik v

Vremah.

Kavčič Hinko, posest, v Hazdrtem.
Kraigher Peter^ posestnik v Hrasah.
Okorn Ignacij, župnik v Senožečah.
Pož Dragotin, davkflraki kontrolor v

Postojini.
SkvarČa Janez, kaplan v Slaviui.
Šolska knjižnica v Trnjt,
Sterbenec Jurij, dr. prava^ župnik v

Hrenovicah. '

Vončina Josip^ c. k. uradnik v Po*

stojini.
Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.
Štev, 20.

Digitized by VjOOQ IC

240

I9t Dekanija Trnovo. — Poverjenik: Damijan PavliS-

♦Brbsek Ivan, trgovec v Trnovem.
^Česnik Jurij , trgovec v Knežaku.
*Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji.
* Jenko Skender, trgovec v Trnovem.
*Lican Skeiider, rrgovec v Trnovem.
^Strucelj JuTij^ C, k, todnik v Bistrici.
Bilec JjiD», diib. ¥ pok. v Trnovem.
Kacin Anton^ kaplan v Trnovem.
LegHn France, kurat v Nadanjem-

Legat Andreji učitelj v Suhorji.
Lukanec JoŽef, kurat v Suborji.

Mežuar Jož(^t, posestnik v Harijah.
M Bel Josip, učitelj v Podatenji,
Pavlic Damijan, vikarij v Zagorji,
Ponlkvar Anton, župnik v Knežaku.
Po£ar AntOD^ učitelj v Knežaka^
Satrau Anton^ gozdni nr&dnik v Ma-

euuii^
Torkar Matija, župnik v Kolani,
Valenčič Meta, posestni ca v Trnovem,
Zamik Martin^ ucitefj v Trnovem,
ŽuidarSiČ Jakob, prof. v Premu«
Žgur Anton J kaplan v Trnovem.
Štev. 22,

20, Dekanija Vipava. — Pov&rjenik: Jurij Grahrijan,

*Erjavec Matija, vikarij ▼ Šturijah:
^Grabrijan Jurij , kan. in dekan v

Vipavi,
*Hiti Luka, kui-at v Ustji.
* Kavčič France, poiest, v Šent-Vidu.
"* Koder Matej, kurat v Slapu.
Adleaic Jurij, naduiJilelj v Vipavi.
Bric Janez, c. k, okrajni sodnik.
Bukvarnjca učiteljska v Vipavi.
Čitalnica kmetijska v Poddragi.
Čitalnica narodna v Vipavi.
Ditrib Andrej, kupcevalec v Vipavi.
Francelj Štefan, učitelj v Sent-Vidu.
Ganler Jakob, učitt^lj na Planini.
Habe Jože na Gocah.
Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Hlad ni k Janez, benef. v Lozicah.
Janža Ivan, kurat v Podvelbu.

Štev, udov v Ijnblj. škofiji:

Kete Jožefi etrojar v Vipavi.
Koair Jak ob J vikarij v Šent-Vida.
Lekan Janes^ poaeatnik t Vipavi,
Lušin Anton, kurat v Podkrafi.
Mercina, učitelj v Vipavi,
Malnaršfc Jožef, duh. v pokoj i;
Pečar Jane^, kurat v Vrh p olj L
Račič Alojaij, učitelj v Vipavi,
Silvester France, pek,
Sapla Anton v Vipavi,
Šola vinorejaka na Slapu.
Sraj Valentin^ kurat v Poddragi,
Ursič Anton, poBeatnik v Vipavi.
Vidrich Anton, posestnik v Vipavi.
Žepič Franjo^ prof. na gospodarski

šoli na Slapa.
Žgur Anton, posestnik v Poddragi.
Štev. 33.

ustanovnikov
letnikov

182
730

Skupaj . 912

II. Lavantinska škofija«

I. Dekanija Maribor. — Poverjenik: Janez Majciger.

* Čitalnica narodna,

^Domiukuš Ferko^ dr., odvetnik.

*Gregorec Lavoslav^ dr., profesor
bogoslovja.

Digitized by VjOOQ IC

r

241

*Rnjižmca gimnasijska.
'^Knjižnica semeni ška.
*Ko8ar Franjo, kanonik.
*Ko?ačič Martin, sem. podravnatelj

in profesor bogoslovja.
^Majciger Janez, c. k. gimn. prof.
^Modrinjak Matija, korar.
*Ogradi France, špiritual v sem.
*Rapoc France, c. k. bilježnik.
^Skuhala Janez, profesor bogosl.
*Sorglechner Josip, Župnik pri Dev.

Mariji v puščavi.
*8rnec Janko, dr., odvetnik.
^Valenčak Martin, c. k. profesor.
*Vučnik Franjo, nadučitelj v pokoju

v Selnici.
*Zmazek Fr., kaplan pri sv. Petru.
*Zorčič France, stolni prost.
Babnik Janko.
Borsečnik Antonij, predmestni kapi.

v Mariboru.
BraČko Mibael, kaplan pri sv. Križu.
Bralno druStvo v Rušah.
Brdajs Davorin, trgovec.
Brelih France, prof. više realke.
Dečko Janko.
Feuš, duhovnik.
Ferk Feliks, dr., zdravnik.
Flek Jožef, stolni vikar.
Gaberc Davorin, bogoslovec.
Glančnik Jernej, dr., od v. koncip.
Grosskopf M., žup. v pok. v Selnici.
Haubenreich Alojzij, kaplan pri sv.

Petru pod Mariborom. i

Herg Lovro, župnik v Lembahu/
Heržič Jožef, stolni kaplan.
Hirti Franjo, stolni in mestni kaplan.
Jazbec Anton, župnik pri gornji sv.

Kungoti.

Jentl Bernard, trgovec.

Kocmut Janes, nadučitelj t HuSah.

Koren Matija, župnik v Selnici.

Koser Makso, dr., koncip.

Košar Matej, župnik.

Lavtar Luka, prof. na c. k. učitelj.
izobraževalnici.

Lednik Anton, kaplan v Ruaab,

Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj.
izobraževalnici.

Modrinjak, dr., zdravnik«

Morič Maks, trgovec.

Murko Matija.

Napotnik Miha, bogoslovec.

Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri
Mariboru.

Orozel Janez, dr., odvetn. v Mariboru.

Pajek Janko, profesor in posestnik
tiskar D ice.

Pajek Jožef, dr., gimn. profeBon

Pečko Jakob, dr., odvet. koncip,

Pernavsel Štefan, župnik v Kamici.

Praprotnik France, učit. v Lembuhu.

Purgaj Jakob, ^ c. k. gimn. profesor v
Mariboru.

Robič Fr , učit. na c. k. uč. izobraže-
valnici in okr. šolski nadzornik.

Rošker France, nadučitelj v Lem-
bahu.

Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici.

Šijanec Auton , kaplan v Lembaliu.

Šrol France, župnik v Svičini.

ŠoŠtaršic Ferdinand, bogoslovec.

Tomažič Ognj., kovač v Smolniku.

Žemljic Jožef, učitelj v pokoji.

Žmavec Jurij, kaplan v Kamici.

ŽuŽa Janez, knezošk. tajnik in pridv,
kaplan.

Štev. 66.

2. Dekanija Jarenina. — Poverjenik: Joief ČufSek.

Čuček Jožef, dekan v Jarenini.
Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu.
Repa France, župnik.
Simonič Janez, kaplan v Jarenini«

Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini.
Šerbela Jožef, cerkvenik v Jarenini,
Wurzer Matija, župnik v Rušah.
Štev, 7-

Digitized by

Google

"J

242

1

3. Dekanija BražiOVČe. — Poverjenik: Anton Balon.

*BaIon AntoD, žnpuik na Vranskem.
^Bohinec Jakob^ dekan v Brailovčah.
*Šentak France, pos. na Vranskem.
*Šventner Lov. y trg. na Vranskem.
Čitalnica n&rodna na Vranskem.

Gradišnik Luka^ zdravnik na Vran-
skem.
Križnik Gašpar, čevljar v Motuiku.
Okrajna ač. knjižnica na Vranskem.
Šorn GaSpar^ Župan v .Grajski vasi.
Štev. 9.

4. Dekanija Slovenska Bistrica. — Poverjenik : Lovro iStepisnik.

*HajSek Anton ^ župnik v Makov-

Ijah.
*£atej France, dr., bilježnik v Slov.

Bistrici.
Ceneč GaSpar, župnik v Črešnovcu.
Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski

Bistrici.

PreSerin Janez, kaplan v Slovenski

Bistrici.
Stepišnik Lovro, posestnik in trgovec

v Slov. Bistrici.
Šlamberger Anton, koncipijent v

Ormoža.
Žigart France, kmet v Šmartnem.
Štev. 8.

5. Dekanija Celje. — Poverjenik: Miha Žolgar.

*ArzenSek Matej, župiiik pri sv. Pan-
kracu v Grižah.

^Čitalnica ndrodna v Celji.

^Janežič Jakob, rudninski posestnik
v Grižah.

*Jeraj Jožef, župnik in duh. sveto-
valec v Žavcu.

