Skip to main content

Full text of "Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih: kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega ..."

See other formats


Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 




I 



,siTr 





i 




r ■ 



-•^' -v ■•"w'^-*' -'^." 






■ 

[ 

\ 



^• 



\ 



• . > . ■ 






» • 



• • t 



' > f \ ' 






/ ,•• 



/ 



/ 






Y minulih stoletjih.- 



•K-^®^-^*^ 



Kultufhistoricne študije zajete iz ljubljanskega 

mestnega arhiva, ^'^^^7;'-^'^^ 

t SGllOLSii 

v 



Spisal 

IVAN VRHOVEC, 

C. k. giumaz. profesor. 



S4feM 




) 



A^(^4&Y(§M 




LJUBLJANA, 1886. 



Založila Matica Slovenska. — Tisk J. Blasiiik-ovili naslednikov. 



vin 

/63(0 , 







Predgovor. 




..Kar more, to mož je storiti dolžan!" 

Simon Gregorčič. 

soda rai ni naklonila drugih darov, ki bi jih mogel 
pokladati na žrtvenik domovine, kakor ljubezen do 
nje in njene minulosti. Poskusil sem storiti, ko- 
likor sem mogel storiti, in če mi je manjkalo moči do 
tega, kar sem nameraval, spregleda naj se mi — vsaj 
volja je bila dobra. Zato pa izročam to knjigo svojim 
rojakom s težkim srcem ; ne da bi se morebiti bal očitanja, 
da ji nisem žrtvoval truda in časa, da nisem z vso go- 
rečnostjo pretikal zaprašenih in plesnjivih, v ljubljanskem 
arhivu shranjevanih listin minulih stoletij. Najstrožji 
sodnik me na to stran ne more obsojati, a stopil sem 
na pot, po kateri ni hodil pred mdno še nihče. 

Brez kažipota delati sem si moral gAz sam in 
iz ogromne obilice gradiva izbirati to, kar utegne za- 
nimati denašnji svet in pojasnjevati kulturno zgodovino 
ljubljansko. In to drugo se mi je zdelo važneje. Zato 
bi bil to knjigo zval tudi lehko „kulturno zgodovino ljub- 
ljanskega mesta". Podati sem hotel zrcalo, v katerem 
gledaš podobe iz davno minulih časov, v katerem opa- 
zuješ razvoj političnega, socijalnega in trgovskega živ- 
ljenja ljubljanskega, iz katerega odsevajo težnje in na- 
pori naših prednikov. 

Marsikomu seveda se bode zdelo to zrcalo preslepo, 
premalo jasno, marsikdo utegne iskati v ti knjigi, česar 
ne bode našel, ali pomisli naj, da ga pred seboj nisem 
imel prednika, ki bi mi bil s prstom pokazal, katero 



stran kulturnega življenja naj razpredem širje in katero 
naj skrčim, kolikor največ moči. Za trdno pak sem pi-e- 
pričan, da bode vsakdo našel v nji vsaj nekaj, kar mu 
bode prijalo. 

Trudapolno moje delo bi mi bilo pač zelo olajšano 
in knjiga dovršenejša, ko ne bi bilo gradivo, nakopičeno 
na ljubljanskem rotovži, tako različno in tako okorno, 
da mu je kos le mojsterska roka. Nakopičeno res 
je gradivo in to v pravem pomenu besede, kajti v naj- 
večjem neredu so pomešane in na kup zgnečene listine 
najrazličnejših stoktij in najrazličnejšega obsega. In iz 
te zmesi sem se trudil vstvariti sliko nekdanjega jav- 
nega življenja ljubljanskega. Ce se mi to ni posrečilo 
in če bode naletel pazni bralec v kacem poglavji na 
odstavke, ki morebiti ne spadajo vanje, ne pozabi, da mi 
je sestavljanje knjige dajalo mnogo več truda, kakor 
nabiranje gradiva. 

Pri tem pak poudarjam z vso zavestjo, da sem 
stal pri spisovanji svoje knjige na popolnoma nepri- 
stranskih tleh. Zamolčal nisem ničesar, kar pojasnuje 
ljubljansko zgodovino, nikjer nisem olepšava! , nikjer 
grdil. Svoje sodbe nisem nikjer vsiljeval med zgodovinske 
date. Ljubljančane sem privedel z njihovimi dobrimi in 
slabimi svojstvi, z njihovimi pravičnimi in krivičnimi 
terjatvami in napori pred nepristranski sodni stol zgo- 
dovinski. Tli so in taki so. Zgodovina kaži človeško 
trudil v pravi luči ter se ne d^j slepiti po menja- 
jočih se in nestalnih nazorih hitro mimo nas bež6čega 
časa. Predsodki denašnjih dnij naj v zgodovinski knjigi 
ne dob6 prostora. Marsikdo mi bode morebiti zameril, 
da nisem v naših politično tako razburjenih časih zasle- 
doval in razkril narodnostnih nasprotij med nekdanjimi 
ljubljanskimi meščani. Pa naj bi jih bil tudi zasledoval 
— našel jih ne bi nikoli, kajti Ljubljanci so živeli, 
kakor nam zatrjuje Valvasor sam, mirno med seboj, 
„kakor ovc6 v stdji, Kranjci, Štajerci, Korošci, Hr- 
vatje, Italijani, Tirolci, Bavarci, Saksi, Franki, Svabi, 



Slezi, Moravci in Cehi, džt, celo Danci, Pomorani, Ho- 
landci in Francozi so prihajali sem; tretjina meščanov 
so bili zgolj tujci". Valvasor se jim je čudil, da so ži- 
veli med seboj v tacem sporazumljenji. O prepirih šo culi 
le malokdaj kž.j, najmenj pa o političnih. Prav soditi jih 
ume le tisti, ki se ves zamisli v njihov čas in ki uva- 
žuje in pretehtava vse razmere, v katerih so se vedli tako 
in ne drugače. 

Jedino, kar se mi lehko očita, je, da sem pustil 
vse druge vire v nemar in zajemal zgolj iz ljubljan- 
skega mestnega arhiva. Proti nobenemu očitanju pa se 
mi ne bode braniti lože, kajti tem potem podajem svojim 
čestitim bralcem zgolj nove, dosedaj še nepoznane date 
in s tem, upam, da sem ustregel bolj, kakor če bi po- 
navljal, kar je že znanega in kar si lehko preskrbi 
vsak, komur je do tega. 

In tako izročam rojakom svojim kulturno zgodovino 
ljubljanskega mesta želeč jim, naj jim pripravi toliko 
veselih trenutkov, kakor jih je meni, stikajočemu po 
ljubljanskem arhivu. 

V Ljubljani, meseca junija 1886. leta. 



Pisatelj. 



■ ^ • ...* . 



OBSEG. 



Stran 

Predgovor I 

Uvod ^ 1 

I. Poglavje. Meščanje 8 

§. 1. Vsprejemanjo novih mošr*anov 8 

§. 2 Odkupnina * 17 

II. Poglavje. Nemeščanje 26 

III. Poglavje. Mestna gosposka 82 

IV. Poglavje. Ljubljansko sodišče 50 

§. 1. Civilna sodna oblast 51 

§. 2. Kriminalna sodna oblast 59 

a) Krvavosodna ali kriminalna oblast — 

b) Meje ljubljanskega krvavega sodisr^a 63 

§. 3. Duhovščina 66 

§. 4. Plemstvo — - 

V. Poglavje. Seje mestnega sv6ta 69 

§. 1. Civilno pravo ■. , 69 

a) Navadne seje — 

b) Slovesne meščanske seje (Stadtreehten) 80 

§. 2 Kriminalno pravo 87 

VI. Poglavje. Mestni sodnik 112 

VII. Posebne gmotne pravice ljubljanskega mesta 122 

§. 1. Mostnina (Briickenpfennig) 123 

§. 2. Skladišče in mestna vaga (Die Niederlage und Stadtwage) 133 
§. 3. Mera platna (Leinwandmasserei), soli (Salzmass), žita (Ge- 

treidemasserei) in vina (Weinma88erei) 139 

a) Platnena mera 140 

b) Mera od soli 141 

e) Žitna mera 142 

d) Vinska mera 146 

§. 4. Pristojbina od blaga po vodi v Ljubljano pripeljanega (Was- 

serzulandungsgefiille) 146 

§. 5. Opekarni (Ziegelofen) 148 

§. 6. Stolonoše 149 

VIII. Poglavje. Ljubljanski trgovci 154 

§. 1. Ljubljansko trgovstvo v srednjem veku 154 

§. 2. Trgovstvo v 16. stoletji 159 

§. 3. Trgovstvo v 17. stoletji 165 

§. 4. Trgovstvo v 18. stoletji 173 



Stran 
a) Odgovor grofa Danijela Barba 24. dn« jnlija na pritoJibe 

meščanov od If). dne julija 175 

h) Ljubljanski župan proti ii:vofu Barbu 24. dne julija . . 178 

e) Drugi govor grofa Barba. Dne 30. julija 185 

d) Drugi govor ljubljanskega župana. Dno O. avg. .-4.788. leta 188 
«') Poslodnji gov(»r grofa Btirba in zarudi tt'ga prepihi-i^tiani 

patent ' . *:* .; l3o 

f) Poslednji napori zn rešitev nekdanjega trgovstva 198 

45. T), Zato/be proti de/.elni gosposki (Landsehaft) 200 

§. (). Trgovski stan konec minulega stoletja 214 

IX. Poglavje. Rokodelci in zadruge (Ziinfte) ........ 224 

§. 1. Zadruge 225 

§. 2. Mojstri 230 •«• 

§. 3. Pomočniki in učenci (Gesellen und Junge) 240 

X Pogiavjcv Obrtniki 24S 

§. 1. Gostilničarji 248 

§. 2. Mesarji 257 

§. 3. Pekarji ' 202 

XI. Poglavje. Teže meščanov 2G5 

§. 1. Stra/c 205 

§. 2. Vojaško ukvartirovanjc 270 

§. 8. Davki . . . . ' 272 

XI i. Poglavje. Število ljubljanskih stanovnikov leta 1788 ... 279 










.« • 



Uvod. 




ajteže bodo odgovarjali zgodovinarji naši vprašanju 
kdaj in kako se je pričela Ljubljana. Dokler se ne 
najdejo novi, dosedaj še ne odkriti viri, preostajalo nam ne 
bo drugo, kakor ugibati ter se zadovoljevati z bolj ali menj 
srečnimi kombinacijami. 

Slavnoznani naš zgodovinar Dimi t z ugiba, da se je po- 
spela Ljubljana zopet kvišku po 6ni znameniti bitki z Ogri 
na L6škem p61ji leta 955. *) Seveda pa na to leto ravno ne 
priseza. Ko so se unesli divji valovi ljudskega preseljevanja — 
zadnji spomini nfeje so bili ravno napadi Madjarov, nadle- 
gujočih vse sosede svoje — jela so se po vsi Evropi oživ- 
ljati mesta, ki so se razsula v 6nih burnih in divjih časih. 
Na rimskih razvalinah se je zagibalo novo življenje; tudi v 
Ljubljani se je neki tako godilo, a časa, kdaj ,^ tega ne pov6 
nobeno poročflo. Valvasorju se je zdelo, da se je utegnilo 
to zgoditi okoli leta tisočega, zato je pričel tudi ž njim leto- 
pise svoje, in kaj več tudi mi ne v6mo pov6dati. 

Brez vse dvojbe je: da je Ljubljani pripomogla k no^ 
vemu življenju izvrstna ugodna 16ža ljubljanskega Gradu, 
opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova, divja 
stoletja minulih časov so imeli taki kraji zavoljo trdne svoje 
16že veliko važnost. . Prinieroma visok hrib, na njem močš,n 



■J . ■ •• ^ . .• . ' 

^) Dimitz, Oesch. Krains L pag. 154. 



^ 1 



grad z debelim zidovjem, bil je jedini kraj, komur je mogel 
zaupati takrat človek življenje svoje, na katero so prežele 
vsakovrstne nevarnosti noč in dan. To nam pričajo še dan- 
danes stari, na visocih hribih ali ob velicih rekah zidani 
grad6vi. Po srednji Evropi je nastala na ta način cela vrsta 
glasovitih in znamenitih mest. 

Že za Karola V61icega se je godilo tako. Frankovski 
kralji, katerim se je uklanjala tudi Kranjska, imeli so na- 
vado ustanavljati na svojem zemljišči velike kmetije, ki so 
jih,nazivali „villae". Ako se ne motimo, bila je vsa gorenj- 
ska strarvjedna sš,ma taka velika kraljevska kmetija. 

Na tem velicem prostoru so dali zgraditi tCi in tam 
manjša in večja gospodarska poslopja, v katerih so stanovali 
in opravljali svoje p6sle frankovski podložniki. Najvažnejše 
med temi poslopji pa je bilo 6no, v katerem je stanoval 
nadzornik vseh kraljevih kmetij. Njemu odločeno pohištvo 
so sezidali najrajši na kakem kraji, imenitnem že po svoji 
16ži sdmi in obetajočem varnost. To poslopje se je nazivalo 
s tujim izrazom, „Pfalca", njegov gospodar pak „Pfalzgraf". 

Mesto Kranj je brez dvojbe tako nastalo iz zgolj ne- 
svobodnih Ijudij, ki so obdelovali kraljevo zemljo jedino za 
hrano, stanovanje in obleko. 

A kmetovalci niso bili jedini delavci na takih kmetijah. 
Že Karol V61iki je ukazal, da se je moralo naseliti na njih 
razven kmetovalcev samih po najmenj trideset rokodelcev. 
To so posnemali škofje, groQe in drugi velikaši, pozneje tudi 
drugod, ne le po Frankovskem, ampak tudi po Nemškem. 
Skoraj ti ga ni bilo rokodelca, ki ne bi se bil nahajal na 
taki kmetiji. O minskem nadškofu (mainzer Erzbischof) se 
poroča, da je dajal cel6 umetnikom, slikarjem, podobarjem, 
zdelovalcem pergamenta itd. p6sla na kmetijah svojih. Tudi 
ti ljudje so bili nesvobodni, vendar so jim dajali toliko pro- 
stosti, da so mogli delati posebej še za pr6daj in svojo ko- 
rist, kadar so izgotovili od kralja ali od gospodarja svojega 
sploh za kmetijo odločeno jim število zdelkov. S prihranje- 
nim imetjem si je kupil marsikdo prostost in prost je na- 
daljeval iz svoje volje, kar se mu je prej ukazovalo. 



K tem hlapčevalnim in osvobojenim ljudem pa so jeli 
pritiskati tudi popolnoma svobodni ljudje, obrtniki in trgovci. 
V bližino „vil" vlekla jih je želja po bogastvu, katero so si 
namenili pridobiti na kraljevi kmetiji, bodisi z obrtom, bodisi 
s trgostvom, vlekla pa jih je sem tudi varnost močnega 
gradil. Hiše teh Ijudij so zagrMile kraljevo „vilo" tekom 
časa od vseh stranij. Trebalo je le še jednega koraka, da 
je nastalo mesto, trebalo je saijič še te hiše okoli in okoli 
objeti z močnim zidovjem, kar se je storilo ali po kraljevi 
zap6vedi, ali tudi iz prostega nagiba hišnikov samih. 

Na ta način je nastalo po srednji Evropi, zlasti na 
rimskih razvalinah, mnogo novih mest, katera so se v krat- 
kem pospela do tolike moči, da so se celo popolnoma opro- 
stila nekdanjega svojega gospodarja, škofa ali grofa. 

Tako se je godilo morebiti tudi v Ljubljani. Izvrstna 
16ža ljubljanskega Gradu je napotila dež61ne kneze, ta v vo- 
jaškem' oziru tako imeniten hribec, ki je zapiral pota na tri* 
strani sveta, utrditi in poslati v trdnjavo zadosti močno po- 
sadko. Pod Gradom in okoli njega se je jelo razvijati roko- 
delstvo in trgovstvo, ž njim vred pa rasti tudi mesto, ki se 
je stiskalo k varnemu Grddu, kakor boj6č otrok k materi 
svoji. 

Prvi zanesljiv zgodovinsk žarek posije na Ljubljano leta 
1144., kajti koliko se more verjeti Valvasorjevim analom, 
pričenjajočim se z letom 1000., ni moči dognati, zato jih 
puščamo rajši na stran; leta 1144. pak je Ljubljana že go- 
tovo stala. Na Grždu je zapovedoval takrat grajski kapitan 
Vodalrik. ') 

Prvo ime ki ga poznamo za sedanje stolno mesto Kranj- 
ske, bilo je nemško Laybach, a ravno takisto je bilo takrat 
tudi slovenski ime Lubigana zelo navadno in sicer tako, da 
se je cel6 grajski glavš.r nazival „Wodolricus de Lubigana". ■) 

Kaj je Ljubljana v tem že doživela, kako se razvijala, 
kakšna gosposka ji je zapovedovala, o tem je izgubljeno 



O Schumi, [Jrkuadenbuch I. pag. 97. 
«) Ibid pag. 103. 

I* 



vsako poročflo. Valvasor v6 pač pripovedovati, da je bilo 
po Ljubljani v tem jako živo, da so pridrli k turnirju v Ljub- 
ljano leta 1143. plemenitaži z Avstrijskega, Koroškega in Fur- 
lanskega, a dokler ne najdemo poročil, ki bodo potrjevala 
Valvasorjeve prip6vedi, ostale bodo le verjetne zanimivosti. 
Mesto je že takrat cvetelo, kajti pritisnili so že vanje Židje 
v toliki obilici, da so si sezidali v sedanjih Židovskih ulicah 
sinagogo in delali domačim trgovcem toliko škodo, da je 
prišlo leta 1290. med njimi in med kristijani do velicega 
poboja. Uzrokr so našli kristijani v tem, da so dejali : Židje 
so jim zaklali krščanskega otroka. ') 

Prvikrat po letu 1146. posveti se v zgodovini ljubljan- 
skega mesta šele sto let pozneje zopet, leta 1269., tačas 
pak je Ljubljana že popolnoma uravnana občina, kateri na 
čelu stoji sodnik slovenskega imena Procelj. *) Imela je že 
mestne pravice, to se pravi: bila je obzidan in zaprt kraj; o 
mestnih stvareh, tič6čih se jedino le meščanov, imeli so me- 
ščanje sami besedo in drug nihče. Kdaj pak je mesto do- 
bilo te pravice, tega ne v6mo. Mestna gosposka se je ta- 
krat sestavljala iz mestnega sodnika, prve in najimenitejše 
osebe v mestu, . poleg njega pa je vladal Ljubljani mestni 
zastop, sestavljen iz dvanajstih prisšžnih m6ž. Sicer se ti 
možje leta 1269. še ne imenujejo: prvikrat jih listine omenjajo 
šele sto let potem, leta 1370., ali v teh listinah je rečeno, 
da sedi v mestnem zastopu po dvanajst m6ž že od staro- 
davnih časov. ') To gosposko so si volili meščanje sami, 
ovirani po nikaki višji oblasti Ljubljana je bila avtonomna 
v najskrajnejšem pomenu besede, kar se bode dalo popol- 
noma jasno posneti iz naslednjih listov. 

Sredi 14. stoletja je bila Ljubljana seveda še majhno 
mesto. Uboge in tesne hiše so se stiskale le med Gradom 
in med Ljubljanico od početka Florijanskih uhc pa do seda- 
njega Hradeckega mostu. Večina prebivalcev ljubljanskih je 



»j Valvasor, XI. pag. 710 

«> Dimitz, I. pag. 196. 

S) Klan, Dipl. Garn. fiiiUheil. 1855 pag. 18. 



bila sestavljena skoraj iz zgolj rokodelcev, obrtnikov in tr- 
govcev, in tako je bilo celo do francoske okupacije. Ti ljudje 
so bili jedro vsega prebivalstva: oni sami so uživali jako 
obilne mestne pravice; bili so meščanje v pravem pomenu 
besede. 

Meščanje so bili torej prvi, najimenitnejši in najobil- 
nejši del ljubljanskega prebivalstva. 

Drugi del se je sestavljal iz plemstva in duhovščine. 

Ko si je Ljubljana vedno bolj pomagala kvišku, ko so 
pritiskali tujci od vsih stranij vanjo, jelo je prijetno in ži- 
vahno mestno življenje privabljati tudi gosp6(3[o, da je popu- 
ščala svoje gradove in se naseljevala ne v Ljubljani, ampak 
blizu nje, takoj čnstran Ljubljanice. Godilo se je to že jako 
zgodaj. Z meščani ni hotela imeti ta gospoda čisto ničesa 
opraviti, zlasti ne, da bi ji meščan, v katerem koli oziru 
zapovedoval. Onstran Ljubljanice, v taborišči vedno bolj 
množeče se gospSde, ni imela mestna gosposka nobene pra- 
vice. Meščansko in gosposko sodišče sta. bili popolnoma lo- 
čeni, in kakor bi se meščan nikdar ne bil podal, da bi ga 
poklicala gospSda pred svoje sodišče ter ga sodila po svojih 
postavah in običajih, takisto bi se bili tudi plemiči uprli, 
ako bi kaj tacega prišlo meščanom na um. 

Ne d& se zabraniti, da ne bi nastajali prepiri med Ijudmf, 
ki so si popolnoma tuji in ponosni vsak na svoje pravice; 
prišlo je tudi v Ljubljani do tega, da se je moral združiti 
ta novi del Ljubljane na levem bržgu Ljubljanice s starim 
mestom. Da so ga ločili od starega mesta, dali so mu ime 
„Novi trg", staro mesto pa so krstili z imenem „ Stari trg". 

Kakor pravi Valvasor, *) zgodilo se je to že leta 1200. 
Z ozidjem pa vendar še niso takoj zaklenili „Novega mesta", 
preteklo je do tega še dobrih dvesto let. Leta 1416. pak so 
z ozidjem oklčpili tudi „Novi trg". Ljubljana se je s tem 
za polovico zvečala. ^) 



O Valvasor, IX. 

*) Natančnejši popis o rasti Ljubljane glej v mojem spisu: „Topogra- 
fiški opis Ljubljane itd. v minulih stoletjih", tiskan v letopisu ^,Matice Slo- 
venske" za leto 1885. 



v naslednjih dveh stoletjih pa se je potegnilo mestno 
zidovje še okoli tiatega dela sedanje Ljubljane, kateri se iz- 
teka od Čevljarskega mostii do sedanjega Mesarskega mftsta. 
Storilo se je to sredi 16, stoletja. Takrat je dobila Ljub- 
lja.na tisto obsežnost, ki jo je imela do konca minulega sto- 
letja, ko je višja gosposka ukazala ves mestni zid podreti 
in iz Ljubljane napraviti odprto mesto. 

Mestno zidovje je pa teklo sredi 16. stoletja tako-le: 
Od sedanjih starih podrtia na Grždu, meščanski bastijon 
nazivanih, sezalo je v ravni 6rti mimo sedanje Samassove 
zvonArne k niipdu v Florijansko ulice in mimo njih k Ljublja- 
nici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakobskega mostii. 
Tli jo preskoči! zid k 6glu sedanje Zojsove hiše in v ravni 
črti tekol do ogla Zojsovega vrta na Emonski cesti. T& se 
je zopet zasukal ter držal mimo Križevniške cerkve in Tur- 
jačanove palaCe v ravni črti za hišami Gosposkih ulic in 
deželnim dvorom do njegovega 6gla, kjer ga Je ustavil mo- 
čen in lepo zidan bastijon. Okoli bastijona zasukavši se 
doli k Ljubljanici, preskočil je zopet malo pod Čevljarskim 
m6stom vodo in tekel ob Ljubljanici do Čevljarskega 
mostu, ali bolje rečeno do ogla gimnazije in ob gimnaziji in 
hišah na sedanjem cesarja Jožefa trgu po hribu v ravni črti 
gori h Grždu in od Gradil po ravnem po hribu k starim po- 
drtfnam. Skozi ta zid je držalo v mesto pet vrat. Najstarejša 
50 se zvala Karlovska a,h Pisana vrata, ah tudi vrata 
na Starem trgu, in so stala pod zvonarjem t. j. jjred uhodom 
v Fiorijanske ulice. Druga vrata so bila Nemška vrata 
tik Križevniške cerkve, nasproti sedanje Rčharjeve hiše. Med 
njimi je držala cesta Križevniškega trga v Trst. Tretja vrata 
80 zapirala uhod v gosposko ulico, pri sedanjem dežžlnem 
dvoru in zvala so ae Vicedoraska, ali kakor jo ljudstvo 
izraz popačilo Festamijska vrata. Četrta vrata so bila 
Špitalska vrata ^red Špitalskim mestom pri uhodu v 
Špitalske ulice. Poslednja so bila Frančiškanska ali 
Poljanska ali tudi Samostanska vrata. Stala so na 
VSUkem trgu pred nekdanjo stražamo (Schildwache) sredi 
med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob 



ogln sedanje Fabijanove hiše z Gradu doli. Ta vrata so bila 
če že ne najuterjenejša, pa vsaj največja; zidanja je bilo til 
toliko, da so vrata z vsemi pritiklinami sezala skoraj do 
ceste, ki držf mimo stare hranilnice doli k vodi. 

Okoli in okoli mesta je tekla pod zidom na ravnem 
voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih 
vratih držal po jeden most pri nekaterih, n. pr. pri Samo- 
stanskih vratih tudi po dva mostš, pod vrati v mesto. 

Kolikor je bilo Ljubljane z ozidjem zaprte, nazivala se 
je mesto, vse drugo pak predmestja. 

Da se marsikaj v ti knjigi ne bi umelo napak, zdelo 
se mi je neizogibno potrebno natanko določiti mejo starega 
ljubljanskega mesta. 

Na tem prostoru so živeli 

1.) kot najštevilnejši in ,po habsburških knezih z naj- 
večjimi pravicami oblagodarjeni meščanje; 

2.) gospSda, to je, plemiči, duhovščina in taki ljudje, 
ki so poslovali pri plemičih, in 

3.) tujci, ljudje brez vsakih pravic. 




L Poglavje. 




Meščanje. 

§ 1. Vsprejemanje novih meščanov. 



LešSan je bil v Ljubljani vsakdo, kogar je mestna go- 
sposka, magistrat zvana, vsprejela med meščane, za 
kar se je marsikdo zastonj poganjal in trudil. Za to 
pravico se je oglasil lehko vsakdo, magistrat pak je v slo- 
vesni seji sklepal o tem, ali naj se vsprejme ali naj se ne 
vsprejme. 

Vsakdo, kdor si je hotel v Ljubljani kot svoboden in 
samostalen človek in ne kot rokodelski pomočnik, hlapec, ali 
dninar služiti svoj kos kruha, pobriniti se je moral, da so 
ga vsprejeli med meščane, ali če je bil rokodelski pomočnik, 
zapisali ga v zadrugo (Zunft), sicer mu ni smel nihče dela 
dajati in nobeden mojster ga ni vsprejel v službo. 

Te prošnje za vsprejem med meščane ni bil oproščen 
nihče, tudi sinovi meščanov ne. Meščanska pravica se je 
delila le za vsako osebo posebej ter se ni mogla podedovati. 
Meščanov sin je moral prositi zdnjo ravno tako, kakor ka- 
teri si bodi tujec, delal se je pri njih le ta razloček, da so 
ga vselej vsprejeli, kar se sicer vsacemu tujcu ni zgodilo, 
in da so zahtevali od njega manjšo pristojbino (Burgertaxe, 
Burgerstellung), kakor od čisto tujih Ijudij. 

Ker je Ljubljana konec srednjega in v početku novega 
veka slovela za mesto, v katerem je kaj lehko obogateti, 
bil je pritisk vAnjo vedno jako živahen, zlasti odkar je dal 
cesar Friderik IV. Ljubljančanom pravico vsprejemati med 
meščane, kogar se jim ljubi. Po kmetih stanujoči in kaki 



grajski gosposki pripisani deželanje srednjega veka so bili 
obžalovanja vredni ljudje, za katere pravica ni v6dela, da 
so na svetu. Nezadovoljen s svojim nikdar sitim gospodom 
graščakom kmet cel6 ni smel zapustiti zemljišča svojega in se 
preseliti kam drugam: moral se je odkupiti in pobotati z graj- 
sko svojo gosposko, kajti kadar so graščdki drug druzemu 
prodajali posestva, popisovali so natanko število glav na tem 
imetji ter kmete prodajali in zamenjavali, kakor sedaj živino. 

Leta 1478. pak je dal cesar Friderik IV. Ljubljančanom 
pravico, da smejo vsprejemati v mestno zidovje tudi s 
kmetov pobegle ljudi. Nihče ni mogel tacih Ijudij od me- 
ščanov terjati; komur se je posrečilo mestno ozidje doseči 
in prestopiti prag mestnih vrat, bil je prost, in nihče ni 
mogel več vprašati po njem. 

Kdo je bil torej sposoben za mestno pravico? — V 
prejšnjih stoletjih vsak, kdor je bil 1.) katoličan in 2.) kdor 
je stanoval nekoliko časa v mestu, najbrž zato, da so ga 
spoznali, kakšen je. Čas pa je bil neomejen, časih je zado- 
stovalo že pol leta. Od leta 178 L pak so z dovoljenjem 
okrožnega urada ali deželnega glavarstva mogli postajati 
meščanje tudi protestantje in Grki. Imenovana dva pogoja 
sta bila prva in najvažnejša. ') 

Vendar dostikrat je stavila mestna gosposka tudi še 
druge pogoje. Leta 1608. je odgovorila nekemu prosilcu za 
meščansko pravico, da mu jo d^, kadar zadostf naslednjim 
pogojem: 1.) Kadar se bode oženil in 2.) kadar bode naložil 
najmenj 2000 gld. v kako hišo, to se pravi, kadar si jo kupi. '^) 

Samo ob sebi pa je razumljivo, da Ljubljanci niso 
vsprejeli nikogar med meščane, kdor ni bil niti rokodelec, 
niti obrtnik, niti trgovec. Predno se mu je podelila meščanska 
pravica, skrbeti je moral zato, da ga je zadruga mojstrov 
njegovega rokodelstva, njegovega obrta ali zadruga trgovska, 
vsprejela mšd-se in mu podelila mojster sko pravico; kdor te 
pravice ni imel, ni se mogel z nobenim obrtom samostalno 
pečati, ampak moral je služiti pri kakem mojstru kot po- 
močnik. Mojstrom pa so rokodelci kaj neradi koga razgla- 
sili, ker so se bali konkurence. Pri marsikaterem rokodel- 
stvu je bilo natanko določeno, koliko mojstrov sme biti v 
Ljubljani. Ker so bile pa pravice zadrug potrjene od cesarja 
samega, niti magistrat neki ni mogel, kadar bi se mu mo- 



O Toleranzpatent v. 13. Octob. 1781. 
8) Gerichtsprot. 1608. 



10 

rebiti ljubilo, zadrnge siliti, naj vsprejme koga kot somojstra, 
ako je bilo število polno. 

Kdor se ni mogel izkazati, da je dobil mojstersko pra- 
vico, ni mogel postati meščan. 

Dostikrat so se branili celo mojstri tacega rokodelstva, 
ki ni imelo omejenega števila udov, vsprejeti koga mM-se, 
tudi če je morebiti magistrat pritiskal na to. V strahu za 
svoj dobri zaslužek so vedeli mojstri najti vedno kakšen 
uzrok, zakaj tega ali 6nega nečejo vsprejeti Vedno so po- 
udarjali, da je mojstrov tega rokodelstva že dovolj v Ljub- 
ljani in da si cel6 ti služijo le z velikimi težavami ljubi svoj 
kruhek. Na takov način so si zagotavljali rokodelski svoj 
monopol. * 

Odločilno besedo je imel seveda magistrat, ki je iz 
svoje močf, ne oziraje se dalje na zadrugo in njene mojstre, 
smel dati komu celo mojstersko pravico, kar pa je vendar 
nerad storil. V ljubljanskega mesta debelih sodniških pro- 
tokolih, katerih se je ohranilo od leta 1521. dalje pa do 1. 
1785. precejšnje število, bero se mnoge pritožbe, v katerih 
prosijo po mojstrih nazaj potiskani pomočniki rokodelskega 
stant), naj jim magistrat podeli mojstersko pravico iz svoje 
oblasti, ker mu mojstri nagajajo zgolj iz hudobnosti ali pa 
iz nevoščljivosti. A le prav malokrat sem naletel na ma- 
gistratov sklep, naj se dk tacemu zatiranemu rokodelcu moj- 
sterska pravica. Mestna gosposka se je rajši sešla po tri- 
krat, štirikrat in petkrat ter poskušala zlepa mojstre in pro- 
silce pobotati, predno je podelila to pravico komu iz svoje 
oblasti. 

Še nerajši pak je vsprejemala trgovska zadruga 
novince v svojo sredo, ker je bila ta zadruga v mestu naj- 
veljavnejša in najbogatejša in so v magistratu sedeli ravno 
najimovitejši trgovci. V prejšnjih stoletjih se ni nikomur 
posrečilo vriniti se v trgovsko zadrugo, ako ga le-tš. ni ho- 
tela vsprejeti vdnjo dobre volje. 

Proti koncu minulega stoletja se je v tem oziru neko- 
liko vzboljšalo, ker niso imeli odločevati jedini trgovci, kateri 
bi bili radi obdržali trgovski monopol v svojih, kolikor mo- 
goče maloštevilnih rokah. Pridrževala si je to določbo višja 
oblast, okrožni urad, in ta je ukrepal, kdo naj se vsprejme, 
kdo ne. 

Kdor je torej odstranil vse ovire in mogel prekoračiti 
vsa polSna, ki so mu jih nametali mojstri pred noge, oglasil 
se je lehko za meščansko pravico. Ti se je moral izkazati, 
da ima toliko imetja, kolikor ga je potreba za vspešno zvrše- 



11 

vanje njegovega obrta; a dostikrat še to ni zadostovalo, in 
marsikomu je magistrat odgovoril, da ga vsprejme šele ta- 
krat za meščana, kadar si bode kupil hišo. 

Ovir so v6deli najti mojstri in mestni očetje dovolj ter 
so stavili časih jako sitne pogoje; za marsikoga najsitnejši 
je bil pač ta, da se je moral prej 6ženiti, predno se mu je 
dala mestna pravica — sicer čuden pogoj, ki pak je imel 
gotovo svoje dobre strani in posledice. Tem pčtem je skrbela 
tako rekoč mestna gosposka sama ljubljanskim vdovam in 
dekletom za ženine; za mestno pravico prosečemu se je 
svetovalo in časih naravnost ukazalo, naj vzame dekleta ali 
vdovo tistega rokodelstva, komur je pripadal sam : čevljar si 
je moral poiskati čevljarico, kovač kovačico itd. 

Kdaj se je pričela ta navada, ni mogoče povedati, naj- 
brž je bila silno stara, vendar so se morebiti delale pri tem 
in 6nem rokodelstvu izjeme; v sodniških protokolih je za- 
beleženih jako obilo podeljenih meščanskih pravic, katerim 
se ni stavil pogoj ženitve, leta 1601. pa so sklenili mestni 
očetje, da neoženjenca odslej ne bodo več vsprejeli med me- 
ščane, zlasti nobenega Italijana ne. ') ^0 vsprejetji med me- 
ščane se je razpravljalo v slovesni seji, pri kateri so morali 
biti navzočni vsi mestni očetje. Za navadne seje mestnega 
sveta, ki so se vršile vsak ponedeljek in vsak petek, tega. 
ni bilo treba; dvanajster^kov je moralo biti sicer res vseh 
dvanajst navzočnih, vseh dvanajst notranjih svetovalcev, od 
štiriindvajsetih zunajnih pak sam6 polovica. Teh slovesnih 
sej pa, ki so se nazivale „Stadtrechten" in v katerih so se 
vsprejemah novi meščanje, morali so se udeleževati vsi mestni 
očetje, torej z županom vred sedemintrideset mož. Prilagali 
so tem sejam t61ik pomen, da se ni smelo obravnavanje nikoli 
prej pričeti, dokler ni jeden advokatov stavil vprašanje, je li 
sodišče popolnoma zbrano ali ne. *) Ako se mu je odgovo- 
rilo povoljno, smela se je seja pričeti, sicer pa se je morala 
mestna gosposka razfti. 

Da so gospodje svetovalci vestno izpolnovali ukaze 
habsburških knezov, morale bi se bile te seje vršiti vsakih 
štirinajst dnij, kar pak se ni zgodilo niti jedno leto; dosti- 
krat so se zadovoljevali z dvema, d^, leta 1612. se je cel6 
sklenilo, naj se od tedaj dalje ne bode vršilo več tacih sej. 



O Gerichtsprot. 1601. fol. 68. 

3) „ — ob der Ring genugsam besetzt oder nicht," beremo v sodniškem 
protokolu vsacega leta. 

») Gerichtsprot. 1612. 



12 

kakor samo po dve v letu. ^) Kogar so mestni očetje iz ka- 
terega si bodi uzroka odbili, moral je čakati najmenj pol 
leta ali še delj, predno se je mogel zopet oglasiti. 

K vsaki taki seji se je oglasilo obilo prosilcev. dn6 
11. marcija leta 1658. n. pr. šestnajst, med njimi tudi nekoliko 
meščanskih sinov. Povprek vzeto se je vsprejelo v Ljub- 
ljani v 16. in 17. stoletji vsako leto po petnajst do dvajset 
novih meščanov. 

Novo vsprejeti meščan je moral plačati neko v različ- 
nih stoletjih in pri različnih osebah različno takso. Ravnala 
se je po imetji novega meščana, največkrat pa, (kakor se 
mi hoče dozdevati), po dobri in slabi volji mestne gosposke. 
Izmed 6riih šestnajst prosilcev n. pr., ki so prosili leta 1658. za 
vsprejem med meščane, štirje niso plačali nobene takse, vsi 
štirje so bili meščanski sinovi, in zdi se mi, da so bili sploh 
vsi meščanski sinovi te takse prosti, kajti niti jedenkrat ni- 
sem naletel na meščanskega sina, komur bi se bila priso- 
dila taksa, bodisi še tako majhna; a za vsprejem med me- 
ščane so morali vendar prositi. — Od jednega gori omenjenih 
prosilcev se je zahtevalo petnajst, od jednega dvanajst, od 
štirih po deset in od dveh po pet goldinarjev. Štiri pa so 
odbili. Da izpolnijo vse pogoje, ki jih do takrat še niso 
izpolniU, dal jim je magistrat dva meseca odloga in jim 
napretil, da jim mestno pravico zopet odvzame, ako do ta- 
krat ne bo vse v redu; rokodelstvo svoje pa je lehko takoj 
začel, seveda, ako je nalašč prosil za to milost. ') 

Proti koncu minulega stoletja je poskočila taksa na 
petdeset goldinarjev in je bila za vsacega jednaka, vrhu tega 
pa je plačal novi meščan še tri goldinarje za meščansko 
kompanijo. Leta 1782. pa se je uvedel za novo vstopivše 
meščane še poseben davek treh goldinarjev, ki je tekel v 
kašo za ognjegasne naprave. '^) Prej so plačevali to vsoto 
samo tisti rokodelci, ki so rabili pri svojem poslu ogenj,'*) 
to pa zato ker je bilo misliti, da bode najprej nastal ogenj 
pri tacem rokodelstvu. 

Dostikrat se je odbila temu in onemu prošnja zgolj 
zavoljo tega, ker njegovo privatno življenje, ni bilo tako, 
kakeršno bi moralo biti. Tako se je pripetilo leta 1601. 
nekemu dimničarju, ki je živel z nekovo žensko na v6ri. 
Gospodje svetovalci so mu podelili sicer mestno pravico, a 



O Ibid. 1658. 

a) Fasc. štev. 105. 

9) Geriohtsprot. 1658 foj. 78, 



IS 

zažugali so, da mu jo vzem6, ako kmalu ne pripelje pr6d-nje 
ženske, ki jo misli vzeti v zakon. Mož je bil v zadregi, 
toda potegnila sta se zdnj neki baron Kobencelj in pl. Ed- 
ling. Na njiju prošnjo mu je stavil magistrat te pogoje: 
1.) Da zapodi od sebe sumnjivo žensko, s katero je dosedaj 
živel ; 2.) da ne bo jemal pod svojo streho tujcev in jim po- 
magal tihotapiti; 3.) da se ne bo po noči potikal po ulicah, 
in 4.) da si kupi hišo („dass er sich hauslich niederlasse") 
in se v treh mesecih ož6ni. *) 

Marsikoga pa mestni očetje cel6 v tem slučaji niso 
marali vsprejeti med meščane, ako je bil pripravljen izpol- 
niti vse pogoje, ki so mu jih stavili. Zlasti so delali težave 
Lahom. Tako se je prigodilo n. pr. nekemu Cergniju 1. 1608. 
Mestna- gosposka mu je njegovo prošnjo kratko malo odbila. 
Vendar Cergnij se ni dal prestrašiti, ampak pritožil se je 
pri vicedomu, cesarjevem namestniku in najvišjem sodniku 
v deželi za vse zgolj mesta in trgov tičoče se stvari. Vice- 
dom je ukazal mestni gosposki, Cergnija vsprejeti med me- 
ščane ali pak navesti razloge, zakaj tega neče storiti. Ma- 
gistrat je odgovoril, da ima mnogo razlogov odbiti prošnjo 
Cergnijevo. 

Prvič: „Ta človek ni rokodelec", dejali so mestni 
očetje. 

Drugič: „Gluh je, torej za kakšen obrt ali za trgov- 
stvo tudi nesposoben, delal bi dolgove ter mesto le ško- 
doval. " 

Tretjič: „Zvala ga je njegova prava žena tatu." 

Četrtič: „Ima dva nezakonska otroka." 

Petič: „Morali so ga nekoč sodni hlapci (birfči) prijeti 
in ga odpeljati na Trančo." 

Šestič: „Bili bi ga pri krvavem sodišči („Malefizrecht") 
sodili, da ni pobegnil iz Tranče." 

Sedmič: ^Pomagal je laškim trgovcem po Kranjskem 
tihotapiti." «) 

Da so se ti razlogi vicedomu zdeli zadostni, razume 
se sam6 po sebi. Cergnij je moral odjenjati. 

Kadar pak se je dala komu mestna pravica, določili 
so mu dan, kdaj bo prisegel. Najstarejša prisega, ki jo hrani 
ljubljanski mestni arhiv, ohranila se je iz leta 1599. in slove 
tak6-le: „Jaz I. I. prisezam, da hočem biti zvest meščan 
gospoda avstrijskega nadvojvode, našega najmilostljivejšega 



») Gerichtsprot. 1608. fol. 52 in 53. 



gospoda in dež61nega kneza, kakor tudi slavnega ') mesta ljub- * 
Ijanskega, da hočem zabranjevati njegovo škodo ter se rav- 
nati po njegovih postavah noč in dan, kolikor to s svojo ved- 
nostjo morem in moram ; tudi nobenomu tujcu, ne proti me- 
stnim svoboščinam na kateri koli način pomagati tihotapiti, 
ampak to svobošCine podpirati in pomagati zviševati jih koli- 
kor mi možno; vrhu tega (prisezam) ubogati in slušati gospoda 
župana, sodnika in svfit, zlasti pak se ne udeleževati kake 
zapeljive krive vfire in misli, ampak jedino izveličavne kr- 
ščansko-katoliške stare cerkve; potem pa tudi popolnoma 
ogibati se vseh krivovSrskih cerkev in drugih shajališC, kjer 
se dela in ruje proti katoliški rimski v6ri, kakor naj mi res 
Bog pomaga in njegov sveti evangelij.")" 

Ko se jo protestantstvo na Kranjskem zatrlo in je n. 
pr. Ferdinand II. leta 1637. potrdil ljubljanske privilegije, zabi- 
čil je županu še posebej, da nekatoličanu v Ljubljani ne smejo 
podeliti meščanstva. 

Do leta 1545. neki sinovom ljubljanskih meščanov ni 
bilo treba prisezati, to ieto pa se je sklenilo, da morajo 
ravno tako prisezati, kakor drugi meščanje ter pri pri- 
segi prijemati za sodsko žezlo. ■') 

Med meŠCane so vsprejemali tudi plemenitaže; Ce pafc 
so se morali le-ti odpovedati vsem predpravicam tega stanfl, 
ne vžrao povedati; najbrž se je to zgodilo, vsaj kar se tifie 
njihovega imetja, ako že ne, kar se tiče njihove osebe sžme. 
Plemstva taksen človek s tem ni izgubil, le za svoj obrt js 

') Nemškega izraza ..gemain", „gemeiue Stadt Laybach'' ne morem 
dragait: posloveniti kakor tako. „Gemain" pomenja v Bredojeveški uem^čirii 
toliko kakor naš ..glavni," 

') NeinSki aISce ta prisega tabo-le: „Iali N. N. Sohwor liieuiit bIIbb 
das ich dorfiir dem EnLerzog zu Oeaterreieli, uuserm gn&djgsteu Henu 
und Laudeefiirateu, auoti gemainer Stadt Laybaoli getreuer Mitbrirger aein 
will, iliren Sehaden wenden ond derielliea Formen treibeu Tag und Naoht, 
als aehr ich kann und mag, aach keinen Anslander wider gemainer Stadt 
Froilieit, »o viel mir das wiBsend in kcinerlei WDise iiberhelfen, aoudem die- 
Belben Freiheiten helfeu than und JiandliAben, bo ricl mir immer mSglicli iet 
dann dem Herm Bdrgermeister, Stadtriohter nnd Batli geliorsam und ge- 
wartig Bein will, vor allen Bingen aber anch keiner ver^hrerisolien Bekti- 
eeben Lehrordnung, Optnion, aondern des alleinseligmactienden ohriBtlich ka- 
tholisolien alten GTaubens und Betigiou theiltiaftig maohen will, als dami an^ 
alle scctiBclieu Eirchen uud anderu Ziisammenkunfte, darinen wider die ka- 
tholiseb riimisehe Beligioo gehandelt uud tractirt wird, gfinzlieh meiden will, 
als wahr mir Grott lielfo und seiu heiliges Evangelinm." Ta prisega se na- 
lila v faao. fitev. 105. 

>) Creriuhtsprot, 1545. : „Ea wiirde beaehlogaen , daaa den Biirger- 
Bohnen, welelie sicli vsrheiraten and hier walinen, der Eid vorgehalteu nnd 
sie zur Erfiillnng an deii Geriolitsstab wie andero Burger greifen soUun,- 



15 

bil magistratu tako brezpogojno odgovoren in se je moral v 
tem oziru podajati vsem ukazofm, kakor bodisi kateri koli 
drug meščan, saj si je služil svoj kruh z ravno tistimi posli, 
kakor ta. Vendar se je le redkofeiteri plemič v Ljubljani 
oprijel kacega meščanskega p6sla, kajti do 18. stoletja ni- 
sem naletel niti na jednega tacega plemenitaža, in morebiti 
v prejšnih stoletjih sploh ni bilo nobenega. Trgovati je bilo 
za plemiča sramotno. Pač so z ijinom trgovali plemiči tudi 
že v 17. stoletji, toda ne da bi bili stopili v vrsto meščanov, 
zato pak so ti pošiljali tudi v jednomer poslanstva v Gradec, 
naj prisili vlada plemiče, da vinotoč popusta ali pa nosijo 
z meščani vred vsa mestna bremena. Konec minulega stoletja 
pa je prešlo skoraj vse večje trgovstvo v roke plejnenitažev, 
— toda o tem pozneje. 

A tudi nasprotno se meščanom, ki so dobili plemstvo, 
ni odpovedala meščanska pravica; ostali so še dalje lehko 
meščanje in trgovali ali kramarili, kakor prej, d^, celo rado 
se videlo ni, če so se odpovedavali in prestopali pod de- 
želno gosposko. Da je tudi poplemičen meščan ostal še ud 
mestni, dokazuje dolga vrsta plemenitih in poplemičenih ljub- 
ljanskih županov, sodnikov in mestnih očetov. ') Mnogo še sedaj 
imovitih in spoštovanih plemenitaških rodovin v Ljubljani si je 
pridobilo v 18. stoletji z meščanskim trgovstvom bogastvo 
in plemstvo. 

Razume se sam6 po sebi, da je imel magistrat, ker je 
meščane vsprejemal in odbijal, tudi pravico odpovedovati 
komu meščanstvo. Slučajev, v katerih se je to zgodilo^ za- 
beleženih je v sodniških protokolih ljubljanskega mesta 
obilo. Iz mesta so zapodili največkrat take, ki so dajali s 
svojim razuzdanim življenjem meščanom pohujšanje. Dasi- 
tudi bomo imeli še večkrat priliko to opazovati, vendar ho- 
čemo že tukaj poudarjati, da se je v 16., 17. in 18. stoletji 
na nravnost gledalo jako zelo. Leta 1541. zapodili so iz mesta 
necega Petra Schrotterja, ker je proti svoji prisegi živel raz- 
uzdano. Mestni očetje so dejali, s takim človekom ne mo- 
rejo skupaj živeti v jednem zidovji, kjer ga vsak dan lehko 
srečajo. Odpovedala se mu je meščanska pravica. S to od- 
p6vedjo je bilo zvezanih za Schrotterja seveda mnogo jako 
neprijetnih posledic. Odslej dalje ni smel več niti svojega 
rokodelstva zvrševati, niti trgovati. O čem, kako naj bi ži- 
vel? Meščan, komur so mestno pravico odpov6dali, bil je 



*) Glej Klun „Archiv" II. pag. 108—119 in „Gericht8protocolle" v 
mestnem arhivu. 



16 

pregnanec v popolnem zmislu te besede. Sicer je Schrotter 
že sam v6del, da mu ne preostaja driizega, a vendar je ma- 
gistrat še posebej ukazal, naj spravi svoje reči v red ter svoje 
imetje ali prod^ ali je dn v najem, potem pa naj gleda, da 
bo kmalu iz mesta izginil in se več ne prikazal. ') 

V obče pak je izgubil meščansko svojo pravico : 

1.) Kdor si je nakopal na vest takšen zločin, da ga je 
mestna gosposka morala pregnati iz mesta. 

2.) Kdor je zapustil mesto in vzel imetje svoje s 
seboj. 

3.) Kdor ni plačeval meščanskih davkov, dasi je bila v 
tem oziru mestna gosposka, zlasti v minulih stoletjih, jako 
potrpežljiva ter je čakala časih po več let. 

4.) Ako se ni maral ravnati po starih navadah in obi- 
čajih: to velja zlasti o rokodelcih, ki so dostikrat prestopali 
meje zadružnih pravil (Zunftartikel). 

Pravice meščanov se dado s kratkimi besedami ozna- 
čiti tak6-le: 

1.) Meščan je imel pravico izvrševati svoj obrt ali svoj 
posel, uživajčč vse one svoboščine, ki so mu jih podelili 
habsburški knezi in o katerih v ti knjigi še večkrat go- 
vorimo. 

2.) Dospeti je mogel do vseh dostojanstev mestne go- 
sposke, torej tudi do županstva, ako je bil sicer sposoben. 
V 17. stoletji se je posrečilo cel6 marsikateremu rokodelcu, 
popiti se do te česti. 

3.) Oglasiti se je mogel za svoje otroke za štipendije, 
katerih je bilo v Ljubljani naloženih jako mnogo za moški 
in ženski spol. Meščanskim sinovom so se podeljevale šti- 
pendije, ako so se podajali na visoke šole, in marsikateri 
meščanski hčeri se je kupila iz Thalmeinerjeve in Weberjeve 
ustanove nev6stinska oprava. 

4.) Ako je ubožal ali toliko oslabel, da si ni mogel slu- 
žiti več svojega kruha, všprejeti so ga morali v meščanski 
špital, ali pa mu dati iz njegovih bogatih dohodkov kakšen 
priboljšek za stare dni. 

5.) Ako je potreboval opeke za zidanje ali za streho, 
dati mu jo je moralo mesto po znižani ceni. 

6.) Imel je pravico zahtevati, da se mu dovoli goniti 
svojo živino na mestne pašnike brezplačno, vrhu tega pa 
proti mali odškodnini tudi v mestni log (Stadtwald), kamor 
ni smel goniti živine noben plemenitaž. 



') Gerichtsprot. 1541, 



17 

7.) Meščan in njegovi sinovi so bili, ko se je opustil 
prejšnji neičin vojaškega nabOra, vojaščine prosti. 

8.) Najdragocenejša pravica pa, katero si je pridobil 
meščan, bila je ta, da so ga v vseh stvarSh, bodisi tičočih 
se njegovega imetja, bodisi njegove osebe sdme, sodili le me- 
ščanje, torej njegovi vrstniki, ne pa gosp6da, ki je morala 
vlagati tožbe proti meščanom pri mestni gosposki na ro- 
tovži. 

§ 2. Odkupnina (Abfahrthgeld) in inventura. 

O Ijubeznipolni udanosti do mesta in patrijotični nav- 
dušenosti do njegovega blagostanja pri teh od vseh krajev 
sveta v Ljubljano priv6tranih ljudeh, se pač ne more govo- 
riti. Od njenega prvega početka pa do francoske okupacije 
so se srečevali po Ljubljani Nemci, Lahi, Španjolci, Angleži, 
Francozje, Švedi itd. Med meščane so se dali vsprejemati, 
ker so le tem potem mogli dospeti do bogastva. Mestni 
očetje so pazili na mestne svoboščine in privilegije z obču- 
dovanja vredno pozornostjo, toda le zato, ker jim je takisto 
svetovala njih lastna korist. Da je mislil vsakdo le nš,se, 
toda nihče na občno blagfnjo, dokazuje nam nezaslišano go- 
spodarjenje mestnih očetov, ^ 17, in v početku 18. stoletja. ') 
Tekom svojega spisa bodemo trčili marsikaterikrat na slu- 
čaje, kako je bil mestnim očetom le svoj žep v skrbi. Kadar 
so si ga nasuli do vrha, obrnili so Ljubljani hrbet, in odšli 
s pridobljenim imetjem mestu in deželi na kvaro, odkoder 
so prišli. Seveda tega nečemo trditi, da se med njimi niso 
nahajali tudi ljudje, ki so se oklenili Ljubljane z vso ljubez- 
nijo ter ji žrtvovali vse svoje moči, nekateri celo imetje 
svoje. Sijajen uzor nam je v ti mšri sloveči umetnik Robba. 
V obče pak je bil tem ljudem le svoj dobiček prva in glavna 
stvar. 

Dobro čutimo, da izgovarjamo o svojih prednikih ostro 
sodbo, a ne moremo milejše in polagoma nam čestiti bralec 
pritrdi* sam. 

Že koncem 16. stoletja so' odhajali ljudje s polnimi cu- 
lami tako pogosto iz Ljubljane, da je moral nadvojvoda Fer- 
dinand pozneje cesar Ferdinand II. seči vmes. Poslal je 
Ljubljančanom naslednji ukaz : „Ker se odpoveduje že precej 
časa sem po neiših mestih in trgih mestna pravica in ker 
odhajajo meščanje v veliko škodo in nered po mestih od tod 



*) Glej moj spis v »Matičiiiein letopisu ' za leto 1885 



16 

v druge kraje tako pogostoma, prisiljeni smo po vsi pravici 
izdati posebno merilo, kako se vam bo vesti v tacih slu- 
čajih." 

„Prvič zapovedujemo, da ne spustite pri vas iz me- 
ščanske zaveze odslej dalje brez naše milostljive volje in 
riašega dovoljenja niti jednega, bodisi kdor koli in da mu ne 
daste odpusta. Ako bi se kakšen takov slučaj pripetil, obrniti 
se boste morali vselej do nas in počakati našega odloka. 
Da boste pa 

drugič v6deli, kako menimo postopati in kako vam 
je reševati odloke 6nim, ki se bodo hoteli odpovedati mestni 
pravici, naznanjamo, da je naša volja ta : Če bi se hotel kdo 
odpov6datt mestni pravici ter se podati pod dež^lsko go- 
sposko, ne bo se to smelo zgoditi in sicer zato ne, ker bi 
to jako škodilo našim kameralnim dohodkom in našemu 
prebivalstvu po mestih in trgih. Če bi se pa vendar le kaj 
tacih nahajalo, ki bi vkljub ti naši prepčvedi in vkljub temu, 
da nam je s to prepovedjo v skrbi odhajanje iz mest od- 
praviti, ne hoteli ostati, ampak na vsak način oditi, naj se 
jim, če le drugače nečejo, to dovoli, vendar proti temu, da 
se napov6 takemu meščanu dan in se obravnava o njego- 
vem imetji; o ti priliki naj se oglasijo vsi, ki imajo do njega 
kake terjatve, bodisi, da jim je kaj dolžan, ali da polaga ra- 
čune o mestnih službah, katere je opravljal, ali o jerobstvu, 
ter vse ljudi po mestu v vseh terjatvah zadovoljuje, kakor 
se povsem spodobi. Sicer bi bilo pupilom in drugim težko 
iskati jih daleč po svetu. 

Nap 6 sle d določujemo še, da plača tisti meščan, ki meni 
— seveda vselej le z našim dovoljenjem — oditi, deseti vi- 
nar ') od vsega svojega imetja v našo d61enje-avstrijsko bla- 
gajnico. Ta davek pa boste vi pobirali ter pokladali naši 
blagajnici vestno račune. Toda četudi bo vse te pogoje 
izpolnil, vkljub temu ne dovoljujemo, da bi se, ako mu mi 
tega ne dovolimo, podal takšen odhajajoč pod kako dež^lsko 
gosposko v naših deželah. To velja za vse večne čase. Dn6 
15. avgusta 1599. leta. Ferdinand."") 

Pozneje se je ta naredba v mnogem predrugačila. 

Odkupnino (Abzugs- ali Abfahrtgeld) pobiralo je mesto 
v poznejših časih zase. Kdaj je Ljubljana to pravico dobila, 
ne v^mo, da pa jo je miela. vemo iz necega prepira med 
deželo m mestom v prvi polovici minulega stoletja. O ti 



*> To se pravi po 6«<>. 

*) Magistralni akti fasc. ste?. 22. 



19 

priliki se je sklicaval mestni zastop na privilegij, podarjen 
mu po deželnemu knezu, zavoljo česar je imel pravico od 
vsacega, kdor se je odpovedal mestni pravici ter hotel oditi 
s svojim imetjem ali ga je sam6 oddal komu, ki ni bil niti 
Ijubljansk meščan, niti meščan kacega drugega avstrijskega 
mesta, pobirati po dva odstotka od vsega njegovega imetja, 
ako je ostal v deželi, po štiri odstotke, ako se je podal iz 
dežele, in po šest odstotkov, ako je zapustil Avstrijo. Polo- 
vica te vsote je pripadala fisku, polovica mestu. 

„To pravico pak je podaril deželni knez me- 
stu", nadaljuje magistrat v svojem poročilu, „ker imajo 
meščanje navado puščati svoj obrtinse poda- 
jati v višje stanove, ako so si pridobili dosti bo- 
gastva." — S tem se je hotela pot prestreči, „da 
ne bi šel vsak tako lehko in iz samega napuha 
iskat višjega stanu, ter temnit plemenitaški 
stan. Na ta način se preprečuje meščanu hrepe- 
nenje po višjem stilnu. Svoje hčere naj pomoži 
med svojimi meščanskimi vrstniki in ne med 
plemenitaži; plemstvo pri tem gotovo ničesa ne 
pridobiva. Svojih sinov naj meščan ne podf od 
rokodelstva, ki se ga je sam učil in naj se ne 
sramuje zvrševati ga š e dalje." ') 

Meščanje so se odpovedovali mestni pravici in bogati 
odhajali iz mesta prav pogostoma, kajti magistrat se je tru- 
dil zasledovati uzroke, ki so jih pri vaj ah do tega. Jeden 
zelo važen uzrok, ki je zakrivil, da so prestopali meščanje 
tako pogostoma in tako radi izpod mestne oblasti pod de- 
želsko, zdel se je mestnim očetom tudi ta, da so bili no- 
tranji in zunanji svetovalci preslabo plačevani. '^) Toda ker k 
ti meščanski časti niso mogli nobenega siliti in ga tudi 
niso, ampak še narobe, cel6 potezah so se zš^njo naj veljav-, 
nejši možjš, največkrat z velikim trudom, reči bomo morali, 
da je govorila v tem slučaji mestna gosposka zopet za svoj 
prid. 

Odhajanje in odpovedovanje je bilo še v minulem sto- 
letji zelo navadno, dasi tudi je nekoliko pojenjalo. Natančnih 
zapiskov o tem, koliko meščanov je odhajalo leto za letom 
iz mesta sicer nimamo, vendar se nam ponuja toliko po- 
datkov, da iz njih prav zanesljivo lehko posnemamo, da se 
je prebivalstvo v Ljubljani koncem minulega stoletja jako 
hitro menjavalo. 

*) Fasc. štev. 53—55 magistratnih aktov. 
>) Ibid. 



r 

i 



20 

Pred seboj imamo zapiska ljubljanskih hišnih posest- 
nikov iz dveh let, iz leta 1776. in iz, leta 1796.') Ta dva 
zapiska sta Najstarejša, kar se nam jih je 'ohranilo. Ljub- 
ljana (notranje mesto) je takrat štela 358 hišnih številk, v 
to število pa so všteti tudi vsi stolpi, meščanski bastijon 
na Gr^du in Grad sam, kakor tudi vsa mestna vrata. Od 
leta 1776. do 1796., torej tekom kratkih dvajset let prešlo 
je 210 hiš v druge roke, torej več, kakor polovica. V prejš- 
njih stoletjih je bil pa ta nedostatek pač še večji. 

O dohodkih, ki so se iz odkupnine stekali v mestno 
blagajnico, imamo samo dva izkazka: jednega iz srede, jed- 
nega iz zadnji četrtine minulega stoletja. Tekom šestih let 
so plačali iz Ljubljane, ali vsaj iz ljubljanske gosposke odšli 
meščanje naslednje vsote: 216 gld., 18 gld., 415 gld., 145 gld., 
848 gld. in 206 gld. v mestno blagajnico. V najvišjo vsoto 
848 gld. všteta je odkupnina, ki jo je plačal leta 1751. iz 
meščanske zveze stopivši baron Mihajlo Angelo Zois, ki se 
je podal kot plemenitaž, pod deželno oblast. Koliko je plačal, 
nev6mo, pač pa gotovo največji del imenovane svote 848 gld., 
kajti v svojem poročilu do višje gosposke je opomnil magi- 
strat, da se takov slučaj, da bi se za odkupnino plačalo 
toliko, prigodi komaj vsacih štirideset ali petdeset let. ''^) 

Po odstotkih, ki jih je moral plačati baron Zois, d^ se 
vsaj primeroma zračiinati, kako visoko je cenil magistrat 
njegovo imetje; če rečemo, da je čnih 848 goldinarjev pla- 
čal res sam6 baron Zois, kar pa ni gotovo, kakor smo že 
dejali — plačal je mestu in cesarski blagajnici 1696 gld., 
vsakemu polovico, ker ni šel iz dežele in celo iz mesta ne, j 
terjala sta se zavoljo onega gori omenjenega privilegija le j 
po dva odstotka od vsega njegovega imetja, ki je bilo torej 
vredno 84.800 gld. Imetje njegovo pa je bilo gotovo mnogo 
večje, kajti odkupnino je smel pobirati magistrat le od onega 
imetja, ki ga je odtegnil kdo mestni oblasti. Zois je od- 
tegnil meščanskemu prometu le svoj denar, ko je popustil 
svojo skoraj po vsi Evropi razpršženo trgovstvo z žele- 
zom. Od hiš, ki so še dalje ostale pod mestno oblastjo 
— Zois je imel tri velike palače — ni mogel zahtevati ma- 
gistrat nobenih odstotkov. V hišah pak je' tičal morebiti I 
ravno tako velik ali še večji kapital. 

Natančen račun imamo iz leta 1782. 



*) Fasc. štev. 7, in magistralnih aktov fasc. „Krieg8Bteuer". 
»J Fasc. štev. 102. 



31 

Odšli so iz mesta naslednji ljudje: 

1.) Dn6 9. aprila duhovnik Ivan Sauer, 
ki je odnesel s seboj 300 goldinarjev očetov- 
ske dedščine; od tega je plačal 67o ... 18 gkl — kr. 
podal se je torej iz Avstrije. 

2.) Dn6 18. aprila je odšel France Eysel 
z 250 gld. očetovske dedščine; plačal je 2^^ 5 gld. — kr. 

3.) Dn6 16. majnika je odšel Ivan Za- 
vrtnik z 120 gld. očetovske dedščine; plačal 

je 4%; 4 gld. 48 kr. 

ta mož je šel torej s Kranjskega v kako 
drugo avstrijsko krono vino. 

4.) Dn6 18. junija je odšel Josip Ru- 
pert, ključar iz Lvova; nesel je s seboj 140 
gld. 1 5 kr. očetovske in materinske dedščine 

od katere je plačal 4% 5 gld. 58 kr. 

2 vin. 

5.) Neka Jera Bezlaj je zapisala v svoji 
oporoki Mariji Peman (Pomanin) v Gradci 
100 gld. Ker je šel denar iz dežele, odteg- 
tegnili so se ji 47o 4 gld. — kr. 

6.) Dn6 9. julija je odšel Ivan Ettl s 
400 gld. . 16 gld. — kr. 

7.) Pn6 1. oktobra je pritekla največja 
odkupnina v mestno blagajnico. Umrl je neki 
Martin NigoU ter zapustil svojim sorodnikom 
v Tirolah 2400 gld.; od tega so dediči pla- 
čaU 47o 96 gld. — kr. 

8.) Dn6 1. avgusta je vzel duhovnik Jo- 
sip Auracher 1000 gld. najbrž s seboj na 
kmete, kajti plačal je le 2^0 20 gld. — kr. 

Vsega skupaj torej ni veUko priteklo v 

mestno blagajnico 148 gld. 58 kr. 

2 vin. •) 

Čudno je, da se ne omenja niti jedno nepremično imetje, 
ampak zgolj dšdščine. To leto torej ni zapustil noben hišnik 
Ljubljane, kaj je tem čudneje, ker je prišlo, kakor se je gori 
omenjalo, tekom dvajsetih let toliko hiš v roke druzih last- 
nikov. Morebiti je izgubila Ljubljana do tega leta pravico 



O Urbar der Gefalle leta 1781., 1782. 



32 

do odkupnine od nepremičnega imetja, kar pa se sicer ni 
zgodila v nobeni drugi avstrijski deželi. ') 

Meščanje so se znali najbrž na kak način odkupnine 
izogniti. 

A dasi je imela mestna blagajnica dobiček od odpo- 
vedovanja mestni pravici, vendar magistrat ni imel rad, da je 
kdo popustil meščanski posel. Ali naj.se komu dovoli Ljub- 
ljano zapustiti, ali ne, o tem je imel sklepati ves mestni 
sv6t. Leta 1599. je bil knežji pritisk na protestante jako 
velik v Ljubljani in zaradi tega si je marsikdo želel poiskati 
si kje drugje bolj varen kotiček. To leto se je odpovedal 
neki Maks Stettner, mestni svetovalec, svoji meščanski pra- 
vici, a magistrat mu je odgovoril, da ne mpre ustreči nje- 
govi želji, kajti došel je bil ravno knežji ukaz, da mora 
ostati mestni sv6t, kakeršen je, skupaj, in dokler ne bo do- 
l)il magistrat od kneza kacega druzega odloka, ne sme se v 
mostnem sv6tu nič izpremeniti, zato tudi ne more vsprejeti 
Stettnerjeve odpčvedi. Stettner naj počaka torej tako dolgo. '') 

Ravno tisto leto je bil neki Khell obsojen plačati precej 
visoko denarno kazen, ker je dal svojega sina krstiti za 
protestanta. Da bi se kazni odtegnil, odpovedal se je svoji 
meščanski pravici, češ, da se meni drugam preseliti. Toda 
magistrat mu je odgovoril: „Ker se je Khell odpovedal me- 
ščanski pravici in ker je zaradi svojega sina bil na kazen 
obsojen, razžalil in zasramoval je s tem magistrat; zavoljo 
tega naj plača v zlatu dvajset goldinarjev kazni." Magistrat 
ga je dal prijeti ter ga odpeljati v ječo, rekši mu, da ga prej 
ne izpusti iz nje, dokler ne plača naložene mu kazni ^) 

V tesni zvezi z odkupnino je bila tako zvana inven- 
tura, popis in cenitev vsega imetja kacega umrlega me- 
ščana. RajBloček med njima je bil samo ta, da je plačal od- 
kupnino tisti, ki se je prostovoljno podal izpod mestne oblasti, 
inventuro pa tisti, kogar je smrt prisilila do tega. Po na- 
zorih minulih stoletij se je pobirala pristojbina vselej, kadar 
se je premeknilo imetje iz jedne roke v drugo, naj se je to 
zgodilo že na ta ali 6ni način. Koliki so bili odstotki v 
prejšnjih stoletjih, ni zabeleženo nikjer, vendar pa so bili 
toliki, da sta se zaradi njih mestna in deželna gosposka ne- 
katerikrat prav za hi\do sprijeli ; male podatke o visokosti te 
pristojbine imamo le iz druge polovice minulega stoletja. 



M Kropaiiek, Oesterr. Staatsverfassuug. 
«) Gerichtsprot. 1599. fol. 8. 
») Ibid. 



23 

Ta pristojbina se je zvala „funtni denar" (Pfundgeld). 
Ime je dobila od tod, ker se je v starih časih računilo po 
funtih, kakor še sedaj, n. pr. na Angleškem (Pfund Sterling) 
in na Laškem (Lire). 

Jemala se je najprej le od nepremičnega imetja, dasi 
tudi so morali plačevati od premičnega blaga (torej denarja), 
neki odstotki, mrtvaški denar, nazivan (Mortuario, Sterbe- 
gebtihr, Todtenfallstaxe). 

Na kmetih se je plačevalo po pet odstotkov, koliko po 
mestih in trgih ni bilo natanko določeno. Izrečeno je bilo 
konec minulega stoletja, naj ostaije le pri starem. Po ne- 
katerih krajih se ni pobiralo nič, po nekaterih pa po jeden 
krajcer od goldinarja stare veljave. "^ 

Ta inventura se d^ zasledovati jako daleč nazaj ; celo v 
prvo polovico 16. stoletja, ') gotovo pa je bila še starejša. 
Dostikrat so se morali deželni knezi sami potegniti za to 
mestno pimvico, tako n. pr. leta 1630., ko se je mesto z de- 
želo prepiralo zaradi nje. '^) 

Največ težav je izviralo od tod, ker so bile pravice 
obeh gosposk, mestne in dež^lske, jako nejasne. Zato ni nič 
pomagalo, da sta dva cesarska ukaza, jeden od dn6 21. mar- 
cija, jeden od 30. dne junija leta 1689. z jasnimi besedami do- 
ločila, da sme zapuščino umrlega meščana inventirati samo 
magistrat, ne pa deželna gosposka. Leta 1689. je umrl 
namreč neki Pietro Amigoni. Namestnik deželnega glavarja 
(Landesverweser), kot načelnik deželne gosposke v odsot- 
nosti deželnega glavarja, dal je Amigonovp imetje zapreti in 
zapečatiti. A vicedom je ukazal pečate odtrgati in se je 
pritožil, kot vestni branitelj meščanskih pravic zaradi tega 
pri cesarji, češ, da deželna gosposka, krati mestu pravice, 
kajti Amignoni bil je meščan. Cesar je velel zavoljo tega 
namestniku deželnega glavarja, naj se v prihodnje več ne 
predrzne zapirati, popisovati in ceniti zapuščine tacih ljub- 
ljanskih prebivalcev, ki so se pečali s kakim meščanskim 
obrtom, naj so bili potem že plemskega ali neplemskega 
stanu, o tem so se že nekaterikrat objavile določbe, tako 
n. pr. že 8. dn6 oktobra leta 1630. Pri tem naj ostane tudi v 
prihodnje. ^) Vkljub temu je prišlo še vendar večkrat do pre- 



*) v goduiškemu protokolu leta 1541. sedita: ,,Die Rathsherren haben 
Jorgen Zweillers šali gen gelassen Hab und guet, was8 jn Ladeii befuaden 
worden inventiert und beschreiben lassen." 

*) Maglstratnih aktov fasc. štev. 22. 

') Fasc. maglstratnih aktov štev. 22. 



84 

pira in še leta 1774. je moral magistrat braniti to svojo pra- 
vico na vse kriplje. Poučil je deželno gosposko z nova ^kdo 
je meščan, kdo ne, in katero^ zapuščino sme popisovati in 
ceniti jedna, katero druga gosposka." 

Takrat se je sukal prepir o tem, . da se ceni in popiše 
imetje necega advokata. Advokatje in vsi diplomirani do- 
ktorji so spadali pod dež61no gosposko, magistrat ni imel 
do njih nobene moči, bodisi v kateri koli stvari; torej tudi 
do popisovanja in cenitve njihovega imetja ne, sklepala in 
dokazovala je dež61na gosposka magistratu. 

Toda ta advokat je bil ob jednem tudi hišni posestnik 
in pivovar, izvrševal je torej obrt, kar je bilo dovoljeno le 
meščanom. Kdfiv ni bil vsprejet v meščansko zavezo, ni se 
smel ukvarjati niti z rokodelstvom, niti s trgovstvom, niti 
s kakim obrtom. Tudi plemenitaži so izvrševali lehko kakšen 
takov meščansk posel, toda nositi so morali zavoljo tega 
vse teže, ki so trle meščane ; ž njimi se je postopalo tako, 
kakor s pravimi meščani; še jedenkrat pak naj s^ poudarja, 
da plemskega stanii s tem niso izgubili, le kar se tiče nji- 
hovega obrta, so bili v vsem meščanom jednaki. 

„Naj bi bil umrli advokat sam6 hišni posestnik", zav- 
račal je magistrat deželno gosposko, „imela bi brez dvojbe 
le ona pravico njegovo imetje popisati in ceniti, kajti advo-' 
katje spadajo, četudi so posestniki na mestnih tleh stoje- 
čih hiš, pod dež61no gosposko, a ker je bil umrli tudi pivo- 
var, rajsume se samč ob sebi. da ne more imeti do inven- 
ture njegovega imetja nihče drug kako pravico, kakor magi- 
strat sam. S tem, da ima kdo kako hišo v mestu, ne po- 
stane še meščan, pač pa takoj, ko se začne ukvarjati s ka- 
kim meščanskim obrtom, bodisi potem že s katerim koli; 
pivovarenje pak spada k nji brez kake dvojbe. — Če hoče 
toroj dež61na gosposka — poučeval jo je magistrat — „v 
prihodnje zaprečiti, da ne bi popisovala in cenila mestna 
gosposka zapuščine svojih poplemčenih vrstnikov, naj ne do- 
voli, da bi se advokatje ukvarjali s pivo varstvom." ') 

Pri ti priliki zv^amo tudi, da je bilo, kar se tiče neka- 
terih mestnih pravic, med posameznimi avstrijskimi deželami 
mnogo razločka. Na Češkem, Dolenje-Avstrijskem in po dru- 
gih nemških deželah so se nahajale namreč privilegovane 
hišo in privilegovana posestva. Pravica za zvrsevanje ka- 
kega meščanskega obrta je bila zvezana že s hišo ali s po- 
sestvom samim. Lastnik take hiše se je smel pečati z obrtom, 

«) Ibiii 



25 

ako je bil ž njo zvezan, četudi ni bil meščan in naj tudi 
bi mu mestna gosposka tega dovoliti ne bila hotela. Umrli 
advokat bi bil torej smel v imenovanih deželah pivovariti, 
ako bi imela njegova hiša to pravico. Toda na Kranjskem 
tacih hiš ni bilo. Ako je kdo kupil pivovarno, s tem še ni 
kupil tudi pravice, da bi smel kuhati pivo, ampak pobriniti 
se je moral v Ljubljani prej za meščansko pravico. Popis 
in cenitev meščanskih zapuščin pak sta pristojala jedino le 
magistratu. Po gori imenovanih deželah je bilo to drugače, 
tamkaj se celo meščan, oblagodarjen z vsemi meščanskimi 
pravicami, ni mogel pečati s kacim obrtom, ako ni bil last- 
nik privilegovane hiše. 

Tako je utrjal magistrat svojo pravico m. da je govoril 
prav, prepričala se je deželna gosposka kmalu, kajti od ce- 
sarja je prišel odlok, da ima advokatovo zapuščino popisati 
magistrat in nihče drugi. ') 

Jednak prepir se je vnel med ob6ma gosposkama tudi 
po smrti Petra Antona Codellija. Deželna gosposka si je pri- 
svajala pravico, njegovo imetje popisati in ceniti. Codelli je 
bil sicer res plemenitaž (nobilitiert), toda magistrat se je 
opiral na to, da je imel Codelli menfčno banko in tržil 
na debelo, pečal se je torej z meščanskim obrtom. 

Tudi v tem slučaji je odločil cesar v magistratovem 
zmislu. 



•|— s^<& 




o Magistranih aktov faso. atev. 22. 



i'A -i'^ -5,f ^IS- ?^ ^,i ^',i -5*^ ^^ -Jlf ^\i i',i -ili i*^ -Ji? -J^J -Jlf -Jjf -}|^ 



II. Poglavje. 



Nemeščanje. 

^tvstrijanski knezi so stregli od prvega početka mešča- 
"t^^Jnom o vsaki priliki v roko ter jih oblagodarjali v jed- 
''^'*nomer s pravicami, ki so imele namen, meščanom 
pripomoči do vedno večjega blagostanja. Le-ti so vzeli namreč 
deželnim knezom, pravim gospodom vseh vtrjenih mest in 
trgov, težko butaro z ramen. Zavezali so se bili, da hot6 
mestno ozidje, jarke, stolpe in vse, kar je spadalo k trdnja- 
vam, vzdrževati in popravljati na svoje troške. Da pa so to 
mogli, podpirati so jih morali knezi z milostjo svojo in jih 
obsipati s posebnimi pravicami. Te pravice so se delile 
meščanom v podobi privilegijev, ki so v minulih stoletjih 
nadomešCevali denašnje postave. 

Toda nihče ni meščanom teh pravic tako zavidal, ka- 
kor plemstvo, drugi del mestnega prebivalstva. Plemiči niso 
spadali v nobeni stvari pod mestno 'gosposko, izvzemši ne- 
katerih majhnih mestnih bremSn, namreč: hišnega davka in 
straž, o Čimer sicer še govorimo. Njihova gosposka je bilo 
dežSlno glavarstvo, ki je imelo v deŽ61ni hiši sedež svoj. De- 
želni glavar je bil zastopnik interesov dežžlskih in plemstva. 
Pod to dežčlno gosposko je spadala takisto tudi duhovščina, 
spadali so vsi graduirani in diplomirani doktorji ob6h zna- 
nostij, juridične in medicinske ; vrhu tega pa tudi mnogo 
sicer v Ljubljani živečih tujcev, ki so se smeli, prišedši v 
Ljubljano, podati ali pod mestno ali pod dež6Isko oblast, ka- 
tera jim je delila podobne, ali vendar ne tako daleč sezajoče 
pravice, kakor mesto svojim meščanom. 



27 

Plemiči, ki so bili prisiljeni živeti v dotiki z zaničeva- 
nimi meščani, katere so zaradi njihovih pravic kaj pisano 
gledali, niso zamujali nobene prilike, odščipniti če ne veliko, 
vsaj malo od njih. Toda meščanje so čuvali z najstrožjo po- 
zornostjo te svoje svetinje, ki so bile podlaga njihovega bla- 
gostanja in njihove samostalnosti. 

Popravljanje zidovja in mestnih utrdeb, pazne straže o 
tako nevarnih časih, kakeršen je bil zlasti srednji in tudi še 
novi vek, in mnogo drugih bremen, slonelo je početkoma 
zgolj na ramenih meščanov. Plemiči so živeli sicer takisto 
za varnim mestnim ozidjem, mestne straže so pazile sicer 
res tudi njim v korist, toda plemiči niso hoteU pripomoči 
niti pri tem niti pri čnem.^ Hoteli so uživati* le sadove me- 
ščanskega truda, nikakor pa ne lajšati meščanom njihovih 
bremen. 

Zaradi tega se je zanetil že zgodaj, če prej ne, gotovo 
vendar že leta 1320. med meščani in plemenitaži hud prepir. 

Plemstvo se je opiralo na svojo svoboščine in na to, 
da njemu nima zapovedovati noben meščan in da se ne 
ujema s plemsko čestjo, ako bi plemenitaž plačeval meščanu 
davek. To so mu že zagotovili prejšnji knezi. 

Ker se meščanje in plemenitaži z lepa niso mogli po- 
bogati, pritožili so se pri svoji najvišji gosposki, pri deželnem 
knezu in prosili pomoči, in knez, ki ni pustil blagostanja 
meščanov nikdar v n6mar, ukazal je leta 1320. — bil je to 
Henrik, vojvoda koroški in kralj češki — da mora plačevati 
davke mestu v korist vsakdo, čegar hiša stoji na mestnih 
tleh ter pomagati pri popravljanji mestnega ozidja, pri ko- 
panji jarkov, in pri stavljenji mostov ter pri oskrbovanji 
straž. ') Ta privilegij je ponovil leta 1336. vojvoda Oton. '^) 
Njegov naslednik, vojvoda Albert IIL, raztegnil je to dolžnost 
cel6 čez vso mestno civilno oblast (Burgfriede), ovrgel pa po 
nekoliko privilegij koroškega Henrika od leta 1320. s tem, 
da je leta 1367. odvezal od plačevanja davkov vse tiste ple- 
menitaže, ki so se mogli izkazati, da so bili kedaj tega bre- 
mena oproščeni.**) Leta 1370. pa je vendar to zopet preklical 
in dal privilegiju leta 1320. zopet staro veljavo.*) 



*) Klun, Diplomatarium Carniolicum v „Mittheilungen des hist. Ver. f. 
Kraiii" 1855. štev. 1. Sicer se nahajajo v ,,Dipl. Carn." zbrani privilegiji v 
mestnem arhivu ljubljanskem, toda le v kopijah in raztrošeui po raznih fasci- 
kulih, zato jih navajam rajši po tem tiskanem viru. 

«) Ibid. štev. 2. 

3) Ibid. štev. 6. 

*) Ibid. štev. 8. 



28 

A soditi je m6či, da se plemiči po tem kneževem ukazu 
niso dolgo ravnali, kajti leta 1385. jih je bilo v mestu zopet 
mnogo, ki se niso hoteli meščanom pokoriti, ne d^^vkov pla- 
čevati („die nicht dienen noch steuern wollten"). A vojvoda 
Leopold jim je pa tudi prepovedal, goniti živino na mestne 
pašnike in hoditi po les v mestne gozde. ') 

ŽŠ.1, da knežja moč takrat plemski oholosti ni bila kos. 
Ne sam6, da jih ni mogla siliti, naj izpolnjujejo njih zapovedi, 
dostikrat knez cel6 meščanskih pravic ni mogel tako krepko 
braniti, kakor bi jih bil rad. Namesto, da bi se plemstvo 
ogibalo s svojo živino mestnih pašnikov in gozdov^ kakor je 
veleval ukaz leta 1385., prepovedalo je cel6 meščanom paš- 
nike in gozde, '^ do katerih so imeli pravico že več stoletij. 
Toda vojvoda Viljem se je potegnil krepko za meščane in 
ukazal leta 1397. grofu Hermanu celjskemu, tedanjemu de- 
želnemu glavarju kranjskemu, skrbeti, da se meščanom ne 
bodo kratile stare pravice do pašnikov in gozdov. '^ 

Pravica do pašnikov in gozdov ljubljanskih meščanov 
pak je sezala daleč čez ozki „Burgfried". Ljubljana ni 
imela samo pravice do vsega barjš,, ampak je smela hoditi 
po les za kurjavo in zgradbe cel6 daleč noter v ižš,nske 
gozde. Do konca 14. stoletja ljubljanskim meščanom neki ni 
kratil nihče te pravice, todavpočetku 15. stoletja so jo jeli 
krotavfčiti plemenitaži, katerih posestva so se dotikala teh 
mestnih gozdov ter niso nikakor puščali meščanov v te gozde. 

Najprej je prišlo do tožbe leta 1415., ker so Turjačanje 
hoteli vzeti Ljubljani in vas6m Tomišelj, Vrblje, Strahom^r 
in „Prest" pravico do k6šnje. Jurij Guttensteiner, namestnik 
deželnega glavš^rja, šel je sam pod Krim na 6gled. Vzel je 
s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljub- 
ljanici ž njimi do Kamnika. Tam se je sešel z nekaterimi 
plemenitaži in posestniki pri Igu, „katerih je bilo jako mnogo". 
Vsi ti in še nekateri kmetje so dokazali, da so imele vasf 
Tomišelj, Vrblje in Strahomšr že od starih časov pravico, ko- 
siti nad jarkom proti Kamniku, in sicer vsi jednako, niti je- 
den več ali menj. Pod jarkom p:coti mestu in Studencu pa 
je bila ljubljanska košnja že od nekdaj. 



*) Ibid. štev. 15. 

*) Ibid. štev. 21. „Wir empfehlen dir erstlich vnnd wollen, das da 
vnnser Biirger zu Laybach aus den Vorsten vnnd Welden Prennholz on aH 
Irrung lassest fiiern vnnd nemen als das von Alter mit gewonhait herkhomen 



29 

Guttensteiner je razsodil, naj se pri ti stari pravici tudi 
ostane še dalje, in da Ljubljančanom ne sme nihče kratiti 
te pravice. ') 

Druga tožiteljica je bila leta 1420. neka vdova Apfalter- 
nova, ki je trdila, da pašnik in gozd spadata k „Herten- 
bergu" in sta njena lastnfna. A vojvoda Ernst je odločil, da 
je to njegova lastnfna in da spada k ljubljanskemu mestu 
ter je odbil vdovi njeno prošnjo. '') 

Zlasti turjaški gro^e so nagajali v tem oziru Ljubljan- 
čanom in Ižancem. Zgodilo pa se je to najbrž zato, ker je 
ukazal vojvoda Emst leta 1416., ko so se jeli Turki prika- 
zovati na Kranjskem, da morajo tudi plemiči pomagati pri 
zgradbi mestnega ozidja. 

Turjaški groQe so zaradi tega morebiti zapustili Ljub- 
ljano ter se umeknili v svoje trdne gradove; iz mesta iz- 
gnani, so sklenili to Ljubljančanom vrniti in jim prepovedali 
goniti živino v gozde, meječe z njihovimi gozdi, in hodit 
vanje po les. Leta 1420. dala je turjaška gosposka Ljubljan- 
čanom in Ižancem vzeti nekoliko živine ter je ni hotela dati 
prej nazaj, dokler ne bi plačali zanjo neprimerno velike kazni. 

Za odškodovanje se je potegnil ljubljanski sodnik in 
svšt. Prišlo je do tožbe in stvar se je zdela zaradi obeh v 
tožbo zamotanih strank, tako važna, da je prisedel vojvoda 
Ernst, prišedši leta 1421. v Ljubljano, sam k sodbi ter za- 
slišal stranki. Ljubljančanje in Ižanci so se sklicavali na 
svoje več stoletij stare pravice in so se zavezali, dokazati jih. 
Tufjačanje pa so odgovorili, da so pašniki in gozdi, zaradi ka- 
terih so se spoprijeli z Ljubljančani in z Ižanci, njihovo 
dšdno imetje in da sta imenovani stranki po krivem posegli 
v^nje.. Tudi onf so pripravljeni to- svojo pravico dokazati. 

Strankama je dal knez Ernst štirinajst dnij odloga, da 
se preskrbita s potrebnimi pričami. Čez štirinajst dnij so 
priveli Ljubljančanje s seboj res popolnoma nepristranske 
priče, ki so izkazale, da so hodili po 16s v imenovane gozde, 
ki so v listfni zaznamenovani tak6-le: „etlicher Wald, mit 
Namen Mokriz, der ausserhalb der Eisth (Ižica?) vnd auf 
die Schelein vnd der Auen bei Kremenz gelegen, bey der 
Selein vnd der Auen genannt, der Mart, zwischen Prun vnd 
Lagkh gelegen." •*) 

Kako se je tožba poravnala, ne v6m, bržkone sta se 
stranki pogodili. 



^) Mestni arhiv, fasc. Miscell. — Ta listina §e ni tiskana. 
«1 Klun, Dipl. Carn. štev. 28. 
») Klun, Dipl. Carn. štev. 30. 



30 

Ob jednem se je oglasil zopet Jurij Apfaltem zaradi 
gore in gozda „Raunik sammt Peze''. Vojvoda je poslal 
Pavla Glogovca in deželnega namestnika Leutholda Julbecka 
na ogled. Ta dva sta potrdila, da je res ves svet tostran 
Hertenberga, od sv. Katarine doli k sv. Antonu in proti 
Ljubljani mestna last. ') 

Komaj pa je odšel vojvoda iz dežele, začel je turjaški 
grof Ljubljančanom še le prav nagajati. Spoprijeli so se 
prav resno med seboj. Vojvoda je imenoval grofa Turjaškega 
deželnega glavarja najbrž, da bi ga nekoliko potolažil zaradi 
izgubljene tožbe. Ker je imel tedaj ta mož vso moč v rokah, 
hladil je svojojezo nad Ljubljančani. Obe stranki ste sku- 
šali storiti si s silo pravico. Na čelu Ljubljančanom je stal 
Ivan Smerekar (Johann von Sumereck), najbrž mestni sodnik. 
A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal 
med Ljubljančani, požigal, moril je in plenil. Da ga je Tur- 
jačan izpustil, moral se je Smerekar pismeno zavezati, da se 
ne maščuje. 'O • 

Mesto je bilo- v najhujši stiski. Tu pa se je izkazal 
vojvoda zopet iskrenega prijatelja Ljubljanskim meščanom in 
je z jako ostrim postopanjem dokazal, da mu je do pravice. 
Odstavil je Jurija Turjaškega od deželnega glavarstva^ po- 
klical ga pred sodbo ter ga obsodil k smrti. A leta 1423. 
ga je zopet pomilostil, ker je moral oditi iz Ljubljane. •^) 

Cel6 tako nedvojbenih pravic, kakor so jih imeli Ljub- 
Ijančanje do ljubljanskega Gradu, jim plemenitaži niso pri- 
volili. Ljubljanski Grad ni bil sicer lastnina mestna, pač^pa 
knežja. Le-t^ pak je meščanom dovolil, da smejo Grad z 
drevjem nasaditi, potem iz tega gozda drevje sekati in ga 
vporabljati za mestne trdnjave. *) 

Dež61ni glavš,r Štefan grof Modruš je hotel to dobroto 
tudi plemenitažem nakloniti ter je dovolil, da so smeli še 
oni sekati les na Gradu, česar si plemiči seveda niso dali 
dvakrat velšvati. V kratkem je bil Grad popolnoma g61. 
Meščanje se zaradi tega pritožijo leta 1439. pri vojvodi Fri- 
deriku, poznejšem cesarji Frideriku IV. 

Le-ta cesar je bil za Ljubljano pravi oče in sledovi nje- 
gove dobrotljivosti so ostali do denašnjega dn6. Samo od 
njega je dobila Ljubljana ne menj kakor devetintrideset za 
blagostanje in razvitek mesta neprecenljivih privilegijev. 



*) Ibid. štev. 31. 

«) Richter, Gesoh. d. Stadt Laibach pag. 219 v Klunovem „Arhivu". 

») Jbid. 

*) Klun, Dipl. Carn. štev. 34. 



31 

Ustanovil je ljubljansko škofijo, popustil meščanom . zaradi 
njihove srčnosti v njegovem boji s celjskim grofom ves hišni 
davek, dovolil Ljubljančanom pečatiti z rudečim voskom, 
popravil kranjski grb, ustanovil v cerkvici na GrMu večno 
mašo, in oblagodaril ljubljanske trgovce z obilnimi svobošči- 
nami pri trgovstvu doma in na tujem. 

Na pritožbo meščanov leta 1439. je ukazal grofu Mo- 
drasu, naj plemičem sekanje v gozdu na GrMu takoj ustavi 
in jedino le meščane vdnj pušča. ') Take in jednake pritožbe 
so se ponavljale vse 15. in še 16. stoletje. 

Vselej pa so se deželni knezi potegnili krepko za me- 
ščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so me- 
ščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bre- 
menih, pri davkih, stražah in popravljanji mestub-ga ozidja. 
Toda avstrijski knezi so vselej meščanom pravico storili, 
tako n. pr. leta 1461. 'O, leta 1470.»), leta 1510.^), itd. Vsak 
čas so plemenitaži branili meščanom goniti živino na paš- 
nike in hoditi po les v gozde, toda zavrnjeni so bili vselej, 
n. pr. leta 1439.^) leta 1451.«), leta 1478.'), leta 1503.«) itd. 

Še leta 1549. vnel se je oni pred več kakor sto leti 
(leta 1415.) poravnani prepir zaradi kOšnje na južnem robu 
ljubljanskega barjA,, a tudi to pot so zmagali meščanje. ^) 

V tistem razmerji, kakor plemiči, stali so tudi duhovniki 
nasproti meščanom, imeli so posebne predpravice ter so spa- 
dali pod deželno gosposko. Tudi do njih ni imelo mesto no- 
bene močf. .Sicer pa pri priUki ljubljanskega sodišča govo- 
rimo o tem še natančneje. 

Ozrimo se napčsled še po četrtem delu ljubljanskega 
prebivalstva, po nemeščanih v pravem pomenu te besede, po 
tujcih, 1^ se niso dali vsprejeti med meščane. Le-ti so bili 
po vseh srednjeveških mestih obžalovanja vreden rod in 
skoraj brez vseh pravic. Bili so to večinoma hlapci, dni- 
narji in tuji trgovci, ki so prihajali v Ljubljano le za malo 
časa. 



*) Ibid. 

«) Klan, Dipl. Carn. štev. 44. 

») Ibid.- štev. 58. 

*) Ibid. štev. 85. 

S) Ibid. štev. 3f^. 

«) Ibid. štev. 4». 

•') Ibid. štev. 61. 

8) Ibid. štev. 80. 

») Fasc. Misc. 



34 

2.) Mestni sodnik. Mož je bil jako čislana oseba. Ko 
so ga spremljali po izvolitvi gospodje svetovalci dom6v, zvo- 
nilo je po vseh cerkvah, na Gradu pa so pokali možnarji in 
topovi. Za Ljubljano je bil to, kar za kako državo policijski 
minister, in zvrševatelj vseh magistrate vih sklepov. Njemu 
ni nihče rad prišel v roke. Sv. Marij ete dan, ko so volili 
župana, imel je on prvo besedo. ') 

3.) Špitalski mojster, oskrbnik velicega špitalskega imetja. 
Srednjeveška mesta so imela jako dobra srca in so se tru- 
dila starim in nesrečnim meščanom, ki so ubožali, ali sicer 
bili nesposobni prislužiti si svoj kruh, kolikor moči olajšati 
grenko stanje. Vsprejemali so jih v meščanski špital v Špi- 
talskih ujicah ter jih preskrbljevali z vsemi potrebščinami. 
„ Špital" je bila hiša za ubožce, ob jednem pa tudi bčlnica 
za stare in onemogle ljudi, za najdence in za ponesrečene 
matere, ki so bile otroku za očeta v zadregi. V svojih opo- 
rokah so se umirajoči meščanje radi spominali meščanskega 
špitala ter mu pripisavali to in ono hišo, njivo, travnik, vrt, 
pristavo, gozd, zemljišče itd. Kmetje v Mt^dnem, Klečah in 
Vižmarjih n. pr. so bili špitalski podložniki. '-') Tekom časa je 
mešča-nski špital neizmerno obogatel. Oskrbnik njegov in nad- 
špitalski mojster (erster Spitalmeister) sta bila silno mogočni 
in imenitni osebi. Tudi njegova volitev se je vršila jako 
slovesno, tudi njega so spremljali vsi mestni očetje po izvo- 
litvi v slovesnem sprevodu domov ter mu zvonili in streljali. 

4.) Jeden notranjih svetovalcev je bil prvi blagajničar 
(Oberstadtcammrer). Vodil je vse mestne račune, prejemal 
razven davkov, vse mestne dohodke in izplačeval, kar si je 
mesto napravljalo troškov. 

5.) Jiiridična posla je opravljal sindik, sestavljal je tožb6 
proti deželi (Landschaft), proti vicedomu in drugim gospo- 
skam, in zdeloval prošnje do cesarja. On je sestavljal tudi 
sodniške odloke in razna uradna pisma. Koliko je moral 
imeti ta mož juridičnega znanja ni pov6dano nikjer, vsaj 
do leta 1751. ne; še le to leto je cesarica Marija Terezija 
ukazala, da sindik mora biti jurist, najbolje advokat, ali 
človek, ki se je vsaj uril in vadil pri kacem ljubljanskem 
advokatu.') 

6.) Davke so pobirali davkarji (Steuereinnehmer) in si- 
cer po dva in dva v vsakem mestnem delu, dva na Velikem 



1) Gerichtsprot. 1635. 

3) Gerichtstprot. 1660. fol. 165. 

8; Fasc. štev. lOž 



;.' znradi jasnosti na kratko pono- 

I ■ so iraele pravico, nadomestovati se 

lini kak ud, ali so ga zunajni sve- 

^■i jim je bilo treba, bodisi, da je 

bodisi, da so ga vsprejeli n6tranji 

■>io, takrat je nadomestila občina nje- 

ihi je poklicala vAnj jednega iz srede 

iviio fiko je delal zunanji sv6t, ki je 

iiji sredini z možmi iz občine; nOtranji 

I iidmankljaj z gospodi svetovalci zuna-- 

"lilo ves Čas od leta U72. do teta 1784. 
da je dobil mestni zastop leta 1504. jed- 
rn, ker je dovolil cesar Maksimilijan Ljub- 
__ ■ ' I iii zastop je torej Štel, ako privzemamo k 

"" .1 I ■ I ' sto in jednega možA. Pri tem je ostalo 
■ mn.j, ,. Leta 1785. pa se je magistrat popolnoma 
■•r nrit;il takšen do francoske okupacije. 
■ '.liiviui ljubljanske gosposke in magistrata je razlo- 
I j atiri dobe : 

Dnba od početka Ljubljane do leta 1472. Mestna 

• ji^' štela s sodnikom trinajst m6ž, njega in dvanajst 

.u'i'v ^Geschworene). 

-M Firiba od leta 1472.— 1504. Magistrat je imel v ti 

.-'iliiika, dvanajst nčtranjih in Štiriindvajset zunanjih 

■,-:ilrov in občino, sestavljeno iz štiritnšestdesetih mož. 

■ . :;.st nem zastopu je sedelo torej sto mOž. 

•■].) DiJba od leta 1504. — 1785. Mestni zastop se je po- 
iiHŽil za jednega možA, župana. 

4.) Di'jba od leta 1785. — 1809. Magistrat se popolnoma 
nustroji. 

Najvažnejši gospodje svetovalci so bili dvanajstAki, „die 
I -rm /itt^olfer". Kako so si razdeljevali p6sle, posneti se ČlA 
■/, SMiinižkih protokolov, ki se pričenjajo z letom 1521. 
Opravljali so naslednja dostojanstva : 
1.) Župan, glava magistratu, „ein Vorgeher der Stadt", 
shranjeval je mestne srebeme ključe in tružico, v kateri so 
bile shranjene najvažnejše listine ljubljanskega mesta.') 



) Geriolitsprot. 1635. 



S6 

predse naj povč, kaj je slišal. Ta je dejal, da je govoril to- 
ženi stavbinski mojster ž njim dolgo in mnogo v laškem je- 
ziku, potem pa pristavil slovenski (in windischer Sprache): 
„Kaj me je bilo treba sem v Ljubljano, kjer volijo norce in 
mojstre-skaze za svetovalce, ki ne morejo dostojno oprav- 
ljati svojih sliižeb in ne ukrepati tega, kar je treba. Sam 
zlodej je pripeljal človeka tu sem. In čemu jih je treba to- 
liko? Ko bi sedela v mestnem sv6tu dva, trije ali štirje, 
mesto bi bilo za par tisočakov v letu na boljšem." Dva 
svetovalca imenoval je celo naravnost, gospoda Samerlo in 
mestnega pisjlrja. 

