Skip to main content

Full text of "Mladika: Izdala in založila J. Stritar in J. Jurčič. 1. leto"

See other formats


Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 



jy JE9L JU JL Jmc JC9L 



Izdala in založila 



Prvo leto. 



-wHaH^" 



Tifk Egeijev ▼ LJablJani. 
1868. 






ii.i^e)(ii] 



^ 






I Pomladi hči, HAladilca! zdrava bodi, 
• Odrastleli novi starega drevesa I 
Veselo dvigaj se, razvij peresa, 
Ter cvet in blagi sad iz njega rddil 



Naj ubranila vsakej te nezg6di, 
Nad taboj vedno cula bi nebesa! 
Da črv strupen ti ne oskruni lesa, 
In da ti slana, toča nič ne škodi. 

iz tebe sestra za sestrč pož§ni. 
Da več ne bode vam sešteti broja, 
Ko veje v šitor sklenete zeleni. 

V vaš dom pletč naj ptice gnjezda svoja. 
Pod njim naj potnik, znojni, oprašSni 
Hladu si najde in dobi pokoja. 



— '>oc<2/&J'>~— 



Pesmi in |Mvec 



Bog in sreča tudi z vami! 
Izlotite in zapojte, 
Strel grajočih se ne bojte, 
Naj vas hvale dim ne zmami! 

Kjer je zrna polno klasje, 
Ne konča ga toča vražna; 
Kjer je slama, zrna prazna, 
Ne doda ga hvaloglasje. 



— -cO 'J ^o— 



Diguž. 

Q)j Diguž, ti svetokriški kovač! 
Ki imaš obraz in nos potlačen, 
Ti si neusmiljen, hudoben mož, 
Da s kladivom v babo režiš razkoraČen. 

Nikoli še nisi po svetu bil, 
Ne veš, zakaj se žena spoštuje! 
Nikoli še nisi dobro premislil, 
Kako sveti zakon se dopolnjuje. 

Ne znaš li, da ženska je slaba stvar? 
Potrpi nje sitnosti blagodušen. 
Miruj, ne obrezaj se precej na njo; 
Ne bodi vendar tako hudomušen! 



Bedak si, ker m^Češ Katro na tla; 
Neznane ti ženske so, Diguž! navade; 
Kaj nisi vedel še tega do zdaj, 
Da vsaka sama prehitro pade? 



— cG, g ,£»« 



Vsak ob svojem času. 

Sanjal sanje sem po noči, 
Neprijetne sanje: 
Stal na polji sem širocem. 
Moj prijatelj z manoj, 
In pred nama pol streljaja 
Štirje trdi kmetje. 
Govorila sva med saboj 
O visokej stvari; 
Bešetali so med saboj 
Kmetje svoje vboštvo. 
Pa mi zlodej glavo zmoti, 
Vrže me za kmeti ; 
Skoči z manoj moj prijatelj, 

V tčk spusta se kmetje: 
Dva sta hitra, dva počasna. 
Dva vbežita, dva ne. 
Dvema vsak sva naložila 
Dvanajst gorkih palic. 
Kader delo dokončava, 
Vračava se naglo. 

Cuj, za nama strašna kletev, 

V kletvi štirje kmetje! 
Bes te lopi, kak' zbc^iva. 
Kmetje pa za nama! • 



— cQ, 9 S&3 — 



Dva sta hitra, dva počasna, 

Dva tečeta, dva ne. 

Pa sta bila dva zadosti: 

Prvi mene zgrabi, 

E tlom tovariša drugi zlekne, 

In tedaj za njima 

Ostajalca prikrovsata. 

Nalože zdaj nama, 

(Bog ti nama greh odpusti!) 

Vsak po dvanajst gorkih! 



-—cG 10 -£»-^ 



Pri oknu. 

®lonel sem pri oknu, 
Žalostno gledaje 
Na široko cesto: 
Po širokej cesti 
Sel je potnik umi. 
Potnik se je vmikal, 
Jaz sem tiho meril 
Svojo temno žalost, 
Mislil sem brezupen 
V njeno srce trdo 
In v nesrečo svojo. 
Ko se zopet zdramim, 
Nem poglede vržem 
Na predolgo cesto. 
Glej in potnik hitri 
Bil je vže izginil. 

Ear je tu na zemlji, 
Mine vse in gine. 
Kakor potnik cestni; 
A iz duše meni 
Ne izgine žalost. 
Iz očesa meni 
Ne usahne solza! 



—cG" 11 O*— 



Udomačitev. 

©lovek je podoben vinskej trti, 
Etero mož odreže, da jo presadi 
In zagrSbe tam na svojem vrti, 
Kjer jo solnce greje, blagi dež poji. 
Prime se, ko nekaj časa mine, 
Ter zasaja nove korenine, 
V tujej zemlji spet se domači. 



Tudi Človek sreče, je enake. 
Umni se privadi vsacega sveta. 
In veseli najde veseljake, 
Bodi sto milj daleč, bodi si doma. 
Kjer se vstavi potnik vrhu zemlje, 
Ko slovo na pragu zopet jemlje, 
Solza po obrazu mu kaplja. 



— «c 12 'č^— 



Dekliška tožba. 



®j cvetice 

Nerazvite, 

Ve glavice 

V listih krite ! 
Solncu se ne razvijajte, 
Da vas smrti v last ne da; 
Milo tožbo poslušajte, 
Tožbo zalega srca: 
Žensko lice je cvetoče, 
Dokler nima dvajset let; 
Bože slast so dihajoče, 
Dokler se razvija cvet: 

Leta pa beže, 

Eože se suše, 

Ter ne ožive 

Nikdar spet! 



— ^ 13 '^ — 



Sramežljiva ljubica. 

W nedeljo bilo je po leti, 
V prijazni čas po poln dne, 
Na vrtu videl je sedeti 
Mladenič deklice lepe — 
»Klobuček vzamem si s peresom, 
Pa mimo tenkih srnic grem; 
Da z Ijubeznjivim me očesom 
Pogleda vsaka, dobro vem." 

Tako dejal, tako je storil. 
Kar želel je, to se zgodi — 
„Kak' hitro čas ga je dozoril, 
Kak' bister, kake je rasti!" 
Deklet je ena govorila; 
„2ivljenje čaka je sladko, 
Katera bode ga ljubila," 
Dejala druga je na to. 



In tretja: „meni verjemite, 
Izbrano ljubico ima. 
Ki tu sedi, kjer ve sedite, 
In tudi z vami gleda ga." 



Pa xm Um ljubica sedela 
V pt-koji HDce je hladni. 
B«jea» »e je zarndčla, 
Hitrije tolklo jej arcfi! 

K» "w je ljuba zanidela, 
ttltf*ie bilo jej wce, 
Plaini K trepalnico odela 
K«d«liiui lloi je mlade. 
.,Ne treba m ti nramoTati ! 
MladeiMke dnie zorni cr^t, 
Ljubezni prre dneri zbti 
Nikdar ne poTm6 ee sp«;." 



-«2' 15 



Knjižna modrost. 

F^o knjigah samo ne prebiva modrost, 

Ko mesec ne y zrcala vode, 

Ki, vtrjen v brezkončnih svetov širokost, 

Blešči iz vodene posode; 

To znali vže davno so vedni možje. 

Za njimi je svet se postaral, 

A vendar še zdaj smo otroci ljudje, 

Naš rod za nauke ni maral! 

Vi , ktere pri knjigah obrastel je mah, 

V život se viharni vrzite! 

Ne bodi vas radosti, solze ne strah. 

Iščite, vživaje trpite! 

Bazgrne poklic se vam solznih ljudi, 

Nesreča in sreča po sveti; 

Naj pametnik vas in neumnik uči. 

Kak' človek imšl bi živeti. 



Po trgih, poslopjih in kočah sirot. 
Tam knjiga naukov je zlatih; 
Pogumno 86 spusti na sredo povsod, 
Boj^Č 86 ne stiskaj pri vratih! 



— <^ 16 '£'*~ 

Ce prodalno gledaš iz daleč blago, 
Pri mnozem enaka veljava, 
A kader pomaknil si bliže oko, 
Razloček se velik spoznava. 



In kogar le knjige debele uč^. 

Da svet je še zmerom okrogel; 

Da tekajo v morje iz morja vodč: 

Nikdar naj bi peti ne mogel. 

Ker on, kar pozabil je davno očak, 

Iz nova premleva in poje; 

V zmotnjave se lastne zapreda bedak. 

Bedakom je mota na dvoje! 



— cG, 17 fio— 



Po noči. 

Samoten čnjem, sveča mi gori, 
Bopdt kolesni se iz mlina sliši, 
V pokoji davno vže ves trg leži, 
Molči krog mene vse po dolgej hiši. 

Prisrčna deva moja, spi sladko! 
Nebeški mir naj v prsih ti prebiva; 
Zatisni, draga! blažena oko, 
Saj moja duša nad teboj počiva. 

Poljubil sem te prvič in objel. 
Bori zdaj v meni z radostjo se želja, 
Da skoro ostri meč bi v roko vzel 
In dušek dal obilnosti veselja! 



2 



— *© 18 ^£)>- 



Sobe. 

(Izlivajte curke svoje, 
Grenkosolzne ve oči! 

Tolažite srce moje, 

Ei v bridkosti se topi. 

Hiše krasne tu bleščijo, 
Križajo se ceste vmes; 

Sem ter tam ljudje hitijo, 
Badost seva jim ^z očes. 

Človek rad se ne ozira. 
Vsak le sam za se skrbi, 

Svoje solze si otira. 
Svoje rane si hladi. 

Tudi vas nikdo ne gleda, 
Saj ste tujčeve solz^! 

Pokrivajte lica bleda, 
Utešite mi srce! 



— «2- 19 «£>»— 



Deklica. 

Q)eklica nedolžna 
Samotno je cvetela, 
Neznan jej bil je svet. 

D^ček lep jo najde, 
Nasmehne se in vstavi, 
ZagMda se v nje cvet. 

Bil je lep in krasen, 
In mlad, ko rano jutro, 
Pa vsem dekletom vš^č. 

Kar je koli rekel, 
Verjela je sirota 
Neomna vsako reč. 



Spremljal nje stopinje, 
Rotil se je ljubezni 
In zvestega srca. 

Deklica nevedna 
Pa se ga veselila. 
Ko belega sveta. 



2^ 



—^ 20 o>- 

Mati, brat in oče 
Svarili so jo: pazi! 
Verjela ni jim nič. 

Dala mn je srce, 
Odletel z njenim srcem 
Čez goro, kakor ptič. 

Pazite se Ijabih, 
Oj hčerke ve nedolžne, 
Preproste rožice! 

Z ljubim gre nedolžnost 
In mir in pokoj duše 
In sreča deklice! 



— «© 21 'O'— 



Žensko lice. 



Q)ayida je v greh krvavi pre Vabilo — žensko lice, 
Modro pamet Salomonu omračilo — žensko lice; 
V boji nekdaj zmagoval je Samson leve srdoglave, 
Nikdo sil mn ni ukrotil, ukrotilo — žensko lice; 
In od Eoijolana, ko vihamo plahi Bim je stresal, 
Trepetajo mir in spravo izprosilo — žensko lice; 
Mark-Antonov glas je ukazaval polovici zemlje, 
Ni ga Cezar, v grob je njega položilo — žensko lice; 
Holofemu šator branil mož je meč in kopje bojno, 
Pa igraje mlado ga je prevarllo — žensko lice; 
Vže Adamu, dokler tamkaj v raji živel je nedolžen. 
Sredi raja smrt in žalost je vcepilo — žensko lice: 
Glej, in mene, pevca brez modrosti in brez duše krSpke, 
Srečalo je tako solnčno, tako milo — žensko lice. 
Da vsa z6mlja več ga nima, koder jo nebo pokriva — 
Al* je čudo, da je mene tud* zmotilo — žensko lice? 



—T© 22 &>^ 



Uplenjeni spomin. 

C^ri okenci za mizo je šivala, 

In rutico je ljubemu robila, 

V veseUli pesencah se je glasila; 

Poznal sem, ž njim se v mislili je igrala. 

PrišM sem jaz in precej je molčala, 
Ostro od mene v stran se je zavila; 
Iz las takrat se kita je sprožila. 
Iglica jej z glavč na tla odpala. 

Uže sem cesto prosil je spomina, 
Pa ker se prošnje moje ne usmili. 
Pobral iglico naglo sem po sili. 

Iž njč izvira nova bolečina: 

Kedar jo koli milo ogledujem. 

Spet mislim v drago, tiho sam žalujem. 



— <^ 23 «£>>-' 



Prev^utL 



Se mesta svitlM pUmeno. goHjo. 
Udari zvon, in rog in boben poje, 
In strel ljudi sklicuje v množne roje. 
Da naglo tod in tam y pomoč hitijo. 

Ko menijo, da ogenj zadušijo, 
Pokojni vračajo se v veže svoje; 
A ko razšU so se možje na dvoje, 
Plameni časi huje spet grozijo. 

Preprosto moje srce je veijšlo. 
Da se ognjena ždlja mu vkrotila, 
In bilo spet počasi je veselo. 

A predno sem si mogel biti v svesti, 
Zagledam vstrašen se na starej cesti, 
Stoknit se večja strast mi je zbudila. 



— «o 24 &i-^ 



Vihra. 

C^od nebom divje burje so vihrale, 
Oblake črne trgala je strela, 
Ogrozno tromba gromova rohnela, 
Trepet majal celo je krepke skale. 

Zverine se po jazbah so stiskale, 
Pod streho množica ljudi hitela; 
Le meni, ki si ti mi srečo vzela, 
Boj^ niso misli trepetale! 

Odkril sem prsi, tekel v piš vihamo, 
Breznpen klical bliske v smrtnej sili, 
Stero, sežgo naj moje srce žamo! 

Po tleh so hrasti grčavi ležali, 

Mecesni stari glave oklanjali. 

Le mene se nebeška moč ne vsmili! 



— «© 25 «©*"" 



Pesniku. 



Sinovi božji so z nelm hodili 
Na zemljo novo v njenih prvih letih, 
Mudili se pri Eajnovih dekletih, 
In velikane ž njimi so rodili. 

Prikazal bil se tudi tebi mili 
Obraz je rajske hčere v žarkih svetih, 
Na večnem veličastva božjem vnetih, 
Ei v te iz nje so blagodejno lili. 

A brate! iz nebeške te device 

Le nekaj sinov imaš velikanskih, 

Ker zatopljen si v cvet lepot grmanskih. 

Podal najboljšo moč za bledo lice 
Ležnjivih čarodejk si brez poroke, 
£i ti rodile bolne so otroke. 



— <<2< 26 o>— 



Glumiči. 

Q)n dan pri nas imeli smo glumače, 
Ki 80 glasni po ulicah trobili, 
Z velikim bobnom k sebi nas vabili, 
Ba gledat šli stvari bi nedomače. 

Ljudje so tekli v zanke njih zvijače 
In tamkaje zamorcu se čudili, 
Ei so tatje sami ga počmili, 
Da ž njim slepč neumne postopače. 

Tako kateri med Slovenci vpije, 
Rojakom lehkovemim oznanjuje, 
Da mu srce krepko za narod bije! 

Bes množica verjame vse mu rada, 
A on samo za svojo čast se ruje. 
Ar morda ga dobiček izpodbada. 



— «o 27 *&»— 



Naša nesreča. 



Raj čaka drage naše domovine? 
Vsi viri nje življenja so odprti 
Už^ od nekdaj, in k počasnej smrti 
Domačih grehov le jo kletva rine. 

Sramotni dan, ki njene zadnje sine 
Kropil stid^Č bi na mrtvaškem prti, 
Kjer lit' bi solz ne mogel vnuk zatrti, 
Ta dan le plačal nam bi naše čine! 

Izdajstvo, samoljabje in mehkota; 
Trepet, plemen razpor, neskrb, slepota; 
Lastnost, s katero opicam smo v rodi; 

Do vsega gnns, kar s tujstva k nam ne hodi: 

To šiba naša je, ta nas storila 

V nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila! 



— «i 28 «^ 



nas zlega. 



i 



lovek slabi, v roke dan viharjem, 
Plah se ziblje črez tepež valov, 
Zvija nagle se osode vdarjem, 
Ki oklop in ščit zdrobi njegov. 
Eo vriskanja duša se ndaja, 
Nad glavo na lasn visi meč; 
Ko najslajša knpa nas napaja, 
Sodbo piše prst nam plameni. 

Tn v dolini senčnej, v noči dvoma, 
Vsa modrost ne znade kdaj ni kam? 
Dokler duša v plašči smrtnem roma, 
Srce je igrača grenkih zmam! 
In src^ človeško je brezdnlna, 
Mere svoje samo si ne y6; 
Meri oceanom se globina. 
Meriti se želje ne dadč. 

Naj mi kopje zemljo premaguje; 
Moli naj me v sponah širni svet, 
Naj mi hribe zlata v krilo suje; 
Slavo naj dosežem v^nih l^t; 



~«2' 29 ^"- 

Naj vesoljnost z duhom vso objamem 
Človek vendar bi nesit ostal, 
In slovo od solnca predno vzamem, 
Nično! jezik bi mi trepetal. 

Vse je nično, Ti edini večen. 
Ti začetnik. Ti hranitelj moj! 
Nikdo ni pod solncem Tvojim srečen, 
Kdor ne b^ga tepen v šator Tvoj ; 
Nikdo ne dohrepeni počitka. 
Komur v sebi Ti miru ne daš; 
Kader bije bojna ura bridka, 
Sam pomoč, sam zmago Ti imaš. 

Kogar Tvoj v puščavi plamen vodi, 
Ni mu konjika ni pešca mar', 
Po modrasih, ko po cvetji, hodi, 
V sen ga ziblje potres in vihar. 
Svčt naj gine, solnce, luna gasne; 
Zemljo naj zaliva hrup morja. 
Padajo grmeče zvezde jasne: 
Kdor v Te upa, ta ne drgota. 

In zato oziramo se k Tebi: 
Ko nas bode težki jarem tri, 
Izkušnjava nas vabila k sebi. 
In tolažbe zadnji žarek mrl; 
Ko visela bode tma nad nami. 
Srce nam brezup vesti kljeval: 



Ti, Gospod, zaščiti nas z rokami, 
Da nas v brezno ne potegne val! 

In kedar se nagne dan telesni. 
Da rosil nam čelo mrzel pot. 
Srce stalo, gasnil blisk očesni, 
Duh popu&čal bode kočo zmot. 
Puščal slast in strast življčnja tega; 
Takrat, Oče, Ti pri meni stoj; 
Ti me brani. Ti me reši zlega; 
Ti me v rajski dom pokliči svoj! 



— 1 — . 



(Pordst.) 

Spisal Boris Mir&n. 




i. 

V nedeljo po desetej maši. 

^eseta maša v famej c6rkvi v Belej Vasi je 
minila. Še buči veliki zvon, ki je pfl pri zad- 
jnjem evangelii, ko se začne skozi včl&a cerkvena 
vrata valiti pobožna množica. Najprej, to se ve da, 
vsuje se ljuba mladina iz farne in družili vasi; in 
sicer prvi fantiči, ki se med mnogimi Šalami in 
norčijami veselo razgubž po vasi, vsak proti svo- 
jemu domu. Za njimi se vrst4 po velikosti bolj 
odrastli fantje, kterih eni, namreč mlajši, mimo 
domu gred6 , drugi pa , starejši, ustavljajo se na 
širocem prostoru med cerkvijo, šolo in farovžem, 
in sicer na desnej strani pred šolo, zakai na l^vej 
se v tem zbirajo možj^, ki proti cerkvi nazaj 
obmeni, tlačijo in prižigajo svoje pi^e ter med 
mnogimi silno umnimi pogovori čakajo, kaj bo 



denes klical birič. Od Sile, tako se je namreč 
dejalo staremu biriču, to so pač vedeli, ne bo jim 
prišlo nič dobrega; s svojim hrepečim glasom bo 
pa spet „na znanje dajaP^: do kdaj se morajo davki 

Srinesti; da bo tr^ba zopet cesto nasi|)atl, ali pa, 
a se bo temu in temu prodajalo zemljišče, ker ni 
mogel davka plačati. Bes kmalu pride Sila, star 
mož kratke postave in širocih pleč, z dolgo krivo 
sabljo na širocem jermenu, ki se mu je skoraj 
vlačila po tleh. Zavihti se na zid, ki opasuje cer- 
kev, vzame zvezek pisem izpod pazuhe, razgrne jih 
počasi in glMa srep6 vanje, akoravno v6 vse iz 
glave, in še cel6 brati ne znd, če smemo verjeti 
porednim paglavcem, ki trdijo, da te velikokrat 
pisma narobe drži. Zdaj se oakašlja, ostro pogl^ 
okrog, če ga vse posluša, nabere sape, kolikor je 
more, ter zakriči, kakor star petelin: od cesarske 
kraljeve komisije itd. 

y t6m, ko možje poslušajo svoje dolžnosti, 
ktere jim Sila nakldda, stojš nasproti njih fantje, 
ki se ne smejo še mešati v zbor modrih mož, in 
se jim tudi zato ni treba pečati, kaj Sila govori — 
ter ogledujejo dekleta, ki sramežljivo gredd pred 
njimi. Akoravno pa v tla pobešajo očf, kakor jih 
matere učč, ne hotel bi vendar staviti, da ni 
spoznala vsaka svojega izmed gledalcev. 

Svetinova Metl^! Svetinova Metka! Ta glas 
se na enkrat zbudi med fanti in gre od ust do 
ust. Vse oči se obrnejo v dv6 dekleti, ki gresta 
bolj med zadnjimi iz cerkve. Desna je videti ka- 



— «<2' 33 *o»- 

cih 16 — 17 let stara; na pervi pogled se spoznd, 
da so na njo obrnene vse oči, dasi je njena dru- 
žica tudi prav zalo dekle. 

Metka je bolj majhne nego velike postave in 
šibke rasti. Nenavadno belo obličje in drobne ro- 
čice kažejo, da ni vajena težkega dela na polji. 
Četudi je opravljena, kakor druga dekleta, ven- 
dar jej vse nekako drugače stoji, tako da je videti 
vsa nekako gosposka. Zlasti pa je nosila belo pečo 
rahlo pod brado zavezano tako, da so se videli 
od spredaj lepi, gosti, črnorjavi lasje. O njenej 
lepoti je bila cLaleč okrog samo ena misel, samo en 
glas: ni je lepše pod Belo vaškim zvonom, nego 
je Svetinova Metka, in mnogemu mladeniču je 
na skrivnem srce gorelo za njo. 

Kakor pa lepota, tako je bila sploh znana 
tudi Metkina poštenost in sramežljivost. Akoravno 
je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni se 
mogel ponašati noben fant, tudi najlepši in naj- 
bogatejši ne, da bi bil kdaj dobil posebno dobro 
besedo ali prijazen pogled od Svetinove Metke, 
tako da so jej očitali nekteri, da je trdega aU še 
celč ošabnega srca. Zato so se bili nazadnje nava- 
dili mladeniči, da so jo gledali z veseljem, kakor 
lepo rožo, ograjeno s trnovim plotom, mimo, 
brez poželenja! 

Ali si videla Metka, Dorčeta? vpraša Marija- 
nica svojo družico, ko sta bili že med zadnjimi 
hišami farne vasi. — Kako je zrastel in kak lep 
mladenič je zdaj ! Pa tudi jako moški se obnaša. 

3 



— ^ 34 >9^>— 

Pa kaj se bo menil tak lep, bogat gospod za nas 
kmetska dekleta, ko bi bile še tako lepe, kakor ti, 
Metka. Njemu ne manjka imenitnih mestnih go- 
spodičin, ki so lepe in šum6 v drazih svilenih 
krilih. O pač srečna, ktera bo enkrat njega svojega 
imenovala! Ali ni res Metka? — Pa kaj ti je 
denes, da si tako tiha in zamišljena? Olej, kako 
si bleda! In zdi se mi, da imaš objokane oči. 
Povej, kaj ti je Metka? — 

O nič, nič! soparna vročina, mislim, v cerkvi 
me je prevzfla, tako da mi je bilo skoraj slabo; 
zdaj pa je že bolje, ko s vi v čistem zrakn, in 
kmalu bo po polnem dobro. 

V tem sta bili naši prijateljici zapustili vas. 
Kolovozni pot tik gozda na desnej strani ju je 
peljal po prijaznej dolini, po sredi ktere je tekel 
potok, na obžh straneh z vrbami in jelšami ob- 
rasten. 

Bil je lep poleten dan. Z neba, jasnega ko 
ribje oko, je hudo pripekalo solnce. Tiho in mirno 
je bilo vse okrog in okrog. Ptiči, ki so malo prej 
še z veselim žvrgolenjem iskali si južine, tičali 
so tiho skriti po drevji in po grmovji. Drevje 
samo je bilo, kakor bi dremalo; genilo ni s pere- 
som. Le sem ter tje zašumi pred Metko in Mari- 
janico kak martinček, ki je ob potu na kamenu 
ležeč kakor mertev se grel na solnci. Ko pa 
začuti stopinje, švigne bliskoma v bližnje gr- 
movje. BUo je, kakor bi ves svet hotel govoriti: 
denes je gospodov dan! Kaj tacega sta morali 



— cG 35 o= — 

misliti tudi deklici, ker molče in zamišljeni sta 
šli svojim potem, kakor bi se bali s kako besedo 
dramiti sveti praznični mir! Zdaj zazvoni poldne 
veliki zvon v farnej cerkvi , in njemu odgovarjajo 
zaporedoma manjši po podružnicah. Metka in Ma- 
rijanica se prekrižata in tiho molita. 

Ko prideta čez nekoliko časa do znamenja na 
razpotji, Marijanica podi roko svojej prijateljici: 
Bog te ob vam j, Metka, in pa pozdravi Toneta! 
S temi besedami krene na desno, Metka pa grč 
mimo znamenja dalje ravno po tistem poti, malo 
navzdol, po prijaznem brezjiči. Komaj pa je storila 
nekaj stopinj, zavije v stran od poti na zeleno 
trato, okrog in okrog z drevjem in grmovjem ogra- 
jeno. Tu pod drevesom se zgruzi na tla, po&ije 
z obema rokama obraz , začne strašno ihtiti in 
nazadnje se zjoka na glas. Potok vročih solz, 
ki jih je dolgo zadrževala, se ji ulije po bledih 
licin. 

Moj Bog, moj Bog, zdihuje, le enega samega 
pogleda ni imel zame! Ni me ljubil, o ni me ljubil 
nikoli! Kako bi me bil mogel sicer tako hitro 
pozabiti? In jaz sirota, jaz mislim nanj noč in 
dan! 

In še huje joka in zdihuje, še obilneje lij6 
solze iz ool. 

Čez nekaj časa, ko so jej solze nekoliko po- 
lajšale in ohladile srčno bolečino, naglo vstane, 
obriše z belo ruto oči in obraz, ter se napoti zopet 
proti domu. 



— ^ 36 o>— 

Pri prelazu, kjer je konec gozda in se zače- 
njajo vrtje z ^edicami in sadnim drevjem, čaka 
jo že zvesti hišni varuh, stari Sultan. Ko se pri- 
kaže Metka iz gozda, kakor blisk kvišku plane in 
jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo pa bolj 
podobno tuljenju) in neumnim skakanjem. Ali denes 
nima mlada gospodinja oč^sa za njegovo okorno 
dobrikauje in prilizovanje , in skoraj nejevoljno se 
ga brani, ko se spenja po njej. 

Kaj mora pač to biti? Kaj tacega se ni še 
nikoli zgodilo zvestemu staremu prijatelju ! Žalostno 
pobesi rep in ušesa, ter gr6 ves pobit pred njo, in 
(kar se tudi še ni zgodilo nikoli) ko prideta do hiše, 

Sozabi z veselim lajanjem naznaniti njen prihod, 
[irno leže pred prag in z milim pogledom zre 
za mlado gospodinjo, ki stopa v vežo. 

Dober dan! pozdravi Metka v hišo stopivši 
mater, ki za mizo sedeč bere iz starih pobožnih 
bukev. — Bog ga daj! odgovori mati, sname na- 
očnike z nosa, položi jih skrbno v bukve za zname- 
nje, kje je nehala, zapre bukve ter jih položi na 
staro mesto na polico. 

Denes pa dolgo hodiš od maše; Tone je že 
zdavnaj domd. Le hitro se razpravi, južina bo 
zdaj na mizi! 

Na to gre mati pred ognjišče, južino iz pečf 
jemat, Metka pa v stransko izbo, kjer sleče lepo 
praznično obleko in obleče malo bolj delavniško, 
kakor je spodobno v nedeljo popoldiie. V tem 
pride Tone, Metkin brat, lep mladenič visoke, 



— cG 37 'S>^— 

krepke postave, resnega pa vendar prijaznega 
obraza. 

Tudi Sultan je bil že prišel v hiSo, in maček, 
ki je ležal vse dopoldne len na peči, zbudi se, ko 
zasliši žlice in skledo; na pol mižč se plazi, rep 
kvišku držftč, proti mizi; gred6 se leno podrgne ob 
stolovo nogo in tiho zamijavka. 

Tako je bila zbrana družinica pri južini: 
mati. Tone in Metka za mizo. Sultan pa pod mizo 
z mačkom, s kterim sta bila sklenila po dolzem 
sovraštvu mir in prijaznost. Midva pa, dragi bra- 
lec, pustiva jih pri južini, pojdiva ven in ozriva 
se malo okrog! 

Vasica Svetinovo, ki nima več nego štiri 
hiše, stoji na prijaznem holmu, ki se naslanja proti 
jutru na visi hrib, po kterem smo spremljali Metko, 
domti gredočo iz farne vasi. Spodaj pod hišami 
so vrtje s sadnim drevjem in gredami; potem se 
počez njive začn6 in držš notri do ravnine. Ker 
so obdelane z mnogovrstnimi sadeži, videti so od 
daleč, kakor različni pasovi, ki oklepajo griček. 
V sredi med njivami drži pot od hiš notari doli do 
ravnega polja; pod gričem malo na levo od poti 
vrvrd bister studenec izpod skalovja, na pol po- 
kritega z zelenim grmovjem. Urno, kakor bi se 
mu mudilo, napajat travo in cvetice na polji, 
mrmrije skače po belem kamenji sredi ravnine, 
lijnalu pa mu vzame mlado življenje potok, ki 
teče po dolzem po polji, in kterega, četudi ni ne 
širok ne globok, imenujejo Včliko vodo. 



Kavdn pod gričem, sploh Polje imenovana, 
po kterej teče Všlika voda, dolga je dobre pol ure 
in komaj četrt ure široka. Proti večeru jo skoraj 
v polkrogu opasuje hribovje, s smrečjem obrasteno; 
na levej proti jugu stoji konec nje zelen hribček 
z belim gradičem, katerega ljudje sploh samo Grad 
imenujejo. V dnu zadaj vitje gore dolino popol- 
noma zapirajo od te strani. 

Proti polnoči je dolinica malo širša. Na enem 
izmed gričev, ki od te strani zapirajo dolino, stoji 
bela cerkvica, nasproti grada na onem konci. 

Dragi bralec, to je kraj, kjer se je godilo, 
kar ti mislim povedati v teh vrsticah. Ko bi dejal, 
da 

dežela kranjska nima lepšega kraja, 

trdil bi preveč; toliko pa smem reči, da ta kraj 
ima nekaj posebno prijaznega, in nadejem se, da 
tudi ti bi se mu kmalu privadil. 



-x--v ^ r->.>- 



H. 
Snubač. 

Po južini prime mati Metko za roko ter jo 
pelje v sbransko izbico. Iz njenega skrivnostnega 
vedenja je bilo lehko spoznati, da ima denes nekaj 
posebno imenitnega govoriti z njo. Ko stopita v 



—^ 39 ^s-^ 

i2bo, mati skrbno vrata zapre, sede na posteljo 
(drugega sedala ni bilo v sobi) ter pomigne Metki, 
da sede poleg nje. Eo Metka molčš sede, prime 
jo mati za roko, ter jame tako govoriti: 

Glej, ljuba moja Metka! denes si ravno iz- 
polnila sedemnajsto leto. Lepo si dorastla, in 
tudi čedna si dovolj, pa zato gre hvala samo 
bogu; tega nikoli ne pozabi. Zaradi tvoje izreje 
si ne morem, hvalo bogu! ničesa očitati; storila 
sem, kar sem jaz mogla. Eajnik tvoj oče, bog mu 
daj dobro! nas je zgodaj zapustil. Da! rajnik 
tvoj oče — to je bil mož, kakoršnega bi dan de- 
našnji zastonj iskala daleč po svetu. Pa kaj si ga 
mogla poznati! Komaj pet let si bila stara, ko je 
zapustil ta svet in se je preselil v boljšega. Po 
vsej soseski, ki si ga je bila izvolila za župana, 
bil je češčen in spoštovan. Svetinova desna roka 
je veljala, kakor pismo in pečat, in njegova beseda, 
kakor gotov denar. Bil je pa tudi vreden tacega 
spoštovanja: skrbel je za svoje soseščane, kakor za 
svoje otroke; bil je pravi oče vsem ubogim in 
sirotam; za njih prid se je poganjal o vsakej 

Eriliki, in ni se mu žalilo, kader se je bilo 
reba potegniti zanje, ne potov, ne težav, ne goto- 
vega denarja. Zato pa je bil tudi skoraj vedno 
na poti: zdaj v komisijo, zdaj v bresijo, zdaj zopet 
v Ljubljano. Ni torej čudo, če je pri tem vedno 
bolj hirala naša imovina, ker se ni mogel veliko 
pečati z domačo kmetijo. Ni je imel druge slabosti, 
nego da je bil predober. In če sem ga Časi pri- 



— «2» 40 »o*~ 

jazno pokarala, da mimo tujih opravil opudčt 
svojo hišo, tedaj mi je vselej odgovoril s nasme- 
hom: „IIrška!" je dejal, „kaj boš toliko skrbela! 
Glej, saj je naša kmetija vendar zmerom dobro 
obdelana, bolje nego ktera si bodi in z lakka 
nas živi. Dolgov, nvalo bogu, nimava, in za 
otroke storiva dovolj, če jih lepo zrediva v prid- 
nosti, poštenosti in strahu božjem; dalje si bodo 
že sami pomagali. Kaj pomagajo nakopičeni za- 
kladi srebra in zlata, ki jih roditelji pustč otrokom? 
Le prevečkrat jih zapeljujejo v lehkomišljenost 
in razuzdanost. Glej, soseska me je izvolila za 
svojega župana; prva moja dolžnost je torej, da 
skrbim za nje prid in blagost. Kako bi drugače 
zaslužil njeno zaupanje? In misliš, da je to moje 
prizadevanje za sosesko nam na izgubo ? Prepričan 
sem, da vse to nam bo na prid, in kar sem storil 
jaz za sosesko, to pravični bog obilo povrne naji- 
nim otrokom." 

Tako je govoril in tolažil me blagi mož , in 
kaj sem mu hotela odgovarjati na to? Nisem ga 
mogla grajati zaradi dobrega srca, le še bolj sem 
si prizadela, kolikor mogoče s svojo pridnostjo in 
skrbjo nadomestiti, kar je gospodar zamudil pri 
hiši. In tako je šlo vse dobro, ko sklene nebeški, 
oče v svojej neskončnej modrosti, k sebi ga pokli- 
cati. Že tisto zimo poprej, ki je bila posebno huda, 
bil se je prehodil iz Ljubljane gredž. Prišel je bil 
ves oslabljen domii. Začne kašljati in tožiti, da 
ga v prsih bolf ; pa kar sem si prizadela, ni ga, 



—^ 41 &*— 

bilo spraviti v posteljo! Ni se mogel videti brez 
dela. — Kader bom nehal delati, je dejal, nehal 
bom tudi živeti. Nazadnje,, ko je bil le vedno 
slabejši, in se ni mogel več držati po konci, moral 
je vendar v posteljo. L6gel je na sv. Boka dan, 
in od tistega časa ni vstal več. Dejali so vsi, da 
bi le prestal prvo listje! Ni bila volja božja. 
Bilo je po sv. Terezii tisti dan — minilo je že 
tega 12 let, vendar se mi zdi, kakor bi se bilo 
včeraj godilo — • pokliče me k postelji: Urška, 
Urška! moja ura je prišla; ločiti se mi bo od vas; 
pa ne ^aluj mi preveč, saj se ne ločim za zmerom ; 
tam gori se bova zopet videla. Ti in Tone sta 
klečala pri znožji in se milo jokala. Migne mi, 
da vaju pripeljem k zglavju. Ljuba moja! vama 
reče s slabim glasom, pustil vaju bom, pa nič 
se ne jokajta; gori ffrem k očetu, kjer bom prosil 
za vaju, da tudi vidva enkrat prideta gori. Spo- 
štujta in ljubita svojo mater! Urška, skrbi za 
moje in svoje otroke! Bog vas obvaruj vse! — 
Še enkrat se ozre na nas, potem na bri&o martro 
nad zglavjem, vzdahne in — sklenil je! 

Pri teh besedah si mati ni mogla kaj, da bi 
se ne jokala, in tudi Metki se ulijd solze, ki jih je 
dolgo zadrževala. 

Čez nekaj časa povzame mati zopet besedo. 

Po očetovej smrti nam je iz konca trdo šlo; 
pa kmalu smo bili z božjo pomočjo zopet na prejš- 
njem stanu. Božji blagoslov je bil vidno nad nami : 
polje, ki so ga zdaj največ obdelovale tuje roke, 



slednje leto je dobro obrodilo in tudi pri živali 
smo imeli srečo, tako da smo mogli zmerom po- 
šteno in zadovoljno živeti. 

Moja poglavitna skrb sta bila Tone pa ti. 
Tone je hodil v farno šolo, potem pa ostal domd 
in se z veseljem in spehom poprijel kmetije. 
Tebe pa, ki si se mi zdela prešibka za težka 
kmetska dela, in si imela za uk veselje in dobro 
glavo, dala sem po dokončanih farnih šolah v 
Ljubljano. Naj bo, sem dejala, ker je bolj unme 
glave in umčteljnih rok, pa naj si bolj z lahka, 
nego mi drugi, služi kruha; naj se v mestu še 
bolj izuri v tej in (Jnej reči, potem bo tu in tam 
za rabo; in če hoče imeti pamet, nikoli ne bo 
napak zanjo. To se ve, da vse to ni bilo zastonj: 
zdaj je bilo treba plačevati stanovanje, zdaj hrano, 
zdaj obleko, zdaj eno reč in drugo; pa z veseljem 
sem storila vse; saj sem upala, da. bo na tvoj 
prid. 

In zares, te dve leti, kar si bila potem v 
gradu, bili so gospd s teboj prav zadovoljni, in še 
zdaj ti dajejo zaslužka, kjer je moči. S svojim 
delom zaslužiš dovolj, več nego sebi potrebuješ. 

Ali tako, začne mati zopet po kratkem jnre- 
niolku , ter jej rahlo položi roko na kolena, sama 
vidiš, vendar ne bo moglo zmerom ostati. Glej, 
očeta si izgubila zgodaj, in tudi mene ne boš imela 
zmerom; tudi meni pride ura, in morebiti prej, 
nego menivi obe: človek je kakor kaplja na veji, 
in smrt pride, kakor tat po noči. 



Ljuba mati, prosi Metka, ne govorite tako; 
saj ste še tako krepki, in ljubi bog vas bo še 
dolgo dolgo ohranil! Kaj bi mi bilo siroti početi 
brez vas? 

Moja moč, ljubo dete, gre že proti koncu. 
Eo idem v hrib k maši, čutim, kako mi noge nič 
več prav ne služijo, in oči mi pešajo od dne do 
dne. Ko ima človek enkrat svoje 50. leto ze saboj, 
mora se že počasi pripravljati na odhod. 