^Kapus France, trgovec v Celji.

^Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v
Celji.

^Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji.

^Lipold France, odv. koncip. v Celji.

^Občina selška na Tehaijih.

zPodružniea kmetijska v Celji.

*Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji.

^Trafenik Franjo, župnik v Šent-
ilju (p. Wollan).

^Topljak Jos., posestnik v Celji.

* Žuža Ivan, rud. posestn. v Grižah.

Ambrožič Blaž, c. k. šolski nad-
zornik v Celji.

Bergman Mihael, dr. idravništva v
Žavcu.

Bobisud Jakob, učitelj v Celji.

Bratanič Herman, trgovski pomočnik
v Žavcu.

Breznik France, c. k. prof. v Celji.

Gaberšek Ivan, uradnik pri okraj,
glavarstvu v Celji.

Hausenbiichler Janez, tržan v Žavcu.

HribovSekDragutin, katehet mestne
ljudske šole v Celji.

Rožel Matej, not. koncip. v Celji.

Knjižnica gimnazijska v Celji.

KraSan France, c. k. prof. v Celji.

Kregar Boštjan, učitelj v Celjski
okolici.

Matoh Josip, župnik v Galiciji.

Miklavec Janez, učitelj v Celji.

Miheljak Davorin, notar v Celji.

Novak Bogoslav, avskultant v Celji.

PleŠnik Miha, kaplan v Žavcu.

Potočnik Gustav, nadučitelj v Pe>
trovčah.

Presečnik Gregorij, kaplan v Ga-
liciji.

Roblek France, tržanov sin v Žavcu.

Rupnik J., učitelj pod Prežinom.

Digitized by VjOOQ IC

243

Sirca Ernest, tigovec ▼ Grižah. Wei88 Josip, učitelj v Celji.

Sirca Jožef, trgovec v Žavcu. Zelenec Jože^ župnik v pokoji ▼
iŠola ljudska v Žavcu. Celji.

Tarbaner Jos.^ dr. zdravništva v Celji« Žičkar Josip, kaplan ▼ Celji.

Vrečar Gašper/ nadučitelj na Te- Žolgar Miha, c. k. gimn. prof. v Celji.
barjih. Štev. 44.

, 6. Dekanija Dravsko polje. (P. Raca, Rrani^^bsfeid;.
a) Poverjenik: Rath France Ser.

*Stranjiak Martin^ nadžupnik v Merkuš Anton, kaplan v Slivnici.

Hočab. Rath France Ser., župnik v Frav-
Črnko Jožef, kaplan v Fravhajmu. hajmu.

Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu. Štev. 5.

b) Poverjenik: AntoliS Ivan. (P. Neustift bei Pettau.)

Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori. Sket Martin, kaplan na Ptujski gori.
Dovnik F., proviz. na Gornji Polskavi. Sparovec Andrej, župnik pri sv. Lo-
Pezdevšek Dragotin, učit. v Slivnici. rencu. Štev. 5.

7. Dekanija Gornji grad. — a) Poverjenik: Potočnik Lovro.

^Potočnik Lovro, dekan v Gornjem Pustoslemšek Anton, pos. v Sušah,

gradu. Sternad Anton, pos. v Novi Štifti.

^Sternad Matija, župnik v Ljubnem. Tratnik Janez, kmet pri Novi Štifti.
Hren Ivan, pos. v Gornjem Gradu. Štev. 7.

Kramar Konstancij, pos. v Solčavi.

6) Poverjenik: Joief Kotnik, (Pošta Mozirje. Prassberg.)

^Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. Majer Franjo, zidarski mojster.

Čitalnica v Mozirji. Majer, o. Hris6gon, frančiškan v

Govedič Ivan, kaplan v Mozirji. Nazaretu.

Goričar Anton, poštar v Mozirji. Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji.

Jeraj Anton, posestnik na KeČici. Škpflek Jak., nadučitelj v Mozirji.

Kotnik Josip, učitelj v Mozirji. Trčak Josip, posestnik.

Krajnik o. Atanazij, frančiškan v Vošnjak Milan, trgovec.

Nazaretu. Štev. 13.

8. Dekanija Št Jurij na Šavnici. — Poverjenik: Davorin Napast.

^Šinko Božidar, župnik v Ljutomeru. Gomilšak JoŽef, uradnik v Ljutomeru.
Božič Anton, posestnik v Ljutomeru. Huber J. D., knjigar.
Farkaš Janez, zdravnik v Ljutomeru. Jurinec Alojzij v Banovcih.

Digitized by VjOOQIC

244

Rastel Jaoes, c. k. okrajni sodnik

T Ljutomera.
Kralj Ivan, posestnik v Iljaševici.
Kokovec Ivan, posestnik.
LorenČič Andrej, župnik pri Mali

nedelji.

Mra?ljak Anton, dr., odvetnik.
Napast Davorin, kaplan v Ljutomera.
RoŠker Fr., kaplan pri Mali nedelji.
Stuhec Marko, kaplan.

Štev. 14.

9. Dekanija Konjice. (Gonobiz.) — Poverjenik: Dr. Jo8. Vlaga.

^Beaeniek Jurij, župnik v Čadramn.
* Knjižnica nadžupnijska.
*Kovač Jožef, krojač v Žrečah.
*Modic Janez, župnik v Tinjah.
*Škrbec Martin, kaplan v Čadramu.
*Ulaga Josip, dr., dekan v Konjicah.
♦Vrlič France, župnik v Stranicah.
Erjavec Peter, župnik v 'Žrečab.
GerSak Vinc, župnik pri sv. Ku-

uigundi.
Globočnik AL, dr., sodn. pristav v

Konjicah.
Jaklič Dragotin, župnik v Spitaliču.

Mlakar Janez, kaplan v Konjicah.

Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji.

Prus Anton, dr., odvetnik v Ko-
njicah.

Purgaj Oroslav, kaplan pri sv. Ku-
nigundi.

Smole Jaka, kaplan v Ločah.

Tribnik Karol, kaplan v Konjicah.

Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v
Ločah.

Voh Jernej, kaplan v Konjicah.

VovSek Franjo, pristav pri c. k. sod-
niji v Konjicah. Štev. 20.

10. Dekanija Kozje. (Drachenburg.) — Poverjenik: Janez Bosina.

*AmuS France, kaplan v Ulimji.
^Knjižnica učiteljska v Kozjem.
Bosina Jan., dekan v Kozjem.
Dobršek Mat., not. koncipijent v

Kozjem
Dvoršek Ant., župnik v Št. Vidu.
Hecl Avguštin, kaplan v Kozjem.
Janžek Edvard, kaplan v Podsredi.

Rukovič Avguštin, kaplan v Kozjem.

Lenart Janez kaplan pri sv. Petra.

Marinka Jurij, župnik v Dobji.

Sredenšek Janez, župnik v Podče-
trtku.

ZabukovSek Iv., trgovec in posestnik
v Tuhelju.

Štev. 12.

II. Dekanija Laško. (Tilffer.) — Poverjenik: Anton ZuSa.

^Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru.
*Žuža Anton, dekan v Laškem.
BSheim Jan., kaplan v Laškem.
Elsbacher Andrej, trg. v Laškem.
Frece Matija v Laškem.

Kolarič Jožef, župnik v Razboijih.
Ulrih France, c. k. notar v Laškem.
Zorman Božidar, učitelj v Jurij-
kloštru.

Štev. 8.

12. Dekanija INarnberg. — Poverjenik: Švarec France, (Hohenmauthen.)

Cocej Jernej, župnik v RemSniku. Švarec France, župnik na Muti.
Sparhakl Ivan, kurat pri sv. Osvaldu. Štev. 3.

Digitized by VjOOQ IC

245

13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri CeijL) —

Poverjenik: Franjo Juvan^iS,

*Ros Alojeij^ župnik t Črešnjicah.

Brezovnik Anton učitelj v Vojniku»

ČernoŠA Simen, župnik ▼ Črešnicah.

Dolinšek Blaž, župnik v Fran kov) j ah.

Fišer Anton, kaplan pri sv. Martino.

GajŠek Dragotin, župnik v Dobrni.

JuvančiČ Franjo, čast. korar in de-
kan pri No?i cerkvi.

Rarba Matija, svečenik na Dobrni.

Koderman Filip, uč.telj t Frankov-
Ijah.

Kukovič AvguStin, ka^^lan v Vojnik u.
Labuh Martin, provlzar pri sv. J oslu.
Premozer Jožef, zasebnik t Vojniku.
PirkoviČ France, kaplan v Dobrovi
Potočnik Anton, kaplan ? Vitinji.
Presečni k Gregorij, kapkn v Vitacji,
SmreČnik France, kuplan v Vojnik u.
Zupančič Jakob, kaplan pri Novi
cerkvi.

Štev. 17-

14. Dekanija Ptuj. — E overjenih: LendovSek Miha,

'''Hrtiš o. Benko, minorit v Ptuj i.

•Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji.

*Kukovec Jožef, župnik pri sv, An-
dreji.

^MeŠko Jakob, župnik in dek. oskrb.
pri sv. Lovrenciju

*Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji.