Po ti izpovedbi so poklicali še neko drugo pričo. Ur- 
bana Maurerja, ' in mu povšdali, kar je pravil prvi. Maurer 
ni bil v svoji izpovedbi tako odločen, omahoval je ter dejal, 
da ni vsega slišal, in še tistega, kar je slišal, ne si vsega 
zapomnil. Toliko se je pa vedel spominjati, da je imel za- 
toženi stavbinski mojster gospoda Samerlo in mestnega pi- 
sarja v ustih. Na kaj pak je njegovo zabavljanje letelo, ni 
vedel povedati, ker je dejal stavbinski mojster samo, da morajo 
gospodje svetovalci tako plesati, kakor jim mestni pisar gode; 
kajti on vodi mesto in je več kakor župan in sodnik skupaj. 

Ko poslednja dva to čujeta, vstaneta ter prosita zbrane 
gospode, naj stopijo tacim besedam krepko nasproti, kajti 
razžaljene niso samo posamnične osebe, ampak ves mestni 
zastop. Le-t^ je seveda sklenil, vtekniti stavbinskega moj- 
stra v ječo. *) 

Gospode svetovalce, naše prednike v mestnem zboru, 
ovija nekak poveličevalen svit. Ne moremo si kaj, da ne bi 
se jih s spoštovanjem spominjali, ako čitamo v Valvazorji, 
da so hodili kdaj v škrlataste plašče zaviti na rotovž, kakor 
nekdaj slavni rimski diktatorji ali dozi sloveče benečanske 
republike. O Toda od blizu pogledam zgube ti čestiti >go- 
spodje mnogo svojega svita od gospoda župana počenši pa 
do zadnjega zunanjega svetovalca. Koliko znanja se je za- 
htevalo od gospodov svetovalcev, in kakšnega? Zelo učenim 
tem gospodom ni trebalo biti, celo znanje branja in pisanja 
se ni zahtevalo. Leta 1595. voljeni župan Trevisan ni ume! 
o ti umetnosti do malega nič. ^) Ker so vsi sodniški proto- 
koli pisani nemški in ker so sedeli v mestnem zboru ljudje, 
pripihani od vseh vetr6v sveta v Ljubljano, obravnavalo se 



«) Gerichtsprot. 1551. fol. 29. 

«) Valvasor, IX. pag. 699. 

») Mittheil. d. hist. Ver. f. Kraia, 1867, pag. 92. 



37 

je v mestnih sejah brez dvojbe nemški. Zato se je želelo, da 
so znali vsi mestni očetje nemški, in vendar so volili gospodje 
svetovalci necega Durchlacherja več let zapored sodnikom, 
dasi ta mož ni znal niti jedne nemške besede. *) 

Pri sejah so mu morali torej vselej vso tvarino prevo- 
diti v slovenski ali v tisti jezik, katerega je govoril. Za sod- 
nika je bilo to pač res nedostatno. Kako je mogel svoje 
stranke nepristranski soditi? In kdo v6, kako so mu go- 
spodje svetovalci prevajali? Ali ga niso poučevali napačno, 
sedaj nalašč, sedaj- iz nevednosti, saj so bili vsi neuki, pre- 
prosti možje, trgovci in rokodelci, katerim je bil njihov obrt 
prva briga. Še sredi minulega stoletja je poročal magistrat 
sam, da se razven jednega med njimi, ni šolal v juridičnih 
znanostih nobeden. Kar imajo tega znanja, pridobili so si 
ga dejanski. 'O 

Nevednost pa ni bila še največja hiba naših prednikov, 
poklicanih voditi mestne stvari. Ali ni čudno slišati, da se 
je svetovalo v popolno zbranem mestnem svetu na dan iz- 
volitve novo izvoljenemu županu, naj ne ponočuje, ne igra 
in popija s takimi ljudmi, ki niso na najboljšem glasu?*) 
In leta 1665. svetovalo se je županu, ki so ga že tretje leto 
izvolili na to cestno mesto, naj se v prihodnje požuri, da 
bode svoje dolžnosti opravljal vestneje, kakor doslej ^) Leta 
1601. hodil je župan vsak dan z vozom po. les v mestni log, 
kar ni bilo brez izrecnega dovoljenja magistratovega nikomur 
pripuščeno. Gozdni čuvaji pa ga zavohajo, in mestni sodnik 
mu zarubi voz in konje. Zaradi tega je bil župan zel6 raz- 
jarjen („paruber wurde der Herr Burgermeister eine Furie") 
ter je odpotoval iz Ljubljane v Vipavo. Štirinajst dnij ga ni 
bilo nazaj. Magistrat je hotel za ta čas, da se zopet povrne, 
izvoliti mu namestnika, toda, ko se je imela vršiti voUtev, 
vsprejeti ni hotel te cesti nihče. Štirinajst dnij potem pa se 
je vrnil župan zopet v Ljubljano iti je prevzel županstvo, 
kakor bi se čisto nič ne bilo zgodilo. ^) 

Na čast svojo pa je gledal župan in ž njim vsi sveto- 
valci jako zelo. Leta 1551. u. pr. je dejal župan nekemu 
meščanu, naj se ne vMe na rotovži tako oblastno in ne- 
spodobno. Rotovž zapustivši je dejal meščan, naj bi mi župan 



O Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain, 1867. pai-. 92 

«) Fasc. štev. 102. 

8) Geriehtsprot. 1568. 

*) Ibid. 1665. fol. 122. 

3) Ibid. 1601. fol. 214. 



38 

še jcden pot dejal kaj tacega — pretepel bi ga. To se je 
na rotovži zvedelo in poklicali so oblastnega meščana pred 
sodbo. Tu mu je srce tako upalo, da je za božjo voljo 
(„um Gottes willen") prosil župana odpuščanja. Župan mu 
je sicer odpustil sramotilne besede, toda kazni mu sveto- 
valci niso spregledali, ampak vteknili so ga v stolp (ječo) 
za štirinajst dnij. ') 

Tudi ob obnašanji gospodov svetovalcev čujemo čudna 
poročila. Leta 1608. se je pretepal mestni blagajnik z nekim 
svetovalcem o belem dnevu, sredi ulic. Ta dogodek se je 
magistratu naznanil in le-ta je pozval blagajnika, naj se 
opraviči. V prvi naglici se je dal zapeljati, da se je iz jeze 
odpovedal ne le, svojemu dostojanstvu blagajniškemu, ampak 
celo meščanski pravici. Magistrat je vzel to na znanje, toda ker 
je zmatral to odpčved razžaljivo za ves mestni svšt, obsodil 
ga je na tri sto cekinov kazni. Drugi dan pa je prišel bla- 
gajnik ves skesan na rotovž ter prosil, naj mu gospodje to- 
variši spregledajo kazen in tudi odpoved zmatrajo, kakor da 
je ni izrekel, toda le-tl niso hoteli o tem ničesa slišati. Še 
le ko je tretjič za božje in poslednje sodbe volje prosil, uslišal 
ga je magistrat, a resno mu je zabičil, naj se v prihodnje 
nikdar več ne predrzne vesti se tako. Dokler pa ne bode 
stvar dejana v red, izgubita naj oba svetovalca službe svoje. *0 

Svetovalci so bili tudi ob jednem kuratorji in jerobi 
svojih nedorastlih someščanov; a če so le mogli, otresli so 
se tacih sitnostij, časih z vso silo. Leta 1665. n. pr. je prosil 
neki svetovalec Graffhader, naj mu odvzamejo jerobstvo za 
otroke necega umrlega someščana, ker je z jerobstvom že 
sicer preobložen. Prosil je trikrat, ali ker so mu to prošnjo 
njegovi tovariši vsak pot odbili, odložil je jerobstvo proti 
njihovi volji. Obrnil se je namreč do cesarja samega in do- 
bil od njega, poučivši ga napačno, oproščenje jerobstva. Ma- 
gistrat se je čutil s tem tako razžaljenega, da je sklenil 
Graffhadra ne le izključiti iz mestnega sveta, ampak mu 
ustaviti in prepovedati cel6 njegov meščanski obrt. Toda 
zagovornik Graffhadrov, pravdarski doktor Kunstl, dejal je 
magistratu, da to ne gre, že zaradi cesarja ne. Toliko ga 
vendar ne morejo razžaliti, da bi njegove odloke razglasili 
neveljavnimi. To je magistrata nekoliko streznilo in sklenil 
je le Graffhadra ne pustiti več k sejam, za prihodnje pa 
zato skrbeti, da ga počasi potisnejo iz mestnega sveta. Vrhu 



«J Ibid. 1551. fol. 29. 
») Ibid. 1608. fol. 101. 



39 

tega pak se je še- pri cesarji pritožil, da je Graffhader v 
svoji prošnji do njega legal ter stvari drugače povedal, ka- 
keršne so bile v resnici. ') 

Gospode svetovalce je bilo treba le prevelikokrat kazno- 
vati, in sicer največkrat zavoljo prepira in odtod izvirajočega 
razžaljenja in izneverjenja. Onečeščen svetovalec se ni smel 
sej toliko časa udeleževati, dokler ni dobil od svojega raz- 
žaljivca zadoščenja, ali pa se opral očitanih mu nepošte- 
nostij. A ne sam6 to, da se taki svetovalci niso smeli ude- 
leževati sej, ampak magistrat jih je zapiral celo v mestne 
stolpe za toliko časa, dokler stvar ni bila poravnana ; vendar 
v obče odličnih' svetovalcev niso zapirali radi v stolpe, kakor 
druge meščane, ampak, pridrževali jih na rotovži. •^) 

Celo za ukaze tovarišev svojih se gospodje svetovalci do- 
stikrat niso brigali. Leta 1599. je neki svetovalec Rubida v 
svoji jezi hlapca svojega, ki ga ni ubogal, kakor mu je ukazal, 
na cesti z ročajem bičevim tako pretepel, da je revež za 
njegovimi udarci umrl. Ker je bil Rubida svetovalec, dovo- 
lili so mu, da sme ostati v svoji hiši, dokler teče preiskava 
in pravda. Zabičili so mu, da ne sme v tem iz hiše ter se 
ne prikazati na ulice. Zažugali so mu, da ga bodo ostro 
kaznovali, ako tega ne stori, in mu vzeli celo vse njegovo 
imetje. A Rubida se ni dosti zmenil zato; kmalu so ga vi- 
deli ljudje na Špitalskem mostu; prišel je celo necega dn6 
na rotovž, ne da bi ga kdo pozval. 

To je bilo vendar preveč! 

No, magistratu se ni zdelo tako. Poslal je Rubidi takšen 
odlok: „ Magistrat bi sicer imel uzroka dovolj postopati proti 
njemu posebno ostro in bi ga dal lehko ukleniti in zapreti; 
a jemati hoče v poštev poleg njegovega dostojainstva, kakor 
svetovalec, tudi njegovo visoko starost. Da se prep^rostinl 
ljudem ne daje pohujšanje, ukaže se mu še jedenkrat, držati 
se doma." '"*) 

A tudi za ta ukaz se Rubida ni zmenil. Magistrat se- 
daj ni mogel druzega storiti, kakor da ga, je prijel in zaprl 
v vicedomski stolp. 



1) Ibid. 1665. fol. 180. 

2) Glej razne sodniške protokole. 

8) Gerichtsprot. 1599. „Der Magistrat hatte wohl Ursache genug mit 
scharfen Gerichtsmitteln mit „Verstrickhimg" seiner Person vorzugehen, alleiii 
man wolIe neben Ansehen seiner Rathstelle aueh *auf sein Alter ein Bedenken 
haben. Damit aber dem gemeinen Manne ein Geniige gesclialie, so 
wird ihm nochmals auferlegt, sich zii Hause zu lialten." 



40 

Zdaj šele je bil Rubida voljan; obljubil je pokorščino, 
na kar ga je magistrat izpustil iz stolpa. ') 

Če naj veljž tudi o nekdanjih gospodih svetovalcih izrek: 
„Po njihovih delih jih boste spoznali", potem nam pač ne mo- 
rejo izvabljati dosti spoštovanja. Tako surov, kakor Rubida, 
bilo je gospodov svetovalcev mnogo. Leta 1608. se je prišel 
pritožit meščan Adam Ehrbar. Tožil je svetovalca Adama 
Weissa, da je obkladal njegovo ženo, ko je šla pred dvema 
dnema z neko drugo meščanko od krsta, s tacimi priimki, 
ki jih ne more požreti nobena ženska, zlasti omožena ne, 
in ki jih semkaj ne moremo zapisati. 

Ko sta ga ženski vprašale, katero med njima misli, 
pokazal je Weiss na Ehrbarico, ponavljal svoje zmerjanje 
ter jo jel cel6 pretepati o belem dnevi na. trgu. Ehrbar 
je prosil torej mestno gosposko, naj Weiss dokaže, da je res, 
kar je govoril, ali pa naj mu dd zadoščenje zaradi razžaljenja 
in se pobota ž njim zaradi tepeža. 

Svetovalec Weiss se je zagovarjal, da je bil tako vinjen, 
da se ne spominja skoraj ničesar. Kaj slabega ni čul ob 
Ehrbarci še nikoli, ravno nasprotno so vedeli pripovedovati 
ljudje samo lepe in dobre stvari o nji. 

A to zagovarjanje je bila laž. Mestna gosposka mu je 
dokazala, da se je v6del vsega spominjati in da se je pri 
preiskavi malo prej podš^l, da v6 vse, kaj je takrat govoril, 
torej naj Ehrbaru izpriča, da zasluži njegova žena vse tiste 
priimke ; ker pa Weiss tega ni mogel, ukazala mu je mestna 
gosposka, naj prosi Ehrbarico odpuščanja zaradi razžaljenja, 
zaradi tepeža pak naj se pogodi z njenim mo- 
žem. Kadar to stori, govori magistrat ž njim dalje. Zato 
pa, ker se je proti cesarskim svoboščinam tako zelo pre- 
grešil in sicer brez kacega uzroka, zato naj plača sto ce- 
kinov kazni. Dokler ne stori vsega tega, ne sme stopiti čez 
prag na rotovž. 

Zatem je Weiss besedo svojo zopet snedel ter dejal, da 
pripeljd človeka, ki mu je take reči ob Ehrbarici pripovedoval, 
če prekliče mestni svet ravnokar izrečeno sodbo. 

K^j ne, čuden takšen gospod svetovalec! Od njega me- 
stno blagostanje ni moglo dosti pričakovati. 

Cel6 mestno gosposko je razdražil takšen tovariš. Od- 
govorila mu je, da se ji mrzi lehkomiselno omahovanje 



i) Ibid. 



41 

Weissovo, ki pravi zdaj dž,, zdaj ne, zato plačaj kazen sto 
cekinov, naj je že stvar kakeršna koli.') 

Leta 1599. je razsajala po Ljubljani grozna kuga. Mestna 
gosposka je napela vse moči in ukrenila, kar je le všdela in 
znala, da bi to nesrečo kako zadušila; imenovala je iz svoje 
srede po pet nadzornikov (provisores sanitatis), ki so mo- 
rali mesto nadzorovati, in kjer so zvedeli za kacega človeka, 
da je zbolel za kugo, skleniti in storiti, kar se jim je zdelo 
najbolje, poleg druzega vsako tako hišo obiti z deskami. 

Kuga se je vgnezdila tudi v Šentjanževem predmestji 
(Vorstadt von St. Johannes). v tistem delu mesta, ki je ležal 
med Blatno vasj6 in med Dunajsko cesto zadaj za sedanjo 
frančiškansko (takrat avguštinsko) cerkvijo. '^ Dn6 5. av^sta 
je dal magistrat to predmestje popolnoma zapreti in njegove 
prebivalce ločiti od druzega svetd. 

Ker so pak Šentjanževci jeli mrmrati in se je mestna 
gosposka bala, da bi utegnili ograjo vlomiti, imenovala je 
nalašč z^nje pet nadzornikov. Šentjanževci so bili zaprti že 
sedemdeset dnij, kar planejo necega dn6 na ograjo ter jo 
podro. Magistrat jih je poklical zaradi tega pršdse. Jeden 
petih nadzornikov, Ostanek, namestnik špitalskega mojstra. 



O Gerichtsprot. 1608. fol. 160. 

') To predmestje je dobilo svoje ime po neki jako stari cerkvi, jedili 
najstarejših v Ljnbjjani. Prvi je našel njeno ime Riehter (Gesch. der Stadt 
Laiba^h, pag 194.), a ni vedel kaj je ž njo početi, kajti v listini iz leta 1275. 
je rečeno : ,,Der dritte (so. Acker) neben der Kirehe des hI. Johannes vor 
dem alt en Thor." V listinah mestnega arhiva je natanko in na mnogih 
krajih rečeno: „in der Vorstadt bei St. Johannes oder bei den Discalceaten", 
torej v okolici sedanje bolnične cerkve na Dunajski cesti. Da predmestje ni 
dobilo tega imena šele kadar so diskalcejatje prišli okoli leta 1650. iz Šiške, 
kjer 80 imeli prej v Jami (Grubenbrnnn) svoj samostan, v Ljubljano, razvidno je 
že iz tega, ker se to predmestje imenuje že leta 1599. „Vorstadt bei St. Jo- 
hannes", in vrhu tega tudi patron cerkve diskalcejatov ni bil sv. Janez, am- 
pak sv. Jožef (Valvasor pag. 694.) Riohterja je motil izraz „St. Johannes 
vor dem alten Thore". Kje so stala ta vrata je seveda težko reči ; mogoče, 
da so bila kakov star rimsk ostanek, kajti na kraji sedanje Tavčarjeve hiše 
so jih našli mnogo. Mogoče pa je tudi, da so že leta 1275. zaznamenovali 
posamezne kraje, merivši jih časih z jako oddaljenega stališča. O cerkvi dis- 
kaleejatski pravi Valvasor, da je stala .,vor dem Spitalthor", dasi je od Špi- 
talskega mostu zelo oddaljena. Danes bi se nihče več tako ne mogel izraziti. 
V sodniških protokolih se bere večkrat: „St. Johannes vor dem deutschen 
Thor". Mogoče je, da so tudi leta 1275. zaznamenovali kraje tako, in da 
., Stara vrata" niso druzega, kakor vrata pri Nemški hiši. Leta 1275. se je 
iz Nemške hiše pač videlo naravnost k cerkvi sv. Janeza, ki je po mojiH mi- 
slih stala nekje na Dunajski cesti. Jaz menim, da je o tem toliko menj dvo- 
jiti, ker vemo, da so bili prebivalci predmestja sv. Janeza leta 1450. podlož- 
niki nemškega reda. 



42 



torej jako imenitna oseba, dejal je pri preiskavi na rotovži, 
da ne ve, kdo se je prvi lotil plot podirati, in koliko in ka- 
teri so bili pri tem krivf. A jeden njegovih tovarišev ga je 
izdal, rekši, da se je to vso zgodilo z Ostankovo vednostjo 
in celo z njegovim privoljenjem. 

In zopet nekdo drug se je izjavil, da sicer ne v6, kdo 
je prvi za plot zagrabil, znano pak mu je, da je storilo to kakih 
trideset moških in med njimi Ostanek sam. V nadaljni pre- 
iskavi pa se je pokazalo, da je bilo pri podiranji plotii krivih 
vseh pet nadzornikov. Mestni zbor jih je dal v ječo odpe- 
ljati in naložil jim po deset cekinov kazni. Jednako je ka- 
znoval tudi onih trideset mož, ki so ograjo podrli samo- 
oblastno. ') 

Sicer je res, da mine potrpežljivost lehko tudi najpotr- 
pežljivejšega človeka, ako je sedemdeset dnij od vsega svetd 
ločen, a nikakor ni cestno za naše prednike, da sp imeli 
ravno oni, katerim se je izročilo zvrševanje zakonov, pred 
njimi tako malo spoštovanja. 

Takih in jednakih prigodkov je po sodniških protokolih 
mnogo raztresenih. Za naše prednike niso posebno častni, 
vendar pa dokazujejo nekaj, kar mora vsacega razveseliti, 
da je postopala mestna gosposka nepristransko in kaznovala 
vsacega ne vprašaje po tem, kdo je, in zabeležiti dala njegov 
proces, dasitudi jako kratko v sodniške protokole, ki so 
se med vsemi mestnimi listinami shranjevali najskrbnejše, 
morda moremo pri tem le še davkarske knjige izvzeti, ki so 
ohranjene skoraj popolnoma. 

Vkljubu tem obilim sodniškim protokolom pa so poro- 
čila o magistratu in njegovih p6slih vendar le jako pomanj- 
kljiva. 

Natančni pogled v organizacijo, plačo in opravila teh 
gospodov svetovalcev se nam odpr^ šele z letom 1753. dasi 
so me posamezne . opazke v sodniških protokolih in druzih 
listinah prepričale, da je bil magistrat že od početka 16. sto- 
letja tako organizovan, kakor leta 1753. Opaziti in poudar- 
jati moram, da je bila Ljubljana v 16. in 17. stoletji jako 
konservativno mesto in ni rada kaj izpreminjala, kar se je 
prednikom zdelo dobro. Ta konservatizem je tako ostrč iz- 
ražen, da se mi bo težko oporekalo, ako povem, da se v 
Ljubljani tekom dveh stoletij ni znatno predrugačilo niti so- 
cijalno niti politično življenje. 



O Gerichtsprot. 1599. 



43 



Mestni zastop je kazal leta 1753. tako-le lice: 

I. Notranji svet 

a) France Per, župan. Plača njegova je 

znašala 131 gld. 36 kr 

vrhu tega je. služil še kot notranji 

svetovalec 30 „ — 



rt 



torej vsega skupaj 161 gld. 36 kr 

Do leta 1783. so se njegovi dohodki 

pomnožili še za. 20 ,, — „ 

ki so se mu izplačevali iz Lachner- . 
jeve ustanove. 

b) Mestni sodnik (imena mu ne v6m). 
Ta dostojanstvenik ni imel kot sodnik 
nobene plače; dobival je le za zlo- 
čince k smrti obsojene po 4 krajcarje 
na dan za kruh, samo za tisti dan, 
ko so zločinca obhajali, dobil je z^nj 
gorkih jedij in tudi vina. Toda ker 
je moral iz teh novcev kupiti zanj 
kruha, vina in jedij, vštevati se mu ta 
skromna vsotica pač ne more v plačo. 

Kot nčtranji svetovalec je služil .' 30 „ — 
in kot sodnik na življenje in smrt 
(Bannrichter) leta 1753. . . . : . 12 „ — 

leta 1783. pa 22 „ 30 

in po šest odstotkov od takse, ki se je 
plačevala, pri prepisovanji hiš, dalje 
od takse, plačane pri inventurah, po 
3 gld. na dan, od takse partikularnih 
depozitov, od katerih se mu je pla- 
čevalo brez ozira na vsoto po 3 gld. 

c) Graffhaiden, prvi nčtranji svetovalec, 

kot takšen je imel plače .... 30 „ — „ 
kot najstarejši svetovalec .... 10 „ — „ 
in kot pupilarni komisar .... 16 „ • 52 „ 

d) Ludovik pl. Radics, sindik, kot takšen 307 „ 

kot notranji svetovalec 30 „ 

kot računovodja 12 „ 

kot kriminalni asesor leta 1753 . . 15 



n 



n 
» 

leta 1783 22 ^ 30 " 

vrhu tega je imel še leta 1783. kan- 



V 



44 

celijske takse, namreč: polovico sod- 
niških taks, ki sta jih prinašala ko- 
mendsko in kapiteljsko posestvo „die 
Commendische und Capitel gilt^. 
Imel je prosto stanovanje na rotovži 
in takso od prepisovanja hiš, ki je 
znašala 4 gld. Zaradi tega poboljška 
pa je moral dajati hrano ekspeditorju 
in dvema pisš.rjema. 

e) ZebuU, nčtranji svetovalec .... 30 gld. — kr. 

f) Galliard, kot notranji svetovalec . . 30 „ — „ 

kot davkar 60 „ / — „ 

kot kriminalni asesor 15 „ — „ 

kot pupilarni komisar 16„52,„ 

g) France Jakob Ranilouitsch, kot no- 
tranji svetovalec 30 „ — „ 

kot prvi blagajničar (leta 1753.) . . 105 „ 28 „ 

h) Gamba, kot notranji svetovalec . . 30 „ — „ 

i) Antinger, kot notranji svetovalec . , 30 „ — „ 

kot drugi blagajničar leta 1753. . . 42 „ 30 „ 

„ 1783. pa . 150 „ — „ 
j) Powitsch, kot notranji svetovalec . 30 „ — „ 

kot davkar 60 „ — „ 

kot kriminalni asesor 15 

k) Reichard, kot nčtranji svetovalec 30 „ 

kot pupilarni komisar 10 „ 12 „ 

kot notranji svetovalec 30 „ — „ 

1) Reja, kot notranji svetovalec ... 30 „ — „ 

m) kot nčtranji svetovalec . . 30 „ — „ 

Vsi ti svetovalci so imeli te pčsle že v početku 16. sto- 
letja, iz njihove srede izginila pa sta do leta 1753. dva ime- 
nitna dostojanstvenika, oba špitalska mojstra, oskrbnika obi- 
lega imetja meščanskega špitala. Kdaj so ja odpravili, ne 
v6m povčdati. 

Plača gospodov svetovalcev gotovo ni bila velika, zato 
je nasvetoval magistrat, naj se jim poviša, potem bode že 
mogoče prijeti jih, da točneje opravljajo svoje dolžnosti. Ne 
včm, je' li čutil magistrat, da je s tem ovadil sam svojo ne- 
marnost. 

11. Zananji svet. 

Zunanjih svetovalcev, med katerimi je sed^l tudi slo- 
veči kiparski mojster Francesco Robba, bilo je, kakor že 



n 



46 

večkrat omenjeno, štiriindvajset. Le-ti niso imeli, če niso 
opravljali tudi drugih pčslov, nobene druge plače, kakor 600 
op6k iz mestne opekš^rne. To op6ko so cenili leta 1753. na 
3 gld. 36 kr., leta 1783. pa na 4 gld. 

Razven te skromne plače so uživali le še dohodke iz 
travnikov na Prulah in na Dolgem br6gu; toda poleg njih 
so se oddajali ti travniki tudi magistratovim slugam v užitek, 
in celo tacim meščanom, ki niso imeli pri magistratu prav 
nobenega opravka. ,;Dolgi breg" je bil razdeljen na 122 
parcel in bil vreden po cenitvi magistratovi 8650 gld. 

Zunanji svetovalci so opravljali raznovrstne pCsle po 
pisarnah, jfeden izmed njih je bil n. pr. registrator, naj- 
brž tista oseba, ki se je v prejšnjih časih nAzivala mestni 
pisar (Stadtschreiber), kot takšen je imel 194 gld. 03 kr. 

Kot n6tranji svetovalec po 600 op6ke 
ali 3 „ 36 „ 

Kot pupilami komisar 10 „ 12 „ 

vrhu tega še prosto stanovanje na rotovži in od prepisa 
vsake hiše po 34 krajcarjev. Sicer pa je dajal magistrat leta 
1753. še mnogim drugim ljudem opravka in zaslužka. To se 
je zvalo nižje osobje in je imelo take plače: 

Mestni stražni načelnik (Stadtwacht- 
meister) 76 „ — kr. 

Kot kvartirski mojster (Quartier- 
meister) 12 „ 45 „ 

Zato, da je nadzoroval o sv. Rešujem 
Telesi mestno gardo in meščane sploh .. 14 „ — „ 

Dva oskrbnika mestnih posestev 
vsak po 50 gld. — „ 

Jeden izmed njiju je bil tudi mestni 
žitničar (Stadtkastner) s 24 „ — 

Ekspeditor je imel prosto stanovanje 
in prosto hrano pri sindiku in .... 40 „ — 

Prvi pisš^r prosto hrano pri sindiku 
in tudi drugemu pisarju je dajal sindik 
prosto hrano. Plača njegova pa se je 
ravnala po njegovi spretnosti in po tem 
koliko časa je služboval; sukala se je 
med 10—20 gld. na leto. 

Vratar pri samoštaiiskih vratih, zato, 
da je odpiral in zapiral ledenico ... 3 „ — 

Čudno pa je, da v plači vratarjev 
in paznikov pri mestnih vratih ni nikjer 



» 



n 



Ti 

n 



46 

govorjenja, dasi je zaračunil ma^strat 
na višje povelje vsak krajcar, ki ga je 
potrošil iz mestne blagajnice. V prejšnjih 
časih, n. pr. leta 1601. služil je vratar pri 

Karlovških vratih po — gld. 36 kr 

pri Vicedomskih vratih pa le po ... . — „ 14 „ 
na teden. 

Orožničar (Zeugwart) je imel letne 
plače 21 „ 05 „ 

Dva gozdarska hlapca 77 „ 

Dva beraška strahova (Bettelrichter) 24 „ 

Sluga na rotovži (Rathsdiener) . . 29 „ 

Dva nadzornika trga (Marktrichter) 12 „ 

Mestni hlapci . . .. .-. . . lil „ 29 „ 

Magistrat je imel namreč za mestno vožnjo svoje konje, 
s katerimi je dovažal 16s, gram6z (šuto), kamen, op6ko itd. 

Urar na Gradu, ki pa ni imel prostega stanovanja, do- 
bival je za poslovanje svoje na teden po 1 gld. 25 kr., a iz 
tega plačila je moral kupovati olje, s katerim je razsvet- 
ljeval uro. V prejšnjih časih je uporabljal ta posel najime- 
nitnejši urar v mestu, komur je magistrat iz tega uzroka 
odpuščal ves davek. *) 

Čuvaj (Zuuay) na bastijoni, sedanji razvalini, (nemškega 
izraza za tega mož^ niso poznali,) 24 gld., v to plačo pa je 
bil vračunjen tudi njegov zaslužek za to, da je streljal ob 
hudi uri, (sein Liedlohn vom Wetterschiessen). 

Sluga mestnega sodnika leta 1753. 50 gld. — kr. 

leta 1783. pa 108 „ — „ 

vrhu tega pa je dobival zato, da je po- 
magal pri inventurah, nosil toženim stran- 
kam vabila in če je bilo treba, priganjal 
jih tudi na rotovž 19 „ 28 „ 

Drugi sluga leta 1753 56 „ — „ 

„ 1783 108 „ - „ 

vrhu tega pa še zato, da je kuril pečf . 3 „ 
da je strankam raznašal vabila in uradne 

liste 70 

Deželni sodnik (Bannrichter) ... 72 „ 

Zupan na posestvu v Kožarjih . . 3 „ 24 „ 



w 






9 Steuerbuch 1682. 



47 

Mestni policisti pa niso imeli nobene plače. Razven 
policijske službe so merili tudi žito na trgu. Na trg, prine- 
senega žita ni smel namreč nihče drug meriti, kakor policaji. 

Leta 1773. imenuje se nekoliko mestnih slug, na katere 
je magistrat v poročilu svojem z leta 1753. ali pozabil, ali 
so se morebiti nastavili šele pozneje. Trije sluge, ki so 
klicali v noči po mestu ure, imeli so zato na mesec vsi skupaj 
3 gld; šest stolonoš (Sesseltrager), o katerih poročamo še 
pozneja. Dobivali so na teden po 7 gld., a na vsake tri me- 
sece jim je dal magistrat za čevlje, ki so jih ta čas raztrgali 
5 gld. 6 kr. ter jim kupil vsako tretje leto novo opravo. 

Sluga v kruhom i (Brodsitzer). Za njegovo poslovanje 
mu je dajal magistrat prosto stanovanje v kruh^rni in še 
60 gld. 

Mestni tesš.rji so služili na dan po 17 kr., zidš.rji 
po 21 kr., navadni delavci pa po 1 liber, ki je veljal takrat 
nekoliko čez 1 1 kr. *) 

Zadnje leto pred preustrojitvijo magistrata, torej leta 1784., 
spadal je ta v naslednje urade: 

1.) V računski urad. Poslovali so tii trije gospodje, 
prvi in drugi blagajničar, Skrinner in Debeljak, in knjigo- 
vodja. Sluga pri tem uradu je imel plače 108 gld., vrhu 
tega za stanovanje 10 gld., 2 gld. jetniskega denarja in 3 gld. 
je dobil o sv. treh Kraljih (3 fl. ftir die 3 Konigssammlung) 
in 8 gld. o sv. Martinu (Martinwein). 

2.) Sodniški urad. Predstojnik mu je bil mestni sod- 
nik, ki je bil ob jednem eksaminator in referent. Če pa je šlo 
za glavo, morali so se po ukazu Marije Terezije privzeti še 
advokatje, koUkor se jih je zdelo potrebnih. Leta 1753. imelo 
je mesto za takov slučaj najete štiri advokate ter jim je 
plačevalo po 27 — 30 gld. na leto, morebiti tudi takrat, ko 
ni bilo nobenega zločinca, da bi ga sodih. 

3.) Pupilarni depozitni urad. Til so poslovali: 
župan, ki je shranjeval pupilamo blagajnico, in mestni sodnik, 
ki jo je oskrboval; pis^rska dela pa je opravljal aktuar. 

4.) Pupilarni računski urad. V njem so sedeli 
trije svetovalci iz notranjega in jeden iz zunanjega sveta. 
Pri tem uradu je imel vselej svoj p5sel tudi sindik, takrat dr. 
Potočnik. Bil je zapisnikar, sicer pa je delal tU tudi jeden 
aktuar in jeden računsk uradnik, ki je dobival zato takse 
od pupilarskih depozitov. 



1) Fasc. štev. 102. in; Urbar der GefaUe 1781. und 1782. 



48 

5.) Mestna pisarna. V tem nradu so posloval: 
sindik, mestni registrator, jeden aktuar, ekspeditor in tak- 
sator, in dva kancelista. 

6.) Urad zemljiške knjige, ki sta ga oskrbljevala 
knjigovodja iri jeden aktuar. Poleg tega pa so tisti gospodje 
svetovalci, ki niso bili preobloženi z delom, oskrbovali tudi 
jerobske stvari. 

Sam sebe je magistrat višji oblasti leta 1784. opisal 
tako-le: Magistrat je prva instanca v političnih in sodnih 
stvareh za vse meščane, zadruge in vse v tem mestnem 
okraji živeče ljudi neplemskega rodii; on ima krvavo sodbo 
in oskrbuje vsa mestna posestva ter vodi mesto. Sodna 
pravica se dela vsem pod magistrat spadaj očim osebam 
vselej v popolnoma zbranem zboru. Poročevalec je sindik, 
kateri mora biti v pravu vešč in ki je bil že advokat; drugi 
udje mestnega zbora pa se niso šolali v pravu, vendar so 
vsi pridobili po izkušnjah potrebnih znanostij, zlasti oskrb- 
nika mestnih posestev. ') 

Dn6 7. septembra leta 1785. preustrojil se je magistrat 
popolnoma in s tem stopimo v četrto dobo od leta 
1785.— 1809. 

Odpravili so se vsi notranji in zunajni svetovalci in 
tudi število drugega osobja se je skrčilo, kolikor se je največ 
moglo. Po preustrojitvi je imel župan po 600 gld. letne plače. 
Poleg njega so poslovali le še samo štirje svetovalci, ki pa 
se po izrecnem ukazu višje oblasti niso smeli več nazivati 
„Rathsherren", ampak le „ Magistra tsrathe". Višja oblast je 
hotela s tem odpraviti vsak spomin na prejšnje zanemarjeno 
gospodarstvo magistratovo in to celo v nazivanji gospodov 
svetovalcev. 

Ti štirje novi svetovalci, med katerimi so bili trije do- 
ktorji prava, imeh so po 400 gld. letne plače. Razven njih 
so poslovali še naslednji uradniki in sluge, ki so jih plače- 
vali iz mestne blagajnice: 

Registrator in ekspeditor, ki je oprav- 
ljal vse posle tičoče se registrature in ki 
je bil ob jednem knjigovodja pri davkar- 
skQm uradu ; plače je imel 330 gld. — kr. 

Računovodja in registraturski ad- 
junkt 300 „ — „ 

Prvi pisž^r, ob jednem kontrolor taks- 
nega urada 250 „ — „ 



*) Fasc. štev. 76—77. 



49 

Drugi kontrolor 200 gld. — kr. 

Tretji kontrolor 200 „ 

Blagajničar 300 „ 

Dva s6dna slugi, vsak po 15^ » 

Mestni stražš,rski glavar 250 „ 

Jednajst policistov 1100 „ 

Čuvaj na bastijonu 24 „ 

Urar 73 

Mestni hlapec 74 „ 

Trije s6dni hlapci 72 „ 

Vse plače uradnikov in hlapcev so znašale leta 1786. 
le 6518 gld. Danes, torej tekom sto let, poskočile so plače 
za vse mestno osobje štirikrat tako visoko. ') Po vsotah, ki 
jih je izdal magistrat za pisarniške potrebščine, za papir, 
črnilo, peresa, knjigovezno delo in tiskovine leta 1755., skle- 
pati smemo, da si gospodje svetovalci niso dali Bog v6 ko- 
liko opraviti. Danes znašajo ti troški 3390 gld.,-) leta 1755. 
pa niso segli više, kakor 55 gld. 46 kr.; seveda se je iz- 
dalo vrhu tega še 297 gld. 15 kr. za pravde, torej za ko- 
leke in kar so sicer napravljale pravde še troškov. 



n 
n » 



^^'^^^^ifrv^^l^'' ^«5 




') Proračun ljubljanske mestne občine za leto 1886. 
«) Ibid. 






IV. Poglavje. 



Ljubljansko sodišče. 

{■L^ ajvažnejši p6sef te mestne gosposke je bil pač sod- 
J^^^nfški p5sel. Med najdragocenejšimi pravicami in svo- 
' boščinami, s katerimi so obla^darili deželni knezi Ljub- 
ljano, zavzema svoje sodišče prvo mesto. Bilo je neprecenljive 
vrednosti zlasti v onih silnih in tenmih časih, ko je sedela 
za zeleno mizo največkrat samovoljnost, ne pa pravica. 

Svoje sodišče je imela Ljubljana pač, odkar je dobila 
mestne pravice, odkar se je razglasila za mesto. Omenjalo 
se je že nekolikokrat, da je predsedoval ljubljanskemu mest- 
nemu svStu mestni sodnik že leta 1269. in da je poznano 
cel6 njegovo ime, a koliko let prej že je ljubljanske meščane 
sodila domača sodna gosposka, to je neznano. Sodnikov 
niso pošiljali dež61ni knezi sami v mesto, ampak prepuščali 
so meščanom, da so si jih volili sami iz svoje srede. Na 
kakšen način se je to godilo, opisal sem na drugem kraji. ') 
Jedino, kar je opominjalo meščane, da so podložniki mogoč- 
nemu knezu, bilo je to, da je smel sodnik pričeti svoje po- 
slovanje še le potem, ko je potrdil njegovo volitev vicedom, 
namostnik dežllnega kneza in nadzorovatelj, ob jednem pa 
tudi podpiratelj vsega meščanskega Življa. Vicedomu je 
moral sodnik priseči, da vestno rabi svojo s6dno pravico ter 
ne dela razločka med ubožci in bogatini, med preprostimi ■ 
ljudmi in veljaki. 



') v lanskem letopisu „Malice Slovenske" v Članku; „ Topo grafi š ki c 
LjulljiHLC'- itil. 



61 

Po ti prisegi mu je oddal vicedom v imeni cesarjevem ali 
v imeni deželnega kneza vse sčdne pravice, po katerih je 
smel soditi ne le ob imetji, ampak tudi o življonji in smrti 
meščanov, seveda vedno le z mestnimi očeti vred. 

Iz tega lehko posnemljemo, da se je delila sodniška 
moč 1.) v civilno, 2.) v kriminalno. 

§ 1. Civilna sčdna oblast. 

Pod civilno s6dno pravico ljubljanskega mesta so spa- 
dali vsi prepiri, kar se tiče gmotnega blagostanja ne le me- 
ščanov, ampak vseh v ljubljanski mestni oblasti živečih in 
ne kaki drugi gosposki podložnih Ijudij. Cel6 plemenitaži 
so morali prihajati pred mestno gosposko, ako so imeli to- 
žiti meščane zaradi dolgčv ali razžaljenja. 

Meje te mestne oblasti je določU leta 1548. kralj Fer- 
dinand L ') Meja se je pričenjala pri potoku, ki teče še dan- 
danes pod Rakovniškim gradom čez dolenjsko cesto in po 
močvirji v Ljubljanico. Onstran Ljubljanice je sezala na Vič 
do potoka, ki priteče izpod Rožnika pod Vič. Z Viča se je 
vila potlej ob tem potoku do Apfaltrernovega gradil vrhu 
sedanjega Tivolskega hriba in po njegovem greb6nu do cerkve 
sv. Jameja v Šiški, iz Šiške na Posavsko polj6 k lesenemu 
križu pri sv. Krištofu, kjer se ločiti cesti in katerih jedna 
je držala proti Klščam. Od tega lesenega križa je šla meja 
proti Blatni vasi, dalje k farni Šentpeterski cerkvi, od tod 
proti Včdomatu, od V6domata čez Ljubljanico k Soteski (v 
Štepanji vasi) in napčsled čez Gčlovec k Rš,kovniku. V ti 
meji je veljala mestna oblast; čez to mejo pa še toliko, ko- 
likor je mogel kdo zalučiti kamen. ") — K sklepu je še 



*) Valvasor, I. pag. 705. 

•) Klun. „Dipl. Carn." pag. 52, štev. 78. Klun je uvrstil to listino 
med listine srednjega veka. V izvirniku slove tako-le: „Der Burgfridt hat 
sein anfang von dem Pach Rakhonikh, so von des Samers Akher vnnd wi8en 
riint, als man gehen Sanct Marein gehet, vnnd von dannen tiber das 
Wasser Lajbach Oberhalb der Statt, bis an den Pach unter VVeitsch, der 
von dem Rosenpacli fleust, vnnd von demselben Pach oben fiir des Apfaltres 
thurn gehen sanct Bartolomee ze Kaitsch an das Pachl, vnnd vom denselben 
Pach iiber das Feldt zu den hiilzernen K^euz Inhalb sanct Christofif bel dem 
Weg8chaidt gehen Kletsohach vnnd von demselben Kreuz ob iiber das Feldt 
vnnd von Akher zu dem Dorflein Goss, vnnd von dannen zu dem Dorflf Udmaidt 
vnnd sanct Petter der Pfarrkirchen ze Laybach vnnd von demselben Dorff 
iiber das Wa88er La^^bach unter der Stadt an die Ainod, vnnd von Ainod uber 
das Pergl oder Piichl Widerumb an das Pachl Rakhonikh vnnd von obgemelten 
Orten nach allenthalben vnnd Weiten, als Weit ain Mann mit ainem Zannd- 
stain Werfen kanu. — Das ist der Statt Laybach Burgfriedt von alterhero, 



52 

temu popisu dodan dostavek, da se je mestna oblast razte- 
zala že od nekdaj tako daleč. 

Ta prostor se je nazival „Burgfried", kar slovenim z 
izrazom „mestna civilna oblast". 

O neki priliki, ko se je prepirala ljubljanska gosposka 
z ižanskim grofom, z logaško, polhograško in smledniško 
gosposko, izjavila se je sama, kaj razume pod izrazom „me- 
stna ali grajska oblast" (Burgfriede) ter dejala: Grajska 
oblast se imenuje ves tisti prostor, na katerem ima vsaka 
gosposka (Herrschaft) na Kranjskem, bodisi v61ika, bodisi 
mala, pravico, vse na njenih tleh znane ali naznanjene ji 
zločince prijeti in zapreti in jih oddati krvavemu sodišču 
(Landgericht), ako so zakrivili kako kriminalno zločinstvo. ^) 

Pod kriminalnimi zločinci pa so razumevali vse tiste, 
ki so spadali pred „ krvavo sodišče", in v tem zmislu nam 
bode rabil ta izraz tudi v. prihodnje. 

Vse nekriminalne stvari, dogajajoče se na tem gori ome- 
njenem prostoru mestne oblasti, obravnavati bi sa morale 
pred ljubljanskim mestnim sodnikom, a vendar je spadalo 
mnogo na teh tleh živečih Ijudij pod drUgo in ne pod mestno 
gosposko, kajti ravno tako moč, kakor jo je imela mestna 
gosposka do mesta samega in do njene okolice, imela je 
duhovščina in jo je imel vsak plemič za svoje posestvo, če- 
tudi se je -nahajalo v mejah mestne oblasti. Bilo je potem 



desseii aueli die Statt In vnnd abwegeii oline mennigliclis Irriing vniid Wider- 
sprecben in Gewehr gewe8en." 

leži lu imenovanih krajev se ne more dvomiti, ker nosita razven Ap- 
faltrernovega stolpa, vasi „G6ss" in „Ain6d" še dandanes vsi tista imena. 

v vasi „Goss" ali Gossdorf',' v novejših listinah (iz 17. in 18. stoletja) 
navadno „Kothdorf" ni težko spoznati sedanje Blatne vasi. „Ain6d'* ali slo- 
venski „ Soteska" pa se imenuje v Stepanji vasi gostilna, LjubljančaDom 
znana pod imenom „Speekhiigel" ter leži ravno nasproti Vodomatu in sredi 
skoraj popolnoma ravne črte med Vodomatooii in Rakovnikom. „Stepanja 
vas", „Stephansdorf"; nosi pa to ime še le dobrih sto let. Pravo njeno ime je 
„Depana vas", ki bo je Nemci prestrojili v „Dippelsdorf-*. Pred letom 1750. 
nisem našel „Stephansdorf' niti jedenkrat, ampak dosledno „Dippelsdonf*'. 
Najprfej je dobila vas sedanje ime v ustih ondotnih kmetov, ki niso vedeli kaj 
početi z nerazumljivo ,,D§pano vasjo". — Da se je prekrstilo to ime, pripo- 
mogel pa je največ sv. Štefan, patron tamošnje podružnice. — Na to opo- 
zorjam naše jezikoslovce, ki imajo tu pred sabo zanimiv slučaj, kako se me- 
njajo v ustih narodovih celo krajevna imena, ako niso več umljiva. Jednako 
se je godilo Golovcu, ki je nosil do polovice minulega stoletja ime „Volovec", 
nemški pa, „Freudenberg". Ravno taka je s „Cekinovim gradom" (Leopolds- 
ruhe") v Šiški. V minulem stoletji se je nazival njegov lastnik Z6geny, 
grad njegov torej „Cegenov grad", ki se je prekrstil tekom let v „Cekinov 
grad." 

*) Faso. 2. 



53 

izvzeto. Do posestva plomi^ev in cerkvA, ni imel magistrat 
v nekriminalnih stvareh nobene moči. V svoji hiši, na svojem 
vrtu je bil plemič in bile so cerkve, ako ni zakrivil njihov 
podložnik zločina, spadajočega pred krvavo sodišče, od mestne 
gosposke popolnoma neodvisne. Posestva plemičev so bila 
v mejah mestne oblasti seveda majhna ; nekateri niso imeli dru- 
zega posestva, kakor hiše ali morebiti še kakšen vrt, n. pr. pl. 
Erberg in grof Turjaški, čegar vrt je Valvasorju tako zelo bil 
po všeči. Toda velika so bila posestva vicedomova, posestva 
nemškega reda ali Komende in šentpeterske cerkve. Do teh 
posestev je imela ljubljanska gosposka le takrat moč, ako 
je zvedela, da se je pripetilo na njih kako veliko zlo- 
činstvo. 

Pri nejasnem razmerji srednjeveške jurisdikcije ni čuda, 
da so se med posameznimi gosposkami vnemah vedni pre- 
piri, kako daleč sme sezati pravica te ali one gosposke. 
Tiidi v Ljubljani ni bilo drugače. Najbolj so nam znani 
prepiri, ki so v tem oziru nastajali med Komendo in mestom. 

Pod Komendo je spadalo skoraj vse Gradišče, Krakovo 
z Mirjem vred in sv. Janez, predmestje za sedanjo frančiš- 
kansko cerkvijo, raztezajoče se proti kolodvoru. Friderik IV. 
je leta 1450. natanko določil, katere pravice ima mesto do 
prebivalcev na tem komendskem prostoru. PokUcavši obe 
ti gosposki k sebi, izrekel je naslednji ukaz: 

1.) Kar pregreši kdo komendskih Ijudij v Nemški hiši 
sami, tisto naj kaznuje komendator ali njegov pooblaščenec, 
razven, če se zločinec toži lehko na smrt. V tem slučaji 
ga odda komendator ali njegov pooblaščenec zvezanega mest- 
ni gosposki. ') 

Sicer pa je to določil že koroški vojvoda Ulrik III. leta 
1 247. Friderik je torej privilegij le potrdil. -) 

2.) Če bi se pregrešil kdo komendatorjevih Ijudij, ki 
stanujejo v Krakovem, v Gradišči in pri sv. Janezi na mest- 
nih tleh in na tleh mestne gosposke, pravico ga ima mest- 
ni sodnik prijeti. Ko bo pa takšen zločinec stopil zopet 
na komendska tla, nima mestni sodnik več pravice do njega, 
ampak oglasi naj se pri komendatorji, ki bo velel svojim 
ljudem, naj se pobotajo ž njim. Le takrat, kadar bi komen- 



*) Ta listina, ki sem jo našel med listi sodniškega protokola iz leta 
1548. ter jo predel v fascikui „Misceilanea", kjer se bode lože nahajala, ti- 
skana je sicer, toda z rahlimi razlikami v Ricliter, „Gescliiclite der Stadt 
Laibacli", str. 226—228. 

8) Sehumi, „Archiv", pag. 11. 



54 

dator ne maral hitro pravice storiti, smel bode sodnik tudi 
te ljudi prijeti, ko se bodo pokazali zopet na mestnih tleh 
in jih bo mogel dobiti v pest. 

Pri sv. Janezi, kjer je bil svet tudi last nemškega reda, 
so stanovali taki ljudje, ki so dobili mestno pravico in pri- 
segli takisto meščansko prisego, poleg njih tudi taki, ki tega 
niso storili. 

Friderik IV. je določil, da sme mestni sodnik meščane 
pri sv. Janezi, da tudi so sicer podložniki komendatorjevi, 
brez zamude in ne da bi se dalje oziral na komendatorja, 
prijeti, kjer jih dobi. Kar se pa tiče nemeščanov pri sv. 
Janezi, postopati mora tako nasproti njim, kakor nasproti 
Krakovcem in Gradiščanom, torej — oglasiti se pri komen- 
datorji, da jih pozove pogoditi se ž njim. 

3.) Če bi tožil kdo komendatorjeve podložnike, bodisi 
zaradi denarja ali zavoljo drugih rečij, ki pa se ne tičejo smrti, 
stčri mu komendator pravico, kohkorkrat bi se to prigodilo. 

4.) Vsi podložniki komendatorjevi, naj stanujejo v mestu 
ali pred mestom, torej v Krakovem, Gradišči in pri sv. Ja- 
nezi ter hot6 meščanom jednako pečati se z obrtom ali tržiti 
z žitom, z vinom, z živino ali z drugim' bldgom, dolžni so 
nositi vsa tista bremena, kakor meščanje, torej: davke, ro- 
bot in turško stražo. Komendski rokodelci pa, ki se ne 
ukvarjajo s trgovstvom, ampak le z rokodelstvom, plačevati 
morajo vsak po svojem imetji obrtni davek, kakor delajo to 
tudi drugi meščanje; branščine (Schutzsteuer) pa jim ni 
treba plačevati in takisto ne turških straž in tlake opravljati, 
razven če bi jih pozval komendator na stražo k Nemški hiši 
pri mestnih vratih poleg šole in konec komendskega vrta. 
Cesarski davek (Jahrschilling) •) pa naj plačujejo vsi trgovci 
in rokodelci, razven padarja. Padar je vseh teh bremen in 
davkov prost, izvzemši, če se ukvarja tudi s trgovstvom. 
Tistim pa, ki niso niti trgovci niti rokodelci ter živ6 v Kra- 
kovem, v Gradišči, pri sv. Janezi ali na kacem drugem ko- 
mendskem zemljišči, ni treba plačevati niti branščine, niti jim 
opravljati turških straž in tlake mestu v korist. Vendar naj 



i) „Unter JahrBchilling oder Contribution, (welche auch landesifurstliche 
Steuer genannt wird) wird diejenige ordentliche Steiier verstanden, welche 
von dem Landesfiirsten zum ndthigen Unterhalte desselben und zum Schatze 
der Lander alljabrlich bei den Landtagen gefordert, duroh die Landstande 
ausgeschrieben, vertheilt, eiiigenominen, abgefuhrt und. von den Obrigkeiten 
und angesessenen auoh unangesessenen Unterthanen und Landesinwohnern nach 
dem Maasse desBesitzes der unbeweglicben Gttter und der Gewerbe geleistet 
wird.'* Kropatschek, „0e8terreich8 Staatsverfassung", VI. Bd. Wien, 1799. 



55 

plača z^nje komendator mestu vsako leto po tri funte vinar- 
jev. Ce pa bodo hoteli hoditi ti ljudje po mestni 16s in go- 
niti živino svojo na mestno pašo in da se ne bo pri mosto- 
vini delal ž njimi razloček, kakor se pri pravih meščanih ne 
dela, plačevati morajo cesarski davek. 

5.) Kdor meni prodati 16s ali poslopje, stoječe na ko- 
mendskih tleh, naznani naj se pri mestnem sodniku; ako 
pa meni prodati pod komendsko oblast spadajoč svet, oglasi 
se pri komendatorji. 

Tako zamotane so bile pravice, ki jih je imela vsaka 
teh oblastij do komendskih podložnikov v Ljubljani v sred- 
njem veku. 

Neko poročilo iz leta 1544. pojasnuje še natančneje pra- 
vice, ki jih je imelo mesto do komendskih podložnikov. To 
leto se je pritožil namreč oskrbnik Nemške hiše, neki Franc 
Oesler, češ, da so njegovi podložniki dosedaj vselej radi oprav- 
ljali desetino, ali da so se je sedaj jeli braniti. Zatorej prosi 
mestne gosposke pomčči, naj se mu ne godi krivica. 

Zbrani magistrat mu je odvrnil, da mu ne stavi ni- 
kdar ovire, kar se tiče komendskega svet^; kar pa 
se tiče življenja, dšdščin in kar je drugih stvarij, 
dovoliti mu nikakor ne more, da bi ravnal proti starim 
pravicam ljubljanskega mesta. ') 

Kar se tiče imetja komendskih podložnikov, o čimer je 
i^iela razsojati mestna gosposka, nastajali so med njo in Ko- 
mendo še pozneje večkrat prepiri. Leta 1561. tožilo je mesto 
Komendo, da ne iztirjava od rokodelcev na njenem svetu ži- 
večih dohodninskega davka ter ga ne pošilja mestu. Mestna 
gosposka je tožbo dobila in dovolilo se ji je, z davkom za- 
ostale komendske rokodelce takoj zarubiti, ne da bi jej bilo 
treba, prej Komende prositi dovoljenja za to. 

Da se ne bi ta pravica pozabila, ponovil jo je magistrat 
leta 1615. in za tem še večkrat, vendar so se leta 1733. 
vneli novi prepiri, ki pa so se končali zaradi neke pomote 
v obliki z obsojenjem mesta. '^ Poleg tega, tudi zunaj ljub- 
ljanske oblasti z obilnim zemljiščem osrečenega dežšlnega 
stanii (Landstand) *) se je nahajalo pa v mejah mestne oblasti 

O Gerichtsprot. 1544. 

«) Faso. 33. 

8) „Deželni stanovi" so se nazivale tiste osebe, katerih imetje je bilo za- 
beleženo v deželni knjigi (Landtafel) in ki so se smele udeleževati sej dežel- 
nega zbora. Ti ljudje so imeli mnogo pravic, med njimi tudi to, da so se 
smele oddajati deželne službe samo njim. Deželan (Landmann) pa je postal 
kdo ali po svojem r6du, ali pa se je ukupil z določeno takso, „inkolat" nazi- 
vano, v deželne stanove. 



5H 

še mnogo drugih oseb, do katerih ni imela mestna gosposka 
nobenih pravic. V prvi vrstt nam je tu imenovati mnogo- 
številno plemstvo, ki se mu je delala pravica pred gosposko 
sodbo, nazivano „Landrecht" in „Hofthaiding". Ker so živeli 
ti ljudje v mestu in je bilo njihovo število veliko, ogniti se 
ni dalo tožbam med njimi in med meščani; saj so bili v 
vedni gospod^rstveni ali socijalni dotiki med seboj. Sicer je 
bilo določeno, da morajo plemiči, ki menijo imeti kako tožbo 
do tega ali čnega meščana kar se tiče imetja, priti s tožbo 
pred magistrat ter čakati til razsodbe, vendar so se pri tako 
zelo zamotš,nih pravnih razmerah srednjega veka pripetili 
večkrat dogodki, iz katerih ni mogla pomagati niti sodna 
navada, niti jih niso mogli razjasniti stari cesarski odloki. 
O tacih stvareh se je razpravljalo pri posebni instanci go- 
sposkega sodfšča. Predsedoval je poleg dež61nega glavarja, 
zastopnika plemskih ^interesov, tudi vicedom, zaščitnik me- 
ščanov. ') Pred njima so se razpravljale stvari meščanov in 
plemičev. Da je bilo treba obeh vkljub cesarskim privile- 
gijem iz raznih let, dokazuje pač dovolj, kako nejasni in za- 
motani so bili pojmi, kako daleč sezajo pravice meščanov 
in kako daleč pravice plemičev. Celo vicedomska gosposka 
sama, torej najvišja instanca za mesta in trge in kameralno 
imetje deželnega kneza, dostikrat ni vedela, kako daleč seza 
njen delokrog. Še za Valvasorja je bilo mnogo stvarij, ki 
so se tikale po nekoliko pravic deželnega glavarstva, po ne- 
koliko vicedomata. Oba najvišja dostojanstvenika v deželi, 
glavar in vicedom, morala sta prihajati k tacim tožbam in 
jedcn brez druzega ni mogel in ni smel ničesar razsoditi. 

Izvzeti iz mestne jurisdikcije so bili tudi deželni advo- 
katje, ki so si pridobili doktorski naslov. Prištevali so jih, 
kar se tiče civilnih stvarij k plemstvu in jim dajali take 
pravice, kakor drugim plemenitim osebam. Dš,, plemstvo je 
bilo od mestne gosposke tako neodvisno, da se je celo z nje- 
govimi služabniki pri sodstvu takisto postopalo, kakor ž 
njimi samimi. Služabniki plemičev so iskali v civilnih stva- 
reh svojo pravico pri gosposkem sodišči in se jim ni bilo 
treba pogovarjati pred mestno gosposko. 

Sam6 po sebi je razumno, daje imela tudi duhov- 
ščina, ki je uživala v nekaterih ozirih cel6 prednost pred 
plemstvom, posebno svoje sodišče. Njen gospod je bil škof. 
Duhovskemu sodišču je predsedoval generalvikar. Pri tem 



1) Valvasor, VIII. pag. 93. 



57 

sodišči se niso razpravljale samo osebne stvarf duhovščine, 
ampak tudi mnogo posvetnih. t<iko na priliko prepiri, kar se 
tiče zakonov in zaročevanja, V vseh drugih posvetnih reč(?h 
pa je bil deželni glavar njihov sodnik in ne, kakor po drugih 
deželah, vicedom. Ta privilegij je dobila duhovščina leta 1390. 
od vojvode Viljema. ') 

Ni čudo torej, da so Jtrčili meščanje in plemiči, ker so 
se njih pravice dostikrat med seboj dotikale in s^zale druga 
v drugo, tolikokrat in časih zel6 strastno drug ob druzega. 
Napor plemiče v, trud^čih se meščane škoditi, bil je zaradi 
tega časih zelo silen. Najstarejši nam ohranjeni privilegij iz 
leta 1320. bavi se s tacim prepirom. Deželni knez se je 
videl prisiljenega, da priskoči na pomoč meščanom, katerim 
je šla že jako trda za ohranjenje njihovih starih sčdnih 
pravic.'^) Vedno znova so bili knezi prisiljeni dajati me- 
ščanom zaslombo proti oholemu in silnemu plemstvu. Zlasti 
oblastno je postopal proti Ljubljančanom srčni ali nikdar 
boja siti deželni glavar kranjski „ Konrad der Khreiger"; ta 
je tisti mož, ki je šel leta 1377. z vojvodo Albrehtom III. 
v boj proti poganskim Prusom in ki ga je njegov gospod 
in poveljnik vojvoda Albreht HI. odlikoval o vsaki priliki. 
Ljubljančanje se pritožijo proti silnemu možu, sezajočemu 
v njihove pravice. Vojvoda se potegne ^zdnje ter prepov6 
deželnemu glavarju Konradu motiti Ljubljančane v nji- 
hovem pravu; pusti naj jih pri starih pravicah in svobo- 
ščinah. ^) 

A deželni glavar se je za te ukaze k^j malo zmenil. 
Kmalu je izteknil zopet priliko, da je mogel Ljubljančanom 
delati krivice. Po tedanji šegi, ki je ostala prav do novejših 
časov, dolžni so bili meščanje pošiljati knezu ženitvš^njska 
darila, ako se je zaročil kdo iz njihove rodovine. Prigodil 
se je zopet takšen slučaj. Ljubljančanje bi bili morali nabrati 
in poslati darilo za nevesto vojvode Leopolda; a zaradi ve- 
licih nesreč, ki so jih zadevale, najbrž zaradi požara, niso 
mogli biti temu darilu kčs. 

Dež61ni glavš^r jim je ustavil zaradi tega volitev sod- 
nika za toliko časa, da bodo izpolnili svojo dolžnost, česar 
pa Ljubljančanje niso zmogli več let. Nevarnost, da izgubi 
Ljubljana samostalnost svojo, bila je velika. V poznejših 
stoletjih se je posrečilo plemičem to le pri mestu Loži. V ti 



O Valvasor, ibid. 

3) Klun, „Dipl. Carn." pag. 14 

') Ibid. pag. 19. 



8 



58 

zadregi se obrnejo LjubljanČanje znova do svojega deželnega 
kneza, ki se potegne takoj z^nje. Ukaže jim po dolgih letih 
izvoliti si takoj zopet sodnika, deželnemu glavarju pa naroči 
zahtevati od Ljubljančanov sicer darilo ženitovanjsko, braniti 
pa jim ne sme nikakor, da ne bi si smeli voliti sodnikov. ■) 

Po vzgledu deželnega glavš,rja so se ravnali seveda tudi 
drugi velikaši v deželi. Kadar §e jim je ponudila ugodna 
prilika, gotovo so odščipnili meščanom kaj od njihovih pravic. 
Česa se jim je bilo tudi bati, ker deželni glavar ni postopal 
drugače? Zagotovljeni so bili, da jim bode rajši pomagal, kakor 
jih pa oviral. 

Toda zatiranje meščanov je sezalo le predaleč in Konrad 
Kreigher je bil odstavljen, leta 1385. A njegov naslednik 
Haug iz Dovina (Haugg von Tybein) ni bil nič boljši. 
Plemstvo je postopalo, kakor prej. Zopet so pozivali meščane 
pred gosposko sodišče (Landschranne) in jim delali tu pra- 
vico. Nova prepoved leta 1385. odpravila je sicer znova to 
kračenje meščanskih pravic, ali ne za dolgo; že leta 1393. 
moral je Albreht HI. ponoviti prepčved svojega prednika 
Leopolda III. ter zabičiti, da Ljubljančanov nima pravice 
nihče drug soditi, kakor mestni sodnik ljubljanski sam. -) 

Nič ni pomagala ta prepoved. Dež61ni glavš^r Herman, 
grof celjski, šel je cel6 tako daleč, da je storil ljubljanskega 
sodnika, ki ni poznal do takrat nobenega druzega gospoda 
nad seboj, kakor vicedoma in deželnega kneza, odgovornega 
deželnemu glavarstvu, kar pa mu je ukazal Viljem takoj 
preklicati. ^) 

Zatem potihnejo tožbe Ljubljančanov zaradi kračenja 
njihovih sodniških pravic po plemičih, a ne za dolgo. Leta 1461. 
pritoževati so se morali znova, da jih kličejo plemiči zopet 
pred gosposko sodišče. Takrat je gospodoval in cesaroval v 
Nemčiji Habsburžan Friderik IV., knez, kateri je obsipal 
zlasti Ljubljano z neštevilnimi dobrotami. Tudi to pot se 
je potegnil za meščane, ukazavši deželnemu glavarju, naj jim 
ne seza v njihove sodniške pravice. A njegova skrb za Ljub- 
ljano in njene prebivalce šla je še dalje ter spremljala celo 
ljubljanske trgovce, ko so odhajali na tuje. Metliški glavar 
si je prisojal namreč pravico, da sme ljubljanske, v Metliko 
prišle trgovce, ako so se v čem pregrešili, klicati pred svoj 
sodni stol. Leta 1465. pa mu je ravno tisti Friderik velel, da te 



1) Ibid. 

8) Klun, „Dipl. Oarn.", pag. 20. 

8) Ibid. pag. 21. 



59 

pravice nima, kajti ljubljanskega meščana smejo poklicati 
le v Ljubljano na rotovž pred meščansko sodišče. ') 

Cel6 ljubljanskega škofa, ki je izkušal z duhovskimi 
pripomočki pritiskati na ljubljanske meščane, zavrnil je ta 
cesar. 

Za temi energičnimi ukazi potihnejo tožbe meščanov 
zaradi pritiska na njihove sodne pravice. Plemstvo se je 
ustrašilo in pustilo, trudivši se več stoletij, meščane v miru. 

§. 2. Kriminalna sčdna oblast. 

Razven civilne oblasti pa je imela mestna gosposka 
tudi kriminalno oblast, po kateri je mogla .celo k smrti ob- 
sojati. Podarjena ji je bila ta milost v tako zgodnih časih, 
da ji več ne v^mo početka. Prostor pa, kolikor daleč je se- 
zala ta oblast, bil je veliko širši, kakor oni civilne sodne 
moči mestnega sodnika. Ta prostor se je nazival „Land- 
gericht" „krvavos6dna oblast"; raztezal se sicer ni 
po vsi deželi, vendar pa tako daleč, kakor seza dandanes 
moč ljubljanskega delegiranega sodišča. Listina, ki opisuje 
z vso le mogočo natančnostjo meje kriminalne oblasti ljub- 
ljanske, je primeroma mlada, vendar nimamo nikakega uzroka 
dvojiti o tem, da bi bile te meje celo v najstarejših časih 
kdaj ožje. Predno pa si ogledamo te meje, razjasniti si ho- 
čemo najprej pojem krvavos6dne oblasti, ki so jo nazivali z 
nemškim izrazom „Landgericht". 

a) Krvavosddna ali kriminalna oblast. 

Leta 1789. je dalo ljubljansko mesto podreti „Trančo", 
jako staro in za najhujše zločince namenjeno poslopje, ki je 
viselo na velicem oboku med dvema hišama pred Čevljarskim 
mostom, na kraji, ki se zove še dandanes „pod Trančo". 

Tranča je bilo neprijazno, dve nadstropji visoko po- 
slopje. Ljubljančanom je bilo že delj napoti, a vedno so od- 
lašali podreti je, dokler jih ni k temu prisililo samo. Jelo 
je namreč kazati velike razpoke ter opominjalo meščane, da 
se podr^ samo, ako ga ne bodo oni. Nevarnost je bila tem 
večja, ker je hodilo čez Čevljarski most največ Ijudij; vrhu 
tega je bil tukaj tudi trg za raznovrstno živilo. Pod obokom 
Trančinim so stale kramarske lopice in ob tržnih dn6h se 
je tu Ijudij kar trlo. Leta 1789. pa je prišel vendar čas, da 
se je odpravila ta vedno večja nevarnost. 



i) Ibid. pag. 40. 



60 

Kam li naj bi devalo mesto zločince svoje? Najprej se 
je spomnil okrožni urad „Kreisamt" Grš,da, ki se je zdel 
še najumestnejši kraj. Ali mestna gosposka je imela mnogo 
pomislekov. Dejala je: če se postavi ječa na Grcid, morali 
bi stanovati tam gori tudi sodniški hlapci, toda ti so ji za 
vzdrževanje mirii in varnosti neizogibno potrebni doli v mestu. 
Vrhu tega pa bi jetnika potoma na Grad njegovi znanci in 
prijatelji biriču prav lehko iztrgali iz rok. Kdo bi jim mo- 
gel to braniti? A tudi iz humanitarnih uzrokov ni kazalo 
prestaviti ječe gori na hrib. Po leti moral bi, dejala je mestna 
gosposka, jetnik vkovan v težko svoje železje od vročine 
skoprneti, po zimi pa se lehko ubije na 16du. Okrožni urad 
sam je spoznal, ' da je Grad za ječo neugoden, kajti hoditi 
bi morali sodniki ali sami na Grad jetnike izpraševat in so- 
dit, ali pa bi jih morali k vsacemu zaslišavanju sproti pri- 
vajati doli v mesto. Oboje se ni zdelo ugodno in misel, pre- 
staviti ječo na grajski hrib, morala se je popustiti. 

Mestna gosposka je šla torej iskat druzega priličnega 
prostora. Našla ga je na Poljanah, kjer je imela vojaška 
oblast svojo pekš^rno, ki pa jo je opustila, ko se ji je odkazal 
samostan nun sv. Klare, naproti sedanjega hčtela „pri Slonu". 
Mestna gosposka se je jela pogajati z vojaško, ali predno 
sta se o nakupu tega poslopja sporazumeH, došel je cesarski 
ukaz, da se morajo prestaviti ječe vse dežele v Ljubljano in 
Ljubljana, ki je sodila dotlej le zločince ljubljanskega okraja 
imenovana je bila sodiščem za vso deželo. Ukazalo se je 
zavoljo tega mestni gosposki, naj se brzo pobrini za kako 
poslopje, dosti veliko, da se vsprejmč vanje vsi zločinci vse 
dežele. Že prej je Ljubljana tožila zaradi obilih troškov, ki 
jih ji napravlja sodna pravica, v koliki zadregi je bila še le 
sedaj, ko so ji obesili na vrat vse zločince po deželi! 

Vojaška pekarna je bila za novo ječo pretesna. Kaj 
storiti? Na srečo so podirali ravno takrat mestno ozidje, in 
magistrat je sklenil, kamenje mestnega ozidja pri Frančiškan- 
skih vratih na sedanjem cesarja Jožefa trgu, porabiti za to 
zgradbo. Postaviti jo je menil nekam na sedanji cesarja 
Jožefa trg, ki pa je bil takrat še globok mesten jarek. Ne 
misl6 na to, da bi utegnil ta jarek še kedaj koristiti, prodal 
ga je magistrat neki gosp6 Hubbenfeldovi, katere hiša je 
stala na mestu sedanje stare hranilnice. Gospš; Hubben- 
feldova je nasadila jarek s sadnim drevjem, in ko ga ji je 
hotel magistrat sedaj odkupiti, zahtevala je toliko, da so se 
pogajanja kmalu razbila. 



61 

V tem je napočilo že leto 1791. Magistrat je našel nov 
ugoden kraj, in sicer je menil kupiti hišo necega krojača 
Schnabla, ki je bila prizidana k nekdanjim Vicedomskim, 
toda takrat že podrtim vratom pri sedanjem dvoru, „Burg". 
To Schnablovo poslopje je bilo nekdaj močen mesten stolp, 
stoječ sredi sedanjega dvornega trga (Burgplatz). Schnabl 
ga je kupil na dražbi ter naredil iz njega hišo. Magistratu 
se je zdel ta stolp iz mnogih uzrokov za ječo jako pripraven, 
kajti imel je debelo zidovje, ki ga ni bilo lehko prekopati in 
potem uiti iz ječe. Vrhu tega mu je ugajal zlasti« 
zdravi zrak, čemur je služila po nazorih ma- 
gistratovih posebno mimo tekoča Ljubljanica v 
korist.') To zgradbo bi trebalo le malo prezidati, razdeliti 
jo v tri nadstropja in prirediti v vsacem po 4 — 6 ječ. 

Toda okrožni urad se ni mogel sprijazniti s to ponudbo 
že zato ne, ker bi predelovanje in popravljanje preveč stalo, 
vrhu tega pa bi bila nova ječa ravno nasproti in blizu de- 
želnega dvora. Nepristojno se mu je zdelo zgraditi temu 
poslopju nasproti ječo, naj že stanuje v dvori kdor si bodi. 

Magistrat je moral iskati dalje, in pri tem ga je obšla 
srečna misel, da morajo -tudi druge s6dne oblasti v deželi, 
ki so imele v prejšnjih časih pravico obsojati k smrti in ka- 
terim se je z onim ukazom odvzela vsa ta nemala teža, ne- 
koliko pripomoči k zgradbi nove, za zločince vse dežele na- 
menjene ječe, in o ti priliki zvemo, kaj je bila dežšlnsT sodna 
oblast ali „Landgericht". 

Najprej je pozval magistrat najbližnje gosposke, ižansko 
(Sonegg), bistriško, logaško in polhovgraško, češ, naj pripo- 
morejo z doneski. Trdil je, da so imele te sodne gosposke 
v prejšnjih časih tudi pravico k smrti obsojati („sie hatten 
den Blutbann") ter je podpiral svoje nazore tako-le : „Po de- 
želni upravi nahajajo se na Kranjskem gosposke („Herr- 
schaften"), ki imajo svoj velik okraj ali teritorij. (Taka go- 
sposka z velikim teritorijem je bila na priliko Ljubljana.) 
Toda na tem teritoriji se nahajajo še. druge tnajbj^e gosposke, 
ki imajo le nekoliko zemljišč in dominijalnih posestev. Go- 
sposke z velicimi teritoriji so starodavne in prvotne („uralt 
und ursprtinglich"), one pašo nastale še le pozneje. Gosposke 
z velicim teritorijem zvršujejo vse pravice in vsa sodna 
prava, torej tudi krvavo sodbo, v tem ko imajo 6ne, mlajše 
in manjše gosposke, le pravico do civilne sodbe in še to se- 



*)„.... die gesunde Luft, wozu das vorbeifliessende Wasser iiicht 
wenig beitragt . . . .". Fasc. 2. 



62 

veda samo na svojih zemljiščih. Brez dvojbe pa hnajo Ig, 
Logatec, Bistrica in Polhov gradeč vsak svoj teritorij z vsemi 
pravicami, ki bi jih pač ne hoteli Ljubljani nikdar odstopiti, 
ako bi se zahtevalo . to od njih. Na teh teritorijih pripada 
zategadelj omenjenim gosposkam pravica, nadzorovati in skr- 
beti za javno varnost, vrhu tega pa tudi pravica, zvrševati 
krvave sodbe, in nihče ne more tajiti, da ne bi bile te pra- 
vice zvrševale do zadnjega časa. Ljubljanski magistrat je 
sicer res vsprejemal zločince z njihovega teritorija, da jih je 
sodil, toda vselej prostovoljno." 

Ta poslednja opazka pač magistratu ni šla iz odkritega 
srca, kajti uverimo se pozneje, da se je kacega zločinca, če 
je le mogel, odkrižal in ga obesil kaki drugi gosposki na 
rame. 

Imenovane gosposke pa so zanikavale, da bi bilo to 
tako. Dejale so, da so onš, gosposke druge, nižje vrste, ki 
imajo civilno, nikakor pa ne krvave sodbe. Imele so le graj- 
sko oblast („Burgfriede"). Logaška gosposka je razložila 
Ljubljani, da se razumeva pod grajsko oblastjo le pravica 
zločince, za katere zv6 kaka gosposka, na svojih tleh prije- 
mati ter jih oddajati višji krvavosodni oblasti. Za Logatec 
pa je bila krvavosodna oblast ravno LJubljana. „Krvavo- 
sodna oblast pa ima pravico zločinca zasliša- 
vati in ga soditi. Logaška gosposka je vsacega hudega 
zločinca („Malefizperson"), tacega torej, ki se je moral po- 
staviti pred krvavo sodišče, vselej poslala v Ljubljano, iz 
€esar se posnemlje, da ni „krvavos6dna oblast", ampak samo 
„grajska". 

Dalje je še dvojila o tem, če bi ljubljanska gosposka, 
da ni bila k temu res prisiljena, težko težko iz svoje volje 
prevzemala zločince od druzih gospčsk, ker je vendar so- 
jenje druženo s tolicimi troški. Naj bi ljubljanski magistrat 
tega ne moral storiti, gotovo bi ne bil storil. Napčsled je 
pa tudi še zavračala magistratovo trditev, češ, da ima vsak 
veliki teritorij svoje krvavo sodišče, in navajala obilo kranj- 
skih gospčsk, ki ga niso imele nikoli. Jednako se je izrazila 
gosposka ižanska, ki je še dostavila, da plačuje v znamenje 
svoje odvisnosti od ljubljanskega sodstva vselej, kadar od- 
daja mestu kakega zločinca, po jeden goldinar, toda razven 
tega goldinarja je Ljubljana sicer ne more siliti k nobenemu 
davku. Kar se pa tiče njenega teritorija, ne obseza njena 
grajska oblast niti vse vasi Ižanske. 

Za nas, ki nam je le na skrbi določiti pojem deželnega 
ali krvavega sodišča, nima posebnega pomena, katera go- 



63 

sposka je trdila pravo; v tem šo si bile vse jedine, da ob- 
seza krvavosčdska oblast ali „Landgericht" ves 6ni prostor, 
na katerem ima kaka gosposka pravico, zločince prijemati 
in jih obsojati k smrti. Sicer pa bi bila Ljubljana našla 
lehko v svojem domačem arhivu prav natančen opis svojih 
mej, kar se tiče krvavega sodstva. Čudno, da te listine 
magistrat ni mogel najti; saj vendar ni bila Bog v6 kako 
skrita, ali stara, ampak primeroma še jako mlada, kajti pod- 
pisal jo je Karol VL, določivši natančno, kako daleč sezajo 
meje ljubljanskega krvavega sodišča. Seveda, pravdi ljub- 
ljanski bi ta listina ne hodila nikakor na korist; nasprotno 
bi se bilo dalo posneti le-to: da so trditve druzih manjših go- 
sp6sk resnične, in da so res oddajale zločince svoje proti 
malemu donesku v Ljubljano. 

b) Meje ljubljanskega krvavega sodišča. 

Listina, ki jih določuje, slove v slovenskem prevodu 
tak6-le: „Prvi konfin se pričenja pri Ljubljanici ter gre gori 
do koče, ki jo je dal napraviti opat bistriški (der Abbt von 
Freudnitz) in čez veliko reko Ljubljanico tja gori do mostii 
čez, Galico (Galicbriicke) na veliki cesti, od tod ob gčri proti 
Prardu in gori pri Divji Jami (,,Devie Jama"), od tod ob gori do 
debelega hrasta „Zahod" imenovanega, od tod proti gori na 
Češnem Brdu, in h kmetiji Anžeta Parakha (Baraga?) (auf 
des Hans Parakh Erden), od tod proti gozdu in višavi „ Wruss- 
galiza" in zopet do Jelše Mlake, od tod doli k brvi, Všliki 
potok (Grossbach) imenovani, od vode na hrib do vasi 
Brezje in Mali potok za hišami („auf den Kleinstock hinter 
den Hausern gelegen"). Tu delf potok dve sodišči („die zwei 
Landgerichte, Billichgratz und das geweste Vicedom'sche"), 
polhovgraško in nekdanjo vicedomsko, in vas Brezje leži v 
vicedomskem sodišči; in tako dalje vrhu vasi Brezje po stezi 
za hišami, dokler se pride na veliko cesto in do velike 
vode Besenice, ki teče v Švico, in ob vodi Švici zopet dalje 
do velike vode Dobrave, od todi na stezo „Restorig" in zo- 
pet do vode Dobrave in od tam do potoka „ Jarec" zvanega. 
Tu oddaje polhovgraška gosposka „malefične osebe" (hudo- 
delce) in ž njimi ob jednem po jeden goldinar od osebe. Od 
Jarčjega potoka proti Tolpem Čelu do cerkve sv. Katarine; 
tudi tu se ločijo tri sodišča: vicedomsko, polhovgraško in go- 
ričansko; od imenovanega kraja pa dalje do vasi Stanešice 
(Steinschitz) pri cerkvi sv. Jakopa, in od tam na Peščene 
Glince. Tu sem privaja goričanska gosposka „malefične osebe" 



64 

in jih oddaje z jednim goldinarjem vred. Od tega konfina 
dalje do Save pri Šmarni gori. Tu oddaje smlšdniška go- 
sposka „malefične osebe" z jednim goldinarjem denarja, in 
katera stranka mora čakati na zakesnelo, ima pravico 
zahtevati od one, da ji povrne vse, kar je čakajoča použila. 
Dalje od Šmarne gore doli po Savi in ob Savi do tja, kjer 
se stekati Sava in Ljubljanica z Besenico vred, ki priteče iz 
gozda Štanga, tam se imenuje kraj Dol. Od tega kraja gori 
ob potoku Besenica, od tod do Sitnice, in ob potoku dalje 
do vasi Pance; sredi vasi se del6 tri sodišča, namreč nek- 
danje vicedomsko, višnjegorsko (in ljubljansko); od vasi 
Pance do cerkve sv. Magdalene pod Šmš^rijem, stoječe na 
gčri; od tod do cerkve sv. Mohorja pod Šmarijem, na S61cih. 
Tli se stekajo vsa štiri sodišča: vicedomsko, turjaško, zobels- 
berško in višnjegorsko. Od tod proti Drenikovemu mlinu, 
ki plačuje davke vicedomu („so dem Vicedomamte zinsbar"), 
od tod proti Studencu in pod Studencem proti Kluki („unter 
dem Brunnen auf Kluka")- Tam se prične portnersko sodstvo 
ter gre preko vsega ižanskega sveta gori na najvišje teme 
gore Kurin (Krim ?) in k Ižici, ki teče od Studenca k Vrbici, 
kjer pritšče tudi od vasi Loka potok v Ižico, od tega kraja 
čez močvirje proti Dolzem bregu. ') 

•Iz te listine je razvidno, da je Ljubljana prav dobro 
v6dela, ali vsaj vedeti mogla, kako daleč se razteza moč nje- 
nega krvavega sodišča; vrhu tega pa posnemljemo iz nje 
tudi, da mejači sosedne gosposke nikakor niso bili prisiljeni 
„maleiične osebe" soditi, ampak da je bilo mesto zavezano 
proti mali odškodnini jednega goldinarja za osebo prevzemati 
jih v sodbo. 

Meje mestnega krvavega sodstva so bile torej vsaj od 
leta 1726., če ne že prej, določene tako natanko, da si večje 
natančnosti mesto niti želeti ni moglo. 

Na tem velikem prostoru je živelo več gosposk, do ka- 
terih ni imelo mesto v civilnih stvar6h nobene moči, ka- 
dar pa je šlo za življenje in smrt, minule so vse pravice tu 
živečih privilegovanih oseb in nikomu drugemu, ko ma- 
gistratu ni pripadala pravica, klicati jih pred svoje krvavo 
sodišče. 

A za te velike pravice se je moral magistrat krepko 
poganjati; da mu jih nevoščljiva gospčda ni izvila iz r6k. 
Najprej so se, kakor se zdi, vravnale razmere med mestom 



»} Fasc. 264, 



65 

in nemško komendo. Kajti med njilna je prišlo najlože do 
prepira, ker je imela komenda svoje podložnike po nekoliko 
v mestu, največ njih pa po predmestjih. 

Nekdaj je imel komendator najbrž pravico, da je sodil 
podložnike svoje ne le v civilnih stvareh, ampak tudi v vseh 
tistih, ki so se dotikale smrti („die den Tod beruhrten.") 

Ta pravica pa se je vzela komendatorju, Če ne že prej, 
gotovo pa leta 1364., ko je oddal vojvoda Rudolf ljubljan- 
skemu sodniku krvavo sodbo nad komenškimi podložnila. 

Čudno je, da so imeli Ljubljančanje odpošiljati cel6 k 
tujim gosposkam svoje svetovalce, kakor sodniške pred- 
sednike. 

Loka je ležala zunaj mej ljubljanskega krvavega sodstva. 
Loški škof je imel sam krvavo sodbo, in vendar je imeno- 
val mestni zbor leta 160 L jednega nčtranjega svetovalca in 
jednega gospoda iz občine, da st^ šla k obravnavi v Loko, 
ko se je tam razpravljalo o nečem velikem zločinu. •) Morda 
se sodba na življenje in smrt cel6 v drugih gosposkah brez 
navzočnosti ljubljanskih odposlanikov ni smela izreči. Že v 
srednjem veku je pristojala ljubljanskemu mestu sčdna be- 
seda o ljud6h, ki so živeli daleč strani od ravno popisanih 
mej. Leta 1437. imel je poravnati vicedom, najvišji sodnik 
vseh neposrednih kneževskih podložnikov, neko razprtijo med 
gospodom z Ostrega vrha (Gallenberg) in z nekaterimi pro- 
stimi kmeti, „Edeling" nazivanimi. Tacih prostih kmetov je 
bilo že v srednjem veku na Kranjskem jako malo. Kar se 
tiče sodstva, imeli so posebne pravice ter so se od svoje go- 
sposke, če niso bili z njenimi odloki zadovoljni, pritožiti 
smeli do vicedoma, cesarjevega namestnika, kar drugim kmetom 
v deželi ni bUo nikakor dovoljeno. Bili so popolnoma v ro- 
kah svoje, dostikrat, če ne v največ slučajih trde in nepra- 
vične gosposke. 

Leta 1437. torej so se pritožili nezadovoljni prosti kmetje 
proti Ostrovrškemu gospodu. Vojvoda Friderik je ukazal 
obema strankama napovedati dan in poklicati k temu sodišču 
tudi ljubljanske meščane.'-) O taki nenavadni častni pravici, da 
bi smeli namreč Ljubljančanje prisiistovati celo v hiši vicedo- 
movi, ni v poznejših stoletjih najti nobenega sledu več. 



1) Gerielitsprot. 1601. fol. 32. 
«) „Mittlieiliingen", 1864. pag. 15. 



66 



3.) Duhovščina. 



Za svoj stan in svoje osebe sta imela duhovščina in takisto 
plemstvo kakor v civilnih tako tudi v kriminalnih stvareh 
pri deželi „Landgericht" svoje posebno krvavo sodišče, slu- 
žabniki in podložniki domkapiteljski pa so spadali pod ljub- 
ljansko krvavo sodišče tudi v manjših pregreških in sicer 
od leta 1489. Prej so se zagovarjali ti ljudje za zločine 
svoje pred svojo duhovsko gosposko, ki pa jih najbrž zanje 
ni dosti ostrč kaznovala. Meščanu, kateremu so zavidali 
njegovo blezu neomejeno samostalnost in neodvisnost, niso 
bili naklonjeni niti plemiči niti duhovniki ter so morebiti 
svojim podložnikom radi spregledali to in ono silo, s kate- 
rimi so nadlegovali Ljubljančane. 

To postopanje pa je napravljalojiT mestu seveda dosti 
nejevolje. Meščanje so se pritožili m Friderik. IV., ki se je 
tolikrat izkazal, največjega prijatelja ljubljanskemu mestu, 
storil, mu je tudi sedaj pravico. Dejal je: „Ker vznemirjajo 
. duhovski sluge mesto s pretepi in z drugimi posilnimi de- 
• Janji, zato imšj mestni sodnik pravico jih kaznovati, ako jih 
zasačivv mestu, v hiše duhovnikov pa ne sme ponje." Du- 
hovniki sami so se najbrž tudi dalje zagovarjali pri deželnem 
gosposkem sodišči, kajti po zločincih je imel s6či mestni 
sodnik le, ako so bili podložniki in služabniki duhovščine, 
in ne blagoslovljeni. Do blagoslovljenih pa tudi Ddslšj ni 
imel nikake moči. *) 

4.) Plemstvo. 

Najdelj se ni moglo pobotati mesto s plemstvom. Raz- 
merje je ostalo tu najdelj nejasno. Da plemičev Ljubljan- 
čanje ne smejo soditi, bilo je samo po sebi umljivo, in tega 
tudi zahtevali niso, ali zaRtevali so krvavosodno pravico nad 
služabniki plemenitažev. Ker pa so se le-ti za svoje sluge 
in hlapce potezah mnogo odločneje, kakor duhovščina za 
svoje, tekel je prepir med mestom in plemstvom še v 16. sto- 
letji. Plemiči so zanikavali mestnemu sodniku sodno pra- 
vico nad njihovimi služabniki v mestu, ne le zaradi manjših 
pregreškov, ampak celo zaradi onih pregreškov, ki so se ti- 
kaU smrti.* 

Ker se zlepa ni dalo ničesa doseči, poskusili so Ljubljan- 
čanje zvedeti s silo, kako daleč seza vendar njihova moč v 
tacih stvaršh. Leta 1540. je ukazal mestni sodnik prijeti 



^) Klun, DIjjL Carn , pag. 48. 



67 

I 

slugo necega plemenitaža in postaviti ga pred sodišče, obso- 
dil ga in dal usmrtiti. Plemstvo je bilo zaradi tega razjar- 
jeno ter se je pritožilo pri cesarji^ Razmere med mestom 
in deželno gosposko pa so bile tako zamotane, tako nejasne, 
da še celo cesar, ali bolje rečeno, njegova dčle^ije-avstrijska 
vlada se ni upala izreči o tem odločne sodbe, ampak odgo- 
vorila je le s provizoričnim ukrepom. Odločno sodbo, dejala 
je, izreče pa šele potem, ko se bo dobro v vseh stvaršh po- 
učila in se posvetovala. 

Cesarski odlok, poslan tedanjemu deželnemu glavdrju 
Nikolaju Juričiču, slove :^ 

„Med našo slavno dež61no gosposko za Kranjsko („zwi- 
schen einer ehrsamen unser Landschaft") in med spoštova- 
nim, modrim, slavnim, ljubim N. županom, sodnikofin in 
svetovalcem našega mesta Ljubljane, vnel se je razpčr, ker 
so ti (Ljubljančanje) nekatere tvojih služabnikov priprli ter uka- 
zali jednemu femed njih vzeti glavo. Zaradi tega so prišli 
imenovani Ljubljančanje in je prišla deželna gosposka pred 
našo dolenje-avstrijsko vlado k zaslišanju. Tu se je storila 
sodba in so se stvari odložile, dokler se o ti stvari ne po- 
zv6 natančneje. Da pa se v tem, dokler se to zgodi, za- 
prečijo daljne mržnje, pisali smo imenovanim Ljubljančallom 
in Ti ukazujemo s priloženim prepisom tak6-le: 

Ko bi se dogodil od strani tvojih služabnikov, ali od 
strani naših poslovnikov (Amtleute) in naših plemičev samih, 
ali njihovih služabnikov, bodisi od jednega ali od več njih, 
kakšen vriš, pretep ali poboj v Ljubljani, in bi oni („Ljub- 
Ijančanje") imenovanega plemenitaža ali njegovega služab- 
nika zalotili na dejanji samem („auf ftischer That"), zapo- 
vedujemo, da ga oddajo takoj in brez ustavljanja v deželno 
gosposko. Če bi pa tacega plemenitaža ali njegovega slu- 
žabnika, ki je zavzdignil vriš, pretep in jednake hudobnosti, 
ne mogli zalotiti na dejanji samem, naznanijo naj Ti ga 
(Ljubljančanje) in se pritožijo pri Tebi. To Ti pa objavljamo 
zato, da veš o tem in se ravnaš po tem povelji, da postopaš 
proti zločincem, ki Ti jih bodo izročevali imenovani Ljub- 
ljančanje, in ukažeš storiti, kar je prav. Tako postopaj tudi 
na tožbo in pritožbo Ljubljančanov z onimi, ki jih niso za- 
lotili na dejanji samem, zasliši in preišči stvar ter stori in 
kaznuj, kakor zahteva stvar. Zlasti, ko bi se vložila pri 
Tebi tožba proti služabniku kacega plemenitaža, ukazi ta- 
cemu plemenitažu, naj služabnika svojega ne odteza, ampak 
ga odda, naj^ se zagovarja, in stori, kar je prav. 



68 

Ko bi se pa pokazalo, da so zakrivili Tvoji ali TvojUi 
poslovnikov in plemenitažev služabniki, bodisi njih jeden ali 
več, ki so se oddali deželni gosposki, kak zločin, s katerim 
so zaslužili smrt, oddaj tacega zopet Ljubljančanom, naj po- 
stopajo proti njemu, kakor je prav. 

Zapovedujemo Ti, da se ravnaš po tem, dokler ne bode 
glavna stvar rešena, ali se nam ne bode zdelo ukreniti kaj 
druzega; dalje, da se zdržuješ vseh razgretih besedij, če Te 
(Ljubljančanje) prosijo in zahtevajo od Tebe ukrepa, ampak, 
da jim odgovoriš spodobno in pravično. 

Taka je naša volja in misel. 

Dano na Dunaji 22. marcija 1540." *) 

Ta cesarski odlok je torej določeval, da je smelo mestno 
sodstvo sezati sicer po plemičih in njihovih služabnikih, ako 
so delali v mestu nemir in zakrivili kakšen zločin, da pa 
jih ni smelo samo soditi, ampak jih moralo oddajati deželni 
gosposki, vendar pravico je imelo povprašati, kaj se je ž njimi 
zgodilo. Toda tisti služabniki, kateri so zakrivili smrt, mo- 
rali so se vselej oddati mestu; plemiči seveda so se pa še 
dalje zagovarjali le pred svojim gosposkim sodiščem. 

Pozneje je došel najbrž tudi definitiven odlok od ce- 
sarja, kar dokazuje neki dogodek iz leta 1605. Služabnik 
vicedomov je razsajal o sejmskem dnevu po mestu, razdrobil 
in pobil nečemu meščanu mnogo blaga in hišnega orodja in 
ga pretepal ter mu naposled celo desnico skoraj do dobra 
odsekal. Mestna gosposka ga je dala zapreti in se posve- 
tovala, kaj naj stori ž njim. V tem pa doide vicedomovo 
povelje, da morajo jetnika, ker je sluga in podložnik plemi- 
čev, vicedoma samega, oddati deželni gosposki. Nato je 
sklenila mestna gosposka : „ Treba je dobro premisliti in v6stno 
preiskavati, če je rana smrtna ali ne." Takisto naj se od- 
govori deželnemu glavarju ter se ravna po mestnih svobo- 
ščinah. -) 

Strogo se je pazilo na to, da se ni teknil nihče, in naj 
je bil tudi najvišji gospod v deželi, mestnih sodnih pravic. 
Ko je deželna gosposka kaznovala leta 1612. nekoliko Ijudij, 
ki niso bili njeni podložniki, izvolila je mestna gosposka po- 
slance ter jih takoj poslala v Gradec pritožit se k vladi. •*) 



*) Ta jako zanimivi in za sodne pravice ljubljanske imenitni cesarski 
odlok do sedaj še ni tiskan. Nahaja se v „Fasc. Miscell" 
») Gerichtsprot. 1605. 
8) Gericlitsprot. 1612. 



^mmi^^M&^mm,^^'- « 



n •!'■■»*«% w^5if^3if is? aj^aejj«' 



V. Poglavje. 

Seje mestnega sveta. 

§. 1. Civilno pravo. 

Sodniško svojo pravico so zvrševali gospodje svetovalci 
I v sejah, vršeCih se v civilnih rečeh na rotovži, v kri- 
minalnih pa na TrančL Pri tacih je držal mestni sodnik 
srebemo s6dno žezlo v roki. ') Zanimivo bi bilo vSdeti, kam 
se Je izgubila ta zanimiva starina. Dasi se je ohranilo obilo 
sodniških protokolov, iz katerih podžra marsikatero zanimivo 
drobnost, vendar se dd prav težko narisati popolnoma jasno 
podoba o tem, kako so zvrševah gospodje svetovalci svojo 
dragoceno sodniško pravico. 

Kar se tiče civilnega prava, razločevati nam je dvojne 
seje: 1.) navadne seje, (nOrdinarireohten") in 2.) meščanske 
seje (nStadtrcchten"), 

a) Navadne seje. 

Navadne seje so se vršile na rotovži vsak teden po 
dvakrat, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Ako je pa bil 
na takšen dan praznik, prestavila se je seja na dan pred 
njim. Vstajati so morali gospodje svetovalci jako zgodaj; po 
leti jim je bila dolžnost že ob 6., po zimi pa ob 7. uri biti 
na rotovži. *) Če pa je bilo potreba, shajali so se celo po 
večkrat. Zgodilo se je to n. pr. leta 1552., ko so zborovali 

') Klim, „Arehiv'' II. pag. 110—118. 
') Gerichtsprot. 1634. 



70 

skoraj vsak dan v tednu. ') Navzočni so morali biti vsi no- 
tranji svetovalci z županom in sodnikom vred; ako je kdo 
teh odpotoval po svojih trgovskih opravilih, imenovali so 
namestnika („Burgermeister" in „Stadrichteramtsverwalter".) 
Ta postava je veljala tako strogo, da se je vršila marsika- 
tera seja pri postelji bolnega župana ali sodnika, kajti, do- 
kler sta bila ta dva dostojanstvenika v mestu, imenovati se 
ni smel njiju namestnik. '^) 

Poleg notranjih svetovalcev se je morala udeležiti sej 
takisto polovica zunanjih svetovalcev, torej tudi dvanajst mož. 
Po cesarjevi želji bi se moralo sniti k vsaki redni seji po 
petindvajset gospodov, kar pa se ni zgodilo nikdar, kajti 
vedno jih je nekolikp izostajalo, bodisi, da so bili zadržani 
po opravkih, bodisi, da se jim ni ljubilo prihajati na rotbvž. 
Svoje dni odstavili so gospodje svetovalci nekega kolego, 
ker ga ni bilo tri leta k nobeni seji. *) Čudno pa je, da so 
ga volili vkljub temu. 

Štiriindvajsetake so razbirali v sv. Jakopa dan na dve 
polovici po dvanajst mo^, ki sta se vrstili teden za tednom, 
in sicer je sestavljal župan red, po katerem so se morali 
ravnati gospodje svetovalci. Leta 1718. uka2;alo se je žu- 
panu, naj skrbi za to, da razvrsti mestne očete tako, da 
bo med temi dvanajsterimi zunanjimi šest starih in šest 
mladih, to se pravi: šest že delj v mestnem zastopu se- 
dečih, in šest tacih, ki so šele nedavno dospeli do časti sve- 
tovalčeve. Prihajati pa so smeli samo povabljenci, zato je mo- 
ral župan vsako sejo posebej napovedati in gospode sveto- 
valce k nji vabiti. Dostikrat pa se ti niso zmenili za to. 
Kadar jim je kazalo in se je šlo za njihovo korist, pridrli so 
vsi, da so preglasovali notranje sv6tovalce, ako je bilo treba. *) 

Strogo se je gledalo na to, da so se izpolnovale forma- 
litete. Leta 1601. je župan ali pozabil, ali ni hotel napove- 
dati seje. Zaradi tega ni bilo ni jednega zunanjega sveto- 
valca na rotovž. Vkljub temu se je seja pričela, toda prej 
so zaprli rotovž in se posvetovali le o nekaterih najnuj- 
nejših stvareh. •'"*) 

Kar se je tu sklepalo, ostati je moralo za meščane naj- 
večja skrivnost. Spočetka morebiti te seje niso bile tajne. 



1) Gerichtsprot. 1552. fol. 159. 

3) Ibid. 1595. 

8) Ibid. 

*) Fasc. 101. Amtsinstructiven. 

3) Gerichtsprot. 1601. fol. 10:1. 



\ 



71 

kajti dotični sklep se je storil šele leta 1614. Od takrat se 
je prebral ta sklep vsako leto o priliki, ko so na novo v 
mestni svet vs1t)pli gospodje svetovalci prisezali uradno svojo 
prisego. Kdor bi kaj izdal o tem, kar se je v mestnih sejah 
sklepalo, temu so zažugali, da ga pahnejo iz mestnega zbora. 
Leta 1634. pa so, kakor se mi zdi, ta sklep nekoliko po- 
ostrili, kajti napretili so izdajalcu tacih skrivnostij, da ga 
razglasi nepoštenjaka ter ga z bobnom izbobnajo iz mesta 
za vse večne čase. ') Leta 1709. se je to morebiti že poza- 
bilo, kajti sklenilo seje dn6 11. junija, da bodo tistega, naj sije že 
notranji ali zunanji, pS-hnili brez prizanašanja iz sv6ta, kdor 
bi izdajal kaj teh skrivnostij direktno ali indirektno, bodisi 
komur koli; tega ne sme izdati celo nčtranjim svetovalcem 
ne, ki med posvetovanjem niso bili navzočni, bodisi, da jih 
ni bilo k seji, ali pa so jo rnorali zapustiti, ker so se obrav- 
navale njih tičoče se stvari.'^) Veljal je največ običaj, da 
se je moral odstraniti vsak svetovS/lec, ako so prišle stvari 
na vrsto, ki so se tikale njega. Stvar je imela to dobro 
stran, če ne že v resnici, vsaj na videz, da se je sklepalo 
na ta način brez ozira na interese tega ali onega sveto- 
valca. 