Predno pa glavo položim k pokoju, vaju bi 
vendar rada presbbljena videla; rada pojdem po- 
tem, kamor me kliče moj rajnik. Za Toneta pač 
ne skrbim toliko, on je mož, in druge pomoči ne 
potrebuje nego božje. Z veseljem vidim, da se 
rada imata z Bregarjevo Marijanico. Stari Breffar 
je trden kmet in pošten mož, pa kakor mi je rekel 
sam, ne branil bi se, če bosta Tone in Marijanica 
enkrat mož in žena. Marijanica je pridno, delavno 
dekle, in tudi lepo doto prinese k hiši. Tako bi 
bil Tone preskrbljen, če je božja volja. Ali kaj 
bo pa s taboj, dete moje? Tako vedno ne moreš 
ostati. Ko tvoj brat enkrat ustanovi svojo družino, 
boš se, če ravno te ima rad, vendar samej sebi 
tujka zdela v domačej hiši. Dokler si mlada, gre 
še še; ali pridejo leta, in takrat še le v6 Človek, 
kaj je hiša, kaj je svoja družina. 

Ali si že kdaj kaj premišljala to? Kaj se 
ti zdi? Odkritosrčno mi razodeni svojo misel, saj 
sem tvoja mati, ki ničesar ne želim, nego tvoje 
sreče! 



Metka vedno molči, vedno bolj je nemirna: 
videti je, da jej nekaj teži srce, česar si pa ne 
upa razodeti. 

Čez nekaj časa zopet začne mati: 

Jaz sem že večkrat premišljala in primerjala, 
kaj bi in kako bi, da bi bilo prav. Eo bi mogla 
tako-le kam priti v kakšno boljšo hišo, da bi ti 
ne bilo treba prijeti za vsako delo, da bi le bolj 
gospodinjila, tako postavim, ko bi se primerilo kaj 
tacega, kakor pri Tinetu! 

Metka se zdrzne pri tem imenu; zdaj še le 
vidi, kam merijo materine besede. 

Saj ne pravim ravno, govori mati dalje — 
to le primerjam tako — to se ve da, kaj tacega 
bi bilo kakor nalašč zate, in večkrat mi je že Slo 
po glavi. Tine ima lepo domačijo in tudi gotove 
denarje mu je pustU oče, ker je bil umen in var- 
čen mož. Služba gradskega lovca tudi ni napačna, 
in ga že sama na sebi pošteno redi. Pri vsem tem 
pa je tudi Tine mladenič, kakoršnega si le želeti 
more najbolj izbirčno dekle. Vidiš Metka, ko bi 
se našlo kaj tacega zdte! — Pa kaj ti bom dalje 
prikrivala, kar mi dela veliko veselje. Tine sam 
je že govoril z manoj ; lehko si misliš, ali mi je 
ilo to po godi ali ne — pa nisem mu vendar 
obljubila ni^sa; dejala sem mu, naj le s taboj 
govori ! 

Nu, kaj se ti zdi, Metka? Kaj ne, da bi 
kaj tacega ne bila pričakovala? Kaj ne, da je to 
velika sreča in čast, da je Valentin, kteri bi bil lehko 



i' 



potrkal na vsaka vrata, izbral ravno tebe? Pa kaj 
je to? Kaj molčiš? 

O ne jezite se, ljuba mati! če vam ne mo- 
rem precej odgovoriti. Ees moram reči — nisem 
se nadejala take cesti — in čutim, da je nisem 
nikakor vredna. Bojim se, da bi se ne kesal po- 
zneje, ko bi mene vzel — in tudi zame je bolje, 
da ostanem tako! Kaj se mi mudi možiti se, saj 
tako dobro, kakor pri vas, mi ne pojde nikjer. 

O ne, ne! ne boš me premotila s tacimi 
izgovori! Nekaj druzega mora biti, kar ti brani, 
da se ne poprimeš brez premisleka sreče, ktero ti 
je sam bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna, pri- 
krivaš mi nekaj, kar pa moram vedeti. Bog ne 
daj, ko bi zvedel Tine, da si se pomišljala samo 
eno trenotje. Usrdil bi se, in tvoja sreča bi bila 
zapravljena in izgubljena za vselej! 

Ce pa že mora biti, ljuba mati, pa mi vsaj 
malo časa pustite; saj se ne branim, ali tako reč 
je ven^ treba malo premisliti. 

Kaj je tu treba premisleka ! Z obema rokama 
se okleni sreče, ki se ti ponuja denes, in morda 
nikoli več ne. In da ti povem naravnost: še denes 
popoldne je dejal, da te pride snubit sam , in rada 
sem mu dovolila, ker nikdar bi se ne bila nadejala, 
da se boš le količkaj pomišljala. 

O mati, mati! le denes ne, denes ne! jutri, 
pojuternjem, kedar boste hoteli, le denes ne! Ne 
morem in ne smem mu dati odgovora, kakoršnega 
hočete vi in on! 



Kaj je to, Metka? Tu mora biti uekaj, kar 
pa hočem vedeti, moram vedeti! 

O mati, mati! o ne ravnajte tako grozovito 
H Hvojim ubogim otrokom. Ne silite me, da vam 
razkrijem, kar bi mi za vselej odvrnilo vase srce! 
No delajte me Se nesrečnejše. Sam bog ve, kako 
Hem nesrečna! 

Moj bog, moj bog! Vsa moja skrb in moje 
prizadevanje, vse moje upanje, da bom imela po- 
sebno veselje nad tem otrokom na stare dni, 
vsa moja tolažba, vse se bo razbilo nad trmo tega 
porednega, nepokornega dekleta! 

Ne, ne, govori dalje z mečjim glasom, ne 
nioreS ravnati tako grozovito s svojo materjo; saj 
si bila vselej pobožno, poslušno, prisrčno moje 
dete, moje veselje, moje oko. Kaj sem prestala in 
pretrpela za te! Ko si bila hudo bolna v 7. letu, 
lako da je vse dejalo: zdaj pa zdaj bo vgasnilo 
sirotiSčo, takrat se nisem genila od tebe; poleg 
tvoje posteljice sem po noči ležala na tleh, očesa 
nisem zatisnila, ves Čas sem vlekla na uho, ali še 
dišeš; komaj si se genila, že sem bila po konci; 
hitix> sem luč vpihala, prekladala te in posteljico 
ii m*esti\jala in zrahljevala. Kolikokrat sem te 
vnela v naročje, gori pa doli te nosila, pela ti in 
teSlila te, da si nopet malo zadremala. Ko si že 
pojeiualo siix)ii$če, cakor ribica na suhem, takrat 
y^ so vsi dejali^ da le materin dih ti je vpihal zo- 

E>i iiv^jeine. — Prav zase sem te hotela izrediti, 
kko la pobo\j$ek na stara leta! — O kako bi bOo 



lepo! Ti bi bila kakor gospd: vse bi te gledalo v 
nedeljo pri maši, pozdravljalo te in se ti priklanjalo. 
O kdko veselje starej materi! Saj roditelji nimajo 
druge sreče, nego če vidijo svoje otroke srečne in 
spoštovane! Kaj mi, Metka, res tega ne privoščiš? 
Kaj pa hočem nego tvojo srečo? — Kaj ne, Metka, 
da mi ne moreš odreči tega? 

Pri teh besedah vstane mati, stopi pred svojo 
hčer, oklene se je okrog vratii ter gleda jo z mo- 
krim, milo prosečim očesom. 

Ko Metka vidi svojo mater tako pred saboj, 
ne more se dalje držati, zdrsne prednjo na kolena, 
skrije obraz v njeno krilo ter med ihtom in sol- 
zami govori te besede: 

Mati, mati, o ne zavrzite svojega nesrečnega 
otroka ! Bog mi je priča, kako rada bi vam spolnila 
vašo željo, ali — ne morem — • ne smem ! — Moje 
srce ima že drugi! 

In kdo je tisti nesrečnež, ki mi je zapeljal 
moje dete? 

Teodor! O ne zapeljal — mati! 

Kakor bi jo bila kača usekala, odskoči mati pri 
tem imenu, tako da Metka pade na obraz na tla. 

O ti brezbožno dete, vpije, pojdi pojdi, 
obesi se mu na vrat! Naj dela s taboj kar hoče. 
Kader te bo sit, pa te popusti za plotom! — O! 
Bog te bo kaznoval, ti nečast in sramota našej 
poštenej hiši! 

Metka leži na obrazu, ne oglasi se in ne 
gane. Ko to mati vidi, prestrašena skoči k njej, 



— ^ 48 "^^^^^ 

in ko ne čuti v njej znamenja življenja, popade jo 
neizrečena groza. Dvigne hčer od tal, strastno Jo 
objema in poljublja, stiska jo na prsi, ogovarja 
in po imenu klfče ; položi jo na posteljo, boža jej 
lice in čelo, in še strastneje poljublja. Ko se po- 
slednjič Metka zav6, odpre oči ter se je oklene, 
takrat pa mati ne ve, kaj bi počela. Smeje se in 
joka, prosi odpuščanja, tolaži jo in zopet objema 
in poljublja. 

Oj molči, molči, Metka moja! Nič ne jokaj, 
saj si vendar le moje prisrčno dete; srečna sem, 
da te le vidim, da te le imam; za drugo bo že 
ljubi bog skrbel! 



lil. 

Valentin. 

v senci pod starim košatim orehom pred hišo 
sedi popoldne Metka z debelimi bukvami v rokah. 
V travi pri njenem znožji leži Sultan. Pazljivo se 
še enkrat ozre okrog, in ko vidi, da je vse mirno in 
varno, pobesi ušesa, položi težko glavo na stegnem 
prednji nogi, pomlžkne še nekolikokrat z velikim 
trudom, potem pa zamiži. Mimo je njegovo spanje, 
ker ima dobro vest. Le sitne muhe ga dražijo in 



— <<2' 49 o>— 

mu ne dadč pokoja: zdaj je treba pomigati z 
ušesom, zdaj mahniti z repom, zdaj cel6 hlastniti 
z gobcem po kterej. Pa pretf mu še veča nesreča. 

Od sosedovih priskače mlad kuže; vidi se, 
da se mu je treba igrati po vsej sili. Kakor ne- 
umen skače in pleše okrog ležečega Sultana, laje 
in bevka, vleče ga za uho, zaganja se nanj, pa 
vse zastonj. Nekoliko kratov Sultan nejevoljno 
zamčl; ko mu je pa le preveč, in ko vse nič ne 
pomaga, takrat pa butne s svojo težko glavo ubogo 
živalco tako, da kakor bi jo vrgel iz prače, daleč 
odleti in se trikrat prevrne, predno v travi obleži. 
Vse pobito in omamljeno se pobere, stisne rep med 
noge, in klapž klavrno domu. 

Malo v stran se je spravila kokla s svojo 
drobno družino. Kakor more, široko se dela in 
vabi s prijaznim kl6čenjem svoje male kebčeke 
pod varna krila. Nekteri poslušajo in gred6 pod 
njo; pa ker jim je, mislim, pregorko, gledajo jej 
skozi perje, kakor skozi okno; drugi se obotavljajo, 
postopajo okrog nje, zaganjajo se kvišku ter naga- 
jivo kljujejo rdeči podbradek materi, ki se £:ži 
tako modro; najporednejši pa se jej cel6 zaganjajo 
in skačejo na hrbet — toda le malo kteri ga do- 
skoči, in kader je že gori ter se misli okoristiti, 
pa zdrsne na tla. Starka vse mirno trpi! 

Zdaj se pripl&zi, na pol mižeč, leni maček 
skozi priprta hišna vrata. Bep drži po konci, prav 
tiho zamijdvka in pogleda okrog sebe. Kaj vidi? — 
Kakor izgubljena ovčica, tava pišče daleč od svoje 

4 



matere, in neskrbno kljuje travo, kakor je videlo 
mater. Pregrešne, poželjive misli se zbujajo v 
mačkovih prsih ; sline se mu cedš po tolstej južini. 
Saj je pa tudi prilika prezapeljiva; kako se je 
braniti! O maček, maček, stavi se krepko v bran 
izkušnjavi, drži se moški! Saj te imajo tako že 
malo na sumu, da si enemu, ki ga je na nagloma 
izmanjkalo, vrat zavil! — ■ Ko mu tako raste in 
raste poželjivost, pogleda svojo mlado gospodinjo, 
ki jo tako čisla in ljubi, zdaj pa krepkega Sultana, 
ki sicer Se spi, pa naj zasliši najmanjši šum, in 
kakor blisk bo skočil na noge, in tedaj gorj6 ti 
hudodelnik! Zdaj zopet poslransk pogled na ljubo 
belo nedolžnost v zelenej travi. Zdaj je boj najhujši 
v njegovih prsih. Že se je pripravil na skok, pa, 
njemu na čast bodi rečeno, njegov dobri duh ga 
o pravem času potegne nazaj. Zamiži, da ne vidi 
izkušnjave, krepko se obrne, ter korači zopet na 
peč, dasi zmagalec, s pobešenira repom, z lehko 
vestjo, pa težkim srcem — stari grešnik! — • Mi 
se pa veselimo njegove zmage, in ne kratimo mu 
zaslužene slave s pomislekom, da ravno, ko mu 
je bila grešna poželjivost do vrha prikipela, ko 
je že mislil pasti v izkušnjavo, da je bil ravno 
v tistem hipu Sultan jezno z gobcem hlastnil po 
muhi. 

Metka zapre bukve, nasloni se nazaj na drevo, 
položi križem roke in mirno sedi. Saj jej ni moči 
brati, vedno jej uhajajo pogledi tje, kamor jo vleče 
srce, tje do belega gradiča, ki z zelenega griča 



— *<3* 51 'e>>- 

gleda tako prijazno po tihej dolinici! — Tako za- 
mišljena deklica ne čuti , da se jej bliža mladenič 
v navadnej lovskej obleki. Ko je že blizu nje, po- 
zdravi jo: 

Dober dan, Metka! 

Metka se prestraši pri teh besedah, in s sla- 
bim glasom, da se komaj sliši, odgovori: 

Bog ga daj, Valentin! 

Tako sama? 

Sama in ne sama. Te bukve mi delajo lepo 
družbo, da si je lepše ne morem želeti. 

Ali smem vedeti, kdke so te bukve? 

Prosim, poglejte. 

Življenje svetnikov. Gotovo lepo branje. 

Lepo in podučno. Človek nahaja v teh bu- 
kvah tolažbo v vsacem stanu svojega življenja. 
Vam niso znane, kakor je videti? 

Metka! zakaj me vičeš? Pri teh besedah, 
ki jih je Valentin izgovoril z mehkim glasom, po- 
gleda JO z neizrečeno milim očesom; vsa njegova 
ljubezen je bila v tem glasu, v tem pogledu. 
Metki ta pogled, ta glas presune srce; komaj ima 
toliko moči, da mu odgovori: 

Kako bi pač mogla drugače? 

Kaj vam bom jaz, preprosto kmetsko dekle, 
ki mora biti veselo, da le govorite ž njo! 

O ne, ne ! Ne govori tako Metka ! Nekdaj je 
bilo pač drugače. Ali se ne spominjaš več, Metka, 
tistega časa, ko sva vkupe hodila v šolo, vkupe se 
učila in igrala? 



—^ 52 i»— 

Veš , kako so nama . zmerom nagajali fantje 
in naju dražili, da vedno tičlva vknpe, da sva že 
kakor mož in žena; tebi pa ni bilo mari vse to, 
z manoj si rajša hodila, z manoj govorila, nego z 
vsakim drugim. In pozneje, kader sva se srečala, 
kjer sva se videla, vselej sva se pozdravljala. Če 
si mogla, podala si mi roko ali pa vsaj od daleč 
si mi prijazno pokimala z glavo. In ko sem od- 
hajal na Štajersko k stricu, veš, kako sva jemala 
slovo? Meni se je trgalo srce, spregovoriti nisem 
mogel besede, in ti — podala si mi desno roko — 
in roka se ti je tresla! O šlo mi je po vseh 
udih! Z levico pa si brisala oči — in dejala si 
mi: bog te obvaruj, Valentin, pa vrni se kmalu! — 
O te besede, so mi bile sladko tolažilo. In v 
tujej deželi, daleč, daleč od tebe, mislil sem vedno 
nate; čutil sem, da te ljubim, da ne bom ljubil 
nikoli druge, da le s tabo morem biti srečen; de- 
lal sem, trudil in učil se z veseljem, da bi le vre- 
den bil tebe. Veselil sem se vedno noči: v sanjah 
sem bil pri tebi, za roke se držeč sva se sprehajala 
po ljubih znanih krajih. O lepe sanje! — Prišel 
sem — čez tri leta, čez tri dolga lete! — pozdra- 
vila si me prijazno, podala mi roko. O roka je 
bila mrzla, ni se ti tresla, ko nekdaj! Metka, 
Metka! kai čem misliti? — Glej, tu stojim pred 
taboj ; Metka, pojdi, če ti je mogoče, in bodi moja! 
— Ne ! Glej ! pokleknil bom predte ! GovOri ! 

Metka, vsa preplašena in zmešana, ne ve, kam 
bi se dela, kaj bi rekla. 



— ^ 53 ^ — 

Valentin! Valentin! kaj bi rekel kdo, ko bi 
vas videl tako! Vstanite! 

O pusti ljudi! Kaj meni mari svet! Tukaj 
klečim pred taboj. Eno besedo, le eno besedo ! po- 
tem pa grem. Metka pojdi z manoj, ne obetam 
ti sreče, pa — po rokah te hočem nositi, iz oči ti 
brati vsako željo; ne mož, hlapec ti hočem biti! 
Metka! ali res ne moreš? 

Moj bog, inoj bog! kaj mi je začeti? O ne 
zamerite, nisem se nadejala kaj tacega! Vstanite! 
— Vstani Valentin! — • Saj veš, da sem te vedno 
rada imela — pa — 

O ti me ne ljubiš ! zavpije Valentin, in skoči 
kvišku, ti me ne ljubiš! Eo sem v daljnej deželi 
zdihoval, hrepenel po tebi, ukradel mi je drug tvoje 
srce. O moje lepe sanje! Z bogom Metka! Bodi 
srečna, in bo^ te obvaruj! 

Predno je mogla še kaj pregovoriti Metka, 
izginil je že med drevjem. Z obema rokama si 
pokrije obraz; solze se ulij(5 po njenem prijatelji, 
po njenej sreči, kterej je dala slov6, ktera je zdaj 
izginila jej izpred oči. Srce se jej trga — ali — 
ne more drugače. Ubogo dekle! 

Kakor obstreljena zver, divji Valentin domii. 
Kaj ti je, Tine? vpraša ga prestrašena mati. 
Moj bog, kakšen si! Kaj se je zgodilo? Govdri! 

O mati, mati! Vse je minilo; ne ljubi me 
več, drug mi je zasačil in ukradel njeno srce! 
O kako sem jo ljubil! Kako živeti brez nje? 

O molči, molči moj sin! Bodi mož! Izruj si 



jo iz srca, kakor plevel iz grede! Ni jih vredna* 
tvojih solz, ošabno kmetsko dekle, ki se je prevzelo, 
ker ima malo glajša lica od drugih. Pa le molči, 
to jej ne ostane tako ; božja šiba jo zadene prej 
ali pozneje. 

Kaj ti je sila žalovati, moj sin? Če ti je od- 
rekla ena, ali jih nimaš na izbiro boljših od nje? 
Eaj ti je? Ali nisi lep, nisi bogat? Nektera 
zdihuje na skrivnem po tebi; nektera obrača nate 
poželjive oči. Stegni roko, pa prilete, in ne boš 
imel druge skrbi nego izbirati, ktera je boljša. 

Ko vidi žena, da jej ničesa ne odgovori sin, 
misli, da ga je potolažila in pregovorila z zadnjimi 
besedami ; mirno gre torej iz sobe po svojih oprav- 
kih. 

Valentin je komaj slišal materino tolažilo; 
sedel je, na mizo naslonjen, in obraz v ob^ roki 
skril. 

Čez nekoliko časa plane kvišku, sname puško 
s stene, obesi jo čez ramo ter gre hitro iz hiše. 
Vesel skoči njegov pes Fido, to videč, izpod mize. 
Vesel, pravim, ker dolgo časa je ogledoval žalosten 
svojega gospodarja, in ni vedel, kaj bi si mislil, saj 
ga ts^ga ni še videl nikoli; zdaj pa si misli, da 
je že zopet vse v redu. Hajdi ! le hitro za njim v 
zeleni gozd! In kakor strela šine skozi vra&, še 
ne utegne, kakor sicer, stegniti si lenih udov. 
Emalu sta bila črez trato v gozdu. 

Pridno, kakor nikoli, spusti se Fido na sled. 
Ali denes, ljuba zvesta žival, zastonj ti je ves tvoj 



. — <o 55 «£>*— 

trud. Vzdigni mu zajca, smo ali visokorogatega 
jelena ; naj se veselo razlega tvoj ^las po gozdu, on 
ne sname puSke z rame. Denes je brez skrbi vsa 
gozdna žival. Nič se ne boj, od vršiča do vršiča 
skakaj, ročna veverica; brez skrbi si zigravaj s svojo 
zajko, plahi zajec; še tebi se ni bati, ki se tiho 
plaziš SKOzi grmovje s hudobnimi nameni v glavi, 
košator^pi lisjak! 

Kako diugače pa je hodil sicer Valentin po 
gozdu ! Poznal je tu vsako drevo in vsako drevesce. 
Sprehajal se je med njimi, kakor med svojimi 
znanci. Tu je odkrhnil gred6č mladej bukvi suho 
vejo, ki jo je kazila; tam je potrkal starfkavemu 
gabru na deblo, ali je še zdrav njegov drob. Naj- 
večje veselje pa mu je delal zarod mladih košatfc, 
ki so stale in se šopirile, kakor zbor desetletnih 
deklic, vse en(5like. Nikoli ni šel mimo, da bi ne 
bil malo postal in ogledoval jih z veselo zado- 
voljnostjo; časi je tudi prijel ktero prijazno za 
mladi vršiček, kakor bi jo hotel pohvaliti, da tako 
pridno raste in tako vrlo napreduje. 

Ali denes mu ni mari ne staro drevje ne 
mlado. Slep je in gluh za vso gozdno lepoto. In 
vendar, kako veselo je tu ravno denes! Ker od- 
nehuje poldanska vročina, začenja se novo življenje 
in gibanje po gozdu. Ptiči zopet poj6 in žvrgolŽ, 
skakije in frMje od veje do veje. Pisana Mna 
pleza po starih bukvah in potrkuje sem ter tje na 
votlo deblo s svojim dolzim, trdim kljunom, 
kakor bi hotela reči: ali ste domi, žuželke P Črez 



"^ 56 'O*— 

peščeno stezo umo korači dplgop^ti keber; zagledal 
, e na onej strani drobnega, nazega polžka, M mu 
M) tolsta južina. Tu se ubija drobna mravlja z 
velikanskem hlodom, akoravno je denes sveta ne- 
delja. Tam, kjer je posekano drevje in rase visoka 
trava vmes pa pisane cvetice, ziblje se metulj od 
cveta do cveta. Komaj počene na enega, pa že 
zopet na druzega; za njim pa pribrenči pridna 
bečelica, pogrezne se v vsak cvet in skrbno ga 
preiskuje, ne pusti ga, dokler mu ni izsrkala zad- 
nje slaščice, potem pa, ko je obrala cvet za cvetom, 
vrne se vesela domd. 

Tako so vse stvari žive in vesele ; žalosten je 
edini človek, ki hodi med njimi. V Valentinovih 
prsih ne sije solnce, ptiči ne poj6; zakril mu jih 
je črni mrak in grobna tihota. 

Obrne se tje, kjer je najtihejši in najtemnqSi 
gozd. Tu sede na star bukov parobek, in puSko 
nasloni na bližnje drevo, vpre se s komolci na 
kolena, skrije obraz v roke in tako sedi dolgo časa. 

Eo vidi Fido, ki je bil prišel zopet za njimi, 
svojega gospodarja tako brezupnega, stopi predenj in 
gleda ga žalostno. Ko se pa gospodar le ne gane, 
začne tiho cviliti, potem ga pa s prednjo rahlo po- 
praska po kolenu. Ali slabo mu je plačano to milo- 
vanje. Česar še nikoli ni storil, nevoljen ga sune 
Valentin z nogo, tako da uboga zvesta žival odleti 
v stran. Pri tej priči pa mu je žal, gre k svojemu 
psu, ki ga gleda z mokrim očesom, kakor bi mu 
hotel reči: zakaj si mi to storil? in boža ga po 



—eC 57 O«— 



glavi, rekoč: nič se ne boj, moj Pido! Saj ti si 
mi zvest, ti me imaš rad, ti me ne izdaš, ti si 
moj edini prijatelj na svetu! 

Te beseae so mu srce malo polajšale. Vzame 
puSko in gre zopet dalje. Kam — sam ne y6. 



IV. 
Pri studenci. 

Proti večeru, ko je bila že ponehala huda 
vročina, vzame Metka po navadi vrč, ter gre k 
studencu po v5do. Ko pride k studencu, podstavi 
vrč pod kamenino koritce, potem pa sede na ka- 
meneno klop, z mahom že na pol zarasteno. Vrč 
je že zdavnaj poln, voda okrog in okrog vrvrd iz 
nje^; ali Metki ni nič mari vse to, še zmerom 
sedi globoko zamišljena. Kako bi ne? Saj tu jo 
je pritisnil prvič na prsi ; tu jo je prvič poljubil. 
O zlati čas! kako daleč in vendar kako blizu! 
O, prvi poljub! kako jei je prešinil vse ude! kako 
je trepetala v rajskej slasti nje duša in telo! In 
zbudil jej je veselo pomlad. Kako jej je na enkrat 
zdaj v prsih klilo in kalilo., zelenelo in cvetelo, 
pelo in žvrgolelo. O ljubezen, ti pomlad življenja! 
Kako more tako drobno srčece nositi toliko sreče! — 



— <^ 58 ^3'*— 

Ljubila ga je. Kako ? Zakaj ? — Kako bi pa 
mogla, ne ljubiti ga! Ali ga pa sme ljubiti? Kdo 
je on, kaj je ona? Kaj bodo dejali? Kaj bo iz tega? 
Kdor vpraša in premišljuje tako, ta ne ljubi. 

Koliko neizrečene radosti jej je prinesla lju- 
bezen, in koliko žalosti ! Ko se je prvič ločil od 
nje, o kako se je trgalo nje srce ! Kako je žalo- 
vala in jokala, zdihovala in hrepenela po njem, ko 
je živel daleč od nje v tujem mestu. Ali misli 
tudi on nanjo, ali jej ohrani zvesto srce? O ko bi 
drugo ljubil? Pa saj je tako dober; saj ve, da 
bi to bila njena smrt ! In pa, ktera na svetu bi ga 
mogla tako ljubiti, kakor ona ? Tako jej je plavala 
ve&o duša med upom in strahom. Pa up in strah, 
veselje in žalost, poželenje in hrepenenje, kako je 
vse sladko! — Kaj je življenje brez ljubezni! Pa 
zdaj? Česar si je želela tako dolgo, prišel je — 
videla ga je v cerkvi, videl jo je tudi on — pa 
kakor bi je ne poznal ! O to je bilo, kakor bi jej 
bil nož zasadil v srce! Pozabil jo je — pozabil! 
Tema je v njenem srci, tema pred očmi, in 
vendar je svet tako jasen, tako vesel okrog njž. 

Ko tako sedi pogreznena v temne misli, md- 
homa jej nekdo od zadaj ^ obema rokama oči 
zatisne. Sladka groza spreleti pri tej priči po vseh 
udih žalujočo deklico. Plane kvišku in oklene se 
z obema rokama svojega ljubega. Dolgo, dolgo 
ostaneta tako molčš — saj ktera beseda bi pa 
mogla izreči to, kar čuti srce, ko bije na ljublje- 
nem srci? 



— <c 59 *o>— 

Eaj se me nisi nič ustrašila, ko sem te tako 
od zadaj prijel? 

Ustrašila? O kako bi se ustrašila tebe? 

Eako si pa vedela, da sem jaz? Saj me pač 
nisi videla! 

Videla ne, pa čutila. O če se me dotakneš ti, 
spreleti me tako čudno, neizrečeno sladko čutilo! 
Pa — vi moški ne umete tega! Kaj pač govorim 
take reči s taboj, ki nisi vreden niti ene dobre 
besede. Ees prav grdo si delal z manoj — še po- 

Šledati me ne v cerkvi — pa videl si me, prav 
obro vem, da si me videl; po drugih si se pa 
oziral in ogledoval jih prav z veseljem! O to je 
bilo grdo, prav grdo! 

Odpusti Metka! Veš, to sem delal nalašč 
tako ; hotel sem te le izkušati in videti, ali sem ti 
še kaj mari. 

Ko bi bil vedel, kako me bo to bolelo, gotovo 
bi ne bil tega storil. Pa kaj to mari vam moš- 
kim! Kar vam pride na misel, pa mora biti; me 
ženske naj pa trpimo, saj nismo za drugo na 
svetu, nego vam za igračo in kratek čas; pa še 
vesele, srečne moramo biti, ne godrnjati, da se 
ponižinete do nas. Ti si tudi izmed tistih — 

Ker mu ne more hitro najti pravega imena, 
oklene se ga okrog vratii, stisne ga z vso močjo, 
in na usta, ki jih je bil ravno odprl, da bi jo pro- 
sil odpuščanja, založi mu krepek, dolg poljub. 
Tako je bil mir besedi. 



Mirna in spravljena sedeta na klop, pa tako, 
da sta obmena amg v druzega. 

Zdaj položi Metka svojemu Ijubčeku roke na 
rame, gleda mu z neizrečeno mehkim, rosnim 
očesom v obličje, ter pravi: 

Dorče! ali si mislil kedaj name v Ljubljani? 

Kaj me vpraSaS? Noč in dan mi je bila tvoja 
podoba — 

O ne, ne! Zlati moj, ne tako! Ne govori 
več, nego je res ! Povedi mi le, ali si mislil kedaj 
tako prav iz srca name, ali si želel pri meni biti? 

Bog mi je priča! Veliko velikokrat! 

O "prisezati znaš in se prilizovati, to vem. 
Ti prilizovalec ! 

In ti — golobička moja — ali si mislila 
name, ali si mi ostala vedno zvesta? 

O to si pa vpraSal prav nespametno, brez 
premisleka! Zvesta? — To je ^da beseda! Pri- 
atelj moj! ti znaš lepo govoriti, sladko poljub- 
jati, ali ljubiti, veš, ljubiti tako prav v dnu srca 
ljubiti, tiho, skrivaj, gorko, po ženski ljubiti, veš, 
to znam pa jaz bolje. Pa veš, Dorko, da ni prav, 
ker te ljubim? 

Oblak, ki jej je omračil v tem trenotji jasno, 
srečno obličje, prežene jej naglo ljubeči pogled iz 
Teodorovega očesa. 

Kakor bi se hotela zagotoviti svoje sreče, ob- 
jame ga zopet in sloni mu dolgo na prsih ; ni videl 
solz, Ki so jej lile iz oči — od žalosti ali veselja, 
kdo ve? Ali pa od obojega! 



{ 



— <<2/ 61 0>-' 

Ko se je izjokala, povrne se jej zopet prej- 
šnja jasnost in veselost. 

Dorče ! povej mi, nagovori ga čez nekaj časa, 
pa prav po pravici mi povej, nič se ne boj, da bi 
me ne razžalil, ko si tako videl lepe mestne 
gospodičine v drazih svilenih brilih, ki se znajo 
tako lepo vesti in tako učeno govoriti, ali se nisi 
tedaj pomilujdč spomnil preprostega ubozega kmet- 
skega dekleta, ki ti še komaj ve povedati, kako te 
ljubi; ki nima druzega bogastva, nego zvesto lju- 
beče srce — o povej — ali ti ni bilo časi žal, da 
si obrnil oči nanjo? 

Metka! o ne govori mi tako, ti nedolžno, 
nepopačeno dete! ti ga ne znaš, in srečna si, da 
ga ne znaš tako imenovanega omikanega, gospo- 
skega sveta, njegove notranje puhlosti in praznote, 
njegove hinavščine in sleparstva, ki toliko obeta, 
pa ničesar ne spolnjuje. V njegovem hrupu in šumu, 
svitu in blisku, ki je toliko za uho in oko, a nič 
za srce — venij mi, tu sem se tebe spominjal, 
s srčnim veseljem, sladkim hrepenenjem, kakor 
pobožne sladko dišeče vijolice med koprivami in 
družim plevelom; ravno takrat sem te še le prav 
pogrešal, hrepenel sem po tebi, in le tem bolj sem 
te ljubil. 

Dorko! ti imaš dobro srce, in govoriti znaš 
tako lepo, tako sladko, da bi te zmerom gledala in 
poslušala. Dorče! Se veliko boš videl sveSi, poznal 
boš mnogo žensko, in mnoga se ti bo vedela pri- 
kupiti. O pusti! — kaj boš — saj vem, kaj me 



"«2^ 62 ^>>— 

Čaka — pa verjemi, ljubi moj, nikdar ne najdeš 
zvestejšega srca, nikdar ženske, ki bi te tako srčno 
ljubila, kakor te ljubi tvoja Metka! 

Med takimi pogovori se jej povrne vsa njena 
prisrčna šaljivost in nagajivost, ki jej je tako lepo 
prištevala. 

Ko se tako suče in smuče okrog njega, za- 
gleda mu v suknji na prsih majhne l^ukvice, ki 
so gledale iz žepa. Naglo seže ponje, in predno 
jej more braniti, ima jih že v rokah odprte, ter jih 
pregleduje s pravo žensko poželjivo radovednostjo. 

Le brani se, le brani, vse ti nič ne pomaga! 
Tu notri imaš svoje skrivnosti. O bog ve. Kaj 
bom videla, pa videti moram! 

Pesmice — same pesmice. Čakaj! 

Za gore solnce že zahaja, 

Na zemljo pada rosni hlad, 
Sladak spomin mi v prsih vstaja, 

Ljubo me hodi pozdravljat. 

Oblaček ti, ovčica bela, 

Po nebu plavaj mi naprej, 
Poglej, kaj ljubica mi dela, 

Da jo pozdravljam, jej povej! 

Če misli name, naj bo zdrava! 

Želim jej 'z srca zdihujoč. 
Povedi, naj mi sladko spava, 

Prijetno sanja, — lehko noČ! 



— «<2' 63 o»— 

O srečna — ktera -si že bodi! Kako si jo 
moral pač ljubiti, ker si zložil nanjo tako lepo 
pesmico. 

v tvoje goste Tvoje lepe 
Črne lase Cme oči 

Vpl^lo se je Vnele so me, 
Moje srce. Deklica ti! 

Tvojih ustec 

Sladki poljub 
Vlil mi v žile 

Smrten je strup. 

O kako mora biti pač lepa ta srečna tvoja 
ljubica. 

Ali bi jo rada videla? Povej! 

O ne šali se tako z menoj ! Ti ne veš, kako 
mi je hudo ! 

Teodor vstane, prime je za roko, ter jo pelje 
malo niže , kjer je delal studenec tomiinček , čist 
in jasen, kakor ogledalo. 

Če jo hočeš videti, mojo ljubico, tu notri 
pogledi, pa jo boš videla! 

Nehote se pripogne deklica, in ko se zagleda 
v vodi, zasveti se jej v rajskej svetlobi obraz, kakor 
solnce, ki stopi izza deževnega oblaka! S sladkim 
nasmehom na ustih, z ljubeznijo v oččh obrne se 
vanj in zahvala njena bil je srčen poljub. 

V tem se je bilo solnce skrilo za gore; od- 
hajajočemu daje slovč čreda belih, z zlatom obrob- 
ljenih oblačkov, zbranih ob višnjavem nebu. Iz 



kotov dolinice vstaja mrak in prepreza počasi mol- 
čeče logove. Božji volek se oglasi v travi in 
prijazno Škriplje svojo večerno pesem. Studenec 
poleg njiju sladko curi in šumi, ter obila voda 
grgrd in vrvrd pod njim iz pozabljenega vrča. 
Sreča in veselje je razlito okrog po naturi, sreča in 
veselje v njijnih srcih ! 

Čuj, kako lepo kos poje v zelenem smrečji! 

In lepo je prepeval črni kos, pesem tako 
žalostno, tako veselo, izvirajočo iz polnega srca! 
M0IČ6, zamaknena ga poslušata in njegova pesem 
jima odmeva v srečnih prsih. 

Zdajci poči puška blizu v gozdu, in tihota 
nastane okrog. Preplašena planeta kviSku. Dekle 
seže po vrči in odide hitro domii. Mladenič pa 
se obrne srdit proti gozdu, od koder je počUa 
puška. Komaj stori nekaj stopinj v gozd, in že 
zagleda nesrečnega lovca. Bil je Valentin! Bled, 
prepaden stoji, kakor hudodelnik ; iz povžšene puške 
se še kadi. — Hitro krene Teodor v stran ter se 
odtegne njegovemu pogledu. 

Valentin je dolgo taval po gozdu, zadnjič 
pride do obrobja pri studenci. Kaj vidi tu! Me&o 
in — Teodora v sladkem pomenku, ter ne daleč 
od njega na smrekovej veji sedi kos in jima pre- 
peva. Nepopisna grenkost mu zalije srce v tem 
hipu. Sam ne ve, kaj dela, pa sname puško z 
rame, napne petelin, pomeri in — smrtno zadet 
se zvali nesrečni pevec z veje na tla. Pes plane 
za njim, in prinese mu ptiča, ki žalostno poviša 



— <c 65 <s>>— 



glavico, oči ima na pol zaprte in iz zlatega kljuna 
mu kaplje rdeča kri na tla. Globoko ganen vzame 
Valentm psu ptiča, in plah kakor morilec, sbije 
ga v gostem grmu. 



-^^ ^--v^^-^^^s^ s^'N,r^/^ . 



V. 
Slovo. 

v Gradu je denes vse živo; vse se suče in 
giblje. Od največega do najmanjšega ima vsak 
svoj opravek. Kako bi ne? — Jutri, predno posije 
solnce, gospodič oddrdr^ črez belopeščeno gradsko 
dvorišče proti belej Ljubljani, in od tod brez po- 
mude prvikrat v daljno dunajsko mesto. Dolgo 
se je Že pripravljalo vse za ta imenitni dogodek; 
ves mesec je že zbodala igla v hiši, vendar ni še 
mnoga reč gotova, in solnce zadnjega dne je že 
komaj še za moža visoko. 

Na dvorišči stoji čestitljiva gradska kočija, ki 

1*0 mali hlapec drgne in pere v potu svojega obraza. 
?eSčica bosih valkih fantičev stoji na strani in 
zev&je v svetem strahu gleda imenitno opravilo z 
lepim gosposkim vozom, na kterem se jim zdi vse 
čisto zlato, kar se tako lepo rumeno leskače. 

5 



— «o 66 o»— 

V konjskem hlevu drgne in znaži v tem času 
sam kočijaž lepo konjsko opravo, da mu ne bo 
delala sramote, ko bo podil jutri po mestnem tlaku, 
tako da bo vse gledalo za njim. Po gostem mora 
miriti med tem opravilom lepa rjava konja, ktera, 
mlada, čila in dobro pasena, nestrpljivo s kopiti 
bijeta ob trda tla; sem ter tje pa se Gel6 strašno 
zagrozi na njiju, ko grizeta javorove jasli. 

Iz dimnika se kadi ves dan , ker v kuhinji 
se skrivnostno vrši najokusnejša peka na pot od- 
hajajočemu gospodu. 