Alekiič o. Fidelij, guardijan v Ptuji.

Bauman Vinko, kaplan v Ptuji.

Drozeg Anton, kaplan pri sv. Marjeti.

Frk Matija, beneficijat v Ptuji.

Glowacki Julij, profesor v Ptuji.

GregoriČ Alojzij, dr., odvetnik v
Ptuji.

Horvat Jož, nadučitelj pri sv. Ur-
banu.

Hubad France, profesor v Ptuji.

Koienko Martin, kaplan v Ptuji.

Kranjec France, župn. pri sv, Marjeti.

Lendovšek Mihael, vikarij v Ptujf.

Lorber Miroslav, koocipijent v Ptuji,

LorenčiČ Andr., kapi mi pri sv* Ja-
nezu.

Mikuž Raf., c. k. davk, pristav r
Ptuji.

Simonič J. N., župnik pri sv. Janlu
na Dravskem polji.

Sinko Jožef, kaplan v Ptaji.

Slanic France, župnik.

Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andražu.

Strah Jurij, kmet pri sv. AndrasSut

Šalamun o. Klemen, minorit v Ptuji.

Šuta Franjo v Ptuji.

Učiteljska okrajna knji^Snica t Ptuji.

Vuk Andrej, župnik v Ilajdini*

Žitek Jože, profesor na realai gim-
naziji v Ptuji.

Štev. 29.

15. Dekanija Rogatec. — Poverjenik: Anton Frelth.

*Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu.
*OraČ, nadzornik v Rogatcu.
'''Sovič Josip, župnik v Stopercah.
*Stanjko A., župnik v Stopercah.
*Vr8z Janez, kaplan v Rogatcu.
Frelih Anton, župnik pri sv. Križu
na Kisli vodi.

Jan France, kaplan v Koatrivoici.

Jarec Val., župnik pri sv. Plorijanu.

Kristan Anton, uč telj pri bv. Petru.

KrušiČ Jakob, kaplan pri bv. Križu
poleg Slatine.

Levičnik Vojteh, c. k. okrajni sod-
nik v Rogatca.

Digitized by

Google

246

Obran Lo^ro, kapitfn pri sv. Emi.
Slatinšek Anton, kaplan pri sv. Križu

poleg Slatine.
Sabot Jnrij; župnik pri sv. Roku.

1

Stramič France, c. k. dark. uradnik

v Rogatcu,
l^amše Valentin, kaplan v Žetaltb.
Žurman Janez, pos. pri bt. Trojtci,
Štev. 1?.

16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Celje.) — Foverjemk:

dr, Janez Lipold.

*Lipold Janez, dr., župnik v Šmart-

nem.
*Trafenik Franjo, dekan pri sv. Ilju.
Bevec Miha, kmet v Oržmirji.
Fekopja Andrej, kaplan v Šoštanj i.

Hojiek Jožef, kaplan v Skalah.
OstroŽnik Anton ^ kaplan v Skalah,
Skubic Franjo, zdravnik v Melenji.
Slomšek Jakob v OrŽmirji.
Stiplovšek Val., kaplan v Skalah,
Štev. 9.

17. Dekanija Šmarje. — d) Poverjerik: Martin Jmnec.

*Ter8tenjak Dav., župnik v Ponikvi.
*Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu.
Cileriek Blaž, kaplan na Sladki gori.
Ivanec Martin, dekan v Šmariji.
Jurkovič Franjo, učitelj v Šmaiji.

Lešnik Janez, trgovec v Širarji.
Pajmon Anton, kaplan v ^ibiki.
Rakoše Miha, provizor t Žueemu.
Skaza France, veliki pOBestnik
Šmarji, - Štev. 0.

b) Poverjenik: Dr. Chistav Ipavec. (P. St. Georgen a. d. Siidbahn.)

*Hainik Jožef, župnik pri sv. Juiju.
*Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv.

Juriji.
Hernah Jožef, kaplan v Dramljah.
Jarec Valentin, učitelj pri sv. Juriju.
Monetti Matija, uradnik južne železn.

Šuc Jurij, župnik v Dramljafa,
Šuster Balant, občinski tajnik pri

sv. Juriji.
TanSek Miha, posestnik v Slivnici.
Veber Gašpar, posestnik v Lokaijab«
Štev. 9.

18. Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.

a) Poverjenik: Dom, Čolnik, (P. St. Leonhard.)

^Čolnik Dom., posest, na Drvanji.
Cajnko J., učitelj pri sv. Rupertu.
Čitalnica pri sv. Juriju.
Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani.
Frk France, kaplan pri sv. Jakobu.
Gogala Jan., dr. in koncip. pri sv.

Lenartu.
Hošovnik Simon, nadučitelj pri sv.

Bupertu.

Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv.
Lenartu.

Jug Josip, dr. pri sv. Lenartu.

Kalšek Alojzij, koncip. pri sv. Le-
nartu.

Kocovan Vinko, mežnar pri sv. Ur-
banu.

Kos Maks, učitelj pri sv. Juriju.

Kramar Ivan, kaplan v Holleneku.

Digitized by VjOOQ IC

'247

Rnkovec Mir., posestuik na V^lki*

MiloSičMih., župn. pri sv. Benediktu.

Okrajna nčit. bakvarnica pri sv. Le-
nartu.

Perko Leop., podobar pri sr. Trojici.

Polič o. Bonaventura, kapucin v
Dalmaciji.

Rajšp Matej, nadučit. pri av. Juriju.

Rojko France, kaplan pri sv. Bene-
diktu.

Sadnik Rudolf/ dr. zdravil iStva pri
87. Lenartu.

Samostan frančiškanski prf sv< TroJieL

SkalmiČ Jakob, učitelj pri &v, Bene*
diktu.

Vidovič Ant., naduČitelj pri av. Be-
nediktu.

Weixl Janez, učitelj pri s\\ Trojici.

Zadravec Jožef, kaplan pri a v, Ru-
pertu. Štev. 26.

b) Poverjenik; Jurij Cobelj. (P. Radkersburg.)

^Jančar France, duhoven pri sv,

Petru.
'('Simončič Jan. Al., kaplan pri sv,

Petru.
Barovnjak Jožef, župnik v Čankovi

Gregorič Janko, organiflt v Radgoni,
Murko vič Janko, učitelj v Belotineih,
Niederdorfer Marko, kaplan v Apačah.
Pajtler Jakob, kaplan v Radgoni*
Vitmajar Karol, kaplan v Radgoni,

Cobelj Jurij , kaplan pri sv. Petru Žemljic Štefan, župnik v D, Siniku
pri Radgoni. ŽiŽek Marko, župnik v BeEotnicih.

DominkuŠ Jurij, učit. pri sv. Petru. Štev, 12.

19. Dekanija VŠIIka nedelja. — Poverjenik: Anton Jesik
(P. Friedau.)

^Knjižnica uČit. okraja v Ormožu.

^MajheniČ OaSpar, župnik pri sv.
Nikolaji.

*Petovar Ivan, dr., od v. v Ormožu.

Fric Matijaš, dekan pri Veliki ne-
delji.

Goričan Ferko, usnjar pri VčHki
nedelji.

Grajšak Ivan, dr., notar v Ormožu.

Grajšek Janez, župnik v Svetinjah.

Horvat Božidar, krojač v Ormožu.

Jesih Anton v Ormožu.

Jurša Ivan, učitelj v Ormožu.

Keiemina MatjaŠ, kaplan pri Veliki
nedelji.

Rosi Ivan, učitelj pri sv. Lenarta.

Kotnik France, .posestnik v Ormožu.

Kovačič Štefan, učitelj v Središču.
Magdič Anton, dr. med. v Ormožu.
Mavčič Jožef, župn. pri sv. Tomaža,
Repič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji,
Slekovec Matej, kaplan v Središču.
Sova Blaž, posestnik v Ormožu.
Stuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku.
Suhač Anton, kaplan pri ¥61iki ne-
delji.
Šporn Jožef, župnik v Ormožu.
Švinger Albin, župnik v Središču.
Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu.
Trampuš J., župnik pri sv. Bolfanku.
Vihar Filip, kaplan v Ormožu.
Žinko Josip, učitelj v Sredilču.
Štev. 27.

20. Dekanija Stari trg (Slov. Gradec) — Poverjenik: Janez Šribar,

^Šribar Janez, župnik v Pamečah.
*Šuc Jožef, dr., bogosl.v Sl.Gradcu.

Abram Anton, c. k. davk, nadzornik
v Slov. Gradcu«

Digitized by VjOOQ IC

248

Barle Jožef, nadnčitelj v SI. Gradcu.
Jan Ferdinand, župnik v Smiklavžu.
Klavžar Fr,, župnik ▼ St. Ilu.
Nedeljko Ivan, kaplan ▼ Šmartnu.
Ogrinec Viljem, c. k. sodn. adjunkt

▼ SloT. Qradcu»
Potočnik Ant., kaplan v Starem trgu.
Pustinek Anton, mlinar v Št, Vidu.

Sever Jožef, župnik v Podgbrji pri
Slov. Gradcu.