Zastonj so pretfli z ostro kaznijo leta 1605. tistemu, 
kdor bi izostal. Takoj v prihodnji seji ni bilo videti tretjine. •') 

Popolno število sveto vš.lcev se je sešlo redkokdaj in 
vse pritožbe meščanov in župana niso mogle temu neredu 
narediti konca. 

V teh sejah so se obravnavale prvič vse mestne stvari, 
tičoče se občnega blagostanja vsega mesta; delale so se n. pr. 
cene za mes6, maslo, slanino in drugo vsakdanje jedilo ; skle- 
palo se je o zgradbah in popravah mestnega zidovja, hiš, 
most6v, vodnjakov itd. ; vsprejemali so se v službo mestni sluge, 
oddajale se v najem mestne pristojbine; posvetovalo se, 
kako postopaj magistrat v ti ali oni stvari nasproti raznim 
gosposkam, ki so mu kratile njegove pravice itd. V teh sejah 
so pokladali mestni uradniki, ki so bili ob jednem svetovalci, 
račune svoje; oglašala pa se je tudi občina, ki je zastopala 
nekako interese vsega meščanstva proti samovoljnosti ali 
pritisku gospodov svetovalcev. 

Te stvari, mesta in meščanstva se tičoče, prišle so 
vselej najprej na vrsto. Kako se je godilo pri teh sejah, o tem 



O Geriehtsprot. 1634. 

2) Magistratni akti v fasc. brez številke. 

'i Geriehtsprot. 1605. 



74 

Kruh ar (Brodhiitter) : Jurij Srakhar; porok zanj: 
Herr. 

Pazniki pri mestnih vratih (Thorwachter) : pri 
Špitalskih vratih: Jakop Gaber in Gašpar Hudnikh; pri Sa- 
mostanskih: Jurij Mliller in Tomaž Beyr: na Starem Trgu: 
Jurij Graiil in Boštian Marintschitsch ; pri Nemških; Jakop 
Thome; pri Vicedomskih: Gašpar Veriich. 

Vratarja pri Vodnih vratih: Jurij Schnell in Jurij 
Mattay. 

Mestni oskrbnik (Stadtamtmann) : Matija Thurkh. 

Odpovesta se mestna blagajnicarja : Gospod Ivan Dol- 
nitscher in gospod Grega Staudacher sta se odpovedala svo- 
jemu to minulo leto oskrbovanemu blagajničarstvu in pro- 
sila, naj se jima ne jemlje za zlo, če je čutil kdo, da nista 
bila dovolj pridna. Namestu njiju naj bi se izvolila druga dva. 

Po ti odpovedi imenovanih gospodov blagajničarjev se 
je zahvalil gospod župan za njiju poslovanje ter ja opozarjal, 
naj se podasta dobre volje, ako bi bila izvoljena zopet z ve- 
čino glasov. Zagotavljal jima je naklonjenost in podporo 
magistratovo tudi v prihodnje. 

Potem se je volilo in so se pobrali glasovi. Izvoljena 
sta bila z večino notranjega in zunajnega sv6ta zopet ime- 
novana dva ter bila potrjena tudi za to leto v njiju poslovanji. 

2.) Ponedeljek 5. januvarja. 

Danes so prisegli novi uradniki; kakor po navadi odo- 
brili so se tudi njihovi poroki. 

Darila za novo leto:. V dar je dobil: 

Gospod D. Hieronim Agnelati 4 
cekine v zlatu 14 gld. 13 kr. 1 vin. 

Mihael Zinser, njestni kancelij- 
ski ekspeditor 32 „ — 

Gospod Jurij Serauitsch ... 5 „ — 

Postilijon ... . 1 „ — 

Sikst Schaffer, bukvovez za ko- 
ledarje, (ki jih je podaril mestnim 
očetom. Pis.) 38 ,, — 

Mestni godci 10 „ — 

Služabnik na rotovži (Raths- 
diener) . 10 „ — 

Nadzornik na trgu (Marktrich- 
ter) , 4 „ — 

Paznik pri Špitalskih vratih . 2 „ — 



y> 









„ „ Samostanskih „ . . 2 ,. „ 

„ „ Karlovških „ . . 2 „ — „ 



n 



n 

T) 



75 

Paznik pri Nemških vratih 1 gld. — kr. 

„ „ Meščcinskem bastijonu . . 1 „ 30 „ 

„ v Stolpu (na Gradu) .... 1 „ — „ 

„ pri Viccdoinskih vratih ... 1 „ — „ 

Tesarji , . 2 „ 30 „ 

Andrej Schorga in Jurij Voltschackh 

za deset pečij opeke 20 „ — „ 

Gozdarski hlapci v Zgornjem gozdu . 3 „ — „ 

„ Spodnjem „. . 2 „ — „ 

Mestni oskrbnik 1 „ 20 „ 

Baltazar Gtimbrer, učitelj 3 „ — 

Ivan Fider (najbrž tTidi učitelj) ... (J „ — 

Ivan Comissario (učitelj) 4 „ — 

Friderik Pistorio, (učitelj pri sv. Mi- 
klavži) 3 „ — 

Beraški strahovi (Bettelvr)gtc) ... 2 „ — 

Mestni seli (Stadtpotten) 2 „ — 

3.) Ponedeljek 23. februvarja. 

„Provisores sanitatis" (reditelji naredbam proti kugi) 
bili so imenovani : J. Bosio, Strenner, Piskhon, Dolnitscher 
(vsi štirje so bili nčtranji svetovalci). 

4.) Dne 5. aprila. 

Gospod župan izjavlja, da je prišel te dni k njemu od 
deželne gosposke s patenti poslan sel, da se je presvetla ce- 
sarost odločila vsprejeti poklonstvo (Erbhuldigung) prihod- 
njega 12. dn6 julija. Zaradi tega se bo še treba lotiti mnogih 
priprav. Sklenilo se je, da se preskrbi gospod blagajničar 
med drugim zlasti z nekaterimi centi smodnika za topove 
in puške. Kar se pa tiče vsega druzega, pripravi naj to 
mestni oskrbnik gospod Ludvig Schonlebl. 

5.) Dne 14. majnika. 

Gospod župan izjavlja, da je došel od deželnega gla- 
varja cesarski odlok, da so imeli pri prejšnjih poklanjanjih 
mesta in trgi svojo klop (svoje sedeže pri banketu. Pis.), da 
pa se je to pri poslednjem poklonstvu odpravilo, kar pa se 
znova zahteva. Kaj je v tem storiti? 

Dalje pravi, da ga je opozoril dež61ni glavžr na to, naj 
bi se odstranil stari, ves razbiti vodnjak na Velikem trgu in 
se vsaj začasno napravile kamenite stopnice ter se postavila 
srednja soha. 

Dalje svetuje, naj se uradnikom, ki so zaostali z računi, 
pošljejo strogi dekreti, ker bi se sicer, ako ne polože takoj 
računov, zahtevale od njih obresti od zaostanka, 



76 

6.) Dn6 4. junija. 

Volitev špitalskega mojstra. 

7.) Dne 11. junija. 

Včeraj, to je 10 dn6 junija, podalo se je z gospodom 
županom nekoliko gospodov svetovalcev k zelo razpadenemu 
mlinu kolezijskemu. Ogledali so ga natanko ter sklenili se- 
zidati hišico, za katero je obljubil plačevati Baltazar Haloza po 
10 gld. naj^mščine na leto. 

8.) Dn6 9. julija. 

Izvoli in potrdi se bivši župan. 

9.) Dn6 25. julija. 

Volitev vsega mestnega zastopa. (Ker že v6mo, kako 
se je to vršilo, nečem ponavljati znanih stvarij.) 

10.) Dn^ 27. julija. 
. Izvanredna seja zaradi prihoda Njega cesarčsti. 

Ukrenilo se je, da pošlji magistrat k vsem pekarjem 
oglednike, kateri naj popišejo, koliko imajo pšenice. Ukaže 
naj se pekarjem, da se potrudijo, p^či o navzočnosti ce- 
sarjevi kruh kolikor m6či najlepše („auf das setiberist zu 
pachen"). Za ta p6sel sta imenovana gospoda Schwizer in 
Staudacher. 

Takisto p6šlji magistrat ogledat, koliko je v mestu 
vina. Ta skrb se naloži gospodu Juriju pl. Wesekhu in Ju- 
riju Jerlichu. 

Z vsem drugim se je treba popolnoma preskrbeti, da 
ne bo nobene sile. 

Cesarski dar, (ki ga je poklonila Ljubljana cesarju): 

Trije jarmi pitanih volov. 

Šest tovorov laškega vina. 

Dvanajst s6dov dofenjca. 

Sto staro v ovsa. (nStar** so štirje merniki.) 

Potem so sklenili gospodje nčtranjega sv6ta, da bodo 
prišli vsi njegovi udje k prihodu cesarja v jednakih lepih 
oblekah in sicer od črnega žameta. Ti troški pa naj se po- 
krijejo iz tistega denarja, ki ga je še dolžan bivši dacar 
(Zapfenmass-Einnehmer) g. Dionizij Neuriser. 

11.) Dn6 30. julija. 

Danes so prisegli vsi novi gospodje zunanjega sveta po 
stari navadi. 

Potlej je prečita! mestni sindik sklep z leta 1614., v 
katerem se prepoveduje gospodom svetovS<lcem, bodisi kar 
koli od tega izdati, kar se je govorilo v sejah ; kdor se proti 



77 

temu sklepu pregreši, pahnili ga bodo iz zbora. Gospod žu- 
pan je pokladal gospodom svetovalcem to na srce ter jih 
opozarjal na napretene kazni. 

Uradniki : 

Mesovna oglednika (Fleischbeschauer): 

Gospod Jakob SeuUer, ) _>.x :^ svetovalca 
Gospod Luka Strener, j »o^ra^J^ svetovalca. 

Gospod Ivan Plaukh, j _„„„„.•„ ovPtovžTca 
Gospod Andrej Zwekh, | ^^^^^^J^ svetovalca. 

Tehtarji kruha (Brottvreger): 

Gospod Ivan Gaianzell, | n^x_„_. ov^tovžl^a 
Gospod Jurij pl. Wesekh, { ^^^^^i^ svetovalca. 

Gospod Gregor Staudacher, i „„„„„,-„ svPtovillra 
Gospod Gregor Jerlich, j ^^^anja svetovalca. 

Komisarji zadrugam: 

Gospod Dominik Brogioll, | nx+-„„:„ ^^Ptovi^lra 
Gospod Josip Bosio, j ^o^^^^nj* svetovalca. 

Gospod Karol Schwizer, j „,nania svetovalna 
Gospod Tomaž Stegar, j ^na^Ja svetovalca. 

Nadzorniki dimnikov na V61ikem trgu: 
Jurij Schneider, suknar, | občinska moža 

Rnltij^ar ftnmhrpr I Ol>CmSKa moza. 

Nadzorniki dimnikov na Starem trgu: 

p !?J ^'liF T^^T-' ! občinska moža. 
Feliks Wrezl, ostrogar, \ 

Nadzorniki dimnikov na Novem trgu: 

Daniel Schilling, krojdč, j ^^^^ j^ .^ 
Francesco di Franceschi, J 

Nadzorniki dimnikov na predmestji: 

Mihael Russ j občinska možd. 

Andrej Novak, usnjar, 



78 

12.) Dne 30. decembra. 

Gospod župan izjavlja, da prosi škof Vaccano, naj se 
oprostita hiši, kateri je prezidal v jedno in katerih jedna je 
bila že prej prosta mestnega davka in mestne jurisdikcije. 

Sklenilo se je, naj skliče gospod župan vse svetovalce 
in še občino, da se zve, ali privoli v prošnjo gospoda škofa 
ali ne. 

• Potem se je ukrenilo jednoglasno : Če vloži njihova 
grofovska ekscelencija pri si. deželni gosposki kapital, čegar 
obresti bodo tolike, kakor znašajo davki, ki jih izgubode 
mesto od teh dveh hiš, Taufrerjeve in Pučorjeve, potlej se 
privoli v njegovo zahtevo, toda sicer se mu odbije prošnja. 

Dalje so sklenili gori omenjeni gospodje, oziroma ma- 
gistrat, zase in za svoje potomce jednoglasno in nepreklicno, 
da se ne bo smel oprostiti odsl6j nikdo, čegar hiša ali zem- 
ljišče spada pod ljubljansko mesto. 

Na zadnji strani tega protokola se nahaja še kratko 
poročilo, kako se je udeležil magistrat in kako meščanje sve- 
čanosti o prihodu cesarja Leopolda I. „0 prihodu najvišje 
rimske cesarčsti Leopolda L, dne 13. septembra letošnjega 
leta, je stopilo vse meščanstvo v orožje in sicer v treh 
različnih skadronih; zategadelj so se nakupile nalašč za to 
slovesnost čisto nove zastavice in se je dala napraviti ofi- 
cirjem navadna oprava („die gewohnliche Libere"). Od teh 
je stal jeden na V61icem trgu, drugi pred deželno hišo, tretji 
pred Vicedomskimi vrati z gospodi notranjimi svetovalci lepo 
tja postavljen. In ko se je bližala cesarost mestu, ogovoril 
jo je tedanji župan gospod Ivan Rerinberg z lepim ogovo- 
rom („mit einer zierUchen Redt"). Njegov uvod je bil oni 
izrek Julija ^Cezarja: Veni, vidi, vici, ki pa ga je na dolgo 
razpršdel. Župan je oddal potem mestne ključe na žame- 
tasti blazini, predstavil vse meščanstvo kot najudanejše pod- 
ložnike ter jih s vsem spoštovanjem priporočil cesarskemu 
varstvu in pokroviteljstvu. Vsak svetovalec je potlej po- 
ljubil cesarju roko z najveselejšim srcem. ') Pod zelo dra- 
gocenim nebom so spremili gospodje svetovalci cesarja pri 
Vicedomskih vratih pred deželno hišo, čez most na Veliki 
trg in v cerkev sv. Miklavža, kjer se je zapel Vsemogoč- 
nemu v čast in hvalo navadni „Tc Deum laudamus". Cesar 
se je podal potem v škofovo palačo, odmenjeno mu za bivališče; 



^) Gericlitsprotokoll, 16G0. fol. 180: ,.dcro allergiiadijrste Haiul (wuriie) 
von elnein jeden des Raths allerunterthiiiugst imd mit hoclistcr Herzens-Coii- 
solation und Gemuts-Vergniiguug deosciilirt." 



79 

tu je stražil jeden oddelek meščanstva po noči in po dnevu 
v podobi garde." 

Jako dosti opravka torej ta del sej magistratu ni dajal. 
V drugem delu se je bavil s tožbami meščanov, katerih ni 
manjkalo nikoli. Pred magistrat so prihajali meščanje z 
vsemi tacimi tožbami, kakeršne rešiva dandanes delegirano 
in dež61no sodišče skupaj. Na kaj so se opirali gospodje 
svetovalci rešujš tožbe meščanov, mi je težko povedati, najbrž 
pa je sodil vsakdo po všsti svoji, brez prepisov in po obi- 
čajnem pravu. Kdor ni bil z odlokom magistratovim zado- 
voljen, pritožil se je lehko pri višji instanci, pri vicedomatu 
ali celo pri cesarji s^mem. 

Poleg tožnikov pa je prihajalo pred magistrat tudi obilo 
prosilcev, ki so molšdovali za to in 6no. Največkrat so se 
oglašali davkoplačevalci, češ, da jim je naprtil magistrat pre- 
visok davek, 'ki ga nikakor ne morejo več zmagovati. Pri- 
znati se mora, da je imel magistrat jako mehko srce, kajti 
malokateri se je zatekel k njemu, da bi mu ne pregledal za- 
ostalega davka za nekoliko let. Dozdevati se hoče, da so 
se zanašali na to mehkosrčnost magistrate vo tudi podjetniki, 
ki so vzeli to ali 6no mestijo pristojbino y najem. Četudi se 
jim je takrat, ko so prosili, naj se jim d^ v najem, zdela 
najemščina morebiti previsoka, vendar jih to ni oplašilo, 
kajti v6deli so, da jim magistrat težko prošnjo odbije, ako 
se oglasijo tekom leta za znižanje ob6tane vsote. 

Odkar je imel magistrat lastni opekctrni (Ziegelofen), 
razdal je mnogo tu žgane opeke meščanom, zlasti rad jo je 
daroval redčvom, samostanom in cerkvš^m. Veliko veliko 
opeke, od katere so zgradili bosonogi menihi, diskalcejati, av- 
guštini, frančiškani in nune reda sv. Klare svoje samostane 
in cerkve, podaril jim je magistrat, ki se je vsak čas izka- 
zoval podpiratelja duhovščini. Tudi drugi so prejeli od njega 
marsikatere milosti. Podpiral je ubožane meščane, dijake, 
ki so odhajali na visoke šole, dekleta, ki so se možila, novo- 
mašnike, ki so naznanjali magistratu, kdaj in kje bodo peli 
novo mašo ter ga vabili nanjo. Nikoli se ni objavilo v mest- 
nem zboru tako vabilo, da bi se ne podarilo prosilcu nekoliko 
kron. Magistratu so pošiljali cesto vabila ženini in neveste 
ali njihovi očetje. Če so bili z mestom le kdaj v kaki zvezi, 
bodisi advokatje, medicini, bivši duhovniki itd,, gotovo jim 
je dal magistrat kako darilo. 

Ali sitnosti so mu delale zadruge rokodelcev in obrt- 
nikov. Malokatera seja je minula, da se ni oglasil jeden ali 
drug mojster, češ, njegovi driigi mu kratijo meščanske pra- 



80 

vice, ker mu ne dovoljujejo poleg tega, da je izpolnil vse 
pogoje, ki jih mora izpolniti mojster, zvrševati njegovega roko- 
delstva in posla tako, kakor želf sam. Če rečemo, da so 
bili v tem oziru pekš,rji, mesarji in krojni vedno najbolj na 
preži, kje bi zagrabili kakega dniga, ki jim prestreza zaslu- 
žek in dobiček pred rokami, ne povemo s tem, da bi bile 
z&druge skromnejše. Sicer pa o zadrugah nanese beseda na 
odločenem kraji nekoliko obširneje. 

Poleg tega, da je sodil, bil je magistrat tudi policijski 
urad, ki je skrbel za red in varnost v mestu, ker v teh se- 
jah so se obravnavale vse naprave, ki so se potem po mestu 
z bčbnom razglašale. 

b) Slovesne meUdnske seje (Stadtrechfen). 

Dasitudi so se skoraj v vseh sejah razsojale in reševale 
tožbe meščanov, vendar je bilo mnogo sej, v katerih se niso 
bavili mestni očetje z nobeno sodniško stvarjč. Leta 1541. 
je prosil neki meščan Jakob Kaiser magistrat, naj poskrbi, 
da dobode svoje plačilo; a ta mu je odgovoril: „Ker si. ma- 
gistrat ne obravnava danes ničesa sodniškega, ne v6 pro- 
silcu odgovoriti. Ima li k^j pravnega iskati, stori naj to, 
kakor treba." — („Dieweil ein ehrsamer Magistrat anheute 
nichts gerichtliches verhandelt, deshalb \veiss man ihm keine 
Antwort zu geben. Hat er etwas rechtliches zu suchen, so 
mag er solches thun, wie recht ist." ') 

Najvažnejše seje so imele posebno ime; nazivale so se 
^Stadtrechten**, ki smo jih že omenjali, ko smo dejali, da so 
se vsprejemali pri teh slovesnih sejah novi meščanje, vrhu 
tega pa se prodajale in prepisovale hiše. Nobena hiša se ni 
mogla prodati in prepisati, ako ni te stvari magistrat prej 
dobro prerešetal. Ko je prodajalec naznanil, da meni pro- 
dati hišo, pozval je magistrat vse tiste, ki so imeli kaj dolga 
na hiši, naj se oglasijo. Dokler ni bila hiša čista, oddati se 
ni mogla drugemu lastniku. Ali, da se je vedelo, kdaj bodo 
te najvažnejše seje (Stadtrechten), razbubnale so se po jnestu. 
kar se za dnige seje ni zgodilo. Nihče se ni mogel izgovar- 
jati, da ni vedel kdaj se bodo vršile. 

V 15. in 10. stoletji je bilo ukazano shajati se k tacim 
sejam vsakih 14 dnij. in še leta 1595. okaral je nadvojvoda 
Maksimilijan ljubljansko gospodo, da se ne ravna po ti za- 
p6vedl Ker so pri odlašanji teh najvažnejših sej trpele 
vdove in sirote, upniki in zlasti tujcL ki so iskali pri mest- 



»j Geriehtsprot. 1541. Erichtag 22. Febr. 1541 



81 

nem zastopu pravice, ukazal je nadvojvoda, naj se „Stadtrech- 
ten" vrš6 točno na vsacih 14 dnij. Tujcev naj ne pre- 
obkladajo s prevelikimi troški ter ne odlašajo njihovih tožeb 
od tedna do tedna. Nekatere tožnike je magistrat tako 
dolgo odrival, da so obupali in rajši popustili tožbo in pra- 
vico svojo, kakor da bi imeli vedno nove troške za pravdo. 
Nekaj tacega je izkusil neki benečanski trgovec konec 16. 
stoletja, ki se je tožaril z nekim Ljubljančanom zaradi 2000 
gld. dolgih 15 let. Naposled pa je mož obupal, da se mu 
stori pravica, zato je izročil pravdo svojo jezuvitom, ki so 
vedeli stvar prijeti odločneje in od druge strani. Tekom 
jednega leta so imeli ves denar v rokah svojih.') 

Zategadelj je razglš.sil župan mestnemu sv6tu, da se 
imajo vršiti meščanske .seje vsacih 14 dnij, a zanimivo je, 
da ni o cesarju zinil ni besedo, ampak cel6 dejal da ob- 
javlja to iz svojega nagiba. 

Pri tem pa ni ostalo dolgo. Že leta 1612. čitamo v 
sodniških protokolih, da se je storil ukrep, sklicavati te seje 
samo po dvakrat v letu in sicer prvi in tretji ponedeljek v 
postu. -) 

Po srednjeveški navadi so se gostili naši predniki o 
vseh ne ravno vsakdanjih in četudi vsako leto ponavljajočih 
se prilikah. Godilo se je to tudi pri „mestnih slovesnih sejah." 
K takemu obedu je moral povabiti mestni sodnik vse go- 
spode svetovalce in ta obed plačati iz svojega žepa. Prej, ko 
so se te seje vršile večkrat v letu (in bi se bile morale 
celo na vsacih 14 dnij, ako bi se bili ravnali vestno po ukazih 
deželnih knezov), bila je to za sodnika jako velika teža, če 
je bil obed sploh takrat v navadi. Od leta 1634. prirediti 
je moral sam6 po dva obeda. Napčsled pa se je še to zdelo 
preveč in leta 1660. je predlagal župan, naj bi se obedovalo 
le po jedenkrat. Ker sta se te dve seji vršili vselej le o 
postu, torej v času, ki se je za bankete in hrumeče obede 
zdel najneugodnejši, spotikala se je nad njimi zlasti duhov- 
ščina, pa tudi meščanje. Da se ustreže vsem, zlasti mest- 
nemu sodniku, svetoval je župan, naj se odpravi ta nepo- 
trebna potrata, in da se obeduje le po jedenkrat. Mestni 
svet je res vsprejel tudi njegov predlog, zlasti z ozirom na 
to, da se mestnemu sodniku s tem ne jemlje nič njegovih 
pravic in privilegij. •*) 



*) Historia Seminarii. 
») Gerichtsprot. 1612. 



8j Gerichtsprot. 1660. 

6 



i 



82 



c) Prokuratorji. 



Pravdajoči se meščanje so se zatekali, kakor dandanes 
že v 16. stoletji k advokatom, ki so jih nazivali prokura- 
torje. Ti ljudje niso bili mestni, ampak dež61ni gosposki 
podložni, kar se je sicer že povšdalo. 

Advokatje, ki so prestali doktorske izpite, nazivali so 
se poplemčene osebe („nobilitierte Personen") ter v pravnih 
ozirih imeli tiste pravice, kakor plemiči samf. Dežšlski go- 
sposki biti podložen, menim, bilo je čestneje, kakor pa mestni. 
A bodisi že kakor koli, advokatje so se navzeli od plemstva 
toliko ošabnosti in brezobzirnosti, da jih sredi 16. stoletja 
mestna gosposka zaradi njihovega razžaljivega vedenja pred 
sodstvom že kar več prestajati ni mogla. Bila je prisiljena, 
prepovedati jim vstop v sodniške* sobe. V neki listini, ki 
ne nosi sicer nobene letne številke, ki pa jo prisojam, sodeč 
po pisavi in obliki črk, sredini 16. stoletja, čita se, da so ti 
doktorji marsikterikrat zasmehovali mestno sodišče ter de- 
lali strankam silo, zaradi česar jih je morala mestna go- 
sposka odpraviti. *) 

A po nekoliko je pripomogla k temu tudi dež61na go- 
sposka; prokuratorji so opravljali namreč tudi pri dežšlni 
gosposki advokatske posle. Leta 1545., torej tačas, ko je iz- 
dajala Ljubljana tisočak za tisočakom za utrditev svojo, sprla 
se je z dež61no gosposko pač zato, ker so stanovi odtegnili 
mestu denarno podporo, ki so mu jo dajali dotl6j. Najbrž 
se je zdela okoli srede 16. stoletja Ljubljana gospodi že do- 
volj utrjena; jela se je braniti in delala meščanom težave, 
ko so terjali od cesarja samega iz dež61ne blagajnice priso- 
jeno jim podporo. Prepir se je vnel, če prej ne, gotovo vendar 
že leta 1545. Ali cesar se je potegnil za Ljubljančane in 
gospCda jim je morala izplačati določeno vsoto. Kmalu po- 
tem, leta 1552. pa se je zopet uprla, Ljubljančanje so po- 
trošili v zidanje mestnega ozidja 980 gld., katerih pa dežšlna 
gosposka nikakor ni hotela priznati in jih tudi ne izplačati. 
Mestni zbor je sklenil podati se k vicedomu zaradi onih 
2000 gld., katere je ukazal cesar plačati iz deželne blagaj- 
nice. '^) 

Zaradi tega prepira so prepovedali stančvi leta 1545. 
doktorjem Tschaullu, Lovrencu Sengsenschmidtu in Gasperi- 
niju zahajati na rotovž, razven, če bi zastopali kakega ple- 



*) Fasc. Miscell. 

«) Gerichtstprot. 1552. fol. 122. 



8S 

miča. Ako ne bi ubogali, zažugali so jim, da jim bodo usta- 
vili plačo ter jih vrhu tega še kaznovali. 

Mestno gosposko so stanovi sicer s to prepčvedjo spra- 
vili v slabo voljo, a ker so jim advokatje že sami presedali, 
sklenila je, da ne pustf odslej dalje nobenega advokata več 
na rotovž. ') 

A kaj naj stor6 meščanje, nev6šči prava in sodniških 
običajev ? 

Mestna gosposka je izumela jako razumno pot, ki bi 
bila tudi danes za marsikoga pravdanja željnega jako ko- 
ristna. Ukazala je: Tisti, ki ni toliko izurjen, da bi mogel 
sam tožbo svojo zastopati, obračaj se do kacega notr^^njega 
ali zunanjega svetovš^lca. Ta bodi njegov zastopnik. 

Poprošeni n6tranji ali zunanji svetovalec je bil torej 
zaščitnik in advokat pravdajočega se meščana. A kmalu so 
spoznali, da to ni prava pot, in res le malo mesecev potem 
nahajamo ravno tiste advokate zopet na rotovži zastopnike 
meščanov-); če pa jih je deželna gosposka tudi kaznovala, 
kakor jim je pretfla, ni povedano. Ako pa je to storila in 
so izgubili advokatje rajši službo pri deželni gosposki, po- 
vzem^emo iz tega lehko, da so bili zaslužki pri mestnem 
sodišči veliko boljši. 

Da so se advokatje sedaj, ko so videli, da mesto brez 
njih ne more izhajati, vedli na rotovži še oblastneje in še 
bolj razžaljivo, kakor prej, to je stvar, ki je ni potreba še po- 
sebej zatrjevati. Mestna gosposka si je i.iorala kako poma- 
gati. In res, dve leti zatem, dn6 15. februvarja 1547., prečital se 
je mestnemu zboru novi načrt, kako naj se postopa odslej z ad- 
vokati. Ona prej omenjena „Procuratorenordnung" brez letne 
številke je najbrž ta v mestnem zboru prečitani načrt. 



^) Gerichtsprot. 1545. „Meine Herren** (piše mestni pisar, ki v pro- 
tokolih gospodov svetovalcev, v 16. stoletji, nikoli drugače ne imenuje.) 
„Meine Herren haben anheut (dne 7. sept.) mit einhelligen Rathe vorgebracht 
nnd beschlossen, dieweil eine ehrsame Landschaft ohne alle sonder ursache 
(^er gemeinen Stadt zu Widerdruss (Verdruss) und allein des Stadtzwingers 
halber dem Dr. Tsehaulle, Lorenz Sengsenschmidt und Casparini vor das auf 
dem Rathbause auser Landleuten zu handeln und procurieren bei Verlierung 
ihrer Provision und Strafe verboten und so man findet in allen, dass sie den 
Partheien und gemeiner Stadt vielmehr in allen Handlungen schadlieh als 
niitzlich. demnach so ist, ein ehrsamer Magistrat sammt den yieruuzwanzi- 
geni (dafiir), dass hinfiir keine Partbei mit einigen Procuratbren nicht mehr 
vorkommen, noch sieh von diesen gebrauchen lasse." 

>) Ibid. 

6* 



84 

Ta novosodniški red je izdelal župan na povelje cesar- 
jevo, deželnega glavarja, njegovega namestnika in vicedoma, 
cesarskega svetovalca. 

Po tem novem sodniškem redu so bili prokuratorji ali 
advokatje principijelno sicer odpravljeni, vendar se jim vstop 
v mestno dvorano ni brezpogojno odbijal in prepovedoval ; če 
so jih meščanje naprosili, smeli so priti, in sicer zato, „da 
bi se kdo pri tem slavnem sodišči ne pritožil, da se mu je 
zgodila krivica zaradi mestnega blagostanja („dass sich nicht 
jemand vor diesem loblichen Gerichte beschweren moge, das 
er der gemeinen Stadt halber verkiirtzt worden.") 

A da se jih mestni očetje vendar vsaj po nekoliko 
ubranijo, ukrenili so tako-le: 

Pred vsako pravdo, ki jo je hotet kdo pričeti, moral je 
tožitelj prej poskusiti, kako bi se mogel s svojim nasprot- 
nikom z lepa pogoditi. Ukazovalo se je, naj vzemo to stvar 
v roke najprej dobri sosedje, prijatelji ali druge osebe, ki so 
bile na dobrem glasu. Če se po ti poti ni posrečilo nasprot- 
nika pogoditi, priti se je moralo s tožbo k županu, sodniku 
in k gospodom svetovalcem ter ob jednem povšdati, kdo je 
uzrok, da se stvar ne da poravnati z lepa. Gospodje sve- 
tovalci pretresovali so potem stvar z vso vestnostjo ter dali 
naposled strankama dober sv6t, kaj naj storite, kaj mislijo 
o njiju pravdi in kakšen konec bode imela, če je ženete še 
dalje. Naposled je poskusil mestni sodnik še jedenkrat to- 
žitelja in toženca speljati na pravo pot, da se pobotata. Ako 
tudi to sredstvo ni pomagalo, moral se je pustiti pravdi 
njen tek. Vendar strogo je bilo ukazano, nobene pravde ne 
vsprejeti, ako ni storila vse te ravnokar popisane poti. 

Da bi te pristujene ljudi tiščali kolikor moči strdni od 
rotovža, zastopati je smel tožbo vsak pošten in neobrekovan 
človek, naj si je bil meščan ali ne, celo tujcem iz drugih 
mest je bil dovoljen vstop na rotovž. Tako zel6 se je mestna 
gosposka malokdaj ali pa nikoli zatajila s^mo sebe. Advo- 
katje so morali biti sila pristujeni. 

Popolnoma izključili jih pa vendar niso, kajti meščan, 
ki ni hotel nobenega svšta poslušati in se ni dal nikakor 
pobotati, imel je pravico priti z advokatom pred sodišče; a 
le-ti so morali storiti sveto prisego na evangelij (godilo se 
je to o protestantski dobi,) da se bodo ravnali po vseh sod- 
niških zakonih ter da bodo zastopali ubožce z ravno tistim 
srcem, kakor bogatine. Priseči so morali, da zastopajo stranke 
v tistem r6du, v katerem se bodo oglašale pri njih. Oblju- 
biti so morali, da branijo vse klijente svoje jednako vSstno 



85 

in se ne dali preslepiti nI po prijateljskih ozirih, ni z de- 
narjem, da se torej ne bodo dali podkupiti, da ne bodo od- 
rivali in odlašali pravd v škodo svojih strank. 

Prepov6dano jim je bilo, nasprotnim strankam izdajati 
skrivnosti, ki jih jim je zaupala ali njihova stranka s^ma, 
ali katerim so prišli po svojem spoznanji na sled. Zavezati 
so se morali, da bodo izjavljali vse, kar bi utegnilo hasniti 
njihovim strankam, pošteno in po svojih najboljših močšh; 
da ne bodo nikdar ničesa zinili proti sodišči in starim hvale- 
vrednim navadam Ijubljankega mesta; da ne bodo stvarf 
zasukavali in jih napačno razlagali. Izpuščati bodo morali 
vse razžaljive ali psovalne besede, razven, če jih je pravda 
sama prinesla s seboj. Jedno in tisto stvar večkrat ponav- 
ljati je bilo prepovedano. Prokuratorji naj ostajajo pri stvari, 
naj se izražajo kolikor največ mogoče kratko ter naj se va- 
rujejo, zlasti v zaključnem spisu (Schlusschrift) ponavljanj. 

Strogo se jim je zabičilo sodišče in sodniško osobje 
spoštovati in nikdar ne pozabljati, da morajo pravdo, ki so 
jo pričeli, tudi zvršiti, ne pa je popustiti, kadar bi se jim 
^ zdelo. Strankam naj svetujejo od neutemeljene pravde od- 
stopiti, zlasti pa naj pazijo, da ne bodo nikoli nobene tožbe 
oglasili, ki bi bila proti javnemu pravu, proti svoboščinam 
in starim navadam mesta ljubljanskega. 

A tudi za stranke se je zdelal pravflnik, po katerem 
naj se ravnajo odslej. Nobena stranka nima smeti oddajati 
pravde svoje več kakor jednemu prokuratorju ter ne bo 
smela zaprečiti, da bi tudi druge stranke dobile zagovornike. 
Da bi se tudi ubožcem storila pravica, zato naj magistrat 
ostrč pazi na to, da ne bo terjal od njih, predno se pravda 
konča, nihče sodniških troškov, niti prokuratorji, niti mestni 
pis^r, niti sodišče samč. Zgolj zavoljo svoje revščine ne 
trpi škode n^hče. Dolgotrajnih pravd naj se meščanje ogi- 
bajo koUkor moči. Tudi njim so psovke in razžaljenja pre- 
povedana. Naj se je pa vendar kaka stranka proti temu 
pregrešila in jela pred sodiščem psovati, ne dobi nasprotna 
stranka s tem nobene pravice, postopati takisto. Bogokletstvo 
pa je prepovedano v vseh slučajih. *) 

Temu prokuratorskemu r6du je še doddna zanimiva 
cena, po koliko se sme zahtevati za posamezne advokatske 
spise. Za prvo tožbo so smeli zahtevati po 6, po 8, do po 15 
kr., toda ravnala se je ta taksa po velikosti tožbe. Za drugo 
in tretjo tožbo, („da man nicht in Antwort erscheint") za 



1) Faso. štev. 264. 



86 

spis, s katerim se je zahteval birič za mbežen, za oglasila, 
za prodajo, za rabežni spis itd. plačevalo se je advokatom 
po 4 kr. „In einer Hauptsache in peremptoriis," služil je 
advokat po 12, po 15, po 20, po 32, po 40 kr., nikoli pa ne 
nad 1 gld. Priziv (Appelationsschrift), dajal mu je pravico, 
zahtevati po 32-^40 kr., če pa je stvar bila „eine Haupt- 
sache", po jeden cel goldinar.') 

§. 2. Kriminalno pravo. 

Zagotovljeno je, da so ljubljanski meščanje sodili zločince 
do leta 1514. brez kacega merila, brez paragrafov, ampak 
zgolj po svoji vesti. Imenovanega leta je izdal cesar Maksi- 
milijan prvič sodovnik (Gerichtsordnung), po katerem so se 
Ljubljančanje ravnali odslej, v krvavem sodstvu. Pisal je: „0d 
starodavnih časov se že opravlja v naši Ljubljani krvavo sod- 
stvo z všlicimi troški. O zločincih razsoja sodnik sam zgolj 
po svoji v6sti, brez jasne in natanko določene postave. Pritem 
pa dosti zločinov ne pride na dan; sodniki dvojijo, kako naj bi 
sodili, zaradi česar se je ugnezdilo mnogo razvad." '^) Da se 
ti nedostatki odpravijo, razglasil je Maksimilijan leta 1514. 
prvi sodovnik za zločince. 

Kaj pa naj se zmatra za zločin, o tem v privilegiji še 
ni povedano, pač pa v sodovnfku, ki ga je objavil leta 1535. 
kralj Ferdinand I. Za zločinca je razglasil vsacega: 

1.) Kdor bi preklinjal Bogd, njegove svete ude, njegovo 
čast, njegovo mučeništvo ali Mater božjo. 

2.) Kdor bi usmrtil ali izdal cesarja, kralja, kneza ali 
svojega gospoda, ako bi se mu proti prisegi izneveril ali 
kdor bi se predrznil našuntati upor proti svoji gosposki ali 
svojim predstojnikom. 

3.) Kdor bi usmrtil ali ubil koga. 

4.) Kdor bi pretepal starše svoje. 

5.) Kdor bi se sam usmrtil. (Najbrž so po tedanjih na- 
zorih tudi takšnega mrtveca še kaznovali.) 

6.) Kdor bi poslal komu pretilno pismo, napadel ga, 
delal mu silo ali ga požgdl. 

7.) Kdor bi koga ostrupil ali mu ukradel otroka. 

8.) Kdor bi ponarejal denar, izdajal za zlato in srebro 
njima podobne kovine, prodajal ponarejena draga kamena za- 



h Fasc. štev. 264. 

») Klun, „Dipl. Carn ", pag. 61. 



87 

prava ; kdor bi nakupaval knežji denar v deželi ter ga nosil 
iz nje; dalje tudi tisti, kdor bi goljufal pri meri in vagi. 

9.) Kdor bi se pregrešil spolno proti naravi. 

10.) Kdor bi posilil žensko. 

11.) Kdor bi po krivem prisezal ali pričal. 

12.) Kdor bi uganjal čarodejstva, ki so v postavi 
prepovedana. 

13.) Kdor bi kradel in plenil. 

14.) Kdor bi ulomil v cerkev, ali razgrajal, bojeval se 
in prelival kri na blagoslovljenem pokopališči. 

15.) Kdor bi odpeljal bodisi s silo, bodisi na skrivnem 
komu ženo, otroka, nedoraslo nečakinjo ali varovanca. 

16.) Kdor bi koga nalašč poškodoval in prežal nanj z 
orožjem. 

17.) Kdor bi skrival in stregel v rčko morilcem, cestnin 
lopovom ali sovražnikom deželnega kneza. 

Ti zločini so bili takrat pač najnavadnejši, zato jih je 
Ferdinand I. omenil imenoma, priporočal pa, naj kaznujejo 
tudi druge, v njegovem privilegiji neimenovane pregrehe. ') 

Tudi v Maksimilijanovem sodniškem redu, ki ga je iz- 
dal Ljubljančanom na njihovo izrecno zahtevo, imenovanih 
je nekoliko teh, vrhu njih pa še dosti drugih zločinov. Za- 
nimivejši pa od teh je za nas njegov ukaz, kako je Ljub- 
ljančanom postopati pri sodbi. 

~ Sodišče (Gerichtshof) bila je skupina vseh nčtranjih in 
zunanjih svetov&lcev. Obravnavalo se je pri zaprtih durih, 
razven, če je bil zatožen kdo zaradi razžaljenja časti, oprav- 
ljanja ali obrekovanja. Taka obravnava se je vršila vselej 
javno. Dovoljeno mi bodi upozoriti na to, da so bili naši 
predniki v 16. in 17. stoletji, kar se tiče cesti jako občut- 
ljivi in da je pred sodiščem marsikateri tolovaj ali morilec 
shajal bolje, kakor obrekovalec ali razžalivec. 

Če je prijel in zaprl mestni sodnik „malefično osebo", 
poklicati mu je bilo ves mestni svet, torej vse notranje in 
zunanje svetovalce. Povedati jim je imel, čemu jih je po- 
vabil in sklical ter imel zahtevati od njih sv6ta, kaj naj 
počne, zlasti, če je zločinec tajil in ga je bilo treba strogo 
izpraševati. To „ strogo izpraševanje" (v nemščini: „die 
strenge Frage", ali pa tudi samo: „Frage"), bilo je za zlo- 
činca jako neprijetna stvar. V poznejših stoletjih so je zvali 
torturo („die Marter"). Strogo izpraševati pa je smel po ti 



^) Landgerichtsordnung fiir Krain. 



88 

Maksimilijanovi svoboščini sodnik le takrat, ako se je iz- 
rekla za to večina mestnega sveta. Jeden sam, bodisi župan, 
bodisi sodnik, tega ni mogel ukreniti. Brez ipraševanja niso 
smeli narediti nikomur sodbe. Le tatii ali tolovaja, ki so 
ga zasačili na dejanji samem, soditi so smeli tudi, ne da bi 
ga ,,izpraševali", toda strogo izpraševanje se je pričelo šele 
tedaj, kadar „malefična oseba" ni hotela svojega zločina pri- 
znati in ga je tajila. Sedaj ni bilo treba biti več navzočnim vsem 
očetom, ampak zadostovalo je njih sedem ali devet. Mest- 
nega pisarja ni smelo manjkati nikoli, kajti zapisovati so 
mu bile izpovedbe zločinčeve. Pri tem „ strogem izpraševanji" 
pa je priporočal cesar Maksimilijan mestnim očetom biti po- 
zornim in razločevati, je li izpovedala „malefična oseba" iz- 
strahii, sovraštva ali zaradi bolečin. Ako je bil sodnik prepričan, 
da je vplival jeden ali drugi teh uzrokov nanjo in da je ško- 
dila s tacimi prisiljenimi izpovedbami ali sebi ali drugim, 
objavljati je imel to svoje mnenje mestnim očetom in posto- 
pati potem tako, kakor mu je svetovala večina. 

Po Končani obravnavi je prečital mestni pisar izjave 
zločinčeve. Sodbo izreči pa je imel pravico le ves mestni 
svet, zlasti ako navzočnih sedem ali devet mestnih očetov 
ni bilo jedinih v svojem prepričanji. Ako pa se je v tem 
ujemala vsa sedmerica, ni bilo celo več treba vsega mest- 
nega sv6ta, ampak izrekli so lehko sami sodbo v njegovem 
imeni. ') 

Sodbo k smrti obsojenih moral je deželni knez potrditi, 
predno se je smela zvršiti. 

Koliko časa je veljal ta sodniški red, ne vem povedati, 
najbrž pa do cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., 
ki sta uvSla za vso Avstrijo isti sodniški red. 

Pri „strogem izpraševanji" je bil rabelj jedna najpo- 
trebnejših oseb. Rdbelj je bil v Ljubljani stalno nameščen; 
daleč na okoli se ni nahajal poleg njega nobeden drug. Proti 
primerni plači je pomagal tudi pri druzih sodiščih. Leta 1794. 
je zvedelo generalno poveljstvo v Gospiči, da je ljubljanski 
magistrat preskrbljen z rdbljem, („dass der Magistrat mit 
einem Freimann versehen") ter prosilo, naj mu ga pošlje doli. 
Obljubilo mu je po petnajst goldinarjev od vsacega treh zlo- 
čincev, ki jih bo justifikoval, za pot pa vrhu tega še po tri 
goldinarje na dan. Ko pride v Karlovec, ogldsi naj se pri 



i) Klun, „Dipl. Carn." pag. 62. 



89 

ondotni vojaški gosposki, ki bo preskrbela zanj varno spremstvo 
do Gospiča. ') 

Stalno je bival r<ibelj v Ljubljani celo prva desetletja 
našega stoletja in sicer leta 1747. v soteski med Gradom in 
Golovcem. Ker je prihajal zaslužek njegov vedno skromnejši, 
ukvarjal se je tudi s konjederstvom. -) A proti koncu minu- 
lega stoletja pregnali so ga od tod, ko so kopali Gruberjev 
vodotoč, umeknil se je in bival odslej na Rebri, torej v tistem 
kraji mesta, kjer so stanoMali najubožnejši ljudje.-') Semkaj 
gori so ga potisnili najbrž predsodki tedanjega časa, kajti 
rabelj je veljal za nečistega človeka, kogar se je vse ogibalo. 

V mestnem arhivu je ohranjen (zdi se mi iz srede 
17. stoletja,) natančen tarif, po koliko sme tirjati cesarski 
sodnik za vsako opravilo in za vsak dan, in po koliko ra- 
belj, ako potuje ž njim po deželi. Naslov temu tarifu je: 
^Taxordnung des kaisl. Bannrichters in Krain und dessen 
Gerichtschreibers und zugeordneten Gerichtspersonen, . \vie 
auch deren extraordinari Besoldung, Tax, Liefergelder und 
Unterhaltung betreffende." 

1.) Sodniški pisar in rdbelj (Zichtinger) s svojim oseb- 
jem vred pripoznata naj vselej sodnika svoji gosposki, izka- 
zujeta naj mu dolžno pokorščino, spoštovanje in čast („6e- 
horsam, Respekt, Ehre und Zucht.") Rdbelj se ne predrzni 
pridružiti se mu, češ, da se je zgodilo to po naključji, niti 
na poti, niti v tistem kraji, kjer jima je opraviti („allwo es 
zu thun gibt"). Zadovolji naj se z določeno takso ter ne 
nadleguje nikogar, kakor se je to godilo doslej, niti ne z 
nadležnimi besedami, niti z dejanji. Pazi se, da ne daje 
sodniku povoda, postopati proti njemu, resno ali ga celo 
kaznovati. 

Naj bi se pa kazali rabelj ali njegovi ljudje v tem ali 
onem nepokorne, in bi žalilf sodnika z besedami ali z dejanjem, 
postopaj se proti njim, ako je sodnik to naznanil, z zapo- 
rom ali, če zahteva stvar, celo še z resno kaznijo. 

Ker je, kakor se čuje, odiral rabelj doslej krvavosodne 
gosposke, („diejenigen, so das Landgericht inne haben") s tem, 
da je zahteval preveč jedi in pijače od njih in posedal ter 
popijal s svojimi ljudmi čez polunoč, zato se mu to prepo- 
veduje popolnoma. 



^) Fasc. Militaria. 

*) Fasc. štev. 22. inag. akt. 

») Ibid. 



90 



Koliko gre sodniku: 



Ako bi cesarski sodnik (torej ne mestni, kajti ta je 
ostajal vedno v Ljubljani) moral potovati po deželi, plačaj 
mu gosposka, ki ima priprte „malefične osebe", po 2 gld. in 
40 kr., da se ž njimi hrani. Če bi pa prišel v takšen kraj, 
kjer ni nobene gostilne, dati mora ondotna gosposka hrano 
njemu in njegovima dvema hlapcema in krmo za dva konja. 
Sodniški pisš,r sme zahtevati zdse in za svojega konja po 
1 gld. in 20 kr. na dan, a r^belj zdse in za svoja hlapca 
po 1 gld. 6 kr. in 2 vinarja, toda na poti se mora vzdrža- 
vati na svoje troške. 

Sodniku gre od vsake milje poti zunaj Ljubljane po 
jeden goldinar in vrhu tega še prve tri dni po jeden goldi- 
nar dijet na dan. Za sodbo, ki jo izreče, gre mu od vsake 
osebe po dva tolarja t. j. tri goldinarje in triintrideset kraj- 
carjev in jeden vinar. 

Koliko gre sodniškemu pisarju : 

Od vsake milje po — gld. 30 kr. 

Za prve- tri dni po — „ 80 „• 

Za sodbo vsake osebe po 1 tolar 1 „ 46 „ 2 vin. 

Koliko gre rablju: 

Od vsake milje po — gld. 30 kr. 

Prve tri dni — „ 30 „ 

Na poti mora s svojimi hlapci živeti ob svojih troških. 
Kadar pa pride v kraj, kjer ima opraviti, zahteva naj ali 
gori omenjeno pristojbino, ali pa mu daj ondotna gosposka 
to-le : 

1.) Ko dojde tja, njemu in hlapcu po dva bokala vina 
in za dva krajcarja kruha. 

2.) Za kosilo tri jedi, kruha in tri bokale vina; na večer 
ravno toliko. 

3.) Za zajutrek in za južino nobene jedi, ampak vselej 
sam6 po tri poliče vina in kos kruha za štiri krajcarje. 

4.) Tisti dan pa in sicer po zimi, ko bo opravljal krvavi 
posel svoj (den Tag so er zu justificiren hat), zjutraj na- 
mesto navadne pijače, kozarec žganja, pol merice („ein Glasi 
Brandwein von Y^ Massl : " morebiti polič ?) in kruha zanj in 
za njegovega hlapca. Če ima pa rš,belj tudi konja, oskrbi se 
mu še konj. 



91 

Navadno je bilo, da se je -dalo rablju in hlapcu pre- 
nočišče, zato se mu dajfij tudi odslej po dvoje rjuh, blazina 
in odejai, da bode moral biti zadovoljen. Po opravljenem 
poslu, naj se mu da, česar potrebuje. 

Rabljeva taksa: 

Za predstavljanje, okl^panje in po- 
stavljanje lestve, toliko časa, dokler ne 

spusti grešnika doli, dasitudi ga je bilo 

treba večkrat nategniti. Ako pa je treba 

deti grešnika v torturo zjutraj in dopolu- 

dne, gre mu od vsacega „ strogega vpra- 
šanja" po 1 gld. — kr. 

(Von Vorstellung, Band- und Leiter- 

aufsetzen, bis der Siinder nicht abgelassen 

wird, so er gleich damalen ofter angezo- 

gen werden musste; solit aber Vor- und 

Nachmittag die Tortur vorgenommen 

werden, also von jedvv^eder strengen Frag 

gebiihrt ihm 1 fl.) 

Za na vezanje uteži. (Von Gewicht 

anzubinden) — „30„ 

Za to, da pripravi stol, na katerega 

postavi čarodejko 1„ — „ 

Za to, da odreže zločincu lase, ako 

je treba — „ 30 „ 

Za to, da postavi čarovnika gori in 

ga vzame zopet doli in da mu naob^si 

uteži. (Von Auf- und Absetzen des Zaube- 

rers, wie auch in den Gev^icht zu legen) . 1 „ — „ 
Za to, da žg^ s svečami ali s smolo. 

(Von Kerzenbrennen und Pechpflaster) . — „ 40 „ 

Za bičanje 1 „ — „ 

Za hrano zločincu, za vsak dan . — „ 18 „ 
(Iz tega se vidi, da je prevzel rabelj zločinca, prišedši 

v kakšen kraj, v popolno svoje oskrbovanje.) 

Če odreže uho ......... — gld. 30 kr. 

Če odseka jeden prst — „ 20 „ 

Od vrvi 1 „ — 

Če rabi m^č (Vom Schwertstechen) 1 „ — 
Če nabije glavo ali roko na vešala 1 „ — 
Če napravi grmado 3 „ 33 „ 






n n 



92 

Od vsake osebe, ki jo* se'žg6 živo ali 

mrtvo 1 gld. — kr. 

Če pobije žival, ki naj se sežg^ . . 2 „ *— „ 
(Kadar je šlo za sodomftski greh, obsojali so tudi ne- 
dolžno žival.) 

Če razkosa grešnika na štiri dele, 
od vsacega dela, ki ga pribije (ti kčsi so 
se pribijali namreč na štiri različne kraje 

v mestu ali v vasi) 1 gld. — kr. 

Za ščipanje s kleščami (Vom Zangen- 

reissen oder Zwicken) — „ 30 „ 

Za vlačenje (?) grešnika (Vom Schlei- 

fen 1 ,, 

Če koga živega pokoplje .... 1 „ 

Če ga utopi 1 „ 

Če ga zadavi 1 „ 

Če ga tare s kolesom. (Vom Radern) 1 
Če pa pokoplje ali sežg^ kakega samomorilca, pobota 
naj se z njegovimi sorodniki za plačo, vendar pa ne sme 
zahtevati nikdar več, kakor dvaintrideset goldinarjev in kar 
najde pri samomorilcu je vse njegovo. *) 

Sicer je veljala ta taksa, kakor se d^ iz vsega sklepati, 
za zločince, ki jih je obsodila kaka gosposka zunaj mesta, 
vendar pa menim, -da tudi za 6ne v mestu, inače bi ma- 
gistrat ne imel uzroka, shranjevati jo v svoji registraturi. A 
bodisi, kakor hoče, zanimiva je toliko, da se mi ne bo štelo 
v zl6, ako jo umeščam tudi na kraj, kamor morebiti ne 
spada. Iz nje govori vsa surovost minulih stoletij. 

Zločince so kaznovali z drakonično strogostjo. Maksi- 
milijan I. je ukazal Ljubljančanom morilca streti s kol6som, 
izdajalca raztrgati na štiri kose, tolovaju odsekati glavo z 
mečem. Tistega, ki se je oženil z dvema ženama, ali tisto, 
ki se je omožlla z dvema moškima, utopili so, in ravno ta 
kazen je zadela tistega, ki je storil ženski silo ali je prodal 
in zastavil izročeno mu blago. Matere, ki so otroka svojega 
umčrile ali ga zanSsle (Kindesweglegerinnen), pokopali so žive 
in zabili kol skozi nje. Kdor je po krivem prisegel, odrezali 
so mu jezik in prste, s katerimi je prisezal. Jednako so 
kaznovali izdajalce gosposke svoje, morilce matere ali očeta. 
Za „Absagerje" razpisavali so cel6 cene in kaznovali tiste, 
ki so jih prikrivali in jim stregli v roko, ravno tako, kakor 
„Absagerje" sdme. 



*) Pase. Miso. 



93 

^Absagerji" so bili ljudje, ki so hodili s puškami pod 
obleko okoli, nepričakovano ustavljali ljudi in jih silili pre- 
teči jim z umorom priseči strogo prisego, da se bodo rav- 
nali po pismih, ki jim jih bodo dali onf ter o tem ne pripo- 
vedovali nikomur nič. ') 

Sila strogo so postopali s tat6vi. Če je bil tat že osem- 
najst let star in ukradel petindvajset laških funtov vred- 
nosti ali menj, postavili so ga na klado (an den Pranger 
stellen), bičali ga in pognali iz mesta in iz dežele. Obesili 
pa so tatii, ki je jeden pot ukradel več kakor petindvajset 
funtov, ali več potov po deset funtoV vrednosti. Mlajše ljudi 
je kaznoval mestni sv^t po svoji razsodbi. 'O 

Najnavadnejši zločin je bil takrat pob6j in um6r. Hu- 
domušni poboji brez kacega uzroka in prav iz s^me razpo- 
sajenosti dogajali so se dan za dn6m, čemur se ni čuditi, 
ako čujemo, da so dajale dotlej cel6 gosposke ubijalcem in 
morilcem varstvena pisma (freies Geleit), zavoljo česar se 
jih ni smel dotekniti nihče, da so ae mogli pobotati s sorod- 
niki ubitega človeka ali pa z gosposko. Pobijali so se celo 
v gostilnah duhovnikov*); toda Maksimilijan L je strogo pre- 
povedal kacege ubijalca ali morilca pomilostiti ter ga ukazal 
zasledovati, tudi v tem slučaji, fe so bili sorodniki umorj6n- 
čevi pripravljeni pobotati se ž njim. Priporočal je le sod- 
niku, naj ve razločevati med nalašč učinjenim ubojem in 
med ubojem, ki se je prigodil zaradi tega, da je kdo branil 
samega sebe. V tem slučaji izreči sodnik milejšo sodbo. ^) 

Ako sodnik ni mogel dobiti kacega zločinca v oblast, 
razglasilo se je njegovo ime po trikrat, in to vsacih štirinajst 
dnij z rotovža doli, ^ potem pa se je pričela obravnava proti 
njemu, kakor, da bi ga imeli že v pesteh. Izrečeno sodbo 
in vse pregrehe zločinčeve so prebrali javno pred rotovžem, 
„da izvedč to tudi sorodniki zločinčevi". dejal je cesar v 
kriminalnem svojem r6du. 

Ta r6d je posegel nekako tudi na duhovsko pčlje, ker 
je določeval tudi kazen za one. ki so zapeljali komu ženo, 
sšstro, varovanko ali prijateljico, om6žili jo ali sicer ravnali 
ž njo nepošteno. Neomožene in že čez osemnajst let stare 
hčere, ki so se omožile proti volji staršev svojih ali jerobov 
izgubile so pravico do dedščine po materah ali očetih; nji- 



*) Dimitz, II. „Gescli. Krains", 56. 
») Klan, „Dipl. Carn.", pag. 61— 6't. 
') Dimitz, ibid. 
*) Klim, 1. C. 



94 

hove zapeljivce pa je priporočal cesar kaznovati, kakor je 
bilo dotlej v mestu navadno; visokost kazni naj določijo 
mestni očetje samf. 

Ta kriminalni red je omenil le najnavadnejših zločinov, 
zato jo dodal cesar pristavek, da prepušča kaznovanje druzih, 
neomenjenih razsodbi in razumu mestnih očetov. Sodbe naj 
se spisujejo „pri zaprtih durih" in se potem pred rotovžem 
objavljajo, zlomi naj se vpričo zločinca palica ter se ta odda 
rš»beljnu. V zel6 težavnih in zamotanih slučajih pa, ko 
bi gospodje svetovjllci ne včdeli kako razsoditi, ne da bi si 
delali težko vest, povprašajo naj v kacem sosednem mestu, * 
kaka navada je tam. ') 

V čast našim prednikom bodi rečeno, da niso dajali 
mestnim očetom dostikrat povoda lomiti nad njimi palice. 
V sodniških protokolih sem naletel samo na dve „malefični" 
obravnavi ; ali pa se morebiti take obravnave niso zapisavale 
v sodniške protokole? Zdi se mi, da je bilo v Ljubljani pri- 
meroma jako varno, vsaj konec minulega stoletja je dejal 
neki meščan magistratu, da se stari ljudje ne spominjajo v 
Ljubljani kacega poboja." -) 

Utegnilo bi morebiti koga zanimati, kako se je zvršila 
,,malefična obravnava", zato hočem jedno in sicer iz leta 
1594. tu objaviti. Napis ji je: „ Izpraševanje prič zaradi uboja 
Martina Kačarja (Katscher)". Ubijalec se je z val Gregor 
Privec. 

Prva priča Maruša, Privčeva pastorka, izjavlja, da je 
prišla v torek po binkoštih (Pfingst-Erichtag), ko so imeli 
žegnanje, — godilo se je to v Sostrem pri Ljubljani, torej še v 
krvavosodski oblasti ljubljanskega mesta — zvečer dom6v 
in je legla spat. Kar pride neka deklina, Katra zvana, z 
loncem masla in ji reče, da bo dete kuhali polento.^) 

Šla je potem v vežo ter cula, da lomi tat v hišo. Brzo 
skoči po lestvi gori pod streho, kjer je ležala njena mati in 
jo pokliče trikrat, da je vzbudi. Ko je čuje oče klicati, skoči 
kvišku, teče brez orožja venkaj, a vrne se takoj, zgrabi 
sabljo ter steče za tatom, ki je menil ubegniti skozi sose- 
dovo zagrajo; ali ta je bila preozka, oče je tatu dotekel in ga 
pobil. Navzočna priča pa ni bila pri poboji in tudi o maslu, 



*) Klun, 1. C. 

3) Fasc. štev. 96—99. 

*) Laški upliv je bil torej celo na kmetili tako velik, da so kuhali 
polento, kar je danes pač popolnoma neznano. Morebiti je bil pa mestni pisir, 
zapisnikar pri 11 obravnavi Lah in je zapisal v zapisnik njemu poznano jed. 



95 

ki ga je našel oče pri ubitem tatu, znano ji ni ničesar. Dalje 
izjavlja, da je tekla po sosede, ki so tudi prišli; kako pa je 
oče tem o poboji pripovedoval, ne v6. 

Marija (Marey), Privčeva žena, pripoveduje, daje prišel 
Kačar okoli polunočf, ko so posli že spali ter izkušal to in 
ono odpreti. Kar pride Maruša gori, pridvigne desko in za- 
kliče: „Mati, tatovi so na dvorišči!" Na to je njen mož 
vstal, zgrabil orožje, tekel za tatom in ga pri preozki za- 
graji potolkel. Znano ji je tudi, da je dal takoj potem po- 
klicat Anžeta Za vogla, Matijo Gregoriča in Adama Bregiča 
ter jim je povedal, kaj se je zgodilo. „Ljubi sosedje moji!" 
dejal jim je, „ali naj ubežim?" Ti so mu odsvetovali, naj 
tega ne stori, kajti tudi oni bi ne ravnali drugače, ko bi do- 
bili tatu v lastni hiši. 

Katre, delavke pri Privci, ni bilo k obravnavi. 
Izostal je tudi Anže Za vogle. 

Iz daljnih izjav zv6mo, da Privec ni imel morebiti že 
od prej nakanjeno Kačarja potleči, ampak, da ga je usmrtil 
res le slučajno, braneč svoje imetje. Dognalo se je pri so- 
dišči, da so bili vsi kmetje v tem jedini, da je Privec storil 
prav in da bi tudi onf ne delali drugače, ako bi jim neznan 
tat ulomil v hišo. 

Potem se je vpraševalo po značaji umorj6nčevem. Vse 
priče in med njimi cel6 njegov brat sam, ujemale so se v 
tem, da je ponesrečeni Kačar kradel od svojega osmega ali 
desetega leta, kjer in kadar je mogel. 

Izpovedbe prič so se zatoženemu prečitale in stavila 
se uprašanja, je li storil prav ali ne. Njegov zagovornik se 
je skliceval na cesarske svoboščine, zavoljo česar ni zapal 
smrti nihče, kdor je le slučajno ubil tatii. Izpraševanje prič 
pa je dokazalo, da Privec tatii ni usmrtil morebiti iz sov- 
raštva ali iz trdnega sklepa, ker ga je spoznal šele tačas, 
ko so ga jeli pri luči ogledovati, kdo je. Brez dvojbe je bil 
Privec miroljuben in pošten človek. Vsa cesarska določba 
so govorila ztoj, da ni zaslužil smrti. 

Po vsem tem je izrekel mestni sv^t t^ko-le sodbo: 
„Iz vse obravnave se je spoznalo, da zatoženec ni storil 
dotlej še nobenega zločina, da se je prigodil pobčj v temi, 
ko je Kačar ulomil v Privčevo hišo, da so umorjenca dolžili 
tatvine in da ga je Privec pobil po nesreči in ker je bil 
vinjen. Iz teh in več drugih veljavnih uzrokov spoznan jo 
smrti prost; opravi naj le kako cerkveno pokoro, robčta na 
svoje troške jedno celo leto v Karlovškem jarku („im Graben 
zu Karlstadt") ter da materi umorjončcvi deset goldinarjev." 



96 

Razven te sodbe pa se nahaja za njo takoj druga: 

„ Sicer zagovarjanje zatoženega Privca ni popolnoma 
dovršeno in se ne more reči, da bi bil dokazal, kakor se to 
spodobi, nedolžnost svojo popolnoma, vendar .... je bil za- 
toženec danes oproščen in se mu spoznalo, naj opravi najprej 
cerkveno pokoro, dela na svoje troške jedno leto v Karlov- 
škem mestnem jarku ter da materi umorjenčevi deset goldi- 
narjev." ') 

Kdo je izrekel li prvo in kdo drugo teh sodeb, ne v6m 
pov6dati, a brez dvojbe je, da sta šli časih te dve sodbi 
jako narazen in da je imela vselej šele druga veljavo. 

To pravdo sem omenil zato, ker dokazuje, da so po- 
stopali naši predniki v mestnem sodišči nepristransko, iz- 
praševali priče natanko, slušali oba zvon^ o moritvi in ob 
usmrčenci ter na podlagi nabranega gradiva izrekli sodbo. 
Ali ker se je sestavljalo mestno sodišče zgolj iz trgovcev in 
rokodelcev, torej iz Ijudij, ki se prava niso učili, nikoli pri- 
petilo se je pač lehko, da so storili komu krivico. A mestno 
sodfščc ni imelo v tem zadnje besede. Kdor se ni ujemal 
z njegovo razsodbo, smel je poslati prizfv do vicedoma in 
dalje do cesarja, ki je moral sicer v vseh slučajih smrtno 
sodbo podpisati, prodno se je smela zvršiti. 

V čast mestnega sodišča bodi rečeno, da je postopalo 
nepristransko cel6 nasproti predstojništvu meščanov, županu 
samemu. Iz obilice tacih dogodkov hočem izbrati le jednega 
ter izrečeno sodbo napisati semkaj v originalu, ker bo uteg- 
nilo morebiti tega in onega, zanimati kake izraze so rabili 
pred tristo leti v sodbah („in Urtheilen"). 

Leta 1598. izrekel je namreč mestni župan Feichtinger 
proti nekaterim osebam nekoliko prav razžaljivih besed o 
grofu Ahaciji „vom Thurm und zum Kreuz". Razžaljeni 
grofje prišel župana na rotovž tožit. Župan je sicer tajil, 
ali iz njegovega zagovarjanja in iz izpovedeb prič so mestni 
očetje spoznali, da jo vendar grofova trditev resnična. Obso- 
dili so župana, naj prosi gospoda grofa vpričo mestnega so- 
dišča odpuščanja; ko se je to zgodilo, dal si je grof Thiirn 
prepisati izrečeno sodbo in jo je vzel seboj. Bila je taka-le: 

„Ich Michael Taller, derzeit Stadtrichter zu Laibach 
vergich hiemit, dass der wohlgeborene Herr, Herr Ahaz Graf 
und Freiherr vom Thurm und zum Kreuz, Erblandhofmeister 
in Krain und der \vindischen Mark, Erbmarschall der ftirstl. 



^) Gerichtsprot. 1594. 



97 

Grafschaft Gorz, rum. kais. Majostat mul fiirstl. Durchlaucht 
Erzherzogen Ferdinand zu Ocstorreich Rath 

\vider 

(len ehrenfesten, vomehmen Herrn Antonien Feuchtinger, der- 
zeit Burgermeister der furstl. Hauptstadt Laibach durch ihre, 
grafliche, Gewaltstrager (Bevollmachtigte u. Rechtsfreunde, 
dostavil pis.) dero Klag einbringen lassen, um dass er Herr 
Feuchtinger am jiingst verwichenen Tag Sancti Stephani 
nachst verschienen 98. Jahres gegen etliche Personen wider 
hochgedachten Herm Grafen etlicher hochschmahlichen laster- 
lichen Reden nach Inhalt eingelegter und verlesener Klage 
sich solite vernehmen haben lassen, \velches aber Herr Feuch- 
tinger widerspricht mit Vermelden, er habe damals gegen 
Schwieger und andere Frauen mehr in seinem Testament 
allein des Sgonikh vorsatzlichen Frevel ihn (se. seiner) der 
zuwider landesfurstl. Verordnung mit dem Predigen und Po- 
stillesen in vielen Hausern sich eingelassen, gedacht und 
soviel, dass dem, Sgonikh, dieser Vorsatz nicht \vohl aus- 
schlagen \vurde. Vermeldet dagegen zum Beispiel hochge- 
dachter Herr Graf auch der andern Herrn und Landleut dies- 
orts geleisteten Gehorsam Anzeig, geschah ihm derwegen 
durch solche Inzicht grosse Gewalt und Unrecht. 

Ist hiertiber und auf beider Theile Rede und Gegerirede 
mit Rath erkannt: Obwohl Herr Feuchtinger obangedeuteter 
und in der Klage eingekommener, auf ihn geworfenen Redeii 
unschuldig zu sein praetendiert, so mogen doch dieselben ge- 
schehen sein und aus angehortem Procedieren vermuthet 
werden, und dervvegen werden ihm, Herrn Feuchtinger, diese 
Reden, inmassen dieselben geschehen seien, hochgedachten 
Herm Grafen allda vor einem ehrsamen Magistrat abzubitten 
auferlegt, um, als solche Abbitte jetzt erkanntermassen hoch- 
gedachtem Herm Grafen selbst geschehen, hat dessen ihro graf- 
liche Gnaden Gerichtsurkund begehrt, dero solche unter 
gemeiner Stadt kleinem Insiegel Verfertigung zugestellt worden. 

Actum Laibach den 12. Februar 1599." ') 

„Malefične osebe" neplemskega stanii v mestni civilni 
oblasti (Burgfriede) poiskal je magistrat sam, v krvavi oblasti 
ljubljanskega sodstva nahajajoče se zločince pa so morale 
naznanjati ondotne gosposke. Sostro je pripadalo takrat 
pod fužinsko gosposko (Herrschaft Kaltenbrunn) in le-ta je 



') Gerichtsprot. 1599. fol. 2 -3. 



98 

oddala tudi Privca ljubljanskemu sodišču ; saj v6mo, da je 
sezala krvava oblast njegova tudi v Sostro in še .d^-lj^- Sama 
soditi ga fužinska gosposka ni smela, kajti nji je bilo do- 
voljeno obravnavati le civilne stvari svojih podložnikov in 
jih kaznovati le zaradi manjših pregreškov; bila je le „Burg- 
fried", ne ^Landgericht", kakor Ljubljana. 

Sicer pa se tudi nobena manjša gosposka za t^ko pra- 
vico ni marala potezati, ker je sojenje napravljalo obilo 
troškov. Takšno pravico so si hotele prisvojiti le večje in 
imenitnejše gosposke, torej skupina plemičev in ž njim go- 
sposka bogatega nemškega reda. Zaradi tega so se spopadle 
z magistratom večkrat in časih zel6 resno. Razmerje med 
komendo in pozneje med plemiči in mestom pojasnil je že 
Friderik IV. leta 1450. in Ferdinandi, leta 1540., vendar pa so 
se vzbujali med komendo prepiri večkrat še pozneje. Če se 
je prigodil na zemljišči nemške komende v Ljubljani kakšen 
zločin, moral je komendator dati zločinca prijeti, ukloniti ga 
ter ga izročiti Ljubljančanom in sicer na pragu Nemške hiše. 
Na zunanje malenkosti so gledali naši predniki jako zelo. 
V službeni lastnosti stopiti na komendska tl^ ali celo pod 
streho Nemške hiše, bilo je ljubljanskemu sodniku strogo 
prepovedano. Komendator bi tega ne bil dovolil po nobeni 
ceni. Zunaj Nemške hiše na pragu in pod kapom je moml 
vsprejemati zločince iz rok komendskih biričev. A ravno tako 
strogo je gledal mestni sodnik na to, da se mu ni kratila 
niti senca njegove pravice. Cesta zunaj kapa je bila mestni 
svet in v službeni lastnostni komendski biriči tudi niso 
smeli storiti niti koraka izpod kapa na mestni sv6t. Kap 
ali prag je bil neutralen svet, it je jedna gosposka zločinca 
oddajala in druga prišla ponj. 

Leta 1611. se je vnel zaradi tega hud prepir. V Nemški 
hiši so imeli zaprto „malefično osebo". Ko bi jo imel ste- 
danji oskrbnik komendski, neki Jakob Kuriz, oddati mestu, 
peljaj jo je dalje, kakor do praga, in sicer do ogla hiše ba- 
rona pl. Egkha; zdi se mi, da je stala ta hiša čnstran ceste, 
nasproti komende. Oskrbnik Ktiriz jo hotel zločinca tu od- 
dati, ali mestni sodnik ga ni hotel vsprejeti, ampak terjal 
je, naslanjajo se na ljubljanske svoboščine, naj ga pelje oskrb- 
nik nazaj do praga; tam ga bode vsprejel. Temu prepiru sta 
pripisovali obe gosposki toliko pomena, da sta gnali tožbo 
do deželnega glavarja in do vicedoma, ki sta razsodila, naj 
za to pot odd^ oskrbnik zločinca na pragu Nemške hiše; a 
ker je stvar nejasna, žene naj se dalje in razsodi naj jo 
dolenje-avstrijska vlada. Zatrdilo pa se je obema gospo- 



9d 

skama, naj ta odlok vicedomov in glavarjev ne bo imel no- 
benega upliva na pravice te ali one gosposke. Velj^ naj, ka- 
kor razsodi avstrijska vlada, toda to pot se je Komendi po- 
dati, ker se z zločincem ne more Čakati tako dolgo, da bi 
prišel odlok od deželnega kneza. Najbrž so spoznale vse 
gosposke z deželnim glavarjem vred, cla trdi mestni sodnik 
pravo in deželni knez je tudi res odločil v zmislu ljubljan- 
skega sodnika -ter ukazal Komendi oddati zločince svoje na 
pragu Nemške hiše in ne drugje. *) 

Proti koncu minulega stoletja pa se Ljubljančan je niso 
več potezali za zločince, ampak odkrižavali so se jih jednako 
dragim gosposkam po deželi, kadar so le mogft Nekov 
takšen zanimiv slučaj nam je ohranjen iz leta 1776. 

V juliju leta 1776. izdali so v Postčjini loveč list (Steck- 
brief) za bivšim uradnikom nčtranjskega okrožnega urada, 
za nekim Jobst de Cle6, ki je zaradi iznev6rjenja in mnogih 
dolgov pobegnil iz Post6jine. Jeden takšen loveč list po- 
slalo je dež61no glavš,rstvo Ljubljančanom s prošnjo, naj ga 
razglase in beguna, če mogoče, primejo. Obljubil je ljubljan- 
skemu sodišču, da mu to prijaznost o prvi priliki rad vrne. 
De Cleeja so zasačili nekj6 na Gorenjskom, vsekako pa še 
na krvavosodski oblasti ljubljanski, ki je sezala, kakor nam 
znano, do Medvod. O tem je poročal ljubljanski sodnik de- 
želnemu glavarstvu. 

Zločinca so priprli na rotovži. Tu se mu neki ni go- 
dilo posebno dobro, kar posnemljemo iz lista, ki ga je pisal 
de Cle6 iz ječe ljubljanskemu sodniku. Ker ni imel denarja 
in so živeli njegova žena z "otroci vred ob delu svojih rok 
in tako rekoč ob milih darovih, imel ni de Cle6 v ječi nobene 
postrežbe; cel6 jesti mu niso dajali. Bilo je. mrzlo, sredi 
zime meseca decembra in kuril mu je rotovški sluga na 
troške svoje zgolj iz krščanskega usmiljenja; ali ker ni mo- 
gel pričakovati, da mu kdo povrne te troške,- naveličal se je 
-naposled. Mestni sodnik je objavil to deželnemu glavarstvu 
(17. dne decembra leta 1776.) ter prosil, naj ukrene, kar je 
potrebno, ali pa naj nakaže magtstratu vsoto, s katero bo 
mogel vzdržavati zaprtega de Cleeja, dokler ga mu ^e vzame 
njegova gosposka z ramen. Par dnij potem je pisal de C16e 
iz ječe magistratu drugo. pismo, katero slove: 

^Ljubljana 20. decembra leta 1776. 
Danes je minilo šest dnij, odkar me je dal mestni 
sodnik, ne vem na čegavo povelje, po biričih zapreti in pri- 



^) Magist. akt. fasc. 22. 

7* 



100 

vesti semkaj na rotovž v ječo, v kateri žalostno poginjam 
ves ta čas brez kake postrežbe („ohne den mindesten Le- 
bensunterhalt erhalten zu haben.") Znano je, da so mi po- 
brali vse imetje ; zaradi tega se nikakor ne morem sam oskr- 
bovati. Od svoje soproge ne morem zahtevati ničesa, brez 
imetja je ter leži bolna s kataralično mrzlico in ž njo vred 
dva nedorastla otroka, brez vsake človeške pom6či. Ta slučaj 
more pač soprogu in očetu srce trgati in mu krajšati dni 
njegovega življenja. Ker pa zahtevajo Človeške in božje za- 
povedi, da rabijo človeku vsi pomočki, kako bi mogel s 
svojim življenjem vshajati, zato se obračam do slavnega ma- 
gistrata s prošnjo, naj ukaže mestnemu sodniku, poskrbeti 
mi potrebno hrano za že pretekli, kakor še za bodoči čas; 
ob jednem naj tudi naznani, katero višje sodišče ali kdo 
drugi, kogar mora ubogati, mu je ukazal mene, šestdesetlet- 
nega starčka, vreči v ječo ter me dati stradati, da bom v^- 
del storiti pri 6nem sodišči, odkoder je došlo povelje, potrebne 
korake in potožiti svojo revo. O tem prosim odloka ter sem 
z vsem dolžnim spoštovanjem udani sluga 

Jobst de Cle6." 

Takiso njegovo pismo, ki pa menim, da mu ga ni verjeti od 
besede do besede; pretirano utegne biti že zato, ker ga je 
pisal jetnik sam in gotovo povedal rajši več, kakor menj. 
Kdo v^, če ga ni pozval magistrat sam, naj piše takisto, 
kajti ni dvojiti, da bi se bil magistrat de Clešja iznebil 
rad kar najprej. Pismo se mi zdi prav prirejeno, da se pred- 
loži deželnemu glavarstvu. Mestni sodnik ga je res poslal 
ti gosposki, ali odloka ni čakal, ampak izročil jetnika še 
tisti dan biriču, ki ga je odvšdel v Postojino ondotnemu 
oskrbniku turjaške gosposke, nekemu Ivanu Vilharju. Ob 
jednem mu je dal pismo (Begleitschreiben) za gospoda Vil- 
harja. Bilo je takšno: 

„ Pri veli so mi, v nekem lovečem pismu popisanega 
de Cleeja v Ljubljano, kjer sem ga tudi zaprl. To sem na- 
znanil (jaz, mestni sodnik,) deželnemu glavarstvu, ki pa je 
odgovorilo, naj postopam ž njim, kakor ukazuje kriminalni 
red. Toda ker je v kriminalnem r6du rečeno, da se mora 
začasno zaprti zločinec odvesti na kraj, kjer je storil zločin 
in ker ta kraj v tem slučaji ni noben drug, kakor Post6jina, 
oznanjam visokospoštovanemu zastopniku krvavosodske obla- 
sti postojinske, naj prevzame Jobsta de Cleeja, kakor gre 
ter dalje ž njim ukrene, kar se mu zdi prav. Dne 20. de- 
cembra leta 177G. 

Anton Skrinar, mestni sodnik." 



101 

Naznanflo, ki ga je mestni sodnik poslal ob jednem 
deželnemu glavarstvu, ima jednako vsebino. Zločin de Cle^jev 
mu je bil znan le površno, vrhu tega ne spada mož pod 
njegovo oblast, zato ga je poslal v Postojino, kar s tem 
oznanja. 

Vilhar je bil zaradi privedenega niu zločinca ves raz- 
dražen in se pritožil zaradi tega pri dež61nem glavarstvu: 

„Dn6 20. tega meseca poslal mi je gospod Skrinar de 
Cleeja, ki ga je dal prijeti zaradi ne v6m katerega lovečega 
pisma semkaj v postojinsko krvavo sodišče, ne da bi mi 
njegov prihod prej naznanil in prosil, kakor velevajo zakoni, 
da ga vsprejmem. Njegov birlč mi ga je privel semkaj ob 
sedmih zvečer in položil na mizo gospoda Skrinarja pismo, 
kije pošiljam priloženo v originalu; potlej pa se je s svo- 
jimi ljudmi takoj odstranil ter mi pustil de Cle6ja tu. Ne 
pritožujem se zaradi tega, da se je ljubljanski sodnik 
predrznil po svojih ljudeh, pripeljaje semkaj zlo- 
činca, stopiti na krvavosodski svet postojinske 
grofije, (zaradi katerega samovlastnega koraka 
si pridržujem seveda svojo pravico), pritožba moja 
se obrača proti temu, da mi je poslal gospod Skrinar zlo- 
činca, ki ga nisem dolžan vsprejeti in je uravnal to stvar 
tako prekanjeno, da nisem mogel ničesa nasproti storiti, ker 
me je presenetil -ter mi zločinca le kar tt pustil. Deželno 
glavarstvo blagovoli torej mestnemu sodniku ukazati, da 
pride takoj zopet ponj, sicer mu ga na njegove troške in na 
odgovornost njegovo pošljem nazaj." 

Deželno glavarstvo je potem velelo Vilharju, naj le 
pridrži de Cleeja proti čnemu pridržku, da bo namreč zara- 
čunil ljubljanskemu sodniku vse troške, ki mu jih bo pri- 
zadel jetnik, (23. dne decembra leta 1776.), mestnega sod- 
nika pa je pozvalo, naj opraviči svoje postopanje. 

Ta se je skliceval na sodniške prepise Marije Terezije 
(Theresiana Cap. 16. §. 8). Njegovo zagovarjanje je zna- 
čilno za tedanje nazore tičoče se sodstva. „ Če bi hoteli vsem 
tistim gosposkam, ki zapro zaradi izdanega lovečega pisma 
kacega zločinca obesiti tudi obravnavo na vrat, videli boste, 
da se jih kaj malo pripre. Vsako sodišče se bo dvakrat pre- 
mislilo, predno bo dalo katerega prijeti" — kar pa se tiče 
tpga, da je stopil ljubljanski birič na krvavosodski svet posto- 
jinskega krvavega sodstva, pripravljen je bil mestni sodnik 
podpisati revers, naj ne bo imelo to za Postojino nobenih 
pravnih nasledkov. („Dass das ftir Laibach unpraejudicierlich 



102 

sein soli"), kajti Ljubljani ne prihaja na misel, prisvajati si 
v Postojini kakih pravic. 

A postojinski sodnik (Gerichtspfleger) ni bil s tem ni- 
kakor zadovoljen, zlasti zato ne, ker se je bal, da bo moral 
naposled vendar le on de Cle6-ja soditi. Dejal je, če ostane 
pri tem in če je ravnanje mestnega sodnika ljubljanskega 
res opravičeno, pride tako daleč, da bo tisti sodnik na bolj- 
šem, ki bo znal prekanjenje in prav zavratno kacemu 
druzemu obesiti zločinca na vrat. A s takim postopa- 
njem bi se odprle duri neštevilnim neredom. Tudi on se 
je sklicaval na „Theresiana" (Art. 19. §. 3.), češ, da pripade 
6nemu sodišču, katero je zločinca prijelo, pred vsemi dru- 
gimi dolžnost dognati ž njim obravnavo do konca. Pritrdil 
jo sicer, da dela „Theresiana" res v 8. točki 16. paragrafa 
neko izjemo tega pravila, in da je dolžno dognati obravnavo 
tisto krvavo sodstvo, kjer je zločinec storil svoj zločin, ali 
kjer je stalno bival, toda le v tem slučaji, če je njegovo 
sodstvo izdalo za njim loveč list; tega pa Postojina ni sto- 
rila, torej tudi ljubljanski sodnik v tem slučaji ni imel pra- 
vice obesiti de Cleeja postojinskemu sodstvu, ampak je bil 

dolžan, soditi ga ali sam, ali pa — škoda, da so daljni 

akti, tičoči se tega zanimivega slučaja, izgubljeni; komii se 
je sem in tja potiskani de Clee naposled izročil, neznano je 
iz tega uzroka. ') 

Pravici se gotovo ni godilo najbolje, če je smel najime- 
nitnejši sodnik v deželi tako imenitni gosposki, kakor je 
bilo dežšlno glavarstvo, naravnost reči, da bi se sodišča prav 
nič ne pomišljala pustiti zločince „ proste hoditi okoli", samo 
zato, da bi se ognila tf oškom, ki bi jih utegnile prouzročevati 
obravnave. Godilo se je to konec minulega stoletja, ko se 
je trudila cesarica Marija Terezija že več desetletij, da uravna 
sodišča in odpravi zastarele razvade. Kako se je godilo pri 
sodiščih v prejšnjih surovejših stoletjih, ugane pač lehko 
vsakdo sam. Do leta 1514. sodili so v Ljubljani mestni 
očetje zgolj po svoji vesti ter ne bili vezani na nobeno po- 
stavo in na noben praven paragraf. Da so postopali zavoljo 
tega marsikatcrikrat samovlfistno, bilo je skoraj neizogibno. 
Sicer smo dejali prej, da jim gro vsa, čast zaradi njihove nepri- 
stranosti, toda v vs(».h .slučajih pač niso bili taki. Meščanje 
sam( niso imeli zaupanja do njihovo pravicoljubnosti. Leta 1549. 
sumničil je neki inošča,n vnH zbrani mestni sv6t zaradi nje- 



9 Magist. akt. fasc. 22. 



103 

gove pristranosti. Smel je to storiti, ne da bi ga bili za to 
kaznovali, celo okarali ga niso. To je storil neki Posch, ki 
pri neki obravnavi nikakor ni dovolil, da bi v njegovi stvari 
mestni pisar, torej član sv6ta in ob jednem sodska oseba, 
beležil izpovedbe prič. Mestni svet mu je prigovarjal, naj 
bode vendar pameten, a Posch ni odjenjal. ') Culi smo, da 
so morali deželni knezi na to pritiskati, da so se vršile slo- 
vesne meščanske seje (Stadtrechten) zvane, vsacih štirinajst 
dnij, leta in leta so se pravdali, zlasti tujci, a nap6sled obu- 
pali ter rajši odstopali od prdvd. 

Kazni, s katerimi so kaznovali v Ljubljani zločince, bile 
so raznovrstne. Iz prej navedenega tarifa za rabeljna smo 
zvMeli, da so jih dajali z mečem obglavljati, obsojali so jih 
na vešala, trli jih s kolesom, utapljali jih žive, pokopavali, 
žive, sežigali, dajali jih trgati z kčnji na štiri dele itd. Kaj 
tacega se je prigodilo leta 1G35., ko so se kmetje uprli. Justi- 
fikacija se mi zdi toliko surovejša, ker so jednega upornikov 
najprej z mečem obgl^vili, potem pa ga dali na štiri kose 
raztrgati, ki so jih nabili na štiri različne kraje ljubljanskega 
mesta.-) Nihče se ni spotikal na tem barbarizmom, ali po- 
misliti je, da se je godilo to sredi tridesetletne vojske, ko je 
zdivjal ves svet. 

To leto so si omislili Ljubljaačanje tudi voz, v katerem 
so vozili zločince na smrtišče, ki je stalo zadaj za sv. Kri- 
štofom nekje na Savskem polji ter se odpravilo leta 1791. 
V vozi je spremljal obsojenca tudi izpovednik in rdbelj, voz 
pa so shranjevali v špitalu v špitalski ulici. '*) 

Ječa za najhujše zločince je bila Tranča, toda na več 
let ječe obsojevati jih ni bilo v Ljubljani navadno. Ostajali 
so tu le toliko časa, da je prišlo potrdilo cesarjevo ali od 
deželnega kneza, da se sme tožba z vršiti. Sicer je bila 
Tranča dosti močna ječa, vendar je ub^žal marsikdo iz nje, 
kar se pač brez vednosti ondotnega paznika ni moglo zgo- 
diti, ali bi se ne bilo moglo zgoditi, da je vestno opravljal 
posel svoj. Leta 1635. n. pr. imeli so na Tranči zaprtih 
osemnajst upornih kmetov. „Dva teh sta ušla" poročajo 
sodniški protokoli dosti najivno, „iz strahii, ker je dal go- 
spod grof ThuminTybein druge kmete odpeljati vNeapolj." 



O Gerichtsprot. 1549. 
2) Ibid. 1635. 
») Ibid. 



104 

Mestnemu pisarju se je naročilo, naj spiše opravičevalno 
pismo^za višjo gosposko in stvar je bila s tem končana.*) 

Življenje je bilo na Tranči kaj patrijarhalično. Leta 1635. 
so imeli na Tranči neko na smrt obsojeno žensko Knapp in 
so le čakali še cesarjevega povelja, naj se sodba zvrši; v 
tem pa jo je hodil obiskavat neki meščan Pittorfer, kate- 
remu mestni sodnik naposled to obiskovanje prepov6. Pittor- 
fer se je čutil v meščanskih svojih pravicah zadetega ter se 
pritožil pri vicedomu, da ga sodnik ne pušča več v ječo h 
Knappovki. Vicedom, najbrž o razmerji slabo poučen, je uka- 
zal Pittorferju ustopa ne zabranjevati. Ta ukaz so prebrali 
v seji mestnega sv6ta in sklenUi, naj gre sodnik osebno k 
vicedomu ter mu pov6, da se zadržuje Pittorfer v ječi vsak 
dan do polunoči ter se tam tako opija, da samega sebe ne 
pozna. Ker je odšla tožba že v Gradec, naj torej vicedom 
ne ukrene ničesa, ampak počaka. 

Zavoljo tega so tudi Knappovko nekoliko trje prijeli; 
prosila je pa, naj ji sodnik malo odjenja ter dovoli, da 
jo smejo vsaj njeni starši obiskavati, ob jednem naj ukaže 
tudi biričem, naj ne ravnajo ž njo tako grdo. Magistrat je 
imel res usmiljenje ž njo, in sodniku ukazal, naj jo ima 
zaprto v „sobi" („in dem Stubl."). Bil je to najbrž prijetnejši 
kraj Tranče. 

•To poročilo je mndgostransko zanimivo. Smelo se je 
cel6 k obsojenim na smrt prihajati v ječo. Kje li je 
dobil Pittorfer opojljivo pijačo? Gotovo je vedel za to jet- 
ničar; brez njegove vednosti bi se v ječi ne moglo popijati. 
Ni čudo, da je ušel Ljubljančanom iz Tranče marsikateri 
jetnik, najbrž zato, ker ni bilo težko paznikov opijaniti. Kakor 
se mi zdi, jemal si mestni sodnik tudi ni dosti k srcu, ako 
mu je ubšgnil kakšen jetnik, kajti ravno 1635. leta čitamo 
v sodniških protokolih: „Dieweil zwei rebelUsche Bauern aus 
Furcht deren andern, die da von dem Herm Grafen yon 
Thurn und Tybein auf Neapolis gefiihrt sein worden, aus 
der Trantschen entwischt, dass der Stadtschreiber an den 
Herm Christoph von Kaltenhauser ein Entschuldigungsbriefel 
destwegen abgehen lassen soli".*) O kaki preiskavi, kdo je 
uzrok, da sta kmeta ušla, ne čujemo ničesa. 

Tranča je bila ječa za vse zločince. To neokretno, 
močno in odurno poslopje je slonelo ravno pred Čevljarskim 



*) Gerichtsprot. 1(535. 
2) Ibid. 
8) Ibid. * 



105 

mostom čez ulice počez obmeno na mogočnem oboku, dve 
nadstropji visoko. Stalo je it že od nekdaj m odkar ga 
Ljubljana pomni, dejal je magistrat leta 1787. Že leta 1599. 
je bila postala Tranča tako stara in tako slaba, da so jo 
morali nekoliko podreti in sezidati nov občk. Slikar Ureh 
Kramer ga je ozaljšal z lepimi freskami ter dobil za to 
delo dvajset tolarjev, naslikal pa je na obok grb deželnega 
kneza in grb ljubljanskega mesta. ') V obližji Tranče stano- 
vati ni bilo prijetno, kajti ž nje doli so se glasili v jedno- 
mer stoki in kriki jetnikov, ki so jih pretepali in trpinčili 
birfči.^) Podrli so jo leta 1788. 3) 

Zločince, ki jih niso obsodili k smrti, kaznovali so na 
razne načine; najhujša kazen je bila, da so jih pošiljali za 
ves čas njihovega življenja v ogerske rudokope ali pa jih 
obsojali vlačiti tam ladije v6di nasproti („verurtheilt zum 
Schiffsziehen"). **) Menj zadolžene zločince so vtikali v stolpe, 
ki so se nahajali pri vseh mestnih vratih in marsikj6 na 
mestnem ozidji. Za meščane, ki so zaslužili kako majhno 
kazen, ne da bi bili „malefične osebe", za take, o katerih 
pravi Valvasor, da so bili „ehrliche Biirger, wann sie in ge- 
ringen Stticken sich verstossen, und eben deshalben nicht 
als Malefizpersonen konnen gehalten werden," ^) odmenjen 
je bil v61ik stolp, stoječ blizu sedanjega deželnega dvora doli 
pri vodi; nazival se je Vicedomski stolp, sicer pa so jih vti- 
kali brez razločka tudi v druge stolpe. V Vicedomskem 
stolpu sta se najahali dve ječi, jedna pri tleh pod stanova- 
njem vrat^rjevim, druga v prvem nadstropji. Po poročilu 
mestnega ranocšlnika iz leta 1785. prišlo se je do ječe po 
tridesetih stčpnicah, do katerih pa ni mogel niti zrak, niti 
ni mogla svetloba. Ječa je bila le toliko visoka, da se je 
mogel človek skloniti; okna so merila samo poldrugi čevelj 
v višavo in šest palcev v širjavo, na notranjo stran so se 
pač malo razširila, ali ravno zaradi tega ni mogel izprijeni 
zrak iz ječe, ker ga je zdravi zunanji potiskal nazaj. V ječi 
je bilo tako zadiihlo, da se je moglo komaj sopsti. Ko je 



O Ko je Kramar prosil za plačilo, dejal mu je magistrat: „Wenn er 
die Arbcit, wie er es im Befehl hat, mit dem landesfiirstlichen (des gol- 
denen Flusses [VliessesJ halben) uiid gemeiner Stadt VVappen, verrichte, so 
soli mit ilim der Stadtkamrer (Cassier) iiacli Gebiilir reclineu." Gericlitsprot 
1599. 

^) Hoff, „Gemalde von Kraiii", pag. 96. 

8) Fasc. 47. 

*) Gerichtsprot. 

5) Valvasor, XI. pag. 672, 



106 

ranoc61nik ječo pregledaval, nahajali so se v nji le štirje 
obsojenci, a še za te je bil prostor tesan : kadar so polegli, 
sezale so noge jednega izmed njih na stopnice. Peči ni bilo 
v nji, zato je bila ta sicer le za preiskavanje in manjšim zlo- 
čincem odmenjena ječa huda kaznilnica in kdor se je moral 
tu delj časa zadrževati, bil je podobnejši mrliču, kakor ži- 
vemu človeku. ') 

Odlične meščane so zapirali, kakor smo že prej ome- 
nili, na rotovži. 

Kogar niso mestni očetje obsodili v ječo, pripoznali so 
mu druge, časih zelo občutljive kazni. Tatove in tatice so 
bili po zobeh, '-) („die Diebin \vird mit zwei Maulstreichen 
auf der Trantschen bestraft",) a tudi šiba je pela dostikrat, 
in sicer brez razločka, po zadnji oplati, naj so bili moški 
ali ženske,'*) prej pa so zapirali take kaznence ne v6 se za 
koliko časa v „Narrenkhotterle", v železno kletko,^) ki je 
stala na stopnicah pred rotovžem, vsaj pred starim, ki so 
ga podrli leta 171G. Na Valvasorjevi sUki Ljubljane je ta 
„Narrenkhotterle" naslikan. Ne daleč od rotovža je stala 
na jedni strani klopica „Schandbank", na drugi pa „Pranger" 
ali „Schandplahl", sramotilni kol, kamor so privezš^vali zlo- 
čince, da si jih je svet ogledal.'^) Pred novim, leta 1718. 
dozidanim in še zdaj stoječim rotovžem ni bilo niti jedne 
niti druge teh sramotilnih stvarij, vsaj v mestnem arhivu 
niso omenjene ni jedenkrat. „Pranger" je dobil drug pomen; 
konec minulega stoletja se je zval tako rotovški pomol (balkon), 
s katerega so čitali zločincem javno njihove obsodbe. 

Pekarji, ki so pekli premajhen ali preslab kruh, sedeti 
so morali po več ur na sramotilni, nalašč z^nje odmenjeni 
klopici pred kruharno, blizu Čevljarskega mostu. **) Pri vodi, 
zadaj za kruharno, stala je za pekarje neka druga kazno- 
valna priprava, nazivana potapljalka („die Schupfen"). ') 
To je bilo dolgo bruno ; na njegovem konci je bil privezan 
jerbas, v katerega je moral sesti obsojeni pekar, ki so ga 
mestni biriči vpričo vsega ljudstva potapljali in zopet kvišku 
potezah. 



O Fasc. 47.. 

2) Gerichtsprot. 1601. fol. 23. 

») Ibid. 1635. 

*) Gerichtsprot. 1508., 1635. in še v dostih drugih sodniških protokolih, 

») Gerichtsprot. 1635. 

«) Ibid 

O Ibid. 



107 

Med manjšimi kaznimi je bilo pač najobčutljivejo, če 
so koga izgnali iz mesta, kar se je prigodilo marsikateremu 
meščanu zlasti zaradi njegovega razuzdanega življenja. Sra- 
motilna kazen je bila tudi, če so komu prepovedali nositi 
orožje. Meščanje so se odlikovali namreč od druzih v tem, 
da so smeli nositi v mestu orožje, o viharnih in nevarnih 
časih, ko se je bilo bati kacega sovražnega napada bili so 
k temu celo prisiljeni, tujec pa je moral prisedši v mesto 
orožje takoj odpasati ter oddati puško ali samokres. S pre- 
povedjo, da ne sme orožja nositi, kaznovali so n. pr. leta 
1547. necega Schiffrerja in sicer zavoljo njegovega nespodob- 
nega vedenja. Prepovedali so mu tudi igrati, po noči popi- 
jati in se vlačiti po mestu. ') 

Dostikrat je magistrat razsodil, naj bodo meščanje v 
zločinca metali jajca in gnilo sadje, in leta 1635. kaznovali 
so neko žensko s tem, da je morala pometati trg, („den 
Plntz kehren",)*^). Ker so do konca minulega stoletja Ljub- 
ljano pometali največ le po jedenkrat v letu, obrnila je taka 
ženska seveda takoj vse oči nase. 

Našel sem še dve poročili o kaznih, s katerima pa ne 
vem kaj početi. Imenovani sta „die Apothekherin" in „Hra- 
stovica", najbrž dva kraja, kjer so kaznovali zlasti ženske 
zaradi nenravnega življenja. Leta 1547. se čita: „Des Jacob 

Schlosser Ehefrau \voferne sie hinfort nicht in allem, 

\vas einem Feldscher\veib gebiihrt, halten \vurde, so soli sie 
ohne alle Begnadigung in die Apotegkherin andern zum Eben- 
bilde und Exempel gesetzt und vermauert \verden." ^) 

Časih je mestnim očetom že zadostovalo, ako je zlo- 
činec opravil, predno so ga oni dobili v pest, cerkveno po- 
koro. Leta 1608. vrgla je neka meščanka Tramter svo- 
jega otroka v vodo. Mestni sodnik je zahteval, naj jo kaz- 
nujejo, a njen mož jo je zagovarjal, rekši, da sta oba, on 
in ona prebila cerkveno pokoro, da ju je škof sam odvezal 
in da nima torej posvetna gosposka o ti stvari govoriti no- 
bene besede več. Zaradi tega je sklenil magistrat: „Ker 
skoraj ni mogoče, da bi prava mati svojega otroka utopila 
in ker sta prebila že oba cerkveno pokoro, postopati se 
žnjima ne more več kriminalno, pač pa naj se kaznujeta na 



*) Ibrd. 1547. 
8) Ibid. 1635. 
«) Ibid. 1547. 