Mati pregleduje še enkrat, zgrinja in sklada 
sinovo perilo in obleko. O blažene ženske, in tri- 
krat blažene ve materine roke! Kjer vladate ve, 
tam je red in snaga. Česar ste se dotaknile ve, 
to še dolgo diše blagi duh vašega blagoslova, pri- 
jetneje, nego drage dišave, ki jOi devajo med 
perilo. Kaj ste ve, to ve samo on, ki je enkrat 
užival vaš blagoslov, zdaj pa vas pogreša. Siromak, 
kdor vas ni poznal nikoli, a blagor mu, komur ve 
lajšate in slajšate življenje, ter mu strdni sprav- 
ljate trnje, kamenje in drugo napotje, da se ne 
spotika 6b-nje trudna popotnikova noga. 

Dasi objokane, počivajo materine oči z zado-' 
voljnim veseljem posebno na belem tencem perilu. 
Ktera koli dunajska gospodinja ga bo videla, dejala 
bo: ta mladenič je iz dobre hiše! 

Oče pregleduje in vreduje v svojej sobi mno- 
govrstna pisma, ki so potrebna sinu. O srečni 
mladenič! zate misli očetova glava, zate skrbi 



—^ 67 o>- 

materino srce. Tebi se ne bo treba ubijati za 
vsakdanji kruh, tratiti najboljših moči za živež, ki 
ga brez truda dobiva gozdna žival! 

Teodor sam je bil, kakor bi ga ne bilo vse 
nič brigalo, kar se vrši v gradu. Brez opravka 
pohaja po gozdu. Težko mu je slov6 od ljubih 
krajev — še težje mu bo pač ločitev od ljubljenega 
deUeta; težka mu bo, ali ne bojmo se zanj, on jo 
prebije. Hudo je Človeku izgubiti kak ud; vsi so 
mu enako ljubi, in misli, da brez nobenega mu 
ne bode živeti. Ali naj izgubljavanje človeka še 
tako boli in skeli, da si misli: tega ne pretrpim; 
vendar se pretrpi še najhujše trenotje; bolečina 
odnehuje in gine, rana se zaceli, novo življenje se 
razliva po udih; človek še nekoliko časa pogreša, 
kar je izgubil, in potem se privadi, bodi si tudi 
desna roka, ali cel6 bistro (^o, ter nazadnje mu 
ostane komaj spomin tega, kar je izgubil. Tako 
prebije ločitev tudi Teodor; ali kaj pa bo z 
ubogo deklico, katerej je on, kar je ribi voda in 
ptiču zrak? Ali ne bo venila, ločena od njega, 
kakor rastlina, izpuljena iz redilne materne zemlje? 
In če tudi — kaj zato ! — Polje ima veliko cvetic, 
in vsako leto se vrača zopet zelena pomlad! 

BUa je lepa poznoletna noč. Po jasnem 
nebu so bili raztreseni, kakor jagnjeta po travniku, 
drobni beli oblački, med kterimi je plavala polna 
luna, zdaj se skrivdje zanje, zdaj se zopet kazdje 
med njimi. Bila je ena tistih nepopisnih noči, M 
imajo toliko moč do človeške dom&ljave, do člo- 



—^ 68 o>— 

veSkega srca. Ko zreš v to temno-modro nebo^ 
po kterem plava čreda oblakov tiho, mirno dalje, 
dalje, vname se ti v prsih neizrečeno hrepenenje; 
dvigniti bi se hotel v jasno višavo ter plavati z 
oblaki dalje, dalje. — Kam — sam ne veš! 

Tiho in mirno stoji Svetinova vasica v belej 
mesečini, samo sem ter tje se od daleč sliši pri- 
jazno lajanje čujočih psov. Mirno, kakor bi dre- 
malo, stoji drevje na vrtu, ne gane s perescem; 
med njim pa tiho leta netopir za nočnimi živalimi. 
Zdelo se je človeku, kakor bi slišal in čutil celo 
zemljo dihati v spanji. 

Metka je bila sama domd. Brat je bil šel na 
daljni živinski semenj, in ni ga pričakovati nocoj 
domii; mati pa so v bližnjej vasi pri bolnej starej 
prijateljici, ki smrti pričakuje. 

Enajsta ura je odbila, Metka ne misli Se na 
spanje, in pač ni težko prerokovati, da to noč ne 
zatisne očesa. Na oknu svoje spalnice sloni ubogo 
dekle, in oči ima vprte v beli gradič, ki se tako 
prijazno blešči na temnem griči, z bledo mesečino 
oblit. Srce jej pravi , da ta ločitev ni , kakor so 
druge, ko že ob uri žalostnega slovesa kali v srci 
sla&i up srečne združitve. 

Pač je prisezal in obetal pri slovesu , da jej 
hoče ostati zvest, da ne bo ljubil nikoli druge; 
veselo je pilo njeno uho sladke glase, ali srce jih 
ni verjelo. Ko sloni tako, v žalostne misli vto- 
pljena, začuje se iz loga prijeten moški glas, ki 
poje: • 



— e<i 69 'Os— 

Le nocoj še, luna mila, 
BazBvetljnj mi pot temno; 

Denes bova se ločila, 
K ljubi grem jemat slovo. 

Daleč pojdem v kraje tuje, 
Znance pustil bom in dom; 

Srce mi po njej žaluje, 
Drugo Yse pozabil bom. 

Ce se joka, naj se joka! 

Meni tud' solzi oko; 
Ko Y bridkosti arce poka, 

Solze naj slade slovo! 

Zdrami ljubica se, zdrami! 

Vstani, če mi spavaš že; 
Stisni z mehkimi rokami 

Se enkrat me na srce! 

Se enkrat ljubezen piti 
Iz oči, iz ust mi daj; 

Daj v slovo se poljubiti, 
Bog v^, al* te bom Še kdaj! 



Komaj je bil umolknil zadnji fflas te pesmi, 
in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mla- 
deniču; uživala je 9e enlout eno tistih trenotij, 
ko se strne človeku čas in večnost, duSa in telo; 
ko se mu zlijč življenja sovražni glasovi v mehko 



sladko harmonijo ; eno tistih trenotij , ki se pri- 
kažejo in zopet izginejo floveku v življenji, kakor 
nočnemu potniku žareč meteor na temnem nebesu 
s svitlim potem za saboj! 

Pustimo jo, naj uživa kratko srečo; naj pije 
iz tega blaženeg[a trenotja moči, da ne omaga v 
bridkem trpljenji, kterega je čaka obila mera. 



VI. 
stara Marina. 

Minila jesen, minila je zima, prišla za njo 
zelena pomlad; leto se je vrstilo za pomladjo in 
zopet je že rumenelo perje po drevji ! Kratek čas, 
pa koliko je prinesel dogodeb ubogej deklici ! Pre- 
tekla jesen jej je vzela mater, zadnjo podporo. 
StraSen udar otroku, tem strašnejši njej, katerej je 
preglasno očitalo srce, da ni vsa nedolžna materine 
smrti ! Pomlad je pripeljala v staro Svetinovo hišo 
novo gospodinjo. Metkin brat je žaloval po svojej 
materi, kakor je spodobno dobremu sinu ; a kmalu 
potem, saj kmetsko življenje ne dopušča dolzega 
žalovanja, ozrl se je po ženi, katera bi imela biti 
njemu, kar je bila rajnica mati njegovemu očetu ; 



— <<2. 71 ^"^^ 

tako kakor bo moral zdaj on biti hiši to, kar je 
bil nekdaj oče. Kakor v naturi, tako je v člo- 
veSkem življenji: velo listje, suho vejico izpodrine 
s pomladi zeleno perje, krepka mladika; staro gre 
in mlado pride na njegovo mesto. 

Marijanica je bila dobra ženska, in kakor 
smo videli, tudi Metkina prijateljica; ni se bilo 
torej bati deklici, da bo kdaj na poti novej go- 
spodinji. In res, prijazna je bila z njo in posjtre- 
gla jej je rada, kjer je le mogla. Ali vsaka ženska, 
tudi najboljša je že ustvarjena tako, da kakor za- 
čne graditi nov dom, novo družino, dela in trudi 
se, koplje in grabi, kakor kokla, samo za svojo 
hišo, za svoj novi rod: tu so njene misli, njeno 
srce; kar je zunaj tega kroga, to je njej tuje, 
sovražno! Tako je čutila tudi Metka, da je zdaj, 
bodi si nova gospodinja Se prijaznejša ž njo, vendar 
tujka pod očetovo streho. Sama je bila in tuja 
vsemu, kar je bilo okrog nje. 

In Teodor? Ali jej ni bil on več nego vse 
drugo? Ali jej ni nadomestovala vsega — in več 
nego nadomestovala — njegova ljubezen? Teodor? 
— Bil je, kakorSna je večina moških, ne boljši, ne 
slabši! Pisal je iz početka po gostem in gorko; 
s časom so dohajala pisma bolj in bolj po redkem, 
vedno krajša, hladnejša. Čutilo je kmalu žensko 
srce, kako je, in kak bo konec te ljubezni. Ali 
Metlca ni bila izmed tistih ženskih natur, ki ljubijo 
z divjo, silno strastjo, ki mislijo, da morajo dobiti 
v last, po čemer jim hrepeni srce ; ki izkušajo zdaj 



* —e© 72 -O*— 

8 prošnjami in solzami, zdaj s očitanjem in gro* 
ženjem pridobiti si zopet in držati srce, ki se jim 
odvrača; ki rajše pogubi svojega ljubega, nego da 
bi živele brez njega, rekoč: ker nisem srečna jaz, 

S a 9e ti ne bodi ; če te ne bom imela jaz, pa te 
idi druga nobena ne bode! — Metka ni ljubila 
menj goreče, ali njena ljubezen je bila ]a'otka, 
mirna. Sreča ljubljenega moža je njej bila nad 
vse; rada jej je darovala svojo srečo, svoj mir, 
svoje življenje, misleč: ker ne moreva biti srečna 
oba, naj do srečen vsaj on. Žalilo jo je le samo to, 
da ni mogla zanj storiti ničesa, nego moliti in 
trpeti. V odjGfOvorih na njegova pisma mu nikoli 
ničesa ni očitala, nikoli mu tožila. In ko je ^o 
polnem prenehalo njegovo pisanje, umolknila je 
tudi ona, samo da bi mu ne budila vesti. In le 
prehitro, le predobro je dosegla ta svoj namen. 
Ni trpelo dolgo, in potolažila in umirila se mu je 
vest po polnem. Sad se je pregovoril, da Metkino 
molčanje priča, da je ž njo, kakor ž njim; da se 
je ohladila s časom, in na zadnje po polnem ugas- 
nila njena ljubezen ; da se je sfoeznila in spameto- 
vala, kakor se je on, in da mimo in srečno živi, 
kakor on! 

Tako zapuščena je storila Metka v tem času 
čudno znanje. Živela je namreč pri sosedovih 
stara žena. Otroci po vasi so sploh rekli, da je 
sosedova babica, a starejši so vedeli, da žena ni 
od tod; a kdaj je prišla v vas, od kod in zakaj? 
tega ni vedel, kakor je bilo videti, nihče. In res 



-<o 73 >ž>9— 

je bilo lehko spoznati na prvi pogled, da ženska 
ni iz tega kraja. Videlo se je to iz njene podobe, 
njene noše in njenega gOTora. Vela, npadla lica 
80 bila čudno bela, kakor bi jih ne bil nikdar za- 
del solnčni žarek. Velike črne oči so se čudno 
odlikovale od belili obrvi in od belih gostih las, 
ki 80 ji gledali iznod črno-svil^nega zagrinjala, 
zavezanega pod brado. Zlasti pa so pričale njene 
nenavadno orobne eladke roke, da si nikdar kruha 
ni služila s trdim delom. Govorila je sicer po pol- 
nem razumno, a čutilo se je vendar, da njen jezik 
ni bil od mladosti vajen teh besed, ki jih je tako 
polno, tako jasno izgovarjala. 

Imela je pri sosedu majhno sobico, napol- 
njeno, kakor se je videlo skozi malo okence, s 
čudno nMako, z rečmi, kakoršne se niso videle 
daleč okrog v tem kraji. Nikoli ni stopil nihče 
v njeno skrivnostno temno svetišče ; pospravljala si 
je sama, in vedno je skrbno zapirala vrata za 
saboj. Če so si še toliko prizadevali radovidni 
otroci, niso mogli dosti videti skozi okence, kjer 
je bilo polno mnogovrstnih cvetic! 

P^ oknom tik zida je imela na solnčnej 
Strani ozek vrtec z raznimi cveticami, izmed kate- 
rih jih je bilo mnogo čisto neznanih ljudem. Te 
cvetice so bile njena prva skrb, njeno največje 
veselje; vedno je imela opraviti ž njimi: zdaj jih 
je presajala in okopavala, zdai trebUa in jim ^ri- 
livala. Posebno rada je imela Gredico s samimi 
dišečimi vijolicami, tako lepimi, kakoršnih ni bilo 



videti nikjer. Velikokrat so jo videli otroci, kako 
je čepela dolgo časa poleg njih in na pol glasno 
se pogovarjala ž njimi, kakor bi jo umele! — 

Če ni bila tu ali pa v svojem hramu, sedela 
je po navadi ob lepem vremenu pred hišo pod sta- 
rim, košatim orehom, na nizkem stolčku, s hrbtom 
na pol naslonjena na orehovo deblo. Velikokrat 
so jej ležale na kolenih bukve, že silno zamazane, 
katere je bolj pregledovala, nego brala, kakor bi 
jih že na pamet znala. Če je kdo radovedno po- 
gledal jej črez ramo v bukve, da bi videl, kaj vedno 
pregleduje, videl je sicer znane črke, a če je hotel 
izgovarjati besede, bile so mu tuje in čisto ne- 
razumne. 

Zaradi vsega tega je bila stara ženska ljudem 
čudna, skrivnostna prikazen. Če se je niso že bali, 
ogibali so se je vendar stari in mladi, ako tudi 
se nikoli ni slišalo, da bi bila kako žal besedo 
kdaj rekla komu. Še cel6 govorilo se je, da je 
mnogemu že pomogla iz stiske, in da mu je prišlo, 
kakor po čudeži srebro v hišo, kader ga je najbolj 
potreboval, nihče ni vedel od kod in kako. Naj- 
porednejši otroci si jej niso upali nikoli nagajati 
ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena 
od vrtfča do oreha in odtod zopet nazaj. Vajeni 
so bili že vaščani, kakor kake druge vsakdanje 
prikazni, stare Marine, kakor so jo imenovali sploh, 
če tudi so vedeli, da to ni njeno pravo ime, in 
pogrešali bi jo bili, ko bi je ne bili videli vsak 
dan na svojem mestu. 



— <?G» 75 ,£>9— 

Tudi Metka je prej malo mislila na staro 
Marino. A zdaj , ko je bila tako sama , tako za- 
puščena, ko je tudi ona tako molč^ posedala tu 
pa tam, zdaj ko se je zdela sama sebi, in morebiti 
tudi drugim, tako rekoč druga, mlada Marina, ker 
tudi njej so upadala bleda lica, tudi njej so se 
sušile polne gladke ročice, zdaj se je zači^la pri- 
bliževati starej samici. Neka skrivna moč jo je 
vlekla do nje, kakor bi bila njena vrstnica, njena 
družica v trpljenji! Po cele ure je sedela pod orehom 
pri njenih nogah in se pomenkovala ž njo. Kazalo 
je, da je bila po godi ta nova družba starki. Tako 
je prav, reče jej neki dan, ko je njej zopet Metka 
v znožji čepela, tako je prav! stara Marina z mlado 
Marino, to se ub&a! Eaj pa češ? Saj tako ni- 
maš nikogar, da bi se mogla pomeniti ž njim, 
kakor z manoj. Pojdi, sirotišče ubogo, pojdi okrog 
od ženske do moškega in od moškega do ženske, 
ter pripoveduj, kaj ti je I Molčč te bodo poslušali, 
z ^lavo majali, a potem se obrnejo v stran ter 
pojdejo dalje po svojih opravkih. A jaz te umem, 
sama jaz vem, kaj ti je, in kako ti je pri srci. 
Stara Marina ima dobre oči, dasi je stara ko zem- 
lja, vidi več nego kaže. Ti ljubiš in ljubiš ne- 
srečno! O ne pričakuj, da bi te tolažila in slepila, 
kakor se vedno še sama tolažiš in slepiš ! Ugasi zad- 
njo iskrico upanja, ki ti še tlf dnu srca. Nikdar se 
ti on ne povrne — nikdar! Pojdi, ti ne znaš svet4, 
kakor ga znam jaz! 

Ljubezen je, ^ubezen preč, 
Nazaj ne do je nikdar več I 



— *© 76 ^>*~ 

Ali 8i pa zato nesrečna? Misliš, da te bom 
milovala? ]Caj pa čei? Ali ni bilo njegovo srce 
na tTOJem srci? Ali nisi nžila na njegovih prsih 
najvišje sreče , kolikor je more prenašati (9.oveško 
srce? Če je bila knn&a ta sreča, kaj pa to — 
ali se meri sreča po dolgosti? Prejela si in užila 
svoj del, ničesa več ne pričakaj! Živela si in 
Ijnbila! Za naprej živi v sladkem spominn pre- 
tekle sreče. To je mimo, sladko življenje, čista 
ljubezen, prava sreča! Živi in Qubi, kakor laz! 
Le ^lej me ! Tudi stara Marina je ljubila in bila 
je liubljena; ali tedaj je imela črne lase, polna, 
gladka lica in Žaršče oči ; po konci se je no»Ia, in 
vsak je bil vesel njenega pogleda. Strmo gleda 
deklica staro ženo, ki v tem hipu ni bila več 
sključena starka. Po konci se je spela za tre- 
notje. Oko jej plameni, lice je oživelo in po- 
mladilo, in žšri se, kakor večerno nebo, ko m 
obliva zlato-rdeča luč zai)adajočega solnca. Kako 
lepa je morala biti nekdaj ta žena! 

A kmalu se zopet zgrdzi. Molči nekoliko časa 
zamišljena, in potem začne: 

Česar še ni slišal nihče iz mojih ust, to čem 
povedati tebi, ker ti me boš um^la, in vredna si 
vedeti, kdo je bila stara Marina, katera, kakor senca 
kmalu izgine izpred tvojih očL 

Bojena sem v velfcem mestu, daleč, daleč od 
tod, proti strani, od koder prihajajo žrjavi, ko po- 
tujejo na ju^. Nisem imela ne brata ne sestre, 
zato sta obrnila roditelja name vso ljubezen. Imela 



— *© 77 ^>*— 

sem obilo vsega , česar mi je koli poželelo otrodje 
srce. IzpoluUi so mi vsako tem nespametneldo 
voljo, in niso mi mogli odreči nobene stvari. To 
me je storilo svojeglavno. Navadila sem se bila 
zgo^j dosezati vse, kar sem želela; vendar sem 
imela dobro srce. Nič ni bilo mojima roditeljima 
predrago, nič pretežko, kar je koli ntegnilo konstiti 
njihovemu otroku. Učila sem se muzike, petja, 
plesa in Česar se sploh učš gosposke deklice. Hvale 
in cesti sem bila vajena, kakor vsakdanjega kruha. 
Imenovalo me je vsevprek: lepo, bistroumno, Iju- 
beznjivo. Angeljček mi je bilo že kakor krstno 
ime. Vendar me ni oslepilo in napihnilo to do- 
brfkanje ; Se pusto in prazno se mi je zdelo , in 
zgodaj sem hrepenela po resničnosti in odkrito- 
srčnosti. Zgodaj sem se učila spoznavati ljudi, in 
da ni vse mto, kar se sveti, v vsem tem lišpu 
in blesku sem se čutila nezadovoljno, nesrečno. 
Prazno je bilo moje srce, in zgodaj se mu je vnelo 
hrepenenje po nečem višjem, neznanem, nedosež- 
nem blagu! 

Dvanajst let stara sem izgubila očeta, kate- 
rega sem, če ne bolj ljubila, vsaj Še bolj čestila, 
nego mater. Po očetovej smrti zapustivi z materjo 
za zmerom mesto, kjer nama je bilo zdaj vse tuje 
in prazno. Imeli smo, ne daleč od mesto, v pri- 
iaznej, tihej dolini sredi sadnega drevja prijazno 
Delo hišico. Sem svi se presesfii, tu svi živeli v 
mimej samoti. Bila sem od zdaj materi edina 
misel, edina skrb. Učila se je z mano, delala in 



— «<2' 78 >£>-" 

sprehajala se z mano po gozdu in po logih. Po 
zimi svi obiskavali časi v mestu teto, ki je rada 
Tidela v svojej hiši veselo družbo. Napravljala je 
ffosti, plese in druge veselice, kjer sem morala biti 
tudi jaz. Prišla sem bila v tista leta, ko začenjajo 
moški frfrati okrog nas. Obsipal me je vedno cel 
roj tacih čestilcev in hvalilcev — vsi, eden kakor 
drug! Vsi se enako oblačijo, enako nasmehdvajo 
in enako govorš. Naprej že veš, kdaj se nasmehne, 
kdaj zdahne in kdaj ti roko poljubi. Če poznaš 
enega, poznaš jih vse. Moja teta, dobra žena, na- 
smehovala se mi je zadovoljno in mi čestitala; 
namerjala mi je zdaj tega, zdaj 6nega za ženina, 
ker sHepati zakone, to je bilo njeno največje ve- 
selje. Čudila se mi je, da nisem njene misli, in 
pretOa mi, da če bom tako izbirčna, nazadnje de- 
kle ostanem. To sem jej pač rada verjela, ker 
mislila sem, da so vsi taki, kakor tf, kar sem jih 
videla dozdaj, in nisem mogla misliti, kako bi se 
mogla kakemu tacemu udati in zavezati za vse 
življenje. Trdne volje sem bila, da hočem vedno 
sama ostati; ta misel mi ni imela nič strašnega. 
Tisto hrepenenje po nekej neznanej sreči se mi je 
upokojilo sčasoma in zaspalo v prsih. Če sem 
brala ali slišala pripovedovati o ljubezni, da je vir- 
neskončne sreče, mislila sem, da jaz že nisem 
ustvarjena za tako čutilo; pa venaar se nisem 
za tega delj nikakor nesrečne čutila. Mirno sem 
mislila, da bodo tekli moji dnevi brez veselja, 
brez žalosti. 



— <<2' 79 '^ — 

Dosegla sem bila dvajseto leto, ko mi bo^ 
vzame še mater. Bila sem sama na svetu. Od 
tega časa nisem več pustila svojega tihega kmet- 
skega doma, kjer sem živela z eno samo staro 
ženico, ki mi je bila za družbo in postrežbo. Se- 
znanila in sprijaznila sem se bila kmalu z vsemi 
vaščani, ki so me že prav med svoje šteli. Največje 
veselje mi ie bilo, pogovarjati se ž njimi o njihovih 
reč6h. Kakor svojej vrstnici so mi tožile žene in 
dekleta, kar koli jim je težilo srca. Spoznala sem, 
da če je kje sreča na svetu, more biti dom& le tu 
na kmetih med prostim, nepopačenim ljudstvom, 
ki je v vednej zvezi z naturo, kterej se kakor 
otrok materi na prsih brez skrbi redi. 

Bližal se mi je že od daleč čas, katerega ne 
vidi tudi najpametnejša žena bližati se čisto brez 
straha. Jaz pač smem reči, da mi ni bila čisto 
nič mari ta prememba. Videla sem umikati se mi 
pomlad, in bližati se poletje; pa solza ni kalila 
mojega očšsa. 

Po kratkem molčanji začne zopet starka: 

Vasica naša je stala v ozkej dolinici; griči 
na enej strani so bili kriti z vinogradi, na drugej 
pa z gostim bukovjem. Ob gozdnem robu je bila 
steza, po katerej sem se sprehajčvala slednji večer. 
Prijeten sprehod! Iz gozda me je pozdravljalo 
večerno ptičje petje, na 6nej strani pa je bilo 
lepo gledati, kako so se med zelenimi trtami 
gioale bele podobe pridnih delavcev. Le sem ter tje 
sem srečavala kacega vaščana, tako da se nisem 



-<<^ 80 'Ob- 
čutila čisto same — in pa — nekaj časa že sem 
videvala po tistem poti sprehajati se mladega tujca. 
Ali je bil lep ? — te^ ti pač nemorem povedati ; 
toliko pa vem, da je imel nekaj posebnega, nepo- 
pisnega; da ga ni lehko pozabU, kdor ga je kdaj 
videl. Hodil je po navadi roke križem na hrbtu 
držžč, z očmi v tla vprtimi. Videlo se mu je , da 
ni rad srečeval nikogar, tudi mene ne! Če se 
me pa le ni mogel ogniti, šel je tih mimo mene, 
malo hitreje, komaj če je sem ter tje malo klo- 
buk premeknil, pa videlo se mu je, kako težko mu 
je bilo to. Kakor smo ženske — ravno ta sem 
hotela da bi me pozdravljal. Zakaj vsi' drugi, 
zakaj pa ravno on ne? Moram reči, da me je 
nekako veselilo, spraviti ga, kader sem koli mogla, 
v stisko, da se me ni mogel ogniti. 

Hodil mi je po dnevi bolj in bolj po gostem 
na misel; ugibala sem, kdo on utegne biti? Pri- 
povedovali so mi, da je prišel iz mesta, in da se 
je vselil za poletje pri nečem kmetu; ugibali so, 
da je mlad doktor, pa gotovega ni vedel nihče nič. 
Živel je molčeč, samoten, zdaj kaj bral, zdaj 
pisal, a največ sprehajal se po gozdu. Ko sem 
bolj in bolj mislila nanj, začel se mi je sčasoma 
smiliti, ker sem ga videla vedno tako žalostnega 
in samega. Kaj je pač moral doživeti žalostne^ 
ubogi mladenič, da ga tako nič ne veseli svet; 
se ogiblje ljudi, kakor divjih zveri! O ko bi mu 
bilo pomagati! Ko bi vsaj govoril, in razkril 
svoje bolečine, da bi ga človek mogel potolažiti; 



— ^ 81 «0« — 

saj pravijo, da ima veliko moč prijateljska beseda ! 
Nazadnje se mi začne cel6 v sanje vpletati njegova 
bleda podoba, in kmalu ni bilo skoraj irenotja, da 
bi ne bila mislila nanj t 

Neki večer, ko sem bila zopet po navadi na 
sprehodu in. sem sedela ravno na klopi poleg steze, 
kjer sem imela navado počivati, pripodš se hipoma 
črni oblaki, nebo se zateml , sb-ašno se jame blis- 
kati in grmeti. Preplašena se obrnem urno proti 
domu, ali prepozno! Komaj sem storila nekoliko 
stopinj, razporjejo se oblaki in ulije se strašna 
ploha. Tema je bila nastala tako, da sem videla 
komaj malo steze pred saboj. V tem hipu začujem 

Sospešene korake za saboj. Bil je on! — ■ Ko me 
ojde, molčč me prime pod pazuho, ter me pelje 
pod košato bukev, rekoč: tu bode bolje! — Pa kaj 
dalje početi? Dež je lil neprenehoma, in ni bilo 
videti, da bi hotel kmalu prejenjati, pa do doma 
je bilo še pol ure hodd. Le mirno tu ostanite, 
pa nič se ne bojte, kmalu bom zopet tukaj. 
S temi besedami izgine moj spremljevalec urno 
proti vasi, predno sem mu mogla braniti. Kako 
je hodu, ne vem ; povrne se, predno ga je mogel 
Človek pričakovati, z dežnikom in ogrinjalom. Ogrne 
me, prime me pod pazuho rekoč: dovolite, zdaj 
mora že tako biti. In urno odideva proti domu. 
Eako mi je bilo na tem poti, ne morem ti pove- 
dati Komaj sem čutila dež, da-si je lil curkoma, 
in ni me bolelo, če tudi sem se spotikala po gostem 
ob korenine , l^ko da me je opominjal , naj više 

6 



—«0 82 '£>'— 

prizdigujem noge. Hitro, prehitro sva priSla domu. 
Spremil me je do moje hiše. Komaj pa sem sto- 
pila črez prag, izgine mi izpred oči, da se mu 
nisem mogla še spodobno zahvaliti. 

Drugi dan je deževalo neprenehoma. Storila 
sem le svojo dolžnost, ko sem poslala k njemu 
vprašat, kako mu je, ali se ni prehladil? In 
spodobilo se je, da sem ga prosila, naj me pride 
obiskat. O kako sem ga pričakovala! Kako leno 
mi je tekel čas! Kolikokrat sem šla k oknu gle* 
gat, ali še ne gre ? Kako mi je bilo srce, kolikor- 
krat so se vrate odprla! Prišel je, dekle! prišel 
je tisti večer, in drugi in tretji; prišel je in z 
njegovim prihodom so se mi odprla nebesa in 
vsula so name, pozabljeno stvar, v svojej milosti 
svojih darov obilost! 

Govoril je, o kako govoril ! Da-si tako mlad 
še, poznal je svet, poznal je vse siromaštvo in vse 
gorjž, ki tare ubogi človeški rod! Poslušala sem 
ga, kakor zamaknena, in bala sem se izgubiti 
kako besedico! 

Kakor otrok sem se veselila že naprej ves 
dan njegovega prihoda, tistih večernih ur, ki jih 
bom preživela ž njim. Bila sem zares, kakor tiste 
cvetice, ki se še le razvijd in pričn6 svoje pravo 
življenje, ko se skrije za gore pekdče solnce. Iz- 
gubljene in za večno zamujene so se mi zdele vse 
ure, kar sem jih preživela brez njega. — Brala 
sva neki večer, bral je on jaz pa sem poslušala, 
poslušala in gledala ga — brala sva te le, ravno 



te le bukve, ki jih vidiš tukaj. V njih je popisal 
francosk modrijan vso srečo in vse trpljenje aveh 
ljubečih src. feral je dolgo, časi se mi je hotelo 
zdeti, kakor bi se mu malo ustavljal glas. Hipoma 
zapre bukve, gre k oknu, kakor bi mu bilo pre- 
soparno , ter gleda molč^ skozi okno. Kaj se je 
tedaj godilo v meni, ne morem popisati. Vstanem, 
bližam se mu, pokličem ga po imenu; ozre se 
nazaj — njegove oči so bile mokre. Pri tem po- 
gledu pa se mi zavrti svet pred očmi, sladka groza 
me spreleti kakor blisk, in mi omami dušo in telo ! 
Še le črez nekaj časa se zdramim — • na njegovih 
prsih ! — Ljubila sem, in pila sem z vsemi počutki 
vso slast in srečo njegove ljubezni. Kakor trudni 
popotnik pospeSuje hojo, ko pada mrak na zemljo, 
tako sem hitela jaz živeti in uživati. Mudilo se 
mi je; saj sem bila že toliko zamudila! O zakaj 
ga nisem poznala prej, v prvem cvetu svojega 
življenja, ko sem bila še bolj vredna ljubezni 
drazega moža! 

Jeseni je moral iti v mesto — in jaz sem mo- 
rala iti za njim ! Lepo zimo sem ž njim preživela. 
Zdaj me je zopet vse veselilo, kar se mi je prej 
zdelo pusto in prazno. Obiskovala sva tuču teto, 
katerej se je bil kmalu močno prikupil. Svet naju 
je imenoval zaročenca, jaz pa sem se bala spre- 
meniti stan, da bi mi pri najmanjšej spremembi 
ne izbežala sreča, kakor splašen golobček. O kako 
hitro mi je zletel golobček, in jaz sama sem ga 
splaSila! — K mojej teti je prihajala na večerne 



veselice tudi hči tetine znanke, lepa deklica! — 
Ljubila ga je, in on jo je ljubil. Ljubil jo je, da 
si morda ni vedel sam; ali oko ljubeče Ženske se 
ne da motiti! Tako mora pač biti človeku, ki ga 
strela zadene, kakor je bilo meni takrat, ko sem 
spoznala njijno ljubezen. V tistem hipu mi je 
bilo vse spremenjeno. O dekle, dekle! ti ne veš, 
kaj je to, in bog daj, da bi ne vedela nikdar! Kaj 
sem pretrpela in prebila, tega ne izreče človeški 
jezik! Kar me je prej veselilo, bilo mi je zdaj 
zoperno. Kakor srka bečela med iz vsacega cveta, 
tako sem pila jaz strup iz vsake najnedolžnejše 
reči. Kar sem videla in slišala, vse mi je le po- 
trjevalo, kako sem prevarjena in izdana! Vse mi 
je kazalo, kako sem nesrečna. Če sem ga videla 
žalostnega, mislila sem si, da je zato, ker ni pri 
njej ; a če je bil vesel, dejala sem si, da je za to, 
ker jo upa kmalu videti. Ko sem se primerjala 
s svojo srečno nasprotnico, videla sem jo mlado, 
cvetočo, tako vredno njegove ljubezni, pač veliko 
vrednejšo bi sebe, in tedaj se me je polastilo divje 
sovraštvo. Sovražila sem nio, njega, sebe — sovra- 
žila sem vesoljni svet! ra kmalu sem se zopet 
kesala in sramovala take hudobnosti, in začela 
sem mu jo zopet hvaliti in skazovati, kako je 
vredna njegove ljubezni : naj mene pusti, naj ljubi 
njo, in naj bo srečen ž njo. Ali ni trpelo dolgo, 
in zopet so mi zavreli možgani. Govorila sem 
grde besede, zdevala mu imena, kakoršnih on pač 
ni bil vreden. Poslušal me je in gledal, • ter nič 



— cG 85 o>^ 

ni odgovarjal. Ali njegovo molčanje mi je bilo 
najhujše očitanje. Videlo se mu je na obrazu, 
kako trpi, kako ga v srce boli, da se tako znižujem 
pred njim. Tedaj pa me oblije neskončna žalost, 
zgruzim se pr^denj, objemam mu kolena in začnem 
močiti mu noge z vročimi solzami. Dvigne me 
ter poljubi in tolaži ; ali čutila sem, da je le dober, 
da se le sili. In to se je ponavljalo skoraj vsak 
dan. Ni mi bilo moči živeti brez njega; prisiliti 
sem ga hotela, da me mora ljubiti. Ali sred, ki se 
odmiče, ne drž6 železni okovi ! Gledal me je žalost- 
no, pa odmikal se mi je dalje in dalje od dne do 
dne. Kako bi pa bil mogel drugače storiti! Tu 
divja zver, ne ženska, a tam ga je čakala in molčč 
vabila devica v vsej svojej mladej, krotkej lepoti. 
O čutila sem, da bi res mogel biti srečen ž njo; 
da ga je bolj vredna od mene. O kolikokrat sem 
sklenila, da ga hočem pustiti in bežati, da ne bo 
nihče vedel kam. Ali dolgo časa ni trpel ta lepi 
sklep. Povrnila se je zopet strast, hujša nego 
prej. Kakor angelj je trpel in prenašal to moje div- 
janje; nikoli mi ničesa ni očital, nikoli ne rekel 
Žale besede; ali na mesto ljubezni mu je bilo stopilo 
milovanje. To mi je nazadnje po polnem pamet 
vzelo. Zakaj me vsaj ne sovraži, ker me ne more 
ljubiti! O strašno je o milostinji živeti njemu, ki 
je imel poprej vsega obilo ! To me je tako raz- 
srdilo in razkačilo, da nisem nič več vedela, kaj 
delam. Enkrat sem celč z nožem nanj planila! 
O strah to je slabe starke! Nič se ne odmikaj, 



ti krotko jagnetcel Saj sem se pokorila, strašno 
pokorila zato, in zdaj sem krotka, kakor ti. Izpuli 
mi nož, ki sem si ga hotela v prsi zasaditi; po- 
gleda me še enkrat — o nikoli ne pozabim tega 
pogleda — reče mi : z bogom ! in šel je, ter nisem 
ga videla nikdar več! — Drugi dan mi pride 
pismo. Srce mi je dejalo, kaj lK)m brala, predno 
sem ga odprla. Vzel je v njem od mene zadnje slov6 ! 
Nikoli ga ne bom videla več. Šel je črez morje. 
Nikdar nisem nič več slišala o njem! 

Hudo sem zbolela. Strašne podobe so mi 
rojile po glavi, in braniti so mi morali, da si ni- 
sem življenja vzela. Ko čez dolgo časa ozdravim, 
bila sem vsa spremenjena. Potolažile so se mi 
bile divje strasti; mirna sem bila; spominjala sem 
se, kakor lepili sanj, sreče, ki mi je bila izbežala. 
Prej že, ko mi je pripovedoval o svojem lepem 
rojstvenem kraji, kjer je preživel otročja leta, 
vnela se mi. je goreča želja, da bi videla enkrat. 
v življenji te srečne kraje, v katerih bi bila 
rada sklenila svoje dni; saj mi jih je bil po- 
pisal tako živo, da so mi bili vedno pred očmi. 
Kakor sem okrevala toliko, da sem mogla iti iz 
postelje, začela sem se pripravljati na daljen pot 
proti jugu, tje v obljubljeno deželo. Vzela sem 
s saboj, kolikor mi je bilo treba; drugo sem raz- 
delila med ubožce. 

Tako sem prišla sem. Kaj me gledaš? V tej, 
ravno v tej hiši se je rodil; pod tem drevesom se 
je igial prisrčen otrok! Tod je po travi skakal in 



— «0 87 >£»— 

trsal marjetice ! O prisrčne cvetice ! tako ste cvetle 
teaaj, kakor cvetete zdaj, in tako boste cvetle, ko 
vas ne bom več gledala jaz. Izpolnjena je moja 
zadnja želja; kaj bi si mogla še želeti? Didem 
tisto sapo, katero je dihal on; gledal je te le go- 
rice; tu mu je zanajalo solnee, kakor zahaja zdaj 
meni! O kako je lepo, kako mi je lehko pri 
srci! 

Pri teh besedah, ki jih je govorila stara žena 
s sladkim, pojemajočim glasom, imela je oči vprte 
v solnee, ki je ravno zahajalo. Še enkrat zabliskne, 
potem pa se skrije za goro — tako tudi njej Se 
enkrat zažari oči, potem pa ugasnejo na večne 
čase. 

Tako je sedela, s hrbtom na drevo naslo- 
njena, roke imejdč sbižane na kolenih, kakor bela 
kamenina podoba. 

Čez nekaj časa se ozre Metka po njej, ko je 
ne sliši več govoriti. Ker jo vidi tako mirno se- 
deti, meni, da je saino tako zamišljena, in neče je 
dramiti. Eer se pa dol^o časa čisto nič ne gane, 
in ker se ne oglasi, ko jo ogovori, obide strah de- 
klico, ki skoči kvišku in prime jo za roke. Koke 
so trde in mrzle. Zavpije na pomoč. — Nes6 jo 
v njen hram, položi jo na belo posteljo ter na- 
pravijo kakor mrliča. — Metka se ne gane od 
nje. Eo so jo pokopali tretji dan, našli so med 
njenimi rečmi pisanje, v katerem je bilo vse na- 
tanko zaznamovano, komti gre po njenej smrti ta 
in <5na reč. Največ njene, ne majhne imovine 



— «<i 88 »9»— 



Je bilo zapisane Metki. Ta je bila njena naslednica, 
in živela je po sedšj kakor njena prednica, tiho in 
mimo brez upa, brez straha, s pogledom obrnenim 
nazaj v jasne pretekle dni. 



Konec. 

Minila so od tega štiri leta. Zopet je bilo 
vse živo v gradu: mladi gospod, ki se je bil črez 
štiri leta vrnil prvič z Dunaja, pripeljal je s saboj 
lepo, bogato nevesto. Na ženitovanjske gostf je 
bilo prišlo mnogo gospdde iz Ljubljane, in po- 
vabljeni so bili v gostt vsi, kar jih je bilo bolj 
gosposkega stanu daleč okrog. 