Vivod Jan., gostilničar pri sv. Flor-
janu.

Vrečko France, učitelj v Slovenjem
Gradcu.

Walter Franjo, župnik pri sv. Vidu.
Štev. 14.

21. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TanSek. (P. Brežice.)

^Repič Andrej, župnik v Kapelah.

^Knjižnica učiteljska v Brežicah.

'''Lenček Alojzij , pos. na Slanici.

*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.

^Razlag Radoslav^ dr., odvetnik v
Brežicah.

*Ripiel Dragotin Ferd. , župnik v
Vidmu«

^Slomšek Janez, župnik pri sv. Le-
nartu v Zahukovji.

*Srehre Gvido, dr., odvetnik v Bre-
žicah.

BoStjančič Ivan, učitelj na Blanici.

Bregant Jurij, učitelj v Zdolih.

Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-
hurgu.

Hlehec o. Bogomir, gvardijan v Bre-
žicah.

Jamšek Franjo, nadučitelj v Rajhen-
bergu.

Janežič Janez, posest, v Brežicah.

Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhen-
burgu.

Jozek Ljudevit, c. k. okrajni glavar
v Brežicah.

Kavčič Jakob, knjigovodja v Bre-
žicah.

Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.

Muren o. Teodorik, frančiškan v Bre-
žicah.

Novotny Emanvel, c. k. okr. sodnik
v Brežicah.

Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah.

Ramor Ferdinand, župnik v Pišecab.

Schopf Dragotin, frančiškan v Bre-
žicah.

TanSek Ivan, koncip. in posestnik.

Učiteljska knjižnica v Sevnici.

Večaj Jožef, učitelj pri sv. Antonu.
Štev. 26.

22. Dekanija Vozenica. — Poverjenik: Luka DrzeČnik.'
(P. Fresen-Reifnig , KUrntner-Bahn.)

'^^Držečnik Luka, župan v Janševem Meško Martin, duhovnik.

Vrhu.
^Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov-

renciju v Vuhrudu.
Globočnik Maks, župnik v Ribnici.
Kreft Alojzij, kaplan v Vozenici.
Medved Jakob v Lehni.

Miklavec J., gostilničar v Ribnici.
Miklavec Peter v Ribnici.
Stopajnik Jurij v Janžev. vrhu.
Šola Ribniška.
Vamlek Valentin v Ribnici.

Štev. 11.

23. Dekanija Zavrče.

Poverjenik: Boiidar Rai6. (P. St. Barbara,
b. Ankenstein.)

^Mlinaric J., Župnik v Leskovcu.
(P. Ptuj.)

''^Raic Božidar, župnik pri sv. Barbari.
^Rajsinger Fr., pos. in trg, v Dobravi,

Digitized by VjOOQ IC

m

*Sovi6 Aleks., župn, pii sv. Trojici. Kornfeld Edm. , kaplan v Haloiah,
*TrampuS Ivan, dekan v Zavrčah. Pignar France, kaplan v ZaTrčak.

8v. Martin na Poki (P. Schonstein).
Jurče J.; kaplan. Koemut Janei| učitelj.

Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ... dS

letnikov . . » » 343
Skupaj « 430

III. Krška škofija.

I. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Šimen JaneiiL

^Čitalnica slovanska. Janežič Valentin , dr. , polkovni

^Einspieler Andrej, realkin profesor zdravnik.

in deželni poslanec. Ljutman Matej , bogoslovec«

*Janežič Evgen, sin f g. Antona Sv. Mohor, družba (v zameno),

Janežiča, profesorja. Pesjak Franjo, trg. opravnik.

AlijanČič And., stolni dekan in korar. Podobnik F., učitelj v Svečah.

Ambrož Matija, župnik v Svečah. Poljak Gvido, bank. pooblaatnik.

Božič Valentin, župnik v Pokerčah. Rossbacher Bernard, trgovec*

Breznik JoŽef, c. k. finančni visi nad- Rup France, pridigar pri glavni fart

zornik v Celovcu. v Celovcu.

Čare Peter, župnik v Porečah. Šašelj Martin, duh. svetovalec.

Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo- Wieser Andrej, stolni kaplan v Ce-

škof. tajnik. lovcu.

Jaklič Anton, bogoslovec v Celovcu. Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve.

Janežič Jožef, posestnik v Lešah. Štev. 2B.
Janežič Simon, poročnik v pokoji.

2. Dekanija Belak.

Pintar PetOr, Zelanov na Strmiču. Vuti Matija, kmet.
Stockl Simon, župnik v Št. Ii«nartu« Štev. 3.

(P. Arnoldstein.)

3. Dekanija Doberlaves. (Ebemdorf.) -^ Poverjenik: Štefan Vrankar.

(P. Oberseeland.)

^Šervicelj Matej, župnik pri sv. Ko- Božič Ivan, duhoven v Eoriteh,
cijanu. Muden Simon, župnik v Železni KapU.

Letopis 1878. IY. Digitized by G^OglC

m

Muri ADzdm, kupčevalec z lesom pri Sajovec Josip, posestnik y Labudski

S7. Ožbaltu na Jezeru. (P. Ober- dolini.

seelaDd.) denk Jurij, srenjski pisar na Jezeru.

Muri Peter, posestnik na Jezeru. Vrankar Štefan , Župnik pri sv.
pLiSel Tomaž, rokodelec v Priblavesi, Ožboltu.

Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru. Štev. 10.

4» Lješe. (P. Prevali. — Poverjenik: Ivan GostenSnik,

Ellme/er GaSpar, posest, v Lješah. Lipold Marko, rud. urad. v Lješah.
GoitenČnik Ivan, trg. v Lješah. Štev. 3.

5. Dekanija Piiberk. (Bieiburg.)

Bergmanti Val., župnik pri Fari. Lakner Janez, župnik v Koprivnici.

JermaD Jurij, kaplan pri Fari. Leskovar Josip, župnik v Svabeku.
Kolenik Valentin, kmet v Pliberci. Štev. 5.

Kulterer Jurij, advokat v Pliberku.

6. Sv. Pavel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sol.

=^Ptrec o. Franjo Sal., predstojnik Venedi^: p. Herman, gimnazijski

gimiu konvikta, profesor.

Mlakar p. Maksim. , samost. dohod- Štev. 3.

D i čar »

7: Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec)

Hutter Ivan, kaplan v Tinjah. Serajnik Lovro, prost v Tinjah.

Štev. 2.

8. Dekanija Velikovec.

Kikelj Tomaž, župnik na Rudi. KrofiČ Mihael, župnik.
(Ruden,) Štev. 2.

9. Dekanija Ziljska dolina. — Poverjenik: Dr, Jernej LeviSnik.

Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vavtižar Luka, župnik v Ziljski

Moboru, Bistrici.

Steiiibal Davorin, duhoven v Čačah. Vigele Ferdo , posestnik v Ziljski
Šuster Janko, farni oskrbnik v Bistrici.

Borijah. Vilčnik Gašpar, učitelj v Gorjah.

Štev. 6.

10, Dekanija Zgornji Rož. (P. Velden, Kamten.) Poverjenik: Val.

Lesjak.

KnafliČ Hadoslav , kaplan pri Št. Lesjak Valentin, župnik v Dvora.
Jakobu. Lipič Janez, mlinar v Dulah.

Digitized by VjOOQ IC

Ž51

Marini^ Janez, župnik v Lipi, Sumper Janez, župnik t SkoČidolu.

Oblak Anton, župnik y Gozdanjih. Weis8 Peter, kmet t Dvoru«

Štev. 7.

IL Dekanija Spodnji Rož. — Poverjenik: Janez Godec.

Colarič Franjo, orglar v Glinjah.
Godec Janez, župnik v Glinjah.

Sablačan Lovro, krčmar in itacunar.
Štev. 3.

12. SaVOdnje (Gmtlnd). — '^'Hraševec France, okr. načelnik.

13. Žabnice (na Koroškem).

Ferčnik Lambert, dekan v Žabnicah. Wieser Janez, župnik na Pontablu.

Štev. 2.

Število udov v Krški Ško6ji: ustanovnikov • 6

letnikov • . • 64

Skupaj

70

IV. Goriška nadškoflja.

I. Gorica In njena okolica. — Poverjenik: Andrej MaruSiS.

*Golmayr Andrej, dr., knez in nad-
škof.

'^fiensa Štefan, kanonik.

'■'Budal Bernard, stud. viših šol.

^GrČa Blaž, kaplan v Čepovanu.

^Jakopič Josip, dr.

^C. k. knjižnica študijska.

^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor
in častni kanonik.

^Knjižnica cent. bogosl. semenišča.

^Marušič Andrej, gimn. profesor.

^Solkanska čitalnica (plač. Solkanski
Andrej.)

*Tonkli Josip, dr., advokat.

*Vales Marko, vikar v Oseku.

Baje Anton, učitelj v Renčah.

Balič Josip, bogoslovec.

Benko Jakob, učitelj v Sovodnjah.