108 

blagu in se porabi določena jima vsota za mestne po- 
trebe. ') 

Magistrat je bil k^j strog nadzornik zasebnega življenja 
meščanov ter se vtikal v najbolj privatne stvari. Leta 1635. 
je poklical mestni sodnik meščana in meščanko pršdse in 
ja opominjal, naj živfta spodobneje. Tistega leta se je sešel 
mestni sv^t, da se posvetuje, kaj naj se stori z nekim Wolf- 
nizerjem, njegovo ženo Marijo in njegovo hčerjo Veroniko in 
z neko Kastnerico, ker se mu je pov6dalo, da živ6 ti ljudje 
kaj razuzdano, zmerjajo, kolnejo, preklinjajo Bog^, napijajo se, 
kradejo itd. Sklenilo se je prve tri iz mesta zapoditi, Ve- 
roniko pa peljati prej še na Trančo, kjer naj jo drugim ta- 
ticam v svarilen izgled njen oče sam pretSpe, („dass der 
Tochter Veronica auf der Trantschen vorher dero Vater eine 
(einige) gute Schillinge, andern dergleichen Diebiniien zum 
Exempel abkehren soli." 'O Tisti dan so sklenili mestni očetje 
tudi še, naj se razglš,si trikrat po mestu, da bodo vsacega 
odpeljali na Trančo in nikomur prizanesli, kogar bi zalotili 
čez osmo uro (bilo je po zimi) na ulicah brez luči in brez 
p6sla; zato naj se oglasi tudi mestni sodnik pri jezuvitih 
zaradi njihovih učencev, da jih drž6 strože. Dalje je vprašal 
sodnik, kaj naj storf s Cividatorjevo hčerjo, ki je pokrala 
svojemu očetu mnogo stvarij iz njegove prodajalnice ter jih 
zapfla z nekaterimi izprijenih svojih družic. Sklenilo se je, 
ker sta dopustila oče in mati hčeri svoji vso razudanost, da 
je zaradi tega tatica in pijanka postala in sta torej onš. dva 
tega največ uzrok, kaznuje naj („soll castigieren") oče, ka^kor 
je včeraj obljubil svojo hčer prav strogo, njega samega pa 
naj pošlje mestni sodnik drugim starišem v svarilo na stolp 
za osem dnij. Ravno tako se je zgodilo dvema prijatelji- 
cama Cividatorjeve hčere, tretja pa, ki jo je zapeljala, iti je 
morala za štirinajst dnij na Trančo ob kruhu in vodi; zažu- 
gali pa so ji mestni očetje, da jo bodo pognali iz mesta, ako 
zakrivi še k^j tacega. 

A obsojeni oče in njegovi drugovi so jeli prositi, naj 
magistrat vendar ne bode tako strog; kajti hčer so zape- 
ljali drugi, dejal je Cividator, on je popolnoma nedolžen, ma- 
gistrat naj bi mu torej odpustil ječo. Ta mu je odgovoiil: 
„Ker oče ni strahoval hčere, kakor bi moral, ker ji je dovo- 
ljeval, da je plesala, ne smeli bi ga po pravici izpustiti, toda 



1) Gerichtsprot. 1608. fol. 60. 
») Ibid. 1635. 



109 

magistrat hoče jedno oko zatisniti ter postopati ne, kakor 
bi moral, ampak se hoče izkazati milostljivega, („er will Gnade 
ftir Recht ergehen lassen",)'priveri ga pa (Cividatorja), naj 
gospodari odslej bolje, popusti naj svojo gostilno ter svojo 
hčer strahiije, da ne bo sodstvo imelo uzroka to storiti. — 
Tudi onima dvema prijateljicama Cividatorjeve hčere je ma- 
gistrat spregledal ječo na stolpih ter ji sam6 okaral, Kast- 
nerica pa je morala sedeti štirinajst dnij ob kruhu in vodi 
na Tranči. ') 

Tacih slučajev, da se je dal magistrat s prošnjami pre- 
prositi in omehčati, navel bi lehko c61o kopo. Leta 1544. 
obsodil je soprogo necega mesžrja na osem dnij ječe in da 
bo morala iti sest potem v „Narrenkhotterle, manniglich 
zum Exempel." A v prihodnji seji so prišU zdnjo prosit njen 
oče in dva njegovih prijateljev, liaj bi magistrat prizanesel 
mesarici pregrešek ter ji odpustil večno ječo („Ehebruchs 
halben"). Te obile in intenzivne prošnje so premogle mestne 
očete, da so ji to pot prizanesli, a zažugali so ji, da ji drug 
pot večna ječa nikakor ne odide, ako se znova tako spo- 
zabi. 'O 

Ravno tako se je ukrenilo leta 1547. Zalotili so zopet 
ono že omenjeno nezvesto zakonsko ženč v pre sešte- 
vanj i, a prišli so prosit zdnjo sosedje in cel6 soprog sam. 
Magistrat se je dal preprositi, toda zapretU je, da jo ukaže 
takoj odpeljati v „Apotekarico" (in die Apotegkherin setzen") 
in zazidati, ako se ne bo v^dla v vsem tako, kakor se spo- 
dobi soprogi vojaškega ranoc61nika. „ Potem so poslali ponjo 
ter ji to odločno zabičili in se je morala v tem oziru zave- 
zati. („Darauf wurde nach ihr geschickt und ihr solches mit 
Nothdurft furgehalten und eingebunden und soli sich derent- 
halben verobligieren " .) •*) 

Zlasti če je kdo privel kacega plemenitaža, kot prosilca 
zanj, na rotovž, odpustili so mu mestni očetje kazen skoraj 
brez izjeme vselej. Dostikrat se je izkopal kdo s samim 
ukorom. Leta 1524. se je ponašal vagar (Wagmeister), da 
je kaznoval Ijudf, ki niso hoteli prinesti svojega blagš, na 
vago, in sicer jih je kaznoval, ne da bi zvedeli štiriindvaj- 
setaki kaj o tem. Policijsko kaznovati pa je smel samo 
niestni sodnik, ki je poklical vagarja pred mestni svt^t. Kaz- 



*) Geriehtsprot. 1635. 
^) Ibid. 1544. 
») Ibid. 1547. 



VI. Poglavje. 



fM-^ Mestni sodnik. 

'pMLa.kSno mesto pa je zavzemal pri teh sodbah mestni 
j^^sodnik? Čestiti bralci so pogodili, čuvši ta in oni ukrep 
mestnega sodišča, da ta mož ni bil sodnik v tistem 
pomenu besede, kakor nam rabi dandanes, kajti sodila je v 
vseh civilnih in kriminalnih stvargh skupina notranjih in 
polovica zunanjih svetovalcev. Sodnik je bil le v tem 
zmislu, da se je v njem izraževala neprecenljiva pravica 
svojega, neodvisnega sodišča, da je zvrševal sklepe in od- 
loke raagistratove ter pazil na to, da se je meščanstvo v6dlo 
po ukrepih mestne gosposke in, če jemljemo rokodelske za- 
druge v poštev, po svojih zadružnih pravicah in svoboščinah. 
V tem slučaji je imel sodnik pravico sam kaznovati, ne da 
bi magistrat sklepal še posebej o tem. Zdi se mi, da bi ta 
mož zaslužil bolj ime kaznitelja, kakor sodnika v denašnjem 
zmislu in za to svojo pravico se je potegnil v vsakem slu- 
čaji, če mu je kdo njegovih kolegov v mestnem sv6tu po- 
segel vžnjo, kakor se je n. pr. pripetilo leta 1012. Prvi bla- 
gajničar, mož velike veljave, kaznoval je nekoga zaradi tega, 
ker je ukral nekoliko mestnega lesž. Ko je sodnik o tem 
zv6del, odložil je dostojanstvo svoje in ga ne zopet vsprejel, 
dokler ni izrekel mestni sv6t gospodu prvemu blagajničarju 
ukor zaradi njegovega neopravičenega postopanja, s katerim 
je sezal v pravice mestnega sodnika. ') 



>) Gerkhtsprot. 1612. 



113 

Navzočen je moral biti sodnik seveda pri vseh sejah, naj 
se je obravnavalo v njih bodisi že karkoli, brez njega, ali če 
je šel po svojih trgovskih opravkih iz mesta na km6te ali 
na tuje, brez njegovega namestnika se ni smela vršiti no- 
bena seja. Sodilo se je po večini glasov in beseda sodni- 
kova, najimenitnejše osebe pri sodišči, bila je pač toliko iz- 
datna, da so se po nji ravmali tudi drugi, ko je prišlo do 
glasovanja. 

Poleg tega častnega mesta v mestnem svštu je pa imel 
sodnik še svoj urad, a težko je povedati, katere stvari je 
reševal lehko sam in katere so se morale obravnavati pred 
vsemi gospodi svetovalci. Leta 1608. n. pr. je obkladal neki 
meščan krčmarico, ki mu je prinesla slabega vina na mizo, 
s kaj grdimi priimki, zval jo je sleparico ter jo pretepal in 
suval. Šla ga je tožit. Krivi meščan je tajil in se zagovarjal, 
da ji je le svojo misel povedal, ker mu je prinesla tacega 
vina; zavoljo tega pa se je krčmarica razvnela in pričela na 
vse grlo vpiti in razsajati. Sunil jo je nekaterikrat, toda še- 
le potem, ko mu je skočila v brado in mu jo jela puliti. 
Zbrani mestni svet je dejal, da ta slučaj ne spada v nje- 
govo stroko, ampak pred mestnega sodnika, ki bo že vedel 
pravo ukreniti. *) Vendar pa je magistrat temu podoben 
slučaj rešil ravno tisto leto sam. 

Čestiti bralec je že sam spoznal, da so bili sodniki tudi 
vsi mestni svetovalci in da se ni izrekla brez njih nobena 
sodba. Ker so podatki preskromni, da bi mogel dostojanstvo 
in moč mestnega sodnika natančno opisati, zato ponujam 
čestitim bralcem le posamezne epizode iz življenja mestnih 
sodnikov, iz katerih se d^ sestaviti morebiti vsaj površen 
pojem o njih. Pri tem pa bode pš^l tudi marsikateri žarek 
na način, kako so nekdaj postopali pri sodbi. 

Denašnji sv6t se mora gotovo čudom čuditi najbolj o 
tem, da ni imel, kakor smo že omenjali, mestni sodnik celo 
do leta 1785. nikake plače, '-) in sicer tudi tiste čase ne, ko 
so služili vsi svetovalci vsaj nekaj, da si ne veliko. S čim 
so mu plačevali njegov trud? Bržkone je njegova plača tekla 
iz kazenskih novcev, katere plačevati je obsojala mestna 
gosposka krive stranke. Koliko kaznij je spravljal sodnik v 
svoj žep, ni povedano nikjer, in bržkone je visokost teh 
kaznij odločevala mestna gosposka za vsak slučaj posebej. 



*) Gerichtsprot. 1608. fol. 367. 
') Fasc. štev. 102. 

8 



Leta 1545. obsodila je neko Weigel (z nemško končnico in 
Weiglm), ker je krala in pred smibo rekla župa,nu nekoliko 
nespodobnih besedij, na dvaindvajset goldinarjev kazni v 
bla,gajnico za vzdrževanje mestnega zidovja, ki je torej □& 
domestovala denašnjo ubožno kaso; vrhu tega pa Se na 
osem goldinarjev, ki jiii je morala plačati mestnemu S(i(fc 
niku. ') 

Ravno tisto leto je izrekla mestna gosposka jednatčč 
godbo, zadruga čevljarjev (Schusterhandwerk ali Schuster< 
zunft) obsodila jo nekoga, — iz katerega uzroka ni povedano 
— v kazen, česar ni nikakor smola, ker je bilo to proti njeium 
zildružnim pravilom. Ko je sodnik zv6del o ti stvari, 
tožil je zadrugo pri mestni gosposki in le-ta. je odločila ; ■ „j 
zadrugam ne pristoja v takem slučaji brez vednosti in vo(if 
sodstva koga tako in tako visoko kaznovati, dolžna je čw 
Jjarska zadruga dati gospodu sodniku deset reparjev (z^ 
Batzen)." ') Leta 1594. pritožil se je neki nož^rsk pomolit 
da mu je vzel mestni sodnik puško prav po krivici. So^š^ 
je razjasnil to stvar, rekoč, da je dal pomočnika zapreti,, tii 
se je na uUcah vedo! nespodobno (ungebilhrlich), izpustil J 
ga je, ko mu je oddal jetnik puško, vredno kakib deset gt. 
dinarjev. ■') Od nekdaj je bilo v Ljubljani navadno, da saj 
odkupil jetnik z dena.rjcm. Tako je trdil v noki seji ] ' 
gistrat sam, ■*) škoda pa, da ni pov6dal, ali se je < " ' 
lebko za vsak zločin. 

Ker so pripadale kazni sodniku, zato se ni Čudita,, li 
ni zamujal nobene prilike, če je le mogel koga obsoditi, JD 
pri tacih razmerah sodska pravica, ni bila najboljša, treba I 
še posebej zatrjevati. Dogajalo se je večkrat, da so SB jn 
toževali meščaiije, kako po krivem jih jo sodnik dbsO^ 
Leta 1G08. dal je n, pr. zapreti nekega Boštijana LioliifO; 
berga v stolp; lo-ta pa je izmolf^doval, da so ga hot^ fflk 
spodje svetovalci poslušati. Dali so ga iz stolpa pripeljjli 
prfidse na rotovž. TQ je pripovedoval, da ga je dal sodiu 
popolnoma po nedolžnem zapreti. No, popolnoma nedolS^ 
ni bil, kajti tikal je sodnika, in mu v jezi svoji dejal, da 
bo on (Liehtenberg) delj Ijubljansk meščan, kakor sodnik tO, 
kar je zdaj. To je bilo res razžaljivo za sodnika, a meščana 
sodnik ni imel pravice meni nič tebi nič prijeti in ga vtak- ■ 



') Geriehtsprol. 1545. 

•) IbiJ. 

■) Ibid. 1594, 

') Ibid, 1552. 



115 

niti v. stolp. O tem je morala sklepati prej mestna gosposka. 
Kazžaljenje pa je izviralo odtod: Lichtenberg je bil pekarski 
mojster in ker je pekel najbrž prelegclk in premajhen kruh, 
izrazil se je sodnik v pogovoru z nekim svetovalcem, da bi 
bilo morda dobro kaznovati pekarja s potapljanjem v vodo 
(„mit dem Schupfen"). A gospod svetovalec Kumperger je 
to groženje Lichtenbergu ovadil. Lichtenberg to zvedši, raz- 
žalil je potem sodnika, ko se je sešel ž njim, na zgoraj 
povedani način. 

Mestna gosposka je poravnala stvar tako-le, rekla je : 
„ Sodnik ni prav storil, ker je Lichtenberga zaprl; segel je 
dalje, kakor bi smel ; torej se zaradi tega pokaraj ter se mu 
naroči, da v prihodnje ne stori več kaj tacega. Lichten- 
bergu pa so ukazali, da mora prositi gospoda ^ sodnika za- 
voljo nepremišljenih in ošabnih svojih besedij odpuščanja; a 
kar se tiče Kumpergerja, dejali so, da ni bilo lep6, ker je on, 
star gospod in svetovalec, izdal, dalje trosil, delal sovraštvo 
in hujskal s tem, kar se je govorilo pri gospodu sodniku, 
zato naj ostane na rotovži v zaporu. ') 

Kako slab6 se je godilo pravici, če je morala mestna 
gosposka sodnika samega dostikrat okarati ali ga celo kaz- 
novati zavoljo njegovega krivičnega postopanja, bodisi, da je 
bil premehak, bodisi, da pretrd! 

Tako je izpustil sodnik Taller leta IGOl. neko tatfco iz 
ječe; dejal je, da zato, ker je bila bolna. Vendar mestna go- 
sposka temu menda ni vrjela, ali se ji je sploh zdelo^ da bi 
sodnik moral prej vprašati, kaj mu je storiti ž njo, skratka, 
ukazala mu je, naj jo dobi tekom štirinajstih dnij zopet v 
pest, v tem pa naj zapade sodsko svoje dostojanstvo.-} 

Proti stari navadi in popolnoma jasnim določbam je 
hotel sodnik leta IGGO. pekarjem, pač sam6 zato, da bi jih 
škodoval in jih mogel kaznovati, vagati stari in usušeni 
kruh, ki je bil gotovo lažji, kakor takrat, ko so ga pek^rji 
prinesli ravno pečenega na prčdaj ; mestna gosposka je po- 
karala sodnika prav resno zavoljo tega njegovega samovlast- 
nega postopanja. •') 

Sodniki se cel6 za ukrepe in nalašč za kakšen poseben 
slučaj izdane koristne ukaze mestne gosposke samš niso 
brigali. Ob 6ni, leta 1599. tako zel6 razsajajoči kugi je obo- 



Gerichtsprot. 1608. 
») Ibid- 1601. fol. 25. 
•; Ibid. 1660. fol. 78. 

8* 



116 

ItMo, kakor nalašč, tudi v hiši sodnika Tallerja nekoliko Ijudij, 
komur se ni bilo čuditi, kajti sodnik je bil slučajno takrat 
ob jednem tudi poštar. Magistrat mu je dal brez obzira na 
njegovo dostojanstvo in vkljub temu, da se je postavljal 
z vso silo po robu, hišo obiti in mu prepovedal, zapustiti jo. 
N(»koliko tednov je Taller prenašal ta kontumac, a ker mu 
jo trajal le predolgo, prosil je po svojem advokatu, naj ga 
izpusta, zlasti, ker se boji, da bode njegova pošta, ki jo je 
moral prepustiti tujim rokam, trpela škodo. Ob jednem je 
zažugal, da bode zahteval od magistrata odškodnino, ako ne 
uatrežo njegovi prošnji. 

Ta predrzna izjava je magistrat silno razjarila; poročil 
je mostnemu sodniku jako strog ukor ter dostavil, da bode 
glodo odprtja vprašal deželno gosposko, kajti zabiti ga je 
dala ona, sovoda po magistratu. Kako kazen pa so mu na- 
ložili zavoljo njegovega predrznega in razžaljivega postopanja, 
o tem 1)0 zvedel pozneje. Toda kaj stori Taller? Nekega dne 
ukaže svojim poslom leseni plot podreti ter začne z meščani 
občevati in trgovati, kakor o najzdravejših časih. 

Magistrat je bil sila razžaljen in je naložil sodniku tristo 
c(».kinov kazni, ako bi se predrznil v naglici zopet narejeni 
plot pri svoji hiši podreti. V tem slučaji ga tudi magistrat 
n(i bo več tipel v mestu, ampak ga dal po grobokopih z vso 
njegovo rodovino in družino prepeljati v Lazaret, v bolnico 
za okužene, na mestu sedanje šentpetrske vojašnice. Pošto 
jo prevzel magistrat sam v svoje oskrbovanje ter sklenil no- 
btuioga kurirja ali poslanca več s pismi ne pustiti v mesto ; 
pisma in pakete je dal poprej zunaj mesta prekaditi. 

A Taller se je za magistratova povelja kaj malo zmenil. 
L(^soni plot je dal znova podreti ter se celo trudil nepre- 
mišljeno množico proti magistratu našuntati o priliki, ko bi 
so imela ravno neka gosp^, bržkone njegova žena, na isti 
način pokopati, kakor so pokopavali druge, za kugo umrle. 
Trdil je namreč Taller, da je umrla navadne smrti in zahte- 
val običnega krščanskega pogreba. 

Prebivalstvo se je dalo sodniku, tako imenitnemu članu 
mostnega sv6ta, rado preslepiti. V mestu je nastal upor, ki 
je prisilil mestne očete k izjavi, da bodo dali umrlo preiskati 
ter jo po krščanski šegi pokopati, ako res ni umrla za kugo. ') 

Ti mali podatki naj zadostujejo za označenje mestnih' 
sodnikov. Kadar pa je bilo treba v varstvo vzeti sodnika 



ij Jbid. J 699. 



117 



in njegovo veljavo, ali kadar je šlo za čast vse mestne go- 
sposke, pokazala se je ta vselej jako energično. 

Posebno oblastno je hotel postopati vicedom. Leta 1601. 
je izpustil mestni sodnik Taller, kakor smo že omenili ta- 
tico iz ječe, češ, da je bolna. Magistrat mu je ukazal v štiri- 
najstih dneh dobiti jo zopet v pest in za ta čas odložiti 
sodniško svojo pravico. A Taller se je obrnil do vicedoma, 
naj ta posreduje. Zaradi tega je vicedom magistratu ukazal, 
naj se potrdi, kar je ukrenil sodnik. 

Magistrat pa se je protivil ukrepu in dal glasovati, ali 
naj uboga vicedoma ali ne. Večina je bila za to, da ne. A 
čudno, glasovalo se je vendar še jedenkrat. Vsi gospodje so 
ostali pri prvem svojem mnenji in ne v6m, kako bi se bila 
ta stvar iztekla, ko ne bi se bilo Tallerju posrečilo priti iz- 
puščeni tatfci na sled ter jo privesti pred mestni sv^t. Prosil 
je torej, naj mu mestni očetje spregledajo kazen in mu dajo 
zopet sodniško žezlo. Kazen se mu je odpustila, tudi žezlo 
se mu je zopet dalo, toda posvarili so ga in mu priporočali, 
naj opravlja čš,stno svojo službo vestneje. ') 

Ravno tisto leto je dal vicedom poklicati predse sod- 
nika ter mu ukazal, naj oskrbf sšdel za mantovanskega voj- 
vodo, ki je prišel z vojaki skozi Ljubljano; ako tega ne bi 
storil, zažugal mu je, da ga obesiti. Razžaljeni sodnik je 
prosil mestno gosposko, naj se potegne za njegovo čast, kar 
je ta tudi storila. '^) 

Leta 1608. je bil vicedom najbrž oseben sovražnik sod- 
nikov. Ukazal mu je izpustiti nekega zločinca, ki ga je za- 
prl na Trančo, sicer ga bo kaznoval s sto cekini. Ne, za- 
grozil mu je še celo, češ, dal ga bo zapreti pod stčpnice v 
„keho" („ais namlich in die Kheiche"), kamor so zapirali le ta- 
tove in všlike zločince. 

S tem dopisom je bil sodnik že kot meščan, bolj še pa 
kot mestni sodnik v dno svoje duše razžaljen in je odložil 
dostojanstvo svoje za toliko časa, dokler mu magistrat pri 
vicedomu ne poskrbf zadoščenja za to razžaljenje. V ta na- 
men so sklicali ves mestni sv^t, ne le dvanajstdke in vse 
štiriindvajsetike, ampak tudi občino. A ker se je sodnik 
odstranil in ga vkljub najvestnejšemu iskanji ni bilo mogoče 
najti v mestu, morali so to stvar odložiti in napovedali so 
sejo na drugi dan. V tem, ko so iskali sodnika po mestu. 



') Gerichtsprot 1601. fol. 25. 
«) Ibid. 1601. fol. U5. 



118 

prišle pa so na dan stvari, iz katerih je gosposka posnela, 
da mestnemu sodniku ni prav nič ležeče na častni njegovi 
službi. Da, izrazil se je o nji še z zel6 nespodobnimi bese- 
dami. Zaradi tega so sklenili, da ga med seboj več nečejo 
trpeti, ne napovedavati mu sej, o sv. Jakopu pa, to je v dan, 
kadar so volili vselej novega sodnika, stori občina ž njim, 
kar se ji poljubi. ') Mestni sodnik je bil torej odgovoren ob- 
čini, ki je bila zastopnik meščanskih interesov proti mestni 
gosposki. 

Drugi dan pa je šla precej močna deputacija mestnih 
očetov („ein starker Ausschuss") k vicedomu, vzela advokata 
seboj ter očitala visokemu gospodu, koliko škode dela mestu 
s tem, da mu seza v njegove pravice. Če ne misli tega 
opustiti, poslali bodo močno poslanstvo do cesš^rja samega, 
v tem pa ne bodo takih povelj, kakeršne jim je dosedaj po- 
šiljal, izpolnovali nikakor in nikdar. 

Vicedom se je po malem opravičeval, toda sicer je za- 
hteval, naj mu izroči mestna gosposka pritožbe svoje pis- 
meno. Gosposka mu je odgovorila, da je vlagala take pri- 
tožbe o vsaki priliki, a pomagale niso nič, zato se je prišla 
ustno pritožit. 

Ne da bi deputacija k^j opravila, vrnila se je domčv.^) 

Malo dnij potlej se je vn61 nov prepir. Vicedom je 
ukazal mestni gosposki necega Razingerja, ki mu je storil 
neko krivico, pripeljati v vicedomsko poslopje. A magistrat 
je odgovoril: „Ker je Razinger meščan, on (magistrat) pa 
njegova gosposka, zato naj ga vicedom toži na rotovži, kakor 
kak drug človek ter počaka, kako razsodi magistrat." 

Ali vicedom se ni dal tako hitro ugnati v kozji rog. 
ampak je velel, da ima priti ves mestni sv^t z županom in sod- 
nikom vred pršdenj; če ne bi ubogal, napretil mu je kazen 
šeststo cekinov. A magistrat se za to žuganje ni zmenil; 
zato mu je napovedal vicedom, da bo konfiskoval vse imetje 
Sončevo (mestnega sodnika) in ob6h blagajničarjev, ako ne 
uboga takoj. Magistrat pa je bil neustrašen. Končal je sejo, 
v kateri se je prečital ta vicedomov dopis, in sklical ves mestni 
zbor z občino vred, da se posvetuje o ti stvari.*) 

Zanimivo bi bilo v6deti, kako se je vse izteklo. 

Poleg vicedoma pa je tudi druga gospSda v mestu 
izkušala motiti Ljubljančane v njihovih sodnih pravicah, tako 



M Gerichtstprot. 1608. fol. 57. 

8) Ibid. 

8) Ibid. pag. 74. 



i 



119 

n. pr deželna gosposka, ki je sodila Ijudf, kateri niso bili njeni 
podložniki, ampak moščanje, ali vsaj pod mestno gosposko 
spadajoči; zgodilo se je to leta 1612. A magistrat o tem 
zvedši je izvolil takoj nekaj mož iz svoje srede in jih po- 
slal v Gradec pritožit se. ') 

Težavo je imel mestni sodnik zlasti tudi z duhovščino, 
s katero je moral, ker se je nahajalo v pričetku 17. sto- 
letja v mestu §e mnogo protestantov,, postopati, kar največ 
moči pazno, če si ni hotel nakopati na glavo očitanja, da ji 
je sovražen ravno zato, ker je katoliška. 

Leta 1608. n. pr. je ubodel neki dijak, ki se je šolal 
na gimnaziji pri jezuvitih, rotovškega slugo v roko ter ga 
precej hudo ranil. Sodnik ga je dal zapreti in še na rotovži 
se je nosil dijak jako nespodobno. 

A jezuviti so se potegnili zAnj in ga hoteli po vsi sili 
imeti iz ječe. Zavoljo njihovega neprestanega moledovanja, 
pri katerem so predložili cel6 svoje svobodčine ter se skli- 
cavali ndnje, udal se je magistrat, da prepreči kakov nered, 
„iz katerega ne nastane nikoli nič dobrega;" bal se je, da 
bi se utegnilo ljudstvo stSpsti skupaj in se potegniti za dijaka, 
kar se je v Ljubljani večkrat dogajalo. Izpustili so dijaka. 

Ker se jim je to posrečilo, osrčili so se jezuviti ter zah- 
tevali tudi dijakovo puško („Wehr"), boddlce in druge stvarf, 
ki so mu jih na rotovži vzeli. Vrhu tega pa je pozval rektor 
li^imnazije celo mestno gosposko, naj se pride zagovarjat v 
jezuvitsld samostan. 

Magistrat mu seveda nI odgovoril ni. 'O 

Ravno tako je storil tisto leto magistrat z gospodi ka- 
noniki, ki so djali, da jim je napravil magistrat pet tisoč 
cekftiov škode, ker jim je zaprl necega Novaka. *) 

Kaj trdo pa je stopil mestnemu sodniku leta 1635. škof 
na prste. Pustni večer je dal namreč sodnik prijeti nekega 
iz Kamnika došlega duhovnika, ki ga je zalotil ob 11. uri 
zvečer v Špitalskih ulicah, ali po krivem, ali po nedolžnem, 
tega nečemo razpravljati. Dal ga je odpeljati na Trančo, iz- 
pustil ga pa takoj drugo jutro. Duhovni gospod se je pri- 
tožil zaradi tega pri škofu, ki je zagrčzil, da bo mestnega 



1) Gerichtsprot. 1612 

») Gerichtsprot. Sitzung 21. November 1808 „Darauf ihnen 

aber kein Bescheid gegeben." 

*) Ibid. fol. 64. „E8 ist beschlossen, dass man darauf keine Antwort 
geben will, sondern mit Still8ohweigeii die Sache iibergehen soli." 






120 

sodnika izobčil iz katoliške cerkve. Nesrečnež je prosil mestno 
gosposko, naj se vendar potegne zanj z ozirom na to, da so 
dali že tudi drugi mestni sodniki večkrat zapreti duhovnike 
nad Trančo. Storil je to, ker mu je tako veleval njegov 
urad, da se tem potem kaznuje zlo. 

Magistrat je storil, česar ga je prosil sodnik ; a škof je 
zahteval, da odpusti sodniku, od njega jako veliko, in sicer : 
1.) da javno opravi cerkveno pokoro; — 2.) da prinese izpovedni 
listek za veliko noč (godilo se je to 23. februvarija); — 3.) da 
se pobota z razžaljenim duhovnikom in ga prosi odpuščanja; 
— 4.) da se za pokoro pri jezu vitih znova izpov6; — 5.) da 
se zaveže, nikdar ne govoriti proti cerkvenim zakonom (ca- 
nones) in proti običnemu pravu in 5.) da se po zadobljeni 
odvezi da še v Rimu ali pri nunciji na Dunaji „generaliter" 
odvezati. 

To so bih pač jako trdi pogoji. Ves mestni sv6t je šel 
k vicedomu ter mu razložil na dolgo in široko, da se dela 
s tem cesš^rskim, ljubljanskemu mestu podeljenim svobošči- 
nam krivica, kajti sodnik je le storil, kar je storiti moral. 
Vicedom naj bi se vendar potegnil zš^nj ! Vicedom je obljubil 
storiti, kar bo le mogel. 

Ko se je čez teden dnij, 2. marcija, v mestnem sv6tu 
o ravno ti stvš-ri razgovarjalo, bil je mestni sodnik že res- 
nično izobčen iz katoliške cerkve. Magistrat je sklenil, ker 
je najbrž čutil, da pri vicedomu ni dosti opravil, protesto- 
vati še jedenkrat proti škofovemu postopanju, če pa to ne 
izda, pritožiti se naravnost pri cesarji in mu popisati, kako 
duhovščina živi. 

Pri naslednji seji 5. marcija je prosil sodnik znova, ce- 
sarju pač prav natanko popisati življenje tukajšnje duhov- 
ščine. A med to in prejšnjo sejo je izgubila tudi mestna 
gosposka svojo srčnčst ter napčsled svetovala sodniku, naj 
se poda in prejme odvezo. Ta pot se mu je prigodila sicer 
velika krivica, ali kaj hoče? Maščevanje naj prepusti pravici 
božji. 

V tacih razmerah je bilo res težko biti sodniku. To je 
čutil marsiko med njimi. 

Celo v tacih slučajih, ko se ni moglo ni najmenj dvo- 
jiti, ali ima mestni sodnik pravico vtikati se v kako stvar 
ali ne, godila se mu je dostikrat krivica. 

V noči od 11. — 12. julija leta 1568. pretepali so v Nem- 
ških ulicah nekega človeka. O tem je zv6del tudi mestni 
sodnik, ki je šel z biriči takoj v Nemške ulice, da bi potol- 
čenca videl in zv6del od njega, kdo ga je tepel. 



121 

A ugledal ga je komendator najbrž iz okna Nemške 
hiše ter pridrl z golim mečem in s celo tropo komenških hlap- 
cev n^nj in na njegovega biriča. Nemške ulice so bile sicer 
mestni sv6t in sodnik je ostal torej na svojih tleh, toda ko- 
mendatorja je jezilo, da se je sodnik predrznil priti tako 
blizu njegovega sedeža, Nemške Komende. Tako napete so bile 
razmere med meščani in plemiči in med raznimi gosposkami 
še sredi 16. stoletja, kako še le v srednjem veku, v stoletjih 
ko sije meščanstvo pomagalo ravno na noge! Birič mestnega 
sodnika je ubral, vidš toliko množico priti nš, se, takoj pot 
pod noge, komendatorjevi hlapci pa za njim in podili so ga 
daleč noter v mesto proti rotovžu do „Khastellzeve" hiše. 
Mestni sodnik je imel več poguma, zanašaje se na svoje do- 
stojanstvo je pričakoval, da bode hlapcev vendar malo groza, 
lotiti se njega, tako imenitnega gospoda. Ali stvar je 
morala biti le precej resna, kajti v mestnem svštu je poro- 
čal sodnik, da ne ve, kako bi bilo vse izteklo, naj bi ne bil 
dal tako dobrega odgovora. 

Mestni sv^t je sklenil iti drugi dan v Nemško hišo, „k 
prijateljski obravnavi" te stvari, ošteti komendatorja za to 
njegovo nepristojno početje („im die unfuegsame Handlung 
verheben") ter čuti, kaj bo dejal. *) 

Iz teh kratkih epizod je lehko posnemati, da se je me- 
ščanom vkljub temu, da so imeli svoje sodišče, storila vendar* 
marsikaterikrat krivica in da so morali biti jako oprezni 
ako niso hoteli trpeti škode. Časi so bili surovi in vedno 
je še vladala sila. Na srečo pa so imeli meščanje dobrot- 
Ijivega gospoda deželnega kneza, ki je krepko zastopal nji- 
hove pravice. 



•►^>±=3'm-^<-^*-^ 



Qs;/t\ci) 



') Gericlitsprot. 1568. fol. 108. 



"^^M 








VIL Poglavje. 




Posebne gmotne pravice ljubljanskega 

mesta. 



prospeh in procvet ljubljanskega mesta so obsipali 
^/ deželni knezi Ljubljano s svoboščinami in pravicami, 
kakeršnih ni imelo nobeno drugo mesto na Kranjskem. 
Storili so to, ker so se meščanje zavezali, da bodo delali, 
popravljali in vzdržavali mestne trdnjave, ozidje, stolpe in 
most6ve na svoje troške. Ker je bilo avstrijskim vladarjem 
mnogo do tega, da ostane v strategičnem oziru tako važno 
mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali 
so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom 
neprecenljiv dobiček. Brez njih bi bilo meščanom, ki so bili 
zgolj rokodolci in obrtniki, (kar se v aktih sto in stokrat 
ponavlja), nemogoče graditi in vzdrževati tako dragocene trd- 
njave, kakor jih je imela Ljubljana. Že v 14. in 15. stoletji 
so delili deželni knezi ljubljanskim trgovcem, ako so šli po 
trgovskih opravilih na tuje, jako imenitne pravice. Brez 
tacih knežjih milostij bi se Ljubljana ne bila nikoli popela 
do tolike imenitnosti in tolikega bogastva, o katerem pričajo 
še dandanes posamezni sledovi. 

A dasi je bila knežja roka Ljubljančanom vedno od- 
prta in darežljiva, njihove tožbe vendar niso nikoli umolknile 
in knezi so jim morali izkazovati vedno znova zdaj to, zdaj 
6no milost. '' 

Za tako imenitno trgovsko mesto, kakor je bila Ljub- 
ljana do konca minulega stoletja, bile so 6ne milosti, ki so 
bile v zvezi s trgovstvom, največjega pomena. 



123 

Trgovstvo je bilo privilegij, ob katorem je Ljubljana ži- 
vela, kar stojf. Leta 1733. vzdihovali so Ljubljančanje, ker 
so jim žugali kmetje vse trgovstvo po dežeii prestr^^či in iz- 
viti iz r6k: „Mi živimo zgolj ob trgovstvu. Če bi se dovolje- 
valo, kakor doslej, trgovstvo tudi podložnikom po kmetih, 
kaj HHJ počnemo mi, ubogi ljudje po mestih, odkod naj pla- 
čujemo davke, odkod zmagujemo tolike in tako velike teže 
o vojskinih časih, ker so nam zaprli napadi Turkov vse 
trgovske cest6 na Hrovaško in Beneško in do morja? *) 

§. 1. Mostnina (Brtlckenpfennlg). *) 

Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila 
mostovina. Mostovfno po mestih in trgih pobirali so že od 
nekdaj deželni knezi. Ker je bilo trgovstvo na Kranjskem 
proti jugu in severu že v srednjem veku zelo živahno, da- 
jala je mostovfna deželnim knezom velik dobiček. Ljubljan- 
čanje so se trudili že tisti čas dobiti od kneza vsaj ljubljansko 
mostovmo v najem, kar se jim je tudi posrečilo. Leta 1432. 
oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko 
mostovmo ampak tudi 6no v Godoviči za 800 funtov vinarjev 
(800 Pfund Pfennig) v najem. Leta 1471. dovolil je Fri- 
derik IV. pobirati od vsacega tov6rnega konja, ki ga je kdo 
prignal čez ljubljanski (Čevljarski) most v navadnih dnšh po 
1, o semanjih dn6h pa po 2 vinarja. 

A tudi 6nih 800 funtov vinarjev so se Ljubljančani 
trudili izmol6dovati avstrijskemu vladarju. Prosili so toliko 
časa, da se jim je to res posrečilo. Leta 1513. podaril je 
Maksimilijan I. mestu vse dohodke ljubljanske mostovine, ne 
da bi mu meščanje zato kžy plačali. '') 

Mostovfna -je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so 
Ljubljančanje od vsacega tovora špecerijskega blag^, žefrana, 
popra, korenčka (Ing\ver,) muškatovih orehov in muškatovega 
evetja, žebfc, cimeta, zlatega in srebernega sukna (Gold- und 
Silbertuch), žameta, svile itd. po 24 krajcarjev ; od žita, sukna 
in soli po 1 krajcar od tovora. 

Ko so prišli konec 16. stoletja jezuviti v Ljubljano, na- 
kupili so na Starem trgu v okolici šentjakopske cerkve 30 
hiš ter jih podrli. Na mestu teh hiš in šentjakopske cerkve, 
ki so jo tudi podrli, sezidali so šentjakopske cerkev, kolegij 



^) Fasc. štev. 100. 
^) Ibid. štev. 213. 
') Ibid. 



124 

in seminar za dečke. Deželni knez izkazal jim je milost, da 
jim od teh hi§ ni bilo treba plačevati davka v mestno bla- 
gajnico; vrhu tega jim je odpustil pa še ves davek, ki so 
ga bili že takrat petnajst let mestu dolžni. 

S to knežjo milostjo je bila mestna blagajnica zel6 
oškodovana. Škoda je iDila precejšna, ne le ker je odpustil 
deželni knez jezuvitom zaostali davek celih petnajst let, 
ampa.k zlasti zaradi tega, ker bi bilo nosilo onih trideset hiš, 
ako bi jih jezuviti ne bili podrli, mestni blagajnici vsako 
leto lepo vsoto. Knezu pak je moralo mesto davek od po- 
drtih hiš vkljub temu še vedno plačevati. Ljubljančanje so 
se pritožili ter prosili kake odškodnine. Nadvojvoda Ferdinand 
jim je dal na izbiro, ali naj se jim davek nekoliko odpiše, 
ali pa se jim bo mostvina povišala in sicer naj bi bila odslej 
še jedenkrat tolika, kakor odslej. Ljubljančanje so si izvolili 
poslednje, leta 1614. A pri podelitvi te milosti, („der dopelte 
Briickenpfenig") stavil je Ferdinand pogoj, da prestavi mesto 
mesnice s Črevlj^rskega mosta kam drugam; kajti čez ta 
most, dejal je, ne prihaja le večina tujca, ampak tudi de- 
ž61ni knez pripelje se vselej, kadar obišče Ljubljano, po tem 
mostu v mesto. Že zaradi tega kaže mesnice z m6sta pre- 
staviti, posebno pa še zato, ker razprostijo nestrpljiv duh 
okoli sebe. Na mesto mesnic naj bi se postavile na Čev-' 
Ijarski most kramarske lope ob ob6h stranšh mostu. Zaradi 
tega bi se moral pa most razširiti. 

Sicer je knez veliko zahteval, a Ljubljančanje so vedeli, 
da ne preveč. Vsprejeli so ponudbo, prestavili mesnice ter 
naredili nov most, ki jih je veljal 10.000 goldinarjev. Pri 
tem so jim pripomogli plemiči z nekaterimi stotš^ki proti 
temu, da jih je mesto oprostilo za vse večne čase mostovfne. 
Pa že kacih deset let zatem so se plemiči kesali, da so to 
storili. Ljubljančanje so terjali od njih mostovfno, kakor od 
vsacega druzega. Plemiči so se sicer pritožili, ali cesar jim 
ni mogel ustreči, kajti ^Ljubljančanom je ravno takrat zaradi 
dragocenih trdnjav, ki so jih morali delati, huda predla za 
denar. 

Sicer.se je zvala ta mostovfna: podvojna mostovina, 
vendar se v istini ni plačevalo od tovorov še jedenkrat to- 
liko, kakor prej. Po tarifu iz leta 1639. pobiralo se je po 
32 krajcarjev od vsacega tovora naslednjega blagš,: odžefrana, 
popra, korenjčka, muškatovih orehov in muškatovega cveta, 
žebic, cimeta, od zlatega in srebernega sukna, žameta, svile, 
„Schamblotha", od olja in platna. Od tovora kadila, mire, špajke, 
paprike, riža, mila, stekla, vitrijola, gumija, smokev, grozd- 



125 

nih jagod (Weinbeeren), cibob, krhljev, solitarja, svinca, čina, 
kufra, kocev, bele galLce (Galicenstein), lavora, oblajstro- 
vega pepela (Waidasche), usnja, kleja (Lcini), ostrig, medu. 
artičok, in strelnega prahu, pobiralo se jo po 5 krajcarjev. 
Kramarji so plačevali od tovora kramarskega blaga po IG kr. 
H kramarskemu blagu so prištevali: nože, volšperške pasove 
in norinberško blago. Po 3 kr. so plačevali Ribničanje od 
tovora škafov (Schatfer), reš6t, (za rešeto takrat najbrž nem- 
škega izraza še niso poznali, kajti rešeta so v tem tarifu 
zabelježena s slovenskim izrazom in slovensko končnico: 
Reseta) lesenih skled in kadunj (Miilter). — 

Po 5 kr. in 1 vinar so zahtevali od tovora brusnih 
kamenov, lanenega olja, saj, majolik, SoUedia (?) in od 
vsega blag^, ki je prišlo iz čevljarskih ali klobučarskih rok. 
Jeden vatel dobrega sukna je plačal 1 krajcar. Ravno toliko 
se je zahtevalo od desetih od slame pletenih koškov (Zegger). 
Od jednega stota voska ali prediva (Haar) pobirali so po 5 
kr. in 1 vinar, od bisage (\Vissagen) kramarskega blag^, če 
je bilo deset goldinarjev vredno, po 2 kr. od jednega oger- 
skega voza po 1 gld. 4 kr. Tuji sftarji so plačevali od de- 
setih sit po 1 kr. Muškatelec, malvazijec (Malvasier) „Rhein- 
felder (časih tudi Rainfall pisan) se je zamitil s 5 krajcarji; 
od žganja, „Vindi Cama", „Rosjazer", črnikalca („Tsch^rni 
Kaller") in vipavskega vina terjali so po 5 kr. in 1 vinar; 
domače dolenjsko vino (Marwein) je hodilo ceneje čez most 
ter se plačevalo zdnj od tovora le po 2 kr., ali pa po 10 kr. 
in 2 vinarja od soda. Tovor vina so šteli sto bokalov. Po- 
leg tega so prevažali in prenašali čez ljubljanski most kožu- 
hovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, 
ovčje, lisičje kože in kože kun in risov. Plačevalo se je od teh 
stvarij po 16 krajcarjev od tovora. Od krznarjev in kožii- 
harjev se je pobiralo od navadnih, bodisi že velikih ali krat- 
kih kožuhov po 1 krajcar in 1 vinar. 

Sicer pa je prihajalo skozi Ljubljano ?e dosti druzega 
blaga, irhovine, usnja, volovskih kož, žebljev, masla, sira, 
svinfne, živine, žita, kruha, soli, sadja itd. 

Ta natančni zapisek trgovskega blag^, ki je hodilo 
skozi Ljubljano, zanimiv je zelo iz več ozirov. Razven špe- 
cerijskega blaga je bilo vse blago gotovo domač pridelek in 
če je tako isto, nahajalo se je na Kranjskem takrat še mnogo 
več divjačine, kakor sedaj, sicer bi ne imelo nobene zmisli, 
da ao se na priliko kože risove, ki so neki do danes iz naše 
dežele že popolnoma izginili, cenile po tovorih. Tedanje tr- 
govstvo je hodilo jako primitivno pot: blago se ni prevažalo 



126 

ampak po največ tovčrilo, kar se sklepa lehko zlasti iz ne- 
primerno visocega tarifa, ki se je zahteval od ogerskega 
voz^. ') 

A najzanimivejša je res ogromna obilica tako razno- 
vrstnega blagš,, ki je prihajalo skozi Ljubljano. Že ta zapi- 
sek kaže nam lehko živi promet, do katerega se je Ljubljana 
vspela v prvi polovici 17. stoletja. 

Sicer pa je izraz mostovma le po nekoliko pravi, kajti 
te pristojbine se niso pobirale samo na obeh most^h na 
Čevljarskem in Špitalskem, (več mostov Ljubljana takrat ni 
imela), ampak tudi pri vseh petih mestnih vhodih. Mestni 
služabniki, ki so to mostovino pobirali, nazivali so se „mo- 
stovinarji" (Mauthner). Pri mestnih vratih so bile obešene 
pušice, v katere so devali ti služabniki denar. 

Mostovino je moral plačati vsak, bodisi tujec, jDodisi 
domačin, meščan ali nemeščan, celo takrat kadar v mesto 
še stopil ni, ampak šel s svojim blagom le mimo Ljubljane. 
Toda meščanje so se kmalu naučili ogibati se mostovine. 
Ako niso namenili na tujem kupljenega blagd za mesto, 
ampak ga hoteli dalje prodati, umikali so se mestu, hodili 
.na priliko z Gorenjskega ne skozi Ljubljano v Trst, kar bi 
se po postavi moralo zgoditi, ampak so pomerili mimo Pol- 
hovega Gradca in Vrhnike proti Laškemu. Tihotapili so blago 
po najtežavnejših hribskih potih; a ravno ljubljanski some- 
ščanje, največkrat rokodelci, ki so. zavidali trgovce, da tako 
naglo bogata, bili so tisti, ki so jih ovajali ter pripomogli, 
da so tudi ljubljanskim trgovcem gledali pš-zneje na prste in 
jih silili plačevati mostovino. Da pa se je to kmalu zopet 
rado pozabilo, ni treba posebej zatrjevati, kajti ravno mestni 
očetje so bili vsi imoviti in oblastni trgovci in so na rotovži 
o tem najrajši molčali. 

Najbrž zavoljo tega, ker se je videlo da Ljubljančanom 
samim ni do tega, da se mostovfna vestno plačuje in ker 
so bili ravno onf tisti, ki so se s tihotapenjem največkrat 
pregrešili proti ti imenitni cesarski svoboščini, spregledal je 
cesar leta 1682. tudi plemičem mostovino ter jih oprostil, 
kar bi se bilo moralo -sicer že preje zgoditi, saj so vendar 
pripomogli z nekaterimi stotš.ki pri zgradbi novega Čevljar- 
skega mostii. Zanimivo je, kako da so plemiči prišli do te 
oprostitve. V seji dn6 19. februvarija 1682. leta dejal je 
namreč dež61ni glavar kranjskim v dež6hiem zboru zbranim 



V Fasc. štev. 102 in 103. 



127 

stanovom: „ Ravno sedaj se mudi v Ljubljani dvomi knjigo- 
vodja Krištof Schuriau (Žerjav?). Ljubljanski gospodje (die 
Herren von Laibach, to je: magistrat) začeli so zahtevati 
znova od plemičev mostovmo. Iz aktov pa se da posneti, 
da so se zavezali pod Karlom V. niti od plemičev niti od 
njihovih podložnikov terjati t.e pristojbine. (Po tem poročilu 
so bili torej plemiči prosti mostovine še predno se je delal 
novi Čevljarski most.) Ker so pa to pozabili, bilo bi mo- 
rebiti dobro, če bi se podali h gosi)odu pl. Schuriavu deželni 
tajnik Ivan Danijel pl. Erberg, knjigovodja Adam Dinzl in re- 
gistrator Maks pl. Perizhoflen in mu obljubili kako darilo 
(„eine Ehrung") zato, da bi bili prosti mostovine plemiči, pa 
tudi njihovi podložniki. Sicer pa privoščim Ljubljančanom 
prav rad, da pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so 
clobiliLjubljančanjc ta privilegij proti temu, da 
so darovali sto kron, torej bi tudi mi dali lehko 
dvornemu knjigovodju sto tolarjev, da bi storil 
potrebne korake in nam pridobil oproščenje te 
mostovine. ') — Človek bi mislil, da je to le hudobno na- 
tolcevanje, a v sodske protokole dali so mestni očetje leta 
16G0. zabeležiti naslednje: „Item respectu der kaiserlichen 
Privilegien, auch der andern sich anjetzo in Resolution be- 
findenden Anbringen, (se. ist bcschlossen worden), dass man 
von obgemelten Geldern 100 Uucaten dem Herrn Secretair 
Abelle ftir die Kanzleitax und fiir dessen Muhe\valtung 
remitieren auch sich seiner Meinung insinuieren solite." '^) 

V početku 18. stoletja pa so tudi druge, zlasti tovar- 
narje oprostili ljubljanske mostnine. Magistrat je dal svojo 
staro pravico seveda nerad iz rok in se skliceval na privi- 
legije, ki so mu jih podelili prejšnji cesarji. V Železnikih je 
imela neka laška rodovina velike fužine ter spečavala želez- 
nino na Laško. V početku 18. stoletja je cesar oprostil tudi 
te železniške zdelke ljubljanske mostovine. A mestni očetje 
so poslali svoje biriče na ceste proti Trstu, o katerih so ve- 
deli, da vozijo in prenašajo po njih fužinarji iz Železnikov 
svoje blago proti Trstu. Mestni biriči so zahtevali od njih 
mostovino in ker je ti plačati niso hoteli, vzeli so jim blago 
in ga pripeljali v Ljubljano. Železnikarji so se pritožili pri 
vicedomu, sklicujoči se na oproščenje. Vicedom je ukazal 
magistratu, dati fužinarjem vse tako blago nazaj ter mu za- 
grčzil s kaznijo sto cekinov, če tega ne stori. 



*) Laudtagsprot. XXIX. fol. 494. 
»; Gerichtsprot. 1600.. fol. 185. 



128 

Do početka 15. stoletja je bilo trgovstvo po vsi Av- 
striji silno omejeno in zadrževano po starih privilegijih, ki 
jih niso imela le večja in manjša mesta, ampak tudi trgi 
in mnoge graščino. Cesar Kari VI. trudil se je na vse kriplje 
te zadržke odpraviti in trgovstvu odpreti neomejeno in gladko 
pot na vse strani širne svoje države. Iz tega uzroka je ob- 
javil mnogo postav, ki so marsikateri stan njegovih privile- 
govanih držav jako osupnile. Pač je moralo Ljubljančane 
neprijetno dirnuti, ko se jim je poslal leta 1720. po sklenjeni 
trgovski pogodbi s Turčijo ukaz, da se niti od turških trgov- 
cev, ko bi prišli skozi Ljubljano, ne sme zahtevati mostovina, 
razven, če bi pripeljali orijentalsko blago in ga dali voziti 
po avstrijskih voznikih, a še takrat se sme terjati le pri- 
merno majhna mostovina. ') 

Leta 1728. so bili Ljubljančanje že prav blizu na tem, 
da izgube mostovino, kar se jim je sicer leta 1618. že tudi 
obetalo. Let^, 1728. dal je namreč cesar Kari VI. odpraviti 
mnogo mostovin, Ljubljančanom se je pa vendar posrečilo 
jo še obdržati, najbrž zopet potom kacega darila. A poudar- 
jalo se je v cesš-rskem odloku, da se denar od mostovine ne 
sme za kaj druzega porabljati, kakor za to, za kar je na- 
menjen, namreč za vzdrževanje mestnega ozidja, most6v in 
vodnjakov. Vzdržavati in popravljati je imelo mesto takrat 
Čevljarski most, drugi veliki mestni ali Špitalski most in 
most pri samostanskih ali Frančiškanskih vratih pred se- 
danjo Mahrovo hišo; ta most je vodil namreč preko mest- 
nega jarka s Poljan v mesto; most na Starem trgu, t. j. čez 
mestni jarek pred vhodom v Florijanske ulice, kjer so stala 
Karlovska mestna vrata; most k Vicedomskim in Nemškim 
vratom ; vrhu tega še most v Trnovem, most čez mali Graben, 
most pri Koleziji v mestnem logu, most na Tiči, dve brvi v 
Glincah in most pri Križi na Viči na Lepem potu. Iz do- 
hodkov mostovine so se popravljali tudi mestni vodnj^i, 
namreč v61ika dva vodnjaka v mestu, jeden pred rotovžem, 
drugi na Starem trgu pred sedanjo s6dsko hišo. V ta dva 
vodnjaka se je* napeljevala voda po cev6h, k jednemu, 6nemu 
pred rotovžem izpod Rožnika, k 6nemu na Starem trgu 
z Golovca. Z Golovca pa zato, ker ni kazalo napeljati je z 
Rožnika, kajti blizu Starega trga ni bilo nobenega mostu. 
Šentjakobski most so zgradili šele v našem stoletji. 'O 



O Fasc. štev. 2 1 3. 
»J Ibid. 



I2d 

Pri napiranji cesaija Karla VI. rešiti trgov stvo vseh 
ovir in zadržkov je bilo prav naravno, da so Ljubljančarije 
leta 1731. že res zopet začeli se bati, da se jim bo mo- 
stovina vzela, in to pot se niso bali zastonj. Druga točka 
trgovskega patenta z dn6 9. novembra 1731. leta, določevala 
je namreč, da se bode odslej za ono blago, ki se bo iz Trsta 
vozilo po .cestah v avstrijske dežele, plačevalo sam6 „tran- 
sito"; zato naj se odpravijo vse kameralne in tudi druge 
mostovme in cestnine, naj imajo potem že katero ime koli 
hočejo. V četrti točki je bilo izrečeno, da se sm6 od blag^, 
ki bo šlo iz Ljubljane v Trst, ali pa iz Trsta v Ljubljano, a 
ne bo doseglo Gradca, pobirati samo prevožnfna (transito^ 
in kako velika naj bode ta pristojbina, videlo se je iz tarifa, 
priloženega temu patentu. Ta prevozna pristojbina je bila 
jako nizka in v Ljubljani bi ne smeli pobirati več, kakor se 
je to godilo doslej, mostovme od blaga, ampak le od konja, 
naj le-ta nosi že to ali ono blago, in sicer nikdar ^več, kakor 
po tri krajcarje najviše. 

Ako bi bila ta naredba obveljala, bil bi to za Ljubljan- 
čane jako hud udarec. Bili so zelo osupneni in poslali takoj 
cesarju pritožbo, kaka krivica se jim godi. Cesar je obljubil 
poslati v Ljubljano komisijo, da bode stvar preiskala, pri čem je. 
Ali ker te le dolgo ni hotelo biti, in se je vkljub temu smela 
mostovina v Ljubljani terjati le po novi, ne pa po stari na- 
retlbi, odšlo je iz Ljubljane poslanstvo k cesarju ter mu po- 
ročilo; da mesto ne more več vzdržavati tako dragocenega 
mestnega zidovja in mostnih vodnjakov in mostov, od kar 
so se ,mu dohodki tako skrčili. Poslanci so prosili, ako ccr 
sar ne more že druzoga storiti, ukaže naj vsaj vicedomu, da 
ne izterjava od lijubljaričanov 392 gld. tako zvanega davka 
„Remanenzgeld", dokler se stvarne bode rešila (dne 23. mar- 
cija leta 1733.). 

Oktobra meseca leta 1733. sešla se je tako zaželena ko-, 
misija naposled vendar, a za tožbe Ljubljančanov, ki so 
svojo staro in zastarelo pravico zastopali z najtemeljitejšimi 
razlogi, ni imela nobenega posluha. V ti hudi zadregi- so 
prosili mestni očetje, naj bi so prevozna pristojbina od treh 
krajcarjev povišala vsaj na šest, češ, da še je to dovolilo 
tudi mestu Glognitz na spodnjem Avstrijskem. A tudi to 
zahtevo je komisija odbila. Mestni očetje so dokazali, da 
so .trpeU od 2. dn6 marcija/lcta 1732, do 25. dn6 novembra leta 
1736. zaradi odpravljene mostovme 9077 gld. 15 kr. izgube. 

Kako velike dohodke je nosila v Ljubljani mostovina, 
izpovedali so se mestni očetje indirektno s tem, da so storili 



130 

cesarici Mariji Tereziji ijes lepo ponudbo. Do leta 1741. so 
se popravljale namreč ceste vseh avstrijskih dežela iz fonda, 
v katerega so tekle cestnine in mostovine; to leto pa so 
našli za vzdržavanje cest nov fond; zato je zapov^dala ce- 
sarica, naj se odpravijo vse privatne mostovfne. Seveda je 
bila tudi ljubljanska v tem številu. 

Ljubljančanje se silno prestrašijo ter ponudijo cesarici 
20.000 gld., če jim pusti mostovino še delj, če jim dovoli, da pobi- 
rajo dvojni mostovinski vinar, kakor so ga od leta 1614. — 1731. 
in sicer le toliko časa, dokler bo mogla cesarska vlada ponu- 
jano vsoto zopet vrniti. Sreča za Ljubljančane, da se je bila 
zaplela cesarica takrat v drago vojsko s pruskim kraljem 
Friderikom II. V cesarlčinih denarnih zadregah in stiskah 
bila ji je ponudba Ljubljančanov jako po všeči in vsprejela 
jo je brez pomisleka. 

Tem potem je dobila Ljubljana dvojni mostovinski vi- 
nar, ki so ga ji vzeli leta 1731. zopet nazaj. 

A to veselje tudi to pot ni trajalo dolgo. Na dohodke 
iz te mostovine je nakladala cesarska vlada vedno nove 
teže; troški, katere je moralo mesto plačevati iz mostovine, 
rasli so od leta do leta. Leta 1745. obesili so Ljubljani vzdr- 
žavanje štirih novih komercijalnih cest na vrat in sicer: 
a) Dunajsko cesto od samostana bosonogih bratov (se- 
daj civilne bčlnice) pa skoraj do Save, 2361 sežnjev, . tako 
daleč, kakor je sezala mestna civilna oblast ; b) Dolenjsko 
cesto od Karlovških vrat do Rakovnika, 885 sežnjev; 
C) Tržaško cesto od Nemških vrat do meje mestne 
civilne oblasti, 1320 sežnjev, in d) Koroško cesto od sa- 
mostana bosonogih bratov do Šiške, 720 sežnjev. 

To novo breme je bilo zel6 občutljivo, kajti zavoljo 
jako živahnega prometa so te ceste jako hitro razvažali. 

Leta 1747. pa je ukazal blagajničar (Cammerer) knež- 
jega gubernija, generalni komisar, namestnik deželnega gla- 
varja in ravnatelj vseh kranjskih cest^ grof Lamberg, naj 
polaga magistrat vsacih štirinajst dnij račune o dohodkih 
dvojnega mostovlnskega vinarja, polovico teh dohodkov pa 
oddaja cestnemu fondu. Iz tega računa posnemamo zani- 
mivo drobnost, da se je plačevalo pri Vicedomskih in Špital- 
skih vratih največ, in sicer tekom leta ne menj kakor 5048 gld. 
40 kr. ; iz tega se sklepa lehko, da je prihajalo največ trgov- 
cev od severa. Promet je bil torej od te strani naj živah- 
nejši, od vseh druzih stranij pa jako skromen, kajti pri Po- 
ljanskih vratih so nabrali leto in dan le 85 gld. 24 kr., pri 



131 

Karlovških le 19G gld. 9 kr. in pri Nemških ali Tržaških 
vratih — čudno, da le ()2 gld. Til kr. Iz Trsta je prihajalo 
torej skozi Ljubljano primeroma le jako malo trgovskega 
blaga, kar je skoraj neumljivo in vsiluje se človeku jnisel, 
da se ga je moralo veliko morebiti vendar le skozi Vice- 
domska ali Špitalska vrata v mesto privažati, dasi tudi bi 
bil ta ovinek prevelik. Mogoča je samo še jedna razlaga, 
da so se trgovci z blagom od Trsta sem Ljubljane, če so le 
mogli, izognili. 

Poleg tega računa pa je poslal magistrat višji oblasti 
še jednega druzega, namreč, kako j(^ porabljal mostovinske 
dohodke. Vzdržavati je moraJ javna poslopja: rotovž, stre- 
lišče, orožnico, kruhjirno, skladišče za les, stanovanja za vra- 
tarje, javne ječe, stanovanje rabeljnovo itd. Iz teh dohodkov 
je moral plačevati vicedomu v cesarsko blagajnico 31)2 gld. 
2() kr. davka „Kemanenzgeld" zvanega. Preskr bljevati 
je moral ž njimi zločince, ki so ga stali 100 gld. na leto. 
Plačeval je vratarje, ki so pobirali i)ri vratih mostovinski 
vinar. Le-ti so prouzročevali na leto 144 gld. 44 kr. treskov. 
Ti in še mnogi drugi troški znašali so na leto 28S7 gld. ter 
so se razdeljevali na vzdržavanje mestnega ozidja, bastijonov, 
stolpov, trinajstih mostov, onih že imenovanih štirih komer- 
cijalnih cestni, kolikor jih je bilo v obsegu mestne civilne 
oblasti, na popravljanje grajske ure, na plačo biričev, ki so 
pazili na tihotapce, na nakupovanje lesa, potrebnega za razne 
zgradbe, zlasti mostove. Odstotkov za posojenih 20.000 gld. 
in za onih 9077 gld., ki jih je mesto izgubilo od leta 1732. 
do 173G. pa mestni očetje tudi niso pozabili vračuniti med 
troške, nemogoče mi je le povedati, zakaj so šteli izgubo le 
do leta 173()., ne pa do 1741. leta. 

Bilanca je pokazala, da je ostalo po vseh teh izdatkih 
v mestni blagajnici vendar le še 131 gld. dobička od me- 
sto vine. 

Pri ti priliki naj bodi nam dovoljeno poudarjati, kako 
veliko milost je storil cesar leta 1G14. mestu, podarivši mu 
podvojeni mostovinski vinar. Samo iz teh dohodkov se je 
pokrivalo mnogo, skoraj največ mestnih troškov, ne da bi 
bilo treba poseči meščanu le jedenkrat v žep. Preostajalo 
je celo še po 131 gld. vsako leto. Ta preostanek pa je bil 
v prejšnjih časih, ko je imelo mesto menj tež, seveda še 
večji, ko n. pr. ni posodilo še onih 20.000 gld. in ko mu še 
ni trebalo popravljati štirih komercijalnih cesta. Koliko je 
preostajalo v prejšnjih stoletjih, ne vemo povčdati, povedati 
tega celo ni všdel magistrat sam. Ko je pozval leta 1C77. 

9* 



132 

vicedom mestne očete, naj položž račun, kako porabljajo mo- 
stpvlno, odgovorili so, da tega ne morejo, kajti denar se je 
deval le v plišice, obešene pri mestnih vratih, in se ni nikamor 
zapisoval. Pri pobiranji in porabi mostovine so bili mestni 
uradniki zel6 nemarni. Denar se je pobiral iz piišic, a najti 
niso mogli niti jednega izkazka, koliko ga je bilo. Celo do 
leta 1718. je bila skoraj neverjetna navada, da je mostarfnar 
te pristojbine le zapisoval, torej kreditoval in to ne samo 
meščanom, ampak tudi tujcem. Mestnih blagajnikov se je 
prijel marsikateri goldinar, kajti pri mestnih vratih so jemali 
vratilrji morebiti celo na opomin blagajnikov samih, tudi 
slab denar, („Karbel oder geringes Gelt.") — Tega denarja 
blagajniki niso v poštev jemali, kakor bi ga ne bilo notri, 
devali so ga na stran ter ga delili z drugimi uradniki. Da 
pa je ta denar prišel od druge strani vendar le v blagajnico, 
razume se samč ob sebi; toda vsega tega magistrat ni videl 
ali ne videti hotel. ') 

- Do leta 1747. se je obrnilo to na bolje, kajti mestni 
očetje so položili lehko do krajcarja natančen račun. Vkljub 
obilnim tožbam meščanov, kako pojema trgovstvo, poskočili 
so dohodki od mostovine do leta 1752. cel6 na 6521 gld. 
26 kr. Toda že to leto se je jela višja oblast zaradi res 
prenemarnega gospodarstva mestnih očetov in zaradi groznih 
dolgov, v katere je zabredlo mesto, baviti z mislijo, kako bi 
se moglo zboljšati gmotno stanje ljubljanskega mesta. Zbolj- 
šanje mestne blaginje („Verbosserung des Stadtwessens"), te 
besede so spravile magistrat o vsaki priliki v grozen strah, 
kajti bili so gospodje prepričani, da jim bo višja oblast zaprla 
zopet kakšen vir, iz katerega so dotekali novci po nepostav- 
nem potu temu ali onemu javnemu ali zasebnemu m6žu v žep. 
Prvi takšen studenec je zaprla višja oblast s tem, da 
je zahtevala od magistrata, naj d^ mostovfno v najein, kajti 
s tem bi se utegnili dohodki povišati. Magistrat se je upiral 
temu pozivu na vso moč in prigovarjal, naj višja oblast 
vendar premisli, da ne more mostovine prevzeti nihče, ki ne 
bi imel z njenim pobiranjem več troškov. kakor magistrat. 
Če bo hotel najemnik shajati, prestopati mu bode dovoljeno 
meje ter slepariti. Morebiti je bilo res kaj resničnega na 
tem, kajti našli so drugo pot. Lota 1753. je bil cesarski 
urad, nazivan „ministerijalni banko", pripravljen mosto vinsko 
pristojbino prevzeti v svojo upravo proti temu, da je ponu- 
dil magistratu 6nih posojenih 20.000 gld., vrhu tega pa še 



«) Fasc. štev. 102. 



133 

2500 gld. letne odškodnfne. Magistrat je bil ves osupnen in 
se je proti takšni ponudbi postavljal po robu, kakor je v6del 
in znal, a pomagalo mu ni nič, leta 1754. moral je vsprejeti 
20.000 gld. ter 3000 gld. letno odškodnine. ') 

§. 2. Skladišče in mestna vaga. 
(Die Nlederlage und Stadtvrage.) 

Razven z mostovfno, ki je bila pač najizdatnejši vir 
vseh mestnih dohodkov, vrnili pa so se poslanci ljubljan- 
skega mesta leta 1513. še z neko drugo milostjo iz Oudenarda 
v Ljubljano. 

Leta 1503. pritožila so se mesta Štajerske, Koroške in 
Kranjske proti tujim trgovcem z Laškega in Ogerskega („aus- 
landische Kaufleute als Hungern und Walchen") čeŽ, da jim 
bo njihovo postopanje vzelo ves kruh in jih pehnilo v rev- 
ščino, dalje pa, da delajo ti tujci tudi kameralnim dohodkom 
veliko škodo. Zaradi tega je izdal cesar Maksimilijan I. leta 
1503. merflo, kako naj se bodo vedli meSčanje imenovanih 
treh dežel odslej proti Ogrom in Lahom. 

Zavoljo tega je moral ogerski in laški trgovec, prišedši 
v Ljubljano, svoje blagč, ki ga je priv^l s seboj z Laškega, 
shraniti v mestnem skladišči ter ga tekom šestih tednov 
ponuditi nikomur druzemu v pr6daj, kakor le meščanu. Po- 
tem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne ma- 
rali kupiti ponujenega blaga, dovoljeno bodi tujemu trgovcu, 
ponuditi ga tudi nemeščanu v pr6daj, ali če bi se mu to 
bolje zdelo, peljati ga dalje s seboj.*) 

To je bil pač dosti čuden ukaz. Škoda, ki jo je delal 
tujemu -trgovcu, bila je velika, kajti celih šest tednov ni 
smel s svojim skozi Ljubljano prinesenim blagom dalje. Do- 
biček so imeli od tega ukaza le meščanje, kajti tuji trgovec 
je bil prisiljen prodati blago po taki ceni, kakor so mu jo 
propisavali meščanje, ali pa držati križem roke ter čakati, 
da mine nesrečnih šest tednov. 

Lehko je umljivo, da ta, trgovstvo tako ovirajoči ukaz 
vendar ni imel pričakovanega vspeha. Ostrašil je pred Ljub- 
ljano vse tuje trgovce, zlasti kožiiharje, ki so hodili že od 
nekdaj v Ljubljano po kožuhovino. Da so morali tuji trgovci 
skozi Ljubljano prineseno blag6 shranjevati v skladfšči, bila 



') Pase. 76. in faso. 213. 

«) Klan, „Dipl. Carn.", pag. 82. 



134 

je silno sitna naredba, zlasti še zato, ker so morali blapfč v 
skladišči dajati vagati in plačevati za to malo pristojbino; 
najteže pa je bilo tujcem pač prenašati spletke in šikane 
ljubljanskih trgovcev^ četudi ne jemljemo tega v poštev, da 
je bilo blag6 po šestih tednih, prineseno iz skladišča zopet 
na dan, gotovo slabejše in ne boljše. 

Da se odkrižajo vseh teh sitnostij, jeli so tuji trgovri 
iz Ljubljane izostajati in se je izogibati po stranskih potih. 
Tekom desetih let fi;a ni bilo skoraj nobenega skozi Ljubljano. 
Zlasti bridko so občutili Ljubljančanje, da so kožuharji Ljub- 
ljani zasukali hrbet popolnoma ter hodili po kožiihovino 
rajši na Hrovaško, od koder so jo bržkone dobivali tudi 
kranjski trgovci sami. V ti zadregi se obrnejo Ljubljančanje 
do cesarja in ta je ukazal leta 15L3. deželnemu glavarju, naj 
priprl, vse one tuje trgovce, ki se izogibajo Ljubljane in jih 
kaznuje, Ljubljančanom pa je potrdil privilegij z leta L503., 
po katerem so imeli pravico tuje trgovce siliti, da so odda- 
jali svoje blago v skladišče, ga tam vagali ter plačevali za 
to majhno pristojbino, („eine ziemlich unbesch\verliche Ge- 
biihr). Vrhu tega jim je dal še pravico, naj vse v Ljubljani 
prodano blago, bodi že kakeršno koli, zvagajo in terjajo od 
tega pristojbino. ') Kje drugje, kakor na mestni vagi. ni se 
smel zvagati niti jeden cent v Ljubljani prodanega blaga.") 

Kolika je bila ta pristojbina za cesarja Maksimilijana I, 
povedano ni nikjer, pač pa je znano iz neke listine, ki spada 
po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat 
od vsacega centa po 8 kr. stare dež61ne veljave za vago. 
Ta tarif se je uvMel najbrž leta L524., kajti, ko je višja ob- 
last zahtevala konec minulega stoletja, naj magistrat izkaže, 
od kod ima pravico za vaganje, skliceval se ni na privilegij, 
od leta 1513., ampak na onega od 10. dn6 septembra leta 1524., 
ki mu ga je podelil nadvojvoda Ferdinand (L). ^) Pozneje, 
leta 1501. je izšel nov tarif; po tem so pobirali o sejmskih 
dneh od centa voska po 4 kr., od centa železa pa po 2 ši- 
linga; le tisti meščanje, ki so prodali menj kakor jeden cent 
kakega blag;!, bili so prosti. I^eta 1508. terjali so od trgov- 
cev vseh petih dednih dežel za vago po O šilingov od tovora. *) 
Tudi domačini, ljubljanski meščanje, niso bili te pristojbine 
prosti in ni vain ga minulo leta, da se ni pritožil najemnik 



O Kliin. .,Dipl. Cjirn", pa?:. 89—90. 
') Fase. štev. 102. 
8) Tbid. 70. 
-») Ibid. 213. 



136 

mestne vage, da mu ne prinašajo meščanje blagd na vago, 
ampak ga vagajo domA, kar je magistrat seveda vselej strogo 
prepovedaval. Proti koncu 17. stoletja seje jela ta pristojbina 
I30IJ in bolj krčiti; magistrat je tožil, da Ijudjš ne prinašajo 
na vago ničesa razven malo medu, nekoliko svfnj in tii pa 
tam kak lonec masla, ampak vse nosijo v stanovski višji 
urad (standisches Oberamt), največ pa zvagajo trgovci blagi 
domA. ") 

Tudi skladfšče, veliko poslopje za sedanjo škofijo, pri- 
našalo je od leta do leta menj, komur se pa ni nikakor ču- 
diti. Opiraje se na svoje svoboščine, mislil si je magistrat, 
da storf že dovolj, ako pobii^ le pristojbino. Leta 1660. je 
bilo skladffče tako slabo, da se tuji trgovci niso upali shra- 
njevati v njem svojega svilenega in druzega dragocenega blagi, 
najbrž, ker je teklo o deževji skozi streho. Spravljali so ga 
zato po hišah pri meščanih, kjer ga je kdo mogel. Ko ljub- 
ljanski trgovci to zvedo, naznanijo tujce pri magistratu, za- 
htevaje od njih, naj prineso svoje blagč v skladfšče, „dasi 
ta kraj za dragoceno blagč res ni prikladen". Ma- 
gistrat pa je imel vsaj toliko razuma, da jim je dovolil sicer 
zložiti blag6 v magacine po mestu, vendar je terjal od njih 
pristojbino, ker je cesdrska svoboščina tako velela. ^) 

To<la bolj od tujcev so škodovali domači trgovci to 
skladiško pristojbino in pristojbino od vage. Trgovski stan 
je bil, ker najbogatejši in ker je všdel večino svetovalskih 
sedežev napolnovati z Ijudmf iz svoje srede, najmerodajnejši 
med vsemi meščani. A njemu nasproti je stal pazen sov- 
ražnik, občina, ki je takoj vsako krivico, ki se je godila 
mestu, ovadila magistratu. S svojim blagom so se odtezali 
trgovci skladfšču in vagi vedno bolj. Z ozirom na privilegij 
z leta 1513. bilo bi, če se ne motim, njihovo postopanje tudi 
opravičeno, kajti v njem je govorjenje le o tujih trgovcih, 
a pozneje so razlagali ta privilegij vsaj od leta 1561., kar 
sem že omenil, drugače in tako, da ni vage prost nihče, 
razven, če prodi menj, kakor cent kakega blagi. Toda tr- 
govci so se zato malo brigali in naposled cel6 zahtevali, naj 
bi bili popolnoma prostf, česar vendar deželni knez ni do- 
volil. Od kod naj bi jemalo mesto denar, ki ga mii je treba, 
da zmaguje ž njim obile svoje troške? A trgovci, ki jim je 
magistrat gotovo vedno stregel v roko, niso se za to dosti 
brigali in so prezirali marsikateri ukaz deželnega kneza. 



O Pase. štev. 102. 
3) Gerichtsprot. 1660. 



136 \ 

« 

Leta 1731. je moglo dati mesto skladišče in vago še 
za 400 gld. v najem, toda tudi nad temi dohodki so se jeli ko- 
pičiti pogubni oblaki. Cesarska vlada je prišla neki nepo- 
stavnosti na sled. Blag;^ namreč tujci niso resnično odda- 
jali v skladišče in ga ne vagali, ampak plačevali le pristojbino, 
kar jim je bilo gotovo ljubše, kakor večno prekladanje. Tu 
je zastavila cesarska vlada pot ter velela, da noben kraj ne sme 
zahtevati skladfščine ^pristojbine, ako se ne more izkazati, 
da je vsprejemal v svoje skladišče blago najmenj- dveintri- 
deset let. Ljubljančanje so takoj ugenili, kam merijo te be- 
sede ter odgovorili, da v skladišče in na vago v Ljubljani 
blaga res ne vsprejemajo in sicer zato ne, ker je trgovcem 
to prikladneje, pristojbino pa pobirajo že od leta 1513. Vkljub 
temu jim je cesar ustavil to in ukazal, naj prejenjajo s po- 
biranjem te pristojbine, dokler ne ukrene česa druzega. 

Kmalu potem se je lotil sovražnik mestne vage od 
druge strani; dobila je namreč hudega konkurenta: cesarsko 
vago. Leta 1753. se za mestno vago že noben najemnik več 
oglasiti ni maral. Cesarski veliki urad (Oberamt) imel je 
namreč na Bregu že več stoletij svojo vago, a prej ni silil 
ni jednega trgovca, naj prinese svoje blago semkaj vagat; to 
se je pričelo šele proti sredi minulega stoletja. Cesarska 
vaga je postala huda konkurentinja mestni vagi. Pošiljala 
je nalašč biriče okoli, ki so ljudi silili, prihajati s svojim 
blagom n^njo in ki so razglašali, da med, ki se ni vagal na 
cesarski vagi, ne bo smel dalje. Dnš 1. oktobra so vzeli 
cesarski birfči celo nekemu trgovcu 30 centov medli, ki ga 
je dal že vagati na mestni vagi in plačal že tudi pristojbino. 
Ta prepir med obema gosposkama nima sicer ničesa zani- 
mivega na sebi, toda zanimive so drobnosti, ki se nam slu- 
čajno odkrivajo. Ker se pri vsem tem prepiru ne imenuje 
nobeno drugo blago, kakor med in vosek, ustavili so brž- 
kone pristojbino od druzega blaga že prej, ali pa je bilo to 
blago tisto, ki se je največkrat prinašalo na vago in katero 
je dajalo mestni vagi največji dobiček. Leta 1755. sporazu- 
meli sta se gosposki tako, da je vagala cesjlrska vaga tisti 
med, ki so ga trgovci vozili skozi Ljubljano, ljubljanska pa- 
tistega, ki je ostal v mestu in se tu porabil ; ali ker je bilo 
tu težko ločevati, prestal ni prepir tudi pozneje ne. 

Pri tem prepiru zvemo, da je bilo trgostvo z mčdom 
v Ljubljani in po Kranjskem nekdaj jako živahno in da se 
je pridelovalo medii neprimerno veliko več, kakor dandanes. 
Od 1. dne januvarja leta 1758. pa do dne 30. decembra leta 1754. 



137 



so zvagali sam6 na cesžrski vagi 593.975 funtov medli, 
in od dn6 1. januvarja 1755. leta do 10. dn6 januvarja 1756. 
leta pa 747.469 funtov (sporco). Z medom so trgovali samč 
po štiri mesece: november, december, januvarij in februvarij. 
O posameznih dn6h so ga zvagali: 



Dn6 


19. 


januvarja . 


. n.399 funtov. 


n 


5. 


februvarja . . 


3.397 


n . 


n 


27. 


• 


561 


w 


y) 


12. 


novembra 


5.400 


n 


^ 


14. 


» • 


3.400 




rt 


17. 


n 


5.900 


n 


» 


18. 


n 


619 


n 


»} 


19. 


n 


2.700 


n , 


n 


21. 




. 10.920 


» 


T) 


22. 


» 


. 31.773 


» 


r* 


23. 


TJ 


. 20.600 


n 


»" 


26. 


» ■ • 


6.100 


4 


n 


27. 


n 


. 17.000 


» 


» 


28. 


n 


. 26.816 


» 


n 


11. 
Vse 


decembra 


. 31.000 


n 




5ga skupaj . . 


173.585 


funtov (čisto). 



To pristojbino so pobirali v minulem stoletji, ko so 
vzeli magistratu že mostovino na dveh krajih, ali pri mest- 
nih vratih ali pa pri vagi sami, ki se je nahajala v 
kruharni ') — vendar mislim, da ne za vse blag6 — ; po- 
^^neje pa, ko so prodali kruharno, na rotovži, vsaj od leta 1799. 
dalje. 'O Kdor je plačal pristojbino že pri mestnih vratih, od 
tacega je vagar ni smel zahtevati več, ampak moral mu je 
blago zvagati brezplačno. Denar so devali pazniki pri mest- 
nih vratih (Thorwartl) v posebne piišice, ki jih je hodil iz- 
praznjevat najemnik vsak teden ali vsaj vsak mesec. 

Jednaka usoda, kakor mostovfno, zadela je tudi skla- 
dišče in vago. Ker so hoteli višji uradi zboljšati denarno 
stanje mestne blagajnice, ukazal je okrožni urad 21. dne 
oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi vse nestalne pri- 
stojbine v najem, vse take torej, katerih dohodki so kako 
leto lehko poskočili, drugo pa zopet padli. 

Dotlej so dejali mestni očetje to pristojbino sicer tudi 
v najem, toda ne na javni dražbi, ampak onemu, kateri se 



*) Fasc. štev. 102. 
*) Fasc. štev. 76—77. 



138 

jim je v6del bolj prikupiti. ') Dasitudi je plačeval najemnik 
najemščino, vendar so ga zmatrali nekako magistratskim 
poslovnfkom ; moral je priseči, da se vede vestno ter ne 
dela škode niti mestu, niti meščanom ; za obljubljeno najem- 
ščino, ki jo je plačal šele konec leta, časih pa tudi šele 
pet let potem, poiskati .si je moral med mestnimi očeti po- 
roka. 'O Da se je vgnezdilo zaradi tacega postopanja mnogo 
razvad in njnogo nemarnosti, umljivo je,sam6 ob sebi. Največ 
so trpeli pri tem seveda mestni dohodki. 

Da se odpravijo, ti neredi, izdal je okrožni urad gori 
omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage ločila 
od skladišča in se dala za leto 1770. v najem. O ti priliki 
se je razglasil tudi nov tarif, po katerem so terjali najem- 
niki od vsake svinje po 8 soldov ali po 4 krajcarje, od centa 
železa ali preje po 6 soldov, od centa medii, vosk^ ali masla, 
po 6 soldov, ako so vagali blago na mestni vagi, če pa so 
prinesli prodajalci blago na cesarsko vago, plačevali so le 
po 2 V, kr. 

Po nekem dvornem dekretu z leta 1774. dn6 2. janu- 
varja, je bilo blagč, ki so ga peljali samo skozi mesto, vage 
prosto, izvzet je bil samo vosek, od katerega se je morala 
plačevati pristojbina, naj so ga že peljali dalje ali ga pa po- 
rabili v mestu. Želeč izluščiti trgovstvo Iz vseh onih okov, 
v katere je bilo dotlej ukleneno, odščipnili so višji uradi 
vsako leto kaj starih ljubljanskih pravic. Nekakov takšen 
ukaz je došel magistratu dn6 30. avgusta leta 1781., a kmalu 
za njim 4. dn6 decembra tistega leta nekov drug dekret, ki 
je prvega razlagal. 

S to razlago pa se je čutil magistrat oškodovanega ter 
odgovarjal : „Ko so se pritožili tukajšnji medičarji pri dvoru, 
da pobira od njih magistrat pristojbino od vsega v Ljubljani 
nakupljenega in potlej preko Koroškega in Solnograda v 
nemško cesarstvo („in das romische Reich") voženega medu, 
in prosili, naj jih oprosti tega davka, odbil jim je cesar 
30. dnš avgusta leta 1781. to prošnjo, češ, da ima niesto do 
te pristojbine po cesarskem privilegiji staro pravico. A temu 
dekretu dostavek je dodalo deželno glavarstvo, da ne smemo 
zahtevati od trgovca, ki ne da svojega blaga shraniti v 
skladišče in na vago. nobene pristojbine." 



*) Fasc. štev. 102. „Aaitsinstructioiien". 
3) Fasc. štev. 76—77. 



i 



139 

4 

Iz te magistratove izjave je posnemati, da je bilo ta- 
krat leta 1781. trgovcem že na voljo dano, hot6 li svoje 
blago v skladišči shranjevati ali ne, kar je bila pa v prejšnjih 
stoletjih njihova dolžnost. 

„Vprašamo torej", nadaljeval je magistrat, „veljd li ta 
dostavek sam6 za oni m^d in za 6no blag6, ki so ga tr- 
govci kje drugje nakupili ter ga skozi Ljubljano le peljali, 
ali pa za ono, ki ga skupljujejo v Ljubljani in ga vozijo 
dalje. Doslej so morali trgovci plačevati pristojbino, četudi 
niso odložili blaga v skln.dišče, torej je razlaga deželnega 
glavarstva nepravična. Če bi to veljalo, medičarjem bi se 
njih prošnja ne bila odrekla nikdar. — Pritožili se niso za- 
radi tega, da pobiramo skladiško pristojbino od medu, ki ga 
dajo shranjevati, ampak da jo tirjamo od 6nega ki ga 
ne dajo. To jim ni prišlo nikdar na misel, ker je samo ob 
sebi razumljivo, da mora človek plačati k^j zato, če mu shra- 
njuje kdo blago. Medfčarji bi bili torej po razlagi deželnega 
glavarstva dosegli smoter svoj, četudi niso bili uslišani." 

Magistratu ni koristilo njegovo oporekanje nič, med(- 
oarji plačevali so odslej skladiško pristojbino le takrat, če 
so prostovoljno prinesli svoje blag6 v skladišče, toda drugi 
trgovci so bili, kakor smo Culi, oproščeni že prej. ') 

Do leta 1777. jemali so skladfško in vagino pristojbino 
meščanje sami v najem, to leto pa so jo prepustili nekemu 
tujcu, ki je plačeval od vage po 240, od skladišča pa po 
138 gld. najemščine na leto. 'O 

§. 3. Mžra platna (LGlnwandmasserel). solf (Salz- 
mass). žita (Getreidemasserei), In vina (WGin- 

masserei). 

Stara, kakor mesto je bila pravica magistratova, da se 
je moralo vse platno, žito in se morala vsa sol, ki se je pro- 
dala v Ljubljani, m6riti na javnem trgu ; od te m6re pa je 
pobiral magistrat malo pristojbino. Strogo je bilo prepov6- 
<lano zmeriti doma le jedon vatel platna, jeden mernik žita 
:ili soli. Ta naredba je bila jako razumna in koristna, pre- 
prečili so ž njo marsikatero sleparstvo, kajti m6rci („die 
Messer") nadzorovali so ob jednem tudi m6re. Od nekdaj 
že so imeli trgovci navado vabiti kmete z njihovim blagom 
^fi svoje domove, obetajo jim bržkone boljšo ceno, in jih 
slep^riti z m6ro in uteži. Magistrat je strogo pazil na take 



') Pase. štev. 102. 
') Fasc. štev. 70—77. 



1 



140 

ljudi in jih kaznoval prav hud6. Leta 1551. n.- pr. so zasa- \ 
Čili nekega Anžeta Tallerja, ki je meril dom&; pregledali so 
njegovo m6ro in pokazalo se je, da je bil vatel za pol prsta 
prekratek; zaradi tega sleparstva je moral plačati 50 gld. v 
zlatu. *) 

a) Platnena mira. 

Ta. pravica je bila tako stara, da se magistrat, pozvan 
po ukrožnem uradu ni mogel izkazati, kateri dežžlni knez ^u 
jo je podaril; iz sodnih protokolov je le dokazal, da je silno 
stara, in da se m6ri v Ljubljani, kar svet pomni („seit un- 
denklichen Zeiten".) To pristojbino je dajal magistrat v 
najem in sicer od nekdaj pa do leta 1776. tkalski z&drugi 
(Leinweberzunft) proti 30, 40 in 50 gld. na leto. Pobirali 
so od nekdaj že po 1 sold ali vinar od vatla in sicer ne 
sam6 od platna, ampak tudi od sukna boljšega in bikovega 
(von Tuch und Loden), kajti v prejšnjih stoletjih se je trgo- 
valo po Kranjskem s platnom tako nenavadno živahno, da 
se ga je spečavalo leto za letom za pol milijona goldinarjev. *) 

Po letu 1776. dajali so mero na javni dražbi za šest let 
v najem, leta 1776. pre7zel jo je neki Josip Hirsch in pla- 
čeval 82 gld. Tkalska zadruga je pač " nerada , videla, da jo 
je potisnil tujec Hirsch od zaslužka, ki ga je imela že več 
stoletij, zato so zalezovali Hirscha, da ga zasačijo pri kakem 
sleparstvu, in res se jim je posrečilo to takoj prvo leto. Po- 
biral je namreč pristojbino dvakrat, pri mestnih vratih in 
potem še jedenkrat na trgu. Vrhu tega je meril in zahteval 
pristojbino tudi od tistega platna, ki so ga prinašali kmetje 
v mesto barvat ter ga barvanega jemali zopet s seboj ; tako 
platno se torej ni prodalo, in Hirsch bi ne smel ničesa za- 
htevati od njega, kajti platneno m6ro pobirati mu je prista- 
jalo le od prodanega platna. Tkalci so nahujskali barvarje, 
naj Hirscha naznanijo, kar so ti seveda radi storili rekši, da 
jim dajejo kmetje največ zaslužka, toda izostali bodo, ako 
zahteva Hirsch od njih pristojbino; prej se k^j tacega ni 
zgodilo nikdar. 

Hirsch se je izgovarjal, da dajo kmetom pobotnice (bo- 
lete), da so plačali platneno m6ro, in kadar prihajajo zopet 
s platnom iz mesta, vrača jim denar, ako mu prineso bo- 
leto. A barvarji so mu očitali, da je to le prav pretekano 



«) Gerichtsprot. 1551. fol. 161. 
") Paac. štev. 102. 



141 

slepdrstvo; vse bi bilo v r6du, da bi kmet le v6del, čemu 
je boleto dobil. Ker pa mu tega nihče ne pov6, ne piinese 
je s seboj, ko pride po platno. Vrhu tega so tudi tožili Hirscha 
zaradi tega, da je pričel pobirati po 1 krajcar, ko se je 
zahteval prej vedno le po 1 vinar. ') 

Pri prihodnji dražbi leta 1782. potisnili so res Hirscha 
ali nazaj ali pa ga najemščina te pristojbine ni več veselila, 
prevzel jo je nekov Niederkorn najprej 2;a šest let, potem pa 
še za tri leta do leta 1791. proti 100 gld. Ob jednem so 
prestavili mšrce, ki so m6rili doslej pred -hišo „zum wilden 
Mann", k sv. Jakopu, ker je postajala o tržnih dn6h gneča 
pred rotovžem vedno večja. Od leta 1791. dalje se je da- 
jala ta pristojbina le za tri leta v najem; vedno pogosteje 
v Ljubljano dohajajoči gorenjski kmetje so jo podražili to 
leto na 181 in leta 1794. celo na 227 gld. Zavist in strast 
je preslepila podjetnike tako, da so jo gnali na takšno ceno, 
o kateri so v6deli, da morajo imeti izgubo. Pri tem seveda 
ni moglo ostati, in dasi je razglasil magistrat dražbo o jako 
ugodnem času, o največjem ljubljanskem sejmu sv. Elizabete, 
vendar se ni oglasil niti jodon najemnik; zato je ponudila 
tkalska zadruga iz svoje volje 181 gld. najemščine, ker pa 
okrožni urad ni bil s tem zadovoljen, razpisati je moral ma- 
gistrat novo dražbo, a tudi sedaj brezvspešno. Kaj, ko bi 
prevzel magistrat platneno m6ro sam ? Toda ta je odgovoril, 
da mu to nikakor ne kaže, kajti potreboval bi človeka, ko- 
mur bi moral dajati najmenj 150 gld. na leto. Platnena 
mera je ostala zatorej tkalski zadrugi, toda za obljubljeno 
ceno 180 gld. le do leta 1803., in zopet so jo ji podražili na 
259. gld. -) Odpravila se je neki šele leta 1848. 

b) Mira od solL 

Ta pristojbina je ravno toliko stara, pobirala se je od 
nekdaj, čudno vendar, da se ni oddajala moškim, ampak 
štirim ženskim v najem. Valvasor je o. tem slabo poučen, 
ko pravi: „zu diesen offentlichen Gebau (Tschaulisches Haus) 
sind sechszehn Saltz- und Getreid-Messer verordnet, welchen 
das Getreide und Saltz zu messen obliegt." •*) Mercev žita 
(Getreidemesser) je imela Ljubljana pač časih deset, časih 
dvanajst do šestnajst, a sol so merile vedno le ženske, "•) kar 



») Fasc. štev. 76-77. 

2) Fasc. štev. 101-^110. 

») Valvasor, XI. pag. 672. 

*) Dokazi za to se nahajajo v vseh sodniških protokolih. 



142 

je tem čudneje, ker je bilo ravno pri ti m6ri treba krepkih 
moških pestij. Mšrile pa so te ženske v štirih malih sobah 
(Salzhiitten) v mestni hiši poleg rotovža, ki so jo po Valva- 
sorju sezidali leta 1659. ') 

Podatkov o tem za mesto in vso deželo jako važnem 
trgovskem blagu žal, nimamo, pozgubili so se vsi. Le toliko 
v6mo, da je bila prodaja soli v Ljubljani od leta do leta ži- 
vahnejša, kajti najemščina solne mere je nesla n. pr. leta 
1551. 39 gld. 40 kr. -), leta 1755. pa so jo daU za 301 gld. 
34 kr. v najem. ') 

c) Žitna mira. 

Tudi o ti pristojbini se magistrat proti koncu minulega 
stoletja ni mogel izkazati, kdaj se je pričela in kateri deželni 
knez jo je podaril mestu. Dejal je le: to pravico so podelili 
deželni knezi vsem avstrijskim deželam, torej gotovo tudi 
Ljubljani, original tega privilegija, dejal je, nahaja se gotovo 
kje na Dunaji ali vGradci. Od nekdaj že, je imela Ljubljana 
pravico zahtevati, da se ni smela prodati niti pest žita kje 
drugje, kakor na javnem trgu, in da so ga merili mestni 
stražniki („Scharwachter") nazivani, katerih je bilo časih 
deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega 
mernika „m6rice" „sie bekamen die Merice", izrazil seje 
magistrat leta 1781. v svojem poročilu; iz tega izraza in iz 
izraza: „Merling", sklepamo, da so občevali na ljubljanskem 
trgu od nekdaj že slovenski, kar se razume sicer samo ob 
sebi, in da se za „ merice" ni mogel napraviti nemšk izraz, 
pač zato, ker je bil slovenski že sila star. 

Te merice so bile tudi plača niestnim policajem ali 
mestnim stražnikom, ki so vrhu tega nadzorovali tudi trg, 
ali se prodaja po pravični m6ri in vagi. Leta 1771. razbili 
so in uničili nekemu Žrjavu (Schuriau) pred rotovžem pre- 
majhno m^ro. So li ti stražniki vsak mernik prodanega 
žita tudi res zmerili, povedati je težko, zdi se mi, da je bilo 
že o tržnih dn^h to težavno, kaj šele o sejm6h. Bržkone so 
hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim merice, 
naj so že žito res merili ali ne. Da se to skoraj ni godilo, 
sklepamo lehko iz živahnega žitnega trgovstva v minulih 
stoletjih. Gotovo je bilo zelo zelo živahno, sicer bi ne moglo 



1) Valvasor, ibid. 
3) Geriehtsprot. 1551. 
8y Fasc. štev. 102. 



143 

ob samih mčricah živeti šestnajst Ijudij. Kranjska sdma se- 
veda ni imela žita celo zs.se nikdar dovolj, ampak ga je mo- 
rala privažati iz vseh sosednih dežel. Ko so hoteli leta 173G. 
siliti Kranjce, naj preskrbljujejo Keko in Trst z žitom, po- 
stavili so se plemiči v deželnem zboru proti ti zahtevi prav 
hudo po robu ter dejali, da ga ima dežela s^ma premalo in 
da bi morali Kranjci stradati, ko ne bi ga privažali s Ko- 
roškega in Štajerskega. Reka in Trst naj se preskrbljujeta 
sam^, saj ležita vendar ob morji. ') 

Kako velike so bile m6rice v prejšnjih časih, ne vem 
povedati, morebiti cel6 njihova velikost ni bila natanko do- 
ločena, zaradi česar so se vnemah med m6rci in prodajalci 
vsak čas hudi prepiri. Ko je oddajal magistrat o novem 
letu nižje mestne službe, priporočal je župan mestnim straž- 
nikom, naj bodo trezni, složni ter naj ne derč žitnih proda- 
jalcev s podrzšivanjem žita z mernikov („mit dem Abstrei- 
chen des Getreides".:^) O veUkosti ali vsaj o vrednosti žita 
teh mšric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripe- 
ljal nekov Zavinšek. mnogo žita v Ljubljano; namesto m6ric 
je bil pripravljen dati žitnim mercem (Getreidemessern) rajši 
po 1 kr. od mernika in po 4 kr. od stara, ki je držal 4 mer- 
nike. Štiri tedne so bili žitni m6rci s tem zadovoljni, potem 
pa so zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno 
m6rico od stdra. *) 

Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener) 
do leta 1786. tudi pristojbine od druzih na trg prinesenih 
stvarijin sicer 14 dni pred Veliko nočjo: od koša jajec štiri, 
(voli einem Kosch Eier), od čajne (von einer „Zaina") dve 
jajci, od koša surovega masla majhno, prst dolgo štriicico, 
od nemeščanskega mesarja klob^sarja jedno klobaso; sicer 
v letu pa so jim morali dajati prodajalci od mernika sve- 
žega sadja 1 kr., od posušenega pest, od cele vreče (sadja) pol bo- 
kala, od sto z61nih glav jedno, od voza repe štiri^ komade. 
O v61icih sejmih so plačevali iglarji (Nadelkramer) v Špitalskih 
ulicah po štiri, o majhnih po dva solda; lončarji po osem in 
štiri, slamnikarji po 2 solda, krašnjarice na Včlikem trgu 
od vsacega jerbasa po 1 sold o navadnih dneh, o sejmih 
pa po 1 krajcar. Od leta 1780. dalje pa so pobirali le de- 
nar in mestnim slugam so plačevali po 6 gld. na mesec. *) 



») Landtagsprot. Bd. 48. fol. 173—175. 
*} Glej sodniške protokole raznih let. 
^) Fasc. štev. Getreidekasten. 
*) Fasc. štev. 74 



144 

Do leta 1782. niso stali mestni stražniki mesta niti j 
jedenega bora, živeli so (in to celo dobro), ob mšricah; dne i 
1^. aprila t. 1. pa se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in '' 
prepovedalo se jemati mšrice od žita, razven od 6nih, ki so 
ga prodajali pod ^komaunom", to je, pod rotovžem in pod 
Trančo. Zaradi tega ukaza ni bil nihče več prisiljen priva- 
žati svojega žita na javni trg in mu ni bilo treba klicati 
mercev, naj ga pridejo merit; le kdor je storil to prosto- 
voljno, moral je dajati tudi odslej še merice. Vse žito je 
seveda najedenkrat izginilo s trga ; ognil se ga je vsak. Mestni 
stražniki so izgubili s tem svoj kruh, magistrat pa straž- 
nike, ki jih je seveda živo potreboval. Bil je v hudi zadregi; 
plačevati jih ni mogel, kajti v mestni blagajnici je bila ta- 
krat huda suša. Storil je, česar je bil v tacih slučajih že 
vajen in se zatekel k cesarski milosti, prosil, naj se ukaz 
4)rekliče in utemeljeval svojo prošnjo z naslednjimi razlogi: 

1.) S tem, da se je razglasilo žitno trgovstvo prosto, 
izgubi mesto jako veliko svojih dohodkov, in trgovstvo je 
pojenjalo že skoraj popolnoma. 

2.) Nismo, (mi, magistrat) več v stani vzdrževati straž 
nikov, katerih štiri ali pet (vseh je bilo takrat jednajst) 
vedno rabijo magistratski uradniki. 