Na rebri gradskega griča, kjer je bila majhna 
trata, izbral si je bil kovač Zakrajščak z umazanim 
obrazom mesto za svoje imenitno opravilo, brez 
katerega se pač ne more in ne sme vršiti tako 
ženitovanje. Dobrovoljni pomagači, bosopeti pa- 
glavci, nabijali so mu v potu svojega obraza debele 
železne možnarje, sam pa jih je zažigal z dolgim 
drogom, ki je imel tl6čo gobo na konci. Kolikor- 
krat so gori v gradu zažvenketali polni kozarci in 
so se začuli veseli glasovi, zagrmeli so vselej mo- 
žnarji in tako raznašali veselje po tihej dolinici. — 

Ko je bila družba v gradu ravno naj vese- 
lejša, stopi strežaj za ženina, ki je sedel srečen, 



-«2. 89 »»>— 

poleg cvetdče neveste, ter mu poSepetd na uho, da 
je vn6 mož, ki hoče govoriti ž njim. Pač je malo 
nevoljen mladi gospod, pa upa kmalu odpraviti 
nadležnega obiskovalca. Ali strah ga obide, ko 
zagl^a Metkinega brata, ki je stal kakor sodnik 
pred njim. S trdim glasom mu reče ta, naj gre 
ž njim. Ni mogel dnigače, moral je iti za njim. 
Bal se je tega moža, kakor še nikogar ne v živ- 
ljenji, in vedel je zakaj. 

Mračilo se je že, ko sta šla urno doli po 
holmu, čez polje po dolini, pa zopet gori na Sve- 
tinovo. Nobeden ni spregovoril besede. Teodora 
je bilo, ko je šel mimo znanega studenca pod 
gričem, kakor bi videl pole^ njega na klopi sedeti 
bledo podobo zapuščene deUice. Strah ga je bilo, 
kakor otroka; hitreje je stopal, ter ni se nazaj 
upal ozreti. 

Bela, kakor mhe njene postelje, ležala je 
Metka v svojem hramu, in pri zglavji je sedela 
objokana Marijanica. Na jasnem obrazu se jej ni 
znalo nikakoršno trpljenje; videti pa je bilo, da 
ima kmalu ugasniti. 

Kakor okamen&l ostrmi Teodor, ko v hram 
stopivši, vidi bolnico. Metka se skloni po konci, 
ko ga zagleda, pokliče ga po imenu, ter pomoli 
mu bledo rok<5. Teodor pade pred njo na kolena, 
prime roko ter jo zmoči s svojimi solzami. 

„0 ne tako, ne tako, Teodor! Vstani ter 
sčdi sem le malo k mojemu zglavju, da bom še 
enkrat gledala tvoj ljubi obraz! O saj sem dejala, 



zmerom sem dejala, da boš prišel, da te bom vi-t 
dela Se enkrat; saj imaš tako dobro srce! Zdaj 
je pa vse dobro; z lehkim sreein se bom ločila. 
O Teodor, ostani srečen in vesel in spomni se 
časi malo svoje Metke! Z bogom Dorko! — Še 
enkrat se jej obrnejo oči v nekdanjega Ijubčeka^ 
potem se za vselej zaprd. — 

Imela je lep pogreb. Eer je bila znana da- 
leč okrog, privrela je velika množica mož, žen in 
otrok, spremit jo zadnjikrat. 

Prihodnjo pomlad je stal na njenem grobu 
med prvo travo, lep, di^ kamen, kakoršnega ni 
bilo videti na pokopališči; postavljen je bil črez 
noč, in ljudje niso vedeli, kdo ga je preskrbel. 

Govorili so, da so videli časi po noči, gredž 
mimo pokopališča, stati ali klečati pri Metkinem 

frobu moško podobo. Ugibali so nekteri , da je 
il Valentin, a drugi so trdili, da so dobro spoznali 
Teodorja. Midva pa, dragi bralec! hočeva verjeti^ 
da se niso motili ne ti ne dni! 




— «<^ 91 ^£>»— 



1YSMMA« 

Iz romana Zorin, pisanega v pismih. 
(Boris MMn.) 



v Parizu 7. julija. 

.&(laj je čas, da Ti odkrijem skrivnost, ki mi 
že dolgo časa teži srce. Storil sem namreč že 
prve dni znanje, katero tudi ni kar si bodi. 
Tako daleč sva že, da mi ne bo moči nazaj. — 
Naša gospodinja ima hčer — obrazek ima, kakor 
angelj; velike črne oči, temnokostanjeve, skodi*ane 
lasce — živa je in brhka, kakor gorska srna — 
pravo Ijubeznjivo cigansko dete! Stara je — 9 let 
in ime jej je Evelina! Pozdravljal sem jo neko- 
likokrat, ko sem jo srečal v veži ali na stopnicah, 
— ko je bila že menj plašna, tudi pobožal, in na 
zadnja na čelo poljubil. Veš, da imam veselje k 
otrokom; rad se ž njimi pogovarjam in igram; 
tudi otroci se me čudno hitro privadijo. Tako sva 
tudi z Evelino že velika prijatelja. Kader pridem 
domii, prileti mi vselej že od daleč naproti ; ko se 
pripognem, da bi jo poljubil, oklene se me okrog 



vratii in dd mi tak krepak, srčan poljub, da za- 
zveni po vsej veži. Če se jej pa zadosti hitro ne 
pripognem, stori mi z roko tako nepopisno, zapo- 
vemjivo znamenje, da se človeku ni moči ustav- 
ljati. Mati jo je karala iz početka, kakor mi je 
sama pravila, da ni spodobno, obešati se tako na 
tujega gospoda, in da tudi meni ne bo po godi, 
če vedno leta za manoj. Pa prosil sem matere, 
naj jo le pusti, da me obišče, kader me hoče, 
zmerom mi bo ljub(}. In zdaj že njo samo veseli 
to najino prijateljstvo. Tožila mi je namreč, da, 
kakor je živa, ima vendar časi trenotja, ko je vsa 
tiha in otožna; to pač zat(5, pravi, ker nima prave 
družbe, in bala se je že, da bi to ne škodovalo 
njenemu zdravju. 

Ne morem ti dopovedati, kako veselje mi je, 
pogovarjati se s tem nedolžnim, umnim otrokom. 
Neka posebna simpatija me vleče do nje, in ko 
povzdigne časi molč6 proti meni svoje velike tdmne 
oči, spreleti me neko čt;dno, sladko čutilo. Pa to 
samo časi — po navadi je živa in vesela, pa rado- 
vedna, kakor sraka. Vse jo mika, vse bi vedela 
rada — in ne odneha — ■ prav po ženski — da na- 
zadnje vse, kar hoče, iz mene izpravi. Na tanko ve 
vse moje domače zadeve; tudi Tebe že zna po 
imenu in postavi; izprašala me je na tanko, kak- 
šen si: ali imaš brado, kake lase, kake oči? itd., 
da sem bil res časi v zadregi. To pa jej nikakor 
neče iti v glavo, zakaj sva se ločila, če se imava 
tako rada. Ako ona koga rada ima, pravi — hoče 



— «c 93 ^»-^ 

vedno biti pri njem. Moral sem jej obljubiti, da 
Ti bom pisal, da prideš semkaj ; rada Te bo imela, 
pravi, kakor mene, ne — mene vendar še malo 
rajša — in skrbela bo že, da Ti ne bo dolg čas! 

Ko enkrat najde mojega Preširna na mizi, 
odpre ga, nabere ustca, kakor bi hotela žvižgati, 
ter začne polagoma, strahdma: „strane, milo se 
glasite" ... pa kakor bi se bila spekla, hitro od- 
neha — pogleda me, in ko vidi, da se na smeh 
držim, vpraša malo razžaljena, ali je to laški ali 
angleški ali latinski ali kaj, ker nič ne ume? Ko 
jej povem, da pri nas domd tako govori, vpraša 
dalje potolažena, ali se tega jezika tudi otroci v 
šolah učč? Pravim jej, da ga govorč tudi domž 
v delovnik in praznik, posebno lepo pa deklice! 
Zdaj pa hoče po vsej sili, da moram tudi nj6 učiti 
tega lepega jezika. Povedati jej moram zdaj to, 
zdaj to, in vse si zapomni. Izgovarja čudo čisto 
in lepo, le malo boječe; počasi izpušča besede iz 
ust, kakor bi se bala, da se jej ktera ne stare. 
VčeVaj, ko pridem doU, pozdkvi me glasno: 
„dober dan, moj dragi!" Čudno mi je segel v srce 
ta pozdrav, slišan na nenavadnem kraji. Te besede 
je bila izpeljala nalašč, kakor sem se spomnil po- 
zneje, prej tisti dan iz mene. Poleg tega tudi 
pdjeva; jaz jo učim naših narodnih, ona pa mene 
francoskih pesmi. Tako prijeten glasek ima, da bi 
jo človek zmerom poslušal. 

Denes, ko sem malo prehlajen ostal v postelji, 
2e cel<5 ne vč, kaj bi začela. Znesla mi je vkup 



vse svoje bukve, podobe, puničke in igrače, da bi 
mi ne bilo dol^ čas, tako da je soba polna tega 
drobiža. Pravi, da me bo ona sama ozdravila, 
drugi nihče ne; in res ne ii nikomur, da bi mi 
le kozarec vode prinesel. Zdaj me je popustila za 
malo časa, ker jo je mati poklicala; predno pa 
pojde spat, prišla bo že še pogledat in mi voščit 
lehko noč! 

Zakaj Ti pa tako na tanko razkladam vse te 
otročje stvari, dragi moj? Za to, da vidiš, da se 
Tvojemu prijatelju dobro godi, in da ničesa ne 
pogreša — razen Tebe! 



10. juiya. 

Včeraj sem bil v Montmorencjr. Kdo bi mo- 
gel slišati to ime, pa bi se ne spominjal moža, ki 
ga je posvetil s svojim duhom! Veš, dragi moj! 
da dolgo že posebno ljubim Eousseau-va. Vse svoje 
bitje, ne zameri mi te besede, čutim nekako so- 
rodno njegovemu; kakor on, bolj mislim s srcem, 
če se sme tako govoriti, nego z glav6, in kar je 
bolelo njega, to Doli tudi mene! 

Tukaj pa moram nekaj opomniti. Med dru- 
zimi posebnostimi, ki jih nima noben izobražen 
človek, imam tudi to, da mi „kamenje ne govori." 
Ko se sprehajam po velikanskem „place de la 
concorde", kjer je stala, kakor beremo, velika kr- 
"^ava miza, na katerej je palo v dveh letih do 



—^ 95 ^9^ 

3000 glav, med ujimi tudi kraljeva in kraljičina, 
ogledujem s strmečim očesom velikanski obelisk, 
ki ga je poslala sužnja A&ika ponosnej Francii, in 
prijetno mi bije na uho sladko šepetanje krasnih 
dveh vodnjakov, ki mečeta vodo visoko proti nebu; 
noben spomin mi ne kali lepega pogleda! Pa naj 
pravi Se kdo, da sem sentimentalen! In vendar 
sem tako močno želel , videti enbrat kraj, kjer je 
živel Bousseau 2 leti kakor puščavnik, in kjer je 
spisal svojo „novo Heloizo", visoko pesem ljubezni! 
Zakaj me pa tukaj tako mika vse, kar koli me 
spominja tega moža? — Zato ker ga — ljubim. 

Zdaj si pa gotovo misliš, kakor me že pozns^, 
da sem romal pobožno v ta kraj, tam se navzel 
žalostnega duha, in zdaj stal globoko zamišljen, 
zdaj sprehajal se s povešeno glavo in sam s saboj 
govoril. 

Da bi se mi ne prigodilo kaj tacega, vzel 
sem s saboj močan pripomoček, najboljše zdravilo 
presilnej žalosti in nevamej otožnosti. 

Dolgo že sem obetal Evelini, dajo s saboj 
vzamem, kader pojdem kam dalje. Smili se mi 
sirotka, ker je vecmo zaprta, in bledi in hira, ka- 
kor cvetica, ki jej manjka zdrave sape. Ali je bilo 
veselje, ko sem jej naznanil prej tisti večer, da jo 
jutri s saboj vzamem! Skakala je, z rokama plo- 
skala in« vrtšla se, kakor nora ! 

Zdaj pa se je začela včlika skrb ! Priprav- 
ljanje na (klini pot, akoravno sem jej dejal, da 
prideva še tist večer nazaj. Nič se naj ne bojim. 



tolaži me, bo se že tako lepo napravila, da me ne 
bo treba sram biti, sprehajati se ž njo, naj naju 
vidi, kdor hoče. In začne mi naštevati vse svoje 
obleke : bele, višnjave, rdeče in pisane, in kaj vem 
vse kakšne! — svoje slamnike in klobuke s perjem 
in trakovi ; popisuje mi vse na tanko, kako je to in 
6no, ter prosi me nazadnje, da volim, ktero obleko 
naj vzame. Na enkrat pa se zavrti na peti: kako 
sem neumna, mari grem ponje, da boste videli! 
Komaj sem jo ustavil in pogovoril, da meni je 
vse enako, naj se obleče, kakor se hoče ; da je lepa 
in meni po godi v kterej koli obleki. To je storila 
pravdi konec! 

Deseta ura je bobnela z bližnje ogromne 
cerkve st. Deniške, ki je črna molčla proti jas- 
nemu nebu, ko se pripeljeva v Enghien, prijazno 
vas s toplicami, ne daleč od Montmorency. Ker 
se nama ni mudilo, zapustiva voz, ter greva peš 
proti vasi. S konca vasi že zablišči nama prijazno 
jezerce. Evelina, ki ni še nikoli videla nič tacega, 
zavriska veselo, ko ga zagleda, in tudi jaz se ga 
zaveselim, ker sem od nekdaj že poseben prijatelj 
jezerom. Ker je bilo kmalu čas kositi , ustaviva 
se pri hišici poleg jezera, ki naju je tako prijazno 
vabila. Ko se nama je pripravljalo kosilo , spre- 
hajala sva se po cvet6čih travnicih, ki oklepajo na 
enej strani jezero. 

Bil je lep poleten dan. Jaz ne vem, kako je 
to, ali pomladanjskega in jesenskega dneva, naj bo 
še tako lep, ne morem se prav od srca veseliti. 



Pomlad in jesen mi bndita nemirno čntQo, ki ima 
v sebi skoraj ravno toliko grenkosti, iakor slad- 
kosti; gotovo je to bolj poetično, ali poezija je, 
meni vsaj, nemir — mir pa je sreča! V lepem 
poletnem dnevi miruje natora, počiva življenje, 
stoji, rekel bi, čas, kakor ura, la se je us&vila. 
Po cele ure bi ležal vznak v senci ter govoril s 
poetom : trenotek stoj — kako si lep ! — Tak dan 
je bil ta. Po jasnem nebu so plavali sem ter tje 
raztreseni beli oblački; prijetna sapica je ohlajala 
prehudo vročino; iz višine je donelo veselo skrjan- 
čevo žvrgolenje; lahno se je zibalo jezero in pri- 
jetno pluskalo ob breg. Evelina je bila vsa srečna : 
veselo je skakala in tekala po travnicih, kakor 
jagnjetce, ki je s pomladi prvič na paši. Vse jej 
je bilo novo, vse jo je mikalo ; saj je bila ubožica 
denes prvič pustila temno mestno zidovje — jaz 
pa sem bil otrok z otrokom. Letal sem ž nio, 
trgala sva zdaj cvetice, zdaj sva metulje lovila. 
Kolikokrat je pala po dolzem t]e po travniku , ko 
je s slamnikom predaleč mahnila za metuljem! 
Smijala sva se na vsa usta, in mislim, da z nama 
tudi srečni metulj. Eo sva se že nekoliko utru- 
dila, greva pod košato lipo poleg hiše, Iger nama 
kmalu prinesč kosilo, v slast nama je šlo vse. 
Evelina je jela in Žvrgljala, kakor lastovka, pa 
smijala se, vse ob enem! 

Zdaj pa je bilo čas, napotiti se, kamor sva 
bila namenjena. Komaj četrt ure od Enghiena 
zagledava na nizkem griči Montmorency. Prijeten 

7 



-<o 98 

pogled : bele hišice sem ter tje po griči raztresene 
m^ zelenim sadnim levjem. 

Eo prideva do zaželenega mesta, pozvonim 
pri vrtnih vratih. Odpre nama stara ženica ter 
prijazno dovoli, česar sem je prosil. Ali v srce 
me je zabolelo, ko mi pravi ženica, da je od tiste- 
ga časa, kar je tu živel Bousseau, vse prenarejeno 
in prezidano; samo vrt za hišo in gozdič za njim 
da je še, kakoršen je bil. Pokaže mi lepo lavorovo 
drevo, ktero je slavni mož vsadil s svojo roko. 
Sprehajdje se po gozdiči najdem preprosto kamenino 
klop z napisom : tukaj je rad počival J. J. Bousseau. 
Sedem nanjo in kmalu se globoko zamislim. Grez 
nekaj časa priskače Evelina, ki je v tem letala 
sama po gozdu in vrtu, sede poleg mene na klop, 
vzdahne, nasloni glavico na moje kolena, pogleaa 
me še enkrat s trudnim očesom — in zamiži. 

Sladko počivaj, blaženo dete! Vsemogočni 
naj ti ohrani čelo vedno jasno , kakor je zdaj , in 
veselo čisto srce! Bla^ duhovi naj te spremljajo 
)0 viharnem življenji. Da bi ne vedela nikoli, kaj 
, e skrb, kaj je kesanje! Viharna strast naj ti ne 
[ali nikdar čiste, mirne duše. Hude sanje naj ti 
ne dramijo spanja. Mimo in sladko naj ti bode 
vedno, kakor ti je zdaj v mojem naročji! 

Dolgo je spala tako ; bal sem se geniti , da 
bi je prehitro ne zbudil. 

Ko se zdrami, dvigne glavico, m&ne z obema 
rokama oči, in ozira se pl^o okrog. Eo mi pa 
pogleda v obraz, in vidi, da se na smeh držim, 



"^ 99 v&>~ 

zasmeje se tudi ona, objame me in srčno me po- 
ljubi. Vstaneva, posloviva se od prijazne ženice 
in veselo korakava nazaj proti Enghienu. Eer je 
bilo čas južinati, obrneva se zopet proti hiSici , ki 
naju je bila tako lepo pogostila. 

Po južini odpnem čolnič , stopiva vanj, od- 
rinem od kraja in veselo vesljdje prepeljujem svojo 
mlado prijateljico po dolzem in povprek po jezeru. 
Ali je bilo veselje ! Zaviha si rokav^e do lahtf in 
ploska in brodi po vodi, grabi po drobnih, umih 
ribicah, ali pa trga povodnje cvetice. Solnce se 
bliža zahodu m po grmovji ob kraji jezera se ogla^ 
šajo ptiči z večerno pesmijo, predno c;red6 spat. 

Težka nama je bila ločitev od ljubega kraja. 
Še z voza se ie dolgo ozirala Evelina nazaj, ter z 
ročico ga pozdravljala. 

Zvezde so migljale na nebu, ko naju zopet 
mesto sprejme. 



--^«€*^^*^ 



-<^ 100 «£»- 



Ako bi človek vse videl Id vedel! 



(Boris Mirin.) 




I 



človek naj gledati nikdar ne sili, 
Kar 80 z nocj6 ma bogovi pokrili. 

Schiller. 



da bi ne bila grešila naša prva roditelja y 
ji, kako bi bilo lepo! — Ni ^a, mislim, člo- 
veka, ki bi ne bil izoihnil te želje iz najglobočje 
globočine svojega osrčja enkrat v svojem živ- 
ljenji, brž ko ne pa že v svojih zgodnjih otročjih 
letih. In pri tem izdihljaji se mu je zasvetilo pred 
očmi in razgrnila se mu je jasna podoba nedolž- 
nosti in sreče, ljubezni in mirti in bratovske sprave 
po vsem širocem svetu. Ali temna megla mu le 
prehitro zagrne to rajsko prikazen; lepe sanje mu 
prežene žalostni obraz vsakdanjega življenja. 

Kaka črna prememba ! Pa vse to, kakor nas 
učf sv. pismo, nasledek enega samega, lehkomišlje- 
nega prestopka, greha, ki ga človek še ni storil 
sam! To je bridko! O nesrečni greh! Po njem 
je prišlo na zemljo vse gorj6. Pa kak greh ! Prav 

Sravi ženski greh! Kaj je gnalo našo prvo mater, 
a je pokusua jabelko, po kterem imamo dan 
denašnji Se skominaste zobe? 



— «i 101 *&»— 

Ni jej dalo prvej ženski mirii, ko je slišala 
prilizljive, med6ne kačje besede; noč in dan jo je 
grizlo in peklo: ali je pa tudi res, kar je govorila 
kača? Ko bi človek videl in vedel! In tako je 
bil pogubljen človeški rod! Kadovednost torej, 
nesrečna radovednost je prva korenina vsega zlega 
na svetu! Iz gole radovednosti, kakor prva nala 
mati, pade še dan denašnji mnoga njena hči v 
oblast prilizljivemu, medenemu zapeljivcu. 

Eakoršna nam, taka se je pa godila tudi 
našim bratom Grkom, katerim je razsulo, kakor 
pravijo, nesrečno, radovedno dekle — Pandoro*) jo 
imenuje pravljica z bridko ironijo — cel roj bo- 
lezni in napdk, slabosti in nesreč, ki so jej bile 
izročene, v ptišici skrbno zaprte! 

Kdor to prav premišlja, ne bo mo^el nikakor 
čisto zametati tistih, ki se ne morejo nič kaj spri- 
jazniti z nesrečnim ženstvom. Ženska in zopet le 
ženska je, kakor nam kaže zgodovina, vzrok naj- 
večih nesreč na svetu. Lepa ali malopridna ženska 
je vnfla prvo krvavo vojsko med Azijo in Evropo, 
v ktorej je palo toliko junaških mož — tant de 
bruit pour une omeletto! — Ženski, ošabni ženski sta 
bili vzrok slavnej „8ti8ki nibelunSkej" pri Nemcih, 
a pri nas — žalostnej propasti mogočnega srbskega 
carstva! Eako bi mogel patrijot potom še ljubiti 
ženske! Ženska cel6, ks^or trdijo psihologi, lepa 
Eatrica, bila je prva kriva včlicega cerkvenega 
razkolstva v 16. stoletji ! Zato pa tudi vidimo, aa 

*) Ki ima Tse daroTe. 



— -^ 102 o>- 

največji možj6, najglobočji miselci so najbolj za- 
ničevali, sovražili in črnili ubogi ženski spol (kateri 
se je pa zopet tudi njim maščeval po svoje). Ako 
bi človek zbral vse, kar se je že zabavljalo žen- 
skim, in spravil vkup, nakopičil bi gramado bukev, 
kakor ljubljanski Golovec.*) 

AJi popustimo hitro ta opolzli pot, da ne 
izpoddrsnemo. Nisem se namenil tu, zabavljati 
ženskim in jim tako nehote delati reklamo; saj 
ženski ne moreš storiti hujšega, nego če jo pustiš 
po polnem v n^mar. Pustimo jih torej, naj bodo, 
kakoršne so ; bog nam jih je dal na pomoč in pod- 
poro, kakor pravi sv. pismo; ne smemo jim tedaj, 
kakor darovanemu konju, gledati na zobe. (Tako 
preiskavanje je tudi nespodobno, in odkrilo bi časi 
Človeku sfarivnost, katere ni iskal!) 

Radovednost ali vedoželjnost torej, kakor smo 
videli, je prva kdl vsemu hudemu na svetu. Rado- 
vednost je iz početka ženski greh ; žalibog, da je 
v tem ženska popačila tudi moža! Ta slabost je 
naš pravi del, ki smo ga podedovali po svojej ma- 
teri; to je naš pravi porodni greh, ki nam še dan 
denašnji ne daje miru, ki nas goni neprenehoma, 
da se kakor voda ubijamo od kamena do kamena. 
Vedoželjnost je neko notranje želo , ki nas zbada 
in draži, da silimo vedno v to, kar nam je škod- 
ljivo in pogubljivo. „Nitimur in vetitum semper, 
cupimusque negata." 

*) Slovenec, ki Je tudi velik filosof na svetu, sklenil je o ženski 
kratko pa krepko sodbo , rekoS : baba je hudiS ! 



— <c 103 «£>^ 

To je neskončno tragično, da, kakor prinese 
človedki život na svet že v sebi smrtno kal, ki ga 
zamori prej ali pozneje, da je tako tudi duhu člo- 
veSkemu vrojena neka neugasna Žeja po vsem, kar 
mu škoduje, kakor spehanemu popotniku mrzel 
požir. 

Že malo dete, predno se mu jezik razveže, 
steza ročice po vsakej stvari; vse mora videti, vse 
slišati, vse pokusiti, vse poduhati, vse potipati. 
Ko vidi luknjo, vtakne hitro prstek vanjo: kaj je 
pa tu notri? Ne more trpeti nič zaprtega, vse mu 
mora biti očito ; vedeti mora, kaj tiči pod kamenom, 
kaj je skrito za skrinjo. Daj mu v roko igračo, 
lepo pobarvano, prazniško napravljeno človeško 
podobo; ne bo se dolgo veselilo lepe vnčnjesti; 
obračalo jo bo nekaj časa nestrpljivo sem ter tje, 
in kakor bi trenil , razporje jej trebuh — iz njega 
pa se mu vstije žaganje, rezanica, pazdirje! !Kaj 
gledaš tako strmeče, tako žalostno, ti ubogo dete? 
Kar se ti je zdaj , zgodilo se ti bo še mnogokrat 
v življenji! 

Komaj začne govoriti, teče mu neprenehoma 
jeziček, kakor bi hotelo reči: glejte me, zdaj sem 
jaz tudi človek, kakor vi! Ancn' io son pittore! 
Kakor bi se balo izgubiti zopet ta neprecenjeni 
dar, rabi ga, kolikor more in utegne; vse mora 
vedeti: kaj je to? kako je to? zakaj je to? in 
stavi ti vprašanja, da mu ne more odgovoriti noben 
modrijan. Gorjč pa ti. Če mu praviš: ne vemf 
Konec je vajinega prijateljstva; razkorači se pred 



— *& 104 «09— 

taboj in zagrozi se n&-te: zakaj pa ne veš? — 
O Fauste, Fauste! 

In mladenič! — Z leti mu je rasla pogub- 
Ijiva žeja. Da bi jo ugasil , zakoplje in zarije se 
zdaj v zaprašene bukve, zdaj Šteje in meri zvezde 
po nebu, zdaj preriva in preiskuje zemlji drob; 
leže na trebuh na vlažna tla , da pazi in premišlja 
hrošcevo gibanje, in meri črez pas nerodnega slona! 
Pa, ako bi to bilo še vse! Česar se bo tu nalezel 
in nabral, ne bo mu škodilo veliko, če ga J)ode 
morda časi tudi malo glava bolela po slabej tovari- 
šiji. Ali žene ga dalje — kakor žejne^ jelena 
do hladnega studenca! Bratil se je do zdaj s slepci 
in močeradi, s krokodili in tigri — to mu ni 
ugasilo žeje; obrne se zdaj k pravemu svojemu 
bratu — človeku. Vedeti hoče najprej, kako se je 
godilo človeku, od kar se ubija po zemlji. Zamakne 
se v pretekle čase — kaj vidi? Kar je videl pri 
živalih. Kakor zver zverf, moral se je vedno bra- 
niti aiovek svojega brata človeka ; braniti je moral 
od svojega brata svoje življenje in imenje, svojo 
ženo in otroke — in svoje dobro ime ! Kakor med 
živalimi, tako je med ljudmi; živeti ima pravico, 
kdor ima moč — moč, da se bori s skopo mačeho 
zemljo, bori z nebeškimi silami, bori z živa- 
limi in bori s svojim lastnim bratom! Kdor 
nima za vse to moči, kaj ga je treba? pa naj iz- 
gine z zemeljskega poveršja, brez sledil in tird; 
bo pa drugim več prostora! Vidi dalje, kako 
človek koplje in orje v potu svojega obraza, ko pa 



— ^ 106 >£>»— 

je čas žetve, takrat pa pride brat oborožen in zanje 
z q^trim mečem! In zopet vidi, da so ljudstva, 
kakor črede, ne kozlov, ampak ovdc. Gred(5, naj 
jih pelje kamor hoče, za enim, pastirja ga ne 
moremo imenovati — ki jih striže in kolje, jesti 
pa jim ne daje. In ko se srečata taka dva s svo- 
jimi čredami, zapovesta jim, in pohlevne ovčice se 
zdajci razkačijo in razsrdi; zapraši se čreda na 
Čreao, koljejo se, trgajo in davijo — ona pa jih 
gledata. In temu se pravi zgodovina! 

Žalosten obrne svoj pogled iz preteklosti v 
sedanjest. Kai pa vidi ta? — Kar je videl tam. 
Le še vse bolj zmoteno in zamotano, le še vse 
bolj zoperno, hinavsko, malopridno! Pa to mu še 
ni dovolj; pogrezne svoj pogled v globočino člo- 
veškega srca. Tu pa ga mme vsa vedoželjnost. 
če ga je po prejšnjem preiskovanji bolela glava, 
zdaj ga boli srce, in to je hujša bolečina. 

Tako mladeniča gledati je gnalo 

Naključje zdanjih dni, dokler na poti 
Prihodnjesti bilo je zagrinjalo. 

Zvedrila se je noč, zija nasproti 

Življenja gnus, nadlog in stisk ne malo, 
Globoko brezno brez vse rešnje poti! 

Dovolj je živel, dovolj je videl in izvedel; 
pozabljati, kar je moči, to je zdaj njegova edina 
zelja. Oloboko ganen gleda otroka, ki se nedolžno, 



— ^ 106 ^9«— 

neskrbno igrš., kakor se je igral on nekdaj. O 
sveta nedolžnost, o sladka nevSnost! ^ 

Kakoi (TB xcu vvv tovro ys Cv^oikf ix(a^ 
*0^ovvsx ovdiv r(3vi' inoMT&dvBi nctKcSv. 
'Ev tfp q)Qov6iv yaQ ovdiv '^ditrtog ^iog^ 
bcog TO jcUqbiv tuu to Xv7rstffdcu fAO&Tjg .... 
Tiatg če Hovq)Oig Tivsificuriv ^offnov^ viav 
'^vx^ aToJlmv^ firjTQi Tijče x^f*^V^- 

Sof. AJ. 652 i. d. 

Ko bi človek vse videl in vedel! Videl sem 
nekdaj pod tako imenovanim solnčnim drobno- 
gledom, ki vsako stvar milijonkrat pov6ča, drob- 
tinico sira. O kak zoperen pogled ! Grde, umazanim 
svinjam podobne živali so se podile in pehile po 
njem. In v kapljici vode so se vile in pl§le ostudne 
kače! Dolgo časa potem nisem mogel jesti sira, 
in še dan denašnji ne morem piti vode, če je ne 
vidim po polnem čiste. Kaj mi je bilo treba take 
vednosti ! Kaj mi mari , kaj uživam , da le ne 
vidim ostudnosti! Česar človek ne v6, to ga ne 
j^, pravi modri Nemec. 

Začeli so delati take ure, da se jim vidi ves 
drob, zmšt in kolesca in vsak zobček na kolesci. 
Mene nič ne veseli take ure. Ura mi mora imeti 
nekaj skrivnostnega, da jo moram pritisniti na 
uho, če hočem vedeti, ali gre. Kaj bi bilo, ko 
bi bil celd človek ustvarjen tako, da bi se videla 
vanj? Ko bi si videl želodec, čreva, obisti, jetra 



— <c 107 »s>®— 

in pljuča? Saj se vam že gnusi, kaj ne, ko sli- 
šite samo imena teh tako potrebnih delov človeškega 
Sivota; kaj paše, ko bi jih videli! Človek bi si še 
krepko dihniti ne upal. In pa, ko bi bilo to orodje 
še zmerom zdravo, ali v kakšnem stanu je časi! 
Ko bi človek videl svojemu blišnjemu v možgane, 
kake Sme misli se mu časi plazijo po njih, in pa 
v srce, kake hudobne želje se pletejo po njem! 
S kom bi se potem še bratil, komu bi verjel! 
Konec bi bilo vere, prijateljstva, ljubezni, konec 
vse poezije. Saj resnica sama na sebi, na^a, ni 
poetična, to je le, kader jo pokriva lepo zagrmjalo. 
O poldne, ko lije solnce obilo luč na zemljo, ali 
je to čas poezije? Zvečer ko pr6de tihi mrak tenko, 
skrivnostno zagrinjalo in zagrinja vanje slednjo 
stvar, takrat rosi nebo poezijo na trudno hrepeneče 
zemljo! 

Ko bi človek vse videl in vedel, minilo bi 
ga mnogokrat vse veselie. Kdo, bodi si otrok ali 
odrastel človek, ne bi rad gledal v gledišči lepe 
igre? V čem pa je vse to veselje, nego v lepej 
zmotnjavi, prijetnej sleparfi? V gledišči smo vsi 
otroci, verjamemo temu, da je res hud, ker tako 
strašno razsaja in se grozi; 6n se nam v srce 
smili, ker tako žalostno zdihuje in tako milo toži. 
Ne smemo vedeti ali pa vsaj pomisliti ne to trenotje, 
da ta veličastna palača je iz hodnikovega platna, 
to solnce — brleča luč za oljnatim papirjem! 

Moškega vleče neka posebna moč do Ženske, 
„die d&monische lust am Weibe^\ kakor pravi Heb- 



—cc 108 ^s^'— 

bel. To je sicer žalostno, pa kaj se hoče ! Ženska 
ima za mojega nekaj posebnega, skrivnostnega, 
in rad , le prerad si beli glavo , ki mu jo je bog 
dal za druge, potrebnejSe reči, s to zanimivo uganko. 
Eo pa jej pride do konca, tedaj ga pa groza obide 
in spomni se pesnikovih besed: 

Človek naj gledati nikdar ne sili, 
Kar so z nočjo mu bogovi pokrili! 

Zatorej, prijatelji! če hočemo srečno živeti, 
zatirajmo v sebi tisto hudobno željo, nesrečno rado- 
vednost! Saj veste, kaj se je zgodilo tistemu ubo- 
zemu mladeniču, ki je razkril s predrzno roko 
skrivnostno „sajiško podobo", strašno resnico: 

Brez zavesti našli bledega 
Svečeniki so ga drugi dan, 
V znožji Izide ležečega! 

Spominjaje se nemSkega pregovora, ki pravi: 
če se človek preveč uči, ra^fla ga glava boli, živimo 
brez skrbi, hodimo bolj v pivnice nego v učilnice, 
ne posnemajmo Fausta, ki je hrepenel spoznati in 
razodeti vse skrivnosti na nebu, na zemlji in pod 
zemljo, da ne pademo kakor on, hudiču v oblast! — 
Dixi et salvavi animam meam! 



Af>^^^ 



-^ 109 



Na Gorenjskem. 

Po noči grmelo je, ploha je lila. 
Iz plohe se jatro prečisto rodi; 
Snežnikom vrhove je zora zlatila. 
Po rosnem grmovji se petje zhudi. 

Pastir je zatrohil, naj^l sem voznika, 
Po mladem odvozil sem jutra se mlad; 
Napajala dušo je radost velika, 
Gorčče mi srce ogašal je hlad. 

Pri cesti na holmn tam hiša je stala. 
Ozirala bela v zeleni se sv^t, 
Ozirala s praga je deklica zala 
V cvetoče ravnine ctetočih se \6t. 

Voznika pred hišo nkaiem, da vstavi, 
Pozdravim jo, vprašam: „Bojan li doma?'' 
Prikima, rad^ se nasmehne, odzdravi — 
Gorkoto sva v licih čntila oba. 

Po stopnicah v gdrenje hrame zletiva, 
Ko ptiček od veje do v^je ves^l; 
Nje biata samotnega tamkaj dobiva, 
Nad knjigami Čelo je mrak mn obj^L 



— cG 110 o>— 

V trepalnicah nama je solza igrala » 
Ko ž njim sva na srce stiskala srce; 
Pri vratih je deklica z materjo stala, 

V oči so stopile obema solze. 



1 



Namenil mladenič je svoje korake 
V deželo, od koder izhod je zaprt; 
Obsipajo misli, skrbi ga zdaj vsake, 
Ozira za saboj v življenja se vrt. 

Minevali dnevi so, tedni bežali, 

Na enem se mestu jaz vedno mudil, 

Nje čarovni so me pogledi vezali, 

Nje smehi, nje usta — zaljubljen sem bil. 

S prijatelji, z bratom okrog sem hodčval. 
Pa k deklici zopet se vračal domu; 
Nje sladki obraz me je k sebi vodeval, 
Eo smo, ki vjeta pozabi rodu. 

Ve loke zelene, vi gozd je temneči, 
Jezera prozorna, bogato polj^; 
Vi dvori prebeli in vrtje dišeči. 
Ve gor velikanskih snežene glave! 

Še vedno spominjam se vaše krasote, 
Holmičev s cerkvami, pod njimi ravnin 
Spominjam mladeničev, deklic lepote, 
Spominjam se raja v podnožji planin! 



1 



No sreča pozemeljska vsaka je kratka, 
Najkrajše veselje in zorna mladost; 
Dirjaje iztekla je doba mi sladka — 
Objel sem devico in mene — bridkost. 

Na hišo nazaj sem se dolgo oziral, 
Dokler je zakrilo ni^ drevje očem , 
In potlej na roko sem glavo opiral, 
Na vozu bežečem vzdihaval sem n^m. 

Po meni še cesto si, draga! vprašala, 
Kako se mi v svetu sovražnem godi; 
Oh, morda celo za menoj si jokala. 
Saj tudi jaz cesto sem brisal oči. 

Ko zvezda, ki samka v oblacih leskače, 
S posebnim vesdlijem polni srce. 
Tak' tvoja nedolžnost in tvoje igrače 
V spominu še zdaj mi oblake zlate. 

Ni nama od sreč se prihodnjih bleščilo, 
Brez upa je v meni zagorel bil žar, 
Brez upa je tvoje me srce ljubilo. 
Zato te ne morem pozabit' nikdar! 



— 8 — . 



fc 112 



1 



tl*n4UHH m mMm \itMkf Trnlmf (Uti%t hUbart, 609, 

Vidiifc* 

9'n¥nM, kiar kip\i m» polgUiinik Čaj6, 
Nfi K«imlji MU limilin tvoj gud praKndja! 
Tmii v (tomovini K)n«c, nuhe robe^ 
KJ^r kiii^mo iiomIJo *x krenilne ^obe; 
KJur Hi«! Jliti ni Urdknti motfočo ; 
01) hruKili Driivt), Hiivinjo in Hoda 
HUvi t« VMti, knr nluxQ ino frrdde". 
OlUhiiou n»|ir»vlJ«Jo ..bonodo"; 
Tu puj<) N0, iirvti in deklami\Je, 
Kt^r ^t^Mt in ni^vu tobi poviAAJe; 
V IJublji^nt eudi nHj Md. kdor to smi - 
N«^ ^tki i|fm o« v n«miikom ti glediši! 
<V)o iitudt)nt\)«i duni\|»ki mo dajali, 
IHi b\^lo M\{ v i^tMkt «>b«»^io'' didi: 
%si\\ \\iik tudi nnui tu vidil ibnoio 

K^' « ttud\uii nui^ Mino jim tvmli) 
tH M »|kmIv^W^> e«»t Ti itkM»li» 
l¥ JM Uvv^jim !Mitt 1» sv»Tvgnixka — 
tWxWi> Mvv tk^ <test T^hka! 