Bregar o. Albin, frančiškan«

CibiČ Anton, dekan v Čmicah.
Čebular Jakob, c. k. profesor više

realke.
Črv Anton, vikar v Brdih pri Gorici.
Erjavec Franjo, c. k. profesor više

realke.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah.
Ferfilja Franjo, trgovski opravnik.
Fister o. Pacifik, frančiškan.
Fon Jakob, mašnik v bog. semenišči.
Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof.
Gerbec Ivan, kaplan v Mimu.
Gregorčič Anton, vikar pri sv. Flo-

rijanu pri Gorici.
Goljevšček France, kaplan v Biljani.
Goljevšček Alojzij.
Hafiier Franjo, gimn. prof.
Hribar Anton, učitelj na vadnici.
Jarec Ivan, kaplan v Bovca. j

Digitized by Vj9©OQIC

m

Jeglič Andrej , vodja dež. račuo. v
Gorici.

Jug Anton, kaplan v Prvačini.

Jug Tomiižf učitelj v Solkanu.

Rafol Štefan, Častni kanonik in nad-
škof, kancclar.

KnjisSnica učiteljska goriške okolice.

Knjižnica y]Se gimnazije.

KnjiŽDica više realke«

Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu.

Eomel Mib., c. k. srednje- šolske pri-
pravljavnice učitelj.

Kurnar Val.^ učitelj na c. k. vadnici.

Lasič France, posestnik v RenČah.

Lazar Mat.^ gimn. prof.

Lukežic Janez, vikarij v Gabrijah
pri Mirnu.

MaliniČ Anton, prefekt v mladenšnici
kn, nadškofov?.

Mašera Jožef, vikarij v St, Mavru.

Moc Joj^ef, prof. na uČit. izobraže-
val i ščti.

Nannti Anfonin, duhoven v Gorici.

Pahor Anton, kaplan na Srpcnici.

PavletiČ Andrej, vodja glnhonemov,
Pavletič Jožef, vikarij v Cerovem.
Pečenko Andrej, kaplan v Biljah.
Perko Andrej , živinski zdravnik v

Gorici.
PovS6 Franjo, profesor in voditelj

kmet. šole.
Premeri Ljud., železnični voditelj in

uradnik.
Eojic Aleksij, dr., zdravnik.
Rudež Anton, učitelj gluhonemih.
Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gor j.
Semenišče mladenško, knezoškof.
Šavnik Anton, posestnik v Biljah.
Škrabec o. Stanislav, frančiškan.
Štrekelj Karol.

Tonkli Nikolaj, dr., advok. kandidat.
Urbančič Lovro, profesor v Gorici.
Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori.
Vidic France, kaplan v Gorici.
Vodopivec France, c. k. profesor in

okr. šol. nadzornik.
Zavadlav France, posestnik v Šent-

Andrežu. Štev. 69.

2. Dekanija Bovec. — Poverjenik: Eobal Peter.

Ceket Franjo, kaplan v Srpenici.
Or^^elj Ivan, učitelj v Srpenici.
Hobau Josip, nadučitelj v Bovcu.
Kenda Anton, krčmar v Bovcu.
Kobal Peter, dekan v Bovcu.
Eurinčič Janes, kaplan v Srpenici.

Leban Andrej, previdnik v SoČi,
Likar Janez, kaplan v Vojskem.
Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu.
Stres Anton, učitelj v Bovcu.
Žagar Andrej, posest, v Srpenici.
Žagar Franjo, posest, v Srpenici.
Štev. 12.

3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchlein.)

Harmel Adolf, župnik v Šebretjih. Sitar France, župnik na Bukovem.

Hovar France, župnik na Senviški Starman Štefan, vikarij v Orehku.

gori, Sirca Janez, nadučitelj v Cirknem.

Jerarn Josip, dekan v Cirknem. We8ter Janez, vikarij v Otaležu^
Jereb Joahim, kurat t Jagerščab. Štev. 9.

Seljak Anton, vikarij v Novakah.

4. Dekanija Črnice. (P. Ajdovščina.) — Poverjenik: Šimen OaberSSek.

*„EdinoHt<^, društvo. Faveti Anton, posestnik v Skriljah.

Ballogh, bratje, v Ajdovščini. Gabršček Šimen, prov. v Ajdovščini,

Digitized by

Google

253

Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Poljšak Alfonz, kapi. pri sv. Križu.
KerkoS Štefan, vikarij v Lokavecu.
Rjaveč Blaž, župnik v Batujah.
Rustja Franjo, posestnik v Skrilih.

Samostan kapucinski pri sv. KriŽu,
Setničar Jakob, nadučit. v Ajdovščini.
Vodopivec Janez, trgovec v Kam nji.
Štev. 12.

5. Devin. (P» Nabrežina.) — Valentinčič Štefan, kaplan v Devmu.
6. GradiŠka. •— Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Oradleca).

7. Dekanija Kobarid.

1

Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu.
Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu.
Črv Jan. Nep., vikarij na Sedlu.
Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj

pripravnice v Kobaridu.
Jekše Andrej, dekan v Kobaridu.
Mancini Anton, kaplan v Starem Selu.

Milek Dragojila, učiteljica v Koba-
ridu.
Peternel Jurij, vikarij v Borjani.
Podreka Jožef, župnik v Br^ginji.
Slokar Janez, vikarij v Log^h.
Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem.
Štev. 11.

8. Dekanija Kanal.

^Wolf Ivan, Župnik v Mirnu.

Čerin Tomaž, vikarij v Avčah.

Čitalnica narodna v Kanalu.

Domeniž Iran, učitelj v Desklah.

Gaberšček Franjo, c. k, davkar v
K aaalu.

Juh Janez, vikarij v Lokovcu.

Kodre Janez, kaplan v Kanalu.

Kravanja Andrej, kaplan v Kanalu.

Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Ka-
nalu.

Lukančič Tomaž, učitelj v Oorenjem
polji.

Pavša Anton, duhovnik.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu.
Škert Andrej, vikarg v Kalu.
Tomšič Jožef, viktfrij v Levpi.
Trpin Anton, vikarij v Zap otoku.
Ukmar Anton, vikarij Marija Celjaki.
Vodopivec Vinko, učitelj v EoČinju-
Vogrič Janez , nadučitelj v Kanalu.
Vuga Andrej, vikarij v Ro^Idju-
Zega Miha, učitelj v Kanalu,
Žnidaršič Andrej, vikarij na Banj-
šicah sv. Duha.

Štev. 21,

9. Dekanija Komen. — Poverjenik: GregarSiS Šimen.
(P. Rihenberg pri Gorici.)

^Kavčič Josip, notar v Komenu.
Božič Anton, vikarij v Batah.
Doljak Jakol), župnik in dekan v

Komenu.
Perfolja Josip, kaplan v Šmarijah

(P. Ajdovščina.)
Gregorčič Šimen, kapl^ v Rihenbergu.

Hebat France, vikar v Vol§čici pri

Komenu.
Kodelja Josip, kaplan v Doinbergu,
Kolavčič Jan.^ ka^an v Dornbevgu.
Kramar Filip, župnik v Dornbergu.
Križman Ignacij, učitelj v Dornbergii.
Leban Franjo, kaplan v Komenu.

Digitized by VjOOQ IC

254

Ličen Janez, župan v Rihenbergu.
Maknc Anton, vikarij v Kobilji glavi«
Pečenko A.^ pos. sin ▼ Rihenbergu.
Pipan Jožef p vikarij na VojSČiči

(P. Ajdovščina.)
Polšak France, župan v Šmarijah.
Poniž Ambrozij, učit. v Rihenbergu.
Poniž Benedikt, c. k. okrigni šolski

nadzornik v Kopru.

10. Dekani ja Tomin. —

* čitalnica narodna v Tominu.

^Knjižnica okrajna učiteljska v To-
minu.

Budal Loop,^ c. k. sodnik v Tominu.

Carli Alossjj , župnik pri sv. Luciji.

Devetak Gabrijel^ zasebnik v To-
minu,

Gabra če k Andrej, trg. v Tominu.

G olj a Jožef, vikar v Lomu.

Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v To-
minu.

Jež Fraj:tjo, bilježniški pisar.

Kogoj Peter, učitelj in vodja.

Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji.

Kragelj Jožef, dekan v Tominu.

Luznik France, vikar v Ročeh.

Marinič France, duhovni pomočnik
v Tominn,

Rebek Anton, c. k. davkar v Komenu,
RudeŽ Jožef, posestnik v Kobilji

glavi.
Sinigoj And., pos. sin v Dornbergu.
Tomšič Fr., učitelj v Rihenbergu.
Vuga Peter, kurat v Škrbini.

Štev. 23.

Poverjenik: Kragelj Jo^ef.

Mlekuž Jožef, administr. v Nemškem

Rntu.
Pencin Dragotin, duh. v pokoji v

Tominu.
Pervanja Martin, vikar na Idriji pri

Bači.
Pipan Anton, vikarij v Kamnu.
Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik

v Tominu.
Premerstein pl. Janez, dr., c. k. bi •

IjeŽnik.
Primožič Franjo , bilježn. pisar v

Tominu.
Skočir Jožef, vikarij v Lomu.
Smrekar Franjo, vikar na Libušni*
Urbančič Andrej, vikar na Pečinah.
VoleriČ Valentin, učitelj na Liveku.
Štev. 25.