3.) Z 6nim ukazom so se dragini duri na iztezaj od- 
prle, ker ni nikogar več na trg, ob jednem pa tudi sleparstvu, 
kajti ravno zavoljo tega, da se prepreči sleparija, uv^dili so 
deželni knezi žitno m^ro, 

in 4.) doslej smo določevali žitno ceno po listih, ki so 
jih prinašali žitni merci po vsakem trgu na rotovž. To^ sedaj 
ne bo več mogoče; treba pa je, da se cena v6 natanko, kajti 
po ljubljanski ceni se ravna cena žita, ki ga pošiljajo trgovci 
cesarskemu uradu v Idrijo. 

Ob jednem se je obrnil tudi magistrat do okrožnega 
urada, naj mu ta njegov strogi jerob izumi pomoček, kako 
naj bi mesto plačevalo stražnike svoje, ker brez njih vendar 
ne more biti. Okrožni urad je odgovoril, naj se daje toliko 
časa, da dospe odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. do- 
klade, kajti nekoliko mMc bodo vendar le še dobili. Tri 
mesece naj magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem 
času nabrane merice vredne, potem bode okrožni urad ukre- 
nil, kar se mu bo zdelo dobro. 

Magistrat je to storil ter poročal potem, da so nabrali 
stražniki v treh mesecih 3 vagane pšenice, 16 vaganov s6r- 
ščice in 16 vaganov mešanega žita (Schwarzgemischt). 



145 

Od cesarske vlade je prišel odlok, ki je potrdil ukaz 
gubernijev. Žitna mčra je bila s tem odpravljena za vselej. 
Ravno tisti čas pa so odpravili še neko drugo staro faz- 
vado. O novem letu so hodili namreč stražniki novo leto 
voščeč po hišah okoli ter beračili na ta način za male da- 
rove. Ta stara razvada se ni več ujemala z nazori teda- 
njega časa, zato jo je višji urad odpravil. 

Za tako prikrajšane dohodke ni hotel seveda nihče več 
služiti in število stražnikov se je moralo skrčiti od jednajst 
na sedem, ostali so le še stražarski načelnik (Stadtwacht- 
meister), rotovški sluga in pet stražnikov. Nekdanjo plačo 
izpremenili so jim v denat ; stražarski načelnik je služil 250 
gld,, drugi pa vsak po 108 gld., vsi skupaj so stali mesto 
818 gld. Seveda, če računimo za magistratom, dobimo drugo 
številko, namreč, 898 gld. Komu je ta pomota pripisovati, 
ne v6m, opozoriti vendar hočem, da so magistratove številke 
zadnjih treh desetletij jako malo zanesljive in ako zapazi 
kdaj čitatelj, da se ne ujemajo, naj jih ne šteje meni v greh, 
ampak magistratu, kajti prepisal sem jih z najvestnejšo na- 
tančnostjo. 

V svojih računih, ki jih je pošiljal magistrat okrožnemu 
uradu, všteval je časih v plačo raznega magistratskega osebja 
tudi postranske dohodke, časih pa ne. Da ne bodem sezal 
daleč po dokaz, zato le omenjam, da je štel magistrat v 
svojih poročilih leta 1782. jeden pot deset, '). drugi jednajst,*') 
in tretji celo 12 stražnikov. •"*) V raznih fascikulih so šte- 
vilke različne. 

Kmalu pozneje, vsaj že leta 1785. pomnožilo se je šte- 
vilo mestnih stražnikov zopet na dvanajst in v tem številu 
je vštet tudi njihov načelnik, znižala pa se je vsakemu plača 
za 8 gld., a imeli so poleg redne plače še postranske dohodke. ^) 

Dokler jih je bilo še sedem, poslovali so tako-le : Stra- 
žarski načelnik je opravljal s svojimi stražniki po noči straže, 
patrulje in dajal klicati ure; klicala sta jih namreč dva 
stražnika, trije pa so hodili z načelnikom po mestu. Opra- 
vivši ^patrulje" šla sta dva stražnika lehko domov, in sicer 
so se menjavali vsako noč, ker so morali službovati tudi po 
dnevi. Kar se tiče stražnikov je Ljubljana torej na tistem 
stališči, kakor pred sto leti. Od ostalih treh stražnikov, ki 



109. 



*) Fasc. 
«) Ibid. 
») Ibid. 
*) Ibid. 


štev. 
102. 



10 



146 

so torej poslovali vso noč, stražariti je moral vsak po jedno 
uro pri Tranči. Tudi po dnevi so bili dovolj upreženi. Na- 
čelnik in j eden stražnikov sta opravljala posle pri civilnenl 
in krvaveni sodstvu, j eden stražnikov se je moral držati v 
obližji komisarja, dva sta nadzorovala trg in jeden je pobiral 
davke od mestnih hiš. O tržnih dneh pa so m6rili žito, ') 
kajti magistrat se je kaj težko ločil od stare svoje pravice 
in dal leta 1783. razglasiti, naj bi prinašali prodajalci žito 
prostovoljno na javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako 
majhna pristojbina, ne vec, kakor dva krajcarja od dunajskega 
vagana. -) 

d) Vinska mira, 

Jednako kakor z žitom postopalo se je z vinom. Vse 
v Ljubljano na prodaj pripeljano vino moralo se je dati pre- 
meriti, mera pa se je dajala v najem. Kolika je bila ta na- 
jemščina v prejšnjih stoletjih, ne vemo, sicer pa se tudi iz 
številk . onih časov ne da nikakor sklepati na živahnost in 
neživahnost vinskega trgovstva, kajti magistrat je oddajal 
to pristojbino prav po svoji volji v najem; kdor mu je bolj 
pristojal, dobil jo je, naj bi bil obljubil tudi kdo drugi višjo 
vsoto. Važnejše so številke iz poznejših let. Leta 1760. — 
torej še tačas, ko je magistrat imel dovolj prostosti — pri- 
našala je vinska mera 100 gld., leta 1771. poskočila je na 
284 in leta 1777. na 361 gld. ^) 

§. 4. Pristojbina od blagš. po vodi v Ljubljano 

pripeljanega. 

(Wasserzulandungsgefalle.) 

Vse ne za živež človeški odločeno in po Ljubljanici v 
mesto pripeljano blago se je ustavljalo na Žabjaku pri 
„ Vodnih vratih" („Wasserthor"), ki so stala nasproti izliva 
Gradaščice. Tu se je pobirala pristojbina od peska, kamena, 
in vsakovrstnega lesa; opeke v minulih stoletjih z Vrhnike 
še niso privažali. Tudi ta pristojbina je bila tako stara, da 
ji magistrat v minulem stoletji ni več všdel početka. Dajala 
se je jednako drugim pristojbinam v najem. Kako se je po- 
stopalo prejšnje čase ž njo, o tem ne zvemo čisto ničesa. Naj- 



1) Fasc. štev. 109. 

2) Fasc. štev. 102. Vsi, žitne mere ticoči se akti, shranjeni so v fasc. 
štev. 109. 

8) Fasc. štev. 51—55 in fasc. štev. 102. 



147 

starejši akti o nji, so primeroma poznega izvira, prično se 
šele z letom 1777. Nekov Klein je vzel to pristojbino proti 
275 gld. v najem in že prihodnje leto je moral prositi mest- 
nih očetov, naj mu varujejo njegovih pravic. Nekov Garza- 
roli, vrhniški poštar, ki je zidal novo hišo na Luži („an der 
Lacken"), naložil je iz Malega grabna ladijo peska ter jo pri- 
peljal v mesto. Pri Vodnih vratih ga je Klein ustavil in za- 
hteval od njega pristojbino, o čimer pa Garzaroli ni hotel 
vedeti ničesa. Kar se tiče nekaterih pristojbin, bili so de- 
želni stan6vi prosti. Od žita in vina, ki so ga za svoje po- 
trebe privažali v mesto, plačevati jim ni bilo treba nobene 
pristojbine; zato so morali dajati svojim voznikom pisma, da 
je žito ali vino res plemenitaški pridelek. Vozniki, ki se 
niso mogli s takimi verjetnimi pismi izkazati, morali so ali 
plačati pristojbino, ali ostati tako dolgo zunaj mesta, da so 
prišla pisma za njimi. ') Včdno pristojbino pa je bil dolžan 
plačati vsakdo, naj je bil kdor koli, in tudi plemič. Taka je 
bila navada že stoletja in stoletja. 

Garzaroli je izgubil tožbo, kajti v dražbenih pogojih je 
bilo ravno o pesku, naloženem in pripeljanem iz. Malega 
grabna, jasno izrečeno, da se sme pobirati od njega pristoj- 
bina. In če bi tudi pogoji ne govorili tako jasno, umelo bi 
se to sam6 ob sebi, kajti Mali graben je bil mestna last in 
od svoje lasti je imel magistrat pač pravico do pristojbin. 
Ravno pesek pa je prinašal pri V6dnih vratih največje vsote. 

Drugo v tem oziru važno blagč je bil les, bodisi surov, 
obsekan ali sežš^gan. Najemnik Klein se je držal tako strogo 
pogojev, pod katerimi je prevzel najemščino, da je terjal 
pristojbino celo od onega lesa, ki ga je rabil Strupi pri ko- 
panji Gruberjevega kanala, dasi ni prihajal les do Vodnih 
vrat, ampak so ga odlagali že prej, pred uhodom v Gruberjev 
kanal. Višja oblast je razlagala dražbene pogoje tako, da 
gre pobirati pristojbino samo od onega \es&, ki se pripelje 
res do VodniJi vrat ali do skladišča na Žabjaku. Vendar pa 
se je določilo kmalu zatem, dne 25. januvarja leta 1784., da 
spada pod pristojbino tudi tisti les, ki bi ga utegnil kdo 
pripeljati do kanala ali celo v kanal in po njem dalje. 

Leta 1785. padla je vodna najemščina na 181 gld. Na- 
jemnik je bil odgovoren za ves na Žabjaku zložen les; ako 
bi ga kšj zmanjkalo, bodisi, da ga ukradejo tatčvi ali ga 
odnese voda, moral bi ga plačati — d^, povrniti cel6 vso 
škodo, ki bi jo utegnil odplavljeni les storiti mostovoma. 



1) Pase. štev. 264. 

10* 



U8 

Pristojbina je bila precej velika, kajti od blagš,, goldinar 
vrednega, terjati je smel najemnik 4 '/2 solde nemške veljave. 
Pozneje so tarif nekoliko izpremenili; vsak plav in vsaka 
ladija, obložena z lejsom plačala je po 51 kr., ladija s peskom 
pa po 23 kr. Kmet je pri tem novem tarifa s tem nekoliko 
pridobil, da je pristojbino plačal kupec, ne on. *) 

§. 5. Opekš^rni (ZiegelCfen). 

Med privilegije štejemo tudi lehko mestni opekarni, kajti 
razven magistrata ni smel nihče opeke žgati. Mesto je imelo 
dve opekarni, jedno v mestnem logu, drugo v Prulah tik 
sedanjega Gruberjevega prekopa, kjer spominja še majhen 
jarek na to, da so jemali tu kdaj ilovico iz tal. Opeko je 
potrebovala mestna gosposka za ozidje in stolpe, potrebovali 
so jo. pa tudi meščanje, ki se jim je prodajala za nižjo ceno, 
kakor nemeščanom, dci, navada je bila pregledati pri streš- 
niku polovico ali celo dve tretjini, ako je pokril kakov meščan 
hišo z opeko. Cena je bila opeki leta 1557. td-le: 

1000 komadov zidarske opeke 2 gld. 10 kr. 

1000 komadov opeke za oboke 2 gld. 20 kr. 

1000 komadov strešnikov 3 gld. 20 kr. 

1000 komadov opeke za police („Gesimsz."), male 5 gld., 
velike 6 gld. 40 kr. 

1000 komadov velike zidarske opeke 4 gld. 20 kr. 

1000 komadov največje, vsak komad 2 šilinga ali 4 črne 
vinarje, 100 = 2 gld. 13 kr. 1 vin. 1000 = 20 gld. 26-/3 kr.") 

V 18. .stoletji je stalo 1000 komadov zidarske opeke 
6 gld., str6šnikov 9 gld., žlebakov 5 gld., koš apna 30 kr. Te- 
kom desetih let so nažgali 96 pečij opeke; vsaka peč je dala 
34.000 komadov zidarske opeke; 1000 strešnikov, 200 žlebakov 
in 72 košev a-pna („72 Kosch Khalk"). *) Po kamen za apno so 
hodili že leta 1568. v Podp6č. ^) Cesarica Marija Terezija je 
obračala svojo pozornost celo tako malenkostnim stvarem, 
da je objavila leta 1771. mero, kako veliko opeko naj ma- 
gistrat žge. Kar se tiče zidarske opeke, ravnal se je ma- 
gistrat pač po ukazu, a kar strešnikov, dejal je, da se ne 
more, kajti nova, po dunajski meri žgana opeka bi bila 
za stare ljubljanske strehe pretežka, vrhu tega pa so tudi 



*) Magistratnih akt. fasc. štev. 22. 
2) Fase. Miseell. 
8) Fasc. štev. 102. 
*) Geriehtsprot. 1568. 



149 

strehe prirejene le za staro. Poskusil je sicer ros žgati opeko 
p<3 cesaričinem ukazu, a mošcanje so mu jo pripeljali vso 
nazaj. Dovoli naj se mu, da se ravna po želji občinstva. ') 
Proti koncu minulega stoletja pa je izginil tudi ta pri- 
vilegij, kajti dovolilo se je še drugim žgati opeko, in res so 
nastale kmalu dve zasebni opekarni blizu Ljubljane. Leta 
1790. se že več mestu ni izplačevalo opeke žgati, zato je po- 
pustilo ta posel in opekami prodalo. '^ 

§. 6. Stolonoše. 

Najnovejši privilegij, ki ga je dobilo mesto, bili so sto- 
lonoše („Sesseltrager".) Zaradi slabega tlaka, ozkih ulic in 
vedne gneče po njih, ni mikalo v Ljubljani nikogar voziti 
se, o sejm6h je bilo to cel6 nemogoče. Kočije so bile za 
Valvasorja tako nenavadna stvar, da se mu je zdelo vredno 
omeniti te čudne prikazni, rekši, da so se pričeli nekateri 
bogatini prevažati po mestu v kočijah. Ker je bila vožnja 
po mestu bolj pokora, kakor zabava — saj je znano, da je 
popravljal vsak gospodar tlak pred svojo hišo sam! — po- 
magali so si meščanje s stolonoši. Plemstvo se je dajalo 
prenašati že od nekdaj, meščanom pa je naklonil to dobroto 
magistrat leta 1735., ob jednem pa si odprl s tem nov stu- 
denec dohodkov. Leta 1735. dobil je izključljivo pravico' 
torej privilegij, da si sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo 
prenašali proti neprevisoki ceni meščane v nosilnicah. „ Svo- 
boščino" smemo to pač imenovati, kajti s tem poslom se je 
smel baviti samo magistrat. Dohodki te pristojbine so se 
porabljali za popravljanje tlaka in čiščenje mesta, in tudi 
stolonoše sami, katere je magistrat, ako niso imeli sicer nič 
opravka, porabljal kot uradne sluge, morali so pometati ulice. 

O čiščenji Ljubljane izvemo leta 1791. prav čudne reči. 
Oddajalo se je namreč za malo plačo dvajsetih do tridesetih 
goldinarjev v najem, katere pa je moral plačevati najemnik; 
seveda so mu zato posojali mestni očetje jetnike svoje. Toda 
leta 1791. se ni hotel noben najemnik več oglasiti. Magistrat 
je bil v največji zadregi. Tako, kakor poprej, poročal je 
okrožnemu uradu, ni mogel čiščenja več oskrbovati, in 
sicer zato ne, ker se je prej pometalo le po dvakrat v letu in 
ker so razpustili zadrugo sodarjev (Fasszieher) (?). Torej ne 
preostaje nič druzega, kakor dati mesto čistiti z jetniki in 



1) Fasc. štev. 94. 
>) Ibid. 



150 

zadrugo voznikov („Fliegenschutzen"). Toda mesto nima več 
nego dva jetnika ali, kakor se je magistrat izrazil: „allein 
bei diesem Stadt- und Landgericht sind die Straflinge bis auf 
z\vei ganz herunter gekommen, die also unvermogend sind 
einen Platz allein zu kehren und nothwendig mtissen die 
Zuchthausarrestanten mit beigegeben werden." 

Tudi voznikov ne moremo, nadaljeval je magistrat, 
zlahka in meni nič tebi nič pritisniti k temu, da odpelje vsak 
namesto tlake deset v6z za mesto. 

Kako pa so pometali mesto v prejšnjih časih? O tem 
je vedel pripovedovati neki sodniški sluga Kutemik, ki je 
jedel že štiriintrideset let rotovški kruh. Izjavil se je tako-le : 

„Do leta 1780. so bili vozniki dolžni nekatere kraje po 
mestu pometati in čistiti. Mesto se je razdelilo v več od- 
delkov ; prvi oddelek so pometali vozniki in sicer od Karlov- 
škiH vrat do vodnjaka na Starem trgu v Florijanskih ulicah 
(tik ogla sedanje redute), drugi oddelek so pometali nek- 
danji sod^rji, ki jih pa sedaj ni več: pometali so od vod- 
njš<ka do Tranče „Pod Trančo", po Čevljarskem mOstu, po 
„ zlati luknji", po Gosposkih ulicah do Vicedomskih vrat in 
nazaj po Židovskih ulicah so pometali stolonoše. Novi trg, 
Nemške ulice, ondotni (sedaj Križevniški) trg, pred glavno 
stražo snažili so zopet lesni vozniki (Holzfuhrleute), ki so 
'stali na Bregi; od Tranče do vodnjaka pred rotovžem sod- 
niški sluge in beraški strahovi („Bettelrichter"). Pometanje 
V6licega trga od vodnjaka do Frančiškanskih vrat, Špitalskih 
ulic in trga pred avguštinsko (sedaj frančiškansko) cerkvijo 
naložilo se je lesnim voznikom, ki so stali s svojimi vozmi 
pri Špitalskem mostu. Plačila- niso dobivali ti ljudje za po- 
mžtanje nikacega, ostajale so jim le smeti, ki so si jih 
namStli. 

Po letu 1780. pa se je to izpremenilo; pometanje se je 
dalo v najem in porabljevali se pri tem jetniki (Arrestanten) 
in vozniki, ki pa so le še pet let dolžni odpeljevati po 10 
v6z smetij." 

To Kuternikovo izjavo so dopolnili vozniki, rekši, da 
so čistili trge ljubljanske le po dvakrat v letu, o sv. Rešujem 
Telesi in na V61iki petek, ko je šla po mestu ona znamenit«! 
procesija iz kapucinskega samostana. Voznikov je bilo pet- 
deset, vsak je odpeljal deset v6z. 

Iz teh podatkov posnemljemo lehko, da je moralo biti 
mesto jako nesnažno; sicer pa so bile izjave voznikov ne- 
popolne, kajti magistrat je dajal mesto še jedenkrat snažit 



151 

Tirimreč o sejmu sv. Klizabeto, toda nanietCna nesnaga je 
ostala na kupih, največkrat so bili ti kupi pač sneženi, kajti 
semenj se je obhajal v drugi polovici meseca novembra. Vo- 
zovi so se prerivali mimo teh kupov le z veliko težavo, pt^š 
pa se kar nikakor ni moglo skozi. Okrožni urad je zaradi 
tega ukazal, naj se kupi takoj odpeljejo, in sicer sme storiti 
to kdor hoče; smeti naj so njegove. 

Leta 1792. dalo se je pometanje vseh treh velikih mest- 
nih trgov v najem, Stari trg za 9 gld. 6 kr., Veliki trg ^a 
12 gld., Novi trg pa za 14 gld., katere so plačali seveda na- 
jemniki. ') 

Toda vrnimo se zopet k stolonošam. Cesarska vlada 
je dovolila mestu osnovati zavod stolonoš, da so snažili 
mesto. O dohodkih je moral polagati magistrat natančen 
račun do leta 1747. vicedomu, pozneje pa okrožnemu uradu. 
O troških se je ohranil le jeden račun in sicer iz leta 1781. 
Magistrat je plačeval stolonoše vsak teden posebej; vsak 
teden so ga stali po 7 gld., le jeden teden, meseca marcija 
leta 1782. plačal jim je 7 gld. in še 9 gld. 7 kr., bržkone, 
ker so pri ruski najvišji gospodi, potujoči skozi Ljubljano, 
zaslužili nenavadno veliko. Blagajnik je zabeležil ta slučaj 
v blagajnični knjigi: „Den 12, Marž bezahle denen Sessel- 
tragern ihr Wochengebuhr mit 7 Gulden. Dann bezahle denen 
Sesseltragern den bei Allhiersein der hochsten russischen 
Herrschaft verdienten und in. Empfang gebrachten Betrag 
laut Ansch. mit 9 fl. 7 kr." 

A poleg tedenskega svojega plačila so dobivali stolo- 
' noše še vsake kvatre po 5 gld. 6 kr. za čevlje. 

Z nazori minulih stoletij se ujema popolnoma, da so 
se dajali privilegiji cel6 za taka podjetja. Kakor je dobil 
jnagistrat svoje privilegije, da je mogel z njihovimi dohodki 
vzdrževati mestno ozidje, mostove, vodnjake, mogel plačevati 
magistratsko osebje, ravno tako mu je dala cesarska vlada 
cel6 ta privilegij, ki mu je nosil za pometanje mesta potrebni 
denar. 

Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi 
magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pe- 
čati « tem poslom. A magistrat se je obrnil leta 1745. do 
cesarske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug 
pravice imeti stolonoš, kakor le on. '^) Vendar zabičilo se 
mu je, naj bodo stoli čedni in naj jih nosijo trezni Ijudjš. 



O Fasc.štev. 7G— 77. 
2) Ibid. štev. 7. 



152 

Pristojbina za jedno pot v mestu ni bila velika, zahte- 
valo se je po 7 kr., v predmestju pa po 12 kr. Največ so 
zaslužili stolonoše seveda po zimi in o tacih mesecih, ko so 
pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja 
in marcija-; slabejši je bil zaslužek spomladi in po leti, me- 
seca julija na priliko niso prinesli stolonoše, ki so stali s 
svojimi nosflnicami pod Trančo ter imeli tam tudi malo 
obokano sobo, ni toliko ne, kolikor jim je moral magistrat 
plačati za njihov trud. 

Tudi o stolih samih smo poučeni iz računov. Nosilnica 
sama na sebi stala je brez obeh nosilnih drogčv 7 gld., 
z drogovpma 7 gld. 30. Znčtraj je bila poblazinjena. in s 
suknom prevlečena; za to se je potrebovalo 4 vatle sukna, 
vatel po 27 grošev = 5 gld. 24 kr., in 4 vatle platna, ki so 
stali 32 kr. Vrhu tega je bilo treba za nosilnico še polupSti 
vatel trakčv za strop („4 72 Ellen Borten um den Kranz auf 
dem Deckel"), vatel po 10 kr. = 45 kr., zadaj pa so zado- 
stovale vrvice vatel po 7 kr. = 31 V« kr. Zunaj so bile no- 
silnice prevlečene z usnjem ; porabili so cele tri kravje kože, 
katerih je vsaka stala 5. gld. in pol. Rumeni žebljiči, s ka- 
terimi so bile nosilnice obite, stali so 2 gld., tapecir (Tape- 
zierer) je računil za žimo in svoje delo 6 gld., ključar pa 
1 gld. 25 kr. Vsa nosilnica je stala 40 gld. 34 kr. ') 

Tako je ostalo do leta 1783. Dn6 16. januvarja pa se 
je razglasilo, da se sme proti majhnemu davku pečati s tem 
zaslužkom vsak, kdor hoče; zavoljo tega so napravljali sto- 
lonoše magistratu le troške. Zato je nasvetoval leta 1787. 
sam, naj se da ta posel na javni dražbi v najem. Okrožni 
urad mu je pritegnil, a magistrat je, ne v6m iz katerega 
uzroka, hitro izpremenil misli svoje ter odgovoril, da se bo 
dalo to težko izvesti, odkar se je dovolilo stolonošenje vsa- 
kemu, kdor si bodi. Kdo bode li toliko nespameten, da se 
zav6že plačevati kako vsoto in vrhu tega biti še vsako uro 
pripravljen, ko bi ga magistrat potreboval? 

- Kaj so ukrenili, ni moči povedati. Do leta 1793. pla- 
čevali so štirje stolonoši po 30 gld. za svojo pravico, a to 
leto so prosili, naj se jim ta davek popusti, ker ne morejo 
več izhajati zaradi vedno bolj množečih se „fijakarjev".^) 

Zadnji pot sem našel stolonoše omenjene še leta 1799. 
Potem so najbrž izginili. 



O Faso. štev. 10. 
«) Ibid. štev. 7. 



163 



K svoboščinam, ki so prinašale mestni blagajnici ne 
vemo kako velike vsote, prištevati nam je tudi ribiško prostost 
(Fischereirecht). V prejšnjih stoletjih je imela gotovo Ljub- 
ljana pravico ribariti v Ljubljanici, kajti v neki prošnji za 
potrditev mestnih svoboščin je prosila, naj bi vsprejel cesar 
v potrdilo tudi to rfbiško pravico, katero je uživalo mesto že 
od nekdaj. Proti koncu osemnajstega stoletja pa ni o nji 
čuti nič več in po nekaterih opazkah se sme morebiti skle- 
pati, da je prešla ta pravica pozneje na .Komendo. *) 




^) Magist. akt. fasc. štev. 22. 



VI 11. Poglavje, 




Ljubljanski trgovci. 

vse te obile knežje dobrote izginejo v primeri z 
obilnimi in dragocenimi privilegiji, s katerimi so Habs- 
buržanje oblagodarili zlasti ljubljanske trgovce. Ljub- 
ljana je bila zanje važno mesto. Ker so prevzeli meščanje 
mestne trdnjave na svoja, ramena, poskrbeti so jim morali 
Habsburžanje pomočkov, s katerimi so mogli ostati tem te- 
žam kos. V mestu zašpaljenem s tesnim ozidjem, kjer se 
je nahajal le tu pa tam kakšen vrt, služiti si meščanje svo- 
jega kruha niso mogli če ne s trgostvom in rokodelstvom. 
V tem so jih morali Habsburžanje podpirati na vse kriplje, 
če- so hoteli, da so shajali in da je pritiskalo v mesto več 
Ijudij s kmetov in s tujega. In to so tudi storili. 

§. 1. Ljubljansko trgovstvo v srednjem veku. 

Razglasili so trgovstvo in rokodelstvo za 
zgolj meščansko pravico. 

Iz tega uzroka je prepovedal vojvoda Rudolf IV. že leta 
1360. vse nedeljske sejme po kmetih, ) češ, da škodujejo 
trgovstvu meščanov. Knežja milost Habsburžanov je spre- 
mljala ljubljanske trgovce celo čez mejo ožje ^domovine ter 
jim dovoljevala prosto trgovati po Koroškem, Štajarskem in 
Dolenje- Avstrijskem leta 1389. '^) Taki in jednaki privilegiji 



*) Klim, „Dipl. Gara." pag. 
«) Ibid. pag. 20. 



4. 



155 

so bili Ljubljančanom nepreplačne vrednosti in so položili 
temelj poznejšemu tako brzemu in krepkemu razvitku st61- 
nega mesta kranjskega. Kes je, trgovski ukazi in ukrepi, ki 
so dohajali od najvišje oblasti, bili so v srednjem in v prvih 
dveh stoletjih novega veka tesnosrčni, dostikrat škodljivi, 
ali s stališča ljubljanskih trgovcev sojeni najdobrotljivejši 
akti knežje milosti ter so imeli najimenitnejše nasledke. 

Leta 1376. je potrdil vojvoda Leopold Ljubljančanom 
privilegije, ki so jih že do takrat imeli in jim dovolil preva- 
žanje vsega blaga na Koroško in Štajersko. Izvzel je samo 
jedno blago, ptujsko vino, ki ga ljubljanski trgovci niso smeli 
prevažati na Kranjsko. •) S to prepovedjo je pač ustregel 
prošnjam in željam plemenitih posestnikov po Kranjskem, 
ki so pridelovali domače dolenjsko vino, „Mar\vein" nazivano, 
in ki ga niso mogli prodajati nikamor iz dežele. Dolenjca 
ni maral raz ven Kranjca piti nihče. Kaj naj bi počeli ž 
njim ? 

Leta f 380. odprl se je trgovski podjetnosti ljubljanskih' 
meščanov tudi Dunaj in vse dolenje-avstrijske dežele-; tu sem 
so smeli prodajati ne le domače, ampak celo blag6 prineseno . 
iz Benetek; zaprt jim je bil jedino Ptuj in sicer za tako 
zvano „beschlagene Ware". *') Klun in po njem Dimitz O 
menita, da je to „ prepovedano blago" (verbotene Ware), kar 
pa nikakor ne more biti resnično, ker se ne da misliti, da 
bi bil knez dovolil, tako „prepov6dano blago" razprodajati 
sicer po vseh drugih deželah, izvzemši mesto Ptuj. To blago 
je bilo marveč tako, s kakeršnim so Ptujci sami trgovali. 
Ker zaradi one prepovedi od leta 1376. kranjski trgovci od 
Ptujcev niso kupovali vina, zaprli so tudi Ptujci njim svoje 
mesto za nekatero blago, ki se je zvalo „beschlagene Ware". 
Bila je to neka odškodnina ?a to, da niso mogli svojega 
vina spečavati ljubljanskim trgovcem. Za „beschlagene Ware" 
je izdal pozneje cesar cel6 poseben mitninsk tarif. *) Kako 
bi bilo to mogoče, da je bilo to blago „prepovedano blago?" 

Habsburžanje so stregli ljubljanskim trgovcem tako 
zelo v roke, da so škodili časih s tem celo svoje dohodke. 
Vojvoda Rudolf je uvedel n. pr. novo cestnino na cesti, na 
kateri je bilo vedno obilo ljubljanskih trgovcev videti, namreč 
iz Ljubljane v Št. Vid na Koroškent Ti dohodki so tekli v 



*) Klun, „Dipl. Carn.", pag. 18. 

3) Ibid. pag. 20. 

8) Dimitz, „Gescli. Krains", I. pag. 254. 

*) Fasc. štev. 213. 



156 

knežjo blagajnico. In vendar je naročil vojvoda Albreht III. 
ondotnemu svojemu cestnlnarju, naj od Ljubljačanov ne 
terja nove povišane cestnfne, ampak plačujejo naj le toliko, 
kolikor doslej. ') 

Ravno tako pogostoma si videl ljubljanskega trgovca 
na Tržaški cesti čez Hasberg in Postojino. V Hasbergu je 
pritiskal knezov cestninar Ljubljančane pri zaračunanji oglej- 
skega denarja, a vojvoda Friderik IV. mu je leta 1439. po- 
' slal instrukcijo, kako se mu je pri tem vesti. '^) 

Ravno tisto leto se je potegnil ta Friderik IV. za kranj- 
ske trgovce, ker jih Tržačanje niso pustili z njihovim blagom 
v mesto in jim branili kupovati blago v Trstu in tržaški 
okolici. 'O Ukazal jim je, naj odjenjajo. 

Cel6 pri tujih državah so vlagali Habsburžanje prošnje 
za ljubljanske trgovce. Storil je to n. pr. Emst leta 1408. 
V Benetkah so ljubljanski trgovci smeli sicer benečansko 
'blagč nakupovati in ga odvažati iz Benetek, svojega doma- 
čega blagtl pa tjakaj prinašati jim ni bilo dovoljeno. Na 
prošnje vojvoda Ernsta pa je dovolil tedanji doze Mocenigo, 
da ga smejo prodajati v nemški lopi „fondaco tedesco."*) 

Pri tem jako živahnem trgovstvu je dobivalo za pro- 
dajo na tuje namenjeno blago v Ljubljani pač lehko svojega 
kupca. Ljubljanski trgovec je v6del vsako blag6 izpečati. 
Zaradi tega so drli kmetje od vseh krajev Kranjske v Ljub- 
ljano, da spravijo ondu svoje pridelke v denar. Prihajali so 
s toliko obilico živine, da ji v mestu ni bilo prostorai Da 
ne bi ta pritok pojenjal, odločili so meščanje pašnik pred 
Karlovškimi vrati na Prulah; ta pašnik je pozneje prerezal 
Grubarjev prekop. Jeden del njegov se porablja sedaj za 
botaniški vrt. A ne da bi imel kako pravico do tega, dal je 
namestnik dež61nega glavarja, Jurij Črnomaljski, ta pašnik 
ograditi, ko je bil vendar knežja in torej tudi meščanska 
last. Dal ga je celo v najem. Kmalu so Ljubljančanje ču- 
tih, da prihaja pritok kmetov, ker niso imeli iti kam s svojo 
živino, vedno redkejši. Ljubljančanje se pritožijo, kar bi bili 
morali sicer že prej storiti, pri cesarji Frideriku IV. in le-t^ 
ukaže Črnomaljskemu zagrajo takoj odpraviti ter Ljubljan- 
čane ne motiti v njihovi posesti. *) Ker pa se Črnomaljski 



O Klun, ibid. pag. 16. 
>) Ibid. 

») Ibid. pag. 28. 
«) Ibid. pag. 22. 
») Ibid. pag. 31. 



157 

za to prep6ved ni zmenil, ponovil jo je Friderik IV. leta 
1460. ') 

Trgostvu škodljivo je bilo tudi samooblastno postopanje 
brodš,rjev na Črnuškem brodu. Le-ti so zahtevali od kmetov, 
donašajočih blag6 v Ljubljano, brodarlno, tudi če jih niso 
prepeljdvali čez Savo, ampak so kmetje, kadar je bila 
majhna, brodili čeznjo. Na pritožbo Ljubljanskih trgovcev pa 
je cesar Friderik prepovedal ta nedostatek. '^) 

Veliki dobiček, ki ga je meščanom nosilo trgovstvo, 
seveda ni moglo dolgo prikrit ostati. Kmalu so se popri- 
jeli trgovstva tudi plemenitaži in duhovniki. Dasitudi so se 
že leta 1360. prepovedali nedeljski sejmi po kmetih, . vendar 
so sejmovali graščdki in duhovniki v veliko škodo meščan- 
skih trgovcev. Ne, okoli graščin in cerkvžl so osnovali celo 
nove sejme, ki so privabili v deželo toliko tujih trgovcev, 
da Ljubljančan že več ni mogel dobivati blag^. Vsega so 
pokupili ti tujci. Podražila se je živina, žito in drugi pri- 
delki. Zato je ukazal Friderik IV. leta 1448.'*) in 1449.^), 
naj se takoj odpravita sejma na Igu in v Šmariji in sploh 
vsi nedeljski sejmi po deželi, ker so meščanskim trgovcem 
v kvar. 

Leta 1461. je sicer cesar določil, naj se prinaša blago v 
mesta in trge, ali pomagalo to ni dosti ; plemenitaži so se skrili 
za kmeta in dolžili njega, češ, on sam je uzrok, ker ne posluša, 
kar mu velevajo. ^) Leta 1487. moral je cesar celo čuti, da 
so plemenitaži po kmetih svojim podložnikom prepovedali 
živino in svoje pridelke prodajati v mesta in trge. V prodaj 
ponuditi so jih smeli le njim (plemenitažem) samim, oni so 
bili zanje jedini kupci. Seveda pri tem kmet ni bil na bolj- 
šem, kajti plemenitaži so mu ob jednem narekovali tudi 
ceno, za katero jim je moral svoje blago prodajati. Blagč je 
pošl6 tako, da ga meščanje še za svoje vsakdanje potrebe 
niso mogli več dobivati. Vse trgovstvo so potegnili tuji tr- 
govci nase, kar jim je bilo tem lože, ker so plačevali z 
dobrim denarjem, v tem, ko se je podajal meščanski trgovec, 
bodisi iz prevzetnosti, bodisi ker res dobrega denarja ni 
imel, s takim denarjem na sejme, katerega se je vsakdo 
branil. 



*) Ibid. pag. 32. 
2) Fasc. štev. 57. 
») Klun, 1. C. 30. 
*)* Ibid. 31. . 
»; Ibid. 34. 



158 

v 

Pod Friderikom IV. pričela se je med plemstvom in 
meščanje ona znamenita borba, kar se tiče „trgovstva na 
kmetih" (Geyhandel,) ki je pojenjala šele sredi minulega 
stoletja. Več kakor tristo let je trajal ta prepir ter pro- 
uzročk mnogo pisanja, iz katerega se da sestaviti prav na- 
tančna slika ljubljanskega in sploh kranjskega trgovstva v 
minulih stoletjih. 

Še dve leti pred svojo smrtjo je izdal Friderik IV. nov 
patent proti „kmetskemu trgovstvu" in ukazal deželnemu 
glavarju, naj se ravna strogo po njem. ^) Zaradi tega je ob- 
javil Viljem Turjaški leta 1492. („ddo. unser lieben Frau Ver- 
ktindigung), vsem plemenitažem po kmetih ukaz, da se sme 
jedno miljo okoli Ljubljane, Kranja, Kamnika in Rudolfovega 
nahajati pri farnih cerkvah le j eden krojač, j eden kovač in 
le jeden čevljar; okoli druzih mest pa samo po pol milje na 
okoli. In ker je takrat navadno tudi vsak župnik vinaril in 
točaril, ukazal je deželni glavar, da se sme pri vsa£:i fari 
nahajati samo jedna gostilna. Izvzete so bile le one, ki so 
jih knezi dovolili že pred več časom in od katerih so pla- 
čevali gostilničarji urbarski davek. Če pa so se take gostilne 
že nahajale pri farah, odpreti se ni smela nobena nova. 
Ob jednem se je prepovedalo, da se ne sme sejmovati na 
kmetih niti z živino, niti z oljem, s kožuhovino, z žitom in 
usnjem, s kramarskim ali drugim blagom. Dovoljeno je bilo 
to le o navadnih starih sejmšh („an gewohnlichen Kirch- 
tagen)." «) 

Kot neko odškodnino za izgube, ki jih je delalo mešča- 
nom kmetsko trgovstvo, podelil je Friderik IV. Ljubljančanom 
leta 1477. že omenjeno mostovino (Bruckenpfennig), ki so jo 
pobirali Ljubljančanje od vsacega tovornega konja, ki so ga 
prignali čez most v Ljubljano, in sicer o navadnih dneh po 
jeden vinar, o sej meh pa po dva vinarja ali benečanski ši- 
ling od konja. Ker se je trgovstvo oživljalo od dn6 do dn6 
bolj, donašala je ta mostovina jako milogo. ^) 

Do leta 1479. sejmo v^li so v Ljubljani, le po dvakrat 
v leti, o sv. Petru in Pavlu In o Križevem (Kreuzerhohung). 
Ta dva sejma sta trajala po tri dni. Leta 1479. pa je po- 
delil cesar Friderik Ljubljani še semenj sv. Elizabete, ki je 
trajal po celih štirinajst dnij. ^) 



n Klun, 1. C. 48. 

*) Fasc. Handelschaft des 16. Jahrhunderts. 
«) Faso. štev. 213. iii Klim, 1. c. 44. 
*j Klun, 1. C. pag. 45. 



159 

Vsi ti priboljški in vse te podeljene milosti pa niso 
mogle nadomestiti ljubljanskim trgovcem izgub, ki so jih 
trpeli zaradi vedno'bolj razvijajočega se kmetskega trgovstva. 

§. 2. Trgovstvo^v 16. stoletji. 

Naslednik Friderika IV., cesar Maksimilijan L bil je 
gorek prijatelj kranjskemu meščanstvu, zlasti ljubljanske- 
mu. Prvi trgovski patent je dobila Ljubljana od njega 
leta 1503. Ž njim je ukazal cesar sodniku in mestnemu 
svetu v Velikovci na Koroškem, naj ostanejo ljubljanski tr- 
govci, kar se tiče trgovstva z železom in kar skladišča (Nie- 
derlage) pri starih pravicah. ') 

Tisto leto izkazal jim je jako imenitno in že omenjeno 
milost, ker je ukazal, da tuj, skozi Ljubljano prišli trgovec 
ne sme tekom šestih tednov ponuditi svojega blaga nikomur 
drugemu, kakor ljubljanskemu trgovcu in potem šele ka- 
cemu drugemu. Ako pa tega neče, gre naj ž njim dalje na 
kak drug semenj v dolenje-avstrijskih deželah.-') Pred šestimi 
tedni torej tuj trgovec Ljubljane s svojim blagom ni smel 
zapustiti. 

Leta 1510. razglasil je plemičem in duhovščini naslednje 
povelje: „Povedalo se nam je, da si dovoljujete mnogi izmed 
vas trgovati okoli samostanov, graščin, vasij in krajev in da 
dopuščate celo svojim podložnikom blagč prekupljevati, nas- 
proti našim meščamom in njihovim svoboščinam, ko imajo 
vendar le naši prisšžni meščanje pravico trgovati in se pe- 
čati z obrtom. Zaradi tega so zabredla naša mesta v ve- 
liko revščino, ker ste jim izvili vse trgovstvo iz rok in ker 
se je prekupljevanje tako zaredilo. Sedaj ne morejo več 
zmagovati davkov, ki so nam jih dolžni kot dež61nemu 
knezu in ki so jih prej vedno plačevali, kakor to tudi biti 
mora. Ker pa nas nikakor ni misel to meščanom, našim in 
naših naslednikov kameralnim dohodkom škodljivo razvado 
več trpeti, zato zapovedujemo Vam vsem in vsacemu po- 
sebej prav resno in hočemo, da se ne pečate več s trgovst- 
vom okoli svojih samostanov, graščin, vasij in krajev ter ga 
tudi ne dovoljujete svojim ljudem in podložnikom, ampak 
ga prepustite meščanom, kakor zahteva to stari običaj. 



*) Ibid. pag. 53. 
*) Ibid. pag. 54. 



leo 

Prekupljevanje (Vorkauf) odpravite popolnoma in pazite 
resno na to, da ne bo nihče prekupljeval ; izvzeti so le me- 
sarji. Samo tem dovoljujemo, da nakupujejo toliko živine, 
kolikor jim je je treba za klanje, a več ne. To razglasite 
javno v svojih krajih, da se bo v6del vsak po tem ravnati. 
Če pa zveste kacega nemeščana, ki se ne more izkazati z 
meščanskim pismom, da prekupljuje, primite ga in priprite 
ga ter poročajte za tem naši dolenje-avstrijski vladi. Ne bo- 
dite mlačni v tem, kar hasni našim kameralnim dohodkom 
in pospešuje blagostanje in razvitek naših mest. S tem iz- 
polnujete našo resno voljo. Dn6 4. aprila leta 1510." ') 

Seveda so se plemiči za to prepoved ravno tako malo 
brigali, kakor za vse druge. Že tri leta potem so poslali 
Ljubljančanje novo poslanstvo do cesarja cel6 v Oudenarde 
na Nizozemskem ter mu opisovali revo svojo, v katero so 
zabredli, in v kateri bodo obtičali, če jim cesarost ne pod^ 
milostne svoje roke. Maksimilijan jim je res izpolnil njihovo 
prošnjo, a ker je bil sam prepričan, da bo ta nova prepoved 
kmetskega trgovstva ostala le na papirji in da se ne bo 
zmenil nihče v deželi zš-njo, dal je poslancem s seboj tri 
druge, vsaj z jednega stališča dragocene privilegije: 

1. Potrdil jim je privilegij podeljen jim leta 1503., po 
katerem so morali tuji trgovci, prišli skozi Ljubljano, dati 
v shrambo svoje blag6, ako slučajno ni bilo sejma, v skladišče 
ter plačati od tega majhno pristojbino. 

2. Ukazal je, da se mora vse v Ljubljano privedeno 
blag6 tehtati in tudi od tega naj pobira magistrat malo pri- 
stojbino. 

S tema dvema privilegijema pa je segel, kakor smo že 
omenili, cesar dalje, kakor je bilo treba in skoraj da sta 
meščanskemu trgovstvu več škodila, kakor koristila. Dobiček 
pa je imela mestna blagajnica in iz tega uzroka jo je cesar 
tudi * podelil, kajti Ljubljančanje so tožili, da mestnih zgradeb 
pri tolicem pojemanji svojega trgovstva več ne morejo vzdr- 
ževati. S skladiščem in z mestno vago se je odprl blagaj- 
nici nov studenec za vzdržavanje mestnih trdnjav. 

3. Zaradi pojemanja trgovstva, prouzročenega ravno z 
napačnimi trgovskimi naredbami, nastali pa so razpori celo 
med meščani samimi. V Oudenarde odpravljeno poslanstvo 
prosilo je cesarja, naj se spomni takisto kakor ljubljanskih tr- 
govcev še rokodelcev, kajti, veletrgovci naročajo iz tujih mest 



») Ibid. pag. 57. 



161 

zlasti pa iz Norimberga blago, ki ga znajo tudi v Ljubljani 
zdelo vati, in škodijo s tem domačim rokodelcem, ki ne vedč 
ob čem naj bi živeli. Med poslanci so se torej nahajali tudi 
rokodelci, ali pa so prisilili vsaj magistrat do tega, da je dal 
njihove želje izraziti cesarju, ki jim jih je tudi izpolnil ter 
ljubljanskim trgovcem prepovedal naročevati tako blag6 s 
tujega, kateremu so domači rokodelci k6s. ') 

Ne menj, kakor šest privilegij, po nekoliko novih, po 
nekoHko obnovljenih, prinesli so poslanci iz Oudenarda dom6v; 
nekateri so bili dvojbenc vrednosti za občno meščansko bla- 
ginjo. Najvažnejše je bila pač darilna listina, ki jo je dal 
cesar poslancem s feeboj, da bi Ljubljančanom za vselej za- 
prl usta, češ, kako pojema trgovstvo in da mestnih utrditev 
že nikakor več zmagovati ne morejo. Že nekaj let prej je 
ukazal vicedomu izplačevati Ljubljančanom, ki so ravno ta- 
krat utrjevali mesto na vso moč, po 400 gld. na leto iz 
svoje knežje blagajnice. Ali vicedom je na to čisto pozabil. 
Maksimilijan je ponovil ta ukaz, vendar pa skrčil vsoto na 
200 gld., ob jednem pak je podaril meščanom cestnino, ki so 
jo imeli od leta 1432. za 800 funtov vinarjev na leto v na- 
jemu. *•) 

Neutemeljena je trditev zaslužnega zgodovinarja Di- 
mitza, da je bilo mesto še dovolj bogato, da je moglo poso- 
diti leta 1526., torej trinajst let potem Ferdinandu L denar, 
zaradi česa jim je kralj zastavil „quarentes" in mitnlne. ') 
To posojilo je bilo pač prisiljeno, kajti v mestnem arhivu se 
nahaja obilo dolžnih pisem, ki dokazujejo nasprotno. Mesto 
je bilo tačas v tolicih denarstvenih zadregah, da so morale 
rokodelske zadruge (Ztinfte) zaradi benečanskih vojsk pro- 
dati svoje zš/družno imetje ter priskočiti mestu na pomoč. 
Krojači so pripomogli s 482 gld. 21 kr. in 1 vinarjem, krz- 
narji s 507 gld. 9 kr. in 1 vinarjem, bratovščina sv. Jakopa, 
s 413 gld. 28 kr. in 2 vinarjema, bratovščina krojaških očetov 
(Schneiderzechbruderschaft) s 35 gld. 12 kr. in 1 vinarjem, 
mesarji s 30 gld., ki jih niso terjali več nazaj, ampak jih 
leta 1558. podarili mestu, in čevljš-rji z 20 goldinarji. *) 



^) Klun, 1. C. 

2) Fasc štev. 2)3. 

^j Dimitz, H. pag. 289. „ . . . ilire (der Stadt Laibacli) Biiraier sind 
noeh reich genug, um zwci Jahre darauf (1526) dem Konig Ferdinand cin 
Darlehen za maehen, fiir welclieR ihnen die Qnarentes undMauthen verpfandet 
wurden " 

*) Fasc. štev. 102. 

11 



162 

Imenovane velike knežje milosti so zaprle Ljubljanča- 
nom usta za kacih štirideset let. Leta 1552. pa so se ogla- 
sili znova ter zadobili od cesarja Ferdinanda nov patent 
proti kmetskemu trgovstvu, nazivan „ policijski rod" (Polizei- 
ordnung). Kmetsko trgovstvo, zlasti pa prekupljevanje je 
bilo ž njim strogo prepovedano. „ Prekupljevanje" so nazi- 
vali** meščanje vsak nakup blaga od strani plemenitažev, ako 
so le-ti ž njim trgovali dalje in v svoj dobiček. Prodajati 
so smeli oni in njihovi kmetje le to, kar so si pridelali sami. 

Proti temu policijskemu redu pa so se pritožili ple- 
menitaži dn6 28. majnika leta 1552. in se delali, kakor bi 
jim bilo zgolj blagostanje tlačenega in revnega kmeta na 
skrbi. Dokazovali so cesarju, kako poguben je ta policijski 
red deželi kranjski in ga prosili, naj ga prekliče ali vsaj po- 
pravi. Pri tem so dejali, da so zemljišča kranjskih kmetov 
tako majhna, da bi morali ti reveži od lakote poginiti, ako 
ne bi trgovali na Laško (in das Walschland) z žitom, s 
platnom, z bukovim suknom, z usnjem, z medom, z voskom, 
z oljem, s predivom (Haar), z lesom, z živino, z mesom in 
z drugimi kmetskimi pridelki. Že sedaj zrnagujejo le težko 
davke (Gaben), jedo le pros6n in ajdov kruh in marsikateri 
kmet, ki nima za zimo dosti kruha, obloži konjička ali sa- 
mega sebe („fuhrt auf einem Rosslein oder auf dem Buckel") 
z imenovanim blagom in pridobi komaj tovorni zaslužek, 
časih celo komaj krmo ter mora s svojimi konji tudi po^ 
zimi na pot. 

Meščanje so tožili plemiče, da trgujejo njihovi kmetje 
tudi s špecerijskim blagom, z železom in s suknom, kar je 
bilo dovoljeno meščanom. Plemiči so temu ugovarjali in 
dejali, da ni res, ampak da si služijo svoj trdi kruh le s 
tem, kar so na svojem pridelali. Marsikdo nosi svoje platno, 
bukovo svoje sukno in druge zdelke sam na hrbtu v potu 
svojega obraza čez hribe in doline na prodaj; v žep pa 
vtakne le kos suhega črnega kruha. S tem se zadovoljuje, 
da le zmaguje davke, ki jih terja gospčda od njega in da 
more ostati pri ženi in otrocih. Da bi kmet sleparil knežje 
mitnine in dace, o tem se niti govoriti ne more, kajti, kadar 
je treba k^j plačati, takrat je kmet pač vestnejši od meščana. 
Za Boga! Pa vsaj ne bodo kmeta zapirali, ker hodi po po- 
šteni poti s trebuhom za kruhom ! Ljubljanski trgovci so ce- 
sarju, — očitali so plemiči — policijski red na spreten način iz- 
sleptlrili, ter se delali, kakor bi pritožbe proti kmetskemu 
trgovstvu prihajale res od vseh mest po Kranjskem, ko 
se ravno nasprotno dolenjska mesta n. pr. nikdar 



163 

zakraetsko trgovstvo brigala niso in živela za- 
dovoljna. Le ker so jih ljubljanski trgovci poz- 
vali in poslali cel6 poslance do njih, prišla so 
v Ljubljano ter se podpisala na pritožbo, ne da 
bi jim bilo na nji ležeče le količkaj. ') 

Naj bi bilo šlo to potezanje za kmeta gospSdi res tako 
iz srca, kakor se je hlinila, ubogi kmet ne bi bil tolik trpin. 
Dobiček njegovega truda je vtikala gospoda v svoj žep, nji 
je bilo le to v mislih, kako bi izpodrinila privilegovane me- 
ščanske trgovce. 

To pot je gospdda pri cesarji res predrla in dn6 9. mar- 
cija leta 1553. presn6val se je policijski red nji na dobro. 
V tem, ko je prejšnji policijski red graščakom dovoljeval 
prinašati svoje pridelke le v mesta in trge na pr6daj, smeli 
so hoditi sedaj po novem r6du („renovierte Polizei- 
ordnung") tudi na Laško. 

„Ker smo uvideli, da je, če se trgovstvo tako ovira, 
občnemu blagostanju škodljivo in tudi potrjenim starim svo- 
boščinam kranjske gospode protivno, zato pojasnujemo, olaj- 
šujemo prejšnji policijski red in hočemo, da smejo proddjati 
prelatje, plemiči (die Herm vom Adel) in njihovi oskrbniki, 
župniki, vikarji, beneficijatje in tudi podložniki naše kranjske 
kneževine domače pridelke in dom^ pitano živino, malo in 
v61iko, žito, mast, sir, maslo in vsa druga živfla in vse 
blago, ki so ga pridelali pri svojih samostanih, graščinah, 
hišah, pristavah in kmetijah; domd pri svojih hišah in sta- 
novanjih. Ravno tako smejo prodajati tudi les iz svojih 
gozdov ter naj jih ne ovira pri tem točka našega imenova- 
nega policijskega reda. Nihče jih ne more siliti, naj pripe- 
ljejo te pridelke na javne velike in tedenske sejme, vendar 
dodajamo dostavek, da ne smejo prekupljevati 
niti sami, niti po druzih, ampak naj sezdržujejo 
tega popolnoma." 

„In ker se je tudi poročalo, da so kranjske kmetije 
tako majhne, („dass mehrertheils Huben so eng und schmal"), 
da se podložniki ne morejo preživiti razven če tov6rijo in 
trgujejo, zato izjavljamo in dovoljujemo najmilostneje, naj 
prevažajo imenovani podložniki v naši kranjski kneževini 
prosto ne le žito, ampak tudi platno, biikovo sukno, usnje, 
med, vosek, olje, predivo, navadno živino, svinje, meso in 
drugo blagč, kakor je že stara navada, v našo knežjo gro- 



*) Fase. štev. 22. in fasc. Handelschaft. 

U 



lf)4 

* 

fijo Gorico in na Laško in privažajo od tam vsakovrstno 
vino, sol, olje in vse, kar tam zamenjajo ali jim je treba, da 
se ne bodo vračali prazni. Nič jih ne oviraj naš policijski 
red. Česar pa ne potrebujejo sami, prodajati smejp zopet 
dalje. '^ 

K sklepu je dostavil cesar še določflo, da smejo ne le 
meščanje, ampak tudi podložniki kmetje in delo tuji trgovci 
nakupovati povsod po Kranjskem pri prelatih, oskrbnikih, 
župnikih itd. desetinsko žito in druge domače desetmske 
pridelke. ') [ . 

To koncesijo so dobili plemenitaži, ne da- bi dolenje- 
avstrijska vl'ada vprašala meščane po njihoVem mnenju. Ple- 
menitaži so bržkone podkupili kacega dostojanstvenika na 
cesarjevem dvoru; ta je stvar hitro rešil in takisto storil 
mestom veliko krivico. 

O živahnosti ljubljanskega trgovstva v tem času po- 
učuje nas red, po katerem se je v Ljubljani pobirala mit- 
nlna od blaga pripeljanega todi skozi. („Ordnung, wie die 
Mauth alhier bey gemainer Stat Laibach eingenummen und 
abgefordert solle werden." 156 L leta.) • 

Od vsakega tovora „beschlagene Ware" pobiralo se je 
po 24 šilingov. Da to blago ni bilo prepovedano blago je 
umljivo samo ob sebi, sicer bi ne bili mogli napraviti tarifa. 
„Beschlagene Ware" pa sonazivali: žefran, poper, korenjček 
(Ingwer), muškatove orehe in muškatov cvet, žebice (Ge- 
wurznelken), cimetovo skorjo, zlato in srebrno sukho, zlate 
in sreberne čevlje, žamet, žido, šamlot, Harras (?), volneno 
sukno in „Waidtgam". Od jednega tovora kramarskega blaga 
so plačevali trgovci po 4 šilinge ; kramarsko blag6 pa je bilo : 
kadilo, mira, špajka, papir, riž, milo, Šiške (Gallus), vitrijol, 
gumi, smokve, rožiči, kimelj, vinske jagode, cibebe, maslo, 
olje, pomaranče, granatna jabolka, limone in citrone (delal 
se je torej razloček), krhlji, solftar, žveplo, svinec, kCci, 
sladkor, rum, cin, kufer, vinski kamen, česen, smodnik, 
vosek itd. 

Sicer smo navedli nekoliko tega blag^ že na drugem 
kraji, •*) in sicer iz leta 1039., toda v onem zapisku pogre- 
šamo mnogo stvarij, ki se tu navajajo; iz tega smemo mo- 
rebiti sklepati, da je trgovstvo za marsikatero reč do leta 
1639. že pojenjalo, sicer ne vemo, zakaj bi jo bili izpustili. 



i) Fase. štev. 22. 
8) Ibid. štev. 213. 
8} str. 123. 



165 

A tudi mnogo domačega blag^ se je pretov6rili in pre- 
vozilo skozi Ljubljano; od tega pa se je pobirala nizka mit- 
nina, od tovčra kruha in od stara (4 mernikov) pšenice, od 
tov6ra soli, od kmetskega sukna in druzega neimenovanega 
biagš, le po 1 šiling, ravno toliko od tovora dolenjskega 
vina, od soda 2, od povesma ustrojenih (gewarchter) ovčjih 
in telečjih k6ž, tudi po 2, od volovske kože po 1 ši- 
ling, od gov^, prašiča in vatla platna ravno toliko, od centa 
žime po štiri, po V« šilinga se je plačalo od kopiina, koze 
in ovce. ') 

§. 3. Trgovstvo v 17. stoletji. 

Reformacija je malo ne pogoltnila vso pozornost ljub- 
ljanskih trgovcev ter jim dala opravka zgolj na verskem 
polji. Da bi bili dajan deželni knezi v ti dobi Ljubljanča- 
nom kake svoboščine, o tem se ne nahaja nikaclh sledov. 
Saj pa tudi skoraj misliti ni, da bi se bili predrznih me- 
ščanje, zatopljeni v vročo včrsko borbo s knezom, poprositi 
ga kake milosti. Komaj pa se je ljubljanski magistrat po- 
katoličanil, stopilo je meščanstvo zopet proti njemu tako 
škodljivemu kmetskemu trgovstvu na noge^ 

Združena so potožila mesta in ž njimi trgi vse kranjske 
dežele, da se je nekaj časa sem zavleklo vse meščansko tr- 
govstvo na 'kmete, in da trgujejo kmetje brez ozira na „Land- 
handfeste", na Maksimilijanov policijski red in brez ozira na 
obile o ti stvari razglašene patente. „0d todi", dejali so me- 
ščanji, „ta grozna propast mest, ker se nahajata v nekaterih 
komaj po dva ali trije meščanje, ki morejo zmagovati dolžne 
davke. Bati se je pa, da se stvar še shujša." 

Ker so se dosjej še vedno prepirali s kakšnim blagom 
sme trgovati meščan in s kakšnim kmet, oziroma plemiči, 
katerim je že popravljeni policijski red iz leta 1553. dovo- 
ljeval trgovstvo z domačimi pridelki, določil je deželni knez 
v generaliju od 23. dn6 decembra leta 1601. kolikor m5či 
natanko razloček med blagom, s katerim bodo smeli odslej 
trgovati kmetje in s katerim meščanje. 

Meščanje so imeli pravico trgovati z naslednjim blagom: 

Z vinom, z železom, s sedli, „Zwinzach", z žeblji, s pod- 
kovami, s sitknom, s platnom, „Waidtgarn", s kožiihovino, 
(rauhes Getill), s kramarskim blagom, z dišavami in s špe- 
cerijskim blagom, z ustrčj enimi kožami in z usnjem, „Sa- 



Fasc. štev. 213. 



166 

misch", s klobuki in s čepicami (gemachte Barette), z 
malimi in v^licimi n6žmi, s svilnatim blagom, z oljem in z 
medom, s kufrom in z medenino, s činom, s pavolo in z 
vsem od nje narejenim blagom, s smodnikom, s svincem, s 
puškami, s srebernino, z drazimi kamenci, s smokvami, vin- 
skimi jagodami, z rižem, solitarjem, z živim srebrom, s ci- 
nobrom, z voskom, z vinskim kamnom, z orožjem (Mannsge- 
wehr und Waffen), z žveplom, z golunom, z rožiči, z mandeljni, 
z milom, s steklom, z usnjem itd. 

Kraji pa, ki nimajo tacih t6ž, kakor mesta, torej vsi 
kmetje, naj trgujejo samo z žitom in s soljo, ki jo kupujejo 
za gotov denar ali jo pa zamenjujejo za svoje domače pri- 
delke; dalje smejo^ trgovati z vsakovrstnim vinom, železom, 
ki so ga zamenjali za vino, s sirom, z maslom in s preka- 
jeno svinino („gemahet Schweinfleisch"), z živino, s kurami, 
z jajci, z ribami, z raki, s platnom, z biikovim suknom, 
z medom, z voskom, s salom, s solitarjem, z vsakovrstno 
obleko narejeno od grobega sukna, s čevlji („ gemachte Stiefel 
und Schuhe"), z usnjem, s kčnji in žrebati, s česnom in 
čebulo, s cvilhom, z z61jem, s surovim maslom, z mlekom, z 
lesenino, z drvami in z lesom za zgradbe, z ogljem, z deska- 
mi, z obroči, z r«šeti, s slabo tkanimi plahtami in koči za 
konje, s sadjem in z navadno perutnino. 

S tem blagom pa so smeli trgovati kmetje le, če so ga 
sami pridelali in ne od druzih nakupili; prekupljevanje je 
bilo tudi sedaj strogo prepovedano, kajti prekupljevati je 
smel jedino trgovec iz mesta. Zagr6zil je nadvojvoda, da 
bodo trgovci pobrali kmetu vse prepovedano blag6, ako ga 
bodo dobili pri njem. Polovica tega konfiskovanega blaga 
pripade vladi, druga polovica pa nekoliko tistemu, ki je tacega 
kmeta ovadil, in gosposki, kjer ga bodo zalotili. A kazen je 
zagrčzil nadvojvoda tudi gospčskam, ki bi postopale v ti 
stvdri proti kmetom premlačno. 

Na podlagi tega novega patenta so se lotila mesta z 
vso resnobo preprečiti njim tako škodljivo kmetsko trgovstvo. 
Kakor o vseh druzih prilikah bili so Ljubljančanje tudi sedaj 
najpogumnejši zaščitniki meščanskih pravic. A tudi ta tako od- 
ločni ukaz iz leta 1601. ni imel, kakor noben njegovih prednikov, 
zaželenega vspeha. Zato so se obrnili Ljubljančanje do vseh 
mest in trgov po deželi, naj jih krepko podpirajo v boji proti 
plemstvu; kajti, da se ne prepirajo in ne bore s kmeti, spo- 
znaU so meščanje že pred stoletji, že v srednjem veku. Ljub- 
ljančanje so razposlali vsem mestom okrožnico ter naznanili 
ž njo, da so sklenili iz marljivosti („aus tragendem Eifer") 



167 



in vendar z dovoljenjem vicedomovim, ki se popolnoma 
strinja z magistratovimi skrbmi, občen shod vseh kranjskih 
mest. Zatorej prosijo sosedna mesta naj pošljejo nekatere 
iz svoje srede dn6 2. septembra 1602. leta v Ljubljano, kjer 
se bo z vicedomovo pomočj6 posvetovalo o pomočkih, kako 
vdušiti to pogubonosno kmetsko trgostvo, kajti tudi vicedom 
je pripravljen pomagati mestom, kakor bo v6del in znal. 
(Dne 9. avgusta, leta 1602.) 

To okrožnico so vsprejela vsa mesta z velikim veseljem 
in poslanci so prišli napovedani dan iz Metlike, Radovljice, 
Kostanjevice, Kamnika, Krškega in Kranja. - Posvetovali so 
se na rotovži in sestavili pritožbo, ki so jo poslali v Gradec. 
Plemstvo se je za vse ukaze nadvojvodov tako malo brigalo, 
da ni le pokupilo vseh domačih pridelkov, ampak dovolilo 
trgovati tudi tujim trgovcem iz Gorice, Trsta in Reke, d^, celo 
tujcem iz rimske marke in z Benečanskega, („ja sogar andern 
Forestieri aus der romischen Mark und dem venedischen 
Gebiet"). Star pšenice je poskočil zaradi tega od 4 gld. 16 kr. 
na 7 gld. in pol. Ker je kmet žito svoje lehko doma pro- 
dajal, bilo je videti le malokoga na kacem mestnem trgu in 
še tisti, ki je prišel, držal je svoje žito tako visoko, da ga 
meščan ni mogel kupiti. 

V svoji pritožbi, poslani v Gradec, prerokovali so me- 
ščanje lakoto, kajti vse žito ^e izvozi v Reko in na Berie- 
čansko, vrhu tega sta tudi Koroška in Štajerska zaprli ceste 
s Kranskega. Od kod je pričakovati žita, ko so vse graščinske 
žitnice izpraznene? ') 

Kar so mesta zahtevala, to se jim je dalo. Dn6 23. de- 
cembra 1602. leta dobila so nov patent, v katerem se je 
zopet blag6 imenovalo, s katerim smejo kmetje trgovati in 
s katerim ne. Ta patent ali generale je le ponovitev onega 
iz leta 1601. 

Seveda je imel tudi ravno tisti vspeh. 

Tema dvema patentoma pripomoči do veljave napno 
sedaj Ljubljanci vse žile. Leta 1603. pobrali so litijskim tr- 
govcem blago, ker niso bili meščanje. Celo nekemu kamni- 
škemu meščanu, ki ni mogel svoje meščanske pravice za- 
dostno izkazati, ustavili so v Vipavi blago ter ga niso pu- 
stili ž njim prej dalje, dokler ni prišlo od kamniškega mest- 
nega sodnika pismo, potrjujoče, da je res kamniški meščan. 



*) Fase. Geyhanclel. 



168 

Jednako so storili nekemu trgovcu iz Kamne Gorice, ki 
je šel s svojo železnfno proti Krškemu. Celo veliki fužinarji 
Buceliniji v Železnikih so morali občutiti, da je obšla Ljub- 
Ijance res prav trdna volja spraviti patenta od leta 1601. in 
leta 1602. v veljavo. 

Dne 20. svečana leta 1609. se je Ljubljancem dovolilo, 
da smejo zapoditi vse krošnarje („Kraxentrager") iz Ljub- 
ljane ter jih morajo trpeti v mestu le o sejmskih dn6h. Dne 
23. aprila je nadvojvoda ta ukaz ponovil, da ne bodo smeli 
odslej niti tržaški, niti drugi v Ljubljani ne stalno stanujoči 
tuji kramarji, krošnarji in trgovci, ki niso meščanje, kako 
blago, naj se že nazivlje tako ali tako, in sicer niti na 
drobno niti na deb61o („es sei gleich in minuta oder grossa") 
prodajati, izvzemši velike in male sejme (Kirchtag pomenja 
o tem času mali, le tri dni trajajoči semenj), ampak morali 
bodo v Ljubljano prineseno trgovsko blagč tekom treh dnij 
ponuditi ljubljanskim meščanom; zatem šele ga bodo smeli 
prodajati, tudi tujcem in nemeščanom, ako ga pa v osmih 
dn6h ne bodo spečali, smeh se ne bodo v Ljubljani delj za- 
drževati, ampak podati se ž njim dalje. Prepovedano je bilo 
tem tujcem škoditi ljubljansko trgovstvo s tem, da bi skle- 
pali s tujimi všlikotržci pogodbe. (Dn6 23. aprila 1609.) 

Ne moremo reči, da ne bi bili napeli Ljubljančanje vseh 
žil za svoje trgovstvo ter se ne prizadevali, da vdušš kmetsko 
trgovstvo. A tudi prijatelji kmetskega trgovstva niso miro- 
vali. Leta 1604. izprosili so bržkone v6hkofužinarji Bucelini 
v Železnikih od Ferdinanda 11. ukaz, da ne smejo delati ovir 
nobenemu tistih trgovcev, ki so že v prejšnjih časih trgovali 
z železom, z žeblji in z drugo železnmo, in to vkljub patentu, 
ki so ga Ljubljačanje dobili dve leti poprej. Leta 1609. je 
razglasil vicedom, da v policijskem r6du železo ni omenjeno, 
torej je ž njim trgovati dovoljeno. 

Tri leta potem srečamo se z odposlaniki ljubljanskimi 
zopet v Gradci pri vladi. Moledovali so znova za odpravo 
kmetskega trgovstva. Ob jednem je poslal ljubljanski ma- 
gistrat nekemu uradniku v graški vladni pisarni „lep kos 
platna", da bi se tem gorkeje potegnil za ljubljanske stvari. 

Leta 1618. (13. dn6 januvarja) je došel od Ferdinanda 11. 
nov dekret v Ljubljano, iz katerega posnemamo, da seje predrz- 
nilo 16po število kranjskih kmetov, zlasti okoli Cerkelj, Ljub- 
ljano, Kamnika, Loke in vrhu tega še po druzih krajih po 
Gorenjskem in Dolenjskem trgovati s prepovedanim bukovim 
suknom, prinašati ga na male sejme, napravljati nove sejme. 



16« 

trgovati cel6 v Linec, s katerim so bili Ljubljančanje že od 
nekdaj v tesni trgovski zvezi, in tudi sicer škodovati me- 
ščansko trgovstvo in meščansk obrt. To je cesar hotel od- 
praviti in ukazal deželni gosposki s takimi ljudmi postopati, 
kakor s tihotapci („Contrabandirer"). 

Nekaj tednov potem (dn6 3. svečana leta 1618.) pono- 
vil je cesar proti kmetskemu trgovstvu naperjen patent od 
leta 1601. A nekaj osvetljuje prav dobro nazore 17. sto- 
letja, kar se tiče knežje in cesArske oblasti. Proti primerni 
plači je oddajal namreč deželni knez oprostilna pisma tudi 
za nemeščane; ž njimi so mogli trgovati, kakor meščanje 
sami. 

Da pa se bodo plemenitaži za vse te ukaze in prep6- 
vedi kaj zmenili, bilo je tem menj pričakovati, ker je nastal 
v habsburški rodovini sami poguben razpor ter je slučajno 
isti čas zaplapolala plamen (ca tridesetletne vojske. 

Da bi jih dežšlni knezi podpirali, na to se ljubljanski 
trgovci pri tacih razmerah niso mogli zanašati. Če pa sicer 
po deželi ni bilo moči spraviti cesarskih patentov v veljavo, 
trudili so se meščanje vsaj po mestih in njihovi okolici po- 
skrbeti za to. 

V ta namen so se sešli dn^ 24. marcija 1620. leta zo- 
pet zastopniki vseh mest po Kranjskem na rotovži v Ljub- 
ljani, zdelali načrt in se zavezali ravnati se strogo po njem. 
Sklenili so: 

1. Vsi, tekom stoletij od nadvojvod in cesarja proti 
kmetskemu trgovstvu izdani patenti naj se ne razglasijo le 
z bobnom po vseh ulicah, ampak naj se oznanjajo tudi z 
vseh prfžnic. 

2. Predm6ščanje naj se preselijo v mesto ter naj no- 
sijo z meščani vred mestne teže. 

3. V Ljubljani naj imenujejo za navadni čas dva, za 
sejme pa štiri nadzornike na trgu (Marktaufseher). Njihovo 
plačilo naj bo teklo iz kaznij. 

4. Za „kontraband" naj se zmatra vse tisto blago, ki 
so ga pokupili kmetje in nemeščanje in ga prinašajo ali v 
mesto, ali ga spečavajo v laške dežele, ali pa ga vozijo od 
tam. Izvzeto jo le vino, žito, sol in drugo v cesarskih pa- 
tentih že izvzeto blago. Kmetsko trgovstvo je, če kupčujejo 
tuji trgovci, laški ali drugi, po vaseh in farovžih, okoli cerkvsL 
o zgodiščih, od kmetov platno, bukovo sukno, m6d, češplje, 
sita, kruh in druge jednake pridelke. Tiste deželne gosposke 



170 

in tisti graščaki, na katerih svetu bodo take ljudi zalotili, 
naj ne odrek6 meščanom svoje pom6či, da bodo take trgovce 
mogli kaznovati, kakor zaslužijo. 

A ravno ta točka je bila, ob kateri so se odslšj rušili 
vsi napori meščanov. Toliko nespametna gospoda po kmetih 
niti plemenita, niti duhovska, pač ni mogla biti, da bi po- 
dila tujega trgovca od sebe, človeka, ki je jedini za primerno 
dobro ceno kupoval njeno blago. : 

To so meščanje dobro čutili tudi sami, zato so poudar- 
jali, da se bodo vestno ozirali na „Landhandfeste", cesarsko 
pismo, s katerim je podelil cesar ali pa potrdil že stare pra- 
vice plemičev in duhovščine. Med drugimi važnimi fcčkami 
te „Landhandfeste" se je nahajala tudi določba, ki je dovo- 
ljevala gospodi in njihovim podložnikom izvažati na Laško 
vse, kar so pridelali doma na svojih graščinah in pristavah, 
bodisi pot-em, kar že koli hoče žito, vino, platno itd. Le 
prekupljevanje, to je nakup raznega blaga, s katerim bi po- 
tem kdo trgoval iz dobičkarije, to pa je bilo strogo prepo- 
vedano. Pr^kupcem so razglasila mesta tudi tiste trgovce, 
ki so živeli v predmestjih, ne bili meščanje, z meščani vred 
ne nosili mestnih tež, vendar pa kupovali in prodajali naj- 
različnejše blago. Zbrar>a mesta so zažugala, da bodo tudi 
tem ljudem pobrala njihovo nakupljeno blag6, če bi prišli ž 
njim na trg. 

Kar se tiče Bucelinov iz Jesenic in fužin v Želez- 
nikih, Kropi, Tržiču in druzih krajih, kjer so doslej trgo- 
vali z železom, z jeklom in z žeblji, sklenili so „ zaradi ne- 
katerih uzrokov" še malo počakati ter jim dovoljiti, da bodo 
prosto prepeljavali svoje blag6 skozi " Ljubljano in druga 
mesta, vendar pa se naj jim namigne, da jim bodo meščanje, 
naslanjajoči se na obilico cesarskih patentov proti kmet- 
skemu trgovstvu morebiti to kmalu ustavili in jih prisili do 
tega, da bodo morali ali ponuditi svoje zdelke najprej mešča- 
nom, ali pa plačati neprimerno visok „transito", pristojbino, 
da bo smelo njihovo blago dalje. Če bi se pa tega branili, 
naj bodo naznanili to nadzorniki trgov magistratu ter po- 
čakali, kaj bode ukrenil. 

Z žitom naj se ravna odslej po starem običaji, to se 
pravi: dokler bo visela tržna zastavica na rotovži, ne sme 
kupiti noben kmet, noben tujec, niti zrna žita; ko pa jo 
bodo doli vzeli in spravili, naj kupi največ dva stara (8 mer- 
nikov); le ko bi ga potreboval za s6tev, kupiti ga sme več, 
a poprej se mora izkazati, da ga potrebuje res zato in da 



•• 



171 

ne bo dalje ž njim trgoval. Če bi kmetje žita, ki so ga pri- 
nesli na trg, ne mogli prodati, spraviti naj ga bodo dali. v 
mestno skladišče, a žitomerci (Getreidemesser) naj se pri 
tem pazijo, da kmetov z mero ne bodo goljufali. „Da bo 
videl tudi kmet dober izgled, zato ne bo smel odslej noben 
meščan uhajati iz mesta na kmete kupovat žito ali platno, 
ali sicer kako drugo trgovsko blago. Jedino dovoljeno naj 
bo, kmetom posojati denar, če bi ga zahtevali, vendar pa 
morajo kmetje potem blagč, za katero so se pobotali pripe- 
ljati sami v mesto, da ne bi zgubilo mesto svojih pristojbin 
(Gefalle). Meščani, ki se bodo proti jedni ali drugi teh to- 
ček pregrešili, kaznoval bo magistrat, kolikor največ mogoče 
strogo. 

Nihče ne more zanikavati, da so se meščanje znali po- 
tegniti za svoje blagostanje. 

A ko so se dne 6. avgusta istega leta sešli zopet za- 
stopniki šestih mest, da se posvetujejo, kako se izpolnujejo 
trgovski sklepi, prišle so čudne stvari na dan. Zvedeli so, 
da se jih meščanje samf ne drže ter da postopajo, kakor se 
njim ljubi, Kranjci in Kamničanje so hodili še odslej dalje 
na kmete blago kupovat, kakor so bili vajeni poprej. Zato, 
kar so z druzimi mesti vred dne 24. marcija sklenili, 
brigal se ni skoraj nihče, ako je to svetoval njegov dobiček. 
Ljubljanski župan je bil prisiljen izraziti se: „Če mi sami ne 
bomo med seboj jedini, če se bomo sami med seboj pričkali 
in se upirali svojim sklepom, pojde vsa stvar rakovo pot." 

Potrdili so znova prejšnje sklepe in zabičili vsem me- 
ščanom, naj jih izpolnujejo z največjo natančnostjo in stro- 
gostjo. Tistim, ki bodo tem sklepom nasproti ravnali, za- 
žugali so, da jih bodo pehnili iz meščanske zveze. Posebno 
živo so naprtili to Tržičanom in Litijcem, ki so v tem pač 
dokazali, da ima njihov trg tudi meščanske pravice. 

Taki shodi, v katerih so se cule vedno iste pritožbe 
meščanov, ponovljali so se zopet leta 1622. in 1628. Zopet 
so sestavili meščanje pritožbo do cesarja; ta jim je rad 
ustregel ter izdal zopet nove patente proti kmetskemu tr- 
govstvu. Vtisa pa ni napravil seveda nobeden. Mesta niso 
imela moči, privesti cesarsko besedo do veljave, cesar sam 
pa je imel preveč posla, da bi mogel posoditi meščanom 
svojo moč. 

Toda koristen in važen pa je bil za Ljubljano privilegij 
iz leta 1628. dn6 12. marcija. V Ljubljani se je doslej sej- 
movalo po petkrat v letu, a razven jednega štirinajstdnev- 



172 

nega sejma o sv. Elizabeti trajali so sejmi le po tri dni. Ce- 
sar Ferdinand H. je naklonil Ljubljančanom milost, da 
smeta dva teh sejmov in sicer tisti, ki so ga obhajali dotlej 
v nedeljo „Quasimodogeniti" in ki ga je cesar dal prestaviti 
na prvi majnik, in pa sejm sv. Elizabete, trajati vsak po 
štirinajst dnij. Kar se tiče 6nih treh sejmov, namreč sejma 
o sv. Pavlu, sejma o sv. Petru in Pavlu in sejma o Križih, 
ostane pa pri starem. 

V homatijah tridesetletne vojske so umolknile tožbe 
meščanov, utihnile sicer ne v domovini, a med ropotom b5j- 
nega orožja jih cesarska vlada ni mogla slišati. Opraviti je 
imela z drugimi važnejšimi rečmi preveč. Skoraj do konca 
tridesetletne vojske ne čujemo niti o jedni pritožbi. A ko 
se je nagibala ta nesrečna vojska svojemu koncu, ko je jel 
po malem pojemati bojni hrum, sešli so se leta 1646. zastop- 
niki mest zopet v Ljubljani na rotovži. Čuditi se jim mo- 
ramo, da jim vkljub tolikim prevaram, vkljub temu, da so 
videli, da se nihče ne briga za njihove ukrepe, vendar srce 
ni upAlo. Upali so še vedno, pričakovali še vedno, da se 
bodo stvari ptesukale na bolje. Najpametnejši med vsemi 
so bili pač Novomeščanje, kajti onf so bili jedini prepričani, 
da so vsi njihovi napori ničevni. Po Ljubljančanih k shodu 
v Ljubljano povabljeni, odgovorili so jim, da so tako ubožali 
in so tako na slabem, da se ne morejo shoda udeležiti. 
Vendar so v Ljubljani zborovali tudi brez njih, kar sklepam 
po tem, da so meščanski poslanci prinesli iz Gradca nov 
patent proti kmetskemu trgovstvu. 

Da ne bi svojih čestitih bralcev z razmotrivanjem jedne 
in iste stvari utrudili, zato hočemo le na kratko omenjati, da 
je izšlo tekom 17. in v prvih letih 18. stoletja še mnogo ta- 
cih patentov, n. pr. leta 1650., 1660., 1661., 1691., 1692., 
1697., 1703., 1715., 1717., 1718., 1721., 1725. itd. Vspeha ni 
imel niti jeden in meščanje bi bili lehko spoznali, da me- 
čejo le denar v vodo, kajti vsak patent je stal mnogo de- 
narja, moledovanja in klečeplazenja okoli uradnikov v 
Gradci. 

Škoda, da se je izgubil izkazek, s katerimi stvarmi se 
jo pečalo leta 1698. kranjsko trgovstvo, odkod prihaja blago, 
ali se zdelava domA in če to ne, kam hodijo trgovci največ 
p6nje, katero blag6 privažajo v deželo, katero iz dežele, po 
katerem se največkrat povprašuje in katerega najbolj manjka. 
Takšen izkazek je ukazal cesar Ljubljancem sestaviti in sve- 
tovati, po kateri poti bi se dalo blagč, katerega ima dežela 



173 

v obflici, hitreje spečavati, kakor doslej, narobe pa tudi, kako 
bi bilo m6či blag6, po katerem so najbolj vpraševali, v večji 
množici privažati v deželo. Cesar bi bil rad všdel, zakaj 
nima Kranjska tovoren za zlate in sreberne zdelke, za svi- 
lene in pavdinate trakčve, čfpke, nogovice, obrobke in druge 
jednake zdelke. Kake privilegije bi moral dati trgovskemu 
stšjiu, da bi se zaradi njih popšla ta stroka, obrta. Od- 
govor tem cesarskim vprašanjem bi bila jasna podoba tr- 
govstva in industrije konec 17. stoletja, toda ni ga najti, 
bodisi, da ga Ljubljanci niso zdelali, bodisi, da se je izgubil. ') 

§. 4. Trgovstvo v 18. stoletji. 

Z 18. stoletjem prestopimo v novo dčbo meščanskega 
trgovstva. Ko so vzeli leta 1726. Ljubljančanje laškim pod- 
ložnikom 27 tovorov platna, namenjenega na Laško in vred- 
nega 4000 goldinarjev, nakopali so si le sitnosti na glavo 
ter ga morali dati nazaj. Ko bi bili mogli, spečali bi ga bili 
v Ljubljano, a ker se to nikakor ni dalo^ hraniti so ga mo- 
rali dati v Loki. Bog v6di po kacih homatijah pa so dobili 
briženski (loški) kajžarji od dežšlnih odbornikov (Verordnete) 
pisanje, po katerem jim je moral dati loški oskrbnik pri njem 
shranjeno platno nazaj. Zgodilo se je to proti dogovoru z 
masti, da mora ostati namreč platno shranjeno, dokler ne bo 
o ti stvari odločil cesar sam. Meščanje so pričakovali, da 
bode njihova prošnja ugodno rešena, kajti obljubili so polo- 
vico platna cesarski blagajnici. 

Kmalii zatem so vzeli meščanje Ločanom zopet 54 to- 
vorov platna. Tudi to pot niso opravili ničesa; vrhu tega 
so pa ž61i za svoje postopanje celo sramoto, kajti loški pod- 
ložnifci so pridrli od vseh krajev skupaj, vzeli meščanom in 
biričem platno ter ga privoli dom6v „mit hoohster Glori und 
Triumph". 

A to jih š,e ni oplašilo. Bili so sila vstrajni; kmalu 
potem so vzeli ravno tistim kmetskim trgovcem jeden tovor 
usnja, 50 parov konjskih uzd, samokresov, 15 dolgih pušek 
in jeden tpvor srpgv in kos^ ; a loški oskrbnik je udaril s 
svojimi ljudmi za meščanskimi biriči, odvzel jim konfisko- 
vano blag6 ter ga vrnil „ tihotapcem" (kmetsko trgovce so nam- 
reč meščanje nazivali vedno le „tihotapce"). Vrhu tega pa je 
še ukazal ljubljanskim nadzornikom, naj se za Boga več ne 
prikažejo na loških tleh. 



*) Fase. Geyhandel. 



174 

Kaj je pomagal Ljubljančanom patent iz leta 1725., ki 
je prepovedal kmetskim trgovcem prodajati in kupovati 
cel6 mnogo tacega blagjl, ki jim je bilo prej dovoljeno. Ljub- 
Ijančanje so se tega patenta zastonj veselili. Prtvarani so pi- 
sali cesarju, kako škodljivo je kmetsko trgovstvo ne le me- 
stom, ampak tudi kmetom samim, kajti 

1. bodo šla kmalu vsa mesta pod zlč; 

2. kmetje popuščajo svoja zemljišča; zaradi tega trp^ 
škodo plemenitaži in stanovi, in dosledno tudi vsa občna 
blaginja, ker neobdelano polje sedaj ne prinaša ničesa; 

3. prej so vedno prihajali tujci v Ljubljano, kupovali so 
v mestu platno ter prinašali gotov denar v deželo; dobiček 
so imeli od tega meščanje* in kmetje. Sedaj pa, ko hodi 
kmet, ki ne* razume ničesa, sam po trgovstvu, ostaja ves 
dobiček v veliko škodo občnega blagostanja na poti, kajti 
benečanski podložniki in trgovci dogovarjajo se zaradi cene, 
dado neizvežbanega kmeta čakati, dokler- se ne podaja v 
krčme. Tedaj hodijo benečanski trgovci za njim in kupijo 
blag6 od njega. Da ne bi ga mu bilo treba peljati nazaj, 
prodaja ga kmet za jako nizko ceno, kar škoduje plemičem 
in meščanom. 

Toda plemiči so bili ravno nasprotnih mislij ter se jeli 
vedno odločneje potezati za kmeta in njegovo trgovstvo. De- 
jali so, če bi se morali kmetje res ravnati po cesarskih pa- 
tentih, ne vedeli bi kmalu ob čem naj živ6 ter bi morali iti 
iz dežele. Tem potem bi izgubili plemiči svoje podložnike, 
njihova zemljišča bi ne prinašala ničesa, davke pa bi morali 
plačevati vkljub temu. Neizogibno bi bilo, da bi šla vsa 
dežela pod zl6. Kakšna grozna izguba bi bila to za deželo, 
posname se pač lehko iz tega, da so utržili kmetje tekom 
jednega leta samo za platno čez pol milijona goldinarjev. 
Ali naj pripade to tako živahno trgovstvo res jedino mestom 
ter naj v nepopisno škodo vse dežele popolnoma preneha? 
To je tako rekoč jedino trgovsko blago, ki nosi denar v de- 
želo. Če kmet s platnom ne bi smel trgovati, moral bi surov 
lan in surove konoplje izvažati, iz dežele na Benečansko, 
tisoče Ijudij bi izgubilo pri tem svoj kruh in tudi cesarski 
dohodki bi trpeli v letu najmenj 12.000 goldinarjev škode. 
Mesto da bi se trgovstvo povzdignilo, zaspalo bi popolnoma. 

Meščanje bi bili imeli boljše stanje, da niso tudi na 
cesarskem dvoru začenjali zaradi dosedanjega trgovstva iz- 
preminjati mislij. Poleg tega, da se je potezal cesar Karol VI. 
za to, da bi zadobila njegova pragmatična sankcija veljavo 



175 

pri vseh evropskih oblasteh, ni je bilo morebiti njemu 
ljubše misli, kakor oprostiti trgovstvo od tedanjih sp6n ter 
mu odpreti prostejše gibanje dom^ in na tujem. To jo že 
dokazal leta 1717. razglašeni patent, v katerem veje že svo- 
bodnejši trgovski duh. 

Pri tacih razmerah si mesta niso mogla obetati naj- 
boljšega vspeha. 

Z ozirom na patent od leta 1717. jeli so tudi 'stanovi 
čvrsteje postopati. „Kmetsko trgovstvo" je prišlo tudi v de- 
želnemu zboru v razgovor in stanOvi so sklenili cesarja pro- 
siti, naj bi bilo kmetom dovoljeno- izvažati in prodajati ne 
le žito, ampak tudi platno, svinfno in drugo blago na Go- 
riško in Laško, kakor je bilo to navadno že od starodavnih 
časov. Po zimi, ko ni na polji dela, zamore kmet s svojim 
blagom (s skorpijonovim oljem in „Fatschen") iti na tuje 
ter prinesti od tod obilo denarja domov. 

„Trgovsko vojsko" bili sta ob6 stranki, meščanska in 
plemenitaška, s tako vstrajnostjo, kakor bi o ti stvari ne bili 
izgovorili še nikdar nobene besede ne. Da se konča, ukazal je 
cesar, naj pošljeta stranki svoje zastopnike v Gradec, kjer 
naj se pred komisijo, sestavljeno iz grofa Josipa Lewenberga, 
grofa Filipa Ivana Galbkouena, Ivana Adama Feliksa pl. 
Mainersperga in Petra Lukrecija pl. Apostla ll.dn6 majnika 
leta 1731., dožene stvar do zaželenega vspeha. Toda šele ' 
15. dne julija leta 1733. napovedal se je za to stvar dan ob jed- 
nem s konferenco o mejnih trdnjavah. Plemenitaži so poslali 
gori grofa Barbo, meščanje ljubljanskega župana Christiana 
in mestnega očeta Rejo. 

Ta z veliko duhovitostjo na ob6h stran6h vršeča se 
diskurzija zaznamenuje poslednji napor meščanov, rešiti in 
braniti že na pol izgubljeno stališče. 

Meščanje so izjavili svoje pritožbe v sedmih točkah, ki 
so bile naperjene zlasti proti živahnemu trgovstvu s platnom, 
sicer pa tudi proti vsemu druzemu, s čimer je trgoval kmet. 

a) Odgovor grofa Danijela Barba 24. dni julija na pritožbe meščanov 

od 15, dni julija. 

Grof Barbo je pobijal v dolgem duhovitem, poleg tega 
pa tudi premetenem in zvitem govoru trditve in zahteve 
meščanov ter dokazoval, kako so se obešali meščanje že 
tristo let nadvojvodom in cesarjem o vsaki priliki na vrat, 
molšdovaU cesarsko vlado in nadlegovali dežšlno gosp6sko. 



176 

• 

Pred njimi ni imel mirti že Albreht III. ne, potem cesar 
Friderik in Maksimilijan, ki so vsi pustili, zaslišavši tudi 
stanove, stvar pri miru. Cesarja Ferdinanda I. so pač pri- 
pravili meščanje do tega, da je v svojem leta 1552. objav- 
ljenem policijskem redu prepovedal vse kmetsko trgovstvo 
na Kranjskem. Toda, ko so ga poučili stančvi o nasprot- 
nem, izpremenil je leta 1553. ta svoj ukaz v tako zvanem 
popravljenem policijskem ršdu ter kmetsko trgovstvo zopet 
dovolil. Komaj pa je prevzel nadvojvoda Karol vladanje av- 
strijskih dežel, moledovali so ga meščanje znova s prošnjami, 
naj kmetsko trgovstvo prepovš ; ker ni bil dobro poučen, iz- 
polnil je mestom njihovo željo. Na to pa so pokazali sta- 
n6vi popravljeni policijski red od leta 1553. ter dokazali, da 
je kmetsko trgovstvo dovoljeno, in leta 1568. je nadvojvoda 
res pritrdil njihovi zahtevi. Pri tem je ostalo do leta 1604. 
Ko je vladal nadvojvoda Ferdinand, ponovili so meščanje 
prošnje svoje, a vicedom Cobenzl jim je njihovo prošnjo od- 
bil in 30. dn6 novembra leta 1604. jih je nadvojvoda sam, ker 
se niso marali držati prvega (vicedomovega) ukrepa, prav 
resno posvaril. Leta 1612. prosili so trgovci sami stanove, 
naj odpravijo kmetsko trgovstvo, toda odbili so jim njihovo 
prošnjo, češ, da bi bilo to proti deželskim svoboščinam. Za- 
radi tega so se obračali trgovci večkrat zap6red do knezo- 
vega dvora, toda leta 1616. zavrnila jih je vlada za delj časa. 
Do leta 1661. imela je deželna gospčska pred njimi mir, a 
komaj zagledajo meščanje cesarja Leopolda L na prestolu, 
vložš zopet svoje prošnje, ali zopet jih je vicedom zavrnil. 

Do leta 1721. udali so se v neizogibno usodo; kadar 
brž pa začujejo, da se je to leto na Štajerskem prepovedalo 
kmetsko trgovstvo, prosijo za jednako prep6ved tudi za 
Kranjsko. Njihovi prošnji se je sicer ustreglo, vendar pa- 
tentu se je pridš/l dostavek: „ kolikor to ne nasprotuje de- 
Ž61skim svoboščinam." 

Iz vsega tega je sklepal grof Barbo, da so smeli ostali 
trije stančvi po deželi od starodavnih časov prosto trgovati, 
da je bilo to trgovstvo od leta 1513. dalje cel6 „lex scripta, 
in da upa, da bo ostalo še dalje tako, ker stančvi te svoje 
pravice niso izgubili še nikdar. 

V svoji pritožbi, ki so jo vložili proti dež61ni gospčski, 
trdili so meščanje, da je prvi smoter vsake dobre in prav 
urejene države: občni blagor. Grof Barbo je odgovoril me- 
ščanom, da so mu te besede vzeli prav iz srca, a ta lepi 
izrek veljaj res za vso deželo, ne pa za posamezne privatne 
osebe. Treba je pomisliti, da prinaša trgovstvo s platnom 



nt 

vsako leto najmenj po 500.000 goldinarjev v deželo; ta de- 
nar se razdeli na več tisoč Ijudij; z zasebnim trgovstvom, 
kakeršnega si žel6 meščanje, obogati pa le nekoliko Ijudij. 
Ko se je razglasil leta 1717. takozvani „komercij", stčrill so 
kmetje za razvitek trgovstva primeroma jako veliko ; poprav- 
ljali so, krvav p6t pot^č („mit blutigem Schweisse"), ceste 
po vsi deželi in cel6 po tacih krajih, kjer bi jih morala po- 
pravljati mesta. Meščanski trgovci pa niso storili ničesa, dr- 
žali so roke navskriž. Če bi kmetu prepovedali trgovstvo, 
ubožal bi popolnoma in dežela bi opustela ter bila ledina. 
Trgovstva s platnom trgovci ne morejo prevzeti v svoje roke; 
priznali so to sami in sicer vodji komercija, grofu Wagen- 
spergu. Če bi se ravnalo po njihovih željah, pojenjalo bi to 
trgovstvo popolnoma, ne prihajalo bi nič denarja v deželo, 
kmet bi moral trpeti revo, erš^r pa vsako leto nekaj tisočakov 
škode. 

V tretji točki svojih pritožeb so javkali meščanje, da 
se mesta ne morejo več povzdigniti, ravno zaradi kmet- 
skega trgovstva ne. 

Grof Barbo je prijel mesta takoj za besedo, rekši jim, 
da so v prejšnjih časih torej vendar cvela, in sicer 
razven kmetskega trgovstva, ki so se ga mesta tolikokrat 
lotila, da bi ga odpravila, ali vselej zastonj. Ker so cvela 
poleg njega, torej jim kmetsko trgovstvo ni škodilo in jim 
ne škoduje tudi sedaj ne, kar dokazuje mesto Ljubljana, ki 
ni bila še nikoU tako cvetoča, kakor ravno takrat (leta 1733.) 
Da si nekateri trgovci res ne morejo opomoči, pripisovati je 
pač temu, da delajo in trgujejo s tujim denarjem. Sicer pa 
si tudi rokodelci ne morejo pomagati kvišku; a gospod ljub- 
ljanski župan vendar ne bode trdil, da je temu uzrok kmetsko 
trgovstvo, ki nima z rokodelci do malega ničesa opraviti. Uzrok 
temu je nekaj druzega, slabo urejena policija (ta izraz je 
imel takrat drug pomen, kakor dandanes, razumeti je pod 
njim na tem kraji le nadzorovanje vsega rokodelstva), mo- 
nopoli in večni prepir med posameznimi rokodelci, previsoki 
davki in previsoke mestne teže in mnogo druzih, družbi in 
občnemu blagostanju škodljivih slučajev. 

Peta točka je bila naperjena proti tujim trgovcem, ka- 
terim so plemenitaži dovoljevali, da so prihajali v deželo ter 
nakupovali raznovrstno blagč, zlasti lan. in ga vozili iz de- 
žele. Po grofa Barba nazoru pa so bili tudi ti ljudje de- 
želi bolj v korist, nego v škodo, kajti kmet popr^de vendar 
le sarao toliko prediva, kolikor ga inore in mu pripušča čas. 

1% ' 



178 

Pritožbo pa, da kmetje ne obdeljujejo svojega polja in 
zavoljo tega tudi ne morejo zmagovati davkov, odbil je grof 
Barbo kratko,, rekoč, da ni res. 

- Ravno tako je storil pri šesti točki, češ, da tuji trgovci 
in kmetje ne plačujejo tako vestno cestnin in mitnin, kakor 
meščanje. Grof je dejal, da kmetov denar plača ravno to- 
liko, kakor meščanski, in tisti ljudje, ki so plačevani za ta 
svoj posel, ved6 ga od kmeta ravno tako dobiti, kakor od 
meščana. 

Pritožbe svoje so končali meščanje s sedmo točko in z 
vsklikom, da je kmetsko trgovstvo prava kuga vsake dobro 
urejene države. Grof Barbo je zavrnil mesta z izjavo, da bi 
se kmetsko trgovstvo meščanom nikakor ne zdela tako velika 
kuga, ko bi ga mogli oni dobiti v svojo pest in ga izpremeniti 
v samotrštvo (Monopol). Brez kmetskega trgovstva bi se 
država nikakor ne mogla vzdrževati in bi se morala udušiti 
v meščanskem samotrštvu, a to samotrštvo so prepovedali 
Habsburžanje že leta 1544. in leta 1577. dobro vedčč, da to 
je prava kuga. 

Svoj zanimivi in dolgi govor, ki ga moremo podati 
svojim čitateljem le močno okrajšanega, končal je grof Barbo 
rekoč : 

„ Menim, da sem dokazal, da bi morala država v samo- 
trštvu poginiti in da mestom ni do tega, zadosti preskrbo- 
vati občinstvo z blagom, ampak zgolj do tega, da bi dobili 
vse trgovstvo v svoje kremplje („unter ihre Klauen") ter 
mogli prodajati in ceniti stvari, kakor volkovi, in kako bi 
pehnili ubozega kmeta v največjo revo, et ea est pestiš status 
politici = in to je kuga občnega blagostanja. Da je temu 
res tako, dokazali so s tem, ker so prosili deželni odbor, naj 
se V3e stvari nosijo le njim na prodaj." 

Zavoljo tega prosi grof Barbo v sklepu govora svojega, 
naj cesarska komisija kranjska mesta z njihovo prošnjo 
odbije. 

b) Ljubljanski župan proti grofuBarbu 24, dni julija, 

A ravno tako gorko, kakor grof Barbo za plemenitaže, 
potegnil se jo ljubljanski župan za meščane in se pokazal 
grofu Barbu jednako bistroumnega zaščitnika meščanskih 
zahtev. Svoj govor je pričel z vzdihom, za katerega mi v 
denašnjem času nimamo več razuma. Dejal je, da kmet ni 
več zadovoljen s poklicem, ki ga mu je dal Bog in katerega 



179 

so oblagod^rili cesdrji z raznimi svoboščinami; on popušča 
svoje polje ter se je ves udal prodajanju po hišah („herum- 
hausieren"); kmet prodaja in kupuje brez razločka vse, že- 
lezo, jeklo, žeblje, svinec, olje, platno, sukno, volno, volovske 
kože, orožje, špecerijsko blago, mandeljne, riž itd. in vsako- 
vrstno svileno in drugo blagč. To učf vsakdanja izkušnja. 
Leta 1725. so našli pri kmetih 27 tovorov platna, 50 parov 
konjskih uzd, 50 parov samokresov za zapds, 15 pušek, tovor 
grope (Pfundleder), tovor kosa, tovor srpčv in takoj zatem 
zopet 54 tovorov najrazličnejšega in kmetom prepovedanega 
blaga. Loški oskrbnik pa je dal biričem, ki so jih poslali 
trgovci nalašč za kmeti, to blago vzeti s silo in je zagotovil 
s tem loškim kmetom trgovstvo z orožjem v tuje dežele 
popolnoma. Ravno tako je spodil zasramujš tudi fužinski 
oskrbnik v Beli Peči (Verwalter von Weissenfels) mestne bi- 
riče, ki so ga prosili, naj jim pomaga uloviti tihotapce. 