OU 



^ 



— cc 113 ^9— 

Melkizedek — uči nas sveto pismo, 
(Ki ga tad' tukaj pozabili nismo) 
Melkizedek je višji bil duhovni, 
Kateri prvi v dobi zmote polni 
Gospodu dar daril je nekrvavi, 
Kruh in pa vino — dar edino pravi! 
„Eo zvezde luč, poprej nikdar poznane", 
Prišel je on med brate, grehu vdane; 
Ne zna mu oče, mati se, ne pršdnik. 
Ne zna mu sin, ne hči se, ne naslednik: 
Tako po vsmiljenem si božjem sodu 
Prikazal ti slovenskemu se rodu; 
Danica solnca ni oznanjevala; 
Ko je zašlo, tema okrog nastala. 
Osupla množica je ostrmela. 
Ko struna Tvoja prvič je zapela: 
Od kod ti glasi, znani in neznani? 
Od slasti rajsko vprašajo pijani. — 
Iz srca ljudstvu pesem je zajeta. 
Zato mu bo pa tudi večno svčta. 
„Pod oknom" ljubici, „ko luna sije", 
Mladenič pčva Tvoje melodije; 
Z besedo Tvojo toži svoje zgube, 
„Slov6 jemaje od mladosti", ljube; 
Z besedo Tvojo toži bolečine 
Nesrečne drage svoje domovine; 
In „nezakonska mati" dete svoje 
Zibaje, tiho Tvojo pesem poje. 
Dokler za drago in za dom goreli, 
Slovenci bodo Tvoje pesmi peli. 

(PoMunesnl pristopno ter mu roke podi^i^o.) 8 



Trubar. 

Jaz tudi hvalo Tvojo bom zatrobil, 
Ki sem najprvi po domače robil. 

Cojz. 

Vodnik je že povedal moje misli, 
Da te imajo po pravici v čisli. 

Linhart 

Pozdravljava Te jaz in moj „Matiček": 
Največi Ti Slovencem si dobiček! 

Čop. 

Le malo takih mož ima Evropa, 
To je učenega razsodba Čopa. 

Kopitar. 

Pušica Tvoja mi je bila ojstra; 

Pa vendar Te pozdravljam „pevcev mojstra". 

Metellio. 

Po volji ni Ti bila moja »kaša", 

Pa vendar si Slovencem „du8na paša". 

(Potem pride depntac^a iz npesničkega kdla**: Homer, Fetrarka, 

Gdthe.) 

Homer 

(kakor srbski „s\]epac<' z „g^slami'* in z beraiko torbo): 

Poslal me, brate! sam je kralj Apolo: 
Sprejet si v naše sveto »pevsko kolo"! 



— *<^ 115 <£>*— 
G9ihe 

(y dolgcj suknji, do pod brade MpeteJ, % rokama na hrbtu): 
Poezije Tvoje so mi prav po volji; 
Jaz sam bi jih ne bil naredil bolji. 

Petrarka 

(y &nem talaiji, s lavorovlm vencem okrog glave): 

Po svetu je slovela moja Lavra, 
Zdaj Julija sveti se, ko svitla mavra. 

(Sname d venec , ter ga poIoSi Preiima na glavo, potem vsi tr^e 

poSasI odidejo.) 

Vodnik. 

Presneto so ti moški ti možaki; 
Oblastno kakor škof se nosi vsaki! 

Prešlren. 

Ker ste tako lepo me počestili, 
Zdaj boste ga kozarec z manoj pili, 
Prijatelji niste bili nikdar v6de; 
Prigriznilo se tudi nekaj bode. 

Vodnik 

(bolj po dhoma): 

Ambrozija je slavna jed, al* pusta; 
Kaj druzega želš si moja usta! 

čop 

(tndi tak6): 

In nektar je prem^hek za Slovenca, 
Poiir bi rajši starega „dol^njca". 

(Preilren odkr^e koiek, kije v kota itaL) 



116^— 

Ha! kaj po nosu me tako segace? 
O sladki dah preljube grinjske krade! 

Unhart. 

In ta BuM se smejejo klobase! 

Čop. 

Z2i boga! to život redi in pase! 

(PraUren ▼ tem Jed In pljafto na tU razloS^i. — Vsi poCeneJo t okrog« 

ter Jed^, pij 6 in govori.) 

Kopitar 

(vino pokn«ivii): 

Kak6 prijetno to po grlu praska! 

Vodnik 

(tudi tako): 

To je dol^njec! treba ni dokazka. 

Čop 

(tudi tak6): 

Kak* se prijetno kaplja ta pokuša! 

Trubar 

(tudi tak6): 

Kak6 si to dobil? Povej nam, duša! 

Preširen. 

Ta košek davi sem prejel od kmeta, 
Ki pesem moja mu po volji peta. 



—^ 117 «£>>— 

Cojz. 

Tak dar naj bi poetje Tsi prejeli, 
Da bi vsaj vedeli, zakaj so peli. 

Preiiren 

(Vodniku): 

Le prav po samostanski pij ga, Tine ! 
Tvoj govor Ti Je pač posušil sline. 

Čop. 

Po mojih črevih je že zopet suša, 
Ce se ne motim, moj želodec pnša. 

(PlTcI bir^Jo vedno reselejii In glasn^Jii.) 

Metelko. 

Kosmata kapa! meni leze v lase. 

Preiiren. 

Gk>spod! prigriznite si kos klobase! 

TnilMur. 

Kdor piti, peti in ljubiti noče, 
Temu je pomagati nemogoče! 

(NapiTiJe.) 

Vodnik. 

Bog živi našo zlato domovino', 
Ei daje tako jed in tako vino! 

Cojz. 

Bog živi večno našega Prešerna! 
Ii srca kliče vsaka duša včma. 



— «<? 118 '?>*— 

Preširen. 

Bog živi večno našega barona, 
Ki je slovenskih rodoljubov krona! 

Linhart. 

Bog živi naše narodno glediše, 

In vsacega, kdor nam kaj zanje spiše! 

Metelko. 

Bog živi naše mame slovničarje, 

Naj jih napak in glavnih grehov varuje! 

Čop. 

Bog živi naše »slavne" — „nadepolne", 
Njih pesmi naj ne bodo tako bolne! 

Kopitar. 

Bog živi naše domorodne ženske, 
Q[0sp4 in gospodičine slovenske! 

Trubar. 

Bog živi vse na tem in onem sveti, 
Ki 80 za narod svoj v resnici vneti! 

(Trki^o B kozarci, potem 2aSn6 peti: »Pridi Gorenjec!" „Pry*t*\Ji 
sdi^ . . ." »Bratci veseli vsi . . »'^ nazadnje »Hej Slovani !'') 



—eO, 119 »&*• 



Pomlad in jesen. 

(Boris Mir&R.) 

I. 

^6 Enkrat daj še, majnik zlati! 

Da gledam zorni tvoj obraz; 
V pokoj se potlej čem podati, 

Zagrne naj me večni mraz! 

Rad slišal ptice kukavice 
V zelenem bukovji bi glas; 

Enkrat še petje prepelice 

Med žitom, ki biti že v klas. 

Rad gledal čredo bi po griči, 
Pastirja ki med njo sedi, 

In gledal v gnjezdn na grmiči 
Rad pčnico bi, ko vali! 

Ko vidim kliti vse in rasti. 
Ko rod iz roda se rodi, 

Na prsi čem ti, zemlja! pasti 
In zadnji dib naj mi zbeži! 



— <G 120 ^ — 



II. 

i^aj samec pohajaš, mladenič bled? 
Glej jasno nebo se nad taboj razpenja! 
Pomladi, novega se življenja 
Badnje okrog vesoljni svet! 
Po tratah glej vesele ljudi! 
Nikomur nadloga ni mar' in reva; 
Sladko v goščavi slavec prepeva, 
V višavi skrjanec glasno žvrgoli. 
Za parom par se vrsti vesel; 
Za roko je ljubo ljubi prijel, 
Sprehaja se ž njo po zelenej travi, 
Sladko se, ljubo se zgovarja ž njo. 
Kaj srce tebi, mladenič, pravi. 
Ko mokro za njima ti zre oko? 
Zastonj tu stojiš, zastonj boš stal. 
Da kdo bi prijazno besedo ti dal. 
Da kdo na veselje bi vzel te sebo! 
Za svojim le vsak veseljem hodi. 
Ti samec vesel al' žalosten bodi. 
Zakaj? — nihče te vprašal ne bo! 
Za zimo vrsti se vesela pomlad, 
Iž brsti cvet, iz cveta je sad; 
Ti vživaj al' nehaj sad in cvet — 
Po svojem krogu vrti se svet! 
Zatorej razvddri si temni obraz, 
Zgrbančeno čelo, mladenič ugladi; 
Veseli hvaležen se zlate pomladi, 
Uživaj mladost, dokler je še čas! 



— «G 121 ^»— 



Pri oknn sva molče slonela, 
Sladko je kos y goščavi pel; 

Sladko je v cretji seč duhtela, 
Ki mrak jo tihi je objčL 

Na polje hladna rosa pada, 
Po nebn vnema zvčzd se žar! 

Ljubezen diha zemlja mlada, 
Ljubezen diha vsaka stvar! 

Molč^ ozr^ se ona name, 
Molč^ ozršm se jaz na njo; 

Oko z očesom se ujame. 
In usta z usti se vjemo! 



IV. 



iLako si otožno, jesensko nebo! 

Pod taboj vse hira. 

Vse vene, umira; 
Življenje jemlje slovo. 

Hripavi 

Žrjavi 
Visoko kriče, 
Na južno hitč. 



~co 122 »£>»— 

Poglej drevo! 

Zeleno pero 

Už^ rumeneč se suši. 

Cvetica 

Samica 

Na trati medli. 



V. 

Visoko črez gore in črez planjave 
Do južnih krajev poneso te krila! 
Ko mene tu drži sovražna sila, 
Boš zrla gor slovenskih znane glave. 

Tedaj postoj! pozdravi mi z višave 
Moj dom, sporoči srčna mu voščila: 
Da srečo bi nebesa mu rosila 
In dar miru in med sinovi sprave! 

Otrok njegov po svetu širnem tava, 
Za tujo mizo tujec k tujcem seda, 
Pod tujo streho v tujej postlji spava! 

Ne v^, kaj slast je srčnega pogleda, 
Prijaznega iz ljubih ust pozdrava; 
Oh! tuja mu domača je beseda! 



— «<2' 123 o»— 



VI. 

W6J! drevje po gozda rumeni, 
Pero za peresom na zemljo pada; 

Iz redkega grma se pesem glasi, 
Otožna pesem samca stmada. 

In meni in tebi gine mladost, 
Ne pride več ura zamujena; 

Izpijva ljubezni zadnjo sladkost. 
Ljubiva, ljubiva se, lepa žena! 

V naročje naj Ti naslonim glavo; 

Otožnost loti se mi srca po sili; 
Ko mene in tebe več ne b6, 

Tu bodo se drugi srečni IjubilL 

Ob! konec je sreče kratke užč. 
Za gore se urno solnce pomiče; 

Sm^h, kriki veseli z doline don^, 
K odbodu vesela družba nas kliče! 



— cG 124 &^ 



Popotne pesmi. 

(Boris Mir&n.) 

KanBtatt poleg NekMJ*. 

Banes tukaj, jutri tam, 

Drugi kraji, druga mesta! 
Ce mi všeč ni tu, drugam 

Uma me popelje cesta. 

Kakor ptica, ki leti 

Orez gore in črez doline, 
Kraje gledam in ljudi, 

Kaj mi mar' njih bolečine? 

Kdo tolaži mi srce, 

Naj še tak' tolažbe prosi? 
Kakor svoje jaz gorje, 

Vsak gorje naj svoje nosi! 



II. 

Bisem Nemec, dekle lepo! 

Nisem Bus, Italijan; 
Nisem Turek, nisem Španec, 

Tudi pust ne Angličan. 



Pariz. 



— <c 125 *£>>- 

Kaj ti bo, če imenujem 

Narod stoj in rojstni kraj? 

Ve Francozinje se v šolah 
Ne učite bog ve kaj. 

Halo veste, kje dežela 

Ona ali ta leži; 
Vendar to pa bolje znate, 

Kaj življenje nam sladi. 

Glej! tam doli, daleč, daleč! 

Tam nad tri sto ur hoda, 
Tam deželica je mala , 

Notri tam sem jaz doma! 

Čuden govor, čudna noša, 
Drugo je življenje tam; 

Le srce nam za ljubezen 
Vroče bij^, kakor vam. 

Glej! tako okoli pasa 
Mi pokladamo roko, 

In na usta mi dekletom 
Usta stiskamo — tako! 



-^ 127 ^»-' 

Le hitro spet v roko, popotni les, 
Le hitro, dokler ni prekasno! 

Obriši solze si, dekle, iz očes, 
Ko prej naj gledajo jasno! 



IV. 

Montmorencf. 

Rilo se v meni srce topi, 

Ko te gledam, deklica ti! 
Komaj si stara štirinajst let, 
Pa že zahajaš sama med svet. 

Pesmi prodajaš popotnim ljudem. 
Pesmi, ki vnemajo kri mož^m; 
Drago res tvoje ni blago, 
Kiipec nasmeh še po vrhu dobo. 

L^pe 80 tvoje črne oči, 
Dolgo v nje gledati varno ni; 

Polno nedrije, šibka rast 

Vsakej gosp^ bi delala čast! 

Pesmi ponnjaš posebno mož^m! 

Cesar bojim se, na ravnost pov^m: 
Ce Še ne zdaj — pa dolgo ne bo. 
Svoje prodajala bodeŠ telo! — 



-«<2' 128 ^>- 
V. 

Nad Boulogne sur mer. 

Ar čuješ ti pozdrav moj, domovina! 
Poslan iz daljne ti dežele tuje, 
Kjer sladki glas se nikdar tvoj ne čiije? 
Atlantskega morja se tam širina, 

In Pikardije spenja ta ravnina! 
Srce, oko pa meni ne miruje. 
Obrača v stran se, kjer Triglav kraljuje, 
Krog njega nižjih, znanih gor družina. 

O bodi zdrava! n^-te božja roka 
Izlije sreče mero naj obilo. 
Pa kmalu s tabo združi naj otroka, 

Ei srčno ti pošilja pozdravilo, 

Ki, koder hodi, za taboj se joka^ 
Ko dete, ki je mater izgubilo! 



VI. 

Rena voda, lepa voda. 
Tak' ljubo se ne smijaj 

Tujcu, ki ga je osoda 

V rajski tvoj zanesla kraj! 



Koblenz. 



-^<^ 129 ©>— 

Tajcu, ki po svetu roma, 
V srci roma ž njim gorje; 

Ki zvesto ga spremlja z doma 
Crez doline in gore — 

Črez gore in črez doline, 
Pa do tvojih sem bregov. 

Kjer najhujše bolečine 
Teši bistrih šum valov. 

Le šumite, le skakajte. 
Vi valovi krog čolna! 

Mehke sapice pihajte, 
Polne sladkega duha! 

Jasne tu in tam gorice! . 

Petje krog po njih doni. 
Še mladost mi žari lice, 

Gorka vre mi v žilah kri! 

Žalost in skrbi ! v globoko 

Potopite se vodo; 
Ti pa dekle čmooko. 

Belo mi podaj roko! 

Stisni me na prsi svoja, 
Boko krog vratu ovij; 

Lehko plavaj ladja moja, 
Da srce se ne zbudi! 



VII. 
Ktera voda, Rana voda! 
Tebi T Bvetu je enaka, 
Kar se v morje jih iztaka 



— *G 131 «s>»— 

Bistra voda med gorami 
Nosi Y lahni ladji nas; 

Smeje se nebo nad nami, 
Smeje slednji se obraz. 

Smrt ti ženina vgrabila 
Po poroki sedmi dan; 

Mnogo ima svet zdravila 
Za nesrečni vdovski stan. 

Ne povešaj v tla očesa, 
Glej, kaj zate jih gori, 

Vrednih lepega telesa. 
Ki ti v solzah se topi! 

Oh odpusti tem besedam! 

Zanje srce nič ne v^! 
Srce pravi mi, da glčdam 

Vzor ljubezni ta zvesta. 

Ta Ijabezen, ta zvestobo 
Gledam z mokrimi oJmi! 

Žalujočo to podobo 

Pomnel bom do konca dni! 



Izgubljeni sin. 

(Boris Mir^.) 



-^<2' 133 ^— 

Srca, ki v mrzlej spi mi jami, 
Otrokov jok ga ne predrami!" 

„Pač zdihovala si po meni, 

Stezala blede si roke: 
Oj pridi, pridi sin zgubljeni, 

Ba te pritisnem na srce! 
Bila bi zver se omočila, 
Otroka si zastonj vabila!" 

„0 puste, prazne veselice 

Srce mamilo so sinu. 
Ko srage ti bledo so lice 

Močile smrtnega potu; 
Zastonj lase zdaj rujem 'z glave 
In prsi bijem si krvave!" 

„0 da sem tvoje pustil krilo, 
Po svetu šel sem mladolet. 

Ko srce mi gorko je bilo 

V ljubezni za vesoljni svet! 

Goljufano, trudno, mati moja! 

Pri tebi išče zdaj pokoja." 

„Ti ne poznaš, o mati! sveta; 

Hinavstvo, laž in srd povsod! 
y gorjč vsa zemlja je zakleta, 

Zdihttje ves človeški rod. 
Da smo rojeni, to nesreča. 
To greh, pokora je največa." 



— «^ 134 ^>»— 

„Eo divjo zver brat brata goni. 
Ljubezni tu domovja ni; 

Oh! jokajo se milijoni, 
Da eden le se veseli; 

Od rojstva vedno pa do groba 

Človeka spremlja zlega zloba." 

„Mrači se že, mraz me spreleta, 
Domu, domu! tuj mi je sv^t! 

Le ti si dobra, ti si sveta, 
Daj zlata mati, se objetM 

Srcš na srce, glavo h glavi, 

To bolečine vse ozdravi!" 

„Le skozi temne smrti vrata 
Do tebe me popelje pot; 

Odpusti torej, mati zlata! 
Če grešno ločim se od tod, 

Sprejmi zgubljenega me sina! — 

Bog te obvaruj, solz dolina!" 



Nož v svitu mesečnem zašije — 
Iz prsi vre rudeča kri, 

Iz srca sinu gorka lije 

Do matere, ki v grobu spi. 

Česar mu svet ni mogel dati, 

Tolažbo, mir mu ti daj, mati! 



—^ 135 s>>- 



Kos tragedije ^Orest^ 

(Boris Mirdn.) 

(Orest plane is kralj eyega dvora s krvavim me2«m :) 

Pobit, pohdjen, strt, y krvi leži, 

Eo gad 8 peto na cesti poteptan! 

Nemimi duh očetov! hiti zdaj, 

Pij , srebaj , liži gorko kri 

Sovragovo! Dovolj ti bo krvi! 

Preveč! — O stoj! kri materina je vmčs, 

Kri materina, ki jo lil je sin! 

(^e£ ma pade ia r6ke.) 
Ne poči glava, ne zavrite mi, 
Možgani! da si le še preslepim 
Z zvijačami srce, da prav sem storil. 
Očeta mi je umorOa mati — 
Jaz sem umoril mater, kri za kri! 
Nedolžen sem, aP čujete sodniki? 
Kaj stresate glave, kaj v stran oči 
Obračate, kaj groza zdriza vas? 
Strah vas je sina, ki je mater vbil. 
(jK>rje mi! zakon večni sem podrl, 
Natnri z mečem sem sreč presnnil. 
Da ostra spreleti jo bolečina! 
In vendar moglo ni drugače biti. 



— «<i 136 «£>»— 

Zakaj si mati mi storila to? 

Otročje bi ljubezni bil izgled 

Orest ljudem — zdaj gnus, otrokom strah! 

Ž njim preklinjala mati bo sinu. 

Kako sem, mati, jaz zaslužil to? 

V nedolžnosti sem živel, kakor drug 
Otrok, pod tujo streho, pa vesel 

In srečen, v srci z eno le željo: 

Da gledal materi obličje bi 

Enkrat! — Po noči v sanjah sem igral 

V naročji njej, z roko jej božal lice. 
čistejša neg deviška luč Dijane 
Sijala materina mi podoba; 
Zakaj, o sestra, odgrnila si 
Strašn6 skrivnost z nemilo mi roko? 
Tedaj pa morala si vmreti, mati! 
Preveč te, mati, ljubil je Orest! 

O svet, o svet! česa naj se držim, 
Kaj sveto naj mi bo, kam naj oko 
Obračam vemo, ko mi črn oblak 
Zakriva svitlo materino imč? 
O da bi ne bila ga vsaj branila. 
Ko sem zavihtil nanj pravični meč! 
Ko ležal v krvi je na tleh, kdo ve? 
Morda bi srečno ti ubežal bil 
S čisto roko? — Tako pa si zastonj 
Klečala pred menoj, zastonj prisrčno 
Me dete zvala, oh! zastonj z roko 
Kazala prsi: prizanesi jim! 



137 

Tu si počiral sin, ta fe redil! 
Zastonj! zrrtt se sret mi pred ot^ari! 
In oh! iz pni tok krrir «fe rli/;! 
Hn! hn! steaian pogled! 

Hsuaij p*4iuiif 
Ne sestra ti! Ti si rodiU mi 
Boko na ravnost materi r m^A, 
Peklenska ti erinija! Okj! ^\ 
Zija pekel, iz njega se ralt 
Debela, črna trna, za nyf y(^iMi 
Se plazi, pazi, roba sled - ik ena! 
Cel roj iz žrela rre! - - HimfmS imk\ 
Krog glar — grozni la«j^! pa ^adl »^ 
Vijo, pleto, z jeziki nikAyft 
Iz kač spleten jim r rokah ztii^ WA 
y mš lačne rpirajo oči io zad 
^orje, gorje! stoji krrara mati. 
Ko gladne pse jib ičnje r m^l 
Cm se mi dela sret - m/^j we<^! m/zj mp^^ 

(Omedleli •• ignul f1to4« r mt^^.; 



—p® 138 '£>»— 



(Povest.) 
Spisal J. Jurčič. 



»^"«^*i^«*% 




-«?V — 



L 



ijutraj ob devetih je stal pred vežo velike, 
mech} lepo zidane kmetske hiše voziček naprežen. 
Kolesa so bila čedno osnažena in črez sedež je 
bU zelen koc pregrnen ter skrbno na vseh straneh 
pripet, da se nikjer ni videla s slamo napolnjena 
vreča pod njim. rfepotrpežljivo s prednjim kopitom 
tla kopajočega rejenega konja rjavca je delavno 
oblečen hlapec, vajete in bič v roci držeč, prav 
prijateljski pogovarjal, naj bo miren. 

Iz veže stopi mož kacih petdesetih let, srednje, 
trdne postave. Menda se je ravno zdaj v pražnjo 
obleko opravil, kajti gleddje, če je konj prav na- 
prežen, zapenja si še goste posrebrene ^mbe na 
brezrokš-vniku. Kakor bi se hotel domisliti, ali je 
kaj pozabil, dene roko na čelo in potegne po na- 
gubž,nem, pa o dobrej hrani pričajočem obličji, 
potiplje v notranji žep svoje precej dolge kamižole 
iz rjavega sukna, pa ko se preveri, da ima novce 



— ^ 139 *£»- 

pri sebi, potreplje rzgatajočega konja po prsih, 
vzame hlapcu vajete in bič iz rok ter sede na 
voziček. 

„Ali bo treba iti v semenj, Anton, v semenj ?" 
vpraša mimo gredoč kmetic na vozu sedečega so- 
seda. „V semenj. — Ti ne pojdeš?" 

,,Bašti ne morem; imam nekaj stelje na- 
praviti" odgovori kmetic in gre dalje. 

Ta pak se obrne in re& lepej deklici, kacih 
dvajset let starej, ki je ravno na prag prišla: „le 
naglo, če se hočeš z menoj peljati, Fršnica! Čakal 
te ne bom." 

„Le poženite, — • odgovori dekle — nisem še 
opravljena in tudi rajša peš hodim." 

„Eakor hočeš!" pravi oče malo razžaljen, da 
se hči neče ž njim peljati, trene z vajeti, in kakor 
blisk šine konj z lehkim vozičem po gladkem poti 
proti cesti. 

Smrekarjev Anton — tako so namreč sosedje 
klicali našega možš, — bil je najbogatejši svoje 
občine, in kar je imenitno, pridobil si je bogastvo 
s svojim trudom in umom. Niegov oče je bil sicer 
tudi precej imovft kmet v soseanjej vasi, ali razdeliti 
je moral svoje imenje med štiri sinove, in Anton, 
najmlajši med njimi, dobil je samo zemljišče ter 
hišo, ki je bila pa veliko manjša in slabša od 
denašnje, na istem mestu novic zidane. Prve gotove 
novce, dve sto goljdinarjev, imel je Anton v rokah, 
ko se je oženil, ker to je bil od žene za doto dobil. 
Začel je kupčevati z žitom in raznimi kmetskimi 



— eO- 140 &^ — 

pridelki, ktere je skupljeval in vozil v mestne 
zaloge. Domd pak je žena kmetovala z družino. 
V vsem je imel srečo. Začel je trgovati z vinom 
na debelo, kupoval ubožnim kmetičem voli in krave 
„na pol prireje", in kopica je rastla od leta do leta. 
Ljudje so ga cenili raznovrstno: nekteri na dvajset 
drugi na štirideset tisoč, nekteri na več; nekteri 
so si pa številjenje lajšali in rekli: toliko ima, 
da sam ne ve koliko. In poslednji niso po polnem 
napak govorili, kajti na tanko Smrekarjev Anton 
res ni mogel svojega imetja sešteti, ker razen 
nekoliko okornih številek niti pisati ni znal. Za 
mnogo se ve da se ni motil, zakaj imel je čudovito 
dober spomin: med sto dolžniki je vedel, koliko 
ima ta ali pa ta obresti na dolgu, kakor bi bilo 
vsacemu posebe na nosu zapisano. 

Novci daj6 veljavo. Tudi Anton je bil ve- 
ljaven mož, kamor je prišel; pa je tudi vedel, da 
je. Ponosno je sedal med vsako družbo. Dobro 
mu je delo, če ga je kdo hvalil in blagordval: 
„ti si že mož, ti! Eaj maraš, ker imaš vsega za- 
dosti." Ali pokazal ni nikoli, da mu to dobro de; 
modro se je držal in kaj druzega govoriti začenjal. 
Le kader ga je vino omotilo , črhnil je ktero sam 
sebi na pohvalo. Sicer je pa rad zbadal vse tiste, 
ki se imajo navado bahati. 

Občani so ga hoteli izvoliti za župana. Ubra- 
nil se je te česfi, rekši, da ne utegne z gosposko 
poslovati. Dal se je pa voliti za prvega občinskega 
svetnika. 



1 



— <© 141 o>-~ 

V krčmi ni rad sam $il. Če je le znane ljudi 
našel, pris6del je k njim in čakal, kedaj kozarec, 
ki se okrog vrsti, do njega pride. Družil se je z 
vsemi, z bogatini in ubožnimi, a pos bno zaupljiv 
in prijatelj ni bil nikomur. Tudi za vino navadno 
ni hotel več dati, nego kar je računa po razdelitvi 
nanj spadalo. Le kader je kake nižje uradnike dobil 
v krčmi, te je napojil, pa samo zato, da jim je 
laže prav robato zabavljal in je v pričo prav ne- 
irsmiljeuo mahal. 

Denes je v bližnjem trgu semenj in peljd se 
tje, da bi nekterim kmetom, ki so ga prosili, voli 
kupil v rejo. Ker poslednji tržni dan tudi v mestu 
ni bil, mora zvedeti, kako je bila kupčija in po 
č^m kaže kupovati. 



n. 

Ko voziček po cesti drči, doide suhega, dolzega 
moža, v zanošenej letnei obleki in s kosmato kučmo 
na glavi. Smrekarjev Anton podržf konja in pravi : 

„Če imaS kaj težke pet^, pa k meni sedi, 
Brašnar!" 

Bradnar se nasmehne, skoči na voz, posadi 
se dobro na mehki sedež poleg Antona, ter pokrije 
z desnim levi črevelj, da se ne bi videla luknja, 
ktero je palec preril. In Anton požene. 



— cG 142 ^5— 

Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila 
Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj pak je 
bila najbolj zadolžena, poslopje opuščeno, njive ne- 
gnojne in slabo obdelane. S pijančevanjem in nešte- 
vilnimi pravdami je Brašnar zapravil skoro vse, kar 
je bil po očetu dobil. Ker je v svojej mladosti ne- 
kaj let v mestno šolo hodil in se nemški govoriti 
in pisati naučil, obšla ga je bila prevzetna misel, 
da ima izvrstno umno glavo. Dobil je prvo prav- 
do, ktero je z nekim sorodnikom imel. Pripisoval 
je to samo svojej bistroglavnosti. Da bi se še bolj 
podkdval, prebere zakonoznanske knjige, kar jih 
dobi v roke. S pravo strastjo se začne tožariti. 
Kdor je imel kako pravdo, prišel je k njemu ; on 
se je vsega lotil, bodi si krivično ali pravično. 
Vsako tožbo je gnal do poslednje stopinje, in če 
jo je izgubil, začel jo je za nekaj časa malo 
zasukneno in predrugačeno še enkrat od spodaj. 
Kmetstvo je zanemarjal, novce je rabil, in za- 
bredel je v dolgove. Njegov dom bi bil imel pred 
dvema letoma prodan biti; rešil ga je samo s 
tem , da ga je edinemu sinu prepisati dal in da 
je odstopil od svojega slabega gospodarstva. 

Zdaj je bil pravdar in mešštar ob enem. 
Vsak, kdor se je tožil, prišel se je k Brašnarju po- 
svetovat. Plačila sicer za take svete Brašnar ni 
dobival, a pil je. Ker je bila potreba vinske pijače 
močnejša od vesti, pomagal je na tihem obema 
nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo vina 
kupdvala. Ali pravdati se človek ne more vsak 



— cG 143 «£>'= — 

dan, želja po pijači pak se zmerom vrača. Zatorej 
je bil BraSnar tudi meščtar; na vsacem semnji je za 
voli in krave kiip delal; kjer se je kaj kupčevalo, 
tam je kričal Bradnar. Tako je malo dni minilo, 
da bi ne bil pijan zaspal, če tudi je bil ubožen. 

Kar se Brašnarjevega znanja dostaja, pri- 
tegnemo sicer, da mnogo tiste modrosti, ktero si 
je sam prisvšjal, bilo je samo v njegovem do- 
mišljavanji. Bes je pa, da si je bil po dolgej 
izkušnji mko izurjenost v sodnjih in pravdnih rečšh 
pridobil, da bi bil mnozega mladega doktorja v 
zadrego spravil. Tudi od nature je bil obilo obda- 
rovdn: imel je močan, sicer oster glas; vse je 
hitro razvidel, in govoril je, dokler je kdo hotel, 
ter najtehtnejše dokaze je znal preobračati, da se 
ga je še okrajni sodnik, ki ni bil poseben bistro- 
glš.v, jako bal, kader je imel 2 njim opraviti. 

večkrat je gosposka posezala po njem ter ga 
iskala kaznovati zaradi „zakotnega pisarstva;^* pa 
noben kmet ni hotel proti njemu pričati, — in 
sodstvo, če tudi ni verjelo, da Br^nar kmetom 
samo iz prijaznosti dela, moralo ga je zaradi ne- 
dokazov na miru pustiti. Ali namesti kvare je žel 
Brašnar še dobiček iz tacih razporov z gosposko. 
Bazširila se je med ljudmi namreč misd , da je 
Brašnar tako pretek&n, da mu še cesarski moži^ 
do kože ne pridejo, akotudi bi ga radi v žlici vode 
utopili , ker jim zaslužek jemlie. Brašnar je bil 
dovoli pameten, to dobro sodbo o sebi še bo^ 
utrditi in na svoj prid obračati. 



— rc 144 

„Koliko jarmov volov pa denes kupiš?" 
vpraša Bradnar Antona. 

„Kakšnih pet jarmov pravim da bi jih" — od- 
govori bogatin Anton, ter nasproti vpraša, poredno 
postrani pogledavši, ubožnega soseda: „koliko jih 
misliš pa ti?" 

Brašnar um6 ta zasmeh, stisne spodnjo ust- 
nico med zobe pa se tek6j nasmeje, rekoč: „ni 
hudir! ti nas lehko v kozji rog vganjaš, če se o 
bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v pravdi 
imel, pa bi te krivil kakor vrbovo šibfno, če imaš 
tudi polno mošnjo a jaz prazno !" 

„Dobro^ da ti nisem nič doMn. Ti bi se 
me precej lotil s pečatom?" 

„Precej na kotomicijo", reče Brašnar. 

„Ne vem, ali bi me res tako krivil, ali bi 
se kaj drugače pokazalo", reče Anton ter pogleda 
soseda s l^kim nasmehom, kakor bi hotel reči: 
,,kaj boš ti, sirota lačna!" 

,,Ali boš kaj za vino dal, Anton?" vpraša 
Brašnar. 

„Tako menda ne mine, da ga ne bi polič 
pil", odgovori Anton, „pa ti ga menda tudi kaj 
posrkneš kali?" 

„Bi ga, ali novcev ni", pravi Brašnar. 

„To je pa že ž61tavo maslo, če teffa ni." 

Bekši udari Anton po konji. LjuSje, ki so 
po cesti živino gnali ali prazni šli v semenj, po- 
zdravljali so ja vse vprek ali z glavo kimšje 
ali s kakim vprašanjem, ki je bilo nerazumno 



— ^ 145 o>— 

zaradi voznega ropota. Oba sta bila vsem znana 
moža : eden zastopnik novčne, drugi duševne aristo- 
kracije kmetske. Žalostno je bilo samo to, da je 
bil duševni zastopnik, pravdar Brašnar, menj spo- 
štovan, in da je ogromna večina „dobrili juter" 
merila samo na Smrekarjevega Antona. 

„0e boš voli kupoval, mene pokliči, ni treba 
druzega mešetarja iskati. Menda vendar sosedu 
bolj privoščiš kak krajcar zaslužka in kapljo vina, 
nego kteremu od bog vš kod!" pravi Brašnar, ko 
sta se semnju bližala. 

,,Tega ne, tega", reče hudobni Smrekar. „Po 
nemški znaš jezik majati, kakor birič in komisar; 
pravdarsk dohtar si, učen kakor cesarski minister, 
pa bi te jaz za mešetarja jemal ? To ni spodobno !" 



m. 

Semenj v kacem slovenskem trgu ali večej 
vasi je prebivalcem v okrožji imeniten dan ter ima 
nekaj praznične^. Veseli se ga kmetic, ki je pred 
letom mlade voliče kupil, lepo porodil in opasel, 
ter je upa ta dem za lep dobiček prodati. Veseli 
se ^ otroci, ker vedč, da jim mati, ki je Sla ki^ 
hiniske posode in pražnje obleke kupovat, prin 
med^n štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lep 

10 



Veseli se ga naposled tudi odrastli mladeniči in 
deklici, ker mogoče se jim je mnogo pogovoriti 
med seboj, kar se ne dd vselej in povsod. 

Smrekarjeva Frž,nica je bila tudi napravljena 
v semenj, in sicer ne zaradi kacega izmed snuba- 
čev, kterih je imela obilo, nego ker je mati hotela, 
da nakupi te in 6ne stvari za hišo. 

„Ne pozabi mi šivžlnek"! zakliče precej de- 
bela mati Smrekarica in radostna gleda za lepo, 
nedeljski oblečeno hčerjo, ki stopa doli po vrtu. 

„Vem", odgovori dekle. 

„Da veš, očeta poišči in se ž njim domd 
pripelji. Če ga ne boš priganjala, zaostane pri 
pijancih, in bo gotovo po noči domu hodil. Le 
priganjaj ga, da kmalu prideta." 

„Bom že." 

Mati gre v vežo nazaj, hči pa krene po stezi, 
po bližnjem peš-poti proti trgu. 

Frdnica je bila edini otrok Smrekarjevega 
Antona. Vsi drugi so mu bili v detinskih letih 
pomrli. Dal jo je bil dve leti v mestno šolo, da 
se je izučila brati in pisati in kar je sicer dekletu 
pobreba vedeti. Težkih kmetskih del je sicer ni 
silil delati, vendar je morala znati vse in biti 
povsod, zakaj oče je dejdl: gospodinja ni pridna, 
če samo gleda, kako drugi delajo in vedno domd 
čepi. Ljudje, ki so jo tako večkrat pri kacem 
delu videli, rekali so: ta menda ne v6, da bo 
toliko in toliko tisočev imela, da bi lehko sedela 
v senci. 



— ^ 147 0=— 

Kakor vse matere rade svojim hčeram živ- 
ljenje lajšajo in je hranijo od preobilega truda, 
^ko tudi Smrekarica ni bila zadovoljna, da bi 
njena Fržnicka bila tako Ženjica kakor druga de- 
kleta, ki nimajo tacih roditeljev. Ali Anton, njen 
mož, je ob tacih prilikah, ko je mati kaj po- 
godrnjala, s peto ob tla udaril in rekel ob krat- 
kem : „tako čem imeti !" In žena je vedela, da 
na to ni več nobene pritožbe. 

Frdnici in njenemu značaju pak je bila ta 
očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubož- 
nejsimi deklici in mladeniči sta jo hranila tiste 
puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti otroke 
bogatih roditeljev proti menj imovitim. Enako 
poslovanje, enaka osoda nas uči, da smo vsi člo- 
veki; da so vn6nje srečne ali menj srečne razmere 
samo slučajne ter da se mora človek ceniti sam 
po sebi. 

Govorila je rada z vsakim in o vsakej stvari. 
Zatorej so jo ljudje radi imeli in celč stare ženice, 
ki ves svet obgodrnjajo, niso vedele ničesa slabega 
o njej povedati, razen te^ morda, da jej ni noben 
snubač po volji, akotudi si ima kaj izbirati iz 
tolike množine, kar se jih je že oglasilo. 

Ni samo ogromna imovina, ktero je imela 
Frdnica pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo 
hiSo; deklica s črnimi očmi in lepim okroglim 
obrazom, kakor se ne najde povsod, z nekoliko 
zajčtno ali pravilno vzrastjo gibčnega života bila 
je sama na sebi vsacega poštenega ženina vredna. 

10* 



—C© 24g ,90— 

Ko je tako po poljskej stezi šla, z belo, na 
oglžh rdeče vezeno ruto v roci, šumela je njena 
na pol svilena obleka, prepelica je v detelji pre- 
pel61a, skrjanec pel visoko nad zelenim žitom, a 
ona sama je bila zamišljena, kdo ve v ktero misel. 
Ni tedaj tek6j slišala, da nekdo za njo korači ter 
da jo je že dvakrat zaklical. 

„Zakaj tako hitro?" 

Obrne se, in videč, da je mlad znanec, pravi: 
„greš tudi v semenj, Štefan? Le naglo stopi, 
da pojdeva vkupe." 

„Že od daleč sem te klical, pa si denes tako 
ošabna, da nisi hotela počakati." 

„Nisem te slišala, res da ne." 

„Ali smem vštric tebe iti?" 

„Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepi- 
rala se nisva še nikoli in zalega ti menda jaz 
nisem storila, ti meni ne. Zakaj bi tedaj vkupe 
ne hodila? Vsaj naju ne bo strah, ker sva dva, 
in lehko si pomoreva, ko bi prišla sila; ali ne?" 
pravi deklica. 

„Tacega strahu, dejal bi, da ni, da bi mi 
tebe vzel ; spogledala bi se poprej !" odgovori mla- 
denič in veselje mu sije z obličja. 



IV. 

Čeden človek je ta Štefan. Zna se mu, da 
gleda nekaj na obleko. Lepo sukneno kamižolo 



— *<2' 149 ^s>>- 

nosi, črne jerhaste hlače se ga dobro oprijemljejo, 
svilena ruta je vrhu žametovega brezrokavnika 
okusno zavezana za vratom, in klobuk, iz zajčje 
dlake, predrzno sedi vrhu lepega čela; izpod klo- 
buka padajo precej dolgi, kodrasti, črni lasje; pod 
nosom je malo brk: s kratka ves drugačen je od 
svojega očeta — Brašnarja. 