Število udov v goriški nadškofiji

ustanovnikov
letnikov • .

17
167

Skupaj . 184

V. Tržasko-koperska škofija.

I. Trst in njegova okolica. — a) Poverjenik • J. DoUnar.

*Dobrila Jurij, dr., škof.
*Bučar France, trgovec.
*Cegnar Franjo, viSi telegrafist.
* Čitalnica narodna.
*Fegec Franjo, c. k, namestnijski

svetovalec.
*Gorup Jožef, vel. trgovec.

*Kandernal France, gimn. profesor.

^Kastelec France, trgovec.

^Klodič Anton, c. k. deželni šolski

nadzornik.
*Komar Vekoslav, uradnik deželne

glavne blagajnice.
*Kersnik Ferko, trgovec.

Digitized by

Google

255

^Lavtman Jane^, trgovec.

^Pertot Janez, posestnik ▼ BarkoH,

t*Sušnik Gašper, stotnik, brigade-
auditon

^Vesel Koseški Jovan, c. k. finančni
svetovalec, častni ud.

^Vovk Janez, župnik v Bazovici.

^Žvanut Matija, trg. pomočnik.

Baron Kuhnov polk st. 17. v dar.

Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu«

Bonin Jurij, učitelj v Rojanu.

Bunk Franjo, učitelj v Nabrežini.

Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu.

Čitalnica v Bojani.

Debelak Miba, kaplan pri sv. An-
tonu v Trstu.

Dekleva France, trg. agent.

Deželna višja sodnija za kaznilnico
v Gradiški (v dar.)

Dolence Viktor.

Dolinar J., na Dovgani.

Dovgan Anton, uradnik pri južni
železnici.

Dum Bok., trgovski pomočnik.

„£dinost*^ društvo.

Ferluga Antonija, učit. pri sv. Ivanu.

Flego Peter, škofov kaplan.

Geržel Anton, trg. knjigovodja*

Glavina Blaž, duhoven v koperski
kaznilnici.

Gnjezda Franjo, katehet.

Godina Jožef, finančni komisar.

Gomiljšak Jakob, nemški pridigar
pri sv. Antonu v Trstu.

Hut Karol, c. k. vojni kaplan.

Jančar Jožef, učitelj v Katinari.

Jarina Vokosl., uradnik južne že-
leznice.

Jereb Gregor, c. k. telegr. uradnik.

Kalister Ivan, zasebnik »

Rapus Simen, škofov sluga,

Katalan Božidar, trgov, pomočnik«

Kenda Anton.

Klemenčič Ivan, tekgr, uradnik,

Kocijan Jakob, kaplan pri veliki

Materi Božji.
Križman Jos , duhoven pri av, Ivanu*
Kurent Maks, trg. agent.
Leban Josip.
Legat Jan. Nep., katebet dekliške

šole in škofov tajnik,
Mankoč Josip, trgovec.
Novak Tomaž, trgovec v Tratu.
Omers Jože, duhovnik v Trstu*
Pahor Mih., trgovec v Tre tu.
Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope,
Pogorelec Ivan, telegr, uradnik.
Poženel Anton, telegr. uradnik.
Potočin J., trgovina k i pomočnik«
Rogač Anton, duhovnik v Eatenaru

pri Trstu.
Rozina Anton.
Stavdahar Ferd., častni korar in c.

k. gimn. profesor v pokoj i.
Šušt Jan., dr., bogoslovja profesor

in škofov kancelar.
Truden Miha, trgovec,
Urbas Viljem, c, k. profesor više

realke.
Užnik Ivan, c. k. prof. više realke.
VončinaLipe, duhovni pomočnik na

Občini.
UrSič Alojzij, pisar,
Valenčič Ivan, trgovec.
Vesel Jožef, tehtovecv c. k, dogani.
Vodnov Davorin.

Wrat8chko France^ gimu. profesor.
Žerjav L. v BorStu prr Trstu,

Štev, 74.

h) Poverjenik: Ivan Nabrgoj.

Goijup Ivan, posestnik v Preseku.
Marcina Ivan, ukitelj v uČ. priprav-
nici v Proseku.

Nabrgoj Ivan^ župan in posestnik

v Proseku.
ValentiČ Anton, učitelj v Proseku.
Štev, 4.

Digitizedbv Google Z'

_ /

266

2^ Dekanija Dolina (pri Trstu. — a) Poverjenik: Jurij Jan.

*Jan J arij, dekan v Dolini.
Bitanc Anton, učitelj v Dolini.
Fink Jole, kaplan na Klancu.
JnriievecStepan, gostilničar v Milah.
KlemenČiS France, duhovnik y Pod-
gorju
Klemenčič Jernej^ župnik ▼ Predloki.
Koren Ifan, kmet ¥ Podgoiji.
Metlika Anton, trgovec v Klancu.

Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini.

Pavli Lojze, kaplan v Borštu.

Beko Franjo, vžitni opravnik v Bo-
lj uneu.

Sila Matija, župnik v Rodiku.

Sterle France, načelnik postaje v
Divači.

Svet Ivan, kaplan v Podgoiji.

Štev. 14.

b) Peverjenik: BeJcar Janez. (P. Lokev (Corgnale) pri Divači).

^Notar Tone, duh. pomočnik v Bre-
zovici*

Renedek Janes, Župnijski oskrbnik
v Brezovici.

Kraljic Fr., duh. pomočnik vBrezovici.

Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah.
Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi.
Rekar Janez, kaplan v Lokvi.

Štev. 6.

3. Dekanija Jelšane. (P. St. Peter, Krain.) — a) Poverjenik:
Valentin PvXavec.

Jenko Štefan, vikarij v Podgraji.
Košlč Martin, učitelj v Jelšanah.
Plata Valentin, kaplan v Jelšanah.
PodkrajSek France, nadzornik že-
lez ni 3ke postaje v Sapijanah.

Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah.
Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v

Klani.
Skerl Jožef, kaplan v Jelšanah.
Štev. 8.

d) Poverjenik: Fr, Šabec. (P. Podgrad, lUir. Castelnuovo.)

*Šabec France, trgovec v Podgradu.

Ereceljnik Ivan, župnik v HruSici,

Eokole France, c. k. davkar v Pod-
gradu (sedaj v Malem LoSinju.)

Euntara Anton, posestnik in poštni
opravnik v Podgradu.

Mahnič Ivan, duhovnik v Starači.
Markič Matej, kaplan v Hrašici.
Poklukar Martin, župnik v Vodicah.
Zajec Anzelm, duhoven v Hrušici.
Štev. 8.

4. Deicanija TomaJ. — Poverjenik: Jernej Brenči.

*Črne Anton, posestnik v Tomaji.
Benigar Anton, učitelj v Tomigi.
Brencč Jernej, duh. v Dutovljah.
C vek Lavoslav, nadučitelj v Sežani.
D u to vije, vaška knjižnica, (plačuje

g. Tavčar v Ljubljani.)
Gulič Franja, posestnikova soproga

v Sežani.

Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani.
Legat Fdv., duhoven v Lipnici.
Narobe Janez, duhoven v Taboru.
Strle France, predstojnik v Divači.
Štrukelj Miha, pisar v Naklem;
Šubic Primož, duhovnik v Koprivi.
Zupan Jožef, duhovnik v Sežani.
Živec France, posestnik v Skopem«
Štev. 14.

Digitized by

Google

257
5. Dekanija Koper. — a) Poverjenik: Jakob Sila.

Kleinmayer pl Julij, c. k. profesor Teran France, duh. v Pomijanu,
na učiteljišči v Kopru. Žvokelj Iv.^ c. k. davk. uradtiik t

Poniž Benedikt, učitelj na vadnici. Kopru.

Sancin Jožef, provizor v Rižani, Štev. 6.

Sila Jakob, katehet na učiteljišču v
Kopru.

6. Dekanija Kastav. — Poverjenik: Anton Sovdat

Čitalnica narodna v Kastvu. Legat Franjo, c. k. pristav v Vo-

Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. loškem.

Kjuder Anton, duhovni pomočnik v Sovdat Anton, c. k. davkareki nad-
Lovranu. zornik v Voloskem.

Štev, 5,

7. Dekanija Piran. — Poverjenik: France Ravnik.

Belec Ivan, duh. pomočnik v Kan^ Ravnik France, župnik v Dvoru,

fanaru. Skočir Avguštin, kaplan pri Materi

Matjan Valentin, Kurat v Risani. Božji na Krasu.

Žtev. 4.

8. Dekanija Pazin — Pičan. — Poverjenik: Herman V$mdig,

(Pazin, Istrien.)

*Volčič Jakob,., kurat v Zarečji. Križaj Bartol, duhovni pomočnik v

Beniger o. Adjut, frsnčiškan v Pazinu. Žminji.

Berbuč Ivan, c. k, gimn. profesor Matejčič Franjo, c. k. gimn, prof.

v Pazinu. v Pazinu.