V svojih vaseh imajo kmetje redne tržne dni, kakor bi 
bili meščanje, in prihaja jih na te sejme toliko, da se biriči 
ne upajo pokazati med njimi. V Sčdražici na priliko pridere 
vsak teden na sejm sila velika množica kmetov in tujih 
trgovcev. Gospoda vidi sicer vse to, a ne gane niti prsta, 
vkljub temu, da je dolžna vsled patenta iz leta 1725. tako 
trgovanje zaprečiti. D^, cel6 sama je vmes ter sili svoje 
podložnike, žugaje jim z čstro kaznijo, prodajati domače pri- 
delke le nji s^mi po jako nizki ceni, ko je vendar vse tr- 
govstvo dovoljeno jedino meščanom, ki so ozidje domovine, 
branijo o vojskinih časih vso deželo (Land und Leute), pla- 
čujejo velike davke ter jim je živeti zaradi poklica svojega 
zgolj o trgovstvu in rediti sebe in rodovine svoje, toda ves 
dobiček odtegujejo jim ti kmetski trgovci in celo tuji Kar- 
nelci, ki ne stanujejo stalno v deželi in ne nosijo ž njo 
nobenih tež. Koliko izgubo trpi meščanstvo že pri samem 
trgovstvu s platnom, posname se lehko iz ogromne vsote 
500.000 gld., če je sicer resnična, in resnična mora biti, ker 
jo je grof Barbo sam izgovoril. Združenje kmetov in tujih 
trgovcev pač ni druzega, kakor prava „levja zadruga" (so- 
cietas leonina). 

Da mora privesti takšno kmetsko trgovstvo s seboj ne- 
izogibno pogubo mest in trgov in največjo škodo cesar- 
skemu eraru, spoznal je že cesar Friderik ter ga iz svojega 
nagiba leta 1491. prepovedal, gospodi pa ukazal o vsaki pri- 
liki priskočiti meščanom na pomoč, ko bodo nameravali od- 
vzemati kmetom tš^ko blago. \ 

13* 



180 

Kakor grof Barbo za kmete, oziroma plemiče, ravno 
tako je sklepal župan iz vseh patentov za meščane, da je 
trgovstvo le njim dovoljeno. Dejal je, da so Habsburžanje 
meščanom vedno branili. njihove trgovske pravice, da pa se 
je gospoda vedno trudila, za hrbtom in po krivi poti dos6či, 
kar se ni dalo po pravici in naravnost (aperto Marte). Od 
tega neče odjenjati tudi sedaj ne in vidi se, kakor bi na 
Kranjskem kmetov ne bilo treba. Komur se ljubi, ta po- 
pusti zemljišče svoje ali ga zastavi, da s tem denarjem po- 
tem trguje, potuje z deželnimi pridelki na tuje in ker jih ne 
more in ne um6 prodati takoj, zapravlja denar, zadolžuje se 
in je naposled prisiljen prodati svoje blago po vsaki ceni. 
Največ se jih vrne domov brez blaga in s prazno mošno, da 
ne more potem obdelovati svojega poljš, in opravljati gospo- 
darstva, ali kar je še slabše, da prinaša v deželo slabo in 
prepovedano blago, n. pr. svileno in drugo robo, ki jo pro- 
daja potem na drobno, in to zato, da se mu ne more njegova 
sleparija takoj dokazati. Dobiček od tega ima samč tujec; 
nevešči kmetje prodajajo na upanje, ali pa posojujejo celo 
tujcem gotov denar in tem potem so se zadolžili za več, 
kakor 120.000 cekinov v zlatu, ki jih ne bodo izterjali iz 
tujcev^ nikdar. 

Češ, da trguje po kmetski, slepari Karnelec križem po 
deželi, prinaša prepovedano blago v deželo, v tem ko kroš- 
njarijo doma njegova žena in njegovi otroci s kranjskim 
blagom. 

Na Gorenjskem je vas Stražišče, kjer stanujejo sami 
pfettncirji ter se pečajo s tem trgovstvom, ne da bi jih zadelo 
najmanjše tako breme, kakeršno teži meščane. Po trgovstvu 
s platnom se je vas razširila toliko, da je v pol ure ne pre- 
jezdite. A pri tem zanemarjajo kmetje zemljišča, ne ker so 
kmetije premajhne, ampak zato, ker je kmet len in rajši 
slabo je, da mu le ni treba delati in da more krošnjdriti 
po svetu okoli; torej pa je tudi v graščini Šrajbarskega 
Turna (Thurn am Hardt), kjer je ravnina in polje in so gozdi 
in vinogradi tako lepi, nad sedemdeset kmetij popolnoma 
zapuščenih. 

Zato je dejal že Aristotel in so rekali najimenitnejši 
politiki, da kmeta ne smeš pustiti z njegovega zemljišča. 
Osnova vsacega državnega življenja zahteva že, da so neka- 
teri kmetovalci, drugi trgovci, drugi zopet, da vladajo ; nikdar 
pa ta ne pos6zaj v poklic onega, kajti država brez redii je 
nemogoča, da bi shajala. Zgodovina vseh krajev in vseh 
časov dokazuje, zlasti zgodovina Španije, Francoske, An- 



181 

gleške. Nizozemske, Italije in tudi zgodovina, cesarskih in 
kraljevih dežel kaže pac dovolj jrtsno, da kmetu niso dovo- 
ljevali prekupljevanja nikjer. Zato so mesta in trgi tu; ti 
so poklicani jedini zato, ker so privilegovani, da se pečajo s 
trgovstvom. Vsak naj ostane pri svojem poklicu; iz tega 
iizroka imajo zadruge svoje privilegije, iz' tega uzroka so 
meščanje osnovali trgovske družbe (Handelscompagnien). Ne- 
mogoče bi jim bilo shajati, če bi smel vsak trgovati. 

Cesar se je mnogo trudil in se trudi še, da osnuje ve- 
liko trgovsko družbo. Ali, kako ji boste prerokovali dobro 
bodočnost, če imajo vse trgovstvo kmetje v svojih rokah? 
Kmetje pač ne bodo naprarljali tovaren. Niste še slišali, da 
bi bil storil kak kmet kdaj kaj tacega. Ponehati bi morala 
pri tem vsaka korespondenca in izginiti bi moral ves kredit. 

Da se trgovstvo dobro obnaša, potrebna sta ta dva po- 
goja neizogibno. Kako li bi mogel kmet vspešno trgovati, 
ki tiči za 120.000 cekinov v dolgih! Zavoljo njegove rev- 
ščine in zavoljo njegovih dolgov od kmeta ne morete priča- 
kovati trgovske družbe. Ali ste že slišali kdaj, da je v dr- 
žavi, kjer so vsi trgovali, le jeden obogatel? Vsi ostanejo 
revni, kar je povMal že Ciceron v svojih „officiis". V mestu, 
kjer bi vsi čevljarili, nahajalo bi se ravno toliko beračev, 
drug bil bi drugemu v pogubo. Da more meščan rediti sebe, 
ženo, otroke in družino svojo, da more zmagovati davke, za 
to ima samo jeden vir: trgovstvo. Vzemite mu to in mora 
poginiti. Kmet pa more tudi brez trgovstva lehko shajati, 
kajti ima zemljišče, njive, živfno in druzega dovolj, s čimer 
preživlja lehko sebe in svojce ter dene vrhu tega še lehko 
kaj na stran. Če kmetu dovolite trgovstvo, jemljete s tem 
meščanom vsakdanji kruh. Mesta bi se morala podreti, me- 
ščanje pa se pokm6titi ali pa beračiti. 

Kmet je napravil že dosti škode, zlasti, ker trguje s 
siti in z jezicami, ker je izdal tujcem skrivnost, kako se zde- 
lavajo in kako porabljajo. Tudi erar trpi pri tem škodo, 
kajti kmet se ogiblje s svojim prepovedanim blagom mitnic 
čez gore in skrivne prelaze, ali pa nosi mimo mitnice svojo 
težko krošnjo (Kraxen), ki jo mora, ko je odšel mimo mit- 
nice, zaradi njene teže razdeliti v tri ali štiri. V Trstu si 
dš. n. pr. napisati boleto za Gradec (ker je bržkone veljala 
menj), a do tja ni prišel še nobeden, ker je mitnica tam naj- 
dražja, ampak razprodal svoje blago potoma. Trgovec pa, 
ki plačuje mitnino pošteno, ne more prinesti več toliko 
blaga v deželo, kakor nekdaj, ker ga zaradi prevelike kon- 
kurence izpečati ne more. Pri tem pa odide dan za dnem 



182 

eraru mnogo pristojbin. Koliko škodo je napravilo kmetsko 
trgovstvo mestom doslej, posnemlje se lehko iz groznih za- 
ostankov v davkih, ki znašajo že sedaj 70.000 goldinarjev. 
Če bo s6zalo kmetsko trgovstvo še dlje tako okoli sebe 
(„beim grassierenden 6eyhandel") ne bodo mesta mogle ne 
le svojih dolgov plačati, ampak se bodo pogrezale le še 
vedno bolj v^nje. 

Ti in jednaki pomisleki so pač napotili cesarja, da je 
odgovoril leta 1726. z veliko marljivostjo sestavljeni prošnji 
deželnih stan6v, da sicer, nima nikacih uzrokov njihovo 
prošnjo odbiti, ker ga ni nikakor misel, ukaza svojega, ki ga 
je dal, na s^mo ugovarjanje tega ali onega stanii, preklicati, 
da pa vendar hoče povprašati mesta, kaj bodo ona navedla 
proti kmetskemu trgovstvu. 

Po teh izjavah se je lotil ljubljanski župan pobijanja 
grofa Barba trditev ter se spustil v juridična, za nas menj 
zanimiva, dasitudi jako bistroumna vprašanja Vprašal ga 
je, zakaj ni zinil niti besedice o privilegijih cesarja Fride- 
rika IV. in Maksimilijana L, ki pač nista izdala svojih pri- 
vilegij morda mol6dovana in nadlegovana po meščanih, am- 
pak iz popolnoma svojega nagiba, in v katerih sta se na- 
slanjala na stare navade. Zakaj gospod grof ni tega storil, 
ampak zaveslal takoj na privilegij iz leta 1552., češ, da so 
ga meščanje izmol6dovali in da se je po poročilu deželnih 
stanov ta privilegij leta 1553. res izpremenil in s stališča 
stančv govorjeno olajšal? 

Razpravljajo ta dva privilegija in še pax druzih, izjavil 
je župan trditev, da sta kmetsko trgovstvo in prekupljevanje 
(„6eyhandel und Fiirkauf") jedno in isto in da ju je nemo- 
goče ločiti. Culi bomo, kako krepko ga je grof Barbo prijel 
za besedo. 

Zatem je odgovarjal očitanju grofa Barba; dejal je, da 
ni tako dobička željen, da bi v imeni meščanskih trgovcev 
ne dovolil kmetu prodajati tistega, kar si je pridelal sam, 
postavlja se po robu le proti prekupljevanju, zamenjavanjii 
in izvažanju nakupljenega blaga v tuje dežele. 

Kje li se nahajajo kmetje, ki jim rasto na polji puške, 
samokresi, srpi, svila, ali kdo je tako priden, da bi pridelal 
po petdeset tovorov platna, usnja, voska itd.? Ko so prosili 
stanovi leta 1553., naj se jim olajša policijski red, zamolčali 
so popolnoma privilegij Friderika IV. in Maksimilijana I. trde. 
da so imeli njihovi podložniki pravico trgovati že od nekdaj. 
Zaradi tega jim je cesar policijski red res zboljšal, a pri tem 



183 

je opomniti, da so stanovi ta zboljšani red spisali sami ter 
ga cesarju le podpisati dali. Rekli so, da so kmetije na 
Kranjskem tako majhne, da kmet ž njimi shajati ne more, 
toda videl teh kmetij ni nihče cesarskih Ijudij. Ravno na- 
sprotno! Prav v najrodovitnejšem kraji Kranjske, v Šrajbar- 
skem Turnu, zapuščenih je 70 kmetij popolnoma. To se pri- 
pisuje temu, da se kmetska lenoba podpira. Od nekdaj so 
smeli kmetje le s svojimi pridelki tovoriti, nikakor pa ne tr- 
govati, kakor meščanski trgovci, zlasti ne privažati pridelkov 
iz tujih dežel. Zdrava pamet že kaže, da se vsak knez 
trudi, napeljati domače trgovstvo v tuje dežele, ne pa narobe. 

Leta 1568. hoteli so zadobiti stanovi nov privilegij s 
tem, da so na prav hudoben način meščane počrnili, da so 
vsi bogokletci, pijanci, igralci itd. A to jim ni dosti poma- 
galo; nadvojvoda je dejal, da bo zaslišal prej meščane, kaj 
poreko ti. 

Da ne bomo dolgočasili svojih čestitih bralcev s sicer 
jako zanimivim juridičnim dlakocepljenjem ljubljanskega žu- 
pana, preskočiti hočemo njegova dokazovanja in izbrati iz nje- 
govega govora le to, kar more po nekoliko osvetliti trgovstvo 
v prvi polovici 18. stoletja. 

Poleg druzega je pobijal župan grof Barbovo trditev, 
da bi se reklo izročiti meščanom samotrštvo v roke, ako 
bi ustregli njihovim željam. A kaj je samotrštvo? vprašal je 
župan. Navajal je razlaganje slovečih državnih mož: samo- 
trštvo je, če kdo v kacem mestu vse blago pokupi, da ga 
za dobiček dalje proda ter s silo ali z zvijačo prepreči, da 
kdo kaj tacega blaga pripelje v mesto. Če pa hočete me- 
ščansko trgovstvo zvati samotrštvo, kako li boste zvali iz- 
točno-zapadno trgovsko družbo in orijentalsko družbo, osno- 
vano po cesarji samem? Ona sama sme nekatero trgovsko 
blago nakupovati in drug nihče. 

Grof Barbo je trdil, da je ravno prav, naj tudi kmet 
trguje, sicer bi prouzročili trgovci s svojim stiskanjem grozno 
dragino. To ni res, dejal je župan, toda do tega bo kmalu 
prišlo, če se stvari ne predrugačijo, kajti če trgovec svojega 
blagš. ne more izpečati, prodajati ga mora, kadar se mu po- 
nudi prilika za prodajo, kolikor m5či najdraže, sicer ne 
more nikakor shp^jati. Nihče ne more trditi, da ne nosi me- 
ščan v vojskinem času najtežjih bremen; on varuje ob jednem 
sebe in kmeta, zato je dobro, da se nahaja v vsaki deželi 
veliko in bogatih mest in trgov. Ker pa kmet popolnoma 
prosto trguje, morajo iti mesta popolnoma po zlu ter pone- 



184 

hati vsaka obramba. Zato jih dosti namerava trgovstvo po- 
pustiti in mnogo jih je to že storilo. 

OrofBarbo je takisto trdil, da so se po razglašenji komer- 
cija leta 1717. kmetje lami prav pridno prijeli. Župan mu 
je na to odgovoril, da nima čisto nič proti temu, meščanje 
bi bili le še veseli, ako bi še več lanu pridelali, ali odločno 
so proti temu, da bi ga kmet prodajal na tuje izognivši se 
mest in trgov. 

Kar pa se tiče trgovstva s platnom, ki ga prodajo v 
Kranjski za 500.000 goldinarjev, res je, da ga trgovski stan 
ne more vsega pokupiti, a kmet jednako ne. Ravno tako, 
kakor trguje kmet, tako in še lože trguje lehko tudi meščan, 
ker je temu bolj v6šč. Saj se platno vendar ne prinese vse 
jeden dan na trg, ampak tekom leta in tačas bi ga tudi tr- 
govci pokupili in zopet poprodali. To trgovstvo bi hodilo 
tudi, ko bi kmet ne trgoval, tisti pot, kakor ga hodi sedaj, 
toda pri tem je pomisliti, da bi ostal kmet na svojem polji, 
ki bi deželi prinašalo mnogo dobička, v tem ko sedaj, ker 
je neobdelano, ne prinaša ničesa. 

O cestah je pravil grof Barbo, da jih je vse popravil 
in naredil kmet na svoje troške in v krvavem potu svojega 
obraza in to ne le po kmetih, ampak tudi v mestnih okrajih; 
to pa ni nikakor istinito, dejal je župan, vsaj glede troškov 
ne, kajti mesta so dala kmetom vse potrebno orodje, smod- 
nik in hrano in še nekaj tisočakov; Ljubljana sama 2000 
gld.; v mestnih okrajih je kmet samo robotal. 

Kar pa se tiče mest, češ, da so vedno cvela poleg in 
vkljub kmetskega trgovstva, zanikal je to župan odločno. 
Nikdar niso cvela! Primerjajte jih z drugimi mesti, z Avgs- 
burgom, Norimbergom, Solnogradom, Amsterdamom, Ham- 
burgom, Kolonijo itd. ; kjer je bilo vedno prepovedano kmetsko 
trgovstvo. 

Neresnično je, nadaljeval je župan, da bi bilo v Ljub- 
ljani med rokodelci tolikanj prepira. Da se spopadajo časih 
med seboj, to je sicer res, a povšj mi kdo za kako še tako 
dovršeno mesto, kjer shajajo brez prepira? Davki niso ni- 
kakor previsoki, ker le malo obrtnikov plačuje po 6 gld., ve- 
čini se naklada po 2 gld. na leto in še od tega malega 
davka se marsikomu dosti pregleda, tako, da jih plačuje 
največ le po jeden goldinar ali pa še tega ne. Meščan bi 
se moral na vsak način opomoči, ko bi ga ne ovirali pri 
tem drugi uzroki, najhujši med njimi pa ravno kmetsko tr- 
govstvo. Kajti kmet se ne zadovoli s prodajo svojih domačih 



185 

in po vsih deželah nakupljenih zdelkov ne, ampak hodi n. pr. 
po predivo na Koroško ter ga pokupi za več tisoč goldi- 
narjev. Na vsi Kranjski ne vzrase toliko prediva, kakor ga 
podelajo samo v Stražišči. 

Kmetov denar plača res ravno toliko, kakor meščanov, 
ko bi ga kmet le tudi tako vestno plačeval, kakor meščan, 
kadar hodi mhno mitnic: kmet se jih ogiba in jih opehari, 
kadar le more ter prinaša prepovedano blago v deželo, sicer 
bi ga ne mogel nikdar dati tako ceneno. 

Dolgi svoj govor je končal župan s prošnjo, naj pustf 
presvetla cesarost vse pri starem, prepov6 najostreje gospo- 
dom in plemenitažem in njihovim oskrbnikom, kakor tudi 
vsem podložnikom kmetsko trgovstvo, krošnarjem pa pro- 
dajanje po hišah, ustavi vsem rokodelcem trgovstvo z oljem 
in z drugim blagom ; le-tem je ostajati pri svojem rokodelstvu, 
Deželna gosposka in deželni odborniki naj odpravijo po vasšh 
vse sejme in shodišča (Jahrmarkte, Kirchtage und Zusammen- 
kiinfte) ter ponudijo mestom in trgom vso odkritosrčno po- 
moč, kakor zahtevajo to večkrat ponavljani cesarski privile- 
giji. Vse to bi se dalo zvršiti tem potem, da se ukaže vsem 
mitninskim uradnikom, naj ne spuste nobenega kmetskega 
trgovca, nobenega prekupljevalca ali krošnarja mimo in ne 
dado nobenemu njih bolet. 

c) Drugi govor grofa Barha, Dni SO. julija. 

„Res z ostudnimi barvami je slikal ljubljanski župan 
kmetsko trgovstvo", pričel je grof Barbo svoj govor jeden 
teden dnij potem, „ter ga deval s prekupljevanjem v jeden 
koš, ali z drugimi besedami, govoril je zgolj o prekupljevanji, 
o kmetskem trgovstvu pa niti zinil ni, kajti vsi privilegiji, 
na katere se je opiral, govor6 jedino le o prekupljevanji in 
niti jeden ne o kmetskem trgovstvu, torej je bilo dovo- 
ljeno že od nekdaj. Na trg v Sodražico prinašajo zgolj 
sol in žito in druzega nič, torej sam6 tako blago, ki ga bi 
ljubljanski župan sam ne zabranjeval, ko bi imel tam kaj 
govoriti." 

Zatem je utemeljeval grof svojo trditev, da niti jeden 
privilegij ne prepoveduje kmetskega trgovstva. 

Osvetljeval je privilegije od vseh stranij, a ker ni pove- 
dal v tem delu svojega govora za nas ničesa novega, mo- 
ramo ga izpustiti ter omenimo le njegovega očitanja, da so 
si raeščanje večino trgovskih patentov prislepdrili z lažjo. 



186 

Ta izjava grofa Barba je zaradi tega velevažna, ker 
nam svedoči, na kak način so si v prejšnjih stoletjih prido- 
bivala mesta svoboščine svoje. Četudi nečemo trditi, da je 
vse resnica, kar je govoril grof, nekaj pa je gotovo na nje- 
govih besedah resničnega, pervič zato, ker se jih župan ni upal 
pobijati, drugič pa tudi zato, ker jih je govoril pred odlično 
komisijo sestavljeno iz dvornih in cesarskih tajnih svetoval- 
cev. Da so si pa na takšen način, s slepš^rjenjem in recimo 
tudi s podkupljevanjem cesarskih višjih uradnikov pridobi- 
vali tudi deželni stanovi svoje svoboščine je stvar, ki je ni 
treba posebej zatrjevati. 

Zatem se je lotil grof Barbo županovih trditev samih, 
dejal mu je, da cesarju pač ne more biti več za nekatera 
majhna in večinoma neobzidana mesta, kakor za toliko tisoč 
kmetov, kajti kmet bi ne mogel zmagovati davkov, če ne bi 
trgoval, kar dokazuje ravno usoda podložnikov Šrajbarskega 
Turna. 

Zastopnika mest, Ijubjjanskega župana, pobil je grof 
Barbo s svojim orožjem. Župan je , namreč poklical celo 
Aristotela na pomoč ter dejal, da je bil že ta veliki državnik 
(politicus) toliko razumen, da je spoznal, češ, tista država 
je najboljša, v kateri je večinoma podložnikov kmetovalcev. 
Če je tem res tako, odvrnil je grof Barbo, potem jih je treba 
podpirati z vsemi silami proti peščici dobička lačnih me- 
ščanskih trgovcev. 

Če je Stražfšče pol milje dolgo, zato naj ne kliče župan 
Karnelcev pred sodišče. Tudi tem ljudem bi morali, kolikor 
moči streči v roko, ker prinašajo denar v deželo. Po vseh 
drugih krajih in po najbogatejših deželah delajo tako, tudi 
na Angleškem in Nizozemskem. Koliko je videti Zgornje- 
Avstrijcev trgovati s platnom, s cvilhom in s prest vlnami 
sploh; Solnograjci, Tirolci in Bavarci zahajajo s svojim blagom 
po vsem svetu; povsod strežejo takim ljudem v roko, pri 
nas na Kranjskem pa naj bi Karnelce kaznovali, ker prina- 
šajo denar v deželo! Ravno nasprotno, želeti bi morali, da 
jih pride še več k nam, želeti, da bi se lotili obrta ; tem po- 
tem bi se trgovstvo povzdignilo in podprlo o vojskinem času 
deželnega kneza lože in izdatneje z denarjem. To je spoznal 
sedaj vladajoči cesar ter nagovarjal in vspodbujal k obrtnim 
podjetjem cel6 plemenitaže. Industrijelne pa kmete res tudi 
lehko zove, kajti z zdelovanjem platna, sit, mezlana (Mos- 
sellan) in druzega volnenega blag^ bavijo se že dolgo, dolgo 
časa; tovaren za olje imajo mnogo. Če bi trgovali tudi s 



187 

prepovedanim blagom, privažali bi že davno takisto svileno robo 
v deželo, česar vendar ne stor6. Da, cel6 bolj industrijelni so, 
kakor meščanje, ki niso osnovali toliko stoletij 
sem do današnjega dn6 niti jednega industrijel- 
nega etablisementa. Kmet se drži merfla: „unum facere 
et alterum non ommittere", (stori to, pri tem pa onega ne 
opusti.) Po zimi se peča z obrtom, po leti pa obdeluje polje 
svoje in ker s tem ne škoduje nikomur, sme s svojim doma 
narejenim blagom trgovati, kar pameti svet. Zaradi kmetov 
še ni noben meščan iz mesta pobegnil in nobeno mesto se 
ni opustilo ali razrušilo. Kmetje niso svoji gospodi niti bora 
dolžni, v tem ko so mesta deželi 180.000 gld. na dolgu in 
sicer zato, ker slabo gospodarijo, kar dokazujejo Kranjci, 
Novomeščanje in drugi. Naj kmet ne trži, moral bi si tudi 
dolgove na glavo nakopati, toda to ne iz nemarnosti, ampak 
iz reve. 

Kar pridobi kmet, ostane v deželi, če pa obogati kakšen 
meščan, katerih so (NB.) skoraj vsi tujci, roma denar 
na tuje, njegovim sorodnikom v pest. 

Ni torej dvojiti, da mora biti in da je cesarju tudi več 
do kmetov, kakor do nekaterih majhnih, največ še celo ne- 
obzidanih mest. 

Na prostih sejmeh je dovoljeno vsacemu na svetu tr- 
govati. Znano je, da so sejmi v Reki sv. Vida, v Trstu pa 
sv. Lovrencija dan; torej se sme tjakaj voziti platno in tudi 
drugo blago. 

Kam cika veliko napiranje štirih ali petih trgovcev, 
spoznati je po vsem tem pač lehko. 

Kar svet stoji niso trgovci privedli tekom jednega leta 
toliko žita v deželo, kakor ga privajajo kmetje leto za. letom. 
Dobro bi bilo, če bi bila mesta bogata, (Bog jim daj to,) a 
še bolje bi bilo, da je kmet bogat, kajti potem bi ne iDilo 
nikogar v deželi, ki bi cesarju plačeval toliko davka, kakor 
on. O mirnem in vojskinem časi teži njega največ bremšn. 
Nevarnosti razpostavlja se on prvi, kar je storil že večkrat 
zlasti leta 1578., ') v tem ko čepe meščanje varni za svojim 
ozidjem. 



^)GrofBarbojc imel tu na mislih hrabri čin kranjskih kmetov 12. dne aprila 
leta 1578. Od 28. dne man-ija pa do 1 . dne aprila so naskakovaii Turki Metliko in 
jo tudi zajeli Pobili so 2000 ljudi j ter jih mnogo odpeljpli s seboj. Župana 
so usmrtili s pušicami, gospodom svetovalcem so vzeli glavo, meščanke pa 
oskrunili in jih potem zaprli v cerkev, ki sojo odhajaje zažgali. A 12. dne aprila 
je udarilo 12.000 hrvaških in kranjskih kmetov za njimi in jih potolklo, 
Dimitz, III. 67. J ^ V 



188 

Meščanje popuščajo trgovstvo, kadar so dovolj oboga- 
teli. O svojem časi je storil to neki Edinburg (Gabrijel 
Eder, župan, ki je sezidal na svoje troške stolp Florijanske 
cerkve,) neki Janežič, neki barvar, neki tkalec in še več 
druzih. Mnogo jih je celo popustilo trgovstvo s suknom ter 
se lotilo onega s -platnom. Če bi jim bilo kmetsko trgovstvo 
na poti, bi jim pač ne kazalo lotiti se ravno tacega trgovstva. 

Kdo popravlja ceste? Ljubljanski župan je res rekel, 
da je dal ljubljanski magistrat za napravo cest orodje in smod- 
nik in še 2000 goldinarjev v gotovini, a samo loški podlož- 
niki so izdali za popravljanje cest čez 30.000 goldinarjev v 
gotovem denarji ter vrhu tega še robotali, česar Ljubljan- 
čanje niso storili; ko bi cenili vse delo podložnikov v de- 
narji, izračunih bi vsoto 100.000 gld. 

dj Drugi govor ljubljanskega župana. Dni 6, avg. 1733, leta. 

Ali, dasi je šel grof Barbo ljubljanskemu županu hudo 
do živega, le-ta vendar ni izgubil svojega poguma, ampak 
zastavil je tam, ker je bilo najlože prijeti tudi njega. Po ne- 
koliko mu je grof sam pomagal iz zadrege. 

Konstatiral je najprej, da obsoja po izjavah grofa Barba 
gospoda s^ma prekupljevanje, poteguje pa se za kmetsko 
trgovstvo. Ravno to pa je hotel, da bi bil grof izrekel in 
sedaj ga je prijel z izjavo, katero je sicer izrekel že jeden- 
krat, da je kmetsko trgovstvo in pa prekuplje- 
vanje jedno in isto. Vprašal je, kaj je kmetsko trgovstvo, 
in odgovoril: kmetsko trgovstvo je, ako nakupuje kmet za 
gotov denar blago bodisi dom^, bodisi v tujih deželah ter 
ga prodaja potem dalje. Prekupljevanje pa ni nič druzega, 
kakor če nakupuje tisti, ki nima sam dovolj blaga, pri svojih 
sosedih ah v drugih deželah in ga zopet prodaja. Jedno je 
pot k drugemu. Nemogoče je kmetu trgovati, če ne naku- 
puje blaga in to je ravno prekupljevanje. Jedno brez dru- 
zega misliti ni. To bi bilo ravno tisto, kakor da bi hotel 
kdo iti iz mesta, ki ni prišel vanje niti skozi vrata niti kako 
drugače. Da sta res jedno in isto, dokazujejo vsi privilegiji 
dežšlnih knezov, v katerih se nikjer ne dela razloček, ampak 
rabi jeden izraz za drugega. To svojo trditev je podkre- 
pil zastopnik meščanskih interesov z vehko obilico privile- 
gijev, katere pa tu izpuščamo ter čujmo rajši njegovo osvet- 
ljevanje trgovskih stvarij v prvi polovici 18. stoletja. Seveda 
govori mož za svojo stvar, zaradi tega nam bode treba biti 



189 

paznim, kaj naj mu verjamemo na polna usta in pri katerih 
stvareh smemo tudi malo z glavo zmajevati. 

Vedno bolj okoli sebe sezajočemu kmetskemu trgovstvu 
je pripisoval, da so v nekaterih mestih n. pr. v Kamniku 
dobiti že hiše zastonj. Mnogo mest se je sesulo, mnogo 
jih je popuščenih ; v Kamniku se ne nahaja ni polovica nek- 
danjih hiš. V Kranji, ki je bilo kd^j stolno mesto Kranjske 
in ki ima za trgovstvo k^j pripravno 16žo, praznih je 200 
hiš. Lož (Loosch) in Kostanjevica sta popolnoma razpadla 
in meščanje ne morejo dobiti branja in pisanja veščega člo- 
veka, da bi ga naredili sodnikom. Krško je šlo popolnoma 
v nič („6urkfeld liegt unter dem Ruin"). Višnja Gora, Met- 
lika in Rudolfovo, ki je bilo nekdaj najbolj cvetoče mesto, 
ubožala so popolnoma. Niso le meščanje pobegnili iz teh 
mest, ampak mesta so se tudi posula in meščanje morajo 
sedaj živeti ob poljedelstvu. Njihovo meščansko pravico, za 
katero so šteli drag denar, uživajo sedaj kmetje. 

Kje li je človeku mčči trditi, da cesJlrju ni nič do mest? 
Kdo h stanuje v mestih, kdo jih sicer zida, cene meščanje? 
Kakšen posel imajo ti meščanje, ako nejedino le trgovstvo? 
To so cesarji tudi spoznali ter hoteli s prep6vedjo kmetskega 
trgovstva pomagati meščanskemu življu zopet na noge. Da ne 
bi bilo cesarju nič do mest, kdo naj mu zida potem mesta? 

Če se pečajo kmetje zgolj s trgovstvom, niso več kmetje, 
ampak trgovci in Aristotel ima vkljub grofu Barbu še vedno 
prav, kajti sloveči mož ni dejal, da je tista država najboljša, 
v kateri je največ državljanov kmetov, ampak tista v kateri 
se jih največ tudi res peča s poljedelstvom. 

Naj bi cesarja podpirali sami kmetje ne mogel bi dolgo 
shajati. 

Na Kranjsko prihajajo Tirolci, Bavarci, Solnograjci itd., 
zgolj krošnjarji, kateri njihovi rojaki k temu vspodbujajo, da 
jim prinašajo denar v deželo. A ravno zato so naši deželi 
škodljivi, torej bi jih morali, kolikor največ moči iz nje 
potiskati. Lahi kupujejo sedaj blag6 zunaj dežele in ga pri- 
našajo na Kranjsko; prej pa so prinašali denar v deželo. 

Kar pa se tiče industrij elne podjetnosti kmetov, je 
Barbova izjava pač bosa, kajti to, kar prihaja kmetu iz rok, 
ni dosti vredno. On zdelava le tako blago, s čimer se sam 
oblači. Toda s tem ni zadovoljen, ampak zahaja na tuje, 
kjer nakupuje za gotov denar tuje blago in ga prinaša v 
dieželo, da ga tu dalje prodaja. Tovarne si ni omislil nikoli 
noben kmet, v tem ko se pečajo meščanje z. zdelovanjem 



190 

klobukov, nogovfc, rokovfc, Č6pic in druzega trgovskega blagd, 
in to, kar svet pomni. Gospod Jarnej Zibell ima v Ljubljani 
tovarno za svilene zdelke, „gros de Tour, Filatorium, inca- 
natorium, naa" (?), črn in barvan damast, svilene nogovice, 
ima lepobarvarstvo itd. Vse to je bilo prej v deželi popol- 
noma neznano. Sam6 njegova tovarna je deželi koristneja, 
kakor vse, kar zdelavajo vsi kmetje. Sicer pa trgovcem ni 
nikakor na mislih ustaviti kmetu obrta, ampak sam6 kmetsko 
trgovstvo. 

Rokodelskim fantom ne prepoveduje nihče hoditi v tuje 
dežele, ampak sam6 kmetom, zato ker izdajajo tujcem način, 
kako se pripravlja in zdelava ta in 6na drugod nepoznana 
stvar, in s tem so storili deželi že neprecenljivo škodo. Ro- 
kodelski fantje tega ne morejo, zato jim tudi nihče ne brani, 
zahajati v tuje dežele. 

Da so se kmetje leta 1578. krepko držali, istina je, h 
to so storili tudi meščanje vselej, kadar je bilo treba, in 
hvala Bogii, da ni bilo dostikrat treba. Ko je prišel leta 
1441. celjski grof pred Ljubljano, odbili so ga Ljubljančanje 
tako čvrsto, daje moral opustiti oblego. V spomin tega hra- 
brega čina plačujejo Ljubljančanje še sedaj le po jeden krajcar 
hišnega davka na leto. •) 

Konečno je ponovil župan še jedenkrat svojo trditev, 
da sta si prekupljevanje in kmetsko trgovstvo podobna ka- 
kor krajcar krajcarju in da kmet ne more trgovati, ako no 
prekupljuje, ker nima dovolj blaga. 

e) Poslednji govor grofa Barha in zaradi tega prepira izdani 

patent. 

Grof Barbov odgovor je bil kratek : Dejal je : „ Sedaj je po- 
tegnila meščanska trgovska bratovščina krinko z obraza in šele 
sedaj izrekla, kar je on slutil že takoj v početku. Sedaj sto- 
prav hočejo trgovci svoje že par stoletij ponavljane zahteve 
vsiliti s hlinjeno nevednostjo, kar je sicer vsemu razumnemu 
svetu znano in nedolžno kmetsko trgovstvo počrniti z ne- 
sramnim prekupčevanjem. V ta smoter so se predrznih tr- 
govci na zelo kaznjiv način (freventlich) uporabljati celo 
cesarske svoboščine. Tudi te megle hočem razgnati, potem 
pa jasno dokazati, kaj je nameravala trgovska bratovščina s 



») Napar-nn je, kar trdi Kliin v ,^D\\A. Carn", pag 15 in po njeiu 
Dirnitz I., 268, da je jenjalo to Časno in slovesno plačevanje že leta 1580, 
ampak prestalo je šele okoli leta 1754., ko so regulirali davke. Fasc. štev.lO:^. 



191 

temi dozdevnimi svojimi privilegiji; vendar prej prosim za- 
pamtiti, da je dovoljeno in nedovoljeno trgovstvo po kmetih 
naposled vendar le kmetsko trgovstvo. Znano pa je, da je 
prekupljevanje samotržje in veščš,ki popisujejo samotržje 
tako-le: če namreč jeden ali njih več blagč po deželi na- 
kupuje, da ga pozneje prodaja za dobiček, dostikrat, ka- 
kor ga hoče sam. Tako razlaga prekupljevanje sam cesar 
ter ga je prepovedal ne le kmetom, ampak tudi meščanom.** 
Dokazoval je potem grof Barbo iz privilegijev, da je istina, 
kar trdi, in prišel do zaključka, da kmetsko trgovstvo in pa 
prekupljevanje nista jedno in tisto. Predložil je potlej pri- 
tožbe kranjskih mest in pokazal komisiji, da se ni pritožilo 
niti jedno zaradi kmetskega trgovstva, a to je ravno naj- 
smešnejše, „kajti ravno okoli Krškega ga več milj na okoli ni 
videti kmetskega trgovca." 

Vroča bitka med meščani in gosp6do je bila s tem v 
Gradci končana, a minilo je še nekaj let, predno se je obja- 
vil patent proti kmetskemu trgovstvu, ki bi bil ugajal obema 
strankama. Koncept je romal iz rok v roko in popravila je 
sedaj gospSda kšj, sedaj zopet mesta k^j. Popravki tega 
koncepta se nahajajo v ljubljanskem mestnem arhivu; na- 
posled pa so dobila mesta vendar leta 1737. dn6 24. de- 
cembra zaželeni patent. 

Po kratkem uvodu je določil cesar naslednje: 

Prvič: Da pristoji meščanskemu trgovcu na Kranjskem, 
naj že stanuje v kraji, ki pripomaga (se. z utrditvami) k 
obrambi dežele ali ne, kakor v sosednih dednih deželah vse 
dovoljeno trgovstvo, to je, nakup in prodaja, trgovstvo na 
menjo na kmetih, po mestih in trgih, o sem^njih in navad- 
nih tržnih dneh ali o zgodiščih, zunaj in znotraj dežele, 
vendar pa tako, da so jim prepovedani vsi monopoli (samo- 
tržje) in vsi propoli (pravica, da sme kupiti kdo pred vsacim 
drugim). 

Drugič: Izgovorjeno je kmetskemu trgovstvu na Kranj- 
skem vse tisto, kar se mu je dalo z različnimi dež61noknež- 
jimi naredbami, zlasti z ono od 9. dn6 aprila 1553. leta, 
23. dne februvarja 1602. leta, 10. dn6 septembra 1661. leta 
in 27. dn6 junija 1691. leta že v starih časih, tako je dovo- 
ljeno prelatom, gospodom, vitezom in oskrbnikom, župnikom, 
vikarjem in beneficijatom, kakor tudi podložnikom Vojvo- 
dine Kranjske po svoji volji prosto prodajati, zamenjevati, 
ali sicer izpečavati, ne da bil podložnik dolžan, svoje blago 
ponuditi poprej na prodaj svoji gosposki ali meščanom v deželi 
vse, kar sami pridelajo, ne pitane male in v61ike živine, ne 



)9d 

različne navadne perutnine, ni jajeo, ni rib in rakov, ni žita 
in klaje, ni sira, masla, slanine in sala, ni platna in bu- 
kovega sukna, ni usnja, ni medli in vosk^, olja, predi va, 
sena, ni presnega in prekajenega mesa, česna in čebulje, 
les^ za kurjavo in zgradbe,, ni lesenme, ogljija, desak, žaga- 
nic, obročev, obodov, loncev, pečnic, konjskih odej, sit, pres- 
nega in posušenega sadja in vsega druzega blaga, ki ga 
sami pridelujejo pri svojih hišah, pristavah, kmetijah in zem- 
ljiščih. 

Tretjič : . Dovoljeno je podložniku v svojem kmetskem 
trgovstvu v deželi in zunaj dežele privajati v mesta ali 
na kmete kupljeno ali zamenjano sol in vino, vsakovrstno 
železo in jeklo, ki ga je zamenjal za vino ali za kaj dru- 
zega v mestih in trgih, solitar, puške, smodnik, vsakovrstno 
(storjeno) obleko od grobega sukna, narejene golenice (škornje) 
in čevlje in kar zdeluje na gori povedani način s svojo roko. 

Četrtič: Naj privaža podložnik tudi vsakovrstno nepre- 
pov6dano blag6 v deželo in naj je izpečava v denar v deželi, 
na kmetih ali v mestih in trgih, ali naj je zamenjuje, če se 
mu je dalo to blago namesto plačila za njegove izpeljane reči, 
ali da ni prišel prazen domov, in če tega blag^ za svojo 
hišo ne potrebuje. 

Petič: Prekupljevanje je podložnikom vedno prepove- 
dano, toda v to se ne sme vštevati grajsko pridelano ali de- 
setlnsko žito, če rase v tistih krajih in se daje namesto 
davka; tega lehko nakupujejo ter ga izvažajo dalje na trge 
v deželi, ali pa na Goriško in na Laško. 

Šestič: Tedenski trgi so dovoljeni samo v mestih in 
trgih, zato so prepovedani vasem in se morajo odpraviti, 
razven, če ima do njih kaka vas pravico po posebnih de- 
želnoknežjih svoboščinah, da pa se bodo tedenski trgi na 
kmetih tem hitreje odpravili, izkaže naj vsak kraj zadostno 
svojo pravico. 

Sedmič: Odpraviti se morajo tuji krošnj^rji in tisti, ki 
kram^rijo od hiše do hiše, kakor vel6 že večkrat objavljeni 
patenti, izvzeti so le tisti, ki imajo deželnoknežje varovalne 
patente. 

To je torej tisto, s katerim smejo vaški podložniki v 
naši deželi kranjski trgovati; zato naj se ne predrzujejo ško- 
diti meščanom v kacem drugem, le tem pristujočem trgovstvu, 
sicer se jim vzemo stvari, ki se bodo dobile pri njih. Da 
se bo vedel odslej vsakdo po tem ravnati in se varovati 
škode, dali smo s tem pričujočim generalom (patentom) vsa- 



J 93 

čemu v pouk to razglasiti ter smo ukazali 0I3 jedncm vsom 
in vsaki naših gosposk, gospodom iložrlnih sodišč in nji- 
hovim oskrbnikom, da se strogo ravnajo po tem našem občnem 
ukazu in naj tisto, ki se bodo proti temu pregrešili in jih 
bodo zalotili ali zvedeli, kaznujejo s tem, dri jim res vza- 
mejo njih trgovsko blago. Te kazni pripada polovica nam, 
jedna četrtina gosposki, ki jih zaloti in stvar opravi, in jedna 
četrtina tistemu, ki jih naznani. 

Če bi se pa gosposke kaza.lc mlačne v dolžnem zvrše- 
vanji, ali se celo nič ne brigale za to, pridržujemo si vse- 
kako proti njim istinito kazn-vanje. To je naša resnobna- 
volja in misel. 

Dano v Našem stolnem mesti Gradci 14 dne decembra, 
1737. leta. ') 

Komisija sveti. ces. in kralj. Veličanstva: 
Ivan Krištof pl. grof Wildeiistein, 

cesarski naniostiiik. 

Josip Karol pl. Hoheiirein, Ivan Jurij pl Stiibeiiberjr;. 

kancolarjev nn mestnik. 

Josip Antoni pl. Luidl." 

-f) Poideftnjf napori za reMev nekdanjega frg<>v^km. 

S tem patentom bi bila mesta lehko zadovoljna in bila 
so tudi, a ne dolgo; kmalu začujemo njihove tožbe znova in 
sicer sedaj tako mile tožbe, kakor doslej še nikdar. Seveda 
pkmetsko trgovstvo" je predmet, okoli katerega se suče vsa 
jeremijada. Ker smo pa o tem že tolikokrat govorih, zato 
posnemamo iz lepe kopice tožba in moledovanj le one ma- 
lenkosti, ki dopolnujejo sliko kranjskega trgovstva v osem- 
najstem stoletji. 

Mesta so se pritožila pri cesarji, da ne morejo nastav- 
ljati svojih biričev po vseh cestah in po vseh stezah na 
prežo ; gosposke po kmetih pa ne store same od sebe nicesa, 
cisto ničesa, gledajo kmetskim trgovcem po deželi in po 
vaseh skozi prste, da, strežejo jim celo v roko, samo da se 
cesteki patent ne zvršuje. Trgovci v Ljubljani in drugih 



*) Pase. Geyhandel, 

13 



194 

kranjskih podružnih mestih (Filial stadten) ') vzdi- 
hujejo v poslednjih pojemljejih; mnogi so prišli na boben. 
Kranjci so jo pretegnili vsi na kmete, kajti v Stražišči in 
Bitnjah je kajža več vredna, kakor najlepša hiša v mestu. 
Kmetje plačujejo le kajžarski davek, in se pečajo vendar z 
meščanskim obrtom, meščane pa tišč6 razni kvartirski treski 
in obilo druzih t6ž. 

Zato se prestvarjajo vasf v mesta in mesta v vasf, 
kar dokazuje najjasneje Stražišče, ki ga v pol ure ne pre- 
jezdiš. Kranj mora deželni gosposki (Landschaft) po 400 gld. 
davka na leto več plačevati, kakor ga more istinito izterjati 
od svojih meščanov. Vsi so jo pretegnili rajši v Stražišče, 
ker se zlasti dobro obnaša meščanski obrt s siti. V 
Kranji, nekdaj najimenitnejšem mestu, praznih je sedaj do 
100 hiš, ker so ostale prejšnje teže, dasitudi so pojenjali vsi 
nekdanji dohodki. Mesto je do uš6s zadolženo ; prej pa j(^ 
bilo bogato ter pošiljalo cesarju velike vsote. 

Na kmetih je mnogo kajžarjev, ki so posamezni boga- 
tejši od dvajsetih imovitih meščanov skupaj. 

Kako pa je v Loži, v Rudolfovem, v Kamniku, v R<'i- 
•dovljici in vseh druzih deželnoknežjih podružnih mestih 
po Kranjskem ? Ni dosti, da se brez strahu in očitno po 
kmetsko trguje, ne, prišlo je celo tako daleč, da je napra- 
vila skoraj vsaka kmetska gosposka v ti ali 6ni v4si te- 
denske sejme. Sodražica n. pr. ima sedaj več kakor 200 
hiš, ) v tem ko je v Rudolfovem in v Loži več nego 200 
hiš praznih in popuščenih. Tu se prodaja mnogo tobaka, 
soli, grope in vsakovrstnega blag^; pravo zbirališče tiho- 
tapcev je. 

Rudolf o vemu pod n6som trgujejo k^j živahno na 
zemljišči gosposke z Ruprečega Vrha; trgujejo z vsem, z 
laškim oljem, z medom, z voskom, z mandeljni, s suhim 
grozdjičem, s cvebami, s siti, s platnom, z gropo, s suknoni 
in svilo, s špecerijskim blagom itd.; z davki pa tako silno 
obložena mesta morajo čepeti za posipajočim se mestnim 
ozidjem in nositi ravno tista bremena, kakor nekdaj, ko so 
mesta tako lepo cvela. Ako ne zadostujejo svojim dolž- 
nostim, preti jim dež61na gosposka z vojaškim eksekucijonom, 



*) Ta izraz rabi Ljubljancera, govorečim o druzih kranjskih mostih. 
kaj pogostoma; ako bi čestiti bralci že iz naših ra/.prav samih ne bili s{io/' 
nali, da so zmatrali Ljubljano glavo vsoh kranjskih mest. prcprir-i^l jih hoik 
ta izraz. 

*) Danes šteje Sodražiea 402 hiši. j 



195 

pri katerem trp^ dolžni in nedolžni ter morajo gotovo po- 



giniti. 



Po mestih ne morejo več dobiti Ijudij sposobnih za 
upravljanje mestnih stvarij, ne tacih, ki bi mogli pomagati 
trgovstvu zopet kako na noge. Kajti, kar jo bilo v mestih 
sposobnih Ijudij, pretegnili so vsi na kmete. In prav so sto- 
rili. Prej je bilo drugače. Prej, ko je bilo kmetsko trgovstvo 
prepovedano, cvela so mesta, da je bilo veselje in so bila 
preskrbljena z najboljšimi ljudmi, ki so skrbeli za blagostanje 
meščanskega življa. In tudi cesarski blagajnici se je prej 
godilo mnogo bolje. 

Škodo dela mestom sedaj tudi erž^r sam, kajti vse 
blagč, ki se prinaša v mesta, zad^ca se pri cesš;rskih mit- 
nicah, kar pa se na kmetih ne godf, ali morebiti le tisočeri 
del vsega blagA. Vse drugo se tihotapi. Pojdi, kamor hočeš, 
v Reko, v Trst, na Dunaj, v Palmo Novo, v Treviso, v Pa- 
duvo, v Benetke in v druga sosedna mesta, povsod ti mr- 
goli mešetarjev in prškupcev. Sejm^ri se o vseh zgodiščih 
pri cerkvah in po vasšh. Karnelci trgujejo tu z vsakovrst- 
nim blagom. Meščan si ne more opomoči, ker so potegnili 
vlačugarji vse trgovstvo n^se; le-ti sleparijo ljudstvo in od- 
našajo najboljši denar iz dežele. Kmetski trgovci dobivajo 
sedaj blag6 od tacih, ki prihajajo s tujega v deželo ter ho- 
dijo s cesarskimi patenti preskrbljeni povsod okoli. Tacih 
pa, ki se klatijo brez tacega pisanja po deželi, nahaja se na 
stotine. Od vseh božjih vetrov dero v deželo. ) 

Tako so vzdihovala mesta in prosila cesarja za božjo 
voljo pomoči o času, ko so jeli na cesarskem dvoru, kar se 
tiče trgovstva prevladovati drugi in rgči moramo, boljši 
nazori. 

A tudi dež61na gosposka ni molčala in mestom na vsa 
usta povedala, zakaj gredo tako rakovo pot. Oponašala jim 
je, da so izgubili meščanski trgovci pri kmetih zato vse za- 
upanje, ker so jim dajali zgolj slab denar, jemali od njih vse 
le na up. S tem, da je moral kmet dajati meščanom pri 
prodaji svojega blag^ za pijačo in nam6ček („Zutrinken und 
LeihkauP), izgubljal je kmet, ker je blagč oddajal prece- 
ušno; zato ga prodaja sedaj rajši tujim trgovcem, ki ne za- 
htevajo nič pijače, ni na-m6čka. Pošteni trgovci niso prišli 
doslej še nikoli v zadrego; njim ni treba tožiti, da ne mo- 
rejo dobivati blaga za nakup; dobivajo ga povsod v obilici, 
kjer le hočejo. 



*) Fase. štev. 100. 

J3* 



19« 

Meščanjc bi bili pno Ichko čutili, da se bliža nov- caJ^, 
ki bo pomet(3l z vsemi zastarelimi staroveškimi privilegiji. 

Naj bi ne bil tedanji, ol) jednem tudi poslednji kranjski 
vicedom grof Henrik Orzon tako navdušen in za meščane 
zavzet plemenitaž, zgodilo bi se bilo to že sedaj. Naprošon 
po meščanskih trgovcih je poročal najvišjemu cesarskemu 
uradu v Gradci, da se pečajo skoraj vse gosposke po kmetih 
in vsi njihovi podložniki s tolikokrat in tako ostro prepove- 
danim samotržjem. Zavoljo tega je ukazal cesar 3. dne mar- 
cija leta 1745., naj se to prepovedano trgovstvo odpravi 
takoj. 

Naslanjaj e se na ta cesarski odlok je vzrasel meščanom 
greben znova. Brzo so razposlali na vse kraje svoje biriče 
ter ukazali pobrati kmetom vse nekmetsko blago. Duša 
ljubljanskih trgovcev je bil tedanji predstojnik trgovske 
družbe (Handlungsgesellschaft) nekov Mihael Peer. Na pod- 
lagi cesarskega patenta so vzeli na višjem uradu (Oberamt) 
kočevskim podložnikom 26 tovorov olja, 1 cent riža in 1 cent 
mandeljnov, katere^ so ti kmetje nakupili v Trstu nekoliko z 
gotovim denarjem, nekoliko pa so to blago primenjali za platno. 
Namenjeni so bili ž njim na Avstrijsko in Ogersko, plačali že 
vse cesarske pristojbine in se preskrbeli s potrebnimi boleti. 
Trgovec Peer je dal postaviti to blago v ljubljansko skla- 
dišče in dejal, da ga ne bo dal prej nazaj, dokler ne bodo 
plačali kmetje 533 gld. 52 kr. kazni, in res je morala dati 
njihova gosposka menico od sebe ter se zavezati, da jo 
plača v štirih mesecih. 

Kmalu potem je dal vzeti Peer dvema osteneškima pod- 
ložnikoma 12 centov usnja za podplate in ga jima dal nazaj 
šele, kadar sta plačala 15 gld. kazni. 

Nekemu Ribničanu, podložniku grofa Kobenclja iz Rib- 
nice, vzel je sod riža, kacih (i centov, sod suhega grozdjiča 
in rožicev, ki je tudi nekako toliko tehtal, in 8 zabojev, v 
katerih je bilo 10.000 limon. To blago je dobil kmet nazaj 
stoprav, kadar je plačal 40 kron = 79 gld. 20 kr. nemške 
veljave. Ta nesreča pa moža ni ostr^šila, kajti kmalu zatem 
so mu bili ljubljanski biriči zopet za petami in mu vzeli 10 
centov usnja, ki ga je nakupil v Mariboru in bil ž njim na 
poti v Trst. 

Ko so plemiči videli, kako resno postopajo meščanjo, 
stopiti so morali znova na noge in varovati svoje interese; 
seveda so kazali pri tem le v jednomer na ubozega kmeta, 
ki mora poginiti, ako se mu ustavi stoletja že dovoljeno tr- 



197 

govstvo : da bi so kmetje ali celo graščaki in druga gospoda 
po kmetih pečali s tako razv{)itim samotržjem, zanikavali 
so plemiči odločno, in zopet na dolgo in na široko iz starih 
privilegijev dokazovali, da hodi kmet po zgolj pravičnih in 
dovoljenih potih. Da bi kmetje res samotržili, gotovo bi 
meščanski trgovci ne bili pozabili navesti vsacega posebej 
in ga pričrniti cesarju. 

To pritožbo so poslali iz Gradca Ljubljančanom, naj 
reko, koliko je resnice na nji. Le-ti so sestavili zapisek vseh 
onih gosposk, ki so se pečale s samotržjem. Dejali so, da 
je ni na Kranjskem, ki bi ne hodila po ti prepovedani poti, 
nekatere pa so cesarju priporočili še posebno, namreč: ko- 
stanjeviškega opata, graščaka na Kuprečem Vrhu in onega 
v Klevevži, barona Zierheima, ki je prodal sicer svojo gra- 
ščino, vendar pa skupljeval zlasti med, katerega je imel časih 
za GOO gld. nakupljenega. Vsem tem imenovanim gosposkam 
je bilo posebno na brigi trgovstvo z medom ter so svojim 
podložnikom strogo prepovedovale, prodajati ga komu dru- 
gemu, kakor njim samim, seveda po jako slepi ceni. 

Ovadili so dalje mokriško gosposko, gosposko Šrajbar- 
skega Turna, Haasberga, Senožeč, črnomaljsko in metliško 
Komendo, gosposko v Poljanah, S. Servolu, ki je trgovala 
posebno z oljem, z mandeljni, s pinjoli itd. Kaj veliko kmet- 
skih samotržcev so zasledili Ljubljančanje v Ostenku; pri 
Primoži Grudnu in Adamu Moneji so obnosali 12 centov 
usnja za podplate, pri Petru Primaži 15 centov olja, 1 cent 
riža in 1 cent suhega grozdjiča. Štirje bratje: Peter, Jurij, 
Jakop in Gregor Mihič so imeli nakupljenega 57 centov olja, 
vrhu tega še nekov Matej Schmidt 6 centov. 

Plemiči so seveda oporekali, češ, da so smeli kranjski 
kmetje prišedši v Trst od nekdaj že takšno blago nakupo- 
vati, vendar je zapov6dal cesar, naj se to samotržje odpravi 
takoj (30. dn6 aprila leta 1745.) Plemiči so bili v zadregi; 
sestavili so novo prošnjo, (3. dne julija leta 1745.), ob jednem 
pa izprožfli razgovor o ti stvari 29. dne julija v deželnem 
zboru. Kjnetje, prisiljeni seveda po svojih gosposkah, vložili 
so proti zatiralcem kmetov, proti meščanskim trgovcem, 
dolgo pritožbo in prosili pomoči. Da se je deželni zbor ž 
njimi v vsem ujemal, umljivo je samo po sebi. Od vsega, 
kar se je govorilo v tem deželnem zboru, je najbrž resnično 
le to, da meščanje sami med seboj niso bili j edini. 

Tega deželnega zbora sta se udeleževala tudi ljubljanski 
župan in sodnik: poslednji je bil sam trgovec. 



198 

Predstojnik trgovske družbe, Mihael Peer, postopal jo 
popolnoma samooblastno; kajti vsa stvar je bila zastopnikom 
druzih mest: Višnjanom in Novomeščanom do dobra neznana, 
ni ljubljanski župan in sodnik nista vedela ničesa o nji. 
Poslednji, ki je bil, kakor sem že jedenkrat rekel, tudi sam 
trgovec, dejal je celo, da si želi, naj ostane vse pri starem, 
to je, naj bi trgovali kmetje in tujci po deželi, kakor doslej. 
Glasoval je s plemiči proti Peeru in proti interesom meščanov! 
Poročevaje o izidu tega zborovanja, dejali so plemiči, da je 
postopal Peer le iz dobičkarstva tako samooblastno in da ni 
nikomur do tega, naj bi se kmetom jemale stare pravice. 
Peer je mislil le zgolj nase in na svoj dobiček, kajti v Trstu 
je imel svojo posebno prodajalnico, kateri je kmetsko tr- 
govstvo hodilo seveda, zelo v kvar. 

Koliko je na tem resnice, težko je povedati, kajti, zdi 
se, da nimamo opraviti tii z odločnimi in značajnimi ljudmi. 
Ljubljančanje so bili na svojega mestnega sodnika zaradi 
njegove izjave in njegovega glasovanja v tem deželnem zboru 
sila razjarjeni ter so utemeljevali tudi svojo pritožbo proti 
njegovemu postopanju, rekoč, da je glasoval zgolj iz dobič- 
karstva. Karnelci, tuji trgovci, dolžni so mu bili namreč 
4 — 5000 goldinarjev, bal se je, da jih izgubi, ako bi prepo- 
vMali kmetom in posredno torej tudi tujim trgovcem po 
Kranjskem trgovati. 

Žalostno res, naj so že trditve meščanov resnične ali 
neresnične! Vsekako govori iz teh besedij velika pokvarje- 
nost, bodisi, da so meščanje svojemu poslancu tako uma- 
zane uzroke za njegovo glasovanje podtikali, ali da je bil mož 
res takšen. 

Dne 15. novembra leta 174(). pisali so svetniki cesarske 
vlade zadrugi trgovski v Ljubljano, da je kmetsko trgovstvo 
sicer prepovedano, ne pa tudi prevozninsko trgovstvo (Tran- 
sitohandel.) A s tem izrazom so razumeli ravno isto tr- 
govstvo, ki so ga zvali meščanje „Geyhandel" in ga pobijali 
toliko stoletij, kajti, ukazali so dati ono 553 gld. 32 kr. vredno 
in Kočevarjem odvzeto blago zopet nazaj, (dasitudi so ga 
odvzeli meščanje, opiraje se na „Geyhandelspatent" iz leta 
1737.) ter prevoznmskega trgovstva ne več ovirati, kajti to 
trgovstvo je dovoljeno sedaj vsakemu. 

Seveda so se oglasili meščanje, rekoč, da bo kmalu 
vsega trgovstva po mestih in trgih konec, če obveljajo ti 
nazori o prevoznfnskem trgovstvu. Poleg trgovstva na- 
drobno (Handel alla minuta) ne more shajati noben meščan; 



li)9 

število trgovcev po mestih bi se moralo skrčiti za četrtino. 
Naj obveljajo te razmere, potem trgovcev res več treba ne 
bode. Če bo kmetu prevoznfnsko trgovstvo res dovoljeno, 
preskrbljeval bo lehko on z blagom vse, ker ga lože ceneje 
prodaja, kajti on hodi ponje s svojimi konji ter ne nosi ni- 
kacih tež. Vsak trgovec, komur se le količkaj sveti, („wenn 
er nur ein Licht einer Vernunft hat",) pretegnil jo bo na 
kmete. Meščana boli in peče grozno, ko mora videti, da 
uhajajo ljudje, ki so rojeni za plug, svojemu poklicu ; ali naj 
velja na Kranjskem to, kar je prepovedano sicer po vsem 
svetu ? 

Ponovili so potem stare tožbe o prikračevanji cesarskih 
mitnic in grajali razvado, ki se je bila vgnezdila, da nakla- 
dajo namree vozniki v Trstu na svoje vozove, ki morejo 
nositi za silo (50 centov, po 200 — 300 centov. S temi vozmi 
pa ne hodijo dalje, kakor samo mimo mitnic, potem preloži 
blago na 6—8 voz. S temi lehkimi vozmi hodijo proti Ljub- 
ljani in mimo Ljubljane v Gradec. Pri takem postopanji so 
izgubili meščanje vso „ špedicijo", ki pristuje jedino le njim; 
po vsem svetu je taka navada. Nič čuda pa tudi, da škodo 
trpi blago, ki se tolikokrat naklada in preklada. Prigodilo 
se je že dostikrat, da so zapeljali vozniki, ki ne poznajo tr- 
govskih znamenj in številk, pov^sma in zaboje, namenjene za 
Dunaj, v Požun ali celo doli v'Ogersko. ') 

Potem, ko so razglasili tržaško in reško luko svobod- 
nima pristaniščema leta 1719., in po objavi tako zvanega 
komercijalnega patenta, s katerim je hotel Karol VI. rešiti 
trgovstvo dosedanjih srednjeveških spon, ni bilo za napiranje 
Ljubljančanov v rokah nobenega upanja več. Pač jim je 
zvenelo čudno, čudno po ušesih, ko so culi, da sme na 
Kranjskem odslej po komercijalnem patentu vsakdo trgovati, 
na drobno in na debelo, celo Judje in Turki. Cesarski pa- 
tenti so- vabili tuje in domače trgovce v deželo in jih vspod- 
bujali z majhnimi prevozniškimi pristojbinami (TransitomautJi- 
gebtihren). 

Doslej je bilo nezaslišano in se ni ujemalo z nazori 
stanovske cesti, da bi se kak plemenitaž v mestu javno in 
pod svojo firmo pečal s trgovstvom, no, saj bi mu ga pa 
tudi meščanje, ki so razlagali trgovstvo za pravico, le njim 
pristujočo, ne dovolili nikdar. Kar izjavi cesar 2. dn6 febru- 
varja leta 1732., da nima čisto nič proti temu, če bi se lo- 



*) Magist. akt. fasc. štev. 53—55. 



i 



200 

tilo avstrijansko })leinstvo tvgovstva na debolo (Handel in 
grosso). Takisto trgujoreiim j)leniiču se ne bode odščipnilo 
niti najnienj od njegove stanovske cesti ali plenienitaških 
svoboščin in nji^govi pleui^uiitaški svobodi in časti ne bo 
pretila nobena škoda, ako se bo moral, kar se tiče trgovskih 
stvarij podajati občnemu komercijalnenm st<itutu. Zato ne 
sme nihče nI podložnikom ni gospodi trgovstva na debolo 
I)repovedovati ; pusti naj jih pri miru, če prevzemajo namesto 
gotovega denarja v ])lačilo blago, ki ga prodajajo ali zame- 
njujejo potem doma ali zunaj doma. 

Zadnji patent proti kmetskemu trgovstvu so bile pač 
le prazne besede, kajti nemogoče je bilo potegniti meje med 
starim nekdanjim kmetskim in novim prevozninskim tr- 
govstvom. 

Meščanje ali res niso še uvideli, ali pa ne uvideti ho- 
teli, da je njihovo trgovstvo, kakor so postopali doslej ž njim, 
bilo za državo popolnoma odveč, da so se časi grozno izpre- 
menili, da se upa deželni knez shajati tudi brez meščanov 
in to celo boljše, kakor dozdaj. Kajti, odkar je odpal jedini 
uzrok, iz katerega so imeli trgovci vse trgovstvo izključljivo 
v rokah, odkar je napredovala vojskina taktika ,toliko, da se 
ni moglo upirati nobeno mestno zidovje več, skratka, odkar 
dežčlni knez utrjenih mest in hrabrih meščanov v njih, več 
potreboval ni, ker mu niso mogli nič koristiti, pustil jih je 
iz rok ter naklonil svojo milost vsem podložnikom svojim. 

§. 5'. Zatožbs' proti dežšlni gosposki (Landscliaft). 

A slepi bi bili morali biti meščanje, da niso videU, kdo 
so je zaletal njim v največjo škodo, najbolj razsrjen v nji- 
hovem stare i)redpravice in svoboščine. Njihovi najhujši sov- 
ražnik je bila gospoda, zaveza vseh posvetnih in duhovskih 
plemičev po deželi. Tekom stoletij so storili ti ljudje me- 
ščanom rnarsikako škodo s tem, da se niso ozirali na ce- 
sjlrske naredbe. Prav že do pogube privedeni in gledajoči 
v žalostno in od dne do dne slabejšo prihodnjost, vspod- 
bndo so meščanje na poslednji obupni boj, v katerem je 
pokalo in grmelo na vseh straneh in krajih. Sklenili so hudo 
s hudim povrniti ter razkrili v zagrizeni in kot železna kača 
dolgi za.tožbi vse grehe deželne gosposke. Izkazati so ho- 
teli, devaje vse ozire popolnoma na stran, foiko krivično je 
ravnala gospoda doslej z mesti. Storili so jo odgovorno za 
nesrečo in bedo vse dežel(\ rek(^č: uzrok, da se dežela tako 
slabo upravlja, tiči jedino v tem, da nima gospoda niti naj- 



201 



manjšega spoštovanja do cesarskih narodeb. Vsak ukor, ki 
ga je dal c^osar kdnj dežt'*lni gosposki, privlekli so meščanje 
sedaj na dan. PrctckniU so vse kote registrature svoje po 
tacih ukorih in opominjali cesarja, naj se vendar spomni, 
kaj je sam pisal deželni gospodi, da prihaja namreč ves ne- 
red v deželi od 6ne predrznosti, s katero razlaga deželna 
gosposka cesarske ukaze ravno nasprotno temu, kar tiči res- 
nično v njih, (,,es riihrc die g:inze Unordnung im Land von 
jener Erfrechung her, \velchc eine ehrsame Landschaft in 
Krain mit ihrer, dem klaren Verstande den kaiserl. Befehlen 
schnurgerade entgegenlaufenden Interpretation zur Schau 
trilgt^). 

Spominjali so ga, da se je moral z gospodo časih po- 
gajati za to ali 6no, kakor trgovec s svojim kupcem. Do- 
kazali so z nekim deželnim patentom iz leta 1745., kako 
krivično j(^. postop'^da deželna gosposka z mesti. Zadacala je 
v.siko glavo klavne živine po mestih z osmemi dvojačami 
(Siebzohner, 17 krajcarjev,) po kmetih pa le s štirimi, to je, 
meščanski mesar je moral plačati od vsacega v mestu po- 
bitega vola deželi osem dvojač, kmetski mesar pa na kmetih 
samo štiri dvojače. Ta davek so zvali mesar in o („Fleisch- 
kreuzer"). Omenjeni deželni patent je mesta silovito oškodil; 
kajti od vsacega i)obitega vola je moral plačati mesar 2 gld. 
K) kr., od telice 30, od teleta 15, od ovce ali kozla 14, od 
jagnjeta G krajcarjev in le hišnik je smel zaklati za svoje 
potrebe jednega prašiča, a ne več, v tem, ko so smeli pri- 
našati plemiči v mesto mesa, kolikor so ga hoteli. 

Očitali so dalje gospodi, na kakšen nezaslišan način 
je v deželnih zborih sama sebi delila darove, ki so prese- 
dali vsoto več 100.000 goldinarjev, deželnemu knezu in deželi 
v škodo. Do lehtij je posezala v dež61no blagajnico; kdor 
jo mogel blizu, okoristil se je z deželnim denarjem. 

Kako opravičene so bile tožbe meščanov, o tem naj 
nas pouči kratek pogled na način, kako so gospodarili ple- 
miči z deželnim denarjem. 

Mnogo mnogo časa je požrlo v deželnih zborih kranj- 
skih reševanje neštevilnih prošenj plemičev, naj se jim po- 
puste in pregledajo davki, naj se jim da kaka vsota iz de- 
želne blagajnice, ker jim je to ali ono pogorelo, naj jim pri- 
pomorejo njihovi drugovi, ker mislijo dati svoje sinove v 
višje šole, ker menijo iti na potovanje itd. Kolikor višji in 
imenitnejši je bil prosilec, tem višja je bila vsota, za katero 
je prosil in ki so mu jo v največjih slučajih tudi res dali. 



302 

Redkokdaj so koga odbili in mu še takrat dali vselej upanje, 
da bodo njegovo prošnjo v prihodnje in o prvi priliki u sli- 
šali gotovo. 

Primer in dokazov za te trditve nahaja se v deželno- 
zborskih zapisnikih ogromne kope. Čestitim bralcem v za- 
bavo, ob jednem pa tudi, da osvetlim postopanje plemičev 
v deželnem zboru, navesti hočem tu nekatere vzglede, ki 
sem naletel slučajno nanje, prebirajoč deželnozborske za- 
pisnike. 

Leta 1684. so prosile nune redil sv. Klare v Mekinjah, 
naj se jim spregleda 1265 gld. davka tekom treh let. De- 
želni zbor je uslišal njihovo prošnjo ter med drugimi uzroki 
poudarjal tudi, kakor nekaj posebno važnega, da je opatica 
mekinjskega samostana neka baronica Lichtenbergova, torej 
dama iz jako sloveče rodovine. Za izkazano milost pa so 
zahtevali tudi plemiči, naj se bo pri vsprejemanji novink v sa- 
mostan ozirala sosebno na plemenitega rodu kafididatinje. 

Zlasti damam nasproti je bil dež6lni zbor o vsaki pri- 
liki galanten in redkokdaj je odbil kateri prošnjo. Neka 
gospa Sizenhaimbova je naznanila deželnemu zboru, da bo 
prestopila njena hči v „duhovski stan", to je, da pojde v 
samostan. Ker pa nimata niti mati, niti hči potrebnih de- 
narnih sredstev, usmili se naj njiju dežšlni zbor. Ta jima 
je privolil za opravo („zur Ausstattung") 100 kron. 

Neka gospa Lichtenbergova je dobila 300 gld., ker je 
bila uboga vdova. Gospo pl. Wusetovo so napali Uskoki v 
njenem gradu na Dolenjskem, razbili in pokrali ji pohišno 
orodje in vzeli s seboj mnogo zlatnine in srebernine. Prosila 
je, naj se je stanovi usmilijo in ji spregledajo davek 1022 
gld. 16 kr. Stanovi so ji spregledali polovico. 

Leta 1684. je prosil neki grof Lanthieri, naj se mu po- 
pusti 15.000 gld. davka, čemur je deželni zbor tudi brez 
ugovarjanja pritrdil ter utemeljeval svoj sklep s tem, da je 
prevzel grof Lanthieri po svojem očeti popolnoma zadolžena 
posestva, da je bil takrat še jako mlad, in da ga je zadelo mnogo 
nesreč. Sicer pa mu je dežela dolžna tudi hvalo, kajti od- 
stopil ji je tu pa tam kakšen kosec zemlje, da je mogla zi- 
dati nanj kako mitnico. 

V seji l;j. dn6 aprila 1682. leta je vstal deželni glavar 
in opomnil zbor necega dolg^ 50.000 gld., ki ga je bila 
dolžna dežela koroška naši kranjski deželi. Ta dolg je bil 
skoraj izgubljen, zato je podaril deželni zbor leto in dan 
prej tedanjemu deželnemu oskrbniku grofu Gallenbergu od 
te vsote 10.000 gld., če jih more izterjati. Grof Gallenberg 



203 

je imel pri tem najbrž srečo, kajti deželni glavdr je prosil, 
kažoč na svojo obilo zasluge za deželo, naj podarf 
tudi njemu od tega dolga kako vsotico, morebiti 15.000 gld. 
Nasprotnik se ni oglasil noben, in zbor je pritrdil, da je res 
dobro, če prično Korošci plačevati svoj dolg, in sicer naj se 
ne podari gospodu deželnemu glavarju 15.000, ampak 17.000 
goldinarjev. 

Take ogromne vsote so darovali posameznikom; lani 
je prišel ta, letos oni na vrsto. Ljubljanski magistrat, za- 
stopnik z davki proobložnih meščanov, poročil je cesarju, da 
so darovali stanovi sumO jednemu knezu Turjačanu 90.000 
gld., baronu Raunachu 40.000 gld. in mnogim drugim po 
10.000 in 20.000 gld. Da si plemiči svet malo ogledajo, po- 
šiljajo draga poslanstva na Dunaj in Gradec, ali cel6 zunaj 
Avstrijo, ko bi se s preprostim lističem papirja opravilo 
ravno toliko. Neko tako nepotrebno poslanstvo je stalo deželo 
nekoč 30.000 gld. in jeden sam poslanec je dobil 6000 gld. 
Ko bi imeli neplemiči, meščanje, ki si morajo priboriti vsak 
krajcar v potu svojega obraza., odločilno besedo v deželnem 
zboru, nikakor bi se kAj tacega ne moglo goditi. Zato ni 
čudno, da so mesta zadolžena, kajti deželni zbor jih molze, 
kakor ve in zna. 

Zanimivo je, za kaj se je vse prosilo ! Nekov Danijel 
Schwab se je namenil na potovanje po Laškem ; da bi mo- 
gel dostojno potovati, prosil je podpore „Rittorzehrung". Neki 
drugi plemič je pričakoval, da ga bodo poklicali v vojaško 
službo, ker pa nima dovolj denarja za dostojno opravo, prosi 
podpore 200 gld. — O novem letu so dajali vsem dežšlnim 
uradnikom in slugam darove po 100 — 50 gld. 

Do leta 1684. so imeli dežšlni trobentači (bilo jih je 
pet) navado, da so trobili novega leta dan o zgodnjem jutru 
po mestu; ob jednem so beračili po hišah za novoletni dar. 
Ker pa je jelo to zgodnje trobšntanje plemičem presedati, 
sklenili so, ustaviti je, a da ne bodo trobentači prikrajšani, 
povišali so jim letno plačo od 150 na 175 gld. Nekega Jan- 
šiča se je lotila misel, pri deželnem trobentači priučiti se 
trobentaške umetnosti („weil er vor hat, beim Feldtrompeter 
die Trompetenkunst zu erlernen"). Dobil je 50 gld. podpore. 
— Neki puškar, ki jo sodeloval pri slovesnem „Te Deum" 
(bržkone je nadzoroval streljanje), dobil je 10 gld. 

Odbili so kakega prosilca, zlasti plemiča, kcij neradi, 
prigodilo se je pa vendar tudi. Neki vitez, pl. Rann je bil 
gotovo nepriljubljena oseba; nakopal sije, ne vem s čim, mržnjo 



204 

deželnega zbora na glavo in ko se je oglasil, naj mu popuste 
dolžni davek, odbili so mu prošnjo. A pomagal si je dalje? . 
obrnil se do cesarja, razložil mu, kako pristransko in nepra- 
vično razdeljuje deželni zbor milosti svoje ter prosil cesarja, 
naj naročf on deželnim stanovom, da uslišijo njegovo prošnjo. 
Deželni zbor je bil zaradi tacega postopanja sila razjarjen in 
je ukrenil vitezu pl. Rannu ničesa ne dovoliti, ker je hotel 
tako nepostavnim potem izviti zboru milost iz rok. Da pa 
bi se ne zamerili cesarju, utemeljevali so plemiči v poročilu, 
poslanem na Dunaj, ta svoj odlok s tem, češ, da hipno zbor 
ne more podpreti viteza pl. Ranna z večjo vsoto, z majhno 
pa mu ni pomagano nič. 

Jako velike vsote so požrla ženitovanjska darila. Kadar 
se je namreč ženil kakšen plemič, naznanil je ta važni do- 
godek deželnemu zboru, ki mu je dovolil večje ali manjše 
ženitovanjsko darilo, ravnajoč se po veljavi njegovega plemstva. 
Ta navada je izvirala bržkone od tod, da so razne dežele od 
starodavnih časov sem izkazovale o priliki, ko se je ženil 
kakšen avstrijsk vojvoda ali avstrijska vojvodinja, svojo uda- 
nost s tem, da so pošiljale ženitovanjske darila, na Kranj- 
skem po 10 — 20.000 gld. O njih so sklepali v deželnem 
zboru. To navado so uvedli plemiči tudi med seboj. Ko 
se je ženil n. pr. knez Eggenberg, dovolili so mu stanovi 
3000 gld., nenavadno visoko vsoto, in sicer zato, „ker se 
taka ženitev tako redko prigodi („weil sich ein solcher Ehren- 
tag so selten ereignet"). Grofi, baroni in vitezi so dobivali 
po menj. Ta običaj je prišel tako v navado, da so dajali 
naposled take darove celo plemičem sosednih dežel Štajarske 
in Koroške, ako so se oglasili v Ljubljani. Leta 1682. so 
napravili v tem oziru neko takso ter določili, da se podari 
o taki priliki grofu 300, baronu 200, vitezu pa 150 gld. 

S kranjskim denarjem so bili torej stančvi jako rado- 
darni; razdeljevali so ga med seboj in sezali tudi za tujce v 
domačo blagajnico. Uzrok, da so izkazali komu kako mi- 
lost, zadostoval jim je kmalu. Nekov vitez se je oglasil na 
svojem potovanji skozi Ljubljano, da je služil na poljskem 
dvoru, kamor se je primožila neka avstrijska princezinja. 
Prosil je 100 kron podpore. Tudi dve iz Švabskega izgnani 
nuni nista prosili zastonj. Neki Ani Stake iz Renske pfalce, 
ki je od kal vinske v6re prestopila h krščanski, priznali so 
stanovi z velikim veseljem precej izdatno vsoto. 

Vsa ta darila so dosegla tekom let jako velike vsote. 
Da se napravi v tem oziru kakov red in se ne izda kako 
leto pteveč, drugo premalo, zato so sklenili leta 1684. izda- 



206 

jati po 15.000 gkl. milostij. Zaostali davek, ki je ;^našal leto 
za letom toliko, če rajši nc^ več, v ti vsoti ni vštet. Rado- 
darnost deželnih stanov je bila tolika, da so obdarjali celo 
take, ki se niso marali sami oglašat, bodisi iz skromnosti, 
bodisi iz sramežljivosti, Nekov baron Saurau je priporočil 
n. pr. tedanjega deželnega glavarja, naj mu izkaže dež61ni 
zbor priznanje za njegove obile zasluge za deželo s kakim 
darom. Po Saurauovih mislih naj bi se izrekel za 10 — 12.000 
gld. Deželni glavar se je sicer izgovarjal, da se cenijo nje- 
gove zasluge previsoko in da tacega daru ne zasluži, a ko 
mu je sklenil zbor podariti 12.000 gld., ni črhnil niti bese- 
dice. •) Leta 1 740. so očitali Ljubljanci stančvom, da so po- 
darili očetu umrlega dežčlnega maršala 90.000 gld., baronu 
Raunachu 40.000 gld., baronu Apfaltremu 15.000 gld. '-) 

Sicer pa ^o imeli meščanje dosti tacih smetij pometati 
tudi pred svojim pragom, ako bi jih bili hoteli videti. Se- 
veda so bile te vsote v primčri z deželnimi darovi sila majhne, 
ali bile so vendar vsote. Tedanji čas je zahteval običaje, ki 
se jih niso mogli ogniti niti meščanje, niti stančvi. Tudi med 
prosilci, ki so zahajali na rotovž moledovat za darila, naha- 
jamo Ijudij vseh stanov in vseh obrtov. V dokaz te trditve 
hočem navesti nekoliko tacih slučajev v tistem r6du, kakor 
sem ga odkril slučajno v sodniških protokolih. 

Leta 1594. so podarili mestni očetje nekemu Mihaelu 
Krausu, ki je povabil slavni magistrat na ženitov^nje svoje 
hčere, dva majhna tovora sladkega vina. ^) 

Leta 1008. so poslah v Gradec, najbrž uradniku, ki jim 
je obljubil, da bo preskrbel patent proti kmetskemu trgovstvu, 
osem tovorov vina. *) 

Leta 1 034. so podarili gospodje svetovalci cel6 jednemu 
svojih kolegov, ker je bil zlasti vsak čas pripravljen služiti mestu 
v blaginjo, 150 gld. („Dem Hcrrn Andr6 Strobl, des innern 
Raths Verwandten, um dio einem ehrsamen Magistrat in 
mehr\vegen crvviesenen Willfiihrigkeit und geleisteten Dienste 
\villen zu einer Ergotzlichkeit und Ehrung 150 Gulden rhein. 
von Magistratswegen bei dem Steuereinnehmer zu donieren 
angeschafft.")^' 



*) Doželnoziiorski zapisniki od leta 1082— 1084. 

3) Fasc. fttcv. 58—55. 

') Gerichtaprot. 1594. fol 27. 

*) ihid U)08 fol. I no: 

^> Ibid. K334. 



206 

Leta 1635. je povabil mestni pisjlr gospode svetovalce 
na ženitov^nje svoje hčere ter jih prosil, naj se udeleže te 
slovesnosti in jo pomagajo uzvišati. Za to povabilo je dobil 
50 gld. ') 

Isto leto je prosil neko v meščan, naj se mu popusti 
davek. Magistrat mu jo storil to s dostavkom: „Dasi bi 
imel magistrat, zavoljo njegovega dosedanjega igranja, uzroka 
dovolj, davka ne spregledati, vendar ga mu spregleda, da se 
bo prosilec poboljšal in svoj pOsel in svoje rokodelstvo oprav- 
ljal vestneje, kakor se je godilo to doslej." ) 

Novomašnik, ki je isto leto povabil magistrat na svojo 
novo mašo, dobil je 9 kron. 

Ob jednem zv6mo, da je podarilo mesto v jednem prejš- 
njih let vicedomu pozlačeno nebo, (ein vergoldeter Baldachin^) 
119 gld. vredno, da so podarili gospodje svetovalci deželnemu 
tajniku in deželnemu knjigovodji 18 kron, domačemu dav- 
karju pa 10 kron itd. 

Neki ubogi vdovi „.od stnnii" („vom Adel"), stanujoči 
v Krakovem, dali so 1 goldin;ir. 

Nekemu polkovniku podarili so, bržkone, da ga ohra- 
nijo pri dobri volji — kajti z vojaki ni bilo dobro češenj zo- 
bati — ovsa za njegove konje in sod vina z^nj. ') 

Ko je povabil mestni sodnik (Bolničar) leta 1605. svoje 
drugove, mestne očete, na ženitvanje svoje hčere, sklenili so, 
podariti ji sreberno čašo ali pa srebern prstan, vreden 
15 — 16 tolarjev, in sicer zato, „ker so se v jednakih slučajih 
nasproti notranjim svetovalcem vedli že večkrat tako.'* *) 

Toda dovolj o tem; vrnimo se zopet k meščanskim 
tožbam. 

Mesta so v6dela pripovedovati še sicer o velikih kri- 
vicah, ki so jim jih delali deželni stanovi. Njim na veliko 
škodo, dali so preložiti deželne in komercijalne ceste, ki so 
držale doslej v mesta, k svojim gradovom ter napeljali tem 
potem trgovstvo od mest v vasi. Zgodilo se je to s cestami 
v Kamnik in v Radovljico. Gospoda je pustila, da so ti 
cesti popolnoma razvozili, k svojim vas^m pa je dala na- 



^) Ibid. 1635. 

») Ibid. 

») Ibid. 1662. 



*) „Der Magistrat bescliloss, auf das gesehehene Eiiiladen der Jung- 
frau Brani (des Herrn Stadtriehters) eiitweder mit eiiiem Bilberiien Kandlein 
oder aber mit eiiiem silbernen Riiig vom 15 — 16 Reiehstlialer weh, gestalten 
solches mehrmalen deu Herrn des Innerii Rathes geschelieii. zu verehren" 
Ibid. 1665. 



207 

praviti lepo, nove cesto. Ra.vno tako so je zgodilo v Novem 
mestu. 

Tako je postopala gospoda in sicer po vsi pravici, kajti 
to ji je dovoljeval nekov cesarski patent, toda meščanje so 
ji očitali, da ga je izvila cesarju po zvijači, kajti vprašali 
niso' v cesarski pisarni niti meščanov, niti vicedoma, njiho- 
vega zaščitnika, o ti stvari. Ker so takrat ravno nameravali 
popraviti komercijalno cesto, zahtevala so mesta, da se cesta 
spelje zopet do Kamnika, kakor je bilo to prej; tem potem 
bi se ne ognili le velikim troškom, ki bi jih delala kmetom 
težavna cesta čez trojanski klanec, ampak prihranila bi tudi 
Šentožbaldska pošta pol marša, kar bi koristilo trgovstvu, 
ob jednem pa tudi cesarskim vojakom. 

Dežšlne odbornike, („die Herren Vorordneten") natolce- 
vali so meščanje, da pokladajo koristne cesarske ukrepe, ki 
jim niso pogodi, na stran, „ad acta"^ ter pričakujejo, kaj 
bode sklenil in odločil cesar nadalje. Šele, ko se jim je na- 
brala velika kopa cesarskih odlokov, prihaja jim na misel, 
izražati svoja nasprotna mišljenja; a to delajo le zato, ker 
jim ni druzega na mari, kakor mnogo časa potratiti; v tem 
pa si polnijo svoje žepe, kar bi ne bilo mogoče, ako bi se 
cesarski ukazi izpolnovali takoj in točno. 

Tako in jednako so molMovala mesta. 

A njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Za nji- 
hovo jadikovanje se ni zmenil nihče. 

Cel6 po mestih in v Ljubljani sami, se niso plemiči bri- 
gali več za stare in rt^či smemo, tudi zastarele pravice me- 
ščanov in za nekdanje costirske privilegije. 

Ko so prišli leta 1744. francoski ujetniki skozi Ljub- 
ljano, bili so meščanje v zadregi zaradi žita ter ga naročili iz 
Hrvaškega, a potoma so ga graščaki po kmetih vsega pokupili, 
da ga ni bilo niti jedon voz v Ljubljano. Da se je to po- 
četje vsekako smelo zvati „prekuplje vanje", zanikati ne bil 
mogel najbrezobzirnejši zagovornik kmetskih pravic, vendar 
niso meščanski trgovci tudi to pot dosegli ničesa. ') 

Se strože kakor trgovstvo je bil meščanu prepovedana 
obrt. Največ dobička med vsemi je prinašal meščanom vi- 
notoč. Sicer bomo govorili o tem obrtu obširneje v naslednjem 
poglavji , a til se vendar ne moremo popolnoma ogniti. 
Gotovo je bilo že v srednjem veku vino točiti le meščanom 
dovoljeno, na to vsaj kaže oni že omenjeni privilegij Fride- 

*) Fasc Gcyliandel. 



208 

rika IV., da se jedno uro okoli Ljubljane ne sme nahajati 
nobena krčma, in leta 1683. sklenili in pritrdili so plemiči 
v deželnem zboru, da jim vinotoč na drobno ne pristuje ter 
ga prepovedali vsem svojim vrstnikom, razven Komende, ki 
je smela točiti vino že od nekdaj. 

Toda celo za svoj sklep se plemiči kmalu niso vee 
menili in točili vino v veliko škodo meščanov. Ker so se me- 
ščanje proti temu početju neprenehoma po robu postavljali 
in pri cesarji molšdovali, izdal se je dn6 22. septembra 1717. 
leta zopet nov ukaz, s katerim se je plemstvu ustavil in 
prepovedal vsak obrt alla minuta, zlasti pa vinotoč na 
drobno („Weinschank am Zapfen"). Vendar so Ljubljančanje 
obnosali kmalu mnogo plemičev, ki jim ta cesarski ukaz ni 
bil čisto nič v mislih. Neki grof Lichtenberg n. pr. je dal 
pripeljati v mesto vsak teden po pet tovorov vina. Meščanje 
so zračunili, da ga d^ pripeljati tekom leta sam on 26.000 
bokalov ali 650 v6der; ') ker je bil plemič, ni plačal nobene 
pristojbine v „Obermauthamt" tor se ni udeležil nikacih tež. 
ki jih je moralo mesto nositi. '^) Da je zaradi tega vino lehko 
ceneje prodajal, razume se samo ob sebi, ker, da ga on in 
njegova družina ne morejo sami toliko popiti, ugenil je lehko 
vsak otrok. 

Te in jednake tožbe so bile poslednje, s katerimi je 
vzdihoval vedno bolj v kot potiskani meščanski trgovec. 

Nič čuda torej , dejali so meščanje, da so se mesta tako 
zadolžila, zlasti odkar so deželni odborniki nakladali mestom 
davek, ne da bi bil navzočen vicedom, zaščitnik meščanov; 
(toda zakaj ni bil navzočen, ne v6mo povedati). Naj bi ple- 
miči bolje z deželnim denarjem gospodarili, bila bi blagaj- 
nica vedno polna, zahteve deželnega kneza bi se lehko izpol- 
nile in ne trebalo bi ubogega podložnika in ubogih mest 
tako grozno pritiskati ter jim nakladati toliko gruntnega 
davka („Hubengeld"), novih doklad („neue Umlagen"), no- 
vega goldinarja („neuer Gulden"), tretjega vinarja, hišnega gol- 
dinarja („Hausgulden"), polučetrte davščine (3 '/.^ Gilt) itd. Ker 
jih je dežela tako stiskala, ostala so mesta na dolgu in 
sicer : 

Kamnik od leta 1705.— 1745 20.047 gld. 36 kr. 

Kostanjevica, navadnega davka (Steuer) \ 2.473 „ 12 „ 
„ kontribucije .... j 3.367 „ 48 „ 



O Jedeii tovor vina so šteli torej 100 bokalov ali polutretje vedro. 
*) Magistratiiih akt. fasc. štev 53— 5e5. 



209 

Kižko, navadnega davka ) 14.031 gld. — kr. 

kontribucije \ 20.GG2 „ 09 „ 

Višnja Gora, navadnega davka . . . / 22.800 „ 12 „ 

kontribucije j 9.982 „ — „ 

Novo Mesto, navadnega davka ... (jO.lll „ 35 „ 

kontribucije j 8.567 „ 07 „ 

Lož, navadnega davka i 5.909 „ 3G „ 

kontribucije j 1.981 „ 47 „ 

Metlika, navadnega davka / 8.445 „ 09 „ 

kontribucije j 6.589 „ 32 „ 

Črnomelj, navadnega davka .... i 4.516 „ 56 „ 

kontribucije j 2.736 „ 07 „ 

Vsa kranjska mesta so bila dolžna deželni blagajnici 
195.369 gld. davka in 56.966 gld. 1 kr. kontribucije. 

Na Kranjskem so se delili vsi svobodni posestniki, ali 
drugače rečeno: vsi 6ni, ki so imeli pravico udeleževati se 
deželnozborskih sej, v štiri dele, ki so se zvali stanovi. Prvi 
in najimetnejši del je bila najvišja duhovščina: duhovski stan, 
drugi stan je bil grofovski, tretji viteški, četrti stan pa so 
nazivali zastopnike vseh kranjskih mest in trgov. Deželni 
zbori prejšnjih časov so se bavili k^j malo s postavodajskimi 
posli, vsa njihova skrb se je sukala skoraj zgolj ob denarji. 
Potrebavana vsota se je razdeljevala na posamezne stan6ve, 
na njihove grunte (Huben) in davščine (Gulten). Vsa Kranjska 
je štela 30 — 32.000 gruntov. Ljubljanslri magistrat je bil 
vknjižen v deželni knjigi kot posestnik polučetrte davščine 
ter plačal od tega imetja lota 1663. in leta 1664. 5272 gld. 
O kr. in še 88* gld. 27 kr. davka, ki so mu ga naložili ple- 
miči, ne da bi bila ljubljanski župan in mestni sodnik nav- 
zočna v dež61nem zboru. Ljubljana je bila namreč med vsemi 
mesti jedino mesto, ki je smelo pošiljati v deželni zbor po 
dva zastopnika, druga mesta pa le po jednega, namreč sod- 
nika. Že v 17. in zlasti v IS. stoletji pa niso vabili in klicali 
plemiči mestnih zastopnikov več v deželni zbor. Nalagali so jim 
davke zavoljo tega jako krivično, ker ni bilo nikogar v zboru, 
ki bi se za mesta potegnil. Ljubljančanje so dokazali leta 
1745. iz starih aktov, da je postopala gospoda že leta 1537. 
z mesti jako krivično. Preobložila jo to leto zlasti Ljubljano. 
A ljubljanski gospodje („die Hcrren von Laibach") t. j. magistrat 
se je uprl prevelikemu davku, pogajati se je jel z gospodo 
ter odbil res 100 gld. Od tega leta ni klical mest nihče več 
v dež61ni zbor. Omenjati mi je, da nam tu ni razumeti de- 
želnega zbora samega, ampak le odseke. 

S protokoli se da dokazati, da sta zahajala ljubljanski 

14 



210 

župan in sodnik kšj pridno v deželni zbor, toda v odseke 
in odbore („Ausschuss und Conferenzen") njiju niso puščali 
plemiči nikoli. Take stvari, o ka.terih so plemiči v6deli, da 
se jim bodo v deželnem zboru upirala mesta na vse kriplje, 
oddajali so naravnost odsekom. „Die drei Stande remittieren", 
tožili so meščanje „et\vas, was sie nicht wollen, dass es vor 
den Landtag kommt, vor die Conferenzen, wo Leute sitzen, 
die zu allem ihr placebp singen." To pa so bile tiste stvari, 
ki so se sukale okoli denarja. 

Zaradi tacega postopanja so zabredla mesta v 6ne prej 
naštete dolgove. Jedina Ljubljana ni bila nič dolžna, dasi se 
ji je tudi godila krivica, kajti tekom petindvajsetih let je mo- 
rala plačati 41,875 gld. 44 kr. več davka, kakor gaje mogla iz- 
teijati, tekom devetinštiridesetih let pa 80.429 gld. Gospčda je 
tudi s^ma dobro čutila, trdiU so meščanje, kako krivico dela 
mestom, zato pa jih ni zaj zaostali davek poterjala niti jeden- 
krat, ker je v6dela, ^da gajmesta nikakor ne zmorejo. A vendar 
tiči v tem postopanji za 'mesta grozna nevarnost. Utegne se 
vsem zgoditi, kakor se je zgodilo Ložu, ki ga je zarubil grof 
Lichtenberg za 260 gld. in si dal zastaviti Šneperk, ker Lož 
dolg^ ni mogel plačati. Grof Lichtenberg je pobiral že dolzih 
trideset let vse loške dohodke, davek pa je moral plačevati 
Lož sam. Potlej seveda ni čudno, da je zakopano mesto v 
tacih velicih dolgeh. 

Po vsem širocem svetu je ni dežele, jadikovali so Ljub- 
Ijanci, kjer bi se z mesti tako grdo in nezaslišano ravnalo. 
Vse butare se nakladajo zgolj mestom na ramena, gospoda 
pak se ve davkov vselej ogibati. 

Kdo bi mogel ljubljanskim trgovcem očitati, da niso 
branili svojega stališča z vsemi le pristopnimi jim pomočki? 
Toda borili so se proti pre.nogočnemu sovražniku, proti 
novemu času, ki je imel trdno voljo razpreti se do dobra z 
nekdanjimi starimi časi. Hvalevredni napčr cesarja Karola VI. 
in cesarice Marije Terezije je dal nekdaj tako cvetočemu 
ljubljanskemu trgovstvu smrtni udarec. Ne posamezen človek, 
ampak vsa država naj bi imela po novih nazorih dobiček 
od trgovstva. Seveda so trgovci dokazovali, da je procvit 
nemogoč, da mora iti vse na nič, ako ne naklonijo vseh 
trgovskih milostij le zgolj meščanskim trgovcem, kakor je 
bilo to v prejšnjih časih, a pridigovali so glušcem. 

Vspešneje bi se bili morebiti potezah še za svoje 
pravice, da si niso v dolgotrajnem prepiru s plemiči na- 
kopali toliko sovraštva pri tem mogočnem st^nu na glavo. 
Odkar so se trgovci -tako krepko po robu postavili, odkar 



«11 

niso hoteli odjenjati niti za las od svojimi dozdevnih starih 
pravic, vnelo se je med njimi in plemiči toliko sovraštvo, 
da je bilo sprijaznenje nemogoče. Razjarjeno plemstvo je 
vračalo meščanom hudo s hudim, kadar je le moglo. Odbijaje 
zastarale trgovske pravice meščanov, stopali so plemiči vedno 
čvrsteje iz ofenzive ter se oprijeli vsake prilike, če so mogli 
meščane zagrabiti in očrniti. 

Tako prilika se je ponudila leta 1744., ko so pričeli 
trgovci znova in z vso silo pritiskati na kmete in s tem tudi 
na njihove gosposke, jemaje jim po njihovih nazorih prepo- 
vedano blagč. Porodila se je plemičem srečna misel, kako 
je mogoče meščane pričrniti in jih pobijati prav z njihovim 
orožjem. Le-ti so namreč moledovali in tarnali v jednom^r, 
da jim ni mogoče nikakor več shajati! „ Seveda ne," odgo- 
vorili so rezk6 plemiči, „in sicer so tega krivi meščanski 
trgovci sami, kajti vgn6zdilo se je v Ljubljani tako oderuštvo, 
da je groza. Redu ni nobenega. Druge dežele so srečne, ker 
imajo dobro uravnano policijo (pod tem izrazom so razume- 
vali takrat nadzorovanje vsega trgovskega gibanja v mestu.) 
V Ljublja.ni pak ni nikake policije, zato cvet^ tu oderuštvo, 
kakor nikjer drugje po svetu. Tržne cene so poskočile tako 
visoko, da ne more shajati niti bogatin, niti revež. Uzrok 
pa tiči v tem, da si prisvaja deželni vicedom sam vso poli- 
cijo; temu je nemogoče nasproti delati, kajti meščanom 
zapovedovati ima v mestu pravico le sam on. Jedina pot 
bi bila, ako bi cesarski dvor dal sestaviti nadzorovalno ko- 
misijo ter privzel v^njo vicedoma, dva deželna odbornika 
(„Verordnete"), dva deželna (vicedomova) svetovalca („Land- 
riithe"), dva plemiča, dva mestna očeta in dva tajnika, namreč 
vicedomovega in deželnega („vicedomischer und landschafb- 
licher Sekretar"). Predsedoval pak naj bi deželni glavar. Ta 
stalna komisija naj bi določevala ceno, nadzorovala trgovce in 
odpravljala dragfno in oderuštvo. bestcri svetovalci naj bi 
opravljali ob jednem službe zadružnih komisarjev, („Zunft- 
comniissare"), katera pravica je doslej pripadala le magistratu 
in naj bi pismeno oznanili, kar bi zapazili napačnega." 

To so bile hude, hude zahteve. Kam merijo, ugenili 
so meščanje prav lehko. Deželna gosposka je kanila vzeti 
Ljubljančanom, ki so bili dosedaj sami svoji gospodje, v 
Ljubljani samostalnost v najvažnejših trgovskih stvareh. Do 
tega ni smelo nikakor priti! 