Po svojem očetu ni Štefan imel nobene druge 
lastnosti, nego telesno velikost. Moč, širjavo črez 
pleči in lepo vzrastle ude mu je dala narava; po 
materi, ki mu je bila v njegovem štirinajstem 
letu umrla, pak je nasledoval poštenost, dobro 
srce in še mnogo dobrih dušnih lastnosti. 

Še le dve in dvajset let star, bil je že dve 
leti samostojen gospodar, od kar jo namreč bil 
njegov zapravljivi oče prisiljen, odstopiti mu svoje 
nepremično imetje. Da to gospodarstvo ni bilo 
posebna sreča, umeje se lohko. Dobil je opuščeno 
zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolgž, 
od kterega je bilo treba obresti plačevati. Oče je 
živel od njegovega dela, a sam redko za kako 
orodje prijel. 

Pa če tudi se je bilo Štefanu z vsemi temi 
in drugimi neugodnostimi boriti, pripridil in zbolj- 
Sal je bil v teh dveh letih že mnogo. S pomočjo 
svoje tete, Brašnarjeve sestre, in edinega hlapca, ki 
m je bil v službo vzel, lotil se je kmetovanja, 
dobil nekaj živine v hlev, in tako mu je dobro od 
rok šlo, da ni samo obresti plačeval nego tudi 
poslopje nekoliko popravil in letos že celč majhen 



— «2» 150 »©^ 



del dolgd plačal. Kmetje so ga hvalili in .dejali: 
„ta je priaen in pameten, bog mu bo srečo dal in 
kmalu bo na trdnih nogah stal, to boste videli". 

Pač je mladeniču časih težko delo, in skrb se 
mu je še bolj zagrenila s to mislijo, da je očetova 
lehkomiselnost kriva njegove neugodnosti. Nikdar 
pa nihče ni slišal, da bi se bil potožil ter nikoli ni 
očetu rekel žal besede. Da je z očetom malo govoril, 
tega je bil več stari Brašnar sam kriv nego sin. 
Bodi si, da je starca vest pekla, ali da ni imel 
Štefana rad, ker je videl, da se ni čisto nič po 
njem vrgel, ali ker ni nobenega človeka rad imel: 
kakor se ni za njegovo izrejo brigal, tako se tudi 
zdaj ni pečal zanj. Minilo^ je časi po več dni, 
da nista besede govorila. Če je oče po štiri dni 
z ddmu bil in peti dan pijan prišel domii, ni ga 
sin vprašal: kje ste bili, kaj ste delali? In če je 
oče šel sinu, kar se je redko zgodilo, pomagat 
orati, držal je plug molčš brazdo za brazdo, ter ni 
vprašal: kaj boš sejal ali sadil? Če sta si imela 
kaj povedati, povedala sta si ob kratkem, ali pa 
sta si izvolila kriv pot, namreč teto Marjeto, ki 
je temu pripovedovala, kaj je 6n rekel. Štefan je 
il tace^a očeta vajen, ter niti mislil ni, da bi 
mogel biti drugačen. 

S Smrekarjevo Frdnico je Štefan leto dni 
vkupe v farno šolo hodil, predno so jo bili dali 
v mesto. Tedaj sta bila prijatelja, kakor so baš 
sosednji otroci. Ko je deklica iz mesta prišla, 
zdelo se je Štefanu , aa ima že nekaj bolj gospo- 






"-eC 151 ©>- 

skega na sebi. Ni si upal ž njo govoriti, da, cel6 
ogibal se je je. Še le počasi se jej je zopet pri- 
bližal. 

Ead jo je imel, vesel je bil, kader je mo^el ž 
njo govoriti. Pa bila mu je samo kakor prijateljica, 
več — več si misliti ni mogel. Dovolj mu je bilo 
in srečen je bil, da mu je na njegov ogovor pri- 
jazno odgovorila, kader sta bila kje med ljudmi, 
ona bogata Smrekarjeva hči pa njemu, ki je bil 
le Bnišnarjev sin. 

„Kaj boš kupoval na semnji?^^ vpraša ga 
deklica. 

„Teti je Črevljev treba, usnja bom kupil." 

Pa ni bilo res. Teti ni bilo črevljev nič treba, 
in usnja ni bil namenjen kupovati. Zlagdti se je 
moral, ker resnice ni mogel povedati. Itesnica pa 
je bila, da Štefan, ki se je težko od doma in 
nujnega dela ločil, šel je samo zato v semenj, ker 
je vedel, da tudi Smrekarjeva Frdnica gre, in sicer 
peš gre ter sama. Kako je to zvedel, to Bog zna. 

„Druziga kupička nemaš?" vpraša Fr^ica. 

„Nič druzega. — Pač! Prstan bi hotel tudi 
kupiti, tak, kakor ga ti imaš tukaj-le." 

Bekši jo prime za levo roko, in gleda tenek, 
zlat prstan, ali morda gleda lepo ročico, ali oboje 
prstan in ročico, ne vem. 

„Čemti ti bo tak prstan, kakor je moj ? Saj 
ga ne boš mogel nositi, premajhen bi bil tvojej 
roki," pravi deldica. 

„8aj ni, da bi ga moral nositi na prstu." 



-«2' 152 ^>»— 

„Kaj pk?" 

„Eo bi baš tacega dobil, kakor je ta troj, 
prosil bi te, da bi menjala in bi jaz' tvoj prstani 
unel." 

„Potlej bi bila pa kakor mož in žena^^ smeje 
se deklč. 

„Prstan tega Se ne stori, treba fajmoštra." 

Deklica se zasmeje in začne govoriti druge 
stvari. Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo 
reč, vprašdje: 

„Ti bi rad moj prstan imel?" 

„EajS od ne vem česa." 

„Čemii ti vendar bo?" 

„Imel ga bom!" 

„Ali dosti ni vreden. Komaj tri goldinarje 
morda." 

„Jaz bi ga ne dal za sto kron srebrd." 

„M ga!" 

Štefan je imel prstanek v roci. Vesel je bil, 
da bi bil visoko v zrak poskočil. Ko bi bila krvi 
od srca zahtevala za plačilo, dal bi jo bil rad! 



V. 



Na semnji je bilo živo gibanje. Tesno je v 
dolzih vrstah stala živina, par za parom, tako da 
so se težko prerivali sem ter tje, kupci, mesarji 
in kmetje. Volom je bilo menda jako dolgočasno: 



-«i 153 •£>»— 

prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje 
okrog sebe. Čejekacemu rogatemu velikanu morda 
na misel priSlo, svojemu čvetironSzemu bratu ali 
sosedu z rogmi sovraštvo, ali na neki drug način 
nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile so se tekdj 
od vseh strani šibe in batine ter so padale po 
nJem, da ga je hitro veselje in skakanje minilo. 
Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile 
tukaj v popoludšnšnjej vročini na ogled razstavljene, 
ta ručeč, druga se tiho pogovarjdje s svojim črez 
pas s višnjavo ruto prevezanim, strah6ma pri njej 
stoječim teletom, tretja mirno ležeč v prahu in v 
svojem blatu na tl^h. 

Smrekarjev Anton je počasno hodil med ži- 
vino! Glavo je nosil po konci, klobuk se mu je 
bil nazaj pomeknil, levica je držala srebrom oko- 
vano pipo, a v desnici je imel drobno šibo, s ktero 
je tega in 6ne^ vola malo potepel, da se mu je 
s poii umeknil. Eakor častna straža so hodili 
za njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. 
On je mimo kadil, nič odgovarjal, pokimal zdaj 
čnemu zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil. 

„Eaj ne, Anton, da boste še meni voli ku- 
pili?" reče eden treh kmetov. 

„Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli 
posoditi," govori drugi, in tudi tretji prosi, da bi 
mu voli v rejo kupil. 

Pa Anton ni hotel nič slišati. Še le ko se 
izmed živine prerije in vidi, da se ga sitneži drž6 
„kakor lafičec," vzame pipo iz ust, pljune po tleh 
in reče: 



1! 



— «c 154 »o*— 

„Kaj vam nisem povedal, da sem denes že 
kupil vsem, kterim sem mislil? Le pojte!^^ 

Dva, ki sta ga volov prosila, razvidela sta^ 
da je vsaka beseda zastonj ter da se ne i& pre- 
prositi, odšla sta torej in -klela. A tretjega Anton 
sam pokliče nazaj. 

„Koliko bi rad?" 

„PetnaJ8t goldinarjev vas prosim." 

„Kaj boS ž njimi?" 

„Prasička bi kupil, in kader ga zredim, 
vrnem vam z obrestjo, gotovo." 

Anton izleče svojo listnico, z bankovci na- 
tlačeno, osline prst in izbere tri petdke. 

„N4 ! Pa dosti priredi. Obresti ne bom jemal 
od tebe. Če boš moški z vračilom, znal te bom še 
drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. — 6na dva 
sleparja znam." 

„Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro 
storili," reče kmet in spravlja novce. 

Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se 
in stopi v bližnjo krčmo. 

„Pojdi pit Anton!" dasilo se je od vseh 
omizij ob enem, in mnogo kozarcev mu je molflo 
nasproti. Ali Anton zmaje z glavo, gre na ravnost 
v kot, kjer je bil še prostor, sede in reče : „najprvo 
je treba kaj založiti." Z belim prtom prepasan 
krčmar priteče silno prijazen in vpraša: „„poliček 
ddbrega, Anton, ali ne?"" „Nemaš nič za pri- 
grizek ?" — „ „Kaj pečenega in kaj kisle zelenjddi ?" " 
— „Pokaži!" — »vP3. vina pošteno mero, kaj 
paki"" 



— «<i 155 ^&>— 

Tekdj je imel velikansk obr6k pečenke pred 
seboj. Se le ko je vilice in nož položil, okrožnike 
od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene 
roke ter nasloni se na mizo pa se začne pogovarjati 
z okrog sedečimi možmi. Govoril je glasno, da ga 
je bilo po vsej sobi slišati. Pletla se je govorica 
o volovskej kupčii, o denašnjem semnji, o p9e- 
ničnej ceni, o Judu ki v mestu jižice, in o Itali- 
janu, ki suhe slive skupljuje ; kakšno vino bo letos 
na Hrvatskem itd. 



VI. 



y zgornjem delu trga so imeli kramarji 
svoje prodijalne šatore. Vabljivo so bile razvčšene 
svilene rute in raznega pisanega hlsLSSL v lepem 
neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar sem 
ter tje, razkazuje, hvali in »e zna mladej kupovalki 
pridobrikati in preveriti jo, da na vsem senmji ni 
enacega blaga po tej slepej ceni. 

Srečo lovimo po svetu vsi, ali sreča je čudna 
ptica. Vsi jo enako imenujemo, ali vsake oči jo 
ffledajo, visoko v nedosežnem višku sedečo, v raz- 
ličnej, dni^ačnej podobi. Glej, čna dva dečka, 

Eolnih rdečih lic, strmita zamaknena v lepe pištolice, 
i je ima prodajalec otročjih i^rač raztavljene. 
Kako bi bila srečna ta dva, ko bi si mogla vsak 



— ^ 156 ^»- 

eno pištolico kupiti. In pride njima čas, kader 
dorasteta, da bosta imela novcev toliko in še več, 
nego veljajo te piStolice. Ali tačas ju te lepe 
stvari ne bodo več veselile, ne bode njiju brigalo, 

Eištolice kupovati; po čem višjem in večjem bosta 
repenela, kar jima bode najbrže zopet nedosežno 
in — sreče ne bo nikoli. 

V gručah stoje znanci, mladi in stari. Nekteri 
se dolgo že niso videli, tedaj se je treba kaj po- 
meniti; drugi se posvetujejo, kam bi bilo bolje iti 
vrč vina pit, tretji opazujejo dekleta in mladeniče, 
ki l^odijo med kramo gori in doli. 

„roglej ! Smrekarjevega Antx)na FrAnica !" 
kaže eden stoječih mladeničev svojemu tovarišu. 

„Ta lehko košato hodi, bogata je in lepa. — 
Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi in tako sili 
vd-njo?*' vpraša drug. „To je Plužnikov študent. 
Tega so samo babe premotile, da ni šel k farjem. 
Na dohtarsko študira, pa ves babjak je." 

Res je hodil s Frdnico majhen, šibdk človek 
v črnej suknji z naočniki na nosu in tenko svitlo 
paličico v roci. Deklici se je poznalo, da tega 
tovarištva ni vesela. Gospodek je največ sam go- 
voril, jako malo mu je odgovarjala. Zdelo se jej 
je nesramno, da se tako vsfljuje ter jej tako ostro 
v oči pogleduje, da je mora povešati. Tudi je je 
bilo sram, da jo vsi gledajo v tej družbi. 

„Ali si huda ndme?" reče študent. 

„Jaz nisem na nikogar huda, najrajša imam 
pa tistega, ki me z mirom pušča," odgovori Frdnica. 



— ^ 157 ^^ 

„Tega ne verujem, to ni prav nič po de- 
kliški." 

„Vse v en kup." 

„Ti si prav ustvarjena, da bi onesržčila 
človeka, ki te ima rad." 

„Jako lehko je pomagati. Ne treba me radi 
imeti, pa se vam nič hudega ne zgodi." 

„Ali tvoje lepe oči .... " 

„Moje oči vam tudi nič zalega ne stor^, nič 
se ne bojte. Z Bogom! Jaz imam tukaj opravek." 

Beče in se obrne k prodajdlnici, a studentek 
gre s povššenim nosom dalje svojim potem. 

Komaj je začela Frdnica pri kramarji izbirati 
bla^o za obleko, kakoršno je mislila kupiti, že 
pride k njej drug, tudi neprijeten človek, eden 
njenih snubačev, rogreznikov Peter, mlad človek, 
ki se jej grozno pust in siten zdi. Sajša je govorila 
8 pastirjem domd, nego ž njim; ali njen in njegov 
oče, Pogreznik, bo^t prčkupec plemenih prascev, 
bila sta prijatelja, in morala mu je biti na videz 
prijazna. 

Štefan pride v tem hipu mimo. Videč, da 
Fr&nica stoji poleg Petra, hoče oditi ; a deklica ga 
zagleda in pokliče: „pojdi sem, Štefan!" Ko se 
vesel približa, reče mu: „pomagaj mi izbrati. 
Etero izmed tega dvojega se ti lepše zdi?" 

Štefan pogleda in pravi: „ne vem, pa ko bi 
jaz bil kakor ti, vzel bi to z zelenimi rožami." 

„Jaz sem bila pa že bolj namenjena čno 
kupiti." 



—^ 158 o^ 

„Meni je tudi 6no bolj po volji; zelene rože 
preveč v 6ci mahajo," reče, da-si ne vprašan. Po- 
greznikov Peter. 

„E to zeleno vzamem," reče dekle in kupi 
blago, ki je bilo Štefanu po godi. Potlej mu reče: 

„Zdaj bi pa rada očeta poiskala. Ali jih nisi 
nikjer videl?" 

„Na živinskem semnji bodo najbrže." 

„Jaz se malo bojim sama med živino hoditi. 
Ali greš ti z menoj, če utegneš, danajdeva očeta?" 

Umeje se, da je Štefan to od srca rad storil, 
tem rajši, ker je videl, da bi Peter tudi rad šel 
ž njo,^pa ni Petra prosila, ampak njega. 

Šel je pred njo in delal pot v gnječi. Vse 
se je moralo razmikati njegovima komolcema; 
razrival je mož6, da so godrnjali, in zdelo se mu 
je, da bi v tem hipu lehko prijel in daleč zaliičil 
največjega vola, ki se ne bi hotel umekniti. 

Prideta skozi gnječo na 6no stran, na prostor. 
Deklica ugleda svojega očeta, ki je iz krčme prišel, 
in tudi Semrekar zapazi svojo hčer ter ido k njej. 

„Tako vretje, da bi ne bila prišla med živino 
do vas, da mi ni Štefan pomagal," reče dekle 
očetu. 

„Mu boš pa odpustka kupila" odgovori 
Anton, in obruivši se k Štefanu, vpraša : „kaj pa 
svojega stžrega nisi Se nič videl?" 

„Očeta? Nič," odgovori Štefan, 

„61ej ga, tam-le gr6. Pijan je že, kakor 
krava, in ves krvav V krčmi so pripovedovali, da 



--<c 159 o>— 

je pri uecem kupu okanil za dva goldinarja, zato 
80 ga stepli." 

Bes je stari Brašnar taval med ljudmi sem 
ter tje, krvav po lici, kamižolo od rame nizdolu 
razprano. Vsi ljudje so se mu smijali. 

Ko je sin Štefan to videl in v pričo Frdnice 
slišal, da je oče tepen bil zaradi sleparstva, 
otrpnil je, da ni vedel kam pogledati. Nekaj časa 
stoji kakor pribit, potem se naglo obrne ter se 
izgubi med ljudmi. Zdi se mu, kakor da bi vsi 
ljudje za njim kazali: glejte, ta je Brašnarjev! 
Nikomur si ne upa v dči pogledati. Kakor bi bil 
sam kaj pregrešil, beži ven iz semnja! 

Prišedsi s trga, zavije nehote s poti, sede 
za samotno mejo na kamen, podpre glavo v dlanf, 
in v mislih videč svoje^ krvavega, zasramovanega 
očeta, razjoka se krepki mladenič, kakor otroče 
osmih let. 

Zakaj je šel v semenj, da je to videl? Zakaj 
njegov oče ni tak, kakor so drugi, zakaj ni pošten? 
Poslednja misel mu je prišla zdaj prvič, in prvič 
je za hip čutil v sebi vzdigovati so nenaraven, 
bridek čut, ki ni bil s četrto zapovedio v nikakej 
pravilnej zvezi. Pa samo za hip. Tekdj se mu 
misel spreobrne in reče: kaj bi storil, kaj bi dal, 
ako bi našel besedo, katero bi očetu govoril, da 
bi se ga prijela, ter bi potem bil drugačen ? Strašno 
je to! Drugi očetje želč sinove spreobrniti, na 
pravi pot nazaj zasukniti, a tukaj sedi sin, pošten 
sin nepoštenega očeta! 



— ^^ 160 ^)»— 



Naglo vstane, ozre se okrog sebe, in pre- 
pričavši se, da ga nihče ni videl plakati, ubride 
solze ter se napoti domii. 



vn. 

Vsaka praznota ima nekaj žalostnega in 
otožnega v sebi. Brašnarjeva hiša je bila od znotraj 
prostorna; javorova, že malo črviva miza je bila 
nekdaj po dolzem in povprek vsaj za dvanajstero 
družine umerjena. Če so torej okrog mize sedfeč 
večerjali samo trije: Štefan, hlapec Blaž in teta 
Marjeta, čutili so morda, kako pusto je videti na 
velicem prostoru tako malo Ijudf, in molčali so 
vse eden bolj od druzega, da ni bilo slišati nego 
ropot z žlicami in počasna, premišljena hoja stare 
lesene ure za vrati. 

„Čast bodi bogu!" — reče teta Marjeta, ko 
je bila večerja v kraji, ter naglo pristavi: „zdaj 
pa le molit pa spat ! Blaž, nič ne hodi rose otepat 
in kričat po vasi, da ljudje ne bi mogli spati !" 

Toda hlapec Blaž ni bil voljdn sitne tete 
poslušati; mislil si je: dan je gfospodarjev, noč je 
moja, in poišče si med drugimi krpami na peči 
kamižolo, vrže jo črez pleči in odide na vas k 
tovarišem, ki so bili Že zbrani za Smrekarjevim 



— c<? 161 '?>>— 

plotom ter se kmalu potem vzdignili in proti 
sosednjej vasi gredč zapeli: 

Mesarja bom vzela, 
Bom zmerom vesela, 
Bo Ule zaklal, 
Src^ mi poslal, 
Telečje al' svoje, 
Ar pa še oboje itd. 

Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zaž^e 
jo s trščico na leščerbi, ki nad mizo visi, ter ide 
potem vunkaj v hlad pred hišo na klop sest Lepa 
svitla noč je; čuje se petje vaških fantov, ki črez 
polje gred6. Štefan po glasovih zna, kteri je v 
družbi, ktere^ ni. Kar je gospodar, ne zahaja več 
redno mM-nje. 

Eden izmed sosedov pride Črez vrt, sede k 
njemu na klop, poprosi ga „luknje^' tobaka ter se 
začne pomenkovati o kupčiji na predvčerajšnjem 
semnji, o denašnjem vročem dnevi, in pripoveduje, 
da je njegova krava ždbična, pa da ne vš, kako 
bi jo bilo bolje zdraviti, itd. 

V hiši teta Marjei^ preoblAo zgiblje in po- 

fleduje k peči na klop, kjer spi s&ri Brašnar. 
^rišel je še le denes o poludne iz semnja, vina 
poln, ter potem je legel. 

Gane se, zastoka, in vstane s trdnega ležišča 
na golej klopi. 

„tjj gnjiloba gnjilal^* zahudf se teta Marjeta. 
Brainarju se zazčha, mane si oči ter krivenci za 

11 



— cG 162 s>>— 



otni^ge. Tam podpre suho brado in vpre zardčle 
o2i v Marjeto. Eo vidi, da Marjeta neSe vedeti, 
kaj ima to pomeniti, zagodmjd: 

„Nu, ali bo kaj?" 

,,Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes 
povohal," reče Marjeta, pa gre vendar ter prinese 
8 pšči skledo, ktero jame Brašnar, najprvo malo 
ogledujoč menda nečislano jed, naposled vendar 
počasi prazniti. 

Marjeta nekaj časa molč^ gladi in zgiblje 
preobleko, potem naglo prestane, zagrne z zastdrom 
oči ter jame na glas jokati. 

„Teh godcev pa res ni treba. Kaj tuliš!" 
reče Brašnar. „Kaj ne bi ! kako ne bi !" — odgovori 
stara sestra. — „Nisi še dosti globoko nas pokopal, 
treba nam je bilo še te sramote na hišo, da si se 
pogoljdfil in te po semnjšh pretepajo. Da bi te 
bili vsaj ubili, ti nesnaga grda! AU nimaš nič 
srama več . . . ." 

„Precej mi molči! Kaj to tebe briga!" 

„Briga naju s Šte&nom, briga ! Nisem ga še 
videla jokati, ubosega siromaka, od kar je zrastel, 
samo smoči, ko mi je pripovedoval, kako grdobo 
si v semnji uai^^il in kako so s teboj delali. 
Sram te bodi!" 

Ko BraSnar to sliši, vrže žlico iz rok. Jesti 
ne more več, ujegova sestra še da^e toži, on 
pak leže, ter m cmgovorf ničesa. Mogoče je, da 
je vendar malo genilo in omečilo, ko je slišal, 
je bilo sinu ^ ' "^l njega. 



— ^ 163 ^»- 



vm. 



Ljudje še vendar niso tako hudobni, kakor 
časi mislimo. Naše kreposti sicer piSejo res radi 
Y vodo, ali naših slabosti in pregreh tudi zmerom 
ne vrezujejo v kamen, s časom je sem ter tje 
tudi pozabijo. 

Tako so o Brašnarjevej nezgodi y poslednjem 
semnji nekaj dni po vsem okrožji govorili. Dobil 
se je kdo tudi, ki je pošteno dejal: „ne lučajmo 

S^ s kamenjem, saj imamo vsak svoje breme, 
ož je bil morda pijan, pa ni vedel kaj dela, in 
če je tudi dva goldmarja zmeknil, kaj, za vino 
mu je bilo treba !^^ A kmalu so ljudje to reč 
poza&li bolj ali meni. 

Štefan se je nekaj dni ljudi ogibal. Mislil 
je, da vsacemu, kdor ga bode videl, na um pride, 
Ksko je njegov oče malovreden človek. Zlasti 
Smrekarjevej Fr&nici je s poti hodil, če tudi ga 
je v srce bolelo. 

Neki dan, ko je na polje šel, pa jo je vendar 
moral srečati. Sešla sta se na razpotji, in Fr&nica 
ga je še malo pripočakala, da je prišel do nje. 

„Zakaj si bil čndan iz semnja tako naglo 
pobegnil? Lehko bi se bil peljal z nama z oče- 
tom", reče. 

Štefan se zardi. Deklica, ki se je morda 
domislila, da mu opomin na semenj ne more biti 
prijeten, prevrže govorico na drugo stvar in reče: 

11* 



— *® 164 ©•— 

„Tyoj lan sem zdaj mimo gredč ogledovala. 
Lep je, samo malo preredko si ga vsejdL^^ 

„Preredko se ti zdi?" 

„Eo bi bil mene vpraSal prej, pa bi te bila 
naučOa. — Ali me vzamed za teifco jeseni?" 

„yem, da ga ne greš trčt, ako bi ti vse 
predivo dal", reče Štefan. 

„Eaj meniš, da ne bi znala trlice v roko 
vzeti?" 

„Znala vem da bi, kakor vsaka druga, ako 
bi hotela." 

„Nu, enkrat se mora začeti. Bes nisem še 
trla, pa ko bi letos, začela bi najrajša pri tebi, 
zato — ker bo lan tako lep." 

„Res ? In jaz bi tebe najnaprvo prosil za te- 
rfco, ko bi te mati in oče pustili iti tret, k£ur pač 
ni mogoče, in sušil bi s takim veseljem, da bi 
se ti samo trlo pod rokami." 

Deklica se nasmehne in vpraša: „zakaj te pa 
ni nič v vas zvečer k nam?" 

„Ali boste drevi kaj časa svetili?" 

„To se ve da. — Ali prideš?" 

„Gotovo, če le ne umerjem." 

„Umerjem! Beži, kdo bo to mislil, dokler 
je mlad in krepak, ko ves svet!" 

„nmreti jaz tudi ne mislim še tako naglo, 
to sem le tako dejal, da gotovo pridem." 

„Le pridi." 

Bazioeta se, Frdnica domii, Štefan svojem 
potem na polje. 



— *c 165 ^>*— 

To je zlati in belega srebra vredno dekle, 
misli si Štefan, ter si ne more kaj, da se ne bi 3e 
enkrat obrnil ter za njo pogledal. In glej! v istem 
hipu se je tudi deklica obrnila, da bi za njim 
pogledala in tako sta se v enej misli, t enem 
dejanji srečala. Drug pred družim sta se svoje 
radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od da- 
leč sem in Štefan se tudi zasmeje« 

In smijala sta se ta dva, ne toliko zato, ker 
bi se jima bilo smešno zdelo, da gledata drug 
za družim, ako tudi se dobro znata, ter vesta, 
kakova sta po postavi in po obleki; smijala sta 
se od veselja, ali bog vedi, zakaj. 



DL 



Ob shodu, ki se je pri bližnjej cerkvi praz- 
noval, plesala je Smrekarjeva Frdnica najrajSa s 
Šte&nom, a Štefan skoraj z nobeno drugo. Nekteri 
ljudje, ki vse vidijo, opazili so tudi to. 

Navadno se je Fr&nica ob nedeljah z očetom 
in materjo k prvi jutranji mafii vozfia. Eedar se 
je primerilo, da se je sama s hlapcem pelj^a ob 
desetih k maSi, skočU je skoro vselej kje med 

Sotom Štefan na voz in ni bilo videti, da bi bila 
mrekaijeva hči nevoljna zaradi tega. Ljudje so 
opazili tudi to in še nmogo enacefi[a, ter so dejali, 
4a vse te midčsti ne morejo biti brez razloga. 



— <c 166 o>^ 

Naravno je torej , da sta naposled tudi ona 
dva spregledala, spoznala se, povedala si, kar si 
je že milijon gorečih src povedalo v tihej uri, v 
objetji najvišje sreče. 

In ta čas, ko sta si obljubila ljubezen in 
zvestobo do smrti, nista mislila na bodočnost, nista 
gledala zaprek, ki bi se utegnile gramaditi proti 
njfjnej zvezi, ni jima bila v skrbi volja ali nevolja 
roditeljev niti ne vsega sveta. Čutila sta, da sta 
edina, čutila, da se hrepenenje enega srca zliva v 
drugo srce, ter da objemata ljubljenje vsega, kar 
je in bode ljubilo. 

Ljubezen ne števili. Trenotka se držeč pije 
srečni človek z vso duSo sladki požir, in blagor 
mu, ako uživa zdanjesti dar ter ne ii bridkosti kaliti 
veselja, in ako utopi spomin tega, kar utegne priti 
grencega, saj — grenkobe nas ne pozabijo ter 
pridejo Se prerade, mislimo nd-nje ali ne mislimo ! 

Počasi pa le vstane pomislek, pravega veselja 
sovražnik. Pač je moralo obema na um priti, da 
se jima upanje ne smeje. Prinica je znala svojega 
očeta, ni jej bilo lehko misliti, da bi kedaj hotel 
imeti Brašnarjevega sina za zeta; Štefan se tudi ni 
mogel motiti. 

Čutila sta oba, da jima ta brezupnost kali 
veselje, zatorej nista, kakor da bi se bila zmenila, 
dolgo o tem govorila. Boječ se, da ne bi iz raz- 
glašene skrivnosti njijne ljubezni kaj kvarnega 
izviralo, ogibala sta se na očitnih bajih govoriti 
med seboj. 



— «c 167 «0*- 

Tako se med svetom precej dolgo ni vedelo, 
da je reč že tako daleč priSa. 

Nesreča pak ie hotela, da se je ta ljubezen 
vendar objavila, ifiden vaških mladeničev je videl 
Štefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarji že vse 
spalo, pod majhnim križastim oknom Frdničine 
izbice stati in govoriti z deklico. Vedel je mladi 
Štefanov vrstnik, da do te sreče ne pride kdor si 
bodi, da je torej vse to kaj posebnega. Obljubil je 
sicer Štelfanu, nikomur ne povedati, da ga je po 
noči pod oknom videl; a Sel je Se tist večer v 
samotno kočo, kjer so njegovi tovariSi žganje pili, 
ter jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so 
jo razodeli vsak svojemu dekletu in dekleta ma- 
teram, pa kar ved6 matere, zve s časom ves svet 

Štefana je prej vse rado imelo; a zdaj so 
jeli tu in tam zabavljati nanj ter ^a sm^iti. 
Zdelo se jim je neumno in prevzetno, oa misli na 
Smrekarjevo hčer. 



X. 

V hiSo k Smrekarjevim je zahajala stara že- 
nica, ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, 
in povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj 
dni v čnej hiSi. Aer je vedela mnogo povedati, 
pa ker je Časih tudi pomagala delati , imela jo je 
mati Smrekarica zel6 rada, dokler jej ni s pre- 



— eG 168 «£>»— 

veliko postarežnostjo nekdaj prišla povedat, da gleda 
BraSnarjev Štefan za Frdnico. 

Edor materi otroka toži, težko se jej kedaj 
prikupi. Mati Smrekarica je videla, da ženica 
sicer skrivnostno pa s pravim veseljem pripoveduje, 
kaj ljudje govori, in mislila si je, da je gotovo to 
reč že tudi drugj^ pripovedovala, reč, katera na- 
zadnje utegne še neresnična biti. 

„Kaj tacega mi ne treba nikoli več pripove- 
dovati, kar jeziki uganejo o našel hiši^\ reče mati. 
„In če bom kdaj sl&sda, da boš koga naših obirala 

Eri nas ali kjer si bodi , ne prikaži se mi več v 
išo." 

Beračica, ki se je menila s to važno pošto 
materi Smrekarici jako prikupiti, odide preplašena 
iz veže in dalje po vasi. 

A skrbljiva mati je vendar premišljala ves 
dan to, kar je zvedela. Dozdevalo se je zvedenej 
ženi, da se je Frš.nica res nekako spremenila v 
poslednjem času. Utegnilo bi resnično biti. 

Zvečer gre v hčerlnjo kamro, sede na po- 
steljo k njej in začne pripovedovati, kaj je slišala. 
Bolj ostro, nego je bila njena navada govoriti s 
hčerjo, vpraša, če je to res. Deklica bi jej bila 
rada resnico povedala, materi, pa sicer nikomur 
več; ali ni mogla, bala se je! Mislila je: zdaj še 
ne! ter odgovori na materino vprašanje: „zakaj 
mi ljudje mird ne dadč!^^ 

M^ti je rada verjela, da ta in vsi drugi 
dvomni odgovori pomenjajo: ni res, kar se govon. 



—«© 169 «09— 

„Pazi se*\ rede mati, „odblji se, da te ljudje 
y besedo in v jezike ne dobodo. S poti mu pojdi, 
Iger mu moreš, njemu in drugim tacim. Jaz ti 
ne bom prepovedovala govoriti s tem ali 6nim, 
kar je pošteno in prav; niti nečem, da bi bila 
sama svoja in topasta, ^a da bi se ne hotela me- 
niti, naj Dode s kterim je. Veselega človeka je Se 
bojs^ vesel. Pa saj ti menda ni €eba zabičevati, 
saj si pametna dovolj, ter sama veš, da moraš 
vedno bog^ pred očmi imeti in pri vsakej reči 
pomisliti, kaj bi oče dejal, ako bi to in to vedel. 
Zmerom smo te prav učili, domž in v šoli si sli- 
šala, da mora otrok tako delati, kakor oče in mati 
hočeta. ^^ 

Hčeri stopijo solze v oči. V izbici je bilo 
malo svetlo, brleča sveča ni bila odtmena, mati 
teh solz ni opazila. 

„Sama sebe se najbolj pazi^S reče mati dalje. 
„Dokler je človek mlad, ne pomisli in lehko se mu 
sp^ne. Saj veš, kaj mislim. Olej Pods^lska 
jeri&a . . .^^ 

„Mati! . . ." 

„Le molči, le molči! Jaz se zd-te ne bojim, 
ali moram se bati. Hočem ti le reči, da moraš 
moliti za pravo čednost Jaz ti verjamem, da ni 
nič, kar ljudje govori, pa pomisli, kaj bi oče rekel, 
ako bi kaj bilo, ako bi samo slišal to govorico! 
Olej, koliko si oče prizadeva, koliko trpi in skrbi 
po noči in po dnevi! Za koga druzega, če ne 
zi-te? Saj imava samo tebe na svetu.^^ 



iii 



— *^ 170 0»— 

Ta misel ženici zbudi spomin na njene zgo- 
daj pomrle otroke, in tiho začne jokati. Deklica 
se jej oklene okrog vratd in tudi njej tek6 solze, 
a sirota si ne upa povedati, zakaj. 

„Ti boš meni in očetu na starost edino ve- 
selje, in si nama že zdaj. Zato delaj zmerom 
očetu po volji, ndpak te on ne more učiti." 

„Možiti se me ne silite" Sepčče dekle. 

„Ne bova te silila. Sicer pa nič ne misli, 
da je to tako hudo, le počakaj, vse pride z lepa 
in počasi," odgovori mati nasmehnivši se, vstane 
in med vrati reče: ,,le boj^ se priporoči pa 
zaspi! Oče težko da bi nocoj domii priSel. Bog 
daj, da bi se kaj ne primerilo na poti!" 

BekSi zapre mati duri za saboj, a dekle se 
razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo 
ihti pod odejo in zaspati ne more. 

Zdajci, že precej pozno, nekdo na lahko po- 
trka na okence. Vč, kdo je, pa denes ne misli 
vstati, ne odpreti okna, denes ne ter nikoli več ne, 
da-si tudi njej srce glasno tolče. Saj je greh, delati 
proti volji take dobre matere. Dolžnost prepoveduje, 
poslušati ^las lastnega srca. Spoštovanje materine 
besede naj ukroti čut, zaduši Mic ljubezni! 

Še enkrat potrka, ter njeno ime tiho zakliče. 
Ne, ni mogoče zatajiti se ; bog, ki je človeku čuteče 
srce ustvaril, naj odpusti! Še enkrat bo govorila ž 
njim, povedala mu, kaj je mati rekla, in potem — 
morda ne več. 

Vstane, okno odpre. Štefan stoji pri zidu. 



— *© 171 .9»— 

Eo ga vidi v mraku pred saboj, zginejo vsi storjeni 
nameni, podi mu rokd, in začne se šepetanje. 

Eo dokončd deklica svoje pripovedovanje o 
materi, stoji Štefan nekaj časa nem ob zidu. Naglo 
pa seže v žep in jej podž nekaj v roko. 

„Eaj je?" vpraša deklica. 

„Prstan, ki si mi ga dala, ko sva enkrat v 
semenj šla. Tvoja mati prav govori, jaz se ti 
moram umekniti, daleč, daleč proč!" 

„Eaj boš?" 

„Na vojsko Sel, po svetu, — nikdar ne 
pridem več v to vas!" 

„Ne, za boga ne! M prstan nazaj, jaz ga 
ne vzamem." 

„Imej ga ! daj ga druzemu, jaz ga ne smem 
imeti !" 

„Če ga ne vzameš nazaj, vržem ga skozi 
okno v travo, naj se izgubi v zemlji za vselej ! 
Nikdar ne bom več vesela. Iz moje roke ne bo 
nikoli nihče ni tega ni druzega prejel, samo ti! 
— Češ ?" — In Štefan zopet vzame prstanek nazaj. 



XL 



Pred pustom, ob času splošnih ženitov&nij, 
jeli 80 se zopet bolj pogosto snubači shajati v 
Smrekarjevo hišo. Povpra&val je zopet Pogreznikov 
Peter, oglasil se je županov sin iz bližnje fare in 



Teč druzih bogatih kmetskih sinov se je prišlo 
ponujat za zeta. 

A najimenitnejši je bil ter največ govorice je 
napravil mlad, bogat usnjar, ki se je bil naselil v 
veliki hiši pri cesti. Nosil se je po mestno, 
opravljen je bil po gosposki, govoril je več jezikov^ 
bil je lep, sladkih besedi, kroi^, pohleven in pri- 
jazen, da ga je vse hvalilo. (Jovoril je posebno 
rad z materjo Smrekarico ter se jej tekdj tako 
prikupil, da bi mu bila na ravnost dala hčer. 
Zd-njo je bilo že zanimljivo in častno, da bi njena 
hči dobila moža, ki je bil bogat in učen, gosposk 
in zveden po svetu. 

„Naša Frdnicka se mora zdaj precej možiti, 
dokler je mlada. Kader bo že bolj v letih, ne bo 
več tako,^^ reče mati Smrekarica možu Antonu, 
ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj 
šivala, on pa s pipo v ustih gori in doli hodil. 

„Nu, naj se jaz ne branim," odgovori Anton. 

„Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki 
naju ne bo zaničeval na starost, — katerega, ki ima 
dobro naturo." 

„Saj babe imate nos tudi dober, le izberite 
ga," reče Anton. 

„Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki 
niso pridni." 

„Ne? Zapravljivci so pridni in mektiži kali!" 

„Yrhniščakov sin bi k hiši prinesel denar, ki 
pravijo da ni ves po pravici dobljen; potlej bi ne 
bilo božjega imena pri hiši," šteje mati dalje. 



— «^ 173 ^>>-' 

„Ljudje vsacega obr^kajo, kdor kaj ima/^ 

„JeIfčev ni delaven; nič ga ne hvalijo 
ljudje." 

„Nu, kteri bi pa bil tebi po glavi, kteri?" 
vpraša Anton, ter stopi prM-njo. 

„Tak, ki bo naju na starost v čislih imel." 

„In kteri je tak?" 

„Ta usnjar Lovr^nič," odgovori ženica. 

Anton se zasmeje in gre zopet dvakrat gori 
in doli. 

„Tedaj ta ti godi?" vpraša. 

„Dober človek je, mehke^ srca in zna s 
človekom spregovoriti," reče mati. 

„Eaj pa dekle? kaj pravi? Ali je tudi njej 
v srce sčdel, kakor tebi?" 