Bukovec Franjo, pl. oskrbnik vTr- Orlid Franjo, plovan v Žminji,

bižu. Perušek Rajmund, c. k. gimn, prof.

Fabris Anton, duhovni pomočnik v v Pazinu.

Lindaru. Sajevec Jakob, kurat v Borutu.

Hočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik Venedig Herman, c. k. gimn. pro-

V Pazinu. fesor v Pazinu.

IvanČič Jože, c. k. gimn. profesor Zimerman Matija, župnik v Gradišfj],

v Pazinu. ' Štev. 16.
Jelušic^ Raim., duhovni pomočnik v

Pazinu.

9. Dekanija Buzet. (Pinguente.) — Poverjenik : Anton PeteUiu

Grosman Edvardo, kaplan v-Buzetu.
Petelin Anton, kaplan v Buzetu.

Digitized by VjOOQ16» '

258

10. Permani. Pesdič Miha, poStnl opravnik.

II. TruSke. (P. Capo d' Istria.) Kosec France, župnik v TruSkah.

12- Umaga- (istria.) — Rovnik. Pirano: — Jugo M., žapuik v Mate-

radi pri Umagi.

13. BerŠeC (Istrija). Logar Franjo, župnik.

Število udov v tržaški škofiji : ustanovnikov . . 22

letnikov . . . .143

'<

Skupaj . ,165

VI. Sekovska škofija.

I. Admoni — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.

"^Lajh o. Korbinian, gimn. profesor. Rešek o. Enrik, župnik.

*Matevži(; o, Eginard, gimn. prof. Švarc o. Alkuin, župnik.

*Pivec o, Maksjmiljan. Trček o. Egidij, župnik.
*Vagaja o Rudolf, župnik. Štev. 7.

2. Cmurek.

Pavalec Jurij , kaplan v Cmureku.

3. Gradec.

^Ipavec Benj«, dr., zdravnik. Herman M., c. k. sodnik in deželni
^Krek Greg«, dr., prof. slav. slov. odbornik.

Da vseučilišču. HofiTer Edv., dr., profesor na visi
^Macun France, bivši sodn. pristav. realki.

*Mur§ec Jožef, dr., realk, profesor Kocijančič Alojzij, kamnosek.

v pokoj i. Končnik Peter, prof. na c. k. izo-
^SimoniČ France,, dr., uradnik Iva- braževališča za učiteljice«

nejske knjižnice v Gradcu. Kovačič J., župnik v Vfbovji.

^Šrajgar Gabriel, gvardijan minorit. Lavrič Josip, učitelj mestnih Ijud-

samostana. skih šol.

*VoiDJak Miha, inženir juž. železn. Lupšina, ravnatelj v zastavnici.

Hauptman France, prof. na c. k. Macun Ivan, c. k. gimn. profesor.

žeuflkem uč. izobraževališČu. Hay- Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik.

denga^&e, 8.) Mol Lavoslav, duhoven delalnice.

Digitized by

Google

r

269

OpravniStvo (Oekonomat) c. k. nad- Skodlar Henrik, kupec.

sodnije (po 5 iztisov v dar.) Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor

Paltauf Jak., župnik v pokoji. na vseučilišču.

Petelin J., magistr. blagajnik. Svetina Janez, duh. doktorand filo-

Pirnat Jakob, od v. koncipijent. zofije.

Polak P. Alojzij, minorit. prokurator. Slik Jož., župnik pri sv. Margareti

Regula France, uradnik. na Vabi.

Robič Mat., dr., bogosl. profesor. Šubic Šim., dr.., c. k. profesor vse-

Seifrid Ludwig, duhovnik v c. k. kaz- učilišča.

nilnici. ,,Trjglav*', društvo.

Senior, dr., zdravnik. Wallner Peter, niŽ. realke katehet.

Štev. Bi.

Dijaki na vseuSiliSSu.

Kosi Anton, filolog. Rojnik Kronoslav, filozof.

Lasbacher Josip, filozof. Sinkovic Dragotin, filozof.

LendovSek Josip, filozof. Šket Radoslav, filozof.
Pihlar J., filozof. Štev. 8.

4. Vorau: Kramberger Feliks, kanonik.

5. Graden (p. Koflah): Kolenko Jožef, župnik.

6. Si Peter pri Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan.

število udov v sekovski škofiji: ustanovnikov • • 11

letuikov ... 42

Skupaj . . . 53

VII. Udje v raznih krajih.

I. Bisag. (P. Breznica pri Varaždinu): Vojska Ijavoslav, župnik,

2. Buda- Pest: *Dr. Turner Pavel.

3. DijakOVar: *Strossmayer J. Juraj, biSkup.

4. Črnilog: P. Lokve pri Reki (Piume). Poverjenik: Franjo AMin.

Ahčin Franjo, učitelj v Črnem logu. Stefančič Matej, trg. v Črnem logu

Durbešič Avguštin, posestnik na Valšič Rade, župe opravitelj v.Pra-

Grobniku. putniku pri Bakra. Žtev. 4.

Digitized by VjOOQ IC

260

5 Dubrovnik (Rii^ia) ; Kflmar Franee^ e* k, vodja sj^andarmarijske po^
postaje T Katati, Star^ Anton, dr.^ c. k. Tcgoi nadleiSaik,

6 Dunaj, A.

i

Rajevskij Mih« buŠknp^ ^tni ud.

♦Cigale Matej, c, k, minUt tajnik,

*Conrad Sigmund, njeg, ekacelencija
baron Eybeflf@ld^ c. k. nameetoik
Doljao - avstrijski, skrivni sveto-
valec I t. d«

*Firbas France^ odgojite^.

*Miklo§i£ pl. Francei profesor na
TBeuciliiča.

*Napret Teodor, dvomi svetnik pri
najviSi sodn^ji.

^Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.

^Šaman Josip, prof. akad. gimn.

*Wiiikler Andrej, c. k. dvorni sve-
tovalec,

"^Žvegel Josip, baron, ministerski
svetovalec vnanjih oprav. (Ball-
plaU).

GodaiS Jos., duhoven v Avgustineji.

Hab^ Jasi p J učitelj v FuDfbanBen-ti.
Jelenec Jan., prefekt v Tereiijaniiča.
Jevnikar Jakob, ravuatelj pri mini-

steratvu sa deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in

trgov, sbornice.
Koželj Anton, prefekt na c. kr«

Terez. akademiji.
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan

in vodja viših bogos lovskih vdd

v Avgttstineji.
Navratil Iv., c« k. najvišega sodišča

pristav.
Novak Peter, prefekt v Terezijanu.

(Knjige v Kamno Gk>rico št. 22.)
Sežun Žiga, bank. uradnik.
Stritar Josef, c. k. gimn. profesor

na DunajL

Štev. 21.

B.

Detelja Franc, profesor v Dunajskem

Novem mestu.
Gogala Ivan, stud. jurist.
Earlia Jože, stud. phil.
Kos Anton, modroslovec.
Kos Franjo, stud. hist.
Lapajne Štefan, stud. jur.
Laeič Josip, pravdnik.
NamaniČ^ Davorin, modroslovec«
Oroiem Franc, stud. phil.
Smola Albin, jurist. *
Scbreiner Enr., prirodoslovec.

Šorli Ivan, pravoslovec na vseučilišču.
Štajer^ jurist.

Suhač Matevž, vseučiliSčnik.
Šaklje France, c. k. gimn. profesor

v Dunajskem Novem mestu,
ŠuSnik, modroslovec.
Urbanija Jakob, poštni uradnik. (Cen«

tralbahnhof, Frachtenausgabe.)
Višnikar Franc, jurist.
Zmerzlikar France, kem. in tehn.

vodja fabrike za kotranove izdelke

v Angemu pri Beču.

Štev. 19.

7» D6lniC6: Majnarič Jakob, učitelj.

8. GOSpiČ V Vojni krajini. Valon Josip, svetnik sodnge.

9. ImdriilOV HradeC na ČeŠIcem: Mašek Ignacij, gimn. profesor.

10. Hallstadt: Križnlcka Dragutin, c. k. kontroloi^«

Digitized by VjOOQ IC

261

II. Pariz : Picot Emile, podkonzul V Parisa (knjige pod napisom) : Mens.
Emile Picot. Viceconsul de France 8 Plače d'Eylau Pariš. (Durcb Giite
des Herrn Spejers Duran bei der franeosischen Botschaft in Wien).

12. Karlovec: — Poverjenik: Pfeifer o. Milko.

^Steklaaa Ivan, profesor. Majtinger dr« Vojteh, gradski fizikns.

Pfeifer o. Gratus (Milko), vikar in Štev. 3.

provizor v Karlovcu.

13. LvOV: ^Chocholoviek Emanvel, zemljemerec. Preis Amalija rojena
Gregoračeva (Griine Gasae, Nr. 19),

14. Lokve: (pri Reki). Poverjenik: MajnariS Ojuro.

Konic Josip, kotarski lečnik«
Majnarič GjnrO; poštar.
Vilfan Iran, poreznik.