Magistrat se je obrnil z vso odločnostjo in resnobo 
proti zahtevi deželnega glavarja in poročal cesarju, da je to 
le vada („ein Koder"), s katero hoče dež(^lna gosposka po- 

14* 



tegniti vso vlado v deželi nase ter dati od vseh stranij 
pritiskanemu mestu poslednji, smrtni udarec. Kaj hoče li 
nadzorovati? Tržne cene živežu? Saj je vendar znano, da 
se narejajo po vseh mestih na Kranjskem, zlasti pa v Ljub- 
ljani vsako leto v popolnoma zbranem mestnem zastopu in 
da se predlagajo potem te cene, ti tarifi, deželnemu vice- 
domu v potrditev. To je že stoletja v navadi. Ko bi bila 
tudi po kmetih, torej tam, kjer ima deželna gosposka mero- 
dajno in jedino besedo, ta stvar tako lepo uravnana, kakor 
je v Ljubljani, štelo bi se ljudstvo srečno in ob oderuštvi bi 
bi ne bilo čuti niti besedice. Vsak meščan, naj se peča s 
čimer koli, primoran je vse, kar je potrebnega za živež, 
kupovati od gospode po kmetih, oziroma od njenih podlož- 
nikov in podajati se mora ceni, ki jo je stavil magistrat in 
potrdil vicedom, naj je letina že dobra ali slaba. Če je de- 
želni gospodi res do tega, da bi se živež pocenil — pomagati 
je temu prav lehko, ne da bi bilo treba cesarja nadlegovati. 
Ničesa druzega ni treba storiti, kakor za vso deželo in ne 
sam6 za mesta veljavne cene napraviti in jih razglasiti. Tem 
načinom bi se najhitreje zaprla pot dragini in oderuštvu. 

Da je temu res tako, dokazal je magistrat z mesarsko 
zadrugo. Stoletja že so se morali mesarji ravnati po mestnem 
tarifu. Na kmetih pa, ker nima vicedom nobene, deželni glavar 
pa vso moč, prodajejo plemiči in njihovi podložniki meso Mi- 
lancem, Goričanom in mnogim drugim tujim trgovcem po 
jako visoki ceni, celo po 7 '/ do 8 gld. cent. Zaradi tega je 
živina tako draga, da mora mesar, ki je prisiljen živino ku- 
povati, vselej trpeti izgubo. Magistrat določi n. pr. za funt 
mesa 3 krajcarje, plemiči pa prepovedujejo kmetom prodajati 
meščanskim mesarjem vole in teleta in jim prete s hudimi 
kaznimi, ko bi to storili. To klavno živino pokupijo potem 
grajski oskrbniki, da jo za dobiček prodajejo, kakor je samih 
volja. Na kmetih sedaj funta mesa pod 4 krajcarje ni dobiti, 
mestni tarif pa sili mesarja prodajati ga po 3 krajcarje funt. 

To se pravi pač druzega po svojem kopitu meriti ter 
svoje krivde drugemu podtikati. 

Če hoče gospoda, da se meso vceni, prične naj odprav- 
ljati nedostatke sama pri sebi. Mesu ceno znižati ima samo 
ona moč. Popusti naj le nekoliko od sila visečega mesnega 
kraj carj a, mesarskega daca(„Fleischdatz, Fleischkreuzer") in 
razdeli ta popustek primerno na gosposke po deželi. Izgubila 
ne bo pri tem čisto nič, ampak uvedla le jednakopravnost, 
kar se tiče bremen. Meščanski mesar mora plačati od vsa- 



213 

cega vola, ki ga pobije, po 8 dvojač (Siebzehner) mesarskega 
daca, kmetski pa le po 2 nli največ po 3 dvojače. 

Tožiti ima torej le meščan, kajti gospoda privaža ceneno 
meso s kmetov in s svojih graščin v mesto, v tem ko ga 
mora meščan drago plačevati. 

Ravno taka je s kruhom. Znano je, da mora vsak 
pekdr prinesti svoj kruh vsak dan v kruharno, ker ima od- 
kazan svoj poseben prostorček za proddjo. Tarif za kruh se 
nabija vsacih štirinajst dnij na črno desko v kruharni ter se 
ravna potem, kakor žitna cena pada ali rase. Vsak bere ta 
tarif lehko, kadar ga hoče. Kdo more torej trditi, da se pogreša 
vestno nadzorstvo pekarjev? Kdo more govoriti ob oderiištvu? 
Narobe pak je na kmetih: tam se z žitom trguje res bolj 
kakor po oderuško, za kar dela gospoda odgovorne meščane. 
Ko so pripeljali leta 1744. francoske jetnike skozi Ljubljano, 
dali so meščanje, da ne bi bilo potrebe, pripeljati s Hro- 
vaškega obilo žita. A gospoda po kmetih ga je prestregla 
ter vsega pokupila sam6 zato, da ne bi pojenjala dragma. 

Že stoletja sem imenuje magistrat iz svoje srede za 
vsako zadrugo po jednega komisarja, nad^iornika, ki naznanja 
takoj vsak nedostatek, ki se pripeti, kar se tiče cene. 

Jednako se godf z merjenjem posode. Tudi za ta posel 
določuje magistrat komisarje. Vsakega obrtnika, ki kej pre- 
greši proti pošteni m^ri, kaznujejo strogo. 

Tudi vinske cene se v Ljubljani strogo nadzorujejo ; po 
njih se je ravnati vsacemu gostilničarju. 

Ves živež morajo meščanje kupovati od gospode in 
kmetov, in lehko je uvideti, da bo dragfna le še tem večja, 
ako bi osnovali tako nadzorovalno komisijo, kakor jo je 
nasvetovalo deželno glavš;rstvo, kajti po njegovem nasvetu 
imeli bi v nji ravno plemiči večino. Le-ti gotovo ne bodo 
delali tacih cen, da bi škodovali ž njimi sebi samim. Dosedaj 
je pleraenitaž vsaj nekoliko še prisiljen, prodajati svoje blago 
za primerno ceno ako neče, da se mu izpridi; pozneje 
pak bode cena popolnoma v njegovih rokah. 

Kar se pa dostaje drugih za jed namenjenih in po 
dvakrat v tednu na trg prinašanih pridelkov, n. pr. masla, 
surovega masla, slanine, jajec, perutnine itd., nadzorujeta 
njihovo ceno dva prisežna nadzornika trga („Marktrichter"). 

Brez tarifa se prodaje sedaj le tuje vino in po proda- 
jalnicah za dišave („Ge\vurzgewolber") prodajane stvari. To 
pak je pripisovati temu, da se teh v naši deželi le kaj malo 
jzpečava in ima trgovec, ker jih mora prodajati na upanje 
in čakati na plačilo, več izgube, kakor dobička. 



214. 

Res je: časih so poskočile cene tako zelo, da je moral 
shajati le še plemič, a to izvira od tod, da mu blaga, ki ga 
je prinesel on na prodaj, ne moreš nikoli dosti preplačati, 
vedno mu obetaš premalo zš^nje, toda kar kupuje sam, dobil 
bi najrajši zastonj. 

Dalje se magistrat ni mogel dovolj prečuditi brezobzir- 
nosti deželne, gosposke, ki je v svoji pritožbi do cesarskega 
dvora govorila o predrznosti vicedomovi, češ, da si ta dosto- 
janstvenik prisvaja pravico jedini nadzorovati ljubljanski trg. 
Magistrat je dokazoval nasprotno, da je to cel6 njegova 
dolžnost in ne samo pravica, kaj še le predrznost! 

K sklepu svojega odgovora je vzel magistrat še sestavo 
nasvetovane komisije s^me prav ostro v presčjo in izkušal 
dokazati, da bi bil tako imeniten cesiisk dostojanstvenik, 
k8|,keršen je vicedom, cesarjev namestnik, v ti komisiji prav 
peto kolo. Vicedom in njegova dva svetovalca morali bi 
zvrševati vse to, kar bi sklenili dva deželna odbornika, dva 
plemiča in deželni glavar, torej njih pet. Vicedom bi ostajal 
vedno v manjšini in učakal še to sramoto, da bi moral njegov 
tajnik spisavati in odpošiljati sklepe, s katerimi bi se on 
(vicedom), nikakor ne ujemal. Nasv6tovana dva mestna sveto- 
valca pak bi bila v ti komisiji tako rekoč le priči, tista peto- 
rica plemičev pa „tanquam Cicerones pro domo sua perorantes." 

Svoje pobijanje nasvštovane komisije je zaključil ma- 
gistrat z izjavo, da bi ne bila nikakor na čast vicedomu; 
končal je s prošnjo, naj ji cesarfca nikari ne dovoli, ker se 
ne skriva za nj6 nič druzega, kakor napiranje dež61ne go- 
sposke, da bi spravila tudi mesta pod svojo oblast in osno- 
vala stalno dež61no vlado. 

Cesarfca je ustregla željam Ljubljančanov, ki so se za 
to pot ognili preteče jim nevarnosti. 

§. 6. Trgovski stan konec minulega stoletja. 

S čudovito vstrajnost je odbijal trgovski stan vse na- 
pade svojih sovražnikov ter upal, da utegne morebiti vendar 
le ponehati vihar, ki je majal s tako togoto njegove pred- 
pravice. Poskusil je vsak pomoček, kateri se mu je zdel, da 
ga utegne rešiti pogina, vsaka bil se mu je zdela dosti močna, 
da ga vzdržf vrhu vode, celo od svojih zadružnih pravil ali 
kakor so te „artikule" zadruge tudi nazivale: „ privilegijev" 
je pričakoval trgovski stan take čudodelno moči. In res, 
leta 1753. jih je, po dolgem posvetovanji, v nekolikem pre- 
strojil ter prosil cesarice, naj jih, tako izpremenjene in s 
tedanjimi razmerami kolikor moči ujemajoče se, potrdi. Kdaj 



215 

so spisali ljubljanski trgovci prve svoje privilegije in si jih 
dali potrditi, tega nam pač ne bo v6del povedati nihče več. 
Zgodilo se je to gotovo že v srednjem veku. Vselej pa, kadar 
je prevzel vlado kak nov nadvojvoda ali cesar, predložili so 
mu trgovci svoje privilegije, da jih potrdi, ali bi jih bili morali 
vsaj predložiti, česar vendar niso vsegdar storili, ker je stala 
taka potrditev vselej mnogo denarja. Najstarejše trgovske 
privilegije, ki jih shranjuje ljubljanski mestni arhiv, dali so 
si trgovci potrditi leta 1706. Iz njih zvemo, da so si volili 
trgovci in kramarji, ki so spadali v jedno zadrugo, vsake 
dve leti po dva predstojnika. O sv. „ Telesi so se udeleževali 
procesije „z vihrajočimi zastavami" („mit fliegenden Fahnen"). 
Vsake kvatre so dali brati črne maše za mrtve tovariše. 
Kdor je izostal ali klel in jemal po nepotrebnem Boga in 
njegove svetnike v usta, plačati je moral kazen. V zadrugo 
niso vsprejeli nikogar, kdor ni služil najmenj štiri leta pri 
poštenem trgovci, ali se ne vsaj poročil s hčerjo ali vdovo 
kacega trgovca. Če so pripeljali tuji trgovci o času, ko ni 
bilo sejma, blago v Ljubljano, ponuditi so ga morali najprej 
ljubljanskim trgovcem; če ga ti niso marali, morali so iti ž 
njim dalje, ali ga pa dati shraniti do sejma v skladišče. Iz 
skladišča so ga smeli vzeti zopet zvečer pred sejmom, pro- 
dajati ga ves sejmski čas, a zvečer po minulem sejmu iti ž 
njim dalje, ali ga pa dati shraniti zopet v skladišče. Začetek 
in konec sejma so naznanjali na Gradu z velikim zvonom. 

Ko so prosili ljubljanski trgovci leta 1753., naj se jim 
potrdijo ti privilegiji, stavilo jim je višje oblastvo celo tu za- 
preke; to posnemam iz tega, da so se morali ljubljanski 
trgovci sklicavati na Gradčane, ki so si osnovali zMružna 
pravila pred več nego sto leti. Tem jih je višje oblastvo potr- 
dila, Ljubljančanom pak jih ni hotela, „ko je Gradec vendar 
veliko na boljem, kajti štajersko plemstvo živi v mestu, 
kranjsko pa po kmetih; Gradec ima samo dva sejma, toda 
Ljubljana jih ima pet." Čudno! Veliko število sejmov, ki se 
je zdelo v prejšnjih časih Ljubljančanom posebna in velika 
dobrota, bilo jim je sedaj trn v peti. Opozarjali so cesarsko 
vlado, da se je obrnilo vse trgovstvo, odkar se je izpreme- 
nila Reka, izpremenil Trst in Senj v prosto luko, v ta pri- 
morska mesta. Vsak se že bavi s trgovstvom. Pri tacih 
razmerah bi bilo zelo koristno, da se število ljubljanskih 
trgovcev omeji, sicer propade ves stan. Trgovski vdjenec se 
lici po 5 — 6 let, in pomočnika, ki bi pred dvema letoma 
popustil kako službo, naj bi ne smel vsprejeti noben trgovec 
več. V Ljubljani bodi dovoljeno samo 6 — 7 špecerijskih 



216 

trgovcev, ki bi pa smeli prodajati tudi železnmo, potem 4—5 
trgovcev z blagom, prodajanem po vatlih, in 8 — 9 kramarjev. 
Jedino le trgovska zadruga naj bi imela pravico vsprejemati 
v trgovsko zadrugo in oddajati trgovske pravice („Handlungs- 
rechte"), velja pa to tudi trgovcem v predmestjih, katerim bi 
smela zš^druga prodajalnice zapirati in jim pobirati blago, 
ako se ne bi hoteli pobotati ž njo in se ravnati po njihovih 
željah. Pristojbina za trgovca, ki bi hotel pristopiti mešča- 
nom, naj bi se zvišala na 120 gld. Več od jedne prodajalnice 
ali več od jednega štanta ne bi smel imeti nihče in tudi v 
tem naj bi ne bilo razločka med trgovci v mestu in med 
onimi po predmestjih. Kramarjem naj bi bilo prepovedano 
tuje blagč nakupovati, bodisi na drobno, bodisi na debelo, 
Naposled so trgovci opomnili še jedenkrat pristujenega 
jim kmetskega trgovstva in prosili, naj ga vlada prepove, 
četudi je že leta 1747. pisala, da tega ne stori nikdar, ') in 
tudi sedaj so morali požreti trgovci bridko izjavo, da ni 
višji oblasti prav čisto nič mari, ako pogine ta ali oni tr- 
govec, če je le občinstvo na boljšem. -) 

Ljubljanski trgovci so morali moledovati še dolgo časa 
in piliti svoje privilegije; šele 13. dn6 marcija leta 1756. jim 
jih je vlada potrdila. 

Zdi se mi, da je jedina špedicija dajala tačas še dobi- 
ček. V mestnem arhivu se nahaja pogodba, ki so jo sklenili 
trgovci z vozniki. Od centa blaga iz Ljubljane do Dunaja 
so služili vozniki po zimi po 45, po leti 40 grošev; zavezati 
so se morali privesti blago do Dunaja po zimi v štirinajstih, 
največ v petnajstih dn6h, po leti pa v trinajstih dn6h, naj 
je vreme kakeršno koli si bodi. Le v tem slučaji so jim 
spregledali nekoliko dnij, ako jih je doletela kaka nesreča 
na poti. Od centa blagci so plačevali do Gradca, kamor so 
morali priti po zimi v osmih, po leti v sedmih dneh, po 
zimi 22 grošev in 20 grošev po leti. Ko so se vračali z 
Dunaja, morali so nakladati za ljubljanske trgovce namenjeno 
blag6, in sicer so služili nazaj grede menj, t. j. le po 30 grošev. 
četudi bi se jim morebiti od kacega druzega blag^ obetiil 
boljši zaslužek. Zavezali so se tudi, da bodo storili jednako 
pogodbo še za Trst, ako bi se posrečilo napeljati v Ljubljano 
trgovstvo, ki se je je gibalo takrat skozi Beljak. 

Trgovstvo je dobilo popolnoma drugačno lice in bilo 
kolikor največ mogoče prosto. Višje oblastvo je potrdilo Ijub- 



1) Fasc. štev. 160-168. 

2) Fasc. štev. 100. 



217 

Ijanskim trgovcem, ker so tako hoteli, zadružna pravila, ki 
pa za predmestja in na kmetih niso imela nobene veljave. 
Leta 1774. so postali kramarji trgovcem jednaki — dali si 
se jim namreč ravno tisti privilegiji — vendar pak razven 
ob sejmeh nekaterih rečij niso smeli prodajati. Trgovcem in 
kramarjem je bilo leta 1775. dovoljeno prodajati naslednje 
blago: riž, laško olje, lančno olje, jesih, žveplo, sir, saje, kre- 
salni kamen, limone, želve, vsakovrstne sedlarske žeblje, 
šreteljne, poper, sukno, vsakovrstne trakove, rokovice, nogo- 
vice, žimo, lesenfno, namočeno polenovko, slanike, ingver, 
sukanec, tančice in maroni. Samo kramarji so imeli proda- 
jati: ječmenec, žganje, salo, maslo, pomaranče, žeblje, tobak, 
sol, bele in črne svilnate čipke, „gemachte Frauen Saloup", 
,.gemachte Mannsdiezln", „gemachte Frauen Diezln", tančice 
(Dintuch), „Gaze oder Manlij" (?), ne še prirejene ženske klo- 
buke („Haubenmodl"), „gemachte Bund von Bauern-Flinderl", 
to so bržkone posrebrene in pozlačene luskinice, ki jih 
imajo kmetje še dandanes radi v umetnih cvetlicah), 
umetne cvetJice, („gemachte Biischel"), ptičji lep, zaponke, 
gombe za srajce, žepne nože (pipce?), britve, škarje („Schaa- 
ren"), tobačnice, prave in ponarejene pčrte („Borteln"), otročje 
čepke, bele modrece, plenice, kresilno gobo, oblate, od platna 
narejene „6alantane" (?), pipe za tobak, cevke, slanike, suk- 
nene krajce, pelikane palice, peresne nožiče, verižice in ključe 
za ure in „Fusswaderl". 

Trgovci so strogo pazili, da ni prodal n. pr. kramar 
kakšen vatel barhenta ali kos pečatnega voska. Vsak čas 
in kar nenadoma so prihajali v kramarske prodajalnice pre- 
gledovat blago in prav nikoli ne zastonj ; vselej so našli več 
ali menj kramarjem prepovedanega blaga. A tudi kramarji niso 
držali rok križem, ampak vrnili trgovcem z jednako mero, 
n. pr. leta 1781. Med vsemi velikimi trgovci sta se nahajala 
le dva ali trije, ki so se držali prepovedi, od njih samih pri 
cesarici Mariji Tereziji izprošene, pri vseh drugih pa so našli 
obilo blaga, kakeršnega so smeli prodajati le kramarji. 

Take nedostatke je zvedel seveda tudi okrožni urad; 
in da bode vsega prepira konec, vprašal je mestno gosposko, 
kaj ko bi se odpravil vsak razloček med velikotrgovci in 
kramarji. Le-ta se je izrazila seveda odločno proti temu, kar 
pak ni prav nič čudnega, kajti v mestnem zastopu so imeli 
trgovci takrat šo in sicer še do leta 1785. prvo besedo. 
Kako so mestni očetje utemeljevali trditev svojo — to lehko 
denemo na stran, a zanimive so nekatere malenkosti, ki jih 
zvemo slučajno, n. pr., da je bilo v Ljubljani takrat petindvajset 



218 

trgovcev in šestnajst kramarjev, in da je bilo to število 
toliko, kar svet pomni; razloček med nekdanjim in tedanjim 
časom ]e bil pak seveda velik, kajti od onih petindvajset 
trgovcev so bili vsi mali trgovci, v prejšnjih časih pa vsi 
veliki trgovci; blagč ki je prihajalo prej iz Benetek in z 
Nemškega, dobivali so ljubljanski trgovci sedaj iz Trsta. 
Vkljub vsem tožbam, da trgovstvo le še pojemlje, podražile 
so se prav sila trgovske pravice (takozvane „Handlungsrechte", 
„Handlungsjura"). Te pravice so namreč prehajale od očetov 
na sin6ve, ali pa so jih trgovci, ki se niso hoteli s trgov- 
stvom ukvarjati, lehko prodajali, če so hoteli. Še okoli leta 
1760. kupil si je tako pravico lehko vsakdo za 500 gld., 
dvajset let potem pak je stala že 2000 gld.; jednako so se 
podražile tudi kramarske pravice; prej se je lehko kupila za. 
80 gld., a leta 1780. je stala 800 in celo 1000 gld. Torej je 
prinašalo trgovstvo sedaj ali večji dobiček, ali pa se je kon- 
kurenca od dne do dne živila. Kdor ni kupil trgovske pra- 
vice, ni mogel pričeti trgovati ; magistrat ni imel moči, komu 
tako pravico podeliti, ampak jedino le trgovska zadruga, ki 
se je trudila pokupiti vse trgovske pravice ter zadušiti tem 
potem vsako konkurenco. Trgovske pravice so prodajali na 
javni dražbi in trgovci so ob vsaki priliki napenjali vse 
svoje žile, da ni prišla pravica v tuje roke, kar se jim seveda 
ni vselej posrečilo. Ako pak se jim je, dah je niso zopet 
zlepa iz r6k. Toda te pravice bi bile seveda izgubile mnogo 
svoje vrednosti, ko bi pojenjal dosedanji razloček med tr- 
govci in kramarji, ali vkljub vsemu nap6ru trgjvcev, se je 
izrekel okroženi urad 28. dn6 junija 1782. leta v tem zmislu. 
Le nekatero blagč je bilo izvzeto še tudi sedaj, sicer pa so 
smoli kramarji trgovati popolnoma tako, kakor trgovci, in 
smeli zahajati s svojim blagom na vse avstrijske sejme. 

Vendar pozneje so trgovci le izmol6dovali vsaj toliko, 
da je bil nekak razloček med njimi in kramarji. Leta 1784. 
je izrekel okrožni urad, da smejo le trgovci vajence vzgoje- 
vati; kramarjem sicer ni prepovedal jemati jih v pouk, a 
vajenec, ki se je pri njih doučil, bil je sposoben le za obrt, 
ne pa tudi za trgovstvo. Dalje so napravili še razloček med 
mestnimi trgovci in kramarji in onimi v predmestjih. Te so 
vrstili v posebno, kmetsko trgovsko zadrugo. 

Sedaj šele čujemo prvikrat, da so bili trgovci zavezani 
imeti trgovske knjige. Kdor je hotel pričeti kako trgovstvo, 
moral se je izkjizati, da ima potrebni denar ; nakup trgovske 
pravico je bil ix\k tudi sedaj še prvi pogoj. Kdor te ni imel. 
mogel se celo ni oglasiti, naj mu dovolijo trgovanje. A še 



219 

tudi potem mu je delala zddruga velike ovire, predno ga je 
vsprejela medse. Leta 1788. je hotel neki bivši lasiiljar („ Ex- 
peruckenmacher") Schnarendorfer otvoriti parfimerijsko proda- 
jalnico. Trgovska zadruga ga je zavrnila, češ, da take pro- 
dajalnice v Ljubljani ni potreba, kajti francoske dišave, vode 
in praški („franzosierte Geister, Wasser und Pulver") se dobi- 
vajo po vseh lekarnah, in če tam ne, vendar pa pri trgovcih 
z materijalnim blagom. Leta 1783. n. pr. se je oglasil nekov 
Andrej Rode s prošnjo, da naj bi smel trgovati s špecerijskim 
blagom. Trgovska zadruga pak ni hotela o tem do malega 
nlčesa vMeti ter se sklicavala na to, daje že 13 špecerijskih 
prodajalnic v mestu, ali okrožni urad se je potegnil zanj 
in ukazal magistratu, naj ga vsprejme med meščane, tr- 
govski zadrugi pak je velel, naj mu ne stavi nikacih ovir, 
ako se more izkazati, da ima dovolj denarja, za trgovanje. 
Zadruga je imela sejo za sejo; ker se Rode ni mogel izka- 
zati z gotovino, ampak največ z vsotami, katere mu je bil 
dolžan ta in oni meščan, oporekali so zadružniki malo ne 
vsako ter hoteli dokazati, da mora Rode računati le na 
705 gld. in 19 krajcarjev gotovega denarja. Ali s tem ni 
mogel pričeti nobenega trgovstva, kajti za špecerijsko trgov- 
stvo se je izkazati moral z najmenj 6000 gld., trgovec z 
blagom na vatle prodajanim pa najmenj z 8000 gld. 

Trgovska zadruga je popisala o Rodetovi stvari veliko 
papirja, naposled pak je posegel gubernij sam vmes ter 
ukazal trgovcem naj vsprejm6 od Rodeta trgovsko takso in 
naj mu dovolijo odpreti prodajalnico. A zadruga se je temu 
uprla tako odločno, da je pooblastil gubernij mestno gosposko 
s tem p6slom, ukazavši ji, naj vsprejme Rodeta. Trgovska 
zadruga se pa cel6 še sedaj ni dala ugnati, dokler je ni 
gubernij kaznoval s štiriindvajsetimi tolarji. Vsprejela je sicer 
Rodeta med trgovce, a svoje slabe volje ni mogla prikrivati 
tudi še sedaj ne. Po tedanji navadi so objavljali gotovino, 
s katero je pričel kdo kako trgovstvo, v ljubljanskem tedniku 
„Laibacher Wochenblatt", vrhu tega pa jo še oznanjali s 
polo od prodajalnice do prodaj alnice. Ko je pristopil zopet 
nekdo v trgovsko zjidrugo, zvedeli so vsi zadružniki o nje- 
govem imetji, le Rodeta so izpustili. Gubernij je moral za- 
drugi znova zažugati kazen, ako ne bo postopala v vsem 
proti Rodetu tako, kakor proti drugim trgovcem. 

Ko so naposled Rodeta pripoznali zadružniki v vseh 
ozirih trgovcem, štela jih je leta 1735. Ljubljana dvajset. Imena 
so jim: Tischau, gospa Zetter, gospa Steinwender, Cargniati, 
Dicorona, Petz, Hartl, Meri, Bartolotti, Christian, Damian, dva 



220 

MiiUeja, Alborghetti, Sernitz, Jaklitsch, Del Rossi, Vogou, 
Desselbrunner in Rode! Pet trgovskih pravic imela je torej 
zadruga sama v rokah. 

Leta 1786. izprosili so si trgovci od cesarja Jožefa II., 
da jim je znova potrdil njihove zadružne privilegije, ki pak 
se v mnogem razločujejo od onih, katere jim je potrdila 
cesarica Marija Terezija. Ti privilegiji obsezajo petnajst na- 
slednjih toček: 

Mi Jožef IL, po božji milosti izvoljeni rimski cesar itd. 

1.) Ta trgovska družba (,,Handelsgesellschaft") sme trgo- 
vati z vsem domačim in tujim blagom brez razločka, izvzemši 
le ono blago, ki smo ga prepovedali s patentom od 27. dnš 
avgusta 1784. leta, ali ga bomo prepovedali še v prihodnje. 
Trgovati sme ž njim v javnih proda jalnicah („in oflfenen 
Ge\volbern mit Zeichen und Schild") ter sme obiskovati 
veUke sejme („Messen und grossere Jahrmarkte") v vseh 
ces. dednih deželah. Pričakujemo pa 

2.) da se bodo potrujali udje te trgovske zadruge odpreti 
s špekulacijami, njim in državi koristnimi, in prometu do- 
mačih zdelkov pot v zunanje države in da se ne bodo ukvar- 
jali zgolj s prometom v domovini. 

3.) Z domačim in s tujim blagom trgovati ni nikomur 
dovoljeno, kdor ni ud te družbe alt" pooblaščen' („berechtigfcer") 
kramar. Nasprotno pak je družba zavezana, preskrbljevati 
občinstvo s pravim in dobrim blagom, ne pestiti ga s pre- 
visokimi cenami, nobenega blaga izdajati za kaj druzega, 
kakor kar je, zlasti pak ne kupca slepariti pri meri in vagi. 
Tako sleparstvo se bo strogo kaznovalo. Ravno tako ne 
pridi nikomur na um dopuščati, da bi njegov knjigovodja 
ali pomočnik zaradi nemarnosti ali celo z njegovo vednostjo 
škodoval občinstvu na takšen način. Če se kaj tacega pri- 
godi, imel bode magistrat nalog, stvar preiskovati in ga 
kaznovati, kdor se bode pregrešil. 

4.) l)a se vzdrži zaupanje, ravnati se je trgovcem glede 
trgovskih knjig po §. 119. in 120. občnega sodniškega reda. 

5.) Število sedaj v Ljubljani obstoječih trgovstev in kra- 
marstev naj se brez vednosti in dovoljenja našega gubernija ne 
))omnoži ter se pri tem gleda v prvi vrsti na potrebe občinstva. 

Vendar pak hočemo, da med trgovci in onimi kramarji, 
ki so se pravilno priučili trgovstva, ki imajo za trgovca višje 
vrste potrebni kapital in ki se hočejo pokloniti vsem težam, 
ni nobenega razločka, niti kar se tiče njihove osebe,^ niti 
kar blagA, ki ga prodajajo. 

6.) Naj so združeni vsi trgovci trgujoči z materijalnim 



221 

in špecerijskim blagom, s svilo, s platnom, s trakovi, s pe- 
rilom, z galanterijskim in norimberškim blagom, z železnmo, 
z zlatnino in srebernmo, kakor tudi kramarji v mestu in po 
predmestjih, v jedni družbi, pod imenom trgovska družba. 
Po naši naredbi od 2. dn6 decembra 1784. leta naj vsak v 
mestu in predmestju družbi pristopli trgovec vplača v druž- 
binsko blagajnico 82 gld. 30 kr., večji krdmar pa 22 gld. 
30 kr. Dohodki blagajnice pak naj se porabljujejo v spo- 
razumljenji z ubčžnim zavodom zlasti za obolele in ubožane 
društvenike. 

Kako pak naj se te podpore del6, odločevati bo imelo šest 
najstarejših trgovcev po svoji vesti ; v ta namen bodo morali 
imeti natančen protokol z izrecno izjavo, komu, koliko in 
čemii se je dovolila podpora. Vsak podpiranec džij ji pobotnico, 
da se bodo mogli izkazati, če bi se to zahtevalo od njih. 

7.) Da se vzdržf pri trgovstvu tako potrebno zaupanje, 
moral bode se odslej vsakemu, družbi na novo pristopajočemu 
trgovcu izkazati, da ima potrebni prosti trgovski fond in 
sicer za trgovstvo z blagom na 7atle 8000 gld., za trgovstvo 
s špecerijskim-, materijalnim in takozvanim norimberškim 
blagom in perilom pa 6000 gld. Poleg tega je zavezan, pri- 
nesti od trgovskega stanu izpričevalo, da se je trgovstva 
dobro priučil in da ima vse za trgovca potrebna svojstva, 
sicer se mu ne dovoli, da odpre prodajalnico ter se mu ne 
podeli meščanska pravica. 

8.) Noben trgovec ali kramar ne sme na drobno trgo- 
vati sicer, kakor v jedni prodaj alnici. 

9.) Da se ohrani pri ti trgovski družbi odslej dober red 
in da se izpolnujejo Naši ukazi tem vestneje, zato ji je kakor 
doslej izvoliti iz svoje srede dva predstojnika, ki bosta oprav- 
ljala tri leta družbine stvari, polagala natančne račune o 
dohodkih in izdatkih, sklicavala, če bo treba, družabnike te 
družbe, zborovala ž njimi pod predsedstvom magistratnih 
komisarjev ter zvrševala, kar se ujema z Našimi naredbami. 
Tri leta potlej pak se bo znova volilo; izvoliti se bosta 
smela tudi bivša predstojnika še za tri leta, ali pa namesto 
njiju dva druga, in sicer z večino glasov. Vendar vselej je 
treba potrditve okrožnega urada in vsaj za prve dve leti se 
ne bode moči ti dolžnosti odtezati nobenemu udu te trgov- 
ske družbe. 

10.) Teh shodov, ki jih bo napovedoval prvi predstojnik, 
morajo se udeleževati udje trgovskega stanu in dva zastopnika 
kramarjev, raz ven, če bi jih zadrževali važni uzroki. Svoje 
mnenje naj izjavljajo pohlevno in se podajajo večini glasov, 



223 

ako stvar ne nasprotuje naredbam Našim. O važnih slučajih 
pak naj da vpisati v zapisnik vsak svoje mnenje posebej 
ter se o priliki pritoži pri svojem višjem oblastvi. 

1 1 .) Kar se tiče občinstva in kar trgovcev in kramarjev, 
potrebno je, da ne trguje vsakdo z vsacim blagom, ampak, 
da omeji vsak svoje trgovstvo ali svoje krš,marstvo na blago, 
ki je odločeno zanj. S tem se vzdržuje pravo razmerje ne 
le med prodajalci in kupci, ampak tudi med trgovci samimi. 

Pri tem je treba razločevati med trgovci in manjšimi 
kramarji; in sicer imajo trgovci in tisti kramarji, ki so po 
točki peti sposobni, da se stavijo s trgovci v jedno vrsto, 
pravico, preskrbeti se z vsem njim pristajajočim blagom, ne 
da bi bili omejeni v številu ciil („Ballen"), komadov ali centov; 
prodajati ga smejo na drobno in debelo. Manjši kramarji 
pak, ki nimajo tacih svojstev, da bi jih mogli prištevati tr- 
govcem, smejo prodajati le na drobno. Trgovci z blagom na 
vatle naj prodajejo: fini molton, sukno, „ratine", popolnoma 
in na pol svilnato blago, volnšno blago, cic in katun, prave 
zlate in sreberne porte („Gold und Silberborten") in ravno 
take čipke. Špeceristi naj trgujejo s kavo, s sladkorjem, z la- 
škim oljem, s finimi dišavami („6e\vurz"), z barvarskim blagom 
(„Farbwaaren") in se ukvarjajo s „faktorijo'*, to j e s špedicijo. 
Le-t^ je dovoljena samo pravim trgovcem, prodaj a na drobno 
pak vsem, trgovcem in kramarjem brez razločka- 

Dalje pa ukazujemo, da ostaja vsak trgovec in vsak 
za trgovstvo sposobni kramar, kakor tudi vsak drug kramar 
pri dovoljeni nm vrsti trgovskega blaga. Kdor se pregreši 
prvikrat, kaznovan bo s 50 tolarji, drugič s 100 tolarji, tretjič 
pa se mu vzame blago. Od tega vzetega blaga dobodi ovadnik, 
čegar ime se bo zamolčalo, tretjino, drugi dve tretjini pa 
ljubljanski zavod za ubožne potem, ko se bodo odbili troški. 

12.) Vsak trgovec sme z vednostjo in z dovoljenjem 
svojo i)r()(lajalnico komu drugemu, zadosti sposobnemu, pre- 
pustiti; dalje jo more zapustiti vdovam in otrokom, ki se 
sin(yo ali skupno ali vsak posebej dalje ž njo pečati. Če bi 
pak vdova ali otrok ne hotel dalje trgovati in bi dokazal, 
da je pridobil umrli trgovsko pravico ,,titulo oneroso", gle- 
dati bode pri oddaji na take Ijudf, ki so se sporazumeli z 
vdovo ali z otrokom. 

IH.) Nobenemu rokodelcu ne bode smeti razven sejmov 
prodajati druzcga blagš,, kakor tacega, ki ga je zdelal sam 
ali ki spada v njegov obrt. 

14.) Naznanilo se nam je, da spravljajo ali pa pro- 
dajajo tuji trgovci po končanem sejmi svoje blago, kar ga 



223 

jim je ostalo, raznim ljudem, ki ga spečavajo zatem med 
letom in o časih, kadar ni sejma; še več, ti ljudje naročajo 
celo razno blago na vatle in jestvine, n. pr. kavo, sladkor, 
laško olje, riž itd. iz sosednih dveh murskih pristanišč, iz 
Reke in Trsta ali samo zase, ali pa ga prodajejo cel6 drugim 
in to v veUki množici. S tem škodijo Našemu trgovskemu 
stanu; zato hočemo to grdo razvado odpraviti in ukazujemo 
prav resno, da se ti za trgovstvo nepooblaščeni ljudje zdr- 
žujejo trgovanja in da tuji prodajalci ponudijo svoje ostalo 
jim blago ali domačim pooblaščenim trgovcem, ali pa ga 
dadč shranit do prihodnjega sejma v mestno skladišče. 
Ako tega ne stor6, pobralo se jim bo blagč in na javni 
dražbi prodalo; jedno tretjino bo dobil ovaditelj, čegar ime 
se bo zamolčalo, drugi dve pa zavod za berače. 

15.) Naš n. a. gubernij^ in ljubljanski okrožni urad 
skrbela bosta za to, da se boiio vsi vedli o petih sejmih po 
prepisanem r6du. 

Dano v Našem glavnem in stolnem mestu Dunaji 17. 
dne decembra 178(). leta. Jožef il." 

Tako so pristrigli do konca osemnajstega stoletja nek- 
danje tako velike pravice ljubljanskega mesta; napredovalni 
čas, ki je bil za druga mesta dobrodelen, pokopal je Ljub- 
ljano popolnoma, sicer ne še ravno v osemnajstem, pač pa 
v našem devetnajstem stoletji. Z narodno - gospodarskega 
stališča ni dežela najbrž izgubila ničesa, narobe je utegnila 
celo pridobiti, ker se je oprostilo trgovstvo vseh nekdanjih 
zapršk, a mestu Ljubljani so bile nove naredbe nepopisno 
škodljive. Premeteni in za trgovstvo po sto in stoletni vaji 
kakor nalašč rojeni Kranjec se je vedel sprijazniti tudi s 
temi novimi naredbami in se jih je brzo privadil. Ljubljana 
je bila prej važno trgovsko mesto daleč na okoli; ljub- 
ljanske sejme so pohajali trgovci od blizu in daleč. Kadar 
so pridrli skupaj, nastala je v ozkem mestu tolika gneča, 
da se je človek n. pr. po Starem trgu le s silo skozi preril, 
ali pa se je moral dostikrat celo vrniti. Kdor je imel opraviti 
kaj na drugem južnem konci Starega trga, prišel je najhitreje 
tja po bregu, kjer se je dal — kajti Šentjakopskega mostu 
še ni bilo — prepeljati na ladji preko Ljubljanice. S počet- 
kom tekočega stoletja pak> so se ulice ob sejmšh od leta do 
leta praznile. Ljubljana, prej središče živahnemu trgovstvu, 
imela je sam6 še veljavo za prevoznmsko trgovstvo, dokler 
ni železnica vdušila tudi tega. 










IX. Poglavje. 

f^v Rokodelci in zadruge (Ziinfte). 
ajveč ineščnnov je. bilo rokodelcev. Tabo imenitni in 
_ čislani, kakor trgovci, rokodelci sicer res niso bili, a 

~ zaradi svojega obilega števila so jim delali v mestnem 
zastopu dosti preglflvicc. LasAH in pulili so se ž njimi — vsaj 
na rotovži ^ v jednom6r, zavidaje jim njihovo obilo bogastvo 
in velike pravice, s katerimi so ti tako hitro boga.t61i. Tr- 
govci, (katerih br6j pak je bil, kakor smo fuli, ?,o od nekdaj 
jako majhen), in kramarji so sedeli v mestnem zastopu po 
največ na stol6h notranjih, toda po nekoliko tudi zunanjih 
svetovAlccv , -ali rokodelci so imeli večino v zunanjem 
svetu, in v občini, tretjem oddelku mestnega zastopa, v 
katerem je bilo štiriinšestdeset glžv. Kadar so napadali tr- 
govce, bili so vedno jcdinih mislij in se nikoli niso cepili 
med seboj, kar je imelo po največ uzrok svoj v strogi ločitvi 
stanov v prejšnjih stoletjih. 

Rokodelstvo je bilo v Ljubljani kilj staro, tako staro, 
da mu ne v6mo početka. Prva dva sta.novn[ka Ljubljane sta 
bila poleg vojaka trgovec in rokodelec: jednega si brez dru- 
zega skoraj mishti ne moremo. Združevali so se, kakor sicer 
po Evropi, tudi naši rokodelci, trgovci in obrtniki v zildrugo 
(ninnungen und ZOnfte"), da so z zjedinjenlmi močmi lože 
branili in zastopali svojega stanu interese. V tem poglavji 
nam^EJamo govoriti zgolj o rokodelskih zfidrugah. 



225 



§. 1. Z&druge. 



Brezvspešno zasledujemo čas, v katerem so osnovali 
v Ljubljani prvo zadrugo. Ti sledovi se izgubljajo v po- 
polnoma mračni čas ljubljanske zgodovine; sicer pak to 
vprašanje tudi ni posebno zanimivo. Rokodelstvo je izra- 
stek nemškega kulturnega življenja; ob jednem, ko so se 
jele snovati zadruge v Koloniji, v Ahnu, v Regensburgu 
itd., kovali so tudi ljubljanski rokodelci, če je sicer Ljubljana 
takrat že stala, zadružna svoja pravila („Zunftartikel, Zunft- 
freiheiten.") Konec srednjega veka so bile ljubljanske zadruge 
že stf-ire. Imele so že lepo imetje v blš^gu in v gotovini ter 
priskakovale ž njim mestu, v denarnih stiskah tičočemu, na 
pomoč ') Zcldružnih pravil v originalu se iz tega zgodnjega 
časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša 
so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 167G. '-') To so 
pravila barvarske zadruge. Za jedno leto mlajša so pravila 
zadruge p^darjev in ranocelnikov iz leta 1677. *) Nobena 
teh svoboščin pa ni original, ampak so le potrjene, prejšnje 
zadružne pravice. Gotovo so se nahajala kdaj ta rokodelska 
pisma tudi v mestnem arhivu, ali ker naši predniki niso 
znali ceniti tacih prič iz davno minulih časov, pogubila so 
se do dobra. Saj pa bi tudi človek težko pričakoval, da bi 
bili shranjevali v prejšnjih stoletjih stara in ne več upotre- 
bovana pravila, kajti veljavo so imela vedno le najmlajša in 
posledna, ki jih je potrdil kakšen cesar ali nadvojvoda. Da 
bi starino shranjevali, za to ljudje minulih stoletij niso imeli 
razuma: kar zanje ni imelo več vrednosti, pogubilo se je. 
Zaradi tega seveda sicer ne morem sestaviti popolne zgodo- 
vine rokodelstva, vendar je tvarme toliko, da se d^ naslikati 
ž njo še dosti jasna podoba ljubljanskega rokodelstva, vsaj 
za osemnajsto stoletje. 

Kaj je bila zadruga? Skoraj to, kar danes, namreč zveza 
vseh rokodelcev jednega in istega rokodelstva, torej zveza 
mojstrov in njihovih vdov, (če so se pečale po smrti sopro- 
gov še nadalje z rokodelstvom), pomočnikov in učencev. 
Nekaterikrat smo žo poudarjali, da je bila nekdanja Ljubljana 
na vse strani glava in vzgled, po katerem so se ravnala 
vsa mesta in se ravnali vsi trgi po deželi. Takisto je bilo 
tudi z rokodelstvom. Ljubljana je bila središče rokodelskih 



*j Fasc, štev i02. 
2) Pase. štev. 48—51. 
»j Pase. štev. 70—72, 

15 



226 

zddrag. Navadni rokodelci, čevljarji, krojači, tkalci itd. so 
imeli v vsakem mestu svojo posebno zš^drugo, imenitnejši pa, 
n. pr. pš.d£irji („Bader") in ranocelniki, ki so jih prištevali do 
cesarja Jožefa II. rokodelcem, imeli so svojo zddrugo le v 
Ljubljani. Vidno središče, okoli katerega so se zbirali, bila 
je „z^družna skrinja" (^Zunfblade"). To je bilo njihovo svetišče, 
v katerem so shranjevali originale rokodelcem podeljenih 
pravic in svoboščin, vrhu tega pa tudi vsa doučna pisma 
(Lehrbriefe), kajti pomočnik, izučivši se svojega rokodelstva, 
dobil ni izpričevala ali doučnega pisma sam v roke, ampak 
le prepis z zMružnim pečatom; ž njim je šel na tuje popo- 
tovat, original so hranili v zš.družni skrinji. Na tuje pak je 
moral iti vsak. Ako je dobil v kacem kraji dela, moral je 
oddati tudi ta prepis v ondotno zadružno skrinjo, kjer so 
mu ga shranjevali toliko časa, da je odšel zopet dalje po 
sveti. Izgubiti tega prej)isa ni smel, kajti imel je silen trud 
in dčkaj težav, da je dobil druzega, predno je mogel iz- 
kazati, da ga je izgubil po nesreči in ne po malomarnosti, 
ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila 
zadruga za to, ker se je pripetilo mnogokrat, da je pomočnik 
na poti v denarnih zadregah prodal to svojo pravico, ali mu 
jo je kdo ukradel, ki je slepš^ril ž njo pod njegovim imenom 
po sveti, ne da bi se bil res priučil rokodelstva. ') 

Tacih zadrug, ki -bi imele središče svoje sam6 v Ljub- 
ljani, bilo je pa vendar le malo, najbrž p^darska in ranocel- 
niška j edina. Nekatere so sezale le čez nekatera mesta, 
n. pr. lončarska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje 
okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v Kamniku, v 
Višnji Gori, na Holmci in v Šmartinu. V obče pak je imelo 
vsako mesto in cel6 vsak trg svoje zddruge za rokodelce 
svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. krojači, čevljarji in jerme- 
ndrji osnovali celo dve zddrugi, jedno za mestne in jedno 
za kmetske krojače, čevljarje in jermen^rje, stanujoče po 
predmestjih in v ljubljanski okolici. 

Koliko mojstrov je bilo treba, da so si mogli osnovati 
zadrugo, ne v6mo povedati, najbrž pa so zadostovali trije ali 
štirje; če jih je bilo menj, vpisani so bili ali v graško ali 
pa celovško zadrugo. Koroška, Štajarska in Kranjska so bile 
namreč nekdaj v dosti ožji zvezi med seboj, kakor denašnje 
dni, in ukrepale so o marsikateri stvari skupaj; skupaj so 
plačevale n. pr. cesarju davek; dež61ni zbor kranjski, ki se 
je največ ukvarjal leto za letom le z vprašanji: koliko naj 



O Fase. štev. 135—138. 



227 

se privoli za to leto cesArju davka, ali koliko potroši za 
obrambe na južnih mejah kranjskih, izrekel ni nikdar po- 
slednje besede prej, dokler ni prišlo poročilo s Koroškega in 
Štajerskega, za kako vsoto sta se odločili te dv6 deželi. 
Tudi rokodelci so bili v tesnejši zvezi med seboj. Milš^rji 
(„Seifensieder") in medlčarji („Lebzelter") so imeli svojo skrinjo 
vCelovci; kotlArji („Kupferschmiede"), klepš^rji in dfmničarji v 
Gradci; 6nadvaglavničarja(„Kammacher"), ki sta živela konec 
minulega stoletja v Ljubljani, pripadala nista cel6 oba k 
jedni in isti zd^drugi, kajti jeden je bil vpisan v celovško, 
jeden v graško zadrugo. ') 

Osnove novih zš^drug si je pridržal cesar sam. Leta 
1751. n. pr. je osnoval magistrat novo zadrugo lasničarjev 
(„Barockenmacher") ter izdal zAnjo po vzgledu drugih z^rug 
zadružne svoboščine ali privilegije. Ko pak je cesar o tem 
zvedel, razveljavil je ta magistratov ukrep, češ, da si je pri- 
svajal pravico, ki mu ni šla nikakor. '^ 

4 

Prej so imele morebiti posamezna krajna oblastva 
pravico, zadružne artfkule izdajati, a že leta 1667. je bilo to 
prepovedano, in cesar si je pridržal takšno pravico sam. 
Odslej dalje nižje gosposke zadružnih pravil cel6 potrjevati 
niso smele. ') Potrditev teh pravil pak je stala zadrugo obilo 
denarja ; rokovičarji n. pr. so morali odšteti za cesarice Marije 
Terezije v to svrho ne menj kakor 300 gld. **) 

Vsaka zadruga si je izbrala svojega svetnika patrona. 
Pod njegovim varstvom je zvrševala svoja dela. Patrona 
padarjev in ranocelnikov sta bila sv. Kozma in sv. Damijan; 
žebljarjem in kovačem je patronoval sv. Eligij ; mesš.rski 
patron je bil sv. Lenart ; trgovski sv. R6k in sv. Boštij^n. •'*) 
Zadružna hiša, v kateri so se shajali ljubljanski trgovci, zdi 
se mi, bila je hiša v sedanjih Zvezdarskih ulicah štev. 4 (sedaj 
gostilna „pri Preširnovem hramu"). Do te misli me vodita 
stara, a če ju cenimo z umetniškega stališča, ne dosti vredna 
kamenita kipa sv. Roka in sv. Boštijana nad velikimi vrati, 
med katerima se nahaja lepa in mojstersko iztesš,na glava 
žalostne Matere božje. Vešč^ki trdijo, da je to delo Robbovo, 
ki je vstvaril v ljubljanskih cerkvah mnogo umotvorov od 
marmorja. Robbova hiša je bila od Čevljarskega mostu po 



1) Fasc. štev. 135—138. 

2) Fase. štev. 264. 

8) Fasc. štev. 234—248. 
*) Fasc. štev. 1—3. 

3) Fasc. štev. 100—101. 

15* 



228 

Starem trgu proti Šentjakopskenru mostu šestindvajseta hiša 
na desno. Natančneje se ne more določiti, ker ljubljanske 
hiše do leta 1773. niso imele številk. 

V praznik zš.družnega patrona so bili zavezani vsi za- 
družniki praznovati spomin njegov s slovesno sv. mašo in 
službo božjo v ti ali oni ljubljanski cerkvi. Najmogočneje 
pa se je pokazalo ljubljansko rokodelstvo sv. Telesa dan. 
K procesiji so morali priti vsi mojstri in vdove mojstrov, 
vsi -pomočniki in učenci, da spremljajo sv. Rešnje Telo z 
zastavami in svečami. ') Te velike slovesne procesije so se 
morali udeleževati ne le ljubljanski rokodelci, ampak tudi 
vsi po druzih kranjskih mestih in po kmetih stanujoči, ako 
so spadali h kaki ljubljanski zadrugi. Da se niso mogli iz- 
govarjati tako ali tako. vabili so jih s slovesnimi vabfli; jedno 
tacih vabil z všlikim zadružnim pečatom se je ohranilo v 
mestnem arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pddarjem 
v ŠkoQo Loko, v Kranj, v Kamnik, v Rudolfovo in v Krško. 

Ta dan pak je bil za zadružnike še v drugem oziru 
jeden najimenitnejših v vsem letu, kajti obravnavali so tačas 
stvarf, tičoče se vsega rokodelstva. Zbirali so se v hiši 
predstojnikovi (^Zechmeister**), ki so ga zvali tudi „ očeta". V 
njegovi hiši je stala zadružna skrinja. Zborovanje so pričeli 
s tem, da je prečital ^oče" ali pa „četrtnik" („Viertelmeister") 
zadružne privilegije. Potem so se vršile volitve zadružnih 
dostojanstvenikov. V petem članku lončarskih svoboščin 
n. pr. čitaš: „Ker je pri vseh rokodelskih zadrugah obično, 
da izvolijo „ očetom'* jednega mojstrov, ki mora gospodovati 
vsemu poštenemu rokodelstvu" („dem gesammten ehrbaren 
Handwerk"), ki v6 in utegne zvrševati vse rokodelske stvari 
tako, da se ohrani dober red in da se ravna in živi po 
svoboščinah, zato se v sv. Rešnjega Telesa dan po končani 
službi božji in sicer popoludne napovedi („ansagen") zbor vsemu 
rokodelstvu ter se izvolita prvi in drugi „oče" z dovoljenjem 
vsega rokodelstva. Ko pak mine leto, predloži „oče" račune 
svoje in se odpove svojemu poslovanju. Zatem se ima vršiti 
nova volitev, pri kateri naj bivšega „ očeta" potrdijo ali tudi 
še za prihodnje leto, ali pa namesto njega izvohjo drugega."*) 

Izvoljenima „očetoma" oddajali so potem v oskrb in 
varstvo zMrugo in njeno skrinjo, zaprto z dvema različnima 
ključema; jednega je dobival prvi, drugega drugi „oče". Od- 
preti pa sta jo smela le v navzočnosti vsega rokodelstva 



M Fase. štev. 70-72. 
=; Fase. štev lOC. 



229 

(vse zddrage). V nji so shranjevali, kar smo sicer že omenili, 
vsa rokodelstva se tiččča pisma, poleg tega pak je bila tudi 
blagajnica za doneske zadružnikov in za kazni, ki so jih 
pobirali od njih. Ako je iz nje česa zmanjkalo, morala sta 
,, očeta" ne le vso škodo povrniti, ampak izgubiti sta utegnila 
celo pravico za daljno zvrševanje svojega rokodelstva. ') 

Pri zadružnih shodih vsacega leta o svetem Telesi je 
nastajal časih kaj velik šum; zadružni člani pš^darske z4- 
druge so ukazovali, da ne sme priti k tem shodom nihče 
niti s spado, niti s tercerolem, z bodalcem ali z nožem 
(Degen, Terzerol, Stilet oder Messer). Tega shoda udeležiti 
se je bil vsakdo zavezan ; kdor je izostal ali če ga ni bilo k 
procesiji sv. Rešnjega Telesa, plačati je moral kazen. Pri 
vseh zadrugah so nalagali kazen v vosku, od jeden do dva 
funta. Kazni so pobirali svetega Telesa dan. Kogar pak 
tri leta ni bilo videti niti pri shodu niti pri procesiji, izgubil 
je vso rokodelsko pravico svojo. Potisnili so ga iz zadruge 
in ne več v zddrugo mojstrov vpisani ud, se ni smel kakor sam 
svoj mojster dotekniti svojega rokodelstva. 

Jednaka kazen je zadevala tistega, ki ni prihajal k 
pogrebu umrših tovarišev; kadar je kdo umrl, napovedali so 
njegov pogreb vsem zadružnikom, mojstrom, pomočnikom, 
učencem in vdčvam. Za duše v vicah so dajali brati vsake 
kvatre po jedno črno mašo za vse umrše brate. Tudi te maše je 
imel vsem zadružnikom napovedovati „oče" ter zato skrbeti, 
da se jih res vsi udeleže. Okoli po hišah tškati in vsacemu 
posebej napovedovati pogreb ali kvaterno mašo je bila dolž- 
nost najmlajšega mojstra, rekše tistega, ki so ga poslednjega 
vsprejeli v zadrugo. Ta človek je bil pravi trpfn med mojstri, 
vsa pota za zadrugo je moral on storiti. Pri pogrebih je hodil 
k „ očetu" po mrtvaški prt na krsto, tu je bil namreč sprav- 
ljen. Po končanem pogrebu ga je moral nositi zopet nazaj. 'O 

Na požirek vina in masten obed niso naši predniki 
pozabili o nobeni slovesni priliki, kaj šele o tako važnem 
shodu, kakor je bil ta. V svoboščinah barvarske zadruge je 
bilo dovoljeno, kadar so se obravnale vse zMruge se tič6če 
stvari, „ privoščiti si tudi še pošten požirek," („es ist erlaubt 
einen ehrlichen Trunk, aber in aller Ehrbarkeit zu thun,") 
toda takisto je bilo zadružnikom zabičeno, naj preveč ne 
pijo, »kajti od tod ne izvira nič druzega nego zmerjanje, 
kletev, prepir in druge nedostatnosti." Za red in pošteno 



^) Pase. štev. 196. 
a) Fasc. štev. 2. 



230 

vedenje pri ti pijači je bil odgovoren „oče". Če je pa dal 
sam k temu povod, smela ga je zMruga celo odstaviti od 
očetovanja ter ga je kaznovala še z dvema tolarjema. Kaz- 
novan je bil, cel6 tisti, ki je vino polijal; kazen pa so 
mu narekali vsi zadružniki. Troškov za to popivanje niso 
smeli jemati morebiti iz zadružne skrinje, ampak plačati je 
moral svoj del vsakdo sam. Več nego 12 krajcarjev o shodu 
ni smel zapraviti nihče. Ako je kdo to vsoto prekoračil, 
moral je zanj plačati „oče", nadzornik redii in poštenega 
vedenja. ') 

Za vd6ve in hčere mojstrov je skrbela zadruga prav 
po očetovsko, kajti pomočniku, ki se je odločil vzeti v zakon 
vdovo ali hčer kacega mojstra, dajali so, če se je oglasil, pred 
vsemi drugimi mojstersko pravico; njega je zadruga rajši 
vsprejela m6d-se in mu pri tem in 6nem rokodelstvu spre- 
gledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončarska 
zadruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca, 
ki je vsaj polovico učnega časa že prebil pri njenem umršem 
moži, obdržati ga, dokler se je izučil in postal pomočnik, 
kar pri druzih rokodelstvih ni veljalo. Le prostega, t. j. 
„ pomočnika" ni ga mogla narediti, ampak oglasiti ga je 
morala pri zadrugi ter naprositi kacega mojstra, da ji stori 
to Ijubav. Le takrat, če učenec ni prebil še pol za učenje 
svojega rokodelstva določenega časa pri umršem mojstru, 
moral je prestopiti h kacemu druzemu mojstru v pouk. -) 

Pddarski ali ranocelniški pomočnik je bil celo zavezan 
oženiti se z mojstrovo vdovč ali hčerjč, ako je bila kje ka- 
tera, sicer ga zadružniki niso hoteli potrditi mojstra. Ako 
se ti zahtevi ni hotel udati, prisilili so ga, da je moral iti 
na popotovanje. Le takrat, ko ni bilo v vsem rokodelstvu 
niti vdove niti hčere, smel si je izbrati pomočnik, želeč biti 
mojster, tudi kako drugo nevesto. 

Najvažnejše opravilo v sv. Rešnjega Telesa dan pak je 
bilo slovesno vsprejemanje novih mojstrov. 

§. 2. Mojstri. 

Novega mojstra vsprejeti je imela jedino zadruga pra- 
vico. Čo je hotel biti kdo meščan, naročil mu je magistrat, 
naj so prej pogodi z zddrugo, da ga vsprejme med-se, potem 
bo šolo mogoče govoriti dalje o tem. Na to stvar je že 



O Faso. Štev. 7. 
«) Faso. Štev. 7. 



231 

mimogrede nanesla beseda v 1. poglavji. Kogar mojstri niao 
marali vsprejeti m6d-se, trudil se je za meščansko pravico 
zastonj. Stari mojstri pak so novince kaj radi odrivali, kajti 
kolikor menj jih je bilo v mestu, tem bolje se jim je godilo. 
Občinstvo je bilo popolnoma v njihovih rokah, le če je ma- 
gistrat videl, da komu mojstri nalašč nagajajo, potegnil se 
je sam zanj in mu po svoji oblasti podelil mojstersko, potem 
pa tudi meščansko pravico. Ni ga morebiti sodniškega pro- 
tokola v mestnem arhivu, kjer ne čitaš tožba pomočnikov, 
da jih zadruga neče vsprejeti med mojstre. 

Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? 

Rokodelski pomočnik, ki je hotel biti mojster, oglasil 
se je pri zadrugi. Dokazati ji je moral, vsaj v prejšnjih sto- 
letjih, da je sin zakonskih staršev, da je hodil nekoliko let 
po sveti, UČ6 se v svojem rokodelstvu; zadostovalo je poto- 
vanje od treh do šestih let. Bivati je moral že najmenj jedno 
leto v Ljubljani, vendar so se zadovoljevali pri nekaterih 
rokodelstvih tudi s polovico leta. A najstrože so zahtevali 
mojstri, da je pomočnik, goden za mojstra, delal pri „po- 
štenih mojstrih". Pošten mojster pa se je zval le tisti, 
ki je bil zapisan v zadrugo. V ljubljanski okolici in na 
skrivnem tudi v Ljubljani so se pečali namreč mnogi z roko- 
delstvom, ne da bi bili zadružniki, bodisi, da jih niso hoteli 
vsprejeti v zadrugo, bodisi, da samf niso marali vstopiti, ker 
je bilo z vstopom zvezanih obilo sitnostij. Take so nazivali 
„ nepoštene" in „mojstre-skaze", („Sterzer, Fretter, Storer, 
Pfuscher"). V Krakovem, Trnovem in v Gradišči je bilo 
tacih mož prav obilo, zlasti čevljarjev in krojš.čev. Njihova 
gosposka je bila Nemška Komenda. Nihče jim ni branil 
delati za Trnovce, Krakovce in „ kmete" sploh, a druga je 
pela, če je zvedela ljubljanska zadruga meščanskih rokodelcev, 
da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za 
meščane. V Trnovo ali v Krakovo zadruga res ni smela 
hoditi pčnje in jih kaznovati, pač pak jih je prijela, če so 
se pokazali v mestu kje. Vsi mojstri so bili na nogah in 
prežali, da ji pride v roke takšen nepridiprav. Da so jim 
vzeli delo, če so ga dobili kaj pri njih, bilo je samo po sebi 
umljivo, vrhu tega pa so jih še kaznovali; magistrat sam 
jim je moral priskočiti na pomoč. — O tem se je vnel 
prepir s Komendo že v srednjem veku ; poravnal ga je, kakor 
smo culi, cesar Friderik IV. 

Cel6 dežšlna gosposka ni imela do meščanskih 
rokodelcev nobene moči. Sicer je podelila marsikomu moj- 
stersko pravico, toda ne za mesto, ampak za okolico njegovo 



232 

in za take ljudi, ki tiiso bili pod mestno gosposko. Zaniniiv 
slučaj iz leta 1681. kaže, kako samostojni in ponosni so bili 
Ljubljancit Neki pekar Mihajlo Deutsch se je podal pod de- 
ž61no gosposko, a Ljubljanci so' mu pobrali nekoč vpričo 
mnogih meščanskih pek^rjev ves kruh jedne p6ke. Ko se je 
sklicaval Deutsch na dekret zaščitne svoje gosposke, dejal je 
mestni sodnik, da ob tako „ cunjo", kakor je dežšlna gosposka, 
ni utepenih čevljev svojih ne obrije! Ko je prišla ta stvar 
v deželnem zboru na razgovor, dejal je namestnik deželnega 
glavarja, češ, to ni prvič, da so meščanje tako ošabni; zgo- 
dilo se je to že tudi pri sedlarjih, krojačih in druzih roko- 
delcih. Če hočejo plemiči meščanom stopiti na prste, ne 
kaže, kakor da kupijo kako prosto, (nemeščansko) zemljišče, 
sezidajo na njem delavnice ter pošljejo po tuje rokodelce. 
Noben plemič ne daj meščanom dela, mestnemu sodniku pa 
naj pokažejo vrata, ko prvikrat pride zopet v deželni zbor. ') 

Ko je izpolnil pomočnik vse prej navedene pogoje, torej 
se tudi izkazal, daje pomočnikoval le pri „poštenih" mojstrih, 
plačal je „mojstersko južino" („Meisterjause ali Meistergruss"). 
Ta vsota je bila različna. Barvarji n. pr. so se zadovoljevali 
z jednim tolarjem („ein Speciesthaler"), -) lončarji pak so 
zahtevali, da jih je prosilec za mojsterstvo res pogostil ali 
pa plačal šest tolarjev. Tega doneska niso spregledali nikoli, *) 
barvarji n. pr. so ga zahtevali tako strogo, da je tisti, ki ga 
tokoih leta ni plačal, utegnil izgubiti cel6 rokodelsko svojo 
pravico. 

Potom šele so naročili kandidatu, naj zdela mojster- 
Hko dol o, („Meisterstuck"). S tem delom je namreč po- 
močnik dokazal, da je svojemu rokodelstvu popolnoma kos 
in da so ga mojstrom ne bo treba sramovati. Navzočna 
Hta bila pri ocenitvi tega dela razven mojstrov tudi dva 
rnoHtnfi svetovš^lca ^) ; vkljub temu pak so se pri takem shodu 
Hpoprijeli časih prav resno; ako niso marali pomočnika 
vBprojoti m6d-se, ugajalo je mojstrom mojstersko delo kaj 
nerado. Ta „dela" so bila redkokdaj pametna. Skoraj malo- 
katero rokodelstvo je zahtevalo takšen „Meisterstuck", da je 
bil pozneje za rabo. Za nekatera rokodelstva v6mo, kaj so 
zahtevala. Lončarjem n. pr. so nalagali zdelati vrč ali lonec, 
ki je držal štirideset bokalov; lonec je moral biti pokrit z 



«) Landtagsprot. XXIX. fol. 373. 

») Fasc. štev. 7. 

») Faso. štev. 2. 

*) Geriohtsprot. 1608. 



233 



r^no, ali pak je moral pomočnik kot mojstersko delo izdelati 
gomb za slamnato streho („einen Knopf, so auf das Dach 
gehort"). O 

Seveda za količkaj zvežbanega rokodelca zdelovanje 
mojsterskih dšl ni bila prav nobena težava. V tem oziru si 
nam ni treba delati Bog v6 kacih preširnih mislij. Mojstersko 
delo mizarjev je bila šahova deska, vložena od dvojnega, 
različnega les^.. Barvar je moral razumeti barvati črno, ru- 
deče, zeleno in plavo. Sinovi mojstrov pak so bili celo tega 
oproščeni in pri njih je tudi že zadostovalo, ako so bili sam6 
dve leti na tujem. 

Padarje in ranocelnike sta, izpraševala dva ali trije 
doktorji, kajti, kakor smo že omenili, spadalo je po nazorih 
minulega stoletja, cel6 do Jožefa II., tudi zdravništvo v ro- 
kodelstvo. Pš,darji, to je ljudje, ki so brili in česali ljudi, 
puščali jim, rezali kurja očesa in imeli zanje kopali na raz- 
polaganje, bratili so se v jedni in isti zadrugi z ranocelniki 
in nediplomovanimi zdravniki Njihovo socijalno stališče je 
bilo tako, kakor čevljš.rsko ali krojaško, če ne celo še menj 
cestno. Leta 1784.'') pak je razglasil cesar Jožef II. ranopel- 
stvo za prosto umetnost, ki ne bodi, kakor doslej rokodelstvo. 
To umetnost so smeli odslej dalje zvrševati vsi izprašani 
ranocelniki, ki so se vadili v kaki bolnici ter se mogli iz- 
kazati z izpričevali, ne da bi se jim bilo treba vpisati v 
kako zadrugo ali da bi si morali najeti kako brilnico. Prej 
torej je bila brilnica za ranocelnika neizogibljiv pogoj, od 
leta 1784. dalje pak ranocelniki brilnic, kop61ij, pomočnikov 
in učencev celo imeti niso smeli. Ta obrt je pridržal cesar 
le brflcem, t. j. padarjem v ožjem pomenu besede. 

Leta 1785. je bilo v Ljubljani osem ranocelnikov ; dva 
izmed njih sta imela pravico pomagati tudi pri porodih. Od 
tačas niso vsprejeli nobenega ranocelnika več med meščane, 
če se ni izkazal z diplomo, dobljeno na kacem vseučilišči. 
Po novem zakonu je moral padar pri preskušnji dokazati, 
da ume obezavati zlomljene noge in rane na glavi, da ume 
zopet uravnavati izpahnene ude, da je vešč zdraviti speklmo 
in rane po sunku ali ubodeni, da zna pripravljati gorke in 
mrzle kopeli in lečiti še druge bolezni. *) 



*) Pase štev. 2. 

3) Hofdecret v. 22. Janiier 1784. Fasc. štev. 70—72. 

'*) Fasc. štev. 196 „Dass er sieh geniigsam auf Gehirnwuiideii, Bein- 
briiche, Verrenkungen, allerlei gebrannte, geschossene iind geliaute Wunden, 
wie anch auf heisse und kalte Biider und aiidere Gebrechen verstehe." 



234 

Padarski mojster pak ni imel prebiti le te izkušnje, 
ampak izgotoviti vrhu tega še neko mojstersko delo, toda 
kako, ne v6mo povedati. Ako se mu to ni posrečilo, plačati 
je moral zavoljo lehkomiselnosti svoje in prevzetnosti dvaj- 
set tolarjev globe. ') 

Jednake denarne kazni so nalagali tudi šušmarjem in 
mojstrom-skaze pri drugih rokodelstvih, ako so jih zalotili. 

Zdaj šele, ko se je komu mojstersko delo posrečilo, 
vsprojet je bil lehko kot mojster v zadrugo. Ker pa je bilo 
pri nekaterih zadrugah število mojstrov omejeno, prosil je 
marsikdo zastonj za vsprejem vanjo toliko časa, da se ni 
izpraznilo kako mesto. Mnogo truda je moral torej prebiti 
tisti, ki jo postal mojster; zadnji akt te tragedije se je vršil 
s plačevanjem mojsterske takse v zadružno skrinjo. Pri 
n(^kaU>rih rokodelstvih je bila precej visoka. Mesarji, pekarji 
in krznArji so plačevali po sto goldinarjev, kovači po pet- 
instMlenulesot, mizilrji in sodarji po šestdeset, trgovci po 
fit^sUlosot do osemdeset, klobučarji, čevljarji, jermenarji, vr- 
Vilrji in sodlArji po petdeset; zidarji, kamnoseki in bukvovezi 
po Jitiridosot do šestdeset itd. 

Ta. (UmiiT jo ostajal v zadružni skrinji. Ž njimi so po- 
krivali razno zjldružne troške, plačevali n. pr. maše in po- 
Hrolio /a. luuršo zddružnike, omišljevali si sveče o procesiji 
Hv. KV^Snjt^ga 'l\>losa, ali pak so kupili kako hišo, njivo, travnik 
tttl/M Pokinlko teh immobilij so uživali ali najstarejši mojstri 
ali pa vdovo umrlih mojstrov. 

Proj^^llji zjldružniki so znali boljše gospodariti, kakor novi 
rod, ki jo nakopal obilo dolga na svoje zadruge. V dolgove 
Mo zabnMilo nekatere zadruge, ker jih je stala potrditev nji- 
hovih /jUlružnih pravic mnogo denarja; druge so si omišljale 
dramMHMU^ zastilvo; zidarska zadruga je imela 3000 gld. dolga, 
kov Jt^ kiM)ila dvo hiši, predno je imela še potrebni denar 
uahrau. Mnogo zAdrug pa ni imelo niti imetja, niti dolg6v, 
tako \\, pr. mizArska, lončarska, vožarska, bakroreška, klju- 
(**iU'HkH itd. 'O Nekatera rokodelstva so bila omejena samo 
na l^ubljano; jodino th so smeli prodajati zadružniki zdelke 
HvoJt>. I^arvar si je smel omisliti svojo delavnico le v Ljub- 
ljani; ako 80 .zasačili koga zunaj na kmetih, zaprli so mu 
jo in \\\\\ pobrali blagč. Pomočnik, ki je ostal pri takem 

») Kuho, Stov. 196. 

») Faao, Stcv. 185—138. 

•) Ibid. 



235 

mojstru, veljal je za nepoštenega in tudi njega je pozvala 
zadruga pred sodišče svoje, naj se zagovarja. 

Marsikdo je izpolnil sicer vse pogoje, ali vendar ni 
mogel biti mojster, ker se je razbilo vse njegovo napiranje 
ob poslednjem pogoji: imeti je moral namreč toliko gotovine, 
da je lehko pričel rokodelstvo svoje. Kolika pak bode ta 
vsota, določevala je zMruga njegovega rokodelstva. Konec 
minulega stoletja n. pr. je moral imeti barvar najmenj 
1500gld. gotovfne, s katero si je omislil vse potrebno orodje, 
sicer pa še 2 — 300 gld., da je mogel zvrševati svoje roko- 
delstvo. O 

Število mojstrov je bilo v vsaki zadrugi omejeno. Pti- 
darske svoboščine so določevale, da se v Ljubljani ne sme 
nahajati v pddarski zadrugi, h kateri so pa pripadali tudi 
ranocelniki, več p^darjev nego dva in dve brilnici. Lončarske 
svoboščine iz prve polovice osemnajstega stoletja so poudar- 
jale : „Ker se ne nahaja sedaj v tem knežjem stolnem mestu 
Ljubljani več kakor pet mojstrov in pet delavnic našega 
lončarskega rokodelstva, ostani pri tem števili, dokler bodo 
ti mojstri občinstvo preskrbijo vali z dobrim in vsem potreb- 
nim blagom in se slavni knežji vladi ne bode zdelo dobro, 
pomnožiti tega števila." 

Najmnožnejši so bili krojači (triindvajset mojstrov), in 
čevljarji (dvaindvajset,) poleg teh je štela pekarska zadruga 
dvajset, kramarska šestnajst, tkalska petnajst, mizarska dva- 
najst, kramarska deset mojstrov. Najmenj je bilo dimničar- 
skih, kotlarskih in glavni carskih mojstrov, v vsaki zadrugi 
le po dva. *) Ako je bilo le mogoče, branili so se mojstri 
vsprejeti v zadrugo kakega novega mojstra že zato, ker bi 
bil deležnik zadružnega imetja in dohodkov njegovih. 

Ako se je bližal sejmski dan, bilo je že par dnij po- 
prej po mestu jako živahno. Natanko je bilo določeno, 
kdaj so smeli pripeljavati blago za semenj v mesto. Lončarji 
ki so stanovali zunaj Ljubljane, smeli so priti semkaj šele 
dva dni prej ter ostati po minulem sejmi s svojim blagom 
največ tri dni, potem pa so ga morali, kolikor ga niso 
prodali, zopet naložiti na voze in ga peljati s seboj na dom, 
sicer se jim je pretilo s kaznijo. Blago na prodaj prinesti je 
smel vsak lončar, a od hiše do hiše ga ni smel ponujati, 
niti ga prenašati po cestah in krčmah. Ravno ta prepoved 
je veljala tudi zunaj na kmetih. Po gradeh ali farovžih okoli 



O Fasc. štev. 7. 

«) Paso. štev. 135—138. 



236 

ni smel hoditi nihče. Mojstre je vodila prava misel, da bi 
utegnile pri tacem ponujanji cene trpeti. Da bi si zagotovili 
popravo pečij, prepovedovali so si drug druzemu prodajati 
zidarjem posamezne „m6delnice" za peči; ako je treba po- 
praviti peč, stori to lončar, ne zid^r. „M6delnice" prodajati 
so smeli le kmetom, ki so si ž njimi popravljali peči sami. ') 

Jeden dan pred semanjim dnevom so bile po mestu, 
kjer je bilo le količkaj prostora, razpostavljene 16pe tako 
tesno druga do druge, da se je na nekaterih krajih n. pr. 
na Starem trgu in za škofijo človek težko preril, in to kljub 
temu, da si več nego jedne 16pe ni smel postaviti noben 
rokodelec. Prodajal je o sejmskem dnevi lehko ali doma v 
svoji navadni prodajalnici, ali pa zunaj na sejmu, a svojo 
navadno prodajalnico je moral zapreti. ") 

Po lopah za prodaj odmenjeno blago so šli nekateri 
ljubljanski, najbrž od zadruge same zato odbrani mojstri 
ogledovat; če kaka stvar ni bila po volji narejena, spačena, 
zapal je njen izdelovatelj v kazen. Nekateri rokodelci n. pr. 
padarji in rokodelci svojega blaga kak drug čas, kakor 
sejmske dni celo prodajati niso smeli. Kako blago pak so 
le-ti rokodelci v prodaj dajali, ni povedano nikjer. O smajnih 
dn^h je smel vsak tudi nezadružen rokodelec s 
kmetov priti s svojim blagom v mesto, celo tujim rokodelcem 
se vstop v mesto ni branil, a le-ti tujci so morali ponuditi 
svoje blag6 najprej ljubljanskim domačinom in šele potem 
drugim ljudem. Ko pa je semenj minil, kar se je naznanilo 
na Gr^di z zvonom, morali so se ti tujci umekniti ter blago 
ali iz mesta odpeljati ali pa ga spraviti v mestno skladišče. 
O prihodnjem sejmu smeli so ga šele postaviti zopet na 
prodaj. 

Mojstri so drug druzega nadzorovali tudi raz ven se- 
manjih dnij : Vsake kvatre sta hodila n. pr. pri lončarski za- 
drugi po dva mojstra okoli ter nadzorovala druge sotrudnike, 
če preskrbujejo občinstvo za dober denar z dobrim blagom. 

Pri komer sta našla slabo in spačeno blago, ga mu 
nista le pobila, ampak obsodila še v kazen jednega tolarja. 
Delali pa so to mojstri v svojem interesi, da ne bi se jelo 
morebiti občinstvo pritoževati in utegnil magistrat zahtevati, 
naj se vsprejme v zadrugo več mojstrov, da bi vsaj jeden 
zadostoval zahtevam občinstva. Vse napiranje zadrug merilo 
je le na to, izključiti vsako konkurenco. 



») Faso. štev. 19G, 

^) Gerichtsprot. raznih let. 



237 

Da ne bi si delali drug druzemu škode in kazili cene, 
pazili so strogo na to, da je blago pri vseh rokodelcih imelo 
jedno in isto ceno. Dosti izbirati si kupec ni mogel, ker je 
vedel, da se mu bodo imenovale v vseh prodajalnicah jedne 
in iste cene, naj stopi v katero koli. Rokodelec, ki je ceno 
kazil, ni odšel kazni ; jedino, s čemur je s svojimi sotrudniki 
lehko tekmoval, bila je dobrota blaga, a tudi pri tem so 
zadruge pazno gledale na to, da je bilo povsodi jednako 
dobro, ali kar je skoraj tisto, povsodi jednako sldbo. 

Padarji in ranocelniki so se zavezali med seboj, da ne 
bo nihče ceneje stavil rožičev („schropfen"), kakor kdo drugi, 
nihče ceneje puščal krvi. Če je poslal pš,da.rski mojster svo- 
jega pomočnika h kakemu posvetnemu ali duhovskemu 
gospodu na kmete, smel je zdraviti samo tega in druzega 
nikogar, razven če v 6nem kraji ni bilo nobenega padarja več. 
S tem so hoteli zabraniti, da bi j eden zaslužil vse, drugi pa 
nič. Svojemu somojstru vkljub bodisi iz nevoščljivosti, bodisi 
iz sovraštva ni smel noben pš^darski mojster zakuriti kopeli, 
razven če je bilo obema na tem ležeče, zlasti se to ni smelo 
prigoditi kak praznik. Kdor se je proti temu pregrešil, plačal 
je jeden tolar kazni. ') 

Strogo je bilo prepovedano. bolnike odgovarjati; bolnik naj 
je poklical tistega padarja ali ranocelnika, do katerega je imel 
največ zaupanja ; drug druzemu prestrezati jih, se je vsakdo 
skrbno varoval, ako ni hotel zapasti kazni. Noben rokodelec 
ni smel narediti nenavadne delavnice, to se pravi najbrž 
različne od drugih, da ne bi obračal preveč pozornosti na-se. 
Postaviti je tudi ni smel na kakšen nepriličen kraj, kjer bi ga 
morebiti ne bilo lehko mogoče nadzorovati. 

Da so koga iz zš-druge potisnili ali vsaj potisniti hoteli, 
zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. 
Leta 1608. so tožili čevljarji nekoga Matija Žlebnika ter 
zahtevali, naj ga izbacnejo iz zadruge. Ta mož je bil naj- 
mlajši mojster, torej človek, ki je bil starejšim pravi sluga. 
O neki priliki so ga poslali po bokal vina k nekemu Vodo- 
pivcu ter mu dali 14 krajcarjev ; a Žlebnik je šel drugam ponje, 
kjer gaje dobil za 1 2 krajcarjev. Mojstri so bili zaradi te goljufije 
vsi na nogah ter obsodili Žlebnika v kazen šest funtov voska 



9 Fase. štev. 196. „Aueh soli kein Meister den aiidern aiis Neid oder 
Feindse,haft die Badstuben heizen, es sel denn, dass beiden daran gelegen 
ware, viel weniger an einen Feiertage solclies vorzukebren verstattei, vverdeii, 
zumal derjenige, welcher dagegen handeln wurde, soli um einen Thaler un- 
abwei8lieh gestraft werden." 



238 

za Šenklavško cerkev. Vrhu tega pak so ga pri magistratu 
zatožili in zahtevali, naj se mu rokodelstvo prepove, zlasti, 
ker so imeli še nekoliko drugih pritožeb proti njemu. Njegov 
brat se je namreč izučil pri njem, a Žlebnik ga vkljub temu 
ni hotel napraviti pomočnika. Dalje gs^ je fazžalil neki mlinar. 
Po tedanjih nazorih bi se moral Žlebnik opravičiti, to je 
izkazati, da ni res, česar ga je mlinar natolceval in ne miro- 
vati prej, da ne bi prebil mlinar zaslužene kazni. To so 
mu svetovali tudi nekateri njegovih prijateljev, ali Žlebnik jih 
ni poslušal. Vsled vsega tega so ga čevljarji izbacnili iz svoje 
zddruge in prosili magistrat, naj bi mu prepovedal na trgu 
prodajati čevlje. 

Magistrat je bil nekoliko milejši, kakor mojstri ter 
svetoval v svojem odloku Žlebniku sam6, naj se vede spo- 
dobno ter plača naloženo mu kazeii. Da se bo pa spominjal, 
da je postopal tako, kakor ne bi bil smel, zaprli so ga za 
osem dnij v stolp in mu zagrozili, da mu bodo vzeli mestno 
pravico o prvi priliki, ko se bo culo zopet kšj napačnega o 
njem. ') 

Cel6 dostikrat so nastali prepiri med rokodelci, ker je 
ta ali 6ni prodajal blago, ki ga ni sam zdelal ali sicer ni 
spadalo v njegovo rokodelstvo. 

Brez tacih prepirov ni minulo niti jedno leto. Leta 1594. 
pritožili so se vrvdrji, da jim sezajo jermen^rji v njihove 
pravico, da prodajajo o sejm6h vrvi. '-) Leta 1605. tožili so 
tkalci trgovce, da prinašajo v mesto platnene mizne prtove in 
robce ter jim delajo s tem škodo; kajti prte in robce izdelo- 
vati in prodajati imajo sam6 oni pravico. Leta 1667. uprli 
so so ostrogjlrji („Sporrer") proti jermenarjem in železnfnarjem 
(„Kisengoschmoidlor"), da prodajajo puške, konjska česala (štri- 
golno) in brzdo. ') Zlasti obilokrat so se ponavljale tožbe za- 
radi mojstre v-skazo. Lota 1609. n. pr. so zaprli nekoga kra- 
kovskega kr(y{lča, torej človeka, ki ni pripadal pod mestno, 
ampak pod gosi)Osko Nemške Komende. Nemški oskrbnik se 
jo potegnil prav gorko z<lnj, vkljub temu je magistrat odločil, 
da so mora z mostnimi krojači pobotati, ker je vsprejemal 
dola sovoda proti nižji coni tudi za mestne ljudi.*) Mojstre- 
skazo so trpeli le v vast^h, oddaljenih od mesta, kjer se ni 
bilo bati, da bi jim delali škodo, ali iz očij jih vendar niso 
pustili nikdar, 

«) (Jorinhtnprot. l()08. fol. 151. 

«) HoriohtHprot. 15U4. fol. 147. 

») (Joriohtnprot. UUJ7. fol, 17. 

*) (n>rioht8j»rot HUH), fol. 137. 



239 

• 

Proti koncu minulega stoletja oglasili so se n. pr. bar- 
varji, da prevzemajo drugi rokodelci za barvanje žamet, 
svilo in platnene reči. Gosposka jim je priskočila na pomoč 
ter jim braitlla njihove privilegije. ') 

Ljudi, ki so hoteli uvesti kako novo, v Ljubljani doslej 
še nepoznano rokodelstvo, odrivali so mojstri na vse žile, 
zlasti seje to godilo proti koncu minulega stoletja. V prejšnjih 
časih tega ni bilo treba, ker se pač ni prigodilo, da bi bil 
spravil kdo k^j novega na dan. Drugače pak je bilo v mi- 
nulem stotetji. Leta 1794. je želel neki Gerber, ki je dejal, 
da bi odprl rad tiskarno za „cic" in platno, naj gavsprejmo 
barvarji v zš^drugo. Ta stroka barvarije je bila takrat v 
Ljubljani še nepoznana. A barvarji mu niso hoteli prodati 
barv, s tujega jih pa ni smel naročati, ker so si ljubljanski 
barvarji delali barve sami in to, kakor se djali, odkar svet 
pomni. Na to skrivnost jim je dal cesar privilegij. Gerber 
torej ni mogel stopiti v zš,drugo, toda mož se ni dal tako hitro 
ugnati v kozji r6g. Pri shodu barvarjev, ki so ga sklicali v 
ta namen, očital jim je Gerber, da nekaterih barv še ne po- 
znajo ne, kajti ni se še slišalo, da bi bil barval kakšen ljubljanski 
barvar kdaj škrlatasto ali rožasto rudeče, tudi nikdar ne 
„chamois". To je bila istina, ali barvarski mojstri so si po- 
magali iz zadrege, če&, da ljubljansko občinstvo ni še nikdar 
rado povprašalo po tem. A naj bi bilo tudi potrebno uvesti 
take barve, Gerber le ne more postati barva.r, in sicer zaradi 
„monge" ne. „Monga" je bila privilegovano barvarsko orodje, ki 
ga ni smelo rabiti nobeno drugo rokodelstvo. Če more tiskati 
brez „monge", delali mu ne bodo nobenih tež^v, „monge" mu 
pa ne dad6 nikakor. Gerberju ni pomagalo nič, da je ugo- 
varjal češ, povsod drugod po svetu prinašajo platnarji-tiskarji 
svoje blagč barvarjem „m6ngat", storil bo to tudi on. A 
barvarji so dejali, da njegovega blagš, ne bodo jemali. 

Da pa ne bo mislil, češ, nagajajo mi zgolj iz hudomuš- 
nosti, zato mu dovolijo, naj si omisli holandsko „m6ngo", 
barvarske mu pak ne morejo nikakor dovoliti. Gerber bi bil 
to rad storil, ali holandski „m6nga" je stala 800 gld., toliko 
denarja pak ni imel in moral je odjenjati. *) 

Toda tudi ljubljansko občinstvo je pričelo proti koncu 
minulega stoletja pritiskati rokodelce k napredku, kar doka- 
zuje magistratna tožba „da je pričelo dobivati občinstvo 
predsodke za tuje zdelke." Temu je pripisovati, tožili so 



O Fase. štev. 48—51. 
«) Fasc. štev. 7. 



24a 

mestni očetje, da se poproda v Ljubljani toliko dunajskih 
čevljev. Sicer niso trdnejši od ljubljanskih, a ljudje jih ku- 
pujejo samo zato, ker so dunajski. Če bi prišlo tudi deset 
dunajskih čevljarjev v Ljubljano, naročevali si bodo Ljubljan- 
čanje čevlje vendar le z Dunaja, dunajske čevljarje pa bi 
doletelo očitanje, da delajo slabe čevlje. ') 

Iz teh vrstic se pač vidi, da so prišli domači rokodelci 
v slabo ime, ker so ostali starokopitneži ter se niso ozirali 
na to, da svet drugod napreduje. Konkurenca je bila vedno 
živahnejša in odprlo se je tudi v Ljubljani rokodelstvu pro-- 
štej še gibanje, približal se je tudi rokodelcem čas, v katerem 
so jadikovali trgovcem jednako, da ne morejo več shajati.- 

§. 3. Pomočniki in učenci (Gesellen und Junge). 

Tudi pomočniki in rokodelski učenci so bili po nekoliko 
udje zadrugi, ako so delali pri „ poštenem", rekše v zadrugo 
vpisanem mojstri. Nezadružni mojster je težko dobil pomoč- 
nika, zam^n mu je ponujal celo večji zaslužek, kakor so ga 
imeli navado dajati drugi v zadrugo vpisani mojstri. Vsak 
pomočnik se je premislil na tuje prišedši po dvakrat, predno 
je stopil v delo pri tacem mojstru. Ta čas je bil z^nj iz- 
gubljen. Ko je zapustil namreč tacega mojstra, potrditi mu 
le-ta ni mogel v „Wanderbuch", da je delal pri njem toliko 
in toliko časa; njegov podpis ni veljal nič; kajti veljavo je 
imelo le potrjilo vse zadruge z zš^družnim pečatom. Takšen 
pomočnik se torej ni mogel vrniti prej s popotovanja, dokler 
ni tega zamujenega časa znova prebfl pri zadružnem mojstri, 
vrhu tega si je nakopal na glavo še ime „nepoštenjaka" in 
je nosil to ime ter ni smel zahajati med pomočnike in se 
udeleževati njihovih shodov, dokler se ni odkupil s pijačo. 

Zanimivo je, kako je iskal v Ljubljano došli pomočnik 
dela. Oglasiti se je moral najprej pri „očeti", ki je poslal 
takoj po najmlajšega mojstra. Temu je bilo voditi tujega po- 
močnika krog vseh mojstrov in iskati dela zanj. Najprej ga 
je vedel k najstarejšemu, ako ga ta ni mogel porabiti, pak 
k tistemu, ki je bil že najdlje brez pomočnika in je že najdlje 
povpraševal po njem. Ako ga tudi ta ni mogel porabiti, 
šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer 
oziraje se na njihovo starost. Vdove so zavzemale tisto 
mesto, kakor njihovi umrši možj6. Zdaj šele, ko sta obt6kala 
vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajočega 



1) Fasc. štev. 42—56. 



241 

pomočnika. Pomočnika, ki se ni popolnoma izučil, smel je 
sicer vsak mojster vzeti v službo svojo, toda nad štirinajst 
dnij ga ni smel pridržavati pri sebi, in ravno to je veljalo o 
pomočniku, ki se ni mogel izkazati z vsemi potrebnimi pismi 
(„Kundschaften"). To se je zvala jednaka pravica za vse. 

Posel najmlajšega mojstra gotovo ni bil prijeten, zato 
so izbrala nekatera rokodelstva namesto njega starega pomoč- 
nika („ Al tgeselle",) ki je prevzel ta sitni' pCsel. Čepa so na- 
posled bili v Ljubljani vsi mojstri s pomočniki že preskrbljeni 
in niso potrebovali došlega pomočnika, morali so mu dajati 
vsi po vrsti nekoliko dnij stanišče in hrano. Ko pak je po- 
močnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub 
temu ni odprla nobena služba, podati se je moral dalje na 
potovanje. 

Po svoje in kakor bi se njim samim ljubilo izbirati si 
pomočniki niso smeli mojstrov, že samo to željo izraziti, je 
bilo kaznjivo. Vstopiti je moral toraj pomočnik ravno pri 
6nem ^mojstru, ki je kacega pomočnika potreboval. ') 

Še leta 1791., ko so jela višja oblastva o zadrugah misliti 
nekoliko svobodneje, mogel je pomočnik izpremeniti službo 
svojo, ako je pri kacem mojstru pomočnikoval že najmenj 
štirinajst dnij, sam6 tačas, ako je dovolila v to vsa zadruga; 
vendar tudi takrat ni mogel iti k tacemu mojstru, ki je imel 
že tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali 
k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela. 
Proti taki zahtevi so se mojstri zelo upirali. Dogovarjali so 
se pa iz tega uzroka tako, da ne bi imel jeden mojster vseh, 
drugi pa nobenega, „kajti dobro v6mo," dejal je o priliki 
jeden mojster, „da se dado pomočniki preslepiti z boljšo 
plačo in da hodijo rajši k tistim v delo, ki plačujejo bolje. 
Kakšen ner6d bi pač nastal, da je pomočnikom dovoljeno 
popolnoma po njihovi volji in kakor bi se njim zljubilo ho- 
diti od jednega mojstra do druzega." -') Nekoliko prostosti 
so si mojstri dajali le v tem slučaji, ako ni prišel že dlje 
noben pomočnik, kakeršnega je ravno kdo potreboval, skozi 
Ljubljano. Takrat je pisal mojster lehko v kakšno drugo 
mesto p6nj. Došli pomočnik se je moral oglasiti na roko- 
delski ostaji („Herberge") in poklicati ali najmlajšega moj- 
stra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru, 
ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je najemal mojster 
tujega pomočnika, morala je podpisati zadruga, sicer ni imelo 



O Fasc. štev. 128. 
«) Ibid. 

16 



242 

veljave. Še leta 1791. so se zaradi tega prav do živega sprH 
mojstri. Nekov barvarski mojster je srečal namreč v Kranji 
barvarskega pomočnika ter ga, ker ga je ravno potreboval, 
takoj vzel v službo. A ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel 
pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se 
ravno tako, kakor drugi, oglasi na rokodelski „ostaji", od 
koder ga bo vodil najmlajši mojster in ga ponujal okoli. 
Zaradi njegovega mojstra pa, ki je postopal tako nepostavno, 
sklicala je zadruga shod in obravnavala v njem o ti stvdri. 
Barvarski mojster, ki si je naročil pomočnika in menil, da 
se mu dela krivica, raztogotil se je tako, da je pital v za- 
družnem shodu svoje kolege s „potepuhi in cepci", („grobe 
Flegel und Halunken".) Sedaj se je vnela streha! Ker se 
stvar torej zlepa ni dala poravnati, oglasili so jo višjemu 
oblastvu, in dasi ni barvarski mojster ravnal tako, kakor bi 
bil moral, določilo je vendar višje oblastvo, da sme obdržati 
naročenega pomočnika. Mislilo je nekoliko svobodneje od 
zadruge. 

Predno so minili trije meseci, odpovedal je svoje delo 
brez kacih pogojev in uzrokov. Če je pak delal že več od 
jednega četrtletja in Želel šele potem bodisi ali službo iz- 
premeniti, ali pa oditi iz Ljubljane, preskrbeti je moral prej 
naslednika. Tudi na odpust je šel lehko, toda kaznovali so 
ga z zaslužkom dveh tednov, ako so mu dokazali, da je 
prosil odpusta le zato, da bi spravil mojstra v zadrego ravno 
tačas, ko je imel največ dela in največ naročil. Celo noben 
mojster ga ni smel več vzeti v službo. 

Nekateri pomočniki, n. pr. padarski so morali gredoči 
na sprehod ali sicer po zasebnih svojih opravkih povedati, 
kje jih bo mogoče dobiti to ali ono uro. Čez deveto uro ni smel 
izostajati nobeden. Če je prišel pozneje domčv in trkal na 
hišna vrata, odprl jih je mojster, če se mu je zljubilo, ali pa 
tudi ne. Siliti ga ni mogel nihče. Pomočniki so se pač po- 
žurili, da so bili zgodaj doma, kajti v prejšnjih stoletjih so 
se zapirale gostilnice že ob deveti, najkesneje ob deseti uri, 
in še v minulem stoletji so gledali k^j strogo na to, da ni 
bila čez polunočno uro odprta nobena gostilna in nobena 
kavš^rna. 

Sicer pa so mojstri neradi videli, če so n. pr. pddarski 
pomočniki sploh zahajali iz njihovih hiš; v zadružnih pra- 
vilih so jim priporočali, naj v prostem času ne popijajo in 
iie igrajo, ampak naj jemljč rajši v roke kako knjigo, tičočo 
se njihovega poklica. 



243 

Zadružna pravda so priporočala pMarskim pomočnikom, 
naj ne loč^vajo ubožcev od bogatinov, ampak naj postrezajo 
vsem bolnikom, h katerim bi jih utegnili pošiljati mojstri, 
jednako vestno in dobro. Zasluženi denar pa naj natanko 
do krajcarja prinašajo gospodarju. 

Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepovedano za- 
služek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti 
nepostavno je bilo, kacega pomočnika odgovarjati in ga va- 
biti k ^sebi v službo, češ: popiisti pri svojem mojstru delo. 
Ako so prišli v ti stvari kacemu mojstru na sled, kaznovali 
so ga z dvema funtoma vosk^. 

Shajališča pomočnikov so zvali rokodelske ostaje. 
Ostaja je bila hiša, v kateri so se oglašali v Ljubljano došli 
tuji rokodelci ter od tod hodili z najmlajšim mojstrom iskat 
dela. Na rokodelski ostaji so tudi prenočevali in dobivali 
hrano, ako pri mojstrih njihovega rokodelstva ni veljala 
zgoraj omenjena navada, da so se vrstili vsi in dajali po- 
močniku zapčred hrano in stanovanje zdaj ta, zdaj 6ni. Ob 
jednem pak so bile te rokodelske gostflne tudi shajališča 
pomočnikov, ki. so obravnavali v njih svoje stvari, vendar 
nadzorovati je moral te shode najmenj jeden mojster. Godilo 
se je to ob nedeljah. Ako se je vnel med pomočniki prepir, 
ali je rekel kdo komu tekom tedna grdo besedo, reševali so 
to vprašanje ob nedeljah, in takisto tudi prepirov mojstrov 
med sdbo ni poravnalo sodišče nego vse rokodelstvo samo. 

Med mizarskimi pomočniki je veljala v Ljubljani navada, 
da so se vsak sejmski dan sešli popoludne na trgu, jim je bilo 
li treba kAj nakupovati ali ne. Kdor ni prišel, obsodili so ga 
v 15 kr. kazni, katere sn skupno za.pili, ko se je nabrala 
zadostna vsota. Leta 1791. sta obsodila dva sedlarska po- 
močnika na ostaji jednega svojih vrstnikov na 1 gld. 30 kr., 
ne da bi bil navzočen kakšen mojster. Ukazala sta mu cel6 
pobrati kopita in iti. Ko pa ga je vendar le vsprejel nekov 
mojster, prišla sta v njegovo delavnico ter pričela til raz- 
grajati. ^) 

Poleg drugih romantičnih oseb, ki smo jih gledali še 
sami v mladih svojih letih, izginil je tudi potujoči po- 
močnik s cest^ in ž njim vred mnogo poezije. Sedanji 
rokodelski popotnik se* ne more prav v ničimer primerjati s 
prejšnjim, ki je prišel bodisi kamer koli, vendar povsod med 
prijatelje, katere so vezala tesno druzega na druzega stara 



1) FaBc. štev. 128. 



2M 

sveta pravfla. Grorj6 mu, kdor bi jih bil prekrstil. Na poti 
je moral paziti, kaj govori. Zabavljanje je bilo strogo prepo- 
vedano. Če je kdo grdil zadrugo, pri kateri je kdaj delal, 
morale so se cel6 gosposke zdnjo potegniti, in ga kaznovati 
z ječo ali cel6 s težkim delom v trdnjavah (^Gefangniss, 
Zuchthaus und Festungsbau"). Kazen so spregledali le tacemu, 
o katerem so pričakovali, da se poboljša, toda preklicati je 
moral svoje besede tam, kjer je za.bavljal. 

Zadruge so bile v tesni zvezi med sš^bo in kazni ni 
odšel nihče, ki ni imel čiste vesti, cel6 takrat ne, ako je 
pobegnil v tuje dežele. V njegovi domovini so mu pobrali 
imetje, ki ga je že imel ali pričakoval po kaki d6dščini, 
razglasili so ga nepoštenim („infam") in nabili njegovo ime 
na višala. ') 

Tekom stoletij se je nagnšzdilo v navade pomočnikov 
toliko razvad, da cesarska vlada ni mogla več r6k križem 
držati in je zatorej ukazala leta 1781., naj se odpravijo. Iz 
teh določil hočemo nekatera najzaminivejša tU navesti. 

Prepovedala je jedenkrat za vselej shajališča in zbiranje 
v tolpe ter zapretila z ječo in cel6 s smrtna kaznijo. Pone- 
hati so morala vsa dopisovanja med posamičnimi rokodelstvi, 
pomočniki in mojstri. Povsod je bila navada, da so dajali 
mojstri, izpuščaje učenca iz učenja in naredivši ga pomoč- 
nikom, darila; s početka so napravljaU obede, toda pozneje 
so zahtevali pomočniki dragocena darila in obsojali mojstre 
v visoke kazni, ako niso hoteli tega storiti. Darilo se je 
ravnalo po „ poštenosti" rokodelstva. Pomočnika „ poštenega" 
rokodelstva je moral mojster bolje obdariti, kakor mojster 
„ nepoštenega" rokodelstva. To darilo je bilo časih zel6 
veliko in pomočniki so se tako razvadili, da je moral leta 
1781, cesar sam določiti, da nimajo pravice terjati več, 
kakor 4 — 5 dobrih grošev. Ko so razglašali mojstri svoje 
učence za pomočnike, imeli so ti navado vršiti obilo smešnih, 
pohujšljivih in nepoštenih običajev : novega pomočnika so 
tti skčblali, tam drsali, krščevali, mbral je prepovedovati, 
obleči se v nenavadno obleko, vodili in pošiljali so ga po 
ulicah in počenjali ž njim še mnogo druzih budalostij. Svoj 
rokodelski pozdrav, nespametne izreke in druge prismojenosti 
so imeli pomočniki v toliki čš.sti, da*je zapal tisti v kazen, 
kdor se je pri izgovarjanji teh besedij zmotil le za jeden 
jota. Ako sta se srečala dva pomočnika in je izrekel jeden 



») Pase. štev. 135—138. 