„Ničesa ne reče, pa mislim, da bi ga vzela." 

„Jaz mislim, da ie bolj pametna Sd tebe in 
da ga neče — odgovori mož. — Le poslušaj me, 
stara, jaz tudi ne stavim nanj toliko, kolikor ti. 
Denar je lepa reč, ali denar je od denes do jutri. 
Kupčija je dobra, ali nesre&i se lehko primeri. 
Le kdor zna delati, kdor zna vsako stvar v roko 
prijeti, ta je larden na svetu. Saj veš, da bi laz rad 
zeUi vzel sem na dom, rajši nego dekleta drugam 
dajal . . . ." 

„Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame, 
ali pa se k nam priženi, kar češ." 

„Na mojem domu je treba kmeta. Tacej^ 
jaz nečem, da bi v gosposkej an^- "*"^'' ^^"^^^ 
hlačU, pa da bi ga ljudje vi> ~ 



mogel govoriti ž njim, kakor z vsakim človekom. 
Pojdite mi v kraj z gospodstvom! Moj oče je bil 
kmet in moj zet bo kmet; kdor poleg česa druzega 
prinese najprvo trdno delavno roko, kdor se bode 
v ponedeljek drugače oblačil nego v nedeljo, tak 
pride pod mojo s&eho, pa je amen besedi!" 

„Smrekaija je kmetstvo podstavilo, kaj ne? 
Iz zemlje si st<5tine in st6tine denarja izril!" žena 
zabavljivo reče. 

„Baba, ti govoriS, kakor veS. Kmetstvo ne 
redi, ali pošteno živi; drži se ga, kdor ga imaš. 
Iz dežja je dobro, če ima človek kam p(^ streho 
pribežati. Pri trgovini človek kolne, pri fanetstvu 
pa moli. Smrekar je znal kleti in moliti, in zato 
se je podstavil, baba!" 

„Tako rajši vzameš tacega, ki ti bo na starost 
v zobe gledal?" 

„Jaz svojega zeta ne bom nikoli ničesa prosil, 
če bog dd. Povedal sem ti, da ga nečem, ki bi v 
petek suknjo nosil in bi ga starci vikali. Molči !" 

Ni se dalo več govoriti o tem žšninu. Vsi 
drugi niso bili materi po volji, hči se ni hotela 
oglasiti za nobenega, kterega bi oče bil rad imel; 
predpust je minil. Ljudje, ki so pričakovali ženi- 
tovanja pri Smrekarji, zmotili so se tudi to zimo. 
Snubači so bili ali razžaljeni ali žalostni,, in vse 
je ostalo, kakor je bilo. 



E 



— <c 175 ^>^-^ 

xn. 

Sne^ je skopnel, pomlad je prišla, pšenica 
o polji je zelenela, rasUa, v Uasie se vretenila 
r na posled onimenjdla, bila požeta in omlačena. 

Smrekarjev Anton je je imel v vrečah dva 
visoko nadeta voza pred vež<5. Namenjen je iti v 
mesto na trg. 

„ Janez je boldn, ne bo mogel iti s toboj; 
ko^ druzega dobodi/^ reSe mati Smrekarica, gle- 
daje, kako mož na vozu po vrečah hod^č tu tor 
tam kaj popravlja in prelaga. 

„ Vrag Se take hlapce !" — zahudi se Anton — 
„kader ga je treba, pa je kilav. Eogd čem dobiti P 
Povedi mi človeka, da bi mu bilo upati.*^ 

„Glej, tam-le gre Brašnarjev Štefan. Vprašaj 
ga, morda on utegne z enim vozom iti, z enim 
pojdeS pa sam.^^ 

„Ta bi bil dober. — Štefan, stopi malo sem, 
stopi!'* Štefan se približa. Smrekarjev Anton iz- 
leče mehur tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z 
voza: «,n&, natlači!'* 

Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar 
denes tako prijazen ter mu tobaka ponuja. 

„Pojdete še nocoj ?'* vpraša Smrekarja, ko 
pipo zažge. 

„Do polu poti bi še nocoj rad Sel, pa hlapec 
mi je zbolel, ^j boš pa ti, kaj kmetoval?'* 

„Nemam nič posebnega, postoril sem že, kar 
je bilo v^licega.'* 



—p© 176 »S)*- 

„Utegneš dva dni z dtfmu iti?" 

„Da bi z vami šel namesti hlapca? Zakaj 
ne, rad, če hočete," odgovori Štefan. 

„Prav je. Vsacega nečem s seboj jemati, 
tebe pa rad vzamem. Stradal ne boš po poti niti 
Žeje trpel, kader boš vozil z menoj; za drugo že 
narediva, da bo prav." 

„Črez koliko časa se bo treba odpraviti?" 

„y mraku zapreževa. Le pojdi zdaj domti 
in preskrbi, kar imaš, ter potem k meni pridi, da 
kaj ugrizka dobiva, pa da grlo splakneva, predno 
poženeva," reče Anton. 

Ko je solnce zašlo, bili so v oba vozi po 
trije in trije konji napreženi. Smrekar zamaje z 
dolzim bičem, konji se vprd in kolesa se začn6 
premikati po tiru. Mati Smrekarica, ki je s praga 
za voz^ma gledala, reče, da Štefanu, la je s po- 
slednjim vozom šel, bič in vajet prav lepo prf- 
stujete, ter da bi bU čeden voznik na vsakej 
v61ikej cesti. 

„Škoda je, da ne bo nikoli vozaril, ker nema s 
čim. Njegov oče, ki mu je vse zabil, vreden je, 
da bi skozi šibe dirjal," — pritakne star sosed, 
kteri je mimo gred6 pri Smrekarici postal, ker 
njemu je bila 6na pohvala Štefanova govorjena. 

„Bog ve! pridnega človeka bog zmerom 
vidi," — reče žena. 

„Kakor je že! Vidi ga, ali videti mu ne 
dd," — odgovori starec z nasmehom ter s prsti 
pokaže, kako se srebro šteje. 



— <c 177 ^>*~ 



Frdnica je imela v veži opravek. Slišala je, 
kaj mati govori z 6nim možem, in vesela je bila. 



Xffl. 

Drugi večer pozno sta ustavila Smrekar in 
njegov pomagič Štefan iz mesta domii gredš v 
kmetskej pricestuej krčmi, da bi konji zobali in 
pili, ter sama tudi „malo rdečega videla,^^ kakor 
je dejdl Smrekar, ki ie bil isi dan nekaj bolj be* 
sMen, kajti dobro in lehko je bil prodal. 

V tarčmi je bilo mnogo voznikov in kmetov 
okolo več omizij ; vendar tistih, s kterimi je Anton 
posebno rad govoril, nocoj ni bilo, ker so bili že 
odSli. Zatorej sede s Štefanom malo bolj na s&mo, 
tjekaje na ogel v kot 

„Le pij, kolikor moreš; vsega ne zapijeva, 
kar imava, hvala bogii,*' reče Smrekar, ko sta 
imela najboljšega vina pred seboj. 

„Klobukov nama ne vzem6,^* reče Štefan. 

„B6g me, da ne! — Glej, pečenlno nama 
nese. Bšži, saj ne bomo vekomaj živeli.*^ 

Smrekar je sam nocoj tudi precej po gosto 
pil. Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje ; Štefan 
n ni še nikoli videl tako prijaznega poleg sebe. 
Fripovedoval je razne reči iz prejšnjih let: kako je 

12 



-*a 178 ©»- 

počasi obogatel; kako je tu in tam srečno kupčeval; 
kako so ^ gospodje po mestnih magazinih izkuSali 
prekaniti, pa se jim ni dal, in več tacega. 

„Ti nisi neumen, fant!" — reče Smrekar Šte- 
fanu. — „Zdaj te res vije, pa počasi naprej prideš. 
Kmetstva se drži, tvoje zemljišče je dobro; pa 
tudi trgovstva bi smel po malem poskusiti, kader 
si malo opomoreš; to je dobro, brez njega bi ne 
bilo Smrekarja, kakor je." 

,,To želim že od nekdaj. Tekdj drugo leto 
si konja kupim" odgovori Štefan. 

„Dolg plačuj, pa l^so za seboj zapiraj, pa 
boš po vsem svetu lehko hodil in Ijudjž te bodo 
radi imeli. Pošten si, in tudi ostati moraš. Jaz 
tvojega starega nemam posebno na d(5brem, a tebe 
imam jako rad, in keaar ti bo velika sila, pri 
meni se ogldsi. M!" 

Štefan prime rokč, ki mu jo je Smrekar po- 
molil, in reče: „vi ste dober mož. Denarja vas 
ne bom prosil ter nečesa druzega. In če me boste 
slišali, siorim vam, kar si morete misliti, da vam 
živ človek stori." 

„E kaj boš ! Jaz ne iščem ničesa. — Zmerom 
ne bom. Ni se mi treba ubijati po svetu. Lehko 
bi ležal domd v senci, sama navada človeku mirti 
ne daje. Kader enkrat zeta v hišo dobodem, menim 
da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa ni 
dobro, če si Človek vedno in vedno spanec utrguje." 

„Ne treba vam toliko trpeti, storili ste že 
za-se zadosti." 



— ^ 179 o>— 

„Bes je tako. — Ti si pameten, kaj meniš, 
kterega zeta čem vzeti? Kteri bi bil najbolj 
pravi?" 

Štefana rdečica zalije o tem vprašanji, gleda 
prčd-se v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče 
malo boječe: „vzemite zeta, ki ima Frdnico rajši 
od vseea druzega, ki vas ima v čislih, kakor očeta, 
in ki bo materi stregel na starost, kakor pošten 
sin." 

Smrekar, ki je bil že malo vinsk in dobre 
volje, nasmehne se, izpije kozarec vina in vpraša: 
„kteri je tak, kteri?" 

„Vam treba zeta, ki je pošten, da mu ne 
more noben Človek očitati . . . ." 

„yse res, tacega bi laz rad. Pa nekaj denarja 
je spodobno in mora biti. Voda, tudi čista, ne 
vzame se s čistim vinom, samo voda z vodč, 
vino z vinom; sicer je pijača le za žejo." 

To Štefana malo popari; ali misli si: zdaj-le 
je lepa prilika, morda je ne bo nikdar več take; 
torej naj velji, kar hoče. 

„Jaz nemam denarja ni imovine, pa obo- 
jega si upam pridobiti; a ne podam se nikomur, 
in ko bi se ialo menjevati za vse, kar smo in 
imamo, ne menim se z nobenim . . . ." 

„Pamet imaš; iaz sem bil v tvojih letih in 
sem še zdaj tak. Vsak človek je sebe vreden." 

„Pošteno vam govorim, oče sosedov, vze- 
mite mene za zeta, nikdar se ne boste kesali, do 
smrti . . . ." 

12« 



-*c 180 ^>*- 

„0h ! !^^ zavpije Smrekar, pa ves obraz se ma 
spremeni^ in usta se nategujejo v zauičljiv uasmeh. 

„Jaz uisem hotel, da bil kdo drug z&-me 
pri vas govoril . . . .^^ začue Štefan dalje. Smrekar 
mu ne M govoriti. 

„Fant! Ti si pijan!" reče. „Ali veš kaj go- 
voriš?" 

„yem. Vaša Frdnica me ima rada in jaz 
njo . . . ." 

Eo Smrekar to sliši, plane po konci, oči 
vpre v Štefana, kri mu zalije obraz ter na glas 
zavpije: „lažeš, berač! Poberi se mi, da te videl 
ne bom. Izpred oči! Ako ne . . . ." 

Ljudje od druzih miz so obmolknili in gledali 
razdraženega Smrekarja. Štefan je spoznal, da je 
prenaglo delal, ni vedel nekaj časa kaj storiti, hitro 
pak je črez malo hipov vstal, položil za račun 
nekoliko desitic na mizo ter naglo odšel. 

Smrekar prime Štefanov denar na mizi in ga 
skozi odprto okno vrže ven v temo. Potem sede, 
kolne in poln kozarec vina izlije v s6. 



XIV. 



Kmetje in vozniki zdaj Antona obsujejo. 
„Eaj sta imela? Kaj ti je naredil Brašnarjev?" 
vpraša eden. 

„Jaz bi skoraj vedel," reče drugi. 



11 



— «<2' 181 »o*— 

„Jaz tudi" pristavi tretji. 

„Da bi se vsacega potepina sin z mendj 
šalil!" huduje se Smrekar, kakor sam s seboj. 

„Vidite!" reče prvi. 

„Ženil se je pri tvojej hčeri, jaz te reči vse 
vem" reče drugi. 

„Kaj veS?" vpraSa Smrekar. 

„Mnogo, Česar ti ne." 

,Povedi !" 

,Tako malo slepe miSi sta lovila, Štefan in 
tvoje dekle; a tebi so bile oči zavezane." 

„Lažeš!" zakriči Anton jezen. 

„Ne laže ne, ljudje že dolgo o tem govori," 
pov6 drugi. 

„Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je 
samo, ker te rad imam." 

„Yina na mizo!" zavpije Smrekar in reče 
tekčj nekoliko mirnejši: „ne znajo še mene. Jaz 
hudiča izženem iz mladih glav, ako Se toliko časa 
v njih sedi." 

„Palice vendar ne, Anton ! Te megle se Se vse 
lepše razpodč. Svojega dekleta ne sm^ pretepati! 
Ona ni, da bi jo dolžil; on jej je malo pamet 
sesvedr&l, pa se že zopet vse z lepa zamaši." 

Tako je govoril star kmetic, ali Anton je 
dej&l : 

„ysak po svoje ; jaz Že vem, kaj imam storiti. 
Vsem vam jezike zavežem. Zakaj niste poprej ust 
razte^ili in meni povedali, hudiči! Po zob^h 
nositi mene in mojo hišo, to baS zna vsaka baba. 



— <« 182 oo— 

Ali ste vi možje ? Pa samo da vem ! Videli bomo, 
kdo bo greben nosil, ali mi st&ri ali mlada s^ 
mena! — Daj vina!" 

Ejčmar in kmetje so razumeli Antonovo jezo 
porabiti. Veddč, da nocoj vse plača, pili so, kolikor 
je kteri mogel. Nekteri so se mu izkušaU prikupiti 
s tem, da so mu bolj na drobno razpovedov^li, 
kako se govori o tej stvari; drugi so ga tolažili 
ter zabiSvale mu, da hčere ne sme kaznovati, 
nego naj jo kar najhitreje more, možu d&, in tako 
bo vse pri kraji. 

Pozno po noči je že bilo, ko Anton plača, 
ukaže napreči, dobi hlapca pri krčmarji, da bi šel 
na Štefanovem mestu z družim, zdaj praznim 
vozom, ter zapodi proti ddmu. 

Kmetje okrog njega so se ga bili vsi nalezli. 
Samo on se nocoj ni mogel po polnem upijaniti, 
če tudi se je hotel. Grizlo in jelo ga je znotraj, 
in nedolžni konji, ki so morali v največem diru 
teči proti d6mu, čutili so gospodarjevo jezo, * ter 
niso mogli uteči njegovemu biču. 



XV. 



Ko se je Anton svojej hiSi bližal, videl je, 
da imajo še luč spodaj v družinskej stanici. Da 
bi tako pozno še svetHi, ni bilo navada. Njega 
sicer niso pričakavali. 



— ^ 183 o^ 

„Baš prav!^^ misli Anton, in z voza skočivši 
glasno potrl^ na vrata. Mdli hlapec pride iz hleva 
in razprčza konje. Sama mati Smrekarica pride 
vrata odpirat. Opravljena je po polnem, sveča, 
ki jo v roci drži, kaže objokan obraz; možd ne 
pozdravi z nobeno besedo, tiho mu sveti po veži v 
stanico. Tam dene svečo na mizo, molč^ postavi 
tje mrzlo večerjo z vrha peči in sede v kot na 
klop. Eaj in Kako je mož nocoj zvedel, to \6 
že tudi ona. Eden sosedov je bil iz 6ne krčme 
prišel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico 
prinesel. 

Anton vrže jezno kožuh, ki ^a je na vozu 
imel, na posteljo, postavi bič ob steni, klobuk obesi 
na klin, — pa tudi ne govori ničesa, ne sede k 
večerji kakor sicer, ne pogleda nekdvega denarja, 
ki na mizi leži, ne^o jame po hiši gori in doli 
hoditi, in po strani pogleduje ženo, ki čaka v 
strahu, kaj bo. 

„Bil|ak je prinesal vrniti denar, ki si mu ga 
bil posodil, »pravi ga z mize,'^ reče Smrekarica 
8 tihim, plahim glasom. 

Anton poseže po mizi, pograbi papirnati de- 
nar in ga vrže po tieh. 

„Kje je Frdnica!^^ 

Žena se zgane ; to praSanje je bilo tako ostro, 
kakor m je pričakovala. 

„Fr&nica spi,^' odgovori mati. 

„P(i-njo pojdi!" 

„Nocoj ne." 



-*G' 184 <£>»- 

„Jaz pravim, da hočem Se nocoj govoriti ž 
njo, zdaj-le precej. Pojdi!" 

Žena pokrije z opasanim belim zastorom 
obličje in začne jokati. 

„Tudi ti nečeš več slišati! Kaj ko bi se ti 
kaj na starost prigodilo !" reče Anton ter po strani 
pogleda po biči. Tekdj poprime svečo in gre trdo 
stopajo iz izbe, po veži v stanico, kjer je navadno 
hči spala. 

Mati, ki je morala najbolj vedeti, da je nocoj 
ni tam, nego da je pred očetovo jezo skrita v 
gomjej sobici, ni se premeknila z mesta. Mož 
pride nazaj, stopi s svečo pred ženo. Ona je 
vedela, kaj to molčeče vprašanje pomenja. 

„Anton! — reče žena jokaje — jaz sem te 
še malo prosila vsa leta, kar živiva vkupe. Za 
Bo^a te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker 
si jezen. Lezi, jutri boš govoril ž njo, pa — 
tepsti je ne smeš!" 

„Tedaj ti veš, kaj mi je! Ti si vedela poprej! 
Ti si jej pomagala pečati se z onim . . . ." 

„Bog, ki me bo sodil, v^, da mi ni bilo 
znano, če ima Fržnica kak zmenek ž njim." 

Anton postavi svečo zopet na mizo in začne, 
rokč na hrbtu držčč ter pred»se na pol v tla 
obmen, gori in doli hoditi. Žena se oddahne. 

„Ysak berač nsg mi pride ter mi v zobe 
pov^, da se bo ženil v moio nišo« Kcg mi je bilo, 
da mu nisem čeljusti raitolkel! Oatau> dete, jaz 
te naučim, kdo je gospodar^ kogii je treba vprašati, 
predno se kaj govori/^ 



„Tepsti je ne smeš !" žena plašno spregovori. 

„Če ne bo taka, kakor jaz hočem, raztepem 
tri palice na njej. Saj veš, da je nisem še nikoli. 
Naj bo, kakor gr6; naj vč, kdo je njen oče!^^ 

„Ti si bil tudi mlad." 

„Bil; pa svojemu očetu sem Se denes hva- 
ležen, da sem moral po njegovej volu delati. — • 
Ali je to lepo , da ljudje mene in tebe po zob^h 
nosijo zaradi njene neunmosti? Ali je bilo treba 
tega, da me je bilo denes sram med ljudmi, da 
nisem vedel kaj reči, zaradi nje? In, ^i veš, kaj 
lehko iz tega pride, kaj . . .'^ 

„Eaj si boš to — " žena prestriže možu besedo. 

„Če jo hočeš prvemu beraču v torbo dati, 
daj jo, kader že mene več ne bo. Dokler bo moj 
mazmec gibal, bosta obč plesali, kakor bom jaz 
gčdel, veš!" 

BekSi začne Smrekar pobirati denar, ki ga 
je bil prej v svojej jezi vrgel po tleh. 

,,Le pojdi spat!" uks^e črez nekaj časa ženi. 
„Če si jo nocoj skrila, naj ti bo. A jutri zjutraj 
jo hočem imeti prM-se. Potlej že naredimo, da 
bo vsej tej stvari hitro konec." 

Kmalu potem je v Smrekarjevej hiši luč 
ugasnila. Mimo je spalo no vasi vse, le mati 
in hči, kteri je vse blagorov&lo, da sti srečni, nista 
mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje družeča 
jutra je težilo obema srce : ena se je tresla in bala 
očetove jeze, drugej ni spati dala materina ljubezen 
in moževa ostrort. 



— <© 186 ^>*- 

XVL 

Smrekar je bil vajen zg[odaj vstajati. Zbudil 
se je zjutraj ob istej uri, če je Sel spat ob devetih 
sdi po polu noči, če je le^el po polnem trezev in 
spočit, ali če malo vinsk in vtnijen. Po njem so 
se morali vsi drugi ravnati, razen matere Smre- 
karice , ktera je smela svoj spanec za pol ure po- 
daljšati, ako se jej je zljubilo, pa samo, od kar je 
bila hči Frinica toliko dorastla, da je imela vse 
gospodinjstvo tako v rokah, kakor ona sama. 

Tudi jutro po tem večeru je bil Anton vstal 
ob svojej uri, zdjuterkoval po starej navadi malo 
brinovca in šel iz hiše v hlev h konjem pogledat, 
če imajo krme, če so v snagi itd. ro veži gredoč 
je videl svojo hčer v kuhinji, pc^ledal jo, pa tiho 
mimo nje šel. Nazaj prišedši je cel6 v kuhinjo 
stopil, iz veUcega ognja, pri kterem je Fr&nica 
kosilo kuhala, žareč ogel za pipo vzel, ter molčč 
zopet odšel, tako da si je mati, ki je ravno iz hiše 
stopila, mislila: ne bo take sile ne! 

Mati je bila že namenjena, hčeri očitati in 
izpovedati jo, da se je tako zel6 mogla spozabiti 
ter neunmo Ijub^en z Brašnarjevim Štefanom za- 
četi. Pa ko je videla bledi hčerin obraz in sled 
Srečute noči m solz, pr^trašUa se je ter je prav 
^ubeznjivo govorila ž i\jo o vsB^amih kuhinjskih 
in go^MMlinjskih reč(ih. 

O polu osmih je bilo kosilo. Mati si je 
posebe kuhala kavo; oče in hči sta navadno rajša 



— «c 187 ^>»- 

kosila krepke jedi z družino. Denes hčere ni bilo 
pri mizi. 

„Kje je Prdnica?" vpraša oče. 

Mati povč, da je zunaj, da ne more jesti. 

„E mizi se pride k molitvi, naj se jč ali ne 
j6", odgovori Smrekar jezno , in tekdj potem Frd- 
nica pride. Med kosilom, kterega je hči prav 
malo in prav posiljeno pokušala, ni oče govoril 
ničesa. 

Ko je bilo dokončano, vsak hlapcev nare- 
divši pol križa razmršene lase malo s prsti popravi 
in klobuk nasadi, a dekle pobere žlice, sklede in 
kar je bilo na mizi. Potem reče Smrekar: „le 
pojdite na delo!" Obrnen k Fršnici, spregovori: 
„ti tukaj ostani!'^ 

Sama sta bila v hiši. Oče zaklene duri od 
znotraj. Hči sedi na klopi, bleda, z povššenimi 
očmi, z rokama mrtvo v naročaj spuščenima, kakor 
kip iz belega kamena. Oče s prekrižanima rokama 
stopi na sredo hiše in reče: 

„Semkaj pred-me stopi!" 

Frdnica vstane in stopi pršdenj, povzdigne 
proseče oči k očetu, pa videč da je njegov pogled 
oster, strog in jezen, povesi je koj. 

„Poklekni !" 

Deklica pade na kolena ter se spusti v gla- 
s&n jok. 

„Kdo sem jaz?" 

Smrekar mora svoje vprašanje ponoviti, pred- 
no hči jokaje s slabim glasom odgovori : 



— «<^ 188 '£>— 

„Moj oče." 

„Moii mi deset božjih zapvedi!" 

Hči začne božje zapovedi praviti, ali pride 
komaj do druge in dalje ne more, beseda jej za- 
staja v erlu. Oče menda to vidi in reče: 

„Kaj uči četrta zapoved?" 

^Spoštuj očeta in mater . . /^ 

„Prav ... Da boš dolgo živela in da se ti bo 
dobro godilo na zemlji. — Ali ti mene spoštuješ ?" 

„Spoštujem." 

„In me slepiš I Jaz menim, da si dobra, 
pametna hči, a ti za menoj na tihoma zveze skle- 
paš z beračem, s sinom tace^a Človeka, ki veš da 
ga jaz videti ne morem. iCaj je to? Kaj bo iz 
tega I Družeča nima nego sam sebe in svoj |)razni 
Žep, pa se ti meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?" 

,,PregreSnega nisem imela nikdar nič ž njim", 
odgovori dekle. 

„Kai? Pregrešnega nič! Deklina, ko bi to 
tvoj oče slišal ah mislil, potlej bi drugače govoril 
s teboj. Pregrešnega I Potlej pa pojdi, kakor je 
svet dolg in širok očeta in matere iskat, v tej hiši 
bi ga ne imela več, ako bi to, še to prišlo! Veš 
kaj govorim?" 

Poklica hoče s tal vstati. 

„Klpči I" — »ugrmi oče. — „Obljubi mi, da 
se ne boš od deues, od te ure več pečala ž njim, 
da 2 njim tudi govorila ne boš!" 

Hči se hoče okleniti očetovih kolen, ali on 
odstopi in ^^^ 



-*© 189 »s^- 

„Obljubi !" 

„Obetaiu^S spregovori ona. 

„Vi(liS, kaj tukaj na steni visi ?" — reče on, 
kažč na puško, ki je bila nad posteljo obešena. — 
,,Bajši ga ustrelim, nego da bi ... . 2e veš, kaj 
mislim. Zahvali se svojej materi, da te sinoči 
nisem dobil, sicer . . .^^ 

BekSi se mož obrne proti durim in izide. 



xvn. 



Popdludne je Smrekar kakor brez namena stal 
na konci svoje hiše pod oknom tiste izbice, v kte- 
rej je njegova hči spavala. 

„ro]di sem, stera*' migne svojej ženi , ki je 
baš iz kašče prišla. 

„Eaj je?'^ vpraša mati Smrekarica. 

„Viaiš !^^ pokaže mož s prstom na tla ob zidu. 

„Jaz ničesa ne vidim^S odgovori mati. 

„Ne? Menda si slepa. Tla so tod razhojena, 
odpadki od zida so razdrobljeni s stopfnjo. Zid na 
robu okna je tudi zamazan. To je sled. Po noči 
se je hodil pogovarjat ž njo. Da bi ga bil jaz 
enkrat dobil! Od denes ne sme dekle več tukaj 
spati. Zgoraj jej postilaj.^^ 

Žena pokima in zamišljena odide v vežo. 

Odsl^ sta pazila oče in mati na hčer. Ves 
dan je morala biti pri dčmu. Oče je hodil meoj 



-^G- 190 '0»— 

po trgovstvu nego poprej , in kader je moral kam 
iti, ni pozabil pred odhodom ženi zabičiti, naj bo 
pazna ter naj ima povsod oči. 

Deklica je tiho opravljala vsakdanja dela. 
Stregla je materi in očetu z večjo skrbljivostjo 
nego poprej , a govorila je malo in vesela ni bila 
nikdar. Z obraza jej je od dne do dne bolj ginila 
cvetoča, zdravje in mladost oznanujoča barva, ža- 
lost je bila razlita po njenem obličji. 

Mati je poznala črva, ki jo gloje, in v srce 
se jej je smililo dete. S to in 6no malo rečjo jo 
je izkušala razveseliti, molila za-njo in jokala se, 
kedar je bila sama. Časi se jej je mož zdel pre- 
oster, a časi bi bila ženica vso bolečino, ki se je 
iz hčere v njeno materino srce stakala, izlila v 
jezo do — Štefana, ki je bil po njenih mislih edin 
kriv, da ni bilo v njenej hiši — ne mini, mini, 
praznote, tišine je bilo še preveč — tistega veselo- 
pokojnega stanja, ki je kraljevalo doslej vedno na 
Smrekarjevem domu. 

Neko nedeljo po poludne, ko so bili šli vsi 
v cerkev k nauku, in Smrekarica sama doma pri 
oknu sedela ter bukve vseh svetnikov in svetnic v 
roci držala, videla je Štefana mimo okna iti. Hitro 
ga pokliče v hišo. 

Eo je pred njo stal, začne ga žena oštevati 
in zmerjati, da more biti tako hudoben ter brez 
pameti in premisleka zdražbo delati v družini, pa 
nevednemu dekletu, ki ga ne more nikdar dobiti 
T zakon, z nepremišljeno ljubeznijo srce težiti. 



Dokler se mati Smrekarica huduje, ne od- 
govarja Štefan ničesa. Sedi na klopi, in z eno, v 
ogel mize vprto roko glav6 podslanja. Ko se žena 
umiri, spregovori on : 

,,Ses je, mati, nepremišljena je ta ljubezen. 
Jaz nisem mislil, kaj bo iz tega, niti da bi kaj 
bilo, niti kaj bi utegnilo biti, nego . . ." 

„Iz glave si jo moraš izbiti, pa je. On je 
rekel, da te ustreli, če boš hodil še za nj6.^^ 

„To me ne straši, mati; meni bi ne bila 
velika izguba, če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi 
mi ne more nihče na svetu ukazati, da bi si jo 
iz glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel , dokler 
bom živ. Tega vendar ne rečem, da se ne bi s 
poti umeknil, daleč proč; a ne zaradi očeta in 
svetd, temuč njej na Ijubav. Vi ne veste in nihče 
ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem slišal , da jej 
je hudo, m da sem jaz kriv tega." 

Smrekarica je videla, da je Štefan fežko solzo 
v očesu zatiral. To jo je precej omečilo in de- 
jala je: 

„Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te, da si 
priden fant. Bo^ ve, kako bi bilo, ako bi šlo pri 
našej hiši po moje. Ali to sam vidiš, da k nam 
ne moreš priti, saj znaš našega očeta. Jaz le ne 
vem, kako si mogel tako neumen biti, da si mu 
cel6 sam kaj tacega pripovedoval ter vprašal ga, 
kar bi ti bila jaz bolj z lepa povedala! Glej, 
koliko sitnosti in nesreče bi se bilo odvrnilo. — 
Iz glave 81 pa lehko vse izbijeS, ako hočeš. Na svetu 



—ec 192 'So- 
človek vse pozabi, samo greha ne lehko. Le pa- 
meten bodi in sosedje bomo, prijatelji med seboj 
zmerom, kakor do zdaj.'* 

„Zmerom. Do denes mi niste žal besede 
rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi toliko hu- 
dega očitali, a zdaj sem vesel, ker vidim, da ste 
dobri. — Jaz ne morem in si ne upam misliti, 
kako se mi ta reč izteče . . /* 

„Tako se izteče, kakor se mora.** 

„Časi sem želel, da bi tega vašega bogastva 
ne bilo nič, časi sem dejal, da bi se Frdnica le 
drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, časi 
pa me popade, da menim: ni mogoče in ne sme 
biti, da bi jo kteri drug dobil. Tako mi vre po 
glavi, vem kaj hočem in ne vem." 

„To ni prav; vsega tega ne treba misliti! 
Kako drugo si izberi, saj jih je dosti, ki te rade 
in lehko vzemd.*' „Ljudje govori** — reče Štefan 
dalje — • „da jaz vaše Frdnice iščem samo zaradi 
denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa 
reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga 
noben človek ne brani; ali smem povedati vam, 
mati, in vsem ljudem, Če tudi neče nihče verjeti, 
jaz bi vašo Frdnico vzel, ako bi jej tudi moral 
kupiti vse, v kar se pred poroko obleče." 

„Le po umu delaj ter ne sezaj tjekaj, od 
koder ne dosežeš ničesa. — • Zdaj pojdi, ljudj6 bodo 
iz cerkve šli; nečem da bi kdo vedel, da sem go- 
vorila s teboj." 



193 



xvin. 



,,Ko miterino upanje, da bo s časom hči 
zopet vesela in živahna, od dne do dne se ni ho- 
telo izpolniti, jame žene skrbeti, da ne bi deklica 
izbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. 
Bazodene tedaj možu svoje skrbi. 

„Le počakaj, zdravilo se že napravlja. Jaz 
vidim in vem, bij manjka dekletu, zato sem že 
skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam^S 
reče Smrekar. 

„Eaj mislifi?^' vpraša Žena. 

„Moža jej dobitu Vse \e navedAno. V ne- 
dello pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse 
bode pri krajL^^ 

„Za križ božji! ne, le zdaj ne!*' preplaSi 
se mati. 

„Zdaj, bai zdaj !*' 

„Bog pomagaj! Ti si časi kakor voda! Ne 
da bi premislil in počakal, rineS svojeglavno da^e 
in se ne daS . . .*' 

„Nu, kaj bi pa rada? Kaj? ti ki si modrejia 
od mene !'* vpraša Smrekar malo razdražen. 

„Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, notiej . .^^ 

„To Že pozabL Jaz sem s rogreznikom go- 
voril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na 
glavo postavite. Tako je!'* 

Žena previdi, da so vsi ugovori bob ob steno 
metan in obmolkne. Ali skrbi se ne more od- 

18 



-«i 194 

tresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno 
raziti. 

V nedeljo po polu dne pridejo trije možje v 

SlašČih, znamenje, da so snubaci, in sedejo pri 
Imrekarjevih okrog mize. Bil je Pogreznikov Peter, 
njegov oče in strijc. Domačin jim prinese yina^ 
knuia in suhega mesa na mizo, ter govori nekaj 
navadnih reči o lepem vremenu itd. ž njimi. Vi- 
deč, da se Fr&nica ne pokaže v hišo, stopi ven. 

Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na 
pragu. Na kamenin pokončnik naslonjena je zrla 
na videz brez vseh misli preko polja. 

„Gostje so v hiši, dekle!" reče oče. — „Ni 
spodobno, da tukaj stojiš. Pridi notri. Ali se 
hočeš morda malo čedneje obleči? Pojdi gori v 
svojo kamro, in naglo naredi. Ali boš?" 

Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči 
se ni mogla ustavljati, pokimala je in šla gori po 
stopnicah. 

PrišedSi v sobico počasi odpre predal svitlo 
olikane omare. Oblek je bilo tu na izbiranje, 
drazih in prostejših, za velike in male praznike. 
Časi jih je bila vesela , a denes je oko mrtvo o 
vsej tej lepoti; ne izbira, niti ne vč, kaj hoče. 
Pusti omaro odprto in sede na stol. Eakor trudna 
položi križem roki na koleni ter gleda v steno, 
kjer visi podoba žalostne matere božje. 

Gori po stopnicah se zaslišijo trdi koraki, — 
oče v sobico stopi. Frdnica vs&ne. Približa se 
jej ter jo prime za roko. 



— «2- 195 *&»— 

„Saj veš, Frdnicka^S začne Smrekar, ,,da te 
nisem še nikdar ndpak učil, nikdar ti še ne ukazal 
ničesa, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, 
slušaj me še denes. Glej, midva z materjo te rada 
imava, rajši nego vse drugo na svetu, in storila 
sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju 
imaš tudi ti toliko rada, da nama denes veselje 
storiš?" 

Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo 
govoril. Kaj znači: rad imeti, ljubiti, to je menda 
mož pač v srci imel, a na jeziku t^a ni noeil. 
Ta novi glas je hčer čudno genil. Prvič, kar 
je bila odnistla, oklenila se je zdaj očetovega vratd, 
in položivši mu glavo na prsi začela jokati. Oče 
Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel , da se 
baš ni včdelo, ali jo hoče na lahko odriniti od 
sebe ali k sebi pritisniti. 

,,Nu, kaj to? Čemii to? Jokati ne treb^! 
Sile ti ni in ti ne bo, če bog hoče. Pogreznikov 
Peter je zdolaj, ženit se je prišel k tebi, kakor 
veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me 
rada slušaš. Obriši solze pa doli pridi in vesela 
bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?" 

DeUica ne odgovori ničesa. 

„Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi 
jokala, ko smo šli k poroki : pa je vprašaj , če se 
jej je kedaj hudo godilo ? Človek ne sme biti tako 
mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo 
stari ter vemo, kaj je prav. Silim te baš ne, v 
mesnico te ne vlečem ; a tega menda ne storiš, da 

13* 



— <© 196 o»— 

bi tvoj oče na sramoti ostal in besedo oporekel ! — 
Dovolj čedno si opravljena, niti se ne treb^ pre- 
oblačiti. Le takoj pridi doli. Stori mi po volji 
in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati 
se ne smeš.*^ 

Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte 
pusti. 

Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati. 
Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po 
nagubžnem lici pod očmi sled solz. 

„Eaj si res taka, da ne pojdeš v hišo? Saj 
ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori ž njimi, 
ker oče tako hoče, reci Že kar hočeš 1^^ nagovarja 
mati. 

„Precej grem" odgovori hči. 

„Ta-le rdeča ruta ti dobro prfstoji. Deni jo 
za vrat" Dekle mater molčš sluša ter se opravi 
vse po njenem nasvetu. Potlej gre i njo vred po 
stopnicah doli in v hišo. 

„Fršnica pojdi pit", pokliče ženin Pogreznikov 
Peter, in jej molf kupo. Deklica prime kozarec 
in pomoči ustna, ter odstavi svojemu namenjenemu 
ženinu. 

„Bolj ga potegni, bolj — " reče Petrov strijc, 
^saj nima JEosti! Vino ti dž bolj rdeče lice ia 
veselo srce. Pa semkaj k Petru* sedi, da rečemo 
ktero modro ali pa dve." 

Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel 
pogovor ž njim, vtikajo se tudi v pomenke, ktere 
sta starejša moža imela z očetom. 



197 ^>»- 

Po dolzih ovinkih so priSli do ženitve. Eo 
so se možje na kratico razgovorili, reče strijc Fri- 
nici: 

^Ki potoka brez vodč, ni poroke brez ženč; 
a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali nrikima?^^ 

Zdaj je bilo čas odgovoriti. Njene oči se 
srečajo z ostrim očetovim pogledom, beseda, ki bi 
bila imela Ženinu vse namere podreti, ostane jej 
v grln. 

„To sva se Že midva zmenila. Pridni otroci 
vse potrde, kar očelje nkrend,^^ odgovori Smrekar 
za svqo hčer. 

Potem so se jeli meniti, kedaj se bo Ženito- 
vanjsko pismo delalo, in druge potrebne reči. 
Fr&nica je nekaj časa molč^ sedela, a potem naglo 
vstala in odila. Oče Smrekar je nevoljen pogledal 
za njč, in da bi jo pred gostmi In snubači opravičil 
zaradi čudnega omiaJanJa, reče: „dekli je zdaj 
nekoliko dui »labaga zdravja,^* 



XIX. 



fdia nMu', f,HM fm, ti Mi kak'/r v<^la( \im ob 



Vri^M /4mj i^ uii m gov/^i/^ 

,,ii Uji (MU )>o žtt Hp^t g<ivorila, it* i nii m^ 
w ^1 tMij )e i*muiui in imMm Mi, Prav J«« 



— «^ 198 o>- 

da zdaj menj govori. Eedar jej začn6 zobje izpa- 
dati, potlej bo klepetala po noči in po dnevi, ka^or 
vse ve bibnice." 

„Kako se moreš šaliti s tem! Mene tako 
srce boli in vest mi očita, da bo ta zakon vendar 
prisiljen. Ti si jo prisilil." 

„Kaj nisi tudi ti privolila?" 

„Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje 
'trmoglavosti jej prigovarjam. Pa jej ne mislim 
nič več; jaz ne morem videti, kaj iJpi." 