15. Materija: (▼ latri). Pemišek Blaž, narodni učitelj.

16. Novi IČin (Neutitscbein) : Apih Josip, profesor deželne realke.
(Schmiedgassei 171.)

. 17. ŠibenilC: Miglič Peter, dr., nadleČniK 18. polka peScev.
18. Oderberg: Milič Anton, poštni oficijal (kolodvor).

19. Oselc.

Gradišnik Pranjo, vodja brzojava. Jazbec Ivan, nadtelegrafist.
Hržič Anton, gimn. prof. Kodrid Andrej, gimn. prof.

Hoker Franjo, telegrafist Kolarič Baje, ravnatelj Stedionice.

Horvat Matija, pravoslov. Leitner Pranjo, tefegrafist.

Štev. 8,

20. Pitten (Spodnja Avstrija) : Cirman Anton, učitelj.

2i. St Polten (Spodnja Avstrija): Nemec Anton, poštni opravnik.

22. Poreč: Zarli France, c. k. davk. nadzornik v PoreČu.

23. Praga.

Beseda umetniška. Rieger Franjo, Ladislav, častni ud.

Matica češka. Spolek pravniški.

Prvi spolek Gabelsbergerjevib ste- Štev. 5.

nografov.

Digitized by VjOOQ IC

2L62

24. PoŽega (Slavonija).

^Mazek AdIod, gimn. ravnatelj.

fiaič o. Ivan Rapistran^ gvardijan v Karlobagu.

25. Reka. Poverjenik: Franc BlaS.

*Bla2 France, trgovec. Markovič Ivan, realka vodja.

Atrič FranjO; c. k. prof. na Reki. Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-

BarbiČ Erazem, dr. natelj.

Čičigoj Jakob, gimn« prof. Zupan Jan., gimn. profesor.

Fiamiu Ivan, dr., kanonik i župnik. Štev. 9.

Knjižnica 00. frančiškanov na Reki

SebeniCO (▼ Dalmaciji): Barbič Martin, pri c. k. dalm. drž. železnici.

25. Zlatar (Hrvatska): Rožič Valentin, grajščinski rendator.

26. Sisek: Pavlica Stevo, trgovec.

27. Siunj: Zor Lovro, okrajni zdravnik.

28. DakanOVaC (p. čakovac v Medjumurju), Inci Anton, župnik.

29. Trsat (P» SuSak) : Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. —
O. Veleč Avguštin, kapucin. — Tabor Rupert, kapucinski klerik.

Vahrn (pri Brlksenu) : Solkanski Andrej.

30. Varaždin.

^Francelj Bar., učitelj na nizi realki Križan Josip, dr., gimn. profesor,
v pokoji. Žugič Štefan, profesor.

Štev. 3.

31. VinkOVCa v Slavoniji: Ogrinec Jožef, profesor.

32. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos.

Rački Franjo, dr., častni ud. ^Kos Anton, tajnički pristav ban-
*BradaSka Franjo, ravnatelj kr. gimn. skega stola.

v Zagrebu. ^Košiček Ubaldo, mestni kaplan.

^Jelovšek Martin, prof. na realki. '^Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj
^Kastelec Franjo, stotnik 53. peš- v pokoju.

polka. *Star^ Josip, profesor na višej realki.

*Kopač Jožef, dr., odvetnik. ^Vančas Aleksander, dr., zdravnik.

Digitized by VjOOQIC

263

*Weber Adolf, kanonik.
^Zoričid Peter, prof. na realki.
Derenčin Martin^ dr.
Eisenhut Miroslav , stolar in posest.
Fogl Emil, župnik v Kupčini.
Fon Josip y dr. v bolnici milosrč-

nikov.
Gnjezda Anton, trgovec.
Grbec Franjo, pevec hrv. opere.
Kukuljevid| pl. Sakcinski, Ivan.
Lipež Viktor, prof. na realki.
Magdič Franjo, profesor
Marn France, profesor.
Matavšek Ferdo, kr. državnega nad-

pravdnika namestnik.
MesiiS Matija, rektor vseučilišča.
Mrazovič Ladislav, vladni perovodja.
Naglid Ivan.
Novak Josip, vrhovni blagajnik v

pokoji.
Pažur Josip, mestni kaplan.

Društvo sv. Jeronimo (po
Jugoslovanska akademija
Matica hrvatska.

Sevnik Vinko } v^Snik kr. banskoga

stola.
SimonČid Gjuro , prof. preparandije.
SmiČiklas Tade, gimn. profesor.
Strožir Ivan, prof. kr. više realke.
Šaler Franjo, učitelj.
TomŠč Jožef, vojni kurat.
Tomšid Ljudevit, učitelj.
Valjavec Matija, prof, kr. gimn.
Vakanovič Jar«, prist. kr. stola sed-

morice.
Vidovič Ante, katehet v samostanu

milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik.
WeiQgrl Josip, dr. v bolnišnici mi-

losrčnikov.
Wei8 Franjo, kavamar.
Zeining^r Bojnomir, pek.
Žepič Sebastijan, gimn. profesor.
Žugčič Josip.
1 odtis),
(po 3 odtiske).

Štev. 44.

Poverjenik: g. Mihael Eajevskij.

33. Za Rusijo.

*Bolž Davorin, profesor.
^Slavjanski dobrodelni komite v St.

Fetersburgu.
Štiftar Franjo, prof. v Petrogradu.

Število udov v raznih krajih: ustanovnikov

letnikov . .

12 iztisov za društva, s katerimi je
,, Matica'' v zvezi književne vza-
jemnosti.

Štev. 5.

31
126

Skupaj

157

T djanski zvezi književne vzajemnosti je ^Matica'':

1. z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1.

2. Z Matico srbsko V Novem Sadu od 1864. 1.

3. Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.

4. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1.*)

*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije izfisi vsake knjige :
eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J.
Muršečevi želji daje najizvrstuejSima slovenskima dijakoma na vseučilišču.

Digitized by VjOOQ IC

■X:fi,

264

5. Z drn^trom 67* Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.

6. Z Matico čegko v Pragi od 1866. 1.

^. Z besedo umetniško v Pragi od 1866. 1.

8« Z drultrom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866« L

9. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870.1.

10. Z druStvom &v. Mohora ▼ Celovcu od 1866. 1.

11. Z druStvatii anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.

12. Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.

13. Z občestvom za izdavaoje narodnih spominkov v Vilni od 1869. 1.

14. Z Mumjecovsko rauzejo v Moskvi od 1869. 1.

15. S knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869. L

1 6. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od

1869. 1,

17. Z tmperatorako universiteto v Varšavi (£go Prevoshoditeljstvu Petov

Aleksijeviču Lavrovskcmu, Kektoru Imperatorskago Universitete
od 1872. 1.

18. Z universiteto v Moskvi od 1872. 1.

19. Z arheolog iškim občestvom v Moskvi od 1872. 1.

20. Z občestvom Ijubiteljej istorij i drevjostej rosijskib v Moskvi od

1872, 1,

21. Z universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi od 1872. 1.

22. Z občestvoDi filologiškim v Voronežu od 1872. 1.

23. S Sniithsotiovo ustanovo (Smitbsonian Institution) v AVashingtbonu.

24. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
25« Z Matico moravsko v Brnu od 1869. 1.

26. Z gosp. Louis Legerjem, profesorjem slovanske literature v Parizu

od 1869 1.

27. S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. 1.

28. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.

»^Matica'' svoje knjige daruje:

1. Slavni C. k, pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).

2. Blavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic

(po 1 iztis).

3. BlavDi C. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-

nice (po 1 iztis).

4. Slavni čitalnici t S, Francisko v Kaliforniji od 1869. U (po

1 iztis).

5. C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).

6. SI deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1.

7. SL kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869, L (po 1 iztis).

8. Slovencem v severni Ameriki, in sicer po

Dr. Feliksu Fliigelu, generalkonsulu (Leipzig) v roke.
Prečastltemu in milostn. Škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak,
Biacop at Marquette Micbigan North America).

9. Vis. C, k, »adBodniji v Gradca sa slovenske vjctnike (po 5 iztisov).

Digitized by

Google

S66

10. učiteljskim izobražefaliSčem v dar za onega pripravnika poslednjega

leta, ki je s najboljšim vspebom dovršil svoje nauke, in aicer:
a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebakima
(možkemu in ženskemu) , e) zadarskemu, č) petrinjskcmu,
d) pakraskemu, e) djakovarskemu, f) samoborskemu, in g) kru-
gu je vaškemu.

11. ,,Hervatskomu pedagogi] skomu književnemu sboru'^

12. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani. Štev. 21.

Pregled vseh Matičinili udov.

V škofiji:

Častnih
udov

ustanov-
nikov

letnikov

aknpaj

I. Ljubljanski . .
II. Lavantinski . .

III. KrSki ....

IV. Goriški . . . ,
V. TržaSko-koperski ,

VI. Sekovski . . . ,

7

182
93
6
17
22
11
31

730
343

64
167
143

42
126

&12
436

70
184
1G5

53
157

VII. V raznih krajih ,

Skupaj

7

362

1615

1977 1

Digitized by

Googk

Digitized by VjOOQ IC