245 

ali drugi rokodelski pozdrav napačno, moral se je vrniti, 
storiti časih celo dolgo pot nazaj in potem pozdraviti znova. 
O ponedeljkih pomočniki skoraj večinoma niso delali, nosili 
spade („Degen") ter snovali popolnoma redne sodbe nad 
mojstri. 

Doslej so pomočniki prisezali, da ne bodo izdali nobene 
skrivnosti rokodelstva svojega. To se je sedaj prepovedalo. 
Razloček med zakonskimi in nezakonskimi naj bi prestal. 
Prepovedala so se dragocena, pri tem pa nekoristna mojster- 
ska dela. Nekatera rokodelstva so veljala za ^nepoštena", v 
prvi vrsti „kožedfrsko in p^darsko rokodelstvo". Za „ nepo- 
štenega" veljal je, kdor je kdaj pil s kožedircem, tudi če ga 
poznal ni. „Nepošten" je bil dotlej tisti, kdor se je doteknil 
kake mrhovine, ubil psa ali šel za pogrebom za kože- 
dfrcem, ali za njegovo žen6, aJi za njegovo deco. Ako je 
hotel biti zopet „pošten", moral se je odkupiti. Med pMarji 
je veljala navada, da ni smel nihče odvezati ob6ze, ki jo je 
kateri drug pMar zavezal, četudi bi zahteval bolnik sam in 
bi utegnilo škoditi njegovemu zdravju, če se ne odveze, kajti 
delo, ki ga je kakšen pomočnik ali mojster pričel, dokončati 
je smel le on in nihče drugi. Ključavnico, ki jo je kakšen 
mojster delal, pribiti je smel le on ali pa tisti, ki jo je kupil. 
Za „nepoštene" so imeli vse 6ne pš^darje, ki so ličili ljudi, 
katerim je tortura poškodila njihove zdrave ude. Ravno tako 
tudi tisti ni smel med „ poštene" pomočnike, kije rešil kacega 
samomorilca, če je na priliko prerezal vrv, na kateri je visel, 
ali mu sicer kako pomagal. ^Nepošteni" so bili tudi stroj&rji, 
ki so strojfli pasje ali mačje kože, in suknarji, ki so tkali s 
k6ž zdrgneno ali z živih ovdc po^uljeno volno („Raufwolle"). 
Pomočnika, ki je delal pri tacem mojstru, kaznovali so nje- 
govi drugovi, ako je prišel v njihov kraj dela iskat. Pri 
nekaterih rokodelstvih je veljalo pravilo, da že oženjen po- 
močnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak se 
je moral nasprotno takšen človek prej oženiti, predno se je 
mogel oglasiti za mojsterstvo, n. pr. pri klobučarjih. 

Nekatere zadruge so uživale pri pomočnikih posebno 
spoštovanje, druge pak so bile pri njih na tako slabem glasi, 
da se ni vdnje hotel in smel vpisati noben „pošten" pomoč- 
nik. Če je šel takšen na svojem potovanji dalje in so 
zv6deli pomočniki in mojstri tistega kraja, da je delal pri 
taki razvpiti zšxJrugi, napeli so vse moči, da ni dobil v nji- 
hovem kraji dela, razven če se je odkupil in tako bil zopet 
„ pošten". Cel6 gosposke so kovale iz te razvade svoj dobi- 




ček in pozivale rokodolc« sosedne razkričano zadnigo, nE^^^i 
se vpišejo v njihovo povsod slavljeno zaiirugo. j 

Tekom časa so postali pomočniki tako predrzni, da s-^=^" 
zalitevali od mojstrov in cel6 od gospOsk, naj jim vpiše " 
(loflčni list posebne klavzule n, pr., da so vodili njihov' ^^ 
starše, gredože k poroki v slovesnem sprevodu po cestah d» -t 
cerkve itd. 

Osnovali so redna sodišča ter sodili v njih pomočnik* ^3 
in mojstre. Obsojali so n. pr. take, ki so popustili rokodolatv* ~% 
in stopili v kaki graščini v službo, Če je hotel takšen \>ccz> 
močnik zopet rokodelčiti, moral je prej opraviti kazen in s--^ 
odkupiti pri svojih drugih. 

Pred zaroto pomočnikov ni bil noben mojster vaieomrKis 
klicali so mojstre pretite in jim propisovali raznovrstne ne* 
spametne pogoje. Ako se niso hoteli ravnati po njih, obsojal* 
so jih v kazni j če jih niso hoteli plačevati, pozvali so v ss=^ 
pri tacih mojstrih službujoče pomočnike, naj denejo takoj delT 
iz rok in si poiščejo druge mojstre. Pomočnike, ki se Tii ia=a 
marali udati ti zahtevi, razglasili so „ nepoštenimi". V neks^ 
terih krajih ni smel delati noben pomočnik pri mojstrih*" Jk 
kateri so dajali snažiti nože in vilice ne z kamnom, ampa^^cai 
s škajo (nHamraerschlag"). Marsikatera zAdruga ni hote"«;^/« 
vsprejeti sina, čegar oče je zakrivil kakšen zločin. Mojstcr^^a, 
ki je imel kakov zločin na vSsti, morali so takoj vsi pi^ao- 
močniki popustiti, četudi se je izkazalo, da so ga po krive— ■! m 
zaprli. Upori pomočnikov so bili časih toliki, da jim f f ^ ^ 
gosposke niso bile k<fis. ') 

Od pomočnikov preidimo napfisled k učencem, 
nekaterih rokodelstvih, n. pr. pri kovSLčih so morali s1 
dokazati, da je učenec, ki so ga pripeljali k" mojstru, poš«::^^' 
nega zakonskega stanii. Pri pidarjih so zahtevali od učencii^a, 
daje znal brati in pisati, vrhu tega so želeli, da je vsaj ir^»e- 
koliko študiral, če so dopuščale to razmere, čas in ki-^asj; 
Šele od leta 1770. dalje so se morali padarji in ranocelni-fej 
šolati na kaki medicinski fakulteti ter niso smeli pripravlj.^3^"fci 
zdravil, ako se je nahajala v tistem kraji lekd^rna. '-) Do 1^^*^ 
1548. se ni mogel fant iti učit rokodelstva,, katerega, bi s* 
bil hotel. Nekateri rokodelci niso vsprejemali v poiik sira-^ov 
sodniških slug, biričev, godcev, pfiljskih, gfizdnih in nOčr^M-il' 
čuvajev, grobokopov, beraških strahčv, Čolnarjev itd. Cesar^J«^ 
ukaz iz leta 1548. je to razvado prepovedal, vendar pak J® 



247 

Se dovoljeval, da so odrivali sinove kožedirske. še dalje. 
Šele kožedirski otroci tretjega kolena so se mogli oglasiti 
za vsako rokodelstvo, toda le tačas, če so se njihovi očetje 
živili najmenj trideset let s kacim „poštenim" rokodelstvom, 
Icar pa kožedirstvo ni bilo. •) 

Učencev mojster ni mogel vsprejemati v pouk toliko, 
"kolikor bi se mu jih ljubilo; njihovo število je bilo omejeno. 
Tadarski ali lončarski mojster je smel imeti le po jednega 
Tičenca, največ še jednega za poskušnjo, a tudi tega je smel 
^zeti šele tedaj, ko bi se imel prvi kmalu izučiti. Pri vspre- 
jemu v poiik in pri izstopu iz njega konec tretjega leta, 
plačati je moral učenec 5 gld. v zadružno skrinjo. Vsak 
"Učenec si je moral poiskati poroka, ki je jamčil zanj, da bo 
določeni čas ostal pri jednem in istem mojstru. ') Toda 
ako je učenec le ušel, morali so n. pr. pri barvarski za- 
drugi plačati poroki 12 tolarjev globe; jedno tretjino je 
dobila zadružna skrinja, drugo in tretjo pa župan. Le p^- 
darji in ranocelniki so delali pri uhajanji nekoliko razločka, 
tako, da je smel na pr. učenca ubeglega mojstru zaradi 
grdega ravnanja, vzeti v pouk tudi kakšen drug mojster. Če 
pak je ub6gnil iz hudobe, moral je ves čas, ki gaje zamudil, 
doslužiti, predno so ga naredili pomočnika. Pri ti priliki je 
moral novi pomočnik plačati južino, ki je stala pri tem ro- 
kodelstvu več, pri onem menj ; barvarji n. pr. so odločili, da 
naj takšen obed ne stane nad 4 — 5 goldinarjev. 



^y^^^^ 



o Ftoe. it0¥. 135-188. 

«) QefJMMqpi:t>t 1660. fol. 183 







X. Poglavje. 



Obrtniki. 



Najvažnejši obrtniki so bili gostilni<5arJi, mesarji in pe- 
^kš.rji, ki so se združevali, kakor rokodelci v ziidn^e. 
Nadzoroval jih je magistrat, ki je določeval po lepi 
stari navadi ne le cene jestvilu in pijači, ampak se tadi 
prepričaval, če se drž6 njegovih povelj. 

§. 1. Gostilničarji. 

Vino točili in trgovali ž njim so Ljubljanci, kar Ljub- 
ljana pAmeti ; trgovali pa so ne le domS. v deželi, ampak hodili 
ž njim in p6nje tudi na tuje, posebno na Štajersko in Ko- 
roško. ZariuSi živahnega prometa v minulih stoletjih, zaradi 
obilice tujih trgovcev, ki so prihajali preko Ljubljane dan 
za dnem , obnašalo se je to trgovstvo , zlasti vinotoč na 
drčbno, („'Weinschank am Zapfen") Ljubljancem jako dobro 
posebno zato, ker se je ž njim smel pečati jedino le meščan. 
Tujci so prihajali pač z vinom v mesto, toda jedino le o 
sejmskih dn^h, kajti tačas je bilo mesto odprto vsacemtt, 
kdor si bodi, le Židu ne. Ostajati pa so smeli tujci samo to- 
liko časa s svojim vinom, dokler je trajal semenj in Še 
takrat niso smeli vina točiti na drobno, ampak le po s6dih.') 

Kaj pa kranjski, dolenjski plemenitaži? Na drobno ga- 
v mestu tudi ti niso smeli točiti, le na debelo. Cel6 popls' 
mičeni meščanje, ki so imeli posestva na kmetih, morali »o , 



') Geriohtsprot. 1584. fol. 90. 



249 

dati vinotoč iz rok. Kaj naj počno posestniki z obilim svojim 
vinom? Že zgodaj so se zaradi tega sprijeli z meščani, ki 
so se opirali na svoje privilegije, podeljene jim po deželnih 
knezih. Plemiči so se zavoljo tega pritožili in prosili dežel- 
nega kneza, naj se spomni tudi njih. Sami vsega vina ne 
morejo popiti, na tuje ga ne prodajati, ker Dolenjca ne mara, 
razven Kranjcev, piti nihče ; na dr6bno točiti ga pa ne smejo. 
Kaj naj stor6, ah naj vino spust6 po tleh, ali naj čakajo, 
da se jim izpridi ? Dejali so pri neki priliki o domačem vinu : 
„ Znano je in tajiti ne morejo ni ^ljubljanski gospodje", ni 
kdo drugi, ki poznd deželo le od daleč, da dolenjska stran 
nima razven vina prav nobenega pridelka, ki bi ji prinašal 
gotov novec. Tudi podložniki ne morejo plačevati davkov 
svojih v denarjih, ampak le zgolj v vinu, grašč^k mora, 
hočeš, nečeš, vzeti od njih vino in skrbeti, kako ga speč^. 
Dalje je tudi znano, da dolenjskega vina ni m6či nikjer 
drugje spečati v denar, kakor le v Ljubljani in v njeni okolici, 
kajti Štajerci in Hrvatje imajo več in boljšega vina od Do- 
lenjcev. Dolenjca oni ne kupujejo, temveč se trudijo, kako 
bi svoje vino pripeljali po Savi gori v d6žel. S tem so pro- 
daji dolenjskega vina že sila škodili. Notranjski dve strani, 
Pivka in Istra, imata svoje vino, ki je mnogo boljše od do- 
lenjskega, Gorenjska nad Kranjem, pri Bledu, Radovljici in 
Beli Peči pije le furlanska vina („Egkher und Friauler Weine"); 
kraji med Ljubljano in Kranjem pak použivajo le štajerska, 
po Savi pripeljana vina, vrhu tega pak se utihotaplja pod 
štajerskim imenom tudi obilo hrvaškega vina, ki je pač 
mnogo boljše nego kranjsko, nasprotno pa ne gre kranjskega 
vina čez mejo na tuje niti 100 v6der." 

Tako so tožili plemiči konec 17. stoletja; toda take 
tožbe so se cule iz njihovih ust tudi že tristo let prej. Leta 
1376. so dejali vojvodi Leopoldu, da ne morejo davkov več 
zmagovati, ker so imeli takrat Ljubljanci že jedino in iz- 
ključno pravico za pr6daj domačih in tujih vin. Kratiti jim 
Leopold te pravice ni hotel, vendar pak je plemičem vsaj 
nekoliko ustregel s tem, da je prepo 76dal Ljubljancem dova- 
žati v Ljubljano „den Wein von Pettau", to je: štajersko 
vino sploh. ') Takisto je pod vezal konkurenco štajerskega 
vina vsaj v nekoliko; s tem pa so bili oškodovani Štajerci, 
ker jaiso mogli spečavati vina svojega tako lehko, kakor prej. 
Da so jim škoda malo povrne, prepovedal je vojvoda Leopold 
dovažati nekatero blago na Ptuj. 



*) Klun, Dipl. Carn.> štev. 9. 



250 

Stvar bi bila s tem poravnana, ko bi bili plemiči hoteli 
odjenjati od vinotoča na drobno, česar pa niso storili. Zaradi 
tega so se ljubljanski gostilničarji pritoževali v jednomer ter 
izprosili potrditev svojih privilegij, zdaj od tega zdaj od onega 
vojvode; to milost jim je izkazal tudi Friderik IV.; leta 1488. 
(„ddo. Innsbruck, Oculi in der Fasten"), prepovedal je vse 
gostilne po kmetih, ako niso bile tam že od starih časov. 
Štiri leta za tem, leta 1492., mudili so se meščanski in ple- 
menitaški poslanci zaradi ravno te stvari zopet na dvoru 
Friderika IV., ki je, zaslišavši obe stranki, razglasil vinotoč 
v Ljubljani jedno miljo okoli nje za pravico, ki pristčja jedino 
le meščanom. ') — Ravno tisto je določil patent od leta 
1542. in že imenovani ^policijski red" od leta 1552. D^, s 
prepovedjo od dn6 10. marcija leta 1568. zapretil je deželni 
knez cel6, da izgube vsi, ki so si pridobili plemstvo in so 
imeli posestva po kmetih, četudi so bili meščanje, svoje ple- 
menitaške pravice, če bi se ukvarjali z meščanskirn obrtom, 
zlasti pa z vinotočem na drobno. Ukaz leta 1569. je veleval, 
naj ne dobi nihče plemstva, kdor bi se pečal z meščanskim 
obrtom. Vendar -pak se tega ukaza, kakor se mi zdi, niso 
držali strogo, kajti poplemčenih meščanov, ki so se vkljub 
temu pečali z obrtom, nahajalo se je takrat in pozneje v 
Ljubljani obilo. ^) 

Naslanjaje se na te privilegije so podili Ljubljanci pflce 
iz plemenitaških gostilnic tudi v tem slučaji, če so plemiči 
prodajali vino, ki so ga pridelovali sami. Očitali so jim pri 
tem, da škoduje plemič z vinotočem svojemu plemstvu, 
(„dass ein Herr und Landmann mit dem Weinschank sein 
Kleinod des-Adels verdunkle"), da napravlja iz svojih gradčv 
in palač pilnice, da je tem potem strežaj in hlapec pijancev 
ter da si nakopava sitnosti na glavo noč in dan. Najbolj pa 
si škodi plemstvo s tem, da se mora poklanjati meščanskemu 
sodišču, ker se bavi z meščanskim obrtom. Kajti vino 
točeče plemstvo se mora podajati vsem 6nim naredbam, ki 
veljajo za meščane, mora dajati vsako četrtinko leta sode 
cimentovati in kazen plačevati, če so premajhni, kar je za 
plemstvo vendar le preveč nečastno. Gotovo mu ni na slavo, 
če se pretepajo pod njegovo streho pijanci noč in dan. Go- 
stilničar ni več svoboden mož; sramota je za plemiča, da 
hodi v njegove hiše mestna straža pijance mirit, prepovedovat 
jim razgrajanje in ples in hrumečo družbo metat čez prag, 



O Fasc. štev. 54. 
«) Ibid. 



261 

s 

ako je treba. Ako se hoče plemstvo ukvarjati še dalje z 
vinotočem, dala mu bo mestna gosposka vojake v stanovanje, 
kakor drugim meščanom. Vrhu tega se bo moralo tudi 
plemstvo temu podati, da bo naznanilo vsacega tujca, ki pride 
pod njegovo streho. 

Sicer so plemiči čutili, da trdijo meščanje pravo, ali 
zlahka vinotoča vendar le niso mogli popustiti, dasitudi so 
bili nekateri tistih mislij, kakor meščanje. Leta 1682. oglasil 
se je v dež61nem zboru nekov veljaven plemenitaž : „Rajši 
čujem, da se pomnoži število plemenitažev, kakor da se ba- 
vijo nekateri z vinotočem ter imajo po dve, tri in štiri go- 
stilne. Policijski red iz leta 1552. dovolil je sicer vinotoč 
svojega vina, ker se dolenjec ne držf dolgo, ali prišlo je 
sedaj že tako daleč, da so plemenitaži postali pravi gostilni- 
čarji. Dobro bi bilo, da se to odpravi in se vinotoč na 
drobno prepovš vsacemu plemenitažu". •) 

Jeden njegovih drligov je pritrdil, da se god6, kar se 
tiče vinotoča, veliki neredi, a popolnoma prepovedati ga ne 
morejo, ker sicer dolenjca ni mogoče prodati. Vinotoč naj 
popuste plemiči le tačas, če se meščanje zavežejo, prodajati 
samo domača vina. 

Jednacih mislij je bil grof Barbo in je dejal svojim dru- 
govom, ki niso imeli vin6gradov: „Vi govorite lehko tako, 
toda jaz nimam druzih dohodkov nego vinskih." -) 

Naposled je sklenil deželni zbor vendarle, da se vinotoč 
odpravi. Od 1. dn6 septembra leta 1683. dalje naj ne toči 
noben gospod, bodisi duhovski, bodisi posvetni , vina na 
dr6bno, niti v Ljubljani, niti v kacem drugem mestu. Izvzeta 
je jedino le Nemška Komenda, ki ima mnogo svojega po- 
sestva na oblasti ljubljanskega mesta in ji pristoja pravica 
vinotoča že od nekdaj. Ob jednem pa so zavezovali tudi 
plemiči Ljubljance, naj ne bodo kupovali vina drugod, kakor 
sam6 na Kranjskem. *) Na debelo pak so smeli tržiti plemiči 
tudi še dalje. 

Jednako so sklenili plemiči leta 1688. in ravno takšen 
odlok je došel Ljubljancem s cesarskega dvora na njihovo 
pritožbo leta 1692.^) 

A to so kmalu pozabili in že leta 1707. dovolil je de- 
želni zbor vinotoč tudi plemičem. Stanovi so se opirali pri 
tem na policijski red iz leta 1552., češ, da je v njem na- 

»; Laiidtagsprot Bd. XXX, fol. 484. 

2) Ibid. 

») Ibid. XXXI. 

*) Paso. Btev. 54. 



252 

tančno izrečen razloček med vinskimi deželdmi in 6nimi, 
kjer vino ne rodi. V nevinorodnih krajih, tako so razlagali 
plemiči policijski red, dovoljeno je vsakemu plemiču privažati 
v mesto toliko vina, kolikor ga potrebuje zase, vvinorčdnih 
krajih pak ga sme na drobno prodajati, kakor meščanje. 
Le-ti pa so ugovarjali temu na vse kriplje trd6či, da je do- 
voljena le prodaja na debelo. Dunaja ne smejo tii staviti na 
vzgled. Na Dunaji je mnogo izvzetih stančv, ki imajo vino- 
točno pravico že od nekdaj, v Ljubljani pa jedina^ Komenda, 
ki zvršuje to pravico res tudi brezpogojno. 

Meščanje so napeli vse žile, da bi ovrgli sklep dežel- 
nega zbora. Poudarjali so cesžrski vladi, da je vinotoč jedini 
obrt, ob katerem živ6 meščanje. Mnogo je meščanov, ki 
nimajo drugih pomočkov, da si služijo svoj kruh in preživ- 
ljajo rodovine svoje, zlasti tisti, ki niso rokodelci. Kaj naj 
počn^ meščan, če dovaža plemenitaž v mesto ne le vino, ki 
ga je pridelal sam, ampak tudi tisto, ki ga je dobil od svojih 
podložnikov za davek ali ga celo pokupil od njih? Po nje- 
govem vzgledi se ravnajo tudi deželni uradniki, strežaji in 
drugi, ki der6 kar v gostih trumah v mesto in se podajajo 
pod 6blast deželne gosposke. Teh Ijudij je sedaj (leta 1707.) 
toliko, da so spravili nase večino gostilnic, ki so jih imeli 
prej meščanje. Če morejo kupiti le polovnjš.k vina, po- 
dado se pod dež61no varstvo. Ta od vseh krajev v mesto 
priv^trana sodrga vpliva kaj slabo na javno nravnost. Že 
v gostflnah plemenitažev se godš čudne stvari, kaj šele v 
bfiznicah! Odkar se je razglasil prost vinotoč, našli so v 
jutru pred špitalom in po cestah osemnajst tja položenih 
otrok. Najhujše je, da so mestnemu sodišču roke zvezane; 
sumnjivih gostilnic v mestu in okoli inesta meščanje ne 
morejo dati zapreti, ker so dež61ni gosposki podložne. Ti 
pritcpenoi nečejo postati meščanje in se ne podkloniti 6nim 
težam, ki tarejo meščane, zaradi tega mora plačevati mesto 
leto za lotom po 1100 gld. več v dež6hio blagajnico, kakor mu 
dohaja davkov v istini. Ubogi meščanje morajo zastavljati, 
svoji prisegi zvesti, o vojskinih nevarnostih življenje svoje, 
nemoščanje pak pobegnejo takrat z vsem, kar imajo, iz mesta. 
Nič čuda, da se bliža Ljubljana z druzimi mesti po deželi 
poginu. Če se ne ustavi plemičem vinotoč na drobno, prijeti 
bo moral v(^lik dol prebivalstva, ki se sicer ne v6 s čim 
živiti, borAško palico. Meščanje bi se ne protivili tako zel6, 
ko no bi mogli plemiči spečavati svojega vina na debelo. V 
vsaki dobro urejeni državi velji, da se bavi plemstvo z 
oskrbovanjem svojih zemljišč in z vojaškimi službami, kmet 



253 

z obdelovanjem polj&, meščan pa z obrtom. Čemti naj bi 
bilo v Ljubljani drugače? 

V podkrepljenje svojih pritožeb so izvlekli meščanje vsa 
orožja na dan, od katerih so pričakovali, da jim utegnejo 
koristiti v ti borbi, in navfili tudi Ruxnerjev „Tournierbuch", 
ki pravi, da tacega plemenitaža ne puščajo k turnirjem, ki 
se pečd s trgovstvom ali z obrtom. Sklicavali so se tudi na 
neki izrek poljskega kralja Žigmunta, ki je dejal svojim 
plemičem, bavečim se z meščanskimi pčsli, da " potrebuje v 
državi svoji tri stan6ve : plemiče, meščane in kmete. Opirali 
so se na Goldasta, ki pripoveduje v svojih „Reichssatzungen", 
da je prepovedal cesar vojvodu brunsviškemu kuho in pro- 
dajo pive, ') 

Tudi gostflničarjem se je godilo tako, kakor trgovcem. 
Z vehkimi težavami so izmol6dovali kakšen patent, za kate- 
rega pak so se plemiči kdj malo brigali. 

Gostilnice nahajamo v Ljubljani že jako zgodaj, a na- 
tančnejega ne zv6mo do leta 1488. o njih ničesa. Akti iz tega 
leta pa nam povšdo, da je jedno miljo okoU Ljubljane ni 
smelo biti gostilnice niti pri fari niti pri graščini, razven če 
je bila gostilna že jako stara. •) Najmenj miljo pred mestom 
torej tujec ni mogel dobiti vina. Korist, ki so jo imeli 
Ljubljanci od te knežje milosti, je očividen. Gostilničarji so 
se morali držati gotovo že v srednjem veku strogih meril, 
ki jim jih je izdajala mestna gosposka. Jeden tacih ukazov 
(„Biirgermeistergebot"), kako se je v6sti gostflničarjem, nam 
je ohranjen iz leta 1564. Čez deveto uro zvečer ni smela 
biti odprta nobena gostflna. Postopačem in pijancem je bilo 
strogo prepovedano po gostflnah pos6dati in igrati. Čez de- 
veto uro ni smel na uUcah nihče pohajati, peti, vriskati, 
piskati, g6sti ali sicer kaliti nSčni mir. Ista stroga prep6ved 
je veljala o nedeljah med mašo in pridigo. Med službo božjo 
so zaprli vse gostflne in hud6 so kaznovali gostflničarja, ki 
je dal tačas kacemu gčstu jedi ali pijače, celo tuj popotnik 
je moral počakati Še leta 1785. zaprli so natakarico za 
štiriindvajset ur, ki je dala ob deveti uri med mašo godcem 
pijače. ^) 

Tujca je moral vsak gostflničar priti takoj županu 
naznanit. Ker je bil leta 1564. ravno hud čas („eine triibe 
Zeit"), prepovedal je župan točiti žganje. Cel6 strogo je bilo 



*) Fase. štev. 54. 
») Pase. štev. 264. 
«) Rathsprot. 1785, 



254 

nadzorovanje o kužnih časih. Takrat ni smel gostilničar 
vsprejeti nobenega tujca pod svojo streho. Čuden je bil ukaz 
iz leta 1562., ki je prepovedoval meščanom dajati mlatičem, 
koscem, žanjcem in dninarjem vino; posebno na polje ga 
jim niso smeli pošiljati. ') 

V vino so bili Kranjci in zlasti Ljubljanci tako zaljub- 
ljeni, da se je bavil s to stvarjo celo inomoški shod avstrijskih 
poslancev („Innsbrucker Ausschusstag") leta 1518. prav 
temeljito. Na tem shodu so določili prav ostre kazni za 
pijance. Tem in tistim, ki bi jim dajali piti, zapretili so, da 
jih bodo zaprli v „Narrenhausel" ali „Narenkotterle*' ter jih 
imeli v njem zaprte tri dni ob kruhu in vodi. Ta kazen je 
veljala za navadne ljudi, plemiče pa in druge ^poštene" osebe 
so kaznovali v denarji (6 gld.). Tudi pijankam so zagrozili 
kazen. Duhovnike naj bo kaznovala njihova duhovska oblast.*) 

Sicer pa ljubljanske gosposke ni bilo potreba še posebej 
opozarjati, naj zabranjuje pijančevanje; stopfla je dostikrat 
dovolj sama pijancem krepko na prste. Leta 1568. sklenil je 
mestni svet, naj se vrše ženitovanja in obedi pohlevno 
(„bescheidentlich"), krstne („Kindsinahle") pa naj prestanejo 
o tem žalostnem časi. ) Še v početku 1 8. stoletja niso smele 
biti gostilne čez deveto uro odprte, leta 1748. ne čez deseto. 
Vojake so držali celo streže od meščanov, po večernem b6b- 
nanji („Zapfenstreich"), ki se je razl6galo gotovo pred deseto 
uro, niso smeli dati gostilničarji nobenemu vojaku več piti. 
Vkljub temu pak so ostajali ljudje vendar le do jedne ure 
in še dlje po gostilnah. Leta 1748. so zasačili ob jedni uri 
čez polunoč dva razgrajajoča dijaka v gostilni. Jednega so 
zapodili iz šole, druzega pa zaprli na osem dnij, to pa pač 
zato, ker je lučil kamenje v stražo ter cel6 streljal n^njo! 
Iz šole zapojeni dijaki so se morali odločiti tekom štirinaj- 
stih dnij za kako rokodelstvo, sicer so jih vteknili v vojake, 
kar je bila pač najhujša kazen, ki je mogla zadeti mladega 
človeka. Imena zapojenih dijakov je moralo ravnateljstvo 
naznaniti mestni gosposki (11. XII. 1752).*) Razven vina je 
vlekla Ljubljance v gostilnice nad vse godba. Iz te slabe na- 
vade pak so si všdeli deželni stančvi konec minulega stoletja 
odpreti studenec seveda ne Bog v6 kako bogatih dohodkov. 
Naložili so davek na godbo, takozvani „Musikimpost", in ga 



*) Fasc. štev. 264. 

'j Dimitz, .,Geseli. Kraiiis". 11. pag. 58. 

») Gerichtsprot. 1568. 

*) Fase. štev. 264. 



255 

dali v najem. Toda uredba je bila še jako slaba. Najemnik 
je moral namreč hoditi sam po gostilnah in sam pobirati 
godčevsko pristojbino. Ako je zvečer zamudil kako gostilno, 
bila je to njegova škoda. Leta 1793. so godli po gostilnah 
že tudi vojaški godci, najbrž na svojo roko. Najemniku god- 
čevske pristojbine se je to leto naznanilo, da je neki gostilničar 
imel minulo noč godce ali plačal mu ni ničesa. Ovadil ga je 
pri gosposki. A gostilničar se je izgovarjal na vojake, ki so 
dejali, da so pristojbino plačali že sami. Vendar imenovati 
ni vedel nobenega, neznani so mu bili vsi, razven bobnarja 
pri turškem bobnu („der grosse Trommelschlager"). 

Godci so bili tačas že tako predrzni, da so prihajali 
celč tjakaj g6st, kamor jih nihče klical ni. Zato se je izdal 
leta 1795. ukaz, da bodo kaznovali vse tiste godce, ki bi 
hodili gost na svatovščine brez dovoljenja ž^ninovega ali 
nevestinega. ') 

Gostilničarski obrt je bil zelo dober. O neki priliki leta 
1701. je trdil župan, da si pomagajo meščanje ravno z vi- 
notočem na nogo in da se njih večina živi zgolj ob vinotoču. 
Tudi še konec minulega stoletja se meščanje niso dali od- 
poditi od vinotoča vkljub pritisku plemenitažev, ki so jim 
kratili zaslužek. Leta 1784. je dovolil cesar mestu, da sme 
pobirati od vsacega bokala („von einem Viertel") po jeden 
vinar. Ta davek je prinesel tekom treh let 3378 gld. 21 kr. 
Ali ko je poskočila pristojbina na pol krajcarja od bokala, 
priteklo je tekom treh let (od l.dn6 novembra 1787. do 31. 
oktobra J 790. leta) v mestno blagajnico 22.674 gld. 49 7, kr., 
vsako leto torej 7.558 gld. 16 kr., *) leta 1791. pak celo 
9.658 gld. 11 kr. ) Ako je ta „ein Viertel" res bokal, prodalo 
se je v ^Ljubljani ogromno število veder, mnogo več nego 
danes. Že leta 1725., ko je imela Ljubljana le 394 meščanov 
(v tedanjem pomenu te besede), pečalo se jih je štiriindevet- 
deset z vinotočem, torej skoraj četrtina. *) Leta 1792. se je 
nahajalo v Ljubljani 162 gostflnic in sicer sedeminštirideset v 
mestu, dvaindvajset na Poljanah, trideset in jedna na Šent- 
peterskem predmestji, devetnajst na Kapucinskem, šestin- 
dvajset v Gradišči, sedem pred Frančiškanskimi vrati in po 
pet v Krakovem in v Trnovem. *) 



*) Fase. štev. 34. 
*) Fasc. štev. 54. 
'j Fasc. štev. 1 14. 
*) Fase. štev. 54. 
°) Fase. štev. 114. 



e\oti IV A ^'^^ 

niso sn\»'U \ - 

il, dasc ie^-' '•' 
slancev U^^^* ' " 
neljito. ^^'^ .^' 'W 
,a.nce. Tem n^ 
i bodo zaprU ^^ 
leli v njem 7A^y ' ' 
iliala za navjvcV y * ^ 
) kaznovali v ^ ^ ^ - ^ \ 
azen. Duhovni l^^'-- Y; 
Sicer pa ^3^"^\>Vv 

pozarjati, ^^3..^^;;^;! '. 

[ovolj s^ma V^r-^^^/ ' 

nestni svet, xxrx3 
„besclieidentUol-t )• 

) tem žalostno^ i^ '^ 
3iti gostilne GC^y^^ * ■ 
V^ojake so dr^.rxlA < 
aanji („Zapfen^^v^ 
:iro, niso smol v * ^ • ' 
V^kljub temu. V> * ^ ^^_^ . 
n še dlje pc> ^* *"~^ 
5ez polunoc cl^^^*^ 
:apodili iz sol* *- 
;ato, ker jc^ _^ ^ V' 
^ šole zax30J< ^^ * ' 
tih dnij ^n. ^-^ = * 
ar je bilo. 1>* * '' " 
o veka. Ii i i < ^ ^ 
iznaniti xn * ' • ~ 
ekla Lju I >^\ * V 
^de pak ^<y ^ ■ " 
preti sti^T- < I • . " 
Jožili so * ' 






§. 2 Mesarji. 

:;i z;'i'iiii^'n. ni dala magistrata toliko opraviti, 

i-l.iE Knlikot daleč sezajo poroCila nazaj v mi- 

i |i' nionil magistrat rovati z mesArji, ki so 

i; -I M s previsokimi cenami. Vsako leto so 

' li iri ;^tne očete, ki so natanko nadzorovali 

I'; !-<_\. ku SO prodajali mes6 „na 661" („nach 

I 'i;! funte šele od leta 1541. dalje. Takrat 

I M -lili i.fL^tje mesArjem ob jednem, naj no pri- 

■.-fv;i s tem, da terjajo lo „bel denar"; „čmi 

I i' lijlii pač največ med ljudmi, bil je namreč 

' . II 't Leta UiriO. so mesArjem prepovedali da- 

iiiiv iiiijStl več nego za 12 kr. vampov in do- 

in' vi-r-, kakor za 8 kr, na 10 pa nikakor ne 

i kr Na T) funtov govedine je moral dati 

!■!■ v:impov v nameček. 

iiil 1,1 lil Četrt telSta, moral mu je prodati mesAr 

iiii \ -.ik kos, katerega si je kupec izbral, ali 

I 1 1 1 1 Kil ali noge. Telečje glavč niso smeli 

::'l>:ik jo prodajati c6lo. Lebi 1091. je moral 

ir|iiri ukazati, da morajo revežem prodati 

'1 /.ililevali ti Še tako malo. Kdo je živino pre- 

ii /ilr;iva, ne' vžm povMati, ali da se je to 

iii.iiii i/, opazke iz leta 1552., da so nečemu 

/■:ikl;M bolnega vola, vrgli mes6 v v6do. — V 

;■ iiiosniro zaprte; o tem časi niso smeli proda- 

■rri iTitiM. pa, ko je razsajala huda kuga, dovolili 

^■tjo, da se sme, toda sam6 v jedni mesnici 

\. in «icer naj se vrstS mesarji drug za drugim.") 

lin«, da je minulo že nad sft) let, odkar so 

■ '\ n.n vago. jeli so mesArji vendar še leta 1650. 

"t. \(' ,.na čči''. Magistrat jim je zapržtil, da jih 

l.ii_'nj;iin, kaznoval prvikrat z jednim cekfnom, 

iiin, tii^tjič pa, kakor se mu uvidi. Kdor je 

^l;il)u vago, kaznovali so ga prvikrat v denarji, 

Hhsn-lili na križ, in tretjič so mu ustavili obrt.-'') 

:.i k;i/i'a na križ, ne v6m povedati. O tem sem 

iudno notico iz leta, 1C35. Nekov mesarski hlapec 

aj surovo proti občinstvu; mestni očetje so ga 

sprot. iri41. 
ts!|,rot, 1568. 
.VlUoell. 



J 



258 

okarali in dali zopet postaviti križ za špitalom, ki ga tam že 
dlje ni bilo videti. („Dem groben Fleischerknechte wurde das 
verwiesen und desswegen ein Kreuz, \vie vor diesem gevvesen, 
bei den Fleischbanken aufrichten zu lassen, dem Hr. Stadt- 
cammrer angefiigt worden.) ' Najbrž so mesarje na križ pri- 
vezavali in jih razpostavljali zasmehu občinstva. 

Poleg obrtnega davka so plačevali mesarji še takozvani 
„Fleischkreuzer", ki ga je pobirala deželna gosposka. Ta 
davek je bil cesarsk davek, ki ga je dež61na gosposka jemala 
v najem in ga izterjavala po vsi deželi. Navadno ga je vzelo 
vsako mesto zopet od deželne gosposke v najem; leta 1706. 
n. pr. je plačeval Kranj 400, Radovljica 100, Krško 240, 
Kamnik 150, Kostanjevica 150 Višnja gora in Rudolfovo 60, 
Metlika, Lož, Kočevje, Črnomelj, Loka, Rateče in Mokr6nog 
40 gld. mesarskega davka na leto.*) — Ljubljanski mesarski 
davek je najel leta 1762. neki grof Rasp za tri leta ter imel 
pravico pobirati ga od vsega v mesnicah, po hišah, na 
sejmu ali sicer kje prodanega mes^. Davek ni bil majhen, 
kajti mesar je moral plačati od vola ah od teLce v tretjem 
letu („von einem Terzel") 2 gld. 16 kr.; če je pa tehtala telica 
menj, kakor jeden stot, le 1 gld. 8 kr., od manjše telice po 30 kr., 
od teleta 15, od ovna, ovce, koze 14 kr., od kozliča, jagnjeta 
ali mladega prasca po 6 soldov. Da ni plačal tega davka, 
ni smel nihče živine zaklati.^) Nekoga, ki je zaklal na tihem 
64 gld. vredno telico, kaznovali so z 12 gld.*) Oproščen ni 
bil tega davka nihče; plačevati so ga morali celo plemiči, 
samo da je bil ta davek na kmetih manjši; •'*) jedini opro- 
ščeni v Ljubljani so bili Avgustinci pred Špitalskimi vrati 
(v sedanjem frančiškanskem samostanu), ki pak so morali 
za svoje podložnike vendar le plačevati malo vsoto 9 gld. ^) 
Meščanom je bilo dovoljefio zaklati brez davka po jednega 
prasca na leto; če je rabil kdo več mesa, moral je plačati.') 

Tudi mesarjem je bilo 18. stoletje pogubno. Leta 1755. 
je štela zadruga jedenindvajset mesarjev, dvajset let zatem 
se je skrčilo število na šest glav. Leta 1737. morali so me- 
sarji zaklati vsak teden dvajset volov, in še tega mesa niso 
mogli prodati, ker so dovažali plemiči s kmetov obilo mesa 
v mesto. 

M Gerichtsprot. 1635. 

2) Landtagsprot. XL. fol. 394. 

8) Fasc. štev. 52—54 

*) Fasc. štev. 172. 

^) Fasc. štev. 52 — 54 

8) Landtagsprot. XL. fol. 394. 

7j Fasc. štev. 52—54. 



259 



Večkrat smo že omenjali, da so gospodarili mestni 
očetje v 17. in početku 18. stoletja tako slabo, da je morala 
vlada mestno gospodarstvo prevzeti sama. Kako nesposobni 
so za gospodarstvo, dokazali so mestni očetje poslednjikrat 
v letih 1776. do 1780. V postu, leta 1776. uprli so se namreč 
mesarji (bilo jih je šest) rekoč, da ne morejo več prodajati 
mesa po tisti ceni, kakor jim jo je določil magistrat. Zaradi 
te hudomušnosti so jim zaprli mesnice, razpustili za- 
drugo ter jim odpovedali meščansko in ž njo združeno pra- 
vico za klanje. Dn6 22. marcija je ukazal magistratu višji 
urad, naj prevzame klanje v svojo oskrb. Magistrat se je 
branil na vse moči opozarjajoč, da bo trpela mestna blagaj- 
nica gotovo škodo. Ali okrožni urad je ostal pri svojem 
ukazu ter zapretil mestnim očetom, da jih da zapreti na 
Grad, če ne ubogajo. Kakor marsikdaj sicer, morali so se 
podati mestni očetje tudi sedaj. 

Res se je zgodilo, kar so pričakovali. Takoj prvi mesec 
so imeli 2.013 gld. 43 kr. izgube in tekom jednega leta 
19.607, ') aU kakor se čita v druzem fascikulu 20.472 gld. 
1 kr. 3 vin. ") Izguba ne bi bila tolika, če bi bili mogli 
spečati 1660 vdovskih kož, ki so bile pač precej vredne. 
Kaj se je s temi kožami zgodilo, ni moči povedati; v računih 
mestnih niso vštete nikjer. — Tako, seveda, stvar ni mogla 
iti dalje in o Veliki noči leta 1777. je prevzela klanje, po 
povelji dežšlne gosposke posebna komisija: „Fleischaus- 
schrottungscommission" ; za izgubo onih 20.472 gld. pa so 
storili odgovorno bivšo mesarsko zadrugo, ki je prosila, naj 
jo znova osnujejo ter ji dovolijo zopet klanje. Gosposka je 
bila pripravljena ustreči ti želji, in magistrat je hotel dati 
mesarjem zopet meščansko pravico, če plačajo vso izgubo, 
vseh 20.472 gld. Mesarji so vsprejeli ta pogoj in obljubili 
plačevati po 300 gld. vsake kvatre, in sicer toliko časa, da 
se plača vsa izguba. Jeli so zopet koljariti, a pozabili so že v 
četrtem četrtletji svoje obljube. Ko so plačali že 978 gld. 
dejali so, da so razumeli pogoj tako, da bodo plačali le 
1.200 gld. jedenkrat za vselej. Ker si gosposke seveda tega 
niso dale dopovedati, ustavili so mesarji zopet koljarjenje. 
Poklicali so jih na rotovž, kjer so dejali, da bodo klali le še 
štiri tedne, ako ne poviša magistrat mesu cene. Zopet jih 
je . bilo treba kaznovati in to pot jih je zadela k^j ostra 
kazen. Naložili so jim vojaški eksekucijon, pobrali jim vse, 

1) Fasc. štev. 53. 

2) Fasc. štev. 102. * 

17* 



260 

kar so imeli ter razglasili prodajo mes^ prosto. Njihova 
pohištva in zemljišča so se imela prodati na javni dražbi, 
toda prodalo se ni nič, ker ni imel nihče srca, kupiti kaj 
tega. Vendar so ti energični koraki streznili mesarje toliko, 
da so pričeli zopet klati, ali meseca oktobra leta 1782. uprli 
se znova in nehali klati, češ, da jih eksekucijon in plače- 
vanje mestnega dolga (20.472 gld.) tako teži, da ne morejo 
več shajati. 

To so poročale gosposke cesarski vladi v Gradci, od- 
kodar je prišlo 4. dnš novembra. 17tS2. leta povelje, naj se vzame 
na znanje, da so se odpovedali mesarji khlnju, njihova zadruga 
naj se razpusti znova in se ji naroči plačati ves dolg, ki 
je narasel v tem vsled obresti na 24.975 gld. 53 kr. Ob 
jednem so razglasili, da sme prodajati meso kdor hoče, ne 
da mu bo treba plačati le jeden krajcar kakega davka od 
mesa. Z zdravskega stališča le so omejili prodajo in sicer so 
morali prinašati vse meso jedino le v mesnice za špitalom 
in se izkazati s pismi, da je meso- od zdrave živine. 

Mesarji so bili v največji zadregi, kajti videli so, da 
shaja mesto tudi brez njih prav lehko. Kazen, ki jih je za- 
dela, bila je huda. Poslali so deputacijo k cesarju, ki je imela 
-veliko veliko sreče ; 24. dne majnika 1783. leta je došel odlok, naj 
ostane klanje in prodaja mesa prosta, kakor doslej, mesarjev 
pa naj ne pritiskajo več, da povrnejo mestu izgubo; kar se 
njihovih hiš in druzih poslopij ni še prodalo, — dajo naj se 
jim nazaj, prodane hiše in prodana zemljišča pa naj se od- 
kupijo zopet kupcem ter dajo mes<lrjem nazaj. Da pa ne 
bodo morebiti mestlrji za prihodnje še kedaj tako trmasti, 
pov6 se jim, da so dobili svoje hiše in svoja zemljišča nazaj 
le po posebni cesclrski milosti in zlasti z ozirom na nji- 
hove številne rodovine. Mesarska pravica pak jim je odvzeta 
vkljub temu. 

Kaj pji izguba, ki jo je imelo mesto? Tudi o ti stvari 
je izpregovoril cesar svojo milostivo besedo. Od vsacega v 
Ljubljani in njenem pomeriji iztočenega bokala („Vierter) vina 
naj pobirajo po jeden vinar. ') Od leta 1784.— 1787. nosil je 
ta davek mestni blagajnici povprek šteto 3.378 gld. 21 kr.O 
Vkljub temu se je vršilo plačevanje mestnega dolga tako 
počasi, da bi bili ž njim šele leta 1801. pri kraji. Mestna 
gosposka je prosila, naj bi ji dovolil cesar pobirati po dva 
vinarja ali po jeden sold od bokala, čemur je ta tudi ustregel. 

1) Fase štev. .^)3. 
*) Fase štftv 54. 



261 

Od 1. dne novembra. 1790. leta pa do 31. dn6 oktobra. 1791. leta, 
torej tekom jednega leta je bila mestna blagajnica za 9,658 
gld. 1 1 kr.na boljšem. •) Ob jednem pak so dovolili tudi me- 
sarjem, ki so obljubili sekati meso po 6 kr. funt, da smejo 
znova osnovati mesarsko zadrugo. ) 

Mesne cene. V ceni meso ni poskakovalo tako zelo, 
kakor vino, o čemer naj se čestiti bralec prepriča sam. 
Navesti hočem tukaj nekoliko cen mesa v raznih stoletjih, 
ob jednem pa tudi tu in tam ceno kake druge jestvine. 
Leta 1551. so prodajali mesarji drobnično meso funt po 6 
vinarjev, kozje po 1 krajcarji. Leta 1568. Je stal par kopunov 
20 kr., funt sala 8 kr., funt masla 6 kr. *) Leta 1593. niso 
smeli prodajati mesa dražje kakor po 6 vinarjev funt. ^) Leta 
1599. so se pritožili mesarji, da jim kaze branjevci in sirarji 
(„Kasstecher") njihov obrt, prodcijaje salo in slanino. Magi- 
strat jim jo obljubil svojo- pomoč in jih vprašal, po čem 
menijo prodajati te stvari. Odgovorili so: salo po 12 kr., 
slanino po 6 — 8 kr. •') Leta 1650. je stal funt dobre govedine 
2 kr. 2 vinarja; če je kupil kdo 30 funtov mesa. mesar mu 
ni smel dati več doklade, kakor naj več za 12 kr. Velik vo- 
lovski jezik =10 kr., srednji = 9, noga ali smrček = 5 kr., 
funt loja = 6 kr., telečjega mesa = 3 kr. 1 vin., drob z 
jetrami vred = 6 kr., glava = 6 kr., rajželc = 4 kr., bravine 
(ovac, kozlov) funt = 2 kr., glava = 3 kr., drob z jeijrami 
= 6 kr. Funt slanine („neuer Speck oder Bruehng") po 
4 kr. ; pr?>v velika mesena klobasa („Brat\vurst") 2 kr. ali 
če bi jo kdo hotel kupiti na vago = 4 kr. funt; seženj 
če v = 1 krajcar. ®) 

Leta 1667. je dejal župan, da se pritožujejo meščanje, 
ker prodajajo trmasti mesarji meso po 4 solde (2 kr.) brez 
vampov. Zaradi tega je dobil mestni sodnik povelje, sklicati 
mesarje ter jim ukazati, naj prodajajo meso po 4 solde 
„sammt dem Zusatz". Ako tega ne store, razglasili bodo, da 
sme vsakdo priganjati živino v mesto in sekati mes6. ') 

Leta 1736. je veljal funt govedine 5 soldov, ovčjega 
mesa = 2 kr., 2 funta vampov = 5 sld., telečja glava =: 7 kr.. 



M Fasc. štev. 114. 
2) Fasc. štev. 48. 
8) Gericlitsprot. 1568. 
*) Ibid. 1593. 

5) Ibid. 1599. 

6) Fasc. Miscell. 

7) Gerichtstprot. 1667. fol. 73. 



262 

telečja jetra in pljuča = 7 kr., svež volovsk jezik = 9 kr. 
po leti, 10 kr. po zimi; dobro rejen kozliček = 20 — 34 kr.; 
klobasa, ki je vagala 'A funta = 3 solde. *) 

Leta 1795. čitamo, da je tekom tridesetih let poskočila 
cena mesu za polovico, vendar pak je bilo živilo prime- 
roma še ceneno, kajti navadni težak je zaslužil po 20 kraj- 
carjev na dan, ž njimi si je kupil lehko štiri funte govedine, 
česar sedaj nikakor ne more. 

. §. 3. Pek&rji. 

Tudi od pekarjev ni smel magistrat nikoli oči obrniti; 
nadzoroval jih je ravno tako strogo, kakor mesarje. Vsako 
leto je izbral iz svoje srede po štiri nadzornike pekarjev 
(„Brotbeschauer, Brotwager"). Če so se v čem pregrešili, 
kaznovali so jih, kakor smo že omenili, s potapljalko pri 
Čevljarskem mosti ali s sramotilno klčpico, na kateri so 
morali sedati o tržnih dn6h po nekoliko ur. Tudi pekarjem 
je delal magistrat cene ter napravljal, da ne bi škodoval 
meščanov pa tudi pekarjev ne, tako zvane pekarske po- 
skušnje („Backerproben"). V ta namen je imenoval ko- 
misijo sestavljeno iz mestnega blagajničarja, treh svetovalcev, 
očeta pekarske zMruge in dveh pekarskih mojstrov. Le-ti 
so kupili tržni dan star (4 mernike) žita, dali ga v mlin in 
spekli iz. te moke kruh. Najstarejši zapisek o pekarski po- 
skušnji je ohranjen iz leta 1579. Iz njega zvemo: • 

St^r na trgu kupljene pšenice je veljal 2 gld. 40 kr. — vin. 
Mestni žitni mšrci so vzeli od tega 

svoje mšrice — „ — „ 2„ 

Fant, ki je peljal žito v mlin, dobil je — „ — „ 2 „ 
Mlinar, zatč, da je pšenico izčistil („fiir 

das Ausbeuteln") — „ 1 „ — „ 

Pristojbina v kruharno („Brottisch- 

gebuhr") — „ 6„— „ 

Drva in sol sta stala — „ 6 „ — „ 

Za drože in svečavo niso računali leta 

1579. nič, pač pa leta 1627., in 

sicer 4 kr. 

Zmleta moka je stala torej .... 2 gld. 54 kr. — vin. 



O Faso. štev. 53. 



263 

Pšenica je tehtala 147 funt. 22 lot. 

Mlinar je vzel svojo merico 8 „ 8 „ 

Ostalo je torej žita le 139 funt. 14 lot. 

Iz njega so namleli moke 107 „ 22 „ 

Otrobje so vagali 27 „16„ 

V mlinu se je poizgubilo torej .... 4 „ 8 „ 
Iz te moke narejeno testo je tehtalo . . 155 „ — „ 
in sicer so naredili 117 funtov testa za zemlje, (nemški 
„Trente" imenovane; ta izraz je v ljubljanski okolici še sedaj 
veljaven za bel kruh) in 38 funtov za hlebe. Spekli so 55 
žemelj po jeden krajcar („Kreuzertrenten") ter porabili za 
vsako 247.i lota; dalje 85 polkraj carskih žemelj („Zweier- 
trenten"), po 12 lotov in 1 kvintelc test^ za vsako porabivši. 
Za jeden vinarski hleb so vzeli 26 lotov, za štiri krajcarski 
pa 3 funte 24 lotov testa. 

Zračunali so naposled, da tem potem zasluži vsak pek 
pri statru pšenice = 25 kr. ') Oj, srečni časi ! 

Razven tega zapiska se nahaja še jeden drug iz leta 
1627.; za pek^rje je imel veljavo do leta 1751. 

O žitnih cenah nimam mnogo poročil. Slučajno zv6m, 
da je bila cena staru (2 vagana) pšenice leta 1541. = 30 
„Batzen". — Takrat (pozneje ne) je veljal „Batzen" 6 krajcarjev, 
star pšenfce torej 180 krajcarjev ali 3 gld. (1 gld. = 60 kr.), 
star ržf = 26 „Batzen" = 2 gld. 36 kr.'0 Leta 1576. so 
plačevali za star pšenfce 2 gld. 40 kr., '*) leta 1599. pa za 
mernik pšenice 40 krajcarjev.^) Do leta 1627. je poskočila 
cena na 4 gld. za star. •*) Zel6 velika je bila draginja leta 
1740.; star pšenice je stal 25 srebernjakov („Siebzehner" 
a 17 kr.), torej 7 gld. 5 kr. ter je poskočil v 14 dneh na 
34 srebernjakov = 9 gld. 38 kr. *') Leta 1785. je stal mernik 
ovsa = 40 kr., prosa = 57 kr., ajde = 48 kr., pšenice = 
1 gld. 40 kr. ■') Leta 1793. so plačevali za cent bele moke po 
22 — 23 srebernjakov, za cent najlepše („Mundmehl") pa celo 
po 25 — 26 srebernjakov. 

Tudi pekarji so tožili proti koncu minulega stoletja, da 
jim pr6de huda. Leta 1794. dejali so pred gosposko, da ne 



*) Fasc. Misoell. 

3) Gcrichtsprot 1541. 

S) Fasc. Miseell. 

*) Gerichtsprot. 1599. 

5) Fasc. Miseell 

«) Fasc. štev. 5. 

') Rathsprot. 1785. fol. 109. 



264 

mine mesec, v katerem ne pozo vejo pekarjev zaradi dolgov ; 
pripetili bi se bili cel6 že konkurzi, ako bi imeli pekarji 
kš-j imetja. Ker gre pekarjem ta-ko zel6 za nohte, izgubile so 
tudi pekarske pravice ceno in pekarji so morali naložiti na 
svoje zadružne realitete dolgove in bi jih nakladali nanje tudi 
takrat še,^ko ne bi jiiii bil cesar leta 1787. tega prepovedal. 

Odvisnost, v katero je zabredla mestna gosposka, čutili 
so tudi pekarji. Od leta 1793. dalje je moral vsak pekar 
zaznamenovati svoj kruh s kakim znamenjem, da so takoj 
lehko spoznali, čegave peke je kakšen kruh. Nezaznamenovan 
kruh so konfiskovali. Leta 1793. so tožili pekarji, da se je 
tekom dvajsetih let vsaka stvar za tretjino, če ne cel6 za 
polovico podražfla, pri tem pa so pozabili, da takisto tudi 
kruh. Stanovanj, ki so stala prej po 60—70 gld., bilo je leta 
1793. za 120—130 gld. težko dobiti. Ženske in moški so 
služili prej do 30 kr., leta 1793. po 1 gld. 8 kr.; prej je stal 
trd l^s (seženj?) 51 kr.. sedaj 1 gld. 42 kr. Seženj dolzega 
in trdega lesš, je stal z vožnjo vred v majniku 3 gld. 44 kr., 
v oktobru pa cel6 5 gld. 29 kr. Obleka in jestvina se je 
podražila za tretjino. Sveče („gegossenes Licht") so stale 
1793. leta 15— 16 '/o, loj6ve sveče („ordinare Lichter") 14 kr., 
funt olja 18—24 kr. ') 

K sklepu nam je treba le še ppzvedeti, kakšne teže so 
nosili meščanje v minulih stoletjih. 




O Fasc. štev. 5. 



3 ,VTa aaaaaaaaaaaaaaaa^ i 

U '^iy v v v T v V_^V v T 1f v ¥ ¥ V_T( V ^ 

3n[nrioC]i:K7 KinriiiniiLUBBi ujrinarjnnnrjnnririi nmrni 



XI. Poglavje. 

Teže meščanov. 



_^ ' Habsburžanov, morali so pii prevzeti nAse tudi obilo 
''■''' '^jako težkih bremen. Skoraj ni minulo desetletje, da 
niso popisavali dcž61niin knezom s temnimi barvami svojih 
obilih zadreg. V pofietku Ki. stoletja so hotele velikanske 
mestne utrditve meščane skoraj vdušiti vkljub temu, da je 
velel deželni knez vicedorau, namestniku svojemu, poseči 
marsikaterikrat globoko v kameralno blagajnico. Tem težam 
so se pridružile benečanske vojske, ki so zadele Ljubljančane 
kaj hudo. IzČistile so mestno blagajnico tako do dobra, da 
so morale leta 1524, nekatere zadruge prodati vse svoje 
imetje in priti mestu na pomoč. ') 

Vendar so te zadrege kmalu minule, nekatere teže pak 
so obležale meščanom na plečih do našega stoletja, v prvi 
vrsti straže v mestu, na zidovji in na stolpih. 

§. 1. Straže. 

Culi smo, da se je plemstvo odtezalo ti dolžnosti od 
prvega početka in da so ga morali deželni knezi sami siliti 
ttemu. Ukazali so že v srednjem veku, da morajo na straže 
hoditi vsi v ljubljanskem mestnem oblastvu stanujoči podlož- 
niki. Celo podložniki druzih gosposk, n. pr. Nemške Komende, 
niso se stražam smeli izogniti, ravno zato ne, ker so sta- 

') Pase. štev. 364 in Geriehteprot. 1524. 



266 

no vali na mestnih tl^h, dasi pod drugo gosposko. *) V nevarnih 
časih srednjega veka so morali stati meščanje v jednomer na 
straži. Zato so jih odlikovali deželni knezi s pravico, da so 
smeli nositi orožje, v tem ko ga je moral tujec, prišedši v 
mesto, odpasati. Toda s tem odlikovanjem je bilo združeno 
ob jednem težko breme, kajti orožje je bilo namenjeno še 
resnejšim poslom, kakor da so se meščanje ponašali ž njim. 
Plemstvo se je umikalo stražam tudi v novem veku in sicer 
tako odločno, da so meščanje, naveličavši se plemičev v 
jednomer prositi in siliti, odjenjali in oskrbovali straže sami. 
Sicer ni to nikjer izrecno povčdano, a sklepati moremo to 
iz večkrat izrečenih besedij, da neče plemstvo ničesa v6deti o 
mestnih težah. 

Vsako leto so sklicavali meščanje v61iki ogled („Muste- 
rung"), da vidijo, so li vsi preskrbljeni s potrebnim orožjem 
ali ne. Leta 1523. je sklenil mestni svet ogledati, imajo li 
vsi okl6pe; tisti, ki jih nimajo, nosijo naj puške. Da pa bodo 
imeli meščanje dovolj oklopov, pošljejo naj p6nje v Solnograd 
ter jih razdeli meščanom, seveda mora vsak svojega plačati.'^ 
Leta 1562. so razdelili meščanom puške, da so prišli ž njimi 
na ogled ; •') seveda so jih morali pozneje zopet prinesti 
mestnemu sodniku nazaj. Leta 1545. so šli mestni očetje 
ogledovA^t orožnice, da se prepričajo, je li dosti smodnika v 
njih; jeden mesec zatem so veleli, od razbitih kanonov („aus 
den zerbrochenen Schlangen") vliti nove. Mojster Leonhard 
je vlil štiri kanone po 6 centov, štiri po 4 cente in dva po 
3 cente.*) 

Vojaški 6gled meščanov se je vršil na V61ikem trgu 
pod rotovžem. Meščanje so bili dobro organizovani. Načelnik 
jim je bil mestni glavar („Stadthauptmann"). Mesto je bilo 
razdeljeno v tri okraje, v Stari trg. Novi trg in Veliki trg. 
Poveljstvo nad meščani v vsacem teh okrajev so oddali 
praporščaku („Fahnrich"). Za take odlične službe so jemali 
in volili najbogatejše in najzaupnejše može. Leta 1635. za 
praproščaka na Velikem trgu izvoljeni Wiederkehr je postal 
prihodnje leto mestni sodnik, praproščaka na Starem trgu, 
Krištofa Ottona so izvolili meščanje o prihodnji volitvi cel6 
županom. Razven praporščakov so poslovali v meščanski 
vojski tudi častniki („Lieutenants") in nadporočniki („Wacht- 



*) Fasc. Miscell. 

«) Gerichtsprot. 1523. 

«) Fasc. Miscell. 

*) Gerichtsprot. 1545. 



267 

meister"). Leta 1635. opravljal je ta p6sel tudi nekov Matthias 
Vgga, morebiti prednik Vegov. V vsacem mestnem okraji je 
posloval po jeden nadporočnik, poleg njega pa še po dva 
šikovnika („Feldwebel"). ') 

Celo velike priprave so delali meščanje, kadar so se 
bali kakega sovražnega napada. Leta 1635. je šumelo med 
kmeti po vsi dežšli. Uprli so se namreč nekateri Uskoki 
zaradi neplačanega jim službovanja. Obili, skoraj neznosni 
davki in razsajanje razuzdanega vojaštva, oboje je spravilo 
tudi kmeta na noge. V Pivki so razdejali mnogo grad6v; 
okoli Tuhinja, Kamnika in Krašnje so plenili kmetje združeni 
z nekaterimi štajerskimi uporniki. Na Dolenjskem je popu- 
stila gospoda svoje gradčve in pobegnila. Uprli so se tudi 
Kočevarji, skratka, bojni šum se je razlegal po vsi deželi. 
Celo mesta so pritegnila kmetom ter se branila vsprejeti v 
svoje ozidje imetje, s katerim so pribežali plemiči k njim.-) 
Tako so jim vrnili meščanje njihovo prejšnje oholo posto- 
panje. Nič čuda, da so bili razjarjeni, kajti v zadregi so se 
plemiči pač zatekli k njim, o mirnih časih pa niso hoteli o 
meščanih ničesa v6deti. Vrhu tega pak bi se bili meščanje 
spustili tudi v nevarnost, da se razlutijo kmetje n^nje, 
ker ti bi bili gotovo zvMeli, kain je izginilo imetje pleme- 
nitažev. 

Ljubljančanje so se za pričakovani kmetski napad dobro 
pripravili. Najprej so organizovali vse stanovnike, kakor bi 
jim bilo vsprejeti Turka. Po dva četrtnfka sta dobila povelje 
prevzeti vodstvo meščanov in nadzorovati straže pred Špi- 
talskimi in Samostanskimi vrati, pri Vodnih vratih, pod lipo 
na Starem trgu, pri Črnem ali Novem stolpu, dalje „am 
Berg des gescheibten Thurns", na meščanskem bastijonu, 
pri vratih na Starem trgu, pri stolpu na Žabjaku, pri sv. 
Lovrenci, pri Nemških vratih, pri Vicedomskih vratih in pred 
Špitalskimi vrati zunaj mesta pri Avguštincih, pri Križi pri 
sv. Janezi (na Dunajski cesti), in v Trnovem. Dalje so uka- 
zali (dn6 5. majnika), da morajo stražiti meščanje od hiše 
do hiše tako, kakor jim bodo veleli četrtniki. A dasi je 
moralo mesto skrbeti za svojo varnost, vendar so poslali 
Ljubljančanje Krčanom (Gurkfelder), ki so prosili za 50 funtov 
smodnika, 25 funtov po 40 krajcarjev. Poveljnikom straž so 
ukazali mestni očetje, naj menjajo straže „gradatim" vsako 



^) Geiichtsprot. 1635. 

3) Dimitz, „Gesch. Kraius." 111. pag. 407—408. 



268 

jutro in vsak večer. Straže so stale torej vso noč, oziroma 
ves dan. Dalje so si naročili oglednike, ki so zasledovali po- 
mikanje kmetov in poročali o tem v mesto. O tržnih dn6h 
so postavili ostre straže, ki niso pustile nobenega oboro- 
ženega kmeta v mesto; tudi pred novaki in tujimi vojaki 
so zapirali vrata. Pekarjem so zagrozili 10 cekinov kazni, 
ako se ne prcskrlje s kruhom za tri in meščanom, ako ne. 
vsaj za jeden mesec. Po noči streljati so prepovedali strogo. 
Šli so na ogled v mestno žitnico, koliko je v nji žita ter 
dovolili, da se sme prodajati. Če bi bila sila, naj se prenese 
les za zgradbe v mesto, (da ne bi ga kmetje zažgali). Dalje 
so dali pregledati vse stolpe in bastijone v mestu in zunaj 
mesta, če ne manjka nikjer kanonov in streliva. Luknje v 
mestnem zidovju so morali meščanje vse zazidati. Po noči 
se niso smela mestna vrata odpreti za nikogar, naj bi si bil 
katerikoli. V mestu stanujoči uradniki („Officiere") so morali 
hoditi na straže, naj so imeli potem že hiše ali ne. Gostil- 
ničarjem v predmestjih so zagrozili hudo kazen, ko bi točili 
vino po noči. 

Vkljub vsemu temu pak so bile priprave za obrambo 
naposled vendar le preproste, kajti k vsakim vratom so 
postavili le jeden kanon na kolesih („ein Sttick aufRadern"). 
Pregled meščanov se je vršil še le 21. dn6 majnika. Vsak 
je moral priti ali z mečem ali puško („mit Unter- oder Ober- 
gewehr"). Neoboroženega prišleca so kaznovali s 3 cekini. 
Zlasti neprijetno je dirnulo meščane, da jim je velela deželna 
gosposka vsprejeti v mestno ozidje 700 Uskokov. Ti so bili 
malo prijetni pomagači, zato je sklenil mestni svšt, da ne 
mara zanje nikakor („zur Verhiitung aller Ungelegenheit"). 

Ljubljančanje, zanašaje se na svojo moč, urejeni so bili 
in pripravljeni odbiti najhujši napad; kar začujejo 25. dn6 
majnika iz rotovža veselo vest, da so se kmetje povsod 
podali. Takoj so razpustili vse straže in pustili le še „ muške- 
tirje" (strelce) pri mestnih vratih. 

Tačas so mestni očetje brž ko ne skusili, da so se 
meščanje v dolzem mirnem časi odvadili pokorščine, kajti 
sklenili so vsako leto sklicati meščane na čgledu, da bodo 
bolj zvežbani („damit die Biirgerschaft desto besser exerciert 
werde") in sicer se za to leto zgodi to že v jeseni. ') 

Na stražo hoditi je moral vsak, bodisi meščan ali ne- 
meščan, o mirnih časih seveda le po n6či. Jedini, ki so se 
s silo odtegnili stražam, bili so plemiči; magistrat jih ni 



1) Gerichtsprot. 1635. 



mogel prisiliti. Od druzih pa ni smel izostati nihče, kadar 
ga je zadela vrsta. Kdor je izostal, plačati je moral še 
jedenkrat toliko vsoto, kakor jo jo služil tisti, ki ga je go- 
sposka najela namesto njega. Ce ni bilo v mostu vojakov, 
morali so meščanje oskrbovati cel6 straže pri cesArskih po- 
slopjih in magacinih; ta dolžnost je bila zel6 sitna.. Bogati 
meščanje so se je ogibali s tem, da so najemali namesto 
sebe druge Ijudf in sicer nemeščane, ker so jih dobili ceneje, 
kakor meščane; to so bili surovi ljudje, ki seveda niso radi 
ubogali, straže popuščali in zabavljali meščanom, pri tem 
se pa vendar podvizali, kako bi dobili od njiii naročila, iti 
na stražo. Proti ti navadi so se pritožili konex; minulega 
stoletja ubožnejši meščanje, ki so si služili svoj kruh največ 
s straženjem. Vkljub temu, da so plačevali straže jako slabo, 
prosili so vendar po mostu za takšen opravek pra.v kakor 
berači za milodar. Da ne bi tem revam surovi najemniki 
prestrezali celč tega slabega zaslužka pred zobmf, ukazala 
je mestna gosposka leta 1781., da smejo hoditi na stražo le 
meščanje, hišniki in največ še njihovi sinčvi. Kdor ne bi 
mogel priti, oglasi naj to in plača 30 krajcarjev za dan. 
TaČas so poskusili meščanje poslednjikrat plemiče k straženju 
prisiliti, a ti so se sklicavali na to, da veže ta, dolžnost sam6 
tistega, ki plačuje magistratu davek. To stvar je mogel rešiti 
okrožni urad, ki je to pot izjemoma pritrdil, rekši, da morajo 
na stražo hoditi vsi, ki stanujejo v pomeriji, in to celo 
tedaj, če plačujejo davek od svojih hiš kaki drugi kakor mestni 
gosposki. Višji urad, c. k. gubernij, pak je ovrgel ta odlok 
ter se sklicAval na ržzglas magistrata samega, ki je dejal, 
„da veže ta dolžnost vse, ki plačujejo kake davke v mestno 
blagajnico." Plemiči pa tega niso storili; dh, celo na pred- 
meščane ni mogel magistrat raztegniti stražne dolžnosti, 
vkljub temu, da, so prinašali ti ljudje davke magistratu. ') 

P o nočna straža. O mirnih časih so za ponočno 
stražo po mestu zadostovali najbrž mestni policaji („Schar- 
\vachter"), ki so bili ob jednem žitni mčrci. Ti ljudje so 
hodili po mestu, klioali ure ter nadzorovali paznike pri 
mestnih vratih, da jo napočil dan. Ako se ti niso ogla^iali 
vsakemu klicu nOčnih čuvAjev, kaznovala jih je gosposbi. 
na blžgu ali telesi, ali jih zapodila celO iz službe. '■') 

Čuvžjstvo ni bil prijeten opravek v prejšnjih surovih 
stoletjih. Leta 1599. so napadli nučna Čuvaja, Gregorija fini,- 



272 

vojak njega. Vodno so se ravsali in kavsali med sabo. Komur 
je do tega pozv6deti, kako trdo so so spoprijemali, ta čitaj 
„Mittheil. des hist. Ver. f. Krain," 1862 pag. 13. 

S. 3. Davki. 

Najlože med vsemi težami so nosili meščanje davke. 
V denašnjih dneh je ta trditev skoraj neumljiva, ali vendar 
resnična. Slučajne davke, ki so zadevali tega ali onega, ker 
sojena pr. ukvarjal s tem ali onim rokodelstvom ali obrtom, 
hočemo puščati na stran. Na stran puščati hočemo n. pr. 
različne, toda naposled vendar le majhne davke gostilničarjev, 
mesarjev, pekarjev itd. ter omeniti le onih, ki so zadevali 
vsacega meščana, bodisi, da je bil hišnik, ali da je trgoval, 
rokodelčil ali obrtnikova!. Berač in potepuh seveda tudi 
danes ne plačujeta nič. 

Med temi davki stoji v prvi vrsti: a) kontribucija, 
ali tudi „landesfurstliche Steuer'' nazivoma. Neposredno dežel- 
nemu knezu podložna mesta, kakeršna so bila na Kranjskem 
večinoma ali skoraj vsa, niso imela tlake („robota"), zato pa 
so plačevala kontribucijo. V tem oziru so stali meščanje s 
plemiči v jedni vrsti; tudi ti so plačevali kontribucijo, pla- 
čeval pa je ni kmet, ki ni bil v prvi vrsti podložen dežel- 
nemu knezu, ampak svojemu graščaku, komur je moral 
tlač^niti. Velikost kontribucijskega davka se je ravnala po 
potrebah deželnega kneza, ki je pisal dež61nim stanovom 
vsako leto posebej, koliko zahteva. Za vso deželo se je pla- 
čevalo tega davka po 100.000 gld. sedaj več, sedaj menj. 
To zalitevo deželnega kneza so stanovi v deželnem zboru 
prerešetš^vali in naposled sklenili, koliko hote poslati. Dežel- 
nemu knezu dovoljeno vsoto so zatem razdelili na plemiče, 
trge in mesta. Mesta so pritiskali najbolj ter jih s tem 
davkom krivično preoblagali — vsaj meščanje so tožili v 
jednomer tako. Kontribucijo so pobirali meščanje tudi od hiš 
plemenitažev ; to je bil jedini davek, ki ga je plačeval plemič 
v meščansko blagajnico. Seveda pa ni ostal v nji, ampak 
prišel odtod v deželno in iz deželne v cesarsko. Meščanje 
so bili nekako odgovorni za to, da so plačevali tudi plemiči 
za njihove hiše v mestu cesarski davek. Če tega davka od 
plemičev niso mogli izterjati, plačati so ga mogli iz svojega 
žepa. 

Ker se je ravnal ta davek po potrebah deželnega kneza, 
največ seveda po njihovih vojskah, bil je časih jako velik. 
Leta 1616. je plačal nekov lekdr Ciriani od svoje hiše na 



273 

Velikem trgu in od svojega obrta 80 gld.; po tedanji veljavi 
denarja je bila ta vsota ogromna. Ves davek za deželnega 
kneza je znašal na V61ikem trgu leta 1G22. ^=^ l.Oižf) gld. 
20 kr., leta 1023. pa samo 428 gld. 40 kr. To leto je bila 
kontribucija prav majhna; od nekaterih hiš je celo pobirali 
niso. Hiše vsega mesta so plačale samo 1180 gld. 20 kr. in 
sicer: hiše na Velikem trgu = 428 gld. 40 kr., na Starem 
trgu 348 gld. 30 kr., na Novem trgu 403 gld. 10 kr.; hiše 
v Rožnih in Hrenovih ulicah, in po vseh predmestjih pa niso 
plačale nič. Leto prej (leta 1622.) je plačalo vse mesto 
2.907 gld. 40 kr. kontribucije, najmenj so ga nalčžili Gra- 
dišču („Burgstall"). samo 3 gld. 50 kr., največ pa Velikemu 
trgu = 1.025 gld. 20 kr ') 

Mnogo hiš je bilo davka prostih. O hiši grofa Gallen- 
berga čitamo v davčnih knjižicah opazko: „Des Hr. Grafen 
v. Gallenberg Haus ist befreit, so lang sein Mannsstamm 
gilt." A tudi meščanske hiše so uživale to dobroto. Take 
hiše so zvali „Patidenkhauser". Leta 1441. so odgnali namreč 
Ljubljančanje celjskega grofa od Ljubljane. V zahvalo je 
popustil cesar Friderik IV. davek vsem tistim hišam, katerih 
gospodarji so se udeležili tega boja. Le v znamenje odvisnosti 
so plačevali po 1 krajcar na leto in sicer so ga prinašali o 
polunoči 30. dne septembra slovesno na rotovž. Mestni očetje 
so želeli, da se ohrani spomin na hrabre prednike „vse večne 
čase," zato so leta 1599. hoteli nekega meščana, ki ni prišel 
o polunoči s krajcarjem na rotovž, kaznovati z jednim ceki- 
nom, a stari možje so izpričali, da se je to tudi že prej kdaj 
prigodilo, da pa vendar niso nikogar kaznovali. '-) Zato so 
tudi tega malomarnega meščana odpustili s samim ukorom. 

To oproščenje je odpravila cesarska vlada sredi minu- 
lega stoletja. 

Kontribucijo je izterjavala deželna gosposka z veliko 
strogostjo. Ko je ostal Kamnik 1682. leta 237 gld. na dolgu, 
poklicala je kamniškega blagajničarja v Ljubljano, naj se 
pride zagovarjat, in ga je brez kacih besedij vteknila v ječo. 
Kamnik je prosil, naj mu izpuste priprtega blagajničarja in 
dajo mestu odloka treh mesecev. Dež61na gosposka je sicer 
ustregla Kamničanom, zažugala pa jim je, da jim bo priprla 
mestnega sodnika in vse mestne očete toliko časa, dokler 
ne plačajo zaostalega davka. Jednako je postopala proti 
Krčanom. •*) 



M Glej davčne knjižice od leta 1616—1754. 

•*) Gerichtsprot. 1599. 

^) Laudtagsprot. XXIX. fol. 434. 

18 



1?74 

Razven kontribucije so plačevali meščanje tudi b) 
obrtni davek, ki je bil celo višji od kontribucije. Leta 
1G23. so plačali meščanje 1.180 gld. 20 kr. kontribucije. 
3.G17 gld. 21 kr, pa obrtnega davka vsak od svojega trgov- 
stva, rokodelstva ali obrta. Leta 1616. je plačal župan od 
dveh hiš in svojega trgovstva 90 gld. davka, sloveči župan 
in trgovec Gabrijel Eder =16 gld. obrtnega (leta 1660.); 
nekemu pekš^rju so naložili isto leto 35 krajcarjev pravega 
davka („Steuer" ali „Contribution") in 10 gld. obrtnega 
davka. Naš kronist Valvasor je imel na V61ikem trgu nel^^ 
hišo, od katere je plačeval 4 gld. kontribucije in 1 gld. 45 kr. 
doklade („Hausgulden"); obrtnega davka mu niso zaračunali, 
ker se ni pečal z obrtom. Isto leto je plačal nekov mesAr 
12, nekov krojač 10, nekov krš,mar 7 gld. obrtnega davka. 

Razven tega pa so plačevali meščanje tudi še tako 
nazivani c) Leibsteuer, telesni davek, pač nekako plačilo 
za to, da jih je vsprejelo mesto v svoje varstvo. A natanč- 
neje -o tem davku ne v6m povedati; le toliko mi je znano, 
da je plačeval leta 1762., (potem ko je vlada uredila davke 
leta 1754.) obrtnik po 2 gld. 30 kr, tega davka, in sicer vsi 
jednako. ') 

Vseh teh davkov niso razdeljevali mestni očetje, ampak 
meščanje samf, in sicer je izvolila „ občina" za ta posel navadno 
dvanajst zaupnih m6ž, „ki so poleg si. magistrata določevali 
po svoji vesti in nikomur na Ijubav ali kvar davke jednako- 
memo in tako, da ni bil nihče preobložen." Kar so ukrenili 
ti, moralo je ostati tajno in blagajnik ni smel nikomur od- 
preti davčnih knjig. Meščanje torej drug za druzega niso 
vedeli, koliko plačuje kdo davka, razven če so si povedali 
to drug drugemu. Na takšen primitiven način je hotel mestni 
sv^t preprečiti nejevoljo in od tod izvirajoče pritožbe zaradi 
davkov. 'O Leta 1568. so „telesni davek tako razdelili, da je 
plačeval imovit meščan zase in svojo rodovino po 12, srednje 
imovit 8 in revni po 4 krajcarje na mesec. A ti meri je 
dodan zanimivi dostavek: „Tako se je moralo skleniti, dasi- 
tudi je večina glasovala za 6, 3 in 1 V« krajcarja." *) 

Poziv k davčnemu shodu so morali objaviti najmenj 
jeden dan prej; vkljub temu se je občina pritožila o priliki, 
da ga je objavil mestni svet le pol ure prej. ^) To je pa 



*) Magistratni akti fasc. štev. 11 — 13. 

*) Gerichtsprot. 1552. fol. 81. 

3) Ibid. 1568. 

*) Magistratni akti fasc. štev. 22. 



275 

storil pač zato, da je zaprečil preobilo udeležbo. Do leta 
1623. so nalagali davek kaj površno, brez ozira na to, da 
je imel n. pr. ta trgovec bolj razpredeno trgovstvo ko uni. 
Obrtni davek je bil za vse jednak. Leta 1622. pa so razgla- 
sili: „Ker je nastajalo v tem dež^lnoknežjem mestu v nala- 
ganji davkov mnogo nereda od tod, da se ni všdelo, s kakim 
in kolikim blagom je trgoval kdo in so se davki nalagali le 
„per Bausch und Bogen", zato so se cule skoraj od vsacega 
meščana in trgovca lamentacije, da ni med njimi nobene 
, prave mere ; kajti nič se ni oziralo na obilico blaga, s čimer 
je kdo trgoval. Da pa pojenjajo te lamentacije in da se ne 
dela nikomur krivica, sešel se je si. magistrat z nekaterimi 
možmi iz občine ter sestavil nov davčni načrt, ki bo imel 
veljavo od prihodnjega 1624. leta. 

a) -Trgovsko blago. Od vsega trgovskega blagd, to je 
žameta, svile, vrvic („Schniire"), sukna, kramarskega 
blaga, bakra, svinca, špecerijskega blag^, pčstnih jedij, . . . 
malvazijca, (vina), sit, sirarskih zdelkov („Kasstecher- 
waren**), lek^rskega in vsega blag^, ki ga prinašajo 
tukajšnji meščanje v mesto ali ga kupujejo od tujcev, 
plačalo se bo od 100 gld. = 2 gld.; od tovora pres6- 
karja, čmikalca in vipavca= 10 kr.; od soda dolenjca 
= 10 kr., (izvzet je pa tisti, ki ga porabi meščan 
doma): od soda terana in medice = 20 kr. 

b) Žito. Od stara žita, ki ga pop^če pekar ali tudi 
kakšen drug meščan, toda ne za domačo rabo, plača 
se davka = 4 kr.; od tovora platna („kleine Reister- 
leinwand")= 1 gld., od tovora „GitterIeinv^and" = 40 kr., 
od tovora „Rupfleinwand" = 30 kr.; od tovora medli 
= 10 kr. , od tovora železa in jekla, naj ga proda 
trgovec uže tu ali ga vozi samo skozi = 6 krajcarjev; 
od tovora žebljev =15 krajcarjev." 

Dvema meščanoma so naložili posebej davek: „Facto- 
reien" : „Der Paul Cirian soli von der Fornasa jahrlich 
Steuer geben = 20 fl.. Ebenso der Bildschnitzer Giovanne 
Bapt. Gosta = 20 fl." 

Kar se tiče rokodelcev so dejali, da jim bodo nalagali 
davek vsako leto posebej in se ravnali pri tem po boljšem 
ali slabšem vspehu njihovega rokodelčenja („Den Handwerks- 
leuten insgemein soli man alle Jahr nach eines jeden Auf- 
und Abnehmen anschlagen.") Kar pa se dostaje hiš in 
zemljišč, ostani pri starem in davek se jim ne povišaj. *) 



9 F»sc. Miseell. 



276 

Tako v sporaziimljenji z občino naloženi obrtni davek 
je veljal le za tri leta. in sicer za minula tri. Davek sta 
pobirala po dva iz mostnega sveta izvoljena davkarja (\,Steuer- 
einnehmer** ) ; dva na Velikem, dva na Starem in jeden na 
Novem trgu. (zadnje stoletje pa tudi tu po dva). Zaradi 
zanemarjenega gospodarstva magistrat o vega se je dostikrat 
zgodilo, da so polagali davkarji račune o nabranih davkih 
šele čez več let, v tem pak se spuščali z magistratovim^ 
denarjem v trgovska podjetja. Nekateri so imeli pri tem srečo, 
pridobili so si imetje ter plačali magistratu nabrani davek, 
če ga je zahteval od njih, a marsikateremu je tudi izpod- 
letelo in magistrat je zabeležil z ramami zmajuj^, da je 
denar izgubljen. O Leta IGHO. čitamo v sodniških protokolih, 
da je pobiral davke na Starem trgu leta 1651., 1G52. in 1653. 
nekov Hanns v. Gaianzel ter ostal dolžan 78:* gld. 33 kr. 
1 vinar. Sedem let so ga ])ustili pri miru in šele 1660. leta 
naročili so tedanjenui davkarju na Starem trgu. Juriju Stau- 
daherju, naj izterja od Gaianzelna imenovano vsoto, kakor 
ve in zna. Leta 1561>. mestni očetje še celo vedeli niso. ka- 
teri ljudje so bili leta 1562. — 15(>4. davkarji: veleli so mest- 
nemu pisarju naj pogleda v sodniške protokole zaradi te 
stvari, da bodo vsaj vedeli. kog*a prijeti. ") 

Sila nemarni so postali davkarji konec 17. in v početku 
18. stoletja.. DežtMni knez je moral poseči sam vm4s ter 
odpraviti to neopravičeno gospodarstvo : ukazal je. da davka 
ne smejo pobirati kje drugje nogo na rotovži po trikrat v 
tednu, zjutraj in popi'»ludne. pt^pnludne celo tudi v nedeljo: 
(zjutn\j jo bil zaradi službo božjo rotovž seveda zaprt). Z 
davki zav^talim moščanom so prišt«'li !(»'..») da, celo zapi- 
n\H so jih v stolpe, dokler niso plačali.*) Izterjavanje davkov 
ni bila prijetna stvar, kajti za j^lačovanje ni bil vnet niti 
rovož, niti bogatin. Lota l«i6*». s«* st««rili o ti st\'ari očetje kaj 
stive sklop uoin oln^s. Kath nK\chte oinen sar scharfen 
Sohluss''K Pivti tomu pa so jo iritožila občina ter svetovala, 
naj se i^riono s stroiiostjo nai^^i nri sosedih svetovalcih. 
To ti jo bil ogenj v strehi! Kazgnovljoni mestni očetje so 
ovlgovorili občini : 

^Pasitudi jo ns. da nv:n\:». ir^-istojniki kaz;\ti svojim 
pod!o>n:kom d"bM' v.glod. voudar ni sklorati iz t^ga. da 
potom tuli nolvnoiriii «ms- br.iku a!i {-vHožniku ni treba 



•• F,»>o >:i\. 1'»:^ 



*i iMT;v'.:>ir\^r i''3». \r:..; uci ja^ ^*;: s>t..L<kt j«rL'j*.'k»>le mziiihiet. 



277 

davkov plačevati, če se je zakasnel kdo imenovanih z davki 
ali s kacim drugim dolgom. Pa naj bode, si. magistrat bo 
gledal na to, da privede jedno in drugo stranko k dolžnemu 
plačevanju." ') 

Prošnje za oproščenje zaostalega davka, dobival je 
magistrat vsak čas in jih tudi rad usHšaval, ali če tega ni 
storil, dal je vsaj prosilcu priliko, da je dolg odslužil na ta 
ali 6ni način. Ijeta 16()0. se je oglasil neki Luka Fuschier, 
da mora stradati in ne more davkov več plačevati. Sklenil 
je Ljubljano zapustiti ter se preseliti v Reko. Ker pa ni 
hotel, da bi odšel dolžnik ljubljanskega mesta, prosil je, naj 
mu da magistrat snažiti sablje, shranjene v mestni orožnici. 
Čul je, da so sila zarjavele. Magistrat mu je ustregel in 
ukazal orožničarju, naj mu daje sablje, po dvanajst in po 
dvanajst, pazi pa, da jih bo prosilec res tudi vse prinašal 
nazaj. '-) Nekoč je sprejel od nekega meščana davek „in 
natura'* ; plačal ga mu je z vinom. Leta 1682. se je ponudil 
nekov urar, da bo, namesto da bi plačeval davek, navijal rajši 
uro in tako davek prislužil, čemur je magistrat tudi pritrdil. *) 

Na takšen patrijarhaličen način so si pomagali meščanje 
drug drugemu nositi mestne teže, ki so bile primeroma 
vendar le majhne. 

Kar se tiče druzih s trgovstvom ali z obrtom združenih 
davkov, naveli smo vse že o priliki. 

* -X- 

Pri kraji smo. Kar smo mislili r6či o tem, kako so 
živeli ljubljanski meščanje in kakim potem so množili bla- 
ginjo svojo, povedano je s tem. Videli smo, da je nosil 
kitajski zid zadružnih pravic, s katerim so se zavarovali 
meščanski stanovi drug proti drugemu, jako bogate sadove. 
Dokler ni smel trgovec prodajati tega, kar je spadalo v krš,- 
marjevo stroko in narobe, dokler so rokodelci strogo pazili na 
to, da ni zdelo vala prva zadruga blaga, do katerega je imela 



O Gerichtsprot. 1669. „Obzwar nicht ohiie, dass die Oberu den Unter- 
gebenen mit einem guten Exeiiipel vorzugehen schuldig, so folgt aber daram 
nicht, dass wenn ein oder der andere ans den erstbesagten Obern mit seiner 
sehuldigen Steiier oder andern scliuldigen Posten nicht znhalten oder saumig 
sein wurde, dass ein jeder Private oder Untergebene seines Steuerrestes und 
der Bezahlung entiibrigt sein solite. Wie dem allem aber, will ein ehrs. Rath 
gedaeht sein, auf dass sowohl der eine als der andere Theil zur sehuldigen 
Zahlung reduciert vverden wolle." 

2) Ibid. 1660. 

8) Ibid. 1682. 



278 

pravico druga, dokler je nadzoroval magistrat obrtnike z 
največjo strogostjo, cv^a je Ljubljana in slula kot bogato 
trgovsko mesto daleč na okoli. Privilegiji, neprecenljive mi- 
losti habsburških knezov, omogočile so, da se je Ljubljana 
povečala tekom par stoletij za dve prejšnji mesti in se opa- 
sala z močnim zidovjem, ki je moglo odgnati najhujšega 
sovražnika. Tako utrjena obrnila je vso svojo pozornost 
gmotni blaginji in nikdar ni bilo nakopičenega v Ljubljani 
toliko bogastva, kakor takrat, ko so so veljale vse pravice po- 
sameznih zadrug. Kadar pak je jela pihati od cesarskega 
dvora semkaj druga trgovsko-politična sapa, ko so moderni 
nazori o trgovstvi in rokodelstvi jeli dobivati vedno več tal in 
je cesarost, ravnajoča se po teh nazorih, odtegnila meščanom 
svojo milostno roko ter odpravila privilegije in zadrugam 
vzela skoraj vse pravice, jela je hoditi Ljubljana v gmotnem 
oziru rakovo pot in jo hodi do danes. Število stanovnfkov 
se je sicer pomnožilo, ali s tem ni rečeno, da se je pomno- 
žila ž njimi tudi njihova blaginja. 



M 






♦I 



i^mii^ii^£#.a.ii.^^.mmMi 





XII. Poglavje. 



Števik) ljubljanskih stanovnikov 

leta 1788. 



alvasor je cenil število ljubljanskih stanovnfkov (s 
predmestji vred) na 20.000, pri tem pa segel gotovo 
previsoko. Še leta 1788., ko je imela Ljubljana brez 

dvojbe več stanovnikov, nego sto let prej, štela jih je samo 

10.047, kar dokazuje naslednja tabela: 




1 
1 

Del mesta 

1 


Hiše 


o 

O 


Duhovniki 


S 


Uradniki 

in 

honoracijorji 


•S. 2 

1 


Kmetje 

1 


1.) Notranje mesto 


358 


717 


74 


160 


! 108 


234 


9 


2 ) Karlovško pred m. 


27 


39 


— 


— 


t 


5 


10 : 


3.) Poljansko ,, 


83 


198 


3 


1 


7 


21 


17 


4.) Sentpetersko ., 


1J)5 

■ 


336 


11 




11 


51 


50 


. 5.) Kapuo.insko ., 


66 


97 


77 


4 


16 


36 


4 


6.) Gradišče 


83 


200 


3 


7 


10 


20 


7 


7) Krakovo „ 


81 


130 


1 






2 


58 1 


8.) Trnovo 


85 


115 


3 


— 


— 


— 


62 ' 


j Skupaj 


938 


1832 


172 


179 


152 


369 


217 

1 


i 














1 

1 



280 



J- 1 co 






a- 



05« 






O 

«3« 



J? 



C»9 






00 









4»* 



►^ I ^ 



O 



^T? 


•r'' 


»^ 


1 


1^ 




' 7 



^00 



00 



za 



00 



o 

o 






CD 

t: 

o 

P- 



a: 



<t> 



O 



■ "C 

^ to 
O 



co; 



£3 *— • I 

:ir. TT' 
O O 



CO 
I 



(D 






o 
or>< 

o 
co 

P' 



C- 

<-• 

•-! 

CA 



^3 



CD 



X 



■^ 

-^ 



m^ H- fcC -^ 



hO 




Oi 




05 


c;i 


05 




^^ 


to 


QO 


'<i 


»1 


00 



te 



OD 

_1_ 



00 



09 
■^ 



03 
OS 



to 



09 
09 
00 






09 
l>0 



00 I 



00 



CC 



CO t ^ 1 co 



00 



09 



o 



00 



IC 



IC 



o 



00 



CC 


»^ ' 


W 1 


O 


05 


CD 1 


--3 






O 







— » 1 IC » ic 
IC ' C*3 

CD I 05 



»^ 



00 



ic 

o w 

Ui I o 



IC 



o 

IC 



05 





IC 




o: 


00 


:;^ 



OO 



Ot 



te 



OD 



CO 



tc 



Oi 



CD 



za 



^ 



tc 



09 



"oš" 

C71 



Cn 



00 



00 



05 



4^ 

tc 



O 



00 





(C 


^mA 


•q 


m^ 


00 



09 



CD 



Od 
4^ 



INC 

00 



00 



4^ 







t 




H^ 






Oi 


05 


CD 


05 


4^ 


00 


H-t 


za 


H-» 


05 


00 


•q 


05 


05 


03 


^ 


M^ 


CD 


05 


00 


09 



00 



3 

00 



^ p- D s 5 o ST«S. 

fD p »J p "^ ^ 



2£- »r — P- 
CD P-J2. B qs -^ 



Ženske 



Oženjeni (moški) 



Sanici in vdovci 



CR 
- S* ^ 

es» CD »M 
S- Si 3 



B < 



CD 



cr' 



o 



v deželi 



zunaj dežele 



o 

P' 

co 

o 



Odsotni, da se ne 
ve kje 



dedi6i 

(nachste 
Erben) 



11 — 12 

let stari 



13-17 
let stari 



OO 

e-»- 



CO« 



5f g s CD 

9. o 



281 

Ta tabela je zanimiva na ve6 stranij, v prvi vrsti zato, 
ker je nenatančna. V nobenem delu mesta ne dobimo, če 
štejemo število stanovnikov, istega števila, kftkor ga je dobil 
mestni računar. V notranjem mestu je živelo 74 duhovnikov, 
160 plemiče v, 108 uradnikov, 234 meščane/, 9 kmetov, 457 
kajžarjev itd., 122 druzih, 3.183 ž6nsk, 1 7 tujcev in 356 
mladih ne več kakor 17 let starih Ijudij, vseh skupaj torej 
4.890, mestni računar jih je naštel le 478'^ , torej 103 premalo, 
tudi če bi bil vštel iz Ljubljane odsotne^ jednako napačno 
je štel tudi v predmestjih; in sicer jiE je naštel 'povsod 
preveč, zlasti v Krakovem in v Trnovem, tudi ko bi bil vštel 
odsotne. Njegova številka je kar se tiče predmestij za 167 
glav previsoka, a kar mesta za 103 prenizka, torej vendar 
le še za 64 glav previsoka. Kakšen vzrok je imel li, da je 
tako računil je težko povedati. Jednako napačen je račun, 
ako seštejemo skupno število vseh duhovnikov, plemičev itd. 
skratka: vseh prej navedenih ljudi; vseh teh je po njegovem 
računu bilo 10.047 duš, po našem pa le 9.992; naštel jih je 
torej 55 preveč. Napaki na sled priti je nemogoče in čudno 
je, da ji vlada ni prišla, kajti to tabelo je predložil magistrat 
za vojaški n&bor. — Opozoril sem že nekaterikrat , da so 
magistrate vi računi zlasti v minulem stoletji malokdaj verjetni. 

Resnično zanimivo pa je število ž6nsk, kajti Ljubljana 
jih je imela 6.085, torej nad 60'Vo, moških pa še dobrih 40% 
ne in sam6 3962, in sicer 1.577 oženjenih in 2.390 neoženjenih, 
vseh toraj = 3967, kar se zopet ne vjema, ampak jih je pet pre- 
več. Rodovin je bilo v vsem mestu 1.832 ; ker so šteli samo 1.577 
oženjenih moških, torej je bilo 255 rodovin brez moške glave. 

Največje predmestje je bilo predmestje Šentpetersko, ki 
je štelo 336 rodovin in 1.476 stanovnikov, povprek je imela 
tu jedna rodovina po 4 glave, v mestu pa nad 6 in ravno 
tako v Kapucinskem predmestji. 

Duhovnih Ijudij, (tem so prištevali tudi nune), imelo 
je največ Kapucinsko predmestje, celo več nego mesto; na- 
hajali so se tli štirje samostani: kapucinski, avguštinski, 
samostan diskalcejatov in nun redu sv. Klare. Brez duhov- 
nika je bilo jedino Karlovško predmestje. 

Plemiči, uradniki in „honoraoijorji" so stanovali po 
največ v mesti; Novi trg je bil pravi „quartier aristocratique". 

Vsacega izmed nas pak iznenadi število meščanov ; 
vseh skupaj jih ni bilo več kakor 369, ki so stanovali veči- 
noma v mesti, nekateri pa tudi v predmestjih. Na prvih 
listih te knjige smo si že razjasnili pčjem „ meščan" za mi- 
nulo stoletje. Meščanje so se nazivali le tisti, ki so izprosili 



289 



meščansko pravico in se ukvarjali z meščanskimi posli, to 
je: s trgovstvom, rokodelstvom ali obrtom. Plemiči, duhov- 
niki, uradniki, kmetje, kajžarji, dninarji niso bili, ali vsaj vsi 
ne, meščanje. Število meščanov ni dosti raslo, največ med 
450—400 glav. Samo to malo številee je gospodovalo mestu; 
na rotovži je imela besedo četrtina ali skoraj tretjina vseh 
meščanov, saj je znano, da je štel mestni zastop z občino 
vred 101 glavo. 

Leta 1762. je bilo v mestu 396 zadružnikov, ki so bili 
vsaj večinoma meščanje ter se bavili z naslednjimi p6sli, 
kajti tudi nemeščanje so smeli, ako so se dali vsprejeti v 
zadrugo, trgovati: 




Ime 
zadrugi 






l»(>D 2 



t 



Inie 
zadrugi 



4 
3 



4 
1 



lekarji, 
kiparji, 

(Ant. Schvvtirzel, 

Urb. Haber, Jak. 

Lohr.) 

knjigovezi, 
tiskarji, 

(Jurij Hebtner.) 

8 Ipadarji in brflci 
18 i pekarji, 
kavarnarji, 
stružarji, 
barvarji, 
mesarji, 
pilarji 
(„Feilhauer") 
steklarji, 
zlatarji in 
srebrdrji, 
zvonš^rji, 

(Zncharlas in Bal- 
tazar Schiielder,) 

pasžrji, 
gčslarji, 
kovači, 
lončarji, 
klobučarji, 



3 
2 
5 
12 
1 

4 
o 

2 

4 
1 
6 
3 
6 



4 
25 



I 16 
! 8 
! 2 
, 2 
3 
i 2 
1 
2 
5 
7 
1 
1 
2 
3 

O 

4 



2 



1 



rokovičarji, 
trgovci, 

(med njimi tudi 
Mich. Ang-. Zois,) 

kramarji, 
krzn^rji, 
kotlarji, 

gombarji, 

klepš,rji, 

nožarji, 

blazinarji, 
igl^rji, 

lasničarji, 

sodarji, 

slikarji kart, 

kčcarji, 

glavničarji, 

medičarji, 
usndrji, 
slikarji, 

(med Jijimi dva 
Jelovška,) 

puškarji 
(„Buchsen- 
schiffner"), 

gravSrji, 



6 
1 
2 
6 
1 
4 
6 
2 
25 
8 

22 
4 
9 

4 
3 
15 
3 
2 

1 

3 
4 



kamnoseki, 

pivovarji, 

krtačarji, 

dimničarji, 

jermen^rji, 

„Stuckador", 

nogovičarji, 

sedlarji, 

milarji, 

krojači, 

vkupljeni kro- 

jaci, 

čevljarji, 

vkupljeni čevlj., 

ključžiUičarji in 

urarji, 

žicarji, 

vrvarji, 

• 

kolarji, 
strojarji na 
b61o, 

„Zirkel- 
sohmied", 

cinarji, 
pozlatarji. 



UNIVERSITV Of MICHIGAN 




3 9015 02048 4823 



Vkmi -v 












-♦s-