„NiČ ne bo hudega, nič. Jaz vem, da je 
tako vse prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bil bi 
nobene reči začel. Kar sem se še kdaj večjega po- 
16til, vselej si mi iz početka branila, potlej ko si 
videla, da se je dobro izšlo, potlej si molčala. Bog 
je že vedel, zakaj ni babam hlač dal: srčnosti ne- 
mate nobene, vsako reč se bojite prijeti. Le molči ! 
Jutri pojdemo pismo delat." 

Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši 
voz vprežena, in Smrekarjev brat je bil prišel v 
pražnjej obleki, da bi za moža in za pričo pomagal 
pri biležniku pogodbe v ženitovanjsko pismo po- 
stavljati. 

Ob tej poslednjej uri se je Frdnica jela očetu 
ustavljati. Ni je bilo z lepa pripraviti, da bi se 
oblekla in šla z očetom v pisarnico. 

A zdaj se oče razsrdi in reče: „moraš! 
Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če 
hočeš ali nečeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali 
ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!" 



-<«' 199 o>- 

Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, 
hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod 
p&zuho in dejala: „saj bo, saj pojde!*' 

Po mnogih materinih prošnjah se je Frdnica 
naposled oblekla ter k očetu in strijcu sedla 
na voz. 

V pisamici pri bUežniku so možje ugibali, 
koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino za- 
ženila, kako bi otroci iz tega zakona nasledovali, 
in česar je Se treba. Frdničin strijc je večkrat 
neveste vprašal: „ali ti je tako po volji?" A ona 
je bila nekako mrtva; poslušala je, kaj govori in 
kaj zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do dobrega. 
„Naredite, kakor hočete !" to je bilo vse, kar je 
bilo izpraviti iz nje ves čas. 

Eo je bilo pisanje in pogajdnje dokončano, 
trebč jo je bilo zopet siliti, da je podpisala. Tako 
dol^o ni hotela prijeti za ^ero, dokler je ni oče 
sknvaj pomenljivo sunil in pogledal z ostrim 
očesom. 

Ubogi Pogreznikov Peter, ki se je pogumno 
podkrižal na i^nitovanjsko pismo, bil je že po 
navadi malo neroden v vedenji in v govoru; ali 
denes, ko se mu je največja želja jela izpolnjevati, 
težQo mu je Še nekaj posebnesp jezik in srce, ko 
je videl svojo nevesto tako orez vsega veselja, 
pnobito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si Je 
siromak, da bi bil namestu v ženitovanji ra.i^* 
doma za pečjo, ali da bi vs^j to pusto pripravlj« 
in pomenKOvanje že minilo. 



Fr^nica in Peter sta bilft t cerkvi že dvakrat 
oklicana in ženitovanje se je bliialo. 

Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni 
Frduica šla nikaiuor, kjer bi bila mogla s Štefanom 
govoriti. Tndi je bil mo2 zadovoljen, ker je videl, 
da si Štefan ne prizadeva k hidi priti, da se Se 
cel<5 umlče. Menda je sam razvidel svojo nespamet, 
tako je mislil Smrekar. 

Fr^nica se o svojej ženitvi ni zmenila z ni- 
komur. Če je kdo kaj izpraSeval o tej stvari, 31a 
je ni^r^Sa rakoj od njega. Deklam ia drugim je 
o prvi opombi jezno ukazala, naj molč^. 

Bilo je precšj mrzlo megleno jutro, ko je 
Fr&nica z dvema deklama na s^denci prala. Do- 
končavSi delo dene kebel na glavo, pusti dekli ie 
pri perilih ter ide proti d<}mu. 

Pot od studenca do doma je držal skozi 
majheno hosto mladih gabrov. 

Bodi-si, da se je bala pasti na pomrzlem 
uglajenem poti, ali da je bila v^-se vtopljena, 
gledala je prčd-se v tla in stopala zel6 poč^ao. 

K^Io jo nekdo za komolec prime. Kakor lehka 
groza jo preSine, ter hitro z eno roko poprime 
kebel, da ne bi z glave padel, in ozi^i se vidi 
Štefana pred aeboj. 

„Kaj niti soseda nisva več, da gre3 tako mimo 
mene, kakor bi bil iz devete dežele in bi se ne 
bila Se nikdar videla?" 



— «© 201 ^>*- 

To Štefanovo vpraianje je bilo govorjeno z 
nekim tožnim pa vendar oBtrim, očitajocim glasom. 
DeUica menda ne y6 kaj oc^ovoriti, a obrne se 
v trenotku, kar žila dvakrat trene, pogleda solznim 
očesom nodiEdeniča in reče: 

„Saj veš .... " 

„Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj po- 
vabila me boš, ne? Ali pa sam pridem, sam. 
Enkrat zapleševa tako, da bo vse gledalo, tako 
kakor se o tistej Bezki bere in o povodnjem mo2i. 
Kaj ne?" 

Ta misel je bila mladeniču menda zadige 
veselje, kajti z ognjenimi očmi se pripogne k njej, 
da bi jej videl v lice. 

„In ko bova odplesala," pravi dalje ter oko 
mu zatemni, „potem nazadnje zaučemo na vasi, 
saj je svet širok in dolg. — Olej! (o teh 
besedah stisne Frdnici roko, da jo zaboli) to še ni 
najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da 
bi bil vesel, ko bi le vsak drugi dan mogel go- 
voriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti, — 
vem da je greh, pa jaz si ne morem pomagati — 
da te bo drug imel." 

„Ne bo me imel, on ne, drug ne, . . . . " 

„Kaj ? kaj ?" 

A hitro Štefanu veselo upanje, ki se mu je 
po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine 
druffa temna misel, m poz&beljSi sam sebe s 
stoAom pravi: 

„Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih v 
Menda vendar ne .... " 



— <<2' 202 »2»— 



Pevajoč žensk glas se začuje zel<5 blizu izmed 
grmovja, in preplašena izpuli Frdnica Štefanu roko 
iz roke. 

„BeŽi, da naju ne bi videli! Morda bova še 
govorila," reče dekle. 



XXI. 

Priprave za svatovščino pri Smrekarjevem 
Antonu so bile končane. Frž,nica je hodila ves čas 
tiho, nekako za vse neobčutljiva, okrog hiše, 
kakor bi se vse, kar se dela, pripravlja, govori in 
godi, nje ni najmenj ne dostajalo. Ljudje so med 
seboj z glavo zmajevali, oče je dejal, da se je hči 
udala, da bo zopet kmalu vesela, mati pak se je 
spominjala, da je bilo tudi njej pred poroko grozno 
težko pri srci in se je vendar pozneje vse na dobro 
obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se jej 
je hči v srce smilila in je prav pogosto jezično 
govorila s hčerjo o tej in onej stvari, da bi jo na 
druge misli obrnila. 

In prišel je naposled določeni dan. Bil je 
molo oblačen, žalosten jesensk dan. Solnce se je 
sicer videlo na prepreženem obnebji, ali žarki niso 
bili tisti, kakor o zor§nji rumene pšenice. Hladna 
burja je brila črez vaške vrte in poslednje hruške 
z drevja tresla ; drdraje je hr^ščal majhen klepetec 
na najvišje] jablani Smrekarjevega vrta, počasneje 



— «^ 203 «£»- 

in z debelim basom pak mu je pritrkaval večji 
klepetec na lesniki pr^ Brašnjarjevo hišo. 

Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal, ni 
delal, — da niti ni hotel gledat iti svatov, ki so se 

Sred Smrekarjevo vežo zbirali in vozove zasedali, 
a se k famej cerkvi odpelj6 k poroki. 

Pipo, iz ktere je kadil, vrže na tla, prekorači 
vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, 
sam ne \6. 

Nad vasjo je bila hosta. Borovje in razno- 
vrstno pritlikavo grmičje je tam rastlo. Besa je 
bila pokošena, tla gladka, in Štefan, ki je preko 
hoste koračil, z rok^a na hrbtu in pogledom v 
tla obmenim, gotovo ni gledal, kje bi se za steljo 
kosilo ali grabilo. 

Leže črež nekaj hodd na tla, in dene ko- 
molca za vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z 
zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled 
spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči po 
konci. 

„Eaj delaS Štefan? I ka ne greš svatovat?*^ 
vpraša ga stara nagub&na ženica, ki je imela s 
trto povezano butaro suhih drv na glavi. 

Štefan jej ne odgovori ničesa. Ali kakor 
stisne pesti in kakor starko nogleda, bilo je videti, 
da bi 10 najrajši zadušil, zadavil za vselej. 

A vendar mu starka nikdar ni bila nič zalega 
storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro za 
grm zavije in odide. 

Štefan se nasloni na staro brezo in gleda za 



— «c 204 "©»— 



babo. Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začul 
pak se je od daleč z doline mili glas zvona farne 
cerkve. Mežnar vabi k sveti maši, po sveti maši 
bode poroka Smrekarjeve Fr&nice. 



xxn. 

Okoli farne cerkve je j^okopališče. Po grobih 
zelena trava raste in naznanja, aa je v malej fari 
samo malo mrličev. Bedki leseni križi spommjajo 
pozabljivosti tega sveta, ali morda, da tukajšnji 
ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem spominke 
samo v srci, ne na grobčh. 

Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopa- 
lišče steza stara že črvojednasta lipa svoje veje, 
kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usehnilo, ter 
jih mežnar ni oUestil. Pod lipo stoj6 svatje in 
čakajo duhovnega pastirja, čestitljivega sivca, ki 
je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in 
mladost svoje črede vse vpreko. 

„Že gred6!" reče eden svatov, ki se je črez 
zid stezal. 

„Fajmošter? Prav je," odgovori ženinov oče. 

Frdnica je bila davi s svojo tovarišico še 
precej zgovorna, da si v lice bledejša nego kedaj. 

Ko vidi fajmoštra po kamenčnih stopnicah 
proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se jej oko 
in obrne se v stran. 



„Eam greg?'^ vpraSata dve ženi. 

„Hitro pridi, da te ne bodo Šakali/^ rede 
dmga. 

Frdnica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da 
je za trenotek odSla, pa da se povrne m ob- 
stopijo fajmodtra, kteri nekaj bese<u s svati pre- 
govori in potem odide v cerkev, da bi se za ma- 
gevanje pripravil. 

Trenotek mine, mine drugi, Fr&nice ni bilo 
nazaj. 

Dve Ženi, sorodnici Smrekarjevim, mresta za 
cerkev za njo, priganjat jo, naj hitro pride. Tam 
je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh 
ni bilo nazaj. 

Ministrant požvenketi, orgle zapojtf, )na9a se 
ima zadeti, neveste ni, žen ni ! — „Eaj je to ?^* reSe 
tovarišica, in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo 
tako dolgo za cerkvijo. 

V tem hipu prideta oni dve nazaj. 

„Nikoli nikjer je ni!^^ rečeta preplašeni in 
prestrašeni obe z enim glasom. 

„ Jezus I kaj je?^^ vzkliknejo vse ženske. 

Frdničine matere ni bilo onda. Ostala je bila 
doma in pripravljala za svatovščino, ter jokala, 
menda sama ni vedela zakaj. 

Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je 
slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk na oči 
pomeknfl, in Šel — iskat M so malo ne vsi, ogledali 
povsod, klicali, in ljudje, ki so se bili na lK>ko- 
pališči in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zv' 



-<e 206 o^ 

EriSli so tudi, ter pomagali iskat daleč okrog in 
lizu, nekteri to in 6no pristavlj^je. 

Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, 
tudi drugih ljudi nihče ni mislil^ da bi molit šel; 
da še iz cerkve so vreli. Naposled je samo nekaj 
gluhih starih bab ostalo. 

Neveste ni bilo nikoli nikjer najti ni doklicati. 

„Domu je Sla, domu!" Tako so ljudje obso- 
dili, in tako je tudi oče Smrekar verjel. 

Mož ni nobenega Človeka pogledal. Sram ga 
je bilo in jeza ga je trla, da so ga barve spre- 
m6tale. V krčmi, kjer so bili vozove pustili, naglo 
je napregel in sam se v diru domu peljal. Kako 
bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti 
ni mogel, vse je vrelo v njem. 

Drugi svatje so nekaj časa zmajevali, sešli 
se potem v krčmi, napili se, kleli, smijali se in 
šale zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali. 

Cel6 Poffreznikov Peter se je napil in na- 
posled vesel bil, da je s svojo staro teto plesal 
ter s petama ob tla tolkel. 



xxin. 



Doma, Smrekar hčere ne najde. Misli si, 
predno solnce zajde, sama pride, in kaj ;potem! 
Kako bi bilo oprati to sramoto! Pol imenja, vse 



— «^ 207 -£>»— 

imenje! pa te sramote ne, te^ ne, o čemer bodo 
treh far ljudje več let govorili. 

Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala 
na ves glas, ko je to slišala. Mislila si je, da hčere 
ne bode nikdar več videla, bala se je, da si je 
morebiti sama kaj zalega storila, da je pobegnila, 
bog y6 kam, in vse sosede, ki so se zgrinj&le, 
niso je mogle utolažiti. 

„E rodbi je kam Sla!^^ tako so se žene na- 
posled pogovarjale, ko je nikakor ni bilo domu. 
Smrekarici se je to verjetno zdelo, in potolažila se 
je mali. Kjer je koli vedela za kako sorodno in 
znano hišo v obližji in daljavi, povsod je razposlala 
ljudi, enega tje, enega sem, da bi pozvedel, ali je 
Frdnica tam. Vsace^a je dobro plačala, vsacega je 
za boga prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj. 

Iz bližnjih krajev je kmalu od vseh strani 
prišlo poročilo, da je ni nikjer. Neki star mož jo 
je videl pol ure od cerkve; potem ni živ človek 
več povedal, da bi jo bil videl. 

Nazadnje so se vrnili vsi posli, nekteri že 
o noči, nobeden pa ni prinesel glasti, kakorSen bi 
il ustregel. 

Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče 
in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denar! 
Edinega otroka ni bilo. 

Smrekar je bil prvi dan ves divji in jezen 
zaradi sramote, ktero mu je hči pred svetom na- 
redila, ker je za trdno mislil, da se je samo 
kam odtegnila, pa da zopet pride, potem je bil 



i 



^>»— 



tih, UaTeren, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni jedel. 
Na obličji se mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor 
mati, £e tudi ne joka. 

Štefan, ki se je ljudem odtezal, zvedel je še le 
drugt dan, kaj se je zgodilo. Poskočil je, in prvi 
čut je bilo veselje, radost Saj je bil ta dogodek 
dokaz zanj ! Druga misel pak je bUa : če je treba 
svet preobrniti in krvavo morfe preplavati, najti 
jo moram, govoriti moram ž njo ! Da bi morda 
več živa ne bila, kakor so nekteri drugi ugibali, 
to mu ni precej priilo na misel, a vendar pozneje, 
in ta misel mu je bila strašnejSa od sladkosti 
vsega veselje, kar ga je kedaj užil. 



I 



XXIV. 

Dva dni je tako minilo. 

Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo 
bišo stara žena, prekupčev&lka s kiiretino, ki je iz 
mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je Fr&- 
niča v mestu pri tistej ženici, pri kterej je nekdaj 
stanovBla v svojih otročjih letih, ko je v šolo 
hodila. 

In takoj za njo je prišel Štefan Smrekarjevej 
materi skrivaj povedat, da je dosti, sveta obhodil, 
da je naposled zvedel in našel, kje je Fr^ica; da 
jej ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril 
ž njo, samo upal si ni od kraja, in potem ko 



— ^ 209 '£>*- 

je hotel, ni mu k njej priti dovolila žena, pri 
kterej je. 

Ta vest je bila Smrekarici na veliko tolažbo. 

A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smre- 
karjev Anton govoril od tega trenotka, kar je zvedel, 
da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves ža- 
losten, potrt in pobit; ni govoril z nikomre, ni 
tolažil, ni grajal plakajoče in obupne matere, ter 
sploh se je kazalo, da on ne more biti neobčut- 
ljiv oče. 

Zdaj se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev 
Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče 
svoje hčere, ko za trdno zve, da je Fri-nica v 
mestu pri ženi, pri kterej je stenovala, ko je bila 
v mestnej šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet 
oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in še 
odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepove- 
dovati služabnikom in domačim. Kakor je dozdaj 
rad na enem mestu mirno sedM in premišljal ter 
se samo z notranjega nemira zdaj pa zdaj genil 
in hodil časi tje, kamor ni bilo treba, časi sem 
brez namena, tako zdaj samosvestno stopa in 
ukazuje, — huduje se na vse, ter ženo osorno kara, 
če jo vidi iokati. 

Smre&ar in Smrekarica sta sama v izbi. 

„Pojdi pd-njo!" reče mati. 

Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, 
za mizo sedi ter zopet vleče iz svoje nava&e 
srebmokovane pipe, nekaj časa molči, a potem 
odgovori : 

14 



— <c 210 ^£>*-" 

„Jaz ne!" 

„Če oče ne pojde, kakov ljudski tudi ne 
pojde !" odgovori mati jezno. 

„Sama je zamešala, sama naj zajema!" 

„To ni beseda, kakoršno božja zapoved očeta 
uči!" reče mati. 

„Kaj? Božja zapoved?" — huduje se oče. — 
„Baba, veš katera je četrta? Kaj je bilo meni tega 
iareba? Zdaj bom v nedeljo od maše Sel, pa boao 
ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me 
bodo z nagajivostjo vprašali: zakaj je tvoje dekle 
od oltajja zbežalo? Ako bodem polič vina pil jaz 
pri eni mizi, pri drugi mizi bodo mežikali in 
dejali: to je tist, ki mu je hči izpred poroke 
ubežala! In če se stari možje na cesti doidejo, 
rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel, pa Se to 
ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo ; on 
mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj je to? 
Vraga veš! Jaz ti povem, da dokler bodem živ in 
bode moj mazinec gibal, hočem biti gospodar v 
hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče! Zakaj mi 
poslednjo uro to stori, da me vsak berač in vsak 
m&lhar gleda in se mi smeje, ter me je sram 
med lju(fi iti? Pa bi šel zdaj pdnjo? A potlej, 
kaj še potlej ?" 

„Ti si oče .... " 

„Eaj oče, oče, oče ! — Jaz sem bil ! Ona naj 
bi bila hči. Zakaj ne sluša? Zakaj ne dela, kakor 
božja zapoved uči? Oe je to storila, da je od mene 
pobegnila, zakaj bi jaz za nj<5 hodil? Ona dobro 



— «o 211 '£>- 

ve, kje je moja hiša ; ona jo je pustila, ona naj 
je išče. Jaz sem oče. bil, bil zmerom; a ona ta 
dan ni bila hči. Nikdar in nikamor je ne grem 
iskat!" 

Te besede je Smrekar jezno in krič6 govoril. 
Mati je dozdaj pogovarjala samo tiho in jokaje; 
a na te poslediije besede svojega moža se postavi 
po konci, kakor še nikdar, kar sta v zakonu, in v 
najsvetejše} jezi reče: 

„Ti nimaš človeškega srca! Tebi se tvoj 
otrok ne smili, kdo se ti bode smilil? Ti imaš 
kamen pod prsmi. Ti si trda lesena klada in 
mrzel, okor led po zimi. Bodi, kjer si in kar si, 
in sram te bodi vseh ljudi, ker si dejal, da te jih 
je sram ! Jaz grem p6-njo, ker ti ne&š po njo iti, 
ter je nečeš za svojo hčer imeti !" 

„Pojdi, saj veš kam nazaj!" odgovori mimo 
Smrekar. 

To pa mater v njeni ljubezni k hčeri še huje 
razjezi. 

„Če nikoli več ne bodem videla praga, kterega 
prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega 
otroka nečeš poznati . . . . " 

„Pojdi naglo, pojdi !^^ odgovori oče precej 
mirno. 

„Grem !" 

BekSi vstane Žena in zaloputne vrata za seboj. 



— *© 212 •£>=— 



XXV. 



Mati Smrekarica je bila oblekla pražnjo obleko, 
in ne pregovorivši z nobenim človekom v niši odšla 
peš, da bi poiskala in videla hčerko. 

Njen mož je sam sedel v hiši pri oknu na 
mizo naslonjen. Gledal je za njo, dokler se je za 
vrtom skrila. Jezilo ga je menda, ker se ni čisto 
nič ozrla, kajti dvakrat je počasno na čelo del 
široko roko in jo črez oči doli do brade potegnil, 
kakor bi hotel izbrisati vse, kar mu je po glavi 
rojilo. 

Naposled se z obema komolcema v mizo 
podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in po- 
časno pipo natlači, potem tabak nažge in kacih 
pet krat iz ust puhne cele megle dima proti sve- 
temu Boštjanu, ki je na steklo napisan na steni 
visel na pol nag in poln puščic. Pa v pipi 
denes kmalu ni hotelo goreti, zato jo položi od 
sebe. 

Nobenega dela nima v mislih, pa vendar v 
hiši ne more biti; ide torej ven, a kmalu pride 
zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu 
vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temuč 
ozmerjan mora oditi. 

Tako mine dan. V mraku se Anton opravi 
in v naglici napreže najhitrejšo kobUo. Nihče izmed 
poslov si ga ne upa vprašati, kam je namenjen, 
niti sam nikomur nič ne pov6. 



— ^ 213 ^>»— 

Zvečer je bila služabna družina sama pri 
večerji, nobenega domačega ni bilo pod Btreho, in 
o nobenem se ni določno vedelo, Ige je. Kar hiBa 
stoii, kaj tacega ni bilo! Sicer ^e prigovor, da 
kader ni mačke doma, imajo miši ples, pa tu se 
ni uresničil. Vsi posli so Fr&nico radi imeli, iu 
skrb, ali jo gosj>odinja iu gospodar pripeljata naz^j 
ali ne, vezala je jezike vsem, ter prav dolgočasen 
in žalosten večer se jim je zdel. S« le potem se 
je začela govorica, ko je velika dekla, staro dekle 
zmrdenih las, v svetej jezi na Smrekarja, srdito 
žlico ob mizo zadala, rekoč, da je vse te nesreče, 
ktero je bog v hišo poslal, kriva samo trma go- 
spodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je stara 
velika dekla začela jokati iu pastirica joj pomagati, 
minilo je vse življenje ter ugasnena luč je kazala, 
da so se razšli spat. 



XXVI. 



Smrekar je bil že blizu mesta doSel svojo 
ženo, ki le peš hodila, in kakor so rdeče oči ka- 
zale, med potjo jokala. Precej prošnje mu je bilo 
tr^ba, j^rediio je jezno ženo k sebi na voz spravil; 
potem je kobilo pognal, in bila sta kmalu v mestu. 

Mati ide sama k znanej Ženi, kjer je Fr&nica 
nekdaj, še mlado dekle, učeč se stanovala, ter jo 
najde bolno v postelji. Mater je v prvem hipu 



— cG 214 >o*~ 



f 



■ ! 



utolažilo in razveselilo že samo to, ker je videla 
svojo hčer, ktere, kakor se jej je zdelo, že tako 
dolgo ni videla, zarad ktere je toliko bridke skrbi 
pretrpela. Mislila ie, da je samo malo bolehna, da 
bode precej spet aobro ter da pojde ž njo in z oče- 
tom domti. Materina ljubezen se je pokazala v tem, 
da je ženica k hčerini postelji s^la in deklico, za 
vročo roko jo držeč, s solznimi očmi začela karati, 
ker je s tem ravnanjem napravila toliko bolečine 
in skrbi. A ko je hčeri pogledala v obraz in videla, 
da je mlado lice v teh kratkih dnevih upadlo ; ko je 
solzo ugledala v dekličinem očesu in njen čuden, 
proseč pogled brez odgovora; ko jej je roko na 
čelo položila in čutila, da je žareče: bila je zopet 
sama mati, in prijela jo je druga velika skrh, 
kakoršno more mati imeti pred posteljo zel6 bol- 
nega edinega otroka. 

Zunaj je slišala stopinje svojega moža, in 
gospodinja v hiSi jej tudi pov6, da gre Smrekar. 
Hitro ffce ven in ustavi moža med vrati. 

„Jezus, sveti Eozma in Damijan, da ne bi 
umrla!" reče možu. 

Smrekarju se nagubano lice spremeneni in 
strah<5ma vpraša: 

„Kdo? Frdnica?" 

Ne čakdje odgovora, odpre Smrekar duri in 
stopi v sobo pred hčer. Pozabljena je bila vsa 
pridiga, ktero si je ,vso pot izmišljal, da jo bo 
deklici govoril. 



-^ 215 «£>- 

xxvn. 

Oče in mati sta ostala v mestu. Hčerina bo- 
lezen je bila vedno hujša. Zdravnik je dejal, da je 
jako^ nevarna vročinska bolezen. Po treh dneh ni 
deklica poznala ni očeta ni matere. Bledla je 
in govorila mnogo o svatovščini ter mnogo dru- 
zega. Štefanovo ime je bilo vedno vpleteno v te 
nevezane samogovore. Mati je bdšla noč in ian 
pri postelji z dvema drugima ženama, in imele 
so nmogo truda, da jim bolnica ne bi s postelje 
ušla. Smrekar je hodil vedno gledat, vendar dol^o 
ni mogel pri bolnej hčeri os&jati. Spal ni, niti 
jedel niti pil niti govoril. 

Vest mu je rekla: s trmoglavostjo si sam 
kriv, da ti otrok umira. 

Zdravnik mu pov^, da se nocoj razloči na 
smrt ali na bolje. Tisoč goldinarjev, dve tisoči, 
pol imovine, vse je zdravniku obetal, če i& hčeri 
tako zdravilo, da se na bolje obrne. A zdravnik 
je dejal , da je zdravje v božjih rokah in v bolj 
ali menj trdnej naturi; da hoče vse, kar je mo- 
goče, storiti, a da še ni gotovo, da bi se obrnilo 
na dobro. Deklica je morebiti v zadnjem času 
mnogo duševno trpela, k temu je utegnilo priti 
prehlajenie, in trčba se je vsemu pripraviti. 

Tedaj je izgubljena! 

Smrekar s^e na klop v veži, kjer je z zdrav- 
nikom govoril, in sedi kakor okamen^I, — ne gB^~ 
pol ure, celo uro. 



'I 



I 

I f 



— ^ 216 o^ 

Njegova žena pride iz sobe. Sveti se jej 
nekaj upanja z obličja, ter nekako pogumno reče 
možu: 

„Pojdi, greva!" 

On je ne vpraša, kam, vstane in gre za nj6. 
Tiho koračita po ulicah. Veselo je vse šumelo 
sem ter tje, ropotali vozovi, ljudje se smijali in 
razgovarjali , zd-nja se ni zmenil nihče, in če je 
po drugej strani mimo šel kak človek, ki je trgovca 
Smrekarja poznal od trgovstva, mislil si je : ta je 
srečen, ta, ima! 

Ko prideta do cerkve, Smrekarica zavije proti 
vratom, in mož gre za njo. 

V cerkvi ni bilo popoldne žive duše, samo 
cerkovni služabnik je na velicem oltarji popravljal 
sveče in cvetice. 

Poklekneta k stranskemu oltarju pred podobo 
matere božje. V svojem življenji ta dva nista še 
tako molila! In vera je močna. Obema se srce 
olajša. Mati obriše solze ter se ozre kvišku k 
svetej podobi, a očetu od srca pade nekoliko 
težkega bremena, ter osornemu, hudemu Smrekar- 
jevemu Antonu, možu krepke volje, uderd — 
morda prvič po dolzih dolzih tridesetih ali štiride- 
setih letih — solze po rjavem obrazu, padajčč na 
kamenena tla. 

„Meni nekaj govori, da ne umerje" pošep6če 
žena in vzdahne: „o Marija!" 

Smrekar si z roko oči otrne in vstane. Takoj 
za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta. 



— «<2' 217 «£>>- 

Sredi cerkve je stal Človek. On se ni po 
njiju oziral, a ona ga nista videla, dokler sta tik 
njega prišla; potem sta 9e le spoznala Štefana 
in — obstala. Nekaj časa ni nobeden pregovoril, 
potlej reče Smrekar: 

„Mladenič! ako te ima bog rad, tudi jaz te 
bom rad imel.^^ 

Štefan morda ni precej vedel, kaj te besede 
pomeujajo, a zvedel je, ko je žena dostavila: 

„Stefan, moli še ti, da bi ne umrla, potlej 
bo vse, vse, kar bo bog hotel!" 

Ona odideta, Štefan obstane tam na mestu, 
kakor priklenen. Kaj je hotel? Namestnika smrt 
neče; rad bi bil deklico namestoval; in bil bi se 
zaletoval v nebesa, kakor Titani v starej pripo- 
vedki, bil bi prosil in silil in zahteval, njo otčti! 



xxvm. 



Po polu noči je bilo. V hiši, v sobi pri tleh 
80 bili okrog bolnice zdravnik z očetom in materjo. 
Nocoj se je imela bolezen odločiti, in čakali so. 

Na dvorišči je bilo več vozov. Na enem je 
ležal precej velik mlad človek v slami, s komolcema 
fflavo podpiral in nemirno se metal sem ter tje. 
Vselej je glavo vzdignil, kader so kaka vrata za- 
kričala ali se kaj druzega genilo. 



— ^ 218 »o*- 

Iz konjskega hleva, s svetilnico v roki, pride 
domač hlapec, m&ne si zaspane oči ter tava preko 
dvora. PridedSi do onega voza obstane, odstopi 
dva črevlja, in z robato kletvijo svetilnico vzdigne, 
da bi si posvetil, kdo tukaj leži. 

„Kaj te vrag trese, kali, Štefan? Kaj mi 
slamo drobiš na dragoletnikovem vozu, ter se dol- 
gop6tiS po dolzem in širocem? Bajši v hlev pojdi; 
moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel 
zatisniti očesa. Denes je trženj dan, pa je treba 
še ovsa dobiti ter napasti in napojiti dne suhe 
kljuke Strž^nove, ki je rekel že ob štireh napreči, 
— da bi ga zlodej jemal! Saj groš ti prekleto 
izbira in izbira, predno ga človek vidi. — Spat^ 
spat, Štefan!" 

In gleddje na zvezde, reče mršavi hlapec, 
svetilnico povzdignivSi, kakor bi si hotel po nebu 
posvetiti : 

„Glej, gostosevci so že za sosedovo gred6, 
in svete Katarine kolesa ni že več videti. Ura je 
dve po polu noči tako gotovo, kakor si ti pijanega 
Brašnarja sin, če se ne hudiiješ." 

„Minij in pojdi!" reče Štefan. 

„Kaj pak, kaj pak! — Povedaj mi ti rajSi, 
ka se že tako lepo poznava od nekdaj, s kom si 
se dom^ razprl ali stepel, da se zdaj že tri dni 
tako tiho in na pol skriv&je potčplješ tod okoli ter 
si kakor Pavliha , ko je mislil , oa ga je medved 
snel ?" 

„To tebi ni nič mari." 



11 



— pg 219 »0*- 

,yidid ga! Ka nisva prgatelja? Ka nidom 
pri tvojem očetu služil, ko ti fie hlač uiHl znal 
obuvati ?" 

V tem hipu se duri blizu velikih vrat odpro 
ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja s svetilom in 
Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza ter naglo 
pristopi bliže. Ker je v temi stal, za to ga niso 
od luči mogli videti. SliBal je ves pogovor in kar 
je slišal ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz 
pričal, kar so doktorjeve obljube zatrjevale, vse ie 
bilo tako veselo, da bi bil zavriskal in poskočil: 
bolezen se je na bolje obrnila ! 



XXIX. 

Več črevljev debel snee je ležal po deželi. 
Od petka do nedelje je nepretrgoma Sel, in drevje 
po smrekarjevem vrtu je bilo vse belo. Po vejah 
ga je viselo po pedanj na debelo, in kar je bilo 
šibkejšega drevja, pripoeibalo se k tlam trudno in 
otožno pod težo. Smrekar je stal do rogovile v 
snegu sredi vrta, počasi iz svoje pipe kadil ter 
hlapcu kazal in zapovedoval, kako je z dolgim 
drogom sneg ogi'ebati, da se še veČ vej ne odčehne 
nego se jih je Že. Zdaj in zdaj je za kakovih 
deset korakov pregazil, posebno s kake slive debelo 
sneženo breme odtresel, ali morda zamišljen z nogo 
sunil kakov odlomek s tega ali onega drevesa. 
Vse, kar se je odlomilo, smililo se mu jo bolj 



-«^ 220 >£>*- 

nego druge krati sto goldinarjev izgube , ker sadni 
vrt je tako rad imel, kakor konje ali pipo. 

y hiši sta sedeli mati Smrekarica in Frdnica. 
Poslednjej se je poznala še bolezen, kajti lice ni 
še imelo nekdanjega rdečega cveta. Od kar se je 
bila iz mesta vrnila, bilo je precžj izpremembe v 
hiši in v vasi. Kakor solnce, če ga nam temna 
noč zakrije, zdi se nam drugo jutro mnogo lepše 
in vse drugačno, tako je bila po znanem dogodku 
v Smrekarjevej hiši nekako vsa druga razmera med 
hčerjo in roditeljema. Gotovo, da je bila vso to 
izpremembo naredila hčerina huda bolezen in rodi- 
teljski strah , da jo izgubita. Oče namreč nikdar, 
niti z najmanjšo besedico, ni v misel vzel hčerinega 
pobega od poroke , ni jej ničesa očital ; vedno je 
prijazneje in Ijubeznjiveje govoril ž njo; da cel<5 
I z družino se mu je bilo izgubilo precfej poprejšnje 

trdobe. Mati je hčer — fo se v6 še le po več 
dneh — opominjala, kaj je bilo tega vsega treba? 
zakaj ni bolj odkrito in na ravnost govorila ž njo, 
z mateijo, da neče Pogi'eznikovega Petra? A vse 
; to je bilo govorjeno z neko ljubeznijo, ki je hčeri 

1 prej izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor 

z jezika. 

Denes sedita ob^, vsaka pri svojem oknu, 
hči šivš,je a mati ima že več minut posel s tem, 
da bi konec utrgane niti na vretenu svojega ko- 
lovrata našla iz krotavice ter ga zopet vdela v 
vretensko uho. Ko se jej nazadnje posreči, poseže 
z roko po kolesu, da bi kolovrat zopet zavrtala. 



) 



— «c 221 «s>»— 

kar vendar greddč pozabi, kajti skozi okno pogle- 
davši na vrt reče hčeri: 

„Glej, glej, s kom oče govori!" 
Frdnica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro 
I obrne; zardl se v lice ter upogne k Šivanju, 

p. V snegu zunaj je stal Smrekar, na podrto staro 

jablano z nogo oprt, in govoril s sosedovim sinom 
Štefanom. 
' Mati se obrne od okna in začne presti, malo 

z glavo kimžje, kakor je nanašalo kolesno vrtanje 
in pritiskavanje z nogo koldvratne preslice nizdolu 
ali popuSčavanje kvišku. Matka je gotovo med 
I delom nekaj prijetnes^a premišljala, kajti gubdnci 

I po obrazu so se nekako gladili ter na obeh plateh 

ustnic so se po nekoliko rej enem obrazu delale 
^ dovovoljne globčlce. Hči je materino zamišljenost 

porabila , & je zveddvo a skrivaj dva krat pogle- 
dala skozi okno na vrt , kjer je še zmerom oSe s 
Štefanom govoril pri podrtej jablani. 

„Ali sta se že kaj pogovarjala z očetom?" 
vpraSa naposled mati s pomenljivim nasmehom. 

Hči pogleda od dela, in vpraša po malem 
hipci: „kaj?" 

„1 saj veš kaj! Malo ven pogledi!" 
Deklica ne odgovori. 

„Saj meni smeš povedati! Eaj nisem tvoja 
mati? Glej, kako bi buo lepo in prav, ako bi mi 
bila vselej vse povedala! Ni Se nič rekel oče?" 

<„Nič ne !" odgovori dekle na pol tiho in sra- 
mež^ivo. 



— co 222 »£»— 



Mati nekaj časa prede, potem ustavivši ko- 
lovrat in pretikšje kobilico reče: 

^Vesela bodi in moli, da imaš tako pametne^ 
očeta! Včeraj sva se menila; vse bo prav, in 
kakor je božja volja." 



XXX. 

Pozneje tri dobra leta je bilo vse prav in 
kakor je bila božja volja; samo stari Brašnar ni 
več vina pil nego že poldrugo leto počival tam, 
kjer ga nihče ni več rabil za tožbe, pisma in me- 
setovinje. 

Zopet je bil semd.nj dan v bližnjem trgu. 
Pred Smrekarjevo vežo ie stal zopet voz za semenj 
naprežen, kakor o dogodlih, ki 80 v prvem poglavji 
te povesti pripovedovani. Bazloček je bil samo ta, 
da je bil drug konj vprežen in da je pri vozu 
stal v delavnej obleki Smrekar ter se veselo smijal 
lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil 
na sedež, in kteri je lovil njegovo pipo in bič. 

„Kam pojde ata?" vpraša mož otroka. 

Deček pokaže z ročico in zajčca po svojem 
jeziku : 

„Peljal." 

„Kam se bo peljal?" 

Deček je bil naučeno besedo že pozabil, in 
predno ga stari Smrekar zopet navadi izgovarjati : 



J 



-^=<2' 223 o*- 

„semeni," stopi iz veže mlad mož, v kterem 
hitro Štefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem 
oblačilu, ni ga dete poznalo prvo trenotje ter se je 
oklenilo Smrekarja, ko ga je Štefan hotel v naročaj 
vzeti. Smrekar se je glasno zasmijal in rekel : 

„Otrok ima dedčeka rajši od očeta.^' 

To je veselilo tudi mlado mater, Fršnico, ki 
je k svojemu možu Štefanu na voz sedala. V 
poljubu, s kterim je dete z voza poljublj&la, bila 
je poleg materine gotevo tudi otročja ljubezen in 
hvaležnost k očetu. 

V tem, ko je Smrekar zetu nekaj naukov 
dajal: kaj in kako je kupovati v semnji, komu je 
denarje posoditi in koga je terjati, izkuSala je 
babica, mati Smrekarica, z raznimi zvijačami sinka 
od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl 
odhajati. 

Star sosed, ki je šel mimo hiše, zamrmrd: 
„pa kako se zdaj vse rado ima in se ima!^^ 




Večji pogreSki. 



Na str. 17. v vrs. 7. od zgor. nam. : blažena beri : blaženo. 



»» »» 18. , 


, 13. „ „ 


„ tudi 


>» 


niti. 


>» >» ^•'* > 


» *'• >» »» 


„ zarnči 


)f 


zarenči. 


„ „ 4y. , 


, 14. „ „ 


„ klavrno 


>» 


klavemo. 


„ „120. , 


, 17. „ „ 


„ sebo 


»» 


s sebo. 


„ „ lOo. , 


, 10. „ „ 


„ ručeč 


»» 


ručod. 


„ „ 180. , 


, 2. „ „ 


raztegnjejo 


»> 


raztegnejo 


„ „ 180. , 


, 18. „ „ 


„ desitic 


»» 


desetič. 


„ »202. , 


, 20. „ „ 


„ molo 


»» 


malo. 



Stran. 

Mladiki 3. 

Pesmi in pevec &. 

Diguž 7. 

Vsak ob svojem času 8. 

Pri oknu 10. 

Udomačitev 11. 

DekUška toiba 12. 

Srameiljiva ljubica 13. 

Knjižna modrost 15. 

Po noči 17. 

Solze 18. 

Deklica 19. 

Žensko lice 21. 

Uplenjeni spomin 22. 

Prevara 23. 

Vihra 24. 

Pesniku 25. 

Glumači 26. 

Naia nesreča 27. 

Be&i nas zlega 2S. 

8v0tlMva IMIUL 

V nedeljo po desetej mafti 31. 

Snubač da 

Valentin 4S. 

Pri studenci 57. 

Slov6 65. 

Stara Marina 70. 

Konec SS. 

15